Foto: Gaja Möderndorfer
Vinko Möderndorfer Tavanja
Pesniške zbirke: RdeËi ritual (1975), Prodajalna slik (1977), PesmiËice (1980), Mah (1981), Telo (1989), Male noËne ljubávne pesmi (1993), Zlodejeve žalostinke (1999), Pesmi iz Ërne kronike (1999), Temno modro kot september (2002), Skala in srce (2004), Razhajanja (2006), Dotikanja (2008).
TAVANJA_oprema.indd 1
Blaž Lukan Sentence o dihanju Cvetka Lipuš Pojdimo vezat kosti
Tavanja
Vladimir P. Štefanec OdliËen dan za atentat
tako si krhka kot kakšna drobna žuželka
ki hrskne pod prsti ki so jo želeli pobožati pretrdo tako si mehka kot puh pravkar izvaljenega ptiËa tako gladka kot steklo gladina jezera
Vinko Möderndorfer
Vinko Möderndorfer (1958) je pesnik, pisatelj, dramatik in režiser. Diplomiral je iz režije na Akademiji za gledališËe, radio, film in televizijo. Režirati je zaËel v eksperimentalnem gledališËu Glej, zdaj pa sodeluje z razliËnimi gledališËi, kjer je do danes zrežiral nad sto gledaliških in opernih predstav. Dela tudi kot radijski, televizijski in filmski režiser (avtor dveh celoveËernih filmov: Predmestje in Pokrajina številka 2). V televizijskem mediju režira predvsem igre in dokumentarne filme po svojih scenarijih. Za radio je od leta 1989 napisal prek osemdeset radijskih iger in zanje prejel številne nagrade. Mnoge radijske in gledališke igre so bile uprizorjene tudi v tujini. V knjižni obliki je objavil veË kot štirideset del proze, poezije, dramatike in esejistike. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med drugim tudi nagrado Prešernovega sklada in ŽupanËiËevo nagrado; leta 2009 je dobil nagrado Ëaša nesmrtnosti za dosežke na podroËju poezije v zadnjih desetih letih.
2010
Mihaela Hojnik MaloËudnice Vinko Möderndorfer Tavanja Ciril Zlobec Tiho romanje k zadnji pesmi Evald Flisar ZaËarani Odisej
19,95 €
12/21/09 10:37:28 AM
Vinko Mรถderndorfer
Tava nja
Tavanja_prelom.indd 3
12/7/09 11:53:10 AM
/ Ka z a l o /
rad bi spremenil ljubezen v darilo / 9 berlin
dvajseto stoletje / 13 berlin / 14 jeklo in steklo / 15 berlin 2 / 16 severno / 17 nebo nad berlinom / 18 alte nationalgalerie / 19 v temni vodi moj obraz / 20 zgodovina / 21 obrnil sem se in je noË / 22 tavanja
trebuh sem položil / 25 tožba / 26 mrtva je tvoja ljubezen / 27 razodetje / 28 z obema rokama / 29 števila / 30 zamirajoËe / 31 v imenu mojih rok / 32 zamujam / 33 beseda ne more / 34 tavanja / 35
Tavanja_prelom.indd 5
12/7/09 11:53:10 AM
hrepenenje / 36 prevara ni skrivnost / 37 imena
strah deËka / 41 strah deklice / 42 igralec / 43 hamlet / 44 ženske / 45 medeja / 46 ofelija / 47 tretja sestra / 48 nefretete / 49 butterfly / 50 starka / 51 kadar je smrt je ljubezenska pesem / 52 mama / 53 našel sem tvoje ime / 54 iskanja
poletje / 57 najina ljubezen je nenehno zapiranje / 58 ljubljenje / 59 zate zate / 60 v življenju išËeš par rokavic pravo / 61 iskanja / 62 tako si krhka kot kakšna drobna žuželka / 63 kar naprej hoËeπ / 64 želim si da bi se / 65 položaj v vesolju − položaj v sebi / 66
Tavanja_prelom.indd 6
12/7/09 11:53:11 AM
preprosta je pokrajina tvojega telesa / 67 poglej me reËem ugani kaj delam / 68 praviš da tega nikoli ne poËneš z njim / 69 pesnik in vodnjak
spominjam se / 73 jaz midva ti / 74 varoval te bom / 75 sovražim te / 76 ljubiti pomeni / 77 držala sva se za roke / 78 spremenil sem se v svojo smrt in sploh mi ni bilo žal ne za jutri ne za vËeraj niti za tab / 79 prvega oktobra leta petinsedemdeset sem vstal zgodaj in ujel prvi avtobus na avtobusu sem bral Ëasopis v katerem je pisalo da smo najlepša dežela na svetu / 80 živeti mirno na robu mesta z vrtom okoli / 81 živeti krotko ali kratko je ostalo napisano na listiËih ki spreminjajo fante v mladeniËe in mladeniËe v može dekleta pa ostajajo odprtih ust zaËudena nad mladostjo ki je vedela / 82 pesnik in vodnjak / 83
Tavanja_prelom.indd 7
12/7/09 11:53:11 AM
r a d bi s p r e m e n i l l j u be z e n v da r i l o
rad bi spremenil ljubezen v darilo niË ni važnejše od tistega kar nisi rekel pa si hotel pa bi moral na koncu se sprašuješ o zaËetku nihËe ti niË ne pove zato si pripoveduješ sam besede so namenjene tebi ki poskušaš spremeniti ljubezen v darilo prepozno je za globino prepozno za modrino biti moder pomeni
8/9 Vinko Möderndorfer Tava n j a
najti moder kamen za pod glavo
Tavanja_prelom.indd 9
12/7/09 11:53:11 AM
ber l in
Tavanja_prelom.indd 11
12/7/09 11:53:11 AM
dva js e t o s t ol e t j e
