02-18_03_2010 by Kapital Media Group

MBI 10 MBID OMB EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR NAFTA BRENT EURIBOR

1,61% 0,28% 0,09% 61,63 44,91 1,37 81,31 1,22

VAN^O KARGOV:

REFORMITE GI PRAVIME ZA BIZNISOT STRANA 12

^ETVRTOK, 18. MART. 2010 BROJ 2 | GODINA 1 | CENA 20 DEN

...SAMO IDEJATA E KAPITAL, S E DRUGO E PARI...

EXCLUSIVE

AGROKOR NASKORO VO MAKEDONIJA!

18 HIPO LIZING DEMANTIRA DEKA SI ODI!

FUERE ZA KAPITAL: IDENTITETOT NEMA VRSKA SO IMETO

SKANDALOZNO: SAMO 60 ZEMJODELCI APLICIRALE ZA IPARD

2 18.03.2010

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

^ETVRTOK 18 MART 2010

PAMET VO GLAVA NEMAME!

alku te{ko, m a l k u nervozno, konfuzno, no sepak ubavo e ~uvstvoto koga ne{to zapo~nuva{. Sozadava{ ... V~era nautro go “puknavme” i {ampawot! Vo tekot razbravme deka Kapital se potro{il ve}e do 12 ~asot... Bevme radosni i deneska tira`ot e zgolemen! Primivme pofalbi i iskreni za bele{ki kade treba da se popravime. Dragi prijateli, vo prviot broj napravivme i nekoi gre{ki. Se izvinuvame i vetuvame deka vo narednite denovi }e gi ima vo se pomal broj, se dodeka ednostavno gi snema ... I se izvinuvame i na na{ata pe~atnica Grafi~ki centar (koja maksimalno se posveti na na{iot prv broj), koja v~era mora{e da ne ~eka duri vo 12 ~asot po polno} da se pe~atime! I se izvinuvame na distribucijata na MPM, ~ii voza~i ne ~ekaa vo eden ~asot po polno}, da bideme ispe~ateni pa trgnaa docna niz zemjata da gi odnesat vesnicite! Im blagodaram za visokiot stepen na iska`an profesionalizam! No, seto ova }e se podobri ... Ova e ra|awe ... toa e! No, v~era po~ituvani ~itateli na Kapital osven {to pi{uvavme tekstovi za dene{niot broj 2, odgovaravme i na mnogu pra{awa ... E sega ~ivi sme – na SDSM ili na VMRO-DPMNE? Koj ne finansiral? Koj ni dal pari da zapo~neme? Za kogo }e rabotime? Lu|e, ajde bre edna{ da po~neme da si ja gledame rabotata! Tolku mnogu rabota imame, a nekako se ~e{ame ...! Site okolu nas vo regionot gazat silno i cvrsto napred! Pro~itajte go profilot za Ivica Todori} deneska i vo petok vo na{iot magazin! Todori} naskoro }e vleze vo Makedonija i e podgotven da go otkupi celokupnoto sega{no zemjodelsko proizvodstvo! Celoto prozvodstvo. Se {to }e vi padne na pamet, a se proizveduva kaj nas. Se pra{uvam, kade se na{ite Todori}i? Zarem treba{e dvaeset godini da ni pominat za kalibrirkata za jabolka vo Resen da morame da ja

dobieme od Todori}? Pominaa godini na

40%

NAVIGATOR

d bankite se izjasnija deka o~ekuvaat olabavuvawe na kreditnite uslovi vo prvoto trimese~je od 2010 godina, a duri 80% od niv prognoziraat zgolemuvawe na pobaruva~kata za krediti, poka`a poslednata anketa vo bankarskiot sektor {to ja sprovede Narodnata banka (NBM). Uslovite za dobivawe kredit za firmite i vo prvite meseci od godinava kaj najgolem broj banki ostanuvaat nepromeneti, dodeka za kredititrawe na nasele-

nieto se najavuva delumno olesnuvawe na pristapot do krediti. Anketa na NBM poka`uva zgolemeno nivo na pobaruva~ka za krediti i od gra|anite i od biznissektorot. Najgolemo vlijanie kaj bankarite pri odreduvaweto na uslovite za davawe kredit na kompaniite imale o~ekuvawata za vkupnata ekonomska aktivnost i za razvoj na poedine~nite ekonomski granki. Pove}eto banki najavija olesnuvawe na uslovite za odobruvawe stanbeni i potro{uva~ki

SDSM POVTORNO GA\A KON VMRO-DPMNE

GRUEVSKI NE SAKA DA ^UE ZA TV-DUEL SO CRVENKOVSKI

I na v~era{nata “pokana” od SDSM li~no, pred TV-kamerite premierot Nikola Gruevski da se soo~i so liderot na opoziciskata SDSM, od VMRO-DPMNE stigna brz odgovor – NE.

QUP^O ZIKOV

Glaven i odogovren urednik zikov@kapital.com.mk

visokite dostreli na makedonskata nesposobnost, koja vo ovoj period kulminira so otsustvoto na volja na su{tinski investiciski potfati. Zo{to dosega ne gi podignavme Strumica, Kavadarci, Valandovo, Resen, Ov~epolieto ... Sive ovie godini se krstevme vo razni Izraelci, Kaubojci so {e{iri koi treba{e od Makedonija da pravat Teksas...Nitu edna Vlada ne dade energija za sozdavawe silen makedonski vnatre{en kompaniski front koj } e stane respektibilen igra~ na regionalniot balkanski pazar! Sramota e vo top 300 balkanski kompanii da vi e samo Okta rafinerija! Ako gi soberete vkupnite godi{ni prometi na dvaesette najgolemi kompanii vo Makedonija so doma{en kapital - pra{awe e dali imaat edvaj 700 milioni evra promet! Biznisot na Todori} e godi{no 4 milijardi evra! Aloo ... Taka Hrvatite se gordi na svojot brend sladoled Ledo! Nie osven {to go lième nivniot Ledo, ja lième i gr~kata Delta, a lième i Snikers i Milka i srpskiot Frikom koj patem go poseduva Todori}! Koj znae {to se lième nie ... se lième dodeka makedonskite firmi tonat vo besperspektivnost, ostaveni na buni{teto na tenderskata ekonomija ... Pamet vo glava nemame ... Definitivno!

Po~ituvani ~itateli ... Va{ite komentari, zabele{ki i pofalbi na temite objaveni vo dnevniot vesnik Kapital, kako i vo magazinot Kapital, mo`ete da gi napi{ete i ispratite na na{iot meil: kontakt@kapital.com.mk i naskoro i na facebook ... Kontaktirajte so nas, ima zo{to ...

ikola Gruevski celi 10 godini odbiva tv-duel i ne saka javno soo~uvawe so liderot na SDSM, Branko Crvenkovski. Zatoa SDSM go povikuva premierot da izleze pred javnosta i da ka`e so {to ja zaslu`uva platata bidej} i namesto da raboti se zanimava so kreirawe la`ni vetuvawa”, pora~a v~era Jani Makraduli od SDSM. Toj go obvini premierot i lider na VMRO-DPMNE deka vo minatoto begal od

Bu~kovski, [e}erinska, Zaev, a ne sobral hrabrost nitu za “va{ite Qub~o i Qube”. “Najdobar dokaz deka se pla{ite od Branko Crvenkovski se dene{nite tragikomi~ni nastani vo va{a re`ija. Namesto da odberete termin, medium i novinar, vie kukavi~ki gi isprativte platenicite na va{ata prerodba so neregistrirani traktori, la`ni zemjodelci i dr`avni funkcioneri da protestiraat”, istakna Makraduli. Ova e vtor povik za dva dena od opoziciskata SDSM do Gruevski da izleze na tv-duel so nivniot lider Crvenkovski. Zav~era pokanata ja odbi li~no premierot Gruevski, a deneska i negovata partija. Na pres-konferencijata na SDSM, sleduva{e brz i dinami~en odgovor od {tabot na VMRO-DPMNE. “Nikola Gruevski sekojdnevno odgovara, no pred gra|anite na Republika Makedonija, a ne pred tranziciskiot politi~ar Branko Crvenkovski”,

izjavi prateni~kata na VMRO-DPMNE, Marija Andonovska. Taa im pora~a na kolegite od SDSM: samo “neka prodolàt so navredi”. “No mora da razberat deka tokmu poradi takvoto odnesuvawe i poradi nivnata arogancija po cela edna godina od vra}aweto na Branko Crvenkovski na vrvot na partijata nivniot rejting i poddr{kata kaj gra|anite, voop{to, ne se zgolemeni. Gi ohrabruvame neka prodolàt vaka so navredi bidej} i toa govori za samite niv”, re~e Andonovska. Kako dopolnuvawe na prepukuvaweto me|u dvete najgolemi partii vo zemjava dojde izjavata na Zoran Jovanovski: “Ekonomskite rezultati se podobri vo vremeto na SDSM, izjavi potpretsedatelot na SDSM. Toj prezentira{e statisti~ki podatoci za periodot od vladeeweto na dvete partii. “Spored podatocite na Dràvniot zavod za statistika, vo periodot 20032006 godina, koga vlasta ja ima{e SDSM, makedon-

skata ekonomija ne vleze vo recesija, a BDP za ovoj period prose~no godi{no se zgolemi za 3,7%. Vo periodot 20072009 godina, koga VMRODPMNE ja ima vlasta, makedonskata ekonomija vleze vo recesija, a BDP prose~no godi{no se zgolemi samo za 3,2%, izjavi Jovanovski. Spored podatoci na MMF, kako {to navede, vo 2007 i 2008 godina rastot na makedonskata ekonomija bil ponizok od onoj vo Bosna i Hercegovina, Albanija, Crna Gora i vo Srbija.

OD PONEDELNIK DO PETOK NA SITE ............. PRODA`NI MESTA VO MAKEDONIJA

VO PETOK SO NEDELNIKOT KAPITAL, GRATIS DNEVEN ............. VESNIK

18.03.2010

NAVIGATOR NE IM BE[E DENOT

LIDERI

POBEDNIK

[IRI POZITIVNA ENERGIJA PO BALKANOT



GORAN TRAJKOVSKI go izdigna na nivo na navika podnesuvaweto na Godi{na dano~na prijava vo Makedonija, kako {to toa e vo razvienite zemji



XOZEF AKERMAN direktorot na Doj~e bank so zarabotka od 9,55 milioni evra za 2009 ne ja oseti mnogu finansiskata kriza



BUJAR OSMANI eksperimentite na Fondot i na Ministerstvoto za zdravstvo odat samo na {teta na zdravjeto na pacientite



MIRJANA DIMOVSKA toa {to dobi u{te den-dva mandat vo Antikorupciska samo ja prodol`i nejzinata besmislena politika na ovaa pozicija

JAVNA ADMINISTRACIJA

DA SE NAMALI BROJOT NA ^INOVNICITE

Iako ministerot za pravda gi otkri samo procentite, brojkata izleze na videlina – vo javnata administracija ima nad 110.000 vraboteni

gencijata za dràvni slu`benici minatata godina dala 298 soglasnosti za 1.609 novi vrabotuvawa na dràvni slu`benici. I pokraj toa, brojot na dràvni slu`benici vo Makedonija vo 2009 godina se namali na 11.130 od 13.203 lica vo 2008 godina. Ova go pokaà posledniot izve{taj za rabotata na Agencijata, spored koj, 7.826 od niv se vraboteni vo izvr{nata vlast, 2.563 vo lokalnata, a 741 vo samostojni organi na dràvata. Namalen e brojot na vraboteni vo izvr{nite organi, no e zgolemen vo op{tinskite so {to se potvrduvaat informaciite deka gradona~alnicite vrabotuvaat i vo vreme na kriza. Od Agencijata poso~uvaat deka godinava najgolem predizvik }e im bide restriktivniot buxet, koj e proektiran na 40,2 milioni denari, od koi duri 62,8% se nameneti za plati i nadomestoci, 34,7% za nabavka na stoki i uslugi, a ostatokot od 2,5% e za kapitalni rashodi. Ovoj buxet e za okolu 20% pomal vo odnos na 2009 godina, no bidej}i minatata godina ne se re-

alizirani predvidenite sredstva od 5,5 milioni denari, tie se prefrleni vo 2010 godina. No, na Agencijata & ostanuvaat samo 4,5 milioni denari slobodni sredstva, {to spored analizite nemalo da bide dovolno ni za pokrivawe na tro{ocite za komunalni uslugi. No, relativno maliot broj na dràvni slu`benici neka ne ve zalaùva. Toj e pomalku od 10% od vkupniot broj vraboteni vo javnata administracija, koj se dviì od 110.000 do 120.000, a moèbi i mnogu pove}e. Za ovoj broj nema oficijalen podatok bidej}i niedna dràvna institucija ne saka da izbroi kolku vraboteni ima vo javniot sektor. Pred okolu eden mesec, ministerot za pravda, Mihajlo Manevski, re~e deka od vkupniot broj administrativci samo 10% se dràvni. Toa zna~i deka vo javnata administracija ima najmalku 110.000 vraboteni. Novina e {to predlog-zakonot za javni slu`benici treba za prvpat vo Makedonija da go regulira

 3 fakti za...

brojot na vrabotenite vo javniot sektor, }e go ukine i vrabotuvaweto so dogovor na delo, no prethodno treba da se donese zakon za plati vo javniot sektor. Ekspertite gi pozdravija ovie zakonski novini, no Sindikatot bara predlog-zakonot da se povle~e bidej} i sodr`el restriktivni odredbi. No, dr`avniot sekretar vo Ministerstvoto za pravda, Biljana Bri{koskaBo{kovski, v~era odgovori deka ne se namaluvaat nitu ulogata na sindikatot nitu pravoto na za{tita na rabotnicite. Makedonija gi

ureduva pravata, obvrskite i odgovornostite na vrabotenite vo javnata administracija soglasno preporakite na Grupata dr`avi-~lenki na Sovetot na Evropa za borba protiv korupcija GREKO.

 procenki...

o ramki na svojata balkanska turneja, noviot evropski komesar za pro{iruvawe [tefan File {iri pozitivni vibracii deka EU e blisku do Balkanot. Toj vo Srbija izjavi deka zemjata e silno posvetena na postignuvawe na svojata strate{ka cel - ~lenstvo vo EU potenciraj}i deka “morame da napreduvame so Srbija vo toj zaedni~ki potfat i da prodol`ime zaedno da gi promovirame vrednosti vrz koi e izgradena Evropa”. Interesno e deka File, promoviraj} i otvorenost na Unijata i podgotvenost za idni pro{iruvawa oceni deka Srbija postigna „voshituva~ki napredok”. Pozitivni izjavi Fule dade i na Kosovo kade {to isto taka se obrati preku javnite glasila do

[TEFAN FILE gra|anite velej}i deka, iako ima u{te mnogu predizvici, Kosovo ima evropska idnina. File osven Kosovo i Srbija, }e gi poseti i Bosna i Hercegovina i Crna Gora. Noviot evropski komesar za pro{iruvawe iako svesen za brojnite problemi na Balkanot uspea da pro{iri nade` i veruvawe deka Evropa e dosti`na i za Balkanot.

GUBITNIK

DECATA TREBA DA SE PRIORITET!

dravjeto treba da bide prioritet vo sekoja normalna dràva. Ne samo za centralnata vlast koja e najodgovorna, tuku i za lokalnata vlast. Nema amnestija za Ministerstvoto za trud i socijalna politika koe e najodgovorno za sostojbite vo detskite gradinki, ne moè da se amnestira od odgovornost ni gradona~alnikot na op{tina Karpo{, Stev~e Jakimovski. Negovite javni nastapi vo koi celata vina ja prefrla na Vladata i od toa saka da dobie politi~ki poeni e krajno neodgovorna. Toj ima obvrska da kaè vo kakva sostojba se gradinkite i da kaè dali moè da napravi ne{to kako gradona~alnik dodeka da se re{i statusot na vospituva~kite i negovatelkite. Vo krajna linija, ako sostojbata vo gradinkite e tolku lo{a, toj mora da bide sovesen i odgovoren da gi posovetuva roditelite na decata, gra|ani na

STEVÊ JAKIMOVSKI negovata op{tina, da gi otpi{at decata od gradinka. Toj ne e “tatko na op{tinata# samo za na predizborni bilbordi. Toj treba da bide #tatko# vo vistinska smisla, koj } e se griì za zdravjeto na decata. Ponatamu, bitkata za trajno re{enie so gradinkite od #opozicionata op{tina# neka si ja re{ava so nadle`nite institucii. Negovata partiska pripadnost ne moè da bide izgovor za o~ajnata sostojba na gradinkite vo Karpo{.

MISLA NA DENOT

BOR^E DAVITKOVSKI, dekan na Pravniot fakultet vo Skopje

POVE]E MAGISTRI I SPECIJALISTI VO MAKEDONIJA 56%

 se zgolemi brojot na magistri i

specijalisti vo 2009 godina, vo odnos na 2008

52,7%

 od novite magistri se od oblasta

na op{testvenite nauki

18,4%

 od magistrite se od oblasta na

tehni~ko–tehnolo{kite nauki

VO JAVNIOT SEKTOR OD 110.000 DO 120.00 VRABOTENI Dobro e {to so Zakon za javni slu`benici prvpat }e se reguliraat pravnata polo`ba i statusot na 110.000 do 120.000 vraboteni vo javniot sektor i nivniot to~en broj, a osobeno }e se zabrani primenata na dogovorite na delo”, smeta dekanot na Pravniot fakultet vo Skopje, Bor~e Davitkovski. ]e se vodi poseben registar za javni slu`benici. Zasega se znae samo brojot na dr`avni slu`benici, koj iznesuva 8.500 lica. “Definitivno, }e mora da se napu{ti vrabotuvaweto so dogovor na delo, za koe se vrti brojka od 30.000 do 40.000 od izbori do izbori”, istakna Davitkovski.

“LINKOT ME\U MOETO ISKUSTVO KAKO PRETPRIEMA^ I ONA KAKO POLITI^AR E ISKA`AN VO EDEN EDINSTVEN ZBOR: SLOBODA”

SILVIO BERLUSKONI

MEDIUMSKI MAGNAT I PREMIER NA ITALIJA

4 18.03.2010

NAVIGATOR

 svet

...POSETA NA VATIKAN

Kosor na priem kaj Papata

Premierkata Jardanka Kosor pri posetata na Vatikan go pokani papata Benedikt 16 da ja poseti Hrvatska. Papata & podari unikatno „naliv-pero“, a taa nemu skulptura Tretiot den i ra~no izrabotena Biblija.

 foto na denot

0-24 

...PRETSEDATELSKA PRO[ETKA

...KRIZA VO ERUSALIM

Pretsedatelot na Belorusija, Aleksandar Luka{enko go poseti kontradiktorniot pretsedatel na Venecuela, Hugo ^avez. Dvajcata lideri vo relaksirana atmosfera razgovaraa za mnogu gorlivi pra{awa.

Najavata na Izrael deka }e prodol`i da gradi vo Erusalim na ist na~in kako i vo poslednite 42 godini rezultira{e so napnatost i rigorozna proverka na granicata so Palestina. Zgolemeno e prisustvoto na vojskata.

Luka{enko kaj ^avez

Sve~en start na dnevniot Kapital

Izleguvaweto na prviot broj na dnevniot deloven vesnik Kapital v~era be{e sve~eno proslaven vo prostoriite na redakcijata. So otvorawe na {ampaw, ekipata na Kapital so visoko nivo na motivacija, dobro raspolo`enie i vizija za golem uspeh vo izdavaweto na najdobriot specijaliziran vesnik, Sekoj raboten den, na 32 stranici, Kapital }e informira, }e gi analizira i tolkuva biznis, ekonomskite i politi~kite slu~uvawa na objektiven, navremen, precizen, analiti~en i principielen na~in.

Napnato na granicata

 DVA, TRI ZBORA

“Makedonija ne e siroma{na zemja, a siroma{tijata mo`ebi e pred s$ vo energetikata. Energetskoto pra{awe ne e samo biznispra{awe, tuku ~esto e vrzano so visoki politi~ki odluki”. TRIFUN KOSTOVSKI pretsedatel na Sovetot za globalna sorabotka

„Hrvatska e zainteresirana da se utvrdi dali imalo kriminalni aktivnosti vo koi se vpletkani hrvatski gra|ani vo aferata okolu raboteweto na Hipo alpe adria bank vo na{ata zemja“ IVO JOSIPOVI} pretsedatel na Hrvatska

„Akciite na firmite vo zemjite vo razvoj ne se preceneti, no ovaa godina ne treba da se o~ekuva niven silen rast. Vrednosta na akciite na brzoraste~kiot pazar bi mo`elo godinava da oscilira pome|u +20% i -20%“ ANTOAN VAN AGTMAEL tvorecot na terminot „brzoraste~ki pazar“

 gadgets

SLU[ALKI SO PORAKA

Dali ~esto nosite slu{alki vo javnosta? Ako e taka, zo{to preku niv na svetot da ne mu ispratite “brendirana” poraka? Novite slu{alki na kompanijata Freedom of Creation na korisnicite im ovozmo`uva da izberat etiketa, koja }e bide ispe~atena na kutijata. Vo primerot {to go gledate na slikata na slu{alkite se ispe~ateni imiwata na bendovite i rezultatot izgleda prili~no dobro. Otkako }e odlu~ite da se prijavite, slu{alkite }e treba da gi po~ekate nekolku nedeli. Za `al, cenata e mnogu solena - 830 evra. Ako sakate da bidete navistina posebni, mora da imate podlabok xeb.

