109-KAPITAL-23.08. by Kapital Media Group

FEQTON

KOLUMNA

NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI:

ILIJA DIMOVSKI

ORACLE

PRAZNITE ZBOROVI ]E SE ZABORAVAT BRZO...

INOVACIJA, LIDERSTVO, REZULTATI! STRANA 14

STRANA 8

NA ZATVORAWE, PETOK, 20.08.2010, 13.00~. N

M 10 MBI MBID M OMB O

Strumica

Kumanovo

Veles

0,65% 0 0, 0 14% 00,45%

EEVRO/DENAR DOLAR/DENAR D EEVRO/DOLAR

61,50 47,91 1,28

NAFTA BRENT N EEURORIBOR

74,67 7 1,42%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (20.08) 2,375

MBI 10

2,370 2,365 2,360 2,355 2,350 2,345 2,340

Skopje

2,335 16/8

RAMNOMERNIOT REGIONALEN RAZVOJ VO ZASTOJ

TE[KO PALANKITE ]E STANAT ODR@LIVI GRADOVI STARTUVA BERBATA NA GROZJE, OTKUPOT NEIZVESEN

PORADI GOLEM INTERES NA INVESTITORITE

LOZARITE DA GO GLEDA GLEDAAT SPASOT VO DOMA[NITE VINARNICI

]E SE GRADAT DVE NOVI INDUSTRISKI ZONI KRAJ SKOPSKATA OBIKOLNICA

STRANA 10

STRANA 2

VOVEDN VOVEDNIK QUP^O ZIKOV

JANYA!

STRANA 2

SU[ITE I POPLAVITE JA POSKAPEA HRANATA VO SVETOT

[PEKULANTITE DOLEVAAT "MASLO NA OGNOT" STRANA 13

17/8

18/8

19/8

20/8

2 23.08.2010

NAVIGATOR

400

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PONEDELNIK 23 AVGUST 2010

JANYA! e{ko be{e da si pretstavnik na medium vo petokot na debatata za “Liderstvoto vo makedonskite mediumi i kapacitetite da gi prepoznavaat, i da javuvaat za dobrite liderstva i upravuva~ki praktiki vo makedonskoto op{testvo”. Odli~na debata vo ramkite na “Obukata za mladi lideri” koja be{e organizirana od MIM (Makedonskiot institut za mediumi), a pod pokrovitelstvo na pretsedatelot \orge Ivanov. Bev po~esten so pokanata da bidam vovedni~ar na ovaa debata (bea pokaneti u{te nekolkumina kolegi od makedonskite mediumi). Bev po~esten i so nekolkute iskreni svedo~ewa na profesionalcite deka “Kapital” (dnevniot vesnik i nedelnikot) im se omileni ~etiva za ~itawe. Se izraduvav, im se zablagodariv na doverbata, a od organizatorite bev zamolen da kaàm kako “Kapital” gi prepoznava liderite od makedonskoto op{testvo. Mislam deka go napraviv toa najdobro {to moàm. Vidov deka mladite profesionalci bea zadovolni. No, deneska i na ova mesto sakam da kaàm ne{to sosema drugo ... U{te vo prvite minuti sfativ deka im se obra}am na li~nosti koi znaat zo{to se dojdeni vo Ohrid (jasni vo izlagawata, ostri vo pra{awata, posveteni vo o~ekuvawe na odgovorot, podgotveni za debata so izrazeni jasni stavovi po mnogu pra{awa, {armantni reakcii koga odgovorite ne im odea na raka, “orni” za debata, buntovni za klu~ni op{testveni pra{awa). Be{e kraj na rabotniot den, a zamislete, nikoj ja nema{e napu{teno salata, {to vo princip e praktika kaj nas. Bev frapiran od situacijata vo koja se najdov - da zboruvam vovedni desetina minuti pred auditorium ispolnet so vakvi profesionalci. Silno odbrana celna grupa vraboteni vo razni kompanii, dràvni institucii i javni ustanovi

niz zemjata, pod trieset godini, no so zavr{eni fakulteti, i so visoki proseci. Nekoi od niv stipendirani i od stranski univerziteti i vladi pred magistraturi i doktorati. Silno motivirani na edno mesto. Mo`ete da zamislite kakva e toa produktivna i intelektualna energija i naboj!? No, kako da reagira{ ladnokrvno i bez janya, vo situacija koga vi gi postavuvaat slednite pra{awa – Koga vie od mediumite }e prestanete da manipulirate so javnoto mislewe, namesto da informirate i analizirate? Koga }e prestanete da n$ vodite na pogre{en kolosek poln so manipulacii? Koga mediumite }e ja vgradat edukativnata koncepcija kaj sebe, osven komentiraweto po partiska nara~ka (!?)... Koga urednicite i novinarite }e prestanat da se zanimavaat sami so sebe i so partiite - nivni mentori, namesto da go artikuliraat javniot interes na gra|anite i razvojnite potrebi na makedonskoto op{testvo? Govorea i pra{uvaa glasno, beskompromisno i kriti~ki ... Silno isku{enie, priznavam ... Si mislam, deka vo mediumite vo mnogu slu~ai rabotat “evtini kadri”, nestru~ni lu|e, {pekulanti so informacii za svoe li~no zadovoluvawe na potrebite. Ima trgovci so ~ove~ki sudbini, kako i klasi~ni politi~ki komesari na privremena rabota ... Ona {to zagri`uva e {to vakviot “novinarski smet” ne ~uvstvuva deka go gubi tloto pod nozete, so toa {to sekojdnevno ja gubi profesijata! Im begaat su{tinskite temi, ili svesno gi pu{taat da im te~at me|u u{ite ...!? Naakani vo sopstvenite profesionalni sudbini, i silno svrteni samo kon sebe, ispolneti so profesionalna nesposobnost i intelektualna podmitlivost, makedonskoto novinarstvo i mediumite sekojdnevno tonat vo nestru~nost i nekompetencija. I sekoga{ na krajot nekoj im e vinoven ... ne sakaj}i da se pogled-

PO ISTORISKI NAJLO[ATA LETNA TURISTI^KA SEZONA

QUP^O ZIKOV glaven i odgovoren urednik zikov@kapital.com.mk

nat sebesi vo ogledalo oti im e strav – {to izleze na drugata strana? Vo Ohrid razbrav deka mladite profesionalci denes ne sakaat da gledaat i ~itaat vesti proizvedeni vo makedonskite mediumi. Mi velat - vestite se polni so crna hronika, podmetnuvawa i nevkusnost. Sami zaklu~uvaat deka vestite se polni so krv i omraza, oti urednicite ne se sposobni za ni{to popametno. “Zo{to da gledame televizija koja prikaùva sterilni partiski kavgi iskaàni od ustite na glupavi lu|e. U{te i glupavite pi{uvawa na novinarite ...”, mi veli eden od niv. Kakvo “novinarsko vostanie”, kakvi bakra~i! Ottuka, sega se baraat odgovori na slednite pra{awa: îi se makedonskite mediumi? Ima li zakon kako tie se osnovaat? Koj ja pravi agendata za koja se pi{uva – urednicite ili partiite i vladinite pretstavnici? Komu se obra}aat? Za ~ii interesi pi{uvaat? Kade e javniot interes, i zo{to se pi{uva samo za partiskiot i etni~kiot interes? Koja e ulogata na novinarite i urednicite vo makedonskoto op{testvo denes? Koga novinarite }e prestanat da se zanimavaat samite so sebe i so nivnite sopstvenici? S$ dodeka ne se odgovorat ovie pra{awa, makedonskite mediumi nema da bidat sposobni da prepoznavaat lideri!

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska OFFICE MANAGER I FINANSII:

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104

pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103 OGLASI

Nikolaj Toma{evski

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

SPECIJALNI PRILOZI:

LEKTOR

gulakova@kapital.com.mk

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk

ilioni evra iznesuvaat stranskite investicii vo Hrvatska vo prviot kvartal godinava, {to e dvojno pomalku sporedeno so istiot period minatata godina. I pokraj zazdravuvaweto na me|unarodniot pazar, za koe se o~ekuva{e deka }e se odrazi pozitivno i vrz zazdravuvaweto na hrvatskiot doma{en pazar, podatocite na Hrvatskata narodna banka ne se ni malku optimisti~ki. Prilivot na stranski investicii, {to minatata godina be{e prepoloven vo odnos na 2008 godina, svojot negativen trend go prodolùva i godinava. Vo prviot kvartal od ovaa godina stranskite investitori vo Hrvatska vloìja samo 400 milioni evra, dodeka vo tekot na cela 2009 godina bea vloèni malku pove}e od dve milijardi evra. Vo prethodnata decenija najmnogu investicii privle~e sektorot finansiko posreduvawe, pa sleduvaa trgovijata na malo i energetikata, dodeka na ~etvrto mesto se najde razvojot na hemikaliite. Glavnata hrvatska stopanska granka turizmot, spored stranskite vloùva~i, se nao|a duri na desettoto mesto.

Aleksandar Ivanovski Meri Kondoska

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

HOTELIERITE NAJAVUVAAT EKSTRA DOBRA KONGRESNA SEZONA Brojnite rezervacii za seminari i kongresi pretstojnava esen }e gi izvadat hotelierite od minusot vo koj vlegoa poradi lo{ata letna sezona. Pove}e rezervacii ima i vo ohridskite i vo skopskite hoteli

S Smestuva~kiot kapacitet za narednite dva meseci e kompletno poln-hotel Metropol, Ohrid smestuva~kite kapaciteti VIKTORIJA MILANOVSKA se ve}e rezervireni. milanovska@kapital.com.mk O~ekuvame u{te najavi d septemvri, na kongresi i seminari sledniot period”, velat golemite ottamu. makedonski Deka sezonava }e bide hoteli gi ~eka plodna zna~itelno podobra od lanskata, potvrduvaat i sezona. od skopskite hoteli, koi Najavite i rezervaciite isto kako i ohridskite za kongresi i seminari se pofalija so zgolemeni ovaa esen }e rezervacii za razli~ni gi napolnat nivnite nastani. smestuva~ki kapacite“Definitivno e podoti, koi letovo poradi lo{ata turisti~ka sezona bro od lani, iako ne moè da se sporeduva ostanaa poluprazni. Hotelierite se optimisti so nekolku godini do toj stepen {to smetaat nanazad. Okolu 60% od smestuva~kiot kapacitet e deka golemiot broj najave}e popolnet, a gostite veni gosti zna~itelno }e gi nadomestat zagubite koi kaj nas odrùvaat kongresi i seminari se {to gi pretrpea letovo, prete`no stranci”, velat {to poradi ekonomskopski Kontinental. skata kriza, {to poradi od I vo Brix pozilo{ite vremenski uslovi tivno Stoun gledaat na pretna po~etokot od letoto. stojniov period. Tamu ve“Ve}e imame rezervacii }e se odrùvaat nekolku za ~etiri pogolemi i seminari, no najavite za ~etiri mali kongresi. naredniot mesec se u{te Ve}e od 27 avgust }e pooptimisti~ki. imame gosti od zem‘Imaj}i predvid deka i java, no i od stranstvo. vo momentov vo hoteSpored sega{nite najavi, lot se prisutni nekolku smestuva~kiot kapacigrupi, o~ekuvame naredtet za narednite dva niot mesec kongresniot meseci ni e kompletno turizam da doìvee bum. popolnet”, velat od hotel Smestuva~kite kapaciMetropol, potenciraj}i teti }e bidat polni vo deka cenite na uslugite septemvri”, veli Ivona koi gi nudat ne se nama- Milo{ovska od Stoun leni vo sporedba Brix. so lani. Nekoi hotelieri ne se Od hotel Ineks-Gorica premnogu optimisti. velat deka septemvri Sepak, potvrduvaat deka godinava }e se pameti se o~ekuva zgolemuvawe po polnite kapaciteti i na brojot na kongresni golemata razdviènost. turisti, za razlika od “Okolu 80% od lani.

“Mo`no e sezonava da ima ubla`ena forma na zgolemuvawe na brojot na kongresi, seminari i obuki”, velat od Best Vestern Belvi. I od Turisti~kata komora na Makedonija potvrduvaat deka hotelierite sezonava gi o~ekuva plodna kongresno-turisti~ka sezona, me|utoa, potenciraat deka vo zemjava sega-zasega samo dva grada imaat potencijal za razvoj na kongresniot turizam. “Definitivno }e bide podobro od lani, me|utoa, mora da se naglasi deka samo Ohrid i Skopje imaat potencijal za vakvi slu~uvawa. Kako dr`ava treba pove}e da se potrudime vo toj del. Ne velam deka nema obidi, sepak, treba da porabotime pove}e, osobeno okolu razvojot na infrastrukturata” veli pretsedatelot na HOTAM, Don~o Taneski. I pokraj voobi~aeno polnite hotelski kapaciteti sekoja esen, godinava se o~ekuva zgolemen interes za kongresi i seminari. “Spored dosega{nite najavi, po~nuvaj}i od septemvri pa do krajot na oktomvri vo zemjava }e ima mnogu gosti, osobeno stranci. Toj period vo Ohrid i Struga voobi~aeno nema sloboden krevet, a za hotelierite tie se slatki pari”, veli Taneski.

NAVIGATOR

23.08.2010

POBEDNIK

NE IM BE[E DENOT

LIDERI

ZA MIR NA BLISKIOT ISTOK

G ELIZABETA KAN^EVSKA-MILEVSKA

BIRGITA OLSON

MARTIN TRENEVSKI

ROBERTO MARONI

o ozna~i startot na vedskata ministerka za o poslednoto izleguvawe talijanskiot minister Gverzitet Svetiklimentoviot uni- [EU pobara odgovornost Svo javnosta gi potvrdi i Iza vnatre{ni raboti bi na Plao{nik vo od Francija za masovnoto doobjasni svoite ekstremni sakal da mo`e da gi protera Ohrid so 14-te objekti proteruvawe na Romite i koi treba da se izgradat apelira{e na finansisko do 2013 godina kaznuvawe na zemjata

stavovi koi gi iska`a pri site gra|ani na EU koi ne negovoto promovirawe za gi ispolnuvaat minimalnite nov ambasador vo NATO kriteriumi

PORADI GOLEM INTERES NA INVESTITORITE

DVE NOVI INDUSTRISKI ZONI KRAJ SKOPSKATA OBIKOLNICA Op{tina Butel pokrena postapka za nov Detalen urbanisti~ki plan koj }e im ovozmoì na investitorite da dobijat mo`nost za gradewe pokraj skopskata obikolnica turni problemi koi se re{avaat GOJKO KE[EQ postepeno, novite industriski gojko@kapital.com.mk zoni infrastrukturno }e bidat ve novi industris- podgotveni vo celost, vetuvaat ki zoni }e niknat od op{tina Butel. Kompaniite kraj skopskata koi ve}e investirale vo Vizobikolnica, velat begovo velat deka lokacijata za “Kapital” od na zonata e odli~na, me|utoa op{tina Butel. Stanuva zbor s$ u{te treba da se raboti na za dve atraktivni lokacii infrastrukturata. kaj podvoznikot na ulica “Jas ne znam zo{to vi se àlele Butelska. Procedurata e vo biznismenite, bidej}i nie pred tek i vo momentov se nosi tri meseci izvlekovme 10-kilonoviot Detalen urbanisti~ki volten kabel koj se vle~e{e od plan, so {to investitorite naselbata Butel 1 kaj podvoznikot }e dobijat mo`nost da gradat i so ovaa sloèna operacija kraj skopskata obikolnica. re{ivme del od problemite na Stanuva zbor za dve par- kompaniite”, veli Klin~arova. celi od koi ednata, blisku Za kanalizaciskiot sistem taa do rasadnikot, }e bide so veli deka pred pove}e od edna povr{ina od 32 hektari. godina op{tinata ja pu{tila vo “Na vakov ~ekor se od- upotreba fekalnata kanalizacija, dolìna od 12 kilometri. lu~ivme otkako, po pu{- vo na Butel vo taweto na obikolnicata, “Gradona~alnikot nekolku navrati upati apel da se postoe~kata industriska organiziraat stopanskite subjekti zona vo op{tinata – Viz- i da investiraat vo izgradba begovo - ve}e se ispolni, a na kracite na kanalizaciskata interesot na investitorite mreà. Tuka mora da pobarame e ogromen”, veli Sneàna i nivna pomo{ i so zaedni~ki Klin~arova, portparol na sili i sredstva da ja napravime op{tina Butel. ovaa mini-fekalna mreà i toa “Faktot {to industriskata }e se slu~i mnogu brzo”, veli zona Vizbegovo e oddale~ena Klin~arova, potenciraj}i deka samo ~etiri kilometri od op{tinata postojano investira i centarot na Skopje i e vo patnata infrastruktura i vo smestena vedna{ do obikol- vodovodnata mreà vo zonata. nicata, izminative godini Farmacevtskata kompanija Fitoovoj del od Skopje, ovie farm, koja pred dve godini inlokacii od na{ata op{tina vestirala nekolku milioni evra gi pravi mnogu atraktivni vo proizvodstven pogon vo zonata za biznismenite, za tokmu vo Vizbegovo, e nezadovolna od tuka da gi izgradat svoite infrastrukturata i od tro{ocite pogoni”, veli Klin~arova. koi gi napravile za da si re{at Za razlika od Vizbegovo, del od problemite. kade {to investitorite “Sami kupivme transformator i maka ma~at so infrastruk- istiot go otstapivme na EVN za da

3 FAKTI ZA...

90% 1,4 1,3

OD VKUPNO 90 MILIONI EVRA OD GODI[NATA PROGRAMA ZA SUBVENCIONIRAWE SE RASPREDELENI DOSEGA MILIJARDI DENARI OD SUBVENCIITE, SPORED VA@NOSTA NA ZEMJODELSKITE KULTURI, SE NAMENETI ZA PROIZVODITELITE NA TUTUN MILIJARDI DENARI GODINAVA SE PREDVIDENI ZA SUBVENCIONIRAWE NA POLJODELSKI OBRABOTLIVI POVR[INI

eneralniot sekretar naa i) ON (Obedinetite nacii) Ban Ki-Mun, denovivee te apelira{e deka direktnite pregovori me|u Izraelcite i to Palestincite se edinstvenoto sredstvo za postignuvawe mirr na Bliskiot Istok. Prviot ~ovek na ON povtornoo ja zede ulogata na liderr si vo procesite od koi zavisi t. svetskiot mir i bezbednost. oToj poso~i deka pregovodrite koi }e zapo~nat sledniot mesec se edinstveniot na~in za razre{uvawe na site pra{awa, odnosno za kone~en status na palestinskata dr`ava. Toj silno i re{itelno apelira do dvete strani da poka`at sposobnost za kompromis, koj }e bide garant za dolgoro~en mir vo ovoj del od svetot. Liderot na Obedinetite nacii, iako nema mnogu konkretni mehanizmi vo svoite ingerencii za nametnuvawe re{enija, sepak, ima silno politi~ko vlijanie vrz svetskite procesi. Povikuvaj} i gi involviranite strani

GUBITNIK

MAKEDONSKA (NE)PRAVDA!

