GOODLIFE 11

Tiskovina

Številka 11

December 2010

LETNIK 2

FIZIK IN IZUMITELJ

Prof. Marin Soljačić

SIMFONIJA BREZ MEJA The New York Philharmonic

BOLJŠE ŽIVLJENJE

ŠESTO NAJVPLIVNEJŠE MESTO NA SVETU Seul

Dušan Gerlica kipar, ki se predaja lesu

UŽITEK ŽELI, DA IMATE VSE.

Užitek je vsestranski tako kot vi, zaradi česar enega zadovoljstva nikoli ne podredi drugemu. Zato novi BMW X3 pod popolno aerodinamično

silhueto združuje vse: najboljše motorje, neverjetno zmogljivost in raznoliko notranjost. S fleksibilnim prtljažnim prostorom, ki je najboljši

v svojem segmentu, predstavlja idealnega sopotnika za vsako aktivnost, saj se ponaša z zadnjo klopjo, ki jo je možno razdeliti v razmerju 40:20:40. Za več informacij o vozilu BMW X3 pokličite na 01 88 88 208 ali pišite na info.si@bmw.com, če pa se želite potegovati za novi BMW X3, obiščite www.bmw.si/x3games in se prijavite na igre BMW X3.

NOVI BMW X3.

2.0d Emisije CO2 vozila BMW X3 2.0d: 149 g/km.

5,6l/100 km 184 KM (135 kW)

Novi BMW X3

www.bmw.si

U탑itek v vo탑nji

14

vir: MGLC

34

6 INTERVJU

IZDELKI ILLY IN ČAJI DAMMANN ESPRESSO

Dušan Gerlica: Kipar, ki se predaja lesu

10 OBVEZNA OPREMA 12 FIZIK IN IZUMITELJ Prof. Marin Soljačić

14 MOJSTER ŠOKOV IN PROVOKACIJ

Damien Hirst

16 IZJEMNOST 19 100 LET SKRBI ZA DOBRO DRUŽBE

Zegna Group

22 KULT.ART 24 FABULA

28 ORKESTER, KI RUŠI MEJE ČASA IN IDEOLOGIJ

The New York Philharmonic

ČOKOLADNI BONBONI GRIOTTE, KRAŠ

30 GLOBALNA INICIATIVA, KOT JE ŠE NI BILO

Prvi BMW GUGGENHEIM LAB že v letu 2011

34 ŠESTO NAJVPLIVNEJŠE MESTO NA SVETU

Seul

38 PRIPOROČILO

Mitja Sojer

ČOKOLADNI BONBONI BAJADERA, KRAŠ

LEDENE KOCKE FONTANA, KRAŠ

REVIJA GOODLIFE 11, DECEMBER 2010 www.goodlife.si Lastnik: GL, d. d., Erbežnikova 2, 1000 Ljubljana Oglasno trženje: Agencija Idema d.o.o., Vegova cesta 8, 1000 Ljubljana, tel.: 01 426 92 62, faks: 01 426 92 63, info@agencija-idema.si; Izdajatelj: Agencija Idema d. o. o., Vegova cesta 8, 1000 Ljubljana; Odgovorni urednik: Dejan David Kemperl; Vodja projekta: Mateja Janežič; Koordinatorka uredništva: Tanja Poljaček; Soustvarjalci in avtorji člankov: Dejan David Kemperl, Mateja Janežič, Tanja Poljaček, Katarina Mihelič, Dragica Sušnik, Darjo Hrib, Dean Dubokovič, Bojan Velikonja, Mitja Melanšek; Lektura: Marija Čeč; Grafično oblikovanje in prelom: Agencija Idema, d. o. o., Matej Ograjenšek Tisk: Delo d. d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, 1000 Ljubljana ISSN 1855-6957 Revija Goodlife izhaja štirikrat letno in je priloga Delu.

Nenaročenih besedil in fotografij ne vračamo.

MOBILNI TELEFON SAMSUNG GALAXY TAB

V dnevno sobo se iztečejo vsi ostali prostori. Je epicenter našega sveta, kjer pokažemo, kaj znamo in kako se imamo. Sem pridemo po mehkobo, po svetlobo in po samega sebe. Zato je tako pomembno, da dnevni prostor ukrojimo po svojih življenjskih koordinatah, in zato je priporočljivo, da se o njem pogovorimo z nekom, ki nam lahko razširi pregled nad svetom različnih možnosti.

Sushi Collection

salon pohištva in idej Luster d.o.o., Tržaška cesta 124, SI -1000 Ljubljana, T +386 1 47 00 930, www.luster.si

OPICE SO MI POPLAČALE S SVOJO INTIMO

Besedilo: Mateja Janežič Fotografije: Dušan Gerlica

Najprej je bil fotograf, s pravim mestnim, ljubljanskim življenjem. A nekaj mu je šepetalo, da bo njegovo življenje precej drugačno. Dušan Gerlica se je pred dobrimi 20 leti odločil preseliti v malo idilično hiško v Gorenji Trebuši. Njegova umetniška duša je klicala po izražanju, in začel se je ukvarjati s kiparstvom. Njegovi leseni kipi niso vsakdanji, so unikat v svetovnem merilu. Po različnih razstavah v evropskih mestih je njegova pot še enkrat drastično spremenila smer. Peljala je v svet, tja, kamor so ga vodile globoke želje in njegove skulpture.

Našla sem ga na jugu Indije, v tropskih hribih na 2.100 metrih, v zvezni državi Tamil Nadu. Pot do

tja je bila dolga, monsunski dež še ni ponehal, ceste so bile načete. Kodaikanal je prekrasna turistična destinacija, z jezeri, bujnimi gozdovi ter številnimi priznanimi mednarodnimi in domačimi šolami ter univerzami. A Dušan se je še malce bolj skril v gozd. Povabili so ga na plantažo kavo sredi eksotičnih indijskih gozdov, samo nekaj kilometrov od Kodaikanala v vasici Petuparai. Indija mu je ponudila drugačne slike, drugačno razmišljanje.

Doživetja z domačini, njihovim načinom življenja, z okoljem in tudi z opicami so pripomogla, da je podzavestno začel spreminjati kipe.

december 10

7

Pravzaprav vas je v Indijo pripeljal rododendron. Kako to?

Stvari vedno nekako pobiraš iz svoje mladosti. Rododendron sem prvič občutil s starši na Slemenu pod Jalovcem, v Tamarju, kjer jih je za celo planjavo. V Gorenji Trebuši ni več alpskega, ampak mediteransko rastje. Prijatelj Kiho mi je povedal nato za gozdove, drevesa rododendrona v Nepalu. Zaželel sem si tja. Dolga leta je čakala želja v meni. Zadnja leta sem čutil, da me že prav tišči navzdol, čeprav sem imel tam svoj dom, svojo malenkost, ne pa širnega neba, kamor bi rad poletel. A po domači kilometrini ni prišel Nepal, pač pa Indija.

Niste akademski umetnik, pa vseeno ustvarjate izjemne skulpture, in to odmaknjeni od mestnega sveta, ki ste ga prej poznali. Kdo vas navdihuje?

Bili so težki trenutni, ko sem se spraševal, zakaj ždim tukaj, v tej stari bajti, in delam tole, ves čas umazan, v umazani hiši, in vlačim les v snegu in mrazu. Kaj mi je tega treba?! Mar sem zbolel, ali kaj? Mnogokrat pridejo taka vprašanja. Pa sem našel tudi odgovor. Da so kipi moja elektronska pošta, ki poišče nepoznane osebe. Z izdelkom lahko najdeš osebo tudi v Avstraliji, v Indiji, v Murski Soboti. Ni pomembno kje, pač pa odziv. Iščem dvojino, o kateri ves čas govorim; postavljam dva kipa skupaj. Poudarjam dvojino, s tem z veseljem kažem na našo jezikovno posebnost, pa tudi moja hrepenenja.

In to dvojino po vsem svetu sprejemajo na enak način?

Povsod enako. To je tudi princip, kako približati kip človeku, da ga ne bo samo kupil, ampak da bo njegov, da ga bo začutil. Če postavim eno, je to pač 'samo' skulptura, če pa postavim dve, pa je par. Le-ta je del tvoje intime. To je že tvoja komunikacija, in ne moja. Nič več nimaš stika z avtorjem dela, ampak s parom, s skulpturama. To je psihološko čustvena izkušnja. Dvojino imamo ljudje radi.

To, da se ljudje odzivamo na umetnost, nam je razumljivo. Vi pa imate prekrasno izkušnjo tudi z opicami, ki so počasi spoznavale vaše kipe in jih sprejele za svoje. So to odzivi, ki si jih želite?

Moja srečanja z opico in opičjim tropom so se dogajala najprej zaradi želje ujeti trenutek z opico in mojim kipom. To fotografijo sem dobil, ko sem nastavljal piškote. Po lovsko. Potem pa sem iskal v sebi. Vračal sem se na isto mesto, opice so se navadile moje prisotnosti in tega zvoka,tok tok po lesu. In tako se je ta osamljeni kotiček spremenil v središče druženja z ljudmi in živalmi. Nastala je res nenavadna Galerija.

Skulptura med kavnimi češnjami

Zanimivo, kako vsi komunicirajo s skulpturami.

Temu sem se prepustil. Iz tiste prve fotografije in želje ujeti trenutek z opico in skulpturo je nastala zgodba. Ta bitja so vedela več o meni, kot jaz sam. In so me zapeljala, da sem podzavestno začel spreminjati kipe. Postajali so Opičji. Ne opice, ampak Opičji. Antropološko gledano, sem se začel spreminjati tudi sam. Vsak program se da sprogramirati na novo. Imele so me popolnoma v oblasti. Prinesle celo nekaj dni stare mladičke, ki jih drugače ne bi, da so ujeli trenutke, ki jih ne bo več.

Na moji skulpturi so se celo parile. Kar odreveniš, ko se to zgodi.

Prihajale so in gledale skulpture tudi, ko vas ni bilo zraven. Pa jih niso uničile, zgrizle?

Ne, niso. Vsakodnevno so se vračale, jih opazovale in se jih dotikale. Prepoznal sem jih že po obrazih, po 'osebnostih'. Videl sem, kdo je glavni, in mu prinesel pomarančo in banano kot znak prijateljstva. Lahko pa so zelo divje. Naredijo prav grozne grimase, da te prav prestrašijo. In to točno vedo; imajo te v oblasti. A s svojo prisotnostjo, komunikacijo in zvestobo sem šel lahko do konca, in so mi prišle blizu. Dale so mi vse, svojo intimo. To je največ vredno.

Indijska zgodba je fantastična. Vendar pomeni veliko potovanje tudi preselitev v Gorenjo Trebušo, v popolnoma drugačno okolje.

Res je, na ustvarjalni poti sem se zelo osamil. To so mi očitali tudi prijatelji: Uničil si boš kariero v Ljubljani. Svojo fotografijo imaš vendar rad.

Pa vam fotografija ni bila dovolj?

Očitno ne. In tudi ljubljansko življenje ne. Lahko bi ostal, a hvala bogu nisem. Zdaj imam druge izkušnje, Indijo. Na take poti se podajaš pravzaprav nehote, s strahom, ampak to je v krvi, v značaju, in preprosto moraš.

Indijska deklica v interakciji s kipom

»Dvojino imamo ljudje radi.«

V Indiji pa se vam odpirajo še nove poti.

Pripravljam kreativne tabore. V Kodaikanalu (v indijski zvezni državi Tamil Nadu) so mi na Mednarodni ameriški šoli (več kot 100 let stara šola, z dobro tradicijo in ameriškim kapitalom) ponudili svojo rezidenčno, umetniško hišo in delo zunanjega predavatelja za mesec dni. Poučevati sem si vedno želel. Pred kratkim so me povabili tudi na srečanje pred novoletnimi počitnicami. Takšno povabilo pomeni veliko čast.

Vzporedno z Indijo se torej odpira še ena zgodba, ameriška.

Tako je. V Kaliforniji, v okrožju Mendocino, blizu San Francisca, se nahaja galerija v ohranjenem pristanišču za prevoz sekvoj. Gre za zaščiteno področje, kot narodni park (ne smeš pobrati niti storža), kjer se še ohranja tradicija tesarjev, mizarjev, rokodelcev, obrtnikov. Povabili so umetnike, da vse to povežejo s svojimi deli; osebno bom sodeloval s svojimi lesenimi skulpturami. Resnično se veselim. Upam, da bom lahko v Ameriki predaval o tem, kar delam zdaj v Indiji. Zato pripravljam knjigo o lesu, izkušnjah in zgodbah skozi oči kiparja, fotografa in novinarja. A to je življenjski proces.

In verjetno je to brezmejno povezovanje bistvo ustvarjanja.

Prav tega sem si želel. V začetku bolj skromno, vezano na bližnjo okolico. Večje želje, povezane s potovanji, so morale počakati na pravi čas. Najprej sem moral pospraviti na svojem dvorišču, potem so se odprla vrata v svet. Če se ozrem nazaj, vidim, da je tako moralo biti. Če bi prehiteval, ne bi bilo dobro. Najprej sem moral spoznati na primer Tolmin, ki ga imam zelo rad in ljudi, ki so iz vse Evrope prihajali na naše delavnice (tudi na moje) in festivale, npr. najboljše glasbenike. To so mala čuda.

Opičje druženje s kipi Kozmični sari

»V Indiji doživljam več globin kot v Evropi.«

Kako pa so ti umetniki sprejemali drugo raven izražanja?

Brez besed. So zelo srečni in zadovoljni. Recimo, izjemnemu romunskemu violinistu Alexandru Balanescuju, ki je prišel na Sotočje, smo pripravili splav sredi vode.

Na njem so bile moje skulpture, ki so se majale in plesale na vodi in ob glasbi. Ko je imel koncert, so gledalci gledali njega, on pa splav. Ob tem je nastajala njegova glasba, njegova impresija. Naslednji dan sva se srečala in je snel klobuk z glave. Bil sem zelo ponosen. Brez besed, dovolj sta pogled in gesta, ki prihaja iz srca. To so 'globine'. V Indiji jih doživljam več kot pa v Evropi. Sem eden izmed ljudi, ki dobi na zalogo vsak dan svojih pet minut sreče.

Tudi s kozmičnim sarijem?

