KROMATIKA 2017/18 - abonmajska sezona Simfoničnega orkestra RTV Slovenija

2017 62. abonmajska sezona 2018

1

2017 2018

Gallusova dvorana Cankarjevega doma ob 19.30

Abonma za vse okuse

Vpis abonmaja POMLADNI VPIS JESENSKI VPIS

19.–23. junij 2017 11.–14. september 2017

www.simfoniki.si

od 11.00 do 13.00 in od 15.00 do 18.00 Preprost nakup v Informacijskem središču Cankarjevega doma ali po telefonu 01 24 17 300.

Več o programu: str. 4–23.

Več o nakupu: str. 24–25.

2

© Katja Kodba

3

Simfonični orkester RTV Slovenija z letošnjo jesenjo vstopa že v 62. abonmajsko sezono. Lahko bi rekel, da so me zvoki resne glasbe spremljali že v mladih letih, pozneje pa sem se z njimi z veseljem srečeval ob različnih priložnostih. Verjamem, da ima nacionalni orkester RTV Slovenija v slovenskem kulturno-glasbenem prostoru poseben in pomemben položaj, njegovo delovanje pa je sestavni del slovenske kulturne krajine, zato moramo tovrstno umetniško ustvarjanje še posebej negovati in podpirati.

Poleg Mozartin in posamičnih koncertov ostaja Kromatika osrednji koncertni cikel Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, ki mu ob obsežnih arhivskih snemanjih, ki jih le-ta zagotavlja, omogoča stik z njegovim občinstvom. Zagotovo ni treba posebej poudarjati, kako intenzivnejše in polnejše je doživetje žive glasbe. Ko gledam program, ki so ga ustvarjalci Glasbene produkcije pripravili za prihajajočo sezono, vidim, da izraža številne vrednote, ki so blizu tudi meni. Kakovost, vrhunskost, pluralnost, sodelovanje.

Prepričan sem, da ljudje še vedno cenijo kakovost in hrepenijo po njej. In v glasbenem smislu sodijo naši Simfoniki v sam vrh umetniške kakovosti ne samo v Sloveniji, ampak tudi v svetu. O tem ne nazadnje pričajo tudi številna mednarodna sodelovanja z glasbeniki svetovne prepoznavnosti.

Sicer pa menim, da je morda bolje, da o glasbi manj govorimo in jo več poslušamo.

Zato vas vabim, da si napolnite čute z obiskom katerega izmed koncertov našega Simfoničnega orkestra. Doživite ga živo, v vsem njegovem sijaju in vrhunskosti.

Dobrodošli!

Igor Kadunc generalni direktor RTV Slovenija

4

En Shao dirigent Theresa Plut sopran Martin Sušnik tenor Bernarda Fink mezzosopran Marcos Fink basbariton

Oratorijski zbor Glasbene matice (Sebastjan Vrhovnik zborovodja)

2017 2018 Gallusova dvorana Cankarjevega doma ob 19.30

9 koncertov

za vse okuse

Abonma za vse okuse

Vpis abonmaja 19.–23. junij 2017 11.–14. september 2017 Preprost nakup v Informacijskem središču Cankarjevega doma ali po telefonu 01 24 17 300.

Več o programu: str. 4–23.

Več o nakupu: str. 24–25.

Ville Matvejeff dirigent Klemen Leben harmonika

Daniel Raiskin dirigent Benjamin Schmid violina

Catherine Larsen - Maguire dirigentka Mak Grgić kitara

kogoj Bagatele za orkester mozart Rekviem matvejeff Ad Astra aho Koncert za harmoniko in orkester sibelius Simfonija št. 5 beethoven Prometej, uvertura beethoven Koncert za violino in orkester (kadence H. Vieuxtemps) šostakovič Simfonija št. 5 ravel Norčkova jutranja pesem iz suite Zrcala rodrigo Aranjueški koncert rahmaninov Simfonični plesi

Pablo Gonzalez dirigent Yeol Eum Son klavir

mendelssohn Hebridi, uvertura mendelssohn Koncert za klavir in orkester št. 1 mahler Simfonija št. 1

Giedrė Šlekytė dirigentka Aleksander Gadžijev klavir

strahovnik novo delo prokofjev Koncert za klavir in orkester št. 3 brahms Simfonija št. 2

Francesc Prat dirigent Petra Vidmar ksilofon

haydn Simfonija št. 104, Londonska papandopulo Koncert za ksilofon in godala de falla Ljubezen čarovnica, baletna suita

En Shao dirigent Stefan Milenković violina

krek Mouvements Concertants glazunov Koncert za violino in orkester v a-molu rimski-korsakov Simfonija št. 1

