Zelenjava

namesto da bi se ji upiral. V tem koristnem priročniku posreduje 30-letne izkušnje z gojenjem zelenjave vsak posamezni mesec v letu in svetuje, kdaj morate prekopati zelenjavno gredo, posejati semena in pobrati pridelke.

Zelenjavo lahko vedno gojite sami ne glede na velikost vrta.

Celo na balkonu ali notranjem dvorišču je možno v lončkih, posodah in visokih gredah pridelati veliko več zelenjave, kot ste mislili doslej. ✿✿ Izberite zelenjavo, ki dobro uspeva v prsti na vašem vrtu. ✿✿ Gojite jo tam, kjer bo najbolje obrodila. ✿✿ Sami pripravljajte kompost in organska gnojila. ✿✿ Uporabljajte najbolj učinkovite in naravne metode za zatiranje škodljivcev. ✿✿ Podaljšajte obdobje zorenja s pokrovi in toplimi gredami. ✿✿ Prihranite si skrbi zaradi morebitnih strupenih kemičnih sredstev, ki jih vsebuje kupljena zelenjava, in dolgih letalskih prevozov, s katerimi drugod pridelana zelenjava prihaja na vašo mizo!

24,94 €

GOJENJE iz mesec a v mesec

John Harrison se pri vrtnarjenju skuša naravi prilagajati,

Zelenjava

kakšen okus ima sveža zelenjava, ki jo pridelate sami!

John Harrison

Odkrijte,

Zelenjava John Harrison

Gojenje i z m e s e c a v m e s e c

Zelenjava Gojenje iz meseca v mesec

John Harrison

Naslov izvirnika: Vegetable Growing Month by Month © John Harrison, 2008 Prvič izšlo v Veliki Britaniji, pri založbi Right Way, ki je del založbe Constable & Robinson, 2008 © za slovensko izdajo Mladinska knjiga Založba, d. d., Ljubljana 2011 Prevedel Vital Sever Uredila Andreja Peček Tehnično uredila in opremila Mojca Kumar Dariš Mladinska knjiga Založba, d. d., Ljubljana 2011 Predsednik uprave Peter Tomšič Glavni urednik Miha Kovač Natisnila tiskarna Korotan, d. o. o., Ljubljana Prva izdaja, naklada 3300 izvodov Vse infor­ma­ci­je o knji­gah Založbe Mladinska knji­ga lahko dobi­te tudi na inter­netu: emka.si CIP – Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 635(035) HARRISON, John, 1955Zelenjava : gojenje iz meseca v mesec / John Harrison ; [prevedel Vital Sever]. – 1. izd. – Ljubljana : Mladinska knjiga, 2011 Prevod dela: Vegetable growing month by month ISBN 978-961-01-1458-1 253268224

Brez pisne­ga dovo­lje­nja Založbe je pre­po­vedano repro­du­ci­ra­nje, distri­bu­ira­nje, javna priobčitev, pre­de­la­va ali druga upo­ra­ba tega avtor­ske­ga dela ali nje­ go­vih delov v kakršnem koli obse­gu ali postop­ku, hkra­ti s foto­ko­pi­ranjem, ­tiskanjem ali shra­ni­tvi­jo v elek­tron­ski obli­ki, v okvi­ru določil Zakona o avtor­ski in soro­dnih pra­vi­cah.

Zelenjava Gojenje iz meseca v mesec

VSEBINA UVOD

11

Zakaj naj sami gojimo zelenjavo

15

Kje gojiti zelenjavo in priprava na gojenje

19 20 21 24 24 25 26 28 30 34

Gojenje v posodah Kaj lahko gojite v posodah Visoke grede Prednosti in pomanjkljivosti visokih gred Gradnja visoke grede Priprava zelenjavnih gred Preučite sestavo tal Zakaj, kdaj in kako morate prekopavati Odvodnjavanje

Nacˇrtovanje vrtnarskega leta Vrtnarski dnevnik Kaj boste gojili Nakupovanje semen RazvršČanje in shranjevanje semen NaČrtovanje posaditve Kolobarjenje

Kako dobro izkoristiti zemljišcˇe Pustite, da zemlja dela za vas Zaporedno sejanje in vzgajanje sadik v loncih

37 37 38 38 40 40 40 43 43 44

ZELENJAVA Gojenje iz meseca v mesec

Vsebina

Podaljšajte sezono Vrtnarske koprene Pokrovi

44 44 45

Plevel in kako se ga znebite

49 53 53

Glifosat Natrijev klorat

Orodje

Lopata za prekopavanje (lopatanje) Lopata za prekladanje Vile Grablje Motika Ročni kultivator Rovnica Ročno orodje Vrtnarske škarje Locˇna žaga in orodje za obrezovanje z dolgim ročajem Kolicˇka in vrv Merilna letev Zalivalka Setveni pladnji in sadike Lonci Koristni pripomočki Motorno orodje

Kompost, gnoj in gnojila Humus Hlevski gnoj Zeleni gnoj Kompostniki Priprava komposta Topli in hladni kompostni kupi Gnojila NPK Dušik: N v NPK Fosfor: P v NPK Kalij: K v NPK Hranilne snovi in elementi v sledeh Vrste gnojil

6

55 55 56 57 57 58 59 59 60 61 61 61 61 62 62 63 63 64 69 69 70 71 73 74 75 77 77 77 77 78 78 79

Doma narejena naravna gnojila Apno Koliko apna morate dodati Kdaj morate dodajati apno

80 83 85 86

Zalivanje

87

Rastlinjaki Stekleni rastlinjaki Kam postaviti rastlinjak Kakšno vrsto steklenega rastlinjaka potrebujete Gradnja steklenega rastlinjaka Prezračevanje Uravnavanje temperature Ogrevana kališča Mize in police Voda PlastIČNI rastlinjaki

