Varnost Na spletu
PREDGOVOR
Doba spleta je v polnem zamahu. Prek njega pridobivamo informacije, novice, se družimo, pogovarjamo, nakupujemo, delamo …
V Sloveniji je zaživel leta 1993, danes pa ga uporablja že 70 % prebivalstva. Splet za nakupe v Sloveniji uporablja 570.000 ljudi. Postaja nenadomestljiv pripomoček.
Z uporabo pa splet prinaša tudi nevarnosti, kot so okužbe z virusi, trojanci, črvi, kraja podatkov, razne prevare in spam. Računalnik in samodejno nameščena programska oprema vam ne zagotavljate dobre zaščite, če jih ustrezno ne nastavite.
V tej publikaciji vam bomo predstavili način delovanja interneta, kako bolje prepoznati njegove nevarnosti, kako se zaščititi pred njimi in kako bolje zaščititi svoje podatke.
Naš namen je, da boste bolje razumeli delovanje interneta in pomen zaščite ter da boste računalnik uporabljali brez strahu. Pomagali vam bomo prepoznati kazniva dejanja s tega področja.
Želimo vam veliko internetnih užitkov!
Rok Cvetko predsednik PSS
KOLOFON
Izdajatelj:
POLICIJSKI SINDIKAT SLOVENIJE
Štefanova 2, 1000 Ljubljana, Tel.: 01 428 43 62, Faks: 01 231 91 74
E-pošta: info@pss-slo.org, www.pss-slo.org
Grafično oblikovanje: IV ZALOŽBA d.o.o.
Dorado design, Kristijan Blažič s.p.
Lektoriranje: Leemeta, d.o.o.
Tiskarna: FLORJANČIČ TISK d.o.o.
Strokovna založba:
IV ZALOŽBA d.o.o.
Pivolska cesta 1, 2311 Hoče, Tel.: 02/ 480 00 15, Faks: 02/ 480 00 16
E-mail: info@iv-zalozba.si, www.iv-zalozba.si
Direktor: Mario Schulz
Prokurist: Mag. René Kocsar
Asistentka direktorja: Tatjana Kokol
Avtor redakcije: Klemen Udovč
Vsi podatki v tej publikaciji so samo informativne narave in neobvezujoči. Avtor te publikacije ne prevzema nobene pravne odgovornosti, ki se nanaša na natančnost, popolnost ali uporabnost katerekoli informacije.
Potisk oz. delni potisk je dovoljen samo z izrecnim dovoljenjem izdajatelja. Izdaja XXX
Zgodovina spleta
Zgodovina interneta sega v čase hladne vojne, ko sta se porodili zamisel o izmenjavi informacij s čim krajšim časovnim zamikom in potreba po povezavi največjih ameriških univerz.
Zato je bila med letoma 1950 in 1960 ustanovljena agencija ARPA (Advanced Research Projects Agency). Ko jim je leta 1969 projekt uspel, ni preteklo veliko časa, da so doumeli, kakšen potencial ima tovrsten prenos podatkov. Leta 1971 je Ray Tomlinson izdelal sistem za pošiljanje elektronske pošte, kar je bil začetek sistema za dostop do oddaljenih računalnikov, imenovanega Telnet. Z določitvijo pravil in dodelitvijo naslovov vsem računalnikom so leta 1973 začeli razvijati protokole (TCP/IP) in ethernet. Leta 1981 je IBM izdelal računalnik s procesorjem Intel 8088, kar je povečalo uporabo računalnikov. Leta 1982 so uporabili protokol TCP/IP in to povezavo poimenovali internet. DNS (Domain Name System) so začeli uporabljati leta 1984. To je sistem, ki je uredil poimenovanje sistemskih računalnikov, strežnikov in vseh preostalih naprav, ki so kakorkoli povezane z internetom in lokalnim omrežjem.
Leta 1988 internet doživi prvi polom, in sicer napad črva, ki je onesposobil 10 % računalniških sistemov po vsem svetu, kar je privedlo do tega, da so podjetja začela proučevati zlonamerno programsko opremo in ustanavljati ekipe za reševanje CERT (Computer Emergency Rescue Team). Ko so rešili težave s prvim črvom, se pojavi današnji WWW (World Wide Web – svetovni splet), katerega oče je Tim Berners Lee in ki služi kot sistem za povezovanje dokumentov in spletnih strani z uporabo hyperlinkov (funkcija hyperlink ustvari bližnjico ali povezavo, ki odpre dokument, shranjen na omrežnem strežniku, intranetu ali internetu).
Kaj je torej internet? Internet je žična ali brezžična komunikacija ali povezava, prek katere prejemamo ali posredujemo informacije, ki se lahko uporabljajo za eno ali več dejavnosti. Je javen in dostopen vsem.
DRUŽBENA OMREŽJA
Facebook Messenger je brezplačna aplikacija za mobilno sporočanje, ki se uporablja za takojšnje sporočanje, skupno rabo fotografij, videoposnetkov, zvočnih posnetkov in za skupinske klepete. Aplikacijo, ki jo je mogoče brezplačno prenesti, lahko uporabljate za komunikacijo s prijatelji na Facebooku in s telefonskimi stiki.
Ali je Messenger drugačen od Facebooka?
Aplikacija Messenger je posebna aplikacija socialnega omrežja Facebook. Uporabniške profile lahko nastavite s svojim Facebook računom ali svojo telefonsko številko.
Katere so glavne funkcije aplikacije Messenger?
• Takojšnje sporočanje
• Skupna raba fotografij / videov
• Skupinski klepeti - uporabniki lahko klepetajo s prijatelji iz Facebooka in stiki iz telefonskega imenika
• Sposobnost snemanja glasovnih sporočil
• Video klepet v živo // video klic
Ali obstaja starostna omejitev za uporabnike aplikacije Messenger? Tako kot aplikacijo Facebook lahko aplikacijo Messenger legalno uporabljajo osebe starejše od 13 let.
Ali obstajajo kakšna tveganja pri uporabi aplikacije Messenger? Kot pri vseh drugih podobnih aplikacijah za prenos sporočilo obstaja nekaj tveganj in stvari, na katere morate biti pozorni. Nekatera pogostejša tveganja vključujejo spletno trpinčenje, izživljanje ali skupno rabo neprimerne vsebine in klepet z neznanci. Da bi se izognili tem težavam, bi morala enaka pravila veljati za vse spletne interakcije za mlade; podatke delite samo s tistimi, ki jim zaupate v resničnem življenju, premislite, preden kliknete in sporočite vse neprimerne podatke ali sporočila odrasli osebi, ki ji zaupate. Messenger
varovanje zasebnosti na MOBILNEM
TELEFONU
Od razmaha pametnih telefonov je naša zasebnost prek mobilne naprave še ranljivejša. Tisti, ki ima dostop do našega telefona, lahko dostopa do naše elektronske pošte, profilov na družbenih omrežjih, nakupuje v aplikacijah in po spletu ipd.
Slikanje / snemanje
Z mobilnim telefonom nosimo v žepu tudi digitalni fotoaparat in kamero, ki sta na voljo v vsakem trenutku: tudi pri pouku, v kinu ipd. Posnetki pa lahko potem v enem dnevu obkrožijo celotno šolo, se širijo preko sporočil SMS, MMS, interneta.
Grob poseg v zasebnost je že to, da nas nekdo slika in posnetek objavi na spletu, ne da bi nas vprašal za dovoljenje. Snemanje oseb, dogodkov in objavljanje posnetkov je nezakonito in je oblika nadlegovanja.
