Brezemisijske stavbe – izziv prihodnjega desetletja

Energetska draginja, emisije zaradi uporabe fosilnih goriv in segrevanje ozračja, gradbeni odpadki in premalo recikliranih gradiv, nezadostna protipotresna varnost starejših stavb ter nacionalne zaveze, evropski in naši predpisi, spodbude in usmeritve investitorja, želja po varnem, zdravem in prijetnem bivalnem okolju, postavljajo graditelje pred vrsto zapletenih odločitev. Glede na dejstvo, da moramo naš stavbni fond do leta 2050 preoblikovati v brezemisijskega, so pred nami zahtevne naloge.

energije v stavbah (PURES 2022) in spodbude Eko sklada vodijo k istim trajnostnim ciljem.

S kazalniki trajnostne gradnje lahko številčno ovrednotimo rabo energije in ogljični odtis stavbe, vzpostavimo pregled nad uporabljenimi gradivi in njihovimi vplivi na okolje in zdravje ljudi, optimiziramo življenjsko dobo stavbnih elementov glede na celotno stavbo, načrtujemo možnost razgradnje stavbe, zasledujemo reciklabilnost gradbenega odpada, porabo vode v stavbi, prikažemo kakovost notranjega zraka, ki je pogojena z izbiro materialov, tehničnimi rešitvami in prezračevalnim sistemom, predstavimo toplotno ugodje v stavbi in obvladovanje pregrevanja stavbe zaradi podnebnih sprememb ter na koncu prikažemo stroške stavbe v celotnem življenjskem ciklu.

Kazalniki so namenjeni kot orodje za projektante, da lahko na njihovi podlagi že med načrtovanjem stavbe od idejne faze do podrobnega projektiranja in med gradnjo spremljajo, kako trajnostna bo naša stavba tekom celotnega življenjskega cikla. Ob zaključku gradnje pa s SLO kTG izkažemo trajnostne lastnosti in jih predstavimo kupcem, najemnikom oziroma uporabnikom stavb.

Na petkovi obsejemski strokovni delavnici bo predstavljen projekt pilotne uporabe SLO kTG, ki bo potekal letos in prihodnje leto ter na konkretnih primerih stavb prikazal, kako se lotiti trajnostne gradnje in brezemisijskih stavb (www.kazalnikitrajnostnegradnje.si).

Razogljičenje stavb, ki predstavlja pomemben prispevek k preoblikovanju Evrope v brezogljično družbo, je pogojeno tako z učinkovito rabo okolju prijaznejših energentov in z energetsko samooskrbo z obnovljivimi viri, kot z učinkovito rabo surovin za gradiva (recikliranje, ponovna uporaba) in zmanjšanjem vgrajenih emisij v gradbenih materialih. Zato so nujni sodobni koncepti zasnove stavb, uporaba zelenih tehnologij, transparentnost pri okoljskih vplivih gradiv, sodobne metode načrtovanja pa tudi poučen naročnik in usposobljeni projektanti, izvajalci in dobavitelji. Strokovno svetovalni program letošnjega Sejma Dom ponuja zanimive vsebine o kakovosti graditve in razogljičenju stavb za stroko in graditelje.

Kazalniki trajnostne gradnje (SLO kTG), ki jih v projektu LIFE IP CARE4CLIMATE (www.care4climate.si) prilagajmo slovenskem okolju, temeljijo na evropskem okviru Level(s), so odgovor na to, kako usmeriti naše odločitve k brezemisijskim stavbam. Zato se na kazalnike trajnostne gradnje opirajo skorajšnja nova evropska direktiva o energetski učinkovitosti stavb, pravila za evropsko trajnostno financiranje in smernice za zeleno javno naročanje na področju gradenj. Tudi nedavno sprejeti pravilnik o učinkoviti rabi

Poseben izziv za graditelje je prepoznavanje okolju prijaznejših in zdravih gradbenih proizvodov ter celovitih rešitev za stavbe. V že omenjenem projektu LIFE IP CARE4CLIMATE se na nacionalni ravni pospešuje uporaba okoljskih produktnih deklaracij (EPD), ki na podlagi analize LCA podajajo vplive proizvoda na okolje in zdravje ljudi. Ni skrivnost, da je prav zagotavljanje kakovosti v celotni verigi gradbenega sektorja ključno za to, da bodo nove, trajnostne, zelene tehnologije v novih in celovito prenovljenih stavbah izpolnile pričakovanja.

Najboljše rešitve za razogljičenje stavb izpostavlja v projektu vsebinsko nadgrajeni Znak kakovosti v graditeljstvu (ZKG), nacionalni okoljski certifikat, ki izkazuje dokazano tehnično, okoljsko, ekonomsko in družbeno komponento kakovosti proizvoda ali storitve na področju graditve in bo najboljšim na področju podeljen tudi na letošnjem Sejmu Dom. (www.trajnostnagradnja.si).

Izr. prof. dr. Marjana Šijanec Zavrl

Gradbeni inštitut ZRMK

Projekt LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/00007) je integralni projekt, sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, Sklada za podnebne spremembe in partnerjev v projektu – www.care4climate.si