Skopje, 2010
NIKOLA KQUSEV
KAMEN OSTROV POEMA
Skopje, 2010
Edna{ vo mugrite na mladosta ne iska`av cel zbor. Zborot skr{en le`e{e vo pogledot. Toplinata na o~ite ja ka`a vistinata i taa me turna vo pekolna golgota.
Vovedna pesna
I
1.
E uforija hrani gladna misla, duh. V zanes i triumf se ~isti mra~en vozduh. Eterot v`aren brui, e~i, se pee za bratskata dru`ba, qubov, solzi se lee.
2.
Se urlika glasno za imiwa isti. V gradovi zra~at nivni bronzeni bisti. V mnogu srca se zabiva otroven klin Od Olimp race maftaat Tito, Stalin.
3.
Agitprop {iri duhovno ~istili{te. Vsadi ideja, likovi svetili{te. Slepa verba vo dogmi i pokorna svest, homomehanikus bez misla, duh, sovest.
4.
Odnenade` ek, silen elektricitet, v oblaci sudreni dva crni gavrani v let. Se prazni energija, udri silen grom, vivna po`ar, vo plamen gori i na{ dom.
7
5.
Stalin bara idejna vernost, pokornost v masonska lo`a Broz zakolnat na vernost. Za kakvo istorisko NE, stanuva zbor? Toj, so xelatski metod vnesuva teror.
6.
Kakva ideologija, sistem, pripadnost? Surov vlastodr`ec goni bez milost. Kakva pravda, demokratija, humanost? Izma~en narod se dr`i vo pokornost.
7.
Prsna meur, se isprazni nivnata slava. Se ru{at pred nas bisti so nivna glava. Zar ne{to od niv ostana na ovoj svet, sem zandani, logori i kopriven cvet?
8.
Kultot kon bogovite grozni se urna, narod zede zdiv, niv v zaborav gi turna, od mrak se budi so misla raznobojna bara Dika1 da vnese qubov spokojna.
1
8
Bogiwa na spravedlivosta i pravdata
PAT DO PEKOLOT
10
II
9.
S e otvoril pol`av rog po rosna vlaga, plete majka ~orapi vo pla~ i taga, toj vo gusta treva razligavil ko`a, vo tatkova ku}a vlegol pod rogo`a.
10.
Bra}a so bliski drugari v soba sedat, razgoruvaat misla {to da navedat pri proverka na ispoved vo komitet. Pol`av ligav na{ol drug komoditet.
11.
Prviot v`aren objasnuva, se trudi. Vo sledniot inakva misla se budi. Nekoj sal pelte~i, cel saat se kolni, na drugi, srce im se korni, se bolni.
12.
Nastana vreva, me|u niv nema mira. A strog partiski sekretar protestira, bara da se so~uva i moral i red, pa toj revnosno pi{uva po redosled.
11
13.
Koj {to rekol i misli, komu srce dal, mu se smatilo v glava, bratot go dodal, me|u tie, {to poinaku mislele od stariot prevrtnik, narcisot Tile.
14.
Peperutka {arolika v trepetliv let, okolu se {iri miris od krinov cvet, taa lesno vrz bratovo rame sleta, ispla{ena mu {epna sudbina kleta.
15.
Mladi so po~it i qubov kon tatko svoj, baraat blagoslov za iden bratov stroj, v ku}a radost da vnesat, nevesta prva, so leb i sol da ja do~eka svekrva.
16.
Familija mnogu ~edna, slo`na, dobra v pole plodot bogat na vreme go sobra. Roditeli sre}ni, srca im cvetaat, se gotvat na mladi nasledstvo da vetat.
17.
Svilen konec veze misla raznobojna. {ijat fustan za nevesta vita, strojna a mom~e nespokojna misla go ma~i, vo rasta`eni o~i solza mu zra~i.
12
III
18.
T emni oblaci so vetri{ta i luwi, svetkaat grmotevici, silni molwi, se kornat drvja, ah stra{na tmurna bura, grad udira, poroen do`d se istura.
19.
Pod ~adori lu|e so crni mustaci, ko`ni xaketi nakonteni prostaci, v race im svetat pi{toli, {to li gonat?! Majki si popusto za sinovi kolnat.
20.
Kaj li gi nosat, majki kosi si kornat. Tie crni prokleti, zandani polnat. Pod strea svitkan, slavejot ta`no pee, nevesta so gr~ vo grlo, solzi lee.
21.
Okrvaveno sonce zad ridot se skri. Niz glava, niz o~i uragan od iskri, islednici, xelat v delirium, bes udiraat, plukaat, gazat ~esna ~est.
13
22.
Eden zamavna so raka te{ka, gruba krv od lice plisna vrz nova mi ruba, dewe-no}e ma~ewe, sila splasnuva, misla, ideja i mlad `ivot zgasnuva.
23.
Poluuk islednik, sitni o~i pili. Toj xelat, za razbirawe nema sili. Pi{uva kleveti v zapisnici tajni, a `ivot moj cel bil so nameri znajni.
24.
Dal }e mo`e toj zol, mene da me sfati? O, milostiv Bo`e, umot mi se mati. Protiv Tito, Partija vo zapisnik vnel, cel vek v ko{mar me frli, pokri v temen vel.
25.
Vo studeni mra~ni podzemni }elii, se e`at, tresat prsti, usti ledeni, o~i pla~at, ja baraat svetlinata, a bolni gradi vozduhot, sve`inata.
14
IV
M
26.
olskavici i silni vetrogoni{ta gi odnele nivnite la`ni soni{ta, ostanale ~edni vo svojata verba, sudbinski se na{le vo pekolna sredba.
27.
Kr{i rÄbetnici v drugi zasolni{ta, se raskomotile vo novi ogni{ta, mu slu`at licemerno na la`niot sjaj, a drugi ~maat vo patila i o~aj.
