ЛЕНМАН - Никола Кљусев

3

Lenman

Nikola Kqusev

LENMAN

(HRONIKA NA EDNA MLADOST) (vtoro izdanie)

4

Nikola Kqusev

Lenman

5

Do mojot ~itatel, Sekoja li~nost vo tekot na svojot `ivot minuva niz mnogu nastani ispolneti so radosti i tegobnosti, so sre}ni i ta`ni migovi.

Dali tie nastani se predodredeni od sili nadvor od ~ovekovoto bitie, od negovata misla i akcija, dali se plod na Nevidliviot sozdatel, ili pak se svojstveni na dejstvieto na ~ovekot, kako i mo`en odraz na negovoto vnatre{no bitie, na karakterot, intimata, mislovniot sistem i negovoto dejstvuvawe vo praksata?

Izvlekuvame li dovolno soznanija i pouki od site nastani vo na{iot `ivoten pat?

Nekoi nastani n# vra}aat za da ja vospeat gordosta na na{iot sopstven pat. Da uka`at na na{ata avtenti~nost: vo herojskite podvizi, humanite dela, qubovta i ~ovekuvaweto.

6

Nikola Kqusev

Drugi nastani go vtemeluvaat vo na{ata memorija seto ona koe{to sme go nau~ile kako pouka od dopirot so bolkata, stradawata i makite vo tragi~niot prevez {to n# pritiskal, ili pak od pregratkite na svetlosniot izblik vo sre}nite migovi i radosni pomini.

Na krajot, nekoi slu~uvawa go zbogatuvaat i oblagoroduvaat na{iot um, go pro{iruvaat fondot na na{eto znaewe, za da im pristapuvame na na{ite idni postapki i dejnosti so pogolemo poznavawe i ve{tina.

Ne navleguvaj}i vo filozofskite tolkuvawa na ovie fenomeni, }e prepu{time sekoja li~nost sama da si dade objasnuvawe za sebe.

Aktivnostite i nivnata uslovenost, pojavnite manifestacii i vremeto na nastanite, nivniot intenzitet vrz fizi~kiot i duhovniot `ivot na li~nosta, seto ona {to vo migovi na sonuvawe, imaginacija, meditacija i predodreduvawe, ili kreativni proekcii {to se slu~uva vo `ivotot na li~nosta, lakonski go narekuvame ~ove~ka sudbina.

Pritoa, taa ne e odnapred dadena, sekoj e graditel na svojata sudbina. Ne o~ekuvajte deka nekoj drug }e ja predodreduva i gradi va{ata sudbina.

Sekoj ~ovek li~no e graditel, nositel i uriva~ na svojata sre}a, na svoite radosti i zadovolstva, na svoite tegobi i stradawa, na svojata sudbina. I samiot toa go ~uvstvuva vo svojata du{a. Radosnite i tragi~nite migovi objektivno, nadvor od nas ne postojat. Tie se vo nas. ^ovekot mo`e edinstveno da gi po~uvstvuva vo ispolnuvaweto na su{tinata i celite na negovoto postoewe.

Sekoj ja nosi do krajot na `ivotot papo~nata vrpca na svoeto ra|awe, so site svoi belezi.

Lenman

7

Na{eto poteklo e od ist vrutok, istrelana od maj~inata utroba no, sekoj se bori i stremi kon postigawe na sopstvena cel vo `ivotot. Vo sekogo od nas e otelotvoren duh, vo sekogo strada i se raduva su{testvo, vo sekogo Spasitelot se raspnuva. I pokraj toa {to nie mo`eme da se razbereme eden so drug, sepak, sekoj od nas mo`e najdobro da se protolkuva samo sebesi (Herman Hese). ]e go prepu{tam tolkuvaweto preku hronikata na edna mladost, niz `ivotot na edna paradigmati~na li~nost koja }e progovori za onie slu~uvawa i nastani {to minale niz protivre~nosti i tegobnosti vo negovite detski i mlade{ki dni, koi sozdavale golemi bolki, radosti i predizvici vo negoviot `ivot.

Pritoa, negovoto iskustvo ne e edinstveno, za{to i drugite akteri vo prikaznava bile pogodeni od neizbe`noto, sudbinskoto vo `ivotot i gi nosat site radosni i tegobni migovi vo sebe.

Bilo toga{ koga gi obzemala ludata hrabrost pred smrtniot predizvik ili toga{ koga gi pokrivala senkata na malodu{nosta i stravot. Ili pak, koga idili~noto vospituvawe se sudiralo so praktikata i nastapuvalo golemo razo~aruvawe.

Vo ovaa hronika na mladosta, }e se sretnat i takvi egzemplari koi poradi nivnata indolentnost i malodu{nost vo `ivotnite nastani, potonale vo svojata ni{to`nost.

Nivnoto prisustvo folklorno ja zbogatuva hronikata na edna mladost: nemirna, burna, revolucionerna i tragi~na, vo slu~ajot `ivotnata hronika vo mladosta na Lenman i negovata generacija, a me|u niv posebno: Postol, Bor~e, Mi{ko, Bla{ko... Toa e periodot vo ~etiriesettite i

8

Nikola Kqusev

pedesettite godini na minatiot vek. Period ispolnet so dramati~ni nastani vo nacionalno-socijalnoto, ekonomsko-politi~koto i psiholo{koto bitie na na{iot narod.

Veruvam deka vo toj period i vo tie uslovi Lenman ima mnogu dvojnici. Ne samo vo Tuzlin, tuku i vo mnogu drugi gradovi. Tuzlin mo`e da bide sekoj grad vo Makedonija.

So mojava prikazna jas drugaruvav vo nerazdelen dopir tri godini. A edna godina se nao|a{e vo racete na pove}e moi prijateli ‡ literalni tvorci, koi vo delovi ili celosno vo rakopis ja pro~itaa, me|u koi: Mateja Matevski, Ta{ko Georgievski, Paskal Gilevski, Svetlana Hristova Joci}, Tome i Tamara Arsovi i ~ii zabele{ki i sugestii go oblagoroduvaa mojot napor. So ~uvstvo na vnimanie im ja iska`uvam mojata blagodarnost.

Pove}e od blagodarnost zaslu`uva mojata sopruga Nade`da i }erkata Margarita koi budno bdeeja vo oblikuvaweto na ovoj roman.

Od avtorot

Lenman

9

1 Eden oktomvriski den son~evite zraci nayiraa niz razredenite beli oblaci dodeka opu{teno se odmorav na edna klupa vo Gradskiot park. Sonceto skr`avo me gree{e, a blagiot veter tivko me miluva{e.

Vo mir, spokojno meditirav za ubavite pomini vo mlade{kite godini, koga tancuvav na terasata na “Kermes” vo sabotnite i nedelni ve~eri i frlav zavodlivi pogledi kon ubavite devojki. Nostalgi~no me vra}aa spomenite koga vodev qubov vo polutemnite kve~erini niz patekite na prostraniot Skopski park. Vo negovite pregratki $ go podariv prviot bakne` na mojata idna sopruga.

Razmisluvav kolku tajni krie parkot. Kolku bakne`i i devstveni solzi. Kolku trepeti na vqubeni srca. I na kakvi sladostrastni migovi be{e svedok.

10

Nikola Kqusev

Taka meditiraj}i edna misla me povede vo druga nasoka. Po~nav da razmisluvam za edna li~nost, koja mnogu me interesira{e i sekojdnevno ja okupira{e mojata misla. Li~nost koja me vra}a{e vo minatoto koga drugaruvavme, koga me~tite n# nosea da gradime nov stil na `iveewe, za razlika od toj vo koj se nao|avme.

Tie me~ti n# nosea vo drugi mentalni prostranstva. Vo barawe na nova socijalna i politi~ka sostojba za razlika od mra~niot fa{isti~ki sistem. Sonuvavme za sloboda i od ranite mlade{ki godini se organiziravme za borba protiv toj sistem na teror i smrt. @edno gi prifa}avme novite horizonti za promena na op{testvenite odnosi: za pravda, ednakvost i sloboda, bez ugnetuvawe i eksploatacija. Taka bevme vospituvani i zatoa razmisluvavme so idili~ni ~uvstva za napu{tawe na tradicionalnite normi na odnesuvawe, so naso~uvawe kon prifa}awe na novi vrednosti.

Bevme premnogu mladi i ne navleguvavme vo toa kolku razbirame, kolku `rtvi baraat i kakvi reperkusii nosat tie promeni. @iveevme vo svetot na promenite. So opivno ~uvstvo na predadenost i strast gi idealiziravme nositelite na tie promeni i smelo ~ekorevme pod znameto na antifa{isti~kiot front vo narodnoosloboditelnata borba za nacionalna sloboda.

Lenman

11

2 Spokojno odmoraj}i se, go podignav pogledot kon neboto i vidov razigrana borba na alovo `olti lisja nad mojata glava. Veterot si poigruva{e so niv. Tie ta`no pa|aa. Mrtvite lisja plovea po ezerskata {ir vo parkot. Nemilosrdnoto struewe na veterot i studenata voda gi ponese kon Vardar.

Kade e sega nivnata treperliva igra i nivniot naso~en pogled kon nebesnata {irina?

Kade is~ezna nivnata mladost, {to ja mie{e utrinskata rosa i gi odmora{e o~ite na lu|eto so nivniot zelen sjaj?

Sega tie plovat niz vodnite tekovi. Mo`ebi se pogrebani i gnijat vo re~nata tiwa? Nekoi mo`ebi }e stignat do Beloto More, poneseni od nostalgijata i kopne`ot po rodnata zemja.

Ostanaa ogolenite granki na visokite stebla da taguvaat po nivnata bakarno `olta obleka. Go

12

Nikola Kqusev

nema ve}e {umoleweto i treperlivite ve~erni igri niz koi preletuvaa jata ptici.

A ete, tamu dolu, gradskite ~ista~i gi sobiraat na kupi{ta tie {to ostanale i sega potpaleni sogoruvaat vo ~adot. Mnogu od niv se borat niz ~adot i begaat od jazicite na plamenot, baraj}i sloboda vo nebesniot prostor.

Ostana samo pepelta od niv, {to mi ja posipuva oblekata i me pravi pomalku nata`en vo osamenosta.

Po kratko vreme tivkiot veter go odnese ~adot kon zapad. Sonceto se ka~i za osten, se otvori ubav den.

Pred mene se rasposla dekor na esenski folklor od razni boi.

Vo toj uspokojuva~ki dekor, gi zdogledav kako opu{teno, bez ritam vo ~ekorite, gi vle~at svoite noze, zaneseni vo diskusija moite ~etiri dobri drugari: Qup~o, Angel i Riste, a so niv i najmiliot drugar koj so netrpenie sakav da go vidam.

Toa be{e Lenman. ^ovekot {to ja ispolnuva{e mojata qubopitnost. Sega koga toj se vrati od daleku, napoen so novo znaewe i kultura, ja anga`ira mojata misla, da razberam od nego pove}e nastani od vremeto na na{eto detstvo, a osobeno za negoviot mnogu interesen `ivoten pat vo mladosta. [egovitiot Qup~o po~na da gi prika`uva svoite vicevi za Stojanka, prijatelka na mnogu zanaet~ii vo kumanovskata ~ar{ija i za Stojan~o koj{to zagri`eno se vratil od pe~alba, za da razbere kako si pominuvala Stojanka so mnogute zanaet~ii vo ~ar{ijata.

Riste ne zaostanuva{e zad Qup~o vo prika`uvawe {egi. Toj mo{ne slikovito raska`uva{e, so

Lenman

13

sugestivni grimasi i ritmi~no dvi`ewe na racete, so vkus na blaga smea.

So Lenman i Angel povedovme razgovor za aktuelnite op{testveni problemi. Tie nate`nale kako mora i ja preokupiraa mislata na sekoj gra|anin. Razgovorot po~na da se v`e{tuva. Ni se pridru`ija i Qup~o i Riste. Nekoi po~naa da zboruvaat so povi{eni glasovi. Se po~uvstvuva zagri`enost kaj site. Riste go pra{uva Qup~o zo{to taka brzo se zatvoraat najgolemite fabriki vo zemjata, a ti kako stopanstvenik znae{ kolku samoodrekuvawe treba{e da se izgradat?

Angel u{te pozagri`eno pra{uva, kako }e se razre{uva visokata nevrabotenost koja se ka~uva nad 350 iljadi, a brojot na tehnolo{kata nevrabotenost raste na 80 iljadi? Qup~o gi svitkuva ramenicite, nema odgovor. Toj go svrtuva vnimanieto na niskite plati i zamrznatite penzii, kako nie penzionerite }e izlezeme na kraj so malite zamrznati penzii? Za~udeno site pra{uvaat, a odgovori nema. Samo pretpostavki i naga|awa.

Lenman go podigna svojot te`ok pogled i siot zamislen uka`a na razornite posledici vo na{eto stopanstvo i nemo}ta na zemjata da izleze od ma|epsaniot krug na visokata stranska zadol`enost, koja nikako ne opa|a od skoro edna i pol milijarda dolari vo uslovi na visok platno-trgovski deficit od nad sedumstotini milioni dolari.

Ekonomskata kriza i nesposobnosta da se organizira brz izlez od istata, ja turka zemjata vo ekonomski haos. Me|u politi~kite ~elnici na makedonskite partii, ludilo od omraza, bezbroj aferi, grabe`i.

14

Nikola Kqusev

Od druga strana. agresija vrz teritorijalniot integritet na zemjata. Predavstvo, desetici `rtvi na bezbednosni organi, braniteli na Tatkovinata, nasilstva i obes~estuvawe na majki i sestri, pale`i, urivawe na kulturni spomenici i `iveali{ta na naselenieto, kidnapirawe na mirni gra|ani, kako i na na{a teritorija, i {to u{te ne!

Vo toj strav, neizvesnost i beda {to masovno go opfa}a i pritiska narodot, dr`avata se sudira so raspojasano, neodgovorno rasfrlawe na sredstva na edna mala svita preku no} zbogatena i so niv zbratimena edna neiz`iveana politi~ka i dr`avni~ka vrhu{ka, koja saka da imitira rasko{ni, glamurozni balovi, seansi i poseti na mondenski letuvali{ta.

Stranicite na pe~atot se polnat so tie veseli, zabavni sredbi, prika`uvaj}i obleka od galerijata na najnovite modni kreacii, skap nakit, {minki i frizuri. “Pa toa, dragi moi drugari”, re~e Lenman, ne se sre}ava vo najbogatite zemji denes.

Se v`e{ti razgovorot me|u nas. Ne se gleda{e krajot na diskusijata.

Lenman so rezignacija na krajot re~e: “Kolku e ispolitiziran na{iot osiroma{en ~ovek? Kolku nervi gubi i se jadosuva, koga gleda vakvi nekontrolirani pojavi?!”

Lenman

15

3 Ja prodol`ivme pro{etkata niz parkot so zagri`eni lica. Vo tie migovi Qup~o vnese vedrina prika`uvaj}i novi vicevi. So niv ni se vratija i nasmevkite na licata. Jas se svrtev kon Lenman za da mu ka`am deka sakam nasamo da se sretneme.

Toa kaj nego predizvika qubopitstvo i me pra{a: ‡ Za koi problemi }e diskutirame?

So doza na seriozna sugestivnost mu odgovoriv: Za eden `ivoten pat, {to }e vleze vo tajnite na intimata na edna li~nost, da progovori za svojata mladost.

Lenman blago se vozbudi kako da nasetuva{e ne{to, gi stegna vilicite i so malku iznenaduva~ki pogled, niz zabite progovori: ‡ A koj e herojot vo taa prikazna?

Mu odgovoriv spokojno, so siguren pogled kon nego:

16

Nikola Kqusev

- “Bi sakal Ti da bide{ toj. Jas }e te pridru`uvam. Nie imame mnogu zaedni~ki ne{ta koi n# vrzuvaat, vo semejstvata na na{ite roditeli, vo detstvoto, vo {koluvaweto, a osobeno tvoite tegobni i radosni migovi niz koi minuva{e vo mladosta”.

Lenman me pogledna so predumislena nedoverba.

Ja podotvori ustata i vidov niz rumeniloto na usnite ne~ujno mu se lizna skriena nasmevka. Pokraj toa, zabele`av, nego go izdade i topliot blesok vo o~ite, deka }e prifati razgovor.

Lenman se soglasi i predlo`i za utredenta, vo nedela pretpladne da se sretneme na kejot na Vardar.

Gledaj}i go podolgo dodeka toj razmisluva{e vo sebe, si rekov: “Eve eden ~ovek koj e sre}en. Od kade da go pogledne{, od sekade negoviot pogled te pregrnuva, te polni so vedrina. Vo negoviot govor kako da slu{a{ akordi na zanesna melodija. Vo seta serioznost {to nate`nala na negovoto lice, postojano krade{kum polzi {armantna nasmevka.

Dve dlabnati linii nad gustite ve|i go krasat mermernoto ~isto ~elo bez br~ki i {epotat za razbranuvana misla na cvrst karakter.

Gleda{ pred sebe ~ista, rusti~no oblikuvana li~nost, za koja }e re~e{, toa e ~ovek koj minal niz maki i stradawa, no znael i da `ivee.

Toj krotko me pogledna so pitomite krupni crni o~i i pra{a: ‡ Od kade ti e ovaa ideja Postole?

Mu rekov: ‡ Lenmane, ti ima{e ispolnet mlade{ki `ivot, bogat so iskustvo. Minuva{e niz mnogu predizvici,

Lenman

17

protivre~nosti i tegobnosti. Tvojata mladost e paradigma na hrabrost, po`rtvuvanost i pripadnost ispolneta so patriotsko ~uvstvo. Ti sekoga{ vleguva{e vo novi predizvici. Vo svojata u~ili{na generacija be{e predvesnik na novi idei. Tvoeto prisustvo vo sekoja sredina pobuduva{e interes, qubopitnost, ~uvstvo na po~it.

18

Nikola Kqusev

4 Be{e nedela. Stanav porano. Kako obi~no brzo se podgotviv i go ~ekav utrinskoto kafe da go ispijam zaedno so soprugata Blagorodna. Taa ve}e i pojadokot go podgotvila i go servirala.

Izlegov raspolo`en od doma, go zapaliv avtomobilot i trgnav kon kejot na Vardar. Bev mnogu qubopiten za sredbata {to me o~ekuva{e.

Go parkirav avtomobilot vo edna sporedna ulica vo centarot na gradot i pe{ po ulicata “Ohridska” izlegov na kejot zad zgradite na Vladata. Toj ansambl na moderni zgradi izdignati po zemjotresot stana omrznato mesto na gra|anite.

Vo niv be{e sedi{te na Centralniot komitet na Sojuzot na komunistite, kade {to se re{ava{e sudbinata na makedonskiot narod.

Minuvaj}i po “Ohridska” zabele`av lu|e vo prazni~na obleka. Se sobira{e narod pred Soborniot hram “Sv. Kliment Ohridski”. Veseli

Lenman

19

lica na strojni mlado`enci vo crna sve~ena obleka nakiteni so svadbeni simboli na gradite i nevesti so dolgi beli nevestinski fustani, {to se vle~at po plo~nikot, ~ekaa da zavr{i bogoslu`bata, i edni po edni da vlezat na ven~avawe.

Bogoslu`bata se oddol`ila. Velat koga ~inona~alstvuva Arhiepiskopot, obi~no se docni. A toj denes ostanal da ven~ava eden od parovite.

Na krstosnicata “Ohridska”, i bulevarot “Partizanski odredi”, `ena so malo dete podava raka za milost. Taa `ena po~esto ja gledam na istoto mesto. Podolu nekolku mali romski deca preku prozorcite na avtomobilite, isto taka, baraat milost. Dodevaat i go popre~uvaat soobra}ajot. Na de`urniot policaec ne mu pre~at. ^udna solidarnost.

Minuvaj}i niz ulicite go krenav pogledot i spokojno so blagost go primiv jasnoto sino skopsko nebo.

Be{e sve`o i vedro vreme. Vo vozduhot se ~uvstvuva{e mirisot na zrelite divi kosteni koi ta`no pa|aa na trotoarite na ulicata “Ilindenska”, niz koja od dvete strani se protegaa {iroki stebla na kostenovi drvja.

Kupiv vesnici, eden nedelenik i se upativ kon kejot na Vardar da se sretnam so Lenman. Toj ve}e pristignal. Trgnavme kon parkot. Veterot od Vardar stanuva{e s# postuden. Gi zarumeni na{ite lica.

Od sprotivnata strana na kejot, se razdol`ila citadelata “Kale”, zad ~ii yidini se krijat mnogu tajni na vladeteli niz vekovite. Mnogu od niv po~ivaat tuka. Me|u niv e i rimskiot vladetel Justinijan Prima.

20

Nikola Kqusev

Ako ne po drugo, ovoj gradona~alnik barem }e se zapameti po sreduvawe na del od vnatre{niot prostor, so izgradeni alei za {etawe, klupi za odmorawe i ne{to malku zelenilo. Taka ovoj prostor stana prijatno {etali{te na mladite i turistite koi go posetuvaat Skopje.

Vo nedelnite denovi, obi~no vojnicite od kasarnata “Ilinden”, tamu im gi podaruvaat bakne`ite na vqubenite devojki.

Navlegovme dlaboko vo diskusija so Lenman.

Toj cela no} rabotel i mi dade ot~ukani tezi, cela hronika za negoviot `ivot vo mladosta.

Bev prijatno iznenaden. So voshit go primiv i po~nav da go ~itam. Mu se zablagodariv za naporot.

Posaka polovina godina, tamu nekade do krajot na april slednata godina, potesno da sorabotuvame, okolu dokumentiraweto na site nastani.

Dvi`ej}i se po kejot na Vardar vo gorniot del od parkot, prepoznav mnogu mladi rabotnici so svoite semejstva. Tie so vnimanie me pozdravuvaa.

Eden raboti vo “Ohis” mu ka`av na Lenman.

So drugiot se sretnav vo fabrikata za ~okolada “Evropa”, ili mo`ebi, toa be{e vo Skopskata pivarnica, kade odr`av edno predavawe. Eden drug so dve de~iwa i so soprugata si igraa vo parkot.

Nego dobro go poznavam. Mi se pridru`i na eden golem miting, saka{e da se zapoznae so mene.

Tie mladi lu|e radosno se voshituvaa na nedelnoto utro. Plamnati od sonceto, smireno se odmaraa i fizi~ki se opu{taa, vo eden vid zaedni~ko semejno zadovolstvo.

Na tie mladi lu|e-rabotnici im ostanuva samo nedelata za odmor, da gi zaboravat svoite

Lenman

21

gri`i, da go opu{tat svoeto nabr~kano ~elo, da gi odmorat svoite umorni o~i pod namurtenite ve|i od bdeeweto nad ma{inite. Da se oslobodat od te{kite sekojdnevni gri`i {to gi pritiska nema{tijata poradi nisko plateniot trud. [etaj}i po kejot nenametlivo intimno se vpu{tivme vo se}avawe na palavite detski igri niz sokacite vo Tuzlin. Nasmevnato vo {ega go pra{av Lenman za “bitkite” so prakici po okolnite beli i crveni ridovi, koga eden kamen te udri po ~eloto i celiot raskrvaven padna? ‡ Da, ete u{te imam luzna na ~eloto. Toa be{e silen udar so golemi bolki. ‡ Se se}avam i na natprevarite so magariwa po zelenite livadi, koga mojot Marko be{e pobednik.

Da, taka be{e. Ama zatoa pak, rekov: ‡ Site drugar~iwa mi priznavavte, deka jas bev pouspe{en vo loveweto ribi po plitkite letni vodi na Golemata reka.

Potoa, se potsetivme na stravot od vojnata i terorot od fa{isti~kiot re`im, golemata nema{tija i te{kata sudbina koja n# spojuva{e vo detstvoto i mladosta.

So neskrieno zadovolstvo mu se obrativ: ‡ Moj Lenmane, vo mlade{kite dni, ti be{e podvi`nata motorna sila, niz ~ija energija plovevme site drugari. Vo tvojot nemir zree{e mislata za pravda na neza{titenite, mislata za ednakvost na pot~inetite i osiroma{enite, mislata za sloboda na porobenite. Ti be{e povik za bunt na ugnetenite.

Be{e stradalnik i opean, poni`en i vozveli~en, be{e lovec i ulov. Ti vo himnata na `ivotot, tegobnostite vo radost gi ponese.

22

Nikola Kqusev

5 Dojde vreme za ru~ek. Se razdelivme so doverliv pogled. Toplinata na pogledot zboruva{e deka }e istraam vo sorabotkata.

Mu vetiv na Lenman deka objektivno }e gi prika`am nastanite vo negoviot `ivoten pat, hronikata na edna mladost.

Pritoa mu ka`av, za edno moe ~udno prividenie {to ovie denovi mi se pojavi.

Edna no} mi se slu~i da sonuvam: temen, prazen prostor potonat vo ti{ina, kade {to jas za{emeten tragav i barav i od nekade slu{nav glas i prepla{en, silno viknav: “Toj sum {to go baram tamu jas.”

Da, se najdov vo tebe. A ti kako da sum jas, se dr`i{ cvrsto faten za mene. Si vlegol vo mene, vo mojot `ivot, vo mojata misla, te~e{ vo mojata krv, `ivee{ so mene, za mene. Isto kako da se gledam vo ogledalo: se vrtam na levo, na desno i ti se vrti{;

Lenman

23

se murtam, se smeam, namignuvam i ti istoto go pravi{. Vozbuden glasno izvikav: Toj vlegol vo mene, vo mojata du{a. Misli, `ivee vo mene.

Pa toa sum jas. Jas sum toj {to be{e ti vo mene.

I si rekov: nema ni{to ~udno, nerazbirlivo.

Ti postoi{, za da `ivee{ vo mene. @iveam za da te ima tebe.

Ti ne bi bil toj: da misli{, da raboti{, da postoi{, ako ne si vlezen vo mene: vo mojata utroba vo moite noze i race, vo mojot mozok, ednostavno ako ne postojam jas.

Vo toa ~udno prividenie, vo toj sonliv zanes, dlaboko tainstven, a sepak, realen, nekoj mi {epna: da se nafatam da pi{uvam za tebe, za tvojot `ivot, tvoite tegobnosti i radosti koi prostrujuvat niz mene. I ako ti ne se otkrie{, ne ka`e{ s# za sebe, toga{ toj {to go baram jas vo sebe, }e progovori za tebe.

Lenman vozbuden od moeto iska`ano prividenie se vrati, me zadr`a, i intimno mi se ispoveda: ‡ Razmisluvaj}i za site slu~ki i nastani vo minatoto, {to ti gi bara{, sno{ti rano se razbudiv, silno potresen.

Upativ voznemiren pogled pred sebe, okolu sebe, sakav i vo sebe da poglednam i samiot sebe da se vidam: dali liceto mi pobledelo, dali usnite mi pomodrile, dali treperat. No, ne mo`ev.

Barav ogledalo, go nema{e.

Rekov, {to be{e taa sila {to me potrese?

I razbrav, toa minatoto se vratilo vo mene.

Me obzelo. Toa nesakano, grozno minato.

24

Nikola Kqusev

Pobarav da izbega toa minato od mene, ednostavno da se povle~e, da go snema. Senka na zaboravot da go progolta.

No, za `al, nikako da is~ezne. Zatoa posakav: ovie slu~uvawa, ovie nastani da gi o`iveam, da im go vratam duhot i smislata, so edno silno, bi rekol divo zna~ewe, no devstveno ~isto. Za{to gi nosev vo tainstveniot svet na moite ~uvstva i vo tegobnite bolki i stradawa, i sre}ni, radosni migovi, gi ~uvav, gi kriev vo tajnite na moeto srce.

Ete, sega doa|a silna `elba da gi sublimiram `ivotnite nastani, site rasprskani slu~ki vo detstvoto, vo mladosta da gi prika`am, da im dadam edno simboli~ko zna~ewe na nekoi fenomeni vo razni fazi na nivnoto pojavuvawe kako: palavost, oddadenost, herojstvo, po`rtvuvanost, poni`enost, ma~eni{tvo, stradalni{tvo i na krajot kako feniks odnovo o`ivean tvore~ki duh.

Od dlabo~inata na mojata memorija go izvlekuvam toa simboli~no pomnewe, kako edinstven `ivoten proces, kako dvi`ewe so koe ne samo da go povtoruvam minatoto tuku }e nastojuvam istovremeno da gi rekonstruiram rasprsnatite slu~ki i nastani, so edinstvena cel da se otkrie vistinata za `ivotot vo mladite dni.

A da se ka`e vistinata, toa zna~i, da si bide{ sudija na samiot sebe. Pritoa da bide{ kriti~en sprema sebe vo site nastani niz koi si minuval, pri~inite za nivnoto nastanuvawe i reperkusiite {to gi uslovuvale vo toj proces.

Toj ~in na kriti~ki prikaz nema da zna~i odobruvawe ili obvinuvawe na nastanite, opravduvawe ili osuduvawe, tuku ednostavno da se dade

Lenman

25

podlaboko rasvetluvawe, edna reinterpretacija na toa {to se slu~ilo vo mladosta.

E. Kesler (vo “Esej za ~ovekot”) za vakov na~in na prika`uvawe so opravdanost veli: “Toa ne e prosto povtoruvawe tuku poskoro povtorno ra|awe na minatoto; toa nametnuva kreativen i konstruktiven proces. Ne e dovolno da se priberat izoliranite podatoci od na{eto minato iskustvo; nie morame navistina niv povtorno da gi sobereme, morame da gi organizirame i sintetizirame i da gi stavime vo fokusot na mislata.

Tokmu vakviot vid na pripomnuvawe mu go dava karakteristi~niot ~ove~ki oblik na pomneweto i go razlikuva od site drugi fenomeni vo `ivotinskiot ili organski svet”.

Tie procesi na simboli~no pomnewe, vklu~uvaj}i go i istoriskoto zna~ewe na nastanite najdobro mo`at da se prika`at veli Lenman, so pomo{ na tvore~kata imaginacija preku razni formi i na razni mediumi na umetni~ko izrazuvawe, koristej}i go: proznoto i poetsko iska`uvawe, muzi~koto komponirawe, slikarskata paleta.

So pitoma sigurnost Lenman prodol`i: ‡ Mi treba vreme, volja i strast za da ja sredam i zavr{am ovaa obvrska. Sega imam s# {to e potrebno. Vreme vo izobilstvo, volja pregolema.

Edinstveno se pla{am strasta da ne me napu{ti.

Strasta e svojstvena pove}e kaj pomladite. Tie prirodno so pogolema strast qubat, pripa|at nekomu, sovladuvaat te{kotii, se borat vo `ivotot.

Da, jas bev ispolnet so strast vo mladosta. Toa be{e osobina koja kako natprirodna sila me pottiknuva{e da gi preskoknuvam site pre~ki i da opstojam so gordost.

26

Nikola Kqusev

No, strasta ima i drugo svojstvo. Celosno da mu pripa|a{ na toa za {to se bori{ da go postigne{ vo karierata, vo qubovta i vo pripadnosta: nacionalna, politi~ka, nau~na...

So verba ostanuvam, deka i ovaa osobina nema da me napu{ti.

Ima lu|e koi gi gubat spomenite vo sopstvenite misli, gi pogrebuvaat vo sopstvenata senilnost. Na tie lu|e lesno im sogoruvaat spomenite vo suvata mozo~na kora. Za sre}a, jas ne mu pripa|am na toj soj.

Dodeka Lenman zboruva{e silno treperev.

Na patot kon doma, bev ispolnet so zadovolstvo. Razmisluvav kolku bogatstvo na duh iska`al vo napi{aniot materijal i vo pateti~nite zborovi {to gi izre~e.

Se pra{av: ]e smognam li sili da ja zavr{am ova golema ispovedna zada~a? ]e najdam li avtenti~ni zborovi da ja ka`am vistinata za nego?

Vozej}i kon doma, vo mislite go nosev negoviot lik. Po na{eto zaedni~ko {koluvawe i mladinsko drugaruvawe, `ivotot n# razdeli.

Toj sega mi se pojavi vo drugi fizi~ki i duhovni dimenzii. Si rekov: Ovoj ~ovek na nau~noto i literaturno tvore{tvo, u{te koga po~nav da razgovaram so nego za ovie na{i problemi, razbudi vo mene ~uvstvo na po~it.

Vo negoviot pogled, vo nasmevkata koga zboruva, te~e povik na privle~nost so prefineta inteligencija od koja protekuva misla za iskrenost i pravi~nost iska`ana so ostar nerv.

Lenman

27

Ovoj ~ovek na mislata i zborot bez naglasenost i naduenost so svoeto prisustvo vo dru{tvo na prijateli, pa duri i nepoznati, sozdava atmosfera na raspolo`enie.

I koga bi go nemal ovoj {arm i ovoj pronikliv pogled {to lesno otkriva, sekoj bi rekol deka ovoj ~ovek ima prirodna dobrina. Toj umee da go razbere sogovornikot i da ja ~uva ka`anata doverlivost.

28

Nikola Kqusev

6 Prikve~er, lesno odmoraj}i se doma dobiv pismo od Lenman. Mi go donese edno mlado mom~e. Se vozbudiv. [to e sega ova? So posebno qubopitstvo go otvoriv plikot, i ~itav.

Dragi Postole, Mnogu sum vozbuden od na{ata sredba i razgovorot {to go vodevme. Nemam trpenie do utre, koga treba semejno da se sretneme i da ti ka`am, zatoa sega ti pi{uvam.

Sno{ti me ispolni du{even presvrt. Sakam celosno da se oslobodam. Da veruvam vo zakonot na menlivosta i ve~noto otkrivawe na zagado~nite tajni, na toa {to be{e, a denes ne e, i toa {to e denes, a v~era ne bilo.

A imeno, vo sekoj ~ovek ne{to le`i, ne{to vo sebe nosi, {to go tera da razmisluva, da tvori.

Lenman

29

Toa ne{to, taa magija, taa ambicija i interes e toa {to razdvi`uva, {to sozdava s# na ovoj svet. ^uvstvuvam kako ne{to neobjasnivo se vgnezdi vo mojot um i ja grebe mojata misla. Bara odgovor na mnogu pra{awa, {to spontano se nametnuvaat i predizvikuvaat nemir.

Vo toj nemir ne{to vo mene se razdvi`i, se razbudi. Ne{to zadu{eno, zataeno, {to kri{um dolgo mol~elo i ete sega saka da izleze od toj du{even hermeti~ki zatvor.

Se pra{uvam, od kade odedna{ toj roj `elbi za izlez na videlina, na ona {to dolgo taelo?!? Mnogu od nego se izgubilo, potonalo vo dlabinite na pre`iveanoto, nad`iveanoto, vo senkite na minatoto.

Mnogu slu~ki, mnogu ne{ta pominale niz fizi~koto, niz duhovnoto, niz teloto, niz umot, no ete fermentirani sakaat da se vratat, da izlezat na videlina.

Saka da se spoi nemirot so slobodata, zadu{enoto so izblikot.

Koga zboruvame za minatoto, nie lu|eto postojano sakame lo{ite se}avawa da gi zaboravime, a gi preuveli~uvame samo sre}nite migovi.

Mo`ebi e najdobro, kako {to veli Og Mandino: “Da go pu{time toj del od na{iot `ivot da po~iva vo mir, kako edna ubava bajka ili qubovna prikaska.”

Pa sepak, ne{to vo mene se buntuva: bara prostor, bara javnost, bara zbor. Si rekov: Lenmane, vrati se, pro{etaj niz minatoto, odot tvoj da se pameti vo idnina.

Trgnuvam od soznanieto: s# se menuva, s# ima po~etok i kraj.

30

Nikola Kqusev

Toa {to sum go videl, do`iveal i po~uvstvuval vo mladosta, nema pove}e da go vidam, nema da go sretnam, nikoga{ pove}e nema da gi do`iveam, istite bolki i radosti, istite maki i nade`i, istite stradawa i nagradi. Nikoga{ nema da se vratat ne`nite miluvawa i strasnite bakne`i od sakanite, nitu treperliviot gr~ na teloto, nitu slatkata qubovna nae`enost.

Pa sepak, ne minuva ni{to {to ne bi go vre`al vo mislite.

Od mozo~noto depo go vadam “skrienoto bogatstvo” za pametewe. Se vra}aat slu~kite, nastanite i vo istiot mig is~eznuva edno vreme na se}avawe i jas so ni{to ne mo`am da go zadr`am. I ubavo e {to zaminuva, za{to jas ne sum toj {to bev v~era.

Vo ve~nata menlivost i odminlivost se otslikuva nepovratnosta na vremeto, veli Sartr”.

Iskreno Tvoj Lenman Navistina bev mnogu impresioniran od pismoto na Lenman, vo koe po~na da go otvora svoeto srce.

Toa mi ja zgolemi verbata, deka brzo }e mi ovozmo`i da dobijam pove}e informacii za negoviot `ivot vo mladite dni.

Istovremeno mu se javiv i go zamoliv samiot da se pretstavi.

Lenman so zadovolstvo prifati.

Lenman

31

7 Se vikam Lenman. Roden sum vo Tuzlin vo vreme na golem teror, strav i mnogu kole`i i ubistva. Vo toa vreme vo Tuzlin od strana na komitite bil ubien eden golem srpski general. Toa bilo vo predve~erieto na kralskata Aleksandrova voena diktatura.

Razbesnetite xandari ubivale i zatvorale mnogu gra|ani. Nastanale stra{ni odmazdi. Mnogu prepla{eni majki gi pometnale svoite ro`bi.

Toj teror, strav i molk, sme go ponele od lulkata so prviot dopir na maj~inata dojka, so nejzinata prva nasmevka i mil pogled. Go setiv molkot vo nejzinite o~i, bolno {to se skril. Ja slu{av nejzinata tivka pesna so prigu{en glas i prepla{enoto stivnuvawe na mojot pla~: “Mol~i sine, mol~i minuvaat xandari

32

Nikola Kqusev

kaldrmata uli~na e~i od sabjata okrvavena {to xandarot ja vle~e”.

Istovremeno toa be{e predve~erjeto na golemata svetska ekonomska kriza koja donese glad i siroma{tija na naselenieto i go razori i taka nedovolno razvienoto makedonsko stopanstvo.

Sudbinata posakala vo svojata mladost da se boram protiv terorot i eksploatacijata i vo svojata dejnost da gi otkrivam protivre~nostite vo socijalnata struktura i da gi utvrduvam mo`nite pati{ta na socijalniot i tehnolo{ki razvoj.

Jas go sfa}am svetot vo negovata ve~na menlivost i vo svoeto dejstvuvawe ja primenuvam Heraklitovata maksima “Panta rei ‡ kaj uden menei”.

Ja sakam umetnosta: muzikata, kni`evnosta.

So qubov i strast go pregrnuvam `ivotot i negovite plodovi.

Ne podlegnuvam na isku{enija.

Ispolnet sum so optimizam i verba vo idninata. Vesela e mojata priroda, i vo radosta koga taga me mori.

Istrajuvam na mojata misla i viduvawe.

Vo mojata mladost ja stavav svojata energija i znaewe za dobroto na Tatkovinata i budno bdeev pred nejziniot oltar.

Vo mojot mlad `ivot, imav mnogu tegobnosti.

Toga{ koga rabotata te zapliskuva so uspeh i radost, ne{to }e se ispre~i na patot. Vo takvi slu~ai gromko vo sebe }e viknev, povikuvaj}i go na pomo{ golemiot Gete:

Lenman

33

“Koj si Ti na mojot pat zastanal, mra~niot duh na Mefistofel ili blagorodniot lik na Hristos si Ti.” Za `al, vo mladite denovi pove}e mra~ni duhovi me opkru`uvaa.

Pred golemite opasnosti i neizvesnosti niz koi minuvav, postojano slu{av eden glas vo mene koj mi govore{e: “Podgotvi se i ~uvaj se, sega mora da mine{ niz razli~ni isku{enija”.

Vo tie migovi, nastojuvav da ja so~uvam verbata vo sebe, vo sopstvenite sposobnosti. Me vode{e i hrabre{e edna maksima: “Ne davaj da te sovlada mra~no somnenie. Bidi hrabar i sovladaj ja malodu{nosta”. @ivotot me nau~i da gi prifatam ne samo svetlite, sre}ni migovi, tuku i nivnata temna strana. Tagata i radosta treba da se gledaat vo nivnite realni soodnosi.

Gi analiziram tie slu~ki na podem, na radost.

I poniram vo revnosta, pakosta kaj onie koi ostanale nazad, ~ij duh papsal pred vreme.

Sekoga{ veruvav, deka neuspe{nite se ko~ni~ari na novoto, uspe{noto, radosnoto. Tie se ranlivi od svoite porazi, neuspesi, somne`i, stravovi. Od svoite grevovi.

Uspe{no gi preskoknuvav porojnite divi potoci koi me popre~uvaa. No, za `al tegobnostite ostanuvaa. Mi go pritiskaa i umot i srceto. ^estopati tie bolki me pottiknuvaa posmelo da ~ekoram kon novi potragi, novi uspesi. Ja pretvorav makata, bolkata i gnevot vo novi akcii

34

Nikola Kqusev

vo `ivotot. Za{to ako posaka{ uspeh, bogatstvo, zadovolstvo, ne treba da se prepu{ta{ na slu~ajnost, na sudbina ili sre}a. Treba da ima{ vizija i programa ispolneta so nade`, `elba i silno toa da go posaka{, i so verba da go postigne{.

Vo takvi uslovi }e si re~ev: smislata na moeto postoewe, na mojot `ivot, sakam jas da mu ja dadam.

Da ja gradam svojata sudbina kako {to sakam jas samiot.

Mojot mlad `ivot do sredinata na pedesettite godini na dvaesettiot vek be{e ispolnet so te{kotii, somne`i i strav. Od stravot ne se pla{ev.

Vo somne`ot e bolkata. @ivotot me uveri, deka sekoj ~ovek ~uvstvuva strav, pred ona {to go ~eka: pred neizvesnoto, nepoznatoto. Dodeka somne`ot kako svrdel te kopa vo du{ata. Rie vo mozokot.

Moeto srce u{te vo ranata mladost, trepere{e pred mrtvata stra`a vo gluvata planinska ti{ina i pri ofkaweto na ostrovskite ma~ili{ta.

Od {eesettite navamu bev nadaren so pove}e sre}a, ~est i radost odo{to mo`ev da o~ekuvam.

No, i te{kotiite povremeno go pritiskaa moeto srce.

Jas ne se borev za da bidam zapameten ili da po`neam slava bez trud i bez samodoka`uvawe.

Znaev deka site `ivotni ostvaruvawa: slavi, po~esti, priznanija i bogatstvo ne se plod na slu~ajnosti, tie se za~nati vo nekoja ideja preto~ena vo kreativna invencija i nastojuvawe so trud i znaewe da se aplicira vo materijalniot ili duhoven razvoj. Toa e neprekinliva naporna

Lenman

35

borba, so nastoj~iva odlu~nost, re{enost i istrajnost da se ostane veren na svoite `ivotni celi, na svojata `elba, da se sovladaat site pre~ki i da se dojde do uspehot koj se posakuva, koj se bara.

Pritoa, edno va`no `ivotno pravilo treba da se po~ituva: “Ne se otka`uvaj od svojata cel na prviot ~ekor na neuspeh i poraz”.

Samo slabite karakteri na prviot poraz gi sovladuva panika i se otka`uvaat. Me|utoa, vo `ivotot po pravilo, najgolemiot uspeh doa|a samo eden ~ekor zad to~kata vo koja se do`ivuva porazot. Zatoa, treba da se nau~i umetnosta na `ivotot, kako porazot da se pretvori vo skalila koi vodat kon uspeh. Onie lu|e koi ne se vo sostojba da razmisluvaat za uspesi, toa se lu|e nere{itelni, indiferentni, bez jasna cel, bez tvrda volja da uspeat. Nivniot na~in na razmisluvawe e formiran vo uslovi na neuspesi i porazi.

Da se sfati i primeni principot na uspehot vo `ivotot, pred s#, zna~i, da se izgradi svest za ona {to se saka i `elba da se ostvari taa cel. Toa voedno zna~i, ako nekoj navistina saka ne{to tolku silno, i e re{itelen da ja stavi na kocka seta svoja idnina za da go postigne toa, toj sigurno }e uspee.

Ponatamu, ne rabotev, ne ja tro{ev svojata intelektualna energija za da gi so~uvam funkciite, za da me krasat utre vo `ivotot.

Seta moja anga`iranost, rabota i borba vo `ivotot niz koja sum minuval vo migovi na samoodrekuvawe, `rtvuvawe, vo migovi na neizvesnosti, maki, stradawa, vo semo`ni psihi~ki i fizi~ki

36

Nikola Kqusev

te{kotii, kako i vo migovi na voshit, radost i pobeda, bile i ostanuvaat da bidat samo kako edna nu`nost, edna potreba vo opredelen istoriski period i ni{to pove}e od toa.

Kone~no, jas ne sum `iveel vrz grbot na istorijata. Edinstveno mojot trud me ponel na site viso~ini.

Jas ne minuvav niz avanturi. Toa bea nastani, slu~ki ispolneti so zadovolstvo i razo~aruvawe, so solzi i nasmevki.

Nekoi me turkaa kon avanturi preku nivno kreirawe na izmisleni programi.

No, pravite, podzaskrieni aferi go poka`uvaat svoeto grozno lice na niza krimogeni i politi~ki avanturi na nekoi ~elnici. @ivotot e ispolnet so slu~ki, nastani vo koi se manifestiraat vozbudlivi vdahnovenosti ili bolni rezignacii i razo~aruvawa.

Vo pravo e @. P. Sartr koga veli: “Avanturite se vo knigite. A prirodno, s# {to se raska`uva vo knigite, mo`e navistina da se slu~i, no ne na ist na~in. Pra{awe e dali vo `ivotot tokmu taka }e se slu~i. Avanturata e osmislena samo so svoeto is~eznuvawe.”

Od tie pri~ini, jas ne `iveam vo svetot na jalovite avanturi, tuku vo svetot na realnite nastani. I za niv zboruvam. Iako pritoa, treba da se razbere, deka nie se u~ime na s# {to e novo, na kreativnite zna~ajni inovacii vo op{testvenite i tehnolo{ki potfati, samo preku avanturite, koi vo sebe nosat i rizik. Odnosno avanturite sfateni kako vleguvawe vo ne{to nepoznato, {to

Lenman

37

sekoga{ e ispolneto so zapla{uvawe, neizvesnost i rizik.

Vo mojot `ivot sum nagraden so `ena koja me sledi po`rtvuvano, so topla qubov i bdee nad mene.

Vo trepet i radost gi delevme zaedni~ki migovite na sre}a, taga, bolki i zadovolstva.

Taa e, pred s#, sopruga i majka.

Majka, mnogu predadena, vredna i dlaboko pobo`na. Taa nikoga{ ne rekla: “te{ko mi e.” Sekoga{ s# sovladuva.

Gi odgledavme, obrazuvavme i odomivme na{ite deca. Im prenesovme rabotni naviki. Gi nau~ivme na nivnite prava i obvrski, na na{ata vera, tradicija i obi~ai.

38

Nikola Kqusev

8 Celo vreme na odmorot bev zaedno so Lenman.

Za nas toa be{e vistinsko zadovolstvo. Sakav so nego da se vratime, da go raska`eme na{eto zaedni~ko detstvo i mladost, da gi otkrieme site temni i svetli strani {to gi uslovuvale na{ite tegobnosti i radosti.

Sega koga zboruvam za detstvoto se ra|aat roj `elbi da se vratam vo krajot kade gi minuvav tie dni. Toa e taa ~udesna nostalgija {to mi zboruva za spomenite vo najsakanite detski dni, {to tleat cel vek vo mojata du{a. Toa se spomeni koi nikoga{ ne se zaboravaat, koi se nosat ne samo vo mislite tuku i vo sopstveniot biolo{ki instinkt.

No, sepak, ne sakav da ostanam zarobenik samo na tie detski dni. Sekoga{ vo sebe nosev kopne` da bidam pogolem, povozrasen. ^estopati sonuvav deka go nadminuvam detstvoto, deka toa se uriva, raspa|a i naiduva nov svet. ^uvstvuvav kako me

Lenman

39

napu{ta seto ona za koe{to go sonuvav: detskite bajki i rajskite gradini, razni pa{i, sultani i carevi i carski palati, stra{nite lamji i zmejovi od prikaznite na baba mi Miska, dodeka nekoi moi drugar~iwa ostanaa bolno privrzani za ona {to za mene oti{lo vo nevrat.

Vo toj period ne mo`ev da zabele`am deka `ivotot me zaveduva vo drug svet. Se ra|aa novi kopne`i i novi qubopitstva i so neobjasniva magija me voveduvaa sekoj den vo novi soni{ta, vo nov svet i posakuvav da bidam ona {to e pred mene pozrelo, povozvi{eno. Kon toa nedosti`no tr~av vo sonot. A toa vo su{tina bilo realen proces vo koj jas i biolo{ki i duhovno sum zreel. Toa zreewe bilo eden spontan, nevidliv proces na promeni, na ~udnata dijalekti~ka igra vo mojot detski `ivot.

Taa igra postojano me nosela od radosni do stra{ni soni{ta; od svetli angeli na ~ii {to krilja sum letal do rogasti |avoli koi me vodele niz mra~ni bezdni; od palavi uli~ni igri do prvite bukvi vo u~ili{nite klupi, toa e toj nevidliv proces na moeto zreewe. Toa e golemata tajna niz koja minuvav od nevinite detski soni{ta do tainstvenite denovi na pubertetot, s# do vozbudlivite predizvici vo herojskite podvizi vo mladosta.

Toa be{e period na moeto prvo osoznavawe na prirodnite i semejni uslovi na `iveewe. Na radosnite detski igri i {kolski drugaruvawa. Na moite prvi grevovi i roditelski kaznuvawa. Na srame`livite pogledi kon moite prvi simpatii i trepetlivite odyvonuvawa na srceto. Na ~uvstvata i ambiciite vo koi zreele celite i nasokite na mojata idnina.

40

Nikola Kqusev

Toa be{e period na vtemeluvawe na najslatkite i najtrogatelni migovi vo mojot `ivot, vo koi denovite postojano se ni`ea vrz denovite bez pri~ina. Bez da po~uvstvuvam niven po~etok.

Postojano s# se menuva{e.

S# be{e novo. Toa be{e ~udesen nesopirliv proces vo koj se zbogatuva{e fondot na moeto soznanie i domenite na mojata fantazija. I ~uvstvuvav kako ni{to da ne se slu~uva, a s# be{e novo, samo dekorite se menuvaa. Edni nastani i edni drugar~iwa odea vo zaborav, drugi, novi doa|aa.

Lenman

41

9 Mojata generacija `ivee{e vo te{ki uslovi, raspnata me|u bedata i terorot.

Vo Tuzlin malarijata gi kose{e malite deca.

Slabi, nenahraneti, bez elementarni uslovi na higiena, malarijata go sovladuva{e neotporniot detski organizam i vo pove}e slu~ai minuva{e vo tuberkoloza.

I mene, ~esto me fa}a{e malarija so visoka temperatura. Vo tie migovi tr~av vo ambulantata da mi zemat krv od mekiot del na uvoto za analiza. ^ekav da slu{nam {to ka`uva ispituvaweto na mojata krv. ]e izleze{e toj, nagluviot {to zema{e krv vo ambulantata, }e promrmore{e ne{to, jas ni{to ne mo`ev da go razberam. Tr~av da go pra{am {to e so mene. Toj mrmore{e i zavitkuva{e ne{to. Mi go stava{e vo racete i mi vele{e: “Odi doma da le`i{ i da gi pie{ ovie dvanaeset kinini.”

42

Nikola Kqusev

Vo toa vreme se dava{e samo kinin protiv malarijata. Nema{e drugi lekovi.

Vo triesettite godini na dvaesettiot vek zavladea golemata ekonomska kriza vo svetot so razorni posledici i vo stopanstvoto na na{ata zemja.

Siroma{tijata s# pove}e narasnuva{e, gi zafa}a{e re~isi site sloevi od naselenieto.

Vo toj period kriznite potresi s# pove}e se pro{iruvaa so pojavata na proizvodite od gumenata industrija “Bata”, zatvoraj}i mnogu zanaet~iski du}ani od ~evlarskata i opin~arskata dejnost.

Pove}eto od naselenieto od gradot i selata se orientira{e, osobeno vo letnite sezoni kon kupuvawe gumeni ~evli i opinci. Taka mnogu zanaet~ii lete se organiziraa vo tajfi i odea da barat rabota po selata.

Edna godina moite roditeli so u{te desetmina prijateli konduraxii i rodnini trgnaa kon selata vo Suvo Pole da gi otkupuvaat nivite sadeni so afion.

Site u~estvuvaa so odredena suma pari za otkup.

Zdru`eni kupuvaa po desetina nivi so afion.

Selanite letno vreme glavno se anga`iraa okolu sobirawe na p~enicata, ja~menot, r'`ta. @itoto go `neeja so srpovi, a go vr{ea so kowi na gumno. Ne koristea drugi tehni~ki sredstva za rabota.

Nemaa vreme za sobirawe na afionskiot katran.

Organiziranite zanaet~iski tajfi od gradot glavno gi otkupuvaa afionskite nivi. Tie zaminuvaa na otvoreno pole dve-tri nedeli da go soberat katranot i semeto.

Rabotea pod te{ki uslovi. Izleguvaa sekoe prikve~erie od pet do osum ~asot da gi se~at ~u{-

Lenman

43

kite so tenki no`evi vo racete. Se bara{e golema preciznost vo se~eweto da ne se prese~at dlaboko ~u{kite i da ne vleze katranot vo semeto. Se~eweto se vr{e{e tenko samo na korata na ~u{kite za da prosolzi katranot odnatre.

Potoa, pred da ve~eraat, site so molitven pogled kon neboto kleknuvaa da se molat na Boga, da ne zavrne do`d, za da ne go izmie “crnoto zlato.”

Vo ranite beli mugri, stanuvaa okolu ~etiri ~asot i do sedum, pred da zagree silno sonce go sobiraa katranot.

Obi~no sekoj sobira{e po 700 do 800 grama.

Mojot tatko be{e najvreden. Toj uspeva{e da sobere po edno kilo i dveste grama. Site se voshituvaa kolku brzo rabote{e.

Katranot vo kanti go donesuvaa vo na{ata ku}a, potoa za da go formiraat vo kalapi. Formiranite kalapi gi su{ea na tavanite, podaleku od decata. ^ekaa cenite da bidat najpovolni za da go prodadat. Od prodadeniot katran glavno si gi vra}aa avansiranite sredstva za kupuvawe na afionskite nasadi.

Pe~albata be{e samo od sobranoto afionsko seme i eventualno ako ostanea ne{to pari od prodadeniot katran. Semeto go nosea vo {arlaganxilnici za dobivawe maslo. Masloto se dele{e spored u~estvoto na parite vo otkupot na afionskite nivi i vlo`eniot trud vo sobiraweto na katranot. Obi~no sekoe semejstvo dobiva{e po dve do tri kanti maslo so koe godi{no se prehranuva{e.

Dodeka na{ite roditeli rabotea na afionskite nivi, nas decata n# ostavaa sami doma. Edna godina

44

Nikola Kqusev

bevme sami so sestra mi Marija, koga me fati malarija so temperatura povisoka od 40 stepeni.

Celiot vo pot i vo agonija sum le`el doma na ~ardakot. Vo zanes slu{av kako sestra mi silno pla~e{e. Taa gi povikuva{e sosedite za pomo{, velej}i: Brat mi umira.

Dotr~ala sosetkata Pavlina. Edna siroma{na, srednove~na `ena so ovalno, milostivo lice. Ma`ot $ be{e surov, postojano pijan i ja maltretira{e.

Mi stavale kompresi so ocet na ~eloto, na nozete, na racete za da mi padne temperaturata. Po izvesno vreme po~nala da opa|a i jas sum po~nal poleka da gi otvoram o~ite.

Gi ~uvstvuvav ra~iwata na sestra mi kako ne`no me miluvaat, kako da sakat da mi ka`at: ‡ Ne pla{i se brate, se vrati, o`ivea.

Sosetkata Pavlina otr~ala do malari~nata stanica, da go moli nagluviot bolni~ar da $ dade kinin. Taka ja vikaa edinstvenata ambulanta vo gradot, za{to osven malarija drugi bolesti ne se le~ea vo toa vreme vo Tuzlin. Toj se murtel, ne sakal da $ dade. No serioznoto, milostivo lice na sosetkata Pavlina, so nejziniot sugestiven topol pogled go nateralo nagluviot da poveruva deka ne la`e.

Toj $ svitkal dvanaeset ap~iwa kinin i taa so tr~awe pristigna i sedna do mene. Me pogali po glavata, ja izbri{a potta od moeto lice i mi stavi vo ustata kinin so ~a{a voda.

Taa $ dade na sestra mi polovina dinar da mi zeme kiselo mleko.

Vo tie te{ki migovi, poleka otvoraj}i gi o~ite vidov kako nekoj stoi ispraven pred mene.

Lenman

45

So premre`eni o~i, otprvin ne mo`ev da prepoznaam koj e toj. Zagleduvaj}i go podobro go prepoznav likot na Lenman, so vko~anet pogled i blaga ta`na nasmevka i go slu{nav negoviot glas kako me hrabre{e: ‡ Ne pla{i se Postole, brzo }e ti mine bolesta i pak }e si igrame.

Negovoto prisustvo vnese spokoj vo mojata du{a, me ohrabri i posakav da me krenat da stanam, no, za `al, u{te ne mo`ev. Lenman ostana so mene i ~uvstvuvav kako da vleguva nova energija vo mene.

Majka mi koga razbrala izbezumena, ja napu{tila rabotata i pe{ki tr~ala desetina kilometri od suvopolskite nivi. Taa so pla~ se frli vrz mene i go slu{av nejziniot glas: ‡ “Milo moe dete, istresokot na majka, }e mi umrel”.

Majkinite solzi me polivaa po liceto.

Taa se ~uvstvuva{e vinovna {to n# ostavile sami so sestra mi. No, jas vo sebe ja opravduvav, za{to taa pokraj gri`ata za nas, ~etirite deca, se ma~e{e da raboti za da se prehranime. Toa bea te{ki krizni godini. I zatoa sekoja nejzina solza me udira{e po srceto i mi ostava{e dlapki, {to kako bolka gi ~uvstvuvam do denes.

Toa be{e eden od mnogute te{ki slu~ai od ranoto detstvo koi {to dlaboko se vre`aa vo moeto se}avawe.

46

Nikola Kqusev

10 Vo cvetnite denovi na razlisteniot maj moite drugar~iwa bea netrpelivi i me povikaa da odam na kapewe vo plitkite vodi na golemata pesokliva reka. Zlatee{e pesokot pod naletot na proletnite son~evi zraci.

Na bregovite na rekata solzea zelenite lisja na gustite vrbjaci nata`eni nad vodata. Site deca se valkaa vo pesokot i {lapkaa vo vodata. Se e`ea i se tresea po kapeweto vo s# u{te studenata voda. Usnite im bea pomodreni, im odyvonuvaa zabite od treseweto na vilicite. Si rekov, kolku se neumni, }e se izrazbolat. Tie ripaa, skokaa, radosni od prvoto kapewe. Nasmeani, bleskaa nivnite lica na sonceto i go ispolnuvaa proletniot vozduh so eksplozija na vikotnici, smea i pcuewe.

Me|u niv be{e i Laze. Edno sitno, zakr`laveno, postaro od mene drugar~e od na{eto maalo, lo{o kavgaxi~e, prevrtlivo i osojno dete. Toj vi-

Lenman

47

ka{e po mene, mi nareduva{e da se sle~am gol i da vlezam da se kapam. Toa go prave{e zapovedni~ki, kako {to ~esto me nagovara{e da kradam slivi i kajsii po bav~ite.

So izvesno kolebawe i strav im se pribli`iv.

Sednav na bregot na rekata so nozete vo vodata.

