151 Kapital 26 10 2010 by Kapital Media Group

[TO PREDVIDUVA BUXETOT ZA 2011?

FOKUS: DALI GRCIJA GLEDA SVETLO NA KRAJOT OD TUNELOT?!

DVOJNO POVE]E PARI ZA PATUVAWA I ADMINISTRATIVNI ZGRADI

EKONOMIJATA NE MO@E DA MRDNE PORADI HAOSOT

STRANA 10

STRANA 6-7

vtornik

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

VLADATA PROMOVIRA[E NOV KAPITALEN PROEKT

MINISTEROT ZA ZDRAVSTVO, BUJAR OSMANI, ZA “KAPITAL” OTKRIVA DEKA DEL OD TRO[OCITE ]E SE POKRIJAT PREKU PRODA@BA NA ZEMJI[TE OD SEGA[NATA DR@AVNA BOLNICA I SO POVE]EKRATNO FINANSIRAWE OD BUXETOT NA ZATVORAWE, PONEDELNIK, 25.10.2010, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

00,06% 0,12% 0 00,11%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,60 44,21 1,39

NAFTA BRENT EURORIBOR

83,46 83 1,52%

VLADATA PRODOL@UVA SO VRABOTUVAWA VO JAVNATA ADMINISTRACIJA

STRANA 2-3

PETOK, VO P PETOK

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (25.10) 2.112

MBI 10

2.111 2.110 2.109 2.108 2.107

...POGLED D NA DENOT... 2.106 19.10

21.10

23.10

25.10

Makedonskite vozovi se u{te vozat vo prva brzina STRANA 8

Osiguritelite krojat modeli za novi ceni na zeleniott karton STRANA 13

NOVI 5 MILIONI EVRA ZA ETNI^KI VRABOTUVAWA!

STRANA 5

QUP^O ZIKOV ZIKO

OSTANAVM OSTANAVME NIE... U[TE NIE TAKA NEVINI...! STRANA 4

KOLUMNA D-R RUBIN ZARESKI

PROMENI STRANA 8

VOVEDNIK ALEKSANDRA SPASEVSKA

PO PRO[ETKATA, ^EKAME KONKRETNI MERKI STRANA 2

2 26.10.2010

NAVIGATOR

VTORNIK

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

VTORNIK 26 OKTOMVRI 2010

PO PRO[ETKATA, ÊKAME KONKRETNI MERKI politi~ki marketing i deka namesto postignati rezultati, edinstveno {to }e se postigne e lista na poseteni firmi i broj na problemi koi treba da se re{at. No, na biznisot ne mu Vladata re{i da gi trebaat informacii {to slu{a biznismenite. treba da se napravi, Dva vladini tima, eden ne mu treba lista so od kabinetot na viproblemi koi odamna cepremierot Vladimir treba{e da se re{at. Pe{evski i eden od Na biznisot mu treba kabinetot na vicepreakcija, potrebno e remierot i minister alno sproveduvawe na za finansii Zoran zakonite, potrebni se reStavreski, vo narednite formi vo instituciite, a dve nedeli }e posetat potrebni se i vistinski pove}e od 200 kompanii lu|e koi }e gi napravat so cel da gi slu{nat tie reformi. nivnite problemi. Samo za primer moè Ministrite li~no }e da se istakne reforse uverat deka starimata koja izminatite te bolki, kako {to se nekolku godini ja pravi lo{ata infrastruktura, Katastarot ili Uprasloènata birokratija, vata za javni prihodi pristapot do finansii ili Carinskata uprava. i nere{enite imotnoSo finansiska pomo{ i pravni odnosi, probod me|unarodni instilemi koi so godini tucii, na krajot ovie nanazad se najgolemata reformi se potencirani bolka na biznisot, s$ vo site izve{tai na u{te ne se re{eni. me|unarodnite instiOfanzivata po~nala tucii kako primer za pred eden mesec i napredok, a pozitivno se ministrite ve}e imaat oceneti i od stopanstveinformacii {to treba nicite. da se napravi za oles- Moèbi ova e klu~nata nuvawe na delovnoto to~ka za koja treba opkruùvawe. I, za da se zamisli prepo~etok, ova e odli~na mierot pred da najavi ideja. Biznismenite so kakvi bilo reformi. Ne godini baraat na koj treba da se ostane samo bilo na~in, dali preku na nekolku primeri. stopanskite komori ili Potrebno e site da preku pres-konferencii, gi zavr{uvaat svoite pa duri i so direkzada~i i da ne baraat tni pisma i barawa, izgovor vo zakonot ili Vladata da gi slu{ne vo regulativata. Za da nivnite problemi, a se realizira ne{to, toa direktnite sredbi so ne treba da bide samo vladini pretstavnici napi{ano na hartija, moèbi se i najsigurtuku potrebni se znaewe niot pokazatel deka i trud za da ima efekti, ne{to }e se promeni. potreben e lider koj }e No, kolku i da zvu~i ja vodi institucijata niz ubavo, sepak, ne odi tie reformi, a ne samo s$ podma~kano, barem partiski vojnik. ne spored dosega{noto Ne moàm da sfatam iskustvo. So pravo zo{to na Vladata & biznismenite stratreba{e edna godina vuvaat deka namesto da sogleda deka ne se konkretni reformi, koristat sredstvata od s$ }e se svede na kreditnata linija od

13%

Poevtinuva prirodniot gas koj go koristat tarifnite potro{uva~i priklu~eni na sistemot za prenos. Do krajot na godinata prirodniot gas }e se prodava po cena od 24,8427 denari za normalen metar kuben gas. Regulatornata Komisija za energetika odlu~i da ja namali cenata na gasot, koj dosega se prodava{e po 28,59 denari za metar kuben. So ova, cenata na ovoj energens se vra}a na nivoto od vtoriot kvartal od godinata, koga se prodava{e za 25,46 denari. Kompanijata koja snabduva so nafta i nafteni derivati vo zemjava, Makpetrol, barala gasot vo ~etvrtiot kvartal da se prodava po cena od 24,9745 den/nm kubni, pravdaj}i go baraweto so promenite na cenite na mazutot i na dizelgorivoto na svetskiot pazar, kako i promenata na kursot na dolarot vo odnos na denarot.

VLADATA SE POFALI SO NOV KAPITALEN

ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

EIB i kone~no da re{i da gi promeni uslovite. Iako biznisot e gladen za evtini krediti, pred s$ vo uslovi na kriza, za edna godina ne bea iskoristeni nitu polovina od sredstvata. I po mediumskata kampawa i po falbite na site preskonferencii deka Vladata obezbedila evtini finansiski sredstva za firmite, slab e odyivot. Kako da ne bea dovolno glasni zabele{kite na biznismenite deka uslovite se komplicirani i deka bankite gi odbivaat proektite. Edna godina e docna za da se reagira. Mo`ebi i ne be{e klu~na ovaa kreditna linija za da go spasi biznisot, tuku, ako detalno se analiziraa site pre~ki niz koi pomina biznisot izminatata godina, verojatno }e be{e mnogu pokorisna druga merka. Za toa ve}e e docna. Edinstveno se nadevam deka na krajot, otkako ministrite }e zavr{at so svojata ofanziva po firmite i otkako }e gi napravat listite so problemi i pre~ki, vedna{ }e po~nat so realizacija. Na biznisot ne mu treba zaklu~ok od vladina sednica, tuku konkretni merki i strukturni promeni vo ekonomijata.

IZGRADBATA NA VO BARDOVCI ] POVE]E OD 100 M

Ne e isklu~ena idejata na mestoto na sega{nata dr`avna bolnica vo Skopje da se gradat stanbeni zgradi.

Ministerot za zdravstvo, Bujar Osmani, za “Kapital” otkriva deka del od tro{ocite }e se pokrijat preku proda`ba na zemji{te od sega{nata Dr`avna bolnica i so pove}ekratno finansirawe od buxetot. Iako Vladata proceni deka }e treba da potro{i 100 milioni evra za ovaa namena, poznava~ite velat deka se potrebni najmalku 200 milioni evra VIKTORIJA MILANOVSKA janev@kapital.com.mk

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

Nov klini~ki centar na povr{ina od 29 hektari vo elitnata skopska naselba Bardovci }e gradi Vladata. Bolnicata treba da bide gotova za desetina godini, a spored presmetkite na Vladata, }e ~ini 100 milioni evra. No, poznava~ite za “Kapital” komentiraat deka klini~kiot centar }e ~ini

ORCE KAM^EV BIZNISMEN I SOPSTVENIK NA PRIVATNATA KLINIKA SISTINA “Proektot e predimenzioniran i bi uspeal isklu~ivo na dolg rok, od okolu 15 godini. Me|utoa, imaj}i ja predvid ogromnata povr{ina, pra{awe e od kade }e se najdat tolku pari. Toa e kako da napravi{ 50 Sistini, a sekoja da ~ini po 40 milioni evra. Zatoa, najdobro i najevtino re{enie bi bilo Voenata bolnica da bide klini~ki centar, a Dr`avnata bolnica da se sru{i do temel i da se napravat zgradi. So parite od stanovite da se napravat drugi klini~ki bolnici.”

NAVIGATOR

VTORNIK

LIDERI

\OR\E IVANOV

e obide da gi natera politi~kite partii da se pomirat, barem na dr`avnite praznici, no inaetot e premnogu golem za da se postigne kakov bilo progres

NE IM BE[E DENOT

DOMINIK [TROS-KAN

e reformira MMF so davawe pogolemo pravo na glas na vode~kite zemji vo razvoj – Kina, Indija, Saudiska Arabija, Rusija i Brazil

MIHAJLO MANEVSKI

stana bez buxet za formirawe na Vi{ upraven sud, ama idejata za sozdavawe na u{te eden sud ostanuva, iako na nikogo ne mu e jasno {to treba da se postigne

ANXELINA XOLI

ilmot za vojnata vo Bosna i Hercegovina ja skara federacijata i & zadade mnogu problemi na holivudskata akterka u{te pred da po~ne da go snima

PROEKT

A KLINI^KI CENTAR ]E ^INI MNOGU MILIONI EVRA mnogu pove}e od 100 milioni evra dokolku bide opremen so soodvetna oprema i gi zadovoli standardite za moderna bolnica. Spored niv, 100 milioni evra se dovolni samo za realizacija na po~etnata faza od izgradbata. Iako vo igra za locirawe na klini~kiot centar bila i kasarnata Ilinden, sepak, odlukata padnala za lokacija vo Bardovci, koja e vo blizina na skopskata obikolnica. Ministerot Bujar Osmani vo razgovor za “Kapital” gi otkri pri~inite poradi koi e napraven ovoj izbor. “Francuskite konsultanti, koi izrabotija fizibiliti studija, go poso~ija Bardovci kako idealno mesto za nov klini~ki centar. No, stravuvavme deka tamu }e se soo~ime so neras~isteni imotno-pravni pra{awa, pa ja stavivme vo igra i lokacijata vo blizina na kasarnata Ilinden. Denovive Ministerstvoto za transport i vrski n$ informira{e deka ne postojat imotno-pravni sporovi, pa odlu~ivme Bardovci da bide definitivniot izbor”, otkriva toj. Spored ova, izleguva deka ve}e e izbrana i konsultantskata ku}a, za {to dosega vo javnosta nema{e informacii. Od Vladata velat deka proektot e vo po~etna faza, pa markica za gradewe s$ u{te ne e izdadena. Na poslednata vladina sednica premierot Nikola Gruevski istakna deka Vladata } e insistira proektot da go raboti firma koja ve}e ima iskustvo vo toj del, a kako mo`ni opcii bea poso~eni kompanii od Evropa i SAD. OD KADE PARI ZA NOV KLINI^KI CENTAR?! Iako na sednicata be{e ka`ano deka finansiraweto na ovoj visokobuxeten proekt s$ u{te ne e utvrdeno, sepak, fokusot se stava na dva mo`ni izvori na finansirawe. “Nema da gradime obi~na zgrada, tuku ogromen moderen kompleks. Planirame del od tro{ocite da se pokrijat so kompenzacija (proda`ba) na prostor od

100

milioni evra te`i proektot za nov klini~ki centar vo Bardovci spored presmetkite na Vladata

hektari e vkupnata povr{ina na koja se planira izgradbata na noviot kompleks

sega{niot Klini~ki cantar, a del so pove}ekratno finansirawe od buxetot”, izjavi Osmani, potenciraj}i deka na proektot “Nov klini~ki centar” }e se raboti desetina godini. Del od poznava~ite na zdravstvoto vo Makedonija velat deka ovoj proekt e pompa, a negovata realizacija - te{ko ostvarliv son. Spored drugi, pak, ova e proekt koj mo`e da vrodi plod samo na dolg rok. “Proektot e predimenzioniran. Bi uspeal isklu~ivo na dolg rok, pribli`no petnaesetina godini. Me|utoa, imaj}i ja predvid ogromnata povr{ina, pra{aweto e od kade }e se najdat tolku pari”, veli sopstvenikot na privatnata klini~ka bolnica Sistina, Orce Kam~ev. Negovata vizija za klini~kiot centar vo Skopje e toj da se locira vo Voenata bolnica, “bidej}i ima dovolen prostor i odli~ni uslovi”, a dr`avnata bolnica da se sru{i do temel. “Bi napravil zgradi i so

SDSM PRVA IZLEZE SO PROEKT ZA NOV KLINI^KI CENTAR Neodamna i SDSM promovira{e proekt so koj se predviduva izgradba na nov klini~ki centar za period od ~etiri godini, vo koj }e se smestat site kliniki od dosega{niot klini~ki blok. Spored nivnite procenki, okolu 60 hektari bi iznesuvala vkupnata povr{ina, a investicijata ja procenuvaat na 80 milioni evra, finansirani vo period od ~etiri godini so po 20 milioni evra godi{no. parite od stanovite bi napravil drugi klini~ki bolnici. Jas sum pred s$ ekonomist, no zanimavaj}i se so medicinata nau~iv mnogu za nea”, izjavi Kam~ev vo intervju za “Kapital”. Spored nego, takvata transformacija bi bila najdobroto i najevtino re{enie. Izlezot na Voenata bolnica na dva bulevari i mo`nosta taa da se pregraduva i dograduva Kam~ev gi poso~i kako dopolnitelni vrednosti koi & odat vo prilog na negovata ideja. NA MESTOTO NA DR@AVNATA BOLNICA ]E SE GRADAT STANOVI?! Od Ministerstvoto za zdravstvo ne ja isklu~uvaat mo`nosta zemji{teto od sega{niot Klini~ki centar da se prenameni za izgradba na stanbeni zgradi. Spored ekspertite, vakvata odluka pretstavuva duplirawe na tro{ocite. “S$ si ima svoi dobri i lo{i strani, no ovie reformi momentalno se daleku od prioritet”, veli za “Kapital” dobroupaten izvor. Ostanuva otvoreno

BUJAR OSMANI MINISTER ZA ZDRAVSTVO “Nema da gradime obi~na zgrada, tuku ogromen moderen kompleks. Planirame del od tro{ocite da se pokrijat so kompenzacija od prostorot na sega{niot Klini~ki centar, a del so pove}ekratno finansirawe od buxetot. Na proektot “Nov klini~ki centar” }e se raboti desetina godini, a francuski konsultanti ve}e ja izrabotija fizibiliti studijata.”

KAKO NA FILMOVITE... Vo proektot “te`ok” pove}e od 100 mili-oni evra se predviduva ogromna zgrada kade {to polovina od sobite }e bidat ednokrevetni. So toa, internite, hirur{kite i rendgen-dej-nostite }e bidat dostapni na sekoe mesto posebno. pra{aweto od kade }e se najde dovolno medicinski kadar za da se zadovolat potrebite na novonajavenite i ve}e postoe~kite zdravstveni ustanovi, osobeno vo vreme koga vo javnoto zdravstvo e zabele`an rekorden deficit od doktori-specijalisti.

26.10.2010

POBEDNIK

NA PAT KON EU

Za Srbija v~era se otvorija vratite na Evropskata unija. Brisel }e ja razgleda kandidaturata na Srbija za ~lenstvo vo EU. So toa mu dozvoli na Belgrad uspe{no da pomine edna zna~ajna faza vo pribliùvaweto kon evropskoto semejstvo. Moè da se kaè deka srpskiot pretsedatel, Boris Tadi}, go kupi vistinskiot bilet so koj zemjata }e se integrira vo Evropa. Za mnogu kratko vreme Srbija uspea da gi pridobie simpatiite na zapadnite diplomati, prezemaj}i gi vistinskite ~ekori vo vodeweto na politikata. Sorabotkata koja ja ponudi Srbija so Me|unarodniot sud na pravdata vo Hag, kako i politi~kata volja za re{avawe na najbolnata to~ka na Srbite – re{avaweto na kosovskoto pra{awe - bea uslovite koi

BORIS TADI] na zemjata & go ovozmo`ija evropskiot bilet. Ministrite za nadvore{ni raboti na dr`avite-~lenki od EU na v~era{niot sostanok na Sovetot donesoa odluka za odblokirawe na srpskoto barawe, re~isi edna godina otkako Srbija i formalno ja predade kandidaturata. Za edna godina zemjata prezede zna~itelni merki koi ja izvedoa na vistinskiot pat. Patot koj Srbija treba da go izodi za da stane polnopravna ~lenka voop{to ne e lesen, no voljata i naporite na srpskite lideri ja dovedoa zemjata do dene{nata pozicija, koja nudi idnina za nejzinite gra|ani.

GUBITNIK

POPI[UVA^I NA POPI[UVA^ITE

Pretsedatelot na “Razbudi se”, Artan Grubi, najavi paralelno popi{uvawe na naselenieto vo severozapadniot del od zemjata, kade {to prvenstveno ‘iveat Albanci. Isprovociran e od “nepravilnostite” vo Zakonot za popis, koi “krijat” opasnost brojot na Albancite vo Makedonija da bide ve{ta~ki namalen. “Razbudi se” planira da otvori kancelarii vo albanskite centri na severozapadna Makedonija, kade {to gra|anite koi nema da bidat popi{ani od Dr`avniot zavod za statistika }e mo`at da dojdat i da bidat popi{ani?! Ovoj paralelen popis }e go sproveduva nevladinata organizacija koja izoliraniot incident od Xenova go smeta{e za dovolen povod da protestira palej}i go srpskoto zname pred srpskata ambasada vo Skopje, i pokraj

ARTAN GRUBI oficijalnoto izvinuvawe {to stigna od srpskata vlast. Toa e istata organizacija koja se somneva vo profesionalniot kredibilitet na Dràvniot zavod za statistika, dodeka samata smeta deka moè da popi{uva?! I pokraj nezadovolstvoto {to odredeni albanski partii go manifestiraa vo odnos na pretstojniot popis (2011), nitu edna od partiite od albanskiot politi~ki kampus ne dojde do vakva fiks–ideja da organizira paralelen popis. O~igledno, popisot se pokaùva kako izvonredna mo`nost da se utvrdi koj e najgolem Albanec vo Makedonija, pa makar toa bilo i na vakov bizaren na~in.

MISLA NA DENOT DA SE RAZBEREME, AKO SE ZAINTERESIRANI SAMO DA ZARABOTAT GOLEMI PARI, TOGAШ POLITI^RITE NEKA ODAT DA RABOTAT VO INDUSTRIJATA

ANGELA MERKEL KANCELAR NA GERMANIJA

4 26.10.2010

NAVIGATOR

VTORNIK

QUP^O ZIKOV

...POGLED NA DENOT...

OSTANAVME U[TE NIE... TAKA NEVINI...!

