01-kapital-17_03_2010 by Kapital Media Group

MBI 10 MBID OMB

1,73% 0,85% 0,57%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EURO/DOLAR NAFTA BRENT EURORIBOR

61,59 44,94 1,370 78,8 1,2%

ZORAN ZAEV: PROLONGIRANA GASIFIKACIJATA NA STRUMICA STRANA 11

PONEDELNIK, 19. MART. 2010 BROJ 00 | GODINA 1 | CENA 20 DEN

...SAMO IDEJATA E KAPITAL, S E DRUGO E PARI...

NEMA PARI VO KOMPANIITE!? HIPO

HIPO LIZING SI ODI OD MAKEDONIJA? [to ako se ostvarat prognozite na avstriskot pe~at i Hipo Alpe bankata se povle~e od pette isto~noevropski pazari, me|u koi i Makedonija? Toga{ za sudbinata na lizing kompanijata {to Hipo Alpe ja poseduva vo zemjava postojat dve mo`ni scenarija.

e{ka godina za biznisot, predupreduvaat najgolemite makedonski investitori zdru`eni vo Stopanskata komora na Makedonija!? Predupreduvaat na golema nelikvidnost vo kompaniite! Nema pari! Od Vladata, namesto “{minka”, baraat precizni jasni i merki naso~eni kon kompaniite! Povikuvaat na otpo~nuvawe na golemiot investicionen

ciklus vo infrastrukturata najaven kako proekt od 8 milijardi evra, promoviran lani od premierot Nikola Gruevski!? Investicii vo makedonskata ekonomija re~isi i da nema, a ekspertite i biznismenite komentiraat deka vladinite merki se samo kozmeti~ki. I samiot premier Nikola Gruevski, re~e deka merkite nema da dadat koj znae kolkav rezultat!?

ISAK ADI@ES KAPITALIZMOT NE FUNKCIONIRA, POTREBEN E NOV SISTEM!

MEDIUMSKI SKANDAL

ZGASNA U[TE EDEN VESNIK KOGA AKO NE SEGA!

RIKER: NE ZAMISLUVAJTE RABOTI [TO NE POSTOJAT!

2 17.03.2010

NAVIGATOR

ZA NOVIOT DNEVEN VESNIK – KAPITAL!

red nekolku meseci, vo oktomvri, na denot koga uspeavme vo Skopje da go doneseme najgolemiot Filip Kotler, i so toa proslavivme 10 zlatni godini od osnivaweto na Kapital Media Grup najavivme deka logi~niot pat na makedonskiot golem magazin Kapital e da prodolì da se razviva i so dnevno izdanie! Eve go! Utrovo go drìte vo race, go ~itate, go gledate, dodeka go piete va{eto utrinsko kafe ... I sega du{egri`nici me pra{uvaat dali e vreme za vakov vesnik? Pa vreme e ... normalno ... Makedonskata ekonomija i kompaniite vo neja sekojdnevno se razvivaat, no se soo~uvaat so realni, ama i so nebulozni problemi! Nekoi se razvivaat vrz osnova na implementirani znaewa, usovr{uvawe na ve{tini, investirawe vo novi tehnolo{ki linii i novi znaewa, so okrupnuvawa! Nekoi, pak, se razvivaat ni krivi ni dol`ni (!?), onaka lesno i podmitlivo ... ednostavno stihijno, so mnogu tenderi i pomali tender~iwa ... sploteni vo pregratkite na dràvata!? Bez mnogu trud ... Sepak, i na ednite i na drugite im e potreben Kapital! Ova go potvrdija site deset godini na postoewe na magazinot Kapital, proizvod {to mnogu dobro go poznavate! Proektot dneven vesnik Kapital e skap vo svojata vrednost! Oti go gradevme na ”zelena poljana” –

nezavisni od bilo kogo, bez da dozvolime politikata razbrana kako politi~ki partii da se me{a vo na{ata rabota! Odgovorno pora~uvame deka ne sme vo sopstvenost na politi~ka partija! Ne sme politi~ki proekt ... Na edno mesto napi{av deka ”... deset godini kako hronolo{ka odrednica na ne{to {to treba da trae vo ve~nosta ne se mnogu... No, ne se ni malku ... ako se ima vo predvid vremeto vo koe po~nuvavme, na~inot na koj po~nuvavme, nivoto na razvoj na demokratijata i pazarnata ekonomija, koli~inata na svesnost za potrebata od vakov magazin vo vremeto koga po~nuvavme, kako i op{tata percepcija vo toa vreme deka vo makedonskoto op{testvo caruva kriminalot i korupcijata, otsustvoto na perspektivi vo evroatlanskite integracii, zastoj na reformite i prisustvo na nesposobni politi~ki eliti da n$ turkaat napred niz godinite na razvoj...” Denovive site vo redakcijata koi go ~itavme ovoj mnogu iskreno napi{an pasus, se zapra{avme, a {to se smeni vo poslednite deset godini od ova pogore napi{ano! Odogovorot be{e – re~isi ni{to! Se za~udivme kolku temite objavuvani vo na{iot magazin pred, da re~eme edna, dve ili tri ... pet ili {est godini ..., va`at bukvalno i deneska ... Zatoa sakame da bideme vode~ki deloven vesnik vo evropska Makedonija! Najgolem ako

mo`e! Mo`ebi ne golem po brojot na prodadeni primeroci, na vraboteni, ili broj na stranici vo vesnikot, ili po imoti (zgradi i avtomobili)! Da bide golema na{ata va`nost i korisnost za biznis zaednicata i za investitorite: i golemite, no u{te pove}e za malite. Vpro~em Kapital nikoga{ i ne pravel razlika me|u golemi i mali investitori. Za Makedonija site

{to znae vo sekoj moment, bez pritoa da se pla{i deka ednostavno ...mnogu znae ...! Na{ata osnovna misija deneska e dnevniot vesnik Kapital da bide objektiven i precizen, analiti~en, navremen i principielen tolkuva~ na ekonomskite i politi~kite slu~uvawa! Dr`ej}i se do ovie na~ela vo izminatite godini, kako magazin, stanavme eden od najrel-

makedonskata ekonomija! Ekonomskata egzisetncija na zemjata vo narednite deset godini }e bide uslovena edinstveno od biznis integraciite vnatre, koi kako rezultat }e imaat gradewe na silni izvozni kompanii koi } e se ”tepaat” pred se na balkanskiot pazar koj vo golema merka ve}e e razigran, a nie docnime. Kako {to stojat rabotite sega na na{ata politi~ka scena na koja - i na ednata, i na drugata DNEVNIOT VESNIK KAPITAL, ÎJ PRV strana s$ u{te ne moème da prepozBROJ UTROVO GO ÎTATE, ]E GO PROnaeme li~nosti koi MOVIRA LIBERALNO-DEMOKRATSKIOT moàt seriozno da n$ KONCEPT ZA VODEWE NA EKONOMIJATA povle~at vo viso~ina I DR@-AVATA. SILNI INVESTICII, (namesto vo geografija i vo istorija), vo JAKNEWE NA KREDITIRAWETO NA MAKEbliskata idnina s$ DONSKITE KOMPANII I GRA\-ANI u{te }e se zboruva (TOLKU POTREBNO VO MOMENTOV), SOZza privatizacijata, tranzicijata, pa i DAVAWE SILNI MO@-NOSTI VO MAKEDONSKATA EKONOMIJA DA SE GENERIRAAT za prerodbata ... Koj pove}e kradel, koj bil MNOGU FIRMI KOI ]E INVESTIRAAT I pokorumpiran... Samo SOZDAVAAT NOVI RABOTNI MESTA jadovi i kleveti na site strani. Vo svoeto deceniinvestitori se golemi! evantnite i najdoverlivsko postojawe magazinot Ureduva~kata politika na ite vesnici vo zemjava. Kapital pove}e be{e dnevniot vesnik Kapital Ova, osven doma{nite, go pofaluvan i nagraduvan }e go promovira liberalkaàa i stranskite komotkolku kritikuvan. Toa no-demokratskiot koncept panii, investitori, ame uspeh no, i obvrska za vodewe na ekonomibasadori i misioneri... i so dnevniot vesnik jata. Preku silni invesKapital – dneven vesnik, da prodolìme po ista ticii, jaknewe na kred}e se zalaga za {irewe linija! Da im bideme od itiraweto na makedonna pozitivna energija vo korist i na kompaniite i skite kompanii i gra|ani na{eto op{testvo tolku biznis-zaednicata i kon (tolku potrebno vo momen- potrebna za da se sozvladinite i nevladinite tov), so sozdavawe silni dadat osnovni uslovi za institucii i kon komorite mo`nosti vo makedonskata novi biznisi i otvorawe i vladata i kon site onie ekonomija da se genernovi rabotni mesta! brojni likovi od {irokairaat mnogu firmi koi } Nie postignuvaweto na ta galerija na na{i e investiraat i sozdavaat nacionalniot konsenzus sorabotnici i prijateli novi rabotni mesta. Ni } za mnogu pra{awa, za bez koi Kapital denes, e gi barame pati{tata za koi tolku mnogu zboruvaat bez preteruvawe, nema{e gradewe na makedonskiot site koga }e dojdat na da stane najdobroto na kapitalizam zasnovan na vlast, go gledame vo ona mediumskiot pazar vo slobodata na individu{to se narekuva naciodràvata i regionot. alecot da se izrazuva nalen dogovor okolu pobez strav i da pokaùva tencijalite i idninata na Neka ni e so sre}a!

QUP^O ZIKOV

Glaven i odogovren urednik zikov@kapital.com.mk

KAPITAL ]E IZLEGUVA SEKOJ DEN OD PONEDELNIK DO PETOK. VO PETOK KAPITAL ]E BIDE VIKEND IZDANIE, [TO ZNA^I DEKA VESNIKOT NEMA DA IZLEGUVA VO SABOTA I NEDELA ... OVAA PRAKSA JA SLEDAT POVE]ETO SVETSKI I BALKANSKI DNEVNI VESNICI SO VAKOV KONCEPT. ONA [TO E INTERESNO E INFORMACIJATA [TO VO PETOK, NA[ITE ^ITATELI KOI ]E GO ZEMAT NEDELNIKOT KAPITAL (ZA EDEN MESEC REDIZAJNIRAN I REKONCEPIRAN MAGAZIN ZA BIZNISOT I @IVOTOT), DNEVNIOT VESNIK KAPITAL ]E GO DOBIJAT GRATIS – POKLON! VO NAREDNIOT PERIOD VO DNEVNIOT VESNIK ]E BIDAT LANSIRANI MNOGU SPECIJALNI DODATOCI SO TEMI OD SITE SVERI NA BIZNISOT I KVALITETNOTO @IVEEWE!

17.03.2010

NAVIGATOR

POBEDNIk

PROLONGIRANA GASIFIKACIJATA NA STRUMICA

inisterstvoto za finansii go odbi baraweto na op{tina Strumica za zadol`uvawe kaj Svetskata banka za izgradba na proektot Virtuelen gasovod. Pri~ina za toa bilo {to op{tinata go nadminala limitot za zadol`uvawe. Strumica i Veles se edinstvenite op{tini vo zemjava koi imaat dobar krediten rejting, {to im dozvoluva da dobivaat finansiska pomo{ od me|unarodni finansiski institucii. Gradona~alnikot na Strumica, Zoran Zaev, prizna deka napravile gre{ka i najavi deka }e ja namalat sumata za baraniot kredit od 280

milioni na 224 milioni denari. “Gre{kata e na{a i nie }e ja popravime i u{te utre }e dostavime novo barawe do Ministerstvoto za finansii za zadol`uvawe. Ova mo`e da gi pomesti rokovite za izgradba na gasovodot za desetina dena”, dodade Zaev. Finansiskata konstrukcija na proektot e utvrdena na ~etiri milioni evra. Za da obezbedi finansirawe na ovoj investiciski proekt, op{tinata pobara i izgotvuvawe na krediten rejting od me|unarodna agencija. Proektot “Virtuelen gasovod” treba da ja snabduva Strumica so evtin ruski gas od Bugarija. Gasot od Petri~, kade {to e najbliskata gasna stanica do Makedonija, do Strumica treba da

 3 faktI za...

se transportira so kamioni. Spored planot, gasifikacijata na Strumica treba da odi vo tri fazi. Prvi~no vo Bugarija }e bidat izgradeni stanici koi }e go poddrùvaat kompresiraweto na gasot, za toj da moè da se transportira do Strumica. So kompresiraweto, moè da se transportira tri pati pogolema koli~ina gas. Potoa gasot se stava vo golemi cisterni, od koi na eden kamion se tovaraat po tri. Edna cisterna sobira 1.500 metri kubni kompresiran gas. Dokolku ne se kompresira, bi prenesuvala samo 400 metri kubni. Ova ekonomski go pravi mnogu poisplatliv transportot na gas od Petri~ do Strumica. Celata postapka za vnesuvawe i

Gradona~alnikot Zoran Zaev prizna deka napravile gre{ka, pa }e go namalat baraniot kredit od 280 milioni na 224 milioni denari. vadewe na gasot od cisternite trae 40 minuti. Gasovodnata infrastruktura treba da bide dolga 13 kilometri. Spored prvi~nite najavi, gasovodniot sistem treba da bide pu{ten vo upotreba na 1 oktomvri ovaa godina. Vkupnata koli~ina na gas {to }e ja koristat stopanskite subjekti vo Strumica e od devet do 11 milioni kubni metri gas godi{no, odnosno 10% do 15% od vkupnata iskoristenost na sega{niot gasovod vo Makedonija.

REFORMITE VO PRV PLAN  Carinskata uprava

na Makedonija stana po~ituvana i reformatorska institucija. Postignatite rezultati vedna{ bea zabeleàni od Svetskata carinska organizacija, a godinava bea krunisani so Godi{nata konferencija na evropskite carinski upravi koja se odrà vo Ohrid. Generalniot sekretar na SCO, Kunio Mikurija, ne {tede{e zborovi za da ja pofali Carinata i da ja poso~i kako dobar primer pred carinskite organizacii od regionot. [to napravi prviot ~ovek na Carinata, Van~o Kargov, so {to go zasluì epitetot pobednik? Samiot fakt deka makedonskata carina dobi prva nagrada od SCO za postignatite rezultati vo borbata protiv korupcijata i organiziraniot kriminal i vo za{titata na intelektualnata sopstvenost. Reformite ovozmoìja pogolema propusna mo}

@ELEZNICATA NA LO[ KOLOSEK  Vozot {to izleta

od prugata kaj Gostivar e posledniot alarm vo Makedonski èleznici i vo Ministerstvoto za transport deka prugite vo zemjava ne se bezbedni i ne se odrùvaat kako {to treba. Deka vozovite se stari i soobra} aat na odgovornost na ma{inovoza~ite. Deka èlezni~kata infrastruktura e zaboravena i vo nea ne se investira, iako se najavuvaa mnogu proekti. Apsolutna e odgovornosta na ministerot za transport Mile Janakieski za èlezni~kata nesre}a, koja se slu~i ne poradi ~ove~ka gre{ka tuku poradi neodgovornost na celiot resor i na javnoto pretprijatie. Vo Makedonski èleznici so decenii ne se vodi smetka za sostojbite so prugite i so vozovite, koi ne se obnoveni od periodot posle Vtorata svetska vojna. Iako ma{inovoza~ite ukaùvaat deka bukvalno vozat na slepo, odgovornite gi ig-

GliGor Bi[ev, pretsedatel na Bordot na direktori na stopanska Banka

RASTAT CENITE VO INDUSTRIJATA

1 2 3

7,4% porasnaa cenite na proizvoditelite na 

industriski proizvodi vo fevruari

24% se povisoki cenite vo energetskiot sektor,

na carinskite premini, poednostavni carinski postapki za kompaniite, namaleni tro{oci, zajaknati tehnolo{ki kapaciteti. I {to e najva`no reformite vo Carinata prodol`uvaat. Sledniot mesec }e se voveduva nov sistem za elektronska obrabotka na carinskite deklaracii. Ova pridonesuva mnogu za olesnuvawe na postapkite i podobruvawe na biznisklimata vo zemjava.

guBItNIk

 faktI I PrOcENkI...

IMA PARI ZA PRIVATNIOT SEKTOR

VAN^O KARGOV

MILE JANAKIEVSKI noriraat problemite. Ama toa ne moè ve~no da se sokriva. Eden den, kako zav~era{niot, }e se plati danokot so nesre}a, vo koja za sre}a nema{e ~ove~ki `rtvi. No, neka ni bide pouka èlezni~kata nesre}a vo Hrvatska, vo koja ima{e i zaginati. Tamu letnaa glavi i ima{e krivi~ni prijavi za neodgovorno i kriminalno odnesuvawe. Vreme e da se preispita {to se slu~uva vo Makedonski èleznici.

mIsla Na DENOt

INVESTITORITE IMAAT MNOGU KUSA MEMORIJA.

“Bankarskiot sektor raspolaga so sredstva. Vkupniot iznos na zaemi vo odnos na depozitite e 90%, {to zna~i 10% se neiskoristen potencijal i kreditni lini od stranstvo. Toa treba da obezbedi dovolno pari za privatniot sektor”, izjavi prviot ~ovek na Stopanska banka, Gligor Bi{ev. Spored nego, firmite se zainteresirani za kreditot od EIB, no pobaruva~kata e limitirana poradi ograni~enite iznosi i trigodi{niot rok za vra}awe na parite.



{to e najgolem rast vo cela industrija

6,7% rast vo fevruari ima kaj cenite na proiz

voditelite vo prerabotuva~kata industrija

Roman Abramovi~ ruski milijarder

4 17.03.2010

NAVIGATOR

 svet

...ZIMSKA IDILA

Snoubord vo Mavrovo Padinite na Bistra sobraa mnogu natprevaruva~i vo snoubord od zemjava i stranstvo. Makedonskiot skija~ki centar niz objektivot na stranskite mediumi.

0-24 

...SAEM NA AVTOMOBILI VO BELGRAD

....EKONOMSKI MAKI

Na saemot na avtomobili {to se odr`a vo Belgrad bea izlo`eni mnogu luksuzni avtomobili. No, gostite bea privle~eni ne samo od vozilata, tuku i od hostesite.

 ^etiri {efovi na dr`avi mu ispratija pismo na pretsedatelot na Evropskata komisija, so koe baraat da se spre~i {pekulantite na pazarot na obvrznici da zarabotuvaat na Grcija.

Luksuz i ubavina

 foto na denot

FRLENA U[TE EDNA LOPATA

Nikola Gruevski v~era frli lopata na kamentemelnikot na ~etirite teniski igrali{ta vo skopskata op{tina Ilinden, koi se del od proektot “100 teniski tereni” na Agencijata za mladi i sport. ?etirite tereni vo Ilinden se o~ekuva da bidat gotovi za 5-6 meseci. I povtorno nema podatok kolku }e ~ini izgradbata. Vladata ostanuva posvetena na proektite koi ne pridonesuvaat za ekonomski razvoj na zemjata.

Pismo do Baroso

 DVA, TRI ZBORA

“Srbija e silno posvetena na postignuvawe na strate{kata cel - ~lenstvo vo EU. Poradi toa mora da napreduvame vo zaedni~kiot potfat i da prodol`ime zaedno da gi promovirame vrednostite vrz koi e izgradena Evropa” [TEFAN FULE

evropski komesar za pro{iruvawe pro{iruvawe

“Gledano stati~ki, polo`bata na Slovenija e zna~itelno podobra od gr~kata, no problemot e vo dinamikata. Ako ne se namali deficitot, pribli`uvaweto do gr~koto scenario ne mo`e da se isklu~i” MOJMIR MRAK ekonomist

“Za pogolem del od ona {to se slu~i me|u zemjite na porane{na Jugoslavija sme odgovorni samite, pogolem del od ona {to ni se slu~i si go napravivme samite na sebe ili edni na drugi” VESNA PUSI] pretsedatel na klubot na pratenici na Hrvatskata narodna partija

 gadgets PUMA PROIZVEDE MOBILKA ZA SPORTISTI  Puma vo sorabotka

so kompanijata Saèm go pretstavi svojot mobilen telefon so ednostavno ime - Puma Phone. Telefonot e namenet prvenstveno za lu|e so aktiven stil na ìvot, sportisti i pomladi korisnici, {to e vidlivo od veselite kop~iwa so crvena podloga, sitnicite kako {to se animiranata puma koja {eta po ekranot, no i mnogu drugi interesni funkcii, kako pedometer, XPS, {toperica i kompas. Pokraj toa, ovoj mobilen e interesen i poradi toa {to negovata zadna strana e celosno pokriena so solaren polna~, {to go pravi celosno namenet za koristewe vo priroda. Od drugite specifikacii, telefonot ima ekran ~uvstvitelen na dopir so dijagonala od 2,8 in~i, Blutut, kamera so rezolucija od 3,2 megapikseli. Telefonot e namenet prvenstveno za lu|e so aktiven stil na ìvot, sportisti i pomladi korisnici, {to e vidlivo od veselite kop~iwa so

crvena podloga, sitnicite kako {to se animiranata puma koja {eta po ekranot, no i mnogu drugi interesni funkcii, kako pedometer, XPS, {toperica i kompas. ekran ~uvstvitelen na dopir so dijagonala od 2,8 in~i, Blutut, kamera so rezolucija od 3,2 megapikseli.

