10th IRDO International Conference 2015 by Inštitut za razvoj družbene odgovornosti

10. IRDO mednarodna konferenca Družbena odgovornost in izzivi časa 2015

»Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti, Novi znanstveni in strokovni pogledi s primeri dobrih praks«

ZBORNIK P O V Z E T KO V P R I S P E V KO V

10th IRDO international conference Social responsibility and current challenges 2015

»Planning & Reporting about Social Responsibility, Newest scientific and professional views with examples of good practice«

cONfERENcE PROcEEdINgS ABSTRAcTS

Maribor, 18. - 19. marec 2015

IRdO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Preradovičeva ulica 26, 2000 Maribor info@irdo.si www.irdo.si

Zbornik povzetkov prispevkov avtorjev 10. IRDO mednarodne konference Družbena odgovornost in izzivi časa 2015: Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti 10th IRDO international conference SOCIAL RESPONSIBILITY AND CURRENT CHALLENGES 2015: PLANNING & REPORTING about SOCIAL RESPONSIBILITY Sklepi konference so objavljeni na spletni strani www.irdo.si Uredniki: Anita Hrast, Matjaž Mulej, Darija Lorbek Recenzenti: zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej, prof. dr. Simona Šarotar Žižek, mag. Živa Veingerl Čič, dr. Darja Piciga, prof. dr. Ronnie Lessem, prof. dr. Alexander Schieffer, mag. Natalie C. Postružnik, Angelca Ademovič. Soavtorji: po programu konference, 128 Naklada: 200 izvodov Grafično oblikovanje, tehnična ureditev in produkcija: Hiper Design - Uroš Zupančič s.p. (naslovnica, zgoščenka), Dorado Design - Kristijan Blažič s.p. (zbornik) Tisk zbornika: Dravski tisk d.o.o. Izdal: Inštitut za razvoj družbene odgovornosti (IRDO) Zbirka: Družbena odgovornost Maribor, marec 2015 Za verodostojnost besedil odgovarjajo avtorji sami. Prispevki niso lektorirani. Mnenja avtorjev niso nujno tudi mnenja uredništva. Vsi prispevki so bili v dvojni strokovni in znanstveni recenziji.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 005.35(082) IRDO International Conference Social Responsibility and Current Challenges (10 ; 2015 ; Maribor) Planning & reporting about social responsibilty : (newest scientific and practical views with case studies) = Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti : novi znanstveni in strokovni pogledi s primeri dobrih praks / 10th IRDO International Conference Social Responsibility and Current Challenges 2015, 18-19th March 2015, Maribor, Slovenia = 10. IRDO mednarodna konferenca Družbena odgovornost in izzivi časa 2015, Maribor, 18. in 19. marec 2015 ; [uredniki Anita Hrast, Matjaž Mulej, Darija Lorbek]. - Maribor : Inštitut za razvoj družbene odgovornosti (IRDO), 2015. - (Zbirka Družbena odgovornost) ISBN 978-961-93815-0-2 1. Gl. stv. nasl. 2. Vzp. stv. nasl. 3. Dodat. nasl. 4. Hrast, Anita 278622976

Borut Pahor, predsednik Republike Slovenije Častni pokrovitelj konference Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je častni pokrovitelj 10. IRDO mednarodne konference "Družbena odgovornost in izzivi časa 2015" in "Slovenske nagrade za družbeno odgovornost Horus 2015".

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

1 SlAVNOSTNI NAgOVORI Pozdravni nagovor predsednika programskega odbora konference prof. ddr. Matjaža Muleja Okoli 600 prispevkov v desetih letih – letos okoli 70 Nekako se moram prisiliti, da verjamem, da je letošnja konferenca IRDO že deseta. Začelo se je tako, da sem predlagal konferenco, s katero bi izvedel, h kakšni dejavnosti me je z oznako družbena odgovornost pravzaprav pritegnila Anita Hrast, prijateljica moje hčerke Nastje. Anita je hudo garala za vseh deset konferenc, od nobene ni imela nič zaslužka, tudi stroški niso bili vedno povsem pokriti. Čestitam. Meni je lažje, imam pokojnino. Konferenco IRDO so udeleženci vsako leto pohvalili, a le delno so se vračali. Vsako leto smo izbrali drugo izpostavljeno temo. Dokaj številna podjetja so s pomočjo nekaj novinarjev ustvarjala javni vtis, da je družbena odgovornost enako dobrodelnosti, kar se niti slučajno ne ujema z uradno mednarodno sprejeto opredelitvijo, da gre za odgovornost za vplive na družbo. Gre za preživetje človeštva. Preprečiti poskušamo svetovno vojno, h kateri vodijo monopoli, ki jih je ustvarila neoliberalna ekonomska teorija pod izgovorom, da je za človeštvo najboljši povsem svoboden trg. Bi bil najboljši, a so ga uničili s pomanjkanjem njihove družbene odgovornosti. Tako pa ima bogastvo samo en odstotek prebivalstva sveta in samo 15 % živi z vsaj šest dolarji na dan; milijonarjev je za 0,2 % prebivalstva. Kajti neoliberalna ekonomska teorija, ki uradno prisega, a brez empiričnih dokazov, na povsem svobodni trg kot najboljšo pot k prijetnemu življenju vseh ljudi, je družbeno odgovornost prepovedala, češ da omejuje svobodo podjetij, trg pa baje tako ali tako preprečuje njihove nepoštenosti. Praksa je pokazala, da to ni res, saj vodi v monopole: med 30 milijoni proučenih organizacij jih manj kot 750 obvladuje 80 % svetovnega trga; v davčnih oazah so skrite ogromne vsote, menda večje od seštevka BDP ZDA in Japonske; naravnih virov zmanjkuje; narava je zasvinjana; zato je življenje nezdravo; hkrati poteka zdaj okoli 30 vojn in globalna vojna proti terorizmu; 85 posameznikov ima toliko imetja kot 3,5 milijarde ljudi ali polovica človeštva; 'ekonomski morilec' Perkins pove, da so vlade, tudi ameriška, zgolj ali vsaj predvsem orodje za dobičke nekaj najbolj vplivnih podjetij in v škodo drugih ljudi; celotni svetovni dolg dosega 286 % svetovnega DBP (Japonska 400, ZDA in Kitajska okoli 220 %). Itd. Svetovna vojna torej teče, ker najbolj vplivni živijo brez družbene odgovornosti za svoje vplive, brez upoštevanja svoje soodvisnosti z drugimi in z naravo, zato brez zadostne in potrebne celovitosti. Videti je, da sovražijo svoje otroke in vnuke, tako zelo kratkoročne in ozke kriterije uporabljajo za svoje odločitve. Tudi v Sloveniji se šele prebija sprejemanje vsaj etičnih kodeksov, ki so bili del tematike prve konference IRDO pred desetimi leti (tedaj so predstavili novinarsko in zdravniško, zdaj bi naj uvedli občinske in državno, univerzitetne itd.). Ljudem je pač pristranskost privzgojena in pozabijo, da tedaj, ko skrbiš za dolgoročne in širše posledice svojih vplivov, ne nehaš skrbeti zase, nehaš samo biti pretirano sebičen in zato škodljiv za druge (ki se ti bodo maščevali tako ali drugače) in zase (saj npr. denarja, spravljenega v davčne oaze, dejansko ne potrebuješ za normalno življenje in nimaš od njega nobene koristi). Pomanjkanje vpogleda je del razlogov za tako nevarno stanje. ISO 26000 iz leta 2010 med svojimi načeli takoj po 'uradni odgovornosti' zapiše preglednost. Trud organizacij, kot je 'Transparency International', trud komisije zoper korupcijo, pravo (če ni pri sodbah enostranskih podlag) – vse to pomaga, a ni nujno dovolj. Družbena odgovornost vse to zajema, a zajema tudi 'spoštovanje vseh deležnikov, vladavine prava, mednarodnih norm, človeških pravic in etičnost kot poštenost in zanesljivost'. Na letošnji konferenci se ne spuščamo v njihovo delo, ampak bo okoli sto avtorjev iz več držav z okoli 70 prispevki dalo dopolnila k njihovim informacijam. 5

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

Kar se tiče slovenskih politikov, smo predsedniku države Borutu Pahorju hvaležni, da nadaljuje tradicijo dr. Janeza Drnovška in prof. dr. Danila Türka s častnim predsedovanjem konferenci. Hvaležni pa smo tudi predsedniku Vlade RS prof. dr. Miru Cerarju, da bo kot prvi izmed predsednikov vlade RS prisoten, četudi ne osebno, ampak po svojem državnem sekretarju Matevžu Frangežu. Upamo, da je to korak bližje k strategiji za razvoj družbene odgovornosti v Sloveniji, ki bi jo po priporočilu Evropske unije morala Slovenija sprejeti že pred štirimi leti. Matjaž Mulej Vodja programskega odbora konference IRDO 2015

About 600 contributions in ten years – this year about 70 I must somehow force myself to believe that the IRDO 2015 conference has already the number ten. It started by my suggestion for IRDO to sponsor a conference so I might detect what kind of activity I was actually attracted to by Anita Hrast, a friend of my daughter Nastja. Anita has been working hard for all ten conferences; she earned nothing from any one of them; not even costs have been covered every year. Congratulations! It is easier for me having my retirement money. The IRDO conference was praised by its participants every year, but only a part of them returned. We exposed another topic every year. Quite some enterprises, helped by journalists, generated the public impression that social responsibility is equal to charity, which is very far from the internationally agreed definition: the point of social responsibility lies in responsibility for one's impacts over society. It is about humankind's survival. We are trying to prevent a world war to which the world is being led by monopolies resulting from the neoliberal economic theory under its excuse that the totally free market is the best for humankind. The totally free market would be the best, unless ruined by monopolies' lack of social responsibility. Thus, wealth belongs to one single percent of humankind and only 15% of humankind live on more than six USD a day; millionaires make 0.2% of humankind. Namely, the neoliberal economic theory that swears, but has no empirical evidence, to have in the totally free market the best way to well-being of all people, prohibited social responsibility; they see in it an obstacle to companies' freedom, while market is said to prevent their lack of honesty. Practice denied this statement; it generates monopolies: among 30 million investigated organizations less than 750 control 80% of the world market; tax heavens are hiding tremendous sums, said to be higher than GDP of US and Japan combined; natural resources are running out; nature is destroyed, making life unhealthy; currently about 30 wars are fought plus the global war against terrorism; 85 individuals have as much property as 3.5 billion people have combined; the 'economic killer' Perkins reports that governments, USA included, are only or first of all, at least, tools for profits of the few most influential companies to the detriment of people; the entire global debts reach 286% of the total global GDP (Japan 400%, USA and China around 220%). Etc. The world war is here, because the most influential ones live without their social responsibility for their impacts, without consideration of their interdependence with other and with nature, hence without requisite holism. They seem to hate their children and grandchildren; so short-term and narrow are criteria they are using for their decisions. In Slovenia, too, passing the ethical codes is only trying to be accepted; they were a topic of the very IRDO conference ten years ago (then, journalist and medical doctors presented their ethical codes; now local communities, government, and universities etc. should generate them). Humans are, unfortunately, educated to be one-sided and forget that one does not stop caring for one-self when one takes care of the long-term and broader consequences of one's impacts; one only stops being too selfish and therefore causing damage to others (who will take revenge one way or the other) and to them-selves (e.g. the money hidden in tax heavens, is actually not necessary for one's normal life; hence one has no benefit from it).

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

The lack of insight belongs to reasons for such a dangerous situation. ISO 26000 from 2010 includes in its principles, right after 'accountability', the transparency. Effort by organizations such as 'Transparency International', the anti-corruption commission and law (if judgments do not have one-sided bases) – all of them help, but do not suffice necessarily. Social responsibility covers all this, but it includes also 'respect for all stake-holders, for the rule of law, for international norms, for human rights, and ethical behavior, including honesty and reliability. In this conference we do not touch the work of these organizations, but about hundred authors with about 70 contributions from several countries will provide additions to their information. What about the Slovenian politicians, we are grateful to Borut Pahor, President of the Republic of Slovenia, to continue the traditions of Dr. Janez Drnovšek and Prof. Dr. Danilo Türk by his honorary patronage of this conference. We are equally grateful to the President of the Government of Slovenia Prof. Dr. Miro Cerar for being present as the first ever president of the government, although not in person but via his state secretary Matevž Frangež. We hope that this is making a step closer to the strategy on development of social responsibility in Slovenia, which should have been passed four years ago, according to the recommendation of the European Union. Matjaž Mulej, Head of the IRDO 2015 conference program board

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

Pozdravni nagovor rektorja Univerze v Mariboru dr. danijela Rebolja Dragi kolegi, “Pustite me vstopiti, potem lahko zaprete vrata za druge”. To stališče prevladuje, ko nas prosijo, naj spremenimo svoje ravnanje in živimo skromneje glede potrošnje izdelkov, vzorcev potovanja in mobilnosti, ali porabe energije. A to ne bo delovalo. Če ne začnemo pri sebi, ne moremo od drugih pričakovati, da bodo spremenili netrajnostno ravnanje. Vprašanje je, koliko ljudi je sploh pripravljenih spremeniti sebe. Drugo vprašanje je, koliko spreminjanja je mogoče v svetu zapletenih soodvisnosti. Po mojem sta obe vprašanji nepomembni. Dejansko vprašanje je, kaj dela družba in vsak posameznik, da bi razširili svoje poglede, razvili svojo zavest. Kajti edina pot k spremembi je notranje prepričanje, da je nujna; ta pot pa je možna samo, če zavest razširi človekov lastni ego. Učni načrti naših šol ne vodijo v to smer, ampak prej v nasprotno, saj uvajajo egocentrizem s poukom za podjetništvo od osnovne šole dalje. Med razlogi, da je motiviranost, da bi postali bolj družbeno odgovorni, šibka, bi lahko bila tudi zapletenost naših družb in gospodarskih sistemov. Ločujejo se od temeljnih potreb ljudi. Ljudje niso več vključeni, ampak smo izključeni. Zato nas učijo, naj se naučimo skrbeti zase. Sam vidim edino pot nazaj v uvedbi avtonomije v majhnih enotah, kot je skupnost, vas, mestna soseska. Taki majhni sistemi naj bi razvili sposobnost postati samo-zadostni ekonomski sistemi, sposobni zadovoljiti temeljne potrebe svojih pripadnikov. Samo ta način zagotavlja varnost; samo tako bo delovala trajnost; in samo tako bodo ljudje sposobni sprejeti družbeno odgovornost, kajti sicer nimajo nobenega vpliva. Univerze naj bi pomagale razviti potrebno zavest. Hvala!

Danijel Rebolj, rektor Dear colleagues, »Let me enter; then you can close the door for others« is the dominant attitude when we are asked to change our behaviour, to live more modest lives regarding product consumption, travelling and mobility patterns, or energy consumption. But this is not going to work. If we don't start with ourselves, then we cannot expect others to change unsustainable behaviour. The question is: how many are there who are really ready to change themselves? The other question is: how much change is possible in the world of complex interdependencies? In my view both questions are irrelevant. The real question is what does society and what does each individual do to broaden our minds, to develop our consciousness? Because the only way to change is with an inner persuasion of the necessity to do so, and this, in turn, is only possible when the consciousness extends the ego of one-self. Our schools curricula are not going in this direction, they rather go to the opposite, introducing egocentrism through entrepreneurship courses from the primary schools on. One reason for low motivation in becoming more socially responsible could be the complexity of our societies and of our economic systems. They became separated from the basic needs of individuals. People are not included any more, we are excluded. And therefore we are being pushed to learn to care for ourselves. I see the only way back with the introduction of autonomy on a small scale, like a community, a village, a city neighbourhood. Such small systems should develop ability to become autonomous economic systems, able to fulfil the basic needs of people within. Only in this way a security is guaranteed, only in this way sustainability will work and only in this way people can accept social responsibility, because otherwise they have no influence. Universities should help to develop the necessary consciousness. Thank you!

Danijel Rebolj, rector

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

Pozdravni nagovor g. Roberta Senice, predsednika uprave Nove KBM d.d., generalnega sponzorja konference Maribor, 18. marec 2015 Spoštovani, družbena odgovornost je osebna zaveza vsakega posameznika, pa tudi organizacije, najsi bo profitne ali neprofitne, da bo delovala v skladu z vrednotami, kot so poštenost, verodostojnost, transparentnost, spoštovanje prava in družbenih norm, spoštovanje slehernega posameznika ter skrben odnos do okolja in virov. Zavedanje vplivov, ki jih imamo kot posamezniki in nato tudi kot organizacije na okolje, v katerem delujemo, je ključnega pomena za ohranjanje zdravja le-tega. Veseli me, da lahko kot generalni sponzor 10. IRDO mednarodne konference na temo Načrtovanja in poročanja o družbeni odgovornosti skupaj z organizatorji in avtorji te konference spodbujamo razvoj družbene odgovornosti v Sloveniji in v svetu. Prepričan sem, da bomo z zbranimi znanji obogatili marsikatero knjižnico v Sloveniji. Dobre prakse slovenskih in tujih podjetij, h katerim letos z uspešno dobrodelno akcijo »Podari knjigo, podari prihodnost« prispeva tudi Nova KBM, naše življenje in delo bogatijo in jima dajejo višji smisel. Torej, za družbeno odgovornost ni potreben le kapital, ampak predvsem volja tistih, ki karkoli počnemo. In večja kot je vloga posameznika, večji vpliv in s tem odgovornost za izvajanje osebne in družbene odgovornosti ima. V življenju je interese včasih težko usklajevati na način, da so vsi vpleteni popolnoma zadovoljni. A zaveza k poštenosti, spoštovanje etičnih kodeksov in drugih poštenih poslovnih običajev v skladu z zakonodajo ter vrednote slehernega podjetja, organizacije ter volja ljudi za pozitivne sprememb, so gibalo našega razvoja. Verjamem, da bomo s to konferenco pokazali, da Slovenija zmore in zna biti družbeno odgovorna država, v kateri so transparentnost in poštenost ter ohranitev zdravega gospodarskega in naravnega okolja za nas in naše potomce ključne vrednote za naš obstoj in razvoj. Želim vam uspešno delo na konferenci, v imenu generalnega sponzorja te konference, Nove Kreditne banke Maribor, vas lepo pozdravljam! S spoštovanjem, Robert Senica, predsednik uprave Nove KBM d.d.

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

KAZAlO VSEBINE

1 Slavnostni nagovori .................................................................... 5 2 Program .................................................................................... 15 2.1

Program konference ............................................................................................ 15

2.2

Prizorišča ............................................................................................................ 25

2.3

Programski odbor ................................................................................................ 25

2.4

Organizacijski odbor .......................................................................................... 26

3 Povzetki referatov predavateljev .............................................. 27 1. DAN - sreda, 18. marec 2015 - ZNANSTVENI DAN 1st DAY - Wednesday, 18th March 2015: SCIENTIFIC DAY PlENARNA PREdAVANJA Za večjo preglednost nefinančnih področij podjetij................................................................................28 Klic k samo-odgovornosti ....................................................................................................................29 Vpliv osebnih vrednot menedžerjev na načrtovanje in implementacijo družbene odgovornosti v podjetjih ......30 VZPOREDNA PREDAVANJA, RAZPRAVE A: Načrtovanje in poročanje o/z družbeno odgovornostjo (globalni, mednarodni, nacionalni, lokalni dokumenti in aktivnosti) Ustvarjanje in merjenje dodane vrednosti in porasta odgovornosti v šolstvu ................................................32 Tri leta po pridobitvi znaka EU za okolje za turistične nastanitve: kakšne so prednosti za ponudnika storitev, za goste in za okolje?................................................................................................................................33 Konoplja, etika in družbena odgovornost ..................................................................................................34 Merjenje družbenih učinkov socialnih podjetij v Sloveniji ............................................................................35 Aktivnosti na področju družbene odgovornosti v finančnem sektorju: primer slovenskega bančnega sistema ..........35 Verodostojnost medijev kot prvina družbene odgovornosti ........................................................................36 Družbena odgovornost pri komentiranju gospodarskih razmer v Sloveniji - žoga je pri ekonomistih ............37 Slovenija – dežela dobrega počutja – pilotski mednarodni projekt: Sistemska soodvisnost družbeno odgovornega trajnostnega razvoja planiranja prihodnosti dobrega počutja in turizma dobrega počutja v Štajerski regiji na območju Občin: Maribor, Slovenska Bistrica, Makole, Rogaška Slatina, Poljčane, Majšperk, Cirkulane ..................................................................................................................................................38 Razlike med prednostnimi željami pri planiranju družbene odgovornosti in poročanju o njem ....................39 Mednarodna akademija za sistemske in kibernetske znanosti (IASCYS): ukvarjanje z družbeno odgovornostjo......40 B: Strategije načrtovanja in poročanja o/z družbeno odgovornostjo za podjetja, institucije, organizacije in druge Družbena odgovornost podjetij, nevladnih organizacij in socialnega poslovanja: Način ustvarjanja vzajemnega gospodarstva ................................................................................................................42 Sinergija kot izid razumnega sodelovanja ..........................................................................................42

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

Družbena odgovornost do zaposlenih................................................................................................43 Planiranje inoviranja politike podjetja – informacije potrebne za družbeno odgovoren razvoj in prakso ........44 Pristop k družbeno odgovornim aktivnostim v javnem zdravstvenem zavodu Bolnišnica Sežana ............45 Odzivi knjižnic v ZDA na izzive družbene odgovornosti in vprašanja, povezana z digitalno dobo ..........46 c: SOcIAlNO-INOVAcIJSKI PANEl: Integralna zelena Slovenija kot nov, družbeno odgovoren model trajnostnega razvoja za Evropo. Kako prepričati odločevalce v Bruslju? Slovenska pot v smeri integralne prenove ..........................................................................................51 Domel kot odsev zgodovine in globalnega okolja ..............................................................................52 Različni modeli ustanavljanja zadrug v Sloveniji ................................................................................53 Socialno podjetništvo - med teorijo in prakso ....................................................................................54 Odgovornost kot konstitutivni element trajnosti – primer agrarnih skupnosti ........................................55 Srce Slovenije - Zgodba o inovativnem povezovanju ljudi - Integralno prepletanje podjetništva, turizma in samooskrbe ....................................................................................................................................55 Solčavsko kot primer lokalne odgovornosti in integralne zelene ekonomije ..........................................56 Prispevek majhnih in ekoloških kmetij samooskrbi s hrano, varovanju naravne in kulturne dediščine ter socialni vključenosti ..........................................................................................................................57 Narava nas uči – pilotni projekt biodinamičnih učnih vrtov ................................................................58 Zeleni integralni model Biotehniškega centra Naklo kot primer dobre prakse ......................................59 Vrtec v središču ................................................................................................................................60 Identiteta Slovenije kot skriti potencial................................................................................................61 Integralna zelena ekonomija zahteva družbeno odgovornost kot prenovo vrednot, kulture, etike in norm v praksi ..........................................................................................................................................62 Pametna integracija politik EU za trajnostni razvoj ..............................................................................63 Uporaba pristopa socialnega podjetništva za ustvarjanje inovativnih eko-socialnih intervencij v kmetijstvu v Sloveniji: študijski primer, pilotna raziskava ....................................................................................64

2. DAN - četrtek, 19. marec 2015 - STROKOVNI DAN 2nd DAY - Thursday, 19th March 2015 - PROFESSIONAL DAY PlENARNA PREdAVANJA Trajnostno podjetništvo s širšimi družbenimi učinki - slovenska izkušnja ................................................66 Družbena odgovornost in plačilna sposobnost podjetja ........................................................................66 Strateški pristop k uvajanju družbene odgovornosti v prakso ................................................................67 ISO 26000 - podpora razvoju družbeno odgovornega vodenja ............................................................68 VZPOREDNA PREDAVANJA, RAZPRAVE d: dobre prakse finalistov Slovenske nagrade za družbeno odgovornost Horus in drugih podjetij S potenciali zaposlenih do večje učinkovitosti........................................................................................70 Mikro podjetja in družbena odgovornost: 4 milijoni izdelanih kartic so vzrok in posledica družbeno odgovornega delovanja ......................................................................................................................70 Predstavitev dobre prakse - Družbena odgovornost v podjetju Lotrič Meroslovje d.o.o. ..........................71 Ustvarimo boljši svet v nas samih ........................................................................................................73 Kako lahko komunalno podjetje spreminja (potrošniške) vzorce in vrednote občanov? Primer ljubljanske Snage ................................................................................................................................................73

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

Predstavitev dobrih praks - razbijanje stereotipov o starosti ..................................................................74 Etri karierna rehabilitacija – inovativnost interdisciplinarnosti ................................................................75 Etično oglaševanje in razvoj etične družbe ............................................................................................76 Gazele kot motor nacionalnega gospodarstva in družbene odgovornosti ..............................................77 "Podari knjigo - podari prihodnost" - primer dobre prakse Nove KBM d.d. ............................................78 Trendi v komuniciranju družbene odgovornosti in slovenska podjetja - kje so še priložnosti ....................79 Pregled standardov, certifikatov in nagrad na področju družbene odgovornosti......................................80 Skupina E: Nevladne organizacije in družbena odgovornost - dobre prakse Ugotavljanje družbne odgovornosti z anketo med študenti in zaposlenimi na Univerzi v Mariboru ..82 ERM univerzitetna mreža v zahodno balkanskih državah za praktično visokošolsko izobraževanje ..83 Uvajanje enakosti, raznolikosti in vključenosti v organizacijske strukture........................................84 Pomen odgovornosti do družbe Študentskih domov Maribor skozi trajnostno izraženo Samoevalvacijsko poročilo za leto 2014 ....................................................................................85 Mreženje in družbena odgovornost v Centru Naprej skozi sodelovanje v mednarodnih aktivnostih – primeri dobrih praks ................................................................................................................86 Pomen družbeno odgovornega poročanja v nevladnem sektorju – študija letnega poročila območnega združenja Rdečega križa Maribor ............................................................................87 MINVOS - Mreža izobraževalnih nevladnih organizacij Slovenije ..................................................88 Preventivno delo v rehabilitaciji oseb s pridobljeno možgansko poškodbo - primera dobre prakse Centra Naprej ..........................................................................................................................89 V dvorani gorskega kralja: Pohlepen vladar - sveta grobar, izrazna moč glasbene umetnosti pri ozaveščanju družbene odgovornosti ..........................................................................................90

Skupina f: dobre prakse na področju zaposlovanja mladih v Sloveniji in tujini Akcija za podjeten Mladi Maribor ..............................................................................................92 Tovarna podjemov in spodbujanje podjetništva mladih ................................................................93 Ambasadorji znanja – globalni model iz Slovenije za več družbene odgovornosti v svetu................94 Razvoj in aplikacija sodela/coworking-a v Sloveniji ....................................................................95 Načrtovanje informacijskega sistema za skupnostni center Tkalka kot podlage za poročanje o učinkih na lokalno skupnost..................................................................................................................95 Sodelo - več dela? ....................................................................................................................96 Mentorski program Zavoda Ypsilon - spodbujanje pretoka znanja in informacij med vsemi aktivnimi posamezniki ............................................................................................................................97 Predstavitev dobre prakse vključevanja ranljivih skupin v socialno podjetništvo Romska restavracija Romani kafenava......................................................................................................................97 Model M kot primer dobre prakse na področju zaposlovanja mladih ............................................98 Zakaj mladi potrebujejo življenjske strategije? ............................................................................99 Možnosti za ustanovitev fundacije za spodbujanje zaposlovanja mladih ......................................100 Predstavitev dobre prakse – Babi in dedi na internetu ................................................................100 Zadruga Konopko – zadruga za razvoj trajnostne pridelave in predelave konoplje: konoplja za razvoj ..................................................................................................................101

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

4 Referati predavateljev v celoti ................................................ 103 5 Sklepi konference ....................................................................105 6 Organizatorji, sponzorji, sofinancerji ........................................106 7 Objave ......................................................................................111 8 Zahvala ....................................................................................118

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

2 PROgRAM 2.1 PROgRAM KONfERENcE

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

2.2 PRIZORIščA 10. IRdO konferenca poteka na rektoratu Univerze v Mariboru, Slomškov trg 15, Maribor Registracija, kosilo: Dvorana Antona Trstenjaka Uvodni nagovori, plenarna predavanja, sklepi vzporednih skupin in zaključki konference: Dvorana Borisa Podrecce Vzporedna predavanja – tri lokacije: Skupina A in Skupina D: Dvorana Borisa Podrecce Skupina B in Skupina E: Spominska soba Leona Štuklja Skupina C in Skupina F: Dvorana Severni stolp

2.3 PROgRAMSKI OdBOR • zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Univerza v Mariboru; predsednik Znanstveno-raziskovalnega centra inštituta IRDO in Strokovnega sveta inštituta IRDO ter predsednik Programskega odbora IRDO konference 2015; • Vinko Kurent, mag., član Strokovnega sveta inštituta IRDO in podpredsednik Programskega odbora IRDO konference 2015; • prof. dr. Živko Bergant, Visoka šola za računovodstvo, podpredsednik Programskega odbora IRDO konference 2015; • prof. dr. danijel Rebolj, rektor, Univerza v Mariboru; • doc. dr. lučka lorber, prorektorica, Univerza v Mariboru; in svetovalka Centra za razvoj kakovosti, Univerza v Mariboru; • mag. Hermina Pika Radmilovič, predstojnica Centra za razvoj kakovosti, Univerza v Mariboru; • prof. ddr. Ana Vovk Korže, prodekanka za finance in razvoj, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru; in vodja Mednarodnega centra za ekoremediacije, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru; • prof. dr. Urška golob, Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani; • dr. Emira Bečič, raziskovalka, Ministarstvo znanosti, obrazovanja i sporta Republike Hrvatske; • prof. dr. gerald Steiner, profesor za sistemsko in trajnostno upravljanje, Karl-FranzensUniversität Graz, Avstrija; in Univerza Harvard, Boston, Massachusetts, ZDA; • prof. dr. Eva Schernhammer, dr. med., izredna profesorica za medicino, bolnišnica Brigham and Women's Hospital in Medicinska šola Harvard; in izredna profesorica za epidemiologijo, Šola za javno zdravje Harvard, ZDA; • prof. dr. Helmut loeckenhoff, samostojni raziskovalec, Nemčija; • prof. dr. Pierre Bricage, IASCYS - International Academy for Systems and Cybernetic Sciences (prev: Mednarodna akademija za sistemsko in kibernetsko znanost), Dunaj; in Université de Pau des Pays de L'adour, Francija; • zasl. prof. dr. Robert g. dyck, Univerza Virginia Tech, Blacksburg, Virginia, ZDA; • prof. dr. Roger Haw, Univerza Ansted, Britanski deviški otoki in Malezija; • prof. dr. Zhanna Belyaeva, izredna profesorica za družbeno odgovornost, Fakulteta za ekonomijo in management, vodja Raziskovalnega centra za odličnost globalne družbene odgovornosti, Univerza Ural Federal, imenovana po Borisu Jelcinu, Yekaterinburg, Rusija; in EMBRI Country Director, Rusija. • prof. dr. in dr. h.c. Timi Ečimovič, Univerza Ansted, Britanski deviški otoki in Malezija; • prof. dr. Shahid Siddiqi, profesor za poslovanje in računovodstvo, Univerza Ansted, član Posvetovalnega sveta Univerze Ansted, avtor knjige Canadian Taxation Resource; upokojeni svetovalec za področje davkov, Notary Public, Kalifornija; ZDA; • Tomislava Arh, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije • mag. Magda Zupančič, vodja Službe za evropsko koordinacijo, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; 25

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

2.4 ORgANIZAcIJSKI OdBOR • Anita Hrast, direktorica inštituta IRDO in predsednica Organizacijskega odbora IRDO konference 2015; • Vinko Kurent mag., član Strokovnega sveta inštituta IRDO in podpredsednik Organizacijskega odbora IRDO konference 2015; • doc. dr. Branko Mayr, prodekan in predsednik upravnega odbora Visoke šole za računovodstvo; in Abeceda računovodstvo d.o.o., in podpredsednik Organizacijskega odbora IRDO konference 2015; • mag. Natalie c. Postružnik, Nikrmana, članica Strokovnega sveta inštituta IRDO; • Stanko Obradović, predsednik Sveta Inštituta IRDO; • Angelca Ademovič, podpredsednica Sveta Inštituta IRDO; • Iztok Slatinek, samostojni strokovni sodelavec, Center za kakovost, Univerza v Mariboru; • Janca Andrej Vidmar, strokovna sodelavka, Služba za mednarodno sodelovanje, Univerza v Mariboru; • Mag. Aleksandra Podgornik, direktorica, Štajerska gospodarska zbornica; • Helena Mihelčič, vodja projekta, Visoka šola za računovodstvo • darija lorbek, strokovna sodelavka, IRDO; • lina Ademovič, strokovna sodelavka, IRDO; • Monika Rajšp, strokovna sodelavka, IRDO; • Jana Josifovska, strokovna sodelavka, IRDO; • Barbara Bradač, PR, IRDO;

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

3 Povzetki referatov predavateljev Plenarna predavanja, 1. dan Plenary Lectures, 1st Day

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

ZA VEčJO PREglEdNOST NEfINANčNIH POdROčIJ POdJETIJ Aron Horvath

Service Project Manager, CSR Europe ah@csreurope.org, www.csreurope.org Povzetek: CSR Europe spodbuja odgovorno in trajnostno poslovno prakso in pripravlja evropska podjetja na družbene spremembe izzive in. Prispevek predstavlja organizacijo CSR Europe in njeno aktivno sodelovanje na področju poročanja in vključevanja uspešnosti transparentnosti v podjetjih. Prikazal bo, kakšna naj bi bila podjetja v prihodnosti, v luči pobude Enterprise 2020, ki vključuje dve evropski poslovni kampanji; Sustainable Living in Cities ter Skills for Jobs; ter dve evropski poslovni mreži: Performance and Reporting, and Business and Human Rights. Prispevek bo predstavil tudi vprašanja v zvezi z zmogljivostmi za upravljanje v podjetjih in procese v EU, ki vodijo k večji preglednosti podjetij in izdelkov. Prav tako bo predstavil Direktivo EU o razkritju nefinančnih informacij (EUDNGI) in kako zagotoviti učinkovito in uspešno izvajanje direktive. Ključne besede: CSR Europe, Enterprise 2020, Direktiva o razkritju nefinančnih informacij (EUDNGI), trajnostna poslovna praksa, upravljanje podjetij.