28.
Zavladea gluva {tama v selo i grad. Se {iri nemir, strav me|u sestra i brat, v domovi, ustanovi, fabri~ki hali, kasarni, fakulteti, somne` se pali.
29.
Takare~i za mig dojde te{ko vreme, od mrtva majka dete nema koj da zeme. Mnogumina v strav, od tatkov dom se dvojat, v srcelomni bolki stapisani stojat.
30.
Nema tatko ni majka bez luzna v srce, nitu pak pile bez skr{eno krilce, {to ne ta`ele za ma`, sin ili }erka otkinati od dom bez traga i merka.
15
V
V koja nasoka lokomotiva nosi polu`ivo ~ove~ko meso? Dal prkosi?
31.
{to vo prepolneti tovarni vagoni se gu{at, gladni, v bratski pregrad stutkani. 32.
Zli xelati so avtomati vpereni od sekoj agol pilat, v bes razjareni, gubat son i od re{etki budno sledat, vo bolen yid na na{a rana gledaat.
33.
Svenati lica, izobli~eni tela, gi prese~e pogled so ognenna strela, od krvni~ki o~i i pijani usti. Kolona robovi vo redovi gusti.
34.
Se dvi`at, ko aveti obezumeni vo mrakot so pelin ~uvstva obzemeni, goneti ko pci, vrzani eden za drug, tr~aat kon nejasen vlez v ovalen krug.
16
35.
Zloglasen Punat 2 otvoril vrati no}ni, tupanici studeni od race mo}ni silno udiraat po glava, po misla, a stravot neviden vo sekoj se vtisna.
36.
Nad Bakar 3 bakaren mesec pla~e, gleda surov, grozen u`as od ~ove~ka beda. Lu|e ko sardini naredeni v lokvi krv le`at, na brodsko dno, na {tici mokri.
37.
Ko ulov ribi v morska mre`a stegnati stradno ofkaat, vo izmet ote`nati. Ah, Vie li ste toa? Cvetovi ~isti! Gazeni, poni`eni od xelati isti.
38.
Vo gluva {tama, se slu{a odnenade`, silno motorno brm~ewe, so jak tatne`. Vo panika i nemir, ~udni razmisli! Mo`ebi sme `etva na gladni morski pci.
2 3
Tovaren brod so koj se transportirani zatvorenici do Goli Otok. Krajbre`en grad, pristani{te vo severnoto hrvatsko primorje. Za vreme na porane{na Jugoslavija nare~eno Kardelevo, kade se vr{e{e pretovar na zatvorenici od `eleznica na brod do Goli Otok.
17
39.
Sekoj sam umira vo mislite svoi, ostanuva da `iveesal {umot toj, na motorot so ednoli~en takt i ton, {to makite nivni gi sokri vo dlabok son.
40.
Vo te{ki soni{ta, izvor te~e v usta, toj loka voda ladna, gasi `ed pusta. Nevesta mu v son do{la, me~ta popusta, se probudil i li`e svoja krv gusta.
41.
O Bo`e, Ti buden svetitel v ovoj ~as, pu{ti vistinit, so milost angelski glas. Dal i v zori }e besnee nova bura, ili kve~erum denot vo molk }e umira?
42.
Ka`i, dal denot ja pla{i temninata, ili mrakot stalno bega od ti{inata? Zo{to molkot i ti{inata bele`at na{e ottu|uvawe? I misla e`at?
43.
Kako denot utre{en }e se odviva, dal vrz nas istata sudba }e se zbiva ? So tie misli crni, denot se budi, zgasna motorot i sonot se izgubi.
18
VI
44.
S e budat so vla`ni oroseni lica, a v noemvri, silna morska viulica. Vo zgusnat vozduh od sopstvena parea, se gu{ea vo zanosen son od rea.
45.
Molk, i vo naborite na ti{inata, raste neizvesnosta i gor~inata. Kaj li vplovi brodot vo sinite mugri? Jastreb krvo`eden glej, ni plete igri.
46.
Toj nebes lovec so miris razvien, o~ekuva sigurno obrok obilen, da zbere sila i mo} i krila v let, a ta`na majka da opla~i sina klet.
47.
Vo morski karpi udiraat branovi i krikovi se slu{aat na lebedi. Silno eho, izme{ani vikotnici, od kade tolku glasni pcosti, povici?
19
20
VO PEKOLOT
22
VII
M
48.
a~enici potreseni po dva vo red se dvi`at molkum kon nepoznat morski breg. Bez obleka, kako od majka rodeni i vo ledena morska voda frlani.
49.
A studena zima gi trese i e`i, gi stri`at ko ovci, pogled im se mre`i. Tr~aat goli, bosi v kamewa ostri, „ajde bando v tunel“ 4, se slu{aat pcosti.
50.
Vo topol tunel po eden vleguvaat, molwi, gromovi niz glava minuvaat, so noze, i race udiraat, gazat v bes urlaat i eden od drug se pazat.
51.
Se razdol`il tunel od ~ove~ki tela, zajak 5 v nego bega ko niz voda vrela. Stari - novi stradalnici „udiraat“, „se doka`uvaat, strav revidiraat“.
Vo tunel se do~ekuvaat novite robija{i i koj kolku stigne udira po niv. Od leva i desna strana naredeni logora{i, pome|u niv preoble~eni udba{i i kriminalci. 5 Zajak e metafora na gonet novodojden robija{ vrz koj se strela vo tunelot. Toa e fizi~ko ma~ewe, sekoj e ranet, a nekoj i smrtno pokosen. 4
23
52.
Budno oko na dou{nici debnee niz robija{ki redovi strav se see, tie merat ja~ina na udirawe xelati kr{at koski do umirawe.
53.