6 18.03.2010

Fokus

FIRMITE NEZADOVOLNI OD PATRIOTIZMOT NA DR@AVATA

IMA LI MAKEDONSKI PROIZVODI VO JAVNITE NABAVKI? SPASIJKA JOVANOVA jovanova@kapital.com.mk

GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

oga ministerot za odbrana Zoran Kowanovski se pofali deka }e ja oblekuva makedonskata garda so uniformi kupeni vo stranstvo, od nekoj svetski brend i kreirani od poznat moden kreator, se nametna pra{aweto zo{to Vladata kupuva uvozni proizvodi, a ne makedonski. I zo{to odnapred se izbira stranska firma, koga prvo treba da se raspi{e tender na koj imaat ramnopravno da konkuriraat i doma{ni i stranski kompanii? Kampawata “Kupuvajte makedonski proizvodi”, ~ij ideen tvorec e premierot Nikola Gruevski u{te dodeka be{e minister za trgovija pred 11 godini, e sosema druga rabota. Kako avtor na ovaa kampawa, koja sekako ja podigna svesta na gra|anite vo zemjava za doma{noto proizvodstvo, toj mo`ebi treba da se potseti na zadadenite celi. A vo slu~ajot, uniformite na gardistite mo`e da bidat makedonski zatoa {to imame tekstilni fabriki i tie {ijat za cel svet. Se

razbira dokolku dostavat konkurentna i kvalitetna ponuda. Makedonskite tekstilci imaat iskustvo vo {iewe vojni~ka uniforma zatoa {to gi oblekuvaa i vojnicite na porane{nata Jugoslovenska narodna armija. No, istraùvaweto na Kapital pokaà deka ima problem na relacija dràvnite institucii - doma{ni proizvoditeli. Spored anketata {to ja napravi Kapital kaj nekolku doma{ni proizvoditeli, tie ne se nezadovolni od toa kolku dràvata kupuva makedonski proizvodi. Nekoi od niv ukaùvaat deka voop{to ne se prijavuvaat na tenderite za javni nabavki vo ministerstvata ili dràvnite pretprijatija zatoa {to znaele deka izborot }e padne na firma-trgovec, koja potoa }e obezbedi uvezeni proizvodi. A davaweto prednost na doma{nite proizvodi, spored firmite, e edna od merkite {to moè da mu pomogne na stopanstvoto vo uslovi na globalna ekonomska kriza. Toa go baraat i biznismenite vo regionot, a se nametna i kako globalno pra{awe po izbivaweto na krizata. Trgovskiot protekcionizam, diskretno, no aktivno se otvori kako tema vo mnogu zemji, pa i vo najrazvienite. Isto taka, kupuvaweto doma{ni proizvodi e na~in i za na-

}} Doma{nite proizvoditeli ne se nezadovolni od toa kolku

dr`avata kupuva makedonski proizvodi. Nekoi voop{to ne se prijavuvaat na tenderite za javni nabavki zatoa {to znaele deka izborot }e padne na firma-trgovec, koja }e obezbedi uvezeni proizvodi. A davaweto prednost na doma{nite proizvodi, spored firmite, e edna od merkite {to mo`e da mu pomogne na stopanstvoto vo uslovi na ekonomska kriza. No pra{awe e i kakvo doma{no proizvodstvo imame?

maluvawe na deficitot vo nadvore{no-trgovskata razmena, koj dobiva zagri`uva~ki razmeri od godina vo godina. Minatata godina ja zavr{ivme so trgovski deficit od 2,3 milijardi dolari. Makedonija stanuva zavisna od uvoz vo sekoj pogled. Iako se direktno prozvani, vo dr`avnite institucii ne sakaat mnogu da zboruvaat dali i kolku pretpo~itaat da kupuvaat makedonski proizvodi. Vo Vladata ne preupatija kaj Slu`bata za op{ti i zaedni~ki nabavki, no direktorot Vase Donevski ostana nedostapen za informacii. I od ministerstvata za zdravstvo i za obrazovanie ne dobivme odgovor nitu od slu`bata za odnosi so javnost nitu od slu`bata za nabavki. A ovie dva resori imaat ogromni tekovni nabavki na prehranbeni i drug vid

proizvodi, koi vo golem del mo`e da bidat doma{ni. Ministerstvoto za odbrana isto taka e golem kupuva~. Portparolot Sa{ko Dimov veli deka pretendiraat da kupuva proizvodi od doma{no poteklo. “Sapunite i proizvodite za higiena se od doma{no poteklo, a toaletnata hartija e od uvoz. Vo odnos na kancelariskite materijali, pe~ateniot i reprezentativniot materijal se makedonsko proizvodstvo, dodeka toneri i druga sli~na oprema se stranski bidej}i vo zemjava nema firmi koi gi proizveduvaat. Poradi {irokiot asortiman na hrana i pijalok koj se koristi vo Ministerstvoto, zastapeni se proizvodi od makedonsko i od stransko poteklo. Najgolem del se doma{ni”, veli Dimov. Toj e deciden deka uniformite za vojskata }e se {ijat vo

Makedonija. Vo Elektrani na Makedonija izjavija deka hrana i pijaloci kupuvaat od doma{no proizvodstvo i sekoga{ vodat smetka proizvodite {to gi koristat da bidat doma{ni. Nabavkite na kompjuteri i informati~ka tehnologija vo poslednive godini se mnogu aktuelni i ~inat desetici milioni evra od dràvniot buxet. Najgolem del bea pokrieni so uvozni proizvodi, pred s$ kineski. No ministerot Ivo Ivanovski tvrdi deka negoviot resor ne favorizira firmi. “Zakonot za javni nabavki e mnogu transparenten i e spored direktivite na EU. Nie nikoga{ ne favorizirame doma{ni ili stranski kompanii. Site se ramnopravni. Mislam deka kompaniite treba da go kaàt, a ne go kaùvaat, e deka kriteriumite

od Zakonot za jani nabavki se mnogu viskoi za niv. Pri site razgovori im kaàvme da napravat konzorciumi za da nema nikakov problem. Toa na po~etokot ne go pravea i ja kritikuva Vladata iako taa ne be{e vinovna bidej} i zakonot e takov. Vo 2009 godina imavme nekolku firmi koi nastapja kako konzorcium i uspeaja. Se nadevam }e prodolàt da go pravat toa”, veli Ivanovski. DOMA[NITE FIRMI NEZADOVOLNI No biznismenite ne se zadovolni od sorabotkata so dràvnite institucii. Tie se ednoglasni i deka doma{nite proizvodi nemaat nikakov specijalen status pri javnite nabavki. Toa go potvrduva i direktorot na skopskata fabrika OHIS, kade Vladata e dominanten sopstvenik. “OHIS u~estvuva na ovie tenderi sekoga{ koga ima interes. So dràvnite institucii i so telata koi vr{at nabavki nemame specijalen odnos i poseben status. Dosega OHIS mnogu malku u~estvuva{e na ovie tenderi bidej}i kompanijata ima problem so obrtot na sredstva, odnosno ne moè da gi zadovoli uslovite na tenderite vo odnos na ispora~uvaweto”, veli Pece Joveski, direktor na OHIS. Zasega hemiskite

18.03.2010

Fokus

2,3

milijardi dolari iznesuva{e trgovskiot deficit na Makedonija vo minatata godina

proizvodi na ovaa fabrika pove}e se prisutni vo u~ili{tata i vo gradinkite, kade nabavkite se pravele na komercijalna osnova. Spored menaxerite na privatnite firmi, mnogu malku e vospostavena stabilna i dolgoro~na sorabotka so dràvata. “Nekoga{ konkurirame na tenderite za potrebite na ARM i na detskite institucii. No voobi~aeno i ne go sledime objavuvaweto tenderi zatoa {to slabo rabotime na toj plan. Problem se ote`natoto pla}awe od dràvata i toa {to nekoga{ imame povisoki ceni od tie {to gi baraat”, izjavi Simon Naumovski, direktor na fabrikata Vitaminka. Najzasegnati se tekstilcite koi smetaat deka Vladata moè mnogu da im pomogne ako kupuva doma{ni tekstilni proizvodi. Spored niv, toa moè da bide i efikasna antikrizna merka, koja ve}e ja predloìle do nadle`nite. “Obi~no tenderite gi dobivaat firmi-~ovek od oblasta na trgovijata, koi potoa gi uvezuvaat baranite proizvodi ili gi davaat na {iewe vo makedonskite konfekcii. Sekoga{ pri izborot vlijaat nekoi drugi kriteriumi iako naj~esto cenata i kvalitetot se navedeni kako bazni kriteriumi. Nekoga{ pominuvaat na{ite proizvodi kaj ARM, MVR i zdravstvoto”, veli Vlado Netkov, sopstvenik na {tipskata konfekcija Modena i porane{en pretsedatel na Klasterot za tekstil. Toj istaknuva deka vo tenderite nema striktna klauzula deka n a -

KAMPAWI I VO DRUgI ZEMJI

FOTO: KUPUJMO HRVATSKO VO FOKUS/SLIKI Sli~ni kampawi za promocija i prioritet na doma{noto proizvodstvo se vodat i vo drugi zemji, kako Hrvatska, Srbija, Danska, Velika Britanija... Srpskiot minister za trgovija i uslugi Slobodan Milosavqevi} lani vo septemvri gi povika gra|anite da kupuvaat doma{ni proizvodi za da i pomognat na srpskata ekonomija za vreme na krizata. Firmite vo Srbija se àlat deka te{ko se spravuvaat so nelojalnata konkurencija od nadvor koja preku crni kanali i bez pla}awe na carina plasira na pazarot evtina obleka, kozmetika i hrana. I vo Hrvatska od 1997 godini e aktuelna kampawata “Da kupuvame hrvatsko”, a ja sproveduva stopanskata komora. Spored Hrvatite, lekot protiv krizata e ko{ni~kata so hrvatski proizvodi. SAD obezbedija 825 milijardi dolari od dràvniot buxet za stopanstvoto pod parolata “Da kupuvame amerikansko”. Se razgleduva{e i idejata pri javni raboti da se koristat ~elik i èlezo proizvedeni vo SAD.

milioni dolari }e dobie srpskata firma Komtrejd, koja gi opremuva so kompjuteri osnovnite u~ili{ta vo Makedonija

godini trae kampawata “Kupuvajte makedonski proizvodi”, ~ij ideen tvorec e premierot Nikola Gruevski

bavkite treba da bidat od makedonsko proizvodstvo. “Non-stop go diskutirame toa, a go dadovme i kako predlog-merka za izlez od krizata. Toa e na~in da se spasi tekstilnata industrija, koja se soo~uva so nedostig na rabota”, ukaùva Netkov. Toa go pokaùvaat i podatocite od Zavodot za statistika, spored koi obemot na izvoz na lon-proizvodstvo, koe naj~esto e tekstilno, vo januari godinava e namalen za 16,7% vo odnos na istiot mesec lani. Izvezeni se proizvodi vo vrednost od 52,8 milioni dolari. Spored Netkov, vo vreme na porane{na SFRJ, kompletnata uniforma na JNA bila od doma{no proizvodstvo. Pogolemite kompanii dobivale kvoti od dràvata, a bile zadolèni i da ~uvaat zalihi. [tipski Astibo {iel ko{uli, a Teteks kostumi za vojskata. Tekstilcite sega o~ekuvaat nov tender od Ministerstvoto za odbrana za izbor na firma koja }e gi {ie novite uniformi na ARM. No, o~ekuvaat izborot da padne na firmata koja prethodno pobedila na tenderot za nabavka na tkaeninite.

Sopstvenicite na firmite za mebel se ubedeni deka dràvata pretpo~ita stranski proizvodi. Od gostivarska Fatina velat deka dosega nemaat niedna nabavka na nivni proizvodi za dràvna institucija. “Ne u~estvuvame na javnite tenderi bidej}i znaeme kako odat. Klupite za u~ili{tata na primer gi uvezoa od Kina. Ima{e tender i za nabavka na 300-400 foteqi za ministerstvata, no koj znae koj go dobi. Vo su{tina tenderite se odnapred zavr{ena rabota. Nie imame komercijalna proda`ba na doma{niot pazar, a izvezuvame i vo Grcija i Italija”, izjavija od menaxmentot na Fatina. Qup~o Stojkovski, sopstvenik na firmata Bujoto, za primer gi poso~uva stranskite ambasadi vo zemjava koi naj~esto se opremuvale so proizvodi od mati~nite zemji. “Mora da ima eden vid protekcionizam. Vo li~ni kontakti so dràvni funkcioneri im go kaùvam ova, a tie samo krevaat ramenici. Se opremuvaat so mebel od Italija, Turcija, Kina preku

IVO IVANOVSKI minisTEr Za infOrmaTi^kO Op[TEsTVO

XX“Zakonot za javni nabavki e mnogu transparenten i e spored direktivite na EU. Nie nikoga{ ne bi sakale da favorizirame doma{ni ili stranski kompanii. Site se ramnopravni. Mislam deka ona {to kompaniite sakaat da go kaàt, a ne go kaùvaat, e deka kriteriumite {to se spored Zakonot za jani nabavki se mnogu viskoi uvoznici”, istaknuva Stojkovski. Toj ukaùva deka od kampawata Kupuvajte makedonski proizvodi mnogu pove}e efekti imalo vo 2000 godina otkolku sega. “Sega na site im e va`no cenata da e kineska, a za kvalitetot ne se razmisluva”, smeta Stojkovski. Vo Makedonskata asocijacija za informati~ka tehnologija (MASIT) se rezervirani vo tvrdewata deka samo stranski firmi pobeduvaat na tenderite. “Nekoi kompanii dobivaat vpe~atok deka tenderite naj~esto gi dobivaat stranski kompanii. No bidej}i nemame analiza crno na belo se postavuva pra{aweto kolku takvata percepcija e to~na. Mora toa precizno da go utvrdime pred da reagirame. Se postavuva i pra{aweto {to e stranska kompanija bidej}i sekoja firma {to e registrirana vo Centralniot registar na Makedonija e doma{na, bez razlika dali sopstvenikot e doma{no ili stransko pravno ili fizi~ko lice”, veli Ivan Mitrevski, pretsedatel na MASIT. Toj se soglasuva

NIKOLA GRUEVSKI:

XX “Republika Makedonija ima kvalitetni proizvodi, potrebno e samo da ja podigneme svesta za stokite proizvedeni vo zemjava. Kampawata kupuvajte na{i kvalitetni proizvodi za podobar `ivot ja ima tokmu taa cel”.

GRUEVSKI “KUPUVAJTE MAKEDONSKI PROIZVODI”

Premierot Nikola Gruesvki vo 2007 godina ja prodolì kampawata “Kupuvajte makedonski proizvodi”, koja zapo~na vo 1999 godina, ovoj pat pod mototo „Izberete M kvalitet - za podobar ìvot”. “Republika Makedonija ima kvalitetni proizvodi, potrebno e samo da ja podigneme svesta za stokite proizvedeni vo zemjava. Kampawata kupuvajte na{i kvalitetni proizvodi za podobar ìvot ja ima tokmu taa cel”, izjavi Gruevski. Spored nego, kupuvaweto doma{ni proizvodi }e pridonese za razvoj na ekonomijata i na industrijata, kako i za otvorawe novi rabotni mesta. “Potrebno e da go zajakneme ~uvstvoto na dràvnost, na pripadnost na nacijata i da se nadmine kompleksot na makedonskiot gra|anin deka s$ {to doa|a od stranstvo e podobro i pokvalitetno”, re~e toga{ Gruevski. Anketata na GFK vo minatata godina pokaà deka akcijata „Kupuvajte makedonski proizvodi” e dobro poznata i prifatena od gra|anite. Na pra{aweto dali kupuvate makedonski proizvodi, 53% od ispitanicite odgovorile - isto kako i porano, 27% kupuvale pove}e od porano, a 10% pomalku od porano. Najgolemi patrioti vo pobaruva~kata na makedonski proizvodi se gra|anite od jugozapadniot del na Makedonija.

deka treba da se inteziviraat naporite za klastersko zdruùvawe na ovie firmi bidej}i tie sami ne se dovolno mo}ni za u~estvo na golemi tenderi. RASTE TRgOVSKIOT DEFICIT Podatocite od Zavodot za statistika pokaùvaat deka raste trgovskiot deficit na Makedonija, a dràvata so nabavkata na uvozni proizvodi pridonesuva za toa. Pra{awe e do koga zemjava }e moè da izdrì rast na uvozot na smetka na izvozot, odnosno kolku }e moè da go finansira toa. Vo januari, na primer, obemot na stokovnata razmena iznesuva{e 506,9 milioni dolari, {to e rast od 0,6% vo odnos na istiot mesec vo 2009 godina. Izvezeni se proizvodi od vrednost od 186,9 milioni dolari (rast od 24%), a uvezeni za 319,9 milioni dolari (rast od 9,5%), so {to e ostvaren deficit od 133 milioni

dolari. Raste uvozot na prehranbeni proizvodi, pijaloci, tutun, hemiski proizvodi i na proizvodite klasificirani spored materijalot. Makedonija ima zagri`uva~ki deficit vo razmenata so Rusija, Grcija, Srbija, Kina, Turcija, Romanija, Velika Britanija, Slovenija, [vajcarija i so Ukraina. Toa zna~i re~isi so site zemji so koi ostvaruvame golem obem na trgovija. Vo 2009 godina obemot na stokovnata razmena so stranstvo iznesuva{e 7,7 milijardi dolari i be{e za 28,6% pomal otkolku vo 2008, pred s$ poradi ekonomskata kriza. Izvozot iznesuva{e 2,7 milijardi dolari (namalen za 32,3%), a uvozot re~isi dvojno pove}e – nad pet milijardi dolari (pad od 25,4% vo odnoa na 2008). Ostvaren e deficit od rekordni 2,3 milijardi dolari. Uvezeni se proizvodi za hrana vo vrednost od 560,4 milioni dolari.

SIMON NAUMOVSKI gEnEraLEn dirEkTOr na ViTaminka

XX“Nekoga{ konkurirame na tenderite za potrebite na ARM i na detskite institucii. No voobi~aeno ne go sledime objavuvaweto tenderi zatoa {to slabo rabotime na toj plan. Problem se ote`natoto pla}awe od strana na dr`avata i toa {to nekoga{ imame povisoki ceni od tie {to gi baraat”

PECE JOVESKI gEnEraLEn dirEkTOr na OHIS

XX“OHIS u~estvuva na ovie tenderi sekoga{ koga ima interes. So dr`avnite institucii i so telata koi vr{at nabavki nemame specijalen odnos i poseben status. Dosega OHIS mnogu malku u~estvuva{e na ovie tenderi bidej}i ima problem so obrtot na sredstva, odnosno ne mo`e da gi zadovoli uslovite na tenderite”

18.03.2010

op[testvo EBRD JA obNoVUVA PRUGATA DoL@ KoRIDoRoT 10

MAKEDoNsKoTo VINo osTANUVA so 18% DDV

Vo Makedonija ima `elezni~ka pruga po celata dol`ina na Koridorot 10, koja gi povrzuva severnata i ju`nata strana na zemjava. Izgradbata na Koridorot 10 e eden od prioritetite na Vladata vo delot na kapitalnite proekti. Toj e preduslov i za zgolemuvawe na doma{nata ekonomija, kako i za pretvorawe na zemjava vo tranziten centar na Balkanot.

 Na v~era{noto razgledu-



Koridorot 10 e aktuelen i vo drugi zemji vo regionot. Srpskata vlast neodamna vo Belgrad potpi{a dogovor so EBRD za kredit vo visina od 150 milioni evra za izgradba na dve delnici. Na po~etokot od 2009 godina Srbija podigna kredit od 100 milioni evra i za `eleznicata. Belgrad dosega od stranstvo obezbedi 1,2 milijardi dolari za Koridorot 10.

za zemjodelstvo, Perica Ivanovski izjavi deka ne gi znae pozitivnite posledici od ovaa merka i zatoa amadmanot be{e odbien. Toj tvrdi deka noviot zakon za vino vo najgolem del gi implementira evropskite normi za proizvodstvo na vino. Za proizvoditelite najgolem problem e zabranata za koristewe na komiweto i vinskiot talog zatoa {to vo Makedonija nema kapaciteti za nivna prerabotka.

vawe na predlog-zakonot za vino vo sobraniskata Komisija za zemjodelstvo ne pomina amandmanot, predloèn od zdruènijata na vino-proizvoditeli, vinoto da se tretira kako hrana i da se odano~uva so 5% danok na dodadena vrednost. Zemjodelskite zdruènija baraa povlastena dano~na stapka za da se zgolemi potro{uva~kata na vino. Zamenik-ministerot

Slab interes za evropskite agrarni fondovi

SAMo 60 ZEMJoDELCI APLICIRALE ZA IPARD ALEKSANdRA SpASEvSKA

spasevska@kapital.com.mk

emjodelcite pokaàa mnogu mal interes za koristewe na IPARD-fondot za zemjodelski i ruralen razvoj. V~era pristignaa samo 60 aplikacii vo Agencijata za poddr{ka na zemjodelstvoto, iako nad 1.000 zemjodelci podignale dokumentacija. V~era iste~e prodolèniot rok za prviot oglas objaven vo dekemvri za 24 milioni evra od IPARD-programata. “Dosega vo Agencijata se stignati 60 aplikacii, no }e po~ekame u{te 10 dena za da moème da ja dobieme kone~nata brojka. ]e bidat prifateni i aplikaciite koi deneska se prateni po po{ta. Pretpostavuvame deka }e dobieme okolu 70 aplikacii”,

}} Slo`enata

dokumentacija, nejasnite kriteriumi i dolgite proceduri gi popi{manija zemjodelcite da apliciraat so proekti za koristewe na parite od IPARD-programata.

milioni evra e vrednosta na aplikaciite

izjavi za Kapital Jasna Jovanovska, portparol na Agencijata. Doznavame deka najgolem del od aplikaciite se odnesuvaat za investicii od primarnoto proizvodstvo (merka 101) i za investicii vo prerabotuva~ki kapacitete (merka 103). Neoficijalno, se raboti za proekti so vkupna vrednost od okolu pet milioni evra. “Imavme sostanoci so K

aplikacii za IPARD

nekolku banki zainteresirani za da im odobrat sredstva na zemjodelcite i konsultaciite s$ vo pogled na olabavuvawe na uslovite kako i pogolema doverba za proektite koi realno se odobreni od Agencijata i se spored evropski kriteriumi”, objasnuvaat vo Agencijata. OGRANI^UVAWA Dolgite proceduri, obemnata dokumentacija i nejasnite kriteriumi bea glavnite ko~nici za zemjodelcite da odlu~at da ne apliciraat na prviot oglas. Golem del od niv se zainteresirani za ovie fondovi, no ~ekaat da pomM

ine prviot oglas i da gi slu{nat iskustvata od onie koi }e im bidat odobreni proekti. Zemjodelcite se `alea deka ne bile dovolno zapoznaeni so kriteriumite koi treba da gi ispolnat, a najgolem del od niv imaa problemi so kompletirawe na dokumentacijata koja e slo`ena za niv. Tokmu toa be{e i pri~inata poradi koja Plate`nata agencija odlu~i da go prolongira rokot od prviot oglas za 20 dena. Vladata kako antikrizna merka vo ~etvrtiot paket go predvide i olesnuvaweto na procedurite za aplicirawe za L

IPARD-programata. “Ovaa merka na Vladata zna~i deka zemjodelcite namesto da apliciraat za potrebnata dokumentacija vo pove}e institucii tie }e treba da se obratat samo vo Ministerstvoto za zemjodelstvo so barawe, i potoa toa }e bide razgledano vo nadle`nite institucii“, potenciraat od Agencijata. IPARD-programata funkcionira na L

toj na~in {to aplikantot na kogo }e mu se odobri proektot, treba sam da gi obezbedi site sredstva za investicijata. Po realizirawe na investicijata, ako e spored propi{anite pravila, od IPARD }e im se refundira 50% od tro{okot za realiziranata investicija. IPARD vo periodot 2007-2011 godina za Makedonija predviduva 60,7 milioni evra.

10 18.03.2010

op[testvo

IDENTITETOT NEMA VRSKA SO IMETO

NOVI AMBASADORI VO UNGARIJA I POLSKA

 Ako za~estat sredbite

 Darko Angelov i Fat-

na makedonskata i gr~kata vlast, }e se popravi pogre{nata percepcija vo javnosta za {to se pregovara. Identitetot e nacine{to sveto za sekoja naci ja i toj ne smee da bide zasegnat so pregovorite za evroambasaimeto, pora~a evroambasa dorot Ervan Fuere. Spored nego, kontradikS tornite informacii se nedopojavuvaat poradi nedo volnite sredbi me|u dvete

strani. Fuere smeta deka i medijatorot na ON be{e jasen deka diskusiite se vodat za pra{aweto za imeto, a site drugi diskusii se vo vtor plan. Najdobriot na~in da se nadmine ovaa pogre{na percepcija e dvete strani da pointenzivno da diskutiraat za da najdat kompromisno re{enie. Brisel postojano bara da za~estat sredbite me|u Makedonija i Grcija na najvisoko dr`avno nivo. K

mir Xeladini se novite ambasadori koi treba da ja prestavuvaat Republika Makedonija vo Ungarija i Polska. Angelov nema nikakvo diplomatsko iskustvo, a Xeladini be{e ambasador vo Kina. Ilija Dimovski, pratenik na VMRO-DPMNE, novoizbranite diplomati dostojno }e ja prestavuvaat dr`avata. Dvete imiwa ne i se

dopa|aat na opozicijata. Pratenikot Igor Ivanovski smeta deka izborot na Angelov e potpolno proma{uvawe na diplomatijata. „Toj e neinventiven, nea`uren, bezideen i od nego ne mo`eme da o~ekuvame diplmatski uspeh”, veli Ivanovski.