TOWARdS MORE TRANSPARENcY ON cOMPANIES' NON fINANcIAl PERfORMANcE Abstract: CSR Europe promotes responsible and sustainable business practice and prepares businesses for societal challenges in Europe. The contribution will present CSR Europe and its proactive engagement on reporting and integrating performance of transparency in companies. It will show the enterprise of the future through Enterprise 2020 initiative, which includes two European business campaigns; Sustainable Living in Cities and Skills for Jobs; and two European hubs; which are Performance and Reporting, and Business and Human Rights. The contribution will also present the management capability issues in companies and processes in EU that leads towards more transparency of enterprises and products. It will also present the EU Directive on the Disclosure of Non-Financial Information (EUDNGI) and how to ensure effective and efficient implementation of the Directive. Keywords: CSR Europe, Enterprise 2020, Directive on the disclosure of non-financiral information (EUDNGI), sustainable business practice, management capabilities issues.

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

KlIc K SAMO-OdgOVORNOSTI Marko Pogačnik,

akademski kipar / academic sculptor E-pošta: marko.pogacnik1@siol.net Povzetek: Odgovornost do lastnega življenja predstavlja temelj družbene odgovornosti. Če je človek dobro ozemljen, osredinjen in zavesten svojih ustvarjalnih potencialov, ne more preslišati svojega notranjega klica, postati odgovoren pri svojem ravnanju z naravo, družbo in usodo človeštva. Članek nagovarja devet vidikov samo-odgovornosti, med drugim spoštovanje cikličnega počela pri osebnem razvoju, potrebo po vzdrževanju notranjega miru v vsakem še tako dramatičnem položaju, potrebo po razvijanju osebne občutljivosti in uravnoteženju razumskega mišljenja z intuitivnimi vpogledi. Posebej je poudarjena nujnost, spoznati sebe kot del narave in iskati načine sobivanja z njenimi svetovi. Ključne besede: umetnost, ustvarjalni potencial, samo-odgovornost, osebni razvoj, razumsko mišljenje, intuicija.

cAll fOR SElf-RESPONSIBIlITY Abstract: The responsibility towards one's own life presents the basis of social responsibility. If a human being is well grounded, centered, and conscious for it’s own creative potential then there is no obstacle in perceiving the inner call to become responsible towards nature, society and human destiny. The contribution addresses nine different levels of responsibility related to one’s own self, amongst respect to cyclic source of personal growth, the need to maintain internal personal peace in every- even dramatic situation, the need to develop personal sensitivity and balance of rational thinking with intuitive insights. In particular, it highlights the necessity to recognize ourselves as part of nature and to find ways of coexistence with its worlds. Keywords: art, creative potential, self- responsibility, personal development, rational thinking, intuition.

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

VPlIV OSEBNIH VREdNOT MENEdŽERJEV NA NAčRTOVANJE IN IMPlEMENTAcIJO dO V POdJETJIH Urška Brinovec, MSc. Prof. Urša Golob, PhD.

Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani / Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana ursa.brinovec@gmail.com ursa.golob@fdv.uni-lj.si Povzetek: S prepoznavanjem DO kot normativnega koncepta (npr. etični odtis), kjer gre za prispevanje resnične prioritete etičnih vprašanj nad dobičkonosnimi, se postopoma širi zavedanje o pomenu vloge posameznih menedžerjev pri udejanjanju in načrtovanju DO. Menedžerjeva osebna zavezanost k DO namreč lahko vodi k proaktivnemu načrtovanju družbeno odgovornih aktivnosti. Ob tem vpliv menedžerjev pri izvajanju družbeno odgovornih praks ostaja precej neraziskan. Prispevek je zato osredotočen na preučevanje posameznikov kot iniciatorjev družbene odgovornosti v njihovih podjetjih kot na raziskovanje, katere so tiste terminalne osebne vrednote, ki vplivajo na načrtovanje in implementacijo DO. Prav tako med osrednje cilje prispevka sodi preučevanje odnosa med korporativno in individualno odgovornostjo, ali lahko korporacijo razumemo kot moralnega akterja ali moramo to oznako v večji meri pripisati posameznikom. Prispevek tako obravnava načrtovanje DO skozi individualno in korporativno perspektivo. Izsledki empiričnega raziskovanja z uporabo metode lestvičenja in intervjujev kažejo, da so posamezni menedžerji pogosto tisti, ki želijo oblikovati moralno okolje, v katerem delujejo. Pri tem izražajo kolektivistične osebne vrednote, ki so nujno potrebne za načrtovanje in implementacijo družbeno odgovornih praks, obenem pa se pri načrtovanju slednjih zaradi nepodporne organizacijske kulture večkrat poudarjajo racionalne in komercialne koristi DO. Ključne besede: etični odtis, individualna odgovornost menedžerja, prednostne osebne vrednote, načrtovanje in implementacija DOP.

THE INflUENcE Of MANAgER'S PERSONAl VAlUES ON PlANNINg ANd IMPlEMENTATION Of cORPORATE SOcIAl RESPONSIBIlITY Abstract: By recognizing CSR as a normative concept (e.g. »ethical footprint«), which is contributing true priority to ethical issues above the issues of profitability, awareness about the importance of the role of individual managers in planning and implementation of CSR is gradually spreading. Manager's personal commitment to CSR can lead to proactive planning of socially responsible activities. At the same time the influence of managers in the implementation and planning of socially responsible practices remains largely unexplored. For this reason our paper is focused on the study of individuals as initiators of CSR in their companies as well as on researching which are the terminal personal values that influence planning and implementation of CSR. The second main objective of the paper is to study the relationship between corporate and individual responsibility, focusing on whether a corporation can be understood as a moral actor, or do we have to reserve this trait as mainly describing individuals. The paper deals with planning of CSR through individual and corporate perspective. The results of the empirical study using the »laddering« method and interviews show that individual managers are often the ones who shape the moral environment in which they operate. In doing so they reflect collectivistic personal values, which are necessary for planning and implementation of socially responsible practices, while for the realization of such, due to the unsupportive organizational culture, the rational and commercial benefits of CSR is often emphasized. Key words: ethical footprint, individual manager's responsibility, terminal personal values, planning and implementation of CSR.

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

VZPOREdNA PREdAVANJA, RAZPRAVE PARALLEL OPEN SPACE TALKS Skupina A: Načrtovanje in poročanje o/z družbeno odgovornostjo (globalni, mednarodni, nacionalni, lokalni dokumenti in aktivnosti) Group A: Planning and reporting about/with SR (global, international, national, local documents & activities)

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

USTVARJANJE IN MERJENJE dOdANE VREdNOSTI IN PORASTA OdgOVORNOSTI V šOlSTVU Assoc. prof. PhD. Zhanna S. Belyaeva

International Business department, Faculty of Economics and Management, Ural Federal University, Yekaterinburg, Russia Povzetek: Ustvarjanje skupne koristi usposablja podjetja za sodelovanje z deležniki, ne le pri reševanju družbenih problemov, ampak tudi pri obvladovanju dogajanja na trajnosten način. Izrecen pristop k razvoju inovacije na osnovi analize družbenega odziva vključuje sposobnost razreševati zapleten in mnogoličen problem na kar najbolj učinkovit in uravnovešen način. Vse, kar smo omenili, zahteva dosleden menedžment odnosov z deležniki, zato je izjemno pomembna lastnost tistih, ki upravljajo in vodijo procese, senzibilnost. Tako je mogoče zožiti krog ključnih udeležencev, s katerimi ustvarjamo inovativen pristop k poslovanju, ki temelji na skupni koristi malih in velikih podjetij, vlade in javnih služb ter družbe (socialnih podjetij, nevladnih organizacij in šolstva). Država omogoča podjetjem, da ustvarjajo skupno korist tako, da omogoča ureditev, vire, pobude in združevalne vplive. Napredna podjetja so začela šteti socialno udejstvovanje za investicijski potencial, ker jih družba bolj vključuje. Šolstvo sega preko vnašanja raziskovalnih odprtih vprašanj v podjetja: trudi se za bolj učinkovite načine za doseganje svoje trajnosti/sonaravnosti – hkrati kot organizacija in kot vzornik za bodoče diplomante. Nedavni družbeni in pravni razvoj zahteva od univerz, da poročajo o svoji družbeni odgovornosti enako kot druge organizacije. Nameravamo analizirati, kateri so mejniki in učinkoviti dejanski cilji, ki si jih mora neka univerza zastaviti, da bo poročala o ustvarjanju družbene koristi. Raziskava temelji na teoretični mednarodni študiji in na empiričnem testiranju na Uralski federalni univerzi v Jekaterinburgu. Ključne besede: družbena odgovornost, univerza, poročane o družbeni odgovornosti, Uralska federalna univerza

cREATINg ANd MEASURINg AddEd VAlUE ANd RESPONSIBIlITY gROWTH IN AcAdEMIA Abstract: The creation of shared value makes companies able to cooperate with stakeholders not only in solving social problems, but also in managing in a sustainable way as a whole. Explicit approach to developing innovation, if it is based on the analysis of social feedback involves the ability to solve a complex and multifaceted problem in the most effective and balancing way. All mentioned above requires strong stakeholder relationship management, and the most important is that those who govern and manage the processes should possess a certain sensibility. This allows narrowing down the circle of key players of creating innovative shared value approach to business (SMEs, large firms), governments (public authorities), society (social enterprises/NGOs/associations and academia. Governments enable corporations to create shared value by providing enabling regulations, resources, incentives and convening power. Advanced companies have begun to look at social engagement as an investment potential with more inclusive society. Academia is not only bringing research issue to the business floor, but also stands for a more effective way of being sustainable both as an organization and as a role-model for the future graduates. Recent social and legal developments require Universities to report its social responsibilities just like other organizations. We aim to analyze what are the milestones and effective goals that are hidden in a prospective non-financial reporting for Universities. The research is based on the theoretical and empirical study at Ural Federal University. Key words: social responsibility, university, reports on social responsibility, Ural Federation University

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

TRI lETA PO PRIdOBITVI ZNAKA EU ZA OKOlJE ZA TURISTIčNE NASTANITVE: KAKšNE SO PREdNOSTI ZA PONUdNIKA STORITEV, ZA gOSTE IN ZA OKOlJE? prof. Dr. Sonja Sibila Lebe

Ekonomsko-poslovna fakulteta, Univerza v Mariboru / Faculty of Economics and Business, University of Maribor Razlagova 14, SI-2000 Maribor sonjasibila.lebe@guest.arnes.si

prof. Dr. Marjan Vezjak

Multidisciplinarni raziskovalni institute Maribor / Multidisciplinary Research Institute Maribor Pod gozdom 4, SI-2103 Maribor marjan.vezjak@gmail.com Povzetek: Že tri desetletja se srečujemo z vse glasnejšimi zahtevami po odgovornem in vestnem poslovanju podjetij: ravnala bi naj trajnostno ne glede na to, ali gre za ponudnike blaga ali storitev. V tem prispevku avtorja analizirata rezultate prvega znaka EU za okolje, ki je bil v Sloveniji podeljen turistični kmetiji (TK), skozi prizmo družbene odgovornosti: razloge, zakaj se je TK odločila za certificiranje ter njene izkušnje potem, ko je znak prejela. Prispevek prikaže veliko pozitivnih učinkov na družbeno in fizično okolje kmetije in izpostavi pozitivno vlogo za lokalno okolje. Analiza je pokazala, da ima znak za okolje znaten vpliv na delovanje podjetja in na njegove vplive na okolje, še prav posebej, če gre za MSP. Ključne besede: znak EU za okolje, družbena odgovornost, turistična kmetija Urška

THREE YEARS AfTER ATTAININg THE EU EcOlABEl: WHIcH ARE THE BENEfITS fOR THE SERVIcE PROVIdER, fOR THE gUESTS ANd fOR THE ENVIRONMENT? Abstract: Since three decades we have been confronted with ever stronger claims for a responsible and conscious management of enterprises: enterprises should act sustainably, no matter whether they are service- or production oriented. In this paper the authors analyse the outcomes of the first ever EU Ecolabel certificate granted to a tourism farm in Slovenia through the lens of CSR: the farm’s reasons for applying for it and its experiences after having been certified. The paper presents a lot of positive effects on the farm’s social and physical environments and exposes its positive role in the local environment. The analysis shows that eco-labels make a lot of difference in a firm’s operations and its environmental impacts – even (more?) when talking about SMEs. Keywords: EU Ecolabel, CSR, Tourism Farm “Urška”

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

KONOPlJA, ETIKA IN dRUŽBENA OdgOVORNOST Dušan Nolimal, MD, MSPH

National institute of Public Health Ljubljana, Slovenia dusan.nolimal@nijz.si

Maja Kohek, MA in Anthropology

Independent researcher Onej - Association of Prekmurje Initiative, Slovenia majakohek@gmail.com Povzetek: Razvrščanje drog je osrednjega pomena in predstavlja tudi etični okvir, ki nakazuje, da ima vlada dolžnost, da deluje v korist posameznih uživalcev drog in družbe na splošno. Članek obravnava nekaj spornih vprašanj v zvezi s politiko do konoplje in sodno prakso v Sloveniji ter prestrogim razvrščanjem te rastline, ki lahko povzroči več škode kot koristi in se zato lahko obravnava kot neetično in družbeno neodgovorno, saj je stopnja zlorabe in škode za javno zdravje zanemarljiva in ne opravičuje trenutnega represivnega nadzora. Izziv učinkovite politike do drog, v okviru parametrov določenih s konvencijami Združenih narodov (ZN), bo najti dokaze, ki temeljijo na racionalnem in humanem ravnovesju med restriktivnimi in permisivnimi načeli in cilji. Vendar pa je v preteklosti imel prednost represivni del in politični pomisleki so prevladali nad znanostjo in dokazi. Vse snovi, vključno s tobakom in alkoholom, morajo biti predmet istega sklopa znanstvene medicinske evalvacije, javnega zdravja in nadzora na področju družbene odgovornosti. Politično družbeno odgovornost ZN in nacionalnih ureditev v primeru nadzora drog je potrebno ponovno evalvirati. Ključne besede: politika do drog, konoplja, zakonodaja, kriminalizacija, Slovenija

cANNABIS, ETHIcS ANd SOcIAl RESPONSIBIlITY Abstract: The topic of drug scheduling is of central importance and also generates the ethical framework, which suggests that a government must act for the benefit of individual drug users and society at large. The paper addresses some controversial issues regarding cannabis regulation policies and practices in Slovenia and overly strict scheduling of this plant, which may cause more harms than good and may therefore be regarded as unethical and socially irresponsible since the level of abuse and threat to public health is not significant enough to warrant the current control. The art of effective drug policy control, within the parameters set by the UN Conventions, is to find an evidence-based, rational and humane balance between restrictive and enabling principles and objectives. Historically, however, the repressive pole has been prioritised and the political considerations prevailed over science and evidence. All substances, including tobacco and alcohol, should be subject to the same set of scientific medical evaluations, public health and corporate social responsibility controls. The political social responsibility of the United Nations international drug control and national systems should be reevaluated. Keywords: drug policy, cannabis, legislation, criminalization, Slovenia

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

MERJENJE dRUŽBENIH UčINKOV SOcIAlNIH POdJETIJ V SlOVENIJI Sabina Kojc,

IRDO - Institute for the development of social responsibility,

Anita Hrast,

IRDO - Institute for the development of social responsibility,

Prof. Emer. Matjaž Mulej, PhD., PhD.

IRDO - Institute for the development of social responsibility Povzetek: V Inštitutu IRDO smo v sodelovanju z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravili Študijo o merjenju družbenih učinkov socialnih podjetij v Sloveniji. Nastal je model merjenja družbenih učinkov, s katerim lahko socialna podjetja ovrednotijo rezultate svojega dela in jih učinkovito predstavijo tudi drugim. Tu predstavljamo teoretske okvire, tuje izkušnje, pomembne vidike merjenja družbenih učinkov in njegov pozitivni vpliv na uspešno poslovanje socialnih podjetij v Sloveniji. Obrazce za merjenje smo preverili pri nekaterih izmed slovenskih socialnih podjetij in pridobili številne uporabne predloge le-teh za razvoj tega sektorja v Sloveniji. Ključne besede: družbena odgovornost (podjetij), deležniška teorija sprememb, merjenje, socialna podjetja, koristi, SROI, IRDO

MEASURINg SOcIAl EffEcTS Of SOcIAl ENTERPRISES IN SlOVENIA Abstract: In 2014, IRDO Institute in cooperation with the Ministry of Labor, Family, Social Affairs and Equal Opportunities of Slovenia prepared a study on measuring of social impact of social enterprises in Slovenia. A tool was developed, by which social enterprises can evaluate results of their work and effectively present them to others too. Here theoretical frameworks, foreign experiences, important aspects of measuring social impacts and the positive impact of this measurement for the successful operation of social enterprises in Slovenia are presented. Forms for measurement were tested in some of the Slovenian social enterprises; we attained several useful proposals for development of this sector in Slovenia. Keywords: (corporate) social responsibility, stakeholder theory of change, measurement, social enterprises, benefits, SROI, IRDO. ----------------------------------------

AKTIVNOSTI NA POdROčJU dRUŽBENE OdgVORONOSTI V fINANčNEM SEKTORJU: PRIMER SlOVENSKEgA BANčNEgA SISTEMA Msc. Tjaša Štrukelj MSc. Sabina Taškar Beloglavec

Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor, Univerza v Mariboru / Faculty of Economics and Business, University of Maribor, Razlagova ul. 14, SI–2000 Maribor, Slovenia E-mail: tjasa.strukelj@uni-mb.si, sabina.beloglavec@uni-mb.si Povzetek: Prispevek predstavlja pomembnost družbene odgovornosti v praksi v finančnem sektorju, poudarek pa je na slovenskem bančnem sistemu. Raziskava in struktura prispevka temelji na dveh vsebinskih kontekstih z ločenimi hipotezami. Predstavljeno je teoretično ozadje za definicijo in merjenje družbene odgovornosti v finančnem sektorju; hipoteza v empiričnem delu pa predvideva, da je v slovenskem bančnem sistemu možno prepoznati aktivnosti, ki kažejo na obstoj družbene odgovornosti v bankah. Delo je tudi prispevek k relativno skromni literaturi na tem področju, zlasti pa to velja za Slovenijo. Ključne besede: finančni sektor, družbena odgovornost, banke, bančni sistem, Slovenija.

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

SOcIAllY RESPONSIBlE AcTIVITIES IN fINANcIAl SEcTOR: A cASE Of SlOVENIAN BANKINg SYSTEM Abstract: This paper presents the importance of socially responsible practice in the financial sector and emphasizes the practice in Slovenian banking system. This survey derives from two main contexts, each holding its own research problem and hypotheses and also providing the basis of the paper structure. Paper deals with the theoretical background on defining and measuring social responsibility in financial sector, with a hypothesis that there are activities implying that social responsible practice is present in Slovenian banking system. The survey contributes to the scarce literature on social responsibility and its disclosure by banks, especially in Slovenia. Keywords: financial sector, social responsibility, banks, banking system, Slovenia. ----------------------------------------

VEROdOSTOJNOST MEdIJEV KOT PRVINA dRUŽBENE OdgOVORNOSTI Zoran Medved PhD., Assistant Lecturer

Institute of Media Communications, FERI, University of Maribor E-mail: zoran.medved@triera.net, zoran.medved@guest.um.si Povzetek: V številnih državah tradicionalna televizija razume svojo navzočnost na internetu kot “alternativo” ali eksperiment, kot “tretjo roko” javne radiotelevizije, in ne kot enega izmed temeljnih medijev za izražanje mnenj državljanov. Kakšen je odnos televizije do koncepta participacije? Kaj pomeni in kaj lahko prinese občinstvom sprememba iz koncepta “televizije, ki jo morate gledati” v koncept “televizije, ki jo morate klikniti”? Kako bi javna televizija morala reagirati na to spremembo? Živa komunikacija med uporabniki interneta je nasprotje enosmernega razširjanja vsebine, zato postaja vse pomembnejši koncept dialoga. Številne televizije nočejo prepoznati, kako pomembno je, da so njihovi novinarji izobraženi o rabi novih medijev, in istočasno, kako pomembno je, da so prav tako izobražena tudi njihova občinstva oziroma uporabniki multimedijskih platform. Javna televizija še vedno verjame v moč profesionalcev in manj spoštuje moč informacij, ki jih prispevajo njeni uporabniki. Poleg tega “tehnološki determinizem” zanika negativne vplive internetne komunikacije, predvsem “skupinske polarizacije”, ki povzroča radikalizacijo javnega diskurza. Medijska pismenost je zato bistven koncept politične kulture za državljane in celo eden od pogojev za preživetje javne televizije in njene resnične družbene odgovornosti v demokratični družbi. Ključne besede: medijska pismenost, medijska konvergenca, javna televizija, participacija, skupinska polarizacija.

THE AccOUNTABIlITY Of THE PUBlIc MEdIA AS A PRIMARY Of SOcIAl RESPONSIBIlITY Abstract: In many countries traditional television still understands its presence on the internet as an »alternative« or an experiment, like a »third hand« of public service broadcasting, and not as basic media for citizens to express their opinions. What is the relationship of television to the concept of participation? What does it mean and what does the change from the concept of »Must-See TV« to the concept of »Must-Click TV« bring to the audiences? How should the public television react to that change? Live communication between internet users opposes the one-way broadcasting of content; the concept of dialog therefore becomes more important. Many public televisions do not want to recognize how important is it for journalists to be literate in new media, and at the same time how important is that audiences or users of the multimedia platforms are literate themselves. The public TV still believes in the power of its professionals and respect less the power of information contributed by its users. Besides that, »technological optimism« denies negative impacts of the internet communication, at first »group polarization« which causes more radical public discourse. Media literacy is therefore the key concept of a political culture for the citizens and even one of the preconditions for survival of the public television and its real social responsibility in any democratic society. Key words: media literacy, media convergence, public television, participation, group polarization.

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

dRUŽBENA OdgOVORNOST PRI KOMENTIRANJU gOSPOdARSKIH RAZMER V SlOVENIJI - ŽOgA JE PRI EKONOMISTIH Prof. Dr. Rasto Ovin

Dekan, DOBA Fakulteta za uporabne poslovne in družbene študije/ Dean, DOBA Faculty of Applied Business and Social Studies, Maribor, Slovenija rasto.ovin@doba.si

Pedja Ašanin Gole

Predavatelj, DOBA Fakulteta za uporabne poslovne in družbene študije/ Lecturer, DOBA Faculty of Applied Business and Social Studies, Maribor, Slovenija pedja.asanin-gole@net.doba.si Povzetek: Vse od začetka politične in ekonomske tranzicije naprej je bila Slovenija glede na raven dohodka najrazvitejša nekdanja socialistična država na svetu. To je posledica več- stoletnih izkušenj regije kot dela Avstrije, zatem pa kot dela zaprtega jugoslovanskega gospodarstva. Vseeno pa je 25 let po osamosvojitvi Slovenija primer Northove majhne homogene nacionalne skupnosti, ki zavrača zunanje vplive. Prispevek obravnava družbeno odgovornost ekonomistov, ki komentirajo gospodarske razmere v medijih. Največkrat z omejenimi mednarodnimi izkušnjami, pomemben del komentatorjev spregleda pomen uvajanja temeljnih načel ekonomije v državi tranzicije. Članek prinaša tudi analizo medijskih stališč, iz katere je razviden nesporazum pri terminu “nacionalni interes”, ki se praviloma uporablja za zaviranje reform. Namesto da bi sodelovali pri razvijanju znanja o temeljnih načelih ekonomije, pomemben del komentatorjev gospodarskih razmer v javnosti sproža zmedo in napačna pričakovanja. Ključne besede: Družbena odgovornost, načela ekonomije, izobraženci v medijih, institucije, Slovenija

SOcIAl RESPONSIBIlITY cONcERNINg THE cOMMENTINg Of EcONOMIc dEVElOPMENTS IN SlOVENIA - IT IS EcONOMISTS' TURN Abstract: At the eve of political and economic transition as well as now Slovenia has been according to the level of GDP per capita the most developed former communist country in the world. Such international position goes back to Slovenia's centuries' experience as a part of Austria and the closed Yugoslav economy. However, almost 25 years of Slovenia's experience as a sovereign state has proved North's theory of small homogenous society rejecting foreign influences. The article deals with the social responsibility of economists – commentators of economic developments in the media. Not using the possibility to accomplish their professional experience abroad a significant part of commentators of economic developments is missing the importance of adopting the basic economic principles. The article also brings results of media analysis proving that even the most established commentators failed to understand the nature of the »national interest«, which is topping the Slovenian media always when privatization of huge state ownership is on the table. Instead of developing common sense in diverse fields of market economy and democracy a substantial part of commentators – economists by formal (academic) education are disseminating disorientation and false expectations. Keywords: Social responsibility, economic principles, intellectuals in media, institutions, Slovenia

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

SlOVENIJA - dEŽElA dOBREgA POčUTJA - PIlOTSKI MEdNAROdNI PROJEKT: Sistemska soodvisnost družbeno odgovornega trajnostnega razvoja planiranja prihodnosti dobrega počutja in turizma dobrega počutja v štajerski regiji na območju Občin: Maribor, Slovenska Bistrica, Makole, Rogaška Slatina, Poljčane, Majšperk, cirkulane – dESTINAcIJE dOBREgA POčUTJA IN TURIZMA dOBREgA POčUTJA, Podjetniška ideja za ustanovitev zadrug - socialnih podjetij Josip Tavčar, MSc.

Institute for the Developement of Social Responsiblity, IRDO Maribor, Slovenia josip.tavcar@uni-mb.si, www.irdo.si

DDr. Matjaž Mulej, Prof. Emer.

Faculty of Economics and Business, University of Maribor, Slovenia, IRDO mulej@uni-mb.si , www.irdo.si Povzetek: Dobro počutje je inovativna nova zamisel, ki naj združi in že združuje trud številnih občin slovenske Štajerske kot nova priložnost v turizmu. Narava je podlaga projekta, ker zajema vso resnico. Projekt povezuje zamisli o družbeni odgovornosti in o integralnem zelenem gospodarstvu, da bi dosegli trajnostno bodočnost. Prispevek prikazuje sistemski koncept projekta in njegove temeljne sestavine. Ključne besede: dobro počutje, turizem, projekt, Štajerska, Slovenija

WEll-fEElINg SlOVENIA - PIlOT PROJEcT - TRANSNATIONAl PROJEcT: Systemic Interdependency of socially responsible sustainable development - future planning of Well-feeling and Well-feeling tourism in the Styria Region Area of the Municipalities of Maribor, Slovenska Bistrica, Makole, Rogaška Slatina, Poljčane, Majšperk, cirkulane – WEll-fEElINg ANd WEll-fEElINg TOURISTIc dESTINATIONS, An Enterpreneurship Idea Aimed at Establishment of Social-cooperatives Enterprises Abstract: Well-feeling is a novel concept aimed and in process of uniting efforts of several local communities in Slovenian Styria as a new opportunity in tourism. The nature is its basis of it, because it contains the entire truth. It links social responsibility and integral green economy concepts for a sustainable future. The paper presents its systemic concept and its basic components. Keywords: well-feeling, tourism, project, Styria, Slovenia

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

RAZlIKE MEd PREdNOSTNIMI ŽElJAMI PRI PlANIRANJU dRUŽBENE OdgOVORNOSTI IN POROčANJU O NJEM Prof. Dr. Robert G. Dyck,

Professor of Public and International Affairs Emeritus, Virginia Tech 5428 Crossings Lake Circle, Birmingham AL 35242, USA E-mail: bobdyck@vt.edu Povzetek: Ta prispevek se odziva na bitko med tistimi, ki štejejo odzivanje na podnebne spremembe za pripomoček, da bi uveljavili bistvene družbene in gospodarske transformacije, in tistimi, ki se bolj previdno zavzemajo za to, da bi se lokalno naslonili na napore naravoslovcev, arhitektov, urbanistov, inženirjev in njihovih strank. Napredna novinarka v knjigi This Changes Everything (2014) zelo ostro zagovarja ogromne družbene naložbe v obnovljive vire energije in učinkovitost; le-ti naj bi nadomestili infrastrukturo, s katero črpamo podzemne fosilne energente, in tradicionalne družbene odnose, ki tako infrastrukturo podpirajo. Naravoslovska novinarka Elizabeth Kolbert pa vidi prednosti v trudu tehnologov in konstruktorjev, ki delujejo znotraj danih lokalnih sistemov, da bi prišli do otipljivih nizko-ogljičnih rešitev. Obravnavali bomo novo knjigo Kleinove in dve knjigi Mary Wood (2013) o pravu velikih podjetij, ki so na borzi, kot predstavnike prve smeri razmišljanja. Drugo smer bodo zastopale knjige arhitektov Petra Ozolinsa (2015) in 7 Group ter Billa Reeda (2009) o zelenem konstruiranju, trajnosti in pomanjkanju. Sklenili bomo, da sta oba strateška pristopa upravičena in družbeno odgovorna, če upoštevamo globalne imperative in lokalne družbene in zemljepisne razlike. Etična volja je potrebna razen tega za uspeh vsakega pristopa, toda moramo bolje dojeti, kako naj gojimo družbeno odgovornost in dosežemo, da bo spremenila dano prakso, kot je nujno. Ključne besede: makro strategije, neoliberalizem, ideologija, mikro strategije, etična volja

ScAlE PREfERENcES IN PlANNINg ANd REPORTINg ON SOcIAl RESPONSIBIlITY Abstract: This paper responds to the tension between those who see responding to climate change as a catalyst for sweeping social and economic transformation, and those who argue more cautiously for reliance on localized concrete efforts by scientists, architects, city planners, engineers, and their client groups. Progressive journalist Naomi Klein, in This Changes Everything (2014), crusades for massive social investments in renewables and efficiency, with the aim of replacing the extractible fossil fuel infrastructure and the traditional social economy that supports it. Science journalist Elizabeth Kolbert, on the other hand, favors the perhaps more immediately tangible low-emission efforts of technologists and designers working within existing local systems. We will consider both Klein’s new book and three books on public trust law by Mary Wood (2013) as exemplars of the first line of argument. For the second, we will consider books by architects Peter Ozolins (2015) and by 7 Group and Bill Reed (2009) about green design, sustainability, and scarcity. We will conclude that both strategy approaches are necessary and socially responsible, given the global imperatives as well as local cultural and geographic differences. Ethical will is necessary, moreover, to the success of each approach, but we have to better understand how to nurture social responsibility and make it the game changer that is required. Keywords: Macro Strategies, Neoliberal Economics, Ideology, Micro Strategies, and Ethical Will

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

MEdNAROdNA AKAdEMIJA ZA SISTEMSKE IN KIBERNETSKE ZNANOSTI (IAScYS): UKVARJANJE Z dRUŽBENO OdgOVORNOSTJO Prof. Pierre Bricage, PhD.