iz lobanj je Ëas ki ga poËasi odtekajoËe ki ga v krvi v spirali od pradeda do sina pozabljaπ najlepše stoletje najbolj iz kosti ki jih še vedno ki jih pobiraš in zlagaš iz Ëasa ki je edini zaveznik gradiš palaËo odpušËanj pametno je da nisi ki si hotel biti splavljen moj sin moja hËi
12/13 Vinko Möderndorfer Tava n j a
še pravi Ëas
Tavanja_prelom.indd 13
12/7/09 11:53:11 AM
be r l i n
gledam v mrak mesta ki ga ne poznam Ërnina noËi ima Ërne oËi mojega strahu strah je v tem mestu strah davnine strah živih mrtvih pokopanih pod ruševinami noËem stran ker sem šele prišel v tvoje naroËje v tvoje uroËene oËi v katerih vidim nešteto ljubezni in še veË mrtvih rok ki dvigujejo mesto ki so ga ljubili nihËe pa ga ni imel zares rad ne poznam te zaËetek tisoËletja kaj nama obljublja malo smrt veliko spoznanje na tvojih ulicah kjer je nekdo nekoË zapisal tam kjer je evropa najtemnejša mu odgovarjam tam kjer je samota najbolj samotna in pri tem mislim nate ki si daleË in najbrž v tem mestu še bliže kot kadarkoli prej
Tavanja_prelom.indd 14
12/7/09 11:53:12 AM
jeklo in steklo
še vedno berlin
ne morem se znebiti smrti za mano hodi v podobi stekla in jekla blešËeËih površin na vsakem križišËu trgu vogalu vse izbrisano in potem na novo sestavljeno pozabljeno na zdrobljenih kosteh nov Ëas kot da je mogoËe kot da ni niËesar prej samo potem se sprašujem se sprašujem ob vsakem koraku ko blešËi steklo in jeklo tisoËletja samo Ëlovek tako se zdi se nekako pretolËe tako se samo zdi v tem mestu neštetih smrti ki hodijo za nami ki nam pogledajo v obraz kadar pogledamo svojega v blešËeËem steklu in jeklu velikega gledališËa neke zgodovine ki se nam kljub vsemu vse kot privid samo rahlo
14/15 Vinko Möderndorfer Tava n j a
dozdeva
Tavanja_prelom.indd 15
12/7/09 11:53:12 AM
be r l i n 2
na ulicah je tako kot bi nekdo z meglo izbrisal Ëas vse je kot mleËna senca ni razlike med mesom in prividom in vËasih pozdraviš v štirih jezikih zaveznikov pa besede padejo skozi kot v gluho jamo nobenega odgovora samo podoba prhne ko se prestraši so mesta kot prividi so mesta kot meglice in tja greš kjer se blešËijo traËnice starih cvileËih tramvajev zaviješ navzdol kjer je Ërno kot reka kot pozaba in se te dotakne z roko kot z meglo obËutek da nisi sam v velikem mestu da si privid ki se vraËa Ëeprav ne bo nikoli prišel
Tavanja_prelom.indd 16
12/7/09 11:53:12 AM
s e v e r no
zgosti se okrog tebe kot tema neon cvrËi ko se kodra v odsevu mrtve vode pod obokom železnega neba nekje severno blazno severno tišËi telo od znotraj gostota noËi in cesta blešËi v dolgonogih korakih ki zdaj šklopotajo za tabo zelo belo sredi visoke koncentracije niËesar vzel bi te pod perutnico peresce Ëe bi vedel da bo noË zato bolj bela tako pa Ëez most moliš svoje noge bingljaš v prazno in tvoje telo utripa ko se kodra v neznani noËi neznane dežele in samega sebe gledaš v oËi
16/17 Vinko Möderndorfer Tava n j a
nekje severno blazno severno
Tavanja_prelom.indd 17
12/7/09 11:53:12 AM
n e b o n a d be r l i nom
nebo nad berlinom je cesta in teËe granit v vsaki roki golob miru gotfrid benn v svoji secirnici še vedno ždi v kavarnah ki jih ni veË že od zelo davno spodaj reka pljuva oblake in košËke stekla disharmoniËno izven lepih oblik kot karikatura breugla zmedeno ali kot stisnjena pest bertolda brechta s figo v žepu ko zre na pokopališËe pod oknom spalnice hegel mogoËe helena ne preveË lepa in vse to še veË razbito granitno razbeljeno Ërno kot asfalt na koži in hkrati na nebu kjer kot cesta teËe neskonËno samotni berlin
Tavanja_prelom.indd 18
12/7/09 11:53:12 AM
a lt e n at ion a l g a l e r i e
ne morem se znebiti iztaknjenega oËesa ki visi iz glave na dolgi niti tkiva ne morem misliti da je celota Ëe je eksplozija košËek za košËkom razstavljen kamor koli se ozreš kamor koli se nasloniš ne morem brez dlani in prstov Ëe so ostali drugje toliko milijonov Ëasa ne morem se znebiti obËutka da je še vedno praznina razstavljena povsod da je prostor neizpolnjen da ni nikogar ki bi zbral drobce v sliko
18/19 Vinko Möderndorfer Tava n j a
ki bi vtaknil oko v glavo in naravnal prste in vretenca pripel na hrbtenico neke pozabljene galerije portretov
Tavanja_prelom.indd 19
12/7/09 11:53:12 AM
v t e m n i v odi moj obr a z