Angelov do skoro be{e i vtor ~ovek vo kabinetot na pretsedatelot Gor|e Ivanov.

MAKEDONIJA IMA SVETLA IDNINA SO NATO ARM e dobro obu~ena i spremna za u~estvo vo sekakva misija, taka {to na Makedonija & pretstoi svetla idnina so NATO” oceni komandantot na Zdru`enata komanda na NATO vo Neapol, admiralot Mark Fitcxerald. Nau~enite lekcii vo Irak i obukata koja pripadnicite na ARM ja zavr{ija vo „Krivolak” zaedno so Nacionalnata garda na Vermont od SAD, kako i opremata so koja }e bidat rasporedeni }e gi napravi da bidat uspe{ni vo misijata vo Avganistan. Vo novata misija makedonskite vojnici }e bidat rasporedeni vo mnogu surov del vo Avganistan. "Nov kontingent na ARM }e bide dopolnet so 79 pripadnici na ARM so {to na{ata misija vo Avganistan }e se zgolemi na 250 vojnika" re~e premierot Nikola Gruevski posle sredbata so amerikanskiot general Ficxerald.

PRVA GENERACIJA MAKEDONSKI OFICERI Ministerot za odbrana na Republika Makedonija, Zoran Kowanovski, deneska vo Voenata akademija vo Skopje ja promovira prvata generacija od 21 makedonski oficer i podoficer. “Mnogu sum gord {to me|u ovie 21 oficer, devet se od redovite na profesionalnite vojnici koi se odlu~ile svojata kariera da ja prodol`at kako oficeri vo ARM i da se do{koluvaat na voenata akademija. Ova e primer kako profesionalnite vojnici mo`at i ponatamu da bidat aktivni vo redovite na Armijata na Republika Makedonija. Novopromoviranite stare{ini se za sanitetska, tehni~ka i pravno-ekonomska slu`ba vo armijata. Vo momentov na Voenata akademija se planiraat i postdiplomski studii na nivo magistratura i doktorat za voeni nauki.

18.03.2010

op[testvo EVROPSKA BEZBEDNOST NA MAKEDONSKOTO NEBO

U[TE DVA-TRI MILIONI EVRA ZA PROMOTORITE

 Makedonskata vozduhop-

Makedonskite ekonomski promotori }e dobijat dvatri milioni evra za vo narednite tri godini da go zgolemat makedonskiot izvoz. Osven da privlekuvaat stranski investicii, tie }e dobijat zada~a i da prodavaat makedonski proizvodi. Ovaa obvrska vleze i vo predlog-zakonot za osnovawe Agencija za stranski investicii i promocija na izvozot, koj v~era go razgleduva{e

lovna navigacija, M-NAV se zdobi so sertifikatot MK 01/2010 ANSP koj potvrduva deka makedonskoto nebo ima evropsko nivo na bezbednost. "Ovoj sertifikat treba pozitivno da vlijae na doverbata na aviokompaniite, iako zgolemuvaweto na brojot na letovi zavisi i od drugi faktori", veli @ivko Popovski, izvr{en direktor na vozduhoplov-

nata tehnika. Dokolku M-NAV ne gi ispolne{e uslovite za kontrola na letawe nad makedonskoto nebo, ovaa zada~a }e be{e predadena na nekoja od sosednite dr`avi, najverojatno Bugarija. Minatata godina, makedonskoto nebo go preletale 113.130 avioni. Se prognozira deka godinava brojot na operacii na MNAV }e se zgolemat za 4% do 8%.

sobraniskata Komisija za ekonomski pra{awa. “Prvilekuvawe investicii, nosewe kapital i tehnologija i promocija na izvozot, {to bi zna~elo podobruvawe na trgovskiot bilans, se dvete glavni komponenti za razvoj na makedonskata ekonomija. Smetame deka so odredena obuka, promotorite } e stanat profesionalni”, izjavi ministerot za ekonomija Fatmir Besimi.

Za 20 godini samo vetuvawa, propadnati tenderi i raZo^arani investitori

OSTANA DR@AVATA DA INVESTIRA VO ENERGETIKATA KATERINA POPOSKA

poposka@kapital.com.mk

iznisot so energija, lani Makedonija ja ~inel 1,120 milioni evra, tvrdat ekspertite. Najmnogu pari se odlevaat za uvoz na nafta, nafteni derivati, struja i gas. Za ekspertite od oblasta na energetikata ova se alarmantni brojki i zatoa, po koj znae koj pat, sednaa na ista masa i apeliraa Makedonija da napravi ne{to za da go izbegne “crnoto scenario”. Nivniot sovet e dr`avata da investira vo zna~ajni energetski proekti za zemjava, {to ne go napravi niedna vlada. Pretsedatelot na Sovetot za globalna sorabotka, Trifun Kostovski, na ~ija inicijativa se sobraa desetina eksperti, pora~a dr`avata da ja sfati energetikata kako prioritet i da ne dozvoluva politikata da bide najgolemata bariera

1.120

milioni evra ~ine{e biznisot so energija lani

za realizirawe na energetskite proekti. ”@al mi e {to partiite koi pobeduvaa vo izminatiov period, energetikata i infrastrukturata gi stavija apsolutno na sporeden kolosek”, veli Kostovski. Profesorot Konstantin Dimitrov od Makedonskiot centar za energetska efikasnost problemite gi gleda vo instituciite, finansiite, no i vo obrazovniot kadar. “Odamna se zboruva deka gasot e prioritet za nas. Treba brzo, preku no} da se donese prirodniot gas ne samo vo Skopje, tuku i vo Tetovo, Gostivar, [tip. Uvozot nikoga{ ne e dobar”, K

}} Dr`avata mora da investira vo energetikata bidej}i crni se predviduvawata za idninata. Biznisot so energija lani n$ ~ine{e 1,120 milioni evra koi otidoa za uvoz na nafta, nafteni derivati, struja i gas.

XNikoj ne ja ponese odgovornosta {to za 20 godini vo zemjava e izgradena samo edna hidrocentrala.

smeta toj. Akademikot Gligor Kanev~e smeta deka Makedonija na energetski plan ima malku jaki strani. ”Poradi slabata ekonomska mo} ne odlu~uva za strate{kite pravci na tranzitot na koridorite za energija”, prizna toj.

Ekspertite sovetuvaat dràvnata kompanija Elektrani na Makedonija {to poskoro da gi gradi hidrocentralite Bo{kov Most i Lukovo Pole. No, na Makedonija o~ajno & trebaat investitori. Profesorot Rubin Talevski oceni deka dràvata so 300 milioni do edna milijarda evra moè da vleze vo investiciski ciklus i da bide malcinski partner vo

proekti od javnoto-privatno partnerstvo. Nikoj ne objasnuva kako i zo{to stranskite investitori koi bea zainteresirani da gradat energetski objekti vo zemjava razo~arani odat vo regionot. Germanski RVE, koja be{e potencijalen investitor vo HEC ^ebren i Gali{te, }e gradi vo Bugarija. [vajcarskata EFT i avstriskata EVN se interesiraa za Bo{kov L

Most, no otidoa vo regionot. EFT 100 milioni evra investira vo HEC Ulog na Neretva, a EVN gradi tri hidrocentrali vo Albanija vredni edna milijarda evra. Treba li da gi ignorirame ovie fakti i da veruvame deka vo Makedonija energetskiot sektor “krizira” poradi toa {to stranskite kompanii nemaat dovolno pari poradi krizata?

12 18.03.2010 MAJA BAJALSKA GEORGIEVSKA bajalskai@kapital.com.mk

arinskata uprava poslednive nekolku godini postojano sproveduva aktivnosti za unapreduvawe na carinskite proceduri, koi se vo soglasnost so evropskata regulativa. Vo momentov raboti na implementacija na nov softver, vo sorabotka so italijanskata carina. Proektot ~ini okolu 2,5 milioni evra, a }e ovozmoì makedonskata carina da se povrze so evropskite carinski upravi. Istovremeno, so zakonskite izmeni koi se vo sobraniska procedura, }e se usoglasi primenata na elektronskata deklaracija, a istovremeno }e se vovede i integrirana carinska tarifa, koja }e treba da ja menaxira samo carinskata uprava. [to zna~at vsu{nost ovie promeni? Kargov: Elektronskata deklaracija zna~i deka site potrebni dokumenti }e moàt da se sreduvaat od kancelarija, bez da se odi do carinska ispostava, kako {to be{e dosega. U{te pred da trgne kamionot }e moàt da se sredat site potrebni dokumenti i koga kamionot } e dojde na granica nema da mora da ~eka pregled. Ova zna~i deka Carinata }e ja ima informacijata u{te pred kamionot da dojde na granica, a tamu }e se proceni dali e potrebno odreden kamion da se pregleduva ili ne. Ova vo golema mera }e go namali i vremeto na ~ekawe na granica. Glavnata rabota e {to sistemot }e obezbedi podobro menaxirawe na bankarski i tranzitni garancii. O~ekuvame deka } e raboti postabilno, bidej} i sistemot koj go imame sega e nestabilen, poradi zastarenosta na kompjuterskata oprema i nemaweto delovi za popravki. Noviot sistem ovozmoùva i kompatibilnost so evropskiot sistem, koga }e treba da se spojuvame. Ve}e imame kupeno oprema od 1,5 milioni evra. Dopolnitelno treba da kupime oprema vo vrednost od eden milion evra, za nacionalniot sistem, dodeka site drugi softveri se finansirani od strana na Evropskata komisija. Kontinuirano ja zapoznavame bizniszaednicata so ovie novi re{enija, za vo slu~aj koga tie gi nadgraduvaat sistemite da znaat vo koj pravec da go prilagodat svoeto rabotewe. Vo tek e i izrabotkata na vtorata faza na elektronskiot edno{alterski sitem za izdavawe na uvozno-izvozni dozvoli. Prvata faza e vo funkcija od noemvri 2008 godina. Vo prvata faza povrzavme 16 institucii, koi elektronski preku digitalno potpi{ani sertifikati, 66 na broj, moèa da apliciraat. Sega go zgolemuvame borjot na institucii, posebno na onie od Ministerstvoto za transport i vrski, a go podobruvame i kvalitetot na sistemot. Vo tretata faza izdavaweto na vakvite dozvoli }e se implementira i kaj instituciite na koi im e potrebna kakva bilo dozvola vo vnatre{niot promet. Vo momentov za toa ~ekame zeleno svetlo od Vladata. O~ekuvame so implementiraweto da se namali korupcijata. Toa odi mnogu te{ko bidej}i postoi inercija. Ve}e razgovarame so Svetska banka za sredstva, za da moème da pobarame podobruvawe na sistemite i

intervju

VAN^O KARGOV Direktor na Carinskata uprava na Makedonija

REFORMITE GI PRAVIME ZA BIZNISOT pristap vo na{ata baza na podatoci na inspekciite koi sorabotuvaat so nas pri carinskoto rabotewe, kako {to se veterinarnata inspekcija, fitosanitarnata inspekcija, sanitarnata inspekcija. Toa bi im ovozmoìlo primena na nivnite sistemi za analiza na rizik. Taka }e moàt vrz baza na podatocite, vedna{ da odlu~at dali odreden tovar podleì na potrebite za proverka i vedna{ da alarmiraat deka istiot treba da se proveri. Vaka funkcioniraat site razvieni sistemi. Ova go zabrzuva vremeto na ~ekawe i go podobruva kvalitetot na kontorolata. No, najprvo treba da go elaborirame proektot vo Carinata, a ako Vladata prifati istiot bi se pro{iril i so inspekciskite slu`bi. Istovremeno, kontinuirano rabotime na kompjuterizacija na site procesi vo carinata. Golem del procesi gi imame definirano, go vovedovme digitalniot potpis i se nadevam deka vo naredniot period ovaa komunikacija } e moème da ja vr{ime i so drugite dràvni organi. Denovive go promoviravte noviot proekt za tehni~ka sorabotka so Carinskata uprava na Holandija. Za {to stanuva zbor? Kargov: So holandskata carina rabotime na pi{uvawe na metodite na vr{ewe na kontrola na kompaniite vo vrska so toa kolku se plateni i dali se plateni uvoznite dava~ki. Vo ovoj del }e gi podobruvame i kapacitetite za naplata na akcizite, bidej}i znaete deka od po~etokot na godinava Carinskata uprava gi prezema site nadle`nosti od strana na UJP za naplata na akcizite. Od holandskata carina }e prezememe i odredeni metodi za upravuvawe so ~ove~kite resursi. Celta e podetalno da gi analizirame lu|eto koi gi vrabotuvame, spored ve{tinite koi gi bara edna rabotna pozicija. Ne e dovolno samo obrazovanieto i poznavaweto na angliski jazik, tuku denes se potrebni mnogu drugi ve{tini koi odgovaraat za odredena pozicija.

Tuka sme mnogu slabi i treba da se nadgraduvame. Zatoa } e vovedime sosema novi kriteriumi za vrabotuvawe na sekoe rabotno mesto. ]e se meri stepenot na komunikativnost, brzinata za sredu-

vawe materjali, ostrinata na rabotnikot. Ovie kriteriumi se prisutni i vo Svetskata carinska asocojacija. Otkako po~na globalnata ekonomska kriza, bizniszaednicata nekolku pati

"Razgovarame so Svetska banka da donira sredstva, za podobruvawe na sistemite za pristap vo na{ata baza na podatoci na veterinarnata, fitosanitarnata i sanitarnata inspekcija, {to bi ovozmoìlo primena na nivnite sistemi za analiza na rizik. Taka tie }e moàt vedna{ da odlu~at dali odreden tovar podleì na potrebite za proverka"

"Najgolema pomo{ za site }e bide ako pointenzivno gi primenuvaat ednostavnite carinski postapki, odnosno lokalnoto carinewe na samata granica. Ako na ovoj na~in se izvr{i carinewe pri vlez, transporterot ne gubi vreme, stokata se carini i direktno mo`e da se nosi vo magacin. Se izbegnuvaat tranzitnite proceduri, a tro{ocite se minimalni"

bara{e antikrizna pomo{ od Vladata, pri {to eden del od barawata bea vo delot na administrativnite i carinskite proceduri. Transporterite imaa konktretni barawa vo ovoj del. Dali se napraveni nekakvi promeni? Kargov: Sekoga{ }e ima odredeni àlbi, zatoa {to site sakaat ne{to podobro. Transporterite, odnosno nivnoto zdruènie Makamtrans bara{e promena na sistemot na pla} awe na taksite za rastovar i tovar pri pregled na stokata, no toa e zakon koj e vo soglasnost so evropskata regulativa. No, jas ovde problemot go lociram vo odnosot me|u transporterot i negoviot klient, so izvoznikot, uvoznikot i proizvoditelot. Smetam deka najgolema pomo{ za site }e bide ako pointenzivno gi primenuvaat ednostavnite carinski postapki, lokalnoto carinewe na samata granica. Carinata e spremna da vr{i stokovo carinewe tamu kaj {to ima uslovi, odnosno na grani~nite premini Bogorodica. Mexitlija, Novo Selo, Deve Bair, Blace. Ako ima dozvola za lokalno carinewe, carinskata postapka se sproveduva vo negoviot magacin. Podatocite se proveruvaat elektronski i vedna{ se gleda dali odreden kamion treba da se kontrolira. Dokolku na ovoj na~in se izvr{i carinewe pri vlez, transporterot ne gubi vreme, stokata se carini i direktno moè da se nosi vo magacin. Se izbegnuvaat tranzitnite proceduri, a tro{ocite se minimalni. No, ako carineweto ne se napravi na granica, toga{ procedurite se uslo`nuvaat. Voza~ot treba da odi vo vnatre{nata carinska ispostava, da gi plati terminalnite tro{oci, uvoznata carinska deklaracija, da ~eka dali do{ol carinikot. Pogolemite kompanii rabotat na ovoj na~in, no ima i kompanii koi gi imaat site uslovi, imaat ednorodna stoka i ne se rizi~ni, no ne go primenuvaat lokalnoto carinewe.

Izmenite vo carinskiot zakon se vo sobraniska procedura. [to konkretno }e se smeni vo delot na carinskoto posreduvawe, odnosno onie odredbi od zakonot koi bea na tapet vo javnosta so slu~ajot Ferp{ed? Kargov: Edna od izmenite vo zakonot se odnesuvaat na ona {to se slu~uva{e so Fer{ped. ]e se ukine na~inot na izdavawe na odobrenie na firmi za vr{ewe na raboti od carinsko zastapuvawe vo forma kako {to be{e dosega. Gi analiziravme zakonite, regulativata vo zemjite na EU e razli~na. Na primer vo 16 zemji-~lenki voop{to ne se izdava odobrenie na fizi~ki i pravni lica za vr{ewe na carinsko zastapuvawe. Vo drugite 11 ima razli~na regulativa za izdavawe odobrenie za carinsko posreduvawe na fizi~ki lica. Nekade e postroga, nekade polabava. Prou~uvame kako toa se odnesuva i na pravnite lica, bidej}i vo nekoi zemji namesto Carinskata uprava da izdava odobrenija za carinsko posreduvawe, se javuvaat pove}e nezavisni organi, organizirani na profesionalno nivo, koi rabotat na ocenuvawe i izdavawe na vakvi odobrenija. Vo delot na pravilata vo slu~aj na pove}ekratno prekr{uvawe na carinskite propisi i privremenoto suspendirawe na odreden period, nema da ima golemi pari~ni kazni, bidej}i zastapnicite vo Makedonija, sepak, rabotat za smetka na drug. Vtorata rabota vo delot na izmenite na zakonot e okolu instaliraweto na noviot softver, voveduvaweto na uvozna i zbirna izvozna carinska deklaracija i zadol`itelnata elektronska deklaracija. Istovremeno, edinstvenata carinska stapka, koja dosega be{e 15%, sega e 10%. Ova zna~i deka fizi~ko lice mo`e da carini stoka do iznos od 800 evra po ovaa stapka, bez da sprema dokumentacija. Ako sepak saka da ja carini stokata posebno, toga{ }e mu bide potrebna fiskalna smetka i stokata }e se carini spored karakterot i vrednosta.

18.03.2010

Komentari i analizi

 KOMENTAR

DRUCAS DADE GOL NA NA[ TEREN

amesto toa da go napravi na{iot minister za nadvore{ni raboti Antonio Milo{ovski, Dimitris Drucas, zamenikot na gr~kiot {ef na diplomatijata li~no dojde vo Skopje i na na{ teren ni dade gol. Ja ras~isti najgolemata dilema na makedonskata javnost: “Za {to to~no se pregovara i kako }e se re{ava problemot okolu imeto” so {to } e se podigne rampata za na{iot vlez vo EU i NATO. Za razlika od Drucas koj vo svojata diplomatska aktivnosot se rakovodi spored pravilata na ovaa profesija, Antonio Milo{ovski se rakovodi spored intuicijata i sonovnikot na premierot. Naj~esto upotrebuvani zborovi vo intervjuto na Drucas bea “da” i “moèbi”. Za razlika od Milo{ovski i Gruevski koi vo vrska so re{enieto okolu dvodeceniskiot spor naj~esto go upotrebuvaat zborot “NE”. Zo{to ovie dva zbora se magi~ni vo diplomatijata? Prvata lekcija vo diplomatija po~nuva so eden vic koja ja objasnuva sli~nosta i razlikata pome|u diplomatot i damata. Koga diplomatot } e kaè “da”, zna~i “moèbi”, koga }e kaè “moèbi”, zna~i “ne”. Koga }e kaè “ne”, ne e diplomat. Koga damata } e kaè “ne”, zna~i “moèbi”, koga }e kaè “moèbi” zna~i “da”, a koga }e kaè “da” ne e dama. Koga nekade na po~etokot od na{eto osamostojuvawe go zapra{av eden od prvite, a potoa i eden od mnogubrojnite ministri za nadvore{ni raboti na Makedonija

ALEKSANDAR PISAREV pisarev@kapital.com.mk

vrz osnova na {to toj i drugite najetablirani pretstavnici na dràvata ja vodat nadvore{nata politika na dràvata, posle dolgo mol~ewe od negova strana za da mu go olesnam odgovorot zapra{av: neli e toa moèbi nivnata “nepogre{iva” intuicija ili sme moèbi tolku zavisni od nadvore{niot faktor {to ovoj resor ne ni e potreben. Za àl, site toga{ni konstatacii vaàt i denes, dve decenii potoa. Ako na po~etokot na godinata i posle prvata runda pregovori so posredstvoto na Metju Nimic, ovaa godina gi sublimirame rezultatite i ona so {to javnosta e informirana, moème da gi vidime site elementi na nekonzistentnata nadvore{na poltika na Makedonija. Od toa proizleguva deka Makedonija nema nacionalna strategija po ova pra{awe. A nemaweto strategija ne e strategija vo vodewe na pregovorite. Zna~i se vra}ame na intuicijata kako eden element na kreacijata na na{ata nadvore{na politika. Dokolku od nejzinata definicija go eliminirame Geteovoto romanti~arsko tolkuvawe, sepak, taa go sodrì esencijalniot element, a toa e zanemaruvawe na r a z m i s l u v a w e t o. Dokaz za takvo intuitivno i instiktivno kreirawe na eden vaèn segment od na{ata nadvore{na politika e zbunetost i totalna konfuzija vo vodeweto pregovori okolu imeto i otsustvoto na transparentnost i iskrenost kon sopstveniot narod. Vo kontekst na ova, na{ata nadvore{na politi~ka intuitivnost e ramna na haos i nemawe koncept. Taa nemo} se sokriva zad izjavite deka strategijata e dràvna tajna. Tajnata moè da bide dràvna, no dràvata e na{a i nie morame da zname vo koj pravec se dviì na{ata idnina. O~ekuvame toa transparentno da ni go kaàt ili premierot ili ministerot za navore{ni raboti Antonio Milo{oski. Bidejki tie i drugite okolu niv mol~at, Drucas im dade gol na niven teren. Bravo za organizatorot - A1.

