OŠ Košana - Publikacija šola 2009/10

Osnovna šola Košana

Ime in priimek:_______________________________________ Naslov:______________________________________________ Razred:_______________________________________________ Razrednik:_____________________________________________ Doma i telefon:_________________________________________ Službeni telefon o eta:____________________________________ Službeni telefon mame:___________________________________

Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca, spomladi do rožne cvetice, poleti do zrele pšenice, jeseni do polne police, pozimi do snežne kraljice, v knjigi do zadnje vrstice, v življenju do prave resnice.

A e ne prideš ne prvi , ne drugi do krova in pravega kova poskusi: vnovi in zopet in znova.

(Tone Pav ek)

DRAGI U ENCI, SPOŠTOVANI STARŠI IN U ITELJI! S publikacijo, ki je pred vami, predstavljamo našo šolo in osnovne podatke o njej.

Vam staršem, bo v pomo , da nas boste lažje našli, ko nas boste potrebovali in želeli spremljati delo in napredek vaših otrok. U enci in u enke pa si boste v publikacijo lahko zapisali podatke, ki bi vam utegnili uiti iz spomina.

Vsako šolsko leto zahteva od nas vseh: staršev, u encev in zaposlenih na šoli, velike napore. Cilj vseh nas je uspešnost in zadovoljstvo naših u encev.

Dobri medsebojni odnosi in odprt dialog med vsemi so osnova za pravo pot do uspeha.

Dobrodošli na naši poti.

Neva Brce prof., spec.

Ravnateljica

2

OSNOVNA ŠOLA KOŠANA Dolnja Košana 61, 6256 Košana Ravnateljica: Neva Brce Poslov. sekretarka – ra unovodkinja: Nataša Kamenšek

Ravnateljica:

05/ 72 18 390 05/ 72 18 391 05/ 72 18 395

Fax:

05/ 72 18 399

Spletna stran:

http://www.os-kosana. si

E-naslov:

o-kosana.po@guest.arnes.si

Št. transakcijskega ra una:

01291-6030674965

Mati na številka:

5086922000

ID:

11274824

Tel. centrala:

3

PREDSTAVITEV ŠOLE ŠOLSKI OKOLIŠ

Osnovna šola Košana izvaja program osnovnošolskega izobraževanja za u ence iz šolskega okoliša, ki obsega naslednje vasi: Dolnja Košana, Gornja Košana, >epno, Vol e, Nova Sušica, Stara Sušica, Neverke, Ribnica, Buje in Suhorje.

4

ŠTEVILO U ENCEV IN ODDELKOV V šolskem letu 2009/2010 je na naši šoli 6 oddelkov. Pouk poteka v eni izmeni.

PREDMETNA STOPNJA 6. – 9. razred 33 u$encev

RAZREDNA STOPNJA 1. – 5. razred

42 u$encev

6 ODDELKOV 75 U ENCEV

PODALJŠANO BIVANJE 1. – 6. razred 37 u$encev

5

ORGANI UPRAVLJANJA Svet šole:

o 3 predstavniki ustanovitelja

(Slavka Glažar, Mirjam Cucek Kristina Sirnik Kapelj)

o 3 predstavniki staršev (Lilijana Kapelj Gorup, Brigita Gorup, Alenka Urban i ) o 3 predstavniki delavcev šole

(Alenka Valen i , Mojca Žnidarši , Margareta Ludvik) Ravnateljica šole: Neva Brce

STROKOVNI ORGANI U iteljski zbor: vsi strokovni delavci šole Oddel ni u iteljski zbor: vsi strokovni delavci, ki u ijo v oddelku Razrednik:

6

SVET STARŠEV Sestava: Svet staršev je sestavljen tako, da ima v njem vsak oddelek po enega predstavnika, ki ga starši izvolijo na 1. roditeljskem sestanku oddelka. Svet staršev bo v tem letu štel 10 delegatov. >lani dosedanjega sveta staršev so izvolili tri predstavnike v svet šole.

Lilijana Kapelj Gorup Brigita Gorup Alenka Urban i Naloge: • voli predstavnike v svet šole; • daje mnenje o predlogu razvojnega programa in letnem delovnem na rtu šole; • predlaga nadstandardne programe; • daje soglasje k predlogu ravnatelja o nadstandardnih storitvah; • razpravlja o poro ilih ravnatelja o vzgojnoizobraževalnih problemih; • obravnava pritožbe staršev v zvezi z vzgojnoizobraževalnim delom; • opravlja druge naloge v skladu z zakonom in drugimi predpisi.

7

PROGRAM DELA Predmet Slovenš ina / SLO Matematika / MAT Angleš ina / TJA Likovna vzgoja / LVZ Glasbena vzgoja / GVZ Družba/DRU Geografija / GEO Zgodovina / ZGO Drž. vzgoja in etika / DIE Spoznavanje okolja / SPO Fizika / FIZ Kemija / KEM Biologija / BIO Naravoslovje / NAR Tehnika in tehnol. / TIT Gospodinjstvo / GOS Športna vzgoja / ŠVZ IZBIRNI PREDMET 1 2 3 Oddel na skupnost Kulturni dnevi Naravoslovni dnevi Tehniški dnevi Športni dnevi Dopol. in dodatni pouk Interesne dejavnosti Število predmetov Število ur tedensko Število tednov

1.r. 2.r. 3.r.

6 7 7 4 4 5 2 2 2 2 2 2 3 3 3 3 3 3 4 4 4 3 3 3 3 3 3 5 5 5 1 1 1 2 2 2 6 6 6 20 21 22 35 35 35

4.r 5.r.

5 5 5 4 2 3 2 2 1,5 1,5 2 3 3 1 3 3 - 0,5 3 3 3 3 4 4 5 5 1 1 2 2 6 9 22 25 35 35

6.r.

5 4 4 1 1 1 1 2 2 1,5 3 0,5 3 3 4 5 1 2 10 26 35

7.r.

4 4 4 1 1 2 2 1 3 1 37,5* 2 2/1 1 1 0,5 3 3 4 5 1 2 14 29,5 35

8.r.