S ni se obezbedi pogolema mo}nost na strujata. Na kanalizacijata se priklu~ivme vo posleden moment, iako imavme izgradeno i jami. Sami si gi pravime pristapnite ulici do fabrikite, a da ne zboruvam deka ima ne{to pove}e vo organizacija na taa industriska zona”, veli Len~e Axiska, direktorka na Fitofarm. Na sli~ni problemi se `alat i vo najstarata i edna od najgolemite fabriki vo Vizbegovo, Svislion. Frosina Mi{kova, direktor za istra`uvawe i razvoj vo kompanijata, veli deka u{te od 1999 godina, otkoga postoi fabrikata vo Vizbegovo, tie postojano se soo~uvale so osnovni infrastrukturni problemi. “Koga zapo~navme so investicijata, nema{e struja, sami investiravme vo trafostanica. Se soo~uvame so problemi so divi priklu~oci na dalnovodot i imame problemi so strujata, bidej}i ~esto se slu~uvaat prekini, {to zna~i dvo~asovno zastanuvawe na liniite na proizvodstvo. Toa

n$ ~ini mnogu skapo”, veli Mi{kova. Sami investirale vo vodovodna mre`a i bile investitori vo site proekti na op{tinata. “Tro{ocite za doveduvawe na infrastrukturata se mnogu golemi. Koga nie ja gradevme fabrikata ima{e dovolno voda. Kako {to se gradea novi pogoni ima{e mnogu divi priklu~oci na vodovodnata linija. Sme doa|ale do stepen da nemame voda za proizvodstvo, poradi {to imame izgradeno cel sistem stanici za voda”, veli Mi{kova. I pokraj problemite so koi se soo~uvaat investitorite, blizinata, i na obikolnicata i na Skopje, ja pravi ova op{tina atraktivna poradi {to naskoro vo nejzini ramki }e niknat u{te industriski zoni. Ostanuva da go ispolnat vetuvaweto za {to poskore{no nadminuvawe na problemite koi gi imaa vo Vizbegovo.

PROCENKI...

labostite vo sudskiot iot sistem vo Makedonija ija nemaat kraj. Vrhovniot iot sud utvrdi gre{ka na Kririvi~niot i na skopskiot Apepelaciski sud i ja ukina preresudata od tri godini zatatvor za primawe potkup na porane{niot gradona~alnik ik na op{tina Aerodrom, Kiril ril Todorovski. “Glavniot” sud utvrdil deka dvata suda pod nego go osudile Todorovski ski (koj ve}e odle`a edna godina) na) baziraj}i ja svojata presuda uda na dokazi koi ne smeelo lo voop{to da se zemat predvid, oti istite bile obezbedeni preku posebni istra`ni merki, metod koj e nedozvolen za deloto za koe toj e suden. Pretsedatelot na Vrhoven sud, Jovo Vangelovski, izjavi deka vo tekot na sudeweto vo prvostepeniot sud obvinuvaweto za zlostorni~ko zdru`uvawe bilo povle~eno, {to zna~elo deka sudot ponatamu ne smeel da gi koristi dokazite nabaveni preku posebnite istra`ni merki. Ova e samo u{te eden od “biserite” vo makedonskoto sudstvo, koe postojano e cel na kritika, i od doma{nata i od me|unarodnata ekspertska

BAN KI-MUN da poka`at deka se hrabri lideri i lu|e, sposobni da gi realiziraat o~ekuvawata na dvata narodi, Ban Ki-Mun se javuva kako katalizator na trudot i na ostanatite svetski politi~ki lideri za da izvr{at pogolem pritisok za mirna, slobodna i bezbedna idnina za narodite vo regionot. Direktnite mirovni pregovori me|u Izrael i Palestina }e prodol`at na 2-ri septemvri vo Va{ington, vo prisustvo na pretsedatelot na Egipet i kralot na Jordan.

MIHAJLO MANEVSKI javnost. Kritikite koi sekoja godina, bez isklu~ok, pristignuvaat od Evropskata komisija na adresa na ministerot za pravda, Mihajlo M j Manevski, se ~ini deka ne dopiraat do nego. Toj e edinstveniot {to gi gleda “~ekorite napred” vo rabotata na makedonskite sudovi. I dodeka toj e “zaslepen” od sopstvenite “uspesi”, koi gi potencira vo sekoja izjava, slepi i verojatno zaspani se i vo zatvorot Idrizovo, od kade {to v~era izbegaa dvajca zatvorenici. Od zatvorot za koj ministerot e ubeden deka funkcionira po svetski standardi.

MISLA NA DENOT

ALEKS VEBER

~len na upravniot odbor na ECB

EVROZONATA DOBRO IZLEGUVA NA KRAJ SO DOL@NI^KATA KRIZA

vropskata centralna banka bi mo`ela ve}e vo prviot kvartal slednata godina da razmisli za povlekuvawe na merkite za odobruvawe na itni zaemi, koi bea vovedeni za polesno izleguvawe od finansiskata kriza. Mislam deka raspravata za ukinuvawe na ovie merki }e se odviva glavno vo prvoto trimese~je. O~igledno treba da pokreneme eden proces na normalizacija. Evrozonata, otkako Germanija vo vtoriot kvartal predvode{e so najvisok rast od site 16 zemji-~lenki vo EU od 2006 godina, dobro izleguva na kraj so dol`ni~kata kriza. Nasproti toa, amerikanskata centralna banka, FED, ovoj mesec be{e prinudena na najavi za novi merki za pottiknuvawe na amerikanskata ekonomija. ECB sledniot mesec najverojatno }e ja zgolemi prognozata za rast na evrozonata. Vo momentov nema znaci za zgolemuvawe na inflacijata {to signalizira deka klu~nata kamatna stapka na ECB u{te nekoe vreme }e ostane na rekordno niskite 1%.

INOVATIVNOSTA E RAZLIKATA ME\U LIDEROT I ONOJ [TO GO SLEDI.

STIV XOBS

MILIJARDER, OSNOVA^ I GLAVEN MENAXER NA APPLE

4 23.08.2010

NAVIGATOR

SVET

0-24

...RUSKI ADUT

...SI ODAT OD IRAK

...EKSTRADICIJA

Gaspromweft, strate{ki partner vo Srbija

Poslednite amerikanski vojnici

Na “trgovecot na smrtta” }e mu se sudi vo SAD

amenik-generalniot direktor na Gaspromweft, Boris Ziqberminc, go pu{ti vo upotreba sistemot [aba~ka, kade {to vo narednite 15 godini }e se proizvedat 300.000 toni nafta i 40 milioni kubni metri gas.

o povlekuvaweto od Irak, tamu ostanaa u{te okolu 50.000 amerikanski vojnici. Ovoj amerikanski vojnik poso~uva kade nekoga{ be{e golemoto voeno `ari{te.

dministracijata na Obama lobira da se ekstradira ruskiot diler so oru`je, Viktor Bout, od Tajland. Toj dostavuval A oru`je vo konfliktnite zoni vo Ju`na Amerika, Afrika i Sredniot Istok.

DVA, TRI ZBORA

“I pokraj napredokot vo namaluvawe na buxetskiot deficit, Grcija i ponatamu se soo~uva so problemi me|u koi neophodnosta od obezbeduvawe likvidnost i finansiska stabilnost na bankarskiot sistem. Se nadevam deka i pokraj toa {to Slova~ka se izjasni protiv pomo{ta za Grcija, nema da se javat pogolemi problemi” OLI REN evropski komesar za ekonomski i monetarni pra{awa

“Bi trebalo da obezbedime gas, da pomogneme vrabotenosta porano da po~ne da raste. Moe dlaboko uveruvawe e deka slednata godina }e bide daleku podobra od ovaa. Ve}e kon krajot na ovaa godina imame uslovi da po~neme poleka da go zgolemuvame `ivotniot standard na naselenieto”

NASKORO SPECIJALEN PRILOG

GAXETI I INFORMATI^KA TEHNOLOGIJA

MLA\AN DINKI] minister za finansii na Srbija

“Globalnoto ekonomsko zazdravuvawe mo`e da se zabrza ako rastot na zemjite vo razvoj se sprotivstavi na zabavuvaweto vo Japonija i SAD. Pazarite na BRIK, vo koi {to spa|aat Brazil, Rusija, Indija i Kina, no i zemji kako Turcija i Ju`na Afrika }e bidat idnite nositeli na zazdravuvaweto” MARK MOBIUS direktor na Templeton Asset Managementa

GADGETS

KAKOV TIP NA OPREMA DA SE NABAVI ZA KOMPANIJATA DA BIDE ISTOVREMENO FUNKCIONALNA, EFIKASNA, MODERNA I VO TREND? KAKO DA SE NAMALAT TRO[OCITE ZA INFORMATI^KATA TEHNOLOGIJA BEZ DA SE NAMALI EFIKASNOSTA? KOI SE NAJNOVITE TRENDOVI VO INFORMATI^KATA TEHNOLOGIJA? ZELENA TEHNOLOGIJA – NOVA TEHNOLOGIJA ZA [TEDEWE NA ENERGIJA OVA SE SAMO DEL OD TEMITE ZA KOI ]E MO@E DA PRO^ITATE VO SPECIJALNIOT DODATOK GAXETI I INFORMATI^KA TEHNOLOGIJA

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 2551 441; FAKS. 2581 440

POWERPOINT PREZENTACII OD MOBILEN

e}e ne vi e potreben dopolnitelen tovar. Ednostavno, ostavete go va{iot laptop doma ili vo kancelarija i emituvajte gi va{ite PowerPoint prezentacii preku va{iot Blekberi. Stanuva zbor za noviot BlackBerry Presenter, gaxet koj gi ostavi bez zdiv svetskite biznismeni.

Potrebno e samo da go priklu~ite prezenterot na proektor ili monitor, i od va{iot mobilen da kliknete Present. Spored proizvoditelot, toa e dovolno za site tranzicii i animacii da bidat pokrieni. Ovoj moderen ured, te`ok samo 140 grama, }e ~ini okolu 200 dolari.

POLITIKA

23.08.2010

PRETSTOJNAVA ESEN

SDSM VETUVA DEKA NEMA DA GO KRITIKUVA SEKOJ POTEG NA VMRO-DPMNE

Vlasta e demaskirana pred narodot i po~nuva vtorata faza od nejzinoto urivawe, tvrdi SDSM. VMRO-DPMNE & pora~uva na opozicijata da zboruva samo vo svoe ime, a narodot }e go ka`e stavot na izbori. MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

poziciskata SDSM najavuva deka "borbata za detronizirawe" na Gruevski i VMRO-DPMNE vleguva vo

GORDAN GEORGIEV

vtora faza, definirana kako pozitivna kampawa, vo koja na gra|anite }e im bidat prezentirani, kako {to velat vo SDSM, efikasnite re{enija za Makedonija sodràni vo novata programa na SDSM. Celta na prvata faza bila da se demaskira vlasta, koja, spored SDSM, so perfidni PR kampawi uspevala da go odrùva svojot rejting i pokraj lo{ite rezultati od vladeeweto. Dokaz za "demaskiraweto" i inicijalen moment za vleguvawe vo vtorata faza SDSM gleda vo padot na rejtingot na DPMNE. "Jasen pokazatel za demaskiranosta na vlasta na VMRODPMNE e apsolutniot pad na rejtingot na ovaa partija. Toa e o~igledno i od razgovorite me|u lu|eto {to moàt da se slu{nat nasekade. SDSM smeta{e deka vo prvata faza na K

simnuvaweto na ovaa vlast treba{e da se demaskira opsesijata za rejting, koj VMRO-DPMNE go ostvaruva{e so PR kampawi, zad koi, vsu{nost, be{e skriena nesposobnosta na vlasta. Ovaa faza e zavr{ena", izjavi za "Kapital" potpretsedatelot na SDSM, Gordan Georgiev. Vladeja~kata VMRO-DPMNE nema ni{to protiv novata koncepcija za dejstvuvawe na opozicijata i smeta deka vakvata politi~ka borba koja se potpira na programa e sosema prifatliva. "Legitimno e opozicijata da se bori so demokratski sredstva. Borbata so partiski programi e tokmu takva. No, va`no e vo taa borba da ne se pribegne kon nedemokratski sredstva so koi se pravat destabilizacii, od tipot na blokirawe na odredeni procesi vo Parlamentot va`ni za dr`avata, {to mo`e da ima trajni posledici", izjavi za "Kapital" koordinatorkata na prateni~kata grupa na VMRO-DPMNE, Silvana O

Boneva.

jata borba za rejting", veli Georgiev. Proektite na SDSM se, vsu{nost, Re{enijata za Makedonija, koi }e bidat konkretizirani vo izbornata programa so koja SDSM }e izleze na slednite izbori. "Izbornata programa {to ja podgotvuvame }e pretstavuva konkretizacija na Re{enijata na SDSM. Vo poop{ta forma vo Re{enijata se prisutni site komponenti {to }e gi sodr`i izbornata programa, no za potrebata na izborite tie mora da se pretvorat vo konkretni proekti", veli Georgiev, koj e eden od avtorite na novata programa na SDSM. Od vladeja~kata partija ne se slo`uvaat so stavot na SDSM deka aktuelnata vlast e demaskirana vo o~ite na narodot i smetaat deka donesuvaweto vakvi zaklu~oci e isklu~ivo vo ingerencii na narodot.

]E BIDEME PO[TEDENI OD PROVOKACII I KRITIKI? Glavna karakteristika na vtorata faza }e bide vozdrànost vo odnos na provokaciite od VMRODPMNE, a za smetka na toa, SDSM pove}e vnimanie i energija }e vloì vo zapoznavawe na narodot so pridobivkite za dràvata od eventualnata idna vlada na socijaldemokratite. "Vo vtorata faza SDSM nema da odgovara na sekoja provokacija od pres-konferenciite na DPMNE, tuku } e se zanimava so prezentacija na proektite {to } e bidat realizirani koga SDSM }e dojde na vlast. No, toa ne zna~i deka nema da gi detektirame i nema soodvetno da reagirame na skandalite {to gi prireduva ovaa vlast. ]e se trudime samo da go izbegneme konfrontiraweto na nivo na li~ni diskvalifikacii, iako DPMNE insistira tokmu na vakva retorika vo svoL

"Se la`e sekoj koj sam dava ocenka dali narodot sfatil i {to sfatil, koj e demaskiran, a koj ne. SDSM mo`e da zboruva vo svoe ime, no ne i vo imeto na narodot. Na izbori } e vidime kako razmisluvaat gra|anite i kakva ocenka }e dadat za sekogo", izjavi Boneva.

SILVANA BONEVA

6 23.08.2010 RAMNOMERNIOT REGIONALEN RAZVOJ VO Strumica

Veles

Skopje

Bitola

Kumanovo

TE[KO PALANKITE ]E STANAT ODR@LIVI GRADOVI

GOJKO KE[EQ

gojko@kapital.com.mk

amnomerniot regionalen razvoj e relativno nov i nepoznat koncept vo Makedonija. Idejata za razvivawe na nedovolno razvienite regioni vo zemjata i pribli`uvawe na uslovite za `ivot na gra|anite od vnatre{nosta kon onie vo glavniot grad, ne e smislen vo Makedonija. Toj decenii nanazad funkcionira vo evropskite zemji. Makedonija ima Zakon za ramnomeren regionalen razvoj od 2009 godina. Negovata cel e da se namali dlabokiot jaz me|u stepenot na razvoj na razli~nite regioni. Dosega efekti na teren nema. Nerzavienite s$ u{te se nerazvieni, siroma{nite

Vo V bbuxetot za 2010 godina VVladata predvide ~etiri milioni evra za ramnomeren regionalen razvoj. Op{tinite tvrdat deka ne videle ni denar od ovie pari koi treba kolku-tolku da im pomognat vo nivniot razvoj i pribli`uvawe do kvalitetot na `ivot na metropolata s$ u{te se siroma{ni. Iako kako formalen dokument Zakonot dava pojdovna to~ka za implementirawe na proekti koi }e dovedat do poramnomeren ekonomski razvoj na zemjata, zasega istiot ne dava rezultati. Toa go potvrdija i samite op{tini, kako nositeli na regionalniot razvoj, i Ministerstvoto za lokalna samouprava. Treba vreme da se prifati toj koncept na razmisluvawe, no najva`no od s$ potrebni se pari. Spomenatiot Zakon predviduva godi{no 1% od BDP na zemjata da se oddeluva za osumte planski regioni vo zemjava.

DOLGOGODI[NA POGRE[NA POLITIKA

Dr`avata ne vodela politika na ramnomeren razvoj nitu vo vremeto na porane{na SFRJ, nitu pak po osamostojuvaweto. Sociologot Ilija Acevski ova go narekuva “karikatura od razvojot na Makedonija”. Spored nego, ovoj razvoj e karakteristi~en za zemjite od tretiot svet koi se nerazvieni. Postignata e maksimalna centralizacija, a ne se pravat drugi centri za da ne se razvodni mo}ta na centralnata vlast. “Po 60-tite godini na minatiot vek zapo~na masovna migracija na naselenieto od selo vo grad. Dobivme golemi gradovi kako Skopje, Kumanovo, Tetovo, koi apsorbiraa rabotna sila, no ne razvija ekonomska baza. Najgolem del od socijalnite problemi se rezultat na vakvite sostojbi. Toa e stihien razvoj, vo koj Skopje dobi telo na glu{ec so glava na slon. Takviot razvoj e patolo{ki. Vo Skopje ima nad 100.000 lu|e koi se apsolutno nadvor od sekakva sovremena tehnologija i se nepismeni vo sekoj pogled. Vo drugite gradovi toa e u{te poizrazeno”, istaknuva Acevski. Toj smeta deka i sega nema volja i dovolen administrativen i stru~en kapacitet za da se sprovede soodvetna politika za regionalen razvoj.

So buxetot za 2010 godina za regionalen razvoj Vladata ima predvideno ~etiri milioni evra. Zakonot e na sila pove}e od edna godina, no lokalnite samoupravi na ovie regioni s$ u{te nemaat videno ni denar. Ottamu velat deka, iako podgotvile i im bile odobreni konkretni proekti, parite s$ u{te ne im se prefrleni. Slavica Jakimovska, rakovoditel na Sektorot za ramnomeren regionalen razvoj pri Ministerstvoto za lokalna samouprava tvrdi deka Ministerstvoto gi zavr{ilo site proceduri za odo-

Osven buxetskite pari, za ovaa namena op{tinite imaat na raspolagawe i stranski donatorski programi za poddr{ka na zemjite vo razvoj kako {to se germanskata programa GTZ i amerikanskata USAID. Glavniot problem za slabata realizacija na programata za ramnomeren regionalen razvoj, Rozalija Kar~ickaVasilevska, koordinator na programata na USAID za lokalni vladini aktivnosti, go locira vo faktot {to op{tinskata vlast namesto regionalno, razmisluva lokalno. “Koga lokalnata vlast predlaga proekti

bruvawe na proektite i deka se ~eka edinstveno Ministerstvoto za finansii da gi izvr{i isplatite. Taa potencira deka e neophodno vreme za da profunkcionira zakonot i predupreduva deka ni ovie neisplateni sredstva ne se ni oddaleku dovolni. “Ovie pari ne se dovolni za postignuvawe na krajnata cel, no sepak pozitivno e {to s$ zapo~na so vakva politika, koja vo narednite godini seriozno }e ja nadgraduvame i }e postigneme podobri rezultati”, veli Jakimovska.

