Oddih - Alpe-Adria 2024

Priloga letnik XVI, 30.januarja januar 2024 Priloga Dnevnika, Dnevnika, letnik XV, 30.

2024

Katalog razstavljavcev 34. Sejma Alpe-Adria 31. januar–3. februar 2024, Gospodarsko razstavišče, Ljubljana 30. januarja 2024

oddih 01

02 oddih

30. januarja 2024

Vsebina Pogovor: Dubrovka Kalin, generalna

direktorica Direktorata za turizem na MGTŠ

6 TZS: Prireditve za vse okuse in generacije

8 STO: Zgodovinska mesta Slovenije pod žarometi

10 Žička Kartuzija: Tiha lepotica

v objemu neokrnjene narave

11

52

Digitalizacija turizma: S pomočjo avatarja do pet zvezdničnega doživetja

14 Turistične kmetije: Dopolnilna

dejavnost, na račun katere lahko marsikateri kmet preživi

16 Nagrada Jakob: Ponuditi moramo drugačnost in izvirnost

18 PZS: Iz zasneženih gora na olimpijske igre

28 Beer Bulli: Kultni VW kombi

14

21

Projektna vodja: Melisa Hadžalić Bešič Tehnična ureditev: Katarina Goltez Jezikovni pregled: Grega Rihtar Fotografija na naslovnici: iStock Tisk: Radin Print Sveta Nedelja, Hrvaška Naklada: 21.000

Priloga GR: Ina Unuk, Sebastjan Jermol, Darja Heimbring, Milena Pelipenko Fotografije: GR arhiv in www.slovenia.info, dokumentacija Dnevnika, iStock, arhivi posameznikov, društev, organizacij in institucij, ki v tej prilogi sodelujejo vsebinsko.

spremenil v potujočo pivnico

52 GASTexpo: Pridite in naučite se kuhati

s profesionalci

54

Priloga Oddih Izdajatelj: Dnevnik, družba medijskih vsebin, d. d.

Kopitarjeva ulica 2, 1000 Ljubljana Uprava Dnevnika, d. d.: Bojan Petan Urednica priloge: Vesna Levičnik Direktorica trženja: Petra Golmajer 30. januarja 2024

oddih 03

Uvodna beseda

5* narava, 5* ljudje in 5* prireditve

Dominik S. Černjak Foto: Marko Delbello Ocepek

04 oddih

Spoštovani obiskovalci sejma Alpe-Adria, cenjeni razstavljavci in soustvarjalci slovenske turistične zgodbe. Že 34. sejem Alpe-Adria, osrednji turistični sejem v Sloveniji, vsako leto predstavlja idealno priložnost, da se srečamo in pogovorimo na štiri oči. Turistična zveza Slovenije je že vrsto let sejemski partner, saj lahko na njem vedno znova tudi v praksi potrdimo naš dolgoletni slogan: Turizem smo ljudje!

To je letos še toliko bolj dragoceno, ker bo glede na nemirno globalno dogajanje v prihodnjih mesecih umetna inteligenca brez dvoma eden od ključnih izzivov, ki bodo še bolj spremenili industrijo turizma.

Pri Turistični zvezi Slovenije digitalizacijo in umetno inteligenco razumemo predvsem kot način, kako razpršiti turistične tokove in jih preusmeriti na manj znane lokacije ter kako razbremeniti zaposlene v turizmu in jih na tak način opolnomočiti, da se bodo lahko osredotočili na pristen človeški stik.

Tudi zato smo pri Turistični zvezi Slovenije letos v brezplačno uporabo ponudili nov digitalni produkt Moj – izlet.si, ki smo ga razvili tudi s ciljem razpršitve slovenskih turističnih tokov in promocije manj znanih slovenskih turističnih destinacij in prireditev. Daleč največja dodana vrednost nove aplikacije je brez dvoma to, da je nastala v sodelovanju z lokalno skupnostjo, zato vas bo pripeljal tudi do tistih res skritih biserov, v katerih so doslej uživali zgolj domačini.

Turizem bo vedno dejavnost, ki bo slonela na ljudeh, tehnologija pa je samo orodje za izboljšanje pristne izkušnje, nikakor pa ne sme in ne more postati nadomestek za ljudi v tej panogi.

Moderni popotniki oziroma popotniki našega časa želijo destinacijo doživeti, jo občutiti, srečati domačine, pojesti domačo hrano, spoznati tradicionalen način življenja. To je danes dodana vrednost, ki jo je težko plačati. Sploh zato, ker v turizmu – zaradi kadrovskih izzivov in to ne samo pri nas, pač pa po vsem svetu – dela kader iz vsega sveta. Srečati doma-

čina bo tako postala že kar velika sreča oziroma velika dodana vrednost. In to lahko naredijo samo turistična društva!

Organizatorji sejma Alpe – Adria ne bi mogli bolje izbrati teme 13. izbora mednarodne nagrade Jakob, ki je letos v ospredje postavila »inovativne turistične prireditve na osnovi kulturne in naravne dediščine.. Prireditve naših turističnih društev v turizem ne vnašajo le novosti, pač pa težijo tudi k ohranjanju tradicije.

Na prireditvah turističnih društev skozi vse leto ohranjamo spomin na tradicionalne slovenske obrti, kulinariko, običaje in navade. (Več o naših najbolj prepoznavnih prireditvah na strani 8 in 9).

Glede na spremembe v Evropi, zlasti množične migracije, bo ohranjanje pristne slovenske tradicije ključnega pomena. Prav s tradicijo več kot 100 turističnih društev pod okriljem Turistične zveze Slovenije bogati tudi tokratni sejem, zato vljudno vabljeni, da nas obiščete v Stebrni dvorani. V njej se predstavlja tudi 28 srednjih šol, ki v okviru mednarodnega festivala Več znanja za več turizma, letos ustvarja temo Okusni zakladi in pripravlja kulinarične spominke s trajnostnim pridihom. Tako pri Turistični zvezi Slovenije z vzgojo mladih kadrov skrbimo tudi za kadrovske izzive.

Slovenija ima potencial biti ena izmed najbolj trajnostnih destinacij na svetu in morda celo prva zdravilna destinacija, zato se bomo v Turistični zvezi Slovenije tudi v prihodnje osredotočali na tri ključne prednosti slovenskega turizma; 5* NARAVO, 5* LJUDI in 5*PRIREDITVE in s tem posledično na turizem v naravnem okolju, zlasti v gozdu in ob vodi, kar prinaša trajnostno razvojno priložnost predvsem za lokalna okolja.

Turizem smo ljudje! * Dominik S. Černjak, predsednik Turistične zveze Slovenije

30. januarja 2024

30. marec 2023

oddih 05

Pogovor: Dubravka Kalin, generalna direktorica Direktorat za turizem na MGTŠ

Kljub digitalizaciji mora turizem prinašati doživetja Vesna Levičnik

Z

a generalno direktorico Direktorata za turizem pri Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Dubravko Kalin lahko potrdimo, da turizem pozna v njegovem bistvu. Z gospodarsko panogo, katere velikost turističnega trga v Sloveniji je 2,91 milijarde iz naslova izvoza potovanj za leto 2022, se je spoznavala že kot turistična vodnica, nato kot vodja poslovalnice turistične agencije, kasneje tudi kot direktorica KTRC Radeče, kjer je bila zaposlena enajst let.

Kako bi komentirali lansko turistično sezono? Se je turizem že pobral po epidemiji?

Z veseljem ugotavljamo, da smo se v lanskem letu, se pravi 2023, približali številkam iz 2019. To je za nas zelo pomemben kazalec, saj smo sicer na svetovni ravni nekje na 87 odstotkih predcovidne statistike. Slovenija je med redkimi državami, ki je – res da za malenkost – pa vendarle, izboljšala te številke. Evropska komisija to pripisuje predvsem dejstvu, da smo pretežno ruralna dežela, zelena dežela, ki veliko stavi na outdoor aktivnosti, s katerimi je kot destinacija pritegnila tudi tiste najbolj skeptične goste, ki se mogoče še vedno malo izogibajo gnečam in prevelikemu številu ljudi okrog sebe. In Slovenija s svojimi naravnimi danostmi to omogoča.

Pa vendar so nas sredi glavne sezone doletele poplave.

Drži, zaradi poplav se je država praktično izpraznila čez noč. Vendar se nam je na račun prej odličnih številk in promocijskih aktivnosti uspelo relativno hitro pobrati. Tako da ocenjujemo lansko sezono kot dobro.

Na drugi strani turizem le temelji na doživetjih, na zgodbah in če iz tega izvzamemo ljudi, smo gosta prikrajšali za eno zelo pomembno komponento.

06 oddih

Kakšni so rezultati po sezoni?

Iskreno rečeno se že pozna, da ogromne napore vlagamo v desezonalizacijo. Slovenija se sicer trenutno uvršča med pet najbolj sezonsko izrazitih držav v Evropi, skupaj z Grčijo, Ciprom, Italijo, Malto in ne nazadnje tudi Hrvaško.

Vse kaže, da tudi k nam prihajajo novi gostje. V mislih imam predvsem goste iz vzhodnega dela Evrope.

V duhu časa z našimi promocijskimi aktivnostmi močno gravitiramo predvsem na bazen nekje 700 km okrog nas. Se pravi, Evropa je za zdaj naš primarni trg, pri čemer trenutno pri nas najbolj prednjačijo nemško govoreči gostje. Je pa zaznati precej višji obisk v gorskih občinah, kar povezujemo z dejstvom, da jih zanimajo predvsem zunanje aktivnosti, v naravi. Že nekaj let lahko poslušamo o težavah s kadri tudi v turizmu. Lahko kakšno besedo o samih ukrepih, ki jih ministrstvo izvaja na tem področju. So morda že vidni kakšni rezultati?

Na našem ministrstvu v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo in tudi z različnimi gospodarskimi združenji pristopamo predvsem z mehkejšimi vsebinami in pristopi. V lanskem letu smo denimo odprli spletno mesto Kariera v turizmu, po naših turističnih makroregijah organizirali delavnice, ki so bile namenjene predvsem svetovalnim delavcem po šolah, tako osnovnih kot srednjih. Opažamo namreč, da se tudi strokovne šole za področje turizma in gostinstva spopadajo z mankom vpisa, zato smo skupaj s priznanimi kuharskimi mojstri oziroma chefi in drugimi turističnimi delavci začeli nagovarjati predvsem šolske svetovalce.

Kaj to pomeni v praksi?

Svetovalce po šolah skušamo seznaniti z vsemi poklici v turistični panogi in seveda tudi s tem, kako navdušiti mlade za delo v turizmu. Aktivno smo se lotili promocije na raznih sejmih, prisotni smo bili tudi na letošnji Informativi. Trudimo se prikazati poklice v turizmu in gostinstvu

kot atraktivne, zanimive, pri čemer pa seveda imamo tudi informacije s strani gospodarstva, da so zdaj tudi oni naredili kar nekaj korakov v smeri izboljšanja delovnih pogojev, povišale so se tudi plače. Seveda pa v tej zgodbi nismo sami.

Pravzaprav imajo v vseh drugih branžah podobne težave.

Vse več se omenja vloga digitalizacije v turizmu. Seveda, temu ne bomo mogli ubežati, pa vendar – turizem smo le ljudje.

Se strinjam. Tudi sama sem zagovornica formule avtomatizacije, digitalizacije, robotizacije. Seveda pa so tukaj zelo pomembni tudi ljudje. Prav je, da tehnologijo uporabimo povsod tam, kjer nam lahko pomaga, kjer nam lahko olajša in do neke mere skrajša procese našega dela. Temu je treba slediti. Ne nazadnje to od nas terjajo tudi gostje, ki so vajeni vse početi preko spleta in do informacij prihajajo s pametnim telefonom v roki.

Vendar pa bi tukaj vendarle rada opozorila, da mora turizem na koncu vseeno prinašati doživetje.

V kakšnem smislu?

Znamo zgraditi pametne hotele, ki za svoje poslovanje potrebujejo vsega skupaj pet ljudi. To je pri stiski s kadri velik plus. A na drugi strani turizem le temelji na doživetjih, na zgodbah in če iz tega izvzamemo ljudi, smo gosta prikrajšali za eno zelo pomembno komponento. In prav zaradi tega pristnega stika se bomo morali še zelo potruditi, da nam kadri v turizmu ostanejo. Seveda pa avtomatizirati vse tisto, kar je smiselno in kar se da.

Pod črto povedano – Slovenija brez ljudi ni Slovenija, kot Italija brez Italijanov tudi ni Italija. Če vzamemo to človeško komponento, mislim, da smo turizmu vzeli bistvo – dušo.

Kako danes gledate na svoj nekdanji položaj direktorice KTRC Radeče, kjer ste pustili svoj pečat na lokalni in regionalni ravni pri razvijanju posavskih zgodb?

Moram priznati, da z znanjem, ki ga imam danes in s to širino, ki jo seveda dobiš na takšni poziciji, kot je moja, vidiš 30. marec 2023

Trudimo se prikazati poklice v turizmu in gostinstvu kot atraktivne, zanimive, pri čemer pa seveda imamo tudi informacije s strani gospodarstva, da so zdaj tudi oni naredili kar nekaj korakov v smeri izboljšanja delovnih pogojev, povišale so se tudi plače.

Dubravka Kalin, generalna direktorica Direktorata za turizem na MGTŠ: »Če turistični panogi vzamemo to človeško komponento, mislim, da smo turizmu vzeli bistvo – dušo.« Foto: MGTŠ

še marsikaj, kar bi lahko naredil boljše.

Ampak jasno, takrat smo z ekipo izkoristili tiste resurse, ki smo jih imeli na voljo in stojim za tem, da smo jih odlično izkoristili. Sem pa pridobila v vseh teh enajstih letih delovanja na zavodu, od tega tri leta kot direktorica, zelo pomembne izkušnje, kako je treba delati z okoljem. Namreč, če pride turizem samo kot neka invazivka, imate zelo hitro težave z lokalnim prebivalstvom in z vsem okrog sebe. Sami smo poskušali delati na lokalni, regionalni ravni skupaj z ljudmi, ki so bili vključeni že v prve razvojne korake. Ker smo v Posavju praktično začenjali iz ničle in je šel razvoj z roko v roki z lokalno skupnostjo, je bil tudi odpor ljudi bistveno manjši.

in pogosto je prav ta dediščina del turističnih produktov, turističnih zgodb. Po drugi strani pa je seveda ohranjanje te dediščine povezano tudi z visokimi stroški. In tukaj so lahko velike težave prav na lokalni ravni, ker lokalne skupnosti enostavno nimajo potrebnega denarja.

Menite, da bodo prav pri oblikovanju novega produkta oziroma poudarka v slovenskem turizmu (Zgodovinska mesta) veliko vlogo lahko odigrala lokalna društva? Kako močno so le-ta prisotna pri nas?

Društva so pri nas predvsem prostovoljne organizacije in zelo različno dihajo, komunicirajo in delujejo. Če ostanemo na področju turizma, je tukaj izjemno močna Turistična zveza Slovenije, ki ima za sabo več kot 600 društev in nekaj več kot 35 tisoč prostovoljcev. To je ogromna baza, ki lahko pripomore k povezovanju nekega lokalnega okolja s turizmom. In prav vključevanje lokalnega prebivalstva, tudi preko društev, je po moji oceni izjemnega pomena. Brez tega enostavno ne gre. Je pa res, da imamo ravno pri zgodovinskih mestih velike izzive zaradi tega, ker so mestna jedra po pravilu zaščitena, seveda z razlogom. Na eni strani si želimo našo dediščino ohranjati

Govoriva o tem, da je ministrstvo za leto 2024 in 2025 objavilo dva javna razpisa iz nove kohezijske ovojnice v višini 21,9 milijona evrov in ki bosta predvidoma namenjena za razvoj turizma v turističnih destinacijah ter za razvoj turističnih atrakcij in produktov, povezanih z objekti kulturne dediščine.

Koga tukaj nagovarjate? Zakaj menite, da je prav tukaj še veliko potenciala, ki ga velja za izkoristiti?

Tukaj bosta pomembna dva poudarka.

Sami smo v okviru Strategije slovenskega turizma za leto 2022–2028 začeli tudi na novo vzpostavljati destinacijsko ureditev Slovenije. Trenutno zelo spodbujamo, da se pride do interesnega in produktnega povezovanja. Ne želimo si umetnih tvorb, ki bodo, potem ko bi morda nekega dne država prekinila financiranje, enostavno razpadle. Želimo vzpostaviti neki trajnostni sistem, ki bo v korist vsem, ki delajo na lokalnih in regionalnih ravneh. Ravno

30. marec 2023

Ampak svojo vlogo v tem primeru lahko odigra tudi sama občina.

Seveda. Občine se trudijo zagotavljati sredstva, da bi ohranile to našo dediščino. A kot že rečeno – vse je povezano z visokimi stroški. Tudi zato se zdaj veselim novih razpisov, ki prihajajo, kjer bo seveda tudi nekaj prostora za financiranje turističnih atrakcij in produktov, povezanih z objekti kulturne dediščine.

zato bomo seveda spodbujali, da se vključijo v te razpise zaključene povezane zgodbe, zaključeni produkti na ravni destinacij, s tem, da bo del teh sredstev za vzhodno kohezijsko regijo namenjen tudi za razvoj začetne zgodbe.

Mogoče za konec – kako dobro poznate Slovenijo kot popotnica, dnevna turistka?

Moram priznati, da sem prav vesela, da sem bila v tej novi funkciji primorana prekrižariti po skoraj vsej Sloveniji. Pred tem sem sicer ogromno potovala po svetu in sem imela vedno malo moralnega mačka, da mogoče doma pa vendarle še kje česa ne poznam najbolje. Mi pa zato zdaj povsem ustreza, da si nataknem smuči, sedem na kolo ali pa obujem pohodne čevlje in se odpravim v kakšen konec, ki mogoče ni tako popularen.

Torej vas znajo določene destinacije še vedno navdušiti?

Zagotovo.

Morda namig domačemu gostu – na kakšen način naj začne odkrivati Slovenijo?

Seveda je dobro, da imaš, preden začneš odkrivati neko novo destinacijo, kakšno informacijo o njej. Veliko je napisanega že na spletnih straneh Slovenske turistične organizacije, ki nudijo obilico uporabnih informacij. Tudi aplikacija Turistične zveze Slovenije ponuja nekatere malo manj poznane biserčke naše dežele. Tako, da je to že prva domača naloga, ki jo je treba narediti. Potem pa se je preprosto treba samo odpraviti od doma in na lokaciji vzpostaviti stik z domačini. To je po mojem mnenju najboljši recept. *

oddih 07

Turistična društva kot generator zanimivih vsebin

Prireditve za vse okuse in generacije Turistična zveza Slovenije

S

te rojeni popotnik, ki išče več kot samo naravne lepote, na katerih bi si odpočil oči? Turistična zveza Slovenije je pravi naslov za vas, saj smo generator turističnih vsebin, naša turistična društva pa neutrudni organizatorji turističnih prireditev. Naša turistična društva se odlikujejo zlasti po prireditvah, ki ohranjajo bogato slovensko tradicijo, pa najsi gre za obrt, običaje, navade in ne nazadnje kulinariko, ki je v središču tudi na Prazniku idrijskih žlikrofov. Prav ta prireditev je letos prepričala komisijo nagrade Jakob in prejela naziv Ambasador inovativnih turističnih prireditev.

katerem je sodelovalo več kot 80 ekip iz Slovenije in tujine (Švedske, Velike Britanije, Združenih držav Amerike, Nemčije, Avstrije, Madžarske …).

Krompir je tudi osnova za pripravo dödol, nekakšnih prekmurskih krompirjevih žgancev, ki se menda kar topijo v ustih in jih vsako leto lahko okušate na tradicionalni dödolijadi v organizaciji Kulturno-turističnega društva Puconci.

Z okusi furmanskih jedi obiskovalce razvajajo na prireditvi Furmanski praznik, ki ga že več kot trideset let prireja Turistično društvo Postojna. Gostinci in drugi obrtniki ponujajo pester kulinarični izbor: jote s klobaso, furmanske prate, krompir v zevnci in z ocvirki, različne lovske golaže, ki so jih pripravljale lovske družine, pivškega piščanca po furmansko, ajmohta, pršuta, štrukljev, štrudlja.

Kulinarične prireditve Naša turistična društva so se prilagodila trendu vedno bolj priljubljenega kulinaričnega turizma, kulinariko pa radi povezujejo z etnologijo, zato obujajo zlasti spomin na tradicionalne jedi. Če sodimo po njihovih prireditvah, v Sloveniji ni jedi, ki bi se lahko kosala s krompirjem ter takšnimi in drugačnimi pogačami.

Imamo celo Društvo za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi.

Leta 2017, ko smo praznovali 250 let od prihoda krompirja v deželo vojvodine Kranjske, so v Velenju pripravili celo 17. svetovni festival praženega krompirja, na

Leto 2024 je leto tematskih poti Turistična zveza Slovenije je leto 2024 razglasila za leto tematskih poti, s čimer obeležujemo 50. obletnico prvih gozdnih, učnih in tematskih poti v Sloveniji. Ob tej priložnost skupaj z Zavodom za gozdove Slovenije in Fotografskim društvom Grča iz Kočevja razpisujemo fotografski natečaj z bogatimi denarnimi nagradami. Rok za oddajo fotografij je 20. junija 2024.

Več: https://www.natecaj.eu/PDF/ RazpisTP.pdf

08 oddih

Zadvorska golažijada Foto: TD Zadvor

Iz krompirja oziroma krompirjevega testa se pripravlja tudi tradicionalni langaš, priljubljena prekmurska jed, ki je na voljo tudi v drugačnih različicah.

Turistično društvo Bled je oživilo t. i. posmoduljo, staro, skoraj pozabljeno jed, ki so jo včasih gospodinje pekle otrokom ob tedenski peki kruha. Hlebček testa so razvaljale na tanko, ga na hitro spekle v sprednjem delu krušne peči in ga premazale s kislo smetano, zelišči, zaseko ali drugim namazom. »Blejska pica« je zdaj že vključena tudi v Okuse Bleda.

Turistično društvo Polenšak vsako leto organizira Praznik žetve z razstavo kruha in pogač, za katerega lokalne gospodinje spečejo različno pecivo, kruh in pogače, prikazujejo pa tudi žetev žita s srpi na njivi, mlatev in spravilo žita. Svoj praznik žetve vsako leto organizira tudi Turistično društvo Žirovski vrh, na njem pa prikazujejo kmečka opravila v povezavi z žetvijo.

V Sloveniji imamo tudi pravo salamarsko gibanje s koreninami v Sevnici. Člani Društva salamarjev Sevnica so tako sestavili tudi recepturo za danes že tradicionalno sevniško salamo, ki se ponaša tudi s kolektivno blagovno znamko Sevnica Premium. Meso in slanina izvirata iz lokalnega okolja in ju prispevajo kooperanti Kmečke zadruge Sevnica. Praznik salam pripravlja tudi Turistično društvo Šentilj, na njem pa vsako leto izberejo najboljšo salamo in najboljšo bunko, kot narečno pravijo prekajeni bunki.

