Revija Ekonomček (2012/13)

eko 20 nomÄ?ek 12 13

ja

zi a n a gim

k s m ono

Ek

k

i n h e t i sk m o n Eko

ik

n h e t i k s j i Med

oblikovala: Julija Benet

GLAS generacije 3 1 0 Generacija 2009-2013 se poslavlja. Štiri leta so minila hitro in v tem času smo iz najstniških otrok zrasli, v zrele osebe, ki so pripravljene, na nove dogodivščine.

Na EGSŠ so nam ta štiri leta kar spolzela iz rok. V tem obdobju smo na EGSŠ pridobili veliko znanja, med drugim tudi neformalnega. Kolektiv EGSŠ nas je skozi vsa leta spodbujal na naši poti do uspeha, nam omogočil, da smo razvili naše dobre kvalitete. Šola pa je postala zelo aktivna na področju strokovnih ekskurzij. Sam sem se udeležil obiska slovenskega parlamenta, kjer smo, tudi po zaslugi naših profesorjev, ki so nas naučili samostojnega dela, bili med zmagovalci in si tako zaslužili potovanje v Strasbourg in Bruselj, kjer smo obiskali Evropski parlament. Tam smo se udeležili tekmovanja Euroscola, na katerega so nas pripravljali profesorji. Tu moram omeniti še izmenjavo, ki poteka vsako leto s partnersko šolo HIBLIEBENAU iz Gradca. Na izmenjavi smo dijaki doživeli posebno, nepozabno izkušnjo in spoznali nove prijatelje.

Skratka šola nam je v teh štirih letih dala dosti novih izkušenj, ki bodo za vedno ostala v našem spominu. Sedaj, ko se bližamo koncu srednje šole, pa nas čaka samo še ena večja preizkušnja, matura in upam, da jo bomo vsi srečno opravili.

V imenu vseh četrtih letnikov pa se zahvaljujem celotnemu kolektivu EGSŠ-ja.

1

2 / 09

20

avtor besedila:

Dorian Kordež

eko 20 nomÄ?ek 12 13

azija

imn ka g

oms Ekon

tehnik

mski Ekono

hnik

te Medijski

2

Kazalo Uvod: Dorian Kordež

1

Festival vetrnica 2013

4

Matevž Šimnic (1.mesto Vetrnica)

5

17. Ljubljanski maraton

6

Nemir - dijaška pesniška zbirka

7

Poezija

8

Krožek: Radio

9

Intervju: Peter Podlogar

10

Literarni večer z Lidijo Brezavšček

11

Predstava: prešeren? Pa kaj!

12

Gledališka predstava: Babica marmelada

13

Mednarodna izmenjava dijakov

14

Zgodba: Ajda Likozar

15

Euroscola

16-17

Ekskurzija v Paris in Versailles

18-19

3

4.

Vetrnica 2013 Dosežki naših dijakov:

V četrtek, 25. aprila 2013, je ob 16. uri v Linhartovi dvorani potekala zaključna prireditev 4. festivala Vetrnica. Tokratna organizatorka festivala je bila naša šola Ekonomska gimnazija in srednja šola Radovljica pod vodstvom Sabine Mevlja ob pomoči Ane Berčon, Staše Slapnik, Lee Terseglav, Anje Tolar, Roka Meleta, Iztoka Muleja in Urbana Laha.

Grafično oblikovanje in ilustracija: 2. mesto je pod mentorstvom Staše Slapnik z naslovom Voda je življenje dosegel Žiga Kraševec (2. Ma),

Fotografija:

3. mesto je pod mentorstvom Anje Tolar z naslovom Odsev dosegla Sabina Kramarič (2. Ma),

Festival spodbuja kreativnost mladih in skuša srednješolsko izobraževanje dvigniti na višjo raven ter poveča sodelovanje med dijaki, med dijaki in učitelji ter šolami na lokalnem, regionalnem in državnem nivoju. Srednješolci preko natečaja dobijo možnost za kreativno razmišljanje, lastno ustvarjalno izražanje svojih želja in interesov, uporabo sodobne tehnologije in rokovanja z njo.

Animacija: 2. mesto je pod mentorstvom Anje Tolar z

naslovom Varčujmo z vodo osvojil Žan Kovačević (4. Mb), z naslovom Voda = življenje, pazimo jo! pa je Rob Svenšek (4.

