ПРЕДИЗВИЦИ - Никола Кљусев by Infinity

Skopje, 2005

NIKOLA KQUSEV

PREDIZVICI KNIGA PRVA

VERBA I IZMAMA (ESEI) VTORO IZDANIE

SKOPJE, 2005

Nikola Kqusev

Predizvici

VOVEDNA BELE[KA ZA PRVOTO IZDANIE

Trudot “PREDIZVICI” e so~inet od tri knigi. Vo prvata kniga “VERBA I IZMAMA” se pomesteni {esnaeset esei vo koi se obraboteni aktuelni viduvawa na avtorot vo periodot od 1990 godina pa navamu. Vo vtorata kniga “BESSONI NO]I” se razra-boteni problemite okolu aktivnosta na Prvata Demokratska Vlada na Republika Makedonija, osobeno problemite okolu organiziraweto na re-ferendumot na 8-mi septemvri 1991 godina; tre-vo`nite problemi so porane{nata Jugoslovenska armija i formiraweto na Armijata na Republika Makedonija; monetarnoto osamostojuvawe, antiin-flacionata programa. Vo tretata kniga “VIDUVAWA” se pomesteni ni-zata nastapi i intervjua na avtorot povrzani so toj period vo doma{ni i stranski spisanija i vesnici.

Nikola Kqusev

Ova e dobra prilika da iska`am blagodarnost na prvite ~itateli na rakopisot na knigata: prof. D-r Jon~e Josifovski, prof. D-r Dimitar Dimit-rov, poetot Radovan Pavlovski, kako i na mojata sopruga Nada. So site niv imav prilika da raz-menam mislewe po niza pra{awa i sugestii. Tie razgovori go oblagoroduvaa mojot napor so novi idei, posvetuvaj}i im nu`no vnimanie vo obra-botkata.

Od avtorot

2 oktomvri, 1996

Predizvici

EDEN POGLED [TO OTKRIVA

Ne znam dali mojata muza me napojuva so Paladiniot sok na itrosta?! Znam, deka Atena me u~e{e na mudrost vo mladite {kolski dni. Sega ja pra{uvam Boìcata i gi molam Helikonskite muzi, da mi pomognat, da kaàt, kolku e mudar mojot napor {to se nafativ da ja pi{uvam ovaa prikazna. Po~nav da pi{uvam i ne se pra{av kakva korist taa }e ima za mene i za drugite. Edna verba me povikuva, edna nade` na iskrenost (vo kolku moàm da ja slu{nam i razberam), deka potrebata od nejzinoto pi{uvawe e pogolema od bilo kakva korist, od bilo kakvo mudruvawe na formalniot ~ove~ki um. Taa potreba od razgovor so sebe: za videnoto, re{avanoto, slu~uvanoto, doìveanoto, kade jas i moite prijateli-sorabotnici bevme, i sudii, i svideteli, i obvinuvani za edno vreme na nemir i nespokoj, na ne{to bolno {to umira{e i nade`na verba na novo {to se ra|a{e, sozdava-{e, toa êdo vo koe se preto~i na{ata misla, na{iot duh, iskonot na na{ite predci, {to n# ob-vrzuva{e. O vaa prikazna ne sakam da ja ukrasuvam so zvu~ni izrazi, rasko{ni zborovi, nitu stilska ekvilibristika i ukrasni metafori. Nejzinata vrednost treba da se bara vo avtenti~nosta na doìveanoto, vo migot na isklu~itelno seriozno vreme, ispolneto so nepovtorlivo bogatstvo na nastani, {to baraat zapomnuvawe zaradi nas i

Nikola Kqusev

na{ata istorija. Toa vreme ostavilo fantamazgori~ni tragi na poniùvawe i gordost, na plukawe i blagodarnost i zatoa, ne pra{uvajte go avtorot, nitu negovite sorabotnici, kolku nezasluèni navredi i gor-~livi udari podnesuvale vo te{kite sudbonosni dni. Pa sepak, vo taa kusa vremenska sekvenca od godina i polovina(mart 1991 - septemvri 1992), nie gri`livo gi ~uvame spomenite za golemite promeni i pri~inite {to gi uslovuvale. Promenite se nièa katadnevno i postojano ot-voraa pat za novi promeni. Edni dlaboko obmis-leni, drugi izviraa od spontaniot naboj na pozi-tivnata energija od narodot. Toj mozaik obliku-va{e harmonija na novoto, posakuvanoto; gi pra-ve{e no}ite budni vo gr~ot na o~ekuvanoto. Site bevme i akteri i sou~esnici vo izgraduvaweto na slobodarskata citadela, slavej}i apoteoza na nezavisnata Makedonska dràva. 2. Zatoa, ne{to {to se vtisnalo dlaboko, nekoi zbieni soznanija stojat vo moeto se}avawe, i ete, èdno crpam od niv, za da ja napojam so ~isti sokovi mojava prikazna. Za{to patot po koj trgnavme s# u{te e neizoden. Toj pat ne e minato. Sega{nosta trudno vrvi niz nego. ]e treba odnovo da go minuvame. Nekoj gi pobrkal nasokite i ete, stignavme na po~etok. ûvstvuvam denes tolku silni ~isti tonovi {to izviraat od mene, od moeto blisko minato, deka ni{to ne e skri{um zataeno. Vo mene nema tajni dimenzii, iako vo toa ~uvstvo nate`nalo bremeto

Predizvici

na sega{ninata i ja pomatuva svetlinata na na{ite prvi ~ekorewa. elta mi e pri ova pi{uvawe ne da propovedam C nekoja ideologija, za{to mojata ideologija e demo-kratijata i nezavisnata dràva na mojot narod, tuku da se dobliàm kolku {to moè poblizu do odgovorot na nekoi pra{awa od ìvoten interes na makedonskiot ~ovek vo edno dramati~no vreme niz koe minuvavme i minuvame. Me goni edna èl-ba da progovoram za nekoi {pekulacii na nekoi manipulanti koi s# u{te go oglu{uvaat na{eto op{testvo so rafinirani metodi na izmama, koi so svoite disharmoni~ni akordi stanuvaat tra-banti na ve}e nevkusni izìveani melodii. No za nekoi grdi pojavi, za nekoi neprijatni slu~ki, ne gledam ve}e ni{to vo niv. Popusto go pretresuvam minatoto, izvlekuvam ottamu samo ostatoci od sliki, a vsu{nost i ne znam, sosema dobro, {to pretstavuvaat, ni dali se toa samo spomeni, fantazija ili moèbi, senki {to brzo is~eznale, za da ne te se}avaat na bolki i iz-ma~uvawe. Kaj mene se nataloìle samo takvi spomeni, {to gi baraat muzite za da gi opeat. Za{to tie ne se kako zlatni pari vo keseto na |avolot: koga }e go otvori{ }e najde{ vo nego samo suvi lisja. Zatoa, i verbata i nade`ta vo mene vlegle tol-ku silno prisutno, kako intima koja po~na da ja grebe mojata misla, da gi predizvikuva moite se-tila, moite ~uvstva, za da ne se izgubat spomenite vo senkite na zaboravot, kako ni{to da ne bilo, da ne se slu~ilo. Go zemam molivot, a belinata na hartijata me predizvikuva da ja kaàm vistinata vo igrite na

Nikola Kqusev

bukvite {to tancuvaat po moite nervi, po moite misli. S ite imame, site nosime i kaùvame svoja vis-tina. Kolku se tie vistini usoglaseni me|u sebe, tolku se razbiraat i drugaruvaat, tolku gi miluva harmonija na svetlinata, tolku pomalku lagi i omraza, pomalku podmetnuvawa i izigruvawa. S posobnosta da se soop{tat idei, sugestii, kriti~ki misli ili programi, nemat vrska so po-zicijata koja vi e akreditirana vo dràvnata ili nau~nata hierarhija. Za{to, qubovta kon tatko-vinata, kon lu|eto, hrabrosta da se soop{ti re-alno vistinata, da se vleze vo kriti~ka konfron-tacija so lagata ili poluvistinata i mudro da se ocenuvaat i soop{tuvaat mislite i ideite, ne e privilegija na li~nosta koja e pokriena so razni akademski stepeni, politi~ki funkcii i op{tes-tveni potvrdi. Toa leì vo iskonot, vo genot, vo intelektot na li~nosta, vo negovite eti~ki vred-nosti i nau~ni skrupuli. 3. Sekoj trud vo naukata, umetnosta i publicis-tikata nosi rizik i predizvik. îtatelite pri-fa} aj}i ili odbivaj}i gi stavovite na avtorot vleguvaat vo rizik. Na toj pat jas im posakuvam sre} a. Gi ~uvstvuvam i nivnite blagopoèlbi i zatoa pohrabro navleguvam vo sloènite lavi-rinti ispolneti so rizik pri istraùvawe i soop-{tuvawe na tretiranata problematika. 4. O va se samo razraboteni pribele{ki, prvo

Predizvici

vi-duvawe na bliskoto minato, niz ~ii strmnini i bezdna, niz ~ii svetli vrvici minuvavme. Pa sepak, tie }e zboruvaat za avtenti~nosta na na{eto deluvawe i pate{estvie vo eden nepovtorliv is-toriski predizvik, vo eden sudbonosen zavoj i presvrtni~ki ~in. Voedno toa }e mi ovozmoì, da gi odbegnam aposteriori i stapicite na memorij-ata. Za{to vremeto odminuva, zaboravot raste. Iako pri toa, interesno e da se kaè, deka toa gordo ~ove~ko â&#x20AC;&#x153;jasâ&#x20AC;? najìvo e vo starosta, koga zafati zati{je, kako {to veli Mandeq{tam, koga ~ovek u{te ~uvstvuva bolka od preìveaniot ìvot, a koga taa }e bolka pomine te sovladuva bezgri`nost. Za{to bolkata e kako kvasec, taa e silen predizvik od koja se sozdavaat i zborot i mislata i ~uvstvata za realnosta i realnite vrski na ovoj svet. 5. Dali vo mene se buntuva ne{to posilno, ne{to nesopirlivo i me tera da zboruvam isprekinato. Toa e sekako poradi mojata nesnaodlivost. Za{to ne sum sviknal da raskaùvam za sebe li~no, za ona {to mi se slu~ilo, iako sum podgotven da pi-{uvam za sebe, no toa voop{to ne zna~i deka i }e zboruvam za sebe. T oa go nosam dlaboko vo mene: i te{koto, i bol-noto i radosnoto. Seto toa go potisnuvam vo sebe. ]e kaè, moèbi nekoj, gi sokriva{ slu~kite. Se zasolnuva{ zad niv. Veruvajte ne. Tuku, moèbi, ne se snao|am dobro vo redosledot na doìve-anoto. Ili neopitno gi razvrstuvam slu~kite, pojavite po nivnata va`nost, po nivnoto zna~ewe i teìna.

Nikola Kqusev

T uka, s# pove}e se ubeduvam, s# pove}e veru-vam deka gre{am. Zo{to da ~uvam tajni? Zo{to da ja izmoruvam du{ata da strada? Zarem ima ne{-to {to ne mora da se kaè! I ve}e vo mene po-beduva mislata, s# {to e ~ove~ko e prirodno, blisko. Mu pripa|a na ~ovekot. I porocite i dob-rinata, lagite i vistinata. Moite sobesednici, a ni i jas ne sum ni moralist, ni devica da pri-kaùvam dogmi i devstvenost. I zatoa, tragam po patot na vistinata. Najdov edna vistina i treba da ja kaàm. I si rekov: bidi vo sebe zrel i poln i davaj sekoga{ od svoeto obilstvo. Za{to, da-vaweto na plodot e potreba, kako {to prima-weto e nu`da na korenot. (K.Xibran, vo knigata â&#x20AC;&#x153;Prorokotâ&#x20AC;?) Na toj pat trgnav so misla da se otvoram, da dadam {to pove}e, da gi ispraznam moite bisagi {to nate`nale. No, pri toa, moite li~ni reakcii da bidat {to e mo`no pobezna~ajni, i se trudam da gi zatemnam. No ako golem broj slu~ki, li~-nosti, pojavi {to me okruùvale ne stapat na scena, ne }e ima ni{to da se kaè. Toga{ na{ata prikazna e bezpredmetna. Taa nema da funkci-onira. Za{to }e gi snema pri~inite {to go branu-vaat mojot predizvik. 6. Ovde , vo ovoj moment koga pi{uvam, ìvotot i vo blagata radost melanholi~no bolno odyvonuva. Ovde e nemo`no, a cenam i nepotrebno, da se zasolni{ vo nekoj izguben agol pred istorijata. Toa e i moja i va{a sudba, koja mora da se preìvee: dostoinstveno, prostum so qubov i po-niùvawe. O dovde od ova rodno par~e zemja, ja gledam ce-lava Planeta i vo nea cvetovi so miris na

Predizvici

mojata koà, na moeto telo. Odovde vodite me nosat vo site okeani, kade ja ostavam i omrazata i tagata, ja ponesuvam nade`ta i slogata, i ko ptica pre-selnica se vra}am vo moevo sedlo, da gi napojam korenite na {irnoto mi steblo. I ne sakam da begam od Tebe, i koga Ti gi bri{am solzite, i koga podvitkana Te ispravam, da gi vidi{ yvezdite i vo niv kako zra~at moite nasolzeni zenici. Jas sum tuka, ostanuvam so Tebe, poinaku ne moàm, za{to beskrajno Te qubam i pred Tvojot oltar denes devstveno se ispovedam. 7. Mojava prikazna ne e obi~no raskaùvawe. Toa e i moja polemika so sobesednici. Vo taa pole-mika jas ne vodam borba so neprijateli, tuku pred s#, toa e borba so samiot sebe. Sobesednicite so koi polemiziram, so koi se konfrontiram, vlegle dlaboko vo mene samiot, toa sum pred se jas, koj se boram so sebesi. ôvek ~esto pati pa|a vo stapica na nepozna-toto {to go okruùva. A toa se, pred se: li~nosti, karakteri, nagoni i èlbi. N eskladot pome|u od mene preferiranite pot-rebi: intelektualni, nacionalno-patriotski so pragmati~nite politi~ki, vlastoqubivi materi-jalni i individualno èlbeni potrebi, na moite sobesednici, ja so~inuvaat tragi~nata protivre~-nost vo samiot subjekt, poto~no vo samiot sebe, za{to ne gi spoznav eks-ante porivnite èlbi na akterite vo prikaznava, za{to dozvoliv inkvi-zitorot da vleze dlaboko vo mene i potajno da me razoruva.

Nikola Kqusev

8. Nekoi pra{uvaat zo{to i jas se nafativ na taa igra na Boìcata na Ludosta? Zo{to go progoltav toj za~in na Ludosta? Ve molam, obratete se za pomo{ kaj Sofokle ili Erazmo Roterdamski, da vi objasnat kolku vo veseli igri na Ludosta se ra|aat: golemi filosofi, kralevi, papi, monasi i cela ~eta poetski boèstva. Taa “ludost” ja prifativ i jas. Iako pri toa, ~uv eden glas {to vriel vo kazanot na Boìcata na Ludosta. Toj glas mi {epna: “Vnimavaj! Dali dovolno go poznava{ glasot {to te povikuva; dali toj glas na Ludosta {to te mami, }e go potturne svojot grb da ti pomogne, ako dojde do pijana no} na isku{enie, na proverka na vernosta, na veteniot zbor? Veruvaj, ustata na toj glas toga{ }e zamol~i”. Na toa ukaàno “Vnimavaj”, {to mi go {epna prijatelot za àl ne posvetiv nu`na po~it. Toj , po s#, dobro go poznaval glasot {to me pokani. Moèbi, tie se od isto seme - bliznaci?! I vo eden den na leto Bo`jo vo 1992, i taka bi. Pred mnogu raspenaveni usti, zamolkna edna od niv. Toa be{e ustata {to vetuva{e vernost. Bo-ìcata na Ludosta podlo me izmami. 9. a nema nedorazbirawe, jas se nafativ da vleD zam vo taa igra od eden vozvi{en motiv. A toa e, da se boram za ne{to sveto, {to silno bie{e vo ìlite na mojot narod. Toj, izma~en narod od vekovniot gnet, ja ~uva{e nade`ta za sloboda vo granitnite pazuvi na [ar, Pirin i Gramos i pros-

Predizvici

tum opstojuva{e so veli~enstvenata voinstvena mudrost na: Aleksandar, Samoil, Goce, Mi{e i ênto, i }e znae da ja ~uva kako zenica, ova mala i so voshit ispeana Nezavisna Makedonska Dràva, toj kvasec {to }e zree vo site pori na Makedon-skata zemja i vo sekoe srce na Makedonskiot ~o-vek. 10. Ve}e se}avam, a toa me trognuva, deka na ovoj domen nate`nuva nekakva pre~ka. îtatelot sam neka otkrie, koj e, ili koi se tie {to taa pre~ka ja sozdavaat? Jas nemam druga mo`nost, drug na~in, osven toj da porazgovoram so sebe samiot. A toa e mojot moliv {to go dràm cel vek i negoviot melain vrz odzemenata devstvenost na hartijata. O d mene izbegaa, a moèbi, jas izbegav od site partii, od site tribini, katedri, mediumi. Os-tanav sam so edinstvenata qubov molivot i har-tijata. Pa toa ve~no drugaruvawe neka kaùva, neka izvlekuva od magijata na mojot zbor, kolku {to moè pove}e, neka gi rasvetluva temnite pati{ta niz koi minuvav, za{to tie svetlosnite se ve}e poznati, tie drugi gi kaùvaat po vkusot {to sami go za~inile. A kade se se~at pati{tata niz koi minuvam? Kade gi napu{tiv tie {to talkaat po izodenite pati{ta, {to s# u{te gi vle~e, gi mami zajdison-ceto? Od kade se, koi se tie pati{ta {to odot mi go ~inat lesen, {to nasmevnata kolona se dviì po niv, vodena od svetlosnite zraci na izgrejson-ceto?

Nikola Kqusev

^udni razmisli koga ~ovek prozboruva so sebe, koga molivot ja veze svojata prikazna. Da ~ueme, {to ka`uva taa.

Predizvici

SREDBA VO LETNICA

Letnica vo Ohrid gi mami gostite so svojata prijatna sveìna, pod rasko{noto zelenilo na ~empresi, ~inari, leandri. Od ezeroto tivko vetre gi miluva vàrenite lica na polnata te-rasa so gosti, koi se razladuvaat so napitoci. Vo ranite denovi na avgust 1990 godina, vo edno pladne po prethoden dogovor se sretnav so eden moj prijatel vo Letnica. Prijatno raspoloèni, pod razredena senka ne dopira{e mirisot na eze-roto i po nekoj srame`liv son~ev zrak. Razgo-vorot te~e{e na razni temi, nenametlivo mo{ne interesno. Ru~avme i nezabeleìtelno pominaa pet ~asa vo prijatna razmena na misli po niza pra{awa od minatoto, sega{nosta i tie za idni-nata. A 1990 godina go nose{e bremeto na bliskata istorija, ispolneta so traumi, trevogi i neizves-nosti. 1990 godina be{e te{ka so isku{enija na plodot {to zree{e vo nea. Taa be{e istoriski presvrtni~ka godina vo koja kumuliranite poluvekovni slabosti na eden politi~ki i eko-nomski nedelotvoren sistem, koj definitivno propa|a{e vo sopstvenite protivre~nosti, a pot-ragata za idninata se u{te ne be{e dovolno jasna, taa zree{e vo na{ite glavi. 2. Vo razgovorot mo{ne nezgrapno, pa duri izne-naduva~ki mu postaviv edno pra{awe na mo-

Nikola Kqusev

jot so-besednik. A imeno, kakva sre}a ima{e, vo pe-desetite godini da ne se najde{ na Goli Otok ? A toga{, re~isi site makedonski rakovoditeli otstraneti od Makedonija od klikata Koli{evski, Smilevski, Gigov, surgunisani vo Belgrad bea zat-vorani i ispra}ani vo logori za svoite proma-kedonski ideali . Toa bea glavno ~lenovi na ANOK (Antifa{isti~ki Naroden Osloboditelen Komi-tet) i na ASNOM, zadoeni so iskonskite ilin-denski ideali, vo ~ii srca tlee{e celosno re-{avawe na makedonskoto pra{awe, za svoja neza-visna dràva. Go postaviv ova pra{awe, imaj}i vo predvid deka i mojot prijatel be{e ~len na ANOK, a re~isi, site tie go napolnija toga{ Goli Otok. Rezolucijata na Inforbiroto be{e dobra mo`nost osvetni~ki da se postapi sprema site ~lenovi na ANOK, kako i drugi na{i umovi i pat-rioti, koi vo sudbonosnite 1943 - 1944 godina gi stavija svoite kriti~ki zabele{ki na Manifes-tot na Glavniot {tab na Makedonija. Tie poneseni od idealite na VMRO-obedineta, kako antifa-{isti~ki borci, baraa re{avawe na vekovniot ideal na makedonskiot narod da ìvee vo svoja nezavisna dràva, a ne polovi~no da se re{ava makedonskoto pra{awe, po diktat na politi~ki sili von od Makedonija, koi preku svoi ekspo-nenti - instruktori deluvaa vo Makedonija. Odgovorot od mojot sobesednik be{e lakonski. Mo{ne kratok. A imeno, i toj po~uvstvuval â&#x20AC;&#x153;deka bil sleden, â&#x20AC;&#x153;deka i po nego se dvièle crni sen-kiâ&#x20AC;&#x153;. Dodeka go slu{av odgovorot, pred moite premreèni o~i se nièa izma~enite, vo krv obleani likovi na ênto, D-r Vladimir Poleìna,Kiril Petru{evski, D-r Lazar Sokolov, Petre Piru-

Predizvici

ze, Mire Anastasov, Venko Markovski, Ilija Mitrev-ski, Nikola Vràlski, Dim~e Aximitreski, Bane Andreev i ... Trogatelno zra~ea ~erepite na Panko Bra{narov, Pavle [atev, Bogdanov i ... se pra{av, koj ar{in niv gi mere{e ? Koj gi I podeli ? Nivnite ìvoti ve}e odamna ne se dopi-raa. Bea oddale~eni edni od drugi, kako dva brega koi postojano se prodlabo~uvaa, pod naletite na di-vite porojni vodi. Ednite tonea vo peso~nata bezdna na pekolot, drugite maticata gi nose{e vo mirnite okeani da se vqubuvaat vo sjajot na kul-tot na li~nosta, podani~ki izvr{uvajki gi nego-vite naredbi. Po~uvstvuvam izvesna neprijatnost kaj mojot so-besednik. Ne{to vrie{e vo nego: soàluvawe ili zadocnet mig na kaewe. Vo negoviot pogled pro-te~e nemir, a liceto mu izrazuva{e maska na po-~it, â&#x20AC;&#x153;na razbirawe i doverbaâ&#x20AC;? istkaena so grià na sovesta, toj sokrien somne` i strav, kako da sakaè da kaè, deka vremeto ja uni{tilo dam-ne{nata qubov kon niv, ostanalo samo bledo se-}avawe. Vo toa vreme, crniot haos gi kr{el slabi-te karakteri, gi nurkal vo svojot egoizam i vo sebezatvorawe, pletej}i gi iskariotskite igri vo ko{marot na tajnata ve~era. A sepak tie, {to vo tekot na ìvotot bea frlani na marginite, kako ponièni, ìvotno mrtvi, ostaveni vo zaborav, taa da kaàm dolgo-trajna razo~aranost, na premnogu devstvenite, iskrenite, sentimentalno ~istite ~ove~ki su{-testva kon tatkovinata, se pokaùva deka tokmu tie bile edinstven vistinski prodolìtel-

Nikola Kqusev

en krik na gordost i dostoinstvo, od nivnoto ra-|awe do nivnata smrt, za koi denes bolno no gordo svidetelstvuvam. 3. Vo prodolènie na razgovorot so mojot sobe-sednik povedovme diskusija po mnogu temi. Po-sebno, za pretstojnite prvi parlamenterni iz-bori vo Makedonija; za euforijata na formira-weto na mnogu politi~ki partii i sli~no. 1990 go-dina be{e ispolneta so romantizam i euforija i ve}e toga{ sfativ {to se moè da se krie zad fasadata na politi~kite igri. Po~naa da se registriraat mno{tvo partii, na sekoe pleme, od sekoj rod. Iskaàv zagriènost okolu formi-raweto na partii po etni~ka osnova vo uslovi koga treba da se izgraduva demokratsko gra|ansko op{testvo, kako i formirawe inorodni partii ka-kov {to be{e slu~ajot so: projugoslovenskata Re-formska partija na Ante Markovi}, Partijata na Jugoslovenite, Dvièweto za Jugoslavija i sl. iskusijata se sveduva{e na toa, kako da nasD tapime vo vrska so ovie pojavi vo t.n. â&#x20AC;&#x153;Go{eva Komisijaâ&#x20AC;?, vo koja bevme i dvajcata ~lenovi, a vo nea ~lenuvaa golem broj me|u nas porane{ni kriti~ari i eretici na sistemot. Mu predloìv na mojot sobesednik vo predizbo-rieto da se formira eden po{irok sojuz na de-mokratski sili na Makedonija vo koj bi vlegle golem del od tuku{to formiranite partii, kako bi se so~uvalo nacionalnoto demokratsko jadro vo Makedonija, za{to cenev deka e nevozmo`no da

Predizvici

se o~ekuva bilo kakvo so~uvuvawe ili mehani~ka transformacija na Sojuzot na komunistite. Doa|av s# pove}e do soznanie, deka za pres-tojnite promeni Sojuzot na komunistite na Ma-kedonija ne mo`e da bide nose~ka sila na promenite. Taa partija be{e dovolno isko-mpromitirana vo stariot sistem, nosej}i ja vrz svojot grb hipotekata na zloto {to dovede nu`no do haosot. Iako, pri toa, mladoto rako-vodstvo izbrano na Desettiot kongres na ~elo so Petar Go{ev napravi krupen zavoj ottrg-nuvaj}i se od tvrdata birokratska presija vo Partijata i od paternalisti~kata pregratka na Sojuzot na komunistite na Jugoslavija i kako takvo nose{e nade` na promeni. I pokraj toa, balastot vo Partijata be{e nepromostiv, i psihi~ki, i ideolo{ki, i emotivno. A is-toriskata hipoteka grozomorno pritiska{e so site zla naneseni vrz narodot i kako takva, be{e odbivna za samiot narod i ogromnoto ~lenstvo na Sojuzot. Mojot sobesednik na~elno se soglasi, pa duri predlo`i da se nafrlat stotina avtoritetni imiwa za potencijalni idni pratenici i ostanati funkcioneri. No pritoa, toj postavi edno ogra-duvawe. A imeno, vo takviot sojuz na demokratski sili da nema mesto za tuku{to formiranata par-tija na VMRO - DPMNE, a toa da bide zaklu~no so MAAK. N avistina jas bev simpatizer na MAAK, no kaj mene za~uduva~ki prozvu~i ograduvaweto od VMRO - DPMNE. U{te pove}e i poradi toa za{to jas nemav dovolno informacii za ovaa partija, koja {totuku se izdvoi od MAAK.

Nikola Kqusev

Toa negovo gledawe ostana mo{ne enigmati~no vo mojata svest, posebno stavajki go vo kontekst na podocne`nite pojavi, koga od mnogumina od nas se bara{e podr{ka tokmu od ovaa Partija, od interes za pozicijata na mojot sobesednik, kako i za donesuvawe na zna~ajni odluki vo Parlamentot. N o, site ovie razgovori, predlozi, idei os ta-naa popusti iako bea izneseni vo spomnatata Ko-misija. Tamu se iznesoa èstoki kritiki na pro-jugoslovenskite partii, ozna~uvajki gi kako novi instruktori od tipot na Tempo za vreme na Na-rodno osloboditelnata borba, no sepak ne dojde do raspu{tawe na Sojuzot na komunistite i for-mirawe na Sojuz na demokratski sili na Make-donija. 4. Po~na predizbornata kampawa. Mojot sobesed-nik stana mo{ne aktiven govornik vo polza na starata partija so preobrazeno ime. Brzo gi obi-koluva{e gradovite i selata. Go zaloùva{e svo-jot avtoritet vo polza na listata pratenici na taa Partija. êstopati se pra{uvav koi se motivite za nego-vo aktivnovklu~uvawe vo predizbornata kampawa na stranata na ovaa Partija. No nabrzo se razbra, deka mojot sobesednik i pretsedatelot na ovaa Partija diskretno si gi podelile funkciite vo idnata struktura na vlasta, edniot za Pretse-datel na dràvata, drugiot za Pretsedatel na vladata, o~ekuvaj}i deka na izborite sigurno }e pobedat. No izborite pokaàa sosema poinakvi rezultati, ovaa partija ne dobi mnozin-

Predizvici

stvo pra-tenici vo Parlamentot, i ne moè{e da se re-aliziraat dvete vode~ki mesta, pa ottuka ras-cepot pome|u ovie li~nosti be{e neminoven. Podocne`nata praksa toa nedvosmisleno go pot-vrdi. Jas vo toa vreme, go zadràv svoeto mislewe i ne vlegov vo nitu edna partija. 5. kolu pet ~asot popladne se zboguvav so mojot O sobesednik. Se upativ kon kejot na ezeroto. Sednav na edna klupa i po~nav da gi razdipluvam svoite misli od dolgiot razgovor, da im dadam red za pametewe. Umorno razmisluvav so naved-nata glava i okolu mene s# be{e navednato kon ezeroto: i ~empresite, i leandrite i te{kata av-gustovska zamornina {to legnala vrz prosolze-nite lisja na vrbite nataèni kon vodata. o taa ti{ina i zamorina go slu{av tivkiot V ùbor na vodata i pisokot na {turcite. Denot se lizga{e vrz blesokot na ezerskoto sinilo. Pot-polno se otpu{tiv na klupata, go krenav pogledot i seto nebo mi be{e vo o~ite. Toa sino pozlateno nebo be{e ispolneto so sonce, koe niz moite ze-nici mi nazirka{e vnatre vo srceto, kako da sa-ka{e da mi gi prosee spomenite od razgovorot koi treba da ostanat vo moe trajno se}avawe. 6. I povtorno poglednav kon sonceto, o Boè, kolku silno denes ìveat ne{tata okolu mene, pred mene, vo mene. Ja gazev patekata pod moite noze,

Nikola Kqusev

drvjata se pregrnuvaa vrz mene, niz vodata se lizga{e mojot pogled s# do dekorot od rasko{ni vili na drugata strana na bregot. êkorev bavno po krajbre`nata pateka. Na momenti ja krevav gla-vata i so izraz na odobruvawe go gledav ezeroto. Vo ezeroto so svojata milozlivost se ogleduva{e Bog, a vo tie migovi i jas kako da zboruvav so Boga, pra{uvaj}i go: koj toa tamu vo sosedstvo se druì so svetite hramovi na Klimenta, Nauma i Jovana Kaneo i misli me nosea do yidinite na starata citadela vo ~ija ti{ina se skrotil sonot na voinstvenata mo} na Samoila. ûvstvuvav lesna mirizba. Di{e{e letoto vo folklor od vedri boi. Ubavo e ezeroto, se odmara so zelenata priroda isprana vo nego. A kade, kade letat moite misli, koj veter gi goni, koja sila nemir im vnesuva i povtorno nate`nale vo mene ? Dali jas ili tie se navra}aat na toa {to bilo ? Povtorno se obyirnuvav okolu. Gledam, jas sum tuka vo ovoj blesok od ubavina, od sveìna, a mislite tamu daleku begat do pekolot, do izvorot na nezaboravot. I dobro e {to e taka. Nekoja sila me vle~e da vrvam po ìlata na mojot opstoj. Ne{tata okolu mene se usloveni, postojat edni za drugi, a tie ne{ta vo mene edni protiv drugi, toa moite misli se borat so niv da im go usoglasat ritamot na nivniot od. Posakav taa èlba da me vodi vo id-nina. 7. a krajot, gledajki ja nemirnata igra na sonN ~evite zraci niz branovite, me obzede prijatno ~uvstvo na pomin vo Ohrid vo dnite na istro-{ena-

Predizvici

ta moja mladost, koga brat mi Todor saka{e da me zakrepne i da ja vrati nasmevkata na moeto lice izgubena vo morskite okrvaveni kameni spi-li. V o tie dni ostanuva s# trajno zameteno. I taka mislata me vra}a na ubavi spomeni, a blaga nas-mevka go daruva liceto za toa {to bilo. Se se-}avam, vo letnite pro{etki kade mirizbata na rozite i jorgovanite miluva, a vqubenite momi retko izleguvaa na bel den. Tie vo Ohrid sal vo prikve~erinite izleguvaa na cvetnoto korzo i krade{kum frlaa otstrana zavodlivi mominski pogledi vrz mom~iwata koi èdno ja piea top-linata natopena so strast vo nivnite o~i. Toa mi ostana vo trajno se}avawe od ovoj egzoti~en grad vo dalekite rani pedeseti godini. 8. A sega e leto 1990. Na plo{tadot vo Ohrid e~i nekoj glasnogovornik. Bara da puka so {majzerot na ênto i da se~e so me~ot na Aleksandar. Grupa narod eufori~no aplaudira. Narodot èden da ~ue novo â&#x20AC;&#x153;prifa}aâ&#x20AC;? s#, bez da razmisluva od ~ija usta {to s# se see. A toj narod vo svojata ~istota saka da ~ue za svojata istorija, za svojata vistina. No od kade ovoj silnik? Koj e glasnogovornikot? Velat bil nekoj Bogdanovski. Od mojot sobesednik po izvesno vreme slu{nav deka toj bil proveren dvoen dou{nik, na dve sosedni zemji. I navistina se pokaà deka dobro go poznaval, pa duri po-docna stanal i troen dou{nik, i kaj nas vo Skopje, denuncirajki go liderot na Partijata na koja i kumuval pri formiraweto, za da podocna kako prepoznatliv {pion ja napu{ti i Partijata i Tatkovinata.