Se pla{ev da skoknam da se iskapam. Gledaj}i vo decata kako tr~aat niz vodata i slu{aj}i go povikot na Laze, ne{to odnatre me tera{e da se zagnam kon niv.

Vo toj mig mojata namera ja sopre eden pogled upaten kon mene od drugiot breg na rekata, kade {to se nao|aa bav~ite vo koi se odgleduvaa ranite gradinarski rastenija. Vtren~eno se zagledav i go prepoznav Lenman koj prekorno me pogledna podvitkan so motika vo racete i lice obleano vo pot. Toj rabote{e vo gradinata na svojot tetin, gi zaleva{e prvite gradinarski proizvodi: lukot, kromidot, piperkite, krastavi~kite...

Toj prekoren pogled kako da mi zboruva{e: kade sum trgnal, kade bezdelni~ki go gubam vremeto?

Zo{to ne mu se pridru`am da mu pomognam vo rabotata?

Mu mavnav so rakata, toj me otpozdravi i vedna{ izbegav doma.

Se pribrav doma i sednav na ~ardakot. Majka mi me pra{a dali sakam ne{to da jadam. Jas molkum razmisluvav za bezumieto na moite drugar~iwa koi tolku rano se kapea vo studenata voda za da se razbolat, kako i za trudoqubivosta na Lenman koj so qubov pomaga{e vo rabotata na gradinata na negoviot tetin.

Dodeka razmisluvav, majka mi zaminala da napolni voda na ~e{mata. Vo toa vreme, toj zakr`-

48

Nikola Kqusev

laveniot prevrtlivec Laze me nakodo{il na majka mi, deka jas sum gi povikal decata na kapewe i sum se tepal i sum gi pcuel. Deka jas sum vleguval vo bav~ite da kradam i {to u{te ne!

Koga pristigna majka mi doma, izmorena so polni |umovi voda vo racete, sedna, malku se odmori i se ka~i kaj mene na ~ardakot. Nejzinoto blago lice, koe me gree{e so toplina, sega be{e so izgubena nasmevka. Po nego polze{e nekoja ~udna pepelava, `olta boja, a vilicite $ bea stegnati so ispaknati jabol~nici. Mi upati prekoren pogled bez zborovi. Jas potonav vo molk. Bev vo is~ekuvawe {to }e se slu~i. Upativ ispla{en pogled kon nea. Na~ulen gledav vo nejzinite usni {to }e izgovori. Taa po~uvstvuva deka sum ispla{en, dojde do mene, mi ja stavi rakata na glava i so strog glas dotoga{ ne slu{nat od nea, mi re~e: “Zo{to si trgnal po lo{ pat? Da krade{, da pcue{, da gi nabeduva{ decata da se kapat vo studena voda! Koj |avol te teral toa da go pravi{?”

Stapisan ja slu{av majka mi, koja rastrevo`eno mi zboruva{e.

Se frliv vo nejziniot skut so pla~ deka toa jas ne sum go storil. Ja molev da gi pra{a drugite deca deka seto toa e laga. Deka, toj zakr`laveniot Laze toa go prave{e. Toj postojano me tera{e mene, a i drugite deca na lo{i raboti: da pcueme, da se tepame, da krademe. Edna{ n# natera da si gi izvadime od ga}i~kite mo~ilata i da gi trieme.

Ako nekoj ne go poslu{a{e, }e go izbrka{e da ne igra so decata. Toj den, u{te rano n# povika da odime na kapewe vo rekata.

Pla~ev i se ispoveduvav na majka mi. & ka`av deka navistina vlegov vo bav~ata na tatkoto na

Lenman

49

Pane, moe drugar~e od dolnoto maalo. Posedov so nego, si razgovaravme. Me odnese da go vidam noviot kow {to go kupil tatko mu. Jas tamu ne kradev, Pane mi gi napolni xepovite so zeleni slivi i kajsii, {to im gi podeliv na decata.

Majka mi po~na da me smiruva vo pla~ot i trgna da gi pra{a drugite deca {to se slu~uvalo so mene. Potoa, oti{la da se raspra{a i kaj majka mu na Laze. Se vrati so razvedreno lice. Me pogali po glavata i mi ka`a so koi drugar~iwa vo idnina da si igram.

Celo vreme dodeka ne se vrati majka mi doma bev izbezumen. Ispolnet so gnev sprema toj la`go Laze. Kako mo`el taka grozno da me kleveti kaj majka mi?

Bev siot vo trepet, te{ki misli go pritiskaa moeto srce. S# mi se prevrtuva{e vo glavata.

Slu{aj}i gi sovetite na majka mi, ~uvstvuvav kako pa|a te{ka mora od mene.

Site temni oblaci {to me pritiskaa, po~naa da se rasprsnuvaat i vidov kako son~ev blesok po~na da go ozaruva moeto lice.

Toa me natera da razmisluvam, deka moite prvi izleguvawa so drugar~iwata od podale~noto maalo me voveduvale vo drug svet, za razlika od toj vo na{iot dom i od bliskite sosedi vo na{iot sokak.

Toj svet iako magnetski me privlekuva{e, be{e ispolnet so poroci koi dotoga{ gi nemav slu{nato.

Za{to za mene bea tu|i pcosta, kradeweto, lagite...

50

Nikola Kqusev

11 Na plo{tat~eto okolu na{ata ku}a, site de~iwa `iveevme kako vo zaedni~ki dom. Veselo, bezgri`no si igravme pod kontrola na na{ite majki i babi.

Tuka bevme postojano za{titeni so ne`nosta i toplinata na na{ite majki.

Tie popladne, obi~no po pet ~asot, }e izlezea na sokakot i so stol~iwa vo racete }e sednea naokolu da si prika`uvaat za razni nastani, da si razmenuvaat iskustvo vo gotveweto, pleteweto, tkaeweto. Koja kolku ~eiz napravila za `enskite deca, koja kolku cve}iwa zasadila vo dvorot, koja {to istkala, isplela ili navezla.

Ponekoga{ }e slu{nevme kako zboruvaat i za nekoi lo{i `eni i devojki {to trgnale da odat po~esto po ~ar{ijata, a nekoja ve}e bila videna so oficeri ili xandari. ]e ka`ea i za nekoi lo{i ma`i kockari i pijanici. Slu{avme kako samo edna postojano se oplakuva{e na svojot ma`

Lenman

51

pijanica koj ja tormozel i tepal. Podocna toj Stojadin si go odzel `ivotot i vo pijana sostojba se obesil, ostavaj}i pet deca sira~iwa. Dolgo se prika`uva{e za toj pijanica Stojadin, kako za nedoma}in ~ovek. Na `ena mu, za da si gi odgleda decata, site na{i majki $ pomagaa vo obleka, vo hrana, osobeno za golemite praznici: Bo`i}, Veligden, Nova godina...

Odvreme navreme niz tesnite ulici na na{eto maalo minuvaa arnauti, alvaxii i bozaxii. Tie na glavite nosea sofri so razni vidovi alva: bademlija, {e}erlija, taan alva..., a na ramoto ibrik so boza i dve tri ~a{ki. Zime prodavaa topol salep namesto boza. Nie decata tr~avme po majkite da ni kupat alva. Jas mnogu sakav sak's alva, taa be{e belo-`oltenikava tvrda alva, se lepe{e vo ustata kako guma za xvakawe.

Ponekoga{ koga minuvaa Ciganite, vikaa na set glas: pijavici,prodavam pijavici. Pijavicite gi nosea vo {i{iwa, a gi sobiraa po bregovite na rekata ili po barite. Mnogu stari babi }e si kupea po tri, pet, pa i pove}e i gi stavaa da se vpijat na vratnite `ili ili po venite na nozete i racete. Po izvesno vreme pijavicite cicaj}i krv }e se napolnea i samite }e padnea. Vo toa vreme pijavicite bea spas za onie {to imaa visok pritisok.

Taka se le~ea lu|eto, nema{e drugi lekovi.

Baba mi Miska postojano si kupuva{e pijavici. Po stavaweto na pijavicite na vratnite `ili }e stane{e od krevetot i }e re~e{e: “Fala mu na Boga, kolku mi olesni. Mi se razvedri glavata, mi se opu{ti vratot”, i }e izleze{e povtorno vo sokakot, da im se pridru`i na `enite.

52

Nikola Kqusev

@enite na sokakot bea najprika`livi koga ima{e nekoja svr{uva~ka ili svadba vo na{eto maalo. Se interesiraa za devojkata ili mom~eto, za mlado`enecot i nevestata: od kade se, od koj soj? Kolku ~eiz nosi nevestata? [to raboti mom~eto?

Site `eni }e izlezea vo sabotite koga pristignuvaa pajtonite so ~eizot na nevestata, da gi brojat kilimite, jorganite, pernicite, vezilata i pletilata, pa }e po~nea po malku da ozboruvaat ili pofaluvaat.

Golem interes poka`uvaa za denot na svadbata: Kolku bov~aloci podarila nevestata? [to imalo vo bov~alocite? Koj bil kumot i kako minala kumovata ve~er?

A najgolem interes `enite poka`uvaa za toa dali vo ponedelnikot kumot }e poka`e crven ~ar{av od nevestinskata soba.

Toga{ `enite luduvaa od radost i se obiduvaa da potpalat nekoj del od oblekata na svekrvata.

Site se veselea i pod zvucite na dajriwata igraa i pieja crvena topla rakija.

Na edna svadba na moj rodnina, majka mi me odnese vo ponedelnikot na blaga rakija. Dodeka `enite igraa vo dvorot, nie nekolku deca od pet-{est godini, zedovme da se napieme crvena rakija od kotleto {to se tople{e na mangalot vo sobata. Piej}i rakija od filxanot pomisliv deka toa e sladok sok. Zedov u{te eden filxan.

Odnenade` mi se svrte sobata vo glavata. ^uvstvuvav ma~nina i po~nav da povra}am. Mi potkleknaa kolenata, mi se spletkaa nozete, padnav na zemja. Majka mi, ispla{ena {to stanalo

Lenman

53

so mene, me ponese doma. Cel den kako da mi letaa crni oblaci niz glavata. Pla~ev i povra}av.

Koga dojde tatko mi od du}anot se v~udovide gledaj}i me pobleden, ispoten, uplakan so polumrtov pogled vo o~ite. Po~na so silen glas da ja kara majka mi, {to dopu{tila da dojde do ovoj nastan. Taa potresena se izvinuva{e, me gu{ka{e i se mole{e na Boga da mi olesni.

Toj nastan se vre`a vo mojata svest, kako dobra pouka. Toa be{e za prv i posleden pat da sum se opil vo `ivotot.

Mnogu slu~ki od detstvoto ostanuvaat za pouka vo celiot `ivot. Mo`ebi navidum toa se sitni, nezabele`itelni nastani i slu~ki, no tolku sum gi zapomnil {to gi nosam kako pouka i patokaz vo `ivotot. Za{to, tie {to ne gi po~ituvaat nastanite vo minatoto i steknatoto `ivotno iskustvo se osudeni postojano da gi povtoruvaat.

Vo toj na{ ambient vo sokakot, rastevme vo zaedni~ka toplina so na{ite babi i majki. Nie decata spokojno i veselo si igravme i u~evme pesni~ki i prikazni. Toa be{e moeto prvo u~ili{te i moite prvi dopiri so nadvore{niot svet.

54

Nikola Kqusev

12 Vnatre, vo tatkoviot dom bev pregrnat so qubov i ne`nost od roditelite, od dedo mi i baba mi, a mojata sestra i postarite bra}a, postojano me miluvaa kako najmal vo semejstvoto. Imav mo`nosti da u~am pove}e od site niv koi bea postari.

Tuka be{e strogiot, no blagoroden i obrazovan dedo \or|i, koj poradi nekoi nerazbirlivi pri~ini po {koluvaweto vo Bogoslovijata, ne go bea zapopile. Toa bilo pri~inata, vo `ivotot ponekoga{ da bide buntoven i nervozen. Vo takvi uslovi ostanal na zanaetot kaj tatko mu. Vo vreme na moeto predu~ili{no detstvo dedo mi pove}e be{e doma. Mu be{e oslabnal vidot i jas postojano bev okolu nego i so nego.

Koga treba{e da odi do ~ar{ijata, na du}anot, jas go dr`ev za raka i zaedno odevme. Vo du}anot go minuva{e vremeto vo razgovor so tatko mi i drugite sosedi esnafi. ]e go poslu`ea so kafe i

Lenman

55

lokum. Mi be{e mnogu interesno kako kafexijata so bela krpa na rakata go nose{e kafeto vo limeniot poslu`avnik koj se ni{a{e, a kafeto ne istekuva{e od filxanite. Dedo mi }e si zavitka{e cigara, }e ja zapale{e so zapalkata, }e go stave{e filxanot na kolenoto i }e po~ne{e poleka vo eden razvle~en ritam da go pie kafeto, a lokumot mi go dava{e mene.

Prikve~er, pred da navleze{e mrakot vo gradot se vra}avme nazad. Jas radosen i gord go pridr`uvav dedo mi na patot kon doma.

Toj saka{e da minuvame niz kazanxiskoto maalo.

Mnogu prijateli go otpozdravuvaa, a toj so bastunot }e ~ukne{e po kaldrmata za da im ka`e deka dobro se ~uvstvuva. Po pat obi~no se odmoravme vo edno malo mean~e. ]e vlezevme vnatre. Toj }e me potkrene{e da sednam na divanot i }e nara~a{e edno ~okan~e rakija so eden domat ili krastavi~ka. Pred da se napie, }e go rase~e{e domatot, }e go posole{e i prvoto par~e }e mi go stave{e v usta. Pa }e zeme{e zdiv, }e se napie{e i }e se zameze{e.

Na krajot pred da trgneme, }e mi re~e{e: “Sega sinko, dedo zede malku “benzin” vo motorot i mo`e da prodol`ime, da se iska~ime po ugornicata niz tesnite uli~ki”.

Jas cvrsto go dr`ev za raka i kroce minuvavme niz neramnite uli~ni kaldrmi.

Otkako }e se iska~evme po skalite, dedo mi }e zastane{e da se prekrsti. Tuka blizu se nao|a{e edna stara crkvi~ka. Pametam koga majka mi sproti denot Sv. Arangel na grb go nose{e brat mi Fjodor, koj kako dete boleduva{e od detska paraliza na nozete, vo crkvata da preno}eva, za da

56

Nikola Kqusev

mu se pu{tat fatenite noze. Jas sedev do nego i cela no} svire{e muzika i se igra{e vo dvorot na crkvata i u~ili{teto vo koe u~ea moite bra}a.

Potoa, so dedo mi, koga }e se zadadevme kon na{ata ulica, `enite sednati od strana so qubopitstvo go pra{uvaa: “Kako e dedo \or|i? Kako odi zanaetot?”

Toj {egovito }e im odgovore{e: “Fala mu na Boga od sedum turlii pari dal”, i }e zatropa{e so sitni pari vo xebot.

Jas ne razbirav za {to stanuva{e zbor. No dedo mi mi vele{e: “Sinko, podobro e da ni zaviduvaat odo{to da n# `alat”.

“A zo{to dedo”? go pra{uvav.

“Ah, sinko, vele{e, vo te{ko vreme `iveeme.

Ovaa golema svetska ekonomska kriza donese te{kotii i siroma{tija. Ostana mnogu gladen narod. Nema rabota, sinko. Nema pari koj da kupi ~evli od du}anot. Tatko ti se ma~i za da n# prehrani. Jas, sinko ne mo`am so ovie oslepeni o~i da mu pomognam”.

Vo toj mig nata`eno poglednav kon dedo mi, koj potresno mi govore{e.

Koga se nabli`uvavme do portata na na{ata ku}a, dedo mi }e ~ukne{e so bastunot i }e $ vikne{e na majka mi: “Snao, {to ima za ve~era? Dali e potpr`ena ve~erata?

Majka mi, sekoga{ odgovara{e potvrdno.

Toj so povi{en glas, nebare da ~ujat i sosetkite, }e re~e{e: “Potpr`i ja u{te edna{“.

Iako znae{e deka i na{eto semejstvo go be{e fatila siroma{tija, toj ne saka{e da poka`uva slabost, veruva{e deka }e se sovladaat i ovie te{ki krizni godini.

Lenman

57

13 Vo na{iot dom, dedo mi ima{e mnogu stari, po`olteni, debeli knigi {to se zatvoraa so `elezni alki. Toj gi ka~uva{e na tavanot ili na najvisokite polici vo sobata, za da ne si igrame nie decata so niv. ^estopati krade{kum }e se ka~ev na tavanot, }e otvorev nekoja od niv i se ~udev zo{to vnatre stranicite bea ukraseni so crveni linii i po nekoi cvetovi i sliki~ki, {to ne gi razbirav, a vnatre stranicite po~nuvaa so golemi crveni bukvi.

Go pra{uvav dedo mi, Zo{to vo negovite knigi ima sliki~ki i crveni i crni boi? i {to pi{uva vo niv?

Toj }e stane{e da zeme edna kniga od visokata polica vo sobata i }e me vikne{e da sednam do negovite kolena, }e me pogale{e po glavata i }e po~ne{e da mi ka`uva: “Slu{aj, sinko, {to pi{uva”:

58

Nikola Kqusev

]e po~ne{e da ~ita: “O~e na{ i`e jesi na nebesi da sjatisja imje tvoe...” ]e mu re~ev, “A be dedo, ne razbiram {to ~ita{“.

“Toa e sinko molitvata za Boga, napi{ana na na{iot star crkoven jazik”.

Jas }e go pra{av: “A koj e toj Bog, dedo? Kade `ivee?”

“Toj sinko, e tatko na site nas. Toj `ivee daleku od nas, na neboto, a vo isto vreme, `ivee vo sekoj od nas”.

“A kako mo`e da `ivee vo site nas?” ‡ go pra{uvav. “Taka sinko, nie sme tuka blagodarenie na Boga. Toj n# u~i da mislime, da zboruvame, da rabotime. Toj n# u~i da pravime dobro, a ne lo{o.

Ako pravime dobro sinko, Bog n# saka i n# nagraduva so milosta negova. Ako pak, pravime lo{o toj n# kaznuva”.

“A koi se dobri i lo{i raboti, dedo?”, prodol`uvav da se interesiram.

“Dobri raboti, sinko se: da gi po~ituva{ i slu{a{ tatko, mama i site postari; da im pomaga{ na roditelite vo rabotata; da ne krade{, da ne la`e{, da ne se tepa{ so decata, da ne pcue{, toa se lo{i raboti”.

“Bog gleda i slu{a s# {to pravime i ni{to ne mo`e da izbega od negovite o~i”.

I taka prodol`uva{e dedo mi da mi zboruva.

Jas zanesen vo negovoto ka`uvawe, }e go stegnev i gu{nev, a toj }e me pogale{e po glavata i }e re~e{e: “Ti si umno i dobro dete, slu{aj go samo dedo {to ti zboruva”.

Lenman

59

“ A, zo{to dedo, ima sliki~ki vo tvoite knigi?

Koi se tie na sliki~kite?” ‡ bev qubopiten. ]e otvore{e kniga i }e mi poka`e{e: “Toa se sinko, sveti lica: Sv. Bogorodica e majka na Isus Hristos, tuka se i negovite u~enici, svetite apostoli i negovite angeli ~uvari”.

“A koi se moite angeli ~uvari, dedo?”

“Tvoite postari bra}a ti se angeli ~uvari i tie {to ne gi gleda{ ti”.

“A koi se tie |avoli so koi me pla{i baba Miska?”

“Toa se lo{ite duhovi vo lo{ite lu|e, protiv koi se borat i od koi n# ~uvat na{ite angeli”. “\avolite n# naveduvaat na lo{i raboti, sinko, a angelite n# spasuvaat od niv”.

Dedo mi mi ~ita{e i prika`uva{e od negovite knigi po nekolku dena vo nedelata.

Majka mi koga be{e zafatena so rabota, }e mi re~e{e: “Odi kaj dedo ti da ti ~ita i da gleda{ sliki od knigite.”

Jas }e mu odnesev ~a{a voda i }e mu zapalev cigara, a toj sekoga{ }e mi pro~ita{e po nekoja molitva i }e mi prika`uva{e za u~enicite na Gospod. Prvin }e mi ja poka`e{e slikata, a potoa mi ka`uva{e za niv: za Sv. Ilija grmotevecot, koj gi otvora i zatvora oblacite za da grmat, za da vrne do`d, pa za Sv. \or|i koj ka~en na kow so kopje go ubil zmejot; za Sv. Nikola {to gi zamrznuval moriwata i taka prodol`uva{e.

Jas mnogu sakav da go slu{am dedo mi, kako mi zboruva za ubavi raboti, dodeka baba mi Miska vo nejzinite prikaski, ~estopati me pla{e{e so ro-

60

Nikola Kqusev

gati |avoli, so zmii, vampiri i zmejovi. Zatoa pove}e sakav da odam kaj dedo mi \or|i.

Vo nedelnite denovi i za vreme na praznicite, vo pretpladnevnite ~asovi dedo mi postojano ja povikuva{e majka mi, za da $ ka`e koja molitva, koj tropar i od koe evangelie se ~ita i koga treba da go svari kafeto, za da go poslu`i. Sestra mi Marija }e dotr~a{e da mu go donese filxanot so kafe, a jas radosen ja dr`ev kutijata so kibrit za da mu zapalam cigara.

Dedo mi pee{e ubavi duhovni pesni i ponekoga{ }e mu se navla`nea o~ite. Jas }e dotr~av da go pra{am: “Za{to pla~e{, dedo”? Toj }e me pogale{e po glavata i }e mi stave{e vo ustata edno bombon~e.

Sekoga{ jas mu ja baknuvav rakata. Taka me u~e{e majka mi. Taa mi vele{e: “Sega po kafeto odnesi mu na dedo ti ~a{a studena voda”.

Toj celo vreme taguva{e {to ne stana sve{tenik. Ja prokolnuva{e sestra mu koja bila mnogu ubava. Taa, eden den koga polnela voda na ~e{mata bila grabnata od turskite jani~ari. Ottoga{ se izgubila nejzinata traga. Crkovniot katahizis ja baral nejzinata glava za da se zapopi dedo mi.

Za razlika od dedo mi, baba mi be{e ponamurtena i voobrazena `ena. Taa poteknuva{e od pobogato semejstvo i se dr`e{e mnogu gordelivo.

Baba mi be{e mnogu ubava `ena, vospitana vo staro gradsko semejstvo. Nejzinata proseda kosa, mekoto belo, skoro prozra~no lice i bademovite kostenlivi o~i nad koi se izdigaa dolgite trepki i ve|i kako pijavici, harmoni~no ja nadopolnuvaa nejzinata strojna stava i ja pravea vpe~atliva i

61

Lenman

zapametliva. Taa nose{e rasko{na obleka vo stilot na toga{nata moda.

Iako jas ja pametam baba mi koga taa be{e vo odminati godini, s# u{te be{e pedantna i ~ista `ena. *** Vo nedelnite denovi i golemite praznici, taa }e se dotera{e i }e ode{e v crkva, a potoa zadol`itelno }e posete{e nekoi od rodninite ili }erkite za da go ispie kaj niv kafeto.

Nave~er }e me stave{e vo skutot i neumorno }e mi ka`uva{e prikazni, s# do moeto zaspivawe.

Znae{e ponekoga{, koga ne bev miren i da me udri po gazeto, da me fati za uvoto, da me {tipne.

Se smiruvav, ne smeev da zapla~am pred nea. ^estopati se pla{ev od baba mi Miska. Taa znae{e da bide i mnogu lo{a. Za razlika od majka mi nea ne ja sakaa mnogu nitu sosetkite, pa duri i dedo mi pove}e ja po~ituva{e majka mi. Toj be{e strog, no pravi~en. ]e slu{nev koga naluteno }e re~e{e: “Misko, pomogni $ malku vo rabotata na snaata,” za majka mi. “Gleda{ taa po cel den podgotvuva jadewe, ja ~isti ku}ata, pere, pegla, a ti od edna do druga }erka se {eta{, na poseta.”

62

Nikola Kqusev

14 Vo svojot edinstven brak dedo mi i baba mi imaa dolg `ivot. Dedo mi po~ina na osumdeset i pet godini, a baba mi na devedeset i ~etiri godini.

Vo toa vreme semejstvata bea mnogudetni.

Baba mi rodila dvanaeset deca, od koi ostanale {est `ivi: ~etiri }erki i dva sina. Site imaa dolg vek.

Najstarata }erka $ be{e tetka Sofija. Najubavata od site }erki. Najmnogu li~e{e na baba mi: po svojata ubavina, pedantnost i ~istota. Taa so svojot avtoritet vnesuva{e smisla vo doma}instvoto i red vo semejstvoto.

Edna od moite tetki be{e ma`ena vo drug grad podaleku od Tuzlin, a drugite vo Tuzlin. Taa, tetka Zora, koja ima{e pet deca, postojano taguva{e za roditelite, za bra}ata i sestrite. Kako devojka $ bila bliska drugarka na majka mi i mnogu go po~ituva{e mojot tatko. Taa na tatko mi

Lenman

63

mu ja prenesuvala qubovta od strana na majka mi koga bila devojka. Tetka Zora be{e mnogu stalo`ena i prijatna `ena so avtoriteten ton vo zboruvaweto. Be{e mudra i sekoga{ so blaga nasmevka. Taa be{e mnogu vnimatelna sprema moite roditeli i postojano im ispra}a{e pozdravi i podaroci. Edna godina koga brat mi Fjodor be{e na gosti kaj nea, taa ja kupila najgolemata lubenica na pazarot od 25 kila kako podarok za tatko mi. ^i~ko mi Pantelej be{e najmaliot od niv, koj za `al i prv od decata po~ina. Toj be{e tenok i slab, mnogu nervozen, a pravi~en. Ima{e postojani raspravii so strina mi, koja be{e surova i gruba, golema kavgaxika. Majka mi odbegnuva{e sredbi so nea oti be{e lo{a `ena, sekoga{ gotova za kavgi i tepawe. Koga }e ode{e da polni voda na ~e{mata ili da nosi ne{to vo maalskata furna, sekoga{ }e se skara{e so nekogo. Nejziniot grub glas se slu{a{e od daleku. @enite od sosedstvoto ja narekuvaa so pogrdni zborovi.

64

Nikola Kqusev

15 Site simpatii na dedo mi i baba mi bea naso~eni kon mojot tatko. Tie baraa toj da bide niven naslednik. Sestrite mu posvetuvaa neizmerno vnimanie i qubov. Tie gledaa vo nego vtor tatko i sakan, po`rtvuvan brat.

Tatko mi kako glava na semejstvoto se odlikuva{e so skromnost, trudoqubivost i ~esnost.

Be{e golem protivnik na kafeanski `ivot, ne se kocka{e i ne pie{e. Be{e mo{ne cenet vo ~ar{ijata, me|u esnafite i so tie so koi sorabotuva{e. Mnogu majstori ~evlari polagale majstorski ispit vo komisija pred tatko mi i so respekt se odnesuvaa kon nego. Toa posebno se manifestira{e za vreme na Sv. Atanas, denot na zanaet~iite ‡ ~evlari, koga mnogumina doa|aa vo na{iot dom i vo sve~en ritual mu go ~estitaa praznikot, poklonuvaj}i mu se i baknuvaj}i mu raka. Taka pomladite majstori ja prodol`uvaa esnafskata

Lenman

65

tradicija iska`uvaj}i po~it kon postarite koi im dale majstorsko pravo.

Esnafskata etika vo toa vreme be{e visoko ceneta: vo me|usebnoto po~ituvawe, vo ~esnoto rabotewe, vo odnosite me|u snabduva~ite so materijali i kupuva~ite na nivnite proizvodi i uslugi, vo moralnite odnosi i ~uvawe na dostoinstvoto na semejstvata.

Esnafskiot `ivot vo ~ar{ijata be{e {kola vo koja se vospituvaa generaciite na red i odgovornost vo rabotata vo procesot na zanaet~iskata hierarhija od ~irak, preku kalfa do majstor. Vo `ivotot na ~ar{ijata pulsira{e s# novo: vo razmenata na znaewe i zanaet~isko ‡ trgovsko iskustvo, vo ekonomskiot, finansiskiot, politi~kiot i voop{to duhovniot razvoj na lu|eto, so eden zbor, vo ~ar{ijata se formira{e i zree{e esnafskiot moral.

Toj `ivot vo ~ar{ijata, so koj imav postojan dopir, ostavi dlaboki tragi vo moeto vospituvawe, vo mojot karakter, vo mojata etika i nosam vo sebe dlaboka blagodarnost. ^estopati posakuvav da ja vidam i da slu{nam kako izgleda ~ar{ijata vo kve~ernite ~asovi. Mi ostana vo se}avawe edna blaga esenska ve~er, koga od visinite na edno gradsko brdo ja posmatrav ~ar{ijata. Taa ve~er mrakot tivko navleguva{e vo site soka~iwa, po kepencite, po aglite i kako kapak nate`nuva{e nad ~ar{ijata. Go zadr`av svojot od, sednav na eden kamen i vo edna vozbudliva tainstvenost go slu{av mirniot {um na `ivotot {to pulsira{e od ~ar{ijata. Vo toj mig kako da go slu{av ehoto {to odyvonuva{e od drvenite ~ekani po bakarnite kotliwa, |umovi i

66

Nikola Kqusev

tepsii od kazanxiskoto maalo; ~eli~nite ~ekani na nalbatite po kowskite i volovski kopita i konduraxiskite ~ekani po udarite na kacambrokite {to gi redat ~iviite po |onovite na ~evlite.

Slu{av kako di{e ~ar{ijata i po nekoja svetilka me dopira{e od fitilite na gazjenite lambi {to visea po aglite na tesnite soka~iwa, a mrakot s# pogusto pa|a{e.

Bez ogled na no}ta, samoto moe prisustvo me vra}a{e vo dnevniot xagor na ~ar{ijata od vikawe, rikawe, zboruvawe, klokotewe, toj op{t tatne` i vrie`. Tie zvuci stanuvaa prispivna pesna na moite sni{ta, {to revnosno gi ~uvam i nosam vo mojata svest.

Lenman

67

16 Prisustvoto na na{iot tatko vo doma{niot ambient site nas n# ispolnuva{e so ~uvstvo na qubov i po~it kon nego. Taka n# vospituva{e na{ata dobra majka. ^estopati na sestra mi i mene kako najmali ni zboruva{e kako treba da go do~ekuvame tatko ni koga se vra}a od rabota; kako treba so vnimanie da go slu{ame koga zboruva; da gi ispolnuvame negovite soveti, za{to toj raboti za da `iveeme podobro nie.

Sestra mi i jas so netrpenie ~ekavme da ot~uka gradskiot ~asovnik dvanaeset ~asot, vreme za ru~ek i sedum ~asot za ve~era, za da go pre~ekame na{iot tatko so dvata postari bra}a od rabota.

Jas }e go zemev ibrikot poln so topla voda, a Marija sapunot i krpata i ~ekavme da go uslu`ime tatko ni da si gi izmie racete vo legenot.

68

Nikola Kqusev

Potoa, gi uslu`uvavme i bra}ata koi rabotea vo du}anot.

Toa be{e za nas sekojdneven ritual, so po~it i zadovolstvo go izvr{uvavme. Potoa majka ni }e n# povika{e za ru~ek. Sekoj si go znae{e svoeto mesto na masata. Dedo \or|i prv }e se prekrste{e i so tivki molitveni zborovi }e go blagoslove{e ru~ekot. Site na masata }e se prekrstevme i }e po~ne{e jadeweto. Majka ni n# poslu`uva{e i molkum se jade{e.

Jas kako dete bev mnogu jastelit i postojano reagirav, a ponekoga{ i }e zapla~ev, zo{to moeto par~e meso e pomalo.

Tatko mi }e me pogledne{e i }e mi dodade{e od negovata porcija. Toj vo toa vreme be{e te{ko bolen, go ma~e{e ~ir vo stomakot.

Nekolku ~asovi po jadeweto trpelivo gi podnesuva{e stoma~nite bolki i mol~elivo za da ne nasetime nie, }e otide{e da povra}a. Kako {to minuva{e vremeto, bolkite mu stanuvaa s# ponepodnoslivi, osobeno vo ve~ernite ~asovi.

Poleka }e stanev i so trepet naslu{nuvav dali tatko mi spie. Koga povtorno }e legnev, a spiev zaedno so sestra mi, tokmu koga }e me sovlada{e sonot, }e slu{nev kako krcka vratata od spalnata na tatko mi, za da odi da povra}a.

Tivko }e ja probudev Marija, {epotej}i vo stres i zaedno }e po~nevme da ja oplakuvame sudbinata na na{iot mil i dobar bolen tatko.

Majka mi potresena bdee{e nad nego. No, po nekoe vreme, za sre}a na site nas, uspe{no be{e operiran i po~na da zakrepnuva.

Lenman

69

17 Od site {to vnesuvaa toplina i radost vo moeto detstvo, {to me odgleduvaa i vospituvaa, majka mi be{e taa koja sekoj den me pregrnuva{e so toplina, vo nejzinite pazuvi rastev, taa gi naleva{e `ivotnite sokovi vo moeto telo, vo mojot duh.

Majka mi be{e mnogu vredna i darovita doma}inka. Site doma{ni raboti gi vr{e{e kvalitetno, so smisla i vkus. Prede{e volna i ni plete{e puloveri i ~orapi. Tkae{e tenko belo platno ukraseno so `oltenikavi svileni konci i ni {ie{e dolna obleka i ko{uli. Site zavesi na prozorcite vo ku}ata gi ima{e izvezeno so raznobojni cvetovi, a yidovite na sobite i ~ardakot gi ima{e ukraseno so izvezeni sliki na platno, najmnogu so sini i crveni konci. No, najdarovita be{e vo sukawe na tenki kori za baklava. Na site

70

Nikola Kqusev

sestri im suka{e baklavi za Bo`i}, Pro~ka i Veligden.

Sosetkite doa|aa da gledat kako majka mi su~e{e kori, kako veze{e, plete{e, tkae{e, kako gotve{e razni vkusni jadewa. Taa darba ja prenese i na sestra mi Marija, koja ve}e kroe{e i {ie{e mnogu ubavo.

Tatko mi, sre}en deka sestra mi stanala talentirana {iva~ka re{i da $ kupi “Singer” ma{ina od Germanija. & re~e na majka mi: “Ma{inata }e $ bide na Marija dar za nevesta. ]e $ nosi i prihodi za egzistencija”.

Majka mi i sestra mi blikaa od radost. Im se ostvari sonot. Na majka mi da is~uva }erka skromna, vredna i ubava, a u{te i u~ena so zanaet {iva~ka, i da dade Bog sre}no da se oma`i.

Na Marija $ se ispolnija `elbite: odli~no go zavr{i srednoto doma}insko u~ili{te i uspe{no go izu~i {iva~kiot zanaet kaj edna mnogu poznata {iva~ka, a ve}e dobi i ma{ina.

Marija po~na da {ie fustani i `enski kostumi. Taa na site nas, bra}ata ni {ie{e ubavi raznobojni ko{uli. *** Majka mi ima{e ~etiri postari sestri i eden brat. Moite tetki site imaa dolg vek i edna po edna kako se ra|ale taka umiraa. Re~isi site do`ivea starost do devedeset godini.

Edinstveno najmaliot od niv, vujko mi `ivee{e kratko, okolu pedeset i pet godini. Toj be{e najsakan, edinstveno ma{ko me|u pet sestri. Be{e

Lenman

71

mnogu ubav ~ovek. Go krase{e gusta kadrava crna kosa i v`aren pogled {to izvira{e od krupnite crni o~i, nad koi se izdigaa dolgi ve|i i pravoagolno ramno ~elo bez br~ki. Be{e {irokograd ~ovek koj se nose{e mo{ne ubavo.

Za vreme na golemite praznici majka mi }e skine{e cve}e od dvorot i jas }e otidev vo negoviot dom, da mu ~estitam praznik i da mu baknam raka na vujko mi, a toj }e mi stave{e eden dinar vo rakata. Jas radosen }e istr~av doma, da go pu{tam vo kasi~kata za {tedewe.

Vujko mi be{e ~inovnik vo op{tinata i dobiva{e plata, a toa, toga{ be{e golema rabota, za razlika od na{ite tatkovci koi si rabotea na zanaetite. Toj ima{e golemo dru{tvo i ~esto navratuvaa vo gradskata kafeana i tamu nekoi igraa tabla, drugi karti, a nekoi se vra}aa doma podnapieni.

Koga majka mi }e namine{e kaj niv i }e ~ue{e kako vujna mi ja izleva svojata nervoza vo kavgi so vujko mi, taa }e se vrate{e nata`ena doma ili }e otide{e kaj nekoja od tetkite da $ ka`e {to se slu~ilo so nivniot sakan, edinec brat.

Vujna mi be{e prgava i nervozna `ena. Mnogu zboruva{e, kako s# na ovoj svet da $ be{e poznato.

Se nametnuva{e nad site tetki, si dava{e nekoja va`nost, a ~estopati gi ozboruva{e. Ima{e edinstvena darba sama da {ie fustani i sekoga{ ubavo se nose{e.

Vo semejstvoto na vujko mi rastea tri ubavi sinovi. Jas drugaruvav so najmaliot. Toj be{e mnogu nemiren. Sosedite postojano se `alea od nego, deka se ka~uva na pokrivite i skoka vrz }eramidite od ku}a na ku}a. Ku}ite vo Tuzlin bea gradeni

72

Nikola Kqusev

edna do druga zalepeni ili edna pod druga i toj ripa{e po ku}ite kako po skali, ostavaj}i pusto{ od skr{eni }eramidi. Vujko mi postojano pla}a{e kazni poradi negovite ludorii.

Najstariot sin be{e gizdavec, pove}e si potpivnuva{e i ~estopati nekontrolirano se odnesuva{e i zatoa mora{e da zeme `ena od daleku, od edna sosedna zemja. ^etirite sestri na majka mi bea skromni i vredni doma}inki. Site imaa golemi semejstva, pokraj starite roditeli i pove}e deca.

Majka mi be{e najmalata od niv. Nivnata majka, mojata baba, po~inala mlada i majka mi ja odgledale postarite sestri. Zatoa taa be{e mnogu privrzana kon niv. ]erkata Katerina na tetka mi Elisaveta, najstarata sestra na majka mi, $ bila vrsni~ka so nea i zaedno izrasnale vo detskite godini.

Za vreme na golemite praznici: Bo`i}, Veligden, odev od edna do druga tetka da im go ~estitam praznikot i se vra}av so polni torbi crveni jajca, so smokvi, orevi, jabolka i po nekoj dinar {to mi davaa.

Za vreme na tie praznici mnogu se vnimava{e da im se pravi ~est na postarite rodnini. Po ulicite ima{e mnogu deca kako vo mravjalnik, oble~eni vo nova obleka i so torbi~ki na ramo, radosni i nasmeani tr~aa po domovite na rodninite da im go ~estitat praznikot.

Lenman

73

18 Moite roditeli odr`uvaa dobri odnosi so site rodnini. No, vo moeto detstvo mi ostana najzapameteno sekojdnevnoto sre}avawe so semejstvoto na tetka mi Slavka. Taa `ivee{e blizu do nas i re~isi postojano bevme zaedno.

Nejzinata }erka Stojka be{e mojata vtora majka. Mojata duhovna majka. Taa be{e edna od najpozitivnite li~nosti, pokraj Lenman, {to dlaboko gi nosam vo mojata du{a. I Stojka kako i Lenman be{e moj patokaz, moja inspiracija, primer na koj se ogleduvav i posakuvav da bidam kako niv.

Stojka i Lenman ostavija trajni tragi vo moeto vospituvawe i mojot karakter. Tie go ~eli~ea i {irea mojot duh, vnesuvaa qubov kon s# ubavo vo mene: trudoqubivost, istrajnost i pravi~nost.

Mi vsaduvaa ~uvstvo na altruizam, drugaruvawe i me|usebno po~ituvawe. Me voveduvaa vo nepoznatite tajni na `ivotot.

74

Nikola Kqusev

^estopati ne mo`ev da razberam s# {to mi zboruvaa: za menlivosta na prirodnite pojavi; za nepravdite vo op{testvoto; za pakosta, zlobata, omrazata i dobrinata, blagorodnosta i qubovta.

Mi ka`uvaa zo{to nekoi lu|e se siroma{ni, drugi bogati; zo{to nekoi tatkovci po cel den rabotaat, a drugi u`ivat i bezdelni~at; zo{to doma site si zboruvaat na eden ist maj~in jazik, a vo u~ili{tata n# u~at na drug, tu| jazik.

Stojka be{e ne~ujna, tivka i mirna devojka, ~esna i trudoqubiva. Be{e prvenka po uspeh vo gimnazijata. A nad s# be{e ubava devojka so kadrava kostenliva kosa i podignati, ispi{ani ve|i, so ~prto nose i rumeno zaoblena usta od koja zra~ea biserni zabi so blaga razdvoenost napred.

Taa ima{e pitom, milozliv pogled {to te pregrnuva so toplina i od nego izvira{e iskrenost i mislovnost. Ima{e strojna stava i rusti~no oblikuvano telo. Be{e dopadliva i mila. No, za `al, vo svojot `ivot ne be{e mnogu sre}na.

Koga imav edinaeset godini se bli`e{e zavr{uvaweto na ~etirigodi{noto osnovno u~ili{te. Moite roditeli sakaa narednata godina da se zapi{am vo prvi klas gimnazija. No, treba{e da polo`am priemen ispit za da bidam primen vo gimnazijata.

Toa leto bev vo racete na mojata bratu~etka Stojka. Taa me podgotvuva{e, me vra}a{e po nekolku pati da pi{uvam slobodni sostavi, da re{avam zada~i. Bdee{e po cel den nad mene so ne`nost i qubov, a be{e stroga. Za mene taa be{e idol, nedosti`en avtoritet i s# pove}e stanuva{e moj kopne`, eden den da stanam i jas kako nea.

Lenman

75

Majka mi se ~ude{e koga pogre{no }e pro~itav nekoja re~enica Stojka vedna{ me poprava{e, pa taa se pra{uva{e od kade znae Stojka, a ne gleda vo knigata. Za majka mi, i za mene, toa be{e nerazbirlivo.

Koga }e se zamorev od u~ewe, }e mi ka`e{e ajde sega odi da napolni{ studena voda i malku da si poigra{ so decata. Jas radosen }e se istr~av i odnovo }e se vratev kaj nea da u~am.

Pred novata u~ebna godina se polaga{e priemniot ispit. Bev siot vo gr~. Treperev dali }e polo`am, iako Stojka me ispolnuva{e so nade` deka sum go sovladal potrebniot materijal. Me pritiskaa stra{ni misli da ne ja posramam Stojka, da ne im nanesam bolka i taga na moite roditeli. ^estopati sonuvav kako na glavata nosam u~ili{na kapa so {iroka kozirka i na kapata so{ien brojot eden so pozlatena boja, {to ozna~uva{e prvi klas gimnazija. Kako so gordost minuvam niz na{ata ulica i me gledaat site moi drugar~iwa, nekoi so radost mi mavtaat, drugi so revnost me nabquduvaat. Gledav kako mi se nasmevnuvaat devoj~iwata koi mi se dopa|aa. Potoa, mi doa|aa sprotivni misli. Se prevrtuvav vo sonot, siot oblean vo pot, ispla{en se budev. I odnovo zaspivav.

Eden son~ev septemvriski den se ostvari toj moj posakuvan son. Dobiv vest deka uspe{no sum go polo`il priemniot ispit za upis vo gimnazija.

Stanav u~enik vo prvi klas gimnazija. So mene bea primeni i u{te tri deca od celiot na{ reon.

Moite roditeli bea presre}ni deka edno od nivnite deca i toa najmaliot sin }e odi vo gimnazija. Mi gi kupija potrebnite knigi i tetratki.

Mi kupija i novi pantalonki i ko{ula.

76

Nikola Kqusev

19 Tuku{to vleze radosta vo na{iot dom se slu~i ne{to {to vnese nemir vo srcata na moite roditeli. Edno moe postaro drugar~e po ime Aco od Gornoto maalo me nagovori da odime na skri{no mesto za da mi ka`e ne{to. Jas lesnoverno trgnav so nego. Tamu toj izvadi od xebot nekolku cigari {to gi ukral od du}anot na tatko mu i zede da pu{i. Mi zapali edna i mene i mi ja pikna vo ustata. Vdi{uvaj}i go ~adot po~nav da se zadu{uvam, mi se zavrte svesta i po~uvstvuvav ma~nina vo stomakot.

Samo {to zedov malku zdiv, Aco mi zapali u{te edna cigara. Vdi{uvaj podlaboko, mi vele{e: “Gledaj kako jas toa go pravam”, poka`uvaj}i mi kako mu izleguvaat trkalca ~ad od ustata”.

Jas se obidov da vdi{uvam ~ad no, ne mo`ev i po~nav povtorno da se zadu{uvam.

Lenman

77

Izbegav so pla~ewe doma. Tatko mi i bra}a mi bea ve}e stignale za ru~ek. Majka mi vedna{ zabele`a deka ne{to ne e vo red so mene. Po~na da me raspra{uva, {to se slu~ilo. Sakav da $ ka`am, no nemav sila. Mol~ev, se pla{ev.

Razni misli mi doa|aa vo glavata, kako da $ ka`am na majka mi. Vo sebe se kaev {to go storiv toa. [to dozvoliv da trgnam so toa lo{o dete, koe krade od tatkoviot du}an cigari, a mi vele{e deka ponekoga{ zemal i pari od kasata vo du}anot. Toj, postojano se tepa{e so site deca, gi pcue{e so pogrdni zborovi. Taa godina povtoruva{e vo u~ili{teto. Site deca go izbegnuvaa i ne sakaa da si igraat so nego. Toj be{e najlo{oto dete vo na{iot kraj.

Se sokriv vo edna soba i po~nav da pla~am.

Srceto mi se trese{e od strav, ako razbere tatko mi, kakva kazna me o~ekuva.

Majka mi me pronajde stutkan vo sobata vo eden }o{, siot uplakan. Me krena i me pra{a {to mi se slu~ilo. Vo toj mig, taa silno izvika: “Pa ti mirisa{ na cigari?!”

Silno me razdrma so rakata, pra{uvaj}i me: “Kade go stori toa? So kogo be{e?”

So pla~ewe $ ka`av, deka me zavede lo{iot Aco i me tera{e da pu{am cigari. Vetiv deka povtorno nema da izleguvam so nego.

Ja molev majka mi, da ne mu ka`uva na tatko mi. Taa go oceni ovoj prestap za golem i te`ok, me fati za uvo i me udri po zadnikot. Me natera da mu ka`am s# na tatko mi i da se izvinam.

78

Nikola Kqusev

Tatko mi mi be{e mnogu lut. Me kazni edna nedela da ne izleguvam da igram so decata. Me natera sekoj den da odam da rabotam na lozjeto.

Eden den odej}i na rabota me sretna Lenman.

Me pogledna so prekoren pogled. Toj ve}e razbral {to se slu~ilo. Me pogledna seriozno v o~i i za~uduva~ki me pra{a: “Zarem i ti Postol, trgna da se dru`i{ so najgolemiot apa{ vo na{iot reon? Kako si dozvolil da te zavede toj neranimajko? Ako i ponatamu prodol`i{ taka, jas }e se sramam da se dru`am so tebe”.

I taka Lenman prodol`uva{e da me kritikuva.

Jas zasrameno mol~ev pred nego. Mu vetiv deka toa nema da se povtori.

Lenman prodol`i: “Pa ti, znae{ li, deka toj Aco krade, pcue, deka e najslabiot u~enik i povtoruva~; deka tatko mu minatiot mesec go izbrkal od doma i go nateral da odi da pase ovci vo selo kaj ~i~ko mu”.

Mi be{e mnogu te{ko. Se ~uvstvuvav poni`en pred Lenman. Negovata kritika ja primiv kako golema pouka. Slu{aj}i go Lenman, kako da minuvav niz duhovno ~istili{te.

Sobrav sili, se dobli`iv do nego. Mu ja stegnav rakata, vo znak deka ja prifa}am negovata kritika. Deka s# {to se slu~ilo, ne e spored moja volja. Deka toa be{e sosema slu~ajna sredba so natrapnikot Aco i priznavam, deka toa be{e moja neotpornost i slabost.

Lenman

79

20 Sekoja godina, obi~no vo proletnite denovi, koga se budi prirodata i bui `ivotot vo nea, a niz zelenite i rascuteni poliwa i livadi odeknuvaat detski pesni i igri, nie ma{kite deca gi isprobuvavme svoite sili vo borewe na zelenata treva, za da se izbere pobednikot za voda~ na decata vo na{eto maalo.

Bore~kata ve{tina ja u~evme gledaj}i gi borbite na pelivanite od turskite sela {to se organiziraa sekoja godina na plo{tadot vo Tuzlin.

Pelivanite bea krupni, muskulesti ma`i{ta po stotina kila, so dolgi race i debeli vratovi.

Oble~eni so dolgi ko`ni ga}i i poleani so maslo.

Bujni, rumeni, so ostri, grablivi pogledi i `ed za pobeda, poka`uvaa ~udo od sila od koja se trese{e zemjata.

80

Nikola Kqusev

Zurlite i tapanite gi bodrea i vlevaa energija, a nasobraniot narod im aplaudira{e na pobednicite.

Pobednikot, voden od silnoto udirawe na tapanite i zvucite na zurlite ~ie eho se razleva{e od visokite yidini na kamenata citadela, so gordost i vite{ki rituali go izveduva{e ~inot na pobedata niz plo{tadot i glavnata ulica na Tuzlin.

Edna godina koga Lenman ima{e ~etirinaeset godini se pojavi me|u prvite na bore~kiot ring, na zelenata treva, da go predizvika za borewe postojniot voda~ na decata, temnomurestiot Mijal~e so razbu{avena kosa.

Toj prkosen, so cini~na, omalova`uva~ka nasmevka sprema Lenman, izleze na sredinata pred site nasobrani deca. Lenman ve}e gotov za borba, upati silen, strelovit pogled kon Mijal~e vo koj se ~ita{e borbenost i hrabrost.

Boreweto po~na. Otprvin si gi isprobuvaa silite. Nozete brzo im se dvi`ea, racete im se vitkaa okolu vratovite, gradite, me|u nozete. Vo eden mig Lenman padna ni~kum na levoto koleno, se zadr`a, zede zdiv i viorno se ispravi, cvrsto go zgrap~i Mijal~e za polovinata, go podigna i so podmetnata noga go strupoli vrz zelenata treva.

Eknaa aplauzi od prisutnite deca: To{o, Pan~e, Vitomir, Mitko, Mom~ilo. Po~naa da vikat: Lenman, Lenman, na{iot voda~.

Lenman zadi{en, tivko im se nasmevna i trgna da se pregrnuva so site niv.

Mijal~e ne mo`e{e da ja skrie svojata bolka.

Stana, smogna sili i pred site mu ja ~estita{e pobedata na Lenman, priznavaj}i go za voda~.

Lenman

81

Vo ~est na pobedata, Lenman n# povede na borba so prakici protiv decata od gornoto maalo, na belite ridi{ta. Bevme nasobrani okolu dvaeset deca, gi rasporedi poniskite napred, povisokite nazad i jurnavme napred so prakicite v race i po nekolku kamewa vo xepovite protiv decata od gorno maalo rasporedeni na viso~inkite na belite ridi{ta. Odeknuvaa udarite od dopirot na prakicite, e~e{e dolot {to gi razdvojuva{e. Vo migot koga Lenman se probiva{e napred, eden kamen go udri pod kosata na ~eloto od levata strana na glavata. Blikna krv po negovoto lice.

Padna na zemjata. Brzo go krenavme i go odnesovme zad eden breg. Drugar~eto Mitko istr~a do prvata ku}a da skine nekolku lisja suv tutun i mu gi stavi na ranata za da prestane krvta. Po izvesno vreme, Lenman se osvesti, go krenavme i go napu{tivme “bojnoto pole”.

Od drugata strana urlikaa pobednicite. Izvikuvaa razni povici i pcosti.

Lenman be{e siot rastreperen od bolka i razgneven od jad poradi porazot. Drugar~iwata go te{ea: “Nie }e gi pobedime sledniot pat, }e se ka~ime od drugite visoki ridovi protiv niv”, mu velea.

Dodeka dru`inata se nabli`uva{e kon na{eto maalo, edno od drugar~iwata oti{lo vo du}anot na tatkoto na Lenman da mu ka`e: “Lenman go udrija so kamen po glava, od nepoznat pravec, dodeka si odevme site deca po patot za doma”.

Koga slu{na Lenman za taa laga, go fati bes od lutina. Be{e mnogu nervozen. Toj ne znae{e da la`e pred roditelite. Zamol~e eden mig, i re~e:

82

Nikola Kqusev

“Dobro neka bide taka, kako {to ste ka`ale, da ne gi potrese bolka moite roditeli. Podocna, jas }e im ja ka`am vistinata”.

Lenman ja krie{e ranata pod kapata, kako da ne bilo ni{to. Tatko mu ja prifatil “lagata”, be{e vnimatelen, go so`aluva{e. Majka mu be{e zagri`ena da ne mu se slu~i polo{o. Toj uporno vele{e deka ne go boli glavata.

Po nekolku dena, Lenman po~uvstvuva temperatura. Ja podigna kapata i se potrese koga vide beli crv~iwa kako lazat vo ranata. Ispla{en, vedna{ trgna kon ambulantata da mu uka`at pomo{. Na patot kon ambulantata go pridru`uvaa nekolku drugar~iwa: Pan~e, To{o i Mom~ilo. Vo ambulantata be{e kritikuvan zo{to vedna{ ne pobaral pomo{, za da ne dojde do vaka golema infekcija. Nabrzina mu ja pro~istija ranata so alkohol, mu stavija nekoj pra{ok i mu ja previtkaa so gaza, naglasuvaj}i mu sekoj vtor den da doa|a na kontrola.

Na liceto na Lenman se ~uvstvuva{e nervoza i nespokoj. Toj te{ko go prifati porazot tokmu vo prvite migovi koga stana voda~ na decata. Dolgo razmisluva{e za taa svoja brzopleta odluka da gi povede decata vo borba so prakici, bez da go poznava dobro terenot. Se osuduva{e sebe si.

Eden den n# sobra site deca i ni re~e: “Jas pogre{iv {to nepodgotveni se vpu{tivme vo borba, bez dobro da go poznavame terenot. Toa be{e nepromislena avantura, koja nema da se povtori. Nie imame mnogu drugi na~ini i povodi za igra. Vi se izvinuvam na site”.

Site deca bea prijatno iznenadeni od samokritikata na Lenman, zadovolni se poglednavme me|u

83

Lenman

sebe i pristapivme poblizu do nego da mu iska`eme poddr{ka.

Lenman na ovoj na~in, izvinuvaj}i se pred decata za ovaa nepromislena akcija, gi pridobi site drugar~iwa i po~naa da go sakaat i po~ituvaat.

*** Lenman vnesuva{e red i disciplina vo drugaruvaweto so decata. N# u~e{e na ~esnost i na me|usebno po~ituvawe. Postoe{e i kaznuvawe za onie koi ne slu{aa, koi ne go po~ituvaa redot i disciplinata. Neposlu{nite, nekoe vreme ne bea povikuvani na igrawe. A toa be{e te{ko i bolno za sekoe dete, da bide izolirano od drugite.

Majkite tr~aa da go molat voda~ot povtorno da gi vklu~i tie deca vo igra.

Lenman organizira{e zaedni~ko u~ewe na pesni za Kolede, za Surova godina (Vasilica), za{to tie denovi im bea najsakani na decata i so netrpenie gi o~ekuvaa.

Vo esenskite meseci site deca odea na pole da sobiraat suserka (suva treva) za polno}niot koledarski ogan, so koj se ozna~uva{e organiziranoto odewe od ku}a vo ku}a da se peat koledarski pesni, vo slava na Hristovoto ra|awe. Decata bea nagraduvani od doma}inkite so kola~iwa, orevi, kosteni... Dolgo potoa decata si organiziraa mnogu igri so orevite.

Za Vasilica decata pletea golemi venci od zeleni listovi i gran~iwa na br{len so crveno jabolko na sredinata. Venecot nadenat na golem

84

Nikola Kqusev

stap go nose{e najsilnoto i najvisokoto dete, a site drugi deca odea po nego i gi posetuvaa ku}ite vo maaloto so pesni za da ~estitaat Nova godina.

Doma}inite stavaa pari na jabolkoto, a doma}inkite vo torbite na decata im stavaa s# {to imaa doma za jadewe i piewe. Potoa, od sobranoto bra{no, meso, oriz grav, se su~ea piti, se gotvea jadewa i site deca na edna trpeza jadea i se veselea, a sobranite pari voda~ot Lenman ramnopravno im gi dele{e na site.

Golemo zadovolstvo i radost za decata, isto taka nosea igrite za Lazara, kako Veligdenskite i \ur|ovdenskite praznici.

Decata so golema radost gi ~ekaa igrite za Lazara, vo proletnite son~evi denovi. Izme{ani devoj~iwata so ma{kite deca, site oble~eni vo raznobojni fustan~iwa i pantalonki, nakiteni so cve}iwa i yvon~iwa na gradite, peeja i igraa Lazarovi ora po ulicite na Tuzlin. Site gra|ani {to minuvaa gi nagraduvaa so pari, frlaj}i gi nad niv.

Vo tie radosni denovi ostana za pametewe darovitosta na eden mlad voen doktor po ime \o{o, vo ~in potporu~nik. Toj mlad doktor roden od okolnite mesta na Tuzlin, be{e mo{ne po~ituvan od gra|anite, na koi im izleguva{e vo presret so svoite humani lekarski intervencii. Sekoga{ nasmevnat, so svetlo rumeno lice i kadrava kosa, pregrnat so dolga crna oficerska pelerina i poln xeb so metalni pari, }e zastane{e srede detskoto oro, tie razigrani mu peeja Lazarovi pesni, a toj po nekolku pati }e frle{e pari nad niv, ma{kite deca se borea koj pove}e }e fati, a na devoj~iwata im

Lenman

85

dava{e po eden dinar vo racete i taka radosno i veselo go ispra}aa po patot.

Za Veligdenskite i \ur|ovdenskite praznici Lenman organizira{e izleguvawe na decata vo poznatite zeleni prigradski predeli. Tamu, na celodneven prestoj se sleva{e mnogu narod na izlet so crveni jajca i hrana. Se organiziraa razni igri za decata, a najmnogu vrtewe na vrtele{ka.

Dodeka ma{kite deca se ni{aa pod visokite stebla na brestovite i ~inarite ili se preskoknuvaa eden preku drug, devoj~iwata oble~eni vo {areni basmeni fustan~iwa, rasprskani vo mali grupi po poleto, berea cve}iwa ili fa}aa peperutki. Tie oddaleku, vo o~ite na ma{kite koi letaa vo vozduhot vrtej}i se na vrtele{kata, im izgledaa kako `ivi buketi od cve}e {to plovea niz {irnoto pole.

86

Nikola Kqusev

21 Lenman, za razlika od site nas, u{te vo prvite godini na gimnazija, se stekna so golem avtoritet me|u svoite {kolski drugari. Site sakaa da drugaruvaat so nego. Toj ima{e smisla da organizira sredbi, da vnesuva interes vo diskusiite, da uka`uva na pozitivni primeri na deca koi bea dobri u~enici i koi istovremeno im pomagaa na svoite roditeli vo rabotata.

Iako me|u svoite drugar~iwa be{e sloboden, vnesuvaj}i veseli igri i {egi, toj istovremeno be{e mnogu srame`liv pri sredbite so devoj~iwata, osobeno kon onie koi mu bea mili i simpati~ni.

Pri sredbite so niv na ulica, toj }e se vko~ane{e, }e pocrvene{e i }e go izgube{e zdivot koga treba{e da gi pra{a ne{to, i ne zastanuvaj}i zabrzano gi odminuva{e.