Škodljivci, težave in zašcˇita Polži in poljski slinarji Golobi in druge ptice Zajci Podgane in miši Krti MaČke Korenjeva muha Golšavost kapusnic Kapusna muha Metulji Listne uši ŠČitkarji Pršice BolhaČi Pepelovka Krompirjeva plesen

Zelenjavno leto Januar Februar

93 93 94 95 96 97 97 98 98 99 100 103 103 105 106 106 107 107 107 108 109 110 110 111 111 111 112 112 115 115 119

7

ZELENJAVA Gojenje iz meseca v mesec

Vsebina

Marec April Maj Junij Julij Avgust September Oktober November December Zelenjava skozi leto Glavna decembrska dela

121 124 127 131 134 137 140 144 147 149 150 152

Kratek vodnik po zelenjavi

155 155 155 157 158 159 160 162 162 163 163 163 165 166 168 169 172 173 174 177 178 179 180 180 181

Uvod ArtiČoka Beli in Črni koren Beluši Blitva Bob Brokoli in cvetaČni brokoli Brokoli Cvetačni brokoli 'Romanesco' BrstiČni ohrovt BuČe BuČKE IN MLADE BUČkE CvetaČa ČEbula Česen Gomoljna zelena Grah Jagode JajČevec Kapusnice Kitajski kapus Koleraba Kolerabica

8

Korenje Krompir Kumare Laška repa Nizki fižol Paprika Paradižnik Pastinak Pesa Por Rabarbara RadiČ Redkvice in redkve Repa Sladka koruza Spomladanska Čebula Stebelna zelena Šalotka ŠpinaČa Visoki fižol Zelena solata Zeleni ohrovt Zelje

182 183 187 189 190 191 192 196 197 198 200 201 202 203 204 206 207 208 209 209 211 213 213

Slovar

215

Koristni naslovi

223 223 224 224 225 225 226 227 227 228

Državni organi, fakultete in inštituti Strokovna društva Analize tal, svetovanja ter organizacija tečajev in predavanj Spletna vrtnarija Obvestila in priporočila za varstvo rastlin Gnojila, sredstva za varstvo rastlin Knjige Revije in članki Spletne strani in forumi

9

UVOD Šele ko sem oblikoval lastno vrtnarsko spletno stran, sem ugotovil, koliko

ljudi se loti gojenja zelenjave. Iz vprašanj, ki so jih obiskovalci strani zastav­ ljali na spletnem forumu, sem spoznal, da si dandanes večina ljudi ne more pomagati z nasveti staršev ali starih staršev. Sodobne družine so po navadi razpršene po vsej deželi, pa tudi gojenje zelenjave ni vedno nujno potrebno za dobro prehrano.

Novopečeni vrtnarji, ki obiskujejo mojo spletno stran, si želijo preprost in lahko razumljiv priročnik, ki bi jim svetoval, kako se morajo lotiti goje­ nja zelenjave ter kdaj in kako morajo kaj narediti. In prav to ponujam v tej knjigi.

Sem povsem navaden vrtnar – le da imam za sabo že tri desetletja gojenja zelenjave, polna uspehov in napak. Zato dobro poznam težave, s katerimi se srečujete, če hočete hkrati hoditi v službo, vzgajati otroke in skrbeti, da so ze­ lenjavne grede brez plevela in da dobro obrodijo.

Vrtnarske naloge boste lažje uskladili z drugimi obveznostmi, če se boste dr­ žali načela: »Po malem in pogosto!« Pol ure večernega prekopavanja z motiko in pol ure sejanja in sajenja v lončke naslednji večer se obnese mnogo bolje kot ves dan vrtnarjenja ob koncu tedna, saj takrat morda ravno dežuje ali pa družina želi na izlet, ali pa, kar je še slabše, služba zahteva, da opravite nekaj nadur.

Pol ure ali, kar je še bolje, ena ura na dan je dobra priložnost, da se povsem sprostite in se nato kot prerojeni posvetite družini.

11

ZELENJAVA Gojenje iz meseca v mesec

Če imate otroke, jih pritegnite k vrtnarjenju. Ko otroci vidijo, kako iz seme­ na zraste rastlina, ki na koncu pristane na krožniku, jih je mnogo lažje prepri­ čati, da čips in ocvrtki niso edina hrana na svetu. Takšna nezdrava prehrana povzroča čezmerno težo otrok, odtujenost od vsakdanjega življenja in preveč mišičaste palce, s katerimi pritiskajo na tipke igralnih konzol.

Ne smete pa pozabiti, da otroci po navadi ne zdržijo prav dolgo pri eni in isti stvari ter da imajo hkrati tudi sami radi, da se drugi ukvarjajo z njimi.

Vzemite si deset minut, da jih naučite, kako naj gredo prekopljejo z motiko, in ne vznemirjajte se preveč, če kakšna rastlina postane žrtev takšne pomoči.

Ko vidite, da so se začeli dolgočasiti, jih uvedite v novo opravilo. Če pa jih vrtnarjenje začne dolgočasiti, jim pustite, da se lotijo kakšne druge dejavno­ sti. Le tako jim namreč lahko privzgojite veselje do vrtnarjenja, ki ga bodo ohranili vse življenje.

Med pisanjem knjige sem skušal odgovoriti na glavna splošna vprašanja, ki mi jih pogosto zastavljajo. Največ težav sem imel pri pisanju nasvetov za gojenje po mesecih. Pri vrtnarjenju namreč ne obstajajo trdni in natančno določeni datumi, ko je treba začeti posamezna opravila v vrtu. Od območja dežele, v kateri živite, so odvisne temperature, ki prevladujejo v vrtu. V severnih prede­ lih se zima na primer začne bolj zgodaj. Če se spomladi vozite od severa proti jugu, lahko sprva opazite drevesa z golimi vejami, nato drevesa, ki poganjajo šele popke, na koncu pa tudi drevesa, ki so že povsem prekrita z listi.

