Sanjske poti po svetu

Mnogi kraji, predstavljeni v knjigi, so znameniti že stoletja in v njih še vedno odmevajo koraki raziskovalcev in trgovcev, današnjim popotnikom pa ponujajo nepozabne spomine.

Izbirajte med 27

skrbno raziskanimi potmi, ki vas

popel­jejo k pokrajinsko in kulturno najlepšim krajem na svetu. Odpravite se proti Walesu ali na pohajkovanje po Sardiniji, Korziki in Kreti, na potovanje po znameniti svilni cesti v osrednji Aziji in Kitajski, po avstralski cesti Stuart Highway skozi »rdeče središče« ali Vrtni poti v Južnoafriški republiki, na nostalgično vožnjo po severnoameriški Route 66 ali cesti Inkov, eni najlepših v Južni Ameriki.

Pritegnili vas bodo privlačni opisi krajev in ogleda vrednih znamenitosti ter več kot

fotografij.

1000 čudovitih barvnih

Še pred odhodom se lahko prepričate o

najprimernejšem letnem času za potovanje, dolžini poti in prometnih predpisih v posameznih državah ter preverite številne koristne spletne naslove. Zemljevidi z vrisanimi potmi in mestni načrti pa bodo poskrbeli, da boste potovali hitro in udobno.

Odpravite se na sanjsko potovanje in se prepustite vznemirljivim doživetjem!

SANJSKE POTI PO SVETU oprema.indd 1

P O T O V A N J E O Č A R L J I V O

Tri knjige v eni – ilustrirana monografija, turistični vodnik in zbirka zemljevidov!

Sanjske poti po svetu

Sanjske poti po svetu

Sanjske poti po svetu

7/14/11 1:45:39 PM

Vsebina Pot

EVROPA Pot

Poljska in Slovaška

1

Wales

4

Od Varšave do Visokih Tater Pot

Švica

26

Križem kražem po severni Švici

Avstrija Iz Bregenza v Salzburg

Pot

72

Od severnoitalijanskih metropol do alpskih predelov

Pot

9

Slovenija in Hrvaška

Pot

116

10

Grčija

38

Kreta – v deželi Minotavra Pot

7

Po deželi Etruščanov

Sanjske poti po svetu

60

6

Italija

10

104

Sanjska obala v znamenju beneškega leva

Italija 3

Italija Sardinija: divji otok s prazgodovinskimi spomeniki

Otok lepote: naokrog po Korziki

2

8

5

Francija

Pot

50

16

Raznolikost narave in kulture v deželi rdečega zmaja Pot

Pot

90

132

AZIJA

AFRIKA

Pot

Pot

Pot

ZDA

11

Turčija

146

17

Maroko

Templji, mošeje in kopalni zalivi

Kraljevska mesta, kasbahi in oaze

Pot

Pot

228

Osrednja Azija in Kitajska

162

18

Egipt

244

Po svilni cesti od Buhare do Xi'ana

Potovanje po kraljestvu faraonov

Pot

Pot

Indija

176

Radžastan in »zlati trikotnik«

19

Južnoafriška republika

258

190

Po cesti prijateljstva čez streho sveta

Mehika, Gvatemala in Belize 346 Po kraljestvu Majev

15

Tajska in Malezija

202

358

Cesta Inkov Pot

20

Aljaska

26

Peru in Bolivija

SEVERNA, SREDNJA IN JUŽNA AMERIKA Pot

Pot

25

Po Vrtni poti skozi rajski vrt

14

Nepal in Tibet

330

Route 66: ameriški mit

Pot Pot

24

ZDA

Pot 13

316

»The American Way of Life« med tihomorsko obalo in Sierro Nevado Pot

12

23

272

Po aljaški cesti na visoki sever

27

Argentina in Čile

372

Po Pampah in Patagoniji

Med utripajočimi mesti in rajsko tropsko naravo Pot

21

ZDA

AVSTRALIJA Pot

Po cesti Stuart Highway skozi »rdeče središče«

Viri fotografij

382

Od svetilnika Bass Harbour Lighthouse v Mainu do svetilnika Cape Lookout Lighthouse v Marylandu

16

Avstralija

284

216

Pot

22

Kanada in ZDA

300

Po Panamericani od Britanske Kolumbije do Nove Mehike

Fotografije: Strani 2 in 3: 40 metrov visoka stupa v Boudhanathu je največja v vsem Nepalu in najpomembnejše svetišče tibetanskih Nepalcev.

Strani 4 in 5: Djemma el-Fna (Trg obešencev) oživi kmalu po sončnem vzhodu. Na stotine in celo na tisoče ljudi se na maroškem trgu strne v množice okrog krotilcev kač, pripovedovalcev zgodb in akrobatov.

Strani 6 in 7: Kanjon Marble na severu Arizone v ZDA. Reka Kolorado je v milijonih letih v tla zarezala strmo sotesko.

Strani 8 in 9, zgoraj: V narodnem parku Los Glaciares v Patagoniji se 3375 metrov visoko dviga masiv Fitz Roy, sanjski cilj alpinistov z vsega sveta.

Strani 8 in 9, spodaj: Veličastna gorska pokrajina ob jezeru na Aljaski.

Strani 10: Palača Potala, zimska rezidenca dalajlam, se dviga nad Lhaso v Tibetu.

Strani 12 in 13: Znameniti most čez zaliv v San Franciscu v ZDA.

Sanjske poti po svetu

11

Uvod Mnoge poti, ki jih predstavljamo v tej knjigi, so znamenite že stoletja in na njih še vedno odmevajo koraki raziskovalcev in trgovcev, današnjim izletnikom pa ponujajo vznemirljive obete. Z vsako stranjo, ki jo boste obrnili, sodelujete v potovanju življenja in svet udobno raziskujete iz naslanjača. Kdo od vas se bo lahko uprl skušnjavi, da bi se tudi zares odpravil po sanjskih poteh, in priložnosti, da bi si na ta način ustvaril neminljive spomine? Če boste pazljivo brali, vas bodo zaradi te knjige »zasrbeli podplati«.

O knjigi: Sedemindvajset skrbno raziskanih poti vas popelje k pokrajinsko in kulturno najlepšim krajem na svetu, pa naj bo to proti Walesu ali naokrog po Korziki, po cesti prijateljstva čez Himalajo, Vrtni poti v Južnoafriški republiki ali po avstralski cesti Stuart Highway skozi »rdeče središče«. V Združenih državah Amerike se lahko po aljaški cesti odpeljete na visoki sever, podate na nostalgično potovanje po Route 66 ali po Panamericani od Britanske Kolum bije do Nove Mehike spoznavate raznolikost severne polovice celine. Potovanje zaključite po cesti Inkov, ki vas vodi med glavnima mestroma Peruja in Bolivije, ali pa se prepustite neskončnim Pampam in širni Patagoniji.

Opis poti: V uvodnem besedilu vsakega poglavja je orisana pot, zraven pa so predstavljene dežele in pokrajine ter njihove pokrajinske, 12

Sanjske poti po svetu

zgodovinske in kulturne posebnosti. Sledijo opisi pomembnih krajev in ogleda vrednih znamenitosti, opremljeni s številnimi čudovitimi barvnimi fotografijami, dodane pa so še informacije o cestah in poteku poti. Številke krajev in znamenitosti ponovno najdete na zemljevidih na koncu vsakega poglavja.

Pomembne informacije o času in dolžini poti, o prometnih predpisih posameznih držav, vremenu in najprimernejšem letnem času za potovanje ter koristnih naslovih boste za vsako pot našli v posebnem informacijskem okviru.

Načrti mest: Metropole, ki so del poti, so predstavljene na posebnih straneh z načrtom mesta in podrobnim opisom njihovih znamenitosti.

Turistični zemljevidi: Na posebnih turističnih zemljevidih na koncu vsakega poglavja je prikazana pot in najvažnejši kraji ter zanimivosti. Glavna smer potovanja je jasno označena in dopolnjena s predlogi za zanimive izlete.

Na novo oblikovani piktogrami (glej seznam na desni) označujejo lego in vrsto znamenitosti, ki so vključene v pot. Z barvnimi slikami in kratkim besedilom so na robu zemljevida dodatno poudarjeni najpomembnejši cilji potovanja.

Izlet

Glavna pot

Pokrajinske in naravne znamenitosti x Gorska pokrajina c Ugasli ognjenik v Delujoči ognjenik b Skalnata pokrajina n Kanjon Q Jama W Ledenik E Puščava R Pokrajina z rekami T Slap/brzica Z Pokrajina z jezeri U Gejzir I Oaza O Narodni park (Živalstvo) P Narodni park (Rastlinstvo) Ü Narodni park (Kultura) A Narodni park (Pokrajina) S Narodni park D Kulturna pokrajina F Obalna pokrajina G Otok H Plaža J Koralni greben K Podvodni rezervat L Živalski vrt/safari Ä Najdišče fosilov Y Rezervat divjih živali X Točka za opazovanje kitov V Zaščiteno območje morskih levov/tjulnjev

B Zaščiteno območje pingvinov N Farma/gojišče krokodilov Mestni in kulturni spomeniki ≈ Predzgodovina ç Orient ~ Grška antika µ Rimska antika ∞ Etruščanska kultura „ Indijanski rezervat ‰ Kultura pueblov ¸ Območja indijanske kulture ÷ Majevska kultura ˇ Inkovska kultura Û Druge stare ameriške kulture ∏ Območja islamske kulture ° Območja budistične kulture  Območja hindujske kulture Í Območja krščanske kulture Œ Območja džainistične kulture ≥ Območja aboriginske kulture ‡ Rezervati aboriginov Ù Feničanska kultura fl Predzgodovinske stenske slikarije æ Zgodnja afriška kultura « Kulturna pokrajina ∑ Grad/utrdba/trdnjava ¤ Palača ® Tehnični/industrijski spomenik † Spominsko obeležje ¨ Vesoljski teleskop