KAKO SE PODELENI BUXETSKITE SREDSTVA?

SKOPSKIOT REGION DOBIVA NA SEVEROISTO^NIOT NAJMNOGU

otrebna e promena na planskite regioni bidej}i tie ne ja otslikuvaat vistinskata potreba na op{tinite. Ekspertite tvrdat deka vo jugozapadniot planski region se vklu~eni op{tini koi me|usebno nemaat zaedni~ki interesi i poradi toa mnogu te{ko se dogovaraat za regionalnite proekti. Vo toj region se vklu~eni op{tinite od Zajas, Makedonski Brod, Debar, pa s$ do Ohrid i Struga. Prespa, pak, koja prirodno ima zaedni~ki interesi so Ohrid i Struga e priklu~ena vo Pelagoniskiot planski region. Spored

ekspertite, Zajas, Ki~evo i Makedonski Brod realno pove}e gravitiraat kon Pelagoniskiot region, odnosno Polo{kiot region. Vo granicite na Skopskiot region isto taka ima seriozno izrazen jaz i nekolku nespoivi celini. Ovde spa|aat op{tinite koi {to se sostavni edinici na Gradot Skopje, a od druga strana tuka se i ruralnite i slabo razvieni op{tini vo okolinata na Skopje koi nemaat zaedni~ki imenitel so gradskite op{tini. Vakvite anomalii i nelogi~no raspredeluvawe na op{tinite, za ekspertite, se glavnata pri~ina poradi koja te{ko doa|a do edin-

stven stav i soglasnost za sproveduvawe na regionalnite proekti. Spored planot na Vladata najmnogu pari od buxetot za razvojni proekti dobivaat Polo{kiot, Vardarskiot, Isto~niot i Severoisto~niot region, a najmalku Skopskiot. Skopskiot region e najrazvien i toa se potvrduva so site parametri. Vo ovoj region duri 71,8% od ìtelite ìveat vo urbana sredina, se sozdava 45% od nacionalniot BDP, ima za 3,4 pati povisok BDP po ìtel od najsiroma{niot region. U~estvuva so dve tretini vo vkupnata dodadena vrednost, so 45% vo izvozot i so 65% vo uvozot,

ZASTOJ

23.08.2010

Osven buxetski sredstva, finansiraweto na regionalniot razvoj -mo`nost da se pravi i od razli~ni stranski fondovi za zemjite vo razvoj. Pristapot i do ednite i do drugite pari odi mnogu te{ko zatoa {to lokalnite kancelarii za regionalen razvoj nemaat ni kadrovski ni tehni~ki kapacitet da stignat do niv

od BDP se izdvojuva godi{no za osumte planski regioni vo zemjava

glavno stanuva zbor za lokalni proekti koi {to nemaat vlijanie vrz razvojot na celokupniot planski region, tuku samo na odredenata op{tina. Makedonskata lokalna vlast go pravi sprotivnoto i aplciira za proekti koi se samo od lokalno zna~ewe. Toa mora da se promeni za da se postignat pogolemi efekti”, smeta Kar~icka- Vasilevska. Za da se postigne toa, neophodno e i posilno administrativno zajaknuvawe na regionalnite kancelarii koi vo momentov imaat slab kadrovski i adminstrativen kapaciteti za podgotovka na kvalitetni proekti. Vo regionalnite centri se vraboteni samo tri do pet lica {to ne e dovolno za da se crpat sredstva od stranski fondovi. Taa potencira u{te eden seriozen propust. Imeno, sporno e i toa {to regionalnite centri vo Centralniot registar se registrirani kako vtorostepena lokalna samouprava poradi {to istite ne moàt zakonski da se finansiraat od strana na donatorite. Zatoa, USAID predlaga vo prvata faza od implementacijata na Zakonot da se koristat {to pove}e Zakono sredstva od stranskite fondovi za da sredst angaìraat konsultanti za izrabotka angaì aplikaciite. So toa na podolg rok na apl postepeno }e se zajaknat kapacitetite postep na ovie ovi centri koi vo idnina treba da stanat glavniot motor za ramnomerniot razvoj na zemjava. [TO PREDLAGAAT OP[TINITE? [T Zaedni~ko za skoro site lokalni Zaedn samoupravi od osumte planski regioni, samoup opfateni so Zakonot, e {to se àlat opfate sredstva so koi bi fina nedovolno ned nansirale proekti za podobri uslovi nansir vo regionite. Nivnata infrastruktura, povrzanost so zemjata, pristapot do informacii, kulturen i turisti~ki razvoj se glavnite bolni to~ki. Na del od niv proektite im se odobreni, no ne i pari za realizacija. Site se àlat na slabiot administrativen kapacitet za povlekuvawe stranski fondovi. Lolita Ristova rakovoditel na kancelarijata za lokalen ekonomski razvoj vo Negotino, del od Vardarskiot planski region, veli deka aplicirale za dva proekti. Edniot za brendirawe na zemjodelskite proizvodi vo tikve{kiot region so vrednost od dva milioni denari, a drugiot za info to~ki vo regionot, koi }e gi obeleàt interesnite lokacii vreden 14 milioni denari. Proektite se odobreni u{te lani, no pari na smetka s$ u{te nema. Taa veli deka ovie pari se

milioni evra se predvideni od buxetot za 2010 godina za ramnomeren regionalen razvoj

mnogu zna~ajni za op{tinata vo koja stapkata na nevrabotenost iznesuva 34%. Drugi razvojni planovi na ovoj region e razvojot na vinskiot turizam, re{avawe na problemot so voda za piewe, kako i razvoj na zamrenata industrija. I od Op{tina Dojran koja {to e locirana vo Jugoisto~niot planski region na Makedonija, potvrduvaat deka procesot na ramnomeren regionalen razvoj e vo zastoj. Tamu se svesni deka i da gi dobiele predvidenite buxetski sredstva, tie ne bi bile dovolni bidej}i problemite vo regionot se mnogu golemi. “Konkretno vo na{iot planski region imame problemi so infrastrukturata i ovie sredstva ne moè da gi re{at tie problemi. Pozitivno e toa {to op{tina Dojran e prva op{tina {to vo 2010 godina }e koristi od navedenite sredstva, otkako parite }e bidat prefrleni. Za àl toa nema da bide dovolno za realizacija na proektot za ureduvawe na kejot na ezeroto”, velat vo kancelarijata LER vo Dojran. Tie se nezadovolni od neramnomernata raspredelba na sredstvata. “I razvienite regioni se tretiraat isto kako i nerazvienite. Pogolemite urbani op{tini treba da dobivaat pomal procent, za razlika od pomalite na koi im treba finansiska pomo{ za napredok i progres”, velat od op{tina Dojran. VO GRADE@NOTO ZEMJI[TE SE GLEDA [ANSA ZA RAZVOJ I INVESTICII! Vo edna od op{tinite koja {to izminative godini zebeleà zabeleìtelen ekonomski razvoj – Gevgelija, velat deka glaven razdviùva~ na razvojot na Gevgelija e blizinata na granicata na Grcija i privlekuvaweto na gr~kite posetiteli vo gradot. Tie izminative godini aktivno gi koristat IPA- fondovite za me|ugrani~na sorabotka za sproveduvawe na infrastrukturni objekti, a vo odnos na investiciite glaven dvigatel na ekonomijata vo najtopliot grad vo zemjava bil razvojot na kazino-turizmot. Visoki 73% od rabotosposobnoto naselenie vo ovoj kraj e vraboteno. “So vakvata stapka na nevrabotenost Gevgelija e na samiot vrv vo Makedonija, a izminatiov period poradi celosna iskoristenost na rabotnata raka koja {to e na raspolagwe vo na{ata op{tina, kazinata intenzivno zapo~naa

LI^NA KARTA NA REGIONITE 1.

JUGOZAPADEN PLANSKI REGION SO SEDI[TE VO STRUGA Vkupen broj na `iteli: 222.385 Povr{ina: 3.340 km2 Broj na op{tini: 13 Op{tini: Struga, Ohrid, Ki~evo, Debar, Makedonski Brod, Vev~ani, Debarca, Vrane{tica, Drugovo, Oslomej, Zajas, Plasnica, Centar @upa

PELAGONISKI REGION SO SEDI[TE VO BITOLA Vkupen broj na `iteli: 236.088 Povr{ina: 4.717 km2 Broj na op{tini: 9 Op{tini: Bitola, Prilep, Resen, Demir Hisar, Kru{evo, Novaci, Mogila, Krivoga{tani i Dolneni

VARDARSKI PLANSKI REGION SO SEDI[TE VO VELES Vkupen broj na `iteli: 154.230 Povr{ina: 4.042 km2 Broj na op{tini: 9 Op{tini: Veles, Kavadarci, Negotino, Sveti Nikole, Demir Kapija, Rosoman, Gradsko, ^a{ka i Lozovo

JUGOISTO^EN PLANSKI REGION SO SEDI[TE VO STRUMICA Vkupen broj na `iteli: 171.972 Povr{ina: 2.739 km2 Broj na op{tini: 10 Op{tini: Strumica, Radovi{, Gevgelija, Valandovo, Dojran, Bogdanci, Novo Selo, Bosilovo, Vasilevo i Kon~e

ISTOÊN PLANSKI REGION SO SEDI[TE VO [TIP Vkupen broj na ìteli: 180.938 Povr{ina: 3.537 km2 Broj na op{tini: 11 Op{tini: [tip, Ko~ani, Vinica, Del~evo, Berovo, Peh~evo, Probi{tip, Karabinci, Zrnovci, Makedonska Kamenica i ê{inovo–Oble{evo

SEVEROISTO^EN PLANSKI REGION SO SEDI[TE VO KUMANOVO Vkupen broj na `iteli: 173.982 Povr{ina: 2.310 km2 Broj na op{tini: 6 Op{tini: Kumanovo, Kriva Palanka, Kratovo, Lipkovo, Staro Nagori~ane i Rankovce

7. SKOPSKI PLANSKI REGION SO SEDI[TE VO SKOPJE Vkupen broj na `iteli: 590.445 Povr{ina: 1.812 km2 Broj na op{tini: 17 + grad Skopje Op{tini: site op{tini vo grad Skopje, Sopi{te, Studeni~ani, Zelenikovo, Petrovec, Ilinden, Ara~inovo i ^u~er Sandevo 8.

POLO[KI PLANSKI REGION SO SEDI[TE VO TETOVO Vkupen broj na `iteli: 310.178 Povr{ina: 2.416 km2 Broj na op{tini: 9 Op{tini: Gostivar, Tetovo, Jegunovce, Tearce, @elino, Brvenica, Bogoviwe, Vrap~i{te i Mavrovo–Rostu{e.

da vrabotuvaat gra|ani od sosednite op{tini kako Bogdanci i Valandovo”, veli Ivan Frangov, gradona~alnik na op{tina Gevegelija. Za nego klu~en moment vo ponatamo{niot razvoj na gradot }e bide preminuvaweto na dràvnoto grade`no zemji{te od centralnite vo racete na op{tinskite race, koe }e se slu~i od po~etokot na 2011 godina. “Preminuvaweto na dràvnoto zemji{te vo op{tinski race }e pottikne poagresiven razvoj na op{tinata. Samiot fakt {to zainteresiranite investitori celata rabota za dobivawe na zemji{teto }e moàt celono da ja zavr{at vo op{tinata }e bide od golema polza. Dosega zainteresiranite investitori gi prepra}avme vo Skopje i poradi kompleksnata procedura del od niv se otkaùvaa”, veli Frangov. I vo op{tinite Negotino i Dojran vo dràvnoto zemji{te gledaat {ansa za posilen ekonomski razvoj i priliv na sredstva vo op{tinskite race.

JMALKU, POLO[KIOT I ima najgolema koncentracija na golemi i sredni pretprijatija. Polo{kiot region posle Skopskiot, e najnaselen so 310.178 `iteli, od koi samo 8,2% se postari od 65 godini, i vo nego se registrirani najmnogu privatni grade`ni objekti za domuvawe i za biznis. Polo{kiot region vo 2006 godina ubedlivo vodi pred drugite spored brojot na izgradeni stanovi, duri 2.282, {to e edna tretina od vkupno izgradenite vo zemjava. Najmalku stanovi, ku}i i delovni objekti se izgradeni vo Vardarskiot, Isto~niot i vo Severoisto~niot region. Ova

se gleda i na teren. Sekojdnevno se menuva slikata pokraj avtopatot SkopjeGostivar, kade {to niknuvaat novi benzinski pumpi, restorani, hoteli, biznis-centri, supermarketi... Intenzivno se razvivaat i naselenite mesta. @itelite na ovie dva regioni moè da se pofalat i so najdobro opremeni stanovi. No, vo Polo{kiot region i vo Kumanovsko se registrirani najniski nivoa na bruto-dodadena vrednost i na BDP po ìtel. Toa vo golem del se dolì na faktot {to mnogu ìteli na dvata regioni rabotat vo Skopje, no sekoj den se vra}aat vo rodnoto mesto

kade {to gi tro{at pogolemiot del od parite. Ovde e registrirana najniska stapka na aktivnost na rabotnata sila i na vrabotenost od samo 18%, a nevrabotenosta e duri 50%. Ovde ima i najgolem broj korisnici na socijalna pomo{, 54 na 1.000 ìteli. Ubedlivo najlo{o ìveat ìtelite na Isto~niot i Severoisto~niot region, kade {to vo periodot na tranzicija se zatvorija mnogu firmi, prete`no so trudointenzivna dejnost. No, statistikata vo periodot 2003-2006 godina beleì najdinami~en rast tokmu vo ovie dva regioni i vo Jugoisto~niot.

SLOVENIJA KAKO PRIMER

Slovenija e primer za vodewe dobra politika na ramnomeren regionalen razvoj u{te vo ramkite na SFRJ. Taa go ograni~uva {ireweto na Qubqana i gi kreditira i pomaga selata. Vo Slovenija funkcionira princip na solidarnost pome|u op{tinite, odnosno postoi “solidaren fond” koj se polni so prihodi od razvienite op{tini, a gi finansira pomalku razvienite. Predvideni se pari za op{tinite i vo dr`avniot buxet. Dr`avata e podelena na dva regioni, edniot e Qubqana i okolinata koj {to e glavniot izvor na sredstva za finansirawe na vtoriot region koj {to go vklu~uva ostatokot od Slovenija. Za vreme na priklu~uvaweto na Slovenija kon EU, zemjata iskoristi ogromni sredstva od evropskite fondovi nameneti za ramnomeren regionalen razvoj. Sepak, glavniot dvigatel na razvojot treba da bidat buxetskite sredstva koi {to vo na{iot slu~aj vo najgolema mera gi producira glavniot grad Skopje. Slovenija vode{e sosema druga politika, so poinakov odnos kon selata. Taa ne dozvoli stampedo na lu|e vo glavniot grad. Qubqana e ista kako i pred 30-40 godini.

8 23.08.2010

KOMENTARI I ANALIZI

KOMENTAR

OHRID "PLAÊ" ZA KULTUREN I VERSKI TURIZAM hri|ani, osobeno hotelierite, celo leto se àlat i kukaat. De ova im bila najslabata turisti~ka sezona {to ja pametele, de maliot broj turisti im go uni{til biznisot i im gi aktiviral hipotekite na hotelite... Prikaznava ne e nova. Retko koga ohridskite ugostiteli se zadovolni. Moèbi i so pravo. Da bideme iskreni, Ohrid nema uslovi za razvoj na eliten turizam, skap e vo sporedba so atraktivnite evropski destinacii (koga }e se sporedi {to se dobiva), ima relativno kratka letna sezona. Faktori koi od start ne vetuvaat dobra zarabotuva~ka. No, ako se pogledne drugata s trana na medalot, rabotite ne stojat tolku lo{o. Anketata koja den ovive ja napravivme povtorno so hotelierite bea iznenadu va~ki dobri. Site tie trijat race od esenskata turisti~ka sezona, koga tradicionalno Ohrid se polni so â&#x20AC;&#x153;seminarciâ&#x20AC;?. Ubavinata na Ohrid, mo`nosta da se vidi ne{to osven da se poseti kongresot ili seminarot, go pravat ovoj grad idealen za pomasoven i poorganiziran razvoj na kongresniot turizam. E, pa {to e sega problemot? Najverojatno toa {to nikoj ne sfa}a deka turisti~kata sezona za Ohri|ani ne treba da se meri samo vo juni, juli i avgust! Tuka se septemvri i oktomvri, april i maj, koi so site kongresi, seminari, s transki biznis-grupi, delegacii treba vo idnina da bidat u{te posilni. Da bidat dominantniot izvor na prihodi. S$ dodeka hotelierite mislat deka tinejxerite (koi se najzastapeni vo letnite meseci) im se glavnata turisti~ka fela i dodeka ezeroto, sonceto i plaàta

e s$ {to mo`e da ponudi eden Ohrid, ni{to od na{iot turizam. I sega, namesto seriozno da se podgotvat za najavenite

VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

kongresni turisti, da gi "na{teluvaat" lokalnite nastani i manifestacii za novonastanatata situacija, ohridskite vlasti, hotelieri i gra|ani prodolùvaat na prsti da brojat gosti. Nedostigaat inicijativi me|u centralnata i lokalnata vlast za posilno afirmirawe na Ohrid kako centar na kongresniot turizam, pa i vo regionalni ramki. Zo{to da ne? Pa, kon toa ume{no da se nadovrzat brojnite prikazni za makedonskata tradicija, arhitektura i religija raska` ani vo muzejot na voda, Samuilovata tvrdina, galerijata na ikoni, anti~kiot teatar, Plao{nik, Svetiklimentoviot univerzitet. Od seto toa da se napravi i promovira turisti~ka destinacija koja nudi mnogu, mnogu pove}e od "fensi" plaì, prepolni barovi i dixej-setovi. Moèbi toga{ Ohri|ani }e imaat turizam cela godina, a uspe{n os ta nema da ja brojat samo po posetenosta vo {pic letnata sezona. Ohrid moè i zasluùva pove}e.