IGRA NA BROJKI O

d {este najnovi merki koi stopanstvenicite gi predloìja u{te pred dva meseci, Vladata prifati tri. Odli~en prosek od 50%. So vakvo tempo do krajot na godinata optimizmot vo ekonomijata }e zavladee bidej}i site merki }e bidat prifateni. Drugo pra{awe e nivnata implementacija. Predloènite 24 merki koi gi zasegaat site ekonomski sektori vo su{tina se dobri, posakuvani, potrebni i ne treba da se finalni. Pod pretpostavka deka i toj proces }e te~e bez problemi, “pi{man” varijantite sigurno deka }e stopiraat odredeni merki. Prvata potvrda be{e minatonedelnoto objasnuvawe deka namaluvaweto na kaznenite merki i odredbi ne }e moè da se primeni. Otkako prethodno predlogot be{e na~elno prifaten, pri~inata koja ja navedoa kreatorite na ekonomskata politika za odloùvawe na merkata e diskutabilna. Stavot e deka promenata na kaznenata politika }e predizvika mnogu pokompleksni problemi, osobeno vo delot na posledicite od promenite koi bi nastanale, spored koi, buxetot }e ostane prili~no prazen. Ovaa konstatacija se ~ini kontradiktorna so fevruarskoto objasnuvawe od Ministerstvoto za finansii deka kaznenata politika vo na{eto stopanstvo ne e zna~ajna kategorija bidej}i u~estvuva samo so 0,3% vo vkupnite prihodi. So drugi zborovi, spored ovie objasnuvawa i procenki, prihodite od kazni iznesuvaat odvaj 8,5 milioni evra (brojkata moè da se proveri i na oficijalnata veb stranica na Ministerstvoto za finansii). Se postavuva pra{aweto, koja e pri~inata vo toj slu~aj da se pla{at od namaluvawe na kaznite? Sigurno ne e poradi stravot deka }e imame za dve ili tri milioni evra pomali prihodi. Vistinata e deka brojkite za prilivi vo buxetot od kazni se daleku pogolemi od onie za koi govore{e Ministerstvoto. Vpro~em i ne e potrebna nekoja analiza za da se konstatira deka mnogu realni sostojbi so koi se soo~uvaat kompaniite i gra|anite govorat za visoki kazni i sankcii. “Disciplina na ki~mata” i odredeni objasnuvawa za ekolo{ki normi, standardi vo raboteweto itn., dràvite gi implementiraat



Predlo`enite 24 merki koi gi zasegaat site ekonomski sektori vo su{tina se dobri, posakuvani, potrebni i ne treba da se finalni. Pod pretpostavka deka i toj proces }e te~e bez problemi, “pi{man” varijantite sigurno deka } e stopiraat odredeni merki. Prvata potvrda be{e minatonedelnoto objasnuvawe deka namaluvaweto na kaznenite merki i odredbi ne }e mo`e da se primeni.

vo porelaksirani uslovi za ekonomskite subjekti. Ovoj period ne e pogoden za disciplinirawe na subjektite koi odvaj uspevaat da gi platat tekovnite tro{oci. Verojatno deka ekonomistite i analiti~arite u{te izvesno vreme }e se zanimavaat so efektite od minatonedelnata odluka za promena na akciznata politika za uvoz na vozila. Op{toto namaluvawe na akcizite e dadeno so objasnuvawe deka presmetka na akcizite, koja sega }e se vr{i vrz osnova na vrednosta na voziloto, namesto kako dosega spored zafatninata na motorot, }e ima pove}e pozitivni efekti. Fiskalna neutralnost, efekt vo odnos na `ivotnata sredina, re{avawe na problemot so vozilata so stranski tablici se na vrvot na listata na objasnuvawa. Su{tinata e vo ne{to sosema razli~no od prvi~nite najavi. Poednostavenoto objasnuvawe na efektite od ovaa politika zna~i deka na kratok rok }e se postignat slednite fiskalni efekti. Prvo, }e se soo~ime so golem priliv na uvezeni vozila koi se postari od 16 godini i o~ekuvano so vrednost, koja vo najgolem broj na slu~ai e pod 3.000 evra. Buxetot od toj aspekt }e ima poniski prilivi. Ova e samo prividno bidej} i najgolemata finansiska pridobivka povtorno }e ja ima buxetot. Vo ovoj slu~aj taa }e bide ostvarena po osnova na zna~ajno zgolemeni prihodi samo od registracija na vozilata. Da zememe samo dva podatoci. Spored procenkite, vo Makedonija se vozat pove}e od 50.000 vozila so

bugarski registarski tablici. Zaedno so noviot uvoz na stari vozila, koj se procenuva da dostigne brojka od 30.000, zna~i deka vo tekot na ovaa godina }e se registriraat dopolnitelni 80.000 vozila. So prose~na cena od 120 evra za registracija, prilivot vo buxetskata kasa }e dostigne okolu 10 milioni evra. Bezmalku ovoj efekt se sovpa|a so finansiskiot efekt koj vo buxetskata kasa se sleva{e pri porane{noto nivo na akcizi. Ova zna~i deka finansiskiot efekt vrz buxetot e neutralen, no celite koi treba da se postignat od drugite aspekti se diskutabilni. Tuka pred s$ mislam na pritisokot koj poradi otkupot na devizi za uvoz na vozilata na odreden na~in }e se javi vrz devizniot pazar. Teoretski toa bi zna~elo deka samo po osnova na nov uvoz na stari vozila so prose~na cena od 5.000 evra od dr`avata za uvoz na 30.000 vozila }e se odleat minimum 150 milioni evra. Ova nivo go nadminuva odlivot na devizi na godi{no nivo za uvoz na novi vozila. Kade se vo celata prikazna uvoznicite na novi vozila? Realno e da se proektira deka tie }e se soo~at so namalena proda`ba, {to nema da e ni{to novo so ogled na slabata kupovna mo} i proda`bata vo poslednata godina. No ekonomski gledano, tie }e profitiraat od pogolemiot broj servisni uslugi, koi normalno }e porasnat so ogled na starosta na “obnoveniot” vozen park. Vozilata koi se nadvor od garantniot period i so golem broj izminati kilometri se mnogu dobredojdeni vo nivnite servisni centri. Verojatno ova e pri~inata zo{to tie ne se mnogu glasni vo otporot kon novite politiki na uvoz na vozila. Kone~no, mnogu e verojatno deka `elbata za iskoristuvawe na novite akcizni politiki }e vlijae na odreden na~in vrz bankite, od kade }e se odleat odredeni depozitni sredstva na gra|anite. Nezavisno kolku vo ovoj moment toa da e potcenuvan faktor, ve}e sme svedoci deka bankite ne se podgotveni da finansiraat uvoz na vaka zastareni vozila. Pra{awe e dali i lizingkompaniite se podgotveni na vakov rizik ili samo selektivno }e reagiraat. Od druga strana i onaka malite za{tedi sega se izvlekuvaat

RUBIN ZAREVSKI

konsultant za strate{ki menaxment i univerzitetski docent

od bankite, isto kako i vleguvaweto vo minusno saldo na tekovnite smetki, s$ so cel da se dojde do vozilo pod novite uslovi. Ostanuva da se sredat vpe~atocite posle prvi~nata euforija od novite merki. Edno e sigurno, dr`avata ima drug na~in da dojde do svoite mnogu potrebni prihodni sredstva vo buxetot. Za na kraj edna mala digresija, koja vo su{tina i ne otskoknuva od kontekstot na prethodnite analizi. Podatocite na Makedonskata banka za poddr{ka na razvojot poka`uvaat deka sedum meseci po startuvaweto na kreditnata linija od EIB, samo edna tretina od kreditite se povle~eni od stopanskite subjekti. Merkata, koja be{e mnogu glasno najavuvana kako golema poddr{ka za makedonskoto stopanstvo vo period na kriza i recesija vo ekonomijata, postignuva samo ograni~eni efekti. Pri~inite treba da se baraat vo strogite i ograni~uva~ki kriteriumi koi se navedeni vo uslovite na kreditirawe, no i vo odredenata inertnost na komercijalnite banki koi ne sakaat konkurencija vo svoite kreditni portfolija. Vakviot razvoj povtorno ne vra}a kon inicijalnite analizi deka stopanstvoto bara realni sredstva, direktna poddr{ka i celosno razbirawe na potrebite. Do ovoj moment se ~ini deka tie otsustvuvaat, a negativnite posledici stanuvaat s$ podlaboki. Momentot na osvestuvawe treba da se slu~i mnogu brzo za da ne se zanimavame u{te dolgo vreme so posledicite.

KOMPANII & PAZARI X Avstrijcite ~ekaat da doznaat koj e vinoven za toa {to dr`avata mora{e da ja spasuva Hipo Alpe od bankrot. Na fotografijata e sedi{teto na bankata vo Klagenfurt

DoDeka trae istragata vo nivnata kompanija “majka”

HIPO LIZING DEMANTIRA DEKA ]E SI ODI OD ZEMJAVA

IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

eto~ni se {pekulaciite deka Hipo Alpe Lizing }e se povle~e od Makedonija, velat vo kompanijata vo Skopje, po natpisite vo avstriskiot pe~at denovive deka regionalnata bankarska grupacija koja otvori lizing-dru{tvo vo zemjava pred tri godini, }e napu{ti pet isto~noevropski pazari, me|u koi i na{iot. Ottamu gi demantiraat na{ite neoficijalni navodi deka zaradi previrawata vo kompanijata “majka”, nivnite biznisaktivnosti se spu{teni na nisko nivo, odnosno deka finansiraat mnogu malku novi kupuvawa na vozila i oprema. “S$ si te~e so voobi~aenata dinamika, i ne e to~no deka sme prestanale so lizing. Eve, deneska samo {to sklu~ivme nov dogovor za oprema na lizing vreden 100 iljadi evra, na pet godini”, veli Qupka Naumovska, od Hipo Alpe Lizing. “Nevozmo`no e tuku-taka da se

milioni evra ima plasirano Hipo lizing na pazarot vo Makedonija

povle~ete od pazar kade {to imate plasirano 55 milioni evra”, dodava taa. Vo Hipo Lizing-Makedonija potvrduvaat deka vo nivnata centrala }e ima interni restrukturirawa otkako grupacijata be{e nacionalizirana od avstriskata dr`ava pred nekolku meseci, no deka toa ne zna~i i avtomatsko povlekuvawe od nekolku pazari kako {to se {pekulira vo avstriskite mediumi. HIPO ALPE BANKATA ]E SE FOKUSIRA NA SVOJOT OSNOVEN BIZNIS A {to bea konkretno navodite na vesnikot Vir{aftz Blat (WirtschaftsBlatt) Vienskiot biznisdnevnik veli deka planot na restrukturiraweto na Hipo Alpe Adria bankarskata grupacija

}} “S$ si te~e so voobi~aenata dinamika, i ne e to~no deka sme prestanale so lizing. Nevozmo`no e tukutaka da se povle~ete od pazar kade {to imate plasirano 55 milioni evra”, velat vo kompanijata

}e bide gotov najrano vo april i }e se bazira na strategijata {to ja izrabotil porane{niot sopstvenik, Baeri{e Landesbank, pi{uva{e avstriskiot pe~at denovive. Toa bi zna~elo Hipo da ja prodade svojata banka vo Crna Gora i svoite lizingdru{tva vo Ukraina, Ungarija, Bugarija i Makedonija, i deka }e se fokusira na svojot osnoven biznis -bankarstvoto, vo Hrvatska, Srbija, Bosna i Hercegovina, Slovenija i Italija. Hipo ja dokapitalizira{e svojata banka vo Crna Gora lanskata godina so pove}e od 40 milioni evra zaradi rezervacija za lo{ite kreditni plasmani. Planot na restrukturirawe treba da go potvrdi noviot sopstvenik, avstriskoto ministerstvo za finansii, a mora da go odobri Evropskata komisija, zatoa {to Hipo primi dr`avna pomo{.

VISOKI POLITIÂRI I POZNATI BIZNISMENI NA SOSLU[UVAWE VO AVSTRIJA Inaku, istragata okolu kriminalnite aktivnosti vo Hipo Alpe bankata prodolùva da ja branuva avstriskata javnost, koja gi ~eka odgovorite za toa koj e vinoven {to nivnata dràva mora{e da ja spasuva bankata. Zasega, brojot na svedoci {to }e bidat povikani vo sudot vo Klagenfurt, vo avstriskata pokraina Koru{ka, se iska~i na 70, me|u koi i porane{niot minister za finansii Karl-Hajnc Graser, pretstavnici na Avstriskata centralna banka, porane{ni i aktuelni ~lenovi na upravata na Hipo grupacijata, kako i niza lokalni politi~ari. Me|u svedocite }e bide i guvernerot na Narodnata banka na Hrvatska, @eqko Rohatinski, ~ie soslu{uvawe e zakaàno za 14

april, a toj }e svedo~i za raboteweto na Hipo banka vo negovata dràva, koe {to isto taka e pod golemi somneì za finansiski malverzacii, osobeno vo delot na lizing- raboteweto. Vo ramki na istragata za raboteweto na Hipo vo Hrvatska, avstriskite istraìteli detalno go prou~uvaat i biznisot na poznatiot porane{en hrvatski teniser, Bruno Ore{ar, koj {to pred 4-5 godini bil eden od najsilnite klienti na bankata vo Hrvatska. Istraìtelite navodno utvrdile deka Ore{ar imal registri-rano dvaesetina kompanii na ista adresa vo Zagreb, preku koi “perel” pari na Hipo banka. Nekoga{niot uspe{en sportist, vo devedesettite po~nal da se zanimava so privaten biznis, a vo slobodno vreme igral tenis so toga{niot pretsedatel Frawo Tu|man. Tokmu ovaa povrzanost so najvisokite politi~ki krugovi vo Hrvatska, mu donela osobeno uspe{ni delovni uspesi na Ore{ar, smetaat poznava~ite na mo`nostite vo zemjata.

16 18.03.2010

X MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

BERZA

X MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

X OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

X Berzata go vovede fiks-protokolot koj ovozmo@uva elektronsko trguvawe

MALKU BROKERI MO@AT DA GO PODNESAT TRO[OKOT

MAJA BAJALSKA-GEORGIEVSKA

bajalska@kapital.com.mk

ri dena pominaa otkako Makedonskata berza gi vovede novite pravila za trguvawe i noviot softver za prifa} awe na elektronski nalozi, t.n. fiks protokol. Stanuva zbor za set od novi pravila za trguvawe, ~ija osnova e svetski prifateniot standard na trguvawe, t.n. fiks protokol (Financial Information Exchange - FIX).

Nivnata cel e da se olesni, modernizira trguvaweto, odnosno tie se preduslov za kone~no voveduvawe na elektronski nalozi, koi se praktika na site razvieni pazari na kapital. Ova zna~i deka otsega sekoj investitor namesto li~no da odi vo brokerska ku}a za ottamu da pra} a nalog za kupuvawe ili prodavawe akcii do Berzata, }e mo`e od koja bilo lokacija elektronski da go isprati baraweto do brokerot, koj ponatamu }e go upati nalogot do sistemot

na Makedonskata berza. Iskustvoto od drugite zemji poka`uva deka otkako bile vovedeni elektronskite

sega mu treba na makedonskiot pazar, no vo uslovi na mali prometi mnogu malku brokerski ku}i se

So fiks-protokol se otvoraat uslovi za elektronsko trguvawe. No, so slaba likvidnost na pazarot, malku brokerski ku}i se podgotveni da go podnesat tro{okot za da im ponudat na klientite elektronski nalozi nalozi, obemot na trguvawe porasnal i do 60%. Vakov optimizam tokmu

podgotveni da gi podnesat tro{ocite za investicija vo nov softver, koj }e im

ARI Z A P I O NA NEK RONSKITE ELEKT I GO KRENALOZ BEMOT NA NALE OAWE I DO TRGUV 0% 6

ovozmo`i vrska so fiksprotokolot na Berzata. So ogled na situacijata vo koja se nao|aat brokerskite ku}i, ne se spremni nitu da go pla}aat mese~niot fiksen nadomestok za prezemawe na on-lajn podatocite od Berzata, {to e potrebno za funkcionirawe na elektronskite nalozi. "Implementacijata na softverot koj ovozmo`uva povrzuvawe so fiksprotokolot na Makedonska berza ne e edinstvenata investicija koja treba da se napravi za na klien-

tite da mo`eme da im ponudime elektronski nalozi. Na{iot softver, na primer, e razli~en od softverot koj go imaat najgolem del od drugite brokerski ku}i i poddr`uva elektronsko trguvawe. No, dava~kite za priklu~uvawe na sistemot na Berzata se golemi. Ima posebna tarifa za prezemawe na on-lajn podatocite, spored koja mese~niot tro{ok kon Berzata bi ni bil dvojno povisok", objasnuva \or|i Palevski, direktor na Po{tel broker. Kako {to

MESTO ZA VA[ATA REKLAMA

18.03.2010

BERZA

192.166 135

EVRA E DnEVnIoT pRomET

VKupEn bRoj nA TRAnSAKcII

Od Berzata objasnuvaat deka brokerskite ku}i na koi im e skapo da se priklu~at na noviot sistem, }e moàt da go koristat stariot veli toj, mese~niot tro{ok kon Berzata za sekoja brokerska ku}a koja }e vovede elektronski nalozi ~ini 18.000 denari, a dopolnitelno treba da plati i nadomest od 5 evra za sekoj klient. "Ako ova se slu~uva{e za vreme na bumot na Berzata, toga{ ovie tro{oci nema{e da bidat problem za brokerite. Toga{ ima{e tolkava zainteresiranost {to ne moèvme da gi opsluìme site klienti. No, sega so ogled na sostojbata na pazarot i negovoto nivo na razvoj, elektronskite nalozi za àl ne se prioritet i }e po~ekaat podobri vremiwa", veli Palevski. Od Makedonska berza objasnuvaat deka za brokerskite ku}i koi }e po~nat da rabotat so elektronski nalozi, vo prvite tri meseci koristeweto na fiks-protokolot }e bide besplatno, odnosno }e se napla}aat nadomestocite za koristewe na stariot sistem koj za brokerskite ku}i so 4 stanici iznesuva 4.500 denari. Za istiot gabarit na brokerska ku} a, koristeweto na fiksprotokolot od ~etvrtiot mesec natamu }e ~ini 15.375 denari. A za sekoja dopolnitelna stanica } e se dopla}a, soglasno tarifnikot na Makedonska berza. "Onie brokerski ku}i koi ne moàt da si gi dozvolat tro{ocite za elektronsko trguvawe, }e moàt da go koristat i stariot sistem na trguvawe", objas-

nuvaat od Berzata. Na krajot od minatata godina brokerskata ku}a Eurobroker vovede sopstven softver za elekronsko trguvawe, kakov {to koristat i nejzinite sopstvenici vo ramki na Alfa Fajnens holdingot vo Bugarija. Od Eurobroker velat deka kaj nivnite klienti ima golem interes za koristewe na elektronskite nalozi, a za niv pla}aweto na mese~niot nadomest za koristewe na fiks-protokolot ne e problem, zatoa {to ve}e investirale vo tehni~koto opremuvawe. "Napravivme golema investicija, no znaeme deka od nea }e imame golem benefit. O~ekuvame pogolem priliv na klienti", veli Aleksandar Petreski, direktor na Eurobroker. Inaku, spored brokerite, momentalnite mese~ni tro{oci na edna brokerska ku}a so tri ili ~etiri stanici kon Berzata iznesuvaat 21.000 denari. Pokraj ova, brokerskite dru{tva imaat u{te dve dava~ki. Mese~na ~lenarina kon Centralniot depozitar od 12.500 denari i 9.000 denari kon Makedonski telekom za priklu~ok do Berzata. So ova, s$ na s$, vkupnite mese~ni tro{oci na edna brokerska ku}a, koja raboti po stariot na~in na trguvawe, se okolu 44.000 denari. Vo uslovi na me~kin pazar i ovie tro{oci se pregolemo optovaruvawe. Kako {to stojat rabotite, verojatno zasega najgolemiot del od brokerite }e prodol`at da trguvaat po staro.

KHV TREBA DA IMA UVID VO SMETKITE

na {to denovive se diskutira{e vo Sobranieto okolu izmenite na Zakonot za hartii od vrednost, koi ovozmoùvaat Komisijata za hartii od vrednost (KHV) da ima uvid vo smetkite na klientite ima i druga dimenzija. Za àl taa ne be{e ~epnata od tie {to ja kritikuvaa ovaa zakonska izmena. Za volja na vistinata KHV soglasno ~len 46 od Zakonot za spre~uvawe na perewe pari ima zakonsko pravo da vr{i nadzor nad primenata na merkite i dejstvata od zakonot, vrz berzata, brokerskite dru{tva i investiciskite fondovi. Vo ovaa nasoka KHV kako regulator ima obvrski vo delot na proverkata na somnitelnite tranksacii, pokraj ona {to go raboti Upravata za spre~uvawe perewe pari. Uvid vo smetkite vo ovoj del Komisijata bi morala da ima dokolku saka realno da go zaokruì procesot na investiraweto, pa poradi toa kon ova pra{awe ne smee da se imaat predrasudi. Sekako ovde treba da se ima predvid, deka regulatorot na pazarot za hartii od vrednost }e ima obvrska da pristapuva kon ovie podatoci so diskrecija i vo toa ne bi smeele da se somnevame, sepak, stanuva zbor za institucija - regulator. Vsu{nost instituciite na pazarot }e znaat s$ za investitorite na Berzata. Vo praktika, me|u investitorite od edna strana i regulatorot od druga, ni{to

KHV NE E VO MO@NOST DA GO ZAOKRU@I CELIOT PROCES NA EDNA SOMNITELNA TRANSAKCIJA AKO NE VIDI OD KADE DOA\ AAT I PARITE... SEKAKO REGULATOROT ]E IMA OBVRSKA DA PRISTAPUVA KON OVIE PRA[AWA SO DISKRECIJA. GENERALNO, ONIE [TO NEMAAT [TO DA KRIJAT, NEMA OD [TO DA SE PLA[AT... nema da bide tajno, no, generalno onie {to nemaat {to da krijat, nema od {to da se pla{at.

