Bilten Waldorfskega vrtca Studenček by Institut Sofijin izvir Maribor

E – NOVICE KAZALO

BILTEN WALDORFSKEGA VRTCA STUDENČEK

Uvodnik ....................................................... 3 Kaj ima razvoj zavesti človeštva skupnega s pedagoškimi cilji v vrtcu ..... 3 Tok letnih časov ......................................... 5

Jesen 2016, številka 1 v šolskem letu 2016/2017

Nadangel Mihael in njegova vloga v današnjem času ......................................... 6

Izdajatelj:

Utrinki dogajanj v skupinah .................... 7 * Enota Čarobni vrt-Biserna skupina . 7

Inštitut Sofijin izvir, Zasebni Waldorfski vrtec Studenček Maribor

* Enota Studenček .............................. 13

Valvasorjeva ulica 94, 2000 Maribor

** Skupina Lunin sij ...................... 13

Tel: 070 745 627

** Iz življenja malčkov v Zvezdni skupini .......................................... 26

Splet: www.waldorfska-pedagogika.si info@sofijinizvir.si

** Iz življenja Sončkov ................. 32 Urice nemškega jezika v našem vrtcu 37

Avtorji prispevkov: Viktorija Kovačič, Hadeja Adeva Horvat, Petra Mohorič, Petra Blažič, Janja Lepenik, Mojca Sajko Modrinjak, Andreja Volmajer

Priljubljeni recepti .................................. 39 Napovednik ............................................ 40

Fotografije: arhiv vrtca Oblikovanje: Vesna Lukič

Bilten izhaja štirikrat letno Vse pravice pridržane. Vsa vsebina, vključno s slikami na tej spletni strani je predmet avtorske zaščite. Javna uporaba biltena ali njegovih delov je mogoča le s pisnim dovoljenjem Inštituta Sofijin izvir Maribor ali dovoljenjem avtorja.

UVODNIK

svetlobe, torej sonca za življenje na zemlji, pa so vsi vedeli, da je ključna. Šele Nikolaj

Pred vami je prva številka e – novičk. Novičke bodo govorile o utrinkih iz življenja in vsebin, ki jih na temo Letni časi doživljamo skupaj z vašimi otroki. V tej številki bi vas radi podrobneje uvedli v razmišljanje o letnih časih in umestitve našega planeta v njegovo odvisnost od dogajanja v vesolju. Vse predhodne zemeljske civilizacije so bile povezane s kozmičnimi dogajanji in evolucijo vesolja. Glede na to so oblikovale svojo religijo, astronomijo, astrologijo oz. je to vplivalo na celotno pojmovanje njihovega življenja. Opazovanje in razumevanje umeščenosti zemlje v kozmični prostor in čas, je botrovalo širjenju človekove zavesti na vseh področjih življenja. Zato je, že od pradavnine, človek občutil in globoko spoštoval svojo povezanost z naravo in letnimi časi, ki so zemeljski odraz tega širšega dogajanja. Ritmi v naravi so povezani s kroženjem zemlje okrog sonca in različne količine obsevanja svetlobnega spektra – to vemo danes?

KAJ IMA RAZVOJ ZAVESTI ČLOVEŠTVA SKUPNEGA S PEDAGOŠKIMI CILJI V VRTCU Poznavanje in odkrivanje razvoja človeštva, ne le na fizičnem/materialnem nivoju, ampak tudi na duševnem, nam pomaga bolje razumeti razvojne potrebe otrok in njihov način dojemanja sveta, ki je bolj podoben zavesti starih ljudstev. Le-ta so bila še neposredno in močno povezana z naravo in njenimi ritmi.

Kopernik je leta 1543 spisal delo o gibanju nebesnih teles. Torej to je bila ena izmed pomembnih prelomnih točk v širjenju človekove zavesti o sebi in vesolju, oziroma o zemlji in našem sončnem sistemu. S tem je prišlo sonce v center človeške zavesti, heliocentrični sistem, prej je pa bil v veljavi geocentričen način pojmovanja vesolja (zemlja v središču sistema).

Včasih so ljudje pojmovali in razumevali drugače kot sodoben človek. Na primer: Kaldejci, Egipčani, stari Grki itd. so verjeli, da je zemlja statično telo in da kroži sonce okolji zemlje ipd.. Glede pomena toplote in

Prav gotovo še danes nismo na koncu našega širjenja zavesti in dojemanja astronomije in pravzaprav vsega okrog nas. 3

Zato je dobro, da smo skromni v odnosu do tega, kar danes vemo in da ohranimo radovednost in razvijamo sposobnosti za objektivno opazovanje in raziskovanje. In prav to je eden izmed poglavitnih ciljev waldorfske pedagogike in vzgoje otrok v našem vrtcu. Maksimalno razgibati njihove možgane s pomočjo resničnih doživetij in lastne aktivnosti, nikakor pa jih ne ukalupiti in pasivizirati v njihovi želji po lastnem razmišljanju.

duševno ni dovolj zrel, da bi to lahko resnično dojel. Zato se vzgojitelji aktivno ukvarjamo s takšnimi zgovornimi temeljnimi dejavnostmi, ki jih otroci doživijo celostno. Tega kar delamo z otroki pa jim ne razlagamo na sodoben znanstveni način, za to bo pravi čas v šoli. Otroci s takšnim načinom razvijajo boljše temeljne sposobnosti za življenje: kreativnost, dobre motorične sposobnosti, aktivni odnos do življenja, samozavest, zaupanje v lastne zmožnosti, samoiniciativnost, socialne veščine kot so sposobnosti dobre komunikacije, odprtost za različnosti, zaupanje v življenje, zdrav odnos do sebe, zdrave navade itd. To so temelji razvoja osebnostne koherence, ki je temelj vsakega uspešnega posameznika.

Vzgajamo in učimo otroke prvotnega dejavnega raziskovanja sveta, opazovanja in dopuščanja širšega pogleda na življenje iz različnih perspektiv. Predšolskim otrokom ne vcepljamo pogledov, do katerih je prišla znanost v pozni dobi razvoja človeštva oz. sodobne civilizacije. S pomočjo besedne razlage in teoretičnega poučevanja, pri majhnih otrocih povzročamo prezgodnji način razmišljanja in dojemanja sveta, na način sodobnega, odraslega človeka, kar je na nek način poseganje v njihovo pravico do otroškega naivnega in domišljijskega dojemanja realnosti.

V dejavnostih, ki imajo svoj izvor v letnih časih in dogajanjih v naravi, se skriva temelj za vso naravoslovno in družboslovno znanje, vendar se trudimo iskati čimbolj primarne in enostavne procese in dejavnosti, ki dobro prezentirajo temeljne zakonitosti, katere lahko otrok dojema celostno z vsem telesom in vsemi čuti.

Torej otrokom z zgodnjim poučevanjem kratimo pravico do otroštva. Predšolske otroke vse do sedmega leta in včasih še dlje, pustimo, da doživljajo življenje v svoji pristnosti in prvinskosti ter ga prežemajo z domišljijo in lastno ustvarjalnostjo ter ga sami odkrivajo z lastno dejavnostjo. Šele kasneje, v šoli, si ustvarjajo pojme o pojavih in zakonitostih, ki jih je človeštvo do danes spoznalo.

Tudi otrokom ne razlagamo v naprej, npr. kaj se bo jutri zgodilo in kaj bo po tem… S tem jih zmotimo v njihovem predanem načinu doživljanja sedanjosti, otroci so popolnoma v sedanjem trenutku in ne razmišljajo ves čas kaj je bilo in kaj še bo … Zato tudi prosimo starše, da ne razlagate otrokom v naprej, kaj bo v vrtcu ali kaj bo na prazniku. Če človek ves čas razmišlja »kaj se bo zgodilo«, ne more dobro zdrsniti v popolno prisotnost v danem trenutku. S tem se ga prikrajša za moč doživetja in zaznavanja. Danes ima večina odraslih te težave tako močno izražene, da strmo narašča število duševnih težav in depresij, predvsem pa nervoze in stresa.

V praksi to pomeni, da predšolskemu otroku ne razlagamo, » … da sonce ne potuje preko neba, ampak, da zemlja kroži okrog sonca …«. To grobo posega v otroško arhaično zavest, ki je bolj podobna zavesti starih civilizacij. Otrok še čuti sebe kot center in s tem tudi zemljo na kateri stoji in vse se vrti okrog te njegove egocentrične pozicije. Ko otroku razložimo to na današnji abstrakten način, še pravzaprav otrok 4

Predvsem pa otroke s takšnim načinom prikrajšamo za kvaliteto »čudenja nad novimi izkušnjami in doživljaji« - vsak trenutek je enkraten in pomemben ter poln drobnih spoznanj. Vnaprejšnje razlaganje daje človeku občutek, da že tako vse ve in se ne more več potopiti v dogajanje samo in ima vedno manjši interes za življenje in vedno manj volje za udejstvovanje.

površje je mesto bivanja človeka in je trenutno njegova edina možna oblika fizičnega bivanja. Ostale dimenzije bivanja lahko človek doseže le s tehničnimi pripomočki in še to za omejen čas. Zato so že od pradavnine ljudje častili sonce, ki je imelo vedno prav posebno mesto med vsemi božanstvi. Tudi druge kvalitete so pomembne za zemljo in življenje na njej, kot na primer luna, planeti, ozvezdja ipd. – toda sonce je osrednje in najpomembnejše za takšno obliko življenja na zemlji kot jo poznamo. Zaradi obširnosti te teme, se bom sedaj bolj osredotočila le na vpliv sonca.