Kulturno-etnografske prireditve Na koledarju aktualnih dogodkov Turistične zveze Slovenije, ki ga sproti osvežujemo na naši spletni strani (www.turisticna-zveza.si), se pogostokrat znajdejo tudi etnografske in kulturne prireditve.

Med večjimi je Kravji bal, ki ga Turistič30. marec 2023

»Tu smo se zbrali in našli svoj mir, zdaj, ko nas združil je pražen krompir,« pravi himna Društva za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi. Fotografija: Društvo za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi. Foto: TZS

Blejska pica je zdaj že vključena tudi v Okuse Bleda Foto: TD Bled

no društvo Bohinj pripravlja že več kot pol desetletja. Na prireditvi sodelujejo planšarji, ki z višje ležečih planin privedejo okrašene trope živine in na ramenih prinesejo “basengo” – vse, kar potrebujejo za izdelavo sira in druge stvari, ki so potrebne za življenje na planini. Z živinorejo je povezan tudi Ovčarski bal, ki ga vsako drugo nedeljo v avgustu skupaj s Turističnim društvom Jezersko organizirajo Gostišče ob Planšarskem Jezeru, Kulturno-umetniško društvo Jezersko ter Društvo rejcev ovc jezersko-solčavske pasme. Prikazujejo stare običaje življenja na planini, prigon ovc v dolino, ter dela, povezana s pridelavo ovčje volne.

Turistično društvo Davča vsak tretji konec tedna v avgustu na kmetiji Pr' Vrhovc organizira Dan teric, s katerim ohranjajo spomin na opravila in običaje, ki so povezani s predelavo lanu, bližnje Turistično društvo Železniki pa tradi30. marec 2023

cionalne Čipkarske dneve, na katerih predstavijo dediščino Selške doline.

Dan hmeljarjev je tradicionalna družabna prireditev, ki jo prireja Turistično društvo Braslovče, na njej pa prikazujejo stara hmeljarska opravila in imenujejo hmeljarskega starešino in princese, s čimer otvorijo začetek obiranja hmelja po celotni Spodnji Savinjski dolini. S Flosarskim balom Turistično društvo Naš kraj oživlja in povezuje stare običaje Zgornje Savinjske doline.

Literarno dediščino Josipa Jurčiča oživlja Pohod po Jurčičevi poti v organizaciji Turističnega društva Muljava in Turističnega društva Polževo, glasbeno dediščino pa Festival narodno-zabavne glasbe v organizaciji Turističnega društva Vurberk. Gre za festival narodno-zabavne glasbe Slovenije, vokalno-inštrumentalnih skupin z diatonično harmoniko ter dvo- in večglasnim petjem.

V uvodu smo vam obljubili prireditve za vse generacije, zato zaključujemo z Nočjo parkeljnov v Goričanah, ki jo pripravlja Turistično društvo Goričane – Vaše.

Gre za eno najbolj obiskanih in najodmevnejših slovenskih etnoloških prireditev, njen najbolj spektakularen del pa je brez dvoma sprevod mimo baročnega dvorca Goričane, ki ga skupine parkeljnov začinijo z glasnim rjovenjem, bučnim udarjanjem z verigami, gorečimi baklami, hrupno glasbo in hrumenjem motorjev.

Vljudno vabljeni na razstavne prostoru turističnih društev iz vse Slovenije, po ideje za obisk zanimivih prireditev ter okusne prigrizke! *

Več knjig, manj orožja!

Turistična zveza Slovenije skupaj s partnerji ob letošnjem Svetovnem dnevu turizma 27. septembra pripravlja vseslovensko akcijo Branja v gozdni knjižnici, s čimer bomo promovirali krepitev bralne kulture v Sloveniji in dokazovali, da je pero močnejše od orožja.

Svetovna turistična organizacija (UNWTO) je za letošnjo temo Svetovnega dneva turizma izbrala »Turizem in mir«, s čimer želi poudariti vlogo turizma pri spodbujanju miru in mednarodnega razumevanja ter vloge miru kot bistvenega prispevka k trajnostnemu razvoju turizma.

Moj-izlet.si za sproščeno odkrivanje Slovenije

oddih 09

Se vidimo v zgodovini in v prihodnosti, na mestnem oddihu 21 zgodovinskih jeder Slovenije na sejmu Alpe-Adria. Foto: STO

Slovenska turistična organizacija

Zgodovinska mesta Slovenije pod žarometi Karavana zgodovinskih izdelkov in likov iz vse Slovenije prihaja v Ljubljano.

V sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo pripravlja od 31. 1 do 3. 2. osrednjo predstavitev, polno neobičajnih mestnih presenečenj. Združenje zgodovinskih mest povezuje najlepša slovenska mestna središča, ki so v celoti zaščitena kot kulturni spomeniki. Spoznajte njihove umetniške, muzejske in gastronomske presežke na enem mestu. Zagotovo sta magnet za obisk tudi velika nagradna igra Zgodovinskih mest Slovenije.

Nekoč in nekje Iz Celja na sejem pripotuje vitez Parsifal Gobčni, ki pozna vse spletke Celjskih grofov, najvplivnejše vladarske dinastije vseh časov na Slovenskem.

10 oddih

Srednjeveško družbeno ureditev je izzvalo protestantsko gibanje. Eno od slovenskih žarišč reformacije je bilo v Posavju. Na animacijski delavnici Posavskega muzeja Brežice je v soju luči posavski puntar, ki vabi na ogled prenovljene razstave. Od velikega vseslovenskega kmečkega upora je minilo že več kot 500 let, v Novem mestu pa praznujejo 50 let znamenite novomeške katrce z razstavo v Dolenjskem muzeju. Še sodobneje kot z avtomobili se lahko v preteklost zapeljete z VR očali, ki ponujajo vpogled v Žičko kartuzijo Slovenskih Konjic.

Od včeraj za zmeraj Pravljice, pesniki in fotografi: od Kranja do Kamnika, od Celja do Črnomlja

Kamniški poletni festival Kamfest, ki združuje vse od sodobne glasbe do cirkusa, bo razgrel občinstvo z Duetom Vroča župa pripovedovalca Roka Kosca in glasbenika Gorana Završnika. S tem pravljičnega in zgodovinskega rokenrola ne bo konec. Duh romantike 19. stoletja prinaša Prešernov in prešerni Kranj. Ne le muza in Pesnik, tudi Janez Puhar bo tam s svojo camero obscuro, ki je poskrbela za revolucijo v zgodovini fotografije. Puhar jo je zaznamoval kot izumitelj fotografije na steklo in s tem nevede postal še avtor prvega foto selfija vseh časov. Mojster evropske fotografije je tudi Josip Pelikan, ki je več kot pol stoletja dokumentiral zgodovino Celja in Celjanov. Iz Muzeja novejše zgodovine Celje boste odšli s svojim portretom iz začetka 20. stoletja. Iz Čr30. januarja 2024

nomlja priletita v Ljubljano Ciciban in čebela Otona Župančiča.

Od belokranjskih plesalcev do škofjeloških rokodelcev in idrijskih čipkaric Idrijski rudnik živega srebra je neprekinjeno deloval več kot pol tisočletja, zato iz Idrije tradicionalno prihaja predstavitev Unescove dediščine živega srebra in klekljane idrijske čipke. Obrti z zavidljivo tradicijo bodo predstavili tudi mojstri rokodelci iz Škofje Loke, Tržiča in Kamnika. Jubilejnih 60 let Jurjevanja v Beli krajini kot najstarejšega slovenskega folklornega festivala bo z nastopom proslavila folklorna skupina iz Črnomlja, Folklorna skupina Kamnik pa bo predstavila Dneve narodnih noš in oblačilne dediščine. Pri kateremkoli zgodovinskem mestu že boste, težko bo preslišati glasne zvonce ptujskih kurentov, ki so s svojimi obhodi na Unescovem seznamu nesnovne kulturne dediščine.

Sodobno in ustvarjalno Kreativne delavnice od Centra sodobne umetnosti Celje do Dolenjskega muzeja in galerije Kostanjevice na Krki Nastopi znanega opernega pevca Žige Laknerja, ki osvaja mednarodne lovorike in odre, so neobičajna spremljava sodobni likovni ustvarjalnosti. Center sodobnih umetnosti Celje celjske zgodovinske like posodablja na delavnicah ilustracije, ki jih vodi Nea Likar. Kostanjevica na Krki priporoča enostavne grafične tehnike monotipije. Preverite, ali vam lahko pomaga tudi pri krašenju drsank iz Metlike ali izdelavi miniaturnih situl, arheološkega zaklada Novega mesta.

Okusi od morja do sredogorja: od Jesenic do Kopra, od Slovenj Gradca do Bele krajine Sladkosnedi ste vabljeni na sladko ustvarjalno delavnico, kamor srečo prinaša krškopoljski prašiček Tonček iz Brežic. Ne zamudite degustacije idrijskih žlikrofov, belokranjske pogače, krofov Ptujskih pekarn, izdelkov iz Zeliščnega raja slovenske Istre in rženega kruha iz Slovenj Gradca. Ljubitelji kave se morate ustaviti na delavski kavi z Jesenic, kaj močnejšega pa lahko najdete pri Metliki, Ravnah na Koroškem in Slovenskih Konjicah.

Sladka nagradna igra Radovljice vam lahko prinese vstopnice na Festival čokolade. * 30. januarja 2024

Zgodovinska mesta / Žička kartuzija

Tiha lepotica v objemu neokrnjene narave mag. Tjaša Kangler, vodja TIC Slovenske Konjice

L

epa. Osupljiva. Spokojna. Mogočna. Tiha. Vsi ti pridevniki poosebljajo Žičko kartuzijo, nekdanji kartuzijanski samostan, ki ga najdemo v skriti dolini svetega Janeza Krstnika, v občini Slovenske Konjice. Šteje že skoraj 900 let in njegova mogočnost nikogar ne pusti ravnodušnega. S svojo posebno energijo in močjo privablja vsakogar, še posebej pa ljubitelje zgodovine, miru, umetnosti in narave. Sodobnemu človeku danes ponuja odmik od vsakdanjega vrveža, digitalno razstrupljanje in zavedanje o tem, da je tod nekoč stalo nekaj pomembnega, česar del postane vsak, ki jo obišče.

Pri oblikovanju turistične ponudbe njeni upravljavci povezujemo preteklost in sedanjost. Že v 12. stoletju so menihi v Žički kartuziji svoje življenje organizirali odgovorno, z mislijo na človeka, naravo in ekonomsko dobrobit – torej v skladu z današnjimi načeli trajnosti in družbene odgovornosti. Zato so kartuzijanske vrednote, s katerimi se je tod pravzaprav vse začelo, danes postale osnova za oblikovanje sodobne turistične ponudbe, ki temelji na poštenem odnosu do človeka, narave in posla.

Ko se je štajerski mejni grof Otokar III. Traungavec vrnil iz druge križarske vojne, se je odpravil k Leopoldu Konjiškemu na lov na Konjiško goro. Naključje je hotelo, da je prišel v senčnate globeli na južni strani gore, kjer se je pred njegovimi očmi nenadoma pojavila košuta izredne beline. Kot začaran ji je sledil na konju in ker je nikakor ni mogel ujeti, je v poletni vročini (bilo je na dan svetega Janeza Krstnika), v senci zadremal. V snu se mu je prikazal mož odet v bel kožuh in svetel kot samo sonce. Razodel se mu je kot sveti Janez Krstnik. Naročil mu je, naj na tem kraju zgradi samostan. V tistem trenutku je Otokarju skočil v naročje zajec, ki ga je splašilo vpitje lovcev. Podoba svetnika je izginila, Otakar pa je slovensko vzkliknil: »Zajec, glej no, zajec!« Zaradi tega zajca so samostan še dolgo imenovali »Zajčji klošter«.

In po tej legendi je svoje ime dobil tudi zeliščni vrt v Žički kartuziji, za katerega od

aprila 2020 srčno skrbita Majda in Katja Temnik, sicer ponosni ustvarjalki zgodbe Zeliščnega vrta Majnika iz bližnjih Žič. Po daljšem premisleku sta ga poimenovali v Kartuzijanski zeliščni vrt Zajcklošter.

Prihod kartuzijanov in gradnja samostana V tej skriti dolini so menihi iz Velike kartuzije na Francoskem že v 12. stoletju našli nedotaknjen košček sveta, kjer so lahko živeli v skladu z redovnimi pravili, skromno, odmaknjeno, v molitvi in meditaciji. Po vzoru francoskih kartuzij so zgradili med seboj ločena zgornji in spodnji samostan, ki ju še danes povezuje prekrasna in nedotaknjena Dolina svetega Janeza Krstnika.

V zgornjem samostanu (Žički kartuziji) so prebivali menihi očetje, ki so živeli kot puščavniki, v popolni tišini in se v samoti svoje celice posvečali globokemu premišljevanju, kontemplaciji, molitvi in prepisovanju knjig, ki so jih postavljali v središče svojega življenja. V spodnjem samostanu (Špitaliču) pa so živeli bratje konverzi, ki so opravljali predvsem ročna opravila, potrebna za obstoj in delovanje samostana. Znali so poskrbeti tudi za popotnike in goste, saj so že kmalu po nastanku v spodnjem delu samostana zgradili »hospital« (od tod ime Špitalič), ki je služil tako negi bolnikov kot tudi oskrbi gostov. Kasneje, po turškem opustošenju in preselitvi tega dela v zgornji samostan, pa je v 15. stoletju nastalo poslopje sedanjega Gastuža, verjetno ena izmed najstarejših ohranjenih gostiln v Srednji Evropi.

Samostan je sčasoma postal evropski kulturni in politični epicenter na naših tleh. Generalni prior Štefan Macone, prijatelj svete Katarine Sienske, je od tu združeval tedanjo politično in cerkveno razdeljeno Evropo. V 14. stoletju se je samostan ponašal s knjižnico, ki je štela več kot 2.000 knjig. Tukaj so skoraj štiri stoletja nastajali znameniti srednjeveški rokopisi iz Žičke kartuzije. Kartuzijanom je dajalo poseben status naravno zdravilstvo in lekarništvo, ukvarjali pa so se tudi z mlinarstvom, opekarstvom, steklarstvom

oddih 11

in podobnimi rokodelskimi deli, ki so omogočala preživetje skupnosti. Redovno življenje v tej dolini je zamrlo, ko jo je z dekretom leta 1782 ukinil cesar Jožef II. Območje Žičke kartuzije je bilo na milost in nemilost prepuščeno toku časa.

Žička kartuzija danes V Žičko kartuzijo se počasi vrača življenje. Desetletja raziskovalnih in obnovitvenih del obujajo blišč nekdanjega samostana. Po njej se lahko sprehodite sami v spremstvu avdiovodnika, lahko pa jo spoznate tudi v družbi izkušenih vodnic in vodnikov. Otroci lahko Žičko kartuzijo spoznavajo s pomočjo knjižice S Filipom na dogodivščino po Žički kartuziji ali na posebnem doživljajskem vodenju.

V obnovljenih poslopjih zgornjega samostana so na ogled štiri stalne razstave o življenju kartuzijanov in obnovi kartuzije.

V pokopališki kapeli najdete maketo zgornjega samostana, od zadnje obnove nekdanjega objekta cerkve svetega Janeza Krstnika, ki je potekala v letih 2021/2022, pa so v obnovljenih gospodarskih poslopjih na ogled tudi urejeni prostori lapidarija, kjer so predstavljene kamnite spolije.

To so kamnoseško obdelani elementi, kot so preklade, stebri, sklepniki, rebra križnorebrastega obokanja, služniki, kamnite napisne plošče in podobno, vsi ti pomenljivi drobci pa pričajo o nekdanjem blišču samostana in njegovem razvoju.

Obnovljena cerkev svetega Janeza Krstnika ima po skoraj 200 letih spet streho. Z arhitekturnega vidika je zelo zanimiva, sestavljena iz dveh delov, fiksnega in pomičnega. Fiksni del je dominanta, pokrita s skrilom, pomični del je dvižen. Ta del strehe se dviga in spušča, glede na vreme. Še vedno iz cerkve vidimo nebo – streha hkrati je in je hkrati ni, je starinska in obenem sodobna. Njeno dviganje in spuščanje ob zvokih gregorijanskih koralov je postalo ključna novost v turistični ponudbi Žičke kartuzije, prav tako pa se lahko ob posebnih priložnostih povzpnete na razgledišče nad cerkvenim prezbiterijem in skozi razgledno nišo občudujete arheološki park, ki se razprostira pred vami.

V samostanski kleti v tišini zorijo konjiške penine, v zeliščni prodajalni diši po zeliščih in zeliščnih pripravkih, pod kartuzijanskimi oboki pa mojster lončarjenja prikazuje svojo obrt. V najstarejši še delujoči gostilni na Slovenskem, v Gastužu, je poskrbljeno tudi za zadovoljstvo gostov. V njem delujeta kavarna Gastuž 1467 in restavracija Spargus.

Energijo pa si še dodatno napolnite na sprehodu po tematski energijski poti Tihe energije Žičke kartuzije. Žička kartuzija je tudi edinstveno prizorišče za posebne dogodke – koncerte, umetniške razstave, poroke … Že vrsto let je prizorišče priljubljenih Poletnih glasbenih večerov v Žički kartuziji,

Žička kartuzija z obnovljeno streho Foto: Matej Nareks

Tradicija kmetije Majnika Spomladi 2021 je uradno skrbništvo nad zeliščnim vrtom v Žički kartuziji prevzela lokalna ekološka, biodinamična kmetija Majnika, natančneje zeliščarka Majda Temnik s hčerko Katjo. Pri urejanju zeliščnih gredic sta zeliščarki sledili konservatorskim izhodiščem, ki jih je pred leti izdelal Zavod za varstvo kulturne dediščine. Ta je na podlagi vrtne arheologije določil razporeditev, dimenzije in obliko gredic, ki naj bi ponazarjale postavitev v zgodovinskih časih, ko je bil samostan v polnem razcvetu.

Kmetija Majnika je zrastla iz zeliščnega vrta Majnika v vasi Žiče, ki se nahaja pri vhodu v tiho dolino svetega Janeza Krstnika. Ljudje na kmetiji Majnika postavljajo v središče svojega dela in življenja odnos do človeka in stvarstva, zato je bila odločitev, da domačinka

12 oddih

Majda Temnik prevzame skrbništvo nad kartuzijanskim zeliščnim vrtom povsem organska. Ročna pridelava, upoštevanje ritmov narave in kozmosa pri vzgoji zelišč ter prodiranje v globlje povezanosti človeka in rastlin so namreč rdeča nit, ki povezuje tradicijo samostanske zeliščarske dejavnosti s sodobnimi spoznanji biodinamičnega kartuzije kmetovanja. Žiče. Na tem posvečenem mestu ekološkega so kartuzijanski modreci že od l. 1165 Po treh letih uvodnega dela so na Majniki razvijali zavest in zdravilstvo. razvili povsem novo linijo izdelkov Zajcklošter. V njej so zeliščni pripravki, narejeni izključno iz zdravilnih ker vsebuje zelišča, pridelana rastlin, izključno ki so raslev na kartuzijanskem zeliščnem zeliščnem vrtu Zajcklošter. vrtu. Ker so izdelki ekskluzivni in v zelo omejenih količinah, bodo od aprila dalje kartuzijanskih zelišč. na voljo le vizuradni prodajalni spominkov v Žički kartuziji ter v spletni trgovini kmetije Majnika majnika.si.

k

Z

SVETLOBA MODROSTI IZ KARTUZIJE

Oblikovna podoba blagovne znamke zeliščnega vrta Zajcklošter oblikovalka: Sonia Pust 30. januarja 2024

ki z novim prizoriščem v obnovljeni cerkvi svetega Janeza pridobivajo nove razsežnosti. V letu 2024 bomo organizirali štiri koncerte, od tega dva na zunanjem prizorišču – Klemen Slakonja & Premium rare band (5. 7.) ter koncertno presenečenje (2. 8.), dva pa v obnovljeni cerkvi – Silence (14. 6.) in Sound of Slovenia trio & Maroltovke (16. 8.). V maju pa se v tem ambientu obeta tudi koncert Šalter ansambla (24. 5.). Prvi teden v oktobru bo cerkev postala domovanje sodobni umetniški razstavi, ki jo bodo pripravili mladi akademski ustvarjalci na Likovni koloniji na Trebniku. Drugi teden v oktobru pa si boste v protokolarnih prostorih lahko ogledali razstavo lepopisnih del osnovnošolskih otrok iz vse Slovenije, prispelih na že 20. Festival lepopisja. Številni drugi priložnostni dogodki, duhovni tabori, srečanja zeliščarjev, strokovne konference in edinstvene poroke bodo temu edinstvenemu spomeniku državnega pomena vdahnili še več življenja. Saj obnovljeni zidovi brez vsebin, ki se tako ali drugače povezujejo s kartuzijansko tradicijo – z naravo, duhovnostjo, zdravilstvom, humanostjo – preprosto niso dovolj. *

30. januarja 2024

oddih 13

Digitalizacija v turizmu

S pomočjo avatarja do petzvezdničnega doživetja Vesna Levičnik Gost tako namesto z agentom ali ne nazadnje ponudnikom nastanitve usklajuje potovalne informacije s tako imenovanim avatarjem oziroma klepetalnim robotom. Foto: TP

M

edtem ko se prebijamo skozi digitalno revolucijo, je jasno, da se je tudi potovalna industrija znašla na razburljivem razpotju. Digitalizacijo v turizmu je spodbudila pandemija koronavirusa, močno je namreč vplivala na obnašanje potrošnikov, ki so zaradi omejitev ponudbe med drugim prilagodili strategijo rezervacije. Na nujnost digitalnega preboja v slovenskem turizmu opominja tudi strategija digitalne preobrazbe slovenskega turizma 2022–2026, ki jo je postavila Slovenska turistična organizacija.

Duh časa, ki mu ne moremo ubežati »V hitro razvijajočem se svetu se umetna inteligenca (AI) in razširjena resničnost (XR), vse bolj uveljavljata kot ključni komponenti v turistični industriji.

Skupaj bistveno preoblikujeta turistična doživetja, vse od načina, kako turisti raziskujejo in doživljajo destinacije, do tega, kako turistična podjetja interagirajo s svojimi strankami,« je povedal Aleš Pevec, vodja tehnološke in razvojne pisarne v Tehnološkem parku Ljubljana, evangelist XR in Ai tehnologij.

