11 kapital_31 sreda mart 2010 by Kapital Media Group

INDUSTRISKA ZONA VO [TIP BIZNISMENITE SKEPTI^NI DEKA ZONATA ]E PROFUNKCIONIRA STRANA 11

FUERE PRODOL@UVA U[TE 5 MESECI STRANA 3

TAV

NA ZATVORAWE, V^ERA 30.03.2010, 13.00~.

MAKEDONSKITE GRADE@NICI ^EKAAT RABOTA NA AERODROMOT!? 7

MBI 10 MBID OMB

0,13% 1,50% 0,01%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,61 45,73 1,35

NAFTA BRENT EURORIBOR

81,31 1,21%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (29.03)

INTERVJU

ALEKSANDAR LEBEDEV NOVIOT MEDIUMSKI MAGNAT

PODOBRA SLIKA ZA RUSIJA PREKU KONTROLA NA ZAPADNITE MEDIUMI?!

VLATKO ^INGOSKI GENERALEN DIREKTOR

6 NEMA KRIMINAL PRI NABAVKATA I PRONA ELEKTRANI NA MAKEDONIJA

NEMA KRIMINAL PRI NABAVKATA I PRODA@BATA NA STRUJA VO MAKEDONIJA

BALKANOT GRADI PATI[TA, NIE UDAVENI VO TENDERI

2 31.03.2010

NAVIGATOR

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

SREDA 31 MART 2010

“Ê GO EBA Ê [TEDA” !? rbija, Bosna, Hrvatska i Slovenija se dol`ni 112 milijardi evra i fakti~ki se pozadolèni od prethodnata dràva SFRJugoslavija (!?) Eden prili~no vidliv “ekspert” denovive ne{to “mrmqa” deka tolku se dol`ni {to }e im se slu~i Grcija ... pa sledi: }e vidat tie sega ...mami~eto(!?), vo stilot deka Makedonija najdobro pominala, a sepak, ovde se gradelo – plo{tadi, stadioni, zgradi ... Ah, leleee!? Vo ovoj vovednik ni{to posebno nema da dodadam na ovie glupavi zaklu~oci osven da povtoram ve}e objaveni vesti vo v~era{niot broj na “Kapital”! Sami da zaklu~ite kolku sme “tapa”! Prvata vest: “... Se prodolùvaat rokovite za davawe na makedonskite pati{ta pod koncesija. Vladata odlu~i rokot za dostavuvawe na barawata da go odloì za u{te ~etiri meseci. Namesto prvi~no predvidenite 360 dena, postapkata ja prodolì na 500 dena. Ako nema novi prodolùvawa na rokovite, idniot koncesioner za pati{tata }e se znae najdocna vo mart 2011 godina (!??) Ova e vtor pat Vladata da gi prolongira rokovite. Na krajot od minatata godina odlu~i del od dràvnite pati{ta od Koridorot 8 da gi dade vo dva paketi...” E, sega pro~itajte ja vtorata vest: Avtopatot od Pri{tina do Merdere, koj {to go povrzuva Kosovo so

Albanija, }e go izgradi amerikansko-turskata kompanija Bektel Enka, koja go izgradi avtopatot od Dra~ do kosovskata granica. Dogovorot za izgradba na ovoj pat e teòk 700 milioni evra. Parite }e bidat obezbedeni od buxetot na Kosovo, od krediti i od donacii ... Ovoj paten pravec }e bide {irok 28 metri i }e gi ima site parametri na modernite evropski avtopati. Izgradbata }e startuva na 15 april godinava ... E sega po~ituvani ~itateli najdete barem edna sli~nost vo ovie vesti. Najgolemite razliki se vo otsustvoto na nagoni kaj Makedoncite! Epa, tokmu ova sakame da go kaème denovive koga zboruvame za nerealiziranite, a veteni proekti vo Prerodbata - za padnatite tenderi, pati{tata, }e gi dodademe hidrocentralite êbren, Gali{te, Bo{kov most, zonite, investitorite ... Ottuka, namesto direktorot na Agencijata za stranski investicii da se luti zo{to sme go prenele - kako {to izjavil, neka pomisli (a i ostanatite takvi mnogu vo ovaa Vlada), zo{to pa|aat tenderite!? [to Kosovo e postabilno od nas za investicii? Bez zadolùvaweto, ako e pametno, nema rast i razvoj! Nemojte da mislite deka Slovencite i Hrvatite se poglupavi od nas ... Dali ste se vozele na avtopatot Zagreb-Split koj sega go prodolùvaat do Dubrovnik! Ili noviot pat od Rieka do Zagreb, {to

QUP^O ZIKOV zikov@kapital.com.mk zikov@ @kappital.com.mk

prethodnoto vremetraewe na patuvawe go skrati za eden ipol ~as (!?) Toa e ne{to kako Gruevski da vi napravi pat do Ohrid i namesto za dva saati, da stignuvate za 45 minuti (!?) E toa e zadolùvaweto koe na Hrvatska vo poslednite godini & donese milioni turisti! Zna~i imalo zo{to, ako se znae deka najgolemoto makedonsko dostignuvawe dosega e zadolùvaweto so evroobvrznicata koja gi “zatna” dupkite vo Buxetot lani, administracijata si zema{e plata, jadewe, pa vo toalet – kade {to se znae {to se pravi! Toa e Makedonija – no za takvi raboti i ne treba golemi zadolùvawa! Nie i taka sme naviknati na ajvar ... Zatoa i ne sme dol`ni! Ama i ne sme ìvi ... (!?)

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandar Pisarev

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

INTENZIVNO SE GRADAT PATI[TA

Makedonija ima avtopati vo dol`ina od 208 kilometri. Najgolem del se izgradeni vo vremeto na SFRJ. Osven 60-tina milioni evra obezbedeni od Svetska banka za rekonstrukcija na regionalnite i lokalni pati{ta, Vladata nema mnogu so {to da se pofali na ovaa tema. Totalno potfrli na temata na koja gi dobi izborite vo 2006 godina!

OFFICE MANAGER I FINANSII:

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

BALKANOT SE POVRZUVA, MAKEDONIJA SE IZOLIRA

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

3.500

olovni vozila se uvezeni vo Makedonija otkako Vladata gi namali carinite i akcizite, {to e identi~no so brojot na koristeni avtomobili {to se vnesuvaa vo zemjava za cela godina. Ministerot za finansii, Zoran Stavreski, tvrdi deka merkata gi dala posakuvanite efekti. “Evidentno e deka carineweto se odviva efikasno za tolku golem broj vozila, {to zna~i deka nema pozna~itelni problemi. Smetam deka merkata gi postigna posakuvanite efekti, kako vo delot na mo`nosta gra|anite da uvezat vozila so poniski tro{oci, taka i vo delot na mo`nosta onie {to imaat vozila so stranski registarski tabli~ki da gi registriraat”, izjavi Stavreski. Spored nego, i prihodite vo buxetot od ovaa merka se solidni, no deka glavnata cel bila da se razdvi`i pazarot i da se namalat cenite na novite vozila.

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

LEKTOR

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102,

Meri Kondoska

prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za nedelnikot “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

VERICA JORDANOVA

jordanova@kapital.com.mk

esta deka poznatata amerikanskoturska kompanija Bektel Enka }e gradi avtopat so koj se povrzuvaat Kosovo i Albanija e objavena re~isi vo ist den so vesta deka Makedonija u{te edna{ go prodolùva rokot za izbor na koncesioner za izgradba na sedum delnici dolgi 500 kilometri. Dodeka vo site balkanski zemji intenzivno se gradat avtopati, se probivaat tuneli i se gradat mostovi, zemjite me|usebno se povrzuvaat za pointenzivna i polesna razmena na stoki, Makedonija u{te edna{ se etablira kako infrastrukturno slepo crevo na Balkanot. Vo zemjata so godini se gradat samo minimalen broj kilometri vo pati{ta, a i onie koi gi imame se vo katastrofalna sostojba. Toa go potvrduvaat i ekspertskite izve{tai i me|unarodnite lo{i ocenki za doma{nata infrastruktura. Postapkata za izbor na koncesioner, koja zapo~na minatata godina, se odloùva nekolku pati po red, bez nekoe logi~no obrazloènie od Vladata. Poslednoto prolongirawe na postapkata za 500 dena, i pod uslov da ne se slu~i u{te edno prolongirawe, zna~i deka idniot koncesioner na makedonskite avtopati }e se znae najrano vo maj idnata godina. No, toa povtorno ne zna~i deka idnata godina }e gi dobieme i tolku posakuvanite novi avtopati.

Iskustvoto od drugite zemji vo delot na koncesioniraweto pokaùva deka toa e sloèna postapka koja opfa}a sloèni proceduri i mnogu dokumentacija dodeka proektot dojde do faza na realizacija. Vladata na krajot na minatata godina odlu~i del od dràvnite pati{ta od Koridorot 8 da gi dade vo dva paketi vo isto~na i zapadna koncesija. Idniot koncesioner ima obvrska pati{tata da gi izgradi na nivo na avtopati i so niv da upravuva vo narednite 35 godini. Za ovoj proekt, koncesionerot }e treba da vloì okolu edna milijarda evra. Dodeka vo Makedonija izgradbata na pati{ta e na nivo na administrativna procedura, Balkanot intenzivno se gradi. Na Kosovo, osven gorespomenatiot proekt za izgradba na avtopatot Pri{tinaMerdare, }e se izgradi i patniot pravec od Dra~ do kosovskata granica. Proektot vredi 700 milioni evra, a sredstvata gi obezbeduva kosovskata Vlada od buxetot, od donacii i od krediti. Prva vo patnata infrastruktura e Hrvatska koja ima avtopati so vkupna dolìna od 900 kilometri, a vo poslednive godini intenzivno gradi u{te 410 kilometri. Najaveno e deka do krajot na 2014 godina }e investira 6,8 milijardi evra za rekonstrukcija na postojnata patna mreà i za gradewe na novi delnici. Srbija, pak, obezbedi bezmalku dve milijardi evra za dovr{uvawe na Koridorot 10. Se gradat delnicite Horgo{-Novi

Sad, obikolnicata vo Belgrad, del od obikolnicata od Batajnica do Dobanovci, avtopatot Dimitrovgrad-Ni{ i od Leskovac do makedonskata granica. Izgradbata na ovie pati{ta ~ini 1,72 milijardi evra. Vkupnite investicii vo patnata infastruktura vo slednite dve godini }e dostignat 4,4 milijardi evra. Investiciski ciklus vo pati{ta zapo~na i vo Crna Gora. Avtopatot od Bar do Boqare vo dol`ina od 169 kilometri, koj }e go povrze jugot so severot na zemjata, e vreden 2,77 milijardi evra i treba da zavr{i do krajot na 2016 godina. ]e se probivaat 48 tuneli i }e se gradat 107 mosta i vijadukti, od koi najdolg }e bide mostot preku Skadarskoto Ezero (pet kilometri). I Albanija vo poslednite nekolku godini stana gradili{te i pravi ogromni napori za podobruvawe na patnata infrastruktura. Neodamna be{e pu{ten vo upotreba avtopatot Dra~– Kuks-Morine, pa sega od Albanija do Kosovo se patuva za tri ~asa, a probien e i najdolgiot tunel na Balkanot. Bugarija ima avtopati vo dol`ina od 331 kilometar, a zapo~na da ja gradi patnata infrastruktura pred nekolku godini. Intenzivno se gradat i novi pati{ta. Koga }e se pu{tat vo upotreba magistralite Trakija, koja e dolga 400 kilometri, Julin i u{te nekolku pomali Bugarija }e bide me|u liderite na Balkanot spored razvienosta na patnata infrastruktura.

NAVIGATOR

31.03.2010

LIDERI

NE IM BE[E DENOT

POBEDNIK

MORALEN ^IN stavkata na prviott ~ovek na Zdru`enieto ieto na privatni lekari, ri, otkako Vladata definitivno prese~e deka kapitacijata se namaluva, ne e pobeda na lekarite. Toa e logi~na reakcija na totalno ignorantskiot odnos kon lekarite od strana na Ministerstvoto to za zdravstvo i Fondot zaa zdravstveno osiguruvawe. e. Lekarite kone~no re{ijaa da dignat glas protiv vladinite zdravstveni #reformi#. Kastreweto na kapitacijata za mati~nite lekari, spored nivniot dosega{en lider Stoje Stojmanovski, }e predizvika haos, nezadovolstvo, pad na kvalitetot na zdravstvenata za{tita vo redovite na mati~nite lekari koi }e ostanat bez lider. Stojmanovski tvrdi deka namesto da im se namaluva i toa malku {to go dobivaat, site 1.300 privatni ordinacii treba da dobijat subvencii od Vladata. Toj smeta deka prvite restrikcii treba da

BARAK OBAMA

PETER BALA@

BUJAR OSMANI

BASTRI BAJRAMI

e obiduva da gi zatopngarskiot {ef na e samo {to ne go radona~alnikot gi S li zaladenite odnosi Udiplomatijata e vo Nre{i problemot so Gsovetuva Ara~inovci so Kina vo direktni balkanska ofanziva za lekarite, tuku go uslo`ni da ne pla}aat danoci pregovori so Peking

regionalna sorabotka

i so stomatolozite

za da dobijat pari

PRODOL@EN MANDATOT NA EVROAMBASADOROT

ERVAN FUERE VO MAKEDONIJA OSTANUVA DO AVGUST Na specijalniot pretstavnik na Evropskata unija vo Makedonija, Ervan Fuere, }e mu bide prodol`en mandatot do avgust godinava. Za pokrivawe na tro{ocite od 1 april do 31 avgust, Fuere }e dobie 340.000 evra. ALEKSANDRA DIMOSKA dimoska@kapital.com.mk

a specijalniot pretstavnik na Evropskata unija vo Makedonija, Ervan Fuere, }e mu bide prodolèn mandatot do avgust godinava. Ovaa odluka e objavena vo Slu`ben vesnik na EU. Za pokrivawe na tro{ocite od 1 april do 31 avgust, Fuere }e dobie 340.000 evra. Ova e vtoro prodolùvawe na mandatot na Fuere. Poslednoto be{e na {est meseci i Unijata ja ~ine{e 570.000 evra. Fuere vo Makedonija dojde vo 2005 godina. Ova prodolùvawe na negoviot mandat verojatno }e bide i posledno, bidej}i vo juni godinava }e napolni 64 godini i }e mora da zamine vo penzija. Od kancelarijata na misijata na Evropskata komisija vo Skopje potvrdija deka e prodolèn mandatot na Fuere. Portparolot, Konstantin Jovanovski, veli deka vo fokusot na evroambasadorot ostanuvaat istite aktivnosti kako i dosega. “Zada~ata na Ervan Fuere glavno e fokusirana na prodolùvawe na politi~kiot razvoj na

340 iljadi evra }e ~ini prodol`uvaweto na mandatot na Fuere

zemjata vo kontekst na celosna implementacija na Ohridskiot ramkoven dogovor. Zada~ata, pak, na delegacijata na EU vo golem del se fokusira na sledewe na napredokot na zemjata vo ispolnuvaweto na kriteriumite za ~lenstvo vo EU, kako i na implementacija na Spogodbata za stabilizacija i asocijacija”, veli Jovanovski. Pred nekolku meseci mediumite informiraa deka navodno postoi nesoglasuvawe pome|u Fuere i Vladata, koja duri razmisluvala da pobara od Brisel povlekuvawe na specijalniot pretstavnik na EU od zemjava. Fuere i Vladata gi demantiraa vakvite {pekulacii. Toga{ Fuere objasni deka prisustvoto na specijalen pretstavnik ne treba da se povrzuva so kriza. “Specijalniot pretstavnik na EU e tuka za da gi

3 FAKTI ZA...

7,6% 8,3% 8,1%

E NAMALEN BROJOT NA RABOTNICI VO INDUSTRIJATA VO FEVRUARI, SPOREDENO SO ISTIOT MESEC LANI POMALKU RABOTNICI REGISTRIRA[E ZAVODOT ZA STATISTIKA VO RUDARSKIOT SEKTOR

E NAMALEN BROJOT NA RABOTNICI VO PRERABOTUVA^KATA INDUSTRIJA

poddrì, sovetuva, pomogne i da gi pottikne site reformi {to se potrebni vo edna zemja-kandidat, kako {to e Makedonija”, objasni Fuere. Kancelarijata na specijalniot pretstavnik na EU be{e otvorena vo 2001 godina, a specijalen pretstavnik be{e Fransoa Leotar. Vo 2005 godina, koga Ervan Fuere go nasledi Leotar, be{e vospostavena dvojna funkcija na specijalniot pretstavnik. Pod eden ist pokriv se spoija delegacijata na Evropskata komisija i Kancelarijata na specijalniot pretstavnik na EU. Prodolùvaweto na ednata funkcija zna~i prodolùvawe i na drugata. Unijata ima 11 specijalni pretstavnici koi gi promoviraat nejzinite poli-

tiki vo problemati~nite zemji i regioni vo koi treba da se zacvrstat mirot, stabilnosta i vladeeweto na pravoto. EU ima vakvi pretstavnici vo Avganistan, Centralna Azija, Sredniot Istok, Ju`en Kavkaz, Moldavija, Sudan, Kosovo, BiH, Makedonija i vo drugi zemji.

PROCENKI...

STOJE STOJMANOVSKI S OJ ST OJMANOVSKI se napravat vo administracijata i da se namalat novite vrabotuvawa, a ne da se ~epka vo primarnoto zdravstvo. „@alno e ako Vladata smeta deka mati~nite doktori se preplateni, bidej} i vkupniot prihod na edna zdravstvena organizacija e okolu 96.000 denari. Od niv im se ispla}aat bruto-plati na vrabotenite, se kupuva medicinski potro{en materijal, ampularna terapija, se pla} aat re`iski tro{oci i knigovodstveni uslugi”

GUBITNIK

OD FOTELJA VO ]ELIJA eslavno zavr{i „misijata“ na porane{niot potpre-tsedatel na hrvatskata vlaada i minister za ekonomi-ja, Damir Polan~ec. Aferata „Podravka“, {to ja trese{e Hrvatska vo izminatite meseci dobiva nov tek po v~era{noto apsewe na Polan~ec, koj vo hrvatskite mediumi be{e etiketiran kako mozok na celata operacija. a. Apseweto na Polan~ec se povrzuva so aferata „Podravka“ i so obidite na menaxerite da ja prezemat ovaa kompanija so pari od nejzinata kasa. Istra`nite organi vo poslednite meseci vodele istraga protiv Polan~ec i poradi somnevawe za malverzacii pri izgradbata na osvetluvaweto na fudbalskoto igrali{te vo negoviot roden grad Xelekovi}, pokraj Koprivnica. Oficijalno se tovari za zloupotreba na slu`benata polo`ba i ovlastuvawe dodeka be{e minister vo vladata na Ivo San-

DAMIR PO POLANÊC OLA LANÊC ader. Ovaa afera e u{te edna damka vrz imeto na Polan~ec, za koj hrvatskite mediumi smetaat deka e klu~nata alka koja moè da gi povrze site aferi od minatiot mandat na premierot Sanader. Apseweto na porane{nite dràvni funkcioneri vo Hrvatska e odobreno li~no od premierkata Jadranka Kosor. Zatoa obvinenijata protiv Polan~ec voop{to ne se naivni.

MISLA NA DENOT

VESNA VELI]-STEFANOVSKA pretsedatel na Odborot za zdravstvo na LDP

SE RU[I PRIMARNATA ZDRAVSTVENA ZA[TITA

amaluvaweto na kapitacioniot bod na mati~nite lekari, od 50 na 45 denari, i na stomatolozite, od 35 na 30 denari, inicira ru{ewe na primarnata zdravstvena za{tita - tvrdi Vesna Veli}- Stefanovska, pretsedatel na Odborot za zdravstvo na Liberalno-demokratskata partija (LDP). Taa tvrdi deka namaluvaweto na kapitacijata negativno }e se odrazi vrz kvalitetot na zdravstvenata za{tita, kako i vrz spre~uvaweto, ranata dijagnoza i tretmanot na bolestite. Ovaa merka direktno lo{o }e deluva i na zdravstvenata za{tita na mladite, bidej}i so nea se zasegnati u~ili{nata medicina i pedijatriskite i ginekolo{kite slu`bi - veli Stefanovska.

JAS SUM KATALIZATOR NA PROMENITE... NE MO@ETE DA BIDETE USPE[NI POVE]E OD 30 GODINI BEZ DA OSTAVITE NEKOJA LUZNA OKOLU VAS

RUPERT MARDOK MEDIUMSKI MAGNAT

4 31.03.2010

NAVIGATOR

SVET

0-24

...POKLONUVAWE ZA PO^IT

...DEN NA @ALOST

...NABIEN RASPORED

Baroso se gri`i za avtomobilskite kompanii

Medvedev im oddade po~it na `rtvite

Sarkozi se vide i so Ban Ki Mun

uskiot pretsedatel, Dmitrij Medvedev, polo`i cve}e vo retsedatelot na Evropskata komisija, @oze Manuel Baroso, retsedatelot na Francija, Nikola Sarkozi, posetata na R moskovskoto metro po zav~era{niot teroristi~ki napad. PSAD ja iskoristi i za sredba so generalniot sekretar na P se sretna so pretsedatelot na Evropskata avtomobilska Vo dvete eksplozii zaginaa 34 lica, a 18 bea povredeni. asocijacija, Diter Ze~e, koj e i izvr{en direktor na DajmON, Ban Ki Mun. Glavna tema na razgovorite bea Bliskiot ler, a be{e povrzan so koruptivni skandali.

FOTO NA DENOT

Istok i Iran.

Zasadeni 7,5 milioni drvca Pod sloganot “Rasteme zaedno” v~era na 100 lokacii niz Makedonija bea zasadeni 7,5 milioni drvca vo ramkite na pettata akcija “Den na drvoto-zasadi ja svojata idnina”. Gra|anite masovno u~estvuvaa vo akcijata, za koja {to dobija neraboten den i besplaten prevoz do mestata kade {to se po{umuva{e. Drvca zasadija i pretsedatelot, \ orge Ivanov, premierot, Nikola Gruevski, ~lenovi na Vladata, pratenici, pripadnici na ARM, u~enici. Godine{nava akcija }e ima balkanski karakter bidej}i po{umuvawe }e se sprovede i na pograni~nite mesta so Bugarija, Grcija, Albanija i Srbija.

DVA, TRI ZBORA “Evropskoto zazdravuvawe od ekonomskata kriza }e bide bavno, pri {to zazdravuvaweto na finansiskiot sektor nema da pridonese za namaluvawe na golemata nevrabotenost“ DOMINIK [TROS - KAN pretsedatel na Me|unarodniot monetaren fond

“Srbija od ekonomski i politi~ki pri~ini treba da go vovede evroto. Pobrzo }e se integrirame na evropskiot pazar, na koj izvezuvame 80% od proizvodite. Sega{niot dvovaluten sistem ne e dobar i sozdava periodi~ni krizi“ MIROQUB LABUS profesor na Pravniot fakultet vo Srbija

“Grcija ve}e ne moè da go trpi nasilstvoto na fudbalskite stadioni i nema da go poddrùva so pari od dano~nite obvrznici. Vladata privremeno gi ukina site donacii, sponzorstva i olesnuvawa za profesionalniot fudbal“ PANAJOTIS BICAKIS dràven sekretar za sport na Grcija

GADGETS

NOVI PRENOSNI KOMPJUTERI OD ACER

SO SEKOJ KUPEN PRIMEROK NA MAGAZINOT KAPITAL SLEDUVA BESPLATEN DNEVEN VESNIK KAPITAL

cer pretstavi nova linija na prenosni kompjuteri - Acer Ethos. Laptopite se spakuvani vo ku}i{ta so minimalisti~ki dizajn, no i so naglaseni multimedijalni mo`nosti. Toa {to na prv pogled e zabele`livo e deka tastaturata na laptopite od serijata Ethos se prostira od kraj do kraj. Acer aspire ethos raspolaga so vgraden 5.1-kanalen zvu~en sistem i opcionalen Blur-ray drive. [to se odnesuva do glavniot “pogon” na novite

Ethos laptopi, mo`e da se odbere laptop so Intel Core i3, i5 i i7 procesor, dodeka za grafikata se gri`i ATI Mobility Radeon HD 5000. Maksimalniot kapacitet za skladirawe na podatoci iznesuva duri 1,28 TB (preku dva diska). Od priklu~ocite prisutni se HDMI, VGA, eSATA i USB. Acer Ethos }e bide dostapen vo dve izvedbi, so 15,5-in~en displej so rezolucija od 1.366 h 768 pikseli i so 18,4-in~en displej so rezolucija od 1.920 h 1.080 pikseli.