3,5 4 3 1 1 1,5 2 1 2 2 1,5 1 20* 2 2/1 1 1 0,5 3 3 4 5 1 2 16 30 35

9.r 4,5 4 3 1 1 2 2 2 2 2 20* 2 2/1 1 1 0,5 3 3 4 5 1 2 14 30 32

* Gospodinjstvo se v 8. in 9. razredu izvaja v okviru dni dejavnosti v obsegu 20 ur letno, ni vklju eno v urnik in se ocenjuje.

8

POUK Pouk izvajamo po veljavnih u nih na rtih in delovnem na rtu šole v obsegu predmetnika ter v skladu s smernicami za delo Ministrstva za šolstvo in šport in s programom Ob ine Pivka. Šolo odpiramo ob 6.00 za u ence, ki so v jutranjem varstvu. Za vse ostale u ence pa je prihod v šolo 10 min pred za etkom pouka.

Jutranje varstvo: Predura: 1. ura: 2. ura: 3.ura: 4.ura: 5. ura: 6. ura: 7. ura: PB:

7.00 - 7.50 7.05 - 7.50 (int. dejavnosti, dop. in dod. pouk) 7.55 - 8.40 8.45 - 9.30 (malica) 9.50 - 10.35 10.40 -11.25 (kosilo razredna stopnja) Pri etek PB in varstva voza ev 11.30 -12.15 12.20 -13.05 (kosilo predmetna stopnja) 13.10 - 13.55 (int.dej., izbirni predmeti) do 15.30

9

DODATNI IN DOPOLNILNI POUK: Dodatni pouk je namenjen u encem, ki so nadpovpre no sposobni in bi želeli pridobiti poglobljeno znanje iz posameznega predmeta. O vklju itvi se bo z u enci pogovoril u itelj predmeta.

Dopolnilni pouk pa je namenjen tistim u encem, ki dolo ene snovi ne razumejo, e so bili dalj asa odsotni ali e želijo dodatne razlage. Predlog za obiskovanje dopolnilnega pouka lahko oblikuje u itelj predmeta, starši oziroma u enci.

IZBIRNI PREDMETI V tem šolskem letu bomo, na osnovi izbire u encev, izvajali slede e izbirne predmete: Razred

7.r

izbirni predmet Likovno snovanje I Vzgoja za medije - radio Ra unalniška omrežja Šport za sprostitev

8.r

Vzgoja za medije - radio Likovno snovanje 1 Izbrani šport - odbojka Na in prehranjevanja

9.r

Likovno snovanje III Ra unalniška omrežja Šport za sprostitev Vzgoja za medije - radio

10

PEVSKI ZBOR – PRIPORO>AMO vklju itev OPZ od 1. raz. – 9. raz. v dveh skupinah Glasbeni svet odpira otroku boljše možnosti razumevanja in medsebojnega komuniciranja. Glasbeno aktivni otroci lažje izgrajujejo svojo osebnost.

INTERESNE DEJAVNOSTI Vpis u encev v športne klubske dejavnosti bomo tudi letos prepustili klubom (ponudbe zunanjih sodelavcev). Po skupnem dogovoru boste prve dni pouka dobili njihovo ponudbo za vpis, iz katere bodo razvidni vsi njihovi pogoji.

V šolskem letu 2009/2010 nudimo u encem na izbiro spodaj navedene interesne dejavnosti. zap . št.

1

interesna dejavnost

raz.

mentor

ur/ teden

Pevski zbor

1.– 9.

Barbara Dolgan

2

2

Ra unalništvo

1. - 6.

Katja $ekada

1

3

Filmski krožek

7. – 9.

Urška Tušar

1

4

Splošna telovadba

1. – 5.

Matjaž Kešanski

1

5

Knjižni arski krožek

4. – 9.

Katja $ekada

6 7

Bralna zna ka Angleška bralna zna ka

1. – 9.

4. – 9.

Anita Andlovic Nedeljkovi Alenka Luka

8

English club

4. – 9.

Alenka Luka

9

Cici vesela šola

1. – 4.

Cecilija Pavlovi

10

Vesela šola

4. – 9.

Vera Broži

11

Kerami ni krožek

3. – 9.

Mojca Žnidarši

1

12

Kolesarski krožek

4.

Katja $ekada

20 ur

13

Eko-krožek

5. – 9.

Antonija Tomši

1

12

Prostovoljstvo

1. - 9.

Mojca Žnidarši

1

11

zap. št.

2 3 4 5 6

PONUDBE ZUNANJIH SODELAVCEV Nogomet Planinski krožek Gasilski krožek Balinarski krožek >ebelarski krožek

raz.

mentor

4. - 9.

1. - 9.

1.- 9.

1.- 9.

1. – 9.

Valter Brezovnik Miran Hebar Jože Morel Franc Morel Ivan Požar

ur/ ted 3 1 1 1 1

DODATNA INTERESNA DEJAVNOST Ra unalništvo za za etnike: (30 ur letno) V skladu z zakonom o 9-letni OŠ ponujamo izbirne predmete ra unalništva: UREJANJE BESEDIL (UBE) v 7 razredu, MULTIMEDIJA (MME) v 8. razredu in RA UNALNIŠKA OMREŽJA (ROM) v 9. razredu. Ker je za uspešno delo pri izbirnem predmetu zaželeno predznanje, ponujamo u encem interesno dejavnost ra unalništvo. Hkrati želimo omogo iti pridobivanje tovrstnih znanj tudi tistim u encem, ki tega predmeta v naslednjih letih ne bodo izbrali, zato priporo amo, da se u enci v interesno dejavnost vklju ijo. Program dejavnosti je namenjen spoznavanju osnov ra unalništva, didakti nim igram in enostavnemu oblikovanju. Dejavnost traja 30 ur preko celega šolskega leta. Program pa bo izvajan v okviru interesne dejavnosti.

PODALJŠANO BIVANJE V šolskem letu 2009/2010 bomo organizirali 2 oddelka PB. Podaljšano bivanje nudimo u encem od 1. do vklju no 5. razreda. Pri ne se po 4. šolski uri (ob 11.25) in traja do 15.30.