PRAZNITE ZBOROVI ]E SE ZABORAVAT BRZO...

ovekot e ìvo edinstvo na beskrajnosti i krajnosti, na ve~no i vremeno prestojuvawe vo ovoj svet, na bezuslovnoto i minlivoto, no ona {to ostanuva se delata, - (P. Florenski) Potencijalot na dràvite se sostoi vo nivnata kultura, vo na~inot na koj ja razvivaat i umeat da ja ponudat na svetot. Potencijalot se krie vo vnatre{nata sila na civilizaciite. Taa ne e skriena vo politi~kata mo} i vojskata. Denes dràvite gi pametime i gi merime po ona {to ostavile za sebe i za drugite kako kultura, civilizaciski vrednosti i op{testven razvoj. Taka gi merime i onie koi pove}e ne postojat, no i onie koi odoleale na vremeto i predizvicite na istorijata. Vpro~em, neguvaweto na kulturata, na umetnosta i kulturnata sorabotka e osnovata i na [umanovata ideja za moderna Evropa. Dopolneta so idejata za poddr{ka i razvoj na diverzitetot na kulturi koj go nudi ova evropsko tlo vo sekoe svoe najmalo par~e. No, za sre}a, toa e osnovata i na na{ite napori, na ovaa generacija, za gradewe napredna dràva, so svoja kultura, vrednosti, posebnost i avtenti~nost. Dràva koja so svojata kultura i civilizaciski vrednosti }e bide primer i za svoite sosedi i za drugite dràvi {irum svetot. Vo izminative dvaesetina godini makedonskata kultura i nejzinite vrednosti bea tema koja gi interesira{e malkumina vo Makedonija. Edinstveno moèvme da bideme prepoznaeni po nekoja tu|a dokumentarna ili turisti~ka reportaà, posvetena na avtenti~nosta na na{ata kultura. Taka moèvme da doznaeme i za vrednostite na anti~kite arheolo{ki pronao|ali{ta vo Makedonija, so svoite neprocenlivi bogatstva i civilizaciska vrednost. Taka moèvme da doznaeme i za srednovekovnite ostavini vo forma na gradbi, crkvi,

razurnati i polurazurnati tvrdini, pi{ani dokumenti, poslanija i sli~no. Za àl, nadvor od dràvata se zboruva{e pove}e za ona {to go imame doma kako kultura i tradicija. Dolgo vreme promoviraweto na makedonskata kultura be{e prepu{teno na entuzijasti, na lu|e koi samo sakaa da go pretstavat ona po {to svetot n$ poznava. Ima{e, i s$ u{te ima mnogu umetnici na koi treba da im se oddade po~it za svojot trud, koi neumorno i isklu~ivo vrz baza na svojata li~na inicijativa ja prezentiraa i promoviraa vrednosta i zna~eweto na na{ata kultura i kulturno nasledstvo. Otsustvuva{e dràvata. Dolgo vreme, celi dvaeset godini, vo Makedonija ne be{e izvr{en nitu eden kapitalen zafat vo kulturata, so isklu~ok na kompleksot Pelince i rekonstrukcijata na gradskiot plo{tad vo Skopje. No, àlno, ne gi razbravme inspiraciite za ovie dva zafati. Nivnata poraka ostana nedore~ena. Za plo{tadot vo Skopje nekako sfativme deka e rekonstruiran po primerot na poznatata belgradska ulica Kwaz Mihajlova (sramno i neprifatlivo zaradi nemaweto svoi avtenti~ni vrednosti), no za kompleksot Pelince s$ u{te ne e mo`no da se pronajde nitu negovata cel, nitu negovata namena, nitu, pak, negovata istoriska, kulturna i civilizaciska vrednost. Toa {to }e go znaeme e negovata politi~ka upotreblivost. Ona po {to Makedonija e prepoznatliva vo svetot, kako {to se: arheologijata, srednovekovnite freski i crkovnata umetnost, ostanaa ne~epnati i nedopreni vo period od re~isi cela decenija. Na{ata memorija, no i relevantnata dokumentacija, pokaùva deka za edna decenija ne bila izvr{ena nitu edna konzervacija i restavracija na arhitekturata i ìvopisot na koja bilo srednovekovna crkva so freskoslikarstvo ili xamija. Toa e istiot period vo koj nema{e nitu edna

konzervacija ili restavracija na arhitektonski ostatoci na barem eden arheolo{ki lokalitet. Ednostavno kaàno, periodot na tranzicijata, haosot vo op{testvenite odnosi, politikata i ekonomijata se preslikaa i vo kulturata. No, vo ovoj period, koga vloùvawata vo makedonskata kultura stagniraa ili bea minimalni i nezna~itelni, sosedstvoto i Evropa grade{e strategija za kulturna avtenti~nost. Toa e periodot koga Italija go konzervira{e poznatiot Koloseum, Velika Britanija go dostigna vrvot na popularnosta reklamiraj}i go Stounhenx, najpoznatiot megalitski spomenik vo svetot. Vo sosedna Grcija bea prezemeni najseopfatnite restavracii na monumentalnite anti~ki gradbi, a Bliskiot Istok (Egipet, Dubai, Tunis, Turcija) stanaa magnati vo svetskiot turizam. Toa e vremeto na devedesettite i godinite na po~etokot od ovoj vek, period koj nie go propu{tivme. No, sepak, vloùvaweto vo kulturata e proces koj ne treba da zastanuva, lo{o e samo ako toj voop{to ne po~ne. So investiciite vo kulturata se vloùva i vo razvojot na turizmot, grade`niot sektor, maloto stopanstvo i u{te nekolku zna~ajni granki. Ekonomskiot benefit od ovaa stopanska granka e glavniot dvigatel na golem broj ekonomii vo svetot. Vo izminative ~etiri godini vo makedonskata kultura se vloì mnogu pove}e otkolku vo ostanatite 15 godini nezavisnost. Jas sum gord so toa. Se izgradi muzejot na voda vo Ohrid, se izgradi i spomen-ku}ata na Majka Tereza vo Skopje, se obnovi Svetiklimentoviot univerzitet na Plao{nik vo Ohrid. Monumenti od epohalno zna~ewe za makedonskata kultura. Se realiziraa proektite za sistemski arheolo{ki istraùvawa na Skopskata tvrdina i konzervacija, restavracija i rekonstrukcija na bedemite i kulite od ovoj monumentalen spome-

ILIJA DIMOVSKI

direktor na Centarot za komunikacii na VMRO-DPMNE i prat pratenik r enik vo sobr sobranieto ranieto n RM

nik na kulturata vo Skopje. Se izvr{ija sistemski arheolo{ki istraùvawa na Stobi, na Herakleja Linkestis, na Isar Marvinci nekropolite, Kastel nad P~iwa nasproti Ko`le, blizu Katlanovo, na tetovskoto kale - Baltepe, na Skupi i Taor, na srednovekovnite tvrdini Carevi kuli vo Strumica, Isar vo [tip i Samuilovata tvrdina vo Ohrid, na anti~kite lokaliteti-gradovi Stibera (Prilepsko), Engelana (Ohridsko) i lokalitetot Vardarski Rid. Investiciite vo kulturata se investicii vo tradicijata i posebn os ta na edna dràva. Od posebno zna~ewe e {to vo periodot na najsilnata svetska ekonomska kriza (po golemata depresija) vloùvawata vo makedonskata kultura, iako so namalen intenzitet, ne prestanaa. S$ u{te se raboti na izgradbata na stariot teatar vo Skopje, izgradbata na teatarot vo Veles, muzejskiot kompleks na makedonskata revolucionerna borba i za `rtvite od komunizmot, dogradbata na univerzitetskata biblioteka Sveti Kliment Ohridski, koncertnata sala na Makedonskata filharmonija, kako i obnovata na Havzi-pa{inite konaci... Investiciite vo kulturata se od pove}eslojno zna~ewe. Debatata za toa dali da se vloùva ili ne za proekti vo kulturata e bespredmetna i e za politi~ka upotreba. No, ona {to ostanuva se delata. Praznite zborovi }e se zaboravat brzo....

KOMPANII PAZARI I FINANSII 2,380

MBI 10

2,570

MBID

108.90

OMB

108.80

2,560

2,370

23.08.2010

108.70

2,550 2,360

108.60 2,540 108.50

2,350 2,530

108.40

2,340

2,520

108.30

2,330

2,510

108.20

16/08/10

17/08/10

18/08/10

19/08/10

16/08/10

20/08/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

17/08/10

18/08/10

19/08/10

20/08/10

16/08/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

17/08/10

18/08/10

19/08/10

20/08/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

NEDELEN BERZANSKI PREGLED

KOMERCIJALNA I MAKPETROL SO NAJGOLEM PROMET

17.03.2010 9

Najslab nedelen promet vo klasi~noto trguvawe za poslednite tri meseci i blok-transakcija od 35 milioni evra ja obele`aa minatata trgovska sedmica na Makedonska berza.

IGOR PETROVSKI

BERZI, REGION I SVET

VOL STRIT PA\A[E VTORA NEDELA PO RED

КЛАSИЧNО ТRГУVАЊЕ NА МАКЕДОNSКАТА БЕRЗА ВО ПRVИТЕ ОSУМ МЕSЕCИ ОД ГОДИNАТА (VО МИЛИОNИ ЕVRА)

igor@kapital.com.mk

olemata bloktransakcija so akciite na Stopanska bankaSkopje be{e najzna~ajniot nastan {to se slu~i na Makedonska berza minatata nedela, ako ne drugo, barem spored fantasti~nata suma {to ja vidovme kako vkupen promet na krajot na trguvaweto vo vtornikot. So dvete blok-transakcii vredni 2,16 milijardi denari se prodadoa 21% od akciite na Stopanska banka, so {to dov~era{nite sopstvenici na ovoj paket, Me|unarodnata finansiska korporacija - IFC i Evropskata banka za obnova i razvoj – EBRD, izlegoa od bankata, soglasno strategiskiot dogovor {to go potpi{aa vo 2000 godina, koga se privatizira{e Stopanska banka. Gr~kata banka NBG, koja i dosega be{e mnozinski akcioner vo Stopanska banka so 74% od akciite, sega poseduva 95% od bankata. [to se odnesuva do slu~uvawata vo klasi~noto trguvawe, tretata berzanska sedmica od avgust pomina so vkupen promet od re~isi 30 milioni denari, {to e za 12 milioni denari pomalku vo odnos na nede-

lata prethodno. Minatata nedela ja obele`a najslab promet vo poslednive tri meseci, so 24,16 milioni denari trgovija na oficijalniot pazar i 5,75 milioni na redovniot. Kolku za sporedba, minatata godina, vo ova vreme, mese~niot promet vo avgust bil 207 milioni denari, vo juli 246 milioni denari, a vo juni 463 milioni denari. Godinava, pak, avgust }e ima ne pove}e od 150 milioni denari, juli ima{e 182 milioni denari, a juni 241 milioni denari. Minatonedelnoto trguvawe go obele`aa akciite na Komercijalna banka, so 7,2 milioni denari i posledna cena od 3.350

denari. Na vtoro mesto e Makpetrol so 2,38 milioni denari i posledna cena od 26 iljadi denari, potoa Alkaloid so 2,12 milioni denari i posledna cena od 3.850 denari, Granit so dva milioni denari i cena od 600 denari, kako i Toplifikacija so 1,4 milioni denari i posledna cena od 3.550 denari. Na pazarot na obvrznici minatata nedela se slu~i promet od 5,7 milioni denari, pri {to najtrguvana be{e obvrznicata za denacionalizacija od devettata emisija, so promet od 3,54 milioni denari. Na redovniot pazar najtrguvani bea akciite na Makedonski telekom so 1,97 milioni denari i

ekordno nizok promet vo trguvaweto so akcii ja obeleà minatata nedela na Belgradskata berza, a bankarskite akcii {to so~inuvaat 60% od korpata na indeksot Belex 15 zabeleàa najnizok nedelen promet godinava. Vkupniot promet iznesuva{e 1,34 milioni evra, dodeka Belex 15, blagodarenie na pazarnite dvièwa vo vtorata polovina na nedelata, porasna za 1,44%. Glavniot indeks na Zagrepskata berza, Crobex, ja zavr{i minatata nedela na 1.873,22 poeni, {to e za 1,47% pove}e otkolku na krajot od prethodnata nedela, dodeka Crobex 10 na nedelno nivo skokna za 1,44%. Prometot vo klasi~noto trguvawe na Zagrepskata berza minatata nedela iznesuva{e, za niv skromni, 87,6 milioni kuni (12 milioni evra), dodeka, pak, vkupniot promet okolu 46 milioni evra, od {to najgolemiot del otpa|a{e na institucionalniot promet. Najtrguvana akcija na ovaa berza minatata nedela be{e na Hrvatski telekom, so promet od 1,6 milioni evra i rast na nedelno nivo od 0,19% na 258,5 kuni ili 35,5 evra. NAJGOLEMI GUBITNICI FRANCUSKITE AKCII Indeksite na svetskite pazari padnaa minatata nedela, vtora po red, zatoa {to makroekonomskite podatoci pokaùvaat deka rastot na amerikanskata ekonomija zabavuva. Na Wall Street indeksot Dow Jones minatata nedela oslabna za 0,9% na 10.213 poeni, dodeka S&P 500 padna za 0,7%, na 1.071 poeni, {to e vtora nedela po red ovie indeksi da se liznat. Nasdaq, pak, porasna za 0,3% na 2.179 poeni. Na pazarot lo{o odekna podatokot deka prethodnata nedela brojot na novi barawa za pomo{ na nevrabotenite porasnal za 12.000, na vkupno 500.000, {to e najgolem broj od noemvri minatata godina. Analiti~arite, inaku, o~ekuvaa pad na nevrabotenosta vo SAD. I na evropskite berzi padnaa cenite na akciite minatata nedela. Londonskiot indeks FTSE oslabna za 1,52%, dodeka frankfurtskiot DAX padna za 1,72%, a pariskiot CAC 40 za 2,33%. Na Tokiskata berza indeksot Nikkei minatata nedela oslabna za 0,8%.

posledna cena od 400 denari, pred akciite na Rade Kon~ar so 970 iljadi denari promet i posledna cena od 1.669 denari. Berzanskiot indeks MBI10 minatiot ponedelnik ja po~na so vrednost od 2.368,75 poeni, a ja zavr{i so 2.373,56, {to zna~i porast od 0,2%, iako vo vtornikot se ima{e spu{teno i na 2.338 poeni, {to be{e pad od 1,3% vo odnos na po~etokot od nedelata. Indeksot na javno poseduvani dru{tva ja zgolemi svojata vrednost od 2.523,75 poeni na 2.558,9 poeni, {to e porast za 1,4%, dodeka indeksot na obvrznici OMB se dvi`e{e vo raspon od 108,3 do 108,8 poeni.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ Име на компанијата Макстил Скопје Комерцијална банка Скопје Макпетрол Скопје Гранит Скопје Скопски Пазар Скопје

20.08.2010

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

Илирика ЈИЕ

31,123,786.11

1.83%

-2.55%

-8.80%

-2.90%

0.36%

8/18/2010

979,590

Илирика ГРП

21,046,971.12

6.40%

0.39%

0.46%

4.39%

10.75%

8/18/2010

0.26

312,000

Иново Статус Акции

16,233,678.19

-0.42%

-3.02%

-13.10%

-12.66%

-8.54%

8/18/2010

600.76

0.18

513,650

KD Brik

23,320,817.08

3.82%

3.38%

6.07%

6.52%

19.81%

8/19/2010

8,000.00

0.06

264,000

KD Nova EU

21,883,412.54

0.97%

-3.37%

-6.53%

-4.83%

2.95%

8/19/2010

КБ Публикум балансиран

26,235,325.25

1,24%

-1,64%

-4,58%

-1,66%

-0.08%

8/19/2010

179.66

2.31

164,932

3,343.31

1.31

26,000.00

20.08.2010 Просечна цена (МКД)

Охридска банка Охрид Бетон Скопје Универзална Инвестициона Банка РЖ Услуги Скопје

Износ (МКД)

130

-1.25

39,000

1918.14

-0.87

358,693

7500

-0.27

90,000

570

-0.18

57,000

ХВ

249.96

-0.02

39,743

ALK (2009)

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

BESK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата Комерцијална банка Скопје Гранит Скопје Охридска банка Охрид Макпетрол Скопје Скопски Пазар Скопје

20.08.2010 Податоците се однесуваат за

Износ (МКД)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Арцелормиттал Скопје (ХРМ)

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

20.08.2010

Вкупно издадени акции

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

20.08.2010

20.08.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

1,431,353

3,865.70

390.18

9.91

0.88

54,562

7,500.00

341.43

21.97

0.22

GRNT (2009)

3,071,377

600.76

105.83

5.68

0.60

KMB (2009)

2,014,067

3,343.31

533.81

6.26

0.97

MPT (2009)

112,382

26,000.00

0.72

Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

3343.31

1.31

979,590

REPL (2009)

25,920

37,500.00

5,625.12

6.67

0.75

600.76

0.18

513,650

SBT (2009)

389,779

2,700.00

211.39

12.77

0.61

1918.14

-0.87

358,693

STIL (2009)

14,622,943

179.66

0.11

1,624.71

2.51

26000

0.26

312,000

TPLF (2009)

450,000

3,550.00

61.42

57.80

1.04

8,000.00

0.06

264,000

ZPKO (2009)

271,602

2,224.00

0.29

% на промена

обврзници

24,006

обични акции

50,332

32.59

74,338

27.15

обични акции

2,179

-82.92

Вкупно Редовен пазар

3,256

-74.47

77,593

8.95

Вкупно Официјален пазар

ВКУПНО

17.08

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, petok - 20.08.2010)

10 23.08.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

STARTUVA BERBATA NA GROZJE, OTKUPOT NEIZVESEN

LOZARITE DA GO GLEDAAT SPASOT VO DOMA[NITE VINARNICI Doma{nite lozari, ispla{eni deka rodot }e im propadne, gi povikuvaat stranskite trgovci da go otkupat grozjeto od ovogodine{nata rekolta. Ekspertite smetaat deka lozarite treba da go baraat spasot vo doma{nite vinarnici, zatoa {to i na stranskite pazari ne cvetaat rozi.

GORAN LEFKOV

lefkov@kapital.com.mk

ozarite treba da baraat zaedni~ko re{enie za otkupot na ovogodine{nata rekolta od grozjeto so doma{nite vinarnici. Stranskite trgovci nemaat kapacitet za da gi otkupat pazarnite vi{oci, poradi {to tie za makedonskite eksperti ne se re{enie za problemot. Vkupniot rod na grozje vo dràvava godinava se procenuva na okolu 200 milioni kilogrami, od koi 90 milioni kilogrami grozje se od Tikve{ijata. Za pretsedatelot na zdruènieto na tikve{kite lozari, Agrotikve{ija, Qup~o Arizanov, stranskite kupuva~i se klu~ni godinava. “Preku Internet gi povikavme site zainteresirani trgovci so grozje da dojdat vo Tikve{ijata i da si kupat grozje. Kolkavi koli~ini sakaat, tolku neka kupat, samo da go odnesat grozjeto. Podobro e da dojdat stranski kupuva~i za grozjeto, otkolku doma{nite porobuva~i”, smeta Arizanov. Poznava~ite na regionalnite vinski sostojbi smetaat deka nitu edna zemja nema kapacitet za da primi tolkavi koli~ini grozje. Tie dodavaat deka od Makedonija moàt da se otkupat ne pove}e od 10%-15% od ovogodine{niot rod na grozjeto. Vojo Uro{evi}, sopstvenik na Bojoni, najgolemata kompanija za proda`ba na lozovi sadnici vo Jugoisto~na Evropa, smeta deka Srbija i ovaa godina }e uveze odredeni koli~ini grozje, no ne e siguren deka

200 105

iljadi toni se o~ekuva da te`i ovogodine{niot rod na grozje

milioni kilogrami grozje mo`at da primat doma{nite vinarnici godinava

PO^NA BERBATA NA GROZJE VO TIKVE[IJATA

So berbata na vinskite sorti "{ardone" i "burgundec" po~na berbata na grozje vo Tikve{ko. Prvite kamioni polni so koli~ini od ovie sorti grozje zaminaa vo sosedna Srbija. Dosega se izvezeni pove}e od 20 toni od ova grozje, informiraat od op{tina Kavadarci. Izvozot na grozje prodol`uva i ponatamu. Izvoznata cena na kilogram "{ardone" e 0,40, a za crniot "burgundec" 0,30 evrocenti. Liderot na lozarite i pretsedatel na regionalniot sojuz Agrotikve{ija, Qup~o Arizanov, izjavi deka se zadovolni od prvite ceni na ovie vinski sorti grozje. Spored informaciite so koi raspolaga Sojuzot, makedonskite vizbi s$ u{te ne po~nale so otkup na grozje od prvite vinski sorti.