6 31.03.2010

INTERVJU

VLATKO ^INGOSKI GENERALEN DIREKTOR NA ELEKTRANI NA MAKEDONIJA NEMA KRIMINAL PRI NABAVKATA I PRODA@BATA NA STRUJA VO MAKEDONIJA KAJ STRUJATA IMATE SAMO EDEN KRITI^EN KRITERIUM ZA IZBOR. TOA E CENATA I NEMA PROSTOR ZA NIKAKVI MANIPULACII. NIE GI PRODAVAME NA[ITE VI[OCI PREKU ELEM TREJD I EVENTUALNO POSTIGNATIOT PROFIT PODOCNA GO REINVESTIRAME VO KOMPANIJATA. DO 2012 GODINA PLANIRAME DA GI MODERNIZIRAME TRITE BLOKA NA REK BITOLA I DA GO PRODOL@IME NIVNIOT VEK NA TRAEWE ZA DOPOLNITELNI 25 GODINI GORAN LEFKOV

glefkov@kapital.com.mk

apital: Denovive ima mnogu obvinuvawa za kriminal pri uvozot vo struja vo direktni pregovori? îngoski: Nabavkata na elektri~na energija e specifi~na rabota. Stanuva zbor za postojan balans pome|u proizvodstvo i potro{uva~ka vo ist moment i zatoa nabavkata na elektri~na energija preku tender ne e optimalno re{enie. Za 50 dena odnapred ne moète da nabavite optimalni koli~ini na energija spored podatocite so koi raspolagate denes. Takvi slu~ai imavme pred da bidat doneseni izmenite na Zakonot za energetika koga Mepso nabavuva{e elektri~na energija. Toj istata ja nabavuva{e za cela godina odnapred vrz osnova na predviduvawata vo energetskiot bilans, bez da ima uvid vo momentalnite sostojbi so potrebite i potro{uva~kata, osobeno za hidrolo{kata sostojba vo proletnite meseci. Ima{e slu~ai koga i pokraj toa {to vo proletnite meseci imavme dobra hidrologija, nie bevme prinudeni da go namaluvame proizvodstvo, da ne gi koristime akumulaciite optimalno, zatoa {to ne moè da go otkaè uvozot, koj e definiran odnapred i za koj se ve}e potpi{ani dogovori. Zatoa, minatata godina, napravivme tenderi za uvoz na struja, na sekoi tri meseci i uspeavme podobro da go planirame proizvodstvoto i go namalivme uvozot od 704 na 355 gigavat ~asovi. Ako i nie realiziravme tender za uvoz na struja za cela godina, normalno deka }e nabavevme spored planiraniot energetski bilans duri 704 gigavat-~asovi, a tie 355 {to nie gi proizvedovme treba{e ili da ne gi proizvedeme ili da gi prodademe kako vi{ok na nekoj trgovec po mnogu poniski ceni. Zaradi toa, nabavkata vo svetot e oslobodena od tenderi, no zatoa postojat drugi mehanizmi, kako sproveduvawe na interna postapka vo kompanijata, {to ne e tender, a sepak, ima trans-

parentnost. Kapital: Dobro, kakva e postapkata pri uvozot vo drugite zemji? îngoski: Vo zemji vo koi nema funkcionalna berza na struja naj~esto na po~etokot na godinata se raspi{uva oglas i se prekvalifikuvaat odredeni kompanii koi {to se trgovci ili proizvoditeli na elektri~na energija od koi vo tekot na godinata moè da se uvezuva elektri~na energija. Potoa, dokolku vi treba energija, po faks im pra}ate barawe za ponuda na koli~ina i cena na site prekvalifikuvani kompanii so {to povtorno go zapazuvate principot na transparentnost. Potoa od site dobieni ponudi od site tie kompanii se izbira najevtinata. Takvi proceduri postojat vo svetot. Kaj nas vakva postapka s$ u{te ne postoi, iako minatata godina napravivme obid da napravime ne{to sli~no od {to ostanaa zbuneti samo na{ite novinari. Zo{to pravite novi tenderski postapki za uvoz koga ve}e imate napraveno tender za uvoz. Zna~i, s$ u{te ELEM vr{i nabavka na elektri~na energija na klasi~en na~in preku tenderski postapki, no na pokratok rok so cel optimirawe na koli~inite i cenite. Najtransparenten na~in e otvorawe na berza na struja, za ~ie otvorawe ELEM ve}e dve godini se zalaga. Generalno, nema potransparentna postapka od nabavka na elektri~na energija. Slu{am ~esto kako opozicijata veli: tie sakaat da pravat biznis so uvoz na elektri~na energija. Tuka nema nikakvi malverzacii, zatoa {to ima samo eden kriterium. Strujata nema ni boja, ni kvalitet, nitu rok, taa ima samo cena. Ako jas pobaram 50 megavati i mi nudat pet firmi, se razbira deka }e ja odberam najevtinata. Drugo ne moè da se slu~i. Kapital: Kako smetate da se organizira berza vo Makedonija? îngoski: Vo regionot ima berza za struja samo vo Qubqana (SouthPool) koja ima otvoreno svoja filijala vo Belgrad i vo Romanija. Nivni pretstavnici ve}e bea kaj nas i najavija deka sa-

kaat da otvorat kancelarija vo Skopje. No, ne kaàa koga, ne kaàa kako ili {to. Ne mora da bide toa dràvna berza. Mnogu lu|e velat deka toa e biznis. Berzata sama po sebe ne e profitabilna institucija, taa treba da ima tolkava marà kolku {to treba da gi plati lu|eto {to rabotat na berza. Berzata pretstavuva samo transparentna platforma. Ima mnogu komentari deka Makedonija nema da ima likvidna berza! No, pra{uvam - {to e toa likvidna berza? Likvidna berza moè{ sekoga{ da se napravi. Na primer, ako ima{ trguvawe od 50 gigavat ~asovi, a za rabota na berzata trebaat dva-trojca lu|e koi }e gi pla}ate po 500 ili po 1.000 evra da ja odrùvaat berzata, ili zaedno so zakup za telefoni, internet, softver i sli~no potrebno e mese~no berzata da generira po okolu 5.000 evra. Pri cena na strujata od okolu 40 evra za 1 megavat ~as, zna~i deka vie }e gi istrguvate ovie 50 gigavat-~asovi vo vrednost od 2 milioni evra, pri {to za funkcionirawe na berzata vi trebaat samo 5.000 evra {to pretstavuva 0,25% od celata zdelka, ili vo evra toa zna~i deka onoj {to prodava i onoj {to kupuva na berza }e go podelat tro{okot za funcionirawe na berzata na polovina. Poto~no, toj {to prodava namesto 40 evra za 1 megavat~as, }e dobie 39,95 evra po 1 megavat-~as, a toj {to kupuva namesto 40, }e plati 40,05 evro za 1 megavat-~as. Kapital: [to e so javnite aukcii za proda`ba na struja na ELEM? îngoski: Tie i sega se pravat. Nie vo sreda koga imame vi{ok na struja objavuvame javni aukcii. Od pred nekoe vreme otkako dobivme licenca od strana na Regulatornata komisija, vi{ocite na struja ELEM gi prodava preku na{ata kompanija kerka - ELEM Trejd koja gi sobira ponudite, i do petok znaeme koja firma ima najpovolna ponuda. Tie doa|aat kaj nas da potpi{at dogovor i pla} aat avansno najdocna do petok do ~etiri ~asot. Strujata naj~esto ja dobivaat od nedela na polno}, do sled-

nata nedela na polno}, osven ako ne e poinaku ponudeno i odobreno. Kapital: So {to }e se bavi firmata ELEM trejd? îngoski: Ovaa firma }e prodava struja na nereguliraniot pazar na elektri~na energija. Vi{ocite od energija koi gi ima ELEM po regulirana cena mu gi prodavame na ELEM Trejd, a toj gi prodava na pazar, ako sozdade profit, toj }e ostane vo ELEM Trejd. Vrz osnova na statutarnite dokumenti so koi e formirana ovaa kompanija del od ovoj profit ostanuva vo ELEM Trejd, a drugiot pogolem del odi vo ELEM so koi sredstva ELEM ponatamu investira vo obnova i nadgradba na postojnite proizvodni kapaciteti, ili izgradba na novi kapaciteti. Na toj na~in potpomagame da se namali pritisokot za porast na cenite na na{ite proizvodi na ime na potrebni investicioni sredstva, i da obezbedime dolgoro~en razvoj na kompanijata. Vo idnina, ako dobie licenca za snabduvawe, ELEM Trejd moè da im prodava struja i na site kvalifikuvani potro{uva~i. Kapital: Kolkavi vi{oci proizveduva ELEM godi{no? îngoski: Minatata godina proizvedovme 277 gigavat ~asovi elektri~na energija! Ili odprilika dvojno proizvodstvo na Kozjak. Ova e okolu pet procenti od vkupnoto proizvodstvo na ELEM. Ne gledam zo{to nekoj bi se bunel zo{to ELEM Trejd prodava vi{oci! Tie 5% nam ni go optimiziraat proizvodstvoto. Zna~i ako ne gi prodademe - treba da gi potisneme termoelektranite. Toa e lo{o, i od tehni~ki i od finansiski aspekt, elektranite se rasipuvaat, pukaat cevki, imame pogolemi tro{oci, eden den zastoj ~ini 50 iljadi-60 iljadi evra poradi neproizvedena elektri~na energija. Vo toj slu~aj, ne gledam pri~ina zo{to da ne ja prodademe energijata. Istovremeno, ostvaruvame prihod, i go optimizirame proizvodstvoto. Sekade taka! I vo Srbija i vo Bugarija i vo Hrvatska i Grcija, site prodavaat elektri~na energija. Nekoi velat deka toa bilo konflikt na interesi. Zarem

postoi konflikt na interesi koga edna vinarnica ima i svoj restoran, i vo svojot restoran go prodava svoeto vino? Pa nema verojatno taa vinarnica da prodava tu|o vino, a svoeto da go ~uva? Kapital: Koi investicii se predvideni vo ELEM vo naredniot period? îngoski: Pokraj modernizacijata na REK Bitola, prva investicija }e bide osposobuvawe na rudnicite koi ispora~uvaat jaglen za REK Bitola, Brod Gneotino i podinskite sloevi. Ovaa godina zapo~nuvame, a nekade pri krajot na 2011 godina sakame da go stabilizirame toj del so kontinuirana isporaka na {est milioni toni jaglen godi{no. Kapital: Za kolku godini o~ekuvate da imate rezervi na jaglen? îngoski: O~ekuvame so ovie dva rudnici â&#x20AC;&#x201C; Brod Gneotino, poddinskite sloevi koi }e se otvorat i Suvodol da imame jaglen za narednite 25 godini. Kapital: Do koga o~ekuvate da zavr{i rekonstrukcijata na REK Bitola? îngoski: Sekoja godina planirame rekonstrukcija odnosno celosna modernizacija na po eden turbo-generatorski blok. Ovaa godina zapo~nuvame so prviot, a do 2012 godina treba se moderniziraat trite bloka, so {to }e go prodolìme vekot na REK Bitola, i na rudnicite za 25 godini. Vo blizina na sega{nite kopovi za jaglen imame u{te eden rudnik, @ivojno, so rezervi od 80100 milioni toni jaglen. I toj vo narednite 25 godini treba da bide pu{ten vo funkcija. Ova }e ~ini mnogu, no nie za àl nemame poevtin izvor na jaglen, i na elektri~na energija. Cenata na doma{niot jaglen dostignuva do 18 evra po ton, dodeka najevtiniot uvozen jaglen 30-40 evra. Za nas najisplatliva e investicijata vo doma{en jaglen. Kapital: [to po istekot na ovie 25 godini koga }e gi iscrpime koli~inite na jaglen od bitolskite rudnici? Dali smetate deka investicii vo Bugarija ili Kosovo se re{enie za makedonskata energetika?

îngoski: Za da se uvezuva jaglen, treba da imame razviena èleznica. Nie nemame èleznica nitu do REK Bitola, nitu do drugiot rudnik vo Ki~evo. me se ogromni. REK Bitola dnevno tro{i 20.000 toni jaglen. Toa se 20 kompozicii so voz dnevno. Fizi~ki e nevozmo`no da se istovarat 20 kompozicii jaglen dnevno. Lu|eto samo slu{aat, i zboruvaat nekoi raboti, koi nemaat vrska so obi~nata ekonomska matematika. Nie moème da kupuvame odredena koli~ina, i da ja me{ame so na{ata za da moème da go prodolìme ìvotniot vek na na{ata elektrana, no celosno da se posvetime na uvoz na lignit, e mnogu te{ko. Moè da se razmisluva za uvoz na visokokalori~en jaglen, no toga{ rabotite dopolnitelno se uslo`nuvaat so potreba od novi bojleri nameneti za gorewe na takov jaglen, {to e sekako i dopolnitelna investicija koja vo uslovi na zgolemeni ekolo{ki ograni~uvawa moè da bide seriozen problem. No, eve i druga logika. Na primer, {to }e se slu~e{e ako nie vloèvme 400 milioni evra vo Belene kako {to nekoi zagovaraa, i sega da propadne{e proektot. Za proekt koj ne e vo Makedonija, i vo koj nemame vlijanie, ne smeeme da vloìme tolku golemi pari. Ako imame 400 milioni evra na raspolagawe toa e dovolno da sami izgradime nuklearna elektrana vo Makedonija. Treba da obezbedime 20% od investicijata, a ostatokot e kredit. Ako sakame da izgradime nuklearka od 1.000 megavati, potrebni ni se okolu dve milijardi evra. Okolu 20% od tie dve milijardi se to~no tie 400 milioni evra. Koga }e gi imame ovie pari dajte gi na koja bilo banka }e vi dade dve milijardi evra, i }e si napravime sopstvena nuklearka. Nie vo Kosovo imame edna elektrana, i dalekuvod, no denes ni{to od toa nemoème da koristime.Najisplatlivi se investicii vo doma{ni resursi vo doma{ni kapaciteti, pa duri i da se ne{to poskapi, tie se tuka, doma i sekoga{ }e bidat na na{e celosno raspolagawe.

FOKUS

31.03.2010

TAV PREGOVARA SO MAKEDONSKI GRADE@NI KOMPANII

GRADE@NICITE VO BORBA ZA IZGRADBA NA AERODROMOT ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

urskiot investitor TAV, koj od 1 mart stopanisuva so skopskiot i ohridskiot aerodrom, zasileno pregovara so makedonskite grade`ni kompanii, za toa koj }e gi gradi dvata aerodromi. Pome|u makedonskite grade`nici postoi golema borba koj da go dobie biznisot vreden 200 milioni evra, ili barem del od nego. Grade`nite raboti na Aleksandar Veliki mo`e da zapo~nat zatoa {to TAV ve}e registrira{e vo zemjava grade`na kompanija TAV akpe akfen. Sepak, ima malo zadocnuvawe vo celiot proces zatoa {to oficijalniot start na izgradbata na administrativnata zgrada i na terminalot na skopskiot aerodrom treba{e da bide na sredinata od mart, koga prvata lopata treba{e da ja frli turskiot premier Rexep Taip Erdogan. “Grade`nata kompanija }

VO OÊKUVAWE NA OFICIJALNIOT START NA GRADE@NITE RABOTI ZA REKONSTRUKCIJA I MODERNIZACIJA NA SKOPSKIOT I OHRIDSKIOT AERODROM, KADE PRVATA LOPATA TREBA DA JA FRLI TURSKIOT PREMIER REXEP TAIP ERDOGAN, SE ZAOSTRUVA TRKATA POME\U MAKEDONSKITE GRADE@NI KOMPANII. TAV PREGOVARA SO POVE]E KOMPANII VO ISTO VREME, NO NE SE ZNAE KOJ ]E GO DOBIE BIZNISOT VREDEN 200 MILIONI EVRA ILI BAREM DEL OD NEGO. e operira so izgradbata, odnosno }e go vr{i nadzorot i kontrolata vrz grade`nite raboti na podizveduva~ite. TAV, kako {to najavivme, }e angaìra makedonski grade`ni kompanii. Vo momentov sme vo zavr{na faza na pregovori so nekolku makedonski kompanii, no s$ u{te ne sme odlu~ile koi } e gi angaìrame”, izjavi za Kapital Alper Ersoj, zamenik-generalen operativen menaxer na TAV Makedonija. Toj tvrdi deka vo momentov se raboti na ras~istuvawe na terenot kade {to treba da se gradat terminalot i administrativnata zgrada i nema nikakvo odloùvawe ili prolongirawe na izgradbata.

ZA 20 MESECI NOV AERODROM VO SKOPJE

Koncesionerot TAV od 1 mart oficijalno po~na da upravuva so aerodromite vo Skopje i vo Ohrid. Turskata kompanija se obvrza vo narednite 20 godini da upravuva so aerodromot Aleksandar Veliki, na koj vo narednite 20 meseci }e se izgradi nova terminalna zgrada, deset pati pogolema od postojnata, i }e ja prodolì pistata za 500 metri. Na skopskiot aerodrom }e se gradi i nova administrativna zgrada, a na ohridskiot }e se modernizira postojnata. ]e bidat izgradeni i pogolem parking-prostor, nova protivpoàrna stanica i }e se otstranat voenite objekti. Aerodromot Sveti Apostol Pavle vo Ohrid vo rok od 12 meseci }e dobie renoviran prostor za patnicite, hangar i VIP-terminal i }e se zgolemat parkirali{tata. TAV se obvrza da gradi i kargo-aerodrom vo [tip, no ovaa investicija se odloì.

“Se raboti na terenot, se se~at drvata, se ras~istuva zemji{teto, se premestuva elektri~nata instalacija. S$ se odviva spored predvidenata dinamika i nema nikakvo odloùvawe”, objasnuva Ersoj. Vo grade`nite kompanii velat deka podolgo vreme komuniciraat so turskiot investitor, gi pratile svoite ponudi i sega ja ~ekaat odlukata na TAV. Site se nadevaat deka }e ja zemat rabotata. Nekoi ve}e rabotele na rekonstrukcija i izgradba na skopskiot aerodrom, kade }e se vr{at najgolemite grade`ni zafati, pa zatoa o~ekuvaat da bidat izbrani za podizveduva~i. Del od grade`nicite ispratile gotova ponuda i vrz osnova na dosega{nite razgovori so TAV veruvaat deka }e potpi{at dogovor. Od menaxmentot na TAV ne kaùvaat so kolku kompanii se dogovaraat, no velat deka pregovorite se pri kraj. GRADE@NICITE ÊKAAT Makedonskite grade`ni kompanii se vo is~ekuvawe na kone~nata odluka na investitorot. Ne sakaat da zboruvaat za nivnite ponudi, no velat deka pregovorite se pri kraj i deka posle praznicite bi trebalo da se znae koi kompanii }e bidat angaìrani vo modernizacijata na aerodromite. “Ve}e edna godina pregov-

TRAJKO TRPESKI GENERALEN DIREKTOR

STRA[O MILKOVSKI GENERALEN DIREKTOR NA

arame so TAV za izgradbata na na administrativnata zgrada i na terminalot, koi }e se gradat vo prvata faza. Slednata nedela treba da fini{iraat pregovorite, po {to se nadevame deka }e potpi{eme dogovor so TAV”, velat od Grade`niot institut. Dvete najgolemi grade`ni kompanii vo Makedonija, Beton i Granit, ve}e rabotele na izgradba i rekonstrukcija na skopskiot aerodrom i o~ekuvaat deka }e bidat edni od glavnite podizveduva~i. “Ja isprativme na{ata po-

nuda i sega ~ekame odgovor od nivna strana” veli Trajko Trpeski, generalen direktor na Beton. Toj pozitivno ja ocenuva odlukata na turskiot investitor, makedonski grade`ni kompanii da bidat izveduva~i bidej}i imaat dobra grade`na operativa. “Se nadevam deka }e ja dobieme rabotata za izgradba na aerodromot. Beton ima raboteno na skopskiot aerodrom. Vo 2001 godina po~navme so izgradba na carinskiot

NA BETON Pregovarame so TAV. Ja isprativme na{ata ponuda i ~ekame odgovor od nivna strana. Se nadevam deka }e ja dobieme rabotata za izgradba na aerodromot.

GRANIT Vo momentov sme vo pregovori so TAV za u~estvo vo rekonstrukcijata na skopskiot aerodrom. Dosega dva pati Granit rabote{e na rekonstrukcija i na izgradba na skopskiot aerodrom i se nadevam deka i ovoj pat }e ja dobieme rabotata.

i policiski terminal, no dogovorot be{e raskinat so Javnoto aerodromsko pretprijatie”, veli Trpeski. I od Granit ne sakaat da prejudiciraat koja }e bide odlukata na TAV. Ottamu potvrdija deka pregovaraat i deka o~ekuvaat potpi{uvawe na dogovor. “Dosega dva pati Granit rabote{e na rekonstrukcija i izgradba na makedonskiot aerodrom i o~ekuvame i ovoj pat da ja dobieme rabotata”, velat vo Granit. SE ÊKA TURSKIOT PREMIER DA JA PRESEÊ LENTATA Turski TAV oficijalno po~na da upravuva so aerodromite Aleksandar Veliki vo Skopje i Sveti Apostol Pavle vo Ohrid na 1 mart. Rakovodstvoto prvo najavi deka oficijalniot start na grade`nite raboti }e zapo~ne na sredinata od mart, a prvata lopata }e ja frlat turskiot premier Rexep Taip Erdogan i makedonskiot Nikola Gruevski. No, ve}e se docni dve nedeli. Od TAV izjavija deka ~ekaat potvrda od turskata vlada koga Erdogan } e ima sloboden termin da dojde vo Skopje. “Nema nikakvo odloùvawe. S$ u{te ~ekame potvrda od kabinetot na premierot Erdogan. Zatoa ovoj tajming e malku prolongiran”, veli Ersoj. Se u{te nemaat nikakva informacija koj den bi bilo toa, no velat deka i bez toa aktivno se raboti na izgradbata. Spored neoficijalnite informacii, se o~ekuva Erdogan vo Makedonija da pristigne so 150 biznismeni i visoki vladini pretstavnici, so {to }e i dade u{te pogolemo zna~ewe na investicijata vredna 200 milioni evra.

VESTI

31.03.2010

LEKARITE ^EKAAT PRIEM KAJ PREMIEROT

CARINATA E SE POEFIKASNA

ladata zasega ne popu{ta pred molbite i zakanite na privatnite lekari da ne se namaluva kapitacioniot bod od 50 na 45 denari za mati~nite lekari i ginekolozi, i od 35 na 30 za stomatolozite. Od Lekarskata komora na Republika Makedonija baraa itna sredba so premierot Nikola Gruevski za da mu go iska`at nezadovolstvoto na site lekari od dr`avata od

arinata koja {to pred samo ~etiri godini be{e poznata kako mnogu neefikasna i korumpirana institucija, denes postigna ogromen napredok. Kvalitetot i efikasnosta na carinskoto rabotewe se mnogu podignati i Makedonija ima mnogu dobri standardi vo delot na prevozot na stoki i lu|e i olesnuvawe na ekonomijata i trgovijata", izjavi vicepremierot, Zoran Stavreski na v~era{nata prezentacija na reformate vo Carinata

namaluvaweto na vrednosta na kapitacioniot bod, {to mo`e da prerasne vo revolt. Premierot nema{e vreme da gi primi bidej}i sade{e drvca. Od Lekarskata komora pojasnuvaat deka go baraat premierot oti "ministerot za zdravstvo nemal mo`nost da ja sogleda sostojbata i posledicite {to }e proizlezat od ovaa odluka, poradi prezafatenost so ostanatite problemi vo zdravstvoto".

