Jost hribernik idejni projekt glasbene šole kamnik na območju alprem 2017

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

IDEJNI PROJEKT GLASBENE ŠOLE KAMNIK NA OBMOČJU ALPREM Magistrsko delo

Jošt Hribernik Mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a.

Somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g.

Leto vpisa: 2005/2006 Leto izdelave magistrskega dela: 2017

ABSTRACT In the 20th century the Municipality of Kamnik was marked by rapid industrial growth that provided employment for many residents of Kamnik and its environs. With the independence of Slovenia, the period of industrialisation was followed by deindustrialisation. Due to underdeveloped technology, increasing competition and the disintegration of Yugoslavia, the industry of Kamnik began to decline.

This Master thesis deals with one of the industrial locations in Kamnik, which lost its significance during the period of deindustrialisation.

The project envisages the revitalisation of the degraded industrial area of the Alprem factory that was built in the 20th century and lies close to the old town of Kamnik. Despite its favourable central location and the presence of the river Kamniška Bistrica, the area is abandoned and therefore not considered a quality element of space. The Master thesis evaluates the area in question, recognises its potential, eliminates the low-quality elements and studies the possible solutions that would revive the location.

By employing a theoretical basis and performing a location analysis and research on music schools worldwide, this Master thesis presents a preliminary design for the new Kamnik Music School. It also addresses several problems the city of Kamnik is being challenged with.

The programme aspect of the renovation solves the spatial issue of the existing music school whose sites are currently dispersed at five different locations around the city. The project ensures new facilities within just one functional whole.

Owing to the new master plan layout, the area attracts not only music school visitors, but others as well. By demolishing some meaningless volumes, the space acquires new potentials. With the new square and park design that flow from the main road, through the location and as far as the river Kamniška Bistrica, the area opens up. The city acquires a new public space which – hosting various music school events – encourages intergenerational bonding, not only among school visitors, but others as well.

Last but not least, the aspect of industrial heritage site conservation is of great importance too. Existing buildings are conserved and revitalised in a well-considered manner that preserves their authenticity and continues to express the industrial legacy as one of the key elements defining the city of Kamnik.

Key words: Kamnik, industrialisation, deindustrialisation, revitalisation, revitalise, heritage, cultural heritage, school, music, music school

POVZETEK Občino Kamnik je konec 20. stoletja zaznamovala hitra rast industrije, ki je omogočila zaposlitev številnim prebivalcem Kamnika in bližnje okolice. Z osamosvojitvijo Slovenije je intenzivni industrializaciji sledilo obdobje deindustrializacije. Zaradi zaostale tehnologije, povečane konkurence iz tujine in razpada Jugoslavije je industrija v Kamniku začela zamirati. V magistrski nalogi se ukvarjam z eno od lokacij industrije v Kamniku, ki je z deindustrializacijo izgubila svoj pomen.

Naloga obravnava revitalizacijo degradiranega industrijskega območja tovarne Alprem, zgrajenega v 20. stoletju, ki se nahaja v neposredni bližini starega mestnega jedra. Zaradi opuščenosti območje kljub svoji ugodni legi v centru mesta in neposredno ob reki ne predstavlja kvalitete prostora. Območje je zato potrebno ovrednotiti, izpostaviti njegove potenciale, izločiti nekvalitetne elemente in preučiti možne rešitve, ki bodo v prostor vnesle novo življenje.

S pomočjo teoretskih izhodišč, analiz lokacije in s preučevanjem glasbenih šol po svetu predstavljam v magistrski nalogi Idejni projekt Glasbene šole Kamnik. Projekt rešuje več problemov, s katerimi se srečuje mesto Kamnik.

Izhodišče za programsko prenovo območja je želja po rešitvi večletne prostorske stiske Glasbene šole Kamnik, ki ima svoje prostore razkropljeni na kar petih lokacijah. S tem projektom bi glasbena šola dobila nove prostore znotraj ene same funkcionalne celote.

Nova zasnova območja pa ni namenjena zgolj obiskovalcem glasbene šole. Z rušitvijo nekaterih stavb bi prostor dobil nove potenciale. Z ureditvijo novega trga in parka, ki se na lokaciji raztezata od Usnjarske ceste pa vse do Kamniške Bistrice, bi se območje odprlo in zadihalo. Vzpostavil bi se nov javni prostor, namenjen mestu, ki bi številne uporabnike – ne le obiskovalce glasbene šole – spodbudil k medgeneracijskemu povezovanju ob spremljanju nastopov glasbene šole in drugih dogodkov.

Nenazadnje je zelo pomemben tudi vidik ohranjanja dediščine industrijskega območja. Obstoječe stavbe bi se ohranilo in revitaliziralo tako, da bi ohranile svojo avtentičnost in še naprej izražale za mesto Kamnik značilno industrijsko zgodovino.

Ključne besede: Kamnik, industrializacija, deindustrializacija, revitalizacija, revitalizirati, dediščina, kulturna dediščina, šola, glasba, glasbena šola

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

2

00. KAZALO POVZETEK

2

00. KAZALO

3

01. UVOD

5

02. LOKACIJA 02.01. Geografske značilnosti Kamnika 02.02. O mestu Kamnik 02.03. Kulturna dejavnost 02.04. OPN Kamnik

6 7 7 8 9

03. TEORETSKA IZHODIŠČA 03.01. Industriaizacija 03.02. Industrija in arhitektura 03.03. Prostorska in družbena manifestacija industrije 03.04. Deindustrializacija 03.05. Problemi deindustrializacije 03.06. Industrijska dediščina 03.07. Industrija v Kamniku 03.08. Deindustrializacija v Kamniku 03.09. Degradirana območja na meji s historičnim mestnim jedrom 03.10. Potenciali in možnosti opuščene industrijske dediščine 03.11. Postindustrijski Kamnik

10 11 11 12

04. ANALIZE ŠIRŠEGA OBMOČJA 04.01. Morfološka analiza 04.02. Strukturna analiza 04.03. Analiza prometa 04.04. Analiza naravnih danosti 04.05. Programska analiza 04.06. Analiza višin 04.07. Zaznavna analiza

20 21 21 22 22 23 23 24

05. ANALIZE OŽJEGA OBMOČJA 05.01. Obravnavano območje 05.02. Analiza obstoječih stavb 05.03. Ugotovitve analiz

25 26 27 30

06. PROGRAMSKA IZHODIŠČA 06.01. Razvoj glasbenih šol na slovenskem 06.02. Vloga glasbenih šol 06.03. Glasbena šola Kamnik 06.04. Pravilniki in zahteve 06.05. Katalog prostorov v glasbeni šoli 06.06. Referenčni primeri

31 32 33 34 35 36 37

14 14 15 16 16 17 18 19

07. PROJEKT 07.01. Koncept 07.02. Opis projekta 07.03. Arhitekturna zasnova 07.04. Sheme prostorov in funkcionalnih povezav 07.05. Programska shema 07.06. Izbor materialov 07.07. Shema rušitve 07.08. Potresna utrditev stavb 07.09. Konstrukcijska zasnova baletne šole 07.10. Konstrukcijska zasnova glasbene šole 07.11. Konstrukcijska zasnova povezovalnega mostu 07.12. Tehnično poročilo 07.13. Akustika 07.14. Ureditev prometa in parkiranje

41 42 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56

08. GRAFIČNE PRILOGE Obstoječa situacija Ureditvena situacija Ureditvena situacija Baletna šola: tloris pritličja tloris nadstropja tloris ostrešja tloris strehe vzdolžni prerez A-A Povezovalni most: tloris vzdolžni prerez B-B Glasbena šola: tloris pritličja tloris nadstropja tloris ostrešja tloris strehe prečni prerez C-C vzdolžni prerez D-D Dvorana: tloris pritličja tloris nadstropja tloris ostrešja tloris strehe prečni prerez E-E vzdolžni prerez F-F Fasade: JV fasada JV atrij SZ fasada SZ atrij SV fasada SV atrij JZ fasada JZ atrij Fasadni pas

1:1000 1:1000 1:500

57 58 59 60

1:200 1:200 1:200 1:200 1:200

61 62 63 64 65

1:200 1:200

66 67

1:200 1:200 1:200 1:200 1:200 1:200

68 69 70 71 72 73

1:200 1:200 1:200 1:200 1:200 1:200

74 75 76 77 78 79

1:200 1:200 1:200 1:200 1:200 1:200 1:200 1:200 1:20

80 81 82 83 84 85 86 87 88

09. VIZUALIZACIJE

89

10. FOTOGRAFIJE MAKETE

96

11. VIRI IN LITERATURA

98

12. SEZNAM SLIK

99

13. ZAHVALA

100

14. IZJAVA O AVTORSTVU

101

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

3

…Stavba more upoštevati dejavnik spreminjanja in minljivosti, se zavedati, da se realnost in potrebe uporabnikov spreminjajo in da bo nekoč njena transformacija/preobrazba neizbežna. Ko se zavedamo minljivosti programa ali začasnosti strukture, upoštevamo vidike, ki se jih v projektiranju pogosto zanemarja. Arhitektura more biti prilagodljiva ali pa začasna, če želi ostati relevantna…

(Logonder, 2016, str. 132)

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

4

01. UVOD

Magistrska naloga se osredotoča na pozitivne učinke revitalizacije degradiranih industrijskih območjih na primeru mesta Kamnik. Naloga naslavlja in odgovarja na naslednje problematike: 1. Degradirano industrijsko območje nekdanje tovarne Alprem; 2. Neustrezno rabo zemljišča, namenjenega industriji v samem centru mesta; 3. Pomanjkanje prostorskih kapacitet za izvajanje programov Glasbene šole v Kamniku; 4. Pomanjkanje mestotvornega trga večjega merila in raznolikega programa; 5. Pomanjkanje urejenih zelenih površin; 6. Zanemarjanje vloge obrečnega prostora kot gradnika javnega prostora mesta.

Zaznani prostorski problemi porajajo naslednja teoretska vprašanja, izhodišča in zaključke: Degradirano industrijsko območje je introvertirano območje, saj opuščena dejavnost povzroča zapuščenost industrijskega kompleksa.

Območje je neprehodno, zaradi zmanjšanje intenzivnosti prometa in cirkulacije uporabnikov (Koželj, 1998, str. 29). Za mesto je slabše, če je degradirano industrijsko območje v bližini mestnega jedra. V primeru Kamnika problematično območje zavira potencialni razvoj centra in onemogoča povezavo med starim mestnim jedrom in rečno obalo.

Izrazito odbijajoča podoba zapuščenega kompleksa negativno vpliva na kolektivno zavest prebivalcev. Takšen prostor postaja postopoma čedalje bolj izločen iz mestnega tkiva, dobiva status sluma ali geta. Istočasno prav ta izključenost privabi socialno ranljive skupine, ki si degradirano območje prisvojijo, s tem pa se tudi zviša socialna segregacija. Kamnik je mesto, zaznamovano z industrijo, zato je nujna sistematska obravnava problema.

1

Prostor med halama industrijskega območja v Zürichu

Zaradi omenjenih negativnih učinkov, ki jih ima neurejena okolica na kolektivno zavest prebivalcev, pričujoča magistrska naloga predstavlja model procesa revitalizacije industrijskega območja. Revitalizacija se v tem primeru nanaša na širši kontekst Kamnika, saj z njo ne bi rešili le strukturne pomanjkljivosti in tehnološke zaostalosti stavb, ampak tudi namembnost območja. Glasbena šola Kamnik bi pridobila nove prostore za delovanje, mesto pa bi pridobilo nov prostor za delovanje in srečevanje različnih socialnih skupin. Prišlo bi do vključitve območja v mestno tkivo in do odprtja njegovih mej. Namesto rušitve celotnega kompleksa bi mesto ohranilo industrijsko identiteto, doslej neprivlačna podoba stavb pa bi se z novo podobo in novo namembnostjo spremenila v novo mestno stičišče. Meje območja bi se odprle preko trga, novega ozelenjenega prostora, ki Kamnik povezuje z reko, ob kateri je nastal.

S tako potezo bi napolnili prazne stavbe in oživili prostor, ki jih obdaja.

Skozi preobrazbo odpisanega prostora bi se tudi spremenila miselnost v družbi in predstave o uporabni vrednosti industrijske dediščine.

Revitalizacija industrijskega območja bi poleg tega program glasbene šole prestavila iz anonimnega, tipskega prostora (učilnicahodnik-dvorana za nastope) in šolo umestila v živahen in razgiban urbani prostor, ki ni namenjen le poučevanju, ampak tudi srečevanju. Tipologije šol so se skozi zgodovino razvijale iz striktnih, zaprtih prostorov stroge hierarhije v odprte, neomejene prostore, v katerih je poudarek na srečevanju in interakciji. Vpliv prostora na učni proces so še posebej izpostavili modernisti kot so Gropius, Neutra, Jacobsen, v slovenskem prostoru pa Navinšek in Furst. Paviljonske zasnove zatriji, prepletanje notranjega in zunanjega prostora, odprti in živahni hodniki, razredi odprti v naravo, obilje zraka in dnevne svetlobe, prijetnih materialov in barv (Kobe, 2003) so značilnosti, ki zaznamujejo sodobno arhitekturo. K demokratizaciji prostora šole pa je še posebej doprinesel Herman Hertzberger, ki je z dinamičnim prerezom prostora centralno, avtoritativno zasnovo tradicionalne šole spremenil v brezmejni prostor enakopravnosti.

Dober primer redefinicije tipologije šol v sodobni arhitekturni praksi predstavlja tudi stavba Fakultete za arhitekturo, Univerze Uporabnih znanosti v Zürichu. Program šole je umeščen v Halle180 - proizvodno halo iz leta 1924 - in je del širše strategije revitalizacije industrijskega območja Sulzer-Areal. Območje se že od leta 1992, ko so opustili možnost rušitve, postopoma spreminja v stanovanjsko, kulturno, rekreativno, servisno in komercialno območje. Prostor med halami, ki je imel nekdaj le transportno vlogo, je z nizom krajinskih ureditev dobil novo namembnost. Z novim tlakovanjem, vodo in zelenjem so se mogočni prazni prostor razdelili na mikro ambiente, izgubili tranzitno rabo in ponujajo prostor za počitek ter priložnost za srečevanje. Revitalizacija območja Sulzer-Areal je eden od tistih tujih primerov dobre prakse, ki dokazuje, da prenova industrijske arhitekture ni le kulturno dejanje, ampak lahko prinese tudi ekonomski uspeh. Industrijska arhitektura je namreč primerna za različne nove dejavnosti, saj industrijski kompleksi s prenovo postanejo privlačnejši, s tem pa postane privlačnejša in bolj dragocena tudi njihova okolica (Statton,1999).

Enako tematiko obravnava tudi pričujoča naloga, ki želi ponuditi model revitalizacije notranjosti in zunanjosti industrijskega območja z umestitvijo izobraževalnega programa, in s tem dokazati pozitiven vpliv revitalizacije industrijske dediščine na razvoj urbanega okolja.

Industrijske dediščine tako ne obravnavamo kot onesnaževalca urbanega prostora, ampak kot spodbujevalca novih mestnih odnosov in interakcij.

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

5

02. LOKACIJA 02.01. Geografske značilnosti Kamnika 02.02. O mestu Kamnik 02.03. Kulturna dejavnost 02.04. OPN Kamnik

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

6

02.01. Geografske značilnosti Kamnika Občina Kamnik se nahaja južno od Kamniško-savinskih Alp in na severu osrednjeslovenske regije. Obdajajo jo občine Mengeš, Domžale, Lukovica, Zagorje ob Savi, Vransko Nazarje, Gornji Grad, Luče, Solčava, Jezersko, Preddvor, Cerklje na Gorenjskem in Vodice.

Center občine je istoimensko mesto Kamnik, ki leži na 380,5 metrih nadmorske višine. Mesto meri 9.1km², v njem pa prebiva 12.197 ljudi.

Skozi mesto teče reka Kamniška Bistrica.

02.02. O mestu Kamnik Prve sledi o poseljevanju na območju Kamnika segajo v kameno dobo, ko so prebivalci živeli kot nomadski lovci in nabiralci sadežev.

Kamnik oziroma Stein se je prvič pojavil v listinah med leti 1143 in 1147, ko so prenesli sedež Dežele Kranjske iz Kranja v Kamnik.

Nastanek mesta Kamnik sega v 12. stoletje. Leta 1229 je Vojvoda Oton VII. Andeški napisal listino, v kateri so prvič omenjeni kamniški meščani. “To naj bi bila najstarejša v virih izpričana omemba kamniških meščanov in s tem posredno tudi Kamnika kot mesta” (Otorepec, 1985, str. 19).

Kamnik naj bi bil načrtno zgrajen na pomembni trgovski poti, ki je vodila skozi Tuhinjsko dolino.

Na Malem gradu je bila od leta 1195 kovnica denarja, v kateri so po letu 1220 kovali novce z napisom Civitas Stein.

Leta 1423 se prvič omenja cerkev Sv. Jakoba. Mestno obzidje ob cerkvi se prvič pojavi v literaturi leta 1441. Po letu 1451 je utrdbe zamenjalo obzidje s stolpi in štirimi vrati.

Zunaj mestnega obzidja ob reki Bistrici so stale delavnice obrtnikov, ki so vodo izkoriščali za delovanje naprav.

Občina Kamnik

Mesto Kamnik

Gospodarsko rast so spodbudile prometne poti, ki so vodile skozi Celje, Vransko, Tuhinjsko dolino in Kamnik proti jugu in naprej proti Italiji. Ob koncu 15. stoletja je bil Kamnik poleg Ljubljane najbogatejše in najvplivnejše mesto na Kranjskem (Kulturna skupnost Kamnik, 1985).

S prestavitvijo glavnih poti iz Tuhinjske doline v Črni graben v 16. stoletju je gospodarstvo začelo zamirati. Mesto so poleg tega prizadele naravne nesreče, zaradi česar se je plemstvo izselilo, obrtniki pa so obubožali.

Ob koncu 18. stoletja se je začel Kamnik korenito spreminjati. Meščani so podrli obzidje ter kamenje uporabili za gradbeni material. Mesto se je širilo na Šutno, Novi trg in Graben. Hiše so gradili po ljubljanskemu zgledu. Na sotočju Bistrice in Nevljice so uredili kopališče in Kneippovo zdravilišče.

Po reorganizaciji avstrijske državne uprave so v Kamniku začeli nastajati prvi industrijski obrati.

Po prvi svetovni vojni se je v Kamniku razvil zdraviliški turizem, saj je bil prehodna postojanka med italijansko fronto in zaledjem. To obdobje je trajalo vse do druge svetovne vojne.

Po letu 1918 je Kamnik postal pomembno industrijsko središče. Rast mesta in industrije se je nadaljevala tudi po drugi svetovni vojni.

V zadnjem času se mesto uveljavlja predvsem kot turistično središče, saj leži ob vznožju Kamniških Alp, kjer se stikajo vzhodno Tunjiško gričevje in Severozahodni obronki Posavskega hribovja.

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

7

02.03. Kulturna dejavnost Prostori kulturne dejavnosti se v mestu razprostirajo od severa proti jugu. Na skrajnem severu se na lokaciji nekdanje kemične tovarne nahajata Dom Kulture Kamnik in Mladinski center Kotlovnica. Dom Kulture ima dve dvorani in gosti raznovrstne dogodke. Mladinski center Kotlovnica pa se nahaja v kletnih prostorih Doma kulture, v katerem je prostor za aktivno preživljanje prostega časa.

Pod grajskim gričem se nahaja Frančiškanski samostan, kjer je bila v 17. stoletju knjižnica.

V centru mesta sta galeriji Maleš in Veronika.

V gradu Zapirce je urejen Medobčinski muzej Kamnik, v katerem skrbijo za varovanje in hranjenje predstavljene kulturne dediščine na širšem kamniškem območju.

Na stičišču Ljubljanske ceste, Šolske ulice in Šutne se nahajajo dve osnovni šoli, glasbena šola in Matična knjižnica.

Vzhodno od njih, preko Kamniške Bistrice, pa se nahaja ŠC Rudolfa Maistra.

1

2

3 4

5

Legenda: 1 3 4 5 6 2 7 8 9 10 11

Kulturni program Dom Kulture Kamnik in MC Kotlovnica Frančiškanski samostan Kamnik Galerija Miha Maleš Kamnik Galerija Veronika Kamnik Medobčinski muzej Kamnik Izobraževalni program Osnovna šola 27. julij Kamnik Osnovna šola Toma Brejca Osnovvna šola Frana Albrehta Kamnik ŠC Rudolfa Maistra Kamnik Glasbena šola Kamnik Matična knjižnica Kamnik

6

7

11

8

10

Območje obdelave vir: http://www.geopedia.si/#T105_x470655_y119846_s16_b2

9

0

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

100

8

02.04. OPN Kamnik

“Občinski prostorski načrt je prostorski akt, s katerim se ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev, določajo cilji in izhodišča prostorskega razvoja občine, načrtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena ter določajo pogoji umeščanja objektov v prostor” (Ur.l. Rs. št.86/15).

Za občino Kamnik je bil sprejet na 9. seji dne 21.10.2015.

Obravnavano območje spada pod stanovanjske površine (SS).

Označba območja KA-43 pomeni enoto urejanja prostora.

Za urejanje tega prostora veljajo posebni pogoji in usmeritve, ki so navedeni v prilogi 2: Usmeritve za OPPN ter posebni prostorsk izvedbeni pogoji za posamezne enote urejan prostora.

1. Upoštevajo se usmeritve iz 161. člena odloka. To so usmeritve za pripravo projektnih pogojev na območju mestnega jedra.

2. Rešitve za revitalizacijo območja se pridobijo z natečajem.

3. Revitalizacija lahko vključuje obstoječe objekte.

4. Višinski gabariti se ne višajo.

5. Drevored ob Usnjarski cesti se ohrani.

6. Območje se z zeleno ureditvijo poveže z območjem KA-43.

Legenda: Meja območja enote urejanja prostora Meja manjšega območja znotraj enote urejanja prostora SS

Stanovanjske površine

SSe

Stanovanjske površine (e - prostostoječa gradnja enodružinskih hiš)

CU

Osrednja območja centralnih dejavnosti

CD

Druga območja centralnih dejavnosti

ZS

Površine za oddih, rekreacijo in šport

ZP

Parki

ZD

Druge urejene zelene površine

K2

Druga kmetijska zemljišča

G

Gozdna zemljišča

VC

Celinske vode

P

Območja prometnih površin Razpršena gradnja - zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč (informacija o dejanskem stanju)

Vir: OPN Kamnik (Ur.L.RS. št.86/15) http://www.kamnik.si/obcinski-prostorski-nacrt (15.1.2016)

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

9

03. TEORETSKA IZHODIŠČA 03.01. Industriaizacija 03.02. Industrija in arhitektura 03.03. Prostorska in družbena manifestacija industrije 03.04. Deindustrializacija 03.05. Problemi deindustrializacije 03.06. Industrijska dediščina 03.07. Industrija v Kamniku 03.08. Deindustrializacija v Kamniku 03.09. Degradirana območja na meji s historičnim mestnim jedrom 03.10. Potenciali in možnosti opuščene industrijske dediščine 03.11. Postindustrijski Kamnik

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

10

03.01. Industrializacija Industrija je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika opredeljena kot gospodarska dejavnost, ki z uporabo strojev v večjih količinah predeluje surovine in proizvaja nove proizvode.