Edni v dno pa|aat, drugi nad niv tr~aat, krvni~ki udari bezmilosno fr~at tie {to smrtno padnaa v dnoto od bol gi kolvat orlite vo karpestiot dol.
54.
Islednici gore ispilile o~i niz prozorec zjapaat, pogled im se ko~i, od gletka zadovolni, ~a{a se diga raspenavile usti, ni{to ne im stiga.
55.
Od tunel frlaat tela pokoseni, ko od luwa iskornati, noseni raskinati od besna glutnica volci, stra{en u`as na ofkawe, viktonici.
24
56.
Vo zanes gledam frlen eden kletnik gol so lik blizok, mil, usmrten od krvnik zol, na v`areni spili glava mu visna moevo srce bolka i gr~ go stisna.
57.
Iznemo{teni v zandani bledi tela se kapat tuka v sopstvena krv vrela. Se krevam pa|am v kamewa, nemam sila orel mr{ojad se bli`i, majko mila.
58.
Rasplisnata krv po kamewata beli pateka poka`uva i nekoj veli: „Stegni srce, pred vrata na pekolot si“, pru`am raka, satano vovedi me ti.
59.
Ah, me pridr`al i vodi moj drugar mil, mi bri{e krv, pu{ti solzi v srce {to skril, so mimiki veren tolkuva~ na mislite gi ka`uva makite, grozotiite.
25
60.
Iznaka`ani lica v sinilo i krv vo krug se redat na v`aren kamen ostrov, demoni gi delat, vodat niz sivo tlo v numerirano ve]e pekolno duvlo.
61.
O, Tatko! Nikoga{ ne sum te videl gol, a so mene sega le`i{ vo krv i bol, da ti pomognam sakam, no nemam sila jas sum ranet sokol so skr{eni krila.
62.
Do mene se skrila Veronika 6 mila, me izbri{a, pokri so bel vel od svila. So trepetni usni me bakna ne`no, ko rusalka v more se izgubi ta`no.
6
Spored Biblijata, Veronika so svojot vel go izbri{a liceto na Hristos, koga go vodea na Golgota, a koga go rasprostri na nego se vide likot na Isus Hristos.
26
VIII
63.
S obrav sili, se povrati duhot moj smel, trgnav niz pekolot, toj grozen potok vrel, da vidam niz kolku endeci i ridoj minuvav do ovie krvavi yidoj.
64.
Od vratata na pekolot do morski {um sal ne deli kratok zavoj na selski drum, gore sred mermerni karpi vo zavojot kriv se ni`at pe{teri, duvla 7 vo mrakot div.
65.
Grebenite ostri se~at oblaci v beg, e~at branovi od karpi na morski breg, go gledam tlee ovoj ostrov na maka na{ata nevina krv xelatot ja saka.
66.
Vo strmninata niz sviocite tesni, pod usviteni spili grobovi presni, slu{am sal piskav glas na {turcite ta`en i gnev na yvezdite vo vozduhot vla`en.
7
Vo edno duvlo (se misli na baraka) se smesteni od 120 do 150 robija{i, rasporedeni na katovi od goli {tici, so edno }ebe se pokrivaat po dvajca. Vo barakata nave~er se vr{i nu`da vo kibla, prozorci zatvoreni, se gu{at vo sopstvenata smrdea. Pri ma~eweto na sekoj robija{ mu ja stavaat glavata nad kiblata i taka de`uren stoi cela no}, a utredenta pod bojkot (bojkot e najte{ko kaznuvawe, vidi pesna XII) se goni, nosej}i kamewa na tezgere po ostrite spili.
27
67.
Odzadi pekolot, blizu srtot visok se rasplisnal {irum plo~nik 8 son~ev blesok, ~eka do`dovnite kapki da stanat vir da zgasnat `ed pod usviteniot svemir.
68.
Od drugata strana, zad sivite steni, gnijat v grozni maki prokolnati `eni. Dal ista sudbina né deli v pekol mra~en? Sal galebot znae na neboto ka~en.
69.
V predvorje na pekolot, plo{tad se {iri glej so „cirkuski“ igri krvnik né miri! Nekoj ka~en na scena so misla luda za podbiv zel da igra rolja na Juda.
70.
Od sekoe duvlo na pekolot te~e potok solzi, vetrot pot i rea vle~e. Slu{am o~ajni~ko ~ove~ko ofkawe pcosti, vikotnici stradno lelekawe.
8
28
Brana izgradena od robija{ite za sobirawe do`dovna voda
71.
Eden svet se gu{i vo pla~ i vo solzi i `ivee so zloto {to krv mu molzi nagrdeni, izgnaseni so pogled div ~maat bez nade`, vo niv nema ogan `iv.
72.
Niz kamenite spili melanholi~no odeknuva horsko peewe, ritmi~no e~at molitvi za „vernost kon Boga“9 se „kolne“ sekoj v sveta idejna sloga.
73.
Kolneweto za vernost na kultot sveti stana himna vezden na robovi kleti. Ah, stra{na gadost plod na lagi, maki, strav od skot, rob i |avol da stane{ „angel prav“.
74.
Terorot sramen na voda~ot semo`en. {to mnogu srca ostavi v bol trevo`en, izmamnik bez vera i bludnost go tera da see zlo i smrt bez ~uvstvo i mera.
9
Od stanuvawe do legnuvawe robija{ite morale da se kolnat kon vernost na Tito i najmalo somnenie vo takvo kolnewe bilo kaznuvano so bojkot.
29
75.
Od kade tolku gnev na semo`niot Bog? {to zari v nevini srca |avolski rog, ta gi frli da stradaat v sred ad i plamen na ovoj pust ostrov v spili, krv i kamen.
76.
Vo trepet lipa moevo srce stradno, se prikradov niz senkite molkum jadno, niz mrtvata bezdna v mig ko avet letnav i vo pekolnoto duvlo tivko sletav.
