Na most!

— 18 —

Glej,

— 19 —

Glej,

Jaša 18

Rezident Koceli

Na

2014

most

— 18 —

— 19 —

19

Avtorji: Aja Zamolo, Rebecca Perry, Camille Faucherre, Adrià Targa Ramos, Rebecca Ciesielski, Yasmin Hafedh, Mitja Drab, Ana Svetel, Gašper Torkar

Režija in koncept: Jaša Koceli

:2

era i m e r P

4

j 201 a m .

3

20

21

Nastopajo: Miranda Trnjanin, Blaž Setnikar, Tina Gunzek, Nik Škrlec, Lena Hribar, Jernej Čampelj, Filip Samobor, Barbara Ribnikar.

Spremljava s kitaro: Miha Petric Produkcija: Gledališče Glej

Fotografije: Mankica Kranjec

— 22 —

le Camil

22

rre e h c u Fa

European youth writers Slovenian youth actors Europe seen as a translation From english to french to spanish to german to slovenian to austrian to italian to maybe esperanto We spoke english we wrote in our native tongue A bridge as a link a director to connect the foreign shores a bridge to hide, to sleep and love to meet at a point where no one is from are we from the middle of a catwalk?

A bridge to be away from the urban noises To listen carefully the anonymous peace of our cities A bridge to walk on At 4 AM On a Silent City.

os m a R rga a T à i Adr Los puentes siempre me han inspirado, aunque hablar de inspiración en el siglo XXI pueda parecer ingenuamente romántico. Cruzando los puentes de muchas de las ciudades donde he estado, o sencillamente contemplándolos, he sufrido muchas veces esa especie de epifania, debida en parte a lo que un puente simboliza (el nexo entre dos mitades separadas o el tránsito sobre lo que no deja de fluir) pero también a sus cualidades estéticas: el ojo que se completa en el reflejo, o el camino cortado, por ejemplo, que vi en Aviñón.

Ahora sumo un puente nuevo en Ljubljana: en ese caso, uno de mi a nosotros. Un puente para cruzar acompañado, mientras fluyen las palabras, que todos debemos cruzar. Un puente que nos liga al mundo.

Más que un puente, una puerta de entrada.

— 22 —

— 23 —

i

lsk e i c e i ca C c e b e R

el t e v S Ana

Dobro je priti na most, kjer namnoženi podplati segrevajo asfalt, in se ustaviti sredi njega, ki ga sicer zgolj prečimo, napoteni v sobe, čitalnice, dvorane, ki mu posvečamo le bežno, površno pozornost, dobro je – ne zazreti se preko, v reko, v sonce – temveč gledati, kar je bližje; dobro, ne, skoraj predobro je poslušati pesmi, sramežljivo nevajene pozornosti, kako se luščijo z nas, kako se krajšajo v dolžino izreka, kako se oddaljujejo v aplavzu, kako izginjajo med prižiganjem prvih cigaret. Poslušati, kako jih ni.

— 23 —

Brücken sind Übergänge, verbinden Orte und führen über Flüsse, Schluchten und andere Abgründe. Sprache ist immer etwas Verbindendes. Das hat auch dieses Projekt gezeigt, denn die Übersetzungen bilden eine Brücke von einer Sprache in die andere, von einer Lebenswirklichkeit in die andere. Sprache kann über menschliche Abgründe hinwegführen. Dafür muss ein tragender Mittelpfeiler geschaffen werden, auf den sich beide Seiten stützen können. Bei diesem Projekt war es das Englische, das verbindende, universelle Kommunikationsmittel. Es ist immer wieder spannend, zu sehen, welche Teile eines Gedichts sich übersetzen lassen, welcher Sinn verloren geht und welcher hinzukommt – lost and found in translation.

23

— 24 —

✓✓✓✓, ✓✓✓✓✓✓✓✓

olo m a Z a Aj

24

Kot ni ene same zgodbe, tudi ni enega samega mesta. Četudi se znajdemo na istem trgu, vsakdo polaga nanj roke na drug način, ubere drugo pot do reke ali pošte. To raznolikost odnosov skuša Nemo mesto prikazati skozi proces združevanja poezije in gledališča na način, ki odpira tako odrski prostor kot prostor nam pišočim.

Relevantno je združevanje besed ustvarjalcev iz različnih prostorov, z raznolikimi pogledi, ki se ne trudi iskati zgodbe na rigiden način, ampak zgolj združuje heterogenost občutkov in zapisov, v končni fazi interpretacij.

