107-KAPITAL-19.08.

KOLUMNA ALEKSANDAR JAN^ESKI STANISLAV PIGON

FEQTON NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI:

AMERICAN EXPRESS

SONCE I PLA@A

GLADIJATORI VO SVETOT NA KREDITNITE KARTI^KI STRANA 14

STRANA 8

...SAMO IDEJATA E KAPITAL, SE DRUGO E PARI... ^ETVRTOK, 19. AVGUST. 2010 | BROJ 107 | GODINA 1 | CENA 20 DEN. | TEL. 2 55 14 41 | FAKS. 2 58 14 40

NA ZATVORAWE, SREDA, 18.08.2010,

13.00~.

MBI 10 MBID OMB

00,73% 1,53% 00,07%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,49 47,82 1,28

NAFTA BRENT EURORIBOR

776,33 1,42%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (18.08) 2,395

MBI 10

2,385 2,375

OBEDINETATA EKS-JU @ELEZNICA STARTUVA NA 1 OKTOMVRI 2,365

MAKEDONIJA GO ISPU[TI VOZOT! 3 "KAPITAL" ME\U ZEMJODELCITE VO STRUMICA OFAJDENI OD SKAPIOT OTKUP, STRUMI^ANI NAJAVUVAAT NOVI INVESTICII STRANA 6

"STARI KASARNI ZA NOV RAZVOJ" SE ODVIVA BAVNO

SAMO TRI OD OSUM OP[TINI PO^NALE SO PROEKTOT

STRANA 2

2,355 2,345 2,335 12/8

14/8

VOVEDNIK QUP^O ZIKOV

VO OFSAJD SME SO VINOTO!?

STRANA 2

HRVATSKA INTENZIVNO SORABOTUVA SO AFERATA HIPO PO

SE STEGA OBRA^OT OKOLU IVO SANADER STRANA 12

16/8

18/8

2 19.08.2010

NAVIGATOR

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

^ETVRTOK 19 AVGUST 2010

VO OFSAJD SME SO VINOTO!?

o{to mislime deka vinarstvoto vo Makedonija e najs trate{kata zemjodelska granka? Dali toa ne e nekoja tipi~na makedonska “naakanost”! Zo{to, na primer, makedonskoto vino bi pominalo dobro na razvienite svetski pazari vo konkurencija na vinata od Franci ja, [pani ja, Italija, Moldavija, Germanija, Portugalija, Argentina, ^ile, Avstralija, Kalifornija, Bugarija!?

Koja od koja pogolema vinarska velesila ...

Kaj nas vremeto zastanalo pred 1990 godina. U~evme deka vo SFRJ Makedonija imala najmnogu son~evi d en ovi vo godinata, a Tikve{kiot region “pla~e” za proizvodstvo na grozje.

Kako za drugo da ne go biva!? Ne ja gledam direktnata vrska me|u brojot na son~evite denovi i vinarskiot biznis. Naprotiv, na{iot slu~aj e - kolku pove}e son~evi denovi, tolku pogolemi problemi na lozarite so rodot ... Zna~i, ne }e da e do vremeto, tuku do glavite }e e ... S$ na s$, po s$ izgleda, lozarite i godinava }e ostanat so “prstot v usta”!?

Po koj model funkcionira makedonskiot vinar ski biznis? Da vidime koi se zasegnatite strani vo biznisot: prvo, sekako, toa se proizvoditelite (lozarite), vtoro, toa se malite vinarnici, treto, golemite vinarski vizbi, ~etvrto, trgovcite so grozje i vino (izvoznici i uvoznici).

Ovde pra{aweto e dali site ovie znaat poedine~no kade im e mestoto vo biznisot? Ne znaat, sekako ...

Ili, poto~no, retko koj od niv znae ...!?

Lozarite, na primer, }e go proizvedat grozjeto, i sega problemot e {to tie smetaat deka treba da pieme “smederevka so kisela voda”, kako nekoga{. Tie ne uspeaja da gi promenat pra~kite oti toa ~ini skapo, a i treba da se ~eka tri godini!? Zaklu~okot e deka grozjeto ne e kvalitet-

Z

no, oti sortata ne mu ja biva! ]e go proizvedat grozjeto, no ne znaat dali }e bid e otkupen o, ili }e skapu va na nivite!

Ne mo`at nitu rakija da pe~at, oti od neodamna mnogu se strogi kaznite!

Ako ve fatat nadle`nite kako vo dvorot go pravite toa }e se soo~ite so katastrofa ...!?

Ottuka, treba da se sfati deka Makedonija voop{to ne e vinarska velesila – nitu po kvalitetot, nitu po koli~inite, nitu po vrednosta na izvozot na vino!? Porazitelni se i informaciite za koli~inite prodadeno vino doma, kako i za cenata (niski ceni za makedonskoto vino vo {i{e vo stranstvo).

Na doma{niot makedonski pazar pomalku se pie vino, a pove}e se pie rakija i pivo!?

Ottuka, sosema e nejasno so kakva vizija funkcioniraat sedumdesetinata mali vinarnici niz zemjata? Vinski pati{ta ... i ostanati gluposti ... Edna vinarnica pred tri godini duri i na berza manipulativno prodade iljadnici akcii, razvivaj}i vakva prikazna ... Onie koi kupija akcii, deneska koga }e gi pra{ate kako im e, ve gledaat tapo i podzinati ... !

Tie mali vinarnici godinava slabo }e otkupuvaat novo grozje, bidej}i imaat golemi zalihi od vino od minatite godini ( !?). Prostiot zaklu~ok e deka im “~uri“ biznisot(!?). Ako e taka, a poinaku ne e, toga{ dali mo`eme voop{to da zboruvame za vinarski biznis kaj nas. Od site godini rabota na gazdite na ovie minijaturni vinarnici (ovde gi isklu~uvam tri-~etirite najgolemi) im ostanaa samo malite kafean~iwa za ~epatewe {to gi izgradija vo dvorovite srede lozovite nasadi, kade {to vo posledno vreme moda e da se vikaat, na vino i dalmatinska pr{uta, golemite makedonski direktori, gazdi i politi~ari, pa tuka ne{to

“STARI KASARNI ZA NOV RAZVOJ” SE ODVIVA BAVNO

QUP^O ZIKOV glaven i odgovoren urednik zikov@kapital.com.mk

tie lamentiraat za makedonskata politika i perspektivite na dr`avata voop{to, vo prili~no hedonisti~ka atmosfera !? I samo toa...

Dod eka direktorite lamentiraat na astalot poln so jadewe, ostana vinoto neprodadeno vo bo~vite!?

Toa e realnosta ...

Re{enieto e najnapred da se zasukaat rakavite ... potoa da se sozdadat kapaciteti, i da se najdat vistinski posveteni menaxeri za proda`ba na golemite koli~ini makedonsko vino i toa, kako na balkanskite, taka i na svetskite pazari.

Najgolemite makedonski vinarnici da pos tignat nadkompaniski zaedni~ki interes, i da bidat promotori na formirawe na mo}na izvozna kompanija za vino. Taa kompanija da raboti na usoglasuvawe na edinstven marketin{ki pristap na svetskite saemi, i tamu makedonskoto vino da odi kako “makedonsko vino“ (bukvalno, kako da e proizvedeno vo edna kompanija). Taka makedonskoto vino }e ja dobie svojata prepoznatlivost vo svetot, site vinarnici i proizvoditeli }e ja prepoznaat idninata, a koli~inite izvezeno vino od godina vo godina }e se zgolemuvaat. ]e se postignat i dobri ceni. Kako {to }e raste izvozot, taka }e rastat i potrebite za pove}e grozje. ]e rastat lozovite nasadi, a lozarite }e bidat sre}ni.

Toa e patot ... {to sega ne go gledame!?

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska OFFICE MANAGER I FINANSII:

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104

pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103 OGLASI

Nikolaj Toma{evski

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

SPECIJALNI PRILOZI:

LEKTOR

gulakova@kapital.com.mk

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk

12

M

ilioni denari se obezbedeni za nevladinite organizacii i fondacii {to rabotat vo nasoka na implementirawe na Ramkovniot dogovor.

Ova e predvideno so usvoenata programa za finansirawe programski aktivnosti na zdru`enija i fondacii za 2010 godina {to ja izgotvi Sekretarijatot za sproveduvawe na Ramkovniot dogovor. Posebna komisija }e gi razgleduva aplikaciite. Programata za finansirawe programski aktivnosti na zdru`enija i fondacii za 2010 godina denovive }e bide objavena vo dnevnite vesnici.

Aleksandar Ivanovski Meri Kondoska

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot.

Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

SAMO TRI OD OSUM OP[TINI PO^NALE SO PROEKTOT Vo sklop na proektot za revitalizacija na prostorot kade {to se nao|aat kasarni vo osum makedonski op{tini, samo vo tri od niv se po~nati so gradba del od najavenite industriski i univerzitetski centri. Ostanatite op{tini s$ u{te nemaat doneseno detalen urbanisti~ki plan VIKTORIJA MILANOVSKA

Z

milanovska@kapital.com.mk

apo~nuva izgradbata na industriski i univerzitetski centri vo 3 od op{tinite na koi Ministerstvoto za odbrana im gi otstapi lokaciite na nekoga{nite kasarni, otkriva “Kapital” vo razgovor so gradona~alnicite na op{tinite koi se del od proektot “Stari kasarni za nov razvoj”. Vo nekoi op{tini, postoe~kite gradbi ve}e se rekonstruiraat i se adaptiraat za potrebite na novonajavenite objekti, no nekoi od op{tinite s$ u{te go nemaat doneseno nitu detalniot urbanisti~ki plan.

Za del od najavenite gradbi na ovie lokacii, interes projavile i nekolku stranski investitori, pa sledniot poteg e na Ministerstvoto za transport i vrski koe e nadle`no za naddavawata i licitaciite na zemji{teto.

Op{tina Debar go ima doneseno detalniot urbanisti~ki plan i momentalno raboti na rekonstrukcija na objektite koi do pred nekolku godini se koristele kako kasarni.

“Na lokacijata na nekoga{nite kasarni }e niknat univerzitetska i ekonomska zona.

Vo sklop na univerzitetskata zona, na 15-ti septemvri }e se otvorat dva fakulteta, filolo{ki i pedago{ki, i nasoka za fizoterapevti”, veli Ili Mirzo, {ef na Kabinetot na debarskiot gradona~alnik.

I Strumica ima doneseno urbanisti~ki plan i na lokacijata na nekoga{nite kasarni ve}e funkcionira policiskata stanica za celiot jugoisto~en region.

“Naesen po~nuva rekonstrukcijata na objekt koj }e se adaptira za potrebite na nevladiniot sektor i na nevladinite organizacii }e im bide dodelen besplatno, so toa {to tie }e si gi pla}aat samo komunaliite. Vo sorabotka so Ministerstvoto za trud i socijalna politika za kratko vreme op{tinata }e gradi centar za deca so posebni potrebi. Na krajot od mesecov treba da startuvaat licitacii na zemji{teto na koe }e se gradat stanbeni zgradi-bliznaci, za koi ve}e imame potencijalni inves-

titori, me|u koi dve makedonski i edna italijanska kompanija”, veli Zoran Zaev, gradona~alnik na Strumica, potenciraj}i deka samata lokacija na nekoga{nite kasarni, na samo 350 metri od plo{tadot vo Strumica, e mnogu atraktivna i vetuva uspe{na realizacija na celokupniot proekt. Vo plan e i izgradba na univerzitetski grad, parking-prostor so objekt na pajak-slu`bata, centar za del od kapacitetite na kolexot Jahja Kemal, mladinski kulturen centar i stare~ki dom.

I Gevgelija ima doneseno urbanisti~ki plan, spored koj prioritet im se dava na sportskite objekti i tereni, no ne se izostavaat nitu smestuva~kite kapaciteti.

“Vo tek e izgradba na dve teniski igrali{ta, koi za mesec-dva }e bidat vo zavr{na faza. Vo plan ni e izgradba na hotelski i motelski kapaciteti so zatvoren bazen, a parcelite za taa namena denovive treba da bidat objeveni, no toa e vo nadle`nost na Ministerstvoto za transport i vrski”, izjavi gradona~alnikot na Gevgelija, Ivan Frangov.

I pokraj pompeznite najavi, deka vo Bitola na mestoto na kasarnata treba da niknat filmski grad, akvapark, gradinka, trgovski centri, hoteli, golema benzinska pumpa, crkva, ovaa op{tina s$ u{te go nema doneseno detalniot urbanisti~ki plan.

Ottamu velat deka izgotveniot urbanisti~ki plan bil praten vo Ministerstvo za transport i vrski, no im bil vraten za da napravat odredeni korekcii. Vo Ohrid urbanisti~kiot plan ne e finaliziran, a kamo li praten do nadle`noto Ministerstvo. Ottamu velat

deka e vo zavr{na faza i deka do idnata nedela }e bide kompletiran. Tamu se planira univerzitetski i sredno{kolski centar so smestuva~ki kapaciteti, sportski centar i ambulanta.

“Kasarnite vo Ohrid se vo mnogu dobra sostojba, taka {to potreba od pogolemi i podolgotrajni intervencii nema da ima”, veli Brako Arnaudov, na~alnik na oddelot za urbanizam. Dojranskiot gradona~alnik, pak se `ali na opstrukcii od strana na sovetot na op{tinata.

“Urbanisti~kiot plan e napraven i pominat na javna rasprava, ~ekame samo Sovetot da ka`e “amin”.

Pretsedatelkata na Sovetot so u{te 4 ~lena-nekompetentni da sudat za razvojot na Dojran ni pravat opstrukcii”, veli Gligor ^abulev, gradona~alnik na Dojran. Od Op{tina Karpo{ pod ~ija nadle`nost e kasarnata Ilinden, koja be{e izbrana za najatraktivna lokacija vo ramkite na ovoj proekt, poradi godi{nite odmori ne uspeavme da dobieme odgovor do kade se podgotovkite na teren. Vo prethodnoto istra`uvawe, “Kapital” otkri deka za ovaa lokacija se zainteresirale nekolku stranski investitori koi sakaat da gradat elitna naselba.

“Mo`no e Skopje da dobie u{te edna naselba od tipot na Vodno kade {to }e se preselat golem del od rezidencijalnite objekti na stranskite ambasadi i misii vo zemjava”, objavi “Kapital” vo ekot na najavite na proektot “Stari kasarni za nov razvoj”.

Gradona~alnikot na Veles ostana nedostapen za komentar na ovaa tema.

NAVIGATOR

19.08.2010

3

POBEDNIK

NE IM BE[E DENOT

LIDERI

U[TE EDEN USPEH

M

MIROSLAV STOJANOVSKI

DRA@EN BO[WAKOVI]

[ABAN SALIU

HA[IM TA^I

pobara pogorvatskiot minister za pravrvo pompezno najavi osovskiot premier go Gnataeneralot lem buxet za odbra- Hda potpi{a odluka za ek- Ppomo{ za gasnewe na Kinformira{e specijali podobruvawe na stradicija na Sretko Kalini} ruskite po`ari, no Rusija niot pretstavnik na EU, opadnatiot `ivoten stan- vo Srbija, osuden za ubistvo dard na pripadnicite na srpskiot premier Zoran na ARM \in|i} vo 2003 godina OBEDINETATA EKS-JU

`ELEZNICA

ne odobri priem na avi- Piter Fejt deka nema da gi onite na Direkcijata za odobruva posetite na srpski za{tita i spasuvawe politi~ari na Kosovo

STARTUVA NA 1 OKTOMVRI

MAKEDONIJA GO ISPU[TI VOZOT! Kompaniite ~ij izvoz na stoki i uvoz na repromaterijali zavisi od `elezni~kiot transport velat deka Makedonija ispu{ti golema {ansa so toa {to ne se vklu~i vo novoformiranata zaedni~ka `eleznica na Slovenija, Hrvatska i Srbija. Od Ministerstvoto za transport i vrski ne dobivme odgovor zo{to Makedonija ne e del od ovoj proekt

M

GOJKO KE[EQ

gojko@kapital.com.mk

akedonskite kompanii baraat dr`avnoto pretprijatie M@ – Transport {to pobrzo da se priklu~i kon zaedni~kata kompanija koja {to ja formiraa dr`avnite `elezni~ki pretprijatija na Slovenija, Hrvatska i Srbija. Tie apeliraat deka e ekstremno va`no vklu~uvaweto i na Makedonija vo ovoj proekt dol` Koridorot 10 za zemjata da stane del od planot za brz tranzit na stokite preku ovoj `elezni~ki koridor.

“Kolku pobrzo se vklu~ime vo ovaa inicijativa tolku podobro. Makedonija dokolku toa ne go napravi sega, vo naredniot period }e bide prinudena, so ogled na toa deka krakot od koridorot 10 kon Solun pominuva niz na{ata zemja. Dokolku M@ – Transport ne konkurira vo pretprijatieto sega, toa }e mora da go napravi vo nekoj nareden period, pa makar i preku prezemawe na M@ –Transport od nekoja stranska kompanija”, veli Stevica ^arapi} od Grupacijata na {pediteri pri Stopanskata komora na Makedonija.

Sega{nata pasivnost na M@ – Transport vo vrska so ovoj proekt, koj {to e top-tema vo site porane{ni jugoslovenski republiki, toj go tolkuva kako otsustvo na

vizija za zna~eweto od vakvite zdru`uvawa.

Makstil, kompanija koja mnogu go koristi `elezni~kiot transport, smeta deka vakvata inicijativa vo regionot e za pozdravuvawe i deka Makedonija mora {to poskoro da vleze vo ova zaedni~kata kompanija.

“So taa inicijativa }e se re{at golem broj problemi i }e se postavat standardi koi }e va`at za celokupniot `elezni~ki transport vo ovoj del od Evropa. Jas li~no celosno ja poddr`uvam vakvata inicijativa”, veli izvr{niot direktor na Makstil, Aleksandar Panov. Toj objasnuva deka vo momentov ima golem broj razli~ni propisi koi {to pravat zastoj na transportot, a celta na novoformiranoto `elezni~ko pretprijatie e da gi nadmine razli~nite proceduri i zna~itelno da go olesni i zabrza protokot na stoki dol` koridorot. Se o~ekuva posebno da se olesni protokot niz Srbija, odnosno jazolot na delnicata Belgrad- Ni{, od kade {to prugata se deli kon Istanbul, Burgas i Solun.

“Za re{avawe na ova momentalno temno pole najmnogu e zainteresirana Evropskata unija, so cel da se dobie pobrz tranzit kon Istanbul. Pozitivno e Makedonija da vleze vo zaedni~kata kompanija i na toj na~in da se zgolemi brzinata na transportot kon krakot na Koridorot 10 kon Solun”, veli Panov. Od Makstil u{te velat deka, sepak najpozitivna vest za makedonskiot biznis vo odnos na `elezni~kiot soobra}aj bi bila realizacijata na Koridorot 8.