PODOBRENI USLOVITE ZA KREDITNATA LINIJA NA MBPR

ANTIKRIZNI KREDITI OD EIB SO KAMATA OD 5,5% Sega mo`e da apliciraat i kompanii koi imaat pove}e od 250 vraboteni. Prednost }e imaat prioritetni proekti vo sektorite industrija, obrazovanie i zdravstvo ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

Antikriznata kreditna linija za mali i sredni pretprijatija od Evropskata investiciska banka }e ima fiksna kamatna stapka od 5,5% i }e bide dostapna i za golemi kompanii. Za da gi privle~e kompaniite da apliciraat za ovaa kreditna linija, Vladata povtorno }e gi promovira kreditite od EIB preku kampawa. Otkako Vladata vide deka nema interes od kompaniite i deka odi bavno iskoristuvaweto na sredstvata koi treba{e da mu pomognat na stopanstvoto da se spravi so krizata, odlu~i da gi promeni uslovite. Vicepremierot Vladimir Pe{evski, referiraj}i mu na premierot Nikola Gruevski na poslednata otvorena vladina sednica, najavi deka ovaa novina e vo faza na realizacija i po sklu~uvaweto na dogovorite so bankite, sredstvata }e stanat operativni i za golemi kompanii. No, kompaniite se `alat

NOVI USLOVI NA KREDITITE OD EIB 1. Fiksna godi{na kamata od 5,5% za celiot period na koristewe na kreditot 2. Mo`nost da apliciraat i firmi so pove}e od 250 vraboteni 3. Bankite ne mora da u~estvuvaat vo finansirawe na kreditot deka nemaat dovolno informacii za uslovite i zatoa bankite ne im gi odobruvaat proektite. “Napravivme izmena vo sorabotka so EIB i so doma{nite banki, so {to kreditnata linija }e va`i za golemi pretprijatija. ]e bide mo`no 100% u~estvo samo na EIB, za razlika od porano koga uslov be{e i u~estvo na bankite, i }e se fiksira kamatnata stapka na kreditite od prvi~nite 6% na 5,5% na godi{no nivo, i toa za celo vremetraewe na kreditot. So toa, o~ekuvame do krajot na godinata da bidat povle~eni pove}e od 75% od sredstvata”, re~e Pe{evski. Spored nego, vo momentov iskoristenosta na ovie sredstva e 56%. Bankite go informirale deka po izmenite, za kratok period, okolu 25 milioni evra }e bidat povle~eni od firmite. Ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi, go infor-

3 FAKTI ZA...

60,1% 24,2% 13%

PROSE^NO SE ISKORISTUVALE KAPACITETITE NA DELOVNITE SUBJEKTI VO SEPTEMVRI GODINAVA OD OGRANI^ENOTO PROIZVODSTVO SE DOL@I NA NEPOVOLNATA STRANSKA POBARUVA^KA OD OGRANI^ENOTO PROIZVODSTVO VO SEPTEMVRI SE DOL@I NA FINANSISKITE PROBLEMI

mira{e Gruevski deka biznismenite se poàlile deka nemaat dovolno informacii za uslovite i predloì da se sprovede promotivna kampawa. Biznismenite se rezervirani i velat deka za da apliciraat, mora prvo da vidat to~no koi uslovi im se nudat. “Bankite imaat mnogu strogi uslovi i visoki kamati i zatoa te{ko doa|ame do finansiski sredstva. Mo`nosta i nie da moème da aplicirame za krediti od EIB }e ni bide od pomo{, no mora prvo da vidime to~no koi }e bidat uslovite”, veli Kostadin Barzov, sopstvenik na fabrikata za ~evli Bargala. Minatata nedela Pe{evski ja posetil negovata fabrika i se zapoznal so problemite na ovoj sektor. “Nie gi istaknavme problemite i pre~kite vo raboteweto so koi se soo~uvame, me|u koi be{e i te{kiot

pristap do finansii. Se nadevame deka }e bidat razgledani”, veli Barzov. Od Makedonskata banka za poddr{ka i razvoj (MBPR), preku koja odi realizacijata na kreditnata linija od EIB, smetaat deka fiksnata kamatna stapka od 5% i otstranuvaweto na ograni~uvaweto za ovie sredstva da mo`at da apliciraat samo kompanii so maksimum 250 vraboteni }e go zgolemi interesot za iskoristuvawe na kreditnata linija. “Sega mo`e da apliciraat i kompanii koi imaat pove} e od 250 vraboteni. Prednost }e imaat prioritetni proekti, kako {to stoi vo objasnuvaweto od EIB, vo sektorite industrija, obrazovanie i zdravstvo”, veli Aleksandar Stanojkovski, direktor na kreditirawe vo MBPR. Toj o~ekuva slednata tran{a da bide povle~ena za najmnogu mesec i polovina. “Dosega se iskoristeni 56 milioni evra, a vo zavr{na faza se u{te 15 milioni evra. Krajniot rok za iskoristuvawe na kreditnata linija e juni 2011 godina. Se nadevam deka sredstvata }e bidat povle~eni porano, bidej}i se olesnuvaat uslovite i o~ekuvame zgolemen interes od kompaniite”, veli Stanojkovski.

PROCENKI... FILIP RIKER

ambasador na SAD vo Makedonija

NE SE MENUVA POZICIJATA NA SAD VO SPOROT ZA IMETO ozicijata na SAD vo vrska so pra{aweto za imeto ostanuva ista i taa e mnogu dobra poznata, izjavi v~era amerikanskiot ambasador vo Skopje, Filip Riker. “Vo vrska so pra{aweto za imeto, na{ata pozicija e mnogu dobro poznata. Isto taka, {to e u{te pova`no, pozicijata na Severnoatlantskiot sovet na NATO e poznata, i vo taa nasoka nema promeni”, re~e Riker. Riker, koj so ministerkata za vnatre{ni raboti, Gordana Jankulovska, pu{ti vo upotreba rekonstruiran objekt za policijata, ne ja komentira{e izjavata na Xejms Perdju, koj se zalo`i za zajaknuvawe na ulogata na SAD i EU vo odnos na sporot za imeto so cel negovo pobrzo re{avawe.

ejms Perdju, Amerikanec zasluèn za Ramkovniot miroven dogovor me|u Makedoncite i Albancite vo 2001 godina, neodamna, poddrùvaj}i ja Makedonija za brzi evroatlantski integracii (problemot so Grcija), izjavi deka e potrebna energi~na akcija na amerikanskata i evropskata diplomatija, koi treba jasno da pomognat vo ovoj spor ako se saka brzo re{enie!? Amerikanskata administracija, evropskite neprincipielni problemi koi gi sozdava samata EU gi nadgleduva samo “kako edna golema slika na evropskata nemo}”, i ne saka mnogu da se me{a vo niv, osven za pra{awata od osoben interes (na Balkanot toa se Bosna i Hercegovina i Kosovo). Sega, na ~istina izleguva pra{aweto - {to srabotija Germanija i Francija vo pogled na re{avaweto na makedonsko–gr~kiot spor, osven kreirawe na ve}e dosadnata teza koja ni{to ne pomaga, a toa e deka “FIROM i Grcija treba da najdat kone~no ime za FIROM, pred taa da vleze vo NATO i da dobie datum za pregovori. Bez toa nema”!? Najkontroverznata grupa zemji vo slu~ajot na Makedonija se takanare~enite “majki” na Unijata (Germanija i Francija,). Politikite na ovie zemji ednostavno ja frustriraat i makedonskata politi~ka scena, i intelektualnata javnost, voop{to. I vo dvete dràvi na vlast se konzervativnite partii so koi na{ite lideri, od na{ata vladeja~ka konzerva-

“...Makedonija ima lo{ raspored na kartite...” tivna partija (VMRO-DPMNE) redovno sedat na ~a{ka francusko vino niz evropskite zamoci!? [to li samo razgovaraa vo site ovie ~etiri godini...? Zgora na ova, liderite na Francija i na Germanija, neodamna, sekoj na svoj na~in, otvorija i novi problemi koi, vnimavajte, direktno ja zasegaat Makedonija i nekoi drugi balkanski dràvi (!?). Ispratija lo{i signali so nekolku potezi i izjavi!? Nikola Sarkozi, francuskiot pretsedatel, preku politikata kon Romite ostavi seriozno lo{ vpe~atok! Somnitelni signali! Angela Merkel izjavi deka multikulturalizmot vo Germanija ({to zna~i vo Evropa n.z) doìvuva neuspeh!? Neuspeh!? Skandalozno! A mislevme deka sme na dobar pat. [to misli Perdju za ova – kreatorot na Ramkovniot dogovor so koj e predvideno Makedoncite i Albancite da ìveat zaedno na dolg rok!? [to li se slu~uva? Vo Turcija na vlast se konzervativcite koi neodamna na referendum im ja zedoa vlasta na generalite koi so godini (so jasna sila) ja drèa Turcija na Ataturk, integrirana (!?). Spored tamo{nite analizi, sega e otvoren patot za demokratizacija (!?), koja, spored eden ovde{en analiti~ar, bi moèlo da zna~i i federalizacija na zemjata so sozdavawe na kurdska federalna edinica, a potoa... {to dade Alah! Taka, za Evropa, verojatno Turcija ve}e }e bide odr`liva za ponatamo{ni pregovori za ~lenstvo (!?) Makedonija ostanuva i ponatamu na udar na evropskite konzervativni politiki. Ne gledame deka se integrira~ki!? Naprotiv, se sozdava dobra podloga za “povampiruvawe” na starite doma{ni nagoni za delewe na dràvata (federalizirawe). Popisot!? Lustracijata!? Signalite od starata Evropa na koja tolku mnogu sakame da & se pridruìme se ve}e isprateni – ja nenamerno, ja svesno... Na Balkanot ostanavme u{te nie... (!?) Taka nevini... Jorgos Papandreu vo 2001 godina izjavi deka vo FIROM pove}e zapla{uva etni~kiot sostav na naselenieto (koe e pove}e od 35% do 40% muslimansko) otkolku imeto!? Francija (Iber Vedrin) i Germanija (Jo{ka Fi{er) se solidariziraa so stravot na Jorgos! Toga{, moeto pra{awe e – dali e samo imeto problem za na{ata evroatlantska integracija!? A?

...ZABODETE ZNAMENCE I OSVOJTE GO MESTOVO AKO MISLITE DEKA STE NAJDOBRI...

POLITIKA

VTORNIK

MAKEDONSKITE SUDII PODOBRO PLATENI OD EVROPSKITE! udiite vo Makedonija se za re~isi tri i pol pati podobro plateni od svoite kolegi vo drugite evropski zemji, se naveduva vo izve{tajot na Komisijata za efikasnost na pravdata, koja raboti pri Sovetot na Evropa vo Strazbur. I dodeka Makedonija ne {tedi na plati na sudiite, koga se raboti za davawe pari za sproveduvawe na pravdata Vladata go vrzuva }eseto. Makedonija e vo grupata na 10 zemji vo koi se izdvojuva pomalku od 5 evra po `itel, odnosno samo 2,4 evra. Zemjava

se nao|a zad BiH, vo koja se izdvojuva po 5,8% ili Crna Gora so 8,1 evra po ìtel. Vo zemjava ima 659 profesionalni sudii ili 32,2 sudii na 100 iljadi ìteli, {to isto taka prestavuva prosek pogolem od evropskiot, stoi vo izve{tajot. Pokraj golem broj sudii vo zemjava, ima i golem broj sudski personal, 84,1% od site vraboteni vo sudovite. Pove} e vraboteni vo sudovite ima samo vo Turcija i Portugalija. Poslednata studija pokaùva deka makedonskoto sudstvo, pak, stanalo poefikasno. Ako

26.10.2010

CRVENKOVSKI KAKO PRETSEDATEL POTRO[IL 500 ILJADI EVRA ZA MARKETING?! vo 2006 godina na 100.000 ìteli se re{avale 2.230 predmeti, dve godini podocna taa brojka e 2.695. Od tamu velat deka zadovolstvoto na gra|anite vo sudstvoto s$ u{te ne moè efikasno da se izmeri. Ministerot za pravda, Mihajlo Manevski, na evropskiot den na gra|anskata pravda istakna deka sostojbite vo sudstvoto moàt da bidat i podobri, no deka za toa e potrebno vreme, a negativnite zabele{ki bile samo dobronamerni kritiki.

ranko Crvenkovski potro{il 500 iljadi evra za navodna predlog-strategija za odnosi so javnosta vo noemvri 2008 godina, vo vreme koga toj bil pretsedatel na Makedonija. Klip so vakva sodr`ina na slovene~ki jazik se pojavi na portalot *Youtube. Dokumentot sodr`i analiza na toga{nata politi~ka situacija vo koja pi{uva deka "navedenite okolnosti diktiraat na~in na dejstvuvawe na pretsedatelot na Republika Makedonija do

krajot na negoviot mandat i zatoa e potrebno na site idni aktivnosti na pretsedatelot da se gleda kako na del od negovata kampawa za pretsedatelskite izbori vo 2009 godina”. Od kabinetot na Crvenkovski navodite vo klipot gi otfrlaat kako totalna laga. Od tamu velat deka vo eden period od mandatot kabinetot na Crvenkovski imal anga`irano dvajca renomirani eksperti od Republika Slovenija za odnosi so javnosta kako nadvore{ni konsultanti, no

tie bile daleku poevtini. “Za vreme na nivniot anga`man, tie izrabotija razni analizi, istra`uvawa na kratkoro~ni i dolgoro~ni komunikaciski programi, izve{tai i drugi dokumenti za strate{kite proekti na Republika Makedonija, povrzani so EU i NATO, naveduvaat od Kabinetot na porane{niot pretsedatel”, stoi vo reakcijata. Ne e navedeno kolku ~inela uslugata, no taa ne bila ni pribli`no kolku navedenata suma, stoi vo reakcijata.

VLADATA PRODOL@UVA SO VRABOTUVAWE VO JAVNATA ADMINISTRACIJA

NOVI PET MILIONI EVRA ZA RAMKOVNI VRABOTUVAWA!

Vetuvaweto na vicepremierot Zoran Stavrevski deka nema da ima novi vrabotuvawa vo javnata administracija ne va`i za onie predvideni so Ohridskiot dogovor, ~ija implementacija se stava pred preporakite za kratewe na administracijata MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

eli pet milioni evra pove}e od lani }e dobie Sekretarijatot za sproveduvawe na Ramkovniot dogovor spored noviot buxet. Vicepremierot Zoran Stavrevski najavi deka nema da ima novi vrabotuvawa vo javnata administracija, osven onie predvideni spored Ramkovniot dogovor i onie za implementacija na preporakite na Evropskata Komisija za pribli`uvawe kon EU, {to zna~i deka predvidenite 7 milioni evra ili 1,9% pove}e od lani za plati vo administracijata, sepak }e zavr{at vo xebot na vrabotenite po etni~ka osnova. Vicepremierot, Abdula}im Ademi, veli deka samo do krajot na 2010 godina }e ima u{te okolu 500 vrabotuvawa po etni~ki klu~: "Sledniot ~ekor od realizacijata na programata za pravi~na zastapenost predviduva vrabotuvawe na pove} e od 250 lica koi pripa|aat na etni~kite zaednici koi se zastapeni so pomalku od 20% vo vkupnoto naselenie. Ovaa godina imavme dva oglasi za 290, odnosno za 110 izvr{iteli, a do krajot na godinata }e se objavi u{te eden oglas za vrabotuvawe na okolu

MUHAMED HOXA PORTPAROL NA VLADA “Nema da ima otpu{tawa za da se napravi mesto za vrabotenite po Ramkoven. Gi rasporeduvame vo instituciite kade {to zastapenosta na etni~kite zaednici e pomala od potrebniot procent.”

200 lica", izjavi Ademi. Na zabele{kite od ekspertite deka prevrabotenosta vo javnata administracija e pove}e od evidentna i deka dr`avniot aparat ne smee i ponatamu da se polni so neadekvatni i nepotrebni vrabotuvawa, od Sekretarijatot odgovaraat deka s$ se pravi po sugestii od EU za po~ituvawe na kvotite predvideni so Dogovorot. Vo Vladata, pak, totalna zbrka. VMRO–DPMNE i DUI nikako da se usoglasat za ob-

jasnuvawata kako planiraat da ja realiziraat strategijata za pravi~na zastapenost, a pritoa toa da ne se odrazi vrz optovarenosta na administracijata, pa dvajcata vladini portparoli izleguvaat so sosema sprotivni izjavi. Martin Martinovski o~ekuva prirodniot odliv na vrabotenite vo javnata administracija da napravi prostor za novite vrabotuvawa, a negoviot kolega, Muhamed Hoxa, so sprotiven stav otpu{tawa nemalo da ima,

samo konkretna preraspredelba. "Mesto za vrabotuvawata po Ramkoven }e se napravi so priroden odliv na vraboteni po osnova na penzionirawe, nenadejna smrt ili otpu{tawe. No, toa ne zna~i deka }e ima sistematski otpu{tawa, tuku samo izolirani slu~ai predizvikani od prekr{oci na rabotnoto mesto, {to podrazbiraat takvi sankcii", veli Martinovski. "Nema da ima otpu{tawa

za da se napravi mesto za vrabotenite po Ramkoven. Gi rasporeduvame vo instituciite kade {to zastapenosta na etni~kite zaednici e pomala od potrebniot procent i kade {to realno postoi potreba od takov kadar. Problemot e {to rasporeduvaweto na rabotnite mesta odi mnogu bavno, pa del od vrabotenite po Ramkoven s$ u{te zemaat plata od Sekretarijatot za sproveduvawe na dogovorot. Nabrzo }e bidat konkretno rasporedeni vo instituciite, so {to }e preminat i na

MARTIN MARTINOVSKI PORTPAROL NA VLADA “Mesto za vrabotuvawata po Ramkoven }e se napravi so priroden odliv na vraboteni po osnova na penzionirawe, nenadejna smrt ili otpu{tawe.” nivniot platen spisok", izjavuva Hoxa za “Kapital”. Prenatrupanosta na javnata administracija vo zemjava e edna od klu~nite zabele{ki od Brisel, koja minatata nedela vo Skopje ja potencira{e li~no i pretsedatelot na Evropskiot sovet, Herman Van Rompuj. Ekspertite insistiraat na reformi koi }e go reduciraat brojot na administrativcite (koj neoficijalno se procenuva na 300.000) na 60.000 do 70.000 – sugestija {to niedna Vlada dosega ne ja usvoi.

OPOZICIJATA I VLASTA SE SKARAA ZA POGLEDITE NA REALNOSTA

SDSM @IVEE VO BANGLADE[, VMRO–DPMNE VO [VEDSKA! KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

rzeliva i otsutna opozicija i vlast raspolo`ena za falbi na sopstvenite proekti – sednicite posveteni na prateni~ki pra{awa ja gubat svojata poenta otkako pratenicite na opozicijata se izgubija vo blagite napadi, a onie na vlasta slu`at samo za postavuvawe na pra{awa za promocija na vladinite proekti. Vo vakva atmosfera v~era{nite prateni~ki

pra{awa gi odbele`a edinstveno diskusijata me|u sekretarot na SDSM, Andrej Petrov i premierot, Nikola Gruevski. Petrov go pra{a Gruevski dali se ~uvstvuva odgovoren {to Makedonija zabele`a drasti~en pad za celi 34 mesta za slobodata na mediumite vo izve{tajot na Reporteri bez granici: “Ovaa Vlada, kako niedna prethodno e opsednata so kontrola na mediumite, so bezmilosno tro{ewe na narodnite pari za reklami, so kompletno pretvorawe na MRTV vo partiski servis, so

li~ni presmetki so novinari. Za da se zabele`i vakov golem pad, mora da se ima slu~eno ne{to seriozno vo ovaa oblast”, veli Petrov. Gruevski odgovori deka voop{to ne se ~uvstvuva odgovoren, oti, spored nego, mediumite se apsolutno slobodni i nezavisni da pi{uvaat {to sakaat: “Go analizirame izve{tajot. Treba da vidime po koja metodologija e napraveno toa rangirawe, dali e vrz baza na anketa na odredeni novinari”, veli Gruevski, na {to dobi replika od Petrov deka

metodologijata na izgotvuvawe na ovoj izve{taj e ista kako onaa lani, koga Makedonija zabele`a napredok i koga Gruevski ne propu{ti da se pofali so toa: “Problem vi e {to im veruvate samo na metodologiite na va{ite instituti, Pavel [atev i Dimitrija ^upovski”, veli Petrov. Vtoroto pra{awe na Petrov be{e kolku ~ini proektot za plo{tadot Skender-beg vo uslovi koga neracionalno se tro{at ogromni sredstva za spomenici, a “Skopje 2014” odamna ja nadmina po~etno

planiranata suma od 80 milioni evra so sekojdnevni novi proekti (samo za spomenikot na Filip II } e se dadat novi 3 milioni). Petrov ne dobi odgovor oti Gruevski na ova pra{awe po~na da nabrojuva kade s$ ima investirano Vladata, detalno objasnuvaj}i za 250 lokalni i 200 regionalni pati{ta, vodovodot vo Jegunovce, kanalizaciskite i sistemite za navodnuvawe, razvojot na industriskite zoni, izgradbata na sportskite sali, novata u~ili{na i medicinska oprema. Petrov

replicira{e: “Premiere, nie ìveeme vo razli~ni dràvi. Vie kako da ìveete vo [vedska, a nie vo Banglade{“. Sednicata prodolì so standardni pra{awa na pratenicite na VMRO–DPMNE za promocija na vladinite politiki, od tipot na: “Donesovte nov buxet, za kakov buxet stanuva zbor, go najavivte kako razvoen”, no i so pra{awa na opoziciskite pratenici koi, vsu{nost, bea kopii od izjavite na partiskite potpretsedateli, napi{ani vo {tabot.

6 26.10.2010 FOKUS: DALI GRCIJA GLEDA SVETLO NA KRAJOT OD TUNELOT?!