NAGRADA ZA ISTRA@UVA^KO NOVINARSTVO ovinarot Petre Dimitrov od redakcijata na â&#x20AC;&#x153;Forum" e dobitnik na prvata nagrada na konkursot za izbor na "Najdobra istraùva~ka storija na godinata- 2009", {to makedonskiot Institut za mediumi i Visokata {kola za novinarstvo i za odnosi so javnosta godinava ja dodeluvaat po devetti pat. Dimitrov ja dobi nagradata za serijalot tekstovi objaveni vo nedelnikot "Forum", so koi {to ja istraùva denacionalizacijata vo Makedonija. Vtorata nagrada e dodelena na storijata "Sopot" na avtorot [kelzen A}ifi, koja {to be{e objavena na TV Alsat-M vo pove}e prodolènija. Tretata nagrada ja dobi serijalot "Makedonska enciklopedija" na novinarkata Evis Halili od dnevniot vesnik "Koha". Ovaa storija e me|u prvite {to otkriva propusti i nelogi~nosti vo dela, na {to podocna se nadovrzaa i ostanatite novinari i mediumi.

KOSOVSKATA POLICIJA JA PREZEDE KONTROLATA VRZ GRANICATA SO MAKEDONIJA rani~nata policija na Kosovo ja prezede kontrolata na granicata so Makedonija, objavija pri{tinskite mediumi. Granicata me|u Makedonija i Kosovo dolga skoro 300 kilometri dosega ja kontroliraa vojnicite na KFOR. Otkako Makedonija i Kosovo potpi{aa dogovor za demarkacija na granicata, a demarkacijata zavr{i, Kosovo ja prezede kontrolata nad granicata. â&#x20AC;&#x153;Pripadnici na kosovskata grani~na policija od deneska samostojno }e patroliraat na granicata so Makedonija. Zna~itelniot napredok e rezultat na minatogodi{niot dogovor postignat so kosovskata grani~na policija, naveduvaat mediumite vo Pri{tina. Se o~ekuva sledniot ~ekor da bide sinhronizacija na rabotata na kosovskata i makedonskata grani~na policija.

PRES-KONFERENCIJA NA DOSTOINSTVO dru`enieto na pripadnicite na bezbednosnite sili, Dostoinstvo, na v~era{nata pres-konferencija izjavi deka vo ovoj moment bara samo 30-tina profesionalni vojnici da bidat vraboteni vo MVR. Tie imaat razbirawe za te{kata ekonomska situacija vo koja se nao|a zemjata, pa }e bidat trpelivi da po~ekaat vrabotuvawe i na drugite pripadnici na koi vo ovoj moment im prestanala slu`bata vo ARM ili vo specijalnite edinici na MVR. Pretsedatelot na Dostoinstvo, Stojan~e Angelov, izjavi deka od 2013 godina }e bide potrebno da se vrabotuvaat po 200 profesionalni vojnici godi{no, vo razni bezbednosni strukturi.

poddràni od Evropskata unija. Na prezentacijata odràna vo EU-infocentarot be{e kaàno i deka onoj den koga Makedonija }e stane del od Evropskata unija, carinata }e bide integralen del na tamo{nata carina, odnosno taa }e bide funkcionalna i }e gi realizira site predvideni aktivnosti. "Carinata }e pretstavuva i administracija koja {to }e treba da gi sobira prihodite na Buxetot na Evropskata komisija, poradi {to

treba vo najbrzo vreme da gi izgradi svoite kapaciteti", re~e Van~o Kargov, direktor na Carinskata uprava.

10 31.03.2010

OP[TESTVO Investicijata vo fabrika za reciklirawe na vakov vid otpad e mnogu skapa investicija, a ima primeri vo svetot kako vo Kina, na primer, kade {to celi sela ra~no go recikliraat otpadot. Bidej}i nekoi delovi ne mo`e da gi raboti ni ma{inata, pa mora da se selektiraat ra~no.

[TO SO STARATA ELEKTRONIKA?

VO ELEKTRONSKIOT OTPAD IMA GOLEM POTENCIJAL GOJKO KE[EQ

gojko@kapital.com.mk

okolku pretpostavime deka vo zemjava ima okolu {est milioni mobilni uredi koi ne se koristat, toga{ vo fiokite vo Makedonija se sokrieni nad 600 iljadi evra, dokolku istite se prodadat kako elektronski otpad. Iako vo Makedonija s$ u{te nema organizirano selektirawe na vakviot otpad, sepak, vakvi se pretpostavkite na kompaniite koi {to imaat iskustvo so elektronskiot otpad. No, tolku e samo vrednosta na mobilnite telefoni, a dokolku na ovaa suma se priklu~at i starite televizori i monitori so katodni cevki, kako i drugite vidovi elektronski uredi, vo toj slu~aj mo`e da se dojde do suma od nekolku milioni evra. Sepak, vo dr`avava s$ u{te nema strategija za tretirawe na vakviot ot-

pad. Iako oficijalno vo dràvava postojat nekolku kompanii koi go skladiraat i izvezuvaat ovoj vid {teten otpad, sepak, tie rabotat so mali koli~ini i o~ekuvaat dràvata kone~no da organizira selektivno sobirawe na starite elektronski uredi, so {to ne samo {to }e se unapredi nivniot biznis, tuku }e se za{titi i sredinata od opasnite materii na ovoj vid otpad. OTPADOT SAMO OD KOMPANIITE Kompanijata Eko Cirkon e edna od nekolkute kompanii vo Makedonija koja {to i vr{i selekcija na ovoj vid otpad. No, osven so pogolemite op{testveno odgovorni kompanii kako Telekom, ambasadite i del od dràvnite institucii tie nemaat nikakov kontakt so otpadot koj proizleguva od strana na fizi~kite lica. Zlate Angeleski, sopstvenik na kompanijata, veli deka

VO MAKEDONIJA SE U[TE SE PALI ELEKTRONSKIOT OTPAD!

“Prethodno mnogu ~esto se slu~uva{e da go soberat otpadot i da go zapalat i potoa da izvadat izgoren metal, {to e mnogu {tetno. Nekoi firmi s$ u{te go pravat toa. Zna~i, kaj nas, vo Makedonija, ima kategorija na palen bakar, dodeka vo zapadnite zemji ovaa kategorija e zabraneta”, veli Angeleski. Ovoj na~in na tretirawe na elektronskiot otpad e mnogu rizi~en bidej}i {tetnite materii od elektronskite uredi zavr{uvaat vo vozduhot.

Edna od retkite makedonski kompanii koja {to sobira elektronski otpad, od negoviot izvoz i reciklirawe godi{no zarabotuva 325 iljadi dolari.

tie bi imale mnogu pogolem benefit, dokolku dr`avava go re{i elektronskiot otpad na ist na~in kako {to e re{eno recikliraweto na plasti~nite {i{iwa i hartijata. “Dr`avata treba da organizira posebni kontejneri za elektronskiot otpad, sli~no kako {to napravija so plasti~nite {i{iwa. Komunalna higiena i kompanijata za plastika Grin tek, sklu~ija dogovor za selektirawe na plasti~nite {i{iwa, pa niz celiot grad se postavija korpi za plastika a Komunalna higiena istite gi dostavuva do kompanijata. Kako {to e regulirano so plasti~nite {i{iwa istoto treba da se napravi i so elektronskiot otpad, odnosno da se nabavat posebni kontejneri kade {to gra|anite bi gi frlale starite uredi”, veli Angeleski. Toj izminatiot period uvidel

golem potencijal vo ovoj biznis i poradi toa investiral i vo posebna ma{ina koja {to od starite elektronski uredi go oddeluva bakarot. Investicijata go ~inela 70 iljadi evra, me|utoa so nea namesto da izvezuva klasi~en otpad, zapo~nal da izvezuva bakar. Ova e edinstvena ma{ina od vakov vid vo Makedonija. Pokraj bakarot vo elektronskiot otpad ima i drugi metali koi {to se zastapeni vo mnogu mali koli~ini, a ima i zlato. Vo momentov vo zemjava nema kompanija koja se zanimava so izdvojuvawe na site vidovi metali od otpadot, {to pretavuva skapa investicija, pa drugiot del od elektronskiot otpad se izvezuva nadvor. Celokupniot izvoz na Eko Cirkon e namenet za Kina. Kompanijata godi{no izvezuva okolu 500 toni elektronski otpad, odnosno 325 iljadi dolari. Posledniot izvoz kompanijata go napravila vo 2008 godina, bidej}i za da izveze{ elektronski otpad, odnosno za da vi pratat kamioni, treba da imate sobrano minimum 22 tona, a bidej}i ima specifi~na te`ina mnogu dolgo se sobira. Otkako } e se zapo~ne so sobirawe na elektronskiot otpad i od strana na fizi~kite lica, kompanijata bi imala nekolku pati pogolem izvoz. “Posleden pat izvezovme

vo 2008 godina i prete`no stanuva{e zbor za telefonski centrali od Telekom, no tie kako koli~estva zasega se mnogu mali. Otpadot go dobivame glavno od kompaniite kako Telekom, od bankite i od nekoi drugi kompanii. Od fizi~ki lica s$ u{te ne dobivame otpad”, veli Angeleski. Angeleski ne mo`e to~no da pretpostavi kolku otpad godi{no bi se sobiral, dokolku i fizi~kite lica zapo~nat organizirano da go frlaat, no, sepak, smeta deka ovoj biznis ima golema

idnina vo Makedonija i tokmu poradi toa intenzivno investira vo ma{ini za prerabotka na ovoj vid otpad. “Vo drugite dr`avi selektiraweto na elektronskiot otpad e re{eno na toj na~in {to kompaniite koi rabotat so nego dobivaat grantovi za reciklirawe od strana na dr`avite ili od fondovite na EU, no, kaj nas s$ u{te toa ne funkcionira. Vo Bugarija, na primer, preku Evropska unija, nekolku firmi dobivaat sredstva za da se zanimavaat so vakov vid otpad”, veli Angeleski.

OP[TESTVO

31.03.2010 [tipskata o{tina tvrdi deka ima zainteresirani investitori, biznismenite od Isto~na Makedonija nemaat interes za vlez vo zonata, a premierot najavuva 50 fabriki. Koj }e investira vo {tipska ta industriska zona?

PO OTVORAWETO NA INDUSTRISKATA ZONA VO [TIP

BIZNISMENITE SKEPTI^NI DEKA ZONATA ]E PROFUNKCIONIRA VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

oj }e investira vo novootvorenata industriska tehnolo{ko-razvojna zona vo koja premierot Nikola Gruevski najavi otvorawe na 50 fabriki i 10.000 novi rabotni mesta? Dodeka od kabinetot na gradona~alnikot na [tip, Zoran Aleksov, tvrdat deka ovaa zona e zlatna {ansa za da porasne vrabotenosta vo celiot isto~en region, za da se razvie turizmot i lokalnite firmi da ostvarat

sorabotka so stranskite komk panii, golem del od {tipskite biznismeni se somnevaat deka frlenata lopata izminatiot vikend navistina }e predizvika industrisko-tehnolo{ki bum vo op{tinata. Vo lokalnata samouprava tvrdat deka ve}e ima zainteresirani doma{ni i stranski kompanii, no nivnite imiwa se delovna tajna?! [tipskite proizvoditeli smetaat deka apsolutno se nepotrebni investicii od ovoj tip vo vreme na te{ko stopanisuvawe. Tie smetaat deka celava rabota e politi~ka, ne ekonomska. Tekstilcite velat deka ne bi

investirale vo vakva zona i b k ni stranskite k se ubedeni deka tekstilni kompanii nema da go storat istoto. "Ako stanuva zbor za slobodna zona od tipot na Bunarxik, kade {to funkcioniraat samo dve fabriki so mal broj vraboteni, toga{ nema potreba da se investira vo nova zona. Stranskite investitori se kaj nas, nie mo`eme da i gi dademe na Vladata, ne taa nam", velat od tekstilnata fabrika Maksima od [tip. I vo konditorskata fabrika Makprogres Vin~ini od Vinica velat deka ne bi investirale vo vakva industriska

FUERE GI OSUDI NACIONALISTI^KITE ASKANDIRAWA NA GR^KATA VOJSKA vroambasadorot Ervan Fuere gi osudi antimakedonskite i antialbanskite skandirawa na gr~kata vojska za vreme na proslavata na Denot na nezavisnosta na Grcija, izrazuvaj} i nade` deka vakviot ~in se slu~uva za posleden pat. #Faktot deka Vladata vo Grcija prezede itni merki za da gi sankcionira storitelite go izrazuva nejzinoto osuduvawe na tie nastani#, izjavi

Fuere. Toj potencira deka i makedonskata i gr~kata vlada se stremat da sozdadat dobra atmosfera za re{avawe na otvorenite pra{awa i da pokaàt deka sosedite moàt da rabotat i ìveat zaedno, no ne so takvi predrasudi koi bile izrazeni od mal broj lu|e. Fuere poso~i deka go deli pozitivniot stav so evrokomesarot za pro{iruvawe,

zona zatoa {to imaat dovolno sopstven kkapacitet i prostor za ponatamo{en razvoj. Tie se ~uvstvuvaat obespraveni vo odnos na stranskite firmi i povolnostite koi gi im gi nudi zonata. "Bi sakale ovoj proekt da uspee i da se vrabotat mnogu lu|e, no ako rabotava se razviva kako taa vo Bunarxik, te{ko deka }e se postigne zna~itelen ekonomski razvoj", velat od Vin~ini. Nekoi od kompaniite vo ovoj region sepak se optimisti~ki raspolo`eni deka ovaa zona bi mo`ela da go pottikne ekonomskiot razvoj vo isto~niot region. MIK

milioni evra ~ini prvata faza od {tipskata zona

Sveti N Nikole ocenuvaat za pozitivno s$ {to se gradi, no deka mora da se najde na~in za privlekuvawe stranski kapital koj }e generira profit. Od vakvite izjavi lesno moè da se zaklu~i deka doma{nite investitori te{ko }e gi ispolnat uslovite za vlez vo vakvite zoni, a i nemaat golem interes za toa. Tehnolo{kite zoni }e ostanat za stranskite investitori, koi spore izjavata na Marjan Jovanov, direktor na Direkcijata za tehnolo{ki industriski razvojni zoni, doprva }e se baraat. "S$ u{te ne moème da kaème

tehnolo{ki zoni najavuva Vladata

deka ima zainteresirani potencijalni investitori. Toa }e go ostavime za periodot po zavr{uvaweto na prvata faza od izgradbata. Momentalno ne moème da kanime stranski kompanii na livada, mora prethodno da im ponudime soodveten teren", izjavi za "Kapital"Jovanov. Prvata faza od izgradbata na slobodnata zona vredna sedum milioni evra opfa}a izgradba na glavniot bulevar vo dolìna od 2,2 kilometri, izvedba na vodovodna instalacija i atmosferska i fekalna kanalizaciska mreà. Tie treba da bidat gotovi za edna godina. Razvojnata zona vo [tip e edna od vkupno 11 koi se planiraat . Do krajot na godinata vakvi zoni treba da niknat vo Tetovo, Ki~evo i Radovi{. Zakonot za tehnolo{ki i industriski razvojni zoni e donesen u{te vo 2007 godina, a izmeni vo nego se napraveni vo septemvri minatata godina. So izmenite se dozvoli celosno osloboduvawe od pla}awe personalen danok na dohod vo period od 10 godini. Prethodno zakonot dozvoluva{e 50% osloboduvawe za pet godini. Dràvnata pomo{ se utvrdi na maksimum 50% od investicijata. Za investicija so opravdani tro{oci od 50 milioni evra dràvnata regionalna pomo{ }e iznesuva 25 milioni evra.

FILE OPTIMIST DEKA E MO@NO RE[ENIE ZA IMETO DO JUNI [tefan File, za nao|awe re{enie za imeto za vreme na {panskoto pretsedatelstvo so Evropskata unija, bidej}i, kako {to re~e, imale va`en sostanok vo Brisel minatata nedela. Vo vrska so informacijata deka Nimic }e odi vo Brisel na sredbi so evrokomesarot i so pretsedatelot, Fuere re~e deka ima postojan, neformalen kontakt me|u Unijata i medijatorot.

vrokomesarot za pro{iruvawe, [tefan File, se nadeva deka }e se najde re{enie za sporot za imeto me|u Skopje i Atina do krajot na {panskoto pretsedatelstvo so EU vo juni godinava. - Se nadevame deka }e bideme vo mo`nost da gi po~neme pristapnite pregovori so Biv{ata Jugoslovenska Republika Makedonija. Zemjata napravi fantasti~en progres

minatata godina i poradi toa Komisijata mu prepora~a na Evropskiot sovet da gi zapo~ne pristapnite pregovori na krajot na 2009 godina. Se nadevam deka preostanatoto vreme do krajot na {panskoto pretsedatelstvo }e bide iskoristeno i od makedonskata i od gr~kata vlada, za da se najde re{enie za pra{aweto za imeto, {to }e im dozvoli na zemjite~lenki da dadat zeleno svetlo

za po~etok na pregovorite za polnopravno ~lenstvo na Makedonija, izjavi komesarot File vo intervju za Doj~e vele.

KOMENTARI I ANALIZI

31.03.2010

KOMENTAR DRVO NA IDNINATA ~era be{e neraboten den koj site }e treba da go odrabotat! Po tradicija po ~etvrti pat ova be{e denot na zasaduvawe na na{ata idnina. Se odrà u{te edna parada na politi~ari, glumci, peja~i i na site onie {to “zna~at” ne{to vo Republika Makedonija, i koi treba da bidat videni na TV. Gi nema{e samo ekspertite koi ne{to znaat kako se podiga idninata na {umite. A tie tri godini nanazad predupreduvaat deka ne{to ne {tima vo sadeweto na “na{ata idnina”. Velat deka se sadi bez {umsko-stopanski planovi. [ansite za drvcata da se fatat, i da opstanat vo surovite uslovi na prirodata se minimalni. Ubavo e {to na{ite “mladi gorani” vodat grià za obnovuvawe na {umskiot fond! A se griì li nekoj za starite {umi ? Ne! Eve argumenti: Makedonija godi{no vo prosek tro{i 1,6 milioni kubni metri ogrevno drvo. Spored godi{niot plan na J.P. Makedonski {umi vo site trieset podra~ni edinici na ova pretprijatie na teritorija na celata dràva se se~e samo okolu 600.000650.000 kubni metri drvo, sopstvenicite na privatnite {umi se~at malku pove} e od 100.000 kubni metri. Razlikata do 1,6 milioni kubni metri ogrevno drvo kolku {to tro{at godi{no makedonskite gra|ani, izne-

suva 900.000 kubni metri ogrevna drvna masa na godi{no nivo. Toa e koli~inata koja ja se~e i ja prodava organiziranata mafija. Zarabotka od ovoj biznis na godi{no nivo iznesuva okolu 45 milioni

ALEKSANDAR PISAREV pisarev@kapital.com.mk

evra. Za poslednite deset godini na ovoj na~in se inkasirani 450 milioni evra vo privatnite xebovi, dr`avnata kasa i vo tajnite fondovi. I da ve potsetam u{te ne{to. Od [umarskiot fakultet predupreduvaat deka e mnogu podobro akcijata da se odviva vo noemvri, otkolku na krajot na mart koga vegetacijata ve}e zapo~nala da raste. Da ne zboruvame i za toa deka {umite ni se mnogu bolni, “boroviot ~etnik” gi uni{tuva.

NA NOVIOT AERODROM ]E POLETA I EKONOMIJATA! sven moderen aerodrom i sovremen terminal po svetski standardi, Makedonija }e dobie mnogu pove} e od o~eku van oto od izgradbata na aerodromite. So anga`iraweto na makedonski grade`ni kompanii i so koristewe na doma{ni grade`ni materijali }e se povle~e rast na drugite granki, a toa }e pridonese za rast na celokupnata ekonomija. Pridobivkata za dr` avata }e bid e u{te pogolema ako del od 350-te stranski kompanii so koi sorabotuva TAV holding odlu~at da letaat i od skopskiot aerodrom. Spored ova, Makedonija bi stanala krstosnica na Balkanot, a so toa }e rastat i stranskite investicii. Od rabotata na makedonskite grade`ni kompanii, koi ~ekaat par~e od kola~ot vreden 200 milioni evra, }e se polni buxetot, }e raste bruto-doma{niot proizvod, a so anga`iraweto na grade`ni rabotnici }e raste i vrabotenosta. Najgolema zasluga za ova mu se pripi{uva sekako na Mile Janakieski. Iako mladiot minister nekolkupati padna na ispiti od

po~etokot na svojot mandat koga se raboti za realizacijata na infrastrukturnite proekti, moè da se kaè deka }e bide zabeleàn vo istorijata

ALEKSANDRA SPASEVSKA

spasevska@kapital.com.mk spa spasevska@kapital p sev sevska s a@ka @ appittal. a .com co .mk com .mk

kako minister koj {to stavi red vo aerodromskiot biznis vo dr`avava. Aerodromot po~na da se gradi pred eden mesec, a novite gazdi vetija deka za 20 meseci Skopje }e dobie nov aerodrom so evropski lik. Kolku li samo se ~uvstvuvame ubavo! Pa, neli e ubavo koga s$ }e zavr{i taka pobedni~ki?

Po~ituvani ~itateli ... Va{ite komentari, zabele{ki i pofalbi na temite objaveni vo dnevniot vesnik Kapital, kako i vo magazinot Kapital, mo`ete da gi napi{ete i ispratite na na{iot meil: kontakt@kapital.com.mk i naskoro i na facebook ... Kontaktirajte so nas, ima zo{to ...

VREM(E)KONOMSKA PROGNOZA

o nekoi minati vremiwa, nastapot na jugoslovenskata fudbalska reprezentacija povozrasnite generacii go objasnuvaa kako konfuzno tr~awe bez strategija na terenot so edna cel - da se dojde do topkata i da se postigne gol. Driblinzite, “ma~eweto” na topkata po levoto krilo, sebi~nosta, bea del od individualnite majstorii, no rezultatite izostanuvaa. Edno e da se posakuva, drugo e da se umee, treto e da se prifati rezultatot. Vo ekonomskata terminologija efektite od politikite najdobro moè da se sogledaat na teren, a vo odreden del i preku statisti~kite podatoci. Vo dvata slu~ai, faktite koi bea objaveni govorat deka zimata e pred nas. Prognozata za toa kakva }e bide, povtorno nalikuva na onaa od pred pove}e godini. Umereno obla~en pad, so povremeni pozitivni periodi, magla vo niskite delovi na ekonomijata, so slabi vrneì od likvidnost. Haos. A kako toa izgleda na teren, stanuva jasno od razlikite pome|u podatocite i politi~kite soop{tenija. Tie govorat deka moèbi statisti~ki ekonomijata kone~no izlegla od recesija, no za àl industrijata ne se ~uvstvuva dobro. Objaveniot podatok deka industriskoto proizvodstvo vo mesec fevruari zabeleàlo pad od 13,1% govori vo prilog na procenkite deka 2010 godina }e bide pote{ka od 2009. Vo ovoj slu~aj

stanuva zbor za jasni i precizno objaveni oficijalni informacii od Zavodot za statistika. Dokolku se analiziraat brojkite na kvartalno nivo, za koe vo 2009 godina zabeleàvme pad od celi 10,8% vo odnos na 2008 godina, jasno e deka kumulativniot pad na industriskoto proizvodstvo vo 2010 sporedeno so prviot kvartal od 2008 godina }e bide pogolem od 25%. Zagriènosta e pogolema dokolku se analizira strukturata na padot po selektivni industriski granki. Minusot od 13,1% }e be{e i pogolem da ne go “spase{e” zgolemuvaweto zabeleàno vo sektorot proizvodstvo i distribucija na energija, gas i voda. So drugi zborovi obilnite do`dovi forsiraa proizvodstvo na energija, koe go substituira{e uvozot vo poslednite tri meseci, a ova pridonese za zgolemuvawe na proizvodstvoto na ovaa industriska granka za 31%. Za razlika od ovaa industriska granka, padot kaj proizvodstvoto na stoki za {iroka potro{uva~ka i generalno kaj industriskata prerabotuva~ka e 20%, {to e alarmantno. “Odnesuvaweto na noj” so zakopuvawe na glavata vo pesok samo prividno zadovoluva. Neprimenata na iskustvata, soglasno site napori na ekonomskata politika vo uslovi na kriza koi treba da se naso~eni kon proizvodstvo na stoki za {iroka potro{uva~ka i kon prerabotuva~kata vodi kon negativen razvoj. Celta na ovie politiki

e delumno da se zameni uvozot na ovie proizvodi, a od druga strana da se postigne odreden izvoz na konkurentni proizvodi. Vtorata cel na politikata e da se kreiraat kapitalni investicii koi bi angaìrale del od doma{nite kapaciteti. Evidentno e deka strukturata na proizvodstvoto na doma{nite kapaciteti ne samo {to ne e podobrena, tuku e i vo isklu~itelno lo{a kondicija poradi nedostigot na investicii. Na toj na~in taa e paralizirana so nemo`nosta da izvezuva, a doma{nata apsorpciona mo} e reducirana na minimum. Kapitalnite investicii poradi nepovolniot buxet i negovata strukturata se nedovolni za da angaìraat pogolem del od kapacitetite na kompaniite. Jasno e deka tie poradi krizata ne moàt ni da se pribliàt do nivoto od pred 2009 godina. Ostanuva poslednata opcija, koja spored najavite, treba da vlijae pozitivno, a toa e zgolemenoto kreditirawe koe bi nastanalo poradi namalenite kamati. Najavata za nov ciklus, koj }e zapo~ne vo juni, zbunuva bidej}i ne e argumentirana i se bazira isklu~ivo vrz ~uvstvoto deka bankite }e go zgolemat kreditiraweto. Treba da se o~ekuva deka odredeni procesi }e se dviàt kon pozitiva poradi poniskite tro{oci za kamati. Me|utoa ostanuva nejasno zo{to ova ne se slu~i vo uslovi koga na pretprijatijata im stoe{e na raspola-

RUBIN^O ZAREVSKI konsultant za strate{ki menaxment i univerzitetski u iv un iver errzi zite tets tski ki ddocent occen entt

gawe dolgo najavuvaniot kredit od EIB. Iskoristenosta od 50% uka`uva deka odnosite pome|u bankite i kompaniite ne se ednostavni. Ednite baraat kontrola nad rizikot vo svoite plasmani, a drugite se obiduvaat da sogledaat za koja namena }e gi investiraat sredstvata. Dokolku pazarite ne se korigiraat vo pozitiva, odnosno absorpcijata na krediti ne obezbeduva zgolemeno proizvodstvo, kreditite }e bidat koristeni samo za da se zatvorat odredeni dupki vo likvidnosta. Bankite za ovaa namena nemaat sredstva. Na kraj ni ostanuva utehata deka rabotite ne stojat podobro ni kaj pove}eto evropski dr`avi. No, kakva korist imame nie od ova? Zadovolstvoto ni go rasipaa i vestite deka Grcija uspea da obezbedi 30 milijardi evra krediti od EU, pa sega ni ostanuva da se te{ime so hrvatskiot i slovene~kiot deficit i problemite na ovie zemji.