Vsekakor. To je čista sreča, ko odkriješ, da nekdo odreže in olupi deblo tako, da v njem najdeš izjemno zgodbo. V tako deblo sem nato začel rezljati krogce. Prav smešno, da po toliko letih prideš do krogcev (smeh), ampak nič pametnejšega mi ni prišlo na misel.

Očitno so bili to kozmični krogci.

Seveda je za tem stala zgodba, ki je nisem poznal. Pogovarjal sem se z učiteljico joge, prijateljico Jacklyn in mi je rekla, da krog simbolizira kozmos. Prav, pa naj bodo kozmosi. Nato sem kar naenkrat v istem kosu drevesa opazil še žensko telo, oblečeno v indijski sari. Naj bo to kozmični sari, sem si rekel. Skozi pogovore s sosedi pa sem ugotovil, da tega nisem odkril samo jaz. V sanskrtskem epu stare Indije, Ramajani, je zgodba o kozmičnem sariju. Bog Krishna mu je dal ščit neskončnosti. Je edina stvar na tem planetu, ki se je ne da kupiti ne prodati. Tako je tudi v moji skulpturi. Spet sem spoznal, kako sem voden, zapeljan.

In s tem se da preživeti (smeh)?

Kakor vidite, se da (smeh). Gre za več kot preživetje, saj preživijo tudi drugi s tabo. Ne misliš samo nase, tudi drugim nekaj daš. Včasih se na svojih delavnicah pošalim, češ, če ste srečali Duleta, življenje nikoli več ne bo takšno, kot je bilo (smeh). In potem razložim. Zdaj se boste vedno, kjer koli po svetu boste potovali, ustavili pred lesenimi kipci, skulpturami, in jih gledali z drugačnimi očmi, srečali tudi mnogo novih, sorodnih duš.

Ko se človek malce odmakne in pogleda na svoje življenje s širše perspektive, vidi, kako se njegova dejanja širijo po svetu v takšni ali drugačni obliki.

To je čarobnost, kajne?!

december 10

Odkrijte izbran okus mediterana.

Namaz iz prvovrstne tunine, sredozemskih oliv in deviškega olivnega olja.

9

obvezna oprema Decembrske radosti

Zunaj kraljujeta mraz in megla, zato se v zimskem času še posebno dobro zavemo, kako prijetno se je pocrkljati v toplem zavetju doma. Še prijetnejše pa je ugibati, kaj nam bodo to leto prinesli dobri možje ... Parfum? Novo uro? Morda prstan? Ali pa kravato? ...

Medtem ko se misli poigravajo s 1001 željo, ki bo morda izpolnjena, si privoščite počitek na kavču, se umirite, vzemite v roko pisalo in napišite iskrene želje najbližjim. Pa srečno!

Z OR AP EL EST LA N TO ICA ,9 8 €

UR

A

BR

EI T

LI

NG ,4 .6 30

€

M

IVN

NAL

ONT

OM

ER OP

0€

, 250

NC BLA

TE VA A R

JE

EG

NA

ZZ

,O

D

95

€

L DA

K

N ŽE

LEGENDARNI GODIVA PRALINEJI, OD 15 € DALJE

EVIAN BY ISSEY MIYAKE GAMA, d.o.o., Blatnica 5, 1234 Trzin; GODIVA www.eshop.dvc-plus.si; LA MER, DKNY Medicopharmacia d. o. o., Topniška ul.

4a, 1000 Ljubljana; MENU PRO-92, d.o.o., Ulica bratov Babnik 10, 1000 Ljubljana; MONT BLANC Tomislav Loboda s.p., Wolfova ulica 6, 1000 Ljubljana; MORELLATO Slowatch, d.o.o., Gosposvetska cesta 5, 1000 Ljubljana; MOROSO Luster d.o.o., Tržaška cesta 124, SI-1000 Ljubljana; POMELLATO, BREITLING Malalan d.o.o., Mestni trg 21, 1000 Ljubljana; ZZEGNA Sportina Group d.o.o., Alpska 43, 4248 Lesce;

A NA

E, CEN

VODA EVIAN BY ISSEY MIYAK

D K N Y PUR AVA E, 4 DIŠ 0 ,70 €

POVP RAŠE VANJE

A SK

KOLEKCIJA SEDEŽNE GARNITURE MOROSO SUSHI SEDEŽNI SESTAV 6.072 €, POČIVALNIK 2.398 €, ŽOGICE OD 198 €

PRSTAN POMELLATO OD 5.850 € DALJE

KREMA LA MER, 125 €

POSODICE ZA SVEČKE MENU, 19,95 €

Mala darila za velike užitke

Vsako leto pred prazniki razmišljamo, kaj bi podarili svojim družinskim članom in prijateljem. V Espressu vam lahko pri tem pomagamo. V naši prodajalni na Fajfarjevi ulici 33 v Ljubljani boste našli številne izdelke, ki bodo vaše najbližje razveseljevali čez celo leto. Kava illy, darilni kompleti s poslikanimi skodelicami, aparati Francis Francis in vrhunski čaji Dammann Frères so izvrstna darila za vse, ki cenijo dobro. Vesele praznike in srečno novo leto!

Espresso, d. o. o. | Fajfarjeva ulica 33 | Ljubljana | t. 01 422 88 88 | www.espresso.si

OBNOVITEV STARE IDEJE Besedilo: Dragica Sušnik Fotografije: osebni arhiv in Agencija Idema

Prof. dr. Marin Soljačić je nadvse cenjen fizik hrvaškega rodu in eden najmlajših znanstvenikov svetovnega formata na svojem področju. Čeprav bo spomladi dopolnil šele 37 let, je izredni profesor za fiziko na uglednem inštitutu bostonske univerze, Massachusetts Institute of Technology (MIT), in vodja njegovega raziskovalnega laboratorija za elektroniko. Skupaj s svojimi kolegi je razvil idejo, ki se je prvič pojavila že v možganih Nikole Tesle, in sicer o brezžičnem prenosu energije; del tega področja je tudi brezžična elektrika. Marin Soljačić je eden vodilnih strokovnjakov na področju elektromagnetizma, fotonskih kristalov, nelinearne optike in nanooptike. Kot soavtor je prispeval več patentov in objavil številna znanstvena dela v vodilnih publikacijah s tega področja. Najbolj pa je zaslovel, ko je pred tremi leti skupaj s kolegi uspešno izvedel poskus prenosa brezžične energije in ‘na daljavo’ prižgal veliko žarnico.

Nekaj biografskih podatkov: Marin Soljačić se je rodil v Zagrebu, 7. februarja 1974, v znamenju vizionarskega vodnarja. Po maturi na zagrebški matematično-informacijski srednji šoli je prejel štipendijo MIT-a, kjer je leta 1996 diplomiral iz fizike in elektrotehnike, dve leti kasneje pa opravil magisterij iz fizike na univerzi Princeton pod mentorstvom profesorja Franka Wilczeka, dobitnika Nobelove nagrade za fiziko. Soljačić je doktoriral leta 2000, prav tako na Princetonu, in sicer pod mentorstvom Mordechaia Segeva.

Septembra 2000 se je vpisal na prestižni postdoktorski študij Pappalardo (MIT Pappalardo Fellow in Physics).

Leta 2003 so ga imenovali za glavnega raziskovalca v raziskovalnem laboratoriju za elektroniko na MIT-u.

Profesuro za predmet fizike je dobil leta 2005. Je prejemnik medalje Adolph Lomb, ki mu jo je leta 2005 podelilo Ameriško združenje za optiko (Optical Society of America). To strokovno združenje vsako leto podeljuje nagrado znanstvenikom, mlajšim od 35 let, za najpomembnejša odkritja v optiki v svetovnem merilu. Od drugih nagrad omenimo še nagrado TR35, ki se podeljuje najbolj uspešnim inovatorjem, mlajšim od 35 let – to nagrado najstarejše revije za tehnologijo Technology Review je prejel leta 2006, dve leti zatem pa še prestižno nagrado MacArthur Fellowship (med znanstveniki ji ‘po domače’ pravijo ‘nagrada za genije’).

Leta 2006 je Soljačić s sodelavcema Aristeidisom Karalisom in Johnom Joannopoulosom objavil delo z naslovom

Brezžični nesevajoči prenos energije (Wireless Non-Radiative Energy Transfer), ki bi lahko, če se bo uporabil v praksi, na čemer sedaj industrija trdo dela, v prihodnosti omogočil tehnološko revolucijo. Tehnologija temelji na pojavu elektromagnetne indukcije in resonance, najnaprednejša pa je pri odpravljanju sevanja.

Konkretno to pomeni, da bi lahko v prihodnosti v stavbo namestili oddajnik, ki bi vse prostore pokrival z elektromagnetnim valovanjem, z njegovo pomočjo bi se napajale naprave z nameščenim sprejemnikom frekvenc, ki bi resonirale z elektromagnetnim poljem. Neizkoriščeni tok bi samodejno vsrkaval nazaj oddajnik. Soljačić navaja pomembno ugotovitev, da oddajanje ni škodljivo človekovemu zdravju.

Idejo za izum je dobil deloma sredi neke noči, ko se je zbudil zaradi piskanja izpraznjene baterije mobilnega telefona, deloma pa zaradi prazne baterije sesalca – robota, ki je samo po dveh očiščenih prostorih že

spet potrebovala napajanje. Pri tem je Soljačić razmišljal in nadgradil več kot sto let staro idejo Nikole Tesle, ki se je prvi domislil brezžične elektrike, a v svojem času žal neuspešno poskusil opraviti brezžični prenos električne energije.

Revija Science je 7. junija 2007 objavila, da je Soljačić s sodelavci v praksi izvedel prvi brezžični nesevajoči prenos energije (brezžični sistem so imenovali WiTricity), pri katerem so iz električnega omrežja s pomočjo dveh tuljav, med seboj oddaljenih dva metra, uspeli prižgati 60-vatno žarnico. Tuljavi sta nihali na resonančni frekvenci 10 MHz, izkoristek prenosa brezžične elektrike pa je bil 40-odstoten. »Zaupali smo v naše teorije, ampak

uspešen poskus je vedno odločilen,« je ob tem dogodku povedal Soljačić in dodal, da so bili pri svojem delu uspešni, saj so se ugotovitve poskusa skoraj v celoti ujemale s teoretičnimi predpostavkami.

december 10

13

Sistem je zasnovan na delovanju v zaprtem prosto-

na katerih s sodelavci in tudi s študenti razpravljamo

zmanjšali izgube pri prenosu. Soljačić napoveduje,

korakih pri delu.«

O brezžični elektriki in uspešnem poskusu MIT-ovih znanstvenikov

prostorih prenehali uporabljati razdelivce in podalj-

Kaj imate pri svojem delu najraje?

Z brezžičnim prenosom energije se je prvi ukvarjal Ni-

življenje.

srcu dinamika in energija, ki se čutita na MIT-u, ter

anteno Wardenclyffe Tower je spodletel, ker je zmanj-

ru. V zadnjih letih so delali predvsem na tem, da bi da bomo že kmalu, v približno dveh letih, v zaprtih ške ter se izognili vsemu kablovju, ki nam zdaj greni

Pogovor s prof. dr. Marinom Soljačićem

Prof. dr. Marina Soljačića smo ujeli sredi največje decembrske gneče in predpraznične mrzlice, ko se je že s potovalko v rokah in z eno nogo med vrati odpravljal na daljšo pot.

Prof. dr. Soljačić, kako je uporaba brezžične elektrike in brezžičnega prenosa energije vpli-

vala na razvoj industrije v zadnjih letih? Kje se konkretno uporablja ta izum?

»Raziskovalni laboratoriji v več vejah industrije delajo na razvoju izdelkov, ki bodo izkoriščali

brezžično elektriko. Veliko panog je že prišlo do faze

prototipov izdelkov, in tako lahko upamo, da bo resnejša uporaba na trgu zaživela že kmalu, recimo v dveh letih.«

Se še naprej ukvarjate z raziskovanjem tega področja, je možen še kak napredek?

»Na MIT-u se še ukvarjamo z raziskovanjem določenih znanstvenih vidikov brezžičnega prenosa energije. Toda večina praktičnih raziskav na tem področju se danes dogaja predvsem v industriji.«

o skupnih znanstvenih izzivih in o njihovih nadaljnjih

»Prijetnih vidikov je kar precej, najbolj pa so mi pri entuziazem in briljantnost mojih sodelavcev, ki so res odlični na svojih področjih. Zame je MIT točka, kjer

vse vrvi od energije, ki se prenaša na ljudi, ki tam dela-

jo. Ti ljudje pa vračajo oz. vnašajo energijo nazaj na MIT.«

brezžične elektrike že v svojem govoru leta 1891.

Tehnologija, ki so jo 2007. razvili na MIT-u, je zaradi svojih značilnosti uporabna za napajanje sodobnih elekSistem WiTricity sta ob poskusu sestavljali dve bakreni

znanosti sploh pride do novega odkritja, na

nizkofrekvenčne resonance elektromagnetnih valov. V

»To vprašanje si zasluži daljši odgovor, toda upam,

energije, druga (sprejemnik), oddaljena dva metra, pa

sestavljajo vaše raziskovalno delo in kako v

tuljavi premera 60 centimetrov, ki sta delovali po načelu

primer izuma, kot je bil ta?

sistemu je bila ena tuljava (oddajnik) priključena na vir

da bom zadovoljivo pojasnil tudi na kratko. Do svojih

povezana z žarnico. Pri poskusu sta bili tuljavi nasta-

največjih odkritij skoraj nikoli nisem prišel takrat,

ko sem konkretno razmišljal o njih ali o konkretnem problemu. Nasprotno, počel sem nekaj, kar sploh ni bilo povezano s konkretnim izzivom, ideja pa se je kar

naenkrat pojavila, na videz z ničimer izzvana, skorajda v vizualni obliki.