Nikola Kqusev

Predizvici

STARIOT PROPOVEDNIK

M ojot glaven sobesednik be{e izu~en i daro-vit propovednik. Toj vladee i so metodi, i so raz-rabotena tehnika na ubeduvawe vo svoite propo-vedi. S# zavisi so kogo }e se sretne i za koi pra{awa stanuva zbor. Raspolaga so {irok dija-pazon na razli~ni stilovi, iskazni sredstva i formi na propoved. Dlaboko se vreàa vo mene prvite sredbi so ovoj vonseriski propovednik. Ovoj prorok, koj in-timno mnogu malku go poznavav, vo mene bude{e qubopitstvo da go slu{am, iako negde vo mene leè{e skrien somne` za kaànoto. Ne{to {to lebde{e kako potreba da go soznaam, a sepak, ostana kaj mene nedofatlivo, nedovolno spoznano, magijski nedore~eno. I zatoa bi sakal, za ovoj zagoneten Star propovednik ne{to da kaàm, ne{to {to se vreàlo vo mene. 2. Se se}avam vo prvite sredbi toj pokaùva{e stradalen i grd izgled. I ~ini{ nekoja gluva sila te~e od nego. Kako nekoj veter koj saka da te is-korne, pomalku ~udna, pomalku vozbudliva krev-kost na ovaa sila, na ovaa cvrstina. Si misli{: ni{to ne moè da ja sopre, a s# moè da ja skr{i. Gledaj}i ja negovata glava, kako da otkrivam vo nea jasnost, ko visok voden stolb {to rasp-

Nikola Kqusev

lis-nuva penlivi meuri od bolskot, a tie brzo is~ez-nuvaat, za potoa da se pojavat drugi formi, drugi kombinacii i dvièwa i taka gleda{ edno ~udo od sitni, no prijatno vozbudlivi dvièwa. A od-zadi, vo temnite agli na taa glava leì skrieno, ne{to nejasno, nedefinirano, ne{to {to budi qu-bopitnost. Taa ve~na enigma na negovata nedo-fatliva misla, {to postojano vozbuduva i razo-~aruva, postojano vetuva i neostvaruva. Edna ~ud-na ekvilibristika, koja stanuva s# poproyirna, koja po~nuva da ja razotkriva negovata polvekov-na hermeti~ki zatvorena du{a. Du{a koja vo ra-dostite i izobilstvoto strada{e, bolno se iz-ma~uva{e, za{to vo nea ne dopira{e prirodna promaja, da ja pro~isti. Toj izgleda kako da ne se prepoznava vo svojata bolka, stradajki so nekoja luda blagodarnost, iako pa|a vo bezdna. No, popusto se pra{uvam. Ne znam! Toj dolgo ìvee{e vo taa {arena iluzija, vo sopstvenata podelena du{a. Toa ostavilo tra-gi, crni brazdi: vo karakterot, navikite, mani-rite, vo na~inot na ìveeweto, vo stilot na od-nesuvaweto so lugeto. 3. Kaj nego s# e vko~aneto, skameneto: negoviot mramoren izgled, zaleden pogled, vko~aneta sta-va. S# e skameneto i mrtvo: ambientot {to op-kruùva, niz predmetite polzat senki na mina-toto, vozduhot go izgubil svojot zdiv vo sobnite ledeni pregratki. Duri ~uvstvuvam, kako no}

Predizvici

ta koleblivo navleguva vo sobata. Taa e tuka, ne se gleda, no morni~avo navleze megu nas. 4. Vo ovaa fantamazgori~na sredba Stariot pro-povednik uporno zboruva, ubeduva, a mene vo gra-dite me stega janya. Studot mi gi zaleduva mis-lite {to begat, kako da se izloèni na is~eku-vawe i kako vo temnoto sivilo da me obzema ne{-to nevidlivo, kako nekoja tu|a energija da vleguva vo mene. o tie migovi se trudev, barem po ne{to da V ot-krijam: vo negoviot pogled, vo zboruvaweto, vo grimasite, po {to bi moèl da gi opredelam ne-govite ~uvstva. Na mramornoto lice te~e{e la-èn mir i zdodevna monotonija. Toj vo sredbite, vo razgovorite ne ostava{e ni{to na slu~ajnosta. S# be{e izveduvano do sovr{eni momenti. Vo opredeleni migovi, blago }e vozdivne{e, } e zatrepere{e so gustite crni klepki, niz ~ii otvori yirkaa sitnite prekorni o~i, kako da baraat poslu{nost. Negoviot nos mu go prezema{e seto lice. Pod taa ramka izviraa dve tenki misti~no stegnati usni, ~ie povremeno rastegawe, prodol-èno do spu{tenite u{i, otkrivaa edna neoprede-lena nasmevka {to is~eznuva{e vo staklestite crni zenici na sitnite o~i.Nezabele`livo gi stvrdnuva{e svoite br~ki i ja zapo~nuva{e od-novo svojata naporna, no ve}e uigrana rabota na ubeduvawe. Odvreme - navreme }e gi prekrsti racete ili milostivo }e gi spoi {epite, kako budisti~ki

Nikola Kqusev

sve{tenik, a vrz ispruènite prsti }e go potpre svojot nos i govoreweto dobiva sve~en ton vo prek-rasnata magija na zborovite, so koi ja iskaùva sugestivnata misla. 5. Sredbite kaj nego za~estija. Toj bezprekoren Star propovednik pokanuva{e redovno so mene u{te eden, vo toa vreme bi rekol, nedovolno definiran prijatel, za postojano da mi kaùva toj, kolku se bliski i uspe{ni propovednite seansi i kolku nosat inspirativnost. Jas lakonski mu pot-vrduvav, a potoa so blaga umisla }e mu kaèv, toa se: “dobri lekcii za dobri u~enici”. Tivko go pra-{uvav: “no do koga }e bideme takvi”? Prijatelot vele{e:”Da, to~no. No gleda{, pak n# ubedi i ne moè{ da kaè{, deka propovednikot ne e vo pravo?” Taka se razdeluvavme i zaedni~kite se-ansi ako ne sekoj den, preku eden ili dva dena se povtoruvaa. No nabrgu, tie se povtoruvaa i po forma i po sodrìna. Ve}e ne otkrivav vo niv ni{to novo i po~naa da stanuvaat zdodevni. Me|utoa, Stariot propovednik ja postigna celta. “U~enicite”stanaa poslu{ni vo nasokite vo koi otvoraa prostor, da se zacvrstuva stoèr-nata pozicija na propovednikot. K aj mene ostana nedoiskaàno edno branuvawe na revolt. Jas go potisnuvav vo sebe. Mojot ne-definiran prijatel {tedro ja stimulira{e pri-vrzanosta kon Stariot propovednik i po~nav da ~uvstvuvam kako inkvizitorot potajno navleguva vo mene.

Predizvici

6. Potoa, propovednikot po~na da gi drì svoite propovedi na nekoi od pomladite prijateli. Eden den vlegov vo sobata na propovednikot. Sednav nastrana na drugata masa so podzagrièni misli vo sebe koi ja nate`nuvaa mojata du{a. Se za-gledav vo negovite o~i, tie kako da mi velea da si odam. No, jas se pokaàv neu~tiv, ne si otidov. Me sovlada edna ~udna qubopitnost. Toj be{e vo zanosen razgovor so eden mlad sorabotnik. Slu{av, propovednikot ode{e daleku so svojata misija na ubeduvawe, u{te podaleku, duri tolku daleku {to sobesednikot ne moè{e ve} e da ja sledi negovata misla. Agoni~no opsednat vo ma-giskiot zbor na agoniziraniot propovednik, setiv na krajot, kako po nekoe ~udo, mladiot sorabotnik ostana ispran od do`dovnata bura na propovedta i stana mirna zalutana ov~i~ka koja pokajana vle-guva{e vo negovoto trlo. Toj mlad, ostana do den denes da ìvee vo agonija na propovedta, rev-nosno izvr{uvajki gi sugestiite i namerite na propovednikot. Taka Stariot propovednik gi â&#x20AC;&#x153;le~e{eâ&#x20AC;? du{ite na razbranuvanite buntovni misli kaj svoite podanici. Gledaj}i go ovoj mlad ~ovek, me obzede nepri-jatno ~uvstvo. Ne{to zgazeno, ponièno vidov pred sebe, od ~ii{to o~i te~e{e nejasna bolka. Toj nataèn bolen pogled me vrati vo ranite mla-de{ki dni, koga prokolneti propovednici so iz-ma~eno telo me teraa da se kolnam so ispoved pred eden

Nikola Kqusev

portret so prkosen lik i blesnato sa-mozadovolstvo. Taka gledaj}i, vo eden moment taa bleskava nasmevka na toj prkosen lik vo moite o~i se zamra~i i ostana od nego samo eden bez-boen, pepelav talog, {to cel vek me potsetuva na groza. Taa groza obeleà cela edna epoha ispol-neta so strav, solzi i krv. 7. e pra{uvam, dali ovoj ~ovek so svoite okultni S propovedi krie vo sebe nekoja ezoteri~na dok-trina, negova ili pilotirana odnadvor, so odre-dena namera i cel ili toa e kumulirano iskustvo, èlno od prva pozicija da progovori, iskustvo sobirano od kultovi na koi so revnost im sluèl. a da se raspolaga so taka mo}na sugestivnost Z vo propovedta, na momenti svoite sobesednici da gi doveduva do stepen na misti~na ekstaza, da agoniziraat, zna~i, da pominal mnogu {koli, mnogu organizacii, da se zdobil so visoki ste-peni, da sluèl mo{ne uspe{no vo sloèni uslo-vi i da ostanal negibnat vo eden surov sistem na strav i pokornost, vo sistem vo koj negovi dam-ne{ni prijateli i drugari bile èstoko giloti-nirani. Dodeka, toj star istro{en hedonist, koj so godini ja staval kako noj glavata vo pesok i nikako ne po~uvstvuval idiosinkrizija sprema toj surov sistem, tuku mo{ne uspe{no se ka~uval po negovite skalila, s# do vrvot na zemniot tron. I po~nav uporno da go baram klu~ot za da ja otkrijam misterijasta na negoviot ìvot, ne-govite usponi i padovi, negovite radosni i tegobni migovi. A pred s#, misterijata na ne-

Predizvici

govoto vra}awe i ka~uvawe na vladetelskiot tron. oa za mene ostana magiski nejasno, dokolku poT docne`nata praksa ne isfrli na videlina ne-koi pojavi vo svojata opa~ina, {to vo idnina }e baraat pedantno ispituvawe, posebno reperku-siite {to }e sledat vrz op{testvenoto i poli-ti~ko bitie na nacijata i dràvata. 8. o sprega so civilizacijata i varvarstvoto, V {to postoi samo kako sprotivstaven entitet, ~ovekot - partijata koj za sebe veli, deka se bori za mir, duri za mir po sekoja cena, ima seriozno pravo da se zapra{a, dali voop{to postoi kako izvr{itel na “pravdata” na eden sistem koj samiot se opravduva so postoewe na destruktivna ~ove~ka entropija. so pravo treba da se pra{ame, {to zna~i I toa mir po sekoja cena? Dali toa ne zna~i i mir bez promeni, ne{to kako kontemplirana mirnotija, ili u{te podobro, kako {to bi rekol Migel de Unamuno (vo knigata “Agonija na hris-tijanstvoto”) “ovekove~uvawe na momentnosta”, na sega{nosta, kako nekoja fuzija na minatoto i idninata, na spomenot i na nade`ta, vo edna sekoga{ ve~na sega{nost, za da se slavi na ìvot mesijanskata uloga na vladetelot. A vnatre vo toj “ nedefiniran mir po sekoja cena” se odroduva rodot, se istopuva nacijata, jezuitski agonizirame za nezavisnata dràva, vo koja se frla semeto na zloto, semeto na

Nikola Kqusev

multinacionalnosta, za da utre na{eto telo bide polesno izglodeno, iskolvano od kanxite na temnite orli. Za{to sekoj den stanuvame svideteli na àlni pojavi, ispolneti so tragi~ni posledici: samoubistva, ubistva, pazarewe okolu nacio-nalni vrednosti, masovni grabeì, siluvawa i kriminalni pojavi, erozija i agresivna presija vrz duhovniot, obrazoven i kulturen ìvot od-vnatre i od okruùvaweto i sl. 9. I denes Stariot propovednik se pove}e ja kon-centrira mo}ta, ka~uvajki se na spiralniot vrv, da se napojuva so novi informacii i inspirira za novi propovedi, za da stivne grevot vo dolinata na pla~ot. Taka, obmisleno i nastoj~ivo se tkael crniot vel so koj n# pokri na posledniot tra-gikomi~en ritual, bez Propovednikot da ispee nadgrobna molitva, bez da go prosti â&#x20AC;&#x153;grevotâ&#x20AC;? na `rtvite. Sega ve}e nema novi razmisli, nema prediz-vici i novo viduvawe, nema oponirawe. Sega ima potonuvawe vo pateti~na mono melodrama. Ima solzi vo o~ite na Tie za izgubenoto, prodadenoto, nepovratnoto. 10. kolata od koja proizleguva{e Stariot [ pro-povednik ne podnesuva da mu se prkosi ili da mu se zatemnuva li~nosta. I se pra{uvam, dali e vozmo`no, da sozdava vo sebe pretpostavki na qubomora kon nas, koga so bezgrani~na qubov i

Predizvici

predadenost rabotevme i bevme poblizu do narodot. Narodot ispla{en za svojata idnina, vo gr~ se-kojdnevno izleguva{e na ulica, bilo da iskaùva poddr{ka za stavovite na Vladata, bilo da bara odgovor za niza pra{awa od interes za svojata egzistencija ili za svoite deca nasilno frleni vo vojnata, baraj}i da se vratat doma.Toa trepetno pulsirawe na masata baraj}i promeni, poblizu odyvonuva{e vo na{ite srca. Za{to nie prethod-no so godini ja delevme zaedno sudbinata i gi istraùvavme negovite bolki neposredno. sepak, ne{to grebe{e vo negovite gradi, A nes-pokojstvo, presti`, èlba za sebeistaknuvawe. Ne{to, {to podocna, nekoi podlizurkovci po~naa javno da go iskaùvaat, da peat odi za mesijan-skata uloga na vladetelot, i toa tie, koi s# u{te ne si go bea isprale zasramenoto lice od sop-stvenata poluvekovna agonija kon kultot na li~-nosta. 11. Takvite pojavi vo glavata na Propovednikot sekako, sozdavale somne` i nepovolnost kon nas, a {to se iskaà vo idnite razvrski. Zatoa, vo kriti~kiot mig, toj ostana mol~aliv svidetel i zatskrien kreator, ~ija zamolknata usta dade blagoslov na sramniot ritual. A kade be{e vetenoto zaedni~ko odewe, ako dojde do takov ~in? Kade ja ostavi verbata kon celta, taka iskonski {to ja posakuvavme, na koja bezgrani~no ÂŁ sluèvme? Vlastoqubivosta be{e pobliska odo{to veteniot zbor. Odo{to vernosta i prijatelstvoto.

Nikola Kqusev

P restanuvam da sfa}am, kakvo zadovolstvo vo-op{to moàm da najdam vo negoviot izmamni~ki, tvrdokoren izguben pogled. Pa duri otkrivam, ka-ko vo mene se branuva navreda na moeto dosto-instvo. Pred da izlezam od toj ko{mar, mu go pokaàv moeto otvoreno lice, za da go vreì vo svoeto se} avawe - kolku gordost i ~istota ima. Se poglednavme so zaleden pogled. Vidov vo negovite o~i teòk izmoren pogled, koj kako da me soblekuva{e za da ja izmeri repulzijata na mojot gnev od nivnoto gnasno scenario na podlost i iz-mama. Pogledot sam kaà kolku sme daleku eden od drug. Podlosta i devstvenosta se isklu~uvaat samite. Ostana edna temna senka od toa {to bilo. 12. Jas ostanav negibnat vo mojata ~istota. Taa ja napojuva{e mojata stava. Vo toj mig, pogledot na eden zad mene so palka v race, so vikoten glas, edna surova li~nost koja â&#x20AC;&#x153;skrotuva{eâ&#x20AC;? ~oveci, be{e ispolnet so ironi~en blesok vo koj blika{e razonoda i zadovolstvo. Negoviot pogled me od-meruva{e re~isi so neprijatelsko qubopit-stvo. Toj likuva{e, vo omrazata bara{e razonoda. Se razbira, bi zgre{il ako bi se pokaàl neèn sprema ovoj manijak. Toj e ~udovi{te od mizantrop. I si rekov kakva slu~ajnost, ovoj nat-rapnik i izitren manipulant me|u nas. I setiv vo mene deka raste lutina. Taa mina niz mene vo vitli. Be{e toa kako mornica, napor na mojata svest

Predizvici

da dade otpor, i toa go storiv vo eden spon-tan nastap, emotivno otvoreno govorej}i za na-{iot napor vo izgraduvaweto na samostojnata ma-kedonska dràva i zadgrbnite politi~ki mani-pulacii vo toj proces. I gordo, prostum stanav da gledam, kako nekoi se prepelkaat vo kalta i so izgnaseni lica gi dolovuvaat farovite na vlasta. 13. No, koga kone~no }e ostane sam Stariot propovednik, so niskite udari na se}avaweto, so plamenite i veseli spomeni, so neo~ekuvanata melodija od nekoja pesna i so site pateti~ni, patem i veseli i bolni momenti, {to gi sodrè{e na{ata zaedni~ka prikazna i {to taa }e se obide porano ili podocna da gi pre~krta vo svoeto se}a-vawe, s# ona {to bilo divo, podlo i neoblago-rodeno, {to }e pravi toga{? Na kogo }e se potpre? Za{to, samo poniznite i nemo}nite ostanuvaat zad vladetelot. Koga ve}e tie vrz koi se potpiral mu go pokaùvaat patot na bezdnata. Koj }e moè taka dobro da go sfati, da go poddrùva kako {to go pravevme nie vo po~etnite ~ekori koga sosema krevko, nesigurno se ispravi vrz ple}ite na na-{iot avtoritet. Toa }e mu ostavi dlaboka luzna, {to stalno }e go izma~uva. Taa }e mu go rastrepe-ruva srceto, }e mu sozdava bolka, dodeka edna{ pred samiot sebe ne se obvini. Za{to, ako nekoj ne go po~ituva dobriot sovet na prijatelot i e sklon kon sovetot na gre{nite, toj nabrgu } e se najde vo kanxite na svoite neprijateli. Vo slu-~ajot, praksata ja potvrdi ova damne{na pouka od Pan~atantra.

Nikola Kqusev

A moèbi, toj voop{to nema da se vrati na takva pomisla?! Moèbi negovite nervi do toj stepen otapile, ja izgubile sekoja ~uvstvitelnost i ve}e ìvee vo svetot na bessetilnite amorfni su{-testva? Se e mo`no! Toa kone~niot arbiter vre-meto }e go pokaè. Toa vreme te~e pred nas, ja dolovuvame ve}e negovata mirizba. 14. Koga takvi pojavi i sfa}awa }e izbijat na prv plan i po~nuvaat da gi zagrozuvaat teme-lite, toa e ve}e znak na bolest, a ne na zdravje. Posebno ukaùvam na ovaa tendencija, koja po inercija prodolùva od sistemot na ednoumieto vo koj se gu{e{e slobodniot duh na dosto-instvenite tvorci. Za{to izvorot od koj se napojuva{e toj sistem ja zatrovuva{e krvta i na tvorcite i na narodot. Samo podlite po-danici i kr{orbetnici se odnesuvaa i se u{te se odnesuvaat kako sovitlivi trski, {to se na-vednuvaat pred naletot na burata, za da go is-perat sramot vo vodenite branovi. 15. utot na ubavite zborovi vo koi plod ne se C zavrzuva, e cut na la`na misla i izmamni~ka pro-poved vo prazna usta. Toa e cut {to zatrovuva od ustata na al~niot. Vo negovata al~nost sekoga{ ne{to nedostasuva, i pri golema mo}, i pri go-lemo bogatstvo, i pri golema sre}a.

Predizvici

Za{to izmam-nikot i al~niot ne misli na opasnosta dodeka e `eden za zadovolstvo i slava. Toj so slatki zborovi po~nuva, a na krajot jazikot mu see lagi i otrov. Kako takov, vo svojot egoizam, toj vleguva vo sopstvenoto sebeuni{tuvawe.

Nikola Kqusev

Predizvici

VERBA I IZMAMA

ôvekot e su{testvo koe saka da se druì, da razmenuva misli, da veruva, da se somneva. Toj ìvee vo plamenot na proverkata. Da ~ue drugite {to mislat za nego, kolku e prifaten; kolku pobuduvaat negovite misli, predlozi, vi-duvawa, interes vo negovoto okruùvawe: prija-telsko, stru~no, profesionalno,op{testveno. Sekoj ~ovek ve~no se vaga na tasot vo drugite o~i i drugite misli {to go merat. I taka, sekoj sekomu â&#x20AC;&#x153;robuvaâ&#x20AC;? vo: obyirite, ocenkite, zlobata, radostite. Od kade taa èlba na ~ovekot da se dokaùva, proveruva? Postojano da treperi pred drugoto mislewe, sfa}awe, nameri? Kolku se tie objektivni, ispolneti so dobri nameri, kolku nosat potstrek za novi potfati? Kolku ja razigruvaat mislata, idejata kaj drugiot? Ili pak, tie go turkaat kon inertnost, dekuraìrawe, go blokiraat patot kon negovite potragi, razmisli i interesi ? înam toa proizleguva od ~ovekovoto druèwe, od negovoto op{testveno uslovuvawe, od èlbata za ~ovekuvawe. Negovite èlbi, motivi, interesi go gonat postojano da se dokaùva, preispituva, sou-~estvuva. Da uspeva da napreduva, da doìvuva vnimanie i po~est. Da saka i da bide sakan i po-~ituvan. Toa e toj spontan nagon na ~oveku-

Nikola Kqusev

vawe, na druèwe. Vo sferata na sozdavaweto, krei-raweto vleguva so svesna obmislenost. Go nosi mislata, ~uvstvoto vo svoeto postoewe, so svojot trud ne{to da sozdava, formira. Toa e toj ~in na sebeiskaùvawe, sebepotvrduvawe, deka postoel na ovoj svet, deka ostavil traga za pametewe. 2. S e pra{uvam, {to e toa, {to nas lu|eto n# ~ini eden od drug razli~ni vo: interesite, pogledite, ambiciite? Od kade tolku razliki vo: karakte-rite, èlbite, apetitite? Tolku podlosti, izma-mi i al~nosti!? Tolku dobrina, verba i qubov!? Tolku samoodrekuvawe, `rtvuvawe!? ôvekot vo svoeto postoewe kako individua, so pravo da ja brani svojata posebnost vo kreiraweto na svetot i svojot sopstven ìvot i deluvawe, stanuva dominantna antropolo{ka, socijalna i eti~ka doktrina. o taa smisla, Vilijam Xejms ( vo svojata V kniga “Pragmatizam”) veli: “Mislitelite, voop{to lu|eto se delat na dva vida: na onie so neèn duh i onie so ìlav, tvrd, korav duh. Ne`nite tipovi gi oboàvaat “principite”, tie se za racionalizmot, idealizmot, monizmot, tie se dogmatici; vrdite tipovi se svrteni kon “faktite”, tie T go, zastapuvaat empirizmot, materijalizmot, plu-ralizmot, tie se skeptici. Zatoa tie me|use-

Predizvici

bno ne se trpat: ednite “ne`nite” gi smetaat za senti-mentalni i slabaci, a za drugite “ìlavite” se neprefineti, surovi, i grubi”. V.Xejms vo svojata analiza nastojuva da se sretnat dobrite strani na ovie dva osnovni ~o-ve~ki stremeà. Za taa cel, toj go ponuduva pragmatizmot. No toa e te{ko ostvarlivo. Vo pra{awe se karakteri, interesi, èlbi. Vo pra{awe e prokletstvoto na genot i uslovite {to go formirale ~ovekot. ^ ovek ne moè da se iscrpi. No zatoa lugeto imaat belezi za pametewe, za raspoznavawe. Lugeto ostavaat belezi na povr{inata na svojot ìvot, na svoeto postoewe za pametewe. Toa e, toj ~udesen dekor {to n# okruùva. Ako se rastopi glazurata na tie belezi vo nas i okolu nas, }e ostane amorfna masa, haos i zastra{uva~ka blud-na golotija, kako {to bi rekol Sartr. 3. Razmisluvaj}i za ~ovekovata razli~nost, a i bliska srodnost po nekoi belezi, vnimanieto mi go privlekoa nekoi li~nosti, {to kako paradigmi ~ovek treba da gi ima na um. Da bide pretpazliv, da gi ima kako prototipovi na izmamnost, prevrt-livost, na izgubena verba vo nivniot zbor, misla ili akcija. Ednostavno, da se tretiraat kako pa-radigmi na zloto. Negacija na boènstvenata ver-ba i ~istota. Takvi gi ima mnogu. Svrtete se okolu vas i obidete se da gi prepoznaete. Jas bi sakal da vi pomognam vo toj napor.

Nikola Kqusev

4. Od galerijata na mnogute tipovi, poznavam eden ~ie zboruvawe go izostri mojot sluh. Taka {to{to, nikoga{ moeto uvo ne razlikuvalo tolku â&#x20AC;&#x153;finiâ&#x20AC;? zvukovi, ispolneti so tivko {epoten glas, vo od-merena ritmi~nost koja blago pominuva vo mono-tona melanholija. Toj zboruva, ubeduva, sugerira. Vo tvojata svest vleguva ne{to nemerlivo. Mlaze-vi {um {to te pliskaat, te zanesuvaat vo svetot na enigmite, neizvesnostite. Ova od pri~ina, {to sekoga{ se prezgolemuva ona {to go slu{a{ vo sobesednikot, ona {to ne ti bilo poznato ili {to si go potcenuval, kako ne{to nedostojno, nisko, banalno. T reba da se ka`e, deka ovoj ~ovek e inte li-genten. Toj znae da pra{uva i odgovara. Toj ja poz-nava vrednosta na zborovite, tokmu koga saka da te izmamuva. Toj raspolaga so ogromen kapacitet na ubeditelnost, sugestivnost. Toj e tipi~na para-digma na prevrtlivost. Vo itrata mudrost, mislata mu te~e lakon-ski. Negoviot sobesednik brgu stanuva lesen plen vo negovite opservacii, stanuva opsednat, gi prifa}a negovite sugestii. Ovoj ~ovek e ispolnet so bogata praksa. Gi triel, miel i prilagoduval svoite misli sprema vku-sovite na tie od koi zavisel. Toj stanal itar umetnik vo glumata na prevrtlivosta. Mo{ne lesno go vodi dijalogot, prosleden so blagi grimasi na mramornoto lice i so studen pogled. Budno go sledi vnimanieto na sobesednikot.