Turizem je zagotovo eno od področij, ki je najbolj nastradalo zaradi pandemije covida-19, prav tako ima panoga veliko težav z zaposlovanjem kadrov. »In to je ena od stvari, zakaj turizem sprejema digitalizacijo kot eden izmed pionirjev na tem področju. Tudi turisti, ki prihajajo k nam, imajo različna znanja. Tukaj so denimo Japonci in Korejci, ki jim ni nič nenavadno, da jim v restavraciji kosilo postreže robot oziroma jih na recepciji sprejme avatar,« pove, a hitro tudi doda, da prihaja mlada generacija, ki dejansko funkcionira samo še s pomočjo različnih aplikacij. »Gre za duha časa, ki mu ne

14 oddih

moremo ubežati. Seveda te spremembe ne bodo všeč vsem, vendar se bodo stvari zagotovo spremenile. Vse več bo digitalnih pomočnikov, sploh v turizmu. Zaradi tega, ker je to za panogo zelo priročno.« Seveda tukaj ne govorimo o zmanjšanju zaposlenih v turizmu, ki jih bo nadomestila Ai tehnologija, ampak, kot pove Pevec, z istim številom zaposlenih ljudi narediti boljšo izkušnjo. »Sam vidim eno od priložnosti AI-ja v tem, da zaradi svoje majhnosti in omejenih resursov lažje dosežemo petzvezdično izkušnjo, ki pa je tudi naša strategija in cilj.« Seveda te spremembe ne bodo velika novost za goste, saj, kot pove sogovornik, približno 30 odstotkov ljudi, že uporablja različna orodja pri iskanju različnih informacij o iskani destinaciji. »V ChatGPT-ju imaš dejansko odličnega sogovornika in pomočnika. Za razliko od aplikacij se s ChatGPT-jem lahko pogovarjaš v tebi domačem jeziku z vsemi napakami in neznanjem, ki ga imaš,« pove in doda, da z vsemi uporabnimi informacijami, ki jih uporabnik selekcionira sam, hkrati pa do kvalitetne informacije prihrani veliko časa. Gost tako namesto z agentom ali ne nazadnje ponudnikom nastanitve usklajuje potovalne informacije s tako imenovanim avatarjem oziroma klepetalnim robotom, ki jih poganja umetna inteligenca in so že postali stalnica v storitvah za stranke v različnih panogah, pri čemer potovalni sektor ni izjema.

Ti virtualni pomočniki lahko hkrati obravnavajo več poizvedb ter zagotavljajo hitre in učinkovite odgovore 24 ur na dan, 7 dni v tednu. Pomagajo lahko pri rezervaciji vozovnic, vstopnic, pri nastanitvah in aktivnostih, ki jih je treba predhodno rezervirati. Sama hitrost in razpoložljivost klepetalnih robotov pa prav zaradi njihove učinkovitosti izboljša tudi samo zadovoljstvo strank.

AI postala sodobna vplivnica Z vsem tehnološkim znanjem pa je zdaj naloga vpletenih v turistične produkte, da vsi skupaj razumejo eno stvar, da so AI orodja postali influencerji. »AI je ta, ki vam predlaga bodočo destinacijo, doživetja, ki jih je vredno preveriti, kulinariko, ki je ne gre izpustiti. In tukaj imamo veliko izzivov,« pove Pevec in razloži: »Umetna inteligenca in ChatGPT do neke mere še zelo slabo poznata Slovenijo. Se seveda z raznimi triki lahko Slovenijo do določene mere spozna. So pa še vedno sive cone. Če izpostavim samo Velenje – in ni edini kraj, konkretno ne dobiš vseh ustreznih podatkov.« In tukaj je zdaj naloga lokalnih turističnih organizacij, društev, ki bodo morali pripraviti podatke, da jih bo AI znala prebrati. Tudi za to bo Aleš Pevec na sejmu Alpe-Adria pripravil predavanja, ki bodo namenjena turističnim strokovnjakom, tehnološkim inovatorjem, marketinškim strategom in vsem, ki jih zanima, kako tehnologija oblikuje prihodnost turizma. »Skozi predavanje se bomo osredotočili na različne načine uporabe AI in XR tehnologij za ustvarjanje bolj personaliziranih in poglobljenih turističnih izkušenj. Od AI-driven chatbotov, ki nudijo prilagojene potovalne nasvete, 3D-avatarjev, ki lahko nadomestijo receptorje, do VR-izletov, ki potencialnim obiskovalcem omogočajo virtualno raziskovanje destinacij in predvsem gemifikacijo izkušnje.

Raziskali bomo tudi, kako AI-aplikacije lahko obogatijo fizično doživetje obiskovalcev, na primer z nadgrajevanjem znamenitosti s kontekstualnimi informacijami in interaktivnimi elementi. Ter kako lahko NFT-tehnologija digitalizira svet unikatih ter luksuznih doživetij in tudi industrije spominkov.« * 30. marec 2023

30. marec 2023

oddih 15

Turistične kmetije

Dopolnilna dejavnost, na račun katere lahko marsikatera kmetija preživi Vesna Levičnik

V

Zvezi turističnih kmetij Slovenije (ZTKS), ki je bila ustanovljena konec leta 1997, je danes včlanjenih več kot 400 kmetij iz vse Slovenije, ki se ukvarjajo z dopolnilno dejavnostjo turizem na kmetiji. Vsa ta leta je Združenje pomembno vplivalo na večjo prepoznavnost ponudbe turističnih kmetij, boljše zavedanje potrošnikov o tem, kaj nudi turistična kmetija, ter večjo naklonjenost ponudbi slovenskih turističnih kmetij. Kot je poudaril novo izvoljeni predsednik Jože Soklič s kmetije Povšin s Sela pri Bledu, bodo tudi v prihodnje nadaljevali z razvojem novih butičnih turističnih produktov s poudarkom na Sloveniji kot zeleni, butični destinaciji. Že med potjo do vas lahko rečem, da se podeželje – tudi na račun povečanja turističnih kmetij, močno spreminja.

Občutek je zagotovo tak, vendar so pri nas na Gorenjskem turistične kmetije že dolgo prisotne. Kmetijska dejavnost se ukinja, kmetij, kot smo jih poznali nekoč, ni več. Hlevi se spreminjajo v apartmaje, tako da se žive kmetije izgubljajo.

Ampak to ne velja samo za Gorenjsko.

Morda smo bili mi med prvimi, ki smo začeli ponujati nastanitve na kmetijah, vendar se ta trend danes pozna po večjem delu Slovenije.

Ima morda to vpliv sosednje Avstrije?

Zagotovo ne. Delo na kmetiji, predvsem za mladega človeka, ni več romantično.

Kmetijske površine se opuščajo oziroma jih kmetje dajejo v najem. Dokler seveda tako gre. Zdaj lahko tudi že rečemo, da je ponudba nastanitve postala dopolnilna dejavnost za kmetijo, ki se seveda želi s tem ukvarjati. Je pa tudi res, da imajo turistične kmetije prednost pred drugimi oblikami nastanitve, saj lahko gostom ponudimo produkt lastne pridelave. Lahko govorimo o svoji kulinariki, s katero ustvarjamo domačnost. Prav tako lahko ponudimo pridelke, kot so meso, mleko, sadje ali zelenjavo. Kar nekaj kmetij pri nas je uspelo vzporedno z nastanitvami oblikovati kakovostno in lastno blagovno znamko svojega pridelka.

16 oddih

Jože Soklič s kmetije Povšin s Sela pri Bledu je prevzel vodenje Zveze turističnih kmetij Slovenija do leta 2026. Foto: Vesna Levičnik

Gostje to znajo ceniti?

Zagotovo. Kmetje, kar imajo presežek, z veseljem gostom ob odhodu to tudi prodajo.

Menite, da je prav ta dodana vrednost razlog, da povpraševanje po nastanitvah na turističnih kmetijah iz leta v leto narašča?

Po naših ocenah je bila lanska sezona zelo blizu sezoni iz leta 2019. Žal točnih

V poletni sezoni, od junija do septembra, beležimo na turističnih kmetijah predvsem tuje goste (90 odstotkov), največ jih je iz sosednjih dežel, ki potujejo z avtom.

Beležimo porast gostov s Češkega in Poljskega. Zunaj glavne sezone pa so še vedno najpomembnejši naši domači slovenski gosti, ki pridejo k nam za krajši oddih ali pa zgolj za nekaj ur na izletniško kmetijo, in to večkrat na leto.

številk za 2023 še ni na voljo. Leta 2019 smo imeli 252.628 nočitev na turističnih kmetijah. V poletni sezoni, od junija do septembra, beležimo na turističnih kmetijah predvsem tuje goste (90 odstotkov), največ jih je iz sosednjih dežel, ki potujejo z avtom. Beležimo porast gostov s Češkega in Poljskega. Zunaj glavne sezone pa so še vedno najpomembnejši naši domači slovenski gosti, ki pridejo k nam za krajši oddih ali pa zgolj za nekaj ur na izletniško kmetijo, in to večkrat na leto.

Kdaj ste opazili tako močan preobrat?

Morda ravno v času epidemije, ko so ljudje začeli bolj ceniti naravo. Se naučili iskati in črpati energijo v naravnem okolju. Podeželje namreč ponuja gostu tako aktiven oddih – sprehode, kolesarjenje, ježa konj in plavanje. Kot tudi zgolj sproščeno poležavanje na travniku za hišo.

Se ta spreminjajoč trend kaže tudi v ponudbi turistične kmetije?

Zagotovo. Če so kmetije pred časom zagotavljale »all inclusive« ponudbo, danes večina samo še zajtrk. Seveda je ta obilen, bogat z domačo, lokalno ponudbo. Žal je na kmetiji treba tudi delati in zaradi pomanjkanja kadra, družina ne more 30. januarja 2024

biti ves dan samo v kuhinji. Poleg tega so pogosto v bližini turistične kmetije tudi drugi ponudniki, ki jih naši gostje z veseljem izkoristijo.

Kako dobro pa so gostje informirani o ponudbi kmetije, kraja?

Presenetljivo dobro. Če smo pred leti z gosti na travniku za hišo še pripravljali skupne piknike, imajo danes že pred prihodom k nam dodelan načrt, kaj početi. Tudi pri nas opazimo, da zjutraj naše goste pobirajo lokalni ponudniki in jih vodijo na različne izlete in druge aktivnosti. Dejansko si vse rezervirajo že pred prihodom.

Potemtakem digitalizacija turistične ponudbe že vstopa tudi v ta segment? Že nekaj let in je zagotovo tudi pri nas dobrodošla. Prav je, da si priznamo, da imamo tudi na turističnih kmetijah problem s kadri. Če izpostavim samo pri nas; moj oče je s tovrstno dopolnilno dejavnostjo začel pred štirimi desetletji, saj sem prevzel pred tridesetimi. Res, da imam dva otroka, ampak trenutno sta zaposlena drugje. Tudi na drugih kmetijah mladi odhajajo, kaj bo z vnuki, bo pokazal čas.

30. januarja 2024

Treba je vedeti, da je oddajanje nastanitve na kmetiji le dopolnila dejavnost za družino, ki se s tem ukvarja. Danes večina kmetij lahko prav na račun te dejavnosti preživi oziroma na kmetiji zaposli katerega od družinskih članov.

Vedeti je treba, da je oddajanje nastanitve na kmetiji le dopolnila dejavnost za družino, ki se s tem ukvarja. Danes večina kmetij lahko prav na račun te dejavnosti preživi oziroma na kmetiji zaposli katerega od družinskih članov. Še vedno pa lahko govorimo, da gre pri turističnih kmetijah predvsem za družinske kmetije.

Kot poznam situacijo, so vse družinske.

So seveda tudi take, ki imajo težave z nasledstvom. Otroci se izobražujejo in z ustrezno izobrazbo kaj hitro dobijo priložnost za zaposlitev drugje in tako kmetija ostane brez naslednika. Ampak to ni problem samo za turistične kmetije, ampak na splošno za vse. Od službe preobremenjen

gost, ki pride k nam na počitnice, dojema življenje na kmetiji kot nekaj romantičnega. Ampak ne vidi tega, da dela nikoli ne zmanjka. Sploh, če je tukaj žival, za katero je treba dnevno poskrbeti.

Kako je s promocijo turističnih kmetij pri nas?

Zagotovo imamo veliko podporo s strani Slovenske turistične organizacije in njene direktorice Maje Pak. Pred dvajsetimi leti smo pogosteje hodili tudi na sejme v tujini. Danes nas najdejo na spletu, še vedno pa največ rezervacij pride preko portala booking. Obenem pa je za samo promocijo turističnih kmetij poleg kataloga zelo pomembna spletna stran združenja www.turisticnekmetije.si.

Lahko morda za konec še o aktivnostih, ki jih Zveza turističnih kmetij planira?

Na čem bo poudarek?

Velik poudarek bo še naprej na promociji produkta tako doma kot v tujini preko različnih spletnih kanalov, novinarskih potovanj, dogodkov, zastopanje interesov naših članov ter seveda izobraževanje naših članov, saj gre za zelo zahtevno dopolnilno dejavnost na kmetijah. *

oddih 17

Nagrada Jakob

Idrija

Ponuditi moramo drugačnost in izvirnost

Napoleonova kapa s krompirjevim polnilom

Vito Avguštin

K

ot je povedal predsednik komisije dr. Janez Bogataj, v kateri so bile še dr. Bojana Rogelj Škafar, Karmen Razlag in Ylenia Loredan, in ki je ocenjevala prispele predloge za mednarodno nagrado Jakob, so bile teme tokratnega razpisa inovativne turistične prireditve na osnovi naravne in kulturne dediščine: »Teh je, poleg športnih, največ, zato smo menili, da je tematika še kako primerna za pridobitev nagrade Jakob.«

Prof. dr. Janez Bogataj, etnolog in pisec knjig o gastronomiji in kulturni dediščini. Foto: Luka Cjuha

Dr. Bogataj, koliko je bilo prijav? Če primerjam števila prijav na dosedanjih razpisih, je bila udeležba tokrat zadovoljiva, ne pa odlična. Prejeli smo devet prijav, od teh je bila ena iz sosednje Hrvaške, preostale pa iz Slovenije,« je povedal dr. Bogataj.

Je bilo veliko dobrih vsebin, je bila izbira najboljših težka?

Izbira je bila razmeroma skromna. Sicer ne vem, kje naj bi bili vzroki, vendar kljub temu menim, da prijavljenci dokaj površno preberejo določila razpisa, kar še posebej velja tudi za tematiko, ki je vedno izpostavljena tudi v naslovu razpisa.

Velika večina prijavi take zadeve, ki jih ne moremo označiti kot inovativne. Nagrado Jakob vedno povezujemo z inovativnostjo v turizmu, ki je temeljno gibalo njegovega razvoja in pomembna vsebina njegove istovetnosti. Seveda kot inovativnost ne moremo razumeti neke vsebine,

18 oddih

ki je v osnovi, včasih tudi v podrobnostih, kopija nečesa, kar ponuja svet. Če bomo znali ponuditi svojo drugačnost in izvirnost, bomo tudi v prihodnje zanimivi za vsakogar, ki bo iskal države, dežele, kraje in ljudi, kakršnih še ni srečal drugje.

Je bila katera od vsebin pozitivno izstopajoča?

Izstopajoča je bila le vsebina, ki smo jo tudi soglasno izbrali za nagrado Jakob.

Druge predloge bi lahko označili kot »vse živo«, a hkrati mimo razpisnih pogojev.

Po prvem ocenjevanju smo nekatere predloge tudi izločili, saj so bili popolnoma zunaj pogojev in navodil.

Najbrž je še kar nekaj krajev in prireditev oziroma projektov, ki so dobro zasnovani, pa niso prepoznavni – kaj delamo narobe?

Vzrokov za to je več. Najprej bi morda izpostavil, da je turizem še vedno nekakšen peskovnik idej, ne pa tvorno sodelovanje s strokami, ki lahko izrazito strokovno usmerjajo posamezne odločitve, vsebine, prireditve in druga področja, odločilna za turistični vzdih in izdih.

Zelo pomembno je tudi vključevanje mladih v turistične vsebine. To se je pokazalo tudi pri letošnjem razpisu, saj je bila to ena od najbolj pozitivnih in inovativnih vsebin pri nagrajeni prireditvi iz Idrije, ki temelji na kulturni dediščini.

Tudi pri Ptuju, ki je s festivalom Kurentovanje zasedlo drugo mesto, vidimo, kako neka nekdanja »povorkasta« vsebina, z novimi pogledi in vsebinami, lahko dobi značaj izrazito urbane prireditve, za razliko od obhodov šemskih skupin, ki ostajajo prav tako značilna vsebina ruralnega okolja. Že vemo, kaj bo razpisana vsebina za nagrado Jakob za prihodnje leto?

Komisija je za tematiko natečaja v prihodnjem letu predlagala delovni naslov: Inovativna uporaba digitalizacije in vloga umetne inteligence za promocijo turističnih produktov, temelječih na naravni in kulturni dediščini. Seveda bo naslov še ustrezno izpiljen in predvsem tudi krajši. *

Vito Avguštin

P

raznik idrijskih žlikrofov je pred več kot desetletjem nastal kot spremljevalna aktivnost dneva idrijske krajevne skupnosti. Ob delu Idrijsko-Cerkljanske razvojne agencije je zelo hitro postal samostojen dogodek s predstavitvijo vseh izdelovalcev certificiranih idrijskih žlikrofov.

Leta 2017 je izvedbo prevzela trenutna ekipa, sprva v okviru Mladinskega centra Idrija, kasneje kot Zavod ID20.

V teh sedmih letih jim je iz lokalnega dogodka uspelo ustvariti regionalni gastronomski festival, ki v Idrijo pritegne tisoče ljubiteljev idrijskih žlikrofov, drugih polnjenih testenin in predvsem prijetne atmosfere, po kateri so poznani. Ampak Matevža Strausa smo najprej prosili, da med številnimi različnimi žlikrofi pove, kakšni so tipični idrijski. »Drži, svet pozna nešteto

Na prireditvi od leta 2017 uvajajo ukrepe za zmanjšanje vpliva na okolje. Festivali namreč z embalažami za enkratno uporabo predstavljajo velik vir odpadkov. Na festivalu bodo tako vso pijačo stregli v povratnih kozarcih – bodisi plastičnih bodisi steklenih. Ves pribor in vsi krožniki bodo iz biorazgradljivih materialov, odpadke pa že dolgo strogo ločujejo. Ponudnike tudi spodbujamo, da odpadke zmanjšujejo pri viru, pa tudi, da surovine dobavljajo v lokalnem okolju.

30. januarja 2024

Praznik Žlikrofov v Idriji F Andrija Majsen

različnih polnjenih testenin – kitajske jiaozi, italijanske torteline, ruske pelmene, japonske gyoza, pa še vzhodnoevropske pieroge in številne druge. Nam bližnji so zgornjesavinjski žlinkrofi, furlanski cjarsons, pa tudi bovški krafi in kobariški štruklji. V tej veliki druščini so idrijski žlikrofi prepoznani po svoji unikatni obliki, ki spominja na Napoleonovo kapo, ter krompirjevem polnilu. Idrijske žlikrofe lahko kot take prodajajo le proizvajalci, ki se držijo tradicionalne recepture in ročne izdelave ter so za to prejeli certifikat.« Glede tega, kateri žlikrofi so najboljši, za gospoda Strausa ni dileme. Kot poudar-

30. januarja 2024

ja, idrijski žlikrofi presenečajo, ker idrijske gospodinje iz tako preprostih sestavin, kot so moka, jajca, olje, sol, voda in krompir, ocvirkova mast in začimbe (drobnjak, majaron, poper), ustvarijo neverjetno poln okus, ki se prileže k mesnim, sirnim in zelenjavnim jedem. To svojevrstno obliko zmorejo ustvariti le izurjene roke, noben stroj. Tisti, ki se preizkusi v ročni izdelavi, bo znal ceniti vsak grižljaj.

V Idriji lahko obiskovalke in obiskovalci na prazniku idrijskih žlikrofov pokusijo različne vrste žlikrofov. Letos bodo na prireditvi, ki bo potekala v soboto, 24. avgusta, postregli idrijske

žlikrofe, ki jih bodo pripravili na več kot 25 načinov. Poleg klasičnih v tradicionalnih izvedbah, kot so z bakalco iz ovčetine, z jurčki, ocvirki ali golažem, bodo tudi žlikrofi v bolj drznih izvedbah, kot denimo na način pad thai. Že nekaj časa so zelo priljubljeni tudi šparglji z različnimi sirnimi omakami ter tartufi in šparglji. Po zagotovilu Matevža Strausa bodo obudili tudi pozabljene recepte, kot so idrijski žlikrofi z zajčkom ali žlikrofi polnjeni z repo: »Končni izbor jedi za letošnjo izvedbo še pripravljamo, lahko pa zagotovo napovemo goste iz italijanskega Tolmeča (Tolmezzo), ki nam bodo predstavili svoje tradicionalne polnjene testenine – cjarsons.« »Še nekaj bi rad povedal,« je na koncu pogovora dejal Matevž Straus in nadaljeval: »V veselje nam je, ko vidimo, da lokalna skupnost spremlja naše aktivnosti ter nas javno ali tiho podpira. Veseli nas, da se prebivalci pogosto odzovejo na naše klice k sodelovanju in cenijo delo mlajših generacij, hkrati pa razumejo, da so potrebni novi, inovativni pristopi, ki bodo odraz 21. stoletja. Kot pri vsaki javni aktivnosti se najdejo skeptiki in – včasih utemeljeni – kritiki, kar pa lažje prebrodimo s krožnikom polnim idrijskih žlikrofov.« *

oddih 19

Ptuj

Obljubili so, da bodo pregnali vse slabo Vito Avguštin

P

rvo Kurentovanje s sprevodom tradicionalnih pustnih mask iz Markovec je potekalo na Ptuju na pustno soboto, 27. februarja 1960. Ob spremstvu domače godbe so na čelu sprevoda plesali kopjaši, sledili so jim orači, rüsa, medved, vile, piceki in kurenti.

Njihov nastop in šege so gledalcem razlagali po zvočnikih. Uspela prireditev in vsesplošno zanimanje zanjo je bilo organizatorjem v veliko spodbudo. Naslednje leto so se markovškim maskam pridružil orači iz Lancove vasi, ploharji iz Cirkovec in pustni pogrebci s Hajdine, popoldan pa so prvič nastopile karneval-

in predajo mestne oblasti karnevalskemu princu. Sledijo si vsakodnevni nastopi našemljencev in druge zabavne prireditve, ki potekajo na mestnem trgu in v karnevalski dvorani, sprevod tradicionalnih in karnevalskih mask na pustno nedeljo, otroška maškarada, pokop pusta in vrnitev oblasti mestnemu županu.

Seveda gre za izjemno organizacijo in obširne priprave. Direktorica: »V glavnini organizira prireditev Zavod za turizem Ptuj, s petimi zaposlenimi. Priprave na prireditev potekajo celo leto, zadnjega pol leta se aktivnosti sorazmerno povečujejo.

Tik pred samo izvedbo prireditve pristopijo k organizaciji še številni drugi; kot so

zagotavljajo kontinuiranost prireditve.

Sicer pa je Kurentovanje vedno bolj prepoznano tudi na mednarodnih trgih, s čimer si utrjujejo širšo prepoznavnost.

Z vpisom obhodov kurentov na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine je prireditev še bolj izpostavljena in prepoznana pri številnih turistih, še posebej ljubiteljih zgodovine in etnografije. »Prireditev vključuje predstavitev etnografije širšega okolja Ptuja ter mednarodnih likov, ki so člani Unesca ali FECC-a (Federacija karnevalskih mest).