KOMPANII & PAZARI 15

31/MART/2010

EVRO vs DOLAR

ME^OT PRODOL@UVA KOSTADIN GU[EV

gushev@kapital.com.mk

acvrstuvaweto na amerikanskata ekonomija, poslednava nedela, ja zadrà inflacijata i, preku rastot na cenite na hartiite od vrednost na amerikanskite berzi, go vivna dolarot vo petmese~en posledovatelen rast. Vakviot rast pridonesuva trgovcite i brokerite da go trgnat pogledot od Evropa, kade i ponatamu plamti poàrot od fiskalnata kriza vo golem del od zemjite na Evropskata unija, kako i od zemjata na izgrejsonceto, Japonija, kade {to sonceto nikako da ja ogree ekonomijata koja se davi vo deflacija. Vakvata razvrska me|u del od najrazvienite zemji go kreva libidoto na amerikanskiot dolar za koj golem broj svetski analiti~ari smetaat deka mu pretstoi svetla idnina po dobroto tempo koe be{e pottiknato u{te minatiot mart, koga amerikanskata vlada vbrizga finansiska injekcija vo svojata ekonomija vredna 12,8 iljadi milijardi dolari, so {to be{e zabeleàno najgolemoto valutno podobruvawe na dolarot vo poslednive 28 godini.

IZJAVATA NA TRI[E KAKO DOLEVAWE MASLO NA OGNOT Na stranata na dolarot vo posledniov period igraa i mnogu svetski banki, kako Rojal Bank of Skotland i Siti Grup, koi na toj na~in uspeaa da gi skratat svoite

Golem broj svetski analiti~ari smetaat deka dolarot }e raste i ponatamu po dobroto tempo koe be{e pottiknato u{te minatiot mart, koga amerikanskata vlada vbrizga finansiska injekcija vo svojata ekonomija vredna 12,8 iljadi milijardi dolari. Ottoga{ e zabeleàno najgolemoto valutno podobruvawe na dolarot vo poslednive 28 godini. tro{oci. Licata na Va{ington i Linkoln na zelenata banknota sega sigurno se smeat posle rastot od 1,4% na ovaa valuta za fevruari, vo odnos na 47 najva`ni valuti vo svetot. Osven toa, za prethodnata nedela indeksot na dolarot, koj ja pokaùva negovata vrednost vo odnos na najgolemite {est svetski valuti, skokna za 1,2% na 81,73 bodovi. Istata nedela be{e zabeleàna i najgolemata razlika vo poslednive deset meseci so {to bea dostignati 82,87 bodovi. Pritoa, vo odnos na evroto, dolarot zajakna za 0,9%, pa razmenskata vrednost stigna do 1,3408 dolari za edno evro. Na sredina od nedelata ovoj indeks dojde i do iznos od 1,3267, so {to ja dostigna najniskata to~ka od maj minatata godina. Ova be{e pottiknato i od izjavata na pretsedatelot na Evropskata centralna banka, @an Klod Tri{e, koj kaà deka vklu~uvaweto na MMF vo paketot za spas na Grcija e mnogu, mnogu lo{o, no podocna, sepak, go pojasni svojot stav i kaà deka

paketot za na{iot ju`en sosed e dobredojden kako i vklu~uvaweto na monetarniot fond vo nego. Vo istiot period evroto zabele`a porast za 1,3% vo odnos na japonskiot jen so {to dostigna vrednost od 124,07 jeni za edno evro, dodeka zelenata banknota zajakna za 2,2% i se menuva{e za 92,50 jeni, {to, pak, pretstavuva najvisoka razlika od januari. AMERIKANSKATA EKONOMIJA ZAKREPNUVA – DOLAROT ]E ODI NAGORE Pri~ini pove}e koi davaat znaci za ponatamo{en rast se i o~ekuvawata deka amerikanskoto Ministerstvo za trud na 2 april }e izjavi deka se kreirani okolu 190 iljadi novi rabotni mesta za mesec mart, {to zna~i nov rekord vo poslednive tri godini. Pokraj toa, indeksot Standard i Pur 500 koj ve}e 53 godini gi meri cenite na obi~nite akcii na 500 kompanii so najgolema pazarna kapitalizacija porasna za 5,6% za mesec mart. Inaku povratot od investicija vo akcii

od ovoj indeks porasna za 19% vo 2009 godina so {to za eden vloèn dolar se dobiva{e 7,26 dolari. Ponatamu, tro{ocite za ìvot na Amerikancite ostanaa nepromeneti za mesec fevruari, so {to se osigura deka inflacijata nema da go prekine zakrepnuvaweto na ekonomijata na SAD. Nasproti toa, tro{ocite za ìvot vo Japonija zabeleàa ednogodi{en posledovatelen pad vo fevruari. Vladata na Japonija najavi deka se o~ekuva potencijalniot rast na zemjata me|u 2011 i 2017 godina da bide najnizok vo G7 so 0,9%. Sepak, dokaz deka bitkata za prevlast na valutite me|u starata Evropa i noviot kontinent ne zapira tuka e postignatiot dogovor me|u Evropskata unija i Me|unarodniot monetaren fond za pomo{ na gr~kata finansiska kriza. Otkako EU najavi deka }e go predvodi paketotmerki {to podrazbira bilateralni zaemi, vo dogovor so MMF, vo slu~aj Grcija da ne moè da najde sredstva za finansirawe na svoite obvrski, se vrati verbata na investitorite so {to evroto be{e dignato na 1,34 dolari. Sepak, EU i ponatamu se nao|a pome|u ~ekanot i nakovalnata poradi stravot od eskalirawe na istite problemi vo [panija, Portugalija, Irska i Italija, koi i ponatamu ja dràt evro-valutata pod pritisok. Najsve` primer za ova e namaluvaweto na kreditniot rejting na Portugalija od strana na Fi~ na nivo od AA-, so izgledi i ponatamu da pa|a. Lo{ata sostojba vo ovaa zemja se gleda preku javniot

dolg koj iznesuva 75,2% od nejziniot BDP ili 131 milijardi evra, koja e nadopolneta so 10,5% nevrabotenost. Nejziniot mediteranski sosed [panija, pak, ima javen dolg od 456 milijardi evra ili 43,1% od BDP na zemjata. [panija, kade {to osobeno e pogoden grade`niot i tekstilniot sector, pridonese zemjata da ima najgolem broj na nevraboteni vo evrozonata, koj iznesuva 18,3%. SELEWETO NA AMERIKANSKIOT KAPITAL MO@E DA GO ZABAVI RASTOT NA DOLAROT Deka site pati{ta vodat kon Va{ington zboruvaat i ekspertite od “Ekonomist” i “Blumberg” koi o~ekuvaat najgolemiot rast na valutata od 2008 godina navamu da bide dopolnitelno osveèn koga pretsedatelot na Federalnite rezervi na SAD }e prestane da pe~ati pari i }e gi podigne tro{ocite za pozajmuvawe, so {to se o~ekuva deka ekonomijata na SAD }e raste dva pati pobrzo od taa na EU i Japonija. Najavite za namaluvawe na razlikata me|u dvete valuti, sepak, moè da bide ograni~ena od strana na amerikanskite investitori koi moè da prenesat milijardi dolari vo drugi zemji so cel da gi iskoristat pogolemite dividendni prinosi kako {to rastat svetskite berzi. Morgan Stenli Kapital Interne{nl indeksot, koj gi meri cenite na 1.500 svetski akcii i pretstavuva kriterium za analiza na dvièweto na svetskite berzi, se zgolemi za 42% vo 2009 godina, dodeka istiot indeks za zemjite vo razvoj se zgolemil za 66%.

16 31.03.2010

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

So noviot inter-

net-servis {to go podgotvi Makedonska berza, site zainteresirani vlo`uva~i, za suma od 350 evra godi{no za najevtiniot paket, }e mo`at da gi koristat najsovremenite analiti~ki metodi pri donesuvaweto na svoite investiciski odluki

BERZA/AKCII/TRGUVAWE

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

OD UTRE INVESTIRAJTE SO POMO{ NA “BESTNET ANALITIKA”

BLUMBERG VO MAKEDONSKA VARIJANTA

IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

nvestitorite na doma{niot pazar na kapital otsega }e mo`at mnogu polesno da donesuvaat odluki so pomo{ na noviot proizvod {to go podgotvi Makedonska berza. Od utre po~nuva da funkcionira paketot nare~en “Bestnet analitika”, tehnolo{ki napreden internet-servis po primerot na onie {to gi imaat Blumberg i Rojters. So koristewe na servisot, institucionalnite investitori, brokeri, finansiski institucii, analiti~ari, no i individualnite investitori, }e mo`e da napravat kvalitetna analiza na raboteweto na kompaniite i so toa da gi postavat svoite investiciski strategii na pozdrava osnova. “Bestnet analitika” se sostoi od tri posebni moduli –fundametalna analiza na akcii, tehni~ka analiza na akcii i moe portfolio. “Fundametalnata analiza mu otkriva na korisnikot kako funkcionira edna kompanija, kako ja izvr{uva svojata dejnost, kakva e nejzinata momen-

talna sostojba i pozicija na pazarot. Vrz osnova na ovie pokazateli moè da se odredi i kakva }e bida idninata na kompanijata”, velat vo Makedonska berza. Modulot “Fundamentalna analiza” }e nudi podatoci za pove}e od 100 kompanii so koi se trguva na Makedonska berza i vo sebe sodrì pove}e od 70 finansiski pokazateli (prinos na kapital, prinos na vkupnite sredstva, stapka na povrat na proda`ba, neto-dobivka po akcija, knigovodstvena vrednost po akcija...) za kompani i pove}e od 40 pokazateli za banki. Modulot ovozmoùva i analiza na finansis kite izve{tai na kompaniite preku sledewe i sporeduvawe na vrednostite za poslednite tri godini na godi{na osnova, sledewe na rezultatite po kvartali, sledewe na podatocite vo denari, evra i dolari, kako i analiza na godi{nite promeni na bilansnite pozicii. Modulot prikaùva i podatoci za isplatenite dividendi

na kompaniit za poslednite ~etiri godini, podatoci za najgolemite akcioneri i za organite na upravuvawe. SO “MOE PORTFOLIO” DO NAJPROFITABILNA KOMBINACIJA NA AKCII Ako kaj fundamentalnata analiza finansiskite izve{tai, uslovite i perspektivite na industrijata i kompanijata se osnova za edna prodlabo~ena analiza, kaj tehni~kata analiza, vtoriot modul od “Bestnet analitika”, toa e pazarnata cena. “Preku postojano vrednuvawe na kompaniite na pazarot, se dobivaat korisni informacii za toa kako pazarot, odnosno investitorite, go ocenuvaat dosega{noto rabotewe, no u{te pove}e, kako gi procenuvaat pespektivite na kompanijata vo idnina”, objasnuvaat vo Berzata. Ottuka, za ovoj pristap va`na e pazarnata cena, odnosno uslovite na stranata na ponudata i pobaruva~kata {to vlijaat vrz nejzinoto formirawe. Tehni~kata

analiza gi zema predvid i iracionalnite faktori kako {to e op{tiot sentiment na pazarot (pezimizam/optimizam) ili, pak, momentalnata popularnost na nekoj tip investicisko odnesuvawe. So modulot “Moe portfolio” se sledat vloùvawata, nivnata momentalna vrednost, presmetka na dobivkite ili zagubite na izvr{eni, no i na nerealizirani transakcii. So ovoj modul polesno se utvrduva rizikot od vloùvaweto, moè da se sozdadat simulirani portfolija, da se sledat dvièwata na pove} e portfolija i pri toa da se vidat najprofitabilnite hartii vo portfolioto, kako i najprofitabilnata kombinacija na hartii od vrednost. Cenite za godi{na pretplata na “Bestnet analitika” se od okolu 350 evra (cena sose DDV) za koristewe na eden modul, 450 evra za dva moduli i 540 evra za paket od site tri moduli.

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

ZO[TO NE SE TRGUVA NA STRANSKITE BERZI? ezidentite fizi~ki lica vo Makedonija moàt da trguvaat so hartii od vrednost vo stranstvo samo preku ovlasten u~esnik na pazarot na hartii od vrednost (bankite i brokerskite dru{tva). Zakonot za devizno rabotewe ne dozvoluva rezidentnite fizi~ki lica da otvoraat smetki za trguvawe direktno kaj stranskite banki i brokerski ku}i i da trguvaat direktno preku niv. No, zatoa pak, moàt da trguvaat so site hartii od vrednost na stranskite pazari preku doma{nite banki i drugite ovlasteni u~esnici koi }e ja ponudat ovaa usluga vo svoeto portfolio na proizvodi. Za da moàt rezidentnite fizi~ki lica da imaat pristap na me|unarodnite pazari na kapital, treba bankite ili drugite ovlasteni u~esnici na pazarot na kapital vo Makedonija da ponudat platformi za trguvawe preku koi bi se realizirale site transakcii za kupoproda`ba na stranski hartii od vrednost. Za da se realiziraat vakvite transakcii na me|unarodniot pazar na kapital, treba ovlastenite u~esnici preku koi }e se izvr{uvaat trguvawata da dejstvuvaat kako posrednici. Ostanuva na samite doma{ni banki da go ovozmoàt ovoj vid trguvawe, so koj {to doma{nite fizi~ki lica kone~no }e imaat pristap kon site pazari vo svetot i }e moàt da investiraat vo mnogubrojnite proizvodi koi gi nudat stranskite pazari.

Za da imaat doma{nite fizi~ki lica pristap na me|unarodnite pazari na kapital, bankite ili drugite ovlasteni u~esnici na pazarot na kapital vo Makedonija treba da ponudat platformi za trguvawe, preku koi bi se realizirale site transakcii za kupoproda`ba na stranski hartii od vrednost

RAJA LAZAROVSKA direktor na dru{tvoto za upravu vawe so privatni fondovi, Fi{er fondovi

BERZANSKI INFORMACII

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od ponedelnik-29.03.2010, bidej}i 30.03.2010 be{e neraboten den, odnosno netrgovski den za Makedonskata berza.)

KOMPANII & PAZARI

18 31.03.2010 NOVA KOLEKCIJA NA ASTIBO akedonskiot brend Astibo promovira{e nova proletna kolekcija Spring connection with Astibo collection. Dizajnite pretstavuvaat spoj na modernoto i klasi~noto i se nametnuvaat kako modna linija za ovaa sezona za site sledbenici na ubavinata i modata. "Nie sme istovremeno i klasi~ni i moderni vo na{iot dizajn. Gradot

e poln so energija i so `ivot, ulicite se polni so moderni i inteligentni lu|e koi imaat vlijanie vo inspiracijata na na{iot dizajn, a istiot e napraven za tie da se ~uvstvuvaat sigurni i komotni dodeka gi nosat na{ite modeli", veli Beti Saneva, generalen menaxer na Astibo. Preku ovaa revija, oceni Saneva, Astibo poka`a deka e brend {to e blizok do svoite potro{uva-

MASTERBET OD KUMANOVO DOBI LICENCA ZA IGRI NA SRE]A

~i i pretstavuva sinonim za vrven dizajn i kvalitet vo na{ata zemja i regionot. Modnata ku}a Beas napravi povtorno vra}awe na brendot Astibo vo sopstven brend. Kompanijata e izvozno orientirana i sorabotuva so visoko kvalitetni evropski i svetski modni ku}i, a preku svoite partneri e prisutna vo pove}e od 10 evropski dr`avi.

ru{tvoto za turizam, ugostitelstvo i uslugi Masterbet od Skopje dobi licenca za prireduvawe na posebni igri na sre}a i }e postavi 22 avtomati za igri na sre}a i eden avtomat za igri na sre} a na koi istovremeno mo`at da u~estvuvaat pove}e igra~i. Za ovaa licenca skopskata kompanija Masterbet ima dozvola da gi

Farmerite koi {to imaat potpi{ano dogovor so IBM mlekarnica - Bitola mo`e da go koristat istiot kako garancija za dobivawe na bankarski krediti so povolni kamatni stapki. Osven na doma{noto proizvodstvo, IBM mlekarnica - Bitola s$ pove}e se orientira kon izvozot.

IBM USPE[NO JA ZAVR[I 2009 GODINA

SO INVESTICII DO PODOBRI REZULTATI EMILIJA STEFANOVA stefanova@kapital.com.mk

dvojuvawe na kapacitetite za proizvodstvo na jogurt i kiseli mle~ni proizvodi, kako i modernizacija na opremata so kvalitetno pakuvawe i bezbedna ambalaà se planovite na IBM mlekarnica - Bitola za ovaa godina. I pokraj skandalite vo mle~nata industrija, i ekonomskata kriza koja ja namali kupovnata mo} na potro{uva~ite, bitolskata mlekarnica uspe{no ja zavr{i 2009 godina. Lani e ostvarena investicija od polovina milion evra za nabavka na 110 laktofrizeri, odnosno ladilnici za mleko, koi {to treba da go odrùvaat visokiot kvalitet na mlekoto. IBM mlekarnica - Bitola vo momentov e edinstvena mlekarnica vo Makedonija koja e EUsertificirana so dodelen izvozen broj. Spored Predrag Cvetkovi}, pretsedatel na upravniot odbor na IBM mlekarnica - Bitola, minatata godina be{e stabilna. “Minatata godina moème definitivno da ja ocenime kako stabilna, so porast na pazarniot del vo sporedba so 2008 godina. Vo tekot na 2008 godina be{e izvr{ena kompletna avtomatizacija

na proizvodstvoto i fermentacijata na mlekoto {to pridonese za podobruvawe na kvalitetot na proizvodite”, veli Predrag Cvetkovi}. Spored nego, podobruvaweto na kvalitetot na mlekoto i mle~nite proizvodi kako finalen proizvod e pri~ina za investiciite vo razvojot. Vo momentov, pove}e od 50% od otkupnoto mleko e od ekstra klasa, me|utoa od mlekarnicata se zalagaat ovoj procent da se zgolemuva u{te pove}e. SRPSKOTO MLEKO E VO MINIMALNI KOLI^INI Sekoj den IMB mlekarnica - Bitola otkupuva po 110 toni mleko, koi podocna se prerabotuvaat, i od niv se proizveduvaat pove}e vidovi na mle~ni proizvodi. Koli~inite na otkupno mleko se zgolemeni za 25%- 30% vo prvite tri meseci na ovaa godina, vo sporedba so istiot period vo 2008 godina,. “Pred eden mesec se najdovme vo situacija na nedostig na kvalitetno surovo mleko, pa bevme prinudeni da uvezeme mnogu mali koli~estva od Srbija, koi potoa bea obraboteni ovde, i plasirani na pazarot. Toa se slu~i samo edna{, i e pomalku od 1% od vkupnoto proizvodstvo. Go zgolemivme brojot na kooperanti, me|utoa ne mo`eme da otkupuvame kakvo bilo mleko. Prioritet za nas e kvalitetot i zadovoluvaweto

na potrebite na krajnite potro{uva~i. Sepak, pove}e od 99% od na{ite proizvodi se od makedonsko mleko”, velat od IBM mlekarnica - Bitola. Aferata Svedmilk koja pove}e od edna godina ja branuva makedonskata javnost vlijae{e i na proizvodstvoto vo IBM mlekarnicata - Bitola. Po otvoraweto na fabrikata na Svedmilk, farmerite sozdadoa mnogu poinakva slika za mle~nata industrija i gi zgolemija svoite o~ekuvawa. “Sekako deka vo toa vreme aferata Svedmilk ima{e negativno vlijanie na na{ata rabota. Vlijae{e za nerealen porast na otkupnoto mleko, so {to se sozdadoa nerealni o~ekuvawa na farmerite. Isto taka be{e naru{ena doverbata na farmerite kon nas, i predizvika edna nestabilnost. IBM pridonese kon stabilizirawe na sostojbata na toj na~in {to vr{ime redoven otkup i redovna isplata na farmerite. Isto taka gi obu~uvame i gi educirame kako da go podobrat kvalitetot na mlekoto”, veli Predrag Cvetkovi}. Osven edukacijata, farmerite koi imaat potpi{ano dogovor so IBM mlekarnica - Bitola mo`e da go koristat istiot kako garancija za dobivawe na bankarski krediti so povolni kamatni stapki. So ova se o~ekuva makedonskite farmeri da imaat pristap

postavi ovie avtomati vo svojot avtomat klub koj se nao|a vo Kumanovo. Kompanijata za licencata }e treba da plati 72.800 evra. Polovina od iznosot ili 36.400 evra treba da gi plati na denot koga }e ja dobie licencata, a ostanatiot iznos vo ednakvi mese~ni rati vo vremetrawe od {est godini, kolku {to trae licencata.

do finansiite isto kako i ostanatite delovni subjekti vo dr`avava.

ZGOLEMUVAWE NA IZVOZOT Za da se zgolemi proizvodstvoto i kvalitetot na mlekoto, vo tekot na ovaa godina od IBM mlekarnica - Bitola najavuvaat deka na farmerite }e im ponudat kvalitetni junci, koi se o~ekuva da go zgolemat nivoto na produkcija na mleko po krava, od sega{nite 3.000 na 5.000 litri. “Stru~nite lica od IBM im pomagaat na farmerite vo podgotvuvawe na tehni~ka dokumentacija i edukacija, so cel da se iskoristat sredstvata od IPARD-razvojnite fondovi”, veli Predrag Cvetkovi}. Osven za doma{no proizvodstvo, bitolskata mlekarnica

s$ pove}e se orientira kon izvozot. Dosega se izvezeni 40 toni od delikatesnoto sirewe koe preku stranskite partneri se izvezuva vo SAD. Vo regionot, tradicionalnite makedonski ka{kavali na bitolskata mlekarnica se dobro poznat brend. Vo Srbija se izvezuva ov~iot ka{kaval "kajmak~alan". Vo naredniot period se planira zgolemuvawe na izvozot i pro{iruvawe na stranskite pazari. Vo 1952 godina vo IBM e proizveden prviot ka{kaval. Od toga{ pa navamu, paletata na proizvodi postojano se pro{iruva. Novite proizvodi se dobro prifateni na konkurentnite svetski pazari. Eden od najnovite proizvodi na bitolskata mlekarnica e mle~niot napitok "ajran", koj e osobeno popularen vo Grcija i Turcija.

