Ekskurzija seminar Glažar - Benetke_Videm_Gorica by Henix Man

EKSKURZIJA BENETKE_VIDEM_GORICA seminar Gla탑ar_oktober 2014

URNIK ČETRTEK 30. OKTOBER 2014

PETEK 31. OKTOBER 2014

Ljubljana > Benetke LaBiennale di Venezia Ogledi Benetke Benetke > Videm

06:15 10:00

Hotel Clocchiati & Next

21:30

19:00

Odhod iz hotela po zajtrku Ogledi Videm Videm > Pradamano Pradamano >Cividale

08:00

Ogled tovarne Faber - Geza Cividale > San Floriano

14:00 15:00

San Floriano > Gorica Ogledi Gorica Večerja Gorica > Ljubljana

16:45

11:30 13:30

20:00

ZEMLJEVID POTI - Ljubljana B - Benetke

ZEMLJEVID POTI

ZEMLJEVID POTI - Videm - Pradamano E - Cividale del Friuli F - San Floriano del Collio G - Gorica - Nova Gorica - Ljubljana

ZEMLJEVID BENETKE

ZEMLJEVID VIDEM

- Hotel Clocchiati & Next B - Spomenik odporu Videm C - Po lovno tanovanj ka hi a - Trg Pradamano E - Tovarna Faber

ZEMLJEVID GORICA

F - Hi a SK G - Trg Sv. ndreja H - Grad Gorica - Nova Gorica - ercator Center NG

Dela: ►1949-50 Asilio Infantile Fielis di Zuglio ►1953-54 hiša Quaglia, Sutrio ►1956-58 naselje Treppo Carnico ►1956-61 tovarna električnih aparatov Zanussi, Pordenone ►1959-69 spomenik odporniškega gibanja v Vidmu ►1957-62 osnovna šola v Sutriu ►1960-64 Spa Arta, Udine ►1974 montažne šole v Valdadigeu ►1975-78 terme Kursaal Arta ►1978-86 Valdadige prefabricated schools, Videm in Benetke ►1979 Public housing, Videm ►1981-86 stavba banca commerciale Italiana, NYC ►1984-94 sodišče, Padova

GINO VALLE 1923 - 2003

arhitekt

Gino Valle je bil rojen v Vidmu leta 1923. Diplomiral je na IUAV v Benetkah leta 1948 , nato pa je z delom začel v pisarni svojega očeta Provino. Svojo dejavnost je nadaljeval s Studiom ARCHITETTI Valle . Leta 1951 je prejel štipendijo Fulbright in študiral na Harvard Graduate School of Design v Cambridgeu (ZDA), kjer je diplomiral iz urbanističnega načrtovanja. Od konca leta 1950 je bil svetovalec pri oblikovanju izdelkov v podjetju Solari in Zanussi. Za veliko svojih projektov je prejel nagrado Golden compass, leta 1995 pa enako za svoje karierne dosežke. Njegovo delovanje je bilo v glavnem na področju industrijskih zgradb, katerih tipični primerek je Zanussi tovarna v Pordenone (1956-61). Med leti 1963 in 1967 je bil član delovne skupine za izobraževanje na lCSID (Mednarodni svet društev industrijskega oblikovanja) , in postal njen podpredsednik. Leta 1964 je dosegel polno profesuro in predaval na številnih univerzah v Evropi, Južni Afriki in na Harvardu v ZDA. Leta 1972 je postal izredni profesor za arhitekturno zasnovo na IUAV v Benetkah in pet let kasneje redni profesor, poučeval je do leta 2001. Od 1975 je bil član akademije San Luca, prejel je Antonio Feltrinelli nagrado za arhitekturne dosežke ki jo je podelila Accademia Nazionale dei Lincei . Leta 1993 je postal častni član Ameriškega inštituta arhitektov, 2002 pa mu je bila podeljena srebrna medalja na šoli za umetnost in kulturo, s strani predsednika Italijanske republike. Umrl je v Vidmu leta 2003 .

Dela: ► 1953-1956 Pallazo Ca Foscari, Benetke, Italija ► 1954-1956 Venezuela-Pavilion, Benetke, Italija ► 1956-1964 Museo di Castelvecchio, Verona, Italija ► 1957-1958 Olivetti sho room, trg Sv. Marka, Benetke, Italija ► 1961-1963 Fondazione uerini stampalia, Benetke, Italija ► 1969-1978 Brion tomb and sanctuary, San Vito d Altivole, Italija ► 1973 Banca popolare, Verona, Italija

CARLO SCARPA 1903 - 1978

arhitekt Carlo Scarpa se je rodil v Benetkah leta 1906. Ko je bil star 2 leti so se preselili v Vicenzo, kjer je kasneje obiskoval srednjo tehnično šolo. Leta 1919 so se preselili nazaj v Benetke, kjer se je vpisal na Kraljevo umetnostno akademijo, smer arhitekturno risanje. Od 1922 do 1924 je bil vajenec pri arhitektu Francescu Rinaldu. 1926 pa je diplomiral kot profesor arhitekturnega risanja. V znak protesta povojni specializaciji stroke, namenoma ni nikoli opravil državnega preiskusa znanja, potrebnega za samostojno arhitekturno prakso, zato je v svojih projektih vedno sodeloval s partnerji. Bil je eden bolj obetavnih proizvejalcev stekla v Benetkah, preden je začel svojo kariero kot arhitekt. V letih 1933-1947 je bil umetniški direktor v tovarni stekla Venini. Scarpov sloves se je začel kazati šele po 2. sv. vojni, ko so njegova dela začela kazati vpliv Franka Lloyd Wrighta in Josefa Hofmana. Prvo pomembno delo tega časa je bila prenova Academie Museum v Benetkah, kje je posebno pozornost namenil tlem, vzorcem, kjukam itd., torej detajlom. Znal je izbirati materiale, ki so bili povezani med seboj in tudi s človeškim telesom. Tako je s svojim delom navdušil italjanskega arhitekta Francesca Albinija. Za svoje dosežke je dobil leta 1956 nagrado National Olivetti award for architecture in leta 1962 IN-ARCH National award for architecture za Museo di Castelvecchio v Veroni. 1972 je postal direktor arhitekturnega inštituta Beneške univerze. Umrl je leta 1978 na Japonskem, pokopan pa je na pokopališču v Brion, ki pa je eno izmed njegovih boljših del.

ela: 2005 FP hou e Codroipo talija 2008 FN1 hou ing dine talija 2008 N hou ing dine talija 2008 C hou e ith a imming pool dine talija 2010 Concept e ign RN mountain hou e Tarvi io talija 2010 Ca a della mu ica dine talija 2010 GP mountain hou e Hohenthurn u trija 2011 nateÄ?aj prvo me to HOP hou ing padova talija 2011 PR T C head uarter and production complex dine tal 2013 RN BE CH HO SE Lignano Pineta talija 2013 nateÄ?aj prvo me to V STO Vicenza u tainable to er Vicenza talija 2013 F BER head uarter dine talija

GEZA ARHITEKTI Stefano Gri, Piero Zucchi arhitekta Geza Gri e ucchi rchitetti je biro ki e ukvarja z večimi tipi načrtovanjaurbanizem arhitektura interieri indu trij ki dizajn. Gri in ucchi ta e izobra evala v Benetkah nato ta leta 1999 odprla voj biro v dinah. Njuna moderno t je trdna in talna hkrati pa prijazna in po tljiva do navad in tradicije. Ne eli v iljevati revolucionarne preobrazbe ampak pokazati da o premembe dobrodo le. z tega robnega polo aja e je biro GE uveljavil doma in v tujini. Njihovo delo je bilo večkrat nagrajeno doma kot tudi v tujini med drugim ta bila dvakrat med nali ti za zlato medaljo na milan kem trienalu ter zmagala v kategoriji za ebnih naročnikov. Leta 2013 ta bila v nalu za nagrado Evropke unije ie van der Rohe.

DELO: ►2006 - Cerkveni trg, Pradamano, Udine, Italija ►2009 - Pianoterra Caffee, Gorica, Italija ►2010 - Caffe’ Garibaldi, Gorica, Italija ►2010 - Auremiana pisarne, Sežana, Slovenija ►2011 - Mark medical pisarne, Gorica, Italija ►2011 - SK House, San Floriano, Gorica, Italija ►2011 - Trg Sv. Andreja, Gorica, Italija ►2014 - Prenova in sanacija okolice gradu, Gorica, Italija

►2014 - Nadstrešek javni zgradbi, Tramonti di Sopra (PN), I

Italija

DI DATO & MENINNO ARHITEKTI Luigi Di Dato, Claudio Meninno arhitekta

Di Dato & Meninno Architetti Associati je arhitekturni biro, katerega sedež se nahaja v Gorici. Ukvarja se z krajinskim, urbanističnim in arhitekturnim projektiranjem ter oblikovanjem notranje opreme. Ustanovitelja Di Dato in Meninno sta se izobraževala na fakulteti za arhitekturo v Benetkah, sodelovati sta začela leta 1999, leta 2007 pa sta skupaj odprla biro. Oba sta tudi poučevala na Fakulteti za arhiekturo v Trstu.