⁄ ø π • ± å ‚ ∂ ƒ © ª º ∆ @ œ

Zgodovinska podoba mesta Velemestna silhueta Festivali Muzej Gledališče Svetovna razstava Olimpijsko mesto Spomenik Grobnica/grob Tržnica Karavanseraj Območje vojskovanja/bojišče Jez Zanimiv svetilnik Zanimiv most

Pomembni cilji, povezani s športom in prostim časom 1 Dirkalna steza 4 Smučanje 5 Jadranje 6 Potapljanje 8 Vožnja s kanujem/rafting 9 Kopališki kraj/toplice 0 Obmorsko letovišče q Zabaviščni park w Igralnica z Konjeniška dirka u Gorsko letovišče i Ribolov na odprtem morju p Deskanje ü Pristanišče Sanjske poti po svetu

13

ISLANDIJA N o r v e š k o m o r j e

ŠVEDSKA

NORVEŠKA

S e v e r n o

l e d e n o

FINSKA

m o r j e B alt sko

Severno morje IRSKA

NIZOZEMSKA

Cardiff Grenlandija (Danska)

Prince Rupert

A

N

A

Jackson ='58æ(1( '5æ$9( AMERIKE

D

A

ŠPANIJA

Washington

Amarillo

*5ÿ,-$ TUNIZIJA Iraklion

SIRIJA IZRAEL IRAK Aleksandrija JORDANIJA

MAROKO

Tucson

A T L A N T S K I

$/æ,5,-$

L I B I J A EGIPT

BAHAMI M E H I K A

KUBA Cancún

GVATEMALA SALVADOR

HAITI

KOSTARIKA PANAMA

T

I

H

I

DOMINIKANSKA REPUBLIKA

MAVRETANIJA KAPVERDSKI OTOKI

GVAJANA SURINAM

VENEZUELA KOLUMBIJA

SENEGAL

GVINEJA BISSAU GVINEJA SIERRA LEONE

KATAR ZAE OMAN

NIGER ÿ$' SUDAN BURKINA FASO BENIN N I G E R I J A SREDNJEAFRIŠKA GANA REPUBLIKA

LIBERIJA 6/212.2äÿ(1$ OBALA

KAMERUN GABON

KONGO

B R A Z I L I J A PERU

ERITREJA JEMEN 'æ,%87, ETIOPIJA SOMALIJA

UGANDA

KENIJA RUANDA BURUNDI D. R. KONGO TANZANIJA

I

ANGOLA

Lima

ZAMBIJA

BOLIVIJA

MALAVI

O C E A N

Sucre

ZIMBABVE NAMIBIJA

PARAGVAJ

BOCVANA

MOZAMBIK

Córdoba URUGVAJ

ÿ,/(

ARGENTINA

Ushuaia

Cape Town/Kaapstad

MADAGASKAR MAURITIUS

SVAZI

O C E A N

Sanjske poti po svetu

KUVAJT

MALI

EKVADOR

14

AFGANISTAN I R A N

S A U D O VA ARABIJA

Abu Simbel

BELIZE HONDURAS NIKARAGVA

UZBEKISTAN Buhara TURKMENISTAN

GRUZIJA Carigrad 785ÿ,-$ Tanger

Los Angeles Santa Monica

UKRAJINA

Basel

Portland

Chicago

BELORUSIJA

SLOVAŠKA Košice MOLDAVIJA Bregenz Salzburg AVSTRIJA 0$'æ$56.$ ŠVICA St. Gallen ROMUNIJA SLOVENIJA Courmayeur Koper HRVAŠKA SRBIJA ÿ U Q R Milano BOSNA IN ITALIJA HERCEGOVINA m o r j e Bastia KOSOVO BOLGARIJA Cavtat ÿ51$ *25$ Ostia MAKEDONIJA Antica Castel Ólbia Gandolfo ALBANIJA *5ÿ,-$ Sredozemsko morje

PORTUGALSKA K

Varšava

ÿ(ä.$

FRANCIJA

Juneau

POLJSKA

LITVA

1(0ÿ,-$

BELGIJA

Aljaska (ZDA) Homer

LATVIJA mo r j e

DANSKA

VELIKA BRITANIJA

ESTONIJA

LESOTO -8æ12$)5,ä.$ REPUBLIKA

N

Preglednica poti EVROPA

S e v e r n o

l e d e n o

m o r j e

Pot

1

Wales

16

Pot

2

Švica

26

Pot

3

Avstrija

38

Pot

4

Poljska in Slovaška

50

Pot

5

Francija

60

Pot

6

Italija

72

Pot

7

Italija

90

Pot

8

Italija

104

Pot

9

Slovenija in Hrvaška

116

Pot

10

Grčija

132

Pot

11

Turčija

146

Pot

12

Osrednja Azija in Kitajska

162

Pot

13

Indija

176

Pot

14

Nepal in Tibet

190

Pot

15

Tajska in Malezija

202

Avstralija

216

AZIJA

KAZAHSTAN

MONGOLIJA

KIRGIZIJA

Turpan

SEVERNA KOREJA

7$'æ,.,67$1

Xi'an K

I

T

A

J

S

K

JAPONSKA

-8æ1$ .25(-$

A

AVSTRALIJA Pot

PAKISTAN New Delhi NEPAL Katmandu INDIJA

BANGLADEŠ MJANMAR Chiang Mai LAOS

AFRIKA

TAJVAN

T

TAJSKA

VIETNAM

I

H

I

FILIPINI

.$0%2'æ$ ŠRILANKA

O C E A N

Singapur

I

J

S

K

I

I

N

D

O

N

E

Z

I

J

A

PAPUA NOVA GVINEJA

VZHODNI TIMOR

SALOMONOVI OTOKI

Darwin VANUATU

O C E A N

Pot

17

Maroko

228

Pot

18

Egipt

244

Pot

19

Južnoafriška republika

258

SEVERNA, SREDNJA IN JUŽNA AMERIKA

MALEZIJA

D

16

Lhasa

Pot

20

Aljaska

272

Pot

21

ZDA

284

Pot

22

Kanada in ZDA

300

Pot

23

ZDA

316

Pot

24

ZDA

330

Pot

25

Mehika, Gvatemala in Belize

346

Pot

26

Peru in Bolivija

358

Pot

27

Argentina in Čile

372

Alice Springs A V S T R A L I J A

Adelajda NOVA ZELANDIJA

Sanjske poti po svetu

15

P o t

1

Wales Raznolikost narave in kulture v deželi rdečega zmaja Za malo deželo med Anglijo in Irsko z zmajem v grbu so značilni mehko zarisani griči, zelene doline, tiha jezera in divja gorska samota. Po njeni obali se raztezajo sanjske plaže in strme čeri.

Zgodovino in kulturo prepreda keltska preteklost – tudi table z imeni cest so večinoma dvojezične, v waleškem in angleškem jeziku.

Industrijska revolucija v »deželi Keltov«, Walesu, se je začela leta 1804 s parno lokomotivo Richarda Trevithicka. Od takrat je bila mitska dežela kralja Arturja in čarovnika Merlina vsa v znamenju premogovnikov, železarn in vlakov ozkotirne železnice za tovorni promet, znanih kot »great little trains«. Okrog leta 1890 je bil Cardiff največje pristanišče za premog na svetu. V deželi, ki meri približno 20.000 km², danes živi okrog 3 milijone Valižanov, ki govorijo waleški in angleški jezik. Zraven je 16

dovolj prostora za okrog 11 milijonov ovac, ki se mirno pasejo po tihi in samotni pokrajini. Potem ko sta v zadnjih desetletjih premogovništvo in železarstvo zamirali, je namreč poljedelstvo v waleškem gospodarstvu postalo pomemben vir dohodkov. Skoraj 80 odstotkov zemlje zunaj narodnih parkov Snowdonia, Pembrokeshire in Brecon Beacons, po katerih se še vedno potikajo napol divji poniji, gospodarsko izkoriščajo. V narodnem parku Snowdonia najviše segajo vrhovi gorovja Cambrian

Sanjske poti po Evropi Velika Britanija

Pravljična oprava: figure v srednjeveškem slogu podpirajo ogredje v gradu Cardiff Castle.

Narodni park Snowdonia z divjo in dramatično pokrajino leži na severozahodu Walesa.

Ladjice se zibljejo v morski ožini Menai Strait; v ozadju je Mount Snowdon.

Mountains. Povprečno so visoki 700 do 800 metrov in ustvarjajo zanimivo gorsko kuliso. Najvišji vrh je Mount Snowdon (1085 m), sledijo pa mu Canedd Lle wellyn (1062 m), Aran Fawddwy (906 m) in Cadair Idris (892 m). Vsi trije narodni parki so idealno območje za planinarjenje in plezanje, kajti čeprav so gore nizke, na njih vladajo skoraj alpske razmere.

Gore so v glavnem izpostavljene deževnim območjem nizkega zračnega tlaka z Atlantika, zato so zime blage, poletja pa zmerna, tako da v Walesu uspevajo nekatere sredozemske rastlinske vrste.

Iz najstarejše zgodovine in iz keltskih časov so se ohranili krožno postavljeni kamni, menhirji in cromlechi (megalitske strukture). Posejani so od otoka Anglesey pa vse do gorovja Preseli Mountains, od koder so že pred 3000

leti vse do Stonehengea prevažali znamenite modre kamne (»blue stones«).

Več stoletij pozneje so prišle rimske legije; Rimljani so posekali hraste in pobili keltske druide, za katere so bila ta drevesa sveta. Rimljani so se umaknili šele leta 410, še prej pa so v Wales »uvozili« krščanstvo. Iz tega se je spet nekaj stoletij pozneje razvila zgodnjesrednjeveška bajka o kralju Arturju in čarovniku Merlinu. Normanski osvajalci so v Walesu svoje gradove postavljali od 11. stoletja dalje. Več kot 400 jih je – torej več kot v preostalem delu Velike Britanije. Časi so bili polni vojaških spo padov, dokler ni v boju z Angleži umrl poslednji pravi waleški princ. Angleži so nato v Walesu postavili svoje mo gočne gradove, da bi zastrašili domačine. Wales so angleškemu kraljestvu priključili leta 1536.