Industrializacija je proces, s katerim označujemo širjenje industrije dejavnosti na določenem področju. Z nastankom novih industrijskih obratov se veča število zaposlenih v industriji in nastane delavski sloj.

Med družbenimi sloji nastajajo večje socialne razlike. Industrializacija prinese številne dolgoročne spremembe v celotni družbi in pokrajini.

Industrija se je v Sloveniji pričela razvijati na Alpskem območju (Jesenice, Tržič, Kranj, Kamnik). Zgodnja industrializacija na spremembe rabe tal še ni imela velikega vpliva. Močan razmah industrializacije po drugi svetovni vojni se pojavi vzporedno z degradacijo kmetijstva. “Dogodki od leta 1945 do 1970 so imeli posredno najmočnejši vpliv na spremembe rabe tal, ki so se sicer v podatkih pokazale z zamikom.” (Petek, 2005, str. 196).

Pospešena industrializacija se je v Sloveniji začela po drugi svetovni vojni. Glede na agrarno prenaseljenost Slovenije in njeno šibko surovinsko bazo je to veljalo za najprimernejši način gospodarskega napredka, zato je industrija postala vodilna gospodarska panoga.

S centralno-planskim vodenjem so bile na novo zgrajene številne tovarne, število zaposlenih v industriji je sunkovito naraslo. Industrijski zagon je ponehal v osemdesetih letih 20. stoletja s politično in gospodarsko krizo tedanje Jugoslavije (Cerar, 2016, str. 7).

Višek industrializacije je v drugi polovici 20. stoletja poleg povečane proizvodnje prinesel tudi ekološke probleme, ki so dobivali čedalje večji globalni pomen. Industrializacija je močno posegla v naravno okolje in poleg divje urbanizacije v okolici mest, večanja, prinesla s seboj še močno onesnaževanje ozračja, vodnih virov, prsti in ogrevanje ozračja zaradi učinka tople grede (Vrišer, 2000, str. 5759).

Od 1970 do danes se v industrijo uvaja avtomatizacijo in robotizacijo.

Posebna pozornost pri tem posvečajo izboljšanju proizvodnih procesov in naprednim metodam nadzora kakovosti, s tem pa se zmanjšuje potreba po človeški delovni sili. Razvijajo se čiste industrije, kot na primer proizvodnja energije iz obnovljivih virov in predelava odpadkov. Paradigme moderne, ki so se najbolj kazale v principu coniranja, začnejo ovirati sodobno organizacijo dela in trajnostne parametre industrije in proizvodnje. Verjetno je, da bo na prihodnji razvoj industrije imeli največji vpliv principi trajnostnega razvoja.

03.02. Industrializacija in arhitektura Industrializacija je prinesla spremembo načina proizvodnje in tudi razvoj novega stavbnega tipa - industrijskih stavb. Razvoj je potekal postopoma. Odraz industrijske proizvodnje se je odražal v konstrukcijski zasnovi objektov.

“Začetki industrijske arhitekture segajo v 18. stoletje, ko so spremembe v načinu proizvodnje pripeljale do razvoja novega stavbnega tipa. Zasnova objektov se je prilagajala specifikam posameznih proizvodnih procesov, oblikovno pa so se navezovali na obstoječe vzore. Če poenostavimo, lahko rečemo, da so v urbanem prostoru praviloma posnemali zasnove mestnih palač, v ruralnem pa gospodarskih poslopij, saj je šlo v primeru industrijske proizvodnje praviloma za potrebe po velikih volumnih. 19. stoletje je privedlo do oblikovne osamosvojitve objektov za industrijo in razvoja novih tipov, ki jih je posredno in neposredno povzročila industrializacija.” (Ifko, 2007, str. 26) Ne glede na to, da je bil prvotni namen tovarn le ustvariti prostor, ki najbolj učinkovito služi industrijski proizvodnji (premoščanje velikih razponov, enotni neprekinjeni prostor…), tovarne niso le instrumentalni objekti brez arhitekturnega pomena. V drugi polovici 18. stoletja in na začetku 19. stoletja za industrijske objekte pričnejo uporabljati jekleno konstrukcijo. Jeklena konstrukcija omogoča premoščanje večjih razponov in dolžin. Pozneje težke skeletne konstrukcije zamenjajo lahke, ki omogočajo velike zastekljene površine na fasadah.

Nova tipologija je razvila tudi novi tip monumentalnosti - industrijska arhitektura je mogočna, ne pa monumentalna, v tradicionalnem smislu reprezentančnosti objektov. Ta nova podoba tovarniške monumentalnosti je v veliki meri materializirana skozi uporabo novih materialov (litoželezni stebri, betonske lupine, jeklena paličja) in skozi upoštevanje tehnoloških napredkov pri gradnji stavb. Ko so pri tovarniški arhitekturi zapustili posnemanje vzorcev mestnih palač, se je razvil novi, mogočni objekt, ki je vsekakor simbol novih priložnosti, enakopravnosti in napredka družbe.

Walter Gropius in Adolf Meyer sta zasnovala tovarno Faguswerke (1911-12) z obešeno stekleno nenosilno fasado. Kot učenec Petra Behrnsa, je Gropius sledil načelom oblikovanja funkcionalističnih izhodišč in novih konstrukcijskih načel, ki so se uveljavljala v industrijski arhitekturi. Objekt je realiziran brez dekoriranja, arhitektura je jasno pokazala svojo strukturo. (lfko, 2012., str 3.) Razkritost konstrukcijske logike, ki predstavlja ideal iskrenosti, postane nova estetika modernega doma.

Vpliv tovarniške arhitekture na razvoj modernizma še najbolje ponazarjajo številne reference modernistične stanovanjske arhitekture, kjer arhitekti uporabljajo tovarniška okna, fluidni prostor, tovarniške detajle in racionalno zasnovo. Tako se oblikuje ideal modernega doma in gradi podoba internacionalnega stila.

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

11

03.03. Prostorska in družbena manifestacija industrije Prostorsko manifestacijo industrijskega procesa lahko opazimo pri oblikovanju novih stavbnih tipov in na vplivih, ki jih je industrija imela na urbano strukturo. Industrijska proizvodnja zavzema skozi zgodovino različne urbanistično–arhitektonske oblike, ki so v večini primerov prilagojene optimizaciji proizvodno-delovnega procesa.

Industrijska revolucija uniči dotlej veljavno trdnjavsko vlogo mesta.

Silovito se poveča vloga prometa, enako nezadržno pa se veča mestna površina. (Košir, 1993, str 218) Vpliv pojava industrije na oblikovanje krajine, še najbolje prikažejo zapisi arhitekta Schinkla. Z navdušenjem govori o novi scenografiji (na tisoče kadečih se obeliskov, visokih od 80 do 180 metrov) angleške pokrajine, o mogočnih tovarnah in o dimnikih, ki dominirajo nad pokrajino. Zapiše tudi: »The miracles of the new age are the machine and the buildings for it called factories.« (Pevsner, 1978, str 277).

V času zgodnje industrializacije se je manufaktura dogajala v tipologiji, značilni za meščanske palače. V oblikovanju objektov so prevladovali historični slogi, ki niso odražali namena in funkcionalnosti stavb. “V tem obdobju industrijski prostori oblikovno niso odražali zahteve tehnologije in proizvodnje.” (Turina, 2017, str. 14). Stavbe so bile grajene iz opeke, konstrukcija predelnih sten in strešna konstrukcija pa je bila narejena iz lesa, kar je povzročalo pogoste požare. Prav nevarnost pred požarom je eden izmed razlogov za iznajdbo in uporabe železne in pozneje jeklene konstrukcije. Prvotno so železne elemente uporabljali kot stebre, šele potem so se razvile grede, kar je utemeljilo skeletno konstrukcijo (Pevsner, 1978).

Leta 1971 Blondel tovarno imenuje “manufacture” (izraz “factory” se pojavi šele pozneje) in zapiše »(...) they should look simple and solid and they should be built on the periphery of a town by the river.« Nekateri drugi zapisi iz tega časa navajajo, da morajo biti manufakture enostavne strukture in grajene izven mest (Pevsner, 1978, str. 277).

Prvi industrijski kompleksi so bili grajeni na lokacijah v bližini izvora energije in dobave surovin. Lokacije tovarn so bile vezane na naravno moč vode. Ne iz estetskih, temveč iz utilitarnih razlogov, ker reka “predelana” v paro, poganja stroje in brezplačno odnaša odpadke. Zato je industrializacija na sploh imela za posledico po eni strani brezobzirno uničevanje okolja in po drugi enako brezobziren razredni antagonizem (Košir, 1993,).

Razredni antagonizem se začne prav pri notranjosti industrijskih objektov. To so le utilitarni prostori, podrejeni produkciji in brezhibnemu delovanju strojev. Skrb za osnovne pogoje delavcev ni bila razvita. Obravnavani so bili kot živi stroji, popolnoma podrejeni produktivnosti proizvodnega procesa. To najboljše ilustrira citat, ki naslavlja lastnike tovarn: »But what you do for your inanimate machines, you don’t do for your living machines. What is it that is needed to improve the delicate complex living mechanism of the worker?« (Pevsner, 1978, str 278). Človeške potrebe delavca so bile na začetku industrializacije popolnoma zanemarjene (v nerazvitem delu sveta je do danes stanje nespremenjeno). Boj za delavske pravice spremlja urbanizacija prostora okoli tovarn, saj se trudijo doseči višji standard bivanja.

Znan je primer fantazijskega mesta Kraljeve Soline pri Chauxu iz leta 1775 arhitekta Claude Nicolas Ledouxa. Iz centralno zasnovane urbane strukture se jasno bere socialna hierarhija, pozicija delavca in vloga lastnika industrije. Za središče namesto cerkve, gradu ali banke postavi tovarno s stanovanjem ravnatelja (Košir, 1993, str 208.)

Oblikovanje idealnega mesta v obdobju razsvetljenstva gradi na predpostavki, da je poglavitna oseba direktor, upravnik tovarne in ne več vladar, kot je bilo značilno pred tem. Njegov objekt je postavljen v središče in omogoča stalni nadzor nad proizvodnim procesom in delavci (oz. delavskimi objekti). Na ta nov in učinkovit način dobi en sam človek popolno oblast nad vsem življenjem znotraj kompleksa.

Hkrati so kot pomembni objekti izpostavljeni industrijski objekti, ki se jih ne skriva več, saj predstavljajo “tempelj razuma”. Čeprav gre za nov način in učinkovit pristop k oblikovanju industrijskega programa, je očitno, da razum tu ne osvobaja človeka. Nasprotno, razum služi za celovit nadzor, ki je značilen za absolutno oblast. Načrti Kraljevih solin so bili pozneje uporabljeni predvsem kot ideja za gradnjo v socialno neenakovrednih in totalitarnih družbah. Značilen primer je Benthamov okrogli zapor Panoptikum, načrtovan dvajset let pozneje.

Razredna struktura družbe v realnosti tudi polarizira prostor v udobno življenjsko okolje buržoazije in v bedne četrti proletariata, ki životari med lastnikovo tovarno in kasarno najemniških stanovanj. Vidimo mesta, ki so izključno industrijska, prava delavska geta (Košir, 1993, str 218).

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

12

Razvije se tudi mesto, kot čim učinkovitejši stroj Cite Industrielle. Cite Industrielle uvaja ločevanje funkcij: tako imenovani coning z novo estetiko industrijskih območij ali objektov. Poglavitno pravilo zahteva od načrtovalca predvsem ločitev dveh diametralno različnih con, industrijske in stanovanjske. Cite Industrielle je korak naprej od prvotne programske sestavine industrije, kjer se v gručasti tvorbi prepleteta tipologija tovarniške industrije in delavskih stanovanjskih objektov. Garnier gre v svoji dislokaciji funkcij celo tako daleč, da namešča posamezne programe (stanovanja, industrijo, sanatorije itd.), za katere izdela tudi natančne formalne analize kot samostojne zaključene enote. Vse te enote so organizirane na enak način, z nevtralno geometrično mrežo, ki jo je mogoče brez težav širiti v vse smeri, z opombo, da hrbtenico sestavlja poudarjena prometnica.

Polarizacija sestojev je tudi oblikovna in ne le vsebinska. Kadar želi v industrijskem okolju uveljavljati strožjo kompozicijo, ji je izhodišče vselej ortogonalna mreža. Včasih je ključni motiv celo sistem osi in tovarna kot simbolično središče zasnove. Čeprav arhitekturne šablone nadomešča suha inženirska logika. Obris se lomi in industrijske objekte zaradi zahtev rasti nameščajo ekscentrično, estetika se umika funkcionalnosti (Košir, 1993, str. 266).

Pojav in razvoj industrije je torej odločilno vplival tudi na stanovanjsko tipologijo - projektirajo se socialno načrtovane soseske. V Sloveniji je primer te arhitekture delavska kolonija Ivana Vurnika v Mariboru iz leta 1928, ki je nastala po zgledu kolonije na Nizozemskem. Ideja o idealnem socialističnem mestu delavskega razreda, mestu enakopravnosti, ki omogoča isti status za vse, izhaja iz strogih geometrijskih oblik industrijskih mest, ki zagotavljajo red, enotnost in enakost.

Kot je že izpostavljeno, se zaradi tehnološkega (predvsem graditeljskega) napredka in odkritja novega proizvodnega procesa na tekočem traku, struktura in organizacija dela spreminjata. Ta sprememba se izraža tako na oblikovanju industrijskih objektov kot na organizaciji industrijskih kompleksov. Izum množičnega načina proizvodnje na tekočem traku celovito transformira objekte in proizvodne komplekse. Še en močan dejavnik v oblikovanju takratne industrije je princip funkcionalnega coniranja. V moderni viziji mesta so bile rabe prostora ločene in povezane v cone. V skladu s tem principom je industrijska proizvodnja dobila svojo cono znotraj katere bi se razvijala. Konec 20. stoletja se poleg principa coniranja pojavi v industrijski proizvodnji nov faktor - avtomatizacija proizvodnega procesa. Po industrijski revoluciji je informacijska revolucija povzročala spremembe v računalniškem oziroma parametričnem projektiranju industrijske arhitekture. Uporaba novih umetnih materialov in računalniške parametrizacije je rezultirala v dekonstruktivistični podobi industrijskih stavb.

Značilen primer je objekt BMW Welt v Münchnu, ki ni le industrijska stavba, ampak je multifunkcionalen kompleks koncerna BMW, ki vsebuje muzej, razstavne površine, razvojni in distribucijski center, tematski park, itd. Ni sicer tipičen industrijski objekt, vendar s povezovanjem vsebin in odnosov do zaposlenih ter po svojih razseženostih spominja na nekdaj pojmovano tovarno. Stavba je izraz dekonstruktivizma, ki zavrača simetrijo in dolgočasnost in skozi arhitekturno podobo poudarja dinamiko in gibanje (Balantič, 2008).

Spremembe, ki so se zgodile na področju proizvodnje, ne vplivajo le na podobo novogradenj industrijskih objektov. Bolj pogosto se zgodi, da zaradi ekonomskih interesov, napredka tehnologij in trajnostno usmerjene družbe, industrijski kompleksi postanejo le zanemarjene ruševine. Veliko več je torej zapuščenih industrijskih prostorov, ki so izgubili tekmo s sodobnimi zahtevami in zaradi pomanjkanja dolgoročnih strategij razvoja mest pripomorejo k deurbanizaciji in h kaženju podobe mesta. V podobi napredka takšni prostori upodabljajo ideale preteklosti, ki jih je premagala realnost, ki jo krojijo prosti trg in liberalni kapitalizem.

Navedene prostorske in družbene spremembe povzročata tako proces industrializacije kot tudi proces deindustrializacije. Dokazali smo, da je industrija pomemben dejavnik pri oblikovanju javnega prostora in družbene zavesti. Skladno s tem razumevanjem prostori industrijskih kompleksov ne smejo biti prepuščeni propadu, rušitvi in zamenjavi s programom, ki se bolj splača. Brez statusa industrijske dediščine bi bilo potisnjeno v pozabo celotno zgodovinsko obdobje spremembe pokrajin, širjenja in strnjenja mest, tehnološkega razvoja, odnosov v družbi, kulture in razumevanja napredka, skupinskega spomina o delavcu, ki gradi enakopravno družbo…. Z brisanjem tovarn, ki upodabljajo industrijsko miselnost, brišemo tudi vse, kar se lahko iz zgodovine naučimo in zanemarjamo pomemben del kolektivnega spomina.

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

13

03.04. Deindustrializacija Deindustrializacijo najpogosteje opredelimo kot zmanjševanje zaposlenih v industriji in je posledica tehnološkega napredka in gospodarskega razvoja razvitih držav (Kušar, 2005). Velik dejavnik deindustrializacije je povpraševanje na trgu, kjer potrošniki zaradi povečanja dohodkov večji del zaslužka namenijo storitvenim dejavnostim. Po Vrišerju (2000) govorimo o deindustrializaciji v ožjem in širšem pomenu. Ožji pomen se nanaša na selitev industrije iz starih industrijskih območij na nova ali pa v sosednje države zaradi cenejše delovne sile. V širšem pomenu pa gre za zmanjševanje vloge industrije v razvitih državah in rast storitvenega sektorja.

VZROKI ◦Naravn koraki v razvoju gospodarstva. ◦Prostorske, okoljske in prometne težave industrije na obstoječih lokacijah. ◦Povečevanje produktivnosti zaradi tehničnih in ekoloških sprememb. ◦Racionalizacija poslovanja. ◦Sprememba na področju povpraševanjaa. ◦Padec cen industrijskih izdelkov.

◦Globalizacija ◦Prosta trgovina: prost pretok blaga, oseb in storitev. ◦Mednarodna delitev dela ◦Mednarodna konkurenčnost. ◦Regionalne razlike v ceni delovne sile. ◦Delokacija industrije v novoindustrializirane države. ◦Večji pomen multinacionalnih družb

TIPI DEINDUSTRIALIZACIJE Negativna deindustrializacija.

Pozitivna deindustrializacija.

Zapiranje tovarn zaradi neučinkovitosti in zastarelosti.

Zmanjševanje števila tovran in zaposlenih zaradi izboljšanja konkurenčnosti.

Odpuščanje delovne sile velika brezposelnost.

Deindustrializacija se je začela okoli leta 1960 v ZDA, v drugih razvitih industrijskih državah pa desetletje pozneje. O pozitivni deindustrializaciji govorimo takrat, ko se število zaposlenih zmanjšuje zaradi povečane produktivnosti, odvečni delavci pa najdejo zaposlitev v storitvenem sektorju. Podjetja na ta način znižajo stroške delovanja, hkrati pa investirajo v tehnološki razvoj podjetja (Cerar, 2016). O negativni deindustrializaciji govorimo takrat, ko se podjetja ne morejo prilagoditi novemu trgu dela, ali pa se proizvodnja preseli v drugo državo, kjer je delovna sila cenejša. Slednja za sabo pusti veliko število nezaposlenih, ki zaradi starosti in nekvalificiranosti ne dobijo zaposlitve v storitveni dejavnosti.“Proces deindustrializacije v samostojni Sloveniji je bil povezan z družbenimi in gospodarskimi spremembami ob ustanovitvi samostojne države, razpadom skupnega jugoslovanskega trga, svobodnejšim trgovanjem, večjo odprtostjo za globalne vplive in z izčrpano dotedanjo paradigmo gospodarjenja” (Kušar, 2005).

Izboljšanje proizvodnje.

Selitev storitvenih dejavnosti in aktivnega prebivalstvana bolj perspektivna območja.

Zaposlovanje odpuščene delovne sile v storitvenih dejavnostih ali novih industrijskih podjetjih

Regionalni problemi.

Regionalni razcvet.

GEOGRAFSKE POSLEDICE ◦Zmanjševanje industrijske proizvodnje. ◦Zmanjševanje števila zaposlenih v industriji. ◦Propad Podjetij. ◦Brezposelnost. ◦Prevladovanje storitev - terciarizacija. ◦Selitev industrije na deindustrializiraa območja znotraj države/v druge države. ◦Zmanjševanje obsega površin, namenjenih proizvodnji. ◦Opuščena/degradirana industrijska območja. ◦Sprememba rabe mestnega prostora. ◦Povečan izvoz iz držav s ceneno delovno silo(Azija). ◦Stroški so odločilni lokacijski dejavnik za uspeh na globalnem tržišču.

Shema vzrokov in posledic deindustrializacije vir sheme: http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-O2CLGUDN/ 601cae7f-3a69-4078-827d-4c46f0f592c3/PDF

03.05. Problemi deindustrializacije “Posledice deindustrializacije se v bolj ali manj izraziti obliki kažejo tudi v prostoru” (Slavec, 1995).

Največji problemi se pojavijo pri negativni deindustrializaciji, ko se zmanjšuje proizvodnja, odpušča delovno silo ter seli industrijo v druge države s cenejšo delovno silo. To privede do nastanka propadajočih predelov mesta, industrijski obrati se zmanjšujejo, kar pripelje do sprememb v rabi mestnega prostora. Deindustrializacija tako povzroči nižanje življenskega standarda, odpuščanje delavcev in naraščanje števila brezposelnih.

Za samo mesto to pomeni socialne razlike posameznih mestnih predelov. V želji po zaposlitvi in dvigu življenjskega standarda prebivalci začnejo zapuščati mesto in se selijo v kraje, kjer lažje pridejo do zaposlitve.

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

14

03.06. Industrijska dediščina “Arhitekturna industrijska dediščina je tisti del industrijske dediščine, v katerem potekajo industrijski procesi oz. je tista arhitekturna – stavbna in prostorska - dediščina, ki se neposredno navezuje na industrijsko dejavnost”(Ifko, 1999, ).

Pojem arhitekturne industrijske dediščine torej zajema tako proizvodne procese in njihovo tehnologijo, kot tudi stavbni tip, ki se je razvil glede na tip proizvodnje. K temu spadajo tudi kompleksne strukture ob proizvodnih stavbah, ki so nujne za delovanje glavne proizvodnje.

Pri vprašanju arhitekturne industrijske dediščine so socialna in ekonomska vprašanja vedno bolj pomembna kot sama dediščina.

Pri odločanju o prenovi teh območij se vedno najprej izpostavi negativne lastnosti, kot so preobsežna območja, preslaba kvaliteta stavbnega fonda, zanemarjenost posameznih stavb in previsoki stroški sanacije ter revitalizacije. Ob vsem tem pa se pozabi, da so industrijska območja velika in omogočajo raznoliko novo rabo, saj je konstrukcija stavb zasnovana fleksibilno in s tem omogoča posodobitev tovarniške opreme, hkrati pa se na ta način lahko ohrani stik s tradicijo.

“Zavedati se je treba, da je industrijska arhitekturna dediščina tudi pomembna prostorsko-razvojna in ekonomska kategorija, ne le varstvena”(Ifko, 2002, str. 33).

2 Cukrarna v Ljubljani med leti 1960 in 1970.

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

15

03.07. Industrija v Kamniku Mesto Kamnik leži v neposredni bližini Ljubljane in s tem tudi na stičišču pomembnih prometnih in trgovskih poti. To je bilo ključno, da se je že v srednjem veku začela razvijati obrtna dejavnost. Ob gradovih Mali in Stari grad so začela nastajati naselja, v njih pa so se razvile obrtne dejavnosti. K razvoju mesta je pripomogla bližina reke Kamniška Bistrica, ob katero so postavili mline in žage. Razvijati so se začele obrti v vseh panogah - železarstvu, tekstilni obrti, usnjarski obrti, živilski obrti itd., ki so jih omejevali cehi.