6 17.03.2010

Fokus

NEMA PARI VO KOMP VrVni menaxeri na ^elo na StopanSka komora na makedonija pora^uVaat:

akedonskite investitori i biznismenite komentiraat deka Makedonija uspea da go ubla`i prvi~niot udar od krizata, no predupreduvaat na seriozni rizici vo narednite meseci! Stopanstvoto bavno }e zazdravuva. Velat deka vladinite paketi so antikrizni merki vo odredena merka im pomognale podobro da se spravat so negativnite vlijanija vrz stopanstvoto, no, sepak, pora~aa deka o~ekuvaat postojana poddr{ka od dr`avata. Tokmu vo nasoka na podobruvawe na biznis-klimata, i zajaknuvawe na relaciite me|u privatniot i javniot sektor, Stopanskata komora na Makedonija v~era objavi posu{tinska ekipiranost! Nazna~i novi rakovodni lica kako potpretsedateli na Upravniot odbor. Novite potpretsedateli doa|aat od nekoi od najgolemite makedonski kompanii - prviot ~ovek na Makstil, Min~o Jordanov, generalniot direktor na Stopanska banka,

Gligor Bi{ev, direktorot na grade`nata kompanija Granit, Stra{o Milkovski, direktorot na IGM od Kavadarci, Ilija Ge~ev, kako i direktorot na Alkaloid, @ivko Mukaetov. Ako se ima predvid faktot {to stanuva zbor za komorska integracija na elitata od bezmalku najgolemite makedonski investitori i izvoznici, kako i naj{iroko poznati na Balkanot i vo Evropa, toga{ zaklu~okot e deka – Vladata ovoj pat, na drugata strana dobiva silna to~ka so mnogu jasna mentalna matrica koja dnevno bi ja kreirala agendata na predlog-merki koi }e odat vo su{tinata na problemite. Vladata, sega, }e mora pove}e da se anga`ira za podobruvawe na ekonomskite uslovi vo zemjava, i javno da objasnuva do kade e so najavenite kapitalni investicii! Na primer, kapitalnite investicii vo infrastrukturata i kako }e se re{i problemot so nelikvidnosta vo makedonskite kompanii. Nema pari! A bankite velat ima! TE[KA GODINA! Deka biznisot go o~ekuva te{ka godina potvrduvaat i menaxerite na nekoi od

najgolemite kompanii vo zemjava. “2010 godina }e pomine vo znakot na stagnirawe na biznisot. Toa go potvrduvaat i sostojbite na regionalnite i svetskite pazari kade {to se prodavaat na{ite proizvodi”- veli @ivko Mukaetov, direktor na Alkaloid. Pretsedatelot na Makstil, Min~o Jordanov veli deka paketite merki koi se nosea kaj nas, pove}e bea za ublaùvawe, otkolku za seriozno podobruvawe na sostojbite vo ekonomijata. “Koga ve}e }e se ra{iri poàrot, moàt da se prezemat mnogu malku merki koi istiot bi go zgasnale. Smetam deka vladata moè{e da pronajde nekoj poseriozen na~in za da ja podobri likvidnosta na stopanstvoto preku nekoi popristapni krediti so cel na kompaniite da im se dade evtin kapital za polesno da se oporavat od krizata. Vo vreme koga na{iot bankarski sistem e pod restriktivna monetarna politika od NBM, parite od ìvotno zna~ewe stanaa neopravdano skapi. Na biznis-sektorot najmnogu mu nedostigaat prezemawe na konkretni merki koi na per-

manentna osnova ja popravaat konkurentnosta, a toa se podobruvaweto na uslugite, i cenite vo infrastrukturata. Kaj nas za àl koristeweto na potrebnata infrastruktura za rabota e me|u najskapite i toa n$ pravi nekonkurentni” – veli Jordanov. Prviot ~ovek na Stopanska banka, Bi{ev veli deka merkite za pomo{ na stopanstvoto nikoga{ ne moè da bidat dokraj iscrpeni i o~ekuva pogolema poddr{ka od nositelite na ekonomskite politiki vo zemjava. “Vo zavisnost od tekovnite dvièwa, sostojbite vo ekonomijata i mo`nostite, Stopanskata komora }e preze-

ma inicijativi i }e diskutira so Vladata za da se najdat dobri re{enija za klu~ni problemi, i da se sozdade ambient vo koj kompaniite }e gi ostvaruvaat svoite planovi za rabota”- veli Bi{ev. Spored nego, bankarskiot sektor godinava e podgotven za pozna~itelna poddr{ka na biznisot i ostvaruvawe na pogolem krediten rast. “Toa {to dr`avata vo 2009 godina go dade kako investirawe, toa za grade`ni{tvoto zna~e{e golem impuls vo ovie te{ki momenti. I naplatata be{e dobra. Nie postojano imame problem so naplatata na pobaruvawata, me|utoa egzistirame i pos-

[TO BARAAT BIZNISMENITE:

toime. Ima odredeni docnewa na naplatite me|utoa dokolku se sporedime so drugite sektori, sepak, sme zadovolni od naplatata na pobaruvawata od strana na dràvata. No, zaludni se merki koga vo Makedonija e potrebno celosno da se promeni biznisklimata. Dràvata treba da nosi merki za da go olesnuva bizniost! Imate tri iljadi slu~ai na firmi na koi im se otpi{aa starite dolgovi od kamati, no nikoja od niv posle toa ne uspea da raboti dobro. Zna~i toa samo mu na{teti na dràvniot buxet, a na indirekten na~in im na{teti i na kompaniite koi {to dobro rabotea. Iako

Promena na celokupniot ambien za vodewe na biznis vo dr`avata Olabavuvawe na monetarnata politika i dostapnost na likvidni sredstva za kompaniite Pomo{ta da se dodeluva samo na zdravite kompanii, namesto so pomagaweto na lo{ite kompanii da & se na{tetuva na celata ekonomija. Seriozni investicii vo infrastrukturata, {to vo golema mera bi gi namalile tro{ocite na kompaniite Itna primena na zakonite, za re{avawe na golemiot dolg me|u kompaniite Ednakov tretman na doma{nite i stranskite investitori Mo`nost za kupuvawe dr`avno zemji{te vo slobodnite ekonomksi zoni

17.03.2010

Fokus

Te{ka godina za biznisot, predupreduvaat najgolemite makedonski investitori zdru`eni vo Stopanskata komora na Makedonija!? Predupreduvaat na golema nelikvidnost vo kompaniite! Nema pari! Od Vladata, namesto “{minka”, baraat precizni jasni i merki naso~eni kon kompaniite! Povikuvaat na otpo~nuvawe na golemiot investicionen ciklus vo infrastrukturata najaven kako proekt od 8 milijardi evra, promoviran lani od premierot Nikola Gruevski!? Investicii vo makedonskata ekonomija re~isi i da nema, a ekspertite i biznismenite komentiraat deka vladinite merki se samo kozmeti~ki. I samiot premier Nikola Gruevski, re~e deka merkite nema da dadat koj znae kolkav rezultat!?

PANIITE!? se analiziraat site merki na kup~e, tie ne go dadoa o~ekuvaniot efekt” – veli Stra{o Milkovski, direktor na Granit. Milkovski dodava deka dr`avata po~esto im pomaga na poslabite kompanii koi i pokraj toa te{ko se oporavuvaat. Toj im sugerira na kompaniite ponaporno da rabotat, bez da ~ekaat so skrsteni race dr`avata da gi vadi od krizata. “]e bev mnogu posre}en ako Vladata gi realizira{e najavenite 8 milijardi investicii vo izgradba na pati{ta, prugi, hidrocentrali, gasovodi i drugi kapitalni razvojni proekti. Drugite merki ne dadoa poseben efekt. Edinstveno osloboduvaweto

od danok za reinvestirana dobivka bi rekol deka & pomogna vo odredena mera na mojata kompanija. Treba u{te mnogu da se napravi za da se podobrat sostojbite vo makedonskata ekonomija” – veli direktorot na IGM, Ilija Ge~ev. Toj u{te edna{ bara od dr`avata ednakov tretman na doma{nite so stranskite investitori i mo`nost za kupuvawe na dr`avno zemji{te vo slobodnite ekonomski zoni. KOLKU VLADINITE MERKI MU P O M O GNAA NA STOPAN-

NIKOLA GRUEVSKI

X “Novite antikrizni merki nema da dadat nekoj spektakularen rezultat bidej}i, najkrupnite merki se ve} e prezemeni vo 2009 godina i tie vo golema mera im pomognaa na firmite i s$ u{te im pomagaat. Ovoj paket antikrizni merki e propraten i so merki na tretata faza na regulatornata gilotina i merki za podobruvawe na delovnata klima” – izjavi Gruevski

STVOTO? Na po~etokot od ekonomskata kriza, vo 2008 godina makedonskata vlada be{e ubedena deka globalniot udar }e ja odbegne Makedonija. I pokraj site apeli od biznismenite i ekspertite do Gruevski za navreme da reagira vo presret na krizata, premierot i negovite ministri hrabro {irea optimizam i odlu~ija vo prvo vreme da sedat so skrsteni race. Otkoga ve}e oficijalnata statistika po~na da objavuva crni podatoci za pad na industriskoto proizvodstvo, {to se smeta za klu~en pokazatel za dvi`eweto na makedonskata ekonomija, i stana jasno deka krizata vo zemjava vleguva na {iroka vrata, Vladata si legna na bra{noto, i po~na

6,6% 28,2% 9,7%

porasna brojot na otpu{teni rabotnici vo industrijata za 11 meseci

e pomal obemot na trgovska razmena so stranstvo na godi{no nivo

se namali industriskoto proizvodstvo vo minatata godina vo sporedba so 2008

KAKO REGIONOT SE BORI SO KRIZATA Toa {to go baraat makedonskite kompanii najmnogu kako pomo{ od Vladata, e aktuelno i vo nekoi zemji od regionot. Na primer: Vo Hrvatska, ministerstvoto za finansii, bankite i centralnata banka sozdadoa pari~en fond za pomo{ na firmite. Aktivna uloga vo spasot na stopanstvoto }e imaat hrvatskata banka za obnova i razvoj (HBOR) i hrvatskata centralna banka (HNB) preku pottiknuvawe na kreditiraweto na pretprijatijata. Sli~en model na pari~na poddr{ka na stopanstvoto se primenuva i vo Slovenija od po~etokot na minatata godina, a se bazira na pazarni principi. Dràvata im odobruva garancii na delovnite banki vo visina od 50% od vrednosta na kreditot namenet za edna kompanija. Vladata izdvoi 1,2 milijardi evra za da im go olesni na firmite pristapot do krediti. Garanciite gi dava slovene~kata banka za izvoz i razvoj, a dosega se podeleni okolu 500 milioni evra, so koi se pokriva polovina od odobreniot kredit. No, krediti ne im da kroi merki koi }e im pomognat na kompaniite. Od po~etokot na krizata, Vladata donese ~etiri t.n. paketi-antikrizni merki za ublaùvawe na posledicite od krizata. Ekspertite i biznismenite komentiraa deka toa se samo kozmeti~ki merki koi mnogu malku im pomognaa na kompaniite da se spravat so udarot od krizata. Gruevski prvo gi namali danocite, pridonesite i carinite, im gi prosti kamatite na firmite {to si gi platija zaostanatite obvrski kon dràvata, ne ja odano~uva reinvestiranata dobivka na kompaniite. Duri vo javnosta smelo go obelodeni svojot investicionen plan od fantasti~ni osum (8) milijardi evra, nameneti za pove}e zna~ajni strategiski

se davaat na firmi koi imaat finansiski problemi, nitu na onie koi ve}e dobivaat pomo{ od dr`avata. Sepak, se ~ini deka od zemjite od sosedstvoto, najambiciozno protiv krizata nastapi Srbija. Srpskata vlada gi zamrzna platite i penziite vo javniot sektor, im gi namali platite na direktorite i ~lenovite na upravnite i nadzornite odbori vo javnite pretprijatija, za edna milijarda evra gi namali tro{ocite na dr`avnite upravi i gi stopira vrabotuvawata vo javnata administracija. Tamo{nata vladata im go olesni pristapot na firmite i na gra|anite do poevtini krediti (za likvidnost, investicii i potro{uva~ka) preku subvencionirawe na kamatite. Srbija vo minatata godina sklu~i i aran`man so MMF vo vrednost od tri milijardi dolari za odbrana na stabilnosta na dinarot, a Svetskata banka & odobri rekorden zaem od 340 milioni dolari za izgradba na Koridorot 10. Makedonija i pokraj site preporaki od ekspertite, odlu~i da ne sklu~uva aran`man

infrastrukturni proekti od oblasta na energetikata, transportot, kulturata i obrazovanieto. Ponatamu Vladata vo dva navrati go skrati buxetot, gi zamrzna platite vo javnata administracija i go stopira nejzinoto pro{iruvawe. Potoa dojde bombasti~nata najava za kreditna poddr{ka od 100 milioni evra od Evropskata investiciona banka po niski kamati so cel podobruvawe na likvidnosta na kompaniite. Vladata oceni deka vrednosta na site antikrizni merki {to gi donese dostignala do 300 milioni evra. No, entuzijazmot na premierot i na ministrite ne be{e dovolen da go odr`i stopanstvoto stabilno nitu da ja spre~i krizata. Makedonskata ekonomija vo septemvri

minatata godina i oficijalno vleze vo recesija, so pad na BDP dva kvartali po red. Spored biznismenite, klu~nata merka {to najmnogu treba{e da im pomogne, specijalnata kreditna linija od 100 milioni evra od EIB, potfrli. Iako se najavuva{e u{te od maj minatata godina, prvite pari do kompaniite stignaa duri na krajot od godinata. Vo isto vreme fakt e deka kompaniite rabotat i vo uslovi na skapa struja koja sami ja nabavuvaat, visoki transportni tro{oci vo `elezni~kiot soobra}aj, mnogu pre~ki niz procedurite, problem so zemji{teto na koi se nao|aat samite fabriki ... Vladata vo poslednite tri godini i ne poka`a najprijatelski odnos kon kompaniite i investitorite ...

PAKETITE NA GRUEVSKI ZA BORBA PROTIV EKONOMSKATA KRIZA PRV PAKET: NOEMVRI 2008 Namaluvawe na pridonesite, danocite i carinite Otpis na kamati za pla}awe na zastaren dano~en dolg Pla}awe na danoci na rati Neodano~uvawe na reinvestirana dobivka Zabrana za dr`avnite institucii da tro{at pari za novogodi{ni podaroci Dr`avnite pobaruvawa vo zagubarite Ohis, EMO, Tutunski kombinatPrilep i Evrokompozit bea pretvoreni vo traen vlog. VTOR PAKET: MART 2009 Investiciona programa za periodot 2009-2016 vo vrednost od 8 milijardi evra nameneti za pove}e proekti (izgradba na termo i hidrocentrali, gasifikacija, rudnici, pati{ta, prugi, socijalni stanovi). Vo programata vlegoa i nekoi stari kapitalni proekti, kako izgradba na Son~ev grad, vleguvaweto na TAV vo aerodromite, HEC ×ebren, Gali{te i Bo{kov most, malite hidrocentrali i 145 sportski sali. TRET PAKET: APRIL 2009 Rebalans na buxetot Vreme na zabrana za novi vrabotuvawa vo javnata administracija Odlagawe na najavenoto zgolemuvawe na platite vo javniot sektor Namaluvawe na tro{ocite vo pove}e vladini institucii po pove}e osnovi (bonusi, slu`beni patuvawa, limit za telefon) Kreditna poddr{ka od 100 milioni evra od EIB Celosna isplata na zemjodelskite subvencii Merki za poednostavuvawe na carinskoto rabotewe. ×etvrt paket: mart 2010 Prolongirawe na rokot za pla}awe na DDV od 15 na 25 vo mesecot Namaluvawe na nadomestokot za privatizacija na grade`no zemji{te Izmena na uslovite za koristewe na kreditnata linija od EIB Olesnuvawe na uslovite za koristewe na parite od IPA Nova kreditna linija od MBPR od 15 milioni evra

17.03.2010

op[testvo

Zo[to rastat cenite na naftenite derivati koga naftata stagnira?

BENZINITE POSKAPUVAAT, BUXETOT SE POLNI SO DDV I AKCIZA ALEKSANDRA SPASEVSKA

spasevska@kapital.com.mk

enite na naftenite derivati vo Makedonija rastat vo vreme koga svetskata cena na naftata stagnira. Poslednoto poskapuvawe na benzinite za 2,5 denari vo uslovi koga cenata na naftata na svetskite berzi ve}e dva meseci ne e mrdnata od 80 dolari za barel go nametnuva pra{aweto po koja logika i formula raboti Regulatornata komisija za energetika. Ne e promeneta drasti~no ni vrednosta na dolarot vo odnos na denarot (rast od samo 0,3% vo poslednite dve nedeli), {to isto taka vleguva kako parametar za utvrduvawe na maloproda`nite ceni na benzinite vo zemjava. Presmetkite na Kapital pokaùvaat deka poslednata cena na naftata na svetskite berzi iznesuva 80 dolari za barel, a na benzinite sega e okolu 70 denari za litar. Vo juli 2008 godina, koga cenata na naftata be{e skoro dvojno povisoka od sega{nata i dostigna rekordno nivo od 147 dolari za barel, prose~nata cena na naftenite derivati vo zemjava be{e 80 denari za litar. Eden dolar sega se prodava za 44,9 denari, a vo juli 2008 ~ine{e 38,4 denari. Vo Regulatornata komisija za energetika v~era ne odgovorija na pra{aweto na {to se dolì poslednoto poskapuvawe na naftenite derivati. Vo pismenoto obrazloènie dadeno na veb-stranata zaedno so novite ceni pi{uva deka tie se rezultat na zgolemuvaweto na cenata na surovata nafta na svetskite pazari i na rastot na kursot na dolarot za 0,3% vo poslednite dve nedeli. Porane{niot pretsedatel na RKE, Slave Ivanovski, se soglasuva deka pri~inata e dvièweto na kursot na dolarot. 'Dvata osnovni kriteriumi za formirawe na cenata na naftenite derivati se cenata na naftata i kursot dolar-evro. Ne moè da se pravi sporedba na dvièweto na cenite sega i pred dve godini, koga be{e nafteniot {ok, zatoa {to toga{ vrednosta na dolarot be{e pomalaâ&#x20AC;?, objasnuva Ivanovski. Spored nego, presmetkata e spored ve}e utvrdeni pravila i nema prostor za manipulacii. No, povisokite maloproda`ni ceni otvoraat golem prostor za pove}e prihodi vo dràvniot buxet po osnov na DDV i akciza. Dava~kite za naftenite derivati se presmetuvaat na osnovnata cena, taka {to kolku e taa povisoka, tolku se pogolemi i prihodite vo dràvnata kasa. Tie iznesuvaat kolku i rafineriskata cena na benzinite. Dali ova e nov i efikasen na~in Vladata da go polni buxetot?

}} Poslednoto poskapuvawe na benzinite za 2,5 denari vo uslovi koga cenata na naftata na svetskite berzi ve} e dva meseci ne e mrdnata od 80 dolari za barel go nametnuva pra{aweto po koja logika i formula raboti Regulatornata komisija za energetika K

XPovisokite maloproda`ni ceni otvoraat golem prostor za pove]e prihodi vo dr`avniot buxet po osnov na DDV i akciza

Denari e litar benzin, a sVetskata cena na naftata e 80 Dolari za barel J

Denari ^ine{e litar benzin lani, koga naftata se ProDaVa{e za 147 Dolari S

10 17.03.2010

op[testvo }} Vo sporedba so 2008 godina, obemot na stranski investicii vo 2009 e prepoloven. Samo polovina od investiciite se akcionerski kapital i reinvestirana dobivka, a duri 129 milioni evra se krediti.

NBM potvrdi deka 2009 e proma[ena godina

STRANsKITE INVEsTICII sAMO 181 MILION EVRA K

XXPodatocite na NBM potvrdija deka 2009 e celosno proma{ena koga stanuva zbor za privlekuvaweto stranski investitori, iako Vladata vode{e aktivna i skapa kampawa. S

EMILIJA StEfANOvA

stefanova@kapital.com.mk

amo 181 milion evra stranski investicii vlegoa vo dr`avava vo minatata godina, {to e namaluvawe od 55% vo sporedba so 2008 godina. U{te polo{o e {to samo polovina od direktnite investicii se akcionerski kapital i reinvestirana dobivka. Duri 129 milioni evra se zemeni krediti, odnosno zadol`uvawe na makedonskite kompanii vo stranstvo, koi ne se smetaat kako neto-investicii. Vo 2008 godina vo Makedonija bea registrirani stranski investicii vo vrednost od 399,9 milioni evra. Vo 2009, pak, najgolem priliv na kapital ima{e vo april (32 milioni evra), a vo juli e evidentiran odliv na kapital od zemjava i negativno saldo od 29,9 milioni evra. Podatocite na Narodnata banka na Makedonija (NBRM) potvrdija deka 2009 godina e celosno proma{ena koga stanuva zbor za privlekuvaweto stranski investitori, iako Vladata

55%

pomalku stranski investicii vo 2009 vode{e aktivna i skapa kampawa, a isprati i duzina ekonomski promotori niz svetot. Ova zna~i deka skapata vladina kampawa ne dava rezultati. Makedonija ostanuva posledna vo zemjite od regionot spored vlezot na stranski kapital. Turskiot ambasador Aslan Ha~an denovive mnogu plasti~no gi objasni pri~inite zo{to investitorite ja zaobikoluvaat zemjava. Spored nego, nadvor se prikaùva odli~na slika za Makedonija, no koga investitorite }e dojdat ovde, se soo~uvaat so poinakva realnost, koja treba da se korigira. Vladata se vadi na svetskata ekonomska kriza kako na glavna pri~ina za odloùvaweto na vlezot na o~ekuvanite stranski investicii od edna milijarda evra, {to bea najaveni pred tri godini. No, ne e krizata vinovna za s$. Izve{tajot na FDI Markets, on-lajn baza na podatoci vo ramkite na Fajnen{l tajms, pokaùva deka vo svetot, sepak, se investira. Spored ovoj izve{taj, iznosot na stranski grinfild investicii vo site industriski sektori vo svetot vo kriznite 2008 i 2009 godina e pogolem od prethodnite nekrizni godini. Poto~no, vo minatata godina iznesuva okolu 1.100 milijardi dolari, dodeka vo 2008 godina 1.600 milijardi dolari. Vo 2006 godina, se dviè{e okolu 920 milijardi dolari, a vo 2007 godina ne{to pod 1.100 milijardi dolari. U{te eden kuriozitet â&#x20AC;&#x201C; vo 2009 godina, koga svetskata kriza vleze vo svojata vtora godina, iako vkupnata suma na grinfild investicii spored FDI Markets e namalena za nad 30%, brojot na proekti e namalen za samo 9%, odnosno iznesuva 15.693. Makedonija e nadvor od ovie trendovi. Golema pre~ka i problem vo zemjava se bavnata dràvna administracija, politi~kata nestabilnost, nedostigot na kvalifikuvana rabotna sila i lo{ata transportna i energetska infrastruktura. Japonskiot ambasador Akio Tanaka re~e deka Makedonija e interesna zemja so golem potencijal, no klu~no za napredokot i privlekuvawe investicii e kvalitetnoto obrazovanie. Investiciski bum vo Makedonija se slu~i samo vo 2007 godina, koga vlegoa 506 milioni evra. Ottoga{ najavenite investicii postojano se odloùvaat. Vo slobodnata ekonomska Bunarxik samo Xonson meti i Xonson kontrols zapo~naa so rabota. Ostanatite investitori, kako {to se slovene~ka Iskra, turskata [i{e xam, italijanskata Orlandi.