EKONOMIJATA NE MO@E DA Vladata na Jorgos Papandreu bara novi na~ini da ja popolni dupkata vo dr`avniot buxet, koja sega iznesuva 770 milioni evra. Toa avtomatski rezultira so novi {trajkovi, koi osven {to ja blokiraat zemjata, ja onevozmo`uvaat i rabotata na makedonskite kompanii koi rabotat preku Grcija

1,5

milijardi evra planira da sobere gr~kata Vlada preku kratewe na javnata administracija

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

inansiskite problemi na dràvata ja dovedoa gr~kata ekonomija vo haos, vo koj taa funkcionira pove}e od edna godina. Iako zemjata se soo~uva so bankrot, gra|anite, dràvnite slu`benici i kompaniite ne samo {to ne so~uvstvuvaat so problemite na Grcija, tuku u{te pove}e gi uslo`nuvaat so sekojdnevni {trajkovi, nemiri, izbegnuvawe na pla}awe danok i nebulozni barawa za pogolemi privilegii i beneficii. Pra{aweto e kako ìvee Grcija vo vakov haos, koj direktno ja zasega i makedonskata ekonomija, bidej}i Solunskoto pristani{te e izlez i vlez za proizvodite i surovinite na makedonskite kompanii. Mnogu doma{ni firmi zavisat od sostojbite vo Grcija i trpat {teti poradi protestite i neraboteweto vo ovaa zemja-~lenka na EU. Po dolgi godini ve{ta~ko pumpawe na birokratijata, Grcija vo momentot se nao|a pred najgolemiot predizvik vo nejzinata istorija kratewe na iljadnici rabotni mesta od javniot sektor za potencijalno

F JORGOS PAPANDREU PREMIER NA GRCIJA

Na{ata cel e da izlezeme od tunelot {to e mo`no pobrzo za da mo`eme da gi poddr`ime najranlivite ~lenovi na na{eto op{testvo.

milioni evra planira da sobere Vladata od danoci na uspe{nite kompanii

600

od kompaniite vo Grcija }e go namalat brojot na vraboteni vo narednite {est meseci

40%

50,2%

da se soberat 1,5 milijardi evra na godi{no nivo za da zakrepne finansiskoto zdravje na zemjata. Se ~ini Grcija, koja so decenii trupa{e dolgovi i finansiski problemi, ovaa godina go dostigna dnoto. Taa ja isprovocira najgolemata kriza {to dosega nastanala vo evropskata zaednica. Vo dekemvri 2009 godina premierot na Grcija, Jorgos Papandreu, soop{ti deka negoviot prethodnik ja prikrival goleminata na buxetskiot deficit. Po nekolku rundi kratewe na buxetot i meseci pominati vo nejasni vetuvawa i poddr{ka od evropskite partneri, Papandreu ne uspea da go sopre rastot na kamatnite stapki i vo april 2010 godina formalno go pobara veteniot paket finansiska pomo{ od 60 milijardi evra, narekuvaj}i ja negovata zemja “brod {to tone”. Po tri meseci, vo istoriskata programa za spasuvawe na ekonomijata vredna 110 milijardi evra, obezbedeni od evropskite partneri i od MMF, gr~kata Vlada se obide da gi sprovede merkite za kratewe na tro{ocite za da ja spasi zemjata. Novite te{ki merki za {tedewe naidoa na otpor kaj naselenieto vo zemjata, kade {to sekoj tret e vraboten vo dr`avna slu`ba, a, barem dosega, ovie slu`benici imaa zagarantirana do`ivotna rabota.

Reorganizacijata na dr`avniot sektor vo zemjata pretstavuva edna od najgolemite reorganizacii voop{to napraveni vo zemjata so generacii nanazad. VO POHOD ZA POLNEWE NA DR@AVNATA KASA Esenva, Vladata na Papandreu bara novi na~ini da ja popolni dupkata vo dr`avniot buxet, koja sega iznesuva 770 milioni evra. Spored zamenik-ministerot za finansii, Filipos Sahianidis, Grcija nema da prezeme novi ekonomski merki do krajot na 2010 godina. No, kako {to objavi gr~kiot vesnik “Ta Nea”, Ministerstvoto za finansii razmisluva za zgolemuvawe na prose~nata stapka na danokot na dodadena vrednost (DDV) od 11% na 15%. Isklu~ok }e bide napraven za neophodnite stoki, kako leb, mleko, lekovi i drugo. Danokot na dodadena vrednost vo Grcija godinava e zgolemen dva pati. Osnovnata stapka, so koja se odano~uvaat pogolem broj proizvodi i uslugi, se zgolemi od 19% na 23%, a povlasteniot DDV, so koj se odano~uvaat hranata, nekoi turisti~ki uslugi, muzi~ki i teatarski pretstavi, od 9% se zgolemi na 11%. Noviot predlog za zgolemuvawe na poniskata stapka na DDV od 11% na 15%, koj s$ u{te oficijalno ne e pretstaven od Vladata, spored

gr~kite ekonomski analiti~ari, pretstavuva pomalo zlo za razlika od predlogot na Me|unarodniot monetaren fond (MMF), Evropskata centralna banka (ECB) i Evropskata komisija (EK), koi predloìja edinstvena dano~na stapka za DDV so koja bi se ukinala stapkata od 11% i bi ostanala taa od 23%. Nacionalnata konfederacija na gr~kite trgovci stravuva deka dopolnitelnoto zgolemuvawe na danocite vo zemjata samo }e predizvika inflacija i }e ja zadu{i i onaka namalenata potro{uva~ka. Do juli ovaa godina inflacijata vo Grcija dostigna 5,6%, a prosekot vo zemjite od evrozonata ne nadminuva 1,7%. Spored analiti~arite, ako Vladata pristapi kon novo zgolemuvawe na DDV, inflacijata bi moèla da nadmine 7%.Trgovcite se seriozno zagrièni od golemiot pad vo prometot poradi namalenata potro{uva~ka. Namaluvaweto na platite na dràvnite slu`benici i na penziite negativno se odrazi vrz potro{uva~kata. Grcija sega e preplavena so firmi koi se finansiski iscrpeni i se na rabot na proglasuvawe ste~aj ili ve}e se vo ste~aj. Eden od na~inite da se izbegnat dopolnitelni dano~ni optovaruvawa e borbata so zatajuva~ite na danok. Gr~kite industrijalci i Sojuzot

od kompaniite vo Grcija se optimisti vo odnos na idninata

OD NERABOTEWETO NA GRCITE STRA trajkovite koi ve}e edna godina vo kontinuitet traat vo Grcija predizvikuvaat posledici i za makedonskiot biznis-sektor, koj raboti preku Grcija, odnosno preku nejzinite pristani{ta. Sostojbata vo Grcija, generalno, mnogu negativno se odrazi vrz rabotata na {pediterite. “Na Solunskoto pristani{te nema{e nekoi pogolemi problemi, no vo odnos na kontejnerskite pratki za Atina, padot vo rabotata be{e o~igleden. Na{ite kamioni tamu nastradaa

[

za vreme na {trajkovite. Ima{e slu~ai koga za vreme na pregleduvaweto na dokumentacijata se uni{tuvaat kamionite na na{ite prevoznici. Im gi kr{ea {ofer{ajbnite, im gi dupnuvaa gumite i rezervoarite”, veli Biljana Muratovska, generalen sekretar na Makamtrans. Poaradi ~estite {trajkovi, makedonskite {pediteri bea primorani da pronajdat drugi alternativi za transport. Nekoi po~naa da rabotat preku Dra~ ili Bar. Nekoi odbraa da rabotat preku Varna, a toa gi zgolemi tro{ocite za transport.

“Na{ata rabota direktno zavisi od izvozot i uvozot na kompaniite so koi rabotime. Imavme problemi i so èleznicata, bidej}i prezemame pratki i preku nea, a taa {trajkuva{e vo nekolku navrati”, istakna Muratovska. Spored Stevica ârapi}, direktor na {pediterskata ku}a MSC, krizata vlijaela indirektno poradi previrawata vo socijalnata sfera i ~estite {trajkovi na javnata administracija, sindikatite, pristani{nite rabotnici, èleznicata. Obemot na transportot preku

ZORAN ARNAUTOV OPERATIVEN DIREKTOR NA FER[PED “Mnogu se zboruva na ovaa tema vo na{iot biznis, no, za `al, prezemeni se samo pionerski ~ekori za re{avawe na ovoj su{tinski problem za na{ata zemja. Pra{awe na vreme e koga }e mora ne{to da prezememe, za{to drug izlez nemame. Za `al, situacijata nema da se izmeni ni so vlez vo EU, bidej}i }e ni ostane problemot so (ne)raboteweto vo Grcija.”

VTORNIK

26.10.2010

GENERALEN [TRAJK NA VRABOTENITE VO GR^KITE @ELEZNICI

Gr~kite èlezni~ari od v~era do petok {trajkuvaat poradi proektot na Vladata za privatizacija na dràvnata èleznica. Poradi {trajkot, èlezni~kiot soobra}aj }e bide vo celosen prekin, no nema da soobra}a i metroto do atinskiot aerodrom. Sindikatot ja obvini Vladata, posebno Ministerstvoto za transport, deka se obiduva da gi pretstavi kako mnogu visoki rashodite za platite na vrabotenite vo èleznicata, so cel da ja opravda privatizacijata. Sindikatot tvrdi deka vo poslednata godina bile ukinati okolu 800 rabotni mesta.

A MRDNE PORADI HAOSOT RABOTNI GRUPI ZA SPROVEDUVAWE NA DANO^NITE REFORMI Vo odnos na dano~nite obvrski, Ministerstvoto za finansii na Grcija najavi konstituirawe na pet rabotni grupi, koi }e go nabquduvaat sproveduvaweto na dano~nite reformi. Prvata rabotna grupa ima zada~a da go sledi pravilnoto voveduvawe na reformi vo instituciite na dràvata, a vtorata mora da go nabquduva pravilnoto i navremeno sobirawe na dano~nite prihodi. Tretata rabotna grupa }e se zanimava isklu~ivo so golemi korporacii (pove}e od iljada najgolemi kompanii vo zemjata). êtvrtata }e bide obvrzana da gi sledi i kontrolira to~nite pla}awa na danoci od sopstvenicite na golemi nedvi`ni imoti i lica so povisoki prihodi. Pettata rabotna grupa }e bide vklu~ena vo monitoringot na navremenoto podnesuvawe dano~ni prijavi i celosna isplata na dano~nite obvrski. na trgovci na krajot na minatata godina najavija deka godi{nata zaguba poradi dano~nite izmami dostignala 30 milijardi evra, {to e ednakvo na buxetskiot deficit na zemjata od 2009 godina. GRCITE NE NAUÎJA DA PLA]AAT DANOCI Gr~kata Vlada vo predlog-buxetot za 2011 godina, koj go dostavi vo Parlamentot, predloì novi merki za {tedewe so cel da se namali buxetskiot deficit. Vladata nastojuva do krajot na slednata godina da go namali buxetskiot deficit na 7% od bruto-doma{niot proizvod (BDP). Gr~kiot minister za finansii, Jorgos Papakonstatinu, veti deka noviot buxet nema da sodrì predlog za novo namaluvawe na platite na dràvnite slu`benici. Me|utoa, na Grcite im prestojat novi merki za {tedewe, imaj}i go predvid faktot deka Vladata prodolùva so naporite da go namali buxetskiot deficit, koj minatata godina dostigna 13,6% od BDP. “Na{ata cel e da izlezeme od tunelot {to e mo`no pobrzo za da moème da gi poddrìme najranlivite ~lenovi na na{eto op{testvo”, re~e premierot Jorgos Papandreu na sostanokot na Vladata za nacrt-

buxetot. Vladata se nadeva deka so novite merki }e vlezat dopolnitelni sedum milijardi evra vo dràvnata kasa. Slednata godina Grcite gi o~ekuva novo zgolemuvawe i na stapkite na danokot na imot, danokot na luksuzni stoki i vozila. Socijalisti~kata Vlada na Papandreu predviduva i nov povisok danok za bezalkoholni pijalaci. Vladata, isto taka, se nadeva deka }e sobere 600 milioni evra od uspe{nite kompanii. U{te dve milijardi evra se o~ekuva da se soberat od novoto zgolemuvawe na akcizite na gorivata i na DDV. Se planira i izramnuvawe na akcizite na gorivoto koe se koristi za greewe so tie za transport. No, analiti~arite smetaat deka namerno se odloùva donesuvaweto na vakva odluka, bidej}i na Vladata ne & se potrebni vakvi nepopularni merki pred lokalnite izbori koi se zakaàni za po~etokot na noemvri godinava. Vladata vo Atina o~ekuva da dobie u{te tri milijardi evra preku amnestija na neplateni danoci. Parite se o~ekuva da vlezat vo dràvnata blagajna vo fazi, do krajot na 2010 godina i po~etokot na 2011 godina. Golemite i malite

[TO SE SLUÛVA VO BIZNIS-SEKTOROT VO GRCIJA? Spored poslednata anketa na Oddelot za istraùvawe od ALBA Graduate Business School od Atina, sprovedena vrz reprezentativen primerok od 212 kompanii (od koi 54,4% so gr~ki kapital, a 45,6% multinacionalni), indeksot na doverba na gr~kite kompanii e opadnat za 16 procentni poeni. Vo izve{tajot se naveduva deka: ◊ se o~ekuva 40% od kompaniite da go namalat brojot na vraboteni vo narednite {est meseci, a samo 17,7% }e vrabotat novi lu|e ◊ 23,1% od kompaniite ne gi zgolemile platite vo izminatite {est meseci, dodeka 40,3% od niv odlu~ile da gi zamrznat vo narednite 12 meseci. Samo 11% od kompaniite planiraat da gi zgolemat platite za ne pove}e od 3% ◊ 47,5% od kompaniite se dramati~no pogodeni od finansiskata kriza, a samo 1,4% voop{to ne gi pogodila krizata ◊ vo narednite {est meseci, 42,5% od kompaniite o~ekuvaat da bidat pogodeni od finansiskata kriza, a 25,8% ostanuvaat optimisti ◊ 43% od kompaniite gi namalile bonusite za vrabotenite, a 35,7% go namalile treningot na top-menaxerite vo poslednite {est meseci ◊ 17,7% od kompaniite vo Grcija se pesimisti za svojata idnina, 32,1% se neutralni, a 50,2% od niv se optimisti ◊ edinstvena industrija koja o~ekuva novi vrabotuvawa e grade`nata. Bankite i kompaniite za transport i logistika se o~ekuva da pokaàt mal porast vo vrabotuvaweto. Vo proizvodstvoto i obrazovanieto e najlo{o. kompanii }e imaat mo`nost da gi izramnat svoite stari dano~ni obvrski preku pla}awe na procent od sumata {to ja dolàt i taka da ja po~nat narednata fiskalna godina. Kako {to pi{uvaat gr~kite mediumi, desetici iljadnici kompanii so nenaplateni danoci za periodot od 2000 do 2009 godina }e imaat korist od voveduvaweto na ovaa merka. Krajnata cel na gr~kata Vlada e da gi ispolni uslovite pod koi dobi finansiska pomo{ od Me|unarodniot monetaren fond (MMF), Evropskata centralna banka (ECB) i od Evropskata komisija (EK). O~ekuvaweto na vlasta e deka 2010 godina }e zavr{i so buxetski deficit od 8% od BDP, a do krajot na 2011 godina toj treba da iznesuva 7% od BDP. Ako i slednata godina se pojavat

problemi so sobiraweto na prihodite, Vladata }e po~ne so dopolnitelno namaluvawe na buxetskite tro{oci. Osven zgolemuvaweto na danocite i krateweto na tro{ocite, za 2011 godina se predviduva i privatizacija na nekoi dràvni pretprijatija (dràvnata èleznica, pristani{tata), {to bi trebalo na dràvata da & donese edna milijarda evra. BANKARITE BARAAT STRATE[KI PARTNERI OD STRANSTVO Pretstavnicite na MMF, ECB i na Evropskata komisija veruvaat deka postoi izlez od neprijatnite situacii vo koi se nao|aat finansiskite institucii vo Grcija. Tie minatata nedela se sretnaa so menaxeri i golemi akcioneri vo golemite gr~ki banki, pri {to zaklu~ija deka najgolem problem vo gr~kata ekonomija

BILJANA MURATOVSKA GENERALEN SEKRETAR NA MAKAMTRANS “Na{ata rabota direktno zavisi od izvozot i uvozot na kompaniite so koi rabotime. Imame problemi i so gr~kata èleznica, bidej}i prezemame pratki i preku nea, a taa {trajkuva{e vo nekolku navrati.” e nedostigot od sve` kapital. Globalnite pazari se zatvoreni za Vladata na Grcija, kako i za gr~kite bankarski institucii koi ja odrùvaat svojata likvidnost preku zaemite od ECB. Spored ekspertite, spojuvaweto na bankite nema da donese sve` kapital bidejki “koga siroma{en par }e se ven~a, tie ne stanuvaat bogati preku no}”. Zatoa, tie gi pottiknuvaat bankarite da baraat strate{ki partneri od stranstvo koi }e moàt da vnesat sve` kapital na gr~kiot pazar. Od druga strana, ekspertite potenciraat i deka me|unarodnite investitori ne veruvaat vo Grcija i ne sakaat da rizikuvaat so investirawe vo zazdravuvaweto na gr~kata ekonomija. Postojat mnogu pri~ini za toa, me|u koi se i visokite danoci i strogite zakoni so koi se regulira trudot.

ADAAT MAKEDONSKITE KOMPANII STEVICA ^ARAPI] DIREKTOR NA [PEDITERSKATA KU]A MSC “Dobro e za kompaniite {to pristani{teto vo Dra~ e razraboteno mnogu solidno i e vo sostojba da obezbedi relativno konkurentna usluga na golem del od kompaniite, posebno za onie od zapadniot del od Makedonija. Toa e cenovno poisplatliva opcija, duri i vo uslovi na otsustvo na kakvi bilo investicii vo patnata infrastruktura vo toj del.”

Solunskoto pristani{te be{e drasti~no zgolemen na po~etokot od 2010 godina, no sega e namalen. Sepak, pove}e se korosti otkolku pristani{tata vo Dra~ i vo Bar, poradi sostojbata so patnata infrastruktura i otsustvoto na avtopati{ta i `elezni~ka konekcija so drugite pristani{ta, {to bitno vlijae vrz transportnite tro{oci i vrz odlukata na kompaniite da go koristat Solun. Sepak, site se soo~uvaat so odreden stepen na rizik vo slu~aj da se povtori podolgot-

raen prekin na rabota kako za vreme na ednogodi{niot {trajk vo 2008 godina vo Solun i Pirea. “Dobro za kompaniite e {to pristani{teto vo Dra~ e razraboteno mnogu solidno i e vo sostojba da obezbedi relativno konkurentna usluga na golem del od kompaniite, posebno za onie koi gravitiraat kon zapadniot del od Makedonija. Toa e cenovno pokonkurentna opcija duri i uslovi na nedostig od investicii vo patnata infrastruktura”, naglasuva ^arapi}.

Spored Zoran Arnautov, operativen direktor na Fer{ped, mnogu se zboruva za ovoj problem, no prezemeni se samo pionerski ~ekori za negovo re{avawe. “Pri prethodnot {trajk ima{e te{kotii poradi blokadata na gr~koto pristani{te i nemo`nosta na{ite transporteri da ja podignat ve}e istovarenata stoka. Ima{e i direktni zakani do na{ite voza~i da ne doa|aat da tovarat stoka vo Grcija, pa duri i fizi~ki o{tetuvawa na nekoi vozila”, naglasuva Arnautov.