77.
Vo eden zdiv, go vidov pekolniot krug i senkite na smrtta od eden do drug, {to gi demnee ovie kleti ~eda v ovaa mra~na bezdna na ~ove~ka beda.
30
IX
K oj svetot go podeli na svetlina i ve~en mrak, ta na{a kobna sudbina
78.
frli v pekol da se ni{ti tatko, sin, brat, na{iot `ivot i nade` da odat v nevrat? 79.
Koj od usta mi otkina nasmevka gorda i ~ovek pretvori vo `ivotinska orda? Koj od klepki moj probudi topol son, da bidam buden stra`ar na bog Posejdon. 10
80.
Ka`i, koj si Ti na mojot pat zastanal, zar vospeaniot voda~ demon stanal? {to see omraza, bol, se gubi radost, nasmev, son, ostana sal skr{ena mladost.
81.
Zborot me napu{ta i misla se gubi, me vodat li~no demon da mi sudi. V pekolot, baram, kru`am od eden do drug site svitkale opa{, se redat vo krug.
10
Vo Starogr~kata mitologija bog na moreto. Isto kako vo Rimskata mitologija Neptun.
31
82.
V trepet ~ekam suden ~as, via krucis 11 v red. Broej}i se izgubiv. Koj li sum na red? Demon strog so {tit v race pazi redosled, me turna gol vo kazan vrel za „ispoved“.
83.
Vo polusvest slu{am velat: „Vo klokotot na kazanot se isparuva mozokot“. Se ~isti, velat : „Idejna gnasotija“, „Se ostri sluh“12 grozna, zar ne, parodija.
84.
Ko zmija so ubod v mig otrov izliva, a `rtva pretsmrtna bolka v gr~ ja sviva, taka klet rob v suden ~as v duvlo se pe~e, a demon zol od kazan vrel grob go vle~e.
85.
Okrvaveno mi telo tone v lokvi, a mrakot mi zabiva ogneni nokti, plamen od v`areni iskri du{a gori, srce kine, misli mie, telo ori.
Via Crucis, kru`en pat na Hristovoto ma~ewe. Vo prenosna smisla: te{ki maki, golemi patila. 12 Vo procesot na ma~eweto na robija{ite i pri takanare~enoto revidirawe na stavot, odnosno „pokajuvaweto“ islednicite (udba{i) baraat sekoj da stane {pion, da gi prislu{uva svoite drugari, so metodi na denuncirawe i da dostavuva materijal do islednikot. Re~isi od site, ovoj metod bil osuduvan so molk. 11
32
86.
V temni mi o~ni dlabki tone pogledot, gladna mi usta progoltala jazikot, onemen, sluh baram i klimnuvam glava, v pekol se „pokajuva, soglasnost dava“.
87.
Ko v son me udri, odeknuva: „Bando prokolni se samiot, izdajnik, bankdo“. „Pokaj se, poni`i se, zgrozi se“, slu{am. „Priznavam, predavnik sum“, v kazan se gu{am.
88.
Od pekolot me vadi ~udesna, mila, oble~ena v svila ubava samovila. V pregradi me primi, razmavna beli krila. me nosi v tatkov dom, niz vozdu{na `ila.
89.
Se gu{kam, baknuvam so moite mili. Trpeza bogata. Eden mi se vpili, se budam, u{te demon v kazan me varat, a agonija srce i du{a se pari.
33
90.
Do`ivuvam paroksizam13 na gnev, o~aj. Slu{am kambanen yvon, izviraat iskri sjaj, me te{i pateti~niot glas na paraklis, 14 pu{til indulgencija, 15 a jas ko list ~ist.
91.
Odeknuva `ivotinski vik: „Na bojkot, na bojkot, kazan se paree, na bojkot“. V parea se izdigaat silueti, v zanes gledam, Panko 16 na Piruze mu veti:
92.
„Jas odam, pameti Ilinden me vika“. Na Pole`ina od glava krv mu blika, Sokolov, Mir~e, Dim~e, Venko v gr~ velat kaj se: ^ento, Bane, Pavel... v son se selat.
93.
Koi ste vie, od kade, zo{to tuka? Dal od zlo, ili ubistvo srce vi ~uka? Ili nekoi misli ve ma~at, gonat {to vsadeni idei u{te se sonat?
Paroksizam: ogor~uvawe, ostra forma na do`ivuvawe na nekoe ~uvstvo; vrv, kulminacija na nekoe vozbuduvawe. 14 Paraklis (paraklisa): povik na uteha, molitva so koja nad nekoj se moli. (Crkvenik, kambanar vo pravoslavnite crkvi). 15 Indulgencija: potvrda za otkupuvawe - pro{tevawe na grevovi vo srednovekovnata katoli~ka crkva. 16 Za site spomnati imiwa, vidi vo prilogot. 13
34
94.
V borba za pravda, sloboda, v te{ko vreme, izrti vo nas brzo frleno seme, so ideja i qubov za ~ist maj~in plod, tu|i - na{i sikofanti 17 nĂŠ turkaat v grob
95.
Vie na no}ta budna Ăą dadovte sjaj, a denot ropski, crn, da stane cveten maj. Ostanavte sal nevini sonuva~i, da, znam, koi se va{i progonuva~i.
96.
Tu|inski zol duh i glas protiv vas zbori a v srca va{i Tatkova qubov gori, ve gonat xelati po zlo, strav i `rtvi {to molzele krv od va{ite majki mrtvi.
97.
Vremeto ve skroilo i ma|epsalo, da, ne ste krivi, toa ve alosalo. No toa vreme v mig rodi krvo`edni xelati, kultovi i narcisi bedni.
98.
Ogneni yvezdi pliskaat iskri. Gori du{a na ma~en narod vo site pori, i vo krvavo v`areniot nebosvod, upativ pogled gneven od siot moj rod.