V 19. stoletju so cehe odpravili. Razvoj je pripeljal do tega, da so iz obrtnih delavnic začele nastajati tovarne. Na mestu nekdanjih fužin na Dupljici je nastala smodnišnica, tam, kjer sta bila mlin in žaga, pa je nastala tovarna STOL. Za potrebe smodnišnice so zgradili železniško progo iz Ljubljane preko Domžal. Gospodarski razmah je prvič prekinila 1. svetovna vojna, po kateri se je najhitreje postavila na noge lesna industrija.

V začetku 2. svetovne vojne se je industrija podredila potrebam vojne. Po vojni se je gospodarstvo začelo obnavljati in prišlo je do nacionalizacije. S tovarnami so začeli upravljati delovni kolektivi. »Po letu 1945 pa so se iz predvojnih zasebnih podjetij in družb izoblikovale tovarne kot so KIK, Stol, Titan, Svilanit, Svit, Utok, Eta, ki so dajale kruh generacijam Kamničanov in okoličanov« (Torkar, 2014, str. 7).

Glavni trg, s katerega so uvažali surovine in kamor so izvažali končne izdelke, je bila Jugoslavija. Bolj znani izdelki so bili brisače Svilanit, Etina gorčica, Titan ključavnice, stoli Rex, Utokovo usnje in črni smodnik iz Kika.

Po koncu vojne in vse do osemdesetih let je sledil gospodarski razvoj, prevladovala je predelovalna industrija, podjetja pa so bila usmerjena v izvoz. Ob nastopu gospodarske krize je prišlo do upada proizvodnje in zmanjšanja kupne moči. Šibki točki gospodarstva so bili tehnološka zastarelost proizvodne opreme in slabo izobraženi delavci. Problem je postala tudi oskrba tovarn s surovinami.

KIK- smodnišnica

Belinka

Zarja

Trival trade gumbi, Včasih Svit SGP graditelj UTOK IZBRANA LOKACIJA, Alprem Eta Svilanit

Titan

03.08. Deindustrializacija v Kamniku

Trival Kompoziti Eti Svit Žurbi team

Z odcepitvijo Slovenije od Jugoslavije so se gospodarske razmere po vsej državi drastično poslabšale. Osamosvojitev je privedla do zamanjševanja proizvodnje, opuščanja programov in do odpuščanja delavcev. Zaradi dolgoletnih nevlaganj v posodobitev tovarniške opreme je postala kamniška industrija preveč zaostala za zahodnoevropski trg. Premalo izobražen delavski kader med prilagajanjem ekonomskim spremembam ni bil dovolj fleksibilen.

“Kamnik se preprosto ni uspel dovolj učinkovito razviti iz tipičnega industrijskega središča v postindustrijsko mesto z novo razvijajočimi se sekundarnimi in terciarnimi dejavnostmi.” (Kovač, 2004) Razlog za deindustrializacijo Kamnika je splet okoliščin, povezanih z osamosvojitvijo. Z izgubo trga so kamniška podjetja luknjo v proračunu krpala z najemanjem kreditov, to pa je privedlo do njihove zadolženosti. Poleg tega je bil izvoz na tuje trge neuspešen, cene v tujini so bile nižje, kamniška podjetja so 60% surovin uvažala, hkrati pa so bili njihovi proizvodi manj kakovostni od konkurenčnih.

Kam Bus Alu alprem

Stol

Meso Kamnik

Legenda: izbrana lokacija Menina Kamnik industrijski obradti, ki še delujejo industrijski obrati, ki so ne delujejo več 3 Zemljevid prikazuje lokacije industrije v Kamniku

Poleg gospodarskih sprememb je deindustrializacija pustila v Kamniku veliko prostorskih sprememb, saj so na mestu nekdanjih tovarn nastala nova podjetja, nakupovalni centri in stanovanjske soseske.

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

16

03.09. Degradirana območja na meji s historičnim jedrom Po industrijskem razcvetu so s prihodom deindustrializacije v Kamniku ostali številni opuščeni industrijski obrati. V neposredni bližini starega mestnega jedra so bili največji UTOK, KIK in ALPREM. Tovarna Utok stoji ob vznožju Malega Gradu neposredno ob Kamniški Bistrici. Njeni začetki segajo v leto 1924, ko je Tone Knaflič kupil usnjarsko tovarno na Novem Trgu. Pozneje se je obrat razširil preko tedanje Mlinščice. Obrat za predelovo svinjskega galanterijskega usnja je bil eden izmed od večjih v Sloveniji. Usnje so izvažali v ZDA, Belgijo, Švedsko in Italijo. Po drugi svetovni vojni so UTOK nacionalizirali in proizvodnjo še dodatno povečali. Težave tovarne so se začele v 70ih letih, ko so usnjarsko proizvodnjo preusmerili v proizvodnjo PVC izdelkov in plastične obutve. Leta 1992 je šel Utok kljub prestrukturiranju v stečaj.

Leta 1998 so del tovarne Utok podrli in na njenem mestu zgradili poslovno stanovanjsko sosesko Mali grad, s poslovnimi prostori v pritličju in stanovanji v nadstropjih. Tako je na območju nekdanje tovarne UTOK edina ohranjena stavba iz leta 1971. Stavba je grajena skeletno s prefabriciranimi AB elementi.

4 Bivša tovarna usnja v Kamniku - UTOK

5

Vhod v obrat nekdanje Kemijske industrije v Kamniku

Kemijska industrija Kamnik (KIK), je bila ustanovljena leta 1952 na območnu nekdanjih fužin. Zaradi ugodne ravninske lege, gozdnega zaledja in bližine Kamniške Bistrice, je bila idealna za postavitev tovarne smodnika. Sprva je bil to manjši obrat, kjer so izdelovali prah za čiščenje kovinskih izdelkov. V začetku so v tovarni delali le vojaki, leta 1970 pa so začeli zaposlovati tudi okoliške prebivalce.

Pozneje se je poslopje KIK-a razširilo na 50 ha površine. Leta 1996 se je KIK preoblikoval v delniško družbo, vendar pa prestrukturiranje ni bilo uspešno. Zaradi zastarele opreme podjetje namreč ni bilo konkurenčno velikim zahodneevropskim podjetjem. Leta 2008 je šel Kik v likvidacijo in stečaj. Stroje so prodali v tujino,cleta 2014 pa se je začela sanacija smodnišnice, iz katere so pripadniki Slovenske vojske odstranili eksplozivna sredstva, črni smodnik in druge kemikalije.

Tovarna Alprem v Kamniku je nastala leta 1951, ko so zaprli Mestne obrtne delavnice Kamnik oziroma Splošno ključavničarstvo in vodovodne inštalacije, Kamnik. Ukvarjali so se s ključavničarstvom, kleparstvom in vodovodnimi inštalacijami.

Leta 1956 so na novem oddelku pričeli s proizvodnjo aluminijastega stavbnega pohištva, pozneje pa tudi aluminijaste notranje opreme.

Leta 1960 so se s preimenovanjem v podjetje Alprem Kamnik spremenili v obrtno podjetje, ki je zaposlovalo 77 delavcev.

Do leta 1962 je podjetje dvakrat spremenilo ime in predmet poslovanja. Do leta 1991 so v Alpremu proizvajali svoje artikle le po konkretnih naročilih.

Pozneje so podjetje zaprli ter na temeljih starega podjetja ustanovili ALU Alprem, ki proizvaja aluminijasto stavbno pohištvo. Nova proizvodnja se je iz centra preselila na Bakovnik pri Kamniku.

6

Pogled na Alprem z glavne prometnice Ljubljana - Tuhinj

Od leta 1999 je lastnik zemljišča podjetje Trival Kompoziti d.o.o.. V stavbah trenutno potekajo različne dejavnosti: skladiščenje, sortiranje odpadnega materiala, mizarske delavnice, popravilo motorjev, avtomehanična delavnica, trgovina z avtodeli, manjši društveni prostori, skatepark in plezanje.

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

17

03.10. Potenciali in možnosti opuščene industrijske dediščine Na Zahodu je tempo revitalizacij in gentrifikacija nekdanjih industrijskih območij, ki so opustela zaradi deinduistralizacije in globalizacije, v porastu že vse od sedemdesetih let dvajsetega stoletja. To, kar se je začelo kot improvizirana in nizkocenovna, pogosto umetniška uporaba nekdanjih industrijskih prostorov, je preraslo v obsežne mestne in državne projekte celotnih četrti, ki jih je izpraznila migracija kapitala in proizvodnje v države s cenejšo delovno silo. Izpraznjena območja so ponudila prostor in priložnost za nove, značilno postmoderne investicije v storitvene dejavnosti in kulturo, praznina, ki so jo za sabo pustili v dvajsetem stoletju tako pomembni procesi industrijske proizvodnje, je dobivala nove pomene. Za sodobnega zahodnega opazovalca je postala industrijska proizvodnja nostalgičen spomin na preteklost. Kulturna industrija in potrošnja, ki sta zavzeli nekdanje produkcijske dvorane, sta odgovor na iskanje novega smisla v enaindvajsetem stoletju.

Eden izmed ambicioznejših projektov postindustrijske revitalizacije preteklega desetletja je predelava nekdanje industrijske četrti največjega švicarskega mesta Zürich severno od slikovitega starega centra ob Züriškem jezeru. Obsežna prenovitvena dela in novogradnje so območje nekdanjih železarn spremenila v nov finančni in kulturni center mesta. Srce območja predstavlja Turbinenplatz (Trg turbin), kjer že poimenovanje nakazuje na pomembnost navezave na nekdanjo industrijsko identiteto četrti (Kosec, 2016).

Primeri praks v tujini Pomembnost prenove industrijskih območij in njihov vpliv na razvoj mesta je vidna na primerih že prenovljenih industrijskih stavb po svetu, ki so pozitivno vplivale na spremembo podobe mesta in ohranjanje kontinuitete mestnega tkiva.

Med referencami omenjen Ecco bar v Italiji je primer metode preoblačenja zunanjosti stavbe z novim ovojem in ohranjanja vidne konstrukcije notranjosti prvotnega objekta. S projektom oživljajo degradirano območje ob večnamenski športni dvorani in stavbi prodajalne kart ob njej. Z vpadljivo zunanjostjo poskušajo ustvariti vizualno privlačno stavbo v neatraktivni soseski, s čimer naj bi spodbujali njeno urbano preobrazbo.

Podobna metoda je razvita pri poslovno stanovanjskem objektu Puls5 na omenjenem Trgu turbin v Zürichu. Puls5 navzven z ničemer ne izdaja svojega starega industrijskega značaja, v notranjosti zgradbe s fasado iz minimalističnih steklenih panelov pa se znajdemo v razsežni dvorani starih livarn, ki predstavljajo od zunaj nevidno srce kompleksa. Dvorana je izpraznjena in na videz nedotaknjena proizvodna infrastruktura skupaj z verigami in žerjavi še vedno visi z jeklenih nosilcev pod zasteklenim stropom.

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

18

03.11. Postindustrijski Kamnik Razvoj mesta Kamnik je zaznamovan z razvojem industrije. Identiteta območja je grajena na industrijski podobi mesta. Z ohranjanjem obstoječega industrijskega stavbnega tkiva se ohranja kontinuiteta zgodovine podobe mesta. Revitalizacija je prioritetna dejavnost, če je smiselna z ozirom na dejansko stanje zapuščenosti stavbe in višine investicije. Zato se obstoječe stavbno tkivo ohrani, če le obstaja potencial za revitalizacijo. V tem primeru je potrebno območje reaktivirati s pestrim, mestotvornim programom, ki transformira prazne prostore v stavbah in njihovi okolici.

Sedanje stanje mesta Kamnik kaže na pomanjkanje pozornosti do urejanja javnih prostorov. Odprti javni prostori, prostori srečanja in interakcije – trgi, zelene površine, ulice - so trenutno enoznačni– največ, kar ponujajo, so bari in trgovine.

Trajnostno načelo Predlog prenove je trajnosten, ker upošteva metodo preoblikovanja obstoječe strukture namesto procesa rušenja, spremembe namenske rabe zemljišča in grajenja na novo. Pri tem upoštevam dejavnik spremembe programa kot trajnosten, saj materialnost konstrukcije ostane nespremenjena. Poglavitna sprememba se zgodi na nematerialnem področju programa.

V večini postindustrijskih mest se je sprožil razvoj obrežij zaradi umika industrije in boljše tehnološke zmožnosti čiščenja odpadne vode.

Poleg tega je v skladu s sodobnim načinom življenja porasla potreba po rekreaciji in preživljanju prostega časa na odprtih prostorih. Mesta so nekoč pozabljene prostore začela revitalizirati in vključevati v svojo novo podobo.

Programska sprememba V merilu mesta takšna programska injekcija zastopa vlogo arhitekture kot katalizatorja. Zastopa tezo, da arhitektura ne povzroča reaktivacije zanemarjenih prostorov le z oblikovanjem forme prostora, ampak, da ima skozi oblikovanje programskih sklopov moč soustvarjanja uporabnika - posameznika in s tem tudi celotne družbe.

Arhitekturni, bivalni, oziroma življenjski prostor ni volumen, ki ga lahko prevedemo v sterilne x, y, z koordinate - enako pomembna je družbena dimenzija prostora. Materialni svet zapuščene strukture gosti prostor za nematerialne vsebine. Prostor je fizično okolje našega delovanja, okolje pa se povratno oblikuje skozi naše delovanje (Logonder, 2016, str. 134).

V primeru Kamnika sprememba programa iz proizvodnega v izobraževalni privabi drugačno interesno skupino uporabnikov.

Tovarniški program se spremeni v izobraževalnega, s čimer se dogajanje na lokaciji nemerljivo zgosti. Istočasno se spremeni podoba industrijskega kompleksa v kolektivni zavesti. To ni več le propadajoč, zanemarjen prostor, ki se ga meščani izogibajo. Že sama programska preobrazba doprinese, da to ni več prostor, ki je izločen iz življenja mesta.

Prazen prostor sam po sebi ne zadostuje pri aktivaciji skupnosti. Če ni mrežen v širši kontekst mesta in nima dejavnosti, ki bi ga polnile, zunanji odprt neurejen prostor degradira. Enako se zgodi s tipološko neustreznimi stavbami, ki iz zmanjšanega obsega uporabe praviloma preidejo v ruševine. Trenutno zanemarjeno stanje področja tovarne Alprem kaže, na kakšen način se socialni odnosi oblikujejo v prostoru in kako ga sooblikujejo.

Vloga reke Kamniške Bistrice, kot gradnika javnega prostora v Kamniku je toliko bolj zanemarjena, vizualno pa je ločena od mimoidočih. Skozi zgodovino je industrijska raba reke privedla do onesnaženja obrežij ob industrijskih območjih.

Tak neizkoriščen potencial ima Kamnik. Pri obravnavi javnega prostora se naloga osredotoča na njegovo povezavo z reko.

Kot rezultat preide pozabljena lokacija z minimalno intervencijo (sprememba fasad, novo tlakovanje trga in ozelenitev območja) iz prostora ne-akcije v prostor interakcije. Trenutno popolnoma zanemarjen zunanji povezovalni prostor med objekti se pretvori v trg, park in koncertno prizorišče. Prisotnost glasbe, ki bi skozi okna uhajala na trg, je vsekakor še ena nematerialna komponenta S tem prostor vabi mimoidoče, se odpre za javnost in ustvarja novo infrastrukturno platformo, ki spodbuja akcijo skupnosti.

Cilj naloge na merilu mesta je vzpostaviti medsebojno vplivanje, ki je trenutno manjkajoče med kompleksom tovarn Alprem, mestom Kamnik in reko Kamniško Bistrico.

Kamnik - materialna sprememba Po referencah omenjenih v odstavku z naslovom Nekateri primeri praks v tujini, sem se zgledoval pri prenovi fasad objektov.

Sprememba materialnosti zunanjega ovoja stavb omogoča nove podobe fasad, ki tvorijo obod trgov in s tem spremenijo odbojno podobo zunanjega prostora.

Istočasno intervencija v celoti ohranja volumenske lupine stavb in se omeji na posege v notranjosti. Notranje stene so ponekod gole in neometane in ohranjajo plast patine in sledi pretekle industrijske uporabe.

Izjema je industrijska hala, ki preči dostop do reke. Zgolj v tem primeru se lupina odstrani, kot zaznavo preteklega pa se ohrani vrsta betonskih nosilcev. Razkrit konstrukcijski sistem, po katerem se razraščajo plezalke, nadkrije trg pred reko in ponuja senco.

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

19

04. ŠIRŠE OBMOČJE OBDELAVE 04.01. Morfološka analiza 04.02. Strukturna analiza 04.03. Analiza prometa 04.04. Analiza naravnih danosti 04.05. Programska analiza 04.06. Analiza višin 04.07. Zaznavna analiza

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

20

04.01. Morfološka analiza Morfološka slika naselja kaže, da se je zidava v Kamniku pojavljala v večih gručastih sklopih.

Ti sklopi so med seboj ločeni z naravnimi ali umetnimi ovirami, kot so železnica, cesta, reka…

Pod Malim gradom je staro mestno jedro - Šutna, kjer je zidava zelo strnjena in usmerjena JZ-SV. Zahodno od reke Kamniške Bistrice se nahaja novejše naselje enodružinskih stanovanjskih hiš.

Proti jugu se postopoma začenjajo pojavljati večji stavbni volumni, v katerih so večstanovanjski objekti, med njimi tudi šole in nekaj industrije.

Legenda: stavbe območje obdelave 0

100

0

100

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

21

04.02. Strukturna analiza Smer zidave v Kamniku je mešana, v Šutni imajo stanovanjske hiše orientirana slemena vzporedno z glavno cesto, ki je včasih potekala skozi mesto Kamnik.

To so večinoma stanovanjske hiše z javnim programom v pritličju.

Ko se je mesto s časom širilo preko Bistrice, so stavbe postale večje.

Zazidava ni bila več strnjena, orientacija slemena pa je ostala ista vzporedna z bližnjimi cestami.

Legenda: smeri slemen območje obdelave

04.03. Analiza prometa Kot je razvidno iz analize prometa, Kamnik leži ob glavni prometnici Tuhinj - Ljubljana. Skozi mesto je že v 14. stoletju potekala pomembna povezava med Dunajem in osrednjo Slovenijo. Sprva je glavna prometnica potekala skozi naselje, kar se vidi po gostoti zidave, kasneje pa se je premaknila JV od mesta, na desni breg Bistrice.

Na regionalno cesto se priključujejo preostale ceste in javne poti, ki so povezave do naselij in posameznih objektov.

lina

do ska hinj

Tu

železniška proga regionalna cesta lokalna zbirna cesta lokalna cesta javne poti območje obdelave

Ljubljana

Legenda:

0

100

0

100

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

22

04.04. Analiza naravnih danosti Iz analize je razvidno, da je v Kamniku veliko zelenih površin.

V veliki meri so to zasebni vrtovi ob večstanovanjskih stavbah, večje urejene parkovne in rekreacijske površine pa se nahajajo ob šolah ter na griču, kjer stoji Mali grad.

Obrečni prostor ni urejen. Na eni strani je omejen z regionalno cesto Tuhinj-Ljubljana, na drugi pa s proizvodnjo, skladišči in stanovanji.

Velike gozdnate površine so na strmem pobočju Starega Gradu, ki je dostopen po urejenih planinskih poteh.

Legenda: parkovne površine gozd zasebni vrtovi obvodni in vodni prostor območje obdelave stavbe

04.05. Programska analiza Kamnik je mesto, kjer večinoma prevladuje stanovanjska gradnja. V Šutni, starem mestnem jedru, so stanovanjske stavbe, s poslovnim/ javnim programom v pritličju in stanovanji v nadstropju. Stavbe izven jedra so bile zgrajene v 21. stoletju in vsebujejo mešan program.

Nova gradnja se je tako razširila, da je zajela tudi ostanke proizvodnih hal Alprema, ki so nastale v času po 2. svetovni vojni in so bile takrat na mestnem obrobju.

Legenda: stanovanjski objekti gostinske storitve poslovno/trgovski objekti javno/družbeni objekti opuščena obrt, proizvodnja pritličje poslovno, nadstropje stanovanjsko območje obdelave 0

100

0

100

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

23

04.06. Analiza višin V starem mestnem jedru prevladuje predvsem stanovanjska gradnja z mešanim programom v pritličju in stanovanji v nadstropju. Ta oblika zidave se niza ob nekdanji glavni ulici, ki je vodila skozi Kamnik. Višje stavbe so stanovanjska soseska »UTOK« Kamnik, zgrajena leta 1998 na mestu nekdanje tovarne UTOK, telovadnica, osnovna šola, srednja šola, zdravstveni dom ter na skrajnem jugu proizvodne hale tovarne živil ETA.

Legenda: P P+M P+1+M P+1+2M P+2 P+2+M P+3 območje obdelave

04.07. Zaznavna analiza Kamnik definirajo trije pomembni robovi: železnica na SZ, hrib Mali grad ter na JV Kamniška Bistrica, ki teče vzdolžno ob mestu. Za mestno jedro in Šutno je značilna strnjena zidava, ki je nastala ob pomembni trgovski poti v 14. stoletju. Po prostoru se orientiramo s prostorskimi dominantami - Mali grad na griču, okoli katerega se je razvilo mestno jedro, Stari grad, cerkev na Šutni in cerkev na Žalah.

Legenda: trg dominanta povezava naravni rob grajen rob neobstojno tkivo obstojno tkivo stavbe območje obdelave 0

100

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

24

05. ANALIZE OŽJEGA OBMOČJA 05.01. Obravnavano območje 05.02. Analiza obstoječih stavb 05.03. Ugotovitve analiz

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

25

Farna cerkev

Meso Kamnik

UTOK

Obravnavane stavbe stojijo na območju bivše tovarne Alprem, ki se nahaja v starem mestnem jedru Kamnika med Usnjarsko cesto in Kamniško Bistrico. Parcela meri 7782m², na njej pa stoji 8 stavb.

ev fljič

Kna pre

Obravnavana lokacija se nahaja v neposredni bližini glavne regionalne ceste Ljubljana - Tuhinj. Na lokacijo se dostopa preko Usnjarske ceste s severozahodne strani. Sam teren se rahlo spušča od Usnjarske ceste proti Kamniški Bistrici.

hod

a tn

Šu

05.01. Obravnavano območje

Zdravstveni dom Kamnik

Območje je gosto pozidano. Zemljišče je v času izdelave magistrske naloge v lasti podjetja Trival Kompoziti d.o.o. Podjetje oddaja svoje prostore različnim društvom, podjetjem in obrtnim delavnicam.

ka ars

V bližini na severu se nahaja staro mestno jedro Šutna, kjer prevladuje strnjena stanovanjska gradnja. Jugovzhodno od Kamniške Bistrice se nahaja novejše naselje, kjer prevladujejo enodružinske hiše. V neposrednji bližini sta Zdravstveni dom Kamnik in Šolski Center Rudolfa Maistra.

sta

ce

Preko Šolske Ulice se nahajajo Osnovna šola Toma Brejca, Osnovna Šola Frana Albrehta Kamnik, Matična knjižnica Kamnik in Glasbena šola Kamnik.

Du

pl

ic

a

-K

Ka

m

am

ni

ni

šk

k

a

Bi

str

ic

a

nj

Us

0

Šolska

15

45

Legenda: Ulica

peš dostop do lokacije dostop do lokacije z avtom izbrana lokacija

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

26

990 949

1

846

15

3153 1500

3153

1540

990

7 Upravna stavba

Objekt 2 - Skladišče Površina: pritličje 595.30 m² Višina: sleme 7.00 m, kap 5.25 m 3153 Gabariti: VxŠxD 7.00x15.50+14.90x18.00+10.20 m Nosilna konstrukcija: AB, nepoškodovana.