Se slu~i eden den, zaedno da odime zad edna grupa devoj~iwa, na{i sou~eni~ki, me|u koi be{e

Lenman

87

i edna simpatija na Lenman. Taa ima{e okolu dvanaeset godini, a Lenman ~etirinaeset. Be{e ubavka, so milo lice i prekrasni, nemirni, {iroko otvoreni o~i. Taa se zavrte, toplo go pogledna, a Lenman vo toj mig se bore{e so nesfatliva `elba da $ prozbori, no ne sobra sili. Samo srame`livo $ se nasmevna, go obli pot i crvenilo po liceto, zastana i me zamoli da se vratime nazad.

I podocna, vo pogornite klasovi, na Lenman mu se slu~uva{e taa neinicijativnost i srame`livost. Toj be{e postojano kopne`liv, traga{e i bara{e so vdahnovenie, so qubov i nastoj~ivost, no pred samata cel se povlekuva{e, ostanuva{e so neostvareni `elbi i celi, se vra}a{e prazen. A takvite pojavi gi odbivaa negovite simpatii, go pravea slab. Toj be{e vo postojana potraga i barawe, i postojano begstvo, bez rezultati. Toj pristapuva{e ~isto, idealno i {tom }e slu{ne{e ili vide{e deka nekoja li~nost koketira so drugi, toj brzo se razo~aruva{e i otstapuva{e od svoite nameri.

Vo tie detski i mlade{ki godini Lenman be{e emotiven i psiholo{ki pre~uvstvitelen. Be{e odmeren i vnimatelen vo sekoja svoja aktivnost, ispolnet so edna voshituva~ka vozdr`anost i tainstvenost. Takov be{e ne samo pred devoj~iwata, tuku i pred postarite, pred u~itelite i rodninite.

Taa emotivna ~uvstvitelnost genetski ja nose{e od svojot tatko. Tatko mu vo kontaktite so lu|eto ne zboruva{e mnogu, a pove}e gi do`ivuva{e diskutiranite problemi. Seto toa se ocrtuva{e na negovoto lice. I ona {to toj go ~uvstvuva{e kako izraz na vnatre{na borba i do`ivu-

88

Nikola Kqusev

vawe, no i koga stanuva{e zbor za izrazi na ta`ni ili radosni nastani.

Lenman ~estopati koga zboruva{e za svojot tatko, vele{e: “Mojot tatko vo celoto moe detstvo mnogu malku me miluva{e, gale{e i gu{ka{e, a tolku silno me saka{e. Toj so pogledot me miluva{e i baknuva{e”.

Seto ona {to toj du{evno go pre`ivuva{e, go iska`uva{e so zvucite na pogledot. Toj malku zboruva{e, no vo negoviot glas odyvonuva{e qubov, toplina i ne`nost.

“Tatko mi be{e silen, re{itelen, poln so trudoqubivost i podgotvenost vo raboteweto, bilo vo svojot zanaet, bilo vo drugi dejnosti {to gi vr{e{e. Toj be{e tolku predaden na rabotata, {to nikoga{ ne vele{e: “Se zamoriv. Ne mo`am”. I nikoga{ ne ja ostava{e zapo~natata rabota nezavr{ena.

Toj be{e to~en, ispolnitelen, go po~ituva{e dadeniot zbor, a pred s#, be{e ~esen. Ne trpe{e lagi i izmami. Saka{e red i disciplina doma i vo rabotata.

Negovata emotivna ~uvstvitelnost i etika, ~estopati go doveduvaa do nervozno, mo`ebi i `estoko reagirawe pri sudiri so razni la`govci, prevrtlivci i izmamnici”.

Lenman sekoga{ govore{e so golemo ~uvstvo na po~it kon tatko mu. Takvo ~uvstvo ima{e i kon svojata majka, koja kako pobo`na `ena mu prenela visoki moralni vrednosti. Tie vrednosti, pred s#, se iska`uvaa vo po~ituvaweto na narodnata i doma{nata tradicija i obi~ai, vo redot, disciplinata i ~uvstvoto za odgovornost.

Lenman

89

Site tie vrednosti steknati vo toplata doma{na atmosfera go odlikuvaa Lenman, da go zemame za primer vo na{ite drugarski me|usebni odnesuvawa, da se u~ime od negovoto povedenie i da go prifa}ame so qubov i po~ituvawe.

Sekoga{ koga }e stane{e zbor za Lenman, jas gi istaknuvav negovite doblesti i bev gord {to e moj najblizok drugar. Vo mojata intima go nosev kako moj voda~, kako misla koja zra~e{e vo mene, kako sila, kako vulkan {to izbiva. ^uvstvuvav kako da sum jas toj {to `ivee vo nego.

90

Nikola Kqusev

22 Vo denovite na na{eto {koluvawe ne be{e obvrska samo u~eweto, iako toa be{e najva`no, istovremeno nu`no be{e da pomagame i vo semejnite raboti {to gi prezemaa na{ite roditeli. A toa bea glavno polski raboti, odgleduvawe na: tutun, afion, pamuk, ovo{je, lozja i sli~no.

Polskite raboti bea kako dopolnitelna aktivnost na roditelite za odr`uvawe na `ivotnata egzistencija na svoite mnogu~leni semejstva, pokraj osnovnata dejnost {to ja vr{ea vo svoite zanaet~iski ili mali trgovski du}ani.

Re~isi sekoe semejstvo odgleduva{e tutun i po nekoja druga zemjodelska kultura i malo par~e lozje.

Nekoi ~uvaa i po nekoja krava, ovca, koza, sviwa i po nekoj kow ili magare za uslu`ni dejnosti.

Nie decata koi u~evme, a ne odevme na zanaet, glavno bevme anga`irani okolu odgleduvaweto na tutunot i kopaweto na lozjata.

Lenman

91

Tutunot be{e glavnata dopolnitelna rabota na mnogu semejstva vo Tuzlin. Odgleduvaweto na toj proizvod bara anga`irawe preku celata godina. Od semenskiot materijal za dobivawe na rasadni koren~iwa, preku sadeweto na tutunskite steblenca, nekolkute kopawa za da izrastat, pa utrinskoto berewe, dnevnoto ni`ewe s# do no}noto kalapewe list po list, minuvaa denovite od ranata prolet do docnata zima, koga se vr{e{e otkup na toa prokolnato, so pot i solzi proizveduvano “`olto zlato”.

Vo celiot toj proces na odgleduvawe na tutunot, im se krade{e sonot na decata i nivnite detski igri. Od ranite mugri stanuvaa na kopawe, a podocna i na berewe tutun, za da se vratat pretpladne za u~ili{te, pa potoa, s# do zajdisonce da se ni`e vo dolgi nizi, da se su{i, da se ~uva da ne go navla`ni do`d, za vo zimskite denovi, pak od mugri da se stanuva, da se razvrstuva po kvalitet list po list i da se kalapi vo bali.

Vo takvi aktivnosti minuva{e i na{eto detstvo so Lenman. Toa be{e na{ata pomo{ na roditelite. ^estopati nie decata si pomagavme edni na drugi za da se zavr{i rabotata pobrzo, za da imame vreme za u~ewe i za detski igri po ulicite. Toa be{e najizrazeno okolu ni`eweto na tutunot i natprevaruvaweto koj pove}e nizi }e napolni za pobrzo da se nani`i nabraniot tutun.

92

Nikola Kqusev

23 Lenman, pokraj taa pomo{ na roditelite, letno vreme pomaga{e i vo polskite raboti na negovite rodnini ili semejni prijateli. Redovno, roditelite go ispra}aa kaj svoi prijateli, sekoja godina po eden mesec da raboti na selo, ili vo bav~ata na tetin mu. Tamu `ivee{e i se hrane{e, a isto taka, mu davaa i po nekoj dinar nagrada. So parite si kupuva{e u~ili{en pribor i knigi za ~itawe.

Decata od na{eto maalo taguvaa {to Lenman podolgo vreme vo letata ne be{e so nas.

Koga }e se vrate{e vo Tuzlin, ispolnet so zadovolstvo i so impresija ni raska`uva{e na site {to rabotel i kako mu minuvalo vremeto.

Mnogu slikovito go objasnuva{e `ivotot na selo. Golemite stada ovci po pasi{tata, ve~ernite molzewa na ovcite i sobiraweto na mlekoto. @neeweto na `itata po {irnite poliwa i vr{e-

Lenman

93

weto so kowi na selskite gumna. Potoa, orawata na o`neanite nivi so rala vle~eni od volovi, bivoli ili kowi. So zadovolstvo ni raska`uva{e za dva nastani: borbata so ovnite i vr{eweto na `itoto na gumnata.

Borbata na ovnite nastanuva koga nekoj oven saka da se vme{a vo tu|o dru{tvo na ovci za koi se gri`i i gi oploduva drug oven. Toga{, predizvikuva~ot oven izleguva vo krugot na ovcite i go ~eka postojniot voda~ za borba.

Vo tie migovi na is~ekuvawe, nasobranite deca se oblo`uvaa koj oven }e pobedi. Jas, raska`uva{e Lenman bev za predizvikuva~ot oven Belko.

Toj be{e ubav so tri pati svitkani golemi rogovi, so gordo krenata glava i gledav kako ovcite radosno go gledaa, a toj }e se podisprave{e i }e naprave{e nekolku krugovi okolu niv.

Vo krugot se pojavi postojniot voda~, ovnot Mrko so nekoi ~udni zvuci {to izleguvaa od negovata usta, kako naluteno da r'`e{e. Mrko zastana od sprotivnata strana na Belko, gi otvori svoite krupni crni o~i, kako da saka{e da mu ka`e na Belko, deka lesno }e go isfrli od svojot krug, vo koj natrapni~ki se pojavil.

Otpo~na `estoka borba pome|u niv. I dvata ovni sopernici se oddale~uvaa po desetina metri i silno so poleten zamav se udiraa so podvitkanite rogovi, s# dodeka eden ne popu{ti i izbega.

Udarite bea tolku silni {to nivnoto eho odeknuva{e po ridovite i vnesuva{e strav kaj nas decata. Stariot ov~ar dedo Stra{ko podviknuva{e po nas da se trgneme podaleku za da ne nastradame od nekoj udar na ovnite, koi vo delirium bezmilosno se udiraa.

94

Nikola Kqusev

Vo eden mig Mrko porazen go napu{ti bore~kiot krug. Pobednikot Belko gordo gi mirisa{e prisutnite `enki-ovci, a sekoja od niv iska`uva{e ne`nost sprema nego i go baknuvaa so dopirot na mirisot. Toa be{e golema vite{ka borba me|u ovnovite, {to za mene ostana nezaboravna.

Jas bev presre}en {to Belko pobedi.

Isto taka, Lenman ni raska`uva{e kako u~estvuval vo rabotata okolu vr{eweto na `itoto. @itoto se vr{e{e na gumna. Sekoe doma}instvo, ili grupa na bliski semejstva, si ima gumno blizu do ku}ata, na provevno mesto. Gumnoto e ovalen krug vo pre~nik od desetina metra, na ~ija sredina ima dlaboko nabien sto`ernik od cvrsto dabovo drvo.

Vo ranite mugri na gumnoto se postilaat o`neanite snopovi i po dva-tri kowi vrzani so dolgo ja`e za sto`ernikot, se teraat da gi gazat `itnite snopovi. Mene po~esto mi go davaa kam{ikot da gi teram kowite, a i nie decata: Stoj~e, Petre, Van~o i Len~e gazevme po snopovite.

Postarite, tetka Petrana so soprugot Blagoja i dvata sina Pavle i Metodi so drveni lopati, odvreme navreme gi veeja izgazenite snopovi.

Potoa se izdvojuva{e slamata, se vee{e plevata i na krajot vo popladnevnite ~asovi se sobira{e zlatnoto p~eni~no `ito na kup. Doma}inite so {inikot, merka za te`ina na `itoto, radosno gi polnea ambarite. So blagodarna milost se krstea kon Sevi{niot, {to dal bogat plod za da si gi ishranat ~edata.

Lenman gi raska`uva{e svoite vpe~atoci za raznobojnite pejza`i na {umi, zelenilo, ve~ernite branuvawa na `oltite `itni i p~enkarni poliwa, nivite polni so golemi lubenici i diwi,

Lenman

95

dolgite zeleni livadi nad koi nadvisnale visokite topoli na ~ii visoki stebla pticite na{le svoi gnezda i brojnite mladi kosa~i koi go sobiraa senoto.

Im govore{e na decata za ~e{mite na sred selo i mladite devojki so ubavi nosii, so silni svetli boi, kako gi polnat stomnite. Od stranite na ~e{mite se protegaa dolgi, drveni korita polni so voda od koi se napojuvaa `ednite ovci i goveda.

Odvreme navreme, od site dvorovi se slu{aa melodi~ni glasovi na gordite petli koi kukurikaa i okolu niv raznobojnite koko{ki koi se polnea so zrnesta hrana.

Sekoja ve~er i utro Stoj~e, Len~e i jas so ko{ni~ki vo racete odevme po plevnite da gi sobirame jajcata od nosilata na brojnite koko{ki i broevme sekoj od nas kolku jajca sobral. Dobrata doma}inka, tetka Petrana sekoe utro mi dava{e da ispijam po edno `ivo jajce so solca i mi polne{e po edna ~a{a ma{tenica da se napijam. ^uvstvuvav kako se zgolemuva mojot apetit, kako rumenee moeto lice i kako fizi~ki zakrepnuvam.

Lenman be{e nadaren slikovito da go raska`uva `ivotot na selo i s# {to videl i do`iveal tamu. Site nie so voodu{evuvawe go slu{avme i posakuvavme da go sledime negoviot primer.

96

Nikola Kqusev

24 Edno leto ja zamoliv majka mi da $ ka`e na tetka Slavka da me zemat na nivnata bav~a i tamu da rabotam. & ka`av na majka mi kako Lenman rabotel na selo i kolku e zadovolen od prestojot tamu. Taa so nasmevka blago me pogledna, me pogali po glavata i re~e: “Pa ti sinko, raboti{ na na{eto lozje i niva. Toa e sosem dovolno, nie sme zadovolni od tebe”.

No jas, inspiriran od primerot na Lenman, bev nastoj~iv, sakav da odam da rabotam vo bav~ata na tetka mi Slavka.

Moite roditeli se soglasija da me pu{tat.

Imav trinaeset godini i sakav poleka da se osamostojuvam.

Bav~ata na tetka mi se nao|a{e vo gorniot tek na Golemata reka, okolu ~etiri kilometri oddale~ena od Tuzlin. Se prostira{e na eden hektar ramna povr{ina. Na bav~ata, pokraj dlabo-

Lenman

97

kiot bunar za navodnuvawe na gradinarskite rastenija, ima{e i koliba za spiewe i {tala za kowite i magareto.

Po~nav po cel den da rabotam. Me ispolnuva{e ~uvstvo na zadovolstvo, deka i jas kako Lenman }e im raska`uvam na moite drugari {to rabotam i kako go minuvam vremeto.

Vo utrinskite ~asovi gi nalevav domatite, krastavicite, piperkite i ~ekav koga }e se iscrpe{e vodata od bunarot, da go oslobodat kowot koj go vrte{e ~ekrekot za iscrpuvawe na vodata od rano utro pa s# do pladne. Toga{ }e go ~uev glasot na bate Vasil, sinot na tetka mi Slavka: “Postole, odnesi go kowot do livadite da pase”.

Jas tr~av da go zemam kowot i vedna{ se ka~uvav na nego. Kowot nema{e sedlo, go javav na golo.

Vo galopot na kowot ~uvstvuvav kako da imam krilja i da letam kon neboto. Se dr`ev cvrsto za negovata griva. Edno vreme izgubiv kontrola i ne mo`ev da go upravuvam. Moeto telo lesno se probiva{e niz vozduhot, kako da bev isfrlen vo prazen prostor.

Vo tie migovi bev sre}en. Bev ispolnet so ~uvstvo na gordost i zadovolstvo. I tokmu toga{ ne{to kako da me prese~e. Se stresov, me fati silen strav da ne padnam. Liceto mi be{e obleano so studena pot i odedna{ kowot navleze vo ezeroto so mene i lesno pliva{e niz vodata. [tom po~na odnovo da me obzema strav da ne potonam vo ezeroto, kowot ve}e izleguva{e na drugiot breg. Jas sre}no izripav od nego vrz topliot pesok. Kowot osve`en zamina vo edna zelena livada polna so gusta detelina da pase.

98

Nikola Kqusev

Ostanav na ezeroto da se iskapam. Ezeroto be{e okolu dveste metri dolgo i trieset {iroko, so mnogu studena, izvorska voda. Sekoja godina po nekoj se dave{e vo nego. Majka mi tokmu od toa se pla{e{e da me pu{ta sam. Zatoa vnimavav i se kapev blizu do bregot.

Na ezeroto ~esto doa|aa postari u~enici. Tie se kapea vo ga}i~ki, a nie pomalite goli vleguvavme vo vodata.

Toa bea na{ite godi{ni odmori. Sekoj si nose{e urda ili sirewe so leb i po cel den pominuvavme vo kapewe, igrawe i ~itawe.

Koga se vrativ kaj tetka mi Slavka $ ka`av s# {to mi se slu~i so kowot. Bev navistina potresen.

Taa go po~uvstvuva toa. Ne`no me gu{na, me bakna i so milozliv glas mi re~e: “Ne pla{i se, sinko.

Dobro e {to ne si padnal. Ti }e bide{ silno i hrabro mom~e”.

Jas presre}en se svitkav vo nejziniot skut.

Vo kve~erinite legnat vrz trevata u`ivav da go gledam purpurniot zalez na sonceto. Se pra{uvav kade odi toa sega? Koja sila go sokriva?

Zo{to denot se pretvora vo temnina? Dali sonceto i mese~inata is~eznuvaat koga zao|aat?

Za mojata detska fantazija toa bea neodgatlivi tajni. Nikoj ne mo`e{e da mi gi objasni.

Tetka mi mi vele{e: “Toa e Bo`ja sila, sinko.

Nitu mese~inata, nitu sonceto ne is~eznuvaat, tie ne umiraat, tie se ra|aat na drugata strana, utre pak }e stignat kaj nas”.

So tie razmisli, umoren, sonot me sovladuva{e. Potoa bate Vasil, zaspan me vnesuva{e vo kolibata da prodol`am so spiewe.

Lenman

99

Naokolu s# be{e sovr{eno mirno i pusto.

Kolibata vo koja se slu{a{e tivko 'r~ewe kako da be{e potopena vo ezero od ti{ina. ^estopati sonot mi stanuva{e nemiren od ubodite na komarcite.

Tetka Slavka, taa mnogu vredna i vnimatelna `ena, stanuva{e da skine nekolku gran~iwa bosilok i da gi stavi na mojata pernica za da begaat komarcite od silniot miris.

Vo mugrite polubuden, go slu{av glasot na tetka Slavka: “Utre e ~etvrtok, treba da staneme porano, da se bere zelen~uk za v petok.”

Cel den berevme. Polnevme sandaci, vre}i, ko{evi so piperki, domati, kromid, luk, bamja...

Gi berevme site zreli gradinarski proizvodi.

Potoa ja tovarevme kowskata kola za da gi odneseme proizvodite na gradskiot zelen pazar vo Tuzlin.

Jas ka~en na kolata, radosen se upatuvav so bate Vasil kon gradot. Minuvaj}i po ulicite, gledav nalevo, nadesno dali }e vidam nekoi od drugar~iwata. Se vrtev naokolu dali me gleda nekoe devoj~e. Ednostavno sakav da me vidat kolku sum trudoqubiv, kolku mnogu pomagam. Vo tie migovi bev ispolnet so gordost deka rabotam. ^uvstvuvam kako Lenman da me gleda od nekade i zadovolen mi mavta so rakata i so nasmevka me pozdravuva. A jas samiot si velev: “Lenmane, go sledam tvojot pat. Ne se sramam da rabotam. So qubov im pomagam na roditelite, na rodninite.

Tvojot primer me vdahnovuva. ]e se boram da se doka`am na site poliwa i kako tebe, da bidam primeren i trudoqubiv. Ti vetuvam, veruvaj vo toa, dragi moj Lenmane”.

100

Nikola Kqusev

25 Petok be{e pazaren den vo Tuzlin. Se sleva{e mnogu narod od okolnite sela. Niz ~ar{ijata ne mo`e{e da se pomine od narod.

Ubavite narodni nosii, doma{no istkaeni i so{ieni vo crveni ele~iwa i beli zdolni{ta, gi krasea strojnite stavi na rumenite momi i mom~iwa. Toj ~udesen folklor od boi $ dava{e sve~en dekor na tuzlinskata ~ar{ija.

Niz tesnite ulici, kako vo mravjalnik, se dvi`ea mnogu lu|e. Sekoj po ne{to prodava{e ili kupuva{e.

Vo koritoto na Malata reka, {to go deli gradot na dva dela, bea vrzani stotici magariwa na selanite koi bea dojdeni na pazar.

Za vreme na turskoto ropstvo, levata strana na rekata bila glavno so tursko naselenie, a desnata makedonsko.

Lenman

101

Ima{e i mnogu magariwa, mazgi, kowi po anovite, po }o{iwata na gradot. Od sekoja strana se slu{a{e rikawe.

Jurucite, potur~eni nomadski selani od planinata, koi gi prodale drvata natovareni na magariwa, kupuvaa gazje, sol i {e}er. Tie cel vek samo toa kupuvaa. S# drugo doma sami si proizveduvaa.

Edinstveno za vreme na svadbi pora~uvaa po dvaesetina ~ifta ~evli so ista golemina, za podarok na svatovite.

Selanite od poleto prodavaa mle~ni proizvodi, `ito, a najmnogu jagniwa natovareni vo ko{evi na magariwa. [egovitite zanaet~ii se smeeja na smetka na priprostite suvopolski selani koi prodavaa jagniwa po cena poevtina od vrednosta na ko`ata.

Ima{e mnogu stoka za prodavawe izlo`ena na tezgite od razni zanaet~ii: samari, tepsii, |umovi, vr{nici, ortomi, ~evli...

Sekoj nose{e po ne{to od pokupkite.

Vlainkite, karaka~anki so srebreni i bakarni nakiti vo volneni nosii i tetovirani krstovi na ~eloto, prodavaa volna i urda vo ov~i ko`i. Vo urdata se nao|a{e i po nekoj bel crvec.

Mladite mom~iwa gi pot{tipnuvaa i im namignuvaa na devojkite. Nekoi od niv odea begalki.

Drugite ja ~ekaa sre}ata na nekoi od slednite pazarni denovi da bidat bendisani.

Ima{e i takvi podzastareni bogati devojki koi zemaa pod raka nekoja stara navodaxika i baraa siroma{ni mom~iwa za domazet.

Tie, kutrite, cel vek `iveeja so kompleks na poniska vrednost vo nevestinskite ku}i.

102

Nikola Kqusev

Navodaxikite bea itri `eni i gi znaeja i vo gradot i po selata pozaostanatite i bedni mom~iwa, pa vo pazarnite denovi, a osobeno na crkovnite i manastirski sobiri, im gi nudea na postarite devojki ili vdovici so pogolem imot. Se razbira za taa rabota bea dobro nagraduvani.

Navodaxikite bea isti kako matrapazite {to preprodavaa dobitok: kowi, magariwa, kravi, a vo pazarnite denovi i razna stoka: ko`i, `ito i {to u{te ne.

Na pazarot po soka~iwata, po }o{iwata i po anovite, kade {to mo~aa selanite, za{to vo gradot nema{e klozeti, kri{um se prodava{e tutun.

Proizvoditelite vnimatelno go prodavaa tutunot, kriej}i go vo vre}i za da ne bidat otkrieni od finansiskite kontrolori i policajci. Pri eventualnoto otkrivawe celoto proizvodstvo mo`e{e da mu se konfiskuva na proizvoditelot i da bide strogo kaznet.

Najgolemi konzumatori na suroviot tutun bea kolonistite: Hercegovci, Crnogorci i srpski niski penzioneri. Tie glavno go {mrkaa (vdi{uvaa preku nosot) ili vitkaa cigari so hartija od vesnici.

Pazarnite denovi za nas decata bea mnogu interesni i privle~ni. Go gledav toj vrie` od lu|e.

Toj raznoboen spektakl. Toj sve~en ambient vo koj pulsira{e `ivotot. I muzikata od bu~niot govor, vo koj di{e{e razmenskata vrednost na zemjodelskite i zanaet~iski proizvodi.

Pazarnite denovi za mene bea navistina prazni~na, vesela, narodna ubavina.

Lenman

103

26 Vo pazarnite denovi, okolu pladne }e pobarav od bate Vasil, da ja napu{tam tezgata na gradinarskite proizvodi za da svratam do du}anot na tatko mi.

Pred du}anot bea izlo`eni mnogu ~evli za prodavawe. Tatko mi so nasmevka me pregrnuva{e, me baknuva{e. Vo tie migovi, si velev, deka go fatil pazarot, prodal pove}e ~evli. Ja iska`uvav svojata radost.

Moite bra}a navednati rabotea na novi ~evli. ]e mi re~ea: “Postole, ajde zemi go bardakot i donesi od tulumbite studena voda”.

Tatko mi }e mi stave{e vo rakata polovina dinar. Zadovolen, tr~av da si kupam simit so alva.

Ja gledav majka mi kako se spu{ta od gornata ulica so tenxere grav vo racete, im nosi ru~ek.

Vo petocite se posti i redovno se jade{e vo du}anot. Cel den se rabote{e. Se ~ekaa mu{terii.

104

Nikola Kqusev

Site zanaet~ii i mali trgovci ostanuvaa vo ~ar{ijata. Mnogumina kupuvaa alva i crni maslinki so topol leb za ru~ek. Toa obi~no be{e otkako visokata kula na gradskiot ~asovnik }e ot~uka{e dvanaeset ~asot.

Vo toa vreme site makedonski gradovi imaa gradski ~asovnici, obi~no izgradeni vo centarot na ~ar{ijata. Vo Tuzlin gradskiot ~asovnik be{e izgraden na povisoko mesto nad ~ar{ijata i se slu{a{e duri do bliskite sela okolu gradot.

Me|utoa, na eden xandar koj `iveel blizu do ~asovnikot mu pre~elo ~ukaweto i so pi{tol ja produp~il kambanata taka {to go oslabnal zvukot na ~asovnikot.

Gra|anite go prokolnale toj neodgovoren nasilnik. Xandarite vo toa vreme bile mnogu surovi i pravele razni zulumi po makedonskite gradovi.

Eden petok ostanav podolgo vo du}anot.

Izraziv `elba da mu pomagam na tatko mi, da go u~am zanaetot. Toj me pogali po glavata, upati kon mene seriozen pogled i so bolka vo du{ata te{ko progovori: “Ne sinko. Gledaj barem ti da u~i{.

U~en da stane{. Nie so bra}a ti }e rabotime tebe da te {koluvame.”

Taa `elba, toj zaveten dolg daden od tatko mi, se vre`a dlaboko vo mene. Pri site te{kotii vo `ivotot, pred site stepeni na obrazovanie, tatkoviot zaveten zbor mi yune{e vo u{ite. Mi vleva{e energija, ja jakne{e mojata volja da uspeam.

Vo tie siroma{ni godini im be{e te{ko na mnogudetnite semejstva da gi {koluvaat site deca. Sre}a be{e ako izdr`ea po edno dete da {koluvaat.

Lenman

105

Taa sre}a, vo na{eto semejstvo ja imav jas, kako posledno od ~etirite deca. Obi~no se `rtvuvaa postarite bra}a i sestri, tie da ja prodol`at tradicijata na zanaetot, ili ostanuvaa doma da rabotat vo nivite i vo lozjata.

106

Nikola Kqusev

27 Tuzlin be{e grad so razvieno zanaet~istvo.

Re~isi site zanaeti se prenesuvaa od edno koleno na drugo. Taa tradicija ostavi belezi vo na~inot na `iveeweto, vo imiwata na semejstvata.

Obi~no semejstvata dobivaa prekari spored zanaetot {to go obavuvaa. Taka vo Tuzlin do den denes se sre}avaat prekari od site zanaeti: Kazanxievi, Samarxievi, Kova~evi, Vaglenarovi, Bojaxievi, Furnaxievi, ^e{larovi, Rogo`arevi, [e}erinovi, Muftaxievi...

Isto taka se zemaa i imiwa na `ivotni, ptici... kako na primer: Govedarovi, Kamilarovi, Kowarovi, Ov~arovi, Kozarovi, Ma~kovi, Lisi~kovi... ili Sokolovi, ^avkovi, Paunovi, Orlovi, Stra~kovi, [trkovi, Slavejkovi...

Tuzlin pokraj razvienoto zanaet~istvo i trgovija be{e duhoven i obrazoven centar. Ako se frli pogled kon minatoto, mnogu civilizacii ostavile

Lenman

107

traga vo Tuzlin i negovata okolija. U{te pred na{ata era tuka `iveele starite Peonci, makedonski plemiwa, potoa plemiwa od rimskata civilizacija.

Pod sekoja ku}a, vo sekoj dvor mo`e da se otkrijat nekoi spomeni~ni obele`ja od rimskoto vladeewe. Tuka le`at i korenite na starata crkovna i slovenska kultura. A ostatoci od osmanliskata civilizacija se zabele`uvaat na sekoj ~ekor.

Gradot so svojata buntovnost bil nepomirliv sprema site okupatori vo negovata te{ka, nemirna istorija. Istorija ispolneta so bezbroj `rtvi na svoi poznati heroi.

Vo gradot ima{e mnogu crkvi i po nekoja xamija i sinagoga.

Me|u najstarite crkvi se: Sv. Jovan i Sv. Spas, Sv. Arahangel, kako i izvi{enata crkva so visoki mermerni stolbovi Sv. Ilija, koja Turcite sakale da ja preobrazat vo xamija so tekiwa okolu, koja prkosno bdee i go natkriluva gradot.

A otsprotiva, pod kamenata citadela, Tuzlin e rasposlan vo forma na ovalni terasi, spu{taj}i se od edna strana kon Malata, a od drugata strana kon Golemata reka, od kade bleskaat brojnite kupoli na monumentalnite hramovi posveteni na Sv. Nikola i Sv. Bogorodica, vo ~ii dvorni u~ili{ta se {irela pismenosta i kulturata na decata od Tuzlin.

Vo klupite na tie u~ili{ta go dobivme svoeto osnovno obrazovanie Lenman i jas.

Za vreme na golemite praznici, mnogu u~enici, me|u koi bevme Lenman i jas, bea oblekuvani vo crkovni ode`di. Smireno vo kolona, eden po eden gi nosevme litiite. Vo taa tainstvena ti{ina i red se ~uvstvuvavme gordi kako bo`ji izbranici.

108

Nikola Kqusev

Osobeno sve~eno be{e za Veligden i Bogojavlenie. Dolgi koloni gra|ani na ~elo so sve{tenite lica i nie decata so litiite izleguvavme do centarot na gradot, opsipani so blesokot od zapaleni sve}i vo racete i so bla`en mirisliv ~ad od temjan da go do~ekame Hristovoto voskresenie.

Na ~elo vrvea starite crkovni klisari i udiraa na drvenite i ~eli~ni klepala od koi izviraa bla`eni tonovi, ~ie eho probivno se razleva{e po ulicite, povikuvaj}i gi gra|anite da se slevaat vo dolgata kolona kon centarot.

So netrpenie, to~no na polno}, site potonati vo ti{ina go o~ekuvavme glasot na vladikata, zaedno so sve{tenicite gromoglasno da ja zapeat pesnata na Hristovoto voskresenie. Vo toj bo`estven mig se pridru`uva{e siot narod i vo eden veli~enstven hor se pee{e apoteozata na “Hristovoto voskresenie od mrtvite”.

Vo tie migovi, na{ite pogledi bea svrteni kon oblacite za da vidime kako angelite go nosat Isus Hristos kon neboto.

Sleduva{e op{ta veselba i sekoj sekomu go ~estita{e praznikot so poznatiot slogan: “Hristos voskresna” i odgovorot “Navistina voskresna”, a potoa se kr{ea crveni jajca. Nie decata se oblo`uvavme okolu kr{eweto na jajcata, ~ie jajce }e bide najcvrsto.

Potoa ispolneti so radost za Hristovoto voskresenie, so zapaleni sve}i se vra}avme doma i na zaedni~kata semejna trpeza se ve~era{e po ednonedelniot predveligdenski post.

Isto taka golem crkoven ritual be{e i za denot na Hristovoto kr{tevawe. Oble~eni vo crkovni

Lenman

109

ode`di gi nosevme litiite i zaedno so sve{tenicite odevme bavno do mostot na Golemata reka.

Od mostot vladikata go frla{e krstot, a mnogu mladi, razgoleni vleguvaa vo ledenata voda da go fatat. Sre}niot koj }e go fate{e krstot ode{e od eden do drug gra|anin da go celivaat, a potoa gi posetuvaa domovite da se vnese duh na blagoslov vo niv.

Na bregot na rekata vo golem kazan se vare{e rakija i se ~estea gra|anite so topla rakija.

Vo edna godina desetmina hrabri mom~iwa se frlija vo ledenata voda na Golemata reka, no krstot ne go pronajdoa. Siot nasobran narod be{e v~udoviden. Nastana molk. Site gra|ani bea ispolneti so neizvesnost. Postarite po~naa so zamisleni pogledi da si do{epnuvaat: “Ova e lo{ znak. Bo`ja kazna. Ova godina }e bide nesre}na”.

Me|u narodot se prenesuva{e: “Lo{i raboti }e se slu~at. Dosega ova ~udo ne se slu~ilo, krstot na Hristovoto kr{tevawe da se izgubi”.

I navistina narodnite pretska`uvawa se slu~ija. Taa godina vo Tuzlin umre Vladikata. Vo ~ar{ijata po~naa da se {irat novi pretska`uvawa.

Kako zaraza od usta na usta se prenesuva{e deka ona {to se slu~i so izgubeniot krst vo rekata, po smrtta na vladikata, treba da se o~ekuva i ovaa porobuva~ka vlast da propadne. Bog ne saka ovoj diktatorski re`im pove}e da n# ugnetuva. Vo du{ite na narodot ne{to vrie{e. Otporot protiv re`imot koj raste{e narodot go povrzuva{e so ovie slu~ki.

Ne pomina ni godina i dojde vojnata vo Tuzlin.

110

Nikola Kqusev

28 Vo Tuzlin ima{e teatar, gimnazija i divizija na ~elo so general, sedi{te na eparhija so vladika. Be{e stacionirana golema `andarmeriska stanica za kontrola na gradot i celata oblast. @andarite vnesuvaa strav i trepet kaj gra|anite i postojano progonuvaa nekakvi komiti. Go tormozea narodot. Tepaa, zatvoraa i ubivaa sekoj vo kogo se somnevaa deka $ se sprotistavuva na vlasta.

Eden den go slu{nav razgovorot na moite roditeli so roditelite na Lenman koga velea deka tokmu koga sme se ra|ale Lenman i jas, bil ubien nekoj general od kralstvoto. Samo za den-dva xandarite ubile okolu 160 lu|e vo tuzlinskata oblast, a po{iroko duri okolu trista Makedonci. A nekolku stotici nevini Makedonci, vidni gra|ani i selani, bile zatvorani i ma~eni po kralskite zatvori.

Lenman

111

Besnite xandari nosea smrt vo se~ivata na svoite sabji. Koga minuvaa niz na{ite ulici majkite vedna{ n# pribiraa doma. Ne n# pu{taa da si igrame, pla{ej}i se da ne ni se slu~i najlo{oto.

Xandarite bea nakonteni so ubava voena obleka. Nakiteni so zna~ki i {iriti, pi{toli i sabji. Na glavite nosea visoki i {iroki kapi so kozirki. Site bea krupni i visoki, so polni crveni lica i visnati gu{ki. Imaa dolgi svitkani mustaci i grablivi pogledi. Tie bea stra{ili{ta vo gradot. ^esto gi obikoluvaa i selata, vnesuvaj}i strav me|u selskoto naselenie.

Xandarite minuvaa pe{ki niz gradot, a po~esto na kowi so golemi kopita od koi izleguvaa iskri i odyvonuvaa od daleku na uli~nata kaldrma.

Kowite ponekoga{ go ispu{taa izmetot ili urinata, i celata ulica zasmrduva{e. Potoa `enite tr~aa da go soberat izmetot i da go frlat na buni{te. ^estopati xandarite zastanuvaa na uli~nata ~e{ma. Gledaa koja nevesta e poubava za da $ prefrlat nekoj zbor. Site `eni gi krieja licata. Gi zemaa |umovite i stomnite i begaa doma. Baba Lefterka, gata~kata, ostanuva{e sama na ~e{mata i po~nuva{e da gata.

Xandarite $ velea: “Da ne n# kolne{, ti stara”?

Taa dofrla{e: “Ne sinko, $ bajam na ~e{mata.

Se molam da ne prestane vodata”.

Tie zaminuvaa.

A taa prodol`uva{e da gi prokolnuva.

112

Nikola Kqusev

29 Vo toa vreme vo Tuzlin ma`ite se grupiraa vo tajfi. Edni tajfi od gradskite ~elnici na vlasta, drugi, od esnafite trgovci i zanaet~ii, pa poniskite ~inovnici, siroma{nite rabotnici...

Vo gradot najmnogu se zboruva{e za razvratnite seansi na vlastodr{cite. Tie vo sabotnite ili nedelnite ve~eri diskretno se sobiraa, i toa: generalot na divizijata, okoliskiot na~alnik na `andarmerijata, na~alnikot na policijata, direktorot na gimnazijata, op{tinskiot delovoditel.

Tie ve~erni seansi redovno gi posetuva{e i srpskiot vladika.

Nivnite sredbi bea vo dru{tvo na ubavi `eni.

Na polnite masi so jadewa, se pie{e specijalno vino “pro{ek” noseno od Dalmacija. U`ivaa vo diskretnata svetlost {to ja pu{taa gazjenite yidni lambi. Na toj na~in gi dolovuvaa predizvicite za vodewe qubov na ovie no}ni seansi.

Lenman

113

Tie `edno go o~ekuvaa ~asot na blagata temnina, za da se sretnat i bezgri`no da se opu{tat.

Ne dozvoluvaa nikoj da im ja rasipe nivnata ubava sabotna ve~er.

Redovno pokanuvaa i po nekoja metresa, da gi zadovoluva nivnite strasti. Tie bea elegantno oble~eni `eni so dekoltirani fustani od koi se nayiraa jadri gradi, so lica na{minkani so silni boi, opojni mirisi i rasko{ni modni frizuri.

Tie dami bea dobro poznati vo Tuzlin. ^estopati pokanuvaa `eni i od drugi gradovi.

Pritoa, po~esto bea prisutni dve zabele`itelni, ubavi dami. Edna crnooka so kadravi kosi, vdovica na nekoj ubien vojvoda, sekoga{ rasko{no oble~ena, so raznobojni golemi {apki i ukrasen nakit. Zema{e od vremeto s# {to toa mo`e{e da $ dade. Od taa strojna crnokosa `ena, okolu triesetina godini, strue{e plamen ogan od nejzinite v`areni o~i.

Golem broj od prisutnite gi minuvaa no}nite seansi so nea.

Po~esto vo toa dru{tvo be{e i Rebeka, najubavata Evrejka vo gradot. So kafeavi o~i i kadrava kosa, so ne`no lice vo boja na slonova koska, so topol zavodliv pogled, od koj po prvite napitoci od vkusniot pro{ek, nejzinite o~i dobivaa boja na sonot.

Taa be{e rasko{no ubava devojka, so slatka mlade{ka nasmevka, koja ne is~eznuva{e vedna{, tuku podolgo ostanuva{e na nejzinite usni, kako privle~na magnetna sila. Ima{e vo nea nekoja silna, prekrasna magija {to gi rastreperuva{e srcata na site prisutni.

114

Nikola Kqusev

Rebeka ja posakuvaa site no, najmnogu generalot i vladikata.

Generalot be{e nizok, xbitok, no sportski `ilav ~ovek, na pedeset i pet-{est godini so nezasiten pogled i strog glas. Od napregaweto vo govorot mu nabreknuvaa vratnite `ili, mu pocrvenuva{e liceto, a pod ~eloto me|u ve|ite mu se pojavuvaa dve dlaboki brazdi i negovoto lice se zamra~uva{e tolku mnogu {to zaedno so nakostre{enata crna kosa zali~uva{e na nekakov golem, silen yver.

Vladikata be{e smurten ~ovek, so rasean i melanholi~en pogled {to predizvikuva `al. Kaj nego s# be{e opu{teno: fizionomijata, figurata, stavata, so izraz na beznade`na melanholija, so svisnati gu{ki pod pobelenata brada, nad koja visnal dolg, mesest i kako crvena piperka mlitav nos. ^eloto mu go krasea gustite pobeleni ve|i koi se spu{taa do slepoo~nicite, pod koi yirkaa dve sitni sini o~i, ~ii vla`ni dlapki bea ispolneti so pla~liv izraz.

Dodeka generalot se nafrla{e na vkusnoto pe~eno prase, vladikata pod masata ja pot{tipnuva{e Rebeka, frlaj}i zavodliv pogled kon nea.

Taa blago mu se nasmevnuva{e so topla strast vo o~ite.

Generalot poleka ja kreva{e vilu{kata da stavi eden zalak vo ustata i gleda{e vo polnata ~a{a vino na masata, gubej}i ja mislata {to treba{e da $ ja ka`e na Rebeka. Pred da ja podigne ~a{ata, se svrte kon nea so razne`neta nasmevka, poleka go premesti zalakot na drugata strana vo polnata usta i go ispi vinoto. Vo toj mig toj ja prostrela so ostar pogled Rebeka, kako da saka{e da $ ka`e da ne zaborava na nego.

Lenman

115

Vladikata se preprava{e, kako da razmisluva za pra{aweto za koe diskutira{e so Rebeka.

Eden, od okoliskiot sud, so tenki o~ila i `enstven pogled, so piskav tenok glas, se be{e podvitkal pod bujnite gradi na peja~kata Jelena od “Grand” hotel, vo zanes $ zboruva{e mavtaj}i so racete i potskoknuvaj}i od stolicata.

Jelena, so {iroko otvoreni sini o~i i dolga zlatesta kosa, zarumeneta gi poglednuva{e svoite poluotvoreni gradi kako se pareat, i go pra{uva{e: “Ka`ete mi gospodine sudija, zo{to mi e tolku toplo? Ve molam, ka`ete mi?”

Toj kako da se strese, pocrvene, prazno xarej}i se vo nejzinite razgoleni gradi, visnati nad nego, zasrameno $ odgovori: “Ne znam, gospo|o Jelena.

Ne znam od kade vi doa|a taa toplina!”

“Ah, kaj mene postojano e zgolemena temperaturata, prodol`i Jelena so nasmevka da mu ka`uva: “Stra{no sum topla i temperamentna”.

Sudijata zbrkano ramnodu{en, so izguben, nezainteresiran pogled, bez sekakvo ~uvstvo, ne reagira{e na nejzinite strasni predizvici.

Taa vide deka kaj nego se izgubil ma{kiot instinkt i po~na so `alewe da go gleda.

Potoa, se zavrte na drugata strana i zavodni~ki go pogledna na~alnikot na `andarmerijata, gospodinot Voislav. A toj ve}e ja be{e pu{til svojata raka vrz nejzinite butovi, spu{taj}i ja dlaboko vo desnata noga.

Taa zadovolno mu re~e: “Dali ja ~uvstvuvate mojata toplina, gospodine na~alni~e?”

Toj siot vo zanes, potvrduvaj}i, strasno ja pogledna.

116

Nikola Kqusev

‡ Vnimavajte gospodine Vojo, da ne vi izgori rakata. ‡ Daj Bo`e, draga Jelena.

Taa dlaboko vozdivna i mu {epna na uvoto: “Dali gospodinot sudija nosi fustan ili pantaloni?”

Vojo so ra{ireni o~i koi plovea vo raskrvaveni belki, ironi~no se nasmevna, kako da saka{e da $ ka`e, podaleku od toj peder.

Taa ne tolku za~udeno go pra{a: “Pa koj go pokani vo ova prekrasno dru{tvo?”

Na~alnikot bez razmisluvawe $ re~e: “Sigurno onoj tromaviot delovoditel”.

Prodol`i da ja pot{tipnuva po nozete, gu{ej}i se od pareata na nejzinite bujni, beli gradi.

Peja~kata Jelena ima{e lice na devojka, vo rasko{en svilen fustan od koj nayiraa krupni pupki na nejzinite gradi koi kako da $ go produp~uvaa fustanot.

Taa odkoso go gleda{e Generalot, so sovr{eno nezainteresirani o~i, koj sede{e od drugata strana na masata, vo dru{tvo na mladi `eni, me|u koi be{e ubavata Rebeka.

Jelena nema{e interes ovaa no} za Generalot.

Taa, po ubavite pomini vo zimskite meseci so nego, ve}e go stavila vo muzejot na nejziniot zaborav.

Jelena `ivee{e vo svetot na postojano novi poznanstva i avanturi, nezasitna od mno{tvoto sredbi so ma`i.

Generalot, najgolemiot qubitel na crniot dalmatinski pro{ek, ovaa no}, za{emeten od sladnikaviot miris na `enite okolu nego, siot

Lenman

117

razne`en pa|a{e od edna pregratka vo druga i im se smee{e na ostanatite ma`i {to im raska`uvaa razni prikazni na `enite.

Istovremeno so v`aren pogled ja prostreluva{e Rebeka, vrz koja se be{e nafrlil Vladikata, `elno posakuvaj}i taa da pomine cela no} so nego.

Me|u tie `eni se istaknuva{e edna mlada, rasko{no ubava, koja ne be{e od Tuzlin. Oble~ena vo fustan so proletni boi, prilepen na nejzinoto vol{ebno telo, koe go krasea jadrite gradi, tenkata polovina i oblinata na butovite.

Me|u prisutnite nejziniot glas malku se slu{a{e, a pogledot, diskretno pokrien pod kadrite na crnata kosa, pliva{e od eden kon drug ma`.

Vo svojata ednostavna ubavina od nea blika{e grabliv pogled i glad za strast.

Do nea sede{e, vo Tuzlin dobro poznatata, gospo|a Vera, na vozrast okolu ~etirieset godini, nakontena po najnova moda od glava do petici.

Napudrena i na{minkana so silni svetli boi, so podignati dolgi klepki i izvi{eni pijavi~ni ve|i.

Gospo|a Vera ima{e kratka frizura vo stilot na filmskata yvezda Greta Garbo. Na glavata nose{e {iroko sombrero ukraseno so raznobojni cvetovi. Na nejzinoto zamorno lice, pove}e svenato, te{ko se dvi`ea dve polumrtvi o~i i tromavo otpu{teni usni, koi gi navla`nuva{e od polnata ~a{a crno vino.

Taa `ena, so brojni qubovni avanturi vo `ivotot, dobro poznata na tuzlinskata ~ar{ija, be{e za pokaz so svojot nizok moral. Postojano go zapostavuva{e svoeto semejstvo i nejziniot izguben ma` koj lakom za bogatstvo sekojdnevno tr~a{e so

118

Nikola Kqusev

svoite tezgi po selskite pana|uri i manastirski sobiri.

Na ve~ernite seansi, ma`ite obi~no im delea podaroci na damite. Potoa, }e ka`ea nekoi {egi, }e ispeeja nekolku pesni inspirirani od pro{ekot, i na krajot }e izvr{ea raspredelba na `enskiot plen, za da ja izleat svojata luda strast.

Lenman

119

30 1940 i 1941 godina bea presudni za promenite koi se nayiraa. Fa{isti~ka Germanija gi porobuva{e edna po edna evropskite zemji: Holandija, Belgija, Francija...

Na 27-mi mart Kralstvoto Jugoslavija potpi{a pakt so Germanija. Narodot masovno stana protiv toj ~in. Ogromen broj gra|ani, rabotnici, u~enici od site u~ili{ta se slevaa, na gradskite plo{tadi da demonstriraat protiv Paktot so fa{isti~ka Germanija.

Plo{tadot i vo Tuzlin be{e prepoln so narod.

Od usta na usta se prenesuva{e lozinkata: “Ne sakame pakt, sakame vojna”.

Narodot spontano izvikuva{e paroli protiv raste~kata fa{isti~ka agresija.

Go gledav Lenman kako vozbudeno se dvi`e{e vo demonstrantskite u~ili{ni koloni. [totuku navleze vo ~etirinaesettata godina, igraj}i si s#

120

Nikola Kqusev

u{te so decata, kaj nego silno se akumulira{e omrazata protiv fa{izmot. Taa omraza intenzivno ni ja prenesuva{e na site nas i postojano n# povikuva{e na razgovor, da ni ka`uva {to slu{nal od postarite u~enici i od svoite roditeli za politi~kite nastani vo svetot, osobeno za narasnatata fa{isti~ka agresija od strana na Germanija i Italija.

Nie, s# u{te preokupirani so detski igri, nedovolno razbiravme za {to stanuva zbor i ne mo`evme da sfatime, deka se bli`i denot koga na{iot `ivot temelno }e se izmeni.

Slu{aj}i go Lenman i na{ite roditeli, kaj site nas postepeno raste{e omrazata i protiv fa{izmot koj otvora{e vojni i porobuva{e narodi, i protiv tiranijata na postojniot re`im na kralstvoto Jugoslavija koj dr`e{e vo gnet makedonskiot narod.

Lenman ja golta{e novata antifa{isti~ka ideologija koja s# pove}e narasnuva{e i navleguva{e vo svesta na narodot, osobeno na mladata generacija.

Toj proces ima{e pu{teno dlaboki koreni kaj u~eni~kata i rabotni~ka mladina. Otporot protiv fa{izmot postojano zree{e kaj mladite.

Istovremeno Lenman be{e nepomirliv so postojniot kralski diktatorski re`im, koj bezmilosno go eksploatira{e i dr`e{e vo ropstvo na{iot narod. Toj u{te od ranoto detstvo go ~uvstvuva{e vo sredinata vo koja `ivee{e.

Dolgo vreme vo negovata svest zreeja tie dve tendencii na otpor, koi navidum bea sprotivni, ili poto~no, koi ne mo`e{e dovolno realno da gi oceni. Zatoa, pove}e go naslu{uva{e glasot na

Lenman

121

narodot i glasot na svoite roditeli ispolnet so strav. Tie go osuduvaa fa{izmot, {to nose{e novo porobuvawe, mo`ebi, po`estoko i polo{o od postojnoto. Vo negovata svest raste{e somne`ot od polo{o, a istovremeno i verbata deka `ivotot }e se promeni.

Stravot i nade`ta, somnevaweto i verbata ja okupiraa negovata misla i `ivee{e vo is~ekuvawe na promeni koi gi nose{e obremenetoto vreme.

Narodot vo Tuzlin ~uvstvuvaj}i ja opasnosta od vojnata koja demne{e, po~na masovno da kupuva bra{no, maslo, {e}er, gazje, za da ima nekoja rezerva, za ne daj Bo`e, ako dojde ne{to lo{o.

Moite roditeli, i tie bea rastr~ani po ~ar{ijata za da se snabdat so nekoi prehranbeni proizvodi.

Stravot navleguva{e vo site semejstva. Se prenesuvaa razni vesti deka vojnata nabli`uva.

Germanskita vojska postojano vr{e{e agresija vo pove}e zemji na Evropa. Nasekade samo za toa se zboruva{e. Vo zemjata zavladea voena atmosfera.

Zanaetite vo ~ar{ijata zamiraa. Po~naa masovno da se zatvoraat. Sekoj si ja nose{e stokata i materijalite po domovite za da ja ~uvaat vo rezerva.

Vo u~ili{tata opadna moralot za u~ewe.

Me|u u~enicite vo gimnazijata se {ire{e duhot na antifa{izmot.

122

Nikola Kqusev

31 Vo predve~erieto na Vtorata svetska vojna, se sobra mnogu vojska vo Tuzlin. S# {to be{e sposobno se mobilizira{e. Pokraj lu|eto se mobiliziraa kowi, mazgi, koli.

Vo kasarnite, po okolnite ridovi na Tuzlin se postavuvaa topovi, mitralezi. Se kopaa rovovi.

Sekoe semejstvo mora{e da iskopa rovovi za kriewe od bombardirawa.

Vo prigradskite reoni se podigaa voeni {atori za smestuvawe na mobiliziranite vojnici. ^adea ognovi so postaveni kazani vo koi se gotve{e hrana za vojskata. Site gradski furni pe~ea leb za vojskata. Mnogu od bednoto naselenie ~eka{e hrana ako ostane.

Gradot `ivee{e vo ko{mar od strav i neizvesnost. Go delea migovi od te{kata sudbina {to go o~ekuva{e.

Lenman

123

Eden nedelen den, 6-ti april 1941 godina, koga sonceto s# u{te ne be{e ogrealo vo gradot, se nao|a{e nekade daleku zad ridovite, na ~istoto sino nebo, visoko nad Tuzlin, se pojavija dva aviona.

Se slu{aa pukotnici od topovi i mitralezi.

Okolu avionite eksplodiraa topovskite protivavionski granati. No, nikako da gi pogodat. Tie se upatija kon istok.

Vo dvorovite, na ulicite mnogu narod, upatuva{e ispla{en pogled kon neboto.

Po kratko vreme po~na da se slu{a silno brm~ewe i stravotni eksplozii. Nad na{ite glavi brzo minuvaa, so zaglu{uva~ki zvuci germanskite {tuki. Od neboto pa|aa kamewa, }eramidi, ~ove~ki race, noze. Eksplodiraa bombi na site strani.

Silni zvuci gi paraa u{ite na ispla{eniot narod.

Gradot go pokrija temni oblaci od prav, ~ad i smrdea i kako da se be{e pretvoril vo beskone~na me{anica od izbezumeni lu|e, od kade {to se slu{aa krici, vreva i pla~.

Se dignaa visoki plameni jazici od opo`arenite tro{ni vekovni ku}i. Edinstveno nivniot blesok osvetluva{e s# naokolu, dodeka neboto nad Tuzlin be{e zatemneto od gusti oblaci ~ad {to nadvisnale nad gradot. Od site strani dopira{e pukaweto na ognot i nepodnosliva rea. Za eden mig, na{iot ubav grad stana vistinsko buni{te.

Lu|eto so izguben izgled, vo sostojba na {ok, begaa za{emeteni. Baraa spas. Edni se krieja vo koritoto na Malata reka. Drugi se zasolnuvaa pod vrbite na Golemata reka. Nekoi se najdoa vo rovovite.

124

Nikola Kqusev

Se slu{naa kratki pukotnici od voenite mitralezi i vedna{ zamolknaa. Od neboto fr~ea kur{umi. Nastana stra{na panika.

Za pomalku od polovina ~as, neboto nad Tuzlin se smiri. Groznoto brm~ewe na {tukite vetrot go ponese kon istok. Temnite oblaci se krenaa visoko. Po`arite brzo se {irea od edna vo druga ku}a, od edno vo drugo maalo.

Golem del od na{eto maalo ve}e go snema.

Ognot ne se skrotuva{e. Vo gradot nema{e voda nitu sredstva za gasnewe po`ar. Vodata od maalskite ~e{mi odvaj stignuva{e za piewe na naselenieto. Vetrot go {ire{e ognot i vnesuva{e strav da ne go zafati celiot grad. Lu|eto gi za{tituvaa svoite ku}i, stavaj}i vla`ni ~ergi, kilimi na prozorcite, po pokrivite.

Go vidov Lenman so edna grupa lu|e, koi tr~aa so nosilki vo racete. Mi mavna so rakata i me vikna da mu se pridru`am za da im uka`eme pomo{ na nastradanite.

Toj pretr~a preku ulicata vo edna sosedna ku}a kade {to padnala bomba. Vo razurnatata ku}a `ivee{e na{eto drugar~e Angel. Ispla{en, vko~aneto slu{a{e: nema znaci na `ivot. Okolu sebe gleda{e, samo pusto{. Pokrivot i yidovite na ku}ata bea urnati. Po~na da vika i bara{e da go slu{ne glasot na Angel~e. Od nekade dopira{e tivok, pretsmrten glas. Vo edno }o{e debela greda od tavanot go sru{ila drvenoto krevet~e i vo nego pritisnato, {totuku zgasnato, mrtvoto telo na Angel~e. Podolu pokrieni vo prav i vo lokvi krv le`ea mrtvite tela na negovata majka, baba i dedo.

Lenman

125

Lenman so piskav glas po~na da pla~e. Bara{e od sosedite pomo{ da se izvle~at mrtvite, pred da nabli`i ognot od ve}e opo`arenite sosedni ku}i. Pla~ev i vikav za pomo{ i jas.

Po ulicite se slu{aa krici i bolni glasovi na ofkawe. Prestra{eni i rasplakani deca gi baraa svoite roditeli. Od sekoja strana se slu{aa povici za pomo{ na unesre}enite i ranetite.

Rasfrlani ~ove~ki tela le`ea po ulicite, po domovite. Drugi tela na mrtvi gorea vo plamnatite po`ari.

Se slu{a{e pla~liv glas na polugola starica kako bara pomo{ da go izvle~at bolniot ma` od ku}ata koja gore{e.

Od urnatite i opo`areni ku}i se razbegaa i gluvcite. Tie glodaa mrtvi tela po ulicite.

Golemite crni orli, mr{ojadci, po~naa da izleguvaat od karpestite steni pod kamenata citadela i kru`ea na neboto nad Tuzlin. Orlite demnea pogoden mig da se nafrlat i da kolvat so svoite ostri krivi klunovi i so svoite dolgi kanxi da raskinuvaat ~ove~ki trupovi.

Narodot se pla{e{e da ne dojde ~umata vo gradot. Postarite se se}avaa na ~umata od Balkanskite vojni i Prvata svetska vojna koga bolnite u{te pred umirawe gi frlale vo dupki polni so var za da ne se zarazat `ivite.

Nekoi predlagaa, ako ne mo`e brgu da gi zakopaat, toga{ podobro da gi izgorat za da ne dojde ~umata.

Nekolku dena mnogu mladi lu|e se posvetija na ovaa morni~ava rabota, da sobiraat mrtvi, da kopaat grobovi i da gi pogrebuvaat umrenite.

126

Nikola Kqusev

Starci, sobrani po ulicite, se ~udea {to se slu~uva i se molea za bo`ja milost od ova do sega nevideno ~udo {to doa|a od neboto.

Narodot po~na da sfa}a deka se slu~ila stra{na tragedija i deka treba ne{to da stori za sebe.

Po~na sam da se organizira, da si pomaga.

Edni po~naa da se gri`at za ranetite. Drugi, sobiraa hrana za izgladnetite, opo`areni semejstva. Sosedite gi prifa}aa bezdomnite deca, gi te{ea.

Tuzlin go pokrija ta`ni povorki. Okolu 280 pogrebani gra|ani, stotina raneti i bezbroj urnati i zapaleni ku}i. @ivite baraa spas. @eni, majki so mali deca, pe{ki ili na magariwa se ka~uvaa po visokite ridi{ta, da se zasolnat vo kolibite, po lozjata, po nivite, da ne se povtori bombardiraweto.

Lenman trgna so begalskata kolona zaedno so majka mu i sestra mu i se smestija vo edna koliba kade {to no}evaa. Mojata sestra Marija i jas mu se pridru`ivme. Zaedno ja pominavme no}ta.

Mi se ~ine{e, deka taa ve~er pred vreme mrakot go pokri gradot. Od neboto ne doa|a{e nikakvo ohrabruvawe. Sekoj {um ili brm~ewe vnesuva{e strav i nespokoj.

Mi minaa mornici niz teloto. ^uvstvuvav kako mi potkleknuvaat kolenata. Vo u{ite mi {umole{e brm~eweto na avionite, kako povtorno da se nabli`uvaat nad Tuzlin. Gledav vo o~ite na site prisutni senki na somne` i strav od neizvesnosta {to n# demne. Site se pra{uvaa: “[to }e bide so nas? Kade }e odime? Kakva sudbina n# o~ekuva?”