17
[pioni, dou{nici, klevetnici, denuncijanti i dr.
35
X
{ estnaesetgodi{no od Gramos dete, frleno da vrie vo kazanot ete,
99.
se bara da revidira nekakov stav, ne znae {to e stav, toj nevin, ~eden, prav. 100.
Grd komandir obvinuva kade zgre{il, sobniot ~ita islednikot {to re{il: „na bojkot i pred site javno plukawe“ „dolu predavnik, bando“, slu{a vikawe.
101.
Se potrese dete, se stutka i zgr~i, tupanici fr~at vo krv se gu{i, r~i. Naredba slu{am, mora sekoj da pluka, ah, grozna gletka, srce bolno mi ~uka.
102.
Toj zatvori o~i so klepkite gusti, niz lice se ligavat balgami sluzni, sonceto ko v`arena tepsija pe~e, su{i ostra kora, {to lice mu se~e.
36
103.
[to zgre{ilo milno dete, {to da zbori, koga vo strav i uplav srce mu gori? Na stolbot sramen, detska mu glava visna, ko raspnato telo na Isusa Hrista.
104.
Velat, znae toj, pritajuva tatko svoj, {to dedov pobaral preku granica soj, a rodna Pelagonija gi spoila, i ista majka so mleko gi doila.
105.
Toj sonuval da leta so pti~ji krila, zanesen so sila niz vozdu{na `ila, baral, tragal, da vidi dedo, tatko svoj, a stasal v ovoj stra{en pekolen osoj.
106.
Pred tebe zastanav, o drugar~e milo, plunka v usta se isu{i, grlo svilo, da te odminam sakav, skri{um neviden no, vo zamka sme. Sekoj tajno e viden.
37
107.
Komandir ufrlen, toj kodo{ prepreden od bosanska UDBA tajno rasporeden, so prst me poka`a i grubo izvika, „udrete na nova banda“, ko vol rika.
108.
Odnovo se povtori ritual grozen. Se slu{a vik ispla{en od krvta molzen: Do koga nas vo ova prokleto mesto xelati{tata grozni }e nĂŠ pravat testo?
109.
Na stolbot sramen se redat eden po eden, se gazi ~esta, gordosta, metod beden. ^ove~koto da ni se uni{ti, srozi da su nikoj ni{to, a omraza grozi.
110.
Mrakot ja pokri gnasata po licata. A v zori Regul 18 ja ispra so rosata. Vetrecot blag gi te{i du{ite bolni, so krikovi silni na galebi volni.
18
Bog na ~esta
38
XI
N
111.
a ovoj prokolnat i pust kamen ostrov, op{ien so `i~en elektri~en otrov, koprivi, trwe, zmii, gu{teri vrie i mr{ojad orel sal kru`no se vie.
112.
Od bura razgoreni oblaci rosat i vo ~emerni sudbini `ivot nosat. A vo ~eli~no osvetlen krug, mravki roj goneti se dvi`at v trudov pekolen stroj.
113.
Vturnati v mra~nata utroba zemjina vrijat samo umnite glavi v temnina, dal Petrova dupka 19 e za nas Bo`ji sud? Svetlost v o~i, sal za vreme na ropski trud.
114.
Ko zajdisonce temno mi e v son~ev ~as, i so bolna du{a slu{am posmrten glas, v agonija tifusari baraat spas, sekoj den v grob se delat bez feda 20 od nas.
Podzemna pe{tera, dupka. Vo koja bile izma~uvani najistaknati visoki intelektualci i rakovoditeli. Sekoga{ prepolna so nad 110 robija{i. 20 Feda, lat.= potvrda za smrt, smrtovnica. Stotici mrtvi na Goli Otok bez smrtovnica bile zakopuvani. Na site niv ne im se znaat grobovite. 19
39
115.
Ladna Sewska bura 21, ko furija e~i, koski proni`uva silno, gradi se~i. Ka{lawe, bronhitis i temperatura tela iznemo{teni v grob istura.
116.
Ah, bolni se ve}e mojte beli droboj, blizu sum do tie bezimeni groboj, koga }e se pridru`am, denot sal znae. Bo`e, daj grom da udri v `ivot {to ~mae.
117.
Ti so um bleskav, u~itelu drag, zar smrt posaka, za maki kraj, na grozen kamen Ă„rt? V~era na{ od karpa ripna, mozok plisna, drug vo izmet frlen, tret na `ica visna.
118.
Ah, kakva smelost i herojstvo bezumno! Da se bara spas v prepliv na more {umno, stanaa hrana na morskite gladni pci, sal koski im zra~at za ludi podvizi.
21
Sew, primorski grad vo Hrvatska, poznat po silna bura vo tesnecot pome|u bregot i ostrovite Krk, Sv.Grgur, Goli Otok i dr.
40
119. Gledam, sam v }o{e stutkan, imet svoj xvaka . Toj mlad, a ve}e so umot si ima maka. Bo`e mili, ka`i v koj pekol sme nie, kade vo svetot srce pogrozno bie? 120.
Vo koprivi frleni glas ne se slu{a, pusti kamewari zmii, gola su{a, od maki patila srca im tropotat, a sal vetri{ta morski za niv {epotat.
121.
Vetrovi silni ponele miris na znoj, vo mirisot majka prepozna sina svoj. Strav i smrad se {iri od razbesnet plamen, krv od glava na sina na morski kamen.
122.
V maj~inski gradi se {iri edna dlapka, so sinovi o~i pa|a vrela kapka, silno udira sekoj den sĂŠ pota`no, se ni`at gri`i v maj~ino srce vla`no.
41
XII
123.
X elati izu~ile {koli, metodi po terk od Dahau do Gulag {to vodi, za ma~ewe v zandani i logori tehnologija usovr{ena zbori.
124.