Stanje oboda/fasade: neizolirane, omet na nekaterih delih odpada okoli okenskih odprtin, na nekaterih mestih je vidna zidna plesen.

Streha: kovinska podkonstrukcija, salonitna kritina Stavbno pohištvo: alu, staro, ne zamaka Leto izgradnje:1980 847

847

880 2700

949

845

845

712 712

675

880 712 712

949

880

1500

712

712

1500

880

930

712

712

880

880

990

845700

700

675

1540

712

996

675 675

712

845

949

949

847

2700 880

712

2700

675

712

949

880

1500

M 1:500

996

1500

5

Nižji del Površina: pritličje 168.50 m², skupaj 337 m² Višina: sleme 7.90 m, kap 7.00 m Višji del Površina: pritličje 174.60 m², skupaj 349.20 m² Višina: sleme 8.30 m, kap 6.40 m Oba dela skupaj 4558 Površina: 686.20 m2 Gabariti: VxŠxD 8.30x7.50+8.30x8.30+24.70 m 4558 Nosilna konstrukcija: opeka, nepoškodovana.

Stanje oboda/fasade: neizolirana, na nekaterih delih stavbe omet odpada, na senčnih delih se vidijo začetki zidne plesni Streha: lesena podkonstrukcija, delno prekrita s salonitno kritino, ni sledi zamakanja.

Stavbno pohištvo: ni enotno, je nepoškodovano, na delu stavbe menjano pred kratkim.

Leto izgradnje:1949

930

1500

0

949

712

880

700

2

Objekt 1 - Upravna stavba 996

675

05.02. Analiza obstoječih stavb

1540

1540

712

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

930

930

8 Pogled na skladišče

27

880

990

675

990 845

700 845

712

712

1540

84 996

880

712

M 1:500 15

712

949

990 930

4558 930

3153

990

1540

990

845

712

1540

1500

Površina: pritličje 138.10 m², skupaj 276.20 m² Višina sleme 8.50 m, kap 7.65 m Gabariti: VxŠxD 5.80x25.10x27.30m Nosilna konstrukcija: opečna, nepoškodovana Stanje oboda/fasade: neizolirana, ometana.

Streha: lesena podkonstrukcija, opečna kritina.

Stavbno pohištvo je staro, potrebno menjave Leto izgradnje: 1964

845

847

5

3

996

880

712 712

0

4

Objekt 3 - Mala stavba z opečno konstrukcijo

675

9 Pogled na malo stavbo z opečno konstrukcijo

996

847

990

10 Pogled na veliko stavbo z opečno konstrukcijo

845

712

949

996

880

990

712 712

675

949

4558

Nižji del Površina: pritličje 158.00 m², skupaj 316.00 m² Višina: sleme 8.50 m, kap 6.60 m.

Višji del Površina: pritličje 284.00 m², skupaj 568.00 m² Višina: sleme 9.50 m, kap 7.60 m Oba dela skupaj Površina: 884.00 m² Gabariti: VxŠxD 9.50x9.80x45.50m Nosilna konstrukcija: opečna, nepoškodovana.

Stanje oboda/fasade: neizolirana, neometana, vidne so AB preklade ter opečna konstrukcija.

Streha: lesena podkonstrukcija, delno prekrita s salonitno kritino, delno z opečno kritino Stavbno pohištvo: staro, na nekaterih delih poškodovano Leto izgradnje: 1965

880

712

846

880

700

675

996

949

990

2700

Objekt 4 - Velika stavba z opečno konstrukcijo

0

0

996

675

1540 1540 Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

28

5 7

6 8

Objekt 5 - Trgovinski objekt

Objekt 7 - Večnamensko skladišče

Površina: pritličje 275.50 m² Višina: sleme 7.50 m, kap 4 .00 m Gabariti: VxŠxD 7.50x9.50x28.60 m Nosilna konstrukcija: zidana, nepoškodovana.

Stanje oboda/fasade: neizolirana, na določenih mestih omet odpada, barva fasade ni enotna.

Streha: lesena podkonstrukcija, krita z opečno kritino.

Stavbno pohištvo: Staro in neenotno, na nekaterih delih je poškodovano.

Leto izgradnje: 1964

Površina: pritličje 2500 m² Višina sleme 6.50 m, kap 4.20 m Gabariti: VxŠxD 6.50x45.00x45.00 m Nosilna konstrukcija: kovinska, nepoškodovana.

Stanje oboda/fasade: “sendvič plošče”, dotrajane.

Streha: kovinska podkonstrukcija, krita z vlaknocementnimi ploščami Stavbno pohištvo: staro, vendar nepoškodovano Leto izgradnje: 1973

11 Pogled na trgovinski objekt

13 Pogled halo večnamenskega skladišča

Objekt 6 - Skladišče odpadnega materiala

Objekt 8 - Lesen objekt

Površina: pritličje 692.00 m² Višina: sleme 5.80 m, kap 4.40 m Gabariti: VxŠxD 5.80x25.10x27.30 m Nosilna konstrukcija: kovinska konstrukcija, nepoškodovana Stanje oboda/fasade: na nekaterih delih je fasada nekoliko poškodovana, odprtine v steni so zazidane Streha: kovinska podkonstrukcija, krita z vlaknocementnimi ploščami Stavbno pohištvo: je staro, potrebno menjave.

Leto izgradnje: 1968

Površina: pritličje 230.00m² Višina sleme 7.60m, kap 4.50 m Gabariti: VxŠxD 7.60x10.0x23.00m Nosilna konstrukcija: podatki niso znani Stanje oboda/fasade: neizolirana, lesene deske, na nekaterih delih razpadajo.

Streha: Ostrepšje je leseno.

Leto izgradnje: 1964

Skupne površine Skupna površina parcele: cca 7782m² Zazidane površine: 5215.7 m² Bruto površina vseh tlorisnih etaž: 6129 m² Nezazidane površine 2567 m² Zazidanost parcele: 67%

12 Pogled na halo skladišča odpadnega materiala

14 Pogled na lesen objekt

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

29

05.03. Ugotovitve analiz

7

2

4

5

3

8

1

6

1. Upravna stavba Upravna stavba, zgrajena leta 1949, se nahaja na severovzhodnem delu parcele. Ima dve nadstropji in dvokapno streho. Zaradi lege na parceli in stanja konstrukcije se ohrani.

2. Skladišče Skeletno grajeno skladišče zgrajeno leta 1980, omogoča fleksibilnost pri nadaljnji uporabi in se ohrani.

3. Mala stavba z opečno konstrukcijio Mala opečna stavba skupaj z veliko opečno stavbo ponuja pri revitalizaciji območja veliko potenciala. Zaradi prostorskega odnosa med njima se jo ohrani.

4. Velika stavba z opečno konstrukcijo Dvonadstropna stavba na jugu parcele ima odprto tlorisno zasnovo in dobro naravno osvetlitev. Potrebna je protipotresne sanacije in se ohrani.

5. Trgovinski objekt Pritličen dvokapni objekt v središču obravnavane lokacije zavira potencialno možnost razvoja, zato se ga odstrani.

6. Skladišče odpadnega materiala Hala s kovinsko konstrukcijo tako kot trgovinski objekt zavira potencialno možnost razvoja območja in se jo odstrani.

7. Večnamensko skladišče Skladišče na severozahodnem delu parcele s številnimi dostopi se ohrani.

8. Lesen objekt Lesen pritlični objekt zavira potencialen razvoj območja, zato se ga odstrani.

Sklep Glede na analize širše in ožje lokacije menim, da je izbrana lokacija primerna za novo Glasbeno šolo Kamnik. Z ohranjanjem velike večine obstoječega stavbnega tkiva gradnja sledi trajnostnemu razvoju.

Z novim programom se industrijske stavbe revitalizirajo. Na mestu stavb, ki so v nalogi predvidene za rušenje, se vzpostavi nov trg in nova zelena ureditev, ki bo na voljo vsem občanom.

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

30

06. PROGRAMSKA IZHODIŠČA 06.01. Razvoj glasbenih šol na Slovenskem 06.02. Vloga glasbenih šol 06.03. Glasbena šola Kamnik 06.04. Pravilniki in zahteve 06.05. Katalog prostorov v glasbeni šoli 06.06. Referenčni primeri

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

31

06.01. Razvoj glasbenih šol na Slovenskem Začetek glasbenega izobraževanja na Slovenskem sega v srednji vek. Povezuje se ga s cerkvami in samostani, v katerih je bila glasba učni predmet in vzgojno sredstvo.

Glasbeno šolstvo, kot ga poznamo danes, se je začelo razvijati v 19. stoletju, ko so leta 1807 ustanovili prvo državno glasbeno šolo pri ljubljanski stolnici.

Leta 1820 so se začele pojavljati razne oblike organiziranega glasbenega poučevanja tudi po drugih krajih (Trst 1820, Gorica 1842, Celje 1888). »Iz glasbene šole pri glasbeni matici (1882) se je v Ljubljani razvil in leta 1919 ustanovil prvi jugoslovanski konservatorij z nižjo, srednjo in višjo stopnjo« (Krek in Metljak, 2011, str. 449). Deloval je vse do leta 1939, ko je bila ustanovljena glasbena akademija, ki se je pozneje, leta 1946, preoblikovala v Akademijo za glasbo.

Po koncu 2. svetovne vojne leta 1945 doživi glasbeno šolstvo v Sloveniji razcvet. Po večjih slovenskih krajih se začnejo ustanavljati glasbene šole. V Mariboru leta 1961 ustanovijo center za glasbeno vzgojo, leto pozneje pa v Ljubljani Zavod za glasbeno in baletno izobraževanje.

Leta 1996 je bil sprejet zakon o univerzi, zaradi katerega je bil sprejet nov program pod imenom »program glasbene gimnazije«. Program so na začetku izvajali le v Ljubljani in Mariboru, pozneje pa je Ministrstvo za šolstvo dodelilo dovoljenje za srednješolsko glasbeno izobraževanje tudi šolam v Velenju, Celju in Kopru.

V letu 2014 je v Sloveniji delovalo 54 javnih in 11 zasebnih glasbenih šol, ki izobražujejo predšolske otroke, osnovnošolske otroke ter v nekaterih primerih tudi odrasle. Izobraževanje posameznika je možno v glasbenem ali plesnem programu.

Ljubljana, Celje, Maribor, Velenje in Koper imajo tudi strokovne gimnazije, kjer poučujejo glasbo in ples. Srednješolsko izobraževanje zagotavlja višjo stopnjo znanj. Opravljena srednja glasbena šola je pogoj za nadaljevanje študija na Akademiji za glasbo v Ljubljani.

Za poučevanje glasbe na osnovnih šolah so leta 1951 ustanovili nov oddelek na Višji pedagoški šoli, leta 1963 pa tudi v Mariboru.

Legenda: Kraji z osnovnošolskim glasbenim izobraževanjem Kraji s srednješolskim glasbenim izobraževanjem Kraji z univerzitetnim glasbenim izobraževanjem

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

32

06.02. Vloga glasbenih šol Po določilih konvencije o otrokovih pravicah (29.člen) ter resoluciji Evropske delovne skupnosti za glasbo v šolah, morajo države članice skrbeti za razvoj vokalnih in instrumentalnih glasbenih skupin. Glede na zahteve Zakona o glasbenih šolah (ZGla, Ur.l. RS, št. 81/06) morajo glasbene šole omogočati odkrivanje in razvijanje glasbene in plesne nadarjenosti, doseganjenje ustreznega znanja in pridobivanje izkušenj. Učencem se omogoča vključevanje v instrumentalne, vokalne ali plesne skupine.

Glasbene šole lahko izobražujejo predšolske in osnovnošolske otroke, izobraževanje pa morajo omogočati tudi starejšim. Z opravljenim sprejemnim izpitom, kjer kandidati izkažejo potrebno nadarjenost, se jim omogoči vključitev v glasbeni ali plesni program.

Glasbene šole učencem zagotavljajo pridobivanje osnovnega znanja, nadarjene učence pa spodbujajo k udeležbi na glasbenih tekmovanjih in nastopih. S pridobljenim znanjem lahko nadaljujejo na srednji stopnji, ki pozneje omogoča ljubitelsko in poklicno usmeritev. (poglavje po Krek in Metljak, 2011)

Cilji in naloge vzgoje in izobraževanja v glasbeni šoli po ZGLa (Ur.l. RS, št. 81/06) so:

15 Vaja godalne skupine v glasbenem muzeju na Danskem

• odkrivanje in razvijanje glasbene in plesne nadarjenosti, • sooblikovanje osebnosti in načrtno izboljševanje glasbene izobraženosti prebivalstva, • doseganje ustreznega znanja in prodobivanje izkušenj za začetek delovanja v ljubiteljskih instrumentalnih ansamblih, orkestrih, pevskih zborih ter plesnih skupinah, • pridobivanje znanja za nadaljnje glasbeno in plesno izobraževanje, • omogočanje umetniškega doživljanja in izražanja, • omogočanje osebnostnega razvoja učencev v skladu z njihovimi sposobnostmi in zakonitostmi razvoja, • vzgoja za obče kulturne in civilizacijske vrednote, ki izvirajo iz evropske tradicije, • vzgoja za medsebojno strpnost, spoštovanje drugačnosti in sodelovanje z drugimi, • skrb za prenos nacionalne in občečloveške dediščne in razvijanje nacionalne zavesti, • vzgajanje za multikulturno družbo, hkrati pa za razvijanje in ohranjanje lastne kulturne in naravne dediščine.

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

33

06.03. Glasbena šola Kamnik

Zgodovina glasbene šole Glasbena šola Kamnik je bila ustanovljena leta 1952. Svoje prostore je imela v centru mesta - v prostorih Mestne občine Kamnik. Leta 1952 je bilo začetno število vpisanih učencev približno 50. To število je do konca šolskega leta naraslo na 153 učencev (Bitenc, 1955, str 182). Z naraščanjem števila učencev se je pojavila potreba po novih prostorih in zato se je glasbena šola preselila iz prostorov Mestne občine na Kajuhovo 11, kjer še vedno deluje. Šola že takrat ni bila popolnoma ustrezna, saj prostori niso bili zvočno izolirani in zadostno ogrevani. Leta 1986 so del šole prenovili in zvočno izolirali. Leta 1996 se apet začeli s preurejanjem obstoječih učilnic v učilnice, primerne za poučevanje glasbe. Do leta 1999 so uredili dodatnih 10 učilnic.

Razmere v glasbeni šoli Glasbena šola Kamnik ima že 30 let prostorsko stisko, zaradi katere s svojim programom gostuje po drugih šolah. Poučevanje je razkropljeno po celotnem Kamniku, na naslednjih lokacijah: - v matični Glasbeni šoli Kamnik, na Kajuhovi poti 11, Kamnik - v prostorih Glasbene šole Kamnik na Ljubljanski cesti 1, Kamnik - v prostorih Glasbene šole Kamnik v Domu Kulture Kamnik - v prostorih Osnovne šole Marije Vere Kamnik - v prostorih Osnovne šole 27. Junij Kamnik

16 Lokacije, na katerih poteka pouk v sklopu glasbene šole

Potrebe glasbene šole Šola potrebuje 20-25 učilnic za individualni pouk. Učilnica je hkrati kabinet učitelja, ki poučuje določen instrument (godala, pihala, trobila, tolkala, instrumente s tipkami, brenkala, ljudska glasbila, petje, komorno in orkestralno igro).

Za poučevanje nauka o glasbi so potrebne 3 učilnice, kjer je prostora za 20 učencev. Učilnica mora biti opremljena s klavirjem/pianinom, tablo in omaro, v kateri so shranjeni orffovi instrumenti (tamburin ksilofon, zvončki, činele, ropotulja…).

Garderoba, v kateri se učenci preobujejo, mora biti pri vhodu.

Učitelji imajo skupno zbornico in sejno sobo, tajništvo in ravnateljeva pisarna sta ločeni.

Dvorane: Dvorana za nastope 150-200 obiskovalcev.

Oder mora biti dovolj velik za baletne nastope.

Manjša dvorana in snemalni studio.

Plesni del: Dvorana za plesno pripravnico, dvorana za balet.

Učitelj za ples mora imeti svoj kabinet in sanitarije.

Učenci plesa morajo imeti garderobe in umivalnice.

V Domu kulture Kamnik poteka pouk tolkal in baleta (razen skupine plesne pripravnice, ki ima pouk v prostorih OŠ T. Brejca). Glasbena šola ima na Ljubljanski cesti 1 najetih 18 učilnic, s čimer je poskrbljeno, da ima vsak učitelj svojo učilnico. Glasbena šola trenutno ne razpolaga s primernimi prostori za glasbeno knjižnico, saj se nahaja na 9m2 , kar je občutno premalo za zbirko, ki jo premore.

Po podatkih iz leta 2015 je v glasbeni šoli 24 oddelkov. V vseh oddelkih skupaj je bilo vpisanih 593 učencev. V glasbeni šoli poteka pouk individualno in skupinsko.

Pouk instrumentov in petja poteka individualno enkrat, dvakrat ali trikrat na teden po 20, 30 oziroma 45 minut.

Skupinski pouk poteka praviloma enkrat na teden. Ura skupinskega pouka traja 45 oziroma 60 minut.

Nauk o glasbi je obvezni predmet. Korepeticije, komorna igra in orkestralna igra so prav tako obvezni, če tako določi učitelj predmeta glede na predmetnik in po presoji učenčevih sposobnosti.

17 Glasbena šola Kamnik - vhod

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

34

06.04. Pravilniki in zahteve Osrednji dokument, s katerim si pomagamo pri snovanju glasbenih šol, so navodila za graditev glasbenih šol v Republiki Sloveniji. Ta dokument izdaja Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.

Lokacija šole Smernice pri izbiri zemljišča, na katerem bo glasbena šola, so naslednje: • Šolsko zemljišče naj bo v bližini prometnega omrežja, vendar v mirnem predelu, stran od hrupa.

• Šola mora stati najmanj 35 metrov od glavne ceste.

• Šola mora biti odmaknjena od sosednjih stavb za najmanj 2-kratno višino višje zgradbe.

• Pot do šole naj bo varna in naj ne vodi čez zelo prometne ceste in nezavarovane železniške prehode.

• Šolsko zemljišče mora biti komunalno opremljeno skladno z aktualnimi predpisi.

• Za dobro lokacijo je pomembno, da ima svež zrak, je brez prahu, megle, plina, dimov in sevanj.

• Zemljišče naj bo v prisojnem delu v bližini parkov.

Dostopi in parkirne površine Ob šoli je potrebno predvideti površine za parkiranje avtomobilov in shranjevanje koles. Zagotoviti je potrebno eno parkirno mesto na oddelek in 3-9 dodatnih parkirišč, odvisno od velikosti šole. Vhodi v šolo naj bodo ločeni od parkirnih površin. Dostopi naj bodo lahko premagljivi, brez stopnic, če pa to ni mogoče, je potrebno namestiti klančino z naklonom največ 8%. Na večini mest stavbe je treba omogočiti dostope za intervencijska vozila. Šolska stavba Šolska stavba mora zagotavljati ustrezne prostorske pogoje vsem učencem. Stavba mora slediti razvojnim težnjam pedagoške znanosti.

Zgrajena šolska stavba mora biti uporabna vsaj 50 let. Pri oblikovanju in snovanju stavbe moramo strmeti po vsestranski možnosti prilagajanja.

V ta namen je potrebno zagotoviti: • adaptivnost šolskega kompleksa, omogoča naj poznejše razširitve in dozidave, • adaptivnost zgradbe, ki naj omogoča čimbolj preprosto prilagajanje novim potrebam, • fleksibilnost zgradbe, ki naj v prostorih za vzgojno izobraževalno delo omogoča izvajanje pouka na različnih ravneh.

Šola naj omogoča izvajanje programa v skupinah ali posamezno. Sama prostorska ureditev mora omogočati oblikovanje naslednjih skupin: • 43 ali več učencev - velika skupina; orkester • 23 do 42 učencev - večja skupina; orkester • 13 do 22 učencev - osnovna skupina; nauk o glasbi, solfeggio • 2 do 12 učencev - mala skupina; komorne skupine • 1 učenec - individualni pouk; instrument, solo petje Šolska stavba mora vsebovati prostore za individualni pouk, prostore za skupinski pouk, prostore za pouk plesa, skupne šolske prostore, upravne prostore in pomožne prostore.

Orientacija šolske stavbe Najugodnejša orientacija za učilnice je južna ali jugovzhodna. Taka zasnova omogoča, da se učilnice v letnem obdobju, ko je sonce najvišje, ne pregrevajo, saj to preprečimo z manjšimi napušči. Poleg južne orientacije učilnic je ustrezna tudi orientacija na sever. Ostali prostori v šoli so lahko orientirani poljubno, vendar pa moramo pri tem zagotoviti zadostno količino dnevne svetlobe.

Prostori za pouk Individualni pouk se izvaja v predmetnih oziroma kabinetnih učilnicah, ki so namenjene poučevanju enega predmeta oziroma predmetnega področja. Zasedenost posamezne učilnice naj bo 27 ur na teden. S svojo zasnovo in opremo morajo učilnice omogočati specifične načine izvajanja individualnega pouka instrumentov in petja.

Glasbena šola mora vsebovati naslednje učilnice: • godala; violina, viola, violončelo in kontrabas • pihala; flavta, kljunasta flavta, oboa, klarinet, saksofon in fagot • trobila; rog, trobenta, pozavna, tuba in druga trobila • tolkala • brenkala; harfa in kitara • instrumenti s tipkami; klavir, orgle in harmonika • petje • ljudska glasbila • predmetna učilnica za predmeta: nauk o glasbi in solfeggio (16 - 22 učencev v skupini) • predmetna učilnica za programa: predšolska glasbena vzgoja in glasbena pripravnica (16 učencev v skupini) • predmetna učilnica za komorno-ansambelsko igro (do 12 učencev v skupini)

Plesne učilnice V primeru izvajanja plesnega programa se le ta izvaja v posebni predmetni učilnici namenjeni področju baleta in sodobnega plesa.

Učilnica mora imeti nedrsečo talno oblogo na plavajočem podu.

Baletni drogovi naj bodo nameščeni na dveh višinah, za njimi naj bodo ogledala. Učilnica mora vsebovati sanitarije z garderobo, s slačilnico in prhami. Dečki in deklice imajo garderobe ločene. Učilnica za ples naj bo velikamed 60 in 80 m².

Dvorana Dvorana v glasbeni šoli je namenjena vajam orkestra, šolskim nastopom, pripravam na nastope, koncertom in drugim kulturnim prireditvam.

Nahaja naj se v pritličju stavbe z dostopom v neposredni bližini učilnic in glavnega vhoda. 1/3 dvorane naj predstavlja oder z ločenim vhodom ter dostopom do sobe, kjer so shranjeni odrski pripomočki. Velikost dvorane naj bo med 120 in 160 m².

Glasbena knjižnica Glasbena knjižnica je prostor za shrambo šolskih instrumentov in pribora.

Velikost knjižnice je odvisna od števila glasbenih knjižnih enot, od vrste in števila zvočnih zapisov glasbe, od frekvence izposoje šolskih enot in druge strokovne literature za učence. Meri naj 35 m², če je zbirka manjša, pa lahko knjižnica meri tudi manj.