Ko se taka ideja pojavi pred očmi, jo je kajpak treba

vljeni na frekvenco 10 MHz in sta prišli v resonanco. Zaradi slednje je med njima stekla velika količina energije, čeprav tuljavi nista bili fizično povezani. Pri vibriranju se je z vsakim valom v tuljavah kopičila električna napetost, ki se je prek površja tuljave-sprejemnika prenesla v žarnico. Meritve so pokazale, da je znotraj sistema mogoč prenos energije s 40-odstotnim izkoristkom. Žarnica je zagorela tudi, če so med tuljavi postavili lesene,

še precej obdelovati in nadgrajevati ter razvijati.

kovinske ali elektronske ovire, kar pomeni, da je sistem

secirati v globino. Vendar pa se začetna ideja oziroma

pregrade dejansko obstajajo.

način.«

Nova tehnologija naj ne bi imela stranskih učinkov na

Mnogo idej ‘propade’, ko jih začneš analizirati in inspiracija skoraj zmeraj pojavi na tak ‘nepovezan’

ju za elektroniko? Kakšno je vaše sodelovanje

»Zelo rad tečem, običajno vsak dan pretečem okoli pet

»Poleg predavanj imam po navadi zelo veliko sestankov,

ga stoletja, Tesla pa je prvič omenil možnost uporabe

Kako bi laikom pojasnili, kateri dejavniki

Kaj najraje počnete v zasebnem življenju, kaj

s študenti in drugimi sodelavci na oddelku?

kalo denarja za projekt. To je bilo v začetku prejšnje-

tričnih in elektronskih naprav v gospodinjstvu ali pisarni.

Kako izgleda povprečen dan na MIT-u, v vašem

oddelku za fiziko in v raziskovalnem laboratori-

kola Tesla. Njegov praktični poskus z 29 metrov visoko

vas sprošča in zabava, razen dela?

kilometrov. Prosti čas pa preživljam s svojo družino.

Za kaj drugega ne ostane veliko časa.«

uporaben v gospodinjstvih in drugod, kjer take fizične

zdravje ljudi. Nizkofrekvenčni elektromagnetni valovi, ki so dolgi okoli 30 metrov, so po trditvah Johna Pendryja z Imperial Collegea v Londonu veliko bolj varni kot kratki valovi 2 GHz, ki jih npr. oddajajo prenosni telefoni. Pri razdalji med napravo in oddajnikom, ki je krajša od ene valovne dolžine (30 metrov), se skoraj v celoti ustvarja le magnetno polje, ki pa zdravju ni škodljivo.

MOJSTER ŠOKOV IN PROVOKACIJ Besedilo: Katarina Mihelič

Damien Hirst je najbogatejši britanski umetnik, mojster samopromocije in enkratnih idej, ki jih udejanja v provokativnih delih.

Na eni strani žanje ostre kritike, na drugi pa izjemne simpatije, čeprav je res, da njegova priljubljenost celo med največjimi privrženci ciklično niha med navdušenjem in zgražanjem. Njegovo delo velikokrat vzbuja tesnobo, če že ne groze, kar pa je logična posledica obravnavanja večne umetnostne teme: življenja in smrti. In Damien Hirst je v tem izjemen mojster.

Delovno področje Damiena Hirsta je zelo široko – inštalacije, skulpture, slike in risbe premikajo meje med znanostjo, umetnostjo in popularno kulturo. Njegov opus je poln enkratnih idej, iznajdljivih inovacij in vedno zanimiv, zaradi česar umetnik zavzema vodilno mesto v svoji generaciji. Uveljavil se je že kot študent, ko je leta 1988 organiziral in promoviral razstavo Freeze, kjer so bile poleg njegovih na ogled tudi stvaritve njegovih sošolcev. Tu ga je kot prodornega mladega umetnika opazil znan umetnostni mecen Charles Saatchi, ki je postal in ostal vse do danes njegov največji podpornik.

Opazili pa so ga tudi kritiki in drugi zbiratelji, tako da se mu je tedaj odprla pot do odlično prodajanega umetnika, katerega delo dosega vrtoglave cene. Že tedaj pa si je prislužil tudi etiketo izjemno provokativnega umetnika, ki se ga drži še danes. Kako tudi ne, ko pa v svojem delu obravnava negotovost v jedru človeških izkušenj, večne tematike ljubezni in smrti, vendar jih predstavi na nekonvencionalen način.

Osrednja tema umrljivosti je vodilna nit Hirstove najbolj znane in odmevne serije Natural History, ki bi jo banalno opisali kot živali v vitrinah, napolnjenih s formaldehidom. Na prvi pogled bi eksponati bolj sodili v kakšen prirodoslovni muzej kot pa v umetniško galerijo, vendar za njimi stoji močna ideja o smislu življenja in krhkosti biološkega obstoja. Vodilni poudarek je memento mori – zavedaj se smrti; opozarja na minljivost našega življenja. Pri tem imajo posamezna

Foto: Bojan Velikonja

»Ideja je pomembnejša kot delo samo.«

dela iz serije izjemno zanimiva in privlačna imena: The Physical Impossibility of Death in the Mind of Someone Living iz leta 1991; v vitrini zagledate orjaškega morskega psa ... Pričakovati je bilo, da bo serija vzbudila burne odzive: nekateri so jo označili za grozno, nemoralno; drugi so bili v skrbeh za živali in nič niso pomagala pojasnila, da je Hirst kupil živali v klavnicah in da jih je med njimi veliko umrlo tudi naravne smrti; najbolj prodorni pa so medtem hvalili briljantno idejo in močno pripovedno noto. Nekaj drži kot pribito: dela te serije je potrebno videti v živo, se sprehoditi okoli njih, kajti to je edina pot, da jih izkusite – z vsemi pozitivnimi in negativnimi občutki. Je pa zanimivo, lahko bi rekli celo tipično, da je imel Hirst velike težave z razstavljanjem te serije v Združenih državah. Zapletlo se je že pri prevozu: le stežka je odgovornim dopovedal, da ne prevaža hrane, temveč umetniška dela. Ko je rešil to težavo, se je znova zataknilo: organi, zadolženi za zdravje, so bili v velikih skrbeh zaradi takrat aktualne bolezni norih krav – v vitrinah so namreč tudi krave, znanstvenih dokazov, da formaldehid uniči bolezen, pa ni ... No, na koncu se je vse razpletlo. Razstava je gostovala v Ameriki in tudi tam prebujala glede umetnosti dokaj zaspano široko javnost.

Za Hirstovo delo je med drugim značilno ponavljanje povsem običajnih stvari iz našega vsakdana, ki nadomestijo človekovo prisotnost, vendar močno govorijo o njej. Ena takih ponavljajočih se tem so cigarete, o katerih je Hirst dejal: »Škatlica cigaret je življenje na splošno, cigareta je moje življenje, vžigalnik je Bog, ki prižge ogenj vsemu skupaj, in pepelnik je pokopališče, torej smrt.« Pogosto kot sporočilno sredstvo uporablja medicinske pripomočke, pri čemer v ozadju stoji umetnikova želja, da bi ljudje tako kot medicini zaupali tudi umetnosti. In tudi pri teh delih je v ospredju ideja življenja in smrti: kar koli naredimo, ne glede na to, s čim vse si daljšamo življenje, vedno se konča enako – s smrtjo. Najlepši in najbolj dragocen spomenik na temo minljivosti, življenja in smrti pa pomeni delo For the Love of God – platinasta človeška lobanja v naravni velikosti, bogato posuta z diamanti. Njegovo verjetno najbolj provokativno delo iz leta 2007 je ravno sedaj

na ogled v naši bližini: v firenški Palazzo Vecchio si jo lahko ogledate do 1. maja prihodnjega leta.

Drugi vidnejši segment Hirstovega ustvarjanja so njegove slike. Serija »Spin« je narejena s pomočjo stroja, ki razprši barvo centrifugalno po platnu, bolj odmevna in znana pa je serija »Spot«, ki jo zaznamujejo enako velike, raznobarvne pike, razporejene v vzorce. Motiv pik je postal tako tipično Hirstov, da si je britanski nizkocenovni prevoznik leta 1999 prislužil tožbo, ker ga je uporabil v reklamni kampanji. Istega leta je umetnik dobil posebno naročilo za sliko iz serije »Spot«. Platno naj bi poslali z misijo Beagle II na Mars leta 2003. Hirst, znan po produciranju ključnih slikarskih del s pomočjo strogo nadzorovanega sistema, se je z naslednjo serijo »Skull« vrnil k najbolj neposrednemu načinu slikanja: kot umetnik se je postavil pred platno in nanj izlil svoje misli, ideje, vprašanja ...

Ne glede na to, ali ga sovražite ali obožujete, je Damien Hirst najbogatejši britanski umetnik, izjemno uspešen, vpliven in ima največ posnemovalcev. Kot je dejal sam: »Ideja je pomembnejša od samega izdelka.« Njegova dela si morate ogledati v živo, besede na papirju njegovega opusa ne morejo zadovoljivo opisati. V Londonu za razstave njegovih del skrbita zlasti dve galeriji: White Cube in Gagosian, čeprav umetnik stalno gostuje po vsem svetu ter buri duhove strokovne in laične javnosti. Tudi v sloveniji smo si ga lahko ogledali: na 24. mednarodnem grafičnem bienalu leta 2001 (katerega kustosinja je bila mag. Breda Škrjanec iz Mednarodnega grafičnega likovnega centra - MGLC-ja) je za svoje delo Zadnja večerja, dobil veliko nagrado bienala, delo pa je doniral MGLC-ju. Sprejel je tudi vabilo organizatorjev in za 25. jubilejni bienale leta 2003 pripravil popolnoma novo osebno razstavo z naslovom Od zibelke do groba, izbrane risbe Damiena Hirsta, ki je bila na ogled v Mednarodnem grafičnem likovnem centru od 11. junija do 28. septembra 2003. Njegova dela imajo v lasti vsi večji muzeji sodobne umetnosti ter številni privatni zbiralci.

Bo že držalo, da je najšokantnejši umetnik, saj njegova dela opozarjajo, kako minljivo je življenje. In kar je še huje – kako minljivi smo mi sami.

Večji kot življenje Michael Jackson, kralj popa, je bil nedvomno eden največjih ustvarjalcev v glasbeni zgodovini. Pravzaprav bi o njem težko govorili v pretekliku, saj tudi po smrti podira rekorde in navdušuje oboževalce. Ohranja rekord solo glasbenika, ki je v enem večeru prejel največ nagrad grammy (kar osem leta 1984) in ima daleč najbolje prodajani album vseh časov. Leta 1982 izdanega albuma Thriller se je namreč do danes prodalo preko 110 milijonov kopij – za primerjavo, na drugem mestu je album Back in Black skupine AC/ DC z “le” 49 milijoni prodanih kopij. Velikan, ki je resnično večji kot življenje. V letu dni po Jacksonovi smrti se je namreč po svetu prodalo še dodatnih 35 milijonov njegovih albumov, kar je bržkone posledica najbolj odmevne smrti po princesi Diani. Tistega dne je zatrepetal ves svet – zaradi navala obiskovalcev sta se sesuli socialna mreža Twitter in spletna enciklopedija Wikipedia. Danes je tragični super junak popa Michael Jackson preminuli glasbenik z največjim zaslužkom, ki presega milijardo dolarjev. S tem je prehitel Yvesa Saint Laurenta (prej vodečega), Johna Lennona in Elvisa Presleyja. Trenutno pa lahko na prodajnih policah že najdete njegov prvi posthumni album Michael.

IZJEMNOSTI Milijone rokerjev V času na sceni prevladujočega popa in r&b-ja nas je poleti 2010 prijetno presenetila novica, da je skupina AC/DC, legendarni starosta tršega formata rokerskih melodij, z izjemnim presežkom potrdila neomajano priljubljenost tega večnega žanra. 28. junija 2010 se je namreč z rekordnim obiskom končala svetovna turneja glasbenikov, ki so jo pričeli v Združenih državah oktobra leta 2008. Vodila jih je preko petih kontinentov, kjer so izvedli skupno 168 koncertov. Nam najbliže so bili 24. maja 2009 na Dunaju in 26. maja istega leta v Beogradu. Turnejo so poimenovali Black Ice World Tour in v glasbeno zgodovino se je zapisala z izredno pohvalnim dosežkom – na vseh koncertih skupaj so namreč zbrali največ obiskovalcev od vseh turnej v zgodovini glasbe: kar 5.100.000 ljubiteljev roka, v povprečju torej nekaj več kot 30.000 glav na koncert.

Dokaz, da rok še zdaleč ni pozabljeni žanr.

Fantazija se nadaljuje Ko je J. R. R. Tolkien med drugo svetovno vojno spisal trilogijo Gospodar prstanov, si verjetno ni domišljal, da bo moral svet čakati vse do novega tisočletja, preden si bo to izjemno zgodbo lahko ogledal v razsežnostih, kakršne si zasluži. Režiser Peter Jackson je s filmsko trilogijo zastavil standarde, po katerih se bo ocenjevalo vse prihodnje fantazijske filme (mimogrede, trilogija je prejela kar 17 oskarjev, kar je največ od vseh filmskih trilogij do sedaj). Osnovno snemanje je trajalo 438 dni, na številnih lokacijah po Novi Zelandiji, pri pripravi največjih bitk pa je pri snemanju sodelovalo tudi do 2.400 ljudi. Izredne pohvale je trilogija prejela predvsem zaradi inovativnih in naprednih pristopov do posebnih efektov, ki jih je bilo v končni različici kar 3.420. Tako imenovana 'motion capture' tehnologija (igralec, oblečen v posebno obleko, izvaja gibe, ki se sproti generirajo v računalnik) je tu doživela razcvet in se preko lika Golluma uveljavila kot Jacksonova podpisna metoda sodobne filmske postprodukcije. Zgodba gre v letu 2011 na začetek – februarja se prične snemanje predzgodbe Gospodarja prstanov z naslovom Hobit. Režijo ponovno prevzema Peter Jackson, svet pa že čaka na novi fantazijski presežek

Cirkus z zvezdo Kanadska zabaviščna skupina Cirque du Soleil, ustanovljena leta 1984, pravi zase, da je »dramatična mešanica cirkuških in uličnih nastopov« in ni le še en cirkus več, temveč neponovljivo doživetje.

Odvisno od velikosti nastopov zaposlujejo kar med 4.000 in 9.000 ljudi iz štiridesetih držav, ponujajo pa tako neverjetne šove, s tako pisano kostumografijo, scenografijo in koreografijo, da bodo v kratkem predstavili tudi čisto svojo modno znamko. Cirque du Soleil je glasbeno, plesno, akrobatsko, umetniško in vizualno uživanje v enem paketu. Njihovi edinstveni programi s privlačnimi naslovi, kot so Zaia, Kooza, Ka, Mystere, Alegria in njihov še aktualni Totem, so med številnimi nagradami prejeli tudi emmyjeve kipce in celo zvezdo na Hollywood Boulevardu. V letu 2012 pa bo Cirque du Soleil pričel tudi z rezidenčnimi nastopi v Palm Resortu v Dubaju.