9 12

Delo v stroki in raziskovanje na univerzi jima daje možnost, da v vsak projekt pomembno vneseta svoj edinstveo rešitev. Pomembno se jima zdi tudi stalno izobraževanje. V njunih projektih lahko zaznamo dobro povezanost z naravo, kar se kaže z rabo naravnih materjalov (les, kamen).

ela: Nova cerkev 198 -88 Trevi o talija Nova cerkev 198 -88 Si tiana talija Nova cerkev obrega ezu a pa tirja 1989 Videm talija Sama a Hou e 1990-1993 Pa on tal Nova cerkev in Karita 1996 jdov Ä?inaSlovenija Fa ada tovarne nion 199 -1999 Ljubljana Slovenija Hotel Cllocchiatti 2001 Videm talija - Banka 2003 Ljubljana Slovenija

ALESSIO PRINCIC arhitekt le io Prinčič e je rodil leta 1958 v Vidmu. Njegov oče je imel tovarno pohi tva. tudij je pričel na ljubljan ki Fakulteti za arhitekturo kjer je leta 1982 diplomiral. Na podlagi te diplom ke naloge je na lednje leto prejel Pre ernovo nagrado za arhitekte. tudij je nadaljeval v Benetkah kjer je diplomo prejel leta 1985. V tem ča u je pričel delovati z arhitektom Federicom arconijem tudentom lvara lta Pierom Guidom v Firencah in ka neje tudi z veliko bolj poznanim Gino Vallejem v Vidmu. Leta 1990 je odprl voj la ten tudio v Ljubljani. Tam je na Fakulteti za arhitekturo kjer je leta 2005 prejel naziv docenta pričel z razi kovalnim delom pod mentor tvom arhitekta Petra Gabrijelčiča. Leta 1998 je prejel Plečnikovo nagrado ki je najpomembnej a nagrada za arhitekturo v Sloveniji za enodru in ko hi o in nagrado an agnini. ve leti ka neje pa je prijel nagrado Citta di Oderzo. Biro Princic&Partner ima edaj v Vidmu. Prinčič je edaj no ilec predmetov Studio 1 in Smart na maribor ki akulteti za arhitekturo. Leta 200 je prejel loven ko nagrado lati vinčnik in European de ign ard Steel v Luk emburgu. Prinčič je odeloval na tevilnih nacionalnih in mednarodnih oblikoval kih delavnicah v ilanu Tr u Ljubljani in Benetkah. Njegov arhitekturni opu je pe ter. Njegovi projekti o bili raz tavljeni v tevilnih kupin kih raz tavah po tevilnih me tih kot o Piran Celovec Videm Ljubljana ilano Pe cara Berlin Praga adrid ter o ebnih ki o bile raz tavljene v Ljubljani in na Vrhniki. Njegova dela o bila objavljena v revijah B Ori RCH C S BELL rchitektur ktuell Hi e mbient BR V C S B Leonardo hi e in Stilov Building Suite in N.Veliko e je ukvarjal z gradnjo cerkva kot o cerkve v Trevi u 198 -88 Si itiani 198 -88 dinah 1989 in jdov čini 1996 . Prav tako ima pe ter port olio hi ki jih je oblikoval tako v Sloveniji kot v taliji ter javnih zgradb. Prinčič e v vojem opo u ni ukvarjal amo z zgradbami temveč tudi z notranjim oblikovanjem in urbanizmom.

BIENALLE FUNDAMENTALS 2014

Rem Koolhaas Umetniški direktor letošnjega bienala je nizozemski arhitekt Rem Koolhaas, ki ni zgolj pripravil terena za predstavitev dosežkov sodobne arhitekture, ampak je načrtoval razstavo, ki je obenem raziskava. Ta je po njegovem prepričanju potrebna, saj je prepad med arhitekturo in civilno družbo vedno večji, poleg tega opaža nevarnost konformizma, ki jo pospešujeta ekonomija in tehnologija. Vse to med drugim zelo jasno sporoča osrednji del razstave, sodobni spuščeni strop, ki je obešen pod obnovljeno kupolo v sprednjem centralnem paviljonu, z vsemi cevmi in tehnologijo, ki je običajno prikrita. Zgornji strop-kupola je simbolični prikaz lepote in pomena pravi Koolhaas. Hkrati pa s pogledom v notranjost spuščenega stropa vidimo, kako korenito sta se ti dva spremenila. Fundamentals opisuje kot razstavo, ki sestoji iz treh glavnih komponent: 1. Centralni paviljon Elements Ta razstava je rezultat dvoletnega raziskovalnega studia s Harvardske šole za dizajn v sodelovanju z gostujočimi strokovnjaki. Podrobneje se posveti raziskovanju temeljev naših zgradb ki jih uporabljajo različni arhitekti, kjerkoli in kadarkoli tla, zid, strop, streha, vrata, okno, fasada, balkon, hodnik, ognjišče, stranišče, stopnišče, dvigalo, rampa. Razstava je izbor najbolj odkritih, presenetljivih in neznanih momentov ki rekonstruirajo globalno zgodovino vsakega elementa. Združuje starodavne, pretekle, sedanje in prihodnje verzije elementov, vsakega v svojem prostoru. Z namenom ustvarjanja različnih izkušenj so poustvarili več različnih okolij - arhiv, muzej, tovarna, laboratorij... Izdali so tudi 15 knjig, vsaka namenjena svojemu elementu, kot rezultat dvoletne študije.

2. Nacionalni paviljoni Absorbiranje modernosti 1914-2014 Prvič so nacionalni paviljoni vabljeni k odzivu na eno samo temo 65 držav preuči ključne trenutke iz stoletja modernizacije. Prezentacije tako začenjajo razkrivati kako se raznolika kultura materiala in drugačno politično okolje odražajo pri transformaciji modernosti iz generične v speci čno. Sodelujoče države vsaka na svoj način kažejo radikalno razdrobljenost modernosti v stoletju kjer se zdi vodilno homogeniziranje globalnosti. Razstava je razširjena po celem mestu. 3. Arzenal Monditalia Prav tako prvič sodelujejo tudi drugi festivali - Arzenal predstavlja pregled Italije, sestavljen iz 82 lmov, 41 arhitekturnih projektov in združitev arhitekture s plesom, glasbo, gledališčem in lmom, ki se vzporedno vključujejo s projekti in dogajanjem, svobodno na različnih mestih skozi razstavo. Vsak projekt v zadeva edinstvene in posebne pogoje, ki pa skupaj tvorijo celovit portret države gostiteljice. V času ključnih političnih sprememb so se odločili pogledati na Italijo kot temeljno državo, edinstveno vendar tudi kot simbol globalne situacije v kateri so države razpete med kaosom in uresničitvijo vseh svojih potencialov. Rem Koolhaas upa, da bo razstava sprožila posodobitev jedra arhitekture in samega arhitekturnega razmišljanja.

1 2 3 4 5 6 8 9 10 11 12 13 14 15

strop intro okno hodnik tla balkon a ada ognji Ä?e zid trani Ä?e eskalator dvigalo stopnice rampa treha

1 2 3 4 5 6 8 9 10 11 12 13 14 15

stro intr okn hod tla bal a ogn zid tra esk dvi sto ram tre

op ro no dnik

lkon ada nji če d ani če kalator igalo opnice mpa eha

BENEŠKI BIENALE: RAZSTAVA ELEMENTS Rem Koolha Kurator

O Producent Harvard GS Razi kava Calle Paludo 859 Venezia, Italia N 45.429 E 12.358

Raz tava je rezultat dvo-letnega razi kovalnega eminarja in e name to lavnim projektom arhitektom ali dogodkom iz zgodovine arhitekture po veča genealogiji po ameznih arhitekturnih elementov oziroma klopov kozi ča . Raz tava poka e kako o nekateri elementi oziroma tehnologije dolgo vztrajali v ča u brez kakr nihkoli modi ikacij medtem ko o e nekateri i temi močno preminjali ali e pojavili ele nedavno. Koolhaa ov namen je med drugim prikazati kako o kozi modernizacijo in pecializacijo pro e ije določeni elementi klopi ali i temi po tali domena drugih trok npr. in talacije dvigala kar je povzročilo izgubo uvereno ti arhitekturne di cipline. V na protju z prej njim bienalom ki je no il na lov Common ground Skupni temelji in ki je arhitekturno di ciplino izpra eval v razmerju do njene zunanjo ti politike ekonomije okolja in dru be o Element bolj amore erencialni. Po večajo e arhitekturni notranjo ti vpra anjem zgodovine razvoja in tehnologije. Koncept raz tave je kritika velike zgodovine arhitekture modernizma ne de inira kot velikega preloma preteklo tjo ampak kot erijo pre tevilnih manj ih tehničnih inovacij. zogibanje kla ičnim temam e ka e tudi v verjetno namen kem zanemarjanju prvin kega arhitekturnega elementa- tebra. Kljub zanimivemu konceptu ki o vetli nekatere relevantne probleme po mnenju nekaterih kritikov po tavitev me toma deluje kot ejem proizvajalcev vratnih kljuk oken ali markantnih elementov iztrganih iz vojega konteksta.