DRAGI TASEVSKI Direktor na NLB Tutunska broker

 KALENDAR Saemi 23.03.2010 Me|unaroden saem za mebel, oprema za doma} instva i javni objekti-Skopski saem 13.04.2010 Me|unaroden saem na kniga-Skopski saem 23.04.2010 Bebe saem-Skopski saem 05.05.2010 Saem za grade`ni{tvo, tehnika, energetika i drvna industrija-Pri{tina 26.05.2010 Me|unaroden saem na medicina, farmacevtska oprema i lekovi-Skopski saem

Seminari: 17.03.2010 Eti~ki standardi (HALAL,

KO[ER)-Stopanska komora na Makedonija 30.03.2010 Kako pravilno da izgotvime dokumentacija za tender-Stopanska komora na Makedonija

Konferencii i KongreSi: 25.05.2010 Konferencija za voda, nabquduvawe i informaciski sistemi-Ohrid 26.05.2010 Konferencija: Konferencija za bankarski supervizori od Centralna i Isto~na Evropa-Narodna banka na Makedonija 14.04.2010 Me|unaroden kongres za energetska efikasnost i obnovlivi izvori na energija-Bugarija

16.06.2010 Forum za partnerstvo Green ventures za kompanii od energetika i grade`ni{tvo-Germanija. Obuki 29.03.2010 Komunicirajte i prezentirajte kreativnoSupernova,Skopje Profesionalni proda`ni tehnikiAleksandrija edukativen centar 10.04.2010 Efektivna komunikacija pri proda`ba-CS Global 19.03.2010 Izrabotka na predlog proekt-Trening centar Klu~ 08.04.2010 Menaxer na ICT proektiEdukativen centar Aleksandrija

20.03.2010 Smetkovodstvo-Kosmo inovativen centar 01.04.2010 Analiza na finansiski izve{tai-Konsalting centar Klu~ 20.03.2010 Finansiski menaxment-Kosmo inovativen centar 19.03.2010 Motivacija na vraboteni i menaxment na konflikti-CS Global 26.05.2010 Obuka:Gerila marketing i proda`ba-Tripl S Lrning 06.04.2010 Obuka:Trgovija i marketingKosmo inovativen centar 26.03.2010 Obuka:Gerila marketing na internet-Tripl S Lrning

18 18.03.2010

kompanii & pazari

SLOVENCI OSNOVAA 5 ENERGETSKI KOMPANII

HOTELI METROPOL ]E JA ZADR@I CELATA DOBIVKA

 CEEREF, fondot za razvoj na nedvi`nosti vo Centralna i Isto~na Evropa osnova 5 kompanii vo Makedonija za proizvodstvo na elektri~na energija. Kompaniite se so ekolo{ki imiwa, Monokristal, Son~eva snaga, Zeleno sonce, Obnovlivo sonce i Energija sonce. Fondot e so sedi{te vo Qubqana, a prethodno uspe{no se postavi na slovene~kiot,

 Celata dobivka vo iznos 39 iljadi evra Hoteli Metropol godinava }e ja ostavi neraspredelena. Vo izve{tajot za godi{noto rabotewe na dru{tvoto stoi deka 2009 godina ja zavr{ile so nezadovoluva~ki rezultati, zaradi naru{enite odnosi vo stopanstvoto, ekonomskata kriza i padot na standardot na naselenieto.Vkupnite prihodi lani bele`at namaluvawe od 23%, a vkupnite rashodi se

hrvatskiot, romanskiot i srpskiot pazar. CEEREF e kompanija osnovana vo Luksemburg koja menaxira so fondovi ~ija cel e investirawe vo inovativni proekti vo oblasta na nedvi`nostite, hotelierstvoto i turizmot. Na ~elo na pette novi kompanii }e zastane Slovenecot Matja` Martin~i~, koj e generalen direktor i na slovene~kata kompanija.

namaleni za 12%. Ostvarenata dobivka e pomala,poradi toa {to lani bile ostvareni 15.182 no}evawa pomalku. I vo delot na tro{ocite Hoteli Metropol imale vonredni stavki, kako {to e danokot na imot za 2008 i 2009 godina, za {to bile dadeni re~isi 57 iljadi evra.Dru{tvoto napravilo i otpis na pobaruvawa na ko{arkarskiot i odbojkarskiot klub Fer{ped Rabotni~ki od 21 iljada evra.

Ekskluzivno

AGROKOR NASKORO I OFICIJALNO VLEGUVA VO MAKEDONIJA! } Nema dilemi deka Agrokor, na Ivica

Todori}, doa|a vo Makedonija. Doa|a i vo Strumica i vo Resen, a od poodamna e prisuten vo Valandovo! Site formalnosti za po~etok na realizacijata na proektot vo Strumica se pri kraj – zemjata e kupena, proektite se gotovi i poleka vleguvame vo realizacija, izjavija za Kapital oficijalnite direktori vo Agrokor zadol`eni za proektot vo Makedonija QUP^O ZIKOV

zikov@kapital.com.mk

apital denovive ima{e ekskluzivna mo`nost da ja poseti kompanijata Agrokor vo Zagreb, kako i nivnata distributivna kompanija Konzum, najgolema na Balkanot. Kako {to doznavame, Konzum ima namera vo bliska idnina da kupi makedonska distributerska kompanija. Gi posetivme i site vinarnici vo sopstvenost na Agrokor, kako i podrumite na “vinskiot pat” vo Barawa, kade {to dnevno se slevaat iljadnici turisti od ovoj region! Ja posetivme i fabrikata za meso, kako i golemite sali za moderno skladirawe na prozivodi. Na{ doma}in be{e Ante Todori} eden od vrvnite direktori i sopstvenici na Agrokor, kako i Ivica Todori}, najpoznatiot balkanski investitor sopstvenikot na holdingot Agrokor so godi{en promet od okolu 4,5

milijardi evra. Kapital ima{e mo`nost i da porazgovara so Todori}, od koj dobivme informacija deka rabotite za proektot vo Makedonija se zavr{uvaat! Odlagawata bile poradi golemite operacii na Agrokor na me|unarodnite pazari – Rusija, Slovenija i Turcija. Sepak, godinava se o~ekuva da se po~ne vo Makedonija. Razbravme deka Agrokor, vsu{nost raboti ve}e na makedonskiot pazar, preku kombinatot vo Valandovo, kade {to glaven interes se lozovite nasadi. “Vo Makedonija i Bosna i Hrcegovina godi{no trguvame so okolu 150.000 toni ovo{je i zelen~uk. Lideri sme na pazarite vo ovoj region. Vsu{nost nie sme najgolemi na Balkanot. Vrednosno site otkupi ovaa godina }e bidat na nivo od okolu 500 milioni evra {to definitivno n$ pravi balkanski lideri. Okolu 30% od vkupnoto proizvodstvo i operacii na Agrokor e izvoz, ostatokot

X Ivica Todori}, i negoviot sin Ante Todori} se najisturenite menaxeri na Agrokor e pokrivawe na doma{niot hrvatski pazar. Nie sme lideri vo jabolkata, mandarinata, kromidot i kompirot. Otkupuvame, proizveduvame, pakuvame i prodavame! S$ pravime nie. Toa e na{ata mo}. Proizveduvame 100% kromid, jabolka proizveduvame 60%, repka prozveduvame 40% do 50%, a s$ drugo

e otkup na Balkanot! I vo Makedonija se razbira”, objasnuva energi~niot doma}in Ante Todori}, sin na Ivica Todori}, eden od najgolemite menaxeri vo Agrokor! “Samo vo objektot za jabolka (priem, kalibrirawe, pakuvawe i ekspedicija) e investirano 15 milioni evra. Na vaka golema investicija

vo samo eden kapacitet, nie morame da bideme pazarno silni za da otkupuvame, zatoa {to kapacitetot na vgradenata instalacija e mnogu golem”, objasnuva toj. Inaku stanuva zbor za super tehnologija na 21 vek! Noviot kalibrator za jabolka {to go vgradi Agrokor vo svojot specijalno izgraden objekt

AKCIONERITE NA REPLEK ]E DOBIJAT 57 EVRA PO AKCIJA

LOTARIJA JA NAMALI ZAGUBATA ZA 6 PATI

 Upravniot odbor na Replek donese odluka za raspredelba na dividendata za 2009 godina za site akcioneri koi }e kupat akcii od ovaa kompanija najdocna do 13 april. Listata na akcioneri koi imaat pravo na isplata na dividenda }e bide opredelena za 16 april, a visinata

 Lotarija na Makedonija minatata godina ja namali zagubata za re~isi {est pati ili od 1,6 milioni evra zaguba vo 2008 godina, minatata godina dru{tvoto ja namalilo zagubata na 271 iljada evra. Vo istiot period prihodite od proda`ba se namaleni za 35% od 4,8 milioni evra na 3,1 milion evra. Kompanijata ima izdadeno vkupno 161.540 akcii,

na dividendata bruto po akcija }e iznesuva 9,87% od nominalnata vrednost. Ova zna~i deka akcionerite na Replek }e dobijat re~isi po 57 evra za

akcija. Ovaa kompamnija ima izdadeno vkupno 25.920 akcii, a prose~nata cena posledno iznesuva{e 47.500 denari.

a posledno edna akcija se trguva{e za 450 denari. Na poslednoto sobranie na akcioneri e utvrdeno i da se pokrie del od akumiliranata zaguba od 11,8 milioni evra. Lotarija na Makedonija neodamna zede kredit od Komercijalna banka, vo vrednost od okolu 250 iljadi evra, za izvr{uvawe na tekovnite obvrski.

e edinstven na Balkanot i vo Jugoisto~na Evropa. Na primer kalibratorot koj e od najnova tehnologija ima kapacitet za kalibrirawe na jabolka od 12 do 14 toni na ~as. Procesot e potpolno avtomatiziran i kompjuteriziran i kako {to mo`e da se vidi ovde vo pogonot nema lu|e! Nemame vraboteni za

18.03.2010

kompanii & pazari

ADING IZVADENA OD MBID-INDEKSOT

KEJBLTEL SE @ALI NA NELOJALNA KONKURENCIJA

 Kompanijata Ading koja dosega be{e vo indeksot MBID, po poslednata revizija na indeksot na 15 mart, be{e izvadena od ovaa kotacija. Spored soop{tenieto od Makedonska berza, soglasno so metodologijata za presmetuvawe na MBID- indeksot vo nego }e ostanat akciite na Tutunska banka, Makedonski telekom, Fabrikata za cevki 11 Oktomvri-Kumanovo, Stopanska banka-Skopje, Ar-

 Kabelskiot operator Kejbltel se àli deka poradi dràvnite institucii ima neramnopravna polo`ba na pazarot, vo odnos na One i na T-houm. "Haos vladee vo ovoj biznis. Izminaa tri meseci otkako gra|anite ostanaa bez prevodi na stranskite kanali, a dràvnite institucii se u{te ne najdoa re{enie kako da se spravat so neregularnosta na golemite

milijardi evra e godi{niot promet na koncernot Agrokor

500

milioni evra e godi{niot otkup na zelen~uk i ovo{je od celiot Balkan

30%

izvoz, a ostatokot e zadovoluvawe na vnatre{nite potrebi na Hrvatska

kompanii deneska se vo sostavot na Agrokor

ovaa namena! Imame samo eden ~ovek koj upravuva so celiot proces kompjuterski i negovata rabota prakti~no se sveduva samo na kontrola na procesot. Na ovoj pogon mo`eme da rabotime na 20 vidovi jabolka – po te`ina, boja na jabolkata, kompjuterot duri ja prepoznava i bolesta na plodot..., objasnuva glavniot tehnolog vo pogonot. Kapital ja ima{e edinstvenata mo`nost da napravi uvid na starata kalibrirnica na ovoj pogon, za koja, ekskluzivno doznavme deka ja

celormital (HRM), Arcelormital (CRM), Prilepska pivarnica, OKTA i Rade Kon~ar. Ovoj indeks sega sodr`i devet akcii na kotirani dru{tva. Devette izbrani akcii – elementi na MBID so~inuvaat nad 94% od vkupniot promet na pazarot na akcionerski dru{tva so posebni obvrski za izvestuvawe vo izminatiot kvartal. Slednata redovna revizija na ovoj indeks e na 15 juni.

podgotvuvaat za instalirawe vo Makedonija (Resen ili vo Valandovo). [to e Agrokor deneska? Holdingot Agrokor e najgolema kompanija vo Hrvatska, i edna od najgolemite vo Isto~na Evropa! Vrabotuva okolu 40.000 rabotnici. Dominanten sopstvenik e Ivica Todori}. Agrokor e organiziran kako koncern koj vklu~uva pove}e kompanii: najgolemiot trgovski sinxir vo zemjata, Konzum, potoa Jamnica - najgolem hrvatski proizvoditel na mineralna voda, fabrikata za sladoledi “ledo” koja kupi 65% od srpskata fabrika za sladoledi Frikom! Yvezda - najgolemata fabrika za proizvodstvo na margarini (poznatiot “dijamant”), maslo za jadewe i majonezi vo Hrvatska, mesnata industrija PIK Vrbovac, i PIK Vr{ac i nejgolemiot zemjodelski kombinat vo zemjata Beqe. Delot za zemjodelstvo i proizvodstvo na hrana na koncernot obrabotuva nad 130.000 hektari. Kolku za sporedba, toa e okolu polovina od vkupnoto obrabotlivo zemji{te vo Makedonija. Agrokor vo izminatite 30 godini od mala semejna kompanija za proizvodstvo na cve}e uspea da izrasne vo eden od najgolemite koncerni vo Isto~na Evropa. Zabeleìtelen rast, imperijata na Todori}, zabeleà vo 80-tite godini na minatiot vek, koga zapo~na so trgovija so p~enica, maslo i drugi zrnesti proizvodi. Od 1989 godina, Agrokor e registriran kako akcionersko dru{tvo vo celosna sopstvenost na Ivica Todori}. Denes vo sostavot na Agrokor ima 47 kompanii koi se podeleni vo tri grupi i toa 22 kompanii vo grankata proizvodstvo na hrana, 17 kompanii vo oblasta na trgovijata i sedum kompanii do drugite granki. Vo sostavot na Agrokor se i nekolku kompanii od regionot kako, Ledo ûtluk, “Sarajevski kiseqak” i Velpro Sarajevo od Bosna i Hercegovina, Frikom i Idea od Srbija kako i Ledo Foniodi od Ungarija. Todori} najavi golem interes za vlez na ruskiot i na turskiot pazar. Na teritorijata

operatori One i T-houm, kako i so stranskite TV kanali so koi tie sorabotuvaat", veli zamenik direktorot na Kejbltel, Stojan \orgoski. Vo dekemvri 2009 Sovetot za radiodifuzija dostavil nalog za isklu~uvawe na site stranskite titlovi na TV kanalite, pri {to eksklizivno pravo na makedonski prevodi od stranskite kanali im bilo dodeleno isklu~ivo na One i na T-houm.

X Vinski podrum vo oblasta Barawa star 400 godini

X KALIBRATORKA ZA JABOLKA KOJA KE BIDE INSTALIRANA VO RESEN! Kapital ja ima{e edinstvenata mo`nost da napravi uvid na starata kalibrirnica na ovoj pogon, za koja, ekskluzivno doznavme deka ja podgotvuvaat za instalirawe vo Makedonija (Resen ili vo Valandovo). na porane{na Jugoslavija, samo makedonskiot pazar ostana neosvoen. Hrvatite najavija deka vo narednite nekolku godini }e izgradat svoi kapaciteti vo oblasta na proizvodstvo i prerabotka na hrana. “Dugo selo” - urnek za otkupnite centri na Agrokor vo Makedonija “Dugo selo” e eden od najgolemite otkupni centri na Agrokor vo Hrvatska. Na{i izvori vo Agrokor potvrduvaat deka po urnek na ovoj prifaten centar za ovo{je i zelen~uk Agrokor }e go gradi i otkupniot centar vo Strumica. Kapacitetot na ovoj centar e priem i obrabotka na 16.000 toni, ovo{je i zelen~uk godi{no. Centarot raspolaga so najmoderni

kalibratori i pakerki. Otkupniot centar e specijaliziran za priem i ~uvawe na jabolka. Kapacitetot na komorata e 10.500 toni. Okolu 30% od vkupnoto proizvodstvo na jabolka vo Hrvatska se plasira preku ovoj otkupen centar. Vo sostav na kompanijata Agro fruktis, kompanija specijalizirana za prifa} awe, pakuvawe i plasma na zemjodelski proizvodi, rabotat sedum otkupni centri. Vo kompanijata se vraboteni 450 rabotnici. Kompanijata sorabotuva so 3.500 kooperanti, a indirekno od toa rabota imaat 25.000 zemjodelci. Kompanijata poseduva sedum golemi otkupni centri niz cela Hrvatska.

OBUKA ZA ME\UNARODEN TENDER

PROMOVIRANA KNIGA ZA PO^NUVAWE SOPSTVEN BIZNIS

 Stopanska komora na Makedonija na 23 i 24 mart }e organizira dvodnevna obuka koja treba da gi nau~i biznismenite kako da dobijat evropski ili me|unaroden tender, objaven vo Makedonija ili regionot. Ovaa obuka se odr`uva po vtorpat i e so cel da se dobie povisok kvalitet vo raboteweto na samite kompanii i pogolemo

 Fondacijata pretpriemni~ki servis za mladi i knigoizdavatelstvoto Pabli{er ja promoviraat knigata so naslov Sekoj mo`e, koja pretstavuva studija za razvivawe na sopstven biznis. "Sekoj {to saka seriozno da po~ne sopstven biznis } e treba da gi po~ituva 57te zakoni za pretpriemni{tvo, koi{to se sodr`ani vo kni-

iskoristuvawe na evropskite fondovi. Poseben akcent na obukata }e bide staven na tenderite koi se odnesuvaat na grade`nite izvedbi. Nastanot e organiziran so poddr{ka na Me|unarodnata organizacija na frankofonskite zemji preku proektot za olesnuvawe na pristapot do informacii za me|unarodni tenderi nameneti za razvoj – AMADE.

gata ", istakna Todor Aleksov od Pabli{er. Avtorite Sara i Bobi Ha{emi, preku knigata Sekoj mo`e go prenesuvaat svoeto iskustvo vo biznisot so kafeterii Kofi repablik, koj go po~nale vo 1995 i koj denes e eden od najpoznatite angliski brendovi vreden 50 milioni funti. Ovaa kniga e zadol`itelna literatura na London Business School.

20 18.03.2010

banki i finansii

PREPOlOVEnA DObIVKATA nA UnIKREDIT  Italijanskiot ban-

karski gigant Unikredit objavi deka vo 2009 godina ostvaril dobivka od 1,7 milijardi evra, {to e za 57,6% pomalku vo odnos na prethodnata godina. Vakviot rezultat se dol`i na zgolemenite zagubi od lo{ite kreditni plasmani, koi dvojno se zgolemile lanskata godina vo sporedba so 2008 godina. [to se odnesuva na ~etvrtoto tromese~je od 2009 godina,

USTAVnIOT SuD ODlu^I DA nE SE MEnuVA ZAKOnOT zA bAnKI

bankata ostvarila dobivka od 371 milioni evra, {to e za 26,5% pomalku vo odnos na istiot period od 2008 godina. Unikredit e najgolemata finansiska grupacija vo Italija, koja e prisutna vo pove}e dr`avi vo svetot, a od regionot e prisutna vo Srbija. Vo 2007 godina ima{e {pekulacii deka bankata e zainteresirana da vleze i na makedonskiot pazar.

 Ustavniot sud proceni deka postoe~kiot Zakon za banki, so koj Guvernerot ili akcioneri od drugite delovni banki imaat pravo da prezemat merki za zabrana ili ograni~uvawe na isplatata na dividend, ne treba da se menuva. Vo objasnuvaweto od Sudot se veli deka ne e pokrenata postapka zatoa {to spored ustavot na gra|anite mo`e da im se ograni~at opredeleni prava povrzani

so sopstvenosta koga toa e vo javen interes, koj mora da e utvrden so zakon. Sudot utvrdil deka ovoj Zakon go utvrduva javniot interes na drugite akcioneri vo delovnite banki, kako i na deponentite na sredstva vo bankite. Odlukata na Ustavniot sud doa|a otkako neodamna pred sudiite be{e podnesena inicijativa za izmena na ovoj zakon so obrazlo`enie

deka zakonskata odredba e neustavna bidej}i so nea se kr{i pravoto na privatna sopstvenost.

Se zgolemuvaat rizi^nite plasmani na bankite

NAPlATATA nA KREDITITE ODI TEnKO! aLEksandar JanEv janev@kapital.com.mk

Se zgolemuva vrednosta na bankarskite plasmani koi se ocenuvaat kako rizi~ni za naplata. Bankarite se `alat na te{kotii pri naplatata na dadenite krediti. I poslednite informacii od Narodnata banka (NBM) poka`uvaat deka po dvomese~niot period na stagnacija, vo januari povtorno se evidentira vlo{uvawe na kreditnite portfolija na bankite. Najgolem rast na somnitelnite pobaruvawa ima vo sektorot krediti na doma}instva. Od NBM analiziraat deka sostojbata so naplatata na kreditite, osobeno dadeni na gra|anite se vlo{uva poradi s$ u{te prisutnata nezivesnost na pazarot na trud, i prihodite na gra|anite. Ovie podatoci spored NBM upatuvaat na pobavno zakrepnuvawe na ovoj segment od kreditniot pazar. Tokmu poradi za~uvuvawe na kvalitetot na kreditnoto portfolio, bankarite i ponatamu se rigorozni pri odobruvawe na krediti za gra|anite.

}} Se vlo{uvaat

kreditnite portfolija na bankite, raste rizikot od nevra}awe na zaemite. Bankarite se `alat na te{kotii pri naplatata na dadenite krediti, a trendot go potvrduva i Narodnata banka. Najgolem rast na somnitelni pobaruvawa ima vo sektorot krediti na doma} instva. Od NBM analiziraat deka sostojbata so naplatata na kreditite, posebno onie koi im se dadeni na gra|anite, se vlo{uva poradi s$ u{te prisutnata nezivesnost na pazarot na trud, i kaj prihodite na gra|anite.

MIROQub [uKAROV, proFEsor

“I godinava bankite }e imaat seriozen problem so naplatata na kreditite, bidej}i se prognozira deka relaksacijata na bankarskiot sektor }e odi bavno. No, od druga strana pak, i pokraj rastot na vrednosta na problemati~ni krediti, ne mo`e da se o~ekuvaat seriozni potresi vo bankarskiot sektor vo Makedonija, bidej}i tuka bankite se za{titeni kako vo niedna druga zemja. Konzervativnata politika na bankite gi {titi od negativnite trendovi vo ekonomijata.”

milioni evra vredni hipoteki se procenuva deka se aktivirani od makedonskite banki vo 2009

milijardi evra vrednite krediti docnat so otplata vo Hrvatska

Duri i pobaruva~kata na krediti od doma}instavata se namalila, pred s$ poradi pretpazlivo planirawe na potro{uva~kata. NBM ocenuva deka, za razlika od kreditniot pazar na pretprijatijata, koj {to ve}e se razdviùva, zaìvuvaweto na kreditnata aktivnost kon naselenieto }e zazdravuva so odredeno zadocnuvawe. Od NBM ne kaùvaat precizen podatok, za kolku porasnala vrednosta na najrizi~nite plasmani vo kategoriite V, G i D, no Kapital se obide da gi analizira izve{taite na pogolem del od bankite, kade {to e voo~liv ovoj trend. Re~isi kaj site banki se zgolemuvaat zagubite po osnova na o{teteni sredstva dadeni kako krediti. Spored neoficijalnite podatoci do koi dojde Kapital, najmnogu se vlo{uvaat potro{uva~kite krediti, plasmanite preku kreditni karti~ki i nenamenski definiranite krediti. Vo biznis-sektorot, najgolem rast na rizikot da ne bidat vrateni ima kaj kreditite dodeleni vo sektorot soobra} aj i vrski, kaj industrijata i trgovijata. Bankarite: Lo{ite plasmani rastat, no sostojbata ne e zagriùva~ka Bankarite gi potvrduvaat negativni vlijanija na lo{ite plasmani vrz nivnata kred-

XXLo{ite plasmani rastat no sostojbata ne e zagriùva~ka velat bankarite itna izloènost. Priznavaat na svoite kreditni portfo- No, od druga strana pak, i deka s$ u{te postoi ogromen lija i tokmu poradi toa i pokraj rastot na vrednosta na rizik za naplata na dadenite s$ u{te ne se vpu{taat vo problemati~nite krediti, ne zaemi i deka nivnite kredit- pozasilenoto kreditirawe, moè da se o~ekuvaat serini portfolija se vlo{eni. osobeno na naselenieto. Pos- ozni potresi vo bankarskiot “Rizi~nite plasmani i godi- tojat rizici, a poradi toa sektor vo Makedonija, bidej} nava se vo porast i sostoj- nema nitu pozna~itelni na- i tuka bankite se za{titeni bata vo na{ata banka ne e dolni korekcii na kamatite kako vo niedna druga zemja. voop{to porazli~na od onaa za krediti objasnuvaat vo Prvo, site banki se dobro vo drugite banki. Rastot na Komercijalna. kapitalizvrednosta na lo{ite krediti Lanskata vrednost na aktivi- irani, a e odraz na lo{ata sostojba rani hipoteki dvojno pogolema n i v n o t o vo koja {to se nao|aat i od 2008 u~estvo vo ekonomijata i gra|anite. I Ekonomskite analiti~ari realniot nie imame odredeni prob- prognoziraat deka vakvata sektor e lemi so naplatata na kredi- sostojba }e se zadrì podolgo mnogu tite, procentot na somnitelni od prvi~nite o~ekuvawa. malo. pobaruvawa e zgolemen vo “I godinava bankite }e imaat I odnos na prethodnite go- seriozen problem so naplata dini, no taa vrednost ne e na kreditite, bidej}i se progtolku dramati~na i zasega nozira deka relaksacijata ne n$ zagriùva. Mislam na bankarskiot sekdeka ovoj trend i ponatamu tor }e odi }e prodolì, se dodeka ne b a v n o . se po~uvstvuva pozna~aen ekonomski napredok” – veli , gEnEraLEn dirEktor na generalniot direktor na Stopanska banka AD- BitoLa“ Rastot na vrednosta Stopanska banka AD-Bitola, na lo{ite krediti e odraz na lo{ata sostojba vo koja Mende Micevski. se nao|aat i stopanstvoto i gra|anite. I nie imame I vo Komercijalna banka odredeni problemi so naplatata na kreditite. Procenvelat deka postoi trend na tot na somnitelni pobaruvawa e zgolemen vo odnos na zgolemuvawe na somnitelnite prethodnite godini. Mislam deka ovoj trend i ponatamu krediti. Bankite se obiduvaat }e prodolì, s$ dodeka ne se po~uvstvuva pozna~aen da go za~uvaat kvalitetot ekonomski napredok.”