17.03.2010

op[testvo

RIKER: NE ZAMISLUVAJTE RABOTI [TO NE POSTOJAT! CRVENKOVSKI: GRUEVSKI SE KRIE ZAD KRAVI I TELIWA roblemot so imeto da ne se pravi pogolem otkolku {to e i da se prestane iderot na SDSM, Branko Crvenkovski go povika na televizisko so zamisluvawe raboti {to ne postojat. Vaka amerikanskiot ambasador Lsoo~uvawe premierot Nikola Gruevski. “Makedonija e unikaten PFilip Riker odgovori na pra{aweto “Dali e vo red da se izbri{e iden- primer vo svetot za dràva vo koja vlasta tro{i vreme i pari za titetot na eden narod za da moè toj da se integrira vo EU?”, {to mu go postavi student na FON za vreme na negovoto predavawe za nadvore{nata politika na SAD. Riker ja povtori amerikanskata pozicija vo odnos na sporot deka pra{aweto za identitetot zavisi samo od Makedoncite i oti nikoj ne moè da go smeni na~inot na koj {to eden narod se ~uvstvuva. Toj u{te edna{ povika fokusot da se zadrì vo prioritetite za Makedonija, a toa se ~lenstvoto vo NATO i vo EU. “Makedonija i Makedoncite imaat dolga istorija i kultura, dostignata i gradena stotina godini. Ona {to e va`no e da nau~ite istorijata da ja koristite, no fokusot da ostane kon idninata. Opciite se kaj vas, identitetot e edna rabota, me|utoa treba da se borite za ne{to pogolemo, za sigurnost, prosperitet i razvoj so vlez vo EU i vo NATO”, re~e Riker. Ova e vtor pat amerikanskiot ambasador otvoreno i bez diplomatski rakavici da pora~a deka vpe~atokot na Va{ington e oti vo Skopje se kreira la`na slika okolu sporot za imeto so Grcija. Riker i amerikanski senatori, koi pred ne cel mesec ja posetija Makedonija, na vlasta & pora~aa deka e krajno vreme da se najde re{enie za sporot, a javnosta da se defokusira so pra{awa {to ne se od su{tinski interes za gra|anite.

da organizira protesti pred opoziciona partija za raboti {to se slu~ile pred 15 godini” veli Crvenkovski i pobara od Gruevski da se zafati so re{avawe na realnite problemi namesto da organizira paradi so {to ja srami Makedonija pred doma{nata i me|unarodnata javnost. Crvenkovski mu pora~a na Gruevski da ne se kocka so idninata na Makedonija, da ne pravi od nea dr`ava za potsmev. “Se kriete zad va{ite partiski vojnici, mediumski megafoni, kravi i teliwa i podareni traktori. Ve povikuvam na tv-duel na koj }e zboruvame za s$ {to sakate. ]e zboruvame za tranzicijata, ama i za prerodbata, za na{ata ama i za va{ata privatizacija, za va{ata i za mojata familija “- izjavi Branko Crvenkovski. Toj najavi deka nema da gi poslu{a porakite od t.n “`rtvi na tranzicijata” da zamine od politikata. “Toa e najgolema `elba na VMRO – DPMNE – nie da se polieme so benzin i da se samozapalime, ili u{te podobro da se samoraspu{time. Taka ne biva, zo{to na slednite izbori, Nikola Gruevski }e zamine vo opozicija”, veli Crvenkovski.

MEDIUMSKI SKANDAL

ZGASNA U[TE EDEN VESNIK - KOGA AKO NE SEGA! ALEKSANDAR PISAREV

pisarev@kapital.com.mk

a makedonskiot mediumski prostor zgasna u{te eden vesnik. Nedelnikot “Sega” pove}e nema da izleguva od “finansiski pri~ini”(!?) Ova e vtor vesnik koj, za kratko vreme, se simnuva od listata na mediumite zad koi stoi Velija Ramkovski, sopstvenik na Plus produkcija. Pred desetina dena od zakrilata na Velija izleze “Koha”, najtira`niot dneven vesnik na albanski jazik. Spored informaciite, po s$ izgleda Velija gi gasi mediumite koi se trn vo oko na vlasta! Ova zna~elo deka se dobli`uva do “proektite” na Vladata. Evidentno e deka “Sega” se trgna od trafikite otkako vo “Vreme”, koj e isto taka na Ramkovski, po~na da izleguva dodatokot “Farmer”, za koj Vladata, kako {to se doznava, imala prili~no razbirawe i deka mu dava poddr{ka na proektot na Velija Ramkovski. Branko Gerovski, glaven urednik na “Sega”, veli deka ovoj vesnik prestana da izleguva poradi ~isto ekonomski pri~ini, bi-

dejki ne moèl da obezbedi dovolen broj reklami za ekonomska odr`livost. “So ogled na celokupnata politika na mediumite koi se sopstvenost ili se bliski do Velija Ramkovski, ne gledam pri~ina “Sega” da se gasi poradi politi~kite stavovi koi bea izneseni na stranicite na magazinot. "Sega" nema{e dovolno reklami za da obezbedi profit, a Ramkovski vo princip ne poddrùva takvi proekti”, veli Gerovski. Ne e nikakva tajna zo{to “Sega” nema{e reklami. Bidej}i be{e prst vo oko na vlasta poradi stavovite kontra vladinite, kompaniite izbegnuvaa da davaat reklami za da “ne se razberat pogre{no” vo Vladata!? Spored na{i soznanija, imalo i predlozi da se prefrlat pari na smetkata na “Sega”, no da ne se objavuva reklama. No, ako se analizira ureduva~kata politika na televizijata A1, koja e kriti~ki rasploèna kon vlasta, navistina e te{ko da se navleze vo site lavirinti na Ramkovski. Potvrdeniot tira` na “Sega” poslednite nedeli be{e 3.500 prodadeni primeroci, {to e respektabilno. Zatoa Velija ne go gasi dokraj tuku }e go drì na infuzija i go prefrla kako dodatok na “[pic”, ~ij glaven urednik e Branko Gerovski. Velija ne saka da gi izgubi ni albanskite ~itateli. Vedna{ po razdelabata so “Koha”, poradi neras~isteni partnerski odnosi i otkako “Koha” najde “toplina” pod pazuvite na VAC, Velija trgna so “Koha e re”. Zo{to dojde do skandal me|u Velija i “Koha”? Iako i vtoriot partner vo “Koha” veli deka kavgata e poradi neras~isteni finansiski smetki, neoficijalno Velija od ureduva~kiot tim baral da pi{uva protiv DUI, za taka da se dobliì do opozicijata. Vo celiot ovoj mediumski galimati-

}} Ne e nikakva tajna zo{to magazinot “Sega”, {to go vode{e Branko Gerovski, nema{e reklami! So ogled na toa deka be{e prst vo oko na aktuelnata vlast, kompaniite i firmite izbegnuvaa da davaat svoi reklami tamu za toa da “ne se razbere pogre{no” vo Vladata. jas vo Makedonija, voop{to ne treba da iznenaduva gasneweto na mediumite “od finasiski pri~ini” bidej}i na istiot na~in zgasnaa i “Aktuel”, “Republika”, “Koha”, “Dnevnik 7”, “Ekspres”, “Zum”... [to bi rekol eden na{ politi~ar novinarite vo Makedonija se kako pe~urki, s a m o treba da gi zatvori{ vo temnina i dodeka gi hrani{ so “pomija” tie }e davat plodovi.

12 17.03.2010 “Krizata e

samo eden del od sinxirot na krizi {to }e gi imame. Po moe mislewe }e dojde pogolema kriza. Ova e samo eden voved. Pri~inata za ova e {to kapitalizmot kako sistem ne funkcionira pove}e vo dene{nite okolnosti, zastaren e”, veli istakantiot guru za menaxment, Isak Adi`es IGOR PETROVSKI

petrovski@kapital.com.mk

rofesor Isak Adiès, roden skopjanec, dolgi godini ìvee vo SAD, kade {to go osnova{e Institutot za upravuvawe so promeni vo Kalifornija i e poznat po svojata dijagnosti~ka i terapevtska metodologija so koja im pomognal na stotici kompanii od svetot da gi otstranat problemite vo svoeto rabotewe. Vo organizacija na edukativniot centar M6, denovive prof. Adiès ja promovira{e svojata najnova kniga na makedonski jazik “Upravuvawe so korporativnite ìvotni ciklusi”, a Makedonskata akademija na naukite i umetnostite go promovira{e vo svoj ~len nadvor od rabotniot sostav. Kapital po vtor pat izminatava godina ima{e eksluzivna mo`nost da razgovara so profesorot za mnogu temi, me|u koi i za toa zo{to svetskata kriza nema brzo da zavr{i, zo{to kompaniite fokusirani samo na profitot nema dolgo da ìveat i zo{to Makedonija mora da go re{i sporot so imeto {to pobrzo. -Profesore, za prv pat go dobivme makedonskiot prevod na va{eto revidirano i dopolneto izdanie za upravuvaweto so korporativnite ìvotni cilkusi. Nakratko, za {to poto~no se zboruva vo knigata? Vo ovaa kniga, ja pretstavuvam teorijata na organizaciski ìvotni ciklusi i principite za vodewe na organizaciska promena koi{to gi razviv i gi primenuvam vo izminative trieset godini. Ovaa teorija i ovie principi ni ovozmoùvaat da napravime razlika me|u normalnite i abnormalnite problemi vo organizaciite i da gi primenime soodvetnite intervencii koi gi vodat organizaciite kon nivnata zrelost. I teorijata i principite objasnuvaat zo{to organizaciite rastat, stareat i umiraat, i {to da se pravi vo vrska so toa. Tie gi opi{uvaat i analiziraat voobi~aenite pateki po koi tie rastat i optimalnata pateka po koja treba da trgnat za da gi odbegnat tipi~nite problemi na rastewe i stareewe. -Koja e glavnata poraka {to menaxerite treba da ja raz-

berat od va{ata teorija? Porakata e deka koga }e doznaete vo koja faza e va{ata kompanija, toga{ znae{ koi problemi se normalni, a koi ne. Mnogu kompanii ne ja znaat razlikata i gubat vreme na normalnite problemi. Normalnite problemi ne treba ni da gi gledate, tie }e se re{at sami po sebe. Toa se vika *age appropriate problems –problemi svojstveni za vozrasta. Edno bebe mnogu pla~e, pie mleko i }e se izmo~ka. Dali e toa problem? Ne e problem, zatoa {to toa e bebe, {to mu e drugo rabota? No, ako toa go pravi 40-godi{en ~ovek, toa e golem problem. Prvata poraka e toa, da gi znae{ prioritetite. Vtoro, ako znae{ kade se nao|a{ vo ìvotniot ciklus, moè{ da gi predvidi{ problemite vo idninata, i da se podgotvi{ odnapred, {to zna~i moè da raste{ pobrzo. Kompanija {to se sluè{e so mojata metodologija, od proda`ba vredna 12 milioni dolari, porasna na 1,5 milijardi dolari. Zo{to? Se podgotvija odnapred, za problemite {to gi ~ekaat. Problemite se nasekade isti. Moite koncepti se primenlivi za site kompanii, vo site zemji. - [to veli va{ata teorija, vo koja faza od ìvotniot ciklus se nao|aat makedonskite kompanii vo momentov? Mislam deka makedonskite kompanii se nao|aat s$ u{te vo fazata {to jas ja narekuvam *”go-go” (odi-odi), odnosno periodot {to doa|a po detstvoto vo ìvotniot ciklus na eden organizam kako {to e i kompanijata. Makedonskite kompanii s$ u{te go baraat svojot pat, se soo~uvaat so mo`nosti, no i te{kotii, a im nedostiga konzistentnost i fokus na problemite. Smetam deka nivnata te{kotija e {to makedonskiot pazar e mnogu mal. I niv im e potreben evropskiot, svetskiot pazar, za da se stabiliziraat na globalno nivo. Taka {to mislam deka s$ u{te se vo po~etna faza na ìvotniot ciklus. -A, {to mislite za Makedonija, kako eden ìv organizam, vo koja faza se nao|a dràvata? Istoto {to i za kompaniite, zemjata e vo po~etnata faza od svojot ìvoten ciklus, vo koja {to se odviva{e i proces na transformacija na celiot op{testven i ekonomski sistem. -Dobro, ne smetate deka taa faza na tranzicija malku predolgo trae? Ve}e 20 godini tapkame vo mesto, a drugi zemji vo tranzicija dostignaa takvi to~ki vo ekonomskiot razvoj, {to aktuelnava ekonomska kriza im dojde kako tresnuvawe na zemja od vrvot {to samo {to go iska~ile. A, nie... Vie (ili nie, kako sakate, jas sum roden ovde i se ~uvstvuvam kako Makedonec) nemavme od kade da tresneme, zatoa {to, kako {to velite tapkame vo mesto 20 godini. A, Makedonija tolku dolgo vreme ne mrdnala nagore, zatoa {to ne moè da vleze vo Evropskata unija, nema pazar. Koga nemate izlez na golem pazar, se varite vo sopstvenata ka{a. Golemi investicii nema da dojdat vo edna dràva, {to e mala kako pazar, i e nestabilna. Zatoa ima golema nevrabotenost i nema rast. Problemot so Grcija mora da se re{i. [to pobrgu, toa podobro. Toga{ ima perspektiva, ima pazar. Videte {to se slu~i so Bugarija. [tom vleze vo NATO i EU, investiciite

intervju Isak Adi`es, roden skopjanec, denes e eden od najdobrite svetski konsultatnti za menaxment. Kako i site Evrei, ima prirodna nadarenost rabotite da gi poednostavi i da gi preto~i vo prakti~en uspeh. Negovata metodologija za menaxmentpromeni im pomognala na mnogu svetski kompanii da gi nadminat problemite i da postignat ogromen uspeh.

KAPITALIZMOT NE FUNKCIONIRA, POTREBEN E NOV SISTEM!

otidoa desetkratno nagore. [to ima pove}e Bugarija, a nema Makedonija? Nie se zaglavivme okolu imeto i toa n$ ko~i. -Ako zamislime deka problemot so imeto e problem so koj {to se soo~uva edna organizacija, kako va{ata teorija na organizaciski `ivotni ciklusi bi go re{ila ova pra{awe?

nikoj ne mo`e da me ubedi vo sprotivnoto. Nikoj na svetot go nema sedum-osminskiot ritam vo muzikata. Na{ata muzika e makedonska - ne e srpska, ne e albanska, ne e gr~ka, nitu bugarska. Na{ite narodni nosii se makedonski, ne se ni~ii drugi. Toa zna~i deka ima, postoi makedonska nacija, toj identitet okolu koj problematizirame celo

} “Za mene sodr`inata e pova`na ot-

kolku imeto. Znaete, toa e isto kako koga nekoj }e kaè deka e ènet, a ne se odnesuva kako da e ènet. Toga{ {to e "ènet"? Samo obi~en zbor. Mene pove}e me zagriùva sodrìnata, {to zna~i toa Makedonija”

Ne e pametno jas da vlezam vo taa polemika okolu imeto, zatoa {to edna{ se obidov da kaàm ne{to i mo{ne pogre{no bev sfaten vo javnosta. No, bi go kaàl slednovo: za mene sodrìnata e pova`na otkolku imeto. Znaete, toa e isto kako koga nekoj }e kaè deka e ènet, a ne se odnesuva kako da e ènet. Toga{ {to e “ènet”? Samo obi~en zbor. Mene pove} e me zagriùva sodrìnata, {to zna~i toa Makedonija. Za mene Makedonija e makedonskata kultura, toa e identitetot. Jas sum totalno ubeden deka ima makedonska nacija, tuka nemam dilema i

vreme. No, mene me zagri`uva toa {to makedonskata kultura ne ja ~uvame. Jas gledam mladi lu|e ne go poznavaat makedonskiot folklor, site znaat disko, hip-hop ili rok, a ne makedonskite tanci. Koga odam po ulica, s$ pove}e gledam pica, giro, s$ pomalku burek. Vo kafule s$ pove}e espreso, s$ pomalku doma{no kafe. Poleka is~eznuva makedonskata tradicija i kultura. Toga{ {to zna~i Makedonija? Za 10 godini ova mo`e da izgleda kako Klivlend, a da se vika Makedonija. Toga{ {to ostanalo od Makedonija? -Da se vratime malku na poleto na ekonomijata. Svetskite

analiti~ari se podeleni okolu pra{aweto dali krizata go zema posledniot zdiv ili pak nema ba{ mnogu pri~ini za optimizam. [to mislite vie, dali na krizata & se gleda krajot? Smetam deka krizata e samo eden del od sinxirot na krizi {to }e gi imame. Po moe mislewe }e dojde pogolema kriza. Ova e samo eden voved. No, ova ne e ni{to novo. I vo minatoto imalo krizi. Pri~inata za ova e {to kapitalizmot kako sistem ne funkcionira pove} e vo dene{nite okolnosti, zastaren e. Kapitalizmot podrazbira da imate berza, vleguvate na berza, birate bord na direktori, pa nadzoren odbor, pa toj ko bo`em go nadgleduva menaxmentot... toa pove}e ne funkcionira. Sopstvenicite na kapitalot nemaat dopir, nemaat kontrola vrz kompanijata vo koja {to vlo`uvaat pari. Bordot na direktori nema poim {to se slu~uva vo kompanijata. Se sostanuva edna{ vo mesecot, a kompanijata multinacionalna?! Duri i menaxmentot nema poim {to se slu~uva. Toa e moeto iskustvo so kompaniite koi {to imaat problemi i se obra}aat do mene za pomo{. Organizacijata se odnesuva nenormalno i se prezemaat rizici {to ne se normalni. Site gi gledaat finansiskite rezultati na kratok rok, nikoj ne gleda podaleku. Krizata {to ja imame e samo u{te

edna manifestacija na dezintegracijata {to se slu~uva, a mojata teorija veli deka organizaciskata integracija e su{tinska. [to se slu~uva{e? Bankite davaa krediti, kreditite gi prepakuvaa, pa gi prodavaa na berza, kupuva~ite na tie hartii gi osiguruvaa vo osiguritelna kompanija...i koj go prezema rizikot? Vo Makedonija nema{e kriza zatoa {to bankite ne vlegoa vo takvi rizici so kreditite, vo Amerika, site davaa krediti kako bez glava, samo za da zarabotat pove}e na kratok rok. Sistemot ne raboti pove}e. Ova {to go napravi Barak Obama, e samo za da gi popolni dupkite, no sistemot ne go smeni. -Kakov sistem e potreben sega? Toa ne e kapitalizam, nitu socijalizam, tuku nov sistem, tret pat, {to gi integrira ovie dva. Toa treba da e nov sistem, demokratski od aspekt na otvorenosta na pazarot, no ne demokratski vo smisla da se kara sindikatot so menaxmentot, menaxment so vladata i sli~no. Tuka se gubi mnogu energija. Za da se najde nov ekonomski sistem, treba nov sistem na vrednosti, a toa nema da bide dodeka ne se slu~i tolku golema kriza, koga site }e re~at “aman, ova ve}e ne odi vaka!”. Zasega krizite izgleda ne se tolku golemi, za da lu|eto se fatat za glava i go ka`at ova.