Mb) osvojil 3. mesto,

Spletne predstavitve:

1. mesto je pod mentorstvom Urbana

Tema letošnjega festivala je bila Voda je življenje. Letos se je prijavilo 6 šol (Ekonomska gimnazija in srednja šola Radovljica, Srednja grafična in medijska šola Ljubljana, Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana, Šolski center Celje, Srednja šola za oblikovanje Maribor, Ekonomska šola Novo mesto). Na ocenjevanje sta prispeli 102 deli. Dijaki so se s svojo kreativnostjo predstavili v šestih kategorijah.

Laha z naslovom Voda z okusom dosegel Matevž Šimnic (4. Mb),

Filmska produkcija: 2. mesto so s filmom Voda pod mentor-

stvom Roka Meleta dosegli Urban Urevc, Jure Sovinc, Mitja Kocjančič, Urška Krabonja in Lara Potočnik (3. Ma). avtorica besedila: prof. Ana Berčon

4

Matevž Šimnic1. mesto

Šime

Za oblikovanje spletne strani sem se odločil na namig prof. Laha, ki mi je pri izdelavi veliko pomagal z svojimi nasveti. Najbolj pomembna se mi je zdela ideja in njena dovršenost. Ker sem za festival vetrnico že izdelal zgibanko in za njo zbral vse podatke in fotografije sem imel idejo že na dlani. Nato je sledila tehnična izvedba projekta. Zaradi velike uporabe razlicnih tehnologij sem se odločil za t.i. responsive webpage oziroma odzivno spletno stran, ki se prilagaja različnim napravam (računalnikom, tablicam in telefonom). Strani sem dodal skripto, s katero se stran vrti in ji s tem dodal nekaj svežega in neobičajnega. Še enkrat bi se rad zahvalil prof. Urbanu Lahu, ki mi je skozi moj projekt veliko pomagal!

5

avtor besedila: Matevž Šimnic

17.

Ljubljanski maraton

Na čisto običajno soboto konec meseca oktobra smo se učenci Ekonomske gimnazije in srednje šole Radovljice odpravili na 17. Ljubljanski maraton v središče Ljubljane. Učenci smo se zbrali pred šolo okoli 12 ure in se nato z gospo Brezavšček na čelu odpravili na polurno vožnjo proti Ljubljani. Na poti smo dobili majice in številke ter čipe ki smo si jih pred štartom nadeli na športne copate. Voznik avtobusa nas je odložil pri dvorani Tivoli,nato smo se peš odpravili proti Gospodarskemu razstavišču. Na poti nas je ujel rahel dež,na srečo smo bili vsi primerno oblečeni. Ko smo prišli do tja,smo se malo ogrevali in pripravljali na tek dolg dva kilometra in pol. Bilo je zelo hladno, vendar je bila prijetna družba in smo na mraz hitro pozabili. Tek srednješolcev se je začel približno ob 16. uri. Na štartu smo vsi nestrpno čakali glasen pok, ki naj bi pomenil začetek teka. In tako se je tek začel,množica učencev se je hitro razbila, saj so nekateri tekli resno,drugi le za rekreacijo.

Ob progi so bili starši in vsi ostali sorodniki,profesorji,razni fotografi in navijači ki so spodbujali svoje dijake. Tek je za najhitrejše trajal približno 17 minut, za tiste ki pa so bili tam le za šalo pa več kot 30 minut. V tem času nas je na progi ujel tudi dež. Ob prihodu v cilj je vsak dobil medaljo za udeležbo ter plastenko vode. Po opravljenem teku in čakanju prihoda vseh v cilj smo se malo družili in spoznavali. Ko smo bili vsi, smo se še zadnjič prešteli in se odpravili proti bližnji avtobusni postaji,kjer nas je čakal avtobus da nas vse mokre in preznojene odpelje domov. Pred šolo smo prispeli okoli 8ih z eno izkušnjo več.