(http://web.univ-pau.fr/~bricage), AFSCET Vice-President (http://afscet.asso.fr), IASCYS Secretary General Povzetek: IASCYS je bila ustanovljena, preden je Mednarodna organizacija za standard ISO objavila svoj ISO 26000 o družbeni odgovornosti in v njem uvedla pojma ‘soodvisnost’ in ‘celovitost’. Z njima in z drugimi podrobnostmi, zlasti s svojim spiskom vrednot/načel, je ISO 26000 postal globalen dokument, ki podpira sistemsko ravnanje, katerega sta Ludwig von Bertalanffy in Norbert Wiener nekoč zagovarjala kot očeta teorije sistemov in kibernetike. To povezavo je dokazal tudi prvi raziskovalni program IASCYS, ki ga je vodil Matjaž Mulej in je aktiviral 70 avtorjev iz 30 držav. Tako je IASCYS prikazala svojo vlogo povezovalke v mednarodni znanosti. Tukaj predstavljamo IASCYS. Ključne besede: kibernetika, IASCYS, IFSR, sistemsko ravnanje, teorija sistemov, UES, WOSC

THE INTERNATIONAl AcAdEMY fOR SYSTEMS ANd cYBERNETIc ScIENcES: INVOlVEMENT IN SOcIAl RESPONSIBIlITY Abstract: The IASCYS was established before the International Standards Organization ISO published its ISO 26000 on social responsibility and introduced in it the notions of ‘interdependence’ and ‘holism'. With them and the other details, especially its list of values/principles, ISO 26000 became a global document supportive of systemic behavior, which Ludwig von Bertalanffy and Norbert Wiener used to advocate as fathers of the systems theory and cybernetics. This link was also proved by the first research program of IASCYS, which was chaired by Matjaz Mulej and activated 70 authors from 30 countries. Thus IASCYS demonstrated its role of a connector in international science. Here IASCYS is presented. Key words: Cybernetics, IASCYS, IFSR, systemic behavior, systems theory, UES, WOSC

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

Skupina B: Strategije načrtovanja in poročanja o/z družbeno odgovornostjo za podjetja, institucije, organizacije in druge Group B: Strategies on planning and reporting about/with SR for Companies, Institutions, Organizations and others

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

dRUŽBENA OdgOVORNOST POdJETIJ, NEVlAdNIH ORgANIZAcIJ IN SOcIAlNEgA POSlOVANJA: NAčIN USTVARJANJA VZAJEMNEgA gOSPOdARSTVA PhD. Milena Valeva

NGO Odyssey, EthNa Competence Center CSR University of Applied Sciences Niederrhein, Germany www.ngodyssey.org milena.v.valeva@gmail.com

MSc. Ivan Valev

NGO Odyssey, Business Development Specialist at Salesforce, Ireland www.ngodyssey.org iamvalev@gmail.com Povzetek: S tem prispevkom želimo predlagati, kako naj pojavi iz naslova delujejo vzajemno. Njihov skupni imenovalec je poudarek na normativnem vidiku ekonomskega razmišljanja in delovanja. Na tej osnovi je mogoče pobližje pogledati na neki alternativni ekonomski sistem – vzajemno gospodarstvo. V njem socialno podjetje zmore ne le preživeti poleg družbeno odgovornih podjetij, ampak tudi prevzeti vlogo inovatorja. NVO delujejo kot korektiv politik in tradicionalnega poslovanja tako, da ustvarjajo informacije, s katerimi silijo podjetja k preglednosti in poročanju o njihovem družbeno koristnem in okoljskem delovanju. Znotraj tega novega modela – vzajemnega gospodarstva – mora človek delovati hkrati kot občan, udeleženec nevladnih dejavnosti, kot proizvajalec, ki se ukvarja s socialnim poslovanjem ali mikro podjetjem, in kot porabnik, ki se ukvarja z izdelki družbeno odgovornih podjetij. Ključne besede: DOP, NVO, Socialno podjetje, vzajemno gospodarstvo, normativnost v ekonomiji

fORMATION Of SHARINg EcONOMY: cORPORATE SOcIAl RESPONSIBIlITY, NON-gOVERNMENTAl ORgANIZATIONS ANd SOcIAl BUSINESS Abstract: The purpose of this paper is to order the interplay of new phenomena: Non-Governmental Organizations (NGOs), Corporate Social Responsibility (CSR) and Social Business and Innovation. NGOs function as a corrective of politics and traditional business by producing information, and through this forcing enterprises to be transparent and report on their social and environmental engagement (CSR). In this context, social business can not only sustain next to socially responsible enterprises, but also take the role of being an innovator. Taking into consideration the complex dynamics of social innovation, a closer look on the formation of an alternative social economic system – sharing economy – can be undertaken. Keywords: CSR, NGOs, Social Business & Innovation, Social Economy, Sharing Economy ----------------------------------------

SINERgIJA KOT IZId RAZUMNEgA SOdElOVANJA PhD. Monika Jasinska

Faculty of Economic and Law Sciences, Department of Business Management Siedlce University of Natural Sciences and Humanities, Poland m_jasinska@poczta.onet.pl Povzetek: V prispevku nameravamo pokazati, da je za glavne posledice sinergije mogoče ugotoviti, da so izid razumnega sodelovanja in podlaga za uspeh organizacije. Prikazana spoznanja bodo dala oceno, da zavesten in usmerjen razvoj sinergije, ki ga krepi družbeni kapital, povečuje in krepi možnost uspeha. Zato je vodilna vloga bistvena, da se potencial organizacije razvije. Nadalje smo ugotovili, da je visoka raven zadovoljstva, zaupanja,

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

kakovosti medsebojnih odnosov in sodelovanja, enako kot porast učinkovitosti delovanja bistvenega pomena za organizacijo v obdobju prosperitete. V razmerah, v katerih znanje velja za dejavnosti konkurenčnosti, je vredno podjetjem, ki iščejo učinkovite inovativne rešitve, da bi uresničile zastavljene cilje, pokazati, kako naj primerno uporabijo njihov socialni kapital. Le-ta ustvarja potencial, ki omogoča uspeh z razumnim sodelovanjem. S tega vidika se pokaže, da je življenjskega pomena razvoj pozitivnih medsebojnih vplivov, namreč: odnosov – sodelovanja – sinergije. Ključne besede: sinergija, socialni kapital, razumno sodelovanje, razvoj organizacije, uspeh

SYNERgY, THE RESUlT Of INTEllIgENT cOOPERATION Abstract: The objective of this paper is to demonstrate that the main implications of synergy are results of intelligent cooperation and the source of organizational success. Given the presented results, it is assumed that conscious and streamlined synergy development through social capital increases and strengthens the possibility of achieving success. Thus, the management staff’s leading role is crucial in developing a company’s potential. Furthermore, it is found that a high level of satisfaction, trust, quality of personnel relations and cooperation, as well as an increase in the effectiveness of performance are respectively of specific importance to an organization in times of prosperity. Keywords: synergy, social capital, intelligent cooperation, organizational development, success. ----------------------------------------

dRUŽBENA OdgOVORNOST dO ZAPOSlENIH MSc. Živa Veingerl Čič

ziva.veingerl.cic@gmail.com

Ass. Prof. Dr. Simona Šarotar Žižek

University of Maribor, Faculty of Economics and business simona.sarotar-zizek@uni-mb.si Povzetek: Družbeno odgovorna podjetja vedo, da so prvi in najpomembnejši udeleženci skrbi za družbeno odgovorne aktivnosti prav zaposleni. Zato postajajo aktivnosti managementa človeških virov družbeno odgovorne; to velja tudi za poročanje o njih. Management človeških virov je splet različnih aktivnosti, ki pripomorejo k soočanju in ustreznemu odzivanju podjetja na izzive v in izven okolja; s tem omogočajo tudi pridobivanje njegove konkurenčne prednosti, rasti in razvoja. Med takšne aktivnosti sodijo: (1) upravljanje zunanjega in notranjega okolja podjetja, (2) izbira in zaposlovanje, (3) načrtovanje dela, (4) ocenjevanje dela in nagrajevanje, (5) usposabljanje in razvoj, (6) vodenje, motiviranje in nadzor zaposlenih, (7) ravnanje s starejšimi, (8) varnost in zdravje zaposlenih, (9) zadovoljstvo z delom, (10) raznolikost zaposlenih, (11) upravljanje talentov, (12) organizacijsko kulturo in klimo. Zato mora biti poročanje o družbeno odgovornih aktivnostih usmerjeno v celovito interno in eksterno informiranje o izvedenih družbeno odgovornih organizacijskih aktivnosti, povezanih z zaposlenimi. Tovrstno informiranje temelji na načrtih za: (1) razvoj in izobraževanje, (2) kadrovanje, (3) upokojevanje, (4) presežek zaposlenih, (5) produktivnost, (6) delovne odnose, (7) plače in nagrade, (8) ocenjevanje dela, (9) varnost in zdravje, (10) ravnanje s starejšimi, (11) zadovoljstvo z delom, (12) upravljanje talentov; itn. Posledično pa mora organizacija o teh področjih transparentno poročati z različnimi vrstami poročil. Poročanje mora biti primerno celostno, transparentno in kredibilno, saj v bistvu gre za proces, ki organizaciji omogoča ocenjevanje izpopolnjevanja družbene odgovornosti do zaposlenih in s tem hkrati omogoča izboljšanje njenega delovanja glede na posamezne zastavljene cilje in vrednote podjetja. Za to pa je nujna osebna odgovornost managerjev. Ključne besede: družbena in osebna odgovornost, management človeških virov, načrti, poročila, interno in eksterno komuniciranje, družbena odgovornost do zaposlenih

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

SOcIAl RESPONSIBIlITY TO EMPlOYEES Abstract: Socially responsible companies know that the first and most important participants in carrying out socially responsible activities are employees. Therefore, Human Resource Activities are becoming socially responsible; this should also apply to the reporting about them, too. Management of human resources is a combination of several activities that contribute to tackling, and appropriate responses of the company to the challenges in company inside and outside environment. They help the company obtain its competitive advantages, growth and development. These activities are: (1) managing the external and internal environment of the company, (2) selection and employment, (3) work design, (4) performance management and remuneration, (5) training and development (6) leadership, motivation and supervision of employees, (7) age management, (8) safety and health of employees, (9) job satisfaction, (10) diversity of employees, (11) talent management, (12) organizational culture and climate. Therefore the reporting on socially responsible activities must be focused on comprehensive internal and external information about the implemented organizational socially responsible activities, which were related to employees. Such information are based on plans for the: (1) development and education, (2) recruitment, (3) retirement, (4) a surplus of employees, (5) productivity, (6) labor relations, (7) wages and salaries, (8) the evaluation of the work, (9) safety and health, (10) age management, (11) job satisfaction, (12) talent management, etc. Consequently, the organization must report about these areas transparently, with the use of various types of reports. Reporting should be comprehensive, transparent and credible, because it basically is a process that allows an organization to assess its fulfillment of social responsibility to employees; thus it also helps the organization to improve its operations according to its objectives and values. For this reason reporting must be a personal responsibility of managers. Keywords: social and personal responsibility, human resource management, plans, reports, internal and external communication, responsibility toward employees ----------------------------------------

PlANIRANJE INOVIRANJA POlITIKE POdJETJA – INfORMAcIJE POTREBNE ZA dRUŽBENO OdgOVOREN RAZVOJ IN PRAKSO MSc. Tjaša Štrukelj* Ass. Prof. Dr. Simona Sternad Zabukovšek

University of Maribor, Faculty of Economics and Business, Razlagova ul 14, SI–2000 Maribor, Slovenia (* and IRDO – Institute for Development of Social Responsibility, Preradovičeva ul 26, SI–2000 Maribor, Slovenia) E-mail: tjasa.strukelj@uni-mb.si, simona.sternad@uni-mb.si Povzetek: V članku poročamo o raziskavi o inoviranju politike podjetja na področju družbene odgovornosti: predstavimo nove tržne in družbene zahteve v smeri k več družbene odgovornosti, za trajnostna in družbeno odgovorna podjetja; pojasnimo ohranjanje konkurenčnih prednosti podjetja z inoviranjem upravljanja podjetja, ki se izraža v politiki podjetja, menedžmentu in poslovanju podjetja. Trdimo, da lahko podjetje z inoviranjem politike podjetja v smeri k več družbene odgovornosti doseže konkurenčne prednosti. To inoviranje je potrebno za rast, razvoj in dolgoročno preživetje podjetja ter zagotavlja njegove konkurenčne prednosti. Ključne besede: politika podjetja, informacije, strateški management, inovacije, družbena odgovornost.

PlANNINg AN ENTERPRISE POlIcY INNOVATION – INfORMATION NEEdEd fOR MORE SOcIAllY RESPONSIBlE dEVElOPMENT ANd PRAcTIcE Abstract: In this paper we report on research about the enterprise policy innovation in the field of social responsibility. We present new market and social requirements towards sustainable/socially responsible enterprises and explain persistence of competitive advantages through enterprise governance innovation which results in enterprise policy, management and practice innovation. We argue that enterprise’s competitiveness can be provided through enterprise’s policy innovation towards more social responsibility. This innovation is needed for enterprise’s growth, development and long-term survival and leads also towards better enterprise’s competitiveness. Keywords: enterprise policy, information, strategic management, innovation, social responsibility.

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

PRISTOP K dRUŽBENO OdgOVORNIM AKTIVNOSTIM V JAVNEM ZdRAVSTVENEM ZAVOdU BOlNIšNIcA SEŽANA Silvana Šonc, M.A.,

Director of the Hospital of Sežana Hospital of Sežana, Slovenia Silvana.sonc@bsezana.si Povzetek: Bolnišnica Sežana je specialna bolnišnica, opravlja zdravstveno dejavnost na sekundarni ravni: specialistično bolnišnično dejavnost na področju zdravljenja in rehabilitacije kroničnih pljučnih bolnikov ter internistično zdravljenje in rehabilitacijo bolnikov, t.j. podaljšano splošno bolnišnično zdravljenje z/in rehabilitacijo ter spremljajoče bolnišnične dejavnosti. Na področju specialistične ambulantne dejavnosti izvaja: dejavnost dialize, pulmologije, kardiologije, tireologije, nefrologije, splošne internistike, psihiatrije, urologije in kompleksno UZ diagnostiko. Izvaja še: fizioterapevtska dejavnost, dejavnost lekarn, laboratorija in druge dejavnosti, ki so potrebne za delovanje zavoda. Poslanstvo bolnišnice Sežana: zadovoljni pacienti in njihovi svojci, kvalitetno opravljene storitve, zadovoljni zaposleni in pozitivno finančno poslovanje. Bolnišnica stremi k dobri organizaciji, učinkovitosti, k opravljanju zdravstvene nege in medicinskega dela na najvišji stopnji strokovnosti in upoštevanju smernic, ki veljajo v razvitem svetu. Zaposlene spodbuja k učinkoviti izrabi delovnega časa, doslednosti, ter skrbi za varnost pacientov. Prizadevamo si, da delovne naloge opravimo po svojih najboljših močeh, učinkovito, v čim krajšem času, v skladu z veljavnimi standardi kakovosti v naši državi in mednarodnimi standardi kakovosti. Goji se pozitivna organizacijska kultura, kvalitetno komunikacijo med zaposlenimi na vseh hierarhičnih nivojih in težnjo k izboljšanju organizacije dela. Spodbuja in omogoča se strokovno izobraževanje kadra in redno sledenje novim smernicam za izvajanje zdravstvene dejavnosti. Gradimo dobre medsebojne odnose, kot temelj za spoštljiv odnos do pacientov, njihovih svojcev, strokovnjakov v drugih zdravstvenih inštitucijah, dobaviteljev in vseh, s katerimi se prihaja v stik pri opravljanju dela. Zavedanje, da deluje v soodvisni družbi je spodbuja za celovit pristop, ki dolgoročno prispeva k dodani vrednosti bolnišnice in širše družbe v smislu trajnostnega razvoja. Ključne besede: družbena odgovornost, poslanstvo, javni zavod - bolnišnica, aktivnosti, pristop

AN APPROAcH TO SOcIAllY RESPONSIBlE AcTIVITIES AT THE PUBlIc HEAlTHcARE INSTITUTION SEŽANA HOSPITAl Abstract: The specialized Hospital of Sežana performs healthcare activity on the secondary level: Specialized hospital activity in the field of treatment and rehabilitation of Chronic Pulmonary patients and internistic medical treatment and rehabilitation of patients in the nursing hospital with rehabilitation and supporting hospital activity. These specialized outpatient activities are carried out: Dialyses, Pulmology, Cardiology, Tireology, Nefrology, General Internistics, Psychiatry, Urology and complex ultrasound diagnostics. The following are also practiced: Physiotherapeutic activity, activity of pharmacies, laboratories and other activities, which are necessary for the functioning of the Sežana Hospital as a whole. The mission of the Sežana Hospital is to satisfy patients and their families, to provide high quality of services, satisfied employees and positive financial management. The hospital strives to have good organization and efficiency of work, to perform nursing care and medical work at the highest level of professionalism and in compliance with the guidelines that apply in the developed world. Employees are encouraged to use their working time effectively, perform consistent work, and take safety precautions of the patients. The hospital employees strive to perform their best, effectively, in the shortest possible time and in accordance with Slovenian and international quality standards. We cultivate positive organizational culture, quality communication between employees at all hierarchical levels and tend to improve the organization of work. We encourage and enable professional staff education and regular application of new guidelines for the implementation of health activity. We build good interpersonal relations, as the foundation for respectful relations towards the patients, their families, professionals in other healthcare institutions, suppliers, and all with whom we come into contact during work. The awareness of operating in an inter-dependent society is the stimulus for a requisitely holistic approach, which in the long term contributes to the added value of the Hospital and the society at large in terms of sustainable development. Keywords: Social Responsibility, mission, Health Institution Hospital, activities, approach, Sežana, Slovenia

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

OdZIVI KNJIŽNIc V ZdA NA IZZIVE dRUŽBENE OdgOVORNOSTI IN VPRAšANJA, POVEZANA Z dIgITAlNO dOBO Assoc. Prof. Terry Weech, PhD

University of Illinois, Urbana-Champaign, ZDA Povzetek: Po kratkem pregledu prizadevanj knjižnic v zadnji četrtini 20. stoletja, da se soočijo z izzivi družbene odgovornosti do skupnosti, ki jim služijo, prispevek predstavlja in kritizira stanje obstoječih strategij za vzpostavitev in vzdrževanje izobraževalnih in socialnih programov. Sredi 20. stoletja je neko poročilo o družboslovni raziskavi prikazalo podatke, kdo uporablja knjižnice, in o tem, kako se zadovoljijo informacijske potrebe večine ljudi; priporočilo je, naj se javne knjižnice v ZDA osredotočijo na storitve za majhno skupino pogostih uporabnikov knjižnic, ki so v vsaki skupnosti, nehajo pa naj se truditi za neuporabnike, kar pomeni za večino možnih uporabnikov. Ob koncu 20. in v 21. stoletju so knjižnice začele skrbeti za digitalna razmejitev. Ta je opredeljena kot razlika, ki jo ustvarjajo ovire, kot so pomanjkanje denarja ali tehničnih sredstev, zaradi česar ljudje ne morejo uporabljati elektronskih virov. Postala je pomembna za družbeno odgovornost v knjižnicah, ko je bilo vse več informacijskih virov dostopnih samo digitalno. Vprašanja družbene odgovornosti so začela usmerjati odprta vprašanja, povezana s socialno pravičnostjo, saj se je pokazalo, da doseganje dostopnosti omenjenih digitalnih virov za tiste, ki so potrebovali znanje, spravljeno v njih, lahko pomaga pri doseganju socialne pravilnosti v demokratični družbi, ki temelji na načelih svobodnega trga in tržnega gospodarstva. Razvoj interneta in svetovnega spleta je povzročil, da se je družbena odgovornost v mnogih knjižničnih sistemih premaknila od zagotavljanja pomoči ljudem, ki so potrebovali dostop do tiskanih virov informacij, k zagotavljanju pomoči pri krepitvi sposobnosti ljudi izboljšati družbeni in finančni status v skupnosti in k pomoči pri dostopnosti in uporabi digitalnih virov na spletu. Ta prispevek prikazuje več primerov prehoda k temu fokusu javnih knjižnic z družbeno odgovornostjo v digitalnem obdobju; hkrati kritizira uspehe in neuspehe takih poskusov. Predlaga spoznanja, ki bi morda koristila drugim poskusom v drugih okoliščinah, vključno z družbeno odgovornostjo v Evropski uniji. Ključne besede: družbena odgovornost, knjižnica, Javna knjižnica v Čikagu, izobraževalni in socialni programi knjižnic

lIBRARY RESPONSES IN THE USA TO SOcIAl RESPONSIBIlITY cHAllENgES ANd ISSUES IN THE dIgITAl AgE Abstract: After a brief review of the efforts in the 20th century on the part of libraries to meet the challenges of Social Responsibility to the communities they serve, the status of current strategies to establish and maintain educational and social benefit programs are presented and critiqued. In the mid-twentieth century a social science research report after reviewing the data on who makes use of libraries and how most people have their information needs met, recommended that public libraries in the USA focus on serving the small group of frequent uses of libraries found in most communities and cease attempting to serve those identified as the “unserved” which was a majority of many potential user populations. In the later part of the 20th century and into the 21st century, libraries became concerned with the digital divide. The digital divide is defined as the division created by barriers such as the lack of the financial and/or technical resources to avail themselves of electronic resources. The digital divide became relevant to Social Responsibility in libraries when more and more of the information resources were accessible only in digital form. Social Responsibility issues began to encompass issues related to Social Justice as it became evident that by making these digital resources available to those who were in need of this digital based knowledge would assist in achieving social justice in a democratic society founded on the principles of the free enterprise system and a market based economy. With the development of the internet and the world-wide-web, Social Responsibility in many library systems shifted from providing assistance to individuals needing access to print information resources to assist in their abilities to improve their social and financial status in the community to providing assistance in access to and the use of digital online resources on the web. This paper presents a number of cases that present the transition to this focus of Social Responsibility in libraries in the digital Age, and critiques the success and failures of these efforts and suggests lessons learned that might benefit other efforts in other contexts, including the context of Social Responsibility in the European Union. Key words: social responsibility, library, Chicago Public Library, educational and social library programs

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

Skupina c: SOcIAlNO-INOVAcIJSKI PANEl: Integralna zelena Slovenija kot nov, družbeno odgovoren model trajnostnega razvoja za Evropo. Kako prepričati odločevalce v Bruslju? Group C: SOCIAL-INNOVATON PANEL: Integral green Slovenia as a new, socially responsible model of sustainable development for Europe. How to convince decision-makers in Brussels?

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

SOcIAlNO-INOVAcIJSKI PANEl: INTEgRAlNA ZElENA SlOVENIJA KOT NOV, dRUŽBENO OdgOVOREN MOdEl TRAJNOSTNEgA RAZVOJA ZA EVROPO, KAKO PREPRIčATI OdlOčEVAlcE V BRUSlJU? Dr. Darja Piciga, mag. Andrej Kranjc (PREDSEDUJOČA) DATUM: Sreda, 18. 3. 2015, 12.00 – 16.00

Avtorji: Dr. Martina Bavec, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Dr. Nevenka Bogataj, Andragoški center Slovenije Aleksandra Gradišek, Ana Savšek, Razvojni center Srca Slovenije Dr. Maja Kolar, Biotehniški center Naklo, Slovenija Mag. Vesna Kolar Planinšič, Ministrstvo za okolje in prostor Mag. Andrej Kranjc, Državljanska pobuda za integralno zeleno Slovenijo Ivana Leskovar, Stanka Stegne, Karin Lavin, Mojca Pešak,Vrtec Otona Župančiča, Slovenska Bistrica Dr. Ronnie Lessem, dr. Alexander Schieffer, TRANS4M Center za integralni razvoj, Ženeva, Švica Ddr. Matjaž Mulej in Anita Hrast, IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Dr. Jože Osterc, Eko-socialni forum, in Gorazd Pavlek, Slovenija Dr. Darja Piciga, Državljanska pobuda za integralno zeleno Slovenijo Sebastjan Pikl, Inštitut Novum Marko Pogačnik, VITAAA, Slovenija Dr. Jožica Rejec, Štefan Bertoncelj, Tanja Kramar, Dr. Janez Rihtaršič, Domel, Železniki Marko Slapnik, Center Rinka – Zavod za turizem in trajnostni razvoj Solčavskega Tadej Slapnik, Kabinet predsednika Vlade Republike Slovenije Dr. Marijan Pogačnik, Dr. Liliana Vižintin, Milena Maček Jerala, Biotehniški center Naklo Prispevki temeljijo na knjigi Integral Green Slovenia, nastajajočem drugem zvezku v Gower Ashgate seriji o integralnih zelenih družbah in gospodarstvih, in jih bo predstavilo 10 – 13 panelistov. Povzetek Panelisti bodo pokazali, kako se teoretski okvir integralne ekonomije in integralnega razvoja uporablja na originalen in praktičen način v kontekstu evropskih politik in institucij. Slovenska integralna pot, ki začenja z moralnim ekonomskim jedrom in vpeljuje štiri ekonomske poti (samozadostno, v skupnost vpeto gospodarstvo, razvojno gospodarstvo, ki nadgrajuje lastno kulturo, socialno na znanju temelječe gospodarstvo in trajnostno gospodarstvo življenja), bo predstavljena in utemeljena s praktičnimi primeri: • Kmetijstvo, še zlasti ekološko (vključno z bio-dinamičnim), je področje, ki igra pri prehodu na integralno zeleno gospodarstvo zelo pomembno vlogo. Pomembni primeri na naravi in skupnosti temelječe samozadostnosti. • Tradicionalno znanje o upravljanju z viri – primeri agrarnih skupnosti. • Primer Solčavskega, mednarodno priznane odlične prakse trajnostnega turizma in razvojnega, iz kulture izhajajočega gospodarstva. • Srce Slovenije – zgodba inovativnega povezovanja ljudi in integralnega prepletanja podjetništva, turizma in samooskrbe. • Vrtec Otona Župančiča iz Slovenske Bistrice, z edinstvenim pristopom k vzgoji predšolskih otrok in osebnostnemu razvoju zaposlenih, ki preko otrok povezuje starše in lokalno skupnost, krepi znanje, vednost ter družbeno odgovoren odnos do narave, dediščine in vrednot. • Srce Slovenije – zgodba inovativnega povezovanja ljudi in integralnega prepletanja podjetništva, turizma in samooskrbe. • Biotehniški center Naklo kot izobraževalni in raziskovalni center za ekološko kmetijstvo in trajnostni razvoj, ki ponazarja, kako se lahko zlijeta ekonomska samozadostnost in na naravi temelječe izobraževanje. • Od tradicionalnih zadrug (s ključnima zgodovinskima osebnostma Janezom Evangelistom Krekom in dr. Andrejem Gosarjem) do različnih modelov ustanavljanja zadrug, socialnega podjetništva in ekonomske demokracije v Sloveniji danes, bomo gradili argumentacijo za Slovenijo kot socialno, na znanju temelječe gospodarstvo. • Domel iz Železnikov, eno vodilnih tehnoloških podjetij v deželi, ki je postalo tudi vodilni model integralnega pristopa v slovenskem poslovnem svetu, dokazuje, da je možna alternativna pot izhoda iz krize – z uporabnim modelom lastništva zaposlenih, ki je blizu modelu zadrug in socialnemu podjetništvu.

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

Gradili bomo na potencialih dežele za vse štiri, medsebojno se podpirajoče integralne ekonomske poti in na temeljnih vrednotah naše kulturne dediščine ter pokazali, da imamo Slovenci priložnost, da soustvarimo nacionalni model integralnega gospodarstva s poudarjenim socialnim, na znanju temelječim gospodarstvom, v ospredju pa so tudi cilji trajnostnega razvoja – to je Integralna zelena Slovenija. Poleg tega ta edinstven proces socialnega inoviranja namerno gradi na paradigmi trajnostnega razvoja, ki vključuje štiri razsežnosti (to je gospodarstvo, okolje, družbo, kulturo), s posebnim poudarkom na vrednotah trajnostnosti in družbene odgovornosti. Panel se obrača k odločevalcem in načrtovalnem politik v EU, ki se posvečajo okoljski, gospodarski in socialni politiki. Načrtujemo, da bomo v nekaj mesecih po IRDO konferenci dosegli Evropski parlament ter druge odločevalce in razvojne načrtovalce na ravni EU. Sintezo integralnih zelenih argumentov bomo povezali z obstoječimi politikami trajnostnega razvoja, ki jih bomo »pametno integrirali«. Na splošni ravni bomo predstavili primer alternative ekonomski politiki varčevanja, ki je istočasno usmerjen v ustvarjanje znanja, trajnostni razvoj in vzpostavljanje novih virov preživljanja. Na ta način bomo Slovenijo, majhno državo v srcu Evrope, vzpostavili kot pilotni primer integralne zelene ekonomije s pristno identiteto. Znanstveno publiko IRDO konference, socialne inovatorje in vplivne slovenske osebnosti na EU ravni bomo povabili k soustvarjanju argumentacije v podporo temu nacionalnemu projektu. Ključne besede: integralno zeleno gospodarstvo in družba, trajnostni razvoj, družbena odgovornost, socialno na znanju temelječe gospodarstvo, Slovenija, Evropska unija

SOcIAl INNOVATION PANEl: INTEgRAl gREEN SlOVENIA AS A NEW, SOcIAllY RESPONSIBlE MOdEl Of SUSTAINABlE dEVElOPMENT fOR EUROPE, HOW TO cONVINcE dEcISIONMAKERS IN BRUSSElS? Dr. Darja Piciga, Andrej Kranjc, MSc (CHAIRS) DATE: Wednesday, 18 March 2015, 12.00 – 16.00

Authors: Dr. Martina Bavec, Faculty of Agriculture and Life Sciences, University of Maribor, Dr. Nevenka Bogataj, Slovenian Institute for Adult Education Aleksandra Gradišek, Ana Savšek, Development Centre of the Heart of Slovenia Dr. Maja Kolar, Biotechnical Centre Naklo, Slovenia Vesna Kolar Planinšič, MSc, Ministry of Environment and Spatial Planning Andrej Kranjc, MSc, Citizens’ Initiative for Integral Green Slovenia Ivana Leskovar, Stanka Stegne, Karin Lavin, Mojca Pešak, Kindergarten Oton Župančič, Slovenska Bistrica Dr. Ronnie Lessem, Dr. Alexander Schieffer, TRANS4M Center for Integral Development, Geneva, Switzerland Ddr. Matjaž Mulej and Anita Hrast, IRDO – Institute for Development of Social Responsibility Dr. Jože Osterc, Eco-Social Forum, and Gorazd Pavlek, Slovenia Dr. Darja Piciga, Citizens’ Initiative for Integral Green Slovenia Sebastjan Pikl, Novum Institute Marko Pogačnik, VITAAA, Slovenia Dr. Jožica Rejec, Štefan Bertoncelj, Tanja Kramar, Dr. Janez Rihtaršič, Domel, Železniki Marko Slapnik, Center Rinka – Institute for tourism and sustainable development of Solčavsko Tadej Slapnik, Office of the Prime Minister of the Republic of Slovenia Dr. Marijan Pogačnik, Dr. Liliana Vižintin, Milena Maček Jerala, Biotechnical Centre Naklo The contributions are based on Integral Green Slovenia, the forthcoming second volume in the Gower Ashgate Integral Green Society and Economy Series and will be introduced by 10-13 panellists. Abstract Panellists will show how the theoretical framework of Integral Economics and Integral Development is being applied in an original and practical way in the context of European policies and institutions. Starting from the moral economic core and introducing four economic paths (self-sufficient community-based economy, developmental culture-based economy, social knowledge based economy and “living” life-based economy), the Slovenian integral green path will be presented and substantiated with practical examples:

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

• Agriculture, particularly organic farming (including bio-dynamics) as a sector that plays a very important role in the transition to an integral green economy. Prominent cases of Nature and Community Based Self Sufficiency. • Traditional resource management knowledge – The case of Commons. • The case of Solčavsko, internationally renowned best practice of sustainable tourism and developmental, culture based economy. • The Heart of Slovenia - a story of innovative ways of connecting people and as integral intertwinement of entrepreneurship, tourism and self-sufficiency. • Kindergarten Oton Župančič from Slovenska Bistrica, with its unique approach to the education of infants and young children and to the personality development of employees, in close association with children families and communities, is strengthening knowledge and wisdom, as well as social responsibility for nature, heritage and values. • Biotechnical Centre Naklo as an educational research centre for organic agriculture and sustainable development illustrating how economic self-sufficiency and nature-based-education come together. • From traditional cooperatives (with seminal historical figures Janez Evangelist Krek and Dr. Andrej Gosar) to various models of establishment of cooperatives, social entrepreneurship and economic democracy in Slovenia today, we will build the argument for Slovenia as a social, knowledge-based economy. • Domel from Železniki, one of the leading technology based enterprise in the country, which has become the leading example of an integral approach in Slovenia’s corporate world, is proving that an alternative route out of the economic crisis is possible - with a successful model of employee ownership, which is close to the model of cooperatives and social entrepreneurship. Building on the country’s potentials for all four, mutually reinforcing integral economic paths, and fundamental values underlying its cultural heritage, we will show that Slovenians have the opportunity, in both theory and practice, to co-evolve a national model of integral economy with prominence to social knowledge-based economy and the sustainable development goals – that is an Integral Green Slovenia. Furthermore, this unique process of social innovation is purposely building on the paradigm of sustainable development that encompasses four dimensions (i.e., economy, environment, society, culture), with particular emphasis on values of sustainability and social responsibility. The panel is oriented toward policy and decision makers in the EU, concerned with environmental, economic and social policy. We are planning to reach, in a period of a few months after the IRDO Conference, the European Parliament and other policy and decision makers on EU level. Drawing the threads together of our integral green argument, we shall relate that to several existing policies for sustainable development, with a view to “smart integration” of such. Overall, we shall be making the case for an alternative to economic austerity that is simultaneously oriented to knowledge creation, sustainable development and the creation of new sources of livelihood. Slovenia, a small country located at the heart of Europe, is thereby introduced as a pilot case in point, with an authentic identity. IRDO scientific audience, social innovators and influential Slovenian personalities on EU level will be invited to co-create the supportive argumentation for this national project. Keywords: integral green economy and society, sustainable development, social responsibility, social knowledgebased economy, Slovenia, European Union

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

SlOVENSKA POT V SMERI INTEgRAlNE PRENOVE Dr. Darja Piciga

Državljanska pobuda za integralno zeleno Slovenijo / Citizens’ Initiative for Integral Green Slovenia, darja.piciga@gmail.com

Dr. Jože Osterc

Eko-socialni forum / Eco-Social Forum, joze.osterc@bf.uni-lj.si

Gorazd Pavlek

Slovenia, gorazd.pavlek@gmail.com

Andrej Kranjc, MSc

Državljanska pobuda za integralno zeleno Slovenijo / Citizens’ Initiative for Integral Green Slovenia, andrejkranjc@yahoo.com Povzetek: Slovenska zgodba integralne prenove je sestavljena iz številnih večjih in manjših zgodb. Najprej je to zgodba o slovenski skupnosti na poti proti integralnemu zelenemu gospodarstvu in družbi. Glede na pisne zgodovinske vire je to zgodbo mogoče slediti nazaj do kneževine Karantanije. Slovenci smo znani po svoji pripadnosti naravi (povezani tudi z izredno bogato biotsko raznovrstnostjo in krajino), po bogastvu evropske kulture (z nemškimi, romanskimi, slovanskimi in ugrofinskimi vplivi), visoki ravni izobrazbe in tehnične kulture ter tradicije zadružnih podjetij, kot tudi po geografski legi v središču Evrope. Zaradi raznolikosti in občutljivosti prostora je za Slovenijo primerno le trajnostno kmetovanje - ekološko in integrirano. Organiziranost v skladu z načeli klasičnih zadrug štejemo za najustreznejšo za naša majhna kmečka gospodarstva. Zadružno gibanje se je od svojega prvotnega nastanka v sredini 19. stoletja do začetka prve svetovne vojne močno razširilo in je prispevalo k razvoju domačega gospodarstva. Ključni zgodovinski osebnosti sta bila Janez Evangelist Krek in Andrej Gosar, ki je v 1930-ih pisal o novem družbenem redu, s katerim je želel združiti individualna gospodarska podjetja in skupnostne družbene vrednote. V času tako imenovanega socialističnega političnega režima po drugi svetovni vojni je bilo v več fazah izvedeno rušenje klasičnega zadružnega sistema. Slovenija je bila prej tako imenovano "industrijsko srce" nekdanje Jugoslavije. Vendar pa je po manj kot 25 letih suverenosti in sprva cenjena zaradi navidezno neproblematičnega prehod iz sistema socialističnega samoupravljanja v zahodnoevropski koncept tržnega gospodarstva v letu 2009 “padla na kamnita gospodarska tla”. To jo je soočilo z velikimi takojšnjimi težavami, zdaj pa predstavlja veliko priložnost za tako imenovano integralno prenovo slovenske skupnosti in gospodarstva. Številni posamezniki, skupine, organizacije in skupnosti si že prizadevajo za alternativno pot iz krize - v okviru trajnostnega paradigme razvoja, z inovativnim povezovanjem kulturne tradicije in sedanjih potencialov. Zgodba o gibanju za Integralno zeleno Slovenijo prikazuje, kako načrtno povezujemo in nadgrajujemo bogato raznolikost teh pobud. Ključne besede: Slovenija, skupnost, zadruge, Janez Evangelist Krek, Andrej Gosar, tranzicija, kriza, integralno zeleno gospodarstvo in družba, Integralna zelena Slovenija