v temni vodi moj obraz ob tvojem obraz zgoraj ob mojem projiciran v vodi iz glave na Ërno skodrano obraz v temni vodi lice ob licu dotikajoË se skodrano nevidno Ërno spodaj v vodi zgoraj za mano niËesar v temni vodi brez zvezd samo obraz ob tvojem Ërnem licu v vodi na drugi strani hladne samote obraz iz glave kot v kinu na Ërno projiciran tako moËno tako zares da si tu ob mojem licu obraz v vodi Ëeprav si daleË si stran si ofelija v vodi tik pod gladino drsi tvoj obraz ob mojem daleË blizu
Tavanja_prelom.indd 20
12/7/09 11:53:13 AM
zg odov i n a
jutro je vedno umito in tvoje ponavljaš se poËasi od daleË prihajaš iz temnega tunela tvoje oËi so drobne luËke svetijo preden zagrizejo v utripajoËo žilo na vratu jutro se zaËne jasno kot je jasna smrt ob zori pred rdeËim zidom andaluzije ali v Ërnem pesku Ëilskih rudnikov vedno se zgodi nepopravljiva krivica tvoja temna temna volja ki ima vedno Ëisto barvo
20/21 Vinko Möderndorfer Tava n j a
krvi
Tavanja_prelom.indd 21
12/7/09 11:53:13 AM
obr n i l s e m s e i n j e no Ë
obrnil sem se in je noË noË je ko sem se obrnil ko je noË sem se obrnil sem noË ko sem se obrnil v trenutku je minil dan dan je minil v trenutku ko je minil trenutek je dan je trenutek dan ko je minil zveËer se je konËala pot pot se je konËala zveËer ko je veËer se konËa pot zapreš oËi in vse mine vse mine ko zapreš oËi zapreš minevanje
Tavanja_prelom.indd 22
v pogled
12/7/09 11:53:13 AM
tava n ja
Tavanja_prelom.indd 23
12/7/09 11:53:13 AM
Tavanja_prelom.indd 24
12/7/09 11:53:13 AM
t r e bu h s e m p ol o ž i l
trebuh sem položil ob hladno površino giljotiniral tvoj vonj ga poenostavil iz njega iztržil parfum in Ëipke pa okus drgnil sem se ob tvoja stegna daleË stran v drugem mestu na drugem kraju koncu ali zaËetku neke druge dolge noËi potisnil sem glavo v tvojo rožnato temo dlan na tvoje prsi razgrnil zasukal gumb goloba poslal v tvoje zavetje med tvoja bela okrogla kolena naj propagira mir vseobsežno samoto samostanov goloto nežnih sapic daleË proË kjer ni stiËišË samo obupno upanje da tisti hip trenutek zrno Ëasa v drugi sobi na drugih rjuhah
24/25 Vinko Möderndorfer Tava n j a
poËneš isto
Tavanja_prelom.indd 25
12/7/09 11:53:13 AM
tožba
drevo je reklo zvito kdaj bo kri je kri primezela iz zemlje in rekla da je voda in je trava polegla na mravljišËe in je velika noga stopila na tvoje mesto in si se vprašal drevo kdaj se bodo zravnale tvoje veje in postale roke kdaj boš prišla v moj objem velika ljubezen kdaj te bom našel prilepljeno na svoj vrat kot poljub in ne bom veË zvito drevo starec s koreninami v nebu in krošnjo v mrtvem mulju kdaj bo kri primezela iz zadavljenih udov v žive žile kdaj bo spet neskonËno velika pomlad kdaj
Tavanja_prelom.indd 26
12/7/09 11:53:13 AM
m r t va j e t v oj a l j u be z e n
mrtva je tvoja ljubezen preveËkrat je umrla veË kot sedem krat sedem veË kot si bila pripravljena potrpeti zdaj je mrtva mrtva in ko ji dajem usta na usta noËe privzdigniti vek niti prsi nobenega diha ji ne morem obljubiti mrtva je tvoja ljubezen preveËkrat utopljena zadavljena razmesarjena sebiËno razstavljena na hodnikih najinih blodenj mrtva je tvoja ljubezen zastrupila jo je laž
26/27 Vinko Möderndorfer Tava n j a
tuji poljubi so jo pogrizli kot stekli psi in zato je zdaj mrtev rokav v reki mrtva na mojih rokah tvoja ljubezen
Tavanja_prelom.indd 27
12/7/09 11:53:13 AM
r a zode t j e
bežiš kot stekla psica in jaz te lovim s prozorno mrežo za krhke metulje ker mislim da je to tvoja prava podoba skrivaš se kot mrzla podgana in jaz te gladim kot srno ker sem prepriËan da boš poËila po šivih in postala lastovica da boš kljunila v moje oko in te bom konËno spregledal v tvoji pravi podobi grizeš otepaš grebeš s kremplji in jaz te vabim na svoj trebuh ker Ëutim da si Ëudežno pravljiËno bitje ki spreminja podobe iz dobre na boljšo na koncu na angelsko samo Ëe bom prenesel prvo boleËino prvo rano bo smrt tvoje razodetje moja edina ljubezen
Tavanja_prelom.indd 28
12/7/09 11:53:14 AM
z obe m a rok a m a
z obema rokama si segla v moje življenje tam si zasadila drevo pa tudi težke skale ko sem hotel na drugo stran ulice si tekla kot lahka voda proti morju v moj konec nisem se upiral ker sem vedel da si veter ker sem jaz jadro ker si cesta ker sem jaz pesek nisem bežal ker sem vedel da si gazela in da zagoriš hitro kot blisk Ëez pokrajino stopila si z obema nogama na moj sloki vrat zmeËkala jabolko ki je padlo daleË od drevesa zamenjala si spirale vetra in genetike ko si
28/29 Vinko Möderndorfer Tava n j a
prišla v moje morje na mojo cesto v moj veter na mojo skalo v mojo ulico v moje jadro ki potuje v moj konec v moje življenje
Tavanja_prelom.indd 29
12/7/09 11:53:14 AM