Ob dveh velikih povorkah, so tukaj še dnevni prikazi, kjer se vsak tradicionalni lik predstavi podrobneje, Nočni spek-

Mednarodne razsežnosti je kurentovanje doseglo v letih, ko so se domačim in drugim slovenskim tradicionalnim maskam pridružile še skupine iz Hrvaške, Srbije, Makedonije, Madžarske, Avstrije, Italije idr. Več deset tisoč gledalcev pa so privabili vsako leto tudi z duhovitim in bogatim karnevalskim delom.

ske skupine. Leta 1962 je prireditev presegla lokalne okvire z udeležbo cerkljanskih laufarjev in borovega gostüvanja iz Predanovcev v Prekmurju. Mednarodne razsežnosti pa je kurentovanje doseglo v naslednjih letih, ko so se domačim in drugim slovenskim tradicionalnim maskam pridružile še skupine iz Hrvaške, Srbije, Makedonije, Madžarske, Avstrije, Italije idr. Več deset tisoč gledalcev pa so privabili vsako leto tudi z duhovitim in bogatim karnevalskim delom.

Kot je povedala direktorica javnega zavoda za Turizem Ptuj Tanja Srečkovič Boljšec, se zadnjih nekaj let pustni čas začne po svečnici, 2. februarja. Takrat se ob večernem kresu v Budini zberejo kurenti, opremljeni le z zvonci in ježevkami, ter čakajo polnoč, ko lahko oblečejo kurentije in začnejo s svojimi obhodi. Kurentovanje traja 11 dni. Začne se s sobotnim otvoritvenim sprevodom slovenskih tradicionalnih pustnih mask

20 oddih

Takole je bilo na petdesetem kurentovanju na Ptuju. Foto: Tomaž Klipšteter

javne službe, ki nameščajo infrastrukturo.

Tu mislim na nameščanje ograj, okrasitev mesta, dovoz hišk in stojnic, nameščanje elektrike, čiščenje, odvoz smeti, nameščanje zapore cest … Še bomo naštevali, saj so tu tudi moderatorji, usmerjevalci povork, spremljevalci skupin, zunanji izvajalci, kot so ozvočevalci, postavljavci odra, ponudniki nočitev, študentje, varnostniki, policija, gasilci in reševalci, gostinci s svojo ponudbo, oblikovalci, tiskarji …« S prireditvijo Kurentovanje prenašajo bogato izročilo in tradicijo našega okolja.

Zelo pomembno je, da se mladi vključujejo v prireditev, v društva, s čimer

takel s krampusi in ognjenim šovom, pustni korzo, umetniška akademija Ex Tempore. V projekt se vključujejo številni turistični ponudniki, ki v tem času okrepijo svojo ponudbo, številni okrasijo svoje prostore. Vključujemo tudi šole, ki poskrbijo za okrašenost mesta oziroma izložb v tem času. Kar nekaj je tudi prostovoljcev, ki si želijo pridobiti izkušnje pri organizaciji tako velikih prireditev,« je povedala Tanja Srečkovič Boljšec in na vprašanje, ali obljubljajo, da bodo pregnali zimo, brez premisleka 'ustrelila': »Pregnali bomo vse slabo in prinesli pomlad.« * 30. januarja 2024

Na večdnevni prireditvi na Ptuju sodeluje več kot 800 kostumiranih udeležencev iz najmanj sedmih držav.

Sodelujejo z vsemi pomembnimi mesti iz rimskega obdobja in zberejo daleč največ sodelujočih, saj več kot 40 skupin predstavlja vse ravni rimske družbe.

Ptuj

Ptujski »Rimljani« delajo na digitalizaciji Vito Avguštin

R

imsko zgodbo so začeli na Ptuju predstavljati leta 2001, in sicer kot popestritev turistične ponudbe Term Ptuj. V letu 2008 so organizirali prve Rimske igre in od takrat jih neprekinjeno organizirajo še danes. Osnovna želja je bila predstaviti bogato zgodovino antičnega obdobja na Ptuju in s tem še podrobneje raziskati takratno življenje in navade.

Predsednik društva za rimsko zgodovino in kulturo Ptuj Andrej Klasinc je eden izmed najbolj zaslužnih za prireditev, ki vsako leto razveseljuje številne obiskovalke in obiskovalce.

Najprej smo ga vprašali, na kaj so najbolj ponosni.

Zelo smo ponosni na naš stalni prireditveni prostor Rimski kamp Poetovio, ki nam omogoča predstavitve obrti in običajev iz antičnega obdobja.

Replika rimske peči za žganje gline je naša osnova za eksperimentalno arheologijo in omogoča verodostojno predstavitev ene od najpomembnejših obrti. Celotno območje smo v zadnjih letih uredili v verodostojno kopijo antičnega parka.

30. januarja 2024

Gre res za največji tradicionalni prikaz antičnega obdobja v tem delu Evrope in v čem se razlikuje od podobnih prireditev?

Na večdnevni prireditvi sodeluje več kot 800 kostumiranih udeležencev iz najmanj sedmih držav. Sodelujemo z vsemi pomembnimi mesti iz rimskega obdobja in pri nas zberemo daleč največ sodelujočih. Našo prireditev nam pravzaprav zavidajo vsi kolegi iz sosednjih držav in zagotovo lahko zatrdimo, da so Rimske igre ena od večjih predstavitev antike v Evropi. Ravno sam prikaz življenja v starem Rimu in obseg prireditve nas ločuje od drugih, saj več kot 40 skupin predstavlja vse nivoje rimske družbe.

razvija desetletja in prinaša velike pozitivne učinke na naše okolje.

Kdo vse so vključeni v ta projekt in kaj od njega pričakujete?

Projekt smo že v sami osnovi nastavili kot dolgoročen in nenehno razvijajoč. V skoraj dvajsetih letih nas je več kot 1000 sodelujočih doseglo zavidljivo raven, ki jo že prenašamo na naslednike, da bodo zgodbo lahko peljali naprej. Bogata zgodovina in še veliko neraziskanih delov so naš izziv za prihodnost. Veselje in ljubezen do mesta nas tudi usmerjata v uspešno turistično zgodbo, ki se lahko

Kako se v akcije in projekte vaše javnega zavoda vključuje lokalna skupnost, kakšne izkušnje imate?

Zelo dobro sodelujemo z Mestno občino Ptuj, ki je naš podpornik, nenehno jim predstavljamo velik potencial naših Rimskih iger za celotno mesto in okolico.

Pod okriljem Rimskih iger vsako leto združimo več kot 40 drugih društev in organizacij, kar nas zelo veseli, saj lahko s tem dokažemo, kako uspešni in enotni smo v skupnih zgodbah. *

Kaj za vas pomeni povezovanje tradicije s sodobnim pristopom, kako je to videti konkretno?

Zavedamo se bogatih zgodovinskih osnov, ki jih uspešno predstavljamo in razvijamo. Obenem pa se nenehno soočamo z izzivi, ki nam jih prinašajo nove mlade generacije, ki zahtevajo prilagoditev predstavitve z novimi modernimi oblikami. Zato v zadnjih letih tudi mi »Rimljani« delamo na digitalizaciji in novih orodjih predstavitve, seveda pazljivo, da ne izkrivimo zgodovinskih dejstev.

oddih 21

Lukarski praznik in primer malice. Foto: www.dornava

Dornava

Lük seveda ni navadna čebula Vito Avguštin

P

rvi lükarski praznik je Turistično etnografsko društvo Lükari organiziralo konec avgusta leta 1992 na pobudo Slavice in Iva Matjašiča. Nekaj vaščanov je pripravilo veselico, na kateri so prikazali pletenje lüka in postregli z lükarskimi jedmi.

Sledili sta dve leti premora. Leta 1995 pa je bilo ustanovljeno že omenjeno Društvo Lükari, ki je že istega leta pripravilo drugi lükarski praznik. Letos bo tako na vrsti že 29. lükarski praznik, saj v času covida izpeljava prireditev ni bila mogoča. Natalija Kovše, sicer direktorica občinske uprave Občine Dornava, je enkrat za vselej vsem, ki so prepričani, da je lük navadna čebula, končno povedala, zakaj je njihov lük najboljši na svetu in zakaj je tako koristen: »Ptujski lük je prva zaščitena slovenska zelenjava s certifikatom, zaščitena z geografsko označbo. Odlikuje ga izredna kakovost in odlične lastnosti med kuho, je pristen in odličnega okusa. Najbolje je uživati svežega. Ima veliko vitamina C, je hrana in začimba obenem. Shranjujemo ga lahko v sveži, zamrznjeni, vloženi ali nasekljani obliki. Ima antiseptične lastnosti, njegova zdravilna vrednost pa se še poveča

22 oddih

zaradi ročne pridelave, od sajenja, okopavanja in spravila, seveda brez uporabe škropiv.« Kaj bodo obiskovalci videli in doživeli? Že lani so lükari in lükarce na zunanjem prireditvenem prostoru prikazali, kako so nekoč sejali žito in šopali ter kako so pripravljali slamo za pletenje krencev. Lükarce so obiskovalcem prikazale pletenje lüka v krence, pripravo semen in čiščenje mladega lükeca. Na enem izmed praznikov so na njivi ob dornavskem vrtcu obiskovalcem v živo prikazali, kako se delajo grede in kako se sadi lükec. »Lükari se na prireditveni prostor ob vaški dvorani pripeljejo s konjsko vprego.

Ob spremstvu ljudskih godcev zapojejo kakšno ljudsko pesem. Sledi etnografski prikaz del, povezanih s pridelavo in tržo lüka. Lükarce pa pripovedujejo tudi šaljive prigode, ki se zgodijo ob sajenju lükeca na njivi, njegovem spravilu in čiščenju.

Vsako leto dodajo kaj novega. Ponosni smo seveda na naše najmlajše člane, to so Otroška folklorna skupina Mladi Lükari iz OŠ Dr. Franja Žgeča Dornava in njihovo mentorico,« je poudarila Natalija Kovše.

Gre za etnografsko kulinarično prireditev, zato smo gospo Kovše povprašali, katere jedi bodo predstavili in katere

bodo obiskovalkam in obiskovalcem tudi ponudili: »Obiskovalcem bomo ponudili številne kulinarične dobrote iz lüka.

Specialiteti, najbrž najbolj značilni jedi tega dela Slovenije, sta oljof lük z jajci in lükarski sendvič. Slednji je bogat in zelo okusen. Domač ržen kruh namažemo z zaseko, nato pa obložimo z domačim rdečim mesom iz tunke in seveda z lükom.« V kulinaričnem delu je bil iz leta v leto večji poudarek na jedeh, pripravljenih iz lüka. Vse pa se je prepletalo s številnimi etnografskimi elementi. Razstave so imele in še danes imajo sporočilno vrednost, povezano s koreninami in domačo obrtjo.

Na koncu pogovora je gospa Kovše še poudarila, da Turistično etnografsko društvo Lükari zelo dobro sodeluje z lokalno skupnostjo: »V uporabo smo dobili Čüšekovo domačijo, kjer je tudi sedež društva, tako da smo še bolj povezani. Čüšekova domačija stoji v severnem delu Dornave, v neposredni bližini Dornavskega gradu in predstavlja primer dobro ohranjene kmečke domačije. Sicer pa, kaj razlagam – vabljeni, da pridete k nam na obisk, ne bo vam žal, s seboj boste domov odnesli nepozabne spomine na prav posebne dogodke, doživetja in zgodbe, katerih del boste postali tudi vi.« * 30. januarja 2024

Projekt je nastal v partnerstvu med soorganizatorji na slovenski strani: Kulturni dom Nova Gorica, Javni zavod za turizem in kulturo Miren Kras ter Fundacija Poti miru, na italijanski strani pa Progetto Musica Udine, Turismo Friuli-Venezija Guilia in Prolocco Fogliano-Redipuglia. V izvedbo so vključena lokalna turistična in kulturna društva, Društva žena, vodniki, ponudniki nastanitvenih in gostinskih storitev, pisatelji in vrhunski glasbeniki.

Pomnik miru in razgledni stolp Cerje. Foto VisitKras

Kras

Čas za širjenje zgodb o nesmislu vojn

P

rojekt Zvoki miru je dvodnevna mednarodna prireditev, ki povezuje naravno, zgodovinsko in kulturno dediščino čezmejnega prostora Primorske v edinstven splet pohodniške izkušnje, nadgrajene z avtohtonimi okusi območja. Kot je povedala Ariana Durnik iz javnega zavoda Miren, se projekt izvaja že od leta 2022 vsak prvi konec tedna v septembru. Dnevno dogajanje poteka v obliki dveh dvojezično vodenih pohodov po Poti miru na slovenskem in italijanskem delu Krasa.

Izkušnja vključuje interpretacijo območja in dediščine prve svetovne vojne

preko glasbe: »Izvajajo se krajši instrumentalni glasbeni inserti s flavto, violino, saksofonom na območju nekdanjih bojišč, tudi v jamah; preko literature s prebiranjem odsekov zgodovinskih del iz knjig, vezanih na konkretno območje v času vojne; izkušnja vključuje tudi animirano predstavitev življenja vojakov na fronti tudi preko vodnikov v uniformah in postanki z okrepčili, na katerih se predstavi okuse teritorija in tradicionalnih jedi ter hrane iz bojišč.« Ariana je dodala, da popoldansko dogajanje vključuje oglede tematskih muzejskih zbirk in filmov in to na slovenski strani v Pomniku na Cerju,

na italijanski pa v Redipuglii oziroma Sredipolju, večerni del pa je obarvan z dvema glasbenima koncertoma, ki potekata prvi večer pred pomnikom na Cerju, drugi večer v Dolini Bersaljerjev pri hribu Sei Busi na italijanski strani.

Ob 100. obletnici prve svetovne vojne je to nekoč enotno ozemlje, ki ga je razdelila tragična preteklost, ponovno povezala Pot miru od Alp do Jadrana. »Mir, ja. Veste, projekt Zvoki miru je nastal v zavedanju, da je prav v aktualnih razmerah zelo primeren čas za širjenje zgodb o nesmislu vojn in pomenu miru, ki ni samoumeven,« je poudarila Ariana Durnik. *

Dogodek – projekt Zvoki miru. Foto VisitKras 30. januarja 2024

oddih 23

V dosedanjih prireditvah so ekipe zgradile že več kot 1650 gradov. Prireditev si je do danes ogledalo več tisoč obiskovalcev, samo lani več kot 10 tisoč.

Ledeni gradovi kralja Matjaža Foto: Boris Keber

Črna na Koroškem

V soju plamenic zažarijo snežni gradovi Vito Avguštin

Z

imska prireditev Gradovi kralja Matjaža je zaživela leta 1993, ko se je zamisel o postavljanju snežnih gradov kralja Matjaža porodila Dušanu Štruclu – Dixiju. Ta je dal pobudo krajanu Matjažu Mrdavšiču, ki jo je sprejel in odstopil prireditveni prostor na ravnici Mitnek v Podpeci.

Prvič je bila prireditev organizirana bolj kot zabava za prijatelje, kot nepozaben dan v snežnem objemu čudovite narave pod goro Peco, ki pa je kmalu postala mednarodna, saj so bili Škoti in Irci prvi tuji tekmovalci, ki so se s slovenskimi ekipami prvič pomerili leta 1995, pozneje pa so se jim pridružile še ekipe iz Avstrije, Italije, Hrvaške, Anglije, pa tudi iz drugih držav. Prireditev je imela iz leta v leto več privržencev … Če je prvo leto tekmovalo zgolj osem ekip, se jih je deset let pozneje v spretnosti gradnje gradov pomerilo že 84, največ pa jih je sodelovalo leta 2006, ko se je za naziv najlepšega gradu potegovalo kar 109 ekip.

Vsa ta leta so se organizatorji prireditve trudili in ustvarjali pravljico pod Peco, v letu 2019 pa so se odločili, da zaradi logistične zahtevnosti, ki jo je vedno terjala organizacija prireditve,

24 oddih

27. prireditev Gradovi kralja Matjaža izvedejo na novi lokaciji na Matevžavah travnikih pod stadionom v centru Črne na Koroškem. Tridnevno dogajanje prireditve se navadno začne s petkovo otvoritvijo, ko poteka v organizaciji Planinskega društva Črna in OŠ Črna na Koroškem pohod kralja Matjaža z iskanjem skritega zaklada. Nato v Črni na Koroškem sledi tradicionalni nočni slalom v soju bakel. Na tekmi prejmeta nagradi tudi najhitrejša tekmovalca v ženski in moški konkurenci, in sicer akumulator, najpočasnejši par pa par klobas.

Osrednji dogodek prireditve je sobotno tekmovanje ekip v gradnji snežnih gradov in snežnih skulptur tematsko sorodnih legendi kralja Matjaža. Celodnevno gradnjo vsako leto spremlja pester zabavno-kulturni program, poskrbljeno je za odlično kulinarično razvajanje, na stojnicah pa se s svojimi izdelki predstavljajo tudi domače in tuje organizacije ter lokalni in drugi ponudniki. S prižiganjem bakel in razglasitvijo najlepših gradov doživi celodnevno pravljično dogajanje zvečer svoj vrhunec, ob soju plamenic snežni gradovi dodatno zažarijo. V večernih urah sledi še ognjena predstava,

laser show in zabava z glasbenimi nastopi znanih izvajalcev.

Nedelja je namenjena otrokom, za katere se pripravijo zanimive otroške animacije, plesne točke, ustvarjalne delavnice, lutkovne predstave, iskanje skritega zaklada, možnost jahanja konj, Mini Planico, otroški park z vlakcem … V nedeljo podelijo tudi nagrade za najboljša likovna in literarna dela na temo kralja Matjaža, ki so jih ustvarjali učenci slovenskih osnovnih šol.

V okviru projekta Kralj Matjaž pod goro Peco je še nešteto različnih dejavnosti in možnosti, kot na primer udeležba na zimskem taboru za učence in dijake Unescovih šol in šol v koroški regiji, na pošti v Črni je poleg rednega na voljo tudi priložnostni poštni žig, obiskovalcem je omogočen zimski spust po najdaljši jeklenici Olimpline. Ampak, najbolj pomembno od vsega je to, kar je poudarila Lucija Pušnik: »Poseben pečat so že od samega začetka pri razvoju in izvedbi prireditve pustili krajani, društva in organizacije v kraju. Prav z njihovo pomočjo in medsebojnim uspešnim sodelovanjem nam je uspelo pripeljati izvedbo prireditve do zavidljive številke dvaintrideset.« * 30. januarja 2024

Simbol slovenstva

Triglav je naš Manca Ogrin

D

ušan Škodič je dobro poznan ljubiteljem planinske literature in bralcem Planinskega vestnika, novembra lani pa je ob 130. obletnici ustanovitve Slovenskega planinskega društva (SPD), predhodnika Planinske zveze Slovenije, izšla njegova najnovejša knjiga Triglav je naš. V njej na podlagi nepričakovano odkritih arhivov na novo osvetljuje začetke organiziranega planinstva in alpinizma na Slovenskem, od druge polovice 19. stoletja do prve svetovne vojne. Prinaša nazoren opis dejavnosti SPD, v ozadju katerih so

pokazalo, da je bil SPD v začetku skoraj tri leta še član avstrijskega dela Nemško-avstrijskega planinskega društva (DÖAV), o dogajanju pa priča zelo sočna in ostra korespondenca med vodilnimi, polna »Kekčevih ukan« in »češarkov v Bedančev nos«, kot Škodič postavlja številne vzporednice med Vandotovo pripovedjo o junaškem Kekcu in preneseno zgodbo mladega SPD. Kot zapiše v knjigi, je Kranjska sekcija na SPD gledala kot na muho enodnevnico, v resnici pa je bilo vse kaj drugega kot muha enodnevnica. Jakob Aljaž, ki je z

Jakob Aljaž je poleg tega pod vrhom uredil Staničevo zavetišče, Aljaževo kapelo na Kredarici, Aljažev dom v Vratih; uglasbil je slovensko planinsko himno Oj, Triglav, moj dom, poskrbel za nadelavo poti na Triglav. Ob koncu leta 1897 je Planinski vestnik objavil kratko razmišljanje Jakoba Aljaža z naslovom Kaj bodo naši potomci s Triglavom počeli ter podnaslovom Božične sanje Aljaževe. V njem je razmišljal o zanimivi viziji – da bo nekoč na vrhu Triglava stal grand hotel, do njega pa bo vozil električni vlak. Danes si težko predstavljamo

Triglav je naš – kot nacionalni simbol je zasidran v zavest Slovencev. To je danes dejstvo, v zgodovini pa ni bilo vse tako črno-belo. Dušan Škodič, avtor knjige Triglav je naš, na podlagi nepričakovano odkritih arhivov vznemirljivo osvetljuje začetke organiziranega planinstva in alpinizma na Slovenskem, kjer je imel pomembno vlogo simbol slovenstva Triglav.

Dušan Škodič, avtor knjige Triglav je naš

bila nacionalna trenja vse očitnejša in vse bolj groba, vanje pa avtor domiselno vplete še zgodbo o simbolu slovenstva Triglavu. V središču drugega dela knjige je alpinizem z vrsto doslej neznanih zanimivosti o Klodwigu Tschadu, drenovcih in drugih ter o Julijskih Alpah, strahospoštovani Steni in načrtovanju gradnje zobate železnice na Triglav.

Z ustanovitvijo Slovenskega planinskega društva 27. februarja 1893 se je končal nemški monopol v slovenskih gorah in je nastopil nacionalni boj za slovenski obraz naših gora, ki je trajal do konca prve svetovne vojne. Nepričakovano odkritje arhivov v Innsbrucku je 30. januarja 2024

Dovjega vsak dan od blizu zrl na Triglav, je za razliko od planinskih funkcionarjev, ki so večino časa utrjevali obrambne položaje iz Ljubljane, »zgrabil bika za roge«.

Iz svete jeze, ker so bili slovenski planinci nezaželeni v Dežmanovi koči (danes Dom Valentina Staniča pod Triglavom), se je odločil, da bo pod Triglavom postavil slovensko kočo, danes Triglavski dom na Kredarici (1896), že prej, le dve leti po ustanovitvi SPD, pa je dal postaviti Aljažev stolp na Triglavu (1895), s to preprosto potezo pa matiral Nemce: »Ni nastopil kot osvajalec, temveč je Triglav približal vsem ljudem, vendar na način, da je bilo vsem jasno, čigav je vrh.«

ta projekt, a v času, ko so se v tujini že gradile železnice, na primer na Jungfrau in Zugspitze, to ni zvenelo bogokletno.