Benoît Fromanger dirigent Boštjan Gombač tidldibab

sodeluje zbor s pametnimi telefoni koordinacija: Pierre Bassery

stanič Baba beethoven Simfonija št. 5 cavanna Geek Bagatelles

5

1

četrtek,

14. september 19.30

2

četrtek,

12. oktober 19.30

3

četrtek,

16. november 19.30

4 5 6

2017

2017

2017

torek, 5. december 2017

19.30

četrtek,

22. februar 19.30

četrtek,

22. marec 19.30

2018

2018

Rekviem Finske harmonije Prometejev ogenj Aranjuez Titan Gadžijev

7

četrtek, 26. april 2018

Čarni urok

8

četrtek, 10. maj 2018

Milenković

9

četrtek, 7. junij 2018

Darvinistični orkester

19.30

19.30

19.30

6

14. september

četrtek,

2017

1

19.30

Rekviem

Mitologija je nekaj skrivnostnega in hkrati nekaj vsakdanjega – obdajajo nas zgodbe, ki so pogosto nepreverljive, še pogosteje pa bi bilo nesmiselno preverjati njihovo resničnost. Že to, da se okrog nekoga ali nečesa pletejo miti, pove veliko o pomenu te osebe, dogodka, predmeta ...

Okrog Mozartovega poslovilnega in celo nedokončanega dela se je skozi stoletja napletlo veliko zgodb, zato je izvedba tega brezčasnega in nepreseženega dela prav posebno primerna za zaznamovanje slovesa od dveh velikanov naše glasbene polpreteklosti – s tem koncertom se spominjamo dveh ‘legend’ slovenske glasbene poustvarjalnosti – dirigentov Sama Hubada (1917–2016) in Antona Nanuta (1932–2017).

© Hugo Šekoranja

En Shao dirigent kogoj Bagatele Theresa Plut sopran za orkester Martin Sušnik tenor mozart Rekviem Bernarda Fink mezzosopran Marcos Fink basbariton Oratorijski zbor Glasbene matice (Sebastjan Vrhovnik zborovodja)

Tako kot Mozart sta tudi Hubad in Nanut že za življenja uživala izjemen ugled. Njuni življenjski zgodbi in kulturna zapuščina zdaj postajajo mit, del zgodbe, imenovane ‘zgodovina slovenske glasbe’, in svetel vzor vsem, ki nadaljujejo njuno pot ter posegajo po večnih delih zakladnice klasične glasbe, kot je tudi Mozartov Rekviem.

V glasbeno dogajanje nas bodo vpeljale Bagatele Marija Kogoja, še enega velikana slovenske glasbe 20. stoletja.

Poleg izvrstnih solistov tokrat prvič predstavljamo ravno za ta projekt ustanovljeni Oratorijski zbor Glasbene matice Ljubljana pod vodstvom Sebastjana Vrhovnika.

Osebni arhiv

Osebni arhiv

Osebni arhiv

Osebni arhiv

7

8

12. oktober

četrtek,

2017

2

19.30 Ville Matvejeff dirigent Klemen Leben harmonika

Finske harmonije

matvejeff Ad Astra aho Koncert za harmoniko in orkester

Močna prisotnost ljudskega, poganskega, za Evropejce eksotičnega, je v finski kulturi prevladovala do sredine 19. stoletja.

Klasična glasba, od zborovske prek operne do orkestrske, pa je doživela razcvet v 20. stoletju, čeprav romantik Sibelius še danes ostaja njena krona. Med finskimi skladatelji našega časa med najbolj uveljavljene sodi Kalevi Aho. Sklada predvsem velike forme, kot so simfonije, koncerti in opere, pa tudi komorno glasbo. Po neoklasicističnem obdobju je začel posegati tudi po sodobnejših ustvarjalskih prijemih. Koncert za harmoniko, godala in fagot je nastal leta 2016, krstno so ga izvedli 17. februarja 2017 v sklopu Harmonikarskega festivala v Kokkoli, slovenskemu občinstvu pa ga krstno predstavlja Klemen Leben.

Mladi slovenski harmonikar se je šolal v Ljubljani, Weimarju ter na Sibeliusovi

© Tuukka Jäventausta

sibelius Simfonija št. 5

akademiji za glasbo v Helsinkih. Trudi se za uveljavitev harmonike kot koncertnega glasbila. Zanj so ustvarjali tudi številni slovenski skladatelji, med njimi Lojze Lebič, Črt Sojar Voglar, Nina Šenk in Nana Forte.

Spored, v katerega vključuje tudi svoje lastno

delo, tokrat predstavlja mladi finski dirigent, pianist in skladatelj Ville Matvejeff, čigar repertoar sega od klasicizma do sodobnosti.

Med drugim se ponaša tudi z naslovom umetniškega vodje najstarejšega finskega festivala, Glasbenega festivala Turku.

Osebni arhiv

9

10

16. november

četrtek,

2017

19.30 Daniel Raiskin dirigent Benjamin Schmid violina

3

Prometejev ogenj

beethoven Prometej, uvertura beethoven Koncert za violino in orkester (kadence H. Vieuxtemps)

šostakovič Simfonija št. 5

Resnično mogočnih in povednih izvedb največjih mojstrovin simfoničnega repertoarja so sposobni le poklicni orkestri pod taktirko najboljših dirigentov. Kot izjemnega interpreta klasičnih orkestrskih mojstrovin ponovno vabimo ruskega dirigenta Daniela Raiskina, ki nas je že

očaral v preteklih sezonah Kromatike.