Pokrajina Cheshire, kjer živim, je približno sredi Velike Britanije. V pri­ ročniku sem upošteval podnebne razmere, ki prevladujejo v naših krajih. Le težko pa vam pomagam glede vremena. Vsak dan poslušamo, da se podnebje spreminja, in vse več je skrajnih vremenskih oblik. Ne moremo sicer reči, da so kakšno nenavadno poletje ali nevihto povzročile podnebne spremembe, vendar pa se vremenske razmere prav gotovo spreminjajo. Žal v severnejših krajih ne moremo uživati v sredozemskem podnebju z ve­ liko sonca. Zaradi podnebnih sprememb so hladna in deževna poletja enako verjetna kot poletna suša in včasih tudi pozimi ni več veliko snega. Vse to pa se že naslednje leto lahko obrne na glavo. Zaradi tega je pomembno, da se pri­ lagajamo spremembam in smo pripravljeni na bolj skrajne oblike vremena.

Nasvete za gojenje po mesecih morate zato brati preudarno in upoštevati spremembe v okolici. Celo v dobrih starih časih, ki v resnici nikoli niso bili

12

Uvod

tako dobri, kot se nam zdi danes, so se uspešni vrtnarji znali spretno prilaga­ jati spremenljivim podnebnim razmeram. Pozne sadike presenetljivo pogosto dobro vzkalijo in sam sem imel prav toliko ali še več uspeha s pastinakom, ki sem ga posadil aprila namesto februarja, kot so svetovali stari priročniki. Če gojite zelenjavo, včasih doživite tudi neuspeh. Ta uvod pišem na koncu poletja, ki je bilo najbolj deževno do zdaj in po splošnem mnenju eno najslabših za gojenje zelenjave, vendar pa nam je vseeno uspelo, da smo pridelali dovolj pridelkov za vso družino.

Pred nekaj leti so imeli kmetje težave s krompirjevo plesnijo, ki se rada širi, kadar je vreme toplo in vlažno. Kljub zelo učinkovitim kemičnim sredstvom proti tej plesni je veliko kmetov izgubilo ves pridelek krompirja. Naša družina pa je posadila novo različico madžarski sarpo, ki je odporna proti tej plesni, hkrati pa je, kot se zdi, ne napadajo niti polži slinarji, ki jim je prav tako všeč veliko vlage.

Nove proti škodljivcem odporne vrste zelenjave obetajo, da se nam ne bo več treba zatekati h kemičnim sredstvom, ki so jih uporabljali rodovi pred nami. To je zelo dobro, ker jih veliko ni več v prodaji zaradi strožjega prever­ janja škod­ljivih stranskih učinkov. To sploh ni tako slabo, ker se glavna pred­ nost gojenja lastne zelenjave skriva prav v gotovosti, da ta zelenjava ne vsebuje strupenih ostankov pesticidov. To ne pomeni, da v knjigi trmasto zagovarjam dosledno naravno pridelavo zelenjave, saj verjamem, da je včasih smiselno upo­ rabiti ­tudi sredstva proti plevelu in kemična gnojila – seveda pa se morate za njihovo uporabo odločiti sami.

Upam, da vam bo knjiga koristila in boste uživali, ko jo boste brali. Zaradi majhnega obsega vsebuje le osnove gojenja zelenjave. Kljub temu pa naj vas uspešno spodbudi, da boste začeli tudi sami gojiti zelenjavo.

13

1

Zakaj naj sami gojimo zelenjavo

Veliko je razlogov, zaradi katerih ljudje sami gojijo zelenjavo. Tukaj bomo

našteli le najpomembnejše. Težko je vedeti, kaj bo tudi vas spodbudilo k vrtnar­ jenju, vendar menim, da vsaj nekaj od naslednjih razlogov velja tudi za vas.

Gospodarnost gojenja zelenjave je vabljiva, dokler ne upoštevate tudi cene lastnega dela. Z delom v vrtu pa lahko prihranite stroške za obisk telovadni­ ce. Zavitek semen morda stane le 50 centov, iz njih pa zraste zelenjava, ki je vred­na veliko evrov; to je znaten prihranek, zlasti če upoštevate ceno organsko pridelane zelenjave. Če morate paziti na stroške in imate nekaj prostega časa, lahko pomembno znižate družinski proračun. Na povprečno velikem zemljišču z 250 m2 lahko na leto pridelate za okoli 1000 evrov sadja in zelenjave, če upoštevate cene, po katerih ju prodajajo trgovine. To je dovolj zelenjave za štiričlansko družino.

Tudi če nimate lastnega vrta, se ga splača najeti, saj je cena najema na leto še vedno sprejemljiva.

Za veliko ljudi pa je pomembno predvsem, da vedo, kaj vsebuje hrana in kakš­ne so koristi takšne pridelave za okolje. Motorna dostava živil v super­ markete povečuje količino ogljikovih izpustov in škodi okolju našega pla­ neta.

V enem od angleških supermarketov so na primer ugotovili, da prodajajo solato, ki jo gojijo manj kot sedem kilometrov daleč, vendar jo od tam odpe­ ljejo na letališče ter prepeljejo na Poljsko, kjer jo očistijo in pakirajo, nato pa

15

ZELENJAVA Gojenje iz meseca v mesec

prek zbirnega centra z letali in tovornjaki dostavijo v supermarket. Solata, ki jo gojijo v neposredni bližini supermarketa, tako prepotuje več tisoč kilometrov, preden se pojavi na policah istega supermarketa!

Koliko bolj prijazno do okolja je, če naročimo zavitek s semeni po pošti in sami prinesemo pridelke z vrta v kuhinjo. Če sami gojimo zelenjavo, se tudi izognemo stroškom pakiranja. Manj plastike na odlagališču za odpadke prav tako koristi okolju.