Mogočni grad Conwy Castle z osmimi okroglimi stolpi gospodari nad slikovitim krajem Conwy.

Velika Britanija Sanjske poti po Evropi

17

P o t

1

Izlet

Obala Glamorgan Heritage Coast Osupljivo lepa obala med mestoma Cardiff in Swansea s strmimi čermi, lepimi plažami, sipinami, odročnimi zalivi in čudovitimi sprehajalnimi potmi je dolga 45 kilometrov. Na ducate kopaliških krajev vas vabi k obisku – pa naj bosta to Penarth s svojim pomolom in Porthcawl z zalivom Rest Bay ali pa kilometrska plaža The Mumbles in polotoški kraj Barry Island.

V notranjosti so razkošne zelene doline, slikovite podeželske gostilne, ljubka mesteca, vasice ter doline Llynfi, Ogmore in Garw –

1

Sanjska pot se začenja v waleškem glavnem mestu Cardiff, nato večinoma sledi obali in se na severu, pri Chestru, obrne proti jugu ter se po hriboviti in gorati notranjosti spusti spet nazaj k izhodiščni točki, Cardiffu.

1 Cardiff Valižani svojemu

Zgoraj in spodaj: Strme skalne stene in peščene plaže so značilne za obalo Glamorgan Heritage Coast. bolj waleško se ne boste počutili nikjer drugje.

Zraven sodijo še keltski križi na cerkvi St. Illtyd in romantične razvaline gradu Ogmore Castle.

Na nasprotni strani, pri ljubki vasici Merthyr Mawr s strehami, pokritimi s trsom, se širi pokrajina s sipinami. Gostilne na polotoku Gower z nenavadno pokrajino so daleč naokrog znane po okusnih školjkah srčankah, ki jim pravijo cockles, ter po jedi iz morskih halog, imenovani laverbread.

18

glavnemu mestu pogosto pravijo »trdnjava ob reki Taff«; v waleškem jeziku se imenuje Caerdydd. Mesto leži ob morskem rokavu Mouth of the Severn, ki se razteza vse do Anglije. Cardiff je danes mlado, dinamično in svetovljansko mesto, ki je veliko bolj »poangleženo« kot preostali del Walesa. Od »umazanega« pristanišča in industrijskih predelov je komaj še kaj videti. Namesto tega v središču mesta poglede privlači Millenium Stadium, stadion, na katerem je prostora za 70.000 navijačev ragbija, kajti ragbi je waleški narodni šport. In ker v Walesu pogosto dežuje, se nad vrstami sedežev v petih minutah samodejno razpne streha.

Nekoliko starejše je cardifsko središče Civic Centre iz belega portlandskega kamna, nad katerim se dviga 59 metrov visok stolp z uro, ki pripada mestni hiši (City Hall). Obe poslopji obdajajo ogleda vredne stavbe iz zgodnjega 20. stoletja:

Sanjske poti po Evropi Velika Britanija

denimo Law Courts in Waleški narodni muzej, katerega razstavni predmeti segajo od kamene dobe do Augusta Rodina in Henryja Moora.

Nasproti Civic Centra stoji cardifski grad, ki ga je leta 1866 v mešanem srednjeveško-viktorijanskem slogu začel graditi »premogarski baron« Bute. V predelu St. Fagan's na zahodnem robu mesta si je vredno ogledati muzej na prostem, severno od Cardiffa pa na obiskovalca čakata še dve znamenitosti, grad Castell Coch z lepo lego in Caerphilly Castle, normanska utrdba iz 13. stoletja, ki je skoraj tako velika kot angleški Windsor Castle. V obmorskem letoviškem kraju Penarth južno od Cardiffa je treba obiskati galerijo Turner Art Gallery.

Privoščite si lahko tudi izlet do obale Glamorgan Coast (glej rubriko na levem robu).

2 Swansea Iz Cardiffa vas hitra cesta M4 mimo Bridgenda in Port Talbota pripelje do mesta Swansea (Abertawe),

Potovalne informacije Glavni podatki o poti Dolžina: pribl. 850 km Potreben čas: pribl. 2 tedna Start in cilj: Cardiff Potek poti: Cardiff, Swansea, Carmarthen, Pembroke, Aberystwyth, Caernarfon, Anglesey, Bangor, Conwy, Chester, Wrexham, Llangollen, Welshpool, Newtown, Brecon, Merthyr Tydfil, Abergavenny, Newport, Cardiff Prometni nasveti: V Walesu vozijo po levi. Največja dovoljena hitrost na hitrih cestah je 70 milj na uro, na podeželskih cestah 60 milj na uro, v strnjenih naseljih pa 30 milj na uro. Zaradi pogostega krožnega prometa in podeželskih cest, obdanih z živo mejo, je potrebna previdna vožnja.

Poleg tega se na cestah

drugega največjega waleškega mesta ob zalivu Swansea Bay. Tu se je rodil znameniti waleški pesnik Dylan Thomas, ki sta mu posvečena Dylan Thomas Centre in gledališče Dylan Thomas Theatre. Posebna tu ristična privlačnost je leta 1841

večkrat znajdejo ovce.

Obvezna je uporaba varnostnega pasu, največja dovoljena količina alkohola v krvi pa je 0,5 promila.

Parkiranje je največkrat treba plačati. Mreža avtobusnih prog je za tako redko naseljeno deželo dobro razvejena, enako velja za železniške proge, po katerih vozijo tudi lahki motorni vlaki.

Turistične informacije: www.visitwales.com (v več jezikih)

odprti Muzej Swansea, najstarejši v Walesu. Swansea tvori nekakšna vrata na polotok Gower, ki se nekoliko jugozahodno od mesta razteza v morje.

Na njem med drugim ležijo kopališki kraj The Mumbles ter peščeni plaži Three Cliffs Bay

P o t

1

2

danem s čermi, od koder plujejo trajekti proti Irski, vas iz Haverfordwesta pripelje cesta E30. Le 11 kilometrov južno, pri Abercastlu, se v nebo dviguje približno 4500 let star dolmen Carrey Samson. Južno od Fishguarda leži arhaična dolina Gwaun Valley, v kateri prebivalci še danes govorijo le waleški jezik in tako kot pred stoletji novo leto praznujejo 13. januarja. Še južneje leži hribovje Preseli Mountains, kjer se lahko odpravite po kateri od čudovitih pohodniških poti – denimo do na novo zgrajene vasi iz ledene dobe, imenovane Castell Henllys.

3

in Oxwich Bay, zaščiteni s skal nimi čermi.

3 Carmarthen (Caerfyrddin)

Iz mesta Swansea hitra cesta najprej zavije proti severu, potem pa proti zahodu k živahnemu trgu ob reki Tywi, v katerem naj bi se rodil čarovnik Merlin. V srednjeveško obarvanem mestnem jedru si lahko ogledate ostanke normanskega gradu, ki ga omenjajo že listine iz leta 1094. Na prijaznem trgu Nott Square je mestna hiša iz 18. stoletja, nedaleč stran pa cerkev St. Peter (12. st.).

V Waleškem narodnem botaničnem vrtu, ki leži v čarobni dolini reke Tywi, vzhodno od Carmarthena pri Llanarthneju, uspevajo rastline z vsega sveta, zbrane pod velikansko stekleno kupolo arhitekta Normana Fosterja, pa tudi na prostem, okrog Middleton Halla. V mestecu Laugharne na jugu je pokopan Dylan Thomas.

4 Tenby Kraj na vrhu čeri na

zahodni obali zaliva Carmar then Bay, ki ga zaznamujejo ostanki srednjeveškega gradu, je priljubljeno letovišče premožnejših. Ogledati si velja

zlasti Tudor Merchant's House (15. st.) in georgijanska hišna pročelja v pastelnih tonih. Ne smete pa pozabiti na kilometrsko peščeno plažo. S čolnom se lahko podate na Caldey Island in si ogledate tamkajšnji cistercijanski samostan, v katerem lahko kupite med ali parfum iz cvetov uleksa.

5 Pembroke Nad ozkimi ulica-

mi mesteca ob najbolj zaščitenem rokavu zaliva Milford Haven kraljuje srednjeveški grad z značilnim okroglim stolpom iz 12. stoletja. Kraj velja za vrata v narodni park Pembrokeshire,

ki zajema obalno območje jugozahodnega polotoka med Tenbyjem na jugu in Fishguardom na severu. Iz Pembroke Docka se čez fjordu podoben rokav prepeljete do Milford Havna in nato do Haverfordwesta, trga, ki so ga pod Henrikom I. in Henrikom II. poselili flamski prišleki.

Od tam se velja odpraviti na kratek izlet proti zahodu, do kraja St. David z veličastno stolnico, ki so jo zgradili med 13. in 16. stoletjem.

6 Fishguard Do tega prista-

niškega mesteca ob zalivu, ob-

1 Razkošna Velika dvorana (Great Hall) v cardifskem gradu.

2 Pogled iz pristanišča v Tenbyju na drugi breg z vzpetino Castle Hill.

3 Stolnica St. David's stoji na mestu nekdanjega samostana, ki ga je v 6. stoletju ustanovil zavetnik Walesa, sv. David.

Velika Britanija Sanjske poti po Evropi

19

Caernarfon Castle z osmerokotnimi stolpi je gotovo eden najslikovitejših gradov v Walesu. Mogočno poslopje, ki so ga začeli graditi leta 1283, leži ob ožini Menai Strait, nasproti otoka Anglesey. Angleški kralj Edvard I. (1239–1307) je s tem utrjenim gradom za Valižane ustvaril simbol zatiranja. K železnemu

obroÄ?u gradov in trdnjav, ki jih je kralj zgradil za varstvo obale, a tudi za utrditev angleĹĄkega gospostva nad waleĹĄkim ljudstvom, spadajo tudi utrdbe Beaumaris Castle, Conwy Castle in Harlech Castle.