Za oblikovanje oddelkov bomo upoštevali že oddane prijavnice.

12

ŠOLA V NARAVI V skladu s cilji športne vzgoje v 1. triadi smo dolžni organizirati 20 urni te aj plavanja (prilagajanje na vodo in osnovna plavalna znanja).

Ker v neposredni bližini za izvedbo te aja ni primernih pogojev, bomo organizirali 5-dnevno šolo v naravi, kjer bomo poleg plavalnega te aja izvajali tudi druge dejavnosti (športni, naravoslovni, tehniški dan).

Za u ence višje stopnje (od 7. do 9. razreda) letos ne na rtujemo šole v naravi v centrih šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD) – MŠŠ (htpp://www.csod.si/).

V 9-letni šoli predvidevamo izvedbo šole v naravi v 2. in 4. razredu.

Na pobudo in željo staršev pa bomo organizirali tudi druge oblike šole v naravi, e bo zanje dovolj zanimanja.

Za u ence 5. in 6. razreda na rtujemo zimsko šolo v naravi – smu anje.

Po sklepu sveta staršev bomo v septembru 2009 preverili interes za izvedbo zimske šole v naravi. V kolikor bo zadosten interes s strani staršev, bomo šolo v naravi organizirali.

OSTALO Teden otroka – 1. teden v oktobru Otroški parlament – tema: STEREOTIPI, RASIZEM IN DISKRIMINACIJA.

13

Tekmovanja v znanju: Tudi letos bomo vzpodbujali u ence k sodelovanju na razli nih tekmovanjih v znanju iz posameznih predmetnih podro ij.

Dobre uvrstitve na regijskem ali državnem nivoju prinašajo u encem to ke za pridobitev štipendij, nekatera tekmovanja pa tudi to ke za vpis v srednje šole (višji razredi).

U enci se lahko vklju ijo v tekmovanja iz: matematike ra unalništva slovenskega jezika angleškega jezika

fizike kemije zgodovine geografije

vesele šole biologije logike

Nate$aji: Vklju evali se bomo v razne literarne, likovne in foto nate aje, ki jih vsako leto razpisujejo razli ne institucije.

Preverjanje in ocenjevanje znanja: Ocenjevanje in preverjanje znanja bo sprotno pri vseh predmetih.

Ocenjevanje Ocenjevanje znanja je lahko števil no ali opisno. Opisno uporabljamo v vseh oddelkih 1., 2. in 3. razred, v 4. razredu in v vseh ostalih razredih je ocenjevanje le števil$no od 1 do 5.

Pisno preverjanje znanja bo predhodno napovedano. V za etku vsakega ocenjevalnega obdobja bo izdelan razpored pisnega preverjanja.

14

Preverjanje V 9. razredu bo obvezno preverjanje znanja, pridobljenega od 6. do 9. razreda, pri slovenskem jeziku in matematiki, tretji predmet pa bo dolo$il minister do 15. marca izmed štirih predmetov napovedanih ob zaklju ku šolskega leta.

NPZ bo predvidoma v maju, naknadni rok pa bo samo za u ence, ki so bili v asu rednega roka opravi eno odsotni.

Zbrane to ke tega preverjanja bodo vpisane v zaklju no spri evalo.

Zunanje preverjanje znanja bomo izvedli tudi za u ence 6. razreda. Preverjanje bo prostovoljno in ne bo vplivalo na šolski u ni uspeh. Šola po novem ob koncu pouka ne ve dolo ala splošnega uspeha u enca.

15

ŠOLSKI KOLEDAR POUK: Pri ne se v sredo 1. septembra 2009 in kon a 24. junija 2010 (9. r. – 15. junija).

Razdeljen je na 2 ocenjevalni obdobji: 1. ocenjevalno obdobje: od 1. sept. '09 do 29. jan. '10 2. ocenjevalno obdobje: od 2. feb. '09 do 24. jun. '10 Ob koncu vsakega ocenjevalnega obdobja bomo starše obvestili o doseženem uspehu.

PO ITNICE: jesenske: novoletne: zimske: prvomajske:

od 25. oktobra do 29. november 2009 od 28. decembra do 31. december 2009 od 21. februarja do 26. februarja 2010 od 28 . aprila do 30. aprila 2010

OSTALO: 8. februar:

Slovenski kulturni praznik

5. april:

Informativni dan na SŠ (za u ence 9. razreda) Velikono$ni ponedeljek

16. - 28. junij: 25. junij: 28. junij – 9. julij: 18. – 31. avgust:

Popravni izpiti za u ence. 9. razreda Dan državnosti Popravni izpiti za ostale u ence Popravni in drugi izpiti (2.rok)

12. in 13. februar:

V tem šolskem letu je 190 šolskih dni.

16

HIŠNI RED S 01.09.2008 za ne veljati nov hišni red, ki nadomeš a dosedanji hišni red šole in pravilnik o pravicah in dolžnostih u encev.

Hišni red velja za obmo je šolskih prostorov v šolski zgradbi in okolici šole.

Hišni red ureja naslednja podro ja: 1. SPLOŠNE DOLO BE U enci in delavci šole ter zunanji obiskovalci so dolžni prispevati k: uresni evanju ciljev in programov šole; varnosti udeležencev vzgojno izobraževalnega procesa; urejenosti, isto i, disciplini in prijetnem po utju na šoli ter prepre evanju škode.

Dolo ila hišnega reda veljajo in jih morajo spoštovati vsi zaposleni, u enci in drugi udeleženci vzgoje in izobraževanja.

Hišni red velja za celotni šolski prostor, površine in zgradbe ter za enoto vrtca.

Dolo ila hišnega reda veljajo tudi pri programih in dejavnostih, ki jih šola organizirano izvaja na drugih lokacijah, npr. športni, kulturni, tehniški, naravoslovni dnevi, ekskurzije, šola v naravi, življenje v naravi ipd.; na prireditvah in predstavah, ki se jih u enci udeležujejo v organizaciji šole ter na poti od in do šolskega avtobusnega postajališ a.