Leta 1907/1908 sta nastala celo dva projekta konstruktorja Fritza Steinerja – za cenejšo turistično cesto z vzpenjačo ter dražjo in udobnejšo železniško progo z zobato železnico prav na vrh Triglava, z vmesno postajo na Velem polju. »V turizmu se je že od nekdaj skrivalo veliko denarja in tega so se zavedali tudi vlagatelji pred stoletjem, ko je železnica približala največje slovenske bisere množicam. Kako bi se ob Aljaževem stolpu tedaj gledali resnični turisti in tisti, ki bi za vzpon prelili obilo znoja in zapravili dva dni časa, ne vemo. V tem primeru sta nas predvsem nesrečna vojna in razpad cesarstva rešila, da nam o tem ni treba razmišljati. Načrti so torej, če ironično pripomnimo, zaradi usodnih strelov na prestolonaslednika v Sarajevu ostali pozabljeni v zaprašenih fasciklih, Triglav pa v domeni planincev,« sklene Škodič. *

oddih 25

V hribe z javnim prevozom

Peš iz dolin do višin Irena Mrak, Matej Gabrovec, Jernej Tiran

P

laninska zveza Slovenije spodbuja svoje članstvo ter vse druge obiskovalce gora, da se pogosteje odločijo za uporabo javnega potniškega prometa in druge naravi prijazne načine obiskovanja gora, kot so hoja, uporaba kolesa do izhodišč planinskih izletov in sopotništvo. Komisija za varstvo gorske narave PZS je skupaj z Geografskim inštitutom Antona Melika ZRC SAZU začela akcijo Peš iz dolin do višin.

Peš iz dolin do višin je dolgoročna usmeritev Planinske zveze Slovenije spodbujanja trajnostnega in okolju prijaznega obiska gora – hoja, kolesarjenje do izhodišč planinskih izletov, uporaba javnega potniškega prometa, sopotništvo (souporaba osebnih vozil – zapolnjevanje mest v osebnih vozilih).

Z izbiro izhodišča in zaključka planinskega izleta v dolini imamo prilož-

nost doživeti in spoznati izbrani cilj od vznožja do vrha. Tak pristop je gorskemu okolju prijaznejši in tudi najbolj etičen. V akciji Peš iz dolin do višin so skupaj z Geografskim inštitutom Antona Melika ZRC SAZU izbrali 40 planinskih izletov, ki so dostopni z javnim potniškim prometom.

Izbrani izleti so razporejeni po večjem delu Slovenije, njihov potek je umeščen v informacijski sistem maPZS. Izleti so zasnovani tako, da do izhodišč in z lokacije zaključka dostopamo oz. odidemo z javnim prevozom, ki je na voljo vse dni v tednu. V začetni fazi so za poti na voljo zgolj osnovne informacije (dostopnost, čas hoje, višinska razlika), v nadaljevanju bodo obogatene z informacijami o razglediščih, naravnih in kulturnih zanimivostih ipd. Pri tem bo pomembno tudi sodelovanje uporabnikov, torej vseh nas, ki bomo poti uporabljali,

delili svoje vtise in na ta način spodbujali tovrsten način zahajanja v gore.

Teh 40 izletov so na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU predstavili tudi v obliki spletne aplikacije V hribe z javnim prevozom. Ta ima številne funkcionalnosti, ki so namenjene tako načrtovanju izletov kot njihovi izvedbi. Ob kliku na vsak izlet se odpre pojavno okno s ključnimi informacijami: osnovnim itinerarjem, okvirnim časom hoje, zahtevnostjo poti, literaturo Planinske založbe, izhodiščnim in končnim postajališčem javnega prevoza, dodatnimi informacijami o poti v aplikaciji maPZS in morebitnimi opombami.

Dodane so tudi povezave do postajališč v državnem voznorednem iskalniku. V enem izmed zavihkov v aplikaciji je tudi filter, ki pomaga izbrati izlet glede na želene značilnosti. *

Peš iz dolin do višin Ilustracija: Samo Jenčič

26 oddih

30. januarja 2024

40 planinskih izletov z javnim prevozom Julijske Alpe • Rateče–Planica–Slemenova špica–Vršič • Bohinjska Bistrica–Orožnova koča–Črna prst–Podbrdo • Kamniško-Savinjske Alpe Tržič–Kriška gora–Tolsti vrh–Golnik • Zgornje Jezersko–Češka koča– Grintovec–Kamniška Bistrica Karavanke • Slovenski Javornik–Javorniški Rovt– Golica–Jesenice • Slovenj Gradec–Poštarski dom–Uršlja gora–Ravne na Koroškem Polhograjsko, Škofjeloško in Idrijsko hribovje • Hudajužna–Porezen–Cerkno Polhov Gradec–Grmada–Osolnik–Škofja Loka • Črni Vrh–Pasja ravan–Poljane • Idrija–Sivka–Žiri

30. januarja 2024

Dolenjska in Bela krajina • Jasnica–Slovenski vrh–Koča pri Jelenovem studencu–Kočevje • Velike Lašče–Kamen vrh–Stene svete Ane–Ribnica • Ponikve–Sveta Ana–Zijalo–Mirna Peč • Znojile–izvir Krke–Ciganov vrh–Male Rebrce • Semič–Mirna gora–Črnomelj • Novo mesto–Trška gora–Hmeljnik– Mirna Peč Primorska in Notranjska • Plave–Korada–Sabotin–Solkan • Plave–Sveta gora–Škabrijel–Nova Gorica • Razdrto–Nanos–Podnanos • Grahovo–Slivnica–Cerknica • Rakek–Rakov Škocjan–Veliki Javornik– Postojna • Bošamarin–Pomjan–Šmarje–Strunjan • Kozina–Slavnik–Hrastovlje • Podnanos–Štjak–Tomaj • Gornje Ležeče–Vremščica–Škocjanske jame–Divača

Posavsko hribovje, Ljubljana in okolica • Mengeš–Rašica–Srednje Gameljne • Hrastnik–Gore–Kopitnik–Rimske Toplice • Zidani Most–Kum–Trbovlje • Litija–Bogenšperk–Sveti Lambert– Šentvid pri Stični • Breg–Lisca–Sevnica • Jevnica–Janče–Kucelj–Višnja Gora • Želimlje–Kurešček–Iški vintgar–Iška vas • Iška vas–Krim–Jezero • Laško–Tolsti vrh–Resevna–Šentjur Severovzhodna Slovenija • Dravograd–Kremžarjev vrh–Slovenj Gradec • Muta–Bricnik–Sveti Trije Kralji–Radlje ob Dravi • Maribor–Mariborska koča–Bistrica ob Dravi • Lenart v Slovenskih goricah–Zavrh– Sveti Trije Kralji–Benedikt • Poljčane–Boč–Rogaška Slatina • Polzela–Gora Oljka–Šmartno ob Paki

oddih 27

Turno smučanje

Iz zasneženih gora na olimpijske igre Manca Ogrin

T

urno smučanje je vse bolj priljubljeno, a zahteva veliko znanja, izkušenj in poznavanja razmer. Ljubitelje zasneženih strmin sta razveselili novosti Planinske založbe: turnosmučarski vodnik Tomaža Hrovata Čez planke s turnimi smučmi in priročnik Toneta Golnarja Turno smučanje. Prav tako raste zanimanje za tekmovalno panogo, ki se bo olimpijski družini pridružila leta 2026. Slovenija je ponosna na prvo turnosmučarsko medaljo na velikih tekmovanjih, ki se blešči okrog vratu Klare Velepec, mladinske evropske podprvakinje v vzponu.

Na turno smuko nikoli sami Turno smučanje zahteva veliko mero znanja, izkušenj in poznavanja razmer. Za varno pot je potrebna dobra predhodna priprava z upoštevanjem aktualnih informacij iz zanesljivih virov plazovnih biltenov in meteoroloških napovedi. Na turno smuko nikoli ne gremo sami, priporočljivo jo je opraviti v spremstvu vodnika ali na organiziranem izletu planinskih društev. Načrtovati moramo vzpon, spust, oceniti trajanje, pregledati snežni bilten, natančno narediti oceno vremena na lokaciji, kamor se odpravljamo, se pozanimati o informacijah na terenu in izbrati primerno opremo.

Zavedati se moramo, da je narava pozimi povsem drugačna kot poleti, in da smo v njej le obiskovalci. Ob hoji navzgor upoštevamo smernice var-

Za varnejšo turno smuko z vodnikom Čez planke s turnimi smučmi in priročnikom Turno smučanje.

Foto: Manca Ogrin

28 oddih

Slovenska reprezentanca v tekmovalnem turnem smučanju, skupno sedma med 22 državami na evropskem prvenstvu 2024, s srebrno Klaro Velepec, mladinsko evropsko podprvakinjo v vzponu. Foto: Robert Pritržnik

nega gibanja v gorah pozimi in medsebojno razdaljo prilagodimo terenu.

Pri smučanju navzdol moramo vedno ostati v vidnem polju in vsakih nekaj višinskih metrov po potrebi počakati.

Spust opravimo po smeri pristopa. Že med vzponom ocenjujemo razmere na terenu za poznejšo smuko, saj bomo tako opazili potencialne pasti in sproti ocenili tveganje na terenu.

Nov priročnik Turno smučanje Pri varni izvedbi turnega smuka bo v pomoč nov, sodoben priročnik Toneta Golnarja, planinskega vodnika in alpinističnega inštruktorja, ki se s turnim smučanjem ukvarja že štirideset let. Vsi ljubitelji turnega smučanja, tako izkušeni kot začetniki, bodo v priročniku našli koristne teme in napotke, obogatene z nazornimi fotografijami, skicami in tabelami: predstavitev opreme in oblačil za turno smučanje, tehniko in taktiko turnega smučanja, varnost gibanja v obstoječih snežnih razmerah, orientacijo v zasneženih gorah, napotke za izbiro turnosmučarskega cilja glede na raven znanja in osnove prve pomoči na turni smuki.

Čez planke s turnimi smučmi Dragocena zbirka idej je turnosmučarski vodnik Tomaža Hrovata, ki prebuja željo po odkrivanju novih belih prostranstev v naši bližnji okolici. Pisan je z mislijo na izkušenega turnega smučarja, ki raje odkriva, kot da bi vedno znova obiskoval iste cilje. Vodnik Čez planke s turnimi smučmi predstavi 15 izhodišč za turno smučanje v naši bližnji soseščini, začenši s Karnijskimi Alpami v Furlaniji, čez Dolomite dalje na Južno in Vzhodno Tirolsko, nato na Koroško ter čez Salzburško na Štajersko.

Na koncu se vrnemo domov, na klasično širokopotezno prečenje Julijskih Alp.

Bleščeče srebro prva medalja za Slovenijo Nov mejnik je januarja postavila slovenska reprezentanca v tekmovalnem turnem smučanju z mladinsko evropsko podprvakinjo, 17-letno kadetinjo Klaro Velepec na čelu, ki je osvojila prvo turnosmučarsko medaljo za Slovenijo: »Super zadovoljna sem s svojim prvim nastopom na evropskem prvenstvu.

Pridobila sem ogromno novih izkušenj in znanja, ki mi bodo v prihodnosti zelo 30. januarja 2024

18. Festival gorniškega filma

koristili. Seveda sem najbolj zadovoljna z nastopom v vzponu, kjer sem si priborila zame bleščečo srebrno medaljo. V mešanih štafetah sva z Majem Pritržnikom iz sebe iztisnila še zadnje atome moči in si priborila odlično šesto mesto.« Uspeh sedme najuspešnejše reprezentance v Evropi pod vodstvom selektorja Roberta Pritržnika so dopolnili mladinec Maj Pritržnik s petim mestom v vzponu in šestim v mešanih štafetah, Klemen Španring s šestim mestom v vzponu med mlajšimi člani, Rea Kolbl in Luka Kovačič med deseterico v članskih mešanih štafetah, izkazala sta se tudi članica Ana Čufer in kadet Jon Pritržnik. Tekmovalno turno smučanje bo z disciplinama šprinti in mešane štafete olimpijsko premiero doživelo na zimskih olimpijskih igrah 2026 v Milanu in Cortini. *

30. januarja 2024

Festival gorniškega filma praznuje polnoletnost z najnovejšo domačo in svetovno gorniško filmsko produkcijo.

Med 12. in 17. februarjem 2024 vse poti ljubiteljev gora vodijo v Cankarjev dom v Ljubljani, Mestni kino Domžale, Linhartovo dvorano v Radovljici in Mestni kino Metropol v Celju.

Na ogled bo 35 alpinističnih, plezalnih, avanturističnih filmov ter filmov o gorski naravi in kulturi, med njimi kar sedem slovenskih. Na festivalu bodo tri filme predvajali premierno: dokumentarnoigrani film Viharnik z roba, 100 let Skalašev Igorja Vrtačnika, filmsko zgodbo gorskih tekačev na Julian Alps Trail Run Tam, kjer tečejo kozorogi Aliasha Tepine, in bosanski dokumentarec Himalajska

bojevnika o 50-letnem prijateljstvu med alpinistoma Stipetom Božićem in Vikijem Grošljem.

Spremljevalni program bo postregel s kopico zanimivih gostov, kolikor jih v 18 letih še ni bilo. Predavali bodo velikana poljskega alpinizma Krzystof Wielicki in Leszek Cichy, ukrajinski prejemnik dveh zlatih cepinov Mikhail Fomin, španski alpinist Edu Marin, italijanski plezalec Matteo Della Bordella, nekdaj najuspešnejša slovenska športna plezalka Mina Markovič, avtor knjige Triglav je naš Dušan Škodič, snemalec in filmski režiser Rožle Bregar in eden izmed najboljših plezalcev osemdesetih Rado Fabjan. Na ogled bo tudi fotografska razstava Silvo Karo: Od lesenega do zlatega cepina.

oddih 29

Nov planinski vodnik

70 let Slovenske planinske poti Manca Ogrin

K

aj imajo skupnega Slovenska planinska pot, prvi vzpon na Everest, predsednik Planinske zveze Slovenije, Rdeča kapica, Vlado Kreslin in cockta? Legendarno letnico 1953. Slovenska planinska pot (SPP) je ob koncu praznovanja 70. obletnice dobila posodobljen častni znak in nov planinski vodnik izpod uveljavljenega peresa Gorazda Goriška, Mojce Stritar Kučuk in Andraža Poljanca.

Štirinajst izdaj vodnika v 65 letih, skupno izdanih 42 tisoč izvodov Slovenska planinska pot je najbolj priljubljena vezna pot v Sloveniji ter ena najstarejših v Evropi in na svetu. Bila je povod za nastanek številnih evropskih veznih poti. Odprta je bila leta 1953 v počastitev 60-letnice organiziranega planinstva v Sloveniji. Nastala je na pobudo Ivana Šumljaka, profesorja zemljepisa, kronista, vsestranskega planinca in aktivnega markacista PD Maribor Matica. Sprva jo je imenoval magistrala, a je že ob odprtju dobila ime Slovenska planinska transverzala, ki se je leta 1991 preimenovala v Slovensko planinsko pot. Vodi od severovzhoda do jugozahoda Slovenije po večini gorskega sveta – od Maribora do Debelega rtiča ob Jadranskem morju. Označena je s številko 1 ob rdeče-beli Knafelčevi markaciji.

Leta 1958 je pri Planinski založbi izšel prvi vodnik Po slovenskih gorah – vodnik po planinski transverzali. Vrstili so se ponatisi ali nove izdaje, za vrhunec praznovanja 70. obletnice poti pa je konec leta 2023 izšel nov vodnik. Štirinajst izdaj vodnika v 65 letih, skupno izdanih 42 tisoč izvodov – kaj ni to najlepše priznanje ideji o Slovenski planinski poti! O njeni priljubljenosti priča tudi podatek, da je bilo prodanih več kot 200 tisoč Dnevnikov SPP.

Sistematično pridobivanje planinskega znanja, veščin in izkušenj na SPP V najnovejšem vodniku Slovenska planinska pot lahko planinci sledijo etapi za etapo po celotni poti ali etape poljubno izbirajo, razdelijo ali spojijo glede na

30 oddih

V 70 letih Slovenske planinske poti je bilo prodanih več kot 40 tisoč izvodov vodnika po njej. Na fotografiji prvi vodnik Po slovenskih gorah in najnovejši vodnik Slovenska planinska pot. Foto: Manca Ogrin

želje, čas in vremenske razmere. Nadgradnja te izdaje je povezava s sodobnimi informacijskimi sistemi, saj ima vsaka etapa QR-kodo s povezavo do vrisa poti v spletni aplikaciji maPZS. Uvodoma nas Gorazd Gorišek vodi iz Maribora čez Pohorje, Kamniško-Savinjske Alpe in Karavanke do Mojstrane. Tam nas prepusti avtorici drugega dela Mojci Stritar Kučuk, ki nas popelje čez Julijske Alpe, kjer obiščemo nekatere najvišje slovenske vrhove s Triglavom in Jalovcem na čelu. Za konec nas Andraž Poljanec vodi čez Cerkljansko hribovje, kraške planote in primorski Kras vse do slovenskega morja.

Začetnik si na Slovenski planinski poti sistematično pridobiva planinsko in gorniško znanje, veščine in izkušnje. Ko prehodi vso pot, je že izkušen, razgledan planinec, z utrjenimi duhovnimi dobrinami, ki jih daje, oblikuje in ohranja taka pot. Jubilejna novost je tudi posodobljen častni znak SPP, ki ga prejmejo planinci, ki prehodijo celotno pot. »Slovenska planinska pot je poskrbela za razpršenost obiska, spodbudila je planince, da so se povzpeli na številne slovenske gore in ne samo na Triglav in

osrednji greben Kamniško-Savinjskih Alp. Planinci so prek te poti spoznali, da je vredno iti tudi na Pohorje, na koroške in primorske vrhove. Za marsikoga je bila motivacija, da jo prehodi v celoti.

Vendar pa to ni pot, ki ponudi le telesno dejavnost in doživljanje narave, saj nas obogati tudi vsebinsko, ko nas pripelje do zgodovinskih, etnoloških, kulturnih in naravnih znamenitosti. Ne smemo pozabiti niti na njen gospodarski pomen, saj je prinesla pomemben prihodek planinskim kočam,« večplasten pomen SPP oriše predsednik Planinske zveze Slovenije Jože Rovan, tudi dolgoletni markacist, ki je sodeloval pri strojni nadelavi zavarovanih odsekov Slovenske planinske poti. SPP mu je bila položena že v zibelko, saj si delita letnico rojstva, leto 1953 pa je bilo planinsko pomembno še zaradi ustanovitve več planinskih društev, postavitve Savinškovega spomenika Juliusu Kugyju v Trenti in osvojitve Everesta, zunaj planinskih vrst pa smo si ga zapomnili po izidu Grimmove pravljice Rdeča kapica v zbirki Čebelica, rojstvu Vlada Kreslina in cockti – pijači vaše in naše mladosti. * 30. januarja 2024

30. januarja 2024

oddih 31

Gorenjski biser

Blejska zimska pravljica

P

odoba alpskega jezera z otokom in gradom, obdanega z mogočnimi zasneženimi vršaci, obiskovalca navdaja z mirom in spokojnostjo. To je čas, ki ga lahko namenite samemu sebi in preživljanju dragocenih trenutkov v dvoje in s svojimi najdražjimi.

V središču najboljših smučišč Bled je obkrožen z nekaterimi od najboljših slovenskih smučišč: smučiščem Vogel, Kranjska Gora, Krvavec, Soriška planina. Osrednja lega Bleda smučarjem in deskarjem na snegu omogoča, da izberejo smučišče z najboljšimi snežnimi in vremenskimi razmerami ter vsak dan uživajo na drugih belih strminah. Prav tako je zasnežena Pokljuka, ki je med ljubitelji biatlona poznana kot prizorišče vsakoletnega svetovnega pokala, pravi raj za smučarje tekače, ki jih razveseljuje

32 oddih

s kar petdesetimi kilometri urejenih tekaških prog. Obenem športnikom ponuja vso potrebno infrastrukturo, urejeno v sozvočju z naravnim okoljem. Oddaljena od vrveža privlači zimske rekreativce, ki želijo biti pri športnem udejstvovanju kar najbolj povezani z naravo, in postaja vedno bolj priljubljeno izhodišče za turno smuko, zimske pohode, nordijsko hojo in krpljanje. Naj vas tja popelje smučarski avtobus.

peljejo vešči pletnarji. Na vrhu stopnišča z devetindevetdesetimi stopnicami obiskovalce že stoletja prijazno pričakuje otoška cerkev, iz katere venomer odmeva zvonjenje zvona želja. Nanj v upanju na uresničitev svojih skritih sanj pozvoni skoraj vsakdo, ki prispe na otok. Obisk cerkve lahko združite z vzponom na prenovljeni zvonik, nato pa se pogrejete v Potičnici, kjer vam postrežejo s sveže spečeno potico.

Romantično okoli jezera

Športne prireditve

Pot okoli Blejskega jezera vedno znova jemlje dih. Dobro uro trajajoč sprehod z roko v roki, ali vožnja s tradicionalno kočijo sta lahko prav romantična v vseh letnih časih. Pravljična zimska kulisa je za številne razlog, da si prav tu izmenjajo zaobljube o večni ljubezni. Blejski otok je tudi pozimi priljubljena izletniška točka, do katere vas z brega jezera po-

V zimskem času pa je pester tudi koledar športnih dogodkov na Bledu in v okoliških krajih, s katerimi je Bled tesno povezan. Zimsko plavanje, pohod na Galetovec, smučarskotekaški maraton ter svetovni pokali v biatlonu, alpskem smučanju in smučarskih skokih so razlog za obisk Bleda za aktivne udeležence in navijače. * vl

30. januarja 2024

Dolina Soče

No, pa povejte, kje je lepše!

Vito Avguštin

Č

e ste ljubitelji aktivnosti na prostem, potem je dolina Soče zagotovo tisti kotiček, ki ga morate obiskati. Kot kajakaši ali kot raftarji boste odkrivali lepoto kanjonov in tolmunov, v katerih uživajo tudi ribiči in kopalci. Tisti, ki greste raje peš, boste uživali v visokogorju in osupljivih razgledih vse tja do Jadranskega morja. Nad izjemno naravo in možnostmi se navdušuje tudi vse več kolesarjev, ki lahko izbirajo med različnimi težavnostmi potmi. Še tisoč je možnosti – lahko poletite z jadralnim padalom, lahko zberete pogum za padalski skok iz letala, se spustite po eni izmed najdaljših zipline jeklenic; lahko preprosto uživate v miru, naravnem okolju in čisti naravi; lahko obiščete številne muzeje, med katerimi

30. januarja 2024

izstopa Kobariški, lahko se sprehodite do cerkvice svetega Duha v Javorci ali pa do trdnjave Kluže.

Za večino predlogov je sicer najbolj primeren čas, ko se sneg stopi in zlije v Sočo. Škoda, ker na spletnih straneh še ni jasno, koliko bo letos na primer stala destinacijska kartica Dolina Soče, ki je lani prinašala precejšnje ugodnosti.

Recimo proste vstope za glavne znamenitosti in muzeje ali pa za brezplačne vožnje z avtobusi od Bovca do Mangartskega sedla, Lepene, na Virje ali do Čezsoče, pa tudi iz Tolmina do Javorce, Tolminskih korit ter Kobarida do Vrsnega, Kolovrata, Robidišča in Breginja.

No, ampak do poletja je še daleč, le nekaj dni pa nas loči od pustnega časa in na vas čakata Drežniški in Ravenski pust, ki spadata med najbolj znana

pustovanja v Sloveniji. Ta lepi in Ta grdi, ki na pustno soboto privabijo na plano domačine in številne obiskovalce, s še številnimi drugimi liki tvorijo sprevod, ki prebivalcem nosi srečo in veselje. Ta lepi obiščejo vse hiše v vasi in s plesom in glasbo voščijo vsega dobrega, v zameno pa jih domačini obdarijo z dobrotami in denarjem, Ta grdi pa preganjajo otroke in jih posipajo s pepelom.