P o t

1

1 7 Cardigan Med vožnjo do Cardigana (Aberteifi) pridete do megalitskega groba Pentre Ifan, katerega krovni kamen tehta spodobnih 164 ton in je star okrog 6000 let. Cardigan leži ob ustju reke Tyfi.

Nekoliko bolj v notranjosti nad sotesko reke Tyfi slikovito vlada grad Cilgerran Castle, od koder lahko včasih vidite, kako po reki plavajo coracles – tradicionalni waleški čolni v obliki orehove lupine.

8 Aberaeron Ljubko pristaniško mestece v georgijanskem slogu je nastalo šele v 18. sto letju. Izletniške ladjice od tod turiste vozijo na oglede tjulnjev in delfinov v zaliv Cardigan Bay. V stranskih dolinah reke Tyfi južno od Aberaerona prevladuje industrija volne, zlasti izdelovanje flanele, kar je lepo predstavljeno v muzeju Museum of Welsh Woollen Industry, do katerega vas pripelje ozkotirna železnica Tyfi Valley Railway.

9 Aberystwyth Viktorijansko

mestece ob morju, pri ustju rek 22

Ystwyth in Rheidol, ima vse prednosti kopališkega kraja: ugodno lego, lepo plažo in celo razvaline gradu. Na vzpe tino Constitution Hill, s katere je čudovit razgled, vozi električna vzpenjača. Kulturno središče mesta je poleg univerze Waleška narodna knjižnica.

Med njenimi 5 milijoni zvezkov so tudi najstarejši waleški rokopisi iz obdobja med 13. in 15. stoletjem. Ozkotirna železnica vozi po soteski reke Rheidol vse do Hudičevega mostu (Devil's Bridge), skritega v gozdu.

0 Dolgellau Mimo mesteca Machynlleth vas pot vodi dalje proti severu do mesta Dolgellau v grofiji Gwynedd, s sivimi hišami iz skrilavca. Mesto leži na koncu ozkega morskega rokava, ki se od Barmouth Baya razteza proti notranjosti.

Priporočamo, da se od tod vsekakor odpravite na izlet do gorskega masiva Cadair Idris, ki ga imajo mnogi za še slikovitejšega od Snowdona. q Porthmadog

Severno od Dolgellaua se cesta 487 razcepi v zahodno smer proti Porth-

Sanjske poti po Evropi Velika Britanija

2

madogu, vratom na polotok Lleyn, in končni postaji legendarne ozkotirne železnice Ffestiniog. Od tod se velja odpraviti na kratko krožno vožnjo po polotoku z glavnim krajem Pwllheli, ki je priljubljeno središče vodnih športov. w Caernarfon Cesta 487 od

Porthmadoga pelje še naprej proti severu do mesteca Caernarfon na južni obali morske ožine Menai Strait, ki otok Anglesey (Môn) ločuje od celi-

ne. Glavna zanimivost mesta je grad Caernarfon Castle, ki so ga začeli graditi leta 1283.

Grad je bil simbol angleškega gospostva nad Walesom. Tu so leta 1301 sina kralja Edvarda I. kronali za prvega waleškega princa angleškega rodu (leta 1969 je ta naslov prevzel prestolonaslednik princ Charles).

Grad je eden najzanimivejših v Veliki Britaniji. e Anglesey (Môn) Iz Caernarfona vas pot pelje ob morski

ožini do mostu Menai Bridge, po katerem pridete na 715 kvadratnih kilometrov velik otok Anglesey. Na severovzhodu otoka stoji ena najmogočnejših stavb Edvarda I., grad Beaumaris Castle. Na otoku je tudi železniška postaja z najdaljšim imenom na svetu: Llanfairpwllgwyngyllgogerychwyrndrobwillantysiliogogogoch. Krajša oblika se glasi Llanfair P.G., kar preprosto izgovorite kot »klanfer«. Holyhead na zahodnem koncu An-

P o t

3

gleseyja je izhodno pristanišče trajektov proti Dublinu. r Bangor Sliši se skoraj ne-

verjetno, a je vendarle res, da je v tem malem mestecu na vzhodnem koncu morske ožine Menai Strait že od 8. stoletja sedež škofa, od leta 1884 pa ima tudi univerzo. Iz njega je tudi glavni dostop do otoka Anglesey (Môn).

Viktorijanski pomol sega kar 500 metrov daleč v ožino Menai Strait. Začetki gradnje

1

4

stolnice St. Deiniol segajo v leto 525.

Severno od mesta stoji zanimiva graščina, ki jo je po naročilu »mogočnika skrilavcev«, lorda Penrhyna, sredi 19. stoletja v normanskem slogu s številnimi stolpiči in nadzidki zgradil Thomas Hopper. Bogastvo lastnika se kaže v že kar nespodobno razkošni notranji opremi.

Iz Bangorja se lahko odpeljete proti jugu do gorskega kraja Llanberis, ki je priljubljeno

izhodišče za ture na 1085 metrov visoki Snowdon. Iz Llanberisa na vrh najvišje waleške gore vozi tudi zobata železnica. t Conwy Iz Bangorja vas pot

vodi naprej po severni obali do Conwyja, slikovitega mesteca na severnem koncu narodnega parka Snowdonia. Obdaja ga približno 3 kilometre dolgo mestno obzidje z 21 stolpi, za njim pa najdete največji biser mesta, grad Conwy Castle z

osmimi okroglimi stolpi, zgrajen med letoma 1283 in 1287.

K sprehodu vas vabijo ozke srednjeveške uličice z lepimi hišami, kakršni sta trgovska hiša Plas Mawr v renesančnem slogu in Aberconwy House, ena od še dobro ohranjenih srednjeveških stanovanjskih hiš. Nekaj posebnega je »The Smallest House« (Najmanjša hiša) na obrežju, nekdanja ribiška hišica, ki je visoka le 3,05 metra, široka pa 1,80 metra.

Conwy je eno od izhodišč za

obisk narodnega parka Snowdonia, ki se razteza od Conwy-

1 Narodni park Snowdonia se v waleškem jeziku imenuje Eryri, »Orlovo gnezdo«.

2 Morski valovi butajo ob obalo pri Cardiganu.

3 Pogled na Aberystwyth.

4 Grad Conwy Castle ima osem mogočnih okroglih stolpov.

Velika Britanija Sanjske poti po Evropi

23

P o t

1

1

ja na severu do Machynlletha na jugu. Najvišja vzpetina je Mount Snowdon. Tu lahko odkrijete še številne redke rastline in živali, kot sta planinski orel in mali sokol. Številni hribi in gore so pogosto zaviti v oblake in meglo in zato učinkujejo nekoliko skrivnostno. V narodnem parku se lahko odpravite na pohodne ture ali krajše sprehode, park pa lahko raziščete tudi z eno od starih ozkotirnih železnic.

o Llangollen Med vožnjo proti jugu se je na cesti 483 proti Welshpoolu pri Cefn-Mawru vredno odločiti za skok do kraja Llangollen v dolini reke Dee. Nad njim gospodarijo razvaline gradu Dinas Bran (13. st.).

Most iz 14. stoletja prav tako spada med »sedem waleških čudes«. Posebno doživetje je plovba z ladjico po 73 km dolgem in pogosto le 2 metra širokem prekopu Llangollen.

y Llandudno Ta kopališki kraj

ja med potjo na jug, nazaj proti Cardiffu, je Welshpool, katerega glavna znamenitost je grad Powis Castle iz rdečega peščenca (13. st.).

leži le dober streljaj od Conwyja, na rtu waleške »Golden Coast« (Zlate obale). Že v 19. stoletju je bil za tiste, ki so si to takrat lahko privoščili, priljubljeno pribežališče, ki je ponujalo poletno svežino. 13 kilometrov južneje se razteza vrt Bodnan Gardens. u Chester Od Llandudna vas cesta 55 pelje do Abergela, kjer se odmakne od obale, in potem naprej do Chestra, ki so ga leta 70 ustanovili Rimljani. O tem pričajo ostanki amfiteatra. Stolnico v Chestru so zgradili v 11. in 12. stoletju. i Wrexham Južno od Chestra leži mesto Wrexham, ki ima izrazito angleški nadih. V njem je zanimiva cerkev St. Giles (15. st.) s 45 metrov visokim zahodnim zvonikom, ki spada med »sedem waleških čudes«.

24

p Welshpool Naslednja posta-

a Newtown Ime mesteca ob reki Severn južno od Welshpoo la zavaja, saj je bilo ustanovlje no že leta 973. V zgodnjem 19. stoletju je bilo tu središče waleške proizvodnje flanele. s Rhayader Do trga ob reki

Wye pelje iz Newtona cesta 470. Na zvoniku je prikazan boj waleškega zmaja s pruskim orlom. d Brecon Od Rhayadera vas

cesta popelje do Built Wellsa in potem do Brecona, vrat v narodni park Brecon Beacons National Park, ki meri 1344 kvadrat nih kilometrov. Zanj so značilni goli griči in gore, reke, slapovi in jezera, velika samota in številne

Sanjske poti po Evropi Velika Britanija

2

črede ovac. Sega od meje z Anglijo čez Brecon do Llandoveryja na zahodu in do dolin južnega Walesa, zajema pa Black Mountain, Forest Fawr, Brecon Beacons in Black Mountains. f Merthyr Tydfil Iz Brecona

pelje cesta do mesta v dolini re ke Taff; imenuje se po krščanski mučenki Tydfil (480). Zanj so značilne nizke vrstne hiše za

delavce v nekdanjem premogovništvu in železarstvu. g Abergavenny Če se iz Mer thyr Tydfila obrnete proti vzho du, pridete do Abergavennyja.