avtorica besedila: Tina More

6

Dijaška pesniška zbirka

Nemir

Tako kot vsa leta do tedaj je tudi letošnje šolsko leto Ekonomska gimnazija in srednja šola Radovljica poskrbela za izdajo dijaške pesniške zbirke Nemir. Pesmi sta prav tako kot lansko šolsko leto prispevala Lea Uršič iz 2. Ea in Davor Ros iz 1. Ea, se je pa celotna zbirka kar močno razlikovala po temi, če bi jo primerjali s preteklimi zbirkami. Mlada pisca sta namreč posegla po temnih plateh življenja kot so smrt, umiranje, trpljenje in še bi lahko naštevali, pesmi pa odlikuje predromantični, temni in ponekod celo gotski stil. Malo je ljudi, ki bi takšno poezijo radi prebirali, še manj pa takšnih, ki bi jo razumeli, vendar to obeh pesnikov ni ustavilo. Predstavitev Nemira se je odvila 7. maja v prostorih šole in odzivi ter občutki so bili po koncu mešani. Navzoče je najprej pozdravila ravnateljica, nato pa sta dijaka sama prevzela vajeti v svoje roke ter obiskovalce z besedo in knjižico v roki pospremila v svoj temni svet, ki sta ga tako strastno opevala skozi svoje pesmi. Med samo predstavitvijo se je Davor predstavil tudi z venčkom večnih rock melodij, ki jih je odigral na električno kitaro ter nekatere starejše obiskovalce spomnil na stare čase, spet onim mlajšim pa je dokazal, da večne rock klasike še ne bodo za odpis. Kdo ve, morda pa je kdo spoznal kakšno novo pesem ter si jo vtisnil v spomin. Malo trše glasbe se je glede na temo pesmi kar prileglo.

Predstavitev pa kakopak tudi letos ni minila brez gostje, to je bila Nina Ros, Davorjeva mama, in prav tako pesnica, vredna vsega spoštovanja in občudovanja. Tudi ona je prebrala svojo pesem, napisano v temnem gotskem stilu z naslovom Temna balada. Popolno napisana lirika se je vsem usedla v uho ter jim dala pošteno za misliti. Lea in Davor sta do konca literarnega druženja prebrala kar nekaj pesmi iz zbirke in prav vsaka je sporočala in navzočim povedala nekaj novega, nekaj, na kar sami sicer morda nikoli niti pomislili nebi.

Na koncu je sledilo še nekaj vprašanj in nanje prav tako presenetljivih ali mogoče pričakovanih odgovorov, vsak pa je domov odšel z mnogimi mislimi na slišano in prebrano.

Dan se je končal v literarnem duhu in le predstavljamo si lahko, kaj bosta mlada pesnika ponudila in predstavila ob kakšni naslednji priložnosti.

avtor besedila ter fotografije: Davor Ros

7

Poezija

avtorica: Kaja Bonca

PREKLETA TIŠINA

Zvečer se sonce za obzorje skrije in spet en dan brez njega noč pokrije med prsti misel tiha ji polzi spomin na njune je poletne dni.

avtor: Davor Ros Mrak je že davno na gozdu sedel, privleče se srh, odkod se je vzel?

Občutek samote stežka te mine, poglej si, poglej, te zaplate tišine.

Prikliče pogled njegovih si oči teh modrih biserov ob njej več ni da opominjali bi na strasti ki so ostale skrite v temi.

Veja vsaka na pot dol se sklanja, gozd te opazuje, izgleda da sanja.

Travnate bilke v mrazu že sive, v tišino objete, niso nič krive.

In ko ji da občutek da morda lahko v njegovih mislih bi bila kaj več kot le poletna pravljica ta misel seže čisto do srca.

Potok se sliši, tišino kdaj zmoti, kot tudi krokar, ki bil je ob poti.

Je poletel v višave tišine preklete, kaplje rose nekoč postanejo svete.

Tam se zasidra, čaka ljub pogled čaka zvesto da bo čutila spet tisto po čemer tiho hrepeni in upa, da si tudi on želi.

Ob jutru več ni tišine, ki vztraja … življenje je takšno kot lesena ograja: Obstaja in je, se naprej nadaljuje, a tišina zlovešča ga zravn dopolnjuje.

Se zdi vsem - njeni upi vsi so prazni a ona ne preda se tej bojazni saj ve da kljub razdalji kot je ta globoko v srcu on jo rad ima.