Drežnica je tudi sicer zanimiva – recimo z zanimivimi freskami poslikana cerkev sv. Justa v Koseču, ki je bila zgrajena v 13. stoletju, o grozotah prve svetovne vojne vedno odprta zasebna zbirka Botognice, ljubitelji umetnosti pa se lahko podate na sprehod od Drežnice do Koseča, kjer so ob poti razstavljena dela umetniških delavnic Lepota v lesu in kamnu. *

oddih 33

Hrvaško Zagorje

V deželi Matije Gubca in zagorskih štrukljev

O

b omembi hrvaškega Zagorja gurmani pohvalijo lokalne jedi, med katerimi so najbolj znani štruklji, ljubitelji zgodovine pa bodo z veseljem poudarili, da so bili v Zagorju rojeni številni hrvaški velikani, umetniki in uporniki, kot je sam Matija Gubec, ter da je pred sto tisoč leti krapinski pračlovek tam našel svoj dom.

Lahko bi rekli, da je bilo Zagorje priljubljen cilj že v kameni dobi.

Po poteh Matije Gubca Leto 2023 so v Zagorju namenili uporniku Matiji Gubcu. Na pobočju hriba poleg gradu Oršić v Gornji Stubici, ki gleda na dolino Stubice, stoji 6,5 metra visoka figura Matije Gubca, za njo pa se dvigata dve simetrični krili – vsaka dolga 20 metrov in visoka 7,5 metra –, zapolnjeni z bronastimi reliefi, ki prikazujejo več kot tristo podob. Na eni strani so prizori bitke pri Stubici, možje, konji, spopad plemiške vojske in upornih kmetov, na drugi pa panorama takratnega življenja. V spodnjem delu desnega krila je upodobljen Petrica Kerempuh v naravni velikosti s tamburico v rokah. Avtor spomenika je Antun Augustinčić, dokončan pa je bil ob 400. obletnici kmečkega upora in na dan odprtja Muzeja kmečkih uporov (v omenjenem gradu) leta 1973.

Gubčev kip je za javnost odkril sam Josip Broz – Tito, in če ga boste natančneje pogledali, boste v njem opazili obrazne poteze samega maršala.

Raziskovanje Gornjih Stubic lahko nadaljujete do Gubčeve lipe, ki stoji ob cerkvi svetega Jurija. Drevo je staro več kot 400 let in je torej edina živa priča kmečkega upora leta 1573, saj je po ljudskem izročilu prav pod njim Matija Gubec zbiral svoje somišljenike in jih od tam vodil v boj za pravico. Lipa je danes visoka devet metrov, obseg njenega debla pa je 4,7 metra. Ob lipi pozornost pritegne majhna klet Pod lipo, kamor je vsekakor vredno zaviti na odlične zagorske štruklje, razočarale pa vas ne bodo niti preostale lokalne jedi. Da o vinski kapljici ali žganici ne izgubljamo besed. Da bo beseda z domačini stekla na sproščen, hudomušen način, pa vam pove že opozorilo na pasji uti, da gostišče namesto psa čuva hud gosak.

34 oddih

Gubčeva lipa ob starem gostišču, ki ponuja odlično lokalno kulinariko. Foto: Vesna Levičnik

Kolesarska pot Stubiška dediščina Stubiško območje lahko odkrivate tudi na 16,5 kilometra dolgi kolesarski poti Stubiška dediščina. Pot je primerna za družine, je enostavna, brez dolgih vzponov. Najlažje bo, če se po njej podate pred Termami Jezerčica, ki so obvezno družinsko postajališče na stubiškem območju, in nadaljujete proti jugu. Kot so zapisali v Turistični skupnosti območij Donja Stubica in Gornja Stubica, je treba biti pozoren na nivojski prehod (Andrejev križ) in na križišču s Topliško cesto, kjer zavijete levo. Del poti vodi po glavni prometnici, ki pa ni gosta s prometom.

Na poti – natančna navodila lahko najdete tudi na spletni strani zagorjebike. com – boste odkrivali zanimive kotičke Zagorja. Od Majsecovega mlina do gozdne in označene poti Poučne steze Dubrava, kjer se na urejenem izviru lahko okrepčate in z najmlajšimi člani tudi preberete izobraževalne table. Sledijo najzahtevnejši vzpon poti na vrh klanca do gradu Oršić, krajši spust in ponovno manjši vzpon do Gubčeve lipe. Pot nato pelje do Spominskega parka Rudolfa Perešina in naprej vse do dvorca Golubovec. Makadamska pot vas vodi naprej do ribnika Golubovec, ki ribičem zagotavlja mirno oazo vse od leta 1979. Po počitku v tišini ribnika in gozda se vrnite do začetka poti

in Term Jezerčica. Kot že omenjeno, je pot primerna za družine in kolesarje s slabšo telesno pripravljenostjo. Pazite na promet in uživajte v bogastvu stubiške dediščine.

Tito še vedno pritegne množico V Kumrovcu so ponosni na nekaj tisoč slovenskih gostov, ki jih obiščejo vsako leto. Nekateri pridejo kar s kolesom iz Slovenije ali iz Tuheljskih Toplic, kjer počitnikujejo. Veliko je tudi dnevnih izletnikov, ki jih obiščejo zaradi številnih dogodkov in delavnic, ki jih v vasi organizirajo ob koncu tedna. Zagorska vasica Kumrovec, ki leži ob gozdnatem območju reke Sotle, je tudi rojstni kraj nekdanjega jugoslovanskega predsednika Josipa Broza – Tita, kjer se začne tudi ogled kumrovške prve etnovasi na prostem z ohranjenimi izvirnimi hišami s prehoda iz 19. v 20. stoletje. Kot meni Tatjana Brlek, je Tito še vedno magnet za številne goste, ki prihajajo iz držav nekdanje Jugoslavije. Da ga tudi tujci niso pozabili, pričajo obiski gostov z vsega sveta. Večina hitro zdrvi do njegovega kipa, enega redkih, ki še stoji, in se pred njim slika. Navadno s stisnjeno pestjo na sencih pozirajo za slikanje s telefonom.

Kustosi muzeja na prostem v Titovi rojstni hiši niso želeli postaviti spomenika njemu, njegovemu življenju. Ohranili so 30. januarja 2024

zibelko, za katero domnevajo, da je v njej spal mali Josip, prav tako nekaj pohištva družine Broz. Zanimiva je tematska razstava o pionirkah in pionirjih, zato ne manjkata temno modra titovka in rdeča rutica, ki so včasih osnovnošolcem slavnostno posadili na glavo in so ju z vso resnostjo in odgovornostjo nosili, ko se je to seveda pričakovalo. V branje ponudijo tudi prisego ob vstopu med Titove pionirje.

Regija termalnih vrelcev Hrvaško Zagorje je odlična destinacija tudi za nekajdnevni oddih. Če iščete sprostitev in pobeg od stresnega vsakdana, potem izberite terme. Izbor je pester, kot so Aquae Vivae, Terme Tuhelj, Terme Jezerčica, Hotel Matija Gubec … Glamping vas Terme Tuhelj nudi edinstveno namestitev v neposredni bližini vodnih atrakcij in znamenitosti pa ponuja izjemne počitnice v 26 luksuznih klimatiziranih in ogrevanih mobilnih hiškah s prostornimi terasami. Na voljo sta tudi wellness bazen z vodnimi masažami znotraj glamping vasice in ogrevan otroški bazen. Na voljo je tudi wellness s finsko in parno savno, masažnimi sobami, whirlpoolom in prostorom za sprostitev.

30. januarja 2024

Zagorski štruklji brez medu ali marmelade Na poti iz Desnića mimo Krapinskih Toplic proti Krapini lačnega popotnika privabi turistična vasica Vuglec Breg. Gre za rezultat ustvarjalne in romantične vizije družine Vuglec, ki je želela dediščino svojih prednikov, starega Vugleca, spremeniti v trajno vrednost. Kar 12 hektarjev velik vinograd daje grozdje, iz katerega pridelujejo vrhunska vina, prav tako večkrat nagrajene penine. V zaselku Vugleci so prvotno živele tri družine, med vojno v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja pa sta se dve družini odselili. Družina Vuglec je kupila parcele in preuredila vse hiše v turistične namene. Če boste obisk Zagorja izkoristili za podaljšan konec tedna, si pri Vuglečevih rezervirajte kočo Imba. Na pogled majhna in s slamo krita tipična zagorska hiša, od koder se pogled odpira po goricah, skriva savno in romantični masažni bazen. Tudi kulinarika restavracije, ki se ponaša z Michelinovim priporočilom, temelji na lokalni, avtohtoni kuhinji.

Ne glede na to, kaj boste naročili, si za konec obvezno privoščite še zagorske štruklje, ki jih v domači kuhinji pripravljajo vsak dan sveže. * vl

Krapinski muzej neandertalca Dobrih 20 minut vožnje iz zaselka Vugleci stoji pred leti obnovljen in moderniziran Muzej krapinskega neandertalca. Najprej si ogledamo uvodni 15-minutni film, ki so ga ustvarjalci posneli na različnih koncih Hrvaške. Če vas bosta navdušili vrhunska kostumografija in maska, vam razkrijejo, da so za njo poskrbeli mojstri, ki so se podpisali pod kultno trilogijo Gospodar prstanov. Sprehod skozi nastanek življenja, od velikega poka do evolucije človeka, odkrivanje fosilov v Krapini in podroben razvoj krapinskega neandertalca in njegovega načina življenja, pa vse do sprehoda človeka na Luni, je enkratna izkušnja, za šolarje tudi izredno poučna.

oddih 35

Vukovarsko-sremska županija

Kulen, popolna Vito Avguštin

Znameniti kulen je nepogrešljiv del ponudbe. Foto: TZ Vinkovci

T

o je neskončna ravnica, ki jo obdajata Donava in Sava, in se napaja s šestimi drugimi rekami, kjer se obronki Fruške gore združujejo s slavnimi iloškimi vinogradi, tu je zibelka hrastovega gozda in vinogradov, pa domačega kruha in vina, kulena in žganja, dukatov …

Najlepša prazgodovinska zgodba

Zgodovina kleti Iločki podrumi se je začela leta 1697. Foto: TZ Ilok

V najbolj vzhodni hrvaški županiji je nešteto kolesarskih poti Foto: Jaka Gasar

Zagotovo je krivično, ker vas je zagotovo veliko že bilo v tej županiji, pa tega niste niti opazili, ker ste se peljali mimo po avtocesti. Mimo. Mimo vseh neverjetnih doživetij in zanimivosti, ki vas tam čakajo. Recimo, ali ste vedeli, da je na tem območju pred tisočletji živela ena najnaprednejših prazgodovinskih kultur? Rodila se je na bregovih Donave, v Vučedolu, nekaj kilometrov vzhodno od Vukovarja in čas je, da odkrijete najlepšo prazgodovinsko zgodbo o Vučedolcih, ki so znali šteti čas, oboževali so glasbo, pridelali prvo pivo, bili pravi umetniki keramike … Izdelali so tudi najstarejši indoevropski koledar v obliki sklede, najden v sosednjih Vinkovcih.

V Sremu in Slavoniji je sicer vse slastno in okusno, tu je pravi raj za vse, ki uživajo v dobri domači hrani. Na tem območju je hrana v resnici obilna in raznolika kot nikjer drugje, ljudje pa so gostoljubni.

Ponudili vam bodo ocvirke, kulen, šunko, slanino, klobaso, zabeljeno s sirom, pa ajvar …, sledila bo krepka juha ali pikantna jed iz kotlička. Potem je na vrsti popolna pečenka, na koncu pa slastni piškoti vseh barv in velikosti. Nazdravili boste z dišečim žganjem, vsak obrok pa spremlja vrhunsko vino iz znamenitih vinogradov, ki so ga uživali tudi kralji …

Hrana za sladokusce

Prazgodovinski muzej v Vučedolu na Hrvaškem. Foto: Darko Bilanđić/Muzej

36 oddih

Oglejmo si enega od jedilnikov: za hladno predjed boste dobili kulen, sirovo omako, smetano in slanino. V jušniku nato prinesejo kokošjo juho z rezanci, za toplo predjed pa vam bodo ponudili piščančja jetra na čebuli. Za glavno jed bodo na mizo prinesli šokaški zrezek – v zrezek zavijejo kulen, sir in šunko, vse skupaj pa potem panirajo v moki, jajcih in drobtinah in ocvrejo – s pečenim krompirjem. Če ste ljubitelj rib, pa bo 30. januarja 2024

pečenka, krap in sto razlogov, da se ustavite prijal tudi donavski paprikaš. Poleg seveda sodi krompirjeva solata z zeljem in peso. Za konec pa palačinke ali salenjake ali karkoli s sremsko marmelado.

Veliko preveč hrane, težka hrana? Na vzhodu Hrvaške to ni problem, saj je brez števila možnosti, kako te kalorije tudi porabiti. Lahko se na primer odločite za eno od šestih tematsko urejenih, označenih in trasiranih pohodniških in kolesarskih poti, od katerih štiri vodijo na 253 metrov visoko Skandalo, skrajno vzhodno kontrolno točko Hrvaške planinske obvoznice na Fruški gori. Kdor bo izbral Poti Odescalchija, najdaljšo izmed šestih poti, se bo podal na 22 kilometrov dolgo pešačenje ali kolesarjenje od vasi Bapska do posestva Ladanjski Principovac. Prav na tem posestvu

30. januarja 2024

je leta 1710 znamenita iloška knežja družina, po kateri je pot dobila ime, zasadila prvo trto traminca. Danes je Principovac ena izmed najatraktivnejših vinorodnih leg na celinskem Hrvaškem, ki je v lasti Iloške kleti. Mimogrede: poletna hiša družine Odescalchi je danes sodobna restavracija in razgledna točka, korak stran od nje so udobni apartmaji, vse skupaj pa je dobra izbira za počitnice s pridihom luksuza.

Kolesarske in pešpoti Na vzhodu Hrvaške je sicer prepletenih na stotine kilometrov kolesarskih poti.

Popeljejo vas ob rekah, skozi gozdove, slikovite vasi in zgodovinska mestna jedra … Na primer v Gozdarski muzej v

Bošnjacih, pa naprej mamut v naravni velikosti, ki je edinstvena priložnost za selfije. Naslednja izbira za izlet je adrenalinski park v Cerni z vsemi vrstami sadnega drevja, ki ga najdemo od severa Afrike do severa Evrope, Gradište, Bošnjaci in Tordinci pa so privlačne destinacije za kmečki turizem.

Mesto Vukovar ponuja baročni center, v gradu Eltz je Mestni muzej, ki je prejel evropsko nagrado Silletto za najboljši muzej v Evropi. Vsekakor obiščite Muzej vučedolske kulture, če vam bo čas dopuščal, pa tudi rojstno hišo kemika, nobelovca in častnega meščana Vukovarja Lavoslava Ružičke. V poletnih mesecih se lahko osvežite na Vukovarski adi, vendar pod pogojem, da boste pokusili specialiteto, to je krap na vilicah. *

oddih 37

Plitviška jezera

Bi se odpravili na izlet ali pa bi preživeli kar Vito Avguštin

Plitviška jezera so izjemna in čudovita tudi pozimi. Foto: Boris Kačan

N

arodni park Plitviška jezera, ena izmed najbolj znanih in privlačnih turističnih in naravnih znamenitosti na Hrvaškem, je v nekaterih pogledih še lepši pozimi. Saj veste, zamrznjeni slapovi, okoli pa sneg in drevesa odeta v belo preobleko.

Narodni park Plitviška jezera je sicer najstarejši in največji nacionalni park sosednje Hrvaške in je že od nekdaj privabljal ljubitelje narave. Plitviška jezera so pred 45 leti uvrstili na Unescov seznam svetovne dediščine. Zaščiteno območje obsega nekaj manj kot 300 kvadratnih kilometrov. Zanimivo je, da je v veliki večini pokrit z gozdom, manjši del pokrivajo travniki, v nasprotju s prepričanjem pa je vodnih površin le za dober odstotek celotne površine parka. V parku je 16 jezer, ki so razdeljena na zgornja, ki so v zimskem času zaprta za obiskovalce, in spodnja, ki so ta čas odprta za ogled.

Trajnostni razvoj parka V skladu s trajnostnim razvojem parka zadnja leta omejujejo število obiskovalcev. Park Plitviška jezera je namreč prejel srebrno nagrado Green Desti-

38 oddih

nations. Ta prestižni certifikat zajema štiri ključne komponente trajnostnega razvoja: družbeno, okoljsko, ekonomsko in kulturno. Optimalno število ljudi, ki se lahko dalj časa zadržujejo v parku, je rezultat leta 2019 uvedenega sistema upravljanja. Kot ugotavljajo, je namreč spletna prodaja vstopnic z urnimi omejitvami in omejitvami vstopa omogočila večji nadzor nad dostopom obiskovalcev in urnikom, vse to pa je prineslo pozitivne učinke. Eden od ukrepov, da bi se obiskovalci bolj enakomerno razporedili čez celo leto, je tudi ugodna ponudba v zimskem času oziroma vse do konca marca.

Cenejše vstopnice To pomeni, da bodo za vstopnico odrasli odšteli po 10 evrov, od aprila dalje pa vas bo stala 23,5 evra, od junija pa kar 40 evrov. Otroci, stari od 7 do 18 let, bodo zdaj plačali 4,5 evra, od konca marca do konca maja 6,5 evra, od začetka junija pa 15 evrov. Do začetka aprila bodo poleg tega brezplačna tudi vsa parkirišča, na katerih je sicer treba odšteti po evro na uro. Številni obiskovalci pravijo, da je obisk Plitvic pozimi še lepše doživetje

Eden od ukrepov, da bi se obiskovalci bolj enakomerno razporedili čez celo leto, je tudi ugodna ponudba v zimskem času oziroma vse do konca marca.

kot poleti. Prvič, ni tolikšne gneče, če okolico pobeli sneg in so nekateri slapovi ujeti v led, pa je res vse skupaj prav čarobno nepozabno.

Vašo denarnico pa bo kar osiromašilo, če boste postali med obiskom lačni.

V restavraciji Jezero so juhe po 5 evrov, naravni zrezek na žaru s krompirjem vas bo stal 25 evrov, za malo porcijo špagetov bolognese za otroke pa boste odšteli 12 evrov. Še nekoliko višji cenovni razred je v restavraciji Lička hiša: tradicionalni krožnik z jagnjetino in teletino izpod peke s krompirjem za eno osebo stane namreč 52 evrov, kar niti ni tako malo.

Ob tem je treba opozoriti, da lahko v gostinskih objektih na tako imenovanem jezerskem območju plačujete le s plačilnimi karticami.

30. januarja 2024

celo poletje v Plitvicah?

V Plitvicah kot prostovoljec

Do konca marca boste za vstopnico odrasli odšteli po 10 evrov; od aprila dalje vas bo stala 23,5 evra, od junija pa kar 40 evrov. Otroci, stari od 7 do 18 let, bodo zdaj plačali 4,5 evra, od konca marca do konca maja 6,5 evra, od začetka junija pa 15 evrov. Do začetka aprila bodo poleg tega brezplačna tudi vsa parkirišča, na katerih je sicer treba odšteti po evro na uro.

30. januarja 2024

Še vedno pa imate možnost, da se vključite v prostovoljski program Zeleni varuh, ki ga izvajajo že od leta 2016.

Do zdaj je v okviru tega programa svoj prosti čas namenilo temu zaščitenemu območju več deset prostovoljk in prostovoljcev. Veseli vas bodo v juliju ali avgustu, vaše naloge, če vas bodo izbrali, pa bodo zagotavljati osnovne informacije o delovanju sistema za obiskovalce, posredovati osnovne informacije o naravnih procesih v parku, pa tudi o pravilih obnašanja, v primeru kršitev jih boste morali nanje opozoriti.

Obenem pričakujejo, da boste izvajali ankete obiskovalk in obiskovalcev, da boste do prihoda pooblaščenih oseb zagotovili obiskovalcem pomoč v primeru

nesreče in še kaj. Za to boste dobili brezplačno namestitev in prehrano.

Kakšne lastnosti pričakujejo od vas, če se boste prijavili? Vsekakor morate biti komunikativni, in vsekakor vam delo z ljudmi ni v breme, ampak v njem uživate. Pripravljeni se boste izobraževati, biti pa morate potrpežljivi in strpni, zagotovo pa tudi iznajdljivi. Že vnaprej je seveda treba navesti opozorilo, da boste morali opravljati delo in izpolnjevati zadolžitve ne glede na vremenske razmere. In kakšne so zahteve glede poznavanja jezikov? Za komunikacijo z osebjem parka Plitviška jezera je zaželeno znanje hrvaščine ali angleščine, sicer pa naj bi kandidati, ki niso hrvaški državljanke ali državljani, obvladali obvezno angleščino in vsaj še en tuji jezik. *

oddih 39

Otok Rab / Juxta Mare

Virtualni muzej ribištva in ladjedelništva

P

od južnim pobočjem skalnatega masiva Kamenjak, na toplejši strani otoka Raba, sta se ugnezdili vasici Banjol in Barbat. Dejstvo, da na tem položaju otok Rab in sosednji otok Dolina zapirata blag morski kanal, zaščiten pred vsem in vsakomer, je razlog, da je bilo to že od antičnih časov naseljeno območje. V starih poročilih se na tem območju omenja skrivnostni Colentum, ki je medtem brez sledi izginil morda tudi v kakšni morski kataklizmi, vsekakor pa priča o želji po trajni naselitvi tega morskega kanala. Območje je s prednostmi, ki izhajajo iz obilice sonca, pitne vode in rodovitne zemlje, dragoceno za organizirano življenje, o čemer pričajo številni zgodovinski ostanki že iz obdobja antike in pred njo.

O koreninah trajnostnega turizma na Rabu Obdobje med obema svetovnima vojnama je za obubožane vasi prineslo velike spremembe. Srednjeevropska gospoda, željna aktivnega preživljanja prostega časa, je odkrila nedolžnost severnega Jadrana – blagodejni aerosol v kombinaciji s čistim zrakom Velebita, nedolžno čistim morjem in neokrnjeno obalo, in vse to kot sestavni del svojega novonastalega posla v prihodnosti – turizma.

Zmedeni domačini so izvedeli za novo in nepredstavljivo novost – kopanje.

Tako rekoč čez noč je prišlo do »poplave« novih obrazov, novih običajev, novih prijateljev, a tudi novih priložnosti. Iz novonastalega družbenega pretresa se je izkristaliziral nov, takoj širše sprejet pojav, tako imenovani gost.

V zgodnjih dvajsetih letih prejšnjega stoletja so hoteli vzklili kot gobe po dežju, a čarobna lepota otoka je kriva, da je naraščalo povpraševanje po prostih sobah. Za dodatno sobo v hiši so domačini po potrebi tudi izselili manj vrednega sostanovalca in tako dobili dodatno ležišče. Globoko v sebi so domačini svojega gosta častili z neizrekljivim spoštovanjem. Čim prej je bilo treba narediti prvi korak k trajnostnemu turizmu, dodati več prostora.