Bojkot, ma~ili{te na teloto i duhot. Gonet, izoliran, te ~uva sal sluhot, a o~i zamagleni i mrtvi ko led, v zemja sal gledaat so vko~anet pogled.
125.
Skeleti i lica mumificirani ko aveti se ni{aat, frustrirani, Bez zbor, pogled, pomo{, sal senki se dvi`at, mo}ni farovi voso~ni lica ni`at.
126.
V bojkot telo izma~eno v plamen gori. Sin so solzi, tatko raskrvaven goni. Pajak mre`a gusta plete i plan kroi, na dedo svoj vnuk skr{eni zabi broi.
127.
Pod bojkot v mra~en ko{mar te demne klopka na tezger kamen siv, ko olovna topka, race tenki pu{taat te`ok tovar v pla~, za race spas, tel na vrat vrzan za tegla~.
42
128.
Zanesen padnav, na vrat kamen mi visna, so tovar naramen bura me zaplisna. Vetrot me vee, niz spili ostri vle~e, telot vrat mi se~e, krv niz gradi te~e.
129.
Pod bojkot, v more frlen pesok se vadi, stud i sivilo, bolest v bubreg se vsadi. Oblaci temni mi gonat sonce, moj {tit, zaleden se e`am, v bol gubam apetit.
130.
Oh zo{to me turnaa v crna bezdna? Da talkam, bez svoja voditelka yvezda. Cve}iwa ve}e vo srce ne mi cvetat, jas nevin, a tie krvni~ki se svetat.
131.
Od more mese~ina ta`na izvira raskrvarena od ~eli~na sekira, se nae`i crn oblak, go sopre odot, Dijana 22 solzi lee, se smra~i svodot.
132.
Stravot v mrak se potpaluva vo ognen lak, a duhot na{ isparuva v temen oblak. Kapkite do`dovni vo nas se vpivaat, umorni tela i maki uspivaat.
22
Rimska bogiwa na mese~inata i lovot.
43
XIII
N
133.
a mermeren kamen, kilim crn tkaeme, so trn glogov otroven v srce ~maeme. Nie tkaeme sudbina na{a kleta, pra{a{ li kade sme, Majkovino sveta?
134.
Majkovino, Te pra{uvam! Zo{to sramno mol~i{? I krvavi tragi skriva{ la`no? Kaj ni se predvodnicite slavni ~edni {to v lulka Te krstea, vo krvavi dni?
135.
V plodna po~va ^ento, Panko vsadija koren, se izvi{i jablan {iroko vioren. Brzo vleze bolest v telo da mu zree, predvreme po`olte, po~na da venee.
136.
Po~naa da veneat i slavni yidari, v zandani, logori mozok im se vari. Vo xelatski race se~ila bleskaat, bodat, se~at, kolat, v krv `rtvi vreskaat.
44
137.
^erepot na Panko vo race mi sjae, kamen sarkofak otvoren zjapi, tae. Kakva tajna skri izma~en kletnik na{, {to na pust ostrov go frlija v grob vedna{!
138.
Koj otroven crv vnel v na{a rodna strea? Dal xelati na{i ili tu|i bea? Gonat „predavnici“, sejat la`no seme, da sotrat umna ~elad od na{e pleme.
45
IZLEGUVAWE OD PEKOLOT
48
XIV
D
139.
emoni tancuvaat po nervite moj, trevo`ni misli me kinat vo nespokoj, od mra~ni duvla opa{ani so spili do patot za izlez dal }e smognam sili?!
140.
Gori nad nas krvavo v`aren nebesvod, na razbranuva~ki ogneni yvezdi plod. Te~at vodopadi od iskri i pena, v bol i nade` za bilo kakva promena.
141.
Kako ranet dive~ {to menuva leglo, v beg rana li`e beglo, a srce steglo, i vo strav novo mesto bara za opstoj. son na{! Bo`e, smena daj od proklet prestoj!
142.
Ranobuden topol vetar, sonce nosi, milost me ogrea vetrot {to ja prosi. Slu{am se ~ita imeto i mojot broj, Goli Otok go napu{tam, da e proklet toj.
49
143.
Ko zgazena treva po do`doj se kreva, srce moe bolno denes v poj ogreva. Kaj li me vodite vie morski strui? Sal brodot znae ednoli~no {to brui.
144.
Ptici ranopojni v {uma gusta peat, na bregot morski branovi se veat. Glas se {iri, na Sveti Grgur 23 sme nie, vo srcata na{i odnovo somne` bie.
145.
[to ovde kleti nie, na nov ostrov pust, vo ovoj arhipelag so ostrovi gust? Dal }e gradime logori novi tuka? Za ma~enici vo bol srce da im ~uka.
146.
V solzi logor se gradi za `enska ~elad. Vrz na{i majki i sestri, krvnik, xelat, bes svoj da istura, sadisti~ki kine nivno meko telo, za veka da zgine.
23
Mal, pust ostrov 2-3 kilometri od Goli Otok.
50
147.
Logor se gradi za voeni veterani, {to pobedi slavea v krvavi drami, a niz tela im v`areni zrna tleat, zar v ovoj pekol krv svoja da proleat?!
148.
Kletnici novi gi polnat logorite, se vrtat vo krugot na promeni site. Od pekolno sito po nekoja ispa|a i nade`no ~uvstvo za povrat se ra|a.
149.
Mese~ina milovidna bledo svetna, v mig i somne` i nade`na misla letna, mojot gulab v {trek v dlabok kawon sleta 24 sred vrutok da se kapi v pe{tera slepa.
150.
Gi slu{am zborovite na morskata pena, od ju`ni do`dovni oblaci nosena, tie ja polnat du{ava moja `edna, i poraka mi nosat od qubov ~edna.