TOK LETNIH ČASOV V toku letnih časov lahko opazimo, da gre za ritmično izmenjavo v življenju vegetacije in vseh procesov, povezanih z reprodukcijo in vitalnostjo na planetu. Torej naša zemlja na nek način vdihuje/sprejema sončno svetlobo in toploto, torej sončno energijo in izdihuje/oddaja vegetacijo in spodbuja reprodukcijo, rast in razvoj vseh živih bitij, ki domujemo na tem planetu. Ne gre pa le za materialno zaznano energijo sonca, temveč za popolnoma nemerljive in običajnim zaznavam dokaj skrite vplive, ki jih lahko zaznamo z jasnim razmišljanjem, po natančnem opazovanju fenomenov skozi čas in prostor.

Zemlja v enem letu obkroži sonce in se vrne na svojo izhodiščno točko in med tem se odvija igra sončnih žarkov z zemeljsko površino. Ko sonce obseva zemeljsko površino je pomembna moč žarkov, kar je odvisno od oddaljenosti sonca in od kota, pod katerim padajo na zemeljsko površino. Torej najmočnejši so, ko padajo pod pravim kotom in ko je sonce najbližje zemlji. Seveda so odvisni tudi od različnih nihanj in motenj v zemeljski atmosferi. Sonce potuje nizko po horizontu in žarki padajo pod velikim kotom, zato je na severni polobli moč sončnega obsevanja manjša, zime so pa milejše, ker je sonce takrat malo bližje zemlji – glede na zemljino navidezno elipsasto potovanje. Zato imamo na severni polobli zimo in na tej točki praznujemo Božič, torej zimski sončni obrat. Ko začne zemlja spet potovati proti naslednji točki, pomladnem enakonočju, lahko opazimo sonce vsak dan višje na horizontu. Ko je zemlja na nasprotni poziciji kot v zimskem solsticiju, imamo poletni solsticij, ki ga praznujemo na god Svetega Janeza Krstnika, oziroma iz poganskih časov je to ob Kresu. To je čas, ko je opoldan sonce v zenitu, takrat čutimo njegovo moč skozi opoldansko poletno vročino. To je čas, ko se človek čuti telesno manj obremenjen in duševno vznesen, osvobojen in nekako razpršen v čudovito poletno, ugodno okolje.

Torej spomladi se prične rast rastlin in razmnoževanje živali, ki doseže vrhunec poleti. Jeseni pridejo ti procesi do svojega zaključka, v fazi zorenja. Tik preden se začne propad plodov in vegetacije v naravi, znova poseže človek in vzame te plodove za svoje potrebe. Skrbno jih predela ali pripravi in shrani ter si z njimi lajša preživetje v težjih zimskih pogojih. V pozni jeseni listje in plodovi odpadejo, pričnejo se procesi razkroja in v naravi nastopi navidezna smrt vsega, kar je živelo poleti v vsej svoji bujnosti na površju zemlje. Pozimi pa ostanejo le semena, ki čakajo pod zemljo (ali jih človek shrani) in nosijo v sebi kali novega življenja, ki bo ob povečani pomladni toploti in svetlobi, ponovno rojeno na zemeljsko površje. Prav zemeljsko 5

Po poletnem sončnem obratu se prične dan krajšat, sonce potuje vedno nižje po horizontu in izgublja svojo moč in dnevi se krajšajo. Posameznikova spojenost z okoljem začne upadati in z jesenjo se posameznik čuti vedno bolj izločen iz udobja poletne narave. Razpršena in razširjena poletna zavest se prične spet ožit in osredotočat na sebe. Človek močneje čuti sebe in svojo nemoč ob nastopu teme in mraza, zaveda se okolja, ki mu ne bo več tako naklonjeno. Pozimi je človek odvisen od svojih sposobnosti in darov ter sposobnosti in zdravja, ki ga je prejel poleti.

NADANGEL MIHAEL IN NJEGOVA VLOGA V DANAŠNJEM ČASU Steiner v svojem predavanju govori o kvalitetah, katerih predstavnik je nadangel Mihael, ki bo odločilno deloval na človeški razvoj v Mihaelovi dobi, ki se je pričela v 19. stoletju našega štetja. V tej novi dobi evolucije, naj bi človeštvo oblikovalo novo duhovno inteligenco, ki bo močno presegala današnje materialistično pojmovanje sveta1. Morda bodo na svet prišli ljudje, ki bodo videli in odkrili čisto nove vidike, podobno kot Kopernik, Einstein ipd.

V dneh okoli 23. septembra, pa imamo na severni polobli jesensko enakonočje in začetek jeseni, obratno je na južni polobli. V praksi tak dogodek pomeni, da bo Sonce nad obzorjem približno toliko časa kot pod obzorjem. Torej v enem dnevu je uravnotežen čas teme in svetlobe, dan in noč sta približno enako dolga.

To novo kvaliteto zavestnejšega drugačnega dojemanja sveta, bomo vsi ljudje osvajali postopno in pri tem nam bo pomagalo zavestno negovanje vrlin in vrednot, katere pooseblja Nadangel Mihael, v podobi jasnega odločanja, o izbiri med dobrim in zlim ter uravnoteženja teme in svetlobe – zato ga vidimo upodobljenega s tehtnico. Železni meč lahko ponazarja močno voljo in pripravljenost za boj z vsem, kar je v nas zlega. Kopje je moč jasnega in osredotočenega mišljenja, ki lahko ukroti “zmaja egoizma”. Nadangela Mihaela so na zemlji ponazarjali vitezi, njihova vrlina je bila pogum. Človek, ki želi premagati zmaja v sebi, potrebuje pogum, ki je prava protiutež strahu in negotovosti.

Animacija kroženja zemlje okrog sonca (s klikom na besedilo se odpre animacija). Jesen je prehod med poletnim sončnim obratom in zimskim. Med časom, ko ima naša polobla obilje sončne svetlobe in toplote in časom, ko ima naša polobla največ teme in mraza. Prehod od poletnega preobilja svetlobe in toplote v zimsko neudobje.

Nekaj osnov astronomije za radovedneže in pa tiste, ki ste že malo pozabili na ure geografije v srednji šoli

Sodoben človek bo moral premagati veliko strahov, ki se danes v vsej svoji razsežnosti bohotijo pred nami. Predvsem bo moral zbrati pogum za neutrudno iskanje resnice in pristnosti, in spremeniti odnos do smrti in vprašanj smisla bivanja. Odgovore moramo iskati pri sončni svetlobi naše budne zavesti

https://goo.gl/lcaz27

Stajner, R., Arhangel Mihael, Kralj Artur i Sveti Gral (GA 240) Iz »Ezoterna promatranja karmičkih veza« VI Torquay, 21. August 1924. 1

in jasnega mišljenja. Ne v sanjah, vizijah, kot včasih.

razumevanjem pripravljamo praznike in predvsem sebe. Tako lahko stojimo pred otroki kot zgled pogumnega soočenja z ovirami na naši poti in truda k izboljšanju lastnega značaja. Otroci ne potrebujejo za svoj vzor popolnosti, vendar človeka, ki se resnično trudi.

Kot vidimo, je na svetu veliko pozitivnega, ampak vse dobro ima vedno tudi svojo nasprotno sliko v zlu. Naš svet je v obdobju spreminjanja – transformacije, to so običajno burni in boleči procesi. Podobno kot porod, preden priveka na svet novo bitje, je potrebnega kar veliko truda in bolečine.

Na podlagi občutkov in praznoverja nima praznik prave vrednosti in pomena. Poglabljanje vzgojitelja v ozadje praznikov, je prava podlaga za smiselno oblikovanje vsebine in strukture praznikov za majhne otroke. Samo na ta način lahko občutimo, da nas praznovanje napolni in podari darove novih spoznanj in občutkov lepote in dobrote, s katerimi gremo v novo obdobje leta, v nov letni čas, ki bo imel spet svoj vrhunec v naslednjem prazniku. In tako človeška duša potuje in kroži okoli svojega središča, skozi tok leta in se hrani iz simbolnih sporočil, ki ji prinašajo letni časi.

Tako v tem jesenskem času vsi postanemo vitezi in se vsak na svoj način soočamo z vsem nezavednim (podzavestnim) v nas. Ozavestimo trenutke, ko nismo dovolj prezentni in dopustimo, da v nas delujejo sebični vzgibi, ki škodujejo drugim in posredno nam samim. Ko pogumno premagamo čustva in misli, ki nas oddaljujejo od naših najdražjih, od okolja, od sebe …, vemo, da je Mihael v nas ukrotil zmaja in pripravlja prostor v naših srcih, kjer se bo rodilo naše notranje sonce - luč in toplota zavestnega bivanja. To je razvoj h kvaliteti suverenega bivanja posameznika, ki je neodvisen od vplivov zla in teme.

Zapisala: Viktorija Kovačič

UTRINKI DOGAJANJ V SKUPINAH

Nadangel Mihael nadzoruje karmo človeštva. Nosilec kozmične inteligence2.

ENOTA ČAROBNI VRT – BISERNA SKUPINA DAN V BISERNI SKUPINI Jutro se počasi prebuja in rdeče barva jesensko nebo. Meglice nežno ovijajo listje na drevju. Na vrtu za vrtcem se sliši glasno petje ptičkov. Zdi se, kot da bi se pogovarjali, kje bodo našli hrano za zimo. Na vrata Biserne skupine odločno potrka in vstopi prvi od dvanajstih nasmejanih otrok. Uvajanje je končano in otroci prihajajo v

Na podlagi podobnih razmišljanj in predavanj, vzgojiteljice zavestno, s polnim Rudolf Štajner, Arhangel Mihael, Kralj Artur i Sveti Gral (GA 240) iz »Ezoterna promatranja karmičkih veza« VI Torquay, 21. August 1924. 2

vrtec lažjih nog kot pred enim mesecem. Med otroki so se že spletle nevidne nitke prijateljstva, kar se odraža tudi v njihovi igri.

oblačijo hlačice, majice in copatke. Oblečeni in prebujeni otroci so spet pripravljeni na nove dogodivščine. Spremenijo se v zidarje, kuharje, iskalce zakladov..., vse do takrat, ko jih roka vzgojiteljice prijazno povabi v garderobo, kjer uzrejo ljubega starša , starega starša ali koga drugega, ki mu je blizu in je prišel, da ga odpelje domov.