Lenman

127

Izbeganoto naselenie, daleku od ~adot i pravot gleda{e od visokite ridovi kako mese~inata ja razbiva{e temninata na no}ta koja nate`nala nad opusto{eniot Tuzlin.

Prepla{enite deca ripaa vo sonot od u`asot {to go gledaa: od mrtvite ~ove~ki tela; od izgorenite lica na opo`arenite ~ija ko`a otpa|a{e od mesoto; od raskrvavenite tela na ranetite. Do`ivuvaa stra{ni prividenija. Gi obzemaa mornici i strav. Sonuvaa kako du{ite na mrtvite slobodno {etaat po oblacite. Dolgo ne im se vra}a{e spokojot.

Vo mugrite se nasobra narod na edna poljanka.

Ranite son~evi zraci ja isparuvaa proletnata rosa od zelenata treva, niz koja lazea pol`avite i ostavaa ligavi tragi. Tie vkusni `ivotinki sekoja prolet gi sobiravme za jadewe po dolovite i bregovite na nivite po porojnite do`dovi.

Minuvaa ~asovi vo trepet i is~ekuvawe. Vo tie migovi se slu{naa glasovi na dojdenci: se povikuva{e razbeganoto naselenie da se vrati vo gradot.

Od visokite ridovi, se gledaa golemi zelenikavi vozila bez trkala kako se dvi`at napred i nazad po korzoto, na glavnata ulica vo centarot na Tuzlin.

Se ~udevme, {to li e ova?

Koi se ovie?

Postarite velea: “Toa sigurno se germanski borni koli i tenkovi”.

I navistina, tie ve}e stignale vo Tuzlin.

Tenkovite so topovskite cevki po~nale da gi

128

Nikola Kqusev

kr{at izlozite na evrejskite trgovski du}ani vo ~ar{ijata i go vikaa narodot da ograbuva.

Tamu se na{le samo nekolkumina neranimajkovci, aramii, za{to narodot na Tuzlin dobro `ivee{e so evrejskite trgovci i esnafi.

Me|utoa, bednoto naselenie go svrtelo vnimanieto kon ograbuvawe na du}anite i magacinite na onie omrazeni re`imski slugi koi go eksploatiraa i teroriziraa osiroma{eniot narod na Tuzlin. Gnevot na narodot kon niv be{e golem i mnogu od nivnite du}ani bea so iskr{eni izlozi i dolgo vreme ostanaa opusto{eni.

Lenman

129

32 Dolgi koloni na germanska vojska bez otpor go prodol`uvaa patot kon jug, vo Grcija.

Vo kasarnite niz gradot begaa nasilno mobiliziranite kralski vojnici. Nekoi bea ve}e zarobeni. Drugi se krieja, baraa spas. Go frlaa oru`jeto i municijata. Narodot gi pribira{e po domovite. Se presoblekuvaa vo civilna obleka i begaa po svoite sela i gradovi, po svoite domovi.

Oru`je, municija, vojni~ki pribori i obleka, s# be{e rasfrleno po poleto, po rekite, buni{tata. Se gleda{e ta`na slika, kako bura da pominala i ostavila pusto{ zad sebe.

Se prenesuvaa informacii: se raspadna, kapitulira starata kralska Jugoslavija. Toj omrznat re`im, {to go ugnetuva{e makedonskiot narod, go slu{av glasot na na{ite roditeli.

Zavladea bezvlastie.

130

Nikola Kqusev

Narodot gi razbiva{e voenite magacini, da bara hrana. Se kr{ea buriwa so sirewe, maslo. Se graba{e, se zema{e s# {to }e se najde{e: bra{no, {e}er, sol, ~evli, ~ar{afi, }ebiwa... Mora{e da se `ivee. Mnogu gladni. Osiroma{eniot narod vo gradot `ivee{e od den za den, bez da ima bilo kakvi rezervi za podolgo vreme.

Toa be{e period na bezvlastie vo Tuzlin. Vo tie te{ki migovi narodot se snao|a{e kako znae{e. Go so~uva gradskoto dostoinstvo. Me|usebno se pomaga{e vo ishrana, vo uslu`ni dejnosti.

Zaedni~ki se spodeluva{e nesre}ata.

Lenman

131

33 Po desetina dena navlegoa dolgi koloni nova vojska so temno `olta obleka. Edni na kowi, drugi ka~eni vo kowski koli, nekoi pe{. Se vle~ea topovi i druga voena oprema. Od nekoi koli se isparuvaa kazani, se gotve{e hrana. Nedaleku od gradot vojskata prestana da se dvi`i.

Be{e okolu pet ~asot popladne. Sonceto umorno se krie{e zad visokite ridovi nad gradot. Edna grupa deca, me|u koi bevme Lenman i jas, si igravme na gumnata, nedaleku od na{eto maalo.

Jas bev voznemiren. Razmisluvav za edna moja nepromislena slu~ka, bez lo{a namera. Napladne so nekolku drugar~iwa vlegovme vo edna kafeana vo koja od desnata strana vo edno }o{e ima{e biljard, a od levata strana bea sednati vozrasni lu|e so ~okan~iwa rakija i kafe pred niv. Drugi, na nekoi masi se kockaa, igraa tabla i karti.

132

Nikola Kqusev

Mene me zavlekoa drugar~iwata da gledame kako igraat biljard. Me|u niv be{e i onoj Aco, koj go potkraduva{e svojot tatko vo du}anot i koj me tera{e da pu{am cigari so nego.

Jas ne znaev deka od levata strana nekoi vozrasni ma`i vleguvale preku xamlakot vo eden soseden del na kafeanata kade {to imalo `eni.

Vo tie prostorii bile smesteni tri-~etiri javni `eni, prostitutki. Jas i ne znaev {to zna~i toa.

Ovaa kafeana bila izvikana, sramota da se vleze vo nea, osobeno mladi deca.

Tatko mi razbral i vedna{ dotr~a. Jas bev zagledan vo igrata na biljardot i vo eden mig nekoj silno me udri po liceto. Za{emeten se zavrtev i go vidov tatko mi. Ne bev svesen {to mi se slu~i. Toj me fati za glavata i me isfrli nadvor. Uspeav da izbegam od racete na tatko mi i se najdov na gumnata kaj decata.

Vedna{ mu ka`av na Lenman za ovaa slu~ka, deka nemav nikakva lo{a namera, samo gledav kako igraat biljard.

Lenman se namurti, strogo me pogledna i rafalno isfrli pogrdni zborovi vrz mene. Jas u{te pove}e se potresov. Lenman znael deka toa e javna ku}a kade {to odat kockari, pijanici i razvratnici. Naluten, seriozno mi re~e: “Kako si smeel da vleguva{ tamu? Toa e sramota za celoto tvoe semejstvo! Nanesuva{ sram i vrz mene, kako tvoj najblizok drugar”.

Lenman mi zboruva{e, a jas gi ~uvstvuvav branovite na mojata krv kako udiraat vo moite gradi, kako razjareni morski branovi vo karpite. Mi se stemni pred o~i i kako div yver izvikav:

133

Lenman

“Pa jas ne sum vinoven, bez da znam, me povle~e toj Aco so drugi drugar~iwa da vlezeme tamu”.

Go zamoliv Lenman da odi kaj tatko mi da mu ka`e, deka jas ne znaev {to se slu~uva vo taa kafeana i deka pove}e nema nikoga{ da vlezam tamu.

Lenman me pogledna so doverliv pogled, me pregrna i veti deka }e go stori toa. Toj poleka vnese mir vo moeto srce i po~nav relaksirano da si igram so decata. *** Go svrtev pogledot kon rekata. Pred mene se prostiraa plodnite bav~i i gradinarite gi berea prvite zeleni kromit~iwa i luk~iwa. ^estopati n# povikuvaa nas decata da go prodavame mladiot kromid i luk po ulicite na Tuzlin, za sitni pari nagrada.

Na bregot na bav~ite se izdigaa gustite nata`eni vrbi {to gi mieja svoite navisnati granki vo nadojdenite studeni vodi na Golemata reka. Taa tivko go smiruva{e svojot tek zad zavoite na srednovekovnata gradska kamena citadela. Gi polne{e potocite na vodenicite od ~ie kameni~no eho odyvonuvaa klisurite.

Vo toa vreme od kolonata na vojskata kon gradot trgnaa tri xipa pobeleni od pra{ina. Na{ite pati{ta vo toa vreme bea zemjeni, polni so pra{ina.

Xipovite brzo se ka~ija kaj gumnata. Site deca upativme qubopiten pogled, so malku iznenaduvawe. Od xipovite izlegoa nekolku lica vo voeni uniformi. Me|u niv eden bez kosa na gorniot del

134

Nikola Kqusev

od prodol`enata glava, so zaobleno ~elo koe se potpira{e na ubavite tenki ve|i pod koi yirkaa dve sitni crni o~i. Tie kako da gledaa vo tenkiot dolg spu{ten nos na blagoto smireno lice so strog izraz.

Toj sredove~en ~ovek, be{e mnogu slab, tenok, so sreden rast. Prisutnite oficeri okolu nego gi ~istea od pra{inata: negovata bluza, pantalonite, kapata, liceto... Eden od niv dojde kaj nas i re~e: “Deca toa e carot.”

Nie ne znaevme {to e toa. Imavme slu{ano od prikaskite na na{ite babi za carevi, kralevi, vitezi i sultani. No, ne znaevme kako izgledaa na jave.

Ovoj be{e oble~en kako obi~en oficer. Bez onie {areni nosii, zlatni {iriti, perduvesti kapi, od prikaskite. Potoa, dojdencite slegoa na patot i trgnaa kon oficerskiot dom. Tamu se bea rastr~ale `eni, ma`i, nosea kilimi, gi postilaa na ulicata, stavaa buketi od prvite proletni cve}iwa.

Se sobra mnogu narod i site po~naa da vikaat: “Carot, carot, da `ivee na{iot car.”

Site tr~aa okolu nego. Edni mu baknuvaa raka, drugi sakaa da go doprat. Prodol`uva{e skandiraweto. Euforijata se {ire{e na drugite ulici.

Gra|anite so nasmeani lica mavtaa so race od prozorcite, od portite i kapixicite.

Toj otpozdravuva{e so visoko krenati race.

Go pozdravuva{e nasobraniot narod so radosen zdiv ispolnet od videnoto vo ovie sre}ni migovi, so nezadr`livo otvorena usta i ra{irena nasmevka.

Dolgata kolona narod tr~a{e po nego s# do centarot na gradot. Tamu carot odr`a kratok govor.

Lenman

135

Voshiten, prvo se zablagodari za topliot pre~ek, a potoa ja naglasi ulogata i zna~eweto na Tuzlin kako duhoven i revolucioneren centar na negovoto carstvo.

Euforijata se {ire{e po ulicite na Tuzlin.

Se prenesuvaa slu~ki od do`iveanoto.

Decata nezadovolni {to ne go vidoa carot kako od prikaznite na svoite babi, oble~en vo zlatni {iriti, nakiti, yvezdi, perduvi, tuku go do`iveaja kako obi~en oficer, pa u{te poln so pra{ina, im go ka`uvaa toa na svoite babi i majki.

Carot go napu{ti Tuzlin pred da navleze mrakot vo negovite ulici. Se rasplisna narodot po ~ar{ijata. O`ivuvaa starite prikazni.

Kolonata na vojskata koja se odmara{e vo predgradieto na Tuzlin, go prodol`i patot kon kasarnite. Tamu vojnicite se rasposlaa i po~naa so ~istewe na prostoriite.

Za desetina dena vo Tuzlin pristignaa mnogu nepoznati civilni li~nosti. Po~na da se vospostavuva nova administracija vo op{tinskite slu`bi, so nazna~uvawe na kmet na gradot.

Po~naa da funkcioniraat policijata, sudstvoto, zdravstvenite i obrazovnite institucii.

Taka, mnogu brzo se raspadna i zamina vo haoti~na sostojba edna vojska koja masovno go frla{e oru`jeto i se razbega po gradovite i selata. I ostavi zad sebe pusto{ vo poleto, po bregovite na rekata, po rovovite. Bedniot narod tr~a{e da sobira koj {to }e najde od rasfrlanoto. Me|u narodot se najdov i jas. Zedov nekolku vojni~ki torbi. Vo ednata torba ima{e leb i nekolku par~iwa dvopek. Sednav da jadam na

136

Nikola Kqusev

bregot na Golemata reka, me|u dvete kasarni.

Vidov edna skr{ena pu{ka. Posegnav da ja fatam i odedna{ mi pukna vo racete. Visoko nad mene, na istureniot agol od kasarnata, se pojavi eden germanski vojnik - stra`ar i go upati {majzerot kon mene. Koga vide prepla{eno dete, mavna so rakata da begam od tamu.

Re~isi preku no} is~ezna starata jugoslovenska vojska i administrativnata vlast vo gradot.

Dojde druga. Carskata vlast ja zameni kralskata.

I dvete inorodni vlasti. Site dojdenci, ne pra{uvaj}i go narodot {to misli i {to saka.

Lenman

137

34 Na semejnite sedenki {to gi organiziraa na{ite roditeli vo sabotnite ve~eri, so svoite bliski, vodea razgovori po razni pra{awa. Tie sedenki im bea i kino, i teatar, i radio, i vesnici.

Edna sabotna ve~er se sobraa vo na{ata ku}a.

Majka mi gi slu`e{e so rakija i zelena salata, mlad kromid, luk, maruli. Sestra mi im podgotvi orevi so p~enkarni pukanki.

Jas revnosno, so na~uleni u{i, slu{av {to razgovaraa roditelite so nivnite prijateli: Tode, Jordan, Stojan, Kole so soprugite. Site sredove~ni zanaet~ii, dobri doma}ini so visok ugled vo gradskata ~ar{ija. ^i~ko Jordan go podigna glasot, naluteno re~e: “[to be{e ova ~udo bre bra}a, za ovie izminati ~etirieset godini se smenija mnogu sultani, kralevi i carevi. Od 1908 do 1912 godina za vreme na mladoturskata revolucija, propadna sultan-

138

Nikola Kqusev

skata, osmanliska vlast. Taa tuka vladee{e re~isi pet vekovi, bevme ugneteni robovi.

Iljada devetstotini dvanaesettata godina dojde Prvata balkanska vojna, trinaesettata Vtorata balkanska vojna, se menuva{e vlasta tu carska, tu kralska. Od ~etirinaesettata do osumnaesettata godina prodol`i toa menuvawe, za vreme na Prvata svetska vojna, za da ostane dvaesettina godini srpskata kralska vlast, s# do sega. Eve ti ja sega odnovo, zavr{uva ~i~ko Jordan, bugarskata carska vlast.” “[to da pravime, dragi prijateli, dodade ~i~ko Stojan, koga vo site tie vojni i nie u~estvuvavme celi {est godini”.

“N# la`ea deka se borime za Makedonija, da bide slobodna, re~e ~i~ko Tode, a samo se menuvaa carstva i kralstva”.

So nasolzeni o~i prodol`i ~i~ko Kole: “A tolku na{i drugari ostanaa mrtvi na bojnoto pole. Na Belasica, Kajmak~alan, vo Serskoto i Solunsko Pole, a najmnogu na{i vrsnici od Tuzlin zaginaa vo poslednite borbi na Krivolak. Tamu so niv padna mrtov i komandantot na Makedonskiot polk potpolkovnik Drangov, od Skopje.

Jordan mu se obrati na tatko mi: “I ti, dragi moj drugar, }e ostane{e mrtov na Belasica, ranet, visnat na telenite mre`i vo dlabokiot sneg. Kolku maka imavme za da te oslobodime od zabodeniot tel vo leviot obraz {to ti go raspara liceto i ustata.”

Gledav milostivo vo tatko mi, a negovite o~i se polnea so solzi. Toj so vozbuda progovori:

Lenman

139

“Site se `rtvuvavme eden za drug, no za `al, za tu|i imperijalisti~ki interesi. Zatoa, razjareni od izneveruvaweto vo iljada devetstotini sedumnaesettata godina doprea i do nas ideite na Ruskata revolucija. Napu{taj}i go izgubeniot front, osumnaesettata godina, trgnavme kon Sofija da se borime za novi socijalni promeni, vodeni od ideite na Vasil Glavinov i dedo Blagoev. No bevme `estoko do~ekani od carskata vlast. Na{ite prvi redovi bea smrtno pokoseni.”

“Novi maki n# ~ekaa nas”, prodol`i da zboruva tatko mi: “Zdru`eni vo grupi po poteklo od razni gradovi, so denovi pe{ki begavme kon Makedonija. Vo na{ite gradovi ve}e be{e stacionirana vojskata na Malata Antanta: angliskata, francuskata, gr~kata i srpskata.

Na{iot grad Tuzlin be{e okupiran od srpskata vojska, me|u koi bea francuski i angliski vojnici mobilizirani od nivnite afrikanski kolonijalni zemji, razni arapi i crnci. Nie preoble~eni vo civilna obleka, za da ne bideme zarobeni, krade{kum nave~er se prefrluvavme od ulica vo ulica, od ku}a do ku}a, s# do rodnite domovi.”

Dodeka ma`ite gi evociraa spomenite od vojnite, `enite, na{ite majki, po~naa da gi peat ta`nite pesni, posveteni na svoite qubeni ma`i, svr{enici i sakani mom~iwa - vojnici, {to gi peeja za vreme na dolgata vojna.

Tie pesni dolgo se peeja vo Tuzlin vo sekoj dom, vo sekoja prigoda. I nie decata po~navme da gi peeme. Nave~er izleguvavme na ridot kaj skalite i site zaedno peevme. Ehoto od na{ite glasovi se razleva{e me|u dvata rida s# do dolinata na

140

Nikola Kqusev

Golemata reka, ponesuvaj}i go vo branovite za da go slu{nat vo grobovite mnogute padnati tatkovci pri nejzinoto ustie na Krivolak.

Edna od tie pesni dlaboko se vre`a vo mojata svest, vo nea e ispeana edna te{ka sudbina na dvajca mladi. Pesnata mi ja tolkuva{e majka mi, a se odnesuva{e na eden nastan, deka nad Tuzlin doletal eden crn gavran od Krivolak i vo svojot klun nosel ~ove~ka raka, a na prstot od rakata sjael zlaten prsten. Prstenot go prepoznala edna devojka {to go daruvala na svojot svr{enik.”

Na{ite majki ta`no peeja, a na tatkovcite o~ite im se polnea so solzi.

Isto taka, gi peeja i pesnite na na{ite dedovci, slavnite ilindenci. Gi slu{avme tie vozbudlivi i trogatelni pesni i prikazni za Goce Del~ev, Damjan Gruev, \or~e Petrov, Mi{e Razvigorov...

So tie narodni pesni `iveevme i ja gradevme na{ata kultura. Toa bea bolni, ta`ni pesni. Ja iska`uvaa te{kata, tragi~na sudbina na na{iot narod. I gri`livo se prenesuvaa od koleno na koleno.

Sedenkite na na{ite roditeli so nivnite prijateli, kako i posetata vo ~ar{ijata na du}anite, za nas decata bea kako u~ili{te, kade {to mo`evme da gi nau~ime zna~ajnite nastani, makite, stradawata i borbata na na{iot narod, za{to vo toj period nie nemavme pi{ana istorija od kade da u~ime. Istorijata ja pi{uvaa na{ite porobuva~i. @iviot zbor, legendite prika`uvani od roditelite i narodnite pesni za legendarnite borci za sloboda, bea na{ite knigi od kade {to ja u~evme istorijata. Legendite za nas bea ma|ija

Lenman

141

{to ni zboruva{e za minatoto i go ~uva{e vo nas idili~noto, za nezaborav.

Tie ni soop{tuvaa ne{to zna~ajno za pametewe, od izminatiot trnliv pat za sloboda na na{ite herojski predci.

142

Nikola Kqusev

35 Fa{isti~kata okupatorska vlast brzo po~na da se kompromitira vo o~ite na narodot. Stravot, pritisokot, zatvorawata na nevini mladi lu|e s# pove}e go zasiluva{e otporot na narodot protiv fa{isti~kiot re`im.

Raste{e potrebata da se menuva `ivotot.

Postojano se uka`uva{e na taa potreba na ve~ernite sobiri na rabotnicite vo koi u~estvuvaa moite bra}a i sestra mi. Toj duh se {ire{e i na u~eni~kite sobiri na koi u~estvuva{e, a podocna i aktivno dejstvuva{e Lenman. Toj proces n# opfa}a{e eden po eden i nas pomalite u~enici vo gimnazijata.

Na{ite aktivnosti i soni{ta stanuvaa s# pove}e identi~ni vo pogledite {to podocna fermentiraa i ja oblikuvaa na{ata misla vo progresivnata antifa{isti~ka ideologija.

Lenman

143

Pred nas se otvoraa pati{tata da stapuvame vo redovite na antifa{isti~kiot otpor, organizirani vo mladinskiot sojuz. Gri`livo neguvavme nade` za posre}na idnina, dodeka protivre~nostite vo op{testvoto niz koi minuvavme s# pove}e se izostruvaa i stanuvaa s# pote{ki.

Generacijata na Lenman, kako na{ predvodnik se najde tamu kade {to zabrzanata istorija ja nose{e vo novi mentalni prostranstva. Vo otkrivawe na novi horizonti vo procesite na socijalnite i politi~kite mutacii.

Lenman {totuku navleguva{e vo petnaesettata godina, ve}e izleguva{e od larvata na detskata nevinost. Toj vedna{ za~ekori vo redovite na otporot protiv fa{izmot i po~na da se zadojuva so gor~livoto mleko na ideologijata, za koja nema{e nitu dovolno svest vo potpolnost da ja razbere, nitu dovolno mehanizmi i sredstva da se prenese so ubedlivi argumenti. No, sredbite so postarite go vdahnovuvaa i go ispolnuvaa negoviot duhoven horizont so novi soznanija.

Toj pred nas vo mladinskite grupi zboruva{e: “Nie ne veruvame deka ne{to nenadejno }e dojde, deka ne{to slu~ajno }e stane, za da go razbereme, da go doznaeme. Slu~uvawata vo svetot i `ivotnata praksa kaj nas, makite i stradawata na na{ite tatkovci i eksploatiranata i porobena Tatkovina e na{ata najdobra u~itelka. Zatoa, s# pove}e treba da veruvame, deka ovoj svet {to nadvisnal nad nas, ovoj svet {to n# okru`uva, {to n# stega, n# zadu{uva, e svet na gnile`. Svet koj treba da se napu{ti, da se pro~isti. Vo na{ata verba ja nasetuvame propasta na ovoj svet, koja

144

Nikola Kqusev

taka brgu se nabli`uva i n# povikuva da bideme i nie negovi grobari”.

Site nie, sledbenicite na Lenman, go nasetuvavme toj povik i se podgotvuvavme, deka ne{to golemo i u`asno }e se slu~i i nas }e n# pogodi i povle~e.

Toa pret~uvstvo i taa podgotvenost, deka n# o~ekuva golem potres, be{e smeliot ~ekor kon na{ata sudbina, koj go obele`a na{iot `ivoten pat.

I ne slu~ajno, Lenman pred nas so siot svoj avtoritet i so sila na sugestivnost postojano povtoruva{e: “Na{eto vreme, epohata vo koja `iveeme, ima svoi belezi: borba, smrt, sloboda.

Zatoa, nie treba da bideme yvonari za budewe na site onie koi sakaat da se urne ovoj mra~en i gnil svet.

Nie sme povikani da ja iska`uvame voljata na narodot kon novoto, kon idninata.

Da gi ostavime vo na{iot zaborav site onie koi sakaat da `iveat vo udobnost i verba vo postojnoto.

Nas n# povikuva tatkovinskiot zaveten dolg da se borime za sloboda”.

Tie idei brzo se {irea i vrz taa osnova se mno`ea organiziranite mladinski grupi vo sredno{kolskata mladina i me|u bednite rabotnici i selani.

Nastapite na Lenman bea ispolneti so qubov, doverba i razbirawe. Site misli i idei poteknuvaa od nego i kako vrutok se vra}aa kon nego.

Vo mene i vo sekoj od nas vo mladinskata grupa {to ja vode{e Lenman, tie misli i idei {to gi iska`uva{e, dlaboko se vpivaa i n# inspiriraa za diskusija. Lenman so vnimanie gi slede{e na{ite nastapi okolu iska`uvaweto na na{ite misli i

Lenman

145

viduvawa, i be{e veren slu{atel i eho koe odyvonuva, propoveda i ubeduva.

Toj be{e sekoga{ buden so verba i pretpazlivost. Za{to i me|u nas ima{e vernici i ispovednici ispolneti so predadenost i somne`, so verba i izmama. Od koi pove}eto bea cvrsti i borbeni, hrabri i re{itelni, no ima{e i ne`ni i pla{livi, malodu{ni i itri, otvoreni i podzatskrieni, otporni i premnogu ~uvstvitelni, i na krajot iskreni i predavnici.

Za ideite {to gi propoveda{e Lenman i tie {to nego go vospituvaa i ideologiziraa nema{e mnogu literatura od koja mo`e{e da se obrazuvaat. Nema{e nitu po{iroko poznavawe na problemite od onie koi {to stoeja na ~elo na taa ideologija. Tie bea glavno so ograni~eno poznavawe, nedovolno obrazovani. Niv pove}e gi nose{e tekovnata politi~ka emotivnost, tragi~niot karakter na vremeto i romanti~nata vizija na novata ideologija za posre}na idnina.

Vo `ivotot, a osobeno vo golemite presvrtni~ki periodi, lu|eto stanuvaat zarobenici na novi idei, na novi ideologii, osobeno vo mladite godini, za{to ideite i ideologiite imaat vol{ebna mo}. Tie gi obzemaat mladite, lesno go kradat nivnoto vdahnovenie i vo voshituvaweto ja zarobuvaat nivnata misla.

Taka, novite idei stanaa ma|ija i so svojata misti~nost gi turkaa mladite do stepen na agonija, `rtvuvaj}i se za tie idei. @ivotniot pat vo mladosta na Lenman toa uverlivo go potvrdi. Toj stana paradigmati~na `rtva na tie vsadeni idei.

146

Nikola Kqusev

Celata generacija na Lenman se vospituva{e ~itaj}i nekolku romani, me|u koi: “Majka” od M. Gorki, “Kako se kale{e ~elikot” od Ostrovski, “Spartak”.

Lenman intenzivno ja ~ita{e revolucionernata poezija na Hristo Botev, Hristo Smirnenski, Nikola Vapcarov, osobeno borbenite nacionalni pesni na Venko Markovski, se voodu{evuva{e od poezijata na Bajron, [iler, Viktor Igo, kako i anti~kite tragedii na Sofokle, Evripid i na [ekspir.

Taa literatura go {ire{e negoviot duhoven horizont, vnesuva{e bunt vo negovata du{a, go naso~uva{e posmelo da vleguva vo organiziraniot otpor protiv fa{izmot za nacionalna sloboda.

Toa mu pomogna na Lenman da go jakne svojot borben duh. Da go ~eli~i svojot puritanski karakter. Da navleguva posmelo vo organizacijata na otporot, da stane organizator i propagator na toj otpor, s# do negovoto vklu~uvawe vo borbenite redovi na svojot narod protiv fa{izmot.

Lenman go inspiriraa ideite na otporot protiv fa{izmot. Istovremeno se {irea i prenesuvaa idei od postarite gra|ani i rabotnici, koi mu ka`uvaa za borbata na makedonskiot narod za sloboda od site porobuva~i na Tatkovinata. Tie idei se prenesuvaa od s# u{te `ivite slavni ilindenci koi se borea za slobodna ‡ samostojna Tatkovina.

Lenman

147

36 Brzo nastapi rascep vo na{ata generacija.

Taa be{e raspnata pome|u dve ekstremni ideologii, koi so silni propagandni sredstva vr{ea duhovna presija vrz svesta i vospituvaweto, pred s# na mladite.

Edna od niv, fa{isti~kata ideologija be{e re`imski etablirana vo vlasta, vo nejzinite institucii: obrazovni, kulturni, sudski, sportski, vo pe~atot i elektronskite mediumi.

Vo javnosta nastapija mnogu profa{isti~ki organizacii: “Branik”, “Ratnik”, “Otec Paisije”, “Venec” i drugi. Tie organizacii navleguvaa vo bolnoto tkivo na na{iot narod. Se slu`ea so razni zakani i prisila. Posebno ja zastra{uvaa i tormozea mladinata.

Od druga strana, ilegalno, no mnogu {iroko dejstvuva{e socijalisti~kata ideologija, pred s# sfatena kako ideologija protiv fa{izmot, koja

148

Nikola Kqusev

ima{e najgolemo vlijanie vo sredno{kolskata i rabotni~kata mladina.

Pogolem del od mladite bea opfateni i vospituvani vo toj duh, poradi otsustvo na druga makedonska patriotska antifa{isti~ka organizacija.

Vo tie uslovi, glavninata na mladata generacija se pretvori vo plodna po~va vo koja uspe{no r'te{e semeto na otporot protiv fa{izmot.

Vo toj duh se iska`uva{e siot niven patriotizam ‡ qubovta kon Tatkovinata, kon slobodata i demokratijata.

Za{to golemiot politi~ki predizvik vo toj mig bara{e da se iska`e celata qubov {to ~ovek ja ima za sebe, za semejstvoto i prijatelite, da se obedini vo qubov za Tatkovinata. Qubovta kon Tatkovinata za nas be{e vistinska qubov kon samite sebe.

Toa ~uvstvo na patriotizam, kako miluva{e da ka`e Lenman, go sfa}avme kako fenomen na {irewe na ~ove~kata qubov kon drugite lu|e, kon svoite sogra|ani, sosedi, pove}e internacionalno, a ne zatvorawe vo svoeto nacionalisti~ko geto, ispolneto so omraza sprema drugite.

Me|u na{ite drugari ne postoe{e razlika koj e Makedonec, Tur~in, Evrein ili Vlav, site bevme i se ~uvstvuvavme ednakvi kako Makedonci.

Vospituvani vrz tie premisi ja izgraduvavme qubovta za edinstvo me|u site nas. Me|usebno si gi po~ituvavme obi~aite i tradiciite, posetuvaj}i gi domovite za vreme na praznicite (Veligden, Pasha, Bajram).

Istovremeno vo na{ata svest se izgraduva{e ~uvstvo na po~ituvawe i edinstvo me|u narodite

Lenman

149

vo svetot, nasproti fa{isti~kata naezda za porobuvawe. Toa podrazbira{e, deka ~ovekot e vo isto vreme patriot podgotven da gine za Tatkovinata, no i kosmopolit, koj gi saka site lu|e vo svetot, a pred s# onie pod ropstvoto na fa{izmot.

Toa be{e blisko i do na{eto tradicionalno doma{no vospituvawe, da se po~ituvaat ~lenovite na po{irokoto semejstvo, kako i site rodnini i sosedi. Toa be{e blisko i do Bo`jite zapovedi vo koi se propoveda qubov kon bliskiot, kon svojata Tatkovina i qubov kon lu|eto vo svetot.

Takvoto vospituvawe brzo se prifa}a{e. Toa ni ovozmo`uva{e podobro da go razbereme i svoeto nacionalno bitie, kako Makedonci, koi utre }e staneme borci za svoja nacionalna sloboda.

Toa vospituvawe n# voveduva{e da razbereme deka edna grupa ~ove~ki su{testva, koi govorat ist jazik, imaat ista kultura, tradicii i obi~ai, kako i svoja teritorija ‡ dom kade {to `iveat, tie lu|e ja so~inuvaat i pripa|aat na ista nacija.

Bevme vospituvani, deka vo razli~nosta na sozdavaweto na narodite, podocna na naciite, se iska`uvaat specifi~nite karakteristi~ni belezi na sekoj narod. Toa bogatstvo na nacionalni razli~nosti ne e avtarhijski ome|eno, za da se iska`e nivnata izoliranost, nivnata omraza, nivnoto me|usebno grani~no krvavewe niz vekovite na osvojuva~ite, tuku da se razbere neophodnosta od me|unarodna solidarnost i po~ituvawe. Da se vnese vo na{ata svest internacionalna solidarnost kakva {to bara{e vekot vo koj `iveeme, nasproti fa{isti~kata agresija i porobuvawe na narodite.

150

Nikola Kqusev

Fa{isti~kata ideologija, bazirana vrz u~eweto na germanskiot filozof Ni~e, go vospituva{e narodot: “Da se saka e silniot znak na vozvi{ena du{a, a da se saka pravi~nosta obele`uva podla du{a, pa spored toa, narodot treba da bide takov za{to toa go bara moralot i estetikata”.

Taa ideologija na silniot, ovoj otvoren poroj na omraza sprema slabiot, porobeniot, donese desetici milioni `rtvi i milioni uni{teni domovi za vreme na Vtorata svetska vojna.

Na{ata generacija, vele{e Lenman: “Se vospituva vo duhot na otpor protiv fa{izmot. Istovremeno, toa e borba za sloboda, pravda i ednakvost. Sakame da `iveeme so ~uvstvo deka site sme deca na ovaa planeta. Taa e na{a zaedni~ka majka. Taa site n# pregrnuva so sonce, do`d i sneg, i n# hrani od svojata po~va.”

Od druga strana, bevme vospituvani vo edna stilizacija na idealizirano op{testvo na pravda, ednakvost i edinstvo.

Da veruvame vo svet koj realno ne go znaevme.

Za toj svet da se borime i nade`no da go ~ekame, za da ja platime na krajot cenata na novo `rtvuvawe i razo~aruvawe.

Sepak, nosam ~uvstvo na gordost, deka golem del mladi, nepolnoletni od mojata generacija, ispolneti so entuzijazam za promeni, so silna volja vleze vo borbenite redovi na silite na antifa{isti~kiot otpor, stanaa `rtvi i dadoa smisla i ime na svoite mladi `ivoti.

151

Lenman

Vo toj otpor, vo tie te{ki uslovi na narodno osloboditelnata borba, odevme napred i kako takvi zreevme i porasnavme. *** Od druga strana, najaktivna od fa{isti~kite mladinski organizacii be{e “Branik”. Taa gi vospituva{e svoite ~lenovi vo germanskata nacisti~ka ideologija.

“Branik” be{e uniformirana paravoena formacija, koja {to nastojuva{e da opfati del od sredno{kolskata mladina. Komandanti na ovaa organizacija bea voeni lica ili agenti na policijata.

Vo taa organizacija, pred s#, ~lenuvaa pla{livi ko~operkovci koi sakaa da paradiraat, ukraseni so kami, pi{toli, rasko{ni uniformi i po ulicite da izvikuvaat “haj Hitler” i da vnesuvaat strav i nespokoj kaj naselenieto.

Stilot na rabota na taa organizacija be{e da gi kontrolira i nadgleduva ostanatite mladinci kade odat, {to pravat i da ja informiraat policijata za nivni eventualni somnitelni dejstvija.

Nivniot omilen na~in na dejstvuvawe be{e da se otkrie i da se uni{ti neprijatelot. Za taa cel, se prepravaa i igraa uloga na prijateli na site, za da dojdat do potrebnite informacii, a potoa, vo daden moment vr{ea denuncirawe i gi predavaa na policijata.

Se razbira, za takvite dela dobivaa soodvetna nagrada.

152

Nikola Kqusev

Mnogumina od niv stanaa kolaboracionisti na fa{isti~kiot re`im i `estoki neprijateli na borcite na antifa{isti~kiot otpor.

Tie dobro znaeja deka kolku eden borec e poviden organizator na dvi`eweto, poavtoriteten i posilen, a so toa i poopasen za niv, tolku e povisoka cenata {to ja o~ekuvaa kako nagrada za negovata glava. Taka se ni`ea nivnite zlostorni~ki dejnosti.

Mnogu od niv, vo prakti~nite akcii bea stra{livci, ispolneti so kukavi~luk.

Edna ve~er, nekoi od niv bea anga`irani vo racija protiv edna ilegalna partizanska grupa vo Tuzlin. Taa ve~er vo starite evrejski grobi{ta na Tuzlin be{e zasolneta grupa od poznati borci, organizatori na otporot.

No, koga eden fa{isti~ki eksponent od organizacijata “Branik” be{e vklu~en vo policiskata akcija, istiot brzo vleze vo stapica i pred da bide likvidiran, ne go prodol`i patot vo poterata, tuku ja smeni nasokata na svoeto dvi`ewe i vo molk se vrati nazad.

Dali toj slu~ajno ja propu{ti visokata nagrada {to mo`e{e da ja o~ekuva ili stravot vo negovata du{a ja progolta smrtta {to go demne{e?!

Nesomneno, negovata du{a vo toj mig bila opsednata so stravot od smrtta i izbezumen zaboravil na sekakvi priznanija i nagradi.

Vo na{ata generacija ima{e pomal broj i takvi mladinci koi ne gi prifatija ili ne sakaa da gi prifatat predizvicite na `ivotot. Tie sedea vo skutovite na svoite roditeli.

Lenman

153

Takvite mladi lu|e, `ivotot gi otfrli i pove}e ne gi predizvikuva{e. Ednostavno bea ni{to`ni, izgubeni, zaboraveni. Tie nemaa sila nitu da gi prifatat predizvicite na vremeto, nitu da im se sprotivstavat.

Nivniot `ivot be{e besmislen, prazen. No, podocna mnogu od niv stanaa trudoqubivi i po~ituvani gra|ani, davaj}i svoj pridones vo razvojot na Tatkovinata.

Lenman postojano be{e buden, ne dopu{ta{e da bide iznenaden. Be{e ispolnet so verba i pretpazlivost. Umee{e lucidno da konstatira i da uka`e deka i me|u nas ima vernici i ispovednici, ispolneti so predadenost i somne`.

Vo sekoj daden slu~aj, znae{e da im uka`e na negovite bliski drugari: “Da vnimavaat i da se ~uvaat od onie ispolneti so somne`i i izmama, da ne bidat `rtvi na predavstva”.

154

Nikola Kqusev

37 Po golemiot Fevruarski pohod (vo proletta 1944) na partizanskite edinici od Makedonija, koi trgnaa od Debarca, Zapadna Makedonija do Fu{tani, Belomorskiot del na Makedonija, i nivnoto vra}awe postojano vo borbi niz Centralna i Isto~na Makedonija, vo branovi se prenesuvaa vesti me|u naselenieto za uspe{nite pobedi. Masovno se {ire{e duhot na otporot protiv fa{isti~kite sili.

Tretata makedonska brigada probivaj}i go Pla~kovi~kiot planinski masiv, kade ostavi triesetina borci vo Pla~kovi~kiot odred, izbi na rekata Bregalnica i od borba vo borba vo juri{ go osvoi rudnikot Zletovo-Probi{tip i preku Kratovo zamina vo slobodnata zona na Kumanovskiot reon.

Tie borbi go jaknea duhot na mladata generacija, da pristapi vo borbenite partizanski edinici.

155

Lenman

So toj zanes `iveevme od mart-april site mladinski grupi vo Tuzlin, osobeno tie vo gimnazijata.

Pogolem broj od postarite simpatizeri na otporot bea ili vo partizani, ili nasilno mobilizirani, ili vo zatvor. Povikot za partizani go o~ekuvavme re~isi sekoj den, pred s#, nie najmladite. I dojde toj den. Se prenesoa izvestuvawa: kade, so kogo i vo koe vreme treba da se najdeme. *** Be{e petok. Pazaren den vo Tuzlin. Site moi bea vo du}anot na tatko mi. Toj den bev vozbuden i po malku ta`en {to }e se razdelam od moite roditeli. Za da ja sti{am tagata barav nekoi sliki od moeto semejstvo da gi ponesam so sebe.

Izlegov od doma. Se svrtev so voznemiruva~ki pogled, da ja vidam ku}ata. Na{iot dom. Mojot dom, vo koj sum se rodil i izrasnal vo roditelska toplina.

Povtorno so ne`nost ja svrtev glavata i ta`no gledav vo dvorot, kako niz lisjata na rozite kapat solzi.

Tivko ~ekorev. Mi se ~ine{e kako da ne se oddale~uvam. Kako da sum u{te tuka. Pred portata.

Na{ata kaldrmisana i skalesta ulica kako da nema{e kraj. Taa poleka se ottrgnuva{e od mene, se gube{e vo nebidnina.

Jas, dotoga{ ne sum bil podaleku od mojot roden grad Tuzlin, a ve}e napolniv {esnaeset godini. Sekoj kamen, sekoja plo~ka na ulicata, sekoj yid i ku}a mi bea golemi, poznati. Ja znaev

156

Nikola Kqusev

nivnata boja, istro{enost, mestopolo`ba. Taa detska pretstava za niv, toa prvi~no se}avawe, go nosev vo mojata svest. Zatoa mi bea tolku golemi i dragi.

Tie na{i mali ulici i tesni soka~iwa vlegle vo mojata svest kako mnogu dolgi i {iroki. Niz niv sum tr~al, preskoknuval i vo palavite igri so kamen~iwa sum kr{el }eramidi i prozorci po ku}ite, sum dobival }otek so pla~ i solzi. Sega ne mo`ev da gi izodam, da gi napu{tam, tie ulici i soka~iwa, tie yidi{ta i tro{ni ku}i.

Dodeka minuvav niz ulicite na Tuzlin, sakav da soberam, da gi ponesam spomenite za sekoja ku}a i ~e{ma, za sekoj du}an i prodavnica vo tesnite ulici i soka~iwa.

Da gi ponesam boite na ku}ite i zvukot {to odyvonuva od kaldrmisanite uli~ki. Bidej}i ne znaev dali pak }e gi vidam povtorno.

Se oblekov, kako da odam na gosti kaj moite tetki na Veligden.

Se spu{tiv vo gradot i ja odbegnuvav ulicata niz koja postojano, minuvaa tatko mi i majka mi, da ne me vidat i pra{aat zo{to sum taka oble~en.

Zo{to sum so voznemiren pogled i so stravotno bled izraz na liceto, koga tie me znaat so rumeno lice i nasmevnat pogled. Zatoa, minuvav niz gornite ulici i s# pove}e se oddale~uvav.

Odej}i po ulicata, zastanav pred edna ku}a so izraz na po~it. Tamu `ivee{e eden zanaet~ija, tenekixija, prijatel na tatko mi, a negoviot sin Dimitar be{e nerazdelen drugar na mojot postar brat. Dimitar zagina pred edna godina tamu kade {to jas treba{e da zaminam.

Lenman

157

Prodol`iv da odam, a negoviot blag i ne`no nasmean lik, ne se razdeluva{e od moite o~i.

Tatko mu i toj imaa du}an na ulicata kade {to se nao|aa prodavnicite na alva, zapameteni so pesni vo narodnata memorija. Sekoj den minuvav niz taa ulica i zastanuvav pred nivniot du}an da gi pra{am dali sakaat da im ja napolnam stomnata so studena voda. A tie podvitkani, edniot ~uka{e so drven ~ekan, drugiot lepe{e par~iwa lamarina so kalaj i gi oblikuvaa vo kofi, |umovi za mleko, cedilki, kandila...

Minuvaj}i ja nivnata ku}a, izodiv u{te nekolku ulici nadolu i dve porti so traurna crnina mi go zadr`aa vnimanieto. Vo niv `iveeja dve mladi upokoeni, blagorodni du{i, dvajca hrabri heroi Slaven i Valen isto taka ubieni pred edna godina. Edniot vo planinskite predeli, drugiot vo Tuzlin.

Tie dvajca bea yvezdi vodilki na site nas vo Tuzlin, `edni za pravda i sloboda. Nivnite misli i ideali, nivnata pripadnost i qubov kon Tatkovinata, dlaboko zra~e{e vo na{ata svest i ni go osvetluva{e patot po koj trgnuvavme ve~erva.

Plamnat od trogatelna vozbuda i o~i prepolni so solzi, nemav sila da gi preminam tie porti. Tie so bolka vo srceto, nata`eni domovi.

Ja smeniv nasokata na moeto dvi`ewe i se najdov vo centarot na gradskata ~ar{ija.

Vo ~ar{ijata pazarnata vreva be{e stivnata.

Pazarxiite od okolnite sela ja prodale svojata stoka i so parite kupile toa {to im treba: |umovi, kilimi, pirustii, samari, ~evli, pe~ki so burii... i ve}e gi natovarile magariwata na pat za doma.

158

Nikola Kqusev

Umornite zanaet~ii i trgovci od turkanici, vikawe, prodavawe i golema vreva eden po eden gi zatvoraa svoite du}ani. Pe~albata se prebrojuva{e i se nose{e doma.

Siroma{nite i bezdomnite odea da sobirat skapana, neprodadena stoka {to ostanala po tezgite: piperki, domati, krastavici... gi polnea svoite torbi da gi nahranat gladnite deca.

Gradskite ~ista~i izleguvaa so metli i kofi mieja i ja sobiraa ne~istotijata po ulicite, pod tezgite vo ~ar{ijata.

Po }o{iwata niz tesnite ulici, a i na ispraznetite tezgi ~ista~ite nao|aa po nekoj pijan.

Me|u niv, redovno be{e stariot ~i~ko Ilija. ]e go poturea so voda, }e go krenea da si odi, a toj bezdomnik nema{e kade. Toj vo zanes, kako da plove{e niz gusta magla, lesno se poreva{e gore-dolu, pa|a{e vo bezdna, pa se iska~uva{e vo beskrajni viso~ini. Vo maglata mu svetkaa iljadnici iskri koi mu go branuvaa srceto, predizvikuvaj}i nepodnosliva odvratnost i ~uvstvo na ma~nina i povra}awe.

Toj star iznemo{ten bezdomnik, so samar na grbot, po cel den kako amal nose{e vre}i bra{no, `ito, cement... i sekoj dinar {to }e go spe~ale{e }e go ispie{e i }e zaspie{e pijan pod nekoi tezgi.

Koga dedo Ilija minuva{e niz na{eto maalo, za da si legne pod nekoja strea, nie decata go zadevavme, sakaj}i da se {eguvame so nego.

Zime koga }e fate{e stud i koga }e padne{e sneg, dedo Ilija se zasolnuva{e vo nekoe od prigradskite trla i spie{e so ovcite vo nekoj agol, podvitkan vo suva slama. Toga{ go posetuvavme

Lenman

159

i mu nosevme leb i voda, {to od so`aluvawe mu davaa na{ite majki.

Gradskite ~ista~i redovno gi nao|aa pod tezgite pijani matrapazot Alija, Stojan Pupkata i drugi. ^ista~ite }e gi ka~ea vo kola za |ubre i }e gi odnesea doma, a stariot ~i~ko Ilija go nosea vo gumnata i go pokrivaa so slama za da preno}i.

Poslednite son~evi zraci se gubea zad visokite ridovi na Tuzlin. Se o~ekuva{e tivkoto navleguvawe na mrakot vo ulicite, vo domovite.

Izleguvaj}i od ~ar{ijata kon mostot, eve go toj, visokiot policiski agent, Gospodin Gospodinov, koj postojano n# slede{e nas u~enicite {to ne bevme vo fa{isti~kata mladinska organizacija “Branik”. Go vidov potpren na mostot, vo centarot na gradot.

Toj me zabele`a i dolgo me gleda{e, so o~i bez izraz, bez da poka`e interes, ne pomestuvaj}i se od mostot.

Denot be{e mnogu topol, ostava{e zad sebe omarnina i vlaga. Sekoj ja bri{e{e svojata pot, a mrakot ve}e se spu{ta{e. Jas bev oble~en vo svojata {kolska uniforma, odozdola xemper od pamuk, ispleten od vrednite race na majka mi, a vo rakata ja dr`ev kapata prilepena na leviot xep od pantalonite vo koj se nao|a{e lesna ra~na bomba od italijansko proizvodstvo. Odedna{ kapata mi padna od racete. Se navednav vnimatelno da ja zemam. Vo toj mig, seta `estina na denot se isturi vrz mene i mi gi spletka ~ekorite. Kako da mi se zavrte zemjata, te{ki misli me pritisnaa, za da ne bidam otkrien.

160

Nikola Kqusev

Racete mi treperea dodeka ja zemav kapata, pla{ej}i se da ne mi ispadne bombata od xebot.

Odedna{ vo vitli mi minuvaa studeni mornici.

Agentot, Gospodin Gospodinov, nie go vikavme “alavantala hoho”, odnosno “ebaniot hoho”, ne se pomrdna od mostot. Mo`ebi toj ima{e nekoja druga zada~a, jas ne bev vo negovoto vnimanie.

Sre}na okolnost za mene. Spokojno go prodol`iv patot, da se najdam so moite drugari: Lenman i Bor~e. Site bevme rasporedeni vo trojki. Site si go znaeja mestoto kade }e se sokrijat i kade }e se najdat na polno}.

Lenman i Bor~e zabrzano se spu{taa od gorniot del na gradot i se upatuvaa kon zelenite alei na gradskiot park, kade {to jas ve}e bev pristignal. Sednavme na edna klupa i vo tivok razgovor, Lenman n# bodre{e i zboruva{e za zna~eweto na ovaa ve~er, koga stanuvame borci za odbrana na Tatkovinata.

Denot se razvle~e i so ~udno spokojstvo bavno odminuva{e, a sakav da go zabrza svoeto umirawe.

Na zapad se razleva{e purpuren ponor od poslednite son~evi zraci. Posakav da go ponesam, da go ukradam migot na toa nebesno crvenilo, {to tivko is~eznuva{e.

Ostana vtisnata vo mene taa okrvavena zavesa na neboto nad Tuzlin, koja dolgo ne saka{e da izvetree od mojot pogled.

No}ta brzo navleguva{e vo parkot. Pod visokite i {iroki stebla mrakot stanuva{e pogust. Neboto se ispolnuva{e so bezbroj yvezdi, a polnata mese~ina revnosno se vyira{e nad nas.

Taa be{e na{a ~uvarka i vodilka na patot kon

Lenman

161

opredelenoto mesto kade {to treba{e da se sretneme so partizanite.

Samo {to se smestivme vo grmu{kite, bevme izmameni od brzite vremenski meni. Nadojdenite oblaci nad nas ja sokrija na{ata patevoditelka vo migot koga treba{e da se spu{tame vo koritoto na Malata Reka, isto~no nad gradot blizu do edna stara vodenica.

Vo toj polno}en mete` ispolnet so temnina i strav, izmameni od oblacite nad nas, bez mese~eva svetlina, so izgubena orientacija, se izgubija desetina na{i drugari.

Se sobravme okolu dvaesetina, glavno u~enici od petti do osmi klas gimnazija i nekolku rabotnici. Lenman, Bor~e, Qup~o i jas bevme najmali, vo petti klas gimnazija.

162

Nikola Kqusev

38 Vo koritoto na rekata ve}e bea pristignati trojca postari partizani za vrska, od Pla~kovi~kiot odred. U{te na po~etokot se izgubija dvajca moi sou~enici: Boro i Boris. Gi pu{tija da baraat eden od trojcata partizani, kogo go vikaa Dumbalo. Toj zaostana so bolki vo stomakot, a podocna samiot n# najde. Dvajcata vo ranite mugri gi fatila policijata i gi do`ivuvale site ma~ili{ta vo zatvorot.

So brz ~ekor trgnavme kon planinata. Posle dva tri dena barawe se najdovme so odredot.

Neboto be{e bez vedrina, bez mese~ina. Temna no} bez videlina i bez `ivot. Samo nekoi ptici i insekti, ispu{taa tivki glasovi, baraj}i svoe zasolni{te. Nad nas pritiskaa nadvisnati te{ki vodeni oblaci. S# pove}e n# obzema{e ~udno pret~uvstvo na neizvesnost i strav, kako nad nas da krstosuvaa duhovi i seni{ta. Odnenade` nebo-

Lenman

163

to se otvori i krbli voda po~naa da se izlevaat vrz nas.

Vedna{ ni podelija pu{ki i po desetina kur{umi. Na Lenman i mene ni dadoa po edna mala, lesna maliherka. [totuku gi dobivme prvite upatstva za koristewe na oru`jeto, mrakot s# pove}e navleguva{e niz gustite debeli bukovi drvja.

Vo tie migovi se slu{naa silni rafalni pukotnici na stotina metri nad nas. Na{ata izvidnica gi otkrila neprijatelskite vojski i vleze vo borba. Mnogu vojska i policija koja trgnala po nas ve}e pristignala na planinskite viso~ini.

Nas vedna{ n# povlekoa stotina metri, a borcite na odredot, okolu pedesetina, zazedoa borbeni pozicii. Do`dot s# posilno se izleva{e. Grmotevicite go otvoraa neboto. Silnite svetlosni blesoci te{ko gi probivaa temnite oblaci {to bea nadvisnale nad nas i za sre}a ne mo`ea da n# osvetluvat. Pukaweto se namali. Gustiot mrak, na{iot za{titnik n# ottrgna od strelbite na protivnikot.

Slu{nav nema{e nieden ubien, nitu ranet od na{ite. Do`dot bezmilosno prodol`uva{e da vrne.

Nie bevme napolno nakisnati.

Vo mrakot prodol`uva{e da n# u~i stariot daskal od Kratovo, kako se otvora i zatvora pu{kata i kako se stavaat kur{umite. Sekoj mora{e da repitira po desetina pati. Mladosta i qubopitnosta ni pomognaa brzo da navlezeme vo ve{tinite za koristewe na pu{kite. Potoa, stariot daskal ka`uva{e kako se otvoraat i frlaat bombite: na kolkavo rastojanie, so kakva sila se frlaat i vo koj vremenski interval.

164

Nikola Kqusev

Stariot daskal, ima{e {iroko lice i gusti ve|i pod koi zra~ea temno zelenikavi o~i, od koi izleguva{e silen, ostar pogled, {to mu go popre~uvaa dolgite prameni pobelena kosa. Toj be{e zadol`en od {tabot na odredot za radioto. Toa be{e eden star aparat od golem format {to go nose{e na grb. Postojano tivko slu{a{e vesti i sekoj den za vreme na po~ivkite dava{e informacii za nastanite okolu pobedonosnite borbi na Isto~niot front koi gi vode{e Crvenata armija protiv germanskite fa{isti~ki sili i o~ekuvawata za otvarawe na Vtoriot front vo Zapadna Evropa od strana na sojuznicite.

Do`dot poleka stivnuva{e. Nie navla`neti pod gustite buki, rovarevme pod papratot, so vekovi nedopren od ~ove~ka raka i pravevme zasolni{ta da legneme. Vla`ni, umorni i gladni, ve}e tret den bevme bez hrana.

Vo mugrite Lenman i jas ~uvstvuvame kako nekoj ni gi trie nozete, gi isprava, optegnuva, bea zdrveni od vlagata i niskata no}na temperatura.

Tivko se prenesuva{e od eden do drug naredbata na komandantot na odredot za pokret. Brzo da se dislocira odredot dodeka ne osamnalo, da ne bide otkrien od neprijatelskite edinici, koi se nekade vo blizina.

Po ~as-dva odewe vidovme na edno strmni{te, sama `ena so zasukani rakavi, ispotena, kako kopa kompiri. Taa `ena sigurno be{e od seloto Vrte{ka, a mo`ebi od seloto [ipkovica, na vozrast od okolu pedeset godini, a izgleda{e postara od na{ite majki. Koga n# vide, voznemirena dotr~a i so ispla{en izraz na liceto i

Lenman

165

trepetliv glas re~e: “Begajte deca, gore e vojnata”, poka`uvaj}i ja nasokata so racete.

Na{ata izvidnica otkako dobi pove}e informacii, vedna{ ja smeni nasokata na na{eto dvi`ewe. So brzo tempo se oddale~ivme, blagodarenie na onaa `ena, od mo`nata stapica koja ni se podgotvuvala.

Planinata isprese~ena so visovi i dlabini kade ~ove~ka noga ne zgaznala, be{e na{ dobar ~uvar.

Na zelenite ~istinki, kade dopiraa son~evite zraci, crvenea sitnite mirizlivi planinski jagotki. Tie bea edinstvenata nade` da gi navla`nime na{ite usti i da kasneme ne{to.

166

Nikola Kqusev

39 So pa|aweto na prviot mrak, kolonata trgna kon sprotivnata planina Kon~e, vo regionot pome|u Radovi{ i Strumica, so cel da se izgubi na{ata traga. Se dvi`evme vo pridru`ba na dve prirodni sili. Mrakot i do`dot. Mrakot na{ za{titnik, do`dot neprijatel. [totuku po~navme da se ka~uvame na stranata na Kon~e planina, so golemo olesnuvawe ja ~uvme naredbata za po~ivka. Sekoj bara{e da legne pod nekoj xbun.

Vo edna udolnina, nekoi na{i sobrale suvi granki i zapalija ogan, da se su{ime. Sonot be{e posladok od su{eweto na oblekata. Klepkite sami se zatvoraa i te{kiot umoren pogled zgasnuva{e vo dremlivite o~i. Po eden do dva ~asa, odredot go prodol`i patot kon vnatre{nite visini na planinata Kon~e.

Lenman

167

Se prenesuva{e tivko, od eden do drug, da se javat Angel i Metodi, moi sakani, dobri drugari, sou~enici. Vo povraten odgovor se slu{a{e: gi nema. Taa ve~er is~ezna i Stoj~e od Krivopalane~ko, edno skromno mom~e koj pomalku nakrivnuva{e so ednata noga.

De`urniot ne gi povlekol. Sigurno nivnite umorni tela gi zanel sonot i ne ja slu{nale naredbata ‡ pokret.

Son~evite zraci po~naa da se probivaat niz gustata {uma. Se zabrzuva{e tempoto na odewe za da vlezeme podlaboko vo planinata. Po~na da se paree vlagata od na{ata obleka. Sonceto gi razgonuva{e temnite oblaci. Tie brzo patuvaa kon jug. Neboto se razvedri i sonceto po~na posilno da gree.

Borcite na odredot se rasposlaa na edna prikriena son~eva strana. Sekoj bara{e vidik na sonce nad svojata glava vo gustata {uma koja n# sokriva{e. Ispoteni ja soblekovme oblekata za su{ewe. Son~evite zraci udiraa vertikalno vrz nas. Brzo se ispari vlagata od na{ite tela.

Na visinite od levo i desno, na{ite izvidnici go kontroliraa terenot naokolu.

Po dobriot i dolg odmor, vo prikve~ernite ~asovi, od na{ata leva strana se slu{na tropot na dolga kolona neprijatelski vojnici. Tie brzo se spu{taa kon seloto Kon~e, pred da padne temnina. [tabot na odredot konstatira, deka neprijatelot postavil zasedi i na ovaa planina. Odredot se podgotvi za pohod vo nasoka na jugoisto~nata strana na Pla~kovica, kon Ogra`den planina.

168

Nikola Kqusev

Po nekolku ~asa odewe, re~isi be{e polno}, od strategiski pri~ini, {tabot ja promeni nasokata na na{eto dvi`ewe, na levo kon vrvot Goten na Pla~kovica.

Vo mugrite, dvajca selani, tatko i sin so magariwa natovareni so drva, ja izvestija na{ata prethodnica, deka mnogu neprijatelski vojnici se rasporedeni okolu vrvot Goten. Brzo stigna nova naredba, dvi`eweto na odredot da se naso~i kon sprotivnata strana na vrvot Goten. Se zasolnivme daleku vo edno strmni{te, vo gust paprat.

Odredot ne smee{e da vleguva vo frontalni borbi. Ne be{e mnogubroen i dovolno opremen.

Negovoto prisustvo go podiga{e duhot na otporot kaj naselenieto vo okolnite gradovi i sela. Toj edinstveno prezema{e nenadejni akcii, brzi, efikasni i vedna{ se povlekuva{e vo sprotivnata nasoka.

Takov eden nenadeen napad se izvede ve~erta koga odredot povtorno trgna kon Kon~e planina.

Toa be{e napadot vo seloto Lumnica, na jugozapadnata strana od Radovi{. Selskiot kmet so edna grupa platenici, kontra~etnici, sorabotuval so okupatorskite sili.

Pred polno} pristignavme vo seloto.

Razdvi`enite beli oblaci ne $ pre~ea na polnata mese~ina bledo da go osvetluva prostorot na na{eto dvi`ewe. Vo centarot na seloto dadoa otpor nekolkute kontra~etnici i kmetot izleguvaj}i na balkonot od ku}ata so dva pi{toli vo racete. No brzo se najde strupolen na zemjata.