Svoje skromne proizvodne presežke so zdaj lahko prodajali doma. Hitro je bilo ugotovljeno, da sta otoško sadje in zelenjava neprimerno boljšega okusa od celinskega, ribe, ki plavajo v okoliškem

40 oddih

Informativne table predstavljajo virtualni muzej ribištva, pomorstva in ladjedelništva na otoku Rab. Foto: TZ Rab

morju, pa z razlogom nosijo vzdevek plemenite, zato je povpraševanje po njih še danes veliko. Kot posledica trajnostnega turizma se je povečal tudi ulov. Naval je bil tako velik, da se Zagreb še danes hrani z rabsko ribo.

Novonastala turistična panoga je skupnost na začetku ujela nepripravljeno, saj na otoku skoraj ni bilo cestne infrastrukture. Ves promet je potekal po morju ali peš po kozjih poteh, pogosto tudi s pomočjo osla. Gostov, željnih kopanja, je bilo vedno več in najlepša nedotaknjena kopališča so bila peš nedosegljiva. Kdor je imel čoln, je imel tudi podjetje. Narediti je bilo treba še tretji korak k trajnostnemu turizmu, izdelati čolne. In vso to zgodbo lahko zdaj spremljate v virtualnem muzeju, zasnovanem leta 2022.

Pomorska beležka Muzej je dolg 3700 metrov oziroma 5285 korakov povprečno visokega odraslega človeka. Muzejska ponudba zajema 13 lokacij, ki vključujejo ladjedelce, ribiče in pomembno zgodovinsko arhitekturo, ki priča o civilizacijskem poteku omenjene otoške pokrajine. Ime projekta Juxta Mare izhaja iz dejstva, da je celotna muzejska vsebina umeščena na promenado

ob morju, na vsaki posamezni lokaciji pa je postavljena kovinska konstrukcija z obojestranskimi panoji (dvojezičnimi), opremljenimi z besedilom in fotografijami na temo samih točk na promenadi.

Na panojih so tudi pomembni podatki, povezani s celotno potjo (položaj na zemljevidu, razdalja do sosednje točke izražena v metrih in številu korakov, ime in tematika drugih točk itd.). Vsaka tabla ima na vidnem mestu QR-kodo, ki po nalaganju v sodobno »pametno« telefonsko napravo postane ključ do vhoda v muzej iz naslova projekta – virtualni muzej.

V virtualnem delu ima obiskovalec možnost, da si na zaslonu svoje naprave ogleda celotno progo z vsemi točkami, videnimi iz zraka, ter virtualno dostopa do vsake posebej in si ogleda njene vsebine.

V času turistične sezone so na progi za okrepčilo odprti številni gostinski objekti. Med hojo imate možnost okusiti pristne jedi v nekaterih najboljših restavracijah na otoku. Pot se razteza vzdolž jugozahodne obale otoka in je v lepih sončnih zimskih dneh zaščitena pred hladnimi nevihtami. V tem letnem času je priporočljivo, da s seboj prinesete svojo pijačo ali hrano, ker je večina lokalov žal zaprtih, zato pa lahko Banjol in Barbat doživite v njuni izvirnosti. * vl 30. januarja 2024

30. januarja 2024

oddih 41

Infrastruktura

Nov krški most že do leta 2029?

H

rvaške avtoceste (HAC) so objavile razpis za izdelavo projektne dokumentacije in vpliva na okolje za izgradnjo novega mostu na otok Krk, ki bo vključeval cestno in železniško povezavo.

Obstoječi krški most so začeli graditi leta 1976, za promet pa je bil odprt leta 1980. V zadnjih letih je na tem delu vse več daljših zastojev, ki jih niso odpravili kljub temu, da so leta 2020 ukinili plačilo mostnine.

Ker je v prihodnjih letih v načrtu še izgradnja pomorskega terminala v Omišlju, je želja, da se z izgradnjo novega mostu celovito reši problem povezanosti otoka Krka s celino. Lokacija novega mostu na otok Krk bo nekoliko bolj južno od starega in bo potekala po polotoku, kjer sta trdnjava Maltempo in znana plaža Voz. Od novega mostu naprej bo povezava proti Omišlju potekala še po enem

42 oddih

viaduktu dolžine 900 metrov in skozi novo zgrajen predor dolžine 740 metrov.

Priključek na otoško magistralo bo v bližini zdajšnjega križišča za letališče. V načrtu je, da se v prihodnjih treh letih pripravi vsa dokumentacija, potem pa se začnejo gradbena dela, ki naj bi trajala najmanj dve leti, a verjetno pred letom 2030 še ne bo nove prometne povezave Krka s celino.

Štirje cestni pasovi za rešitev prometnih zagat Novi most na otok Krk bo dvonadstropni. Zgornje nadstropje bo namenjeno cestnim vozilom, v vsako smer bosta urejena po dva vozna pasova. Kot pa kažejo projekti, ni predvidena direktna povezava na novo avtocesto Križišće– Žuta Lokva. Po spodnjem delu mostu bo potekala železnica, kjer bodo zgradili dva železniška tira, ki bosta namenjena

povezavi novega pomorskega terminala Omišalj z železniškim omrežjem.

V načrtu tudi nova cesta do Baške Stari krški most naj bi tudi po izgradnji novega še ostal v funkciji, ideja pa je tudi o izgradnji nove cestne povezave do Baške po vzhodnem delu otoka in bo povezala kraje Omišalj, Dobrinj, Vrbnik in Baška. Dolžina nove ceste je 23 km. Na tem delu Kvarnerja poteka tudi izgradnja nove avtoceste Križišće–Žuta Lokva v dolžini 56 kilometrov. V prvi fazi bodo zgradili polovični profil avtoceste, po katerem bo promet potekal dvosmerno, potem pa bodo dodali še drugo polovico.

Sedaj dela potekajo na odseku Selce– Novi Vinodolski, kjer se gradi obvoznica.

Decembra lani so pripravili tudi razpis za izgradnjo odseka Križišće–Selce, sledita pa še dve fazi Novi Vinodolski–Senj in Senj–Žuta Lokva. * vl

30. januarja 2024

Francoska cesta na Biokovo

Cesta, ki naj bi spremenila tok svetovne zgodovine Po gorski cesti Biokova se sprehajajo divji konji. Foto: lstock

N

ajvišja in najbolj skrivnostna obalna gora na Hrvaškem, po mnenju številnih tudi najlepša, skriva endemično floro in favno. Poleg starodavnih gozdov in 1500 vrst rastlin je Biokovo dom številnim vrstam metuljev; če pogledate od blizu, boste na surovih skalah planine videli gnezditi beloglavega orla, varni pred pogledi in po samo njim znanih poteh pa se gibljejo volkovi, lisice, jazbeci in divji prašiči.

Vedno lahko na poti srečate na vašo družbo nepripravljene gamse ali radovedne muflone. Po cesti se sprehajajo napol divji konji, ki se zavedajo, da jih boste ustavili in z njimi morda naredili kakšno fotografijo. Tudi na Biokovu brez oslov ne gre. Ljubko vam bodo pomolili glavo skozi okno avtomobila in neusmiljeno prosili za kakšen priboljšek. Ob vseh teh naravnih danostih ni presenetljivo, da je bil največji del Biokova razglašen za naravni park – prvi na Hrvaškem. A poleg naravnega bogastva navdušuje tudi neživi svet.

tudi pretekli francosko cesto. Cesta je bila zgrajena pred približno 210 leti, zasnovana pa je bila tako, da rahel naklon omogoča prehod konjem in vozovom. Francoska cesta je znana tudi kot Napoleonova cesta, saj so se s prihodom francoskega cesarja v Dalmaciji začele graditi prve ceste po starem veku. Benečani se z gradnjo cest niso obremenjevali, ker so imeli pomembnejše delo – boj proti Turkom.

Zanimivo je, da Napoleonova cesta ni bila ustvarjena samo za povezovanje dalmatinskega Zagorja, ampak tudi ljudi; njena vloga je bila spodbujanje gospodarskega in družbenega razvoja. Napoleonovi načrti so bili grandiozni: francoska cesta naj bi povezala cesto od Karlobaga do Ljubljane in naprej do Pariza. Prav tako do Kotorja in naprej, celo do Carigrada. Napoleon je verjel, da bo tako lahko francoska vojska prišla do Carigrada in od tam vkorakala v Rusijo. A cesarsko cesto so po Napoleonovem porazu pri Leipzigu prenehali graditi.

Danes lahko tako samo ugibamo, kako bi se pisala zgodovina, če ne bi bilo tako.

Cesta, zgrajena pred 210 leti Cesta predstavlja lokalno dediščino Med raziskovanjem Biokova vas pot lahko popelje po francoski cesti, še eni biokovski znamenitosti. Deset minut vožnje iz Brele boste prispeli na začetek poti, ki enako navdušuje tako izkušene planince kot tiste, ki se radi sproščeno sprehajajo po naravi in občudujejo njene lepote. Tisti najbolj ambiciozni so na eni izmed dirk 30. januarja 2024

Za uresničevanje Napoleonovih idej je bil zadolžen francoski predstavnik v Dalmaciji, maršal Auguste Marmont.

Prebivalstvo se je moralo poleg vojaške dolžnosti udeleževati javnih del, za kar običajno niso prejeli nobenega nadomestila, razen vojaškega kruha ali dveh

Tudi po več kot dvesto letih vpliva narave, kot so potresi in rastoča vegetacija, so nekateri deli tega pravljičnega makadama videti kot prvi dan. Poznavalci menijo, da je francoska cesta eden izmed najboljših dalmatinskih primerov, kjer je jasno razbrati, kako je nastala kraška mojstrovina takratne gradnje cest. obrokov. Delali so štiri dni na teden in uporabljali svoje vozove in konje. Toda ljudje so imeli Marmonta radi in arhitekturni spomenik predstavlja lokalno dediščino, saj so jo gradili domačini, inženir, ki je projektiral cesto, pa je bil Frane Zavoreo s pomočniki. Čeprav je cesta dolga le en kilometer in 370 metrov, je bilo delo zelo zahtevno. Strmo območje med 357 in 443 metri nadmorske višine so premagovale serpentine, ki so se vrstile druga za drugo. Prebiti je bilo treba skale in zgraditi podporne zidove, visoke do šest metrov. Tudi po več kot dvesto letih vpliva narave, kot so potresi in rastoča vegetacija, so nekateri deli tega pravljičnega makadama videti kot prvi dan.

Poznavalci menijo, da je francoska cesta

oddih 43

Francoska cesta Foto: TZO Brela

eden najboljših dalmatinskih primerov, kjer je jasno razbrati, kako je nastala kraška mojstrovina takratne gradnje cest.

Korak za korakom po francoski cesti, z vonjem sredozemskih zelišč v nosu in neresnično lepimi razgledi, se odpira

44 oddih

Fotogeničnost skritih kotičkov Biokova Foto: TZO Brela

pogled na otoke, raztresene po modrini, redko se tudi zgodi, da se pogled odpre vse do Italije.

A francoska cesta je le začetek zgodbe o mogočnem Biokovu, ki skriva marsikatero skrivnost in zanimivost. S krajem

nedaleč od Brela, imenovanem Nevista Stina, je povezana zanimiva legenda o deklici iz zaledja Biokova, ki se je proti materini volji odločila poročiti v revnem, primorskem kraju. Mati je zagrozila s kletvico: »Ko morje zagledal, bog daj,

30. januarja 2024

Biokovsko oko: Razgledišče, kjer nastajajo neresnične razglednice

da okameni!« Ko so prispeli na mesto, od koder se vidi morje, so se svatje po izročilu spremenili v kamen.

Danes neverjetno lepa, a tudi skrivnostna kraška lepotica na vsakem koraku skriva zanimivosti. Zato se obiskovalci

30. januarja 2024

Grki so Biokovo imenovali »jadranska gora«: Adrion. Njeno latinsko ime je bilo Mons Slavorum, kar pomeni »slovanska gora« ali »slovanski hrib«. Ker se sneg na vrhu obdrži velik del leta, so mu ljudje najverjetneje dali ime zaradi snežne beline. Iz besede bilak, ki pomeni bel sneg, je nastalo najprej Bilkovo, nato pa Biokovo. Ne glede na ime ta gora, ki se dviga iz morja, skriva številne zanimivosti – tako naravne kot »nenaravne«, kot je skriti kompleks, ki ga je Tito zgradil za primer atomske vojne, ali spektakularna razgledna točka v obliki podkve Skywalk Biokovo. Na prvi pogled z Makarske riviere Biokovo in

njegove pečine vzbujajo strahospoštovanje, ko pa se poglobite v skalnato notranjost, se začnejo odkrivati številne zanimivosti. Ena od njih je Šuplja stina ali Biokovsko oko, nedaleč od Brela. Nenavadno oko, ki ga je narava izklesala v skalo, vzbuja začudenje in občudovanje tako turistov kot domačinov.

Kot velikanska leča, idealna za fotografiranje razglednic, se skozi skalo vidijo vsa Brela in obala. Okoli mogočne gore pozorno spremlja vse dogajanje ob njenem vznožju in v okolici, a da prideš do nje, se je treba dobro obuti in s seboj prinesti dovolj vode in zaščite pred soncem.

vedno znova vračajo. A tako lepo, kot je Biokovo, je tudi mogočno, zato ga ne gre podcenjevati. Če se odločite za pustolovščino, pojdite po preverjenih poteh in s seboj vzemite dovolj vode. Če lahko izbirate čas odhoda, upoštevajte,

da so izleti najlepši, ko se močno poletno sonce umiri in se sezonski vrvež poleže.

Zato je najboljši čas za izlet na Biokovo pred vrhuncem poletnih mesecev ali po njem. Takrat ima sprehod s pogledom na neverjetno lepo morje poseben čar. * vk

oddih 45

Trendi v wellnessu

Leto, osredotočeno na splošno dobro počutje

N

ovo leto, novi wellness trendi.

In medtem ko so bile lani v ospredju nekoliko bolj nenavadne oblike sprostitvenih in lepotnih ritualov, se zdi, da bo leto 2024 veliko bolj ležerno in osredotočeno na splošno dobro počutje ter individualne potrebe. Kajti če gre verjeti napovedim, vam ne preostane drugega, kot da pripravite pohodne čevlje in loparje za badminton ter se obrnite na AI za nasvete za nego kože. Naj vam povemo, kaj lahko letos pričakujemo.

Zbogom kofein (in alkohol) Zdi se, da je prvemu jutranjemu odmerku kofeina odbilo slovo, saj na sceno vstopajo alternative, kot so matcha, kava z gobami in kave brez kofeina. Če sodimo po svetovnih trendih, se bo v prihodnjih mesecih, pa tudi letih, vedno več ljudi posegalo po napitkih z malo ali brez kofeina. Prav tako je še vedno prisoten lanski trend zmanjševanja ali popolne opustitve pitja alkohola.

Počasno potovanje Stres, služba, obveznosti, podnebne spremembe ... Vse to vpliva na ljudi, ki so preprosto – utrujeni. Minili so časi potovanj, na katerih je bilo treba vse videti takoj in zdaj, z neštetimi selfiji in dnevno načrtovanimi aktivnostmi.

Iščejo se mirnejše destinacije, usmerjene v splošno dobro počutje. Priporočamo vam pestro ponudbo slovenskih zdravilišč in term. Pestra ponudba Term Čatež vse leto in vsak dan v letu ponuja različne storitve in različne tipe nastanitev. Tako imenovana »de-sezonalizacija« je njihova strategija in tudi eden izmed njihovih sloganov ('365 dni v letu') že od samega začetka razvoja termalnega turizma v Termah Čatež.

Nova in že odprta je Wellness riviera, v fazi prenove do meseca maja 2024 pa je tudi Center zdravja in lepote v hotelu Terme. Zdravilna termalna voda, čist zrak in pravljična pokrajina nedotaknjenih gozdov, savne, solna soba, wellness, meditacija, številni tretmaji in kulinarični užitki so recept, da se boste domov vrnili kot novi in pripravljeni na vse izzive.

46 oddih

Wellness riviera v Termah Čatež. Foto Terme Čatež

Manj zaslonov, več zelenja

Badminton je spet tu

Čas je, da se ločimo od računalnikov, pametnih telefonov in družbenih omrežij ter preživimo več časa v naravi. Letos bo v ospredju čim večja abstinenca od čarov sodobne tehnologije. To pomeni umik iz zaprtih prostorov in uživanje v naravi in svežem zraku. Med najbolj priljubljenimi aktivnostmi ostaja pohodništvo, ki je v času pandemije doživelo razcvet, vse pogostejši pa bodo tudi dolgi sprehodi.

Najljubša igra iz otroštva se vrača. Po zadnjem poročilu Pinterest Predicts Report je badminton hit. Ta platforma namreč beleži kar 45-odstotno povečanje števila ljudi, ki iščejo teme, povezane s tem športom. Zato tecite v kleti in podstrešja, saj se loparji zagotovo skrivajo v kakšnem kotu.

Renesansa nege telesa

Lepotna industrija bo kmalu doživela pomembno revolucijo, saj postaja umetna inteligenca (AI) vedno bolj iskana. Integracija umetne inteligence bo vidna v različnih vidikih, vključno z algoritmi za analizo kože, prilagojenimi rutinami nege kože in personaliziranimi lepotnimi izdelki. Razvijajoča se uporaba umetne inteligence bo marsikomu pomagala poiskati pravo nego ne le za kožo, temveč tudi za lase in nohte.

Strokovnjaki pa svetujejo, da se je pri dermatoloških boleznih priporočljivo zanesti na strokovno človeško znanje, zato za začetek napovedujejo kombinirano uporabo tehnologije in človeškega strokovnega znanja. * vl

V letu 2024 bo v ospredju nega telesa. Od tretmajev na domu, številnih zdravilnih krem do specializiranih tretmajev v wellness centrih – vse je podrejeno mehki, svilnati koži. Tako so se domislili v Termah Laško, kjer ponujajo wellness programe na osnovi lokalnega piva (ali hmelja) in medu. Masaža s pivom kožo globinsko navlaži, nahrani in deluje diuretično, medtem ko medena sprostitev, koncept, ki so ga v Sloveniji prvi razvili v Termah Laško, vključuje številne nege obraza in telesa, kopeli in program v savni. Vse v skladu z naravo in trendi za letošnje leto.

Umetna inteligenca

30. januarja 2024

30. januarja 2024

oddih 47

Kamping in karavaning

Lepota trenda Vesna Levičnik

N

a Hrvaškem so tudi lansko leto imeli zelo dobro sezono, saj so imeli za odstotek več nočitev kot prejšnje leto, je pa tudi res, da je bilo manj gostov v avgustu, kar je posledica višjih cen in tudi vremenskih težav v začetku avgusta.

Kot ocenjuje Klemen Hren, urednik portala avtokampi.si, so k tej številki nočitev veliko doprinesli tudi pavšalisti, ki jih je še vedno največ v kampih v Istri in Kvarnerju.

Cena pavšalov za sezono kampiranja 2024 »Cene pavšalov v letu 2024 bodo ponovno višje, predvsem zaradi povišanja cen energentov in s tem posledično tudi vseh drugih stvari,« je povedal Hren, ki pa med drugim opozarja na še en problem: »Število parcel, namenjenih pavšalistom, je vsako leto manjše in številni kampi, predvsem v Istri in Kvarnerju, ne sprejemajo več novih pavšalistov. Običajno imajo stari pavšalisti možnost podaljšati pogodbo za naslednjo sezono do konca februarja in šele takrat bodo kampi točno vedeli, koliko parcel se bo sprostilo in koliko jih bodo lahko ponudili novim pavšalistom.« Kot je tudi zapisano na portalu avtokampi.si, je bilo lani npr. še nekaj prostora v kampih Park Umag, Lanterna, Valkanela, Bi Village, Pineta v Fažani, v kampih v Premanturi in Medulinu ter v kampu Medveja pri Opatiji. »Žal ni več možen pavšal v kampih Amarin in Porton Biondi v Rovinju, tudi iz kampa Pila v Punatu na otoku Krk so sporočili, da bodo omogočili pavšal samo še starim gostom.«

Kampiranje se spreminja v luksuzni turizem

Romantika kampiranja, kot smo je bili vajeni še pred nekaj desetletji, počasi izgublja bitko na račun iskanja po luksuznem turizmu. Foto: Istock

Lanska sezona kampiranja je bila znova odlična, vse več ljudi je, ki bi radi počitnice preživeli v kampih. V zadnjih letih je vsako leto veliko povpraševanje po pavšalnih parcelah, čeprav so cene pavšalov vse višje, vse težje pa je dobiti prosto parcelo.

48 oddih

Romantika kampiranja, kot smo je bili vajeni še pred nekaj desetletji, počasi izgublja bitko na račun iskanja po luksuznem turizmu. Vedno manj je šotoristov, večino prevladujejo avtodomi, počitniške prikolice in mobilne hiške, ki zahtevajo urejene parcele. Tipičen primer tega, v katero smer se razvija kampiranje, je otok Pag, ki bo letos dobil prvi kamp s petimi zvezdicami – kamp Aminess Avalona Resort. »Nov kamp Aminess Avalona Resort se bo marca 30. januarja 2024

kampiranja se nadaljuje letos odprl na zahodni strani otoka Pag in bo navdušil s ponudbo družinskega kampiranja in številnimi bazeni. Vse mobilne in glamping hišice bodo narejene v črnomaljskem podjetju Adria Dom,« je povedal Hren in dodal, da bo kamp zelo moderno urejen, saj bo zadostil kriterijem za pet zvezdic in pridobitev naziva ADAC Superplatz. Odprt bo od konca marca do sredine oktobra.

Ob urejenih parcelah bo vključeval tudi mobilne hišice in glamping hišice, skupno pa bo prostora za okoli 1.800 gostov. Posebnost kampa bo, da bodo številne parcele in hišice imele svoj bazen, dodatno pa bo urejen tudi vodni park z večjimi bazeni in tobogani. Na voljo bo kar pet toboganov in največji bo dolžine 76 metrov in višine 12 metrov, na voljo pa bodo tudi tobogani dolžin

30. januarja 2024

66, 35, 26 in 17 metrov. Voda v bazenih se bo dodatno dogrevala, kar pomeni, da bo imela nekje 3 do 4 stopinje Celzija višjo temperaturo od običajne, kopanje pa bo glede na vreme omogočeno nekje od maja do septembra.

Hrvaška ima kar 24 Superplatz kampov In prav kategorizacijo kampov določa nemški avtoklub ADAC, ki ima več kot 21 milijonov članov, njihove vsakoletne nagrade najboljšim evropskim kampom pa pomenijo najvišji dosežek na področju ponudbe kampiranja. »Ob nagradah ADAC Superplatz, ki jo prejmejo samo kampi, ki so znotraj strogih ocenjevalnih kriterijev dobili pet zvezdic, pa vsako leto podelijo tudi prestižne na-

grade ADAC Camping Award za posebne dosežke,« je povedal Hren.