MEnDE MICEVSKI

18.03.2010

moite pari

Vo Hrvatska edna tretina od kreditite docnat so otplatata Duri edna tretina od celoto kreditno portfolio na

Brojot na karti^ki za edna godina porasnal za 18%

KARTI^kITE GLAVNO ZA VADEWE kE[

a edna godina brojot na karti~ki koi se vo cirkulacija vo Makedonija se zgolemil za 18%, so {to dostigna brojka od 1.294.064 karti~ki, stoi vo analizite na Narodnata banka. Vo pogled na strukturata i ponatamu gra|anite se odlu~uvaat za debitni karti~ki {to se otslikuva vo nivnoto zgolemuvawe za 32% na godi{no nivo. Nasproti niv ima zgolemuvawe i za 95 iljadi novo-izdadeni kreditni karti~ki so {to vkupniot broj dostigna 291 iljada. Vo trgovijata, proda`nite mesta kaj koi korisnicite mo`at da gi koristat svoite

somnitelni pobaruvawa ne uspeale bankite da naplatat. Spored informaciite so koi raspolagame, za prvite devet meseci od 2009 godina, aktivirani bile hipoteki vo vrednost od 16,5 milioni evra, a brojkata za cela lanska godina se o~ekuva da nadminuva 20 milioni. Kako za sporedba, toa bi bilo dvojno pove}e od 10 milioni evra vredni imoti, zapleneti od bankite vo 2008 godina. K

karti~ki, se zgolemile za {est pati vo poslednive pet godini. Taka, ako vo 2005 godina toj iznesuval 5.000 mesta koi ja nudele opcijata za pla}awe so pomo{ na plastika, sega toj broj e pove}e od 31 iljada, {to uka`uva na kontinuiran rast. Sepak, vo poslednite 365 dena toj e so namalen intenzitet. Vo odnos na uredite, brojot na bankomati se zgolemil za pove}e od {est pati i toa od 131 vo 2005 godina na 833 vo januari, dodeka brojot na POS- terminali i drugi aparati ja sledel istata stapka na rast i dostignal brojka od 30.899. I pokraj toa {to Makedoncite zemale pogolem broj na karti~ki, sepak, tie pomalku gi koristele vo odnos na lani {to mo`e da se vidi preku vrednosta na ostvareni transakcii koja e namalena za 5 milioni evra. Za ovoj period so karti~kite se izvr{ile transakcii vo vrednost od 119 milioni evra ili poto~no sekoj sopstvenik na karti~ka vo prosek tro{el po 50 evra. Svetskiot trend na s$ pomalo koristewe na banknotite kako plate`no sredstvo, sepak, i ponatamu

}} Gra|anite i lani najmnogu gi koristele debitnite karti~ki, {to poka`uva deka "plastikata" vo Makedonija s$ u{te najmnogu se upotrebuva za vadewe ke{

bankarskiot sektor vo Hrvatska se ocenuva kako rizi~no. Spored poslednite podatoci od Hrvatskata narodna banka (HNB), od okolu 35 milijardi evra plasirani kako krediti, zadocnuva naplatata na duri 12 milijardi evra. Iako trendot na rast na lo{ite krediti e alarmanten, od HNB analiziraat deka nema mesto za panika poradi dobrata kapitalizacija na bankite tamu, no sugeriraat itno restruktuirawe na kreditnite portfolija. Rast na somnitelnite pobaruvawa i najrizi~nite krediti za vra}awe evidentira i bankarskiot sektor vo Srbija. I tamu bankite se àlat na ote`nata naplata na dadenite zaemi na gra|anite i firmite. Srpskata pretsedatelka na izvr{niot bankarski odbor, Dragiwa \uri}, naveduva brojni problemi so koi se soo~uvaat bankarite koga imaat sporni slu~ai za naplata. “Rizikot za naplata e s$ pogolem, rizi~ni za naplata se i sega{nite no i idnite plasmani. Bankite pokaàa spremnost da poddràt pogolemi proekti, no mora da postoi vo dràvata i praven ambient. Koga site institucii vo dràvata bi bile efikasni, za da moàt bankite navreme da gi realiziraat hipotekite i koga celiot pravosuden sistem bi funkcioniral podobro, toga{ i na bankite bi im bilo mnogu polesno” – veli \uri}. drugo, site plasmani im se dvojno pa duri i trojno obezbedni so hipoteki i drugi garancii. Konzervativnata politika na bankite gi {titi od negativnite trendovi vo ekonomijata” – veli profesorot Miroqub [ukarov. Narodnata banka ne gi kaùva to~nite brojki za rastot na rizi~nite plasmani. Ne se objavuvaat nitu podatocite za vrednosta na realiziranite hipoteki vo minatata godina, koja e pokazatel za toa, kolku

17.03.2010 21 n$ odbegnuva kako zemja. Kaj nas i ponatamu karti~kite se koristat za najosnovnata upotreba, vadewe pari od bankomat. Vo januari sekoj Makedonec vo prosek vadel po 74 evra od svojata karti~ka so {to ovoj vid transakcii se zgolemil od 92 na 98 milioni evra za period od edna godina. Sepak, toj e daleku pomal od 142 milioni evra koi bile izvadeni od bankomat vo septemvri 2008 godina, no na pogolemo nivo spored L

prose~no izvadenite pari koi toga{ iznesuvale 73 evra. So cel da se namali golemata razlika koja postoi vo odnos na namenata za koja se koristi karti~kata, poznava~ite vo oblasta na karti~noto rabotewe velat deka bankite mora da ja promoviraat pove}e pridobivkata od pla}awe so karti~ka, preku razni kampawi za popusti, nagradi i sli~no za lojalnite potro{uva~i.

: Delta market

22 18.03.2010

balkan biznis politika

SRPSKA DELTA INVESTIRA 80 MILIONI EVRA VO BUGARIJA

JAT ERVEJS SO ZAGUBA OD 23,5 MILIONI EVRA

 Srpskata kompanija

 Zagubata na srp-

Delta holding }e investira 80 milioni evra vo Bugarija vo {irewe na maloproda`nata mreà. Na ovoj pazar }e go otvori prviot hipermarket Tempo. Delta vo 2007 godina go prezede bugarskiot trgovski sinxir Pikadili. Ottoga{-dosega na bugarskiot pazar ima vloèno 140 milioni evra. Direktorot na Pikadili, Aleksandar âmparevi},

izjavi deka Delta vo 2010 godina osven Tempo planira da otvori i 20 novi objekti i distributiven centar. Izgradbata na Tempo na

povr{ina od 30.000 metri kvadratni ~ini 15 milioni evra. Delta o~ekuva prometot na ovoj pazar godinava da dostigne 250 milioni evra.

skiot avioprevoznik Jat Ervejs minatata godina iznesuva{e 23,5 milioni evra. Spored sega{nite sostojbi, ni vo 2010 godina ne o~ekuvaat pozitivni rezultati. Direktorot na aviokompanijata, Sr|an Radovanovi} precizira{e deka zagubata na Jat iznesuva 16,5 milioni evra, {to e dvojno pomalku od 2008 godina, a vo vkupnata zaguba vleguvaat i sedumte

milioni evra isplateni za otpremnini na rabotnicite. Radovanovi} objavi deka dolgovite na nacionalnata aviokompanija iznesuvaat me|u 25 i 26 milioni evra. Javnoto pretprijatie ne razmisluva za ste~aj, bidej}i planot za oporavuvawe na aviokompanijata dava rezultati. Raspi{an e i tender za dobivawe dolgoro~en kredit vo iznos od 52 milioni evra, za koj dr`avata odobrila

kreditni garancii. Bankata }e bide izbrana vo april. Del od kreditot }e bide iskoristen za otplata na dogovite.

NA RED SE SRBIJA I SLOVENIJA?! I

Gr^kata “bolest” se [iri na balkanot

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

ako vo svetot se govori deka ekonomskata kriza poleka si zaminuva, na Balkanot, kako doprva da vleguva. Ekonomskite analiti~ari od Slovenija i Srbija predupreduvaat na mo`nosta na nivnite zemji da im se slu~i ekonomski kolaps kako vo Grcija, dokolku ne se prezemat soodvetni merki. Ekonomskata slika na ovie dve zemji dava signal deka sostojbata, voop{to, ne e rozova. Ekonomskata sostojba vo Srbija e zagriùva~ka. Gra|anite na Srbija bi trebalo da se zagriàt bidej}i od realnata opasnost od kriza, kako gr~kata, }e gi spasuvaat istite stru~ni lica {to gi dovedoa vo sega{nata situacija. Tie dosega imaat predvideno samo zgolemuvawe na platite vo javniot sektor i povolni kreditni linii, no stopanstvenicite predupreduvaat deka tie napori se zaludni ako ne se otvorat novi rabotni mesta. Slaba uteha za gra|anite }e bide ako vo narednite nekolku meseci }e moàt da tro{at pove}e, ili dokolku se zadolàt, a potoa ostanat bez rabota. SRPSKITE BIZNISMENI DOPRVA OÊKUVAAT RAZGORUVAWE NA KRIZATA Vo Srbija od 2000 godina dosega, preku zadolùvawe, investicii i privatizacija vlegoa desetici milijardi evra, no ne se izgradija Koridorot 10 i fabrikite koi bi go zgolemile proizvodstvoto i izvozot. Sli~en efekt kako i vo Grcija, so toa {to vo Srbija dobar del od parite zavr{ija vo xebovite na biznismenite bliski do vlasta. No, dolgovite ostanaa. Se smeta deka dràvata e prezadolèna dokolku dolgot e pogolem od 80% od BDP ili dokolku e nad 220% od izvozot. Spored prviot kriterium, dolgot na Srbija e 71%, a toa zna~i

}} Zadol`enosta

na dvete dr`avi raste i dokolku vladite ne go namalat tro{eweto i buxetskiot deficit, analiti~arite predupreduvaat na mo`en ekonomski kolaps kako vo Grcija

deka Srbija ne e visoko zadolèna, no ako se zeme predvid vtoriot kriterium vrednosta od 295% e pogolem od dozvolenata granica, a toa ja smestuva zemjata pome|u zadolènite dràvi. „Na{ata nadvore{na likvidnost e zagrozena. Poradi toa postojano morame da zemame krediti za da moème da ja odrùvame”, izjavi Dragan \uri~in, pretsedatel na Sojuzot na ekonomisti na Srbija. Dokolku dràvata ne intervenira i ne & pomogne na ekonomijata, na Srbija & se zakanuva katastrofa, izjavi Zoran Drakuli}, pretsedatel i sopstvenik na Ist point holding. Toj veli deka toa nema da bide gr~ko scenario, no }e ima ogromen broj na nezadovolni i gladni na ulicite, }e se zgolemi nevrabotenosta, a firmite }e bankrotiraat. “Dovolno e da se pogledne kolku lu|e ostanaa bez rabota, a politi~arite ni govorat deka izleguvame od kriza. Nie sega vleguvame vo kriza”, smeta Drakuli}, dodavaj}i deka vreme e vladata na Srbija da prezeme konkretni potezi i da ja pomrdne likvidnosta od mrtva to~ka. Bankite kako {to izjavi toj se pla{at da dadat pari, bidej}i firmite se ve}e prezadolèni. Kompaniite nemaat pove}e imot koj bi go zaloìle, a bankite koi se polni so pari najlesno im e da vloùvaat vo hartii od vrednost, a ne onamu

X Mojmir Mrak, poznat qubqanski profesor i ekonomist, smeta deka Slovenija treba da vnimava na gr~kiot “sindrom” dokolku ne zapo~ne so ekonomskite reformi i restruktuiraweto na potro{uva~kata

kade {to e potrebno. Zatoa dr`avata spored Drakuli} mora da dade garancija od nekolku milijardi evra, za bankite bez strav da odobruvaat krediti. RASTE DOLGOT NA SLOVENIJA I Slovenija, zemja ~lenka na EU, ne ostana imuna na ekonomskata kriza koja go trese Balkanot. Slovenija i Grcija ne mo`at da se sporeduvaat ako se zemat

predvid nadvore{niot dolg i buxetskiot deficit, no sepak Slovenija treba da vnimava na gr~kiot „sindrom” dokolku ne zapo~ne so ekonomskite reformi i restruktuiraweto na potro{uva~kata, predupreduvaat slovenskite ekonomisti. Stati~ki nabquduvano, sostojbata na Slovenija e zna~itelno podobra vo odnos na Grcija, no problemot e vo dinamikata so ogled na vlo{uvaweto na parametrite. “Vo slu~aj da ne se ostvarat

vladinite vetuvawa za namaluvawe na tro{eweto i namaluvawe na deficitot, toga{ ne moè da se isklu~i ni gr~koto scenario”, izjavi ekonomistot Mojmir Mrak. Nadvore{niot dolg na dràvata za 2008 godina e dvojno povisok, taka {to vo 2008 godina iznesuval „prifatlivi” 22% od BDP, a izminatata godina se iska~i na 34%, dodeka momentalno iznesuva re~isi 40% od BDP, naveduva qubqanskiot ekonomski vesnik „Delo”. Ako ovoj trend prodolì, a slovenskata vlada ne go realizira planiranoto postepeno namaluvawe na nadvore{niot dolg i deficitot, toga{ nadvore{niot dolg do 2013 godina bi dostignal 54% od BDP, {to bi predizvikalo ru{ewe na sistemot na javno finansirawe i bi do{lo do kompleten zastoj vo razvojot poradi golemiot pad na kreditniot rejting i tro{ocite za servisirawe na

dolgot, naveduva „Delo”. Bogomir Kova~, ekonomist i profesor na Ekonomskiot fakultet vo Qubqana, tvrdi deka relativnata fiskalna pozicija na Slovenija s$ u{te e dva pati podobra od onaa vo koja {tose nao|a Grcija, no prednosta na Grcija e toa {to mo`e da o~ekuva pomo{, a so toa i mo`nost za podobra pozicija od aspekt na potencijalniot rast vo odnos na Slovenija koja ima pokonkurentna ekonomija. Fiskalnite kratewa vo Grcija }e bidat radikalni, i zasega „gr~koto scenario” vo Slovenija ne e potrebno, smeta Kova~. Pokraj toa „gr~kiot sindrom” treba da se sfati seriozno, smeta Kova~, i pritoa dodava deka sega{nite fiskalni te{kotii na evropskite zemji imaat podlaboki koreni koi izleguvaat na povr{ina kako „politi~ki potres” vo momentot koga negativnite parametri i baranite reformi }e predizvikuvaat reakcija vo javnosta.

BUGARSKATA VLADA PODGOTVI 28 ANTIKRIZNI MERKI

ALBANIJA VOVEDUVA ^ETVRTI MOBILEN OPERATOR

 Bugarskoto Minister-

 Vo Albanija naskoro }e

stvo za finansii podgotvi 28 krizni merki koi vedna{ naidoa na golemo neodobruvawe od sindikatot. Antikriznite merki vklu~uvaat i odano~uvwe na site penzii i zabrana penzionerite koi rabotat da ne dobivaat penzija ili da primaat polovina od iznosot i namaluvawe na platenoto otsustvo za majki so mali deca od 410 na

225 dena. Pretsedatelot na najgolemiot sindikat vo zemjata, @eqasko Hristov izjavi deka stanuva zbor za maloumni merki so minimalni fiskalni efekti. Stravot na Bugarite od ekonomska kriza e drasti~no zgolemen godinava. Istra`uvawata poka`uvaat deka 83% od ispitanicite se pla{at od krizata, vo sporedba so 34% vo maj minatata godina.

startuva ~etvrtiot mobilen operator. Telekomunikacii i po{ti na Kosovo (RTK) e noviot operator koja vleguva na albanskiot pazar od ~etiri milioni korisnici na mobilni uslugi. Kompanijata go dobi tenderot vo fevruari 2009 godina. RTK plati 7,2 milioni evra za dobivawe na licencata. Se o~ekuva noviot operator da gi namali cenite na mobilnite uslugi i da poredizvika podobruvawe na uslovite na pazarot.

18.03.2010

balkan biznis politika

FILE POBARA KOSOVO DA PRODOL@I SO REfORMITE NABUKO I JU@En TEK TREBA DA SE SPOjAT  "Predizvicite ostanuvaat. Bezbednosta iako e stabilna, ostanuva krevka", pora~a evrokomesarot za pro{iruvawe [tefan File preku kosovskite mediumi. Evrokomesarot File go povika Kosovo da prodol`i so reformate i da ne otstapuva vo naporite za integrirawe vo EU, pozdravuvaj} i go postignatiot napredok po proglasuvaweto na nezavisnosta vo fevruari

2008 godina. Toj vo petok }e pristigne na Kosovo vo ramki na balkanskata turneja za vreme na koja }e gi poseti i Srbija, Bosna i Hercegovina i Crna Gora. "Organiziraniot kriminal, pereweto pari i reformata na dr`avnata administracija se oblasti koi baraat zasileno vnimanie, istaknuva File. Spored nego 2010 godina }e bide mnogu va`na za

Kosovo. Klu~no e vlasta vo Pri{tina da obezbedi prodol`uvawe na neophodnite reformi.

BELIOT [EnGEn GI PREPOLOVI CEnITE nA AVIOBILETITE Vlezot na Srbija na belata {engen-lista potpolno go promeni belgradskiot aerodrom Nikola Tesla. Po ukinuvaweto na vizite za Srbija belgradskiot aerodrom izbi na prvo mesto vo Evropa po brojot na letovi i prevezeni patnici. Minatata godina bile prevezeni 2,8 milioni patnici. So ogled na toa deka vizite bea ukinati vo dekemvri minatata godina, direktorot na aerodromot Velimir Radosavqevi} najavuva deka porastot godinava }e bide “izvonreden”. Porastot na letovi kon evropskite metropolis e do 20 %, a pad bele`i prometot kon Velika Britanija i Rusija, a prodol`uva i padot na brojot na patnici vo Crna Gora. “Od po~etokot na letniot red na letawe, imame za 25% pove}e letovi od stranski kompanii i o~ekuvam u{te dve niskotarifni kompanii. Se nadevam deka }e se vospostavi soobra}aj ne samo so Amerika tuku i so Soedinetite Arapski Emirati”, najavi Radosavqevi}.

UDELOT nA SLOVEnE^KIOT TURIZAM VO BDP ]E PORASnE nA 15-OTSTO

Slovenija nikoga{ nema da bide masovna turisti~ka destinacija kako Kipar ili Hrvatska, no vo rok od pet do {est godini udelot na turizmot vo ostvaruvaweto na BDP moè da dostigne 15%, izjavi Dimitrij Piciga direktorot na slovene~kata turisti~ka organizacija. So toa Slovenija bi vlegla vo gornata skala na evropski dràvi vo koi turizmot e zna~ajna ekonomska dejnost. Za ova da se postigne, potrebno e da se razviva hotelsko smestuvawe i da se vloùva vo komunikaciite. Minatata godina, spored Piciga, bila krizna, a te{ka }e bide i ovaa godina bidej}i ima pad na stranskite turisti. Dobri rezultati davaat velnes-centrite, dodeka najgolem pad zabeleàn e vo kongresniot turizam.

 Paolo Skaroni, prviot

~ovek na italijanskata energetska kompanija Eni smeta deka Evropa i pazarot za gas }e imaat mnogu pogolema korist ako dvata golemi evropski energetski proekti, gasovodite Nabuko i Ju`en tek, se spojat. Pobaruva~kata za gas vo Evropa sekojdnevno raste i zatoa Skaroni smeta deka Evropa bi trebala da gi zgolemi investiciite vo

cija

infrastruktura so {to bi obezbedila novi nabavni izvori od Turkmekistan, Kazahstan i Afrika. “Do 2020 godina, Evropa sekoja godina }e mora da uvezuva 180 milijardi kubni metri gas. Zatoa treba da se obezbedi redovno uslu`uvawe na nejzinite potro{uva~i”, veli Skaroni. I analiti~arite se soglasuvaat deka povrzuvaweto na Ju`en tek

i Nabuko mo`e da bide mnogu profitabilno za evropskata ekonomija.

24 18.03.2010

SVET

NAFTATA PADNA POD 80 DOLARI PRED SREDBATA OPEK-SAD

DIREKTOROT NA DOJ^E BANKA LANI ZARABOTIL 10 MILIONI EvRA

pod 80 dolari za barel pred pretstojnata sredba na Amerikanskata centralna banka so OPEK na koja }e se razgleduvaat mo`nostite za nao|awe na trgovski katalizatori. Cenite na naftata fluktuiraat pome|u 70 i 80 dolari vo poslednite devet meseci, dodeka pobaruva~kata se oporavuva od minatogodi{nata globalna recesija, no sepak, ostanuva

Doj~e bank, Jozef Akerman, minatata godina zarabotil vkupno 9,55 milioni evra, vklu~uvaj}i gi i platata, beneficiite i bonusite, spored godi{niot izve{taj na kompanijata objaven pred dva dena. Minatata godina, odborot na direktori sostaven od osum ~lena si isplatil vkupno 38,98 milioni evra, 4,48 milioni evra pove}e otkolku vo

ď Ź Naftenite ceni padnaa

slaba vo razvienite zemji. Cenata za surovata nafta se zgolemi na 82 dolari minatata nedela od 69 dolari na po~etokot na minatiot mesec, a nekoi analiti~ari o~ekuvaat cenite poleka da se simnuvaat vo pretstojniot period. Ministrite za nafta na Iran i Venecuela neodamna signaliziraa deka ne o~ekuvaat promeni vo proizvodstvenite kvoti na pretstojnata sredba na OPEK.

komercija

ď Ź Izvr{niot direktor na

2008 godina koga globalnata finansiska kriza zapo~na. Doj~e bank grupacijata vo 2009 godina ostvari dobivka od 5,2 milijadi evra bez presmetan danok, balgodarenie najmnogu na sektorite korporativno i investicisko bankarstvo, koi sozdadoa profit od 4,3 milijardi evra. Vo 2008 godina Grupacijata ja objavi prvata zaguba vo pove}e od 50 godini vo iznos od 5,7 milijardi evra.