To jutro je še posebej čarobno. Dva otroka se igrata v kotičku kot starša in skrbita za svoja dojenčka Feliksa in Zvezdano, nekaj dečkov pluje po nemirnem morju, dva kuharja pripravljata slastno hrano, nadobudni risar načrtov riše zemljevid.

Otroško čebljanje potihne in potem v vrtcu vedno bolj odmeva tišina …, postane tako tiho, da lahko slišimo pad listka z Lipovca na vrtu. Vrtec zaspi in se pripravi na sprejem otrok naslednje jutro.

Naenkrat se zazdi, kot da je v prostor prišel nevidni čarovniški mojster s svojo čarobno paličico. Mornarji povabijo dojenčke s starši na svoj krov, kuharji pripravljajo hrano za vse na ladji, risar še vedno zatopljeno riše. Naenkrat pa ladja zapluje v zelo nemirne vode, vsi na krovu se krčevito držijo za ograjo. Nekaterim postane slabo, eden se celo poškoduje. A nič za to. Deklica, ki je prej skrbela za malega Feliksa je zdravnica, ki nemudoma poskrbi za vse pomoči potrebne. Risar načrtov zvedavo opazuje in še vedno riše. Počasi igra izzveni in preide v rajanje. Mornarji, potniki, kuharji in zdravnica se spremenijo v kmete in kmetice, ki žanjejo, mlatijo in meljejo žito, mesijo in pečejo kruh. Po takšnem delu so vsi lačni sadne malice. Žarečih ličk in toplih ročic hrustajo sladke jabolčne krhlje in pijejo melisin čaj.

Zapisala: Hadeja Adeva Horvat

GOZDNE DOGODIVŠČINE OTROK BISERNE SKUPINE Kekčeva pesem - v priredbi otrok Biserne skupine »Jaz pa pojdem in z veseljem, dobro voljo pri ljudje, dje, dje … V eni roki nosim sonce, v drugi roki sladoled.« 

Tale napev se sliši, ko za krepitev volje, vsak teden korakamo iz Čarobnega vrta proti gozdu.

Okrepčani in zadovoljni se odpravijo na vrt, kjer jih spet čaka delo. S čarobnim utrinkom se skupaj z Zvezdnimi otroki spremenijo v zidarje, iskalce zakladov, kuharje, risarje, plezalce, čistilce, pleskarje, sejalce, mornarje… Slišati je smeh, šepetanje, ropotanje, kopanje, petje otrok in ptic. Tkejo se nova prijateljstva, otroci presegajo sami sebe in s srčnim pogumom raziskujejo svet v sebi in okoli sebe. Utrujeni se razveselijo povabila h kosilu in počitku k pravljici.

V tem letnem času so barve bukev, gabrov in pravega kostanja še posebej čarobni. Otroci se velikokrat ozrejo proti visokim krošnjam in zamaknjeno opazujejo ples listov, ki padajo z dreves. Zlate listke položijo v palčje deželice, ki jih zgradijo ob mogočnem deblu bukve. Iskalci zmaja se pogumno odpravijo v »goščavo« in s spretnimi zamahi palic presekajo vse ovire na poti, nekateri pa iščejo zaklade in najdejo steklenice, bleščeče pločevinke in

V času, ko otroci počivajo, se vrtec ovije v tančico spokojnosti in miru. A ne za dolgo… Cop, cop, cop … druga za drugo, zaspane in negotove nožice iščejo pot iz posteljic. Prstki in ročice najprej počasi, nato hitreje, 8

Ustvarjanje v jesenskem gozd

barvne vreče. Včasih med raziskovanjem tudi padejo, a jih to nič ne zmoti, saj so gozdna tla prekrita z mehkim listjem, včasih se skrivajo tetam.

DNEVNE DEJAVNOSTI V ČASU PROSTE IGRE PRI BISERIH V prostorih Čarobnega vrta je vedno pisano in delovno razpoloženo. V začetku septembra smo pripravili mešanico zelišč za Čarobni čaj in uživali ob pisanih vonjavah melise, materine dušice, smrekovih vršičkov, zelenega ovsa in citronske verbene. Otroške ročice so se potopile globoko v posodo in mešale, mešale …

Priprava suhih zelišč za zdravilne čajne mešanice

PRAZNOVANJE MIHAELOVEGA V BISERNI SKUPINI Za praznik Mihaelovo smo skupaj pobarvali svetlobna ogrinjala, ki otroke ovijejo v moč in pogum, ki ju nosijo v sebi in pomagali svetlobi premagati temo.

Svečana obdaritev z zaščitnimi ogrinjali in praznično zgodbico

Pridno smo luščili koruzo za kokoške na kmetiji in si za poslastico spekli »kokice«.

DNEVNA GOSPODINJSKA OPRAVILA Tudi to je potrebno. Vsakodnevno skrbno gospodinjenje pripomore k boljšemu počutju in redu v naši igralnici. Otroci radi sodelujejo in posnemajo, če odrasli opravljajo svoje delo z ljubeznijo in predanostjo.

Vsako jutro skupaj gospodinjimo in poskrbimo, da je naš »drugi dom« takšen, da bi ga bil še Kralj vesel 

ČAS KOSILA V GNEZDECU Tako prikličemo čarobnost in povabimo element ognja, da nam ohranja toploto v srcih.

DEJAVNOSTI NA VRTU – JESENI POUDARIMO ELEMENT OGNJA To jesen smo na vrtu pogosteje kurili ogenj in ga uporabili za pripravo jesenskih dobrot. Tako otroci doživijo skrbno ravnanje z ognjem in njegove kvalitete ter pomen za človeka.

Hvaležni za darove, narave smo se v oktobru večkrat sladkali s pečenimi in kuhanimi kostanji.

ROČNO UMETNIN

USTVARJANJE

MAJHNIH

Odlična preprosta umetniška dejavnost za majhne otroke. S tem si zelo razvijajo sposobnosti koncentracije, fine motorike, čuta za tip, ravnotežje itd. Pomembno je, da vsak izdelek uspe in so otroci s svojim delom zadovoljni. Lahko delajo samostojno in ne doživijo frustracije ob neuspehu, ker naloga ni pretežka zanje. Medsebojno ne primerjamo izdelkov in nobenega ne izpostavljamo, vsak je umetnina zase. Otroci pa gredo od te dejavnosti umirjeni in samozavestni, da so nekaj zmogli samostojno izdelati.

Ker se listi dreves še niso hoteli barvati, smo prebujali čute s krašenjem vejic z mehko, tanko, puhasto, barvno volno.

UTRINKI IZ OTROŠKIH MODROVANJ V BISERNI SKUPINI

ENOTA STUDENČEK

Čarobni utrinki otroških pogovorov ***

SKUPINA LUNIN SIJ

Se pogovarjata deček in deklica:

PRAZNOVALI SMO MIHAELOVO

»Midva se bova poročila in imela bova dva otroka« reče deklica.

Ko pride tisti čas, ko nas nebo posuje z luninimi rdečimi, železnimi kristalčki, ki obarvajo naravo in uspavajo zemljo, takrat je Mihaelovo. Dnevi so krajši, noči pa daljše. Sonce ne sveti več tako močno. Skrilo se je v plodove narave in v naša srca in nas bo grelo skozi dolgo temačno in mrzlo zimo.

»Jaz bom veliko naokrog hodil, ti boš pa otroke čuvala« reče deček. »No, jaz bom hodila v službo, zato bova otroke peljala k tetam v vrtec« odvrne deklica. »Jaz bom pa avtodom vozil!« odločno zatrdi deček. »Ti boš imel tako delo, da te ful ne bo doma, pol pa bomo šli ful daleč na počitnice» reče deklica. »Ja, z avtodomom!« pribije deček. *** Dečki imajo v rokah vsak svojo kitaro (desko) »Mi smo rokerji!« reče prvi. »Nikoli ne boš vido rokerja v japonkah!« reče drugi. In koncert se nadaljuje. *** Se pogovarjata dva dečka. Prvi reče: «Jaz grem danes po kosilu domov«. »Zakaj pa?« vpraša drugi. »Zato, ker grem k zdravniku» pove prvi. »Oooo, ti bi lahko mene zraven vzel in me odpeljal k zobozdravniku!« prosi drugi. Prvi pogleda v tla in nič ne reče …

Zapisala: Hadeja Adeva Horvat 13

Ko pomislim na Mihaela, se spomnim na sliko viteza Jurija, ki je nad oltarjem cerkve sv. Jurija v Pragi (1470). Prežet z lučjo angela Mihaela bije boj z zmajem in ga zbije na Zemljo. To je zmaj, ki bruha ogenj, lomasti in kdaj uide z vajeti. Na zemlji pa mu ljudje rečemo bes, jeza, nasilje, uničenje, sovraštvo, laži, …

Luščimo koruzo

Angel Mihael nam v tem času vliva moči, da se z vsem tem pogumno soočimo. Svoja dejanja damo na tehtnico in jih sprejmemo. V rokah pa imamo sami svoj meč, s katerim ločimo belo in črno. Žanjemo to, kar smo sejali. Zavestno stopamo v dejanja in s pogledom zremo v prihodnost. Mihaelovo praznovanje je možnost, da očistimo svojo dušo, vzamemo moder železni meč misli ter premagamo zmaja.