PREDRAG CVETKOVI]

PRETSEDATEL NA UPRAVNIOT ODBOR NA IBM - BITOLA "Aferata Svedmilk vlijae{e za nerealen porast na otkupnoto mleko, so {to se sozdadoa nerealni o~ekuvawa kaj farmerite. IBM pridonese za stabilizirawe na sostojbata na toj na~in {to vr{ime redoven otkup i redovna isplata na farmerite. Isto taka gi obu~uvame i gi educirame kako da go podobrat kvalitetot na mlekoto", veli Predrag Cvetkovi}.

40 110

toni sirewe proizvedeno od IBM e izvezeno vo SAD

toni mleko dnevno se otkupuvaat od bitolska mlekarnica

50% od otkupnoto mleko e ekstra klasa

KOMPANII & PAZARI

ZK PELAGONIJA ]E GI VRA]A UPLATITE ZA KUPENITE AKCII

ORGANSKITE ^AEVI NA ALKALOID DOBIJA NAGRADA VO SAD olekcijata organski ~aevi "Gud nej~r" na Alkaloid e izbrana me|u prvite 6 najdobri proizvodi prezentirani na saemot Natural Products Expo West 2010, odr`an vo Los An|eles, SAD, vo vtorata polovina na mart. Stanuva zbor za isklu~itelno renomirana saemska manifestacija specijalizirana za prirodni i organski

proizvodi na koja se prezentiraa pove}e od 3.000 kompanii od svetot. Pretstavnicite na Alkaloid AD Skopje vo ramki-te na Saemot, no i po nego, ostvarija brojni kontakti so distributeri, golemi trgovski centri i specijalizirani sinxiri na prodavnici koi se zainteresiraa za proizvodite Gud nej~r, koi po mnogu ne{ta otskoknuvaat

od ona {to vo momentot mo`e da se najde na pazarot na severnoamerikanskiot kontinent. Prvi~nite dogovori bi trebalo da se o~ekuvaat vo prvata polovina od godinava. Ovoj saem e vo zadol`itelnata agenda na najgolemite i najeksluzivnite trgovski centri i specijalizirani sinxiri na prodavnici za zdrava i organska hrana.

RAKOVODITEL NA ODDELOT ZA SLEDEWE I IMPLEMENTACIJA NA STANDARDI VO MAJKROSOFT ZA CENTRALNA I ISTO^NA EVROPA

razvoj na informati~kokomunikaciskata tehnologija. Isto taka imavme mo`nost da ja slu{neme i prezentacijata na na Bla` Golob, direktor na centarot za razvoj na E-Vlada za Jugoisto~na Evropa, kade {to slu{navme pove}e detali za korista od primenata na javnite privatni partnerstva nameneti za javnite proekti. Za vreme na diskusijata po nivnite prezentacii, stana jasno deka pove}eO

iljadi evra. Posle ovoj neuspe{en obid na najgolemiot zemjodelski kombinat vo zemjava, Odborot na direktori dade predlog na Sobranieto na akcioneri koe e zaka`ano za 9 april da poni{ti del od svoite akcii. So usvojuvaweto na ovoj predlog dru{tvoto bi trebalo da ja namali koli~inata na obi~ni akcii za 3% so {to }e dojde do brojka od 229.809 obi~ni akcii.

politikata na E-Vlada. Vo idealen slu~aj potrebno e taa da bide tehnolo{ki neutralna, izdvojuvaj}i nekolku tehnologii koi vo idnina moàt da ja ograni~at interoperabilnosta. Takvite tehnologii imaat tendencija da bidat pokratkoro~ni vo odnos na koja bilo druga vladina politika. Kakov e va{iot vpe~atok, vo koj pravec se dviì Makedonija koga govorime za E-Vlada i interoperabilnosta i koi se slednite ~ekori koi makedonskata Vlada e potrebno da gi prezeme za uspe{na implementacija na interoperabilnosta i kreiraweto na efikasna E-vlada? Fuhsberger: Od ona {to dosega Makedonija go ima postaveno i realizirano kako cel moè da se zaklu~i deka E-vladata zad sebe ima odli~ni proekti, kako {to e na primer dokumentaciskiot sistem za upravuvawe na

parlamentot. Prodolète da ja vr{ite rabotata kako {to go pravevte toa dosega. Vo idnina rabotete na nadminuvawe na preprekite i vloùvajte vo sinergijata koja moè da se postigne preku proektot E-Vlada i interoperabilnosta.

VLADATA DA KREIRA STRATEGISKI CELI! do organizatorite. Po govorot na generalniot menaxer na Majkrosoft za Makedonija, Ilijan~o Gagovski, koj ja otvori trkaleznata masa, a so toa ja po~na i diskusijata, ministerot za informati~ko op{testvo dade svoja izjava so koja dopre do site aktuelni temi so koi se soo~uva vladata vo Makedonija. Mo`am da izrazam po~it za naporite koi taa gi pravi za realizacija na {to e mo`no pogolem

omisijata za hartii od vrednost ja zadol`i ZK Pelagonija da gi vrati site uplati na kupuva~ite na akcii od kombinatot {to nastanaa kako rezultat javnata ponuda za proda`ba na 18 iljadi akcii na kombinatot. Ova doa|a po prethodnata odluka na KHV za poni{tuvawe na proda`bata na 18 iljadi akcii po cena od 2.470 denari po akcija so vkupna proda`na vrednost od 723

TRI PRA[AWA ZA... ANDREAS FUHSBERGE Minatata nedela site vladini organizacii vo Skopje imaa mo`nost da prisustvuvaat na trkaleznata masa na tema â&#x20AC;&#x153;Interoperabilnosta nudi izbor, pottiknuva inovacii sozdava mo`nostiâ&#x20AC;?. Vie bevte moderatorot na ovoj nastan, ka`ete ni ne{to pove}e za godina{nata trkalezna masa? Fuhsberger: Ova be{e odli~en nastan, pofalbi

31.03.2010

to u~esnici vo publikata ve}e imaa iskustva od prva raka kade gi po~uvstvuvale pridobivkite od politikata na interoperabilnosta (povrzuvawe na kompjuterskite sistemi). Koe e zna~eweto na interoperabilnosta kako del od proektot E-Vlada? Fuhsberger: Vladata treba da se fokusira na kreiraweto na strategiski celi kako del od

20 31.03.2010

BANKI I FINANSII

PROMENA VO MENAXMENTOT NA STATER BANKA pored podatocite od Centralniot registar na RM, promenet e menaxmentot na Stater banka. Dragan Dimitrov pove}e ne e ~len na upravniot odbor na bankata. Kako ovlasteni lica se pojavuvaat Jordan Trajkov od Skopje, koj {to e ~len na upravniot odbor, i Oskar Gardarson od Rejkjavik, Island, kako vr{itel na dol`nost i ~len na upravniot odbor. Dvajcata imaat neograni~eni ovlastuvawa vo vnatre{niot

Dr`avnite insti-

tucii tro{at pari kako {to sakaat, a zloupotrebite nikoj ne gi sankcionira! Zakonot za javni nabavki ne se po~ituva, se mestat tenderi, se favoriziraat kompanii bliski do vlasta. Dr`avniot revizor redovno otkriva finansiski kriminal vo re~isi site izve{tai, no Javnoto obvinitelstvo spie. ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

ràvnite institucii tro{at pari kako {to sakaat, a zlopotrebite nikoj ne gi sankcionira. Javnite nabavki preku koi {to se tro{at stotici milioni evra pari od gra|anite, pretstavuvaat instrument na dràvata preku koj se pravi najgolemiot finansiski kriminal! Dràvniot zavod za revizija vo izve{taite za re~isi site vladini institucii, postojano obelodenuva naodi za nezakonsko i neefikasno tro{ewe na pari. Zakonot za javni nabavki ne se po~ituva, {to otvora prostor za golemi somneì za korupcija. Kapital se obide da gi analizira poslednite nekolku revizorski izve{tai vo koi se otkrieni seriozni prekr{oci i zloupotrebi na pari od gra|anite. Naj~esto, dràvnite institucii vr{ele javni nabavki bez pritoa da se sprovede postapka za javna nabavka soglasno Zakonot, uslovite {to se baraat vo tenderskata dokumentacija ~estopati se utvrduvale taka {to }e odgovaraat na odredena favorizirana kompanija, se pla}ale fakturi za neizvr{eni raboti i na kompanii koi ne bile

i nadvore{niot promet na bankata. Stater banka (porane{na Komercijalno-investiciona banka od Kumanovo) be{e vo sopstvenost na islandskata grupacija Majlston, koja {to pretrpe zagubi vo me|unarodnata hipotekarna kriza, zaradi {to & ja prodade Stater banka na bugarskata Centralno kooperativna banka (CKB), za suma od okolu 6 milioni evra.

BEZ PROVIZIJA ZA PODIGAWE GOTOVINA OD BANKOMAT d deneska do 7 april 2010 godina, Unibanka, po povod veligdenskite praznici, sproveduva promotivna akcija za site korisnici na kreditni karti~ki od brendovite Viza (Visa) i MasterKard (MasterCard), izdadeni od bankata. Korisnicite na kreditnite karti~ki koi }e podignat gotovina od bankomatite na Unibanka za vreme na veligdenskite praznici, }e bidat oslobodeni od provizija. Vo Unibanka velat deka obezbeduvaat postojana funkcionalnost na mreàta na bankomati i sekoga{ ja garantiraat efektivnata rabota na mreàta na ATM-terminali niz celata dràva.

KORUPCIJA VO JAVNITE NABAVKI

KAKO DR@AVATA PERE NARODNI PARI!? 40%

od dr`avnite institucii ne davaat ot~et za javnite nabavki, spored istra`uvaweto na Centarot za gra|anski komunikacii

269

revizorski izve{tai se podneseni do Javnoto obvinitelstvo za osum godini Samo 2 presudi se doneseni za finansiski kriminal

anga`irani, pa duri i voop{to ne u~estvuvale vo postapkata za javna nabavka. Posledniot revizorski izve{taj za rabotata na Agencijata za stranski investicii potvrdi u{te eden slu~aj na favozrizirawe na kompanija koja bila anga`irana za izrabotka na promotivniot spot za vladinata kampawa *Invest in Macedonia. Agencijata sprovela otvorena postapka za javna nabavka, no pri ocenkata na ponudite, ne ja po~ituvala metodologijata na boduvawe, tuku prifatila bodirawe od nadvore{no lice koe na ponudata so najvisoka cena & dodelilo pove}e bodovi od bodovite na onoj koj ponudil najnizok iznos. Revizijata konstatira deka so toa, 90 iljadi evra se potro{eni neracionalno i neefikasno, a od druga strana se zagrozeni ostanatite kompanii koi konkurirale za ovaa nabavka. Agencijata za civilno vozduhoplovstvo sklu~ila dogovor za nabavka na sistem za kontrola na letawe za aerodromot vo Ohrid, so obvrska kompanijata dobavuva~ da dostavi

bankarska garancija za kvalitetno i navremeno izvr{uvawe na rabotite. Kompanijata ne dostavila bankarska garancija, i spored Zakonot toj tender trebalo da bide poni{ten. Istata agencija, za nabavka na dve vozila Ford vo vrednost od 92 iljadi evra, sprovela postapka za javna nabvaka vo koja ponudi dostavile dve firmi, a pri pla}aweto, dostaveni se fakturi od treta kompanija koja voop{to ne u~estvuvala vo javnata nabavka. Mnogu ~esto, dr`avnite institucii gi menuvale uslovite {to se baraat od kompaniite za u~estvo vo javnite nabavki i za izveduvawe na isti raboti se postapuvalo razli~no. Na primer, za oddelni grade`ni raboti, nekoga{ se baralo kompaniite da poseduvaat standard ISO 9001, nekoga{ ne. Spored revizorot, toa upatuva na zaklu~ok deka dr`avata postapuva subjektivno i favorizira odredeni kompanii. JAVNOTO OBVINITELSTVO SPIE! Ekspertite {to gi analizirale procesite na

VAWA MIHAJLOVA

antikorupciski eksper â&#x20AC;&#x153;Zakonot za javni nabavki mora da se dopolni so odredbi za sankcii i kazni za prekr{oci. Vaka nikoj ne odgovara za negovoto nepo~ituvawe. Pokraj toa, Javnoto obvinitelstvo ne treba da bide pasivno i so godini da ~eka podatoci za da reagira. Rabotata na Javnoto obvinitelstvo mora da se podobri i so anga`irawe na specijalizirani obviniteli za finansiski kriminal. Sega se ostava vpe~atok deka se pominuva nekazneto i se gubi doverbata vo instituciiteâ&#x20AC;? javni nabavki vo zemjava, komentiraat deka ogromni sumi pari od gra|anite se tro{at nezakonski i najgolem del od niv zavr{uvaat vo privatni xebovi na vladini funkcioneri. Spored niv, golem problem e {to postojniot Zakon za javni nabavki ne predviduva sankcii i kazni za negovo nepo~ituvawe. Zgora na toa, naodite za

zloupotrebite na buxetski pari, zavr{uvaat samo na hartija vo nekoj izve{taj, bez pokrenuvawe na postapka za toa. â&#x20AC;&#x153;Zakonot za javni nabavki mora da se dopolni so odredbi za sankcii i kazni za prekr{oci. Vaka nikoj ne odgovara za negovo nepo~ituvawe. Pokraj toa, Javnoto obvinitelstvo ne treba da bide pasivno i so godini da ~eka podatoci za da reagira. Celata sorabotka so MVR treba da se podobri, za da se obezbedi podobar

BANKI I FINANSII XP Morgan i ^ejs vo svojata ponuda ima okolu 110 tipovi na kobrending-karti~ki za razlika od lani koga ovoj broj iznesuva{e nad 200. Kobrending-karti~kite se plate`ni i kreditni karti~ki koi pravat kombinirawe na brendot na onoj koj gi izdava so brend na nekoja poznata kompanija, no krizata gi natera golemite svetski banki da ukinat golem del od niv zaradi golemite tro{oci, a maliot profit {to go nosat.

rezultat vo sankcionirawe na zloupotrebite. Rabotata na Javnoto obvinitelstvo mora da se podobri i so angaìrawe na specijalizirani obviniteli za finansiski kriminal. Sega se ostava vpe~atok deka se pominuva nekazneto i se gubi doverbata vo instituciiteâ&#x20AC;?, veli Vawa Mihajlova, antikorupciski ekspert. U{te eden dokaz deka Javnoto obvinitelstvo (JO) spie e i analizata na podatocite za podneseni izve{tai do JO i pokrenati postapki i doneseni presudi kako rezultat na toa. Od vkupno podneseni 269 revizorski izve{tai za 8 godini, JO povelo krivi~na postapka vo 12 slu~ai, vo isto tolku slu~ai e podneseno barawe za poveduvawe istraga, vo 5 slu~ai e podneseno barawe za prekr{o~na postapka i samo vo dva slu~ai e donesena presuda. INSTITUCIITE â&#x20AC;&#x201C; NEDOVOLNO TRANSPARENTNI Edno istraùvawe na Centarot za gra|anski komunikacii za sproveduvaweto na javnite nabavki vo 2009 godina, pokaùva deka duri 40% od insituciite ne se

transparentni i ne davaat ot~et za tro{eweto na narodnite pari, iako toa im pretstavuva zakonska obvrska. Ova istraùvawe na postapkite za javni nabavki isto taka obelodenuva serizoni somneì za zloupotrebi i korupcija. Kako naj~esti na~ini za manipulacija se naveduvaat kriteriumite za izbor na najpovolnata ponuda i nivno menuvawe vo prilog na edna kompanija, boduvawe na ponudite i favorizirawe na odreden ponuduva~, odolgovlekuvawe na izborot na najpovolnata ponuda so {to se otvora prostor za potkup, poni{tuvawe na postapkite dokolku ne se ostvarat planiranite kalkulacii. Duri 25% od monitoriranite javni nabavki vo 2009 bile poni{teni, a negativniot trend go potvrduvaat i podatocite od Biroto za javni nabavki. Spored toa, raste i brojot na àlbi od firmite, a Dràvnata komisija za àlbi s$ pove} e gi uvaùva {to dokaùva deka dràvata i instituciite koi vr{at javni nabavki s$ pove}e pravat gre{ki vo postapkite.

AVSTRISKITE BANKI NA BALKANOT PRAVAT 80% OD PROFITOT

KRIZATA GI PREPOLOVI KOBRENDINGKARTI^KITE

dnata nedela se o~ekuva bankata XP Morgan i ^ejs da objavi novo ukinuvawe na kobrending karti~kata. Stanuva zbor za karti~kata Starbaks Dueto Viza. Pokraj kobrending-karti~kata so Starbaks od strana na bankata vo izminatiot period bea ukinati i karti~kite na Avon, Fakultetot vo Merilend, hokejarskiot klub Wu Xersi Devils kako i karti~ki na dva NBA tima Detroit Pistons i Orlando Mexik. Momentalno

31.03.2010 Spored podatocite objaveni od Narodnata banka na Avstrija, izminatata godina konsolidiranata dobivka na site avstriski banki vo odnos na 2008 godina porasnala za 600 milioni evra i iznesuva 1,5 miljardi evra. No, i pokraj ovie rezultati, avstriskite banki, sepak, ne uspeaja da go odr`at ~ekorot so 2007 godina, koga ovaa dobivka dostignala duri 6,8 milijardi evra, veli avstriskiot

vesnik "Di Prese". Ona {to privlekuva vnimanie kaj objavenite podatoci e strukturata vo pogled na potekloto na ovaa dobivka. Podatocite poka`uvaat deka avstriskite banki najgolema dobivka ostvarile vo Jugoisto~na Evropa, poto~no na Balkanot, i taa iznesuva 1,25 miljardi evra, {to e pove}e od 83% od celata dobivka. Za razlika od nego, dobivkata vo Avstrija padna na samo 248 milioni evra.

NASKORO NOV GUVERNER NA NBS

KADAR OD DELOVNITE BANKI 17.03.2010 ]E GO ZAMENI JELA[I]?

Kako najseri-

ozen kandidat se spomenuva imeto na Goran Piti}, pretsedatel na upravata na Sosiete @eneral i nekoga{en minister za nadvore{na trgovija.

o senzacionalnata ostavka na guvernerot na Narodnata banka na Srbija, Radovan Jela{i}, srpskite mediumi vedna{ po~naa da {pekuliraat za toa koj }e bide negov naslednik. Momentalno vo igra se pet kandidati, glavno {efovi na delovni i komercijalni banki. Kako najseriozen kandidat se spomenuva imeto

na Goran Piti}, pretsedatel na upravata na Sosiete @eneral i nekoga{en minister za nadvore{na trgovija. Za nego mnogumina smetaat deka bi bil odli~en za ovaa pozicija zaradi negovite analiti~ki i cvrsti stavovi, no i poradi samostojnosta vo odlu~uvaweto. Vtor kandidat koj se najde na listata e Vladimir ûpi}, pretsedatel na izvr{niot odbor na Hipo Alpe Adria. Za tret seriozen kandidat se spomenuva imeto na Veroqub Dugali}, glaven sekretar na Zdruènieto na bankari vo Srbija i spored mnogumina eden od najdobrite bankarski stru~waci vo dràvata. So imeto na Du{an Vujovi} glaven ekonomist na Svetskata banka vo Srbija mediumite po~naa da {pekuliraat ovie denovi. Inaku poznat e kako porane{en sorabotnik na Ante Markovi} za vreme na negovata neuspe{na reforma

na ekonomskiot sistem na SFRJ vo tekot na devedesettite. Me|u kandidati se spomenuva i imeto na edna dama. Stanuva zbor za Dragiwa Xuri}, pretsedatelka na izvr{niot odbor na banka Intesa. Iako vo Srbija se smeta za edna od najuspe{nite bankarski menaxeri, sepak, ote`nuva~ka okolnost e faktot {to spa|a vo krugot na najbliski sorabotnici na Miroslav Mi{kovi}, sopstvenikot na Delta holdingot, pa srpskata javnost toa bi go protolkuvala kako premin na finansiskiot sistem od dr`avni vo tajkunski race. I pokraj {to site navedeni kandidati za ovaa pozicija se eminentni stru~waci od svojata oblast, sepak, kone~nata odluka najmnogu }e zavisi od toa koj }e uspee da se dobli`i do interesite na vladata vo Srbija. Re~isi nikoj vo Srbija ne veruva

deka porane{niot guverner Jela{i} ovaa funkcija ja napu{til zaradi li~ni pri~ini. Preovladuva misleweto deka odlu~uva~ki moment za negovata ostavka e silnoto insistirawe na Vladata na Srbija da ja zgolemi doma{nata potro{uva~ka preku plasman na benificirani kreditni linii {to spored Jela{i} bi dovelo do dopolnitelna neramnote`a vo platniot bilans na zemjata. (M.P.)

AVSTRISKITE BANKI NA BALKANOT PRAVAT 80% OD PROFITOT

KRIZATA GI PREPOLOVI KOBRENDINGKARTI^KITE

NASKORO NOV GUVERNER NA NBS

KADAR OD DELOVNITE BANKI 17.03.2010 ]E GO ZAMENI JELA[I]? }} Kako najseriozen kandidat se spomenuva imeto na Goran Piti}, pretsedatel na upravata na Sosiete @eneral i nekoga{en minister za nadvore{na trgovija. o senzacionalnata ostavka na guvernerot na Narodnata banka na Srbija, Radovan Jela{i}, srpskite mediumi vedna{ po~naa da {pekuliraat za toa koj }e bide negov naslednik. Momentalno vo igra se pet kandidati, glavno {efovi na delovni i komercijalni banki. Kako najseriozen kandidat se spomenuva imeto

22 31.03.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

UNGARIJA ]E MU POMAGA NA ZAPADEN BALKAN VO EVROINTEGRIRAWETO dejata na Grcija site zemji od Zapaden Balkan da vlezat vo EU do 2014 godina e nerealna, no Ungarija e podgotvena da pomogne vo procesot na evrointegrirawe na regionot, izjavi {efot na ungarskata diplomatija, Peter Bala{. “2014 godina kako rok za ~lenstvo vo EU e nerealna, bidej}i sekoja dr`ava mora poedine~no da gi

ispolni kriteriumite za priem", istakna Bala{ po sredbata vo Budimpe{ta so {efot na srpskata diplomatija, Vuk Jeremi}, i gr~kiot zamenikminister za nadvore{ni raboti, Dimitris Drucas. Spored Bala{, procesot za priem na Hrvatska vo EU ne mo`e da zapo~ne pred 2011 godina, dodeka za procesot na pregovori za ~lenstvo na Make-

donija i Srbija „}e mora da pominat u{te nekolku godini”. "Ungarija saka celiot region da napravi napredok vo pribli`uvaweto kon EU i da se namalat razlikite me|u zemjite", potencira Bala{. Vo Budimpe{ta toj se sretna i so hrvatskiot minister za nadvore{ni raboti Gordan Jandrokovi}.

ALBANIJA GO POPOLNI PRA[ALNIKOT ZA ^LENSTVO VO EU lbanija soop{ti deka go popolnila EU-pra{alnikot vo vrska so procesot za priklu~uvawe kon Unijata, objavija deneska mediumite vo Tirana. "Po tri i pol meseci ja zavr{ivme ovaa procedura, koja vo izvesna smisla be{e ispit za site institucii i za dr`avnata administracija vo zemjata", izjavi albanskiot premier, Sali Beri{a.

Vesnikot „[kip” pi{uva deka Pra{alnikot }e & bide predaden na Evropskata komisija na po~etokot na sledniot mesec. Beri{a potvrdi deka na popolnuvaweto na odgovorite na 2.842 pra{awa rabotele 1.200 dr`avni slu`benici i okolu 27 eksperti od zemji prijatelski nastroeni kon Albanija i od me|unarodnite organizacii.