}e se otkupat golemi koli~ini od Makedonija. “Vo Srbija sekoja godina ima deficit na vino. Vo Me|unarodnata organizacija za vino Srbija e zavedena so 64.000 hektari nasadi so vinova loza, no vi tvrdam deka momentalno vo zemjata nema pove}e od 25.000 hektari. Kaj nas 80% od crnoto vino se uvezuva od stranstvo i 60% od beloto vino”, dodava Uro{evi}. Toj potencira deka vo Srbija po~na kampawa za podignuvawe novi lozovi nasadi i godinava se podignati 200 hektari, vo 2009 godina 500 hektari, a vo 2007 godina 900 hektari. Srbija najmnogu vino uvezuva od Crna Gora, a na vtoro mesto e Makedonija. Za da gi vrati lozovite nasadi srpskata dr`ava odlu~i da subvencionira podigawe

novi lozovi nasadi i za toa dodeluva subvencii na lozarite po 10.000 evra za hektar. Godinava e te{ka i za lozarite i za vinarnicite. Mile Kostov, komercijalen direktor na vinarnicata Skovin, smeta deka problemot so ovogodine{niot otkup na grozje ne mo`at da go re{at stranskite trgovci. “Godinava }e bide navistina te{ka za lozarite, zatoa {to vinarnicite nemaat prostor kade da go skladiraat vinoto poradi golemite vi{oci. Stranskite trgovci ne mo`at da otkupat mnogu grozje. Da re~eme, da otkupat 15 milioni kilogrami, a spored sega{nite presmetki nema prostor kade da se skladiraat okolu 100 milioni kilogrami”, veli Kostov. Doma{nite vinarnici imaat

Svetskata kriza so vinoto go stavi pod znak pra{alnik ovogodine{niot otkup na grozje. sloboden prostor za priem na 105 milioni kilogrami grozje, a se o~ekuva da se naberat okolu 200 milioni kilogrami, {to zna~i e neizvesen otkupot na polovina od godine{niot rod. Svetskata kriza koja ja zafati vinskata industrija ja napravi godinava edna od najte{kite za otkupot na grozje vo izminative 30 godini, potenciraat site involvirani vo biznisot so vino. Minatata nedela ministerot za zemjodelstvo ostvari sredba so pogolemite vinar-

nici so cel da ja uvidi realnata sostojba na teren i da se najde re{enie. Neoficijalno, bilo dogovoreno vinarnicite da bidat stimulirani so po dva denari za sekoj otkupen kilogram grozje od doma{nite lozari.

Dokolku ovaa merka bide usvoena na vladina sednica nedelava, se ~ini deka doma{nite vinarnici navistina }e bidat spasot i za lozarite, koi na startot na berbata se vo neizvesnost komu }e go prodadat rodot.

KOMPANII PAZARI I FINANSII

23.08.2010

DOMA[NI KUJNI KAKO ALTERNATIVA NA SENDVI^ARNICITE

RASTE BIZNISOT SO GOTOVA HRANA ZA NOSEWE

Momentalniot svetski trend na razvoj na takanare~enata slow food industrija, kako antipod na fast food industrijata izminative godini, prisuten i vo Makedonija. METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

edostigot od vreme po istekot na rabotniot den odamna po~na da diktira nov stil na ìveewe. Onie gurmani koi uìvaat vo doma{nata kujna, a ne se vo mo`nost istata redovno da ja podgotvuvaat poradi sekojdnevnata dinamika, re{enieto go pronajdoa vo kupuvawe doma{no prigotvena hrana. Toa im go ovozmoùvaat prodavnicite za doma{no prigotvena hrana, koja vi ja pakuvaat za nosewe doma, koi poslednive nekolku godini po~naa da niknuvaat vo zemjava, prvenstveno vo Skopje, kade {to e koncentrirana i najgolemata dinamika na biznis i javna administracija, odnosno lu|e koi vleguvaat vo celnata grupa na ovie prodavnici. Momentalno vo Skopje funkcioniraat desetina du}ani za gotova hrana. Del od niv se ve}e dobro etablirani kaj potro{uva~ite i uspe{no opstojuvaat od samiot po~etok. Hranata koja tie ja podgotvuvaat e raznovidna. Vo utrinskite ~asovi istata e naj~esto zastapena so pe~iva, dodeka vo popladnevnite ~asovi situacijata e porazli~na. Toga{

400-600 denari e obrok od gotova doma{na hrana za ~etiri~leno semejstvo

nivnite du}ani mirisaat na doma{na hrana podgotvena kako po dobrite tradicionalni recepti od damnina. Razgovaravme so nekoi od sopstvenicite na ovie prodavnici, i kako op{t zaklu~ok e deka po~etnata investicija za po~nuvawe na vakov biznis iznesuva okolu 10 iljadi evra, barem za onie pomalite lokali, no so tek na vreme potrebni se i dopolnitelni investicii. Blagorodna Popova, sopstveni~ka na du}anot za gotova hrana Baba, ni raska`a za po~etocite, sega{nite problemi, no i idninata na vakviot biznis. “Po~etnata investicija za otvorawe na ovoj du}an iznesuva{e okolu 10 iljadi evra. Rabotam uspe{no ve}e tri i pol godini i dosega vkupnite investicii iznesuvaat okolu 15 iljadi evra”, ni izjavi Popova. Ona {to e bitno kaj nejzinata dejnost, no pretstavuva i tro{ok, e implementacijata na HACCP standardot, koj e neophoden ne samo kako zakonska

iljadi evra se potrebni za po~nuvawe so biznisot na gotova hrana za nosewe

obvrska, tuku i za kvalitetot na hranata. Dosega{noto rabotewe Popova go ocenuva kako zadovolitelno, no za idni pro{iruvawa planira da po~eka. “Funkcioniram, da re~eme, zadovolitelno. Ima pari za da se platat vrabotenite, dostavuva~ite i ostanatite tro{oci, me|u koi i da se vrati del od investicijata. No, sepak, nekoj ekstra profit za novi pro{iruvawa nema. Za toa se potrebni krediti od banki, a tamu ti baraat da ostavi{ ne{to pod hipoteka”, komentira Popova. Taa izjavi deka u{te koga vleguvala vo ovoj biznis bila svesna za toa {to ja ~eka i deka po~nuvaweto na ovoj biznis go napravila so cel toj da ima dolgore~en efekt.

HE KOZJAK SO REKORDNO PROIZVODSTVO NA STRUJA

d po~etokot na godinava do sredinata na avgust vo hidroelektranata Kozjak, sopstvenost na AD Elektrani na Makedonija, registrirana e isporaka na elektri~na energija od nad 190 milioni kilovat~asovi, so {to e nadminat dosega najdobriot rezultat na hidroelektranata od 179,52 milioni kilovat~asovi ostvaren za cela 2006 godina. Ova e najgolemo proizvodstvo na elektri~na energija vo

Kozjak od vklu~uvaweto vo elektroenergetskiot sistem na Makedonija vo 2004 godina. Kako {to soop{tija AD Elektrani na Makedonija, godi{noto proizvodstvo na HE Kozjak vo odnos na energetskiot bilans e ostvareno na 27 maj godinava. Vo momentov, akumulacijata ima vodni rezervi dovolno za proizvodstvo u{te na dopolnitelni 48 milioni kilovat~asovi elektri~na energija vo ponatamo{niot

period. Agregatite se vo odli~na tehni~ka sostojba i se maksimalno anga`irani spored potrebite i barawata na makedonskiot elektroenergetski sistem. Od AD ELEM informiraat deka i hidroelektranata Tikve{ se o~ekuva za kratko vreme da go dostigne i nadmine proizvodstveniot rekord od 265 milioni kilovat~asovi, postaven vo 1981 godina.

STARTUVA NOVIOT DELOVEN CENTAR SAN MARKO NA PLO[TADOT VO SKOPJE

elovnite prostorii na novata bizniszgrada San Marko, locirana na plo{tadot Makedonija vo Skopje, ve}e se dostapni za site zainteresirani klienti. Prostoriite od ovoj sovremen deloven centar se nudat i za proda`ba i za iznajmuvawe, velat od agencijata Wu Vej (New Way), preku koja }e odi procesot na izdavawe i

kupuvawe deloven prostor. Biznis-centarot ima 6.100 kvadratni metri na osum nadzemni nivoa i potkrovje, kako i dve podzemni nivoa. Napraven e spored site vrvni svetski standardi za osvetluvawe, greewe i ventilacija. Sigurnosniot sistem e doveren na skopskata firma Global Sekjuriti (Global Security). Biznis-centarot

raspolaga so podzemen parking i protivpoàren sistem koj funkcionira na princip avtomatsko otkrivawe i javuvawe na poàr. Panoramskite liftovi, pridvièni od elektromotori koi razvivaat brzina od 1,6 metri vo sekunda, samo ja dopolnuvaat prakti~nosta i profesionalniot ambient na ovoj deloven prostor.

BRZ TRANSFER NA PARI VO SITE EKSPOZITURI NA PROKREDIT

slugata za brz transfer na pari so Vestern Union (Western Union) od neodamna e dostapna za klientite na ProKredit banka na u{te 14 novi lokacii. Kako {to soop{tuvaat od bankata, ovaa usluga sega e dostapna vo ekspoziturite na bankata koi se nao|aat vo Skopje, Ko~ani, Strumica, [tip, Veles, Tetovo, Struga, Prilep. “Ovaa usluga ovozmo`uva

brzo pra}awe i primawe gotovina na pove}e od 380.000 lokacii vo pove}e od 200 zemji od svetot. Uslugata mo`at da ja koristat fizi~ki lica koi nemaat smetka vo banka, a koi imaat potreba od brzo i navremeno ispra}awe gotovina. Transferite na gotovina se mo`ni vo dve valuti - evro i amerikanski dolar. Pra}aweto gotovina e ograni~eno do iznos od 2.500

17.03.2010 11

evra mese~no (ili istiot iznos vo protivvrednost na amerikanski dolari), a primaweto gotovina e ograni~eno do 5.000 evra dnevno (i istata suma vo protivvrednost na dolari)” se veli vo soop{tenieto od bankata. So novite 14 lokacii uslugata na Vestern Union e dostapna vo site ekspozituri na ProKredit banka {irum Makedonija.

isplatliv, osobeno za mladi bra~ni parovi koi s$ u{te se dvo~leni ili tri~leni semejstva. Zatoa, naj~esti klienti & se i mladite bra~ni parovi, osobeno mladite majki, studenti, no i postari gra|ani, odnosno, kako {to veli Popova, hranata ja sakaat i ja kupuvaat od 1 pa do 81 godina. Kupenata hrana e spakuvana vo aluminiumski ili plasti~ni sadovi, so plasti~en pribor za ednokratna upotreba, {to ovozmo`uva istite da bidat konsumirani bez upotreba na doma{en pribor i servis

ZA ONIE [TO NEMAAT VREME Spored Popova, vrz osnova na momentalnite ceni po koi se prodavaat gotovite jadewa, eden prose~en ru~ek za ~etiri~leno semejstvo bi iznesuval okolu 400 do 600 denari. Taka doa|a deka edna porcija bi ~inela okolu 100120 denari. Normalno, ima i specijaliteti koi se poskapi, no bitno e i toa {to site ovie jadewa se tradicionalni. Popova smeta deka ovoj vid nabavka na gotova hrana e K

za ru~awe. So ogled na toa {to ponudenata hrana e vkusna, taze podgotvena i pozdrava od brzata hrana, s$ pove}e raste brojot na redovni i lojalni klienti. Ova e, vsu{nost, vo korelacija so momentalniot svetski trend na razvoj na takanare~enata slow food industrija, kako antipod na fast food industrijata. Makedonija, so ogled na svojata tradicija, ima dobri mo`nosti za silno pozicionirawe na svetskiot pazar vo ramkite na slow food industrijata. O

12 23.08.2010 VO ENERGETSKIOT SEKTOR NA ALBANIJA INVESTIRANI 629 MILIONI EVRA

lbanskiot minister za ekonomija i energetika, Dritan Prifti, izjavi deka vo sedumte meseci od godinava investiciite vo energetikata dostignuvale vrednost od 629 milioni evra. Toj ova go potkrepi so barawata dostaveni do Ministerstvoto za izgradba na 51 hidroelektri~na centrala (HEC) i osum eolski parkovi, ~ija vkupna insta-

lirana mo}nost iznesuva 590 megavati. "Vo Ministerstvoto za ekonomija i energetika samo vo izminatite sedum meseci od godinava se dostaveni se 51 barawe za izgradba na HEC, potpi{ani se 19 dogovori za izgradba na isto tolku HEC, dodeka 32 se vo faza na tenderirawe ili pred potpi{uvawe dogovor. Samo za izgradbata na HEC

BALKAN BIZNIS POLITIKA PRORABOTE PRVATA CENTRALA NA BIODIZEL VO SLOVENIJA se predvideni 258 milioni evra, a }e bidat so instalirana mo}nost od 215 megavati", izjavi Prifti. [to se odnesuva do osumte parkovi za proizvodstvo na elektri~na energija od veter, investicijata iznesuva 434 milioni evra, a }e bidat so instalirana mo}nost od 375 megavati. Spored Prifti, od prethodno izdadenite koncesii se izgradeni 30 HEC.

o mestoto Benedikt vo severoisto~niot del na Slovenija deneska e pu{tena vo rabota prvata centrala na biodizel za ~ija izgradba se potro{eni 1,3 milioni evra. Centralata ima mo}nost od 950 kilovati, a sopstvenik e kompanijata “Panonika energetika” koja e del od zemjodelskata zadruga “Panonika”. Direktorot na “Panonika energetika” Dejan Slemer na

sve~enoto otvorawe izjavi deka najgolemata prednost na ovaa centrala e malata golemina od samo 200 kvadratni metri. Centralata osven eletri~na energija }e proizveduva i eden megavat toplinska energija. Taa }e tro{i 240 litri biodizel za eden ~as rabota, odnosno 1,8 milioni toni godi{no. “Toa zvu~i mnogu, no vo su{tina e malku dokolku se zeme predvid koli~inata na do-

biena energija. Odlu~ivme da koristime isklu~itelno gorivo dobieno so prerabotka na upotrebuvano rastitelno maslo so {to }e se re{i i ekolo{kiot problem so negovoto skladirawe”, objasni Slemer. Prvata centrala na biodizel vo Evropa e izgradena vo 2001 godina, a momentalno postojat okolu 50 takvi. Najgolemata so silina od 87 megavati se nao|a vo Holandija.

MONOPOL NA GRUPA MILIONERI

SRBIJA STANA RAJ ZA OLIGARSITE NA MILO[EVI] Po soboruvaweto na Milo{evi} od vlast, oligarhijata vo Srbija se snajde bez problem. Nivnite imiwa se spomenuvaat na popisot na donatori na site politi~ki partii vo Srbija, poradi {to nieden politi~ar ne saka da gi naru{i odnosite so ovie finansieri vo senka

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

rbija e raj za oligarsite od Srbija, koi vo vremeto na porane{niot pretsedatel Slobodan Milo{evi} steknaa bogatstvo i mo}. Tie uspevaat nepo`elnata konkurencija da ja dr`at nastrana, a poradi nedostigot od konkurencija gra|anite pla}aat povisoki ceni. Na ovaa tema denovive pi{uvaat i srpskite mediumi i hrvatskiot nedelnik "Nacional". Za pove}eto od srpskite oligarsi napredokot na nivnite biznisi zapo~na vo erata na Slobodan Milo{evi}. Tie imaa odli~ni odnosi so toga{niot srpski lider i zarabotija kup pari na privatizacija, kako i za vreme na vojnata vo tekot na mandatot na Milo{evi}. Po soboruvaweto na Milo{evi} od vlast, oligarhijata vo Srbija bez problem ja promeni stranata. Spored glasinite, nivnite imiwa se spomenuvaat na popisot na donatori na site politi~ki partii vo Srbija. Vo so-

glasnost so toa, re~isi nitu eden politi~ar ne saka da gi naru{i odnosite so finansierite od pozadina. No, toa bi mo`elo da se promeni. Osobeno vnimanie predizvika neodamne{niot govor na srpskiot pretsedatel Boris Tadi}, koj obra}aj}i & se na oligarhijata, govore{e za nepristojno bogatstvo. “Nepristojnoto bogatstvo e poim {to na{iot narod go upotrebuva mnogu ~esto koga govori za lu|eto koi imaat ogromno bogatstvo. Toa bogatstvo ne e posledica na trudot na tie lu|e. I na~inot na koj tie go manifestiraat bogatstvoto e mnogu aroganten. Na~in so koj se ignoriraat socijalnite, op{testvenite ili dr`avnite nacionalni problemi i potrebi. Oligarsite, pred s$, vodat smetka samo za sebe i sopstvenite interesi i nemaat nikakva socijalna odgovornost”, izjavi Tadi}. Miroslav Mi{kovi} se smeta za najbogat ~ovek vo Srbija, so privaten imot vo vrednost od 2,8 milijardi dolari, a se procenuva deka negoviot koncern Delta holding godi{no ostvaruva 10% od srpskiot bruto-doma{en proizvod

(BDP). Mi{kovi} se vbrojuva vo maliot broj oligarsi koi gi dràt najva`nite bran{i vo Srbija. Tie rabotat vo oblastite koi ne podleàt na me|unarodna konkurencija, kako {to se telekomunikaciite i trgovijata na malo, i vo mnogu slu~ai imaat monopolska polo`ba. [efot na mediumskiot koncern VAC, Bobo Hombah, se smeta za `rtva na politi~koekonomskite komponenti. Negoviot obid za vlez na srpskiot pazar neodamna zavr{i neuspe{no. Vo toj obid pretstavnicite na koncernot verojatno pregovarale so somnitelni posrednici, koi na krajot se povlekle. Bobo Hombah e siguren deka vo ovoj biznis svoite prsti gi zame{ale srpskite mo}nici. “Vo Srbija vlegovme so mnogu golemo trpenie, i za dve godini podnesovme mnogu neprijatni situacii. Toa ni pokaà deka vo zemjata postoi golema povrzanost na oligarhijata i dràvnite organi koja ne moè da se prekine. Pred toa razo~arani kaàvme: pod vakvi uslovi ne sakame pove} e da bideme investitori”, izjavi Hombah.