8 26.10.2010

KOMENTARI I ANALIZI

VTORNIK

DOGODINA ]E SE IZRABOTUVA FIZIBILITI STUDIJA ZA PRUGATA KON BUGARIJA

MAKEDONSKITE VOZOVI SÉ U[TE VOZAT VO PRVA BRZINA

@elezni~kiot soobra}aj vo zemjava, i pokraj mnogu potro{eni pari za negova obnova, s$ u{te e vo katastrofalna sostojba. Vozovite se od vremeto na Titova Jugoslavija i vozat najmnogu do 60 kilometri na ~as, vagonite se ruinirani, neremontirani i delumno nebezbedni SOWA JOVANOVA s.jovanova@kapital.com.mk

ovi vagoni, odrùvawe na postoe~kata, no i investicici vo nova èlezni~ka infrastruktura - ova se proektite koi Vladata i Ministerstvoto za transport gi najavuvaa za godinava vo èlezni~kiot soobra}aj. Epilogot od site najavi e samo izrabotka na tehni~ka dokumentacija i novi idejni proekti. Pa, taka, i vo buxetot za do godina Vladata gi predvide sli~nite proekti. Za Koridorot 8, za koj sekoja godina se odvojuvaat milionski sumi, no izgradbata stagnira, se predviduvaat sredstva samo za fizibiliti studija za izrabotka na èlezni~kata pruga. Za Koridorot 10, pak, predvideni se investicii vo èlezni~kata infrastruktura, odnosno za odrùvawe na postoe~kata. Pa, taka, stanuva o~igledno deka osven {to za èlezni~kata pruga kon Albanija }e se izna~ekame do 2019 godina, sli~na sudbina }e doìvee i prugata kon Bugarija, koja, spored najavite, }e se izgradi vo narednite 6, 7 godini. "@elezni~kata pruga kon Bugarija e vo ponapredna faza. Imeno, ima tri delnici - od Kumanovo do Beljakovce, 31 kilometar; vtorata e od tamu do pred Kriva Palanka i

PRISTIGNAA NOVITE VAGONI 11 novi vagoni izraboteni od srpskata firma Go{a se ve}e pristignati vo Makedonija. Direktorot veli deka naredniot mesec se o~ekuva da pristignat i ostanatite 25 tovarni vagoni od hrvatskata kompanija Gredeq. Iako prvi~no be{e najavena nabavka na 100 novi tovarni vagoni, pretpostavkite se deka i ovaa brojka }e go zgolemi vozniot park na Makedonski èleznici-Transport i }e go podobri tovarniot èlezni~ki soobra}aj. "Vo momentot se vr{i tehni~ki priem na novo pristignatite vagoni. êkame da pristignat i ostanatite, pa }e gi prezentirame pred javnosta. Inaku, izvr{ena e i modernizacija na ~etirite dizel-lokomotivi koi ve}e se vo funkcija“, veli Oliver Derkovski, direktor na M@-Transport. tretata delnica e 66 kilometri do bugarskata granica Deve Bair. Na{ata proekcija e deka fizibiliti studijata koja se planira za idnata godina }e bide pozitivna i pari }e se obezbedat, {to zna~i, ako navreme po~ne izgradbata, treba da zavr{i do sredinata na 2018 godina", veli Vlado Panovski od M@Infrastruktura. Za delnicata Kumanovo–granica so Republika Bugarija s$ u{te e potrebna izrabotka na glavni proekti za mostovi i glavni proekti za tuneli i trasa. Za da se dovr{i ovaa zna~ajna delnica od koridorot 8, kade {to grade`nite raboti se prekinati pove}e godini, potrebni se okolu 400 milioni evra. Koridorot 8 e

od ogromno zna~ewe ne samo za Makedonija, Bugarija i Albanija, tuku i za evropskite zemji, zatoa {to toj treba da gi povrzuva pristani{tata vo Bari (Italija) i bugarskite Burgas i Varna. @ELEZNI^KIOT SOOBRA]AJ SÉ U[TE VO KATASTROFALNA SOSTOJBA @elezni~kiot soobra}aj vo zemjava, i pokraj mnogu potro{eni pari za negova obnova, s$ u{te e vo katastrofalna sostojba. Vozovite se od vremeto na Titova Jugoslavija i vozat najmnogu do 60 kilometri na ~as, vagonite se ruinirani, neremontirani i, spored tvrdewata na vrabotenite, voop{to ne

se bezbedni. Za do godina, so pari od Evropskata banka za investicii i razvoj e najavena rekonstrukcija na tri delnici od èlezni~kata pruga dol` koridorot 10, koja gi povrzuva dvata grani~ni premini, od Tabanovce do Bogorodica. Celta e da se ovozmoì vozovite da dostignat brzina i do 100 kilometri na ~as, namesto kako dosega 50 do 60 kilometri na ~as. Normalnata brzina, pak, so koja se dviàt evropskite vozovi e 120 kilometri na ~as. "Nie, kako stopanstvo i kako kompanija, pla}ame mnogu golemi tro{oci za leàrina na stoka, koja ne moème da ja prevezeme zaradi lo{iot

transport i maliot kapacitet na èlezni~kiot transport", veli [terjo Nakov, generalen direktor i pretsedatel na UO na Fer{ped. Nakov dodava deka iako ekonomskata opravdanost od èlezni~kite prugi kon Albanija i Bugarija }e se po~uvstvuva samo na dolg rok, sepak, nivnata izgradba e od strate{ko zna~ewe. "Vo èlezni~kiot soobra}aj ne e udren nitu eden klinec vo razvojot i osovremenuvaweto na infrastrukturata, nitu vo vleznite sredstva kako vagoni, lokomotivi, a frleni se mnogu pari, nekade okolu 200 milioni evra, vo obidot da se izgradi pruga kon Bugarija. Podobro }e

be{e da se naprave{e prvo prugata od ]ustendil do Kriva Palanka, pa potoa sukcesivno prugata da se gradi vo Skopje. Se trgna vo obraten pravec, mnogu nepromisleno i bez proekti i bez ekonomska logika. Definitivno, ’rbetot na ekonomskiot razvoj mora da bidat koridorot 8 i 10", veli Nakov. So vakva `elezni~ka infrastruktura re~isi e nevozmo`no privlekuvawe na pogolem broj privatni kompanii koi treba da go liberaliziraat tovarniot `elezni~ki soobra}aj, smetaat ekspertite. Dosega, dozvola za vozewe na privatni tovarni vozovi dobi edinstveno transportnata kompanija Delta Reil Kargo.

PROMENI

MMF pove}e nema da bide toa {to be{e. Ovaa institucija, koja {to be{e sinonim za restriktivna fiskalna i monetarna politika, za poddr{kata za liberalizacija na ekonomiite i pritisok kon mnogu zemji za otvorawe na pazarite, dosega ne uspea da se prilagodi kon novite uslovi. Na svetski ekonomski plan dojdoa novi igra~i

vetot se menuva. Dokaz se odredeni nastani koi ja obeleàa izminatata nedela. Dali }e bideme svedoci na novi vetrovi zavisi od brzinata na dvièwe na odlu~uva~ite. ]e po~nam od nastanite koi pretendiraat da go dobijat mestoto na najgolemi reformi na ekonomski plan vo poslednite 50 godini. Kako voved vo niv }e dadam edna mala digresija. Za vreme na moite magisterski studii vo Japonija vo 1996 godina, edna od temite za koi {to pi{uvav be{e reformata na MMF. Kreiraweto na takanare~eniot blueprint preku toga{na analiza na sostojbite vo zemjite od Azija treba{e da gi locira idnite politiki na MMF. Denovive, listaj}i gi kreiranite dokumenti, se potsetiv deka nema nikakvi iznenaduvawa na ekonomski plan. Site procenki, analizi i ~ekori po koi }e se dviàt MMF i globalnata ekonomija bea jasno odredeni u{te pred 15 godini. Denes

kone~no gi gledame i vo praktika. Liderite na takanare~enata Grupa 20 vode~ki ekonomii vo svetot, na golemo iznenaduvawe, postignaa soglasnost za strate{ki reformi na MMF. Nakratko re~eno, MMF pove}e nema da bide toa {to be{e. Pove}e od 30 godini se lobira{e, se pritiska{e, se bara{e repozicionirawe na MMF. Za mnogumina, MMF ja ima{e nadminato opravdanosta od svoeto postoewe. Negoviot odnos kako poddr`uva~ na reformskite politiki, osobeno kon zemjite vo razvoj i industrijalizacijata, be{e predmet na ostri kritiki. Ovaa institucija, koja be{e sinonim za restriktivna fiskalna i monetarna politika, za poddr{ka na liberalizacijata na ekonomiite i pritisok kon mnogu zemji za otvorawe na pazarite, dosega ne uspea da se prilagodi kon novite uslovi. Na svetski ekonomski plan dojdoa novi igra~i. Specijalnite prava na vle~ewe ne se nametnaa kako svetska rezervna valuta (vo su{tina, tie

i ne se), a postapkata na (zlo)upotreba na dolarot preku devalvirawe za da se postigne pogolema izvozna konkurentnost na amerikankata ekonomija be{e sledena so devalvirawe na mnogu valuti so istata logika. Spiralata koja be{e kreirana vode{e nadolu kako vrtlog. Toj mora{e da se sopre, a postapkata za nao|awe re{enie be{e zabrzana so svetskata recesija od 2008 godina. Od ovie pri~ini, datumot 23 oktomvri pretendira da bide eden od istoriskite. Ovoj datum ja reflektira celata promena na ekonomskiot balans na koja sme svedoci denes. Uspehot koj go postignaa ekonomiite na Kina i na Indija mora{e da se konstatira i vo ramkite na upravuvaweto i politikite na MMF. Na smetka na evropskite dràvi, koi vo idnina }e imaat dve mesta pomalku i }e se svedat samo na {est. îsta potvrda deka poslednata decenija konceptot na liberalen pazar be{e porazen od dràvniot kapitalizam. Vtorata odluka, koja ne e so pomalo zna~ewe, e

postignatata soglasnost za udvojuvawe na kvotata na MMF od 340 milijardi dolari. MMF, so ovaa odluka go zgolemuva zna~eweto vo naredniot period na globalno nivo. Za o~ekuvawe e deka so pribli`no 700 milijardi dolari uspe{no }e se spravi so finansiskite predizvici i krizi. Iako predviduvawata se deka }e bide potrebna edna godina za da se sprovedat ovie odluki, pove}e od jasno e deka dosega{nite kozmeti~ki promeni imaa mnogu malo zna~ewe. Ovaa nova brojka e ve}e dovolna za seriozni naso~uvawa na globalnite finansiski politiki. Verojatno do ova nema{e da dojde tolku brzo dokolku poslednite osum meseci ne se slu~ija serija promeni koi vlijaeja vrz svetskite ekonomski tekovi. Vo borbata za ekonomsko zazdravuvawe, finansiskite politiki na vode~kite bankarski institucii ne bea uspe{ni. Tie se sprotivstavija na novite danoci, a promenata na politikata na kontrola na rizicite ode{e mnogu bavno. Kone~no, vo septemvri se

postigna soglasnost za reformite, koi popularno se narekuvaat Bazel 3. Te{ko e da se poveruva deka implementacijata }e odi bez problemi. Vtorata promena e o~ekuvana so samiot fakt {to vo vtoriot kvartal od ovaa godina kineskata ekonomija oficijalno ja nadmina japonskata i se pozicionira{e na vtoro mesto vo svetot. Za nea i za Indija, kako i za pogolem del od aziskite ekonomii, svetskata recesija kako i da ne postoi. Tretiot proces koj ima{e seriozno vlijanie vrz konsenzusot na Grupata 20 e postojano nestabilniot valuten pazar. Igrata koja trae ve}e podolg period e devalvacija na nacionalnata valuta za da se postigne pogolem izvoz kako izlez od recesijata. Amerikanskata ekonomija toa ve}e otvoreno go pravi, juanot nikako da zajakne so istata cel, a evroto edno vreme be{e na rabot da bide eliminirano kako zaedni~ka evropska valuta. Edno e jasno, Evropa e gubitnik vo ovaa igra. Verojatno, ova e pri~inata zo{to ne

D-r RUBIN ZAREVSKI Konsultant za strate{ki menaxment i uuniverzitetski niverz r itetski profesor

postoi evropska ekonomija vo koja vo momentot ne se slu~uvaat tektonski promeni. Minatata nedela ova be{e slu~aj so Francija, pred toa so Germanija, Grcija, [panija, Italija itn. Kone~no, ve}e postoi odgovorot na pra{aweto dali i kako ovie globalni promeni }e vlijaat vrz makedonskata ekonomija. Reformiraniot MMF ponudi nov PSF zaem od 400 milioni evra na Makedonija, za koj sum ubeden deka }e go prifatime. Za razlika od prethodnite barawa vo aran`manite, ovoj pat zaemot }e bide prili~no liberalen i bez pozna~ajni barawa vo povlekuvaweto. Dokaz deka MMF ne e onoj koj go znaeme.

KOMPANII PAZARI I FINANSII 2.113

MBI 10

VTORNIK

2.440

MBID

26.10.2010

OMB 111,96

2.112 2.111

2.420

111,94

2.400

111,92

2.380

111,90

2.110 2.109

111,88 2.360

2.108

111,86 2.340

2.107 2.106

111,84

2.320

19/10/10

20/10/10

21/10/10

22/10/10

23/10/10

24/10/10

19/10/10

25/10/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

111,82 20/10/10

21/10/10

22/10/10

23/10/10

24/10/10

25/10/10

19/10/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

20/10/10

21/10/10

22/10/10

23/10/10

24/10/10

25/10/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

EDNA NEDELA PRED PRVATA PONUDA OD FONDOT ZA PENZISKO OSIGURUVAWE

MAKEDONSKA BERZA

AKCIITE NA PIOM ]E GI KUPAT GAZDITE NA DRU[TVATA?!

17.03.2010 9

Brokerite prognoziraat deka ponudenite akcii i udeli na Fondot za PIOM }e bidat kupeni od dominantnite sopstvenici na ovie dru{tva. METODI PENOVSKI

20,21

penovski@kapital.com.mk

OBVRZNICITE OSTVARIJA POLOVINA BERZANSKI PROMET

milioni evra e nominalnata vrednost na akciite i udelite {to }e gi ponudi PIOM preku javna berzanska aukcija

rokerite ne o~ekuvaat pogolema razdvi`enost i zgolemena investiciska aktivnost na Makedonska berza od idnata nedela, koga na javna berzanska aukcija treba da bidat ponudeni akcii i udeli na Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe na Makedonija. Spored niv, mo`no e interes da projavat samo gazdite na dru{tvata ~ii akcii i udeli se prodavaat. “Kaj pogolemite paketi akcii ne bi trebalo da ima nekoj pogolem interes od investitorite, so ogled na toa {to cenite, spored ona {to mo`ev da vidam, se povisoki od tekovnite na Berzata. Siguren sum deka }e se ~eka nekoj popust, koj, po pravilo, PIOM go nudi kaj paketite koi nema da se prodadat na berzanskata aukcija. O~ekuvam najmnogu da se prodavaat pomalite paketi, za koi najzainteresirani bi trebalo da bidat sopstvenicite na dru{tvata, bidej}i sega, za kakva bilo odluka, na primer za podigawe kredit i sli~no, im e potrebna soglasnost od PIOM. Za da se re{at nekoi administrativni pre~ki, tie bi bile zainteresirani da gi kupat ovie udeli”, veli Vasko

Mitev, izvr{en direktor na brokerskata ku}a Ilirika Investments. Sepak, toj smeta deka ovaa ponuda e dobra od aspekt na berzanskite aktivnosti, osobeno {to se o~ekuva da ima ~etiri kruga so razli~ni paketi akcii. Goran Markovski, izvr{en direktor na dru{tvoto za upravuvawe so investiciski fondovi KB Publikum Invest, prognozira deka moè da se slu~at dve raboti. “Prvo, ovie udeli i akcii }e gi kupat ve}e dominantnite sopstvenici na dru{tvata i vtoro, dokolku nekoj pokaè interes za pogolem paket akcii, na primer od 10% ili pove}e, bi moèle da o~ekuvame razvivawe na nekoja dinamika, odnosno investitorot i ponatamu da prodolì da kupuva od istata akcija. Od fondovski aspekt, mislam deka kaj makedonskite fondovi }e nema nekoj pogolem interes za paketite na PIOM. Mo`no e interes da projavat nekoi stranski fondovi”, veli Markovski. Preku Makedonska berza, PIOM planira vo prvi-

o ramkite na v~era{noto berzansko trguvawe na Makedonska berza bea ostvareni okolu 6,45 milioni denari berzanski promet, {to e za okolu 2,3 pati pogolem promet vo odnos na prometot ostvaren vo petokot, koj iznesuva{e okolu 2,79 milioni denari. Vo vkupnoto berzansko trguvawe dominiraa obvrznicite. So niv e ostvaren promet od 3,34 milioni denari, {to e re~isi polovina od vkupniot berzanski promet realiziran vo tekot na denot. Kako i izminatite denovi, taka i v~era, najlikvidna me|u niv, so realiziran promet od 3,06 milioni denari, be{e obvrznicata od devettata emisija za denacionalizacija. Denot go odbele`a i slabata investitorska aktivnost kaj akciite, od koi nitu edna ne uspea da go zatvori denot so promet od milion denari. Najblisku do ovoj iznos, so ostvaren promet od 758,18 iljadi denari i istrguvani 237 akcii be{e akcijata na Toplifikacija. Soliden promet ostvari i akcijata na Makedonski Telekom koja v~era{niot den go zavr{i

FONDOT ZA PIOM ]E PRODAVA AKCII I UDELI VO POVE]E KOMPANII. ot krug da prodade obi~ni akcii vo devet akcionerski dru{tva, prioritetni akcii vo 39 i udeli vo 15 dru{tva. Ponudata }e trae sedum posledovatelni dena i }e se vr{i preku modelot s$ ili ni{to, pri {to akciite od ist rod }e se prodavaat vo paket preku edna transakcija, a pla}aweto }e bide vo gotovo i vo denari. Od eventualnata proda`ba na site ponudeni akcii i udeli PIOM bi mo`el da inkasira okolu 20,21 milioni evra. Od akciite, najmnogu pari vo nominalen iznos od 6,11

milioni evra se o~ekuva da bidat inkasirani od proda`bata na prioritetni akcii na Fondot vo Arcelormittal (HRM), kade {to poseduva 10,03% od kapitalot na dru{tvoto. Kaj udelite, najgolema suma vo nominalen iznos od 2,14 milioni evra se o~ekuva da bide inkasirana preku proda`bata na 15% od kompanijata Servis hartija od Skopje. Fondot }e prodava i akcii i udeli vo Prilepskata pivarnica, Makpetrol TEAK, Beton, @ito Vardar, Prosvetno delo, Alkaloid od Berovo.

so promet vo iznos od 585,20 iljadi denari. Berzanskite indeksi ovonedelnoto trguvawe }e go po~nat so zgolemeni vrednosti. Osnovniot berzanski indeks MBI-10, po padot vo petokot, ovaa trgovska nedela ja po~nuva so rast od 0,06%, dostignuvaj}i nivo od 2.111,50 indeksni poeni. Negovoto dvièwe nagore go slede{e i MBID indeksot, ~ija vrednost vo tekot na v~era{niot den beleì rast od 0,12%, so {to ovoj indeks v~era dostigna vrednost od 2.368,96 indeksni poeni. Indeksot na obvrznici OMB isto taka se pridviì nagore i toa za 0,11%, so {to dene{noto trguvawe ovoj indeks }e go po~ne so povisoka vrednost od 111,95 indeksni poeni. Rastot na indeksite v~era donese pogolema brojka na hartii od vrednost koi uspeaja da prokniàt povisoki ceni. V~era ima{e vkupno sedum dobitnici, predvodeni od akcijata na Beton koja beleì rast od 1,56%. Pet hartii od vrednost se klasificiraa kako gubitnici, predvodeni od akcijata na Vitaminka, koja zabeleà pad na cenata od celi 38,1%.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

25.10.2010

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

ILIRIKA JIE

29.095.189,76

-0,47%

-1,77%

-10,57%

-5,41%

-19,28%

21.10.2010

758.183

ILIRIKA GRP

25.166.499,54

-0,32%

5,22%

1,41%

6,61%

1,25%

21.10.2010

1,37

124.000

Иново Статус Акции

17.341.183,06

-3,18%

-7,35%

-16,06%

-18,67%

-18,65%

22.10.2010

111,00

0,91

55.500

KD Brik

24.419.100,23

0,52%

3,99%

2,14%

8,47%

9,67%

21.10.2010

488,71

0,37

340.140

KD Nova EU

22.482.619,78

-0,44%

0,26%

-7,70%

-4,99%

-26,81%

21.10.2010

КБ Публикум балансиран

28.294.888,77

0,47%

0,38%

-5,21%

-1,52%

-3,39%

22.10.2010

Износ (МКД)

Бетон Скопје

6.500,00

1,56

123.500

Топлификација Скопје

3.199,08

1,48

Макстил Скопје Арцелормиттал Скопје (ЦРМ)

155,00

Гранит Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД

25.10.2010 Просечна цена (МКД)

Име на компанијата Витаминка Прилеп Алкалоид Скопје Комерцијална банка Скопје Тутунска банка Скопје 0

Износ (МКД)

3900

-38,10

78.000

3557,41

-0,58

391.315

3052

-0,33

18.312

3300

-0,04

207.900

0,00

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2009) BESK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата Топлификација Скопје Македонски Телеком Скопје Алкалоид Скопје Гранит Скопје Тутунска банка Скопје

25.10.2010 Податоците се однесуваат за

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

25.10.2010 Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

Вкупно издадени акции 1.431.353 54.562

25.10.2010

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

25.10.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

% на промена

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

обврзници

54.233

3.557,41

390,18

9,12

0,81

обични акции

31.086

20,64

6.500,00

341,43

19,04

0,19

Вкупно Официјален пазар

85.319

106,96 375,97

250,87

GRNT (2009)

3.071.377

488,71

105,83

4,62

0,49

обични акции

19.465

KMB (2009)

2.014.067

3.052,00

533,81

5,72

0,88

Вкупно Редовен пазар

19.465

-57,05

MPT (2009)

112.382

21.300,00

0,59

104.784

131,24

3199,08

1,48

758.183

REPL (2009)

25.920

36.812,50

5.625,12

6,54

0,74

440

0,23

585.200

SBT (2009)

389.779

2.400,00

211,39

11,35

0,55

3557,41

-0,58

391.315

STIL (2009)

14.622.943

155,00

0,11

1.401,70

2,17

488,71

0,37

340.140

TPLF (2009)

450.000

3.199,08

61,42

52,09

0,94

3.300,00

-0,04

207.900

ZPKO (2009)

271.602

1.950,00

0,26

ВКУПНО

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ponedelnik - 25.10.2010)

10 26.10.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

VTORNIK

NBG GO ZGOLEMI SOPSTVENIOT KAPITAL ZA 1,8 MILIJARDI EVRA GRANIT ]E JA GRADI PORTATA MAKEDONIJA acionalnata banka na pobarani akcii vo vrednost od ~uvstvo na odgovornost kon ZA 4,36 MILIONI EVRA Grcija (NBG) objavi deka 3,3 milijardi evra nasproti akcionerite, klientite, vrabo-

go zgolemi akcionerskiot kapital za novi 1,8 milijardi evra preku proda`ba na hartii od vrednost na svoite postojni akcioneri na finansiskite pazari. “Planot za zgolemuvawe na kapitalot, donesen od Upravniot odbor na bankata, be{e realiziran so golem uspeh, zatoa {to na prvata ponuda bankata zabele`a 1,83 pati pogolem interes za hartiite od vrednost od planiraniot, odnosno bea

prvi~no ponudenite 1,8 milijardi evra. Stopanska banka, kako del od NBG grupacijata, so gordost gleda na rezultatite od planot za zgolemuvawe na kapitalot, so {to se doka`a deka zaedno so mati~nata banka sme lideri vo bankarskiot sektor vo regionot i opravdano ja imame doverbata na svoite klienti. Toa n$ obvrzuva da prodol`ime da bideme lideri vo ekonomskiot razvoj, so doslednost i

tenite i op{testvoto”, velat od Stopanska banka. So zgolemuvaweto na akcionerskiot kapital, NBG se iska~i na pettoto mesto vo Evropa spored stapkata na adekvatnost na kapitalot. Vo soglasnost so planot za zgolemuvawe na kapitalot, isto taka se o~ekuva vtorata faza koja treba da se sleduva dopolnitelno da vlijae pozitivno na stapkata na adekvatnost na kapitalot.

rade`nata kompanija Granit }e ja gradi porta Makedonija. Ministerstvoto za kultura v~era potpi{a dogovor vo vrednost od 4,36 milioni evra za izgradba na spomenikot koj e del od proektot #Skopje 2014#. Spored soop{tenieto objaveno na Makedonska berza, grade`nata kompanija }e ima rok od 12 meseci da zavr{i so izgradbata na portata. Portata Makedonija }e se nao|a

na vlezot na plo{tadot, a vo izminatiot period se vr{ea podgotovki na lokacijata za po~nuvawe na izgradbata. Ovoj spomenik }e bide finansiran od Ministerstvoto za kultura. Avtor na portata e Valentina Stefanovska, ~ie delo e izbrano na konkursot za izbor na skulpturi na Ministerstvoto za kultura od 2008 godina. Portata Makedonija, skulpturite na mostot Oko, soobra}

ajni re{enija i nekolku katni gara`i pred nekolku meseci padnaa na Ustaven sud, otkako Sudot gi ukina izmenite na Detalniot urbanisti~ki plan "Mal ring". Toga{ od Ministerstvoto za kultura reagiraa deka vakvata odluka nema da se reflektira vrz izgradbata na portata, bidej}i Ministerstvoto za kultura ima dobieno odobrenie za gradba pred da se donese ovaa odluka.