Meljemo žito

V vrtcu se na ta čas, ki ima svoj vrhunec s praznovanjem Mihaelovega, posebej pripravimo. Je eden izmed štirih glavnih praznikov, ki jih najdemo v waldorfski pedagogiki. Z otroci smo okrasili igralnico, izdelali smo vrvice s plodovi in jih napeli pod strop. Igralnica se je obarvala iz sončno rumenega poznega poletja v rdečkasto jesen. Narava nas je bogato nagradila z obilnimi darovi in čudovitimi barvami. Naše slike so to zajele in otroke nekako kar same nagovarjale k temu, da so se v naši skupini pojavljale igre vitezov in zmajev, ki so bili vsakokrat ukročeni.

Mesimo testo

Tehtamo kamenčke Vsak dan nas je obiskala tista mala miška, ki je kmetu pobegnila v luknjico na njivi ter se mlinarju povaljala v moki. Prav iz te moke, ki smo jo sami namleli, smo spekli kruh. Ta kruh v obliki meča je kasneje najbrž za zajtrk tudi pojedel kovač, ki je skoval Juriju tak meč, da je lahko s pomočjo angela Mihaela ukrotil zmaja. In prišel je tisti dan. Zamesili smo testo iz temne, težke moke. V igralnici je stal rdeč oltar s tehtnico. Po zgodbi o sv. Juriju smo tehtali pogum naših vitezov in vitezinj. Ali bo zadosti tistih belih kamenčkov, da premagajo veliki črni kamen? Pa je prišel vitez iskrenega srca, vitezinja iskrive radosti, vitez pogumne besede … in vsak je v zameno za svoj beli kamen prejel zapestnico poguma. Prav zadnji kamen je postavil tehtnico v ravnovesje. Sedaj je svetla luč ljubezni, skrita v belem kamnu in pogum, da smo ga postavili na tehtnico, postala kos črnemu kamnu, ki ga ima zmaj namesto srca.

Za malico smo jedli prav lepo rdeča jabolka, ki smo jih pričeli rezati prečno. O, kako smo se čudili zvezdi iz petih krakov kamrice, ki ga ta plod skriva v sebi. Vznemirjeni so po malici naši vitezi pogumno in prav posebno odšli na naš vrt in se v posebnem vzdušju vrnili h kosilu. Miza je bila pogrnjena z belim prtom, v vazah na 15

Slavnostno kosilo

poličkah se je zlatilo žito in rdeči plodovi šipka. Iz vrčev je dišalo po sladkem sadnem čaju, na okrogli mizi na sredini pa je kraljeval kruh v obliki meča. In smo ga nalomili in okušali, spoštljivo in v tišini.

sedi čisto tiho za mizo, jih posluša in nato reče: »Jaz pa nimam možganov, imam samo veliki srček!«. ***

Ko so otroci odšli domov, so s seboj odnesli svoj težki kruh in pogostili z njim tudi starše. To je bil praznik, ki še sedaj veje iz igre otrok. Le-ti se že ozirajo proti zimi. Starejši že vedo, kaj jih čaka, mlajši pa se radovedno čudijo.

Otroci kuhajo. Dečku, ki je nov v naši skupini, razložijo: »Ljudi, palčkov in česarkoli živega, pri nas ne kuhamo«. *** … deklica pove vzgojiteljici: «Veš teta, jaz sem alergična na gosje mleko …« … «Kaj misliš kozje mleko?« jo povprašam, ona pa odgovori: «Ja, to tudi«.

Zapisala: Janja Lepenik

***

UTRINKI IZ OTROŠKIH MODROVANJ V LUNINEM SIJU

Otroci se igrajo. Deklica reče:« Igrajmo se, kot da smo zajci. Jaz bom mama zajklja, ti boš pa ati zajkljek«.

GOVORI SE … Otroci nas velikokrat presenetijo s svojo ljubko otroško logiko. V njej je skrito veliko skrivnosti in znanja. Če le uspemo, si vzgojiteljice nekatere izjave tudi zapišemo, veliko pa se jih izgubi med igro.

*** … «Moj ati ne smrči, on samo glasno spi …«. ***

***

… «Veš teta, moj ati zna dihat in govorit pod vodo. Po mojem je bil riba, preden se je spremenil v atija«.

… otroci se pogovarjajo o možganih, starejše dečke to zelo zanima … deklica

*** 16

… «Ja, moja mami je stara 700 let. Veš, dandanes ljudje dolgo živijo. Babičina muca je stara že 3 leta, kuža pa tudi 700 let«.

sploščijo v majhne, palačinkam podobne sploščene hlebčke, imenovane Naan kruhki. Kmalu napolnimo vse pladnje iz kuhinje in ko je peč zunaj že dovolj razgreta in žerjavica že pravšnja, jih odnesemo ven in jih previdno zložimo po pet ali šest v peč. Kmalu zadiši in pozornost tete, ki jih obrača, tipa in ogleduje, mora biti zelo velika, saj so kmalu pečeni in še prehitro osmojeni. Vonj in toplina vedno privabita skupinico okuševalcev, ki za mizico ob peči potrpežljivo čakajo na košček vroče dobrote.

*** … «Moja babica ima češnjo, ki je stara. Zato je tudi moja babica stara. Zelo je stara, ampak še zmeraj premika usta, ko govori in noge, ko hodi. Moj dedek je tudi zelo star. On je še bolj star, samo on ne premika nog, ko sedi pred televizijo, še zmeraj pa premika usta, ko govori». Zapisala: Janja Lepenik

Ko so Naan kruhki gotovi, jih razdelimo v košarice, pokrijemo s prtički in takšne dobi vsaka skupina ta dan za ob kosilu. Peč se počasi ohladi. Popoldanska teta jo očisti in pripravi, z mislijo na naslednji ponedeljek, ko bo spet dišalo in se dobro jedlo.

Priprava in peka kruha v skupini Lunin sij Sredi oktobra, ko so se naši mlinčki ustavili, se je naša dišeča moka uporabila za peko kruha. Med drugim smo pekli tudi indijske kruhke Naan. Teta Petra je že zjutraj zakurila in zažarela je tudi krušna peč na vrtu v vsem svojem ognju in sijaju. Namreč čez poletje večinoma stoji mrzla v kotu vrta, otroci le poredkoma pokukajo vanjo in se čudijo sajasti praznini, nato pa jih pot odpelje spet naprej.

Zapisala: Mojca Sajko Modrinjak

USTVARJALNICE ZA VEČJE OTROKE ~ ~ OTROCI IZDELUJEJO PISANE PREPROGICE

Po Mihaelovem, ko se zaokroži čas žetve in vstopamo v jesensko obdobje, mraz trka na vrata in nastopi čas za ogenj v peči. Peč smo skrbno očistili, zbirali in zlagali smo drva in v zraku je bilo pričakovanje. Napočil je oktobrski čas, ko naša tiha peč vsak ponedeljek veličastno zažari in nam speče najslajši kruh, hkrati pa se dan prične s toplino ognja, v sicer že mrzlem jutru.

… kako diši … kako je mehko … kako je toplo … kako je lepo … kako je fino … Lunin sij letos sije v volno odet. Sprva smo polstili vsako sredo, sedaj pa polstimo tepihe zaradi blagodejnega vpliva še ob četrtkih zjutraj. Vsak mesec en tepih ali dva, ki jih otroci ustvarjajo v sklopu celoletnega projekta.

Naš običajen kruh, ki ga mesimo ob ponedeljkih, zamenja prav posebno dišeče testo, katerega recept teta skrbno čuva v žepu, da česa ne pozabi. Otroci pred tem pripravijo tudi sveže nabrana zelišča iz gredic in lončkov, ki se nasekljana dodajo testu. Vonj po baziliki napolni igralnico in naši peki in pekovke, veselo oblikujejo majhne kroglice, ki jih nato previdno

Od kod izvira polstenje To je prastara tehnika izdelave tekstilnih površin. Tista tehnika, ki je bila še pred šivanjem, kvačkanjem, pletenjem in tkanjem. Polstene preproge izvirajo iz centralne Anatolije, izpred 6000 let pr.n.št.. Legenda pravi, da so prvi polsteni tepihi nastali na 17

Noetovi barki, ko so se ovčke gnetle v svoji staji. Najstarejša ohranjena lutka je polstena punčka, ki je danes stara približno 5000 let. Ta arhaična rokodelska tehnika je še zmeraj prisotna pri nomadskih ljudstvih – Mongolih. Na prostranih mongolskih stepah postavljajo svoje volnene domove - jurte. V Sloveniji so znani gorenjski klobučarji, ki so v 15. stoletju delali tako značilne »Kekec« klobuke in obuvala iz mešanice goveje in ovčje dlake. Škorenjci, ki so jih nosili pastirji, so bili podobni Valenkam iz mrzle Rusije. V poznih 70ih je umetnik Beuys dal polstenju nov pomen. Volno je uporabil kot izrazni material pri svojih instalacijah.

topla področja. Nasproti volne je še eno živalsko vlakno, to je svila, ki je tako gladka, elegantna in svetleča. Njen mlajši brat je rastlinski lan. V waldorfski pedagogiki uporabljamo naravne materiale, želimo pa, da so naši otroci deležni najboljšega in zato obdobje zelo pomembno: najlepšega. Tako posegamo vzgojiteljice po dragocenih in kvalitetnih materialih.