Se odnesuva na mestoto @ernovica-Klenovica do Novi Vinodol na hrvatskoto primorje. Dlabok pe{terski kawon so obilni vrutoci od voda. Tamu bea smesteni del od robija{ite od Goli Otok pred nivnoto osloboduvawe. Tie tamu rabotea po nekolku meseci na raskopuvawe na jadranskiot avtopat. 24
51
151.
Sekoja kapka do`d, od lisjata e zbor, na beliot leandar vo na{iot dvor. V spomen na moj rodenden zasaden e toj, so vredni race i qubov od tatko moj.
152.
Do`dot ja mie prirodata, ja ~isti od krv, sram i gnasa na ostrovi pusti, a zlatna paleta raznobojno slika akvareli v koi solzi i krv blika.
52
XV
153.
Json~eva as sakam v maj~ini nasolzeni o~i nasmevka v sjaj da se preto~i, so me~ sonceto da go prese~am na dve i so bleskotni o~i silno da ogree.
154.
Jas sakam od sve`i lovorovi lisja venec da Ti spletam i vo ~est tvoja majko, od morski buri himna da ispeam, od pekolna golgota v tebe da se sleam.
155.
Sakam so ognen pogled da go probodam granitniot Velebit 25, v mig da si odam, ponesen so vozdu{na struja da letam, so svetlosna brzina v tatkov dom da sletam.
156.
Kaj ste moi visoki, sne`ni planini, {umni reki i vla`ni plodni dolini? Mojot zbor za vas se gubi vo morsko dno, mislata i vetrot se slevaat vo edno.
Visoka planina dol` jadranskiot breg, zad Goli Otok.
25
53
157.
V son sne`na lavina zmej so opa{ rodi. Kade po~inka na{le porojni vodi? Vo zra~no ogledalo na ezerska {ir, bleskavo sjae ladniot planinski vir.
158.
Kadravi roze pupki cutat vo mojot kraj, a miris v zanes me nosi vo Bo`ji raj. Se iska~iv so qubov ~ista na sam vrv, viknav: zo{to, zo{to se lee na{a krv!
159.
Pogled zra~en se ra|a kako dlanka ~ist, rasplisnata kapka krv na mermeren list ostavam. V sonot gledam srebren ognomet, jas sum ve}e utre v nov neizvesen svet.
54
XVI SONETEN ISPOVED
SONET I
160.
N a bregot tih so bliskiot mio caro peeme „O sole mio“ so solzi v o~i
26
27
kade si da me sledi{ moja gitaro, a na{ pogled v`aren sal kon jug se so~i.
161.
Sonce rasko{no rasplisnalo svoj sjaj. Dojde ~as da se napu{ti toj mra~en kat, isprskan so krv, smrt, trepet, strav i o~aj, kade vo maki stradav, patev tolku mlad.
162.
Tagata i bolot sega v radost tleat. A {to utre? Neizvesnosti demneat. Brodot tivko isplovi od morskiot breg.
163.
Nej}am da vidam islednikov pogled prek, zatvoram o~i da ne gledam ostrov pust, da zaboravam grozni sliki, mrakot gust.
Moj drag (prijatel). „O sonce moe““ italijanska kancona
26 27
56
SONET II
Z
164.
a kleveti i lagi od usti gnasni, za sram na grdi lica pred cel svet, {to nosat omraza, pakosti opasni likot ~ist mi zra~i ko mozai~en cvet.
165.
V gr~ srce mi kinat misli grozomorni, so tie misli v bol tonam vo zanes vrel, od povrat na Goli, stravot {to me goni, zalo`nik vo sebe ostanav `ivot cel.
166.
Na prismotra, doka`i se i v son gonet, vekov go pominav vo senka zasolnet. Vo somne` rabotam, sozdavam i talkam.
167.
Zar {pion da bidam? NE. Lice ne valkam. So gordost i prkos `uboram ko potok `iv, so trudot ~ist se krevam ko planinski div.
57
SONET III
168.
V am xelati, crni soneti vi peam, za krvavi race, infamija va{a 28
pred siot rod na{ za veka da poseam: prezir, sram, grozen nakaz i kletva na{a. 169.
Kle~am, molam pred vratite na Panteon 29 za uteha, mir na site ma~enici, a za vas misla da ve e`i v izguben son, talkajte bez dom, prokolnati zlo~inci.
170.
Vas ve goni delirium, ludilo, bes sami plukate na svojata sramna sovest. Ne, ne baram za xelati odmazda jas.
171.
Od otvoreni grobovi, za vas slu{am glas: „sovesta }e im presudi i digne raka krvava v nivno ~elo i smrt posaka“.
28 29
Infamija: ozloglaseno delo, sramno, ne~esno, nisko, gnasno delo. Hram posveten na site bogovi.
58
SONET IV
O
172.
Bo`e, dal }e bide smiren mojot stih, za nestivnat bol na bezbroj sudbi kleti? Dal Melpomena 30 }e zgasne xelatski zdiv, sami da se ni{tat i navek pameti?
173.
A rod na{, v zaborav da stavi toj zol soj. Taa go slu{na glasot moj, pokri v crn vel za pokaz dosta. I zaminaa v pokoj sami, so plisnat mozok od kur{um vrel.
174.
Sekoj den v ogledalo sĂŠ pogrd im lik, a od groza v mig, upla{en se slu{a vik krvnik sekoj izbira suiciden ~as,
175.
eden po eden da se istrebi od nas. Kakol od `ito se dvoi, v |ubre odi na nivni grobovi za da se oplodi.
30
Bogiwa na tragedijata.
59
Zborovite ne gi izustiv bedno. Tie te~at dlaboko od srce ~edno. Za del od `ivotot {to v pekol mi mina, radost me odmina, vek v nemir pomina.