V njegovem repertoarju najdemo tako koncertno kot tudi operno glasbo. Deluje kot glavni dirigent Renske filharmonije v Koblenzu in Filharmoničnega orkestra Arthurja Rubinsteina v Lodžu.

Pri izvedbi Beethovnovega edinega, a za violinski repertoar izjemno pomembnega koncerta se mu bo pred našim orkestrom pridružil izjemni avstrijski violinist Benjamin Schmid. Slovi po pestrosti svojega repertoarja – ta sega od dunajskih klasikov do druge dunajske šole, hkrati pa velja za enega izmed najboljših džezovskih violinistov našega časa. Igra na eno izmed najboljših Stradivarijevih violin, iz leta 1718.

© Marco Borggreve

Od priljubljene uverture mojstra simfonične glasbe obdobja dunajske klasike do verjetno najbolj občudovane simfonije klasika simfonične glasbe 20. stoletja je preteklo več kot stoletje, vendar v Šostakovičevi mojstrovini lahko prepoznamo nadaljevanje iste tradicije, ki še od 18. stoletja teče v današnje dni, zahvaljujoč večnemu zgledu – Beethovnovim simfonijam.

Osebni arhiv

11

12

torek,

5. december

2017

4

19.30 Catherine Larsen - Maguire dirigentka Mak Grgić kitara

Aranjuez

ravel Norčkova jutranja pesem iz suite Zrcala

rodrigo Aranjueški koncert rahmaninov Simfonični plesi

Tema priljubljenima deloma se pridružuje še ena uspešnica, ki sodi med najbolj znana dela španske klasične glasbe – koncert,

za katerega je Joaquín Rodrigo našel navdih v vrtovih palače kralja Filipa Drugega v Aranjuezu. Concierto de Aranjuez očara s temperamentnim prvim stavkom, posebno čustveno globino pa skriva njegov melanholični drugi stavek, v katerem kitarist lahko razkaže tako lepoto tona kot tudi sposobnost intimne glasbene komunikacije.

Te kakovosti brez dvoma ima mladi slovenski kitarist Mak Grgić. Po študiju na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju je dokončal doktorski študij na Univerzi v Los Angelesu. Zdaj deluje kot predavatelj na Thorntonski glasbeni šoli Univerze v Južni Kaliforniji.

Uveljavil se je kot izjemen koncertant in pedagog.

Osebni arhiv

Britanska fagotistka Catherine LarsenMaguire se od leta 2012 posveča dirigiranju.

Prav posebej se je uveljavila kot interpretka sodobne glasbe. Sodelovala je z orkestri, kot so Berlinski in Londonski filharmoniki, ter z dirigenti, kot sta Claudio Abbado in Simon Rattle. Tokrat bo globino svojega razumevanja glasbe in sposobnost vodenja simfoničnega orkestra razkazala z Ravelovo Norčkovo jutranjo pesmijo iz suite Zrcala, ki je izvirno nastala za klavir solo in je bila pozneje orkestrirana, ter s prikupno grotesknimi Simfoničnimi plesi, zadnjim delom Rahmaninova.

Š Harun Mehmedinović

13

14

četrtek,

22. februar

2018

5

19.30 Pablo Gonzalez dirigent Yeol Eum Son klavir

Titan

mendelssohn Hebridi, uvertura mendelssohn Koncert za klavir in orkester št. 1

mahler Simfonija št. 1

Španski dirigent Pablo Gonzalez (1976) slovi po povednosti svojih interpretacij, prefinjenem fraziranju in globokem razumevanju izbranega repertoarja. Študiral je v rojstnem Oviedu in Londonu. Dirigiral je številnim evropskim orkestrom, od leta 2008 pa je glavni dirigent Barcelonskega simfoničnega in Katalonskega narodnega orkestra.

Pri izvedbi prvega Mendelssohnovega klavirskega koncerta se bo predstavila mlada južnokorejska pianistka Yeol Eum Son (1986). Pozornost mednarodne javnosti je pritegnila z nastopom z Njujorškimi filharmoniki in Lorinom Maazelom leta 2004. Ob koncertiranju je dejavna tudi kot kolumnistka.

© Benjamin Ealovega

Nemški skladatelji so dali obsežen in kakovostno neprecenljiv prispevek k razvoju simfonične glasbe v obdobju romantike. Na začetku nemške romantike stoji izviren opus Felixa Mendelssohna-Bartholdyja s petimi simfonijami, na koncu pa mogočnih deset Mahlerjevih. Iz številnih Mendelssohnovih ‘potopisnih’ del (Škotska in Italijanska simfonija, uvertura Hebridi) se širi navdušenje nad oddaljenimi pokrajinami in njihovimi značaji, Mahlerjeva dela pa skoraj avtobiografsko spremljajo skladateljevo osebno zgodbo in odsevajo njegovo intimo v dotlej nepričakovanem merilu, ki se kaže v skoraj neprimerljivem bogastvu orkestrskega zvoka.