SlOVENIAN JOURNEY TOWARd INTEgRAl RENEWAl Abstract: The Slovenian story of Integral Renewal consists of a multitude of stories, of several bigger and smaller stories. Firstly, it is the story about the journey of a Slovenian community towards integral green economy and society that can be, according to written historical sources, traced back to the principality of Carantania. Slovenians are noted for their affinity to nature (connected also to extraordinary rich biodiversity and landscape), the richness of the European culture (with German, Roman, Slavic and Finno-Ugric influences), high level of education and technical culture, and tradition of cooperative enterprise, as well as their overall geographical position at the heart of Europe. Due to the diversity and sensitivity of the area only sustainable farming - organic and integrated - is appropriate for Slovenia, and organization in line with the principles of classical cooperatives is considered the most adequate for the Slovenian small property farming. A cooperative movement has from its initial emergence in the mid-19th century to the beginning of the First World War enormously expanded and contributed to the development of the domestic economy. Seminal historical figures were Janez Evangelist Krek and Andrej Gosar, who wrote concepts for a new social order in the 1930’s, seeking to combine individual economic enterprise and communal social values. Demolition of the classical

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

cooperative was carried out in several stages during the so-called socialist political regime, after the WWII. Slovenia was formerly the so-called “industrial heartlands” of the former Yugoslavia. However, after less than 25 years of sovereignty and initially praised for a seemingly non-problematic transition from socialistic selfmanagement system to the Western European concept of market economy, Slovenia fell in 2009 on stony economic grounds. This presented her with huge immediate problems, but now she offers a great opportunity for the so-called integral renewal of the Slovenian community and economy. A number of individuals, groups, organisations and communities are already striving for an alternative path out of crisis – in the framework of sustainable development paradigm, through innovative linking of cultural tradition and present potentials. The story of the Integral Green Slovenia movement shows how the rich diversity of these initiatives is being purposely connected and upgraded. Keywords: Slovenia, community, cooperatives, Janez Evangelist Krek, Andrej Gosar, transition, crisis, integral green economy and society, Integral Green Slovenia ----------------------------------------

dOMEl KOT OdSEV ZgOdOVINE IN glOBAlNEgA OKOlJA Dr. Jožica Rejec, Štefan Bertoncelj, Tanja Kramar, Dr. Janez Rihtaršič, DOMEL, d.o.o Otoki 21, 4228 Železniki, Slovenija http://www.domel.com/sl

Povzetek: Po teoriji integralne ekonomije je Domel mednarodno prodorno visokotehnološko podjetje, ki je svojo vizijo zgradilo na vrednotah družbeno odgovornega in inovativnega podjetništva: ustvarjalnost in ambicioznost, odgovornost in gospodarnost, spoštovanje in sodelovanje, skrb za partnerje in zaposlene, pripadnost. Živijo jih v svojem vsakodnevnem poslovnem delovanju. Izražajo se v močni povezanosti s skupnostjo, skrbi tudi za najšibkejše člane te skupnosti in v spoštovanju do naravne dediščine. Zaposleni in vodilni v Domelu se zavedajo kulturne dediščine, ki jih je sooblikovala (kot sta dediščini fužinarstva in zadružništva), in imajo razvito zavest o nujnosti napredovanja in razvoja. Ta zavest se odraža v razvijanju novega znanja, zlasti na tehnološkem področju, in izobraževanju v povezavi z institucijami znanja. Raziskave in razvoj vodijo do vrhunskih inovativnih produktov, hkrati pa spodbujajo inovativnost vseh zaposlenih. Inovacije prispevajo tudi k večji snovni in energetski učinkovitosti izdelkov, kar je značilnost zelenega in krožnega gospodarstva. Solastništvo in soupravljanje zaposlenih pa sta ključna elementa socialnega gospodarstva, ki je v Evropski uniji že prepoznano kot uspešen model izhoda iz krize in ima tudi v Sloveniji dolgo tradicijo, danes pa ga ponovno »odkrivamo«. Ključne besede: Domel, vrednote, kulturna dediščina, visokotehnološki razvoj, zeleno gospodarstvo, socialno na znanju temelječe gospodarstvo

dOMEl AS A REflEcTION Of HISTORY ANd THE glOBAl ENVIRONMENT Abstract: According to the theory of integral economics, Domel is a prominent international high-tech company that has built its vision on the values of socially responsible and innovative entrepreneurship: creativity and ambition, responsibility and economy, respect and cooperation, caring for customers and employees, and loyalty. In Domel these values live and are demonstrated in everyday business operation. Such values are expressed in a strong connection and integration with the surrounding community, caring for its weakest members, and respect for the natural heritage. The Domel employees and managers are aware of the cultural heritage that has shaped them (such as its iron foundry and cooperative heritage), and have developed an awareness of the necessity for continuing development. This awareness is reflected in the development of new knowledge, particularly in the field of technology and education and in conjunction with academic institutions. Innovations also contribute to greater energy efficiency of its products, which is characteristic of a green and circular economy. Co-ownership and co-management of employees are the key elements of the social economy, which is in the European Union already recognized as a successful model leading out of the crisis and also has a long tradition in Slovenia. And today, through enterprises like Domel, we are "discovering them" once again. Key words: Domel, values, cultural heritage, high-tech development, green economy, social knowledge based economy

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

RAZlIčNI MOdElI USTANAVlJANJA ZAdRUg V SlOVENIJI Tadej Slapnik

državni sekretar, Kabinet predsednika Vlade Republike Slovenije / Office of the Prime Minister of the Republic of Slovenia, tadej.slapnik@gov.si Povzetek: Zadružno gibanje v Sloveniji danes pridobiva zagon v povezavi z evropskimi in globalnimi pobudami in združenji. Ključna naloga delavskih zadrug je ustvarjanje in ohranjanje trajnih delovnih mest, v perspektivi močnega lokalnega razvoja in ustvarjanja blaginje. Njihovi člani so zaposleni v podjetju, ki se tako skupaj odločijo o glavnih podjetniških odločitvah in ki volijo in imenujejo svoje vodje (uprave, direktorje ipd). Prav tako odločajo o tem, kako deliti dobiček z dvema ciljema: a) da se zagotovi pošteno plačilo, v obliki donosov na podlagi opravljenega dela (v resnici prilagoditev cene osebnih prejemkov), in b) za utrditev podjetja in njegovih delovnih mest na dolgi rok z izgradnjo rezerv. Nazadnje, v skladu z mednarodnimi zadružnimi standardi delavske zadruge spodbujajo obveščanje in usposabljanje zadružnikov, kar je predpogoj za razvoj avtonomije, motivacije, odgovornosti in odgovornosti, zahtevane v gospodarskem svetu, ki postaja vedno bolj negotov. Študija Poslovna dinamika: Start-upi, poslovni transferji in stečaji, ki jo je Evropska komisija objavila leta 2011, ocenjuje, da se 450.000 podjetij, ki zagotavljajo 2 milijona delovnih mest, v EU vsako leto prenese. EU lahko izgubi približno 150.000 teh podjetij vsako leto, kar pomeni 600.000 delovnih mest, ker se njihovi lastniki upokojijo, ustanovijo novo podjetje ali iščejo druge možnosti, vendar ne morejo najti nikogar, ki bi prevzel njihove družbe. Če k temu dodamo še podatke o količini stečajev ali poslovnih neuspehov, v katerem je vsaj del dejavnosti dobičkonosen, in o potencialu podjetij v procesu privatizacije v Sloveniji, je potencial rešenih podjetij in delovnih mest še toliko bolj pomemben, še posebej v sedanjem gospodarskem in družbenem kontekstu. Različni modeli ustanavljanja zadrug, ki so danes že izvedljivi v Sloveniji, se bodo obravnavali tudi z vidika širjenja socialnega podjetništva in ekonomske demokracije. Ključne besede: zadružno gibanje, delavske zadruge, Evropska unija, Slovenija, privatizacija

VARIOUS MOdElS Of ESTABlISHMENT Of cOOPERATIVES IN SlOVENIA Abstract: Cooperative movement in Slovenia is today gaining momentum in the connection with European and global initiatives and associations. Worker cooperatives’ key mission is to create and maintain sustainable jobs, in a strong local development and wealth generation perspective. Their members are the employees of the enterprise, who hence jointly decide on the major entrepreneurial decisions and who elect and appoint their own leaders (boards of directors, managers, etc.). They also decide on how to share the profits with a twofold aim: a) to provide a fair remuneration, in the form of returns based on the work done (in fact an adjustment of the price of remuneration), and b) to consolidate the enterprise and its jobs over the long term by building reserves. Finally, in abidance by the international cooperative standards, worker cooperatives promote worker-members’ information and training, a prerequisite to develop the autonomy, motivation, responsibility and accountability required in an economic world which has become increasingly insecure. The study Business Dynamics: Start-Ups, Business Transfers and Bankruptcy, published by the European Commission in 2011, estimates that 450,000 enterprises, providing 2 million jobs, are being transferred in the EU every year. The EU may lose approximately 150,000 of these enterprises each year, providing 600,000 jobs, because their owners retire, set up a new business or seek other opportunities, but cannot find anybody to take over their firms. If we add to that data the amount of bankruptcies or business failures in which at least part of the activity is profitable and the potential of companies in the process of privatization in Slovenia the potential of saved enterprises and jobs is even more important, especially in the current economic and social context. Various models of establishment of cooperatives that are feasible in Slovenia today will also be considered from the perspective of the emergence of social entrepreneurship and economic democracy. Key words: cooperative movement, worker cooperatives, European Union, Slovenia, privatization

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

SOcIAlNO POdJETNIšTVO - MEd TEORIJO IN PRAKSO Sebastjan Pikl

Inštitut Novum // Institute Novum Dunajska 106, Ljubljana, Slovenia spikl@inovum.si Povzetek: Teorija mrežne družbe »Network society« Manuela Castellsa predstavlja družbo, v kateri so vse ključne družbene strukture in dejavnosti organizirane okoli elektronsko obdelanih informacijskih mrež. Gre za družbena omrežja, ki za predelavo in upravljanje informacij in podatkov uporabljajo mikro-elektronske tehnologije. Osnovna razlika v konceptualni zasnovi dela znotraj mrežne družbe poteka po ločnici samostojno-programirano ustvarjanje »self-programmable work« in generično delo »generic labour«. Ustvarjalci vrednosti se morajo znati sami programirati in samostojno predelati informacije v specifično znanje. Generični delavci pa se morajo biti sposobni prilagoditi zahtevam podjetij in biti pripravljeni, da jih bodo nadomestili stroji ali nadomestna delovna sila. Zdi se, da bi lahko družbena oz. socialna ekonomija ponudila nekatere pomembne odgovore pri oblikovanju močne, trajnostne in vključujoče družbe. V Sloveniji se razvoj socialnega podjetništva trenutno organizira okoli dveh osrediščenj. Prva izhajajo iz potreb po prehranski samooskrbi in reciklaži oz. ponovni uporabi surovin in izdelkov – eksistencialni in ekološki kulturni arhetip. Te iniciative so v večini primerov lokalno integrirane in zaposlujejo težje zaposljive skupine. Drugi segment so kreativne industrije nastajajočih novih ekonomij deljenja »sharing economy«. Skupnostni modeli dela »coworking«, financiranja »crowdfunding« in mreženja »crowdsourcing«, so globalno usmerjeni z močnim oblikovalskim in informacijsko- tehnološkim potencialom. Oba segmenta trenutno potrebujeta za razvoj podporo iz državnih in evropskih sredstev, pri temeljnih raziskavah in pilotnih razvojnih projektih. Ključne besede: Teorija mrežne družbe, socialna ekonomija, socialno podjetništvo, skupnostno delo, kreativne industrije

SOcIAl ENTREPRENEURSHIP - BETWEEN THEORY ANd PRAcTIcE Abstract: "Network Society" by Manuel Castells is a society in which all key social structures and activities are organized around electronically processed information networks. It is a social network which uses micro-electronic technology for processing and information and data management. The basic difference in the conceptualization of work/labour within the network society runs along the line of "selfprogrammable work" and "generic labor". The creators of programmable value should be able to independently process information into a specific knowledge. On the other hand generic workers must be able to adapt to the requirements of businesses and be prepared to be replaced at any time by machines or spare labor. It seems that social economy may offer some important answers in the creation of a strong, sustainable and inclusive society. In Slovenia, the development of social entrepreneurship is currently organized around two concentrations. The first one is arising from the needs for food self-sufficiency and recycling, re-use of materials and products existential and ecological cultural archetype. These initiatives are in most cases locally integrated and employ disadvantaged groups. Second segment includes the emerging creative industries and economies of the "sharing economy". Co-working, crowdfunding and crowdsourcing are globally oriented with a strong design and informational technological potential. Both segments currently need support from national and European funds for basic research and pilot projects development. Keywords: Network society, social economy, social entrepreneurship, co-working, creative industries

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

OdgOVORNOST KOT KONSTITUTIVNI ElEMENT TRAJNOSTI – PRIMER AgRARNIH SKUPNOSTI Nevenka Bogataj, PhD.

Andragoški center Slovenije, Šmartinska 134a, 1000 Ljubljana / Slovenian Institute for Adult Education nevenka.bogataj@acs.si Povzetek: Koncept trajnosti vključuje individualno in skupno odgovornost do virov in med ljudmi. Splošno je predstavljen primer tradicionalnega upravljanja virov, ki ga v Sloveniji slabo poznamo. Primer prispeva k utemeljitvi pomena ne-individualnih entitet. Strukturno in funkcionalno vključevanje dialoga in izkušenjskega znanja/veščin v delovanje agrarnih skupnosti je pomembno tudi za koncept Integralne zelene ekonomije. Stoletja po-notranjevanja skupnostnih pravil so namreč v tem primeru oblikovalo normo odgovornosti do skupnosti in njenih virov. Ključne besede: trajnost, upravljanje z viri, agrarne skupnosti, Slovenija, integralna zelena ekonomija

RESPONSIBIlITY AS A cONSTITUTIONAl ElEMENT Of SUSTAINABIlITY – THE cASE Of cOMMONS Abstract: Sustainability conceptualisation incorporates individual and shared responsibility to resources and among people. A general presentation of a traditional resource management case, poorly known in Slovenia, is given. It contributes to argumentation of non-individual entities’ importance. Structural and functional incorporation of the dialogue and experiential knowledge/skills into Commons is also important for the concept of Integral Green Economy. Centuries long internalisation of rules in this case resulted in the norm of responsibility to the social setting and its resource base. Keywords: Sustainability, resource management, Commons, Slovenia, Integral Green Economy ----------------------------------------

SRcE SlOVENIJE - ZgOdBA O INOVATIVNEM POVEZOVANJU lJUdI, INTEgRAlNO PREPlETANJE POdJETNIšTVA, TURIZMA IN SAMOOSKRBE Aleksandra Gradišek

Razvojni center srca Slovenije // Development Centre of the Heart of Slovenia aleksandra.gradisek@razvoj.si Povzetek: Srce Slovenije, območje v osrednjem delu Republike Slovenije, predstavlja primerno holističen model trajnostnega razvoja na regionalni ravni, saj zajema različne dimenzije trajnosti: okoljsko, ekonomsko, družbeno in kulturno. Srce Slovenije predstavlja zgodbo inovativnega povezovanja ljudi z integralnim prepletanjem podjetništva, turizma in samooskrbe. Edinstvenost znamke Srce Slovenije je v tem, da izhaja iz potreb lokalnega prostora. Prvotni namen je bil zgraditi skupno identiteto, ki bo temeljila na skupnih vrednotah podeželskega območja vzhodno od glavnega mesta Slovenije. Ker izhaja iz dejanskih potreb prostora in časa, je znamka skozi čas povezala veliko število deležnikov – posameznikov, organizacij, iniciativ in projektov, ki so prinesli konkretne rezultate za vse, ki živijo in ustvarjajo na območju, pa tudi za obiskovalce, ki na območje prihajajo. Ključne besede: Trajnostni razvoj, mreženje, soustvarjanje, družbene inovacije, Srce Slovenije

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

THE HEART Of SlOVENIA - A STORY Of INNOVATIVE WAYS Of cONNEcTINg PEOPlE, INTEgRAl INTERTWINEMENT Of ENTREPRENEURSHIP, TOURISM ANd SElf-SUffIcIENcY Abstract: The Heart of Slovenia, a sub-region in the central part of Slovenia, presents a requisitely holistic model of sustainable development on the regional level, embracing different dimensions of sustainability: environmental, economic, social and cultural. The Heart of Slovenia is presenting itself as a story of innovative ways of connecting people and as integral intertwinement of entrepreneurship, tourism and self-sufficiency. The uniqueness of the brand The Heart of Slovenia is that it was originally born from the need of community. Initial impulse was to build a common identity based on shared values of rural areas east of the capital city of Slovenia. It arises from the current needs of space and time as the brand that managed to connect a great number of stakeholders individuals, organizations, initiatives and projects that bring tangible results for everyone who lives and works in the area but also for visitors from outside the Heart of Slovenia area. Keywords: Sustainable development, networking, co-creation, social innovation, ‘Heart of Slovenia’ ----------------------------------------

SOlčAVSKO KOT PRIMER lOKAlNE OdgOVORNOSTI IN INTEgRAlNE ZElENE EKONOMIJE Marko Slapnik

Center Rinka, Zavod za turizem in trajnostni razvoj Solčavskega / Center Rinka – Institute for tourism and sustainable development of Solčavsko, Solčava 29, 3335 Solčava, marko.slapnik@solcavsko.info

Dr. Nevenka Bogataj

Andragoški center Slovenije / Slovenian Institute for Adult Education, Šmartinska 134a, 1000 Ljubljana nevenka.bogataj@acs.si Povzetek: Besedilo predstavlja območje Solčavskega skozi zorni kot koncepta integralne zelene ekonomije. Okvir predstavlja razvojna pot Solčavskega in opredelitev ključnih elementov trajnosti na njej. Nacionalni projekt študijskih krožkov je v tem okviru razumljen kot uporabna pobuda. Ovrednotenje razvoja Solčavskega podajamo na podlagi analize trajnosti in z usmeritvijo v celovito zeleno ekonomijo. Ključne besede: Solčavsko, Slovenija, lokalni razvoj, trajnost, integralna zelena ekonomija

SOlčAVSKO AS A cASE Of lOcAl RESPONSIBIlITY ANd INTEgRAl gREEN EcONOMY Abstract: The text presents Solčavsko area through perspective of the Integral Green Economy conceptualisation. It is framed into its developmental path and identification of the key elements of its sustainability. The national project of study circles is considered a useful initiative in this frame. Interpretation of Solčavsko development is given on the basis of sustainability analysis and oriented into the future Integral Green Economy. Keywords: Solčavsko, Slovenia, local development, sustainability, Integral Green Economy

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

PRISPEVEK MAJHNIH IN EKOlOšKIH KMETIJ SAMOOSKRBI S HRANO, VAROVANJU NARAVNE IN KUlTURNE dEdIščINE TER SOcIAlNI VKlJUčENOSTI Martina Bavec1, Tjaša Ritter2, Simon Bavec2, Milojka Fekonja3, Franc Bavec1

1-Prof. Dr., University of Maribor Faculty of Agriculture and Life Sciences, 2- student, 3 – Dr., Regional development agency Slovenske gorice, Lenart, Slovenia Povzetek: Kljub temu da majhne kmetije globalno prispevajo preko 80% k oskrbi svetovnega prebivalstva s hrano, so v zadnjih desetletjih vse bolj odrinjene iz ukrepov kmetijske politike, ki daje prednost in večino finančnih sredstev velikim kmetijskim gospodarstvom. Prav tako ni prepoznan pomen ekološkega kmetijstva, ki je med vsemi oblikami kmetijstva resnično trajnostno z najmanjšimi negativnimi vplivi na okolje in dobavlja hrano najvišje kakovosti, ki dosega na trgu večjo dodano vrednost. Majhne in ekološke kmetije ohranjajo tradicionalne načine kmetijske pridelave, povečujejo ali ohranjajo biološko raznovrstnost in rodovitnost tal ter skrbijo za dobrobit živali. Etičnost je v ekološkem kmetijstvu pogoj za uvajanje modernih tehnologij in zato je prepovedana uporaba gensko spremenjenih organizmov, ionizirajočega sevanja, kemično sintetičnih pesticidov, dodajanja nano delcev hrani ipd. Na podlagi analize stanja kmetijstva v Sloveniji so predstavljene priložnosti, ki jih lahko ponuja ekološko kmetijstvo tudi za majhne kmetije in za ohranjanje vitalnega podeželja temelječega na socialni vključenosti in ohranjanju regionalnih tradicij. Ključne besede: ekološko kmetijstvo, majhne kmetije, okolje, trajnost, podeželje, regije

SMAll ANd ORgANIc fARMS’ cONTRIBUTION TOWARdS fOOd SEcURITY, ENVIRONMENT PROTEcTION, PRESERVATION Of cUlTURAl HERITAgE ANd SOcIAl INclUSION Abstract: Although smallholders provide over 80% of the food consumed by world population, majority of financial support given by agriculture policy goes to big agricultural enterprises and land owners. Contribution of organic farms to sustainability and delivering the highest food quality with added value is not recognised in the agriculture policy as it is case in Slovenia. Small and organic farms preserve traditional methods of farming, increase and maintain biodiversity, soil fertility and take care of animal welfare. Ethical approach is precondition for using modern technologies and this is also a reason for ban of genetically modified organisms, ionizing radiation for preserving food, chemical pesticides, adding nano particles in foods etc. Based on Slovenian situation in agriculture some opportunities for organic and small farms are presented to preserve vital rural areas based on social inclusion and regional traditions. Key words: organic agriculture, small farms, environment, sustainability, rural area, region, Slovenia

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

NARAVA NAS UčI – PIlOTNI PROJEKT BIOdINAMIčNIH UčNIH VRTOV Dr. Maja Kolar

Biotehnični center Naklo Biotechnical Centre Naklo, Slovenia maja.kolar.3k@gmail.com Povzetek: V okviru projekta Leader sta bila v občini Radovljica in občina Kranjska Gora vzpostavljena dva učna biodinamična vrtova z namenom aktivno spodbujati otroke, osnovnošolce, mlade, brezposelne, vrtičkarje, občane k pridelavi zdrave hrane tudi z medgeneracijskim sodelovanjem, vključiti v izobraževalne cikluse kmete in z učenjem biodinamičnega obdelovanja zagotoviti pridelavo visokokakovostne hrane in s tem prispevati tudi k večji samooskrbnosti. V izobraževalnih ciklusih (teorija in praksa) je sodelovalo preko 200 ljudi iz omenjenih občin. Otroci iz Waldorfskega vrtca, osnovnošolci iz Waldorfske šole, šole A. T. Linharta, šole A. Janša, varovanci CUDV (center za usposabljanje, delo, varstvo Matevž Langus), dijaki in študentje BC Naklo so obdelovali vsak svoj del vrta. Kasneje so se projektu pridružili še prostovoljci in Ljudska Univerza Radovljica. Kot zadnja se je projektu pridružila srednja gostinska šola Radovljica, ki je pripravljala različne jedi iz zelenjave, ki je zrasla na vrtu. V šolskih vrtovih je skritega veliko potenciala in izziv nam bo nadaljevati in nadgrajevati začeto delo. Želimo ohraniti delovno mesto oskrbnika vrtov tudi v prihodnje in umestiti učni vrt v šolske učne programe, saj je praktično znanje in zavedanje, kako in na kakšen način vzgojiti in pridobiti visokokakovostno hrano eno temeljnih znanj in tudi hkrati navdih za ustvarjanje in medgeneracijsko druženje, ki je v modernem svetu že skoraj pozabljeno. Ključne besede: biodinamika, učni vrt, medgeneracijsko sodelovanje, samooskrba, visokokakovostna hrana

NATURE IS TEAcHINg US – A PIlOT PROJEcT Of BIOdYNAMIc ScHOOl gARdENS Abstract: Two school gardens in Radovljica and Kranjska Gora were established within the project. The project aims to actively encourage children in kindergartens, primary schools, young people, unemployed people, and gardeners to produce healthy food with intergenerational cooperation. There were also farmers included in the educational programmes from biodynamic agriculture in order to ensure the production of high quality food and thereby contribute to greater self-sufficiency in the region. More than 200 people from these communities participated in the training cycles (theory and practice). Children from Waldorf kindergarten, primary Waldorf school, primary schools A. T. Linhart and A. Janša, CUDV clients (center for handicapped people), students BC Naklo are managing their own gardens. Later on the project was joined also by volunteer people from the municipality and some youngsters with social problems. Two months ago the pupils from Culinary School Radovljica joined the project and prepared a variety of dishes made from vegetables grown in the garden and together we made a degustation and showed the gardens to other interested people. We believe that there is a big potential hidden in the school gardens and it will be a challenge for us to continue and build upon the work done in the field of education, self-sufficiency, establishing new working places. We would like to maintain the green job of a garden manager also in the future and install a school garden which should be integrated into the school curricula as there is an important practical knowledge (learning by doing) and an awareness of how to grow high-quality food; there are also impulses for intergenerational socialization, which seems in the modern world almost forgotten. Keywords: biodynamics, school garden, intergenerational cooperation, self-suficiency, high quality food

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

ZElENI INTEgRAlNI MOdEl BIOTEHNIšKEgA cENTRA NAKlO KOT PRIMER dOBRE PRAKSE Liliana Vižintin, PhD

Biotehniški center Naklo / Biotechnical Centre Naklo lili.vizintin@gmail.com Povzetek: Integracija je pomemben vidik trajnosti, ki povezuje ekonomske, družbene, okoljske vidike z etiko in kulturno dediščine. Naravni in socio-kulturni kapital sta soodvisna in ju je potrebno vključiti v integralne razvojne strategije. Pri načrtovanju gospodarske rasti pa moramo upoštevati dejavnike v družbi in okolju. Izobraževalne ustanove bi lahko veliko doprinesle k modelu za pridobivanje trajnostnih rezultatov. BC (Biotehniški center) Naklo je edinstvena ustanova v Sloveniji, saj je hkrati šola (srednja in višja strokovna šola), center za prenos tehnologije in aplikativne raziskave, izobraževalni center za odrasle in izobraževalna komercialna ekološka kmetija, dobro povezana z lokalno skupnostjo. Raziskovalne dejavnosti vključujejo tudi mednarodno sodelovanje, pri čemer se narava in kultura spet povezujeta z znanostjo in podjetništvom. Članek opisuje zeleni integralni model BC Naklo kot primer dobre prakse. Poleg tega se osredotoča predvsem na trajnostne vidike raziskav in izobraževanja na tej ustanovi. Ključne besede: vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj (VITR), zeleni integralni model

THE gREEN INTEgRAl MOdEl Of BIOTEcHNIcAl cENTRE NAKlO AS AN EXAMPlE Of gOOd PRAcTIcE Abstract: The integration is a relevant aspect of sustainability that connects economic, social, environmental aspects with ethics and cultural heritage. It is evident that the natural capital is connected with the socio-cultural capital and both need to be included in integral developmental strategies. Indeed, ecosystem and social resilience should be taken into consideration as a limiting factor of any economic growth. Educational institutions could contribute as a model to gain sustainable outcomes. BC (Biotechnical Centre) Naklo is a unique institution in Slovenia because it is simultaneously a school (secondary and higher vocational college), a technology transfer and applied research institute, an adult educational centre and an educational commercial organic farm, well connected with the local community. Moreover, its research activities involve a large network of international collaborations, whereby nature and culture is again linked with science and enterprise. The article enlightens the green integral model of BC Naklo as example of good practice. Furthermore it is focused in particular on sustainability aspects of research and education on this institution. Keywords: education for sustainable development (ESD), green integral models

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

VRTEc V SREdIščU Ivana Leskovar, Stanka Stegne, Karin Lavin, Mojca Pešak, Vrtec Otona Župančiča, Slovenska Bistrica, Slovenija/ Kindergarten Oton Župančič, Slovenska Bistrica, Slovenia

Povzetek: Vrtec je za lokalno skupnost izjemnega pomena in tega dejstva se v našem vrtcu dobro zavedamo. Vsakodnevno smo namreč v stiku s preko tisoč otroki in njihovimi družinami. Če seštejemo te številke, ugotovimo, da lahko imamo s pravim pristopom velik vpliv za veliko število ljudi. Sodelovanje z družinami vsako leto nadgrajujemo. V vrtcu je zaposlen kader, ki se zaveda odgovornosti (do sebe in do drugih). Z različnimi srečanji, vsi zaposleni sodelujejo pri razvoju vrtca. Vključevanje družin pomaga pri dopolnjevanju programa vrtca, pri izoblikovanju vrednot, načrtovanju dejavnosti, katerih glavni cilj je vedno skupno dobro. Vrtec se vključuje v projekte, ki sovpadajo k zastavljenim vrednotam in podpirajo zastavljene cilje. Zavedamo se, da potrebno imeti zaposlene, ki živijo te vrednote, saj jih le tako lahko avtentično posredujejo naprej bodisi otrokom bodisi staršem. Stremimo k zadovoljnim zaposlenim, ker bodo tako bolj kreativni, dajali bodo pobude in čutili se bodo vredne za delo, ki ga opravljajo. Ko imajo otroci ob sebi takšne ljudi, imajo omogočeno spodbudno učno okolje, iz katerega se lahko naučijo kar največ, predvsem pa gradijo na dobri samopodobi. Želja vsakega starša je zadovoljen otrok, otrok, ki napreduje, ki je vedoželjen itd. Različne ankete in vprašalniki so nam potrdili zaupanje, ki ga starši čutijo do našega vrtca. To pa je primerno okolje, v katerem se lahko učimo in vplivamo ter sodelujemo drug z drugim. In le takšno sodelovanje lahko deluje za skupno dobro za trajnostni razvoj celotne skupnosti. Ključne besede: vrtec, skupnost, vzajemno sodelovanje, odgovornost, zaupanje, vrednote

KINdERgARTEN AT cENTRE STAgE Abstract: Kindergarten is an essential and fundamental part of local community. We are well aware of that, as we are in contact with over a thousand children and their family members on a daily basis. If we sum up the numbers, it can be stated that with a proper approach we can have a huge impact on a great number of people. Cooperation with families is upgraded every year. Our employees are consciously aware of their responsibilities towards others and themselves. This is why all the employees cooperate in the kindergarten progress and growth through various expert meetings. Inclusion of families helps us refine the kindergarten programme, form basic values and plan activities whose main objective is always common good. The kindergarten takes part in projects that go well with its declared values and support our specific objectives. We are aware that the key to authentic communication of these values and goals to children and their parents are the employees, who live (not only declare) those values. We strive for satisfied employees because that is the only way to activate their creativity, proactivity and their sense of self worth. When children spend time with people like that, they are able to learn more and build their self-confidence more efficiently due to a very encouraging and stimulating learning environment. After all, every parent's wish is a happy, progressing and curious child. The conducted survey confirmed parents’ trust in our kindergarten. So, in this stimulating environment we are able to learn, influence and cooperate with each other. And only that kind of cooperation can work for the greater and common good, for the sustainable development of the entire community. Keywords: kindergarten, community, mutual cooperation, responsibility, trust, values, Slovenska Bistrica

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

IdENTITETA SlOVENIJE KOT SKRITI POTENcIAl Marko Pogačnik,

akademski kipar /academic sculptor E-mail: marko.pogacnik1@siol.net Povzetek: Poznavanje identitete lastne dežele je pomemben faktor pri zagotavljanju uspeha ustvarjalnih pobud in procesov na vseh področjih življenja od politike, preko družbe do ekonomije. Avtor se tokrat omeji na nekaj potencialov Slovenije, ki se jih da prebrati in ovrednotiti glede na zemljepisno lego Slovenije, njene geološke in naravne danosti. Opredeljuje pomen Slovenije kot mosta med srednjo Evropo in Balkanom, nadalje kot deželo sprave med različnimi nasprotji, glede na to, da se na ozemlju dežele med sabo križajo mnoge nasprotujoče si silnice narodov Evrope. Opozarja na izrazito podzemlje Slovenije kot možnost povezave z vzročnimi arhetipi razvoja, ki določajo razvojne poti Evropske kulture. Nič manj pomembno ni dejstvo, da je večina slovenskega ozemlja gozdne narave, kar pomeni potencialno bližino silam in inspiracijam narave. Ključne besede: potenciali slovenskega prostora, most do prvinskih sil Balkana, podzemlje, sprava, moč narave.

IdENTITY Of SlOVENIA AS A HIddEN POTENTIAl Abstract: Knowing the identity of one’s own country is an important issue to guarantee the success of creative initiatives and processes related to all fields of life from politics, across society to economy. This time the author focuses upon some potentials of Slovenia that can be verified according to the geographical position of Slovenia and its geological and natural framework. Key words: potentials of Slovenia, bridge to the primeval powers of Balkan, underground, reconciliation, power of nature.