VO FEvRUARI ZA 3,2% POvE]E AvTOMOBILI SE PRODALE vO EvROPA Proda`ba na avtomobili na evropskiot pazar vo fevruari se zgolemi 3,2% vo sporedba so istiot mesec minatata godina, odnosno minatiot mesec vo 28 evropski zemji bea ispora~ani pove} e od eden milion patni~ki avtomobili. Vo zemjite ~lenki na EU (bez Kipar i Malta), vo fevruari bea prodadeni 974.346 novi avtomobili, {to pretstavuva rast od 3 %, soop{ti Zdruènieto na evropskite proizvoditeli na avtomobili ASEA. Isporakata na avtomobili vo Germanija vo posledniot mesec padna za 29,8% na 194.846 novi avtomobili, {to glavno se dolì na prestanokot na dràvni subvencii. Vo drugite pogolemi ~lenki na Evropskata unija zgolemena e proda`bata na avtomobili. Vo [panija, isporakata na avtomobili se zgolemi za 47% vo Velika Britanija do 26,4%, a vo Francija za 18,2%.

SISTEMSKI IN@ENER E NAJDOBRA RABOTA vO SAD Rabotnata pozicija sistemski inèner e izbrana za najdobra rabota vo SAD za slednata decenija, pokaà istraùvaweto vo koe bea opfateni pove} e od 7.000 rabotni mesta. So istraùvaweto koe go napravi Agencijata za vrabotuvawe na SAD, bea opfateni rabotni mesta ~ija pobaruva~ka vo narednata dekada se o~ekuva da porasne za 10%. Pritoa ne se zemeni predvid rabotnite mesta so prose~na godi{na plata pomala od 65.000 dolari. Za najdobrite 50 mesta se ispitani 35.000 rabotnici, koi gi ocenuvaa nivnite rabotodavci spored razli~ni faktori vklu~uvaj}i dolgoro~en rast, plata, sigurnost, o~ekuvan rast na brojot na rabotni mesta, i op{tiot kvalitet na ìvotot.

26 18.03.2010

patot do uspehot

LOJD BLENKFAJN, GLAVEN IZVR[EN DIREKTOR NA GOLDMAN SAKS

Ne e lider oNoj [to samo zboruva, a Ni[to Ne pravi! IGOR PETROVSKI

petrovski@kapital.com.mk

ako kotira na berza ve}e 10 godini, wujor{kata investiciska banka Goldman Saks voobi~aeno ja smetaat za svoevidna “crna kutija”-zatvorena kompanija od kade ni{to ne moè da izleze na videlo. Sega, izloèna na golem pritisok od javnosta i vnimanie od mediumite zaradi ogromnite bonusi {to }e gi ispla}a na svoite vraboteni, no i zaradi izvonrednite rezultati poslednive dve godini otkako po~na krizata, Goldman Saks srame`livo se otvora. Ona {to go gledaat site e kompanija so liderstvo koe ne insistira na hierahija, so visoko sofisticiran struktura za menaxirawe rizik, i so visoko angaìran bord na direktori. Slu~ajno ili ne, Goldman, zaedno so XP Morgan se edinstvenite golemi banki od Volstrit {to imaat formirano komitet za rizik. Tokmu ovie atributi pridonesoa glavniot izvr{en direktor i pretsedatel na Goldman Saks, Lojd Blenkfajn da bide eden od najuspe{nite biznis-lideri vo 2009, a spisanieto Directorship, da go proglasi za CEO na godinata.

GOLDMAN SE GRI@I I ZA MALITE BIZNISI?! Blenkfajn be{e nazna~en za prv ~ovek na Goldman vo 2006 godina, otkako negoviot prethodnik Henri Polson zamina na rakovodnata funkcija vo Ministerstvoto za finansii vo toga{nata Bu{ova adminstracija. Za vreme na finansiskata kriza ja vode{e bankata mo{ne uspe{no, a osobeno godinava {to istekuva e edna od najdobrite vo 140-godi{nata istorija

na bankata. Neto-dobivkata od tretiot kvartal e trikratno zgolemena vo odnos na istiot period lani, na 3,2 milijardi dolari, dodeka vtoriot kvartal pokaà najgolem profit, od 3,44 milijardi dolari, otkako kompanijata po~na da kotira na Wujor{kata berza vo 1998 godina. Bankata be{e me|u prvite {to celosno ja vrati finansiskata pomo{ na dràvata, od 10 milijardi dolari, i toa so 23% kamata. Goldman Saks neodamna objavi deka }e gi nagradi svoite vraboteni so vkupno 16,7 milijardi dolari vo bonusi za 2009 godina, {to predizivka lavina od gnevni reakcii na javnosta, osobeno zatoa {to prethodno vo edna prilika, Blenkfajn prizna deka bankata imala zna~itelen udel vo pri~inite za golemata finansiska kriza. Zaradi toa, bankata re{i nejzinite topmenaxeri, namesto bonusi vo ke{, da dobijat akcii. Isto taka, za da pokaè deka firmata ne e samo ma{ina za pari koja se griì za dobivkata na svoite akcioneri, Blenkfajn objavi deka Goldman Saks }e potro{i 500 milioni dolari za poddr{ka na iljadnici mali biznisi. Podolu sleduvaat nekolku soveti {to Blenkfajn im gi dava na idnite biznis-lideri.

1. NEMOJTE DA STE OPSEDNATI SO TOA DEKA SE TREBA PERFEKTNO DA NAPRAVITE

Koga jas studirav pravo, mislev deka treba da stignam do Vrhovniot sud. Rabotite ne odea ba{ taka. Ne znaete kakvo }e bide va{eto opkru`uvawe, ne se znaete ni sebesi. Zatoa namalete go pritisokot vrz sebe i razmisluvajte {to sakate da bidete i {to sakate da pravite vo slednite dve ili pet godini. Zatoa {to dotoga{ svetot }e se smeni.

ZA VREME NA FINANSISKATA KRIZA BLENKFAJN JA VODE[E BANKATA MO[NE USPE[NO, A OSOBENO GODINAVA [TOISTEKUVA E EDNA OD NAJDOBRITE VO 140-GODI[NATA ISTORIJA NA BANKATA.

2. LIDEROT MORA DA KOMUNICIRA SO SVOITE VRABOTENI

Za na~inot na rabota vo 2008 godina, koga besnee{e finansiskata kriza, toj veli deka nastojuval site vraboteni, na sekoe nivo, da razberat {to vsu{nost se slu~uva. “Sekoj den pra}av govorna poraka do site vo firmata. Postojano {etav od oddel do oddel i odgovarav na pra{awa od vrabotenite. Dobivav stotici mejlovi i odgovarav na site”, veli Blenkfajn.

3. AKO SAMO ZBORUVATE, A NI[TO NE PRAVITE, NEMA DA IMATE KREDIBILITET PRED VRABOTENITE Za biznis-lideri kako Blenkfajn, delata i zborovite ne odat edni

bez drugi. Toj znae deka zborovite nepotkrepeni so akcija se pove}e od beskorisni. “Efektot kaj drugite od ona {to go pravite zavisi od va{ata sposobnost da ja artikulirate vrednosta na ona {to ste go storile”, smeta toj.

4. BIDETE OTVORENI ZA KONSTRUKTIVNI IDEI, BEZ OGLED OD KOGO DOA\AAT

Blenkfajn e celosno otvoren za sekogo {to moè da dade konstruktiven predlog ili ideja, bez ogled na koj rang pripa|a i kakov status ima. Onie {to go poznavaat velat deka saka da e opkruèn so umni, cvrsti, kreativni lu|e {to rabotite mu gi kaùvaat direktno i brzo. Postojano e dostapen, kaj nego nema hierarhija, nema sueta,

nema pretencioznost.

5. MORA DA FORSIRATE TIMSKA RABOTA VO SVOJATA KOMPANIJA

Vilijam Xorx, visok menaxer vo Goldman i predava~ na {kolatata za biznis Harvard, go opi{uva Blenkfajn kako zakoraven privrzanik na sorabotkata i timskata rabota. “Toj e postojano vo kontakt so kolegite od razli~nite kancelarii na Goldman po svetot, ima stotina telefonski povici dnevno. Vo ekot na krizata svikuva{e po 15 sostanoci na den so svojot bord na direktori. Ovaa ve{tina vo rakovodeweto be{e klu~ot na otpornosta na firmata kon krizata. Ne e deka toj stana golem lider preku no}”, veli Xorx.

18.03.2010

menaxment } VERUVAWETO NA LEGENDARNIOT MENAXER NA XENERAL ELEKTRIK, XEK VEL^ E DEKA KOMPANIJA

NE TREBA DA SE PLETKA VO NITU EDEN BIZNIS KADE [TO NE MO@E DA BIDE PRVA ILI VTORA VO PAZARNIOT UDEL, PO^NUVA DA DOBIVA SVOI PROTIVNICI

Fokusirajte se na proFitabilnosta, a ne na pazarniot udel!

o godini, Armstrong pravel istraùvawa {to pokaùvale deka celite na kompanijata naso~eni kon konkurentite, kako {to e zacrtuvaweto na pazaren udel, se kontraproduktivni. Otkako bile koavtori na eden trud od 1996 godina {to go dokaùva ova tvrdewe, Armstrong, zaedno so profesorot Kistin Grin od Univerzitetot Mona{ vo Avstralija, napi{ale zaedni~ki trud vo koj {to sumiraat 12 novi studii {to dodavaat teìna na prvi~niot zaklu~ok. Nivnata studija e nare~ena: “Celi naso~eni kon konkurencijata: Mitot za pazarniot udel”. Biznisot dolgo vreme e smetan kako vojna protiv konkurencijata, pa ne e ni ~udno {to kompaniite sakaat da gi pobedat svoite rivali. Vo eden primerok, Armstrong zapra{al 170 postdiplomci na biznis vo period od nekolku godini, dali “ primarnata cel na kompaniite e (a)

da bidat podobri od konkurentite, ili (b) da rabotat najdobro {to mo`at. Edna tretina od studentite go izbrale odgovorot pod (a), {to zna~i deka prili~no golem del od studentite smetale deka da se pobedi konkurencijata e pova`no od ostanatite celi, vklu~uvaj}i ja i profitabilnosta. Vo studijata od 1996 godina, Armstrong i Grin isto taka analizirale podatoci dobieni od 20 golemi kompanii za da go izmerat nivoto na fokusiranost kon konkurentite i kako toa e povrzano so nivniot povrat na investicijata (ROI) za pet devetgodi{ni periodi, po~nuvaj}i vo 1938 godina i zavr{uvaj}i vo 1982 godina. “Celite orientirani kon konkurentite bea vo negativna korelacija so ROI, za ovie podatoci”, zaklu~il Armstrong. So drugi zborovi, kolku {to menaxerite se trudele nivnite kompanii da bidat pogolemi na pazarot, pove}e & {tetele na sopstvenata profitabilnost.

Na primer, kompaniite ~ija {to cel bila maksimizacija na profitot (DuPont, General Electric, Union Carbide i Alcoa) poka`ale pogolem povrat na investiciite otkolku ostanatite firmi. Nasproti ova, {est kompanii ~ija {to edinstvena cel bil pazarniot udel (National Steel, The Great Atlantic & Pacific Tea Company, Swift, American Can, Gulf i Goodyear) pominale polo{o vo pogled na ROI. Nekoi od ovie kompanii, kako National Steel i American Can, pove} e ne postojat. PRIMEROT NA SONI, MAJKROSOFT I NINTENDO [tetata {to kompaniite mo`e da si ja nanesat fokusiraj}i se na celi povrzani so konkurencijata, be{e tema na napisot od Xejms Sarovjecki, biznis-novinar vo Wujorker (The New Yorker,) minatiot dekemvri. Toj naveduva kako Soni, so svojata igra~ka konzola Plej Stej{n i Majkrosoft, proizvodi-

tel na konkurentskata Iksboks 360 (Xbox 360), “noze }e iskr{at” za da osvojat {to pogolem del od pazarot za video- igri. Vo me|uvreme, tretoplasiraniot Nintendo, so novata konzola *Wii, tivko i nenametlivo stana najprofitabilna kompanija za igra~ki konzoli vo Japonija. Nintendo, ima pet milijardi dolari ke{ vo banka blagodarenie na solidnite profiti minatite godini. Armstrong veli deka opsesijata da se pobedi konkurencijata ostanuva glaven dvigatel na najgolemite svetski kompanii. Xek Vel~, do pred nekoja godina prv ~ovek na General Electric, be{e poznat po svojata izjava deka GE ne bi bil vi nieden biznis kade {to ne mo`e da bide prv ili vtor vo pazarniot udel. Veruvaweto na Vel~ vo ovoj mit s$ u{te provejuva kako duh vo prostorijata koga bordot ima sostanoci, no Armstrong veli deka nikoga{ ne e docna menaxerite da

}} Voobi~aena praktika na mnogu kompanii e da se fokusiraat vrz {to e mo`no pogolemo prigrabuvawe od pazarniot kola~, na {teta na svoite konkurenti, se razbira. No, vakvite napori mo`at da dovedat do namaluvawe na profitot, veli X. Skot Armstrong, profesor po marketing na biznis-{kolata broj eden (spored poslednata rejting lista na Financial Times) vo svetot, Vorton vo SAD.

go smenat ova pravilo. “Jas ne velam deka kompaniite ne treba da obrnuvaat vnimanie na svoite konkurenti; i tie bi mo`ele da pravat ne{ta {to gi smetaat razumni, isto kako i vie. Ona {to sakam da go istaknam e deka primarnata cel ne treba da bide da go pobedite svojot konkurent. Celta treba da bide profitabilnosta. So ogled na celata, {tetata {to nastanuva koga se fokusirate na pazarniot udel, kompaniite bi bilo podobro da ne ja merat”. Dobrite rabotnici se onie {to ja rabotat ne{to {to navistina gi ispolnuva, ne{to {to ne go sfa} aat kako svoevidna prinuda. Rabotodavcite sakaat rabotnici {to vo rabotata i li~no se realiziraat, a ne odrabotuvaat mehani~ki. Zatoa, razvivaweto na samosvesta e najgolem interes i za rabotodavecot i za li~nosta {to saka da `ivee so “polna plu}a”.

}} Emocionalnata inteligencija e klu~ za uspe{nosta vo raboteweto. Ovoj vid inteligencija podrazbira ve{tina na upravuvawe so sebesi i ve{tinata na uspe{na sorabotka so drugite znaele da blesnat so kvalitetot na svojata rabota. Stanuva{e s$ pojasno deka za dobri rezultati vo rabotata potrebno e u{te ne{to osven znaewe i inteligencija, i deka toa ne{to e mnogu va`no.

} EMOCIONALNA INTELIGENCIJA

NE E SE VO IQ

tkako praktikata ja porazi teorijata za IQ kako edinstveno merilo pri odbiraweto na kadri, rabotodavcite baraat i dobro gi pla}aat emocionalno i socijalno kompetentnite rabotnici. Deka ne{to ne e sosema vo red, stana jasno koga nekoi mladi menaxeri so koeficient na inteligencija daleku nad 150 i diplomi od presti`ni univerziteti se poka`aa sosema neefektivni, duri do taa

mera da stanat destruktiven element vo kompaniite. Toa be{e seriozno predupreduvawe za teorijata {to do neodamna “dr`e{e voda”, a spored koja se smeta{e deka za uspeh vo karierata edinstveno e va`no stru~noto znaewe i natprose~nata inteligencija, {to go potkrepuvaa i psiholozite, tvrdej}i deka pri izborot na kadri testot za inteligencija e edinstveniot koj e merodaven. No, so decenii vre`anoto

mislewe, praktikata postojano go demantira{e so primerite na lu|e koi {to i pokraj golemo znaewe i intelektualni sposobnosti ne bea nu`no i dobri rabotnici ili menaxeri. Ako kompanijata vrabotila li~nost so najdobar prosek na ocenki na fakultet, toa ne zna~elo deka toj ili taa so uspe{na rabota }e ja opravda doverbata. Od druga strana, neretko rabotnici so poslabo znaewe i intelektualen kapacitet

ZAPOZNAJTE SE SAMITE SEBESI Vo izminatite dve decenii psiholozite sprovedoa niza istra`uvawa a da doznaat koi se tie karakteristiki potrebni za uspe{na rabota. Rezultatite poka`aa deka toa se komunikaciskite ve{tini, prilagodlivosta, samokontrolata, motivacijata za rabota, efektivnosta vo tim, efikasnosta vo organiziraweto, potencijalite za liderstvo i sekako, intelektualniot kapacitet, stru~nosta i iskustvoto. Od sedum nabroeni kategorii samo poslednata zboruva za va`nosta na inteligencijata, stru~nosta i iskustvoto. Site drugi se odnesuvaat na razli~ni aspekti na t.n emocionalna inteligencija. Stana jasno deka tokmu emocionalnata inteligencija e klu~ za uspe{nosta vo raboteweto. Ovoj vid inteligencija na~elno se sostoi od ve{tinata na upravuvawe so sebesi i ve{tinata

na uspe{na sorabotka so drugite. I dvete ve{tini se va`ni ne samo za uspe{nosta vo raboteweto, tuku i voop{to za ostvaruvawe na ìvotnite celi. Ve{tinata na upravuvawe so sebe podrazbira razviena samosvest, samosovladuvawe i motiviranost. Lu|eto {to imaat razviena samosvest, dobro se poznavaat sebesi, svoite sili, uveruvawa, vrednosti, èlbi i celi. Za~uduva kolku taa ve{tina vo prosek e slabo razviena. Mnogumina ìveat vo iluzija deka samite sebe dobro se poznavaat bidej}i ìveat vo sopstvenata koà 24 ~asa na den, pa smetaat deka ne treba da posvetuvaat dopolnitelno vreme razmisluvaj}i za sebe. Me|utoa, pove}eto od nas nikoga{ ne se zapra{ale poseriozno zo{to go rabotat toa {to go rabotat, zo{to se zadrùvaat na rabotno mesto {to ne gi zadovoluva, {to bi sakale da postignat za pet godini, {to bi u~ele so zadovolstvo, koja e rabotata vo koja bi uìvale...i mnogu drugi sli~ni pra{awa {to bi im pomognale da otkrijat koi se, i kako da ìveat vo sklad so svoite vistinski interesi i vrednosti.

28 18.03.2010

marketing Zakoni na brendingot

NAJLESEN NA^IN DA GO UNI[TITE BRENDOT E DA IMENUVATE SÈ PO NEGOVOTO IME

uPrimer za zakonot na pro[iruvawe vo brendingot: So desetinata novi brendovi, proizvoditelot na pivo Miler, napravi zbrka na kombinacii od osnovnoto ime i konfuzija vo svesta na potro[uva~ite

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

u Zakon na pro{iruvawe Najlesen na~in da go uni{tite brendot e da imenuvate s$ po negovoto ime [to e pro{iruvawe na linijata na proizvodot? Toa e koga imate uspe{en proizvod na pazarot koj ve}e stanal prepoznatliv brend i sega sakate da lansirate linija proizvodi so istoto ime, no so razli~ni svojstva. Nadobar primer vo svetot za toa e industrijata za pivo. Sedumdesettite godini od minatiot vek vo SAD postoele tri glavni brendovi na piva: Badvajser(Budweiser), Miler (Miller) i Kurs (Coors). Deneska tie tri, prerasnaa vo dvaesetina novi brendovi. Samo Miler prerasna vo: Miler haj lajf (Miller High Life), Miler lajt (Miller Lite), Miler Xenun draft (Miller Genuine Draft), Miler Xenun draft lajt(Miller Genuine Draft Lite), Miler rizrv (Miller Reserve), Miler rizrv lajt (Miller Reserve Light), Miler rizrv amber ale(Miller Reserve Amber Ale) i dr. Obidete se da gi povtorite imiwata na ovie brendovi. Verojatno polesno }e zapametite stotina broevi od telefonski imenik otkolku ovaa zbrka na kombinacii od osnovnoto ime Miler. Posle re~isi triesetgodi{na borba na ovie mega brendovi i nebroeni milioni potro{eni na reklama, {to se slu~uva? Koga legnaa rabotite, odnosot vo procentot na pokrienost na pazarot mnogu malku se smeni. So isfrlawe na novi i novi brendovi na svojata osnovna linija, Miler go simna od vodstvo sopstveniot brend. Prezasitenata svest na potro{uva~ite e u{te pove}e optovarena so besmisleni kombinacii od istiot proizvod. Problemot e {to i ostanatite proizvoditeli isto taka ja pro{irija svojata linija na osnovni proizvodi. Od aspekt na klasi~niot marketing na potro{uva~ot mu e ponuden pogolem izbor. Od aspect, pak, na brendot, se stvori konfuzija vo svesta na potro{uva~ot. Najdobar e primerot so “aspirinot” na Baer (Bayer). Koga po~na da go gubi pazarot vo odnos na novite brendovi kako Tajlenol(Tylenol) baziran na acetaminophen i Advil (Advil) baziran na ibuprofen, reakcijata na Baer bila lansirawe na pet novi aspirin-fri proizvodi. [to se slu~i? Prvite godini, novite proizvodi se prodavaa s$ na s$ na 1% od pazarot. Za toa vreme, osnovniot brend na Baer, (so aspirin), pa|a{e 10% godi{no vo odnos na prethodnata vkupna pokrienost na pazarot. Baer ve} e be{e sinonim za “aspirin” i novite proizvodi “Baer-bez“aspirin”” bea samo potvrda za potro{uva~ot deka “aspirinot” ne e edinstveniot lek protiv bolki. Zna~i, dokolku sakate da ja pro{irite osnovnata linija na proizvodot zapra{ajte se {to } e pomislat potro{uva~ite za toa. [to }e se slu~i so va{iot osnoven, ve}e pozicioniran proizvod, so pojavata na noviot? Dali toa }e go potkopa ili }e go zasili? u Zakonot za zaedni~ka imenka Siguren pat kon propasta e zaedni~ka imenka kako ime na brendot Zamislete da proizveduvate sapun i svojot proizvod da go nare~ete “sapun”. Toga{, nekoj }e go kupi va{iot sapun i koga prijatelot } e go zapra{a koj sapun go koristi,

}} Dokolku sakate da ja pro{irite osnovnata linija na proizvodot zapra{ajte se {to }e pomislat potro{uva~ite za toa. [to }e se slu~i so va{iot osnoven, ve}e pozicioniran proizvod, so pojavata na noviot? Dali toa }e go potkopa ili }e go zasili? }e mu kaè: ”Pa, sapun”. Ili, imate kniàrnica i ja nare~ete “Kniàrnica”. Kade ja kupivte ovaa dobra kniga, a odgovorot bi bil: ”Pa, vo kniàrnica”. Verojatno ja uviduvate apsurdnosta na situacijata, no }e se iznenadite kolku e s$ u{te popularno proizvodite da se imenuvaat so takanare~eni generi~ki imiwa (zaedni~ki). Na primer, IBM e kratenka od “International Business Machine” (Internacionalna biznis ma{ina), a BMW od Bayerische Motoren Werke (Bavarska fabrika za motori). No, sepak brendot go znaeme pod kratenkata, koja vo na{ata potsvest ve}e e sinonim za kvalitet, izdr`livost i sl. u Zakon na kompanijata Brendovite se brendovi, a kompaniite se kompanii Vo procesto na brendingot, ni{to pove}e ne moè da go zbuni kupuva~ot od situacijata koga }e se pome{aat imeto na brendot so imeto na kompanijata koja {to go proizveduva. [to e pova`no? Imeto na kompanijata Majkrosoft (Microsoft) ili programata za pi{uvawe nare~ena Vord (“Word”). Sigurno nema da zapra{ate nekogo “Ima{ li Majkrosoft Vord”, tuku “Ima{ li Vord”. Dali Pelisterka e ime na kompanija ili za vas, kako potro{uva~, toa e sinonim za kisela voda? Imiwata na brendovite se pova`ni od imiwata na kompaniite. Kupuva~ite sekoga{ go kupuvaat proizvodot, a ne kompanijata. u Zakonot na podbrendovite Ona {to brendot }e go izgradi, podbrendovite moàt da go uni{tat Dobar primer za ovoj zakon e obidot na Kadilak da vovede nova linija na mali kompaktni avtomobili. Sli~en e i obidot na Dona Karan da vovede linija na sportska obleka vo svoite prodavnici. Rezultatot bil katastrofalen. Nikoj nema da vleze vo prodavnica na Zastava i da bara model na luksuzen avtomobil. A, vo prodavnicite na Armani sekako nema da bara sportski patiki. Koga brendot }e stane sinonim za ne{to ({to bilo), ne e poèlno da se dodavaat podbrendovi so sprotivni kvaliteti na onie {to gi pretstavuva brendot. Kako i vo Zakonot za pro{iruvawe, vo najdobar slu~aj samo }e go potkopate postoe~kiot brend, a vo najlo{ }e go uni{tite.