št e v i l a
ljudska
tri in sedem in devet si pa tudi enajst kadar nisi in jaz sem ena in dve in štiri kadar ležim ob tebi nag kot število gol kot mrtvak tri sedem devet glav enajst vrat v tvoje telo ki je ko ni in vedno bo kot nebo težko in sivo pod skalo na vrhu gradu kjer zmaj spi in si ti še tu na tnalu glava en dva štiri kaj vem zakaj se ne zgodi ne po moji ne po tvoji meri
Tavanja_prelom.indd 30
12/7/09 11:53:14 AM
z a m i r a jo Ë e
ko si vstala s postelje je bila takšna svetloba vedenje je prišlo skupaj s sokovi in misel da odhajaš po diagonali Ëez sobo zadnjiË Ëeprav se boš vrnila in položila bok ob bok bo v tem trenutku vseeno slovo ker stvari se spremenijo neopazno kot barve na parketu mavrica slabo razbitega stekla nekakšna simfonija v rumenem z drobcem modrine ko si vstala s postelje je zaplapolalo v žilah in spomnil sem se na starega grka ki pravi da najprej zaËuti kri meso telo vse tisto kar imaš za nepomembno in šele potem se ozreš na svet in se barve spreminjajo oblaki zakrijejo sonce mavrica potuje po parketu in je vedno bolj samo
pika
telo pove prej
kljub temu da si se vrnila
Tavanja_prelom.indd 31
30/31 Vinko Möderndorfer Tava n j a
da si odšla
12/7/09 11:53:14 AM
v i m e n u moj i h rok
v imenu mojih rok sezi vase dokler ne zaËutiš nabreklega konca pod prsti v imenu mojih rok postani pokrajina posuta s poljubi kot z drobnimi kamni v imenu in v spominu pa tudi v porazu mojih rok zasukaj nazaj Ëe se da svet in telo poleži malo zame tudi Ëe ležiš z drugimi v imenu oËi ki so nekoË staknile pogled in obstale za kratko v vrtu obdanem z liËno ograjo in sonËnicami kot na neki drugi sliki v imenu mojih rok božaj trenutke kot cvetove misli kot da so živa bitja v imenu najine zamujene ljubezni
Tavanja_prelom.indd 32
12/7/09 11:53:14 AM
za muja m
zamujam minute letala vlake knjige zamujam dotike tebe veËere mesta in tudi jutra zamujam prijateljstva besede meËem stran nepotrebne teËem za korakom za vlakom za sabo zbujam se ob napaËni uri spregovorim ko bi bil boljši molk kriËim v spanju zmedeni sosedje se me zjutraj izogibajo zamujam z lažjo s sprenevedanjem pa tudi z resnico potisnjen v kot hoËem stran pa zamujam ne vem kako ne znam
32/33 Vinko Möderndorfer Tava n j a
zamujam se odloËam v nepravem trenutku nekaj zoprnega je v meni zamuda rojen zamujen v narobe dan jutro vse
Tavanja_prelom.indd 33
12/7/09 11:53:14 AM
be s e da n e mor e
beseda ne more nikoli pomeniti dotika poljub ne more nikoli zamenjati soneta o poljubu in obËutek na koži je neopisljiv Ëeprav se nam veËkrat zdi da vemo o Ëem govorimo kadar ljubimo kadar odhajamo kajti kdor ima zelo moËno rad zelo moËno zapušËa si mi rekla nekega jutra ko si zaspala na moji roki in sem se bal premakniti da se ne bi prebudila in prestrašila ko za hip ne bi vedela ali letiš ali padaš ali sem jaz ob tebi ali samo nekdo drug ki si ga že davno pozabila beseda ostane nema kadar govori telo si rekla in sem ti verjel kadar se poslavljaš ne smeš paziti na besede lahko te prepriËajo in ostaneš si še rekla
Tavanja_prelom.indd 34
12/7/09 11:53:14 AM
tava n j a
v temi se zaletim v tvoje zobe namesto v poljub zatavam med tvoje medene noge in se ustalim za hip slepec iz neke druge zgodbe po tuji krivdi obsojen na tavanje v temnih rekah strjene sluzi tako hitim stran da bi te našel drugo v drugiË nezadovoljen samec zvrhan semena v pokrajini z imenom tavanje nemiren v krvi nem v kriku zatulim v votlo kost in je glasba in je pesem izgubljena in spet najdena zapušËena v neki predmestni kino dvorani kamor se tavajoËi vËasih zateËemo po dolgem iskanju
34/35 Vinko Möderndorfer Tava n j a
kot v maternico
Tavanja_prelom.indd 35
12/7/09 11:53:14 AM
hr epenenje
sredi noËi se oglasi in buta in buta zagrabim ga za vrat in buta in buta misli nate ko buta utripa v roki kot ptica v tujini in buta in buta sredi noËi Ëara tvoje rožnato telo ne poteši ga misel želja sposobnost izmišljevanja zgodb samo buta buta hoËe tebe od daleË tu
Tavanja_prelom.indd 36
12/7/09 11:53:15 AM
p r e va r a n i s k r i v nos t
prevara ni skrivnost je dejstvo vËeraj danes jutri vedno se znajdeš na minskem polju vsak korak lahko v krvi zacveti ne da bi vedel kdo te neprestano gleda v hrbet ljubezen je prevara smrt zabloda oËi ki se lesketajo iskreno se samo zdijo ko smo drug v drugem hitimo proti dvomu nezadovoljni mislimo na druge obraze ki jih še nismo izdali ki jih še nismo poljubili okusili polizali solzo z lica popka vse je tako obiËajno lepo zavito