Tudi če kupujete zelenjavo, ki jo pridelujejo v okolici, ne veste povsem zanes­ ljivo, kaj vsebuje. Triinštirideset odstotkov vse v trgovini kupljene zelenjave in sadja vsebuje nezanemarljivo količino pesticidov. Čeprav se morda ta količina giblje v okviru dovoljenih vrednosti, pri preizkušanju varnosti hrane preverja­ jo njene učinke na zdrave ljudi in ne upoštevajo ranljivih skupin potrošnikov, kot so starejši, bolni, otroci in nosečnice. Škodljivi učinki nastanejo tudi pri mešanju ostankov pesticidov. Študije so pokazale, da se lahko pri uživanju treh pesticidov naenkrat za stokrat povečajo stranki učinki posameznih pesticidov. Vseh kombinacij ostankov pesticidov in drugih dodatkov ni mogoče zanesljivo varnostno preveriti. Če zelenjavo in sadje gojite sami, nadzorujete hrano, ki jo uživate, in pozna­ te njen izvor. Celo če uporabljate pesticide ali fungicide, veste, koliko ste jih uporabili, in, vsaj upam, pazite, da se jim čim bolj izogibate. Večina vrtnarjev, ki sami gojijo zelenjavo in sadje, sploh ne uporablja pesticidov in fungicidov, tudi če se ne držijo povsem dosledno organskega načina pridelave.

Tisti, ki dosledno vrtnarijo naravno, zavračajo uporabo herbicidov in nena­ ravnih gnojil ter uporabljajo le maloštevilne pesticide in fungicide, ki so dovo­ ljeni pri tej vrsti pridelave. Ne glede na sistem pridelave, za katerega se odločite, pa imate popoln nadzor nad hrano, ki jo uživate.

Kupljena živila, pa naj bodo biološko pridelana ali ne, po svežosti in okusu le težko tekmujejo z domačim pridelkom. Okus sladke koruze, ki jo naberete in skuhate nekaj minut pozneje, ni primerljiv z okusom kupljene, pa naj bo konzervirana ali ne. Takoj ko storž oberete, se škrob v storžih začne spreminjati in zrna izgubljajo sladkost. Sveže izkopani krompir je prav tako pravi užitek za okušalne brbončice in ne le obvezna priloga na krožniku. Videl sem že otroke, ki so z zelenjavo na krožniku po navadi ravnali kot s strupom, kako veselo po­ jedo paradižnik, utrgan z rastline, ali grah iz sveže nabranega stroka.

16

Zakaj naj sami gojimo zelenjavo

Ko kmet izbira, kaj bo gojil, upošteva veliko dejavnikov: donos, primernost zemlje in mikropodnebja, pravilno obliko pridelka, ki mora ustrezati zahtevam supermarketa, ali bo pridelek dozorel ob istem času, tako da bo žetev lažja, kako dolgo ga bo lahko hranil, kako dobro bo prenesel prevažanje in na kon­ cu tudi, kakšen okus ima.

Ko zelenjavo in sadje gojite sami, lahko izbirate tudi vrste, ki jih kmet ne bi gojil. Ni se vam treba omejiti le na vrste, ki imajo dober okus, ampak lahko izbirate tudi vrste z okusom, ki je všeč tudi vam. Prav pridejo vrste, ki poča­ sneje zorijo in vam dlje časa zagotavljajo svež pridelek. Ni se vam treba omejiti na bel ali rdeč krompir, ampak lahko izbirate med več kot štiristo različicami te pohlevne zelenjave. Na domačem vrtu si zlahka postrežete s paradižniki s tanko lupino, ki bi le težko nepoškodovani prispeli na prodajne police.

Ne pozabite, da se pri vrtnarjenju zdravo gibate in uživate na svežem zraku, ne da bi vam bilo treba plačevati za uporabo telovadnice. Študije so dejansko pokazale, da je vrtnarjenje dobro za duševno zdravje. Obdelovanje zemlje ko­ risti tako duši kot mišicam.

Pri gojenju zelenjave in sadja se lahko odlično zabavate in občutite veliko zadovoljstva. Težko je pojasniti, kako dober je občutek, ko sedete za mizo, na kateri vas čaka zelenjava, ki je zrasla iz lastnoročno posejanih semen. Če niste še nikoli sami vzgojili cvetače, za vas ta zelenjava najbrž ni nič posebnega. Ko pa jo iz semena vzgojite sami in postane vaša cvetača, ki jo morate braniti pred roparskimi hordami polžev slinarjev in gosenic, saj le tako lahko varno dozori, je to povsem druga zgodba. Tedaj postanete nanjo tudi ponosni.

Večina vrtnarjev goji zelenjavo in sadje le za prehrano. Morda se bo v vas prebudil tekmovalni duh in boste ugotovili, da lahko prijetno uživate tudi pri razstavljanju lastnega pridelka. Vsako leto potekajo številne razstave, od vaških prireditev do prestižnih razstav na državni ravni, na katerih smetana pridelo­ valcev zelenjave razkazuje svoje dosežke.

17

2

Kje gojiti zelenjavo in priprava na gojenje

Velikokrat so mi že rekli: »Saj bi tudi jaz rad gojil zelenjavo, vendar nimam

kje.« V resnici pa za gojenje zelenjave ne potrebujete velikega vrta. Imam prija­ teljico, ki živi v tretjem nadstropju bloka in na balkonu goji solato, paradižnik, korenje in fižol. V lončku je vzgojila celo rdeče zelje.

Deset kvadratnih metrov majhnega notranjega dvorišča zadostuje za oskrbo para s kar precej zelenjave. Če v dvorišče postavite nekaj velikih loncev, lahko v njih vzgojite celo krompir.

Idealna lega za zelenjavni vrt je sončno mesto, ki gleda proti jugu in ne leži v senci dreves ali grmovja. Ne pričakujte veliko od grede pod drevesom, ki z listi prestreza sončne žarke nad njo, s koreninami pa tudi pod zemljo tekmuje za vodo in hranilne snovi, tako da pridelku v gredi ostane le malo ali nič.