Razvaline gradu so iz 13. in 14. stoletja. h Newport V tretjem največ-

jem waleškem mestu keltskega izvora sta ogleda vredna

normanski grad iz 12. stoletja in most Transporter Bridge na reki Usk iz leta 1906, ki je lebdeči trajekt, saj čez reko pod glavno konstrukcijo na jeklenih vrveh po zraku drsi transportna ploščad.

1 Staro mestno jedro Chestra.

2 Utrinek iz narodnega parka Brecon Beacons.

P o t

Snowdonia National Park V največjem in najprivlačnejšem od treh waleških narodnih parkov prevladuje gorovje Cambrian Mountains. Čeprav je povprečno visoko le 700 do 800 metrov, pohodnikom in plezalcem ponuja že kar alpske razmere. Vrh Mount Snowdon je visok 1085 metrov.

Penrhyn Castle pri Bangorju Lord Penrhyn je ta grad v normanskem slogu zgradil sredi 19. stoletja.

1

Conwy Castle V Conwyju, obdanem z dolgim mestnim obzidjem s številnimi stolpi, stoji grad, ki ga je zgradil Edvard I. Ima osem okroglih obrambnih stolpov in 4,5 metra debele zidove.

Chester Angleško-waleško mejno mesto ob reki Dee ima zelo srednjeveški videz, ustanovili pa so ga Rimljani leta 70. Na tiste čase spominjajo ostanki amfiteatra in multimedijski spektakel Dewa Roman Experience.

Aberystwyth Pristaniški kraj ob ustju rek Ystwyth in Rheidol ima lepe plaže in razgledno točko, ki jo dosežete z električno železnico.

Aberaeron Pristaniško mesto, okrašeno s številnimi georgijanskimi hišami, je nastalo v 18. stoletju in je izhodišče za plovbe, na katerih si lahko ogledate tjulnje in delfine. V stranskih dolinah so središča proizvodnje flanele.

Llanggollen Vasica v dolini reke Dee in ob prekopu Shropshire Union Canal se ponaša z razvalinami gradu iz 13. stoletja, ki jih je na eni od svojih slik ovekovečil že William Turner, in s čudovitim mostom iz 14. stoletja, znanim po vsem Walesu.

ANGLIJA

Pembroke Srednjeveško mestece pomeni vhod v narodni park Pembroke, ki obsega jugozahodno obalno območje polotoka med Tenbyjem in Fishguardom.

Tenby Kopališki kraj, ki je od 18. stoletja priljubljen zlasti med bogatejšimi, ima slikovito lego na skali ob zalivu Carmarthen Bay. Mestno podobo določajo v glavnem številne georgijanske hiše pastelnih barv in kilometrska peščena plaža.

Powis Castle pri Welshpoolu Glavna znamenitost Welshpoola je iz rdečega peščenca zgrajeni dvorec iz 13. stoletja. Ogleda vredni so tudi terasasti vrtovi, ki so mlajši, saj so jih uredili šele v 19. stoletju.

Brecon Beacons National Park Za zaščiteno območje blizu angleške meje so značilne divje romantične samotne pokrajine ter potujoče črede ovac in na pol divjih ponijev.

Cardiff Castle Ta na videz stari dvorec so v resnici zgradili šele konec 19. stoletja. Premogovniški baron Bute si ga je zamislil v srednjeveško-viktorijanskem slogu.

Velika Britanija Sanjske poti po Evropi

25

P o t

2

Švica

Pogled na romantični Diessenhofen z lesenim mostom čez Ren, zgrajenim leta 1816.

Križem kražem po severni Švici Na tej poti se vam, podobno kot v prospektu, razkriva najznačilnejša Švica, kot bi jo vzeli iz slikanice: razvijajoča se mesta, kot so Winterthur, Zürich, Bern ali Basel, s koreninami, ki segajo daleč nazaj v zgodovino, in z živahnim kulturnim in vsakdanjim življenjem, razporejena po hriboviti pokrajini čarobne lepote, v kateri goreče negujejo izročila, obenem pa razvijajo vrhunsko tehnologijo. In kot mogočna kulisa vas na južnem obzorju pozdravlja galerija vrhov Bernskih in Valiških Alp. Vzorna demokracija, trdna blaginja, stroga bančna tajnost, nevtralnost, stara skoraj 500 let, Viljem Tell, Zwingli in Kalvin, Gottfried Keller, Frisch in Dürrenmatt, zraven pa lične vasi, urejena meščanska mesta, čudovita narava z zaledenelimi štiritisočaki, ljubkimi jezeri, mehkimi griči in sočno zelenimi pašniki, ki spominjajo na romantiko po vzoru Heidi in donenja kravjih zvoncev ... Kaj vse nam pride na misel, 26

Sanjske poti po Evropi Švica

ko pogovor nanese na Švico, to uspešno konfederacijo v srcu stare celine!

S številnimi od teh klišejskih predstav se med potovanjem po osrednji Švici res pobliže seznanite; denimo v jedru švicarskega samozavedanja, v kantonih Schwyz, Uri in Unterwalden. Mož je teh treh »gozdnih prebivališč« (nem.

Waldstätte) so si na gorskem travniku Rütliwiese nad Urnskim jezerom konec 13. stoletja prisegli medsebojno

Vodnjak Mohrenbrunnen v Schaffhausnu.

pomoč. Potem ko so leta 1315 pri Morgartnu premagali habsburško vojsko konjenikov, so se njihovi zvezi postopoma pridružila še druga mesta in dolinske skupnosti. V osrednjem delu naše krožne poti boste hodili po sledeh helvecijskih junakov: v zveznem arhivu v Schwyzu si boste lahko ogledali njihove najstarejše pogodbe, se v Altdorfu poklonili spomeniku pravljičnemu Tellu, ki naj bi tu z glave svojega sina sestrelil jabolko, se pri Küssnachtu sprehodili po zgodovinski poti »Hohle Gasse« in se povzpeli do razvalin gradu Geißler-Burg.

Daleč v zgodovino lahko prodrejo tudi prijatelji umetnosti: naj gre za opatijo Vseh svetih v Schaffhausnu, stolnico v Baslu ali utrjeno cerkev St. Arbogast v Winterthuru – marsikje bodo še začutili duha srednjega veka. Umirjeni ale-

Srednjeveško mestece St. Ursanne se med griči Švicarske Jure slikovito vije ob reki Doubs.

Simbol Luzerna je več kot 700 let star most Kapellbrücke z vodnim stolpom.

manski meščanski in kmečki odnos do sveta se za oko prijetno razkrije v slikovitih domačijah z bogato izrezljanimi pročelji in balkoni, prekritimi s slapovi geranij, a tudi v nič manj zanimivih mestnih kompleksih hiš s skodlami, dolgimi arkadami, bogato okrašenimi pomoli in stopničastimi zatrepi.

Kako zelo so tudi Švicarji, sicer znani po protestantski treznosti, znali uživati v najrazkošnejših oblikah in barvah, lahko občudujete pri baročnih draguljih, denimo v samostanu Einsiedeln ali samostanu St. Gallen. Da se je čut za umetnost ohranil tudi v novejšem razvoju in da je vpet v mednarodno dogajanje, je vidno v Baslu: Hodler, Böcklin, Tinguely – v zbirkah starega univerzitetnega in škofovskega mesta na vsakem koraku naletite na ikone moderne umetnosti, poleg tega pa tu-

di na zanimivo sodobno arhitekturo.

Vsi ti sijajni dosežki človeških rok pa zbledijo pred naravnimi lepotami. Pokrajinski lok se razteza od Renskih slapov pri Schaffhausnu čisto na severu do gorskih velikanov Bernskega višavja; od gozdnatih hribov in strogih sotesk privlačno hladne Jure ob meji s Francijo vse do žitnih polj ob Bodenskem jezeru in gorskih pašnikov pokrajine Appenzeller, posutih s švicarskim rjavim govedom. Vmes pa tu in tam poblisnejo dragulji, kakršni so kot fjord razvejeno Vierwaldstättsko jezero, Neuchâtelsko jezero z mediteranskim nadihom ali mondeno Züriško jezero.

Knjižnica samostana St. Gallen hrani okrog 150.000 zvezkov, med katerimi so tudi dragoceni rokopisi.

Švica Sanjske poti po Evropi

27

P o t

2

Samostan St. Gallen Tam, kjer si je irski menih Gallus v začetku 7. stoletja uredil svojo celico, se je od 8. stoletja dalje benediktinski samostan postopoma razvil v središče učenosti, znamenito po vsej Evropi. Tako je bil položen temeljni kamen veličastne zbirke rokopisov. V samostanski knjižnici danes hranijo 150.000 zvezkov in okrog 2000 rokopisov, od katerih jih je 400 starejših od 1000 let, med njimi pa je tudi latinsko-nemški slovar iz časa okrog leta 790. Knjižnica z baročno stolnico in celotnim samostanskim kompleksom je na Unescovem seznamu svetovne kulturne dediščine.

Tako imenovana zlata doba samostana se je nenadno končala zaradi vpadov Madžarov in požara, potem pa je ustanova v 11. stoletju spet doživela razcvet. Današnja poslopja opatije, ki so jo ukinili leta 1805, izvirajo v glavnem iz 18. stoletja. Po letu 1755 so samostansko

1

Živahne baročne štukature in stropne poslikave v samostanski cerkvi. cerkev in knjižnico na novo zgradili v slogu baroka in rokokoja. Samo stansko cerkev sv. Gallusa in Otmar ja so na ostankih prejšnje stavbe postavili po načrtih Petra Thumba (zasnoval je tudi knjižnico) in Johan na Michaela Beera, pozornost pa privlači zlasti njeno čudovito vzhodno pročelje. Podolgovato stavbo s sredinsko rotundo so bogato opremili znani umetniki. Korne klopi in korno pregrajo je ustvaril Joseph Anton Feuchtmayer.