17.03.2010

BANKI I FINANSII

IDEJATA, KAPITALOT I BERZATA

o Makedonija, za àl, nema mnogu novoformirani privatni kompanii koi{to moàt da se svrtat nanazad, deset ili dvaeset godini, i da kaàt deka inicijalniot pretpriemni~ki son ne samo {to se ostvaril, tuku deka kompanijata s$ u{te moè da sozdava novi soni{ta. Edna od takvite kompanii i toa vo edna specifi~na sfera kakva {to e mediumskata, e tokmu “Kapital”. Minatata godina proslavi deset godini, a ve}e vo prvata godina od vtorata decenija ni go ispora~uva vetenoto: “{arplaninecot” od denes }e po~ne da go raznesuva prviot makedonski ekonomski dneven vesnik. Airlija rabota. [to se odnesuva do pogledot nanazad – kolku {to se se} avam s$ zapo~na so skromen format dva pati mese~no, mala redakcija i nekolku nadvore{ni sorabotnici. No, postoe{e i vizija za kreirawe uspe{en biznismodel. Sleduva{e postepen progres, postojan napredok i transformacija vo vlijatelen i vode~ki biznis-nedelnik. Nastanite i realniot ìvot go potvrduvaat kreativno osmisleniot slogan na kompanijata “samo idejata e kapital, s$ drugo e pari”. Sleduva, uveren sum, nova faza vo ìvotniot ciklus na ovaa s$ u{te mlada kompanija i dopolnitelno uspe{no razvivawe i gradewe na makedonskiot *Financial Times ili, ajde da bidime pomalku pretenciozni, makedonskite “Finance” ili “Poslovni”. I {to ti e profesionalna deformacija. Dosega{nata storija za “Kapital” i negoviot iden potencijal vedna{ me asocira na toa {to & nedostiga na Makedonska berza.

I na site pomali regionalni berzi. Tokmu vakvi uspe{ni biznis-prikazni koi {to vo svoite pozreli i popotentni fazi nema da se potpiraat samo na samofinansirawe i bankarski krediti, tuku } e zapo~nat da namignuvaat i kon pazarot na kapital. Samo so vakov uspe{en razvoj na odredena kompanija spomenatiot slogan }e moè da go dobie svojot logi~en *follow up deka “idejata e kapital, a kapitalot se vpari~uva na berza”. Da skratam. Trgnuvaj}i od mojot berzanski agol na gledawe na ekonomskiot ìvot ova {to go pravat kompaniite kako “Kapital” e vistinskata matrica na odnesuvawe. Zapo~nuva so ideja, istata se operacionalizira i biznisot uspeva, se stabilizira, a po izvesno vreme razmisluva i raboti na ekspanzija. A, ako i ekspanzijata e uspe{na kako i prethodnata faza na ìvotniot ciklus na kompanijata, kaj i da e, kompanijata i berzata nekako }e se pregrnat, po po~etnoto namignuvawe. Neodamna, eden profesor, koj izvonredno dobro ja poznava problematikata na funkcionirawe na pazarot na hartii od vrednost, vo eden nevrzan razgovor konstatira{e deka berzite vo site zemji vo tranzicija s$ u{te ne ja izvr{ile svojata glavna uloga od makroekonomski aspekt. Znaete, onaa poznata aksioma deka pazarite na kapital sluàt kako najefikasen alokator na resursite vo ekonomijata. Toj ne prodolì, no znam {to, vo nekoe hipoteti~ko prodolùvawe na razgovorot, bi sledelo. [to e, vsu{nost, ulogata na berzite vo ovie novi pazarni ekonomii? I ona najereti~koto. Dali berzite im se potrebni na

ovie ekonomii, odnosno dali cenovnite turbulencii {to berzite gi generiraat pred s$ vo vakov ambient se opravdani? Ottuka, ponekoga{ potsmevliviot ili nihilisti~kiot odnos vo javnosta kon berzite vo novite pazarni ekonomii vo regionot i po{iroko. Koga cel svet `ivee so posledicite na ekonomskata kriza koja zapo~na kako finansiska, ovie dilemi stanuvaat u{te pointeresni za analiza. Odgovorite na ovie fundamentalno va`ni pra{awa se

denite berzanski branuvawa povrzani so masovnite privatizacii po~naa da gubat zdiv, dojde golemiot globalen bran na vi{ok na likvidnost vo finansiskite sistemi. Bran kako bran, voda kako voda. Prote~e na site strani. Site se raduvaa i se zabavuvaa vo vodata. Se izmislija mnogu novi igra~ki za voda, se izgradija mnogu novi bazeni, a se planira{e i izgradba na mega vodni parkovi. Kone~no, na povidok be{e deka berzite ne samo {to }e prestanat

DDOSEGA[NATA STORIJA NA “KAPITAL” I NEGOVIOT IDEN POTENCIJAL VEDNA[ ME ASOCIRA NA TOA [TO I NEDOSTIGA NA MAKEDONSKATA BERZA I NA SITE POMALI REGIONALNI BERZI. TOKMU VAKVITE USPE[NI BIZNIS-PRIKAZNI VO SVOITE POZRELI I POPOTENTNI FAZI NEMA DA SE POTPRAT SAMO NA SAMOFINANSIRAWE I BANKARSKI KREDITI, TUKU [E ZAPO^NAT DA NAMIGNUVAAT I KON PAZAROT NA KAPITAL" kompleksni, bez ednostaven zaklu~ok i, na krajot na krai{tata, zavisat od li~nite preferencii na ekonomskiot analiti~ar. Za ovaa prilika, a trgnuvaj}i od moite ekonomski preferencii i berzansko iskustvo, bi sakal da potenciram nekolku raboti. Prvo, ajde zaedno da se potsetime. Berzite vo zemjite vo tranzicija bea del od sevkupnite ekonomski reformi. Koga privatizacijata, vsu{nost, zna~e{e korporatizacija tie, ednostavno, mora{e da se napravat. Tie sekade treba{e i naj~esto bea pazarna infrastruktura za privatizacija, doprivatizacija i, pred s$, koncentracija na inicijalno sozdadenite postprivatizacioni sopstveni~ki strukturi. I toa trae{e, vaka ili onaka, vamu ili onamu, cirka edna decenija. Vtoro. Vedna{ {tom nave-

da bidat del od reformite i mesto za oploduvawe na sredstvata na investitorite, tuku deka }e se dobli`at do ona {to e nivna korisna makroekonomska uloga. Deka vodnite parkovi }e se gradat so pari sobrani na berza. Kako na Zapad... No, vodata odedna{ sekna. Treto. Poradi prvoto i vtoroto, berzite vo novite pazarni ekonomii vo regionot i po{iroko sega se na nov krstopat. Nema ve} e masovni privatizacii, nema ve}e lesna likvidnost. Novata realnost ima dualen negativen efekt. I na pazarot kako celina, odnosno na obemot na trguvawe i cenovnite nivoa, i na organizatorot na pazarot, odnosno berzite kako funkcionalen biznis. Sostojbite, o~igledno, nema da se promenat preku no}, a

golem del od su{testvenite faktori {to moàt pozitivno da gi pridviàt berzanskite slu~uvawa se nadvor od sferata na vlijanieto na instituciite na pazarot na hartii od vrednost i se povrzani so dolgoro~noto oporavuvawe i zaìvuvawe na svetskata, regionalnite i nacionalnata ekonomija. Vo me|uvreme, berzite }e ja izvr{uvaat funkcijata na spojuvawe na ponudata i pobaruva~kata na ve}e izdadenite hartii od vrednost i }e generiraat ceni potrebni za vrednuvawe na aktivite vo ekonomijata. Toa moèbi ne e razvojna funkcija, no e pove}e od neophodno za mazno funkcionirawe na ekonomiite. Berzite kako biznis so fiksni tro{oci i malo vlijanie na svoite prihodi }e mora da se prilagodat na novite sostojbi. Nekolku trendovi na toj plan se ve}e prepoznatlivi. Regionalizacii i/ili integracii pome|u berzite, vidoizmenuvawe na strukturata na berzanskite prihodi i rashodi i namaluvawe ili napu{tawe na samoregulativnata funkcija. Mo`nite promeni kaj organizatorite na pazarite sekako } e vlijaat i na dvièwata na samite pazari. êtvrto i najva`no. Za razvivawe na funkcijata na berzite vo domenot na pribirawe na kapital za kompaniite i realizacija na efikasna makroekonomska alokacija na kapitalot vo novite pazarni ekonomii o~igledno e potrebno u{te vreme. Goleminata na proektot na promena na ekonomskite sistemi vo ovie zemji podrazbira deka izminatite dve decenii, iako dolga vremenska otse~ka merena preku prose~en ~ove~ki vek, vo istoriska smisla pretsta-

IVAN [TERIEV

glaven izvr{en direktor na Makedonska berza

vuvaat samo nekolku miga. Sepak, ona {to e bitno e deka berzite go zazemaa svoeto mesto vo novite finansiski sistemi na novite pazarni ekonomii, kolku i tie da se bankocentri~ni. Nema potreba od defetizam. Dinamikata na berzanskite slu~uvawa }e prodol`i, a vo koj razvoen pravec i so kakvi amplitudi }e zavisi od idnite nastani koi{to dnevno }e gi sledime vo “Kapital”. Za prvite naredni predviduvawa okolu idnite ekonomski i berzanski slu~uvawa ve upatuvam na pretstojnata XI godi{na berzanska konferencija {to kon krajot na april }e se odr`i vo Ohrid. U~esnicite gi o~ekuva mnogu interesna programa i prezentacii na pove}e doma{ni i me|unarodni eksperti. Zainteresiranite za nekoj den neka ja posetat veb-stranicata na Makedonska berza.3

ɉɊɈɅȿɌ ɅȿɌɈ 2010

Ɍɐ ɋɈɊȺȼɂȺ ɋɄɈɉȳȿ

KOMPANII & PAZARI

Avstriskata banka, sopstvenik na lizing komapnija vo zemjava, e srede golem skandal zaradi navodni brojni zloupotrebi vo nejzinite lizing operacii

HIPO LIZING SI ODI OD MAKEDONIJA? M

o`no li e lizing kompanijata Hipo Alpe da gi prekine svojot biznis vo Makedonija, kako posledica na reorganizacijata na avstriskata banka Hipo Alpe Adria koja {to e nejzin sopstvenik? Tokmu vakvi {pekulacii se pojavija vo avstriskite mediumi denovive, poto~no deka bankata, planira da se povle~e od zemjava i u{te ~etiri pazari vo regionot â&#x20AC;&#x201C; Ungarija, Bugarija, Crna Gora i Ukraina. Kako {to pi{uva avstriskiot ekonomski vesnik *Wirtschaftsblatt, Hipo Alpe Adria , ovoj plan treba da go dostavi do Evropskata Unija do krajot na ovoj mesec , no mo`no e i da se prodol`i rokot. Od Hipo Lizing Makedonija do zatvoraweto na ovoj tekst ne uspeavme da dobieme komentar vo vrska so navodite na vesnikot, no neoficijalno doznavame deka kompanijata vo golema mera go zabavila finansiraweto na kupuvawe vozila i oprema na lizing. Ostanuva da po~ekame izvr{niot direktor \or|e Vojnovi} da se vrati od obukata od Avstrija i da objasni {to to~no se slu~uva vo kompanijata, otkako se pojavija golemi problemi kaj nejziniot

}} [TO AKO SE OSTVARAT PROGNOZITE NA AVSTRISKOT PEÂT I HIPO ALPE BANKATA SE POVLEÊ OD PETTE ISTO^NOEVROPSKI PAZARI, ME\U KOI I MAKEDONIJA? TOGA[ ZA SUDBINATA NA LIZING KOMPANIJATA [TO HIPO ALPE JA POSEDUVA VO ZEMJAVA POSTOJAT DVE MO@NI SCENARIJA, VELAT EKSPERTITE. ILI DA SE OBIDE DA GI PRODADE SVOITE POBARUVAWA NA DRUGA LIZING KOMPANIJA, ILI PAK DA PRESTANE DA FINANSIRA LIZING, DA GI ISTERA DOKRAJ POSTOE~KITE DOGOVORI I POTOA DA ZAMINE. sopstvenik. Avstriskata vlada krajot na minatata godina ja nacionalizira{e Hipo Alpe Adria bankata, poradi golemi zagubi, no istovremeno izlegoa na povr{ina mnogu matni biznisi na bankata, osobeno na nejzinite lizing kompanii vo Hrvatska i u{te nekolku pazari. U{te toga{ se pojavija glasinite, deka noviot menaxment na bankata, postaven od dràvata, }e napravi reorganizacija na raboteweto, {to podrazbira i zatvorawe na nekoi filijali vo pomalite pazari kade {to e prisutna bankata Toga{ za sudbinata na lizing kompanijata {to Hipo Alpe ja poseduva vo zemjava postojat dve mo`ni scenarija, velat poznava~ite

na pazarot. Ili da se obide da gi prodade svoite pobaruvawa na druga lizing kompanija, ili pak da prestane da finansira lizing, da gi isturka dokraj postoe~kite dogovori i potoa da zamine. Prvata varijanta e te{ko ostvarliva, zatoa {to nikoj ne bi sakal da prezeme pobaruvawa na kompanija koja ima zaglaveno ~etiri milioni evra vo propadnata mlekarnica Svedmilk, a ne e poznato kolku s$ plasmani na Hipo Lizing se problemati~ni. Vtorata varijanta e poverojatna, velat na{ite izvri, osobeno {to takvo iskustvo na stopirawe na lizing aktivnostite, ostavawe na kancelarijata so 4-5 lu|e {to samo }e gi isturkaat do kraj ve}e

napravenite lizing dogovori, ve} e imala edna regionalna finansiska grupacija so nejzinata lizing kompanija vo Bugarija, koja ne profunkcionirala najdobro. I guvernerot na Hrvatskata narodna banka kako svedok vo skandalot na Hipo Alpe Hipo Alpe grupacijata e prisutna so bankarski i lizing operacii vo 11 zemji vo centralna i jugoisto~na Evropa, a vo Makedonija raboti samo kompanija za lizing, od 2007 godina. Ako vo 2008 rastot na napravenite lizing dogovori be{e 60%, vo 2009 godina recesijata predizvika pad na lizing pazarot vo zemjava od re~isi 50%, izjavija vo Hipo Lizing Makedonija. Posled-

nata informacijata od menaxmentot na Hipo Lizing e deka vkupnite plasirani sredstva na kompanijata od po~etokot na nejzinoto rabotewe iznesuvaat okolu 55 milioni evra. Hipo Lizing go izgradi i delovniot centar Hiperium, {to gi ~ine{e okolu 20 milioni evra, no kako {to doznavame neoficijalno, te{ko odi iznajmuvaweto na prostorot. Periodov, lizing operaciite na Hipo Alpe Adria se predmet na rigorozna istraga vo centralata vo Klagenfurt, zatoa {to internite istragi {to gi sproveduval porene{niot mnozinski akcioner, bavarskata banka Baern LB, pokaàle deka postojat golemi somneì za ne~isti biznisi vo toj segment na raboteweto. Baern LB navodno za golem dela na Hipovite lizing dogovori ne moèl da vostanovi dali postoi objekt na lizing ili se raboti za fiktivna zdelka {to sluèla za isplata na krediti bez nikakvi garancii. Duri i guvernerot na Hrvatskata narodna banka, @eqko Rohatinski idniot mesec }e svedo~i za raboteweto i zagubata na kreditnite biznisi na Hipo banka vo Hrvatska pred parlamentarnata komisija na avstriskata sojuzna dràva Koru{ka.

16 17.03.2010

X MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

BERZA

X MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

X OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

ormirawe na Garanten fond za poramnuvawe na transakciite na pazarot na kapital e edna od nekolkute glavni izmeni na Zakonot za hartii od vrednost, koi denovive se vo sobraniska procedura. Pokraj smenata na ~lenot od Zakonot koj ovozmo`uva mnozinski sopstvenik na Berzata, za koja Kapital mnogu pi{uva{e, Garantniot fond e edna od klu~nite novi institucii koi }e se formiraat na pazarot na kapital. Pogolemiot del od brokerite ne sakaat javno da ja komentiraat ovaa izmena, no neoficijalno velat deka e nepotrebna. Spored niv, pravilata za trguvawe na Berzata i vo momentov funkcioniraat odli~no, dosega ne se slu~ilo #da padne# transakcija i poradi toa nema potreba od dopolnitelni tro{oci, koi bi gi odvojuvale za formirawe na poseben Garanten fond. Zakonot nalaga Garantniot fond da bide osnovan od Centralniot depozitar za hartii od vrednost i da po~ne da funkcionira od po~etokot na slednata godina. Kako institucija vo koja }e se formira, Centralniot depozitar dopolnitelno treba da go uredi na~inot na sobirawe sredstva od ~lenkite, odnosno od brokerskite ku} i. Iskustvoto od drugite zemji ka`uva deka brokerite solidarno u~estvuvaat so uplati vo Garantniot fond, a nivnata visina zavisi od goleminata na sekoja brokerska ku}a. “Smetam deka pazarot na

X Kone^no ]e se formira Garanten fond za pazarot na Kapital

BROKERITE NEZADOVOLNI, NELIKVIDNOSTA GI GU[I hartii od vrednost dobro funkcionira i nema potreba od Garanten fond koj bi gi garantiral poramnuvawata. Spored pravilata za trguvawe, pred da se pu{ti nalog za kupuvawe akcii brokerskata ku}a odnosno brokerot mora da ima pari za da ja pokrie transakcijata. Praktikata vo na{ata brokerska ku} a e prvo da ni bidat prefrleni pari na smetka, a potoa da pratime nalog za trguvawe. Vo odredeni

slu~ai koga imate doverba vo klientot i koga se raboti za pomala transakcija toga{ brokerot i brokerskata ku}a sami odlu~uvaat da pu{ti nalog bez da ima prefrleno pari na smetka”, veli Kiril Mitrovski, direktor na Invest broker. Spored nego ovie izmeni se nosat so cel da se pribli`i makedonskata regulativa so evropskite standardi, no tie vo praktika }e im ja ote`nat rabotata na bro-

 DNEVEN BERZANSKI PREGLED

kerskite ku}i. “Dosega ne se ima slu~eno da ima neporamneta transakcija i ne znam dali

nekakov Garanten fond } e mo`e da garantira za nekoja transakcija, na primer, od pet mil-

KIRIL MITROVSKI DIREKTOR NA INVESTBROKER X “Dosega ne se ima slu~eno da ima neporamneta transakcija i ne znam dali nekakov Garanten fond }e mo`e da garantira za nekoja transakcija na primer od pet milioni evra ako klentot ne prefrlil pari na smetkata na brokerskata ku}a"

17.03.2010

BERZA

MBI 10 0,91% MBID 0,19% OMB 0,34% } So izmenite

na Zakonot za hartii od vrednost, koi denovive se vo sobraniska procedura, kone~no }e se formira Garanten fond za pazarot na kapital. Negovata cel }e bide da gi poramnuva transakciite za koi ima opasnost da "padnat". Za brokerite izmenata e nepotrebna, za{to su{tinski ne regulirala ni{to novo

ioni evra ako klentot ne prefrlil pari na smetkata na brokerskata ku}aâ&#x20AC;?, objasnuva Mitrovski. Toj negoduva i oti brokerite nemaat informacija so so kolku pari }e treba da u~estvuvaat vo Garantniot fond. Znaat samo deka Komisijata za hartii od vrednost i Centralniot depozitar za toa dopolnitelno treba da odlu~at. "Smetam deka so momentalnata situacija na pazarot brokerskite ku}i nemaat dovolno sredstva da odvojat i sega ne e vistinskoto vreme za ovie izmeni vo zakonotâ&#x20AC;?, potencira Mitrovski. Poznava~ite na pazarot na capital, pak, velat deka e to~no oti tajminto e lo{ za brokerskite ku}i, koi poradi krizata maka

15,9% 8000

dostigna udelot na VIP operator

novi promotori planira da isprati Agencijata za stranski investicii ma~at so nelikvidnosta, no velat deka Garantniot fond vo su{tina e neophoden za funkcioniraweto na pazarot na kapital. Spored niv, mo`ebi dosega ne se slu~ilo transakcija da ne bide poramneta, no nikoj ne mo`e da znae dali vo idnina i nema da se slu~i. Garanten fond postoi na site pazari na kapital, duri i na regionalnite, taka {to spored ekspertite, krajno vreme e i vo Makedonija da ja ima. NIKOJ NE ZNAE KAKO ]E OBES[TETUVA FONDOT ZA INVESTITORI Vtorata nova institucija koja treba da se formira na pazarot na kapital, soglasno izmenite na Zakonot za hartii od vrednost, no duri koga Makedonija } e stane polnopravna ~lenka na EU, e Fondot za obes{tetuvawe na investitori. Nitu funkcioniraweto na ovaa institucija ne im e dovolno jasno na brokerite. Spored ona {to sega stoi vo Zakonot, ovoj fond }e treba da gi obes{tetuva malite investitori vo slu~aj na bankrot na brokerska ku} a ili investiciski fond. Sekoja ~lenka vo ovoj Fond }e treba da uplati 5.000 evra vlezen nadomestok, a }e treba da upla}a i redoven nadomestok. I ova dopolnitelno treba da go propi{e Komisijata za hartii od vrednost. Vo sekoj slu~aj, zasega nejasno e na koj na~in i vo koi situacii ovoj fond }e gi ispla}a investitorite, zatoa {to postojnata regulativa ve}e propi{uva kako se obes{tetuvaat investitori, na primer vo slu~aj na bankrot na investiciski fond. Po likvidacijata na fondot, depozitnata banka od imotot na fondot gi obes{tetuva investitorite, soglasno goleminata na nivnite udeli.