Š Marco Borggreve

15

16

četrtek,

22. marec

2018

6

19.30 Giedrė Šlekytė dirigentka Aleksander Gadžijev klavir

Gadžijev

strahovnik novo delo prokofjev Koncert za klavir in orkester št. 3

Mlada litovska dirigentka Giedrė Šlekytė je ljubljansko občinstvo očarala že v preteklih sezonah Kromatike, vrača pa se s pestrim sporedom in izjemnima mladima slovenskima glasbenikoma – skladateljico Petro Strahovnik in pianistom Aleksandrom Gadžijevom.

deli raziskuje zvok, prostor, dojemanje in koncepte umetnosti ter tako hodi po samosvoji ustvarjalni poti. Repertoar Simfoničnega orkestra RTV Slovenija bo obogatila z novim delom, ki ga ustvarja ravno za to priložnost.

Petra Strahovnik je po študiju pri Urošu Rojku na Akademiji za glasbo v Ljubljani nadaljevala raziskovanje sodobne kompozicije pod mentorstvom Martijna Paddinga in Petra Adriaansza na Kraljevem konservatoriju v Haagu. Njen opus sestavljajo dela od solističnih prek komornih do orkestralnih, od akustike do elektronike, izvajajo pa jih na številnih festivalih sodobne glasbe. S svojimi

Aleksandra Gadžijeva sta na pot v klasično glasbo pospremila starša in mentorja, pianista Ingrid Silič in Sijavuš Gadžijev.

Izjemno nadarjenost je pokazal že kot otrok, na koncertnem odru je pred orkestrom prvič stal pri devetih letih. Kot solist je nastopil v Sloveniji, Italiji in Avstriji. Tokrat bo svojo virtuoznost razkazal s Tretjim klavirskim koncertom Prokofjeva.

© Aleksey Vylegzhanin

brahms Simfonija št. 2

Osebni arhiv

17

18

26. april

četrtek,

2018

7

19.30 Francesc Prat dirigent Petra Vidmar ksilofon

Čarni urok

haydn Simfonija št. 104, Londonska papandopulo Koncert za ksilofon in godala

de falla Ljubezen čarovnica, baletna suita

Opus tega hrvaškega skladatelja in dirigenta poleg kakovosti in izvirnosti zaznamuje tudi izjemna številnost skladb – v njem najdemo približno 30 orkestrskih del, 15 koncertov, številna komorna in zborovska dela ter lepo število glasbeno-odrskih in sakralnih del, pa tudi filmsko glasbo.

© Javier del Real

Španski dirigent Francesc Prat posebno pozornost namenja operni literaturi 20. in 21. stoletja, zato je reden gost številnih evropskih festivalov sodobne glasbe, njegova dela pa izvajajo v Švici, Nemčiji, Avstriji in Italiji. Zato ne preseneča, da je na spored poleg klasične Haydnove simfonije uvrstil kar dve deli iz 20. stoletja: baletno suito enega izmed najpomembnejših španskih skladateljev prve polovice 20. stoletja, iz katere sta najbolj znana Obredni ples ognja in Ples groze, ter Koncert za ksilofon in godala Borisa Papandopula.

Slogovno se raztezajo od neoklasicizma do dodekafonije, včasih pa vsebujejo tudi prvine džeza in folklorne glasbe.

Kot solistka v Papandopulovem koncertu se bo predstavila izvrstna slovenska tolkalka

Petra Vidmar. Deluje kot predavateljica na Akademiji za glasbo v Ljubljani in solistka Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, pa tudi organizatorka dogodkov, na katerih glasbo združuje z drugimi umetnostmi.

© Janez Kotar

19

20

10. maj

četrtek,

2018

8

19.30 En Shao dirigent Stefan Milenković violina

Milenković

krek Mouvements Concertants glazunov Koncert za violino in orkester v a-molu

rimski-korsakov Simfonija št. 1

Kitajski dirigent En Shao, ki radijske simfonike vodi od leta 2006 naprej, je ob bok temu virtuoznemu delu postavil še dve, s katerima lahko naš orkester razkaže tehnično izoblikovanost in barvno bogastvo: Koncertantne stavke enega izmed najraje izvajanih slovenskih skladateljev 20. stoletja, Uroša Kreka, ter Prvo simfonijo velikega ruskega romantika in mojstra orkestracije, Nikolaja Rimskega-Korsakova, ki ga sicer najbolj poznamo po simfonični pesnitvi Šeherezada, njegove enako izvirne in očarljive simfonije pa so bolj redko navzoče na koncertnih odrih. © Hugo Šekoranja

Zgodba o čudežnem otroku, ki se je razvil v enega izmed najboljših violinistov svoje generacije, je znana skoraj vsakemu ljubitelju klasične glasbe. Srbski, sicer pa po vsem svetu domač violinist Stefan Milenković že desetletja polni koncertne dvorane po Evropi, Aziji, Ameriki in Avstraliji. Nastopal je z berlinskimi in helsinškimi filharmoniki, Orkestrom Francoskega radia, orkestrom Bolšoj teatra, ob koncertiranju pa je dejaven tudi kot pedagog – na newyorški visoki šoli Julliard predava kot asistent znamenitega violinista Itzhaka Perlmana. Milenković igra na Stradivarijevi violini Lyall iz leta 1702. Tokrat nam bo predstavil koncert Aleksandra Glazunova, ki velja za enega tehnično najzahtevnejših v zakladnici violinskih del.