Predizvici

5. Za da ja nadopolnime slikata na ovoj tip prevrtlivec na pomo{ go povikuvam stariot Teofrast, da mi pomogne vo opisot na ~ovek so prevrtliv karakter. A imeno, prevrtliviot ~ovek ve-li Teofrast (vo knigata “Karakteri”), svesno gi namaluva svoite dela i zborovi. Toj pristapuvaj-}i kon svoite neprijateli podgotven e qubezno da zboruva so niv, i so ni{to ne pokaùva deka gi mrazi. Tie pak, {to zad grb gi ozboruva, gi fali koga se pred nego i im iskaùva so~uvstvo, ako vo ne{to postradale. Na klevetnicite {to go napa|aat im pro{teva i ne se “luti” poradi toa {to protiv nego se{to iz-nesuvaat. So onie na koi im e napravena nepravda i koi se gnevni poradi toa, zboruva milozlivo. i edna rabota {to ja raboti ne saka da ja N priz-nae, tuku veli: tuku {to razmisluvav za toa. Ako ne{to slu{nal, se pravi kako da ne ~ul; ako vi-del, veli deka ne videl; ili ako ne{to kaàl (priznal), se pravi kako da zaboravil (ne se se-} ava pova}e na toa). dna{ izjavuva deka }e razmisli za toa...., drug E pat veli deka za toa ne znae ni{to, potoa veli, deka se ~udi za toa, i na krajot }e kaè deka ve} e edna{ i samiot na toa mislel. Na kratko, veli Teofrast, toa e ~ovek koj mnogu itro se sluì so vakvi izjavi: “Neverojatno!”, “Nesfatlivo!”, “Iznenaden sum!”. A potoa, sledej}i go sobesednikot {to }e kaè, toj

Nikola Kqusev

stanuva sosema poinakov, pa }e re~e: ”Pred mene toj i toj taka ne zboruva{e”; “ûdni raboti!”; “Ti toa na drug da rasprava{!”;”Navistina ne znam dali Tebe da ti veruvam ili nego da go osuduvam”; “Vnimavaj da ne si premnogu lesnoveren!”. 6. Vr{ej}i analiza na vakov primer }e dojdete do soznanie, deka interesiraweto {to go prediz-vikuva ovoj ~ovek, ne trae dolgo. Se otkrivaat brgu mehanizmite na negovite iskonstruirani, prevrtlivi pogledi i stavovi. Patuvaj}i vo ìvotot niz verigata na razni funkcii, s# do vrvot na vladetelskata piramida, ovoj ~ovek so sladok {arm gi ubival vo sebe zborovite, mislite, pa duri i samiot sebe se ubival i ne ostanalo vo nego ni{to {to moè ìvotno da go krasi. Dolgiot ìvoten pat ostavil seriozni tragi vrz ovoj ~ovek. Vo negovite staklesti zenici patuva maten, ne bi rekle skleroti~en pogled, vo nekoja izgubena nasoka, a olabavenite usni so debeli brazdi od dvete strani, tromo se lizgaat niz visnatite gu{ki, kako da izgubile zdiv, kako da se prezasiteni od kaànoto. Negovite viduvawa, vetuvawa, sugestii stanu-vaat prazni i razgoleni vo praksata. Izos-tanuvaat efektite od zborlestite ubeduvawa. Pred sobesednikot za kuso vreme ostanuva ogo-leno, suvo steblo bez zelena kro{na od plodovi. ôvek treba da ima izvonredno ~uvstvo na kri-ti~ka opservacija i suptilen kriterium da ja pro-see

Predizvici

lagata od slu~ajno pogodenata vistina vo negovite propovedi, za da go oceni intenzitetot na izmamata i prevrtlivosta vo negovite nas-tapi. Samo taka postapuvaj}i }e moè da se do-nese ocenka za karakternite osobenosti na takov ~ovek. 7. ]e pomislite deka zboruvam samo za eden vakov primer. Ne. Opi{aniot e samo paradigma. Toj ima mnogu bliznaci vo na{ata sredina. Tie se dobro rasporedeni, â&#x20AC;&#x153;mudri ~elniciâ&#x20AC;? tamu kade {to se odlu~uva. Tie ne deluvaat slu~ajno, tie se dobro organizirani. Imaat intuicija i mo{ne dobro go po~ituvaat hierarhiskiot red. uvstvuvam protiv mojata volja kako me okru-ù^ vaat. Kolku â&#x20AC;&#x153;milostivoâ&#x20AC;? postapuvaat so mene, a potoa, kako Pontie Pilat si gi perat racete. Fala mu na Boga, ve}e po~nav dobro da gi raspoznavam. Zatoa, go molam ~itatelot da se obyirne okolu sebe, dali nema da prepoznae nekoi od niv. No vo ìvotot, la`nite vetuvawa is~eznuvaat. Te opfa}a razo~aruvawe i repulzija od izmamite. Na krajot, konstatira{ so vakov tip na ~ovek ni{to ne te vrzuva i ne te potsetuva na bliskost, eden na drug. Toj stanuva brgu mrtov, zaboraven vo tvoite o~i. Iako pri toa, èdta za slava, prkos i vlast mu gi otvora al~nite zakrvaveni zenici i stanuva zol, opasen. 8. Poznavam eden drug, mo{ne blizok na ve} e opi-{aniot pogore, kako da se bliznaci: vo

Nikola Kqusev

na~inot na odnesuvaweto so lugeto, vo pristapot na ube-duvaweto, vetuvaweto, a pred se, vo prevrtli-vosta na svoite stavovi i dvata prototipa nosat izvonredna maska na po~it i qubeznost kon sobe-sednicite, prefinet stil na ubeduvawe. Se pra-{uva{, koj od niv e poitriot, "pomudriotâ&#x20AC;?, koga znae{ deka i dvajcata gi o`neale bogatite zemni plodovi, se iska~ile na visok zemen tron. 9. Vtoriot, onoj za koj sakam da zboruvam, go poz-navam od poodamna. Spodeluvav edno ~uvstvo na bliskost i qubov, bez mnogu zborovi, intuitivno. Imav mnogu pri~ini da izgraduvam eden poseben odnos kon nego, vo ~ija ìvotna spirala ima{e mnogu radosti, gr~evi i tegobni migovi. Ovoj ~ovek ~esto pati vo razgovor }e se vidi so podvitkani ramewa, meko stegaj}i gi sopstvenite race {to odgovara na ritmikata na negoviot tivok govor, bi rekol po malku tainstven, so ~udna mo} na sugestivnost. ôvek so pitom, takare~i nevin pogled, sekoga{ ispolnet so nerazgatnta diskret-nost {to ja iskaùva negovata hermeti~ki zat-vorena du{a. So nasmevka te pozdravuva, a so top-lina na pogledot pregrnuva i vo migovi na sredba ~uvstvuva{ kako so usta te po~ituva, a srceto negovo stoi daleku od tebe. O dvreme - navreme negovite o~i te prou~u vaat sosredoto~eno, so naiven pogled vo koj dobrite lu|e sekoga{ se somnevaat vo postoewe na pod-molnost.

Predizvici

ôvek so blag {arm i bodlikava kozerija vo koja mislata i zborot se ras~ere~eni i ne znae{, {to pove}e kaj toj ~ovek strada: izmamenata misla ili laskaviot zbor. oj ras~ekor pome|u duhovnoto {to istekuva od T bogat rezervoar i kaànoto so prevez na sladok {arm, ne{to {to se isklu~uva, a sepak, magiski harmoni~no nadopolnuva, deluva pred negovite sobesednici mo{ne vidlivo. Toa se manifestira i vo negovite vtori~ni belezi, odnosno vo sood-vetnata fizonomija {to prirodata i genot za po-kaz {tedro mu dale. ôvek so mo{ne prodolèni obrazi i izrazena Adamovo jabolko, sitni vov-le~eni o~i nad koi se ispravile gusti plasti na ve|i i ne ~esto viden, pomalku specifi~en nos. Na debeliot nizok, a mo{ne podvièn vrat, pos-tojano potvrdno se klati negovata glava, davaj}i intonacija na soglasnost vo besedite so prisut-nite, dodeka mislata dlaboko skriena vo nego e vo sprotivnost so kaànoto. 10. Razmisluvaj}i za vakov tip na ~ovek, mislite me vodat da ja otkrijam tajnata: na etikata, na verbata, na dobrinata. I se pove}e s# ubeduvam, deka pome|u etikata i verata, stoi raspnat ~ovekot. Za{to vo samata etika, odnosno moralot na ~ovekot, se iskaùva dvojstvo, a imeno, ne e isto da se bide dobar i da se ~ini dobro. Ima mnogu lu|e koi umiraat bez da se ogre{ile pred zakonot i pred Boga i vo isto vreme bez da imaat posakano ili napraveno bilo {to dobro. Tie lu|e veruvaat vo dobroto, no ne go pravat.

Nikola Kqusev

Za takov tip na ~ovek, obi~no se veli, deka ako nema da ti napravi dobro, ( za{to toa ne go posakuva), nema da ti odmogne (zna~i ne saka da se ogre{i). oj ~ovek prometejski e raspnat vo sebe, T pome|u mislata i zborot, pome|u etikata i ve-rbata. Toj i bez da saka strada pred ogni{teto na pravdata. 11. Toa e ~ovek enigma: vo drèweto, vo pogledot, vo kaànoto. Sekoga{ nedore~en, zatskrien vo sebe. Sekoga{ baraj}i skalila za izlez vo migovi te{ki, prepu{taj}i gi drugite da gi rs~ere~uva stihijata, ostavaj}i gi na ludata sre}a na sud-binata i toa nezavisno za kogo stanuva zbor, za svoi najbliski ili za podale~ni prijateli oj ~ovek e nedofatliv, se izmolzuva kako jaguT la, kako ìvo srebro. ûvstvuva{ vo kriti~ki migovi kako da is~eznuva, a sepak e tuka. Bogat so site informacii za se{to i za sekogo. So svojata palka blagoslovuva ili nevidlivo kaznuva. Koga e vo pra{awe negov interes, toj e najneèn i najdare`liv, sprema onie koi mu se oponenti, za da ja postigne celta, da ja sti{i kritikata. A potoa, se pletat scenarija za da se plati cenata na kritikata. 12. Pa se pak, vo razmislata za ovoj tip na ~ovek, ne{to vo mene se presekuva. Ne{to Pro-metejski

Predizvici

me rastrgnuva. Kako da ne sakam da zboruvam za negovite mani i prevrtlivosti. Se pra{uvam, kolku tie se rezultat na negoviot karakter, na negovite sitni strasti ili e podgonet od nekoja sila, nadvor od nego, na koja verno ÂŁ sluì, ~ij nejzin plenik e ?!? Se trudam da odgovoram na tie pra{awa, da i dadam smisla na opravduvawe. Tie pra{awa me izma~uvaat. Me ~inat nespokoen. Ako e zarobenik, pod bilo koi okolnosti, bi sakal da mu soyidam skalila za izlez na sloboda. Bez ogled, deka grevot kako ko{mar }e teì vo nego i }e go izma~uva. Ako e toa pak, organski vtkaeno vo negovoto bitie ili poto~-no, toa e samiot toj, negoviot karakter, nego-vata intima {to ja nosi kako dar ili kazna od sopstveniot gen, toga{ ostavam nebesnoto ogni{te da mu presudi, za{to mojot sud bi bil nepravi~en. 13. Poznavam eden drug so plitok um, hazarder i manipulant. ôvek so lo{i postapki i somnitelen moral. Toj lesno, takare~i nezabeleìtelno mo-è da ti pomine niz tvojata razmisla, niz tebe samiot, kako gluv (inaku nametliv drdorko) neza-bele`liv patnik vo no}ta, a sepak, go ~uvstvuva{ kako lo{ miris, kako ne{to da te za~e{uva vo nosot, kako nekoj koj ti prenel kivavica. Toj nat-rapnik te skaruva so bliskiot i ko veter si za-minuva. Toj zborlest drdorko, se vme{uva vo razgovor

Nikola Kqusev

so progoltani zborovi, kaùva za s# i se{to, kako celiot svet da mu e poznat na dlanka. Toj ne raz-misluva deka negoviot sobesednik poznava pove-}e, ima poto~ni soznanija i deka so pogolema od-merenost gi soop{tuva svoite razmisli, predlo-zi. Takov ~ovek sekoga{ go zgolemuva ona {to povr{no go poznava. Mu te~e mislata ispokinato. Mu izleguvaat zborovite od ustata ne~ekano, bez razmisluvawe. I ete zo{to takvi lu|e ne se vo sostojba, da go zadràt vnimanieto podolgo na edna misla. Toj ko vetropir, iskornet od samiot sebe lesno is~eznuva, se gub. No zad sebe ostava haos, nemir, navredi. Kavgaxijata bega. Navredite ostanuvaat. Tie te se}avaat na odbivnost. 14. Edna ve~er, ~inam vo mesec maj 1991 godina vo kabinetot na Pretsedatelot na dràvata, gledam kako pome|u nas dvajca od Vladata i ovoj manipulant, se sozdade izvesna pre~ka okolu nekoi zna~ajni pra{awa. A imeno, toj ~ovek u{te koristi nadminat na~in na razmisluvawe, od-nosno manipulirawe so lu|eto. Pred pretstavni-ci na vladata, koi partiski ne se opredeleni, nastapi so nevkusno navreduvawe na najgolemata parlamentarna partija, a posebno nejzinoto ra-kovodstvo narekuvaj}i gi: teroristi, ubijci, ne-prijateli i sl. Jas ostro reagirav. No s#u{te ne sum nau~en, kako ovoj prepreden manipulant da koristam takov stil na odnesuvawe vo razgovorot i mesto da bidam vnimatelen, da go prekinam raz-govorot so

Predizvici

ovoj nekontroliran ~ovek, se slu{am samiot kako go krevam glasot, prepu{taj}i se za àl da me ponese negovata stihija, velej}i mu: kakva e taa tvoja partija i ~ij eksponent si ti vo Makedonija? Toa ne e makedonska partija, toa e jugoslovenska ekspozitura itn. Mi se pridruì i drugiot ~len na Vladata, velej}i mu deka: â&#x20AC;&#x153; Taa tvoja partija nema nitu stotina ~lena i me|u niv ni edno poznato ime kaj nasâ&#x20AC;?. Vo toj moment, prepredeniot drdorko so siot bes ripna od foteljata, zakanuvaj}i ni se so od-mazda i go napu{ti kabinetot na Pretsedatelot. 15. Go gledam doma}inot so vtren~en studen pogled i so stegnati vilici, kako ni{to da ne bilo, kako ni{to da ne se slu~ilo vo negoviot kabinet. Niz stegnatite zabi, {krto lizgaj}i se ispu{ti dva tri zbora: â&#x20AC;&#x153;]e si imate glavobolki so ovoj ~ovekâ&#x20AC;?. Na skamenetoto lice mu se otkradna edna blaga grimasa, koja prodolì do negovite sitni o~i, na koi zabeleàv diskretno namignuvawe. Toj stil na odnos vo vakvi kriti~ki migovi, be{e prepoz-natliv manir, koga toj ne saka{e da ja kaè svo-jata misla so zbor, tuku so tivko, krade{kum na-mignuvawe, so {to saka{e da sugerira bliskost na na{ite gledi{ta. Obzemen od toj manir, ne obrnav dovolno vnimanie vo takvite migovi, dali ne se povtoruva i na drugata strana, dali i toj {to surgun fati ne be{e zadovolen kako i nie?

Nikola Kqusev

Toj uigran stil na odnesuvawe na ovoj ~ovek, za àl go otkriv mnogu docna i taka mnogu ocenki prethodno doneseni od moja strana bea sosema pogre{ni. Vo sebe postojano go nao|am toj mig na zgrozuva-we pred nekoi pojavi {to tuka se slu~uvaat. 16. porno gledam i nastojuvam da ja dofatam U sli-kata na toj taka lo{o zapameten drdorko. ôvek ispolnet so omraza, so pakost, so al~nost za bo-gatstvo i vlast. Spontano vo mene raste sozna-nieto za osuda na toj nizok karakter, poln so som-nitelni pobudi. Od negovite prazni o~i kako postojano da se {iri nekakva temnina, nekakva pusto{ koja ce-liot go obzema{e i kako vo sebe da go nosi svetot na spomenite, nostalgi~no vrakaj}i se na viso-kite funkcii {to nezasluèno gi imal, funkcii zdobieni po linija na nepotizam i podani{tvo, a ne po osnova na znaewe i talent. Kon takvi tipovi ~ovek ne treba da ima obyiri na pristojnost, na sentimentalno ~uvstvo, nitu pak, da go optovaruva sopstvenoto srce zgolemu-vaj}i go nervot na negoviot ritam. Ednostavno, takov tip treba brzo, bez ne`nost da se napu{ta. Osven toa, nekade dlaboko vo sebe ~uvstvuvam yvon na gordost {to pome|u nas i ovoj ~ovek mo-èbi ve}e se dobliùva krajot na sorabotkata.

Predizvici

17. Od toj kratok period na sorabotka, jas vo svoeto se}avawe go zadr`av samo likot na eden nostalgi~en sojuzen funkcioner. Negovite zbo-rovi: teroristi, ubijci, neprijateli mi {epotat nekade vo agolot na svesta. I vo agonija na ~udna strav me vra}aat skoro pred polovina vek, na onie grozomorni pretstavi na poni`uvawe, maki, stradawa i ubivawa na ~ove~ki su{testva. ledam vo negovoto pepelavo lice i vo neG go-vite pomateni o~i, vo tie temni prozorci na nego-vata du{a. Gledam vo negovata pomodrena, ras-penavena usta od koja izleguvaat gnasnite zbo-rovi na negoviot ne~ist duh, na ispoganetata mis-la, al~na za ~ove~ka krv. Zborovi na osuda! Vo mene se razbudi edna misla. Taa uporno mi veli: Toj i tie naskoro }e si odat vo zaborav. Naskoro }e se vrati spokojot, trezveno da raz-misluvame za na{ata idnina, za na{eto zaed-ni~ko bitisuvawe. 18. Pri napu{taweto na kabinetot, toj se obiduva, donekade teatralno da mi ostavi odreden vpe~atok. So ko~operliva stava poleka ~ekori i so odmerena drskost saka da me ispituva. A toj pra-zen, izguben vo prostorot i vremeto, samo golata lesno zdobiena funkcija go dro~i kako paun. Bez misla, bez kreacija, so prazna fraza oblikuvana matna glazura tu na eden tu na drug problem, pot-setu-

Nikola Kqusev

vaj}i me na izitreni studeni la`govci koi vo svojata praznoglavost crveneat, pla{ej}i se da ne bidat javno ismeani. 19. Ovoj ~ovek e voobrazen naduenko, gladen za bla-godarnost, inaku Kumrova~ki vospituvan deka do vrvot moè da se stigne samo preku piramida na `rtvi, po bilo koja osnova. Toa se lu|e siroma{ni vo duhot, koi koristat najniski metodi s# do ~eko-rewe do svetot na zlostorot, samo da se iska~at na vrvot. Takvi izitreni manipulanti, paradigmi na eden avanturisti~ki sistem, {to gi vospituval da gazat po le{evi, gr~evito da gi ~uvaat svoite pozicii, pretstavuvaat ubistveni bojovnici, sov-remeni jani~ari. Toa se lu|e koi ne moàt da se zamislat bez vlast. Za{to bez vlast, tie bi bile ni{to`nici, brzo zaboraveni i prezreni od okru-ùvaweto. aj takvi egzemplari nema moralni vrednosK ti, nema eti~ki skrupoli, nema gordost i qubov kon tatkovinata, nema ~uvstvo za nacionalno opstoj-uvawe. Nivnata pragma gi tera da sorabotuvaat so |avolot samo da ja postignat posakuvanata cel. Kaj niv ne e va`na smislata na ìvotot, va`na e smislata na celta. 20. Nesomneno od interes e da se zapoznaeme i so drugi primeri, koi ne se taka retki kaj nas. Se sre}avaat vo rabotata, vo me|usebnite odnosi, vo-op{to vo ìvotot.

Predizvici

Ete na primer, vo eden sve~en ambient se vodi debata za mo{ne odgovorni problemi. Slu{am eden so zvu~ni tituli, {to gi razvlekuva, progol-tuva svoite zborovi i odvreme navreme zema zdiv da ja bara svojata misla, a taa mu se gubi vo pro-goltanite zborovi. Podzastanuva, po~nuva so pel-te~ewe da ja bara, nikako da ja dofati i ja kaùva so mavtawe na racete. Na krajot, lu|eto se pogled-nuvaat me|u sebe i ni{to ne razbraa {to saka{e “u~eniot” da kaè. Takvi “u~eni” me|u nas gi ima mnogu. Tie se iska-~ile svoevremeno mo{ne visoko vo dràvnata, a za àl i vo nau~nata hierarhija. Obi~no toa se lu|e so podani~ka psihologija vo ìvotot. Uporno polzat do vrvovite. Nim im otvoraat vrata politi~ki mo}nici, zatskrieni “nau~ni” kreatori i razni nepotisti~ki milenici. Iako vo svoeto okruùvawe malku se ceneti, poradi svoeto si-roma{tvo vo duhovnata kreacija, tie uporno se ka~uvaat po hierarhiskite skalila, zazemaat visoki pozicii, si sozdavaat materijalna udobnost. Takvi egzemplari denes prosuduvaat {to e nauka, a {to politika. Davaat ocenki, vred-nuvaat lu|e. Zaboravaj}i na pati{tata po koi vrvele, komu sluèle i pokorno se odnesuvale. Tie se tipi~ni paradigmi na hipokrizija. Lu|e koi so vizantiska itrost, podlo kobat i ti gi kopaat o~ite. 21. ekoj neandertalski podviknuva, se zakanuva, N podu~uva so isprekinat nerazbirliv jazik. Go nosi porivot na stihijata, plitkite politi~ki ma-

Nikola Kqusev

ni-pulacii od tesnite plemenski interesi mu ja po-ka~uvaat govorni~kata temperatura i celiot ob-zemen so separatisti~ka strast, se sluì so izli-teni zborovi, blada. Drug zema zbor i po~nuva da meditira so aveti, ptici, ìvotni. Da gata, da vraì, da se {egobie, da zasmejuva, a zborovite se tro{at bez da im se dava smisla, bez da imaat svoja cel. 22. Vo ovoj {um od krikovi na lu|e so razni karak-teri, fizionomii i soevi, moè da se sretnat ce-la galerija na tipovi. Slu{am od niv nejasni akordi. ûvstvuvam izvesna neudobnost od agresivna zborlivost, od plitkoumna zdodevnost, od izmami, manipulacii, sitni strasti i niskosti. I se pra{uvam, dali se toa krici na lu|e ili na krda? Gi baram zborovite i vo niv nivnata misla, nivnata poraka. Ostana samo edno, da go zadu{am sopstveniot zbor, da go vrazumam. Da prestanam da slu{am. Da begam daleku. Da ne me fati i mene taa zaraza, taa ~uma, taa nedoli~na igra na lu|e, ve}e prepoznatlivi po svojata odbivnost, agresivnost i prevrtlivost. 23. @ ivotot spojuva mnogu li~nosti, bliski po svo-ite pogledi, sklonosti, materijalni interesi ili duhovna, idejna i politi~ka pripadnost. Vrz taa osnova stanuvaat prijateli, drugaruvaat

Predizvici

ili in-timno gi spodeluvaat svoite viduvawa, se zakol-nuvaat na vernost, duri se samo`rtvuvaat za da-deniot zbor na vernost. Toa e ne{to prirodno, ~ove~ki {to proizleguva od nivoto na kulturata i eti~kite vrednosti na li~nosta. Da se veruva vo prijatelskiot zbor, uspe{no da se izvr{uvaat prezemenite obvrski, me|usebno da se pomagaat vo postigaweto na zaedni~kite celi itn. d drugata strana na verbata, stoi proklet-stO voto na izmamata, izneverata, predavstvoto. Vo taa smisla, moè da se kaè deka prevrtlivosta, izmamata i predavstvoto kako karakterni osobi-ni na ~ovekot se ocenuvaat, pred se, vo opredel-bata na bitni pojavi, koi dlaboko vleguvaat vo ~ovekovoto bitisuvawe so seriozni reperkusii vrz op{testveniot ìvot {to se narekuva drà-va, nacija, tatkovina. Od toj aspekt, moàt da se ocenuvaat takvite pojavi kako specifi~en fe-nomen na karierizam, al~nost, egocentri~na se-beotu|enost, ponizno podani{tvo. o taa smisla, ima lu|e koi vo mladite godV ini se dobliìle do tie {to ja ponele slavata i vos-hitot na narodot i odblizu go slu{nale trepetot na nivnite srca, za podocna mnogu od niv, vo oddelni fazi od ìvotot, poneseni od razni mo-tivi i interesi lesno da stanuvaat eksponenti na silata, na tiranijata vrz sopstvenite soborci pretvoraj}i se vo nivni denuncijanti i xelati. Dodeka nekoi od niv, vo zrelite godini so nivnite postapki i dela se pretvaraat vo su{testva nedostojni da go nosat imeto ~ovek.

Nikola Kqusev

24. Eden egzemplaren slu~aj mo{ne ilustrativno zboruva za lo{i i prevrtlivi karakteri na “pri-jateli”, koi iniciraat posebni slu~ai za de-valvirawe na li~nosti, vo slu~ajot na mojata li~nost. I meno, nekoi ve}e pokaàle interes okolu mo-eto minato. Po~nale da otvoraat dosieja ispol-neti so istoriska pra{ina. Kako najva`no po~-nale da konstriuraat scenarija: Kolku benzinski pumpi, kolku banki, kolku stanovi i drugo iz-misleno bogatstvo sum imal! Kako sum dobil ne-koja zlatna kni{ka so dolari i u{te kakvi li ne gnasotii ne slu{av i toa od mo{ne “zagri-èni” prijateli. Toa be{e àlno dotolku {to seto toa se {ire{e i kako zaraza se prenesuva{e od usta na usta, s# do Pretsedatelot na drà-vata, a koj mol~alivo ni{to ne mi soop{tuva{e. Mesto da se plukne na takvite gnasotii i da se ras~isti so tvorcite na izmislicite, tie potajno se neguvaat i neznae{ koj e vistinskiot kreator, koj s# vo taa kujna stavil za~in. Eden mlad moj sorabotnik, {to tuku postaven na nova funkcija me izvesti deka dobil zada~a od Vladetelot, da gi ispita sostojbite. Inte-resno, nemu kako da mu bilo te{ko mene li~no da me izvesti, tuku povikal moj sorabotnik. Ovoj po izvesno vreme mi veli: ”Vie ste ~ist kako kristal. Toj {to gi zame{al rabotite e optereten so ne~ista sovest i se dodvoruva za nova funkcija. Toj ve}e e iscrpen. ”Vo slu~ajot jas

Predizvici

barav soo~uvawe so site zame{ani â&#x20AC;&#x153;. No od seto toa ostana â&#x20AC;&#x153;prazna {egaâ&#x20AC;?, ostana s# po-pusto. Si rekov, gnasnite metodi na denuncirawe prodolùvaat. Nekoj bara da manipulira so lu|eto. Jas tie metodi gi osuduvav u{te od mladi dni, koga vriev vo kazanot na pekolot. So repulzija gi otfrlav. I ako mnogu od kreatorite na takvite denu-ncirawa bea nate`nati so grevovi, s# u{te ne se otkaùvaa od tie metodi. Toa be{e ne{to vtkaeno dlaboko vo niv, vo nivnata materija. So toa go otvoraa prostorot za svoeto vla-deewe. Kaj mene, pokraj osudite na tie metodi, dlaboko se vreà ~uvstvoto da ostanam ~ist i dostoinstveno da se odnesuvam. Nastojuvav vo Vladata da se drìme do Zakonot. Da ne doz-volime da izbledi spomenot na pravdata, taka silno posakuvana vo ovoj nov pluralisti~ki ambient. 25. Soznanijata upatuvaat na zaklu~ok, deka fenomenot na izneverata, izmamata, prevrtlivosta se pojavuva na razni na~ini, vo razni uslovi i vo mno{tvo formi. Eve nekoi od niv: p rvo, kaj karakteri koi potkleknuvaat pred si-lata na presijata, pred moralniot i fizi~ki lin~ i sl. kade se `rtvuva prijatelot so otkup na svoite grevovi; v toro, slabi karakteri koi moàt da se ko-

Nikola Kqusev

rum-piraat za postigawe na materijalni interesi ili nekoi niski strasti; treto, toa se al~ni karakteri za slava, za vlast, za dominacija.So nivnoto predavstvo na dvièwa, razni partii i politi~ki ideologii, kako i na so-borci so metodi na politi~ka lukavost, denunci-rawe i manipulacii, preku `rtvuvawe na najblis-kite se ka~uvaat na direktorskiot, ministerski, generalski ili pretsedatelski tron. 26. Prepoznatlivi se na{ite â&#x20AC;&#x153;heroiâ&#x20AC;? koi bezbroj svoi prijateli i bliski drugari gi oterale vo zandani i logori, tie slobodno se dviàt me|u nas i se menuvaat od edna vo druga fotelja, kako ni{to da ne bilo. Ironijata na ìvotot ne po-du~uva, deka propasta ne edni otvorala pat za kariera na drugi. Toa e neumoliv zakon na toj sistem. Tie {to se pot~inile na toj zakon, dobi-vale nekoja polza za sebe i svoeto semejstvo. Polesno im se otvorale vratite za unapredu-vawe. No, pri toa, tie lu|e ìveat vo nespokoj, se tresat od strav, za{to ja znaat cenata na {to se dolì nivniot uspon. Tie luge, ponizni kr{o-rbetnici, igraat sekakva dirigirana uloga, duri ako treba izigruvaat budaletinki i se spremni na se mo`ni zlodela, samo da go so~uvaat svojot ìvot i svojata udobna pozicija do kolku u{te se vo sostojba na vladeewe. Tie lica - maski imaat ne{to tragi~no vo sebe. Kako da se otu|eni, izgubeni, ~uvstvuvaj}i se kako osudeni. Vo sopstveniot strav grevot kako

Predizvici

ko{mar im teì. Daj Boè, idninata svojata senka {to pobrgu da ja frli vrz niv. 27. ie lu|e agoniziraat. Postojano velat deka neT maat vreme. Premnogu se zafateni so ìvotot. Kradat se od ìvotot, sakaat brgu da go izìveat. Robuvaat na strastite i vo al~nosta se izgubeni, razliteni bez moral i eti~ko dostoinstvo. S e pra{uvam, zarem nivnata agonija ne pret-stavuva apologetika? Tuka ne bi moèle da se sloìme so M. Unamuno, koga veli; â&#x20AC;?agonijata ne e apologetikaâ&#x20AC;?. Naprotiv, ~inam, ako nekoj ago-nizira za nekoja ideja, ideologija ili za bilo koj vladetel, kult na li~nost i negovo dog-matsko u~ewe toa pretstavuva pove}e od apolo-getika. Za{to so takvo agonizirawe stanuva{ eksponent, apologet i sprovodnik na takvo mra~no u~ewe i ideologija, i so toa se dob-liùva{ do zlostorot i pa|a{ vo negovite zam-ki. va i poradi toa{to, da agonizira{ za neO koja ideja, ideologija ili li~nost i da bide{ obze-men od niv, toga{ retko misli{ so svojata glava. Takov ~ovek e tipi~na paradigma na apo-loget. 28. Poznavam nekoi od tie lu|e. Bea mo{ne prepla{eni, kriej}i se koga dojde novata pluralis-ti~ka vlast. O~ekuvaa deka }e bidat povikani da kaàt za svoite zlodela. A novata vlast

Nikola Kqusev

so svojata gordost ne pokaà nikakvi znaci na re-van{izam. Naprotiv, taa vlast pokaà visoka etika na ~ove~nost, go vozveli~i toa blagorodno, vozvi{eno ~ove~ko ~uvstvo, {to dade mo`nost da go razubavi ìvotot. A toa zna~e{e, da ne se dozvoli da se imitiraat niskite metodi na denu-ncirawe i ma~ewe na lu|eto, taka obilno pri-menuvani od tie, koi denes vo somne` crveneat. 29. vetot {to go nosevme vo na{ata misla, S toj svet {to sakavme da go izgraduvame, ne sa-kavme da bide svet sozdavan so zborovi koi ne~ujno minuvaat vo zaborav, tuku da bide svet {to }e dejstvuva, }e ìvee, }e ja ispolnuva na-{ata nade` za sre}a i ubavina. a{to narodot so siot àr o~ekuva{e od Z nas nova polingeneza na svoeto nacionalno bitie, svojata samostojna dràva, na sop-stveniot voskres, na iskonskite Ilindenski ideali na Goce, na ênto, na Bra{narov. 30. dna janya se krie vo gradite moi i vo gr~ se E pra{uvam, dali }e po~ne odnovo da funkcio-nira, taa razglobena ma{inerija. Moèbi ì-veeme

Predizvici

vo mig na nejzin zdiv, vo vospostavuvawe na novi mehanizmi, voveduvawe novi metodi, za odnovo da po~ne nejziniot ritam?!? I denes `alam, {to ne uspeavme do kraj da ja frlime vo otpad i tamu da korodira, i nikoga{ da ne profunkcionira, taa sramotna ubistvena ma{inerija. Za{to so zagri`enost se pra{uvame, od kade ovaa nova podelba na politi~ki poslu{ni i neposlu{ni, nova diskriminacija na lu|eto, nov somne` i strav? Dali da veruvame deka e toa misterija na na{ata pakost? Ili toa e politi~ka strast, slepa al~nost za vlast {to vodi kon sopstveno samouni{-tuvawe? Kade se verbata i nade`ta vo posakuvanata idnina? 31. V o praksata se sre}avaat razni karakteri i razni vidovi na li~nosti, i toa: so visoki eti~ki vrednosti vo zborot, verbata, drugaruvaweto, ka-

Nikola Kqusev

ko i li~nosti na podlosta, izmamata i predav-stvoto. Gi ima i tuka me|u nas, vo na{ata prikazna. Obidete se da gi prepoznaete, za da ne gi pov-torite gre{kite {to avtorot samiot gi napravil vo priliki koga premnogu veruval vo lu|eto, koga bil zarobenik samo na dobrite strani na nekoi li~nosti, potcenuvaj}i ja nivnata opa~ina, grdos-ta na nivniot karakter i podliot izmamliv ka-rakter.