DEFICIT NA DOBRI VESTI

o{to pa|a indeksot MBI 10? Sigurno sekoj investitor si go postavuva ova pra{awe denovive, gledaj}i kako trguvaweto na Berzata kontinuirano se namaluva. Poslednite 30 dena glavniot indeks na Makedonska berza se namali za 8,3%, ili od 2.960 indeksni poeni. Na 16 fevruari, v~era padna na 2.713 indeksni poeni. Iako drasti~ni dnevni padovi na indeksot ne se slu~ija, crvenite strelki nadolu na krajot na berzanskiot den, se povtoruvaat, a samo vo poslednite sedum dena vrednosta na MBI 10 se namali za 4,6%. Poznava~ite na pazarot na kapital velat deka edinstvena i silna pri~ina za namaluvaweto na vrednosta na najtrguvanite akcii i padot na dnevnite prometi nema. No, moè da se kaè deka nekolku faktori vlijaat zaedni~ki. So ogled na goleminata na doma{niot pazar, ne smee da ne se imaat predvid slu~uvawata na svetskite berzi, kade {to glavnite indeksi v~era isto taka bea vo pad, kako i dvièwata na regionalnite berzi, iako tamu v~era zelenata i crvenata boja bea izme{ani. Ako pak pri~inite za pesimizmot gi barame doma, toa e pred s$ nedostigot na informacii. Ili deficitot na dobri vesti koi moàt da go razdviàt pazarot. Nekolku kompanii ve}e objavija deka odlu~ile da delat dividenda, no izgleda deka na zadremanata me~ka }e & bide potreben posilen bran od pozitivni vesti za da se razbudi. O~igledno deka investitorite ~ekaat da zavr{i prviot kvartal,

X AKO PRIÎNITE ZA PESIMIZMOT GI BARAME DOMA, TOA E PRED SĂ&#x2C6; NEDOSTIGOT NA NA DOBRI VESTI KOI MO@ AT DA GO RAZDVI@ AT PAZAROT. SE ÊKAAT I PRVITE MAKROEKONOMSKI STATISTI^KI FAKTI I PROGNOZI. NO, POMALKU VA@ EN NE E NITU RAZVOJOT NA NASTANITE VO NADVORE[NATA POLITIKA za da gi slu{nat makroekonomskite statisti~ki fakti i prognozi. No, pomalku vaèn ne e nitu razvojot na nastanite vo nadvore{nata politika. Ako re{avaweto na politi~kite problemi vo sledniot period napreduva, toa sekako bi bilo klu~en doping za krevawe na optimizmot me|u investitorite na Makedonskata berza.

Maja Bajalska

bajalska@kapital.com.mk

Urednik vo Kapital media group

18 17.03.2010

KARIERI

 TopNews ANDREJ KOCI^ I FERIK VELIJA OSNOVAA OSIGURITELEN BROKER  Andrej Koci~, porane{niot

pretsedatel na slovene~kata osiguritelna grupacija Triglav, osnova osiguritelno brokersko dru{tvo vo Makedonija so ime KMK broker, so sedi{te vo Skopje. Osnovnata glavnina na firmata iznesuva 50.000 evra i e izvr{ena preku izdavawe na 100 obi~ni akcii so nominalen iznos od 500 evra po akcija. Vo novata kompanija, Koci~ e postaven na funkcijata izvr{en ~len na Odborot na direktori. Vo makedonskata javnost toj e poznat kako prv ~ovek na slovene~ki Triglav, kompanijata sopstvenik na Vardar osiguruvawe. Pod vodstvo na Koci~, vo 2007 godina, ekot na svetskiot ekonomski bum Triglav

ja prezede Vardar osiguruvawe za 27,6 milioni evra. Po prezemaweto, Slovencite najavija ekspanzija na biznisot vo Makedonija, no vo raboteweto na kompanijata sledea niza problemi, osobeno pri usoglasuvaweto so Zakonot za supervizija na osiguruvawe. Vardar {est meseci po istekuvaweto na zakonskiot rok ne moè{e da go ispolni cenzusot od tri milioni evra golemina na kapitalot kako uslov za licenca za vr{ewe na site vidovi neìvotno osiguruvawe. Celiot proces, so nekolku oddolùvawa, zavr{i vo juni lani. Vo toj period i celiot upraven odbor na Triglav vo Slovenija, na ~elo so Koci~ be{e smenet, a nov direktor, na mestoto

na Stojan Klop~evski, dobi i Vardar vo Makedonija. Interesno e {to pokraj Koci~, vo trojkata osnova~i na noviot osiguritelen broker, firma koja }e raboti kako posrednik za proda`ba na osiguritelni polisi vo zemjava, e i imeto Ferik Velija. Najverojatno stanuva zbor za sinot na poznatiot albanski biznismen Vebi Velija. Vo Makedonija semejstvoto Velija e poznato po toa {to go kontrolira biznisot so Alsat televizija. Tretiot osnova~ na noviot osiguritelen broker e Behadin Behadini, sopstvenik na poznatata Kavarna centar, smestena vo srceto na Qubqana.

PoPlaveni zemjodelskite Povr[ini na zk Pelagonija

NAPRAVENI SE [TETI OD 2,2 MILIONI EVRA EMILIJA STEFANOVA stefanova@kapital.com.mk

} Pove}e od 5.000

hektari zemjodelski parceli se pod voda, a se o~ekuva {tetata da bide u{te pogolema. Posevite na kombinatot ne se osigurani, a lo{iot po~etok na godinata mo`e mnogu da vlijae na kone~nite finansiski rezultati na kombinatot, koj minatata godina ima{e zaguba od 2,7 milioni evra

Obilnite sne`ni vrneì, nivnoto naglo topewe i lo{ata odvodna mreà predizvikaa {teta od 2,2 milioni evra na Zemjodelskiot kombinat Pelagonija. Pove}e od 5.000 hektari zemjodelski parceli se pod voda, a se o~ekuva {tetata da bide u{te pogolema. Posevite na kombinatot ne se osigurani, a lo{iot po~etok na godinata, moè mnogu da vlijae na kone~niot prihod na kombinatot, koj minatata godina ima{e zaguba od 2,7 milioni evra. Tode Lazarevski, direktor na rabotnata zaednica na ZK Pelagonija veli deka poplavite }e imaat golemo vlijanie na godi{nite prihodi i visinata na {tetata najverojatno }e se zgolemuva. “Najgolem del od poplavenite posevi odnosno 3.020 hektari ve}e bea zasadeni so esenski kulturi koi sega se uni{teni. Golem del od poplavenata zemja be{e podgotvena za seidba, pa dokolku se povle~e vodata }e treba dopolnitelno da ja obrabotuvame, {to isto taka ~ini pari. Me|utoa, pove}e od 350 hektari najverojatno nema da bidat zasadeni”, re~e Lazarevski. Poplavite ja odloùvaat proletnata

17.03.2010

MENAXMENT

ď&#x201A;&#x201E; fincity FER[PED ]E PODELI DIVIDENDA OD 1.680 DENARI PO AKCIJA ď Ź Dokolku odlukata za podelba na dividenda vo

iznos od 1.680 denari za akcija bide izglasana na akcionerskoto sobranie, Fer{ped godinava }e deli dividenda od dobivkata ostvarena vo 2009 godina. Predloèno e kompanijata da podeli dividenda vo vkupen iznos od 487 iljadi evra, {to pretstavuva rast od 66% vo odnos na lanskiot iznos, koga Fer{ped na akcionerite im podeli vkupno 293 iljadi evra. Kako {to e predloèno, godinava sekoj akcioner treba da dobie 1.680 denari po akcija, ili stapkata na dividenden prinos, ako se zeme prose~nata cena na akcijata od 65.300 denari, iznesuva 2,6%. Lani Fer{ped podeli dividenda vo iznos od 995 denari po akcija. Akciite na ovaa kompanija so pravo na dividenda }e moè da se trguvaat do 21 april, a listata na akcioneri so pravo na dividenda } e se utvrduva na 26 april. Fer{ped kako del od MBI 10 ima izdadeno vkupno 18.113 akcii, a pri

poslednoto trguvawe prose~nata cena iznesuva{e 65.300 denari. Vo poslednite 365 dena od kapitalot na Fer{ped se istrguvani 315 akcii, pri {to e ostvaren promet od preku 20 milioni denari i e dostignata maksimalna cena od 95.000, nasproti minimalnata od 46.000 denari. Fer{ped lani ostvari profit od 2,5 milioni evra, {to e golem pad od 2008 koga neto-dobivkata na {pediterskoto dru{tvo iznesuva{e 4,2 milioni evra. Ova namaluvawe najmnogu se dol`i na smalenite prihodi od proda`ba za 30%, na 61 milion evra, kade vo najgolema mera e smalena proda`bata na doma{niot pazar za 33%, na 48 milioni evra. Za istiot period operativnite rashodi se namaleni za 24%, od 69 milioni evra na 53 milioni evra. Kompanijata lani gi namalila tro{ocite za prodadeni proizvodi i uslugi za 45%, od 16,9 milioni evra na 9,3 milioni evra.

kom

seidba za 30 dena {to dopolnitelno }e vlijae na kvalitetot i obemot na proizvodstvoto. Posevite so son~ogled, p~enka i lucerka }e mora da bidat zasadeni podocna, pa so toa }e imaat pomalku vreme za zreewe. â&#x20AC;&#x153;Za godinava planiravme da zasadime 2.500 hektari so p~enka i isto tolku so son~ogled. No, sekoja kultura ima termini koga moè da bide zasadena. Poradi poplavite, }e imame izmena na strukturata na odgleduvanite kulturi. Isto taka vodata koja gi poplavi nivite e so razli~ni vidovi na plevel od site kraevi na zemjata, {to moè da predizvika dopolnitelni problem# , objasnuva Lazarevski. ZK Pelagonija raspolaga so 18.700 hektari obrabotliva povr{ina od koja dosega 27 % e poplavena. Napravenata {teta od 2,2 milioni evra e utvredena od nadvore{na komisija, a za problemot na Kombinatot e zapoznaena i Vladata i Ministerstvoto za zemjodelstvo. Op{tinskite komisii }e ja utvrduvaat {tetata, za koja od ZK Pelaganija velat deka }e baraat nadoknada od dràvata. Posevite ne se osigurani vo osiguritelna kompanija, pa zagubite od poplavite kombinatot }e gi pokriva od sopstveni sredstva. Dru{tvoto ZK Pelagonija ima izdadeno vkupno 278.620 obi~ni akcii, a posledno akcijata na Makedonskata berza se trguva{e po cena od 2.742 denari. Izminatite tri meseci akcijata na kombinatot od Bitola be{e vo postojan pad, odnosno nejzinata vrednost se namali za 30%. Inaku, ZK Pelagonija e eden od najgolemite kombinati ne samo vo Makedonija, tuku i na Balkanot. Ova akcionersko dru{tvo broi nad 500 akcioneri, fizi~ki i pravni lica no nema dominanten sopstvenik. Osnovnata dejnost na kombinatot e zemjodelsko proizvodstvo, {to opfa} a proizvodstvo najmnogu na p~enica (re~isi 30 iljadi toni na godi{no nivo), ja~men (okolu 15 iljadi toni godi{no), potoa son~ogled, p~enka itn. ZK Pelagonija se zanimava i so sto~arstvo, odgleduvawe na molzni kravi, sviwi, ovci, ribi no, i proizvodstvo na meso i mleko nameneti za ponatamo{na dorabotka. Pogolem finansiski uspeh kombinatot ostvari vo 2007, koga dobivkata mu porasna trojno i iznesuva{e 2,4 milioni evra.

20 17.03.2010

BANKI I FINANSII

SO KARTI^KI NA KOMERCIJALNA ]E SE PLA]A BEZKONTAKTNO

UNIBANKA JA ZGOLEMI BEZBEDNOSTA NA SVOITE EKSPOZITURI

Komercijalna banka godinava planira da vovede bezkontaktna (contactless) tehnologija za pla}awe so karti~ki vo sorabotka so MasterKard i Viza, koja }e se koristi prete`no za mali i brzi pla}awa. Ovaa tehnologija ve}e se koristi vo pogolem broj zemji, i podrazbira samo ednostavno zamavnuvawe so karti~kata pred ~ita~ot postaven na uredot za pla}awe, i transakcijata e

 Unibanka gi zgolemi bezbednosnite uslovi vo svoite ekspozituri postavuvaj}i fizi~ko obezbeduvawe preku anga`irawe na privatna agencija, velat vo bankata. Pokraj fizi~kata za{tita, Unibanka ve}e implementira i poagresivni bezbednosni merki. Go zameni postoe~kiot video-nadzor so sofisticirani megapikselni kameri koi se najsovremenite alatki za profesionalen video nadzor. So niv se kontroliraat vlezot i vnatre{niot prostor vo ekspoziturite na Unibanka. Novite kameri, koi se vo zgolemen broj od dosega{nite, davaat

izvr{ena. Vo biznisplanot za 2010 godina, Komercijalna banka vo oblasta na raboteweto so bnakarski karti~ki planira i voveduvawe na dopolnitelni funkcii na bankomatite, kako {to e promena na pinot i nadopolnuvawe na smetka za mobilen telefon, t.n. top-up usluga i u{te nekolku novi tehni~kotehnolo{ki re{enija za bezgotovinsko pla} awe.

slika so pogolema rezolucija pri {to pomagaat za polesna identifikacija na snimenite subjekti. Ovoj video-nadzor ovozmo`uva 24-~asoven monitoring na site ekspozituri na UNIBanka na

teritorijata na Makedonija. So site ovie novoprezemeni preventivni merki, Unibanka }e ovozmo`i maksimalna za{tita na site vraboteni i klientite na bankata, pora~uvaat od rakovodstvoto na bankata.

Bankarite te[ko ja namaluvaat cenata na svoite pari

KAMATITE NA DEPOZITITE PA\AAT POBRZO OTKOLKU NA KREDITITE

ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

amatite {to gi davaat bankarite za parite {to gi {tedat kaj niv gra|anite ili depozitite na firmite se namaluvaat mnogu pobrzo otkolku kamatite za kreditite. Poslednata mese~na statistika na Narodnata banka (NBM) za januari, za prose~nite dvi`ewa na kamatite, poka`uva deka kamatite na zaemite {to im gi davaat bankite na gra|anite i firmite, se namalile vo prosek za 0,1 procenten poen, dodeka pak kamatnata stapka so koja bankite pribiraat slobodni sredstva kaj niv, kaj nekoi vidovi depoziti se namalila i za 1 procenten poen. Ova e prva nadolna korekcija na bankarskite kamati, otkako Narodnata banka vo tri navrati ja spu{ti osnovnata kamatna stapka na blagajni~kite zapisi, od maksimalnite 9% vo dekemvri, na 7,5% sega. Po vidovi na depoziti, najmnogu se namalile kamatite za denarskite kratkoro~no oro~eni depoziti za kompanii bez valutna klauzula, za cel eden procenten poen, od 7% na 6%. Kaj kreditite, re~isi site vidovi zaemi i vo januari se davale so ista kamata kako vo dekemvri, ili kaj nekoi vidovi so minorno namaluvawe na kamatata za 0,1 procenten poen. Spored goleminata na bankite, pak, najbrzo kamatite gi spu{tile golemite banki, Komercijalna, Stopanska i



X Kamatite {to gi davaat bankarite za parite {to gi {tedat kaj niv gra|anite ili depozitite na firmite se namaluvaat mnogu pobrzo otkolku kamatite za kreditite. Tutunska banka. Kaj srednite i pomalite banki duri i vo januari se zabele`uva trend na zgolemuvawe na kamatite za odredeni vidovi krediti. Kako primer, prose~nata kamatna stapka na denarskite krediti bez valutna klauzula, golemite banki ja spu{tile od 11% na 10,9%, srednite banki izvr{ile nagorna korekcija od 13,8% na 14,2% i malite banki ja zgolemile ovaa kamata od 11,3% na 11,4%. Pogolemi nadolni korekcii se evidentiraat kaj novoodobrenite zaemi. Ekspertite komentiraat deka bankarite re~isi sekoga{ pobrzo reagiraat so namaluvawe na kamatite na depozitite otkolku na kreditite. Za niv i ova namaluvawe na prose~nata kamata na site vidovi krediti za 0,1 procenten poen e nezna~itelno. “Koga kamatite se namaluvaat, toa obi~no e paralelen proces i za kamatite na kreditite i za kamatite na depozitite. [tom pasivnite kamatni stapki

MAJA STEVKOVA-[TERIEVA

GLAVNA FINANSISKA DIREKTORKA NA KOMERCIJALNA BANKA

“KAMATITE NA KREDITITE NE PA\AAT SO IST INTENZITET KAKO KAJ DEPOZITITE I PORADI SE U[TE OGROMNIOT RIZIK PRISUTEN VO KREDITNITE PORTFOLIJA” pobrzo se namaluvaat od aktivnite kamati, toa e verojatno poradi monopolskata pozicija {to ja imaat bankite. Tie gi diktiraat kamatnite stapki bidej}i se sigurni deka nivnite

klienti }e gi ~uvaat parite kaj niv i deka realniot sektor } e se obrati za krediti tokmu kaj niv. Od druga strana, pak, kamatite na kreditite ne se namaluvaat poradi rizikot.

KAMATI I DEVIZNI KURSEVI

IZVOR: NBRM

SPORED KURSOT NA NBRM

Mislam deka s$ u{te nema dovolen prostor za pogolemi nadolni kroekcii na aktivnite kamati”- veli profesorot Miroqub [ukarov.

BLAG PAD NA POTRO[UVA^KITE KREDITI VO JANUARI

Bankarite, pak, velat deka tie na sekoja promena na monetarnata politika pravat

17.03.2010

BANKI I FINANSII

 MOITE PARI

STATER BANKA SE PRODAVA ZA 5,9 MILIONI EVRA  Bugarskata Centralna-kooperativna banka } e ja kupi kumanovskata Stater banka za 5,9 milioni evra. Komisijata za hartii od vrednost dade dozvola za prezemawe na Stater banka, pri {to dozvolena e ponuda za otkup na site 339.178 obi~ni akcii na dru{tvoto od Kumanovo. Spored, KHV, Centralna-kooperativna banka se obvrzala da gi otkupi site akcii na Stater banka, po cena od 1.070 denari

 BROJKI

0,9%

PORASNALO [TEDEWETO VO BANKITE VO JANUARI

0,7%

SE ZGOLEMILO KREDITIRAWETO NA KOMPANIITE

0,2%

SE NAMALILO KREDITIRAWETO NA NASELENIETO

seriozni presmetki i reagiraat soodvetno. “Presmetkite na kamatite na sekoja korekcija na osnovnata kamatna stapka se pravat istovremeno i za depozitite i za kreditite. No, poradi golemite iznosi na depoziti na poedine~ni subjekti, namaluvaweto na pasivnite kamati e poizrazeno vo prose~nata kamata na depozitite. Od druga strana, kamatite na kreditite ne pa|aat so ist intenzitet kako kaj depozitite i poradi s$ u{te ogromniot rizik prisuten vo kreditnite portfolija” – veli Marija Stevkova- [terieva od Komercijalna banka. No, bankite i ponatamu se rigorozni vo odobruvaweto krediti. Spored poslednite podatoci na NBM, vo januari odvoile samo 39 milioni evra zaemi za kompaniite, {to prestavuva mese~en porast od 0,7%, dodeka, pak, kreditiraweto na doma}instvata stagnira. Vrednosta na kreditite za gra|anite, osobeno kaj potro{uva~kite krediti i kreditnite karti~ki se namalila za 0,2% vo sporedba so dekemvri minatata godina. Sprotivno na toa, vo januari prodol`il trendot na zgolemeno {tedewe vo bankite ostvaruvaj}i mese~en porast od

za akcija. Bugarskite kupuva~i ve}e imale deponirano 5,9 milioni evra na deviznata smetka na Centralniot depozitar za hartii od vrednost, kolku {to se potrebni za pla}awe na site akcii, odnosno celosno prezemawe na kumanovskata banka. Dominantnite sopstvenici na Stater banka, islandskata finansiska grupacija Majlstoun, imaat rok od 15 dena da ja prifatat ponudata za otkup. 0,9%. Spored valutnata struktura, i firmite i gra|anite se odlu~uvaat da oro~uvaat pari vo devizi, ostvaruvaj}i dvojno pogolem porast na depozitite vo devizi vo sporedba so depozitite vo denari. Pove}e {tedat doma}instvata, dodeka, pak, korporativnite depoziti od realniot sektor i ponatamu se namaluvaat. Namaluvaweto na kreditiraweto i zgolemuvaweto na kamatnite stapki se rezultat na restriktivnata monetarna politika {to ja dirigira{e NBM kako odgovor na krizata {to ja zafati doma{nata ekonomija. No, ekspertite sega sugeriraat deka okolnostite se promeneti i smetaat deka guvernerot na NBM Go{ev mora da ja olabavi kreditnata politika. “Stopanstvoto e nelikvidno, kompaniite nemaat pari za da rabotat, dràvata se zadolùva, a vo Narodnata banka na smetka se ~uvaat nad 370 milioni evra od proda`ba na blagajni~ki zapisi. Toa se neiskoristeni pari. Bankarite namesto da go kreditiraat stopanstvoto, parite si gi ~uvaat vo NBM. Mislam deka e krajno vreme da se smeni monetarnata politika, bidej}i sega ve}e nemame problem nitu so nivoto ne devizni rezervi, nitu, pak, so inflacijata. Ako prodolìme vaka, stopanstvoto }e se zagu{i”- izjavi profesorot Tome Nenovski. Zasega od NBM nema najavi za eventualno popu{tawe na monetarnite stegi. Bankarite, pak, velat deka tie na sekoja promena na monetarnata politika pravat seriozni presmetki i reagiraat soodvetno. “Presmetkite na kamatite na sekoja korekcija na osnovnata kamatna stapka se pravat istovremeno i za depozitite i za kreditite. No, poradi golemite iznosi na depoziti na poedine~ni subjekti, namaluvaweto na pasivnite kamati e poizrazeno vo prose~nata kamata na depozitite. Od druga strana, kamatite na kreditite ne pa|aat so ist intenzitet kako kaj depozitite i poradi s$ u{te ogromniot rizik prisuten vo kreditnite portfolija” – veli

Marija Stevkova- [terieva od Komercijalna banka. No, bankite i ponatamu se rigorozni vo odobruvaweto krediti. Spored poslednite podatoci na NBM, vo januari odvoile samo 39 milioni evra zaemi za kompaniite, {to prestavuva mese~en porast od 0,7%, dodeka, pak, kreditiraweto na doma} instvata stagnira. Vrednosta na kreditite za gra|anite, osobeno kaj potro{uva~kite krediti i kreditnite karti~ki se namalila za 0,2% vo sporedba so dekemvri minatata godina. Sprotivno na toa, vo januari prodolìl trendot na zgolemeno {tedewe vo bankite ostvaruvaj}i mese~en porast od 0,9%. Spored valutnata struktura, i firmite i gra|anite se odlu~uvaat da oro~uvaat pari vo devizi, ostvaruvaj}i dvojno pogolem porast na depozitite vo devizi vo sporedba so depozitite vo denari. Pove}e {tedat doma}instvata, dodeka, pak, korporativnite depoziti od realniot sektor i ponatamu se namaluvaat. Namaluvaweto na kreditiraweto i zgolemuvaweto na kamatnite stapki se rezultat na restriktivnata monetarna politika {to ja dirigira{e NBM kako odgovor na krizata {to ja zafati doma{nata ekonomija. No, ekspertite sega sugeriraat deka okolnostite se promeneti i smetaat deka guvernerot na NBM Go{ev mora da ja olabavi kreditnata politika. “Stopanstvoto e nelikvidno, kompaniite nemaat pari za da rabotat, dràvata se zadolùva, a vo Narodnata banka na smetka se ~uvaat nad 370 milioni evra od proda`ba na blagajni~ki zapisi. Toa se neiskoristeni pari. Bankarite namesto da go kreditiraat stopanstvoto, parite si gi ~uvaat vo NBM. Mislam deka e krajno vreme da se smeni monetarnata politika, bidej}i sega ve}e nemame problem nitu so nivoto ne devizni rezervi, nitu, pak, so inflacijata. Ako prodolìme vaka, stopanstvoto }e se zagu{i”- izjavi profesorot Tome Nenovski. Zasega od NBM nema najavi za eventualno popu{tawe na monetarnite stegi.