36/37 Vinko Möderndorfer Tava n j a
ker prevara ni skrivnost je neizpodbitno vkovano v korenine ker je del in celota v kateri se ne znajdeš v kateri sodeluješ
Tavanja_prelom.indd 37
12/7/09 11:53:15 AM
Tavanja_prelom.indd 38
12/7/09 11:53:15 AM
imen a
Tavanja_prelom.indd 39
12/7/09 11:53:15 AM
Tavanja_prelom.indd 40
12/7/09 11:53:15 AM
s t r a h deËk a
moËerad je prilezel na tvoj popek rumen in Ërn kamen ki v ognju ne more zgoreti ker je sam ogenj stal sem na pragu neËesa velikega stal sem pred obzorjem telesa kot pred oltarno steno narejeno v Ëast pornografiji v Ëast slikam plime in oseke Ëudežnih kapnikov srna se je splašila in konj je stopil na glavo rumenega in Ërnega ki pljuva ogenj zaËaran vlažno
40/41 Vinko Möderndorfer Tava n j a
nerazumljiv v Ëasu ko ni dneva in je noË prestrašena zelo bojeËa pred izgubo ljubezni zaradi ljubezni
Tavanja_prelom.indd 41
12/7/09 11:53:15 AM
s t r a h de k l ice
gibek in vlažen je tvoj plamen reže me na dolge trakove kot to pripovedujejo stari ljudje hudo me pozabljaš in jaz te hudo želim nisi žival srËevec si iz lesa narejen poškropljen s solzami z razkužilom kot piše v knjigah ki te slikajo belega imaš ovratnik in ljubiš gladko ne vem Ëe boš dober vem da boš vztrajen dokler ne popustim kot sem popustila konjem iz nekih drugih sanj in mi ni bilo žal morda samo malo za poteptano travo pohojene igraËe ki se nikoli veË ne bodo znale igrati z mano
Tavanja_prelom.indd 42
kot
ti
12/7/09 11:53:15 AM
igr a l e c
pod žareËo svetlobo sleherna guba obraza tisoË parov oËi vsak veËer zre v njegove dlaËice v nosu srkajo znoj tehtajo zavrzi vzemi zavrzi vzemi vËasih slišijo besede vËasih padejo v prazno soseda na levi ima velike prsi sladek vonj on pa se pod žareËo svetlobo ki cvre vsak veËer njegovo dušo pretvarja da misli resno in kadar mu uspe da zamrznejo da se preselijo vanj potem ve da je za
42/43 Vinko Möderndorfer Tava n j a
korak bliže smrti za droben dah bliže veËnosti in se sploh ne sprašuje veË kaj bo z njim ko ugasnejo vse luËi
Tavanja_prelom.indd 43
12/7/09 11:53:15 AM
hamlet
kdo bo vedel kdo bo znal prebrati sled ko se gladina umiri kdo bo vedel kdo je hodil po vodi kdo bo umiril korak kdo dih kdo bo za mano v vrsti mižal pred naslednjim korakom kdo bo hotel ponavljati biti pozoren slediti Ëasu na površini kdo bo razmislil kdo stopil na zaËetek ponovno razvrstil kdo bo konËno spoznal skladnost roke in dotika kdo bo vedel Ëesar nisem vedel Ëesar nisem hotel vedeti kdo bo dokonËal zaËeto v zraku na gori na reki v ognju kdo bo razumel da je bilo res vedno izgubljeno kdo bom jaz ko ne bo veË mene
Tavanja_prelom.indd 44
12/7/09 11:53:15 AM
že ns k e
ženske se vrtijo na kamnih potonejo na dno letijo v nebo Ëe je veter imajo lase spete na oblake vonj po mokri zemlji imajo Ëe je dež in se lepijo na podplate kliËejo pomlad na pomoË otroke izgubljajo ker so njihovo edino nadaljevanje edini strah ljubijo ker so ljubljene vËasih do kosti vËasih samo do vrat potem niË veË nikamor ne dlje ženske kolovratijo skozi sanje vËasih zaidejo v neke tuje roke vËasih imajo zobe vËasih so Ëisto
44/45 Vinko Möderndorfer Tava n j a
zlato
Tavanja_prelom.indd 45
12/7/09 11:53:16 AM
m e de j a
ko medeja ubije otroka sedmiË se zgrozi nad sabo nad svojo jalovo maternico ki ni sposobna dlje Ëasa obdržati noža v sebi ko medeja hËi bogov zakljuËi v sebi zgodbo o otrocih in kri ne priteËe veË mleko se ne prime potem postane sel ki sporoËa zgodbo o medeji ki je ljubila preveË da bi lahko ubila otroka samo enkrat morala je naprej po poti znoja semena moškega telesa naprej medeja hËi bogov prviË in sedmiË in potem nikoli veË
Tavanja_prelom.indd 46
12/7/09 11:53:16 AM
of e l i j a
ni nora Ëe Ëepi pod zeleno goro samo postanega mesa ne mara omahovanja neodloËnosti raje se zateËe med sveže cvetje lepa zgodba je in žalostna kot vse lépo ki z grdim v grdo se pretvarja krhka steklena je mora biti bela so rekli in je postala bela na njegovih rokah na dlakah pod njegovim trebuhom bela in vËasih roza Ëe jo je preveË
46/47 Vinko Möderndorfer Tava n j a
muËil pod vodo z ognjem s semenom dokler ni pobegnila na goro tam Ëepi njena norost je vedno njena boleËina
Tavanja_prelom.indd 47
12/7/09 11:53:16 AM
tretja sestr a