Kaja Bonča:˝Nima naslova, ker pač nima, ker naslov lahko pokvari pesem...˝

8

Krožek:

Radio

Z našim radijskim koržkom smo začeli že v drugi polovici prvega letnika. Takrat še nismo imeli studia, niti potrebne opreme, zato smo ta čas izkoristili za spoznavanje dela na radiu. Najpomembneje je imeti naraven glas, poslušalci lahko opazijo ali ste med govorom sproščeni ali ne in v ta namen smo delali različne vaje – tako vaje za sproščanje, dihanje kot tudi razgibavanje jezika in ust. Takrat se nam je vse to zdelo malo smešno, toda kasneje, ko smo dobili studio, smo ugotovili da nam te vaje resnično pomagajo pri branju besedila. Večkrat smo vadili branje različnih prispevkov in besedil, saj je pomembno kdaj vdihnemo in kdaj izdihnemo. Vdih naj bo na začetku novega stavka ali pri ločilih, drugje se ga moramo izogibati oziroma ga ne sme biti.

V drugem letniku je naša šola postala bogatejša za diktafon, kar je tudi nam omogočilo nadaljno delo in nenazadnje smo se prvič lahko posneli ter nato poslušali in tako dobili približen občutek kako izgleda snemanje prispevkov. S tem ko smo se posneli in poslušali, smo lahko slišali kje delamo napake, na kaj vse moramo biti pozorni in tako ugotovili, da delo na radiu ni samo branje besedila, temveč veliko več. Takrat sva s Heleno tudi prvič posnela prispevek, ki je bil nato predvajan na Radiu Triglav. Imeli smo veliko težav saj je bilo za nas to nekaj novega in nismo točno vedeli kako rokovati s to napravo. Vse smo morali posnetki dvakrat, ker so se pri prvem snemanju pojavljale težave, ki se sicer pojavijo dokaj pogosto, vendar niso sprejemljive. Tu gre predvsem za odmevanje, proti kateremu pa ne moremo veliko pomagati.

Naslednje leto pa smo dobili tisto, kar smo že dolgo čakali – radijski studio. S tem smo nadgradili vse kar smo do takrat vedeli in znali in se resnično počutili kot pravi radijski govorci. Sledilo pa je tudi spoznavanje nove opreme in novega načina dela. S to pridobitvijo smo se še bolj navdušili nad delom v radijskem studiu.

avtor besedila: Aleš Studen

9

Peter Podlogar intervju photo: Domen Bizjak

1.Koliko časa že bordaš? Se je tudi pri tebi ljubezen do bordanja razvila iz skejtanja?

Bordati sem začel nekje pri 11,12 letih, za to pa me je navdušil moj starejši brat Luka, čeprav sem takrat tudi že stopil na skate, sem vedno rajši bordal.

2.Ta zimski šport v Sloveniji ni tako razvit kot bi si marsikdo želel,kje treniraš, kdo ti pri vsem tem pomaga, kako potekajo treningi?

Zadnje čase se ta šport v Sloveniji kar hitro razvija tako da so pogoji zmeraj boljši. V Sloveniji največ treniram na Voglu, kjer imajo najboljši park, pri treningih mi pomagajo moj klubski trener, reprezentančni trener, prijatelji s katerimi bordam. To je zelo prost šport tako da so tudi treningi zelo različni od samega bordanja na snegu, do suhih treningov, ukvarjanje še z drugimi aktivnostmi s katerimi izboljšuješ svoje telo

5. Bordanje je zimski šport kaj počneš poleti?

Poleti se trudim da bi se čim bolj pripravil na sezono z različnimi aktivnostmi na primer: skejtanje, downhill (kolo), trampolin, razni treningi za moč, kondicijo itd.

Prav tako se malo odpočijem od šolskih/zimskih dni…

3.Tekmuješ v različnih slogih? Kateri je tvoj najljubši?

Tekmujem v dveh slogih, slope style in big air. Osebno mi je ljubši big air kar pomeni en velik skok na katerem imaš 2 poskusa in izvesti čim bolj zahteven trik. Poleg tekmovanj poskušam čim več snemati, lahko v gorah na ulicah odvisno samo da je sneg in tako sodelovati pri različnih borderskih filmih.

4. Kako usklajuješ šolo in bordanje?

Pozimi kadar ne bordam se pač intenzivno ukvarjam s šolo tako da mi čez leto ne dela problemov, večino ocen skušam pridobiti na začetku in koncu sezone. V veliko pomoč so mi tudi profesorji in sošolci.

6. Za seboj imaš že kar nekaj dosežkov na katere si najbolj ponosen?

Verjetno najbolj na to da sem v letih od 2010-2012, končal na 1. mestu v skupnem seštevku za Evropski pokal Big Air.