3 FAKTI ZA...

55 5 8

MILIONI DOLARI ]E MU DADE SVETSKA BANKA NA HAITI KAKO POMO[ ZA SANIRAWE NA POSLEDICITE OD JANUARSKIOT ZEMJOTRES DR@AVI DONIRALE PARI VO FONDOT ZA OBNOVA NA HAITI, A TOA SE BRAZIL NORVE[KA, AVSTRALIJA, KOLUMBIJA I ESTONIJA MILIJARDI DOLARI [TETA PREDIZVIKA KATASTROFALNIOT ZEMJOTRES NA HAITI

akedonskiot re`iser er so svetsko renome Mil~o Man~evski u{te edna{ poka`a deka kulturata e najdobriot na~in za promocija na na{ata zemja, kultura, vrednosti i tradicija. So svoeto najnovo dostignuvawe “Majki”, Man~evski uspea da se najde na najpresti`nata programa na Internacionalniot filmski festival vo Toronto i tokmu vo Kanada }e ja do`ivee svojata svetska premiera. Mil~o Man~evski, va`i za vistinski kvaliteten ambasador koga e vo pra{awe promocijata na Makedonija.

Pirs Helding, direktorot na festivalot vo Toronto simnuva kapa na filmot “Majki” karakteriziraj}i go ova ~edo na Man~evski kako edno vrvno dostignuvawe so hrabra i eksperimentalna kinematografska struktura. Za nego ova e eden od najdobrite filmovi koi gi videl vo poslednive godini.

“Majki” e ~etvrt film raboten pod palkata na

MIL^O MAN^EVSKI maestralniot Man~evski, vo makedonsko – francusko –bugarska koprodukcija. Vo glavnite ulogi se javuvaat Ana Stojanovska, Dimitar \or|ievski, Vladimir Ja~ev, Ratka Radmanovi}, Dime Iliev, Marina Pop Pankova, Boris ^orevski, Emilija Stojkovska, Milijana Bogdanovska i mnogu drugi.

Dosega{nite filmovi na Man~evski se prika`ani na 110 festivali i se distribuirani vo nad 50 zemji pod ustavnoto ime na dr`avata. Imaat osvoeno “Zlaten lav” vo Venecija i nominacija za Oskar.

GUBITNIK

NADUVAN BALON

B So zavr{uvaweto na izgradbata na `elezni~kiot Koridor 8, Makedonija bi stanala krstosnica me|u pristani{tata Burgas, Solun, Dra~ i Istanbul i zna~itelno bi se rastovaril jazolot kaj Ni{, (kade {to tranziotot poradi golemiot broj na vozovi i lo{ata infrastruktura se odviva mnogu bavno) od {to Makedonija bi dobila mnogu pogolem tranzit na vozovi.

Izgradbata na Koridorot 8 za makedonskite kompanii treba da bide prioritet.

U{te koga prvpat se pojavi idejata za formirawe zaedni~ka `eleznica na zemjite od Koridorot 10, M@ Transport bile informirani. Na sostanok so pretstavnici na slovene~kite `eleznici tie uka`ale deka seriozno se razgleduva ponudata i deka aktivno }e se vklu~at vo idnite aktivnosti.

Kade zapna rabotata i zo{to Makedonija ne e del od zaedni~kata `eleznica, v~era ne dobivme odgovor od Minister-

stvoto za transport i vrski.

Prviot voz na zaedni~kata `elezni~ka Alijansa na Srbija, Hrvatska i Slovenija treba da trgne na prvi oktomvri. Glavnata cel na porane{nite jugoslovenski republki e da se zgolemi brojot na vozovi koi {to }e ja koristat ovaa trasa za pristani{teto do Istanbul. Momentalno niz konkurentskiot Koridor 4 koj minuva niz zemjite~lenki na EU – Ungarija Romanija i Bugarija minuvaat po sedum iljadi vozovi, a niz krakot na Koridorot 10 do Istanbul minuvaat okolu 1.000 vozovi. Celta e brojot na vozovi preku skratenoto vreme za patuvawe da se zgolemi na 2.000 vozovi. Vo idnina so investiraweto na Slovene~ki `eleznici vo prugite vo Srbija koi se vo lo{a sostojba atraktivnosta na koridorot }e bide u{te pogolema.

PROCENKI...

ritanskiot vesnik “Gardijan” go obvinii amerikanskiot pretseedatel Barak Obama deka ja “nadul” opasnosta od izlevaweto na nafta vo vodite na Meksikanskiot Zaliv. Ugledniot britanski vesnik tvrdi deka na amerikanskiot pretsedatel el mu nedostiga sposobnost za reagirawe {to bi bilo lo soodvetno na realnata zakana.

“Obama nepotrebno ja izdramatizira celata situtu acija pove}e otkolku {to be{e vistinskata zakana”, tvrdi “Gardijan”.

Efektite od dramata okolu Meksikanskiot Zaliv najdobro ja po~uvstvuvaa lu|eto koi imaat biznis na Florida. Po izlevaweto na naftata drasti~no se namali brojot na turisti i zna~itelno opadna proda`bata na riba, zatoa {to od administracijata vo Va{ington svetot sekojdnevno slu{a{e za golemata katastrofa so koja se soo~uva zemjata. “Gardijan” otkriva deka na Florida, sojuznata amerikanska dr`ava, edna od najpopularnite turisti~ki desti-

BARAK OBAMA nacii vo SAD, bea zagadeni samo 16 od 180 pla`i, a najgolemiot del od naftenata damka vo vodite od Zalivot nabrzo is~ezna.

Amerikanskiot pretsedatel od ~isto politi~ki pri~ini samo ja “naduva” katastrofata, pa sega Belata ku}a se obiduva so site sili da se namali obemot na nesre}ata {to se slu~i vo april godinava i site posledici da se svedat vo realni ramki.

Vakvite seriozni obvinuvawa na smetka na pretsedatelot Obama se zakanuvaat dopolnitelno da mu go sru{at negoviot opa|a~ki rejting.

MISLA NA DENOT

BARAK OBAMA pretsedatel na SAD

SAD DURI ZA NEKOLKU GODINI ]E IZLEZE OD RECESIJA

N

a SAD }e & trebaat nekolku godini za da izleze od recesijata. ]e treba vreme za da gi vratime osumte milioni lu|e {to ostanaa bez rabota. Sekoj {to }e tvrdi poinaku, go saka samiot va{iot glas - smeta pretsedatelot na SAD, Barak Obama. Ekonomskata procenka na Obama ja otslikuva ma~nata politi~ka realnost vo koja se i toj i SAD, no i obidot po malku razo~aranite glasa~i da gi ubedi povtorno da glasaat za kandidatite na Demokratskata partija. Pretsedatelot isto taka se obiduva da gi ubedi glasa~ite deka negovite napori za zapirawe na ekonomskata kriza }e se po~uvstvuvaat na dolg rok, bidej}i toj se nadeva na reizbor na pretsedatelskite izbori vo 2012 godina.

Vo momentov Obama e na dolga i iscrpuva~ka izborna turneja, vo koja planira vo sekoja oblast od zemjata da ostane po tri dena.

NIKOGA[ NE BI MO@EL DA BIDAM POLITI^AR, BIDEJ]I SUM PREMNOGU SEBI^EN I MISLAM DEKA SAKAM DA SE ZABAVUVAM...

PRAVOTO DA BIDE[ NEODGOVOREN MI E NEKAKO DRAGO

BONO VOKS

FRONTMEN NA SLAVNIOT ROK-BEND U2 I POLITI^KI ANGA @IRAN UMETNIK

4 19.08.2010

NAVIGATOR

SVET

0-24

...NESRE]A VO FILIPINI

...SEVERNA KAROLINA

...SREDBA

Trieset i pet zaginati vo avtobuska nesre}a

P~eli vo napad

Medvedev, Karzai, Zardari i Rahmon vo So~i

T

rieset i pet lica gi zagubija `ivotite vo soobra}ajna nesre}a so avtobus koj padnal vo bezdna dlaboka 50 metri vo blizina na Sablan, ju`no od Manila.

O

tstranuvawe na p~eli koi napadnaa policisko vozilo vo Severna Karolina.

retsedatelite na Rusija, Avganistan, Pakistan i Taxikistan v~era vo So~i (Rusija) razgovaraa za sostojbata vo P regionot i za borbata protiv trgovijata so droga.

DVA, TRI ZBORA

“Vtoriot penziski stolb e obi~na laga i izmama, a zgora na toa go o~ekuva i propast.

Moeto iskustvo poka`uva deka finansiski bi bilo podobro ako sredstvata nameneti za vtoriot penziski stolb se oro~uvaat vo banka, i pritoa se dobiva kamata” DAMIR JAKU[ pretsedatel na Zdru`enieto na rabotni~ki sindikati na Hrvatska

“Evropskata unija mo`e i treba pove}e da stori za Pakistan. Treba da gi mobilizirame zemjite vo Unijata, pri {to razrabotivme plan za akcija” @OZE MANUEL BAROSO pretsedatel na Evropskata komisija

NASKORO SPECIJALEN PRILOG

GAXETI I INFORMATI^KA TEHNOLOGIJA

“Ekonomskoto obnovuvawe na Kosovo minuva uspe{no i Evropskata komisija celosno go poddr`uva toj proces. Za nas najva`en uslov za da po~neme so ispla}awe na tie sredstva e Kosovo da nema problemi so MMF i da po~ne ispolnuvawe na dogovorot za zaem od Fondot” OLI REN komesar za ekonomski i monetarni pra{awa

GADGETS

KAKOV TIP NA OPREMA DA SE NABAVI ZA KOMPANIJATA DA BIDE ISTOVREMENO FUNKCIONALNA, EFIKASNA, MODERNA I VO TREND? KAKO DA SE NAMALAT TRO[OCITE ZA INFORMATI^KATA TEHNOLOGIJA BEZ DA SE NAMALI EFIKASNOSTA? KOI SE NAJNOVITE TRENDOVI VO INFORMATI^KATA TEHNOLOGIJA? ZELENA TEHNOLOGIJA – NOVA TEHNOLOGIJA ZA [TEDEWE NA ENERGIJA OVA SE SAMO DEL OD TEMITE ZA KOI ]E MO@E DA PRO^ITATE VO SPECIJALNIOT DODATOK GAXETI I INFORMATI^KA TEHNOLOGIJA

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 2551 441; FAKS. 2581 440

NOV ^ITA^ NA SPISANIJA

S

kiff Reader e ultra modern e-~ita~, optimiziran za spisanija i vesnici. So 11,5 in~en ekran na dopir koj vsu{nost pretstavuva vid metalna folija, visoka rezolucija i baterija koja trae edna nedela, ovoj ured momentalno pretstavuva hit na pazarot na gaxeti. A4

formatot ovozmo`uva lesna prenoslivost, a USB portot-pogolema prakti~nost i po{iroka namena.

Skiff Reader e kompatibilen i so mikro SD-karti~ka, so {to se nadminuva memorijata od 4 gigabajti. Po lansiraweto na ovoj proizvod na pazarot, se o~ekuva i otvorawe na elektronski ~italni.

POLITIKA

19.08.2010

5

AVSTRALISKO-NOVOZELANDSKATA EPARHIJA NERE[LIV PROBLEM ZA MPC

TIMOTEJ: NE MO@E DA SE INTEGRIRA[ SO TOJ [TO SE TU@I[

Poslednite konfrontacii me|u mitropolitite Petar i Timotej poka`uvaat deka re{avaweto na problemite vo Avstralisko-novozelandskata eparhija e nevozmo`na misija za arhijereite na MPC.

S

MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

porot me|u mitropolitite Petar i Timotej u{te edna{ go iznese na povr{ina problemot so Avstralisko-novozelandskata eparhija, koj razvlekuvaj}i se po avstraliskite sudovi dosega ja ~ine{e MPC pove}e milioni avstraliski dolari.

Na tronot na najdale~nata eparhija na MPC, koja vo 1974 godina e odvoena od toga{nata Prekuokeanska eparhija (amerikansko-kanadska-avstraliska), dosega sednaa pove}e arhijerei, no nitu eden ne uspea da vospostavi kanonski red. Mitropolitot Timotej, koj pred da ja prezeme Debarsko-ki~evskata eparhija 14 godini rakovode{e so avstralisko-novozelandskata, veli deka Sinodot na MPC ima plan za stabilizirawe na crkvata vo Avstralija, no smeta deka problemot e vo aktuelniot arhijerej na eparhijata, mitropolitot Petar, koj uporno insistira na sudsko re{avawe na imotno-pravnite odnosi me|u MPC i nejzinite

oponenti.

"Sinodot ima strategija za obedinuvawe na makedonskite crkvi vo Avstralija. No, kako da o~ekuvame od mitropolitot Petar da gi integrira crkovnite op{tini koga toj se tu`i so niv? Ne sakam da se raspravam so nego po mediumi.

Neka go postavi pra{aweto na sinodska sednica i }e vidi kakov odgovor }e dobie. Kategori~ki odbivam da prifatam vina za toa {to go ~estitav 50-godi{niot jubilej na najstarata makedonska crkva vo Avstralija, Sveti \or|i. Toa vo nikakov slu~aj ne zna~i me{awe vo tu|a eparhija", izjavi mitropolitot Timotej za "Kapital".

Od MPC komentiraat deka samo po sebe ~estitaweto na jubilejot ne pretstavuva problem, zatoa {to toa spa|a vo sferata na li~ni relacii vospostaveni vo vremeto koga Timotej bil eparhiski arhijerej vo Avstralija, koi Petar nema kanosko pravo da gi ograni~i. No, smetaat deka mitropolitot Timotej, sepak, trebalo da se vozdr`i od ispra}aweto na ~estitkata, znaej}i deka MPC, odnosno nejziniot pretstavnik vo Avstralija, mitropolitot Petar,

vodi sudski spor protiv kompanijata koja rakovodi so crkvata Sveti \or|i. Iako, izvorite vo MPC koi gi konsultiravme ne veruvaat deka sudovite mo`at da ponudat su{tinsko re{enie.

"Na iselenicite im e seedno dali odat vo kanonska ili nekanonska crkva, taka {to, ni{to nema da se postigne so sudskite procesi {to vladikata Petar gi vodi

SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE

SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi!

Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta!

Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost.

Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

protiv nekanonskite makedonski crkvi vo Avstralija", veli eden od episkopite na MPC i dodava "fakt e deka toj {to }e bide arhijerej vo ovaa eparhija po nego }e nasledi ~ista imotno-pravna situacija".

Ova ne e prv pat mitropolitite Petar i Timotej da se konfrontiraat okolu sostojbite vo Avstraliskonovozelandskata eparhija.

Vo 1998 godina dvajcata ~lenovi na Sinodot na MPC razmenija seriozni me|usebni obvinuvawa preku mediumite, pri {to mitropolitot Petar tvrde{e deka negoviot kolega Timotej e glaven vinovnik za rascepot vo ovaa eparhija poradi poddr{kata {to im ja dal na separatistite ~ie zanimavawe so crkovnoto pra{awe se dol`i samo na lukrativen interes.

Dodeka Timotej bil arhijerej vo Avstralija od vkupno 17 crkovni op{tini 12 mu otka`ale poslu{nost, tvrde{e toga{ Petar.

Timotej duri be{e obvinet deka e eden od kreatorite na takanare~enata Makedonska nezavisna pravoslavna crkva, registrirana vo Avstralija vo septemvri 1997 godina, a ~ij pravilnik ne ja prifa}a jurisdikcijata na MPC.

6 19.08.2010

“KAPITAL” ME\U ZEMJODELCITE VO STRUMICA

OFAJDENI OD SKAPIOT OTKUP, STRUMI^ANI NAJAVUVAAT NOVI INVESTICII

K

GORAN LEFKOV

lefkov@kapital.com.mk

oga to ima luk, tozi e bukluk (|ubre), koga to nema edna glavi~ka struva (~ini) edna `lti~ka. Ovaa stara bugarska pogovorka najdobro ja opi{uva sostojbata so ovogodine{nata proda`ba na zelen~uk. Poplavite vo zemjite od porane{na Jugoslavija koi se na{i tradicionalni pazari i kade se “servira” 60% od na{eto zelen~ukovo proizvodstvo predizvika golem nedostig od gradinarski kulturi, po {to i cenite se poka~ija za dva do tri pati.

Ekipa na “Kapital” denovive

Na strumi~kiot kvanta{ki pazar po podolgo vreme, zemjodelcite se zadovolni.

I od visokite ceni i od godine{niot zgolemen izvoz. Nedostigot od zelen~uk na regionalnite pazari delumno se zadovoluva od son~evata Strumica otide vo Strumica za da vidi kakva e atmosferata me|u strumi~kite zemjodelci. Dali tie se zadovolni od godina{nite rekordno visoki ceni, posebno ako se znae deka godini nanazad tie se `alea deka za xabe pari go jademe nivniot trud.

Prviot vpe~atok e deka tie sega ubavo se ofajdija, no sepak so doza na rezerviranost i vozdr`anost vo procenkite dali vakvata sostojba } e se zadr`i i ponatamu.

Tie generalno se zadovolni od prihodite ostvareni od proda`ba na ranogradinarskite proizvodi,

iako poslednive denovi domatite i bostanot se prodavaa po ceni sli~ni na minatogodi{nite. No, faktot {to ostanale u{te mnogu malku domati i bostan za proda`ba, slobodno dava za pravo deka godinata mo`e da se proglasi za uspe{na. Zemjodelcite vo Strumica, dobivme vpe~atok, deka se mnogu dobro informirani.

Poradi poplavite vo Turcija tie o~ekuvaat deka i esenskiot zelen~uk }e pomine dobro na pazarot.

Dodeka strumi~ani trijat race i pravat “esap” kolku }e zarabotat, idili~nata slika ja naru{uva

soznanieto deka visokite ceni i uspe{nata otkupna sezona ne se nivna zasluga, tuku zasluga na prirodata.

ZADOVOLNI I ZEMJODELCITE I TRGOVCITE Mitko Georgiev, strumi~ki proizvoditel na bostan, vidno zadovolen od dosega{niot plasman, smeta deka godinava dobro pominal i deka so zarabotenite pari }e investira vo proizvodstvo na ran zelen~uk.

“Ovaa godina dobro pominav so lubenicite i so krastavicite, iako poslednite denovi imam problemi

so niskite ceni na bostanot, no vo globala gi plasirav moite proizvodi bez problem”, veli Georgiev.

Toj potencira deka najgolema dobivka od visokite ceni na zelen~ukot imale trgovcite i deka tie bile glavnite vinovnici za skapiot zelen~uk koj go pla}aat potro{uva~ite. Za `al, konstatira toj, vinata sekoga{ se frla na zemjodelcite, iako trgovcite se neophodna alka vo sinxirot od nivata do masata na potro{uva~ot i zatoa mora da se plati i nivniot anga`man.

Trgovcite so zemjodelski proizvodi,

SAMO SO MODERNO PROIZVODSTVO ]E SE NAM

M

akedonskoto zemjodelstvo mora da se modernizira za da bide konkurentno na pazarite od Isto~na Evropa. Dr`avata treba da im pomogne na zemjodelcite da go razvivaat i da go unapredat gradinarstvoto.

Toa e najdobra {ansa za da go namalime deficitot na hrana i da ja zgolemime pokrienosta na uvozot so izvoz. Sega{nite performansi vo proizvodstvoto na hrana se mnogu lo{i. Vo 2008 godina za uvoz na hrana sme uvezle hrana vo vrednost od 709 milioni dolari,

dodeka sme izvezle hrana od 350 milioni dolari.

Spored ekspertite, najdobar na~in za pokrivawe i namaluvawe na deficitot vo trgovijata so hrana e preku proizvodstvo na ranogradinarski proizvodi zatoa {to tamu ima pove}e obrti vo tekot na godinata, golemi koli~ini na zemjodelski proizvodi od edinica povr{ina i cenata {to se postignuva za kilogram gradinarski proizvod e poskapa za razlika od zrnestite proizvodi.