ena od treh sester je sestra irina vedno dvigne glavo ko se pripravlja da bo napolnila kozarec s solzami nikoli ne bo ljubila ker ne verjame pred sto leti in veË govori da danes nihËe ne ljubi da nobenega jutra ne bo veË njen obup je tukaj zgneten iz vËeraj ena od tisoËih je ki ne bo nikoli nehala krvaveti ki bo vedno samo hËi ker je Ëas ogaben dotik že v zaËetku prevara ker je sama iz druge galaksije in ni prepriËana Ëe je vredno na tej poti biti pustiti zgostiti življenje in potem mogoËe malo tudi ljubiti
Tavanja_prelom.indd 48
12/7/09 11:53:16 AM
nefretete
Ëeprav je bila kraljica je padla v pesek tisti ki ga je zavrgla jo je gladil pod prsti gnetel njen sloki vrat Ëelo in ušesne meËice kdo ve koliko jih je padlo v kri pod njeno besedo pod njeno roko koliko jih je zagorelo izginilo v labirintih njenega kraljestva imela je gladko kožo imela je majhno glavo ki poËiva v vdolbini ljubimËeve rame imela je moË
48/49 Vinko Möderndorfer Tava n j a
in noË maËje duše in šakalji pogled nam pripoveduje tisti ki jo je gladil in ji na koncu iztaknil oko
Tavanja_prelom.indd 49
12/7/09 11:53:16 AM
bu t t e r f ly
spoznaš jo po drobnih gležnjih stekleni so in kadar poje zveni ob obali kot v kakšni katedrali Ëaka ga vsak veËer ob pol desetih ko je konec drugega dejanja Ëeprav je njuna zgodba zakljuËena se nikoli ne konËa vedno je nekdo ki pobega nekdo ki Ëaka zato ji verjamemo ko zveni ob obali kot v kakšni katedrali in se ponavlja veËer za veËerom tudi v naši sobi v naši postelji na belih rjuhah kjer kot cvetovi maka zažari kri ko si brez pomišljanja prereže trebuh
Tavanja_prelom.indd 50
12/7/09 11:53:16 AM
s ta r k a
sama sebi gnus ni veË rdeËe sivo je žolto s pikami vËasih z vonjem kislo sesirjeno urin spomin na cesto ob hiši pred vojno katero že zato ogledala zdrobi v košËke odsev tudi v lužah se skali gube Ëuti pod prsti to je neizbežno brez zob dlesni nobenega poljuba veË že dolgo že zelo dolgo gnoj znoj crknjen golob namesto roke namesto prsi mokre cunje in boki o boki ki so bili kot stebri
50/51 Vinko Möderndorfer Tava n j a
svetišËa zdaj ruševine vosek ki se cedi plamen ki ga nihËe ne prižge objem ki ga nihËe veË ne objame
Tavanja_prelom.indd 51
12/7/09 11:53:16 AM
k a da r j e s m r t j e l j u be z e ns k a p e s e m
kadar je smrt je ljubezenska pesem pesek na obali morje jo premetava nepomembno brez moËi izgubljeno kadar je dokonËno je neskonËnost ljubezni crknjen kraljevski ptiË brez barv steptan z zemljo kadar ni veË nasmeha grimase žuganja terorizma je meso samo kos vodoraven led vse je konec niË veË zaËetek nobenih popravnih izpitov kot v življenju tudi vonj je stvar živih kamen glina gomila ne pesnijo in ne brbotajo tudi smrt kadar je se ne premika ne tekmuje in enostavno ne spušËa vetrov razen pri gnitju
Tavanja_prelom.indd 52
12/7/09 11:53:16 AM
mama
nikoli niËesar ne bo kot nebo ne bo kamen ne bo sinica nikoli ne bo Ëas Ëe bo prostor ne bo ponovljivo nebo ne bo bilka ne bo lev nikoli ne bo malo ne bo veliko ne bo nikoli glasu ne objema med obema kot zadnjiË pa nisi videl mama pa nisi znal nebo ki ga nikoli ne bo
52/53 Vinko Möderndorfer Tava n j a
veË
Tavanja_prelom.indd 53
12/7/09 11:53:17 AM
n aš e l s e m t v oj e i m e
našel sem tvoje ime neko jutro nekdo ga je izgubil ko je objemal drevo takoj si šla z mano prilegala si se mojemu glasu pognal sem veje dala si mi liste usekal sem pot približala si nebo ustavila sva Ëas za trenutek neko jutro zdaj išËem drevo da bi izgubil tvoje ime
Tavanja_prelom.indd 54
12/7/09 11:53:17 AM
isk a n ja
Tavanja_prelom.indd 55
12/7/09 11:53:17 AM
Tavanja_prelom.indd 56
12/7/09 11:53:17 AM
p ol e t j e
polagoma si polagava drug na drugega vroËe kamne nekega poletja na golo kožo ob reki teËeva med skalami nazaj proti toku poËasi po Ëasu pobirava kar je ostalo od ljubljenja davno nekje v nekem kraju nekem dnevu Ëetrtek Ëetrti dan ko sva poËivala in je do konca poletja bila še cela veËnost na vroËih skalah na tvojem popku kot polžku sparjena na stegnih na sredi ki pride ko se stakneta sreda Ëetrtek ko dnevi nimajo štetja samo poljubi davno polagoma daleË od oËi položeni blizu noËi ko hitiva peš z reke s tokom proti mestu skozi travo po bližnjici in celo
ko greva mimo
Tavanja_prelom.indd 57
56/57 Vinko Möderndorfer Tava n j a
škržati utihnejo
12/7/09 11:53:17 AM
n a j i n a l j u be z e n j e n e n e h no z a p i r a n j e
najina ljubezen je nenehno zapiranje vrat najini poljubi ugrizi mašËevanja najine roke ki segajo po bokih trebuhu ustnicah kopljejo rove išËejo skrivnosti najina ljubezen je hoja po vrvi najveËkrat po rezilu najina postelja splav meduze azil za zavržene pse najina ljubezen krhka kot steklo z okusom po jedkem semenu z vonjem po krvi in z barvo tvoje sluznice najina ljubezen je boleËina sladka in bela temno vijoliËna slepota grške tragedije najina ljubezen z roza prelivom patetiËna kot povožena vrtnica najina ljubezen takšna da so zbegani celo tisti ki nimajo pojma niti o vremenu