SLOVENCI GRADIJO STADION V BELORUSIJI Po načrtih slovenskega podjetja Ofis arhitekti, d. o. o., in po naročilih Nogometnega kluba Bate in Vlade republike Belorusije je letos v mestu Borisov stekla gradnja sodobnega stadiona, ki bo končan leta 2012, ko bo belorusko mesto praznovalo svojo pomembno obletnico. Na površini 6.108 m2 se bo raztezal stadion, katerega zasnova temelji na projektu stadiona v Ljudskem vrtu v Mariboru, podobno kot mariborski pa bo tudi beloruski imel 13.000 sedežev ter 3.000 m2 za dodatni javni program. Pri tem je bila glavna naloga arhitektov zasnovati tudi dobro prometno ureditev in upoštevati različne režime za primer tekmovanja in vsakdanje rabe športnega kompleksa. Kot rečeno, gradnja se je že začela, kakšen pa bo končni rezultat, bomo videli čez dve leti.

Nihče ne dvomi, da je uspeh zagotovljen.

december 10

HiT

2011 Akcijska cena (€):

44,90

Akcijska cena (€):

24,90

Akcijska cena (€):

19,90

Akcijska cena (€):

15,99

Zaboj z 969 kockami Redna cena: 54,90 € Art. 219634

Računalnik Ninja ali Winx

HIT 2011 – IZBOR IGRAČ ZA VSE STAROSTI, KI BODO V PRIHAJAJOČEM LETU PRAVI HIT ZA VAŠE MALČKE, SAJ ZA ZDRAV RAZVOJ POTREBUJEJO USTVARJALNO IN ZABAVNO IGRO. KREATIVNE IGRAČE KAKOVOSTNIH MATERIALOV PO AKCIJSKIH CENAH. VSE TO IN ŠE VEČ – V BABY CENTRU!

Akcijska cena (€):

29,99

Akcijska cena (€):

Redna cena: 39,90 € Art. 174821, 219310

14,90

Punčka Vivien

Akcijska cena (€):

Redna cena: 29,90 € Art. 218572

Pojoča knjiga Redna cena: 25,99 € Art. 174939

17

9,90

Akcijska cena (€):

13,90

Medo Pravljičar Redna cena: 44,99 € Art. 220788

Glasbena skladanka Redna cena: 19,90 € Art. 170199

Družabna igra Mala čarovnica Redna cena: 33,90 € Art. 174687

Otroška blagajna Redna cena: 19,90 € Art. 170212, 219377

Akcijska cena (€):

9,90

Akcijska cena (€):

14,99

Akcijska cena (€):

29,90

Akcijska cena (€):

9,99

Poganjalec Tolocar Redna cena: 14,90 € Art. 165403-165405, 169657

Color shifters kaskaderji Redna cena: 21,99 € Art. 201098

Igralni center Sončni dan

Akcijska cena (€):

19,90

Akcijska cena (€):

39,90

Akcijska cena (€):

Redna cena: 49,90 € Art. 208660

16,99

Pojoči pingvin ali želva

Akcijska cena (€):

Redna cena: 15,99 € Art. 160730, 187864

Akcijske cene veljajo od 22.10.2010 do 19.1.2011.

19,90

Modna Barbie z oblačili Redna cena: 32,90 € Art. 219876

Risalna tabla Redna cena: 54,90 € Art. 219379, 219380

Magnetna risalna tabla Redna cena: 24,99 € Art. 130578

Vozilo Rider Redna cena: 27,90 € Art. 220307

december 10

19

100 LET SKRBI ZA DOBRO DRUŽBE Besedilo: Dejan David Kemperl in Katarina Mihelič Fotografije: Zegna Group

Prestižni italijanski modni velikan Zegna Group slavi stoletnico ustanovitve v letošnjem letu. Ermenegildo Zegna je začel v Triveru kot tkalec; njegove tkanine so postale znamenite in cenjene in vse

do danes so njegovi nasledniki ustvarili pravi modni imperij. Ustanovitelj modne znamke je duhovno prekašal svojo dobo. Verjel je

namreč, da je kvaliteta izdelka odvisna od primernega okolja in zadovoljstva ljudi, ki ga izdelujejo, opravil pa je tudi pionirsko delo na

področju družbene odgovornosti. Skrb za okolje in delavce, tako v

materialnem kot duhovnem smislu, je danes postala nekakšen modni trend vsakega »modernega« podjetja, a pri družbi Zegna Group

ima že zelo dolgo kontinuiteto. Anna Zegna, vnukinja ustanovitelja

Ermenegilda Zegne, poudarja, da se skrb za okolje in družbo prenaša iz roda v rod, in upa, da bo tako tudi v prihodnje.

Zegna Group, ena vodilnih italijanskih modnih družb, letos slavi častitljivo stoletnico uspešnega delovanja na modnem trgu. Nekoč prepoznavna po visokokvalitetnih tkaninah, danes po visoki modi. Kdaj in kako je prišlo do preobrata?

V stotih letih je podjetje prehodilo dolgo pot. Moj ded je ustanovil tkalsko podjetje v italijanskem Triveru, do danes pa smo v ponudbo odlično integrirali specialno moško modno linijo s 550 trgovinami v 86 državah po svetu. Odločilna pri tem sta bila moj oče in stric, in sicer z moško modo po meri.

V njej sta videla dobro priložnost za širitev ponudbe podjetja na modni trg. Naša generacija pa se osredotoča predvsem na globalizacijo blagovne znamke z njenimi prednostmi in dobro strategijo.

Podjetja na veliko izkoriščajo ceneno delovno silo, večinoma azijsko. Vaše pa je eno redkih v zasebni lasti, ki samo poskrbi za vse podrobnosti delovnega procesa – od izdelovanja tkanin do oblačil. To drži ali imate pomožne delavnice tudi v vzhodnih deželah?

Vse naredimo popolnoma sami – od vlaken, tkanin do končnih izdelkov in trgovin. To imenujemo ‘Made in Zegna’. Kar presega naše lastne proizvodne zmogljivosti, pa skrbno nadzorujemo.

Katere marketinške strategije uporabljate za večanje prepoznavnosti in rast blagovne znamke na mednarodnem trgu?

Uporabljamo t. i. GLOCAL pristop (globalni/lokalni).

V Evropi in Ameriki smo osredotočeni na tisk in nove medije, v Aziji pa dajemo poudarek prodaji na prostem.

Direktni marketing je na nekaterih trgih bolj prisoten kot na drugih, odvisno od lokalnih razmer v vsaki izmed 86 držav, kjer smo prisotni. Naše trgovine, 550 jih je po vsem svetu, so tudi pomemben obraz naše blagovne znamke in kot take pomemben del trženja in oglaševanja; izložbe in notranji dizajn trgovin dajejo strankam intimno izkušnjo: tu lahko vidijo, tipajo in izkusijo našo blagovno znamko. Najnovejšo trgovino v Hongkongu krasi fasada, ki jo je posebej za nas zasnoval arhitekt Peter Marino in je podnevi in ponoči kot interaktivni vizualni pano.

Vrnimo se k vašim začetkom, k tkaninam s 100-letno tradicijo. Kako pomembne so na tem področju raziskave in tehnološke inovacije?

Za blagovno znamko Zegna so zelo pomembne. Preko njih ohranjamo svojo vodilno pozicijo na področju prestižne moške mode.

Katera vaša tkanina je najbolj inovativna?

Katera je najdlje v uporabi in zakaj?

Naše tkanine so tkane tako, da so mehke na otip, prestižne, elegantne in markantne. V zadnjem stoletju smo razvili več kot 30 vodilnih inovacij na področju tkanin, po letu 2000 »mikrosfersko« tkanino na osnovi nanotehnologije; »elementarno tkaninsko membrano«, ki se prilagaja spremembam v podnebju in na tej osnovi prilagaja telesno temperaturo; »oasi kašmir« iz čiste kašmirske preje; »cool effect«, ki temno obarvanim vlaknom omogoča refleksijo sončnih infrardečih žarkov, zaradi česar oblačila ostajajo hladna. To je le nekaj

tkanin, ki jih je prvič predstavil Lanificio Ermenegildo Zegna. Ob praznovanju stoletnice smo poustvarili prvo tkanino Lanificia Zegne, ki je leta 1910 tehtala 550 gramov na meter, danes pa, zahvaljujoč vlaknom in tehnološkim inovacijam, le še 270 gramov na meter.

Neverjetni razvoj tkanin skozi stoletje je povzročil tudi spremembe v krojenju, saj so bolj lahke in mehkejše tkanine pomenile tudi lažje oblikovanje oblačil.

Posebno pozornost namenjate tudi družbeni odgovornosti. Veliko podjetij prisega na to, pa so takšna v resnici?

Okoljska vprašanja so del modnega sveta in aktualna kot v drugih industrijah. Trenutni trend podjetij je uporabiti družbeno odgovornost in skrb za varstvo okolja kot komunikacijsko orodje. Na splošno se mi zdi to pozitivno, saj kolektivno ozavešča o teh vprašanjih tudi potrošnike. Opažamo, da stranke bolj spoštujejo blagovno znamko, ki uteleša pristnost ter se ponaša z otipljivimi in trajnimi vrednotami.

Kdaj se je začela skrb za družbeno odgovornost pri podjetju Zegna Group? Že na samem začetku. Moj ded je bil pionir socialne in ekološke harmonije in njegove vrednote so ostale temelj naše filozofije ter našega načina življenja do danes. Prepričan je bil, da je visoka kakovost izdelkov povezana z lepoto okolice in dobrim počutjem oseb, ki izdelek naredijo.

Kako definirate družbeno odgovornost?

Družbeno odgovornost bi označila kot etiko; pri nas se uteleša v Fondazione Zegna in v Oasi Zegna.

Kakšna je misija Fondazione Zegna?

Moja družina je fundacijo ustanovila zaradi kontinuitete vrednot in ukrepov, ki jih je vpeljal moj ded Ermenegildo, ustanovitelj podjetja. Preko nje v praksi izvajamo svojo moralno zavezanost k izboljševanju kakovosti življenja posameznikov in celotne skupnosti, varovanju okolja, spodbujanju kulture in razvoju osebnih potencialov vsakega posameznika ter ne nazadnje

»Vse naredimo popolnoma sami.«

k spodbujanju medicinskih in znanstvenih raziskav. S podporo projektom in raziskavam na področju okoljevarstva, sociale, kulture in medicine skuša Zegna Group udejanjiti svoj pristop sistematično in tako spodbuditi idejo o trajnostnem razvoju lokalno in globalno. Fondazione Zegna izraža duh moje družine in ljudi, brez katerih Zegna Group ne bi mogla obstajati.

Ko smo že pri skrbi za okolje: kolikšen je delež sodobne modne industrije pri onesnaževanju okolja?

Vsaka industrija prispeva k onesnaževanju, vendar so se nekatere problemu hitreje prilagodile. Modna industrija nosi kot močan komunikator odgovornost, hkrati pa ima dobro priložnost za izobraževanje in demonstracijo, kako je varovanje okolja nujno ne le za industrijo, ampak za vse nas.

Kateremu področju družbene odgovornosti namenjate največ pozornosti?

Fondazione Zegna načrtuje in izvaja projekte na štirih področjih dejavnosti, kot je predvideno v zakonskih aktih: ohranjanje in melioracija okoljskih in kulturnih virov; podpora trajnostnemu razvoju lokalne skupnosti v Italiji in drugod; podpora znanstvenim in medicinskim raziskavam; izobraževanje in usposabljanje mladih.

Naše ključne projekte, njihov podrobnejši cilj in smoter pa lahko spoznate na naši spletni strani.

Kakšne koristi vam prinašajo prizadevanja za družbeno odgovornost?

Ne gre za koristi podjetja Zegna Group, ampak ljudi in skupnosti, s katerimi delamo po vsem svetu.

Menite, da bo program družbene odgovornosti, ki ste ga razvili, veljal tudi v prihodnje?

Naše vrednote prehajajo iz generacije v generacijo in upam, da bo tako tudi v bodoče.

Vaš cilj?

Naš cilj je nadaljevati z avtonomnimi projekti in ustvarjati za dobrobit družbe.

WORLD PRESS PHOTO 2010 V Cankarjevem domu je ponovno na ogled vsakoletna potujoča razstava press fotografij, ki gostuje na več kot sto prizoriščih po vsem svetu. World Press Photo, neodvisna in neprofitna organizacija, ves čas zagovarja neodvisno fotonovinarstvo in brezplačen pretok informacij; v ta namen vsako leto organizira največji in najbolj prestižen svetovni fotografski natečaj na področju medijev. Letos je bilo prijavljenih 5.847 fotografov in fotoreporterjev iz 128 držav, med njimi tudi 15 slovenskih.

Neodvisna mednarodna žirija, ki jo sestavlja 19 članov, ocenjuje dela v desetih različnih kategorijah, ki jih prispevajo agencije, fotografi in fotoreporterji ter časopisne hiše z vsega sveta.

V potujoči razstavi, ki si jo letno ogleda prek 2 milijona ljudi v 40 državah, so zbrane vse nagrajene fotografije. Tako si lahko v Cankarjevem domu do 4. januarja ogledate 162 nagrajenih fotografij v desetih različnih kategorijah, med njimi tudi prvonagrajeni posnetek samostojnega italijanskega fotografa Pietra Masturza.

MOČ ŽELJE IN PRAZNIČNO VZDUŠJE V LJUBLJANI Naša prestolnica se je v teh dneh spremenila v pravo pravljično mesto, ki navdušuje staro in mlado.

Posebnost tega prazničnega vzdušja je zanimiv projekt v režiji Nevena Korde. V produkciji Zavoda Zank, ki v sklopu svojega delovanja na novih področjih lepega že več let izvaja projekte vizualnih in zvočnih Foto: Marco Vernaschi

oprem urbanih prostorov, bo med decembrskim novoletnim dogajanjem v Ljubljani z video projekcijami animiral pročelje ZRC SAZU na Novem trgu, trg pred pročeljem pa še dodatno vizualno in zvočno opremil.