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

INTEgRAlNA ZElENA EKONOMIJA ZAHTEVA dRUŽBENO OdgOVORNOST KOT PRENOVO VREdNOT, KUlTURE, ETIKE IN NORM V PRAKSI Prof. Emer. DDr. Matjaž Mulej,

IRDO - Institute for the Development of Social Responsibility, and EPF Faculty of Economics and Business, University of Maribor

Anita Hrast,

IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti / IRDO - Institute for the Development of Social Responsibility, Povzetek: Načela mednarodnega svetovalnega standarda ISO 26000 in njegovi trije osrednji pojmi – odgovornost vsakogar za vplive na družbo, soodvisnost in celovitost – so uvedli kot model za pot iz sodobne globalne družbeno-ekonomske krize. Podpirajo ga napredna podjetja, OZN, Evropska unija in ISO. Načela modela 'integralna zelena ekonomija' delujejo v isto smer. Težko se bodo uresničila, če ljudje v njih ne bodo videli svojih koristi in spoznali, da so podobna načela v praksi že delovala za svetovno vrhunske organizacije. Tukaj ta spoznanja na kratko povzemamo. Ključne besede: družbena odgovornost, ekonomska merila družbene odgovornosti, 'integralna zelena ekonomija', ISO 26000

INTEgRAl gREEN EcONOMY REQUIRES SOcIAl RESPONSIBIlITY AS RENEWEd VAlUES, cUlTURE, ETHIcS ANd NORMS IN PRAcTIcE Abstract: Principles of the international advisory standard ISO 26000 in its three central concepts – responsibility of everybody for his or her impacts on society, interdependence and holism – were introduced as a model for the way out from the current global socio-economic crisis. ISO 26000 enjoys support from progressive companies, UNO, European Union and ISO. Principles of the model ‘integral green economy’ work in the same direction. But these models will be hard to implement, unless people see in them their own benefits and detect that comparable principles have already worked in practice for the world top organizations. Here we brief these findings. Key words: economic measures of social responsibility, Integral green economy, ISO 26000, social responsibility

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

PAMETNA INTEgRAcIJA POlITIK EU ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ Mag. Vesna Kolar Planinšič

Ministry of Environment and Spatial Planning of the Republic of Slovenia / Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije vesna.kolar-planinsic@gov.si

Dr. Darja Piciga

Citizens’ Initiative for Integral Green Slovenia, Ministry of Environment and Spatial Planning of the Republic of Slovenia/ Državljanska pobuda za integralno zeleno Slovenijo, Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije darja.piciga@gmail.com Povzetek: Prispevek predstavlja, kako se različne politike EU odražajo v predstavljenih dobrih praksah, in osvetli prispevke teh politik k razvoju integralnih zelenih rešitev v Sloveniji. »Pametna integracija EU politik za trajnostni razvoj«, ki že deluje v praksi, lahko predstavlja bistveno značilnost slovenskega in evropskega integralnega zelenega modela: pametna integracija in učinkovita implementacija politik EU, ki temeljijo na načelih trajnostnega razvoja, kot so zeleno in krožno gospodarstvo, socialno gospodarstvo in družbeno odgovorno podjetništvo, etično bančništvo ter trajnostni razvoj mest in podeželja s prehransko in energetsko samozadostnostjo (sinergije in med-sektorski pristop). V skladu s konceptom pametne integracije bo nadalje predstavljena teza, da predstavlja ozelenjeno sektorsko programiranje v okviru instrumentov, ki jih je razvila Evropska unija, osnovo za trajnostnost in socialno odgovornost v Sloveniji. Ob določenih pogojih lahko ti instrumenti predstavljajo tudi učinkovito orodje za podporo ciljem Integralne zelene Slovenije. Strateška presoja vplivov na okolje predstavlja orodje za zagotovitev odprtega in transparentnega procesa, v katerega so vključena odgovorna ministrstva, organizacije in širša javnost. Izvaja se za programe in plane za vse sektorje, kot so kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, energetiko, industrijo, transport, ravnanje z odpadki, upravljanje voda, telekomunikacije, turizem, prostorsko načrtovanje in raba prostora. Ob upoštevanju mnenj vseh deležnikov so na koncu procesa potrjeni le okoljsko sprejemljivi programi in plani, ki upoštevajo okolje, vključno z biotsko raznovrstnostjo, prebivalci, zdravje prebivalcev, favno, floro, tla, vode, zrak, klimo, materialne dobrine, kulturno dediščino, vključno z arhitekturno in arheološko, krajino in njihove medsebojne povezave. Ključne besede: politike EU, trajnostni razvoj, pametna integracija, strateška presoja vplivov na okolje, Slovenija, integralno zeleno gospodarstvo

SMART INTEgRATION Of EU POlIcIES fOR SUSTAINABlE dEVElOPMENT Abstract: In the final paper of the panel on Integral Green Slovenia we will summarize how various EU policies are reflected in the presented good practices, and highlight contributions of these policies to the development of integral green solutions in Slovenia. “Smart integration of EU policies for sustainable development” that already works in practice can offer an essential feature of the Slovenian and European integral green model: smart integration and effective implementation of EU developmental policies based on sustainable development principles, such as the green and circular economy, social economy and socially responsible entrepreneurship, ethical banking, and sustainable development of towns and rural areas with food and energy self-supply (synergies and cross-sector approach). In accordance with the concept of smart integration the thesis will be further presented that the green sectorial programming through instruments developed in the EU constitutes the basis for sustainability and social responsibility in Slovenia and generates its important pillow. Under certain conditions, these instruments can also become efficient tools for supporting “integral green economy” goals and could be developed further. Strategic environmental assessment provides a tool for ensuring an open and transparent process in which the responsible ministries, organisations and the public are included. It applies to all sectors including agriculture, forestry, fisheries, energy, industry, transport, waste management, water management, telecommunications, tourism, town and country planning and land use. Taking into account opinions of all stakeholders, at the end of administrative procedures, the approved programmes must be environmentally acceptable, wherein environment, biodiversity, the population, human health, fauna, flora, soil, water, air, climate, material assets, the cultural heritage, including the architectural and archaeological heritage, landscape and the interrelation between them are properly addressed and integrated. Keywords: EU policies, sustainable development, smart integration, strategic environmental assessment, integral green development, Slovenia

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

UPORABA PRISTOPA SOcIAlNEgA POdJETNIšTVA ZA USTVARJANJE INOVATIVNIH EKO-SOcIAlNIH INTERVENcIJ V KMETIJSTVU V SlOVENIJI: šTUdIJSKI PRIMER, PIlOTNA RAZISKAVA Iztok Erjavec univ. dipl. biol.

Institute for Sustainable Development and Holistic Solutions – InTeRCeR, Slovenija, instituteintercer@gmail.com http://instituteintercer.org/en/

Klemen Bizjak MSc univ. dipl. inž. gozd.

Institute for Sustainable Development and Holistic Solutions – InTeRCeR, Slovenija, instituteintercer@gmail.com http://instituteintercer.org/en/

Martina Gopurn prof. kem. in proiz.-teh. vzg.

Institute for Sustainable Development and Holistic Solutions – InTeRCeR, Slovenija, instituteintercer@gmail.com http://instituteintercer.org/en/

Andrej Firm univ. dipl. upr. org.

Institute for Sustainable Development and Holistic Solutions – InTeRCeR, Slovenija, instituteintercer@gmail.com http://instituteintercer.org/en/ Povzetek: Slovenija se sooča z vrsto problemov: družbeni, demografski, okoljski, ekonomski in kmetijski. S sintezo praks, ki so nekoč že obstajale na našem ozemlju (medgeneracijsko sodelovanje, zadružništvo), in z modernim pristopom lahko rešimo omenjene probleme. Zraven tega omogočamo nove možnosti razvoja podeželja in povečujemo uporabo novih poslovnih modelov, ki temeljijo na pristopu socialnega podjetništva. V tem prispevku predstavljamo pristop akcijske raziskave, učenja z delom, ki je podlaga za razvoj novih zaposlitvenih priložnosti. Akcijska raziskava temelji na prenosu znanja od starejših generacij na mlajše in implementaciji tega znanja v današnji čas, za reševanje problemov v družbi in okolju. Člani ekipe smo testirali projektno idejo s sodelovanjem v raziskovalnih aktivnostih in dobljeni rezultati nam bodo služili za nadaljnji razvoj ideje. Naš cilj je ustanoviti socialno podjetje, opolnomočiti ljudi za zaposlitev in omogočiti nove trajnostne razvojne možnosti na podeželskih območjih. Ključne besede: akcijska raziskava, medgeneracijsko sodelovanje, socialno podjetništvo, ekološko kmetijstvo, trajnostni razvoj podeželja

USINg THE SOcIAl ENTREPRENEURSHIP APPROAcH TO gENERATE INNOVATIVE EcO-SOcIAl INTERVENTIONS IN AgRIcUlTURE IN SlOVENIA: A cASE STUdY Abstract: Slovenia’s society is today facing a series of problems: social, demographic, environmental, economic and agronomic. With the synthesis of practices that once existed in our territory (intergenerational cooperation, cooperatives) and using modern approach those problems could be solved. Moreover, this would enable new possibilities for the development of rural areas and increase the use of new business models based on social entrepreneurship. In this paper, we are presenting the approach of participatory action research (PAR), learning by doing, which is the foundation for the development of new employment opportunities. PAR research is based on the knowledge transfer from the older generations to younger and implementation of this knowledge in today’s situation for solving problems in society and environment. Team members have tested project idea by participating in the research activities and obtained results that will serve for further development of idea. The goal is to establish a social enterprise, empower local people for employment and enable new sustainable development opportunities for rural areas. Key words: participatory action research, intergenerational participation, social enterprise, organic agriculture, sustainable rural development.

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

Plenarna predavanja, 2. dan Plenary Lectures, 2nd Day

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

TRAJNOSTNO POdJETNIšTVO S šIRšIMI dRUŽBENIMI UčINKI SlOVENSKA IZKUšNJA Alenka Hren

SPIRIT Slovenija, javna agencija alenka.hren@spiritslovenia.si Povzetek: Jedro družbe smo ljudje. Ljudje smo jedro vsakega razvoja, ekonomskega in družbenega. Torej je čas, da začnemo graditi podjetništvo, kot gonilno sila razvoja, ki je namenjeno ljudem. Torej podjetništvo od ljudi za ljudi. V tem prispevku se obračamo od zgolj profitno naravnanega podjetništva, k trajnostnemu podjetništvo, ki skozi svoje produkte, storitve ali procese upravljanja povzroča pozitivne družbene učinke. Učinke, ki bistveno prispevajo k dvigu kakovosti življenja in ki prispevajo k zniževanju škodljivih učinkov na naše okolje. Opredeljujemo lokalno podjetniško skupnost, kot ključni temelj za generiranje podjetništva s širšimi družbenimi učinki. Praktična dosedanja izkušnja v slovenskem prostoru pa jasno kaže, da imamo na tej poti še veliko izzivov in neizkoriščenih priložnosti. Ključne besede: Trajnostno podjetništvo-podjetništvo s širšimi družbenimi učinki, lokalna podjetniška skupnost, družbeni učinek, samovzdržni poslovni modeli, družbeni investitorji, organska rast

SOcIAl IMPAcT ENTREPRENEURSHIP – SlOVENIAN EXPERIENcE Abstract: People are the core of every society. People are the core of every economic and social development. Therefore, generating the entrepreneurship from people to people has a great value. In this paper we are redefining the focus from profit driven effects to sustainable impact driven entrepreneurship and businesses. Businesses, which through their products, services and managing processes, produce social and environmental impacts. Further, we are identifying the local business community generation as the key pillar of the sustainable impact businesses development. Pointing out the Slovenian practice and lessons learned so far and showing that there are still some crucial challenges in front of us. Keywords: sustainable impact driven entrepreneurship, business community, social impact, self- efficient business models, social impact investors, organic growth ----------------------------------------

dRUŽBENA OdgOVORNOST IN PlAčIlNA SPOSOBNOST POdJETJA Assoc. Prof. Živko Bergant, PhD.

VŠR, Visoka šola za računovodstvo; in Inštitut za poslovno računovodstvo / VŠR, College for Accounting; and Institute for Management Accounting Ljubljana, Slovenia zivko.bergant@vsr.net Povzetek: Družbeno odgovorno podjetje uravnava svoja razmerja do lastnikov, zaposlencev, poslovnih partnerjev, ožjega in širšega poslovnega ter družbenega okolja in narave skladno z načeli trajnostnega razvoja. Posledice morebitnega neustreznega ravnanja se v končni fazi kažejo zlasti v plačilni nesposobnosti podjetja. Zato so bistvenega pomena informacije o tveganju v zvezi s plačilno sposobnostjo v okviru sistema notranjega poročanja podjetja. Pri tem je na dolgi rok najpomembnejša struktura financiranja podjetja. Sodobne teorije o optimalni strukturi financiranja sicer pojasnjujejo pretekla dogajanja, vendar ne dajejo zadostne podlage za oblikovanje informacij za odločanje o plačilni sposobnosti. V prispevku je podana zamisel o celovitem modelu financiranja podjetja, ki temelji na družbeni odgovornosti podjetij. Ključne besede: družbena odgovornost, trajnostni razvoj, plačilna sposobnost, struktura financiranja podjetja, kapitalska ustreznost podjetja.

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

SOcIAl RESPONSIBIlITY ANd cORPORATE´S SOlVENcY Abstract: A socially responsible company adjusts its relationship to its owners, employees, business partners, narrower and broader business and social environment and nature in accordance with the principles of sustainable development. The consequences of any misconduct is ultimately reflected in particular in the insolvency of the company. Information on the risk related to solvency within the internal reporting system of the company is therefore vital. In the long run there the most important is the financing structure of the company. Modern theories of optimal financing structure successfully explain the past events, but do not provide a sufficient basis for the creation of information for decision-making on solvency. In this paper an idea of an integrated model of funding the company based on CSR is presented. Keywords: social responsibility, solvency, sustainable development, financing structure of the company, capital adequacy of the company. ----------------------------------------

STRATEšKI PRISTOP K UVAJANJU dRUŽBENE OdgOVORNOSTI V PRAKSO mag. Vesna Lešnik Štefotič, Anita Hrast

ISP, Vesna Lešnik Štefotič s. p., DOBA Fakulteta; IRDO, DOBA Fakulteta vesna.lesnik@triera.net; anita.hrast@irdo.si Povzetek: Podjetja imajo velik vpliv na družbo, žal pa je večkrat ta tudi negativen. Po podatkih raziskav (Eurobarometer, 2013) je bilo v Sloveniji leta 2012 le 15 % ljudi prepričanih, da so podjetja v zadnjih letih bolj družbeno odgovorna. V prispevku predstavljamo, kako se lahko organizacija loti uvajanja družbene odgovornosti v svojo poslovno prakso in kako naj pri tem vključuje svoje deležnike. Proces uvajanja družbene odgovornosti zajema načrtovanje, pregled stanja, določanje pomembnih osrednjih družbeno odgovornih tem za organizacijo, določanje prioritet, izvajanje, ozaveščanje, določanje smeri, vključitev DO v organizacijo, preverjanje, ukrepanje. Družbena odgovornost je namreč proces stalnih izboljšav, ki organizaciji prinese številne koristi. Ključne besede: družbena odgovornost, podjetništvo, načrt, strategija, koristi, Slovenija

STRATEgIc APPROAcH TO IMPlEMENTATION Of SOcIAl RESPONSIBIlITY INTO PRAcTIcE Abstract: Companies have a major impact on society, but unfortunately also several negative impacts. Only 15 % of people in Slovenia according to the research in 2012 (Eurobarometer, 2013) believed that in recent years business is more socially responsible. The paper presents how an organization can undertake the introduction of social responsibility into their business practices and how to include their stakeholders in those actions. The process of introducing social responsibility includes planning, review of the situation, identifying important core issues of social responsibility for the organization, prioritization, implementation, awareness-raising, determining the direction, the inclusion of SR in the organization, checking, and action. Corporate social responsibility is a process of continuous improvements and they bring to the organization many benefits. Key words: social responsibility, business, plan, strategy, benefits, Slovenia

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

SIST ISO 26000 POdPORA RAZVOJU dRUŽBENO OdgOVORNEgA VOdENJA Marko Kiauta

SIST, Nikola Tesla 19 1230 Domžale Kiauta.marko@amis.net Povzetek: V razmerah hitrih in velikih sprememb prihaja do praks, ki zaradi osredotočenosti na hiter uspeh, usmerjajo svojo dejavnost vse preveč kratkoročno in vezano na interes ožje skupine. Zato je promoviranje pojma družbene odgovornost odrganizacij še kako potrebno in koristno. Prispevek poudarja dejstvo, da ni družbeno odgovorne organizacije brez družbeno odgovornih njenih vodij in zaposlenih. Prispevek poudarja dejstvo, da družbena odgovornost organizacije temelji na družbeno odgovornem ravnanju njenih vodij in zaposlenih. Standard ISO 26000 ponuja kar nekaj pomoči pri razvoju družbeno odgovornega vodenja. Ključne besede: zavzetost, vodenje, voditeljstvo, trenerstvo

SIST ISO 26000 SUPPORT TO SOcIAllY RESPONSIBlE MANAgEMENT Abstract: In the context of rapid and major changes, there are many practices focusing on quick success and directing its activities in too short time effects and tied to the interest of the small group. Therefore, promoting the concept of corporate social responsibility of organizations is now necessary and useful. The paper highlights the fact that social responsibility is based on socially responsible practices of its managers and employees. The standard ISO 26000 offers some assistance in developing a social responsible management. Keywords: engagement, management, leadership, coaching

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

Skupina d: dobre prakse finalistov Slovenske nagrade za družbeno odgovornost Horus in drugih podjetij Group D: Good practice of the finalists of Slovenian Social Responsibility Award Horus and other companies

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

S POTENcIAlI ZAPOSlENIH dO VEčJE UčINKOVITOSTI mag. Natalie C. Postružnik,

mednarodna licencirana coachinja, trenerka in motivatorka Nikrmana, Združenje Manager, Slovenija natalie@nikrmana.eu, natalija.postruznik@zdruzenje-manager.si Povzetek: Slovenija ima sorazmerno nizke rezultate učinkovitosti vodenja podjetij v primerjavi z mednarodnimi kazalniki, zato je področje upravljanja talentov eden od pomembnih vzvodov za izboljšanje poslovanja organizacij. Zaposleni predstavljajo eno pomembnejših področij udejanjanja standardov ISO 26000 ne le v luči družbene odgovornosti, ampak tudi učinkovitosti poslovanja. Zato bomo v prispevku predstavili coaching s konji kot inovativno obliko coachinga v smislu učinkovitega orodja razvoja posameznikovih osebnih potencialov in socialnih kompetenc, ki so odločilen faktor za doseganje vrhunskih dosežkov, hkrati pa tudi orodje v rokah organizacij, s katerim lahko udejanja svoje vrednote in aktivno spodbuja eno od pomembnejših deležniških skupin (zaposlenih) pri manifestiranju tako odgovornosti do družbe kot doseganja drugih, tudi finančnih, poslovnih ciljev. Ključne besede: coaching za managerje in time, coaching s konji, rast in razvoj psihosocialnih kompetenc managerjev/vodij, definiranje in premagovanje ovir pri doseganju ciljev tima skozi metode coachinga, dvig učinkovitosti organizacije

AcHIEVINg gREATER EffIcIENY WITH THE EMPlOYEES' POTENTIAl Abstract: Slovenia has relatively low results of effectiveness of leading the companies, compared to international performance indicators. Therefore the talent management offers one of the important tools to improve the business performance. Employees are one of the most important areas of ISO 26000 standards, not only in the light of social responsibility, but the effectiveness and efficiency of the performance itself. These are the reasons for this paper to present equine facilitated coaching as one of the innovative coaching forms in terms of efficient tool for development of personal potentials and social competences, which are the decisive factors for top performers. At the same time it is one of the tools of organizations, through which they can implement their values and actively encourage one of the most important stakeholder's groups (employees) with manifesting the responsibility towards the society and aiming for other business (financial included) goals. Keywords: coaching for managers and teams, coaching with horses, personal growth and development of psychosocial competence of managers/leaders, team, a common team’s identity, to define and resolve the obstacles while achieving the goals of an organization through the methods of coaching, higher organizational effectiveness and efficiency ----------------------------------------

MIKRO POdJETJA IN dRUŽBENA OdgOVORNOST: 4 MIlIJONI IZdElANIH KARTIc SO VZROK IN POSlEdIcA dRUŽBENO OdgOVORNEgA dElOVANJA Jasna Triller, Jure Triller, Identiks kartični sistemi d.o.o.

Povzetek: Mikro podjetja le redko kot del svoje poslovne strategije postavljajo tudi delovanje v okvirih družbene odgovornosti. Podjetje IDentiks, katerega osnovna dejavnost je usmerjena v izvedbo celostnih rešitev za IDentifikacijo, je v tem drugačno. IDentiks je družinsko podjetje in njegova (p)osebna odgovornost izhaja tudi iz tega – gre za odgovornost do podjetja samega, do ustanoviteljev, njihovih družin in ob tem vzporedno odgovornost do sodelavcev, strank, poslovnih partnerjev in družbe kot take. Aktivnosti podjetja so usmerjene v to, da z znanjem in inovacijami pomagajo strankam ustvariti spremembe na trgu. V ta namen izvajajo stalne izboljšave storitev in procesov po pridobljenem certifikatu ISO 9001:2008 ter nenehno spodbujajo inovativnost tako v zaposlenih, kot tudi v delovnih procesih. Verjamejo, da stalna osebna rast in strokovni razvoj kadrov zagotavljata visoko strokovnost in zanesljivost, kar omogoča pravočasne odzive na dinamične

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

potrebe trga. Prav zato so njihove vrednote usmerjene k ljudem – a ne le v lastno ekipo, temveč tudi navzven – nenehna skrb in odziven odnos do poslovnih partnerjev namreč zagotovita razvoj osebnih odnosov, ki so pogoj za uspešno in dolgoročno sodelovanje. Družbena odgovornost je tako globoko usidrana v poslovanje tega mikro podjetja. Ključne besede: inovacije, identifikacija, družbena odgovornost, IDE.Konferenca, CLIP, BIO linija, IDentiks

MIcRO cOMPANIES ANd SOcIAl RESPONSIBIlITY: 4 MIllION Of PROdUcEd cARdS ARE THE REASON ANd cONSEQUENcE Of SOcIAllY RESPONSIBlE OPERATIONS Abstract: As part of their business strategy, micro companies rarely set their operations into the framework of social responsibility. IDentiks, whose primary business activity is providing integrated solutions for IDentification, is different. IDentiks is a family-run company and their owners’ personal responsibility stems from their sense of social responsibility – it means responsibility towards the company, its founders, their families and, concomitantly, responsibility towards their co-workers, clients, customers, business partners and the society as a whole. With their knowledge and innovations, the company aims to help their clients create change on the market. IDentiks are dedicated to ongoing improvement of services and processes, in accordance with the obtained certificate ISO 9001:2008. They continually support innovation in their employees, as well as their work processes. They believe that constant personal growth and professional development of their personnel ensure a high level of professionalism and reliability, which enables the company to timely respond to the dynamic needs of the market. For this reason their company values are people-oriented – not only towards their own team, but also towards other people. Constant care and a responsive approach to business partners ensure the development of personal relations, which are the prerequisite for successful and long-term cooperation. Consequently, social responsibility is deeply ingrained into the operations of this micro company. Key words: innovations, identification, social responsibility, IDE.Conference, CLIP, BIO line, IDentiks ----------------------------------------

PREdSTAVITEV dOBRE PRAKSE - dRUŽBENA OdgOVORNOST V POdJETJU lOTRIč MEROSlOVJE d.O.O. Marko Lotrič, direktor LOTRIČ Meroslovje d.o.o. Selca 163, 4227 Selca marko@lotric.si

Povzetek: V podjetju LOTRIČ Meroslovje d.o.o. družbeno odgovornost pojmujemo kot zagotavljanje stimulativnega okolja za zaposlene, s katerimi skupaj dosegamo uspehe. Kot poštenost do poslovnih partnerjev in širše družbe. Kot skrbno ravnanje z naravnimi pogoji za življenje ljudi, kot nadgradnjo truda za popolno kakovost in poslovno odličnost ter celovitost svojega delovanja. Ter na koncu še kot dobrodelnost v obliki donacij, sponzorstva in aktivnega širjenja dobre meroslovne prakse. V podjetju LOTRIČ so temeljne 4 vrednote družbene odgovornosti. Prvi so sodelavci in sodelavke, ki so temelj podjetja. Zaupanje je v našem podjetju zelo cenjena vrednota – izjemno pomembna med zaposlenimi in ključna pri delu z našimi odjemalci. Zaposleni delujemo v stimulativnem okolju. Usposabljanje, kontinuirano učenje in razvoj zaposlenih so potrebni, saj lahko le tako sooblikujemo razvoj meroslovja, inoviramo, sledimo napredku tehnike in novim trendom ter seveda povečujemo produktivnost, kakovost in zadovoljstvo odjemalcev. Druga vrednota je odnos do kupcev in dobaviteljev. Z anketami ter z ocenjevanjem dobaviteljev skrbimo za ažurne informacije. Zadovoljni odjemalci potrjujejo pravo smer delovanja našega podjetja, njihovi odzivi pa nas navdajajo z novo energijo in motivacijo za razvoj dodatne ponudbe storitev in produktov. Doslej smo strankam ponudili tudi meroslovne rešitve, razvite le za njihove potrebe. Vse inovacije so usmerjene k trajnostnemu razvoju in so ekološko naravnane, kar je naša tretja vrednota. Tako smo v zadnjih letih pomembno zmanjšali porabo energentov ter obremenitev okolja. Z lastno razvito programsko opremo QTree smo izboljšali proces planiranja obiskov odjemalcev in tako zmanjšali obremenjevanje okolja na račun prevoženih kilometrov. Z našo osnovno dejavnostjo pa posredno vplivamo, da vsi naši odjemalci s točnimi in

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

zanesljivimi meritvami obvladujejo svoje osnovne procese in njihov vpliv na okolje. Četrta vrednota je odnos do družbe. Filozofijo aktivnega, odgovornega in etičnega delovanja podjetja prenašamo v lokalno in širše družbeno okolje na več različnih načinov. Vključujemo se v razvojne projekte nacionalnega in mednarodnega pomena za meroslovje, oblikujemo dobro meroslovno prakso in posredujemo znanja in izkušnje na konferencah, okroglih mizah in medijih. Na srednjih šolah, fakultetah skozi izvedbo meroslovnih dni ter opravljanje praktičnega usposabljanja na delu in štipendiranje dajemo možnost mladim, da spoznajo meroslovje v vsakdanjem življenju. Močno vodilo pri delovanju na področju družbene odgovornosti sta vizija in poslanstvo. Njun namen je s strokovnostjo, ki temelji na lastnih, standardiziranih in nadzorovanih postopkih, obogatiti celotni meroslovni prostor. Naša vizija odraža globalno in ambiciozno prihodnost: Merimo kakovost pitne vode, zdrave prehrane in čistega zraka, čemur smo prilagodili tudi slogan podjetja: Merimo za prihodnost. Naše poslanstvo se glasi: Širimo krog zaupanja. S točnim merjenjem in strokovnim preskušanjem širimo kulturo odličnosti. Ključne besede: meroslovje, meroslovne rešitve, programska oprema QTree, poslovna odličnost

gOOd PRAcTIcE Of SOcIAl RESPONSIBIlITY AT lOTRIč METROlOgY d.O.O. Abstract: In our company we view social responsibility as providing a stimulating environment for our employees. Together we are able to reach our goals. Social responsibility is being fair to business partners and the society in general. It also means handling the environment with care, constantly seeking perfection in quality and business excellence and a holistic approach to all we do. Finally, it means giving back by donating, sponsorships and actively promoting good metrological practice. Our co-workers come first – the foundations of our company. Trust is a key value in our company. It is very important among co-workers and essential for work with our clients. Employees work in a stimulating environment. Training, education and employee development are key. They allow us to help shape the development of metrology, innovate, follow the latest technological developments and new trends and of course increase productivity, quality and ultimately our clients' satisfaction. Our next value is our relationship with our clients and suppliers. By polling and grading suppliers we make sure our information is up to date. Happy clients confirm that we are going into the right direction, while their feedback motivates and energises us to further develop our services and products. We have often offered our clients solutions developed specifically for their needs. All our innovations are directed towards sustainability and ecology, and that is our third value. In the recent years we significantly decreased our use of energy and our impact on the environment. By using our own software QTree we improved the planning of visits to customers reducing the number of miles travelled and decreased our carbon dioxide footprint. Our core business itself helps protect the environment as the accurate measurements we provide allow our customers to control their production processes and their impact on their environment. Our fourth value is responsibility to our surroundings. We promote active, responsible and ethical ways of managing businesses in various ways. We take part in national and international development projects in the field of metrology, shape good metrology practice and share or knowledge at conferences and seminars, panels and through the media. We organise metrology days at high schools and universities and through training periods and scholarships help young people get acquainted with metrology in everyday life. Our vision and mission provide us with strong guidance in the way we run our company. The purpose of the company vision and mission is to enrich the entire metrology area with our expertise based on self-developed, standardised and controlled procedures. Our vision reflects our global ambitions for the future: We measure the quality of potable water, healthy food and clean air which is reflected in our slogan: We measure the future. Our mission states: we‘re expanding our circle of trust. By precise measurements and expert testing we are spreading the culture of excellence. Keywords: metrology, metrology solutions, QTree software, business excellence

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

USTVARIMO BOlJšI SVET V NAS SAMIH Tina Cipot,

vodja službe za odnose z javnostmi, Lidl Slovenija Povzetek: Ker velja, da je treba najprej pomesti pred lastnim pragom, v Lidlu Slovenija veliko pozornosti namenjamo projektom, v katerih aktivno sodelujejo naši zaposleni. Njihova prizadevanja združujemo pod pobudo 'Ustvarimo boljši svet', kamor spadajo tudi aktivnosti za zunanje javnosti v okviru zdravega, zelenega in odgovornega podjetja. Naši sodelavci se pridružujejo številnim dobrodelnim akcijam, ali pa jih predlagajo tudi sami, obenem pa nesebično pomagajo tudi v lokalni skupnosti, ko je pomoč najbolj potrebna. Kar nekaj jih deluje v okviru ambasadorjev zdravja in druge usmerjajo na poti zdravega in bolj kakovostnega življenja. Prek njih k sodelovanju pri družbeno odgovornih aktivnostih vabimo in spodbujamo tudi naše kupce in širšo javnost, saj verjamemo, da lahko skupaj že z majhnimi, a učinkovitimi koraki, ustvarimo boljši svet. Ključne besede: Ustvarimo boljši svet, ambasadorji, zaposleni, sodelovanje, spodbuda

cREATINg A BETTER WORld INSIdE OUT Abstract: Everyone has to sweep their own porch first. In Lidl Slovenia, we do that by devoting a lot of attention to the projects, which actively involves our employees. Their efforts are combined under the sustainable initiative ‘Creating a Better World’, which also includes our activities as a healthy, green and responsible company for other publics. Our coworkers join various humanitarian actions and also suggest them. At the same time, they selflessly help local community at times, when help is most needed. A lot of them also act as health ambassadors and guide others to gain a more healthy and quality way of life. With cooperation of our employees, we also encourage our customers and general public to act socially responsibly. We believe, that with small, but effective steps, together we can achieve a better world. Key words: Creating a Better World, ambassadors, employees, cooperation, encouragement ----------------------------------------

KAKO lAHKO KOMUNAlNO POdJETJE SPREMINJA (POTROšNIšKE) VZORcE IN VREdNOTE OBčANOV? PRIMER lJUBlJANSKE SNAgE Nina Sankovič, Tamara Vidic Perko

odnosi z javnostmi // Public Relations, Snaga, javno podjetje, d. o. o., Ljubljana, Povšetova 6 nina.sankovic@snaga.si, tamara.vidic@snaga.si Povzetek: Javno podjetje Snaga ima dovršen sistem ločenega zbiranja odpadkov (po podatkih organizacije “Zero waste Europe” je Ljubljana evropska prestolnica z najvišjim deležem ločeno zbranih odpadkov), svoje uporabnike pa spodbuja k vedenju, ki je še bolj zaželeno od recikliranja. To sta ponovna uporaba in preprečevanje nastajanja odpadkov (znotraj tega tudi zmanjševanje količin zavržene hrane). Snaga je zato zagnala družbeno odgovorni pobudi 'Enkratno je stvari uporabljati večkratno' in 'Dvigni glas proti zavrženi hrani', aktivno pa sodelujemo tudi pri pobudi Zbornice komunalnega gospodarstva 'Skupaj za boljšo družbo'. Pobude so naletele na zelo dober odziv občanov, medijev in stroke. Cilj pobud je širši javnosti predstaviti pomen premišljenega potrošništva, ponovne uporabe in zmanjševanja količin zavržene hrane ter na dolgi rok spremeniti vedenje posameznikov, zmanjšati količino zavržkov hrane ter usmerjati še uporabne dobrine tja, kjer jih družba najbolj potrebuje. Ključne besede: Snaga, javno podjetje, d.o.o., zbiranje odpadkov, družbena odgovornost, Ljubljana.