Tavanja_prelom.indd 58
12/7/09 11:53:17 AM
l j u bl j e n j e
koža planet drobne dlaËice gozdovi jezik drsi skozi trsje zapleta se med gorovja ko brizgneš nastane jezero v ustih steËe potok spremeni se v ugriz zavihtiš se na konja zasadiš sebe kot drevo potem ti prelomim hrbtenico kot kruh nekdo drug v neki drugi knjigi hranim se s tvojim krikom in ti z mojimi ikrami drobnimi ribicami dokler se ne posušijo in je pušËava v drugem osonËju namenjenem poËitku potem ko nama spet zrasejo krila sva drugaËne živali drugaËni planeti drugaËna mož in žena drugaËen jezik sva ki ni namenjen besedam temveË
58/59 Vinko Möderndorfer Tava n j a
dotikom
Tavanja_prelom.indd 59
12/7/09 11:53:17 AM
z at e z at e
ti prsti so zate ta jezik ti zobje zate je moj komolec moj nos moja slina ki kaplja na tvoj trebuh in se nabira v popku zate je moje dihanje moji nohti dolga raza pod tvojo bradavico krvava ugriz kušËarja je zate moj vonj smrad gniloba zob moje more namesto sanj smrËanje je zate kislina kava žolË slabo vino razlito pred posteljo te roke laËne noge staknjene s tvojimi jetri pet ran ta objem je zate to skladje iz enega kosa narejeno izgubljeno skozi leta in zdaj najdeno ta moË mišica ta znamenja te temne pike zametek smrti ti prsti na tvojih prsih vse zate zate
Tavanja_prelom.indd 60
12/7/09 11:53:17 AM
v ži v l j e n j u iš Ëeš pa r rok av ic p r av o
v življenju išËeš par rokavic pravo barvo tudi ulico sobo za svojo samoto išËeš kapljo dežja eno samo v kateri se leskeËejo podobe samo zate zate išËeš iskalec pot pravo misel brazdo za seme pa tudi ogenj ki ožge do tal življenje hoËeš položiti v red da bi bilo jasno pregledno urejeno kot smisel toda bivanje nikoli ni geometrija spoznaš veËinoma prepozno ker med iskanjem najdeš vedno samo konec in smisel je v tem da izgubiš par rokavic pravo barvo ulico sobo za svojo samoto in kaplja dežja s podobami namenjenimi tebi tebi
60/61 Vinko Möderndorfer Tava n j a
nikoli ne bo padla nate
Tavanja_prelom.indd 61
12/7/09 11:53:17 AM
is k a n j a
iz kamna izsesati poljub je iskati iz tvoje roke objem je iskati padati na kolena jih zgristi na poti je iskati je neprestano bežati vrteti se v krogu med ulicami obrazi kožo slino je iskati pa tudi Ëakati na trenutek ko je mogoËe odpotovati v iskanje kot pogled skozi daljnogled na drugo stran galaksije na temno plat je iskati pa tudi drsenje veËno po istih poteh ponavljanje istih napak je iskati potovanje do temnih oËi ki so Ëisto blizu ljube tvoje drage na blazini
Tavanja_prelom.indd 62
12/7/09 11:53:18 AM
ta ko s i k r h k a ko t k a k š n a drobn a žu že l k a
tako si krhka kot kakšna drobna žuželka ki hrskne pod prsti ki so jo želeli pobožati pretrdo tako si mehka puh pravkar izvaljenega ptiËa tako gladka kot steklo gladina jezera tako dišeËa tako mokra vlažna kot pred nevihto nebo tako pozabljiva kot pesem mladega pesnika ki na novo odkriva stare metafore tako poskoËna tako hitra tako polna elektrike da se bliskajo iskre v najinem poljubu tako pravilna položena ob moj bok zazrta v daljavo tako si ženska tako krvava tako Ërna poljubljena tisoËkrat obgrizena da se spominjam najine prihodnosti ker si vredna tavanja dotikanja in tudi razhajanja tako krhka mehka gladka dišeËa tako zelo moja
62/63 Vinko Möderndorfer Tava n j a
vsaj ta hip
Tavanja_prelom.indd 63
12/7/09 11:53:18 AM
k a r n a p r e j ho Ë eš
kar naprej hoËeš da ti reËem rad zelo vedno do konca kar naprej se stiskaš v obliko polža na mojem trebuhu kar naprej se sreËujeva na ustnicah pod pazduhama med prsti na nogah se spušËava po hrbtenici in greva vsak na drugo stran kot Ëez most in kar naprej hoËeš da govorim o ljubezni kot o razhajanju kot o neprestanem vrtanju v granit v skalo na koncu še v srËevo meso dokler Ëisto zares ne priteËe Ërna kri si želiš
Tavanja_prelom.indd 64
12/7/09 11:53:18 AM
že l i m s i da bi s e
želim si da bi se vrnila na moje veke zjutraj da bi te obrnil na bok te poselil z rokami vsepovsod po tebi na vratu ko ti prihaja bi s prsti naredil obroË preizkušnjo smrti tek na kratke proge tekmovanje z umrljivostjo v resnici te sovražim to veš nisva našla meje samo prestopala sva in se vraËala na isto izgubljeno mesto to veš pa si vseeno želim