Gre za področje Ljubljane med stavbo NUK in Bregom. V projektu Moč želje na Novem trgu se bodo srečali ustvarjalci z dveh ustvarjalnih polj elektronskih umetnosti: vizualne elektronske ustvarjalnosti, ki se udejanja v klubski kulturi na eni strani, in elektronskega ustvarjanja, ki se udejanja v lastnih delavnicah, laboratorijih, na taborih. Sodelovanje na napetostni meji dveh polj – visoke umetnosti in popularne kulture – je na premieri v začetku decembra navdušilo občinstvo, zamudniki pa si ga lahko ogledate med 23.

KONCERTNA PRIPOVED NA BOŽIČNI DAN

decembrom in 2. januarjem.

Tako rekoč glasbena skupina Tri zdrave Marije in en oče naš je

KULT.ART

nastala s sodelovanjem priznanih glasbenikov Polone Janežič, Boštjana Narata in Vesne Zornik (vsi trije člani skupine Katalena), pripovedovalk Ane Duše in Špele Frlic ter režiserja Mareta Bulca, ki se je med drugim podpisal tudi pod gledališko uspešnico Čefurji, raus! V aktualizirani različici treh slovenskih pripovednih pesmi ter ene danske in ene makedonske zgodbe letijo glave z vratov in ženske z zidov, v njih se mešajo kri in poljubi, ljubezen in

MICHELANGELO PONOVNO NA DUNAJU

smrt. Pa seveda pripoved in muzika. Zanimivi koncertni pripovedi,

Po več kot dvajsetih letih je na Dunaju ponovno na

ki je ob premieri v septembru navdušila zbrane poslušalce, lahko

ogled razstava, posvečena izključno Michelangelu.

ponovno prisluhnete v Kavarni Union na Miklošičevi v Ljubljani

Razstava z naslovom Michelangelo. V Albertini

25. decembra.

upodabljajoče človeške figure, nastale kot skice za njegova monumentalna dela. Tako je med drugim na ogled 12 skic za njegovo fresko Bitka pri Cascini, širša javnost pa bo bolj poznala tiste za njegovo najslavnejše delo, freske v vatikanski Sikstinski kapeli. Razstava prikazuje Michelangela kot genialnega umetnika v času velikih sprememb, talentiranega

na

vseh

področjih

umetnosti.

Projekcije njegovih veličastnih fresk, mavčni odlitki njegovih kipov in dela drugih umetnikov po njegovih načrtih so zgolj dodatne ilustracije, ki pričajo o Michelangelovi veličini in vplivu. Ob tej priložnosti so strokovnjaki predstavili tudi nekatere nove datacije Michelangelovih del.

Foto: Nejc Lasić

prikazujejo 120 dragocenih risb genija, večinoma

NAJLEPŠE SLOVENSKE PRENOVLJENJE HIŠE dr. Živa Deu

Razmišljate, kaj pokloniti najdražjim?

Dvajset starih slovenskih hiš, ki so jih lastniki iztrgali zobu časa in jih prenovili v prave lepotice.

Knjiga je lahko prav lepo darilo.

BREZ DLAKE NA ČOPIČU Aljana Primožič Zbirka z več kot 260 karikaturami in več kot 20 takšnimi, ki so bile za razstavo v parlamentu premalo duhovite.

19,95 EUR**

DEMONI IN NOVINARJI Milana Vuković Runjić, prevod Dejan Vodovnik

PRIČEVALCI DELOVEGA ČASA dr. Sonja Merljak Zdovc

V novinarski redakciji so oblast prevzele demonske sile, te pa s pomočjo medija oblikujejo našo resničnost, naš svet.

Andrej Novak, Janez Stanič, Jaka Štular, Bogdan Pogačnik in drugi so imena, ki so v zadnjih šestdesetih letih zaznamovala slovenske časopise.

11,92 EUR*

9,90 EUR*

16,11 EUR*

ZVEZDE KRESNIH VEČEROV Franc Zadravec

POLJUB SREČE Jaka Lucu

Zapisi o vseh devetnajstih romanih Delovih kresnikovih nagrajencev od leta 1991 do 2009.

Zgodba o mali reprezentanci velikega srca, ki je zlomila ruskega medveda.

91': Slovenski Waka Waka v Južni Afriki Jaka Lucu

8,99 EUR*

8,99 EUR*

(redna cena 14,90 EUR)

(redna cena 19,90 EUR)

(redna cena 11,00 EUR)

(redna cena 14,90 EUR)

(redna cena 17,90 EUR)

Vse o dogajanju v in ob slovenski reprezentanci v JAR.

6,75 EUR* (redna cena 7,50 EUR)

* Strošek poštnine ni vključen v ceno in znaša 2 EUR za Slovenijo. ** Strošek poštnine ni vključen v ceno in znaša 4 EUR za Slovenijo. Cene s popustom veljajo le v decembru 2010 in za naročnike Dela, Nedela, Slovenskih novic in Pogledov.

Naročila in dodatne informacije: 080 11 99, 01 47 37 600, narocnine@delo.si oz. www.delo.si ali www.slovenskenovice.si

Delo, d. d., Dunajska 5, Ljubljana

Neskončni Leonardo v prestižni knjižni izdaji Prihodnje leto bo ljubitelje lepega razveselila prestižna izdaja o človeku, ki je s svojim delom najvidneje zaznamoval 2. tisočletje našega štetja. V Sloveniji bo na voljo samo 500 oštevilčenih izvodov in samo 5.000 na vsem svetu.

Rekonstrukcija odtisa celotne Leonardove leve dlani je med drugim prinesla ugotovitve o njenih 'arabskih' značilnostih. Izsledki se ujemajo s hipotezo o poreklu njegove matere – sužnje iz Orienta.

Leonardo da Vinci še vedno vznemirja in buri domišljijo; njegove slike in risbe, nastale pred pol tisočletja, ostajajo predmet občudovanja in izziv raziskovalcem.

V knjigi so reprodukcije vseh najpomembnejših Leonardovih slik – od prve iz leta 1473 do Poročnega portreta mlade dame (2008) – iz najbolj znamenitih galerij, muzejev in zasebnih zbirk iz evropskih držav, tudi iz zbirke angleške kraljice Elizabete II., in ostalega sveta.

Zanimanje za Leonarda – slikarja, arhitekta, znanstvenika, tehnologa in konstruktorja, ki je s svojimi stvaritvami posegel tako rekoč na vsa področja, od anatomije človeka do aerodinamike, se je v zadnjih desetletjih celo izjemno povečalo.

Slednje in nova odkritja so narekovali izdajo knjižne mojstrovine: Neskončni Leonardo – najcelostnejšo in najrazkošnejšo predstavitev Leonarda doslej.

406 razkošnih barvnih strani (31 x 40 cm), ročno vezanih v vrhunsko obdelano usnje, prinaša sijajne reprodukcije njegovih umetniških del, skic in študij. 16 notranjih strani knjige je tiskano na najfinejšem pergamentu, na kakršnega je risal Leonardo.

Komplet vključuje še reprodukciji slik Zadnja večerja in Mona Liza, oštevilčeno serigrafijo risbe Poročni portret mlade dame, zadnje Leonardu pripisane umetnine, in oštevilčeni kovanec, narejen s strojem, ki ga je načrtoval Leonardo.

Unikatna mojstrovina, nastala na osnovi več kot 5.000 ohranjenih strani umetnikovih zapiskov, prinaša bralcem veliko novih, resnično osupljivih odkritij o geniju in natančne podatke iz stotine novih dokumentov, ki so ovrgli dosedanje življenjepise.

Osupljivo je, kako najnovejši izsledki še povečujejo razsežnost Leonardovega mojstrstva. S pomočjo analize po najnovejši tehnologiji so med drugim ugotovili, da je mojster v povprečju nanesel na obraze upodobljencev 20 do 30 slojev barve v skupni debelini 40 do 50 mikronov.

Posebna pozornost je v knjigi posvečena dražljivim, večno »skritim« detajlom njegovih najbolj znanih slik. Kdo se skriva za smehljajem Mone Lize? Potoki znanstvenega črnila so bili preliti tudi zaradi Zadnje večerje, katere priljubljenost je izjemno narasla s svetovnim uspehom romana Da Vincijeva šifra.

Res enkratno doživetje je tudi listanje po najveličastnejši knjižni zbirki Leonardovih zamisli, konstrukcij in prerokb. Predstavljeni so vsi stroji in mehanizmi, ki jih je načrtoval in za katere se je kasneje izkazalo, da vsi delujejo; mnogi od njih so še danes vir razmišljanj inženirjev.

Leonardov opus zaradi svoje kompleksnosti in aktualnosti vedno znova odpira nove meje ustvarjalne kulture. V zadnjih letih smo bili priča intenzivnemu dialogu sodobne umetnosti z Leonardovimi deli, kar se kaže v njihovih številnih množitvah, oživljanjih, provokacijah, 'ikonizaciji' od književnosti do množičnih medijev ...

Avtorja besedila v knjigi sta Alessandro Vezzosi, direktor muzeja Museo Ideale, in Agnese Sabato, svetovno priznana raziskovalca 'leonardista'.

Pravice za izdajo knjige je pridobila Mladinska knjiga Založba, ki izdaja tudi listine za rezervacijo 500 oštevilčenih izvodov v Sloveniji (več informacij na telefonu 01 241 35 88).

Kupci prejmejo še lastniško listino, certifikat o kovancu Musea Ideale v Vinciju in certifikat kakovosti.

Zbrano s pomočjo podatkov knjigotrških mrež in neodvisnih knjigarn, ki jih je zbrala Zbornica založništva, knjigotrštva, grafične dejavnosti in radiofuznih medijev pri GZS. Spletna stran: knjigosled.org. Pokrovitelja: Bukla, Formatisk.

Tisk: Formatisk

FABULA Nevio SgherlA: Ozaveščeno prehranjevanje Knjigo Ozaveščeno prehranjevanje Nevia Sgherle, pobudnika naravnega prehranjevanja, predavatelja, avtorja številnih knjig o zdravem prehranjevanju, lahko končno najdemo tudi v slovenščini. Italijanski strokovnjak se je z zdravim načinom prehranjevanja začel ukvarjati že leta 1976. Svoje izkušnje predstavlja v tem družinskem priročniku, ki govori o prehranjevanju kot podpori telesnemu, duhovnemu in duševnemu razvoju sodobnega človeka in navaja konkretne zglede in napotke za vrnitev »nazaj k naravi«.

Več o knjigi in nasvetih najdete na posebni spletni strani www.ozavescenoprehranjevanje.si.

Kako dobri ste?

Pokažite nam, kaj zmorete s sistemom Office 2010 na spletnem mestu

PODARI NAJBOLJŠE Saj veste, kako je … imate odlično zamisel, ki bi jo želeli povedati drugim … pa ste obtičali v gneči.

No, zdaj ni več tako. SharePoint Workspace 2010 mi omogoča, da se povežem in sodelujem z drugimi, ne glede na to, kje sem, in kadar koli to želim. Moja ekipa je na tekočem, predstavitev dosega želena merila … jaz pa sem že zadovoljen na poti na drug sestanek.

> Moje ime je Nataša. Na spletnem mestu office2010.com se seznanite z mojo zgodbo in zgodbami drugih uličnih bojevnikov.

© Microsoft Corporation. Vse pravice pridržane.

www.office.microsoft.com

Besedilo: Mateja Janežič Fotografija: iStock

DRUŽBENA ODGOVORNOST

KO UGASNEJO LUČI, SMO VSI ENAKE BARVE! Kaj je definicija družbene odgovornosti? Ali izraz humanitarnost v vaših ušesih odzvanja pozitivno?

Povejte mi, ste filantrop ali altruist? Veste, kaj je ljubezen?

Odgovori na zgornja vprašanja so hkrati odgovor na tisto večno vprašanje o povezanosti ljudi kot socioloških bitij in o brezpogojni medsebojni pomoči.

Bi se obrnili stran, če bi pred vami stal zgubljen in objokan otrok? Bi spregledali iztegnjeno roko obnemoglega moža na tleh? Bi se vprašali, ali morda lahko pomagam? Se lahko stvari v življenju tako drastično obrnejo, da se to zgodi vam?

Kakor koli obračamo dobrodelnost in se sprašujemo o njenih dobrih in slabih učinkih, verjamem, da je edini pravi vzgib za pomoč sočloveku ljubezen.

Ljubezen do sebe, drugih in okolja, v katerim živimo. Čeprav definicija besede altruist razlaga, da je to nesebičen človek, ki se je pripravljen žrtvovati za druge, pa lahko še globlji pomen najdemo v religiji, v kabali. Njihova razlaga altruista je želeni cilj stvaritve in ljubezen kot najvišji atribut humanitarnosti.

Si lahko predstavljate človeško piramido (naj spomnim na 'castell' – človeško piramido, ki jo tradicionalno gradijo v času festivalov v različnih mestih Katalonije) brez zaupanja in pomoči? Piramida ponuja številne razporeditve, oblike in ravnotežja, ki so možna le z nenehnih fokusiranjem, eksperimenti, sodelovanjem in zaupanjem. Če eden izmed teh elementov ni prisoten, se piramida zruši in ob tem se lahko posamezni členi tudi poškodujejo.

Ljudje nismo samo egoistična, individualna bitja, ampak tudi socialna, in za svoj obstoj potrebujemo druge ljudi. Zato je družbena odgovornost pomembna, da lahko rastemo in se razvijamo skupaj v zdravem okolju. V zdravem pomeni tako z ekološkega vidika, okoljskega in humanitarnega.

Pri Fundaciji Goodlife želimo ne samo pomagati pri ohranjanju čiste narave, skrbeti za ljudi, ki so šibkejši, ampak tudi izobraževati. Želimo, da bi ljudje s tako zavestjo živeli vsak dan in da bi tako delovala tudi podjetja skozi vse leto.

Zato začenjamo z malimi koraki. Z našimi prijateljskimi podjetji, ki se vsega tega zavedajo, smo pripravili praznično obdaritev za otroke, na katere Miklavž, Božiček ali Dedek Mraz žal pozabijo. To bo naš skromni doprinos za lepšo prihodnost, za zavedanje, da se ljudje lahko naslonimo na sočloveka. Samo z akcijo 'Podari igračo' seveda ne bomo rešili globljih stisk, ki jih doživlja marsikatera družina v Sloveniji, pa vendar smo prepričani, da lahko že iskren praznični nasmeh marsikomu polepša konec leta. Fundacija Goodlife obljublja, da bo vsak njen novi korak v prihodnje pomagal privabiti ljudi, s katerimi bomo

skupaj razumeli družbeno odgovornost in kaj pomeni delati dobro.