Od zelenjavne grede pričakujemo veliko, zato se morate potruditi, da ji najdete dobro in primerno mesto. Izogibajte se hladnim žepom ob vznožju pobočja, saj takšna lega skrajšuje sezono rasti. Če v vrtu nočete nekaj prostora nameniti samo zelenjavi, jo lahko gojite tudi na robovih cvetličnih gred. Nekoč je bilo zelo priljubljeno zlasti v Franciji, kjer so zelenjavne vrtove radi urejali v okrasnem slogu. Takšen slog se zelo razliku­ je na primer od priljubljenega britanskega sloga, ki daje prednost preglednim vrstam gred, urejenim po načelu kolobarjenja.

Lahko pa posadite tudi zelenjavni rob, ki je prav tako privlačen kot cvetlič­ ni. V načrtu posaditve morate le podobno kot pri cvetličnem robu upoštevati višino in barvo zelenjave.

19

ZELENJAVA Gojenje iz meseca v mesec

Laški fižol, staro različico visokega fižola, so tako prvotno gojili kot okras­ no, in ne kot hranilno rastlino. Okrasno obrezan laški fižol, ki v ozadju roba pleza po latniku, in zelena solata, ki raste v ospredju, sta privlačen pa tudi užiten prizor.

✿✿Gojenje v posodah

Ko smo nekaj časa živeli v hiši s tlakovanim dvoriščem za hišo, smo pridelovali veliko zelenjave in solate v posodah.

Skoraj vsako rastlino, ki raste v gredi, lahko gojite tudi v posodi in pogosto je takšno gojenje celo uspešnejše. Vrtnarski strokovnjaki, ki razkazujejo velik in popoln por, korenje in zeljnate glave na razstavah, še pomislijo ne, da bi jih vzgojili v zemlji; vse te razstavne primerke gojijo kar v posodah.

Gojenje v posodah zahteva nekoliko drugačen pristop kot gojenje v zemlji in nekaj več skrbne pozornosti. Prostora v posodi seveda ni na pretek: zemlje je malo, zahteve pa so velike. Zato je osnovno pravilo, da posodo napolnite s kakovostnim kompostom za splošno rabo. Vreče takšnega komposta poceni kupite v vrtnariji ali vrtnarskem centru. Izberite najbolj kakovosten kompost, ki si ga lahko privoščite; nekatere od cenenih vrst so grobe in vsebujejo pre­ malo hranilnih snovi.

Zelenjava ima rada manj kislo zemljo kot večina cvetlic, zato je koristno, če kompostu dodate nekaj apna. Če imate merilnik vrednosti pH ali pribor za preizkus zemlje, izmerite kislost komposta in izračunajte, koliko apna mo­ rate dodati. Vrednost pH (mere za kislost zemlje) okoli 6 je odlična za večino zelenjave, le družina kapusnic ima raje vrednosti okoli 7. Krompir pa apna ne mara, zato ga kompostu zanj ne dodajajte.

V začetku kompost vsebuje dovolj hranilnih snovi, da rastline začnejo rasti, po enem mesecu pa začne izgubljati moč. Če želite dober pridelek, ga morate obogatiti z dodatnim gnojilom. Za večino zelenjave je zelo primerno gnojilo s počasnim delovanjem, kot ga prodajajo za viseče košare. Lahko pa vso sezono dodajate tudi dobro odmerjeno količino tekočega gnojila.

Tako kot pri kompostu je tudi pri gnojilu dobro izbrati kakovosten izdelek. Čeprav splošna gnojila vsebujejo osnovne elemente, ki jih rastline potrebuje­ jo za rast, boljša gnojila vsebujejo tudi elemente, ki so potrebni le v manjših

20

Kje gojiti zelenjavo in priprava na gojenje

količinah. Ti elementi so podobno kot vitamini pri ljudeh bistveni za zdravo rast rastlin.

Pomembna je tudi velikost posode. Pastinaka ali korenja ne morete gojiti v plitvi posodi, ker zahtevata dovolj globoko zemljo. Zanju morate izbrati po­ sodo, ki je globoka vsaj 30 cm. Druga omejitev je površina posode; prilagoditi jo morate vrsti pridelka, ki ga gojite.

Gojitvene vreče so cenen in preprost način za gojenje paradižnika, paprik in kumar. Učinkovitost takšnega gojenja lahko močno izboljšate, če povečate prostornino vreč. Plastičnemu loncu s premerom 15 ali 20 cm odrežite dno, da nastane cev; vtaknite jo v vrečo tako, da gornji rob cevi gleda iz nje. Nato jo napolnite s kompostom iz druge vreče. Tako zagotovite nekoliko globljo plast zemlje.

Pri gojenju v posodah ne smete pozabiti, da je za dobro rast rastlin bistveno zalivanje. V zemlji na prostem je po navadi pod površjem nekaj vodne zaloge, ki jo rastline porabijo med sušnim obdobjem. V posodi takšne zaloge seveda ni. Rastline v posodah morate zalivati celo v deževnem vremenu, čeprav se zdi, da je to sprto z zdravo pametjo, drugače se lahko posušijo.

Ne poskušajte se rešiti te obveznosti tako, da rastlino en dan naravnost po­ plavite, naslednji dan pa pozabite nanjo: s tem povzročite, da se paradižniki razpočijo, v korenju se prikažejo razpoke in podobne nevšečnosti.

V posodi mora biti dobro urejeno odtekanje vode, saj se rastline tako kot mi lahko tudi utopijo. Če gojitveno vrečo z nabodalom preluknjate okoli 2,5 cm nad tlemi, voda iz nje odteka, na dnu pa je nekaj ostane še za rezervno zalo­ go.