7. Kakšne cilje imaš v prihodnosti?

Uspešno zaključiti srednjo šolo. Potem pa se samo še bolj angažirati v bordanje, več potovati, tekmovati in upam da bodo rezultati samo še boljši.

photo: Roland Haschka

10

Literarni večer z Lidijo Brezavšcek NIC ALI SKRIVNOST PESMI Dogodek se je odvijal kar avli EGSŠ, večer pa so popestrili – s petjem, poezijo in glasbo tudi dijaki sami. Davor Ros, Lea Uršič in Kaja Bonča so prebrali svoje avtorske pesmi, Julija Benet, letošni Prvi glas Primorske pa nam je zapela Price Tag, na kitari jo je spremljal Andi E. Podreka. Andi E. P. in Žiga Krasnič sta prispevala dva rockovska komada ob spremstvu svojih kitar. Lidija nam je prebrala nekaj svojih pesmi, pri branju pa sta ji pomagali tudi dve dijakinji, Ajda Likozar in Sara Skumavc. Zunanji gostje - Gregor Grešak, Ana Porenta in Majda Kočar, člani največjega slovenskega pesniškega portala (L. Brezavšček je na tem portalu ena od urednic), so z branjem in petjem avtoričinih pesmi prav tako prispevali k večji barvitosti večera.

Prireditev je vodila mag. Ana Porenta, glavna in odgovorna urednica pesniškega portala pesem.si; z avtorico sta imeli zelo sproščen pogovor, v katerem je Lidija povedala nekaj o svoji zbirki. Po koncu smo si lahko pesniško zbirko tudi pobližje pogledali in posvojili, dijakinje 4.MB pa so nas je lepo postregle z posladki in pijačo.

besedilo: www.egss.si

11

Prešeren Predstava: PA KAJ!

Ob slovenskem kulturnem prazniku smo si v sredo, 6. 2. 2013, ogledali gledališko-glasbeno komedijo Prešeren? Pa kaj!

Predstava prikazuje, kaj se zgodi, ko Prešerna postaviš na tržišče ob bok trgovskih velesil.

Kakšne spletke, taktike in metode so potrebne? Nas lahko Prešernova literatura res nasmeji do solz? Igrala sta Tina Potočnik in Tadej Pišek, glasbo pa je prispevala Neža Žgur.

V času, ko vsakdanji ritem življenja narekuje želja po dobičku, se znajde mlad par, ki ima eno samo željo – preživeti z literaturo. Ker pa boj za obstanek ni lahek in časi niso naklonjeni literarnim krogom, pristopita k literarnim delom na prav poseben način. Seveda pa njun trud spremlja mnogo spodrsljajev, medosebnih konfliktov ter veliko glasbe in petja.

Tadej Pišek se je zelo razveselil, ko sta takoj popoldne po predstavi na facebook pisala dijaka, čestitala za predstavo in izrazila precejšnje navdušenje. Igralec je bil s pozornostjo, mirnostjo in odzivom naših dijakov zelo zadovoljen. Dijaki, ki pa si vzamejo po predstavi še čas in napišejo zahvalo in čestitko, so danes redkost. Res ga je veselilo, da jim je bila predstava všeč, čeprav eden od mikrofonov ni delal, zato se zadaj ni dovolj dobro slišalo.

besedilo: www.egss.si

12

Gledališka predstava

Babica marmelada V sredo, 8. maja 2013, ob 17. uri, smo si v okviru Tedna vseživljenjskega učenja ogledali otroško igrico Babica Marmelada v izvedbi Navihančkov iz Kulturno-umetniškega društva Zasip.

Predstave, ki je namenjena najmlajšim, se niso udeležile samo družine z majhnimi otroki, ampak tudi dijaki in učitelji. Nastopali so otroci, stari od 5 do 9 let. Za koreografijo, režijo in scenografijo so poskrbeli skupaj z mentorico Meto Vodnjov.

Babica Marmelada kuha marmelado za svoje vnučke. V gozdu slastno marmelado zavohajo tudi živali in babici ne pustijo spati. Veverica Mica, ježek Snežek, miška Dobropiška, vrana Žana in zajček Direndajček si želijo slastne marmelade. Palčkova želja po marmeladi pa je najbolj goreča. Iz česa pa želi palček Požvižgalček marmelado?