60
PRILOG NA FUSNOTA 16 - Panko Bra{narov, u~iltel od Veles. Makedonski literaturen deec, u~esnik na dvata Ilindena (1903 i 1944). ^ovek koj go otvori Prvoto zasedanie na ASNOM vo manastirot Sv. Prohor P~inski na 2 avgust 1944 i prv potpretsedatel na Prezidiumot na ASNOM. Bil poverenik (minister) za informacii na prvata asnomska vlada. Zatvoran i ma~en vo turskite, srpskite i bugarskite zatvori, kako borec za makedonskata nezavisnost i na krajot zgasna negovoto golemo makedonsko srce vo logorot na smrtta Goli Otok. - Petre Piruze - Majski, advokat od Ohrid. Prvoborec vo NOB. Proslaven komandant na operativnata zona Debarce-Malesija. ^len na Prezidiumot na ASNOM i ~len na Glavniot {tab na NOB na Makedonija, ~len na AVNOJ. Bil prv poverenik (minister) na prvata asnomska vlada za pravosudtstvo, a potoa sudija na Vrhovniot sud na Jugoslavija. - D-r. Vladimir Pole`ina, od Ki~evo, doktoriral na pravni nauki na pariska Sorbona. Prvoborec i sekretar na Prezidiumot na ASNOM i ~len na AVNOJ. So visok voen ~in bil ~len na voenata misija za Francija i Germanija. - D-r. Lazar Sokolov, ekonomist od Kumanovo. Prvoborec, ~len na Prezidiumot na ASNOM i prv poverenik (minister) za stopanstvo i obnova na prvata asnomska vlada, ~len na AVNOJ. Pomo{nik minister za trgovija na Sojuznata vlada i profesor na Ekonomskiot fakultet vo Belgrad. - Mir~e, partizansko ime na Stojmir P. Jordanovski od s. Crvena Voda, Ohridsko, prvoborec i prv makedonski bajraktar - znamenosec, prvo na partizanskiot odred „Slavej“ vo Debarca na koj bil i zamenik komandant, a potoa i na Prvata Makedonsko-kosovska brigada vo site nejzini slavni borbi od Debarca do Egej, a vo Bogomilskiot pohod biva te{ko ranet. Eden so najdolg sta` na ma~ewe (8 godini)vo logorite na Goli Otok i Grgur. Za ova vidi ja knigata (negovata ispoved): Edna Golooto~ka golgota, vo redakcija na D-r Stojan Ristevski, Izd. „Nezavisni izdanija“, Ohrid, 1991, stranici 91. - Dim~e Axi Mitreski - dipl.pravnik od Prilep. Prvoborec, organizator - instrukor na NOB. Bil na razni dol`nosti vo Makedonija, kako i Zamenik javen pravobranitel na Jugoslavija do negovoto zatvorawe. - Venko Markovski, poet od Skopje. Prvoborec, ~len na Prezidiumot na ASNOM, ~len na Glavniot {tab na NOB Makedonija, ~len na Prezidiumot na AVNOJ. Proslaven poet vo Narodnoosloboditelnata borba na Makedonija. - Metodija Andonov - ^ento - trgovec od Prilep. Makedonska legenda vo borbata za nezavisnost. Prv pretsedatel na Prezidiumot na ASNOM i prvata asnomska vlada, ~len na Glavniot {tab na NOB
61
za Makedonija, ~len na Prezidiumot na AVNOJ. So montiran sudski proces osuden na pove}e godini robija, minuvaj}i gi ma~ili{tata vo zatvorite i logorite niz Makedonija. - Bane Andreev - Ronkata, dipl. ekonomist od Veles. Prvoborec i organizator na NOB vo Makedonija. Bil politi~ki komesar na Glavniot {tab na NOB za Makedonija. ^len na ASNOM i Prezidiumot na AVNOJ i prv minister za rudarstvo na povoena Jugoslavija. Zatvoren vo pedesettite godini i ma~en vo jugoslovenskite zandani pote{ko odo{to go do`ivuva{e toa vo zandanite na Stara Jugoslavija. - Pavel [atev, doktor na pravni nauki od Kratovo, advokat. Slaven ilindinec i gemixija. ^len na ASNOM i minister za pravosudstvo na Makedonija, a potoa vo ranite pedeseti godini kako izgnanik vo doma{en pritvor gladen i `eden umira vo Bitola i bez povorka gluvo pogreban ponesuvaj}i ja so sebe vekovnata borba na makedonskiot narod za nezavisnost, kako neumoren deec i `iv svidetel na dvata slavni Ilindena.
Navedenite li~nosti i drugi iljadnici golooto~ki ma~enici i ostanati stradalnici niz makedonskite i jugoslovenskite zandani, bez krivi~ni dela i sudski procesi bile zatvorani i ma~eni vo logorite so t.n interna odluka deka se ispra}aat na op{testveno-korisna rabota bez odreden rok na vra}awe.
62
SODR@INA
1. VOVEDNA PESNA..........................................................................................5 2. PAT DO PEKOLOT.........................................................................................9 3. VO PEKOLOT...............................................................................................21 4. IZLEGUVAWE OD PEKOLOT.....................................................................47 5. XVI SONETEN ISPOVED...........................................................................55
63
Izdava~
NIKOLA KQUSEV KAMEN OSTROV
Dizajn na koricata Aneta Gacevska Portret na koricata \or|i Danevski (akademski slikar) Crte`i Niko P. Tozi
Kompjuterska podgotovka
Pe~at
CIP - Katalogizacija vo publikacija Nacionalna i univerzitetska biblioteka "Sv. Kliment Ohridski", Skopje 821.163.3-1 KQUSEV, Nikola Kamen ostrov : poema / Nikola Kqusev, - Skopje : Nampres, 2010, 63 str. : 19 sm fusnoti kon tekstot. - Sodr`i i : Prilog ISBN 978-9989-682-55-1 COBISS.MK-ID 82546698
64