InvestIcIskIot guru Mark Faber sovetuva

KUPUVAJTE ZLATO I ZEMJA! X [vajcarecot koj {to dva pati dosega predvidel krah na finansiskite pazari im prepora~uva na svetskite bogata{i da se spremaat za “sudniot den”, kupuvaj}i ku} i na selo i skapoceni metali

loglasniot prorok kako {to go narekuvaat Mark Faber, {vajcarskiot investiciski guru, i sovetuva na najbogatite svetski investitori da kupuvaat zemjodelsko zemji{te, da vlo`uvaat vo zlato i da se podgotvuvaat za “valkana vojna”. Svoeto mra~no predupreduvawe deka na svetot mu se zakanuva op{testven i finansiski ambis toj go iznese neodamna vo Tokio, na sobirot na direktori na preku 700 investiciski i penziski fondovi (SWF). Faber im sovetuva na investitorite {to kontroliraat sredstva ~ija {to vrednost se meri vo milijardi dolari da po~ne da razmisluvaat za posledicite od nastanite {to se mnogu podramati~ni od ednostavno kolebawe na pazarite. “Slednata vojna }e bide valkana”, im re~e Faber na menaxerite na fondovite. “[to }

MARK FABER

X “Spremajt se, slednata vojna }e bide ’valkana’”, im re~e Mark Faber na menaxerite na svetskite investiciski fondovi e napravite ako va{iot mobilen telefon zaneme, ako internetot prestane da funkcionira ili ako gradskiot vodovod bide zatruen?” Negovite soveti za investirawe, izneseni vo prviot govor od mnogute sli~ni {to mu dadoa ton na godi{niot investiciski forum CLSA, edna od najgolemite i najuglednite brokerski i finansiski grupacii na azisko-pacifi~kiot region, sodr`ea i preporaka na fondovskite menaxeri da kupuvaat ku}i na selo, zatoa {to poverojatno e deka do nasilstva, napadi so biolo{ko oru`je i drugi akcii od “valkanata vojna” }e dojde vo gradovite. Osven toa, Faber im prepora~a del od svoeto bogatstvo da go ~uvaat vo vid na blagorodni metali, “zatoa {to tie mo`e da gi zemete so sebe”. Edno od negovite pomra~ni scenarija, veli deka }e raste napnatosta pome|u

Kina i SAD zaradi pristapot do ograni~nite rezervi so nafta. “Koga na lu|eto im velam da se podgotvat za valkana vojna, tie me pra{uvaat: ’Pome|u Amerika i kogo?’. A, jas im velam deka SAD sosema sigurno }e najdat nekogo. Faber isto taka veruva deka SAD }e bankrotiraat. Mark Faber, e poznat po toa {to vo 1987 godina go predvide krahot na svetskite berzi, i svojata publika ja sovetuva{e da gi povle~e parite od amerikanskite akcii koi {to “tropnaa” najmnogu na berzite. Toj isto taka be{e eden od malubrojnite {to ja predvidea i poslednava finansiska i ekonomska kriza, i e glaven konkurent na amerikanskiot ekonomist Nuriel Rubini vo borbata za problemati~niot prekar – “doktor na sudniot den”.

22 17.03.2010

BALKAN BIZNIS I POLITIKA

ROMANSKATA EKONOMIJA ZAZDRAVUVA OD KRIZATA EVROPA ]E I DADE FINANSISKA POMO[ NA GRCIJA  Romanskata ekonomija

poka`uva znaci na zazdravuvawe, edna godina otkako zapadna vo recesija, izjavi ministerot za finansii na Romanija, Sebastijan Vladesku. Toj dodade deka celta od 1,3 % rast {to go postavi romanskata vlada ne e nedosti`na i mo`e da bide postignata pod uslov ekonomskite pazari da ne bidat pogodeni od u{te edna kriza.

Vo tekot na 2009 godina romanskiot bruto-doma{en proizvod (BDP) se namalil za 7,2 %. Iznosot na indus-

trisko proizvodstvo isto taka poka`uva nagorna tendencija vo tekot na januari i fevruari.

X Bukure{t

 Planot za finansiska

pomo{ }e bide aktiviran dokolku Grcija ne uspee da gi obezbedi potrebnite finansii preku mehanizmite na pazarot. So ovaa izjava be{e postignata soglasnost na ministrite za finansii od evrozonata vo vrska so planot za davawe finansiska pomo{ na Grcija, dokolku e potrebno. Tie ne soop{tija detali osven deka planot ne predviduva kreditni garancii.

Zemjite od evrozonata }e prezemat soodvetni dejstva ako e neophodno. Razgledavme tehni~ki detali za prezemawe na soodvetni aktivnosti, izjavi na preskonferencijata po sredbata so ministrite, pretsedatelot na Evrogrupata i premier na Luksemburg, @ an-Klod Junker. Toj dodade deka gr~kata vlast ne pobarala finansiska pomo{ od ostanatite zemji vo evrozonata i zatoa takva

pomo{ zasega ne e potrebna. Kone~noto re{enie za planot za finansiska pomo{ }e go donesat pretsedatelite i premierite na zemjite od evrozonata.

Francuskiot trgovski lanec go osvojuva regionot

KERFUR ]E DONESE NOVI STANDARDI NA BALKANOT VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

kspertite za trgovija ocenuvaat deka pozitivniot efekt od vlezot na Kerfur }e se meri po toa dali } e go ispolni vetuvaweto za 95% prisustvo na doma{nite proizvodi na policite. Ivica Kre{i~, direktor vo Oddelot za finansisko sovetuvawe na konsultantskata ku}a “Deloit” od Zagreb, veli deka promenite vo maloproda`bata po vleguvaweto na Kerfur } e bidat zna~ajni. “Kerfur, najverojatno }e gi donese i najdobrite svetski standardi vo oblasta na marketingot, logistikata, odosite me|u klientite i dobavuva~ite” veli Kre{i~. Toj smeta deka Francuzite }e go zabrzaat spojuvaweto na pazarite vo sektorot na trgovijata, no ne veruva deka toa }e gi mobilizira da se povrzat trite najgolemi regionalni

}} Ekspertite za

trgovija ocenuvaat deka pozitivniot efekt od vlezot na Kerfur }e se meri po toa dali } e go ispolni vetuvaweto za 95% prisustvo na doma{nite proizvodi na policite

igra~i, slovenskiot Merkator, hrvatskiot Konzum i srpska Delta. “Izgleda }e dojde do spojuvawe preku sozdavawe na nekolku povrzani grupacii na ovie tri trgovski lanci, ili preku nekoi italijanski, avstriski i germanski lanci”, re~e Kre{i~. Vleguvaweto na Kerfur na regionalniot pazar istotaka

}e go promeni i odnosot na trgovcite kon distributerite i proizveduva~ite. Kako {to naveduva Kre{i~ firmite od maloproda`ba ~estopati imaat problem so likvidnosta, gi prodol`uvaat rokovite za isplata, {to gi stava vo te{ka situacija, no od druga strana najgolemite svetski trgovci imaat golem potencijal za re{avawe na problemi i osiguruvawe na likvidnost. Igor Gavran, ekspert vo nadvore{notrgovskata komora na BiH, veli deka efektite od vleguvaweto na Kerfur vo bosanskata ekonomija }e bide pozitiven dokolku se poka`e vistinito tvrdeweto deka vo negovite marketi }e bidat zastapeni 95% od doma{nite proizvodi. Toj im prepora~uva na vlastite da bidat vnimatelni vo izdavaweto na dozvola na Kerfur, za da ne se povtori slu~ajot so Merkator i so drugi stranski lanci, koi samo deklarativno najavuvaa

deka na policite }e ima ima odreden procent na doma{ni proizvodi, no vo praksata toa ne se ispo~ituva. Kerfur najavuva otvarawe na lanec hipermarketi i supermarket pod sopstven brend vo Hrvatska, Slovenija, Bosna i Hercegovina, Crna Gora, Makedonija i Albanija. Kerfur ve}e ima razrabotena sorabotka so gr~ka kompanija Marinopulos, preku koja vleze na pazarot vo Grcija, na Kipar i vo Bugarija, a sopstveni{tvoto vo novata kompanija zadol`ena za Balkan e podelena vo odnos 60 nasproti 40 %. Grcite bi go imale mnozinstvoto, a ostatokot od 40 % }e go kontrolira Kerfur Marinopulos, zaedni~ka kompanija koja partnerite ja osnovaa vo Grcija. Niz 17 godini partnerstvo zaedni~kata kompanija otvorila 35 hipermarketi, 219 supermarketi i 284 prodavnici.

X Niz 17 godini partnerstvo zaedni~kata kompanija otvorila 35 hipermarketi, 219 supermarketi i 284 prodavnici.

optimisti^ki o^ekuvawa na srbija

DVE MILIJARDI EVRA STRANSKI INVESTICII GODINAVA

iepa e sozdadena vo 2001 godina, no nejzinoto funkcionirawe zapo~na po tri godini. Do toga{ bila bez postojano vraboteni i bez sopstvena smetka. Objasnuvaj}i go na~inot na koj{to funkcionira, Peri} soop{ti deka sekoj vlo`uva~ na svojata masa ima masa so prazni poliwa na koi ima: lokacija, infrastruktura, stimulacii.. Ako nekoe od ovie poliwa ostane prazno, porazeni ste i ve nema nikade, veli taa. Agencijata minatata godina ja ~ine{e dr`avata 1,2 milioni evra. Deka ova se dobro potro{eni pari govori podatokot za doveduvaweto na poslednata golema investicija , germanskata firma Lion vo Prokupqe,

vredno 20 milioni evra i 2000 rabotni mesta. Niedno stransko vlo`uvawe od 2001 godina ne e izrealizirano bez niven anga`man. Ili investitorite ja otvorile vratata na nadle`noto ministerstvo ,ili rabotata od po~etok do kraj ja zavr{ile sami. Siepa poddr`ala 106 proekti, vredni 604 milioni evra i oezbedile 15.000 rabotni mesta. Najmnogu pari se potro{eni za proekti vo avtomobilskata industrija (11,6 milioni), sledat tekstilnata, so 8,1 milioni zemjodelskata i prehranbenata industrija so 4,7 milioni evra. Imaj}i vo predvid deka potekloto na kapitalot se evidentira spored mestoto kade e izvr{ena uplatata,

}} Po~etokot na 2010 godina go vrati optimizmot vo Agencijata za stranski investicii i promocija na izvoz na Srbija (Siepa). Direktorkata na Agencijata Vesna Peri} potseti deka minata godina se slu~uvalo so denovi da ne zazvoni telefonot vo kancelarijata, a sega ve}e ima sladok problem da im odgovori na site telefonski povici. Taa veli deka vladiniot plan za dve milijardi evra stranski direktni investicii vo 2010 godina, sigurno }e bide ostvaren. najmnogu od parite, 14,2 milioni evra ili 36,3%, se kaj investitorite od Srbija. Germanskite investitori do-

bile 11,4 milioni, odnosno 29,1 %, dodeka na Italijancite im pripa|aat 6,6 milionievra ili 17%.

X Legenda: “Poddr`vme 106 proekti vredni 604 milioni evra”, veli direktorkata na srpskata Agencija za stranski investicii, Vesna Peri}.

BOSNA SAKA DA STANE CENTAR ZA ROBOTIKA NA BALKANOT

ALBANIJA IZDVOI 127.000 DOLARI ZA NACIONALNATA ATOMSKA AGENCIJA

 So dogovorot za bi-

 Albanskata vlada

znis-tehni~kata sorabotka me|u kompanijata Grizeq Saraevo i italijanskata firma Evolut Milano vo Saraevo e izgraden nov tehnolo{ki centar za robotika. Vo ovoj proekt dosega se vloèni okolku eden milion evra, a do krajot na godinata }e bidat vloèni u{te tolku, i kako {to naveduva Grièq }e se

proizveduvaat idejni proekti, dopolnitelna oprema i tehnolo{ki proekti. Dogovorot za biznistehni~ka sorabotka me|u Grizeq i Evolut, podrazbira sorabotka vo oblasta na in`enerstvoto, integralni robotski kelii i robotika za metalska, metalo-prerabotuva~ka, drvna, prehranbena, avtoindustrija, tekstilna i drugi vidovi industrii.

izdvoi 127.000 dolari od dràvniot buxet za normalno funkcionirawe na Nacionalnata atomska agencija, {to ja formira neodamna. Paralelno so toa Vladata prodolùva so aktivnostite i ne se otkaùva od namerata da izgradi nuklearna centrala na svoja teritorija, za {to o~ekuva pomo{ od Italija.

[efot na italijanskata diplomatija, Franko Fratini, kako {to prenesuva tiranskata televizija Top~enel, izjavi deka negovata zemja „vlegla vo konkretni razgovori so mo`ni partneri, me|u koi e i Albanija”. “Italija e za izgradba na nuklearni centrali na svoja teritorija, a vo ovoj slu~aj i vo Albanija ili vo Slovenija. Ve}

e se vodea razgovori za konkretizirawe na edna od varijantite,” izjavi Fratini.

X Tirana

17.03.2010

balkan biznis politika PRODAVAWETO NA NAJGOLEMITE KOMPANII E BUGARSKI MODEL ZA IZLEZ OD KRIZATA

EVROTO VO ^E[KA ZA PET GODINI

 Bugarskite ekonomisti veruvaat deka izlez od krizata i re{enie za problemite so golemiot buxetskiot deficit e privatizacijata na 25 golemi kompanii i emituvawe na evroobvrznici, objavi internet-portalot Novini. Ekonomistite velat deka privatizacijata bi mo`ela da stane “pojas za spasuvawe” vo ekonomskata

 ^e{ka mo`e da go

politika na bugarskata vlada, koja vo prvite dva meseci od ovaa godina, se soo~uva so ogromen deficit, se veli vo dnevniot vesnik Trud, Sofija. Preku proda`bata na 25 firmi vo buxetot bi moèle da se sleat tri milioni evra “sveì” pari, a za potencijalnite kupuva~i interesni se BulgarTabak, dràvniot udel

vo energetskiot sektor, Toplana Sofija, Aerodrom Sofija, Kinteks, dvete pristani{ta Son~eviot bran i VMZ.

vovede evroto najrano vo 2015 godina, ako go skrati buxetskiot deficit vo narednite tri godini, na dozvolenite 3 %, sopp{ti ministerot za finasii Eduard Janota. Iako ~e{kata vlada nema preciziran datum za vlez vo evrozonata, glaven problem so koj sega se soo~uva e buxetskiot defi-

cit koj ova godina iznesuva 6,6 %, a treba da dostigne 5,3% od bruto doma{niot proizvod (BDP). Janota dodade deka ako planot za namaluvawe na deficitot dade rezultati, moè da se priklu~at na Evropskiot valuten mehanizam , koj e zadolìtelen za sekoja dràva koja saka da go vovede evroto.

Kosovo im “pravi” problem na doma]inite

]E SE ODR@I LI LIDERSKA SREDBA VO QUBQANA?

lovenija s$ u{te bara re{enie za slo`eniot slu~aj pred konferencijata na liderite od Zapaden Balkan. Slovene~kiot premier Borut Pahor istakna deka sproveduvaweto na planirniot forum e dovedeno pod pra{awe, bidej} i s$ u{te nema re{enie za u~estvo na kosovskata delegacija, koe bi gi zadovolilo i Belgrad i Pri{tina. Slovene~koto Ministerstvo za nadvore{ni raboti o~igledno ne se otka`alo od idejata, za prvpat po 18 godini, na 20 mart na konferencija da gi sobere liderite na Zapaden Balkan, se naveduva vo izjavata na portparolot na ministerstvoto vo Qubqana, Uro{ Makovec koj soop{ti deka „se bara re{enie na problemot”. Kako {to e poznato, srpskiot pretsedatel Boris Tadi} ve}e izjavi deka Srbija }e u~estvuva vo regionalniot forum vo Slovenija dokolku „kosovskite Albanci” gi

po~ituvaat principite na ON. Ovie principi se nepromeneti. Srbija nema da u~estvuva vo nitu eden me|unaroden forum, na koj ne se po~ituvaat principite na ON, istakna srpskiot pretsedatel i precizira deka Srbija saka prisustvo na „kosovskite Albanci” na me|unarodnite forumi, no toa u~estvo treba da se organizira na na~in koj nema da ja stavi teritorijalnata celost na Srbija pod pra{awe. Problemot me|u Belgrad i Pri{tina se sodr`i vo na~inot na ispi{uvawe na nazivot na dr`avite, koi }e u~estvuvaat na konferencijata. Kako {to e poznato Srbija ne ja priznava nezavisnosta na Kosovo i poradi toa nastojuva vo imeto paralelno so Kosovo da go ima i UNMIK ili „1244”, odnosno rezolucijata na SB na ON. Kako odgovor na baraweto, organizatorite od Slovenija pretstavija ideja na forumot da ne se postavuvaat natpisi so pripadnosta na delegaciite.

X Slovene~kiot premier Borut Pahor soo~en so problemi na pretstojnata sredba na liderite od Zapaden Balkan

SRBIJA PO^NUVA SO SUBVENCIONIRANI POTRO[UVA^KI KREDITI

ladata na Srbija idnata nedela treba da objavi programa za subvencionirani dinarski potro{uva~ki krediti za gra|anite. Ova deneska vo Belgrad go soop{ti srpskiot minister za ekonomija i regionalen razvoj Mila|an Dinki}, dodavaj}i deka pokraj nenamenskite krediti, }e bide ovozmo`eno zemawe na potro{uva~ki krediti za kupuvawe na doma{ni proizvodi i toa mebel, bela tehnika i turisti~ki aran`mani. Kreditite }e bidat so rok na

SRBIJA NEMA DA SE OTKA@E OD IKEJA

ladata na Srbija se u{te pregovara so Ikeja za otvorawe na proizvodstveni kapaciteti od najpoznatite {vedski proizvoditeli vo Sremska Mitrovica i Vrawe. Iako pretstavnicite na Ikeja na nekolku navrati ispratija poraka deka tie se podgotveni da investiraat vo idnina vo Srbija, no deka sega ne e vreme za toa, srpskata vlada se obiduva da gi ubedi da ja promenat odlukata. Na Ikeja vladata i nudi beneficii vo vrska so proda`bata na zemji{teto vo Srbija ako {vedskiot

otplata od tri godini so edna godina grejs period i so kamatna stapka od 7,5 do 8,95 %. Vladata }e subvencionira pet otsto od kamatata. Spored srpskiot minister za ekonomija Srbija bavno se izvlekuva od krizata, bidej} i do{lo do pad na realnata kupovna mo} na naselenieto. Toj smeta deka poto{uva~kata mora da se zgolemi. „Lu|eto treba da dobijat pari, da po~nat da tro{at i da gi re{avaat svoite problemi. Samo na toj na~in }e se pottiknat ekonomskite aktivnosti vo zemjata”, smeta Dinki}.

proizvoditel na mebel odlu~i da investira vo otvarawe na fabrika. Me|utoa, od druga strana, od Ikeja velat deka se spremni da kupat zemji{te, pa duri i so naddavawe. Bidej}i se vo pregovori so nekolku privatni sopstvenici na zemji{te. Pokraj toa,od Ikeja velat deka namesto proizvodstveni kapaciteti za da se obezbedi doa|aweto na poznati brendovi vo Srbija, kako {to se & M, francuski stokovna sportska oprema Dekatlon i francuskiot sinxir “Karfur”.