Riste Velkov, eden od rekorderite vo proizvodstvoto na domati vo

Strumi~ko potvrdi deka dokolku se proizveduva moderno mo`e da se postignat visoki prinosi so koi mo`eme da bideme konkurentni na stranskite pazari.

“Minatata godina proizvedov 20 toni domati od osum ari (0,08 hektari), {to pretstavuva rekorden prinos, ako se znae deka prosekot se dvi`i od pet do 10 toni po dekar. Makedonija ima odli~ni uslovi za odgleduvawe na gradinarski proizvodi, no treba mnogu da se raboti na svesta i navikite na na{ite zemjodelci”, veli Velkov i prepora~uva da

se mobiliziraat site faktori za razvoj na ovaa granka.

Agroekonomistite potenciraat deka proizvodstvoto na gradinarski proizvodi e okolu 100 pati poisplatlivo za razlika od p~enicata koja {to e najzastapena kultura na makedonskite poliwa. Profesorot po agroekonomija Boris Anakiev smeta deka zemjava mora da go razviva proizvodstvoto na kulturi koi imaat visoki prinosi na mali povr{ini.

“Prirodata kaj nas ovozmo`uva zelen~ukot da ima visok procent na mnogu va`ni hranlivi ma-

terii vo proizvodite, so mnogu {e}er, vitamini, minerali i sl.

Treba i ponatamu da rabotime na istra`uvawe za voveduvawe novi sorti, da go istra`uvame pazarot i da sledime {to se bara i toa da proizveduvame. Na{eto vkupno gradinarstvo treba da bide konkurentno, za ranogradinarstvoto se znae, {to e porano tolku e podohodovno”, smeta Anakiev.

Ekspertite predlagaat da se stremime kon proizvodstvo na gradinarski proizvodi i nivni prerabotki koi imaat povisoka dodadena vrednost od primarnoto proizvodstvo.

19.08.2010 pak imaat svoja verzija na prikaznata. I tie tvrdat deka imaat problem so visokite ceni i kvalitetot na proizvodite. Od Janev-kompani od Strumica se `alat deka tie imale problem da obezbedat dovolni koli~ini na kvalitetna roba za nivnite kupuva~i.

“Ovaa godina poradi visokite ceni na zelen~ukot imavme problemi da obezbedime kvalitetni proizvodi, pa zatoa i bevme prinudeni da uvezuvame zemjodelski proizvodi samo da go ispora~ame baraniot kvalitet po koj e prepoznatliva na{ata kompanija”, veli Suzana Janeva, menaxer za proda`ba vo Janev-kompani od Strumica.

Taa dodava deka ne izvezuvaat vo stranstvo zatoa {to sakaat da gi zadr`at doma{nite kupuva~i.

Trgovcite koi izvezuvaat zelen~uk bea zadovolni od cenite koi gi dobija za zemjodelskite proizvodi i sakaa da kupat {to pove}e roba.

Zadovolstvoto na nivnite lica be{e evidentno. Burim Hasani, trgovec od Tetovo, tvrdi deka makedonskiot zelen~uk dobro se prodava i deka e baran na regionalnite pazari.

“Sega tovaram eden kamion za Kosovo, a }e mi stigne u{te eden kamion koj treba da go napolnam za Bosna i Hercegovina. Zasega robata se bara na ovie pazari, no vo Bosna ve}e e vlezen turskiot zelen~uk, a imaat i sopstveno proizvodstvo i zatoa i cenite padnaa za razlika od pred 10 dena”, dodava Hasani.

Godinava najgolem del od izvozot na makedonskiot zelen~uk i bostan zavr{i na pazarite vo Srbija, Bosna i Hercegovina i Hrvatska, odnosno na tradicionalnite pazari za plasman na makedonskoto zemjodelsko proizvodstvo.

ZARABOTKATA ]E SE VLO@I VO NOVI INVESTICII Zemjodelcite potenciraat deka dobrata godina }e gi ohravri da proizveduvaat {to pove}e i narednata da vlezat vo dopolnitelen investiciski ciklus. Nekoi od niv potenciraa deka narednata godina }e proizvedat pove}e zelen~uk, bidej}i spored nivnite procenki, klimatskite promeni i vo idnina s$ pove}e }e predizvikuvaat prirodni katastrofi. Nedostigot od hrana vo svetot }e bide s$ pogolem i zatoa tie ja gledaat svojata {ansa vo proizvodstvo na zelen~uk pod plastenici. Ekspertite predviduvaat deka do 2030 godina, od klimatskite promeni vo zemjava za 50% }e bide namalen rodot na zelen~uk na otvoreno. Vo ovaa kataklizmi~na proekcija, del od strumi~kite

RASTE PROIZVODSTVOTO NA GRADINARSKI KULTURI

Gradinarskoto proizvodstvo vo zemjava vo poslednite godini bele`i porast. Spored podatocite na Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, vo 2009 godina se zasadeni 45.466 hektari pod gradinarski kulturi {to pretstavuva rast za 9% vo odnos na 2008 godina. Posebno raduva faktot {to e zgolemena povr{inata na gradinarski proizvodi pod folija za 19% vo 2009 godina vo odnos na prethodnata.

Mojsej Trajkovski, rakovoditel na podra~nata edinica na Ministerstvoto za zemjodelstvo vo Strumica, potencira deka ovoj raste~ki trend prodol`uva i godinava so porast na povr{inite pod plastenici za okolu 10%. Lani se zasadeni 6.759 hektari ranogradinarski proizvodi od koi 236 hektari se pokrieni so staklenici, a 6.523 se pod folija.

MO@NOSTI ZA IZVOZ

Makedonija ima sklu~eno dogovori za slobodna trgovija so zemjite od EU, CEFTA, Turcija i Ukraina {to im ovozmo`uva polesen vlez na na{ite gradinarski proizvodi na tie pazari.

Izvozot vo EU, Srbija, Bosna i Hercegovina, Crna Gora i Kosovo ne podle`i na carinarewe So Hrvatska imame bezcarinski kvoti: za piperki 3.500 toni, za domati 4.000 toni i za krastavici i korni{oni 1.200 toni (nad kvotata carinata iznesuva 45% od vkupnata carinska stapka za gradinarskite kulturi) So Albanija dogovoreni se bezcarinski kvoti od 150 toni za domati i 100 toni za krastavici i korni{oni Bezcarinska kvota od 5.000 toni piperki imame i so Ukraina Vo Turcija bez carina mo`at da vlezat 1.500 toni domati, krastavici, zalka, kromid i piperki zemjodelci gledaat {ansa. Ako zarabotkata od vakvi uspe{ni i dohodovni godini ja investiraat vo plastenici, tie se pove}e od sigurni deka i vo idnina }e imaat zagarantiran otkup na proizvodstvoto i dobra cena.

MODERNO PLASTENI^KO PROIZVODSTVO E IDNINATA NA STRUMI^KO Vozdr`an optimizam, vaka mo`e da se komentira raspolo`enieto na nadle`nite organi vo Strumica.

Tie se decidni deka zemjodelcite profitiraa od proda`bata na gradinarskite proizvodi godinava, no deka toa e zasluga na prirodata, a ne nivna, so {to go pravi zadovolstvoto polovi~no. Tie se pra{uvaat {to }e se slu~i utre koga nema da bidat poplaveni nivite vo Panonija? Dali toga{ doprva }e se baraat novi pazari, koga {ansite za uspeh se mnogu mali? Dali sekoja godina zemjodelcite }e se nadevaat deka nekomu }e mu se stemni za nim

da im se razdeni?

Rakovoditelot na podra~nata edinica na Ministerstvoto za zemjodelstvo vo Strumica, Mojsej Trajkovski potencira deka e dobro {to e prekinata nizata na lo{i godini za zemjodelstvoto i kone~no i zemjodelcite malku da se ohrabrat.

“Ovaa godina be{e retko dobra, za razlika od minatite godini koga pominavme mnogu polo{o. Zaradi

zemjodelstvoto. Toa e na{ najgolem resurs. Nie nemame nafta, nemame pristani{ta. Ako ne obezbedime sovremeno proizvodstvo na hrana, nema brzo da se razvivame”, smeta Zaev.

Toj dodava deka mora da rabotime na zgolemuvawe na produktivnosta po edinica na zasadena povr{ina koja se dvi`i okolu 50% od prinosite {to gi imaat modernite gradinarski zemji.

Bez proizvodstvo na hrana ne mo`e da se razviva nitu edna ekonomija.

Najdobar primer za ova se nekoi zemji od EU kako Holandija ili

periodot od 10-tina godini koga imavme lo{ plasman na zemjodelskite proizvodi, okolu 30-40% od zemji{teto vo strumi~kata kotlina e neobrabotena”, smeta Trajkovski.

Toj optimisti~ki i gordo go najavuva trendot na rast na plasteni~koto proizvodstvo vo negoviot region i se nadeva deka mladite koi se zaminati da rabotat vo zapadnoevropskite zemji }e se vratat i }e zapo~nat plasteni~ko proizvodstvo vo Strumi~ko.

So sli~en stav e i strumi~kiot gradona~alnik Zoran Zaev, koj go

MOJSEJ TRAJKOVSKI

RAKOVODITEL NA PODRA^NATA EDINICA NA MINISTERSTVOTO ZA ZEMJODELSTVO VO STRUMICA “Ovaa godina be{e retko dobra, za razlika od minatite godini koga pominavme mnogu polo{o. Zaradi periodot od 10-tina godini koga imavme lo{ plasman na zemjodelskite proizvodi, okolu 30-40% od zemji{teto vo Strumi~kata kotlina e neobraboteno”

MALI TRGOVSKIOT DEFICIT Toa zna~i dokolku proizveduvame zelen~uk za konzumirawe, treba da izgradime ladilnici za podolgo vreme da mo`eme da go konzumirame toj zelen~uk, dodeka za zelen~ukot za konzervnata industrija treba da se stremime {to pove}e da go prerabotuvame toj zelen~uk vo konzervirani proizvodi, otkolku da go izvezuvame sve` po niski ceni.

Gradona~alnikot na Strumica, Zoran Zaev smeta deka treba da se stremime kon modernizacija na zemjodelskoto proizvodstvo, no i za otvorawe na novi pazari.

“Nie morame da go razvivame

7

“pustinskoto ~udo vo zemjodelstvoto”, Izreal.

Ovie dve zemji treba da bidat reper za Makedonija, vo koja nasoka treba da go razviva svojot agrar, bidej}i imame sli~ni geografski karakteristiki. Zemjite kako Izreal i Holandija koi imaat ograni~eni resursi kako povr{ina ili dovolno voda za navodnuvawe, se odlu~ija za proizvodstvo na kulturi koi }e davaat visoki prinosi na mali povr{ini.

Povr{inata na Makedonija e bliska na ovie zemji i ima odli~ni uslovi za razvoj na moderno gradinarsko proizvodstvo, tvrdat ekspertite.

poddr`uva rastot na plasteni~koto proizvodstvo vo op{tinata i potencira deka Makedonija e agrarna zemja, no deka bez moderno zemjodelstvo ne mo`eme da smetame na odr`liv razvoj i progres na op{tina Strumica.

“Godinava pominavme mnogu dobro so gradinarskoto proizvodstvo, no toa e blagodarenie na golemite poplavi koi se slu~ija vo porane{na Jugoslavija. Morame da gi otvorime isto~noevropskite pazari, vklu~uvaj}i ja i Rusija. Tie se mnogu bliski pazari za nas, no ne se dostapni.

Na{ite zemjodelski proizvodi na tie pazari vleguvaat so carina od 15%, a na nekoi proizvodi duri ima i prelevman”, smeta Zaev.

Toj dodava deka dr`avata i op{tinata mora da gi napravat site preduslovi za razvoj na moderno zemjodelstvo kako {to se podgotvuvawe na infrastruktura za evtini energensi, obezbeduvawe na voda za sistemite kapka po kapka na povr{inite koi go nemaat vakviot sistem.

I nadle`nite institucii i proizvoditelite od Strumi~ko se edinstveni vo stavot deka zemjodelstvoto e idninata na ovoj region. Svesni deka so poseriozen pristap kon proizvodstvoto, so pogolema vklu~enost na naukata i so poorganiziran pristap kon stranskite pazari strumi~kite zemjodelski proizvodi imaat mnogu pogolemi izgledi za uspeh. Dodeka toa da se slu~i, na Strumi~ani im ostanuva da go iskoristat povolniot moment i da prodadat {to pove}e “~u{ki” i “frenki” i da se nadevaat na repriza i slednoto leto.

8 19.08.2010

KOMENTARI I ANALIZI

KOMENTAR

DIJALOZI NA ^ETIRI NOZE

NAZAD VO 19-TI VEK! e}e 20 godini glavniot adut na site dosega{ni makedonski vladi e privlekuvaweto na stranskite investicii, no ve}e 20 godini nitu edna vlada ne uspea ovoj adut da go prefrli na svoeto konto. Niz godinive celata ovaa “problematika” dobiva{e tolku golemo vnimanie vo javnosta, {to ~ini{ i prviot zbor na prvooddelen~iwata koga na u~ili{te ja u~at bukvata B e zborot Bunarxik. No, tolku! Samo na toa ostana celata prikazna, a vo me|uvreme se iznaslu{avme za najrazli~ni strategii za privlekuvawe investicii, za toa kakvi s$ beneficii }e dobiele strancite ako re{ele da investiraat vo slobodnite zoni vo zemjava...

Slobodnite ekonomski zoni ostanaa da bidat samo nivi so dobro obezbedena infrastruktura, dano~ni olesnuvawa i iljadnici drugi beneficii vo koi {to niknaa samo dve fabriki so zaedni~ki imenitel Xonson, ednata Meti, a drugata Kontrol.

No, za mazohisti~kite tendencii na makedonskata dr`ava i site dosega{ni vladi zboruvaat obi~nite neprivilegirani investitori. Niz ovie 25 iljadi kvadratni kilometri dr`ava izminative 20 godini na obi~ni nivi, bez nikakva infrastruktura investiraa makedonskite kompanii. Kutrite tie, za da napravat fabrika, otkako }e gi pominat site lavirinti niz javnata administracija i edna godina otkako im “svetnala” idejata deka zarabotenite pari sakaat da gi oplodat vo nova fabrika ili nov proizvodstven pogon, gi ~eka u{te edna nova golgota. Vo nivata kade {to re{ile da gradat treba da donesat voda, struja i, dokolku ima takva mo`nost, i kanalizacija i na seto toa da platat i stotina iljadi evra komunalii na op{tinata kade {to investiraat.

Vakva e slikata vo edna od najgolemite industriski zoni vo Makedonija – Vizbegovo. Ubavite gradbi so stakleni fasadi se izgradeni vrz septi~ki jami, zatoa {to gradona~alnicite ne sobrale dovolno pari od komunalii za da gi povrzat na kanalizacija. Voda

V

SONCE I PLA@A

za snabduvawe se nosi so cisterna, a ako sakaat kvalitetno snabduvawe so struja potrebno e sami da si gi platat skapite transformatori. Vo 21 vek

ALEKSANDAR D JAN^ESKI

GOJKO KE[EQ

gojko@kapital.com.mk

industriska zona koja se nao|a na samo ~etiri kilometri od centarot na glavniot grad i vedna{ do negovata obikolnica da se soo~uva so problemi koi dolikuvaat na 19-ti vek e mizerno.

So vodewe vakva politika, kolku i da e spremen Bunarxik, za investitorite nivite so fabriki (industriskite zoni) okolu nego, bez kanalizacija i bez elementarni uslovi za rabota, }e imaat efekt na pla{ilo za ~avki. Za da dojde eden investitor vo zemjava toj prvo }e porazgovara so svoite biznis-partneri vo zemjava i otkako stranecot }e gi slu{ne makite na Makedonecot koj ve}e ima fabrika vo Makedonija vedna{ }e "fati {trafta" od dr`avava.

No, taka e koga postojano me~taeme po tu|oto i nepoznatoto, zaboravaj}i go toa {to ve}e go imame kaj nas – ostavaj}i gi makedonskite kompanii investiciite da gi ~inat duplo poskapo, tapkaj}i gi po ramo deka dokolku investiraat i vo infrastrukturata pravat dobro i za dr`avata. I taka, i ponatamu gostinskata soba – Bunarxik }e ostane prazna bez gosti, bez razlika na toa kakvi s$ gozbi im nudime na istite. Pa, razmislete koja majka bi go pu{tila svoeto dete na gosti vo ku}a kade {to negovoto drugar~e postojano jade }otek od svoite roditeli!

AN^ESKI: Pred odewe na odmor mislam deka sekoj vo sebe ~uvstvuva odred en pritisok. Pritisok vo smisla kakvo }e bide vremeto, }e bidat li sredeni pla`ite, kakvi }e bidat cenite. Sonceto i pla`ata, i za mladite osobeno no}niot `ivot i zabavata, se va`ni pri izborot na destinacijata za leten odmor. No, ovaa moja percepcija mora da ja promenam. Sum bil vo gre{ka. Evropskata komisija preku t.n. Evrobarometar povremeno sproveduva najrazli~ni anketi i go meri javnoto mislewe na gra|anite za odredeni pra{awa.

Taka, vo mart 2010 godina publikuva{e anketa za odnesuvaweto kon turizmot na pove}e od 30.000 Evropejci, a me|u niv i Makedonci. Glavna motivacija za leten odmor za 37% od anketiranite bil odmorot/rekreacijata.

Sonceto/pla`ata bile motivacija za 19%.

PIGON: E, pa, Aleksandar, logi~no e ova.

Lu|eto sakaat da se odmoraat, ne da se pr`at na `e{koto sonce.

Stresot i pritisokot od rabotata {to gi sledi celata godina sakaat da gi zamenat so odmor i rekreacija. Ne treba da za boravime i na onie lu|e koi odat na odmor za da posetat nekoj prijatel ili rodnini, poseta na gradovi, priroda. Ima i takvi koi koristat odmor za da posetat nekoe mesto od kulturata, religijata, sportot ili, pak, da se razubavat i zakrepnat malku. Ova e edna od osnovnite pretpostavki za koja bilo s trategija za turizam: mnogu atrakcii.

JAN^ESKI: K o g a g i razgledav pod etaln o rezultatite od anketata mi stana jasno zo{to sum imal percepcija deka sonceto i pla`ata se najbitni za nas Makedoncite. Za duri 31% od anketiranite gra|ani od Makedonija sonceto/ pla`ata se najva`ni.

So ovoj rezultat cvrsto go dr`ime prvoto mesto vo Evropa. Sega mi stanuva jasno zo{to sekoja godina ima raspravii za pla`ite zo{to ne bile sred eni, pa trebalo da ima bez`i~en Internet... misli{ lu|eto idat na rabota, ne na odmor. Eve, sega i vo Skopje pokraj Vardar ima pla` a, so pesok od Albanija. Ne bi me ~udelo utre kaj Alek-

J

sandar Palas cisterni da isturaat voda od Egejsko More vo Vardar. Pa da ima i bawawe vo reka, ama so morska voda. Za bezbednost vo blizina na pla`ata ima i po nekoja kamera, da ne ima nekoj paparaci?