[TO PREDVIDUVA BUXETOT ZA 2011 GODINA

DVOJNO POVE]E PARI ZA PATUVAWA I ADMINISTRATIVNI ZGRADI Osven parite za kapitalni investicii, Vladata vo buxetot za 2011 gi zgolemuva tro{ewata i za tekovnite potrebi. Za stoki i uslugi se planira da se potro{at 281 milioni evra, 105 milioni od niv se obezbedeni za famoznata stavka "dogovorni uslugi". Za ekonomska promocija na Vladata se planirani 9,5 milioni evra, a za patuvawa na ministrite dvojno pove}e od godinava, odnosno 14 milioni evra. ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

ladata planira da go odvrze }eseto i da potro{i pove}e pari za dnevnici za patuvawa, promocija, izgradba na administrativni zgradi, novi vrabotuvawa vo dràvnata administracija. Osven stavkata za kapitalni investicii, se zgolemuvaat i tekovnite tro{oci na Vladata. Za stoki i uslugi idnata godina se planira da se potro{at 281 milioni evra ili 6,9% pove}e od godinava. Edna tretina od niv, odnosno 105 milioni evra, }e odat za dogovorni uslugi, za koi {to vo buxetot za 2010 godina e isplanirano da se platat 41 milioni evra. 27 milioni evra se planirani za izgradba na administrativni zgradi; 9,5 milioni evra za ekonomska promocija na Vladata; dvojno pove}e od godinava ili 14 milioni evra }e se potro{at za dnevnici za patuvawe na ministrite. Ministerstvoto za transport i vrski dobiva 16 milioni evra pogolem buxet od godina{niot, pari {to }e se potro{at za nabavka na kineskite avtobusi, dodeka, pak, ministerkata za kultura izlobirala pogolem buxet za 14 milioni evra za finansirawe na dejnosti vo oblasta na kulturata. Se zgolemuva i buxetot na Dràvniot zavod za statistika poradi popisot. KOI KAPITALNI PROEKTI ]E SE GRADAT VO 2011? Izgradba na novi pati{ta, èlezni~ki prugi, nabavka na medicinska oprema i izgradba i rekonstrukcija na javni zdravstveni ustanovi, izgradba na u~ili{ta i sportski sali se

samo del od proektite vo koi Vladata planira da vloì 372 milioni evra vo 2011 godina. Ovaa stavka e zgolemena za 29% vo odnos na godina{niot buxet, {to prakti~no zna~i deka nivoto na kapitalni investicii predvideni za dogodina se izedna~uva so parite {to za taa namena bea isplanirani i vo inicijalniot buxet za godinava. Toa, pak, e dovolen argument za Vladata buxetot za 2011 godina da go deklarira kako investiciski i razvoen. Ministerot Stavreski obelodeni deka najgolem prioritet vo kapitalnite investicii za dogodina }e ima izgradbata na nekolku patni pravci i toa: Kowsko–Koùv, za koj se odvoeni 4,5 milioni evra, Radovi{–Strumica (3,5 milioni evra), Tabanovce–Kumanovo (2,5 milioni evra) i Pore~je–Skopje (2,1 milioni evra). Vkupniot fond na Agencijata za pati{ta idnata godina }e bide zgolemen za 7,9%, a se planira izgradba i rekonstrukcija na u{te nekolku lokalni pati{ta. Osven vo pati{ta, Vladata planira idnata godina pogolem del od parite za kapitalni proekti da gi vloì i za izgradba i rekonstrukcija na javnite zdravstveni ustanovi, doizgradba na dijagnosti~kiot centar vo Tetovo, nabavka na medicinska oprema. Vo obrazovanieto najmnogu pari se odvoeni za izgradba i modernizirawe na osnovni i sredni u~ili{ta, sportski sali, rekonstrukcija i opremuvawe na u~eni~kite i studentskite domovi, kako i rekonstrukcija na Univerzitetot Sveti Kiril i Metodij. 4,5 milioni se planirani za doizgradba na tehnolo{koindustriskite zoni. Ministerot Stavreski ocenuva

9,5

milioni evra se predvideni za ekonomska promocija

milioni evra planira da potro{i Vladata za izgradba na administrativni zgradi

milioni evra }e se potro{at za dnevnici za patuvawa na ministrite

deka zgolemenoto nivo na kapitalni investicii }e se odrazi pozitivno vrz razvojot na celata ekonomija. “Investiciite vo kapitalni proekti nikoga{ dosega ne bile planirani na tolku visoko nivo vo buxetot. So zgolemuvaweto na stavkata za kapitalni investicii za 29% zna~itelno se podobruva strukturata na javnite rashodi. Ekspertite so godini sugeriraa da se promeni na~inot na tro{ewe na parite od buxetot, odnosno pove}e pari da se odvojuvaat za izgradba na kapitalni proekti, a za smetka na toa da se namaluvaat tekovnite tro{oci i ovaa Vlada kone~no pravi is~ekor napred vo re{avawe na ova bolno pra{awe. Sekako, strukturata na buxetot ne mo`e da se promeni preku no}, no zna~ajno e procesot da po~ne i so noviot buxet za idnata godina Vladata dava signal deka e vreme da se vodi razvojna i investiciska

politika za pogolem ekonomski razvoj”, izjavi ministerot Stavreski. Spored podatocite od Ministerstvoto za finansii, 14,5% od vkupniot buxet za idnata godina e namenet za kapitalni investicii, dodeka ostanatite 85,5%, sepak, }e se potro{at za tekovni potrebi, kako plati i socijalni transferi. SLABA REALIZACIJA NA KAPITALNI INVESTICII Faktot deka za prvite devet meseci od godinava Vladata uspea da investira samo 177 milioni evra vo kapitalni proekti, odnosno 61% od vkupniot iznos predviden vo buxetot, povtorno ja otvora dilemata dali dr`avnite institucii imaat kapacitet dokraj da gi realiziraat najavenite kapitalni investicii. Vo poslednite tri meseci od godinata Vladata }e treba da investira 111 milioni evra vo kapitalni proekti, {to, spored iskustvoto od prethodnite godini

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

4,50%

СКИБОР

2,75%

3,75%

4,73%

5,51%

Ломбарден кредит

6,00%

МКДОНИА

2,90%

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност Банка

КУРСНА ЛИСТА

3м

6м

12м

24м

Стопанска

6,20%

7,00%

7,20%

10,00%

10,40%

Среден курс Држава

Валута

во денари

36м

ЕМУ

евро

61,6029

Комерцијална

6,00%

6,90%

7,30%

10,10%

10,50%

САД

долар

44,2105

НЛБ Тутунска

6,00%

6,80%

7,20%

10,00%

10,20%

В.Британија

фунта

69,4274

Швајцарија

франк

45,5205

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

43,0820

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

43,3884

61,6

45,2

46,2

Извор: НБРМ

i voobi~aenata dinamika na tro{ewe na parite za kapitalni proekti, e nevozmo`na misija. Ovoj problem otvora somne` i kaj ekonomistite i kaj biznismenite deka najavenoto zgolemuvawe na parite za kapitalni investicii vo buxetot za 2011 godina nema da se ostvari dokraj. Predupreduvaat da ne se slu~i istata prikazna od prethodnite godini, koga Vladata so sekoj nov buxet najavuva{e i zgolemena investiciska aktivnost na dr`avata, no nikoga{ ne uspea dokraj da gi realizira planiranite investicii. Velat, najavite za zgolemeno nivo na investicii ne & koristat na ekonomijata s$ dodeka ne stanat realnost. “Iako Vladata najavuva zgolemeno nivo na kapitalni investicii, toa ne mora da zna~i deka parite }e se realiziraat. Istata prikazna ja slu{ame ve}e so godini, vo javnosta se iznesuvaat bombasti~ni najavi za zgolemeni investicii, no, do krajot na godinata, so nekolku

rebalansi, ne se realiziraat nitu dve tretini od predvidenite pari za taa namena”, izjavi profesorot Abdulmenaf Bexeti. Ministerot za finansii, Zoran Stavreski, uveruva deka pogolem del od predvidenite pari, sepak, }e se investiraat. “Na{ite o~ekuvawa se deka realizacijata na kapitalnite investicii za idnata godina }e bide dobra i golem del od parite }e bidat iskoristeni. Zgolemenite investicii }e se odrazat pozitivno vrz celata ekonomija, osobeno vrz grade`ni{tvoto, industrijata i uslugite kako sektori koi }e dobijat zna~itelno zgolemuvawe na aktivnostite i toa vo golema mera }e im pomogne da ostvarat podobri rezultati vo raboteweto", istakna Stavreski. Vo inicijalniot buxet za 2010 godina isto taka be{e planirano 372 milioni evra da se investiraat vo kapitalni proekti, no ve}e so prviot rebalans Vladata skrati pove}e od 80 milioni od ovaa stavka.

KOMPANII PAZARI I FINANSII

VTORNIK

26.10.2010

VO DR@AVNATA KASA SOBRANI ZA 1,6% POVE]E PRIHODI OD PLANIRANITE

REKONSTRUIRAN E OBJEKTOT ZA POTREBITE NA ODDELOT PROTIV TRGOVIJA SO DROGA

o dr`avnata kasa vo septemvri se sleale za 1,6% pove}e prihodi otkolku {to planirala vladata so buxetot. Ostvareni se prihodi koi {to gi nadminuvaat planiranite za 1,6% i buxetskite i dano~nite prihodi se povisoki od planiranite. Ministerot za finansii, Zoran Stavreski, pojasni deka sevkupnite i dano~nite prihodi se povisoki

inisterkata za vnatre{ni raboti, Gordana Jankuloska i amerikanskiot ambasador vo zemjava, Filip Riker, vo kasarnata vo \or~e Petrov v~era go pu{tija vo upotreba rekonstruiraniot objekt namenet za potrebite na Oddelot za organiziran kriminal. Rekonstruiraweto na objektot ~ini 390.000 amerikanski dolari, a poddr{kata zemjava ja dobila preku ambasadata na SAD i preku ICITAP programata vo koordinacija so Evropskata komanda na SAD - EUKOM. Za pomalku

od planiranite, dodeka prihodite od DDV, kako najzna~aen reprezent na vkupnata ekonomska aktivnost vo zemjata, se pogolemi za 2,8%. “Septemvri potvrdi deka prodol`uva tendencijata da ostvaruvame prihodi povisoki od istiot mesec lani. Kako vo juni, i vo avgust i vo septemvri vkupnite prihodi se povisoki za 2,24% od minatogodi{nite

za istiot period", poso~i ministerot Stavreski. Odli~ni rezultati ima kaj buxetskiot deficit, {to vo prvite devet meseci od godinata iznesuva 1,6% od bruto-doma{niot proizvod (BDP) “Celosno sme vo ramkite na planiraniot buxetski deficit i od krajot na godinata toj }e ostane vo ramkite na kontroliranoto nivo od 2,5% od BDP”, izjavi Stavreski.

od edna godina, zgradata e kompletno renovirana od armiska baraka vo moderen, multifunkcionalen kancelariski kompleks. Ima rabotni kancelarii i kancelarija na obvinitelstvoto, magacin i soba za evidencija, tehni~ka rabotna prostorija i konferenciska soba. Ministerkata Jankulovska e uverena deka rekonstruiraniot objekt }e ovozmo`i da se zgolemi brojot na operacii i zaplenuvawa naso~eni protiv nelegalnata trgovija so droga vo regionot.

ZEMJODELCITE DO GODINA ]E DOBIJAT 115 MILIONI EVRA SUBVENCII

17.03.2010 NEMA POGOLEMI SUBVENCII, TUKU PARI ZA POGOLEMO PROIZVODSTVO

Ekspertite go pozdravuvaat zgolemuvaweto na parite za agrarot, no velat deka neophodno e da se utvrdat strate{kite proizvodi na zemjava, kako i da se opredelat celite koi treba da se postignat so subvencioniraweto. GORAN LEFKOV

lefkov@kapital.com.mk

opolnitelnite 15 milioni evra vo zemjodelstvoto za slednata godina gi ohrabruvaat zemjodelcite i poznava~ite na agrarot vo zemjava. Buxetot za 2011 godina, koj e vo sobraniska procedura, predviduva deka do godina }e se isplatat 115 milioni evra. Od Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo velat deka pogolem del od parite }e bide za isplata na zgolemenoto proizvodstvo koe e registrirano ovaa godina kaj tutunot, gradinarskite proizvodi i sto~arstvoto. “Strukturata na subvenciite e ve}e definirana, stabilna i vo idniot period se mo`ni pomali intervencii i blago zgolemuvawe na poddr{kata za odredeni merki”, veli Perica Ivanovski, zamenik-minister za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo. Ivanovski dodava i deka Ministerstvoto do godina }e ima i pove}e pari na raspolagawe za zemjodelcite koi sakaat da se podnovat so traktor. Pretstavnicite na pogolemite kompanii za proizvodstvo

115

milioni evra }e bide agrarniot buxet za narednata godina

8.000

denari }e dava dr`avata za zasean hektar p~enica

40%

se zgolemeni povr{inite pod tutun

na hrana vo zemjava potenciraat deka zgolemuvaweto na subvenciite e dobro, no dodavaat i deka tie treba poramnomerno da se raspredeluvaat. Generalniot direktor na najgolemiot kombinat na Balkanot, ZK Pelagonija od Bitola, Dragi Petrovski, alarmira deka treba da se promeni sistemot na subvencionirawe vo zemjava. Petrovski dodava i deka tie kako najgolem proizvoditel zemaat malku pari. “Neophodno e dr`avata da gi raspredeluva subvenciite po predadena koli~ina, a ne po hektar. Taka

Zgolemuvaweto na buxetot za zemjodelstvoto e poradi zgolemeniot obem na proizvodstvo vo odredeni granki. }e se stimuliraat proizvoditelite da proizveduvaat pove}e, a ne kako sega. ZK Pelagonija od predvidenite 8.000 denari po hektar zema samo 920 denari”, veli Petrovski. Toj veli deka ovoj na~in na subvencionirawe dal odli~ni rezultati koga e vo pra{awe poddr{kata na tutunot. Po dodelenite subvencii od edno evro za kilogram, zasadenite povr{ini godinava se zgolemile za okolu 40%. Makedonija sega go

primenuva modelot na subvencionirawe so koj se zgolemuvaat fiksnite kapaciteti na zemjodelskoto proizvodstvo. Praktika prezemena od Evropskata unija. Poddr{ka za zgolemuvaweto na subvenciite za zemjodelstvoto dade i profesorot po agroekonomija, Boris Anakiev. “Dobro e {to se zgolemuvaat subvenciite za zemjodelstvoto za narednata godina. So ova }e se stimuliraat proiz-

voditelite na hrana da obrabotuvaat {to pogolemi povr{ini, koi sekoja godina se namaluvaat”, dodava Anakiev. Toj veli deka nedostatok na sistemot za raspredelbata na finansiskata poddr{ka za zemjodelstvoto e {to mora da se utvrdat prioritetnite proizvodi koi }e se finansiraat i deka e nelogi~no za p~enicata da se izdvojuvaat isti subvencii kako i za lucerkata. Poddr{ka za zgolemu-

vaweto na subvenciite pristigna i od Federacijata na farmeri, koi potenciraat deka mora vo idnina da se vnimava na rokot na isplata na subvenciite i da ne se docni kako godinava. Dosega se isplateni okolu 50% od parite predvideni za zemjodelstvoto za 2010 godina, a se o~ekuva deka do krajot na godinata }e se isplati 90% od sumata. Ostanatiot del od parite, pak, zemjodelcite gi o~ekuvaat slednata godina.

12 26.10.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

VTORNIK

MAKEDONIJA I ITALIJA JA RAZVIVAAT DRVNATA INDUSTRIJA

talijanski kompanii od oblasta na drvnata industrija v~era se zapoznaa so mo`nostite za sorabotka i investirawe vo Makedonija. Po sredbata vo Stopanskata komora se o~ekuva da se sklu~at konkretni dogovori za sorabotka. Pretstavnikot na Federacijata za drvna industrija i proizvodstvo na mebel od Italija, Mateo Tonon, se nadeva deka italijanskite firmi }e najdat partneri za proizvodstvo vo Makedonija.

Drvnata industrija vo momentov vo Makedonija e vo golema recesija poradi svetskata ekonomska kriza, no i od sivata ekonomija. "Vo drvnata industrija ima okolu 7.600 vraboteni vo 1.200 mali i sredni pretprijatija, koi se mnogu fleksibilni i mo`at da proizveduvaat kvaliteten mebel konkurenten na stranskite pazari. Jas sum ubeden deka vo sivata ekonomija rabotat dvojno pove}e lu|e koi ne pla}aat ni{to, a kompaniite koi pla}aat s$

imaat problem da opstojat”, izjavi Blagoja Indov od SDI plakari od Veles. Trgovskata razmena me|u Makedonija i Italija vo 2009 godina iznesuva{e 450 milioni dolari, od koi 106 milioni se izvoz na makedonski proizvodi, a 339 milioni uvoz na proizvodi od Italija. Od niv, drvoprerabotuva~kite kompanii od Makedonija realizirale izvoz od 37 milioni dolari, a od Italija vo Makedonija se uvezeni proizvodi za 120 milioni dolari.

DIZELOT POEVTINUVA EDEN DENAR, EUROSUPER 98 OSTANUVA SO ISTA CENA ajkoristenoto gorivo vo zemjava, eurosuper BS-98, vo slednite dve nedeli }e se prodava po ista cena kako i dosega, 69,50 denari za litar. Za polovina denar poskapo od deneska se prodava i eurosuper BS-95, po cena od 68 denari za litar. Ekstralesnoto maslo za doma}instvo, kako i eurodizelot, vo slednite 14 dena }e se prodavaat poevtino za eden denar. Eurodizelot }e ~ini 56,50 denari za litar, a

eden litar ekstralesno maslo doma}instvata }e go kupuvaat po 45,50 denari. Mazutot, pak, se namaluva za 0,855 denari za kilogram i ~ini 30,7 denari za kilogram. Od Regulatornata komisija za energetika velat deka maloproda`nite ceni na naftenite derivati, soglasno Metodologijata za formirawe na cenite, prose~no se namalile za 1,26 %. Spored Komisijata, korekci-

jata na cenite na naftenite derivati e rezultat na namaluvaweto na rafineriskite ceni na naftenite derivati za 1,65%.

ZAKONOT ZA UPRAVUVAWE SO PAKUVAWE I OTPAD NOVINA ZA BIZNIS-SEKTOROT

KOMPANIITE NEMA DA PLA]AAT AKO SI GO SOBIRAAT OTPADOT Neosnovan e stravot deka Zakonot za upravuvawe so pakuvawe i otpad od pakuvawe }e im donese pogolemi dava~ki na kompaniite kon dràvata, kako i toa deka }e gi zgolemi cenite na proizvodite me|u 5% i 7%, objasnuvaat od Ministerstvoto za ìvotna sredina, predlaga~ na Zakonot. EMA NIKOLOVSKA akonskite izmeni nema da gi zgolemat cenite na proizvodite za pove}e od 2%, smiruvaat od Ministerstvoto za ìvotna sredina po najavata deka kompaniite }e treba da go sproveduvaat Zakonot za upravuvawe so pakuvawe i otpad od pakuvawe. Od Ministerstvoto gi otfrlaat {pekulaciite deka proizvodite moàt da poskapat za 5% do 7%. "Namesto otpadot da go frlaat na deponija i na toj na~in da sozdavaat neupotrebliv otpad, kompaniite otsega }e go prodavaat otpadot na reciklatornite kompanii, so {to }e im se zgolemat prihodite. Ottuka, nema zo{to da se preteruva so poka~uvaweto na cenite na proizvodite. Zakonot donesuva deka onaa firma koja nema da go po~ituva Zakonot }e si naplatuva kazni od 3 do 6 iljadi evra, a ne deka }e pla}a sekoja kompanija nekakvi dava~ki na Ministerstvoto za ìvotna sredina. Kompaniite treba da bidat ~lenki na edno od zdruènijata i da dojdat vo na{eto Ministerstvo da prijavat deka uredno }e si go sobiraat otpadot”,

}e se zgolemat cenite na proizvodite poradi recikliraweto na ambala`ata

veli Jadranka Ivanova od Ministerstvoto za ìvotna sredina, del od timot koj go izgotvuval Zakonot za upravuvawe so pakuvawe i otpad od pakuvawe. Ivanova objasnuva deka vo javnosta ne treba da se sozdavaat zabludi deka produktite drasti~no }e poskapat, tokmu poradi toa {to firmite nemaat nikakva obvrska kon Ministerstvoto za ìvotna sredina da pla}aat kakvi bilo dava~ki dokolku go ispolnuvaat baraweto da ja ~uvaat okolinata ~ista. Sega, firmite sami ili, pak, so pomo{ na nekoja druga kompanija }e treba da go sobiraat otpadot. Zakonot predviduva i deka prodavnicite koi }e gi prodavaat pakuvanite proizvodi sekoga{ }e treba da se informiraat za toa koj vodi grià za otpadot od proizvodot. Od Stopanskata komora na Makedonija, pak, informiraat deka Zakonot predviduva tri na~ini kako firmite moàt da go sobiraat otpadot.