Veselimo se sodelovanja s podjetji, ki že razmišljajo in delujejo v smeri dobrega. Tako bomo lahko pisali o njihovih dejanjih in pomoči. Že v novem letu bo Fundacija Goodlife skupaj z Alto pripravila Altino košarico podjetij, ki se ponašajo z dosežki na določenem področju družbene odgovornosti, bodisi tistih, ki zagotavljajo pitno vodo, skrbijo za izobraževanje ... v revnejših državah, bodisi onih, ki skrbijo za okolje v obliki proizvodnje okolju prijaznih izdelkov.

A to je samo ena izmed smeri, eno izmed dobrih dejanj, ki jih bomo podpirali v prihodnjem letu in jih tudi zatrdno uresničevali.

Fundacija Goodlife trdno verjame v dobro, zato zahteva ukrepanje in želi pokazati rezultate. Ko bomo požgali zadnje drevo, zastrupili zadnjo reko, da bo poginila zadnja riba, bomo odkrili, da denarja pač ne moremo jesti.

november 09

27

newyorški simfoniki »Do danes so namreč 0 koncertov.« odigrali že preko 15.00

ORKESTER, KI RUŠI MEJE ČASA IN IDEOLOGIJ Besedilo: Darjo Hrib Fotografije: NY Philharmonic Communications

Odnosi med Združenimi državami in Kubo se tudi potem, ko je politične vajeti prevzel Raúl Castro,

niso pretirano izboljšali. Po desetletjih tavanja v slepi ulici bo led komunikacije morda ponovno

prebit – z glasbo, najuniverzalnejšim jezikom. Barack Obama in Hillary Clinton se trudita, da bi kontingent orkestra The New York Philharmonic lahko prvič v zgodovini nastopil na kubanskih tleh.

Zaenkrat jima še ni uspelo – a birokratskih ovir je

vedno manj. Bo klasični orkester res zaigral prvo prijateljsko noto v tem nesrečnem odnosu?

Simfonični orkester The New York Philharmonic, danes uradno združenje pod imenom The Philharmonic-Symphony Society of New York, s svojim že 168-letnim delovanjem presega vsa pričakovanja. Kdo bi si mislil, da mu bo uspelo rušiti ne le meje časa, pač pa tudi politična in družbena nestrinjanja, ki jih ne premostijo niti generacije državnikov niti menjave ideologij. Zato se danes njegovo ime izgovarja s spoštovanjem in pričakovanjem – pričakovanjem, da bo najstarejša simfonična institucija v Ameriki, s klasiko v srcu, ponovno dokazala, da glasba ni le intelektualni produkt, ampak neizmerljivo stanje duha.

NAJPREJ JE PADLA KOREJA Da bi kubanski podvig newyorškemu orkestru lahko nedvomno uspel, potrjuje neverjetni dosežek leta 2008, ko se je več sto članov orkestra podalo na zgodovinski nastop v Severni Koreji. Od konca vojne med Korejo in ZDA je bil to namreč prvi kulturni obisk v tej državi z vedno nekoliko vprašljivim odnosom do Zahoda.

Pjongjang, velika prestolnica Severne Koreje, je tako gostila ameriški orkester, ki je zaigral njihovo in svojo državno himno, nato pa nadaljeval z Wagnerjevo romantično opero Lohengrin preko igrive orkestracije igre L'Arlesienne Alphonsa Daudeta vse do popularne korejske folk skladbe Arirang. Nekaj ključnih klasičnih melodij je orkester

december 10

klasičnim »Presežek z rekordnim poslušalcev, koncertom – 800.000 1 orkester.« v Severni Koreji predstavil celo premierno, koncert pa sta med drugim predvajala tudi severnokorejska televizija in radio, dva izmed najbolj cenzuriranih in nadzorovanih medijev na svetu.

Ta dosežek je danes že zapisan v zgodovino, saj je Severna Koreja takrat prvič zaobšla lastne zakone in v državo spustila 300 tujcev naenkrat, obenem pa dovolila neovirano telefonsko komunikacijo tujih novinarjev v in iz države. Ali, kot je tistega dne zapisal Jon Herskovitz za Reuters: »Hladna vojna med ZDA in Severno Korejo je uživala redek trenutek harmonije, ko je The New York Philharmonic odigral zgodovinski koncert v tej od sveta izolirani državi.« SIMFONIJA BREZ MEJA In vendarle je Severna Koreja na ustvarjalni premici newyorškega simfoničnega orkestra le utrinek veličine, ki jo zasedba odraža že praktično od svojega nastanka. V dokaz se lahko glasbeniki pohvalijo s šopkom nagrad grammy, točneje kar devetnajstimi, ki jih nizajo že od leta 1962, ko so prejeli prvo, in to za uglasbitev aranžmaja Peter in volk, delo Prokofjeva, kot najboljši otroški album. Ta dogodek opominja, da čeprav je The New York Philharmonic vrhunski orkester, to ne pomeni, da si klientelo izbira le med družbeno smetano. Klasično glasbo poglavitno širi tudi med mladimi, še več, pod svojim okriljem izvaja celo t. i. Young People's Concerts, koncerte za mladino, ki so obenem najdlje uveljavljeni družinski koncerti, saj jih organizirajo že od leta 1924. Izvedbe so raznolike, ideja pa izredno zanimiva. Mar si ne bi tudi vi želeli, da bi se vaš otrok vsaj enkrat igral ob spremljavi Vivaldijevih Štirih letnih časov? Še en sklop pomembnih grammyjev se nahaja na orkestrovem seznamu vseh pridobljenih, in sicer tistih, ki jih je prejel nazadnje, leta 2005, za najboljši klasični album, najboljšo orkestralno izvedbo in najboljšo moderno klasično kompozicijo. Zmagovalna orkestracija je imela naslov On the Transmigration of Souls in je drugače glasba angleškega folk rokerja Adama Leonarda, ki je za kompozicijo prejel Pulitzerjevo nagrado. Newyorški simfoniki so jo predstavili na svojevrsten način: kot poklon umrlim v tragediji 11. septembra 2001, v terorističnem napadu na New York. Sporočilo je bilo jasno: »Transmigracija pomeni premikanje iz enega prostora v drugega ali pa iz ene oblike v drugo. V tem primeru sem želel poudariti premikanje duše iz enega stanja v drugega, pa s tem ne mislim zgolj na tranzicijo iz življenja v smrt, temveč tudi na spreminjanje znotraj duš tistih, ki ostanejo, ki trpijo v bolečini izgube in potem sami nadaljujejo življenje s to izkušnjo,« je podrobno razložil kar avtor kompozicije Adam Leonard.

29

koncertov, to rekordno, če ne kar nekoliko presunljivo število nastopov pa je vodila mala armada dirigentov. Preko trideset se jih je zvrstilo pred famozno orkestrsko sestavo, ki ji trenutno poveljuje Alan Gilbert.

Zanimanje, ki ga je The New York Philharmonic vzbujal med množicami, se ni nikoli poleglo. O njem je bilo do danes napisanih preko 84.000 člankov v vseh svetovnih medijih, za namene promocije in predstavitev ima filharmonija v arhivu še 27.000 fotografij z orkestrom, dirigenti in skladatelji, izredno močni pa so tudi v komunikaciji, saj so v neprestanem pisnem stiku s kulturnimi ustanovami, razvojnimi institucijami, kulturnimi cehi in seveda tujimi kulturnimi ambasadorji. V vseh letih se je tako nabralo kar 6,5 milijona strani korespondenc, poročil in pisem, ki so prišla in odšla iz nedrja newyorške 'simfonije'. A tisto, kar nedvomno umešča ta izjemni klasični orkester na vrh svetovnih dosežkov, so njegovi koncerti. Nastopi v živo so njegovo vodilo, njegov dar brezčasni predanosti. Leta 1930 je bil to eden prvih orkestrov, katerega koncert se je predvajal po radijskih valovih, medtem ko je z rednimi turnejami do sedaj nastopil že v 412 mestih, v 57 državah. A tisti pravi rekord ostaja na domačih tleh, v Centralnem parku sredi New Yorka, kjer The New York Philharmonic že od 1965. letno pripravlja brezplačne koncerte. Tam se je na prijeten poletni večer 5. julija 1986 zbralo kar 800.000 poslušalcev. Bilo je magično. In do danes neponovljivo, saj ta izjemni dosežek ostaja na vrhu najbolj množičnih obiskov klasičnih koncertov v vsej glasbeni zgodovini.

Za nas, ki nam je morda New York nekoliko predaleč za tovrstno poslastico, pa je na voljo kopica digitalnih zapisov večine novejših in starejših nastopov orkestra. V svoji zbirki ima namreč že preko 2.000 albumov, med njimi nekaj okrašenih tudi z nagrado grammy.

IN KDO JE GLAVNI? Toliko tradicije, toliko prepoznavnosti in neskončen vir navdiha – kako se z vsem tem sooča vsakdanji človeški ego? Jasno je, da uspešni orkestri delujejo po strogem hierarhičnem sistemu; gre za izredno podmazano kolesje, ki za vrhunske rezultate ne sme klecniti na nobenem področju. Pa vendarle tudi newyorški simfoniki niso popolnoma imuni na kresanje osebnih prepričanj. Eden zaenkrat najbolj kontroverznih dogodkov se je prav zaradi trka dveh ustvarjalnih magnitud zgodil leta 1962, ko je takratni dirigent Leonard Bernstein pred pričetkom koncerta nagovoril zbrano publiko – nekaj, kar je v tovrstni glasbi izredno redka, če ne kar nekoliko odklonska poteza.

V nagovoru je opozoril, da bo orkester predstavil Brahmsov Concerto in D Minor na nekoliko drugačen način, saj solist Glenn Gould vztraja pri svojem nepredvideno predelanem solo nastopu. Kar je razjarilo kritike, je bila sama odločitev dirigenta, da podleže zahtevam solista, saj je dirigent – pa čeprav sta oba s solistom izredni avtoriteti v orkestru – absolutni šef, ki mora s trdo roko uveljavljati svoje odločitve. Trdili so, da si je Gould pri svoji solo izvedbi dovolil preveč svoboščin. Trdili so tudi, da bi moral Bernstein utišati Goulda. Mi pa trdimo, da je bil to le dokaz strastne predanosti najbolj žlahtnemu zvoku naše civilizacije.

NUMERIČNI PRESEŽKI Če bi morali danes ovrednotiti popularnost klasične glasbe, verjetno na podlagi slovenskega vzorca ne bi dobili ustreznega rezultata. Četudi se morda zdi, da je klasična glasba izbor redkih glasbenih sladokuscev, je svetovno merilo nagnjeno precej bolj v prid priljubljenosti te najbolj izbrane, vrhunske glasbene usmeritve. Kolikor je klasična glasba teoretska v svojem bistvu, je ravno toliko obenem tudi pragmatična, aplikativna na vsako časovno obdobje, večna in predvsem vsestranska. To redno dokazuje tudi newyorška filharmonija, ki ima za podlago popolnoma neizpodbitne številke. Do danes so namreč newyorški simfoniki odigrali že preko 15.000 Alan Gilbert

GLOBALNA INICIATIVA, KOT JE ŠE NI BILO

Besedilo: Dejan David Kemperl Fotografije: Guggenheim

Fundacija Solomona R. Guggenheima, ustanovljena leta 1937, se že dolgo loči od ostalih kulturno-umetniških inštitucij predvsem po svoji mednarodni prisotnosti: muzej Solomona R. Guggenheima na Peti aveniji v New Yorku, osebna kolekcija Peggy Guggenheim ob Canale Grande v Benetkah, Guggenheim Museum Bilbao v Španiji in Deutsche Guggenheim v Berlinu, leta 2013 pa bo svoja vrata odprl še Guggenheim Abu Dhabi, muzej moderne in sodobne umetnosti v Združenih arabskih emiratih.

Fundacija Solomona R. Guggenheima je posvečena promoviranju razumevanja in priznanja umetnosti, arhitekture in drugih manifestacij vizualne kulture, kar uspešno uresničuje preko izjemnih razstav, izobraževalnih programov, raziskovalnih iniciativ in publikacij ter si, preko svoje edinstvene mreže muzejev in kulturnih združenj, prizadeva pritegniti in izobraziti vedno bolj raznoliko mednarodno publiko.

december 10

31

BMW GUGGENHEIM LAB

Pred kratkim je Fundacija razširila svoj mednarodni

doseg na povsem nov način: skupaj z družbo BMW Group je dala globalno iniciativo za BMW Guggenheim Lab, šestletni program potujočih laboratori-

jev za urbane eksperimente in načrtovanje javnih projektov.

Partner projekta, BMW Group, je vključen v več

kot 100 projektov, povezanih s kulturo po vsem

svetu, in ima na tem področju več kot 40-letno

tradicijo. Kulturni angažma BMW Group se osredo-

toča na moderno in sodobno umetnost, na klasično glasbo, jazz, arhitekturo in oblikovanje. Leta 1972

je Gerhard Richter posebej za avlo sedeža BMW

Group v Münchnu naslikal tri velike slike. Z BMW so poslej sodelovali številni sloviti umetniki, kot so Andy Warhol, Roy Lichtenstein, Olafur Eliasson, Thomas Demand in Jeff Koons. Poleg tega je

avtomobilsko podjetje najelo priznane arhitekte, mdr. Karla Schwanzerja, Zaho Hadid in Coopa

Himmelb(l)aua, za gradnjo njegovih osrednjih stavb in obratov.