Pokraj ubieniot kmet, ima{e i nekolku raneti, me|u koi i selskiot pop, vo dlankata na desnata

Lenman

169

raka. ^udno, kako se najde popot na sred selo, pred ku}ata na kmetot vo polno}?

Vo taa ku}a pronajdovme desetina vojni~ki }ebiwa. Edno od tie }ebiwa dobivme Lenman i jas. Go podelivme na dva dela. Toa }ebe n# spasi od mnogu te{kotii: stud, do`d, veter...

Neprijatelot znae{e deka sme na terenot na Kon~e planina i sigurno nabrzina prefrluva{e voeni i policiski sili protiv nas. So zabrzano tempo se dvi`ime nazad kon Pla~kovica. Ve}e se beleeja mugrite. Vlegovme vo sedmiot den: gladni, iznemo{teni, postojano vo dvi`ewe, bieni od vetrovi i do`dovi. Po nas polze{e stravot i neizvesnosta. Na sekoj {um, pred sekoj zavoj n# demne{e smrtta.

Vo podno`jeto na planinata, jugoisto~no od Radovi{ vlegovme vo edno selo. Za prvpat dobivame hrana. Na sred selo na edno golemo gumno, doma}inite nosea: leb, urda, sirewe, mleko, presno maslo... Sekoj po ne{to nose{e, {to mu se na{lo doma. Tie ja iska`uvaa poddr{kata kon borcite za sloboda. Ve}e gi sovladavme gladot i `edta.

Po eden do dva ~asa kolonata borci trgna kon planinata. Ne pominavme nitu eden kilometar od seloto, kako pokoseni eden po eden pa|aa na zemja.

Stra{ni stoma~ni gr~evi i prolivi. Se slu{a{e ofkawe. Iznemo{tenite organizmi i dolgata izgladnetost ne mo`ea da go izdr`at pritisokot na golemata koli~ina konzumirana hrana i voda.

Site polegnaa na zemja: nekoi povra}aa, nekoi isfrlaa izmet. Te{ka i `alna slika. Sekoj sam ja do`ivuva{e svojata drama. Vo tie nepodnoslivi, dramati~ni migovi, sre}a {to nema{e neprija-

170

Nikola Kqusev

telski sili. Re~isi dva ~asa nikoj ne mo`e{e da se potkrene.

Frliv eden te`ok, bolen pogled kon Lenman, kon Bor~e, Qup~o... i sobrav sili da im ispratam ohrabruva~ka nasmevka. Tie gi krenaa ve|ite vo znak na odobruvawe.

Komandantot i politi~kiot komesar na odredot, stari, prekaleni borci, smognaa sili da pra{aat eden po eden kako se ~uvstvuvaat i so gri`liv, ne`en pogled gi hrabrea.

Potoa odredot trgna vo dlabo~inite na planinata.

Se ~uvstvuva{e ispraznetost na planinata od mnogute neprijatelski edinici. Tie ne uspeaja da n# likvidirat ili zarobat.

Po izvesno vreme ja prona{le partizanskata bolnica, vo edna koliba dlaboko skriena, vo koja bea trojca raneti partizani od Tretata brigada, koga vo proletnata ofanziva se probivaa niz ovie tereni. Site trojca bile ubieni, zaedno so stariot ~i~ko Done od seloto [ipkovica, koj gi ~uva{e i hrane{e.

Vtorata ve~er od na{eto izleguvawe gi pronajdovme i preno}ivme zaedno so niv vo kolibata.Tie ni dadoa po dve tri la`i~ki topla vodena ~orba od grav, {to im ja donel stariot ~i~ko koj gri`livo bdee{e nad niv.

Mi se vre`a vo se}avaweto eden od ranetite.

Be{e so rana vo rakata ili gradite. Sede{e skukulen na malo ~ergi~e. Vo bolkite se dr`e{e dostoinstveno i sekoga{ blago nasmevnat. Ima{e sini o~i i svetlo kadrava kosa. Ispolnet so topol, pitom pogled, koj zra~e{e od negovoto rozovo bledo lice. Be{e mnogu ubav. Negoviot karakte-

Lenman

171

risti~en lik, kako da be{e izvaden od galerijata na anti~kite makedonski heroi, se vre`a dlaboko vo mene. Velea deka bil diplomiran in`ener od Skopje.

Po~navme poslobodno da se dvi`ime. Vleguvavme vo nekoi potplaninski sela. Po~naa da ni se pridru`uvaat nekoi od pomladite. Pristapuvaa i mali grupi od okolnite gradovi. Se zgolemuva{e brojot na borcite.

172

Nikola Kqusev

40 Po 20-ti juli, dobro odmoreni, odredot trgna od Pla~kovica, preku rekata Lakavica kon Vardar, vo reonot na seloto Gavran. Patot ni go otvora{e milostivata svetlina na bo`icata Dijana. Vo mugrite dobivme po~inka vo eden {umski predel so pogled na jug.

Se prenese vesta deka od jug se o~ekuva da pristigne pogolema partizanska edinica od Gevgelisko-Valandovskiot kraj i Tikve{ijata.

O~ekuvavme ne{to dobro.

Se ~uvstvuva{e deka }e se rodi ne{to novo.

Site bevme qubopitni.

So tie misli `iveevme i denot so blagost go ispra}avme.

Okolu {est ~asot popladne na{ata izvidnica soop{ti deka od sprotivnata strana na rekata Vardar, od edna visoramnina se spu{ta dolga vooru`ena

Lenman

173

kolona. Vozbudata stivna. Site bevme na {trek, se zazemaa pozicii.

Vo {tabot na odredot vadea dvogledi i budno nabquduvaa. Kolonata se nabli`uva{e s# pove}e kon nas. Ni soop{tija deka pokraj vojni~ka obleka ima i civilna.

Kolonata se pribli`i na okolu 400-500 metri, s# pove}e se raspoznava{e deka toa e o~ekuvanata partizanska edinica. I ve}e na trista metri slu{navme: “Toa se na{i partizani”.

Ni dadoa naredba da izlezeme i site so radost istr~avme. I tie od tamu po~naa da tr~aat kon nas.

Se krevaa crveni marami. Se vadea znamiwata.

Od dvete strani se pee{e: “Vo borba, vo borba, makedonski narode. Sinovi sme na slavni ilindenci, nad nas na Goce znameto se vee...”

Se pregrnuvavme, razmenuvavme bakne`i. Nastana op{ta radost.

Sega bevme mnogu, re~isi dveste borci.

Ni ka`aa deka ovaa partizanska edinica bila Gevgelisko-Tikve{kiot bataljon.

Otidovme kon edna bliska poljanka. Se postroivme.

Na sprotivnata strana se gleda{e edno ~ove~ko telo obeseno. Vise{e na edna buka.

Koj li e ovoj kletnik, na{ ili niven? Ostana zagatka.

Kolonata trgna napred kon Pla~kovica.

Sega i preku den odevme slobodno. Ne samo no}e. Ve}e ne se krievme. Mnogu n# ima{e. Se razdol`ila kolonata na kilometar. Toa vnesuva{e spokojstvo i sigurnost vo nas.

Vo mugrite vo poleto {to se prostira{e pred nas, vrednite selani so volovi {to gi vle~ea dr-

174

Nikola Kqusev

venite rala, se podgotvuvaa za orawe. Pred sekoj yevgar volovi tromavo se dvi`ea natovareni magariwa so stomni voda, torbi so leb, luk, urda i po nekoe grne so kiselo mleko.

Vo planinskite padini terenot be{e branoviden. Iskrivenite agli na me|ite ispolneti so grmu{ki i zelenilo gi obele`uvaa obrabotenite nivi. Tie go ispolnuvaa pejza`ot so tainstveni crte`i niz koi se razleva{e folklor od boi.

Niz poleto se branuvaa zlatesti klasovi p~enka. S# posilno ja ~uvstvuvavme toplinata na sonceto {to nadvisnalo nad nas. Se slu{a{e monotonoto brm~ewe na insektite i silno krekawe na `abata vo ustata na {trkot, i tivkoto `uborewe na edna mala reka koja mirno te~e{e kon jug.

Niz dolovite od isprese~enite ridovi su{ata ja be{e ispila vodata, samo na oddelni zavoi mali vir~iwa potonale bez {um vo ti{inata i po nekoja `elka dlaboko di{ej}i, ritmi~no ofka{e vo nepodnoslivata gore{tina, baraj}i spokoj vo suviot pesok.

Oddaleku se slu{aa yvona na mali stada ovci niz koi pretr~uva{e i po nekoja koza.

Vo nas legnala `elbata i silno posakuvavme s# {to n# okru`uva da ni pomogne da go mineme patot {to n# dobli`uva{e do na{ata cel.

Raste{e vo mene ~uvstvo na gordost za ubavinite na Tatkovinata koja porobena ~mae pod fa{isti~kiot gnet.

Okolu polno} se najdovme vo seloto Koxalija, visoko na Pla~kovica. Mnogu siroma{no selo. @itelite glavno juruci, nekoga{ni kreposni, potur~eni nomadski selani vo Otomanskata feudalna

Lenman

175

imperija. Dobrodu{nite juruci donele ne{to hrana. Kolku {to imale. S# be{e dobro.

Samo edna slu~ka nevnimatelna i neodgovorna, ostana cel vek da me potsetuva na taga i neprebol.

Tagata ja delevme zaedno so Lenman. Na{ite o~i se polnea so solzi.Taa ve~er eden na{ najdobar drugar, Arsov Bor~e, tolku sakan i po~ituvan, be{e na stra`a izvidnica i pri dadenata naredba za trgnuvawe, odgovorniot stare{ina ne go povlekol. Toa {to se slu~i so Angel i Metodi, ete sega istoto se slu~i i so Bor~e. Zagri`uva~ka neodgovornost.

Dosega ve}e izgubivme pet {kolski drugari: Boro, Boris, Angel, Metodi i Bor~e, koi so bezgrani~na qubov bea predadeni borci na dvi`eweto protiv fa{izmot. Razo~aruvaweto vo nas raste{e.

Lenman se pobuni pred odgovorniot politi~ki komesar. Gi bara{e pri~inite za neodgovornoto odnesuvawe na stare{inite za nevnimatelnoto gubewe na na{ite mladi drugari.

Brojot na izgubenite od na{ata grupa se zgolemi na petmina samo vo tekot na eden mesec.

Lenman uka`uva{e deka zagri`uva taa pojava i vnesuva nemir kaj nas mladite borci.

Lenman so seriozen ton postavi pra{awe: “Zo{to lesno gi `rtvuvame na{ite drugari vo racete na neprijatelot? Koj }e ponese odgovornost za nivnata sudbina {to gi o~ekuva?

Lenman se nervira{e i ostro reagira{e za vakvite slu~ki. No, za `al, odgovorot izostanuva{e.

Nekoi od borcite {epotea, ova e rezultat na nemawe vojni~ko iskustvo. Drugi, kri{um uka`uvaa na neodgovorniot odnos na politi~kiot kadar koj ne poveduva{e postapka za ispituvawe na ovie nesakani nastani.

176

Nikola Kqusev

41 Bor~e ostanal na stra`a s# do mugrite.

Do{le i prvite son~evi zraci. Go posipale so svetlina negovoto blago, belo, s# u{te detsko lice. ^ekal da slu{ne glas, da bide povle~en. No toj o~ekuvan glas nikako da go ~ue. Sonceto patuvalo s# povisoko.

Neizvesnosta i stravot mu go stegaa srceto.

Pred sebe, zad sebe {uma, sonce i prazen prostor vo dale~inata.

Kade da trgne? Negovite {esnaeset godini ne mu davaa orientacija. Samo puritanskiot karakter mu {epotel: “Bidi smel, i pri te{kite napori {to te ~ekaat vo sovladuvaweto na nekoi sili i pre~ki, }e si re~e{ vo sebesi, kolku prirodata e surova i sa-

Lenman

177

miot }e sfati{, deka toa se isku{enija {to te o~ekuvaat na patot. I }e po~uvstvuva{ deka i prirodata vo svoeto vol{ebstvo patuva zaedno so tebe, baraj}i gi ubavinite vo denot {to se ra|a. I tokmu vo tie migovi }e seti{ kako bleskavite zraci na sonceto te vodat vo tainstveniot svet na prirodata, i sam, zadovolno nasmevnat }e minuva{ niz nejzinite ubavini vo sostojba na golema ekstaza”.

Negovite umorni o~i za son mu go premre`uvaa pogledot i vo zanes mislite go prenesuvaa vo Tuzlin.

Od ovaa visina mo`no li e, da gi gleda negovite ridovi?

Mo`e li da ja vidi starata kamena citadela?

Mo`e li da gi vidi grmu{kite od koi trgna kon ovaa planina?

Kako da go najde patot da stigne do tamu?

Koga ve}e go nema ni glasot ni patot kon planinata za koja sonuva{e. Koga gi nema nejzinite borci so koi tolku strastno drugaruva{e.

Tie misli nate`nale vo negovata glava i se bore{e so sonot {to mu gi zatvora{e klepkite.

Tie dolgi klepki {to gi otvoraa pitomite crni o~i i go krasea negoviot zavodliv pogled {to go pleni srceto na male~kata Zaga, taa negova ~uvstvitelno ne`na sou~eni~ka, so kadravi crni per~iwa i tenki ve|i pod koi izvira{e plamen pogled od devstvenite v`areni o~i.

Male~kata Zaga be{e vo osmo oddelenie, toj vo prvi klas gimnazija. Nivnata qubov be{e netelesna. Qubov edinstveno so topli pogledi i blagi nasmevki koi si gi razmenuvaa za vreme na

178

Nikola Kqusev

u~ili{nite odmori me|u ~asovite ili pri sredbite na gradskoto korzo. I toj i taa bea srame`livi, devstveno ~isti, vo pogledite se posakuvaa i vo sonot se miluvaa.

Dali toj pronikliv pogled }e otvori pat, da stavi kraj na negovata izgubenost?

Bil siguren, deka pod mre`estiot prevez na mese~inata, na rabot na patot po koj se dvi`el }e stigne do sakanata cel.

Vo ti{inata na no}ta mu se slu~ilo ~udno prividenie. Videl lik so beli krilja kako sletal i za{emeten ne znael dali gleda angel patevodec ili demonski privid?

Gi otvoril {iroko o~ite i go prepoznal svojot angel patevodec. No slikata na angelot ostanala samo eden mig vo negovite zenici. Potoa brzo is~eznala. Go pokril mrakot. Ostanal stapisan na rabot na bezdnata. Sednal, so molitven povik kon neboto, baraj}i zrak na svetlina da go prodol`i patot. I se pra{al: “Dali e toj pri~ina za migovnoto is~eznuvawe na angelot koj go ostavil na rabot na bezdnata, stapisan vo temninata? Ili pak, angelot go ostavil sam da se bori so predizvicite na `ivotot?

Vo mrtvata ti{ina slu{nal tivok glas: “Koga ~uvstvuva{ deka si pred bezdna i ja gubi{ kontrolata vo dvi`eweto, i te obzemaat pojavi na opsesija, na strav niz ~ii pori vleguva glasot na smrtta, ne pla{i se! Nau~i gi pravilata na borbata za da opstoi{ pred golemite isku{enija i neizvesnosti {to te demnat. Bori se protiv sopstvenata agonija. Sovladaj ja nastoj~ivo i re{itelno. Ne dozvoluvaj da te obzemaat

Lenman

179

zborovite na isku{enieto, {to go pritiskaat, {to go ma~at tvoeto srce i postojano mu velat: “Smrtta od koja najmnogu se pla{ev, ete ve}e me stigna”.

Pribral sili i samodoverba. Prodol`il da odi.

Vo tie migovi slu{nal udari od sekira i isprekinati zvuci od steblo koe se odvojuva od korenot i silno pa|a vrz drugi drvja, od koi se kr{at granki.

Od dale~inata slu{nal eden piskliv glas kako im podviknuva na kozite {to gi tera na pasewe. I silno grakawe na ptica koja preletuva nad nego i eho od dlabok glas na neodredeno `ivotno od dale~nite strmni{ta, niz ~ii dolovi se slu{alo `uborewe na potok.

Slu{aj}i, siot vtren~en od strav, mornici mu minale niz teloto. Potresen go izostril sluhot i poleka po~nal da gi razlikuva izme{anite zvuci.

Onie na trepetlivite lisja na dabovite drvja i yvonlivoto odeknuvawe na sekirata vo ritmi~ki opredeleni intervali vo koi se ~uvstvuval zamavot na sekirata vo racete na jurucite, ~ija edinstvena egzistencija e proda`ba na drva. Toj ~uvstvuval deka sekirata e ostra, deka ima dolgo se~ivo i deka besno go razoruva drvoto s# do negovata srcevina.

Prepoznal piskav, probiven, nerazbirliv `enski glas na mlada devojka so sve`a, vedra boja i se posomneval dali tera kozi na pasi{te ili dovikuva nekoe mlado mom~e koe gi ~uva rano izvedenite kozi.

Go slu{al i dlabokiot glas {to grofta{e na gladen vepar, koj riej}i zemja baral dlaboki korewa za hrana, kako i zvukot na zamavnuvaweto na

180

Nikola Kqusev

kriljata na gavran, ~ie grakawe navestuva zlo. Toj samo se kolebal okolu glasot na pticata da ne e slu~ajno kukavica, koja so svojata dvoslo`na ta`a~ka ja prokolnuva negovata te{ka, neizvesna sudbina vo ranite mugri.

No, nema{e od kogo da slu{ne, {to ponatamu da prezeme. O~ekuva{e prirodata da mu dade nekakov znak, da se orientira. S# ostana popusto. Stanal i samouvereno pokoruvaj}i $ se na sopstvenata volja i instinkt, trgnal.

Go vodel toj pogled {to otkriva nade`en pat da stigne do Tuzlin.

I po dolgo, dolgo no}no odewe stignal do negovite plodni ridi{ta. Se zasolnil vo edna koliba.

I ~ekal. ^ekal da sretne, da prepoznae nekogo, gledaj}i vo sosednite lozja i nivi. Baral da mu pomogne nekoj, da vospostavi vrska so negovite drugari vo Tuzlin.

Toa se slu~ilo.

Mu nosele hrana i voda vo kolibata.

Minale nekolku dena. Celiot vozbuden, sekoj mig o~ekuval pak da se vrati so novi drugari vo planinata.

Sekoja ve~er legnuval so taa misla i nade`.

Minuvale denovi, nade`ta ja nemalo.

Vo eden avgustovski den, koga se vra}a{e brigadata od na{eto svetili{te manastirot Sv. Prohor P~inski, na pat kon Isto~na Makedonija, naidovme na zaseda so silen mitraleski ogan protiv nas vo podno`jeto na Osogovo, me|u \ue{evo i Kriva Palanka. Be{e polno}. Se slu{na naredba.

Zborno mesto vrvot Ruen, na Osogovskata planina.

Lenman

181

Vo silniot mar{ kon visinite, od mojata torba padnala bluzata i vo nea site sliki {to gi ponesov od doma. Krupni kapki pot se lizgaa od moeto lice. Zadi{an so nata`en pogled, mu rekov na Lenman: “Me pritiskaat stra{ni misli, ako bide pronajdena bluzata so slikite. [to }e stane so moite roditeli?

Me|u niv e i na{ata zaedni~ka slika so Bor~e”.

Mislev kade e sega toj? [to se slu~uva so nego?

Dali e `iv?

Bor~e me|u nas be{e najomileniot drugar.

Niz kolku te{kotii minuva{e koga negovata postara sestra Olga zamina vo partizanskoto dvi`ewe. Toj ostana sam. Gri`ata okolu negovoto smestuvawe, ishrana, obleka ja zedovme nie najbliskite drugar~iwa: Lenman, Qup~o, jas...

Dodeka nao|aj}i se daleku, razmisluvav za Bor~e, istovremeno, edna podla, gnasna usta go potka`ala na policijata kade se nao|a i se na{ol vo zatvor.

Minuval niz te{ki maki i patila. Denono}no tepawe i ma~ewe, da ka`e kade se nao|aat negovite drugari. Koj gi organiziral i gi ubedil da odat so partizanite i sli~no.

Negoviot cvrst, ~eli~en karakter ne potkleknal. Toj hrabro se dr`el pred neprijatelot.

Policijata ja prona{la negovata pu{ka.

Toa bilo “dovolen” dokaz fa{isti~kiot voen sud vo Tuzlin, iako maloleten, na {esnaesetgodi{na vozrast, da go osudi na kazna smrt so strelawe.

182

Nikola Kqusev

Vo pekolnite avgustovski denovi, pred Golema Bogorodica, Bor~e bil strelan pri zavojot na Golemata Reka, zad kamenata citadela.

Vo istiot mig, zaedno so nego bila ubiena i edna mnogu poznata devojka od Prilep organizator na partizanskoto dvi`ewe. Na nejzinoto izma~eno lice so temno, modri dlapki se razvlekla prezriva nasmevka od koja $ se zbr~kalo ~eloto i ko`ata okolu o~ite. Taa tivka, crnooka devojka, devstveno ~ista, dvapati postara od Bor~e, so strog borben pogled kon xelatot se strupolila vo peso~niot grob i so sestrinska qubov go pregrnala, i zaminaa so smrtta vo ve~nosta.

I sega, sekoja pomisla na nego, vo gr~ go dr`i moeto srce. Is~ezna od nas toa detski naivno i dobro, bedno sira~e.

Ve~en Ti e pokojot sakano, neopitno drugar~e.

Vo tvoite gradi gore{e ~ist ogan i potrebata za `rtva, pred oltarot na Tatkovinata.

Lenman

183

42 Kolonata bez Bor~e go prodol`i patot i navleze dlaboko vo planinata.

Zabele`uvav vo kolonata nekoi ka~eni na kowi, oble~eni vo ubavi zeleni uniformi. Velat deka bile visoki rakovoditeli, izbrani za nekakvi delegati.

Nie u{te ne znaevme deka stanuva zbor za Prvoto zasedanie na ASNOM. Me|u niv eden okolu dvaeset i pet-{est godini: nizok, slab, odvaj mu se gledaa sitnite o~i, se stutkal na sedloto na kowot, samo mol~i so zanesen pogled, kako da mu nate`nale site na{i gri`i i maki.

Eden, po~esto mu se obra}a{e so vnimanie, so nekoe ~udno ime, kako {to se vika, edno ve~erno crno, slepo `ivotin~e {to leta kako pijano, so podvitkani, iskriveni krilja.

184

Nikola Kqusev

Sonceto pekolno ja isturi vrz nas svojata toplina. Od nas te~e pot kako da sme od do`d iskapeni i postojano sekoj se ~e{a{e: tu vo glavata, tu vo gradite, po snagata. Potta gi napoila vo{kite i tie luduvaa po na{ata snaga.

Papsani od umor, ni be{e daden odmor, koj trae{e s# do popladnevnite ~asovi.

Lenman so u{te eden postar, go vikaa \o{o, bea isprateni vo izvidnica, de`urni na stra`a, stotina metri podaleku, na ju`nata strana. \o{o si legna i zadrema.

Obvrskata na budno sledewe naokolu ja prezel Lenman.

Vo vakvi slu~ai, budnosta e pred s#, napnatost na u{ite, sluhot. Da se vnimava na sekoj {um.

Za{to sekoe minuvawe niz suvite lisja, gran~iwa, paprati se slu{a zvukot oddaleku. Bilo toa da e ~ove~ka noga, `ivotinska ili noga na razni ptici.

Vo planinskiot mir, vo srceto na ti{inata i zamorinata, se slu{a{e tivkoto `uborewe na vodata i zvuci od pojot na pticite, `ivotnite, vetrovite i neprestajniot pisok na {turcite.

Se slu{a{e ~udesna, tivka, neopredelena melodija. Melodija tainstveno vozbudliva {to nosi i strav i zvu~na harmonija.

I taka, Lenman vtren~en, siot prestoren vo sluh, gi slu{a{e zvucite vo ti{inata i vo stravot kako nekoj da mu {epoti: “Vnimavaj i budno slu{aj, s# mo`e{ da otkrie{ vo tainstvenite zvuci na ti{inata. Minatoto, sega{nosta i idninata.”

Lenman slu{aj}i najrazli~ni zvuci misle{e deka se plod na sopstvenata imaginacija. Slu{aj}i

Lenman

185

ja taka taa bo`estvena harmonija i razmisluvaj}i, toj otkriva{e i prepoznava{e glasovi na legendarnite komiti od minatoto, glasovi na hrabrite partizani na sega{nosta i tie na idninata, budnite ~uvari na na{iot opstoj.

Site tie zvuci {to gi slu{a{e, se slevaa vo apoteoza, kako migovni tonovi i delovi od na{eto istorisko vreme.

186

Nikola Kqusev

43 Lenman so voodu{evenost gi nabquduva{e, tamu dolu vo dale~inata, potplaninskite sela vo Radovi{ko pole i u{te podolu koe se prostira s# do monospitovskite mo~uri{ta, {to gi napojuvaa do`dovnite oblacite na Belasica.

Vetrot tivko go miluva{e i go pliska{e so mirisi poneseni od poliwata i planinite.

Od viso~inite se nayira{e i gradot Radovi{.

Vo tie migovi mislite go vratija Lenman vo Tuzlin, koga pred nekoja godina, prviot sosed do niv, ~i~ko Pane, po smrtta na negovata `ena se pre`enil za edna strina Zuica od Radovi{. Taa `ena, doskore{na vdovica, so svojata dobrina mu se vre`ala dlaboko vo se}avawata na Lenman.

Imala dolga pobelena kosa, spletena vo dolgi pletenki. So crni o~i pod nabr~kanoto ~elo, vo koi se sokrile gri`ite na nejziniot te`ok `ivot, taa krotka, milostiva i potresena `ena,

Lenman

187

taka brzo se zdru`ila so majka mu na Lenman, i re~i si, kako sestri po~nale da si `iveat.

Dodeka Lenman razmisluva{e i gleda{e vo pejza`ite na Radovi{ko Pole, pogledot mu odleta na drugata strana kon planinata Kon~e.

Go fiksira{e pogledot so nata`en izraz kon padinite na planinata.

Tamu nekade se izgubija na{ite dobri drugari i sou~enici: Angel i Metodi.

Vo bolen trepet razmisluva{e kade se sega tie?

Vo koi zatvori gnijat?

Dali se `ivi ili ne?

Dodeka toj razmisluva{e za svoite drugari, tie ve}e bile zarobeni i ma~eni vo zatvorite.

Angel trebalo da go nosat na strelawe, a Metodi so potkup od negovite roditeli go zadr`ale samo vo zatvor. Me|utoa, blagorodnata i po`rtvuvana majka na Metodi, so molben glas i polni o~i so solzi kon Generalot na divizijata vo Tuzlin koj bil potstanar vo nivnata ku}a, uspeala da go spasi `ivotot i na Angel. Taa se obratila na Generalot: “Gospodine general, ako Angel go strelate, a toj so moj Metodi kako bra}a `iveat i jas go ~uvstvuvam kako sin, toga{ i moj Metodi strelajte go”.

Potkupeniot General se smiluval i taka se spasil `ivotot na Angel. Potoa dvajcata kako maloletni pred samoto osloboduvawe na zemjata gi pu{tile od zatvor.

Dodeka Lenman razmisluva{e i budno nabquduva{e, \o{o dlaboko spie{e i tokmu koga po~na da go budi, stra{ni pukotnici se slu{naa od sev-

188

Nikola Kqusev

ernata strana. Partizanskite edinici otvorija ogan na edna kolona neprijatelski vojnici.

Lenman go slu{na povikot za povlekuvawe.

Site borci zazedoa borbeni pozicii.

E~e{e planinata od rafalnoto pukawe.

Neprijatelot se vdade vo pani~no begstvo. Tie ne o~ekuvaa tolku silen otpor.

Lenman so pu{ka v raka tr~a{e po niv. Be{e prgav i hrabar. Sekoga{ me|u prvite vo borbenite redovi.

Politi~kiot komesar na odredot mu podvikna.

“Vnimavaj Lenmane, ova ne e borba so prakici i kamewa po belite ridi{tata na Tuzlin. Tuka letaat kur{umi”.

Lenman dobi seriozen izgled na liceto. Go pogledna so blaga nasmevka politi~kiot komesar, kako da saka{e da mu zablagodari. Toj se dobli`i do Lenman i go pregrna, tivko podu~uvaj}i go.

Lenman so blagost go gleda{e vo o~ite i so glavata ne{to potvrduva{e.

Na ~istinata od kade {to minuvale neprijatelskite vojnici, vidov le`ea eden, dvajca... mrtvi vojnici.

Samo eden od na{ite borci be{e lesno ranet.

Se slu{na naredba za trgnuvawe.

Cela ve~er kolonata se dvi`e{e kon najvisokiot vrv Lisec na planinata Pla~kovica. Pristigna vo studenite mugri i se rasposla na gustata, zelena ostra treva, a sve`iot blag veter gi ponese borcite vo dlabok son.

Lenman

189

44 Odmorot trae{e s# do prikve~ernite ~asovi.

Tokmu toga{, vo tie migovi, pristigna edna grupa od desettina partizani. Site oble~eni vo novi, voeni uniformi, od anglisko proizvodstvo.

So razni znaci, obele`ani na rakavite. Vooru`eni so novi {majzeri i so niv natovareni nekolku kowi.

Koga dojdoa kaj nas site stanavme.

Po~uvstvuvavme radost.

S# u{te ne znaevme za {to stanuva zbor!

Od nivnite plameni lica i o~i polni so radost, ~uvstvuvame deka }e se slu~i ne{to golemo.

Po kratki razgovori so odgovornite na na{ite edinici, bevme site postroeni.

Pred na{ite o~i se prostira{e edna pro{irena trevna ramnina. Zad nas se izvi{il Lisec, najvisokiot vrv na planinata i kako buden Argus na stra`a n# ~uva{e i za{tituva{e. Mrakot se lizga{e kon nas od vrvot.

190

Nikola Kqusev

Desno pod strmninata na re~isi stotina metri ima{e nekolku potemneti od ~ad, dotraeni vla{ki kolibi i lesno ogradeno trlo, kade nomadite ~uvale stada ovci.

Levo pod zavojot tivko `ubore{e potok vo koj se ogleduva Gospod. Niz eden tesnec se lizga{e vodata po suvite lisja paprat baraj}i go svojot tek kon re~noto korito da gi napojuva `ednite plodni nivi vo Vini~koto Pole.

Se slu{na krek na edna samotna `aba i piskav uspiven glas na {turcite.

Polnata mese~ina koja kako da predvestuva{e radosni migovi, rasko{no n# pokri so sve~en bel prevez.

Izleze napred eden od novodojdenite.

Site nie stoevme vo stroj mirno Toj po~na da ~ita Naredba od Glavniot [tab na Narodno Osloboditelnata Borba na Makedonija: “Denes 24 juli 1944 godina, se formira ^etvrtata makedonska narodno osloboditelna brigada”. ^estitaj}i ni, radosno izvika: “Dragi drugari, vie ste prvite borci na brigadata”.

Toj, smireno so radosen izraz na liceto, prodol`i da ja ~ita Naredbata na Glavniot [tab: “Za komandant na brigadata se nazna~uva Boro Milevski, za politi~ki komesar Mihailovski-Gruica za....

Site so nasmeani lica se raduvavme, se pregrnuvavme, si ~estitavme.

Borcite vedna{ bea podeleni vo tri bataljoni, vo sekoj bataljon po dve ~eti, vo sekoja ~eta po tri desetini.

Lenman

191

Se nazna~ija komandanti i politi~ki komesari na bataljonite, komandiri i politi~ki komesari na ~eti, desetari...

Sekoj od nas saka{e da bide so svoite bliski drugari vo ista edinica. Nastanaa mali nervozi.

Taga na razdelba.

Za sre}a, so Lenman bevme zaedno vo prviot bataljon, vtora ~eta, treta desetina.

Mese~inata s# pove}e gi osvetluva{e na{ite veseli lica. Od nejzinata svetlina se prepoznavavme, si mavtavme so race.

Vo tie vozbudlivi migovi, planinata yune{e od pesnata na insektite i pticite koi letaa nad nas, baraj}i mesto za no}en odmor vo gustite granki na visokite bukovi drvja.

Komandantot na brigadata be{e seriozen, strog.

So svojot pogled vnesuva{e red i disciplina. ^ovek so sreden rast i krupni, otvoreni crni o~i na preplamnato, bronzeno, vedro lice. Prirodata {tedro go daruvala so pitomi i blagi belezi {to go krasea negovoto ubavo lice.

Lenman radosno mi re~e: “Go poznavam komandantot, `iveevme vo istoto maalo vo Tuzlin. Toj mu be{e mnogu blizok drugar na mojot brat. Se se}avam, vo ranite detski godini koga toj vo letnite odmori se vra}a{e vo Tuzlin od studii na Voenata akademija, nie decata od maaloto go do~ekuvavme so radost. Toj sekoe doa|awe ni podaruva{e gumena topka za igrawe.

Toa za nas be{e najgolem dar, za{to celo vreme si igravme so topka od partali svitkani vo stari ~orapi. Negovata dobra, krotka majka, vdovica,

192

Nikola Kqusev

baba Kocka koga mu pi{uva{e pisma, sekoga{ mu ispra}a{e pozdrav od nas decata.”

“I jas sum sre}en”, mu odgovoriv na Lenman, “[to na{ sogra|anin e komandant na brigadata. ^ovek so visoko voeno obrazovanie i porane{en artileriski kapetan”.

Lenman me nadopolni: “Imame sre}a, {to toj kako voen strateg stru~no }e n# rakovodi i gri`livo }e n# ~uva vo ovie te{ki borbi”.

Lenman

193

45 Po izvesno vreme, komandantot izleze pred postroenata brigada i dade naredba: “Prviot i tretiot bataljon da se podgotvat za trgnuvawe.

Vtoriot bataljon ostanuva na terenot vo Isto~na Makedonija, da ja prodol`i borbata i aktivnostite na Pla~kovi~kiot odred.”

Mo`ebi od tie pri~ini komandantot na odredot Osogovski be{e nazna~en za komandant na Vtoriot bataljon.

Pove}emina od sostavot na odredot ostanaa vo vtoriot bataljon Brigadata vo dvi`ewe ja be{e razdol`ila svojata kolona. Polnata mese~ina gi otkriva{e pred nas tesnite planinski pateki i niz udolninite go zabrzuva{e na{eto dvi`ewe.

Pod nas vo dale~inata se prostira{e plodnoto Vini~ko i Ko~ansko pole.

194

Nikola Kqusev

Bregalnica gi napolnila orizovite nivi vo ~ii vodi se ogleduva{e mese~inata. Orizot go zavr{uva{e svoeto zreewe i gi o~ekuva{e vrednite race za `neewe. A vo nekoi nivi mo`ebi ve}e e sobran plodot.

Frliv pogled kon treperlivata svetlina vo koja plivaa Vinica i Ko~ani i okolu niv gustite sela.

Vo blizina od desnata strana go slu{av glasniot poj na polno}nite petli vo seloto Blatec.

Brigadata se prefrli na drugata strana i vleze za odmor vo seloto Petljane.

Po odmorot i dobivaweto hrana, zabrzano no tivko se spu{tivme kon Bregalnica, ~ii mostovi zasileno bea ~uvani od neprijatelot. Minuvavme so tr~awe niz rekata da vlezeme na drugata strana vo gustata {uma.

Od navla`netite plitki ~evli na na{ite noze se otkornuvaa izli`anite |onovi. Borcite ~uvstvuvaa stra{ni bolki po tabanite na nozete.

Brigadata dolgo minuva{e niz ras{trkanite ku}i na seloto Sasa, {to be{e rasposlano na kilometarski dale~ini, pribli`uvaj}i se kon Osogovskite padini. Seloto Sasa e `iv buket rasplisnat vo `ivopisnite planinski poljanki na Osogovieto, kade na sekoja viso~inka svrtena kon izgrejsonceto se vkotvile po dve-tri ku}i~ki, a `itelite korespondiraa me|u sebe samo so glasni dovikuvawa od eden do drug rid.

Vo mugrite brigadata se zasolni za po~inka vo edno za{umeno strni{te. Mnogu od nas gi soblekoa ko{ulite i gi vrzaa nozete za da mo`at pobezbolno da gazat.

Lenman

195

Go vidov Lenman kako go kine na dva dela pamu~niot xemper pleten od majka mu i gi vrzuva nozete, od koi protekuva{e krv.

Upativ ne`no-bolen pogled kon nego.

Toj silno gi otvori o~ite, blago se nasmevna i so uverliv pogled mi re~e: “]e izdr`ime.”

Go do~ekav toa ohrabruvawe so {iroka nasmevka.

Brigadata navleze vo osogovskite viso~ini dvi`ej}i se niz gustite {umski predeli.

Od levata strana se prostiraa Krivopalana~kite visoramnini niz koi zreeja crveno-belite mirizlivi jabolka. Od desnata strana se preminite i tesnite zavoi nad \ue{evo.

Go slu{av {umot od ladnite izvori {to se leat i go polnat koritoto na Kriva Reka.

Tuka brigadata se rasposla za odmor do prikve~ernite ~asovi. [umot na izvorite so prijatnata ladovina gi uspiva{e umornite o~i na borcite, koi nestrplivo go o~ekuvaa sonot.

Vo prikve~ernite ~asovi, koga sonceto blago se spu{ta{e zad dale~nite [arplaninski vrvovi, go slu{nav razleanoto eho na yvonata od kambanite na manastirot Sv. Joakim Osogovski, eden od izvorite na na{ata bogata, srednovekovna duhovna kultura.

Vo polno}nite ~asovi brigadata se spu{ta{e kon zavojot na \ue{evo.

Odgovorniot za bezbednost na brigadata, bestra{niot Vasil, zabele`al ~ad od ogan i tivok razgovor. Vedna{ povika trojca so nego, me|u koi be{e i Lenman.

Kolonata zapre.

196

Nikola Kqusev

Po kratka pauza na{ata izvidnica zaobikoli edna jama i zarobi ~etiri neprijatelski vojnici, koi bile na stra`a. Tie ne dadoa nikakov otpor.

Gi povedoa so nas.

Brigadata go prodol`i svojot pat kon manastirot Sv. Prohor P~inski. Vo eden mig, komandantot na brigadata se dobli`i do Lenman, go pregrna i ne{to tivko so {epot go pra{uva{e. Vidov, Lenman se stapisa, po`olte i kako v~udoneviden gleda{e vo o~ite na komandantot. Niz obrazite po~naa da mu polzat solzi. Komandantot go stegna vo pregratka, go pogali po glavata i kako da go te{e{e.

Na liceto na Lenman poleka se vrati rozovata boja. Se pribli`i do mene. Be{e nespokoen i nervozen. So rastreperen glas, tivko mi ka`a, deka desetarot go klevetel na politi~kiot komesar i na komandantot deka toj kritikuval za vreme na ve~erata, “Pak li bakardan }e jademe”.

So uspokojuva~ki ton mu rekov: “ Lenman, nikoj od nas takvo ne{to ne slu{na deka si ka`al”.

Toj ispovedno mi odgovori: “Jas vo sebe tivko si rekov, pak li bakardan, o~ekuvaj}i deka }e dobieme urda i leb. Toa ne be{e moe reagirawe ka`ano glasno”.

“Smiri se”, go te{ev. ‡ Za `al i me|u nas po~naa da se ra|aat kodo{i,” ‡ rekov.

Lenman re~e: “Jas vedna{ se posomnevav vo toj ~ovek. Mi izgleda{e podol, samo mol~i i so o~ite zagleduva levo-desno vo nas, kako da bara ne{to, kako da ispi-

Lenman

197

tuva. No, ne mo`ev da poveruvam deka }e izmisluva vakvi lagi”.

Mu rekov, ovoj e, tamu od gevgelisko, od bataljonot {to mu se pridru`i na na{iot odred.

Gleda{ i me|u nas ima sekakvi: drugari i podleci; skromni i bolno ambiciozni za funkcii; verni i {pioni. Zatoa, dragi moj Lenmane, nemoj da bide{ premnogu iskren, kakov {to be{e porano koga n# u~e{e vo mladinskite grupi na me|usebna verba, iskrenost i po~ituvawe. ^uvstvuvav, deka ovoj gest na desetarot, Lenman dlaboko go razo~ara i ostavi bolni luzni vo negovata devstvena du{a.

Dodeka razgovarav so Lenman, ve}e se bli`evme do makedonskoto grad~e Trgovi{te (sega vo Republika Srbija). Tamu bea oslobodeni ~etirite zarobeni vojnici. ^izmite im bea odzemeni za da ne mo`at brzo da odat. Toj human gest na {tabot na brigadata be{e nagrada za niv, za{to ne dadoa otpor pri zarobuvaweto. Im be{e naglaseno da si odat pravo doma, bez da se prijavuvaat na voenite organi.

198

Nikola Kqusev

46 Pred zalezot na sonceto brigadata pristigna vo okolnite sela na manastirot sv. Prohor P~inski i vedna{ borcite bea rasporedeni vo edno od bliskite sela severo-isto~no od manastirot.

Istata ve~er site dobija novi zeleni vojni~ki uniformi od anglisko proizvodstvo i nova voena oprema. Sekoja desetina be{e opremena so {est {majzeristi, eden pu{komitralezec i negov zamenik i dvajca so pu{ki, od leva i desna strana na pu{komitralezecot. Vo nekoi desetini ima{e i po dva pu{komitralesci. ^etite raspolagaa i so po eden ra~en minofrla~.

Sekoj borec ima{e po tri {ar`eri napolneti so dvaeset kur{umi, po dve ra~ni bombi i kolku {to mo`e da nosi municija.

Sledniot den se vr{e{e obuka vo koristeweto na {majzerite i pu{komitralezite. Brzo se navleguva{e vo tajnite na avtomatiziranoto oru`je.

Lenman

199

Sekoj mora{e za opredeleno vreme da izvr{i rasklopuvawe, sklopuvawe i koristewe na {majzerot i pu{komitralezot.

Nie, pomladite borci ~uvstvuvavme strav edinstveno od koristeweto na bombite. Tie od bezbednosni pri~ini ne mo`e{e prakti~no da se isprobuvaat. Bombite bea mnogu ukrasni, vo ovalna forma, temno zeleni so baklavesti par~iwa i te{ki okolu eden kilogram.

Brigadata be{e celosno avtomatizirana. Najmladite borci glavno bea {majzeristi, juri{ea vo prvite borbeni redovi. Nivna za{tita bea pu{komitralezite i pu{kite so koi rakuvaa postari, poiskusni borci.

Od crvenite padobrani se pravea {amii {to se nosea okolu vratot.

Site borci dobija tenki plastificirani zeleno-temno`olti pelerini, za za{tita od do`d i veter.

Ukraseni so nova voena obleka, na kapite ni zra~ea crveni petokraki yvezdi, a od na{ite gradi se branuvaa crvenite {amii, vo toj folklor od boi bleskaa na{ite rumeni lica.

Se gledavme eden so drug so izraz na voshit i zadovolstvo. Toa osobeno se ~uvstvuva{e pri sredbite so mnogute drugi partizanski edinici.

Najgolema vozbuda nosea sredbite so borcite na Tretata makedonska udarna brigada. Tie bea prekaleni borci so podolgo borbeno iskustvo. E~ea klisurite na P~iwa od melodi~nite zvuci na nivnata borbena himna “Ko ~elik sme nie”, ispeana od mladiot poet Aco [opov i komponirana od Pan~e Pe{ev, tokmu tuka vo manastirskite konaci.

200

Nikola Kqusev

Zali~ivme na vojska. ^uvstvuvav kako site borci gi ispolnuva{e gordost i dostoinstvo. Na licata na borcite s# pove}e se ~uvstvuva{e sigurnost i verba vo na{ata pobeda.

Manastirskiot dvor be{e prepoln so borci.

Osobeno sve~eno be{e sproti Ilinden, koga se odr`a Prvoto zasedanie na ASNOM. Taa ve~er dodeka site borci se raduvaa, peeja i ja baknuvaa svetata makedonska zemja vo manastirskiot dvor, postarite vo grupi nata`eno razmenuvaa misli, se poglednuvaa, kimaa so glavite i si namignuvaa eden na drug.

Se dobli`iv do edna grupa postari borci i slu{nav nekolku od niv tivko razgovaraa, kako da se pla{ea vetrot da ne gi odnese nivnite zborovi do u{ite na tie {to naslu{uvaat.

Do mene, vo drugata grupa, eden ne{to nerazbirlivo promrmori, kako za sebe. Drugiot, vrie{e vo sebe, kako da saka{e da go naglasi gnevot {to raste{e vo nego, no se vozdr`a i premol~a. Tretiot, koj poglasno zboruva{e, pogledna levo-desno i za mig zede eden kratok nervozen zdiv, go prigu{i svojot glas, i kako da si go podgrizna jazikot. Toj pogledna, se vxari na levo, so o~i {to izgledaa kako da se upla{eni.

Lenman tivko se dobli`i do mene, mi ja stisna rakata i mi re~e: “[to se slu~uva ovaa ve~er?”

“Dali zabele`uva{ nespokoj, zamislenost i sneveselenost na licata na postarite borci. Osobeno tie vo neborbeni, rakovodni uniformi, po s# izgleda delegati na sobranieto?”

Lenman

201

Mu odgovoriv deka i drugi borci toa go zabele`ale.

Lenman so seriozen i zagri`uva~ki pogled, potvrdno kimna so glavata i re~e: “Ne{to seriozno mora da se slu~uva?

Nie bevme dovolno mladi, nemavme pretstava {to se slu~uva. Znaevme samo za radosnata strana na praznikot, za sobranieto na ASNOM. Drugoto ne ni be{e poznato.

Podocna se razbra deka tie denovi imalo golema kavga pome|u ^ento i Tempo. Tempo se nametnuval vo rabotata na podgotovkite na Sobranieto i okolu kadrovskata struktuiranost, poddr`uvaj}i kadri so naglasena projugoslovenska (prosrpska) orientacija. ^ento baral Tempo da gi napu{ti rabotnite prostorii vo koi se podgotvuvale dokumentite na Sobranieto i da prestane da se me{a vo rabotata koja treba da si ja re{avaat samite makedonski kadri, kako pretstavnici na narodot.

Strahil Gigov podani~ki zastanal na stranata na Tempo, so molba da ostane so svojata svita.

Ostanuvaweto na Tempo vo Makedonija i negovata pridru`ba }e bide presudno za idnite razvrski.

Negoviot pritisok vrz asnomskite dokumenti, a osobeno kadrovskite pomestuvawa podocna, s# do likvidacija i ispra}awe na glavninata ~lenovi na asnomskata vlada na Goli Otok e rezultat na negovite instrukcii.

Potoa, istoriskite nastani dobivaa drug tek.

202

Nikola Kqusev

47 Taa ve~er nemav miren son. Mislite nate`naa vo mojata glava. @iveev vo ko{mar od videnoto vo manastirskiot dvor: radosni migovi na raspeani mladi borci i sneveseleni lica na postarite.

Stanav rano vo mugrite. Site oblaci na istok bea plisnati vo purpuren sjaj. Na visokite vrvovi dopiraa prvite son~evi zraci i vo bleskava svetlina se ra|a{e noviot den.

Vo sebe posakav, sino}e{nite kavgi da zgasnat vo svetlosniot svet den. Da sogorat vo po`arot na sonceto.

Sakav denot {to se ra|a da bide zapameten den. Den na ve~na radost na makedonskiot narod.

Vo na{ite srca gore{e plamenot na pobedata, vtemelen vo makedonskata dr`avnost. Toj plamen inspirira{e borbena hrabrost i ilindenska po`rtvuvanost za sloboda na Tatkovinata. Za ostvaruvawe na vekovnite me~ti na makedonskiot narod.

Za `al podocne`nite nastani dobivaa nesakan tek.

Lenman

203

48 Manastirskiot dvor na samiot den Ilinden be{e ispolnet so narod od okolnite sela i golem broj borci. Site radosno go slavea Prvoto zasedanie na ASNOM, toj temelnik na sovremenata makedonska dr`avnost.

Pred samiot vlez vo dvorot na crkvata, od leva i desna strana se dele{e hrana za site prisutni, jagne{ko meso so oriz od dva golemi kazani.

Mnogu doma}inki od selata gi ~estea borcite so doma{na hrana. Celiot manastirski ambient sve~eno i radosno pulsira{e.

Tamu se sretnav i pominav nerazdelni i nezaboravni migovi so svojot brat od tetka, Stra{o Erbapski od Ko~ani. Toj be{e vo za{titniot bataljon na Glavniot [tab. Posaka da se vrati so nas vo Isto~na Makedonija. No za `al, vo borbata na vrvot Paruca vo Pla~kovica herojski zagina, vo prvite juri{ni redovi, dobli`uvaj}i se do

204

Nikola Kqusev

samite neprijatelski rovovi, smrtno pogoden direktno vo srceto.

Vo taa `estoka borba neprijatelot be{e dobro ukrepen na samiot vrv i go sledel na{eto dvi`ewe od seloto Mitra{inci kon Paruca.

Brigadata vo dvo~asovna borba gi razbi neprijatelskite sili, no ima{e golemi zagubi. Tuka zagina i na{iot dobar drugar Stojan od Tuzlin, edinstven rabotnik so nas u~enicite. Toj so svojot pu{komitralez zaedno so negoviot vtor strelec bea smrtno pogodeni vo srceto.

Koga se o~ekuva borba, na{ite misli go iska`uvaat li~niot streme` na na{ata volja za pobeda. Se splotuva na{iot duh, potrebni si sme eden na drug.

No, ima i takvi voobrazeni borci, osobeno me|u rakovodniot politi~ki kadar, ~ija voobrazenost i samouverenost deka sigurno }e pobedime, ne mo`ea da gi ocenat stapicite na neprijatelot na bojnoto pole, ostavaj}i zad sebe golemi `rtvi.

Takov be{e slu~ajot so borbata na vrvot Paruca.

Se `ivee{e vo zanes na asnomskata proslava i bez dovolna procenka na terenot se pu{ti brigadata na neza{titen, otvoren napad, a neprijatelot vkopan vo rovovi. Takviot zanes za pobeda odnese desetina mrtvi borci i ima{e u{te pove}e raneti.

Vo prikve~ernite ~asovi site borci bea postroeni od sprotiva na manastirot na edna visoramnina. Komandantot na Glavniot {tab Generalot Apostolski usno gi soop{ti odlukite na ASNOM. Potoa zede zbor i Tempo. Postarite borci po~naa da se poturnuvaat so laktite i me|usebno so somne` si namignuvaa.

Komandantot vo ~est na makedonskata dr`avnost naredi napad na Pre{evo, Bujanovec i Ristovec.

Lenman

205

Toa be{e simbolika, da se obele`at streite na makedonskata dr`ava.

Tretata makedonska brigada go napa|a{e Ristovec. Na{ata, ^etvrta brigada Bujanovec, a bataljonite na vtorata brigada Pre{evo.

Vo mojata glava ostanaa slikite na no}niot pohod ispeani vo ~est i slava na ASNOM: Vo no}ta avgustovska, parna, stegnato srce v umor nosi tajna.

Mese~inata rasplisnala {irum srebren sjaj, demoni, duhovi, potaj, ni pomisla na o~aj.

Od grmu{ki, trepetlivi svetilki iskrat, se {iri miris od probudeni cve}iwa {to cvetaat.

Melanholi~ni zvuci na {turcite gi sledat ~ekorewata dale~ni, vo tempo nezapirlivo, brzo, niz reki i `ivi pateki, kon Pre{evo, Bujanovec, Ristovec Ti slavevme rodenden Majko moja na granicite na Tvojata strea.

Krvavata borba za nas be{e sve~en ognomet, pred Tvojot oltar, na{ dar i amanet.

206

Nikola Kqusev

Dol` `elezni~kata pruga se krevaa visoko plameni jazici. Letaa vo vozduhot {ini i vagoni. E~ea rodnite polja i klisuri, prenesuvaj}i ja radosnata vest za novata istoriska, ilindenska ro`ba.

Lenman

207

49 Po dolg naporen mar{ i borbi, brigadata pristigna na svojot teren. Mrakot navleguva{e vo seloto Mitra{inci. No}ta n# pokri eden po eden i n# ponese vo zanesen son. Utrinskata rosa gi izmi na{ite, s# u{te, sonlivi o~i.

Vo tie migovi, {totuku pristigna i se rasposla do nas, vtoriot bataljon na brigadata koj dejstvuva{e na ovoj teren.

Vo mugrite kompletniot sostav na brigadata trgna kon Pla~kovica, vo nasoka kon vrvot “Paruca”.

Se otvora{e purpurniot istok i gi pu{ta{e prvite son~evi zraci. Tie ~udno se odbivaa od vrvot Paruca i kako rasprsnati yvezdi n# posipuvaa. Brigadata zastana i vo komandniot sostav se pra{uvaa kakov e ovoj “priroden fenomen”.

Brzo se konstatira deka toa e odraz od {lemovite na neprijatelskata vojska vkopana vo rovovi na vrvot.

208

Nikola Kqusev

Se slu{na naredba: na juri{ da se prezeme vrvot. Se dade raspored na edinicite. Borcite polzea po papratot i gustata {uma.

Izleguvaj}i na ~istinata, po~naa silni rafalni pukotnici. Naj`estok protivudar do`ivuvaa borcite od sredi{niot bataljon koj frontalno napa|a{e kon vrvot. Me|u niv bev i jas, a nedaleku od mene i Lenman. Pa|aa mrtvi i raneti borci. Polzej}i se dobli`iv do Stra{o i Stojan.

Im rekov: “Za{to zamolknavte so mitralezot, da ne e rasipan?”

Ne slu{nav odgovor od niv. Gi potkrenav, a tie mrtvi.

Na{ite borci od strani~noto levo i desno krilo s# pove}e se dobli`uvaa do neprijatelskite rovovi i so ra~ni bombi gi razbivaa. Po~na da stivnuva klokoteweto na neprijatelskiot ogan protiv nas. Se slu{na silno eho: “Na juri{“ i glasniot poj na borcite: “Sinovi sme na slavni ilindenci, nad nas na Goce znameto se vee”.

Tr~aj}i vo eufori~en zanes, i apokalipti~en duh sekoj ja o~ekuva{e svojata smrt. Za nas verbata vo pobeda se transformira{e vo nade` za spas.

Neprijatelskite edinici izvlekuvaj}i se od rovovite, se vdadoa vo pani~no begstvo. Dvaesetina ostanaa vo rovovite i dobrovolno se predadoa.

Vidov morni~ava slika na mrtvi i raneti, koi le`ea vo lokvi krv. Krvta na na{ite borci, stana na{a misti~na krv. Na{i dvanaeset mrtvi i osumnaeset raneti. Nabrzina se pogrebuvaa vo plitki grobovi. Za te{ko ranetite se pravea nosila

Lenman

209

od }ebiwa i po bespa}a se nosea vo dlabokite {umski dolovi vo skrivali{ta-bolnici.

Go zapametiv zaedni~kiot grob na Stra{o i Stojan. Sudbinata bara{e po edna godina so edna grupa aktivisti od Tuzlin da gi doneseme mo{tite na na{ite ubieni drugari. Nivnite tela u{te ne bea raspadnati. Gi zedovme samo nivnite glavi i vo kowski bisagi gi nosevme do male{evskite sela. Od seloto Mitra{inci so volovska kola se vle~evme tri-~etiri dena po pravlivite male{evski pati{ta, po krivite re~ni klisuri i plodnite orizovi poliwa, s# do rodnite mesta na na{ite drugari.

Patuvavme so dve mrtvi glavi, zavitkani vo vre}i na slama, {to slu`e{e za hrana na volovite, {to ja vle~ea kolata i nie trojca: eden srednove~en zanaet~ija slatkar od Tuzlin i Qup~o i jas, nie dvajcata maloletni, koi kako `iva povorka pe{ki ~ekorevme po dvete mrtvi glavi na na{ite dragi soborci.

Odvreme navreme naizmeni~no se ka~uvavme na kolata za odmor. Me fati dremka i zaspav vrz slamata pregrnat so dvete mrtvi glavi. Na son mi do{ol Stra{o, mojot brat od tetka, se zadevam, se boram vo sonot so nego, kako nekoga{ koga doa|a{e na gosti kaj nas i koga se zadevavme spiej}i pod zaedni~kiot jorgan so bra}a mi i so mene.

Stra{o be{e nemiren, `ivec, prgav i po malku nervozen. Vo sonot mu gi otvoram o~ite, go pra{uvam kade ja izgubi nasmevkata i zra~niot pogled na radosniot lik, koga so revnost ni se pridru`i, napu{taj}i ja slobodnata teritorija vo reonot na manastirot sv. Prohor P~inski, kade {to be{e vo za{titniot bataljon na Glav-

210

Nikola Kqusev

niot {tab. Gledam te{kite kapaci ko olovna plo~a gi pritisnale negovite o~ni dlapki i ne mo`at da se podignat, da mu gi vidam sitnite nemirni crni o~i i solzite radosnici koga trgna so mene kon rodniot predel Pla~kovica, {to gi nadvi{uva i napojuva so do`dovi i sve`ina na{ite rodni domovi.

Ja gledam glavata na Stojan, so ona isto spokojno lice, so onoj umor vo o~ite od celovekovniot mlade{ki naporen `ivot na fizi~ki rabotnik vo edna krakerxilnica i soda-voda rabotilnica, polnej}i gi {i{iwata i vle~ej}i ja polnata koli~ka po ulicite na Tuzlin.

Koga go posetuvavme nie u~enicite, mu pomagavme za da napravi pogolem u~inok, da zeme nekoj dinar dnevnica pove}e i malku da se odmori.

Stojan be{e krupen, silen, so jaki muskuli. Negovite race bea grubi, polni so pluski od rabota.

Be{e tivok i miren, tukure~i ubien od rabota.

Na negovoto lice plovea mirni, melanholi~ni tonovi: te`ok, sentimentalen pogled, lice so otkradnata nasmevka i bez grimasi, edinstveno br~kite na ~eloto mu bea namno`eni. Zboruva{e bavno bez zvu~na ritmika. Kaj nego s# be{e, skameneto, nata`eno so tromav ôd i nate`nati gri`i za svojata bedna `ivotna egzistencija. A sepak, dobro, milo i simpati~no mom~e.

Na povikot na Lenman da dojde so nas vo borba protiv fa{izmot, vedna{ ni se pridru`i i be{e edinstveniot rabotnik me|u nas u~enicite.

Lenman sekoga{ go zema{e Stojan za primer na ~esen i visoko moralen drugar, zatoa site go sakavme i go po~ituvavme.

Lenman

211

I ete sega sedi do mene negovata mrtva glava.

Jas milozlivo zboruvam so nea. Taa mi go potvrduva toa {to go zboruvam i blago mi se nasmevnuva, a moeto srce bolno ot~ukuva.

212

Nikola Kqusev

50 Brigadata go prodol`i svojot pat kon vrvot Lisec. Ocenkite na {tabot na brigadata sigurno bea takvi, deka na ovoj visok vrv neprijatelski edinici ne mo`at da stignat. Se dade naredba za podolgo stacionirawe na ovoj teren.

Po~naa da se organiziraat sostanoci na mladinskata i partiskata organizacija. Se prepi{uvaa borbeni pesni za peewe. Se razgolivme na sonceto da gi ~istime vo{kite od na{ata obleka.

Se slu{a{e kanonada od pukawe na vo{ki pod noktite.

Poleka sonceto za osten padna pod vrvot. Daleku koso pa|aa son~evite zraci. Se isparuva{e zamorinata od orizovata dolina.

Vo migovi na odmor i relativno spokojstvo po potresnite borbi na Paruca, odnenade` eden od na{ata izvidnica go izvesti Komandantot na brigadata, deka odzadi, na drugata strana na podno`-

213

Lenman

jeto na vrvot, do starite potemneti vla{ki kolibi i trla, kade nomadite ~uvale ovci, polegnati vo gustata treva ima golem broj neprijatelski vojnici.