TE[KA FINANSISKA GODINA ZA SRPSKITE BIZNISMENI Pove}eto od srpskite oligarsi izminatata godina zavr{ile so zna~itelno lo{i finansiski rezultati otkolku vo 2008 godina, a mnogumina se odlu~ija i za masovni otpu{tawa na rabotnici. Imeno, site tajkuni rabotat preku svoi of-{or kompanii vo koi go kanaliziraat najgolemiot del od svojata zarabotuva~ka, za da izbegnat pla}awe na danoci vo Srbija. Nema somne` deka izminatata godina be{e mnogu te{ka za vode~kite srpski biznismeni, osobeno poradi faktot {to za vreme na krizata gra|anite s$ pomalku tro{at. Eden od najo~iglednite primeri e Predrag Rankovi} Peconi, oligarh vo ~ie sopstveni{tvo me|u ostanatoto se nao|a i fabrikata za maslo Vital i fabrikata za cigari Monus. Negovata fabrika za maslo koja na pazarot ima nekolku silni konkurenti, minatata godina zarabotila samo 30,5 milioni dinari ili okolku 300.000 evra, dodeka vo 2008 godina, neto-dobivkata iznesuvala 570 milioni dinari, (5,49 milioni evra). Miroslav Mi{kovi}, sopstvenikot na Delta holding nasproti te{kata godina i ogromnite dolgovi vo koi se najde, sepak uspea da ostvari relativno dobri rezultati, bez golemi namaluvawa na rabotnata sila. Taka sinxirot supermarketi Delta Maksi minatata godina ostvari neto-dobivka od 1,8 milijardi dinari, (17,3 milioni evra) vo odnos na 1,6 milijardi (15,4 milioni evra) vo 2008 godina, {to poka`uva deka na trgovcite na roba za {iroka potro{uva~ka im odi dobro nasproti toa {to gra|anite imaat s$ pomalku pari.

SVET BIZNIS POLITIKA KOLAPS NA PAZAROT NA NEDVI@NOSTI VO NORDISKITE ZEMJI?

enite na nedvi`nostite vo [vedska, Finska i Norve{ka mo`at naglo da padnat, otkako za vreme na recesijata zabele`aa najgolem porast vo Evropa. Ova pretstavuva seriozna zakana za vra}aweto na ekonomskata kriza vo nordiskite zemji, prenesuva Blumberg wuz. Spored procenkite na Rojal Bank of Skotland, cenite

na ku}ite vo [vedska treba ostro da padnat, dodeka 20% od kreditno zadol`enite gra|ani so golemi dolgovi se nao|aat pod silen pritisok na drasti~niot pad na raspolo`livite prihodi. Norve{kata centralna banka objavi deka niskite kamatni stapki predizvikuvaat golem rizik za pregrevawe na kreditniot i na pazarot na nedvi`nosti, dodeka od

Finska, koja e ~lenka na EU, doa|aat stravuvawata za najgolem pad na tamo{niot pazar na nedvi`nosti. “Mnogu sum zagri`en, bidej}i postoi golem rizik za kolaps na pazarot na nedvi`nosti vo Finska, zaradi niskite kamatni stapki na hipotekarnoto zadol`uvawe”, izjavi finskiot minister za finansii, Jurki Katainen.

23.08.2010

MASTER KARD JA KUPI DATA KE[ ZA 520 MILIONI DOLARI

ompanijata za izdavawe kreditni karti~ki, Master Kard, soop{ti deka za 520 milioni dolari ja kupuva kompanijata Data Ke{, koja se zanimava so osiguruvawe na elektronskoto pla}awe i spre~uvawe na malverzacii pri kupuvawe preku Internet. Minatata godina ovaa kompanija zabele`ala zarabot-

ka od 58 milioni dolari. Akciite na Data Ke{, po objavuvaweto na ovaa informacija, se zgolemile za pove}e od 50%, na 365 dolari, dodeka vrednosta na akciite na Master Kard padnala za 1,2%, na 210,26 dolari. Master Kard so kupuvaweto na Data Ke{ o~ekuva da gi pottikne korisnicite na kreditnite karti~ki da gi

koristat istite za kupuvawe preku Internet i da go pro{iri svoeto rabotewe vo Azija.

SU[ITE I POPLAVITE JA POSKAPEA HRANATA VO SVETOT

[PEKULANTITE DOLEVAAT “MASLO NA OGNOT”

P~enicata, p~enkata, kafeto i kakaoto za odredeni poedinci "vredat zlato”. [pekulantite na berzata i bankarite vo posledno vreme ne trguvaat samo so virtuelni vrednosni hartii od ovie surovini, tuku vistinski gi otkupuvaat nivnite zalihi ZDRAVKO RABAXISKI

enata na p~enicata vo SAD skokna za 2% otkako analiti~arite prognoziraa pomal izvoz na p~enica na svetskiot pazar. Prognozite doa|aat po nepovolnite vremenski uslovi koi pogodija del od golemite proizvoditeli i izvoznici na p~enica. Rusija, koja e tret glaven izvoznik vo svetot, go ukina izvozot na p~enica, a Ukraina, za da ja za~uva proizvodnata sigurnost, vovede restrikcii vo izvozot. Se {pekulira deka i Kazahstan }e gi sledi potezite na Rusija i Ukraina. Cenata na p~enicata zabele`uva isklu~itelen rast, nekade duri i za 50% od po~etokot na juni. Analiti~arite od HSBC banka potvrdija deka ova e najdramati~niot rast na cenata na p~enicata vo poslednite 30 godini. U{te eden golem izvoznik, Pakistan, e pogoden od golemi poplavi, dodeka kanadskite farmeri predupreduvaat deka golemite vrne`i od do`d gi zagrozuvaat nivnite posevi. Pokraj namaluvaweto na prinosite zaradi elementarnite nepogodi so koi se soo~uva svetot, analiti~arite tvrdat deka vo "rasplamtuvaweto" na cenite na p~enicata i ostanatite prehranbeni surovini "maslo na ognot" dolevaat i {pekulantite. “Izgleda deka ova e eden od onie slu~ai koga {pekulantite gi izbegnuvaat osnovnite zakoni na ponudata i pobaruva~kata. Kako rezultat na toa se preteruva so zgolemuvaweto na globalnata cena na p~enicata”, veli nezavisniot analiti~ar za prehranbeni produkti, Xon Bakli. Bakli dodava deka {pekulaci-

ite na pazarot }e prodolàt da predizvikuvaat kratkotrajni poka~uvawa na cenata na p~enicata, no ne veruva deka tie ceni }e se zadràt. Momentalniot rast na cenata na p~enicata moè da bide samo privremen i postoi golema verojatnost deka pak }e padne, no ako se sledi podolgoro~en trend, mnogu e mo`no cenite da odat samo po nagorna linija. KAKAO VREDNO KAKO ZLATO P~enicata, p~enkata, kafeto i kakaoto za odredeni poedinci "vredat zlato". [pekulantite na berzata i bankarite vo posledno vreme ne trguvaat samo so virtuelni vrednosni hartii od ovie surovini, tuku vistinski gi otkupuvaat nivnite zalihi. Koga }e se javi nedostig od ovie surovini, nivnata vrednost po~nuva da raste i {pekulantite i bankite ja koristat krizata i gi prodavaat svoite zalihi

po mnogu povisoki ceni. Taka, neodamna, londonskiot fond Armaxaro za 780 milioni evra odedna{ otkupi 241.000 toni kakao. Kakaoto ja dostigna najvisokata cena vo poslednite 30 godini. Prviot ~ovek na fondot Armaxaro, Entoni Vord, kogo sega go narekuvaat “~okoladniot prst”, objasnuva: “Nie se specijaliziravme za kakao. Vrabotivme meteorolog koj detalno gi sledi godi{nite vremiwa i site promeni vo {umite i plantaìte na koi raste kakao. Ovoj monitoring e mnogu vaèn poradi faktot {to moàt vedna{ da se otkrijat nenadejni pojavi na stud ili ekstremni temperaturi, koi moè da n$ ~inat 10% od na{iot profit.” Fondot Armaxaro poseduva 7% od vkupnata godi{na berba na kakao vo svetot. So svojata zaliha od ovaa surovina moè da proizvede pet milijardi tabli ~okolado. Ako

INTEL GO KUPI MEKAFI ZA 7,68 MILIJARDI DOLARI

merikanskiot proizvoditel na procesori Intel, soop{ti deka dogovoril prezemawe na Mekafi, proizvoditel na antivirusen softver, za 7,68 milijardi dolari ili 48 dolari za akcija. Firmata Intel, so sedi{te vo Kalifornija soop{ti deka dogovorot za prezemawe potvrduva deka “bezbednosta e osnovna komponenta za koristewe

na kompjuterite za prebaruvawe na Internet”. Prezemaweto e odobreno od odborite na direktori na dvete kompanii. Mekafi e osnovana vo 1987 godina, a denes va`i za edna od najgolemite kompanii koja se zanimava so proizvodstvo na sigurnosen softver. Vo kompanijata rabotat pove}e od 6.000 rabotnici, a minatata godina ostvarila profit

od okolu dve milijardi dolari. Posle prezemaweto, Mekafi }e raboti kako filijala vo potpolna sopstvenost na Intel.

propadne slednata berba na kakao, Armaxaro }e ja odredi negovata cena na pazarot i so proda`bata na svoite zalihi }e ostvari ogromen profit. Tilo Bode od germanskiot Centar za za{tita na potro{uva~i ja potvrduva legalnosta na vakvoto rabotewe. Me|utoa, ocenuva deka poradi vakviot na~in na rabota najmnogu stradaat potro{uva~ite i potrebno e da se reagira protiv ovoj metod na vodewe biznis i brza zarabotka na ogromni profiti. “Ovoj problem mora da se re{i vo ramkite na regulacijata na svetskiot finansiski pazar. Amerika, na ~elo so pretsedatelot Obama, ve}e napravi nekolku ~ekori po ova pra{awe, a vo Evropa s$ u{te se pregovara. Ova mora da se regulira {to pobrzo, zatoa {to ne e vo red poradi nekolku igrawa na berzata da strada celoto ~ove{tvo”, veli Bode.

Spored poslednite istraùvawa, brojot na lu|e vo svetot koi bea pogodeni od gladot vo 2008 godina se zgolemil za stotina milioni. HRANATA POSKAPELA ZA 83% VO POSLEDNAVA DECENIJA Cenite na p~enicata }e ostanat visoki vo narednite 10 godini, veli Dirk Jan Kenes, direktor za produkti vo holandskata banka Rabobank. Momentalnoto poka~uvawe na cenata na p~enicata ne se dolì samo na zabranata za izvoz vo Rusija, tuku signalizira strukturna promena na pazarot. Kratkotrajni re{enija na problemot se vozmo`ni, no industrijata za hrana mora dolgoro~no da ja podobri svojata efikasnost, vo sprotivno potro{uva~ite }e pla}aat pove}e za osnovnite prehranbeni produkti. Istraùvaweto na Me|unarodniot institut za istraùvawe na politikata so hrana (International Food Policy Research Institute) (IFPRI) vo 2010-11 godina ukaùva na zna~aen pad na proizvodstvoto na p~enica vo Indija i Kanada, koi vaàt za dva golemi proizvoditeli pokraj Rusija, no ovoj pad moè da se nadomesti so zgolemuvawe na izvozot od SAD i

Kina. Zgolemeniot izvoz }e ovozmoì sigurni globalni rezervi. Temelnata analiza na pazarot {to ja sprovede ovoj Institut pokaùva deka odredeni trgovci premnogu burno reagiraat na nastanite vo Rusija, poradi faktot {to rezervite na p~enica na globalno nivo se stabilni. FAO konstatira deka duri i ako poka~uvaweto na cenata na p~enicata e samo privremeno, ne treba da se ignorira podolgoro~nata slika za pazarot na hrana, koja pokaùva deka cenite na hranata na globalno nivo porasnale za 83% vo poslednite 10 godini. Dali svetot povtorno }e ja doìvee krizata od 2008 godina zavisi od svetskite rezervi na p~enica koi }e go nadomestat nedostigot. Vo 2008 godina rezervite na p~enica bea na najniska to~ka vo period od 30 godini. Ova leto tie se 20% povisoki. Spored ovie podatoci, cenata na p~enicata ne bi trebalo da gi dostigne rekordite od 2008 godina, koga se prodava{e za 13 dolari bu{el. Sepak, ako se slu~i porast na cenata, toa }e bide pogubno za posiroma{nite sloevi od urbanite delovi na zemjite vo razvoj.

@ENITE DURI VO 2067 GODINA ]E ZEMAAT PLATI KAKO NIVNITE MA[KI KOLEGI

enite }e bidat izedna~eni vo odnos na primawata so nivnite ma{ki kolegi duri vo 2067 godina, pokaùva istraùvaweto na amerikanskiot Institut za menaxment ârterd. @enite, iako vo nekoi slu~ai rabotat duri i ponaporno od maìte, vo prosek godi{no se pomalku plateni za duri 12.142 evra na godi{no nivo.

Istraùvaweto pokaùva deka }e mora da pominat u{te 57 godini dodeka ènite se izborat doma da donesat ista plata kako i nivnite ma{ki kolegi. Istraùvaweto opfati 43 iljadi menaxeri, koi rabotat vo 200 organizacii, pove}eto vo privatniot sektor. Vo nekoi oblasti, razlikata me|u ènskite i ma{kite plati e u{te pogolema.

Razlikata vo platite vo informati~kiot sektor na godi{no nivo e 21.972 evra. Platite na ènite izminatata decenija za zgolemija za 2,8%, dodeka platite na maìte zabeleàa rast od 2,3%. Dokolku ova tepmo prodolì, ènite }e gi dostignat ma{kite plati za {est decenii, pokaùva istraùvaweto na Institutot za menaxment.

FEQTON

14 23.08.2010 NAJSKAPOCENI SVETSKI BRENODVI: ORACLE

INOVACIJA, LIDERSTVO

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

red pove}e od tri decenii Lari Elison ja zabeleà mo`nosta koja drugite kompanii ja propu{tija: opis na raboten prototip za relaciona databaza. Vo toa vreme nitu edna kompanija ne bila posvetena dovolno za da ja komercijalizira ovaa tehnologija, no Elison i ostanatite osnova~i na Orakl, Bob Majner i Ed Outs, go sogledale ogromniot biznis-potencijal na modelot za relacioni databazi. No, vo toa vreme tie se razmislile samo za edno ne{to, a toa e deka kompanijata {to ja oformile }e go promeni liceto na biznisot zasekoga{. Niz istorijata Orakl dokaà deka moè da ja izgradi idninata vrz osnova na sopstvenite inovacii, kako i vrz osnova na bliskoto poznavawe na predizvicite na potro{uva~ite, a za nivniot uspeh bile zadolèni najdobrite tehnolo{ki i biznis-umovi na svetot. Kompanijata raspolaga so mo}ta da im sluì i da raboti za svoite klienti, kako i da implementira klu~ni tehnolo{ki i biznis-odluki koi se osnovani na konvencionalnata mudrost, zaradi {to nivnite proizvodi i uslugi odat vo nova nasoka. Denes Orakl pretstavuva zlaten standard za tehnologijata na databazi i aplikacii vo kompaniite niz celiot svet. Orakl e svetski lider vo obezbeduvaweto na softver za menaxment na informacii i e vtorata po golemina nezavisna softverska kompanija vo svetot. Akvizicijata so kompanijata San Mikrosistemi isto taka mu ovozmoì na Orakl liderska uloga pome|u hardverskite kompanii. Sega, pove}e od koga i da

Niz istorijata Orakl dokaà deka moè da ja izgradi idninata vrz osnova na sopstvenite inovacii, kako i vrz osnova na bliskoto poznavawe na predizvicite na potro{uva~ite, a za nivniot uspeh bile zadolèni najdobrite tehnolo{ki i biznis-umovi na svetot. Kompanijata raspolaga so mo}ta da im sluì i da raboti za svoite klienti, kako i da implementira klu~ni tehnolo{ki i biznis-odluki koi se osnovani na konvencionalnata mudrost, zaradi {to nivnite proizvodi i uslugi odat vo nova nasoka. bilo, tehnologijata proizvedena od Orakl moè da se najde vo skoro sekoj vid industrija. Tehnologijata na Orakal momentalno ja koristat stote globalni kompanii koi se nao|aat na listata na

magazinot “For~n”. Orakl e prvata softverska kompanija koja razvila i upotrebila 100% internet, osposoben softver za kompanii, preku svojata celosna proizvodstvena linija: databazi,

biznis-aplikacii, razvoj na aplikacii i alatki za poddr{ka pri donesuvawe odluki. Inovacijata pretstavuva dvi`e~ka sila za uspehot na Orakl. Orakl be{e edna od prvite kompanii ~ii biznis-

aplikacii bea dostapni preku internet-ideja koja denes e s$ prisutna. Orakl ja vovede na pazarot, uslugata Oracle Fusion Middleware, so koja funkcionalno mo`e da se povrzat site

nivoa na tehnologija vo pretprijatieto, osiguruvaj}i gi klientite so znaeweto koi im e potrebno za da odgovorat na uslovite na pazarot so brzina i agilnost. Pred da se finalizira

POVE]E OD 20 GODINI NA NASDAQ Vo 1986 godina, vo ekot na tehnolo{kiot bum, Orakl bil vklu~en na berzata zaedno so IPO na najgolemite igra~i od ovaa industrija, kako Majkrosoft, San Mikrosistemi i Adobe Sistemi. Do krajot na decenijata, biznis-strategijata na Orakl i hrabite idei ja transformirale kompanijata od 35 vraboteni vo globalna kompanija so pove}e od 500 milioni dolari prihod.

Na 15 mart 1986 godina, skoro edna decenija posle oformuvaweto, Orakl javno gi stavi na proda`ba svoite akcii. Kompanijata na berzata NASDAK ponudi akcii vo vrednost od 2,1 milioni dolari. Vo toa vreme kompanijata broela 450 vraboteni i imala godi{en prihod od 55 milioni dolari. Dvaesetina godini podocna Orakl broi 65.000 vraboteni i godi{en prihod od 15 milijardi dolari.

PRIKAZNI OD WALL STREET

INFORMACII VRED

Al~nosta i `elbata za lesna zarabotka najverojatno }e go ~ini nekolku godini zatvor. Pol Divajn, uapsen od agentite na FBI i dano~nata slu`ba

enaxerot za nabavki na Epl (Apple), Pol [in Divajn, obvinet za primawe potkup, perewe pari i vr{ewe na nelegalni transakcii, negira deka primil okolu 1 milion dolari od {est aziski elektronski kompanii vo zamena za doverlivi informacii od Epl. Pol be{e uapsen minatiot petok i vo Federalniot sud vo Kalifornija }e treba da odgovara po 23 to~ki od obvinenieto. Obvinitelstvoto pobara Divajn da ne bide osloboden so kaucija poradi opasnosta od toa da vlijae vrz svedocite ili da pobegne. Dokolku bide osuden po site to~ki od obvinenieto Divajn se soo~uva so kazna zatvor od 20 godini. Divajn se tovari deka na nabavuva~ite na Ajfon i Ajpod i oprema za ovie proizvodi na Epl od Azija, im pomagal

da dojdat do doverlivi informacii. Toj im ka`uval kakvi se predviduvawata na Epl na proda`bata, im daval informacii za cenite i specifikacii za neizdadeni proizvodi vo zamena za pari. Dobro osmislenata {ema na Divajn se odvivala od fevruari 2007 godina se do negovoto apsewe ovoj mesec. Divajn gi dobival parite preku 14 doma{ni i stranski bankarski smetki, nekoi od niv na ime na negovata sopruga. [ifrite kako „primerok” bile upotrebuvani koga se zboruvalo za otplata na parite so cel da bide izbegnat somne` deka i drugi lica od kompanijata se vme{ani vo dobro razrabotenata {ema na Divajn. Del od „plenot” Divaj go podelil so Endru Ang koj bil vraboten vo Xin Li kompanija so sedi{te vo Singapur, no se pretpostavuva deka i drugi lu|e zarabotile od izmamata. Ang s$ u{te ne e uapsen.