Kaj lahko gojite v posodah

Le malo je zelenjave, ki ni primerna za gojenje v posodah – takšni sta na pri­ mer sladka koruza in laška repa (topinambur), večina zelenjave pa se v posodah kar dobro obnese. Pomembno je, da izberete vrsto, ki je primerna za gojenje v posodi. Prostorske omejitve pri gojenju v posodah dobro prenašajo vrste, ki so označene kot 'primerne za gosto saditev' ali kot 'mini zelenjava'.

Ker boste naslednje leto tako ali tako zamenjali kompost v posodi, vam pri izbiranju rastlin ni treba upoštevati kolobarjenja. Mešanica posajenih rastlin

21

ZELENJAVA Gojenje iz meseca v mesec

(v posodo lahko na primer skupaj posadite por, spomladansko čebulo, solato in korenje) zmede marsikaterega škodljivca. Zelenjava, ki raste hitreje, na primer solata, sčasoma prepusti prostor počasneje rastočim vrstam.

Za takšno gojenje so primerne naslednje vrste zelenjave: ✿✿SOLATA Najprimernejši sorti sta 'Tom Thumb' in 'Little Gem'. Lahko pa posejete me­ šanico berivk, tako da imate pestrejši pridelek. Vrste, ki jih sproti režete, za­ gotovijo stalno oskrbo s solato.

Med solato posejte spomladansko čebulico in redkvice, tako da si lahko postrežete z zares svežo in pestro solato. ✿✿KORENJE V posodi lahko vzgojite lepo mlado korenje. Za takšno gojenje sta primerni zlasti sorti 'Amsterdam Forcing' in 'Early Nantes 2'. Sladko mlado korenje se prileže v solati, lahko pa ga operete in skuhate v sopari kot prilogo v toplem obroku. Korenje sejte v primerno izbranih razmikih, na vsako mesto do pet semen, nato pa sejance zredčite, da ostane le najmočnejši. Lahko pa semena raztresete in nato rastline redčite, tako da jih sproti uporabljate za solato. ✿✿KROMPIR V loncih ali gojitvenih vrečah lahko pridelate presenetljivo veliko krompirja.

Pomembno je, da ga dobro gnojite. Nekateri tudi priporočajo, da v vsako po­ sodo posadite le po en semenski krompir. Ko je zrel, rastlini odstranite toli­ ko krompirjev, kot jih potrebujete za obrok, nato pa rastlino posadite nazaj v lonec. Pustite, da v miru raste še en mesec (medtem jo dobro zalivajte in gnojite), pa si lahko ponovno privoščite podoben obrok. Če posadite krompir v več lončkov, imate lahko takšen obrok na mizi vsak dan.

Za gojenje v posodi so primerne predvsem zgodnje sorte, ki hitro rastejo, kot sta 'Swift' ali 'Rocket'. ✿✿BOB TER NIZKI IN VISOKI FIŽOL Večina nizkega fižola se hitro skuha. Pri bobu morate izbrati pritlikavo sor­ to, kot je 'The Sutton', pri visokem fižolu pa sorto, kot je 'Hestia', ki ne pleza

22

Kje gojiti zelenjavo in priprava na gojenje

in je zelo okusna. Navadni visoki fižol sam po navadi gojim v velikem koritu, pritlikave vrste pa so bolj občutljive, če je malo prostora.

✿✿POR Za gojenje v posodi je primerna večina navadnih sort pora, vendar morate dodatno zaščititi mesto, na katerem se listi stikajo s steblom, da bi to mesto postalo belo, saj v posodi rastline ne morete dovolj globoko potisniti v kom­ post. Preprosta rešitev je cev iz lepenke, na katero je bil navit toaletni papir; prek rastline jo potisnete v kompost. ✿✿ČEBULA Sam še nisem gojil navadne čebule v posodi, ker mislim, da se na omejenem prostoru to ne izplača. To seveda še ni razlog, da je ne bi poskusili gojiti vi. Če čebulo gosto posadite, zrastejo manjše čebulice, vendar to velja predvsem za sajenje čebule v grede na prostem. Za gojenje v posodi je zelo primerna spomladanska čebula. ✿✿ZELJE Poskusite s sortami, kot so 'April', 'Chirimen' F1, ' Hispi' F1 ali 'Pixie', ki so zelo primerne za gosto sajenje in gojenje v posodi. Videl sem že, da so v skledi s premerom 30 cm gojili tudi po tri glave. ✿✿CVETAČA Priporočam vam sorto 'Avalanche' F1, ki ima majhne trde glave, ravno pri­ merne za en obrok. ✿✿PESA IN REPA Pri pesi poskusite s sorto 'Pablo' F1, pri repi pa s sortama 'Arcoat' ali 'Snow­ ball'. ✿✿PARADIŽNIK Paradižnik po navadi gojijo v loncih ali gojitvenih vrečah na notranjem dvo­ rišču, vendar se zelo dobro obnese tudi gojenje paradižnika v visečih koša­ rah. Poskusite s sortami 'Balconi' ali z mojo najljubšo sorto 'Gartenpearle'.

23

ZELENJAVA Gojenje iz meseca v mesec V posodo posadite tudi ognjič, ki lepo cveti, hkrati pa odganja škodljive ščit­ karje.

✿✿Visoke grede

V zadnjih letih se je zelo razširilo gojenje v visokih gredah. Že v 70. letih prejš­ njega stoletja so vrtnarji začeli uporabljati kupe zemlje med potmi, na katerih so lahko gojili več zelenjave kot na navadnih nizkih gredah. Žal pa dež zem­ ljo na takšni dvignjeni gredi spira na poti, tako da ne služi več prvotnemu namenu.

Zagovorniki gojenja v visokih gredah so nato začeli uporabljati obzidane visoke grede, s čimer so sicer izgubili nekaj dodatnega prostora, pridobili pa priročne grede za urejanje in oskrbo rastlin.