KOSOVCITE PLA]AAT 3.000 EVRA ZA SRPSKI PASO[

ZEMJODELSTVOTO VO SRBIJA

MNOGU RACE, MAL EFEKT

rbija se smeta za zemjodelska zemja, a zemjodelstvoto e eden od najkonkurentnite sektori za proizvodstvo i oblast koja bi moèla da donese zna~ajni prihodi. Srpskiot zemjodelec od 1989 godina do denes moè da nahrani s$ pogolem broj usti, no negovata trudoqubivost ni odblisku ne e dovolna za da go namali jazot vo produktivnosta vo odnos na farmerite od razvienite zemji, koi moàt da nahranat vo prosek 150 lu|e pove}e. Srbija i nejziniot zemjodelec ne moàt da ja promenat tradicijata i vreànata samodovolnost vo proizvodstvoto na hrana za dve decenii, no sepak, se pokaà deka moè da se fati ~ekor so razvieniot svet i so minimalni investicii. „Nie od neodamna stanavme "ne{to" me|u proizvoditelite i izvoznicite, a ne samo farmeri ~ija {to edinstvena cel e da ja nahranat svojata familija. Ne moème da go zanemarime faktot deka do pred polovina vek bevme zemja na zemjodelci so 40% do 50% ìteli nadvor od gradovite, a denes ima s$ pomalku zemjodelci", re~e Vojislav Stankovi} od Zemjodelskata

Srbija vo poslednite dve decenii zna~itelno ja zgolemi produktivnosta vo zemjodelstvoto, no ne go namali jazot vo odnos na razvienite zemji

komora na Srbija.Toj dodade deka doprva im pretstoi èstoko pazarno natprevaruvawe so s$ poizvesnoto pribliùvawe kon Evropa, vo koja produktivnosta i zemjodelskoto proizvodstvo se dovedeni do sovr{enstvo. Spored Stankovi}, zemjodelskite farmi moàt da ja zgolemat produktivnosta na tri na~ini. Prviot e da se oslobodi vi{okot na rabotna sila. Vo Srbija, u~estvoto na zemjodelecot vo vkupnoto rabotosposobno naselenie e 20%, a vo bruto-doma{niot proizvod (BDP) zemjodelstvoto dava edvaj 10%. Vo Amerika, na primer, brojot

osovskite gra|ani za biometriski paso{ se podgotveni da platat 3.000 evra. Po viznata liberalizacija za Srbija, Makedonija i Crna Gora, brojot na barawata za dobivawe na dokumenti od sosednite zemji stana pogolem, a najbaran e biometriskiot paso{ na Srbija za koj se spremni da platat duri nekolku iljadi evra. So kosovskiot paso{ tie bez viza moàt da patuvaat samo vo Crna Gora, Albanija, Turcija i Makedonija. Vo zapadnite zemji tie gledaat spas od bedata vo koja {to ìveat. Za da dobijat biometriski paso{ so koj bi moèle bez vizi da patuvaat vo zemjite od Evropskata unija, Kosovcite treba da go odjavat ìveali{teto od Kosovo i da pobaraat adresa vo Srbija. Dvaeset i dve godi{niot, Agim Rama od Kosovo, koj dobil srpski biometriski paso{, ja objasni procedurata za dobivawe na paso{. “ Osven dobivawe na barawe za iseluvawe vo Gra~anica, podnesov i barawe za dobivawe na dràvjanstvo i izvod od mati~nata kniga na rodeni od Srbija. Koga gi dobiv ovie dokumenti, pojdov vo Bujanovec i po~nav procedura za da stanam ìtel na taa op{tina”, objasni Agim. Bidej}i pogolemiot broj na Kosovci ne moàt da odat vo Srbija, za odredena suma na pari toa za niv go vr{at posrednici i nekoi agencii koi imaat dobri vrski vo gradovite kade do skoro se izdavaa paso{i. Firmata Megasitis konsalting, koja

na zemjodelci e 2%, a vo Evropskata unija (EU) 5%, no tie so~inuvaat 10% do 15 % od vkupniot nacionalen kola~. Vtoriot na~in za podignuvawe na produktivnosta e zgolemuvawe na tehni~kata efikasnost i otstranuvawe na nedostatocite, kako na primer namaluvawe na zagubite od ètvite pri transportot, skladiraweto i prerabotkata. Tretata mo`nost podrazbira voveduvawe na novi tehnologii vo procesot na proizvodstvo. „Novite tehnologii baraat ne samo proces na usovr{uvawe na proizvodstvoto, tuku i promeni vo domenot na organizacijata, rakovodeweto i definiraweto na motivacionite faktori na farmite“, re~e Stankovi}. Srbija spored Stankovi} ne e hendikepirana vo pogled na goleminata na raspolo`livoto zemji{te, koja raspolaga so 5.111.000 hektari zemjodelska povr{ina, {to e 60 ari po ìtel. Obrabotlivata povr{ina iznesuva 4.255.000 hektari, odnosno 50 ari po ìtel, {to e pove}e od standardite na zemjite vo Evropa. Ovaa godina, veli Stankovi}, Srbija bi trebalo da ja zado-

5,1

milioni hektari zemjodelska povr{ina vo Srbija

voli doma{nata pobaruva~ka i da ostvari devizen priliv od izvoz od okolu dve milijardi dolari. Do 2020 godina bi trebalo da se obezbedi devizna zarabotuva~ka od {est milijardi dolari, a vo 2030 godina od deset milijardi dolari, preku zadovoluvawe na doma{nata potro{uva~ka na povisoko i pokvalitetno nivo. Spored Stankovi} ova se realni o~ekuvawa, no pod uslov postojano da se vlo`uva vo odbrani sektori na proizvodstvoto i da ne se izvezuvaat samo malini i p~enka, tuku i poskapi artikli proizvedeni od tie surovini. „Svetot, a osobeno EU e pred nas, no toa ne e pri~ina za da kreneme race od vlo`uvaweto vo agrarot i potencijalite na zemjodelcite. Ovaa zemja i ekonomskata vlast treba da go kopiraat ona {to go pravi Evropa, so cel da se pottikne produktivnosta vo zemjodelstvoto“, naglasi Stankovi}.

HRVATSKATA ADRIA VINGS NASKORO LETA ZA NI[

CRNA GORA NAJAVUVA EVTINI CENI ZA TURISTITE OD REGIONOT

irektorot na crnogorskata Nacionalna turisti~ka organizacija (NTO), Sa{a Radovi} najavi deka Crna Gora vo narednite nedeli na turistite od zemjite od regionot, } e im ponudi aran`mani za letuvawe na crnogorskiot breg so popularni ceni. Radovi} izjavi deka }e bidat ponudeni aran`mani od 70 evra za sedumdnevno privatno smestuvawe vo

rvatskata aviokompanija Adria Vings na po~etokot na maj bi trebalo da zapo~ne redovna linija na letawe pome|u Rieka i Ni{, izjavi direktorot na aerodromot vo Rieka, Mladen Pesari}. Aviokompanijata na linijata Ni{- Rieka }e leta tri pati nedelno. Adria Vings }e bide treta aviokompanija koja vo

letniot red na letawe }e ima letovi od nik{i~kiot aerodrom Konstatin Veliki, a crnogorskata aviokompanija Montenegro erlajns i italijanskata Vind xet, go imaat zgolemeno brojot na letovi od Ni{, vo letniot red na letawe. Crnogorskata aviokompanija Montenegro erlajns }e leta na linijata Ni{Podgorica sekoj den.

apartmani, vklu~uvaj}i i povolen prevoz. ”Za u~estvoto vo ovaa akcija interes poka`aa i malite hotelieri koi ne nudat samo no}evawe tuku i polupansion, a nivnata ponuda }e bide so cena od 149 evra za sedum dena”, navede Radovi}. Vo ovaa akcija }e se vklu~at i izdava~ite na privatno smestuvawe od planinskite turisti~ki centri.

se nao|a vo centarot na Pri{tina, nudela dràvjanstva i paso{i za Britanska Gvajana ili Nambija od 6.000 do 10.000 evra. Policijata na Kosovo e podgotvena za borba protiv nezakonito obezbeduvawe na dokumenti ili vizi. Arber Beka, slu`benik od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, re~e deka od dekemvri minatata godina, vremeto koga zemjite od regionot ja dobija viznata liberalizacija, zgolemen e brojot na falsifikatori na dokumenti. Iako so Ustav e dozvoleno dvojnoto dràvjanstvo, kosovskata vlast treba da bide zapoznaena so dràvjanstvata koi gi zemaat negovite gra|ani. Artan Duraku od kosovskoto Ministerstvo za vnatre{ni raboti re~e deka ministerstvoto ne znae kolku gra|ani od Kosovo dobile srpski paso{i. Na Kosovo 46% od gra|anite se bez postojana rabota, 40% ìveat vo siroma{tija. Platite vo prosek im iznesuvaat 200 evra, sredno u~ili{te zavr{uvaat 30.000 u~enici, a 10.000 mladi se zapi{uvaat na fakultet.

BALKAN BIZNIS POLITIKA

izjavi deka namaluvaweto na brojnosta na KFOR treba da bide usloveno so natamo{ni uspesi. Vo momentov silite na KFOR, koi se nao|aat pod komanda na NATO, vklu~uvaat 9.900 lica, a me|u niv i 1.500 germanski vojnici. Vo vrska so evropskite perspektivi na Kosovo, Gutenberg naglasi deka zemjata treba da gi ispolni site kriteriumi

AVSTRISKITE BANKI OSTVARUVAAT PROFIT NA BALKANOT

onsolidiranata dobivka na site avstriski banki minatata godina porasnala za 600 milioni evra, objavi Narodnata banka na Avstrija. Kako {to pi{uva vesnikot Di Prese, bankite ne go zadr`ale ~ekorot so zlatnite vremiwa pred krizata, bidej}i vo 2007 godina dobivkata na avstriskite banki bila 6,8 milijardi evra. Ona {to privlekuva vnimanie se podatocite za potekloto na dobivkata, koi poka`uvaat deka vo izminatata godina avstriskite banki najmnogu profitirale na Balkanot. Iako bankite vo jugoisto~na Evropa gi udvoija svoite rezervi na 11 milijardi evra tie, sepak, zarabotija 1,25 milijardi evra. Vo bankarskiot sektor vo Avstrija kon krajot na 2009 godina rabotele 79.000 lu|e {to e za 1.500 pomalku od prethodnata godina.

ZAGREB ]E BIDE 28-OT GLAVEN GRAD VO EU rvatskata premierka Jadranka Kosor vo Zagreb razgovara{e so delegacijata na Evropskiot parlament, predvoden od Gunar Hokmark. Hokmark re~e deka Hrvatska postignala napredok za pristapuvawe kon Evropskata unija (EU) i deka Zagreb }e bide 28ot glaven grad na Evropskata unija. Toj dodade deka hrvatskoslovene~kiot na~in na re{avawe na problemite mo`e da deluva stimulativno za razvojot na celiot region. Kosor go zapoznala Hokmark so zavr{nite pregovori za ~lenstvoto vo EU i so merkite za spre~uvawe na korupcijata na site nivoa spored reformite na pravosudstvoto. Hrvatska ovaa godina planira da gi zavr{i pregovorite, istakna Kosor koja e spremna da ovozmo`i pomo{ za evroatlanski pat i na sosednite zemji.

130 MILIONI EVRA ZA ZDRAVSTVOTO VO REPUBLIKA SRPSKA

kupnata vrednost na planiranite investicii vo zdravstveniot sektor vo Republika Srpska (RS), vo 2010 godina iznesuvaat 130 milioni evra, a za unapreduvawe na uslovite za rabota vo zdravstvenite ustanovi se obezbedeni polovina milion evra, izjavi portparolot na Ministerstvoto za zdravstvo, Nata{a Aleksi}. ”Parite za unapreduvawe na uslovite za rabota vo zdravstvenite ustanovi se odobruvaat po osnova na itnosta na intervenciite za obezbeduvawe na nabavki, sostojbata i amortizacijata na opremata i neophodnosta da se nabavi oprema za nepre~eno funkcionirawe na zdravstvenite ustanovi”, re~e Aleksi}. Vkupnite kapitalni investicii vo zdravstveniot sektor vo RS vo 2009 godina iznesuvale 25 milioni evra.

SRBIJA DA VOVEDE EVRO?

ME\UNARODNITE SILI U[TE DOLGO ]E OSTANAT NA KOSOVO inisterot za odbrana na Germanija Karl-Teodor cu Gutenberg izrazi ubedenost deka me|unarodnite sili KFOR u{te dolgo vreme }e ostanat vo zemjata, koja vo 2008 godina ja proglasi svojata nezavisnost od Srbija. Po sredbata vo Pri{tina so pretsedatelot na Kosovo, Fatmir Sejdiu, germanskiot minister

31.03.2010

rofesorot na Pravniot fakultet vo Belgrad Miroqub Labus izjavi deka Srbija poradi ekonomski i politi~ki pri~ini treba da go vovede evroto kako valuta. “Pobrzo bi se integrirale vo evropskiot pazar na koj izvezuvame 80% od proizvodite”, re~e Labus i dodade deka sega{niot dvovaluten sistem, vo koj se dinarot i evroto ne e dobar za Srbija, bidej} i poradi nego se pojavuvaat periodi~ni krizi. Za prob-

i site barawa na Evropskata unija (EU). Spored Fatmir Sejdiu, naselenieto na Kosovo so napregnatost go sledi procesot pred Me|unarodniot sud na ON vo Hag, kon koj se obrati Srbija, osporuvaj}i go legitimitetot na proglasenata nezavisnost na Kosovo. Kosovo, kako nezavisna dr`ava, dosega e priznata od 65 zemji. K

lemite vo ekonomijata, Labus istakna deka bi trebalo da se namalat zadol`itelnite rezervi za bankite, koi gi propi{uva Narodnata banka, bidej}i taka bi se namalile kamatnite stapki i }e se obezbedat povolni krediti za ekonomijata. “Od depozit za {tedewe vo banka vo vrednost od 100 evra, Narodnata banka zema 45 evra zadol`itelni depoziti, a bankata raspolaga so preostanatite 55 evra”, re~e Labus i dodade deka toa O

e edna od pri~inite poradi koi kamatnite stapki vo Srbija se za nekolku procenti povisoki otkolku vo drugite zemji vo Evropa i SAD.

24 31.03.2010

SVET BIZNIS POLITIKA

milijardi evra te`ok paketot namenet za pomo{ na Grcija

deka na krajot Berlin uspea da izvojuva dogovor za MMF da bide vklu~en vo procesot. Germanskite mediumi pi{uvaa deka Merkel ja imala vitalnata uloga vo pregovorite i ja nagradija so epitetite “~eli~niot kancelar” i “evropski borec”. MMF moè da donese relativno nepristrasni odluki. Fondot treba da ponudi poddr{ka samo ako smeta deka taa moè da bide uspe{na za Grcija. Ako so tek na vreme stane jasno deka Grcija ne go ispolnuva dogovorot ili ako odlukite za restartirawe na fiskalnata politika se pokaàt neuspe{ni, MMF }e mora da nastapi na scena. “U~estvoto na MMF vo pomo{ta za Grcija podrazbira deka fondot }e se vklu~i vo akcija samo toga{ koga toa }e go pobara Atina. S$ dodeka gr~kata strana ne pobara pomo{ od nas, nie nema da se pomrdneme”, izjavi Dominik [tros Kan, pretsedatel na MMF. Toj ja nare~e intervencijata na MMF “posledna pomo{“, no ne precizira konkretno za kakva pomo{ stanuva zbor. Za vreme na krizata, MMF obezbedi 89 milijardi dolari za poddr{ka na zemjite od Evropa. Kako i da e, poradi momentalnta kriza vo koja se nao|a evrozonata fondot najverojatno }e bide povikan da dade mnogu pogolemi

EVROZONATA KONE^NO POSTIGNA KONSENZUS

]E IMA POMO[ ZA GRCIJA!

iderite na evrozonata na Samitot vo Brisel kone~no se soglasija za “spasuva~ki” paket, koj }e & pomogne na Grcija da se spravi so ekonomskata kriza. Po nekolkumese~noto nategawe pome|u “glavnite” vo evrozonata - Germanija i Francija za toa kakva i kolkava treba da bide pomo{ta za Grcija (dali da se vklu~i MMF ili ne), se postigna kompromisno re{enie. Dve tretini od spasuva~kiot paket }e bide finansiran od ~lenkite na EU, a edna tretina od Me|unarodniot monteraen fond, vo koj Germanija }e go ima najgolemiot pridones. Spored ekspertite, paketot koj

Po nekolku-mese~noto nategawe me|u “glavnite” vo evrozonata - Germanija i Francija za toa kakva i kolkava treba da bide pomo{ta za Grcija (dali da se vklu~i MMF ili ne), se postigna kompromisno re{enie. e namenet za pomo{ na Grcija }e bide te`ok 22 milijardi evra, a istata nedelava }e dobie pet milioni evra. “Evrozonata nikoga{ nema da dozvoli Grcija da padne“ izjavi Herman van Rompuj, pretsedatel na Evropskiot sovet. Spored dogovorot postignat pome|u francuskiot pretsedatel Nikola Sarkozi i germanskata kancelarka Angela Merkel, Atina samo vo K

slu~aj na “mnogu seriozen problem”, }e dobie koordinirani bilateralni zaemi od partnerite na evrozonata, kako i pomo{ od MMF. @an Klod Tri{e, pretsedatelot na Evropskata centralna banka, koj izrazi somne` za anga`iraweto na MMF, izjavi deka toj e “celosno sre}en” so dogovorot, koj ja zadr`uva odgovornosta na evropskite vladi. Dogovorot ja vrati evrozonata nazad od rabot na M

nesoglasuvawe vo odnos na toa kako treba da bide postignat dogovor so koj }e im se pomogne na ~lenkite {to imaat problem so zadol`uvaweto i so stabiliziraweto na finansiskiot pazar i valutata. Dolgot na Grcija ovaa godina }e dostigne 290 milijardi evra, a buxetskiot deficit e procenet na 12,7% od BDP, {to e ~etiri pati pove}e od limitot na EU. KOJA E ULOGATA NA MMF Pomo{ta }e bide predmet na procenki vo Evropskata centralna banka i Evropskata komisija, {to }e osigura deka EU ja ima kontrolata vo spasuvaweto. No, i pomo{ta od MMF nema da bide nezna~itelna. Ova zna~i L

zaemi. [tros Kan, koj prethodno be{e minister za finansii na Francija koga zaedni~kata valuta be{e lansirana, gi iskoristi krizata vo Grcija i problemite so koi se soo~uvaat drugite poslabi ekonomii vo evrozonata da pobara pobliska ekonomska integracija vo EU. Toj re~e deka krizata gi otkri nedostatocite na EU vo fiskalnata i finansiskata politika. “Ekonomskoto vodstvo ne e dovolno silno vo evrozonata. Edinstvenata vistinska institucija vo evrozonata e centralnata banka. No, isto taka e potreben mehanizam koj }e ja menaxira ekonomskata politika”, izjavi toj. Posledicite od krizata vo Grcija zna~itelno }e vlijaat i vrz ekonomiite na zemjite od Balkanot. Po 1989 godina zapo~naa mnogu gr~ki investicii vo regionot, vo tekstilnata i prehranbenata industrija, kako i vo grade`ni{tvoto, telekomunikaciite i energetskiot sektor. Do 2007 godina, sedum golemi gr~ki banki osnovaa mre`a vo regionot, vrabotuvak}i vo prosek 23.500 lu|e. Gr~kata uloga kako donator i promotor na integracijata na Zapaden Balkan vo EU isto taka }e bide limitirana. Vo 2002 Grcija zapo~na masovna inicijativa, poznata kako “Gr~ki plan za ekonomska rekonstrukcija na Balkanot”, koj dosega dodeli 163,4 milioni evra za pomo{ vo infrastrukturata na Balkanot.

26 31.03.2010

PATOT DO USPEHOT

SEMJUEL PALMISANO, GLAVEN IZVR[EN DIREKTOR NA IBM

CELTA E USPEHOT NA KLIENTITE, A NE SAMO ZADOVOLUVAWE NA NIVNITE POTREBI Za da gi obedini okolu svojata vizija, Palmisano gi pottiknuva site 350 iljadi vraboteni vo kreiraweto i odr`uvaweto na osnovnite vrednosti na IBM – posvetenost kon uspehot na klientite, inovacija i doverba. IGOR PETROVSKI

igor@kapital.com.mk

em Palmisano e poznat kako ~ovekot koj ja transformira{e IBM (IBM) vo “integrirana globalna mre`a”, kako {to toj ja narekuva, koja {to gi naso~uva svoite najdobri talenti kon re{avawe na te{kite problemi na klientite. Kompani-

jata, ikona na amerikanskata industrija, do pred desetina godini site ja znaevme kako proizvoditel na kompjuteri, no denes IBM e najmalku toa. Pod vodstvo na Palmisano, koj {to dojde na ~elo na IBM vo mart 2002 godina, firmata go prodade oddelot za laptopi TinkPad na kineskiot Lenovo, go napu{ti proizvodstvoto na kompjuter-

SEMJUEL PALMISANO GLAVEN IZVR[EN DIREKTOR NA IBM

ski hard-diskovi i agresivno se vklu~i vo segmentot na globalni IT uslugi i analitika na podatoci, kupuvaj}i popatno u{te stotina drugi kompanii. S$ na s$, Palmisano potro{i 50 milijardi dolari na prezemawa i istra`uvawe i razvoj, so cel da ja podgotvi kompanijata za tektonskite pomestuvawa vo biznisot. Za da gi obedini okolu svojata vizija, Palmisano gi stimulira site 350 iljadi vraboteni vo kreiraweto i odr`uvaweto na osnovnite vrednosti na IBM – posvetenost kon uspehot na klientite, inovacija i doverba. Negovite napori se isplatuvaat, zatoa {to prihodite na IBM rastat od godina vo godina, dostignuvaj}i 104 milijardi dolari za minatata godina, vo vreme na recesija. Doznajte ne{to pove} e za osnovnite principi na liderstvoto {to go praktikuva Sem Palmisano. 1LIDEROT NE GI ZNAE SITE ODGOVORI Palmisano vaka gi opi{uva prvite momenti otkako ja prezel rakovodnata palka od Lu Gerstner: “Na po~etokot si mislite deka gi imate site odgovori. Brzo sfativ deka e mnogu pova`no da obedinite silni timovi” KOMANDUVAWETO I KONTROLATA SE ZASTARENI MENAXERSKI STILOVI “Vo IBM, od 407 iljadi vraboteni, ja namalivme brojkata na 212 iljadi, vo periodot 20012005 godina. Vo 2006 godina imavme rekordni prihodi i profitni margini. Treba da gi najdete najdobrite lu|e i da ja ohraboruvate sorabotkata me|u niv” NAM NI E CEL USPEHOT NA NA[ITE KLIENTI, A NE SAMO ZADOVOLUVAWE NA NIVNITE POTREBI Palmisano pominuva 60-70% od svoeto vreme so klientite.