Iz St. Gallna pot brez večjih vzponov vodi skozi Thurgau in ob Zgornjem Renu do Schaffhausna ter naprej do Züricha. Potem po precej bolj alpski pokrajini zavije okrog Vierwaldstättskega jezera in se čez Bern usmeri k ljubkim logom pri Bielskem in Neuburškem jezeru. Njen cilj je stara, častitljiva kulturna in gospodarska metropola Basel.

1 St. Gallen Simbol mesta je

tako imenovana »Kornhaus«, baročna shramba za žito, ki velja za najlepšo v Švici in v kateri je urejen zanimiv domovinski muzej. Glavna zanimivost univerzitetnega mesta je samostanska četrt z več kot 1000 let staro samostansko knjižnico in sijajno baročno stolno cerkvijo.

2 Kreuzlingen Mimo Horna,

Arbona in Romanshorna potujete do Kreuzlingena, pri čemer na desni ves čas vidite Bodensko jezero. V mestecu, 28

Sanjske poti po Evropi Švica

katerega začetki segajo v 11. stoletje, si je vredno ogledati avguštinski korarski samostan z baročno cerkvijo sv. Ulrika.

Potem se lahko sprehodite po parkovno urejenem naravnem rezervatu ob jezeru.

3 Konstanca Univerzitetno

mesto, ki leži onstran meje, na nemškem ozemlju, je ime dobilo po cesarju Konstanciju Hloru. Tu je bil med letoma 1414 in 1418 edini koncil, leta 1417 pa edine volitve papeža na nemških tleh. Na to še danes spominja koncilska stavba

Potovalne informacije Glavni podatki o poti Dolžina: pribl. 600 km (brez izletov) Potreben čas: najmanj 6 do 8 dni Start: St. Gallen Cilj: Basel Potek poti: St. Gallen, Kreuzlingen, Konstanca, Schaffhausen, Winterthur, Zürich, Zug, Schwyz, Luzern, Langnau im Emmental, Bern, Neuchâtel, Biel, Delémont, St. Ursanne, Basel Posebni prometni nasveti: Na splošno za volanom velja pravilo 0,5 promila; največja dovoljena hitrost v mestih je 50 km/h, na podeželskih cestah 80 oz. 100 km/h, na avtocestah 120 km/h.

Za vožnjo po avtocestah je potrebna vinjeta (letna vinjeta stane 45 švicarskih frankov).

Turistične informacije: www.st.gallen-bodensee.ch (v nemškem in angleškem jeziku) www.rheinfall.ch (v nemškem in angleškem jeziku) www.lakeluzern.ch (v več jezikih) www.berninfo.com (v več jezikih)

P o t

2

Life Centre, prav tako pa tudi ogled spominskega muzeja cerkvenega reformatorja Jana Husa, ki so ga v tem mestu kot krivoverca na grmadi sežgali leta 1415.

4 Stein am Rhein Mesto, ki

mu zaradi srednjeveške podobe z značilnimi predalčastimi zatrepi in pomoli včasih pravijo »Rothenburg Zgornjega Rena«, leži prav tam, kjer Ren dokončno zapušča predel Untersee oziroma Bodensko jezero. Glavna znamenitost je leta 1539 zgrajena mestna hiša, ki je poslikana z motivi deželne in mestne zgodovine. Najočitnejša privlačnost mesta pa so njegove številne skrbno negovane meščanske hiše. Nasproti mestne hiše stoji poznogotska stavba »Der Weiße Adler« (beli orel) s pročeljem, poslikanim v renesančnem slogu, hiši Hirsch in Krone pa razkazujeta sijajne peterostranične lesene pomole. Stavbo »Der Rote Ochsen« (1446) so poslikali leta 1615. Ogleda vreden je tudi nekdanji benediktinski samostan St. Georg. Njegova poslopja iz obdobja med 14. in 16. stoletjem so danes spremenjena v muzej, v katerem se seznanite z življenjem menihov v poznem srednjem veku. Glavna znamenitost pa je dvorana slik opata Davida von Winkelsheima z veličastnimi zgodovinskimi podobami prizorov iz rimske in kartažanske zgodovine.

5 Diessenhofen Srednjeve-

2

v neposredni bližini pristanišča. Mogočna zgradba iz leta 1388 je prvotno služila kot skladišče za trgovino z daljnimi deželami. O dolgotrajnem gospodarskem razcvetu zgovorno pričajo zatrepi, pomoli, stolpi, arkade in zavite uličice starega mestnega jedra. V središču je stolnica Naše ljube Gospe s temelji iz 8. stoletja.

Biseri njene notranje opreme so štiri pozlačene bakrene plošče, tako imenovane konstanške zlate plošče (11.–13. st.), prižnica, korne klopi, kamniti stolp Schnegg s stopnicami iz leta 1438 ter zgodnjeromanska kripta iz 10. stoletja. V hiši Zur Kunkel na trgu pri stolnici lahko občudujete freske s prizori tkanja, ki so jih ustvarili že okrog leta 1306. Pravo doživetje je ogled kulturnozgodovinskega muzeja Rosgarten ali pa obisk naravoslovnega muzeja z velikim akvarijem Sea

ško mestece z mostovi ob Zgornjem Renu se je razvilo iz gradu grofa von Kyburga. Podobo mesta določajo številne poznogotske posvetne stavbe iz 15. in 16. stoletja. Pečatni stolp so zgradili leta 1546. Diessenho fen in nasproti ležeči Gailingen sta povezana s pokritim lesenim mostom iz leta 1816. V obeh krajih stojita zelo zanimivi romanski cerkvi: sv. Dioniza in sv. Nikolaja.

1 »Neutrudno grmijo množine na grmeče množine …« – tako je nekoč Eduard Mörike opisal slapove Rena pri Schaffhausnu.

2 Mestece s čudovitimi poslikanimi pomoli kot iz knjige: Stein am Rhein.

Švica Sanjske poti po Evropi

29

Pogled na desni breg reke Limmat v starem mestnem jedru Züricha. Tu je predel Niederdörfli z obrežjem Limmatquai, kamor avtomobili nimajo dostopa, ter z razkošnimi meščanskimi in cehovskimi hišami, trendovskimi butiki, restavracijami, kavarnami in bari. Desno na sliki sta značilna zvonika velike stolnice, enega

od züriških simbolov. Triladijsko romansko stavbo z dvema zvonikoma so po naročilu cesarja Karla Debelega začeli graditi leta 1100, končali pa so jo leta 1220.

Ta cerkev je bila izhodišče in središče nemško-švicarske reformacije pod vodstvom Huldrycha Zwinglija.

P o t

2

Zürich Klišejska – in tudi napačna – trditev je, da je gospodarska metropola ob Züriškem jezeru z več kot 100 bankami le staromodno in dolgočasno finančno središče.

Kdor se po polnoči sprehodi po blodnjaku ulic v Niederdorfu, bo osupnil nad živahnostjo tamkajšnjega utripa v barih in krčmah.

Kdor pa se bo podal v muzeje, galerije in gledališča, bo ostrmel nad raznovrstno kulturno ponudbo. To mesto, v katerem je leta 1916 luč sveta ugledal dadaizem, ima dramsko gledališče in opero, ki se tudi v mednarodnem merilu uvrščata med odre prve vrste. Med muzeji izstopajo Švicarski deželni muzej z izredno pomembno zbirko, posvečeno domači kulturi in zgodovini, Daros Collection z zbirko povojne umetnosti, »Migros Museum« sodobne umetnosti, zbirka slik E. G. Bührle in muzej Rietberg z vrhunskimi deli neevropske umetnosti.

Ne smemo pozabiti številnih stavbnih spomenikov. V starem mestu zahodno od Limmata sta to stolna cerkev s ciklusom poslikanih oken Marca Chagalla in takoj zraven župnijska cerkev sv. Petra (13. st.) z največjo urno številčnico v Evropi.

Velika stolna cerkev (nem. Grossmünster) na drugem bregu reke –

Zgoraj: Pogled čez Limmat na Züriško jezero.

Spodaj: Okno s poslikavo Marca Chagalla v stolni cerkvi Naše Gospe (Fraumünster). kupoli njenih zvonikov dajeta značilen pečat mestni panorami – se je zapisala v cerkveno zgodovino kot kraj, kjer je deloval Huldrych Zwingli (1484–1531).

32

Sanjske poti po Evropi Švica

P o t

2

1

vzhodno od Zuga, na katero se povzpnete v štirih urah. w Brunnen Priljubljeno leto-

višče na vzhodni obali Urnskega jezera leži v osrčju »Prašvice«.

Z obalne ceste vidite Schillerstein, Rütliwiese, oba Mytha, Rigi in Bürgenstock. Brunnen je zgodovinsko pomemben zato, ker so tu predstavniki gozdnih skupnosti oziroma prakantonov leta 1315, po bitki pri Morgartnu, potrdili »večno« zvezo iz leta 1291. e Altdorf V glavnem kraju

2 6 Schaffhausen Glavno mes-

to najsevernejšega kantona z umetelno pobarvanimi pročelji, vodnjaki in kljubovalnimi stolpi pri vratih ter z romansko stolnico je enkratna staromestna celota, nad katero na s trto prekritem hribu na vzhodu kraljuje mogočni grad Munot. Nekoli ko nižje na reki, pri Neuhaus nu, lahko občudujete veličast no igro narave; tam v globino grmi 150 metrov širok Renski slap. To je največji evropski slap, saj v globino 23 metrov vsako sekundo pade 70.000 litrov vode.