Osebni arhiv

21

22

7. junij

2018

19.30

9

Darvinistični orkester

Benoît Fromanger dirigent Boštjan Gombač tidldibab

stanič Baba beethoven Simfonija št. 5

sodeluje zbor s pametnimi telefoni koordinacija: Pierre Bassery

cavanna Geek Bagatelles

Darvinistični orkester je projekt Evropske mreže orkestrov ONE (Orchestra Network of Europe), s katerim želijo slikovito in praktično z raznovrstnim repertoarjem predstaviti evolucijo glasbenih instrumentov skozi čas.

današnjega časa pa bi lahko imeli pametni telefon, saj med drugim omogoča ustvarjanje glasbe in torej tudi sodelovanje občinstva, tako kot je to s skladbo Geek Bagatelles dokazal Bernard Cavanna.

Njegovo izjemno izvirno (in, priznamo, zabavno) delo so krstno izvedli 20. novembra 2016 v Parizu, zdaj pa v izvedbah partnerskih orkestrov ONE zveni v mestih po Evropi, z Ljubljano vred.

Najstarejše glasbilo, ki ga poznata glasbena in arheološka stroka, je koščena piščal, najdena med ostanki neandertalske naselbine v jami Divje babe v Sloveniji, s katero se je dolga leta ukvarjal glasbenik Ljuben Dimkaroski. Piščal je navdihnila tudi Žigo Staniča, ki je za repliko tega glasbila, imenovanega tudi tidldibab, ustvaril skladbo Baba. Pot od raziskovanja do prave virtuoznosti na tem glasbilu je prehodil slovenski klarinetist Boštjan Gombač, dobitnik nagrade Prešernovega sklada v letu 2017. Za najnovejše ‚glasbilo‘

Francoski dirigent in flavtist Benoît Fromanger je med ‚najstarejšo‘ in ‚najnovejšo‘ skladbo iz zakladnice evropske klasične glasbe kot vezni člen uvrstil enega izmed njenih kronskih draguljev, monumentalno Beethovnovo Peto simfonijo.

Obeta se nam prav posebno, nikoli prej slišano doživetje – glasbeno potovanje skozi čas!

© Eloi Fromangé-Gonin

četrtek,

®

© Uroš Hočevar

23

24

cene abonmaja 2017 2018

Gallusova dvorana Cankarjevega doma ob 19.30

I. kat: 138 €

124 € dijaki, študentje in starejši od 65* II. kat: 113 €

68 € dijaki, študentje in starejši od 65* III. kat: 88 €

53 € dijaki, študentje in starejši od 65* * *

Vpis abonmaja POMLADNI VPIS

19.–23. junij 2017 JESENSKI VPIS

11.–14. september 2017 od 11.00 do 13.00 in od 15.00 do 18.00 v Informacijskem središču Cankarjevega doma ali po telefonu 01 24 17 300. www.simfoniki.si

Število abonmajev s popusti je omejeno.

Abonmajske kartice niso prenosljive.

Skupine dijakov in študentov nad 50 abonmajev: II. kat: 56.50 € III. kat: 44 € Vabimo vas, da obnovite lanski abonma.

Svoje dosedanje sedeže lahko obdržite le v pomladnem vpisnem terminu, ob podaljšanju v jesenskem terminu tega ne moremo zagotoviti.

PLAČILO Abonma lahko plačate z gotovino, kreditnoplačilnimi karticami ali ga naročite z naročilnico.

S kreditnimi karticami NLB, Eurocard, Visa in American Express lahko abonma plačate v štirih obrokih: prvega poravnate ob vpisu, preostale tri pa z mesečnim zamikom.

Pri plačilu z gotovino obročno plačevanje ni možno.

Plačilo na obroke ni možno za abonmaje s popusti za študente in starejše od 65 let.

Vse dodatne informacije o nakupu abonmaja vam z veseljem posredujemo v Glasbeni produkciji RTV Slovenija po telefonu 01 47 52 469, 01 47 52 470 ali na e-naslovu simfoniki@rtvslo.si.

cene VSTOPNIC ZA POSAMEZNE KONCERTE Cene posameznih koncertov (vseh razen dveh) Simfoničnega orkestra RTV Slovenija v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma I. kat: II. kat: III. kat: IV. kat:

19 € 15 € 11 € 8 € 6 €

dijaki, študentje in starejši od 65*

Cene za koncerte Rekviem (14. 9.)