Komandantot na brigadata, ve{t voen strateg, samiot go ispita terenot, gledaj}i gi od daleku neprijatelskite vojnici kako se opu{tile vo odmor i se son~aa vo visokata, ostra planinska treva, re~isi vo ista sostojba kako i nie. Toj brzo se vrati i vedna{ dade raspored na bataljonite i ~etite da zazemaat pozicija i da ~ekaat naredba za napad.

Pritoa se uka`a, deka nie se nao|ame vo povolna polo`ba i vnimatelno da se iskoristat site prednosti.

Se dade znak za juri{. Hrabrite, mladi {majzeristi vlegoa vo pekolniot ogan. Klokotea odzadi na{ite mitralezi. Haos vo redovite na neprijatelot. Koj {to stignal da zeme ne{to zel i site begaa vo gustata {uma. Od drugata strana se probiva{e, da ne padne vo stapica golema neprijatelska edinica, koja bila stacionirana dveste metri podaleku. *** Lenman vo ovaa borba se sretna so smrtta o~i v o~i. Ja vide vperenata neprijatelska pu{ka i za mig koga treba{e da se vperi smrtonosniot kur{um kon nego, se rasplisna mozokot na protivnikot.

Pritr~aa dvajca postari, hrabri borci i go izvlekoa Lenman koj me|u prvite upadnal vo neprijatelskite pozicii. Tie dvajca borci od selata

214

Nikola Kqusev

na Povardarieto: Argir i Brant ostanaa dlaboko zapameteni vo memorijata na Lenman.

Argir, crnomurest, so plamnat pogled pod gustite crni ve|i, skromen, tih i mol~eliv, po`rtvuvan borec koj ve{to rakuva{e so svojot avtomat vo racete. Negovoto lice so nisko koso ~elo i gusta prava crna kosa i ostar, uporen pogled {to izvira{e od strogite crni o~i, be{e silen, re{itelen ma` i borec.

Sre}ata bara{e da bide na vistinskoto mesto vo migot koga smrtta go demne{e Lenman. Negoviot ognen rafal vo glavata na neprijatelot go prodol`i `ivotot na Lenman.

Vo toj te`ok re{ava~ki mig Argir ja izbra smrtta na eden za da spasi drug. Toa be{e spasonosniot mig za `ivotot na Lenman.

Razbienite neprijatelski edinici se probivaa vo begstvo kon Vini~kite padini.

Nedaleku zad edna grmu{ka le`e{e padnat vrz pu{komitralezot, proni`an vo dvete noze so vlezno izlezni rani, hrabriot proslaven borec Grujo, zamenik komandant na brigadata. Kon nego se pribli`uva{e brigadnata medicinska sestra Vukica, krupna, so kostenliva razbu{avena kosa, mu uka`uva{e prva pomo{. Argir, Brant i Lenman budno go kontroliraa prostorot. Taa smelo go podigna na grbot i vle~ej}i go, go ponese.

Toj be{e celiot vo pra{ina, ispoten, iskrvaven, bez zdiv. No, negovoto lice triumfalno zra~e{e zaradi izvojuvanata pobeda. Site so voshit, voznemireno go gledaa so o~i polni na po~ituvawe. A toj so siot iznemo{ten glas gi otpozdravi.

Lenman

215

‡ Dobro e! ‡ Prekrasno! ‡ Pobedivme!

Ja podade gordo svojata raka kon borcite i site mu ja stegaa, a najmladite na ~elo so Lenman mu ja baknuvaa, go gu{kaa.

Po golemata `estoka borba ostanaa da le`at blizu stotina mrtvi tela, pove}e od neprijatelskiot sostav. Brigadata se povle~e otsprotiva na sosedniot vrv “Bel Kamen”.

Mrakot gi pokri planinskite vrvovi. No}ta se spu{ta{e i navleguva{e vo gustata bukova {uma.

Na neboto se pojavija nekolku yvezdi.

Lenman, eden od najmladite borci go ispratija taa ve~er na mrtva stra`a okolu 200 metra oddale~en od brigadata.

Kakva nerazumna odluka na stare{inite. Mlad, nepolnoleten da se pu{ta na mrtva stra`a cela no}, po te{ka, krvava borba, vo koja Lenman se soo~i so smrtta. Kakva neodgovornost, kakvo bezumie!?!

Lenman potresen od `estokosta na borbata, juri{aj}i vo prvite redovi niz mrtvite tela na razbienite neprijatelski edinici, se najde taa ve~er sam i zad nego na 50 metri u{te dvajca mladi borci na mrtva stra`a.

Vo taa straotna, gluva no} pokriena so beli oblaci od sogoren barut, nata`eno yirka{e mese~inata. Taa be{e edinstvenata budna svidetelka {to go ~uva{e stravot na Lenman i go hrabre{e.

Zasolnet zad debeli vekovni bukovi drvja, vo gusta paprat niz koja {umole{e toplo tivko vetre, Lenman kleknat na kolena budno bdee{e

216

Nikola Kqusev

pretvoren vo sluh. Pod nego se prostira{e gusta {uma niz koja dopira{e po nekoja trepetliva svetlost od dale~nite sela.

Od sprotiva samotno se izvi{il goliot vrv Lisec, so nata`eno lice niz koe polzat mese~evi solzi, za da go izmijat “bezumieto na hrabrite”, {to pred malku zgasnaa.

Siot vo {trek, vtren~eno go upatuva{e svojot pogled vo mrakot. Cela ve~er zjapa{e vo mrakot so skameneta taga natopena so strav.

Ja slu{a{e so na~uleni u{i samo ti{inata i odvreme navreme eho od dale~ni glasovi na ta`no, bolno ofkawe.

Toj go slu{a{e zvukot na no}ta kako izvira od ti{inata {to nate`nela vrz {umata i zemjata.

Slu{a{e i krici od `ivotni.

S# pove}e stravot vo nego se zgolemuva{e i te{ko uspeva{e da go kontrolira.

Po~na da se pla{i od duhot na mrtvite.

Mornici vo vitli minuvaa niz negovoto telo.

Vo migovi na stresovi, osobeno koga te obzema strav i se pla{i{, toa ti zboruva deka go saka{ `ivotot.

Pa sosema e normalno, ponekoga{ ~ovek vo te{ki slu~ai, kakva {to be{e ovaa no} za Lenman, da ~uvstvuva i strav. Toj e mlad i bezgrani~no go saka `ivotot.

Vo tie migovi Lenman ~uvstvuva{e silni gr~evi i bolki vo stomakot i nozete. Nema{e sila da se pridvi`i.

Vo agonija ~uvstvuva{e kako mislata mu se vra}a i po~na da razbira, deka negovata sudbina ne zavisi od ona vo {to toj veruva, ili vo ovoj mig

Lenman

217

na neizvesnost, od ona od {to toj stravuva, tuku negovata misla go hrabre{e, {to i da mu se slu~i, mora da ima nekoja pri~ina i taa treba dobro da se poznava.

Toj vo svoeto obrazovanie, smelo navleguva{e vo dijalektikata na `ivotot.

Veruva{e, deka za s# ima pri~ina na ovoj svet.

I za `ivotot i za smrtta, i za s# ona {to postoi pod sonceto.

S# e menlivo i minlivo.

Ni{to ne e slu~ajno.

S# e neizbe`no: i `ivotot i smrtta; i radostite i tagite, slavata i tragediite.

Kone~no e samo Nevidliviot, Kosmosot, Sozdatelot na neizbe`noto.

Inspiriran od anti~kata Heraklitova maksima: “Panta rei kaj uden menei” vo site pojavi i slu~ai gleda{e neizbe`ni promeni. Znae{e deka tie promeni se me|usebno usloveni.

I sega koga se najde ispraven pred golemi isku{enija, neizvesnosti, pred smrtno demneewe, vo migovi na somne`i, nere{itelnost i malodu{nost, kako i site stresovi niz koi minuva{e, vo ovaa gluva no} natopena so rosa, isparena od mrtvi ~ove~ki tela i miris na barut, i {totuku proleana krv, toj ja bara{e pri~inata i ja najde vo nezaboravniot, negov zaveten dolg, vo osloboduvaweto na Tatkovinata.

Vo tie migovi na agoni~no razmisluvawe, preku {umoleweto na no}niot nemir, dopira{e do negovata potsvest glas: “Neka bide blagosloven Toj, koj do`ivuva migovi na neobjasniv strav, na malodu{en trepet, na

218

Nikola Kqusev

somne` vo sebe, no i verba vo nezaborav na svojot osnoven dolg, da se bori za Tatkovinata i da se `rtvuva za nea.”

Toj glas {to postojano dopira{e do negovoto srce, go hrabre{e, be{e ~uvar na negovata verba i skrotitel na negovite bolki.

Poleka sozema sila, po~na da mu se otpu{taat nozete i ve}e vo proladnite mugri pristigna smenata za da go vratat od mrtvata stra`a. Tie go potkrenaa i ponesoa do privremenata baza na brigadata smestena vo edna koliba i trlo okolu nea, za da otpo~ine.

Vo mugrite pred da go sovlada sonot gleda{e od sprotiva na samiot vrv Lisec kako svetlosno se ra|a noviot den.

Lenman gi upati svoite molitvi kon sonceto {to gi pliska{e svoite prvi izgrejni zraci i pobara od bo`icata na {umskite buri da ima milost za “ludite podvizi” na mladite devstveni `rtvenici. Veruvaj}i deka Gospod gi izbral “ludite podvizi” na mladite za da im nanese sram na stra{livite mudreci koi od senka ja o~ekuvaa pobedata za da u`ivaat vo nea bez napor i `rtvi.

Dodeka Lenman gi upatuva{e svoite molitvi za milost i spas na po`rtvuvanite, pristigna edna grupa na novodojdeni borci. Me|u niv i dvajca: Traj~o i Lazo od Tuzlin. Tie do{le so druga namera i cel. Planirale taa ve~er da ja krenat vo vozduh bazata, ubivaj}i ~lenovi na {tabot na brigadata i desetina borci koi od celove~ernite obvrski umorni i isto{teni ja baraa svojata po~ivka. Me|u niv be{e i Lenman.

Lenman

219

Site prisutni borci vozbudeni i voznemireni, so oru`je vo race de`urno bdeeja da ne dojde do nesakani slu~uvawa.

Pred da ja ostvarat planiranata zlostorni~ka cel, tie bea otkrieni i vedna{ likvidirani. Tie dvajca od Tuzlin bea prikrieni sorabotnici na okupatorot.

Pred Lenman se povtoruvaa nastanite i znae{e deka prisustvoto na neprijatelite ne e slu~ajno. Ima{e dlaboki pri~ini. I toa tokmu pred zavr{nite borbi, da se pomati pobedonosniot pohod kon slobodata. A na{ite novi `rtvi da bidat cenata na li{uvawe, {to pri samiot kraj na pobedata treba{e da se plati.

Platenicite, predavnici od senka gi organiziraa zlostorni~kite akcii, taka {to nikoj ne }e mo`e{e ni da pomisli deka tie se vistinskite vinovnici.

Lenman doznavaj}i deka platenicite se od Tuzlin, nata`eno re~e: “Sudbinata kako da saka mojata generacija sou~enici, borci da bide `rtvuvana, za{to go obele`i patot na progresot, patot za izlez od mrakot na tiranijata, za{to delumno gi navredi somne`ite kako na sopstvenite roditeli, u{te pove}e i na tie koi veruvaa, deka dolgo neprikosnoveno }e vladeat, ne veruvaj}i deka vo istorijata na svetot ima neizbe`ni, menlivi ne{ta, {to nie so zavetna qubov i smrten predizvik gi prifativme”.

“Mojata generacija”, so voshit prodol`i Lenman, “vleze vo taa igra na brojni krizi: vo politikata, vo moralot, vo etikata na `iveeweto”.

220

Nikola Kqusev

Vleze vo toj predizvik na vremeto za promeni, veruvaj}i deka ona {to nie denes go `iveeme e minlivo.

Taa be{e hrabra, buntovna, nepomirliva so postojnoto. Taa vleguva{e vo ognot na promenite, po cena na golemi te{kotii, stradawa i `rtvuvawa.

Se otka`uva{e od zadovolstva, se “otka`uva{e” od svoite roditeli, se “otka`uva{e” duri i od verbata vo Boga, samo da se promenat te{kite uslovi na `ivotot i da se `ivee slobodno.

Ima{e i takvi pla{livci koi se povlekuvaa, koi se podvitkuvaa. Pla{livite, kukavicite se pomiruvaa so postojnoto, so nametnatoto za da mo`at da prodol`at da `iveat. Tie ne vleguvaa vo ognot na borbata.

Navistina hrabrite bea tvrdoglavi i re{itelni. Dodeka pla{livite gi obzema{e nere{itelnost i somne` vo promenite.

Poznato e vo istorijata, deka golemite op{testveni promeni ne se rezultat na pla{livite, tuku na hrabrite koi smelo bile ispraveni pred barikadite.

Pred takvite isku{enija, vo tie migovi i Bog se smiluva nad niv. I Toj, so svoeto milosrdie gi pomaga hrabrite ‡ “Audacem fortuna juvet”. A narodot za hrabrite, so blagodarnost veli: “Nie go slavime ‘bezumieto’ na hrabrite, za{to ako ne bea tie `rtvi ne }e ima{e promeni i sloboda”.

I navistina, nema ni{to ve~no. Istorijata gi potvrdi golemite promeni. Na ovoj svet nema trajna sre}a.

Site slavi i priznanija na ovoj svet imaat svoj kraj, kako i site nesre}i i tragedii na lu|eto.

Lenman

221

Pri {to, ~ove~kite patila i tragedii ostavaat dlaboki luzni, bi rekle, ve~ni luzni, a priznanijata i po~estite ostavaat samo prazni spomeni.

Ni{to i nikoj ne e ve~en na ovoj svet.

Ve~nosta gi pre~ekuva i pribira samo site du{i na ovoj svet. ^ovek treba da ima silna volja i mnogu hrabro srce, vele{e Lenman, za da im odolee na ovie predizvici.

Ovie mladi lu|e od mojata generacija imaa takvo srce i silna volja.

“I denes”, vele{e Lenman: “jas go slavam ‘bezumieto’ na hrabrite”.

222

Nikola Kqusev

51 So voshit ja do~ekavme pobedata i slobodata.

Taa be{e za nas radost, so radost do~ekana.

Partizanskite edinici navleguvaa vo selata i gradovite. Narodot se sobira{e na ulicite. E~ea zvucite na borbenite pesni. Gra|anite radosni so cve}iwa gi do~ekuvaa borcite i za prv pat vo svojot `ivot i vo svojata istorija, prisustvuvaa na defile na postroeni, pobedonosni brigadi na svoi sinovi i }erki borci, vo borbeni uniformi, so moderno avtomatsko oru`je vo racete, koe bleska{e od zracite na utrinskoto sonce.

Vo toa vreme edni inorodni voeni sili, me|u niv ima{e i nekoi civili, vo koloni i grupi, brzo ja napu{taa na{ata teritorija.

No, ima{e i takvi pojavi od na{a strana, na prebrojuvawe, pregleduvawe, pa duri i po nekoe otstranuvawe i frlawe vo otpad.

Lenman

223

Nekoi novodojdeni borci, koi nitu puknale, nitu se doka`ale, so izgubena etika, se iz`ivuvaa, iska`uvaj}i go svojot gnev i svojata sila na drug na~in.

Eden od tie frleni vo otpad, siten ~inovnik koj rabotel vo sudot vo Tuzlin, (mo`ebi bil i siten {pion), go izvadija i odnesoa na besilka zad edna u~ili{na zgrada, vo edno malo pograni~no grat~e, bez nikakva prethodna sudska presuda.

Toga{ se zgroziv od videnoto, ne{to {to ne se slu~uva{e ni po `estokite borbi so neprijatelskite sili, koga nekoj od niv }e be{e zaroben.

Vo tie migovi mislata mi letna vo podno`jeto na Osogovskata Planina koga bea zarobeni ~etiri neprijatelski vojnici, vo koja akcija u~estvuva{e i Lenman, a bea oslobodeni po nekolku ~asovi, zatoa {to ne se poslu`ija so oru`je protiv nas.

Se voshituvav na komandata na brigadata za pravi~nata odluka, gledaj}i gi molbenite pogledi i du{evnite stresovi niz koi minuvaa zarobenite vojnici. Si rekov, sekoj `ivot na ovoj svet e skap i treba da se po~ituva, ako ne mu se racete okrvaveni.

Tie novodojdeni go iska`uvaa svojot “golem jad” pukaj}i vo obesenoto mrtvo telo na toj siten ~inovnik, (da re~am i siten {pion) so mal rast i sitni o~ila na negovoto suvo voso~no lice.

Za `al, vo toa vreme ima{e sekakvi “heroi” i me|u nas. Tie frlaa senka na na{ite pobedonosni podvizi.

Be{e nedelen den, grupa borci trgnaa kon gradskata crkva da primat Bo`ja milost i da zapalat sve}i vo ~est na na{ite ubieni drugari.

So niv be{e i Lenman. Toj se vrati nazad, zede

224

Nikola Kqusev

sve}i, gi zapali i klekna ni~kum na kolena da se moli za du{ite na Stra{o od Ko~ani i Stojan od Tuzlin koi bea ubieni pred negovi o~i, vo edna `estoka borba na vrvot “Paruca” na planinata Pla~kovica, juri{aj}i me|u prvite, vo razbivaweto na neprijatelskite bunkeri.

Lenman po~na da dobiva novi zadol`enija. So negoviot drugar Qup~o zaminaa za Sofija okolu prifa}aweto na vojnicite Makedonci, nasilno mobilizirani, kako i golem broj dobrovolci-Makedonci od pirinskiot kraj i nivnoto organizirawe vo brigadata “Goce Del~ev”, koja $ se pridru`i na Narodno-osloboditelnata vojska na Makedonija.

Mi se vre`a vo se}avawe eden visok, stavit, srednove~en ma` ednoto oko mu be{e pokrieno so crna ramka, site Makedonci {to se nao|aa vo oficirskiot dom vo Sofija mu obrnuvaa vnimanie so visoka po~it. Toj impozanten, famozen polkovnik be{e komandantot na brigadata “Goce Del~ev”, koj okolu iljada borci gi povede kon Makedonija.

Vra}aj}i se nazad vo Isto~na Makedonija Lenman go povikaa pri krajot na septemvri 1944 godina vo Glavniot {tab na NOB, li~no kaj komandantot general Apostolski. Glavniot {tab se nao|a{e vo Male{evskite grat~iwa. Tamu na Lenman mu be{e dovereno da izvr{i edna mnogu slo`ena zada~a.

Komandantot na Glavniot {tab so grupa politi~ki rakovoditeli, mu nalo`ija da zamine vo Belomorskiot del na Makedonija, vo gradot Seres, za da odnese po{ta na Oblastniot komitet na Narodno-osloboditelnata borba.

Lenman

225

Lenman go minuva{e te{kiot i rizi~en pat pridru`en so u{te eden novodojden borec so prekar Dimitrov od Tikve{ijata. Ka~uvaj}i se na grani~niot vrv Bukovik nad grat~eto Peh~evo, go plisna son~ev sjaj od istok i sne`niot blesok na vrvovite na gordiot Pirin. A dolu, rekata Struma krivulesto se protega{e na jug i ja napojuva{e plodnata Pirinska dolina. Od dolinata na Struma se izdigaa maglivi beli oblaci i go pokrivaa celiot pirinski kraj. Lenman vtren~eno se zagleda vo oblacite i kako da vide edna grandiozna silueta od koja nata`eno bdeeja budnite o~i na hrabriot Sandanski.

Se zavrte nazad, son~evite zraci gi budea vrvovite Goten, Paruca i Lisec na planinata Pla~kovica, na{ata ~uvarka i za{titni~ka vo te{kite krvavi denovi. Lenman $ se nasmevna na rodnata zemja, na nejzinite rasko{ni ubavini i go prodol`i patot so Dimitrov kon grani~nata trome|a.

Vo mugrite, od Bugarija navlegoa vo Grcija vo oslobodenite partizanski kraevi, vo grat~eto Demir Hisar do samata linija “Metaksas”.

Tamu gi pre~eka Pretsedatelot na narodno osloboditelniot odbor za toj kraj. Eden visok ma` so suvo bledo lice i tenka bradi~ka so nekolku prodol`eni `oltenikavi vlakna, {to nalikuva{e na budisti~ki isposnik. Toj voshiten od sredbata, gi pregrna so topol pogled i so treperliv glas izusti “bra}a Makedonci” i po~na da gi baknuva. Im otvori {i{e {ampawsko, da gi po~esti. Lenman se ~ude{e kolku silno pukna {i{eto i re~isi do polovina iste~e bela pena od nego. Toj gi povede da ja razgledaat podzemnata odbranbena linija “Metaksas”, gradena vo trieset-

226

Nikola Kqusev

tite godini, pred Vtora svetska vojna. Lenman se ~ude{e na ~istotata i postrojkite vnatre, na topovskite i mitraleskite bunkeri.

Germancite go znaele toj odbranben bedem, vo prviot napad po~uvstvuvale silen otpor, zatoa pri napadot na Makedonija vo april 1941 godina ne navlegoa vo Grcija od taa strana, iako bea stacionirani vo Bugarija, tuku minuvaj}i niz Makedonija, vleguvaa preku Gevgelija kon Solun, a od tamu kon Afrika.

Vo popladnevnite ~asovi, Lenman so Dimitrov go prodol`ija patot kon Seres. Go minuvaa Serskoto ramno plodno pole, nate`nato so plodovi na praski, duwi, smokvi, kalinki i dolgi beli grozdovi.

Gledaj}i gi zrelite `olti ovo{ni plodovi, mislata go ponese Lenman vo tatkoviot skut, koga kako dete mu raska`uval kako za vreme na Prvata svetska vojna za vreme na otpuska, od poziciite na Kavala i Seres do Tuzlin pe{ki vo ranecot nosel golema duwa, okolu eden kilogram, kako podarok za majka si, koja toga{ mu bila qubena devojka.

Minuvaj}i niz ulicite na Seres, Lenman i Dimitrov potonaa vo mete` od narod, koj so kamewa i pesok mava{e po dolgata kolona na zarobeni gr~ki kvislinzi, sorabotnici na okupatorot. Tie se voshituvaa na silniot naroden gnev i slu{aa izvici: “Ubijci na na{ite ma`i i sinovi, ubijci na na{ite bra}a i sestri”.

Tolpata narod prodol`uva{e da pluka i da frla kamewa po niv. Kolonata zarobenici pod silen nadzor na hrabrite partizani vrve{e kon gradskiot zatvor.

Lenman

227

Lenman i Dimitrov bea pre~ekani vo Oblasniot narodno osloboditelen odbor so topli bratski pregratki. Otkako ja predadoa po{tata, ~ija sodr`ina nim ne im be{e poznata, zaminaa na ru~ek i na pro{etka niz gradot. Gi ponesoa i vo zatvorskite prostorii, kade {to ima{e kupi{ta pari, zlaten nakit, skapoceni predmeti odzemeni od pretresot na zarobenite okupatorski slugi, koi za vreme na kvislin{kata vlast go tormozele narodot, go ograbuvale i go zatvorale po logori.

Lenman i Dimitrov sre}no se vratija vo Peh~evo. Zaminaa vo Glavniot {tab. Komandantot nasmevnat, upati topol pogled od negovite sitni v`areni o~i i go primi Lenman vo pregratka. Do nego stoe{e eden ~ovek so sreden rast, malku podgrbaven, bledo suv, bez kosa, be{e mnogu prgav i brzo zboruva{e, goltaj}i nekoi zborovi, koj zadovolno se pozdravi so Lenman i so Dimitrov.

Toj ~ovek be{e eden od vrvnite, odgovorni za bezbednost (OZNA), se vika{e Mitko Zafirovski.

Tuka Lenman povtorno go sretna impozantniot polkovnik {to go narekuvaa Pece Trajkov, ve}e nazna~en za komandant na novoformiraniot korpus.

228

Nikola Kqusev

52 Den dva po vra}aweto na Lenman, nastana nov mete`. Germanskite edinici od Grcija, navleguvaa preku Strumica kon Male{evskiot reon.

Na ovoj teren od pridojdeni borci, kako i od mobilizirani mladi lu|e, tuku{to se formira{e na{a divizija, a potoa i korpus. Site bea nedovolno opremeni i obu~eni borci. Mnogu od niv zaginaa vo borbite so germanskite edinici okolu Berovo, i selata Mitra{inci i Budinarci.

Me|u niv vo edna borba, na preminite od eden na drug rid, nad bregovite na mirniot tek na rekata Bregalnica zagina i mladiot poet Aco Karamanov. Tuka, za vreme na svojot kratok prestoj, negovata treperliva raka gi bele`e{e prvite borbeni stihovi i kopne`ite za sloboda na Tatkovinata.

Esenskite do`dovi postojano se isturaa.

Maglite gi pokrivaa re~nite dolini. Germanskata

Lenman

229

vojska vnesuva{e strav i smrt vo naselenieto. Se krevaa plamewa od opo`areni ku}i vo selata.

Germancite navlegoa vo Peh~evo so eden tenk i motorizirana edinica. Lenman so edna ~eta pridojdeni borci od mesnoto naselenie, nedovolno opremeni, gi rasporedi ju`no od Peh~evo po te~enieto na malata reki~ka koja go dele{e grat~eto. Ocenuvaj}i deka mo`e da ostanat vo bezizlezna sostojba, toj ja naso~i ~etata kon za{umeniot del na Male{evskite ridovi.

Germancite atakuvaa vo nasoka kon vrvot Bukovik na grani~niot predel kon Bugarija. Tamu, germanskite istureni edinici naidoa na silen otpor od strana na tuku{to reorganiziranata Bugarska armija, vo ~ii edinici nastana ~istili{te protiv fa{isti~kite rakovodni, oficerski kadri. Vo `estokite borbi Bukovik be{e pokrien so stotina mrtvi vojni~ki tela.

Otstapuvaj}i nazad kon Peh~evo germanskite sili oyvereni gi ru{ea i palea na{ite sela kon Crnik, Del~evo, Ko~ani. Nasekade kade {to se dava{e otpor protiv niv od na{a strana.

Male{evskiot kraj povtorno stana sloboden, sega od germanskite sili. Razbeganiot narod se vra}a{e vo svoite domovi. Se vra}aa radosnite nasmevki na licata na lu|eto.

Vo prvite denovi na noemvri, gustite magli i siwak gi pokrija male{evskite visoramnini.

Naselenieto se podgotvuva{e za zimskite denovi.

Pristigaa prvite kamioni so bra{no, maslo, grav, {e}er, pomo{ od Pirinskiot kraj.

Na Lenman mu doverija stotina borci da gi povede kon Tuzlin, za osloboduvawe na gradot. Gi minuva{e potplaninskite pla~kovi~ki sela niz

230

Nikola Kqusev

do`dovni zavesi i dlaboka kal. Vo seloto Zrnovci dobi tuku{to so{ien ko`uv i bel kow. Lenman se ka~i na kowot, be{e ispolnet so gordost. Se ~uvstvuva{e kako da leta na kriljata na bel galeb.

Kako da gi slu{a zvucite na negoviot pre~ek vo Tuzlin.

Vo Zrnovci ima{e voena partizanska baza.

Komandantot na bazata ~ovek na okolu trieset i pet godini, so blago ovalno lice, zarumenet od vetrot {to silno duva{e niz orizovata dolina, gi prifatil borcite i naredil da se podgotvi ne{to hrana. Toj ~ovek ima{e voeno obrazovanie, oficer vo predvoenata armija, mu pomogna na Lenman vojni~ki da se organiziraat borcite vo ~eti i desetini, so izbor na stare{ini.

Nahraneti i podobro opremeni i organizirani, Lenman gi povede borcite, dvi`ej}i se pod temni do`dovni oblaci, niz mo~uri{ta i kallivi pati{ta po te~enieto na Golemata reka.

Od daleku ja gleda{e kamenata citadela so solzi radosnici, kako gordo se izvi{ila nad Tuzlin i vo toj mig stra{na eksplozija go krena vo vozduh stariot srednovekoven most, edinstven {to go povrzuva{e Tuzlin so drugite gradovi.

Germanskite edinici se izvlekuvaa od Tuzlin kon suvopolskite sela. Edinicata na Lenman ja mina rekata i zazede pozicii vo ridovite. No}ta nose{e novi neizvesnosti. Se slu{aa rafalni pukawa od dvete strani. Pred niv, od germanskite edinici koi se pregrupiraa i povlekuvaa kon zapad, a odzadi pukaweto doa|a{e od Tuzlin, kade {to se slave{e pobedata i osloboduvaweto na gradot.

Lenman

231

Sledniot den edinicata borci od Male{evijata se locira{e vo gradskata kasarna, kade be{e izvr{eno pregrupirawe i reorganizacija na voenite edinici.

Lenman trgna kon gradot da se sretne so svoite roditeli. Be{e nestrpliv da gi vidi. Se pla{e{e da ne im se slu~ilo ne{to lo{o. Tr~a{e kon rodnata ku}a. Gi minuva{e tesnite sokaci.

Pred nego se ni`ea kaldrmisanite i skalesti pateki. Se ni`ea starite tro{ni ku}i. Kaj ~e{mata bea nasobrani `eni i deca. Toj im se dobli`i i koga go prepoznaa, po~naa radosno da vikat: “Lenman, Lenman si dojde”. Drugar~iwata go baknuvaa, `enite go miluvaa.

Lenman od daleku go po~uvstvuva mirisot na esenskite beli hrizantemi {to se {ire{e od cvetniot tatkov dvor. Majka mu sigurno gi so~uvala da go do~eka so eden buket na negovite obo`uvani beli hrizantemi. Zadi{an, tr~aj}i se spu{ti kon rodniot dom. Vleguvaj}i niz portata ja vide majka si so buket beli hrizantemi vo racete.

Se frli vo nejzinite topli pregratki. Taa silno so treperlivo ikawe go baknuva{e. Liceto mu se navla`ni od buketot. Toj po~uvstvuva deka hrizantemite bea napoeni so maj~inite solzi. Site bea sobrani vo dvorot: tatko mu, sestra mu, sosedite. Se frlija vrz nego da go baknuvaat. Toj izvi{en, popraven, so svetlo rumeno lice, vo nivnite o~i kako da be{e drugo dete, vozrasno, seriozno, gordo. Go baknuvaa i mu se voshituvaa.

Lenman nao|aj}i se vo pregratkite na tatko mu upati zagri`en pogled. Go vide tatka si so izmenet lik. Bradata mu pobelela, liceto temno bledo, na ~eloto se namno`ile br~ki. Ja seti tatkovata

232

Nikola Kqusev

zagri`enost i taga za nego. Toj dlaboko vdi{a sve` vozduh, toplo go gu{na i go vnese vo domot.

Vo Tuzlin nastana eufori~na radost od osloboduvaweto na gradot. Gra|anite se sobiraa na plo{tadot, si ~estitaa. Bakne`i, veselba, pesni, solzi i taga za zaginatite. S# vrie{e vo temporalnata mo} i vozdi{ka na narodot.

“Go gledam nasmevnat mojot roden grad”, re~e Lenman, kako se paree od solzite radosnici vo o~ite na na{ite roditeli, rodnini, prijateli, vo o~ite na site gra|ani. Tie go napu{taa stravot, radosta gi pregrnuva{e.”

Vo tie migovi site misli na gra|anite bea naso~eni za mir i slobodno `iveewe. Site nade`i i me~ti im bea svrteni kon posre}na idnina. Vo nivnite glavi nema{e prostor za somne` i brzo zatemnuvawe na slobodarskiot zdiv, osobeno ne deka kopne`ite }e bidat postapno iznevereni. *** Po izvesno vreme i jas pristignav vo Tuzlin.

Go po~uvstvuvav radosniot zdiv na osloboduvaweto na gradot. Posakav da se vratam po istite ulici po koi minuvav koga go napu{tiv.

S# be{e isto, samo licata na lu|eto bea veseli, nasmeani, radosni. Tie bea izmeneti. Od licata na narodot is~eznala svenatosta, sneveselosta, dlabokata zagri`enost za svoite `ivoti i svojata sudbina. Pulsira{e vo nivnite srca, nova nade`, novi kopne`i za mir, blagosostojba, za slobodno `iveewe bez tu|inci, bez porobuva~i. Toa vnese vo mene spokoj. Si rekov:

Lenman

233

“I jas malku pomognav da dojde do ovaa sakana promena”.

Se upativ kon rodniot dom. Me grebe{e vo gradite strav. Dali site moi se `ivi i zdravi? Znaev deka i moite bra}a bea vo borbenite redovi.

Dobli`uvaj}i se do na{eto maalo, sonceto ve}e be{e skrieno zad kamenata citadela. Se spu{taa temnite, vla`ni oblaci od visokite ridovi.

Sitnite, noemvriski dolgotrajni do`dovi se o~ekuva{e da se isturat vrz gradot. Dobli`uvaj}i se do rodniot dom me plisna folklor od boi na {totuku varosani ku}i i dvorovi: beli, sini, `olti.

Koga me vidoa moite drugar~iwa, tr~aa da im ka`at na roditelite deka sre}no sum pristignal.

Site moi se pojavija so solzi radosnici. Se redea bakne`ite na majka mi i na sestra mi Marija.

Tuka bea moite rodnini i sosedi. Tatkoviot dom se ispolni so radost i so toplina.

Utredenta slegov vo centarot na gradot. Tamu go sretnav Lenman okru`en so golem broj u~ili{ni drugari. Tie so vnimanie go slu{aa {to im raska`uva{e. Toj se svrte, me vide i silno vikna: “Eve go Postol, i toj se vratil `iv i zdrav”.

Jas im se pridru`iv. Srde~no se pozdraviv so site. Pregratki, bakne`i, stegawe race. So Lenman dolgo ostanav vo pregratka. ^uvstvuvav kako strui toplina niz moeto telo. Pulsira{e neizmerna radost me|u nas.

Lenman mi re~e, deka se podgotvuva da trgne so borcite kon Skopje, do kone~no osloboduvawe na Tatkovinata. Toa go slu{naa drugite sou~enici i rekoa deka razbrale oti brzo }e po~ne nastavata

234

Nikola Kqusev

vo gimnazijata i site maloletni borci treba da ostanat da go prodol`at svoeto {koluvawe.

Lenman ne veruva{e vo toa. Za nego be{e pova`no osloboduvaweto na Tatkovinata. No, tokmu koga treba{e da trgne na pat so borcite, Lenman go povlekoa, kako i site nas maloletnici da go prodol`ime {koluvaweto.

Lenman

235

53 Zavr{ivme prvi klas gimnazija so Lenman. Se zapi{avme vo vtori klas. Nastavata se dr`e{e intenzivno za da se nadopolni izgubenoto polugodie vo u~ebnata godina.

Kaj u~enicite postoe{e golem entuzijazam za u~ewe, na svojot maj~in makedonski jazik. So qubov prodol`ivme vo treti i ~etvrti klas, so cel uspe{no da ja zavr{ime gimnazijata. Toa bea godini na na{ata mladost vo koi se pro{iruva{e na{eto znaewe i kultura.

Se namno`ija aktivnosti vo mladinskata organizacija. Nabrgu Lenman be{e izbran za pretsedatel na mladinskata organizacija vo gimnazijata i stana ~len na mladinskoto rakovodstvo vo gradot.

Nastapuva{e od imeto na mladinata, so plameni govori, kako predvesnik, vo predizborieto za ustavotvornoto sobranie na dr`avata.

236

Nikola Kqusev

Brzo po~naa da se organiziraat mladinski rabotni akcii. Nastapi duh na natprevar za udarni~ki zna~ki.

No, nabrgu vo gradot nastapi zabrzan proces na diferencijacija me|u lu|eto spored mnogu osnovi. Partiskite vrhu{ki i tie vo vlasta stanuvaa privilegirani gra|ani, vo deleweto na pomo{ta od UNRA, vo dobivaweto na bonovi za hrana, za obleka i drugo, vo zazemaweto na rakovodni pozicii. Gi napu{taa svoite qubeni devojki od siroma{nite semejstva, orientiraj}i se kon pobogatite devojki. Drugi gi napu{taa svoite priprosti `eni doma}inki, spoulaveni od funkciite zemaa poubavi i pobogati. Vo o~ite na narodot raste{e prezirot i omrazata kon niv.

Po~naa organizirani hajki protiv takanare~enite voeni bogata{i, nivno zatvorawe i sudewe.

Se organiziraa razni konfiskacii, eksproprijacii i nacionalizacii na imotot na mnogu gra|ani koi so vekoven trud gi sozdavale svoite imoti.

Nositelite na toj proces, pove}eto neobrazovani rakovodni kadri, ideologizirani politi~ki fanatici, nitu znaeja {to pretstavuvaat tie zborovi i poimi, nitu pak mo`ea da gi objasnat. Za niv be{e va`no mehani~ki da gi sprovedat direktivite na Partijata i tie na federalnite organi, prepoznavaj}i ja bur`oazijata kaj nas vo imotite na sitnite trgovci i zanaet~ii, na dobrite i {tedlivi doma}ini.

Na{ata tatkovina vo predvoeniot period be{e eksploatirana i nedovolno ekonomski razviena.

Vo Tuzlin nema{e nitu fabriki, nitu bur`oazija, pa nitu proleteri da ja prodavaat svojata rabotna sila. No, zatoa posurovo i `estoko se spro-

Lenman

237

veduva{e eksproprijacijata, konfiskacijata i nacionalizacijata A na selo se sproveduva{e u{te pogolema presija, preku nasilna kolektivizacija. Za kulaci selski bogata{i se smetaa sredno imotnite zemjodelski semejstva, so stotina ovci i nekolku grla dobitok. Taa surova presija predizvika buntovi kaj zemjodelskoto naselenie i masovni zatvorawa.

Vo toj proces na diferencijacija nastapi i raslojuvawe vo mladinskite redovi, osobeno vo sredno{kolskata mladina. Mnogu sredno{kolci bea zatvorani poradi poinakvo viduvawe na organizacijata na op{testveniot sistem i poslobodnoto iska`uvawe na misleweto. Centralisti~kata presija {to ja nametnuva{e totalitarnata federalna i republi~ka vlast vodeni od partiskoto ednoumie sozdava{e otpor kaj naselenieto, baraj}i pogolema nacionalna samostojnost i nezavisnost vo dejnosta na Makedonskata dr`ava.

Eden den bezbednosnite organi pobaraa od Lenman kako rakovoditel na mladinskata organizacija vo gimnazijata da organizira miting na koj }e se razobli~at nekoi u~enici, so cel potoa, da bidat zatvoreni. Toj se sprotivstavi na takvata namera. Vedna{ be{e organizirano negovo smenuvawe. Be{e `estoko kritikuvan od strana na partiskite organi.

Me|u site nas brzo se pro{iri edna voznemiruva~ka vest za zatvoraweto na prviot Pretsedatel na ASNOM. Be{e toa voshituva~ki mig koga Lenman i jas za prvpat go vidovme Pretsedatelot ^ento vo manastirot Sv. Prohor P~inski na denot na Prvoto zasedanie na ASNOM, koga se ra|a{e makedonskata dr`ava. Toj vo na{ite o~i

238

Nikola Kqusev

be{e legenda, go nosevme vo srcata so qubov, i sega neo~ekuvano v zatvor pretstaven kako naroden neprijatel.

Taa vest prostrui {okantno me|u site nas.

Lenman ne mo`e{e da se pomiri so tie pojavi.

Vo negovata glava po~na da se ra|a somne`, neizvesnost i prezir. Po~na da se ispolnuva so nespokoj i so revolt.

Lenman

239

54 Edna ve~er dolgo ostanav so Lenman. Razgovaravme za site negativni pojavi. Se navra}avme na migovite koga vo nas se vsaduvaa novite idei, pred golemite promeni. Ideite za gradewe na nov idealiziran svet na idninata.

Na krajot vidovme kako tie golemi istoriski prevrati nastanati kako rezultat na vsadenite vo nas emfati~ni idei, sega vo praksata bea zna~itelno pokolebani i deformirani. Dogmatskite metodi pothraneti so policiska presija uslovija apsolutno otsustvo na kriti~ki duh. Takvata sostojba ne dozvoluva{e narodot potemelno da gi uvidi i da reagira na narasnatite protivre~nosti vo op{testvoto.

Lenman vozbuden se dobli`i do mene i doverlivo mi re~e: “Zarem ova be{e na{ata cel, na{ata borba, da se sramime pred narodot i na{ite roditeli. Koj

240

Nikola Kqusev

im dava pravo na ovie primitivni silnici taka da se odnesuvaat grubo, nasilni~ki sprema narodot?

Toa e sramota”.

Lenman stana s# poseriozen i dlaboko zamislen za site ovie pojavi {to se slu~uvaa i gnevno prodol`i da zboruva: “Apokalipti~nata nade` nosena od site verni borci, od koi mnogumina gi `rtvuvaa i svoite `ivoti vo beskrajnata vera za gradewe na nov svet, vsu{nost bilo samo golema religija, gradena vrz mitolo{ki osnovi.

Pred na{ite o~i se rastopuva{e glazurata na taa idejna, stilizirana, grandiozna avantura, deka }e bideme graditeli na nov svet. Za `al, stanavme svedoci na novo ugnetuvawe na sopstveniot narod.

Zatoa, treba {to pobrzo da ja pro~istime od nas taa katarzi~na iluzija, da go napu{time lavirintot na tie iluzii i da gi stivneme vo nas mitskite strasti, celosno da se svrtime kon u~eweto i da se podgotvuvame za studii”.

Jas nemav argumenti da mu se sprotivstavam na Lenman. Mol~ev. Mo`ebi nema da se povtorat takvite pojavi, rekov. Mo`ebi idninata }e zeme drug tek.

“Nema optimizam, dragi Postole. Pred nas voskresnuva nov totalitarizam, predvoden od lai~ki propagatori, prika`uvaj}i go noviot svet na komunizmot vo edna mitska perspektiva, a vo praksa se primenuvaat starite metodi: strav, presija i diktatura”.

Kimnav so glavata, i mu rekov: “Navistina sme sudreni so takva realnost”.

Lenman

241

Vo negovata svest se plastea mnogu op{testveni i politi~ki negativnosti, osobeno kaj politi~ko rakovodniot kadar.

“Pogledni koi se ~elnicite vo Tuzlin”, mi re~e. ”Site so osnovno obrazovanie i po nekoi so nezavr{ena gimnazija. Me|u niv mnogu sitni du{i, suetni avanturisti, zavidlivci, pakosno zlobni potka`uva~i-kodo{i, agresivni vo ambiciite. Nekoi stanuvaa osokoleni vo svoite subjektivni iz`ivuvawa.

Se {irea nemoralni pojavi kaj nekoi politi~ki silexii, a kaj narodot presu{i duhot za akcija. Sleduvaa pojavi na navreduvawe na ~esta i dostoinstvoto na lu|eto so razni neobmisleni nasilstva vrz naselenieto. S# pove}e se gube{e slobodata na mislata i na tvore~kiot duh...

Vo tkivoto na socijalnata struktura na op{testvoto, la`nata ednakvost ra|a{e od edna strana koleblivci, a od druga strana konformisti so niski eti~ki vrednosti i mnogu raspnati du{i levo i desno so izgubena perspektiva, koi se raslojuvaa, rastopuvaa. Mnogu neofiti koi si go poka`uvaa svoeto dvojno lice”.

Tie pojavi se sudiraa so prethodnoto idili~no vospituvawe na Lenman. Istovremeno o`ivuvaa vo negovata glava mnogute negativnosti {to bea prisutni i vo tekot na borbite: kodo{ewa, podmolnosti, naduenkovci `edni za slava i funkcii, neodgovorno odnesuvawe sprema borcite...

Poradi site tie slabosti i negativnosti, Lenman s# pove}e stanuva{e egzaltiran, se bune{e negovata svest i go pottiknuva{e kriti~ki da nastapuva.

242

Nikola Kqusev

No, po~na da se vozdr`uva i da ne vleguva vo diskusija so sekogo. S# pove}e se povlekuva{e vo sebe. Se distancira{e od politi~kite aktivnosti.

Lenman celosno se zavrte vo drugaruvaweto so svoite sou~enici i uspe{no ja realizira svojata cel, zavr{uvawe na gimnazijata. Vo gimnazijata, od godina vo godina Lenman poka`uva{e s# pogolem uspeh. Pokraj Lenman edna grupa u~enici, me|u koi: Mi{ko. Van~o, Risto sozdavaa predizvik vo nastavata kaj mnogu profesori, osobeno po predmetite: kni`evnost, istorija, filozofija. Tie prethodno go podgotvuvaa gradivoto i ~itaa po{iroka literatura predizvikuvaj}i gi profesorite pokvalitetno da nastapuvaat vo nastavata.

Me|utoa, problem na site u~enici be{e francuskiot jazik. Nastavni~kata nedo{koluvana, mnogu slabo ja predava{e gramatikata. Celo vreme posvetuva{e na u~ewe biografii na Viktor Igo, Molier i drugi i toa mehani~ki da se ka`uvaat na francuski jazik. Toa be{e mnogu te{ko za site u~enici. Na Pan~e, na{ sou~enik, koj be{e produhoven kozerist i muzi~ki prirodno nadaren, mu dojde ideja da gi komponira biografiite kako pesni i taka se dobivaa pozitivni ocenki. No, za `al od francuskiot jazik ne ostana ni{to vo nas.

Lenman go posveti svoeto vnimanie kon u~ewe i ~itawe na literatura. Najmnogu go interesira{e kriti~kata misla na ^erni{evski i Belinski, kako i filozofskite pogledi na Foerbah, Hegel i Marks, kako i na anti~kata dijalekti~ka misla.

Be{e celosno orientiran kon op{testvenite nauki i kon niv gi naso~uva{e `elbite za svoeto idno visoko obrazovanie.

Lenman

243

Nema{e golema sklonost kon matemati~kite i tehni~ki nauki. Ne go privlekuvaa nitu egzaktnite nauki, iako veruva{e vo nivnata metodolo{ka aparatura, analiza, konstatacii i rezultati.

Roditelite, a osobeno majka mu na Lenman saka{e da studira medicina, kako }erkata na edna nejzina prijatelka, a moja tetka. Taa be{e zaqubena vo nea i mnogu mu pomaga{e na Lenman vo negovoto duhovno naso~uvawe. Taa studentka po medicina ja poznava{e sklonosta na Lenman kon op{testvenite nauki i na negoviot osumnaesetti rodenden mu ja podari knigata “Anti Diring” od F. Engels. Toj so golemo interesirawe ja ~ita{e, iako ponekoga{ naiduva{e na nekoi te{kotii vo razbiraweto.

Toj ni dava{e povod i drugite da se odnesuvame kako nego. Stana mnogu komunikativen i intimno drugaruva{e so golem broj sou~enici i mladi rabotnici. Site go po~ituvaa i sakaa da bidat vo dru{tvo so nego.

Vo gimnazijata se organizira{e literaturen klub vo koj se vodea plodotvorni diskusii za mnogu pra{awa {to gi iniciraa u~enicite, me|u koi se istaknuva{e Lenman. Toj nastapi prv na tema: “Razmisluvawe za na{ata idnina”. Vo svojot nastap iznese futuristi~ka vizija na na{ata idnina, vrz pojdovnite premisi so koj be{e zadoen vo mladite denovi, ostro kritikuvaj}i gi postojnite deformacii.

Toj s# u{te ne mo`e{e da se oslobodi od vsadenite idili~ni idei za gradewe na edno slobodno, pravedno, demokratsko op{testvo. Vo glavata buntovno mu se branuvaa mislite, pome|u zamislenoto i posakuvano pravedno op{testvo i iskrivokol-

244

Nikola Kqusev

~enite pojavi vo surovata realnost. Lenman vo svoeto vovedno izlagawe ilustrira{e mnogu negativni primeri od postojnata praksa.

Eden primer mi ostana vo pametewe, koga re~e: “Kako mo`e{e da se dozvoli za vreme na konfiskacijata, da se odzema od nekoi semejstva, duri i ~eizot na devojkite {to nivnite majki so trud i so qubov go podgotvuvale. I kade ode{e toa bogatstvo koe be{e odzemeno od narodot: pari, materijali, poku}nina i s# drugo!?”

Literaturniot klub organizira{e i yiden vesnik vo koj se objavuvaa u~eni~ki tvorbi. Se se}avam vo prviot broj be{e objavena i edna pesna od Lenman posvetena na eden ubien mlad borec, Stra{o Ko~anski. U{te ja pametam prvata strofa: Silen be{e Stra{o Ko~anski, mlad herojski zagina vo borbenite redovi na Paruca prv do okopite stigna rodnata zemja dostojno go pribra.

Ovie aktivnosti s# pove}e go afirmiraa Lenman da bide sakan i po~ituvan me|u svoite sou~enici.

No, politi~kite faktori vo Tuzlin ne mu bea nakloneti. Tie s# pove}e go potisnuvaa. Go trgnaa i od Gradskiot komitet na mladinata, iako be{e eden od prvite organizatori.

I pokraj toa, Lenman ne se obeshrabruva{e, toj ja pro{iruva{e svojata kultura i znaewe i srde~no sorabotuva{e so site mladi.

Kulminacija na negoviot gnev be{e, koga za pretsedatel na Okoliskiot odbor na mladinata

Lenman

245

postavija eden polupismen bukaxija, ne znam dali ima{e zavr{eno osnovno obrazovanie, koj be{e za potsmev me|u mladite. Toj podocna stana eden od prvite li~nosti na Tuzlin, i so svojata prazna glava, podnapien ja re{ava{e sudbinata na gradot, a podocna doturka s# do republi~ki funkcioner.

So takov balast i politi~ka konfuzija so koja se sudira{e vo realnosta, Lenman se podgotvuva{e da go napu{ti Tuzlin i posakuva{e {to pobrzo da zamine na studii.

246

Nikola Kqusev

55 Lenman be{e vesel po priroda. Toj ubavo pee{e, osobeno koga u~enicite organiziraa serenadi na svoite sou~eni~ki.

Serenadite se dolga tradicija vo Tuzlin. Se izveduvale u{te od damnina, bilo vo grupno peewe ili poedine~no, so pridru`ba, obi~no, na gitara. Tuzlin e grad na muzikata i pesnata. Taa tradicija prodol`i i do na{ata generacija.

Vo proletnite i letni ve~eri koga sinoto nebo be{e ispolneto so yvezden sjaj, a milostivata polna mese~ina gi pliska{e so svetlina tesnite ulici na Tuzlin, ~estopati izleguvavme na serenadi da peeme pod prozorcite na svoite sou~eni~ki.

Lenman so ubav lirski tenor gi pee{e italijanskite kanconi: “Serenada ~eleste”, “Serenada Torna A Sorrento”..., a na{iot sou~enik Lazo i drugite so gitara tivko go sledea, s# dodeka ne se

Lenman

247

pojave{e svetlina od prozorcite na devojkite vo znak na blagodarnost.

Toa bea najubavite migovi vo na{ite mlade{ki godini. Serenadite bea i posebno iska`uvawe na ne`ni ~uvstva kon vqubenite devojki.

Go zadevav Lenman da ka`e kako edna pomlada sou~eni~ka go zamolila da odi na serenada kaj nea.

So neskriena nasmevka, mi re~e: “Ti si “zlopamtilo”, mora ne{to da te potsetuva na toa.”

Da, toa be{e sestra na eden na{ sou~enik.

“Mi be{e nezgodno”, re~e Lenman “kako da mu ka`am, no sepak re{iv da odime na serenada. Se sobravme nekolku drugari me|u koi be{e i na{iot sou~enik Pan~e, taa ve~er toj da me pridru`uva na gitara. Edna topla no} se upativme kon nejzinata ku}a. Vlegovme vo dvorot pod nejziniot prozorec. Mese~inata yirka{e pod grankite na jabolkovoto drvo. Nejzinata svetlina rasplisnata po jadrite crveni jabolka, diskretno n# opsipuva{e kako niz mre`est svilen prevez. Peev so razne`en, treperliv glas. ^uvstvuvav neizre~na vozbuda. Svetlata od nejzinata spalna soba se palea nekolkupati. Tie vozbudlivi migovi gi nosam radosno vo sebe”, zboruva{e Lenman.

Po nekoj den go napu{tivme Tuzlin i zaminavme na studii. @iveevme zaedno vo edna soba vo Studentskiot dom.

Ne pomina nitu eden mesec Lenman dobi pismo vo rozikav plik od taa simpati~na mlada devojka.

Go ~itavme zaedno. Lenman be{e ispolnet so radost, od toplite zborovi vo koi se iska`uvaa ne`ni qubovni ~uvstva.

248

Nikola Kqusev

Taa be{e mala, nemirna i mila. Be{e vistinska rusti~na skulptura i slatka ne`na minijatura.

Lenman ja narekuva{e “Miwon”. Kosata $ be{e svetlo zlatesta i kadrava. O~ite kako sino nebo vo prozra~en den.

Ja krasea tie golemi kristalno sini o~i so dolgi trepki i topla rasko{na usta, ispolneta so bleskot od biserni zabi. Od nea blika{e dobro vospituvawe i {arm.

Lenman $ odgovori: Draga, slatka “Miwon”, Tvoeto pismo me ispolni so neobjasniva radost. ^uvstvuvam so kolku trepet od tvoeto srce izleguvale toplite zborovi, koi tolku mnogu me razne`ija. Vo tie zborovi ja prepoznav skrienata, srame`liva qubov {to ja neguva{ kon mene.

Jas od srce ti blagodaram i vetuvam za vreme na raspustot }e se sretneme i so bakne` }e te daruvam.

Lenman Za vreme na raspustot Lenman pristigna vo Tuzlin. Pa|a{e siten do`d. Ju`niot vetar ja tera{e zimata od ridovite nad Tuzlin.

Vo prikve~erjeto niz ulicite na gradot navleguva{e mrakot. Na gradskoto korzo Lenman se sretna so svojata slatka Miwon. Taa se nasmevna meko kako dete, se frli vrz nego i toplo go pregrna.

Be{e ispolneta so sre}a.

Radosno se upatija vo prigradskite zeleni predeli, da ja iska`at svojata ne`nost i qubov.

Vo eden mig, toj se trgna nastrana i sam pojde po zelenata pateka da se zapoznae so predelot. Ne

Lenman

249

mo`e{e da sfati {to vsu{nost go o~ekuva{e, no srceto slatko go pritiska{e i kako da mu soop{tuva{e nekoja nejasna bla`ena nade`.

Vo toj mig, taa vo zabrzan ~ekor mu pristapi.

Stavita, lesna i tenka, vo mantil i svetlo svilena ko{ula, kako {umska samovila, me|u {irokite kro{ni na gustite visoki drvja, toplo go pregrna kako bla`en, svetol {umski duh.

Lenman go oblea sre}na rastreperenost i vo radosen zanes po~uvstvuva na negovite gradi kako zabrzano ~uka nejzinoto srce. Blago se spu{tija i sednaa na edno vla`no padnato steblo. Vo polumrakot, vtren~eno gleda{e vo nea. Gi vide v`arenite otvoreni crni zenici vo krupnite sini o~i i ne`nite, nejasni linii na nejziniot vrat i podbradok.

Na nejzinite so~ni usni postojano zaigruvaa nasmevki, a od kadravata kosa pa|aa sitnite do`dovni kapki vo nejzinite topli gradi. Od niv se isparuva{e devstvena mirizba i se slu{a{e ot~ukuvawe na zabrzan ritam na srceto. Taa milno gledaj}i go, tivko, srame`livo se nasmevna i toj dlabok, mil nasmev silno odekna vo negovoto srce so zadovolen, radosen trepet.

Od nejzinata usta prote~e {epot: “Mil moj, dobar i ne`en Lenman, kolku sum sre}na {to te qubam”.

Lenman ne $ odgovori vedna{. Toj kako da se nao|a{e vo ~udno bla`enstvo i vol{eben svet na `iva bajka. I navistina be{e idili~na bajka: topla i vla`na no} pokriena so siten do`doven prevez, vo taa blaga zimska ve~er; vnimatelno mirni vla`ni stebla i do nego sede{e razne`neto mila, nasmevnata devojka so svetlo, zlatesta

250

Nikola Kqusev

kosa od koja se lizgaa do`dovni kapki po belinata na nejzinite obrazi, kako devstveni solzi radosnici, koi ne~ujno vleguvaa vo nejzinite bujni gradi, za da go stivnat po`arot {to plamte{e vo niv.

Lenman ne mo`e{e lesno da se oslobodi od toj zanes, koj samo vo son mo`e da bide tolku posakuvan, tolku sladok i ~uvstvitelen.

Se ispravi so pogled kon neboto bez yvezdi i samo eden dale~en zrak od koso gi dopre negovite o~i, vo koi taa otkri topol, radosen pogled, koj saka{e da ka`e: “Te qubam, draga Miwon”.

Drvjata okolu niv otrpnuvaa i kako da go oslu{nuvaa ritamot na ot~ukuvaweto na nivnite srca.

Izminaa desetina dena od raspustot ispolneti vo radost i sre}a. Lenman se vrati nazad da gi prodol`i studiite, a “Miwon” da ja ~ita dadenata literatura i da gi sovladuva lekciite vo gimnazijata.

Redovno mese~no si razmenuvaa pisma vo koi se navra}aa na ubavite pomini vo Tuzlin.

No, pred zavr{uvaweto na {kolskata godina vo poslednoto pismo, “Miwon” so golemo izvinuvawe go izvesti Lenman, deka pod nekoi ~udni okolnosti se svr{ila so edno mom~e.

Lenman se vozbudi. Be{e voznemiren. Nervozen gr~ go ispolni negovoto lice. Gi bara{e pri~inite na taa nejzina odluka. No sepak, se sozema, ja sovlada nervozata i so trogatelna iskrenost, me|u drugoto i napi{a: “Se se}ava{ li, slatka Miwon, koga mi pi{uva{e, deka si bila “robinka” na mojata mladost i moja bezgre{na devica, a jas sum gi kradel sekoja ve~er tvoite sni{ta”.

Lenman

251

Kratko zamol~e, zede nov zdiv i prodol`i: “Ah, kolku si bila sigurna vo ~istotata na svojata qubov”.

Na krajot $ posaka s# najubavo vo idnata bra~na zaednica.

Potoa po~na tivko da pee: Prvata qubov e prikazna Koja prerano zgasnuva, No, postojano se se}avame na tie su{testva, So koi gi sonuvavme prvite soni{ta.

252

Nikola Kqusev

56 Lenman uspe{no ja zavr{i prvata godina na studiite, so site polo`eni ispiti. Vo slobodnite letni meseci otide so studentskite brigadi na rabotna akcija, na patot “Bratstvo i edinstvo”.

Be{e vo brigadata na univerzitetskoto kulturno dru{tvo “Branko Krsmanovi}”, kako redoven ~len na akademskiot hor.

Sekoja ve~er brigadata nastapuva{e po kampovite na oddelni gradili{ta. ^estopati Lenman i samiot nastapuva{e preku razglasnite stanici peej}i poznati kanconi i romansi. ^estopati sam nastapuva{e i eden student na medicina, koj ja pee{e na ruski jazik pesnata “Zalataja Maskva”. Po desetina dena toj se izgubi.

Kako da potona v zemja. Se slu{naa glasovi deka do{le agenti na UDBA i so policiska kola go odnele v zatvor.

Lenman

253

Po izvesno vreme brzo se prenesoa glasovi za ubistvoto na grupa generali i visoki oficeri na romanskata granica. Zatvoreni bea Hebrang i @ujovi}. Na Univerzitetot bea uapseni nekolku poznati profesori: Markovi}, Dob~evi}...

Vesnicite na celi stranici objavuvaa nekakva rezolucija od socijalisti~kite zemji protiv Titovata predavni~ka politika. Nekoj pro~ital, drug ne. Se prenesuvaa razni tolkuvawa. Nekoi bea zainteresirani, duri i zagri`eni, drugi ne obrnuvaa vnimanie, pove}e se interesiraa kako da dojdat do hrana i smestuvawe ili nave~er da se sretnat so sakanata devojka.