7 Winterthur To mesto na

pol poti med Renom in Züri škim jezerom je staro že več kot 850 let in je znano po tekstilni in strojni industriji. Tam kajšnji tovarnarji s smislom za umetnost so pred časom ustanovili različne muzeje z boga timi zbirkami: »Kunstmuseum«, Villa Flora/zbirka Hahnloser, zbirka Oskarja Reinhardta in »Kunsthalle« so zakladnice ev-

kantona Uri, ob izlivu reke Reuß v Urnsko jezero, se srečajo ceste s prelazov Klausen in Susten ter iz Göschenena, zato je bil Altdorf že od davnih časov prometno-politično zelo pomemben. Tu naj bi se odigral znameniti prizor z odstrelom jabolka, zato Altdorfci vsako tretje leto uprizorijo Schillerje vo dramo Viljem Tell. Ogleda vredni so tudi zgodovinski muzej, mestna hiša in bivalni stolp iz 13. stoletja.

ropske umetnosti. In zraven cerkve St. Laurentius, sredi lepih meščanskih hiš v starem mestnem jedru, vas k obisku vabita muzej obrti s pomembno zbirko ur in Technorama.

8 Zürich Glej levo stran.

9 Zug Glavno mesto kantona istega imena je sicer znano po nizkih davkih in češnjah, a ima tudi romantično, skrbno negovano zgodovinsko jedro s poznogotskimi meščanskimi hišami.

Ogleda vredna sta med drugim leta 1200 zgrajeni grad z zanimivim zgodovinskim muzejem in privlačnim 52 metrov visokim stolpom Zytturm. S sprehajališča ob jezeru lahko uživate ob pogledu na čudovito panoramo gorskih vrhov: pred vami so Rigi, Pilatus, Mönch, Jung frau in Eiger.

0 Einsiedeln Kraj v visokogor ski dolini nedaleč od Sihlskega jezera se lahko za svojo zna -

3

menitost zahvali benediktinski opatiji, ki so jo tu ustanovili leta 934. Današnji kompleks je nastal v začetku 18. stoletja po načrtih Kasparja Moosbruggerja in velja za enega vrhuncev švicarske baročne arhitekture. Kapela milosti s »črno Materjo božjo« je romarski cilj katolikov z vsega sveta. q Schwyz Mestece blizu izliva

reke Muota v Vierwaldstättsko

jezero je eno od žarišč švicarske zgodovine, saj je središče enega od treh prakantonov. Od tod izvirata ime države in državna zastava. Poleg podobe mesta, v kateri prevladujejo lepe meščanske hiše iz 17. in 18. stoletja, ter očarljive okolice je glavna privlačnost arhiv, v katerem je shranjeno pismo oziroma pogodba o švicarskem zavezništvu iz leta 1291. Pri planincih je zelo priljubljena gora Große Mythen

1 Pomol za ladje v Treibu na Vierwaldstättskem jezeru.

2 Baročna samostanska cerkev in Marijin vodnjak v benediktinski opatiji Einsiedeln v kantonu Schwyz.

3 Pogled čez Urnsko jezero, ki je pravzaprav jugovzhodni del Vierwaldstättskega jezera.

Švica Sanjske poti po Evropi

33

P o t

2

1 r Luzern Skozi skoraj 10 kilo-

Küssnacht in Tell Ob vznožju Rigija na najsevernejšem koncu Vierwaldstättskega jezera leži zgodovinsko pomemben kraj Küssnacht, ki ga že leta 870

Uličica Hohle Gasse pri Küssnachtu. omenja darilna listina, namenjena samostanu v Luzernu. Znamenit je zaradi poti Hohle Gasse, ki 2 kilometra zunaj mesta vodi proti jezeru Immensee. Na tej pešpoti, obdani z bukvami, naj bi švicarski pravljični junak Viljem Tell ubil habsburškega oskrbnika Geßlerja.

Na kraju tega legendarnega dogodka, ki naj bi pomenil reakcijo na znameniti odstrel jabolka in ki je Schillerju dal navdih za njegovo dramo, od 17. stoletja stoji Tellova kapela.

34

metrov dolg predor Seelisberg pridete v najstarejše mesto notranje Švice (1178), ki je njeno kulturno in gospodarsko središče ter pomembno stičišče med Alpami in osrednjim delom dr žave. Mesto, ki ga varujejo bližnja gora Pilatus in vrhovi Rigija, je slikovito strnjeno ob severnem koncu Vierwaldstättskega jezera. Tako ni čudno, da so ga že pred 200 leti odkrili kot privlačen turistični kraj in da tu goste k izletom spodbujajo zabaviščne ladjice in gorske železnice.

Staro mesto z idiličnimi trgi in ulicami vabi k sprehodu. Za ščitni znak Luzerna je Kapell brücke, več kot 700 let star most čez reko Reuß. Na levem bregu reke so frančiškanska in jezuitska cerkev, Rittersche Pa last, Kulturni in kongresni center (skrajšano »Kunsthaus«), na desnem bregu pa dvorna cerkev in mestna hiša. Glavna privlačnost med muzeji je muzej prometa in komunikacij z več kot 3000 razstavnimi predmeti. t Langnau im Emmental Pot

vas skozi Willisau in Huttwill vodi proti zahodu v pokrajino Emmental. Tu, kjer je doma

Sanjske poti po Evropi Švica

2

najbolj znan švicarski sir, podobno kot v vsej regiji vneto jodlajo in se ukvarjajo z rokoborbo, in srečo ima, kdor v tem središču švicarske folklore lahko obišče takšno prire ditev. Priporočamo tudi, da obiščete domovinski muzej v Chüechlihusu in nato zavijete v katero od dveh izvrstnih tradicionalnih gostiln, »Hirsch« ali »Bär«.

y Bern Švicarsko zvezno me-

sto s treh strani obdaja reka Aare. V srednjem veku je bil Bern ena najmočnejših mestnih držav severno od Alp in vse od takrat je ohranil značaj premožnega zgornjenemškega mesta.

Za strnjeni stari del mesta so značilne bogate meščanske in cehovske hiše ter 6 kilometrov dolgi arkadni hodniki in lepi

vodnjaki. Toda zaščitni znak mesta so edinstvena nekdanja mestna vrata Zytgloggeturm, na katerih lahko vsako polno uro opazujete barvito igro figur v umetelni stolpni uri. Pomembni stavbni spomeniki so še stolna cerkev sv. Vincenca, cerkev Sv. duha, mestna hiša in zvezna hiša.

Bern je od leta 1848 zvezno mesto Švice in tako tudi sedež

P o t

2

Izlet

Švicarska Jura Na severozahodu Švice leži 120 kilometrov dolgo sredogorje Švicarska Jura. Ta geološko mladi masiv, razdeljen na tri odseke – Kettenjura, Plateaujura in Tafeljura – je sestavljen iz apnenca, bogatega s fosili, ki se je nagubal v mlajšem terciarju. Zaradi ostrega podnebja, pomanjkanja vode v nekaterih predelih in slabo rodovitnih tal je bil ta pas dežele tradicionalno reven. Tamkajšnji prebivalci so bili od 17. stoletja zaposleni kot domači delavci in dobavitelji ur v Ženevi in Bielu.

Zdaj je po zaslugi podjetij, kot sta Jaeger-Le-Coultre ali Blancpain, postal meka za prijatelje izbranih kronometrov. Tiha in mehka ter s pašniki in gozdovi posejana

novanem po lokalnem najdišču La Tène). Svojo današnjo eleganco dolguje v glavnem plemiškim in upravnim stavbam 18. in 19. stoletja ter stanovanjskim četrtim iz istega obdobja, ki se, obdane s parki in vinogradi, dvigajo po pobočju tamkajšnje vzpetine Chaumont. K znamenitostim spadajo še dvorec, katerega jedro je staro več kot 800 let, zgodnjegotska cerkev Collégiale in privlačni stari del mesta ob njunem vznožju.

Omeniti velja še umetnostni in zgodovinski muzej ter nekdanjo stanovanjsko hišo dramatika Friedricha Dürrenmatta na čudovitem kraju visoko na vzpetini; stavbo je arhitekt Mario Botta spremenil v muzej.

3

zveznih organov, od leta 1874 pa tudi sedež Svetovne poštne zveze. Umetnostni muzej vas pričakuje med drugim z mojstrovinami domačega ekspresionističnega slikarja Ferdi nanda Hodlerja. u Murten Mestece ob isto -

imenskem jezeru, katerega ime izhaja iz latinske besede murus (zid), ima – nomen est omen – v

celoti ohranjeno krožno obzid je iz časa med 13. in 15. stolet jem. Sprehod po njem ponuja razglede po nadvse slikovitem starem mestu. Švicarji so tu leta 1476 dosegli zgodovinsko zmago nad Burgundci, o čemer priča zanimiv muzej v mestnem mlinu.

Osem kilometrov oddaljeni kraj Avenches z velikanskim amfi teatrom je v rimskih časih štel

20.000 prebivalcev in je bil takrat glavno mesto province Helvetie. i Neuchâtel/Neuenburg V

tem kantonskem glavnem mestu, ki se slikovito stiska na severni obali Neuchâtelskega jezera, občutite južnjaško lahkotnost.

Kraj je bil naseljen že v kameni dobi, še bolj pa v zgodnjekeltskem latenskem obdobju (ime-

1 Večerno vzdušje v starem delu Berna.

2 Zgodovinska kmečka hiša pri Huttwilu v kantonu Bern.

Kamniti bastion v Švicarski Juri pri skalni kotanji Creux du Van. pokrajina se je z najvišjo vzpetino Crêt de la Neige (1718 m) uveljavila tudi kot klasično pohodniško območje.

Politično je bila Jura od nekdaj kočljivo ozemlje: območje na severozahodu je 800 let pripadalo baselskim škofom; bilo je cesarski fevd in je zato ostalo katoliško.

Južni del se je v 14. in 15. stoletju s pogodbami zvezal z Bernom, doživel je verske reforme in je imel do Berna vojaške obveznosti. Zaradi teh nasprotij je v 20. stoletju nastalo separatistično gibanje, ki je doseglo ločitev severne Jure in leta 1979 ustanovitev samostojnega kantona Jura. Južni del Jure pa še danes spada k Bernu.