Milenković (10. 5.): I. kat: 28 € II. kat: 24 € III. kat: 20 € IV. kat: 12 €

10 €

dijaki, študentje in starejši od 65*

25

DISKOGRAFIJA Gallusova dvorana

nakup VSTOPNIC

Odlične posnetke našega orkestra najdete na izdajah ZKP RTV Slovenija – založbe kakovostnih programov v spletni trgovini:

parter

Nakup po telefonu: 01 24 17 300

Imetniki kreditnih kartic NLB, Eurocard, Visa, American Express in Diners si vstopnice za posamezne koncerte Kromatike lahko zagotovite tudi po telefonu, in sicer vsak delavnik od 11. do 13. in od 15. do 16. ure.

Abonmajske izkaznice oz. vstopnice prevzamete v Informacijskem središču CD.

A parter levo

A parter desno

Prodaja vstopnic skupinam

T (01) 2417 168, E suzana.sheppard@cd-cc-si CANKARJEV DOM Informacijsko središče in prodaja vstopnic Podhod Maxija T +386 (0)1 24 17 299 F +386 (0)1 24 17 322 E vstopnice@cd-cc-si ob delavnikih je odprto od 11. do 13. in od 15. do 20. ure, ob sobotah od 11. do 13. ter uro pred prireditvami.

Vstopnice lahko kupite tudi prek spleta www.cd-cc.si, prek prodajne mreže www.mojekarte.si ali na Petrolovih bencinskih servisih.

RTV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa.

A7 vhod

A2 vhod

prvi balkon

A3 vhod

A6 vhod

A8 vhod

I. kat.

II. kat.

III. kat IV. kat

A1 vhod

drugi balkon

A5 vhod

A4 vhod

ZKP RTV SLO

www.rtvslo.si/zkpprodaja

© Matej Kolaković

26

27

Orkester, zavezan k odličnosti Simfonični orkester RTV Slovenija

vse od ustanovitve leta 1955 krasi glasbena odličnost in vrhunska poustvarjalnost.

Njegova temeljna dejavnost so studijska in koncertna snemanja za nacionalni glasbeni arhiv, ki je na voljo radijskim in televizijskim programom.

Korenine Simfoničnega orkestra RTV Slovenija so neposredno povezane z nastankom radijske in pozneje televizijske hiše, združenih v Zavod RTV Slovenija.

Radijski medij je od ustanovitve leta 1928 naprej zaposloval stalne zasedbe glasbenikov, ki so ustvarjali glasbeni program. Njihovo število je postopno rastlo in leta 1946 je Orkester Radia Ljubljana štel 65 članov. Delovati je prenehal leta 1947, ko je bila ustanovljena Slovenska filharmonija, člani orkestra pa so zamenjali delodajalca in prešli k Filharmoniji. Zaradi programskih potreb po svoji lastni glasbeni produkciji si je Radio prizadeval orkester znova ustanoviti. Prvi šef dirigent na novo postavljenega orkestra je bil Uroš Prevoršek, za njim pa so na tem položaju delovali Samo Hubad, Stanislav Macura, Anton Nanut, Lior Shambadal in David de Villiers.

Sedanji šef dirigent orkestra je odlični kitajski dirigent En Shao, ki je to mesto prevzel leta 2006. V zadnjem desetletju je orkester največ pozornosti strokovne javnosti zbudil z odmevnimi projekti, pri katerih so poleg njega sodelovali priznani dirigenti in solisti, med njimi Marko Letonja, Daniel Raiskin, Angela Gheorghiu, Roberto Alagna, Marcello Alvarez, Miša Majski, Stefan Milenković, Aldo Ciccolini, Radu Lupu, Mate Bekavac, Irena Grafenauer, Ivo Pogorelić, Sarah Chang, Ning Feng in drugi.

Uspehi in predvsem izjemna kakovost orkestra niso ostali neopaženi tudi pri nekaterih velikanih popularne klasične glasbe, tenoristih Joséju Carrerasu in Andrei Bocelliju ter duu 2Cellos, ki so si za spremljevalni orkester na koncertih v Sloveniji in bližnjih državah zaželeli prav Simfonični orkester RTV Slovenija.

Orkester izvaja zanimiv in pester koncertni program, s katerim privablja raznovrstno občinstvo. Njegov repertoar sestavljajo skladbe svetovne glasbene zakladnice

vseh umetnostnih obdobij, antologije in krstne izvedbe slovenskih glasbenih ustvarjalcev, v tretjem tisočletju pa je širok krog poslušalcev pridobil še s koncerti orkestrirane popularne glasbe, ki jo po večini izvaja skupaj z najopaznejšimi ustvarjalci domače zabavne glasbe. Posnel je skoraj celoten slovenski simfonični repertoar in je za najboljše poustvaritve domačih skladb prejel številna visoka priznanja.

Domača in mednarodna diskografija orkestra sta izjemno obsežni.

Posnetke Simfoničnega orkestra RTV Slovenija lahko najdemo na več kot 400 zgoščenkah.

Maja Kojc umetniški vodja Simfoničnega orkestra RTV Slovenija

®

28

EN SHAO glasbeni pedagog, saj je na Kitajskem glasbenem konservatoriju v Pekingu poleg profesure prevzel tudi vodenje oddelka za dirigiranje.