Predizvici

PRIJATELI I POROCI

Dali e ~esno da se krijat porocite na prija-telite, da se laème i da bideme slepi za niv, pa duri, da sakame so nivnite golemi mani da se gor-deeme i da gi zemame za uspe{en primer? Nekoi }e kaàt, deka prijatelstvoto e edin-stveno ne{to {to treba da se po~ituva, nad se drugo. Se veli: duri toj {to }e go zgasne prija-telstvoto, go zgasnuva sonceto na neboto. Toa e nesomneno to~no, {to ni go soop{tuva stariot fi-lozof Erazmo Roterdamski, (vo knigata â&#x20AC;&#x153;Pofalba na ludostaâ&#x20AC;?). Sekoj ~ovek se nao|a pred isku{enie vo potra-gata kon izgraduvawe na prijatelstvo i sklonost kon nekoja li~nost. Za{to, za da saka{ nekogo, treba da se ima i inspiracija i misla, energija i blagorodnost, i fanati~na zaslepenost. Toa e, cel eden potfat so nu`na podgotovka na ~uvstva, za da vleze li~nosta na prijatelot vo setilata va{i i da ìvee so vas. Za{to prijatelot e pot-pora vrz koja se izgraduva doverbata, qubovta, povrzanosta. Prijatelot e spas od tagata, nezado-volstvoto i opasnosta. I zatoa, pri iznevera na prijatelstvoto, pri raznite prevrtlivosti i ko-lebawa so koi se frla senka na prijatelstvoto, }e se pra{ate, zarem toj {to najmnogu go sakav, zarem toj podlo me izneveri?!?

Nikola Kqusev

2. No, }e ~uete i toa, deka nema ~ovek bez mani. Pa samo ludosta gi vrzuva lu|eto vo prijatelstvo. Se razbira, toa ne vaì samo za â&#x20AC;&#x153;mudreciteâ&#x20AC;? koi filozofite gi vbrojuvaat za bogovi. Me|u niv, prijatelstvo ili voop{to ne se vrzuva ili e toa prijatelstvo zdodevno i neprijatno i se sklu~uva samo so pomal broj lu|e za da ja odbegnat blis-kosta, mo`nata kompromitacija. Taka ostanuvaat podzasolneti, famozni, a takvi gi ima mnogu megu nas. 3. Postojano sme opsednati od nastapi pred TV-ekranite, radio priemnicite, od napisi vo ves-nici, spisanija, razni intervjua, kako nekoi pre-poznatlivi li~nosti od mediumite i naukata se trudat da sozdadat potresna metafora od par-tiskiot lider, od mesijanskata uloga na vlade-telot ili od bilo koj funkcioner na vladeja~kata garnitura, za da pokaàt kolku se tie navistina humani li~nosti, lu|e bez mani, bez koi ne moè da se zamisli uspe{no funkcionirawe na sis-temot, lu|e mirotvorci, a so cel posilno da bles-nat nivnite doblesti. N asproti niv, postojano se ukaùva na nega tiv-nite ulogi na drugi li~nosti, prikaàni vo tem-ni tonovi kako: nacionalisti, separatisti, lu|e koi pottiknuvaat nemir i nespokoj vo op{testvo-to, lu|e koi sakaat vojna i sl.

Predizvici

4. So pravo \.Konrad }e kaè za vakvite pojavi: “Za odrùvawe na op{testveniot poredok neop-hodna e stilizirana serija od pozitivni i ne-gativni ulogi, da se pobudi kaj ~itatelot sim-patija sprema dobrite i antipatija sprema lo-{ite. Taa stilizirana hierarhija me|u rajot i pe-kolot pretstavuva moralna slikovnica na op{tes-tvoto, policiska cenzura, vgradena vo na{ite glavi vo vid na metafora.”(Vo “Antipoliti~ki predizvik”). 5. Nesomneno e deka sekoj sistem, sekoja ide-ologija i kultura ima svoj izgraden politi~ki jazik, mehanizam na frazi, ima svoja ikonografija po yidovite, po ekranite, na prvite stranici na vesnicite. Site onie koi ne se pokoruvaat i ne se kolnat vo tie frazi, vo taa ikonografija se ìgosuvani, otfrleni, kaznuvani. A koi se tie? Toa se obi~no lu|e mo{ne bliski po rod, moèbi dov~era{ni prijateli, soborci, moèbi izmisleni neprijateli. Se zavisi od vkusot {to go za~inil nivniot apetit, od pragmata na nivniot tekoven interes, a moèbi i nekoja dolgotrajna infekcija {to tai vo nivnite gradi, od nivnite bliski, od roditelite i see zarazna ~uma i omraza. 6. Vo taa svetlost,

kako da se odnesuva ~ovek

sprema prijatelite, ili poto~no, odnesuvaat sprema prijatelot?

Nikola Kqusev

kako tie se

Vedna{ da kaàm, jas ne samo {to gi po~ituvam prijatelite, tuku se `rtvuvam ako zemam obvrska sprema niv. Gledam vo niv moe alter ego. Tuka, ~inam stanuvam plenik na boìcata na Ludosta. No, toa ostana vo mene kako poraka od vos-pituvaweto vo mladosta. Me u~e{e Boìcata na mudrosta od mladi dni, vo prijatelot da gledam pole koe go za-sejuvam so qubov, a go `neam so blagodarnost. Toj e trpeza od koja se hranam i ogni{te koe me gree. I taka, vo ìvotot se trudev da go izgraduvam prijatelstvoto, za da go proda-lbo~uvam duhot na doverbata i qubovta i vo ubavinata na prijatelstvoto da ja delam rados-ta i tagata. ôve~kiot genij, ostavil mnogu poraki koi treba da se pametat za prijatelot. Taka na primer, K.Xibran (vo knigata â&#x20AC;&#x153;Prorokotâ&#x20AC;?) veli: "Koga mol~i prijatelot, va{eto srce ne prestanuva da go oslu{nuva negovoto srce. Za{to, bez zborovi, vo prijatelstvoto, site misli, site kopneì, site is~ekuvawa se ra|aat i se delat so radost {to ne se iskaùva." Zatoa, veli Xibran, ako sretnete prijatel: "Neka glasot vo va{iot glas govori na sluhot vo negovoto uvo, za{to negovata du{a }e ja ~uva vistinata na va{eto srce, kako {to se pamti najdragoto, najsakanoto."

Predizvici

7. Najgolem uspeh vo ìvotot e da si ceneta i barana li~nost vo prijatelstvoto, vo strukata, vo kreacijata, vo inventivnosta na duhot. ôvek go ispolnuva svoeto postoewe na ovoj svet na dva ìvotno va`ni domena: vo bio-lo{kata reprodukcija ostavaj}i svoe pokolenie i vo delata i aktivnostite {to }e se pametat od pokolenijata. Toa e blaènstvo, {to gi tera bliskite prijateli, da doprat do tebe, da imaat del od tebe, a ti da si vtkaen vo niv, vo toj ~udesen nepovtorliv mozaik, nare~en ìvot. I sekoe ispituvawe na toj mozaik e prodor vo vnatre{nosta na sekoe ispituvano moza-i~no zrno, na sekoe individualno bitie, za po-dobro da se razbere, sfati i doìvee celinata na mozai~niot spektakal - ìvotot. 8. Ako ìvotot tone vo monotonija; ako se izgubilo ~uvstvoto na prijatelstvo; ako stra-vot n# goni da ne razmenuvame misli so prija-telot; ako se dvième pravoliniski; ako ne moème da prepoznaeme ni{to me|u prijatelite, {to bi pravelo nekoja razlika, toga{ se zgasnati nadeìte za alternativa, atrofira mislata, stanuvame podanici.

Nikola Kqusev

Me|utoa, svetot bi bil poinakov, dokolku bi bilo vistinito ednoto ili drugoto od dve sprotivni (bi rekle prijatelski) gledi{ta (Ostvald). aka {to, vistinata vo sprotivstavenite T raz-liki edinstveno moè da ja verificira kon-kretnata praktika. Zatoa, za da postigneme sovr{ena jasnost na na{ite misli na nekoe pra{awe, treba samo da razgledame kakvi mo`ni prakti~ni posledici se sodràni vo taa misla, t.e. kakvi ~uvstva veli ^.S.Pirs treba da o~ekuvame od nea i za kakvi reakcii treba da se podgotvuvame. V o zatruna atmosfera, vo zadu{uvawe na raz-likite vo razmislata, vo stravot i somneòt vo prijatelskiot iskaz, strada praktikata, ìveeme vo siroma{tvo na duh, n# progoltuva ednoumnata monotonija. 9. No, za àl, vo ìvotot }e sretnete s#. I dobri prijateli i izmamnici, prevrtlivci. Lu|e {to ja podgazuvat doverbata i qubovta na prijatelot ekoi od moite prijateli izgleda se odnesu-vaat N kako mudreci. Sakaat da ostanat kako bogovi nedopreni, bezgre{ni, da bidat podzaskrieni nivnite poroci. No, ludosta ne gi ostava na mir. Gi razgoluva, im go kaùva nivnoto pravo lice. Pa zo{to jas da im gi sokrivam manite? Koga site sme ispraveni pred istorijata, pa neka site bideme ispraveni i pred sopstvenite gre{ki, pred

Predizvici

sopstvenite mani. Neka sekoj ja ponese odgovor-nosta za svoite poroci, svoite zabludi i mani. Neka se ~ue javno za niv. Da ne bidat lu|eto vo zabluda. Da ne gi povle~e la`noto prijatelstvo i niv. 10. taroto iskustvo n# podu~uva, a bogami i S na-{eto ovovremeno, deka tie {to se smetaat za mu-dreci obi~no se mnogu nesre}ni vo ìvotot, oso-beno so decata. Taka vladee mislewe vo narodot, deka prirodata vnimatelno se pogriìla, da ne se ra{iri ~umata na mudrosta premnogu me|u lu-|eto. Taka na primer, poznato e deka sinot na Ciceron bil izrod. Decata na Sokrat ludaci. Ako ve}e na taka istaknati li~nosti decata bile nastrani, {to da kaème za sinovite i }erkite na na{ite sovremeni â&#x20AC;&#x153;mudreciâ&#x20AC;? od Tito i Kardel pa nadolu niz porane{nite jugoslovenski prostori. Mnogu od niv kriminalci, pijanici, drogirani ubij-ci, suicidni tipovi i u{te kakvi li ne neranimaj-kovci sre}avame me|u decata na sovremenite poli-ti~ki â&#x20AC;&#x153;mudreciâ&#x20AC;?, na raznite despoti i xelati. Decata koi rastat vo takvi semejstva, obi~no go ~uvaat vo sebe semeto na zloto. Tie glavno stanuvaat patolo{ki tipovi, za{to se porasnati kako nerabotnici, ligavci i rasip-nici. Tie zboruvaat so toj jazik sekojdnevno i gi koristat tie poimi. 11. Navistina treba otvoreno da se zboruva za

Nikola Kqusev

po-rocite na takvite “prijateli - mudreci”. Patem da kaàm, tie i bez toa ja navlekuvaat vrz sebe celata omraza na narodot. Bilo poradi nivnata nesposobnost, nivnite lagi i izmami, bilo poradi tiranijata, despotijata i satanizacijata vrz na-rodot. ili poradi izgubenata verba vo li~noto prijatelstvo. Taa praksa, za ~udo, i denes najde svoja po~va. Surovo se otfrlaat lu|eto. Somneòt raste. Se distanciraat me|u sebe dov~era{nite prijateli. Stravot, neizvesnosta za ìvotnata egzistencija postojano raste. O~ekuvanata nade` za funkcija, slava i vlast gi razoruva odnosite me|u lu|eto, gi vovlekuva vo se-bezatvorawe, se gubi prijatelskoto ~uvstvo na po~it, bliskite me|u~ove~ki odnosi, doverbata, sorabotkata, prijatelstvoto i qubovta. Zatoa ne treba da se ima verba vo takvi “prijateli”. [to podaleku od niv. Ostavete gi tie “mudreci”, tie izitreni prevrtlivci, sami sebe da se izglodaat. Nivnoto prijatelstvo e bakne` na Juda. 12. A kade e ~ovekot-prijatel? Kade da ja baram negovata ~istota i vedrina? Ostavam sekoj den vo mugrite da go pronajdam. O~ekuvam da se rodi vo blesokot na sonceto. No, toa za mig vleguva vo zalez i kopneòt me nosi vo slednite mugri. Vo toj ko{mar na kopneewe, talkam i go baram ~ovekot-prijatel.

Predizvici

Paradoksalno no vistinito e, deka denes vo taa postojna struktura koja nate`nala vrz site nas, te{ko moè da se najde vistinski ~ovek. Se u{te treba da se drì fenerot na Diogen, za vo bel da den barame ~ovek. Tuka, vo lu|eto me obzema rea i o~ajni~ki krik na sebeizgubenost. Od kade toj progon vo sebe, taa otu|enost vo sekoja individua, vo negovata hermeti~ki zatvorena du{a!? Vo izgu-benata qubov i verba vo prijatelot, koj vo vrieòt na dehumaniziranata sredina, sekoj sekogo go turka vo bezdna.

Nikola Kqusev

Predizvici

SRAMOT I STRAVOT

1. ekoj pameten ~ovek vo sebe nosi nekoi obyS iri, nekoi te{kotii i ograni~uvawa vo svoite setila, vo instinktot. Tie vo zna~itelna merka go uslovu-vaat pred da prezeme nekoja dejnost. Toa se, pred se, sramot i stravot, verbata i ~esta. Odnosot kon niv gi iskaùva site ~ovekovi nameri i dej-nosti vo izvr{uvawe na obvrskite, vo postignuva-weto celi odnosite pome|u lu|eto, vo potesnoto ili po{irokoto okruùvawe, vo negovata pripad-nost i sl. S# e usloveno, s# se vrti okolu tie stoèrnici {to go isku{uvaat, predizvikuvaat ~ove~kiot odnos kon niv i go pravat sekoe ~ove~ko su{testvo so dve lica, sprotivni edno na drugo, da bide: heroj ili kukavica, zasramen ili slaven, sre}en ili nesre}en, dobar ili lo{, blagoroden ili xelat, ~esen ili podlec, prijatel ili |avol, veren ili izmamnik. 2. Opa~inite, grdite belezi na ~ovekot, zado-voluvaweto na negovite niski strasti, al~nosta za slava, vlast, prkos, toa se svojstva na lu|e koi nemaat ni sram ni strav, ni verba ni ~est. Toa svojstvo na takvite lu|e, da go pokaùvaat svoeto lice so maski i vo celiot ìvot taka da se

Nikola Kqusev

odnesuvaat, zarem toa ne e tragiko-medija vo koja cel vek igraat razni ulogi pod maski: od ponizen podanik do vladetel, od prepla{en slu-{atel do gord propovednik, od ispla{en kriti-kuvan do surov kriti~ar, od `rtva do xelat. ]e se soglasime so \.Konrad, deka maskata e metafora na liceto, ostro naglasena i tain-stvena. Se pretstavuvame, si mavtame so svoite maski edni na drugi. Otkrivajki i prepoznavaj} i razni karakteri pisatelot stanuva majstor za pra-vewe maski, fabrikant na mitologii, koga }e sozdade edna maska, yirnuva od zad nea i zdog-leduva druga. Dve lica ne moàt da se vidat ednoto so dru-goto. Bez maska ne moè da se sretnat. Maskata stanuva epistemolo{ka {ega. va proizleguva od faktot, za{to vo litO era-turata edinstveno zboruva avtorot, koj ja snosi odgovornosta za s# {to kaùva i ne se povikuva na nikakva povisoka instanca, kako toa {to go pravi politikata, religijata i vo izvesna merka i naukata. Toga{, toj kako sloboden duh na kre-acija, bara negovata misla da bide ptica vo pros-torot i samo taka moè da otkriva folklor od maski, i kako takov ne treba nikoj da go obvrzuva, da go kanonizira, da go satanizira. Za àl, talentite, tvorcite vo na{iot am-bient, mnogu od niv ne se pokaùvaat vo svojata vistinska triumfalnost, tie podzaboraveno, tivko, pridu{eno tleat. Dodeka poluintelektite pompezno vreskaat, nate`nati so nagradi, priz-nanija i folklorni dekori.

Predizvici

Jas se obidov prethodno da vi pretstavam nekoi maski na li~nosti. Na ~itatelot ostanuva da gi prepoznae nivnite vistinski lica. Grdo zvu~i, no na ovoj svet ima mnogu previdi, mnogu gluma i izmama. Mnogu niskosti, gadosti, podvali i lagi. Od takva materija se istkaeni mnogu maski me|u nas. I ne slu~ajno, na{iot ma-kedonski ~ovek veli za takvi lu|e, deka se “bez sram i perde”. ]e prepoznaete mnogu od niv i vo na{ata prikazna. 3. S ekoja zemja i nejzinite vladea~ki strukturi izgraduvaat svoj sistem na vrednosti, svoja kul-tura. I na{ata vladea~ka nomenklatura se obi-duva, iako za kratko vreme da izgradi “svoja kultura”, potprena na prepoznatlivi kriteriumi, na prepoznatlivi {minki-maski od na{eto ne ta-ka dale~no minato. Grdosta na tie maski e od-bojna. Asocira na groza, na demoni, no, i na ma~e-nici i `rtvi. Treba da se vleze vo lavirintite na taa kultura za da se ispita anatomijata na licata zadskrieni pod tie maski. I povtorno da se navratime vo nespokojot na \.Konrad, koga veli:”Sekoja kultura ima svoe depo na kostimi, svoja maskarada, a istorijata ima svoja gliptoteka. Tamu stojat vo ist red heroi i predavnici, harizmati~ni voda~i i zamisleni mudreci, delovni industrijalci i vladeteli, se odnesuvaat kako {to treba, poslu{ni se so svoite maski”. Bi rekle, vo toj muzej ima mesto za site. Nema

Nikola Kqusev

zaborav za nikogo. Tuka se: i `rtvata i xelatot, herojskiot podvig i ni{to`niot predavnik, vla-detelot i pita~ot, svetecot i ubiecot, metu-zelemot i novoroden~eto. 4. Crkvata n# u~i za vozveli~uvawe na bo`jiot ideal. No, od tie monotoni propovedi i toj ideal go doìvuvame kako za~uduva~ka ednopartiska metafora. Za{to site tolkuvawa na taa nevid-liva mo} koja strui vo kosmosot se sveduva vo monocentri~na sila nad nas i vo nas, prikaù-vaj} i ni se trojno: vo duh, vo tatko i vo sin. I o~ekuvame kazna za groznite maski, a milost da gi ogree iznemo{tenite, gladnite, stradal-nicite. A, sepak, gledame deka kaznata s# u{te ne stasuva, naprotiv, tie se ka~uvaat na zemnite tronovi, vo grozata se mnoàt, dodeka drugite tonat ponièni vo bezdnata na pekolot, na gla-dot, otfrleni i raskinuvani od demoni, kradci, izmamnici, prevrtlivci. Iako pritoa, povtorno kopneeme za toj bo`ji ideal, vrtej}i se vo neod-gatliviot krug na sopstvenata sudbina. Dolgo trae dodeka ja po~uvstvuvame svojata sudbina, prepu{taj}i da n# nosi kako morska stru-ja, bez dovolno da ja razbereme nejzinata vis-tina. A taa zagado~no podocna }e se rasvetli i } e sozdade novi bolki kaj tie{to samite ja za-~inile, {to ja predizvikale, {to ja izvr{ile. I bi sakale da bide taka. Nema zaborav, i po pedeset i po sto godini. Ostanuva narodnata

Predizvici

verba, deka kaznata za zlostornicite eden den }e stigne. Toa ostanuva na{a uteha, koja ja prifa}ame kako sud na nevidliviot.

Nikola Kqusev

Predizvici

TRAGAWE PO IZGUBENOTO VO NAS

Denes sme raspnati pred isku{enieto na iz-gubenata verba vo Boga, vo ideali, vo qubov, vo Tatkovinata. I zatoa tragame, gi barame pati{-tata na vistinata. Tragame po izgubenoto vo nas. Dali da veruvame vo ona {to ne sme go videle, a koe onie postarite vo {kolskite dni go u~ea vo veronaukata? Ili ona {to naukata, na{iot razum ne u~i, da veruvame vo ona {to go gledame, od-nosno ne go gledame, a e spoznaeno; ili pak, da veruvame vo nade`ta, vo ona {to }e go vidime, {to go o~ekuvame, a ne go poznavame? V o taa potraga po izgubenoto vo sebe, vo nas, prometejski sme raspnati vo mislata: dali pot-vrduvame, da veruvame kako tvorci gledaj} i go minatoto, se}avaweto na spomenite; dali odre-kuvame, ne veruvame, kako razmisluva~i, kako gra|ani, gledaj}i ja sega{nosta; ili pak, se som-nevame, se borime, agonizirame kako lu|e, gle-dajki ja neostvarlivata idnina, a poneseni od `elbata kon sloboda, kon tatkovinskata splo-tenost i sloga, kon slobodnoto sebeiska`uvawe, kako ve~en ideal na ~ove~koto tvorewe. O vie razmisli, me terat da veruvam, na po ra-kite na Migel de Unamuno, koga veli:â&#x20AC;?Ne postoi pogolema uteha od razute{uvaweto, kako {to

Nikola Kqusev

nema potvore~ka nade` od onaa na o~ajnicite” I navistina, o~ajot, makite, poniènos ta, ottu|enosta, navredite, izmamite i sl. se prediz-vici kon tvore~koto sebeiskaùvawe, kon pot-ragata za vistinata. Zatoa, borbata da se po-bedi predizvikot, e borba da se sovlada ne-sovladlivoto, da se spoznae neizvesnoto, da se sozdade novo pred urivaweto na neodr`livoto. Toa e ve~en nagon da pobedi dobroto nad zloto, da pobedi idninata. ôvekot e pottiknat od svoeto bitie, od svojot duh, da dopre do tajnite na apsolutnoto, nepoz-natoto, da se dobliì do taa cel, kako edin-stveno dadena vo porivnite èlbi na negoviot um, taa primordijalna sila e postojano vo igra, taa sozdava, ~uva i uni{tuva, igraj}i se. Taa pot-reba da dopre do apsolutnoto, ~ovek moè da razmisluva, samo ako go prifa}a svetot vo nego-vata relativnost. Nema apsolutno bez rela-tivno. Ova od pri~ina, {to ~ovekovata svest ne poznava granici. Vo taa smisla, K.Devi veli tan-tristite u~at : ”Jas sum nad site tagi, mojata prava priroda e ve~noto osloboduvawe”( vo kni-gata “Tantra”.) ^ ovekot vozdignuvaj}i se vo prirodata, ja ko-risti i ja pot~inuva za svoe dobro, a ne ja otfrla, nitu pak, moè da ja otfrli. I vo taa smisla, toj gi prifa}a nau~nite soznanija i religioznite u~ewa so edinstvena cel da gi koristi, razviva i oblagoroduva, da go {iri fondot na soznanieto. ôvekot kako svesno su{testvo vo svojot ì-vot izgraduva svoj sopstven pogled na svetot, {to mu pomaga da donesuva svoi odluki, da re{a-

Predizvici

va ìvotno va`ni problemi, uspe{no da se bori vo svojata ìvotna egzistencija, da gi sovladuva opasnostite vo svojot opstoj. Na toj na~in, li~niot pogled na svetot e neotu|ivo pravo na sopstvenost, li~na intima, negovo ego. Toa e li~nata ~ovekova filozofija, kako edinstvena, nepovtorliva, nezamenliva, specifi~na za daden subjekt, kako bo`ji atribut. 2. Imajki go vo predvid gore kaànoto od edna strana, i ambientot {to n# okruùva, od druga strana, so pravo moè da se kaè, deka sme prepu{teni da n# ras~ere~uva paradoksot na prag-mata. A imeno, poglednete na ulicite, po kafe-anite, no}nite disko klubovi i kafuliwa, na raznite sve~eni rituali, se e ispolneto so lu|e, obi~ni, nedovolno zainteresirani i informira-ni za ona {to ne opkruùva, {to pulsira okolu nas. Toa se, pred s#, obi~ni vr{iteli na sekoj-dnevni raboti, glavno prepu{teni sami na sebe, nedovolno odgovorni za svoeto postoewe. Taa na{a poluintelektualna prose~nost, nate`nala vrz sovesta na op{testvoto i vrz golorakiot gla-den rabotnik glavno liferuva podanici, pod-lizurkovci, prevrtlivci, snobovi i suetni pod-leci. O vie poslednite }e gi sretnete nakonteni na razni dràvni i diplomatski priemi, na besplat-ni koncerti, izlo`bi i promocii. Sekade kade treba da se ukrasi paradniot red na sve~arskiot ritual. Tie se prazna ramka na dekor i izvetveni tragi na nekoga{noto su{testvuvawe,

Nikola Kqusev

edna demo-dirana galerija na tipovi koja sluì za podbiv i repulzija vo o~ite na mnozinstvoto, koi od senka nabuduvaat. Vo niv gledaat grozni stari spomeni, na edno, da ne se povrati prazno minato so koe ne sakaat da imaat ni{to zaedni~ko so posaku-vanite novi promeni. 3. e bi sakal kaj narodot da se izgubi ~uvstvoN to na verba vo promeni. Sakam da se dobliùva {to e mo`no pove}e do promenite. Da ja otkriva vo niv svojata sre}a, spokojno da ja gleda idninata. Ova zatoa {to ~ovekot e osuden da bide slo-boden, i kako takov, toj e odgovoren za svoite dela i postapki, za{to ~ovekot ne e ona {to e, tuku ona {to saka da bide (Sartr). Na{iot pogled, na{ata potraga kon idninata vo su{tina zna~i nadminuvawe, negirawe na se-ga{ninata. Vo toj gr~, vo taa potraga kon novoto, nepoznatoto, kon ostvaruvawe na ìvotnite celi vo idninata, vo toa e i smislata na ~ovekovata egzistencija, kako sre}a ili sudbina. Istovremeno ~ovekot e obusloven da bide vo dopir so drugi, so koi se sudira, za{to negovata sudbina ili sre}a ne zavisi samo od nego, tuku i od voljata na tie {to go okruùvaat, od negovite bliski ili podale~ni partneri. Vo taa smisla, “~ovekot ne e sam i negovata sloboda ja naru-{uvaat onie {to se okolu nego “drugite”. I tie se isto taka “postoewe”, zna~i se realni, koi me-|usebno se vkrstuvaat i se sudiraat”(Sartr vo knigata “Tegobnost”).