Ostali prostori in površine • Klubski prostori za učitelje - zbornica naj ne bo manjši od 25 m².

• Pisarne za ravnatelja, pomočnika ravnatelja in administracijo šole se dimenzionira glede na število delovnih mest. Poleg ravnateljeve pisarne se predvidi še 1 ali 2 prostora za administracijo.

• Garderobe naj bodo pri vhodu, garderobe v učilnicah za skupni pouk niso dopustne. Garderobe za učence plesa so ločene z omaricami.

• Sanitarno enoto tvorijo prostor z wc kabinami in predprostorom z umivalniki. V vsaki etaži se predvidi vsaj po en ženski in en moški WC z umivalnikom ločeno po spolu. Isto velja za sanitarije povezane z dvorano.

• Komunikacijske površine povezujejo posamezne šolske trakte.

Omogočati morajo hitro izpraznitev v primeru nesreče. Hodnik pred učilnicami naj meri med 1,2 - 1,6 m.

• Vhodi v šolo naj bodo jasno opredeljeni in ne smejo biti neposredno vezani na prometno ulico. Pred vsakim vhodom naj bo nadstrešek.

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

35

0.6.05. Katalog prostorov v glasbeni šoli UČILNICE ZA INDIVIDUALNI POUK UČILNICE ZA SKUPINSKI POUK - godala - pihala - trobila - tolkala - instrumenti s tipkami - brenkala - petje - ljudska glasbila

15 - 20 m² 15 - 20 m² 20 - 25 m² 20 - 25 m² 15 - 25 m² 15 m² 25 m² 15 m²

- predšolska glasbena vzgoja - glasbena pripravnica - nauk o glasbi - komorno ansambelska igra

PROSTORI ZA POUK PLESA

DVORANE ZA ORKESTER IN NASTOPE

GLASBENA KNJIŽNICA

- plesna učilnica 60 - 80m² - dvorana 120 - 160 m² - knjižnica 35 m² - povezave do sanitarij, - sanitarije za goste 35 m² garderob in tušev 35 m² 35 m²

OSTALI PROSTORI 35 m² - zbornica - pisarne - sanitarije za učitelje - garderobe - sanitarije za učence - tehnični prostori - komunikacijske površine (velikost prostorov je odvisna od št. učencev, št. učiteljev in velikosti šole)

Velikost učilnic je odvisna od posameznega instrumenta, ki se poučuje v njih, samo število pa je odvisno od števila učencev glasbene šole.

18 Učilnica za individualni pouk je zasnovana glede na potrebe posameznega predmeta

V primeru, da je komorna skupina manjša, lahko pouk komorno-ansamblske igre poteka tudi v učilnicah za individualni pouk.

19 Primer učilnice za skupinski pouk

Garderobe in sanitarje za dečke Nekatere glasbene šole imajo Velikost glasbene knjižnice je in deklice so zasnovane ločeno. poleg velike dvorane tudi odvisna od števila knjižnih enot manjšo, kjer lahko vadi orkester. in glasbenih enot. Knjižnica naj meri 35 m², v ekstremnih primerih je lahko tudi manjša.

20 Primer plesne učilnice z visokim stropom ter zrcalom na steni

21 Primer dvorane z odrom primernim tako za glasbene kot tudi za plesne nastope

22 Primer shranjevanja instrumentov v prostorih glasbene knjižnice

Vhodi v šolo naj ne bojo vezani neposredno na ulico. Širina komunikacijskih površin naj bo med 1,2 m in 1,6 m.

23 Sodobna zbornica opremljena s projektorjem za predstavitve

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

36

06.06. Referenčni primeri

24 Odnos stare stavbe z novo glasbeno šolo

L’Atelier glasbena in baletna šola

Taller De Musics

arhitekt: lokacija: leto izvedbe: vir:

arhitekt: lokacija: leto izvedbe: vir:

Vincent Parreira Gournay-en-Bray, Francija 2012 http://www.archdaily.com/426498/latelier-aavp-architecture (5.1.2017)

Kulturni center L’atelier v mestu Gournay-en-Bray stoji na zemljišču, na katerem je bila v preteklosti tovarna Damau.

Center obsega prostore glasbene in baletne šole ter multimedijsko knjižnico. Stavba v obliki črke H stoji na velikem zemljišču in s ceste ni takoj vidna. Šele ob vstopu na dvorišče vidimo stavbo, dve lameli z dvokapno streho, ki ju povezuje steklen hodnik.

V pritličju stavbe se nahajajo multimedijska knjižnica in oddelek plesne šole, v nadstropju pa so glasbene učilnice, nanizane ob dolgem povezovalnem hodniku.

Stekleno fasado v pritličju zastirajo bakrene mreže, s katerimi se stavba senči. Nadstropje in streha sta krita z naravnim kamenjem. Prečiščena in moderna oblika zrcali podobo sosednjih stavb in zato ni vpadljiva.

28 Učilnice v ločenih kubusih odmaknjenih od obstoječe konstrukcije

Koncept: - vzpostaviti odnos med starimi in novimi stavbami - uokviriti poglede z glavnih in stranskih vhodov

25 Parkovna ureditev med obema krakoma šole

Prednosti/ značilnosti šole: - veliki prostori - dobra osvetlitev

27 Tloris glasbene in baletne šole v obliki črke H

Taller the Musics je glasbena šola v tretjem nadstropju kulturnega centra v Can Fabri. Prostori glasbene šole se nahajajo nad knjižnico, kar je bil še poseben izziv za arhitekte, saj so morali zagotoviti ustrezno akustiko tako za knjižnico kot tudi za glasbeno šolo.

Glasbena šola se nahaja v stavbi, kjer je bila nekoč tekstilna tovarna. V želji po čim boljšem izkoriščenju danega prostora so vse učilnice odmaknili od zunanjih zidov stavbe. Učilnice so pomaknjene v sredino stavbe in se ne dotikajo sten. Na ta način se prepreči prenašanje zvoka z vibriranjem po konstrukciji. Vsaka učilnica je posamezen volumen, ločen od fasade, strehe in preostalih učilnic. Učilnice so akustično izolirane. Barvna shema prostorov je nevtralna siva, kar pripomore k večji zbranosti učencev.

Koncept: - učilnice se odmaknejo od sten in stropov - vsaka učilnca je ločen volumen - hodnik poteka po obodu stavbe Prednosti/ značilnosti šole: - dobra akustična izoliranost - dobra osvetlitev hodnikov - sodobna opremljenost učilnic 29

26 Dobro osvetljena in velika plesna učilnica

Dom Arquitectura Can Fabra, Barcelona 2011 http://www.archdaily.com/270376/musicschool-project-concept-taller-de-musicsdom-arquitectura (20.2.2017)

30

Pogled v eno izmed učilnic

Dobro osvetljene komunikacijske površine

31

Učilnice odmaknjene od obstoječih sten

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

37

32

Pogled na novo in staro stavbo

Louviers Music School

School Of Music

arhitekt: lokacija: leto izvedbe: vir:

arhitekt: lokacija: leto izvedbe: vir:

Opus 5 Architects Louviers, Francija 2012 http://www.archdaily.com/359050/ louviers-music-school-rehabilitation-andextension-opus-5-architectes (5.1.2016)

Stavba v Louviers-u je bila v zgodovini večkrat deležna arhitekturnih predelav. Iz samostana je bila preurejena v zapor, iz zapora v cerkvena sodišča, leta 1990 pa je bila nazadnje preurejena v glasbeno šolo. V zadnji prenovi leta 2012 so glasbeni šoli dodali nove dvorane in prostore za vaje orkestra.

Stavba je zasnovana tako, da na jasen način razlikuje med novimi in starimi posegi. Prenovljena glasbena šola vsebuje 24 kabinetov, dva prostora za vaje orkestra in knjižnico. Zaradi pomanjkanja prostora sta nova prizidka umeščena na stene stavb, ki je bila v preteklosti porušena. Po prenovi je najbolj opazen delno zastekljen prizidek na južnem delu stavbe, v kateremu je prostor za vaje orkestra. Razteza se preko reke in se odpira proti samostanu in mestu. Steklena fasada jasno kaže odnos med starim in novim.

36

Koncept: - poudariti zgodovinsko pričevanje stavbe - jasno pokazati razliko med starim in novim - na omejenem prostoru pridobiti kar se da veliko uporabnih površin za potrebe prenovljene glasbene šole

Fasada glasbene šole skoraj brez oken

37

Atrij omogoča osvetlitev učilnic

Prednosti/ značilnosti šole: - fleksibilnost prostorov za vaje orkestra - ohranjanje prostorske tradicije

João Luís Carrilho da Graça Lizbona, Portugalska 2015 http://www.archdaily.com/206489/ school-of-music-in-lisbon-joao-luis-carrilhoda-graca (5.1.2017)

Šola se nahaja v univerzitetnem kampusu. Osrednji zunanji prostor, namenjen manjšim prireditvam in nastopom, obdaja volumen glasbene šole. Ta zasnova je bila odgovor na hrupno okolico in preprečuje, da bi hrup iz okolice motil pouk, nastope in vaje v glasbeni šoli. Zunanjost stavbe deluje kot monoliten volumen, le na vogalih so velike zastekljene površine, ki dopuščajo poglede in svetlobo, obenem pa ščitijo pred okoliškim hrupom. V pritličju se nahajajo vsi javni prostori, učilnice za skupni pouk in dvorana, ki sprejme 448 ljudi. V nadstropju se nahaja velik ozelenjen atrij, okrog katerega so postavljene številne predmetne učilnice različnih velikosti. Ta zasnova omogoča veliko dnevne svetlobe v učilnicah, hkrati pa zaustavlja hrup iz okolice.

Koncept: - omejiti hrup iz okolice - dobra osvetlitev prostorov - veliki in odprti zunanji prostori - fleksibilna zasnova pritličja za možne širitve v prihodnosti Prednosti/ značilnosti šole: - prostorne učilnice - dobra osvetljenost - javni prostori in večje učilnice/dvorane v pritličju - možnost nastopov tudi v atriju v pritličju

33 Nova dvorana za vaje orkestra

38 Učilnica za individualni pouk

34

Nova stavba stoji na stenah stare

35

Nova tlorisna zasnova z individualnimi učilnicami

39

Dvorana za plesne in glasbene nastope

40 Tloris glasbene šole

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

38

41 Pogled z zraka na Palais de Tokyo

Palais de Tokyo

FRAC - Nord

arhitekt: Lacaton & Vassal lokacija: Pariz, Francija leto izvedbe: faza 1 2001 faza 2 2011 vir: https://lacatonvassal.com/index. php?idp=20 (10.12.2016)

arhitekt: lokacija: leto izvedbe: vir:

Prvotni Palais de Tokyo so zgradili leta 1937. V zgodnji fazi delovanja je bil namenjen hrambi moderne umetnosti, potem pa ga je v poznih sedemdesetih letih nadomestil center Pompidou. Po več desetletjih propadanja in zanemarjanja so ga v drugi polovici 20. stoletja prenovili in odprli.

Nekonvencionalno prenovljen prostor ponuja popolno svobodo tako razstavljeni umetnosti kot tudi obiskovalcu pri njenem ogledovanju.

10 let po prenovi je sledila druga faza, v kateri so razstavni prostor povečali s 7000 m2 na 22,000 m2. Druga faza prenove sledi smernicam, ki so si jih zadali v prvi.

Stene so obdelane surovo, namesto novega ometa je vidna konstrukcija. Novi umetniški center ponuja veliko več kot le razstave. V njem se dogajajo raznovrstni dogodki, predvajanja fi lmov, modne revije, knjigarna….

Tako je Palais de Tokio leta 2012 postal eden izmed največjih centrov sodobne umetnosti v Evropi.

Na natečaju za ureditev bivšega skladišča čolnov je s svojo rešitvijo zmagal arhitekturni biro Lacaton & Vassal.

Njuna rešitev se je od preostalih razlikovala v tem, da stare ladjedelniške hale nista porušila, ampak sta tik ob njej zgradila novo stavbo enakih gabaritov.

Osnovna ideja pri prenovi je bila pustiti halo takšno, kot je in jo s čim manj posegi revitalizirati. Nova stavba vsebuje ves želeni program, s svojim zunanjim videzom pa ne tekmuje z obstoječo stavbo. Prefabricirana AB konstrukcija je obdana s polikarbonatnimi ploščami, ki v stavbo prepuščajo dnevno svetlobo. Stavbi sta med seboj v prvem nadstropju, 3 metre nad tlemi, povezani s potjo, ki se nadaljuje izven stavbe in je del krajinske ureditve. Stara hala je tako povsem prosta in se lahko uporabi v sklopu FRAC-a ali pa neodvisno gosti druge javne dogodke. Funkcija obeh stavb je tako lahko ločena ali združena, odvisno od potrebe.

45 Stara stavba na levi in nova na desni

Koncept: - odprti prostori umetnikom in obiskovalcem - prostori so veliki in omogočajo postavitev različnih razstav - obiskovalec se lahko sprehaja prosto, njegova pot ni vnaprej določena - arhitekturne intervencije so minimalne in funkcionalne (stopnišča, povečujejo pretočnost in dostopnost)

Lacaton & Vassal Dunkerque, Francija 2013 http://www.lacatonvassal. com/?idp=61 (10.12.2016)

Koncept: - pustiti staro stavbo v čim večji meri takšno kot je - fleksibilna uporaba - ločena/ združena uporaba 46

Notranjost stare stavbe

42 Notranjost muzeja

43 Notranjost muzeja

44 Tloris muzeja z označenimi intervencijami

47 Stik nove in stare stavbe

48 Tloris nove in stare stavbe

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

39

Revitalizacija industrije can Minguell

Ecco Bar

arhitekt: lokacija: leto izvedbe: vir:

arhitekt: lokacija: leto izvedbe: vir:

Toni Girones Barcelona, Španija 2010 http://www.archdaily.com/507847/ reforma-y-rehabilitacion-de-la-naveindustrial-can-minguell-toni-girones (10.12.2016)

V projektu prenovijo 3-nadstropno tovarno iz leta 1950. Stavba ima zidan obod, v notranjosti pa je litoželezni skelet. Prekriva jo dvokapna streha z leseno podkonstrukcijo.

Pri prenovi so stavbo skušali ohraniti v karseda prvotnem stanju. Tlorisi so zastavljeni fleksibilno, lesena strešna konstrukcija in litoželezni stebri so vidni.

V prenovljeni stavbi so sedaj pisarne za skupinsko in individualno delo, v pritličju so razstavni prostori in gostinski lokal.

53 Pogled z zraka na prenovljeno stavbo

49 Stavba pred in po prenovi

54 Nova fasada ovije stavbo preko strehe in dveh stranic

50 Notranjost prenovljene stavbe

Koncept: - stare stavbe ohraniti v čimbolj prvotni obliki - minimalni posegi v notranjosti 55 Vhod v Ecco bar

51 Prenovljena fasade stavbe

52 Tloris pritličja, kjer so skupni prostori in kavarna

56 Notranjost z vidnim betonom

Guiseppe Gurrieri Ragusa, Italija 2015 http://www.giuseppegurrieri.it/ projects/eco-bar-42 (10.12.2016)

S projektom oživljajo degradirano območje ob večnamenski športni dvorani in stavbi prodajalne kart ob njej. Obe stavbi sta že vrsto let opuščeni. Staro prodajalno kart preuredijo v kavarno. Z atraktivno zunanjostjo poskušajo ustvariti vizualno privlačno stavbo v neatraktivni soseski, s katero naj bi spodbujali njeno urbano preobrazbo.

Stavbo grajeno iz votle opeke in armiranega betona preoblečejo z recikliranimi in cenovno ugodnimi materiali. Njene že obstoječe odprtine zaprejo ter na vzhod in zahod dodajo dve veliki okni, ki v osrednji del kavarne prepustita veliko dnevne svetlobe. Na severni fasadi so integrirane zložljive mize, ob katerih lahko obiskovalci posedajo.

Prezračevan fasadni ovoj stavbo poleti ščiti pred pregrevanjem.

V notranjosti so obstoječi AB stebri puščeni v vidnem betonu, tla so iz glajenega industrijskega betona, prekritega s smolo, točilni pult je iz železa.

Koncept: - obstoječe stavbe se ne ruši - revitalizira se jo z novim programom - stavbi se ovije z novim fasadnim ovojem

57 Tloris in konstrukcijska zasnova fasadnega ovoja

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

40

07. PROJEKT 07.01. Koncept 07.02. Opis projekta 07.03. Arhitekturna zasnova 07.04. Sheme prostorov in funkcionalnih povezav 07.05. Programska shema 07.06. Izbor materialov 07.07. Shema rušitve 07.08. Potresna utrditev stavb 07.09. Konstrukcijska zasnova baletne šole 07.10. Konstrukcijska zasnova glasbene šole 07.11. Konstrukcijska zasnova povezovalnega mostu 07.12. Tehnično poročilo 07.13. Akustika 07.14. Ureditev prometa in parkiranje

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

41

07.01. Koncept

1 Obstoječe stanje

2 Z rušitvijo stavb se območje odpre in postane prehodno

3 Nastane nov odprt prostor med stavbami

4 Umestitev novega volumna poveže obstoječe stavbe

5 S prebojem novega volumna se park in prireditveni prostor povežeta

6 Osrednji volumen očiščen do konstrukcijskih okvirjev, prepleten z jeklenico in ozelenjen z vzpenjalkami, služi kot senčnica zunanjemu prostoru

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

42

Projekt Glasbene šole Kamnik je zasnovan tako, da se z uporabo obstoječega stavbnega tkiva revitalizira degradirano industrijsko območje tovarne Alprem in pridobi nove zelene površine.

Na obstoječi lokaciji se nahaja več stavb: objekt 1 - Upravna stavba objekt 2 - Skladišče objekt 3 - Velika stavba z opečno konstrukcijo objekt 4 - Mala stavba z opečno konstrukcijo objekt 5 - Trgovski objekt objekt 6 - Skladišče odpadnega materiala objekt 7 – Večnamensko skladišče objekt 8 – Lesen objekt Stavbe so bile zgrajene med leti 1949 in 1980. Širitev območja tovarne in gradnjo novih objektov je narekoval industrijski razvoj tovarne Alprem.

Objekta št. 5 in 8 se ruši, pri objektu št. 6 se odstranita streha in stene tako, da ostane le jeklen skelet. Skelet se ozeleni z vzpenjavkami, ki nudijo naravno senco zunanjemu prostoru. Z rušenjem objektov se odpre območje od Usnjarske ceste do Kamniške Bistrice.

Obstoječe stavbno tkivo se protipotresno sanira in stavbe med seboj poveže z lahko jekleno konstrukcijo. Stavbi baletnega oddelka in glasbenega oddelka se povežeta med seboj z mostom v nadstropju.

S tem se ustvari prehod med trgom ob Usnjarski cesti, ki ga oklepajo stavbe Glasbene šole, in parkom ob Bistrici.

Na mestu objekta št. 7, ki se nahaja na skrajnem severozahodnem delu parcele, je predvidena ureditev parkiranja in športnih dejavnosti.

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

43

07.02. Opis projekta Pred začetkom projektiranja je bilo potrebno za območje tovarne Alprem v Kamniku najti ustrezen progam. Območje opuščene industrije je v neposredni bližini starega mestnega jedra in ima dobro povezavo z njim.

Na severu meji na Usnjarsko cesto, preko nje in vzhodno so stanovanjske hiše. V obstoječih stavbah na območju Alprema se nahajajo različni nepovezani programi, od pisarn do skladišča železa, mizarske delavnice, skateparka in plezalne stene. Prek dneva zaparkirano dvorišče nakazuje na pomanjkanje javnega prostora.

Glede na potrebe mesta Kamnik je ustrezen program nova Glasbena šola Kamnik, ki ima dolgoletno tradicijo in jo že 30 let pesti prostorska stiska. Poučevanje je razsejano na petih različnih lokacijah po vsem Kamniku.

V prvem delu naloga predvideva očiščenje celotnega območja in odstranitev neprimernih stavb (glej ugotovitve analiz str. 29). To so stavbe manj kakovostne gradnje, ki nimajo historičnega pomena in zavirajo nadaljnji vsebinski in urbanistični razvoj prostora. Naloga ohrani kar največ obstoječega stavbnega tkiva, ki se mu omogoči nov program. Za nemoteno funkcijo se objekte med seboj poveže s povezovalnim mostom jeklene konstrukcije.

Okolica glasbene šole se uredi v trg in javni park. Na nov »glasbeni trg« se vstopa z Usnjarske ceste. Preko trga sta dostopni glasbena in baletna šola, pod povezovalnim mostom pa je urejen tudi dostop do novega parka. Nov park je urejen na mestu, na katerem je bila prej skladiščna hala. Halo se poruši in očisti do osnovne jeklene konstrukcije ter zasadi z vzpenjalkami.

V večnamenskem skladišču ob ulici Na Produ je predvidena ureditev parkiranja in športnih dejavnosti.

Ohranjanje nekaterih stavb je pomembno zaradi ohranjanja za razvoj mesta zelo pomembne industrijske zgodovine mesta. S takim pristopom k prenovi se ohranja tradicija prostora, mesto pa dobi potrebno glasbeno šolo, nov trg in javni park.

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

44

07.03. Arhitekturna zasnova Izhodišče za projektno nalogo je bila revitalizacija degradiranega industrijskega območja tovarne Alprem v neposredni bližini kamniškega mestnega jedra. Z revitalizacijo se na tem območju ohrani industrijska tradicijo, ki je bila značilna za razvoj mesta.

Arhitekturna zasnova nove Glasbene šole Kamnik predvideva delno ohranjanje in rušenje objektov bivše tovarne Alprem. Odstraniti je potrebno tri stavbe, da se ustvari trg, ki ga oklepajo baletna in glasbena šola ter dvorana. Na strani proti Kamniški Bistrici se sprosti prostor za ureditev novih parkovnih površin.

Projekt zajema dva sklopa, ureditev prostorov glasbene in baletne šole z dvorano in ureditev okolice (trg, javni park, parkirišče).

Zansova Glasbene šole Kamnik je deljena na tri ločene enote: - baletno šolo - glasbeno šolo - dvorano Vse tri enote lahko delujejo ločeno in neodvisno druga od druge in so med seboj povezane.

Baletna šola se nahaja v bivši upravni stavbi, je etažnosti P+N in ima dvokapno streho.

Zaradi različnih etažnih višin je potrebno v stavbi odstraniti medetažne plošče, tako da ostane le obod. Objekt je potrebno protipotresno sanirati. Obstoječe temelje se ojača z obbetoniranjem. V obodu se izvedejo armiranobetonski stebri, ki jih povežejo armiranobetonske grede.

Prek gred izvedemo novo medetažno ploščo.

Pritličje in nadstropje sta povezana z novim triramnim stopniščem iz armiranega betona.

V pritličju baletne šole sta plesni učilnici s pripadajočimi garderobami, sanitarijami in tuši. V nadstropju je administracija glasbene šole, tri učilnice za pouk petja ter ločene sanitarije za učitelje in obiskovalce/učence šole.

Glasbena šola se nahaja v opečnih stavbah na jugu parcele, je etažnosti P+N in dvokapno streho nad obstoječima objektoma ter ravno nad avlo.

Obstoječi stavbi je potrebno protipotresno sanirati z dodajanjem vertikalnih armiranobetonskih vezi.

Pritličje in nadstropje sta povezana v avli z novim dvoramnim stopniščem in dvigalom. Na južnem delu hodnika so nove protipožarne stopnice.