Denovite na beskrajni finansiski sostanoci se ve}e minato. Globalnite finansiski sistemi na IBM ovozmoùvaat sekoj da ima pristap do informcijata vo realno vreme, globalno, taka {to menaxerite nema potreba da tro{at vreme po sostanoci za da razmenat informacii. Palmisano samo edna sedmica vo mesecot ima sostanoci, a ostatokot od vremeto e na pat, sre} avaj}i se so klienti i slu{aj}i za nivnite potrebi. POÎTUVAJTE GI SVOITE SORABOTNICI. SLU[AJTE [TO IMAAT DA VI KA@AT “Sum zabeleàl deka nekoi od najdobrite svetski biznis-lideri ne se stavaat sebesi vo centarot na vnimanieto. Tie imaat po~it kon drugite. Tie se dobri slu{ateli. Ova e isklu~itelen ~ove~ki kvalitet, no isto taka i izvonredna liderska osobina. Lu|eto okolu vakvite lideri se otvoraat polesno, glasno go kaùvaat svoeto mislewe, pridonesuvaat pove}e”, veli Palmisano. NE GLEDAJTE JA VA[ATA KARIERA ISKLUÎVO KAKO LINEARNA PROGRESIJA Palmisano veli deka eden od najdobrite soveti {to gi dobil vo svojata rabota e od eden porane{en negov {ef, koj mu prepora~al da prezema poprvo horizontalni, odo{to vertikalni ~ekori vo karierata. “Mi sovetuva{e da isprobuvam situacii koi ne se strogo strukturirani i prethodno definirani, da nau~am razli~ni na~ini na rabota, da izlezam nadvor od sedi{teto na kompanijata i da iskusam razli~ni kulturi. Ovoj sovet go primenuvav mnogu pati, prvin prifa}aj}i ja rabotata vo IBM Japonija i potoa vklu~uvaj} i se vo biznisot na IBM so uslugi, koj {to be{e na po~etok od

svojot razvoj. Po ovie iskustva, steknav samodoverba deka moàm da napravam s$”, veli Palmisano. ODR@UVAJTE JA DOVERBATA SO TOA [TO ]E GO “SNI@ITE CENTAROT NA GRAVITACIJA” Mnogumina se pra{uvaat kako Sem Palmisano ja gradi i odrùva doverbata vo ramki na edna globalno integrirana kompanija. Negoviot odgovor e: so “sniùvawe na centarot na gravitacija”. “Donesuvaweto na odluki treba da se forsira kon poniskite nivoa i treba da gi privle~ete i razvivate vistinskite lu|e {to moè da gi nosat tie odluki vo kontekst na “snièn centar na gravitacijata”. No, lu|eto se lu|e, i }e prodol`t da se pravat gre{ki. Kompaniskoto liderstvo }e ostane odgovorno za tie gre{ki i negova osnovna dol`nost e da pristapat kon tie gre{ki proaktivno i mudro”, smeta Palmisano. BARAJTE PROBLEMI [TO PRETHODNO NE MO@ELE DA BIDAT RE[ENI Palmisano gi ohrabruva svoite vraboteni so razmisluvawata da izlezat od standardnite matrici. Da probaat da ja usovr{at sekoja “glupava” mreà {to moè da bide popametna. Zatoa {to, kako {to istaknuva toj, sekoj kapitalist {to se po~ituva sebesi znae deka vo nekoja golema bolka leì skrien profit. “Barame golemi problemi {to prethodno ne moèle da bidat re{eni.Moè da go re{ime zagaduvaweto na vozduhot, na primer. Moè da gi napravime elektri~nite mreì poefikasni. A, seto toa kreira golemi biznis-mo`nosti”, veli Palmisano.

KARIERI

31.03.2010

KAKO DA SE SPRAVITE SO KRITIKITE?

ZAD SEKOJA KRITIKA NE STOI LO[A NAMERA

nozinstvoto uspe{ni lu|e istaknuvaat deka steknale dragoceno iskustvo tokmu na gre{kite vo tekot na svojata kariera, {to podocna im posluìlo za deloven uspeh. Me|utoa, eden neizbeèn del od nivniot uspeh leì vo faktot {to otkako pogre{ile znaele kako da ja prifatat kritikata. Kritikata moè da bide konstruktivna i destruktivna. So dvete treba da se postapuva vnimatelno, no so razli~en odnos. Pove}eto

Li~nosta {to vi upatuva kritika mo`e da vi pre~i vo rabotata i da vi ja naru{i koncentracijata, no mo`ebi saka i da vi pomogne lu|e imaat negativni konotacii za zborot kritika, zatoa {to vedna{

pomisluvaat deka kritikite nosat ne{to destruktivno. KAKO DA PRIFATITE DESTRUKTIVNA KRITIKA Destruktivnata kritika i ne e korisna. Moè da vi se ukaè na gre{kata, no dokolku upatenata poraka ne sodrì na~in na re{avawe na nastanatiot problem, kritikata }e rezultira so izrazito negativen efekt. Verojatno najdobriot na~in za prifa}awe na ovaa kritika e ednostavno zanemaruvawe, t.e. ignorirawe na porakata so negativna

pozadina, dokolku ne moète da izvadite nikakov konkreten zaklu~ok. Celta na kriti~arot vo toj moment ne bila da vi pomogne, tuku da vi ja popre~uva rabotata i da vi ja naru{i koncentracijata. KONSTRUKTIVNA KRITIKA So konstruktivnata kritika moète da gi podobrite svoite performansi. Najdobro e da u~ite na istite gre{ki. Da re~eme, pretpostaveniot }e vi kaè: “Blagodaram za izve{tajot, gledam deka si se potrudil. Me|utoa, mislam deka bi

mo`el malku da go podobri{“. Sfa}ate deka pozadinata na ovaa kritika e pozitivna. Pogri`ete se {to podobro da ja sfatite porakata i dopolnitelno informirajte se za da bidete sigurni deka razbirate s$ {to treba da napravite za pokvalitetno zavr{uvawe na zada~ata. Na krajot, koga }e ja popravite gre{kata, nikako ne zaboravajte da & se obratite na li~nosta {to prviot pat vi ja upatila kritikata, za da proverite dali e taa zadovolna so povratniot efekt.

Uspehot sam po sebe ne e dovolen za zadovolstvo. Uspe{na li~nost e onaa koja {to ostvaruva pogolem del od svoite `elbi, no, zadovolni se samo onie koi {to u`ivaat vo uspehot.

KAKO DA SE SPRAVIME SO NESAKANITE EMOCII?

pravilo stanuva stru~wak vo upravuvaweto so negativnite i neprijatelski emocii na rabotnoto mesto. Doznajte {to predizvikuvaat vo vas lutinata i frustracijata. Nekoga{ imame ~uvstvo deka sme se odrekle od sopstvenite emocii i deka ne se odnesuvame soodvetno, a ne ja znaeme pri~inata za toa. Potro{ete malku vreme za da doznaete {to vi predizvikuva

Napravete iscrpna lista na sî ona {to ne sakate. Napi{ete s$ {to ne sakate vo odredena situacija- na primer, da izgledate glupavo, nepromisleno i sli~no. [tom edna{ go storite toa, mislite }e vi se pro~istat i }e bidete podgotveni za razmisluvawe za efikasni re{enija. Naso~ete go pogledot na ne{to neutralno. Isklu~uvaweto na mislite koga ste voznemireni, ponekoga{ e dovolen ~in za

VO RABOTATA PREOVLADUVAAT DVA VIDA EMOCII - ZADOVOLSTVO I NEZADOVOLSTVO rvo treba da sfatime deka ~uvstvata i odnesuvaweto ne se isto i deka sekoj moè da bira kako }e se odnesuva. Takanare~enata kontrola na emocii, vsu{nost pretstavuva izbor na odnesuvawe, {to za sre}a se u~i i se ve`ba. Istraùvaweto na emociite i odnesuvaweto ne e samo individualen, tuku i socijalen ~in. Emocijata e nosa~ na porakata, komunikaciski kanal so koj {to na drugite lu|e im pokaùvame deka nam ni se slu~uva ne{to i od niv o~ekuvame povratna reakcija. Koga drugite gi po~ituvaat na{ite emocii, toga{ zboruvame za ~uvstvoto simpatija. Vo sprotivno, se raboti za antipatija. So ogled na toa deka komunikacijata e prete`no neverbalna, najgolemiot del od emociite se ~ita

od odnesuvaweto na drugite, a toa pretstavuva de{ifrirawe na poraki i e ~esto izloèno na gre{ki. Koga podredeniot mu e lut na {efot, za nego toa moè da ima zna~ewe: “Ne mi delete soveti, dovolno sum golem. Ostavete me sam da si ja zavr{am rabotata”. Od druga strana, {efot toa moè da go pro~ita kako: “Ne me po~ituva, ne me prifa}a, misli deka ne sum dobar”. Toa e samo eden primer na mnogu nedorazbirawa vo delovnata komunikacija. Naj~esti negativni reakcii vo rabotnata sredina Pregolemo ~uvstvo na odgovornost, preoptovarenost, zagriènost Frustracija, zajadlivost, lutina, prezir, stres Nedoverba, nesigurnost, grià, strav

Razo~aruvawe, demotivacija, indiferentnost, apatija, dosada Negirawe, vina, inferiornost, osamenost, beznade`nost Potrebi vo pozadina na emociite Pripadnost (prifa}awe, sorabotka, poddr{ka, zaedni{tvo, zabava, predizvik, povrzanost) Sigurnost (doverba, samodoverba, ~uvstvo na za{tita, pravila, poznavawe) Avtoritet (da ve slu{aat, po~ituvaat; da se u`iva avtoritet, da se ima kontrola, mo}; da se donesuvaat i sproveduvaat odluki). NEKOLKU SOVETI KAKO DA UPRAVUVATE SO NEGATIVNITE EMOCII PRI RABOTATA Gri`ata za sebe e najdobar lek. Toj {to se stremi da gi zadovoli svoite potrebi, po

lutina i vo koj del od va{eto telo ja ~uvstvuvate. Koga ne znaete {to da storite so emociite, napravete pauza Pro{etajte se desetina minuti. Toa }e vi gi pro~isti mislite i }e ve spasi od gubewe na trpenieto. Otidete kaj mentorot ili kaj nekoj od kolegite vo kogo imate doverba. ]e ve smiri mo`nosta da gi podelite emociite so nekogo. Tie li~nosti moè da ve poddràt i da vi pomognat da prodolìte napred. Zapra{ajte se od kogo se pla{ite. Lutinata i frustracijata ~esto se pojavuvaat vo momenti koga se aktivira stravot. Naso~uvaj}i se neposredno na izvorot na ~uvstvata, }e uspeete da gi sovladate.

da se smirite. Prenaso~uvaj}i go fokusot, }e ja prenaso~ite i glednata to~ka. Pra{ajte se {to bi bilo korisno da napravite vo odredena situacija. Koga bi znaele {to mo`eme da storime, podobro }e upravuvame so stresnata situacija. Prezemete ne{to, nekoja akcija. Namesto da ~uvstvuvate frustracija, prenaso~ete ja taa energija vo pozitivni celi. Postavete cvrsti i jasni barawa. Ako sakate ne{to da bide poinaku, po~nete proces za da go ostvarite toa. Kontaktirajte gi va`nite li~nosti. Objasnete im deka sakate da rabotite na izlez od }orsokakot, zapoznajte gi lu|eto so va{ite potrebi. Toa mo`e da predizvika promena.

28 31.03.2010

KARIERI

28 31.03.2010 Imate li rabotnici {to se postojano na boleduvawe, koi ne doa|aat na sostanocite, takvi koi {to se postojano na Internet, vraboteni koi pominuvaat ~asovi od rabotnoto vreme dopi{uvaj}i se preku Mesinxer ili Skajp? Ispitajte gi pri~inite za nivnoto nezadovolstvo ezadovolstvoto se iskaùva na razli~ni na~ini. Site tie oblici ukaùvaat na eden vid otsustvo od rabotnoto mesto, fizi~ko ili psihi~ko, a za da razbereme poradi {to se slu~uva toa, potrebno e da se vleze vo psihologijata ili pri~inite za nezadovolstvoto na vrabotenite. Gorivoto, odnosno pogonskata sila na sekoj biznis e motivacija za rabota, a nezadovolstvoto od rabotodava~ot, kolegite ili samata rabota se manifestira so ”povlekuvawe” od rabotnoto mesto, pa taka se namaluva i produktivnosta. So ogled na toa deka ~ovekot e socijalno su{testvo, neizbe`no e postojano da se sporeduva so lu|eto okolu sebe vo privatniot, no i vo delovniot ìvot. Percepcijata deka lu|eto okolu nas rabotat pomalku, a se nagraduvani pove}e od nas, moè da go zagrozi zadovolstvoto na rabota.

UPRAVUVAWE SO ^OVE^KI RESURSI VLEZETE

VO PSIHOLOGIJATA NA NEZADOVOLSTVOTO

ZO[TO NE RABOTAT VA[ITE VRABOTENI?

SKLONOSTA KON ZADOVOLSTVO E GENETSKA?! Pogledot na rabotnata okolina i sudeweto za odnosite so lu|eto e pod vlijanie na li~nite percepcii na sekoj poedinec. Li~nostite koi se skloni kon nezadovolstvo po~esto i posilno poka`uvaat negativni emocii od tipot na lutina, nervoza i sli~no, na rabotnoto mesto. Ova e karakteristi~no za najglasnite vo

SEDUM

organizacijata, za onie koi sakaat sebesi da se stavat vo pozicija na `rtva, pa sekoga{ se drugite vinovni za nepravdata koja im e napravena . Kako kaj sebe,taka i kaj drugite zabeleùvaat naj~esto negativni aspekti vo odnesuvaweto i negativno presuduvaat za odnesuvaweto. Nivnoto nezadovolstvo moè da se odrazi preku postojanoto nastojuvawe da se pronajde nova rabota. Ovaa op{ta sklonost kon nezadovolstvo e genteski predizvikana, a istraùvaweto na ednojaj~eni bliznaci koi ìveele odvoeno, pokaùvaat jaka vrska vo stepenot na nezadovolstvoto me|u bra}ata i sestrite. So ogled na

toa deka ovie li~nosti se skloni kon nezadovolstvo i moàt da gi pro{irat negativnite informacii za drugite i istite negativni emocii i vrz drugite ~lenovi na organizacijata, kako virus, potrebno e dobro da se ispita pri~inata za nivnoto nezadovolstvo, a so toa da se napravi obid za da se re{i toa nezadovolstvo. NESRE]NI ZARADI [EFOVITE Polesno e da se vlijae i da se izvr{at promeni na nezadovolstvoto predizvikano od zada~ite ili ulogite vo kompanijata. Imeno, produktivnosta moè so tek na vreme da opadne poradi monotonata rabota na poedinecot, a monotonosta moè

da se re{i so davawe dopolnitelni ovlastuvawa ili zada~i. Konfliktot vo ulogite ili nejasno definiranata rabota na vrabotenite moè isto taka da go namali zadovolstvoto koe doveduva do fizi~ko ili do psihi~ko povlekuvawe od rabota. êsta posledica od namaluvaweto na brojot na rabotnici e dodeluvawe na rabotata na ostanatite rabotnici, {to pak doveduva do preoptovarenost. Potrebno e da se vnimava nezadovolstvoto da ne dovede do zaminuvawe na produktivnite vraboteni, odnosno do nefunkcionalni fluktuacii. Kako {to nekoi poedinci moàt da imaat problemi so avtoritetite,

ne e retko ni nezadovolstvoto na rabota poradi direktno nadredenite li~nosti. Ako ne ni se sovpa|aat stavovite i nekoi od osnovnite vrednosti na {efovite, ako nemame poddr{ka od nadredenata li~nost, ako {efovite nemaat vreme da ni ja objasnat rabotata, toga{ nema da mo`eme da izbegame od komentarite deka se nestru~ni, deka n$ pretrupuvaat so rabota, deka n$ nerviraat i sl. Bidej}i za toa se s$ pove}e svesni vo organizaciite, s$ pogolem akcent se stava na timskite aktivnosti bez koi ne bi se postignala me|u~ove~ka harmonija potrebna za odr`uvawe na zadovolstvoto vo organizacijata.

vloèniot trud, primenata & e uspe{na zatoa {to odgovara na pra{aweto zo{to lu|eto se trudat pove}e “Teorija na zasiluvawe”- drì deka izvorot na motivacija e nagrada za u~inokot, primenata & e umereno uspe{na zatoa {to nagraduvaweto moè da bide efikasno na nekoi raboti, no koga stanuva zbor za obidi za promena na odnesuvaweto na vrabotenite, se pojavuvaat eti~ki problemi “Teorija na postavuvawe na celite”- izvorot na motivacija e naso~uvawe na odnesuvaweto kon postavuvaweto na celite, primenata & e uspe{na zatoa {to celite moàt da se postavat na site raboti.

“Samoregulaciska prijava”smeta deka izvorot na motivacija e sledeweto na povratni informacii za izvr{uvawe na raboti sro~eni taka {to ja zgolemuvaat dosti`nosta na celite, primenata & e uspe{na zatoa {to kompanijata mo`e na vrabotenite da im ponudi takva povratna informacija ”Teorija na karakteristiki na rabotata”-izvorot na motivacija ,lu|eto go nao|aat vo rabotata zatoa {to imaat silna `elba za uspeh, primenata e umereno uspe{na zatoa {to ne e jasno dali vo opisot na rabotata stanuva zbor za ne{to {to go odreduva kompanijata ili za subjektiven vpe~atok na vrabotenite.

TEORII NA MOTIVACIJA

[TO GI TERA LU\ETO DA ODAT NA RABOTA SEKOJ DEN? opolnitelen predizvik na kompaniite, ~ii lideri sakaat da imaat motivirani vraboteni, vo ovaa rabotna godina e toa deka poradi zabavuvawe na stopanskiot rast, raste~kata inflacija i globalno lo{ite delovni mo`nosti, }e se najdat vo situacija da imaat pomalku pari za motivirawe na vrabotenite. A, mnogu na prv pogled nefinansiski modeli na motivacija, od tipot na postdiplomski studii, razni treninzi, tim bilding i sli~no, vsu{nost po~ivaat vrz tro{ewe na kompaniskite pari. Motiviraweto na vrabotenite bez materijalnoto vloùvawe }e bide mnogu te{ko, a nekade moèbi i neizvodlivo. Iako navidum moè da se ~ini ednostavna, prikaznata za toa kako da se motiviraat vrabotenite pove}e slojno e sloèna koga malku }e se zagrebe pod povr{inata. Imeno, nau~nicite vo istraùvawata ve}e pedeset godini se trudat da dokaàt deka parite vo oblik na plata, bonusi, stimulacija, slu`ben avtomobil ili laptop ne se prv, najvreden i neprikosnoven motivator. Na prestolot ja izdignuvaat interesnata rabota i ostvaruvaweto na uspehot. Me|utoa, kogo i da pra{ate od vrabotenite za toa {to go motivira,

[to i da ste slu{ale ili zboruvale za motivacijata, s$ se sveduva na dilemata- gi motiviraat li vrabotenite isklu~ivo parite ili gi pottiknuva ne{to drugo, od tipot na slobodnoto vreme, dopolnitelno obrazovanie, dobra rabotna sredina, novi predizvici itn. parite sekako }e bidat ako ne prva, toga{ sigurno vtora najva`na pri~ina zaradi koja se budat i odat na rabota.Toa go potvrduvaat i napravenite anketi, spored koi platata e najgolem motivator. SEDUM SOVETI ZA PODOBRA MOTIVACIJA NA VRABOTENITE Osigurete se deka motivite i vrednostite na vrabotenite odgovaraat na rabotnoto mesto Osigurete se deka rabotata na vrabotenite }e bide trajno privle~na i vo soglasnost so negovite motivi i vrednosti Definirajte gi celite na rabotata na na~in {to }e gi napravi jasni, predizvikuva~ki, privle~ni i dosti`ni Obezbedete im na vrabotenite materijalni resursi koi }e obezbedat efektivnost Kreirajte opkru`uvawe koe na poedinecot mu nudi socijalna poddr{ka

Zasilete gi rabotnite svojstva na vrabotenite Uskladete gi site tie elementi vo dosleden socio-tehnolo{ki sistem SEDUM TEORII NA MOTIVACIJA I NIVNA PRIMENA “Teorija na potreba”- izvorot na motivacijata e nesvesen, voden od potrebite, pa primenata na teorijata mnogu e ograni~ena “Teorija na pravednosta”nastojuva da go namali ~uvstvoto na napnatost poradi voo~enite nepravdi, primenata & e ograni~ena zatoa {to doìvuvaweto na nepravdata moè da se ublaì i na drugi na~ini, a ne samo so zasilena motivacija “Teorija na o~ekuvaweto”izvorot na motivacijata e odnos pome|u sakanite rezultati, nagradata za u~inokot i

PATOT DO USPEHOT

31.03.2010

ALEKSANDAR LEBEDEV NOVIOT MEDIUMSKI MAGNAT

PODOBRA SLIKA ZA RUSIJA PREKU KONTROLA NA ZAPADNITE MEDIUMI?!

FUNTA PLATI ZA THE INDEPENDENT I INDEPENDENT ON SUNDAY

MILIJARDI DOLARI VREDI BOGATSTVOTO NA LEBEDEV

ZA PORANE[EN KGB ^LEN, KOJ MISLEL DEKA ]E GO ZAGUBI @IVOTOT OD TRUEWE SO @IVA, ALEKSANDAR LEBEDEV DENES IMA NEVEROJATNO ZDRAV APETIT. OTAKAKO GO PREZEDE LONDON EVENING STANDARD, “RUSKIOT MILIJARDER NEODAMNA GI KUPI I IRSKITE VESNICI THE INDEPENDENT I INDEPENDENT ON SUNDAY. BRITANCITE SE PRA[UVAAT DALI STANUVA ZBOR ZA POSVETEN DEMOKRAT ILI TROJANSKI KOW OD KREMEQ? VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

leksandar Lebedev, 50-godi{niot deloven ~ovek, kogo javnosta go etiketira kako “{pionot vo potraga po zlato”, ne se gleda sebe si kako bezkrupulozen oligarh. Toj se portretira sebe si kako filantrop koj “odgleduva kompiri, koj najmnogu saka da lovi riba na moskovskata reka vo zima i da odi na kampuvawe vo Mongolija so negovata 23 godi{na devojka Elena Perminova. So nea toj neodamna dobi sin, koj za nego e vtor po red. Lebedev e dobro obrazovan ~ovek koj te~no zboruva angliski i gi citira Fjodor Dostoevski i Andrej Tarkovksi, koi najmnogu go inspiriraat. So negoviot nadvore{en izgled (~esto e oble~en vo sini farmerki, patiki i crno palto) pove}e nalikuva na trudoqubiv ~ovek od srednata klasa, otkolku na milijarder. Negova slaba strana e kolekcioniraweto na nedvi`nosti. Biznis imperijata na Lebedev opfa}a kompanii od tekstilnata industrija, turizmot, telekomunikaciite, nedvi`nostite, mediumite i avionskiot prevoz i se procenuva na 2 milijardi dolari. Otkako vo januari, 2009 godina, Lebedev se stekna so sopstvenost na 75% od akciite na London Evening Standard , minatata nedela toj gi kupi i irskite vesnici The independent i Independent on Sunday, koi rabotea so zaguba od 12,4 milioni funti. Lebedev se soglasi da gi kupi ovie vesnici od INM (Independent News and Medium) za simboli~na cena od 1 funta i da investira milioni vo istite, narednite godini. So ovaa postapka Lebedev ja {iri svojata mediumska imperija vo Velika Britanija, a britancite nestrplivo go o~ekuvaat negoviot sleden poteg. Nekoi od vlijatelnite

Britanci mislat deka toj e ~ovek od Kremeq, koj ima dozvola od Putin da go izerazi svoeto mislewe, no e delumno ograni~en vo toa. Nekoi, na negovoto prisustvo vo Velika Britanija gledaat kako na “trojanski kow praten od Kremeq”, koj }e go nadgleduva protokot na informacii vo zemjata. Toj, za britanskite mediumi izjavi deka }e go poddrùva slobodniot pe~at i deka identifikuval 5 milioni Britanci na koi im treba stariot lik na vesnikot. Minatata godina, Gardijan objavi citat na blizok sorabotnik na Lebedev vo koj se veli deka Putin sekoga{ im kaùva na ruskite oligarsi da investiraat na Zapad, a Lebedev saka da mu dokaè na Putin deka moè da kontrolira del od zapadnite mediumi, so cel da proektira podobra slika za Rusija. Toa e negoviot motiv. OD ^LEN NA KGB DO NAJBOGAT RUSIN Aleksandar Lebedev e roden vo 1959 godina,vo Moskva, vo familija na prosvetno-nau~ni rabotnici. Negoviot tatko bil profesor po opti~ko inèwerstvo na tehni~kiot univerzitet, a negovata majka predavala istorija i angliski jazik. Vo 1977, Aleksandar Lebedev se zapi{al na Dràvniot institut za me|unarodni odnosi vo Moskva, na ekonomskiot oddel, a posle doktorskata disertacija vo 1982, se vrabotil vo Ekonomskiot institut, od kade napravil transfer vo KGB. Tamu ostanal 10 godini i se steknal so ~inot Podpolkovnik. Posle zaminuvaweto od KGB, vo 1992, Lebedov ja osnoval svojata prva kompanija Russian InvestmentFinance Company, preku koja vo 1995 ja kupil malata i nestabilna banka NRB (National Reserve Bank) koja denes e edna od najgolemite banki vo Rusija. NRB e del od holdingot NRK National Reserve Corporation, koja e istaknata ruska industriska grupacija, ~ii

interesi se proizvodstvoto na visoka tehnologija i op{testveno orientiranite biznisi, nasproti eksploatacijata na prirodnite resursi na Rusija. Politikata za investirawe na ovaa korporacija gi poddrùva industriite koi direktno vlijaat na nacionalnata ekonomija i op{testveniot ìvot na lu|eto. Pokraj akciite vo NRK, Lebedev poseduva i zna~aen del od akciite na Gasprom i drugi vode~ki kompanii vo Rusija. Osven bankata NRB, vo grupacijata NRK se vklu~eni i Nacionalnata stambena korporacija, koja e vode~ka kompanija za izgradba na stanbeni zgradi i Nacionalnata zemjodelska korporacija, koja ima vode~ki pozicii vo proizvodstovoto na kompir. Avionskata kompanija Red Wings, koja e vo sostavot na NRK, e najgolemata civilna aviokompanija koja koristi novi letala od rusko proizvodstvo. NRK ima udel i vo energetikata, telekomunikaciite, grade`ni{tvoto i osiguruvaweto. Vo 2003 godina, Aleksandar Lebedev se naso~il kon politi~kata kariera, u~estvuvaj}i na lokalnite izbori, za gradona~alnik na Moskva i vo parlamentarnite izbori kako pratenik vo Dràvnata Duma na Rusija. Vo prviot krug od izborite za gradona~alnik na Moskva gi osvojuva glasovite na 13% od gra|anite, a podocna vo parlamentot toj stavnuva eden od najaktivnite i najtransparentnite predlaga~i na zakoni. Toj se zalaga za zgolemuvawe na transparentnost, unapreduvawe na ekonomskiot razvoj na Rusija i mnogu drugi. Vo 2008 godina, Lebedev mu se vra} a na biznisot. Kako akcioner vo vesnikot Nova Gazeta, Lebedev go podrùva raboteweto na vesnikot, koj prerasnuva vo simbol na nezavisnoto novinarstvo vo Rusija. Zaedno so porane{niot ruski pretsedatel, Mihail Gorba~ov, Lebedov inicira formirawe na Nezavisnata demokratska partija na Rusija i e eden od inicijatorite na civilnata

antikrizna inicijativa, ~ija cel e da se iznajdat re{enija za izlez od ekonomskata kriza. Forbs go smesti Lebedev na listata najbogati lu|e vo Rusija so bogatstvo od 2 milijardi dolari. Minatoto leto, medicinskite testovi vo negovata krv otkrija 14 pati zgolemeno prisustvo na `iva. Ovoj slu~aj ostanuva misterija za javnosta, no istata sostojba ja ima{e u{te eden porane{en ~len na KGB, Aleksandar Litvinenko, koj po~ina od truewe. Lebedev, e ostar kriti~ar na politikata {to ja vodi Vladimir Putin, sega{niot ruski

premier, koj preku svojot vesnik Novaya Gazeta, ~esto gi izrazuva svoite kritiki kon Kremlin. Za trueweto so `iva, Lebedev go obvinuva Putin, kako i za misterioznata zaguba na 660 milioni dolari vo ekonomskata recesija. Negovata reputacija kako kriti~ar na Putin, se stavi pod znak pra{alnik, vo januari ovaa godina koga dobi golema suma pari od dogovorot koj li~no go potpie{a so Putin, so koj izvr{i proda`ba na akcii vo vrednost od 450 milioni dolari od avionskata kompanija Aeroflot i drug imot, na ruskata vlada.