Letos je nagrado ADAC Camping Award prejel kamp Čikat na Lošinju, in sicer za projekt novega spletnega rezervacijskega sistema za parcele in mobilne hišice, ki omogoča rezervacijo točno določene parcele z uporabo interaktivnega zemljevida.

Gostu je tako omogočen hiter pregled prostih parcel v določenem terminu, vsaki parceli pa je dodana fotografija in 360-stopinjski posnetek ter podatki o dimenzijah, senčnosti, opremljenosti (voda, elektrika, odtok) in oddaljenosti od morja. »To je že tretja posebna ADAC nagrada za kampe blagovne znamke Camping Cres & Lošinj.

Pred leti jo je prejel njihov kamp Slatina za projekt kampiranja s psom Camping cum cane, v letu 2019 pa kamp Čikat za projekt Varno kampiranje, ko so popisali vsa dre-

oddih 49

Mobilne hiške v kampu Term Čatež. Foto: Terme Čatež

Med novimi prejemniki s petimi zvezdicami in nazivom Sup

vesa v kampu, pripravili sistem vzdrževanja debel in sajenja novih dreves.« Če ima kamp naziv Superplatz je to dokaz, da bodo gostje dobili zelo kakovostno kamping storitev in veliko dodatne ponudbe ter tudi organizirano animacijo.

Tako je za leto 2024 ADAC podelil Superplatz plaketo 192 kampom iz celotne Evrope. Največ kampov s petimi zvezdicami imajo v Franciji, in sicer kar 46, sledita Italija z 38 odličnimi kampi ter Hrvaška, ki ima že 24 takšnih kampov. »V Sloveniji za zdaj še nimamo kampa, ki bi prejel takšen naziv, upamo pa, da se zadeve spremenijo že v letu 2025. Imamo pa dva kampa z oceno 4,5 in to sta kamp Šobec v Lescah in kamp Terme Čatež,« je povedal Hren, ki na vprašanje o razvoju slovenskih kampov dodaja: »Največ se trenutno vlaga predvsem v kampe znotraj Julijskih Alp. Predvsem na Bledu in v Bohinju, dva kampa v Lescah in če morda izpostavim še kamp v Kobaridu. Je pa treba vedeti, da je pri nas kamping sezona precej krajša kot na Hrvaškem. Zaradi vremenskih razmer so predvsem že omenjeni kampi manj prilagojeni hladnejšemu vremenu.«

bilnahisica.si, ki na enem mestu združuje mobilne hišice v kampih po Sloveniji, na Hrvaškem in tudi v Italiji. »Kar je tudi za slovenskega gosta zanimivo, saj je uporaba mobilnih hišk v kampih primerna že za prvomajske praznike. Prednost omenjene spletne strani je tudi možnost primerjave cen.« Uporabnik dobi na enem mestu ponudbo kampov in turističnih agencij, ki tržijo mobilne hiške. Slednje je značilno predvsem za Italijo.

Trend mobilnih hišk

Ko nanese beseda na avtodomarstvo, Hren izpostavi nov trend potovanja. »Predvsem dobro situirani starejši pari, ki potujejo sami, brez odraslih otrok, namesto klasičnega avtodoma najamejo vankombije. Veliko ljudi se tudi odloči, da klasičen kombi predelajo po svoji želji. Tudi pri nas je kar nekaj ponudnikov, ki se ukvarjajo s tem in nekaj od njih se bo tudi predstavilo na sejmu Alpe-Adria,« je povedal Hren. Dejstvo je, da se je z velikim avtodomov veliko težje pripeljati v mesto, kot so denimo Firence ali kakšno drugo toskansko mesto, prav tako do obrobja Alp in Dolomitov.

Dobrih dvajset let je, od kar smo mobilne hiške začeli postavljati tudi v naši regiji. »So drugačna oblika namestitve v kampih, s katerimi se podaljšuje sezona in privabi nov tip gostov. Po covidu so ljudje, ki so prej zahajali v hotele, družinske počitnice začeli preživljati v mobilnih hišicah. Te nudijo več fleksibilnosti, hkrati pa udobje boljšega apartmaja in z vso dodatno ponudbo, ki jo nudi kamp. Govorimo o različnih dnevnih animacijah, urejeni plaži, parkirišču, trgovini in tudi restavraciji,« je povedal Hren in opozoril na portal mo-

50 oddih

Naziv ADAC Superplatz prejmejo samo tisti kampi, ki zadovoljijo kriterije za pet zvezdic na petih področjih od kvalitete sanitarij do urejenosti parcel, ponudbe trgovine in restavracij, prostočasnih aktivnosti in animacije ter možnosti kopanja, urejenosti plaže in bazenov.

Trend »vankombijev«

Med novimi prejemniki s petimi zvezdicami in nazivom Superplatz so na Hrvaškem trije kampi, ki jih tudi posebej izpostavljamo: • Kamp Kovačine na otoku Cres, kjer so v zadnjih letih veliko postorili na urejenosti in ekološkem delovanju, v gornjem delu kampa so zgradili bazen, dodali fitnes, wellness in otroško igralnico, postavili 20 mobilnih hišic slovenskega proizvajalca Adria Dom in en sanitarni objekt prilagodili za hladnejše razmere.

• Kamp Amadria Park Šibenik je urejen v sklopu večjega turističnega naselja, kjer gostom nudijo bogato dodatno ponudbo, imajo vodni park, bazen ob plaži, moderne sanitarije in zanimivo gostinsko ponudbo znotraj vasice urejene v dalmatinskem slogu.

• Kamp Stobreč v Splitu, ki je urejen ob robu mesta in nudi uživanje ob morju, hkrati pa nudi možnost ogleda starega dela mesta z Dioklecijanovo palačo. Zelo lepo urejen kamp, kjer so pred nekaj leti uredili wellness in zunanje bazene, prenovili restavracijo, vsako leto zamenjajo starejše mobilne hišice z novejšimi. V kampu so zelo dobrodošli tudi psi, za katere imajo tudi urejen poseben del plaže.

30. januarja 2024

Avtokampi kamping kartica Avtokampi kamping kartica vam omogoča popuste v več kot 200 kampih v Sloveniji, na Hrvaškem, v Italiji ter BiH in Srbiji. Kamping kartico naročite oz. obnovite, shranjeno pa imate v svojem profilu na spletni strani.

Gre za elektronsko kamping kartico, ki jo avtomatsko prejmete ob registraciji na portal Avtokampi.si v zavihku »Moja kartica«. V kampu jo ob prijavi na recepciji pokažete preko mobilnega telefona, lahko pa si jo tudi natisnete. Popusti na Avtokampi kamping kartico veljajo za individualno kampiranje in ne veljajo za pavšale. Popusti se običajno ne seštevajo z drugimi popusti. V primeru posebne cene,

ki velja za dve osebi, se dodatne osebe prištejejo po ceniku kampa. Izjema velja za kampe podjetja Maistra (Vrsar, Rovinj), kjer še ni mogoče doplačilo za dodatne osebe. Doplača se tudi turistična taksa in prijava. Kartica velja za osebe, prijavljene na eni parceli. Za odobritev popusta morate kamping kartico pokazati že ob prijavi v kampu! Imetnikom kamping kartice Diners Club podarja članarino za prvo leto (1. včlanitev za nove člane). Kartica Diners Club je potovalna plačilna kartica, ki omogoča nakupe na obroke tudi v tujini, tako lahko tudi kampiranje ali pavšal plačate kar s kartico.

jališč za avtodome je vključenih že več kot 150 lokacij po vsej državi. Postajališča so razporejena v tri skupine. Začasna parkirišča brez oskrbe so namenjena krajšim postankom. Številna nudijo delno oskrbo oziroma oskrbo po dogovoru, vedno več pa je takšnih, ki avtodomarjem

ponujajo bogato infrastrukturo in vse za udoben večdnevni postanek. Počivališča za avtodome in kampi nudijo dostop do pitne vode, elektrike in interneta, urejene sanitarije in možnost čiščenja. V pomoč pri načrtovanju počitnic v Sloveniji vam je lahko zemljevid postajališč. *

perplatz na Hrvaškem je tudi kamp Kovačine na otoku Cres.

Zaradi specifičnih potreb avtodomarjev, ki so veliko bolj mobilni kot klasični karavaning turisti s počitniškimi prikolicami, so v državah, v katerih je avtodomarski turizem najbolj razvit, začeli postavljati posebna postajališča za avtodome. V slovensko mrežo posta-

30. januarja 2024

oddih 51

Beer Bulli

Kultni VW kombi spremenili v potujočo pivnico Vesna Levičnik

V

olkswagnov T1 z imenom Beer Bulli je dobrih šest desetletij star kultni kombi, ljubkovalno imenovan tudi hipi bus, ki ga je Matej Špehar skupaj s prijatelji leta 2016 potegnil iz rečne struge Rižane.

Ideja o prenovi starega kombija, ki ima v notranjosti sode za pivo, ob strani pa štiri pipe in ozek točilni pult, je Špehar našel na Facebooku.

Atrakcija slovenskih cest in prireditev Prvo poskusno vožnjo je legendarni hipijevski kombi opravil do Londona. »Spomnil sem se, da so prijatelji šli celo stavit, da z njim ne bom prišel čez Ljubelj. In sem, počasi – kombi ne potegne več kot 100 km/h, prišel do cilja. In to ob točno dogovorjenem času na točno določeno lokacijo,« se je spominjal Špehar in razložil, da se jim je zdela premierna vožnja do angleške prestolnice takrat nekaj samoumevnega. »Šli smo obiskat partnerske britanske pivovarne, ki so

podprle prenovo našega veterana. Šli smo tudi na nekaj pintov piva, jasno,« je dodal. Za tiste, ki Bullija še niste srečali na cesti ali na katerem od številnih dogodkov, tudi kulinaričnih, naj povemo, da je seksi kombi oborožen in obtežen s slovenskimi kraft pivi, kozarci in vso pripadajočo kramo, danes dejansko vandrajoča točilnica. Ko ob bok pod štiri pivske pipe namestijo še točilni pult v obliki jadralne deske, Bulli postane zvezda vsake zabave. Beer Bulli je namreč specializiran za točenje kraft piv, kot pove Špehar, si stranka lahko izbere pivo tudi po želji.

V vseh teh letih pa je na števcu zbral že častitljivih trideset tisoč kilometrov. »Največ seveda po Sloveniji, dvakrat smo bili z njim v Beogradu, enkrat smo bili povabljeni na poroko v Hamburg.« Zgodovina in zgodba prenove kombija je v besedi in sliki zapisana kar na samem avtomobilu. In namesto modre barve, kot je bil kombi nekoč, se je Špehar s svojo ekipo odločil za novo podobo. »Ko imaš avto enkrat razstav-

Matej Špehar Foto: Marko Delbello Ocepek

ljenega na prafaktorje, ti je dosti vseeno, v katero barvo ga boš pobarval. Klepar mi je predlagal kombinacijo zlato-bele in le redki v njej prepoznajo pivsko kombinacijo,« pove in samo grob pogled v notranjost avtomobila pove, da gre za

Srečali ga boste tudi na sejmu Alpe-Adria Beer Bulli je projekt, pri katerem je Matej Špehar s pomočjo prijateljev, ki so tudi finančno pomagali pri prenovi (na crowdfundingu so zbrali več kot 30.000 evrov), restavriral star kombi, ki je nekaj desetletij ležal v Rižani. Obnovljen in poln življenja, kombi z dobrodelnimi akcijami vrača družbi. Kot potujočo pivnico pa si ga je mogoče tudi izposoditi tako za poroke, rojstnodnevne zabave kot tudi za manjše in večje poslovne dogodke.

Za pivce piva je nekaj najlepšega, da si pivo lahko natoči sam. Zato izkoristite priložnost in kot povabi Matej Špehar: »Pridite na naj pivo.« K Okvirju Foto: Marko Delbello Ocepek

52 oddih

30. januarja 2024

Za tiste, ki Bullija še niste srečali na cesti ali na katerem od številnih dogodkov, tudi kulinaričnih, naj povemo, da je seksi kombi oborožen in obtežen s slovenskimi kraft pivi, kozarci in vso pripadajočo kramo, danes dejansko vandrajoča točilnica.

precej »špartansko« opremo. »Klop, na kateri se trije neradi stiskamo. Okna se odpirajo ročno, originalen je tudi radio,« pove, in glede na vse se upravičeno postavi vprašanje – je kombi ekipo že pustil na cesti? »Samo enkrat, pa še to tehnično gledano ni crknil na cesti, ampak v garaži. Je bila pa napeta situacija, saj smo se ravno odpravljali na poroko v Goriška brda. Startali smo nekoliko prej, saj smo morali na poti ustaviti še v pivovarni Reservoir Dogs v Novi Gorici, da dvignemo še en sod piva za poroko. No, hoteli smo startati prej, saj se je ob vžigu iz motornega prostora slišal nenavaden ropotajoč zvok.« Ko smo odprli motorni prostor, je bilo takoj jasno – strgal se je jermen.

Saj zamenjati ga ni problem, če ga imaš in če ni že sobota popoldan. Hitro smo šli v akcijo, pri Potokarju (hvala, ker so nas počakali in niso zaprli trgovine) smo našli ustrezen jermen, vmes pa ugotovili, da je “zacvetela” tudi jermenica.

Bulli bolj popularen kot nevesta Beer Bullija lahko najamete tako za manjše kot večje poslovne dogodke.

Pripelje nas tudi na fantovščino in dekliščino, pri moških svatih na poroki pa se tudi zgodi, da vsaj za kratek čas zasenči celo neveste. »Zanimivo je videti, ko mine ves protokol okoli poročnih 30. januarja 2024

običajev, kako se svatje radi držijo tega kombija. Pogosto se zgodi, da kombi spremlja celodnevno dogajanje. Pomeni, da zjutraj začnemo pri ženinu, se nato skupaj premaknemo do neveste, kjer se spije še kakšen kozarec piva.

Parkiramo lahko tudi pred cerkvijo, kjer poteka cerkvena poroka in nato še pred magistratom,« pove Matej Špehar in doda, da se Bulli pogosto v garažo vrne šele v zgodnjih jutranjih urah. »Se je že zgodilo, da me s kombijem niso spustili domov. Bullija vedno damo v uporabo skupaj z voznikom. »Pri alkoholu se lahko zelo hitro zgodijo kakšne sicer zanimive zgodbice za pogovore v naslednjih dneh. V primeru poškodbe – zlomljenega ogledala, luči ali ne nazadnje tudi polomljene pipe, žal ne moreš skočiti po rezervni del v prvo trgovino,« pove Špehar, ki tudi doda, da imajo pri dobavi piva za sam dogodek dobre povezave

Beer Bullija lahko najamete tako za manjše kot večje poslovne dogodke. Pripelje nas tudi na fantovščino in dekliščino, pri moških svatih na poroki pa se tudi zgodi, da vsaj za kratek čas zasenči celo neveste.

s pivovarji, zato pivo – glede na željo naročnika, priskrbijo sami. »Dobavimo lahko vse, kar je v Sloveniji dobavljivo v sodih. Brez posrednikov, večinoma sode jemljemo neposredno pri pivovarjih, saj smo z njimi neprestano v stikih tudi za druge dogodke. Količine pa so odvisne od števila svatov, trajanja dogodka in seveda njihove žeje. Kombi je takšna atrakcija na poroki, da ga večina svatov kar posvoji in je poleg mladoporočencev najbolj priljubljena točka dogodka.

Torej se ga vsi pivopivci pridno držijo in večino časa pijejo pivo,« pove in doda, da izkušnje tudi kažejo, da je za poroko s približno 100 (kar zelo žejnimi) svati, kjer je točil Beer Bulli, od zgodnjega popoldneva do polnoči, dovolj približno 200 litrov piva. »In vedno imamo s seboj še kakšen rezervni sod. Piva nam ni še nikoli zmanjkalo.« V času epidemije, ko je bila prepoved oziroma so bile poroke številčno zelo omejene, prav tako ni bilo večjih družabnih dogodkov, je Beer Bulli sameval v garaži. Iz manjših zasebnih zabav se je porodila ideja o novem projektu – Karavana okusov. Leta 2021 so prvič na ceste zapeljali številni Food Trucki in ponudili novo različico druženja na prostem. Letos se bo karavana od maja do oktobra ustavila v kar dvanajstih slovenskih krajih. *

oddih 53

GASTexpo

Pridite in naučite se kuhati s profesionalci Vesna Levičnik Kranjska klobasa bo na letošnjem sejmu okusov prisotna tako pri peki pice, delavnicah kot tudi na lastnem razstavnem prostoru, kjer bo dogodek potekal v četrtek. Foto: dokumentacija Dnevnika

O

d kuhinjskega drobnega inventarja, krožnikov, kozarcev in pogrinjkov do najnovejše ponudbe profesionalnih kuhinj in aparatov. Nekateri že pri opremi uporabljajo umetno inteligenco in pametne rešitve, do sedaj najobširnejša ponudba zunanjega in notranjega pohištva vseh cenovnih razredov.

Katero pijačo ponuditi letos? »Zagotavljamo vam, da boste lahko uživali v vrhunskih koktajlih, ki bodo ohranili izjemen okus, tudi če se odločite za brezalkoholno različico. Naši izkušeni in prepoznavni barmani bodo poskrbeli, da bo vsak koktajl nekaj posebnega. Pustite se presenetiti ob obilici novih alkoholnih in brezalkoholnih pijač,« je povabila Nives Bartolič, projektna direktorica GASTexpo, in dodala, da nikakor ne gre zamuditi njihove pestre ponudbe piv, ki bo letos na sejmu še posebej izstopala. Če želite svojim gostom ponuditi odlično kavo, ne smete izpustiti delavnic za pripravo espresso kave ali se naučiti latte art. »Naši strokovnjaki bodo prikazali dragocena znanja in tehnike, ki bodo dvignile vašo kavo na novo raven. Našo priznano kranjsko klobaso, ki jo predstavlja GIZ Kranjska klobasa, in slovenski med bodo na kuharskih in pica delavnicah z inovativno uporabo presenetili obiskovalce,« je povedala in dodala, da bo dogajanje na sejmu tudi letos zaokro-

Sinergije okusov piva in sirov Na sejmu GASTExpo bodo predstavili spajanje butičnega piva in sirov iz Vipavske doline – Pivovarna Pelicon je združila moči z butično sirarno Golden Ring Cheese, da bi vam ponudili edinstveno izkušnjo okusov, ki bo navdušila vaše brbončice.

54 oddih

žile nadvse priljubljene šole pice in že 11. izbor NAJpicopek Slovenije.

Za sladko razvajanje bo vse dni sejma poskrbel slaščičar Klemen, ki bo poskrbel za rogljičke, pan de chocole, različne vrste kruha iz kislega testa in makrone. Vse dni sejma bodo potekale tudi delavnice z Boštjanom Palčičem. Palčič je strasten kuhar, ki svojo ljubezen do kuhanja deli že več kot 25 let. Z bogatimi izkušnjami v gostinstvu se je uveljavil kot priznan član kulinarične skupnosti. Vodil je več kot 300 tečajev, na katerih je usposobil več kot 5 tisoč udeležencev. Številni ga verjetno poznate iz TV-oddaje Dobro jutro ali kot promotorja kulinaričnega festivala Zagorje ob žlici. Večkrat pa je vodil tudi delavnice na GASTexpo sejmih okusov.

Spoznajmo slovenske zaščitene tradicionalne proizvode Tudi letos se bodo na sejmu predstavili tradicionalni kulinarični proizvodi, ki predstavljajo pomemben potencial v gostinstvu. Posebno mesto imajo tisti, ki so zaščiteni na evropski ravni in nosijo simbole evropskih shem kakovosti ZGO, ZOP ali ZTP. V četrtek, med 12. in 14. uro, ste vabljeni na razstavni prostor GIZ Kranjska klobasa v Hali A2 – 8 na predstavitev in degustacijo zaščitenih slovenskih kulinaričnih proizvodov.

Med njimi seveda kranjske klobase ter drugih mesnih dobrot z različnih delov Slovenije, ki jih lahko vedno s ponosom ponudimo svojim gostom. V soboto, 3. februarja, bo potekal dogodek Kranjska klobasa z Juretom Galičičem. »Če kdo ve, kako na sto in en način pripraviti kranjsko klobaso, je to prav gotovo Jure Galičič, nekdanji tekmovalec MasterChefa, odličen kuhar in velik ljubitelj te slovenske dobrote,« je povedala sogovornica in povabila na razstavni prostor, kjer bo Galičič pokazal nekaj uporabnih idej za pripravo kranjske klobase, s katerimi boste navdušili svoje goste. »Seveda

Naučite se kuhati z Boštjanom Palčičem • Sreda, 31. januar, Morski dan; naučili se boste pripravljati ribji brodet, dagnje na buzaro, pečeno mediteransko polento in solato.

• Četrtek, 1. februarja, Dan kranjske klobase; skupaj se boste naučili pripraviti obaro s kranjsko klobaso, ajdove žgance, kranjsko klobaso s pečenim krompirjem in mini burgerje s kranjsko klobaso.

Obiskovalci delavnice bodo pripravili tudi mešano solato s popečeno kranjsko klobaso.

• Petek 2. februar, Viva Italija; pod taktirko kuharskega mojstra bodo udeleženci pripravili bučkino juho, mesno lazanjo ali pljukance z govejo tagliato in solato. Vabljeni tudi na delavnico Zero waste, kjer bo Palčič delil nasvete, kako pospraviti hladilnik in pripraviti jedi iz ostankov hrane. bomo vse tudi pokusili in se prepričali, da je kranjska klobasa lahko res praktična, ne le okusna! Vedno jo lahko s ponosom ponudimo svojim gostom.« Vsak dan bodo potekala tudi Barcaffè predavanja, kjer bodo izkušeni baristi in bariste iz podjetja Atlantic Droga Kolinska prikazovali svoje znanje. Tako bo eno izmed predavanj posvečeno trajnostni kavi Barcaffè Flora, ki nosi certifikat Rainforest Alliance in je zapakirana v 100-odstotni reciklirani embalaži. Prav tako bo govora o kavi Barcaffe Gin Barrel Aged, narejeni iz izbranih zrn surove kave. Med staranjem v hrastovih sodih se v kavna zrnca vpije subtilna aroma gina Old Pilot's. * 30. januarja 2024

30. januarja 2024

oddih 55

56 oddih

30. marec 2023

30. marec 2023

oddih 57

58 oddih

30. marec 2023

30. marec 2023

oddih 59

60 oddih

30. marec 2023

30. marec 2023

oddih 61

62 oddih

30. marec 2023

30. marec 2023

oddih 63

64 oddih

30. marec 2023

30. marec 2023

oddih 65

66 oddih

30. marec 2023

30. marec 2023

oddih 67

68 oddih

30. marec 2023

30. marec 2023

oddih 69

70 oddih

30. marec 2023

30. marec 2023

oddih 71

72 oddih

30. marec 2023

30. marec 2023

oddih 73

74 oddih

30. marec 2023

30. januarja 2024

oddih 75

76 oddih

30. januarja 2024