PIGON: Hahaha. Moderen svet vo Sko pje, kako vo Pariz! Nemam slu{nato dali gradskata pla`a vo Skopje e vlezena vo turisti~kata ponuda na Makedonija? Ili e samo u{te eden trik za biznisot so “letni barovi”.

Mislam deka Makedonija treba da razmisli dobro koga gi planira promotivnite turisti~ki kampawi vo odnos kade treba da se reklamira. Samo 9% od Evropejcite kako izvor za informacija koga odlu~uvaat za svojata turisti~ka destinacija gi koristat mediumite (vesnik, radio, televizija).

Za pove}e od polovina od anketiranite preporakite od prijateli i kolegite se odlu~uva~ki pri izborot.

Zna~i, treba da se {iri prijatelstvoto i sozdavaat novi prijateli. Internetot i li~noto iskustvo se isto taka va`ni izvori koga treba da se re{i kade na odmor. Va`en podatok od anketata na Evrobarometar e i toa {to duri 58% od anketiranite godi{niot odmor, patuvaweto i smestuvaweto si go organizirale individualno, sami. Samo 13% odele organizirano preku turisti~ka agencija.

JAN^ESKI: Spored podatocite na Dr`avniot zavod za statistika na Republika Makedonija, dvi`eweto na turistite vo Makedonija po godini ima ~uden tek.

Strancite kako pove}e da veruvaat vo turisti~kite potencijali na Makedonija, otkolku nie samite. Od 2001 godina navamu brojot na s transki t uris ti na godi{n o nivo pos tojan o ras te, dod eka brojot na doma{ni turisti za istiot period e vo neramnomeren rast-pad, rast-pad. Izleguva d eka treba promotivna kampawa za privlekuvawe doma{ni t uris ti, a ne stranski turisti?

PIGON: I doma{nite i stranskite turisti se va`ni koga zboruvame za razvojot na turizmot. Za nekoi dr`avi, kako na primer Grcija, turizmot e klu~en sektor vo dr`avata i od nego zavisi ekonomskiot razvoj.

Ne bez pri~ina Grcite tolku se krstat vo turizmot vo ovie, za niv te{ki, vremiwa na ekonomska kriza. Edna analiza na Vienskiot institut za me|unarodni ekonomski studii, vo koja bile razgledani 134 dr`avi niz periodot 1970–2007 godina, poka`uva deka dr`avite so pogolem udel na prihodi od turizmot vo BDP imaat povisok ekonomski rast.

Dopolnitelno, imaat i pogolemo nivo na investicii vo transportnata infrastruktura, {to e komplementarno na investiciite vo turizmot.

Dr`avite koi se zavisni od turizam ne se soo~uvaat so naru{uvawe na devizniot kurs i nemaat deindustrijalizacija, tuku imaat povisoki stapki od prose~nite stapki na ekonomski rast od dr` avite vo svetot.

Nakratko, da se napravi

dr`avata turisti~ki raj ne mo`e da bide pote{ko od praveweto biznis-raj za stranski investicii!

JAN^ESKI: Kolku o~ekuva na{ata Vlada od t urizmot mislam deka mo`e da ni stane jasno samo ako se pogledne kolku pari od buxetot na Republika Makedonija se planirani za aktivnosti povrzani so promocija na turizmot. Vo 2010 godina Ministerstvoto za ekonomija za promocija na t urizmot, zaedn o so Agencijata za promocija i poddr{ka na turizmot, treba da potro{at ne{to pove} e od 500.000 evra za da ja promoviraat Makedonija kako turisti~ka destinacija.

Eden od osnovnite prioriteti na Ministerstvoto za ekonomija za 2010 godina e razvoj na turizmot so zgolemuvawe na standardite na turisti~kata ponuda. Od druga strana, na Agencijata za promocija i poddr{ka na turizmot, pak, osnovna cel & e unapreduvawe i promocija na turizmot na Republika Makedonija vo zemjata i stranstvo, promovirawe na vkupniot turisti~ki potencijal, razvivawe i promovirawe na novi turisti~ki ponudi. Za razlika od Ministerstvoto, Agencijata ima pove}e celi?

PIGON: Da, Aleksandar.

Znam nekoi lu|e od taa agenci ja koi navis tina go pravat najdobroto {to mo`at. No, so 500.000 evra te{ko deka ne{to }e se uspee. Toa se malku pari, a da ne zboruvame za investirawe vo transportnata infrastruktura, koja e eden od osnovnite preduslovi dokolku sakame da se razviva turizmot. ^esto imam ~u vs tvo d eka Agenci jata za s transki inves ticii i promocija na izvoz na nekoj na~in im gi “krade” t uris ti~kite kampawi i nastani. Vistina e deka imaat mnogu milioni za tro{ewe i sekoga{ e dobro da se poka`e ne{to koga nema uspeh vo privlekuvaweto stranski investicii.

Kako {to be{e neodamna snimaweto na Travel ^enal. Mora da pos toi koordinacija. Pogledni {to napravi Hrvatska za 10-ina godini. Perfektni pati{ta, {to denes & ovozmo`uva da primi mnogu milioni turisti. Evropskata unija, za da ja zadr`i pozicijata top turisti~ka destinacija vo svetot, pred mesec dena donese odluka so 21 aktivnost. Nekoi od tie aktivnosti se pro{iruvawe na t uris ti~kata sezona niz celata godina preku organizirawe programi za deca, stari, familii i dr. da patuvaat koga sezonata e slaba. Potoa, sozdavawe i promocija na “evropski brend” za polesno spravuvawe so konkurencijata i vospostavuvawe na “IKT turisti~ka platforma” preku koja glavnite stejkholderi (turisti~ki agencii, hoteli, transportni kompanii...) polesno }e komuniciraat i sorabotuvaat.

JAN^ESKI: Vo Makedonija fokusot na t uris ti~kata sezona e 20 dena vo leto i 20 dena vo zima. I tolku.

Sekoja ~est na entuzijastite od Kratovo, Braj~ino

STANISLAV PIGON i mnogu drugi mesta vo Makedonija koi uspevaat vo tekot na celata sezona da zainteresiraat stranski turisti da gi posetat. Tie se vistinskite promotori na makedonskiot turizam. Alternativnite turisti~ki opcii, kako na primer selskiot, potoa etnoturizmot, posledniot period dobro funkcioniraat.

PIGON: Go poznavam Stev~e od Kratovo, koj neumorn o ra boti na promoci ja na Kratovo i Makedonija kako turisti~ka destinacija.

Ako se presmeta kolku s transki t uris ti toj uspeal da donese vo Kratovo i {to napravile dr`avnite institucii na toa pole, sigurno }e se poka`e deka Stev~e e mnogu poefikasen vo toa {to go raboti od dr`avata. Zna~i, na turistite ne im se sekoga{ va`ni samo sonceto i pla`ata za da ja posetat Makedonija. Toa {to go pravi Stev~e e to~no toa {to prepora~uvaat ekspertite po turizam: razvivawe na mre`a od prijateli. Prijatelite }e im ka` at na prijateli koi, pak, mo`ebi }e napravat pauza od sonce i pla`a tokmu vo Kratovo. Bez pesok donesen od Albanija!

JAN^ESKI: N o , k o g a zboruvame za pesok i pla`a, vo svetot, pokraj mnogute rangirawa, ima i rangirawe “Pla` a so sin o zname”. Vakvo zname n osat 2.949 pla`i vo svetot. Pla`ite mora da ispolnu vaat kriteriumi, kako {to se odli~en kvalitet na vodata, ~istota na pla`ata, informacii i edukacija za okolinata na pla`ata, sigurnost i uslugi. Od niv najmnogu se vo [panija, 521 pla`i, Grcija 421, Francija 321, Turcija 313... Vo Jugois to~na Evropa, vo na{eto sosedstvo Hrvatska, Bugarija, Crna Gora, Romanija i Slovenija imaa pla`i so sino zname. Makedonija s$ u{te ja nema na listata, no, so malku rabota na pla`ite mnogu lesno, na primer, nekoja ohridska pla`a mo`e da bide na listata.

PIGON: Ovaa godina sopstvenicite na hoteli vo Ohrid ne se mnogu sre}ni so brojot na gosti koi se son~aat i kapat pokraj/vo ezeroto. Toa e u{te eden signal za Makedonija.

Mora da ra boti na {to pogolema ponuda za odmor/rekreaci ja.

O~igledno ne e s$ vo sonceto i pla`ata.

KOMPANII PAZARI I FINANSII MBI 10

2,400

2,570

2,390

MBID

108.80

2,560

2,380

9

19.08.2010

OMB

108.70

2,550 108.60

2,370 2,540 2,360

108.50 2,530

2,350

108.40

2,520

2,340 2,330

2,510

12/08/10

13/08/10

14/08/10

15/08/10

16/08/10

17/08/10

12/08/10

18/08/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

108.30 13/08/10

14/08/10

15/08/10

16/08/10

17/08/10

18/08/10

12/08/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

13/08/10

spasevska@kapital.com.mk

G

rade`nata kompanija Granit izvesti za namaleni prihodi i namalena dobivka od raboteweto vo prvoto polugodie godinava. Spored finansiskiot izve{taj za raboteweto na grade`nata kompanija vo prvite {est meseci od godinava, kompanijata ostvarila vkupni prihodi od proda`ba od 1,38 milijardi denari (22,4 milioni evra), {to e za 5% pomalku sporedeno so 1,44 milijardi denari (23,5 milioni evra) realizirani

6% pomali sporedeno so 1,6 milijardi presmetani vo istiot period minatata godina.

Dobivkata po odano~uvawe iznesuva 138 milioni denari i e za 22% pomala sporedeno so dobivkata ostvarena vo prvite {est meseci od 2009 godina od 158 milioni denari. Spored biznis-planot za 2010 godina, koj go objavi grade`nata kompanija na po~etokot na godinata, nivnite o~ekuvawa se deka 2010 godina kompanijata }e ja zavr{i so pogolemi prihodi i rast na dobivkata.

Pozitivnite planirani rezultati kompanijata gi temeli na o~ekuvawata za zazdravuvawe na doma{nata ekonomija i

na dogovorenite grade`ni raboti. Granit e najgolemata makedonska grade`na kompanija. Se zanimava so proektirawe, izgradba i nadzor na mostovi, tuneli, proizvodstvo na grade`ni materijali, niskogradba, hidrogradba, visokogradba, izvedba na elektroinstalacii i pati{ta.

Uspe{no raboti vo pove}e zemji, vo koi ima i svoi pretstavni{tva, kako {to se Germanija, Rusija, Albanija, Bugarija, Ukraina, Hrvatska i Crna Gora. Akcijata na kompanijata kotira na redovniot pazar na Makedonska berza.

Vkupno se izdadeni 3.071.377 obi~ni akcii.

Prihodite od proda`ba na stranski pazari iznesuvaat 50,1 milioni denari i se za 21% pove}e sporedeno so 41 milioni denari vo prvite {est meseci lani. rabotewe. Vkupnite prihodi od proda`ba od januari do juni godinava iznesuvaat 116 milioni denari, odnosno 1,8 milioni evra, {to e za 28% pomalku sporedeno so vkupnite prihodi od proda`ba presmetani vo prvite {est meseci lani, ili vkupno 161 milioni denari ( 2,6 milioni evra).

Dodeka prihodite od proda`ba na doma{en pazar bele`at namaluvawe, kompanijata uspeala za 21% da ja zgolemi proda`bata na stranskite pazari. Vo prvoto polugodie prihodite od proda`ba na doma{en pazar iznesuvaat 66

S

spasevska@kapital.com.mk

o pogolemi prihodi od proda`ba na stranskite pazari i namalena dobivka gi zavr{i prvite {est meseci godinava kompanijata za proizvodstvo, uvoz i izvoz na metalni proizvodi, Tehnometal Vardar. Spored finansiskiot izve{taj za prvoto polugodie, objaven na Makedonska berza, kompanijata za {est meseci ja namalila proda`bata na doma{en pazar, kako i rashodite od

milioni denari i se za 45% pomali sporedeno so 120 milioni denari presmetani vo istiot period lani, dodeka, pak, prihodite od proda`ba na stranski pazar iznesuvaat 50,1 milioni denari i se za 21% pove}e sporedeno so 41 milioni denari vo prvite {est meseci lani.

Kompanijata uspeala za 68% da gi namali rashodite od raboteweto. Vo prvite {est meseci kompanijata uspeala da gi namali rashodite od 150 milioni denari lani na 112 milioni denari godinava. Najgolemo namaluvawe, spored finansiskiot

17/08/10

18/08/10

17.03.2010 9

TEHNOMETAL VARDAR JA ZGOLEMI PRODA@BATA VO STRANSTVO ALEKSANDRA SPASEVSKA

16/08/10

MAKEDONSKA BERZA

Vo prvite {est meseci od godinava kompanijata ostvarila vkupni prihodi od proda`ba od 22,4 milioni evra, {to e za 5% pomalku sporedeno so 23,5 milioni evra realizirani lani. vo prvite {est meseci lani.

Namaluvawe na proda`bata ima na doma{niot i na stranskite pazari. Proda`bata na doma{niot pazar e namalena za 4% i iznesuva 1,296 milijardi denari (21 milioni evra), a od grade`ni aktivnosti na stranski pazari vo prvite {est meseci Granit ostvaril vkupni prihodi od 82 milioni denari, {to e za 11% pomalku sporedeno so 91,8 milioni denari realizirani vo prvite {est meseci lani.

Kompanijata, isto taka, uspeala da gi namali i rashodite od raboteweto. Vo prvoto polugodie tie iznesuvaat vkupno 1,5 milijardi denari i se za

15/08/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

NAMALENI PRIHODITE I DOBIVKATA NA GRANIT ALEKSANDRA SPASEVSKA

14/08/10

izve{taj, ima kaj ostvarenata dobivka koja e za 72% pomala vo sporedba so prvite {est meseci lani i iznesuva 71 iljadi denari.

Tehnometal Vardar AD Skopje e kompanija ~ija osnovna dejnost e uvoz, izvoz, golemoproda`ba i maloproda`ba na proizvodi od `elezo i ~elik, elektro i industriski materijali, mehanizacija i vozila, hemiski, tekstilni i prehranbeni proizvodi. Kompanijata nudi i uslugi od oblasta na {pedicijata i skladiraweto, osiguruvaweto, turizmot, ugostitelstvoto.

TRITE INDEKSI SO BLAG PORAST, PROMETOT STAGNIRA

S

iviloto i apatijata {to vladeat na makedonskiot pazar na kapital, letnite odmori samo mo`e da gi zasilat, pa taka tret den po red prometot na Makedonska berza ne mrda od sto iljadi evra i v~era iznesuva{e 6,3 milioni denari. Od ovaa suma na oficijalniot pazar se realiziraa 5,5 milioni denari, dodeka 821 iljada be{e trgovijata na redovniot pazar. V~era obvrznicata za denacionalizacija od devetta emisija be{e najtrguvanata hartija od vrednost so 1,5 milioni denari, pri {to se istrguvaa 32.229 obvrznici so prose~na cena od 78,8% od nominalnata.

Od akciite, i v~era, kako i mnogu denovi nanazad, najtrguvana akcija be{e na Komercijalna banka, so 1,1 milion denari i prose~na cena od 3.298,9 denari.

Akcijata na Makpetrol ostvari tret po vrednost promet, od 780 iljadi denari, so prose~na cena od 26.000 denari i 30 prodadeni

akcii.

Na redovniot pazar najgolem promet ima{e so akcijata na Makedonski telekom so 409 iljadi denari i prose~na cena od 399 denari.

Potoa sledat akciite na FZC 11 Oktomvri so 112,5 iljadi denari promet, za 150 akcii po cena od 750 denari.

Indeksot MBI-10 v~era porasna za 0,26% i iznesuva{e 2.344 poeni, a isto taka porast zabele`aa i indeksot na javnoposeduvani dru{tva MBID od 0,14% na 2.562 poeni, kako i OMB so skok od 0,23% i vrednost od 108,6 poeni.

Najgolem rast na cenata v~era imaa akciite na Skopski Pazar od 14,2%, Ohridska banka od 2,76%, Stopanska banka-Skopje od 2,55%, Stopanska banka- Bitola od 2,31% i Makpetrol od 1,96%.

Najgolem pad na cenata imaa akciite na TTK banka od 6%, potoa OHIS od 1,34%, Arcelormittal HRM od 1,34%, Makstil od 1% i Beton-Skopje od 0,65%.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

18.08.2010

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

1Y

Илирика ЈИЕ

31,403,015.76

1.95%

-3.41%

-7.96%

-2.95%

-1.23%

8/16/2010

25,155

Илирика ГРП

20,833,263.70

5.48%

-1.14%

0.97%

3.39%

7.71%

8/16/2010

2.55

30,750

Иново Статус Акции

16,135,660.06

-1.02%

-3.73%

-13.76%

-13.19%

-8.91%

8/17/2010

2,660.00

2.31

53,200

KD Brik

23,469,694.62

5.43%

2.56%

7.95%

7.80%

23.61%

8/17/2010

26,000.00

1.96

780,000

KD Nova EU

21,813,931.45

0.03%

-4.44%

-7.57%

-4.81%

3.64%

8/17/2010

КБ Публикум балансиран

26,127,222.07

1,27%

-2,30%

-5,13%

-1,82%

-0.13%

8/16/2010

%

Скопски Пазар Скопје

7,995.00

14.17

79,950

Охридска банка Охрид

1,935.00

2.76

Стопанска банка Скопје

205.00

Стопанска банка Битола Макпетрол Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата ТТК Банка АД Скопје

18.08.2010 Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

601

-6.09

18,030

ОХИС Скопје Арцелормиттал Скопје (ХРМ)

147

-1.34

15,435

133

-1.34

39,900

Макстил Скопје

170

-1.04

51,000

Бетон Скопје

7,301.00

-0.65

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата Комерцијална банка Скопје Макпетрол Скопје Алкалоид Скопје Македонски Телеком Скопје Гранит Скопје

18.08.2010 Податоците се однесуваат за

Износ (МКД)

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

7,301 18.08.2010

Просечна цена (МКД)

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10 Вкупно издадени акции 1,431,353

BESK (2009)

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

18.08.2010

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

3,849.89

390.18

9.87

0.88

54,562

7,301.00

341.43

21.38

0.21

GRNT (2009)

3,071,377

599.25

105.83

5.66

0.60

KMB (2009)

2,014,067

3,298.95

533.81

6.18

0.96

MPT (2009)

112,382

26,000.00

/

/

0.72

ХВ ALK (2009)

18.08.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

%

Износ (МКД)

3298.95

0.14

1,101,850

REPL (2009)

25,920

37,500.00

5,625.12

6.67

0.75

26000

1.96

780,000

SBT (2009)

389,779

2,660.00

211.39

12.58

0.61

3849.89

0.08

527,435

STIL (2009)

14,622,943

170.00

0.11

1,537.35

2.37

399.9

0.10

409,500

TPLF (2009)

450,000

3,550.58

61.42

57.81

1.04

599.25

0.31

320,600

ZPKO (2009)

271,602

2,160.00

/

/

0.28

% на промена

обврзници

34,676

17

559.01

обични акции

54,761

51

-41.68

Вкупно Официјален пазар

89,437

68

-9.80

обични акции

13,353

16

-66.27

Вкупно Редовен пазар ВКУПНО

13,353

16

-66.27

102,790

84

-99.71

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost.

Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, sreda - 18.08.2010)

10 19.08.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

VLADATA GI ODLO@I MERKITE ZA POMO[ NA VINARNICITE ZA EDNA NEDELA

V

ladata na zav~era{nata sednica go odlo`i donesuvaweto na merkite za pomo{ na vinarnicite za edna nedela. Taa gi razgleda predlo`enite merki od strana na Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, no konkretni merki se o~ekuva da se usvojat narednata nedela. Vladiniot portparol, Martin Martinoski, poten-

cira deka vo vladata ima raspolo`enie za pomo{ na vinarnicite i deka }e im izleze vo presret da ja prebrodat ovaa te{ka godina za niv. “Na zav~era{nata sednica se razgledaa na~inite za poddr{ka na vinarnicite, no zasega ne mo`am da ka`am koi }e bidat merkite so koi dr`avata }e & pomogne na vinskata industrija, bidej}i s$ u{te

nema oficijalna odluka�, veli Martinoski.

"Kapital" doznava deka za denes e predvidena sredba na pretstavnici na vinarnicite so vladini ministri.

Vinskiot sektor vo zemjava e zafaten od golema kriza, zatoa {to 70% od minatogodi{noto vino e neprodadeno, a za 10 dena }e zapo~ne berbata na grozje od novata rekolta.

BESIMI NAJAVUVA NOVI 100 MILIONI EVRA OD EIB

D

o krajot na ovoj mesec se o~ekuva celosno da se povle~at 46 milioni od 100-te milioni evra kreditna linija na Evropskata investiciska banka (EIB), izjavi v~era ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi. Toj najavi deka dokolku se povle~at site sredstva mo`e da se povle~e nova tran{a od 100 milioni evra. Novina e mo`nosta od taa kreditna linija da se finansira i trgovijata.

"Toa e mnogu bitno za finansirawe na biznisot vo period koga likvidnosta e edno od pra{awata {to

gi pokrenaa stopanstvenicite na dene{nata sredba", re~e Besimi.

Kamatnata stapka na ovie krediti, koi se realiziraat preku sedum komercijalni banki, iznesuva 6%. Ovaa kreditna linija ima dve programi, edna za investiciski krediti i edna za trajni obrtni sredstva.

Nameneta e prvenstveno za mikro, mali i sredni pretprijatija.

RASTE UDELOT NA MOBILNIOT OPERATOR VIP

BROJOT NA KORISNICI ZA EDNA GODINA ZGOLEMEN ZA 57% Vip operator vo vtoriot kvartal godinava imal pove}e od 353.000 korisnici, vo odnos 224.000 korisnici istiot period lani.

ALEKSANDRA SPASEVSKA

R

spasevska@kapital.com.mk

ast na brojot na pretplatnici, zgolemen pazaren udel i rast na prihodite vo vtoriot kvartal godinava, poka`uva finansiskiot izve{taj za Vip operator koj v~era go objavi grupacijata Telekom Avstrija.

Spored izve{tajot, Vip operator vo vtoriot kvartal godinava imal pove}e od 353.000 korisnici, {to e za 57% zgolemuvawe, sporedeno so 224.000 korisnici vo vtoroto tromese~ije od 2009 godina. Pazarniot udel na Vip operator vo vtoriot kvartal od 2010 godina dvojno se zgolemi do 17,1%, sporedeno so 9,6% vo istiot period minatata godina. Na krajot od juni 2010 godina, penetracijata na makedonskiot telekomunikaciski pazar iznesuva{e 101.6%.

Spored finansiskiot izve{taj, prihodite na Vip operator se pogolemi za 63,5% na 8,5 milioni evra vo vtoroto tromese~ije od 2010 godina, sporedeno so 5,2 milioni evra vo vtoriot kvartal lani. Spored objasnuvaweto od kompanijata, rastot na prihodite e kako rezultat na povisokiot soobra}aj i silniot rast na korisni~kata baza.

"Rezultatite na Vip operator vo vtoriot kvartal govorat za konzistentno zgolemuvawe na pazarniot udel i podobruvawe na operativnite performansi vo site segmenti na raboteweto. Toa e rezultat na uspe{noto sproveduvawe na na{ata marketing-

17,1% dostigna pazarniot udel na Vip operator vo vtoriot kvartal

63,5% se zgolemeni prihodite na Vip za edna godina

2

milioni evra e namaluvaweto na operativnata zaguba na Vip vo odnos na vtoriot kvartal lani

strategija koja se temeli vrz prepoznavawe na potrebite i o~ekuvawata na makedonskite gra|ani za inovativni, moderni i prifatlivi komunikaciski uslugi. Izvonredniot porast na korisni~kata baza e nedvosmislen dokaz deka korisnicite znaat da gi prepoznaat onie koi na vistinski na~in ja opravduvaat nivnata doverba i sekoga{ gi ispolnuvaat dadenite vetuvawa.

Prodol`uvame i ponatamu so istata posvetenost da rabotime vo interes na site korisnici, izjavi Nikola Qu{ev, glaven izvr{en direktor na Vip operator.

Vo isto vreme, kompanijata uspeala da ja namali zagubata pred odano~uvawe, odnosno pred kamati, danoci, deprecijacija i amortizacija (EBITDA) koja sega iznesuva 1,6 milioni evra, {to e za 2,4 milioni

NIKOLA QU[EV

glaven izvr{en direktor na Vip operator evra pomalku, sporedeno so 4 milioni evra zaguba, presmetani vo istiot period lani.

Spored obrazlo`enieto od kompanijata, ova poka`uva deka kontinuirano se podobruvaat operativnite performansi na Vip operator.

Operativnata zaguba be{e namalena na 3,7 milioni evra vo vtoroto tromese~ije godinava, sporedeno so operativnata zaguba od 5,7 milioni evra vo istiot period minatata godina.

Vo odnos na grupacijata Telekom Avstrija, spored izve{tajot, vo prvite {est meseci brojot na korisnici na mobilni komu-

nikacii porasnal za 5,9% na 19,2 milioni korisnici zaklu~no so 30 juni 2010 godina, kako rezultat na ratse~kiot broj na postpejd korisnici vo site mobilni operatori.

Operativnata dobivka na Grupacijata vo vtoroto tromese~ije od 2010 godina se namali za 5,5% do 144,0 milioni evra. [to se odnesuva na vkupniot telekomunikaciski pazar vo dr`avava, spored podatocite koi minatata nedela gi objavi Agencijata za elektronski komunikacii, vo momentov vo Makedonija, se registrirani 1,9 milion korisnici na mobilni

telefoni, {to pretstavuva 95% od vkupniot broj gra|ani vo zemjava. Lider vo zemjava i ponatamu e prviot makedonski mobilen operator T–Mobile, ~ii uslugi koristat 61,20% od korisnicite na mobilna telefonija. Sporedeno so istiot period vo 2009 godina pazarniot udel na T-Mobile e namalen za 2%.

Zgolemuvawe na pazarniot udel ima kaj tretiot mobilen operator VIP, ~ij udel vo prviot kvartal od 2010 godina iznesuva 17%. Nema promeni vo pazarniot udel na vtoriot mobilen operator ONE ~ij udel i vo prviot kvartal na 2010 godina iznesuva

21,8%.

Vo odnos na uslugata prenoslivost na broevi, od prvi januari godinava do denes, vkupno se preneseni 16.212 mobililni broevi od eden kon drug mobilen operator. Spored analizata na Agencijata, makedonskite gra|ani vo prosek razgovaraat po 91 minuta mese~no vo ramki na mati~nata mre`a, a za razgovori kon drugite mobilni mre`i gra|anite vo prosek mese~no tro{at 11 minuti. Samo dve minuti mese~no e prose~niot mese~en razgovor od korisnicite na mobilni telefoni kon fiksnite linii.

KOMPANII PAZARI I FINANSII

11

19.08.2010

DOMA[NITE INVESTITORI MU SE PO@ALIJA NA BESIMI

LO[ATA INFRASTRUKTURA GO KO^I BIZNISOT VO VIZBEGOVO

Kompaniite od Vizbegovo, koi vrabotuvaat 10 iljadi lica, na ministerot za ekonomija Fatmir Besimi mu ka`aa deka poradi lo{ata infrastruktura vo ovaa industriska zona ne mo`at da gi ubedat partnerite od stranstvo da investiraat.

L

GOJKO KE[EQ

gojko@kapital.com.mk

o{ata infrastruktura, kako i slabata institucionalna poddr{ka se glavnite problemi na biznismenite od industriskata zona vo Vizbegovo. Tie za vreme na v~era{nata posetata na ministerot za ekonomija Fatmir Besimi se po`alija deka lo{ata infrastruktura e klu~niot problem poradi koj ne mo`at svoite partneri od stranstvo da gi ubedat da investiraat vo zonata.

Vakvata situacija ja istakna sopstvenikot na firmata Euro Aktiva, Nuhi Aliu koj izjavi deka site firmi vo zonata se likvidni i imaat svoi sredstva da investiraat, no i idei vo {to treba da se investira. “Ako se otstranat infrastrukturnite problemi }e imame mnogu doma{ni i stranski investitori, bidej}i imame seriozni stranski investitori koi obezbedile investicii, no ~ekaat da se sredat infrastrukturnite problemi, izjavi Aliu.

So stavovite na Veliu se soglasuvaat i sopstvenicite na drugite kompanii vo Vizbegovo koi {to neodamna gi poseti “Kapital”. Fabrikite koi {to gi posetivme se po`alija deka postojano imaat prekini so snabduvaweto so struja, voda i nemaat kanalizacija. Tie gnevno reagiraat deka ne e fer od strana na dr`avata na stranskite investitori koi {to investiraat vo Slobodnite ekonomski zoni, da im se nudat ogromni beneficii i besplatna infrastruktura, a doma{nite investitori koi investiraat vo Vizbegovo, sami da investiraat vo potrebnata infrastruktura i da se soo~uvaat so div kapitalizam.

Farmacevtskata kompanija Fitofarm pred dve godini investirala nekolku milioni evra vo proizvodstven pogon vo Vizbegovo. Direktorkata Len~e Axiska raska`uva deka novata fabrika ja izgradile vo Vizbegovo, poradi blizinata na obikolnicata, kako i poradi faktot {to zonata e oddale~ena samo ~etiri kilometri od Skopje. No, iako dobrata lokacija na zonata e golema prednost, tie se soo~uvaat so osnovni infrastrukturni problemi.

180

registrirani firmi funkcioniraat vo industriskata zona Vizbegovo

10

илјади lica vrabotuvaat kompaniite vo zonata

“Vo Vizbegovo golem problem ni e infrastrukturata. Toa e stra{en problem, kako i sekade vo dr`avava. Kako kompanii toa sami go re{avame i istoto n$ ~ini mnogu poskapo.

Sami kupivme transformator i sami si gi pravime pristapni ulicite do fabrikite”, veli Axiska.

Ista e i situacijata vo najstarata i edna od najgolemite fabriki vo Vizbegovo, Svislion. Frosina Mi{kova, direktor za istra`uvawe i razvoj vo kompanijata veli deka u{te od 1999 godina otkoga postoi fabrikata vo Vizbegovo tie postojano se soo~uvale so osnovni infrastrukturni

OD 1 - VI OKTOMVRI STARTUVA BINGO!

O

d 1-vi oktomvri }e se emituva bingo na Dr`avna lotarija na Makedonija, potvrduva direktorot Jovan Siljanovski, po prvi~nite neoficijalni soznanija na "Kapital". Ovaa igra na sre}a }e se emituva edna{ nedelno, so vremetraewe od ~etiriesetina minuti. Vo podgotovka e kompletnata scenografija, a vo tek se i pregovorite za voditeli. S$ u{te ne se znae koj medium }e go prenesuva bingo-izvleku-

vaweto, no najverojatno vo samoto studio }e ima poseben del namenet za publika.

Od Dr`avna lotarija na Makedonija ni potvrdija samo deka periodov te~at dogovorite okolu pravilata na igra i nagradniot fond.

Po devetmese~na podgotovka Dr`avnata lotarija na Makedonija oficijalno ja zapo~na svojata rabota na 29 dekemvri minatata godina. Garantniot fond na Lotarijata toga{

iznesuva{e 350 iljadi evra, sredstva ostanati od onie koi im bile dodeleni kako osnova~ki kapital za realizacija na proektot.

NEMA PROLONGIRAWE NA ROKOT ZA REGISTRIRAWE NA KU]NITE SOVETI

R

okot za izbor na upravitel i formirawe na zaednica na sopstvenici nema da se prolongira, informira Ministerstvoto za transport i vrski so obrazlo`enie deka Zakonot stapi na sila vo avgust 2009 godina.

Od Ministerstvoto nadle`no za implementacija na Zakonot za domuvawe velat deka sprovele dovolno informativni aktivnosti za

obvrskata na gra|anite, kako i za uslovite i rokot koj treba da bide zapazen.

Vo pismenoto soop{tenie se naveduva deka za olesnuvawe na postapkata, Ministerstvoto na svojata internet-stranica objavi i rabotni verzii na dokumentite potrebni za da se izvr{i registracija.

"Imaj}i predvid deka rokot za registracija nema da bide prolongiran, Ministerst-

voto apelira do gra|anite vo najkus rok da pristapat kon registracija na ku}nite soveti taka {to ne bi se izlo`ile na sankcii od strana na op{tinite", se naveduva vo soop{tenieto.

Ministerstvoto upatuva apel do ZELS, do edinicite na lokalnata samouprava i do Centralniot registar na Republika Makedonija da im pomognat na gra|anite vo postapkata za registracija.

NA EVROPSKIOT PAZAR E NAJVA@EN BRENDOT NA VINOTO

N

a evropskiot pazar s$ u{te e mnogu pova`en brendot od kvalitetot na vinoto, poradi {to makedonskite vina te{ko se probivaat na ovoj pazar.

Vase Mitev, direktor na Grozd-Strumi~ko pole, tvrdi deka vo nekoi zemji od EU stana voobi~aena praktika vina od vtora i treta reprodukcija bez nikakvi pre~ki da se izvezuvaat, iako se nekvalitetni, pa duri

i {tetni za ~ovekovoto zdravje, bidej}i se proizveduvaat od povtorna fermentacija na komiweto so pomo{ na fruktoza i drugi zasladuva~i. @rtvi na vakvata sostojba se makedonskite vina, koi se odlikuvaat ne samo so odli~en kvalitet, tuku se i stoprocentno prirodni, no nemaat poznat i prepoznatliv brend.

"Godinava mo`e da se

17.03.2010 11

javi problem okolu priemot i prerabotkata na grozjeto vo {picot na sezonata, bidej}i poradi visokite temperaturi ovoj mesec berbata }e po~ne porano od prethodnite sezoni, a site sorti }e sozreat re~isi vo isto vreme.

Najgolem del od rodot }e bide preraboten vo na{ata vinarska vizba, vo koja neodamna probno pu{tivme nova linija za vino", izjavi Mitev.

problemi.

“Sme doa|ale do stepen da nemame voda za proizvodstvo, taka {to imame izgradeno cel sistem na stanici za voda”, veli Mi{kova.

Kompanijata Fejdom Furni~r, momentalno vo Vizbegovo investira vo nov pogon za proizvodstvo na mebel na 2,5 iljadi kvadratni metri. Tie se odlu~ile da investiraat vo Vizbegovo poradi blizinata na gradot i poradi evtinoto zemji{te. Пlatile 100 iljadi evra komunalii na K

O

M

E

R

op{tinata, no i pokraj toa morale sami da si izgradat pat i da donesat vodovodna mre`a do pogonot, {to im prestavuvalo dopolnitelen tro{ok. Fejdom Furni~r e doma{en investitor i glavno se orientirani kon izvoz. 15% od svoeto proizvodstvo, kompanijata go palsira na doma{niot pazar, a ostatokot go izvezuva na pazarite vo Germanija, Slovenija, Hrvatska i Bugarija.

Na vakvite negoduvawa od strana na biznismenite vo Vizbegovo, ministerot Besimi C

I

J

A

L

E

N

odgovori deka Vladata vo naredniot period aktivno }e se pogri`i za podobruvawe na infrastrukturata.

Zna~eweto na Industriskata zona Vizbegovo e isklu~itelno za makedonskata ekonomija, bidej}i taa e sostavena od 180 registrirani firmi so okolu 10.000 vraboteni. Podobruvaweto na infrastrukturata vo zonata, kako {to poso~i Besimi, }e zna~i i podobruvawe na konkurentnosta na postojnite firmi, no i osvojuvawe na novi pazari.

O

G

L

A

S

12 19.08.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

MMF JA ODLO@I ^ETVRTATA TRAN[A ZA BIH

M

e|unarodniot monetaren fond (MMF) ja odlo`i isplatata na ~etvrtata tran{a od 38 milioni evra koja treba{e da & bide isplatena na Bosna i Hercegovina (BiH) vo juni. Isplatata e odlo`ena bidej}i Federacijata BiH ne gi ispolnila uslovite od stend-baj aran`manot. FBiH treba{e da usvoi zakon za plati vo organite na vlasta, da spro-

vede revizija vo oblasta na odbranbenata za{tita i beneficirani penzii i da izgradi strategija za reforma na penziskiot sistem. Od Ministerstvoto za finansii na BiH izjavija deka tie uslovi ne bile ispolneti bidej}i kantonite ne napravile ni{to po toa pra{awe. Ministerot za finansii na Republika Srpska (RS) Aleksandar Xombi} naglasi deka vo slu~aj na

raskinuvawe na dogovorot so MMF, RS ima alternativni izvori na finansirawe.

GOREWE SO AMBICII ZA NAJBRZORASTE^KA KOMPANIJA

S

trategijata na slovene~kata kompanija Gorewe e da stane evropski proizvoditel na bela tehnika so najbrz rast, izjavi pretsedatelot na kompanijata Frawo Bobinac. Bobinac sooop{ti deka Gorewe zatoa i go kupil za 4,5 milioni evra {vedskiot proizvoditel na aparati za doma}instvo Asko, koj ima 850 vraboteni.

Prviot ~ovek na Gorewe

izjavi deka kompanijata }e investira vo Asko, ~etiri do pet milioni evra godi{no, a prvata pogolema injekcija e predvidena za 2011 godina.

Kako {to soop{tija od Gorewe, brendovite na Gorewe i Asko naskoro zaedni~ki bi mo`ele da imaat udel od 10% na pazarot na Skandinavija. Osven toa kupuvaweto na Asko, bi mo`elo da bide golem pot-

tik za rast na akciite na slovene~kata kompanija.

HRVATSKA INTENZIVNO SORABOTUVA VO AFERATA HIPO

SE STEGA OBRA^OT OKOLU IVO SANADER Nekoga{nata bliska sorabotni~ka na biznismenot Miroslav Kutle, Milena [enator, pred nekolku meseci na hrvatskoto obvinitelstvo mu dala detalen iskaz za toa kako vo devedesettite godini po nalog na Kutle isplatila 800.000 marki na liceto so inicijali I.S.. [enator zaklu~ila deka stanuva zbor za isplata na provizija na Ivo Sanader, koj vo 2004 godina stana premier na Hrvatska VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

P

rotiv porane{niot premier na Hrvatska, Ivo Sanader, pokrenata e istraga vo ramki na aferata “Hipo banka”.