Odgovornost šole v šolskem prostoru velja za as, ko poteka u no-vzgojni proces in druge organizirane dejavnosti..

17

2. OBMO JE ŠOLE IN POVRŠINE, KI SODIJO V ŠOLSKI PROSTOR Obmo je šolskega prostora zajema vse površine, ki jih je ustanovitelj dal šoli v upravljanje ali v uporabo.

3. POSLOVNI

AS IN URADNE URE

Šola poslujejo pet dni v tednu, od ponedeljka do petka in sicer po naslednjem urniku: Jutranje varstvo Redni pouk Podaljšano bivanje Popoldanske dejavnosti v organizaciji šole Popoldanske dejavnosti v organizaciji najemnikov Enota vrtca

od 7,00 do 7,50 od 7,50 do 14,00 od 10,40 do 15,30 do 15.30 oz. izjemoma po dogovoru od 15,30 do 21,00 Od 6.00 do 16.00

Uradne ure Uradne ure so namenjene poslovanju z uporabniki storitev. Šola (tajništvo) ima uradne ure dvakrat tedensko po dve uri oz. po dogovoru. Urnik uradnih ur: torek etrtek

od 7.00 do 8.00 in od 7.00 do 8.00 in

od 12.30 do 13.30 od 12.30 do 13.30

Uradne ure pedagoških delavcev in strokovnih delavk vrtca se izvajajo v okviru: skupnih in individualnih govorilnih ur, roditeljskih sestankov in drugih oblik dela s starši.

18

4. UPORABA ŠOLSKEGA PROSTORA Uporaba šolskega prostora Šolski prostor se uporablja za izvajanje: • vzgojno-izobraževalnih dejavnosti u encev šole, • drugih oblik vzgojno-izobraževalnih dejavnosti v organizaciji izvajalcev na podlagi sklenjene pogodbe, • dejavnosti, ki jih s sklepom dolo i ustanovitelj, • oddajanjem prostorov v najem (tržna dejavnost) v soglasju z ustanoviteljem.

Dostop v šolske prostore • vhod v šolo ob razredni stopnji je namenjen za u ence od 1., do 5. razreda in njihove starše oz. spremljevalce. Vhod je odprt od 7.00 do 16.00, • vhod v šolo ob predmetni stopnji je glavni vhod v šolo in je namenjen vstopu v šolo u encem od 6. do 9. razreda in njihovim staršem. Vhod je odprt od 7.00 do 16.00.

• vhod v vrtec je namenjen le vstopu otrok v vrtec in za njihove starše oz. spremljevalce. Ostali v šolo vstopajo na glavnem vhodu. Vhod je odprt od 6.00 do 16.00.

Prihajanje u$encev v šolo • na poti v šolo in iz nje u enci upoštevajo pravila prometne varnosti. U ence 1. razreda v šolo in iz nje obvezno spremljajo starši oz. oseba, ki so jo za to pooblastili starši in o tem pisno obvestili šolo, • v šolo prihajajo u enci pravo asno in najmanj 5 minut pred za etkom pouka, razen u encev, ki so vklju eni v jutranje varstvo in u encev voza ev. Ob prihodu v šolo se u enci v garderobi preobujejo v copate in odložijo obla ila,

19

•

•

•

u enci, ki se v šolo pripeljejo s kolesom, morajo imeti opravljen kolesarski izpit in po predpisih opremljeno kolo.

U enci kolesa parkirajo na dolo enem mestu za kolesa. Šola za kolesa ne prevzema odgovornosti, vstop v šolske prostore (tudi v garderobo) je z rolerji, skiroji ali kotalkami prepovedan. >e se u enec v šolo prirola ali prikotalka mora imeti s seboj obutev, ker se del pouka lahko izvaja tudi v okolici šole, u enci morajo po akati u itelja pred za etkom šolske ure v u ilnici v kateri bo potekal pouk. U ilnice odprejo dežurni u enci

Odhajanje u$encev iz šole Po zadnji uri pouka u enci zapustijo šolske prostore in odidejo domov. Zadrževanje v šolskih prostorih ali v garderobah po kon anem pouku ali drugih vzgojno-izobraževalnih dejavnostih ni dovoljeno. Izjema so u enci, ki so vklju eni v organizirano varstvo, voza i in obiskovalci drugih, v šoli dogovorjenih dejavnostih.

Odhodi u$encev med poukom U enci lahko zapustijo šolski prostor samo iz opravi enih razlogov, kot so: • odhod k zdravniku na podlagi obvestila staršev, • predhodno najavljeni športni treningi na podlagi obvestila trenerjev (klubov) in staršev, • obiskovanje glasbene šole zaradi nastopa na podlagi obvestila u itelja glasbene šole in staršev, • u enec lahko izjemoma zapusti šolo v asu pouka, e za odhod pisno ali ustno zaprosijo starši, • v primeru, da ima u enec v šoli zdravstvene težave (vro ina, slabost, bruhanje ipd.) ali se poškoduje, šola o stanju u enca 20

obvesti starše, s katerimi se dogovori o odhoda u enca domov.

asu in na inu

Hišni red velja tudi za u ence, ki v popoldanskem asu obiskujejo interesne dejavnosti Gibanje staršev, obiskovalcev in najemnikov prostorov po šolskih zgradbah je omejeno - v u ilnice lahko vstopajo samo z dovoljenjem ravnateljice.

Pouk U itelj je dolžan to no za eti in kon ati u no uro. >e u itelj zamudi ve kot 5 minut, je reditelj dolžan sporo iti njegovo odsotnost vodstvu šole.

Med poukom u enci ne odhajajo iz u ilnice. Zaradi reševanja vedenjske problematike lahko u itelj pošlje u enca, ki sicer nima težav, k svetovalni delavki ali ravnateljici.

U enci ob koncu u ne ure zapustijo u ilnico šele, ko jim to dovoli u itelj.

5. ORGANIZACIJA NADZORA V šoli je organiziran nadzor, ki prepre ujejo možnost poškodovanja zgradb in naprav ter zagotavljajo varnost osebam.