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

HOW cAN A MUNIcIPAl cOMPANY cHANgE (cONSUMER) PATTERNS ANd VAlUES Of cITIZENS? - cASE STUdY Of SNAgA, PUBlIc WASTE MANAgEMENT cOMPANY Of lJUBlJANA Abstract: Public company Snaga has an advanced and effective system of separate waste collection (according to the organization “Zero Waste Europe” Ljubljana, among EU capitals, has the highest rate of separately collected waste) and encourages its users to engage in behaviors that are even more desirable than recycling, i.e. reuse and waste prevention (also reducing food waste). Therefore Snaga started initiatives “Get used to reuse” and “Raise your voice against food waste” and is actively involved in a campaign “Together for a better society” of Chamber of Local Public Economy. All three initiatives were very well accepted by citizens and spread quickly on the media. The main aim of the initiatives is to present the importance of thoughtful consumption, reuse and reducing food waste to change the behavior of every one of us, to reduce the amount of food waste and to guide still useful goods to where the society needs it most. Keywords: Snaga, municipal company, d.o.o., separate waste collection, social responsibility, Ljubljana. ----------------------------------------

PREdSTAVITEV dOBRIH PRAKS – RAZBIJANJE STEREOTIPOV O STAROSTI Mateja Hauser, Jasmina Štandeker

DOSOR d.o.o., Prisojna cesta 4 a, 9252 Radenci info@dosor.si, www.dosor.si Povzetek: Že dejavnost, v kateri podjetje DOSOR d.o.o. Radenci deluje, sama po sebi postavlja osnovne temelje družbene odgovornosti, predvsem pa etičnega delovanja. Izvajamo storitve, ki so namenjene starejšim občanom, primarno skoncentrirane na institucionalno varstvo, z velikim poudarkom na rehabilitaciji in kvalitetnem in socialno vključenem preživljanju starosti. Bistvo storitev, ki jih izvajamo v Dosorju, je to, da izhajajo iz individualnih potreb naših stanovalcev. Storitve opravljamo na način, da spoštujemo preteklost človeka in se pri tem zavedamo, da je njegovo preteklo delo podlaga za naše sedanje delovanje. Ne sodimo, ne spreminjamo navad stanovalcev - naših kupcev in jih ne ukalupljamo, temveč organizacijo dela prilagodimo trenutnim potrebam. Osnovno vodilo za delovanje DOSOR-ja izhaja iz premise: Ljudje v tretjem življenjskem obdobju niso homogena skupina in imajo pravico do zadovoljevanja svojih individualnih potreb. Razbijati je potrebno stereotipe o starosti. Naša prva in ključna skrb je človek, odnos in spoštovanje do njegove biti in bivanja. Naši sodelavci in njihove družine, naši stanovalci in njihovi svojci (naši kupci), dobavitelji, starejši ljudje in drugi deležniki v manjšem ali širšem radiusu, so naš trajni fokus in odgovornost. Težimo k delovanju, ki pušča na okolju manjši odtis kot nezavedno in nenačrtno delovanje v naši dejavnosti. Trudimo se za širitev dobrih praks in vedenj med zaposlene in druge deležnike. Z vsemi našimi deležniki se trudimo aktivno, kontinuirano, dvosmerno, strateško sistematično in integrirano sodelovati. Smo pobudniki in nosilci sodelovanja in vključevanja. Pomembno nam je združevanje virov z deležniki (znanja, izkušenj, sredstev…) za kreiranje boljših rešitev, doseganje ciljev in drugačne poglede. Dinamika in vsebina delovanja sta prilagojeni cilju in intenzivnosti sodelovanja z deležnikom. V Dosorju se zaposleni sodelavci zavedajo, da je zgolj njihova fizična prisotnost premalo in da procesi, produkti in storitve terjajo njihovo znanje, učljivost in kreativnost. Družbena odgovornost je za nas strateškega pomena in na tem področju tudi aktivno delujemo. Vodstvo spodbuja DO pri zaposlenih skozi vse funkcije oz. delovanje družbe. Vključena je v poslovno politiko, poslanstvo, vizijo oz. celotne procese delovanja in odločanja podjetja. Certifikat »Družini prijazno podjetje (2011), mednarodna nagrada Women za ženskam prijazno podjetje (2014) ter bronasto priznanje za inovativnost (2014) so samo del »dokaznega« gradiva, da vodstvo in sodelavci razumejo koncept DO in v njegovem duhu tudi delujejo. S svojim delovanjem na področju družbene odgovornosti želimo dati zgled za ravnanje tudi drugim subjektom in okolici. Vendar smo za bistven premik razmišljanja (še) premajhni (predvsem v smislu razbijanja stereotipov o starosti). Vsekakor pa se v Dosorju počasi akumulira energija podobno mislečih - tako skozi stanovalce, svojce, zaposlene, prostovoljce, obiskovalce dogodkov in naše dobavitelje. To pa je moč mreže, ki ni več kamenček, ampak kotaleča se snežena kepa. Ključne besede: stereotipi, starost, individualne potrebe, spoštovanje, družbena odgovornost, DOSOR

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

PRESENTATION Of gOOd PRAcTIcE – THE STEREOTYPES ABOUT Old AgE SHOUld BE BROKEN Abstract: The activity, which the establishment DOSOR d.o.o. Radenci is engaged in, sets by itself the main basics of social responsibilities and above all the ethical operations. We perform services meant for elderly members of community, primarily concentrated on the institutional care with great emphasis on rehabilitation, as well as high quality and socially incorporated spending of the higher age. The services, performed by the employees of DOSOR are based on individual needs of our residents. Our activities are practiced in a way, so as to respect the peoples’ past and to keep in mind that the past works and activities can form the basis for our present performance. We do not judge, do not change our residents' habits, e.g. the habits of our customers, we do not try to shape them, but adapt our working process to our residents' needs and requirements. The services of DOSOR thus originate in the premise that: People in their era of the third age cannot be considered as a homogenous group; they have the right to fulfil their individual needs. The stereotypes about old age should be broken. Our first and last concern exposes human beings, the relationship and the respect towards them and their existence. We are focused on our co-workers and their families, our experts, our residents and their families (our customers), our suppliers, the elderly as well as other participants in our closer and wider radius and take over the responsibility for them. We tend to do activities that would leave less impact on our environment, as subconscious and unplanned activity in our field of work. We try to spread good practice and behaviors among our employees and other participants in the common process. Together with all other participants, we are the initiator of active, continuous, two-way, strategic, systematic and integrated cooperation. Further on we promote and carry on the cooperation and integration. We consider the merging of sources of participants extremely important (e.g. associating of knowledge, experience and means, etc.…); all with the purpose to create better solutions, achieving goals and other perspectives. The dynamics and contents of our operations are adapted to goals and intensiveness in cooperation with the participant. The employees of DOSOR are well aware that their physical presence alone is not enough; processes, products and services they execute require their know-how, their ability to learn and their creativity. Social responsibility is for us of strategic importance and the field in which we are extremely active. Our management encourages social responsibility with our employees, by way of functions or functioning of the society. Further the management is taking active part in business policy, creating the mission, the vision and the whole process of company’s activities and decision making. The certificate ‘A family amiable company’ received in 2011, international award »Women«, as the women-friendly company (2014), the bronze award for innovation (2014) are just one side of the medal proving that our management and the employees understand the concept of DOSOR and also act in its basic property. Our activity in the field of social responsibility tries to set standards of our handling to other subjects and the broader society. Yet to achieve an essential shift in thinking we (still) are too small and lack influence (mainly in the sense of breaking stereotypes of old age). Nevertheless the energy of those sharing the same opinion, be it through residents, their families, the employees, the volunteers, the visitors of events, the performers and even our suppliers is constantly accumulating, which means that the initially small stone is turning into a rolling, ever increasing snow ball. Keywords: stereotypes, old age, individual needs, respect, social responsibility, DOSOR ----------------------------------------

ETRI KARIERNA REHABIlITAcIJA – INOVATIVNOST INTERdIScIPlINARNOSTI Lenka Puh, Marija Lovrenčič, Izak Matej Ciraj, Brigita Žvikart Razvojna zadruga eTRI, ekologija, ergonomija in ekonomija, z.o.o., so.p info@etri.si, www.etri.si

Povzetek: Nov model karierne rehabilitacije ustvarja trajnostni način aktivnega vključevanja oseb, ki so zaradi svojih različnih omejitev in invalidnosti prepogosto izključeni iz sveta kariernega razvoja. Omogoča hitrejše prilagajanje na nove gospodarske in družbene spremembe ter posledično svojo nenehno nadgradnjo, saj diha z okolje, v katerem deluje. Deluje na področjih ekologije, lokalne samooskrbe, ergonomije in etične ekonomije, zaradi svoje izrazite odprtosti pa je ta model karierne rehabilitacije bolj fleksibilen in omogoča natančnejše prilagajanje posameznikovim potrebam in željam. Njegov pomemben rezultat je kreiranje novih

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

poklicev, prilagojenih aktualnim potrebam trga. Osnovni kriterij za sodelovanje partnerjev je osnovan na medsebojnem zaupanju med člani. To je mogoče le z deljenjem istega vrednostnega sistema in načina delovanja, ki v ospredje svojih dejavnosti postavlja družbeno korist in vključevanje socialno izključenih. Delovno mesto se kreira iz njegovih zmožnosti in želja, proces pa je sestavljen iz več stopenj in se odvija pod stalnim strokovnim vodenjem. Rezultat tega je ergonomsko prilagojeno delovno mesto, ki omogoča razvoj novih kariernih možnosti. Ključne besede: karierna rehabilitacija, invalidnost, socialna vključenost, ergonomija delovnega mesta.

ETRI cAREER REHABIlITATION – INNOVATION Of INTERdIScIPlINARITY Abstract: New model of career rehabilitation creates sustainable methods of social inclusion for individuals with various disabilities who are excluded from the job market. It enables faster adaptation to new economic and social needs and, consequently, its constant upgrade because it’s strong connections to the environment. It operates in the fields of ecology, local self-sufficiency, ergonomics and ethical economy. The model is open, flexible and enables an accurate adaptation to person's needs and wishes. Its basic result is creation of new professions, adapted to actual market's needs. The basic criteria for cooperation is based on mutual trust among members. This is possible only by sharing the same values and operation principles that focus on social benefit and social inclusion. The working place is created out of person's abilities and wishes, the process consists of many stages and is constantly supervised. The result is an ergonomically adapted working place enabling the development of new career opportunities. Keywords: career rehabilitation, disability, social inclusion, ergonomically adapted working place. ----------------------------------------

ETIčNO OglAšEVANJE IN RAZVOJ ETIčNE dRUŽBE Miro Mihec, univ. dipl. oec.

Etika d.o.o., podjetje za etično oglaševanje / Ethics Ltd. (Etika d.o.o.) Ethical Advertising Company Maribor, Slovenija miro.mihec@etika.si Povzetek: Etično oglaševanje je eden izmed načinov za razvoj etične družbe. Je tisto oglaševanje, ki na etični način (skozi etično vsebino, oglase, medije) in z etičnim odnosom do vseh deležnikov promovira trajnostne (zdrave, ekološke) izdelke, storitve in projekte ter ob tem pozitivno vpliva na vrednote in razvoj posameznika ter družbe, pri čemer kar najmanj obremenjuje okolje. Glavni kriterij za presojo etičnosti oglaševanja je: Kakšen vpliv ima oglas? Na koga in kaj oglas vpliva? Problem je ta, da smo zaradi različne, predvsem pa nizke stopnje zavesti ljudje ustvarili neetično družbo, ki nas sedaj duši, z neetičnim oglaševanjem pa se ta problem samo še poglablja, pri čemer vpliva na vse pore družbe. Obstaja nekaj ukrepov, ki pa niso zadostni: zakoni, ustava, oglaševalski kodeks Slovenske oglaševalske zbornice. Etika d.o.o. rešuje ta problem z izdelavo Etičnih kodeksov za podjetja; izvedbo oglaševanja na etični način (produkcija oglasov, media-planiranje in zakup oglaševalskega prostora v medijih za etične izdelke, storitve in projekte, direktno ali agencijsko, brez stroška provizije za naročnika), organizacijo ozaveščevalno-zabavnih prireditev na temo zdravja, ekologije in trajnostih projektov s programom in stojnicami. Prireditve so bile uvrščene v finale nagrade Horus in finale Evropske nagrade za družbeno koristne prakse. Etika d.o.o. izvaja Izobraževanja, delavnice, predavanja, soorganizacija konferenc, sodelovanje na okroglih mizah. Da bi lahko podjetja preverila stopnjo etičnosti svojih oglasov (svojega oglaševanja, sporočila), Etika d.o.o. razvija Orodja za razvoj etičnega oglaševanja (O-REO), ki so: Spletna aplikacija za preverjanje in (samo)evalvacijo oglaševanja, Izobraževanje za pridobitev Standarda za etično oglaševanje, Standard etičnega oglaševanja in Certifikat Etični oglaševalec oziroma Etično oglaševanje. Ključne besede: Etično oglaševanje, etična družba, etika, družbena odgovornost, Etika d.o.o.

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

ETHIcAl AdVERTISINg ANd ETHIcAl SOcIETY Abstract: Ethical advertising is one of the ways for co-creating an ethical society. Ethical advertising promotes the sustainable products, services, activities and projects (like natural health, cosmetics, cleaning means, ecology, eco-tourism and clean technologies), which support not only individuals but also the entire society without harm to the others - including a nature. Therefore ethical advertising contribute to a global ethical society, the society, based on social and ecological responsibility. The most important question is: What influence the advert has? Who and what the advert influences? The problem is, that because of different and unfortunately pretty low level of consciousness we people have created unethical society; unethical advertising accelerates and deepens this problem only even more. And we know the influence of advertising is huge. There are a few measures today like the law, the Constitution, the advertising code of the Slovenian Advertising Chamber, but it is obviously not sufficient. Ethics d.o.o. solves this problem by making ethical codes for businesses, by doing an advertising in an ethical manner (Production ads, media-planning and media-buying for ethical products, services and projects, directly or by agency, without cost to the advertisers); by organizing the awareness-raising events (health, ecology and sustainability) with fun program and selling exhibition space and tolls. Events were placed info the final of Horus award for social responsibility and the final of the European CSR Award Scheme Prize for socially useful practices. Miro Mihec, manager of Etika d.o.o. company performs trainings, workshops, lectures, co-organization of conferences and fairs, participation in round tables. Now Ethics Ltd. (Etika d.o.o.) is developing the tools for ethical advertising, called O-REO. Using these tools the companies will be able to check the influence of their advertising. O-REO tools for ethical advertising are: (1) Web application for verification and (self-) evaluation of advertising, (2) Training to obtain a standard for ethical advertising, (3) Standard of ethical advertising, and (4) Certificate of Ethical advertising. Keywords: Ethical advertising, ethical society, ethics, social responsibility, Ethics Ltd. (Etika d.o.o.) ----------------------------------------

gAZElE KOT MOTOR NAcIONAlNEgA gOSPOdARSTVA IN dRUŽBENE OdgOVORNOSTI Mag. Edita Krajnović, Mediade,

Jana Petkovšek Štakul,

Dnevnik, družba medijskih vsebin, Shc. Povzetek: Analiza rasti najhitreje rastočih podjetij je pokazala, da je 500 najhitreje rastočih podjetij med letoma 2008 in 2013 ustvarilo skoraj 12 tisoč novih delovnih mest. Gazele se izkazujejo za gospodarske subjekte z visoko dinamiko rasti prodaje in novih delovnih mest, predvsem pa je njihova rast usmerjena v trajnostni razvoj in na globalne trge. V večini primerov opažamo tudi njihovo tesno povezanost z lokalno skupnostjo, pri čemer zaznavamo različne oblike družbeno odgovornega in podjetnega ravnanja, kot je zaposlovanje in usposabljanje predvsem lokalnega prebivalstva, sodelovanje z izobraževalnimi ustanovami, podpora novo nastajajočim podjetjem. Gre torej za dejavnosti, ki so daleč od sponzorstev in donacij in ki hkrati od njih zahtevajo bistveno večjo vključenost, posledica tega pa je občutno večji vpliv na pozitiven razvoj družbe. Ključne besede: podjetje, natečaj Zlata Gazela, zaposlovanje, usposabljanje, lokalno prebivalstvo, Slovenija.

gAZElAS AS ENgINE Of NATIONAl EcONOMY ANd SOcIAl RESPONSIBIlITY Abstract: Analyzing growth of 500 fastest growing companies in Slovenija in between 2009 and 2013 we found out that they had employed almost 12 thousand new employees in that five years period. That shows how important gazelas are not only because of their fast growth of productivity, sales and value added; they are becoming important global trendsetters and also have a big influence on local community. On that field the social responsibility of the fast growing companies shows up in various forms. They work hand in hand with local

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

government; this leads not only in implementing measures and actions that helps developing infrastructure and local companies but also empower local government to use more entrepreneurial thinking and action. Gazelas tend to employ local people, they also constantly cooperate with schools and universities; they help startups and young entrepreneurs. All this has big impact on local community and slowly on the basis of influence that goes from bottom up brings changes/development to entire Slovenia. Keywords: company, competition Zlata gazela, employment, training, local population. ----------------------------------------

KO POdARIMO KNJIgO, POdARIMO TUdI PRIHOdNOST »POdARI KNJIgO, POdARI PRIHOdNOST« - PRIMER dOBRE PRAKSE NOVE KBM Alenka Senčar,

direktorica Sektorja marketinga in korporativnega komuniciranja v Novi KBM,

Simona Roškar,

svetovalka za komuniciranje v Novi KBM Povzetek: Branje knjig v dvoboju s sodobnimi kradljivci časa – televizijo, računalnikom in telefonom - vse bolj izgublja bitko, kar kažejo tudi raziskave o bralni pismenosti. V Novi KBM se zelo dobro zavedamo, da se pot do finančne pismenosti začne prav tam, pri bralni pismenosti. Tako je pred koncem leta 2014, v božično-novoletnem času, nastala pobuda o vseslovenski dobrodelni iniciativi »Podari knjigo, podari prihodnost«. Zaposleni, naši poslovni partnerji, komitenti, mladostniki in naši najmlajši smo v enem mesecu zbrali skupaj kar 2200 novih in rabljenih knjig. Knjige smo na dogodku uradno predali Zvezi prijateljev mladine za ureditev otroških knjižnic v počitniških domovih, kjer bivajo otroci iz socialno šibkih družin. Tako bodo z našo pomočjo imeli priložnost počitnice bogatiti tudi z branjem knjig. Brez večjih medijskih vložkov, z intenzivno uporabo družbenih omrežij in učinkovito promocijo od ust do ust je naša dobrodelna iniciativa dosegla kar 25,8 odstotka Slovencev, kar v Novi KBM sicer dosegamo z dolgoročnimi sponzorstvi. Najboljša naložba v prihodnost je naložba v otroke, s katero jim ponudimo možnosti za učenje in širjenje obzorij. Ključne besede: bralna pismenost, finančna pismenost, vseslovenska dobrodelna iniciativa, otroci v socialno šibkih družinah, otroške knjižnice, Nova KBM

»dONATE A BOOK, BUIld fUTURE« EXAMPlE Of gOOd PRAcTIcE Of NOVA KBM Abstract: Reading books is losing its battle against modern gadgets – TV, computers and mobile telephones; studies on reading literacy are proving this with facts and figures. In Nova KBM we are aware that financial literacy starts where reading literacy ends. At the end of 2014 we decided to activate a corporate social responsibility initiative »Donate a Book, Build Future«. It took only one month for our employees, business partners, clients, youngsters and children to collect nearly 2,200 old and new books. We officially donated them to the Slovenian Association of Friends of Youth for children libraries located in their holiday and rehabilitation homes, where children from socially deprived backgrounds spend their vacations. With our help they will be able to enrich their spare time through reading books. With a relatively small budget campaign, intensive use of social media and effective word of mouth activities this corporate social responsibility initiative reached 25.8 per cent of all Slovenes. Such visibility is normally reached with much larger and long-term sponsorships. We believe that the best investment in our future is to invest in children and provide them with opportunities to learn and broaden their horizons. Keywords: reading literacy, financial literacy, corporate social responsibility initiative, children from socially deprived backgrounds, children libraries, Nova KBM

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

TRENdI V KOMUNIcIRANJU dRUŽBENE OdgOVORNOSTI IN SlOVENSKA POdJETJA - KJE SO šE PRIlOŽNOSTI SMO OPOlNOMOčENI Z dRUŽBENIMI MEdIJI, VIZUAlNIMI PRIKAZI, INfOgRAfIKO, VKlJUčUJEMO ZAPOSlENE IN VOdIlNE...? Alenka Jakomin,

starejša svetovalka // senior consultant Pristop, Trubarjeva cesta 79, Ljubljana alenka.jakomin@pristop.si Povzetek: Kateri so trendi in kako lahko podjetja komunicirajo svoje družbeno odgovorne zaveze in aktivnosti na relevanten in učinkovit način? Komuniciranje družbene angažiranosti podjetja na prvem mestu zato, ker »trendseterska« podjetja vsa po vrsti ugotavljajo, da se dobro načrtovan in komunikacijsko podprt t.i. CSR (Corporate Social Responsability, v nadaljevanju CSR) projekt ali kampanja odraža tako na ugledu, pozicioniranju blagovne znamke kot na ostalih finančnih kazalnikih uspešnosti poslovanja. Ključne besede: komuniciranje, trendi v komuniciranju družbene odgovornosti, komunciranje družbeno odgovornih aktivnosti podjetja, merjenje pokazateljev uspešnosti družbeno odgovornih aktivnosti podjetja, prikazovanje pokazateljev uspešnosti CSR

TRENdS IN cOMMUNIcATION Of SOcIAl RESPONSABIlITIES IN SlOVENIAN cOMPANIES - WHERE ARE THE OPPORTUNITIES ARE WE EMPOWEREd BY VISUAlISATIONS, INfOgRAPHIcS ANd ARE WE INclUdINg OUR EMPlOYEES AS WEll AS EXEcUTIVES? Abstract: What are the trends and how can companies communicate their corporate social responsabilities and activities as relevant and effective as possible? Firstly, »trendset« companies are comming to the conclusion that well supported and planned so called CSR project or campaign, can reflect company's reputation and position of a brand, as well as other financial indicators of company's performance. Keywords: communication, trends in communication of corporate social repsonsability, comunication of company CSR activity, mesurement of KPI on the field of CSR activity of company, communication of CSR key perfomance indicators

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

PREglEd STANdARdOV, cERTIfIKATOV IN NAgRAd NA POdROčJU dRUŽBENE OdgOVORNOSTI Anita Hrast, mag. Vesna Lešnik Štefotič

IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, DOBA Fakulteta; ISP, Vesna Lešnik Štefotič s. p., DOBA Fakulteta anita.hrast@irdo.si, vesna.lesnik@triera.net Povzetek: V zadnjem desetletju se v Sloveniji dogajajo številni premiki, tudi na področju družbene odgovornosti podjetij in drugih pravnih oseb. V poslovno prakso strokovno-interesnih organizacij so že mnogi vključili koncept družbene odgovornosti, vse več pa je tudi podjetij, ki sledijo zgledom iz tujine in načrtujejo ter poročajo o družbeni odgovornosti in jo spodbujajo pri drugih. Da družbena odgovornost ni le zapis na papirju, govorijo številne izkušnje pravnih oseb, ki so za vključevanje družbene odgovornosti v svojo prakso uporabila različna orodja, kot so standardi, certifikati, smernice in drugi komunikacijski pristopi. V tem prispevku predstavljamo kratek pregled obstoječih gradiv na področju družbene odgovornosti, ki so podjetjem in drugim organizacijam lahko v pomoč pri načrtovanju in poročanju o DO. Ključne besede: načrtovanje, poročanje, družbena odgovornost, nagrade, standardi, certifikati

OVERVIEW Of STANdARdS, cERTIfIcATION ANd AWARdS ON SOcIAl RESPONSIBIlITY Abstract: In the last decade many changes happened in Slovenia, including social responsibility of companies and other legal entities. Many professional-interest organizations already included the concept of social responsibility in their business practice; an increasing number of companies also follow the example from abroad and plan and report on corporate social responsibility and encourage others to do the same. That corporate social responsibility is not only written on paper are saying legal persons who integrate social responsibility into their practice; they use a variety of tools, such as standards, certification, guidelines and other communication approaches. In this paper we present a brief overview of the existing materials in the field of social responsibility that can help companies and other organizations in their planning of and reporting on SR. Keywords: planning, reporting, corporate social responsibility, rewards, standards, certifications

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

Skupina E: Nevladne organizacije in družbena odgovornost - dobre prakse Group E: Non-Governmental organizations and social responsibility Good practice

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

UgOTAVlJANJE dRUŽBNE OdgOVORNOSTI Z ANKETO MEd šTUdENTI IN ZAPOSlENIMI NA UNIVERZI V MARIBORU Zasl. prof. Dr. Dr. Matjaž Mulej,

Ekonomsko-poslovna fakulteta, Univerza v Mariboru, in IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti mulej@uni-mb.si,

Prof. Dr. Branka Čagran

Pedagoška fakulteta, Univerza v Mariboru, in IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti branka.cagran@um.si Povzetek: Trajnost in družbena odgovornost sta uradno in dejansko pogoja, da človeštvo preživi, toda tega dejstva vsi ljudje ne poznajo in ne sprejemajo. Zavest je pogoj za delovanje. Vpogled v zavest in dejstva je pogoj za vpliv na zavest. Univerza v Mariboru poskuša prispevati. O tem govorimo v tem prispevku z vidika anketiranja kot prve faze spreminjanja politične opredelitve v dejansko prakso. Dokumenti, ki označujejo Univerzo v Mariboru kot trajnostno in družbeno odgovorno kot trajnostno in družbeno odgovorno univerzo (TDOUM), so dobili podporo v letih 2012-2014. Vključujejo akcijski program za obdobje 2013-2020. Ni znano, ali sodelavci in študenti Univerze v Mariboru vedo dovolj o TDUM in se zmorejo/hočejo priključiti potrebnim dejavnostim. Tu predstavljena anketa bo morda pomagala. Ključne besede: Evropska skupnost; ISO 26000; Slovenija; družbena odgovornost; anketa; trajnost; trajnostna in družbeno odgovorna Univerza v Mariboru (TDOUM); Univerza v Mariboru (UM).

dETEcTINg Of SOcIAl RESPONSIBIlITY BY A SURVEY AddRESSINg STUdENTS ANd EMPlOYEES Of THE UNIVERSITY Of MARIBOR Abstract: Sustainability and social responsibility are, officially and in reality, preconditions for the humankind to survive, but not all people know and accept this fact. Awareness is a precondition for action. Insight into awareness and facts is a precondition for impact over awareness. The University of Maribor (UM) is trying to make its contribution, which is discussed here from the viewpoint of making a survey as a first step in making the political statements a practiced reality. UM’s documents calling it the sustainable and socially responsible University of Maribor (SSRUM) were passed in 2012-2014, including an official action plan for 2013-2020. Perhaps UM’s students and employees know or do not know enough about SSRUM and can/will or not join the needed actions. The survey that we are presenting here might help. Keywords: European Union; ISO 26000; Slovenia; Social responsibility; Survey; Sustainability; Sustainable and socially responsible University of Maribor (SSRUM); University of Maribor (UM)

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

ERM UNIVERZITETNA MREŽA V ZAHOdNO BAlKANSKIH dRŽAVAH ZA PRAKTIčNO VISOKOšOlSKO IZOBRAŽEVANJE Prof. Ddr. Ana Vovk Korže, Nina Globovnik, MSc.

Mednarodni center za ekoremediacije, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru / International ecoremediation Centre, Faculty of Arts, University of Maribor ana.vovk@um.si, nina.globovnik@um.si

Dr. Mojca Kokot Krajnc

Raziskave in razvoj na področju trajnosti, s.p./ Research and development in the field of sustainability, s.t. mojca.kokotkrajnc@gmail.com Povzetek: Države bivše Jugoslavije se soočajo z nefleksibilnim visokošolskim izobraževalnim sistemom, ki temelji predvsem na podajanju teoretskih izhodišč, medtem ko je implementacija teoretičnega znanja v prakso šibka. Kljub uvedbi bolonjskega visokošolskega izobraževalnega sistema v državah bivše Jugoslavije je majhen poudarek na praktičnem in raziskovalnem delu, kar je slabost za študente kot tudi primanjkljaj za napredek družbe. Praktične izkušnje omogočajo razvoj konkretnih rešitev ter razvoj kompetenc s področja zelenih delovnih mest, kar je pomembna prioriteta visokošolskega izobraževalnega sistema v Evropi. Z modernizacijo visokošolskega izobraževalnega sistema na temelju razvoja zelenih kompetenc, kot so razvoj novih ekoremediacijskih (ERM) pristopov, inovativnih ERM metodologij, mednarodnega povezovanja in sodelovanja univerz, se krepi konkurenčnost, zaposljivost in uspešnost vključevanja študentov na trg delovne sile. S tem lahko konkretno pripomoremo k reševanju ključnih socialno-ekonomskih izzivov na področju zmanjševanja brezposelnih mladih in k zagotavljanju trajnostnega razvoja, kar je eden od ključnih ciljev Evropske strategije (Evropa 2020). Z vključitvijo različnih visokošolskih institucij v univerzitetno ERM mrežo za spodbujanje praktičnega raziskovanja in izobraževanja študentov, lahko pripomoremo k zmanjševanju nastajanja družbenih in okoljskih problemov, kot so nizka stopnja samooskrbe, visoka kemizacija kmetijstva, naraščanje naravnih nesreč, predvsem posledic podnebnih sprememb. Vzpostavitev mednarodnega sodelovanja med univerzami EU in državami Zahodnega Balkana omogoča prenos dobrih praks vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj ter spodbuja zavedanje o o pomenu trajnostnega razvoja, ki je predvsem v državah bivše Jugoslavije še nizko. Ključne besede: modernizacija visokošolskega sistema, ERM mreža univerz, države zahodnega Balkana, trajnostni razvoj, praktično izobraževanje

ERM UNIVERSITY NETWORK fOR PRAcTIcAl HIgH EdUcATION IN WEST BAlKAN cOUNTRIES Abstract: Former Yugoslavia countries (West Balkan countries) are facing with an inflexible higher education institutions system (HEIs), which is based on delivering theoretical knowledge while the implementation of theoretical knowledge into practice is relatively weak. Despite the introduction of the Bologna study reform West Balkan HEIs has not enough emphasis on practical and research students; this is bad for students as well as for the progress of society. Practical experiences offer concrete solutions for environment and develop student’s competencies in the field of green jobs, which is also an important priority of the European HEIs. The modernization of the HEIs based on the development of green competence includes development of new ecoremediation (ERM) approaches, innovative ERM methodologies, international HEIs integration and cooperation of West Balkan universities with aims to strengthen student's competitiveness, employment and the involvement in the labour market. In this way we may actually contribute to solve the key socio-economic challenges in reducing unemployment of young people and to ensure sustainable development in future. Sustainable development is also one of the key objectives in the European Strategy (Europe 2020). By the integration of international HEIs in the ERM network we will encourage practical students’ education and contribute to the global approach to the environmental protection and environmental problems prevention such as low self-sufficiency rate, excessive environmental burden through the use of synthetic fertilizers and pesticides, the oversized ecological footprint in individual countries etc. The establishment of the ERM international university cooperation (networking) between EU universities and West Balkan universities will facilitate the transfer of good practices of education for sustainable development and promote awareness about the importance of sustainable development, which is especially in West Balkan countries exceptionally low. Keywords: HEIs modernization, ERM university network, West Balkan countries, sustainable development, practical educatio

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

UVAJANJE ENAKOSTI, RAZNOlIKOSTI IN VKlJUčENOSTI V ORgANIZAcIJSKE STRUKTURE Sandra Hlebš, Tina Skočaj

British Council Slovenia, Trg republike 3, 1000 Ljubljana Sandra.hlebs@britishcouncil.si, Tina.skocaj@britishcouncil.si Povzetek: Enakost, raznolikost in vključenost (EDI) se obravnava tako z akademskega kot praktičnega vidika kot širši družbeni fenomen, ki ob mobilnosti in globalizaciji ne pozna meja, obenem pa se prepoznava kot poslovna priložnost za organizacije in podjetja na področju družbeno odgovornega delovanja. Sprejeta zakonodaja in interni organizacijski akti pa še daleč ne zagotavljajo uspešno umestitev principov enakosti, raznolikosti in vključenosti v podjetja, kot tudi ne zavzetosti zaposlenih posameznikov za tovrstne vrednote. V ilustracijo je naštetih nekaj primerov, kako 'neizrečene', skrite vrednote kot tudi interesi posameznih skupin lahko zasenčijo dejansko integracijo tovrstnih procesov na trajnostni osnovi. Članek v nadaljevanju obravnava ključne dejavnike in vidike uvajanja celostnega pristopa k enakosti, raznolikosti kot tudi vključenosti na primeru mednarodne organizacije British Council; poslovne, etične in pravne dejavnike, ki so gonilo celostnega vključevanja EDI v organizacijo kot tudi sistemska orodja, ki se uporabljajo pri trajnostni zasnovi izvajanja EDI principov, kot tudi pozitivne učinke na poslovanje. Ključne besede: enakost, raznolikost, vključenost, strateška družbena odgovornost in raznolikost, inkluzivno poslovanje

MAINSTREAMINg EQUAlITY, dIVERSITY ANd INclUSION INTO ORgANISATIONAl STRUcTURES Abstract: Equality, Diversity and Inclusion (EDI) is an area of research and discourse both from academic and practical point of view, and it is considered to be a wider, universal social phenomenon, due to mobility and globalization taking place on a global scale. At the same time, it is also recognized as a business opportunity for organizations and companies that are active in the field of social responsibility. However, the adopted legislation and internal organizational acts still by far cannot guarantee a successful placement of the principles of equality, diversity and inclusion in the company; they neither provide buy-in and commitment of all individuals to such values. In the illustration, there are some examples of how the 'withheld', hidden values, as well as the interests of individual groups may overshadow the actual integration of these processes on a sustainable basis. The article below discusses the key success factors and aspects of introducing a holistic approach to equality, diversity and inclusion in the case study of the UK international organization The British Council; professional, ethical and legal factors that are driving the holistic EDI integration in the organization, along with system tools, which are sustainably designed and used during as well as after implementation of EDI principles, as well as its positive effects on business. Keywords: Equality, diversity, inclusion, strategic corporate social responsibility and diversity, inclusive business

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

POMEN OdgOVORNOSTI dO dRUŽBE šTUdENTSKIH dOMOV MARIBOR SKOZI TRAJNOSTNO IZRAŽENO SAMOEVAlVAcIJSKO POROčIlO ZA lETO 2014 Mirjana Feguš, Bachelor of Law