Predizvici

Trgnuvajki od premisata deka ~ovekot ne moè da ìvee sam, toga{ sosema e prirodno toj da bara partneri vo site domeni na negoviot ìvot, a toa se, pred s#, tie {to go okruùvaat i me|usebno uslovuvaat. Toa e, toa op{testveno bi-tie i op{testvena svest {to go ~ini ~ovekot da ìvee vo me|usebna uslovenost eden so drug, po-~ituvajki gi me|usebnite interakciski dejnosti na svojata sredina, na toa me|usebno vkrstuvawe i sudirawe. Vo toa postojano sudirawe e i su{tinata na odnosite me|u razli~nite svesti, razli~nite subjekti. Vo pravo e Sartr koga veli: “Mojot odnos sprema drugite e postojana dilema, dali jas niv } e gi preskoknam ili tie mene” (vo knigata “Bitie ili nebitie”). 4. Toj fenomen denes e mnogu interesen za istra-ùvawe na interakciskite odnosi i obuslovenos-ti kaj nas, kade posle poluvekovna izgubena i li~na i kolektivna sloboda se bara ostvaru-vawe na ~ove~ki slobodi vo pluralisti~ki am-bient. Vo taa smisla, se postavuvaat nekoi zna-~ajni pra{awa: Kolku toj ambient sozdava pottik za slobodno sebeiskaùvawe? Kolku sprotiv-noto mislewe se po~ituva, kolku stimulira novi razmisli, novi potfati? Kolku ~ovekot robuva na tu|oto ili svoeto, narcisoidnoto? ]e ostavime toa temelno da go objasnat pe-dantnite analizi vo razli~nite domeni na na-u~nite istraùvawa. Nie tuka moè samo da konstati-

Nikola Kqusev

rame, deka prvi~noto iskustvo kaj nas zboruva za prodol`ena inercija na izgubena sloboda. Za nemo} na ~ovekot da se sprotivstavi na golemite politi~ki i informativni blo-kadi; na satanizacija na duhot, na negovoto vra-muvawe vo partiski dogmi, ako ne saka da bide sataniziran kako eretik. A da se slu{ne sprotivno mislewe, ne stanuva zbor, za{to i taka nema oficijalna opozicija kaj nas, pa sekoj so svojata slobodarska kriti~ka misla, se zema za opozicioner ili nepodoben, taa prepoznatliva sintagma od stariot ednopartiski sistem. Ova od pri~ina, {to vo glavite na analiti~arite i tie {to ocenuvaat, ni{to ne se izmenilo, orto-doksno robuvaat na starite kriteriumi i kli{ea. 5. Ispraveni pred golemite promeni, dali treba da se pra{ame, zo{to lu|eto od ovoj svet, lu|e od na{iot ambient ne vodat dovolno smetka za vistinskata priroda na tie ~ii {to srca i du{i se blagorodni, ~ii {to dela se vozvi{ena pottiknuva~ka mo} i inspiracija; ~ii {to li~nosti se primer za moralna pouka za gordost, za samo`rtvena hrabrost, za eti~ka ispovest. oa bara da se stavi kraj, mudrite da bidat T frleni vo bespo{tedna siroma{tija i vo senka na op{testvenite promeni, a hrabrite frleni vo nesre}a, vo somne` i izma~uvawe. Nie denes gle-dame kolku mnogu umni, po~ituvani i dostoin-stveni, kolku navredeni i otfrleni se

Predizvici

zabo-raveni i kako gordi lavovi zatvoreni vo ka-fez, tie go krijat svoeto navredeno lice, vrtej}i ja glavata nastrana pred stihijata na al~nite i agresivnite koi go zagaduvaat prostorot so narcisoidni falbi, so lagi i izmami, so bezumen grabe`. 6. Ima ne{to vozvi{eno, ~ove~ko, {to ne treba da se zaboravi, pred koe ne treba da se potklek-nuva, za koe se bara upornost da opstoi, da se bori za svojata sloboda, a protiv site zla {to mu se nanesuvaat. Da ne gi spomenuvame onie zla {to ~ovekot kako eksponent na vlasta gi pravi i na-nesuva na drug ~ovek: siroma{tvo, zatvori, lo-gori, ubivawa, podlosti, sramoti, ma~ewa, ne-vernost, predavstvo, navredi, kavgi, lagi, i {to li u{te ne. Treba li da se pra{ame, poradi koi pri~ini, koi grevovi ~ovek zaslu`uva takva sudbina? Koj mu dal pravo na ~ovek da se odnesuva taka sprema drug ~ovek?!? o pravo e Sartr koga veli, deka site nie malV ku ili pove}e gi nosime bolkite na sovreme-niot ~ovek, na nepravdata i na seto ona {to e grdo vo sovremenoto op{testvo, a istovremeno toa pretstavuva i borba za pobeda na dobroto, na pravdata i ubavinata. atoa treba energi~no da se ka`e, â&#x20AC;&#x153;deka ne Z pos-toi dogma na grevot, odnosno nema ve~no prok-letstvoâ&#x20AC;? (Kamala Deva). I ako pri toa, nekoi sa-kaat i denes da se odnesuvaat so istite meto-

Nikola Kqusev

di i mentalitet kon lu|eto koi bile proskribuvani, koi stradale kako politi~ki nepodobni vo dik-tatorskiot ednopartiski sistem, samo zatoa {to s# u{te opstojuvaat starite strukturi, koi bav-no se menuvaat, a vo svesta na narodot s# u{te le`i stravot i neizvesnosta za sopstvenata eg-zistencija.

Predizvici

PARADOKSI

Kaj nas

stana voobi~aeno, praksata ve}e dolg period toa go vsadi vo svesta na lu|eto, tie {to bea politi~ki nepodobni, ìgosani, ili od bilo koja pri~ina otfrleni od establi{mentot, na niv site im go svrtuvaa grbot od politi~kite podani-ci i mediokriteti pa se do prepla{enite prijate-li i tie koi uìvaa vo udobnosta na svoite funk-cii. Vo takov ambient, ~uvstvoto da si ìv a mrtov, gi sovladuva posebno slabite karakteri ili preemotivnite, krevkite i neotpornite. Tie {to go po~uvstvuvale bremeto na toj fenomen od po-rano, so repulzija gledaat na seto toa i dostoin-stveno prkosat, so svojot moral, so svojot trud, slu{aj}i go odvreme navreme glasot na tie {to doa|a od senkite, â&#x20AC;?gordo krenete ja glavataâ&#x20AC;?. 2. I navistina ne retko, na svojot pat }e sretnete dobri lu|e, koi vi ja stegnuvaat rakata, ve pregrnuvaat i vi velat: â&#x20AC;&#x153;Drète se, u{te ne e se izgubeno, gore glavata, ne potkleknuvajte, Bog da ve poìvee, }e ni trebate i .... êsto pati }e zastanam, }e porazgovaram so tie lu|e koi me napojuvaat so pottik, so verba i qubov, iako ~uvstvuvam zagrièna misla vo

Nikola Kqusev

nivniot pogled od neizvesnostite koi debnat, a od pogledot im te~e repulzija na videnoto, na slu~uvanoto. A toa {to se slu~uva denes, {to ja pobuduva repulzijata kaj niv, zagriùva. Bara novi razmisli, nova alternativa na splotenost, sloga vo re{avaweto na te{kata sostojba, vo baraweto izlez od siroma{tvoto, od nevra-botenosta, od politi~kite i socijalni neprav-di. Mnogu od tie lu|e izgladneti, so zagrièni lica, iznevereni vo vetuvawata, gi nosam vo ubavo se}avawe. Tie se moja i na{a bolka, i moja nade`. Tie se tuka i jas ìveam so niv. Go slu{am nivnoto pulsirawe, nivniot gnev i revolt. I sakam da se sti{i taa bolka, {to pobrgu da gi pregrne sre}na idnina. 3. êstopati koga }e se povle~am vo sebe, vo svoite misli, me fa}a po malku ~udno, po malku zagrièno raspoloènie. A imeno, {to }e bide so nas, posle seto ova koe nie so entuzijazam go prezedovme? I {to se prezema sega od ovie koi ostanaa sami? Dali se ka~uvame nagore i go znaeme li patot koj n# vodi kon sre} en izlez? Ili se zamatuva vodata na mnogu poko-lenija {to }e dojdat po nas, pa po toj pat ne }e moè da stigneme do ~istiot izvor {to }e n# napojuva vo na{eto bitisuvawe. Taa razmisla me doveduva do nespokoj. Me pravi uàsno nesre}en, {to takvi misli me nate`nuvaat sega, a nie sme na po~etokot na toj dolg i naporen pat.

Predizvici

Dali site dovolno ja sfa}ame istoriskata pouka? Dali na{eto vekovno, prokolnato bi-tisuvawe, na{eto iskustvo ne ne obvrzuva slo`no da go izodime ovoj teòk pat? Od kade tolku omraza i novi podelbi? Koj mu dava pravo na eden da re{ava za site? Kade e tolerancijata vo migot kriti~en? Mo`no li e edno mal-cinstvo da vr{i satanizacija nad mnozin-stvoto, da go frla vo senka na pasiven nabqu-duva~, da bide ironizirano. 4. K aj nas, re~isi, polovina vek se sozdavale li~-nosti, imiwa, avtoriteti. Toa be{e proizvodstvo na lu|e, prepoznatlivi po svojata konfekciska kultura. Tie bea juri{nici, braniteli na siste-mot i negovi imanentni pretstavnici, i doma i nadvor. Tie bea istovremeno i pokorni podanici, na od niv vospeanite kultovi. Bea du{egri`nici na sistemot. Tie obvinuvaa, osuduvaa, kriti-kuvaa i go lin~uvaa sekoj kriti~ar, â&#x20AC;&#x153;eretikâ&#x20AC;? na sistemot. 5. Mnogumina od niv, denes se pojavuvaat so novi {minki, novi maski koi {to ve}e se sodràni vo sintagmata politi~ki konvertiti. Toa se lu|e so bezidejnost, so izgubeno ~uvstvo na nacionalno dostoinstvo i patriotizam. Tie se slepi zarobenici na pragmata za slava, li~en egoizam i zbogatuvawe, za udoben ìvot, gazejki po tenkite pori na ìvotnata egzistencija na onie

Nikola Kqusev

{to go krpat ìvotot od den za den, na toa mnozinstvo ~istokrvni naslednici na nepreki-natata tradicija na na{iot opstoj - narodot. Toa e toa mnozinstvo koe {to kako pirej rti so podvitkana rabotna stava, od doma do niva, od doma do fabrika, so sudbinski trpeliv ìvot, so zbratimena rabotni~ka qubov na bezrabotni, ste~ajni, gladni, a sepak, so trogatelna gordost vo sebe. 6. itna osobina na eden soj lu|e e pokorno, so B poniznost da im sluàt na mo}nite, vladeteli. Tie lu|e kaj nas dobro se rasporedeni i porano i sega. Nivnata situiranost e na zna~ajni funkcii vo op{testvenata hierarhija. Tie za toa dobro se {koluvale, go izu~ile zanaetot fantasti~no. Po intuicija dobro se razbiraat. Tie se mo{ne gos-toprimlivi i verno mu servisiraat na vladete-lot. Podredenite na niv gi prosejuvaat, razvrs-tuvaat, selektiraat, sataniziraat po ve}e poz-natite kriteriumi: na podobni i nepodobni, na poèlni i nepoèlni. So zagriènost se pra{uvam, od kade e ova nova podelba na politi~ki poslu{ni i neposlu{-ni, nova diskriminacija na lu|eto, nov somne` i strav? Dali da veruvame, deka toa e misterija na pakosta, sklonost za vlast koja vodi kon sop-stveno samouni{tuvawe? Kade e verbata i nade`ta vo na{ata idnina?

Predizvici

7. E dni maski me|u niv dobro se poznati, pre-poznatlivi. Drugi se iscedeni, korumpirani, kom-promitirani i lakonski se potturnati, zabora-veni. ktivnite, prepoznatlivite mo{ne ume{no se A rasporedeni vo op{testvoto po razni soveti, komisii, lobii. Prosuduvaat re{avaat, od-lu~uvaat pak istite na tajni ve~eri vo rotari klubovi ili drugi podzatskrieni “loì”, poznati stranski i doma{ni agencii i sl. Se dviàt vo mre`niot dijagram, da ne ostane nitu edno pole prazno. a toj na~in, svidetelstvuvame na sozdava-we N mona{ki redovi na intelektualci i biznis-meni vo ritualni sve~enosti, bilo so me|u-narodna tainstvenost ili so blag javen {arm, koi promoviraat programi na razni klubovi, loì, soveti, tribini i sl. Nivni istaknati ~lenovi na poznati funkcii dobivaat ili predlagaat li~nosti za doma{ni i me|unarodni nagradi, odli~ija i sli~ni promocii. Tie “monasi”, “angeli ~uvari” mislat deka ne se prepoznatlivi od narodot. Deka budnoto oko na obi~niot ~ovek ne gi gleda. Se e videno. Nivnata demonska mucka, taa maska vo grdotijata gi otkri-va. Duri da ne izgovorat nitu zbor, od nivniot pogled te~e podla misla i prevrtliva du{a.

Nikola Kqusev

8. I navistina, odvratno e da gleda{ bolest od koja boleduvaat golem broj, vklu~uvaj}i gi i denuncijantite, kodo{ite, vsu{nost tie bole-duvaat od najteòk oblik na taa bolest, zatoa e lesno da se prepoznaat: podmolni, o~ajni, polni so zaleden uàs. Taa maska na la`ni filantropi, toa se tie koi {to go sataniziraat i eksploatiraat narodot, da ìvee gladen, iznemo{ten, vo beda, haos i poniùvawe. vo pravo e stariot filozof Lajbnic koga I veli brojot na prokolnetite du{i, nie bi rekle i na poniènite i gladnite du{i, e beskone~no pogolem od brojot na spasenite. Za àl, postojano raste brojot na poniènite, ne-podobnite, neposlu{nite. Se zgolemuva armijata na nepoèlnite. Zarem treba da se pra{ame, do kade }e odi toa prokletstvo na podelbi, na somneì, nedoverba !?! 9. Ima i takvi li~nosti, koi se sramat od svoeto poteklo, od neukosta i siroma{tvoto na svoite roditeli. Od nivnoto viduvawe za ìvotot, od nivniot patriotizam. Gi zaboravaat deka posto-jat, a tie za niv kopneat. Trogatelno me vozbudija solzite na edna majka vo bolni~ki krevet, zaboravena, ostavena sama,

Predizvici

baraj}i ~a{a voda, a dva sina {koluvala koi ja izgubile qubovta kon majka si, kon taa pripros-ta, ~estita èna, {to makite ja donele od da-le~no zapusteno selo vo gradska bolnica, da bara spas za svojot opstoj. Vo nejzinite solzi gi pre-poznav sinovite i stapisan, crveneev za niv. ie duri ni vo svoite biografii ne go spome-nuT vaat mestoto na svoeto ra|awe, da ne im ja na-mali vrednosta. A prirodata izda{no gi milu-vala, im vsadila od prirodniot gen na rodite-lite, vispren um i talent, bez ~ija krv ne bi bile toa {to se. No denes, komu svojot talent go podaruvaat, komu odi im peat, od ~ija {epa milost baraat i go gnasat tatkoviot lik? Tie ponizni podanici {to se prepelkaat vo kalta. Pticite so dolg neumoren let gi baraat so radosen trepet i poj, tokmu gnezdata kade se ispi-lile, kade nivnite roditeli se miluvale vo qu-bovnite igri. Kakov grozen paradoks pome|u ~ove-kot i pticite! Pome|u odrodeniot ~ovek i dev-stveniot krik vo instinktot na pticite. ie moèbi, }e smognat sili, da gi sakat svoT ite roditeli po nivnata smrt, da se vratat na nivnite ideali? No toga{ }e ponesat dvoen sram. Sramot {to gi ostavile svoite roditeli vo dnoto na ìvotot, da gnijat vo zaborav, kako nedostojni su{testva na svoite deca {to gi odgledale i {ko-luvale vo svojata siroma{tija, i sramot od

Nikola Kqusev

sebe, kako obezli~eni li~nosti {to ne ponele ni{to od svoite roditeli od nivnata prirodna ~istota i qubov kon tatkovinata.

Predizvici

KADE [to BUDALETINKITE GOSPODSTVUVAAT, MUDRITE VO MOLKOT UMIRAAT, ITRECITE BESRAMNO SE PROBIVAAT

1. Budaletinkite ne se pla{at od isku{enijata i neizvesnostite koi gi debnat. Vo ludo raspolo-ènie ne mislat na smrtta. Ne znaat voop{to za grià na sovesta. Ne odgleduvaat nade` za sre}a vo idninata. Ne mislat za te{kotiite vo koja bezdna tone ovoj ìvot. Tie ne ~uvstvuvaat ni sram ni strav. Ne znaat za dostoinstvo i ~est. Boìcata na mudrosta ne gi miluva. Tie uìvaat vo igri, peewe, smea, gi zabavuvaat i veselat drugite, kako dobrinata na bogovite da gi is-pratila na zemjata, da ja stivnt bolkata i ubla-àt tagata na ~ove~kiot ìvot. 2. Sudbinata na umniot, ~esniot, trudoqubiviot ~ovek koj zra~i so znaewe i mudrost e te{ka, surova i nepravi~na, za razlika od bezgri`niot ìvot na mnogute budaletinki. êsniot i mudar ~ovek, celoto detstvo i mladost go minuva pod-vitkan nad knigite i najubaviot del od ìvotot go minuva vo neprospieni no}i, vo stresovi,

Nikola Kqusev

100

griì i pot, a vo podocne`niot ìvot ne vkusu-va ni tronka od sre}en i vesel pomin. Toa e ~ovek koj bil cel vek {tedliv, siromav, taèn, napu{ten i nepravi~en sprema sebe, i odbiven od drugite. Toj e suv, bolen, podgrbaven, pobelen i ostaren pred vreme. Kone~no i umira pred vreme. Koja e va`nosta na toj ~ovek koga taka umrel, a nikoga{ ~ove~ki ne ìveel? Kade e smislata na negovoto postoewe za razlika od onie budale-tinki koi bezgri`no, veselo, dolgo ìveat? Ova e ìvoten paradoks. Toa ne e primer za po-falba. Toa e àlosna slika na ~ove~ka nep-ravda, posebno tamu kade znaeweto i mudrosta ne se cenat. Tamu kade budaletinkite i ludite gospodarat. Kade takvi ja krojat sudbinata na dru-gite, na pametnite. Ako toj stil na ìveewe go prifa}aat pa-metnite, neka prodolàt i ponatamu za{to ludite gi ~ekaat so zadovolstvo vo pregratka. 3. Me|u budaletinkite i mudrite, umnite, tvorcite viree eden soj na itreci. Tie dobro se situiraat so svoite dva obraza. êstopati gledaj}i se vo ogledalo, se potsmevnuvaat samite na sebe i ne si veruvaat vo sopstveniot lik kolku im e grozen, koga se smeat vo ogledalo. Takvi itreci, ima mnogu na ovoj svet. Poznavam edni {to mi gi prikaùva{e stariot Evripid. Takvi koi imaat po dva jazika, so edniot ja zbo-ruvaat vistinata, so drugiot toa {to go mislat da

Predizvici

101

odgovara na vremeto, na dadenite uslovi. Tie se kadri crnoto da go prikaùvaat belo, od ista usta da davaat i toplo i studeno; a sosema e poinaku ona {to go krijat vo sebe, od ona {to im e na jazikot. Jas za ovie itreci ne sakam da zboruvam pove}e. Sit sum vo ìvotot od niv. Tie itreci me okruùvaat od sekoja strana. Na sredbi me “pre-grnuvaat”; so “ne`nost” me baknuvaat i miluvaat; so “ubavi” zborovi me do~ekuvaat; vo ~etiri o~i me se “kolnat” na vernost, a vo suden ~as, no` vo grb mi zabivaat. T ie itreci se poro~ni egzemplari, plod na sistemot koj sakame da is~ezne. Sistem na ubiena svest, na otu|enost od bliskiot. Sistem na fi-zi~ka tiranija i satanizacija na slobodniot ~o-ve~ki duh. Sistem koj od ~ovek bara svesno da igra uloga na budaletinka, na ponizen podanik, na izitren manipulant. Toa e ~ovek so ispraznet duh, so izgubena kultura. Sistemot mu nudi cirkus i igri, politi~ko kolnewe pornografski sladostrasti i nihilisti~ki na~in na ìveewe. 4. Stanuvame svideteli na grozni sliki, ne{to {to zastra{uva, {to ja unakaùva na{ata mlada generacija. Na duhoven pusto{. A na{ata etika i erotika, na{iot vkus i estetika, imaat ne{to trajno ubavo: bogatstvo na estetika vo folklorot, vo muzikata i tradicijata, vo toplinata na obi~aite, koi{to ne treba taka lesno

102

Nikola Kqusev

da se napu{taat, pred skandalozno uve-zenata pornografija i {arenite bulevardski vkusovi.

Predizvici

103

RASIPNI[TVO

1. etko koga se slu~uva ~ovek sam da posaka da R se raduva, da se smee. Toa go doìveav na pat kon edna sve~ena priredba. Razmisluvaj}i {to }e sretnam tamu i kako }e pominam, koga ve}e kolona od avtomobili trgnala na pat kon toa dale~no mesto. Gledaj}i ja oìveanata priroda vo razliste-niot maj, kako treperi vo svetlina, a vetrot mi-luva so pome{ana mirizba od divi polski cve-}iwa, vo ~ist, ~udesen ambient, setilata me vra-}aat na ubavi spomeni za predelot niz koj mi-nuvam. Spomeni koi me pravat gord na svojata rana mladost, koga gi minuvav ovie predeli vo bessoni no}i vo razigrana besstra{na kolona, vodena od srebreniot sjaj na boìcata Dijana, kade melanholi~ni zvuci na {turcite gi sledea na{ite ~ekorewa, vo nezapirlivo tempo, brzo, niz reki i ìvi pateki kon svetili{teto na na{iot opstoj, (Manastirot sveti Prohor P~in-ski), vtemelen vo na{ata nova istorija. 2. Po kuso patuvawe se najdov na priem vo bu~en salon. S# e sve~eno dekorirano. Iskustvoto od porano ostavilo ve}e seriozni tragi vo izved-be-

Nikola Kqusev

104

niot ritual. Minuvam vo skroten ritam. Blago poglednuvam okolu i po~nuvam da se sudiram so pogledi {to zjapaat vo prazno, so licemerni qubopitni nasmevki na lica - maski iznacrtani, iznakonteni vo obleka so folklor od boi. Vo seto toa, gleda{ edna nevkusna poniznost, a od zenicite im te~e pakosen ubod. Sleduva ku-sa ceremonija na pozdravi, govori vo prepoz-natliv stil, vo ovaa osojnost s# se izme{alo. Posakuvam pobrzo da go napu{tam ova duvlo na podiveno ~ove~ko meso, na iskr{eni karakteri, {to sekoj umira vo zlobata svoja. Ova stado koe ~eka da se nafrli, da `dere od prepolnetite masi so besprekorno aranìrana raznovidna bo-gata hrana i napitoci, za potoa da im zasmrdi zdivot od kiselini i alkohol, koj se isparuva po ispotenite lica. 3. Jas ne moàm da go objasnam toa {to go gledam. Vo mene se branuvaat mnogu ne{ta. Se obiduvam da go skrotam mojot gnev. Mi se lizga pogledot po podot i skalite. Sakam {to pobrgu da bidam sam. Setiv potreba malku da ostanam ta-ka, tol-ku kolku {to e dovolno za moment da se oslo-bodam od videnoto, doìveanoto. 4. o slu{am àgorot na tie veseli, raspeG na-veni lica, vo koj nikoj nikogo ne slu{a. Samo so pogledi i grimasi se razbiraat i site zaedno

Predizvici

105

mislat isti raboti. Tuka se pletat razni slu~ki. Nekoi se glorificiraat, drugi ozboruvaat: koj kade bil, {to rekol; so kogo se sretnal; komu qubezno se poklonil; komu nasmevka daril; koj kogo oboàva, komu qubov nudi. Malogra|an-skata ma{inerija so zborovi, so pogledi, so grimasi se dviì niz salata i se sleva vo toj àgor na bezumie. S ive ovie tipovi, taa {arena ambalaà, is-trenirani od vakvi priemi vo minatoto, go mi-nuvaat vremeto bez da mu dadat svoja vrednost, me|usebno objasnuvaj}i si i konstatiraj} i so zadovolstvo i radost, deka imaat isti mislewa, isti celi i nagoni. I tokmu taka. Treba samo da se vidat izrazite na nivnite lica, nivnite ma-niri i ubeduvawa i lesno }e prepoznaete, deka tie pripa|aat na ist soj. Ista boìca gi mi-luvala i daruvala da znaat kako da se odnesuvaat vo vakvi priliki. A tie se zastapeni, re~isi od site krai{ta na Makedonija, iako najmnogu gi ima od Skopje, prepoznatlivi egzemplari od site mo`ni strukturi, postojan baga` na vakvi rituali. 5. Me fati eden nemir, eden ~uden nespokoj. Me grebe edna misla, me nayira i pra{uva vo mojata vnatre{nost: â&#x20AC;?Dali e toa ona {to i mene me ~ekaâ&#x20AC;?? Koi se tie sili {to razoruvaat, {to bolno nagrizuvaat, {to te frlaat vo pregratka na niski strasti?

Nikola Kqusev

106

Zatoa, posakav da zboruvam so nekoi od moite bliski, za ova {to se slu~uva, {to po inercija prodolùva. Ova rasipni{tvo {to vodi kon razvrat. Sakav da znam, pred da stane docna, pred da bide za potsmev. Za{to ova {to go gledam, {to ko zaraza se {iri i sega, e plod na eden rasipni~ki sistem koj se neguval so decenii, za edna povlastena kasta, vo sekoj grad, vo sekoja prilika, vo sekoja proslava, godi{nina. Kasta na koja se zasnoval sistemot, a od koja se baralo vernost, podobnost, podani{tvo na kultot. 6. Toj nezadr`liv revolt vo mene, glasno go iskaàv za vreme na edna proslava na “Gocevi denovi”, 1991 godina, koga stotici zajapureni usti se nafrlija vrz polnite sofri so jadewe i piewe, s# do zaborav. Setiv, kolku tu|o be{e moeto reagirawe, koga rekov: ”ova nema vo idnina da se povtori”. Toa dobro go vidov vo o~ite na eden direktor na golemo informativno glasilo, kako da saka{e da kaè: ”Toa lesno ne se iskorenuva, moè bi Ti }e bide{ pobrzo iskorenet”. I taka stana! 7. Prodolùva so nesmaleno tempo stihijata na rasipni{tvoto. Nekoi pedantni analizi utre }e kaàt, deka ovaa siroma{na zemja so per kapita op{testven proizvod od 700 amerikanski do-

Predizvici

107

la-ri, tro{i pove}e za razni proslavi, priemi, banketi, odo{to sredstvata so koi se finansira socijalnata programa vo dràvata, vo uslovi koga gladot demne nad desetici iljadi semejstva. Dovolno e samo da spomeneme za tro{ocite na dvojnite godi{ni proslavi za osloboduvawe na sekoj grad vo zemjata. A civilizirani zemji, da se zeme samo Francija za primer, postapuvaat so-sema poinaku. Svoevremeno Pretsedatelot De Gol, po proslavata na 25-godi{ninata od pobe-data nad fa{izmot, gi prekina godi{nite pros-lavi. Se zemaat samo jubilejnite godini. {to da se kaè za tro{ocite na razni maA ni-festacii, festivali, patroni praznici vo u~i-li{tata, kasarni, pretprijatija, razni priemi na delegacii, sve~eni otvorawa na sobiri, pros-lavi, simpoziumi i sl. Koj podnesuva smetka za toj rastur? Kade e odgovornosta za tro{ewe na op{testveniot denar?!? 8. Na kraj, pred da se razdelam, dolovuvam edna slika, za da ja ~uvam vo sebe od tie priemi, banketi i sl. Go gledam dekorot, lu|eto, niskata i rasipni~ka psihologija na nakontenite dami i gospoda. Naedna{ zapiram, ~uvstvuvam praznina, zdogleduvam eden zbor kako izvira pod osnovata na moite branuvawa, ~uvstvuvawa. Predviduvam deka toj zbor naskoro }e zazeme mesto na pove} e sliki. Zbor {to }e kaùva za edno vreme, za negovata etika i moral. Toj zbor e repulzija,

108

Nikola Kqusev

odvratnost, zgrozuvawe. Zbor {to }e opomenuva i zasramuva. Toj zbor zree vo svesta na obi~niot ~ovek, koj te{ko ja skrpuva svojata ìvotna egzistencija. Toj ~ovek se zgrozuva od ovie pojavi. Pred negovite o~i se povtoruvaat slikite na minatoto, sliki na rastur vo trivijalnite rituali {to se organiziraa za kultot na Titovata li~nost, toj narcisoiden faraon, koj oplodi iljadnici sitni kultovi vo site sredini, ne-govi pokorni podanici, istovremeno despoti protiv narodot, koi ìveat parazitski vrz grbot na toj narod. Ve}e e dosta kaàno. Ne sakam pove}e da gi izmoruvam moite spomeni. Neka ostanat tie dlaboko vo mene. ]e dobijat zbor vo druga pri-lika.

Predizvici

109

OKOLU takanare^enoto UNIVERZALNO NASILSTVO

D enes kako op{testvo sme vrateni da `i-veeme vo edno specifi~no prvobitno nasilstvo, koe malku ili pove}e pritiska golem del od zemjite vo svetot. Specifi~no po metodite na osvojuvaweto na vrvot na upravuva~kata pi-ramida. den pogled kon istoriskata retrospektiva E s# do denes, otkriva soznanie od postoeweto na tri oblika na upravuvawe so nasilstvoto. Bilo toa nasilstvo da e od samite lu|e, pome|u niv ili nad niv od drugite lu|e, poto~no od vid-liviot svet, ili nasilstvo {to doa|a od ne-vidliviot svet. 2. Prviot oblik na nasilstvo e Duhovnoto, odnosno Svetoto. Imeno, neodgatlivite pri-rodni tajni za ~ovekot i nespoznaenoto - vselen-sko vo univerzumot, go izgradile svetot na Du-hovnoto - Svetoto, i tokmu tie se prvite sili {to go vnele nasilstvoto vo organiziraniot op-{testven poredok, vo ~ove~kata istorija (inkvi-zicijata, gilotiraweto i sl.) Tuka ne vleguvame vo rasprava za ovaa sila, na Svetoto vo nej-zinata

Nikola Kqusev

110

uloga na {irewe na duhovniot i kul-turen progres vo istorijata na ~ove{tvoto. 3. toriot oblik e Silata, manifestirana V vo vladetelot, partijata, vojskata, dràvnata vlast. Ovoj oblik na nasilstvo, re~isi vo ce-lata ~ove~ka istorija, a posebno taa vo naj-novata, vo diktatorskite totalitarni sistemi i sistemite Dràva-Partija, vo koi kultot na li~nosta gazel po iljadnici i milioni `rtvi za da ja so~uva piramidata na vlasta, oz-na~uva{e vrv na nasilie vrz ~ovekot, vrz ne-govoto dostoinstvo i gordost, vrz negovoto duhovno i fizi~ko bitisuvawe. ritoa, Silata i Duhovnoto - Svetoto se P prep-letuvaat, me|usebno se nadopolnuvaat. Tie ma-nifestacii denes i vo na{ite uslovi se mo{ne vidlivi. Duhovnoto - Svetoto kako da stanalo podredeno, pod dirigentskata palka na Silata i mislata Bo`ja ne dopira do obespravenite, iznemo{tenite, nepoèlnite i progonetite od Silata, iako tie èdno ja o~ekuvaat Bo`jata milost za spasenie. 4. Tretiot oblik na nasilstvo se Parite. Tie stanuvaat s# pove}e dominantni i gi karak-teriziraat sovremenite op{testveni odnosi, i gi modeliraat istite. ]e se sloìme so @ak Atali, koga veli: â&#x20AC;?So postepenoto {irewe na razmerite na op{testve-

Predizvici

111

nite oblici (na ìveewe-NK), upravuvaweto so nasilstvoto prestanuva da bide temeleno edin-stveno vrz verskoto, za da stane delumno politi~ko, potoa i ekonomsko. Odnosot kon nasilstvoto i kon smrtta go turka Svetoto kon Silata, koga se gradat golemite carstva, a potoa, Silata kon Parite, koga se vospostavuva kapitalizmotâ&#x20AC;?.(Vo knigata â&#x20AC;&#x153;Ocrtuvawe na horizontotâ&#x20AC;?). Ovaa evolucija ne te~ela vo skokovi. Mnogu sostavni strani, veli @.Atali na Poredokot na Svetoto u{te se zapazeni vo Poredokot na Silata, a ovie dva reda {tedro }e potonat vo Poredokot na Parite, vo koj s# u{te ìveeme. 5. @ak Atili mo{ne simplificirano gi objasnuva ovie pojavi. Stanuva zbor za fenomenot na kon-centracijata na kapitalot karakteristi~en za epohata na dvesettiot vek, vrz ~ija osnova srasnu-va duhovnata, politi~ka i ekonomska mo} vo ram-kite na sovremenata kapitalisti~ka dràva. Taa tendencija se pro{iruva i vo me|unarodnite od-nosi denes, so poznatata teza za izgraduvawe na nov politi~ki i ekonomski poredok, so domina-cija na trite stoèrnici: Soedinetite Amerikan-ski Dràvi, zemjite na Zapadno Evropskata Zaed-nica i Japonija. Tuka ne vleguvame vo kriti~kite konfrontacii koi postojat na ovoj plan vo nau~-nata literatura i kaj oddelni zemji.