Hrvatskoto obvinitelstvo zapo~na istraga vo vrska so 800.000 toga{ni germanski marki, koi Sanader navodno gi dobil od biznismenot Miroslav Kutle, koj e eden od 50-te najbogati Hrvati, za da mu ovozmo`i kredit vo ovaa avstriska banka. Nekoga{nata bliska sorabotni~ka na biznismenot Miroslav Kutle, Milena [enator, pred nekolku meseci na hrvatskoto obvinitelstvo mu dala detalen iskaz za toa kako vo devedesettite godini po nalog na Kutle isplatila 800.000 marki na liceto so inicijali I.S.. [enator zaklu~ila deka stanuva zbor za islplata na provizija na Ivo Sanader, koj vo 2004 godina stana premier na Hrvatska.

“Miroslav Kutle dojde kaj mene i mi dade nalog da sprovedam isplata, i sfativ deka e toa provizija za Ivo Sanader poradi kreditot koj Globus grupa na Kutle go

dobi od Hipo banka”, izjavi [enator.

O~igledno, vakviot iskaz ne mo`e da bide dovolen za progon na porane{niot premier, bidej}i vo nego nema dovolno elementi koi isplatata ja povrzuvaat so Sanader. Zasega ostanuva nepoznato dali istra`itelite do{le do informacii za toa na ~ie ime glasele smetkite na koi e isplatena tolku dare`livata suma, bidej}i toa bi mo`elo da bide dopolnitelen element vo povrzuvaweto na parite na Kutle so porane{niot hrvatski premier.

Vo Hrvatska se {pekulira deka Ivo Sanader pobegnal od zemjata kade {to okolu nego s$ pove}e se stega pravosudniot obra~ i deka nema namera da se vrati nazad.

Na ovaa teza vo prilog & odat i informaciite deka izminative meseci Sanader s$ po~esto patuval nadvor od Hrvatska, kade {to vo me|uvreme se otvoraa krupni korupciski slu~ai vo koi mnogu ~esto se spomenuva{e i negovoto ime. Duri i za negoviot nenadeen pat vo Los Anxeles, SAD, hrvatskite mediumi pi{uvaat deka nekoj mu javil za apseweto na Nevenka Jurak, koja e ob-

vineta za perewe pari vo aferata Fima-Media, {to se slu~i za vreme na mandatot na Sanader. Se {pekulira deka prestojot na Sanader vo Los Anxeles na jahtata Malo vitra e pottiknat tokmu od istragite {to se vodat vo Avstrija nad Hipo banka, kako i vo Hrvatska nad bliskite sorabotnici na Sanader.

HIPO O[TETENA ZA 300 MILIONI EVRA Specijalnata edinica za rasvetluvawe na ovaa afera, CSI Hipo, koja ja formira{e avstriskiot minister za finansii, Jozef Prel, otkako dr`avata be{e prinudena da ja prezeme bankata na koja & se zakanuva{e zatvorawe, otkri deka porane{noto rakovodstvo i biznis-partnerite na avstriskata banka Hipo Alpe Adria ja o{tetile bankata za pove}e od 300 milioni evra.

Tie pari, me|u ostanatite, od bankata gi izvlekle menaxerite i delovnite partneri, pi{uva vienskiot vesnik "Pres". Nadle`nite vlasti ve}e podnele 70 prijavi. Vo petokot, edna od najgolemite kriminalisti~ki istragi vo istorijata na Evropa rezultira{e so apsewe na

porane{niot direktor na bankata, Volfgang Kulterer, koj sega se nao|a vo istra`en zatvor. Protiv nego se vodi istraga poradi izmama, perewe pari, sistematsko uni{tuvawe na kompanii preku davawe krediti bez pokritie. Kulterer gi odbi site obvinenija, a sudot vodi istraga i protiv 40 drugi lica. [tetata od 300 milioni evra e samo vrv od ledeniot breg, pretpostavuvaat vlastite, bidej}i CSI Hipo dosega, pred s$, gi proveruval somnitelnite biznisi od vremeto pred prezemaweto na bankata od strana na germanskata Baern LB vo 2007 godina.

Site malverzacii se slu~ile pred prezemaweto na Hipo od strana na Bajern LB, koja bila prinudena vo bankata da “vpumpa” 3,7 milijardi evra.

Narednite meseci pripadnicite na CSI Hipo imaat namera da se posvetat na {irewe na Hipo banka na istok, pred s$ vo Ukraina i na Balkanot. Vo rasvetluvaweto na verojatno najgolemiot bankarski skandal vo Avstrija deluvaat pove}e istra`uva~ki timovi.

Malku verojatno e deka bankata, koja minatata godina

zavr{i so zaguba od 1,5 milijardi evra, }e gi dobie nazad 300 milioni evra, bidej}i pogolemiot del od parite is~eznale vo mre`ite na fondacii i institucii koi se nao|aat vo stranstvo.

Vo Hrvatska se {pekulira deka Ivo Sanader pobegnal od zemjata otkako po~naa da gi apsat negovite bliski sorabotnici

SVET BIZNIS POLITIKA “WUZVIK”: VO FINSKA SE @IVEE NAJDOBRO

F

inska e zemja vo koja najdobro se `ivee, a sledat [vajcarija i [vedska, poka`uvaat rezultatite od istra`uvaweto na “Wuzvik”.

Na listata najdobri zemji me|u prvite deset se nao|aat ~etiri skandinavski dr`avi. Na ~etvrto mesto e Avstrija, sledat Luksemburg, Norve{ka, Kanada, Holandija, Japonija, a na desetto mesto e

Danska.

Kriteriumite spored koi magazinot “Wuzvik” gi rangira{e zemjite vo koi najdobro se `ivee se obrazovanieto, kvalitetot na `ivot, dinamikata na ekonomijata i politi~koto opkru`uvawe.

Od balkanskite zemji na listata se nao|aat Slovenija na 24 mesto, Hrvatska - 26, Bugarija - 38 mesto, Romanija - 39, a Albanija

na 57 mesto. Na posledno 100 mesto e Burikina Faso.

19.08.2010

13

RASTE BROJOT NA DNEVNI VESNICI VO SVETOT

B

rojot na dnevni vesnici vo svetot vo izminatata godina e zgolemen za 1,7% i pokraj dramati~nite posledici od svetskata ekonomska kriza, poka`uvaat najnovite izve{tai.

Na konferencijata na Svetskata asocijacija na vesnici i novinski izdava~i, {to se odr`uva vo Kuala Lumpur, soop{teno e deka

oficijalniot broj na dnevni vesnici vo svetot dostignal 12.477.

1,7 milijardi lica ~itaat vesnici sekojdnevno, {to e 25% od vozrasnata populacija vo svetot. Koga kon ovaa brojka }e se dodadat i vesnicite {to izleguvaat periodi~no, brojkata na ~itateli se zgolemuva na 37%.

Najgolem pazar vo svetot e Indija, kade {to dnev-

no vo prosek se prodavaat 110 milioni vesnici, po {to sledi Kina so 109 milioni i Japonija so 50 milioni primeroci.

SAD go zazemaat ~etvrtoto mesto so dnevna proda`ba na 46 milioni vesnici, a Germanija e petta so 20 milioni.

Me|u 100 najgolemi dnevni vesnici vo svetot, duri dve tretini se od Azija.

SOPSTVENIKOT NA DROGERIITE DM SE OTKA@A OD BOGATSTVOTO

VERNER: CELOTO BOGATSTVO GO PODARUVAM. SAKAM DA SUM SLOBODEN! Decata imaat pravo na dobar start vo `ivotot, no ne i na toa nivnite roditeli da im obezbedat do`ivotna blagosostojba, nim i na nivnite potomci. Vaka Gec Verner ja obrazlo`uva negovata odluka

V

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

esta deka sopstvenikot na poznatiot germanski sinxir drogerii DM (DM), Gec Verner, se otka`uva od negovoto prili~no ogromno bogatstvo go zaprepasti svetot. Vo vreme koga suroviot kapitalizam go dostigna vrvot i koga pazarot stana mesto za pre`ivuvawe, eden od najuspe{nite germanski biznismeni se odlu~i da napravi mnogu neobi~en poteg.

Sopstvenikot na germanskiot sinxir drogerii DM, Gec Verner, go prefrli svojot udel od edna milijarda evra od sopstvenosta vo kompanijata na smetkata na edna dobrotvorna fondacija.

Kako {to soop{ti samiot Verner, koj se pridr`uva do amerikanskata izreka deka “ne e sramota da se stane bogat, no sramota e da se umre bogat”, negovite sedum deca, isto taka, nema da bidat naslednici na imotot vreden pove}e od edna milijarda evra.

Sepak, na svoite deca Verner im obezbedil kvalitetno obrazovanie, bidej}i, kako

{to toj naveduva, “decata imaat pravo na dobar start vo `ivotot, no ne i na toa nivnite roditeli da im obezbedat do`ivotna blagosostojba, nim i na nivnite potomci.”

USPE[EN I VO RECESIJA So insistirawe na pogolemi plati od pristojnite i pogolemi rabotni~ki prava od voobi~aenite, a sega i odrekuvawe od sopstvenoto bogatstvo, Verner doka`uva deka kompaniite so zadovolni rabotnici se pouspe{ni.

Sinxirot drogerii DM ima 2.200 filijali niz cela Evropa, so 34.000 vraboteni i ostvaruva godi{en promet od okolu 5 milijardi evra.

Samo vo na{eto sosedstvo DM poseduva 30 filijali vo 17 gradovi.

DM e eden od retkite trgovski sinxiri kade {to vrabotenite imaat po 14 plati godi{no.

Isto taka, DM e edna od retkite kompanii kade {to se zgolemile prihodite za vreme na recesijata.

Verner vo 1973 godina go osnoval sinxirot drogerii i so toa potpolno go promenil sistemot na proda`ba na kozmeti~ki i hemiski proizvodi. Toj ja pretvor-

Verner se pridr`uva do amerikanskata izreka: “Ne e sramota da se stane bogat, no sramota e da se umre bogat”. il obi~nata drogerija vo mala samoposluga, a pritoa zna~itelno gi namalil cenite.

Neodamna, amerikanskite milijarderi Voren Bafet i Bil Gejts gi povikaa svoite “kolegi-milijarderi” da go

namalat za polovina svoeto bogatstvo i da go podarat na dobrotvornite organizacii.

Me|utoa, na ovoj povik nema{e nekoj pozna~itelen odziv, a pogolemiot broj od svetskite milijarderi istaknaa deka za toa nema potreba, bidej}i i

onaka tie ve}e poklonuvaat zna~itelni sumi za dobrotvorni celi. Sepak, ekspertite pri~inata ja nao|aat vo recesijata, koja gi ispla{i i najbogatite.

“NEOBI^EN” RABOTODAVEC Se ~ini deka Verner e eden od retkite rabotodavci koi seriozno znaat {to zna~i da se ima zadovolni rabotnici i kolku istite mo`e da pridonesat za napredokot na kompanijata. Sopstvenikot na drogeriite DM kako rabotodavec ve}e so decenii va`i za “neobi~en” ~ovek vo biznisot. Vrabotenite vo filijalite imaat pravo, dokolku sakaat, samite da go odredat asortimanot. Namesto za “personalnite tro{oci na firmata”, toj zboruva za “kreativnite tro{oci”, a studentite koi svojot zanaet go izu~uvaat vo DM gi pra}a da u~estvuvaat vo teatarski rabotilnici za da im go pottikne razvojot na li~nosta.

Verner, koj voedno e i profesor po pretpriemni{tvo na Institutot za tehnologija vo Karsrue, neodamna kako koavtor ja objavi knigata “1.000 evra za sekoj”, vo

koja se zalaga za toa sekoj gra|anin da dobiva osnoven prihod od 1.000 evra, bidej}i toa pridonesuva za osloboduvawe na ~ovekot. Verner vo ovaa kniga go kritikuva sistemot za socijalna pomo{ vo Germanija.

Ovoj system, koj na sila stapil pred pet godini, a so koj dolgoro~no na nevrabotenite i siroma{nite im se dava pomo{, Verner go narekuva “zatvor so spiewe doma”.

Toj smeta deka ovoj sistem zna~i kr{ewe na ~ove~kite prava i nepo~ituvawe na pove}e ~lenovi od germanskiot ustav.

Gec Verner e ubeden deka negovite idei eden den }e bidat isto taka uspe{ni kako i kompanijata DM, bidej}i “ni{to ne e tolku mo}no kako nekoja ideja za koja do{lo vistinskoto vreme za ostvaruvawe”.

a a s a –

FEQTON

14 19.08.2010 NAJSKAPOCENI SVETSKI BRENDOVI: AMERICAN EXPRESS

GALDIJATORI VO SVETOT NA KREDITNITE KARTI^KI

Osnovana vo 1850 godina, ovaa kompanija vo svetski razmeri e poznata po svoite kreditni karti~ki i ~ekovi. Nejzinoto za{titno lice e rimskiot gladijator, koj pove}e od polovina vek (od 1958 godina) se pojavuva na karti~kite i ~ekovite. Preku karti~kite na ovoj svetski brend, se vr{at 24%od transakciite na vkupnite sredstva vo SAD, so {to Amerikan Ekspres se nao|a na prvoto mesto na listata na kompanii od ovaa dejnost vo SAD. “Biznisvik” i “Interbrend” ja rangiraa ovaa kompanija na 22-to mesto na listata na najvredni svetski brendovi, a vrednosta na kompanijata se procenuva na 14,97 milijardi dolari. Magazinot “For~n”, od druga strana ja smestuva ovaa kompanija pome|u Top 30 kompanii na koi treba da im se voshituvame.

P

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

rvata asocijacija za brendot Amerikan Ekspres, koja voedno ja poka`uva i goleminata na ovaa kompanija, pretstavuva likot na rimskiot gladijator koj se pojavuva na site nejzini uslugi.

Kompanijata American Express, mnogu ~esto poznata i kako AmEx ili Amex, pretstavuva diverzificirana globalna finansiska kompanija so sedi{te vo Wujork.

Osnovana vo 1850 godina, ovaa kompanija vo svetski razmeri e poznata po svoite kreditni karti~ki i ~ekovi. Nejzinoto za{titno lice e rimskiot gladijator,

koj pove}e od polovina vek (od 1958 godina) se pojavuva na karti~kite i ~ekovite.

Preku karti~kite na ovoj svetski brend, se vr{at 24% od transakciite na vkupnite sredstva vo SAD, so {to Amerikan ekspres se nao|a na prvoto mesto na listata na kompanii od ovaa dejnost.

“Biznisvik” i Interbrend ja rangiraa ovaa kompanija na 22-to mesto na listata na najvredni svetski brendovi, a vrednosta na Ameks se procenuva na 14,97 milijardi dolari. Magazinot “For~n”, od druga strana ja smestuva ovaa kompanija pome|u Top 30 kompanii

na koi treba da im se voshituvame.

KOMPANIJA ZA EKSPRES PO[TA Na po~etokot, kompanijata Amerikan Ekspres startuvala kako biznis za ekspres po{ta vo Albani, Wujork. Vo 1850 godina, osnovana e kako akcionerska korporacija pome|u kompaniite za ekspres po{ta vo sopstvenost na Henri Vels, Vilijam Fargo i Xon Voren Baterfild. Prvoto sedi{te na kompanijata se nao|alo na presekot na ulicite Xej i Hadson. Ovoj kvart vo Wujork denes e poznat pod imeto Trajbeka, a se nao|a na Menheten. Vo ovoj period, dodeka sedi{teto na kompanijata se nao|alo na mestoto na dene{nata Trajbeka, Amerikan Ekspres se nametnala monopolisti~ki na pazarot, prenesuvaj}i ekspres pratki niz celata dr`ava Wujork.

Vo 1847 godina bilo odlu~eno

sedi{teto na kompanijata da se prefrli na ulicata Brodvej, odnosno mestoto {to denes pretstavuva Finansiski Distrikt na Menheten. Na ovaa lokacija, Amerikan Ekspres s$ u{te poseduva dve zgradi.

Vo narednite deset godini, kompanijata po~nuva zabrzano da se {iri, pro{iruvaj}i go naporedno svojot biznis i svoite kapaciteti.

Do 1903 godina, prihodite na Amerikan Ekspres ja dostignale sumata od okolu 28 milioni dolari, a pome|u finansiskite institucii vo Wujork vo toa vreme se

nao|ala na vtoroto mesto, vedna{ posle Nacionalnata banka na Wujork. Amerikan Ekspres vo ovie godini go pro{iruva svoeto rabotewe niz SAD, preku spojuvawe so drugi kompanii.

STARTUVAWE SO FINANSISKI USLUGI Vo 1882 godina Amerikan Ekspres ja pro{iruva svojata dejnost vo oblasta na finansiskite uslugi, preku lansiraweto na biznisot za prenesuvawe pari, odnosno dostavuvawe pari preku ~ekovi po po{ta, za da bide konkurentna so Po{tata na SAD i nejzinata usluga so

Ispratnica na Amerikan Ekspres od 1853 godina na relacija Wujork – Sent Luis

koja vo toa vreme mo`elo da se pravi nara~ka i dostava na pari.

Nekade pome|u 1888 i 1890 godina, edniot od osnova~ite, X.S. Fargo oti{ol na patuvawe niz Evropa, a od stariot kontinent se vratil frustriran i razbesnet.

I pokraj faktot {to bil pretsedatel na Amerikan Ekspres i deka so sebe nosel od tradicionalnite pisma za kredit, dokument koj toga{ go izdavale finansiskite institucii so koi mo`elo da se pravi razmena na finansii, toj imal te{kotija da dobie ke{ vo nekoi mesta, osven vo golemite gradovi.

Vedna{ po pristignuvaweto vo Amerika, Fargo se upatil kon Marcelus Flemig Beri, od kogo pobaral da sozdade podobro re{enie za tradicionalnite pisma za kredit. Toga{ Beri go vovel Patni~kiot ~ek na Amerikan Ekspres, koj bil lansiran vo 1891 godina vo denominacii od 10, 20, 50 i 100 dolari.

So voveduvaweto na ~ekovite, Amerikan Ekspres se etablira na finansiskiot pazar kako internacionalna kompanija.

Vo 1914 godina, na po~etokot na Prvata svetska vojna,

PRIKAZNI OD WALL STREET

PR SILATA ZAD

D

Marxeri Kraus, {ef na APCO Worldwide, konsultantskata ku}a {to menaxira{e so PR krizata na Hjulit Pakard

odeka ne{tata se kompliciraat okolu povlekuvaweto na {efot na Hjulit-Pakard, Mark Hrd, ima edno pra{awe na koe {to ima odgovor vo celata ovaa korporativna sapunska opera: Koja e vsu{nost APKO Vorldvajd (APCO Worldwide)?

Stru~wacite za PR strategii, vsu{nost, bea tie {to mu pomognaa na bordot na direktori vo HP da odlu~i kako da se spravi so obvinenijata za seksualno

voznemiruvawe protiv Hrd. Kent Xarel, potpretsedatel vo APKO, koj e {ef na kompaniskiot oddel za komunikacii vo slu~aj na sudski sporovi, prezentira{e simulacija na novinski napis koj ja ilustrira{e potencijalnata {teta vrz reputacijata na HP dokolku bordot ne reagira{e brzo i ne go natera{e Hrd da si dade ostavka od funkcijata.

“Interesno, treba{e da se slu~i seks-skandal”, komentira glavniot izvr{en direktor na APKO, Marxeri Kraus, okolu toa {to se zgolemi

qubopitnosta na javnosta za nejzinata kompanija.