Študentski domovi Univerze v Mariboru / Student Dormitories of University in Maribor mirjana.fegus@um.si Povzetek: Uvod pričenjamo z opredelitvijo, kaj sploh družbena odgovornost in družbeno odgovorno poročanje pomenita in zakaj je bistveno poročanje o družbeni odgovornosti. V prispevku bomo podali prikaz primera dobre prakse družbene odgovornosti Študentskih domov Univerze v Mariboru. Sledila bo analiza poročanja o družbeni odgovornosti, s tako imenovanim “Samoevalvacijskim poročilom za leto 2014”, katero vključuje področja, ki so predmet presoje kakovosti po 25. členu Meril za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov. Pridružena članica Univerze v Mariboru predstavlja pomemben del njene infrastrukture, pri čemer ji je o svojem delovanju tudi dolžna poročati. S težnjo zagotoviti optimalne pogoje za bivanje, študij in preživljanje prostega časa program dela in strategija temeljita na aktivnostih, ki so ključne za uspešno zagotavljanje kakovostnih namestitvenih kapacitet. Generalno poslanstvo Študentskih domov Univerze v Mariboru je nuditi študentom Univerze v Mariboru kakovostne bivalne zmogljivosti in jim omogočiti čim boljše pogoje za študij, osebno intelektualno rast in njihov razvoj. Mladi so gonilo napredka, zato je naša družbena odgovornost pri izvajanju dejavnosti izrednega pomena. Ne nazadnje je naša odgovornost vlaganje v znanja zaposlenega kadra in izboljšave. V nacionalnih in mednarodnih okoljih postaja koncept družbene odgovornosti s trajnostnim razvojem in nadaljnjimi učinki vedno bolj pomemben za kakovostno delovanje organizacij, gospodarskih družb, vključno z javnimi zavodi. Študentski domovi v Mariboru k poročanju o družbeni odgovornosti na podlagi zakonodaje niso zavezani, vendar se čutijo družbeno odgovorni, da o svojem delu tudi poročajo širši javnosti. Ključne besede: Družbena odgovornost, družbeno odgovorno poročanje, Študentski domovi Univerze v Mariboru, samoevalvacijsko poročilo, javni zavod

THE IMPORTANcE Of SOcIAl RESPONSIBIlITY Of STUdENT dORMITORIES IN MARIBOR AccORdINg TO THE SUSTAINABlE SElf-EVAlUATION REPORT fOR THE YEAR 2014 Abstract: We are starting the introduction with determining what social responsibility is and what social responsible reporting means and why it is important to report on social responsibility. In the contribution we will show an example of good practice of social responsibility of Student Dormitories of the University of Maribor (SDUM). This will be followed by an analysis of reporting on social responsibility, with the so called “Selfevaluation Report for the Year 2014”, which involves the fields which are the subject of quality judgment according to the 25th article of Accreditation Measures and Foreign Evaluation of Institutions of Higher Education and Study Programs. SDUM is an associated member of the University of Maribor and an important part of its infrastructure; SDUM must report on its activity. With the tendency to assure optimal conditions for living, studying and spending free time, the work program and the strategy are based on activities, which are essential for a successful assuring of quality placing capacities. The general mission of SDUM is offering the students of University of Maribor quality residence possibilities and enabling them better conditions for studying, personal growth and their own development. The young are the gear of progress; this is why it is our social responsibility while performing the activity of an extraordinary meaning. Nevertheless it is our responsibility to invest into knowledge of the employed personnel and improvements. In national and international environments is the concept of social responsibility with continual development and further effects getting more and more important for a quality work of organizations, businesses and public institutions. The SDUM aren't obliged to report on social responsibility, but they feel the social responsibility to report on their work to the general public. Keywords: social responsibility, social responsible reporting, Student Dormitories of University in Maribor (SDUM), Self-evaluation Report, public institution

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

MREŽENJE IN dRUŽBENA OdgOVORNOST V cENTRU NAPREJ SKOZI SOdElOVANJE V MEdNAROdNIH AKTIVNOSTIH – PRIMERI dOBRIH PRAKS Jasna Vešligaj Damiš, univ.dipl.psih. mag. Maja Čeh

Center Naprej Maribor / !Naprej Centre for Persons with Aquired Brain Injury Ulica heroja Jevtiča 9, SI-2000 Maribor jasna.damis@center-naprej.si maja.ceh@center-naprej.si Povzetek: V prispevku bomo predstavili prizadevanja Centra Naprej Maribor, centra za osebe s pridobljeno možgansko poškodbo (PMP), za izboljšanje kakovosti življenja naših uporabnikov s ponudbo dodatnih programov in sredstev, ki jih pridobivamo s sodelovanjem v širšem evropskem prostoru. Naš pogled je usmerjen v prihodnost, zato nenehno vnašamo novosti v neposredno delo z uporabniki in soustvarjamo strokovne ter politične smernice za razvoj storitev namenjenih osebam s PMP v slovenskem prostoru. Izpostavili bomo tri primere dobrih praks evropskega sodelovanja: 1. Program čezmejnega sodelovanja Slovenija-Madžarska 2007-2013 Med drugim je v Projektu !Naprej-!Elöre nastal dokument, ki osvetljuje ponudbo storitev za osebe s PMP na obeh straneh meje in daje smernice za nadaljnji razvoj te specializirane storitve. 2. Slovensko-švicarski program sodelovanja Terapija z živalmi je v nekaterih državah že prepoznana kot pomemben del rehabilitacije. Namen projekta je bil ozaveščanje slovenske strokovne in splošne javnosti o tem in pomenu terapije z živalmi za osebe s PMP. 3. Vseevropsko kampanjo - NowWeMove Pohodniška sekcija Centra Naprej Maribor je organizirala orientacijski pohod po urbanem okolju, ki je bil namenjen osebam s posebnimi potrebami, njihovemu aktivnemu vključevanju v širše socialno okolje. K sodelovanju smo pritegnili tudi prostovoljce in svojce uporabnikov. Ključne besede: osebe s PMP, povezovanje vseh deležnikov rehabilitacije, mednarodne aktivnosti, razvoj stroke in storitev za osebe s PMP

NETWORKINg ANd SOcIAl RESPNSIBIlITY IN THE cENTER ‘NAPREJ’ BY cOOPERATION IN INTERENATIONAl AcTIVITIES – cASE Of gOOd PRAcTIcE Abstract: In this paper we are going to present the efforts of Center Naprej Maribor, serving persons with acquired brain injuries (ABI), to improve the quality of life of our users by offering additional programs and resources that are obtained through participation in the wider European area. Our perspective is always focused into the future. Among continuous inclusion of novelties in working directly with users, Center Naprej co-creates professional and policy guidelines for the development of services for people with ABI in the Slovenian area. We will outline three examples of good practices of European cooperation: 1. Cross-border Cooperation Program Slovenia-Hungary 2007-2013 Among other things, the Project !Naprej-!Elöre created a document that highlights the range of services for people with ABI on both sides of the border and gives guidance for the further development of these specialized services. 2. Slovenian-Swiss Cooperation Program Therapy with animals is already recognized as an important part of rehabilitation process in some countries. The aim of our project was to inform professional and general public in Slovenia about this and about the importance of therapy with animals for people with ABI. 3. Pan-European campaign NowWeMove Hiking section of Center Naprej organized orientation hike along the urban environment intended for people with disabilities and their active involvement in wider social environment. We also invited volunteers and relatives of users to participate in the event. Keywords: people with ABI, rehabilitation, integration of all stakeholders, international activities, development of profession and services for people with ABI

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

POMEN dRUŽBENO OdgOVORNEgA POROčANJA V NEVlAdNEM SEKTORJU – šTUdIJA lETNEgA POROčIlA OBMOčNEgA ZdRUŽENJA RdEčEgA KRIŽA MARIBOR Borut Ambrožič, Bachelor of Law,

Mediator in Health, Doctoral student of Social gerontology Vice president of Intergenerational Humanitarian Association for People with Disabilities Veliko srce borut.ambrozic@triera.net

Alojz Kovačič, Bachelor of Organisational Leadership Secretary of Maribor Red Cross Association kovacic@rkmb-drustvo.si

Povzetek: Družbeno odgovornost (DO) težko enovito definiramo. Podobno velja tudi glede družbeno odgovornega poročanja. Pomemben vidik družbeno odgovornega poročanja predstavlja podatek, kako so organizacije interaktivne s svojimi notranjimi in zunanjimi deležniki na prostovoljni osnovi. Pojem NGO pomeni nevladne organizacije, ki pa pokrivajo različna področja delovanja. Lahko so direktno ali indirektno vključene v trajnostni proces, upoštevajoč potrebe lokalnega okolja oz. družbe, vključujoč deležnike v partnerski odnos ter upoštevajoč finančne potrebe in zmogljivosti za njegovo realizacijo. Nevladne organizacije so lahko referenčni partner za javni in privatni sektor. Javni sektor, civilna družba in mednarodne organizacije so od nekdaj igrale pomembno vlogo pri zagotavljanju humanitarne pomoči. Nevladne organizacije, kot je Rdeči križ Slovenije (RKS), zagotavljajo pomoč, pomoči potrebnim na podlagi javnih pooblastil. Aktivnosti RKS pomagajo lajšati človeško trpljenje, varovati življenje in zdravje ljudi ter zagotavljati spoštovanje človeškega bitja, zlasti v primeru vojaških spopadov, naravnih katastrof in ostalih izrednih primerih. Nevladne organizacije, kot je na primer Območno združenje Maribor (RKS - OZ Maribor), lahko uživajo visoko stopnjo javnega zaupanja, ob predpostavki implementacije njihovih DO temeljnih načel v vsakoletno družbeno odgovorno usmerjeno poročilo. Ključne besede: Družbena odgovornost, Rdeči križ Slovenije, družbeno odgovorno poročanje, prostovoljna razkritja v letnem poročilu, nevladne organizacije.

THE IMPORTANcE Of cSR REPORTINg IN THE NgO SEcTOR – ANNUAl REPORT cASE STUdY Of MARIBOR REd cROSS ASSOcIATION Abstract: Corporate Social Responsibility (CSR) does not have one particular definition, except in ISO 26000. The same goes also for Corporate Social Reporting (CSR). An important aspect of CSR is how organizations interact with their internal and external stakeholders on a voluntary basis. The term NGO stands for nongovernmental organization and it includes a variety of organizations. NGOs can be directly or indirectly involved in this sustainable process by identifying the needs of the community, by involving stakeholders into this process, by entering a partnership with them and by setting the priority areas and the total budget to be spent on sustainable activities. NGOs can also be a known reference to work with for the private and public sector. Public sector, civil society and international organizations have always played an important role in supporting humanitarian relief operations all over the world. NGOs like Slovenian Red Cross are delivering aid and providing essential public services. The activities of Slovenian Red Cross help humans prevent and alleviate human suffering, protect life and health, promote healthy life by being active, and guarantee the respect for human rights, especially during armed conflicts, natural disasters and other cases of emergency. NGOs like Maribor Red Cross Association can enjoy a high degree of public trust due to implementing their fundamental principles: humanity, impartiality, neutrality, independence, voluntary service, unity and universality into their yearly-annual report. In order to achieve this goal Slovenian Red Cross has shown a willingness to devote some of their energy and resources and created and published a sustainable report. Key words: Corporate Social Responsibility, Slovenian Red Cross, Corporate Social Reporting, voluntary disclosures in the annual report, Nongovernmental Organization.

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

MINVOS - MREŽA IZOBRAŽEVAlNIH NEVlAdNIH ORgANIZAcIJ SlOVENIJE Mag. Vanja Jus, mag. Peter Cokan

Evropski inovacijski center Univerzum Minerva izobraževalno razvojni zavod Maribor / European Innovation Center Univerzum Minerva Maribor Fax: 059 055 576, Vanja.Jus@umi.si, Peter.Cokan@umi.si, http://www.umi.si, Povzetek: Mreža MINVOS je najštevilčnejša vseslovenska mreža nevladnih organizacij s področja izobraževanja in usposabljanja v Sloveniji. Posebnost mreže je težnja k vključenosti nevladnih organizacij s področja izobraževanja in usposabljanja iz cele Slovenije ter težnja k vključitvi najširšega spektra specialnih NVO (izobraževalni zavodi, društva, ustanove) in NVO s področja izobraževanja in usposabljanja, ki delajo z različnim spektrom prebivalstva. Članstvo v mreži MINVOS je brezplačno in je tako dostopno za vse nevladne organizacije v Sloveniji (Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Javni razpis za izbor operacije se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov; razvojne prioritete »Institucionalna in administrativna usposobljenost«; prednostne usmeritve »Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga«.). Z združevanjem in sodelovanjem se želi v Mreži MINVOS doseči, da bo nevladni sektor na področju izobraževanja in usposabljanja s sodelovanjem na nacionalni ravni postal konstruktiven, nepogrešljiv partner državi in gospodarstvu, ter to, da se okrepi vloga progresivnega družbenega akterja, ki bo predstavljal pomembnejšo dopolnitev in alternativo javnemu sektorju na tem področju. Prav zaradi tega, ker je Mreža MINVOS povezovalna organizacija in "servis" za nevladno - izobraževalni sektor, je izrednega pomena, da v svojem delovanju diha v duhu družbene odgovornosti. V Mreži MINVOS vlada zavedanje, da je potrebno usmerjati delovno energijo v korist mreže in članic, njenih deležnikov in širše okolice. V mreži se redno izvajajo usposabljanja in izobraževanja, informiranje, ustvarjajo se dobri delovni pogoji, primerno plačilo in odgovorne prakse zaposlovanje. Pri tem pa je Mreža MINVOS tesno vpeta v lokalno, nacionalno in mednarodno okolje, sodeluje z drugimi partnerji in dosledno upošteva človekove pravice in okoljske vidike. Mreža MINVOS je zgledna, krovna organizacija, ki se trudi in se bo še naprej zavzemala za dvig kulture družbene odgovornosti v Sloveniji in širše. Ključne besede: mreženje, nevladne organizacije, izobraževanje, povezovanje, družbena odgovornost, Slovenija

MINVOS - NETWORK Of EdUcATIONAl ANd TRAININg NON-gOVERNMENTAl ORgANIZATIONS Of SlOVENIA Abstract: Network MINVOS is most numerous pan-Slovenian Network of NGOs in the field of education and training in Slovenia. Specialty of the Network is a tendency towards the involvement of NGOs in the field of education and training from Slovenia and the tendency towards integrating the broadest spectrum of specialized NGOs (educational institutions) and NGOs in the field of education and training, working with different spectra of the population. Membership in the network MINVOS is free of charge and that is why: available for all nongovernmental organizations in Slovenia (Operation is partially funded by the European Union through the European Social Fund. The public tender for the selection of the operation is carried out within the framework of the Operational Programme Human Resources Development; development priority "Institutional and administrative Capacity”, "policy priorities"; "Promoting the development of non-governmental organizations, civil and social dialogue."). By combining and cooperation, the Network MINVOS wishes to become constructive, an indispensable partner in the field of education and training, which will provide an important supplement and alternative to the public sector in this field. In Network MINVOS it is crucial to work in the spirit of social responsibility, because this network is connecting more and more organization and it is also a "service" for the education NGO sector. The Network MINVOS has also awareness of the need to steer the work energy for the benefit of the network and its members, its stakeholders and the wider society. The Network regularly carries out training and education, information, creates good working conditions, a decent pay and responsible employment practices. In doing so, the Network MINVOS is closely involved in local, national and international environment, cooperates with other partners and takes full account of human rights and environmental aspects. The Network MINVOS is exemplary, an umbrella organization that is trying and will continue to strive to raise the social responsibility culture in Slovenia and abroad. Key words: networking, NGOs, education, integration, social responsibility, Slovenia

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

PREVENTIVNO dElO V REHABIlITAcIJI OSEB S PRIdOBlJENO MOŽgANSKO POšKOdBO – PRIMERA dOBRE PRAKSE cENTRA NAPREJ Danijela Majcenovič Cipot, univ. dipl soc. Tanja Peček, univ. dipl. psih.

Naprej, center za osebe s pridobljeno možgansko poškodbo Maribor / Centre Naprej Maribor, Centre for Pearsons with Acquired Brain Injury danijela.m.cipot@center-naprej.si tanja.pecek@center-naprej.si Povzetek: V prispevku bomo predstavili primera dobre prakse na področju preventivnega dela Centra Naprej, kjer izvajamo dolgotrajno psihosocialno rehabilitacijo oseb s pridobljeno možgansko poškodbo. Prvi primer predstavljajo preventivne delavnice, ki so namenjene različnim ciljnim skupinam. V okviru le-teh strokovni delavci skupaj z uporabniki ciljne populacije seznanimo s posledicami možganske poškodbe in z varovalnimi ukrepi pred njo. Drugi primer predstavlja opravljanje družbeno koristnega dela, ki ga kot ukrep dobijo osebe, ki so storile prekršek in je alternativa zaporu, poravnavi ali kazenskemu pregonu. Osebe, ki opravljajo v Centru Naprej družbeno koristno delo, so večinoma mladoletni 'prekrškarji', ki pri nas pridejo v stik z osebami s pridobljeno poškodbo možganov ter tako iz prve roke zvedo, kakšne so lahko posledice tveganega in nepremišljenega vedenja. V prispevku bomo izpostavili učinke, ki jih ima naše preventivno delo na ožjo in širšo javnost, ne nazadnje pa tudi na naše uporabnike, ki v delavnicah dobijo novo vlogo kot aktivni izvajalci učenja. Ključne besede: preventivne delavnice, obvezno humanitarno delo, pridobljena možganska poškodba

PREVENTIVE WORK IN THE REHABIlITATION Of PEOPlE WITH AcQUIREd BRAIN INJURY – EXAMPlES Of gOOd PRAcTIcE IN cENTER NAPREJ Abstract: In this paper we are going to present examples of good practice in preventive work of Center Naprej, where we provide long-term psychosocial rehabilitation for persons with acquired brain injury. The first example presents preventive workshops intended for various target groups. In these workshops professionals together with users of our services raise awareness about the consequences of brain injury and preventive measures against it. The second example is the provision of mandatory community service, which is ordered to persons, who have committed an offense - it is an alternative to serving prison sentence, to settlement or prosecution. Persons, who carry mandatory community service in Center Naprej, are mostly juvenile delinquents. In Center Naprej they come in contact with persons who suffer the consequences of brain injury. In that way they gain an experience what can their risky and reckless behavior cause. In our paper we will highlight the effects of our preventive work on closer and wider public; and last but not least, the impact on our users, who engage in their new role as active trainers in workshops. Keywords: preventive workshops, mandatory community service, acquired brain injury

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

V dVORANI gORSKEgA KRAlJA: POHlEPEN VlAdAR – SVETA gROBAR IZRAZNA MOč glASBENE UMETNOSTI PRI OZAVEščANJU dRUŽBENE OdgOVORNOSTI Tomaž Bole

umetniški vodja in direktor, Gallus J. Carniolus zavod, Ljubljana Art Manager and Managing Director, Gallus J. Carniolus Institute tomaz.bole@gallus-zavod.si * www.gallus-zavod.si

Mag./M.A. Aleš Bole

vzgojitelj predšolskih otrok, Vrtec Mladi rod, Ljubljana Qualified preschool teacher, Kindergarten Mladi rod, Ljubljana Povzetek: Visoka kultiviranost vodij tako v gospodarstvu kakor v politiki je eden najpomembnejših pogojev, da le-ti s svojim vzorom, trdnim značajem, pokončnostjo, razvitimi temeljnimi človeškimi vrednotami in prepoznavnim odnosom do umetnosti in kulture iskreno, pošteno, vestno in korektno opravljajo svoje delo s polno odgovornostjo do tistih, ki so jih imenovali ali volili, predvsem pa z odgovornostjo do celotne družbe in skupne prihodnosti. Dolgoletne izkušnje kažejo, da ljudje, ki so poleg potrebe po fizični hrani prepoznali tudi potrebo po duhovni hrani, pri čemer imamo v prvi vrsti v mislih potrebo po umetniških stvaritvah in kulturnih dobrinah, izkazujejo tudi znatnejšo mero družbene odgovornosti. S splošno znano predpostavko, da je glasba kraljica umetnosti, se že daljše obdobje soočamo z opazovanjem izkušenj, ki jih prinaša ljudem zavestno poslušanje izbrane klasične glasbe, s poudarkom na vodstvenih in vodilnih kadrih na eni strani, na drugi pa pri najmlajših, saj so le ti najbolj dojemljivi za najboljšo kakovost. Kralji, ki so postavljali svetovno kulturno dediščino, so ostali zapisani v zgodovini kot pozitivne in kultivirane osebe. Zgodovino so seveda zaznamovali tudi barbarski vodje, »črni« kralji, ki so uničevali pridobitve civilizacije. Prav z vzorci njihovih naslednikov se srečujemo danes na našem planetu. Drobno, a pomembno in ne neznatno vlogo lahko kot kamenček v mozaiku prizadevanj za boljšo družbo opravi tudi širjenje metode zavestnega poslušanja izbrane klasične glasbe. Zgodba o Peeru Gyntu je lahko simbolični primer vzbujanja družbene odgovornosti v ljudeh, ki imajo željo ali danost biti vodje, »kralji«. Kot pravljica pa je zgodba odlična podlaga pri vzgoji najmlajših. Ključne besede: klasična glasba, kultiviranost, zavestno poslušanje, vodja, duhovna hrana

IN THE HAll Of THE MOUNTAIN KINg THE EXPRESSIVE POWER Of THE MUSIc IN RAISINg AWARENESS Of SOcIAl RESPONSIBIlITY Abstract: Top managers and politicians should be highly cultivated personalities. That is one of the most important preconditions for good leaders. Their own models, solid characters, uprightness, developed basic human values and distinctive attitude towards art and culture should lead them to perform their work sincerely, honestly, diligently and accurately with full responsibility to those who selected or elected them, and especially with the responsibility to society as a whole and our common future. Many years of experiences have shown to us that people, who in addition to the need for physical food also recognized the need for “spiritual food”, are showing a more significant degree of social responsibility. The spiritual food in our mind means the artistic creations and cultural assets. In a longer period we were observing the experiences that were brought to people who were consciously listening to selected classical music, with an emphasis on leaders and children as well. Kings, who have built the world's cultural heritage, remained recorded in history as positive and cultured personalities. The history was, of course, also marked by barbarian leaders, so called "black" kings who destroyed the achievements of civilization. Their successors are what we facing today on our planet. Tiny but important and not insignificant role may be - as a piece in the mosaic of efforts to generate a better society – created by expansion of selected methods of conscious listening to classical music. The story of Peer Gynt may be a symbolic example of excitation of social responsibility in people who have a desire to become a leader or a "king". As a fairy tale the story of Peer Gynt is a good basis at children’s education. Keywords: classical music, cultivation, conscious listening, leader, spiritual food

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

Skupina f: dobre prakse na področju zaposlovanja mladih v Sloveniji in tujini Group F: Good practice in the field of youth employment in Slovenia and abroad

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

AKcIJA ZA POdJETEN MlAdI MARIBOR Dr. Martina Rauter, Tjaša Pahor

Mestna občina Maribor, Ulica heroja Staneta 1 martina.rauter@maribor.si, tjasa.pahor@maribor.si Povzetek: Mladi, njihovo podjetniško razmišljanje in njihove aktivnosti so pomembni za naš Maribor. Sedanje stanje nezaposlenosti mladih in njihova trenutna vdanost v situacijo vzbuja veliko skrb. Zaposlovanje mladih je zato eden ključnih izzivov tudi v Mestni občini Maribor. MOM je s ciljem reševati trenutne situacijo - visoko brezposelnost mladih v mestu (nad povprečjem v državi) pripravila 5 ukrepov, ki jim namerava slediti v naslednjem petletnem obdobju in so zapisani tako v osnutku 2. Lokalnega programa mladih v MOM za obdobje 2015 – 2020 kot v Lokalnem akcijskem načrtu za mesto Maribor. Lokalni program mladih je programski dokument, ki v skladu z Odlokom o javnem interesu v mladinskem sektorju opredeljuje prednostne naloge in ukrepe MOM na področju mladine. Lokalni akcijski načrt za mesto Maribor, ki je nastal v sklopu evropskega projekta URBACT II - My Generation at Work, pa je bil pripravljen z namenom reševati samo eno prednostno področje iz Lokalnega programa mladih, to je problematiko zaposlovanja mladih v mestu Maribor. Glavni cilj akcijskega načrta je spodbujati in krepiti nadaljnje sodelovanje med ključnimi deležniki na področju zaposlovanja mladih v Mariboru; njihovo sinergijsko mreženje bo vplivalo na spodbujanje podjetnosti mladih, s tem pa tudi na zaposlovanje mladih. Cilj vseh pripravljenih dokumentov in ukrepov je povečati zaposljivost mladih v mestu s sodelovanjem vseh zainteresiranih akterjev. Ključne besede: Mladi, zaposlovanje, Lokalni program mladih, Lokalni akcijski načrt za Maribor, strategija.

AcTION fOR AN ENTERPRISINg YOUNg MARIBOR Abstract: Young people, their entrepreneurial thinking and their activities are important for our city Maribor. The current state of youth unemployment and their defeatism is a very high concern. Youth employment is therefore one of the key challenges in the Municipality of Maribor. With the aim to resolve the current situation - high level of youth unemployment in the city (higher than the Slovenian average) the Municipality of Maribor prepared 5 measures that it intends to implement in the next fiveyear period; they are written in both the draft of the 2nd Local youth program of the Municipality of Maribor for the period 2015-2020 as well as in the Local Action Plan for the city of Maribor. The 2nd Local youth program is a program document that in accordance with the Ordinance on public interest in the youth sector defines the priorities and measures of the Municipality of Maribor about the youth. The Local Action Plan of the City of Maribor was created as a part of the European project URBACT II - My Generation at Work with the purpose to solve only one priority area of the Local youth program - the issue of youth employment in the city of Maribor. The main objective of the Local Action Plan is to promote and further strengthen the cooperation between key stakeholders in the field of youth employment in Maribor whose synergistic networking will impact the promotion of entrepreneurship of young people, and thus also youth employment. The aim of all the documents and measures is to increase the employability of young people in the city with the participation of all interested stakeholders. Keywords: young, employment, local program for youth, local action plan for Maribor, strategy.

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

TOVARNA POdJEMOV IN SPOdBUJANJE POdJETNIšTVA MlAdIH Mag. Jure Verhovnik

Tovarna podjemov, podjetniški inkubator Univerze v Mariboru / Tovarna podjemov, bussines incubator of the University of Maribor http://www.tovarnapodjemov.org/, jure.verhovnik@irp.si Povzetek: Univerzitetni inkubator Tovarna podjemov predstavlja pomemben element inovacijskega ekosistema Univerze v Mariboru, usmerjen v promocijo in podporo podjetniškemu angažiranju študentov, raziskovalcev in profesorjev Univerze v Mariboru, kakor tudi drugim inovativnim posameznikom. Tovarna podjemov deluje v okviru stebra »Podjetništvo in inoviranje« konzorcija RAZ:UM, ki ga je oblikovala Univerza v Mariboru. V okviru stebra ponujamo konzorcijski partnerji odlične programe in storitve, s katerimi želimo spodbuditi zaščito intelektualne lastnine in iskanje rešitev za njeno uspešno komercializacijo v okviru sodelovanja z že obstoječimi podjetji (licenciranje, prodaja pravic intelektualne lastnine, pogodbeno raziskovanje in raziskovanje v sodelovanju z industrijo) ter z ustanavljanjem in razvojem novih start-up podjetij (še posebej spin-out in spin-off podjetij). Tovarna podjemov v okviru konzorcija izvaja programe za promocijo podjetništva, svetovanje (potencialnim) podjetnikom in inkubacijo start-up podjetij (spin-off in spin-out). - Promocija podjetništva. Organiziramo serijo podjetniških dogodkov in programov. - Svetovanje podjetnikom. Podjetnikom ponujamo vrhunske svetovalne storitve in orodja. - Inkubacija start-up podjetij. Nudimo stimulativno delovno okolje za start-up podjetja Poslanstvo Tovarne podjemov, ki uspešno deluje že več kot 12 let, je ustvarjati razmere, v katerih bodo podjetni strokovnjaki na Univerzi v Mariboru (profesorji, raziskovalci in študenti) lahko uresničevali svoje podjetniške ideje ter na ta način uspešno komercializirali svoje vrhunsko znanje in tehnologije. Za svoje delo smo prejeli številna priznanja in pohvale ter pozitiven medijski odziv. Ključne besede: Univerza v Mariboru, podjetniški inkubator, podjetništvo, intelektualna lastnina, start-up podjetja, mladi

THE VENTURE fAcTORY ANd PROMOTION Of YOUTH ENTREPRENEURSHIP Abstract: The university incubator Venture Factory is an important element of the innovation ecosystem of the University of Maribor. It's focused on promoting and supporting entrepreneurial activities of students, researchers and professors of the University of Maribor, as well as other innovative individuals. Venture Factory functions within the ''Entrepreneurship and innovation'' pillar of the consortium RAZ:UM that was developed by the University of Maribor. Within the consortium, Venture Factory implements programmes for promoting entrepreneurship, consulting (potential) entrepreneurs and incubating start-up companies (spin-off and spin-out). The Venture Factory has been successfully working for more than 10 years and its mission is to create circumstances under which entrepreneurial experts at the University of Maribor (professors, researchers and students) will be able to implement their business ideas and thus successfully commercialize their excellent knowledge and technologies. For past work Venture Factory, received many awards and recognitions, as well as a positive media response. - Promotion of start-ups/Promotion of entrepreneurship: We organise a series of entrepreneurship workshops (more then 300), forums, conferences and competitions for entrepreneurial individuals and founders of startup companies (spin-off and spin-out). These events are an excellent opportunity for acquiring entrepreneurial knowledge and skills, familiarizing oneself with good habits and, of course, for networking with other participants (more than 5.000 participants). Within the incubation phase, we offer the following to companies: - Business premises. The Venture Factory has 500m2 of premises and business teams can find their workplace in the co-working space called GeekHouse or they can rent their own office at a very low cost. - Start:up Musli. Series of lectures for the community of start-up entrepreneurs in Maribor. - Imagine cup. We present the largest global competition of students in Slovenia. Consulting entrepreneurs: We offer excellent consulting services and tools to entrepreneurial individuals and founders of start-up companies, free of charge. Having services and tools at your disposal eases the process of founding a company and increases the possibility of success on the market. Alongside consultants of Venture Factory, external experts join the consulting activities in specific fields of expertise. We offer 'practical knowledge and experience' to entrepreneurs and thus they can broaden their horizons, gain new experiences and reduce the business risks they encounter daily. Keywords: University of Maribor, entrepreneur incubator, entrepreneurship, start-up companies, youth

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

AMBASAdORJI ZNANJA - glOBAlNI MOdEl IZ SlOVENIJE ZA VEč dRUŽBENE OdgOVORNOSTI V SVETU Marjetka Kastner, mag. Metka Nežič

Life Learning Academia marjeta@llacademia.com, metka@llacademia.com www.llacademia.com, referenca.eu Povzetek: Neodgovorno ravnanje do znanja in ljudi kot nosilcev znanja, še posebej mladih, ki po vsem svetu množično ostajajo brezposelni, je samo ena od posledic kratkoročnega razmišljanja in enostranskega ravnanja v preteklosti. Praksa kaže, da podjetja danes potrebujejo ljudi s praktičnimi izkušnjami, ki pa jih mladi v procesu izobraževanja ne pridobijo. Povpraševanje po delovni sili zato ni več usmerjeno k mladim, kajti njihove kompetence, pridobljene skozi izobraževalni proces, ne ustrezajo zahtevam podjetij. Problematiko je možno rešiti z iskanjem inovativnih rešitev, ki upoštevajo celovitost, soodvisnost in dolgoročne učinke. V prispevku avtorici ugotavljata, da bi morale k reševanju problematike aktivno pristopiti učeče se organizacije, ki imajo družbeno odgovorno ravnanje in skrb za razvoj zaposlenih vgrajeno že v svoj osnovni koncept, prav tako pa tudi izobraževalne institucije. Kot rešitev predlagata model, imenovan Ambasadorji znanja, ki ga je razvila Life Learning Academia skupaj s strokovnjaki različnih področij. Prikažeta njegovo implementacijo v prakso, kot del procesa Učečih se organizacij, ter učinke, ki jih prinaša. Model si prizadeva kontinuirano povezovati akademsko sfero, izobraževalne inštitucije, študente in dijake ter organizacije (podjetja in javne institucije) z namenom, da mladi pridobijo praktična znanja in izkušnje. Prav tako pa omogoča oblikovanje skupne strategije, potrebne za boljšo zaposljivost mladih in promocijo njihovih znanj. Ključne besede: družbena odgovornost, učeča se organizacija, zaposljivost mladih, praktična znanja, Ambasadorji znanja

AMBASSAdORS Of KNOWlEdgE: A glOBAl MOdEl fROM SlOVENIA fOR MORE SOcIAl RESPONSIBIlITY IN THE WORld Abstract: Irresponsible treatment of knowledge and people as knowledge carriers – especially the youth, which suffers from high levels of unemployment all over the world – is only one of the consequences of short-term thinking and unilateral behaviour from the past. Experience shows that organisations need people with hands-on experience, which the youth does not obtain during education. The demand for labour is therefore not directed towards the young population any more, since their skills and competences from the educational process do not match the demands of the market. The problem can be solved by looking for innovative solutions that take into account the integrity, interdependence and long-term effects. In this paper, the authors note that learning organisations – which have social responsibility and care for personal development of the employees already ingrained in their basic concepts – and educational establishments should become actively involved in the problem solving process. They propose a model entitled “Ambassadors of Knowledge” and developed by the Life Learning Academia with experts from various fields as a possible solution. They show its implementation in practice, as a part of the system used by learning organisations, and the outcomes it brings about. The model strives to continually connect the academic circles, educational institutions, students from high school and university and organisations (companies and public institutions), with the purpose of giving the young generation practical knowledge and experience. It also allows for development of a common strategy by all parties involved, which is required for a better long-term employability of the youth and for promotion of its knowledge and skills. Keywords: social responsibility, learning organisation, employability of the youth, practical knowledge, Ambassadors of Knowledge

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

RAZVOJ IN APlIKAcIJA SOdElA / cOWORKINg-A V SlOVENIJI Marko Orel

Soustanovitelj //co-founder Kreativni center Poligon // Poligon Creative Centre Tobačna ulica 5, 1000 Ljubljana, info@poligon.si Povzetek: Predavanje se bo dotaknilo razvoja, predvsem pa aplikacije koncepta sodela oziroma coworking-a v Sloveniji. Rdečo nit bomo pletli s pregledom definicij koncepta, trendom povečevanja števila takšnih prostorov v Sloveniji in analizo položaja samostojno delujočega dela domačega prebivalstva in nujnostjo sistemske ureditve odprtih delovnih prostorov v Sloveniji. Ključne besede: coworking – sodelo, Poligon kreativni center, odprti delovni prostor, Slovenija.

dEVElOPMENT Of cOWORKINg IN SlOVENIA Abstract: Presentation will be about development and application of coworking concept in Slovenia. We will start with defining the concept of coworking, analyse the current situation of arasing trend of coworking in Slovenia and then move our discussion towards the current situation of Slovenia's self-employed part of population, which are the main target group users of coworking spaces. Keywords: coworking, Poligon Creative Centre, coworking space, Slovenia. ----------------------------------------

NAčRTOVANJE INfORMAcIJSKEgA SISTEMA ZA SKUPNOSTNI cENTER TKAlKA KOT POdlAgE ZA POROčANJE O dRUŽBENIH UčINKIH NA lOKAlNO SKUPNOST Mirjana Mladič, univ. dipl. ekon.