Bene ki ar enal je območje ki je bilo zgrajeno v ča u ko o bile Benetke republika in je največji indu tri ki objekt v Evropi zgrajena pred indu trij ko revolucijo. Se tavljen je iz biv ih ladjedelnic in voja kih kladi č. Benetke o produkcijo galej v teh pro torih zgradile politično moč ki jim voj ča omogočala obvladovanje celotnega redozemja. r enal je v voji unkciji ob tajal do . vetovne vojne dane pa omogoča izvedbo Bene kega bienala.

BIENALLE ARSENAL Venetian Arsenal 30122 Venice, Italija N 45.434 E 12.349

Rdeča nit leto njega bienala je torej nekak na kritika odobni arhitekturi ki poteka kozi tri klope razi kave V rkavanje moderno ti 1914-2014 rhitekturni elementi in onditalia . Rem trdi da kozi njih identi cira in predtavi elemente ki bi lahko bili odločilni za prenovljen odno med arhitekturo in dru bo. V i trije klopi o za tavljeni kot ča ovni pregled dru benega dogajanja kozi arhitekturno prak o ter e trudijo poja niti mi el da je med odobno arhitekturo in dru bo vedno večji prepad ki ga povečujeta ekonomija in tehnologija. Če mu je u pelo bomo videli po ogledu. Raz tava onditalia tako na primeru talije kozi 41 projektov razi kuje povezave med ekonom ko-polititičnim tanjem dr ave in odzivi pro tora in kulture na le to. Ni le plat orma za pred tavitev do e kov odobne arhitekture ampak razi kava ki eli dokazati da bi e tako arhitekturoa kot umetno t morala u merjati v pozorno načrtovanje ki bi upo tevalo elje in potrebe dru be. Ponuja paleto protor kih analiz arhitekturnih projektov ter tanje dru be in po ledično arhitekture lika tudi kozi druge umetni ke medije in ogra ke in dru beno kritične dogodke. ppolito Pe tellini Laparelli glavni kurator onditalie vidi raz tavo kot metodo ki bi e dala aplicirati tudi drugam. onditalia vključuje tudi druge ektorje lm ple gla ba Bene kega bienala z razlogom da nazorno pred tavi Evrop ko dr avo v ek tremnih razmerah. ma tudi me to ki e ukvarja pred tavitvjo aktualnih vetovnih problematik in je dobilo ime Excavating the Sky.

PRENOVA ATRIJA ITALJANSKEGA PAVILJONA Carlo Scarpa

Giardini Italija 45°25’43.1”N 12°21’24.0”E

Kiparski vrt je zasnoval arhitekt Carlo Scarpa v letu 19501952. Gre za preureditev atrija italjanskega paviliona, prvotno zasnovanega leta 1932, delo arhitekta Duilio Torres. Glavni elementi na vrtu so betonski stebri, bazeni z vodo in plo ča. Trije tebri o zajeti v grobi omet ki kot naravni element odvaja vlago. tirje ob toječi zidovi dvori ču o v celoti pokriti tek turo opeke. Opeke o različnih odtenkov. V horizontalnih pa ovih potekajo vzdol celotnega atrija. Pa ovi ohranjajo pomin na visoka plimovanja v Benetkah. Rezultat je površina, ki neopazno prihaja v nebo. Trije bazeni podobno pločniku e izvedeta na različnih vi inah in različni kromatičnih učinkih. Carlo Scarpa zaintere irani za podbujanje več zaznavnih vidikov uporabnika.

PAVILJON ŠVICA Bruno Giacometti 1951/1952 festival La Biennale, Benetke, Italija 45°25’56.9”N 12°20’11.3”E

Paviljon Švice je leta 1952 projektiral, eden najopaznejših švicarskih arhitektov obdobja po drugi svetovni vojni, Bruno Giacometti. Stavba je postavljena v objem dreves in kakor park, ki jo obko a generira občutenje vetlobe ter vetrov. S tem je izra ena ideja pred taviti vico kot odprto in pro čeno dru bo. Prikazuje vicar ko arhitekturo ti tega ča a: vetlobo poplavljena notranjo t goli izra eni materiali ki dajejo fasadi preproste arhitekturne detajle. a novan kot raz tavni pro tor za preminjajoče zbirke likovnih del pa je paviljon skorajda muzej moderne umetno ti v malem. Pro tori o za novani kot različne galerije namenjene zdaj likam ti ku drugič kipom. Svetloba je zaradi krošenj dreves in postavitve odprtin ter drugih arhitekturnih elementov nemoteča umetni ki vsebini. Postavitev paviljona sta narekovali zlasti dve drevesi, ki z grajenim delujeta kot naravni kulpturi obkro eni z velikimi kosi “pohištva”.

VENEZUELSKI PAVILJON Carlo Scarpa

vrt Giardini, Benetke, Italija 45.42, 12.35

Venezuelski paviljon je zgradil italijanski arhitekt Carlo Scarpa. Zgradba je bila zgrajena leta 1954. Okoli paviljona so prisotna drevesa. Do paviljona vodi odprta pot. Plat orme iz betona o delno oblečene v mehke lesene stopnice, ki obiskovalca vodijo v notranjost zgradbe. rmirano beton ka plo ča ki lebdi nad tlemi de nira vhod v paviljon. Plo ča e preko e tih kovin kih tebrov dvojno podprtih nadaljuje do vetlega dvori ča kjer e tvori pogled na beneško laguno. Paviljon se preko stene povezuje s vicar kim paviljonom ki ima opečnat zid. Pri otna je ideja zdru evanje in med ebojne odvi no ti različnih i narodov dr av. Bazen znotraj dvori ča poda zanimivo povezavo z vodo ki je izven obzidja dvori ča - morjem. Streha pravokotna na vhod, poteka med glavnima kubusoma, in tvori razstavne prostore. Pod to streho se pojavi prostor, ki daje občutek me anice med notranjo tjo in zunanjo tjo. Volumna se razlikujeta po višini, a ju povezuje enaka horizontalna in vertikalna ideja. Več med eboj podobnih si prostorov, tvori en sam velik razstavni prostor, znotraj katerega e odvijajo različne zgodbe. Vidna je notranjo t in zunanja okolica. Svetloba prihaja skozi trakove stekla, ki odpirajo pogled v nebo in krošnje dreves, ki stojijo ob paviljonu. Notranjost je, za razliko od zunanjosti zgradbe, pov em gladka mehka. Na podlagi v eh teh različnih elementov prostor spodbuja osebo k razmišljanju o tem, kaj ti ti trenutek do ivlja. Vidna je Scarpina temeljita tudija materialov, višine, in oblike elementov, ki sestavljajo venezuel ki paviljon. Stropovi v kubu ih o različno vi oki. Manjša razstavna prostora, na poti iz samega paviljona, imata nekoliko ni je tropove.

NORDIJSKI PAVILJON Sverre Fehn

1962 Benetke, Italija 45.42, 12.35

Paviljon stoji poleg glavnega vhoda Bianala v delu Giardini (med Ameriškim in Danskim paviljonom). Zamisel norveškega arhitekta je bila ustvariti severnjaško svetlobno vzdušje v mediteranskem podnebju. To mu je uspelo z name titvijo med eboj prečno po tavljenih beton kih plo č ki name to kla ične za nove trehe pogojujejo obna anje vetlobe. Plo če o iroke 6cm vi oke 1m in pribli no 50cm narazen druga od druge. pe no preprečujejo ončnim arkom direkten upad v pro tor zato pride do učinka di uzne vetlobe primerne za raz tavne pro tore. Ta učinek pride do izraza celo leto. a ohranitev eno tavno ti strešne sturkture v prostoru, so nad betonsko strešno stukturo po tavljene zgolj teklene plo če ki o pravtako edina za čita pred padavinami ter zunanjimi vplivi. Razstavni prostor je zaprt na dveh izmed štirih strani (na severu je zid postavljen ob majhnem hribu, na vzhodu jasno nakazuje mejo z ameriškim paviljonom). Drugi dve steni sta popolnoma tekleni. Po elji e odpirata in tako zdru ujeta ali oddaljujeta objekt z naravo in okolico. V notranjo ti bivajo tri dreve a tarej a od paviljona ki o edini motilec pravilnosti v strešni stukturi (severnjaška estetika; dialog arhitektura-narava). Pod topni čem je kladi čni pro tor na vzhodu za zunanje razstave.