V pritličju glasbene šole so učilnice za nauk o glasbi in glasbeno pripravnico, malo dvorano in sanitarijami. V nadstropju so kabineti za posamezne predmete.

Učilnice so opremljene z akustičnimi paneli, ki uravnavajo odmevni čas.

Dvorana se nahaja ob Usnjarski cesti na severu, v bivšem skladišču, je etažnosti P+N in ima dvokapno streho.

Stavba ima armiranobetonski skelet, ki statično odgovarja novi zasnovi. V objektu se izvede nove predelne stene in armiranobetonsko medetažno ploščo. Obod dvorane je izdelan kot lesena školjka, ki s svojo obliko in površino zagotovi dobro akustiko.

V pritličju so dvorana za nastop, z ločenimi garderobami in sanitarijami za nastopajoče in goste. V nadstropju se nahaja snemalni studio z dodatno snemalno sobo. Dvorana nima lastnega stopnišča, ker je povezana z glasbeno šolo prek prehodne sobe v pritličju ter balkona v nadstropju.

Stavbe baletne in glasbene šole ter dvorane so med seboj povezane z lahko jekleno konstrukcijo v pritličju ter povezovalnim mostom v nadstropju.

Nova jeklena konstrukcija je zastekljena od tal do stropa. Pod povezovalnim mostom je omogočen prehod s trga do parka.

Mala opečna stavba v samem središču, ki meji na trg in park, ni ometana.

Fasada ostane odkrita do same konstrukcije, z vidnimi zidanimi stenami in posegi potresne utrditve. Izvede se izolacija stavbe z notranje strani. Na ta način se izrazi industrijska zgodovina območja, hkrati pa je prostoru dana dodatna pestrost.

Trg in park sta tlakovana z montažnimi armiranobetonskimi kvadri, ki so med seboj razmaknjeni. Na trgu je v razmake nasut prodec, na strani parka pa je trava. Nekateri izmed kvadrov so dvignjeni in tvorijo klopce pod zeleno senco. Nov park je urejen na mestu, kjer je bila prej skladišča hala. Halo se poruši, očisti do osnovne jeklene konstrukcije ter antikorozijsko zaščiti. S pomočjo jeklenic se uredi naravno ozelenjeno senčnico z vzpenjalkami.

Dostop do Glasbene šole Kamnik ostaja preko Usnjarske ceste s severa.

Baletna, glasbena šola in dvorana imajo vhod urejen preko atrija.

Parkiranje je omogočeno ob Usnjarski cesti in na pokritem parkirišču, ki se ga uredi v bivši stavbi skladišča na zahodu. Skladišče je triladijska hala. V prvi lameli ob ulici Na Produ se uredi skatepark, drugi dve lameli pa sta namenjeni parkirišču za potrebe Glasbene šole Kamnik. Streho in fasado se uredi skladno s sosednjimi objekti na območju glasbene šole.

S to zasnovo Glasbena šola Kamnik pridobi sodobne prostore za uspešno izvajanje programa, mesto pa pridobi urejeno okolico, nov trg in parkovne površine. Istočasno se na območju ohrani silhueta industrijske pozidave iz sredine prejšnjega stoletja.

Obravnavane stavbe so prekrite z novo streho in fasado. Nova fasada je kombinacija kovinskih panelov, ki tečejo preko strehe v nadstropju in ometa v pritličju.

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

45

07.04. Shema prostorov in funkcionalnih povezav DVORANA

KABINET

KABINET

RAVNATELJ

WC ZAPOSLENI

SOBA ZA ADMIN.

WC MOŠKI

SOBA ZA ADMIN.

WC ŽENSKE

BALETNA UČILNICA

PLESNA PRIPRAVNICA

TUŠ WC

wc moški wc ženske wc nastopajoči garderobe nastopajoči garderobe gosti velika dvorana skladišče snemalni studio

GLASBENA KNJIŽNICA

SEJNA SOBA/ ZBORNICA

GARDEROBE

GARDEROBE

TEHNIČNI PROSTOR

PROSTOR ZA ČISTILA

PROSTOR ZA ČISTILKE

TRG

GARDEROBE GOSTI

GODALA

GODALA

GODALA

pihala

pihala

pihala

pihala

instrumenti s tipkami

tolkala

pihala

instrumenti s tipkami

tolkala

NAUK O GLASBI

NAUK O GLASBI

GLASBENA PRIPRAVNICA

NAUK O GLASBI

instrumenti s tipkami

GARDEROBE

brenkala

brenkala

petje

petje

petje

WC ŽENSKE

1x 3x 4x

35 m² 35 m² 25 m²

1x 1x 1x 5x 3x 1x 1x 1x 1x 1x

15 m² 25 m² 15 m² 20 m² 20 m² 60 m² 30 m² 25 m² 15 m² 15 m²

2x 2x 2x 2x 2x 2x 1x

80 m² 20 m² 20 m² 20 m² 20 m² 20 m² 25 m²

1x 3x 1x 1x 1x 3x 1x 1x 1x 1x 1x

35 m² 20 m² 15 m² 15 m² 35 m² 20 m² 15 m² 15 m² 15 m² 15 m² 15 m²

BALETNA ŠOLA

VELIKA DVORANA

UPRAVA WC MOŠKI

WC ŽENSKE

MALA DVORANA

glasbena pripravnica nauk o glasbi učilnica za instrumente s tipkami učilnica za ljudsko glasbo učilnica za tolkala učilnica za brenkala učilnica za pihala učilnica za godala mala dvorana garderoba tehnični prostor wc moški wc ženske

učilnica za ples učiteljev kabinet garderobe za učence wc + tuš za učence garderobe za učenke wc + tuš za učenke tehnični prostor

TEHNIČNI PROSTOR

ljudska glasbila

brenkala

WC MOŠKI

SNEMALNI STUDIO

instrumenti s tipkami

30 m² 30 m² 10 m² 30 m² 35 m² 160 m² 15 m² 35 m²

GLASBENA ŠOLA

TUŠ WC SOBA ZA ADMIN.

1x 1x 1x 1x 1x 1x 1x 1x

SKLADIŠČE

GARDEROBE NASTOPAJIČI

WC NASTOPAJOČI

sejna soba pisarna za administracijo ravnatelj zbornica knjižnica učilnica za petje wc moški wc ženske wc zaposleni prostor za čistilke prostor za čistila

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

46

07.05. Programska shema Baletna šola - pritličje

programska shema pritličja

1. plesna učilnica 2. učiteljev kabinet 3. učiteljeve sanitarije 4. garderobe deklice 5. garderobe dečki 6. sanitarije deklice 7. sanitarije dečki 8. hodnik stopniščem 9. vhod 10. energetska soba 11. plesna učilnica 12. učiteljev kabinet 13. učiteljeve sanitarije 14. garderobe deklice 15. garderobe dečki 16. sanitarije deklice 17. sanitarije dečki

Glasbena šola - pritličje 82.60 m² 15.40 m² 8.80 m² 17.00 m² 16.00 m² 16.40 m² 16.20 m² 38.00 m² 4.20 m² 18.90 m² 82.60 m² 15.40 m² 8.80 m² 18.50 m² 16.00 m² 17.70 m² 16.30 m²

parket parket teraco teraco teraco teraco teraco teraco teraco teraco parket parket teraco teraco teraco teraco teraco

Baletna šola - nadstropje 1. ravnateljeva pisarna 2. administracija 3. administracija 4. računovodstvo 5. sejna soba, zbornica 6. čajna kuhinja 7. sanitarije za zaposlene 8. hodnik 9. prostor za čistila 10. garderoba za čistilke 11. sanitarije za ženske 12. sanitarije za moške 13. sanitarije za invalide 14. hodnik 15. glasbena knjižnica 16. učilnica za pouk petja 17. učilnica za pouk petja 18. učilnica za pouk petja 19. hodnik

programska shema nadstropja

26.60 m² 18.10 m² 20.10 m² 27.80 m² 30.00 m² 7.40 m² 12.90 m² 4.40 m² 10.10 m² 18.90 m² 9.90 m² 9.20 m² 6.50 m² 10.00 m² 25.00 m² 35.00 m² 26.90 m² 26.60 m² 62.00 m²

parket parket parket parket parket parket teraco teraco teraco teraco teraco teraco teraco parket parket parket parket parket parket

4.40 m² 72.00 m² 5.90 m² 3.80 m² 13.50 m² 13.50 m² 18.10 m² 176.00 m² 155.00 m² 16.30 m² 6.90 m² 16.2 m² 8.5 m²

teraco teraco teraco teraco teraco teraco teraco teraco parket teraco teraco teraco teraco

dvorana-pritličje balkon snemalna soba snemalna soba 2 stopnice shramba 1 shramba 2

1. povezovalni most 2. avla 3. predprostor 4. učilnica za trobento 5. učilnica za pozavno 6. učilnica za tubo 7. jašek za dvigalo 8. avla 9. učilnica za citre 10. učilnica za harfo 11. učilnica za flavto 12. učilnica za klarinet 13. učilnica za saksofon 14. učilnica za violino 15. učilnica za violo 16. učilnica za violončelo 17. učilnica za harfo 18. učilnica za harfo 19. učilnica za harfo 20. učilnica za rog 21. požarno stopnišče 23. učilnica za kitaro 24. učilnica za kitaro 25. učilnica za kitaro

Baletna šola pritličje nadstropje skupaj

Glasbena šola

Dvorana - nadstropje 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

4.25 m² 93.28 m² 28.90 m² 16.72 m² 15.28 m² 61.74 m² 86.40 m² 3.20 m² 17.33 m² 42.61 m² 46.37 m² 47.68 m² 45.74 m² 25.00 m²

teraco teraco teraco teraco teraco teraco parket teraco parket parket parket parket parket

25.00 m² parket 25.68 m² parket 25.68 m² parket

Glasbena šola - nadstropje

Dvorana - pritličje 1. vhod 2. foyer 3. predprostor 4. sanitarije za invalide 5. sanitarije za moške 6. sanitarije za ženske 7. garderoba 8. hodnik / galerija 9. dvorana 10. shramba 11. sanitarije nastopajočih 12. garderobe 13. prehodna soba

1. vhod 2. vhodna avla s stopniščem 3. garderobe 4. sanitarije dečki 5. sanitarije deklice 6. mala dvorana 7. hodnik 8. jašek za dvigalo 9. tehnična soba 10. glasbena pripravnica 11. učilnica za NOG 12. učilnica za NOG 13. učilnica za NOG 14. predmetna učilnica za orgle 15. predmetna učilnica za harmoniko 16. predmetna učilnica za klavir 17. predmetna učilnica za klavir

00.00 m² 193.00 m² 32.70 m² 20.30 m² 4.00 m² 39.10 m² 22.60 m²

parket parket parket parket parket parket parket

408.80 m² 387.40 m²

pritličje nadstropje skupaj

610.86 m² 587.85 m²

pritličje nadstropje skupaj

510.10 m² 311.70 m²

Dvorana

skupaj:

60.00 m² 123.00 m² 9.37 m² 38.82 m² 34.30 m² 38.51 m² 00.00 m² 00.00 m² 14.00 m² 13.00 m² 16.50 m² 16.25 m² 16.25 m² 16.25 m² 16.25 m²

teraco teraco teraco parket parket parket

16.48 m² 25.54 m² 23.80 m² 23.68 m² 25.86 m² 9.50 m² 16.81 m² 16.84 m² 16.84 m²

parket parket parket parket parket teraco parket parket parket

teraco parket parket parket parket parket parket parket

796.20 m²

1198.71 m²

821.80 m² 2.816.71m²

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

47

07.06. Izbor materialov Zasnova fasadnega ovoja

Izbor materialov v notranjosti

Zaradi konstrukcije in energetske sanacije zasnova fasadnega ovoja ne predvideva ohranjanja obstoječih fasad in stavbnega pohištva.

Notranjost glasbene šole je zasnovana tako, da je na obodnih stenah obstoječih stavb vidna stara opeka. Vse nove predelne in nosilne stene so ometane in opleskane z belo barvo. Na ta način v glasbeni šoli poskrbimo za pestrost prostorov in prikažemo zgodovino stavbe.

Pri snovanju fasad je bil pomemben dejavnik industrijska zgodovina območja Alprem in njegove neposredne okolice. V bivši tovarni Alprem so proizvajali aluminjasto stavbno pohištvo, zato je nova fasada glasbene šole zasnovana kot aluminijasto pregrinjalo, ki se povezne preko strehe in prvega nadstropja.

V pritličju je stavba ometana v temnejši sivi barvi. Taka zasnova navzven kaže, kakšen program se odvija v glasbeni šoli. V pritličju so prostori za skupinski pouk in dvorane za nastope. V nadstropju so uprava ter kabineti za posamezne predmete.

Tla na hodniku, v sanitarijah ter tehničnih prostorih so obložena s teracom, v učilnicah in dvoranah pa s parketom. Stene v mokrih prostorih so ometane in prepleskane z belo pralno barvo.

Za ustrezno akustiko v učilnicah in dvoranah poskrbijo leseni akustični paneli, ki belim in opečnim stenam prinesejo dodatno toplino.

Stavbo oddelka glasbene šole in oddelka baletne šole v nadstropju povezuje mostovž, zasnovan iz lahke jeklene kontrukcije. Lahka jeklena konstrukcija je od strani zastekljena s steklenimi paneli od tal do stropa.

Fasada male opečne stavbe je zasnovana drugače kot pri okoliških stavbah. Ostane namreč gola in neometana. Na njej so razvidni vsi agresivni gradbeni posegi, ki so bili potrebni v sklopu konstrukcijske sanacije. Na ta način se na območju prikaže zgodovino tovarniških stavb in industrijskega območja.

62 primeri lesenih akustičnih panelov

Aluminijast ovoj je zasnovan kot obešena fasada s prezračevalnim slojem.

S tem je onemogočeno pregrevanje stavbe v poletni vročini. Drsni sistem pritrjevanja omogoča vgradnjo izolacije želene debeline. Pritrjevalni sistem ni viden.

63 primer teraca

64 primer parketa

65 primer opečne stene

Izbor materialov zunanje ureditve

58 primer fasadnega ometa

59 primer ALU panela

Pred glasbeno šolo je velik trg tlakovan z montažnimi AB kvadri. Ti kvadri so med seboj razmaknjeni, vmes pa je nasut prodec. Tako oblikovana površina duši odmev v primeru zunanjih dogodkov. Hkrati pa v primeru nesreče tlak omogoča trdo vozno površino intervencijskim vozilom.

Pod mostovžem se preide do zelenega parka. Tu so zopet montažni kvadri, položeni v večjem razmaku, med njimi pa je zasejana trava.

Nekateri kvadri so poravnani z višino zelenice, drugi pa so dvignjeni in imajo funkcijo klopi.

60 primer obstoječe opeke

61 primer AB

66 primer prodca

67 primer zelenice

68 primer betonskega tlaka in zelenice

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

48

07.07. Shema rušitve Na lokaciji se nahaja osem med seboj ločenih stavb. Vsi objekti ne predstavljajo uporabnih prostorskih kvalitet. Objekti so se gradili postopoma, glede na potrebe nekdanje tovarne.

Shema rušitve prikazuje različne rušitvene posege.

Tri stavbe, v katerih je trenutno skladišče železa, skladišče odpadnega materiala in opuščena trgovina z avtodeli, se v celoti odstranijo.

V stavbi nekdanje uprave bo baletni oddelek glasbene šole. Zaradi različnih etažnih višin je predvidena rušitev strehe, stropov in stopnišča ter vseh notranjih sten in tlakov. Ostane le obod.

V skladiščnem objektu ob cesti bo dvorana glasbene šole. Odstranijo se kritina in montažni AB fasadni paneli na mestu novih odprtin.

V preostalih dveh delavniških objektih bo glasbeni oddelek glasbene šole. Odstranijo se kritina in stopnišča, predvidijo se nove odprtine za povezavo s sosednjimi objekti.

Legenda: ohranjanje rušitev

Tloris nadstropja

0

5

15

Tloris pritličja

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

49

07.08. Potresna utrditev stavb Na podlagi vizualnih analiz ter sestav konstrukcije obstoječih stavb (poglavje analize ožjega območja obdelave) je razvidno, da potresna odpornost obravnavanih objektov ne ustreza trenutnim veljavnim zakonom. Objekti so bili grajeni med leti 1949 in 1980, ko nekateri zakoni o protipotresni gradnji še niso bili v veljavi. Za objekte, ki bodo ohranjeni, je predvidena potresna sanacija in utrditev.

Po Tomaževiču pomeni definicija besede »sanacija« tiste posege v konstrukcijo stavbe, ki jo je poškodoval potres, s katerimi konstrukcijo popravimo, oziroma s katerimi se v konstrukciji vzpostavi stanje, v katerem je bila pred potresom.

V zadnjih desetletjih je razvoj inženirstva privedel do sprememb tudi pri potresnih sanacijah. Z novim znanjem, pridobljenim s številnimi raziskavami, so bile razvite nove tehnologije, katere uporabljamo pri sanacijah ter utrjevanju vseh vrst konstrukcij. »Ta znanja omogočajo realno oceno potresne odpornosti in izvedbo učinkovitih ter hkrati ekonomičnih ukrepov, ki bodo zagotovili, da bodo tudi utrjeni obstoječi gradbeni objekti izpostavljeni enakemu potresnemu tveganju kot novogradnja.«(Tomaževič, 2009, str 220).

Evropski standard Evrokod 8-3 je produkt teh raziskav in ureja vse postopke z vrednotenjem, saniranjem in rekonstrukcijo po potresu poškodovanih konstrukcij.

69 Povezovanje zidov z jeklenimi zidnimi vezmi vir skic: dr. Miha Tomaževič, Potresno odporne zidane stavbe 2009

»Rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, zunanji izgled in namembnost objekta, spreminjajo pa se le njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ter izvedejo njegove izboljšave.« (Zakon o graditvi objektov ZGO-1-1UPB1, Ur. l. RS., št 102/2004) Za potresno sanacijo stavbe je potrebno predhodno vrednotiti dejansko stanje objekta, na podlagi katerega se izbere ustrezen sanacijski poseg. Potresno odpornost obravnavane konstrukcije se ugotovi z računskimi analizami ali na podlagi terenskih ter laboratorijskih raziskav.

Po Tomaževiču je potrebno pri protipotresni utrditvi vedno zagotoviti ustrezno obnašanje konstrukcije v celoti. Utrditev posameznega elementa lahko še posebej pri zidanih konstrukcijah pomeni veliko spremembo v porazdelitvi togosti, kar povzroči nepričakovano porazdelitev potresnih sil, v končni fazi pa celo poslabšanje prejšnjega stanja.

V knjigi Potresno odporne zidane stavbe Tomaževič navaja naslednje ukrepe s katerimi utrdimo in potresno saniramo stavbe: - povezovanje zidov z zidnimi vezmi, - utrjevanje, sidranje ter zamenjava stropov, - utrjevanje območij vogalov in sečišč zidov, - utrjevanje zidov z navpičnim vezmi, injektiranjem ali armirano fasadno oblogo.

70 Sidranje in povezovanje monolitnih stropov

Povezovanje zidov se izvaja tik pod stropom. Na obeh straneh zidov se v izklesane utore široke 4-5 cm položi jeklene zidne vezi debeline 16-20mm. Na te vezi se z maticami pritrdi jeklene sidrne ploščice.

Vezi se s pomočjo matic prenapne. Vse kovinske dele se zaščiti proti koroziji in omeče, tako da poseg ni viden.

Lesene stropove se utrjuje s sidranjem stropnikov z jeklenimi vijaki v betonsko vez. Za ustrezno togost se zidove dodatno poveže z jeklenimi diagonalami – jekleni trakovi položeni v nasipni opaž, sidrani v vogalih na zidne vezi. Lesene stropove se lahko v določenih primerih menja z armiranobetonskimi ploščami, vlitimi na mestu ali s prefabriciranimi stropnimi konstrukcijami.

Prefabricirane stropne konstrukcije se sidra v obstoječe zidove z AB mozniki, prek njih pa se vlije AB tlačno ploščo.

Za izvedbo novih plošč se v obstoječih zidovih izvede ležišče globoko vsaj 15 cm. Ležišča novih stropov se po vgraditvi plošče in vgradnji sider zainjektira s cementnimi injekcijami.

Opečni zid na vogalih se utrdi tako, da se na mestu nove vezi odstrani opeko, tako da območje vogala ostane prosto. Z odstranjevanjem posameznih zidakov stična površina postane nazobčana, ti zobje omogočijo dobro povezavo. V nastalo vertikalo se vstavi armaturo, ki se jo zalije z betonom.

V redkih primerih (neenakomerni posedki, nagibi, potopitev stavbe v tla) je potrebno sanirati tudi temelje. Ti posegi so potrebni zaradi lokalnih preobremenitev temeljnih tal ali zaradi propadanja temeljih samih (leseni piloti, vpliv časa). Za utrjevanje temeljev je znanih več metod. Obstoječ temelj se lahko utrdi s podbetoniranjem ali z mikropiloti (injektiranje).

71 Vgrajevanje armiranobetonskih navpičnih vezi

72 Utrditev temeljev z dobetoniranjem in podbetoniranjem

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

50

07.09. Konstrukcijska zasnova baletne šole

1 Obstoječe stanje.

2 Odstranitev notranjih sten in medetažnih plošč, ostane le čist obod. V času izvedbe se obod podpre z začasno zunanjo montažno konstrukcijo, da je zavarovan pred porušitvijo.

3 Utrditev stare opečne konstrukcije z AB vezjo po obodu vrhnje etaže.

4 Izvedba AB stebrov v obodu in povezava le-teh z AB gredami v prečni in vzdolžni smeri. Tako nova konstrukcija ne bo obremenjevala starih sten.

5 Izvedba armiranobetonske novogradnje ob obstoječi stavbi. Nov objekt je dilatiran od starega.

6 Izvedba AB medetažnih plošč.

7 Konstrukcijska shema jeklenega ostrešja.

8 Nova dvokapna streha prekriva staro in novo stavbo.

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

51

07.10. Konstrukcijska zasnova glasbene šole

1 Obstoječe stanje.

2 Utrditev obstoječih stavb po vertikalah in obodu vrhnje etaže z AB vezjo.

3 Izvedba novih in zaprtje starih odprtin v obstoječi konstrukciji, glede na novo arhitekturno zasnovo.

4 Izvedba jeklene skeletne konstrukcije novega povezovalnega volumna med obstoječima stavbama.

5 Izvedba AB montažnega stopnišča.

6 Izvedba AB medetažnih plošč.

7 Konstrukcijska shema jeklenega ostrešja.

8 Nova dvokapna streha na obstoječih stavbah ter ravna streha na novem vmesnem volumnu.

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

52

07.11. Konstrukcijska zasnova povezovalnega mostu Povezovalni mostovž, ki povezuje glasbeni in baletni oddelek glasbene šole, je dolg 31m, širok 2m in 3m visok. Celotno nosilno konstrukcijo mostu tvorijo jekleni valjani škatlasti profili. Vsi medsebojni stiki so varjeni.

Most podpirajo jekleni stebri. Najdaljša razdalja, ki jo most premošča je, 14,5m.

Statična zasnova konstrukcije: Za statično zasnovo je bil uporabljen računalniški program SAP 2000, verzija 18.1.1. V modelu so vključeni vsi jekleni deli konstrukcije (podpore, glavni nosilci, stojke, prečno in vzdolžno zavetrovanje).

