22
Lajf
SLOVENSKE NOVICE torek, 3. marca 2020
Jejte manj Kdor želi okrepiti imunski sistem, znižati vnetja, odložiti pojav s staranjem povezanih bolezni in živeti dlje in bolj zdravo, naj manj je, svetujejo strokovnjaki. Staranje je največji dejavnik tveganja za številne človeške bolezni, vključno z rakom, demenco in diabetesom. Študija na živalih je pokazala, da je pomanjkanje kalorij eden najučinkovitejših posegov proti bolezni v starosti.
Bakterije vse bolj odporne Če bodo antibiotiki še naprej izgubljali učinkovitost, naj bi po letu 2050 za posledicami okužb s superbakterijami umrlo deset milijonov Evropejcev na leto
Z antibiotiki zdravimo bakterijske okužbe, virusnih ne.
porna proti različnim vrstam protimikrobnih učinkovin, na primer antibiotikom. Odpornosti mikroorganizmov proti različnim protimikrobnim učinkovinam strokovno pravimo mikrobna odpornost. »Posledično se zmanjša učinkovitost standardnih načinov zdravljenja, okužbe pa se ohranijo in širijo na
Zdravje ljudi in živali ogrožajo proti antibiotikom vedno bolj odporne bakterije – superbakterije. FOTOGRAFIJE: GULIVER/GETTY IMAGES
druge ljudi. Povečajo se tudi tveganje za nastanek zapletov, stroški zdravstvene oskrbe in stopnja umrljivosti,« razlagajo organizatorji. Ali obstajajo povezave med uporabo antibiotikov in odpornostjo bakterij? Seveda, vendar je povezava kompleksna, pravijo znanstveniki. Mikrobno odpornost močno
pospešuje neprimerna in pretirana uporaba antibiotikov. »Antibiotiki občutljive bakterije uničijo, odporne bakterije pa se ob izpostavljenosti antibiotikom še naprej razmnožujejo. Te se lahko širijo in povzročajo okužbe tudi pri ljudeh, ki niso jemali antibiotikov.« Natalija Mljač
Pogosto umivanje rok z milom in toplo vodo je najenostavnejši in hkrati učinkovit ukrep za preprečitev bakterijskih in virusnih okužb.
P
odatki kažejo, da se število z odpornimi bakterijami okuženih bolnikov v evropskem prostoru pa tudi drugod po svetu povečuje, kar pomeni velike težave pri zdravljenju. V Evropi je mikrobna odpornost neposreden vzrok za najmanj 33.000 smrtnih primerov na leto in za 1,5 milijarde evrov dodatnih stroškov za zdravstveno varstvo. Če se trendi ne spremenijo, bo do leta 2050
Mikrobno odpornost močno pospešuje neprimerna in pretirana uporaba antibiotikov. število smrti lahko naraslo na deset milijonov. Te problematike se še kako zavedajo tudi v društvih študentov farmacije (DŠFS), medicine (DŠMS) in mikrobiologije (DŠMBS), zato 7. marca pripravljajo prvi medštudijski kongres, ki so ga naslovili (R)evolucija bakterij. Spoznali smo, pravijo, da o tej tematiki vemo veliko, vendar predvsem vsak na svojem področju, pomembno pa je, da svoje znanje obogatimo z najnovejšimi dognanji sorodnih znanstve-
nih vej, v primeru superbakterij zlasti z inovacijami v zdravljenju bakterijskih okužb. V prostorih ljubljanske medicinske fakultete bodo priznani strokovnjaki predavali o (r)evoluciji superbakterij, mehanizmih rezistence, zdravstvenem bremenu, ki ga prinaša mikrobna odpornost, vpeljavi novih inovativnih terapij, tudi o razvoju novih antibiotikov. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je trenutno v fazi kliničnih raziskav 51 antibiotikov, od teh jih je le 17 povsem inovativnih. Pričakovati je, da bo klinične raziskave uspešno prestalo od 10 do 51 odstotkov teh zdravil. Pretirana uporaba antibiotikov Odkritje antibiotikov pred skoraj sto leti je omogočilo zdravljenje smrtnih bolezni, izvedbo operacij, večje preživetje novorojenčkov in presaditev organov. Vendar je zaradi njihove pretirane in neprimerne uporabe odpornost mikrobov postala ključen globalni izziv. Bakterije se razvijajo, prihaja do mutacij genov, postajajo močnejše, bolj odporne, kar je sicer popolnoma naraven pojav. Bakterija med evolucijo pridobi številne mehanizme odpornosti, zaradi katerih postane od-
Umivanje rok
Stroka priporoča cepljenje proti pnevmokoknim okužbam.
Kaj lahko stori vsakdo od nas, kako lahko pripomoremo k zmanjšanju števila okužb z bakterijami in omejitvi naraščanja odpornosti bakterij proti antibiotikom? V prvi vrsti, poudarjajo študentje, je treba skrbeti za zdrav življenjski slog, krepitev imunskega sistema in higieno, zlasti pogosto umivanje rok z milom, kašljanje v komolec, ne v roko. Skrbno moramo upoštevati navodila zdravnikov in farmacevtov glede pravilnega jemanja zdravil, nadvse priporočljivo se je cepiti proti pnevmokoknim okužbam. »Nujno je treba opozoriti, da bakterijskih in virusnih obolenj ne smemo enačiti. Bakterijske okužbe se zdravijo s protimikrobnimi učinkovinami, kot so antibiotiki, virusna obolenja pa ne. Jemanje antibiotikov v času virusne okužbe, recimo med prehladom ali gripo, še dodatno poslabša imunski odziv in ne vpliva na zajezitev bolezni.«