Leta 1988 se je preselil v Anglijo in na Kraljevem severnem glasbenem kolidžu prejel ugledno štipendijo sklada Rhodes, istega leta je postal še štipendist sklada Edwarda van Beinuma. Leto pozneje je zmagal na Šestem mednarodnem tekmovanju dirigentov na Madžarskem in tako imel priložnost dirigirati na več koncertih orkestra Madžarskega radia in Državnega simfoničnega orkestra.

Januarja 1990 je postal izredni dirigent Filharmoničnega orkestra BBC. Med letoma 1992 in 1995 je bil glavni dirigent in umetniški svetovalec Simfoničnega orkestra v Ulstru na Irskem; prav s tem orkestrom je dirigiral tudi svoj prvi koncert v okviru cikla BBC Proms. Prav tako je bil glavni gostujoči

© Hugo Šekoranja

En Shao se je rodil v Tianjinu na Kitajskem.

Pri štirih letih je igral klavir in violino, pri osemnajstih pa je že deloval kot skladatelj, pianist in tolkalec v mestnem orkestru.

Po diplomi na osrednjem glasbenem konservatoriju v Pekingu je bil pet let drugi dirigent Simfoničnega orkestra kitajske radiotelevizije in stalni gostujoči dirigent Osrednjega kitajskega filharmoničnega orkestra in Kitajskega nacionalnega mladinskega orkestra.

dirigent orkestra Euskadi v Španiji. Na povabilo inštituta v Macau je maestro Shao postal glasbeni direktor in stalni dirigent tamkajšnjega simfoničnega orkestra; funkcijo je prevzel na začetku sezone 2003/04. Zdaj je šef dirigent Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in gostujoči dirigent Kitajskega nacionalnega simfoničnega orkestra. Pomembno vlogo ima tudi kot

V Veliki Britaniji je dirigiral Londonskemu simfoničnemu orkestru, Kraljevemu filharmoničnemu orkestru, Orkestru Hallé, Simfoničnemu orkestru iz Bournemoutha, Škotskemu simfoničnemu orkestru BBC ter Nacionalnemu valižanskemu orkestru BBC. Sodeloval je tudi z Beograjskim filharmoničnim orkestrom, orkestrom Musikkollegium iz Winterthurja, Filharmoničnim orkestrom iz Hongkonga, Simfoničnim orkestrom Čajkovskega, orkestroma Slovenske in Zagrebške filharmonije ter Beloruskim nacionalnim simfoničnim orkestrom. En Shao je tudi redni gost ameriških in kanadskih orkestrov (Kolorado, Phoenix in Vancouver), koncertira pa tudi po Južni Afriki, Avstraliji in Novi Zelandiji.

En Shao se navdušuje nad kitajsko kuhinjo, sodobnim notranjim oblikovanjem, arhitekturo in jazzom. Ukvarja se tudi z okoljevarstvenimi vprašanji.

© Janez Kotar

29

Člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija i. violine Benjamin Ziervogel – koncertni mojster Kana Matsui – koncertna mojstrica Andrei Provotorov – namestnik koncertnega mojstra

Nina Pirc Jelka Glavnik Berak Sonja Trampevska Maja Naveršnik Silva Katavić Milko Jurečič Tina Mozetič Majda Petrič Facchinetti Nina Smej Kristupas Keller Elena Fikhtengoltc

ii. violine Mojca Menoni Sikur – solistka Ivan Pejić – solist Miki Iwaki Eva Rajh Alenka Fabiani Mulej Maja Burger Silič Lucija Kreuh Andreja Škrbec Andrej Kopač Andreja Vita Mulej viole Jožef Bisak – solist Yasumichi Iwaki – namestnik solista Tamara Tasev Matjaž Sekne Valentina Pasarić Dragan Radonić Mateja Ratajc Kragelnik Gea Pantner Volfand

violončeli Igor Mitrović – solist Maruša Bogataj – solistka Milan Hudnik – namestnik solista Gregor Fele Tomaž Sever Tanja Babnik Uršula Iwaki Jaka Trilar kotrabasi Janez Avšič – solist Zoran Markovič – solist Boris Šmon – namestnik solista Davorin Kastelic Matjaž Zorko Damir Rasiewicz flavte Milena Lipovšek – solistka Irena Kavčič – solistka Irena Rovtar Anamarija Tomac Krečič – pikolo

oboe Irmgard Anderl Krajter – solistka Maja Kojc – solistka Miran Bolha Nina Tafi – angleški rog klarineti Jurij Hladnik – solist Jože Kotar – solist Bernard Belina fagoti Damir Huljev – solist Aleksandar Ranisavljev – solist Stanko Koren – kontrafagot rogovi Mihajlo Bulajić – solist Boštjan Lipovšek – solist Gregor Dvorjak Franci Šuštar Blaž Ogrič

trobente Jure Gradišnik – solist Matej Rihter – solist Peter Jevšnikar pozavne Uroš Polanc – solist Mihael Šuler – solist Urban Turjak Matej Krajter – basovska pozavna tuba Damjan Jureš timpani Andraž Poljanec – solist Petra Vidmar – solistka tolkala Marko Juvan Jernej Šurbek harfa Sofia Ristic – solistka instrumenti s tipkami (klavir/čelesta) Klemen Golner – solist

30

nedeljske matineje simfoničnega orkestra rtv slovenija v sezoni

2018

Slovenska filharmonija dvorana Marjana Kozine ob 11.00

sodobno S SIMFONIKI Koncerti v živo iz

Studia

7.1.