PAVILJON JAPONSKA Yoshizaka Takamasa 1955/1956 festival La Biennale, Benetke, Italija 45°25’56.9”N 12°20’11.3”E

apon ki paviljon o začeli graditi 1955 in končali 1956 zahvaljujoč veliki donaciji Shojira hiba hi direktorja metno tne galerije Bridge tone odern v Tokiu je načrte zrisal arhitekt Yoshizaka Takamasa. Glavni lik paviljona sta introvrtiranost in nagnjenost tal na katerih stoji. Njegov sklop s krajino in lebdenje grajenega na 4 betonskih zidovik, ki delujejo kot podaljšani stebri. Ta spodnji prostor je s svojim odnosom do majhnega Gardinijevega griča predviden kot območje za raz tavjlanje kipov. Viden je Le Curbusiejev vpliv na odgovornega projektanta, arhitekta Takamaso, s katerim sta bila okoli leta 1950 sodelavca. Kvadraten načrt je podprt tirimi beton kih zidovi in toji dvignjen nad tlemi. Stavba je masivna betonska konstrukcija, katere zasnova ima veliko povezav v tradicionalni in sodobni kulturi Japonske. Svetloba je zastrta kakor v tradicionalnih japonskih nišah. Nepo redno v redi ču tavbe zeva kvadratna odprtina v stropu in 175 kvadratnih centimetrov velika odprtina v tla. Prostoru zagotavlja pretok zraka in svetlobe v notranjost, a daje občutek zajetja njunih pretokov.

PAVILJON ISRAEL Zeev Rechter

Calle Paludo, 859 30122 Venezia 45°25’44.9”N 12°21’28.7”E

Leta 1951 je arhitekt eev Rechter po lal v Bentke načrte za zrael ki paviljon. o leta 1952 o bili načrti odobreni in do začetka 26. bienala i tega leta je bil paviljon e zgrajen. aprto t zrael ke dru be e od likuje tudi na ami introventirano ti pavijona aj ima te eno amo večjo odprtino. Fa ada tavbe je bela in ledi mejam pro tora ki obdajajo paviljon. Na delu, kjer je paviljon odprt je steklena stena pomaknjena nekoliko v notranjo t. Tukaj e tudi nahaja vhod v tavbo. Odprto t in ek ibilno t pro tora omogoča kvaliteno raz tavo. Notranjo t je organizirna v treh nivojih kar je nekoliko nenavadno za Beneške paviljone.

PAVILJON AVSTRIJA Josef Hoffmann

Calle Paludo, 859 30122 Venezia 45°25’44.9”N 12°21’28.7”E

Prve skice za Avstrijski paviljon za Beneški bienale je narisal Jsoef Hoffmann leta 1913. Projekt je bil predrag in idejo o paviljonu so opustili. Leta 1926 Emill Hoppe in Otto Shonthal pošljeta nov predlog za paviljon, ki pa je tudi obveljal za predragega. Leta 1934 se je takratna Avstrijska oblast odločila za natečaj na katerem je zmagal o e Ho mannn popolnoma drugačnim projektom od prvotnega. Paviljon je bil zgrajen v 30 dneh vendar je o tal nedokončan. med letoma 1938 in 1954 je Ho mann dokončal paviljon in dodal manjkajoče elemnte kot je vernada ontana in zid na vrtu. Paviljon izstopa po simetriji glavnega in stranskega prostora. Glavni poudarek na vasadi je vhod, ki je postavljen na sredino fada in jasno zarisuje glavno os objekta. Paviljon je narejen iz betona. Glavni vir svetlobe pa je steklen svetlobni pas med streho in zunajim obodom. Ta hkrati tudi daje strehi efekt lahkotnosti in ledbenja.

Fasada in tlori

Shema tlorisa

is iz leta 19 2

SKLOP PAVILJONOV SRBIJA, EGIPT, POLJSKA, ROMUNIJA

Brenno Del Giudice Giardini 30122 Venezia, Italy N 45,43 E 12,36

Sklop paviljonov leži na severu na meji Giardini-ja, prek manj ega kanala ter predstavlja močno urbano dominanto med paviljoni. Sprva je arhitekt Brenno Del Giudice leta 19 2 zasnoval stavbo kot bene ki paviljon, kije bil zgrajen v renesančnem stilu. Uporabil je velikočistih linij in form, tloris pa je izrazito horizontalen in simetričen. Danes v stavbi ni več bene kega paviljona, ampak v njem razstavljajo Srbija, gipt, Poljska in omunija. a tem območju imajo svoje paviljone tudi Avstrija, Grčija, Brazilija in letos tudi Avstralija. z spodnje sheme tlorisa je razvidno, da brazilski paviljon zapira pogled na osrednji del stavbe. Srbski paviljon leži najbolj severno, pod naslovom ugoslavija, kar povdarja zvezo med državama v preteklosti. V ugoslovanskem paviljonu je pod skupno državo sodelovala tudi Slovenija. V egiptovskem paviljonu, pa je pred njimi, tam razstavljala vica.

OLIVETTI SHOWROOM Carlo Scarpa Piazza San Marco 101 30124 Venice N.45,434° E. 12,334°

Olivetti showroom od Carle Scarpa se nahaja v Benetkah in sicer na severnem koncu trga Sv. Marka. Zdizajnirana in končana je bila med letoma 1957 in 1958. Podjetje Olivetti se je ukvarjalo z pisalnimi storji in z zgodnjimi razvoji računalnika in kalkulatorja v petdesetih letih. Zelo vidne v prostoru so marmorne stopnice proti zadnjemu delu razstavnega prostora. Posamezne kamnite plošče so podprte z medeninastimi palicami, ki tvorijo stopnice vse do drugega nadstropja in balkonov. S tem je dosegel občutek, da stopnice breztežno plavajo in hkrati omogočil pogled skozi sobo. Scarpa je nadzoroval svetlobo z dodajanjem oken na zunanjo stran, z lesenimi rešetkami v drugem nadstropju, s čimer je nazoroval vnos svetlobe, umetno razsvetljavo in seveda z izbiro materijala v notranjosti. Stekleni mozaik ki je različnih barv in sicer glavni vhod ima rdeč mozaki, stranski moder, zadnji rumen in osrednji prostor bel, omejene gladke kamnite stene, ki odsevajo svetlobo skozi prostor in odprti ozki razstavni prostor. V Olivetti showroom se nahaja velika skulptura imenovana Nudo al Sole od Alberta Vianija tik ob vhodu. Skulptura stoji na plošči iz črnega marmorja z vodo, ki teče skozi kamen. Scarpa je prostor oblikoval za proizvode podjetja Olivetti, hkrati pa prostor, ki lahko stoji sam zase . Danes je Olivetti showroom priznana zgodovinska stavba, ki jo je Scarpino oblikovanje spremenilo v muzej zase.

1 do 2 o 3 Po 4 e 5 to 6 jug gla 8 vrt 9 vrt 10 vo 11 rib 12 vo

FUNDACIJA QUERINI STAMPALIA Carlo Scarpa

o topna brv er ortego- predpro tor med privezom in notran čino everovzhodna oba opni če v knji njico gozahodna oba avni raz tavni pro tor tna terasa t odni izvir bnik odnjak

Santa Maria Formosa, 5252 30122 Venezia, Italia N 45.436 E 12.340

Palača iz 16. toletja e nahaja med trgom San arco in mo tom Rialto. Go ti za ebno kulturno in titucijo ki jo je u tanovil zadnji potomec rodbine gro Giovanni. Fundacija zdru uje bivalne pro tore arhiv knji njico in raz tavno galerijo. Prenova pritličja iz 60. let prej njega toletja velja za eno izmed najpomembnej ih del arhitekta Carla Scarpe.

10 9 12 8

3 2 1

Glavna odlika tavbe je razgibano notranje nabre je pri katerem mor ka voda iz kanala vdira v notranjo t tavbe in jo ob vi okih vodah nadzorovano poplavi. Na tale vi in ke razlike uravnove a kontinuirana linija izvedena v več materialih ki obi kovalca vodi kozi galerijo. nterier undacije je oblikovan v značilnem Scarpinem dekorativnem logu z prepletanjem tarej ih elementov in novej ih povr in pri katerih je kombiniral dra je in konvencionalne materiale. porabljenih je več vr t kamna: travertin alaba ter in i tr ki marmor. Beton za ledimo v različnih granulacijah in povr in kih obdelavah. Ponekod najdemo keramične in pozlačene plo čice. Kovin ki elementi o iz litega eleza jekla in medenine. vtor ki pečat arhitekta dajejo raznoliki detajli e tavljenih iz modernih materialov vendar izvedeni v obrtni ki ozrioma pred-indu trij ki maniri. Glavnino Scarpinih del pred tavljajo prenove bene kih hi toričnih tavb pri čemer arhitekt voje naloge ni dojemal kot kon ervator tvo ali re tavrator tvo ampak kot učenje od predhodnih graditeljev prikaz ter o ivljanje njihovih odlik z la tnim vedno po tljivim doprino om.