FEQTON

23.08.2010

INOVACIJA= REZULTATI VO NOVIOT MILENIUM

O, REZULTATI!

akvizicijata so San, Orakl i San ja pretstavija Sun Oracle Database Machine, najbrzata ma{ina na svetot za kakov bilo vid rabota so databazi. Denes, dokaz za obvrskata kon inovaciite pretstavuvaat zavidnite rezultati vo poslednite 30 godini rabota: *Sun servers and storage, Oracle Real Application Clusters,Oracle Applications,Oracle Grid Computing, poddr{ka za Linux i Oracle Fusion. No, {to ima Orakl da ponudi vo idnina? Celta na kompanijata e da bide broj eden kompanija vo svetot vo oblasta na “midlver” i aplikaciite, isto kako {to e broj 1 vo biznisot so databazi. Orakl ima namera ova da go postigne najmnogu preku fokusiraweto kon svoite klienti, koi zavisat od nivata tehnologija i invoacii. BUNTUVAWE NA KONVENCIONALNATA MUDROST VO 70-TITE Pred tri decenii, dodeka Lari Elison rutinski go

prelistuval ùrnalot na IBM za istraùvawe i razvoj, otkril istraùvwe vo koe bil opi{an prototip na sistem za menaxment so relacioni databazi. Toj vedna{ im go pokaàl na toga{nite negovi sorabotnici, Bob Majner i En Outs vo Ampeks. Vedna{ po otkritieto toj sfatil deka nitu edna kompanija ne go komercijalizirala ovoj proekt. Nabrzo tie ja osnovale kompanijata Orakl, imenuvaj}i ja po eden proekt na CIA. I pokraj toa {to pove}eto kompaniii vo 1977 godina upotrebuvale kompjuteri, sistemite bile pregolemi i so neefikasen softver. Vo toa vreme mal broj od visoko obu~enite profesionalci moèle da gi upotrebuvaat kompleksnite ma{ini i da rabotat so inputot i autputot na informaciite. Razviva~ite na softver vo me|uvreme sedele pred svoite biroa na koi nemalo kompjuteri pi{uvaj}i gi kodovite na kupovi hartija. Prviot softver za databazi za komercijalna upotreba

ja pobedil konvencijalnata mudrost, bidej}i dotoga{ va`elo misleweto deka tehnologijata nikoga{ nema da za~uva pogolema koli~ina na podatoci od korisnicite. Vizijata i optimizmot na osnova~ite na Orakl, go sozdale revolucionernoto otkritie za kompaniite. PODGOTVENI ZA 80-TITE Osnova~ite na Orakl gi pominale 70-tite godini od minatiot vek rabotej}i na inovaciite vo ranata softverska industrija. No, kako {to po~nala da se razviva informaciskata era, pobaruva~kata za bezbeden menaxment so podatoci ja naterala mladata kompanija, koja toga{ rabotela pod imeto RSI- Relational Software Inc, da se pro{iri i da sozree. Klientite vo toa vreme barale inovacii i bezbednost, a pred s$ siguren partner koj }e mo`e da se spravi so nivnite kriti~ni i vredni bazi na podatoci. Novoimenuvanata kompanija Orakl (imenuvana spored

Vo prvite godini od noviot milenium, Orakl ja prifati internet- tehnologijata, so {to ja prisvoi i taka nare~enata “internet tehnologija”. I pokraj padot na investiraweto na IT-kompaniite, Orakl prodolì da sozdava inovacii i rezultati. Vo ovie godini, Orakl ima zabeleàno golemi tehni~ki otkritija- nekoi od niv rezultati na milioni dolari vloèni vo istraùvawe i razvoj, koi ja osiguruvaat idninata na kompanijata. Dokaz za obvrskata kon inovaciite, denes, pretstavuvaat zavidnite rezultati vo poslednite 30 godini rabota: Sun servers and storage, Oracle Real Application Clusters, Oracle Applications,Oracle Grid Computing, poddr{ka za Linux i Oracle Fusion. No, {to ima Orakl da ponudi vo idnina? Celta na kompanijata e da bide broj eden kompanija vo svetot vo oblasta na “midlver” i aplikaciite, isto kako {to e broj 1 vo biznisot so databazi. Ova Orakl ima namera da go postigne najmnogu preku fokusiraweto kon svoite klienti, koi zavisat od nivnata tehnologija i invoacii. eden proizvod na RSI) imala klu~ni strategii za nivnite barawa: simplificirawe na menaxmentot so podatoci, gradewe re{enija za presmetuva~ki platformi i zgolemuvawe na operativnosta na sistemite, za podatocite polesno da moàt da se sinhroniziraat i da se premestuvaat. Do sredinata na 80-tite ovie prednosti ja napravile Orakl vode~ka kompanija na pazarot za razvoj na tehnolo{ki alatki, biznisaplikacii i uslugi. Zaradi ovoj uspeh, INC magazinot ja imenuval Orakl za edna od najbrzoraste~kite kompanii vo SAD. INTERNET VO 90-TITE Posle edna dekada na eksploziven rast i uspeh, menaxmentot na Orakl se najde na pozicija zabrzano da investira vo inovaciite. Ovie investicii po~naa da gi pla} aat dividendite vo 90- tite, kako {to Orakl po~nuva{e da gi otkriva tehnolo{kite prednosti vo sekoj svoj nov proizvod. Orakl be{e predvodnik na povrzuvaweto Klient/Server na po~etokot od ovie godini, bidej}i barawata na potro{uva~ite po~naa da gi nadminuvaat granicite na terminalnoto presmetuvawe. Bazata na podatoci na Orakl bila zna~itelno pro{irena, a kompanijata ovozmoùvala performansi so svojata usovr{ena kooperativna

DNI EDEN MILION DOLARI Osven obvinenie od FBI i Dano~nata uprava na SAD, porane{niot menaxer za nabavki vo Epl, Pol Divajn zaraboti i privatna tu`ba od kompanijata, zaradi prodavawe doverlivi informacii INDUSTRISKA [PIONA@A ILI “KONSULTANTSKI USLUGI” Pokraj tu`bata podnesena protiv Divaj od strana na FBI i Dano~nata uprava na SAD, od Epl najavija deka }e podnesat privatna tu`ba protiv svojot menaxer poradi prekr{uvawe na dogovorot, reketirawe i prekr{uvawe na doveritelskite ovlastuvawa. „Epl e posvetena na ispolnuvawe na najvisokite standardi vo na~inot na koj go vodime na{iot biznis. Nie imame nulta tolerancija za nezakonsko rabotewe vo i nadvor od na{ata kompanija”, izjavi portparo-

lot na Epl, Stiv Doling. Internata istraga sprovedena od strana na Epl vo tekot na april otkrila deka Divajn na svojot sou~esnik Ang i na nekolku aziski kompanii im ispra}al doverlivi informacii i instrukcii za toa kako da mu gi ispla}aat parite. Edna od {este kompanii so koja sorabotuval Divajn, Kresin od Ju`na Koreja za Rojtes veli deka nemale nikakvi zabele{ki za sorabotkata so Divajn, no ottamu napomenuvaat deka ponekoga{ mu pla}ale za „konsultantski uslugi”. „Divajn najprvo ni gi ponudi svoite konsultanski sposobnos-

ti za sostojbite na pazarot vo SAD”, veli za Rojters oficijalno lice od kompanijata Kresin. Ottamu dodavaat deka tie dobivale generalni informacii za sostojbite na pazarot vo SAD za {to Divajn dobival odreden pari~en nadomest koj, spored Kresin, bil sosema legalen bidej}i sklu~ile dogovor vo 2007 godina. Pol Divanj ne bil za `alewe vo odnos na primawata koi gi dobival od Epl. Toj po~nal da raboti vo kompanijata vo 2005 godina, dobival 614 iljadi dolari plata, 51 iljada dolari bonusi i poseduval akcii vo kompanijata.

server-tehnologija. No, dalekovidnata internetstrategija na kompanijata bila taa koja {to & donela nov rast. So sozdavaweto na internet-bazirani proizvodi po barawe na klientite, Orakl stanuva predvodnik na pazarot, a celosno funkcionalnite internet-softverski re{enija stanale standarden proizvod za kompaniite. So bumot nare~en dot kom (.com), goleminata na Orakl, iskustvoto i stabilnosta &

ovozmo`ile na kompanijata unikatna pozicija vo noviot milenium- inovativna pretpriemni~ka kompanija so ilijadnici programeri i milijardi dolari na raspolagawe. Vo sledniot broj na “Kapital” }e ~itate za nastanokot i slavata na proizvodot i brendot bez koj {to mnogumina ne mo`e da si go zamislat denot, a toa e Neskafe.

LARI ELISON osnova~ na Orakl: “Koga inovirate, treba da bidete podgotveni za komentarite koi doa|aat od ostantatite deka ste ludi”

Pokraj tu`bata podnesena protiv Divaj od strana na FBI i Dano~nata uprava na SAD, od Epl najavija deka }e podnesat privatna tu`ba protiv svojot menaxer poradi prekr{uvawe na dogovorot, reketirawe i prekr{uvawe na doveritelskite ovlastuvawa.

FUN BUSINESS

16 23.08.2010 NAJPOZNATITE SVETSKI MANEKENKI

KAKO NIKOGA[ DA NE RODILE Me|u devette najplateni manekenki vo poslednite godina dena, osum od niv se majki ili pak mnogu naskoro }e bidat. @izel Bundhen i ponatamu zarabotuva 25 milioni dolari, a Adrijana Lima 7,5

SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

ome|u najpoznatite supermodeli, za ~ii dolgi noze vozdivnuvaat ma`ite od celiot svet, se o~ekuvat dve prinovi. Ubavata Holan|anka, Daucen Krus i nejzinata kole{ka od Avstralija Miranda Ker, koi so svoite tela si osiguraa dogovori za najpresti`nite proizveduva~i na dolen ve{ Viktorijas Sikret, naskoro za prv pat }e stanat majki, no nema somne` deka nivnite manekenski karieri u{te dolgo }e bidat na ~ekawe. Dodeka Krus zaedno so dolgogodi{niot de~ko, holandskiot muzi~ar, Sani Xejms, }e go vkusat vkusot na magijata na roditelstvoto vo januari slednata godina, Ker i akterot Orlando Blum koi vo

juni tajno se ven~aa, svoeto bebe bi trebalo da go dobijat malku podocna. Studenite zimski meseci }e bidat idealni za devojkite da ja dovedat do sovr{enstvo svojata linija do prvite son~evi denovi za da moàt povtorno bez mnogu obleka da gi krasat editorijalite i da odat po modnite pisti. VERBOVI GO RASIPUVA PROSEKOT Poznatite supermodeli samo se pridruùvaat na celata niza od poznati kole{ki na koi maj~instvoto i manekenskata kariera im odat raka pod raka. A site tie se nao|aat na listata A i se glavnite kralici na modnite pisti, koi gi potpi{uvaat najdobrite dogovori. Od devet najskapo plateni manekenki, vo poslednive 12 meseci, osum ili rodile ili }e rodat naskoro. “Prosekot” go rasipuva Darija Verbovi. Lider na ovoj spisok e svetski poznatata @izel Bundhen, koja nikako ne go napu{ta tronot na najskapo platena manekenka. @izel i nejziniot soprug Tom Brejdi na 8-mi dekemvri stanaa roditeli so ra|aweto na nivniot sin Benxamin, a slavnata manekenka samo dva meseci posle poroduvaweto snimi kampawa za ni pomalku ni pove}e, kostimi za kapewe, pokaùvaj}i go povtorno svoeto vajano telo. IDEALNI PROPORCII OD BRAZIL Vo noemvri minatata godina, u{te edna Brazilka na svet donese devoj~e, Valentina, a potoa se vrati na ve`baweto i se vrati za rekordno vreme vo forma na ogromni plakati vo brojnite metropoli. Toa e zanosnata Adrijana Lima, soprugata na srpskiot ko{arkar, Marko Jari}. U{te minatiot mesec snimi kampawa za dolen ve{ za Viktorijas Sikret, a na samo 8 meseci posle poroduvaweto, so visina od 180 santi-

SPORED FORBS OVA E LISTATA NA NAJPLATENITE MANEKENKI VO SVETOT, IZDADENA VO JUNI GODINAVA

Bundhen zarabotuva ve}e {est godini po red, neverojatni 25 milioni dolari Hajdi Klum – 16 milioni dolari Kejt Mos – 9 milioni Adrijana Lima – 7,5 milioni Daucen Krus – 6 milioni Aleksandra Ambrosio – 5,5 milioni Natalija Vodianova – 5,5 milioni Darija Verbovi – 4,5 milioni i Miranda Ker – 4 milioni dolari

metri, ubavata brineta gi ima idealnite 55 kilogrami. Eden mesec pred nea, se porodi i najslavnata ~e{ka manekenka Karolina Kurkova koja pred objektivite na fotoaparatite se vrati vo juni godinava, koga gi krase{e stranicite na poznatiot magazin “W”. iako vo tekot na bremenosta, isto kako Lima dobi nekolku kilogrami pove}e, Kurkova za nekolku meseci zableska povtorno vo siot nejzin sjaj, vra}aj}i ja svojata figura, za koja mnogumina denes velat deka e podobra posle poroduvaweto. BEZ TRAGI DEKA RODILE Vra}awe na rabota ne ~eka{e mnogu nitu Aleksandra Ambrosio, koja stana majka na devoj~eto Ana Luis pred to~no dve godini, a svoeto telo, na koe nema da zabeleìte nikakvi tragi od poroduvaweto, go pokaà vo noemvri 2008-ta. Istata zima u~estvuva{e i na boì}noto izdanie na Viktorijas Sikret. No, na pistata ve}e podolgo vreme gi diktiraat pravilata

i manekenskite imiwa koi imale i pove}e od edna bremenost. Taka, najpoznatoto za{titno lice na Kelvin Klajn, ruskata manekenka Natalija Vodianova, gorda majka na tri deca i ponatamu prifa}a neverojatni modni anga`mani, iako malku pomalku od porano, no sepak osobeno e barana za reklamirawe na dolna obleka. Rekorderka vo vra}awe na pistite e slavnata Germanka Hajdi Klum, koja so soprugot, peja~ot Sil imaat tri deca od koe ednoto & e od prethodnata vrska. Hajdi i ponatamu e nezaobikollivo manekensko ime, a minatata godina na pistata se vrati posle 35 dena od ra|aweto na }erki~kata Lu.

Hajdi Klum i pokraj toa {to ima tri deca e na spisokot na najbaranite i najplatenite manekenki

@izel Bundhen e s$ u{te najplatenata manekenka na svetot

Darija Verbovi e edinstvenata manekenka od spisokot na najplatenite koja nema rodeno dete

FUN BUSINESS

23.08.2010

MUZI^KI REVOLT

SKAPO OBRAZOVANIE

BALKANOT PROTIV ODLUKATA NA EM-TI-VI

STUDII PO LUKSUZ

Po èlba na fanovite, To{e Proeski be{e eden od nominiranite na listata za Best MTV Adria Act, nagrada koja sekoja godina ja dodeluva muzi~kata televizija Em-Ti-Vi, na svoite EMA dodeluvawa. To{e ubedlivo vode{e na listata, no po nekoe vreme be{e otstranet od listata so obrazloènie deka nagradata moè da ja dobijat samo aktuelni peja~i, a ne po~inati. Ova predizvika burni reakcii od celiot Balkan koj se obedini i upati silni kritiki kon televizijata i pobaraa vedna{ da bide vraten na spisokot na nominirani SILVANA JOVANOVSKA

jovanovska@kapital.com.mk

urni reakcii od celiot Balkan pristignuvaat na adresata na balkanskoto EmTi-Vi Adria (MTV Adria). Imeno, sekoja godina se odr`uvaat EMA (Evropskite muzi~ki nagradi) i od sekoe regionalno EmTi-Vi se odbira po eden nagraden peja~. Taka, godinava od balkanskite zemji koi go “delat” Em-Ti-Vi na listata se najde i na{iot po~inat To{e Proeski.

Balkanot se buni protiv odlukata na Em-Ti-Vi i baraat To{e da se vrati na listata, bidej}i zaslu`uva da bide na nea.

Be{e nominiran od negovite oboàvateli od celiot Balkan i se podrazbira{e deka }e osvoi najgolem broj glasovi. Toj treba{e da bide pretstavnik od Makedonija, me|u nominiranite od drugite zemji, no, na golemo iznenaduvawe i potoa ogromen revolt od javnosta, To{e be{e otfrlen od listata. Pri~inata za toa, velat od Em-Ti-Vi, e deka nagradite se dodeluvaat na aktuelni, a ne na pokojni izveduva~i. Narodot na toa odgovori deka i pokraj toa {to ne e pove}e me|u nas, toj sekoga{ }e bide aktuelen i podobar peja~ od koj bilo drug, i pobaraa To{e da se vrati na listata. Mestoto koe e sekoga{ dostapno za komentari, Fejsbuk, e preplaveno od novi grupi na koi revoltiranite oboàvateli go iskaùvaat svoeto nezadovolstvo. Nivnite komentari se isti: baraat da se vrati negovoto ime, bidej}i e sramota {to napravile takov grozen ~in i takva izmama. Reakcii pristignaa i od fan-klubot, koi apeliraat vedna{ da se popravi ovaa nepravda i To{e da se vrati me|u 30-te nominirani. Na krajot na krai{tata, pravilata se napraveni za da se prekr{at, pa zo{to nagradata da

ne ja dobie nekoj koj ne e pove}e me|u `ivite, a e popopularen od ostanatite. Inaku, na kompletnata lista se nao|aat 30 izveduva~i koi }e se natprevaruvaat za da vlezat vo potesniot krug od pet izveduva~i koi }e se natprevaruvaat za nagradata Best MTV Adria Act. Tuka vleguvaat stilski razli~ni muzi~ari i bendovi: na{ite Bej D Fi{ i Kiril Xajkovski; Silvane do Nirvane; Darkvud Dab; Dubioza kolektiv; Edo Maajka; Xiboni; Gramofonexi; Hipnotajzd; Kanda, Koxa i Neboj{a; Van Gog; Vlado \orgiev; Laka; Kiril; Letu {tuke; TBF; Mawifiko; Negativ; S.A.R.S; Sevdah bejbi; Svi na pod... Glasaweto }e po~ne na 26-ti avgust napladne, a site pet nominirani izveduva~i }e bidat objaveni kon po~etokot na septemvri. Em-Ti-Vi soop{ti deka pri sostavuvaweto na listata nominirani predvid }e se zeme celokupniot uspeh na izveduva~ot ili bendot vo prethodnata godina, vlijanieto koe go imale na muzi~kata scena, vo zemjata od koja doa|a i vo regionot, kolku se popularni i brojot na koncerti koi gi imale vo tekot na minatata godina. Priznanieto }e bide vra~eno na dodeluvaweto na evropskite Em-TiVi nagradi, koi }e se odr`at na 7-mi noemvri vo Madrid. Dosega ne se slu~ilo ovaa nagrada da bide dodelena posthumno.