Nikola Kqusev

112

6. Site tri sili na nasilstvoto go dràt vo gr~ sovremeniot ~ovek. Vo nivnite kanxi se raskinuva negovata du{a, strada. Na{iot ~ovek od devedesetite godini pa navamu, vo noviot pluralisti~ki ambient, vo Duhovnoto-Svetoto ja vra}a{e nade`ta vo ver-bata, vo vistinata. Ja vra}a{e svojata pol-vekovna otkradnata stradalni~ka du{a, od svoeto bitie, od svoeto fizi~ko postoewe, bez duhovno sebeiskaùvawe. Vo toj nacionalen voznes, na{iot ~ovek prirodno se vrati, se srasna vo pazuvite na majkata Sveta Klimentova crkva. No, koga Duhovnoto-Svetoto gi zatvori Bo`jite dveri za molitva na obespravenite, gladnite i iznemo{tenite koi mar{iraa po ulicite na Skopje, isfrleni od nasilstvoto na Parite i gi dadoa vo pregratka na Silata da si poig-ruva so niv, toga{ povtorno razo~aran, ~ovekot po~na da ja gubi qubovta kon Duhovnoto-Sve-toto, baraj}i spas vo sopstvenata verba, borej}i se samiot protiv site zla i nasilstva {to nadvisnale nad nego. 7. Trojnoto nasilstvo vo na{ite uslovi se u{te me|usebno e usloveno i povrzano. Toa za àl, dobro korespondira. Na Duhovniot tron stoi potprena Silata - Vladetelot, a vo preg-rab na

Predizvici

113

Silata se miluva Duhovnoto - Svetoto. Parite ja napojuvaat nivnata èd. Pred toj tri-agolnik na nasilstvo, vo negovite lavirinti, talkaj}i izguben bitisuva maliot ~ovek. 8. No, s# pove}e se otrgnuva, kako semo}na sila denes nasilstvoto na Parite. Vo sprega i za{titeno od nasilstvoto na Silata, Parite stanuvaat stoèrnikot okolu koj se grupiraat razni lobi, da ja vozveli~at mo}ta na eden mal broj promovirani nositeli na Parite-Kapitalot nasproti iscedenata pot na golorakiot mal ~ovek. I taka, na brzina se pojavuvaat mo}nici koi raspolagaat so kapital, bez samite da vnele svoj kapital, znaewe i mudrost. Tie surovo si poigruvaat so sudbite na gladnite i so celoto, s# u{te, za{emeteno op{testvo. A iljadnicite nevraboteni vo Dràvata, od koi ogromen broj obrazuvani mladi lu|e, golem broj ste~ajni rabotnici, i penzioneri, site so otvoreni usti ~ekaat pred surovata mo} na Parite i Silata. 9. Kolona mladi so otvoreni paso{i ja napu{taat dràvata. I nikoj denes ne se pra-{uva kade nepovratno te~e sivata mozo~na materija na na{ata nacija, na na{ata mlada {koluvana generacija, taa tolku va`na ma-terija za krei-

114

Nikola Kqusev

rawe na vizijata na na{ata idnina i otvorawe na novi pati{ta za izlez od kriznoto dno vo koe se nao|a zemjava.

Predizvici

115

OKOLU FENOMENOT NA MO]TA NA LI^NOSTA

1. oite sobesednici i na son i na jave me~taat M za li~na mo} i slava. ]e se obidam da go zadràm vnimanieto na ~itatelot u{te na eden fenomen kakov {to e toj na mo}ta na li~nosta voop{to i kaj nas. Fenomenot na najgolemoto biblisko prizna-nie veli X. Galbrajt (vo knigata “Agonija na mo}ta”) e ako go odlikuvaat da raspolaga so vlast, mo} i slava. Vo taa smisla, svo-evremeno B. Rasel pi{uva{e: ”Od bezbrojnite porivi na ~ovekot, glaven e porivot za mo} i slava”, (vo trudot “Mo}ta - nova socijalna ana-liza”). taka katadnevno se zboruva deka ovoj ili I onoj e mo}en, ili nekoj stanal superiorno mo} en, a drug ja izgubil preku no} mo}ta i sl. 2. Ako mo}ta ja sfatime vo duhot na M.Veber, deka toa e mo`nost da se nametne ne~ija volja vrz odnesuvaweto na drugi lica, ili poto~no, protiv voljata na drugi li~nosti, toga{ moè da se kaè, vo na{iot makedonski politi~ki ambient K. Gligorov do skoro ima{e apsolutna koli~ina na mo}. Vo posledno vreme mladite juri{nici vo vlasta, stavaj}i go vo ustavnite

Nikola Kqusev

116

ramki na nadle`nost, mo}ta na Pretsedatelot na dràvata, zna~ajno opa|a i taa koli~ina na mo} minuva vo racete na grupata okolu pret-sedatelot na Vladata, od redovite na negovata partija. Dodeka dov~era{niot spiker na Par-lamentot S. Andov, denes nema nikakva mo}, gubej}i ja preku no} istata. Toj edenstveno mo}ta ja zadrùva, vo ramkite na svojata partija, do-kolku mladata struja liberali vo taa partija, koja e mo{ne pokreativna, eden den potpolno ne go po-tisne. 3. V o stopanstvoto stanuvame svideteli na edna mala grupa direktori mo{ne mo}ni, koi imaat vlijanie vo niza domeni na stopanskiot i op{testveniot ìvot. Tuka bi do{le: “Make-donija tabak”, “Makpetrol”, “Skopska pivara”, “Fer{ped”, “Sileks”, “Alkaloid". Javnite pret-prijatija: “Lotarija”, “PTT-Makedonija”, “Komuna-lec” i sl. So silno vlijanie stanuvaat mo}ni vo formiraweto na javnoto mnenie niz izdava~-ko informativnite ku}i so mo} raspolagaat razni urednici, kolumnisti, komentatori itn. Ne bi trebalo da se naglasuva so kakva mo} raspolagaat nekoi li~nosti vo oddelni mini-sterstva, sudski i upravni slu`bi, finansiski institucii i sl. Zna~i, stanuva zbor za niza li~nosti i mesta (tela, institucii, organizacii) koi {to raspolagaat so zna~ajna koli~ina na mo} vo op{testvoto.

Predizvici

117

4. Mo}ta zatrovuva ili oblagoroduva, sataniz-ira ili vospeva, poniùva ili vozdignuva. Pome|u lagata i vistinata, vernosta i iz-mamata, stravot ili nade`ta mo}niot se dviì i igra, ja nametnuva svojata volja, prkosi so svojata suetnost i ìvee vo svojot narcisoiden zanes i slava. A moèbi, mo}niot vo odredeni istoriski uslovi ja gleda podobro idninata, se bori i go vodi narodot vo sloboda i prosperitet. Toga{ voljata za podreduvawe na drugi se pretvora vo organizirawe, vo naso~uvawe kon drugi ideali, kon osloboduvawe od ropstvoto, od gladta, od genocidot kon slobodata. No toa stanuva samo vo isklu~itelni is-toriski uslovi, vo krupni istoriski zavoi, vo masovni op{testveni previrawa. Glavno, koristeweto na mo}ta e so metodi na prisila da se nametne volja, da se postigne poslu{nost i pokornost vrz drugi, za ostvaru-vawe na odredena cel, da se vladee, da se ek-sploatira, da se drì vo duhovna pokornost. P ri toa, Erih From (vo knigata â&#x20AC;?Za nep oslu{-nosta i drugi eseiâ&#x20AC;?) veli: â&#x20AC;&#x153;Poslu{nosta kon li~-nost, institucija ili nekoja mo} (takanare~enata heteronomna poslu{nost n.z.) pretstavuva pot~i-netost; toa povlekuva otkaùvawe od mojata av-tonomnost i prifa}awe na tu|a volja ili sud, na-mesto moite sopstveniâ&#x20AC;?.

Nikola Kqusev

118

D odeka, od druga strana, poslu{nosta kon sop-stveniot razum ili ubeduvawe (t.n. avtonomna poslu{nost) ne e ~in na pot~inetost, tuku ~in na afirmacija, toa e moj stav i ubeduvawe za koi jas se boram. 5. Da se postignat takvi celi, takvi efekti kakva {to e poslu{nosta i pokornosta, vo sov-remenoto op{testvo se koristat razni metodi, so razni instrumenti. Taka na primer, za toa se prisposobuva: sistemot na obrazovanieto, sistemot na vospituvaweto, izgraduvawe na institucii i formi na moralno ubeduvawe, crkovni institucii i sl. Site tie treba da rabotat, da se natera edinkata da se pokori na voljata na drug, kako ne{to â&#x20AC;&#x153;prirodno, kako dobro i pravi~noâ&#x20AC;?. Pa ottuka, se manifestira mo}ta kako uslovena, iznudena ili nadomes-tuva~ka mo}. 6. Zad ovie instrumenti za ostvaruvawe na mo}ta, le`at tri izvori na mo} - atributite ili instituciite po koi {to onie koi ja koristat mo}ta se razlikuvaat od onie koi i se pot-~inuvaat. Tie tri izvori, veli X.Galbrajt se: li~nosta, sopstvenosta koja se razbira, go vklu-~uva i raspolo`liviot prihod i na krajot orga-nizacijata.

Predizvici

119

7. Osnovniot izvor ili nositel na mo}ta e ~ovekot, negovata harizmatska li~nost vo svoj-stvo na: plemenski poglavar, vojskovoditel, di-rektor, politi~ki lider, dràvnik, vladetel i sl. {to se manifestira vo kvalitetot na fizi~ki, umstveni, moralni i drugi osobini vo sredinata vo koja se iskaùva negovata mo}. i~nosta kako izvor na mo}ta koristela od L fizi~kata prisila: strav, izma~uvawe, ubivawe do ubeduvawe preku sposobnosta da se nametne i sozdade uveruvawe kaj tie {to treba da bidat pokorni. Kam{ikuvaweto, progonot, kladite, gilotira-weto ili so eden zbor site formi na inkvi-zicijata bile surova prisila protiv ereticite, za da se po~ituva dogmata na crkvata. Da se vsadi poslu{nost i dade podr{ka na re-ligioznata mo} na crkvata. P ritoa, iznudenata kazna za ìvite i svi-reposta {to odela so nea, sekoga{ bila pridru-èna so odredeno moralno ìgosuvawe, dodeka na mnogu podrasti~noto i trajno kaznuvawe so fizi~ka smrt ne mu se pridavala nekoja sli~na reputacija. Me|utoa, moralnoto ìgosuvawe na lu|eto stanalo trajna karakteristika na nasilstvoto na silata-vlasta vo mnogu politi~ki sistemi kakvi {to bile totalitarnite, posebno tie od koi izleguvaat zemjite od ednoumieto, me|u koi predna~i i na{ata zemja. Moè da se kaè,

Nikola Kqusev

120

deka na sekoj eden politi~ki zatvorenik, pokraj fizi~koto ma~ewe i celovekovno moral-no ìgosuvawe, doa|ale u{te pet do {est ~lena od potesnoto ili po{iroko semejstvo duri i od pomladoto pokolenieto koe pristi-galo, kako i od redot na negovite prijateli. Site tie bile moralno ìgosuvani i ìveele vo senkata na stravot i somneòt. 8. S opstvenosta, kapitalot kako izvor na mo}-ta, deluva, pred s#, preku kupuvawe na pokor-nosta. Imeno, kapitalot ja kupuva rabotnata si-la za odredeno vreme, pla}aj}i cena za nej-zinata usluga - tro{ewe. Nejziniot avtoritet e preku nadomestuva~kata mo} na naemninata, da gi drì vo pokornost vrabotenite. V o sovremenata ekonomija, poznata kako eko-nomija na privatna kapitalisti~ka sopstvenost, gospodstvuva nadomestuva~ka mo} na pokornost preku sistemot na pari~na nagrada, pla}awe so pari za pruàwe na fizi~ki ili umstveni uslugi, ili poto~no, kako {to bi rekol Marks, prodavawe na rabotnata sila za naemnina, plati. 9. Organizacijata, firmata, pretprijatieto vo sovremeni uslovi e masoven-re{ava~ki izvor na mo}ta, vo hierarhiskata podredenost i ube-duvawe, od kade â&#x20AC;&#x153;prirodnoâ&#x20AC;? proizleguva poko-ruvaweto kon celite na istata.

Predizvici

121

Taa stanuva nevidliva sila na masovno pokoruvawe, koristej}i instrumenti na iznudena mo}, preku razni disciplinski formi na kaznu-vawe, namaluvawe na platite, naemninata, se do otpu{tawe od rabota. 10. Nezavisno kako se iskaùva mo}ta na hariz-matskoto vodstvo, taa ima edinstven motiv, a toa e li~nosta kako edinka ili grupa da postigne odredena cel, iskaàna vo daden konkreten interes: materijalen, pari~en, mora-len, politi~ki. o taa smisla, Galbrajt }e re~e, deka V delov-niot ~ovek ja kupuva pokornosta na negovite rabotnici, za da mu sluàt na negovite eko-nomski celi - da pravi pari, ({to bi rekle da ostvaruva profit). Verskiot voda~ gi ubeduva negovite vernici vo verskite skrupuli i dogmi koi treba da gi prifatat, da stanat nivni. Toa isto go pravat raznite mediumi: radio-tele-viziskite kanali, vesnici i sl., za da go privle-~at vnimanieto na po{irokata publika. Dodeka politi~arite go baraat interesot vo poddr{-kata, t.e. ja baraat pokornosta od glasa~ite da glasaat za niv, za da ostanat podolgo na vlast. 11. V o praksata ~estopati, mo{ne ve{to se prik-rivaat posakuvanite celi od strana na onoj koj raspolaga so mo}. Politi~kata sfera e

Nikola Kqusev

122

ispol-neta so takvi pojavi. Mnogu na{i ~elnici }e slu{nete kako zboruvaat so laskavi zborovi za svoite politi~ki oponenti, a vsu{nost ne sakaat da se vidat. Se vetuva: bliskost, poddr{ka na stavovi, privrzanost, pa duri vo ~etiri o~i }e slu{nete deka i samiot pripa|a na ide-alite na oponentskata partija, samo da ja dobie doverbata vo parlamentarnoto izglasuvawe ili vo glasa~kata edinica, a potoa si vrtat grb, kako da ne bilo ni{to. li {to s# ne se vetuva vo predizbornite I kampawi? Kolku li izmamni~ki solzi, nasmevki i milosti ne se posvetuvaat da se ubedi i pokori elektoratot, za da se dobijat iz-borite? Kupuvawe glasovi, razni vetuvawa i podmituvawa od arsenalot na nedoli~nite nis-ki strasti. 12. Na toj na~in, zdobienata mo} stanuva izvor za po~it, privilegija i uìvawe na dadenata li~nost. Za{to re~isi sekade vo svetot, lu|eto so zadovolstvo uìvaat vo dejstvoto na mo}ta. Poglednete gi samo protokolarnite rituali: na do~eci, ispra}awa, banketi, sve~eni sednici i ve~eri, za iskaùvaweto na po~it na vla-detelot i masovnite skandirawa i rakoples-kawa, ikonografijata, izvikuvawa na paroli vo poddr{ka na li~nosta koja poseduva mo}. Obr-nete vnimanie na lakonskoto vetuvawe na mo}niot so izraz na narcisoidno veli~ewe na sopstvenata mo} i sl.

Predizvici

123

13. No, ne bi trebalo da se simplificiraat odnosite i èlbite za mo} zaradi mo}, tuku po pravilo treba li~nosta koja raspolaga so mo}, da gi nametne svoite moralni skrupuli, svoite vrednosti na drugi za da postigne dadeni op{testveni preferencii ili da ostvari od-reden ekonomski interes. 14. Pritoa, redovno se slu~uva nekoja cel da bide prikriena so druga. Taka na primer, stanu-vame svideteli, deka li~noto zbogatuvawe na niza mo}nici biva prikrieno za boèm golemoto samo`rtvuvawe i uslugi {to go â&#x20AC;&#x153;pravatâ&#x20AC;? za dràvata. Tie vsu{nost se sluàt so valkani politi~ki nameri, finansirawe na partiski dejnosti vo predizborieto ili drugi korum-pirani pojavi i sl., a seto toa se zatskriva zad strasnoto iskaùvawe za preivrzanosta kon javnite - dràvni interesi. 15. o taa smisla, golem del od dejstvoto na mo} V zavisi od op{testvenoto uslovuvawe koe saka da ja prikrie. Taka na primer, vo niza zapadni zemji mladite gi u~at, deka vo de-mokratijata seta vlast mu pripa|a na narodot. I deka vo sistemot na slobodnoto pretpri-emni{tvo, seta vlast leì vo racete na nepri-kosnoveniot potro{uva~, dejstvuvaj}i preku bezli~niot me-

124

Nikola Kqusev

hanizam na pazarot. Na toj na~in, se prikriva javnata mo} na organizacijata, na primer, na Pentagon, na fabrikite za oru`je, na drugite korporacii i lobisti. Na sli~en na~in, veli Galbrajt, misti~nosta na pazarot i neprikosnovenosta na potro{uva~ot ja prik-rivaat mo} ta na korporaciite, da gi opre-deluvaat ili da vlijaat vrz cenite i tro-{ocite, da potkupuvaat ili da vlijaat vrz politi~ari i da manipuliraat so reakciite na potro{uva~ite. Na krajot, sepak, stanuva o~e-vidno deka korporaciite navistina vlijaat vrz vlasta, pot~inuvaj}i ja nea, a so toa i lu|eto, na svoite potrebi i volja. Stanuva sosema jasno, deka korporaciite ne mu se podredeni na pazarot; naprotiv, pazarot koj bi trebalo niv da gi regulira, vo nekoja merka e instrument vo nivnite race, za vos-postavuvawe na nivnite ceni i prihodi. Seto ova go iznesuvame, za da se vidat igrite na mo}nite stopanski organizacii do kade moè da odat vo manipulaciite so naro-dot preku prikrienite dejstvija na dràvata. Se razbira, prepoznatlivi se manirite i na golem del na{i stopanski mo}nici srasnati so politi~kata vlast i dràvnite institucii vo razni ekonomski i finansiski manipulacii. Tie po~etni, rudimentarni maniri i formi postojano se usovr{uvaat vo ostvaruvawe na basnoslovni profiti - preku no}. I pokraj op{testvenoto uslovuvawe, i bi

Predizvici

125

rekle prikrivawe, seto toa nu`no prediz-vikuva revolt kaj narodot. Za{to mo}ta {to e najprvin prikriena od op{testvenoto uslo-vuvawe, a potoa otkriena, se ~ini vo o~ite na narodot e krajno nelegitimna. 16. Pojavite na korupcija i mito denes, {to srame`livo se narekuva organiziran kriminal, vo koj dlaboko e vme{ana i samata vlast, toa eklatantno go potvrduva vo na{ite uslovi. A imeno, ~lenovi na vladata organiziraat nabavki, preku svoi ili pretprijatija pod nivna kontrola, za potrebite na instituciite na vladata, bez pazarna konkurencija, so prikri-vawe na fiskalnite dava~ki na dr`avata, ostva-ruvaj}i ogromni profiti. Ili organizirano reek-sportirawe na stoki od sosedni zemji pod me|unarodna blokada (nafta, p~enka, bakar, p~e-nica i sl.), so op{testveno prikrivawe na kriminalnite dejstvija, a so cel, ostvaruvawe na neodano~eni profiti. Toa se voeni profiti za{to zemjata za i preku koja se trguva{e be{e vklu~ena vo vojna i pod me|unarodna kontrola. Sli~na e sostojbata so fenomenot na perewe na stranski pari ostvareni od kriminalni aktivnosti, koi dobivaa svoja legalna forma preku mehanizmot na na{i stopanski i finan-siski organizacii. ite tie prikrieni formi na kriminalni S dejanija se manifestacii na mo}ta, vo ostva-ruvawe na interesi na oddelni li~nosti,

Nikola Kqusev

126

grupi (partii), koi nekontrolirano se zbogatuvale. No, site tie, ne mo`at da go izbegnat gnevot i revoltot na osuda od narodot. Sosema e vid-livo, deka ovoj vid na mo} stanuva op{tes-tveno zlo i zakana protiv op{testvoto. 17. A sega da se vratime na li~nosta kako izvor na mo}ta. Istorijata na predcivili-zacijata, kako i na civiliziranite op{testva n# u~i, deka li~nosta ima dolgotrajna vrska so iznudenata mo}. Poto~no li~nosta - vladetelot steknuval pokornost nad narodot so prisila, nadmo}na fizi~ka sila, so sposobnost da se nanese kazna od fizi~ka priroda vrz tie koi bile neposlu{ni, nepokorni na negovata volja. Sistemot na ednoumieto be{e eklatanten primer na surova avtoritarna mo} koj apsolutno se potpiral na iznudena prisila. Kako re-cidivi na taa mo} se titoisti~kite, sta-linisti~kite, enverhoxinite.... zandani i logo-ri, kade so prisila i izma~uvawe, se do gilotinirawe se izgraduvalo i veli~alo mo}ta na kultot na li~nosta. 18. No istorijata pameti i toa, deka najmnogu proslavenite li~nosti, najmalku ili voop{to ne koristele prisila, fizi~ka prinuda ili li~no posegawe po iznudena mo}, a pritoa, privlekuvale milioni sledbenici da vrvat po

Predizvici

127

nivnoto u~ewe i so qubov i verba trajno da se prikloneti na nivnata volja. Toa e slu~ajot so: Mojsie, Konfu~ie, Isus, Gandi idr. 19. o sovremenite op{testva mo}ta i vlijaV tel-nosta na li~nosta vo politikata, ekonomijata, mediumite se iska`uva vo fenomenot na hariz-mata na li~nosta kako vladetel, rakovoditel, voditel. Tuka pred se doa|aat do izraz duhov-nite sposobnosti na li~nosta: ostroumnosta, preciznosta, {armot, iskrenosta, duhovitosta, serioznosta, kako i sposobnosta mislata da se izrazi na sugestiven i ubedliv na~in so bogat-stvo na re~itost. Pritoa, }e bideme skloni na veruvaweto, de-ka najva`no za steknuvawe na verba i po-kornost na drugite e krajnata sigurnost vo sopstvenoto uveruvawe i tvrdewe, a ovaa osobina na li~nosta, ne e nu`no povrzana so stepenot na inteligencijata na istata. Za{to mo}ta - pokoruvaweto sprema voljata, po pravilo pominuva kaj onie koi se sposobni da go tvrdat, so najgolema sigurnost, ona {to ne go znaat. Mo}ta ne odi kaj onoj {to znae; taa odi kaj onoj {to misli deka znae, ~estopati poradi ograni~enost, i koj mo`e drugite da gi ubedi vo taa verba (Galbrajt). 20. Istovremeno stanuvame svideteli, deka vo ovoj - dvaeseti vek e prisutna naglasena

Nikola Kqusev

128

ten-dencija na preuveli~uvawe na ulogata na li~-nosta vo dejstvoto na mo}ta. Tuka stanuva zbor, za li~nosti vo totalitarnite reìmi, kade se e podredeno na mo}ta na diktatorot, na kultot. îja organizacija, partija, dràva, ovozmoùva ne samo iznudena mo} so prisila, tuku i nadomestuva~ka i uslovena mo} vo ~ija zakrila se steknuvale privilegii, dràvni i nau~ni pozicii, slava i zaslugi. Se sozdavala kasta na pokorni podanici i slepi vernici na kultot na li~nosta, laskatelno vospevaj}i ja negovata sueta, prkos i mo}. Vo vrska so ova, svoevremeno Vladimir Dedier pi{uva{e za kultot na golemiot faraon Tito koj proizveduva{e golem broj mali fara-on~iwa po republikite i vo vnatre{nosta po op{tinite. Toa se obi~no, podprose~ni li~nosti koi ìveat vo senkata na slavata na kultot, imitiraj}i go vo svojata sredina. 21. o osnova na ~ove~koto bitie leì nepV oslu{-nosta, za{to spored evrejskiot mit za Adam i Eva, kako i spored gr~kiot mit za Prometej, celata ~ove~ka civilizacija e zasnovana vrz ~inot na neposlu{nosta. Vo taa smisla, E.From konstati-ra, isto kako Adam i Eva i Prometej biva kaznet za svojata neposlu{nost. No toj za razlika od Adam i Eva ne se pokaja i ne pobara pro{ka. Na-protiv, vo makite svoi, kako {to zabeleàl K.Marks, toj gordo izvikal: â&#x20AC;?Pove}e sakam da sum okovan na karpata, otkolku da i bidam pokoren sluga na bogoviteâ&#x20AC;?.

Predizvici

129

I navistina, “prvobitniot grev” ne go rasipa ~ovekot, tuku go oslobodi, kako {to ukaùva E. From, da se potpira vrz svoite sopstveni sili i da stane celosen ~ovek i da prodolì da se razviva preku ~inovite na neposlu{nost. Duhovniot razvitok na ~ovekot be{e moèn samo zatoa {to postoeja lu|e koi se osmeluvaa, vo imeto na svojata sovest i verba, da im kaàt “ne” na mo}nicite. I so silata na svojot intelekt, da bidat neposlu{ni kon avtoritetite-kultovi, koi gi zadu{uvaa novite misli i idei, koi so svojata tiranija sakaa ve~no vladeewe, namesto promeni vo posakuvanata idnina. 22. Pa sepak, za àl, ima lu|e koi se skloni da bidat poslu{ni, da bidat podanici. Za takvi E.From }e kaè: ”Se dodeka sum poslu{en kon mo}ta na dràvata, crkvata ili javnoto mislewe, jas se ~uvstvuvam siguren i za{titen. Vsu{nost ne e ni va`no na koja mo} i se pokoruvam. Toa e sekoga{ nekoja institucija ili lu|e koi prime-nuvaat sila na ovoj ili onoj na~in i koi{to prok-lamiraat seznaewe i semo}, koi vsu{nost se la`-ni. Mojata poslu{nost me pravi del od mo}ta {to ja oboàvam i zatoa se ~uvstvuvam silen. Ne mo-àm da zgre{am, bidej}i taa odlu~uva za mene; ne moàm da bidam osamen, bidej}i taa bdee nad mene; ne moàm da napravam grev, bidej}i taa ne mi dozvoluva , a i da storam grev, kaznata e samo na~in za vra}awe kon semo}nata mo}”.

Nikola Kqusev

130

23. I ete zo{to, tokmu taa dlaboka poniznost, niz koja te~e verata na kultot na li~nosta, {to im ja true{e krvta i du{ata na tie bedni poda-nici, na tie poslu{nici, koi golem broj od niv gi pretvori vo satani protiv svoite bliski {to stradaa po ma~ili{tata. No tie ponizni podanici i nesmasni pos-lu{nici ne se obi~ni izvr{iteli na zloto vo koe gi naso~uva silniot - kultot, tuku sakaat duri da po~uvstvuvaat ona {to go ~uvstvuva silniot. Toa zna~i, da se veruva vo ona {to go propoveda silniot - kultot kako vistinsko i da gi uìvaat blagodetite {to im gi ovozmoùva sistemot, vo koj vladee kultot na li~nosta. Na toj na~in, tie so jezuitski probabilizam se vgraduvaat kako {rafovi vo taa demonska ma{inerija, koja go mele slobodniot duh na gor-diot i dostoinstven gra|anin. 24. ite tie metodi nastojuvaat kaj poniznite da S ja skrotat ~ove~kata gordost, bez da se sog-leda, deka nema ve}e gordost kaj niv vo takviot na~in na poslu{nost. Za àl, ima takvi koi toa ne moèa da go sfatat i prodolìja da bidat poslu{ni ek-sponenti i denes, bez gordost i ~est. Migel de Unamuno svoevremeno za vakvi egzemplari pi-{uval: â&#x20AC;&#x153; Toa ne zna~i, deka }e bide vozvi{en onoj koj se poniìl zaradi vozvi{uvawetoâ&#x20AC;?.

Predizvici

131

Za tie ponizni podanici kultot ne bara samo pristojna poslu{nost, tuku da bidat slepi vernici vo ona {to toj go sproveduva, da ìveat vo agonija na negovata ideologija. A toa e najmra~nata presija, da se veruva vo dogmata na kultot na li~nosta, na negovata nepogre{livost. Zarem bliskoto iskustvo ne n# pou~uva vo masovnoto kolnewe na kultot na Titovata li~nost i sramnite paroli: i po Tito - Tito i sl. a po seto toa, vo kakov haos se najde zemjata?! Za àl, i denes seu{te gledame kako po yido-vite visi ikonografijata na Tito vo razni dràv-ni institucii i organizacii. Pri toa, se zabo-rava, deka Prvata Vlada na Republika Makedonija u{te 1991 godina, donese Odluka da se otstranat site sliki od dràvnite institucii i op{tes-tvenite stopanski organizacii, i da se stavi kraj na poniùvaweto na narodot od polvekovnata strav {to ja nametnuva{e so presija sistemot koj go sozdade kultot na Titovata li~nost. 25. Od druga strana, vo prirodata na op{tes-tvenite rituali leì dramatizirawe na ulo-gata na li~nosta. êstopati }e se sretne politi~kiot govornik da zboruva ona vo koe prethodno veruvaat slu{atelite. Ili za koe {to tie sakaat da im se zboruva. Toj gi prila-goduva svoite misli, svojot na~in na soop-{tuvawe, na èlbite i verbata na prisutnite. Toj se identifikuva so niv. Ova e osobeno vidlivo za vreme na predizborieto, koga li-derot na par-tijata

Nikola Kqusev

132

ili negoviot eksponent se identifikuva so izbira~koto telo i im zbo-ruva za ona vo {to predhodno veruvaat, mislat i posakuvaat samite izbira~i. Taka tie ja prifa}aat negovata volja, ja priznavaat ne-govata mo}, glasaj} i za nego. 26. Takov be{e slu~ajot svoevremeno so liderot na VMRO -DPMNE, so izbira~koto telo vo seloto Kukle{ - Strumi~ko, kade i pokraj raznite opstrukcii na organite na vlasta, toj be{e izbran za pratenik vo republi~koto Sobranie. Ova od pri~ina, za{to izbira~ite veruvaa i go slu{aa ona vo {to tie prethodno bea ubedeni da go slu{nat od nego. Tie veruvaa vo re-{itelnosta i patot po koj trgnal da ja osvojuva vlasta. Vo taa identifikacija so izbira~ite, toj ja prepozna nivnata vera i volja, a tie negovata i taka go sledea negoviot pat. 27. A ima i takvi vetuvawa vo predizborieto vo koe oddelni mo}nici na najbeskrupolozen na~in gi kupuvaat glasovite, osobeno kaj onoj siroma{en i primitiven sloj od glasa~ite. Vo toj period na mitinzi so ritualni sve~enosti se se~at lenti za po~etok na investiciona izgradba koja utre nema nikoga{ da se ostvari, ili se vetuvaat blagodeti na glasa~ite: deka }e im se izgradat pati{ta, ~e{mi, }e im se vovede elektrika, izgradat pazari{ta, parkinzi i {to u{te ne. Seto toa obi~no se narekuva

Predizvici

133

dema-gogija, izmama na elektoratot, samo da se dobie ili zadr`i vlasta.