“Prvata opcija e da sklu~at dogovor so pravno lice koe e dol`no da go sobira otpadot na kompaniite. Me|utoa, firmite imaat obvrska na sekoi tri meseci da dostavuvaat izve{taj kolku pakuvawa proizvele, a so toa i kolku otpad isfrlaat. Na toj na~in }e znaeme koj kolku treba da plati. Parite koi }e se soberat treba da se iskoristat za da se napravat punktovi za sobirawe |ubre, za kamioni i s$ {to e potrebno za ~ista `ivotna sredina”, objasnuva Vasko Ristovski od Stopanskata komora na Makedonija.

Spored Ristovski, vtoriot na~in spored koj firmite sami }e si go sobiraat otpadot e mnogu poskap otkolku mo`nosta firmite da sklu~uvaat dogovor so pravno lice. “Za ovie firmi ima posebna opcija, bidej}i ne prifa}aat nitu eden na~in za da go sobiraat otpadot. Tie }e & pla}aat penali na dr`avata, {to vsu{nost e i najskapo", veli Ristovski. Najavite deka postoi opasnost da se zgolemat cenite na proizvodite ne gi voznemiri premnogu firmite koi podolgo vreme rabotele na

procenkite kolkava dobivka ili zaguba moè da donese ovaa merka vo bilansite na kompaniite. “Ne e to~no nitu toa deka }e ima pogolemi dava~ki za redizajniraweto, bidej}i nie i onaka celo vreme pravime izmeni na ambalaàta. Sekoja dràva si ima svoi standardi i bara promeni na ambalaàta. Nie postojano pravime izmeni, taka {to ne veruvam deka }e pla}ame ne{to pove}e od prethodno”, objasnuva Sa{o Naumoski, direktorot na Vitaminka od Prilep. Vo kompanijata za proizvod-

stvo na sokovi Soko, pak, velat deka iako ne se dovolno zapoznaeni so poslednite informacii, sepak, ne o~ekuvaat deka }e ima promeni na nekoja stavka od strana na Komunalnoto pretprijatie, od koe o~ekuvaat da namali nekoj del od tro{ocite. Zakonot za upravuvawe so pakuvawe i otpad od pakuvawe treba da stapi na sila od 1 januari slednata godina. Vo nego za prvpat se vovede pravnoto lice koe }e treba da go spre~i sozdavaweto na otpad, kako i da ja namali koli~inata na otpad od pakuvawe.

KOMPANII PAZARI I FINANSII

VTORNIK

26.10.2010

STOPANSKA KOMORA: DA SE UKINE DVOJNOTO ODANO^UVAWE

SRBIJA UVEZUVA SVINSKO MESO OD MAKEDONIJA

ladata da ja preispita mo`nosta za sklu~uvawe dogovori za odbegnuvawe na dvojnoto odano~uvawe i za za{tita na stranskite investicii, pobara v~era Stopanskata komora na Makedonija. “Zemjava nema dogovor za odbegnuvawe na dvojnoto odano~uvawe i za{tita na stranski investicii so Grcija, koja e ~etvrti trgovski partner i najgolem investitor vo Makedonija. Vakvi dogovori nema ni so Kosovo, so koja

ostojbata so proizvodstvoto na svinsko meso vo Srbija e alarmantna. Poradi dolgogodi{nata tendencija na opa|awe na proizvodstvoto, vo ovaa zemja s$ pove}e se uvezuva svinsko meso od Makedonija i od drugite zemji vo regionot. Vo poslednite 10 godini proizvodstvoto na svinsko meso vo Srbija e namaleno za 100.000 toni. Ekspertite smetaat deka pri~inite za ova se

ostvaruvame najgolem izvoz, kako i so SAD, koi se 14-ti trgovski partner. So Anglija nema dogovor za za{tita na stranskite investicii, iako ottamu mo`e da se o~ekuvaat zna~ajni investicii”, veli Qubica Nuri od Stopanskata komora na Makedonija. Od SKM sugeriraat Vladata da donese odluka za koristewe na konvenciite {to gi ima potpi{ano porane{nata SFRJ. “Dogovorite za slobodna trgovija, odbegnuvawe na

dvojnoto odano~uvawe, za{tita na investiciite, priznavawe na sertifikatite za kvalitet, tehni~kite standardi i na sudskite odluki i libaraliziranata vizna procedura se del od preduslovite za ekonomski rast so zgolemuvawe na izvozot i privlekuvawe stranski investicii”, izjavi Nuri. Vo 2008 godina e ostvaren izvoz od 2,48 milijardi dolari, vo 2009 od 1,45 milijardi dolari, a vo prvite sedum meseci od godinava 1,73 milijardi dolari.

lo{ite trgovski uslovi i namalenite subvencii. Tie potenciraat deka se uvezuva mnogu evtino i kvalitetno meso od Holandija i od Danska, koi se lideri vo izvozot na mesni proizvodi. Branislav Vlahovi}, profesor na Zemjodelskiot fakultet vo Novi Sad, predupreduva deka vo Srbija postojano }e se zgolemuva uvozot na meso. Toj objasni deka poradi lo{ite uslovi za

trgovija, ima op{t pad na proizvodstvoto na meso. Proizvodstvoto na govedsko meso vo poslednite nekolku godini e namaleno od 110.000 toni godi{no na 80.000, na svinsko od 400.000 na pomalku od 300.000 toni, a na jagne{ko od 35.000 na 25.000 toni. Za prvite osum meseci od godinava vo Srbija se uvezeni meso i mesni proizvodi vo vrednost od 26 milioni evra.

EDNA POLISA ZA OSIGURUVAWE OD AVTOODGOVORNOST I PATUVAWE VO STRANSTVO?

OSIGURITELITE KROJAT MODELI ZA NOVI CENI NA ZELENIOT KARTON Osiguritelnite kompanii }e se obidat so dva modeli da ja nateraat Vladata da ja namali cenata na zeleniot karton, no da poskapi osiguruvaweto od avtoodgovornost. Agencijata za supervizija ima svojj predlog, a Vladata s$ u{te razmisluva. j na osiguruvaweto uru rd ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

siguritelnite kompanii }e se obidat so dva modeli da ja nateraat Vladata da ja namali cenata na zeleniot karton, no da poskapi osiguruvaweto od avtoodgovornost. “Kapital” doznava deka na poslednata sednica na osiguritelnite kompanii, koja se odr`a vo Ohrid, se soglasile za dve opcii za cenata na zeleniot karton. Tie go prifa}aat modelot spored koj se spojuvaat osiguruvaweto od avtoodgovornost i zeleniot karton vo eden proizvod, pri {to cenata na dvata proizvodi bi bila za 30% povisoka od momentalnata {to se pla}a za avtoodgovornost. Tie {to }e sakaat da zemat i zelen karton }e treba da doplatat u{te 30 evra manipulativen tro{ok za cela godina. Vtoriot model predviduva osiguruvaweto za avtoodgovornost da poskapi za 22%, a voza~ite za zelen karton da dopla}aat 40 evra manipulativen tro{ok. Od Agencijata za supervizija na osiguruvaweto, pak, kalkuliraat so 10% poskapuvawe na cenata na polisata za avtoodgovornost, so 20-30 evra manipulativen tro{ok za izdavawe na zelen karton. VLADATA SÉ U[TE RAZMISLUVA Koj }e bide modelot i kolku }e

poevtini zeleniot karton treba da odlu~i Vladata. Spored vicepremierot Pe{evski, s$ u{te se razgleduvaat opciite i na poslednata sednica ne bila donesena odluka. Spored izvori od Vladata, vo nikoj slu~aj nema da se prifati zgolemuvawe na cenata na avtoodgovornost za 30%. Tie komentiraat deka toa se samo kalkulacii na osiguritelnite kompanii koi nim najmnogu im odgovaraat. Vo javnosta izminative nekolku meseci se {pekulira{e za nekolku opcii i mo`nosti za presmetuvawe na cenata na zeleniot karton, no s$ pomalku e izvesno e deka osiguruvaweto od avtoodgovornost }e se spoi so zeleniot karton vo eden proizvod, kako {to nalagaat i direktivite na Evropskata unija. Spored Klime Poposki, direktor na Agencijata za supervizija na osiguruvaweto, vo Makedonija sega postojat dva posebni produkti - zadol`itelna avtoodgovornost i zelen karton, a vo zemjite od regionot postoi eden produkt koj se vika avtoodgovornost i gi pokriva rizicite za patuvawe i vo zemjata i vo stranstvo. "Vo drugite zemji cenata za avtoodgovornost e povisoka, a za voza~ot da zeme zelen karton dopla}a 20 do 30 evra kako manipulativen tro{ok za pe~atewe na liv~eto. Vladata go razgleduva predlogot {to nie go dadovme”, veli Poposki. Spored nego, so zgolemuvawe na

100

iljadi zeleni kartoni oni godi{no vo prosek izdavaat osiguritelnite nite kompanii

2.450

denari sega ~ini zelen elen karton so va`ewe od d eden mesec

cenata za osiguruvawe od avekoga{ toodgovornost tie {to sekoga{ vadele zelen karton }e pla}aat pomalku, a drugite poskapo. kapo. "Vo momentot se pravat analizi vaweto kolkavo bi bilo poskapuvaweto na edinstveniot produkt, ukt, so cel da bidat zadovolni i gra|anite i firmite. Ne treba da se predizvika golem rast na cenata za gra|anite i firmite za da mo`at da si dozvolat da platat, a treba i da se vnimava namaluvaweto na cenata da ne gi zagrozi raboteweto i finansiskata stabilnost na osiguritelnite kompanii. Ako cenata ne e na adekvatno nivo, }e pravat zagubi”, objasnuva Poposki. NEGODUVAAT OSIGURITELITE I KAMIONXIITE Predlogot za namaluvawe na cenata na zeleniot karton Ministerstvoto za finansii go razgleduva{e re~isi edna

godina, s$ dodeka ne otide vo racete na vicepremierot Pe{evski. Toj pred nekolku meseci najavi deka cenata na zeleniot karton }e se namali dokolku analizite poka`at oti sobranite sredstva se dovolni za da se pokrijat {tetite na gra|anite napraveni vo stranstvo. Na vakvata odluka negoduvaa kamionxiite, koi baraat namaluvawe na cenata na zeleniot karton, i osiguritelnite kompanii, koi tvrdat deka isplatite za {teti im se pogolemi od sobranite premii i imaat negativni rezultati. Pe{evski najavi deka e izvesno namaluvaweto na cenata na zeleniot karton.

CENITE SEGA ZAVISAT OD ROKOT NA VA@EWE Vo momentov, cenata na zelen karton so va`ewe od eden mesec e 2.450 denari, za tri meseci 3.670 denari, za polovina godina 5.500 denari i za cela godina 9.760 denari. Spored informacii od Nacionalnoto biro za osiguruvawe, godi{no vo prosek se izdavaat po 100.000 zeleni kartoni. “Se pravat zavr{ni sostanoci so Agencijata za supervizija na osiguruvaweto i treba da se izbere model kako da se vr{i osiguruvaweto i pla}aweto premija za avtoodgovornost vo zemjata i vo stranstvo. Nastojuvame namaluvaweto da bide kolku {to e mo`no

pogolemo, me|utoa, mora da se vodi smetka deka prihodite od premiite za osiguruvawe treba da bidat dovolni za da gi nadomestat {tetite koi nastanuvaat od motornite vozila i soobra}ajnite nesre}i nadvor od dr`avata”, izjavi Pe{evski.

14 26.10.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

VTORNIK

KOSOR I PAHOR SE DOGOVORIJA

SLOVENIJA I HRVATSKA ZAEDNI^KI ]E OSVOJUVAAT NOVI PAZARI Me{ovitata komisija, koja naskoro }e se formira, }e gi procenuva proektite vo koi Hrvatska i Slovenija bi mo`ele da nastapat zaedni~ki. Izvesen e zaedni~ki nastap na Ekspo 2012 vo Koreja VESNA KOSTOVSKA

ZA SLOVENCITE, SREDBATA PAHORKOSOR NE E OSOBENO ZNA^AJNA

v.kostovska@kapital.com.mk

rvatskata premierka, Jadranka Kosor i nejziniot slovene~ki kolega, Borut Pahor, po sredbata vo Lovran izminatiov vikend, se dogovorija da ja zasilat ekonomskata sorabotka me|u Hrvatska i Slovenija. Preku osnovawe na Me{ovita komi-sija za ekonomija, vo koja }e bidat vklu~eni ministrite za ekonomija, a naskoro i ministrite za nadvore{ni raboti, }e razrabotat zaedni~ki plan za zaedni~ki nastap na dvete zemji vo osvojuvaweto i {ireweto na treti pazari. Izvesen e zaedni~ki nastap na naredniot saem Ekspo koj }e se odrì vo Koreja vo 2012 godina. “Postojat niza proekti vo koi bi moèle da nastapuvame zaedno. Konkretno, mislam na dobivawe krupni biznisi vo drugite dràvi, koi ne bi moèle da gi dobieme bidej}i, poedine~no, ni Slovenija ni Hrvatska ne bi moèle finansiski da stojat zad niv”, izjavi hrvatskata pre-

Sredbata na slovene~kiot premier Borut Pahor so premierkata na hrvatskata Vlada, Jadranka Kosor, vo Lovran, pominala bez osobeno va`ni zaklu~oci, spored navodite na slovene~kite elektronski mediumi. Vo Slovenija, pred sredbata se najavuva{e deka Kosor i Pahor moèbi }e kaàt ne{to pokonkretno za Qubqanska banka i nejzinite {teda~i i za po~etokot na povtornoto rabotewe na bankata vo Hrvatska. Sepak, slovene~kite mediumi potvrdija deka novata sredba na premierite na dvete dràvi gi potvrdi dobrite odnosi me|u Slovenija i Hrvatska.

mierka. Govorej}i za ekonomskata sorabotka me|u Hrvatska i Slovenija, Pahor istakna deka Me{ovitata ekonomska komisija vo narednite {est meseci }e donese predlozi za zaedni~ki nastapi na drugite pazari, a zaedni~kiot nastap na Ekspo go oceni za vreden ne samo poradi namaluvaweto na tro{ocite, tuku i poradi simboli~noto iska`uvawe na prijatelstvoto me|u dvete zemji. “Sorabotkata me|u Hrvatska i Slovenija zna~i mnogu za sigurnosta i stabilnosta vo regionot”, istakna Pahor. Kosor izjavi deka so nejzinC

iot kolega razgovarale za osnovawe na rabotna grupa na dvete zemji kako sojuzni~ki na NATO, koja bi ja ispitala mo`nosta za zaedni~ki nadzor na vozdu{niot prostor na dvete zemji. Hrvatskata nacionalna televiziska ku}a (HRT) soop{ti deka neoficijalno doznala deka se razgleduva i ideja za zaedni~ko kupuvawe na eskadrila na borbeni avioni koi }e bidat rasporedeni vo dvete zemji. I Hrvatska i Slovenija ostanuvaat na stavot da se po~ituva dogovorot za sukcesija od Viena, koj opfa}a re{avawe na otvorenO

nost od Bosna i Hercovina, Srbija i Makedonija”, izjavi Pahor. Kosor, isto taka, ja istakna va`nosta na osnovaweto na zaedni~ka hrvatsko-slovene~ko-srpska kompanija Kargo 10 i zna~itelnoto zgolemuvawe na brojot na slovene~ki turisti vo Hrvatska. “O~ekuvame porast na brojot na slovene~ki turisti

ite finansiski pra{awa, statusot na bankite i ambasadite. “Otvoren e prostor za kone~no da se re{i toj proces, bidej}i so godini gi optovaruva site dr`avi na porane{na Jugoslavija. I dolgot na Qubqanska banka ostanuva za re{avawe kako del od sukcesiskiot paket, za {to, sekako, treba i soglasK

narednata godina. Posetata na slovene~kite gosti po~na da se zgolemuva po na{iot minatogodi{en sostanok vo Trako{~an”, re~e hrvatskata premierka. Kosor istakna deka hratskata Vlada dobila cvrsta poddr{ka od Slovenija za zavr{uvawe na pregovorite na Hrvatska za vlez vo Evropskata unija (EU). O

BALKAN BIZNIS POLITIKA

VTORNIK

26.10.2010

EVROPSKATA UNIJA ]E JA RAZGLEDUVA KANDIDATURATA NA SRBIJA

SRBIJA PO^NA DA SE DVI@I KON EU

Zemjite od EU v~era odlu~ija da ja razgledaat kandidaturata na Srbija za ~lenstvo vo Unijata. Ministrite za nadvore{ni raboti na sredbata vo Luksemburg se dogovorija da pobaraat od Evropskata komisija da dade mislewe za kandidaturata na Srbija VESNA KOSTOVSKA

OPOZICIJATA NE SE RADUVA

v.kostovska@kapital.com.mk

vropskata unija gi otvori vratite za Srbija, dozvoluvaj}i mu na Belgrad uspe{no da pomine zna~ajna faza vo pribliùvaweto kon EU. Zemjite od EU v~era odlu~ija da ja razgledaat kandidaturata na Srbija za ~lenstvo vo Unijata. Ministrite za nadvore{ni raboti na sredbata vo Luksemburg se dogovorija da pobaraat od Evropskata komisija da dade mislewe za kandidaturata na Srbija. Vo baraweto se naveduva deka sekoj sleden ~ekor na Belgrad treba da bide prosleden so ednoglasna soglasnost na Sovetot na ministri. “Postignat e konsenzus. Ja zadolìvme Komisijata da izgradi mislewe. Na Srbija & e praten jasen signal”, izjavi {efot na belgiskata diplomatija, Stiven Vanakere i dodade deka Srbija ima u{te mnogu da odraboti. Francuskiot minister za Evropa, Pjer Lelu{, smeta deka ova za Srbija e zasluèna nagrada, kako rezultat na

Demokratskata partija na Srbija (DSS) oceni deka prosleduvaweto na kandidaturata na Srbija za vlez vo EU e proceduralna birokratska rabota od koja vlasta pravi senzacija i politi~ka vest broj eden. “Ovaa odluka na EU sleduva kako nagrada za dobro sprovedenite nalozi od Brisel i Va{ington”, izjavi portparolot na DSS, Petar Petkovi}, obvinuvaj}i ja vlasta deka ne go brani Kosovo.

napredokot vo reformite i te{kite napori koi gi vlo`i Vladata vo sorabotkata so EU za re{avaweto na problemite so Kosovo. Lelu{ oceni deka Kosovo i ponatamu ostanuva bolno istorisko pra{awe za Srbija i deka kosovskiot problem s$ u{te ne e re{en. EU ima namera da prodol`i

so pritisokot za apsewe na porane{niot general na bosanskite Srbi, Ratko Mladi} i }e nastojuva na celosna sorabotka na Belgrad so Me|unarodniot sud vo Hag. HAG KAKO USLOV ZA INTEGRACIJA Srpskiot minister za trud i socijalna politika, Rasim Qaji}, izjavi deka e jasna

I ALBANIJA SE PRIKLUÛVA VO GASOVODOT JU@EN POTOK? amenik-ministerot za nadvore{ni raboti na Rusija, Vladimir Titov, najavi deka postoi mo`nost i Albanija da se vklu~i vo proektot na gasovodot Juèn potok, koj }e prenesuva ruski gas do Evropa. Titov, po sredbata so albanskiot premier, Sali Beri{a, izjavi deka Rusija }e ja razgleduva mo`nosta gasovodot da se pro{iri i na Albanija. Gasovodot Juèn potok e zaedni~ki proekt na ruski Gasprom i italijanskiot energetski gigant Eni, koj treba da prenesuva ruski gas pod Crnoto More do Bugarija preku Srbija i do drugi

evropski zemji. Najaveno e deka prviot krak }e po~ne da raboti kon krajot na 2015 godina.

BUGARIJA, ROMANIJA I GRCIJA VKLU^ENI VO VIA KARPATIJA ugarija, Romanija i Grcija potpi{aa inicijativa so koja patuvaweto od severot do jugot na Evropa bi trebalo zna~itelno da se skrati so izgradbata na me|unaroden avtopat preku sredna Evropa. Trite zemji se priklu~ija na inicijativata za izgradba na Via Karpatija na sostanokot na ministrite za soobra}aj i infrastruktura, koj be{e odr`an vo Polska. Proektot e pokrenat vo 2006 godina

koga Litvanija, Polska, Slova~ka i Ungarija potpi{aa dogovor. Se predviduva izgradbata na avtopatot, koj }e gi povrzuva dr`avite od Balti~koto More na severoistok so onie na Crnoto More i Grcija na jug, da pominuva preku najslabo razvienite regioni vo Evropskata unija (EU). Proektot vreden nekolku milijardi evra treba da bide dovr{en do 2020 godina. Samo Polska vo svoite pravci investirala 5,3 milijardi evra.