Preden se lotite gradnje visoke grede, dobro razmislite, ali je to res prava rešitev za vas. Pazljivo pretehtajte dobre in slabe strani takšne grede in jo šele nato začnite graditi.

Prednosti in pomanjkljivosti visokih gred

Gradnja visoke grede je zahtevna in draga zaradi vgrajenega materiala, vendar jo je lahko vzdrževati in traja več let.

Na visoki gredi je donos večji. Če pri izračunu tega donosa upoštevate tudi poti za dostop do grede, se ta donos približa donosu na navadnih gredah.

Ker na visoki gredi lahko sadite bolj na gosto, preprečite razraščanje plevela, tako da je manj pletja. To lahko opravite kar z roko, kar vzame nekoliko več časa kot pletje z motiko. Visoke grede je psihološko lažje vzdrževati, saj lahko uredite le eno gredo, namesto da bi se lotili vsega vrta.

Vsa zelenjava ni primerna za visoko gredo. Pri nekaterih vrstah zelenjave morate podobno kot pri gojenju v posodi izbrati različice, ki so primerne za gosto sajenje.

Visoke grede je mogoče hitro prekriti z vrtnarskimi tkaninami, tuneli ali pokrovi.

Na visoki gredi lahko izboljšate prst tudi v vrtu, kjer so tla manj rodovitna.

Seveda pa je gradnja takšne grede precej zahtevna in naporna.

24

Kje gojiti zelenjavo in priprava na gojenje

Visoka greda je zelo privlačna rešitev za vrtnarjenje, če na predvidenem mestu zaradi videza ni mogoče urediti navadne grede. V trgovinah ponujajo pribore za gradnjo lesenih in drugih vrst okrasnih gred. Potem ko je greda po­ stavljena, je težko delo opravljeno in jo lahko vzdržujejo tudi telesno šibkejši ljudje, ki bi težko obdelali večjo površino.

Gradnja visoke grede

Na visoko gredo po navadi ne stopate, tako da tla na njej niso zbita. Po­ membno je, da je široka toliko, da zlahka dosežete sredino grede. Primerna širina znaša okoli 1,2 m. Če je greda zelo dolga, boste porabili veliko časa, da pridete na drugo stran grede. V takšnem primeru ste pogosto v skušnjavi, da bi splezali prek nje. Zato je pametno, da visoka greda ni daljša kot 3 m.

Glavna pot mora biti široka od 60 do 75 cm, tako da do grede zlahka do­ stopate s samokolnico. Pomožna pot naj bo široka vsaj 45 cm, kar je dovolj za hojo in poklekanje, ko se sklanjate nad gredo.

Najprej naredite načrt lege vseh visokih gred in to lego primerno označite. Če boste načrtovali preozke poti, boste to pozneje obžalovali. Bolje je pripraviti ožjo gredo, saj po preozki poti greda ni dovolj dobro dostopna.

Ko ste označili lego grede in ste s predvidenim videzom zadovoljni, izmeri­ te, koliko lesenih oblog za stranice gred potrebujete. Zelo primerne so rablje­ ne deske za gradbene odre, če so le dovolj dobro ohranjene. Ne uporabljajte pretankih desk, kot so talne obloge, ker rade zgnijejo, hkrati pa so premalo močne, da bi vzdržale pritisk zemlje v gredi.

Skoraj idealne so deske 22,5 cm x 3,8 cm. Z nerjavečimi vijaki takšne deske privijete na trdno postavljene notranje vogalne lesene stebre, za katere lahko uporabite stebre za ograjo. Ker les, ki je v stiku z zemljo, rad zgnije, deske in stebre prebarvajte s primernim zaščitnim premazom. Zlasti stebre dobro na­ močite v premaz. Za večjo stabilnost grede zabijte stebre kakšnih 10 cm glo­ boko v zemljo.

Na vrh stebrov lahko namestite okrasne krogle, kot jih vgrajujejo na stop­ niščne ograje. Takšne krogle polepšajo gredo, hkrati pa olajšujejo napeljevanje cevi za zalivanje, saj preprečujejo, da bi cev vlekli prek rastlin.

25

ZELENJAVA Gojenje iz meseca v mesec

Pomembno opozorilo: preden vgradite leseni okvir, morate gredo dvojno prekopati (glejte 32. stran) in temeljito odstraniti vse korenine plevelastih trajnic. Nato v dno grede vkopljite veliko organskega materiala, kot sta kompost ali gnoj. Pri tem zemljo tudi dobro zrahljajte.

Dno grede natančno zravnajte in lego preverite z vodno tehtnico. Nato gre­ do napolnite s kompostom do 2,5 cm pod vrhom stranic.

Ko so grede končane, lahko poskrbite za poti med njimi. Zravnajte jih, in če je treba, tla tudi zbijte. V ta namen zadostuje, če jih dobro shodite. Dobro je tudi, če jih prekrijete s primerno kopreno za zatiranje plevela. Kopreno narežite na ustrezno velike kose, z njimi prekrijte poti, prek njih pa nasujte zastirko iz lubja ali lesenega drobirja.

Pogosto videvam tudi poti, tlakovane z betonskimi ploščami. Če jih boste uporabili, si boste prihranili delo in širino poti prilagodite njihovim meram.

Primeren material je tudi gramoz, uporabite pa lahko tudi druge vrste tla­ kovcev.

Ko ste postorili vse, kar je treba, so visoke grede pripravljene za posaditev.

✿✿Priprava zelenjavnih gred

Prva naloga, ki vas čaka, je izbira primernega mesta za gojenje zelenjave. V ideal­nem primeru imate lep kos dobre, globoke in rodovitne zemlje, ki leži blizu hiše in gleda proti jugu. Pogosto pa nimate te sreče.