Dandanes se uporablja polstenje v umetnosti, oblačilni industriji, kmetijski in še kateri panogi. Vedno bolj pa se uporablja v terapevtske in zdravilne namene. V nekaterih zdravstvenih institucijah severne Evrope in Švice je tudi del rednih terapij. Zakaj volna in svila

Kaj je polstenje

V waldorfskem gibanju je imelo polstenje zmeraj pomembno in zelo živo vlogo. Volna je naravni material, ki ima zelo cenjene lastnosti. Volnena vlakna so živalska vlakna. Po svoji strukturi podobna človeškemu lasu. V samem vlaknu je zrak. Prav ta omogoča volni, da ima izredne izolacijske sposobnosti. Ker je vlakno kodrasto, ima dobro elastičnost, kar da zelo velike možnosti za ustvarjanje. Zaradi teh odličnih lastnosti in topline, ki veje iz volne, je nadvse primerno za oblačila manjših otrok. Volna najbolj greje, ker zadržuje toploto znotraj, hkrati prepušča vlago navzven. Volna je zračen material, ki ves čas diha. Torej volna ne daje občutka mokrote na koži, ki nastane ob potenju pri bombažu. Lahko bi rekli, da je to material, ki se sproti suši že na koži. Torej mlajši brat volne, ki je tudi naravni material, je rastlinski bombaž, ki pa ni tako obstojen in zadržuje v sebi več vlage ter deluje bolj hladno kot volna, zato je primernejši za

Polstimo lahko po suhem ali mokrem postopku. Vzgojiteljice večinoma suho polstimo z uporabo posebne igle s kaveljčki. Izdelujemo lutke kot so na primer pravljični liki za lutkovne predstave ali dekoracijo mizice letnih časov, preproste igrače ter slike ipd. Tudi otroci lahko ustvarjajo polstene slike in preproste izdelke. Mokro polstenje je tehnika polstenja, kjer uporabimo milo, vodo in močne roke. Pri nas je milo narejeno na podlagi olivnega olja, brez parfumov, konzervansov ali drugih dodatkov. Milo smo pri nas v Luninem siju poimenovali »čarobni prašek«. Potem, ko smo volno položili, dodali ščepec čarobnega praška in previdno omočili, še mehansko obdelamo. Izdelek splahnemo in nevtraliziramo ostanke bazičnega mila s kisom ter posušimo.

Mokro polstenje z otroci v skupini Lunin sij

tako lepo pokrita in varno prekrita s tančico, jo potresemo s čarobnim praškom. Previdno prelijemo s toplo vodo. Rokavi so zavihani, predpasniki »zapasani« in roke željne dela. In oči se že nestrpno in radovedno sprašujejo, le kaj bo nastalo. Dlani in prsti se potopijo v mehko, toplo in dišeče in pričnejo

Kako smo polstili v skupini Lunin sij Vzgojiteljica pripravi pladnje, na katerih je že položena mehka volnena posteljica. Na mizi je še košara volne, ki odseva barve, ki nas obdajajo tisti čas v naravi. Prične se pravo mojstrovanje. Otroci, veliki mojstri s svojimi drobnimi prstki in uporabo pincet – nega prijema, vztrajno polagajo barvne površnice ali vzorčke na volneno belo posteljico. Nekateri so z mislimi pri načrtovanju vzorca, nekateri opazujejo padanje peresno lahkih vlakenc na posteljico, nekateri se trudijo, da bi izvlekli čim manjše snope volne, nekateri samo sedijo in se čudijo... In ko je odeja pobarvana, jo pokrijemo z nežno tančico. Otroci so predtem že naribali milo in pripravili naš čarobni prašek. Sedaj, ko je posteljica 19

ritmično masirati. Besede izginejo, nastane tišina. Sliši se le pljuskanje milnice.

vprašanje zdravega razvoja podobno kot zdrava prehrana.

Nagovorjeni so prav vsi čuti in najbolj vztrajni polstijo tudi 45 min. Kmalu, kmalu že nastaja blago. Sledi še »štrudljanje«, tako mi poimenujemo »valjanje«. Polsteno blago postane še manjše in čvrstejše. Kmalu so brisače mokre, na njih pa se važi prava umetnina. Te umetnine vzgojiteljica opere s kisom in splakne. A nismo še končali … otroci s svojimi rokami blago še potapkajo, da bo lepo ravno in položijo na radiator, da se posuši.

Zapisala: Viktorija Kovačič

otroka,

GOZDNI VRTEC ZA OTROKE LUNINEGA SIJA V oktobru smo se z večjimi otroki iz Luninega sija, ob petkih podali na dolg sprehod do gozda. Preživeli smo dve čudoviti in neskončno svobodni uri v gozdu. Otroci so pregledali vse kotičke, tekali, preizkušali podrta debla in urili ravnotežje. Najprej je bilo kar nekaj padcev pri teku in otroci so kmalu ugotovili, da je potrebno na gozdnem terenu previdneje in odločneje postavljati svoje noge kot na običajni gladki travici.

Vsak mesec druge barve, vedno druge, svoje oblike. Tako bodo nastajali naši tepihi, ki jih bomo junija zašili. Vsak svoje tepihe, vsak v svojo veliko preprogo, spolsteno v skupini Luninega sija, preden odkorakajo v šolo.

Otroci, kot da se niso mogli načuditi svobodi, ki jim je bila dana. Imeli so ogromno prostora, lahko so šli po svoje, raziskovali, fantje so se igrali medvedje igre ravsanja, nabirali smo zanimive gozdne plodove, lahko so bili glasni, preizkušali so svoje glasilke. Ko so se vračali v naš gozdni tabor, so bili lačni in žejni, toda kaj hitro so se vrnili v akcijo.

Le kaj bo nastalo? Zagotovo nepozabni spomini, usvojene spretnosti in topla preproga za otroško sobo. Zapisala: Janja Lepenik

O tkaninah za izdelavo kakovostnih otroških oblačil

Čas za odhod domov je vedno prišel prehitro. Pot domov je kar dolga – še daljša kot tja , ampak, zmogli smo. Pot nas pelje ob Dravi s čudovitimi pogledi na račke, labode, pravljične vikend hiške in vrtove. Ta sprehod je čas za pogovore, petje in mnoga vprašanja otrok o okolju. Vzgojiteljice se ne moremo načuditi kaj vse ti majhni otroci vedo, kaj vse opazijo in o čem razmišljajo. Nekateri med njimi imajo vrhunsko orientacijo, drugi spet motorične spretnosti, tretji domišljijsko igro, četrti pevske in govorne sposobnosti. Skratka, gozdni dan je vedno znova nepozaben dan.

Prav tako se danes naravni materiali (naravna volna, svila, bombaž, lan) uporabljajo za izdelavo kakovostnih ekoloških oblačil za otroke in seveda tudi odrasle. Na primer s sodobnimi tehnologijami izdelujejo visokokakovostne volnene tkanine ali mešanice svila – volna bombaž, nadvse fine in nežne tkanine, primerne tudi za spodnje perilo. V primerjavi s starimi časi, ko so bila volnena oblačila precej grobo strukturirana in neudobna ob stiku s kožo. Ekološka oblačila spodbujajo razvoj zdravih čutov pri otroku in vplivajo na pravilno delovanje kože, kot pomembnega organa, ki v stiku z umetnimi materiali deluje drugače. Zato je ustrezno oblačenje otrok v kakovostna oblačila iz ekoloških materialov tudi vedno bolj pereče

Zapisala: Viktorija Kovačič

Joj, kakšen velik kuža

Kratek postanek ob Dravi

Prijateljice račke nas pozdravijo na poti v gozd

Adijo teta, saj pridemo nazaj

Koliko dela, to je treba vse olupit!

MogoÄ?e je tu notri lisica

MogoÄ?e je tu notri lisica?

Ooo, tu se pa drugaÄ?e hodi kot po travi, saj je skoraj tako zabavno kot plezanje po drevesih.

Naberimo še želode

Našli smo novo deblo, to je naša ladja

To je pravi izziv za ravnotežje

Tam so levi, sliĹĄite kako rjovejo?

Vulkan bruha, reĹĄimo se!

Teta me raziskujemo, ne ne, ne rabiĹĄ z nami,

To ĹĄe potrebujemo, bomo iskale zaklad

raje gremo same

Zasanjana princeska

Mala veverička jo prosi, če ji lahko pomaga zdrobiti velik, debel in trd lešnik. Miška ji prav rada pomaga.

IZ ŽIVLJENJA MALČKOV V ZVEZDNI SKUPINI DNEVNE UMETNIŠKE VSEBINE OTROKE V ZVEZDNI SKUPINI

Lešnik vzame v gobček in sliši se: hrsk, hrsk, hrsk, pa nič. Poskusi še s krempeljčki: prsk, prsk, prsk, pa nič. Tudi miška ne more zdrobiti velikega, debelega in trdega lešnika. Mala veverička vzame lešnik in z njim steče v gozd do drevesa, kjer v duplini živi pisana sraka. Sraka je prav vesela obiska. Mala veverička jo prosi, če ji lahko pomaga zdrobiti velik, debel in trd lešnik. Sraka ji prav rada pomaga. Lešnik vzame v kljunček in sliši se: hrsk, hrsk, hrsk, pa nič. Poskusi še s krempeljčki: prsk, prsk, prsk, pa nič. Tudi sraka ne more zdrobiti velikega, debelega in trdega lešnika.

Med vsebinami, ki so jih otroci deležni dnevno v našem vrtcu, je tudi čas za pravljico pred počitkom. Prav tako v dopoldanskem času izvajamo prstno igro, ki pomaga otrokom k umiritvi, boljšemu občutenju sebe in stiku z lepo ritmično in jezikovno bogato vsebino. Takšne igre imajo terapevtski učinek in so temelj za ustvarjanje lepega vzdušja ter dobrega odnosa med otrokom in vzgojiteljico. V mesecu septembru in oktobru smo z otroki poslušali pravljico o veverički.

Mala veverička vzame lešnik in z njim steče skozi gozd do grmička, kjer ima gnezdo zajček. Zajček je prav vesel obiska. Mala veverička ga prosi, če ji lahko pomaga zdrobiti velik, debel in trd lešnik. Zajček prav rad pomaga. Lešnik vzame v gobček in sliši se: hrsk, hrsk, hrsk, pa nič. Poskusi še s krempeljčki: prsk, prsk, prsk, pa nič. Tudi zajček ne more zdrobiti velikega, debelega in trdega lešnika.