Zame je ključen aspekt ustvarjalnega procesa dialog z ostalimi sodelujočimi pesniki, ki se je zgodil tudi izven okvirov izmenjave mailov, besed ali verzov. Ki se je mogoče vzpostavil v neki konkretnejši obliki šele na odru, dajal kontekst slike neke generacije, ki ga zgolj skozi lastno pisanje nismo niti skušali zaobjeti.

Vsekakor je spremljanje procesa, ki pisano besedo popelje v prostor zanimiva izkušnja, še posebej, če so besede nastajale v tvoji beležki.

Zame še pomembneje – če zapisi niso dopuščali

lastne negotovosti – sama sem namreč v času pisanja Ljubljano zamenjala za Amsterdam in tema, kot je individualna percepcija mesta s hkratnim stalnim stikom s širše družbenim, je bila nekaj najbolj spontanega, kar se je izražalo skozi moje zapise. Končen mozaik glasov in umetniških zvrsti, ki se je vzpostavil v gledališču ali na mostu je torej produkt videnj mnogih in ta interakcija, ki si je ob začetku projekta nisem znala popolnoma predstavljati, je postala nekaj povsem spontanega. To mi daje občutek, da smo ustvarili pogoje, da se vsi delčki, ki smo jih prispevali k predstavi, prilegajo drug k drugemu.

✓✓✓✓✓✓ ✓✓✓, ✓✓✓✓✓✓✓ ✓✓ ✓✓✓✓✓✓. ✓✓✓✓✓✓ ✓✓✓ ✓✓✓✓✓✓✓ ✓✓ ✓✓✓✓✓✓✓. ✓✓✓✓✓✓ ✓✓✓ ✓✓✓✓✓✓✓ ✓✓ ✓✓✓✓✓✓, ✓✓✓✓✓✓✓✓ ✓✓✓ ✓✓✓✓✓✓✓ ✓✓ ✓✓✓✓✓✓. ✓✓✓✓✓✓ ✓✓✓ ✓✓✓✓✓✓✓ ✓✓ ✓✓✓✓✓✓. ✓✓✓✓✓✓✓✓✓✓ ✓✓✓ ✓✓✓✓✓✓✓ ✓✓✓✓✓✓. ✓✓✓✓✓✓ ✓✓✓, ✓✓✓✓✓✓✓ ✓✓ ✓✓✓✓✓✓. ✓✓✓✓✓✓ ✓✓✓ ✓✓✓✓✓✓✓ ✓✓ ✓✓✓✓✓✓✓. ✓✓✓✓✓✓ ✓✓✓ ✓✓✓✓✓✓✓ ✓✓ ✓✓✓✓✓✓, ✓✓✓✓✓✓✓✓ ✓✓✓ ✓✓✓✓✓✓✓ ✓✓ ✓✓✓✓✓✓. ✓✓✓✓✓✓ ✓✓✓ ✓✓✓✓✓✓✓ ✓✓ ✓✓✓✓✓✓. ✓✓✓✓✓✓✓✓✓✓ ✓✓✓ ✓✓✓✓✓✓✓ ✓✓✓✓✓✓. ✓✓✓✓✓✓ ✓✓✓, ✓✓✓✓✓✓✓ ✓✓ ✓✓✓✓✓✓. ✓✓✓✓✓✓ ✓✓✓ ✓✓✓✓✓✓✓ ✓✓ ✓✓✓✓✓✓✓. ✓✓✓✓✓✓ ✓✓✓ ✓✓✓✓✓✓✓ ✓✓ ✓✓✓✓✓✓, ✓✓✓✓✓✓✓✓ ✓✓✓ ✓✓✓✓✓✓✓ ✓✓ ✓✓✓✓✓✓. ✓✓✓✓✓✓ ✓✓✓ ✓✓✓✓✓✓✓ ✓✓ ✓✓✓✓✓✓. ✓✓✓✓✓✓✓✓✓✓ ✓✓✓ ✓✓✓✓✓✓✓ ✓✓✓✓✓✓. ✓✓✓✓✓✓ ✓✓✓, ✓✓✓✓✓✓✓ ✓✓ ✓✓✓✓✓✓. ✓✓✓✓✓✓ ✓✓✓ ✓✓✓✓✓✓✓ ✓✓ ✓✓✓✓✓✓✓. ✓✓✓✓✓✓ ✓✓✓ ✓✓✓✓✓✓✓ ✓✓ ✓✓✓✓✓✓, ✓✓✓✓✓✓✓✓ ✓✓✓ ✓✓✓✓✓✓✓ ✓✓ ✓✓✓✓✓✓. ✓✓✓✓✓✓ ✓✓✓ ✓✓✓✓✓✓✓ ✓✓ ✓✓✓✓✓✓. ✓✓✓✓✓✓✓✓✓✓ ✓✓✓ ✓✓✓✓✓✓✓ ✓✓✓✓✓✓. ✓✓✓✓✓✓ ✓✓✓, ✓✓✓✓✓✓✓ ✓✓ ✓✓✓✓✓✓. ✓✓✓✓✓✓ ✓✓✓ ✓✓✓✓✓✓✓ ✓✓ ✓✓✓✓✓✓✓. ✓✓✓✓✓✓ ✓✓✓ ✓✓✓✓✓✓✓ ✓✓