Fundacija za izboljšanje zaposlitvenih možnosti Prizma, ustanova m.mladic@fundacija-prizma.si, www.fundacija-prizma.si, https://www.facebook.com/FundacijaPrizma

Borut Osonkar

CAAP – Center alternativne in avtonomne produkcije borut.osonkar@caap.si http://brazde.org/category/caap/, https://www.facebook.com/centercaap Povzetek: Skupnostni center Tkalka uvaja nove oblike socialno podjetniških podjemov v lokalni skupnosti. Že od začetka, ko smo sami urejali in pripravljali prostore, da smo jih lahko začeli uporabljati, so se začele razvijati nove oblike sodelovanja. Zdaj nas čaka nadgradnja tega sodelovanja v obliki informacijskega sistema, primerljivega s tistimi v večjih podjetjih, vendar prilagojenega potrebam zelo različnih uporabnikov. Večina jih deluje na podoben način: izvajanje neprofitnih aktivnosti, s katerimi želijo izboljšati življenje lokalnih prebivalcev in skupnosti. Da bi lahko pripravljali poročila o teh aktivnostih in njihovih udeležencih/udeleženkah za različne deležnike, medije, poslovna poročila in za projektne prijave, potrebujemo skupen informacijski sistem, ki bo internim uporabnikom dostopen preko intraneta, zunanjim uporabnikom pa v segmentih preko spletne strani Tkalke. Prav tako želimo informacijski sistem uporabiti kot orodje za merjenje družbenih učinkov delovanja Tkalke v lokalni skupnosti. Največji izziv bo po našem mnenju uskladitev potrebnih podatkov med organizacijami na eni strani in discipliniranost pri njihovem rednem vnašanju na drugi. Sistem bo nedvomno potreboval močnega, strokovnega administratorja in trden sistem pravic do dostopa skupaj s politiko varovanja osebnih podatkov. Poleg tega potrebujemo skupen sistem rezervacij za prostore, ki so na voljo za najemanje notranjim in zunanjim uporabnikom (za konference, seminarje, itd.). Naš izziv za udeleženke in udeležence te konference je, da nam v diskusiji posredujejo svoje predloge in izkušnje v zvezi z zamislijo o enotnem IS za skupnostni center, kot ga do danes še ni bilo. Ključne besede: skupnostni center, informacijski sistem, poročanje, družbeni učinki, Tkalka

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

PlANNINg AN INfORMATION SYSTEM fOR cOMMUNITY cENTRE TKAlKA AS A PlATfORM fOR REPORTINg Of lOcAl cOMMUNITY SOcIAl IMPAcT Abstract: The Community center Tkalka introduces new forms of social business initiatives in the local community. From its beginning, when we had to arrange and prepare premises ourselves in order to use them, new forms of cooperation evolved. Now we need to upgrade this cooperation by developing an information system comparable with those in bigger companies, but adapted to the needs of very different users, more than 25 of them. Most of them share common modus operandi: implementation of the (free-of-charge) activities aimed to improve the life of local inhabitants and community. In order to be able to prepare reports of these activities & the participants for different stakeholders, for media, for business reports and for project applications, we need a common information system, available to users internally via intranet (and in parts externally via webpage of Tkalka), where every piece of data would be input once. The biggest challenge, in our opinion, will be the compliance of the necessary data among the organizations on one hand and the discipline in inputting them regularly on the other hand. The system will inevitable need strong, professional administration and a solid system of accessing rights along with the personal data protection policy. Also, we need a common reservation system for the premises available for rent by both internal as well as external users (for conferences, seminars, meetings, etc.). Our challenge to the conference participants is to get their inputs & ideas & experience on our idea of a common IS for Community center. Keywords: community center, information system, reporting, social impact, Tkalka ----------------------------------------

SOdElO – VEč dElA? Petra Jurič

Center alternativne in avtonomne produkcije, Tkalski prehod 4, Maribor petra.juric@caap.si, www.caap.si Povzetek: V članku poskušamo odgovoriti na vprašanje, ali vključevanje v sodelovalne prostore in vpenjanje v skupnost pomeni več dela, na eni strani kot več poslovnih priložnosti in na drugi strani kot več stikov in opravka z ljudmi. Obravnavamo vzpostavljanje in vznikanje prostorov, ki so namenjeni sodel(ovanj)u posameznikov in nekatere njihove značilnosti. Na primeru Tkalke, skupnostno-sodelovalni prostor v Mariboru, pa različne oblike so-dela, ki jih tu prepoznavamo in kaj to prinaša v lokalno okolje. Ključne besede: co-working, so-delo, skupnost, socialni kapital, lokalno okolje, Tkalka

cOWORK - MORE WORK? Abstract: In this article we try to answer whether or not the inclusion in co-working spaces and communities actually means more work – on one hand in the sense of more business opportunities and on the other in the sense of more contacts and dealings with people. We discuss the establishing and emergence of spaces, where individuals can co-work / collaborate and point out some of their characteristics. Using the case study of “Tkalka”, a community co-working space in Maribor, we present the different forms of co-working that can be observed and discuss their impact on the local environment. Keywords: co-working, communities, social capital, local environment, Tkalka

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

MENTORSKI PROgRAM ZAVOdA YPSIlON - SPOdBUJANJE PRETOKA ZNANJA IN INfORMAcIJ MEd VSEMI AKTIVNIMI POSAMEZNIKI Gabriela Lukman

Zavod Ypsilon/ The Ypsilon Institute, Ljubljana, Slovenija gabriela.lukman@ypsilon.si Povzetek: Prispevek je namenjen predstavitvi možnosti za sodelovanje v mentorskem programu Zavoda Ypsilon. Projekt je namenjen spodbujanju mladih s pomočjo sodelovanja z izkušenimi posamezniki. Mladi smo vsakodnevno soočeni z novimi izzivi in priložnostmi, ki jih pogosto ne znamo izkoristiti. Velikokrat bi potrebovali nasvete starejših in izkušenejših, ki so to pot že prehodili in bi nam lahko pokazali pravo smer. V prispevku predstavljamo možnosti mentorskega programa v obliki medgeneracijskega sodelovanja ter mladim ponujamo izkušnje, nasvete, znanje in podporo starejših generacij, ter jim pomagamo ustvariti lepe mentorske odnose, ki bodo pozitivno vplivali na celotno družbo. Ključne besede: mentorski program, mladi, medgeneracijsko sodelovanje, pozitivni vpliv na družbo

THE MENTORINg PROgRAM Of YPSIlON INSTITUE ENcOURAgEMENT Of THE flOW Of KNOWlEdgE ANd INfORMATION BETWEEN All AcTIVE INdIVIdUAlS Abstract: The article presents the opportunities for participation in the mentoring program, of the Ypsilon Institute. The aim of the project is to encourage young people through cooperation with experienced individuals. Young people are confronted with challenges and new opportunities on a daily basis. Sadly, we often do not know how to face them. We need guidance and advisement of older and more experienced people, the ones who have already travelled this path and could lead us to reach our goals. The article presents the opportunities of the mentoring program as an intergenerational cooperation and provides young people with experience, advice, knowledge and support of older generations and help them to create strong mentoring relationships, which will positively impact on society. Keywords: mentoring program, youth, intergenerational cooperation, positive impact on society ----------------------------------------

PREdSTAVITEV dOBRE PRAKSE VKlJUčEVANJA RANlJIVIH SKUPIN V SOcIAlNO POdJETNIšTVO ROMSKA RESTAVRAcIJA – ROMANI KAfENAVA Štefan Simončič, predsednik Združenja EPEKA, so.p.

President of EPEKA Association, social enterprise Gorkega 34, 2000 Maribor, SI, EU www.epeka.si / www.romani-kafenava.si / epeka@epeka.si / info@romani-kafenava.si Povzetek: Romska restavracija – Romani kafenava je prva romska restavracija v Evropi, ki deluje po principu socialnega podjetja. Socialno podjetništvo je aktualna metoda vključevanja ranljivih skupin na trg delovne sile. Visoka brezposelnost, nizka stopnja izobrazbe, predsodki, stereotipi, diskriminacija, netoleranca, kulturne razlike in drugo so vse razlogi za dolgotrajno brezposelnost Rominj in Romov v Sloveniji in EU. Če temu dodamo še ekonomsko krizo, je krog brezposelnosti sklenjen. Sledi ne-vključevanje v družbo ter izolacija in preti bojazen, da bo že druga generacija brezposelna, kar manjša samozavest ter posledično motivacijo celotne etnične skupine, saj nimajo vzornikov in idealov ter upov v boljšo prihodnost. Zaposlitev romske manjšine, kjer se hkrati gojijo in spoštujejo vrednote, tradicija, kultura ter se obenem vseživljenjsko izobražuje na neformalen način, je ključ in pravi način do napredka celotne sodobne družbe. Če se politični odločevalci in mediji pričnejo zavedati pomembnosti socialnega podjetništva in dajejo podporo takšnim ustanovam v lokalnem in širšem okolju, je tudi podjetniška uspešnost, trajnost in rast takšnih podjetij nedvomno zagotovljena. Ključne besede: Romska restavracija, socialno podjetništvo, vseživljenjsko izobraževanje, neformalno izobraževanje, trajnostni razvoj družbe

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

PRESENTATION Of BEST PRAcTIcE HOW TO INclUdE PEOPlE Of ROMANI ORIgIN WITH lESS OPPORTUNITIES IN lABOUR MARKET ROMA RESTAURANT – ROMANI KAfENAVA Abstract: Roma Restaurant - Romani kafenava is the first Roma restaurant in Europe, which operates under the principle of social enterprise. Social entrepreneurship is a very effective method of integration of vulnerable groups in the labor market. High unemployment, low level of education, prejudices, stereotypes, discrimination, intolerance, cultural and other differences are all reasons for the long-term unemployed Roma in Slovenia and also EU. If to all of these problems we add current economic crisis it is understandable how bad the current situation of Roma really is. Result of these problems is exclusion in society, isolation and fear that already second-generation will be unemployed. This would lower very much self-esteem and consequently the motive of entire ethnic groups, because they do not have role models, ideals and hopes for a better future. Employment of the Roma minority by the jobs which respect their values, tradition and culture and at the same time offers them lifelong education in non-formal way is the key and the right way to progress for the whole modern society. If policy-makers and the media begin to understand the importance of social entrepreneurship and start giving support to such institutions in the local and wider environment, is also entrepreneurial effectiveness, sustainability and growth of such enterprises provided. Keywords: Roma restaurant, social entrepreneurship, lifelong learning, non-formal education, sustainable development of society ----------------------------------------

MOdEl M KOT PRIMER dOBRE PRAKSE NA POdROčJU ZAPOSlOVANJA MlAdIH Monika Rajšp, Darija Lorbek, Anita Hrast,

IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Preradovičeva ulica 26, 2000 Maribor http://www.irdo.si/ monika.rajsp@irdo.si; darija.lorbek@irdo.si; anita.hrast@irdo.si

Matej Kosi

Karierni center Univerze v Mariboru Slomškov trg 15, 2000 Maribor http://kc.um.si/ matej.kosi@uni.si Povzetek: V prispevku predstavljamo program Model M, katerega osnovni cilj je spodbujanje mladih k načrtovanju lastne kariere in izbojšanju njihovih zaposlitvenih možnosti. Program je pod okriljem projekta Maribor 2013 - Evropska prestolnica mladih leta 2012 zasnoval IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti. V letu 2013 je inštitut IRDO program tudi pilotno izvedel za 26 brezposelnih mladih iz Podravja (Maribor, Ptuj in okolica). V letu 2014 je inštitut IRDO v sodelovanju z Univerzo v Mariboru – Kariernim centrom ta program še nadgradil. Program sta tako uspešno zaključili že dve generaciji visoko izobraženih mladih brezposelnih (leta 2013 je bilo teh 26, leta 2014 pa 38), ki so s pridobljenim znanjem in izkušnjami povečali svojo konkurenčnost na trgu dela. Ustvarjanje ustreznega podpornega okolja predstavlja pomemben dejavnik, da mladi lahko uresničujejo svoje ideje in prispevajo svoj delež k boljši družbi. Ključne besede: brezposelnost mladih, Model M, fundacija, so-delo, izobraževanje, družbena odgovornost, podjetništvo, nevladništvo, iskanje zaposlitve, IRDO, Maribor, Ptuj, Slovenija

MOdEl M AS A gOOd PRAcTIcE ON INcREASINg YOUTH EMPlOYABIlITY Abstract: This paper presents the program Model M, whose primary goal is to encourage young people to plan their own careers and improve their employment opportunities. The IRDO – Institute for the Development of Social Responsibility created the program in the framework of project Maribor 2013 – European capital of youth. In 2013 IRDO institute implemented this programme as a pilot project for 26 unemployed youngsters with B.S.

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

degrees in Podravje region (Maribor, Ptuj and surroundings). In 2014 IRDO Institute in collaboration with University of Maribor – Career centre upgraded this programme. So, the programme has already been completed two generations of highly educated young unemployed people (in 2013 26 and in 2014 38 of them), who acquired new knowledge and experience to enhance their competitiveness on the labour market. Creating a proper supporting environment provides a significant factor for young people helping them realize their ideas and make their contribution to a better society. Keywords: youth unemployment, Model M, foundation, co-working, education, social responsibility, entrepreneurship, NGO-s, search for job, IRDO, Maribor, Ptuj, Slovenia ----------------------------------------

ZAKAJ MlAdI POTREBUJEJO ŽIVlJENJSKE STRATEgIJE? Nomi Hrast,

II. gimnazija Maribor Povzetek: Mnogo mladih je danes visoko izobraženih, a brezposelnih, predvsem diplomanti iz družboslovnih smeri. Pogosto si zaposlitve ne znajo ustvariti sami. V času šolanja pridobijo veliko teoretičnega znanja, praktičnega pa ne, zato so v praksi premalo kompetentni. Mladi sami sebe tudi premalo poznajo. Tako mnogi ne znajo ugotoviti, kaj je njihovo življenjsko poslanstvo, cilj in kako bi tega sploh odkrili. To je bil povod, da naredim inovacijski predlog za razpis Mladi za napredek Maribora, nov predmet v programu splošne gimnazije pod mentorstvom Simone Šarotar Žižek in Maje Nemšak. Preučila sem različno literaturo in druge vire ter odkrivala možnosti za nastanek tega novega predmeta v gimnazijskih programih srednjih šol, ki bi mladim pomagal odkriti njihovo življenjsko poslanstvo, vizijo, cilje in pripraviti strategije za življenje na tem področju. Pripravila sem učni načrt tega predmeta in uporabnost zamisli preverila z anketiranjem gimnazijcev II. gimnazije v Mariboru, intervjuvala sem tudi nekaj strokovnjakov s tega področja in podjetnikov. Kratka raziskava je pokazala, da je mladim zelo pomembno, kakšna bo njihova prihodnost. Mnenja o že odločeni prihodnosti so bila deljena, večina je bila mnenja, da kariernega izobraževanja primanjkuje, predvsem pa se jih je velika večina strinjalo, da je velika večina vsebin, predstavljenih v učnem načrtu, pomembnih za vsakega gimnazijca, da jih osvoji v svojem srednješolskem izobraževanju. Ključne besede: izobraževanje, mladi, poklic, brezposelnost, zaposljivost mladih

WHY dO YOUNg PEOPlE NEEd lIfE STRATEgIES? Abstract: Many young people today are highly educated but unemployed; most of them are graduates from the social sciences. Often they do not know how to create a job for them. During the school-time they gain a lot of theoretical knowledge, but lack practical knowledge; so in practice they are not competent enough. Young people also do not know themselves very well. So many do not know how to figure out what their life's mission, goal is and how to detect it at all. This was the reason to do innovative proposal to call Youth for progress of Maribor, the new subject in the secondary school (gymnasium) under the mentoring of Simona Šarotar Žižek and Maja Nemšak. I examined various literature and other sources, and discovered the potential for this new course in the common programmes in gymnasium secondary schools to help young people discover their life's mission, vision, goals and strategies to prepare for life in this area. I prepared the syllabus of this course and the usefulness of the ideas was verified by interviewing gymnasium pupils of the IInd Gymnasium in Maribor; I also interviewed some experts in this field and entrepreneurs. A brief survey found that for young people it is very important, what their future will be. Opinions on their already determined future were divided; the majority were of the opinion that career education is scarce. Especially, a vast majority of them agreed that the vast majority of the content presented in the curriculum is relevant to each high school students to learn during their secondary education. Keywords: education, youth, profession, unemployment, employability of young people

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

MOŽNOSTI ZA USTANOVITEV fUNdAcIJE ZA SPOdBUJANJE ZAPOSlOVANJA MlAdIH Monika Rajšp, Darija Lorbek, Anita Hrast, Manja Kelbič IRDO - Institute for the Development of Social Responsibility, Maribor, Slovenia monika.rajsp@irdo.si; darija.lorbek@irdo.si; anita.hrast@irdo.si

Povzetek: Prispevek je namenjen pregledu ukrepov, ki veljajo in se izvajajo v Sloveniji in na EU ravni na področju spodbujanja zaposlovanja mladih, inoviranja in podjetništva. Mladi imajo mnogo idej, vendar se uresničevanje teh idej pogosto ustavi zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. V prispevku predstavljamo možnosti za ustanovitev fundacije, ki bi mladim nudila finančno podporo pri zagonu lastnih projektov in poslovnih idej. S tem bi pripomogli k znižanju brezposelnosti med mladimi in k ustvarjanju novih delovnih mest. Ključne besede: brezposelnost mladih, fundacija, financiranje, družbena odgovornost, podjetje, zaposlovanje

POSSIBIlITIES fOR THE ESTABlISHMENT Of A fOUNdATION TO SUPPORT YOUTH EMPlOYMENT Abstract: The article is devoted to reviewing the measures and actions, valid for and to be implemented in Slovenia and EU level in the field of promoting youth employment, innovation and entrepreneurship. Young people have many ideas, but the implementation of these ideas often stops due to lack of funding. In this paper we present the possibilities of establishing a foundation that would offer financial support to young people who are trying to start their own projects and business ideas. This would contribute to decreasing youth unemployment and raising the number of new jobs. Keywords: youth unemployment, foundation, financing, social responsibility, company, employment ----------------------------------------

PREdSTAVITEV dOBRE PRAKSE – BABI IN dEdI NA INTERNETU Tamara Gornjak, dipl. pravnica Društvo Advans (Advans Association) Ruške čete 7, 2342 Ruše tamara@advans.si, www.advans.si

Povzetek: Društvo Advans se z izvajanjem svojih dejavnosti zavzema za spodbujanje digitalne pismenosti in evključenosti starejših ter oseb, ki niso vešče dela z računalnikom in internetom. Glavni dejavnosti društva sta izvajanje raziskovalne dejavnosti na področju digitalne pismenosti in e-vključenosti starejših ter organiziranje in izvajanje usposabljanj in delavnic računalništva za ciljno skupino. Starejšo populacijo (nad 50 let) lahko na področju rabe računalnikov in interneta smatramo za ranljivo skupino, kateri je treba na trgu ponuditi primerna usposabljanja za osvojitev osnovnih veščin računalništva in rabe interneta. Ker postajamo digitalna družba, v kateri je vse podvrženo rabi interneta in spletnih storitev, moramo stremeti k temu, da bodo vse generacije enakomerno vključene v rabo tehnologije. Starejšim zato nudimo usposabljanja in delavnice računalništva, na katerih jih s svojimi metodami dela, ki temeljijo na počasnem tempu podajanja novih informacij, potrpežljivosti in poudarku na praktičnem delu, postopoma uvajamo v samostojno rabo računalnika in interneta. Udeleženci na usposabljanjih prejmejo tudi gradivo, ki je prilagojeno njihovi stopnji znanja in zmožnostim razumevanja računalniške terminologije in je zanje uporaben pripomoček pri učenju osnovnih veščin računalništva ter rabe interneta. Na spletni strani nudimo podporne storitve, v okviru katerih redno objavljamo računalniške nasvete in pomembne novosti na področju računalništva. Mesečno za člane društva pripravljamo tudi e-priročnik, v katerem objavimo prispevke iz rubrike računalniških nasvetov, pripravimo vaje za ponavljanje in utrjevanje znanja ter odgovarjamo na njihova vprašanja iz področja računalništva in interneta. Ključne besede: E-vključenost starejših, digitalna pismenost starejših, usposabljanja računalništva za starejše, podporne storitve za e-vključenost starejših

100

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

PRESENTATION Of gOOd PRAcTIcE – gRANdMA ANd gRANdPA ON THE INTERNET Abstract: Advans Association through its activities promotes digital literacy and e-inclusion of elderly and persons, who lack basic computer and internet skills. Two main activities of our association are research in the field of digital literacy and e-inclusion of elderly together with organization and performance of computer courses and workshops for our target group. Elderly (above 50 years of age) are considered as a vulnerable group, for which market has to offer an appropriate training for obtaining basic computer and internet skills. Since humans are becoming a digital society, where everything is subjected to the use of internet and web services, we have to aim towards being an inclusive society for all generations. Hence, we provide computer training and workshops for elderly, where we apply our own methods of teaching that include slower pace of explanation of new information, patience and emphasis on practical work, and allow for gradual introduction of elderly to their independent use of computers and internet. Participants of our courses receive study materials, which are adjusted to the level of their knowledge and abilities of understanding of computer terminology, and are a useful tool for learning of basic computer and internet skills. Our webpage provides participants with support services, which include publishing of advices for computer and internet usage along with important news in the field of computers and internet. For members of our association we monthly provide E-handbook (E-manual), where we publish computer and internet advices, prepare exercises intended to repeat and refresh already acquired knowledge as well as provide answers to their questions about computers and internet. Keywords: E-inclusion of elderly, digital literacy of elderly, computer trainings for elderly, support services for e-inclusion of elderly ----------------------------------------

ZAdRUgA KONOPKO – ZAdRUgA ZA RAZVOJ TRAJNOSTNE PRIdElAVE IN PREdElAVE KONOPlJE: KONOPlJA ZA RAZVOJ Lina Habjanič, David Geršak, David Koren, Alenka Zapušek, Urša Orehek, Gregor Cerjak, Sani Okretič Resulbegović, Elvisa Hasić, Meta Medved, Drejc Jabločnik, Boris Lacko, Laura Maksimović, Marko Meža, Robert Bah, Dimitrij Gračner, Samo Chromy Zadruga Konopko, zadruga za razvoj trajnostne pridelave in predelave konoplje – Konopko z.o.o, so.p Lindek 22, 3213 Frankolovo, Slovenija +386 590 11 235, info@konopko.si, www.konopko.si Povzetek: Zadruge je svetovna finančna kriza še najmanj prizadela – izguba delovnih mest ni bila tako očitna kot pri drugih oblikah podjetništva, prav tako je bila izguba trga manjša v primerjavi z ostalimi. Zadruga Konopko deluje po principih socialnega podjetništva in zadružništva, pri čemer je osnovni namen delovanja spodbujanje konopljarstva. Ključne besede: Zadruga, socialno podjetje, konoplja, pravična trgovina - Fair Trade

ZAdRUgA KONOPKO - cOOPERATIVE ANd SOcIAl ENTERPRISE: cANNABIS fOR PROgRESS Abstract: Cooperatives as such were least affected by the world economic crisis that meaning that the loss of employment was not as drastic as with other forms of business nor was the loss of market. Konopko cooperative operates under the social enterprise and cooperative principles within the field of hemp producing and processing. Keywords: Cooperative, social enterprise, hemp, Fair Trade

101

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

102

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

4 Referati predavateljev v celoti (na zgoščenki) Prispevke avtorjev v celoti si oglejte na zgoščenki. Zgoščenka vsebuje avtorske prispevke vseh dosedanjih desetih IRDO konferenc Družbena odgovornost in izzivi časa od leta 2006 do leta 2015.

103

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

104

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

5 SKlEPI KONfERENcE Sklepi konference so objavljeni na spletni strani www.irdo.si. Oglejte si jih! Pošljite nam tudi vaše predloge za razvoj družbene odgovornosti na naslov: info@irdo.si. Skupaj zmoremo več!

105

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

106

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

6 ORgANIZATORJI, SPONZORJI, SOfINANcERJI čASTNI POKROVITElJ: BORUT PAHOR, PREdSEdNIK REPUBlIKE SlOVENIJE

ORgANIZATOR

IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Preradovičeva ulica 26, 2000 Maribor www.irdo.si | info@irdo.si

ZNANSTVENI PARTNER

STROKOVNI PARTNER

NAcIONAlNA PARTNERJA KONfERENcE

107

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

Konferenco organiziramo v sodelovanju s podpornimi partnerji: •Mednarodno akademijo za sistemske in kibernetske znanosti, Dunaj (IASCYS) •Evropsko akademijo znanosti in umetnosti, Salzburg •CSR Europe Enterprise 2020 •SPIRIT Slovenija •Združenjem delodajalcev Slovenije •Univerza v Mariboru •Visoka šola za računovodstvo •Združenjem Manager •Štajersko gospodarsko zbornico •DOBA Fakulteto za uporabne poslovne in družbene študije Maribor •Združenjem CAAP, so.p. •Fundacijo Prizma •Slovenskim inštitutom za standardizacijo (SIST) •Slovenskim združenjem za kakovost in odličnost •Slovenskim društvom za odnose z javnostmi (PRSS) •Društvom za marketing Slovenije (DMS).

PARTNER KlIPINgA:

Press Clipping d.o.o. Kraljeviča Marka ulica 5 2000 Maribor www.pressclip.si

108

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

MEdIJSKI PARTNERJI:

d.o.o. (planet.siol.net, najdi.si)

Mariborski radio Študent – MARŠ je izrazito nekomercialno in netržno naravnan radio, ki temelji predvsem na aktualno-kritičnih avtorskih oddajah. Radio MARŠ se vključuje v mreženje s sorodnimi organizacijami in kulturnimi dogodki, tudi tistimi, ki ne dobijo pozornosti s strani mainstream medijev in ostajajo marginalizirani. Gre torej za povezovanje subkulturnih in marginaliziranih skupin med sabo in z bolj uveljavljenimi organizacijami in vsebinami s pomočjo radijskega medija in promocije preko le-tega. Na ta način radio MARŠ izrazito pripomore k širši razpoznavnosti in promociji kulturnih dogodkov, vendar to počne na nekomercialen, in tako tudi neodvisen, način.

109

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

gENERAlNI SPONZOR:

SPONZORJI:

dONATORJI:

www.zadruga-dobrina.si 110

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

7 OBJAVE

111

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

112

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

113

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

114

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

115

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

Kooperativa DAME, trajnostni turizem in gostinstvo, z.o.o., so.p. DOMAČE SLADICE – VLOŽENINE – CATERINGI - KAVARNICA Okusno in domače, po preizkušenih receptih, tako iz lokalno kot ekološko pridelanih živil. Obiščite nas v družinski Minoritski kavarnici v Lutkovnem gledališču Maribor na Lentu, izdelke pa lahko naročite ali kupite v prodajalni Zadruge Dobrina v Tkalskem prehodu v Mariboru. Obiščite nas na naši Facebook strani!

116

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

117

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

8 ZAHVAlA Maribor, 18.3.2015 Spoštovani, V desetih letih našega dela je mednarodna konferenca IRDO pokazala, da zmoremo zbrati veliko znanstvenih vidikov in strokovnega znanja ter dobrih praks. Zato se ob tej priložnosti zahvaljujemo avtorjem prispevkov na vseh dosedanjih desetih IRDO konferencah, da ste skupaj z nami soustvarjali te pomembne strokovne in znanstvene vsebine. Brez vas teh konferenc ne bi bilo. Iskrena hvala vsem udeležencem dosedanjih konferenc, da ste prisluhnili našim vsebinam in jih uveljavljali v svoji zasebni in poslovni praksi. Hvala vsem so-izvajalcem in partnerjem, ki ste kakorkoli so-ustvarjali vsako izmed desetih konferenc. Zagotovo ne bi bile tako uspešne in lepe, če ne bi bilo vas. Hvala vsem podpornim partnerjem, sponzorjem, donatorjem in medijskim partnerjem, ki ste kakorkoli prisluhnili našim potrebam in nam nemalokrat pomagali realizirati ideje in projekte v korist slovenske družbe. Hvala vsem predstavnikom vlade in vladnih organov za vašo osebno, in kadar je bilo to mogoče, tudi poslovno podporo našim prizadevanjem. Veliko ste nam pomagali, a žal nam velikega sistemskega premika na vladni ravni v tej državi v desetih letih še ni uspelo narediti. Iskrena hvala vsem dosedanjim predsednikom države Slovenije, gospodu Borutu Pahorju, dr. Danilu Türku in pokojnemu dr. Janezu Drnovšku, da ste prvi v državi prepoznali pomen družbene odgovornosti in s častnim pokroviteljstvom te konference in Slovenske nagrade za družbeno odgovornost Horus vseh deset let spodbujali prebivalce Slovenije k družbeni odgovornosti. Hvala vsem prostovoljcem, članom in ustanoviteljem IRDO - Inštituta za razvoj družbene odgovornosti, da nam že enajsto leto pomagate soustvarjati družbeno odgovornost v Sloveniji in jo po vaših in naših močeh razvijati. Brez vas nam ne bi uspel noben projekt in hvala vam, da nam zaupate. To nam veliko pomeni. Če vas ne bi bilo, bi morda že nemalokrat obupali. Tako pa nas obvezuje obljuba vam in nam, da si bomo po svojih močeh prizadevali krepiti družbeno odgovornost v Sloveniji in drugod. Upamo, da nas bo v prihodnje vedno več. Smo soodvisni, zato je pretok informacij, pomoči in zaupanja nujen. Pomaga večati celovitost našega in vašega truda ter skupnih dosežkov. In spoštovani zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej, hvala za ves vaš desetletni znanstveno-strokovni prostovoljski vložek v inštitut IRDO, za odpiranje mnogih znanstvenih in strokovnih vrat, povezovanje ter soustvarjanje našega dela. S spoštovanjem in iskrenimi čestitkami vsem vam in nam ob tem desetletnem jubileju,

Anita Hrast, soustanoviteljica in direktorica inštituta IRDO ter predsednica Organizacijskega odbora 10. mednarodne konference IRDO

118

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

Maribor, 18 March 2015 Dear all, In ten years of our work the international IRDO conference on social responsibility demonstrated our capability to attract many scientific views, professional knowledge, and good practices. Therefore we use the opportunity to thank authors of contributions to all ten international IRDO conferences for you co-creation of this important professional and scientific content. Without you, these conferences would not exist. Warm thanks go to all participants of the past conferences for your listening to out contents and implementing them in your private and business practices. Thanks go to all co-workers and partners who have co-created every one of the ten conferences in whatever way. For sure they would not be so successful and beautiful without you. Thanks go to all supporters, sponsors, donators and media partners, who have in whatever way heard our needs and helped us very often realize our ideas and projects to the benefit of the Slovenian society. Thanks go to all representatives of the president, the government and government bodies for your personal, and when possible, also business support to our efforts. You have helped us very much, but unfortunately the big systems change on the government level has not yet been attained. Sincere thanks go to all three presidents of Slovenia over the recent ten years, Mr. Borut Pahor, Prof. Dr. Danilo Türk and the late Dr. Janez Drnovšek for your being the first ones in Slovenia to recognize the importance of social responsibility and to encourage the Slovenian population to practice social responsibility by your honorary patronage of the IRDO conference and the Slovenian HORUS award for social responsibility throughout these ten years. Thanks go to all volunteers, members and co-establishers of the IRDO Institute for the Development of Social Responsibility, for helping us over the entire eleven years in generation of social responsibility in Slovenia as much as we can. Without you no our project would succeed; thank you for trusting us. This means a lot to us. Without you, we would have given up many times, probably. But, thus we feel obliged to you and our-selves to do our best to strengthen social responsibility in Slovenia and elsewhere. We hope to grow in number all the time. We are interdependent; therefore the flow of information, support and trust is unavoidable. It helps the holism of our and your efforts as well as our common achievements grow. And, the respected Emeritus professor DDr. Matjaž Mulej, thanks for your entire ten-year long scientific and volunteering contribution to the IRDO Institute, for opening many scientific and professional doors, linking and co-generation of our work. With deep respect and sincere congratulations to all of you and us at the celebration of this ten-year anniversary,

Anita Hrast, Co-establisher and general manager of IRDO And head of the organizational board of the 10th international IRDO conference

119

10. mednarodna konferenca: Družbena odgovornost in izzivi časa 2015 »Načrtovanje in poročanje o družbeni odgovornosti« - zbornik povzetkov prispevkov

120