BH TELEKOM NAJPO@ELEN RABOTODAVA^

HRVATSKATA BIZNIS-MRE@A E PODGOTVENA ZA START

 Najpo`elen rabotoda-

 Hrvatskoto dru{tvo na

va~ vo BiH vo 2010 godina, spored brojot na posetiteli na portalot Posao.ba, e BH Telekom so so 17,9%, po {to sledi M-Tel so 7,6 % i “Elektroprivreda” so 5,5 %. Spored izjavata na portalot Posao.ba, na listata se i Tutunski kombinat-Saraevo, Rajfajzen banka, Bosnalijek, Koka-Kola “BH-HBC, DAA grupa i HT Mostar Eronet. Vo soop{tenieto se naveduva deka duri 16,7

% od ispitanicite kako najdobro mesto za rabota ja navele dr`avnata slu`ba. Najposakuvani rabotodavci vo sektorite za proizvodstvo i proda`ba se: Konzum, Merkator, DEM, Orbiko, BH Filip Moris, Delta Maksi. Vo finansisko-osiguritelniot sektor najposakuvani se: Unikredit banka, [parkase banka, Hipo Alpe Adria banka, Banka Intesa Sanpaolo Tuzla i NLB banka.

inovatori SIGMA, planira da startuva so CBNet Hrvatskata biznis-mreà na 1 april. Toa }e bide prvata mreà od vakov vid koja {to }e raboti na nacionalno nivo. Celta na mreàta e da im pomogne na nejzinite ~lenovi da gi plasiraat nivnite stoki i uslugi na doma{niot i stranskite pazari. CBNet se nadeva deka }e

gi ohrabri svoite ~lenovi da se razvivaat profesionalno i da ja pottiknuvaat konkurentnosta i da ja stimuliraat Hrvatska za pogolem obem na proizvodstvo i izvoz. Vo CBNet }e bidat vklu~eni industriskite sektori, kako energija, biozemjodelstvoto, za{titata na `ivotnata sredina, regionalen i ruralen razvoj, turizam, grafika i marketing.

24 17.03.2010

SVET

ď&#x201A;&#x201E; TopNews MUdIS: NAPLAtAtA NA KREdItItE OStANUVA NA tENOK MRAZ Agencijata za krediten rejting Mudis objavi deka na Soedinetite Amerikanski Dr`avi i Britanija im se zakani pogolem rizik od gubewe na najvisokiot 'AAA' rejting. Vo trimese~niot izve{taj za perspektivite na kreditniot rejting na zemjite od grupata A, koj isto taka gi vklu~uva i [panija, Danska, Finska, Norve{ka i [vedska, Mudis predupredi deka ekonomskoto zakrepnuvawe ostanuva krevko vo mnogu od razvienite ekonomii. Zemjite i nivnite centralni banki se obiduvaat da utvrdat koga i kako da ja zapo~nat inicijativata so merki,

pokraj niskite kamatni stapki, pogolemata likvidnost, motiviranata industrija i zgolemuvaweto na tro{ocite. Iako, ekspertite predupreduvaat deka nivnoto predvremeno povlekuvawe bi mo`elo da predizvika nova ekonomska kriza, tie pritiskaat na dr`avnite finansii. Arno Mares, potpretsedatel na Mudis i glaven avtor na izve{tajot, tvrdi deka na vladite od zemjite od grupata A dosega ne im se zakanuva{e direktna zaguba od vode~kiot rejting, no SAD i Velika Britanija se zna~itelno poblisku do potencijalnite zagubi

i do zgolemuvawe na tro{ocite za servisirawe na svoite dolgovi. Osnovnoto scenario predviduva deka SAD tro{at pove}e za servisirawe na dolgovite kako procent od prihodot, ovaa godina, od koja bilo druga zemja vo vode~kata grupa, so isklu~ok na Velika Britanija, a najmnogu }e potro{at vo periodot od 2011 do 2013 godina, ocenuvaat od agencijata.

DOJ^E TELEKOM GO ZGOLEMUVA BROJOt NA @ENI VO MENAXMENtOt

oglas

Makedonskata ambasada vo Va{ington gi iznajmi konsultantskite kompanii Quinn Gillespie & Associates (QGA) i The Laurus Group, koi }e rabotat na strate{kite komunikacii i na odnosite na Vladata i na Ambasadata so NATO. Spored soop{tenieto objaveno na oficijalnata stranica na konsultantskata ku}a QGA, zada~ata na konsultantite e da ja sovetuvaat i da & davaat preporaki na makedonskata Vlada povrzani so ~lenstvoto vo Alijansata. Spored dogovorot, koj dvete strani go sklu~ile na 3 fevruari, za uslugata konsultantite }e dobijat 32.000 dolari mese~no vo narednite {est meseci. Toa zna~i deka za ovaa usluga Makedonija vkupno }e plati 200.000 dolari. QGA e edna od najgolemite firmi koi rabotat na odnosi so javnost vo Va{ington, a raboti na vladini i na strategiski odnosi so javnosta za razli~ni korporacii, koalicii, trgovski asocijacii i vladi.

TOMI HILFIGER dOBIVA NOV SOPStVENIK

Amerikanskiot proizvoditel na obleka Filips-Van Hausen objavi deka e sklu~en dogovor za prezemawe na modnata kompanija Tomi Hilfiger, koja prethodno be{e vo sopstvenost na fondot za rizi~en kapital Apaks partneri. Vrednosta na transakciite iznesuva okolu 2,2 milijardi evra (3 milijardi amerikanski dolari) plus dolg vo iznos od 100 milioni evra, se veli vo soop{tenieto Filips-Van Heusen. Partnerite Apaks }e dobijat 1,92 milijardi evra vo gotovina i 276 milioni evra vo akcii, a akvizacijata treba da bide sklu~ena vo tekot na vtoriot kvartal od ovaa godina. Apaks go kupi Tomi Hilfiger vo 2006 godina za okolu 1,6 milijardi dolari.

17.03.2010

SVET

 TopNews “Trojanski kow"

VRABOtENItE VO MAJKROSOFt GI KRIJAt SVOItE AJ-FON UREdI

ove}eto vraboteni vo Majkrosoft se bukvalno ”ludi” po Aj-fon (*iPhone), klu~niot proizvod na nivniot ve~en rival Ejpl (*Apple). Ova skandalozno soznanie go objavi Vol Strit @urnal. Opasnosta da se bide korisnik na Aj-fon vo Majkrosoft be{e javno iska`ana na globalniot sobir na vrabotenite od ovaa kompanija vo Sietl. Toga{ eden od vrabotenite go upotrebi svojot Aj-fon za da napravi fotografii od generalniot direktor Stiv Balmer. Vo toj moment Balmer go zel telefonot od racete na vraboteniot, go stavil na zemjata i simuliral negovo gazewe pred ilijadnici rabotnici. Balmer koristi telefonski uredi od razli~ni proizvoditeli, no pod eden uslov: da imaat softver za mobilni telefoni na Majkrosoft. Portparolot na Majkrosoft odbi da go komentira ovoj nastan. Posle ovoj nastan, izvr{niot direktor na Ejpl pratil e-meil do portparolot na Majkrosoft vo koj pra{al dali Majkrosoft ima politika za upotreba na Aj-fon za svoite vraboteni. Ne dobil odgovor. I pokraj teatralniot ispad na Balmer, Vol Strit pi{uva deka me|u vrabotenite vo Majkrosoft ima mnogu korisnici na najpopularniot telefon na svetot. Me|u glavnite rakovoditeli na

fon e sli~no na situacijata koga eden menaxer od Koka- Kola } e vidi svoj vraboten da pie Pepsi, posebno koga Majkrosoft proizveduava sopstven operativen sistem, *Windows Phone, koj kako hedset go koristat poznatite proizvoditeli na mobilni telefoni. Ovoj slu~aj dovede do poseriozni diskusii vo menaxmentot na Majkrosoft. Sledstveno na toa, na posledniot korporaciski sobir na rakovodstvoto bilo postaveno pra{aweto za upotrbata na Ajfon. Endi Lis, pomladiot zamenik pretsedatel, pod ~ija nadle`nost e razvojot na softverskiot biznis za mobilni telefoni, i negoviot pretpostaven, Robi Be~, potvrdija deka Majskrosoft ~esto gi koristi proizvodite na konkurencijata za podobro da ja razbere istata!? Na istiot sostanok Stiv Balmer iskaàl sli~en stav, raskaùvaj} i im na izvr{nite direktori deka porasnal vo Detroit, kade {to negoviot tatko rabotel za Ford Motors i deka negovata familija sekoga{ vozela avtomobili “ford”. Sepak, nekoi od direktorite na Majkrosoft javno se otkaàa od svoite ajfoni. Stiven Elop, pretsedatel na biznis-oddelot gi upotrebuval proizvodite na Ejpl u{te pred da dojde da raboti za Majkrosoft vo 2008 godina. No, na eden od sostanocite na oddelot za proda`ba, Elop

XXVo naJgolEmiot softvERsKi gigant postoi EdEn gaxEt ^iE imE niKoJ nE sE osmEluva da go izgovoRi Majkrosoft koi koristat ajfon e Xej Alard, koj rabote{e na kreiraweto na konzolata za igrawe *Xbox i istovremeno e rakovoditel na oddelot za tehni~ki pomagala za zabava. Se procenuva deka 10.000 vraboteni vo Majkrosoft, koi so~inuvaat 10% od vkupnata rabotna sila na kompanijata, koristele Aj-fon minatata godina. VRABOtENItE NA EJPL SE POLOJALNI NA SVOJOt BRENd Za razlika od Majkrosoft, vrabotenite vo Ejpl se pove}e posveteni na sopstveniot brend. Lu|eto koi rabotat tamu velat deka vo posledno vreme ne sretnale ~ovek koj koristi drug mobilen telefon, osven Aj-fon. Upotrebata na Aj-fon od strana na vrabotenite na Majkrosoft e posledniot presvrt vo rivalstvoto me|u gigantite na tehnolo{kata industrija, Majkrosoft i Ejpl. Za pove}eto rakovoditeli na Majkrosoft, gledaweto kako nivnite vraboteni koristat AjK

17.03.2010 25

bukvalno go uni{til svojt Ajfon, stavaj}i go vo blender, a ovoj nastan bil ovekove~en so video koe podocna zavr{ilo na Internet. Majkrosoft oficijalno ne im zabranuva na vrabotenite da upotrebuvaat proizvodi na Ejpl, bidej}i vo nekoi segmenti pravat softverski uslugi za niv. Kompjuterite “mekinto{“ se voobi~aen del vo oddelot kade {to se pravi Ofis softverot za verzijata na Mekinto{. oglas

26 17.03.2010

PATOT DO USPEHOT

LIDERSTVO SO STRAST

Zo[to se sli^ni Stiv Xobs i Xejms Kameron?

o svojata kniga posvetena na slavniot re`iseroskarovec, Xejms Kameron, amerikanskata novinarka Rebeka Kigen poso~uva pet liderski pravila {to direktorot gi primenuva na sekoe snimawe. ^itaj}i ja knigata so naslov Futurist (”The futurist”), }e se iznenadite kolku stilot na Kameron se sovpa|a so ona {to dosega sme go nau~ile za legendarniot osnova~ i direktor na tehnolo{kata kompanija Ejpl, Stiv Xobs. No, ako ste profesor na nekoi MBA studii, nemojte da gi u~ite studentite na ovie principi, koi {to

nesomneno kreiraat neverojatni inovacii, no ako sledite koj bilo od niv, golema e verojatnosta da ve izbrkaat od rabota- osven ako ne ja poseduvate taa genijalna inspirativnost {to dava rezultati kako onie na Kameron i Xobs. Eve tri oblasti kade {to kompjuterskiot i filmskiot “vunderkind” se poklopuvaat. GRADEWE VRSKA PREKU INOVACIJA Kameron: Postavuvawe na novi granici e ìvotnoto moto na Kameron - ni{to ne go interesira ovoj ~ovek dokolku ne e te{ko da se napravi, veli pisatelkata Kigen vo svojata kniga. No, inovacijata isto taka stana na~in na blisko povrzuvawe na timovite na ovoj reìser. Za Kameron, sensot za istraùvawe ne e samo negov li~en dvigatel, tuku i klu~na alatka za motivirawe i obedinuvawe na negovite timovi. Xobs: Koga Xobs go sozdade prviot tim na Mekinto{ nekade na po~etokot od 1980-te, ja odnese grupata vo edna

pozafrlena zgrada vo kampusot na Ejpl, postavi piratsko zname na pokrivot, i donese ma{ina za pukanki za da pomogne vo kreiraweto na timskiot

Xobs: Samo nekolku nedeli pred da bide lansiran na pazarot prviot *iPhone, Ejpl re{i da go zameni plasti~niot ekran so visokokvalitetno staklo.

pomisluvale deka po prviot film so nego, } e bidat otpu{teni. No, toj retko otpu{ta lu|e. “Otpu{taweto e premnogu milostivo”, veli toj. Namesto toa, toj ja testira nivnata izdr`livost na dolgi pateki, so te{ki zada~i i strogi kritiki. Onie {to }e pre`iveat se iznenaduvaat sebesi so najdobro srabotenoto ne{to vo svojot `ivot, i so potpi{uvawe dogovor za sledniot proekt na Kameron, se razbira. Xobs: “Toa be{e najverojatno najdobrata rabota {to sum ja

I za Xobs i za Kameron, i dvajcata brilijatni sekoj vo svojata oblast, diskutabilno e dali bi bile i pribli`no uspe{ni ako menaxiraat spored principi napi{ani vo u~ebnicite. Ona {to e zaedni~ko za niv e strasta za svojata rabota, a nivnite liderski stilovi baraat, no i produciraat strast kaj lu|eto {to rabotat so niv. duh. Denes, menaxment- ekspertite pretpo~itaat da gi obedinuvate va{ite timovi, pove}e otkolku da gi “nastrvite” edni protiv drugi, no isto taka ja sakaat i idejata za inspirirawe na va{iot tim so ~uvstvo deka imaat cel okolku koja {to moè da se obedinat. POVE]E PERFEKCIJA, MOLAM Kameron: Na snimaweto na Avatar, no i na prethodnite filmovi na Kameron, ~asovi i ~asovi bile tro{eni za najsitni detali, onaka kako {to gi smislil reìserot. Legendarna e epizodata od snimaweto na Titanik, koga navodno Kameron ja ostavil glavnata akterka da se davi malku vo vodata, za da postigne najavtenti~en moèn efekt. Te{ko e da se rasprava ~ovek so nego vo pogled na negoviot “vlakno vo jajceto” stil, no potoa nikoj ne moè da spori okolu prebogato detaliziranite svetovi {to toj gi sozdava na filmskoto platno.

Promenata ne samo {to ja odlo`i promocijata, tuku go natera dostavuva~ot na ekranot, kompanijata Balda, da ja rekonfigurira proizvodnata linija, {to predizvika zna~itelni zgolemuvawa na tro{ocite. Me|utoa, za Xobs, estetikata na proizvodot e ne{to so koe {to toj ne pravi kompromisi. INSPIRACIJA PREKU STRAV Kameron: I Kameron i Xobs baraat mnogu od svoite vraboteni, a neretko ja preminuvaat i crvenata linija za da dojdat do posakuvaniot rezultat. Mnogumina sorabotnici na Kameron,

zavr{il vo `ivotot”, veli porane{niot dizajner vo Ejpl, Korsdel Raclef. “Be{e vozbudlivo. Be{e neverojatno. Na momenti be{e te{ko, no toj ja poseduva sposobnosta da go izvle~e najdobroto od svoite lu|e”. I za Xobs i za Kameron, i dvajcata brilijatni sekoj vo svojata oblast, diskutabilno e dali bi bile i pribli`no uspe{ni ako menaxiraat spored principi napi{ani vo u~ebnicite. Ona {to e zaedni~ko za niv e strasta za svojata rabota, a nivnite liderski stilovi baraat, no i produciraat strast kaj lu|eto {to rabotat so niv

17.03.2010

KARIERI }

RAJ ZA VRABOTENITE

KaKo izgleda dobro rabotno mesto?

o neodamne{nata studija na amerikanskoto Zdru`enie na menaxeri vo olbasta na ~ove~kite resursi i magazinot CareerJournal.com objaveno e deka noviot ekonomski rast donesuva i s$ pogolem broj na vraboteni {to sakaat da go promenat svoeto rabotno mesto. Duri 53% od niv izjavile deka sakaat podobro platena rabota, 35% bile nezadovolni od mo`nostite za napreduvawe, a 32% izjavile deka se podgotveni za novi delovni predizvici. Re~isi 60% od specijalistite za upravuvawe so ~ove~ki potencijali izjavile deka o~ekuvaat golema rotacija na vrabotenite.

GUGL-PROSTO, DA NE TI SE ODI DOMA Ve}e deset godini ugledniot magazin For~n objavuva lista na 100 najdobri kompanii, spored ocenkite na vrabotenite, no i na menaxerite. Vo 2009 godina kako najdobro mesto za rabota e proglasena kompanijata Gugl. So svojata edinstvena organizaciska kultura koja {to nalikuva na univerzitetskite kampusi {irum Amerika, Gugl stanal raj za re~isi 10.000 vraboteni, prete`no mladi lu|e so informati~ka naobrazba. Najgolemiot internet-prebaruva~ na site svoi vraboteni im nudi,

}} Dolgoro~nata grià za karierata na vrabotenite vo mnogu kompanii stana sostaven del od upravuvaweto so ~ove~kite resursi. Na toj na~in kompaniite pokaùvaat deka vrabotenite ne se tuka samo da rabotat, tuku se navistina vitalen resurs biten za ostvaruvawe na dobri finansiski rezultati. pokraj se razbira dobrite plati, i nekoi drugi beneficii kako {to se besplatni obroci vo 11 deluks restorani, besplaten lekar vo ramki na kompanijata, subvencionirani uslugi od stomatolog, niza rekreativni sodrìni (bilijar, bazen, teretana). Tuka se i u{te uslugite na besplaten prevoz, besplatni peralni za avtomobilite, besplaten frizer i dr. Ako ste vraboten i go prepora~ate Gugl kako potencijalen rabotodavec na svoj prijatel, Gugl }e ve nagradi so 2.000 dolari. I ostanatite, â&#x20AC;&#x153;klasi~niâ&#x20AC;? kompanii, {to se zanimavaat so proizvodstvo ili uslugi, sfatile deka pomina vremeto koga sigurnata plata i sigurnoto rabotno mesto pretstavuvaa klu~ za zadrùvawe na dobrite rabotnici. Rabotnoto mesto na 21 vek bara prilagoduvawe kon novite ìvotni standardi ~ij sostaven del

e pogolemata fleksibilnost na rabotnoto vreme i balansirawe na privatniot i delovniot ìvot. RABOTATA I PRIVATNIOT Primer za takva kompanija {to ve}e so godini se ka~uva na listata na najdobri rabotodava~i e i investiciskata banka Boston konsalting grup (Boston Consulting Group (BCG)). Investiciskoto bankarstvo dolgo vreme be{e bran{a nameneta za dobro platenata ma{ka populacija, koja be{e podgotvena da raboti i po 60 ~asa nedelno. Me|utoa, desetina godini nanazad BCG sfati deka mora da ja smeni svojata korporativna kultura za da gi zadrì, no i pridobie najdobrite na pazarot. Zapo~naa so politika na regrutirawe ènski kadri za da ja diverzificiraat rabotnata sila. Site vraboteni {to rabotat

pove}e od 60 ~asa nedelno se upatuvaat na profesionalen mentor. Gi vramnoteìja rabotata i privatniot ìvot, pottiknuvaj} i gi svoite vraboteni na zemawe platen studiski prestoj ili drug vid otsutstvo. Nekoi od vrabotenite zemaa otsustvo od duri edna godina za da se posvetat na volontiraweto vo razni humanitarni organizacii. Za toa vreme BCG im ispla}a{e do 80% od platata. BCG na svoite vraboteni isto taka im pruì mo`nost malku da go â&#x20AC;&#x153;zabavat tempotoâ&#x20AC;? i da se posvetat na svoite semejstva. Edna konsultantka otkako rodi dete i go iskoristi porodilnoto otsutstvo, dobi i ponatamo{na mo`nost za pogolema grià za bebeto preku fleksibilno rabotno vreme, rabotni zada~i {to ne baraat intenziven napor so klientite, seto toa so 60% iznos od platata. A, vo BCG bila vrabotena samo dve godini.