Nadzor je: tehni ni (alarmni sistem, protipožarni alarmni sistem ter sistem za osvetlitev zunanjih površin) ter fizi ni (dežurstva zaposlenih in u encev).

6. UKREPI ZA ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI Za zagotavljanje varnosti šolskega prostora in oseb, šola izvaja naslednje ukrepe:

21

a) prepovedi uporabe nedovoljenih naprav in pripomo$kov: • uporaba mobilnih telefonov: - v razredu je kakršna koli uporaba mobilnih telefonov med poukom prepovedana, - v primeru, da u enec v šolo prinese mobilni telefon, zanj tudi v celoti odgovarja, šola pa smatra, da ga ima u enec v šoli z vednostjo staršev, - e u enec mobitel uporablja in ovira šolsko delo (to velja tudi na dnevih dejavnosti, športnih dnevih, ekskurzijah …), mu ga u itelj za asno odvzame, - odvzeti mobitel u itelj preda ravnatelju, kjer telefon lahko prevzamejo u en evi starši. O odvzemu mobilnega telefona ali drugih predmetov u itelj obvesti starše, - strogo je prepovedana uporaba mobitelov z namenom fotografiranja ali snemanja v šoli, - šola za poškodovane, izgubljene ali odtujene mobilne telefone ne odgovarja.

• prepoved snemanja: - prav tako je v šoli prepovedana uporaba drugih naprav, ki omogo ajo kakršno koli avdio in video snemanje šolskih prostorov, zaposlenih in sošolcev (razen v primerih, ko ima oseba za to dovoljenje vodstva šole), - enake omejitve veljajo za fotografiranje v šoli, - nepooblaš eno uporabo teh naprav bo šola obravnavala kot hujše kršenje hišnega reda in predpisov o varstvu osebnih podatkov.

• predvajalniki glasbe: med poukom ni dovoljena uporaba razli nih glasbenih predvajalnikov.

• druge omejitve in zahteve za zagotavljanje varnosti: - u itelj lahko u encu za asno odvzame tudi druge predmete ali snovi, ki ne sodijo v šolo, še posebej, e z

22

njimi moti pouk ali z njimi ogroža svojo varnost in varnost drugih, - u itelj, po svoji presoji, po pouku u encu vrne predmet ali pa o dogodku obvesti starše in vodstvo šole, - v šolo ni dovoljeno prinašati in v njej uporabljati: nevarnih predmetov in drugih predmetov, ki jih u enec v šoli ne potrebuje in snovi, ki so neprimerne ali škodljive za otrokovo zdravje in razvoj (npr. energetske pija e).

- kajenje, uživanje in ponudba alkoholnih pija in drog ter drugih psihoaktivnih sredstev je prepovedano v prostorih in na pripadajo em funkcionalnem zemljiš u. b) pravila obnašanja v šolskem prostoru.

- vsi u enci skrbijo za urejenost u ilnic, - opremo in vse u ne pripomo ke uporabljajo u enci odgovorno in varno, - v u ilnico je prepovedano prinašanje hrane in pija e ter njihovo uživanje, - v u ilnico k pouku in k vsem šolskim dejavnostim je prepovedano prinašanje in uporaba mobilnih telefonov, predvajalnikov glasbe in ostalih zabavnih elektronskih naprav, - u ilnice, kjer poteka pouka za u ence od 1. do 5. razreda odklene dežurni u itelj pred za etkom 1. ure pouka, u ilnice, kjer poteka pouka za u ence od 6. do 9. razreda odklene dežurni u enec pred za etkom 1. ure pouka, - specializirane u ilnice: zaradi posebne opreme, ki jih imajo nekatere u ilnice oz. prostori, je v njih dolo en poseben hišni red, ki je nalepljen znotraj vsake takšne u ilnice. Posebni hišni red velja za naslednje u ilnice: u ilnico za izvajanje tehni nega pouka, ra unalniško u ilnico, u ilnico gospodinjstva, športno dvorano, jedilnico, knjižnico in enoto vrtca.

23

c) ukrepi za varnost med odmori: V asu odmorov u enci delujejo v skladu s hišnim redom. Šole ne zapuš ajo. Med odmori je zagotovljeno tudi dežurstvo u iteljev (na razredni stopnji) oz. u iteljev in dežurnih u encev (na predmetni stopnji). d) ukrepi za varstvo voza$ev: u enci, ki zaklju ijo s poukom in odhajajo domov s šolskim prevozom, so vklju eni v varstvo voza ev od zaklju ka pouka (ali druge dejavnosti, ki jo organizira šola) do odhoda organiziranega prevoza.

Dolžni so upoštevati navodila u iteljev varstva voza ev. e) upoštevanje navodil iz »Požarnega reda« (kontroliranje naprav, instalacij, ukrepi v primeru požara, oznake poti evakuacije). f) vaje evakuacije u encev za primer nevarnosti (po »Na rtu evakuacije«); g) zagotavljanje preventivne zdravstvene zaš$ite (omarice prve pomo i, z zagotovitvijo sanitetnega materiala, ukrepi v primeru nezgod in epidemij …) h) ukrepanje v primeru poškodb ali slabem po$utju u$enca: - ob poškodbi, slabemu po utju u enca je vsak delavec šole dolžan takoj ukrepati, - ob težji poškodbi, zelo slabem po utju, se pokli e zdravnika in takoj obvesti starše, - v primeru, da je poškodba posledica nasilnega dejanja je šola o tem dolžna obvestiti tudi policijo. i) druge oblike ukrepanja: v primeru kršenja hišnega reda lahko strokovni delavec: zapiše obvestilo o kršitvi v u en evo beležko; telefonsko obvesti starše; povabi starše na razgovor; predlaga obravnavo pri šolskem svetovalnem delavcu; predlaga razgovor pri ravnatelju.

24

7. VZDRŽEVANJE REDA IN

ISTO E

• Vzdrževanje šolskega prostora: u enci skupaj z u itelji skrbijo za urejenost vseh šolskih površin.