134

Nikola Kqusev

Predizvici

135

PRIFA]AWE NA PREDIZVIKOT

Sekoja kritika na instituciite na sis-temot, kako i sekoja èlba otvoreno da se prifati predizvikot, otvoreno da se vleze vo dijalog po su{testveni op{testveno - politi~ki i ekonomski problemi, apriori se zema od na{ata birokratizirana struktura, kako otpor protiv instituciite na sistemot. Kako ne-prijatelski naso~eni nameri. Vo takvi uslovi, kade e demokratijata, kade e progresot i alternativnite razmisluvawa? Duhot na alternativnoto razmisluvawe ili poto~no alternativniot demokratski natprevar ne }e se postigne, s# dodeka otvorenosta kon predizvikot ne stane na~in na na{eto ì-veewe. A otvorenoto prifa}awe na predizvikot bara hrabrost, mudrost, nova energija i obrazloèni novi argumenti, koi }e bidat tvrdokorni fakti vo borbata za demokratski natprevar. 2. Koga nekoi, a posebno politi~ari ili dràv-nici }e sfatat deka se predizvikani, a ne samo poddràni, mnogu od niv }e izbegaat ili }e dojdat vo isku{enie da izbegat. Za{to nivnata otvorenost sprema predizvikot }e ba-ra da se

Nikola Kqusev

136

izloàt na inspekcija na javnosta, na javniot sud. A takvata iskrenost ne doa|a bezbolno. Lu|eto se podavaat na lagi, za da ja izbegnat bolkata {to ja nosi predizvikot i negovite posledici. Lu|e koi bile izloèni ili go prifatile otvoreno predizvikot, toa najdobro go ~uvstvuvaat. 3. Ocenuvaj}i ja bolkata i lagata {to ja nosi predizvikot M.Skot Pek ( vo knigata â&#x20AC;&#x153;Pat po koj retko se vrviâ&#x20AC;?) veli: â&#x20AC;?Lagata na Pretsedatelot Nikson za Votergejt ne be{e ni{to posofistici-rana od lagata na ~etirigodi{no dete {to ja uveruva majka si deka lambata sama padnala od masata i se skr{ilaâ&#x20AC;?. Na toj na~in, s# dodeka prirodata na predizvikot e legitimna, ( a obi~no e) lagata e obid da se izbegnat legitimnite stradala, za{to tie moè da predizvikaat i mentalna bolest. .Skot Pek vo svoeto bogato iskustvo od M oblasta na nevropsihijatrijata, iznesuva izvon-redni sugestii od interes za na{ata analiza na verbata i izmamata, na lagata i vistinata, kako i za li~nosta, mo}ta, vladeeweto, otvo-renosta kon predizvikot. Vo prodolènie slo-bodno }e interpretirame nekoi negovi viduva-wa. Obi~no vo rabotata rakovodnite li~nosti mora da vnimavaat okolu iznesuvaweto na

Predizvici

137

svoite misli, ~uvstva, idei, pa duri i znaewe i treba od vreme na vreme, toa da go potis-nuvaat, vo razni okolnosti vo tekot na svojot ìvot, ako sakaat avtoritetno da postapuvaat. Ova, sekako doa|a do izraz, pred s#, vo delovniot i politi~kiot svet, dokolku se saka da se bide dobrodojden vo razni upravni i rakovodni tela. sto taka, ~ovekot pribegnuva kon selI ek-tivno premol~uvawe na sopstvenoto mislewe, za{to koga toj vo sekoja situacija otvoreno bi go iskaùval svoe mislewe za va`ni i neva`ni raboti obi~no }e bide zemen za nepoèlen, pa duri i opasen za organizacijata. Dokolku saka da se bide vlijatelen vo nekoja organizacija ili institucija, mora delumno da stane i organizirana li~nost, vnimatelen vo iskaùvaweto na li~noto mislewe, ponekoga{ poistovetuvaj}i go li~niot identitet so iden-titetot na organizacijata. 4. o, od druga strana, ako nekoj smeta deka N sop-stvenoto vlijanie vo organizacijata mu e edin-stvena cel na â&#x20AC;&#x153;organiziranoâ&#x20AC;? odnesuvawe, doz-voluvaj}i da iskaùva samo takvo mislewe koe so ni{to nema da go remeti postojnoto, toga{ toj se povel po makevealisti~koto na~elo, deka cel-ta go opravduva sredstvoto, i na toj na~in, go iz-gubil li~niot identitet, stanuvaj}i vo potpol-nost li~nost na organizacijata ili poto~no,

Nikola Kqusev

138

sta-nuvaj}i amorfna li~nost, bez svoe jas. Toj ja izgubil sposobnost i ~uvstvoto za reagirawe, za promeni. Toj ve}e ne e svesen na faktot, deka stanal transmisija, pasiven poslu{nik. 5. d tie pri~ini, patot koj treba da go mine eden O golem vladetel i rakovoditel pome|u so~uvuva-we i gubewe na svojata samostojnost i identitet e neobi~no tesen pat i sosema mal broj moàt da go pominat istiot. Gledam kako nekoi mladi, narcisoidni lideri na politi~ki organizacii, a glavno, re~isi, na golem broj partii se takvi, gi gubat nasokite vo svojot od, ili pa|aat vo kanxite na nekoi mo}ni, dozvoluvaj}i postojano da bidat pilotirani, ili poto~no manipulirani. Drugi se poistovetuvaat so organizaciite, koi vo su{tina nemaat svoja politi~ka filosofija i ideologija, nemaat svoi definirani programi. Vo takov politi~ki â&#x20AC;&#x153;bezvremenenâ&#x20AC;? svet, kakov {to e na{iov lesno manipuliraat itreci, u~eni od iskustvoto na svetot na lagite i izmamite. 6. No, ako sakame da izgraduvame moralni na~ela na idninata, ako sakame da se posvetime na nova etika kon iskaùvawe na vistinata nezavisno da-li stanuva zbor za li~nost, organizacija ili in-stitucija, toga{ treba da se nastojuva vo pridrù-vaweto na nekoi novi vrednosti koi

Predizvici

139

kako pravila }e obvrzuvaat i toa: Prvo, nikoga{ ne smee rako-vodnata li~nost da izgovori ili iskaè nevistina; Vtoro, treba da se ima na um, deka sekoe premol-~uvawe na vistinata e potencijalna laga; T reto, odlukata vistinata da se premol~i, ni-koga{ ne smee da bide bazirana na li~ni potrebi i interesi, kakvi {to se potrebite za mo} i sim-patija ili potrebi li~nosta i negovite interesi da se za{titat od eventualen predizvik; êtvrto,odlukata vistinata da se sokrie treba vo potpolnost da bide bazirana na potrebite na ~ovekot ili lu|eto od koi taa se krie; Petto, procenuvawe na tu|ite potrebi se iska-ùva kako kompleksna odgovornost, koja treba da se sproveduva mudro i so iskrena qubov sprema drugiot; [esto, primaren faktor vo procenkata na tu|ite potrebi, pretstavuva ocenkata na sposob-nostite na taa li~nost, vistinata da ja iskoristi za sopstven razvoj. Toa zna~i, deka takvite lu|e nikoga{ ne zbo-ruvaat lagi i moàt da bidat sigurni i gordi vo svoeto soznanie, deka so ni{to ne doprinele za konfuzijata {to vladee vo svetot i kaj nas, tuku deka stanale izvor na svetlosta i iskrenosta. Zatoa, ne treba da izmisluvaat novi lagi za da gi sokrivaat starite i sl. No za àl, praksata kaj nas e ispolneta so mnogu poro~ni pojavi koi zagriùvaat. Pojavi na iskr{eni i izmamni~ki karakteri.

140

Nikola Kqusev

Ne bi sakal da bidam sfaten kako moralist i da dr`am moralni govori, no bessomneno e va`no, onoj koj saka da bide vladetel i rakovoditel mora da trgnuva od nekoi skrupuli na glasot na sovesta, za{to kako {to veli @.@.Ruso:â&#x20AC;?Sovesta e glas na du{ata kako {to e strasta , glas na teloto, i ne e ~udo {to tie me|usebe ~esto se sprotivstavuvaatâ&#x20AC;?. Ova go iznesuvam od pri~ina za{to sovesta na nekoi na{i rakovoditeli ne znaeme kade `ivee, dali vo du{ata i srceto na vistinata ili vo ustata na lagite?!?

Predizvici

141

GNEVOT I ODREKNUVAWETO

G nevot

e svojstven na ~ovekot, posebno us-lovi koga e zagrozen i obespraven.

^ ovekot re~isi postojano e fizi~ki i psi ho-lo{ki zagrozen, pa vo taa smisla, toj samo so gnevot i preìvuva. Od tie pri~ini, da se sovlada gnevot e pot-rebno da se koristi soodveten kompetenten flek-sibilen sistem na reagirawe, a toa e mo{ne slo-èna zada~a. Ova zaradi faktot {to site lu|e vo pomala ili pogolema merka stradaat od slaba fleksibilnost na sistemot na reagiraweto, po-sebno ako ìveat postojano vo nespokoj i nesi-gurnost. 2. Na{iot ~ovek, tokmu na ovoj domen e najmnogu optovaren. Negovata nesigurna materijalna egzis-tencija, satanizacijata na negoviot duh i isto-riskata, fizi~ka i teritorijalna zagroza, go pra-vat da ìvee vo nespokoj, gneven. o na{iot ~ovek biolo{ki e vsaden gnevot i } V e mu treba podolg vremenski period, da izgraduva fleksibilnost vo sistemot na balansirano rea-girawe.

Nikola Kqusev

142

3. Sekoj narod ima svoi osobenosti za prepozna-vawe. Svoj masoven nacionalen simbol.Taka na primer, moreto e nacionalen simbol na Angli-~anite; krajbre`nite nasipi na Holan|anite; voj-skata - militarizmot na Germancite; revolucija-ta - marsilezata na Francuzite; planinskite srtovi i patriotizmot na [vajcarcite; matador-stvoto (borbi so bikovi) na [pancite itn. A koj e toj masoven simbol na Makedoncite? Tagata, bol-kata, nostalgijata za izgubenoto, raspar~enoto, pode-leno ogni{te i nepriznavaweto na na{iot narod i na{eto od iskona ime. 4. Zatoa, sekoja pomisla za nepriznavawe (od bilo kogo) pobuduva vo srcata na sekoj Makedonec gnev, omraza, otpor. Osnovniot povik denes, {to se bara od nas, treba da bide, site Makedonci bilo kade da se, ko ~ekan da se soberat protiv nepriznavaweto. Toj sramen ~in, nepriznavawe na na{eto ime e antiteza na na{eto realno postoewe, na{eto vekovno opstojuvawe i `iveewe. Nepriznavaweto i podelbite proizlegoa kako diktat od drugi. Nekoi zboruvaat za nekakvi do-govori; Bukure{ki 1913, Versajski 1918/1919 go-dina. No pri toa, nikakov pretstavnik na make-donskiot narod ne potpi{al takov dogovor. Toa e diktat vrz makedonskiot narod od tu|i sili, za-vojuva~i so blagoslov na nivnite trabanti - gole-mite imperijalisti~ki sili.

Predizvici

143

I zatoa, nevleguvaj}i vo nikakvi teritorijalni pretenzii denes, no, samo zaradi istoriskata vis-tina treba da se kaè, deka Prvata Vlada ute-meluvaj}i ja nezavisnosta na Samostojna Republi-ka Makedonija jasno stavi do znaewe za nevalid-nosta na tie dogovori. Patem da kaàm, toa javno go iskaà i Pretsedatelot na Republika Makedo-nija. Za{to toj diktat potsetuva na surova presu-da i zapoved, presuda nikoga{ neprifatena i so gnasewe otfrlena od makedonskiot narod. Vo bilo koja prilika da se slu{ne ili pro~ita, za Bukure{t ili Versaj, vo sekoe makedonsko srce se otvora rana, taga i bolka za ras~ere~enoto na-{e telo, za toplite domovi, ogni{ta, grobovi, nezgasnato ~uvstvo od nemawe na ona {to e odze-meno, a pred s#, od ~uvstvoto na nepriznatost deka si narod so svoe ime, istorija, kultura, tra-dicija, so svoja etni~ka teritorija i nacionalna samobitnost. Protiv nadvore{niot diktat koj se nametnuva i sega, vrz eden realno postoe~ki del od etni~-kata makedonska teritorija, treba da se povika siot makedonski narod, bilo kade da e, na op{to pomiruvawe za odbrana na makedonskata samobit-nost i dràvnost. 5. Od tie pri~ini, denes dràvno - politi~kiot establi{ment na Republika Makedonija ne moè da reagira sprema eden ili drug sosed so razli~ni sredstva i metodi. Mora da imame izgra-de-

Nikola Kqusev

144

na edinstvena filosofija na otpor i sorabotka so sosedite, politika na aktivno zbliùvawe, a ne na ekvidistanca - oddale~uvawe. Neodr`livo e sprema edni sosedi da imame toleranten odnos vo politikata, ekonomijata, kulturata, i poda-ni~ki da se odnesuvame, a sprema drugi, da soz-davame razdor i omraza. Istoriski site ~etiri sosedi bile na{i oku-patori. Vr{ele genocidna asimilacija na na{eto nacionalno bitie. Ottuka, sekoj podani~ki od-nos i tolerancija sprema nekoj, ra|a paterna-lizam vrz nas i novo ekonomsko i duhovno poro-buvawe. Tvrdeweto â&#x20AC;&#x153;nie sme bile edno, vo ista dràva sme ìveeleâ&#x20AC;?, pretstavuva o~ajni~ki krik i povik za novo porobuvawe. 6. Denes na Balkanot moè da postoi samo edna prifatliva teza, za da se razberat sosedite i tie nas, kako na{i neprijateli vo minatoto. Toa e strategija na razbirawe vo koja }e se vtemelat: pomiruvaweto, ìvotnoto egzistirawe i po~ituvawe na su{tinskata razli~nost vo am-bient na bliskost, kade se dopiraat kulturite, tradiciite, obi~aite, jazicite, verata i ekonom-skiot ìvot i interes. T uka ne stanuva zbor samo za politika na tole-rancija, razbirawe i solidarnost, tuku, pred s#, izgraduvawe na strast so qubov i po~ituva-we toa da se postigne.

Predizvici

145

Istoriskoto iskustvo na porazi, omraza i krv n# u~i da bideme upateni edni so drugi. Toa isto-risko iskustvo treba da stane dvigatel podvi`-nik za novi akcii, novi programi, novi viduvawa na idninata. oa }e ozna~uva idnina vo koja novite generacii T oslobodeni od hipotekite na nacionalisti~kite strasti, }e ìveat kako sosedi bez granici, {to go posakuva evropskata civilizacija. Ili pak, taa idnina }e bide utopija {to i ponatamu }e gi raskinuva srcata na narodite na Balkanot da ì-veat vo nespokoj. Moèbi eden den gnevot na na{iot narod }e se relativizira, }e se vrati spokojot i qubovta, samo ako Evropskiot dom gi otvori granicite sprema site na{i sosedi. Toa e i edinstvenata istoriska {ansa i realna alternativa na zbli-ùvawe na na{iot narod so sosedite vo odnos na podelbite, omrazite i vojnite. 7. Nie ìveeme vo vreme na golemi odreknuvawa, pri~ineti ~esto pati pod prisila ili obusloveni od niza okolnosti, ili pak, svesno naloùvani od nekoi na{i vlastodr{ci. e odreknuvame od S niza naviki, obi~ai, namet-nati ili prifateni ideologii. Se odreknuvame od nacionalni belezi, delovi od svojata etni~ka teritorija. Se odreknuvame od vred-

Nikola Kqusev

146

nosni sudovi i stilovi na ìveewe, so edinstvena cel, da stig-neme sre}no i daleku na svoeto ìvotno patu-vawe. Iako pri toa, odreknuvaweto pretstavuva najbolno ~ove~ko iskustvo. Za{to edinstvena al-ternativa na ova odreknuvawe e, kako {to veli M.Skot Pek, da se izostane od patuvaweto vo ìvotot. A mo`no li e da se odrekneme od samite sebe, od svoeto ime, od svojata krv, od biogeneri~koto vo sebe? Toa {to nekoj ni go nametnuvaat. Toa bi zna~elo zlostor, sopstveno istorisko i prirodno negirawe. Bi zna~elo ubivawe na samite sebe. 8. Nekoj ne turka, ni go svrtuva vnimanieto za àl, kon sopstvena samoironija, kako narod, kako nacija i dràva. So toa e preokupirana i oficijalnata tekovna politika. Taa politika uporno n# marginalizira da talkame vo bespa}e, ~ie tempo go nametnuvaat tu|i interesi. Bez nu`nata kriti~nost i sop-stvena strategija toa e neizbe`no. Zatoa se bara nacionalen konsenzus na site politi~ki i in-ventivni sili vo dràvata za utvrduvawe na bitnite nacionalni i dràvni interesi. Denes sekoja civilizirana dràva raboti na toa permanentno. Futuristi~kite studii imaat centralno mesto vo ekonomsko - tehnolo{kite i socijalno - politi~kite istraùvawa. Donesuva-weto na globalni, strate{ki celi na idniot raz-voj ne e i nemoè da bide privilegija na edna

Predizvici

147

gene-racija. Zatoa se bara kontinuirano generacisko istraùvawe so zada~a pokompleksno i po ses-trano da se sogleduvaat problemite vo sloè-niot i nemiren dinami~ki razvoj 9. rgnuvaj}i taka od jasni strate{ki opredelT bi, nema i ne moè da ima odreknuvawe od sopstve-niot pat na nezavisnata dràva koja, ve}e dla-boko e vtemelena vo na{ata svest. Za{to ne ja sfa}am kako zatalkano izgubeno sira~e. Taa ne e avtarhi~no zatvoreno trlo za tovewe stado za klanica. Ne sakame slepi patni-ci da talkaat vo bespa}e. Tuku naprotiv, sakame da go videme svetot na na{eto okruùvawe so svoj stil na razmislu-vawe, so soodvetna ekonomska i kulturna sodr-ìna na prezentirawe. amostojno da odlu~uvame za sopstvenata S id-nina, da bideme ortodoksno privrzani kon ne-zavisnata strategija na na{iot opstoj. I sakame od toj bogat rezervoar na svetskata demokratija, nejzinite pluralisti~ki vrednosti da stanat kreativno u~ewe na na{ata akcija vo na{ata prak-sa, vo preobrazbata na na{eto mislewe i od-nesuvawe. Z a toa sme sposobni, a dràvata, za sre}a, raspolaga so potreben interdisciplinaren nau~en kadar, koj moè uspe{no da ja izvr{i taa zada~a, dokolku postoi dràvna i me|upartiska politi~ka poddr{ka.

Nikola Kqusev

148

10. Toj proces bara i vreme i nova energija, i znaewe i mudrost. Dràvata treba da izgradi in-strumenti i mehanizmi za mobilizacija i sti-mulacija na kreativniot duhoven potencijal, koj slobodno }e razmisluva so nu`nata objektivna na-u~no kriti~ka skrupula. Samo na toj na~in, moàt da se otvorat mo`ni alternativni pati{ta za na{ata idnina. S ekoe zatvorawe vo ramkite na tesno par tis-kiot kadar koj e na vlast, zna~i zatvorawe vo siroma{en, limitira~ki krug na vizioneri, so visok rizik za pobrzo za~ekoruvawe vo idninata. N as treba da n# spojuva zaedni~kiot pogled kon idninata, zaedni~kite dràvni i nacionalni èlbi i interesi. Na toj na~in, sekoe odreknu-vawe od svoeto bitie, sekoe pazarewe za voz-vi{enite zaedni~ki interesi so bilo koi, doma ili nadvor, ne }e moè da dobie prostor. ]e se stesnat mo`nostite za kavgi i ucenuvawa. Pri-fatenite strate{ki opredelbi i celi so po-liti~ki konsenzus na site organizirani subjek-tivni sili vo dràvata }e stane javno dobro i so respekt po~ituvano od me|unarodnite institucii. o taa smisla, sekoj tekoven dràvno-poliV ti~ki establi{ment }e mora maksimalno da gi ostvaruva i po~ituva koncensualnite celi. ekoi od tie strate{ki celi, do kolku ne moè N so politi~i koncenzus da se postignat, dràvata mora da organizira referendum za nivno izjas-nu-

Predizvici

149

vawe. Tuka stanuva zbor, na primer, za takvi celi kakov {to e primerot so upotrebata na ja-zikot, teritorijalniot integritet, stapuvawe vo razni regionalni unii, sojuzi i sl. dokolku ne se istite ustavno definirani ili na drug na~in ut-vrdeni.

150

Nikola Kqusev

Predizvici

151

NOSITELI NA PROMENITE (Novi lu|e ili nostalgi~ari za minatoto)

Vleguvaj}i vo prvata demokratska vlada na Republika Makedonija, vo po~etniot pluralis-ti~ki period (1991), nie si rekovme: moème da bideme predvodnici samo ako odime prvi. Nie toa i bevme, a toa i sakavme. Zatoa go prifativme otvoreno predizvikot na golemite promeni, toj za nas vozbudliv predizvik, vo koj se rodi Ne-zavisnata Makedonska Dràva. Cenata na toj pre-dizvik be{e golema. Rizikot neizvesen. Pred toj istoriski i moralen predizvik, nie denes ne se gordeeme samo so uspesite, tuku i so nuèn respekt ja prifa}ame i objektivnata kritika za toj period. 2. Sovladuvawe na isku{enijata vo tranzitor-niot period, ekonomski isku{enija, politi~ki, so-cijalni, ispolneti so negirawe na eden vrednosen svet i izgraduvawe na nov, se u{te nedovolno spoznaen za na{iot specifi~en ambient, {to ba-ra prethoden odgovor na edno krupno pra{awe, a imeno, koj e subjektot na tranzitorniot proces? Koi se nositelite na promenite?

Nikola Kqusev

152

3. Efektite na promenite baraat politi~ka demo-kratija, koja se karakterizira so bogatstvoto na pluralisti~ki idei koi }e se preto~uvaat od slo-bodniot kreativen duh, {to }e ja izgraduva po-liti~kata sinteza na demokratijata vo zemjata. Toa ne moè da bide privilegija na edna poli-ti~ka partija, kako {to prethodno iznesovme, ili privilegija na edna li~nost. Posebno ne, vo na{ite uslovi vo koi vladeja~-kite partii raspolagaat so skromen, ako ne i siroma{en kreativen duh, poradi {to, namesto demokratija pove}e moè da inklinira kon to-talitarizam i funkciokratija. 4. M otorna sila na promenite vo izgraduvawe to na politi~ka sinteza na novite demokratski vrednosti kaj nas, treba da bide interdiscipli-narnoto angaìrawe na nau~niot potencijal, po-~ituvaj}i gi pluralisti~kite vizii i alternativ-nite viduvawa na idninata. P rocesot na istoriskiot premin vo na{ata praksa ne moè da dade celosni efekti, se do-deka se sproveduva odozgora pa nadolu, po logika na funkcionerskata struktura. Mo{ne zna~aen faktor za uspe{nost na pro-menite e masovnoto aktivirawe na site nositeli na promenite, a pred s#, tie organizirani odozdo-la pa nagore, koi se samite zainteresirani za us-pehot na tranzicijata.

Predizvici

153

5. Promeni }e ima toga{, koga nema da se sostojat samo od prigodnata koncesija na zainteresira-nata funkciokratija na republi~kata vlast, tuku kako {to veli Konrad (vo â&#x20AC;&#x153;Antipoliti~ki pre-dizvik), koga }e gi nosi napred edno op{testveno dvièwe, takvi lu|e, koi ne u~estvuvaat vo po-liti~kata vlast, koi nemaat politi~ki oboeni funkcii, koi ne se ovlasteni toa da go pravat odozgora, koi toa go pravat dobrovolno, samoini-cijativno, vo svoite zdruènija, koi se obvrzu-vaat na stranata od demokratskite osnovni vred-nosti i koi se sposobni da im ponudat novi spo-godbi na funkcionerite... Ova go iznesuvame od pri~ina, za{to tamu kade funkcionerite se gos-podari, nevozmo`no e da se zamisli deka moàt da postojat i opozicioneri, i tamu }e izostanu-vaat efektite. 6. T oa voedno zna~i, deka tranzitorniot period, periodot na promenite e kompleksen, mo{ne slo-èn. Toj bara i znaewe, i umeewe, i mudrost vo sproveduvaweto. Toa e dolgoro~en period na sa-moodreknuvawe, na li{uvawe od mnogu zadovol-stva, vo ~ie dvièwe se vklu~uva celata naci-onalna energija vo izgraduvaweto na sopstvenata idnina. K ratkoto iskustvo kaj nas pokaùva, deka ofi-cijalnite strukturi na vlasta ne gi po~ituvale vo dovolna mera iznesenite sugestii. êsto

Nikola Kqusev

154

pati spontano se vleguvalo vo toj proces, bez da se istraùvaat negativnite ekonomski i socijalni reperkusii, bez da se osmislat metodite i orga-nizacijata za postigawe pobrzi efekti, bez da se naru{uva socijalnata ramnoteà, relativizi-raj}i gi konfliktnostite na najmala mo`na merka. 7. Istraùvaweto na ovie fenomeni bara sestran pristap, za{to ìvotot e ve~en proces, ne postoi apsolutna dadenost, ne postojat ve~ni kriteriumi i dogmi vo op{testvenite mutacii. Nema apsolut-na vistina, taa e pove}estrana. O d druga strana, ne postoi apsolutna seg men-tacija, ve~no izdvoeni delovi. Postoi samo apso-lutna uslovenost, pri~inska kauzalnost, me|u-sebna povrzanost na prirodnite pojavi i ìvot-nite procesi, vo taa smisla, pred s#, povrzanost na op{testveno - ekonomskite procesi. Kolku pove}e se osoznaeni tie procesi vo real-niot svet na na{eto ìveewe, kako proekcija, ka-ko model i realnost, tolku povisoka }e bide efi-kasnosta, uspe{nosta i korisnosta na funkcio-niraweto na op{testveno - ekonomskiot sistem. stiot moè uspe{no da funkcionira samo kaI ko objektivna op{ta dadenost, odnosno kako sinteza na materijalnoto i duhovno bitisuvawe na sekoj poedinec, kako konkretna poedine~na cel i iskaùvawe, kako oddelna pragma i egzistencija,

Predizvici

155

vo po{irokoto negovo okruùvawe. Taa sinteza postoi objektivno, samo kako napliv na konkretni subjekti, na konkretno iskaàni interesi i uslovi. Od tie pri~ini, centralen problem za istraùvawe stanuvaat, ~ovekot so negovite celi, motiviranost, sposobnost, pret-priem~ivost i interesi. Negovata inicijativa treba da stane motorna sila vo razvojot i osnoven nositel na promenite: vo sektorot na sopstvenosta, rakovodewe i upra-vuvawe so procesite, vo domenot na tehnolo{-kite invencii i inovacioni procesi, kone~no i vo politi~kite i socijalni mutacii. 8. Istoriskata presvrtnica vo koja ìveeme e is-polneta so niza neizvesnosti i isku{enija. Nie kako generacija sme povikani da gi pobedime is-ku{enijata. A tie doa|aat toga{ koga ti e najte-{ko, koga se ~uvstvuva{ najslab i najosamen, bez poddr{ka i prijateli. Vo po~etnite godini (1991-1992) bevme sami so zloto {to ne demne{e: Jugo-slovenskata armija i krvavite zlostorstva vo voj-nata na porane{nite jugoslovenski prostori, kako i nejasno definiranite sosedi i so nametnati ekonomsko politi~ki blokadi. Sovladuvaweto na tie krupni ekonomsko politi~ki predizvici, baraat cvrsta opredelba i re{enost, kako i visoka emancipiranost i kul-tura, kako od sekoja li~nost, taka i od po{iro-koto negovo okruùvawe.

Nikola Kqusev

156

P ri toa, sekoja li~nost kako nositel na op-{testvenite promeni, treba da se nabquduva ne samo kako politi~ki i ekonomski subjekt, koj od-lu~uva, proizveduva i tro{i, tuku i kako subjekt koj go krasat civilizaciski vrednosti, vo smisla na kreator na duhovni vrednosti, vrz ~ija osnova op{testveno deluva i go zabrzuva procesot na promenite. 9. P red golemite istoriski zavoi ~ove{tvoto se-koga{ vleguvalo so novi viduvawa kon idninata, so nudewe na nova skala na civilizaciski vred-nosti, kako rezultat na kolektivniot ~ove~ki ge-nij, odnosno na negoviot kolektiven materijalen i duhoven kapacitet. P romenite pred koi sme ispraveni vo op{tes-tveniot, ekonomski i politi~ki sistem, lakonski {to se narekuva tranzicija, na tie promeni ne im prethode{e duhovna osmislenost, nitu kulturna, nitu nau~na. Vo niv se vleze spontano, patem da ka`eme, bez teoretski jasni postulati. Za{to, i nau~no, i socijalno politi~ki, i institucionalno i psiholo{ki bevme i s# u{te sme zate~eni, so nejasno dejstvo na vremenskiot faktor. 10. Tie promeni glavno se odvivaat pod palkata na nadvore{niot faktor, ~ie viduvawe, kultura i merki ne soodvetstvuvaat so na{iot materijalen i duhoven ambient. Pra{awe e kolku tie

Predizvici

157

odgo-varaat i na na{ite politi~ki opredelbi, vo kol-ku gi imame strate{ki utvrdeno, posebno tie oko-lu na{eto sosedstvo, kako i onie koi ni gi na-metnuvaat vo vrska so malcinskite odnosi, pod-metnuvaj}i ni kukavi~ko jajce pred me|unarodnite forumi prikaùvaj}i ja R. Makedonija kako ne-kakva multinacionalna dràva. Imaj}i go seto toa vo predvid, sosema e pri-rodno efektite od tie promeni i po obem i kvali-tet vremenski da zaostanuvaat. 11. Tuka se postavuva edno klu~no pra{awe: Dali ìveeme vo “bezvremenski svet”, kako {to svo-evremeno zboruva{e Prust, odnosno dali ìveeme vo sega{nosta ili vo minatoto, odnosno idnina-ta? Na ova pra{awe, nostalgi~arite za stariot sistem, po~naa poglasno da zboruvaat za minatoto kako ne{to nedosti`no denes. Ova ne e slu~ajno, ako se ima predvid, deka ~elnite kreatori i organizatori na na{ata id-nina se lu|e koi se napojuvale od kulturata na stariot sistem. Za mnogu od niv, nadeìte kon idninata se nejasni i ostanuvaat srame`livi ili mol~alivi nostalgi~ni me~tateli za minatoto. 12. Mnogu od niv Oblomovski se raspnati pome|u “beznade`nata nostalgija za minatoto” i “bezna-de`nata idnina”. Stravot od novoto i nepozna-toto ili poto~no, nesigurnata idnina {to gi ma~i, gi tera da gi svrtuvaat srcata kon minatoto.