30 31.03.2010

KULTURA

KONCERT

PIRATERIJA

“PETPARA^KA” ATRAKCIJA

MAKEDONIJA IMA 95% PIRATSKA MUZIKA I FILMOVI

SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

akedonija kone~no se najde na svetskite koncertni mapi. Za prvpat publikata nema potreba da patuva nadvor od zemjava za da prosledi koncert na svetska yvezda. Avalon uspea da go stori i nevozmo`noto. Dosega sme imale zvu~ni peja~ki imiwa vo dràvava, no pove}eto ne bile tolku aktuelni ili pak bile na zalezot na nivnata kariera, pa bilo polesno da se donesat. Toa ne e slu~aj so Fifti sent. Toj e svetska yvezda koja e vo ekot na svojata kariera i vo momentov e na svetska turneja za da go promovira posledniot album “Pred da se samouni{tam” (Before I self Destruct). Kurtis Xekson, za nas popoznat kako Fifti sent, ne e samo rapyvezda vo Amerika. Toj e kulten simbol na seto toa {to pretstavuva rapkulturata. Yvezda koja {to gi doìveala ~ove~kite problemi, ìvotot na ulica, koja {to preìveala 9 kur{umi, no koja imala i tri pesni me|u prvite 10 mesta na top-listata Bilbord 100 vo edna nedela, so {to gi nadmina i legendarnite Bitlsi. So toa top-listata Bilbord 100 go proglasuva za rap-yvezda broj eden vo poslednata dekada 20002009 godina. Patot do slavata mu go ovozmoì prviot album “Zbogati se ili umri obiduvaj}i se” (Get Rich od Die Tryin) vo 2003 godina, blagodarenie na raperot Eminem koj mu dade {ansa da se dokaè. A deka navistina dobro se pokaàl govorea milionskite brojki za prviot album prodaden vo 12 milioni kopii. Ve~erva vo salata "Boris Trajkovski" }e go imame toa zadovolstvo da uìvame vo negovata muzika koja {to vsu{nost e negovata ìvotna storija.

SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

P Mo`ebi ima lu|e koi {to ne go slu{aat Fifti sent (50 Cent), no site se zainteresirani da vidat kako izgleda koncert na golema svetska yvezda vo Skopje

milioni kopii e prodaden prviot album “Zbogati se ili umri obiduvaj}i se” (Get Rich or Die Tryin) vo 2003 godina

Mo`ebi ima lu|e koi ne go slu{aat, no site se zainteresirani da vidat kako izgleda koncert na golema svetska yvezda vo Skopje i barem za moment da po~uvstvuvaat deka se nao|aat vo centarot na muzi~kite zbidnuvawa. Fifti sent go kr{i mrazot i se nadevame deka vo idnina, koga svetskite yvezdi }e pravat turnei, nema da ne zaobikolat.

MENUVAWE SLIKI^KI GOJKO KE[EQ

gojko@kapital.com.mk

on sredinata na maj 2009 godina, Universal, EMI, Sony i Warner pobaraa od {vedskiot Okruèn sud da vovede kazni za operatorite na veb-stranicata za razmena na filmovi D Pajrat Bej (The Pirate Bay) za sekojdnevno rabotewe na sajtot. Tuìtelite tvrdea deka preku ”nelegalniot servis” bile prezemeni pove}e od 467 muzi~ki albumi vo nivna sopstvenost. Tie isto taka pobaraa od ~etirite operatori na Pajrat bej da prezemat merki za da ne moè internet- korisnici preku veb-sajtot da gi prezemat delata koi se vo sopstvenost na ovie izdava~ki ku}i. Dopolnitelno, tie pobaraa od sudot da gi izre~e kaznite duri pred sudot da gi presudi, i bez soslu{uvawe na ~etirite obvineti.Na 25 maj 2009 godina, sudot

rodukcijata i distribucijata na kreativnite i kulturni industrii vo svetot vo koi se vbrojuvaat filmovite, muzikata, televiziskata programa se prifateni kako industrii koi imaat pozitiven efekt vrz ekonomskiot rast. Za àl, vo poslednata dekada piraterijata (kr{eweto na avtorskite prava vo mediumite) seriozno se zakanuva vrz ekonomijata na ovie industrii. Ova ne e problem samo kaj nas, tuku i vo Evropskata unija koja {to zabeleà ogromni zagubi vo ova pole. Vo posledniot period ekspertite seriozno opomenuvaat deka mora da se najde nekoe re{enie bidej}i ovie industrii u~estvuvaat so okolu 75% od bruto-doma{niot proizvod na nekoi dràvi od EU, kako [panija, Italija, Francija, Velika Britanija i Germanija.I Makedonija odamna se soo~uva so ovoj problem. Spored Valentin Pepequgoski, advokat specijaliziran za avtorskite prava i pretstavnik na BSA (Biznis softver alijansa ), Makedonija e daleku zad Evropa. Dodeka na Balkanot sme podobri od Srbija i na isto ramni{te so Hrvatska, daleku sme od legaliziranosta {to postoi vo evropskite zemji na Balkanot, kako Slovenija i Bugarija. “[to se odnesuva do softverskiot del, toj proces dobro se odviva, sekoja godina se namaluva stapkata na piraterija, iako go nemame postignato nivoto na Evropskata unija. Moème da bideme zadovolni od svesnosta na instituciite i kompaniite za potrebata od koristewe na originalen softver. Kaj nas, momentalnata stapka na piraterija na softverot, sepak, iznesuva zagriùva~ki 70%”, izjavi Pepequgoski. Sostojbata kaj muzikata i filmot, za razlika od softverot, e sosema porazli~na, odnosno nepromeneta. Pi-

gi odbi ovie barawa so objasnuvawe deka prvo treba da se soslu{aat obvinetite i im dadat nekolku nedeli na operatorite na Pajrat bej za da go iznesat svojot stav po odnos na ova pra{awe. Isto taka im be{e dadeno vreme i na izdava~kite ku} i za da odlu~at dali sakaat da se àlat na odlukata do Apelacioniot sud. Ekspertot za IT-bezbednost, Andre Rikardson, tvrde{e deka baraweto na izdava~kite ku}i e iznenaduva~ko, bidej}i {vedskiot zakon vaì vo [vedska, a nivniot internet-servis ne e vo [vedska, i servisot funkcionira vo zemji kade {to toa e dozvoleno. Piter Sund, eden od obvinetite, izjavi deka izdava~kite ku }i nikoga{ na pobarale od Pajrat bej da otstrani nekoj od torentite koi tuìtelite gi spomnuvaat i gi obvini izdava~kite ku }i deka se pozainteresirani za parite i mo}ta otkolku za izveduva~ite koi treba da gi zastapuvaat. Vo me|uvreme, Pajrat bej e vo

potraga po nepristrasni sudii vo ovoj slu~aj, bidej }i nazna~enite bile ~lenovi na {vedskata Asocijacija za avtorski prava, ili bile povrzani so stokholmskiot Centar za trgovsko pravo. Podocna thepiratebay.com be{e prodaden na nekoja {vedska firma koja {to planira da vovede ~lenstvo koe {to }e bide plateno, i na toj na~in da im kompenzira na kompaniite koi {to se bunat deka nivnite prava se povredeni. S$ u{te nema ni{to navedeno za navodnoto –plateno ~lenstvo, osven toa deka, demek, eve sega site }e moème da bideme sopstvenici na Pajrat bej. Toa be{e i idejata na Sund i negovite istomislenici: neprofitnata Pajrat bej e samo socijalna mreà preku koja filmofilite i muzi~kite fanovi moàt da si menuvaat filmovi i muzika. Inaku, privrzanicite na piraterijata formiraa i Piratska partija vo [vedska, a na parlamentarnite izbori minatoto leto osvoija i dve prateni~ki mesta!

Evropskata unija vo slednite pet godini mo`e da do`ivee zagubi od 240 milijardi evra ili 1,2 milioni rabotni mesta. Makedonija e pred Srbija, na nivo so Hrvatska, a daleku zad evropskite Slovenija i Bugarija vo po~ituvaweto na avtorskite prava

sivata ekonomija. Golem broj od lu|eto koi se zanimavaat so ovaa rabota go pravat toa, naj~esto, bidej}i nemaat drug na~in da zarabotat pari za ìvot. Piraterijata otvora pogolemi pra{awa i navleguva vo site ostanati sferi od ìvotot. Treba da se prezemat i drugi merki i da se najde na~in da se re{i problemot so nevrabotenosta, za da moè da se re{at tie problemi. Zemjite od Evropskata unija seriozno se zanimavaat so ovoj problem i imaat podgotveno strategii kako da se namali ovaa pojava. Dokolku ne se prezeme ne{to, se predviduva deka vo slednite pet godini bi moèlo da se izgubat do 240 milijardi dolari ili 1,2 milioni rabotni mesta.

raterijata e najzastapena i na piraterijata, iako postoi profitabilna na ova pole. borbata protiv nea. MinaUli~nite prodava~i, bukval- tata godina, na primer, na no, gi uni{tuvaat kinata kaj Nacionalniot den na nas, koi sekojdnevno se pove} borbata protiv e zamiraat. Pepequgoski piraterijata veli deka sekoj gra|anin na deponijata najprvo bi se odlu~il za Drisla bea daunloudirana verzija na na- u n i { t e n i jnovite filmski ostvaruvawa 45.000 pii snimka so pomal kvalitet ratski disi bi platil 90 denari za k o v i . T a a dva takvi filma, otkolku da b o r b a n e plati 1.200 denari za origi- e s a m o z a nalno cede ili pak 150 do za{tita na 300 denari za da go gleda originalnite edna{ na kino. “Sosema isto dela, tuku i e vo muzikata, pa duri i borba protiv poponiùva~ki. Ne moèj}i da se borat so piraterijata, muzi~kite yvezdi se primorani da gi prodavaat svoite albumi preku vesnicite. Zarabotkata e minimalna ili nikakva i ne moàt da platat ni eden spot so nea, a {to ostanuva za ostanatite raboti. Stapkata na piraterijata vo Makedonija e pove}e od zastra{uva~ka, nad 95%”, smeta Pepequgoski.Spored poslednite oficijalni podatoci, dobieni od istraùvawata po povod Nacionalniot den na borbata protiv piraterijata na 12 dekemvri minatata godina, vo Makedonija duri 63% od muzi~kite i videocedea, kompjuterskite programi i sli~no, se piratski. Procentot bil u{te pogolem vo prethodnite godini i se dvièl do 78%. Raste svesnosta na instituciite i kompaniite za koristeweto na legalensofver: Makedonija e dlaboko propadnata vo svetot Valentin Pepequgoski

63%

piraterija vo Makedonija od site oblasti

[arena ponuda za siva ekonomija PIRATERIJATA VO MAKEDONIJA 63% piraterija vo site oblasti, kompjuterski programi, softveri, muzika, video-izdanija, a samo 95% od toj procent se sveduva na muzikata i filmovite 70% stapka na piraterija kaj softverot 45.000 piratski cedea se uni{teni vo deponijata Drisla

PIRATERIJATA VO EVROPA

Vo 2008 godina, kreativnite industrii vo Evropskata unija doìveaa zagubi od 10 milijardi evra i zaguba na 185 000 rabotni mesta poradi vlijanieto na piraterijata (na filmot, televizijata, muzikata...) Spored najnovite procenki i poradi nezna~ajnite promeni vo politikata na ova pole, Evropskata unija moè da doìvee zagubi do 240 milijardi evra do 2015 godina ili 1,2 milioni rabotni mesta

Vo Velika Britanija poradi piraterijata dr`avata izgubila 1,4 milijardi evra i 39.000 rabotni mesta Vo Francija 1,7 milijardi evra i 31.400 rabotni mesta Germanija – zaguba od 1,2 milijardi evra i 34.000 rabotni mesta [panija – 1,7 milijardi evra i 13.200 rabotni mesta Italija – 1,4 milijardi evra i 22.400 rabotni mesta 75% od vkupniot brutodoma{en proizvod na Evropskata unija se sveduva na kulturnite industrii

SPORT

31.03.2010

SPORT POTVRDA NA RENOMETO akedonskata `enska rakometna reprezentacija ve} e odamna ne e na vrvot na evropskiot rakomet, no sedmoto mesto na poslednoto evropsko prvenstvo e pri~ina pove}e da se ostvari zna~aen rezultat na dene{niot natprevar so Hrvatska. Duelot (17.45) se igra pred vernata makedonska publika, vo rakometniot hram SRC Kale vo Skopje, kade {to mnogumina se nadevaat na u{te edno sportsko ~udo i pobeda na na{ite reprezentativki. Sepak, vo sostavot na makedonskata selekcija se svesni deka vo momentov Hrvatkite raspolagaat so kvaliteten sostav, a kako dopolnitelen problem za selektorot, Jo{ko Petkovi}, e neigraweto na Julija Portjanko, koja vo posleden moment se po`ali na povreda. Sepak, ne e neophoden triumf vo duelot so renomiraniot protivnik, poradi dobrite rezultati ostvareni so preosta-

natite protivnici od grupata, Holandija i Litvanija. Za plasman na evropskoto prvenstvo }e ni treba po edna pobeda vo pretstojnite sredbi so dvete selekcii, po {to rezultatite od dvome~ot so Hrvatska }e nemaat pogolemo zna~ewe.

udirot na “titanite” od ~etvrtfinaleto na Ligata na evropskite {ampioni vo fudbal, prodolùva so ve~era{nava programa. Vo London se sre}avaat finalistite od 2006 godina, Arsenal i Barselona. Toga{, vo krajno kontroverzen natprevar, Barsa go sovlada Arsenal so 2:1, vpi{uvaj}i u{te edna titula vo bogatata istorija na klubot. Po “epskiot” natprevar, Kataloncite prodolìja so dobrite igri, za minatata sezona da prokniàt u{te eden trofej vo {ampionskata liga, pravej}i go toa na dominanten na~in, so {to stanaa vistinski gospodari na evropskiot klupski fudbal. Od druga strana, “top~iite” kako da zastanaa vo vremeto i namesto so site sili da se obiduvaat da dojdat do povtoruvawe na uspehot i ostvaruvawe na ~ekor napred, tie postojano se navra} aa na finaleto, sonuvaj}i poinakov ishod. “Mnogu raboti }e treba da se slu~at za da se nadomesti zagubeniot me~ od finaleto. Barselona e

mnogu sli~na na nas. Neguva igra {to dobiva priznanie za isklu~itelen stil, ima izvonredni fudbaleri koi igraat izvonreden fudbal. Istoto go imame i nie vo Arsenal”, istakna Cesk Fabregas, glavniot adut na menaxerot, Arsen Venger, vo sezonskive nastapi vo Ligata na {ampionite. Tokmu Fabregas e centralniot lik vo najavata za ve~era{niot duel, poradi s$ poglasnite {pekulacii deka od letovo }e premine vo Barselona. “Ne gi razbiram glasinite, nema potreba da se zboruva za idninata na mojata kariera. Arsenal e mojot dom, jas sum sre}en tuka. Postojano povtoruvam deka nemam namera da se vratam vo [panija i nikoj ne mi veruva”, izjavi {panskiot reprezentativec, odgovaraj} i pred s$ na sekojdnevnite apeli od fudbalerite na Barselona da se preseli vo nivniot klub. Od kampusot na Barsa in-

“TOP^IITE” SE U[TE GO SONUVAAT FINALETO OD 2006 GODINA, KOGA BEA SOVLADANI OD BARSELONA

2:1

vo korist na Barsa na posledniot me~ so Arsenal

formiraa deka tie }e nastapat bez Andreas Iniesta vo sostavot na natprevarot vo London, koj poradi povreda najverojatno nema da bide fit i za revan{ot na Nou kamp. Vo senka na duelot {to }e se igra na stadionot Emirati, e sredbata me|u Inter i CSKA od Moskva. ]e bide sosema nekorektno dokolku se prognozira neinteresen

natprevar me|u ovie dve ekipi, no isto taka mora da se istakne deka Inter e apsoluten favorit vo presmetkata so moskovjanite i s$ }e pretstavuva vistinsko fijasko, Cesk Fabregas: osven ubedliv triumf za Arsenal e mojot dom! milanskiot klub.

REGIONALNA FUDBALSKA LIGA LUIS HAMILTON: Vo Meklaren s$ u{te u~at za novite gumi na Meklaren, mesto na koe otvoreno se nadeva Hamilton.

NETSI GO ODBEGNAA NESLAVNIOT REKORD ekoga{ najdobrata ekipa od isto~nata Konferencija na NBA-ligata, timot na Wu Xersi Nets go izbegna neslavniot rekord na najmalku ostvareni pobedi vo edna sezona, otkako po triumfot nad San Antonio Spars, od 87:84, ja zabele`a 10ta pobeda vo {ampionatot. Ko{arkarite na Nu Xersi definitivno se najslabiot tim vo ligata vo ovaa sezona, no sepak uspeaja da dojdat do dvocifren broj na pobedi, so {to go nadminaa neslavniot rekord na Filadelfija od sezonata vo 1973 godina,

ARSENAL I GO NAPLA]A DOLGOT NA BARSELONA? ivanovic@kapital.com.mk

HAMILTON SE SMIRI SO MEKLAREN esoglasuvawata pome|u Luis Hamilton i stratezite na Meklaren se nadminati, be{e soop{teno vo oficijalnoto komunike na klubot. Hamilton javno gi napadna timskite pretstavnici, obvinuvaj}i gi deka so pogre{nata strategija za vreme na trkata vo Avstralija, mu go odzele mestoto na podiumot. “Tie mi objasnija zo{to se re{ile da odat na dva pit-stopa. Ednostavno u{te u~at za novite pnevmatici i stepenot na nivnoto raspa|awe”, izjavi Hamilton. Negoviot timski kolega, aktuelniot {ampion Xenson Baton, pobedi na trkata vo Melburn park, po {to mediumite ve}e go promoviraa vo prv voza~

LIGA NA [AMPIONI

SR\AN IVANOVI]

JO[KO PETKOVI]: Favoritskata uloga im ja prepu{ti na Hrvatkite

Radosta po 10-ta pobeda deluva{e kako Netsi da do{le do 100ta vo sezonata koga igra~ite od gradot na “bratskata qubov” pobedija devetpati.

KE@MAN GO OBEDINUVA BALKANOT! rvavata vojna, vodena od nekoga{ bratskite narodi na Jugoslavija, pokraj dr`avata, nejzinite vrednosti i ekonomskoproizvodnite kapaciteti, ja urnisa i sportskata doktrina, koja spored rezultatite be{e edna od najuspe{nite vo Evropa. Obidot da se vratat fudbalskite “klasici” od prvata jugoslovenska liga od tipot na Crvena YvezdaHajduk ili Partizan-Dinamo, pa i onie pomalku zvu~nite, no sepak primamlivi za publikata, Vardar so golemata ~etvorka, ili saraevski @elezni~ar i ni{ki Radni~ki, dobiva nova dimenzija. Hrvatskite i srpskite mediumi nagolemo pi{uvaat za s$ poizgledniot transfer na Mateja Ke`man od timot na Pari Sen @ermen vo redovite na Dinamo od Zagreb. Iako zvu~i senzacionalno, sepak, ne treba da se iznenaduvame premnogu od ovaa “fiks-ideja” na {efot na “modrite”, Zdravko Mami}, momentalno glavniot promoter

na regionalnata fudbalska liga. Od anga`manot na Ke`man moè da se pro~ita èlbata na Mami} za relativizacija na zategnatite odnosi me|u Srbija i Hrvatska, barem na fudbalski plan. Vo intervjuto dadeno za Kapital, generalniot sekretar na makedonskata Fudbalska federacija, Igor Klimper, poso~i deka eden od glavnite problemi za pokrenuvawe na ligata se tokmu hrvatskite fanovi i nivniot amonizitet kon srpskite klubovi. “Nemam ni{to protiv da igram vo dresot na Dinamo”, izjavi Ke`man, nekoga{niot heroj na partizanovite Grobari. Sigurno deka po eventualniot transfer na Maksimir, Mateja }e bide bojkotiran od Bed blu bojs, no so sekoj negov gol }e rastat i simpatiite kon Srbinot od zagrepskite qubiteli na fudbalot. Zdrako Mami} neodamna izjavi deka samo Crvena Yvezda i Partizan moàt da gi predizvikaat hrvatskite fanovi da se

pojavat na stadionot vo maksimalen broj, komentiraj}i ja izjavata na porane{niot predvodnik na splitski Hajduk, a sega trener na Lacio, Eduardo Reja, koj pora~a deka na

Hrvatite im e najdobro fudbalski da se obedinat so ostanatite regionalni klubovi, no bez timovite od Srbija, barem vo prvite nekolku godini od funcioniraweto na ligata.