• Dežurstva: se izvajajo pred za etkom pouka; med odmori med poukom in po koncu pouka. Izvajajo jih strokovni delavci, u enci in drugi zaposleni in sicer: na hodnikih, v u ilnicah in jedilnici,v garderobah in sanitarijah ter na zunanjih površinah.

• Dežurstva u$encev: dežurstvo se opravlja od 1. do 9. razreda. Dežurna u enca opravljata dežurstvo: - v razredu: reditelja za 1 ali 2 tedna skrbita za urejenost prostora, javljanje odsotnih u encev, za red med odmori, javljanje poškodb šolske lastnine ter druge naloge - v jedilnici (u enci od 3. do 9. razreda): dežurni skrbi za urejenost omizja in za isto o jedilnice, pomaga pri razdeljevanju obrokov hrane, pobriše mize.

• Hranjenje garderobe: - u enci se ob vsakem vstopu v šolo in izstopu v šolo preobujejo v garderobi, - obutev, vrhnjo garderobo in telovadno opremo hranijo v garderobi oz. e so omarice, v le-teh, - urejenost omaric preverja razrednik ob prisotnosti u enca, - u enci morajo pred zimskimi po itnicami ter ob koncu pouka v šolskem letu pred podelitvijo spri eval izprazniti omarico in jo o istiti, - šola ne odgovarja za predmete, ki jih u enci prinašajo ali hranijo v šoli, - omaric ni dovoljeno na nikakršen na in poškodovati.

Prepovedano je lepljenje plakatov in slik ter risanje po omaricah.

25

•

Skrb za $isto in urejeno okolje - odpadke me emo v koše za smeti, - pazimo in ne uni ujemo šolske lastnine, - skrbimo za higieno v sanitarijah, - toaletni papir in papirnate brisa e, vodo in milo uporabljamo namensko, - posebno skrb namenjamo istemu in urejenemu šolskemu okolju.

8. OSTALA DOLO ILA HIŠNEGA REDA

•

• • • • • • • •

razredniki so dolžni hišni red predstaviti u encem in staršem na za etku šolskega leta in po potrebi ve krat tudi med šolskim letom. Hišni red je v celoti objavljen na spletnih straneh šole, na oglasni deski šole in v vsaki u ilnici, u enci in u itelji morajo biti dosledni pri spoštovanju in izvrševanju dogovorjenih pravil, na šoli je potrebno posvetiti veliko pozornosti lepim, vljudnim in spoštljivim medsebojnim odnosom med u enci, med u enci in zaposlenimi in do vseh obiskovalcev šole, u enci zaposlene na šoli vikajo, u itelji so se dolžni z u enci pogovarjati tudi o bontonu, u enci višjih razredov so še posebej pozorni in skrbni do mlajših u encev. U enci višjih razredov se ne smejo zadrževati na razredni stopnji brez dovoljenja u itelja, u enci so dolžni sodelovati pri organiziranih in dogovorjenih oblikah vzdrževanja in urejanja šole in njene okolice, v šolskih prostorih se ne sme izvrševati prodaja in oglaševanje brez dovoljenja vodstva šole, v šolo je prepovedano voditi ali nositi živali, razen z dovoljenjem vodstva šole, kadar gre za živali, ki bodo sodelovale v vzgojno-izobraževalnemu procesu.

26

ORGANIZACIJA DELA DELAVCI ŠOLE razred razrednik 1. in 2.

št. u encev

Cecilija Pavlovi

6 9

3. in 4.

Vera Broži

7 8

5. in 6

Marija Mršnik

12

.

7.

8.

9.

6 Matjaž Kešanski Anita Nedeljkovi Andlovic Alenka Luka

10 9 8

U$itelji - nerazredniki Katja >ekada

KNJ., RA>.

Jožko Udovi

ZGO, GEO

Barbara Dolgan

GVZ

Urška Tušar

LVZ

Alenka Valen i

MAT, FIZ

Antonija Tomši

BIO, KEM

27

gov. ure

Podaljšano bivanje: razred u itelj/vzgojitelj 1.-3. Mojca Žnidarši 3.-6.

št. u encev 20 u .

16 u .

Katja >ekada

Drugi strokovni delavci Mojca Horvat Katja >ekada vzgojiteljice

psihologinja, vrtca knjižni arka jutr. varstvo

vodja 7.-14. h 7.-14. h 6.- 8. h

Pomo$ otrokom s posebnimi potrebami Maja Hrvatin Gorjanc

Surdopedagog

Zunanji sodelavci

Individualna pomo po odlo bah o usmeritvi otrok s posebnimi potrebami Dodatna strokovna pomo po odlo bah

Pomo u encem izvajajo notranji in zunanji sodelavci. Za pomo se zaprosi tudi zunanje institucije. Dela se z u enci, ki imajo odlo be in s tistimi u enci, ki potrebujejo samo pomo (nap. logoped, pedagog, psiholog, specialni pedagog).

28

Ostali delavci in sektorji Tajništvo – tel.:

72 18 390 72 18 391

Nataša Kamenšek – poslovna sekretarka - ra unovodja Tu boste lahko urejali vse administrativne zadeve in dobili vse informacije.

Uradne ure so od 7.00 do 8.00 in od 12.00 do 14.00.

Prijave in odjave šolske prehrane vsak dan do 8.00 Uradne ure za u$ence so vsak dan od 7.00 do 8.00 in od 12.30 do 13.30.

Martin Urban$i$ vzdrževanje vseh objektov in naprav prevoz u encev s šolskim kombijem Kuhinja – 05/ 72 18 393 Bernarda Morel in Andreja Glažar priprava šolskih malic (dop.+ pop.) priprava in razdeljevanje kosil Snažilke: Nela Prelc, Suzana Mejak skrb za higieno in isto o vseh prostorov

29

DELO SVETOVALNE SLUŽBE Šolsko svetovalno službo vodi psihologinja Mojca Horvat, ki je dosegljiva na tel. - 72 18 390 v asu službe ali na e-naslovu: mojca.horvat1@gmail.com Pomo v svetovalni službi lahko poiš ete starši, u enci in u itelji, ko naletite na probleme, ki se odražajo v u ni uspešnosti otroka, v psihi nem po utju ali izstopajo i vzgojni problematiki.