Pravljica o veverički

Mala veverička vzame lešnik in z njim steče skozi gozd do gnezda, kjer živi lisička z malimi lisičkami. Lisička je prav vesela obiska. Mala veverička jo prosi, če ji lahko pomaga zdrobiti velik, debel in trd lešnik. Lisička ji prav rada pomaga. Lešnik vzame v gobček in sliši se: hrsk, hrsk, hrsk, pa nič. Poskusi še s krempeljčki: prsk, prsk, prsk, pa nič. Tudi lisička ne more zdrobiti velikega, debelega in trdega lešnika.

Bila je nekoč mala veverička. Našla je velik, debel in trd lešnik. Vzame ga v gobček in ga poskusi zdrobiti. Slišalo se je: hrsk, hrsk, hrsk, pa nič. Poskusi še s krempeljčki: prsk, prsk, prsk, pa nič.

Mala veverička vzame lešnik in z njim steče skozi gozd. Tedaj zasliši znani glas: »Ljuba mala veverička, kje si? Ljuba mala veverička, kje si?« Mala veverička zašili z ušesi in prepozna glas svoje ljube mame. Vzame velik debel in trd lešnik in z njim steče mimo lisičkinega gnezda, mimo zajčkovega

Velik, debel in trd lešnik se ne zdrobi. Mala veverička vzame lešnik in z njim steče na polje do mišje luknje, kjer živi miška. Miška je zelo vesela obiska.

gnezda, mimo srakine dupline, mimo miškine luknje, vse tja do gnezda, kjer jo čaka mama veverica. Pove ji, da je našla velik debel in trd lešnik, ki ga ni mogla zdrobiti. Zdrobila ga ni niti miška, niti sraka, niti zajček, niti lisička. Mama veverica reče: »Bom še jaz poskusila«. Vzame lešnik v gobček in sliši se: hrsk, hrsk, pok. Velik, debel in trd lešnik se zdrobi. Mama veverica ga da mali veverički, ki ga pohrusta do zadnje drobtinice. Tedaj se na nebu pojavi svetla luna, zvezdice zažarijo in mala veverička zleze pod mamin puhasti repek. Stisne se k njej in kmalu zaspi.

PRSTNA IGRICA: TRUDEN FANTIČEK Na levi je zapisano govorjeno besedilo, v oklepajih pa so opisane geste rok, s katerimi pospremimo besedilo in imajo, če so pravilno izvedene, terapevtski učinek. Majhen fantiček truden se zdi, (iztegnjen kazalec desne roke lahno pomiga naprej in nazaj) postelja tukaj stoji,

(vodoravno iztegnjena dlan leve roke)

mehka blazina puhasta,

(palec leve roke se položi na kazalec, dlan je iztegnjena)

fantiček položi glavico tja

(kazalec desne roke se položi na dlan leve roke-na palec, ki je blazina)

Z odejo pokrit leži, (kazalec, sredinec, prstanec in mezinec leve roke skupaj položiš (kot odejo) preko kazalca desne roke - zapreš dlan) nina, nana, ni.

(levo dlan lahno zazibaš gor in dol - kot zibelko)

Poljubček dobi

(poljubiš kazalec - fantička v posteljici)

in sladko zaspi. (iztegnjeno desno dlan položiš na iztegnjeno levo dlan in ju skupaj prisloniš ob levo ličnico, glavo lahno zazibaš levo in desno)

prostor za ognjišče. Našli so ga pod oknom. Sedaj so hlodke drugega za drugim polagali na kup, ki se je kopičil in postajal vse večji. Polni delovne vneme so otroci nadaljevali z delom. Rdečih ličk in z iskricami zadovoljstva v očeh, so poiskali kostanje. Drug za drugim so napolnili vrečice. Pobrali

Peka kostanjev in domišljijska prosta igra v zvezdni skupini Bilo je petkovo jutro. Otroci so takoj po zajtrku poprijeli za delo. Poiskali so zaboj z lesenimi hlodčki in z njimi napolnili veliko košaro. Nosili so jo po sobi in iskali primerni 27

in poiskali so vse kostanje, tudi tiste, ki so bili razsipani po tleh. Nekdo se je spomnil, da potrebujejo ponev za pečenje. Ni bila daleč. Pleten jerbas se je spremenil v ponev, ki so jo položili na svoje ognjišče. Kmalu je bila ponev polna kostanjev. Čakali smo in čakali, dokler kostanji niso bili pečeni. Otrok je prišel do vzgojiteljice in ji ponudil majhno

piknik z vsemi pomembnimi detajli. Pobuda za delo je v celoti izhajala iz otrok, ki so stari tri leta. Spontano so se združili v skupinico, ki je izredno ustvarjalno in z medsebojnim sodelovanjem skozi igro poustvarila kostanjev piknik. To se je zgodilo dva dneva po resničnem pikniku, ki smo ga imeli v vrtcu. Izkušnja priprave ognjišča, kurjenja ognja, skrbi za ogenj, priprava kostanjev, peka kostanjev in hrustanje sladkih pečenih sadežev. Vse to se je zrcalilo v igri otrok. To je le eden od utrinkov, ki so se v preteklem obdobju utrnili v našem vrtcu.

Prijetno se kadi in kako šele diši … košarico s kostanj: »Teta pazi, vroči so še.« Napolnili so majhne košarice in za vsakega se je našel pečen kostanj.

Ročno mlatenje žita in mletje moke v septembru

Polna čudenja in hvaležnosti sem opazovala delovno vnemo, vztrajnost in radost otrok, ko so si sredi sobe ustvarili popoln kostanjev

V prvih tednih septembra smo drobili cvetove dišeče sivke ter žitne klaske. Otroci so z veseljem drobili klaske in iskali zrna 28

pšenice ovita v ovoj, ki se imenuje pleva. Zrnje smo zbirali, nekaj v košarico, nekaj so jih otroci pospravili v trebuščke. Spretni prstki otrok so iskali drobna zrna, ki so se skrivala med plevami. Lepo je opazovati majhne otroke, ki z drobnimi prstki prebirajo žito in vztrajno mlatijo in iščejo drobno zrno v večplastnem suhem ovoju. Skupaj smo se veselili, ko smo s pravim mlinom zrnje zmleli v moko. Čudili smo se in vedno znova odpirali predalček na mlinu, ki se polni z moko.

Mletje žita v igralnici med prosto igro

»Že gnete, gnete pek testo, je mehko, gladko, sladko vso«. Vsak si je naredil svoj hlebček in vzgojiteljica je oblikovala prazničen hlebček.

Mletje žita med prosto igro na vrtu

Praznovanje Mihaelovega v Zvezdni skupini Mihaelovo, prazničen dan. Otroci so končno lahko moko, ki smo jo namleli v preteklih dnevih, zagnetli v mehko testo. Odzvanjala je pesmica:

Priprava testa za praznične kruhke

Slovesno pogrnjena miza, pečen hlebček Mihaelovega kruha in dober šipkov čaj, je nas vzgojiteljice in otroke navdal z občutkom, da je dan, ki ga praznujemo, poseben. Kruh je bil dober, kot je lahko dober samo Mihaelov kruh.

IZREK PRED KOSILOM S svečanim izrekom pred vsakim kosilom, izrazimo svojo hvaležnost za darove narave in gojimo vrednote spoštovanja hrane in negujemo navade lepega vedenja pri mizi. Spomnimo se narave, ki nas obilno obdaruje in nam zagotavlja hrano.

Prazničen Mihaelov kruh

»Ljubo sonce, zemlja draga, za darove vama hvala.«

Praznik hvaležnosti za jesenske darove Na poseben dan, praznik hvaležnosti, smo na vrtu ponovno zakurili ogenj in na ognjišču skuhali slastno juho v velikem kotlu. Že zjutraj so otroci v majhnih, malce večjih in velikih košaricah prinašali zelenjavo, zelišča in kostanje. Skupaj smo se čudili, jo občudovali, preizkušali in jo narezali na koščke. Ponovno je nekaj koščkov romalo v otroške trebuščke in nekaj v posodo. Zvezdni otroci zbrani pri praznični mizi, delitev prazničnega kruha

Darovi narave čakajo na preobrazbo v okusno juho

Priprava zelenjave za kasnejše kuhanje v kotlu na vrtu

juhi. Koliko različnih barv, koliko različnih okusov, koliko novih izkušenj in doživetji.

Ko je na ognjišču že gorel ogenj, so otroci z velikim veseljem prinašali drva, ki jih je vzgojiteljica nalagala na ogenj. V kotel poln vode, smo vsuli na koščke narezano zelenjavo. Mešali smo, mešali in se čudili, ko je juha v loncu začela brbotati. Pridružili so se tudi otroci iz skupine Luninega sija in Sončki. Lonec je postajal vse bolj poln. Dišalo je po ognju in kmalu je zadišalo po dobri

Zapisala: Petra Mohorič

Kuhanje juhe na vrtu ob praznovanju »Hvaležnosti za jesenske darove narave in obilno žetev«

Na štedilniku in okoli njega se vedno najde kaj zanimivega in okusnega. Otroci lahko, če želijo, pomagajo pri pripravi zajtrka. Otrok dobi svojo rezalno deščico, majhen nož, košček kruha in namaz. Največkrat kar sproti pojedo, kar pripravijo.

IZ ŽIVLJENJA SONČKOV JESENSKO UVAJANJE IN JUTRANJI SPREJEM OTROK V SONČKIH Jesen je čas uvajanja novih otrok v vrtec, prav tako pa se tudi stari otroci ponovno prilagajajo na urnik v vrtcu po poletnem predahu.

Ko opazujem otroke, kako se povezujejo, je zanimivo videti, kako dobro se počutijo in koliko lepih izkušenj najde pot v njihov svet, ko se starostno prepletajo. Starejši otroci se veselijo mlajših, mlajši občudujejo starejše.