Odnenade` me|u nas zavladea molk. Site studeno, so iznenaduva~ki pogled, diskretno se pra{uvaa: “[to stana kaj nas? Zo{to zatvorawa?”

N# obzede neizvesnost i studena atmosfera. S# pove}e vo nas se v`aruva{e studentska qubopitnost, da doznaeme {to se slu~uva vo na{ata zemja, kakvi politi~ki vetri{ta po~nale da duvaat.

Zo{to studentite od Romanija, Bugarija, Albanija i drugite zemji go napu{taa Univerzitetot?

So po~etokot na u~ebnata godina po~naa re~isi sekoja ve~er da se odr`uvaat skoevski i partiski sostanoci. Po~naa masovni isklu~uvawa od organizaciite ili takanare~enoto, anulirawe od ~lenstvo. Kako pri~ini se naveduvaa razni pretpostavki: nekoj ja posetil ovaa ili onaa ambasada; nekoj dobil ufrleni letoci protiv na{ite politi~ki ~elnici; drug kriti~ki se osvrnal na nekoi doma{ni negativni pojavi; nekoi za{to slu{ale radio vo crvenoto kat~e (soba za pu{ewe) vo studentskiot dom; nekoj ja spomnal majka Rusija

254

Nikola Kqusev

ili do v~era bezgre{niot i sakan drugar Stalin, i {to li u{te ne se izmisluva{e.

Na oglasnite tabli se pojavija i prvite spisoci na isklu~eni studenti od Univerzitetot, bez da se navedat pri~inite zo{to se isklu~uvaat.

Se prenesoa vesti deka od politi~ki pri~ini se zatvora Novinarsko-diplomatskata visoka {kola.

Niz fakultetskite auli kru`ea lu|e so crni ko`ni palta. Me|u niv ima{e i partiski aktivisti. Se vnesuva{e strav i neizvesnost me|u studentite. Po~naa da se slu~uvaat tepawa po fakultetskite auli. Mnogumina raskrvareni so policiski marici bea noseni pravo v zatvor.

Nastapija crni no}i na Univerzitetot. Masovni apsewa na Pravniot i Ekonomski fakultet, na Visokata novinarska i diplomatska {kola, na tehni~kite fakulteti, na site fakulteti na Univerzitetot. Studentskite domovi bea prepoloveni od no}nite zatvorawa. Zavladea neviden strav i haos na Univerzitetot.

Lenman

255

57 Eden aprilski den, ispolnet so razret~eni beli oblaci, po belgradskite ulici ispolneti so drvoredi ~ii {to {iroki kro{ni bea oble~eni vo zelen sjaj, Lenman so zabrzan ôd nabli`uva{e kon fakultetot. Vleguvaj}i vo prostranite auli, vide kako raskrvaven go iznesoa od fakultetot, negoviot dobar drugar i cimer Mi{ko i go frlija vo policiska kola za v zatvor.

Se stapisa i se v~udonevide od gletkata, se vrati nazad i vedna{ se upati kon `elezni~kata stanica da zamine vo Tuzlin za da im ka`e na negovite roditeli.

Po nekoj den Lenman so majka mu na Mi{ko pristignaa vo Belgrad.

Majka mu trgna da go bara po belgradskite zatvori, no, nikade nema{e ni traga od nego.

Lenman se upati kon Studentskiot dom da si go zeme kuferot. Samo {to vleze vo sobata i ve}e

256

Nikola Kqusev

pristigna eden negov kolega so crno ko`no palto.

Se svrte kon Lenman so grub, zapovedni~ki glas: “Za neprijatelite nema mesto vo Studentskiot dom”.

Lenman go pogledna i mu gi poka`a dlabokite ~evli na nozete so koi krstare{e po planinite vo borbite protiv fa{izmot. Mu re~e: “Ako te udram so niv }e vidi{ koj e neprijatel”.

Toj se izgubi, za da prenese deka do{ol Lenman.

Vo toj mig Blagoja, vtoriot cimer na Lenman, diskretno mu {epna; “Lenman, brzo begaj, te baraa sno{ti da te zatvorat”.

Se slu{na, deka taa ve~er od Studentskiot dom zatvorile mnogu studenti Makedonci: Pece i Meto od Bitola, Vasil i Dragan od Kumanovo, Stojan, Dime, Ivan od Skopje i mnogu drugi.

Lenman ja pronajde majka mu na Mi{ko i brzo se ka~ija na voz, nazad za Tuzlin.

Taa prepla{ena poradi nemo`nosta da razbere kade e sin $, mu re~e: “Zo{to se vrati tolku brzo? Zo{to si tolku pobleden, {to ti se slu~i?”

Lenman potresen $ ka`a s# {to mu se slu~ilo.

Taa, krotka i blagorodna `ena, so pobelena kosa be{e prosveten rabotnik i mnogu po~ituvana vo gradot. Po patot nema{e sila da prozbori.

Nejziniot pogled be{e svrten kon prozorecot i nata`eno gleda{e vo dale~inite, kako da bara{e ne{to vo prazniot prostor. Truskaweto na vozot silno ja udira{e po nate`natite misli, po nabreknatite nervi.

Lenman

257

Se vra}a{e so bolno srce i polni o~i so solzi, i misle{e kako da mu ka`e na svojot soprug, deka na mnogute insistirawa pred zatvorskite organi vo Belgrad ni{to ne $ ka`aa i ne mo`e{e da go vidi svojot sakan i umen sin. Be{e grubo otstraneta od zatvorskata policija. Po nekoj den, od stres po sinot, po~ina tatkoto na Mi{ko.

Vo povorkata do negovoto ve~no po~ivali{te Lenman i jas so navednati glavi tromavo se dvi`evme kako da imavme olovni potkovici na nozete. Ne sakavme da se razdelime od eden vesel i produhoven ~ovek, na{ sakan profesor vo gimnazijata i visoko cenet od site gra|ani na Tuzlin.

Mi{ko be{e odli~en student na fakultetot i nerazdelen drugar so Lenman. Tie mnogu se po~ituvaa i se nadopolnuvaa vo rabotata i vo u~eweto.

Lenman taguva{e po Mi{ko, go gube{e svojot spokoj i mir, za{to ne ja znae{e pri~inata za negovoto zatvorawe. Toj ima{e ne{to naslu{nato, no ne be{e siguren, zatoa mo`ebi krie{e od mene da mi ka`e.

Sakav da go oslobodam Lenman od tie misli {to bea nate`nale vo nego, da se otvori pred mene, da mi ka`e s# za Mi{ko. Se izmolzija nekolku zborovi od negovata usta, {to te{ko mo`ev da gi razberam, no, sfativ deka nekoj student od edna isto~na zemja mu ufrlil ilegalen letok, a sega e vo zatvor, pa se pla{i da ne go spomne negovoto ime pri soslu{uvaweto vo zatvorot.

“A zo{to si ti tolku zamislen?” go pra{av.

Vo eden mig, re~e: “Mi{ko mi go poka`a letokot”.

“A {to pi{uva{e vo nego?”, rekov.

258

Nikola Kqusev

“Pi{uva{e za predavni~kata politika na Tito”, prozbore.

“A {to misli{ ti za toa?”, go pra{av.

Toj vperi iznenaduva~ki, prezriv pogled kon mene, kako da saka{e da ka`e: “Zarem i ti saka{ da me provocira{?”

Jas zamol~ev i go gu{nav, izvinuvaj}i mu se.

Lenman

259

58 Lenman, po pogrebot na tatkoto na Mi{ko, se povle~e i se samoizolira. Tri meseci nikade ne izleguva{e, kako hermeti~ki da se zatvori.

Negovite roditeli, po cel den bea na rabota, i na sekoe nivno vra}awe nazad se potresuvaa dali }e go najdat doma. Toa ~uvstvo na strav gi pritiska{e site ~lenovi na semejstvoto.

Da se `ivee so takvo psihi~ko optovaruvawe, so ~uvstvo na neizvesnost, dali si sloboden ili ne, da te demne odluka na zatvorawe, zna~e{e za Lenman teror i du{evno uni{tuvawe, a na celoto semejstvo mu be{e nadvisnat crn ko{mar.

Za vreme na vikendite ode{e na tatkovoto lozje. Odve~er majka mu mu podgotvuva{e hrana i u{te vo mugrite trgnuva{e so magareto Marko na lozjeto oddale~eno tri kilometri od gradot.

Pretpladne vo ladovina rabote{e polski raboti, potoa pod orevot vo senka ~ita{e literatura.

260

Nikola Kqusev

Lenman vode{e bele{ki i saka{e da meditira. Se vqubuva{e vo pesnata na pticite i vo razigraniot, nemiren let na lastovi~kite. Nivnata igra go vozbuduva{e koga so ~udesno lesna akrobatika strelovito se spu{taa do samata povr{ina na izvorot napojuvaj}i se kapka po kapka studena voda.

Toj razgovara{e so trudoqubivite lastovi~ki koi neumorno gradea ukrasni gnezda od lepliva glina. U`iva{e vo arhitektonikata na lastovi~kite gnezda. Se voshituva{e i gi pra{uva{e lastovi~kite od kade im e toa sovr{enstvo pri gradeweto izvonredni skulpturi na gnezda so nivnite klunovi. Mislata mu letna vo ateljeata na nemu poznatite skulptori koi so plastovi glina sozdavaat ~udesni portreti.

Lenman razmisluva{e deka takvite asocirawa svoevremeno go motivirale E. Kesler da konstatira deka mnogu dejstvija koi se izvr{uvaat vo `ivotinskite op{testva ne samo {to se ednakvi, tuku vo nekoj pogled se i superiorni vo odnos na delata na ~ovekot.

“P~elite pri gradeweto na svoite }elii rabotaat kako sovr{eni geometri, postignuvaj}i najvisoka preciznost i to~nost...”

Isto taka i lastovi~kite pri gradeweto na svoite gnezda rabotat kako daroviti skulptori vo nivnoto oblikuvawe.

Pritoa, razmisluva{e Lenman, vo site ovie `ivotinski dejstvija nie ne otkrivame individualna diferencijacija. Tie site se sozdadeni na ist na~in i spored istite nemenlivi pravila. Ne ostanuva mesto za individualen izbor, koj obilno se koristi vo dejstvata pod svesnata kontrola na slo`eniot ~ove~ki mozok.

Lenman

261

Ova preovladuvawe na ~ovekot, kako {to e slu~aj kaj skulptorot, vo golem stepen go opredeluva karakterot na poedine~nite formi i na sekoja od niv $ dava posebna fizionomija. ^ovekot, kako i `ivotnite, im podle`i na pravilata na op{testvoto, no, kako dodatok, toj ima aktivna uloga vo proizveduvaweto na formite na op{testveniot `ivot i aktivna mo} da gi menuva.

Sedej}i pred kolibata, Lenman meditira{e i postojano napoen so novi inspiracii, pi{uva{e vo svojot dnevnik: “Vozbudliviot vpe~atok {to trajno go zadr`uva na{eto vnimanie, koga stanuva zbor za arhitektonsko delo, skulptura ili umetni~ka slika e uslov za ubavina, za pametewe.

Taka na primer, tvore~kiot zanes na skulptorot i slikarot preku formata, preku izrazot gleda vo vnatre{nosta na li~nosta, vo negovata psiholo{ka konstelacija, {to se iska`uva preku vtori~nite belezi na portretiraniot.

Dodeka amorfnoto, zamatenoto, apstraktnoto vo umetnosta, bez forma, bez smisla e nedofatlivo, nezapametlivo. Toa e bez idnina.

Taka na primer, i `ivotnite slu~ki koi ostavile tragi vo na{ata svest, trajno se pametat, nezavisno od nivnata ubavina ili grozotija. Toa se, pred s#, migovi na vozbudliva radost i sre}a ili bolni luzni vo du{ata. Toa e i edna pri~ina pove}e, da se vratime vo minatoto, da gi o`iveeme slu~kite za dolgo pametewe i vo ve~nata menlivost da otkrivame novi predizvici za pametewe. ^ovekot e vo postojana tvore~ka imaginacija, neumorno pi{uva{e vo svojot dnevnik Lenman, vo

262

Nikola Kqusev

potraga kon nepoznatoto, kon novoto vo naukata, tehnologijata, umetnosta, vo obi~niot sekojdneven `ivot i sekoga{ toa e negacija na postojnoto, na iz`iveanoto, neproduktivnoto i kako takvo pretstavuva revolt, bunt {to povikuva na promeni. Toa najeklatantno se potvrduva vo golemite op{testveni mutacii. A imeno, politi~kite presii vo istorijata na op{testvoto i terorot vrz lu|eto, silno go motiviraat revoltot i buntot kako izraz na otpor protiv nivnata nepodnosliva sudbina, vo ~ij izbor samite ne u~estvuvale.”

Lenman od tie pri~ini zabele`uva{e vo dnevnikot, deka nie, lu|eto sme slu~aen, odminliv proizvod na vremeto i ne mo`eme da go izbirame vremeto, prostorot i op{testvata vo koi se ra|ame i dejstvuvame.

Na{ata istorija go potvrduva praviloto, koga vo oddelni fazi na svojot razvoj, pod razni ropstva i okupacii, na{iot ~ovek ne mo`e{e glasno da go ka`e toa {to go misli, za{to mo`e{e da bide li{en od sloboda, i da ja izgubi smislata na svojot `ivot.

A poznato e deka osnovnite premisi na `ivotot se sloboda na mislata, kreativnata imaginacija vo tvore{tvoto i ekonomskata inicijativa vo pretpriema{tvoto. ^ovekot se bori vo svoeto svesno dejstvuvawe da gi ostvari tie `ivotni celi. Tie celi i motivi ~ovekot gi nao|a i biva inspiriran od negovoto materijalno i duhovno okru`uvawe, i toa: od prirodnite pojavi i ambientot na negovoto `iveewe, od kreativnite dostigawa na kulturata, umetnosta i imaginacija na poezijata, od uslovenite istoriski nastani vo minatoto i sega{nosta, i nagonot za opstoj vo idninata.

Lenman

263

^ovekot ne se ra|a mudar, racionalen i dobar, tuku kako {to veli F. Haek, treba da bide nau~en da stane takov. Na{ata inventivna inspiracija, na{iot moral ne e kreiran od na{iot intelekt, poverojatno e deka ~ove~kite povrzanosti upravuvani od na{iot moral go ovozmo`uvaat raste`ot na razumot i na pridru`nite sposobnosti. ^ovekot stanuva inteligenten vo uslovi na bogatstvo na tradicija, obi~ai i kultura koja mu prethodela i koja se nao|a pome|u instinktot i razumot, za toj da mo`e da u~i i da se naobrazuva. Toa bogatstvo na tradicija i obi~ai poteknuvalo ne od sposobnosta na ~ovekot za vozvratno racionalno interpretirawe na sogledanite fakti, tuku od navikite za da mo`e da se odnesuva i odgovara na nekoi od uslovenite ne{ta. Tradicijata primarno mu uka`uvala na ~ovekot {to toj treba, odnosno ne treba da pravi, otkolku {to toj mora da o~ekuva da se slu~i ne{to vo dadeni uslovi.

Ovoj nau~en traktat na Lenman go zedov od negoviot dnevnik. Negovite razmisluvawa i pogledi za mene bea mo{ne inspirativni. Toj ima{e sposobnost da analizira razni prirodni i op{testveni fenomeni i so pomo{ na negovoto nau~no i filozofsko poznavawe analiti~ki gi ispituva{e, izvlekuvaj}i svoi zaklu~ni soznanija.

Lenman ima{e izgraden metod i stil vo obrabotka na pro~itanata literatura. Toj pedantno gi bele`e{e i vnesuva{e vo svojot dnevnik site svoi imaginacii i razmisli od pro~itanoto, videnoto, do`iveanoto, kako i kreativniot iskaz {to istekuva{e od nego vo tie migovi.

264

Nikola Kqusev

59 Lenman legna da se odmori malku. Tivkiot veter i ednoli~noto, ritmi~no udirawe na klukajdrvecot koj do bolka go zariva{e svojot dolg, ostar klun vo srcevinata na jabolkovoto steblo, brzo go ponesoa vo son.

Denot poleka svenuva{e. Na zapad sonceto tone{e vo purpuren ponor. Poslednite zraci ra{ireni vo neopredelen spektar od boi, vo koi preovladuvaa `olto-crvenite, ta`no zgasnuvaa pred nego.

Kako povorka go ispra}aa sonceto na drugiot svet.

Lenman vo zanes go gleda{e zalezot na sonceto, ta`no gleda{e naokolu, ~uvstvuvaj}i kako i toj da se nao|a vo taa povorka. Kako od negovoto srce da se otkinuva ne{to sakano, milo, ne{to {to cel den radosno go pregrnuva{e, i so toplina go miluva{e, pravej}i go sre}en i zadovolen.

Koga sonceto napolno se izgubi vo zadplaninskite venci na zapad, pliskaj}i gi oblacite so

Lenman

265

violetovo bakarna boja, neboto po~na da se zatemnuva od letot na stotici ptici - skovranci, nebare pu{teni od nevidliv kafez, koi letaa na site strani izbezumeni i za mig se spu{tija vrz grozdovite vo lozjeto. ^uvstvuva{ kako te ponesuva ognomet od krilja niz koi strujat zvuci na veli~enstven hor, taa ~udesna muzika te vodi vo begstvo vo drug svet, ispolnet so oblaci od boi, {to harmoni~no se prelevaat na nebesniot horizont vo razni formi od razigraniot pti~ji let.

I se ~uvstvuva{ tuka, kako u~esnik i svidetel, kako ulov i lovec.

Samoten vo ovaa divina Lenman se pra{uva{e: “Koj e kompozitorot, slikarot i re`iserot na ovaa istrelana svetlina od muzika i pejza`i?

Nekoj mu {epote{e: “Toa e Nevidliviot vo srcata na pticite”.

Dodeka u`iva{e vo pti~jiot let i ja slu{a{e nivnata simfonija, go podigna pogledot i go vide neboto izbrazdeno od preletuvaweto na desetici avioni, ~ij ~ad ostava{e dolgi beli prugi, koi poleka is~eznuvaa vo siniot nebosvod.

Odmoraj}i se, mrakot tivko se spu{ta{e i vleze me|u drvjata vo dvorot na lozjeto. Prostrui i sve`o veter~e. Neboto se ispolnuva{e so yvezdi.

Vetrot blago go miluva{e i pliska{e so sve`ina i gi branuva{e zelenite lisja na ovo{nite drvja i xbunovite po me|ite.

Sve`iot vozduh poln so ne`en, fin i radosen miris od nabreknatite ovo{ni plodovi, povremeno izme{an so mirisot na divite polski cve}iwa, go

266

Nikola Kqusev

opsipuva{e vo branovi i vo zanes ja slu{a{e pesnata na pticite i insektite.

Sede{e i go slu{a{e glasot na ti{inata pokriena so temnina i nebo polno so jasni, topli yvezdi, ~uvstvuvaj}i go tainstvenoto i strasno vriewe na plodovite vo prirodata.

Siot `ivot pred nego bue{e i pulsira{e, i kako da nasetuva{e nova nade` na promeni, iako s# u{te vo negovite misli nedovolno odredeni, maglivi, no prijatni i privle~ni.

So pa|aweto na mrakot, Lenman se vra}a{e nazad, neviden od nikogo, ka~en na dobro napaseniot Marko od zelenata treva dol` izvorskite padini.

Lenman

267

60 Lenman odlu~i vo eden sparen avgustovski den da izleze so svojot brat da se pro{eta vo gradot.

Mnogumina od negovite kolegi od studii se bea vratile na leten raspust. Be{e mnogu zadovolen desetina dena da drugaruva so svoite sou~enici i prijateli. So niv ode{e na igranki, organiziraa izleti i `urki.

Vo tie sredbi Lenman se ~uvstvuva{e relaksirano. Negovata du{a se ispolnuva{e so optimizam.

Veruva{e deka nema da dojde do lo{oto. ^esto izleguva{e vo ~ar{ijata, {eta{e niz gradskoto korzo, se sretnuva{e so prijatelite.

Eden den vo popladnevnite ~asovi, {etaj}i po glavnata ulica vo gorniot del na gradot slu~ajno se sretna so Bla{ko, negov postar sou~enik. Desetina minuti razgovaraa za nevrzani problemi. Bla{ko sosema nenametlivo go pra{a:

268

Nikola Kqusev

“[to stanuva kaj nas so ovie golemi zatvorawa?

Mnogu vidni lu|e ispozatvorija.”

Lenman gi potkrena ramenicite i so za~uduva~ki pogled re~e: “Toa e za zagri`uvawe”.

A, {to ako ovie pobesnetive, od bezbednosta, se polakomat i po nas?

Lenman lakonski odgovori: “Ne ni ostanuva drugo, tuku da izbegame vo edna sosedna zemja”.

Bla{ko ostana so vko~anet pogled i kimna so glavata.

Ne pominaa nekolku dena, Bla{ko go zatvorija.

Lenman go fati janya i po~na da razmisluva dali Bla{ko bil denunciran od nekogo so kogo prethodno imal nekoja aktivnost ili vo pra{awe e ne{to drugo.

No, vo poslednite denovi na avgust na Lenman po~naa da mu go ograni~uvaat izleguvaweto vo javni lokali. Temni senki po~naa da se dvi`at po nego.

Lenman

269

61 Edna ve~er, dodeka Lenman se {eta{e po gradskoto korzo, edna crnooka u~eni~ka od u~itelskoto u~ili{te mu isprati srame`liv pogled. Toj blag pogled go ohrabri da $ pristapi. Se zapoznaa.

Pro{etaa desetina minuti i vo razgovor {to ne vetuva{e ni{to osobeno, trgnaa kon edno prigradsko zeleno kat~e.

Razgovorot o`ivea i tie prodol`ija da se oddale~uvaat od gradot, odej}i po tesniot pat pokraj Malata Reka. O~ekuvaa deka patot bez zamki }e gi odvede vo qubovna pregratka. So taa misla spokojno go vrvea patot.

Devojkata soglasuvaj}i se taa ve~er da bide so Lenman, toa go izveduva{e mo{ne elegantno, so ~uvstvo na vnimanie kon nego, nametnuva{e posreden stil na razgovor, kako da zboruva ne{to sosema drugo, a ne da iska`uva qubovni ~uvstva.

270

Nikola Kqusev

Lenman nema{e bogato iskustvo od vakvi sredbi, se bore{e so sebe i vo tie migovi vo pomo{ gi povikuva{e site doblesti na bezumieto, na samozaboravot, na mlade{kite “ludosti”, {to ja gradea negovata pretstava za qubovta.

Toj stil na razgovor pove}e mu odgovara{e, da se oslobodi od momentnata trema, da dobie samodoverba i inicijativa, malku da se opu{ti.

I koga taa toplo i milostivo go pogledna so srame`liva nasmevka koja polze{e po nejzinoto lice, Lenman ja pregrna i sednaa na edna plo~a na kejot na Malata Reka, kade minuva patot do gornata naselba.

Tivko pokrieni vo temninata, bez zborovi gi razmenuvaa svoite pogledi, i tokmu koga usnite im se pribli`uvaa baraj}i go prviot bakne` gi prekina eden grub glas odzadi, poto~no od koritoto na Malata Reka. Lenman, so ispla{en pogled, se zavrte i go prepozna, vo bledata mese~eva svetlina, likot na eden agent na UDBA. Toa be{e istiot onoj {to go izbrka vo sabotata ve~er od Oficerskiot dom za vreme na igrankata. Odnovo so ist, zapovedni~ki glas mu re~e: “Vedna{ da si odi{ doma.”

Devojkata ja izgubi nasmevkata, liceto $ poblede i glasot $ se izmeni od stresot. Dobi nov ton. Lenman vo toj mig ne mo`e{e da doznae, dali nejziniot glas be{e ispolnet so ne`nost ili strav, samo tivko so bolka prigu{eno slu{na “Ostani ovde”. Od rekata grubiot, zapoveden glas stana posilen: “Begaj pravo doma”.

Lenman

271

Voznemireno stana, ne mu dozvoli da se isprati so devojkata i so tr~awe se pribra doma. [to li ne pomisli Lenman po pat za sebe i za ovaa nevina, srame`liva devojka koja saka{e da mu podari ne`nost i topla pregratka.

Doma povtorno mu ka`a na svojot brat, {to mu se slu~uva{e vo poslednite nekolku dena. Toj go te{e{e, a pogledot mu ka`uva{e deka go deli nemirot i stravot so nego Ne mu ni pa|a{e na um, deka toj ve}e bil staven vo pajakova mre`a pred zatvorawe.

Toa famozno lice, so kadrava svetlo-kostenliva kosa, so mra~en pogled i nabr~kano ~elo, na vozrast od okolu ~etiriesetina godini, ne be{e od Tuzlin. Toj ~ovek, zaedno so \oko, eden srpski vospitanik i yver od ~ovek, i krivoglediot od Prilep, glaven islednik i tepa~, kako i Pero od Tuzlin so `olti, suvi vilici, nervozen i surov ~ovek, ispozatvorija mnogu lu|e vo gradot i okolinata i gi ispratija vo logori, vo maki i stradawa, bez doka`ani sudski dela.

Site udba{ki agenti bea neobrazovani lu|e, slepi orudija na Titoisti~ko-Rankovi~eviot teroristi~ki sistem. Tie bea ubistveni bojovnici i ~uvari na toj sistem.

Po mnogu godini, re~isi neodamna, Lenman go prepozna toj ~ovek {to go slede{e, vo likot na negoviot sin, denes visok aktivist, {to se vovlekuva s# duri do dr`avniot vrv. I vo sebe si re~e: “`ivotot e ispolnet so tragedii i ironija.”

Za ova raspoznavawe, mnogu mu pomogna negoviot prijatel Mitko, ~ij tatko isto taka be{e zatvoren vo Tarin i odveden vo Tuzlinskiot zatvor.

272

Nikola Kqusev

Vo toa te{ko i mra~no vreme, mnogu lu|e bea zatvorani i od Trakan, Trapok, Kosin, Belin i drugi suvopolski mesta.

Lenman

273

62 Vo prvite denovi na septemvri Lenman so svojot brat izleze da se pro{eta na korzo. Be{e oble~en vo tenka siva ko{ula i temno sivi letni pantaloni.

Vremeto be{e toplo, a denot zgasnuva{e vo vedroto nebo {to se ispolnuva{e so yvezden spektakl.

Spokojno {etaj}i po gradskoto korzo go opsipuva{e bleda svetlost od razret~enite slabi uli~ni svetilki. Vo dolniot del na korzoto, koga Lenman treba{e da se vrati nazad go povika eden poznajnik, po ime Ra{it so namera da go pra{a ne{to. A toj vsu{nost go predade na eden agent na UDBA. Go frlija v zatvor, a ni samiot ne znae{e zo{to.

Vo negovata glava vrie{e ko{mar. Gi bara{e pri~inite koi mo`ea da bidat tolku va`ni, {to go dovedoa vo ovoj mra~en, omrazen zatvor. Toj ni{to lo{o ne prezel protiv dr`avata, nitu organiziral nekoi da go ru{at sistemot, nitu pak se zanimaval so kriminal i drugi poro~ni dejstvija.

274

Nikola Kqusev

Istata ve~er go izvedoa pred trojca surovi islednici. Samo {to vleze vo prostoriite kaj niv, mu se pribli`i eden so rumeno, pove}e bakarno lice, gusta kadrava kosa i zmijski pogled, go pra{a za eden postar, poznat i po~ituvan gra|anin na Tuzlin, po ime Trajko, koj vo prvite godini po osloboduvaweto be{e pretsedatel na Tuzlinskata okolija. Go raspra{uva{e koga se sretnal i {to zboruval so nego.

Lenman se nasmevna na postavenoto pra{awe i opu{teno, spokojno mu re~e: “Nitu sum se sretnal, nitu pak sum razgovaral so toj ~ovek”.

Ovoj silno zamavna so rakata i go udri po slepoo~nicata i po levoto uvo. Lenman padna kako pokosen. Od uvoto mu {ikna krv i ostavi tragi na ko{ulata.

Lenman po izvesno vreme sobra sili i se ispravi.

Yverot povtorno go pra{a: “[to zboruva{e so Kiro?”

Lenman se iznenadi od pra{aweto.

“Pa, Kiro e organ na bezbednosta, {to mo`ev jas lo{o da zboruvam so nego”, re~e, i prodol`i: “Se sretnav, se pozdraviv so nego kako moj porane{en, postar sou~enik “.

Slede{e u{te posilen udar po glavata na Lenman.

Yverot ja napu{ti prostorijata. Lenman raskrvaren go vratija vo }elijata so raspuknat yid do klozetot.

Sedna na zemjata i razmisluva{e kako ovie yverovi na vakov na~in ja proveruvaat pravovernosta na svoite kadri i vo sebe si re~e:

Lenman

275

“Zarem e mo`no na vakov podol, silexiski na~in da gi proveruvaat svoite kadri?”

Povtorno go vratija ispraven, sega pred ostanatite dvajca udba{i. Eden nizok debel od Pelagonija so polu}elava glava, trkalezno lice kako tikva i sitni krivogledi o~i, {to yverski proniklivo gledaa i vnesuvaa strav, glasno mu izvika na ~uvarot da donese surov stap, za da udira po Lenman.

Vtoriot, ne{to pomlad, so sreden rast, temna ko`a na liceto, nalik na arap i dobro skroeni crni musta}i, be{e povozdr`an, a kako da krie{e ne{to dobro vo sebe. Bil nekade od Debarsko.

Krivoglediot 'r`e{e, go udira{e i samiot ne znae{e {to pra{awa da mu postavuva na Lenman.

Neuk ~ovek, a nose{e na ramoto dve beli yvezdi, koi go ozna~uvaa ~inot {to go ima{e.

Na postavuvanite pra{awa na Lenman samiot si dava{e odgovori i gi vnesuva{e vo zapisnikot.

So pcovki i grubosti bara{e od Lenman da priznae ne{to. Lenman nikako ne mo`e{e da nasluti na {to insistira krivoglediot. Nekolkupati isto{ten, izmrcvaren go nosea i vra}aa od }elijata na soslu{uvawe. Otkako krivoglediot se izmori i za kratko izleze nadvor, mustaklijata fati so pcosti da vika po Lenman. Silno zamavnuvaj}i, Lenman po~uvstvuva slab udar. Toa mu nagovestuva{e ne{to. Mustaklijata so povi{en naluten glas mu podvikna: “Kade sakavte da begate, majkata tvoja”?

Vra}aj}i se vo polno} vo }elijata, Lenman razmisluva{e na postavenoto pra{awe: “Kade sakavte da begate?” i v mig mu se vrati mislata na kratkiot slu~aen razgovor so svojot {kolski drugar Bla{ko, koga {etaj}i po ulicite na Tuzlin, po negovoto

276

Nikola Kqusev

vra}awe od Belgradskiot univerzitet i po dva-tri mese~no apstinirawe od izleguvawa niz gradot, go zapra{a Bla{ko “{to ima novo, {to se slu~uva vo Tuzlin”?

Vedna{ po taa sredba Bla{ko be{e zatvoren.

Pri dolgata psihi~ka i fizi~ka presija i ma~ewe, Bla{ko go spomnal imeto na Lenman. Toa bilo dovolno da se povede postapka i za zatvorawe na Lenman.

Mustaklijata dali svesno ili ne, potsetuvaj}i go Lenman na toj del od razgovorot so Bla{ko, mu pomogna da se priseti na `estokoto insistirawe na krivoglediot, {to prakti~no baral da ~ue od Lenman.

Lenman vo izguben son razmisluva{e, koga ve}e ovie yverovi znaat za toj razgovor, podobro e da go potvrdi pred krivoglediot, odo{to da odreknuva i mol~i.

Utredenta izma~uvaj}i go, krivoglediot mu go postavi istoto pra{awe. Lenman potvrdi deka toa bilo nevrzan razgovor so Bla{ko, bez nikakva seriozna namera.

Krivoglediot zadovolen, go prekina izma~uvaweto i vedna{ mu podmetna da potpi{e odnapred ot~ukan zapisnik.

Lenman pobara da mu se pro~ita zapisnikot.

Krivoglediot se nafrli vrz Lenman i go fati za gu{a, zna~i ti ne veruva{ vo mene, mu re~e.

Lenman nema{e mo`nost da razmisluva i da reagira. Go potpi{a zapisnikot, bez da znae {to pi{uva vo nego. So toa si ja potpi{a i presudata, bez sudski proces, da go nosat vo zlokobniot ostrov na smrtta “Goli Otok”.

Lenman

277

63 Po mesec i polovina Lenman be{e izvaden od Tuzlinskiot zatvor i sproveden, vrzan so ja`e na racete, zaedno so u{te eden postar, iznemo{ten, nepoznat ~ovek. Go slu{na negovoto ime Arso, koj nezabele`livo, kimna so glavata i tivko {epotej}i izusti ‡ za Makedonija. ^ovekot ne be{e od Tuzlin.

Negovite o~i {iroko otvoreni go goltaa prostorot na nata`enata Tatkovina. Lenman ne mo`e{e da otkrie kade patuvaa negovite misli. Toj so o~ite kako da mu ka`uva{e: Ima li mo`nost da izbegaat?

Tie go udrija so kundakot odzadi, za{to toj po~esto gleda{e vo Lenman. Na negovoto suvo, po`olteno lice se pojavija gr~evi.

Vo tie migovi Lenman se priseti na edna ve~er vo zatvorot, koga minuva{e niz ma~ili{en ko{mar, da

278

Nikola Kqusev

ka`e zo{to razgovaral so svojot sou~enik, ako dojde do zatvorawe, da izbegaat vo edna sosedna zemja.

Sugestivniot pogled od o~ite na Arso kako da mu zboruva{e povtorno za toa. Toj pogled {to bara{e nevozmo`no, vnese nemir vo du{ata na Lenman. Toj znae{e deka tie silno se stegnati vo kanxi i poneseni na pat vo neizvesnost.

Minuvaj}i niz ulicite na Tuzlin, go zaplisna popladnevnoto oktomvrisko sonce. Mu ja zede silata od nozete i odvaj se dvi`e{e, teteravej}i se zaedno so u{te poiznemo{teniot Arso ~ii noze se zapletkuvaa. Tie ~ekorea bavno, po sokakot me|u naredenite zanaet~iski du}ani so otvoreni kepenci, slu{aj}i go {umot na kova~kite i kazanxiskite ~ekani. Lenman gi na~uli u{ite i kako da go slu{na ~ekanot vo racete na svojot tatko kako udira |on na ~evlite, a sprovodnite policajci gi prisiluvaa da brzaat.

Od portite, od prozorcite yirkaa `eni, tr~aa od ~ar{ijata zanaet~ii i so za~uduva~ki pogledi se pra{uvaa kade go vodat ~ovekot koj be{e nivna gradska mladinska gordost, eden od dov~era{nite najmladi antifa{isti~ki borci. [umot od ~ar{ijata zamolkna vo gluva ti{ina.

Okolu niv stivnaa glasovite, prestana ~ukaweto na kazanxiskite i kova~ki ~ekani, prestana udiraweto na ~evlarskite ~ekani. Vo mrtviot molk od sekoja strana yirkaa lu|e i gi naslu{uvaa bavnite udari od ~ekorite na Lenman i Arso po kaldrmisanite sokaci na Tuzlin.

Pred edna porta na nisko stol~e sede{e tetka Marija, majkata na eden {kolski drugar na Lenman.

Taa zagri`eno gi potkrena ve|ite, go pokri liceto

Lenman

279

so racete i ispla{ena istr~a da $ ka`e na majka mu na Lenman.

Na patot kon `elezni~kata stanica Lenman po~uvstvuva deka nekoj se dvi`i nedaleku zad nego.

Ne smee{e da ja zavrti glavata od policiskiot sprovod. Pred da se ka~i na vozot od daleku go gledaa dve o~i nate`nati vo mislite. Toj se zavrte i so voznemiruva~ki somne` negoviot pogled se upati kon niv. Iznemo{tenoto lice go miluvaa poslednite son~evi zraci, na bledite i suvi obrazi se krie{e toplina i treperea od taga vo tie gluvi migovi.

Se dobli`ija do nego nasolzenite o~i, koi niz vdlabnatite br~ki gi vla`nea mekite usni, niz ~ij trepet gore{e {epoten glas i vo toj ~as na vozbudliv zanes, Lenman go slu{na maj~iniot glas.

Vo toj bla`en mig na vozvi{ena i ta`na sredba, tolku veli~enstvena i tainstvena, prote~e pozdrav so blaga, ta`na nasmevka, a vo nivnite pogledi izvira{e sovr{eno razbirawe za bolkata i maj~inata gri`a {to go sledi na toj nepoznat pat.

Vozot poleka ja napu{ti stanicata na Tuzlin i go ponese Lenman na patot kon golgotata.

Vo toj trogatelen razdelben mig, go slu{a{e lelekot od maj~iniot pla~en vik.

Lenman se najde vo centralniot zatvor na Skopskoto kale, vo edna poluvla`na i mra~na }elija so debeli yidovi. Vnatre, vo edno }o{e be{e stutkan, siot sobran pod paltoto, suv, po`olten, svenat ~ovek po ime Kiro od Struga. Se gu{e{e od ka{lawe, a te{kiot bronhitis mu gi rasporuva{e gradite. Od potemnetite o~ni dlapki, yirkaa dve sitni crni o~i od koi izvira{e topliot, misloven pogled na toj beznade`en kletnik.

280

Nikola Kqusev

Mornici go potresoa Lenman od pomislata }elijata da ne e polna so zarazni bakterii.

Negovata misla patuva{e po debelite yidovi na }elijata i pogledot mu go kradea ledenite kapki {to polzea po niv.

Eden den Lenman slu{a yvonewe na klu~evi na `eleznata vrata na }elijata, koja te{ko, so krckawe se otvora{e. Na vratata tromavo se pojavi klu~arot, so razbu{avena kosa na edna splesnata glava, kako tikva jaj~arka, od koja izvira{e zmiski pogled niz dolgite spu{teni ve|i.

Zad klu~arot se pojavi eden visok ~ovek, malku podvitkan, so klunest nos i {iroko otvoreni divi pepelno-bezbojni o~i. Li~e{e na onie orli mr{ojadci {to demnat od visokite suri steni. Go povika Lenman so zaripnat glas i go povede vo edna poluprazna soba.

Lenman vleze vo prostorijata vo koja ima{e prazna masa i dve-tri drveni stolici. Zastana, a prestra{eniot pogled mu polze{e po podot, po yidovite i vo agolot zdogleda eden ~ovek svrten so grb. Toj poleka se zavrte i pojde kon Lenman.

Vo toj mig, Lenman iznenaden saka{e glasno da vikne Dra... Toj, studeno go pogledna, so namr{teno lice, kako da saka{e da mu ka`e na Lenman da mol~i. Lenman se stapisa i zamolkna. ^ovekot toplo gi podigna ve|ite, gi zgr~i ramewata i so pogledot mu {epote{e: “Lenmane, ne mo`am da ti pomognam”.

Toa be{e Dragan, slu`benik vo dr`avnata bezbednost i ma` na edna sou~eni~ka na Lenman i negov dobar prijatel. So tivok glas mu progovori: “Koga razbrav deka si tuka, se prijaviv da go podgotvam tvojot identifikacionen karton i da

Lenman

281

napravam nekolku fotografii, so edinstvena cel samo da te vidam.”

Dragan ne se vpu{ti vo nikakov razgovor so Lenman, znae{e {to mo`e da go ~eka. Izleguvaj}i upati ta`en pogled kon nego i zamina.

Potoa, go povedoa Lenman vo drug kabinet vo koj se nao|a{e eden namurten naduenko, siot nagizden i namirisan, so dve ispileni, raskrvaveni o~i i obrazi nabreknati vo crvenilo. Ovoj nakonten “fraer”, mnogu dobro go poznava{e Lenman, a sega se prave{e kako da ima tu|inec, neprijatel pred sebe. Toj be{e eden od onie bukaxii u{te vo partizanskite redovi, koj gaze{e s# pred sebe samo da dojde do nekoja pogolema funkcija. Be{e zamenik politi~ki komesar na ~eta. Sega poru~nik vo dr`avnata bezbednost. Toj bara{e od Lenman da izbere svoj psevdonim. Lenman so ostar prezriv pogled go prese~e i so rezignacija, ni{aj}i ja poleka svojata glava, mol~e{e.

Go vratija vo }elijata. Kiro go do~eka so milostliv, bolen pogled i so revnost mu re~e: “Lenmane, ti si mlad, veruvam deka brzo }e te pu{tat na sloboda. Jas dolgo }e gnijam tuka”.

Lenman go pogledna so navla`neti o~i i go izgubi svojot nata`en pogled vo suvoto, voso~no lice na Kiro. [totuku se zapoznaa i sprijatelija, po dvaesetina dena dojdoa dvajca vooru`eni lica i go povedoa Lenman.

So nasolzeni pogledi se razdelija i Kiro tivko mu {epna, ako nekoga{ stigne{ do na{eto Golemo ezero, pozdravi gi moite.

282

Nikola Kqusev

64 Popusti bea blagopo`elbite na Kiro. Lenman go frlija vo podzemnite prostorii na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti. Cela no} sobata se polne{e so iznemo{teni zatvorenici. Se nasobraa ~etiriesetina svenati lica od razna vozrast.

Lenman be{e me|u najmladite.

Tivko, od ne~ija usta se slu{na melodija od operata “Knez Igor”: “O dajte, dajte mi sloboda”.

Od drugiot agol isto taka tivko se slu{na arijata na pretsmrtnata pesna na Kavaradosi koga od zatvorskata }elija $ pee na Toska: “Ah, kade ste ~asovi na na{ite slatki sni{ta.

Ah, sega Toska, mene `ivotot mi e mil”.

Vo edno }o{e stutkani Cvajot i Beginot, dvajca Vele{ki prvoborci {epotea. Cvajot mu re~e na Begin: “Slu{a{ kolku ubavo pee Lenman”, a Begin mu odgovori: “Mi se napolnija o~ite so solzi”.

Lenman

283

Tie bea vozrasni. Zvucite na pesnata bolno odeknuvaa vo nivnite du{i. Slu{aj}i, mislite gi prenesuvaa kaj semejstvata, `enite, decata.

Taa ve~er, vo polno}nite ~asovi, vrzani so ortomi po dvajca, gi ka~ija vo tovaren vagon na pat kon Belgrad. Vo mugrite, na brzina se najdoa vo centralniot zatvor vo Belgrad, vo ozloglasenata “Glavwa~a”.

Odnovo po~naa torturi. Edna ve~er se isturi besot protiv Angele, od Skopje, rabotnik, sindikalen rakovoditel. ^ovek so blagoroden, mil lik koj go krasea dve topli crni o~i i diskretna ta`na nasmevka. Toj be{e siten, so sreden rast, re~isi stopen od ma~ewe vo zatvorot, povle~en vo sebe i siot potonat vo molk.

Upravnikot na zatvorot, surov, koskest Crnogorec, major na UDBA po~na cini~no da go navreduva Angele, za{to go pra{a dali znae {to praznik e taa ve~er. A taa ve~er be{e sedmi noemvri (denot na Oktomvriskata revolucija) i kojznae, odnenade` Angele go ponesoa rabotni~kite ideali i toj gromko izvika: “Da `ivee Oktomvriskata revolucija”.

Vo toj mig site udba{i na ~elo so Upravnikot se nafrlija so tupanici vrz Angele. Toj se strupoli na podot, go gazea i tepaa. Potoa, agresivnosta na upravnikot splasna, gledaj}i kako Angele krvavi pod negovite noze i se trgna nastrana, kako zdiven yver {to go skrotil svojot bes. Im naredi na ostanatite da go frlat raskrvareniot Angele vo podzemen karcer.

Pomladiot brat na Angele, so o~i polni solzi, stapisan gleda{e vo raskrvarenoto telo na svojot brat, nemo}en da mu pomogne. Go te{e{e samo so nata`en, bolen pogled.

284

Nikola Kqusev

65 Po edna nedela nedaleku od `elezni~kata stanica Top~ider, dolga kompozicija od dvaesetina tovarni vagoni polni so polumrtvo ~ove~ko meso trgna vo nepoznat pravec.

Zli xelati so vpereni avtomati, razjareni od bes, zjapaa od sekoj agol, budno sledea od zad re{etkite i vo bolniot yid na nivnata rana gledaa.

Denot minuva{e vo neizvesnost i strav. Mrakot navleguva{e vo vagonite. Tie stutkani eden do drug, vo trepet ja ~ekaa svojata sudbina.

Vo dolgoto patuvawe, se gu{ea vo zasmrdenite vagoni vo koi pred niv bile transportirani goveda.

Na sredinata na vagonot izgnasena zjapa{e edna dupka od 20 na 20 sm. za vr{ewe nu`da.

Lenman

285

Na polno} se slu{na silno ~kripewe na ~eli~nite {ini. Vozot zastana. Site bea vo is~ekuvawe i trepet.

Se ~ine{e deka taa ve~er mrakot gi pokri iznemo{tenite tela na zatvorenicite koi kako `ivotni bea isfrlani od vagonite na dolgata kompozicija, na `elezni~kata stanica vo pristani{teto Bakar, na Hrvatskoto primorje.

Nivnite svenati lica i izobli~eni tela, vo polno}nite ~asovi so ognena strela gi presekoa novi krvni~ki o~i i pijani usti koi yverski se nafrlija vrz niv.

Kolonata robovi, vo gusti redovi, se dvi`e{e vo mete`, kako izbezumeni seni{ta. Goneti kako pci, vrzani eden za drug, tr~aa kon nejasniot vlez na brodot “Punat”. (Toa be{e tovaren brod so koj se transportiraa zatvorenicite do Goli Otok.

Od vagonite do brodot, bezmilosno bea tepani od xelatski race, koi `estoko gi udiraa po glavite, po mislite. Neviden strav gi potresuva{e.

Izbezumeni, zamaeni, ne znaeja {to se slu~uva so niv. Bea frlani vo lokvi krv i redeni kako sardini na mokrite {tici na brodskoto dno.

Nad Bakar pla~e{e bakarna mese~ina, od suroviot, grozen u`as na ~ove~kata beda.

Stradno ofkaa kako ulov ribi stegnati vo morska mre`a i ote`nati vo izmet.

O Bo`e, toa li bea onie mlade{ki cvetovi koi juri{ea kon smrtta vo partizanskite e{aloni protiv fa{izmot, za da ja vidat slobodna Tatkovinata!

Denes bezmilosno gazeni, poni`eni i smrtno raneti!

286

Nikola Kqusev

Vo molk i gluva ti{ina, odnenade` slu{naa silno motorno brm~ewe so jak tatne`. Gi fati panika i nemir i ~udni misli im minuvaa niz glavite.

Tivko slu{naa eden ispla{en glas: “]e n# potopat vo moreto, da im bideme hrana na morskite pci”.

Crniot mrak so ogneni nokti im gi stega{e srcata. Sekoj ne{to is~ekuva{e i samiot vo svoite misli umira{e. [umot na motorot so ednoli~en takt i ton gi ponese nivnite maki vo dlabok son.

Vo te{kite soni{ta, Lenman sonuva{e kako vo ustata mu te~e izvor i toj golta studena planinska voda da ja izgasne `edta. A vo sonot mu do{la i devojka mila. Me~ta popusta! Se razbudi i ja li`e svojata krv gusta.

Sonot gi nose{e negovite misli vo utre{niot den. [to nosi denot utre? [to }e se slu~i? Dali ista sudbina go ~eka? So tie crni misli denot se probudi, zgasna motorot i sonot se izgubi.

Vo vla`noto, gluvo brodsko dno nastana op{t molk. Vo naborite na ti{inata, raste{e neizvesnosta i gor~inata. Se pra{uvaa kade li vplovi brodot vo sinite mugri? Krvo`ednite jastrebi koi letaa nad nego, kako da im pletea ~udni igri.

Vo morskite karpi udiraa branovite i se slu{aa krikovi na galebite. I silno eho od izme{ani vikotnici. So trepet vo srcata se pra{uvaa, od kade tolku glasni pcosti i povici.

Lenman

287

66 Izleguvaj}i od “Punat” skr`avoto noemvrisko sonce gi plisna na nepoznatiot skalest morski breg.

Se pridr`uvaa eden so drug i se ~udea, za{emeteni vo neizvesnosta {to gi o~ekuva. Site zamisleni, so ta`ni pogledi i zbuneti lica. So prazen izraz, prestra{eni, v~udovideni, svenati.

Minuvaa so navednati glavi i `alni vozdi{ki.

Se slu{aa nejasni vikotnici.

Eden silen, surov zapovedni~ki glas nareduva{e: “Soblekuvajte ja oblekata”.

Potreseni, nabrzina se soblekoa, ja ostavija oblekata na kup i vo grupi, kako od majka rodeni, bea frleni vo studenata morska voda. Taka, po tamo{nite pravila, bila organizirana dezinfekcijata.

Iznemo{teni, se tresea i se e`ea nivnite skeleti. Gi potstri`ija kako ovci, a pogledite im se mre`ea. Im turnaa vo racete robija{ka obleka i

288

Nikola Kqusev

po~naa da gi brkaat niz kamenite spili kako stado. Izbezumeni tr~aa goli, bosi, vo ostrite kamewa, a od razbesneta tolpa slu{aa povici i pcosti: “ Ajde bando, vo topol tunel”.

Vo tunelot se do~ekuvaa novite robija{i i koj kolku stigne udira{e po niv. Od dvete strani na tunelot naredeni logora{i, pome|u niv preoble~eni udba{i i kriminalci. Tie prepredeni xelati gi kontroliraa starite logora{i koj kako udira i kako se odnesuva kon novodojdenite.

Gi turkaa eden po eden vo topliot tunel. Molwi i gromovi im minuvaa niz glavite, udiraa so noze i race, gazea, urlikaa vo bes i eden od drug se ~uvaa.

Stari - novi stradalnici “udiraa, se doka`uvaa, stavot go revidiraa”.

Toa e eden od najgnasnite metodi koristen vo koncentracionite logori vo ~ove~kata istorija.

Postarite, iznemo{teni zatvorenici, za{emeteni od udarite pa|aa na zemja, drugi nad niv tr~aa, a vrz niv bezmilosno fr~ea krvni~ki udari. Tie {to od bolka smrtno pa|aa, gi frlaa na orlite da gi kolvaat vo karpestiot dol.

Od tunelot frlaa pokoseni tela, kako od luwa iskornati, noseni, raskinati od besna glutnica volci. Stra{en, neviden u`as na ofkawe, vikotnici.

Lenman siot raskrvaren, vo zanes vide eden frlen kletnik gol, so poznat, mil lik, usmrten od nekoj krvnik zol. Na v`arenite spili glavata mu visnala, a negovoto srce bolka go pritisnala.

Vo toj mig, nekoj se nafrli vrz Lenman, go fati za vratot i mu ja pritisna glavata do ostrite kamewa, a toj go po~uvstvuva nivniot solen vkus vo svojata usta.

Lenman

289

^uvstvuva{e kako ostricite na kamewata stanuvaat vla`ni od krvta {to blika{e niz negovoto izre{eteno lice.

Lenman se obide da se odlepi od kamewata. Ja podigna glavata kon sonceto. Kapki krv mu polzea po liceto i gi crvenea belite mermerni kamewa.

Vedna{ potoa, drug se nafrli vrz nego, zamavnuvaj}i so silni tupanici, od koi Lenman ne ~uvstvuva{e bolka. I vo agonija slu{na pridu{en glas: “Izdr`i Lenmane, jas sum, tvojot kolega Borivoje” i go povle~e nekolku metri podaleku od u`asniot krvav ko{mar. Za nego toa be{e otkrovenie, apokalipsa na dopirot so zloto i qubovta i dobrinata so stradalnicite i poni`enite.

Bledite iznemo{teni tela, se kapea vo sopstvenata `e{ka krv.

Lenman se obide da stane, padna vrz kamewata, nema{e sila. Le`e{e vrz v`arenite kamewa i vo agonija, kako vo son vide kako mu se pribli`il orel mr{ojad, toj se potrese i silno vikna: “O, majko mila”.

Negovoto bolno srce be{e ispolneto so taga i padna ni~kum na kolena krevaj}i gi ra{irenite race kon neboto, so molitven povik kon Sevi{niot: “Bo`e mili, ka`i vo koj pekol sme nie, kade vo svetot pogrozno srce bie?”

Rasplisnatata krv po belite kamewa, poka`uva{e pateka i slu{na kako nekoj mu re~e: “Lenmane stegni srce, pred vratata na pekolot si”. Lenman odvaj ja ispru`i rakata i te{ko izgovori: “Satano, vovedi me ti”.

290

Nikola Kqusev

Go pridr`a i go vovede negoviot mil drugar.

So solzi mu ja bri{e{e krvta od liceto i so pogledi i mimiki mu gi ka`uva{e makite i grozotiite, bez da izusti nitu eden zbor.

Lenman se sozema, i niz nasolzenite o~i vide eden po`olten, mumificiran lik vo robija{ka obleka, kako nad nego da nadvisnalo seni{te, so temni o~ni dlapki, polni so naslagi od gureli i pocrneti skr{eni zabi vo otvorenata usta. Vo toj mig, vtren~eno se zagleda vo nego i siot potresen go prepozna svojot najblizok {kolski drugar, Mi{ko.

Lenman gi zatvori vla`nite o~i, ispla{en od unaka`aniot lik na svojot drugar. Se pra{uva{e zo{to ne mu zboruva.

Mi{ko, potonat vo molk, upati trogatelen pogled kon Lenman i go stavi prstot na ustata.

Lenman, s# u{te ne znae{e kade e, kade vleguva i {to go o~ekuva. Vo toj mig se razlea tivko eho od eden glas: Ante Portas, Ante Portas!

Ne mo`e{e ni da pretpostavi deka postojat u{te pote{ki i pou`asni ma~ili{ta od zatvorskite }elii i tivko progovori: “Treba li da se pra{am kade odam, kade me vodat, koga me turkaat od pekol do pekol”.

Nemu, a i na drugite vo zatvorite, im ka`uvaa deka }e bidat isprateni na rabotna akcija.

Taka veruvaa i postarite koi pominale niz zatvorite vo porane{nite re`imi. Tie im velea na svoite pomladi drugari, deka tamu }e mo`at da ~itaat, slobodno da diskutiraat, pa duri, da si podgotvuvaat ispiti. Razmisluvaa kako minuvale po zatvorite na stara Jugoslavija. I za niv be{e

Lenman

291

iznenaduvawe ovoj u`as od ma~ili{te, organiziran od titoisti~ko-rankovi~evskite xelati.

Od morskiot breg do vratata na pekolot gi dele{e samo kratok sviok isprskan so krv. Za niv toa be{e kilometarski neprooden pat. U{te pogore, srede mermernite karpi, se ni`ea pe{teri i duvla vo temninata. Vo tie duvla, gi redea eden do drug kako sardini, na goli {tici.

Vo ranite mugri, silniot veter so bura, gi pokriva{e robija{ite so sitna do`dovna zavesa i see{e strav i nedoverba, a tie vo pekolno tempo ja po~nuvaa izma~uva~kata fizi~ka rabota, nosewe na grb ili na tezgere te{ki kamewa ili vadewe pesok od moreto.

Vo ve~ernite ~asovi, vo sekoe duvlo, eden po eden bea povikuvani na ispituvawe i po~nuvaa politi~kite rituali za psiholo{ko izma~uvawe, okolu takanare~enoto “revidirawe na stavovite”, “pokajuvawe” po {to slede{e kanonada od udari i fizi~ko ma~ewe, za potoa da se izdr`uva nedeleniot ili mese~en bojkot, kako najostra forma na kaznuvawe.

Edna ve~er dojde redot na Lenman. Sobniot stare{ina (nekoj udba{ od Bosna) bara{e da gi iznese pri~inite za negovoto zatvorawe.

Lenman ne{to tivko promrmori. Nema{e {to da ka`e. Ne se ~uvstvuva{e vinoven.

Po~naa udirawa, vikotnici: bando, predavnik.

Izusti, so tivok glas, deka so nekoj svoj sou~enik pomisluvale da zaminat vo edna sosedna zemja.

Vo toj mig, deliriumot se v`e{ti. Mete` od udari. Vikotnicite prodol`uvaa.

Odnenade` stravot go sovlada.

292

Nikola Kqusev

Zamolkna.

Po~uvstvuva praznina vo mislite.

Se predade na urlikaweto: “bando”, “bando”!

Se sozema.

Poleka go oslobodi svoeto srce.

Pove}e ne se pla{e{e od ona {to mo`e{e da mu se slu~i. Vo dlabo~inata na svojata du{a po~uvstvuva kako ne{to po~nuva da se buntuva, kako da ima{e zaboraveno ne{to va`no da ka`e. Nabrzina izusti: “Pa, jas sum borec, u{te kako maloletnik se borev protiv fa{isti~kite okupatorski sili”.

Drugite kako tokmu toa da sakaa da go ~ujat, pa po~naa da vikaat: “bando, borec, a predavnik”, “na bojkot” i pote~e kanonada od krvavi udari vrz negovoto slabo, iznemo{teno telo.

Go frlija vo agolot, na bojkot, stavaj}i mu ja cela no} glavata vo kiblata za izmet.

Utredenta, koga sonceto se iska~uva{e na zenitot, po~na raspnuvaweto na Lenman na stolbot na sramot.

“Na bojkot i pred site javno plukawe!” “Dolu predavniku, bando!”, slu{a{e vo agonija.

Go vrzaa na stolbot na sramot. Se redea eden po eden da go plukaat.

Toj gi zatvori o~ite so gustite klepki, niz liceto mu se ligavea sluzni balgami, a sonceto pe~e{e kako v`arena tepsija i su{e{e ostra kora koja mu go se~e{e liceto. Izma~en i vo agonija, glavata mu visna na stolbot na sramot, kako raspnatoto telo na Isusa Hrista.

Komandirot, tajno rasporeden, prepreden kodo{ od bosanska UDBA, poka`a so prst i grubo izvika:

Lenman

293

“Udrete na novata banda {to ne saka da pluka.”

Odnovo se povtori grozniot ritual. Se redea eden po eden na stolbot sramen. Plukaa vrz niv.

Stra{na gletka. Da se gazi ~esta i gordosta na lu|eto! Da se uni{tuva ~ove~koto dostoinstvo.

Ve~erta, mrakot ja pokri gnasata na nivnite lica, a vo mugrite Regul, bogot na ~esta, im gi ispra so rosata.

Pred da potonat vo son, se slu{a{e haos od ka{lawe. Bronhitisot gi kine{e nivnite slabi gradi.

Po~naa da im stradaat belite drobovi.

Lenman potonat vo misli, vo sebe si re~e: “Dali }e se skrotat ovie divi yverovi, {to gi iznaka`uvaat na{ite tela? Dali od nivnite du{i }e se istisne omrazata {to se vgnezdila vo niv?”

Lu|eto, kako i `ivotnite vo migovi na opasnosti, stanuvaat tivki, pritaeni i zamolknati.

Site se nae`eni pred opasnostite koi gi demnat.

Vo tie te{ki migovi, od stravot {to gi goni, sekoj umira vo sopstvenite maki, samo ofkaweto bez kontrola izleguva od niv. I taka, od den vo den, pritisnati vo mra~nite duvla, im minuva{e vo maki nivniot klet `ivot.

Lenman be{e potonat vo razmisluvawe za te{kata sudbina {to gi sna{la na ovoj prokolnat kamen ostrov ispolnet so koprivi, gu{teri, zmii i krvavi xelatski race {to ubivaa nevini lu|e. I vo sebe si re~e: “Na{ite du{i se opsednati so stravot od smrtta.