Temeljne naloge šolske svetovalne službe so: • vzpodbujanje druga nih oblik sodelovanja s starši in izvajanje Šole za starše; • izdelava programov, ki jih izvajajo specialni pedagogi in pomo u encem s posebnimi potrebami: • evidentiranje u encev z razli nimi oblikami nadarjenosti; • razvijanje poklicne orientacije u encev; • pomo strokovnim delavcem, staršem in u encem pri reševanju u no-vzgojnih vprašanj; • sistemati no na rtovanje vzgojno-izobraževalnega dela; • spremljanje in analiza vzgojnega uspeha in vzgojne problematike; • organizacija in vodenje izobraževanja pedagoških delavcev; • uvajanje novosti v pedagoško delo in pomo pri delu v projektih.

30

POMO> U>ENCEM z u nimi težavami Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami odpira nove možnosti pomo i u encem, ki imajo težave pri doseganju šolskih ciljev posameznih razredov. Na šoli imamo u ence, ki so jim bile v skladu z dolo ili zakona odobrene ure dodatne pomo i. Starši, ki jih zanima, ali bi bil njihov otrok do take pomo i upravi en, se lahko oglasijo pri šolski psihologinji na razgovor.

V okviru Ministrstva za šolstvo bomo izvajali: •

dodatno strokovno pomo otrokom s posebnimi potrebami – individualizirani programi dodatne strokovne pomo i za kategorizirane u ence z odlo bo.

V okviru programov šole nudimo u$encem še: • •

• •

dopolnilni pouk v skladu s predmetnikom; dodatno strokovno pomo u encem s posebnimi potrebami (po Odlo bah) z izvajanjem individualnih strokovnih pomo i in prilagojenimi izvajanji programov rednega šolanja; individualno pomo gibalno oviranim u encem in u encem z motnjami vida in sluha; individualizacijo in diferenciacijo pou evanja v skladu z navodili ustreznih strokovnjakov (ko je u enec voden pri svetovalni službi kot u enec, ki ima pri pou evanju posebne potrebe).

31

SODELOVANJE S STARŠI ŠOLA ZA STARŠE V tem šolskem letu bo svetovalna služba izvajala šolo za starše, s katero želimo starše osveš ati o otrokovih doživljanjih v asu šolanja ter jim svetovati Šola za starše bo potekala v sklopu rednih roditeljskih sestankov po planu razrednikov in v popoldanskem asu z zunanjimi sodelavci.

RODITELJSKI SESTANKI: Organizirajo jih razredniki po potrebi, vendar vsaj 3 v šolskem letu. O njih boste pravo asno obveš eni.

SEPTEMBER: razredniki)

(Splošno

informativni

–

ravnateljica

in

NOVEMBER: (Šola za starše in analiza dela v oddelku – razredniki) APRIL; MAJ: (Življenje in delo v razredu - razredniki ) VSEBINA PREDAVANJ ŠOLE ZA STARŠE: Razred Vsebina

oblika

izvaja

1.r

predavanje

psihologinja + razrednik psihologinja

2.-3. r 9.r

MOJ OTROK JE POSTAL ŠOLAR DA BI BRANJE POSTALO ZABAVA KO OTROK IZBIRA POKLICpredstavitev srednješolskih programov

32

predavanje in delavnice predavanje

psihologinja

Razred Vsebina

oblika

izvaja

4.-9.r 1.-9.r

predavanje predavanje

psihologinja Slavko Rebec-rektor

U>ENJE - U>ENJA RAD IMAM SVOJEGA OTROKA

PRIPORO ILA IN OBVESTILA Nezgodno zavarujte svojega otroka.

Redno poravnajte svoje obveznosti do šole.

Poskrbite, da otrok ne bo prinašal v šolo dragocenih predmetov in denarja.

Ko naletite na probleme – u ne težave, neuspehe, ob utek nemo i, ... se posvetujte z razrednikom ali šolsko svetovalno službo.

Priporo amo spremljanje otrokovih aktivnosti v prostem asu.

SKUPNE GOVORILNE URE Skupne govorilne ure bodo vsak prvi ponedeljek v mesecu od 17.00 do 18.00 razen septembra in februarja po predvidenem razporedu: 5. oktober 11. januar 3. maj

2. november 1. marec 1. junij - torek

7. december 5. april

DELO ŠOLSKE KNJIŽNICE Šolska knjižnica je urejena tako, da u enci sami brskajo po knjižnih policah in iš ejo želeno gradivo.

Sposodijo si lahko knjige za bralno zna ko in doma e branje, našli pa bodo veliko zanimivega branja za razvedrilo in prosti 33

as. Za pripravo seminarskih nalog imajo na voljo veliko poljudnoznanstvenih knjig.

Knjižnica je za u ence odprta vsak dan od 7.00 do 13.30.

Ob sredah in $etrtkih pa od 7.00 do 10.30. Šolski u$beniški sklad Šola razpolaga z u beniškim skladom (kompleti obveznih u benikov). U enci si lahko sposodijo komplete u benikov po pla ilu celotne izposojevalnine, ki znaša le tretjino redne cene.

Ob koncu leta mora u enec vrniti nepoškodovane u benike. V tem šolskem letu izposojevalnino u benikov za u ence od 1. do vklju no 9. razreda krije Ministrstvo za šolstvo in šport.

DODATNE STORITVE ŠOLSKA PREHRANA Tudi letos bomo pripravljali šolsko prehrano za otroke. Pri pripravi jedilnikov sodeluje tudi u iteljica gospodinjstva, ki je odgovorna za šolsko prehrano. Le-ta mora biti kvalitetna in pripravljena v skladu z normativi in priporo ili stroke.

MALICA Za malico se prijavite prvi dan pouka pri razredniku, kasneje pa tudi v tajništvu. Cena šolske malice bo 0,90 EUR. Odjava je možna v tajništvu šole (ali na tel. – 72 18 390).