Richard Armstrong, direktor muzeja in fundacije Solomona R. Guggenheima, in Frank-Peter Arndt,

član upravnega odbora BMW AG, sta oktobra 2010

najavila dolgoročno sodelovanje, ki bo zajemalo šestletne programske aktivnosti, vključevalo ljudi v svetovnih mestih in spodbudilo k ustvarjanju v

prihodnost usmerjenih konceptov in oblikovanj za

urbano življenje. Iniciativa, poimenovana BMW Guggenheim Lab, bo skušala k sodelovanju privabi-

ti novo generacijo vodilnih posameznikov s področij arhitekture, umetnosti, znanosti, oblikovanja, tehno-

logije in izobraževanja, ki se bo z raziskovanjem realnosti mest danes soočila z izzivi mest prihosodelovanje z BMW združuje tri oblike kompe-

tenc — mednarodni muzej, mednarodna podjetja

za grafično oblikovanje in sodelovanje talentov z najrazličnejših področij — za razvojnoraziskovalni projekt s skorajda neomejenim potencialom.«

S pomočjo inovativne premične strukture, ki

potuje od mesta do mesta, bo BMW Guggenheim Lab združil ambiciozne mislece z vsega sveta in predstavljal javno zbirališče za izmenjava-

nje idej in praktičnih rešitev glede pomembnih

vprašanj, ki vplivajo na urbano življenje. Na voljo bodo trije različni laboratoriji, vsak s svojim

lastnim arhitektom, grafičnim oblikovalcem in temo. In vsak bo potoval v tri svetovna mesta, v

ločenih, zaporednih dvoletnih ciklih s skupnim

trajanjem projekta šestih let. Lokalno specifični

dogodki in izobraževalni programi v okviru teme

Atelje Bow-Wow (Tokio) Arhitekta prvega BMW Guggenheim Lab Foto: David M. Heald

dnosti. Ob tem je Richard Armstrong dejal: »Naše

posameznega cikla bodo vključevali delavnice,

javne razprave, uprizoritve, formalna in neformalna srečanja, ki bodo vpeli BMW Guggenheim Lab v vsakdanje pore mesta.

BMW Guggenheim Lab bo prav tako predstavljal

odgovore multidisciplinarne skupine strokovnjakov,

zbrane za preučevanje določene teme. Ob sklepnem dejanju v vsakem izmed treh svetovnih mest se bo v muzeju Solomona R. Guggenheima v New Yorku

odvijala posebna razstava na temo raziskovanja pomembnih vprašanj, ki so bila načeta, obravnavaSulki & Min (Seul) Grafična oblikovalca prvega BMW Guggenheim Lab

na in predstavljena na različnih srečanjih v BMW Guggenheim Lab.

SEULSKO-TOKIJSKI OBLIKOVALCI

Prvi izmed laboratorijev (približno 465 m² velika struktura) bo že v poznih poletnih mesecih 2011 postavljen v Severni Ameriki. Naslednji prizori-

šči globalne turneje bosta mesti v Evropi in Aziji.

V vsakem izmed njiju se bodo programi, ideje in dogodki za BMW Guggenheim Lab pripravljali v skupnem sodelovanju štiričlanske multidisciplinarne skupine BMW Guggenheim Lab, sesta-

vlje-ne iz strokovnjakov na začetku ali v vzponu svoje kariere, ki kažejo izrazit potencial razvoja v

vodilne protagoniste na svojih področjih. Člane skupine BMW Guggenheim Lab bo imenoval odbor, sestavljen iz mednarodno priznanih strokov-

njakov iz kreativnih, akademskih in znanstvenih krogov, ki bo pri razvoju programa tesno sodeloval s predstavniki Guggenheimovega muzeja.

Tema prvega BMW Guggenheim Lab bo »Confron-

ting Comfort: The City and You« (Soočenje

z udobjem: mesto in posameznik) — kako bi bila

urbana okolja lahko dovzetnejša za potrebe ljudi, kako poskrbeti za dobro počutje ljudi v urbanem

okolju in kako doseči ravnotežje med idejami modernega udobja in nujno potrebo po okoljski

odgovornosti in trajnostnem razvoju. Naročilo za oblikovanje prvega BMW Guggenheim Lab je

dobil arhitekturni atelje s sedežem v Tokiu, Bow-Wow, najbolj znan po presenetljivih, posebnih, a še vedno izredno uporabnih stanovanjskih

projektih v zgoščenih urbanih okoljih, medtem ko je bilo za oblikovalca grafične identitete izbra-

no seulsko podjetje večkrat nagrajenih oblikovalcev Sulki Choi in Min Choi, Sulki & Min.

Podjetji sta bili izbrani na podlagi njunih inteligenFoto: David M. Heald

tnih oblikovalskih rešitev in sposobnosti soočanja s kompleksnimi vprašanji na domiseln način.

december 10

Optimizirana mobilnost

Vozilo imate v posesti le takrat, ko ga potrebujete in stroške z njim, le kadar ga uporabljate.

Okolju prijazna mobilnost

Z rednim obnavljanjem voznega parka vam Avant car ponuja najnovejše in tehnološko dovršene modele vodilnih svetovnih avtomobilskih proizvajalcev.

Tehnološko vrhunska mobilnost S tehnološko naprednimi vozili iz voznega parka Avant car dobite večjo učinkovitost, več varnosti, udobja in več vznemirljivosti.

Mobilnost po vaši meri

Avant car d. o. o.

Dunajska cesta 140 1000 Ljubljana Slovenija Tel: 01 589 08 50 E-mail: avantcar@avantcar.si

www.avantcar.si

33

POTOVANJE V SEUL Besedilo: Dragica Sušnik Fotografije: Arhiv Agencija Idema

S skoraj 11 milijoni prebivalcev je Seul največje mesto v Južni Koreji in njena prestolnica ter kajpak trgovsko in finančno središče te eksotične in za vse več turistov privlačne dežele. Toliko prebivalcev ima ožje središče mesta. Če bi prišteli še okolico in satelitska mesta (Incheon, Kaesong in druga, npr. provinco Gyeonggi), pa je Seul, ki leži na severozahodu Južne Koreje ob reki Han, eno največjih in najgosteje naseljenih mest na svetu s skoraj 25 milijoni prebivalcev. Mestna površina je namreč relativno skromna, šteje 605 kvadratnih kilometrov. Seul spada med deset največjih mest na seznamu Global Cities Index za leto 2010. Vplivna revija Forbes pa ga je predlani uvrstila na seznam šestih gospodarsko najvplivnejših mest na svetu. V njem živi skoraj polovica Južnokorejcev, ki jih je po zadnjem štetju dobrih 49 milijonov. Najlepši pogled na živahno morje luči je zvečer s hriba Namsan. Na njem stoji stolp Seoul Tower.

VISOKA TEHNOLOGIJA NA VSAKEM KORAKU Paradni industrijski konji dežele so korporacije Samsung, LG in Hyundai-Kia. Digital Media City je prvi kompleks IT stavb na svetu, čudež informacijske tehnologije in popolne digitalizacije z vso podporno multimedijo, kar si jo lahko zamislimo. Je digitalno mesto v malem. Seul je bilo prvo mesto na svetu s popolnoma digitalno tehnologijo mobilne televizije. Ima najhitrejši brezžični optični internet, ki prenese 100 milijonov megabitov podatkov v sekundi, do leta 2012 se bo hitrost prenosa podatkov povečala na en gigabit na sekundo. K temu prištejmo še najhitrejšo železnico na svetu: seulske železnice slovijo po super hitrem potniškem vlaku KTX – Korea Train eXpress, ki doseže 350 kilometrov na uro. Z najmodernejšega letališča Incheon International Airport (ki so ga, mimogrede, razglasili za najboljše letališče na svetu) ste v mestnem središču, kot bi mignil. Sodobna in tehnološko popolna mestna podzemna železnica vsako leto prepelje več kot 200 milijonov potnikov. Z železnico sta povezani tudi letališči Incheon in Gimpo. Nadgrajeno in razširjeno železniško mrežo, ki jo upravlja družba Korail Airport Railroad, bodo slovesno odprli 29. decembra letos. Še en presežek: Seul je prestolnica sodobnega industrijskega oblikovanja. Letos celo svetovna prestolnica oblikovanja; naziv je mestu podelil svet mednarodnega združenja za industrijsko oblikovanje (ICSID).

V popolnem nasprotju z veličastno tehniko je bogato duhovno izročilo dežele.

Uživate lahko v ogledu prelepih budističnih samostanov s še delujočo samostansko skupnostjo (nekateri sprejemajo goste), med stavbami so zenovski mestni parki, vse je v čudovitem in popolnem sozvočju. Skozi Seul mirno teče potoček Cheonggye.

Nič ga ne moti kaotičen promet čez mesto, v katerem je registriranih 3 milijone motornih vozil.

SVETOVNA DEDIŠČINA UNESCA Ime prestolnice Seul (po angleško Seoul) pravzaprav pomeni “glavno mesto” – tako bi lahko prevedli originalno besedo Seorabeol (Seobeol) iz stare korejščine. V času vladajoče dinastije Baekje je nosilo tudi ime Wiryeseong, v času dinastij Goryeo in Joseon pa so ga imenovali Hanyang in Hanseong. V času dinastij Baekje in Joseon je imel Seul status glavnega mesta in tega so mu vrnili leta 1948, ko so ustanovili Republiko Korejo.

Prestolnica Južne Koreje hrani dragocene bisere svetovne dediščine na seznamu Unesca, to so Changdeokgung, trdnjava Hwaseong, svetišče Jongmyo in kraljeva grobnica dinastije Joseon. Changdeokgung (ali Severna palača) je bila zgrajena med leti 1405 in 1412 in meri več kot pol milijona kvadratnih metrov – še en izjemen

december 10

presežek, čeprav zgodovinski. Sestavlja jo kar 330 različnih zgradb in 5.792 sob!

Med japonsko invazijo leta 1592 so jo požgali in kasneje obnovili pod kraljem Seonjo. Palačo so ponovno uničili med državljansko vojno, a vseeno je “sedež kraljev” spet kot nov. Na seznamu kulturne dediščine Unesca je od leta 1997. K njej spada najstarejši kamniti most v Koreji. Ena od “peterice veličastnih seulskih palač” je Changgyeonggung, ki je bila poletna rezidenca cesarja iz dinastije Goryeo, nato pa je prešla v last dinastije Joseon. Palača Deoksugung, ena od rezidenc bratov kralja Seongjonga, je leta 1592 (med sedemletno vojno) postala kraljeva palača.

Do 20. stoletja so v njej živeli sorodniki kraljeve družine. Palača Gyeonghuigung, na skrajni zahodni točki Seula, pa je bila kraljevo zatočišče v vojni in z obokanim mostom povezana s palačo Deoksugung. Sestavlja jo stoterica zgradb in prekrasni vrtovi.

NARAVNE LEPOTE V OKOLICI SEULA Busan je najpomembnejše pristaniško mesto v deželi (in drugo največje mesto v Južni Koreji); od tu vas trajekt popelje proti Japonski. Ponaša se s plažama, lepo, a samotno Gwangnam in vselej živahno Haeundae, kjer je kot na promenadi – vse polno lepo oblečenih ljudi, opremljenih z najnovejšimi digitalnimi igračkami, mobilnimi telefoni, videokamerami in iPadi.

35

blagovne znamke, lepi in bogati pijejo pivo za 15 dolarjev in opazujejo impresiven (nemški) vozni park. Če vam čas dopušča, pokukajte še izven mesta, na primer v dve uri vožnje oddaljeni Yeoju z budističnim templjem Silleuksa, ki stoji ob reki. Pa v Suwon, ki se ponaša s trdnjavo Hwaseong, zgrajeno med leti 1794 in 1796, ko je vladal kralj Jeongjo, 22. vladar dinastije Joseon, in ki je zdržala skoraj sedem stoletij (1392–1910). Trdnjavo Hwaseong sestavlja 30 stavb in je zaradi imenitne arhitekture že nominirana za vpis med svetovno dediščino Unesca.

Na jugu leži mesto Buyeo, ki je bilo v preteklosti sedež kraljevine Baekje.

Miren kraj ob reki obkrožajo grički in riževa polja, tukaj je ritem počasen in domačini neskončno ljubeznivi ter gostoljubni. Nedaleč je tradicionalna vasica Jeonju s tipičnimi hišami stare gradnje, imenovanimi hanok. Mesto Gyeongju, muzej na prostem, ima veliko templjev, pagod, grobnic, čudovitih slikarij, budistični spomeniki so pod varstvom Unesca. Narodni muzej hrani dragocene eksponate iz korejske zgodovine.

BRIDKA POLITIČNA NASPROTJA Do leta 1948 sta bili Severna in Južna Koreja enotna država. V opomin človeški neumnosti in političnim razprtijam se 50 kilometrov od Seula nahaja meja, demilitarizirana cona ali krajše DMZ, ki ločuje državi. Prepad med deželama je velikanski in ga lahko vidimo že s prostim očesom, ko pogledamo satelitsko sliko. Severni del

za svetovno prestolnico »Letos so Seul razglasili oblikovanja.« ega sodobnega industrijsk

ŽIVAHNA IN MLADA PRESTOLNICA V Seulu se vedno kaj dogaja: leta 1988 je gostil poletne olimpijske igre, pred osmimi leti pokal FIFA in novembra letos politični in gospodarski vrh G-20. Od lokalnih slovesnosti sta najpomembnejša praznovanje Luninega novega leta ter Praznik žetve.

Seul je mlado univerzitetno mesto. Zasebna univerza Sung Kyun Kwan je kraljevsko izobraževalno središče že od leta 1390. Tu je vedno pestro: karaoke zvečer, tradicionalni pevski in igralski večeri, folklora ali pop-rokerski glasbeni festival Hi Seoul s sodobno glasbo. Mladi z meditacijo uravnavajo naporno študijsko in kasneje delovno življenje. Južnokorejci so zelo ponosni na trdo delovno etiko. Zgaranost in kronična neprespanost sta znak, da dobro skrbijo za svojo družino.

KAJ POČETI V MESTU IN NA DEŽELI Annyong hasseyo! Tako vas pozdravijo v Južni Koreji. Ko ste v Seulu, si oglejte palačo Gyeongbok, okusite domače vzdušje na nakupovalni ulici Insadong s starinarnicami, umetniškimi galerijami, obrtniškimi trgovinicami, čajnimi hišami in restavracijami ter stojnicami s hitro hrano, obiščite tempelj Jogyesa ter vselej živahno tržnico Namdeamun ter ribjo tržnico Noryangjin. Obvezno poskusite soju, nekakšno korejsko vodko z 20 odstotki alkohola. Ljubitelji ‘hikinga’ naj se povzpnejo na mestni hribček Inwangsan, ob poti na vzpetino so postavljeni templji, oltarčki, provizorična svetišča za čaščenje duhov prednikov. Prisluhnite obrednemu petju in hipnotičnemu bobnanju. Z mestnega hriba se odpira prelep razgled. Ljubitelji razkošnega načina življenja pa naj ne prezrejo ogleda prestižne seulske mestne četrti, ki sliši na ime Apguejong. Tu najdete vse vrhunske modne

dežele leži ponoči v globoki temi, medtem ko je jug popolnoma osvetljen in zgleda kot bleščeč, vrveč panj. Še večje so gospodarske razlike. Po premirju leta 1953 se je Severna Koreja odločila za centralno-plansko gospodarstvo in komunizem, medtem ko je Južna Koreja šla po poti tržne ekonomije. Na Severu znaša BDP 1.900 (ameriških) dolarjev na prebivalca, na Jugu veličastnih 27.692 dolarjev na prebivalca. Severna Koreja je v devetdesetih letih stradala, Južna si je izmišljevala vedno nove tehnološke in gospodarske čudeže.