Dokolku imate po nekoj milion za frlawe, slobodno prenaso~ete go na novite studii vo Monako, kade {to vi se nudi zapoznavawe na luksuzot vo vistinska smisla na zborot. Sredba so ekskluzivni imiwa od svetot na modata, patuvawa vo najskapite delovi na svetot, kako i zabavi dol` francuskata riviera. Ova e samo mal del od programata na novata Katedra za luksuz pri Univerzitetot vo Monako ADRIJANA ATANASOVA

atanasova@kapital.com.mk

ali ste vistinski ekspert za moda i dali moète da napi{ete doktorat za Manolo Blanik? E, pa, toga{ navistina }e vi se posre}i. Postoi mo`nost i uslovi kade {to moète da gi ostvarite va{ite soni{ta. Stanuva zbor za novite studii koi bi trebalo da se najdat po univerzitetite, a ve}e se dostapni niz Evropa. Svetskiot centar za luksuz, Monako, na svojot univerzitet od ovaa esen nudi neverojatna mo`nost za studirawe i diplomirawe na neobi~nata katedra – luksuz. Trieset i pet studenti od ovaa godina }e gi prou~uvaat skapiot na~in na ìvot, visokata moda, privatnite jahti, skapite ~evli, kako i ekskluzivniot dizajnerski nakit. Vakvata programa za studirawe nudi mal milion mo`nosti za svoite studenti. Organizira ~esti druèwa na jugot na Francija, potoa i specijalizirawe

vo nekoj od najekskluzivnite butici. Titulata koja }e ja dobiete po ova desetmese~no “makotrpno” studirawe slu`beno se vika Master of Science in Luxury Retail Management, a otkako }e gi platite razli~nite tro{oci za upis i za smestuvawe }e treba i dopolnitelno da doplatite 22.600 dolari za akademskata godina. Samoto u~ili{te sorabotuva so slavni imiwa kako {to se Salvatore Feragamo, Ralf Loren i Gu~i, a samite predmeti koi }e se izu~uvaat }e pokrivaat temi od oblasta na odnesuvaweto na kupuva~ite na luksuz, dizajnot kako i razvojot na luksuznite predmeti. Studiite }e se fokusiraat na toa kako luksuznata industrija funkcionira vo ramkite na ekonomskoto, kulturnoto i tehnolo{koto opkru`uvawe na 21 vek. ]e se posveti vnimanie na karakteristikite na sega{niot luksuz, kako i na pogledot na svetot vo koj e nastanat toj `ivoten stil. Site predmeti }e se izu~uvaat na angliski jazik, a Univerzitetot

Praktikuvajte luksuz!

vo Monako na svoite slu`beni stranici }e promovira i studii kako da se dojde do zapoznavawe i dru`ewe so vistinskite li~nosti koi znaat {to e luksuz. Barem vo Monako ima zna~itelen broj takvi hedonisti. Samoto Monako e Meka za vladetelite vo luksuzniot svet. Ovaa {kola nudi i magistrirawe vo poedine~ni oblasti, na primer, vo vrska so nekoj luksuzen predmet. So ogled na toa deka ima lu|e koi navistina sakaat da gi izu~at ovie raboti, a, sepak, nemaat dovolno sredstva, {kolata za luksuz sekako im izleguva vo presret. Se nudat mnogu stipendii. O~igledno e deka ovie studii se nameneti za deca na “debeli” bogata{i koi vo ovaa {kola gledaat edinstven spas nivnite deca koi nemaat interes za ni{to kvalitetno da go potro{at vremeto i barem vo eden del da se educiraat. Me|utoa, kojznae, mo`ebi eden den od ova mesto }e izleze nekoj genij koj navistna }e “rasturi” so svoeto “luksuzno” znaewe.

SPORTLIFE

18 23.08.2010 POZNATI RAZVODI

[TO ]E POSEE[, TOA I ]E @NEE[ Vo posledno vreme site sportisti, treneri i selektori stanuvaat mnogu tabloidni li~nosti. Vo preden plan se stavaat nivnite privatni `ivoti i nivnite “ispadi” vo javnosta. Zatoa i ne ~udo {to nemaat mir i sekoga{ se pod budnoto oko na javnosta i na sedmata sila ADRIJANA ATANASOVA

atanasova@kapital.com.mk

otar Mateus veli deka roditelite se sramat od nego po aferata na negovata sopruga Kristina Lilijan so biznismen od Monako. Ovaa afera Mateus so nedeli go stava pod lupa na germanskata javnost. Vo intervjuto za germanskiot magazin “Stem” Mateus raska‘a deka e taèn {to go povredil svoeto semejstvo, no i deka e besen {to mediumite tolku vnimanie posvetuvaat na negoviot privaten ìvot. “Ne moàm da kaàm deka vo momentov premnogu uìvam vo svojot ìvot. Site vesti vo mediumite te{ko gi pogodija moite roditeli, tie se ednostavni, ~esni lu|e no ne moàt da otidat ni vo prodavnica bez da gi do~ekaat qubopitnite pogledi i ozboruvawata na lu|eto. @al mi e za niv i tie so pravo se sramat od svojot sin. So ogled na mojot ìvot kako xetseter, a ova go kaùvam bez tro{ka gordost, ni{to ne moàm da im zabeleàm na svoite roditeli i moàm samo u{te edna{ da im se izvinam” – izjavi razo~araniot Mateus i dodade deka poradi svoite privatni problemi ostanal i bez mestoto selektor na reprezentacijata na Kamerun. “Go izgubiv selektorskoto mesto vo Kamerun otkako soprugata na pretsedatelot,

koja me donese vo ovoj klub dozna za skandalot” – re~e nekoga{niot trener na Partizan. Skandalot se slu~i kon sredinata na juli koga germanskite mediumi objavija sliki od Sardinija na koi se gleda ~etvrtata sopruga na Mateus, ukrainskata manekenka Kristina Lilijan vo è{ka pregratka so ma` za koj tabloidite tvrdat deka se vika Mateo i deka e biznismen od Monako. Lotar Mateus do pred nekoja godina be{e srpski zet, oènet so srpskata xetseterka Marijana Mateus. Taa porano be{e vo brak so Miodrag Kosti}, poznat srpski biznismen so koj ima tri deca. Lotar odli~no gi prifati nejzinite ~eda od prethodniot brak i funkcioniraa odli~no s$ dodeka ne se pojavi treta li~nost vo nivniot brak. Denes ovaa atraktivna xetseterka e pod budnoto oko na javnosta i na sedmata sila poradi interesniot ìvot i u{te pointeresnata “holivudska” prikazna. S$ u{te go nosi prezimeto na svojot porane{en soprug, za kogo veli deka bi go smenila samo dokolku se pojavi nova qubov vo nejziniot ìvot. Kone~niot razvod se slu~i pred nekolku meseci so fudbalskiot trener Lotar Mateus, so koj be{e vo brak od 2003 godina. Iako toj s$ u{te ne be{e zakonski razveden so Marijana, vo Las Vegas ja oèni ukrainskata dvaeset i ednogodi{na manekenka,

Skandal poradi aferata na Kristina

Kristina Lilijan, koja, pak sega mu pravi problem, izneveruvaj}i go so navodniot Mateo. Marijana trgna napred so svojot ìvot iako sekojdnevno e vo kontakt so porane{niot soprug poradi korektnite odnosi. Toj kako i ostanatite maì so koj bila vo vrska na razli~en na~in vlijael na razvojot na nejzinata li~nost. Sepak, kako {to istaknuva po mediumite Marijana, taa vsu{nost go diktirala razvojot na nastanite vo vrskata so Lotar. Vsu{nost koga sogledala deka po~nuva da se gubi qubovta vo toj brak, re{ila da ne go za~uva i ne pogre{ila. Barem taa taka tvrdi. Duri i pred da izleze negovata sega{na qubovna vrska vo javnosta, nitu pak sega, otkako se razvedoa, ne saka da mu pre~i vo ìvotot. Harizmati~nata Marijana veli deka nejziniot ìvot nema repriza i deka odi samo napred. Za nivniot razvod se pi{uva{e na{iroko po svetskite mediumi, se zboruva{e deka stanuva zbor za milionski razvod. Za brojki, Marijana ne saka da zboruva so sedmata sila, me|utoa pove}e pati istaknuva{e deka ovoj razvod ja ~inel mnogu pove}e vo emotivna smisla. Na 37-godi{na vozrast ovaa srpska xetseterka sfatila deka parite ne moàt da naprava napravat nekoj sre}en. Vo kraen sl slu~aj drago & e {to Lotar s$ u{te ja po~ituva kako è èna i kako majka. Nejzinat Nejzinata sega{na sre}a taa ja opi{u opi{uva kako sopstven izbor i uspea cvrsto da zastane na noze posle ovaa epizoda od nejziniot ìvot i eve se probiva i vo svetot nna modata, promoviraj}i svoi dizajnerski par~iw par~iwa vo kolekcijata pod naziv Marijana Class Jacobs na FFashion Selection. S Sega{nata vrska na Lo Lotar ja opi{uva ka kako momentalna vozbuda i vzaemna strast pome|u nniv dvajca. Toa e vsu{nos vsu{nost pri~inata za brak pome|u L Lotar i Kristina, a dali e ppriznat vo Evropa dokument od Las Vegas za toj dokum nivnoto vena~avawe, Marijana za mediumite izjavi deka ne znae i deka nema potreba da go komentira zatoa { {to sekoj si e odgovoren za svoite odgovore postapki. postapki Taka Lo Lotar Mateus sega sam si ggi snosi posledicite najrazli~nite skanod najra dali {t {to mu gi prireduva sega{nata sopruga Krissega{na Ponekoga{ vakviot tina. P luksuz i “fraerski”ìvot sakaat da go ìveat koj sak pretstavuva vleznica za pretst pekolot, za koj samite vo pe tie ssi se vinovni.

Vo sre}nite denovi (Loatr i Kristina)

Skandal poradi aferata na Kristina

SPORT

23.08.2010

SPORT

FUDBAL

BUNDESLIGATA SO NOVI VOZBUDUVAWA ADRIJANA ATANASOVA

TEPA^KA NA PRIJATELSKI ME^ ME\U SRBIJA-GRCIJA

atanasova@kapital.com.mk

KO[ARKA

o{arkarite od tradicionalno prijatelskite zemji, Grcija i Srbija, se stepaa na prijatelski natprevar za presti`niot “Akropolis kup”, a slu~ajot }e dobie i sudska zavr{nica, bidej}i gr~kiot reprezentativec, Joanis Burusis, }e go tu`i srpskiot ko{arkar, Nenad Krsti}, za nanesuvawe te{ki povredi. Natprevarot Srbija-Grcija vo Atina be{e prekinat na 2 minuti i 40 sekundi pred krajot, poradi tepa~ka na igra~ite. FIBA ja analizira TV-snimkata od incidentot vrz osnova na {to }e proceni koj treba da bide kaznet. Spored izve{tajot na atinskata agencija AP, centarot na srpskata reprezentacija, Nenad Krsti}, go zgrap~il za vratot gr~kiot ko{arkar, Antonis Focis, a potoa frilil so stol na centarot vo gr~kiot sostav, Sofoklis Skorcijanidis. I

Stolot namesto Skorcijanidis, go pogodil drugiot gr~ki centar, Janis Burusis, koj ne nastapil na natprevarot poradi povreda na rakata. Podocna vo soblekuvalnicata, Burusis, so raskrvavena glava, go baral Krsti} za da se presmeta so nego. Povodot za tepa~kata bil faulot {to srpskiot reprezentativec, Milo{ Teodosi}, go napravil vrz Focis, posle {to gr~kiot ko{arkar energi~no trgnal da ja isteruva pravdata so Teodosi}. Pred da uspeat da gi razdvojat, ve}e se razvila op{ta tepa~ka pome|u pove}e pretstavnici na srpskiot i gr~kiot tim. Me~ot e prekinat pri vodstvo na Grcija 74-73, a napnatost imalo i devet minuti pred krajot koga srpskiot selektor, Du{an Ivkovi}, bil isklu~en poradi burna karanica so sudijata. L

one~no zapo~na bundesligata. Zbogatena so mnogu novi yvezdi od svetskata fudbalska elita, godinava lentata za novata sezona se prese~e so me~ot pome|u {ampionot Baern Minhen i Volfsburg. Sleduva golema”ludnica”, na fudbalskite tereni koga e vo pra{awe prvata liga na Germanija, koja ve}e so godini raste konstantno. Najgolemata senzacija na dene{nicata e [alke. Od klubot ja angaìraa legendata na Real Madrid, Raul Gonzales koj mu se pridruì na svojot klupski kolega Kristof Metzelder koj isto taka letovo napravi transfer vo timot od Gelzenkirhen. Trenerot na [alke, Feliks Magat, e mnogu zadovolen od svojot sega{en tim , a za Gonzales ima samo pofalni zborovi karakteriziraj}i go kako li~nost koj saka da postignuva uspesi kako na terenot taka i nadvor od nego i na niv se raduva isto kako i drugite. Ovaa sezona, Gonzales }e ima mo`nost da se natprevaruva so eden svoj dosega{en kolega od napadot na “kralskiot klub”, Rud van Nistelroj, koj minatata godina premina vo redovite na Hamburger. Mihael Balak se vrati vo redovite na Baer od Leverkuzen. Moèbi be{e edinstvenata internacionalna fudbalska

[ampionat so qubov, stabilnost i kontinuitet. Sledu-

va golema”ludnica”, na fudbalskite tereni koga e vo pra{awe prvata liga na Germanija, koja ve}e so godini raste konstantno.

Zapo~naa natprevarite na germanskite fudbalski tereni yvezda od Germanija pred SP, koj isto taka uspe{no go pretstavuva{e i êlzi, me|utoa o~ekuva isto taka uspesi i vo dresot na Leverkuzen. Vakvite o~ekuvawa se baziraat na golemiot potencijal koj leì vo ekipata, izjavi Balak. Za nego pretstavuva ogromna ~est da bide del od germanskiot {ampionat i da bide prisuten internacionalno. Zvu~ni imiwa napravija transfer vo Hamburger i Verder, kako i vo protivnikot na Baern, Volfsburg, koj uspea da go zadrì izvonredno baraniot napa|a~ Edin Xeko. [ampionot ne e zagrièn od

zasiluvawata kaj glavnite konkurenti za vrvot na tabelata. Vo nivnite redovi nema promeni, samo se vrati Toni Kros, koj be{e pozajmen vo Leverkuzen. Baern Minhen, so imiwa kako Riberi, Roben i germanskite yvezdi od posledniot Mundijal – [vajn{tajger, Lam i Miler, ima najzvu~en sostav. Bundesligata, sezonava, ostanuva bez dve drugi germanski yvezdi. Sami Kedira go napu{ti [tudgart, kako i Mesut Ozil koj denovive premina od Verder Bremen vo Real Madrid. Kako {to izjavi Ozil za mediumite stanuva zbor za tim i trener koj vo

nikoj slu~aj ne mo`el da gi odbie, a se razbira ni solidnata suma koja e dogovorena so samiot transfer. Doa|aweto na Kedira i na Ozil vo redovite na Real Madrid samo pove}e gi razgore {pekulaciite za mo`noto zaminuvawe na holandiskata yvezda Rafael van der Vart so mo`na destinacija Hamburger – klubot za koj nastapuva{e od 2005 do 2008 godina. Trenerot na [alke, Magat najavi novi zvu~ni zasiluvawa, a istoto va`i i za Volfsburg. Ve}e zapo~naa vozbuduvawata vo Germanija so novata sezona na Bundesligata.

FUDBAL

GALAS OSTANUVA VO LONDON, NO SE SELI VO TOTENHEM

osega{niot fudbaler na premierliga{ot Arsenal, Vilijam Galas, }e se preseli vo timot na Totenhem, {to e eden od najgolemite gradski rivali na londonskite “topxii”. Na francuskiot reprezentativec, dogovorot so Arsenal mu iste~e letovo, a toj ne pokaà interes za prodolùvawe na sorabotkata so svojot sonarodnik, Arsen Venger, t u k u od l u ~ i d a z a i g r a pod “reìserskata” palka na Hari Rednap, menaxerot na Totenhem, koj se àle{e deka e vo igra~ki deficit so re{enija za pozicijata stoper. Za 33 godi{niot Galas, iako na krajot od igra~kiot

rani bea u{te vek, zainteresirani i Juventus i Panatenaikos. o~na vo franKarierata ja po~na oliga{ Kaen, cuskiot vtoroliga{ enie na Galas koj, blagodarenie vo 1996 godinaa se plasira ancuska liga. vo prvata francuska Vo 1997 godinaa potpi{a za Olimpik od Marsej, kade etiri sezoni {to odigra ~etiri i debitira{e vo Ligata na {ampionite. Voo 2001 godina, eri, toga{niot Klaudio Ranieri, ndonski ^elzi, menaxer na londonski ancuzinot vo go donese Francuzinot svojot tim za 6 milioni funti. Galas soo ^elzi li vo osvoi dve tituli ata Premier ligata pod vodstvo naa o. @oze Muriwo.

Vo Arsenal premina vo 2006 godina, vo transfer so koj vo sprotivna nasoka otide E{li Kol. Eden period be{e i kapiten na londonskite “topxii”, no ovaa privilegija ja izgubi poradi nedisciplina, a bez razlika na negoviot problemati~en temperament, Galas

e standarden prvotimec na francuskata fudbalska reprezentacija.

NBA

KARMELO SAKA DA SI ODI, NO U[TE NE ZNAE KADE

armelo Entoni, s$ u{te gi dr`i otvoreni mnogute opcii za prodol`uvawe na negovata NBA kariera. Najgolemata yvezda na Denver Nagets i ponatamu odbiva da potpi{e nov dogovor so dosega{niot klub, za {to gi trijat racete rakovodnite lu|e vo Wujork Niks, timot koj nudi razmena za Karmelo, so koja Nagetsi bi go dobile Edi Kari. Spored tolkuvawata na lu|e bliski do Entoni, ova e opcijata koja najmnogu go intrigira trokratniot Olstar igra~. Dokolku ne uspee transferot vo timot od “Go-

lemoto jabolko”, Entoni mo`e da smeta na ponudite od Hjuston Rokits i Wu Xersi Nets, koi vetuvaat dobri uslovi za NBA yvezdata ako se preseli vo nivnite redovi. Edno e sigurno, velat poznava~ite, deka Karmelo saka da gi promeni klupskite boi. Vo toj kontekst e i odbivaweto na trigodi{niot dogovor vreden 65 milioni dolari, koj Denver mu go ponudi za u{te tri godini vernost. Entoni ima u{te edna godina za razmisluvawe, za{to negoviot va`e~ki dogovor ima trajnost do slednoto leto,

koga 26-godi{niot ko{arkar }e bide sloboden igra~. No, Denver o~igledno ne saka da ~eka i da se nadeva deka Entoni }e go promeni misleweto, pa zatoa ne treba da za~udi pristigaweto na nova ponuda od aktuelniot klub za prodol`uvawe na vernosta na “Melo” (negoviot prekar), predviduvaat amerikanskite sportski mediumi.