34

KOSILO Cena kosila bo v za etku šolskega leta 2,60 EUR. Prijavite se enako kot za malico. Spremembe med letom urejajte v tajništvu šole. Odjava za teko i dan je možna do 7.30 v tajništvu šole (lahko tudi po telefonu).

Kosilo se deli od 11.30 do 13.30.

POPOLDANSKA MALICA Nudimo jo u encem, vklju enim v podaljšano bivanje, za ceno 0,30 EUR. Popoldanska malica bo kalori no šibkejša (kruh, jogurt, sadje…), v ceno pa je vklju en tudi napitek.

Cena šolske prehrane se bo usklajevala z rastjo življenjskih stroškov.

REGRES SUBVENCIJE RAZLI>NIH STROŠKOV ŠOLANJA U encem oziroma njihovim staršem, ki iz razli nih vzrokov ne morejo v celoti pla evati stroškov, povezanih s šolanjem, namenja MŠŠ sredstva za subvencioniranje šolske malice ali kosila, šole v naravi. V težjih primerih socialne stiske pa kosila, delovne zvezke in šole v naravi na podlagi posebnih vlog staršev sofinancira ob ina..

Starši pravico do subvencioniranih stroškov uveljavljajo prostovoljno, na podlagi pisne vloge, ki jo dobijo v šolski svetovalni službi in jo tja tudi oddajo.

35

PREVOZI U>ENCEV Prevozi u encev 1. razreda 9-letke so brezpla ni. Do brezpla nega prevoza so upravi eni tudi vsi u enci, ki imajo bivališ e oddaljeno ve kot 4 km, in stanujejo v našem šolskem okolišu.

Za prevoz v šolo je organiziran avtobus (Suhorje, Buje, Ribnica, Nova Sušica in Stara Sušica), u ence iz Vol , >epna in Kala pa vozi šolski kombi.

Vozni red šolskih prevozov (avtobus, šolski kombi): prihod 7.15

relacija Suhorje Buje Ribnica N. Sušica S. Sušica

povratek 13.16

prihod 7.40

relacija Vol e >epno Kal

povratek 14.00 12.45

JUTRANJE VARSTVO: Za vse u ence organiziramo jutranje varstvo od 7.00 do za etka pouka v posebni u ilnici.

VARSTVO VOZA EV: Za varstvo voza ev, ki kon ajo pouk pred odhodom avtobusov, je poskrbljeno z dežurstvom u iteljev razredne in predmetne 36

stopnje, objavljenim na oglasni deski v šoli. U enci, ki akajo na avtobus, se morajo zadrževati v šolskih prostorih, ki so za to dolo eni, ne smejo pa oditi iz šole brez soglasja dežurnega u itelja .

Logotipi naših poslovnih partnerjev-sponzorjev in donatorjev, ki so natisnjeni v naši publikaciji, so finan na osnova za kritje stroškov tiskanja. V želji po dobrem poslovnem sodelovanju s šolo in starši naših otrok se vsem iskreno zahvaljujem.

Ravnateljica: Neva Brce

37

RAZVOJNA STRATEGIJA ŠOLE PREDNOSTNE NALOGE DELO Z NADARJENIMI U ENCI Šola bo tudi v šolskem letu 2009/2010 nadaljevala z uresni evanjem koncepta dela z nadarjenimi u enci. Izvedli bomo postopke evidentiranja in identificiranja nadarjenih u encev v 4. razredu.

Za u ence, identificirane kot nadarjene u ence, bomo v skladu z njihovimi interesi, oblikovali individualne na rte dela, ter izvedli na rtovane aktivnosti (Tabori za nadarjene).

PROGRAM – Informacijsko opismenjevanje Z uvajanjem informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) se spreminja narava u no-vzgojnega procesa. U itelji lahko u ijo druga e, bolj kvalitetno, in pokažejo u encem stvari, ki jih prej ni bilo mogo e pokazati povsod.

Poskušamo slediti trendom in IKT uvajati v u ne procese ter druge dejavnosti šole.

Vsaka u ilnica je opremljena z vsaj enim ra unalnikom. Šola je v celoti omrežena, v svetovni splet je mogo e vstopati od kjerkoli. U encem je še posebej na razpolago oprema v ra unalniški u ilnici.

V naslednjem šolskem letu se bomo trudili narediti za u ence prve spletne u ilnice.

38

EKOLOŠKA usmerjenost šole V okviru te naloge bomo ekološko osveš ali u ence, za enši z vrtcem, s 1. razredom in naprej. Nadaljevali bomo že za eti projekt lo$enega zbiranja odpadkov. Pri izvedbi te naloge bomo vklju ili biološko-ekološki krožek.

Poleg u iteljev in u encev bomo k sodelovanju povabili tudi starše in širšo lokalno skupnost.

Nadaljevali bomo tudi z akcijo zbiranja žamaškov.

SADEŽI DRUŽBE - medgeneracijsko prostovoljsko sodelovanje Projekt Sadeži družbe bomo izvedli v sodelovanju s Slovensko filantropijo z namenom povezati šolo s starejšimi v lokalnem okolju. >ez celo leto bodo potekale razli ne dejavnosti, cilj sodelovanja pa je dvig kvalitete življenja vseh vklju enih in povezovanje starejših z mladimi v okviru sodelovanja s Centrom za socialno delo.

DRUGE OBLIKE SODOBNEGA POUKA Poleg navedenih projektov in prednostnih nalog so tudi integrirani pouk, problemski pouk, projektno u no delo, individualni in diferencirani pouk stalni spremljevalci u novzgojnega procesa v šoli.

39

PUBLIKACIJA OŠ KOŠANA: je osebni dokument u enca OŠ Košana; povezuje u enca, starše in šolo; u enec naj ga ima vedno pri sebi; starši so dolžni spremljati obvestila, ki so vpisana vanj.

V šolskem letu 2009/2010 želimo vsem u enkam in u encem veliko prijetnega po utja in dobrega uspeha v šoli.

PUBLIKACIJA 2009/2010 Pripravili: strokovni delavci šole Uredila: Neva Brce, ravnateljica Naklada: 110 izvodov

40