MOSTIČ DO FONDAZIONE QUERINI STAMPALIA Carlo Scarpa Castello 5252 30122 Venice N45.26 E12.20

Scarpa je bil leta 1959 zadolžen za obnovo Querine Stampalia Fundazione, knjižnice in umetnostne zbirke nastanjene v palači iz 16. stoletja, katere vhod meji na ozek kanal. Ob ugotovitvi, da obstoječa utesnjena in temna vrata niso primeren javni vhod je predlagal nov vstopni most, ki omogoča vhod direktno skozi pritlično okno na desni strani glavne fasade. Tako je spremenil okno v vhod. Po obliki in velikosti spominja na tradicionalni most neposredno ob novem, le da daje vtis veliko lahkotnejše povezave dela kopnega s palačo. Razlike so tako očitne, a vendar je poseg zelo spoštljiv. Most je sestavljen iz jeklenega nosilnega ogrodja, napetega loka iz zvarjenih plošč, ki počiva na dveh nosilcih iz istrskega kamna - pritrjenih na vhodu v palačo in temeljih majhnega trga nasproti. Na ogrodje so privite lesene deske (iz tika), ki spominjajo na tiste v marinah. Držalo je leseno, ovalnega prereza, z medeninastimi zaključki in pregibi, s kovinskimi spojki na večih mestih pritrjenih na železno cev, z oglatimi stebriči povezanimi v tla mostu. Na vsaki točki združitve z enakim ali z drugim materialom, natančnost in značilnost spoja izpostavlja potencial materiala in njegovih strukturnih lastnosti. eprav je vsak spoj po svoje zapleten in edinstven, združen v kompozicijo pripomore k poetičnosti oblikovane celote.

UNIVERZA BENETKE IUAV Carlo Scarpa Santa Croce 191, Tolentini 30135 Venezia, Italy N 45.433 E 12.315

Univerza v Benetkah IUAV je ena prvih arhitekturnih šol v Italiji, saj je bila ustanovljena že leta 1926. Organizirana je v treh oddelkih Oddelek arhitekture in konservatorstva, Oddelek za kulturo in Oddlek urbanizma. Carlo Scarpa, takratni profesor in direktor inštituta beneške arhitekturne univerze je bil tudi arhitekt, odgovoren za oblikovanje vhoda v prostor med šolo in San Nikolaja v Tolentino Cerkve. Prostori Tolentini vključujejo samostan v cerkvi Tolentini in nekatere okoliške objekte. Samostan je poznan po svojih posebnih arhitekturnih elementih križni hodnik s stebriščno verando, prvo nadstropje s celicami na treh straneh in sejno dvorano na robu samostana. Projekt je bil organiziran v treh fazah (1966, 1972, 1976-1978) zadnjo je končal Sergio Los leta 1984 s pomočjo načrtov, ki jih je Scarpa zapustil pred svojo smrtjo. Scarpa se je odločil, da bo prostor, povezan s trgom, zaprl z zidom, katerega notranjost je pokrita z opeko in tvori poševno ravnino. S tem se je izognil temnemu prostoru, ki bi nastal, če bi na to mesto postavil navpično steno. Vrata so polna detajlov. Mobilna kamnita bela plošča zapre dostop skupaj z delom stekla, ki nam omogoča, da vidimo podrobnosti o pomembnih dogodkih. Scarpa je ustvaril mogočen vhod s pomočjo njegovih priljubljenih materialov - surovega betona in marmorja. V notranjosti vlada igra močnih geometrijskih oblik, medtem ko pešpot vsebuje vodnjak, saj je voda stalno prisotna v njegovih delih.

PARTIGIANA Augusto Murer, Carlo Scarpa Giardini, Venice, Italy 45.429461, 12.355629

Kip je leta 1964 izdelal Italijan Augusto Murer. Skulptura predstavlja partizanko. Ta le i na levem boku in ima nad glavo klenjene roke. metnina je po večena bene kim partizankam in italijan kemu uporni kemu gibanju ki e je dogajalo med drugo vetovno vojno. Prav tako ta pri projektu odelovala Carlo Scarpa in Sergio Lo oba priznana italijan ka arhitekta. Naročnik projekta o bile me to Benetke. Tu je originalno talo pov em drugačno delo kiparja Leonardo Leocilla ki pa je bil zaradi bombe uničen. Carlu Scarpi je bila zadana naloga da za le eči brona ti kip napravi bazo. Napravil jo je leta 1968. ami lil i je na vodi lebdečo plat ormo ki bi e ob plimi in o eki dvigovala in pu čala. Si tem je na koncu po otvoritvi projekta deloval le prvih nekaj me ecev. Kljub temu lahko pri kipu do ivljamo primerjavo med pato om in močjo ko e ta prika e in potem pet potopi pod mor kimi valovi. Podloga je narejena iz ojačanega betona. raven tojijo iz i tr kega kamna prizme različnih vi in. rhitekt i je različne vi ine zami lil zato da bi opozovalec pomenik opazoval iz ra ličnih perpektiv. Razgiban relie valovi in kip ki je enkrat pod vodo drugič pet ne pred tavljajo dramatičen občutek in zanimivo izku njo ki jo lahko do ivi obi kovalec. Temu je do top zaradi labega tanja celotnega pomenika omejen. Kljub Scarpovemu poznavanju okolja in materiala kamenje zaradi one na eno ti valov in mor ke oli tudi poka. Spomenik e je kozi ča tudi večkrat tako po kodoval da je bil potreben re tavriranja. dru eno delo urerja in Scarpe e nahaja tik ob vhodu na raz tavni pro tor bene kega bienala - Giardini.

SPOMENIK PARTIZANKI Augusto Murer, Carlo Scarpa 1961 Giardini, La Biennale, Italija 45°25’46.0”N 12°21’20.2”E

Spomenik toji v pomin na en ke ki o odelovale pri osvoboditvi Italije izpod fašizma. Augusto Murer, italjanski umetnik, je zasnoval podobo spomenika telo na tleh le eče partizanke v bronu. Bazo za kip pa si je zamislil arhitekt Carlo Scarpa. Ideja podstavka je prišla iz logike pogleda. Najnaravnejša lega e je za le eče telo zdela nizka po tavitev glede na opazovalca. zbrana re itev je bila u tvariti plavajoče telo podlago iz armiranega betona prekrito z bakrenimi plo čami. Kip ob o eki deluje kakor da počiva na vodni gladini. aradi vi anja morja in tako voda v Benetkah je kip v ča u plime ter de evji koraj popolnoma prekrit in neviden ter potreben prenova zaradi morske erozije.

REZIDENČNA I A Cino Zucchi Architetti Campo della Speranza 30133 Venice Italy

Ta objekt je del širšega urbanističnega načrta, na otoku La Giudecca, arhitektov Cino Zucchi. Projekt temelji na arhitekturnem razvoju, tega prej industrijskega območja, ter vzpostaviti zvezo oz. neko povezavo med tradicijo in unikatnostjo beneške urbane krajine. Gre za rekonstrukcijo že obstoječega vzdolžnega objekta s pogledom na kanal. Stara konstrukcija stavbe je obložena z novo tanko ploščo iz opeke, ki sledi profilu že obstoječe stavbe. Na fasadi opazimo več različnih oken, ki odpirajo različne poglede. Velike visoke lože usmerjajo pogled proti zelenemu campiellu.

projekt 1998-2002 pozidano 3012m 2 prenova arhitekt CZA naročnik Judeca Nova S.p.A.

SPAZIO VEDOVA Renzo Piano

Dorsoduro, 50 30123 Venezia 45°25’45.4”N 12°20’04.5”E

Renzo Piano je preuredil nekdanji studio Beneškega slikarja Emilia Vedove (1919-2006), ki stoji v nekdanji Magazzini del Sale, v prostor kjer so sedaj razstavljena njegova dela. Nova konstrukcija, na katero so obešena dela, je diskretno po tavljena v ob toječ pro tor katerega opečnate tene in strop so ostali vidni. Pri vhodu sta dve steni, ki se nato raz irita v ob toječ volumen. ed novima in ob toječimi tenami o ervi i. Ob določenih urah dneva e 10 robot kih rok vi ečih tropa premikaja po pro toru in u tvarjaja mehan ko koreogra jo ko po tavlja umetni ka dela na določena me ta.

PUNTA DELLA DOGANA Tadao ndo

or oduro 2 30123 Venezia 45 25 51.3 N 12 20 11.2 E

Pri načrtovanju projekta je Tadao ndo ohranil karakteri tično obliko nekdanjega kladi ča ki zavzema trikotno otočje Canala Grande in Canala Giudecca. V notranjo ti je preoblikoval ob tječe pro tore v nove za namene raz tave umetni kih del Francoi a Pinaulta. Protor je odprl po vi ini tako da vetloba pada iz tre nih odprtin. Ohranil je le eno tre no kon trukcija in ob toječe opečnate tene. Hkrati pa ndo z uporabo odobnih elementov materialov in detajlov topni ča ten oken vrat u pe no vzpo tavi povezavo med tarim in novim. V redi ču e nahaja beton ka kocka ki prekine pro tor dveh vzporednih vr t.