30 18.03.2010

Kultura

FILM

Ogledalata - refleksija na @ivotot na Sofija Loren ADrIJana Atanasova anastasova@kapital.com.mk

ofija Loren, italijanskiot seks-simbol, i na 75 godini e aktivna na golemoto platno. Denovive na nacionalnata italijanska TV-stanica Rai Uno e prikaàna mini-televiziskata serija vo dve prodolènija, “Mojot dom e poln so ogledala” (*La mia cas e piena di specchi) vo koja Loren go igra likot na majka si, Romilda Vilani. Ova e vtor pat kako Loren pravi portret na svojot ìvot. Vo 1980 godina taa go snima filmot “Sofija Loren - Nejzinata prikazna”, vo koj se igra sebe si i svojata majka. Vo mini-serijata nejziniot lik go igra mladata akterka Mejd Margaret. Za realizacija na ovoj proekt Loren sorabotuva so sestra & Marija ×ikolone (sopruga na Romano Musolini, sin } Sofija Loren vo na diktatorot Musolini), scena od minikoja ja napi{ala knigata serijata” Mojot za ìvotot na Sofija. dom e poln so Vo dvodelnata serija ogledala” “Mojot dom e poln so ogledala” se raskaùva prikaznata za mlada, ubava devojka, rodum od Poculi, vo blizina na Neapol, koja sledej}i go sonot na svojata majka da stane poznata akterka vo Holivud, zaminuva vo Rim, vo pohod za ostvarugodini seks-simbol vawe na golemiot son. Sofija Loren e prvata italijanska akterka koja ja dobiva presti`nata nagrada Oskar, za najdobra akterka vo stranski film (“ô~ara”, ili “Dve èni”). Od stotinata nejzini filmski i televiziski ulogi zabeleìtelni se onie vo ”V~era”, ”Denes i utre”, “Ku}a-~amec” itn., filmovi koi isto taka ja imaat dobieno nagradata na Akademijata. Taa e svoevidna ikona na italijanskata kinematografija, koja so svoeto prisustvo na golemoto platno ja promovira italijanskata ènstvena ubavina vo svetot. Pred da stane svetski poznata, imala pomali uspesi na izborite za ubavina, kako i mali ulogi vo italijanskite filmovi. Go zapoznava i se zaqubuva vo producentot Karlo Ponti (koj vo toa vreme bil ènet). Poradi problemite so katoli~kata crkva, koja ne ja dozvoluvala nivna ve~avka, tie zaminuvaat vo Meksiko kade {to go kaùvaat sudbonosnoto da. Vo 1966 godina, koga kone~no e oficijaliziran razvodot na Ponti, povtorno se zemaat i ostanuvaat zaedno 41 godina, se do krajot na ìvotot na Karlo Ponti pred tri godini. Od nivniot brak imaat dve deca, Karlo pomladiot i Eduardo.

[OU-BIZNIS

Potpi[an najvredniot dogovor

ondacijata Majkl Xekson se soglasi da go potpi{e najgolemiot muzi~ki dogovor so kompanijata “Soni mjuzik”, vreden pove}e od 200 milioni dolari. Spored informaciite od amerikanskite mediumi vo dogovorot spa|aat deset albumi vo period od sedum godini, vklu~uvaj} i i nekoi od neobjavenite materijali. “Vol strit `urnal” objavi deka dokolku site uslovi bidat ispolneti, dogovorot mo`e da postigne vrednost i do 250 milioni dolari. I devet meseci po negovata smrt, Majkl Xekson, s$ u{te gi ru{i rekordite i eden od najprofitabilnite peja~i na svetot.

POLITIKATA I OSKARITE

PRIDONESOT NA OBAMA ZA USpEHOT NA BIGALOU MaksIm RIstEskI

risteski@kapital.com.mk

omina vremeto koga plukaweto po amerikanskata nadvore{na politika avtomatski zna~e{e opredeluvawe za “vistinskata” strana, spored koja operacijata “Sloboda za Irak”, vsu{nost pretstavuva “Okupacija na Irak”. Toa be{e vreme na Majkl Mur, glasnogovornikot na svetskoto antibu{ovo dvièwe, koj vo 2003 godina be{e nagraden so Oskar vo kategorijata najdobar dokumentaren film za ostvaruvaweto “Bowling for Columbine”. Vo ovoj film Mur ja opservira amerkanskata opsesija za oru`je, {to e sovr{ena paradigma za politikata na Bu{, a kuriozitet vo ovoj kontekst e {to vo toa vreme na ~elo na Nacionalnoto zdruènie za oru`je na SAD be{e tokmu oskarovecot, sega pokojniot ârlton Heston. Za razmerite na antibu{ovoto raspoloènie niz svetot dovolno zboruva i faktot {to Kanskiot festival, inaku apoliti~nata filmska smotra, vo 2004 godina mu dodeli Zlatna palma na isklu~itelno politi~ki agresivniot “Farenhajt 9/11” na Majkl Mur, i toa nekolku meseci pred amerikanskite pretsedatelski izbori, {to be{e sfateno kako jasna poraka od Evropa do glasa~ite vo Amerika.Vo takvi okolnosti, film kako “The Hurt Locker”, {to vo pottekstot se obiduva da ja najde celishodnosta na amerikanskoto voeno prisustvo vo Irak, te{ko deka }e pomine{e dobro kaj publikata, na svetskite kinoblagajni i kaj kriti~arite, vklu~itelno i kaj Amerikanskata filmska akademija. No, so Obama, percepcijata za amerikanskoto vojuvawe vo Irak i Avganistan e

} Legendarnata izveduva~ka na orginalni performansi: Marina Abramovi}

}} Deka zavr{i erata na Bu{ moè{e da se vidi i na godine{noto dodeluvawe na Oskarite. Amerikanskata filmska akademija mu dodeli {est Oskari na “The Hurt Locker”, filmot {to ja prikaùva pozitivnata strana na amerikanskata voena misija vo Irak o~igledno promeneta, iako ni{to bitno ne se promeni vo situacijata na teren i postojat indicii deka Barak Obama vo islamskiot svet nabrgu }e bide percepiran kako vtor Bu{. Pred nekolku meseci Osama Bin Laden mu pora~a na Obama: “Vo Belata ku}a se smenija samo licata. Obama e oslaben ~ovek koj nema da ja zapre vojnata.” No, kako i da e, noviot amerikanski pretsedatel ima imix na mirotvorec koj ja dobi Nobelovata nagrada za mir, kako i poddr{kata na antimilitaristi~kiot sineast Majkl Mur vo svojata predizborna kampawa. Ova Va{ington ne propu{ti da go iskoristi za preku holivudskata filmska industrija, konkretno preku {estkratniot pobednik na godine{nite Oskari, da si sozdade popovolna atmosfera za ponatamo{nata vojna so Al kaeda.“The Hurt Locker” naide na lo{ priem vo amerikanskite voeni krugovi. Vo vesnikot na vooruènite sili na SAD “Stars & Stripes” (“Yvezdi i linii”, aludira na amerikanskoto zname) kolumnistot Dejvid Samers, potpolkovnik po ~in, go ocenuva nagraduvaniot film kako {teten za imixot na vojskata na SAD, za{to lo{o ja otslikuva psihologijata na odredeni vojnici, a Samers zaklu~uva i deka negovite avtori, voop{to, ne gi poznavaat principite i mehanizmite na ~ija osnova se odviva amerikanskata voena intervencija vo

Irak. Navistina, narednikot Vilijam Xejms, glavniot lik vo filmot, na momenti se odnesuva visoko rizi~no vo visoko rizi~nite okolnosti na miniraniot Bagdad. No, od druga strana, toj e lider na timot za deaktivirawe na eksplozivni sredstva, bez ~ie po`rtvuvano anga`irawe niz najopasnite mesta na ira~kata prestolnina bi imalo mnogu pove} e nedol`ni civilni `rtvi. Narednikot Xejms e portretiran kako isklu~itelno human i topol lik, koj i pokraj voenata psihoza {to go pretvorila vo “ku~e na vojnata”, ne pretstavuva ma{ina za ubivawe, tuku e podgotven da go stavi `ivotot na kocka za bomba{-samoubiec pokajnik ili za detence koe se vika Bekam, verojatno imenuvano so aluzija na borbata za sloboda na Ira~anite, olicetvorena vo vrednostite na zapadnata civili-

zacija. Vo prilog na tezata za subverzivnosta na ovoj film odi faktot {to i pokraj slabata zarabotuva~ka na kino-blagajnite i pokraj otvoreniot favorit i najgledan film vo istorijata “Avatar”, “The Hurt Locker” dobi {est Oskari, kako preporaka za zadolìtelno gledawe upatena do celiot svet {to po pravilo gi prifa}a sugestiite na Amerikanskata filmska akademija za toa {to e dobro, a {to ne. Normalno, vo svetot na filmot. Vakvite insinuacii ne moàt da go osporat uspehot na Ketrin Bigalou, prvata èna koja dobi Oskar za reìja. “The Hurt Locker” osvoi duri 72 filmski nagradi na festivali niz celiot svet, a kritikata ne {tede{e komplimenti za ovoj film, {to na referentnata filmska internet-stranica “Rotten Tomatoes” ima rejting od visoki 97%.

} Ja smeni percepcijata za amerikanskoto voeno anga`irawe: Barak Obama

SVETSKA UMETNOST

ABRAMOVI] VO MOMA StoJan SInaDInov

sinadinovkapital.com.mk

inatata nedela vo Muzejot za moderna umetnost vo Wujork zapo~na retrosepktivnata izlo`ba na Marina Abramovi}, edna od najvlijatelnite umetni~ki na dene{ninata. Vo MOMA (akronimot od *Museum of the Modern Arts, edna od najpresti`nite svetski adresi na sovremenata umetnost) Abramovi} izlo`uva 50-tina dela, koi opfa}aat instalacii, fotografii i videoart. Zanimavaj}i se so performansi u{te od ranite 70-ti godini vo rodniot Belgrad, Abramovi} postojano gi istra`uva nejzinite fizi~ki i psihi~ki granici na izdr`livost. Vo modernata umetnost stana legendarna so instalaciite vo koi glavna “uloga” ima nejzinoto telo, kako

}}Umetni~kata povtorno gi istra`uva granicite na sopstvenata psiho-fizi~ka izdr`livost vo nejziniot najdolg performans dosega

crtawe na yvezda-petokraka na stomak so ìlet, ~isteweto na ìvotinski koski od mesoto so ~eli~na ~etka (nagrada na Venecijanskoto bienale kon krajot na devedesettite godini), maratonskoto odewe po Kineskiot yid (so nejziniot toga{en ìvoten sopatnik Ulaj) itn. Vo 1995 godina ima{e retrospektivna izlo`ba i vo Muzejot na grad Skopje. Na golemata retrospektivna izlo`ba vo wujor{kiot MOMA, koja } e trae do krajot na maj, osven {to se pretstaveni nejzinite najreprezentativni proekti, posetitelite } e moàt premierno da go vidat nejziniot najnov – i najdolg dosega -performans “Umetnikot e prisuten”. Toj trae, bez prekin, 7 ~asa

dnevno vo tekot na pet dena vo nedelata, a 10 ~asa v petok, koga rabotnoto vreme na muzejot e podolgo (neraboten den e vtornik), i se sostoi od toa {to Abramovi} sedi nepodvi`no zad edna masa, a sekoj zainteresiran posetitel mo`e da sedne nasproti nejze i da ja nabquduva. Spored Klaus Bizenbah, {efot na kuratorite vo MOMA i prireduva~ na ovaa izlo`ba, toa e u{te eden od nizata performansi na 63-godi{nata Abramovi} vo koi taa gi istra`uva granicite na sopstvenata psiho-fizi~ka izdr`livost i silata na voljata. Performansot na Abramovi} vo MOMA do zatvoraweto na nejzinata retrospektivna izlo`ba }e trae vkupno 700 ~asa.

18.03.2010

SPORT

SPORT SR\AN IVANOVI]

VATERPOLO-SELEKCIJATA NA MAKEDONIJA GO PROKNI@I PRVIOT TRIUMF

STEVAN NONKOVI]: OVAA POBEDA I JA PODARUVAM NA MAKEDONIJA, NA NARODOT I NA OVAA PREKRASNA PUBLIKA

ivanovic@kapital.com.mk

e{e prekrasno da si Makedonec za vreme na posledniot natprevar na na{ata vaterpolo-reprezentacija, odigran vo Olimipskiot bazen vo Skopje, vo ramkite od svetskata liga. Makedonskite vaterpolisti ja sovladaa mo{ne silnata reprezentacija na Grcija. Krajniot rezultat iznesuva{e 7:6, a be{e ostvaren vo eden krajno vozbudliv me~, odigran pred dve iljadnata publika. Ako go analizirame natprevarot po ~etvrtini }e zabele`ime deka vo prviot del silite bile izramneti(2:2). Vo vtoriot(2:1) i tretiot(2:0) period sleduva dominacija na makedonskata selekcija, za na krajot vo poslednata ~etvrtina(1:3), gr~kite vaterpolisti da ja prezemat kontrolata na igrata, nosej} i go duelot vo interesna zavr{nica. “Ovaa pobeda & ja podaruvam na Makedonija, na narodot i na ovaa prekrasna publika. Sekoga{ bevme blisku do pobedata, taka be{e so Hrvatska, i so Rusija vo Skopje, no i so Grcija vo Atina. Toga{ nemavme sportska sre}a. Ovoj pat imavme i edno iznenaduvawe za site, vo selkcijata go povikav veteranot Mili}, koj odigra odli~no. Odr`avme vistinski ~as po vaterpolo”, izjavi selektorot na makedonskata reprezentacija, Stefan Non-

7:6

e rezultatot od natprevarot kovi}. Veteranot Neboj{a Mili} so dvata postignati gola be{e najefikasniot poedinec vo na{iot tim. “Odli~na atmosfera, odli~na publika. Po~navme agresivno. Takvata igra sama po sebe, golemata borbenost i po`rtvuvanost i na{ata `elba za uspeh, seto toa be{e klu~ za uspeh”, istakna Mili}. Ova e prva pobeda na Makedonija vo natprevarite od Svetskata liga, a ostvaren e vo pettoto, pretposledno kolo. Do krajot od natprevaruvaweto n$ o~ekuva u{te sredbata so Rusija na gostinski teren. Mora da se pofali i dobrata organizacija na ovoj me~, proglasen za natprevar od visok bezbednosen rizik. Slo`enosta na gr~ko-

VODATA VO OLIMPISKI “ZOVRE”

X Atmosferata vo Olimpiskiot bazen vo Skopje bee na najvisoko nivo

makedonskite odnosi sekako deka vnesoa pogolema doza na nervoza kaj naviva~ite, no i kaj oficijalnite lica, zadol`eni za organizacija. Ako se zeme predvid i faktot deka Pliva~kata federacija na Makedonija (PFM) e relativno slabo ekipirana so stru~en kadar, a nejzinite fi-

nansisko-logisti~ki resursi se strogo limitirani, toga{ za najvisoka ocenka e organizacijata na spektaklot. “Poradi golemiot entuzijazam {to go poseduva na{ata malubrojna ekipa, zadol`ena za organizacijata, nie od Pliva~kata federacija uspevame da odrabotime daleku

nad realnite mo`nosti. Postojano se sudirame so golemi problem. Tie na momenti izgedaat nere{livi, no po nekoe nepi{ano pravilo postojano izleguvame uspevame da isplivame na povr{ina”, izjavi generalniot sekretar na PFM, Stefan Pulejkovski.

Osmina finalni natprevari od ligata na evropskite {ampioni vo fudbal

Muriwo go Ma\epsa ^elzi G

enijalnosta na @oze Muriwo be{e prestavena na najdobar na~in vo golemata pobeda na negoviot Inter, vo 1/8 finaleto od

ligata na {ampionite. Srede London, so golot na Samuel Eto bea #potopeni” nadeìte na êlzi, ~ii fudbaleri , ovoj pat so 1:0, zagubija na dvete sredbi vo duelot so niviot porane{en trener. “Nikoga{ ne se otaùvam od moite lu|e, no na poslednata sredba jas bev neprijatel na êlzi, a neprijatelot pobedi. Ostvarivme golema pobeda, no ne mislam deka toa e najva`niot triumf vo mojata kariera. Moèbi vo idnina }e se gleda taka, no vo

X @oze Muriwo ostana neporazen na stadionot na ^elzi

momentov toa e eden obi~en me~”, izjavi Muriwo. “Specijalniot” otkri i del od svojata taktika, a upati i iskereni nadeì za idninata na êlzi, ~ie rakovodstvo e razni{ano po ranata eliminacija od ligata na {ampionite. “Pretpostaviv deka Ivanovi} i @irkov nema da bidat vo najdobrata forma. Toa zna~e{e poslaba igra na êlzi i vo odbranata, no i vo napadot.

Na{ata igra be{e bazirana tokmu na nivnite slabosti. Dominiravme na natprevarot i na krajot uspeavme i da pobedime. Mislam deka ova ne e stra{na situacija za êlzi. Roman Abramovi} e mnogu intiligentna li~nost i siguren sum deka i vo ovaa situacija, }e ja donese pravilnata odluka. Malku be{e poinakov na po~etokot. Toga{ Roman smeta{e deka ovaa rabota e mnogu lesna, deka so parite s$ se re{ava. No, vo momentov toj e mnogu poiskusen i toa moè da se zabeleì od negovite potezi”, dodade portugalskiot stru~wak. Mnogu interesno zvu~i faktot, deka i kako trener na Inter, Muriwo ostanuva neporazen na Stemford Brix. Negovite statisti~ki podatoci od vremeto minato vo London ili, pak, voop{to vo karierata se impresivni. Sekako deka edinstveniot poraz na doma{en teren, doìvean u{te vo ranite po~etoci od trenerskata rabota go pravi unikaten ili sledstveno na negoviot prekar specijalen vo istorijata na fudbalot. Zabeleìtelen nastap ima{e i na{iot Goran Pandev, koj be{e vo igra do 75 minuta. Pandev odli~no se vklopi vo strategijata na trenerot i zaedno so Holan|anecot Vesli Snajder, bea odli~ni

kreatori na igrata. Pandev ima{e i edna izvonredna mo`nost vo vtoroto poluvreme, no ne uspea da ja zatrese protivni~kata mreà. Po pauza od ~etiri godini, Inter e povtorno me|u osumte najdobri fudbalski ekipi od stariot kontinent. Pred duelot so êlzi malkumina veruvaa vo uspehot na italijanskiot {ampion, no sega naglo se zgolemi brojot na onie {to veruvaat deka “Internacionale” moè da odi i na titulata. “Inter be{e podobar od nas. Smetam deka ovaa ekipa }e otide mnogu daleku vo ligata na {ampionite. Na{ata {ansa ja propu{tivme na prvata sredba vo Milano, a {to se odnesuva do revan{ot tie bea daleku podobri i zaslu`no ne pobedija, izjavi

Ona {to ne be{e ubavo, {to pre~e{e e sekako ruiniranata vnatre{nost na Olimpiskiot bazen vo Skopje, koja e daleku zad mo`nostite, kapacitetite i ambiciite na makedonskoto vaterpolo. Ovoj sport odi vo nagorna linija, no nagore treba da odat i nekoi drugi raboti.

MAKEDONSKIOT INTERNACIONALEC GORAN PANDEV BE[E VO IGRA NA STEMFORD BRIX DO 75 MINUTA OD NATPREVAROT

3:1

e rezultatot od natprevarot centarforot na angliskata ekipa Didie Drogba. Ovaa pobeda be{e mnogu bitna i za klupskiot fudbal na Italija i za fudbalot voop{to. Triumfot na Inter gi spasi “azurite” od gubewe na edno mesto vo ligata na {ampionite, narednta sezona.

CSKA JA ZANEME [PANIJA No} za pametewe imaa i fudbalerite na CSKA od Moskva, koi {to ostvarija istoriska pobeda od 2:1 na terenot na Seviqa. Pred po~etokot na ovaa sredba retko koj mo`e{e da se oblo`i na ruskata ekipa, osobeno po nejzinoto bledo izdanie na prviot natpevar odigran pred doma{nata publika, koj zavr{i so rezultat od 1:1. Kreatori na uspehot na CSKA, bea strelcite Tomas Necid i Kesiuke Honda, dodeka edinstveniot gol za Seviqa go postigna Diego Peroti. “Tie bea podobri, dadoa pove}e golovi, a samo toa e bitno vo fudbalot”, izjavi kontroverzniot pretsedatel na Seviqa, Hoze Maria del Nido koj, sepak, potvrdi deka rabotata na trenerot Manuel Himenez e sigurna.