Otroci so predstavo pripravljali z žarom v očeh. Naj te iskrice skočijo v vaša srca, naj vas pogrejejo in popeljejo v nov jutri. Naj bo z ljubeznijo obsijan. Prav vsak dan. besedilo: www.egss.si

13

Mednarodna izmenjava dijakov EGSŠ HIB-LIEBENAU V začetku oktobra so nas ponovno, letos že četrtič zapored, obiskali avstrijski dijaki s partnerske šole HIB-LIEBENAU iz Gradca z dvema učiteljema. V izmenjavi je sodelovalo 15 dijakov oz. dijakinj obeh šol.

V prejšnjih treh letih je program izmenjave potekal štiri dni, letos smo dodali še dva dneva in skupaj preživeli skoraj teden dni prijetnega druženja z avstrijskimi vrstniki.

Program je zajemal projektno delo, spoznavanje Slovenije, še posebej gorenjske regije, kulturno prireditev posvečeno Dnevu tujih jezikov ter športne aktivnosti, ki so pripomogle k veselemu druženju in zabavi. Avstrijski dijaki so si lahko ogledali tudi, kako poteka promocija šole na Dnevu odprtih vrat.

Celoten program je potekal v angleškem jeziku. V okviru izmenjave smo torej obiskali podjetja in društva v okolici Radovljice in Bleda, katerih aktivnosti so dijaki v skupinah zanimivo predstavili v obliki powerpointa ob koncu izmenjave (Seaway, Gorenjka Lesce, Letališče Lesce, TIC Bled in TNP BLED ), si ogledali Ljubljano in Bled z znamenitostmi, pripravili kulturno-zabavni večer v sodelovanju z OŠ A. T. Linharta iz Radovljice ter se podali na celodnevno ekskurzijo proti morju (Škocjanske jame, Portorož, Piran) ter program zaključili s športnimi tekmovanji. besedilo: www.egss.si

14

Ajda ZGODBICA: Likozar Darilo za 20. rojstni dan Že ko majhna punčka sem si želela potovati. Ves svet se mi je zdel tako zanimiv, da nisem hotela izpustiti niti ene dežele. Seveda pa sem se počasi zavedala da moja potovanja ne bodo prišla tako hitro kot sem si želela. Vendar pa sem za svoj 20. Rojstni dan doživela prav prijetno presenečenje. Prijatelji so mi kupili potovanje v Rusijo za dve osebi. Tako sem lahko še nekoga vzela s sabo. Tako sva se z Evo čez 1 teden odpravili v Rusijo. Ko sva prispeli v Moskvo sva bili obe zelo presenečeni. Rusija kot dežela naju je fascinirana, še posebej zato ker še ne nobena od naju ni bila drugje kot pa na morju, na Hrvaškem. V Rusiji sva preživeli 2 tedna. Raziskovali sva Moskvo in njeno širšo okolico. Na potovanju sva se zelo zabavali. Spoznali sva tudi nekaj domačinov, ki so nama pomagali pri raziskovanju in nama predlagali kam se lahko odpraviva jest, zabavati in kaj si morava nujno ogledati. Rusija je res zelo lepa dežela in ima bogato kulturo, kar je bilo meni še posebej všeč. Seveda sva tudi malo žurali, saj brez tega že skoraj ne gre. 2 tedna sta hitro minila in že sva pakirali, da se bova počasi odpravili proti domu. Partljage sva imeli kar malo več kot pa ko sva prišli. Seveda saj sva kupili veliko spominkov za družino in prijatelje. Ko sva prispeli nazaj v Slovenijo so naju družine pričakale na letališču. Obe sva bili izčrpani od potovanja. Vendar sva še vseeno veselo razlagali o potovanju, ko smo se peljali domov. Ko sva si malo odpočili sva svojim prijateljem nesli darila ki sva jih kupili. Vsi so jih bili zelo veseli in še kar nekaj časa sva jim razlagali kaj vse se nama je zgodilo v Rusiji.

15

EUROSCOLA

evropski parlament

v Strasbourghu

Ob 16.00 smo odšli iz Radovljice in se podali na dolgo pot do prestolnice Evropske unije. Predviden prihod v Bruselj, je bil okoli devetih zjutraj, toda smo se morali zaradi manjše nevšečnosti ustaviti v Augsburgu in tam prenočiti. Po dolgi noči smo odšli na daljšo pot v Bruselj, kamor smo prispeli pozno in si zato nismo imeli veliko časa za oglede.