G1-G2 STANOVANJSKI BLOK Cino Zucchi 1999-2002 La Giudecca, Benetke, Italija 45°25’29.2”N 12°19’36.2”E

Stanovanj ki blok toji kot del projekta ir e urbani tične zasnove na otoku La Giudecca v Benetkah. V nekdanjem unghan območju talije. Arhitekt projekta je Cino Zucchi. Objekt sestavljata dve telesi. V stiku imata skupni vrt, ki meji na vi ok opečnat zid kanala. Fasade, ki mejijo na vrt nosijo visoke jeklene in lesene stolpe, le ti zajemajo zasebne balkone. Uporabljeni materiali in oblike o povzeti iz značilno ti okolice imbolizirajo le ene ribi ke koče in vi oke jeklene erjave. Opečna a ada ravno ega proti kanalu. Vrzel med objektoma doprinaša k pogledu, proti vrtu in laguni. Fasade, ki mejijo na vrt nosijo visoke jeklene in lesene stolpe, le ti zajemajo zasebne balkone. porabljeni materiali in oblike o povzeti iz značilno ti okolice imbolizirajo le ene ribi ke koče in vi oke jeklene erjave. Projekt je vzpostavitev odnosa med tradicijo, sodobno arhitekturo in edinstvenostjo beneškega urbanega reliefa.

PO OPALI ČE SAN MI

ELE

David Chipperfield Isola di San Michele 30121 Venezia N 45.446 E 12.349

Beneško pokopališče leži na manjšem otočku med Benetkami in otokom Murano že od 15. stoletja. Zaradi stiske s prostorom je bila predivdena dozidava obstoječemu pokopališču. Arhitekti so se odločili za izvedbo v dveh fazah. V prvi fazi bi na obstoječemu otoku dozidali dvorišča in kapelo, druga faza pa je predvidela nastanek dodatnega otoka ob obstoječem. Novo nastali otok bi izkoristili za izgradnjo grobnic in vrtov. Prva zazidava je bila končana leta 2007, ko so za javnost odprli dvorišče štirih evangelistov. Dvorišče je zamejeno s stenami iz bazaltne opeke. Material kljub kontrastu uvede spoštljiv odnos do starejših stavb zidanih iz tradicionalne opeke, dvorišča pa so popestrena s črnimi betonskimi stebrišči in kovinskimi napisi v tlaku. Otok, nastanek katerega je predviden v drugi fazi, se, za razliko od obstoječega pokopališča, spusti bližje k vodi, s čimer obiskovalca tesneje poveže z okolico v kateri se nahaja. Novo nastale zazidave tvorijo nekakšen labirint, ki se odpre na prostorne vrtove s pogledom na beneško laguno.

STOLP PORTA NUOVA Traudy Pelzel, Francesco Magnani

Sestiere Castello, 7002 30122 Venezia, Italija N 45.436, E 12.357

Projekt obnove stolpa Porta Nuova je bil zaupan arhitektoma Pelzelu in Magnani. Prenova je predvidevala, da postane prostor prej v funkciji pristaniške izdelovalnice jamborov zgrajene v prej njem ti očletju uporaben kot kulturno redi če z mo no tjo po tavitve raz tav. rhitekta sta se pri oblikovanju ohranila staro podobo z originalno trukturo in redi čno praznino tolpa e tavjeno iz treh volumnov povezanih z oboki. Z novimi elementi pa sta omogočila pov em drug program. Stavbo ta kozi tri nivoje povezane z dvema topni čema rampo in dvigalom. anj e le eno topni če vodi koraj do vrha tolpa večje jekleno topni če in rampa ki povezuje drug nivo z tretjim. Odnos do starega sta arhitekta pokazala tudi z uporabo umetne razsvetljave s katero povdarjata kvalitete stare arhitekture. Prenovitvene intervencije so volumensko ločene od ob toječih ter o amo toječe. i tinkcija med starim in novim je povdarjena tudi z izbiro novih materialov. Prenovljeni tolp bo po tal redi če produkcije znanja za rzenale in raz tavni pro tor odprt tako lokalnim kot mednarodnim pobudam. el pro tora bo namenjen umetni kim ateljejem.

POKOPALIŠČE BRIONI Carlo Scarpa Via del Cimitero San Vito d’Altivole N 51.843 E 12.220

Pokopali če Brioni velja za eno pomembnej ih del Carla Scarpe. Po tavljeno je bilo kot dodatek k ob toječemu lokalnemu pokopali ču. Projekt e tavlja več zaprtih in odprtih pro torov ki kupaj tvorijo celoto. Večino objektov je narejenih izključno iz betona ki jih je arhitekt oblikoval v komplek ne in kon trukcij ko inovativne oblike kjer je natančno predviden v ak detajl. Pro tor je zamejen z beton ko teno pod naklonom. Prehod v objekt označujeta dva vhoda. V notranj oti zidu e nahajajo manj a kapela dve pokriti grobnici ena za zakonca Brion druga za o tale dru in ke člane ter za eben meditacij ki paviljon. S po tavitvijo objektov in ten je pot kozi pro tor ja na zunanji pro tor pa je na različnih delih de niran prepletanjem vode ter zelenih povr in. Scarpa je za ta projekt deja: I wanted to show some ways in which you could approach death in a social and civic way; and further what meaning there was in death, in the ephemerality of life other than these shoe-boxes.” Tukaj je pokopan tudi Scarpa am.

CASA DELLA MUSICA biro Geza-Stefano Gri, Piero Zucchi Via Giuseppe Verdi 49 Cervignano del Friuli 33052 UD N. 45,821 E. 13,337

Stavba se nahaja v Udinah, njeno arihtetrurno zasnovo je oblikoval arhitekturni biro Geza. Projekt je označen z letnico 2010 in obsega površino 750 m2. Danes je to nova funkcionalna zgradba za glasbo, včasih pa je bila to parkirni prostor za avtobuse. Kar odraža arhitekturni in tehnološki izziv. Nova stavba je zrasla v osrčju stare, tako da ista struktura omogoča popolnoma nov program. Vsebuje različne funkcije povezane v več skupin in so mišljene da se uporabljano na različne načine. Naprimer glasbena dvorana vsebuje prostore za druženje, razstave, predstave,konfernce, sobe za vajo in učenje igre na glasbila in studio za snemanje. Projekt je zasnovan na dva nadstropja. Opečnata fasada je ohranjena in uporabljena za podporo strehe, med tem ko bo nov neodvisen armirano betonski volumen obrisal novo območje v stavbi in omogočil zvočno izolacijo. Glavna fasada se zaključi s petimi od tal do strehe visokimi okni. Ta vsebujejo zastekljene in polne plošče na različnih horizontalnih in vertikalnih pozicijah, tako da stran ki je obrnjena proti mestu izgleda bolj globoka. Urbani značaj spredaj, komunicira z okolico trgom, katedralo in knjižnico.

HOTEL CLOCCHIATTI NEXT Princic & Partners Architects Via Cividale 29 33100 Udine, Italy N 46.069 E 13.247

Hotel Clocchiatti Next v Vidmu je hotel, v katerem se znotraj enega objekta pojavljata dve različni temi - stara klasična vila iz 19. stoletja in nov, sodoben hotel. Oba dela povezuje vrt s starimi drevesi in bambusovim zelenjem, ki predstavlja tiho in mirno oazo v dinamičnem mestu. Izrazito je nasprotje med starim in novim delom. Klasična vila z introvertiranimi sobami in pravokotno obliko kontrira sodobnemu hotelu z bolj odprtimi sobami, ki so orientirane na vrt. Novi hotel ima 14 sob in vrt objema v obliki črke L. Vrt je pravzaprav del notranjosti, saj so vse sobe zasnovane tako, da se skozi zastekljene stene obračajo k vrtu. Vsaka soba je bila oblikovana posebej in vse kopalnice imajo naravno svetlobo, ki prihaja skozi okno ali strop. Svetlobne niše se pojavljajo tudi v temnih dvoranah, ki kontrirajo svetlim sobam. Igra svetlobe v notranjosti in zunanjosti ustvarja zelo subtilno okolje v celotnem kompleksu.

SPOMENIK UPORA Gino Valle

trg Luglia XXVI Udine, Italija 46.06, 13.22

Arhitekt Gino Valle, Frederico Marconi, kipar in oblikovalec ino Ba aldella Sandro Conti o na javnem nateÄ?aju leta 1958 osvojili prvo mesto in tako na trgu Luglia XXVI postavili spomenik upora (Monumento alla Resistenza). Spomenik je bil odprt 25. aprila leta 1969, ter od takrat vsako leto gosti osvobodilno slovesnost. Vsak sestavni del spomenika-arhitekture nosi globji, simbolni pomen- krog okoli spomenika predstavlja mikrokozmo kovano elezo terje k ideji po ara tre ni kvader podpirajo le trije podporniki, kar nakazuje negotovo ravnove je na katerem toji voboda voda teÄ?e kozi pomenik in dere v kanale, kar predstavlja globoke vojne rane.