✓✓✓✓✓✓, ✓✓✓✓✓✓✓✓ ✓✓✓ ✓✓✓✓✓✓✓ ✓✓ ✓✓✓✓✓✓. ✓✓✓✓✓✓ ✓✓✓ ✓✓✓✓✓✓✓ ✓✓ ✓✓✓✓✓✓. ✓✓✓✓✓✓✓✓✓✓ ✓✓✓ ✓✓✓✓✓✓✓ ✓✓✓✓✓✓. ✓✓✓✓✓✓ ✓✓✓, ✓✓✓✓✓✓✓ ✓✓ ✓✓✓✓✓✓. ✓✓✓✓✓✓ ✓✓✓ ✓✓✓✓✓✓✓ ✓✓ ✓✓✓✓✓✓✓. ✓✓✓✓✓✓ ✓✓✓ ✓✓✓✓✓✓✓ ✓✓ ✓✓✓✓✓✓, ✓✓✓✓✓✓✓✓ ✓✓✓ ✓✓✓✓✓✓✓ ✓✓ ✓✓✓✓✓✓. ✓✓✓✓✓✓ ✓✓✓ ✓✓✓✓✓✓✓ ✓✓ ✓✓✓✓✓✓. ✓✓✓✓✓✓✓✓✓✓ ✓✓✓ ✓✓✓✓✓✓✓ ✓✓✓✓✓✓. ✓✓✓✓✓✓ ✓✓✓, ✓✓✓✓✓✓✓ ✓✓ ✓✓✓✓✓✓. ✓✓✓✓✓✓ ✓✓✓ ✓✓✓✓✓✓✓ ✓✓ ✓✓✓✓✓✓✓. ✓✓✓✓✓✓ ✓✓✓ ✓✓✓✓✓✓✓ ✓✓ ✓✓✓✓✓✓, ✓✓✓✓✓✓✓✓ ✓✓✓ ✓✓✓✓✓✓✓ ✓✓ ✓✓✓✓✓✓. ✓✓✓✓✓✓ ✓✓✓ ✓✓✓✓✓✓✓ ✓✓ ✓✓✓✓✓✓. ✓✓✓✓✓✓✓✓✓✓ ✓✓✓ ✓✓✓✓✓✓✓ ✓✓✓✓✓✓. ✓✓✓✓✓✓ ✓✓✓, ✓✓✓✓✓✓✓ ✓✓ ✓✓✓✓✓✓. ✓✓✓✓✓✓ ✓✓✓ ✓✓✓✓✓✓✓ ✓✓ ✓✓✓✓✓✓✓. ✓✓✓✓✓✓ ✓✓✓ ✓✓✓✓✓✓✓ ✓✓ ✓✓✓✓✓✓, ✓✓✓✓✓✓✓✓ ✓✓✓ ✓✓✓✓✓✓✓ ✓✓ ✓✓✓✓✓✓. ✓✓✓✓✓✓ ✓✓✓ ✓✓✓✓✓✓✓ ✓✓ ✓✓✓✓✓✓, ✓✓✓✓✓✓✓✓ ✓✓✓ ✓✓✓✓✓✓✓ ✓✓ ✓✓✓✓✓✓. ✓✓✓✓✓✓ ✓✓✓ ✓✓✓✓✓✓✓ ✓✓ ✓✓✓✓✓✓. ✓✓✓✓✓✓✓✓✓✓ ✓✓✓ ✓✓✓✓✓✓✓ ✓✓✓✓✓✓. ✓✓✓✓✓✓ ✓✓✓, ✓✓✓✓✓✓✓ ✓✓ ✓✓✓✓✓✓. ✓✓✓✓✓✓ ✓✓✓ ✓✓✓✓✓✓✓ ✓✓ ✓✓✓✓✓✓✓.

—✓— — 24 —