Kaj lahko storite, če vaš vrt ni velik ali če ga sploh nimate? Poiščite primerno zemljišče. Posvetujte se s krajevnimi oblastmi, ki po navadi vedo, ali so takšna zemljišča na razpolago. Nekatera so zasebna, druga v družbeni lasti. Če se boste tja odpravili konec tedna, boste tam našli ljudi, ki vam lahko posredujejo doda­ tne informacije. Čeprav ste morda slišali nasprotno, veliko teh zemljišč lastniki radi oddajo v najem za skromno odškodnino. Tudi če je na najem treba čakati, se splača pogovoriti z ljudmi, ki obdelujejo vrtičke. Morda je kakšen od naje­ mnikov pripravljen opustiti obdelovanje ali pa vam odstopi del najetega vrta.

Vsa zemljišča niso enaka. Pametno je, da se pri najemnikih pozanimate, za kakšna gre, še preden se odločite za najem. Nekatera ležijo na pobočju in so preveč vlažna, druga so sončna in dobro obdelana, nekatera pa so tako slaba, da na njih razen plevela že leta na raste ničesar.

26

Kje gojiti zelenjavo in priprava na gojenje

Če na novo pripravljate zemljišče ali pa prevzemate vrt, ki je prekrit s ple­ velom, si vzemite dovolj časa in si dobro oglejte, za kakšen plevel gre. Visok in bujen plevel pomeni, da je zemlja rodovitna. Če so med plevelom tudi koprive, je zemlja kisla, za kar morate ustrezno poskrbeti. Čiščenje večjega zemljišča je zahtevno delo. Tudi Rim ni bil zgrajen v enem dnevu, zato vam ni treba preveč hiteti. Rodovitna tla bodo namreč osnova za dolga leta gojenja zdravih rastlin.

S plevelom zaraslo zemljišče najlažje očistite tako, da ga popršite s sredstvom proti plevelu na osnovi glifosata. To sredstvo vsrkajo listi plevela; od tam pro­ dre v korenine in uniči plevel, potem pa neškodljivo razpade v zemlji, tako da lahko kmalu zasadite nove rastline.

Za večino plevela je po navadi dovolj enkratna uporaba sredstva, če ga le popršite v skladu z navodili. Nekatere trajnice med plevelom pa morate še en­ krat popršiti ali pa jih izruvati z roko. Potem ko zemljišče popršite, pustite, da počiva štirinajst dni ali po možnosti štiri tedne, da sredstvo prodre v korenine plevela in ga uniči. Če prisegate na organsko pridelavo in nočete uporabiti herbicida, je zem­ ljišče na hitro težje očistiti. Najprej presodite, koliko časa in energije ste pri­ pravljeni vložiti v to.

Zemljišče le težko očistite naenkrat; včasih za to ne zadostuje niti teden dni.

Dele površine prekrijte z debelo plastiko, starimi preprogami ali koprenami.

Tako zatrete rast, dokler se ne lotite čiščenja tal. Če pustite takšen del pokrit približno eno leto, na njem odmre ves plevel.

Sam nočem, da bi bila rodovitna zemlja tako dolgo neizkoriščena, zato prekrivanje uporabljam le v skrajni sili. Po mojem mnenju prekrivanje večjih površin s plastiko tudi ni ekološko primerno. Nekateri lastniki ne dopuščajo prekrivanja s starimi preprogami, saj se pogosto zgodi, da jih najemniki pustijo ležati, kjer so, tako da jih morajo na koncu odstraniti sami.

Najbolje je, da vsak dan očistite majhen del zemljišča; ob pogledu na 30 m dolgo zapleveljeno površino boste hitro izgubili pogum. Sam sem ugotovil, da imam s čiščenjem 2 m širokega in 5 m dolgega zemljišča dovolj dela za en dan.

Mlajši in telesno bolje pripravljeni ljudje lahko seveda v enem dnevu naredijo tudi več.

Naprej z lopato odstranite travnato rušo in plevel s kratkimi koreninami –

27

Moj mali svet Ljubljana: ČZD Kmečki glas http://www.kmeckiglas.com Naredi sam, spletni časopis http://www.naredisam.com/menu.php?glmen=ovs&p=ovs SLONEP Vrt in okolica http://www.slonep.net/vrt-in-okolica/ Založba Kmečki glas http://www.kmeckiglas.com/

Spletne strani in forumi http://www.kmetija.si/

http://www.slavko-zgonec.net/ http://www.valentinsvetuje.si/

228

namesto da bi se ji upiral. V tem koristnem priročniku posreduje 30-letne izkušnje z gojenjem zelenjave vsak posamezni mesec v letu in svetuje, kdaj morate prekopati zelenjavno gredo, posejati semena in pobrati pridelke.

Zelenjavo lahko vedno gojite sami ne glede na velikost vrta.

Celo na balkonu ali notranjem dvorišču je možno v lončkih, posodah in visokih gredah pridelati veliko več zelenjave, kot ste mislili doslej. ✿✿ Izberite zelenjavo, ki dobro uspeva v prsti na vašem vrtu. ✿✿ Gojite jo tam, kjer bo najbolje obrodila. ✿✿ Sami pripravljajte kompost in organska gnojila. ✿✿ Uporabljajte najbolj učinkovite in naravne metode za zatiranje škodljivcev. ✿✿ Podaljšajte obdobje zorenja s pokrovi in toplimi gredami. ✿✿ Prihranite si skrbi zaradi morebitnih strupenih kemičnih sredstev, ki jih vsebuje kupljena zelenjava, in dolgih letalskih prevozov, s katerimi drugod pridelana zelenjava prihaja na vašo mizo!

24,94 €

GOJENJE iz mesec a v mesec

John Harrison se pri vrtnarjenju skuša naravi prilagajati,

Zelenjava

kakšen okus ima sveža zelenjava, ki jo pridelate sami!

John Harrison

Odkrijte,

Zelenjava John Harrison

Gojenje i z m e s e c a v m e s e c