POSLOVNA TRGOVSKA HIŠA UDINE Gino Valle

Videm Italija 46°03’51.9”N 13°14’02.3”E

Stavba stoji na vogalu ulice Vicolo Pulesi in Mercatovecchio. Obrnjena je proti srednjeveški široki ulici in e nev iljivo zliva z njo. Fa ade ka ejo kovin ke pro le ter za tekljene in marmorne plo če. Klicana tudi Palazzo Ro o je ime dobila po nerjaveči rdečka ti barvi ki prekriva horizontalne in vertikalne jeklene nosilce. Vi oka je pet nad tropji in pod tre je. avno pritičje trgovino ima vhod iz prednje strani. Nadstropja so poljavni prostori s pisarnami. Dostop je iz stranske ulice. Podstrešje je zaseben prostor s penthouse stanovanji. S spoštovanjem do preteklosti in prostora je stavba postavljna z materijali iz lokalne zgodovin ke tradicije. Navpične horizontale ki nadaljujejo ritem o ednjih rednjeve kih tavb pa jo nevpadljivo po tavijo v pro tor. Stavbo je v letih 1962 do leta 1964 prenavljal Gino Valle uspešen italjanski arhitekt. Rodil se je leta 1923 in umrl 2003. Bil je specializiran za projektiranje industrijskihe zgradb pa vendar e dobra arhitektura odra a v v eh njegovih delih.

TRG PRADAMANO Di Dato & Meninno architetti associati, studio Busolini Piazza della Chiesa 1 33040 Pradamano 46°01’52N 13°17’58E

Pri projektu gre za prenovo trga ki je bil do izvedbe nič več kakor odprt pro tor med cerkvijo občino in vilo Giacomelli iz devetnajstega stoletja. V ta prostor, so se kakor tudi na drugih majhnih podobnih trgih po Italiji “naselili” avtomobili, ter ga premenili v parkiri če brez prave kvalitete. Ideja projekta je intervencija z modeliranjem tal in ustvarjanjem novih vmesnih prostorov. Trg je narejen v naklonu in tako primeren tudi za invalide. Z novim tlakovanjem so re ili probleme odvodnjavanja prav tako pa o z različnimi tlaki ločili prometne poti od poti za pe ce. Tudi ce ta na zahodni trani trga je tlakovana in ne a altirana tako o e zaznavno nakazali prednost pešcev pred avtomobili. Tudi oblikovanje luči je bilo e od začetka integrirano v arhitekturne elemente. Tako da o čez dan popolnoma neopazne v večernih urah pa trg o vetlijo in mu dajo po eben ambient.

1. Parkirišče 2. Pisarne 3. Vrt s proizvodno pisarno 4. Proizvodnja

4 3 2

TOVARNA PRATIC GEZA - Gri e Zucchi Architetti Associati Via A. Tonutti, 80-90 33034 Fagagna UD, Italy N 46.097 E 13.085

Novi sedež in proizvodni kompleks Pratic, specializiran za načrtovanje in izdelavo sistemov senčil, se nahaja v mestecu Fagagna v severni Italiji. Kompleks je nameščen poleg deželne ceste, ki vodi od Vidma do Spilimberge. Kompleks je volumensko in programsko ločen. Sestavljajo ga parkirišče, pisarniški volumen, vrt s proizvodno pisarno in glavni proizvodni volumen. Za glavno proizvodno jedro je značilna prefabricirana fasada, zaznamovana s poudarjenimi vertikalnimi linijami. Te so izmenično zastekljene površine in trde plošče različnih širin, ki jim je skupna ista višina - 10m. Različne dimenzije črnega marmorja, kamna in temnega cementa, ki sestavljajo zaključek panelov, omogočajo raznolike fasade s spreminjajočimi se atmosferskimi pogoji. Pisarniški volumen je na jugu zaščiten s temnim betonskim nosilcem, ki poudarja horizontalnost objekta. Njegov odsev na stekleno fasado ustvarja senco, ki uravnava temperaturo v delovnih prostorih. Projekt je v smislu interakcije z okoljem zasnovan prek teh potez obdelan teren, vrt in dvorišče. Hrast, posajen na sredini dvorišča, opredeljuje zadnji naravni element oblikovanja. Dvorišče bogati notranje prostore, saj deluje kot podaljšek okoliške pokrajine in tako premaga občutek notranjosti pisarn. Parkirišče je v krožnem obodu nekoliko vkopano, da skrije avtomobile iz pogleda. Dve glavni stavbi segata na vrt, semi-zasebno področje, ki se odpira proti zahodu do kmetijske krajine. Narava prostora ustvarja odnos med človekom in naravo, ki je v industrijskem ambientu redek.

UPRAVNA STAVBA FABER

GEZA

Cividale del Friuli Italija 46°05’07.6”N 13°23’17.9”E

Objekt Faber ndu trie je e tavljeni iz dveh vzdol nih volumnov po tavljena v meri vzhod-zahod ki ta različnih vi in in dol in. aradi ločitve volumna o pro tori vetl in odprti velike teklene povr ine pa pridom izkori čajo naravno svetlobo. u na tavba ima v pritličju ejne obe dvorane in tehnolo ki center uprava marketing in tehnične pi arne v prvem nad tropju. Severna tavba kraj a in vi ji vključuje pisarne, povezane s sosednjo tovarno; prvo nadstropje so prav tako pisarne; drugo nadstropje pa je namenjeno vsem dejavnostim v povezavi z raziskavanjem in tehnološkim razvojem. Črni beton je glavna značilno t predpro tor. tvarja veliko tekočo tera o. S vojo od evno tjo pomaga povezati zeleni dvori čai iz obeh traneh. Prerez je v S obliki, ki je enoten obema volumnoma. V v akem nad topju tlori na razporedite prika e popolno zaprtost ene strani in nasprotnopovsem odprto drugo stran. Komunikacijske poti so navadno ob polni steni . Celotna fasada je iz dveh materijalov; beton in steklo. onta ni beto nki moduli o dolgi 4m in iroki 0 cm ter so enotni po celotnem fasadnem delu. Vsi elementi so v razmakih po 20 mm.

PRITLI JE

1. NADSTROPJE

HIŠA SK Di Dato & Meninno San Floriano Italy

Hiša SK se nahaja v vinorodni pokrajini Collio Goriziano, ki se na slovenski strani nadaljuje v Goriška Brda. Projekt je zasnovan okoli obstoječe pokrajine, saj je vključena v samo stavbo kot del le te. Objekt sestoji iz dveh delov, že obstoječe dvo-nadstropne stavbe in novega spodnjega dela s poševno streho, ki povezuje objekt z okoljem. Streha se navidezno spušča v pokrajino in skoraj zlije skupaj s sosednjimi vinogradi. Uporaba enakih zaključnih materialov povezuje nov spodnji element s starim dvo-nadstropnim objektom. Sama lokacija objekta povzroča različne geometrijske kompozicije fasad. Tista, ki gleda na ulico je bolj zadržana medtem, ko se druga popolnoma odpira proti Slovenskim Brdom. projekt 2008-2011 začetek gradnje 2011 zaseben naročnik 2 prenova in dozidava 2 pozidano 335m nepozidano 635m

FASADA ki gleda proti cesti

PRENOVA IN SANACIJA OKOLICE GRADU

Di Dato & Meninno Architetti Associati Localita’ Borgo Castello 23 34170 Gorizia, Italy N 45,94 E 13,63

3 Portego 4 severovzhodna soba stopni če v knjižnjico jugozahodna soba 7 glavni razstavni prostor 8 vrtna terasa 9 vrt 10 vodni izvir 11 ribnik 12 vodnjak

10 9 12 8

3 2 1

Gori ki grad leži na vrhu hriba, ki se vspenja nad mestom Gorica, kar je predstavljalo izziv za sanacijo in urbanistično preureditev okolice gradu in obzidja, tako iz morfolo kega kot zgodovinskega vidika. Gori ki grad ima namreč bogato zgodovino in je pomembe simbol Gorice. Gori ki grad je bil zgrajen v enajstem stoletju. gradili in uredili so ga gori ki grofje, kasneje pa so ga dozidali in preurejali e asbsburžani ter bene ki grofje. V prvi svetovni vojni je bil grad po kodovan, njegovo prenovo pa je vodil arhitekt Ferdinando Forlati. oncept arhitektov je bil močno povezan z zgodovino gradu ter naravo in materjali v okolici. z zgodovine so ohranili glavno cestno os in hierarhijo. V povezavi z glavnim trgom v obzidju so ustvarili naravni amfiteater, z uporabo naravnih materjalov pa so ustvarili preprostost povr in in omogočili dolgo obstojnost same intervencije. er je teren okoli gradu zelo dvignjen je tako težje dostopen e posebej za invalide in starej e. Arhitekti so teren tako prilagodili, da grad ni več rezidenca na vrhu hriba, ampak kot v zgodovini antična vas, sredi če, lažje dostopno vsem ljudem.