Skupina Sončki je v našem vrtcu, v enoti na Valvasorjevi, skupina najmlajših otrok. Naš vrtčevski dan se prične okoli sedme ure zjutraj. Kmalu takrat že zavre voda na štedilniku za domač zeliščni čaj ali žitno kavo, v velikem loncu se kuha mlečna kaša ali pa se pripravlja kruh za zajtrk.

Jutro pri Sončkih

V garderobi zaslišim prve otroke. S starši prijetno klepetajo, se šalijo, včasih pa tudi pregovarjajo, mogoče glede copatkov, igračke ali pač česa, s čimer jo zagodejo palčki nagajalčki. Do tričetrt čez sedmo prihajajo k Sončkom tudi večji otroci Luninega sija, to so tisti, ki so bili v lanskem šolskem letu v tej igralnici. Pri mlajših otrocih se še zgodi, da malce pojočejo, potem, ko jih starši prepustite v našem varstvu. Težko se prepustijo resničnosti, da prevzamejo krmilo, potem še malo pojočejo, ker se spomnijo na mamico in atija. A kaj, ko tudi resničnost vabeče prikimava, z radodarnim nasmehom in odkritim pogledom v očeh, ki budé veselo slutnjo darov novega dne.

Starejši otroci želijo mlajšim pomagati in jim to včasih zelo jasno povedo: »Veš ... tu pa res ne moreš plezati, saj boš padel, pridi tukaj dol!«. Mlajši otrok pa gleda in zaupljivo sledi navodilom.

V kotičku igralnice jih že čakajo vozički z dojenčki, žogice, polžki in še veliko drugega. Kmalu torej otroci svojo pozornost preusmerijo na znano okolje in dovolé prizorom, da jih prežamejo in povabijo novim dogodivščinam naproti, v prijetnem okolju igralnice. Skozi okno opazujejo drevesa, ki so zunaj na vrtu, sosedove muce, ki že tekajo naokrog. Tudi drug drugega seveda.

Vendar se prav tako zgodi, da mlajši otrok veselo hiti po vseh štirih naokrog in kaj kmalu ima okoli sebe celo druščino štiriletnikov in petletnikov, ki mu, ko njegovo štirinožno gibanje opremijo z vsebinami svojega domišljijskega sveta, radostno se smejoč sledijo. In že je rojena nova igra - vsi postanejo muce. 

Prosta igra v igralnici in na vrtu - notri in zunaj

Najmlajšim, ki se še hitro zapletejo in potrebujejo pomoč pri iskanju rešitev (dovolj je recimo, da dva želita imeti »točno to lopatko« in nobeden ne uvidi razloga, da bi popustil), seveda pomagamo. V takšnem primeru vzgojiteljice pomagamo razplesti zaplet v mirnem in prijaznem vzdušju ter v le-temu skladnem pristopu. Predvsem skozi vzgled in konstruktivne navade pomagamo otroku pridobiti in ponotranjiti izkušnje, ki bodo tudi njemu nekoč vir ustvarjalnih rešitev pri razpletanju zapletov.

Za otroka je prosta igra izrednega pomena, tako v njegovem trenutnem obdobju, kot seveda tudi za njegovo nadaljnje življenje. Zato je v našem vrtcu resnično velik poudarek na otrokovi prosti igri, tako v igralnici, kot tudi zunaj na vrtu. Skozi igro se otrok sreča z različnimi materiali, težavnostnimi stopnjami – majhen otrok nepretrgoma trenira in preverja, kaj že zmore njegovo telo. Skozi igro gradi socialni odnos – se skozi različne izzive in izkušnje srečuje z drugimi otroki in tako na kar najbolj kakovosten način pridobiva spoznanja o odnosih ter socializacijske spretnosti in vrednote.

Pri najmlajših otrocih je rdeča nit igre zelo rahla in občutljiva. Ko na primer otrok potuje po prostoru in nekaj pritegne njegovo pozornost, postane to njegov izključni cilj – ob njem se ustavi, ga pregleda, preverja in raziskuje, in šele potešen se odpravi naprej. Lahko predmet odnese s seboj in spotoma ali na novi postojanki nadaljuje z raziskovanjem tega istega predmeta ali pa vmes naleti že na kaj novega. Dovolj pa je, da nekaj samo malo zaropota in že je tok njegove pozornosti pretrgan in ga preusmeri drugam. Zato je za kakovostno igro majhnega otroka bistvenega pomena, da ima takrat lahko mir in ga odrasli ne motimo z ogovarjanjem, komentarji, spodbudami ..., skratka s kakršnim koli vmešavanjem v tok igre oz. kar je prav tako temeljnega pomena, da ni izpostavljen raznim medijem ter njihovim zasičenim, agresivnim in vsebinsko določujočim informacijam.

Prosta igra v igralnici

potešijo potrebo po nežnosti in pozornosti. Takrat je trenutek za prstno igrico – ljubkovalnico, morda igro na kolenih – npr. jahanje konjička. Otroci imajo na voljo mokre krpice, da lahko čistijo igračke ali brišejo pohištvo. Ena izmed vzgojiteljic v tem času briše in čisti pohištvo tudi sama ter s tem otrokom, ki to takrat potrebujejo oz. želijo, odpira vrata priložnosti, da se dejavnosti priključijo. Zunaj, na vrtu, smo se skoraj cel september sladkali s slivami. Toda s slivami se nismo samo sladkali, tudi pobirali smo jih, ko so suhe ali gnile padale na tla in čistili naš vrt. Hvaležno smo doživeli radodarnost jeseni.

Prosta igra v igralnici Igra otrok v igralnici je zelo raznolika. Stopnice, ki vodijo na podest, so opremljene z ravno pravimi lastnostmi, da lahko postanejo ladja, pa še marsikaj drugega. Na ladji je seveda kapitan in vsa ostala posadka. Polžki kvačkane dolge vrvice - se spremenijo v ribiške palice, na koncu je običajno še zvezana kakšna kocka za vabo. Po tleh - »v morju« - so razporejene ribe. Igra se na primer nadaljuje tako, da nekdo lovi ribe, drugi sedi spredaj in vozi ladjo, tretji ugotavlja, da so pozabili vzeti s seboj na krov odeje in odhiti iskati, česar jim manjka. Otroci so v svoji radovednosti in skozi posnemanje zanimivega ter prijetnega početja vzgojiteljic, lahko prevzeli navade in izkušnje o tem, kaj vse potrebujemo za to opravilo. Prinašali so posodice, lopatke, grabljice in vozili samokolnice.

Tako se nekaj časa igrajo in kaj hitro se zgodi, da se začno pridruževati še drugi otroci. Morda se usedejo pod stopnice, nekdo se uspe prebiti zraven na stopnice h kapitanu in odjekne: »Ču – ču!«, in že se eni peljejo z vlakom, drugi, zatopljeni v svojo izbiro, pa so še vedno na ladji.

Prekopavanje peskovnika, grabljanje in pometanje prostora, kjer se igramo in delamo ter urejanje vrta, so dnevna zunanja opravila. Otroci pri tem radi pomagajo.

Mlajši med tem raziskujoč vrvijo po igralnici, plezajo preko ovir in opazujejo večje otroke. Marsikdaj se tudi ustavijo pri vzgojiteljici, ji zlezejo v krilo, da se pocrkljajo, umirijo in 34

Prosta igra zunaj na vrtu

Pogumno smo se podali na vrt tudi v dežju. Otroci so dobro oblečeni in ko opazujemo njihovo doživljanje deževnega vremena, vidimo, kako jih to prav nič ne ovira pri njihovi igri, gibanju in raziskovanju mokrega okolja.

Mihaelovo v skupini Sončki Zjutraj smo skupaj z otroki prvič v tem šolskem letu zamesili testo za kruh. Nato smo ga dali počivati in ko je čas počivanja testa potekel, smo pri mizi skupaj oblikovali vsak svoj hlebček kruha.

Prosta igra zunaj na dežju

Otroci so postopoma prihajali k mizi. Starejši so takoj opazili kaj se dogaja in spraševali:

»Kaj danes bomo pa kruh mesili, ali bomo tudi mi dobili svojega?«. Vihali so rokave in željni čakali na svoje testo. Mlajše je morda pot bolj naključno peljala tam mimo, ko pa so videli, da se nekaj dogaja, so postali in njihove ročice so že radovedno segale po kupu testa. In tako so počasi vsi prišli k mizi, kjer se je gnetlo in oblikovalo testo. Zanimivo je bilo opazovati otroke, kako so se vsak posebej lotevali opravila. Na primer eden izmed otrok se je kupa testa, ko ga je opazil, radovedno in brez 35

Mihaelovo peka kruha

zadržkov dotaknil, nato pa ga je kar vsega zmrazilo in prav pošteno se je nakremžil, pa vendar ni odkorakal stran. Čez čas se ga je spet previdno dotaknil in roke umaknil. Tako je nekaj časa previdno preverjal. Nakar pa ga je pošteno zgrabil, ga začel mesiti in raziskovati. In izraz na otrokovem obrazu se je sprostil in ožaril z zadovoljstvom.

Pesmice in ljubkovalnice z gestami v skupini Sončki 1. KLOPA – KLOPA – KLOP Klopa, klopa, klopa, klop (malčka posedemo na naša kolena in ga primemo za roke, kot, da jaha konja. Če je otrok manjši, potem ga nežno objamemo čez ramena in hrbet).

Vzgojiteljica je oblikovala skupni kruh v obiliki srca. Ta kruh so otroci dobili popoldan pri popoldanski malici, ki je bila slavnostno obarvana. Kruh je počival položen na rdečem prtičku. Vzgojiteljica je kruh z velikim spoštovanjem pred otroki lomila in po koščkih delila otrokom.

konja ženeta v galop. (s prsti na nogah otroka v ritmu dvigujemo in spuščamo. Če je otrok mali, potem to delamo zelo počasi). Potlej hop, čez vodo skok,

Hlebčke, ki so jih oblikovali otroci sami, so odnesli domov in jih morda podelili tudi s svojimi domačimi.