“Pogolemiot del od interesot ne be{e za samata APKO, tuku pove}e za faktot {to nikoj ne slu{nal prethodno za nas”, veli taa.

IMATE KORPORATIVEN SKANDAL? RAZMISLUVAJTE KAKO NOVINARI APKO e verojatno najgolemata konsultantska kompanija za koja nikoj ne slu{nal. Kraus go po~na biznisot pred 26 godini kako oddel nadle`en za biznis-razvoj i odnosi so javnosta vo ramki na

FEQTON

19.08.2010

“Kapital” zapo~na so serija napisi za toa kako nastanale i se razvivale najgolemite svetski brendovikompanii. Doznajte gi prikaznite za nivnite podemi i padovi, za toa koi se tajnite {to gi odr`uvaat na vrvot na skalata na najpoznati i najomileni svetski brendovi so decenii filijalite na Amerikan Ekspres vo Evropa, bile me|u retkite koi gi prifa}ale pismata za kredit, izdadeni od razli~ni banki, koi bile vo sopstvenost na Amerikancite vo Evropa, i pokraj toa {to ostanatite finansiski institucii odbivale da im pomognat na lu|eto.

GUBEWE NA EKSPRES BIZNISOT Amerikan Ekspres so biznisot za ekpres dostavuvawe monopolisti~ki se pozicionira na pazarot, koga administracijata na predsedatelot Teodor Ruzvelt ja sozdala Me|udr`avnata komisija za trgovija. Interesot na ovaa komisija bil da ima direktna kontrola vrz `eleznicata i ekspres biznisot vo toa vreme, so {to po~nala da se ote`nuva rabotata na Ameks, bidej}i glavnoto prevozno sredstvo na kompanijata vo toa vreme bila `eleznicata. No, interesite na ovaa komisija ne bile glavniot problem. Dopolnitelen problem predizvikala i Prvata svetska vojna. Za vreme na zimata 1917 godina, nastanal nedostig od jaglen vo SAD, pa na 26 dekemvri, noviot pretsedatel, Vudro Vilson naredil `elezncite da gi prenesuvaat amerikanskite trupi, nivnite zalihi i da prenesuvaat jaglen, pa so toa nastanala konsolidacija na `elezni~kite linii za voeni celi.

Site dogovori pome|u Ekspres kompaniite i amerikanskata `eleznica bile poni{teni, so cel `eleznicata da raboti samo za potrebite na dr`avata.

So ovaa odluka, zavr{uva i biznisot na Amerikan Ekspres. Propa|aweto na

BOSTON FEE PARTY

Od ranite osumdestti do ranite devedesetti, Amerikan Ekspres bila poznata po toa {to gi kratela svoite trgovski taksi, poznati i pod imeto diskont stapki, za trgovcite i restoranite dokolku tie rabotele isklu~ivo so karti~kite na Amerikan Ekspres. Ovoj na~in na rabota gi uni{til ostanatite konkurenti, kako Visa i Master Kard, bidej}i pove} eto smetki vo restoranite se zatvorale isklu~ivo so karti~kite na Amerikan Ekspres.

Me|utoa, vo 1991 godina, nekolku restorani od Boston po~nale da gi prifa}aat i ostanatite kreditni karti~ki, kako Visa i Master Kard, samo zaradi nivnite pomali tro{oci za ~lenarina. Nekoi od niv duri i prestanale da gi upotrebuvaat uslugite na Amerikan Ekspres. Ovoj revolt poznat kako Boston Fee Party, zabrzano se pro{iril niz celata nacija, pa 250 restorani prestanale da napla}aat so karti~kite na Ameks.

Kako odgovor na ovaa pojava, vo Amerikan Ekspres odlu~ile da gi namalat diskontnite stapki, so cel poefektivno da konkuriraat na pazarot, a voedno vo svojata mre`a, pokaraj restoranite vo svojata mre`a gi vmetnale i marketite i dragstorite.

KANCELARII VO NAJVISOKATA ZGRADA Vo april 1986 godina, Amerikan Ekspres go preseli svoeto sedi{te na 51-ot sprat od Tretiot Svetski finansiski centar vo Wujork. Posle napadot od 11 septemvri 2001 godina, Amerikan Ekspres mora{e privremeno da go napu{ti svoeto sedi{te bidej}i toa se nao|a{e vedna{ nasporoti nekoga{nite Kuli blizna~ki vrz koi be{e izvr{en napadot. Kompanijata se vrati vo rehabilitiranata zgrada vo 2002 godina.

Amerikan Ekspres isto taka ima svoi centralni kancelarii i vo Florida, Juta, Severna Karolina i Arizona. kompanijata rezultiralo so otvorawe na nova, koja bila nare~ena American Railway Express Agency, koja bila osnovana vo juli 1918 godina.

Noviot entitet se stekanal so pravoto na celata dotoga{na oprema i sopstvenost na ekspres komapniite koi ja koristele `eleznicata, a najgolem udel vo novata kompanija imal Amerikan Ekspres so 40%, bidej}i kompanijata go poseduvala pravoto nad `elezni~kite linii od 114.710 kilometri, 10.000 kancelarii niz SAD i nad 30.000 vraboteni.

VOVEDUVAWE USLUGI SO PLATE@NI I KREDITNI KARTI^KI Upravniot odbor na Amerikan Ekspres ja razgleduval mo`nosta za lansirawe na patni~ka plate`na karti~ka duri vo 1946 godina. No, dode-

ka Dajners Klub ne ja vovele nivnata karti~ka na pazarot vo 1950 godina, Amerikan Ekspres po~nale seriozno da razmisluvaat za voveduvawe na novata usluga.

Na krajot od 1957 godina, izvr{niot direktor na Amerikan Ekspres, Ralf Rid, ja donel odlukata za kompanijata da vleze vo biznisot so plate`ni karti~ki. Do lansiraweto na novata usluga, na 1 oktomvri 1958 godina, javniot interes za karti~kite stanal tolku golem, {to Ameks izdala 250.000 karti~ki na denot na voveduvaweto. Karti~kite bile vovedeni so godi{na ~lenarina od 6 dolari, za 1 dolar pove}e od karti~kite na Dajners Klub, a

D BORDOT NA HP advokatskata kompanija Arnold i Porter (Arnold & Porter). Denes APKO ima 500 vraboteni {to se na usluga na klienti kako Majkrosoft, Dau Korning ili Vorld Restling Entertejnment (WWE) vo 20 zemji.

“Nikoga{ ne bevme nekoja grupa lu|e {to sakaat da se falat”, veli Kraus, 64-godi{na, koja e mo{ne ceneta vo ovoj biznis.

Nejzinite kolegi od profesijata ja izbraa za pretsedava~ na Sovetot na PR firmi za 2010 godina. No, taa nikoga{ ne se eksponirala so svojata sopstvena prikazna za uspehot. Vo

15

1991 godina, koga Kraus saka{e da go pro{iri i diverzificira biznisot nadvor od granicite na advokatskata firma, Kraus ja dogovori proda`bata na APKO na Grej Global (Grey Global), svetski poznatata advertajzing i PR agencija.

Kraus go dovede APKO do 50 milioni dolari godi{en prihod do 2004 godina, koga go ubedi {efot na Grej, Ed Maer, da & dozvoli da napravi t.n. “menaxment bajaut” (management buyout), forma na prezemawe koga postoe~kite menaxeri se steknuvaat so golem del ili so celata kompanija.

Ottoga{, veli taa, APKO gi udvoi svoite godi{ni prihodi.

Globalnite zdelki so {irok rang klienti – UPS, Fredi Mek, Fajzer se samo nekoi od niv – pridonesoa za golema ekspanzija na firmata, isto kako i biznisot {to go predvode{e Kent Xarel, sovetuvawe za komunikacija so javnosta pri sudski procesi pokrenati protiv kompaniite. Toj go sovetuva{e farmacevtskiot gigant Merk vo slu~ajot na tu`bite zaradi lekot “vajoks”, potoa VorldKom za vreme na restrukturiraweto po bankrotot i Ford,

na niv se gedalo kako na premium proizvod.

Prvite karti~ki bile od hartija, a na niv bile iskucani brojot na smetkata i imeto na korisnikot.

Vo 1966 godina, Amerikan Ekspres ja voveduva Zlatnata karti~ka, a vo 1984 Plat-

koga negoviot model “eksplorer” so gumite “fajrstoun” be{e staven na tapet kako pri~initel na pove}e soobra}ajni nesre}i. Xarel, porane{en novinar vo CBS, e stru~wak za odnosi so javnosta, so reporterski senzibilitet – poznat po toa {to gi sovetuva klientite da razmisluvaat kako novinari, dodeka im prezentira simulacii na novinarski storii za da im poka`e kako mediumite bi mo`ele da ja tretiraat krizata vo kompanijata.

Xarel odbi da zboruva za “For~n” za HP, koja e klient na APKO posled-

^ek na Amerikan Ekspres od 100 dolari inumskata, so {to jasno gi razdvojuva razli~nite pazarni segmenti pome|u svoite biznisi, a toa ponatamu stanuva praktika i kaj ostanatite kompanii.

Platinumskata karti~ka bila sozdadena kako super ekskluziven proizvod, so godi{na ~lenarina od 250 dolari (mo-

mentalno 450 dolari). Taa se nudela samo so pokana na lojalnite klienti, so koi Amrikan Ekspres sorabotuval najmalku 2 godini, a klientite morale da imaat visoka potro{uva~ka i odli~na plate`na istorija.

Denes, so barawe sekoj mo`e da aplicira za ovaa karti~ka.

Vo 1987, Amerikan Ekspres ja voveduva Optima karti~kata, a toa e prvata kreditna karti~ka. Prethodno, site Amerikan Ekspres karti~ki se pla}ale mese~no, no ovoj proizvod im dozvoluval na potro{uva~ite da pravat balans.

Vo utre{niot broj doznajte kako pijalakot {to go sozdade farmacevtot Kaleb Bredam kon krajot na 19 vek stana planetaren brend i ve~en rival na Koka-Kola, koja {to e broj eden na listata Top 100 brendovi, spored Interbrend.

Koja e APCO Worldwide, firmata za PR strategii koja e vo sredi{teto na zbunuva~kiot seks-skandal na dov~era{niot prv ~ovek na HP nive nekolku godini.

Nitu Marxeri Kraus ne saka da zboruva za HP. Minatata nedela koga site pravea vreva okolu Mark Hrd i Xodi Fi{er, sovetni~kata za marketing {to go obvini za seksualno voznemiruvawe, Kraus voop{to ne dava{e izjavi vo javnosta. Ne zboruva{e, zatoa {to ne mo`e{e – ima{e laringitis na grloto.

Otkako glasot malku & se vrati, vo razgovor so “For~n” Kraus insistira{e na toa deka sagata so HP ne & gi

donela problemite so grloto. Za toa go obvini svojot soprug, advokatot Stiv Kraus, koj {to & prenel virus. Vsu{nost, HP ne be{e glavnata drama ova leto za Kraus.

Prvo, na nejzinata snaa & be{e dijagnosticiran rak. Potoa, nejziniot dvegodi{en vnuk edvaj go pre`ivea virusot na encefalitis. Vo, me|uvreme, Kraus ima{e te{ka operacija na stapaloto. I na krajot, taa samo kratko ka`a “Stresot e relativna rabota”.

FUN BUSINESS

16 19.08.2010 KINESKI LUKSUZ

KAKO [ANGAJ STANA SVETSKA METROPOLA? Kina stana vtora ekonomska velesila vo svetot. Samo minatata godina Kinezite potro{ile pove}e od 10 milijardi evra na nakit, dizajnerska obleka, ~asovnici... A vo tro{ewe prvoto mesto mu pripa|a na [angaj. Kako [angaj stana toa {to e denes i zo{to }e pro~itate vo porodl`enie

P

SILVANA JOVANOVSKA

[ANGAJSKI BROJKI:

jovanovska@kapital.com.mk

ovikanite gosti na crveniot tepih na najglamuroznata {angajska avenija Nanjing strit pristugnuvaa kako {to im dolikuva na najgolemite yvezdi, vo rasko{ni “bentli”, “rojs rojs”, “hameri”... Pominuvaa pokraj armija obo`avateli, poziraa, davaa izjavi, a izvicite i vozbuduvaweto koe go predizvikaa akterite, peja~kite i manekenkite koi doa|aa na sve~enosta po povod otvoraweto na noviot proda`en centar na Dior, zboruva za nivnata popularnost.

Vo moderno dizajniranata zgrada se sobraa okolu 1.000 lu|e, a redot go odr`uvaa pove}e od sto policajci i obezbeduvawe. Atmosferata po ni{to ne se razlikuva od golemite filmski premieri koi se odr`uvaat vo kinoto Odeon na Pikadili vo sredi{teto na London na koi pred obo`avatelite se pretstavuvaat najgolemite svetski filmski yvezdi.

IM POMAGAAT VO TRO[EWETO PARI Me|u prisutnite preovladuvaat mladite oble~eni vo obleka od vode~kite svetski modni kreatori, nakiteni so vrtoglavo skap nakit, ~asovnici, ~anti... Bea doterani kako {totuku da izlegle od nekoj rimski ili berlinski salon za ubavina.

Posle zavr{uvaweto na sve~eniot del od otvoraweto, pove}eto pokaneti za mig se pretvorija vo al~ni kupuva~i koi za pomalku od dva ~asa, bukvalno “is~istija” s$ {to be{e izlo`eno vo golemiot prostor na dva kata. Skapocen nakit, obleka, ~asovnici, ~anti, fustani bea razgrabuvani, iako cenite bea kako da kupuvate sred Pariz: od ~anti po nekolku iljadi evra, do nakit i fustani od nekolku desetici iljadi evra.

Sledniot den posle proda`bata, menaxerot na Dior vo [angaj zadovolno ka`al deka otvoraweto na centarot bil vistnski pogodok koj samo na otvoraweto mu donelo zarabotka od okolu 100 iljadi dolari.

Vo komunisti~ka Kina, otkrivaat slu`benite statistiki, `iveat okolu 89 milijarderi i 825 iljadi milioneri presmetano vo evra. Vo

pove}e od 15 milioni `iteli 30 milijarderi 300 iljadi milioneri nekolku stotina iljadi imotni familii

[angaj e poznat po ~udnite futuristi~ki zgradi, koi gi ima mnogu niv spa|aat politi~ari, dr`avni, partiski lu|e, kako i biznismeni i lu|e so profesii od sekakvi profili. Od niv, samo vo [angaj `iveat okolu 30 milijarderi i 300 iljadi milioneri. Statistikite poka`uvaat deka kineskite milioneri i milijarderi vo prosek imaat okolu 39 godini MN: Najskapoto najmnogu se bara Obikolkata na [angaj, najgolemiot grad vo Kina vo koj `iveat pove}e od 15 milioni `iteli, potvrduva deka toj po ni{to ne zaostanuva od Wujork, Pariz, London...

Mal primer e deka samo na edna ulica vo centarot na gradot se nao|aat pove}e od ~etirieset specijalizirani prodavnici za ~asovnici vo koi se nao|aat site najpoznati i najskapi svetski brendovi, isto kako vo evropskite metropoli. Statistikata poka`ala deka najmnogu se kupuvaat onie ~asovnici koi se poskapi od 50 iljadi evra.

GOLEMA KUPOVNA MO] Me|u drugoto, presmetano e deka vo Kina vo 2009-ta godina se potro{ile pove}e od 10 milijardi evra samo na kupuvawe na luksuzni avtomobili, nakit, jahti, ~asovnici, obleka... Spored toa, posle SAD, Kina e vtoriot pazar so najluksuzna stoka vo svetot. I ekonomistite tvrdat deka Kina, so svojata golema kupovna mo},

Prodavnica na Prada vo interesno izdanie koe e tipi~no samo za Kina

osobeno na luksuznata stoka e eden od najgolemite generatori za zazdravuvawe na nivnite ekonomii.

Site skapoceni proizvodi koi ne mo`at da se prodadat na recesiranite evropski i amerikanski pazari, proizvoditelite bez problem gi prodavaat vo Kina.

U{te eden podatok deka [angaj e eden od vode~kite svetski metropoli na luksuzot, potvrduva faktot deka 50-ina najgolemi svetski hotelski sinxiri imaat svoi i najgolemi zgradi.

Del od toa golemo bogatstvo najubavo mo`e da se vidi sekojdnevno na ulicite pome|u 17 i 20 ~asot. Toga{, od iljadnicite visoki zgradi i kancelarii na najgolemite svetski banki, kompanii, finansiski institucii, no i doma{ni industriski giganti i dr`avni institucii, izleguvaat mladi delovni ma`i i `eni besprekorno oble~eni vo najdobrite svetski marki vo svoite luksuzni avtomobili.

SKRIENI MODNI FALSIFIKATI Dodu{a, del od skapite modni marki koi se gledaat po ulicite najverojatno ne se originali, tuku falsifikati, u{te ne{to po koe {to Kina e prepoznatliva vo svetot. Za uli~nite prodava~i vo [angaj, mo`e da se ka`e deka se proterani od nivniot grad. Od

Edno od mnogubrojnite luskuzni prodavnici na Lui Viton

nekade mo`e da se pojavi nekoj i da vi poka`e fotografija od falsifikuvani modni marki, ~asovnici, ~anti, i da se obide da ve odnese na mesto kade {to za 40 evra mo`ete da kupite ~anti “dior”, za 15 evra, pari~nik “hermes”, a za 30 evra patna torba “samsonajt”. Toa se prodavnici koi se sokrieni vo zgradite vo sporednite ulici, a ima napraveno i pomali {tandovi za da se vidi del od izborot. Pogolemiot del se sokrieni vo kamuflirani skladili{ta so la`ni vrati i dvojni yidovi.

Stranskite vesnici, {angajskiot luksuz i bogatstvo go zaokru`uvaat pi{uvaj}i deka ima fascinantna gradska arhitektura. Tuka se ne se samo grandioznite nadvoznici, mostovi, nebroenite oblakoderi, tuku i stotina vrvni svetski urbanisti~ki dostignuvawa koi mu davaat dopolnitelen glamur na [angaj, koj i vo ovaa oblast stoi ramo do ramo so Wujork, London, Pariz...

Na pra{aweto vo {to e tajnata i koi se glavni kreatori i dvigateli na neverojatniot razvoj na Kina, koja stana vtora ekonomska velesila, Han Nan, eden od vode~kite ~lenovi na gradskata uprava, odgovoril: “Nema dvoumewe deka toa se dol`i na mladite i obrazuvani lu|e, osobeno onie koi studirale

vo stranstvo. Tie svoite iskustva gi vratile doma. Toa e pri~ina zo{to denes [angaj e tolku fascinanten grad”.

Sega, najgolemiot pridones vo napredokot go davaat i milionskite studenti koi imaat zavr{eno na najdobrite kineski fakulteti.

Samo vo 2009-ta godina vo Kina diplomirale 6,3 milioni studenti, a da ne stane zbor za onie 200 iljadi koi sekoja godina zavr{uvaat vo najdobrite svetski univerziteti od koi najgolemiot broj se penzionirani od kineskata vlada. Duri 90% od diplomiranite studenti, porano ili podocna se vrabotuvaat, pa mo`ete da zamislite kolku nivniot silen um i inovativnost pridonesuva za razvojot na dr`avata.