64/65 Vinko Möderndorfer Tava n j a
da bi se
Tavanja_prelom.indd 65
12/7/09 11:53:18 AM
p ol o ž a j v v e s ol j u − p ol o ža j v s e bi
potem greš nazaj obrneš se noter zmanjšaš svoje geste spustiš glas do najnižjih nižin postaneš tih in sam sebi zadosten nihËe te ne moti nihËe ne želi potem opaziš da si cvet da cvetiš namesto besed in da je tvoja boleËina kamen opaziš da te ni in da te nikoli ni bilo veË kot si zdaj in greš še bolj noter še bolj v svojega malega Ëloveka dihaš premikaš se in deliš najbolj neopazno najbolj kot rudnina oËi se ti spremenijo zdaj vidiš samo še nazaj nazaj v svojo preteklost in potem veš obstal si nihËe ne bo veË vprašal zate nobene slasti ne boš veË Ëutil to si hotel biti vsemogoËen najbolj mirovati ko se vse drugo okoli tebe premika premika z nepojmljivo hitrostjo
Tavanja_prelom.indd 66
12/7/09 11:53:18 AM
p r e p ros ta j e p ok r a j i n a t v oj e g a t e l e s a
preprosta je pokrajina tvojega telesa samo pet poti vodi k tebi ob ušesu navzdol je prva druga pod križem pod srcem tretja globoko v oËesu Ëetrta in zadnja v tebi globoko v postelji trebuha kjer obstanejo vse besede brez moËi kjer se skrËi svet na drobno zrno kjer obnemim in se sklonim tako ranjen
66/67 Vinko Möderndorfer Tava n j a
tako nepomemben pred pokrajino tvojega telesa
Tavanja_prelom.indd 67
12/7/09 11:53:18 AM
p ogl e j m e r eË e m ug a n i k a j de l a m
poglej me reËem ugani kaj delam s tabo opazuj s telesom ne z oËmi oËi najdejo vse preveË napak glej me ko se spušËam vate reËem kot v nepovrat rad imam da mi slediš z vsakim gibom premikom mirovanjem razmisli reËem slast ni prav nobena sramota prevara noben greh razen takrat ko me povsem zatajiš poglej me reËem najina ljubezen je tako narejena da me vsakiË vidiš kot zadnjiË
Tavanja_prelom.indd 68
12/7/09 11:53:18 AM
p r av i š da t e g a n i kol i n e p o Ë n e š z n j i m
praviš da tega nikoli ne poËneš z njim z njim te je sram z mano ne pravim da tega nikoli ne poËnem z njo ona je daleË Ëeprav vse preveË blizu in zato se raziskujeva skrivaj odpreva okna na stežaj prižgeva vse luËi in se razstaviva na majhne dele opazujeva se od vseh strani obrneva se kot rokavica in se okušava od znotraj nobenih skrivnosti ni veË ti veš za mojo brazgotinasto dušo in jaz za tvojo skrivno željo po pobegu in ko se potem vraËava nazaj nisva veË njihova ampak samo še najina
68/69 Vinko Möderndorfer Tava n j a
naskrivaj
Tavanja_prelom.indd 69
12/7/09 11:53:19 AM
Tavanja_prelom.indd 70
12/7/09 11:53:19 AM
pesnik in vodn ja k
Tavanja_prelom.indd 71
12/7/09 11:53:19 AM
Foto: Gaja Möderndorfer
Vinko Möderndorfer Tavanja
Pesniške zbirke: RdeËi ritual (1975), Prodajalna slik (1977), PesmiËice (1980), Mah (1981), Telo (1989), Male noËne ljubávne pesmi (1993), Zlodejeve žalostinke (1999), Pesmi iz Ërne kronike (1999), Temno modro kot september (2002), Skala in srce (2004), Razhajanja (2006), Dotikanja (2008).
TAVANJA_oprema.indd 1
Blaž Lukan Sentence o dihanju Cvetka Lipuš Pojdimo vezat kosti
Tavanja
Vladimir P. Štefanec OdliËen dan za atentat
tako si krhka kot kakšna drobna žuželka
ki hrskne pod prsti ki so jo želeli pobožati pretrdo tako si mehka kot puh pravkar izvaljenega ptiËa tako gladka kot steklo gladina jezera
Vinko Möderndorfer
Vinko Möderndorfer (1958) je pesnik, pisatelj, dramatik in režiser. Diplomiral je iz režije na Akademiji za gledališËe, radio, film in televizijo. Režirati je zaËel v eksperimentalnem gledališËu Glej, zdaj pa sodeluje z razliËnimi gledališËi, kjer je do danes zrežiral nad sto gledaliških in opernih predstav. Dela tudi kot radijski, televizijski in filmski režiser (avtor dveh celoveËernih filmov: Predmestje in Pokrajina številka 2). V televizijskem mediju režira predvsem igre in dokumentarne filme po svojih scenarijih. Za radio je od leta 1989 napisal prek osemdeset radijskih iger in zanje prejel številne nagrade. Mnoge radijske in gledališke igre so bile uprizorjene tudi v tujini. V knjižni obliki je objavil veË kot štirideset del proze, poezije, dramatike in esejistike. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med drugim tudi nagrado Prešernovega sklada in ŽupanËiËevo nagrado; leta 2009 je dobil nagrado Ëaša nesmrtnosti za dosežke na podroËju poezije v zadnjih desetih letih.
2010
Mihaela Hojnik MaloËudnice Vinko Möderndorfer Tavanja Ciril Zlobec Tiho romanje k zadnji pesmi Evald Flisar ZaËarani Odisej
19,95 €
12/21/09 10:37:28 AM