HP VRABOTUVA 2.000 LU\E VO BUGARIJA merikanskiot informati~ki xin, Hjulit Pakard (HP), objavi deka vo Bugarija }e vraboti 2.000 rabotnici vo svojot nov centar za razvoj i poddr{ka. Direktorkata za Sredna i Isto~na Evropa, Sa{a Bezouhanova i bugarskiot premier, Bojko Borisov, potpi{aa memorandum koj u{te pove}e }e ja zacvrsti pozicijata vo Bugarija. Bezouhanova izjavi deka noviot centar na HP }e go finansira so svoi sredstva, no ne saka{e da precizira za kolkav iznos stanuva zbor, objasnuvaj}i deka planiranite tro{oci bi mo`ele da se promenat vo tekot na izgradbata. “Pove}e od 300 visokoobrazovani Bugari se vratija od drugi zemji nazad vo Bugarija, bidej}i platite tuka se

povisoki otkolku vo drugite zemji. So otvoraweto na novi rabotni mesta }e se vratat u{te pove}e stru~waci”, izjavi Borisov.

ot za nova politika, Vladimir Todori}, oceni deka Srbija }e nema problemi da odgovori na pra{alnikot i da go predade do krajot na godinata. “Administracijata ima{e vreme da ve`ba odgovarawe na pra{alnikot. Koga }e se predade, potrebni se najmalku 10 do 12 meseci za evaluacija na odgovorite i dobivaweto na status kandidat Srbija mo`e da go o~ekuva kon krajot na 2011 ili po~etokot na 2012 godina, pod uslov da zavr{i sorabotkata so Ha{kiot tribunal”, re~e Todori}. Potpretsedatelot na srpskata Vlada za evropski integracii i minister za nauka i tehnolo{ki razvoj, Bo`idar \eli}, vikendov izjavi deka veruva vo “pozitiven ishod” od sostanokot vo Luksemburg,

obvrskata za sorabotka so Ha{kiot tribunal. Spored nego, toa e istoriski va`en detaq za Srbija i u{te edno skalilo kon polnopravnoto ~lenstvo. Qaji} navede deka Srbija se nao|a na evropskiot pat, no deka toj e te`ok i baven. Ekspertot za evropski integracii i pravnik od Centar-

TOP 100K

no deka “iskustvoto so EU nalaga vnimatelnost”. “Vladata do krajot na godinata }e usvoi akcionen plan za uslovite za dobivawe kandidatski status i po~nuvawe na pregovorite za ~lenstvo vo EU. Pretstavnicite na EK navedoa deset klu~ni to~ki za koi se o~ekuva napredok od Srbija. Simboli~no, toa se deset evropski zapovedi za 2011 godina, koi treba da se ispolnat za da dobieme kandidatski status”, navede \eli}. Belgrad podnese kandidatura za ~lenstvo vo dekemvri 2009 godina, no 27 zemji~lenki od EU ne uspeaja da se dogovorat za nejzinoto prifa}awe poradi otporot na Holandija, koja insistira{e na celosna sorabotka na Belgrad so Hag. O

16 26.10.2010

SVET BIZNIS POLITIKA

VTORNIK

ON: GODI[NO SE GUBAT 30 MILIONI HEKTARI OBRABOTLIVO ZEMJI[TE

NA AMERIKANSKATA EKONOMIJA I SLEDI POBAVEN RAST

ekoja godina vo svetot se gubat 30 milioni hektari obrabotlivo zemji{te poradi degradacijata na po~vata i razvojot na industrijata i pazarot na nedvi`nosti, predupredi v~era vo svojot izve{taj specijalniot izvestuva~ za pravoto na hrana, Olivie de [uter, na Tretiot komitet na Generalnoto sobranie na Obedinetite nacii. Povikuvaj}i gi dr`avite da ja zajaknat za{titata na

sitnite zemjodelci, [uter istakna deka pristapot do zemji{te e od presudno zna~ewe za ostvaruvawe na pravoto na ~ovekot na hrana. [uter predupredi deka sekojdnevno vo svetot gladuvaat okolu edna milijarda lu|e. Me|u gladnite, re~isi 500 milioni lica se zanimavaat tokmu so zemjodelsko proizvodstvo. Tie, kako {to re~e [uter, gladuvaat ne samo poradi toa {to

se pomalku konkurentni i prinudeni da go prodavaat svojot rod po preniski ceni, tuku i poradi toa {to parcelite {to gi obrabotuvaat se premali. Povr{inata na obrabotlivoto zemji{te po `itel ili semejstvo se namaluva izminatite godini. Vo Indija, na primer, zemji{teto e namaleno od 2,6 hektari vo 1960 godina na 1,4 hektari vo 2000 godina, a toa i ponatamu bele`i pad.

merikanskata ekonomija bi trebalo da prodolì da raste godinava, no analiti~arite gi namalija prognozite koga stanuva zbor za brzinata na zazdravuvaweto, soop{ti Nacionaloto zdruènie za delovna ekonomija vo SAD. Istraùvaweto na Zdruènieto pokaà deka ekonomistite stanaa povnimatelni vo tretiot kvartal, pri {to 54% od niv o~ekuvaat ekonomski rast pogolem

SPORED POSLEDNOTO ISTRA@UVAWE NA ERSTE GRUPACIJATA

PET DR@AVI OD ISTO^NA EVROPA ZAEDNO NE DOL@AT KOLKU GRCIJA Dokolku se poglednat apsolutnite brojki, vkupniot dolg na Ungarija, ^e{ka, Slova~ka, Romanija i Hrvatska iznesuva okolu 200 milijardi evra. Nivniot dolg e 70% od vkupniot dolg na Grcija VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

rupa od pet zemji od Sredna i Isto~na Evropa, vo koja spa|aat Romanija, ê{ka, Slova~ka, Ungarija i Hrvatska, koi vkupno imaat naselenie od 52 milioni ìteli, imaat vkupen dràven dolg ednakov na 70% od toj na Grcija, koja ima 11 milioni ìteli. Ako kon ovaa grupa se dodade i Polska, toga{ javniot dolg se spu{ta na pomalku od 60% od vkupniot {panski dolg, ~ija populacija iznesuva 46 milioni lu|e. Dolgot na nabroenite {est zemji e ednakov na ~etvrtina od italijanskiot dràven dolg. Ovie podatoci vo svoeto najnovo istraùvawe gi iznese Erste grupacijata. Zemjite od Sredna i Isto~na Evropa imaat pomal dolg od prosekot na Evropskata unija i na evrozonata. So isklu~ok na Ungarija, tie go zadràa javniot dolg na pomalku od 60% od BDP. I Ungarija so javen dolg od 79% od BDP s$ u{te ne se nao|a vo prosekot na EU, kade {to prosekot e pove}e od 80% od BDP. Dokolku se poglednat apsolutnite brojki, vkupniot dolg na

Ungarija, ^e{ka, Slova~ka, Romanija i Hrvatska iznesuva okolu 200 milijardi evra. Eden od va`nite elementi koga se gleda na dolgot e pra{aweto koj gi ima dr`avnite obvrznici. Dve tretini od gr~kiot javen dolg (90% od BDP) se prodadeni vo stranstvo, {to vodi do naglo zgolemuvawe na negovata cena vo slu~aj na kriza. Ovoj procent vo zemjite od Isto~na Evropa varira me|u 2% i 23%. “Pra{aweto za goleminata na javniot dolg i deficitot silno se odrazuva i

vrz sostojbata na pazarite na kapital”, smetaat vo Erste. Zemjite so pomal javen dolg i deficit imale mnogu podobra sostojba na pazarite na kapital otkolku prezadolènite zemji. “Vloùva~ite na globalno, isto kako i na regionalno nivo, sega imaat sofisticiran pristap na ispituvawe na pazarite preku svoite odluki. Toa gi vklu~uva i razli~nite elementi, kako zadolènosta na zemjite i podgotvenosta za novi zadolùvawa, kako i ekonomskata sostojba na

sekoja zemja”, naveduvaat od Erste. Zatoa, se smeta deka pazarot na Sredna i Isto~na Evropa e yvezda vo podem, bidej}i dolgoro~no treba da raste. MMF vo svojot najnov izve{taj za regionalni ekonomski izgledi naveduva deka zemjite od ovoj region treba da gi predvidat glavobolkite povrzani so raste~kiot dràven dolg, a toa moàt da go postignat samo preku kredibilna fiskalna politika, {to e kriti~no za dràvite kade {to bankite najmnogu se izloèni kon dràvniot dolg. Kako {to po~nuva blago da se oprava pobaruva~kata za krediti, ekonomskite politiki na vladite treba da go namalat ona {to ja ograni~uva ponudata, a toa, pred s$, e nesigurnosta vo makroekonomskata politika. Zatoa, regionot treba da najde novi na~ini za pottiknuvawe na ekonomskiot rast, potpiraj}i se najmnogu na sektorite koi ovozmoùvaat razmena na stoka so stranstvo, bidej}i prethodnite godini visokiot rast premnogu se baziral na nesigurni elementi, kako na primer stranski kapital, visok krediten rast i doma{na pobaruva~ka.

od dva procenti vo 2010 godina, nasproti 67% od anketiranite. “Zazdravuvaweto na ekonomijata vo SAD od recesijata se prodolùva so podobruvawe na uslovite na rabotewe”, izjavi ekonomistot i sovetnik na îka{kata banka za federalni rezervi, Vilijam [traus, koj u~estvuva{e vo izrabotkata na anketata. Vo tekot na tretoto trimese~ie vo SAD e prodolèn rastot na pobaruva~kata i profitot.

Istraùvaweto pokaà pogolema marà vo sektorot za uslugi, prerabotuva~kata industrija, potoa vo oblasta na finansiite, osiguruvaweto i nedvi`nostite, dodeka onie vo sektorite za soobra}aj, elektroenergetika, informacii i komunikacii stagniraa. Pokraj drugoto, vo soop{tenieto se naveduva deka se zabeleùva i podobruvawe na prognozata za sektorot za trud.

DVA, TRI ZBORA “Odnosite so Srbija se normalizirani po priznavaweto od Podgorica na nezavisnosta na Kosovo. Krizata vo odnosite me|u dvete dr`avi e nadminata so neodamne{nata poseta na srpskiot pretsedatel, Boris Tadi}, na Crna Gora.” FILIP VUJANOVI]

pretsedatel na Crna Gora

“Povisokiot danok na tutunot idnata godina treba da donese pogolemi prihodi vo iznos od 200 milioni evra, koi sekoja sledna godina }e se zgolemuvaat na 500, 700 i 800 milioni evra vo 2014 godina.” RAJNER BRUDERLE

minister za ekonomija na Germanija

“Eden gra|anski ustav e najva`nata pojdovna to~ka so koja }e se zajakne demokratskiot sistem vo Turcija. So noviot ustav vo Turcija }e se obezbedi i zna~itelen napredok vo re{avaweto na kurdskiot problem i problemite na malcinstvata.” [TEFAN FILE

evropski komesar za pro{iruvawe

SVET BIZNIS POLITIKA

VTORNIK

26.10.2010

SVET

0-24

...BALKANSKI OBAMA

...EVAKUACIJA

...VISTINA ZA VOJNATA VO IRAK

Slovenija go izbra prviot crnomuren gradona~alnik

Indonezija ~eka vulkanska erupcija

Xulijan Asan` - ~ovekot koj objavi s$

lovenija go izbra prviot crnomuren gradona~alnik, imigrant od Afrika, poznat kako “Obama od Piran”. Piter Bosman od Gana e ~len na Socijaldemokratskata partija i e prviot crnomuren gradona~alnik, ne samo vo Slovenija.

lasta vo Indonezija proglasi najvisok stepen na alarmirawe na podra~jeto okolu aktivniot vulkan Merapi, na ostrovot Java, nareduvaj}i evakuacija na naselenieto.

snova~ot na internet-sajtot Vikiliks, Xulijan Asan`, izjavi O deka prezel dopolnitelni merki za svojata bezbednost po objavuvaweto na okolu 480 iljadi doverlivi dokumenti

na Vikiliks za vojnata vo Irak.

LIDERITE NA G-20 SE SOGLASIJA

PAZAROT, A NE KABINETITE DA GI DVI@AT VALUTITE

SAD, EU i Japonija se soglasija da bidat vnimatelni vo odnos na vi{okot nestabilnost i neurednoto dvi`ewe na deviznite kursevi, a Kina prifati da se dvi`i kon pove}e pazarno utvrden devizen kurs VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

emjite-~lenki na G-20 minatiot vikend se sostanaa vo Kvanxu, Ju`na Koreja, i se dogovorija da vospostavat sistem na valutni kursevi baziran na pazarnite principi, kako i da donesat niza merki neophodni za namaluvawe na pregolemite nadvore{ni disbalansi. Vo soop{tenieto od dvodnevnite pregovori na ministrite za finansii od G-20 ne se naveduvaat nikakvi konkretni celi za suficitot ili deficitot vo tekovnite pla}awa, za {to se zalaga{e SAD. Poradi zagri`enosta na Kina i na drugi dr`avi od labavata valutna politika i zakanite za novo namaluvawe na kursot na dolarot, razvienite ekonomii dobija obvrska da bidat vnimatelni koga gi menuvaaat valutnite kursevi. Amerikanskiot sekretar za finansii, Timoti Gajtner, gi pozdravi rezultatite od sostanokot na G-20, dodavaj}i deka e neophodna promena na na~inot na rabotewe na svetskata ekonomija.

ISTORISKA REFORMA NA MMF Zemjite od G-20 na sredbata vo ju`nokorejskiot grad Kvanxu postignaa istoriski dogovor za reforma vo upravuvaweto so Me|unarodniot monetaren fond, izjavi generalniot direktor na ovaa finansiska institucija, Dominik [tros-Kan. Toj poso~i deka toa s$ u{te e predlog, koj treba da bide pretstaven pred Administrativniot sovet, koj }e odr`i sostanok vo po~etokot na noemvri. Vo Sovetot zasedavaat desette najgolemi akcioneri SAD, Japonija, Francija, Germanija, Velika Britanija, Italija i grupata BRIK (Brazil, Rusija, Indija i Kina). Zemjite od G-20 postignaa dogovor i za reforma na sistemot za regulacija na bankite i finansiskite institucii koi se obvineti deka ja isprovocirale krizata od 2008/2009 godina.

Finansiskite lideri na 20 najrazvieni ekonomii vo svetot “Dokolku svetskata ekonomija vo idnina saka da napreduva so silno i odr`livo tempo, dokolku sakame da bideme uspe{ni vo gradeweto stabilen globalen finansiski sistem i ako sakame da prodol`ime da gi pro{iruvame mo`nostite za trgovija i da go zadr`ime otvoreniot trgovski sistem, toga{ mora da rabotime na

pogolem balans vo globalniot rast po zazdravuvaweto od krizata”, istakna Gajtner. SAD, EU i Japonija se soglasija da bidat vnimatelni protiv vi{okot nestabilnost i neurednoto dvi`ewe na deviznite kursevi, a Kina prifati da se dvi`i kon pove}e pazarno utvrdeni sistemi na devizen kurs. “Ovaa sesija na razvienite

i zemjite vo razvoj od G-20 pretstavuva{e na~in da se postavat Kinezite i Amerikancite na ista strana”, izjavi Hjun-Song [in, ekonomist na Univerzitetot Prinston, koj go sovetuva doma}inot na G-20, Ju`na Koreja. Od druga strana, na zemjite od G-20 im nedostiga mehanizmot za sproveduvawe. Amerikanskiot sekretar za

finansii, Timoti Gajtner, obiduvaj}i se da napravi {to pokonkreten dogovor, izvr{i pritisok vrz negovite kolegi da se soglasat da ja zadràt neramnoteàta na tekovnata smetka pod odreden procent od BDP vo tekot na slednite nekolku godini. Gajtner smeta deka aprecijacijata na juanot }e prodolì, bidej}i Kinezite “prepoznavaat deka toa e vo niven interes”. Spored MMF, Kina vo momentot raboti so 4,7% suficit na tekovnata smetka, a deficitot na SAD iznesuva 3,2%.

MMF predviduva suficitot na Kina da go dostigne nivoto od 8% do 2015 godina. SAD na ovoj sostanok na G-20 ne uspea vo namerata svoite celi da gi napi{e na komuniketo od site zemji-~lenki. Germanija, ~ij momentalen deficit se dviì okolu 6%, e zagrièna deka moè da bide “zatrupana” od Kina, iako evroto se dviì slobodno, a juanot ne. Namesto toa, zemjite se soglasija da prifatat “indikativni nasoki”, {to pretstavuva nejasna fraza koja naskoro treba da se definira.

18 26.10.2010

FEQTON

VTORNIK

NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI CARTIER

SINONIM ZA FRANCUSKI LUKSUZ PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

artie (Cartier) e brend pod koj se prodavaat luksuzniot nakit i ~asovnici na francuskata kompanija so sedi{te vo Pariz. Imeto e nasledstvo od familijata koja pravela nakit, a ~ija kontrola zavr{ila vo 1964 godina. Za popularnosta na brendot me|u bogatite govori i podatokot deka dijamantski nakit od Kartie nosel i Bupider Sing, maharaxata od Patalija, a vo knigite od kompanijata se zapi{ani golem broj golemoposednici od site evropski zemji. Kompanijata operira so pove}e od 200 prodavnici vo 125 zemji vo svetot. Najgolemite proda`ni mesta se vo Pariz, London i Tokio, a godinava vo wujor{koto sedi{te kompanijata proslavi i 100 godini od postoeweto vo Amerika. Sepak, ekspertskoto mislewe na Interbrend, koj brendot Kartie go procenuva na pove}e od 4 milijardi dolari, zabele`uva deka kompanijata slabo gi koristi pridobivkite od marketingot na socijalnite mediumi. FAMILIJARNIOT BIZNIS NA KARTIE Kartie e osnovan vo Pariz, vo 1847 godina, od Luis Fransoa Kartie, koj ja nasledil rabotilnicata od svojot majstor. Vo 1874 godina negoviot sin Alfred Kartie ja prezel administracijata na kompanijata, no za izgradbata na brendot “vinovnici” se negovite sinovi, Luj, Pjer i @ak. Luj ja zadr`al odgovornosta za pariskiot ogranok, koj vo 1899 godina go prefrlil vo Ulicata na mirot, najpoznatata ulica za moden {oping vo Pariz. Toj e kreator

Vistinskite vqubenici vo luksuznite proizvodi na Kartie sekoja godina redovno gi posetuvaat proda`nite izlo`bi koi se odr`uvaat vo najgolemite centri na svetot, kade {to mo`at da se kupat nakit i ~asovnici, kako od najnovite proizvodni linii, taka i od brendovite koi postojat pove}e od eden vek

MONIKA BELU^I ukrasena so luksuzniot nakit

na Kartie, vo pridru`ba na dene{niot direktor na kompanijata

na najpopularnite dizajni na kompanijata, kako “misteriozniot ~asovnik”, modnite ra~ni ~asovnici i egzoti~nite orientalni dizajni art deko (Art Deco), vo koi se vbrojuva i koloritniot nakit “tuti fruti”. Vo 1907 godina, Kartie potpi{al dogovor so Edmond Jeger, koj se soglasil za ekskluzivna nabavka na mehanizmite za ~asovnicite na Kartie. So tekot na vremeto, kompanijata Kartie se razgranila vo London, Wujork i Sankt Peterburg i brzo stanala edna od najuspe{nite kompanii za ~asovnici vo svetot. Pretstavuvaweto na modelite “bewoar” (Baignoire) i “tortu” (Tortue) (dvata se proizveduvaat do dene{en den) se slu~ilo vo 1912 godina, a debito na modelot “tenk” (Tank)

sleduvalo vo 1917 godina. Modelot “tenk”, dizajniran od Luj Kartie, bil inspiriran od novite voeni ma{ini na Zapadniot front. I ovaa proizvodna linija isto taka pre`ivea, po pove}e od trieset modifikacii koi bea napraveni dosega. Vo ranite 20-ti godini Kartie formiral podru`nica so Edvard Jeger za edinstveno proizvodstvo na mehanizmite za Kartie. Taka se rodila evropskata kompanija za ~asovnici, iako Kartie prodol`il so upotreba na mehanizmi napraveni od drugi golemi proizvoditeli. Pjer Kartie ja izgradil i grankata vo Wujork vo 1909 godina, koja vo 1917 godina e preselena na Pettata avenija (kade {to se nao|a do dene{en den), vo

PRIKAZNI OD WALL ST

TWITTER MO@E D Analiti~arite na socijalnata mreà Tviter utvrdile deka wujor{kiot berzanski indeks Dau Xons e vo korelacija so to~no edno dvièwe na raspoloènieto kaj korisnicite na mreàta

o`no e da postoi vrska me|u Tviter (Twitter) i berzite e zaklu~okot koj go donesoa analiti~arite od Univerzitetot Indijana vo SAD vrz osnova na istra`uvaweto koe be{e napraveno vo pogled na korelacijata me|u javnoto raspolo`enie na korisnic-

M Tviter stanuva konkurencija na prorokot od Omaha, Voren Bafet

ite na mreàta i berzanskoto dvièwe na indeksot Dau Xons (Dow Jones Industrial Average) kaj berzata vo Wujork. Istraùva~ite gi prou~uvaa porakite koi se objavuvaa na Tviter re~isi deset meseci so red vo tekot na 2008 godina, pri {to gi izdvojuvaa onie poraki vo koi lu|eto

FEQTON

VTORNIK

“Kapital” zapo~na so serija napisi za toa kako nastanale i se razvivale najgolemite svetski brendovi-kompanii. Doznajte gi prikaznite za nivnite podemi i padovi, za toa koi se tajnite {to gi odr`uvaat na vrvot na skalata na najpoznati i najomileni svetski brendovi so decenii

LUKSUZNIOT MOBILEN TELEFON OD KARTIE

Kako i na sekoja izlo`ba na francuskata kompanija za luksuz, i na minatogodi{nata vo Azija bea pretstaveni nevideni par~iwa luksuz. Eden takov predmet e i mobilniot telefon so “integriran” luksuzen ~asovnik. Pokraj izgledot, luksuzniot telefon gi ima i site novi tehnologii koi go pravat u{te poskap i povreden.