(na prstih privzdignemo noge, postojimo in nežno spustimo, nato pa ponovno privzdignemo pri čez vodo skok). jezdec, jezdec pade, (noge v koraku postopno raztegnemo, otroka pa počasi polagamo nazaj na naše noge, otrok gre na hrbet. Mi otroka ves čas varujemo. Če pa otroku to ne odgovarja, pa lahko tako, da otroka še počasi v ritmu tresemo, nato pa damo noge v krilu narazen). pade v vodo, vodo čmok. 36

(2. primer - tukaj pa potem otrok pade v luknjo. Običajno se konča s smehom).

nemščina enkrat na teden pol ure, od oktobra do junija. Pomembno je to, da jo poučuje prof. nemščine, ki je ustrezno usposobljena za takšen bolj resen pristop k jeziku.

Da bo igrica dobro izvedena, priporočam, da se prej naučite tekst in gibe brez otroka. Pomagate si lahko z medvedkom ali pa otrokovo pupico.

Starši ste nam dali spodbudo za organizacijo dodatnih dejavnosti v okviru rednega časa vrtca, kar nam je sedaj tudi uspelo. Največji problem je pridobiti ustrezne pedagoge za takšno vrsto dodatne aktivnosti, saj imamo visoke zahteve za pedagoge, ki se morajo znati ustrezno vključiti v naš način dela. Najvišji kriterij je, da se otroke ne sili v dejavnost za vsako ceno. Oceniti je potrebno, koliko so otroci pripravljeni, zreli ali zainteresirani. Kajti če otroka prezgodaj silimo v neko dejavnost, mu naredimo več škode kot koristi, saj bo dobil odpor za to dejavnost in še sebe bo čutil kot neuspešnega. Skratka to lahko otroku prinese cel spekter negativnih posledic. Naša sodelavka ga. Andreja Volmajer je prisluhnila našim predlogom in tudi prilagodila metodiko poučevanja waldorfskemu načinu dela kot na primer: nobenega tekmovanja in primerjanja, veliko ponavljanja, uporaba waldorfskih pedagoških materialov, vse izhaja iz konkretnih primerov, ipd.

2. KOSTANJČEK ZASPANČEK (glasba in besedilo: Mira Voglar, gibi: Petra Mohorič) Kostanjček zaspanček na veji visi, (Desno dlan pokrijemo čez levo. Naredimo pokrito čašico in nihamo naprej in nazaj). zavit ves v lupino prav sladko še spi. (z levo roko naredimo zaprto pest, z desno roko 1x pobožamo celo levo pest. Nato obe roki- odprte dlani skupaj nesemo k ušesu in nakažemo, da spi). Tedaj pa zapiha vanj veter močan, (ponovno damo roke v prvotni položaj in nekoliko hitreje zanihamo naprej in nazaj 2x). kostanjček zaspanček jesen je na plan. (dlani se počasi razprejo in jih obrnemo rahlo navzdol, kot, da bi nam res padel kostanček ven).

Odsvetujemo pa, da bi se predšolski otroci učili dva dodatna tuja jezika vzporedno. Tudi za otroke, ki še govorno niso čisto osvojili materinega jezika in ki imajo težave z artikulacijo posameznih glasov, bi morali biti previdni pri prezgodnjem vključevanju v učenje tujega jezika.

povezava: https://goo.gl/hZsSgS Zapisala: Petra Blažič

Zaenkrat otroci radi sodelujejo, mi pa se bomo potrudili in vam ponudili še druge podobne dodatne dejavnosti v okviru rednega časa vrtca.

URICE NEMŠKEGA JEZIKA V NAŠEM VRTCU

Za to šolsko leto še načrtujemo dopoldanske smučarske tečaje, v kolikor bodo v januarju in februarju ugodne snežne razmere na Pohorju.

V tem šolskem letu smo prvič pričeli z rednim tečajem tujega jezika za starejše otroke, v obeh enotah našega vrtca. Tudi prej smo vključevali določene vsebine v tujem jeziku, toda v manjši meri. Sedaj pa poteka

Zapisala: Viktorija Kovačič 37

GUTEN TAG, WIE GEHT'S? »Joj, to pa že vem. Kako že? Danke, gut«, kar nasmejem se, ko slišim to. Ali pa, ko otroški glas za mano reče: »'Tschuss'«. Hvaležna sem in zadovoljna, da otroci z veseljem hodijo k nemščini in se tudi vmes spomnijo besed, ki smo se jih učili. Nismo še imeli prav veliko srečanj, ampak otroci zelo sodelujejo in se trudijo tudi pri novi izgovorjavi. Vedeti moramo, da poudarek ni na tem, da se vse naučijo na pamet, temveč da dobijo občutek za tuj jezik, nove besede in izgovorjavo. Naučili smo se že pozdrave, se predstaviti in povedati kako smo. Pa začeli smo s štetjem. Seveda pa vse spremljajo pesmice, gibalne in prstne igre. Komaj čakam na nove urice nemščine z otroci. Zapisala: Andreja Volmajer, profesorica nem. jezika

vanj vlijemo pripravljeno zmes in lešnike. Z metlico ves čas pridno mešamo do vretja, kuhamo še približno 3 minute. Kuhano kremo ohladimo, med hlajenjem stepamo s šibo, bolj kot mešamo boljša in bolj zračna bo krema. Stepemo sladko smetano in jo vmešamo v kremo, lahko pa z njo kremo okrasimo. Po želji lahko kremo postrežemo tudi s poljubnim sadjem ali s piškoti.

PRILJUBLJENI RECEPTI ~ Recept za pirino pizzo ~ Potrebujemo: * * * * * * *

300g polnovredne pirine moke 1/2 žličke soli 1/2 vrečke suhega kvasa 6 žlic oljčnega olja pribl.100 ml mlačne vode paradižnikova omaka sir mozzarella

~ Recept za miške od mame Gordane ~ Potrebujemo: * * * * *

Zadostuje za pekač 30x40 cm Moko vsujemo v posodo, dodamo kvas in premešamo s šibo za stepanje. Dodamo sol, mlačno vodo in olje. Zamesimo testo. Na peki papir v pekaču razporedimo testo. Lahko ga pokapljamo z oljem. Sučemo pekač in z dlanjo pritiskamo testo navzdol, da se raztegne. Delamo z mokrimi rokami, ker se potem testo ne lepi na roke.

400-500g pirine moke 16 g suhega kvasa 5 g soli 10 g sladkorja 4-5 dl tople vode

Zamešamo testo in ga z jušno žlico zajemamo in polagamo v olje (predlagamo kokosovo olje). Vsako miško cvremo približno 10-15 minut. Povaljamo v sladkor ali kot omako ponudimo marmelado.

Pomažemo s paradižnikovo omako, kateri je dodan origano. Potresemo z mozzarello ali drugim mehkim ribanim sirom. Pizzo vedno pečemo pri visoki temperaturi 200 0C na višjem nivoju. Spečena je v 15-20 minutah, odvisno od moči pečice.

~ Lešnikova krema od naše kuharice ga. Andreje Rajšek ~ Za 1 liter kreme potrebujemo: * * * * *

1 l mleka, 60 g sladkorja, 55 g mletih, praženih lešnikov, 19 g vanilin sladkorja, 90 g pirine moke.

Postopek priprave je enak kot pri pudingu. Moko, sladkor in vanilin sladkor zmešamo z nekaj hladnega mleka. Ostalo mleko damo na štedilnik, da zavre. Ko mleko zavre, ga odstavimo in

Recept smo preizkusili v vrtcu. Miške so otrokom zelo teknile  39

~ Recept za pripravo indijskih NAAN kruhkov ~

NAPOVEDNIK

Potrebujemo:

* Praznik svetilk:

* 500 g bele moke ali krušne moke (najboljša je bio moka tip 550 ali 1050) * 1 (9 g) suhi kvas * ½ pecilnega praška (ni nujno, namesto pecilnega je bolje malo povečati količino kvasa) * 1 čž sladkorja * ¾ čž soli * 45 g masla ali 30 g Ghee masla * 1 lonček jogurta (180 g) * 200 ml tople vode

med 14.11. in 18.11.2016 * Sprejem za sponzorje in Waldorfski bazar: 26. 11. 2016 * Predavanje waldorfskega, norveškega pedagoga, prof. Godija Kellerja: 21. 12. 2016 ob 17. uri

Po želji lahko dodamo pest svežega zelišča ali 1 veliko žlico suhega. Izbiramo med: timijanom, baziliko, majaronom ipd. Postopek priprave Zmešamo vodo, sladkor in kvas ter počakamo 10 minut, da kvas začne delovati. Sol pomešamo med moko, dodamo še pecilni prašek in jogurt ter kvasno raztopino. Zmešamo z električnim mešalnikom. Proti koncu mešanja dodamo še maslo sobne temperature. Hlebček naoljimo in ga damo v posodo ter pokritega vzhajamo. Krušno peč (ali ponev) zelo močno segrejemo. Delček testa odtrgamo, pregnetemo in ga na močno pomokani površini razvaljamo nekaj mm na debelo. S površine odstranimo odvečno moko in razvaljano testo pečemo v krušni peči ali na nenamazani ponvi tako dolgo, da se rahlo zapeče. Ko je rahlo zapečeno na eni strani, kruh obrnemo in zapečemo še drugo stran. Ves čas pečemo na najvišji stopnji gretja. Pečeno odlagamo na mrežasto rešetko. Pred peko lahko spodnjo površino testa premažemo z oljem, ni pa nujno.

Dober tek! 40