PARTIITE NE SE ME[AAT VO RABOTATA Dovolen e samo eden mal primer za intelektualniot i inteligentniot raboten potencijal na Kina. Kako primer ja ima kompanijata Huavej, koja se zanimava so proizvodstvo na elektronska oprema, mobilni, kompjuteri, laptopi. Firmata ima besprekorno uredeni prostori, ima pove}e od 100 iljadi vraboteni, 15 iljadi in`eneri, sorabotuvaat so 100 dr`avi vo svetot, a godi{niot promet e pogolem od 100 milijardi evra. Toa zna~i deka profitot od minatata godina go nadminal iznosot od 3,2 milijardi evra.

Ne e te{ko da se zaklu~i kolku dosega se zbogatile sopstvenicite na toj elektronski gigant. A takvite kompanii vo dr`avata vo koja Komunisti~kata partija gi dr`i vo svoi race site upravuva~ki i politi~ki mehanizmi, a pri toa ne se me{a vo raboteweto na privatnite kompanii, mo`e da se sretnat na sekoj ~ekor. I toa e vsu{nost tajnata na kineskoto ekonomsko ~udo: Partiite i ideologijata ne se me{aat vo privatnite i pretpriemni~ki inicijativi ili vo stranskite investicii.

FUN BUSINESS

17

19.08.2010

FENOMEN

TV-SELEBRITI

FRANCIJA SI DOBI OSTROV

OPRA U[TE DOLGO NA VRVOT

M

M

SILVANA JOVANOVSKA

isteriozen ostrov koi go nema na nitu edna svetska mapa i nema ime se pojavi vo blizinata na francuskiot breg, pi{uva “Independent”. Za vreme na visokata plima negovata povr{ina e golema kolku dva fudbalski tereni, dodeka za vreme na osekata povr{inata se zgolemuva za deset pati.

Se nao|a na 20-minutno vozewe po moreto, jugozapadno od mestoto Rojan.

Minatata godina na ostrovot imalo sedum vidovi bilki, nekolku vidovi rakovi i buba~ki. Silnata bura vo fevruari godinava go podelila ovoj ostrov na dve polovini i ja uni{tila negovata vegetacija koja s$ u{te ne e zazdravena, no rakovite i buba~kite povtorno se pojavile.

Skepticite velat deka ostrovot, koj lokalnoto naselenie go vika L’île Mystérieuse (Misteriozniot ostrov) ne e nikakva misterija, tuku deka se raboti za obi~en peso~en rid.

Lokalnite ekolozi i

SILVANA JOVANOVSKA

Najpoznatiot

jovanovska@kapital.com.mk

jovanovska@kapital.com.mk

Najpoznatiot amerikanski magazin koj gi sledi televiziskite programi, TV Guide, objavi lista na najplateni lica od malite ekrani vo Amerika.

Prvoto mesto ubedlivo & pripadna na Opra Vinfri, a po nea se ostanatite kategorii politi~ari ne se soglasuvaat i tvrdat deka se raboti za klasi~en ostrov koj postoi ve}e 18 meseci i koj ne is~eznal ni za vreme na visokite plimi.

Od slednata godina ostrovot }e bide za{titen, bidej}i geolozite i nau~nicite tvrdat deka negovata povr{ina najverojatno }e se zgolemi i nema da is~ezne.

Spored zborovite na nau~nicite, toj bi trebalo da stane prirodna laboratorija vo koja }e se analizira

so koja brzina `ivite organizmi mo`at da se naselat na zemji{teto.

Tie tvrdat deka najva`no e ostrovot da se za{titi od lu|eto koi ve}e doa|aat tamu.

Na nego ve}e se imaat odr`ano dve celove~erni zabavi.

Iako postojat nesoglasuvawa za toa dali se raboti za vistinski ostrov, edno e sigurno - “Misteriozniot ostrov” e neobi~no i magi~no mesto so preubava peso~na pla`a opkru`ena so more.

amerikanski magazin koj gi sledi televiziskite programi, TV Guide, objavi lista na najplateni lica od malite ekrani vo Amerika.

Prvoto mesto ubedlivo & pripadna na Opra Vinfri, a po nea se ostanatite kategorii

agazinot “TV vodi~” (TV Guide) ja objavi listata na najplateni lica od malite ekrani vo Amerika i pove}e od normalno e deka prvoto mesto & pripadna na voditelkata Opra Vinfri. Voditelkata za edna sezona od svojata tok-{ou programa “Opra Vinfri {ou” zarabotuva duri 315 milioni dolari.

Koga se vo pra{awe dramskite TV-serii, najmnogu zarabotuva namurteniot doktor Haus, koj go igra Hju Lori, a koj po sekoja epizoda gi “olesnuva” producentite za 400 iljadi dolari.

Sepak, bidej}i postoi i kategorija za humoristi~ni serii, tuka vleguva ^arli [in, koj za komedijata “Dva i pol ma`i” dobiva 1,25 milioni dolari po epizoda.

Realiti {ou-programite vo poslednive godini igraat vode~ka uloga na TV-programite i se edni od najpopularnite, osobeno vo Amerika, pa, taka, najplaten voditel na realiti {ou ovaa godina e Rajan Sikrest, doma}inot na “Idol”, so plata od 15 milioni K

O

M

E

R

dolari.

Sepak, Opra e nenadminliva i taa ve}e so godini ru{i rekordi na gledanost i zarabotka vo celata planeta.

“Opra [ou” e najvisoko rangirano tok{ou vo amerikanskata televiziska istorija i e najdolgo {ou koe se emituva vo tekot na denot, po~nuvaj}i od 1986-ta godina, odnosno pove}e od 24 sezoni i C

I

J

A

L

E

N

Opra Vinfri - najvisoko rangirano {ou vo amerikanskata televiziska istorija re~isi 5.000 epizodi.

Emisijata obrabotuva bukvalno sekakvi temi, od socijalni do selebriti, muzika, film, a poznata e i po humanitarnite proekti so koi im ima pomognato na iljadnici semejstva i poedinci.

Ottuka e opravdanosta i primatot na prvo {ou vo Amerika, kako po gledanost, taka i po zarabotka.

O

G

L

A

S

SPORTLIFE

18 19.08.2010 SPORTSKO LETUVAWE

TENISKOTO ^UDO SE VRA]A VO @IVOT Navistina e ubavo da se vidi nasmeanoto i sve`o lice na ~udoto od dete vo beliot sport. Xenifer Kaprijati, koja re~isi zakrepnala od neodamne{noto predozirawe so droga, u`iva so svoite prijateli na Hvar ADRIJANA ATANASOVA

X

atanasova@kapital.com.mk

enifer Kaprijati, edna od najdobrite teniserki na dene{nicata, mo`e da zeme zdiv i da se odmori od `ivotniot preplet. Hvar e nejzina destinacija za ovaa sezona, isto kako i na golem broj sportisti i selebriti od svetot na {ou–biznisot.

Kaprijati se odmora na ovoj ostrov vo dru{tvo na svojata prijatelka od teniskite tereni, Iva Majoli, za koja }e ka`e deka & izlegla vo presret vo eden od najte{kite periodi od `ivotot.

Pred nepolni dva meseci Kaprijati zavr{i vo bolnica poradi predozirawe, a po slu~kata zamoli za privatnost i ne odgovara{e na novinarski pra{awa.

Na ovaa lokacija }e se zadr`i pet nedeli, me|utoa, kako {to izjavi za mediumite, nema da zaigra na nitu eden me~ zatoa {to }e ja napu{ti Hrvatska do 15 septemvri,

i deka nejzinata poseta e isklu~ivo od privatna priroda, za celosno da se posveti na relaksacijata i na sopstvenoto zakrepnuvawe. Na Hvar e na pokana na nejzinata prijatelka Iva Majoli, s$ so cel da se vrati vo `ivot.

Dvete porane{ni teniserki `iveat vo luksuzna vila na Hvar, kade {to slobodnoto vreme go pominuvaat vo pro{etki po hrvatskata riviera, u`ivaat vo dobrata hrana, vrvnite vina i obikolkite po okolnite ostrovi. Mnogu ~esto se zabele`ani i na jahtata na milionerot i tajkun za skija~ka oprema, Pol Goldstin.

O~igledno e deka vakviot zdrav `ivot & odgovara na “slabata” Kaprijati, koja neodamana ima{e navistina bolen period. Raskina so dolgogodi{niot partner, Del Debonem, porno akter, poradi koj neodamna pretera so tabletite i koi za vlakno }e ja ~inea `ivot.

Inaku, Kaprijati, ili ~udoto od dete vo beK

spored planot na mamo i tato, me|utoa, Xenifer, koja vo toa vreme bila tinejxer, me~taela za normalen `ivot so svoite vrsnici, golema gre{ka koja roditelite docna ja sogledale.

Od sre}na mlada devojka Kaprijati se pretvora vo ta`na i nesigurna. Kako {to ka`uvaa po mediumite nejzinite roditeli, ednostavno gi ponele parite i vozbuduvaweto i tie samite ja prezemaat celata vina zaradi situacijata na Xenifer.

Kako mala t.e. kako tinejxerka Xeni za prv pat se pobunila protiv strogata disciplina na svojot tatko, pa vo 1993 godina e fatena vo kra`ba, a nejzinoto ime za prv pat se spomenuva vo negativen kontekst najmnogu poradi zemaweto droga.

Tenisot celosno go stavi na marginite, preterano "nafrli" kilogrami na sebe i gi pu{ti ko~nicite.

Vo 1994 godina e podignata tu`ba protiv nea poradi poseduvawe marihuana, pa taka nekoe vreme pomina po klini-

Kone~no, nasmevka na liceto na Kaprijati liot sport, kako {to ja narekuvaa do svojata 15 godina, od sponzorskite dogovori zaraboti 15 milioni dolari.

Na 16-godi{na vozrast go zaraboti svojot prv milion od teniskite turniri.

Vo tekot na svojata kariera ima pobedeno na 15 O

M

E

R

C

I

J

A

turniri, od koi tri se Grend Slem.

Svojata kariera zapo~nuva da ja gradi na 13-godi{na vozrast, dodeka bila pod zakrila na svoite preambiciozni roditeli, koi ja “turkale” vo beliot sport. S$ se odvivalo L

E

N

O

G

L

A

S

kite za odviknuvawe od zavisnosti.

Dve godini se bore{e za vra}awe na terenite, me|utoa, golemiot nedostig od samodoverba rezultira so prviot obid za samoubistvo.

Se ~uvstvuvala grda i debela, nezadovolna sama od sebe i navistina imala `elba da is~ezne.

Vo 2002 godina uspeva da se sobere od dnoto na koe samata se dovela i redi niza pobedi na teniskite tereni, poka`uvaj}i deka vo nea s$ u{te tlee toj nemiren teniski duh. Kaprijati se reinkarnira.

Sepak, slabiot karakter & udira {lakanica i taa kon sredinata na 2007 godina povtorno zapo~nuva da se raspa|a, isto kako {to se slu~i sega, posledniot pat.

Da se nadevame deka vakvite ispadi kone~no }e se izbri{at od nejzinite misli i deka ovoj leten odmor na Hvar so nejzinata prijatelka Iva Majoli navistina }e ja zadr`i nasmevkata na nejzinoto lice.

SPORT

19.08.2010

SPORT

FUDBALSKI TRANSFERI

CRVEN KARTON ZA VAN DER VART? ADRIJANA ATANASOVA

KO[ARKA

LEBRON XEJMS: EDEN DEN, MO@EBI PAK VO KLIVLEND

L

ebron Xejms, edno od najognenite mom-~iwa na NBA ligata, s$ u{te gi trese naslovnite stranici na sportskite vesnici so izjavite deka ne ja isklu~uva mo`nosta povtorno da se vrati vo Klivlend. Sepak, po negovata odluka da zamine od Klivlend vo Majami, toj e smetan za “predavnik” i vo dr`avata Ohajo i vo gradot Klivlend toj ve}e ne postoi...

Negovata odluka za zaminuvawe s$ u{te predizvikuva burni reakcii. Duri i dresovi se palea so brojot 32 vo Kavalirs, od golemoto “predavstvo” {to go po~uvstvuvaa negovite obo`avateli. Sepak, kako vistinski diplomat, Lebron Xejms ne ja isklu~uva opcijata za povtorno vra}awe. Dali vakvata odluka }e se smeni po 2 dekemvri i prvoto gostuvawe na “`e{kite” vo gradot so Xejms vo timot, doprva }e poka`e vremeto, a verojatno i toj me~. Xejms kako iden motiv za uspeh go naveduva

Ako bidam dobredojden, seriozno }e razmislam za vra}awe izjavi Xejms

S

atanasova@kapital.com.mk

najder so Inter proslavi tri golemi tituli (Liga na {ampionite , Serijata A kako i Italijanskiot kup).

Toj be{e eden od voda~ite na milanskiot klub, dodeka Ruben be{e brilijaten vo dresot na minhenski Baern. Ruben zaedno so svojot klub osvoi dvostruka kruna vo Germanija (Bundesligata i DFB kupot), isto taka igraa vo finaleto na Ligata na {ampionite.

Od druga strana pak, nivniot porane{en klub Real Madrid ne osvoi apsolutno ni{to, a sega e pove}e od vozmo`no od ovoj klub da si zamine i posledniot sjaen holandiski fudbaler. Stanuva zbor za Rafel van der Vart.

Negovoto ostanuvawe vo ovoj dres se dovede vo pra{awe minatata godina, koga na kralskiot klub se priklu~i Kaka. Sega konkurencijata za pozicijata isturen igra~ na vrska e mnogu zgolemena za razlika od minatata godina.

Za taa pozicija konkuriraat Esteban Granero, Sehio Kanales, Kaka, Van der Vaart i Mesut Ozil, so koj Real Madrid, denovive, potpi{a dogovor.

Najverojatno na ovaa tema

Otkako minatata godina Vesli

Snajder i Arijan Roben go napu{tija madridski Real, vo novite klubovi im se posre}i, po~naa da zabele`uvaat niza pobedi

razgovarale Va der Vart i @oze Muriwo, trenerot naa Real Madrid i toa vedna{ { posle trenigot minatiov vtorrnik. Noviot transfer na Mesut ut Ozil najverojatno zna~i dekaa Holan|anecot mo`e da sii zamine doma.

Od navedenite fudbalerii koi se “tepaat” za podo-bra pozicija, Van der Vart kotira najnisko.

Dali Ozil e pri~inata za negovoto zaminuvawe, ostanuvaa da vidime. Sepak, doa|awetoo na Mesut Ozil vo Real Maadrid se dol`i na negoviot eddinstven dopir so topkata, pooradi negovata tehnika na kojaa malkumina mo`at da pariraat,t, isklu~itelno dr`i kontrolaa vrz topkata, a asistenciite muu se “ubistveni”. Stanuva zbor zaa kvaliteten igra~ koj navestuvaa deka }e stane golema yvezdaa na fudbalot. Taka barem stoii vo izve{tajot na strana naa klubot Real Madrid.

Detalite za preminuvaweto naa Ozil vo kralskiot klub s$ u{tee ne se javno poznati, me|utoaa po mediumite se “{u{ka””

deka dogovorot koj e potpi{an te`i 15 milioni dolari i e na vremetraewe od {est godini.

Ozil e {estoto poja~uvawe na Real Madr i d . M e | u k r a l e v i te dojde posleden, a pred nego dojdoa Pedro Leon (Getafe, 10 milioni evra), Sami Kedira ([tutgart, 14), Angel dim aria (Benifika, 25), Serhio Kanales (Rejsin,g 6) i Rikardo Karvalo (^elzi, 8).

Dali Muriwo }e go “izbrka” i posledniot Holan|anec od Real?

FUDBALSKA DISCIPLINA

pismoto na sopstvenikot na Klivlend, Don Gilbert, vo koe imalo napi{ano mnogu grdi raboti za nego.

Me|utoa, sekoga{ bodren od sopstvenata majka, pa i sega, nastojuva da ja sogleda dobrata strana vo lu|eto i da se stremi kon svetlinata. Istoto planira da go napravi i vo vrska so ovoj slu~aj.

Isto taka, Lebron Xejms izjavi: “Kojznae, mo`ebi eden den i }e se vratam vo Klivlend. Jas i ponatamu go sakam ovoj grad, kako i naviva~ite. Akron e moj grad, Ohajo mi e vo srceto i nemam ni{to protiv toa.

Ako bidam dobredojden, seriozno }e razmislam za vra}awe”, dodade Xejms.

KONE^NO KONKRETNA KAZNA ZA ANELKA

D

isciplinskata komisija na Francuskiot fudbalski sojuz gi kazni svoite reprezentativci poradi devijantnoto odnesuvawe za vreme na Svetskoto prvenstvo vo Ju`noafrikanskata Republika.

Kone~no, konkretna kazna za Nikolas Anelka (31), napa|a~ot na ^elzi. Kolku za potsetuvawe, za vreme na poluvremeto na natprevarot me|u Francija i Meksiko Anelka go navreduva{e toga{niot selektor Rejmond Domeneka.

Poradi ova be{e otstranet i sega e kaznet so zabrana za igrawe na slednite 18 reprezentativni natprevari.

Po nedorazbiraweto Anelka–

Domeneka sleduva{e bojkot na treninzite, a postoeja somne`i deka vodi~i na vakvite pobuni se Xeremi Tulalan, Patris Evra, Frenk Riberi i Erik Abidal.

Site, osven Abidal, se kazneti.

Kapitenot na reprezentacijata, Evra, e kaznet so zabrana za nastap na slednite pet natprevari vo dresot na reprezentacijata, Riberi }e mora da preskokne tri, a Tulalan eden natprevar.

Abidal, Evra i Tulalan posebno se pojavija na soslu{uvaweto koe se odr`a vo prostoriite na Francuskiot fudbalski sojuz vo Pariz, dodeka Riberi i Anelka tamu gi ispratija svoite advokati.

18 natprevari bez igrata na Anelka

FUDBAL K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

100 MILIONI FUNTI ZA NOVI ZASILUVAWA VO BLEKBURN

P

o mediumite ve}e podolgo vreme se {pekulira deka angliskiot klub Blekburn Rovers }e dobie nov sopstvenik. Stanuva zbor za indiskiot biznismen Ahsan Ali Sued, koj e podgotven da “iske{ira” duri 100 milioni funti za novi zasiluvawa vo timot.

So toa menaxerot na Blekburn, Sem Alerdajs, }e mo`e da kupi mnogu kvalitetni fudbaleri vo poslednite denovi od letniot transfer-period, no del od parite }e bidat prenaso~eni i za zimskite transferi.

Indiskiot biznismen zasileno pregovara so {efovite na Rovers, i samiot izjavil deka o~ekuva brzo razre{uvawe na dilemata, zatoa {to saka

na Alerdajs da mu ovozmo`i dovolno sredstva za kupuvawe fudbaleri vo poslednite dve nedeli od preodniot rok.

Inaku, Blekburn Rovers, koi se natprevaruvaat vo Premier ligata, se poznati po tro{eweto milioni funti na igra~i od tipot na Alan [irer i Kris Saton.

Vo posledno vreme mnogu pari za angliskiot fudbal doa|aat od Istokot. Posebno vo Premier ligata. So arapskite investicii, eve, kako na primer, vo Man~ester Siti, investitorite go za`iveaja ovoj klub i sega se stremi kon najvisokite pozicii vo ligata, normalno, blagodarenie na parite i transferite koi se napraveni.

Parite od Istokot vistinsko osve`uvawe za angliskiot fudbal

19