V izračunu so upoštevani lastna teža (2KN/m²), koristna obtežba (5KN/m² in vpliv vetra (5,75 2KN/vozlišče).

0, 29 0,111 8

0,139

34

0, 02 0,227 8

56

0,1

0,1

0, 11

6

0,249

3

0,3

71

0,14

0,1

0, 22

0, 11 0,152 7

0,1 36

0,2 270 ,2 5 9 2 4 0 ,0

10.02.0 .90279.055.0,5324 .802.3641031.

8769.642671 98 27 1 , 0

0,1 05

zgoraj: Slika prikazuje izbiro različnih profilov. Vsi profili so škatlasti ter imajo steno debeline 8mm. Profili se razlikujejo med seboj po zunanjih dimenzijah. Nosilni stebri (siva) so dimenzij 260/260 mm, stebri pohodne površine (modra) so dimenzij 160/160 mm, vsa ostala konstrukcija, ki zavetruje in omogoča montažo dodatnih inštalacij pa je dimenzij 10/10 mm.

0,756

0,0 83

0,159

0, 04 3

0,121

0,0 79

0,0 56

0, 020,134 8

16 0 ,1

32 0 ,1

64 0 ,0

0, 40 3

08

0,

0,115

0,3 160 ,3 4 9 2 5 0 0,

sredina: Deformirana lega konstrukcije pri obtežni kombinaciji za mejno stanje uporabnosti (1,00 x lastna teža in stalna obtežba + 1,5 koristna obtežba).

Konstrukcijska zasnova mostu je zasnovana tako, da se most pod najbolj neugodnimi vplivi poda za 2mm, mejna vrednost pomika pa znaša 48 mm (1/300 razpona).

0,321

0,127

0,

29 4 0,311

0, 07 0,162

0,137

0,

21

2

0,051

0,131

0,1 510 0,,179 55 06 0,00,132 2 8 0 ,4 ,02 0 4 2 2 0, 10 0 ,0 4 0 ,5 28 11 0, 20 0 ,0 13 0 ,1 ,3 7 34 1 0 , 4 6 , 0 09 0,06,047 90, 0 7 10 0,1 68 0, ,04 6 25 0 ,0 18 0 0,101 9 5 7 0,5 0 ,0 02 24 48 0, 0 ,1 0 ,2 1 0,6 53 9 5 06 0 ,6 0 ,5 85 0, 1 09 0 , 5 4 4 0,4 0 55 0 ,2

X

4

0,7 75

0, 02 7

0,093

0, 19 7

7

0, 16 0,201 1

Z Y

9 0 ,0

0, 20 0,093 3

0, 16 8

0,1

0,1 0, 19 0,1 08 22 0,191 7 13 0,578 0,101 0,1 36

15 0 ,1 08 0,2 0,11071 0 ,1 120 0, ,2 3 44 0,1 1 , 6 0 0,089 790 ,2 0 04 3 8 0,1 0 ,1 0,0 39 5 1 0 0 0 .2.0.9079.0 8 55.0532.802.36413 0 ,1 0 , 7 0 .

1 3 7 8 9 .

6 6426719 1 3 0,0 8 0,15,074 0 ,1 950 0 ,1 2 0,1 07 0,34,05 1 460 0,01,153 0 ,1 7 87 3 74 0,00,146 0 ,1 0 ,0 4 01, 9 0,0 0 07 , 0 9 8 6 1 3 0, 0,11 ,08 0 ,1 0 0 0,065 0,03,129 99 0 0 ,1 92 0, 0,00,039 08 5 1 0,60 0 ,1 97

0,0

29

5

3 0,1

0,212

0, 02

0,4 57

0,1 0, 16 03 0,224 1

0,2 560 ,2 6 16 8 0 ,1

0,2 54

0,2

85 0 ,0

0, 07 0,193 5

Maximalni vertikalni pomik pri kombinaciji za mejno stanje uporabnosti znaša 2 mm

29

48 0 ,0

4

0,1 0, 31 0,0 14 68 0,269 2 13 0,677 0,107 0,1 46

0,0

0,091

52 0 ,2

Z Y

X

0,00

SAP2000 18.1.1

0,50

0,124

X

0,702

Z Y

0,70

Steel P-M Interaction Ratios (Eurocode 3-2005)

0,90

1,00

KN, m, C

spodaj: Prikaz normiranih napetosti (procent izkoriščenosti uporabljenih profilov).

Vrednosti nad 1 pomenijo preseženo projektno odpornost.

Kjer je potrebno, se stik lokalno utrdi, ali pa se izbere profil z debelejšo steno.

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

53

07.12. Tehnično poročilo

Shema požarnega načrta - izhodi 0

5

15

Požarna varnost: Študija požarne varnosti sledi določilom in je v skladu s predpisi Pravilnika o Požarni varnosti (U.r.l. RS, 31/2004) in tehnične smernice TGS-1-001 Požarna varnost v stavbah. Požarna varnost v stavbah omeji ogrožanje ljudi, živali in premoženja, zagotovi varno evakuacijo v primeru nesreč ter prepreči širjenje požara na sosednje objekte.

Na območju so tri stavbne enote: oddelek glasbene šole, oddelek baletne šole in dvorana za potrebe glasbene šole. Baletna in glasbena šola sta grajeni v opeki in armiranem betonu, prizidek k baletni šoli pa je iz AB. Stavbi sta med sebo povezani z lahko zastekljeno jekleno konstrukcijo. Vsi jekleni elementi so zaščiteni s protipožarnom premazom.

Prireditvena dvorana se nahaja v obstoječi stavbi grajeni s prefabriciranimi AB elementi, obdaja pa jo “lupina” iz lepljenega lesa.

Odvod dima in toplote je v vseh stavbah omogočen preko oken.

Stavbe so razdeljene na požarne sektorje glede na namembnost in velikost prostorov. Umik iz dvorane je omogočen preko dveh izhodov v zadnjem delu dvorane. Umik iz oddelka glasbene šole je omogočen preko požarnega izhoda na južnem delu stavbe in preko glavnega vhoda na severu stavbe.

Iz nadstropja je izhod zagotovljen preko zaščitenega požarnega stopnišča na južnem delu stavbe ali preko glavnega stopnišča.

Umik iz oddelka baletne šole je omogočen preko glavnega vhoda na zahodni strani objekta. Glavno stopnišče je hkrati zaščiteno stopnišče.

Vse poti vodijo na varna odprta območja in niso daljše od 35m!

Legenda: požarni sektorji pot evakuacije izhod iz stavb zaščiteno stopnišče delovna površina 12x7m pot intervencijskih vozil Tloris nadstropja

Tloris pritličja

V stavbi je predvidena namestitev gasilnikov za začasno gašenje požara, instalacije za začasno razsvetljavo in sistem za avtomatsko odkrivanje in javljanje požara (AJP). Dostop intervencijskim vozilom je omogočen preko Usnjarske ceste s severa, kjer je zagotovljena delovna površina za gasilska vozila, velikosti 12x7m.

Energetska zasnova: Ogrevanje glasbene in baletne šole se izvede preko sistema daljinskega ogrevanja, ki je prisoten v tem delu Kamnika. Oddelek glasbene šole in prireditvena dvorana imata svojo kotlovnico, oddelek baletne šole ima svojo. Objekt se prezračuje naravno, kjer to ni mogoče, se izvede mehansko prezračevanje (prireditvena dvorana).

Neovirana dostopnost: Vsi prostori omogočajo dostop gibalno oviranim osebam, saj so vrata široka min. 90 cm. Iz pritličja v nadstropje je omogočen dostop z dvigalom, ki se nahaja v glasbenem oddelku glasbene šole.

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

54

07.13. Akustika Pri projektiranju glasbene šole je potrebno posvečati veliko pozornost akustični zasnovi. V prostorih ne sme prihajati do neželenih odmevov, ki lahko popačijo zvok. V prostorih je potrebno zagotoviti dobro slušnost za vse glasbene zvrsti, s poudarkom na resni glasbi, ki je najbolj zahtevna.

73 Potrebne vrednosti odmevnega časa za različne vrste uporabe. vir: http://si.rigips.at/fileadmin/Rigips_Data_Slovenia/Brosure/RZ_Akustikdecken_11_2011.pdf

74 Trapezna oblika zagotavlja kratko razdaljo med govornikom in poslušalcem ter dovolj velik kot.

75 1) Zaradi odbojev na previsokem stropu se lahko pojavi odmev.

2) S stopničastim stropom je možno pot zvoka pravilno usmeriti proti poslušalcem.

3) Strop dvorane je uporabljen kot reflektor zvoka.

76 Različne vrste zvočnih difuzorjev. vir skic: Ferer Dušan, Jeglič Anton, Osnove akustike, 1996

Zvočno ugodje: »Zvočno ugodje v stavbah je doseženo, ko je zagotovljeno kakovostno zaznavanje govora in zvoka, ter je hrup zmanjšan na nivo, ko ni moteč. Prvo zahtevo izpolnimo z ustreznim načrtovanjem akustike prostorov, ki temeljijo na analizah prenosa zvoka od vira (govorca, instrumenta, orkestra) v prostoru do poslušalca, drugo zahtevo izpolnimo s primerno zvočno zaščito stavb pred hrupom, ki prihaja iz okolja in sosednjih prostorov.«(Medved, 2010, str. 243) Odmevni čas: Odmevni časi, ki jih želimo doseči v prostorih, so odvisni od dejavnosti, ki se izvaja v prostoru (izvajanje razrednega pouka, koncerti, gledališka predstava,…). »Za zaznavanje govora so najprimernejši odmevni časi med 0,7 in 1,2 sekunde, v koncertnih dvoranah 1,2 do 1,7 sekunde in v cerkvah med 1,3 in 2 sekundi.« (Medved, 2010, str.

247) Načrtovanje dvoran: Velikost, prostornina in oblika dvoran je odvisna od namena.

Za prostore, v katerih poslušamo govor (sejne sobe, manjše predavalnice), zadostuje 4m3 /osebo. Za prostore, kjer se izvaja glasba (koncertne dvorane), pa je potrebnih 10m3 na osebo, saj so potrebne večje površine za odboj zvoka.

Posebej pomembno vlogo ima tudi oblika prostora. Zvok v globino prostora preusmerimo z odbojnimi elementi, nameščenimi v neposredni bližini odra. Ti elementi omogočajo odboje in uravnoteženost zvoka orkestra ter ga usmerijo v globino prostora.

Odmevni čas uravnavamo z absorpcijskimi površinami, nameščenimi na stropu in zadnji steni. »V primeru, ko želimo predvsem zagotoviti enakomerno raven zvočnega tlaka v celotnem prostoru, uporabimo difuzne reflektorje. V primeru, ko želimo podaljšati odmevni čas, pa moramo uporabiti elektronske naprave.« (Medved, 2010, str. 252) Zvočna zaščita: Zvok v prostoru uravnavamo z zvočnimi absorberji in zvočnimi reflektorji. Glede na višino frekvence zvočnega valovanja poznamo tri glavne tipe zvočnih absorberjev: - Za absorbcijo zvoka visokih frekvenc uporabimo porozne materiale.

Običajno so to vlaknaste snovi debeline 3cm.

- Za absorbcijo zvoka nizkih frekvenc uporabljamo obloge na distančnikih, ki delujejo kot membrane.

- Za absorbcijo zvoka srednjih frekvenc uporabimo perforirane obloge. Te obloge so lahko nameščene na distančnikih ali pa na sloju vlaknastih snovi.

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

55

07.14. Ureditev prometa in parkiranja Obstoječe stanje Do obravnavane lokacije se dostopa preko dveh glavnih dostopov.

Prvi dostop je odcep s Šolske ulice na Usnjarsko cesto, kjer del poti poteka enosmerno. Drug dostop je z glavne ceste Duplica - Kamnik, čez most preko Kamniške bistrice in potem spet na Usnjarsko cesto.

Za potrebe skladišč in obrtnih delavnic na obravnavani lokacij po teh cestah vozijo osebni in dostavni avtomobili ter kamioni.

Parkiranje je urejeno ob Usnjarski cesti ter na dvorišču, ki ga oklepajo stavbe.

Zaradi bližine osnovne šole, gimnazije ter samega mestnega jedra je po tej cesti veliko peš prometa, saj otroci hodijo iz šole domov in obratno. Sama prometna in parkirna ureditev ne omogoča varne poti za pešce in kolesarje.

Predlagana rešitev Usnjarsko cesto se preuredi v enosmerno, na katero se dostopa preko Šolske ulice. Na ta način nastane več prostora za vzpostavitev ustreznega pločnika za pešce ter kolesarske poti. 17 pakirnih mest z omejenim časom parkiranja se za potrebe glasbene šole uredi ob Usnjarski cesti. Parkirišča so umeščena med cesto in pločnik ob stavbah. Kjer prostor dovoljuje, je med cesto in pločnikom zelenica.

Dodatnih 42 parkirnih mest se uredi v bivši hali večnamenskega skladišča. Na bivšem dvorišču tovarne Alprem, sedanjem trgu, parkiranje ni več dovoljeno.

Za potrebe skateparka v levi ladji velikega večnamenskega skladišča se ob ulici Na Produ uredi dodatnih 9 parkirnih mest.

Legenda obstoječega stanja: promet dovoljen za pešce in kolesarje enosmerna cesta dvosmerna cesta lokacija dodatnih pokritih parkirišč lokacija obstoječih parkirnih površin

Legenda predlagane rešitve: promet dovoljen za pešce in kolesarje enosmerna cesta dvosmerna cesta lokacija dodatnih pokritih parkirišč lokacija novih parkirnih mest

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017 8ÿ,/1,&( =$ ,1',9,'8$/1, 328. 8ÿ,/1,&( =$ 6.83,16., 328.

- godala - pihala

15 - 20 m² - predšolska glasbena 15 - 20 m² vzgoja

3526725, =$ 328. 3/(6$

'925$1( =$ 25.(67(5 ,1 1$6723(

*/$6%(1$ .1-,æ1,&$

SOHVQD XĀLOQLFD 60 - 80m² - dvorana 120 - 160 m² NQMLçQLFD 35 m² - povezave do sanitarij, - sanitarije za goste

267$/, 3526725, 35 m² - zbornica - pisarne

56

08. GRAFIČNE PRILOGE Obstoječa situacija Ureditvena situacija Ureditvena situacija

1:1000 1:1000 1:500

Baletna šola: tloris pritličja tloris nadstropja tloris ostrešja tloris strehe vzdolžni prerez A-A

1:200 1:200 1:200 1:200 1:200

Povezovalni most: tloris vzdolžni prerez B-B

1:200 1:200

Glasbena šola: tloris pritličja tloris nadstropja tloris ostrešja tloris strehe prečni prerez C-C vzdolžni prerez D-D

1:200 1:200 1:200 1:200 1:200 1:200

Dvorana: tloris pritličja tloris nadstropja tloris ostrešja tloris strehe prečni prerez E-E vzdolžni prerez F-F

1:200 1:200 1:200 1:200 1:200 1:200

Fasade: JV fasada JV atrij SZ fasada SZ atrij SV fasada SV atrij JZ fasada JZ atrij

1:200 1:200 1:200 1:200 1:200 1:200 1:200 1:200

Fasadni pas 1:20

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

57

ca

Š

hod pre ev fljič K na

r Pa

a

n ut

li au v o

m

Obstoječa situacija M 1:1000

jarsk Usn

sta

a ce

92 40

42

63

Ko

lod

vor s

ulic

a

84

55

-K

am

Ka

nik

m

ni

19

šk

76

aB

ist

ric

a

ka

Du

pli

30

ca

45

Na

Pr od

No vi

trg

u

Šolska

ulica

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

58

ca

Š

hod pre ev fljič K na

r Pa

a

n ut

li au v o

m

Ureditvena situacija M 1:1000

jarsk Usn

sta

a ce

64

16 58

16

40 40

30

92

35

10

Ko

lod

30

vor s

ka

45

ulic

a

No vi

trg

Du

pli

ca

98

30

u

-K

48

am

Ka

nik

m

ni

šk

aB

ist

ric

a

45

27

Pr od

45

Na

Šolska

ulica

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

59

Ureditvena situacija 64

a

16 Parm

M 1:500

r nja

Us

ova uli

t ces ska

58

16

ca

40 40

30

92

35

10 lica

r Pa

u va mo

30

45

45

27

ta

s ce ska

jar

šk

k ni am -K

m

ni

Du pl ica

30

u

od Pr

Ka

Na

45

98

48

aB

ist

ric

a

n Us

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

60

Baletna šola tloris pritličja M 1:200

2

1

3

6

4

7

5

10

8

9

18

15

16

14

13

12

11

Opisi prostorov 01. plesna učilnica

02. učiteljev kabinet 03. učiteljeve sanitarije 04. garderobe deklice 05. garderobe dečki 06. sanitarije deklice 07. sanitarije dečki 08. hodnik s stopniščem 09. vhod 10. energetska soba 11. plesna učilnica 12. učiteljev kabinet 13. učiteljeve sanitarije 14. garderobe deklice 15. garderobe dečki 16. sanitarije deklice 17. sanitarije dečki

82.60 m² 15.40 m² 8.80 m² 17.00 m² 16.00 m² 16.40 m² 16.20 m² 38.00 m² 4.20 m² 18.90 m² 82.60 m² 15.40 m² 8.80 m² 18.50 m² 16.00 m² 17.70 m² 16.30 m²

parket parket teraco teraco teraco teraco teraco teraco teraco teraco parket parket teraco teraco teraco teraco teraco

Legenda: obstoječa opečna gradnja nova gradnja

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

61

Baletna šola

tloris nadstropja M 1:200

1

6

9

7 2

5

8

10

11 12

16

14

15

13 19

17

3

18 4

Opisi prostorov 01. ravnateljeva pisarna 02. administracija 03. administracija 04. računovodstvo 05. sejna soba, zbornica 06. čajna kuhinja 07. sanitarije za zaposlene 08. hodnik 09. prostor za čistila 10. garderoba za čistilke 11. sanitarije za ženske 12. sanitarije za moške 13. sanitarije za invalide 14. hodnik 15. glasbena knjižnica 16. učilnica za pouk petja 17. učilnica za pouk petja 18. učilnica za pouk petja 19. hodnik

26.60 m² 18.10 m² 20.10 m² 27.80 m² 30.00 m² 7.40 m² 12.90 m² 4.40 m² 10.10 m² 18.90 m² 9.90 m² 9.20 m² 6.50 m² 10.00 m² 25.00 m² 35.00 m² 26.90 m² 26.60 m² 62.00 m²

parket parket parket parket parket parket teraco teraco teraco teraco teraco teraco teraco parket parket parket parket parket parket

Legenda: obstoječa opečna gradnja nova gradnja

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

62

Baletna šola

tloris ostrešja M 1:200

4052 700

3190 454

494

572

507

492

454

494

572

507

492

426

266

1610

360 1515 398 407

407

398

1624

1515

360

341

404

341

258

89

91 77 112 640

94

93 75

2530

55 79 92

92

98 700

92

92

89

4052

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

63

Baletna šola

tloris strehe M 1:200

4092 800

1657

40

1657

3252

814

2438

40

800

4092

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

64

Baletna šola

vzdolžni prerez A-A M 1:200

80

632

80

374

80

414

80

492

80

427

80

423

125

645

80

4092

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

65

Povezovalni most tloris M 1:200

221 221

244 244

230 230

26

265

224

224 964

26

265

251

3838 175

182

182 721

182

182

182

182

735

189

220

656

230

Opisi prostorov

964

224

207

224

251

175

182

182

1455 182

182 1437

182

182

189

220

1. povezovalni most 2. avla

60.00 m² teraco 0.00 m²

Legenda: obstoječa opečna gradnja nova gradnja

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

66

Povezovalni most

vzdolžni prerez B-B M 1:200

80

831

80

620

80

80

1373

874

115

638

80

348

80

440

76

5798

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

67

Glasbena šola tloris pritličja M 1:200

4898 135

369

369

445 40

130

150 345

40

85

155

336 345

40

100

180 299

165 40

180 305

165 40

180

143

225

143

305

305

40

168

180 305

40

180

168

310

40

180 285

40

125

113

180 273

40

150 314

37

144 26

37 290

16

17

15

13

12

9

10

275

14

11

223

7

8

330

140

115

130 130

40

345 200

150

40 85

345 155

40 336

359 180

40

305 510

40

40

305 180

305

165

180

40 165

25 x 16.5 g=31

40

305

2

180

3513

200

90

150

122

150

90 100

203

150

1

370

4.25 m² teraco 93.28 m² teraco 28.90 m² teraco 16.72 m² teraco 15.28 m² teraco 61.74 m² teraco 86.40 m² parket 3.20 m² beton 17.33 m² teraco 42.61 m² parket 46.37 m² parket 47.68 m² parket 45.74 m² parket 25.00 m² parket 25.00 m² parket 25.68 m² parket 25.68 m² parket

Legenda: obstoječa opečna gradnja nova gradnja

40

43

434

434

4

990

43

5

6

01. vhod 02. vhodna avla s stopniščem 03. garderobe 04. sanitarije dečki 05. sanitarije deklice 06. mala dvorana 07. hodnik 08. jašek za dvigalo 09. tehnična soba 10. glasbena pripravnica 11. učilnica za NOG 12. učilnica za NOG 13. učilnica za NOG 14. predmetna učilnica za orgle 15. predmetna učilnica za harmoniko 16. predmetna učilnica za klavir 17. predmetna učilnica za klavir

1742 434

3

43

990

434

40 26

40

319

251

193

40

26

369

90 77

272

155

40

225

220

135

369

180

26

37

110

229

303

26

37

125

155

48 20 30

471

40

155

Opisi prostorov

30

155

125

37

1030

315

155

80

150

43

708 90

150

90

150

122 1540

150

709

90

150

90

150

80

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

68

Glasbena šola

tloris nadstropja M 1:200

4898 605

40

130

150 330

40

85

336

155 360

40

100

180 299

165 40

180 305

165 40

180

165

305

180 305

40

165 40

180

168

305

168

180 310

40

180 286

40

125

107

180 271

40

37

300 314

26

37

Opisi prostorov

290 30

20

19

21

18

16

17

15

14

13

11

12

10

8

9

22 25

24

7

155

40 115

130 130

40

330 200

150

40 85

360 155

40 336

359 180

40 165

305 180

40 165

40

305 180

305

165

180

40 165

26

41

304

26

369

180

3513

122

150

90 100

204

150

370

40 26

40

90

01. povezovalni most 02. avla 03. predprostor 04. učilnica za trobento 05. učilnica za pozavno 06. učilnica za tubo 07. jašek za dvigalo 08. avla 09. učilnica za citre 10. učilnica za harfo 11. učilnica za flavto 12. učilnica za klarinet 13. učilnica za saksofon 14. učilnica za violino 15. učilnica za violo 16. učilnica za violončelo 17. učilnica za harfo 18. učilnica za harfo 19. učilnica za harfo 20. učilnica za rog 21. požarno stopnišče 23. učilnica za kitaro 24. učilnica za kitaro 25. učilnica za kitaro

00.00 m² 123.00 m² 9.37 m² 38.82 m² 34.30 m² 38.51 m² 00.00 m² 00.00 m² 14.00 m² 13.00 m² 16.50 m² 16.25 m² 16.25 m² 16.25 m² 16.25 m²

teraco teraco parket parket parket teraco parket parket parket parket parket parket parket