DEJSTVA O JUŽNI KOREJI Po političnem sistemu je parlamentarna republika. Po veroizpovedi je 49 odstotkov kristjanov, 47 odstotkov budistov, 3 odstotki konfucionistov, odstotek pa šamanistov in drugih ver. Državna denarna valuta je won (KRW); po tečaju je tisoč KRW vrednih 0,65 evra. V Južno Korejo lahko letite iz Ljubljane prek enega od velikih mednarodnih letališč (Pariz, Frankfurt) z letalskimi družbami Korean Air, Air China, Air France in Emirates. Let traja 12 ur. Znotraj države uporabljate sodobno in razvejano železniško omrežje, med Seulom in Busanom, ki ju loči 430 kilometrov, teče hitra vlakovna povezava. Enosmerna vozovnica stane 33.600 wonov – malo manj kot 30 dolarjev. Znotraj države vozita Korean Air in Asiana Airlines.

Tudi avto je primerno prevozno sredstvo, ker je cestno omrežje v Južni Koreji zelo sodobno. Kazni za prekrške so visoke, zlasti za vožnjo pod vplivom alkohola. Izbira hotelov je primerna za vsak žep; namesto zvezdic imajo južnokorejsko nacionalno cvetico hibiskus. Najboljša kategorija je super deluxe ali 5 zlatih cvetov hibiskusa.

december 10

37

ALEŠ KRISTANČIČ

KARIZMATIČNI STVARITELJ VINA Besedilo: Dragica Sušnik Fotografije: Dean Dubokovič

Na aktualno globalno lestvico 100 najboljših vinarjev na svetu se je septembra prvič uvrstil Slovenec – 44-letni Aleš Kristančič iz Goriških brd.

Vodilni kritiki so ga sicer že pred dvema letoma razglašali za enega od 12 najbolj vplivnih pridelovalcev vina na svetu; sedaj tudi uradno spada med svetovno vinsko elito. To mu priznavajo najuglednejši: Food&Wine, Wine Spectator, Decanter, Wine Creator in drugi ugledni poznavalci žlahtne kapljice. Aleš Kristančič je človek, ki ga najbolj zaobjame beseda »strast«. Strasten je v vsem, kar dela, naj gre za vino ali zasebno življenje (ločnice med njima pravzaprav ni).

Dokler ni prišel na sceno Kristančič, naš najslavnejši vinar z Dobrovega, Slovenci nemara sploh nismo bili ponosni na svoja vina. Saj ne, da ne bi vedeli, kako bogato vinorodno področje premoremo, in da ne bi znali ceniti svoje kapljice, ampak s prihodom vinskega genija je naš ponos dobil krila. Kako ne bi, ko pa je naš vinar med 12 najbolj vplivnimi vinarji na svetu. Mislite, da je to mačji kašelj? Potem poskusite v znoju svojega obraza in z lastnim znanjem 35 let kultivirati posamezno trto, ji nameniti 600 ur dela na hektar (Kristančičevi imajo v lasti okoli 20 hektarov, op.), posvetiti vso svojo energijo enemu od 156.000 trsov in napolniti 120 tisoč najžlahtnejših buteljk! Kristančič se je zapisal ob bok najslavnejšim: Palaciosu, Ferriniju, Rollandu, Dubourdieuju, Berrouetu, Humbrechtu, Draperju, Sissecku, van der Niepoortu, Derenoncourtu in Cottarelliju.

Movia je ponesla sloves Goriških brd daleč naokoli. Naivno bi bilo misliti, da ima od tega korist zgolj stvaritelj Movie; korist ima vsa regija, vsi, ki pri nas predelujejo grozdje v vino. Kristančič je Slovenijo samo dokončno umestil tja, kamor resnično spada: na vinski zemljevid sveta. Človek spreminja trto v vino že vsaj štiri tisoč let, toda srečanje s tako strastjo, kot jo do vina čuti Aleš, je izkušnja brez primere.

Njegova strast je pandemična – podleže ji vsak, ki pride v stik z njo. Tudi najbolj priznana vinska revija The Wine Spectator. Njeni ocenjevalci vin so Movijinemu Velikemu Rdečemu prisodili 96 točk od stotih in Velikemu Belemu 98 – rekord, ki se mu niso približali niti najbolj razvpiti pridelovalci vin iz najslavnejših vinorodnih pokrajin sveta, kaj šele doma. Še pred tem je revija Wine&Spirits uvrstila vina blagovne znamke Movia med sto najboljših na svetu. Za povrh je bil Aleš pri nas razglašen za podjetnika leta 2002. Saj ne, da mu naslovi ne bi nič pomenili, a težko jih je primerjati s tem, kar čuti, ko ugotovi, da se je v sodih rodil vrhunski izdelek.

Reči, da je Kristančič zgolj razvpiti vinar, bi bilo tako, kot če bi za Toma Cruisea rekli, da je slavni igralec iz Hollywooda. Oba sta, vsak na svojem področju – superzvezdi.

Za kaj takega je potrebna naklonjenost bogov, a visoki koncentrat sreče je zaman brez

»Kristančič, vinar med

12-imi najvplivnejšimi

vinarji na svetu.«

vsakodnevnega trdega dela. Za presežek pa je potrebno še nekaj več: karizmatična osebnost. Kristančič je fascinantna persona, od mimike obraza do načina razmišljanja in govora. Ne da bi se za to kaj prida trudil, očara vsakega, s katerim pride v stik, in novinarji niso izjema. Zleze pod kožo, navadnim ljudem in najvišjim državnikom, showman, ki se skriva v njem, pa je kriv za to, da ga ljubijo tudi mediji. Morda bi bil Aleš danes tudi brez njih tam, kjer je, a medijska razvpitost mu je morda škodila le do te mere, da preveč ležerno pozabljamo na dejstvo, da ta karizmatični vinar prideluje nesramno dobra vina. Naj se popravim: to dejstvo nam nekako uide izpred oči, a le dokler se Movijino Veliko Belo, letnik 2000, ne dotakne našega jezika in povzroči ekstaze. Osebnosti njegovim vinom zlepa ne manjka – kar še kako velja zanj. V tej zgodbi ima pomembno vlogo tudi tata Mirko, Alešev oče, ki je sinu vcepil brezmejno ljubezen do trte ter tako predal bogato dediščino osmi generaciji vinarjev na posestvu Movia, ki prideluje žlahtna vina že od leta 1820.

Gostincem, ki nekaj dajo na svojo ponudbo in ime, Kristančičevih vin nikoli ne zmanjka v kleti. Skupaj z jedjo tvorijo nepopisno harmonijo, pa naj gre za legendarno Veliko Belo, Veliko Rdeče (mešanico merlota, pinot noira in cabernet sauvignona), najnovejšo stvaritev Lunar, rebulo, ki diši po sladkem medu in nektarinah, ali pa tako eskstravagantno vino, kot je Puro (sveže in mehurčkasto razigrano mlado vino, narejeno iz chardonnaya, rebule in pinot noira), ki ga je treba zaradi posebnega načina vrenja odpreti z glavo navzdol in delno v vodi. Kristančič je razvil celo napravo, s katero lahko »Puro odpre tudi najbolj neumna opica«, kako je potem ne bi prekaljeni vinoljubec. S tem ko se Puro postavi na glavo, in to v vodi, se izločijo mrtve kvasovke, ki so pomagale ustvariti mehurčke, in v kozarce pride samo deviško čista svežina.

Tudi zaradi takih vin so Kristančiča najstrožji ocenjevalci vin označili za ekstremnega vinarja. Ne pozabimo pa dodati, da je tudi biodinamični vinar – vse, kar pade na trto in v sode, je plod zdrave kmečke pameti, brez kemije.

Za Aleša gresta tveganje in strast z roko v roki, tako kot gre z njim skozi življenje žena Vesna, ki skrbi za kulinariko ter goste.

PRIPOROČILO POMEMBNOST SKLADNOSTI Po Slovarju slovenskega knjižnega jezika ta beseda pomeni mnenje, da je kaj koristno, dobro za koga. Torej so priporočila – dobronamerna.

Taka in drugačna se nam dogajajo malone vsak dan. Vsakdo priporoča stvari s svojega poslovnega področja ali pa kar tako, nekaj lepega, kar je doživel in želi deliti še z drugimi.

Branjevka na trgu priporoča sladke mandarine brez pešk; cvetličar kaktuse, ki ne potrebujejo veliko zalivanja; prodajalec avtomobilov ekološke modele štirikolesnikov, ki porabijo manj bencina; prijatelji ogled dobre gledališke predstave ali filma; gostilničar široko paleto à la carte ... In še in še bi lahko naštevali. Zgodba zase pa so tudi tako rekoč čarobna priporočila v prazničnem decembru.

Ker sem sam frizer, strankam v osnovi priporočam izbrano pričesko, dobre izdelke za nego las ... Pri tem pa je vsekakor treba zajeti širšo dimenzijo. Lasje namreč povedo veliko, če ne celo največ, o posameznikovi osebnosti. Cenijo jih skorajda vse kulture na svetu. So simbol nečimrnosti, varnosti, čutnosti, spolne privlačnosti in mladosti. 'Sem, kar izžarevam,' bi lahko dejali ob tem. Na primer: ljudje, še posebej nežnejši spol, si v različnih obdobjih pogosto želijo izboljšati počutje, zato korenito spreminjajo svojo zunanjost. Že drugačna barva las ali oblika pričeske zagotovo precej okrepi samozavest. Veliko pa jih nekoliko manj premišljeno posega tudi po radikalnih potezah, kar se navadno konča z dodatnim nezadovoljstvom in velikim razočaranjem. Zaupanje v strokovno osebo, ki se ji prepuščamo, je zato odločilno. Glede na obliko obraza in kakovost las ter seveda upoštevajoč želje bo frizer zanesljivo najbolje svetoval, kaj nam pristaja, tudi ob posebni, večerni ali praznični priložnosti.

Mitja Sojer Mič, ustanovitelj Mič Stylinga

Pričeska je eden izmed najpomembnejših delov naše zunanjosti. Z njo se trudimo prenesti na okolico svoje čustveno razpoloženje in ji dati tak ali drugačen smisel.

Logično je, da se mora harmonično zlivati s tipom las, njihovo gostoto, z našim slogom oblačenja in ne nazadnje načinom življenja. Že dolgo ni več neznanka, da naše zdravje in lepota nista odvisna le od genov prednikov, temveč od odnosa, ki ga imamo do sebe in drugih. Le zakaj bi čakali, da nas doletijo nevšečnosti, preden poskrbimo zase. Začnimo takoj danes. Obisk v frizerskem salonu ne pomeni zgolj 'pranje,barvanje, sušenje, striženje'. Sebi in lasem moramo posvetiti veliko večjo pozornost. Tako kot se sproščamo v kakšnem wellness centru tudi masaža lasišča pri umivanju ob spremljavi prijetne glasbe, denimo, deluje sprostilno na celo telo. Razvajanje ni privilegij, temveč odgovornost vsakega posameznika do samega sebe; ni zdravilo, je in mora biti način življenja. Dobrega! Goodlifa, če hočete. mega sebe. več odgovornost do sa tem , gij vile pri ni nje aja Razv Že stari Grki so se spraševali: kaj je dobro življenje? Hedonisti so poznali odgovor.

A tudi mi se ukvarjamo s tem, kako naj živimo dobro. Morda je dobro že to, da nenehno razmišljamo o tem. Treba je znati eksperimentirati. Tako kot s pričeskami, kar počnem že natanko dve desetletji. In tudi praznovanje tega jubileja bo eksperiment.

In za konec, da ne zaidem predaleč, še moje strokovno priporočilo: poleg dobrega počutja naj bo izbrana pričeska vselej v skladu s celotno podobo posameznika.

Pri tem gre tako za osebnost kot za izdelano modno opravo. Pa srečno!

4526 lebdeËih trenutkov, prekratkih noËi, mavriËnih sanj.

Jogi postelja Nirvana vas zaziba v sanje na kar 4526 vzmeteh.

Na vzmeteno posteljo je poloæeno 40 cm visoko leæiπËe Nirvana, ki ima na leæalni povrπini 1000 vzmeti na m2. Pritisk leæiπËa na telo je tako enakomerno razporejen, da imate obËutek lebdenja. Visoka leæalna povrπina omogoËa spanje na obmoËju najugodnejπega spalnega ozraËja ter enostavno leganje in vstajanje. Spodnji del postelje ima vzmetenje prilagojeno leæiπËu Nirvana, vgrajen ima tudi zraËni kanal, ki skrbi za ustrezno zraËenje notranjosti postelje in leæiπËa. Preobleka leæiπËa prepreËuje razvoj mikroorganizmov in je primerna tudi za alergike. Ne navzema se telesnih vonjav, v zimskih noËeh nas prijetno ogreje, poleti pa osveæi.

Potrebujete πe kakπen razlog?

jogi® postelja nirvana meblo jogi d.o.o. nova gorica | industrijska cesta 5 | kromberk | 5000 nova gorica | t 05 330 56 02 jogi@meblojogi.si | www.meblojogi.si ©tevilo vzmeti pri postelji in jogiju dimenzije 180x200.

the

classic

watch

Nobena druga ura ni zasnovana popolnoma enako kot Rolex. Datejust, prvic predstavljen leta 1945, je bil prva zapestna ura, ki je prikazovala datum skozi posebno odprtino na številcnici. Njeno unikatno povecevalno kiklopsko oko, ki so ga dodali nekaj let kasneje, je postalo znano kot Rolexov oblikovalski standard.

Datejust, ki ga obcudujejo zaradi njegove klasicne oblike, je postal ikonski simbol stila. Predstavljamo 36-milimetrski Datejust iz za Rolex znacilnega Rolesorja, unikatne kombinacije jekla 904L in 18-karatnega rumenega zlata.

t he d ate jus t