Nikola Kqusev

158

Vo su{tina, toa se lu|e koi organski mu pripa|aat na minatoto. Te{ko tie da moàt da bidat motorna sila na promenite. Ima ne{to intimno {to leì vo prirodata na ~ovekot. Toj prvi~en grev {to go nosi kako teòk baga` vo svojata potsvest. Toa se lu|e, ne samo {to ja nosat kul-turata na stariot sistem, tuku i bile idejni nej-zini tvorci i borci vo sproveduvaweto, kako: me-hanizmi, instrumenti i katalizatori, ne{to {to stanalo vo nivnata svest navika, a vo na~inot na ìveeweto materijalizirana kultura. Nivnite odnosi kon lu|eto, kon rabotata, nivnata etika i moral i kone~no nivniot pogled na svetot se vte-meleni vo kulturata na stariot sistem. Tie se eklatantni paradigmi na taa kultura. 13. Vo pravo e G.Markes (vo romanot “Sto godini samotija”),koga veli, deka:”Edna od tragediite na ~ovekovata svest e toa, {to nie ne samo {to se se}avame na minatoto, tuku i kopneeme po nego... Toa e o~ajni~ki obid na ~ovekot, da se vrati kon stariot na~in na ìvot, da si ja vrati izgubenata nevinost”. Vo taa smisla, “pobedenoto vreme” (Prust), kako {to veli Xon Mak Gouen, vo pogovorot na isto-imeniot roman na G.Markes, egzistira vo edno mi-nato {to moè da se vrati samo so pomo{ na umet-nosta, poto~no so umetni~kata tvorba koja } e mu se sprotivstavi na haosot na sega{nosta. M e|utoa, vo praksata kolku i da e prisutna nos-talgijata, nikako ne moè da se vrati minatoto kakvo {to bilo. Ostanuva trajna nostalgijata

Predizvici

159

sa-mo vo na{ite ~uvstva, vo sekoja na{a qubov, kako {to vele{e Frojd. 14. Idninata bara izgraduvawe na nova kultura, nov svetogled i novi tvorci so nova ~ove~ka ener-gija, na znaewe, na umeewe vo formuliraweto na novi celi na op{testveno ekonomskiot razvoj, imanentni na promenite kon koi se stremi op-{testvoto. Stanuva zbor za izgraduvawe na novi krite-riumi, standardi i merki, nova filozofija i kultura na na{eto `iveewe, potpreno vrz iskus-tvoto i civilizaciskite vrednosti na onie zemji kon koi se stremime. ie premisi se u{te gi nemame izgradeni. No, ne T treba da se zaboravi vo toj proces na sozda-vawe na novi duhovni vrednosti, na postojnoto kulturno tkivo, na tvore~kata tradicija na na-{iot trudoqubiv ~ovek, {to so mileniumi se ta-lo`elo vo narodnata svest i materijaliziranite predmeti {to se prenesuvalo se do dene{ni gene-racii. Toa duhovno i materijalno bogatstvo go pretstavuva 'rbetniot stolb vrz koj }e se izgra-duvaat novi vrednosti na li~nosta kako slobo-domisle~ka, kreativno inventivna li~nost, vo us-lovi na demokratsko pluralisti~ki ambient. 15. Ispraveni pred golemite op{testveni promeni, so koi se napu{taat odredeni utopisti~ki postulati, se postavuvaat pra{awa za razre{u-vawe

Nikola Kqusev

160

od fundamentalna priroda, kako od teoret-ski aspekt, taka i od aspekt na organizacijata i upravuvaweto so op{testvoto. Stanuva zbor za izgraduvawe na edna celosna teorija na ekonomsko politi~kiot razvoj i teorija na op{testvenite sistemi i nivna povrzanost i uslovenost so promenite vo konkretno dadenite uslovi i o~e-kuvani mo`nosti na zemjite vo tranzicija i kon-kretno vo na{iot makedonski ambient. 16. Ne bi trebalo da imame iluzija, deka nasta-natite problemi }e gi re{i samo pilitikolo{-kata nauka i parlamentarnite diskusii. Tie pro-meni imaat dalekose`no vlijanie i dlaboko iz-viraat i me|usebno povrzuvaat akcii i reakcii vo site pori na op{testveniot ìvot. Toa i bara celosen i kompleksen pristap vo nivnoto istra-ùvawe i razre{uvawe, vo smisla na angaìrawe na niza nau~ni disciplini od op{testvenite na-uki (ekonomski, pravni, sociolo{ki, kulturolo{-ki), tehnolo{ko informati~ki i menaxerski dis-ciplini, od {irokata oblast na prirodnite nauki, s# do ekolo{ko bezbednostnite i psiholo{ko - estetskite nauki, ~ii kombinirani znaewa moàt da dadat optimalni efekti vo mnoguzna~niot op-{testven razvoj. Z na~i, stanuva zbor za takvi nositeli na pro-meni koi }e imaat integralno - diferenciran pristap na mislewe. A imeno, integralen, odnosno globalen, kompleksen pristap vo koj se istraù-vaat i se sogleduvaat sevkupnite celi na op{tes-tveniot, ekonomskiot i tehnolo{kiot

Predizvici

161

razvoj, od edna strana, a od druga diferenciran, odnosno poedine~en pristap, samo vo smisla na koristewe poodelni merki i ocenki so koi se iskaùvaat specifi~nite aspekti na samiot razvoj. Na pri-mer, : visinata na razvojnite stapki; nivoto na ìvoten, obrazoven, kulturen i zdravstven stan-dard; stepenot na ekolo{kata zagadenost, nau~-nite invencii i tehnolo{ki inovacii, politi~ko-demokratskite prava na ~ovekot, nivoto na pla-te`nata sposobnost na naselenieto i sl. 17. Bliskata istorija n# u~i deka od politi~kiot do tehnolo{ki determinizam koi go nametnuvaa sprotivstavenite sistemi i blokovi nu`no vode{e do redukcionisti~ki pristap, ~ija logika gi analizira{e op{testvenite pojavi ograni~eno, preku tesen horizont na oddelni nau~ni oblasti. Na toj na~in iskaànite preferencii ne davaa prava slika za sostojbite od sevkupniot op{tes-tven razvoj. Ednite gledaa mo`nost za razre{u-vawe na site op{testveno - ekonomski i tehno-lo{ki problemi preku politi~ko dràvniot avtoritet i nivnite eksponenti, drugite preku tehnolo{kite inovacii i kapital odnosot. I storijata pokaà deka i edniot i drugiot de-terminizam ne ja dava polnosta na efektite vo op{testveniot razvoj. Pri {to, politi~ko dr-àvniot determinizam, iskaàn preku mo} ta na ednopartiskiot sistem, kako politi~ko ekonom-ski i tehnolo{ki sistem propadna. A drugiot determinizam po~na da vklu~uva skala na

Nikola Kqusev

162

soci-jalni kriteriumi i solidarni preferencii, kako i priznavawe na vonekonomski rizici, pokraj eko-nomsko pazarnite kriteriumi i sli~no. 18. Od tie pri~ini, nositelite na promenite treba da baraat re{enie kako da se premostat sakanite `elbi za pobrz i pouspe{en premin na op{testveno ekonomskiot i politi~ki sistem, od edna strana, i izgraduvawe nova teorija, novi modeli na razvojot i nova kategorijalna aparatura, od druga strana, so cel soodvetno da se iska`uvaat specifi~nostite vo izgraduvaweto na noviot ekonomsko - politi~ki sistem vo na{ata idnina. Nesomneno toa se krupni obvrski pred nositelite na promeni vo vo ovoj kriti~en preminski period. ]e se premostat li uspe{no istite? Ima li dovolno razbirawe za izbor i mobilizacija na inventivniot duhoven kapacitet za nositeli na promenite kaj nas? Ili popusto }e talkame vo politi~kite manipulacii?!? Tuka se bara i mudrost i istoriska odgovor-nost i smelost da se prifati.

Predizvici

163

ODNOSOT KON INTELEGENCIJATA

1. Da se pi{uva za inteligencijata e mo{ne rizi-~en anga`man. Stanuva zbor za eden najinteresen misloven sloj vo op{testvenata struktura. Za nej-zinata dejnost ne postojat merlivi indikatori na aktivnosta, a sepak e prisutna vo site suptilni sferi na op{testveniot `ivot, bilo koga stanuva zbor za teoretskite potragi i otkrivawa na novi vizii, bilo vo prakti~nite aplikacii na kreativ-nite potfati. Od tie pri~ini treba da se pra-{ame {to podrazbirame pod poimot inteligencija, ili pokonkretno intelektualec, {to e negoviot povik, negovata preokupacija i mesto vo op{tes-tvoto? Denes vo teorijata se sre} avame so kva-litetna razlika vo definiraweto na takanare-~eniot obrazoven ~ovek i intelektualec. Moderniot obrazovan ~ovek, stru~wak, se raz-likuva od klasi~niot intelektualec vo evropska-ta tradicija, po toa {to se zema kako tehni~ar na znaewe i ne se razlikuva od drugite profesii. Toj vr{i opredeleni, propi{ani funkcii vo ram-kite na rabotnoto mesto, odnosno vo ramkite na naredbite {to gi dobiva. Se dvi`i vo eden frag-mentaren prostor i se iscrpuva vo svojata tesna stru~na operacija i zada~a. Intelektualecot se opi{uva kako ~ovek koj gi pre~ekoruva

164

Nikola Kqusev

propi{a-nite ovlastuvawa, koj posega vo ona {to ne e nego-va formalna zada~a ili rabota. Negovata preoku-pacija se povrzuva so odgovornosta na najop{t ~o-ve~ki plan i kako takov intelektualecot, odnos-no, kreativnata inteligencija se sfa}a kako so-vest, kako glasnik na etikata na odgovornosta, koja ja sledi i kaùva vistinata i toga{ koga taa nosi polza i toga{ koga taa im na{tetuva (Sartr). Vo periodot na ednoumieto gospodstvuva{e ideologija antagonisti~ki postavena kon inteli-gencijata, kako kon eliten sloj i kako potencijal-na opasnost za “vistinata” na sistemot. Okolu toj kompleks se utvrdi mitologija na “avangardata”, kako subjekt na vistinata ili mit na “partiskata linija”, kako konkretno dadena vistina. Pa ottu-ka, se determinira{e pozicijata na inteligenci-jata: taa (toj) ili }e mol~i ili }e ja afirmira “vistinata” na avangardata. Od druga strana, in-teligencijata na Zapad, onaa socio-filozofskata denes bega, kako {to veli Xon Djui od “konkret-nite sudovi za celite i sredstvata vo reguli-raweto na odnosite vo praktikata”. Dejnosta vo praktikata stanala vo su{tina inferiorna ra-bota, vo o~ite na ovaa inteligencija, odnosno praktikata biva potpolno omalovaùvana. Za taa inteligencija Xon Djui veli “znaeweto stanalo izdvoeno od rabotata (trudot n.z), teorijata od praktikata, umot od teloto”. No sovremeniot ama-rikanski sociolog i publicist Kristofer La{, so pravo }e kaè deka ova ne e edinstveno vi-duvawe na inteligencijata, koja tone vo skepti-cizam i nihilizam, tuku naprotiv, povtorno oì-vuva pragmatizmot kako objekt

Predizvici

165

na istoriskite i filozofskite studii i stanuva edna od svetlite to~ki vo inaku mra~nite sliki, koi davaat nekoja nade` da ima izlez od akademskiot }orsokak (vo negovata kniga â&#x20AC;&#x153;Revoltot na elitata i predav-stvoto na demokratijataâ&#x20AC;?). 2. Vo svetlinata na iznesenite gledi{ta za ulo-gata i mestoto na inteligencijata vo totalitar-niot sistem i vo sistemot na Zapad, bi sakale da go zadrìme vnimanieto na ovie problemi kaj na-{ata inteligencija vo odnos na na{ata idnina. Prisutna e ocenkata deka na{ata inteligencija e prepu{tena sama na sebe, frlena vo stihijata na sebezatvorawe. Taa e s# pove}e inferiorna pred mitskite strasti na politi~kite manipulanti koi s# pove}e go ispolnuvaat makedonskiot prostor. Inteligencijata kako dobrovolno da e turnata vo politi~kiot temen tunel i zamolknato ili mol~alivo ~mae, mesto teoretski da se vtemeluva i nau~no afirmira vozvi{eniot interes na ma-kedonskiot narod da ìvee vo samostojna dràva i po{iroko, da opstoi kako duhovno sploteno bitie, vrz odgleduvaweto i razvojot na sopstvenata kultura, istorija, tradicija i jazik. Vrz platforma na takva profetska opredele-nost, golemite Goce, Dame, ênto i Bra{narov se borele i ja predviduvale Makedonija kako samos-tojna dràva i spojno tkivo na balkanskite na-rodi. Kako pole na kulturen i, bi rekle, ekonom-ski natprevar. Toj dolg kon istorijata na na{iot narod, nu`no treba da go prezeme dene{nata makedonska

Nikola Kqusev

166

inte-ligencija i nikoj nema pravo da ja frla vo senka na zaborav ili vramuvawe vo tesnite interesi na nekoja partija, ili podani~ki da ja (se) stava vo sluâ&#x20AC;&#x2DC;ba na nekoja samonare~ena mesijanska uloga na li~nosti, ili kone~no, vo siroma{tvo na duhot na establi{mentskata propaganda. 3. Nie odbravme sekakva presija i manipulacija so inteligencijata, od bilo kade da doa|a. Ova od pri~ina {to ideolo{kata indoktrinacija i stavot {to se {iri so pomo{ na ednoumnite novinarski i kvazi nau~ni pera, koi bea ozloglaseni vo sis-temot za koi mislevme deka go napu{tivme sra-me`livo i mol~alivo, a nekade duri i otvoreno, agresivno pak se pojavuvaat. Toj proces stanuva s# pointenziven. Na{ite me-diumi i javni glasila so svoite otrovni dijatri-bi, s# pove}e nastojuvaat da gi uniformiraat na-{ite mislewa i idei. S# pove}e stanuvame zaro-benici na edna duhovna i informativna presija koja smisleno, dozirana n# â&#x20AC;&#x153;hraniâ&#x20AC;? so informacii za boèm spektakularnite uspesi vo triumfal-niot od na op{testveniot razvoj. Prikaùvaj}i go toj razvoj kako najuspe{na paradigma me|u zemjite vo tranzicija. I taka, kako boèm site dobrovolno da se soglasuvame so prikaànata idila i pokraj toa {to te`neeme kon op{testven sistem vo ~ija osnova leì tokmu idejata za pluralizmot, od-nosno pravoto na sekoj na nesoglasuvawe so se{to i streme` kon raznovidnost na idei. Ova e mo`no, za{to s# u{te starata nomenk-

Predizvici

167

la-tura so svoite metastazirani naviki, stilovi i metodi na rabota, ìlavo opstojuva vo na{ata krevka demokratija, ~ij pluralisti~ki duh s# pove}e splasnuva, a stravot od novo ednoumie od-novo zavladuva. 4. Raste spisokot na otfrleni makedonski inte-lektualci, prekrasni novinari, publicisti, koi re~isi, sekojdnevno se rotirani ili isfrlani od svoite rabotni mesta poradi neposlu{nost, sta-veni vo senkata na zaboravot. S# pove}e na scena izbivaat politi~ki puleni I mediokreti koi nas-tojuvaat da go uniformiraat na{eto mislewe. 5. Sekoj koj ne e zaveden so pesnata na muzite na “Golemiot” yidar ili iskaùva somne`, deka toj prikaùva prikazni “bez pokritie”, biva diskre-ditiran I èstoko napa|an: kako paranoi~en, his-teri~en, ili pak, kako fantamazgori~en emotivec, koj nema poim od politika ili pragmati~nost na momentot. Toa zna~i, treba da se slu{aat “prefinetite” govori, misli, sugestii, za vreme na razni sredbi, sve~enosti, promocii, festivali ili medijski in-tervjua, koi odnapred se izreìran teatar za samo eden vid publika, koja s# u{te e ortodoksna i saka da slu{a, pa duri da uìva vo matinejskite mu-abetewa so svojot mesija.

Nikola Kqusev

168

6. Od eti~ki principi, so entuzijazam aplaudiram na nedoverbata {to javnosta s# pove}e ja iskaâ&#x20AC;&#x2DC;uva sprema takvite pojavi i so revolt odbivame takov odnos sprema makedonskata javnost. Prepoznatliva e taa pokorna i posu{na inte-ligencija, koja do v~era be{e slepa i gluva za si-te zla {to dovedoa do ovoj haos. Mnogumina od tie lukavi itreci od redot na taa ispolitizirana in-teligencija, smetaa, a i s# u{te smetaat deka e {tetno i opasno da se pi{uva, zboruva i re{ava za vistinskite problemi na nacionalniot i dr`aven opstoj. Zarem toa ne e ramno na turkawe vo bezdna?!? A pritoa, mnogumina koi se profesi-onalno obvrzani da progovorat, denes uporno mol~at, ostavaj}i gi mediokritetite da ni ja kreiraat idninata. Ima i takvi, koi poradi dolgo mol~ewe, zatskrieni vo aglite na istorijata, zaboravile da zboruvaat, im zgasnal glasot, a se ukrasile so zvu~ni tituli. Golemite mol~elivci vo zatvoreni krugovi se pojavuvaat srede rasko{nite poroi od zborovi. Ona {to go ka`uvaat e dovolno inte-resno za u{te pove}e da me interesira nivnoto mol~ewe, kako {to bi rekol Konrad. Takvata mol-~eliva intelegencija koja dobrovolno se pot~i-nila na politikata, samata dobrovolno dobila paraliza na mozokot. Za{to mol~eweto, kako {to veli Galbrajt, e ekstremna forma na odbrana. Onoj {to mol~i, ve}e vo sebe se somneva, taka {to tvrdoglavoto mol~ewe vodi do bolno ispituvawe, do ma~ewe.

Predizvici

169

A onie so obmisla mol~elivci, zadovolni so statusot i svojata posmatra~ka uloga, ostavaat drugi isto takvi da zboruvaat, iako nikoj ne gi slu{a, za{to dosadile so svoite propovedi. Kade e krajot na molkot? Zarem u{te }e slu{ame, razni natrapnici da propovedaat za nekakva sloboda, demokratija i prava na ~ovekot, a vo su{tina sadisti~ki da gi zadu{uvaat tie vozvi{eni ~ove~ki vrednosti. 7. Ubavo e na{ite intelektualci da mol~at i da se distanciraat od dnevnite ideologii, da ne bi-dat vo kanxite na katadnevni propagatori na kon-jukturni idei i politi~ki stavovi. Da ne dozvolat otrovnoto seme na starite agitpropovci da vleze vo nivnata krv. Me|utoa, u{te poubavo e i sveto, tie da bidat borci za vistina, pravda i sloboda, kako {to bi rekol @ilien Benda (vo knigata “Predavstvo na intelektualcite”). No, koga se zamagluva vistinata, koga zgasnuva pravdata i koga se zadu{uva slobodata, sekoe mol~ewe na intelektualcite e predavstvo pred sovesta i narodot. Za{to vistinskiot intelektu-alec mora da protestira protiv site niskosti, duhovni padovi, moralni “slalomi”, duri i koga se motivirani “od spasot na tatkovinata”. Intelektualniot protest protiv takvite po-javi, treba da pomogne narodot polesno da gi pre-poznae nivnite nositeli, za{to tie se podzat-skrieni pod pla{ot na svojata mo} nad dru-

Nikola Kqusev

170

gite vo koj go izvr{uvaat ~inot na al~nost za materijalni dobra i politi~ka vlast. Pred tie vozvi{eni univerzalni principi i op-redelbi, na{ata intelegencija ne moè da se oglu{uva. U{te pomalku ne treba da potkleknuva i da bide trabant na razni vlastodr{ci, koi vre-menski se menlivi, a posebno, takvi ~ii dela nema da bidat zapameteni vo istorijata. Naprotiv in-telegencijata treba da se bori da gi demontira la`nite propovedi na ~elnite mesta. 8. Za àl s# u{te sre}avame zabrani i osudi na dela i moralen lin~ na avtori, a i davawe otkazi na rabotnite mesta. Zarem }e se sloìme so cinizmot vo na{iot vek, koga vo zabranite i osudite ~ovekot gleda{e uteha, kako {to bi rekla Nade`da Mandeq{tam: â&#x20AC;&#x153;Zabranata e svoevidna legitimacija i jas ja prifa}am kako ne{to zasluèno. Vo taa zabrana ima duri ne{to {to mi odgovara i laska.â&#x20AC;? (Vo vtorata kniga: â&#x20AC;&#x153;Se}avawa i razmisluvawaâ&#x20AC;?). Toa li e poukata koja treba da ja ostavime na na{ata idnina, na{ite deca? Takvata pouka }e bide za~in na novo truewe. }e bide me~ pod ~ie se~ilo }e padne na{iot tvore~ki duh i na{iot opstoj. 9. Toj sistem sozdade i duhovna policija na re-ìmot. Toa bea cenzorite vo razni komisii,

Predizvici

171

agit-propski, ideolo{ki, umetni~ki, nau~ni i sl. Pa duri stravot {to go nametnuva reìmot vnese i stroga avtocenzura kaj golem broj tvorci za da op-stojat, ako sakaat da ne bidat politi~ki maltre-tirani i ìgosuvani. Pritoa ne bea na cena krea-tivnite tvorci koi se sluàt so nau~ni metodi vo istraùvaweto, so svoi originalni stilovi i pravci vo umetni~koto oblikuvawe, vo kvalitetot i sodrìnata na deloto, vo objektivnata analiza i sl. Na cena bea onie i s# u{te se tie {to i sluàt na partijata na vlast ili go veli~aat genijot na kultot, mesijata, tatkoto na nacijata, odnosno onie koi ja proslavuvaat i vospevaat doktrinata na nivniot politi~ki sistem. 10. Za na{ite istori~ari, onie prepoznatlivite koi {to pi{uvaat po nara~ka, istorijata, onaa bliskata, ìvata, onaa na denot, neotspienata, pretstavuva specifi~en izliv, komedija vo ma-gijata na nekontroliranite misli na zborot. A is-tovremeno i tragikomedija od poslu{ni piloti na tu|i misli i interesi iskaàni od zagadeni usti, koi veruvaat vo sekakva izmama, vo sekoja spletka i laga za bezumno da ja vozveli~uvaat. 11. Kaj nas zaàl, s# trgnalo po inercija na starite maniri, na glorifikacija na prose~nosta, samo za da se zapazi kriteriumot na politi~kata pripad-nost na â&#x20AC;&#x153;tvorecotâ&#x20AC;?, ili da se privle~at nekoi ~ii dela potonale vo la`niot kosmopolitizam,

Nikola Kqusev

172

vo amorfniot gra|anski anacionalizam, bez grià za sopstvenata afirmacija na nacionalnite vrednos-ti. Takvi li~nosti i dela se glorificiraat, na-graduvaat, vospevaat do bezumie, do sramoten ~in na vozveli~uvawe. 12. S# be{e staveno vo slu`ba na pragmatizmot. Poleznoto na politi~kiot sistem ja odreduva{e â&#x20AC;&#x153;vistinataâ&#x20AC;?, toa se ocenuva{e za kvalitetno i ubavo. Dostojno za site nagradi i odli~ija. A kolku od tie trudovi denes se vo kantite za |ubre? Kolku mol~elivci se zadskrivaat vo svoite fotelji? A nekoi u{te se gromoglasni vika~i i denes vo redovite na duhovnata policija na pre-poznatlivi partii. 13. Na{ata knièvna i nau~na kritika e eklatan-ten primer za takvite pojavi. Kriti~arite kaj nas zamolknaa, prestanaa da otkrivaat novi tvorci, novi dela. Tie knièvni popovi go iskadija siot svoj temjan pred pametnicite na svoite kultovi {to samite gi sozdavaa, pa denes ostanaa zas-rameni za svoite ispeani lakrdii. Niv ve} e nikoj ne gi slu{a, za{to takvo kadewe gi true du{ite na tie {to vistinski knièvno sozdavale, a bile zaboraveni. Nekoi od taa prepoznatliva kamarila kriti~ari vospituvana vo sistemot na ednoumieto po~na odnovo nepre~eno da prodolùva vo stariot stil na vozveli~uvawe na ve}e vozveli~enite pa-radigmi na minatoto.

Predizvici

173

Taa kritika, samata sebe se ottu|ila so eden nerazbirliv elitisti~ki jazik, crpen od enciklo-pediskiot rezervoar, so cel samo da se vospeva i vozveli~uva deloto na â&#x20AC;&#x153;tvorecotâ&#x20AC;? koj treba da se glorificira. Kritikata mesto da iznesuva temat-ska, stilska, jazi~ka ocenka na obrabotenite po-javi i li~nosti, mesto da ukaùva na tendenciite na ispituvanite fenomeni, na na~inot na izra-zuvaweto na sredinata, na tipologijata na karak-terite i nivnite maski, taa stanuva ve{tarska kujna za vospevawe na duhovnoto siroma{tvo i izluzii na avtori na nekoj tematski imaginaren svet daleku od na{eto ìveewe, od edna strana i da ja vozveli~uva so nagizdeni plitki frazi na-{ata izgubena pripadnost, na{ata gromoglasna demagogija, taa bolna sega{nost, od druga strana. Taka se sozdava parakdoksalen odnos pome|u tematskata i duhovno-jazi~na golotija na deloto i nakontenata obleka so koja bez etika i profe-sionalen moral kritikata go ukrasuva. Tuka ot-sustvuva seto ona vozvi{enoto vo etikata na kri-tikata. Toj milosrden dekor {to go sozdava kritikata dvojno unakaùva: i deloto i tvorecot. Deloto ja razgoluva svojata nagizdena fasada, vedna{ {tom se pro~ita, a tvorecot za{emeten od folklornata glazura na kritikata, srame`livo strada vo svo-jata beznade`na darovitost. Se razbira, dokolku krvta na â&#x20AC;&#x17E;tvorecotâ&#x20AC;? ne e zatruena od sopstvenata narcisoidnost.

Nikola Kqusev

174

14. ]e moè li da ja vidime na{ata vrvna inte-ligencija da bide stoèrnik na novi alternativni razmisli, na novi programi? Ova poradi toa {to inteligencijata kako odgovorna mislovna struk-tura vo op{testvoto postojano treba da bide vo potraga po novi re{enija, po novi vizii za id-ninata. ]e moè li da se nadminat politi~kite strasti na nekoi infantilni mo}nici, koi vladeat so inprovizacii vo op{testvoto? ]e se premosti li jazot pome|u emocionalnata i moralna zaostanatost na na{ata mol~eliva in-teligencija i inventivnite kreacii na dobar del tvorci, za da stanat podvi`nici na golemite pro-meni vo ovoj istoriski premin? [to se slu~uva so na{ata inteligencija koja dobiva s# pove}e naobrazba vo obrazovniot sistem, a ima s# pomalku kriti~ki sudovi i ocenki za realnite sostojbi vo op{testvoto? Ili pak, gore kaànoto gi potvrduva ocenkite deka stanuvame s# pove}e op{testvo na zamolknata i za àl mol-~eliva inteligencija?!

Predizvici

175

S O D R @ I N A Vovedna bele[ka 5 Eden pogled [to otkriva 7 Sredba vo Letnica 17 Stariot propovednik 27 Verba i izmama 41 Prijateli i poroci 67 Sramot i stravot 77 Tragawe po izgubenoto vo nas 83 Paradoksi 91 Kade [to budaletinkite gospodstvuvaat, mudrite vo molkot umiraat, itrecite besramno se probivaat 99 Rasipni[tvo 103 Okolu t.n. univerzalno nasilstvo 109 Okolu fenomenot na mo]ta na li^nosta 115 Prifa}awe na predizvikot 135 Gnevot i odreknuvaweto 141 Nositeli na promenite 151 Odnosot kon inteligencijata 163

176

Nikola Kqusev

Predizvici

177

Nikola Kqusev PREDIZVICI - kniga prvaVERBA I IZMAMA (esei) Izdava~: “NAM” - Skopje Direktor: Margarita Nenovska Dizajn na korica: Aneta Gacevska Kompjuterska podgotovka: Jovana Ognenovska Korektura: Sla|ana To{i} Pe~ati: “NAM Print” - Skopje CIP – Katalogizacija vo publikacija Narodna i univerzi-tetska biblioteka”Sv. Kliment Ohridski”, Skopje 821.163.3-4 KQUSEV, Nikola Predizvici. Kn.1, Esei za verbata i izmamata / Nikola Kqusev, - Skopje: NAM, 2005 - 170 str.; 20 sm ISBN 9989-682-12-7 COBISS.MK-ID 60995594

178

Nikola Kqusev

Predizvici

179

Od istiot avtor: Poezija: 1. Antiteza, Makedonska kniga, Skopje 1994 2. Kamen Ostrov, Matica makedonska, Skopje 1994 3. Silata na zborot, Makedonska kniga, Skopje 1994 4. Grauntele de aur / selectie si postafata de Dimitri M. Jon; traducere: Dimitri M. Jon, Carolina Ilica, Bucuresti: Orient, Occident, 1985 5. Oda na zborot, Matica makedonska, Skopje 1994 6. Neizrteno seme, Matica makedonska, Skopje 1996 7. Re~nik na srceto, NAM, Skopje 2001 8. La Semence d'or, NAM, Skopje 2003 Esei: 1. Pogledi i promeni, Matica makedonska, Skopje 1994 2. Verba i izmama (esei), (Predizvici; kniga 1), Matica makedonska, Skopje 1997 3. Bessoni no}i, (Predizvici; kniga 2), Matica makedonska, Skopje 1998 4. Viduvawe (Predizvici; kniga 3), Matica makedonska, Skopje 2000 Roman: Lenman - hronika na edna mladost, NAM, Skopje 2003 Izbrani dela: 1. Izbrani dela - 6 toma, Matica makedonska, Skopje 2001 - Teorija i politika na ekonomskiot razvoj - Investicii: teorija - politika - ekonomika - Problemi na stopanskiot razvoj - Investiciono - razvojni problemi - Patot na makedonskata nezavisnost - Zlatno zrno