PRENO A RA

KE A RIČA

i ato & enino rchitetti a ociati Borgo Ca tello 36 34170 Gorizia, Italia N 45.944 E 13.627

Ograjeno graj ko na elje je na talo v 11. toletju kot rezultat iritve vpliva gori kih gro ov do Tirol ke. Po mrti zadnjega gro a Lenarta leta 1500 je gro ija pre la pod hab bur ko obla t in bila med leti 1508 do 1509 kupirana iz trani bene ke republike. V 1 . toletju o objekte uporabljali za namene voja nice in ječe v 18. pa za modni nico. Leta 2010 je občina pripravila natečaj za zunanjo ureditev graj kega griča na katerem je zmagal biro i ato & enino. Projekt je bil realiziran v letu 2014. Namen arhitektov je bila tako imenovana de-monumentalizacija rednjeve kega pro tora v v odoben civilen me tni park pri čemer ta arhitekta hkrati hotela pro tor učvr titi kot imbolno dominanto me ta. Glavna tema intervencije je reartikulacija odno ov med zhodovino topogra ijo in odobno rabo ki je prilagojena vizualno in gibalno oviranim o a . rhitekta ta nad trgom v teren ki e vzpenja proti gradu vrezala tri nizke tera e ki kupaj z tlakovano povr ino u tvarjajo am iteater. Podporni zidci ki tvorijo tera e o narejeni z opa em iz kortena ki je po vlitju betona po tal čelo zidu. Sedalna povr ina je izvedena v prodnikih z izravnanim oziroma odbitim čelom. o topna ce ta pločnik in podporni zid o izvedeni v lokalnemu kamnu. Po pobočju je urejena zelenica po kateri o za ajene avtohtone vr te dreve in grmovnic.

TRG SV. ANDREJA Di Dato & Meninno Architetti Associati Piazza Sant’Andrea 34170 Gorizia N 45.922 E 13.602

Projekt preureditve trga sv. Andreja obsega ureditev okolice cerkve in ceste, ki poteka mimo cerkve sv. Andreja. Ureditev lahko razdelimo na tri večja območja. Jugovzhodno od cerkve, se ob glavni povezovalni cesti območja nahaja manjša parkovna ureditev. Park se preko ceste razširi na ureditev vhodne ploščadi pred cerkvijo, ta pa se ob cesti in cerkvi nadaljuje proti zadnjemu delu objekta, kjer so arhitekti s skrčitvijo križišča pridobili prostor za trg z ozelenitvijo, ki je namenjen počitku in druženju. Celotno območje je enotno tlakovano z betonskimi tlakovci, z enakim tlakom so tlakovani tudi prehodi za pešce, saj so jih arhitekti obravnavali kot del trga. Lesene klopi s premišljeno izdelanimi detajli delujejo enostavno in s svojo postavitvijo skrbijo za dodatno razgibanost prostora. Ureditvi so ob cestah dodana tudi parkirna mesta za avtomobile. Preureditev javnih površin pa ima tudi dodatno vlogo v prostoru, saj povezuje poti širše okolice.

MERCATOR Sadar Vuga arhitekti Industrijska cona 6 5000 Nova Gorica 45°57’27N 13°39’28E

Projekt Mercator centra je nastal, kot prenova starih indu trij kih hal v novo nakupovalno redi če ter novega dvonadstropnega parkirnega objekta. Med tema dvema celotama, so arhitekti naredili “komunikacijski” blok, v katerem poteka v a vertikalna komunikacija topni ča dvigala tovorna dvigala tehnični ja ki in klimatizacija. Prav tako pa lu i kot prehodni člen in pred tavlja blagovno znamko.

vonad tropno parkiri če

Komunikacij ko-tehnični blok

Nakupovalni center

Komunikacij ki blok je dolg pribli no 120m in irok 18m. Njegova a ada je razdeljena na 38 pločevina tih trakov ki so široki 3 metre in se vertikalno gubajo po površini objekta. deja je da a ada objame objekta kakor pla tična embala a vakum ko pakiranih izdelkov pri katerih e iz nje potegne zrak in tem zmanj a pro tornina. Trakovi e različno prilagajajo v akemu nad tropju glede na njegovo v ebino. Tako o arhitekti zmanj ali volumen komunikacij kega bloka ter e z a ado de nirali gibanje ljudi v notranjosti. Prav tako so s tem pridobili odprtine, kozi katere vetloba prehaja v objekt.

TRG EDVARDA RUSJANA K

K Bevkov trg 3 5000 Nova Gorica N 45.957 E 13.647

rbani tično ureditev Nove Gorice je Edvard Ravnikar za noval na progre vnih urbani tičnih načelih ki z razme titvijo centralnih dejavno ti in vzpo tavitvijo agi trale kot o rednje hrbtenice me ta po tavijo izhodi ča nadaljnega urbanega razvoja. Na obliko javnega pro tora v Novi Gorici ta v zadnjem ča u močno vplivala dva natečaja ki ta e nana ala na prenovo redi ča me ta. Naloga arhitektov pri ureditvi Novega trga je bila oblikovati vabljive ambijente ki bodo pro ali kolektivno interakcijo. Prvi e je nana al na oblikovanje novona talega Trga Edvarda Ru jana in preoblikovanje redi ča me ta od Novega trga preko Trgovin ke ulice do Bevkovega trga drugi e je o redotočil na preoblikovanje agi trale o rednjega dela Kidričeve ulice imbola me ta in pomenika prvotni za novi prehajali ča korza. Komi ijo preričal biro ateria omen ozetič Simon Ker evan in Grega Klemenčič ki vzpo tavlja ambiente me tne interakcije vzdol programov zahodnega dela agi trale. Ob ali v prepletu z zelenim pa om e u tvarjajo program ki platoji ki javne v ebine v vzdol nih tavbah odpirajo navzven. a aditev zelenja je kompozicij ko značilno za moderni tično me to. Re itev uvaja element linij ke dreve ne za aditve vzdol agi trale in ju nega roba Travnika ter razme titev imbolnih povr ine cvetja vrtnic. Promet je urejen tako da e ob redi ču umiri parkiranje pa je omogočeno v gra i pod travniko. V prečni meri o urejene le tlakovane povr ine namenjene pe cem in kole arjem ki povezujejo me tne v ebine ki o bile do lej prometom prekinjene hkrati pa prebojem vzdol nih pa ov timulirajo občutek trukturirane raznovr tno ti in enotno ti me ta.

EKIPA 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21.

Tadej Glažar Nina Majoranc Žiga Rošer Anže Koren Jure Henigsman Robert Prašnikar Martin Simčič Nikolaj Selaj Luka Kravanja Rastko Pečar Jure Kozmus Mateja Kolarič Danaja Jovandič Gregor Gregorec Anja Justin Nina Burger Hana Nekrep Jure Žibret Jan Kozinc Taja Kovič Manca Kranjc

031 625 641 040 213 289 031 501 544 031 659 878 031 880 496 031 845 470 031 232 607 040 710 383 031 702 307 040 513 354 040 777 345 040 950 069 041 212 803 041 322 039 040 277 200 040 864 344 031 747 232 040 885 710 031 698 793 041 930 773 031 295 940

GLAVNI KONTAKTI L B ENN LE VENE Benetke Giardini in r enal - . junij do 23. november elovni ča : 10:00 - 18:00 ponedeljek zaprto Tele on: 39 041 5218 11 Emai: lin o labiennale.org FON ONE ER N ST P L ONL S Santa aria Formo a Ca tello 5252 - Benetke elovni ča : 10:00 - 18:00 ponedeljek zaprto Tele on: 39 041 2 11411 ondazione uerini tampalia.org OL VETT SHO ROO Piazza San arco 101 - Benetke elovni ča : april - oktober 11:00 - 18:30 Tele on: 39 041 522838 ainegoziolivetti ondoambiente.it G R N H V P Santa Croce 496 - Benetke Tel. 041-2 .2 .211 Ticket O ce: 041-2 .2 .30

LE RO

GE - GR E CCH RCH TETT SSOC T vicolo Pule i 1 - Videm Tele on: 39 0432 512990 geza geza.it TO & EN NNO RCH TETT SSOC T Cor o talia 8 - Videm Tele on: 39 0481 55024 Email: tudio didato-meninno.com HOTEL CLOCCH T & NE T Hotel Clocchiatti & Next via Cividale 29 - Videm Tele on: 39 0432 50504 Email: in o hotelclocchiattinext.it