Catherine Larsen Maguire Gabriel Pidoux oboa

Mendelssohn Bartholdy: Sinfonia št. 10 Strauss: Koncert za oboo in mali orkester Strauss: Serenada za pihala Mendelssohn Bartholdy: Simfonija št. 4 ‚Italijanska‘

28.1.

Kana Matsui vodstvo in solo violina

Respighi: Stare arije in plesi št. 3 Tartini: Sonata za violino in godala v g-molu ‚Vražji trilček‘ Mozart: Serenada v D-duru Respighi: Stare arije in plesi št. 1

11.2.

Gregor Fele vodstvo in violončelo

Bach: Suita za orkester št. 1 Bach: Suita za orkester št. 2 Bach: Brandenburški koncert št. 3 Bach: Brandenburški koncert št. 1

4. 3.

Kana Matsui koncertna mojstrica Irena Kavčič flavta Tommaso Lonquitch klarinet

Mozart: Idomeneo, uvertura Danzi: Koncertantna simfonija za flavto, klarinet in orkester Schubert: Simfonija št. 1

15.4.

Lisa Smirnova klavir Benjamin Ziervogel koncertni mojster in solo violina

Mozart: Rondo v A-duru Haydn: Koncert za violino, klavir in orkester Beethoven: Koncert za klavir št. 2

26

V sodelovanju s programom ARS bomo pričeli z novim koncertnim ciklom sodobne glasbe z neposrednim spletnim in radijskim prenosom.

Predstavljali bomo slovenske in tuje ustvarjalce sodobne glasbe.

31

GLASBENA PRODUKCIJA RTV SLOVENIJA VODJA

Patrik Greblo PRODUCENTKA ENOTE

Tina Rupnik Pejić ORGANIZATORKA KONCERTNE DEJAVNOSTI

Irena Lesjak POSLOVNA SEKRETARKA

Irena Kavčič

SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA

BIG BAND RTV SLOVENIJA

SKUPINA GLASBENIH PRODUCENTOV

UMETNIŠKI VODJA

UMETNIŠKI KOORDINATOR

VODJA

Maja Kojc

Lenart Krečič

Gregor Forjanič

ŠEF DIRIGENT

UMETNIŠKO VODSTVO

GLASBENI PRODUCENTI

En Shao

Blaž Trček Adam Klemm Aleš Suša Aleš Avbelj

Žiga Stanič Boris Rener Matjaž Prah Anton Jurca Janja Velkavrh Brina Nataša Zupančič

INŠPEKTORICA ORKESTRA

Sonja Trampevska GLASBENA PRODUCENTA

Žiga Stanič Boris Rener TONSKA MOJSTRA

DIRIGENTA

Tadej Tomšič Lojze Krajnčan

Miran Kazafura Aleks Pirkmajer Penko

INŠPEKTOR ORKESTRA

TEHNIČNI SODELAVEC

GLASBENI PRODUCENT

Milko Silič

Gregor Forjanič

TAJNICA

Armanda Miskić

Blaž Trček

TEHNIČNI SODELAVEC

Domen Banovec

RTV SLOVENIJA OE GLASBENA PRODUKCIJA

Kolodvorska 2 1550 Ljubljana T 01 475 24 69 E simfoniki@rtvslo.si www.simfoniki.si RTV Slovenia Symphony Orchestra / Simfonični orkester RTV Slovenija RTVSLOSymphony

OTROŠKI PEVSKI ZBOR RTV SLOVENIJA ZBOROVODKINJA

Anka Jazbec PRODUCENTKA

Janja Velkavrh

MLADINSKI PEVSKI ZBOR RTV SLOVENIJA ZBOROVODJA

Tomaž Pirnat PRODUCENTKA

Janja Velkavrh

NOTOTEKA VODJA NOTOTEKE

Domen Prezelj ARHIVAR GLASBENEGA SESTAVA

Viktorija Zimšek Berčon © Matej Kolaković

Kontaktni podatki:

32

Simfonični orkester RTV Slovenija, sezona 2017 / 2018 Izdala: Glasbena produkcija RTV Slovenija Zanjo: Patrik Greblo, vodja enote Programsko besedilo: Tomaž Gržeta Knjižico uredila: Irena Lesjak Lektoriranje: Tinka Kos Oblikovanje: Vesna Vidmar Fotografije: Matej Kolaković, Janez Kotar, Hugo Šekoranja Tisk: Tiskarna Januš Naklada: 1500 izvodov Ljubljana, junij 2017

RTV SLOVENIJA OE GLASBENA PRODUKCIJA

Kolodvorska 2 1550 Ljubljana E simfoniki@rtvslo.si www.simfoniki.si

© Matej Kolaković

T 01 475 24 69

www.simfoniki.si