16.48 m² parket 25.54 m² parket 23.80 m² parket 23.68 m² parket 25.86 m² parket 9.50 m² teraco 16.81 m² parket 16.84 m² parket 16.84 m² parket

3

obstoječa opečna gradnja nova gradnja

40

40

251

1

224

4

5

Legenda:

434

434

43

224

43

990

434

278

6

434

26

2 150

244

605

40

90 77

218

369

225

180

243

40

168

180

195

65

221

23

1742

22

37

155 158

369

215

275

155

40

100

48 20 30

1030

158 155 125

369

130

223

125

37

155

43 80

150

43

708

90

150

90

150

122

1540

150

40

709

90

150

90

150

80

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

69

Glasbena šola

tloris ostrešja M 1:200

4474 170

370

360

100

339

369

409

170 1775

370

360

100

339

4598 345

345

345

345

345

345

345

350

326

296

345

350

326

296

110 110 110

2823

110 110 110

126 990 796

796 110 110 110 990 126

110 110 110

110 110 110

4479

836

110 110 110 1030 166

836 1030 166

110 110 110

409

110 110 110

369

230

247

231

1540 1427

231

247

231

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

70

Glasbena šola

tloris strehe M 1:200

1030

1030

4598

2823

990

990

1775

1540

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

71

Glasbena šola

prečni prerez C-C M 1:200

80

508

80

348

80

301

80

1477

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

72

Glasbena šola

vzdolžni prerez D-D M 1:200

80

738

80 90 80

670

160

259

80

265

80

265

80

265

80

265

80

270

80

275

80

200

80

319

80

5000

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

73

Dvorana

533 413

197 40

453

40

433

40

40

300

5

138

6

Opisi prostorov

3

1160

4

1

1119

80

40 397

2720

138

01. vhod 02. foyer 03. predprostor 04. sanitarije za invalide 05. sanitarije za moške 06. sanitarije za ženske 07. garderoba 08. hodnik / galerija 09. dvorana 10. shramba 11. sanitarije nastopajočih 12. garderobe 13. prehodna soba

4.40 m² 72.00 m² 5.90 m² 3.80 m² 13.50 m² 13.50 m² 18.10 m² 176.00 m² 155.00 m² 16.30 m² 6.90 m² 16.2 m² 8.5 m²

kamen kamen teraco teraco teraco teraco kamen kamen parket teraco teraco teraco teraco

1600

500

9 40

1780

453

40

2740

7

2

420

420

40

1040

420

540

tloris pritličja M 1:200

1081

40

40

31 45 45 45 3040 45 45 46 60 120 79 60 60 197 120 60 60 60 52 453 453 473 40 40

Legenda: 726

210

nova gradnja

110 75 115 103

40

122

300

455

8

11

12

13

40

236

10

40 162

413 210

40

453 911

40

40

433 110

148

92

30

493 210

40 30

92

453

40

433

40

1047

3040

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

74

Dvorana

tloris nadstropja M 1:200

3020 413

453

40

40

473

40

453

40

453

40

433

40

420 420 40

2721

397

40 397 40

453

1

453

2740

Opisi prostorov

40

420

1040

40

40

420

40

40

40

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

dvorana-pritličje balkon snemalna soba snemalna soba stopnice shramba 1 shramba 2

155.00 m² 193.00 m² 32.70 m² 20.30 m² 4.00 m² 39.10 m² 22.60 m²

parket parket parket parket parket parket parket

Legenda:

1681

261

261

40

40

nova gradnja

174

40

40

174

20

20

2

236

4

40

40

236

3

40

40

413 857

91

20

40

343 110

433

40

573

493

40

453

40

433

40

1500 3040

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

75

Dvorana

tloris ostrešja M 1:200 2980 115

115

115

115

115

115

115

115

186

115

115

115

115

115

110 110 110 110 110 110

140

110 110 110 110 110 110

186

115

115

115

115

115

110 110 110 110 110 110

140

110 110 110 110 110 110

460

276

495

1700

493

2660

437

460

1000

460

115

460

115

1480

1500

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

76

Dvorana

tloris strehe M 1:200

2720 1680

2720

1040

3040

1540

1730

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

77

Dvorana

prečni prerez E-E M 1:200

139

1067

174

80

1380

80

3000

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

78

Dvorana

vzdolžni prerez F-F M 1:200

80

270

80

275

80 1383

200

80

319

80

600

1680

260

80

2700

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

79

JV fasada

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

80

JV atrij

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

81

SZ fasada

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

82

SV atrij

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

83

SV fasada

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

84

SV atrij

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

85

JZ fasada

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

86

JZ atrij

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

87

pasovni AB temelj podložni beton

zemlja

toplotna in zvočna izolacija hidroizolacija AB plošča utrjeno gramozno nasutje

PE folija

talna obloga, parket izravnalna masa cementni estrih

T1

notranji omet obstoječa opečna stena hidroizolacija toplotna izolacija mikroarmirani omet

F1

talna obloga, parket/keramika izravnala masa lepilo cementni estrih hidroizolacija toplotna in zvočna izolacija nosilna AB plošča

T2

notranji omet obstoječa opečna stena toplotna izolacija jeklena podkonstrukcija kovinska fasadna obloga

F2

kovinska podkonstrukcija ostrešja toplotna izolacija nosilna AB plošča

T3

300 mm 300 mm

200 mm

50 mm

20 mm

200 mm 15 mm

20 mm 360 mm

50 mm 200 mm

5 mm 50 mm

20 mm

20 mm 360 mm 200 mm 40 mm 10 mm

100 mm 200 mm 200 mm

100 mm

0.9 mm 40 mm

900/1000 mm 10 mm

kovinska fasadna obloga sekundarna kovinska podkonstrukcija nosilna kovinska podkonstrukcija ostrešja

S1

T1

T2

T3

F1

F2

Obstoječi AB temelji Jekleno sidro za povezavo temeljev na novo obbetoniran AB temelj

Obstoječa opečna stena

AB greda

S1

Fasadni pas 1:20

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

88

09. VIZUALIZACIJE

park med glasbeno šolo in Kamniško Bistrico Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

89

pogled z Usnjarske ceste proti Glasbeni šoli Kamnik Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

90

trg s pogledom na povezovalni hodnik med glasbeno in baletno šolo Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

91

pogled z odra v dvorano Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

92

pogled na oder v dvorani Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

93

predmetna glasbena učilnica Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

94

premetna glasbena učilnica Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

95

10. FOTOGRAFIJE MAKETE

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

96

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

97

11. VIRI IN LITERATURA Knjižni Viri

Spletni Viri

Kumer Marko, Kam so šle vse fabrike?: Mali besednjak kamniške industrije, Kamnik:

Medobčinski muzej, 2014 Tatjana Adamič, Zgodnja industrijska arhitektura na Slovenskem: vodnik po arhitekturi,

Ljubljana: Zavod za varstvo kulturne dediščine slovenije, 2002 Janez Koželj, Degradirana urbana območja, Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor, Urad RS

za prostorsko planiranje, 1998 Peter Fister, Obnova in varstvo arhitekturne dediščine/ Peter Fister, Ljubljana: Partizanska

knjiga: Oddelek za arhitekturo univerze, 1979 Petek F., Povezanost sprememb rabe tal z družbenimi procesi - primer slovenskih Alp, Založba

ZRC, Ljubljana 2005 Vrišer I., Industrijska geografija, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Ljubljana 2000 Stratton M., Regeneration through heritage, Linking Conservation Policy and Commercial

Finance and Interest, Water and Industrial Heritage, Marsilio, Venezia, 1999 Pevsner N., A history of building types. Thames and Hudson, London 1997.

Košir F., Zamisel mesta. Slovenska Matica. Ljubljana 1993 Kulturna skupnost Kamnik in Sekcija za krajevno zgodovino Zgodovinskega društva za Slovenijo,

Kamnik 1229-1979 zbornik razprav s simpzija ob 750 letnici mesta, Tiskarna Tone Tomšič

v Ljubljani , 1985 Krek Janez in Meljak Mira, Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji, Ljubljana:

Zavod RS za šolstvo, 2011 Cerar K. (2016). Novejši razvoj industrije v Kamniku. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v

ljubljani, Filozofska fakulteta oddelek za geografijo.

Langus Melita, Razvoj kamniške industrije od začetkov do danes: Od obrtnih delavnic do

tovarn: diplomsko delo, Ljubljana: M. Langus, 1997 Aljoša Kolar, Kulturnozgodovinski spomeniki Kamnika kot družboslovne vsebine za 4. razred

devetletke: diplomsko delo, Kamnik: A. Kolar, 2011 Turina Sobol D., Urbanistična študija tehnološkega parka Šentvid v Ljubljani: diplomsko delo

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo. Ljubljana 2015 Sašo Medved, Gradbena fizika, Ljubljana: Fakultata za arhitekturo 2010 Ernest Neufert, Projektiranje v stavbarstvu, Ljubljana, Tehniška založba Slovenije, 2002 Dušan Ferer, Anton Jeglič, Osnove Akustike, Ljubljana, Akademska založba 1992 Miha Tomaževič, Potresno odporne zidane stavbe, Ljubljana Tehniss 2009

Kamnik, http://sl.wikipedia.org/wiki/Kamnik (4.11.2015) Občina Kamnik, http://sl.wikipedia.org/wiki/Občina_Kamnik (4.11.2015) Predstavitev podjetja, http://www.alprem.si/si/11/01.htm (7.11.2015) Navodila za graditev glasbenih šol, http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/

pageuploads/razpisi/investicije/inv_8_navodila_GS.pdf (7.11.2015) Tehnična smernica TGS-1-001,

http://www.izs.si/fileadmin/dokumenti/mst/TSG-1-001_2010.pdf (7.11.2015) Uradni List Republike Slovenije 31/2004,

https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=20041359 (7.11.2015) Zakon o glasbenih šolah (ZGla), Ur.l.RS, št.81/06

http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2063 (7.11.2015) Kamnik, http://www.kamnik.si/mesto-kamnik (25.11.2015) Letni delovni načrt GŠ Kamnik, http://www.gskamnik.si/ipad/ldn.pdf (20.11.2015) Glasbena šola Kamnik, http://www.gskamnik.si/ (20.11.2015) Palais de Tokyo, http://www.lacatonvassal.com/index.php?idp=20# (20.5.2016) Palais de Tokyo,http://www.lacatonvassal.com/data/documents/20120821-2139501206_

DOMUS_959.pdf (20.5.2016) FRAC – Nord, http://www.archdaily.com/475507/frac-of-the-north-region-lacaton-and- (20.5.2016) FRAC – Nord,vassalhttp://www.lacatonvassal.com/data/documents/20141114-1501451408LInd

ustriaDelleCostruzioni438.pdf (20.5.2016) FRAC – Nord,http://www.lacatonvassal.com/data/documents/20140211-1806381402A+U521. pdf (20.5.2016) Revitalizacija industrije can Minguell, http://www.archdaily.com/507847/reforma-y-

rehabilitacion-de-la-nave-industrial-can-minguell-toni-girones (20.5.2016) ECCO BAR, http://www.archdaily.com/783725/eco-bar-giuseppe-gurrieri (20.5.2016) ECCO BAR, http://www.giuseppegurrieri.it/projects/eco-bar-42 (20.5.2016) ECCO BAR, http://www.dezeen.com/2016/03/19/giuseppe-gurrieri-architecture-eco-bar-cafe-

old-ticket-office-sports-arena-sicily-italy/ (20.5.2016) L’Atelier glasbenna in baletna šola, http://www.archdaily.com/426498/latelier aavp-architecture (5.1.2017) Taller De Musics, http://www.archdaily.com/270376/musicschool-project-concept-taller-de-

musicsdom-arquitectura (20.2.2017) Louviers Music School, http://www.archdaily.com/359050/louviers-music-school-rehabilitation-

andextension-opus-5-architectes (5.1.2016) School Of Music, http://www.archdaily.com/206489/school-of-music-in-lisbon-joao-luis-

carrilhoda-graca (5.1.2017) Ko se staro umika novemu, http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-O2CLGUDN/601cae7f-

3a69-4078-827d-4c46f0f592c3/PDF (20.5.2016) Arhitektura klicanja duhov, Praznine,

http://www.praznine.si/arhitektura-klicanja-duhov/ (23.3.2017) Objekti v katerih so se nagarali delavci, http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/objekti-v-katerih-so-

se-nagarali-delavci/155063 (25.03.2017)

Članki Slavec, A. (1995), Značilnosti, vzroki in posledice deindustrializacije v Mariboru, Geografska problematike slovenskega alpskega sveta in slovenskih mest, 11(2), 169-180 Kušar, S. (2005), Ko se staro umika novemu, Geografski obzornik, 52(2), 4-13 Kovač, B. (2004), Kako razviti mesto in spodbuditi kamniško gospodarstvo, Kamniški zbornik, 17(2), 11-15 Kobe, J. (2003), Uvodnik, Šole, AB revija, 33(159-260) Ifko S., Industrijska arhitekturna dediščina 20. stoletja v Sloveniji. AR 2007/1, Ljubljana 2007.

Logonder E., Interakcijska arhitektura. Čeferin P., Sretenović D. (ur.), Prebijanje inercije

realnosti. Seminar teoretske prakse arhitekture, Fakulteta za arhitekturo, Univerza v

Ljubljani, Ljubljana 2016

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

98

12. SEZNAM SLIK 1

2

3 4 5

6 7 8 9 10 11 12 13 14 15

16 17 18

19

20 21

22 23 24

25

26

27

28

29

30

31

32

http://www.landezine.com/wp-content/uploads/2010/12/vetsch-partner-landscape- architecture-The-Sulzer-Areal-2.jpg (10.3.2017) http://www.delo.si/assets/media/picture/20150402/670x420_Cukrarna%20v%20%2060ih%20letih. jpg?rev=0 Foto: arhiv Martina Rotovnika (10.3.2017) http://www.geopedia.si/#T105_x470655_y119846_s16_b2 (10.3.2016) Osebni arhiv 2016 http://www.kamnik.si/resources/files/pic/JANJA_2013/OKTOBER/RAZNO/ ONLINE_164610-301.jpg (10.3.2017) Osebni arhiv 2016 Osebni arhiv 2016 Osebni arhiv 2016 Osebni arhiv 2016 Osebni arhiv 2016 Osebni arhiv 2016 Osebni arhiv 2016 Osebni arhiv 2016 Osebni arhiv 2016 http://images.adsttc.com/media/images/5474/0206/e58e/ce54/0e00/006d/slideshow/ portada_Vibrating_assettes_in_sound_space_fpr_strings_photo_Laura_Stamer.jpg?

1416888830 (10.10.2016) http://www.geopedia.si/#T105_x470655_y119846_s16_b2 (10.3.2016) http://kamnik-perovo.si/old/images/glasbena.jpg (10.3.2017) http://www.archdaily.com/477780/music-academy-of-roubaix-zig-zag-architecture/530184f9e8 e44e1589000225-music-academy-of-roubaix-zig-zag-architecture-photo (10.3.2017) http://www.archdaily.com/206489/school-of-music-in-lisbon-joao-luis-carrilho-da- graca/5017690928ba0d225a0005a8-school-of-music-in-lisbon-joao-luis-carrilhoda-graca-hoto4 (10.3.2017) http://www.vsoschoolofmusic.ca/themes/vsoschool/images/VSOS_Classroom.jpg (10.3.2017) http://www.archdaily.com/320198/school-of-music-and-arts-ltfb- studio/50f85b7eb3fc4b316d0001ff-school-of-music-and-arts-ltfb-studio-photo (10.3.2017) http://i143.photobucket.com/albums/r132/hariscg/158_5817.jpg (10.10.2016) https://www.proavsolutions.com.au/library/02-061804-001-001-teachers-health-fund.jpg (10.3.2016) http://www.archdaily.com/426498/l-atelier-aavp-architecture/522ddafce8e44e260100001e-l- atelier-aavp-architecture-photo (10.10.2016) http://www.archdaily.com/426498/l-atelier-aavp-architecture/522dc587e8e44e92b6000012-l- atelier-aavp-architecture-photo (10.10.2016) http://www.archdaily.com/426498/l-atelier-aavp-architecture/522db677e8e44e2601000005-l- atelier-aavp-architecture-photo (10.10.2016) http://www.archdaily.com/426498/l-atelier-aavp-architecture/522db562e8e44e2601000002-l- atelier-aavp-architecture-first-floor-plan (10.10.2016) http://www.archdaily.com/270376/music-school-project-concept-taller-de-musics-dom-arquit ectura/5046ad9a28ba0d0c5f000044-music-school-project-concept-taller-de-musics-dom- arquitectura-photo (12.10.2016) http://www.archdaily.com/270376/music-school-project-concept-taller-de-musics-dom-arquit ectura/5046ad9728ba0d0c5f000043-music-school-project-concept-taller-de-musics-dom- arquitectura-photo (12.10.2016) http://www.archdaily.com/270376/music-school-project-concept-taller-de-musics-dom-arquit ectura/5046ada328ba0d0c5f000046-music-school-project-concept-taller-de-musics-dom- arquitectura-photo (12.10.2016) http://www.archdaily.com/270376/music-school-project-concept-taller-de-musics-dom-arquit ectura/5046ae3028ba0d0c56000032-music-school-project-concept-taller-de-musics-dom- arquitectura-plans (12.10.2016) http://www.archdaily.com/359050/louviers-music-school-rehabilitation-and-extension-opus- 5-architectes/5166f80ab3fc4b5088000026-louviers-music-school-rehabilitation-and-extension- opus-5-architectes-photo (12.10.2016)

33 http://www.archdaily.com/359050/louviers-music-school-rehabilitation-and-extension-opus-5-architectes/51

66f86fb3fc4bf57e000026-louviers-music-school-rehabilitation-and-extension-opus-5 architectes-photo (12.10.2016) 34 http://www.archdaily.com/359050/louviers-music-school-rehabilitation-and-extension-opus-5-architectes/51

66f813b3fc4b5088000027-louviers-music-school-rehabilitation-and-extension-opus-5 architectes-photo (12.10.2016) 35 http://www.archdaily.com/359050/louviers-music-school-rehabilitation-and-extension-opus-5-architectes/51

66f934b3fc4bf57e00002e-louviers-music-school-rehabilitation-and-extension-opus-5 architectes-plan (12.10.2016) 36 http://www.archdaily.com/206489/school-of-music-in-lisbon-joao-luis-carrilho-da-graca/501768bd28

ba0d225a000596-school-of-music-in-lisbon-joao-luis-carrilho-da-graca-photo (20.10.2016) 37 http://www.archdaily.com/206489/school-of-music-in-lisbon-joao-luis-carrilho-da-graca/501768d628

ba0d225a00059c-school-of-music-in-lisbon-joao-luis-carrilho-da-graca-photo (20.10.2016) 38 http://www.archdaily.com/206489/school-of-music-in-lisbon-joao-luis-carrilho-da-graca/501768f028

ba0d225a0005a2-school-of-music-in-lisbon-joao-luis-carrilho-da-graca-photo (20.10.2016) 39 http://www.archdaily.com/206489/school-of-music-in-lisbon-joao-luis-carrilho-da-graca/501768cd28

ba0d225a00059a-school-of-music-in-lisbon-joao-luis-carrilho-da-graca-photo (20.10.2016) 40 http://www.archdaily.com/206489/school-of-music-in-lisbon-joao-luis-carrilho-da-graca/5017692128

ba0d225a0005ae-school-of-music-in-lisbon-joao-luis-carrilho-da-graca-ground-floor-plan (20.10.2016) 41 https://lacatonvassal.com/data/images/full/20080417-001325-z467.jpg (21.11.2016) 42 https://lacatonvassal.com/data/images/full/20120619-190007-z683.jpg (21.11.2016) 43 https://lacatonvassal.com/data/images/icon/20080417-001908-z238.jpg (21.11.2016) 44 https://lacatonvassal.com/data/images/full/20120626-180225-z589.jpg (21.11.2016) 45 http://www.lacatonvassal.com/data/images/full/20131120-170054-z942.jpg (21.11.2016) 46 http://www.lacatonvassal.com/data/images/full/20131120-174655-z691.jpg (21.11.2016) 47 http://www.lacatonvassal.com/data/images/full/20131120-175535-z146.jpg (21.11.2016) 48 http://www.lacatonvassal.com/data/images/full/20140507-205459-z584.jpg (21.11.2016) 49 http://www.archdaily.com/507847/reforma-y-rehabilitacion-de-la-nave-industrial-can-minguell-

toni-girones/537944d3c07a803f9600015c-reforma-y-rehabilitacion-de-la-nave-industrial-can-minguell-toni-

girones-image (21.11.2016) 50 http://www.archdaily.com/507847/reforma-y-rehabilitacion-de-la-nave-industrial-can-minguell-toni girones/53794602c07a805957000170-reforma-y-rehabilitacion-de-la-nave-industrial-can-minguell-toni-

girones-image (21.11.2016) 51 http://www.archdaily.com/507847/reforma-y-rehabilitacion-de-la-nave-industrial-can-minguell-toni

-girones/5379461fc07a803f96000163-reforma-y-rehabilitacion-de-la-nave-industrial-can-minguell-toni-

girones-image (21.11.2016) 52 http://www.archdaily.com/507847/reforma-y-rehabilitacion-de-la-nave-industrial-can-minguell-toni girones/537946eec07a8011820001ac-reforma-y-rehabilitacion-de-la-nave-industrial-can-minguell-toni-

girones-floor-plan (21.11.2016) 53 http://www.giuseppegurrieri.it/public/lavori/42/_1010228.jpg (21.1.2017) 54 http://www.giuseppegurrieri.it/public/lavori/42/_PL_6112_RITOCCATA.jpg (21.1.2017) 55 http://www.giuseppegurrieri.it/public/lavori/42/IMG_9908.jpg (21.1.2017) 56 http://www.giuseppegurrieri.it/public/lavori/42/_1010441.jpg (21.1.2017) 57 http://www.giuseppegurrieri.it/public/lavori/42/CONCEPT.jpg (21.1.2017) 58 - 67 https://www.textures.com/ (10.3.2017) 68 osebni arhiv 2015 69 - 72 Miha Tomaževič, Potresno odporne zidane stavbe 2009 73 http://si.rigips.at/fileadmin/Rigips_Data_Slovenia/Brosure/RZ_Akustikdecken_11_2011.pdf (10.10.2016) 74 - 76 Ferer Dušan, Jeglič Anton, Osnove akustike, 1996

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

99

13. ZAHVALA Hvala mentorici doc. dr. Sonji Ifko, u.d.i.a. in somentorju asist. dr. Simon Petrovčič u.d.i.g., za pomoč, nasvete in posredovanje novih znanj tekom izdelave magistrske naloge.

Mami Andreji, očetu Feliksu in sestri Jeri za podporo in številna odrekanja tekom mojega študija.

Ajdi za vso pomoč v trenutkih, ko sem jo najbolj potreboval.

Novinarju Gorazdu Suhadolniku za lektoriranje.

Nejcu, Andreju, Tanji, Vanji, Kseniji ter ostalim sošolcem za druženje na faxu ter izven njega.

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

100

14. IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisan Jošt Hribernik izjavljam, da sem avtor magistrskega dela z naslovom Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem, ki sem ga izdelal pod mentorstvom doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. in somentorsvom asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. in ga zagovarjal dne 25.5.2017, na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani.

Jošt Hribernik

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Idejni projekt Glasbene šole Kamnik na območju Alprem| magistrsko delo |avtor: Jošt Hribernik| mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. | somentor: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. | Leto vpisa: 2005/2006| Leto izdelave magistrskega dela: 2017

101