Uspeli pa smo videti, sedež Evropske komisije pred katerim plapota 27 zastav EU. V sredo smo odšli v center Bruslja in si ogledali nekaj znamenitosti(. Imeli smo tudi nekaj prostega časa, da smo si kupili belgijsko čokolado in spominke. Pred nadaljevanjem poti v Strasbourg, smo si dijaki ogledali še Champ de batailler Waterloo. Muzej je sestavljen iz več delov, kot so panoramska slika bitke, voščene lutke, dve dvorani v katerih si lahko pogledaš kratek pregled Napoleonove zgodovine in pa tako imenovani levji hrib, iz katerega se vidi polje, na katerem se je sama bitka zgodila. Waterloo je zadnja Napoleonova bitka, ki se je zgodila v letu 1815. Po izgubi bitke, je bil premeščen na otok Sv.Helena , kjer je nekaj let kasneje umrl. V sredo smo v poznih urah prispeli v Strassbourg, kjer smo se nastanili v mladinskem hotelu in se v lastni režiji odpravili v mesto poiskat kaj za pod zob. Ko smo prišli nazaj smo od utrujenosti takoj zaspali, saj nas je ob 7h zjutraj že čakal zajtrk in avtobus, ki nas je odpeljal v evropski parlament.

16

Izlet nam pomeni nadgradnjo našega predhodnjega znanja. S tem smo pridobili še eno izkušnjo več.

Alan Kavčič

V parlamentu smo kot v vsaki uradni ustanovi najprej šli skozi detektor kovin, kasneje pa so nam razdelili nalepke z liki tem, na katere smo se pripravljali že v Sloveniji. Po tem smo imeli dobro uro časa za ponovni zajtrk in pogovor po skupinah. Po zajtrku pa smo že sedeli na udobnih stolih dvorane evropskega parlamenta in poslušali navodila predstavnikov le-tega. Po nekaj urni seji smo se zopet odpravili v jedilnico, kjer so nas pričakale pogrnjene mize, na katerih so bile postavljene zloženke z Eurokvizom, v katerem so bila postavljena vprašanja v različnih jezikih in pisavah ter kosilo.

Mirno smo pojedli, kasneje pa se je začelo osnovanje ekipe za tako imenovan Evro kviz. Vsak posameznik si je moral poiskati tri partnerje - vsakega iz druge države in tvoriti skupino, s katero smo kasneje reševali kviz.

Temu je sledila razdelitev vseh "poslancev" v skupine, glede na izbrane teme in enourna diskusija o rešitvah za Evropo, ki jih predlagamo mladi. Po tej uri smo se vsi skupaj zopet zbrali v sejni dvorani, kjer smo svoje poglede in ukrepe predstavili. Nekaj le-teh je bilo sprejetih in nekaj zavrženih. Temu je sledil še finale Eurokviza, v katerega je prišla tudi ena od naših učenk, ki se je zelo dobro odrezala. Moramo pa omeniti, da so imeli tekmovanje Evrokviz tudi naše mentorice in ena izmed njih je osvojila glavno nagrado. Počasi smo se bližali koncu dolgega dneva, poslovili pa smo se z evropsko himno. Takoj ko smo zapustili parlament, smo se odpravili na dolgo vožnjo nazaj proti Sloveniji in srečno prispeli domov. avtorica besedila: Maša Pikon

17

Ekskurzija v

Pariz in Versailles

V četrtek, 18. 10. 2012, smo se dijaki EGSŠ skupaj s tremi profesoricami in vodnikom odpravili na 4-dnevni izlet v Pariz, in sicer v okviru proste izbire dijakov za OIV. Po dolgi in neprespani vožnji smo končno prispeli v Pariz.

Najprej smo se zapeljali po Elizejskih poljanah do Slavoloka zmage, ki ga je postavil Napoleon. Od tod smo dobro videli, da so glavne ulice okoli Slavoloka razdeljene na 12 krakov. Potem smo se sprehodili po Elizejskih poljanah mimo znanih blagovnih hiš, kot so Louis Vuitton, Gucci itd., do znamenitega mostu, ki ga je podaril ruski car Aleksander III. Tam se nam je pogled ustavil na Eifflovem stolpu, ki se ga je videlo od daleč. Pot nas je preko mostu pripeljala do Invalidske cerkve (Les Invalides), kjer so pokopane francoske vojaške osebnosti, vključno z Napoleonom. Sami smo poiskali njegovo grobnico in si ogledali vojaški muzej. Po ogledu smo se odpravili do Louvra, narodnega muzeja Francije. Pot nas je vodila mimo 23-metrskega egipčanskega Obeliska, ki se nahaja na Place de la Concorde. Pred ogledom muzeja smo imeli prosto, da smo lahko nekaj pojedli ali popili kavo. Po muzeju smo se sprehajali sami. Vsi smo poiskali slavno Mono Lizo, ki jo je naslikal Leonardo da Vinci. Ko smo jo končno našli, smo se morali kar prebiti do nje, saj je bila gneča velika.