Dolgoro~nata gri`a za karierata na vrabotenite vo mnogu kompanii stana sostaven del od upravuvaweto so ~ove~kite resursi. Na toj na~in kompaniite poka`uvaat deka vrabotenite ne se tuka samo da rabotat, tuku se navistina vitalen resurs biten za ostvaruvawe na dobri finansiski rezultati.dskata carina } e bide involvirana vo noviot proekt za tehni~ka sorabotka so Carinskata uprava na Makedonija? De Jong: Implementacijata na postapkite, odnosno procedurite povrzani so akcizite vo makedonskata carina, obuki za menaxerski i komunikaciski ve{tini, natamo{en razvoj na za{titata na pravata na intelektualna sopstvenost i drugi netarifni merki, nadgradba na carinskata laboratorija na EU-standardi, sorabotka me|u dano~nata i Carinskata

28 17.03.2010

}

patot do uspehot

KOMUNIKACIJA

DA SLU[A[ E POTE[KO OTKOLKU DA ZBORUVA[, NO ^ESTO E POVA@NO

ovorot e mo}en alat, a dobriot govornik e onoj koj znae svoite idei da gi preto~i vo zborovi i da gi prenese na onie koi imaat pri-

lika da gi slu{nat. So zborovi mo`eme da go iska`eme ona {to go ~uvstvuvame i {to sakame i {to mislime i taka vlijaeme na lu|eto okolu sebe. Zborovite se

K O M E R C I J A L E N

del od komunikacijata, ostanatoto e sodr`ano vo govorot na teloto kako i tonot so koj {to komunicirame so sogovornikot. No, ~esto i koga slu{ame {to saka

O G L A S

sogovornikot da ni kaè, na{ata komunikacija stanuva potpolna. Slu{aj}i gi potrebite na onie na koi im upatuvame poraki, so koi sme vo komunikacija, vklu~uvaj} i gi i onie so koi {to ìveeme, moème uspe{no da komunicirame so okolinata. Podgotvenosta za slu{awe e odlika na golemite komunikatori. Sekoj od nas go doìvuva svetot razli~no. Da go sogleda{ svetot na na~in kako go percepira na{iot sogovornik, ni ovozmoùva vospostavuvawe na vistinska komunikacija i iznao|awe na vistinsko re{enie. Slu{aweto koe go vikame “aktivno” vsu{nost e ona od koe dobivame informacii za toa: {to se kaùva, kako na{ite zborovi vlijaat na sogovornikot i {to se o~ekuva od nas. Slu{aweto se u~i i se ve`ba. Pritoa va`ni se nekolku ~ekori: da ve`bate koncentracija, da gi re{ite predrasudite, da nau~ite da bidete trpelivi i da bidete prisuten (vo ovoj moment). Toa }e go postignete ako gi trgnete site prepreki od svoeto opkruùvawe kako {to se bu~avata, yvoneweto na telefonot, predrasudite i sli~no. Koga nekogo slu{ate, toa neka bide va{ata edinstvena aktivnost. Ako pravite pove} e raboti odedna{, golema e verojatnosta deka ni{to nema da slu{nete. ]e pokaète deka ste dobar “slu{a~” ako se posvetite i ako & obrnete vnimanie na li~nosta koja vi zboruva i za sodrìnata na toa {to go zboruva. Ako stanuva zbor za razgovor so nekoja li~nost (o~i vo o~i) poleka svrtete se kon govornikot, fokusirajte go pogledot na o~ite i liceto na govornikot. Pokaète zainteresiranost za ona {to vam vi se kaùva. Bidete otvoreni za tu|ite idei i otstapete od potrebata sekoga{ da bidete vo pravo. Nemojte da se isklu~ite samo zatoa {to ne se snao|ate so sogovornikot. Va{ata zada~a e da slu{ate, a ne da se soglasuvate so kaànoto. Ne donesuvajte zaklu~oci dodeka ne ja slu{nete celata poraka. Ve`bajte slu{awe taka {to govorot na li~nosta snimete go ili onoj koj ve} e go imate snimeno (bez ogled na sodrìnata) zapi{ete ja na na~in taka {to prvo }e pu{tite edna re~enica pa zapi{ete ja, i taka natamu dodeka ne go sovladate celiot tekst. Proverete dali uspe{no ste zapomnile

}} Nemojte da se isklu~ite samo zatoa {to ne se soglasuvate so sogovornikot. Va{ata zada~a e da slu{ate, a ne da se soglasuvate so kaànoto. Slu{aweto se u~i i se ve`ba. s$ {to ste slu{nale, i dali to~no ste slu{nale s$ {to ste zapi{ale. Potoa obidete se da go preslu{ate tekstot i da gi kaète site imiwa navedeni vo tekstot ili pak odberete nekoj zbor i zabeleùvajte kolku pati ovoj zbor se povtoruva. Sekoja od tie ve`bi }e vi pomognat na vas na dva na~ina: Najnapred na toj na~in }e ve`bata koncetrcija i pomnewe, a i }e bidete svesni za nekoj del koj (svesno) }e go odberete. GOVOROT NA I ~itaweto na govorot na teloto na sogovornikot spa|a vo domenot na slu{awe. Va`no e da go prepoznaete raspoloènieto i potrebite na sogovornikot i da sledite kako reagira na na{ite zborovi: dali gi prekrstuva racete i taka ja zavr{uva komunikacijata so nas, pokaùvaj} i ni pritoa deka ne e otvoren za na{ite poraki ili deka ne saka ne{to da ni kaè. Ako e svrten kon nas, toa kaùva deka e zainteresiran, deka e otvoren za komunikacija so nas i deka na{ata ideja moè da “padne na plodna po~va”. So svojot govor na teloto sogovornikot ni pra}a poraka za nas, za toa kolku sme uspe{ni vo komunikacijata. Pritoa treba da se bide svesen deka nekoi gestovi se rezultat na kulturolo{kite razliki pome|u lu|eto (klimawe so glavata, dvièwe na glavata levo-desno nema isto zna~ewe vo site kulturi). Ako ne gi zemete predvid i tie detali moè da vi se slu~i pogre{no da sfatite nekoi znaci i so toa da dojde do nedorazbirawe. Porakite koi sogovornikot ni gi pra}a nesvesno ~esto vredat suvo zlato. Zatoa vnimatelno slu{ajte gi nivnite zborovi.

30 17.03.2010

intervju

SIGURJON EINARsON, FILMsKI Re@IseR

NAJVA@NIOT DeL OD seKOJA ZeMJA e NARODOT }}“Imeto e ime” e dokumentaren film za edna nacija, koja e dr`ena kako zalo`nik poradi nejzinoto ime. Re`iser e Sigurjon Einarson, scenarist Xejson Miko, a produkcijata e na 3H od Skopje. Filmot ve}e gi ima{e negovite promocii vo SAD, Brisel i vo Avstralija, a vo april e najavena i makedonska kino-premiera. Stojan Sinadinov sinadinov@kapital.com.mk

remierata na dokumentarniot film “Imeto e ime” na islandskiot reìser od Norve{ka, Sigurjon Einarson, vo Sidnej be{e prvata od 11 planirani proekcii na ovoj film vo Avstralija. Filmot na Einarson (koj e avtor na desetici televiziski dokumentarci i stotici muzi~ki spotovi) go me{a dokumentarniot so igraniot ànr i klasi~nata naracija so *movie on the road stilot. Govori za sedummese~noto zapoznavawe na eden stranski patnik na motocikl (avtorot Einarson) so istorijata, kulturata, politikata i obi~niot ìvot na gra|anite na edna zemja, koi za sebe si velat deka se Makedonci. Sogovornici na Einarson se vidni politi~ki i kulturni li~nosti, no i sosem obi~ni lu|e, koi govorat za nivnoto gledawe na gr~koto nepriznavawe na makedonskiot identitet. Producentot na “Imeto e ime”, Xejson Miko, e svoevidnoto alter ego na junakot na filmot: intelektualecot i lobistot za Makedonija vo svetot do{ol vo zemjava so trimese~en anga`man, a ostanal pove}e godini.

Paralelno so avstraliskata, prodolì i amerikanskata promocija na filmot, so prikaùvawe vo va{ingtonskiot Centar na evrejskata zaednica i vo kampusot na Dràvniot univerzitet vo Tempi, Arizona, kade {to reìserot Einarson odrà i predavawe. Od produkciskata ku}a 3H najavuvaat deka filmot treba da ja doìvee i makedonskata kino-premiera vo april, a vedna{ potoa bi bil prikaàn na nekoja od doma{nite televizii. Koj be{e predizvikot da napravite dokumentarec za Makedonija i nejzinoto ime? Pa, predizvikot be{e toa {to Makedonija postoi tamu nekade, me|utoa vo golema mera ne be{e zabeleàna od Evropa i od ostanatiot svet. Pla~e{e za vnimanie, da bide vo centarot na vnimanieto. Ja vidov potrebata da se dade takvo vnimanie na Makedonija. Koi se va{ite vpe~atoci od dosega{nata prezentacija na filmot pred publikata? Impresiite dosega se odli~ni. Filmot go prikaàvme vo golem broj gradovi vo Kanada, SAD i eve sega vo Avstralija naide na ogromen interes kaj publikata. Vtorata generacija Makedonci vo ovie dràvi u~at mnogu pove} e za nivnata rodna zemja i nivniot narod, a onie koi ne se od Makedonija se zapoznavaat pove}e so nea i zo{to e tolku va`na za makedonskiot narod. Kolku eden film moè da re{i eden politi~ki spor?

Filmot moè samo da ja podigne svesta kaj lu|eto. Ovoj film ne e politi~ki, ne obrabotuva politi~ki problemi i ne go napraviv od politi~ki pri~ini. Go reìrav zatoa {to se odnesuva na ~ovekovite prava i na faktot deka edna nacija koja se nao|a vo Evropa e negirana poradi svoeto ime i identitet, {to spored mene, e pogre{no posebno za vremeto vo koe ìveeme, 21 vek. Zo{to go odbravte me{aweto na dokumentarniot i igraniot ànr? Pa,ova i ne e igran film. Pove}e nalikuva na klasi~en *road trip, vo koj raskaùvame edna prikazna - vo ovoj slu~aj vistinita prikazna - gledano od prizmata na eden patnik. Nie obi~no velime deka Makedonija moè da se prokrstari za dva ~asa dol` i popreku. Kako e da se pravi *movie on the road vo mala zemja? Prekrasno! Iako moè{ da ja obikoli{ Makedonija za eden den, sepak, ne moè{ da ja vidi{ i zapoznae{ za eden den, nitu za 100 dena. Koga jas bev vo Makedonija (dosega nekolku pati), pominavme devet dena snimaj}i. ×uvstvoto e izvonredno. So samoto toa {to gi gledate prekrasnite pejzaì, ezera, planini, sela, manastiri vie se voodu{evuvate. Me|utoa, najva`niot del od sekoja zemja e narodot. Od taa gledna to~ka Makedoncite se neopisivo topli, prijatelski nastroeni, gostoprimlivi i druèqubivi. So koja druga zemja bi moèle da ja sporedite istorijata

na Makedonija? Nekoi Makedonci nao|aat mnogu sli~nosti so Ircite i nivnata borba za nezavisnost vo 20-tiot vek. Da, imate sli~nosti. Me|utoa toa e voobi~aeno za pomali zemji i pomali op{testva koi imaat pretrpeno nekolku tipa na presija. Makedonija kako i sekoja druga zemja moè da ponudi mnogu raboti. Dokolku ste patnik ili turist i samo sakate da ja doìveete, ima bukvalno stotici raboti koi moè da vi go privle~at i zadràt vnimanieto. Bi rekol deka vo mnogu raboti nalikuva na mojata rodna zemja Island. Relativno mala i stavena vo senka poradi svoite sosedi. Se razbira deka postojat golem broj razliki pome|u Makedonija i Island, najmnogu geografski, kulturni, pa duri i koga stanuva zbor za nade`ta. Roden ste na Island, a pove} e od 20 godini ìveete i rabotite vo Norve{ka. [to e su{tinata na skandinavskiot soìvot? Toa bi bil mnogu dolg odgovor, se nadevam deka }e se vidime i li~no }e vi odgovoram. Generalno gledano, Skandinavcite se oformile poradi nivnata geografska postavenost, religiskite veruvawa, sosedite, pa duri i vremeto. Skandinavcite se mnogu vredni, stoe~ki lu|e koi imaat ogromna tradicija i kulturi. Ona {to mnogu mi se dopa|a, a i go nosam vo sebe, e raskaùvaweto na tie stari sagi koi moè da gi filmuvate. Poradi toa i go zasakav filmot. Avtor ste i na mnogu muzi~ki spotovi. Kako koegzistiraat tie so dokumentarizmot? Tie se mnogu razli~ni, no istovremeno i isti zatoa {to raskaùvaat prikazna. Muzi~kite spotovi ja ko-

ristat mo}ta na muzikata za da go zadr`at vnimanieto na gleda~ot, dodeka dokumentarecot bara pove}e rabota vo delot za gleda~ite. Se razbira deka dodadovme malku rokenrol vo na{iot dokumentarec so cel da dademe drug prizvuk na celata produkcija. Kolku tradicionalnata makedonska muzika e unikatna kako inspiracija za filmuvawe? Sovremenata makedonska, kako i narodnata muzika se mnogu ubavi i mnogu mi se dopa|aat. Mo`e da bide iskoristena va{ata muzika na pove}e na~ini vo film, kako i sekoja ostanata. Malite zemji ~esto gi upotrebuvaat reklamnite spotovi za promocija na nivnata ubavina i ekonomskite potencijali vo svetot. Dali taa strategija e uspe{na? Ova e mnogu do-

bro pra{awe i odgovorot bi bil – zavisi! Mnogu pati turisti~kite reklami se najdobro iskoristeni za sopstveniot turizam. Koga Hrvatska i Grcija gi promoviraat svoite ubavini na Si- En-En, toa ima smisla. Tie imaat dobro izgraden turisti~ki pazar. Reklamite na Si-En-En se eden bombasti~en na~in za da potsetat na ubavinite i da ja prenesat porakata na{iroko. Ona {to bi bilo podobro za Makedonija, e da se fokusira kon specifi~en turisti~ki pazar. Vo takov slu~aj reklamite na Si-EnEn ne se najdobar na~in za koristewe na vremeto i parite. Najdobriot pristap bi bil da se regrutiraat novinari-poedinci koi }e se fokusiraat na patuvawata i na turizmot.

“ ROMAN NA GODINATA” ZA TOMIsLAV OsMANLI Stojan Sinadinov

sinadinov@kapital.com.mk

isatelot i novinar Tomislav Osmanli e godine{niot dobitnik na nagradata “Roman na godinata” koja ja dodeluva redakcijata na dnevniot vesnik “Utrinski vesnik”.Negoviot roman “Dvaeset i prviot”, vo izdanie na “Blesok”, e 11 dobitnik na ovaa presti`na kni`evna nagrada. Kritikata za “Dvaeset i prviot”

}}Prviot roman na plodniot publicist, dramaturg, scenarist i teoreti~ar, nasloven “Dvaeset i prviot”, e godine{niot laureat na ovaa presti`na nagrada

napi{a deka se raboti za eleganten, misti~en, intelektualno rafiniran i rasko{no strukturiran roman za potragata po tajniot premin kon podobroto utre, kon podobrite mesta, kon ve~nosta koja nalikuva na mitskata zmija {to se hrani od svojata opa{ka, no i za `estoka kritika na sekojdnevieto i na na{ata

makedonska sudbina postojano da kopneeme po drugo mesto, po drug svet...Osmanli e avtor na publicistika, dramski tekstovi, proza, filmski scenarija i teorija na mediumite, a vo oblastite kako teorija na stripot i filmot negovite dela imaat pionerski karakter. Dobitnik e na golem broj nagradi za dramskata i

publicisti~kata dejnost – me|u niv i dve nagradi “13 Noemvri” – a dosega e preveduvan na angliski, srpski, polski i hrvatski jazik. Raboti kako odgovoren urednik na kulturnoumetni~kata programa na televizijata Telma vo Skopje.

17.03.2010

SPORT

SPORT NAUMOV JA SKR[I NOGATA

akedonskiot fudbalski internacionalec Riste Naumov, ~len na Slavija od Praga e te{ko povreden, otkako vo natprevarot od poslednoto kolo na ~e{koto prvenstvo, se zdobi so dvoen prelom na nogata. Naumov se povredi na me~ot so Teplice, vo duelot so {toperot na protivni~kata ekipa, Martin Klajn. Samo nekolku minuti po pre`iveaniot udar, makedonskiot centarfor e prefrlen vo najbliskata bolnica, kade {to mu be{e dijagnosticiran prelom na butnata koska i vo predelot na potkolenicata.

X Vaterpolistite ne gi interesira politikata. vo Skopje. Vo ovaa sporedba politikata e izostavena.

BARSA JA POTVRDUVA DOMINACIJATA Ekipata na Barselona so rezultat od 1:1 } e go zapo~ne revan{duelot so [tutgart pred doma{nata publika vo osminafinaleto na Ligata na {ampioni vo fudbal. Kataloncite se apsolutni favoriti, no mora da se potseti na bledoto izdanie na fudbalerite na Barsa, ostvareno na gostuvaweto od pred tri nedeli. Ubedlivata pobeda nad Valensija, ostvarena vo {panskoto prvenstvo, verojatno prestavuva i kraj na rezultatskata kriza kaj Barselona, pa soglasno site o~ekuvawa predviduvame efikasen den, na napa|a~ite od kompleksot “Blaugrana” i na natprevarot so [tutgart. Na vtoriot natprevar od dene{nata

“DA NAVIVAME ZA INTER” SR\AN IVANOVI]

VODATA VO OLIMPISKI RAZBRANUVANA OD POLITIKA akedonskata sportska javnost, so golem naboj i `ar go do~eka v~era{niot natprevar od pettoto kolo na svetskata liga vo vaterpolo, kade {to na{ata reprezentacija ja pre~ekuva selekcijata na Grcija. Natprevaruva~kiot kontekst na sportskiot duel za malku } e se zagube{e vo dnevno-politi~kata realnost na regionot, obremenet so deceniskiot spor so imeto i sekojdnevnite prepukuvawa na politi~kite vrvovi na relacija Makedonija-Grcija. Olimpiskiot duh poteknuva od Grcija, a natprevarot se odigra vo Olimpiskiot bazen

INTERVJU: GORAN PANDEV NAJDOBRIOT MAKEDONSKI FUDBALER

ivanovik@kapital.com.mk

X Po te{kata povreda, Naumov vedna{ be{e ispraten vo najbliskata bolnica

X Lionel Mesi: Site pogledi svrteni kon Argentinecot programa, Bordo go pre~ekuva Olimpijakos, so golema prednost, ostvarena so pobedata od 1:0 na gostinskiot teren vo Atina.

ktuelnata fudbalska gordost na Makedonija, Goran Pandev ve}e nekolku meseci gi zagreva srcata na na{ite fanovi, so negovite odli~ni igri vo negoviot klub Inter, no i vo dresot na makedonskata reprezentacija. Golgotata so Lacio za nego e minato. Toj e posveten na novite rabotni zada~i vo milanskiot klub, a so netrpenie gi o~ekuva i kvalifikaciite za narednoto evropsko prvenstvo. Sino}a toj be{e del od sostavot na svojata ekipa vo revan{- natprevarot so ^elzi, vo osminafinaleto od ligata na evropskite {ampioni. I pokraj golemite profesionalni obvrski, Pandev pri poslednata poseta na Skopje, odvoi nekolku minuti i odgovori na nekolku pra{awa za prviot broj na dnevniot vesnik Kapital. jonuz najavi presvrtnica vo igrata na makedonskata fudbalska reprezentacija. dali se soglasuvate so negovoto mislewe? Smetam deka selekcijata e vo dobra forma i deka mo`e da se o~ekuvaat dobri rezultati vo

NA DRESOT NA LACIO JA ZAMENI SO 27 NA INTER naredniot kvalifikaciski ciklus. Tamu n$ ~ekaat silni reprezentacii, no atmosferata kaj nas ne bila nikoga{ podobra i toa e klu~ za sekoj uspeh. Potrebni se pogolem broj kontrolni natprevari, so kvalitetni reprezentacii od tipot na Crna Gora. odli~no. dali }e uspeete da ja preslikate klupskata forma i vo dresot na nacionalniot sostav? Se nadevam. Jas sekoga{ go davam svojot maksimum

“IMAM OGROMNA PODDR[KA OD TRENEROT MURIWO, KOJ STORI SE ZA EKSPRESNO DA SE PRILAGODAM NA NEGOVATA TAKTIKA. TUKA SE I FUDBALERITE, KOI ME PRIFATIJA VEDNA[‘‘ bez razlika kade igram i za kakov natprevar se raboti. To~no deka vo momentot igram dobro vo Inter i deka takvo ne{to se o~ekuva da dadam i vo reprezentacijata. Sepak, tuka ima i golema razlika vo koncepcijata na igrata, koja ne sekoga{ dozvoluva bleskavi partii. A sekako i deka vo cela sezona ne e mo`no da se odr`i formata, nitu pak na sekoja sredba e mo`no da se odigra na nivo. Toa va`i i za me~evite vo makedonskata selekcija i za me~evite vo Inter. prilagodivte na stilot i koncepcijata na @oze Muriwo. toa e sprotivno na tradicijata na milanskiot klub, kade redica od svetski poznati nap|a~i bukvalno propadnale. taka be{e so darko Pan~ev, no i so eden Ronaldo, Denis Berkamp itn. Koja e va{ata vol{ebna formula? Toa e ogromnata poddr{ka na trenerot Muriwo, koj stori s$, za jas ekspresno da se prilagodam na negovata taktika. Tuka se i fudbalerite, koi vedna{

me prifatija, a so dobar del od niv bev prijatel i od prethodno. Ne smee da se potceni i goleminata na Inter, kade {to na sekoj natprevar ima{ deset mnogu kvalitetni soigra~i. Toa e mo`ebi i najbitno po pra{aweto na mojata adaptacija. ^e~isi sekojdnevno dobivame po mala doza od kontroverznosta na @oze muriwo kraj malite ekrani. Kakov ~ovek e toj vo realnosta? Toj e eden od najdobrite, pa da ne re~am i najdobar trener vo svetot. Od ona kolku {to jas go poznavam, Muriwo e mnogu dobar i kako ~ovek. No, negovata trenerska strana e ona {to me interesira i mi se dopa|a kaj nego. Ova e bitno pra{awe za makedonskite fanovi na kal~oto. Letovo, armijata na tifozi be{e na stranata na rimskiot klub, no po va{iot nastap vo Inter sostojbata se menuva. Za kogo da navivame sega? Pa, treba da navivame za Inter!

GORAN PANDEV: LESNO E DA SE IGRA SO DESET KVALITETNI FUDBALERI POKRAJ SEBE