3 Pogled na stari del mesta Murten ob istoimenskem jezeru. Švica Sanjske poti po Evropi

35

P o t

2

1 o Le Landeron Kraj, ki spada

Basel, mesto umetnosti Basel je vsekakor švicarska metropola umetnosti in arhitekture. Večinoma peš in v glavnem po romantičnih

Utrinek iz muzeja Tinguely. ulicah starega dela mesta brez težav pridete do 40 muzejev, ki se stiskajo na površini, veliki komaj 37 kva dratnih kilometrov. Med njimi sta umetnostni muzej Basel in leta 2003 odprti muzej Schaulager z zbirko hipermoderne umetnosti. Muzej Tin guely vas bo prevzel s kinetičnimi deli znamenitega oblikovalca železa, Fondation Beyeler pa vas vabi z dragocenimi posebnimi razstavami.

Najdete pa tudi sodobno arhitekturo na svetovni ravni: v Baslu so ust varjali Herzog & de Meuron, Renzo Piano, Mario Botta, Diener & Diener in Richard Meyer.

36

v kanton Neuchâtel, so ustanovili v 14. stoletju, ima pa zelo zanimivo tržnico. Med dvema vrstama hiš je tu konec septembra Fête de la Brocante, največji bolšji trg in trg starin v vsej Švici. p Biel/Bienne Švicarsko »glav no mesto ur« (med drugim so tu podjetja Rolex, Swatch in Omega) leži ob vznožju Jure na vzhodnem koncu po njem imenovanega jezera ter natančno na meji med nemškim in francoskim govornim območjem.

Na dvoje je razdeljeno tudi staro mesto: zgornje mesto okrog »Ringa« je ohranilo srednjeveški značaj, spodnje mesto blizu jezera pa je modernejše. Tu se bielski muzeji vrstijo drug za drugim, od muzeja Neuhaus (bivalna kultura 19. stoletja) do centra PasquART (sodobna umetnost). a Delémont V Delémontu se srečate s pomembno zgodo vino: kraj v ljubki dolini reke Sorne je omenjen že leta 728 in je v zgodnjem novem veku baselskim škofom služil kot poletna rezidenca. Njihov lepi dvorec še danes prevladuje na južnem koncu starega dela me -

Sanjske poti po Evropi Švica

sta. Takoj zraven muzej Musée Jurassien d’Art predstavlja kulturo in zgodovino regije. Njegov najdragocenejši razstavni predmet je škofovska palica svetega Germana, zlatarsko delo, nastalo okrog leta 700.

Mesto je primerno izhodišče za raziskovanje hribovite mejne pokrajine s Francijo, Ajoie, sotesk reke Doubs ter parku podobnih travnikov in gozdov v Franches-Montagnes. s St. Ursanne Četrt ure avto -

mobilske vožnje proti zahodu leži St. Ursanne. To mestece ob reki Doubs vas očara z romantičnim vzdušjem. Zato ni naključje, da vsako leto sredi junija ob vznožju razvalin tamkajšnjega gradu pripravijo veliko srednjeveško praznovanje. Glavna znamenitost mesta pa je velik korarski samostan z oltarnim prostorom in kripto iz obdobja romanike, z merovinškimi sarkofagi in lepim križnim hodnikom. d Laufen Srednjeveško mestece je ime dobilo po brzicah rečice Birs, ki šumijo v tem delu doline Laufen. Mesto je v 13. stoletju ustanovil baselski škof, ima pa še del prvotnega obrambnega obzidja in troje

mestnih vrat. Znano je po tovarni aluminija in keramiki, po vsem svetu pa po zeliščnih bonbonih Ricola. f Basel Drugo največje švicar-

sko mesto, ki leži na obeh bregovih od tod dalje tudi za večje ladje plovnega Rena, je že od nekdaj pomembno trgovsko središče srednje Evrope. Pomen Basla se med drugim kaže v pomembni kemično-farmacevtski industriji. Turistično je zanimiv zaradi svetovljansko sproščenega vzdušja, skrbno negovanega starega dela mesta, živahnega gledališkega, glasbenega in galerijskega dogajanja, številnih muzejev in znamenitega karnevala.

Med sprehodom po zgodovinskem središču, ki se razteza na levem bregu Rena, si velja ogledati mestno hišo, katere jedro je staro skoraj 500 let, poznosrednjeveška mestna vrata Spalentor in romansko-gotsko stolnico na najvišjem griču. Od tod je čudovit pogled čez reko na mestni predel Kleinbasel, ki ga najbolj zaznamuje stekleni sejemski stolp. V najstarejšo zgodovino regije vas popelje izlet k izkopanim ostankom rimskega naselja Augusta Raurica vzhodno od mesta.

V Baslu na vsakem koraku naletite na umetnost, pa naj gre za spektakularno postmoderno arhitekturo, za nenavadne stvaritve, kakršna je vodnjak Tinguelybrunnen, ali za muzeje in umetniške zbirke svetovnega pomena. Od leta 1969 se zbiratelji, galeristi, umetniki, kustosi in ljubitelji umetnosti vsako leto sredi junija srečajo na prireditvi Art Basel.

1 V panorami starega mesta ob Renu prevladuje baselska stolnica, ki so jo iz rdečkastega peščenca gradili od 12. do 15. stoletja.

P o t

Basel Od mostu Wettersteinbrücke se odpira lep pogled na panoramo Basla z dvema zvonikoma poznoromantične stolnice.

Stein am Rhein Številni poslikani in okrašeni pomoli so značilni za srednjeveško podobo Steina.

Konstanca Vhod v pristanišče tega bodenskega mesta, ki leži neposredno na švicarski meji, varuje devet metrov visok kip Imperije umetnika Petra Lenka.

St. Gallen Knjižnica v samostanu St. Gallen z rokokojsko dvorano in dragocenimi rokopisi je ena od glavnih zanimivosti mesta.

St. Ursanne Mestece s slikovito lego ob rečici Doubs ima dobro ohranjen srednjeveški značaj.

Schaffhausen Vredno se je sprehoditi po zgodovinskem središču Schaffhausna, nujno pa si morate ogledati igro narave, ki jo ponuja bližnji Renski slap.

Re n

)5$N&,-$

Basel

2

Emmental Izvorno območje najbolj znanega švicarskega sira je blaga in zelena gričevnata pokrajina na obeh straneh reke Emme. Tu obiskovalec doživi podeželsko idilo kot iz pravljice.

Bodensko jezero Švica, Avstrija in Nemčija si delijo 545 kvadratnih kilometrov veliko vodno površino največjega jezera v nemškem govornem prostoru. Zaradi blagega podnebja in idiličnih krajev na njegovih obalah je priljubljen izletniški in počitniški cilj.

1(0ÿ,-$ Re n

Konstanca

Bern Zürich Elegantno obrežje Limmatquai se razteza na desni strani reke Limmat, ki teče skozi stari del Züricha. V ozadju se v nebo dvigata zvonika velike stolnice, zgrajene v 12. in 13. stoletju.

Biel/Bienne Poleg dvojezičnega »glavnega mesta ur« ob Bielskem jezeru je obiska vredna tudi privlačna prostrana pokrajina ob njegovih bregovih.

Neuchâtel Privlačni stari del kantonskega glavnega mesta Neuchâtel se stiska ob vznožju vzpetine z dvorcem. Ogleda vreden je tu med drugim Cen tre Dürrenmatt, ki ga je za snoval arhitekt Mario Botta.

Murten Mestece leži na majh ni vzpetini na jugovzhodni obali istoimenskega jezera.

Sprehod po povsem ohranjenem krožnem obzidju ponuja lepe razglede po starem delu mesta.

Luzern Pogled z mostu Reussbrücke na zvonika jezuitske cerkve in na zaščitni znak mesta, leseni most Kapellbrücke z osmerokotnim vodnim stolpom.

Bern Zaščitni znak mesta je Zytglog geturm v ulici Marktgasse. Vsako polno uro astronomski urni mehanizem sproži zvonjenje, povezano z igro figur.

Vierwaldstättsko jezero Z visokimi planinami obdano jezero v srcu Švice, ki je na nekaterih mestih razvejeno kot fjord, ponuja sanjske razglede.

Samostan Einsiedeln Na trgu pred samostansko cerkvijo stoji baročni Marijin vodnjak (1647); z vodo iz njega si žejo gasijo številni romarji, pripisujejo pa ji tudi zdravilno moč.

Švica Sanjske poti po Evropi

37

Mnogi kraji, predstavljeni v knjigi, so znameniti že stoletja in v njih še vedno odmevajo koraki raziskovalcev in trgovcev, današnjim popotnikom pa ponujajo nepozabne spomine.

Izbirajte med 27

skrbno raziskanimi potmi, ki vas

popel­jejo k pokrajinsko in kulturno najlepšim krajem na svetu. Odpravite se proti Walesu ali na pohajkovanje po Sardiniji, Korziki in Kreti, na potovanje po znameniti svilni cesti v osrednji Aziji in Kitajski, po avstralski cesti Stuart Highway skozi »rdeče središče« ali Vrtni poti v Južnoafriški republiki, na nostalgično vožnjo po severnoameriški Route 66 ali cesti Inkov, eni najlepših v Južni Ameriki.

Pritegnili vas bodo privlačni opisi krajev in ogleda vrednih znamenitosti ter več kot

fotografij.

1000 čudovitih barvnih

Še pred odhodom se lahko prepričate o

najprimernejšem letnem času za potovanje, dolžini poti in prometnih predpisih v posameznih državah ter preverite številne koristne spletne naslove. Zemljevidi z vrisanimi potmi in mestni načrti pa bodo poskrbeli, da boste potovali hitro in udobno.

Odpravite se na sanjsko potovanje in se prepustite vznemirljivim doživetjem!

SANJSKE POTI PO SVETU oprema.indd 1

P O T O V A N J E O Č A R L J I V O

Tri knjige v eni – ilustrirana monografija, turistični vodnik in zbirka zemljevidov!

Sanjske poti po svetu

Sanjske poti po svetu

Sanjske poti po svetu

7/14/11 1:45:39 PM