Poleg slike smo želeli videti tudi mumijo.

Drugače pa je vsak našel kaj za svoj okus.

Po napornem dnevu smo vsi z užitkom pojedli večerjo in se končno odpravili v hotel.

18

Drugi dan smo začeli s sprehodom po Luksemburških vrtovih, šli smo mimo Luksemburške palače do slavne Notredamske katedrale. Pred katedralo se nahaja tudi ničelna točka Pariza, od koder se merijo vse razdalje. Ogledi smo si njeno notranjost, ki je enostavno veličastna. Zatem smo se odpravili do Latinske četrti, ki velja za najcenejši del Pariza. Tu smo lahko kupili razne spominke. In že smo se znašli pod Eifflovim stolpom. Z dvigalom smo se odpeljali do samega vrha, kjer se nam bi moral odpreti pogled na več milijonsko mesto, a nam je megla to preprečila.

Smo pa lahko spodaj naredili odlične fotografije samega stolpa. Zopet smo bili na avtobusu, namenjeni na ogled pokopališča Père-Lachaise, kjer je pokopan Jim Morrison. Njegov grob smo videli, žal pa nas je nič kaj prijazen varnostnik kmalu kljub pregovarjanju napotil ven, tako da si nismo uspeli pogledati grob francoske pevke Edith Piaf in irskega pisatelja Oscarja Wilda. Ni nam preostalo drugega, kot da smo se podali v Rdečo četrt. Četrt je nekoč veljala za najbolj nevaren del mesta, danes pa je to turistična četrt, ki pa je polna raznih erotičnih trgovin in lokalov.

Preden smo se sprehodili po tej četrti, smo odšli na Montmartre, kjer se nahaja tudi znamenita cerkev Sacre Coeur.

Potem smo imeli prosti čas, da smo se lahko sprehodili po ulici, kjer se zbirajo razni umetniki in kjer se nahaja veliko trgovin s spominki. Skupaj smo se odpravili tudi po Rdeči četrti in videli znani Moulin Rouge, kjer prirejajo plesne predstave. Čakal nas je še nočni ogled Eifflovega stolpa s ploščadi pred njim. Kmalu smo bili zopet nazaj v hotelu.

Naslednji dan smo zapustili francosko prestolnico in se odpeljali v predmestje do mogočne baročne palače Versailles, kjer je bival in vladal Ludvik XIV., poznan pod imenom Sončni kralj. Preden pa smo si ogledali samo palačo, smo se sprehodili po mogočnih grajskih vrtovih z vodnjaki, ribniki in vodometi. Kar težko smo si predstavljali, v kakšnem razkošju so nekoč živeli kralji in plemiči.

Sledil je ogled palače, ki je zelo razkošna in nepredstavljivo velika. Videli smo spalnico kralja in kraljice, znamenito sobo zrcal in veliko sob z velikimi slikami, ki predstavljajo tedanje življenje.

Vidno utrujeni smo se odpravili domov.

Pariz smo doživeli v vsej njegovi mogočnosti in velikosti. Domov smo se vrnili z veliko lepimi vtisi in spomini. besedilo: www.egss.si

19

20

eko 20 nomček 12 13

zija

na a gim

k

oms Ekon

tehnik

mski Ekono

hnik

te Medijski

oblikovala: Julija Benet

KOLOFON Ekonomček je interno glasilo Ekonomske gimnazije in srednje šole Radovljica Mentorica: Lea Terseglav Grafična oprema: Julija Benet Naslovnica: Julija Benet Oblikovanje in prelom: Julija Benet Fotografije: dijaki EGSŠ, Domen Bizjak, Roland Haschka Tisk: Rosje - oblikovanje Naklada: 3 izvodi Radovljica, maj 2013

Ekonomska gimnazija in srednja šola Radovljica