Sekoj ~uvstvuva strav pred nepoznatoto, neotkrienoto, pred ona {to go ~eka. @iveeme zaedno so nea, gledaj}i ja spokojno. Za{to edinstveno {to znaeme e deka, bez islu~ok, eden den }e n# stigne, }e

294

Nikola Kqusev

dojde i do nas da n# zeme. Site pati{ta vodat do nea. Site na{i `ivotni aktivnosti i dejstvija, s# {to rabotime e samo podgotovka i pribli`uvawe do smrtta.”

Sekoja ve~er mu se prika`uva{e ~inot na umiraweto i pred razdelbata, pred nestanuvaweto i umiraweto vo sostojba na halucinacija siot `ivot mu preletuva{e pred o~ite i kako na filmsko platno mu se prika`uva{e minatoto i negovite skrieni delovi, site tegobni slu~ki i prizori koi gi napravil, a da ne bil svesen deka gi ~inel.

Vo tie migovi vo sebe si vele{e: “Sekoga{ {tom }e ~ujam nekoj krik od nadvor, toa za mene pretstavuva povik na pretsmrten glas i toga{ me ubiva pomislata {to }e se slu~i koga mene }e mi dojde sudniot ~as?”

Lenman po~na da veruva vo toj suden ~as i vo ve~niot `ivot podaleku od ovoj zlostorni~ki svet.

No, po~na da veruva i vo stravot od umiraweto, vo stravot od pekolnoto demonsko ma~ewe vo neproyirnata temnina.

Postojano se pra{uva{e: “Koj me turna vo ova tragi~no mesto, vo ovaa golgota na mojot duh, na mojot opstoj?”

“Na koja po~va se nao|am, koga pred mene i zad mene zjapa samo dupka potonata vo krv i smrt? I koga-toga{, ja ~ekam sopstvenata neizbe`na smrt?”

Iako smrtta za nego be{e samo eden mig bez bolka i ni{to pove}e, toj be{e iznenaden od sopstveniot spokoj. Ja gleda{e smrtta so otvoreni o~i i ne postoe{e ni najmalo somnenie, eden den taa da dojde da go zeme.

Lenman

295

Vele{e, deka “~ovek mo`e da umre samo edna{ i toa da bide vo eden mig. No, otkako sme tuka, na ovoj ostrov na smrtta, jas umiram stotina pati”.

Pa sepak, dali nekoga{ toj pomisli, deka e glupavo da se umre tolku mlad, bez da po~uvstvuva golema qubov, bez da ostavi pokolenie i svoi dela?

Toj s# u{te ne znae{e, vo vistinska smisla, {to e toa qubov so `ena vo intimni odnosi. ^uvstvoto na qubov za nego be{e, s# u{te, vo platonskoto razbirawe, vo idealiziraweto, a ne vo fizi~kiot dopir. Od druga strana, veruvaj}i vo dijalektikata na `ivotot, znae{e deka neizbe`nata ~ove~ka smrt e najgolemiot predizvik vo nastojuvaweto na ~ovekot da ostavi svoe pokolenie i svoi dela.

Zatoa, vo migovi koga go demne{e smrtta i `elbata za `ivot {to izvira{e prirodno od nagonot za opstoj, spontano mu se nametnuva{e vo svesta deka vo vakvi uslovi, sekoj ~ovek retko ima sposobnost i mo} da donesuva odluki za sebe.

Od tie pri~ini, Lenman za sebe vele{e: “Vo tie te{ki migovi, odlu~iv da gi zadr`am za sebe moite maki i stradawa, moite golemi isku{enija i bolni ofkawa i da gi ostavam da umrat vo moeto srce”.

Zastana mirno i se svrte kon neboto so molba da pra{a: “Zo{to Bog me ostavi napolno sam srede moite stradawa?”

No, vo toj mig, ne{to silno odnatre, od du{ata, go potrese. Siot prestra{en, se priseti na svoeto blisko minato.

Toj zaboravi na mladite, detski godini, koga novata ideologija go vospituva{e na ateizam i mu

296

Nikola Kqusev

zabranuva{e da odi v crkva, a go pu{taa so negovite drugar~iwa na petnaesetgodi{na vozrast da kradat darovi i pari od manastirite po selata okolu Tuzlin i od domovite na svoite roditeli, za da im nosat na partizanite.

Siot potresen razmisluva{e: “Dali ovie stradawa i maki, ova poni`uvawe niz koe minuvam e moe Bo`je isku{enie, za site ludosti i grevovi vo koi nekoi me turkaa vo mladite denovi, ili pak Bog gi kaznuva mladite srca za da se otreznat, za da ne trgnat po patot na onie koi gi frlija vo ovoj pekol?

Toj po~na da se pokajuva i da veruva, deka nekoga{noto negovo dejstvuvawe ne se sovpa|alo so Bo`jite barawa, tuku bilo sprotivno na negovite molitvi za spasenie na poni`enite i stradalnicite. ^uvstvuva{e deka toa go izma~uva i klekna ni~kum so molitven glas: “O, Bo`e, smiluvaj se na poni`enite ma~enici.

Ti skrotitelu na na{ite bolki, prosti ni gi na{ite lo{i dejanija.

Vrati go mirot i spokojot na na{ite stradalni du{i vo sonot”.

I tokmu vo tie migovi, Lenman slu{na od sekoe duvlo o~ajni~ko ~ove~ko ofkawe, pcosti, vikotnici, stradno lelekawe. Vo sebe si re~e: “Ovoj svet se gu{i vo pla~ i vo solzi i `iveeme so zloto {to krvta ni ja molzi. Site iznaka`ani, izgnaseni so ispla{en div pogled, ~maeme bez nade`. Vo nas nema `iv ogan. Nema nasmevka nitu radosen vik.”

Lenman

297

67 Po izvesno vreme, Lenman sobra sili, go povrati svojot smel duh, i kako prizrak vo son, trgna niz pekolot, niz toj grozen, vrel potok, da vidi niz kolku endeci i ridovi minuval do ovie duvla so krvavi yidovi.

Siot potresen, vo strmninata niz tesnite svijoci, pod usvitenite spili, gi gleda{e presnite grobovi i go slu{a{e samo piskaviot glas na ta`nite {turci i gnevot na yvezdite vo vla`niot vozduh.

Od drugata strana, zad sivite karpi, so pla~ gleda{e kako vo grozni maki gnijat prokolnati `eni i go ma~ea misli, dali se toa na{ite majki i sestri ~ii meki tela bea raskinuvani od xelatite.

Minuvaj}i niz predvorjeto na pekolot, Lenman vide prodol`en {irok plo{tad, kade {to robija{ite izveduvaa cirkuski igri vo re`ija na udba{-

298

Nikola Kqusev

kite islednici. Nekoj tamu ka~en na scenata so luda misla za podbiv zel da ja igra roljata na Juda.

Potamu niz kamenite spili, Lenman slu{a{e kako melanholi~no odeknuva horsko peewe. E~ea molitvi za vernost kon Tito, sekoj se kolne{e vo negovata sveta idejna sloga.

Kolneweto na vernost na svetiot kult im stana himna na kletite robovi, a i najmalo somnevawe vo toa kolnewe be{e kaznuvano so bojkot.

Ah, kakva stra{na gadost, plod na lagi, maki, strav od skot, rob i |avol, so sila da stane{ angel!

Sramniot teror na semo`niot voda~, {to mnogu srca ostavi vo trevo`na bolka, go tera izmamnikot bez verba i bludnost, bez ~uvstvo i merka, da see zlo i smrt.

Lenman siot prestra{en se pra{uva{e: “Od kade tolku gnev vo voda~ot semo`en? [to zari vo nevinite srca |avolski rog, ta gi frli da stradaat sred ad i plamen na ovoj pust ostrov vo spili, krv i kamen.”

Negovoto stradno srce lipa{e vo trepet.

Tivko se prikrade niz senkite, molkum, jadno i niz mrtvata bezdna v mig kako seni{te letna i vo pekolnoto duvlo tivko sleta.

Vo eden zdiv go vide pekolniot krug i senkite na smrtta {to gi demnat ovie kleti ~eda vo taa mra~na bezdna na ~ove~kata beda.

Po seto videno i do`iveano, padna vo zanesen son.

Vo sonot razgovara{e, analizira{e, ocenuva{e i se pra{uva{e: “Koj svetot go podeli na svetlina i ve~en mrak, ta na{a kobna sudbina

Lenman

299

frli v pekol da se ni{ti tatko, sin, brat, na{iot `ivot i nade` da odat vo nevrat?

Koj od usta mi otkina nasmevka gorda i ~ovek pretvori vo `ivotinska orda?

Ka`i, koj si Ti na mojot pat zastanal, zar vospeaniot voda~ demon stanal?”

Zborot go napu{ti i mislata mu se izgubi dodeka go vodea li~no demonot da mu sudi. Vo trepet go ~eka{e sudniot ~as ‡ Via krucis, patot na Hristovoto ma~ewe. Se izgubi broej}i koj e na red. A demonot so {tit v race go ~uva{e redot, i go turna gol vo kazanot `e`ok za “ispoved”.

Odekna `ivotinski vik: “Na bojkot, na bojkot”, kazanot se paree{e, a od pareata se krenaa silueti. Lenman vo agonija slu{na kako od drug kazan Panko na Pole`ina, na Piruze, Sokolov, Venko, Petru{evski, Mitrevski... na slavni asnomci im zboruva{e: “Jas odam, pametete Ilinden me vika” i se razlea eho od negoviot glas, od onoj istoriski den Ilinden, koga objavuva{e deka e otvoreno Prvoto antifa{isti~ko sobranie na narodnoto osloboduvawe na Makedonija. Mislata go ponese na ~ardacite na manastirot Sv. Otec Prohor P~inski, koga siot nae`en go slu{a{e toj mil treperliv glas na stariot daskal dodeka so gordost i voshit zboruva{e, a na negovoto lice be{e ispi{ana celata negova istorija i `ivotna vnatre{na drama.

“Du{ata mi e prepolna so radost i pred premre`enite o~i gledam kako se razdvi`ile site

300

Nikola Kqusev

reki od P~iwa i Vardar do Mesta i Bistrica, i ja zapliskuvaat celata makedonska zemja, sakaj}i da go izmijat od makedonskiot narod desetvekovniot ropski sram od propasta na Samuilovata dr`ava, za da se rodi deneska nova, svetla i slobodna makedonska dr`ava.

Vo ovoj moment, zemjata na na{ite pokojnici ‡ mnogubrojni narodni heroi, koi padnale i gi posejale koskite niz cela Makedonija, im stanuva polesna i tie ve}e vo mir go gledaat izgrevot na na{ata sloboda, ja gledaat idealnata dru`ba na starite Ilindenci ‡ na Goce Del~ev i dene{nite ilindenci ‡ mladata makedonska vojska i postavenite temeli za ostvaruvaweto na idealot na dve pokolenija, na dve epohi ‡ slobodna, obedineta Makedonija”.

Lenman voshiten od slu{natoto, go plisna bolskot od pozlatenite manastirski kupoli, a starite paraklisari silno udiraa po kambanite yvona ~ie eho se {ire{e niz klisurite na P~iwa ispolneta vo `ubor od nemirnite branovi, nosej}i gi radosnite vesti {irum makedonskite prostori. Vo tie migovi Lenman go podigna pogledot nagore so ispolneti o~i na solzi radosnici i gleda{e vo belite oblaci koi zabrzano se dvi`ea kon istok, a neboto pome|u niv be{e tolku sino, tolku prozra~no, tolku vonredno ne`no i vol{ebno ubavo. *** Lenman vo zanes se pra{uva{e: “Koi ste vie, od kade, i zo{to tuka? Dali od zlo, ili ubistvo srceto vi ~uka? Ili nekoi misli ve ma~at i gonat {to vsadeni idei u{te sonuvate”.

Lenman

301

Gi na~uli u{ite i go slu{na nivniot glas: “Vo borba za pravda, sloboda, vo te{ko vreme, izrti vo nas ilindensko seme, so ideja i qubov za ~ist maj~in plod, tu|i i na{i narcisoidni kultovi, {pioni, klevetnici i xelati n# turkaat vo grob”.

So bolka vo sebe, Lenman izgovori: “Vie ostanavte samo nevini sonuva~i, vremeto ve skroilo i ma|epsalo, ne ste vinovni toa ve alosalo, znam koi se va{ite progonuva~i. Tu|inski glasovi protiv vas zboruvaat, a vo srcata va{i Tatkovata qubov gori. Ve gonat xelati po zlo, strav i `rtvi {to molzele krv od va{ite mrtvi majki”.

Vtren~eno slu{aj}i gi tie glasovi, mislata go vra}a{e Lenman vo ranite mlade{ki dni, koga zaedno so niv, starite ilindenci i asnomci, so pesni vleguva{e vo borbite: “Sinovi sme na slavni ilindenci, nad nas na Goce znameto se vee”. Vo borba za pravda, za sloboda, so ideja i qubov kon Tatkovinata.

Na Lenman siot potresen, s# u{te vo zanes, prodol`ija da mu se prika`uvaat grozni slu~ki na lu|e pod bojkot, razni na~ini na izma~uvawa, ubivawa. Mu se prika`uva{e kako na filmska lenta luda~kata psihoza i zlokobniot, ubistven ko{mar na pustiot ostrov. Do`ivuva{e grozni sliki na ma~ewe na mnogu stradalnici, me|u koi i na svoite u~iteli, profesori, ma~ewe do ludilo i samoubistvo, kade sekoj pobrzo ja bara{e svojata smrt odo{to da minuva niz ova nevideno zlostorstvo.

Vo tie o~ajni~ki migovi, siot vo gr~ progovori: “Ete, mislite me nosat vo minatoto, vo palavite detski godini i mlade{kite idili~ni

302

Nikola Kqusev

sonovi i vozbudlivi denovi, kade imav ubav pomin vo egzoti~niot roden kraj. I sega kako da se dvi`am i tuka i tamo, pome|u toga{ i sega, pome|u toga{noto zadovolstvo i ovaa tuka grozna bolna sega{nost. I ~uvstvuvam kako da se dvi`am pome|u jave i sonot, pome|u ona {to tuka me opkru`uva i toa od vnatre od dlabinata {to tatni vo mene.

Lenman be{e ispolnet so gnev, od pogledot mu se gleda{e voznemiruva~ki u`as vo o~ite koi stanuvaa s# povla`ni, a toj stegna srce i ne dopu{ti nitu edna solza da mu se strkala niz obrazite.

Ne saka{e pove}e da misli na bolkata od svoite stradawa. Ne saka{e da gi budi stravovite na smrtta. Po~na da veruva, deka neizbe`noto sekoga{ se slu~uva. Toa e ve}e tuka, me|u nas.

So bolno srce pomisli: “Na{ite `ivoti se vo stradawe. Nie ne mo`eme toa da go odbegneme. Na pri~inite ne mo`eme da im odgovorime za vreme na te{kotiite. Duri otkako }e gi nadmineme, }e sfatime zo{to bile neizbe`ni. Vo takvi migovi potrebna e prisebnost, mudrost i trpelivost za da se izdr`at i nadminat te{kotiite”.

Veruva{e deka vo `ivotot mudrosta ima vrednost samo ako mo`e da mu pomogne na ~ovek da sovlada nekoja te{kotija, da pobedi nekoja pre~ka.

Nesomneno e, deka site lu|e se slabi pred stradawata. Sekoj na svoj na~in ja ~uvstvuva bolkata, stravot i makata. Zatoa, koga se slu~uvaat tragedii, lu|eto se borat sami da se snajdat. Toga{ e najpotrebno da se so~uva verbata vo sebe i nade`ta da se pobedi zloto. Za{to, ako ~ovek ja izgubi verbata i nade`ta, ne treba naprazno da si ja tro{i silata i da se bori protiv nevozmo`noto. Toga{

Lenman

303

ve}e si se predal na neizbe`nata sudbina. Sam si go pre~ekoril pragot i si zaminal na drugata strana na `ivotot.

Lenman od mladi godini se odlikuva{e so silna volja i re{itelnost vo site svoi potfati i vo toj duh go grade{e svojot puritanski karakter i visokata verba vo sebe. Vo taa smisla vele{e: “Koga vrie{ vo kazanot na pekolot, i `ivotnoto sonce ti zgasnalo, od pareata plamenot {to ja goni, sozdaj mese~ina za izlez na videlina.

Koga xelat srce ti rasparuva i na krst smrtno te prikovuva, od krvta na krstot skali soyidaj i pat za izlez na sloboda pobaraj.

Koga vo usviteni spili te yidaat, a branovi od morski buri te udiraat, od morskata pena kaj~e napravi i na bregot svoj sre}no isplovi.

Koga se}avaweto te izmoruva, a minatoto nostalgi~no se povtoruva, podmladi gi svoite spomeni so nade`ni `elbi plameni.

Slu{aj go sopstveniot vnatre{en glas {to `ivee vo srceto na vistinata, toj glas e molitven hram vo nas koj ja dovikuva idninata.”

Lenman ima{e optimisti~ki duh i nikoga{ ne ja gube{e nade`ta vo idninata.

Toj veruva{e deka `ivotot e sozdaden od ona {to samite }e go storime i saka{e samiot da ja gradi svojata sudbina.

No, za `al ne sekoga{ e taka.

Se poka`a, deka na{iot `ivot se sozdava i od nekoi sili nadvor od nas, koi n# prinuduvaat da storime ne{to {to e protiv na{ata volja. Toa e silata na satanata ili silata na onoj {to go dr`i

304

Nikola Kqusev

me~ot. A toj me~ vo na{iot slu~aj be{e vo racete na demonite Tito i Rankovi}.

Lenman ja prokolna i svojata zemja. Vo krvavo v`areniot nebosvod toj upati gneven pogled kon svojata Majkovina, koja mol~e{e pred silata na demonite, pa duri i verno im slu`e{e. “Pra{a{ li kade sme, Majkovino sveta? Te pra{uvam!

Zo{to sramno mol~i{? I zo{to krvavi tragi la`no krie{? Kaj ni se predvodnicite: ^ento, Panko, slavnite ilindenci i asnomci, koi vo lulka Te krstea vo krvavite dni?”

Vo zandani i logori mozokot im se vari. Vo xelatski race se~iva bleskaat, bodat, se~at, kolat, vo krv `rtvi vreskaat. ^erepot na Panko vo race mi sjae, pred mene kamen sarkofag otvoren zjapa, tae, kakva tajna sokri, ma~eniku na{ klet, {to na ovoj pust ostrov vo grob te frlija? Koj otroven crv vnel vo na{ata rodna strea? Dali xelati na{i ili tu|i bea? Da gonat “predavnici”, da seat la`no seme, i da ja sotrat seta umna ~elad od na{eto pleme.”

Lenman go izma~uvaa misli dali i koga }e dojde denot za izlez od ovoj pekol? Dali }e go vratat da gi prodol`i studiite na Univerzitetot? Bez da znae zo{to i od koi pri~ini, toj ve}e dve godini bil isklu~en od Univerzitetot.

Toj so golema qubov ja zavr{i prvata godina so site polo`eni ispiti. Negovite `elbi bea da gi zavr{i uspe{no studiite i {to pobrzo da diplomira, da gi ispolni vetuvawata pred roditelite, da se vrati kaj svoite kolegi, iako pove}eto od niv se nao|aa so nego vo zloglasniot logor ‡ Goli Otok.

Lenman

305

Toj be{e nemiren i gore{e so tie misli, {to go kinea vo nespokoj, a demoni tancuvaa po negovite nervi.

Iako so bolka vo srceto, mladosta vo nego zboruva{e: “Pred te{kite maki i stradawa ne dozvoluvaj senka na somnenie da te sovladuva, ne gubi ja nade`ta za opstoj.”

Mislata postojano mu be{e zakotvena vo rodniot dom. Vo raznobojnite mirizlivi cve}iwa vo dvorot. Koj li sega gi kopa i naleva? A toa be{e negova zada~a i gri`a. Postojano drugaruva{e so cve}iwata i tuka vo zanes si {epote{e: “Gi slu{am zborovite na morskata pena, od ju`ni do`dovni oblaci nosena, a sekoja kapka do`d, od lisjata e zbor, na beliot leandar vo na{iot dvor”.

Gi zamisluva{e slivata i kru{ata polni so plodovi vo dvorot. Drugaruva{e vo sonot so svoite kolegi i simpatii. Be{e dlaboko zagri`en za svoite roditeli, vo ~ija topla qubov raste{e.

Trepere{e od taga dali i niv gi sna{la negovata sudbina. Ne znae{e {to se slu~uva so roditelite, bratot, sestrata.

Vo logorot ne se dobivaa nikakvi pisma. Im pu{ti samo edna{ dopisna karti~ka so negov rakopis, dodeka islednicite im diktiraa {to da napi{at. Na karti~kata mo`e{e da se napi{e samo deka e `iv i zdrav i se nao|a na rabota.

Lenman vo sebe nose{e golema gri`a, deka dva pati im nanel bolka vo du{ata na svoite roditeli.

Prviot pat, koga kako maloletnik gi napu{ti i zamina so partizanite, so ideja da se bori za slobodata na Tatkovinata, i vtoriot pat, so negovoto zatvorawe, koga se razo~ara vo ona vo {to veruva{e, a ne se ostvari, a Tatkovinata tone{e vo totalita-

306

Nikola Kqusev

rizam i eksploatacija nametnata od dr`avno politi~kiot centralisti~ki paternalizam.

Toj po~na da ~uvstvuva narasnat somne` i strav kaj narodot, koj po~na da kritikuva: “Kade odi rodot od poleto, na{eto `olto zlato-tutunot, afionot? Narodot kuka{e. Toj {to smelo pra{a (^ento), gavran mozokot mu go iskluka.

Golemite razo~aruvawa go pravea nesre}en i s# pobuntoven, a tokmu toa go dovede do ovoj pekol. ^estopati nave~er, pred da go sovlada sonot, toj ja povikuva{e na pomo{ svojata fantazija za da gi opee svoite roditeli, da pobara pro{ka od niv, za{to negovata qubov za niv tlee{e. Saka{e nivnite o~i potemneti od taga povtorno da blesnat. Maj~inite nasolzeni o~i da gi oblee son~eva nasmevka. Posakuva{e so me~ sonceto da go prese~e na dve i vo nivnite o~i silno da ogree.

Saka{e so ognen pogled granitniot Velebit da go probode i so svetlosna brzina da letne vo tatkoviot dom.

Lenman ja prokolnuva{e vlasta vo Tatkovinata i mnogute nesakani pojavi, koi gi nametnuva{e primitivnata rakovodna struktura, {to go iritira{e narodot.

No, od druga strana, toj silno ja qube{e rodnata zemja, se bore{e za nea. Se gordee{e i se inspirira{e od patriotizmot na negovite predci-ilindenci. Nivnite borbeni podvizi go branuvaa negovoto srce vo siot mlade{ki `ivot.

Toj be{e paradigma na mlad patriot na celata negova generacija i ostana kako takov vo celiot `ivot so ~uvstvo na qubov kon Tatkovinata.

So fanati~na qubov ja saka{e nejzinata rasko{na prirodna ubavina. Vo najte{kite migovi

Lenman

307

vo zlokobniot logor misle{e i pee{e za nea: “Kaj ste moi visoki, sne`ni planini, {umni reki i vla`ni plodni dolini? Mojot zbor za vas se gubi vo morskoto dno, samo mislata i vetrot se slevaat vo edno. Vo son sne`na lavina zmej so opa{ rodila.

Kade po~inka na{le porojnite vodi? Vo zra~noto ogledalo na ezerskata {ir, bleskavo sjae ladniot planinski vir. Kadravi rozovi pupki cutat vo mojot kraj, a miris v zanes me nosi vo Bo`ji raj”.

Vo glavata na Lenman se branuvaa misli: stradawa i kopne`i, nade`i i neizvesnosti, surova realnost i idili~ni sonovi.

Sekoga{ saka{e da ka`e: “Koga sonot me vode{e kon nekoj vozbudliv, sre}en i radosen izlez, vtren~eno }e se zagledav vo nekoja slika vo dale~inata, na koja mi se prika`uva{e eden lik, koj s# pove}e se ocrtuva{e kako likot na Postol, koj kri{um stoi i kako da o~ekuva nekogo.

Dobli`uvaj}i mi se gi gledav jasnite crti na negovoto lice: suvo, bledo, zagri`eno so nata`en pogled {to izvira od toplite mislovni o~i vo koi e skrien tainstven kopne` na o~ekuvawe, na sredba.

Toj lik mi se pribli`uva{e i s# pove}e gledav kako da se prepoznavam samiot sebe vo nego. I tr~av, vikav na cel glas: Postole, ~ekaj me. Idam.

No, vedna{ vo toj mig, nekoj temen prevez me pokriva{e i sonot is~eznuva{e.

I ~uvstvuvav kako radosta vo taga me ponesuva i me opfa}a gr~, edno napregnato is~ekuvawe. [to potamu }e se slu~i?

Po~nuva{e nekoja sila da me turka, da se buntuvam, da besneam, da luduvam.

308

Nikola Kqusev

Taka siot o~aen se budev.

Strasno posakuvav, tie vozbudlivi, radosni po~etoci vo sonot, da me odvedat do kraj. Da gi do`iveam i da razberam {to e toa {to izbiva od mene, da poveruvam deka nekoj `ivee, misli i zboruva od mene, so mene. Deka nekoj me ~eka, me vodi do sre}niot izlez, {to so neizmeren kopne` go o~ekuvav”.

Dodeka takvi soni{a mu minuvale niz glavata na Lenman, se ~udev samiot, kako vo isto vreme, isti takvi soni{ta do`ivuvav i jas. Go barav, a nasekade neproodni pustelii, go vikav, a glasot mi se gube{e kako eho {to odyvonuva niz prazen prostor; oslu{nuvav, a ti{inata ne mi odgovara{e; go o~ekuvav sekoj mig, a se stori bezvremie i nebidnina. Sepak, negoviot lik, ne se gube{e od pred moite o~i. Postojano kako da se gledavme niz isti zenici.

Celo vreme i jas `iveev so nego. Gi ~uvstvuvav negovite bolki i stradawa. Mislata ne mi se otkornuva{e od negoviot lik. Sekoe utro se budev so nade` deka pred mene }e se pojavi Lenman. *** Vo negovite gradi naedna{ silno se probudi nekoe ~uvstvo, kako da se podgotvuva da poleta nekade vo nepoznat, a sakan, svet. Vo svet kade {to treba da ja primi milosta na bo`estvenoto otkrovenie, {to mu nose{e spas i sloboda.

Topliot leten vozduh ne`no mu gi miluva{e obrazite, a denot be{e ispolnet so sonce. Toj be{e spokoen so verba, deka denot koj po~na tolku radosno da se ra|a, ne treba nesre}no da zavr{i. So tie misli toj `ivee{e i gi o~ekuva{e nastanite.

Lenman

309

Dojde ~asot da go napu{ti toj mra~en kat, isprskan so krv, smrt, trepet, strav i o~aj, kade {to vo maki strada{e tolku mlad.

Tagata i bolkata vo radost se soedinija. No, {to utre? Neizvesnosti go demnea.

Brodot tivko isplovi od morskiot breg. Toj gi zatvori o~ite da ne go gleda pustiot ostrov, da gi zaboravi groznite sliki, temninata i mra~nite pogledi na islednicite.

Somne`ot vo utre{niot den gi rasporuva{e negovite gradi. Somne`ot za toa {to }e se slu~i vo idnina i kakva sudbina go o~ekuva ja preokupira{e negovata misla. @ivee{e vo toj gr~. Go obzema{e strav i neizvesnost da ne se povtori groznata sudbina.

Vsadeniot strav od nevozmo`niot teror, nikako ne mo`e{e da izleze od mislite na Lenman. Iako ima{e cvrst karakter, silna volja da opstoi i golema qubov za `ivotot, toj `ivee{e so stravot i stravot nemirno go bude{e vo sonot.

Vo tie migovi gi prokolnuva{e xelatite i politi~kite silnici {to gi sozdale. Posakuva{e da talkaat bez dom, vo delirium, ludilo, bes, sami da plukaat na nivnata sramna sovest, a mislata da ne im dade miren son. Ne bara{e odmazda za niv.

Toj go slu{a{e glasot od otvorenite grobovi, deka: “sovesta }e im presudi i }e krene raka na nivnata glava i smrt }e posaka”. I klekna da se moli: “O, Bo`e, usli{aj ja mojata molitva, za nestivnatata bolka na bezbroj sudbi kleti. Daj Bo`e, Melpomena da go zgasne xelatskiot zdiv, samite da se ni{tat, za navek da se pameti”.

310

Nikola Kqusev

68 Lenman izleze na sloboda i gi prodol`i svoite studii. Poka`a ogromna energija i volja {to pobrzo da gi zavr{i. Toj intenzivno, denono}no u~e{e, redovno ja posetuva{e nastavata i site ispiti uspe{no gi polaga{e godina za godina.

Za vreme na studiite, `ivee{e mnogu te{ko.

Bez stipendija. Sredstvata {to mu gi pu{taa roditelite bea skromni. So negoviot blizok drugar i sostradalnik od Goli Otok, Mi{ko po nekolku dena vo nedelata rabotea od pet do devet ~asot vo edna {ti~arnica, redej}i {tici vo skladi{tata, za da gi nadopolnat svoite potrebi za `ivot.

Poslednoto tatkovo pismo silno go nata`i.

So bolka go ~ita{e: “Sinko, ete go prodadovme radioto i magareto Marko za da ti pu{time nekoj dinar. Brat ti go izvadija od rabota. Gledaj pobrzo da zavr{i{“.

Lenman

311

Lenman celosno mu se posveti na u~eweto. Be{e neumoren i discipliniran. Go organizira{e svojot `ivot taka, maksimalno da go po~ituva vremenskiot faktor vo rasporedot na podgotvuvaweto i polagaweto na oddelnite ispiti.

Toj stil na rabota mu ovozmo`i na Lenman da diplomira vo junskata sesija, bez nitu eden den da bide apsolvent. Toa bea retki slu~ai kaj studiite.

Site kolegi mu ~estitaa, go baknuvaa i se gordeeja so nego.

Negoviot puritanski karakter izdr`a, i na toj na~in na vreme ja ispolni obvrskata i dolgot sprema roditelite.

Lenman go napu{ti Belgradskiot univerzitet i so gordost se vrati vo Tuzlin. Roditelite sre}ni, so qubov go pre~ekaa. Lenman ja ~uvstvuva{e radosta vo tatkovite o~i i zadovolno padna vo pregratkite na majka si.

Toplite avgustovski denovi gi pomina so svoeto semejstvo. Vo ve~ernite ~asovi so svojot brat izleguva{e na pro{etka niz gradot ili zaedno gi minuvaa ~asovite vo zelenite predeli na nivnoto lozje. Sestra mu, preradosna za nego, go kane{e na gosti vo nejzinoto semejstvo nedaleku od Tuzlin.

Letata vo Tuzlin bea suvi i nepodnoslivo topli.

Slabite vrne`i gi spr`uvaa poliwata. Lu|eto, za da ne bidat izlo`eni na gore{tini, gi vr{ea svoite neophodni aktivnosti vo mugrite i vo ve~ernite ~asovi.

312

Nikola Kqusev

69 Vo tie denovi re{iv da go zemam godi{niot odmor i da zaminam vo Tuzlin. Be{e petok popladne.

Topol avgustovski den. Zgusnat vozduh i pot gi obleva{e patnicite vo ispolnetiot me|ugradski avtobus. Siot vo pot se pareev i jas. Silno ~uvstvo na radost me vle~e{e povtorno da se sretnam so Lenman. Bev ispolnet so zadovolstvo da go vidam mojot drag {kolski drugar.

Pristignav vo Tuzlin i vedna{ se upativ vo negoviot dom. Tr~av kako lud po tesnite skalesti i kaldrmisani uli~ki za da stignam {to pobrgu.

Zaboraviv duri da kupam edno {i{e pijalok, da mu go ~estitam diplomiraweto. Se te{ev deka vo ~antata imav edno ~okolado.

Na portata me pre~eka negovata milostiva i predobra majka koja ne me dele{e od nego vo dale~nite u~ili{ni denovi. Lenman sede{e so tatko mu vo dvorot pod `oltata sliva nate`nata so plodovi.

Lenman

313

Koga me zdogleda skokna od stolot i tr~aj}i se upati kon mene so ra{ireni race za da me pregrne.

So toplinata na bakne`ite ja iska`uvavme svojata qubov i privrzanost. Vozbuden so nasolzeni o~i mu iska`av dobredojde i mu ~estitav za brzoto i uspe{no diplomirawe na fakultetot.

Pominavme zaedno desetina dena vo topli prijatelski razgovori i radosni mlade{ki migovi.

Vo dru{tvo so mene i vo doma{na atmosfera Lenman se relaksira{e i se ~uvstvuva{e presre}en.

Nave~er po kratkite pro{etki, ostanuvavme sami i dolgo razgovaravme. Se navra}avme na mnogu pra{awa od minatoto i sega{nosta.

Zabele`uvav kako Lenman postojano me nabquduva{e so malku ~uden, voznemiruva~ki, dotoga{ za mene nepoznat pogled, od koj izvira{e treperliva senka na somne` i vozdr`anost. ^uvstvuvav kako da me gleda otu|eno, bez milost, bez nasmevka.

Tivko me obzema{e neudobnost. Mi se vrtea razni misli vo glavata. Si rekov kakvi golemi promeni nastapile vo negovata pre~uvstvitelna du{a. Kako da ne be{e toj Lenman: otvoren, dinami~en, nasmevnat. ^uvstvuvav te`ok, nata`en pogled vo negovite krotki, pitomi o~i. ^uvstvuvav zna~ajni promeni vo pogledot, vo dr`eweto i vozdr`anite odgovori {to gi slu{av. Nastojuvav da bidam pootvoren, da go gledam i da mu zboruvam so ~uvstvo na prijatelska qubov. Da mu vdahnam iskrenost i bezrezervna drugarska toplina.

Pievme sok, kafe i poleka Lenman po~na da me gu{ka, da me dr`i za racete. Po~uvstvuvav blago opu{tawe kaj nego. Nastojuvav pove}e da se raspolo`i, da se po~uvstvuva sloboden so mene. Go vra}av vo veselite migovi od detskite i mlade{ki

314

Nikola Kqusev

denovi, da se nasmee, da go setam negoviot smel duh, da si ja vrati vedrinata i izgubenata nasmevka.

Poleka uspevav vo toa moe nastojuvawe.

Na Lenman s# pove}e mu se razvedruva{e liceto. [iroko gi otvori o~ite i dobrodu{no me gleda{e so doverliv pogled. Edna pritaena, blaga nasmevka go ozari negovoto lice. Se svrtev so vesel pogled kon nego i vo toj mig, bev re~isi siguren, deka toj od srce mi se nasmevna.

Toa be{e dobra mo`nost da go naso~am razgovorot na novi temi.

So neskriena qubopitnost, mnogu vnimatelno sakav da go pra{am za prestojot vo logorite na Goli Otok i Sveti Grgur. Mu rekov, deka dolgo me izma~uva{e ova pra{awe za okolnostite i pri~inite za ovoj slu~aj. Kakvo prokletstvo be{e da se najde{ i ti tamu. Kako gi pomina tie denovi?

Go podigna pogledot, se razvedri negoviot duh i so bolno srce zboruva{e, za te{kata sudbina na site stradalnici. Negovite razmisluvawa za seto ona {to go do`iveal tamu, go doveduva{e vo odredeni migovi, do sostojba na psihi~ka katalepsija.

Pa sepak, smogna sili da gi sumira svoite se}avawa i intimno da mi se ispoveda mene.

Se ~udam, dragi moj Postole, {to se slu~uva{e vo nadvore{niot nered na mojot `ivot.

Bez nikakva pri~ina, bez organiziran otpor protiv re`imot, bez izvr{eno krivi~no delo, tuku samo za obi~no razmisluvawe, javno neiska`ano, neobjaveno, vo pravnata praksa vo svetot poznato kako “verbalen delikt”, glavno poradi toa site se najdovme vo toj pekolen ko{mar.

Lenman

315

@iveevme vo maki i stradawa. Otfrleni, poni`eni, navredeni. Fizi~ki i psihi~ki iznaka`ani, uni{teni. @iveevme vo drug svet, za koj ~ovek mo`e samo od daleku da slu{ne, no ne i da mu se dobli`i.

Toa be{e svet na ludilo i zlostorstvo. @ivotinski svet. Svet na raspetie i golgota.

Stradavme po prethodno scenario i u`asna re`ija. S# {to bilo praktikuvano po koncentracionite logori vo svetot se primenuva{e vrz nas.

Stradavme vo strog red, strog ritam, po strogo daden takt. Bevme staveni vo pajakova mre`a na dou{nici, udba{i i kriminalci. Toa bea na{ite ma~iteli, zaedno so prisiluvanite i strogo kontrolirani robija{i, vo me|usebnoto uni{tuvawe. I na toj na~in, bevme instrumentalizirani vo makite i stradawata.

Tragedijata n# zbli`uva{e i n# obedinuva{e vo o~ajot. Za{to ~ovek ottrgnat od svoeto semejstvo, od svoite bliski drugari, osamen ja nosi bolkata i go pritiska vo sebe o~ajot. Bolkata, o~ajot i smrtta bea na{e sekojdnevie.

Site nie bevme frleni vo neizvesnost, so izgubena orientacija, bescelno talkavme kako branovite vo moreto, i taka, od nas se isparuva{e stravot i se ra|a{e `elbata i nade`ta za `ivot vo utre{niot den.

Za nas, vo toj svet, ne va`ea na~elata i paragrafite na pravdata. Nemavme dopir so advokati i sudii. Re~isi za site nas, ne postoeja sudski odluki.

Ne va`ea doma{nite i me|unarodnite normi na ~ovekovi prava.

Vo toj svet edinstveno {to va`e{e be{e voljata na kultot na li~nosta, koj od strav da ne ja izgubi

316

Nikola Kqusev

vlasta, go tretira{e ~ovekot za ni{to: crv, insekt, `ivotno za otstrel.

Dali }e bide{ zgazen od ~ove~ka noga ili ubien od ~ove~ka raka; dali }e bide{ frlen vo more za hrana na morskite ku~iwa, ili }e bide{ frlen vo izmet, da se raspadne{ vo ista smesa, va`no e ako treba da te snema, ednostavno da is~ezne{.

Vo tie krvo`edni, bezmilosni xelati dolgo pritaeno dremela varvarska du{a. Zna~i, najopasni bea individualnite ~ove~ki kaprici, pred s# na voda~ite i so niv usloveni grupnite i op{testveno politi~ki kaprici. Tie {to poteknuvaat od ludosta, stravot, omrazata, patolo{kite ambicii svojstveni na vladetelite tirani, na paranoidnite kultovi. Tie surovi bedni egzemplari se slu`ea so ubistveni metodi, uni{tuvaj}i sekoj koj ne misli kako niv, a pod prevezot na ortodoksnost na nivnite zamisleni idei i politi~ki ubeduvawa, {to vo svojata bolna ambicija gi smetaa kako nepogre{ni.

Istorijata na dvaesettiot vek }e ostane zapametena po zlostorni~kite dela na razni kultovi na li~nosti: Franko, Hitler, Stalin, Tito i mnogu drugi.

Takvite individualni patolo{ki ambicii, sozdavale mitologija za sebe, vrz ~ija osnova se gradele religiozno-mitolo{ki i patolo{ki odnosi vo op{testvoto.

Vo taka gradenite politi~ko op{testveni sistemi, mitskiot i religiozen svet sekoga{ vo sebe nosi elementi na strav, ili poto~no, tie fenomeni nastanale vo strav vnesuvaj}i vo lu|eto fascinantna misterija.

Lenman

317

Mitskata imaginacija sekoga{ podrazbira ~in na veruvawe. Bez veruvaweto vo realnosta na svojot objekt ili li~nost, mitot bi ja izgubil svojata podloga.

Za `al, ka`uva{e Lenman, vo praksata kaj nas, kako i vo nekoi drugi zemji, se poka`a deka odredeni op{testveni pojavi i li~nosti se manifestiraat kako vistinski model na mitot.

Taka nastana feti{iziraweto na Partijata vo sistemot na ednoumieto iska`uvaj}i se vo razni formi na mistifikacija. Toj partiski mit, pred s# se iska`uva{e: “Partijata misli za nas”; “Partijata }e go re{i toj problem”; “Partijata bdee nad nas”; “[to }e ka`e Partijata”...

Pa vo taa smisla, site fundamentalni motivi na mitskiot svet se proekcija na ~ovekoviot op{testven `ivot. Vrz taa osnova nastana mitot na nezamenliviot voda~, na spasonosniot od Boga daden lider.

Partiskiot mit se izdiga{e na piedestal na bo`estvena sila koja gleda nad nas. Taa zaslepuva~ka religija gi sozdade site kultovi. Tie mali i golemi faraoni vo ~ija presija strada{e maliot ~ovek.

Takvite op{testva zaboravija na ~ovekovata inteligencija, na negovata nau~no tehni~ka inventivnost i kreacija vo duhovniot i materijalno-tehnolo{ki razvoj, {to vo nemirniot istoriski ôd gi oslobodi lu|eto od pritisokot i od restrikciite na koi bea osudeni vo ograni~uvawata {to gi nametnuva{e surovata presija na kultovite na li~nosta i nivnata primitivna op{testvena i ekonomska organizacija.

I so pravo Lenman samiot se pra{uva{e:

318

Nikola Kqusev

“Ima li nade` da se stavi kraj na tie ~ove~ki i politi~ki kaprici?

Pred ~ove~kata nemo}, sekoga{ se postavuvalo ova pra{awe. Toa svoevremeno pred nekolku veka najdobro go ispeal slavniot Gete vo Faust: “Koj na zemjata }e go razjasni nejasniot streme`; Koj }e go pretvori haosot vo harmonija i go naglasi vo akord na sve~ena pesna?

Toa mu dade povod na Lenman da ka`e, deka ~ove~kiot genij treba da e toj, koj so svojata tvore~ka imaginacija i inventivnost }e mo`e da go razre{uva haosot vo op{testvoto, naso~uvaj}i go kon harmoni~ni op{testveni odnosi. Odnosi na sloboda, demokratija i socijalna pravda. Jas veruvam vo toa, deka ~ovekot e toj koj }e gi nadmine site mra~ni fazi niz koi minuva i }e smogne sili da najde izlez kon progres i sloboda.

I na krajot Lenman mi se obrati i mi re~e: “Dragi moj Postole, ako zeme{ da analizira{, zo{to se slu~ilo seto toa, }e otkrie{ edna ni{to`nost. A imeno, se sudrile dva crni gavrana vo let i ni{to drugo.

Tie dva mr{ojadci, za da vladeat, gi kolvaa mesata na iljadnici ma~enici po logorite vo svoite zemji.

Sekoj na svoj na~in gi opravduva{e i objasnuva{e pri~inite na nivnite zlostorni~ki dela, a koristea isti metodi na ma~ewe i ubivawa, na

Lenman

319

sekoj onoj koj se sprotivstavuva{e na nivniot totalitaren re`im, dr`ej}i go narodot pod jarem”.

Bev vko~anet. Bev stapisan, slu{aj}i ja ispovedta na Lenman i kapki studena pot mi potekoa po liceto. Nemav sila da pra{am dali seto ova e vistina.

So doverliv pogled se svrtev kon Lenman za da mu iska`am blagodarnost za negovata ispoved i mu rekov: “Vo migovi koga i mene me demnea opasnosti go slu{av i pametev samo ona {to tvoeto srce mi go govore{e. Vo tie migovi nasetuvav opasnosti {to mi se zakanuvaa. Pritoa ne znaev, {to s# se nao|a{e zad mene, okolu mene. No, fala mu na Gospoda, koga bev vo opasnost sekoga{ nekoj mi pomaga{e. Nekoja sila me turka{e da go izberam patot kon izlezot.

Taa neobjasniva sila, ~inam doa|a{e od tvojot glas i mi dava{e mo} da donesuvam odluki, da se boram za opstoj vo ova mete`no vreme {to tebe te odnese vo ko{marot na stra{nata golgota.”

Toa mi dade povod da nastojuvam Lenman da ne ostanuva vo Tuzlin. Go molev da zamine vo Skopje i tamu da bara rabota. Stravuvav da ne bide povtorno izlo`en na provokacii od razni primitivni denuncijanti vo Tuzlin. Dobro znaev {to s# se slu~uva{e vo gradot i kakvi odnosi i raspolo`enie ima me|u gra|anite. Znaev za pakosnite intrigi na gradskite politi~ki strukturi i kakvi opasnosti mu se zakanuvaa na Lenman.

Vo toa vreme vo Tuzlin u{te vladee{e strav, omraza i neizvesnost. Mnogu vidni gra|ani skapuvaa po zatvorite i logorite. Polupismeni koko{kari, golubari, kockari, galerija na nemoralni

320

Nikola Kqusev

egzemplari gi zaposednaa rakovodnite mesta vo politi~kata i dr`avnata vlast. Takvite vnesuvaa strav i trepet vo gradot. Narodot be{e ispla{en, nikoj so nikogo ne kontaktira{e. Site `iveeja povle~eno vo svoite semejni krugovi.

Po ednomese~en prestoj vo Tuzlin, Lenman zamina so mene vo Skopje da bara rabota.

Lenman

321

70 Lenman se sretna so mnogu svoi drugari i prijateli vo Skopje. Gi pra{uva{e za sovet kade da se vraboti. Poslu{a nekoi dobronamerni sugestii, koi go upatuvaa da bara rabota vo nekoi neutralni, istra`uva~ki institucii, kade {to nema politi~ki vrie`.

Obi~no vo stru~nite organizacii se vrabotuvaa politi~ki inferiorni kadri, bez aspiracii za rakovodni i politi~ki funkcii vo unapreduvaweto.

Za sre}a, Lenman be{e primen na rabota mnogu brzo otkako se javi na konkursot vo edna istra`uva~ka organizacija. Toj ja prilo`i svojata diploma i sosema kusa biografija vo koja ne go iznese svojot `ivoten pat.

Vo rabotnata organizacija nema{e visoki politi~ki kadri. Partiskite kadri glavno bea so nisko i sredno obrazovanie i nemaa dovolno avtoritet i rakovodni pozicii.

322

Nikola Kqusev

Lenman celosno se posveti na sovladuvawe na stru~nata problematika. Poka`uva{e dobri rezultati vo rabotata. Toa s# pove}e go ohrabruva{e i mu dava{e pottik brzo da navleguva vo stru~nata literatura od taa oblast.

Postepeno steknuva{e doverba kaj rakovodniot kadar, koj glavno se so~inuva{e od nedomorodni i partiski neanga`irani li~nosti. No, takvata sostojba trae{e kratko. Negovite rezultati go svrtea vnimanieto nadvor od rabotnata organizacija i ve}e se razbra za negovata biografija. I povtorno po~naa kontrolite okolu negovoto dvi`ewe i negovata rabota.

Lenman be{e mnogu pretpazliv vo kontaktite so lu|eto, osobeno so tie so koi drugaruva{e. Saka{e {to pobrzo da si formira semejstvo, da najde spokoj i uteha vo nego.

Lenman

323

71 Vo edna prazni~na esenska ve~er Lenman se zapozna so edna crnooka devojka, ~ij topol, blag pogled tivko navleguva{e vo nego i po~na da gi pobuduva negovite setila. Odlu~i da gi poslu{a svoite ~uvstva, da bide spontan, ednostaven. Vo toj stil povede razgovor i posaka prijatelstvo so devojkata. Po~uvstvuva i vo nea vozbudlivo branuvawe. Nejzinite o~i srame`livo, no re{itelno go baraa negoviot pogled.

Muzikata ja ispolni salata so blagi ritmi~ni zvuci na tango. Vo toj razlo`en ritam nivnite tela se dopiraa i ne{to spontano kako da si {epotea za idnata sredba. Taa go krena pogledot i go slu{na negovoto ime, a toj nejzinoto {to so mekost, zvu~no go izgovara{e, Jasmina.

Negovite o~i ja gledaa ispituva~ki vtren~eno, so edna voshituva~ka blagost i toplina i taa sfati,

324

Nikola Kqusev

deka tie o~i se prekrasni, o~i {to ne{to baraat i zadovolna go spu{ti pogledot.

Po edna dolga pauza na muzikata, Lenman upati revnosen pogled i po~na da go bara liceto na devojkata so koja tancuva{e.

Toa lice ja ima{e bojata na sonceto i plamenot na strasta.

Toa lice ja vozbudi negovata ~uvstvitelnost i go probudi negoviot interes za nea.

Negoviot pogled ja dopre toplinata na nejzinite o~i, blago $ se nasmevna i pottiknat od zvucite na muzikata koja po~na da go sviri tangoto “La Paloma” povtorno ja pokani za tanc.

Za vreme na tancot, gleda{e kako vo nea strui, treperi i vrie nekoe vozbudlivo ~uvstvo, a vo nejziniot pogled ~uvstvuva{e edna nerazbirliva, topla i primamliva sila.

Taa ja potpre rakata na negovoto ramo i niz kratkite dopiri na licata strue{e plamen.

Dolgite klepki na nejzinite topli o~i odvreme navreme klepkaa i poleka napol $ se zatvoraa, a na celoto lice $ se iska`uva{e ne{to {to vetuva, {to privlekuva i {to be{e do bolka od revnost, netrpelivo.

Toj s# u{te ne sfa}aj}i, ja ~uvstvuva{e so svojot taen instinkt taa strasna vozbuda {to ja sovladala i ~ie {to slatko treperewe strue{e niz nejzinoto telo, smiruvaj}i se vo nejziniot v`aren pogled.

Taa srame`livo go krena pogledot, go vide dlaboko, proniklivo i site belezi na nejzinoto ubavo lice blesnaa vo zadovolna {iroka nasmevka.

Lenman

325

Po nekoj den Lenman se sretna so Jasmina.

Zaminaa na pro{etka do Gradskiot park. Sednaa na edna klupa, polna mese~ina se probiva{e niz kro{nata na visokite stebla. Toj ja gleda{e nea i kako ma|epsan, se pra{uva{e, dali toa e taa so koja se zapozna pred nekoja ve~er. Od sjajot na belata mese~ina devojkata stanuva{e s# poubava.

Zanesno ubava kako samovila. Ubavina {to go iznenaduva. Nova ubavina, {to na po~etokot ne ja be{e videl na nea: prefineta, so~na, nedostapna.

Toplo se pregrnaa i si podarija po eden prv bakne`. Vo tivok razgovor si razmenuvaa misli, se zapoznavaa, si frlaa zavodlivi pogledi i toplo se miluvaa.

Za~estija ve~ernite sredbi: vo kino, v teatar, na pro{etki.

Vo edna siva, namurtena zimska no}, pominaa cela ve~er zaedno.

Toj ja gu{ka{e, ja baknuva{e, i gi miluva{e gradite. Ja nabquduva{e nejzinata samovilska ubavina. Taa vo negovite o~i stanuva{e s# pobela, poproyirna, angelska. Krade{kum go nabquduva{e so {iroko otvoreni o~i.

Taa se zagleda vo svoite gradi i po~uvstvuva kako kop~iwata od bluzata, od gradnikot sami se otvoraat, a zdolni{teto ve}e be{e padnalo od nea. Ja svrte glavata i vo blagi dvi`ewa, {to nosat milosliv povik, se ispru`i na krevetot.

Na negovoto lice se ocrtuva{e zadovolna nasmevka. Legna do nea i po~na da ja miluva, s# dodeka ne se spoija dvete tela vo edno.

326

Nikola Kqusev

Vo niv po~na da gori svetliot plamen na ludosta {to ja hrani qubovta, strasta, nagonot, taa ~uvstvitelna, nemerliva ludost.

Vo sobata bez svetlina, bea legnati na krevet, samo mese~inata srame`livo nayira{e.

Toj go gleda{e sovr{enstvoto na nejzinoto telo, kako da gleda silueta od mermerna anti~ka skulptura. ^uvstvuva{e kako strui neskrotliva energija niz nejzinoto golo telo, sega bez svila na nego, od negovite race {to ja dopiraat, od negovite o~i {to ja gledaat, od usnite {to ja qubat.

Gi zapozna oblinite na nejzinite gradi, tvrdite pupki i mekosta na ko`ata niz koja polzea negovite prsti. Go zapozna stisokot na nejzinite race i toplinata na usnite.

Vo temninata be{e lesno da ja qubi, a bez s# u{te silno da ja saka. Vo eden mig po~uvstvuva silen bode` vo gradite. Kako strela da go probode vo srceto. Nabrgu se ispravi. Za{emeten trgna kon prozorecot, kako da bara{e ne{to izgubeno, posaka da goltne ~ist vozduh. Ispituva~ki gleda{e niz razredenite oblaci kako patuva mese~inata, a vo mislite samiot nekade patuva{e kako da go bara{e niz lavirintite patot za izlez. Vo agolot na sobata, belite hrizantemi vo vaznata, nata`eno svenale.

Se pribli`i nad nea. Ja nabquduva{e, a taa ve}e se be{e izgubila vo sonot. Legna do nea i dremlivite o~i go ponesoa i nego vo son.

Taa krotko spie{e. Od kade vleguva{e toj mir vo nejzinoto telo? Toj ima{e nemiren son. Nervozno mrda{e so nozete.

Mo`ebi nekoj mu {epote{e vo sonot?

Lenman

327

Mo`ebi mugrite mu nosea radosno oploduvawe na denot?

Vo mugrite stanaa. Se oblekoa. Po ulicite na gradot sonceto s# u{te ne be{e navlezeno. Pred da se razdelat, devojkata mu upati nekolku zamolni~ki pra{awa. Pogledot $ be{e milosliv i te`ok, i tivko vla`no plove{e baraj}i go negoviot pogled, da se ogleda vo nego. Vla`nite o~i i bea prikovani za negovite, nebare vo niv gi ~ita{e poslednite redovi na nekoe pro{talno pismo.

Toj ja pogledna so nata`ena nasmevka, kako da $ pro{teva nekoi grevovi, go spu{ti pogledot vrz devojkata i so zbunuva~ka upornost be{e zagledan vo nea. Ne prestana ni za mig da gleda vo nejzinite o~i i vo nejzinite usni.

Toj go gleda{e blesokot vo nejzinite zabi ukraseni so rabovite na oblite so~ni usni vo diskretno nasmevnatata usta.

Gi gleda{e blagite posineti padini na o~nite dlapki od kade {to te~e{e nezapirliva toplina i milozliv pogled na nejzinite mislovni o~i. Vo toj nejzin pogled se krie{e ne{to napolno nepoznato za Lenman. Nekoja milozliva ne`nost ispolneta i so vnimanie i so nemir. Pa duri vo zagado~nata dlabo~ina na pro{irenite crni zenici se krie{e ne{to neobi~no, nedostapno za razbirawe, {to zboruva{e so nekoj tainstven, nejasen jazik, so jazikot na srceto.

A bidej}i nejzinite o~i gledaa dlaboko vo nego so molba, toj ne mo`e{e da ja odbie i pristana da $ pomogne, da ja poslu{a.

Vo utrinskiot mir ispolnet so ti{ina go slu{a{e samo blagiot glas {to odyvonuva{e vo akordi od nejzinite bujni gradi i opijanet gi bara{e zboro-

328

Nikola Kqusev

vite {to mu gi upatuva{e, i nivnata smisla i nivnata poraka.

Vo tie migovi prostrui edno vistinsko kaewe {to vrie{e vo nea, a toj po~uvstvuva izvesna neudobnost. Tivko se baknaa i zaminaa vo svoite domovi. Taa is~ezna vo mugrite kako svetulka vo begstvo.

Vo edna studena dekemvriska ve~er, maglata polze{e niz skopskite ulici. Lenman so Jasmina se upatija do eden fotograf da se slikaat, za da im gi poka`at slikite na svoite roditeli.

Odminuvaa poslednite denovi na starata godina.

S# be{e posveteno za pre~ek na Novata godina.

Gradskiot plo{tad se ukrasuva{e so novogodi{ni elki i svetlosni lampioni. Izlozite vo ~ar{ijata bea dekorirani. Tolpi narod brzaa da gi kupat poslednite nabavki. Snegulkite sozdavaa bo`estvena novogodi{na idila. Gradot trepere{e vo gr~ na o~ekuvawe na radosnite i veseli migovi.

Jasmina se podgotvuva{e za novogodi{niot pre~ek so Lenman. Taa prijatno go iznenadi Lenman so noviot fustan {to samata go be{e so{ila.

Pastelnata crvena boja na fustanot se preleva{e vo kadrite na nejzinata crna kosa, a zenicite od kostenlivite o~i i' zra~ea kako rubini.

Taa be{e ispolneta so prekrasna folklorna harmonija od mladost, ubavina i svetlosni boi.

Stavita, oblikuvana vo tenka polovina od koja svetlosno se {irea dra`esnite linii na najzinoto telo, niz koi plovea crvenite branovi na fustanot, a temnite tonovi na kadrite se spu{taa po liceto so boja na slonova koska.

Lenman

329

Tancuvaa cela ve~er i radosno razmenuvaa pozdravi i novogodi{ni ~estitki so svoite prijateli.

Se ~uvstvuvaa veselo i sre}no.

Taa ve~er ostana dolgo zapametena vo nivniot `ivot. Posakaa postojano da bidat zaedno.

Po kratko vreme Jasmina zamina kaj svoite roditeli. Taa gi zapozna za svoeto prijatelstvo so Lenman. Radosno im gi poka`uva{e negovite sliki. Im zboruva{e dolgo za nego.

Jasmina gi minuva{e svoite denovi vo roditelskiot dom pod zakrilata na odmereni ~uvstva, ispolneti so nade`i, deka naskoro }e se ostvarat nejzinite `elbi, za {to pobrza svr{uva~ka so Lenman.

Lenman ostana sam i po~na da go prelistuva svojot `ivot. Gi analizira{e i ocenuva{e svoite postapki okolu poznanstvoto so Jasmina. Gi prebroduva{e malite kolebawa i malodu{nosti. Sekoj ~ovek na svoj na~in gi re{ava svoite problemi.

Pri razmislata za donesuvawe na kone~na odluka so Jasmina, ~esto se pra{uva{e: “Dali sevo ova ne se odviva prebrzo?”

Vedrinata na sekoj nov den gi rasteruva{e takvite razmisli. Pa, sepak, toj prepu{ta{e da bide rakovoden od nekoi nau~ni skrupuli. A imeno, veruva{e, deka vo `ivotot, isto taka i vo qubovta, koga rabotite prebrzo se odvivaat nikoj ne mo`e da bide siguren vo ni{to, duri ni vo sebe, za{to se vleguva vo mnogu rizici, mnogu nepoznanici.

Od tie pri~ini, toj trgnuva{e od premisata, deka najdobar na~in za donesuvawe pravilna odluka za bilo koj problem vo `ivotot e da ima{ alternativni mo`nosti za izbor, i pri toa, da znae{ koja e najlo{ata odluka, da trgne{ od nea, za da dojde{ do izborot na najdobrata.

330

Nikola Kqusev

Tokmu toa go natera Lenman, trgnuvaj}i od postojnite alternativi, da gi zeme predvid ne samo prvi~nite soznanija za Jasmina i nejzinite nadvore{ni belezi, vo koi be{e tolku mnogu vquben, tuku ona {to intimno, genetski, od nejzinoto semejstvo go nosi vo sebe: nejziniot karakter, dobrina, nejzinata trudoqubivost i po`rtvuvanost, nejzinata utre{na zagri`enost kako majka na semejstvoto.

Tokmu ovie svojstva prevagnuvaa vo negovata ocenka za Jasmina. I prepu{ti idninata me|u niv dvajcata da gi splotuva i da gi bistri qubovnite ~uvstva s# pocvrsto.

Lenman veruva{e, deka ~estopati vo `ivotot se postignuva i toa, {to go smetame za nevozmo`no, samo ako na{iot trud, na{ata sklonost i pripadnost se poneseni so qubov i zanes, so re{itelnost i nastoj~ivost vo me|usebnite odnosi vo gradeweto na `ivotot, kako i neguvawe na postojana trpelivost vo rabotata.