Sakaj}i da ja podobri vlijatelnosta vo vrvnoto proizvodstvo na ~asovnici, Kartie osnova{e me|unaroden komitet vo 1991 godina za organizirawe na Me|unarodna izlo`ba za horologija. Ovaa izlo`ba vo @eneva stana tradicionalna godi{na sredba na site profesionalni proizvoditeli na ~asovnici od celiot svet Neorenesansnata palata na Morton Frimen Plant (sin na `elezni~kiot tajkun Henri B. Plant). Kartie ja kupil palatata od Plantovi so razmena na dvoen |erdan so prirodni biseri proizveden vo negovata kompanija, (koj vo toa vreme ~inel eden

26.10.2010

milion dolari) i u{te 100 dolari vo ke{. Me|u drugite, timot na Kartie gi vbrojuval i ârls @ako, koj na Luj mu se pridruìl vo 1909 godina i ostanal so nego celiot ìvot, i @an Tusen, koj bil direktor na linijata za

nakit u{te od 1933 godina. Po smrtta na Pjer vo 1964 godina, @an-@ak Kartie (sinot na @ak), Klod Kartie (sinot na Luj) i Marion Klodel (}erkata na Pjer) koi soodvetno rakovodele so filijalite vo London, Wujork i Pariz - go prodale

kompanijata. Vo 1979 godina interesite na podru`nicite bile kombinirani zaedno, kreiraj}i go Kartie Mond (Kartie svet), koj gi obedinuva i kontrolira Kartie Pariz, London i Wujork. Po neo~ekuvanata smrt na Robert Hok taa godina, Jozef Kanu bil nazna~en za pretsedatel na bordot na Kartie Mond. biznisot. Kartie se spoi zaedno vo 1981 godina. Slednata NOVIOT KARTIE godina, Mi{elin Kanu ja Vo 1972 godina, grupa prezede odgovornosta za investitori predvodeni dizajnot na nakitot i ja od Jozef Kanu ja kupile lansira{e nejzinata prva pariskata kompanija. Prekolekcija “Nuvel `oajeri” tsedatelot na bordot, Rob(Nouvelle Joaillerie). ert Hok, vo sorabotka so Vo 1984 godina, Alen DoAlen Dominik Perin, genminik Perin ja osnova{e eralniot direktor, po~nale Fondacijata Kartie za da gi pretstavuvaat novite sovremena umetnost, kako proizvodi so reprezentadokaz za negovata opretiven status i kvalitet kako delba bez odlo`uvawe da toj od minatoto na Kartie. go donese Kartie vo 21-ot Vo 1974 i 1976 godina, vek, soformirawe na asosoodvetno, Kartie London i cijacija me|u sovremenite Kartie Wujork bile kupeni umetnici. i vrateni vo kriloto na Francuskoto Minister-

stvo za kultura vo 1986 godina go nazna~i Alen Dominik Perin za glaven na Komisijata za biznis-pokrovitelstvo na umetnosta. Dve godini podocna, Kartie stekna mnozinsko u~estvo vo akciite na Piaèt (Piaget) i Bom i Mersie (Baume & Mercier). Prvata glavna izlo`ba na kolekcijata na Kartie, “Umetnosta na Kartie”, dostigna triumfalen uspeh vo muzejot Mal dvorec vo Pariz, koga be{e pretstavena vo 1990 godina. Sakaj}i da ja podobri vlijatelnosta vo vrvnoto proizvodstvo na ~asovnici, Alen Perin osnova{e me|unaroden komitet vo 1991 godina za organizirawe na Me|unarodna izlo`ba za horologija. Ovaa izlo`ba vo @eneva stana tradicionalna godi{na sredba na site profesionalni proizvoditeli na ~asovnici od celiot svet. Slednata godina, vtoroto izdanie na golemata izlo`ba “Umetnosta na Kartie” be{e pretstaveno pred publikata vo Sankt Peterburg, poto~no vo muzejot Ermita`. Vo 1993 godina be{e osnovana Vandom Lak{eri Grup (Vendome Luxury Group) kako ~adorkompanija koja gi spoi Kartie, Alfred Danhil, Monblan, Pijaxo i drugi. Fondacijata Kartie se preseli vo Riv Go{ (leviot breg na Sena) i otvori novi kancelarii vo 1994 godina, a kancelariite se nao|aat vo umetni~ki dizajniranata arhitektura, delo na @an Novel. Slednata godina, glavnata izlo`ba na Kartie be{e odràna vo Azija. Vo godinite od noviot vek Kartie prodolùva so izlo`bi na koi bogatite klienti moàt da gi kupat novite proizvodi koi se prodavaat kako odredeni kolekcii, no i na onlajn-prodavnicata koja navistina e napravena so isklu~itelen dizajn. Vo utre{niot broj na “Kapital” pro~itajte za popularniot amerikanski brend za obleka, GAP

TREET

DA GI PREDVIDUVA DVI@EWATA NA BERZITE?! zboruvaa za nivnoto raspoloènie. Potoa, vakvite poraki ovie istraùva~i gi razdvojuvaa vo posebni kategorii bazirani na raspoloènieto koe go izrazuvaat istite. Po napravenite kategorizacii bile sporeduvani sli~nostite me|u oddelni raspoloènija so sli~nite dvièwa kaj berzanskiot indeks Dau Xons. Pravej}i go toa, ovie istraùva~i do{le do iznenaduva~ki fakt deka samo smirenoto raspoloènie se dvièlo paralelno so dvièweto na indeksot. Vakvoto mirno raspoloènie na ko-

risnicite na mreàta ovozmoùva da se predvidi dvièweto na berzanskiot indeks. “Koga korisnicite na Tviter se mirno raspoloèni, berzanskiot indeks se dviì nagore. Koga vakvoto raspoloènie e smeneto, indeksot ima dvièwe nadolu”, se veli vo istraùvaweto od Univerzitetot vo Indijana. Sepak, spored mnogu eksperti, vakvite konstatacii treba da se zemat so rezerva, bidej}i postojat mnogu propusti vo samoto istraùvawe. Duri i samite sproveduva~i na istraùvaweto go pot-

vrdile toa. Prvata zabele{ka e {to ne se napravilo namaluvawe na obemot na istraùvani poraki samo na nivo na edna dràva, iako vo periodot koga istoto e sproveduvano najgolemiot del od populacijata koj ja koristel ovaa mreà doa|a tokmu od SAD. Isto taka, ekspertite naveduvaat deka 2008 godina, koga e i praveno ova istraùvawe, bila izborna godina, pa sosema e normalno istata silno da vlijae vrz dvièweto na berzanskite indeksi, kako i vrz raspoloènieto na lu|eto. Isto taka, ne se znae

dali i vo kolkava mera raspoloènieto na korisnicite na Tviter go reflektira raspoloènieto na celokupnata javnost. Kone~no, najgolemata zabele{ka na celata teorija od istraùvaweto e pra{aweto zo{to raspoloènieto na korisnicite na ovaa socijalna mreà voop{to bi vlijaelo vrz dvièweto na Dau Xons. “Moème da pretpostavime ili da {pekulirame deka javnosta koja momentalno ja koristi ovaa mreà se finansiski eksperti i e seriozno involvirana vo sledeweto

na dvièweto na Dau Xons, pa duri toga{ bi moèle da konstatirame deka sostojbata na nivnoto raspoloènie navistina vlijae vrz investiciskite odluki, a so toa i vrz vrednosta na akciite. No, i ovaa pretpostavka treba da se istraùva i da bide predmet na idni istraùvawa”, se veli vo samata studija. Finansiskite eksperti so razli~ni mislewa za celata ovaa studija. “Siguren sum deka ova voop{to ne e seriozna rabota i e prili~no somnitelno”, veli investitorot Pol Kedroski. No, zatoa, pak, za razlika od nego, Fil Perlman

prosto e voodu{even od ova istraùvawe. “Kvalitetno ja prou~iv mo`nosta za postoeweto na nekakva vrska koja e navedena vo istraùvaweto. Istoto ovozmoùva potencijalna mo`nost za formirawe na ramka koja vo idnina bi se koristela za merewe, vo pribli`no realno vreme, na kolektivniot pazaren sentiment, za razlika od sega{nite popularni merki koi se koristat za ovie istraùvawa, a koi se optovareni so nerazbirlivi motivacii od strana na nivnite korisnici”, smeta Perlman.

20 26.10.2010

VTORNIK

RABOTA / MENAXMENT / MARKETING / PRODA@BA / SMETKOVODSTVO

Izbor na aktuelni oglasi SMETKOVODSTVO I REVIZIJA Izvor: Dnevnik

Objaveno: 22.10.2010-05.11.2010 EL-TE in`enering ima potreba od: Smetkovoditel CV, kratka biografija i fotografija ispratete na e-mail: elte@t-home.mk i elte@elte-inzenering.com.mk, ili na adresa: ul.@elevo br.2/2-10 Skopje. Tel.022033453,2033473 i faks 2033-454 Kraen rok na dostavuvawe na dokumenti: 05.11.2010 god.

SMETKOVODSTVO I REVIZIJA Izvor: Dnevnik

Objaveno: 18.10.2010-28.10.2010 Dru{tvoto Pa{oski Tutunski Diler Skopje, objavuva oglas za: 1(eden) knigovoditel Rok na dostavuvawe na prijavite so pridru`nata dokumentacija e 8 dena od denot na objavuvaweto na oglasot. Prijavite i pridru`nata dokumentacija treba da se dostavat po po{ta na slednata adresa: Advokat Boris No{pal ul.Qubqanska b.b. so napomena za oglas

MENAXMENT, UPRAVUVAWE Izvor: Vest

Objaveno: 22.10.2010 Tineks-Mt ima potreba od popolnuvawe na slednive rabotni pozicii: -Grafi~ki dizajner (1 izvr{itel) Rok za prijavuvawe:31.10.2010 Zainteresiranite kandidati potrebno e da ispratat molba za priem, kratka biografija i zadol`itelno portfolio (vo PDF) na: email:tinex@tinex. com.mk ili ul.Treta Makedonska Brigada b.b. 1000 Skopje -Menaxer na market (10-deset izvr{iteli) Rok za prijavuvawe 27.10.2010 Zainteresiranite kandidati potrebno e da ispratat molba za priem, kratka biografija kako i kontakt telefon na: Ul.Treta Makedonska Brigada, b.b. 1000 Skopje ili na email: tinex@tinex.com.mk

KOMERCIJA, PRODA@BA, DISTRIBUCIJA Izvor: Vreme

Objaveno: 22.10.2010 Avon ima potreba od: Kreativen preveduva~ na tekstovi i slogani na na{ite pe~ateni materijali. Ispratete go va{eto CV so motivacisko pismo na angliski jazik, ne podocna od 5-ti noemvri 2010 na e-mail:Magdalena.Velova@avon.com

KOMERCIJA, PRODA@BA, DISTRIBUCIJA Izvor: Dnevnik

Objaveno: 22.10.2010 Centro Union ima potreba od: -komercijalen referent- 1 izvr{itel na opredeleno vreme(3 meseci) so mo`nost za prodol`uvawe dokolku dvete strani poka`at za toa spremnost. Konkursot trae 3 dena zaklu~no so 27.10.2010 Prijavite ispra}ajte gi na adresa: Ul.III Makedonska brigada br.74, Skopje ili elektronska po{ta: centrounion@centrounion.com.mk

ZDRASTVO I NEGA, FARMACIJA, STOMATOLOGIJA Izvor: Ve~er

Objaveno: 21.10.2010 JZU Centar za javno zdravje Veles raspi{uva: Javen Konkurs za imenuvawe na direktor na JZU Centar za javno zdravje Veles kako rabotodaven organ Prijavite so potrebnata dokumentacija da se dostavuvaat do JZU Centar za javno zdravje Veles ul.„Lazo Osmakov” br.14 Veles, so naznaka „Za Komisija za sproveduvawe na postapka za imenuvawe na direktor, vo rok od 15 (petnaeset) dena, smetano od naredniot den od denot na objavuvaweto.

ZDRASTVO I NEGA, FARMACIJA, STOMATOLOGIJA Izvor: Ve~er

Objaveno: 21.10.2010-04.11.2010 JZU „Centar za javno zdravje” [tip raspi{uva konkurs za imenuvawe na direktor na JZU „Centar za javno zdravje” [tip Rok za podnesuvawe na prijavite e 15 dena od denot na objavuvawe na konkursot vo dnevnite vesnici.Prijavite so potrebnata dokumentacija da se dostavat do JZU „Centar za javno zdravje” [tip, ul.Hristijan Karpo{ bb [tip so naznaka za konkursna komisija

Izbor na aktuelni oglasi

SAMO VO

RABOTA TENDERI

OBJAVETE GI VA[ITE OGLASI ЗА:

REVIZORSKI I DRUGI FINANSISKI IZVEШTAI SOOPШTENIJA

PO PROMOTIVNI CENI! Javete se na: 02/2551441 lok. 105 ili kontaktirajte ne na: e-mail: gulakova@kapital.com.mk

OBUKI / MENAXMENT / IT / ME\UNARODNA TRGOVIJA

VTORNIK

26.10.2010

OBUKA ZA VOVEDUVAWE, ODR@UVAWE I MODIFIKACIJA NA HACCP SISTEM ZO[TO OBUKA NA HACCP TIM?

Na 12.11.2010 godina prezentacija na belgiskata kompanija „KOVANER„ vo Stopanskata komora na Makedonija

SOVREMEN ALAT NA IDNINATA Stopanskata komora na Makedonija, vo sorabotka so makedonskobelgiskata kompanija „Kovaner Balkan„ DOOEL, koja e del od belgiskata kompanija „KOVANER„ organizira prezentacija na ra~en alat so vrven kvalitet. Ovoj alat nao|a primena vo grade`ni{tvoto, drvnata industrija, obrabotkata na mermer i kamen i kaj zanaet~iskite raboti. Prezentacijata, na koja{to }e bidat postaveni alatite i }e bide objasneta nivnata primena, }e se izvr{i pod mototo „Sovremen alat na idninata”. Predvidena e interaktivna razmena na iskustva i soznanija od primena na ra~niot alat. Prezentacijata }e se odr`i na 12.11.2010 godina, so po~etok vo 10:00 ~asot, vo Stopanska komora na Makedonija, sala 1 na 5-ti kat. Od 11– do 11.30 ~asot }e ima koktel-pauza, a potoa se predvideni bilateralni razgovori.

Sostavuvaweto na HACCP (AOKKT) tim vo sekoja kompanija e eden od klu~nite elementi za ispolnuvawe na ovoj sistem. Timot treba da bide multidisciplinaren i da vklu~uva razli~en personal (proizvodstvo, laboratorija, sanitacija, inèneri, lica odgovorni za kvalitet i dr). Poèlno e vo timot da ima i ~len od upravata, osobeno koga se re{ava za investicii neophodni za implementacija na ovoj sistem. CELI NA OBUKATA U~esnicite vo obukata se zdobivaat so prakti~ni znaewa koi }e im ovozmoàt:

Da vovedat HACCP vo svoeto pretprijatie Da go odr`uvaat vovedeniot sistem Da vr{at modifikacii na vovedeniot sistem Da gi obu~at ostanatite vraboteni kako da go odr`uvaat sistemot Da bidat vnatre{na kontrola vo drugi pretprijatija.

SODR@INA NA OBUKATA Sodr`inata e zasnovana vrz generalniot model na Vodi~ za primena na sistemot za Analiza na Opasnosti i Kriti~ni Kontrolni To~ki (AOKKT), na Komisijata na Codex Alimentarius. Predavawata se prosledeni so prakti~ni ve`bi od strana na site u~esnici. Sekoj HACCP tim izrabotuva HACCP plan za svoeto pretprijatie, pri {to se diskutiraat razli~ni fazi od negovata izrabotka i od voveduvaweto na HACCP sistemot. VREMETRAEWE I MESTO NA ODR@UVAWE NA OBUKATA

3 - dnevna intenzivna obuka (09 - 16 ~asot) vo prostoriite na Konsalting i trening centar KLU^, Ul. Mito Haxi-Vasilev Jasmin, 52-1/3 - Skopje..

02 / 3211 - 422 contact@key.com.mk www.key.com.mk KONSALTING I TRENING CENTAR KLU^

Va{iot klu~ za uspeh!

Stopanskata komora na Makedonija gi pokanuva site makedonski kompanii zainteresirani za u~estvo na prezentacijata da go prijavat svoeto u~estvo najdocna do 3.11. 2010 godina. Prijavniot list mo`e da se prezeme od veb-portalot na Stopanskata komora na Makedonija: www.mchamber.mk KONTAKT:

Mirjana Koceva

E-adresa: Mirjana@mchamber.mk Tel:3244-035; Faks: 3244-088

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Office Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena namakedonskite delovni i drugi subjekti.

KOSMO Inovativen Centar

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA) Kursot gi opfa}a slednite oblasti :

Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancelariskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija. Kursot e namenet za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal

Obuka na tema ME\UNARODNA TRGOVIJA Oblast: Know-how programa Termin: 29 Oktomvri 2010 Vremetraewe : 110 ~asa (3 meseci) Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.cosmoinnovate. com.mk/Megjunarodna%20trgovija-obuka.html

Upisot e vo tek.

Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje

Opis na obukata

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026

Izvoznite pazari se golem predizvik za makedonskite pretprijatija, no za nivno osvojuvawe potrebni se kompleksni poznavawa za celata izvozna procedura. Ciklusot seminari }e gi pokrie site aspekti na nadvore{no-trgovskoto rabotewe, uvozot i izvozot so koristewe na kombinacija od prezentacii, ve`bi i grupni diskusii Vo seminarite (modulite) se vklu~eni: izvozno-uvozna dokumentacija, eksportni regulativi, menaxment na rizik, EU-normi i standardizirawe, finansiski i proekt-menaxment, standardi i kontrola na kvalitetot, logistika, principi na me|unarodnata trgovija i partnerstvo.

EDNODNEVEN SEMINAR “ZGOLEMUVAWE NA KAPACITETITE NA STRU^NITE LICA ZA BEZBEDNOST PRI RABOTA”

KOSMO Inovativen Centar Jane Sandanski 113, 1000 Skopje (02) 244 8077, 244 8134 contact@cosmoinnovate.com.mk www.cosmoinnovate.com.mk

28 oktomvri 2010 godina 08:30-16:00 ~asot Stopanska komora na Makedonija, sala 4 na 5-ti kat

ALEKSANDRIJA EDUKATIVEN CENTAR

So cel zgolemuvawe na kapacitetite na pretprijatijata za bezbednost i zdravje pri rabota, Stopanskata komora na Makedonija, vo sorabotka so Makedonskoto zdru`enie za za{tita pri rabota (MZZPR) i IFC (Me|unarodna finansiska korporacija) - ISTR (Programa za me|unarodni standardi i tehni~ki regulativi), vo periodot septemvridekemvri 2010 godina }e realiziraat stru~na tematska obuka za pove}e sektori.

OBUKA NA TEMA

COMPTIA SECURITY+ OBLAST: IT- KOMPJUTERSKI MRE@I Termin: vtora polovina na oktomvri 2010

Vremetraewe : 40 ~asa Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.alexandria.com.mk/ProfesionalniKursevi.asp Opis na obukata: Kako avtoriziran provajder na CompTIA® re{enija za obuka, Aleksandrija nudi kursevi koi{to vi gi razvivaat onie ve{tini koi{to vi se potrebni dokolku sakate da rabotite kako kompjuterski serviseri i profesionalci za mre`i vo bilo koe mesto. Nastavnata programa na CompTIA, e od golema pomo{ za site profesionalci koi {to sakaat da se sertificiraat preku CompTIA programata za testirawe. CompTIA Network+ za mre`ni profesionalci, opfa}a: bezbedost na sistemi, mre`na infrastruktura, kriptografija, procenki i proverki.

DINAMIKA: dva pati nedelno po 4 {kolski ~asa vo ve~erni termini Vklu~eno vo cenata

Obuka vo laboratorija pod vodstvo na sertificiran instruktor (Instructor Led Training), Literatura koja po zavr{uvaweto na kursot ostanuva vo sopstvenost na posetitelot, Edno besplatno testirawe na steknati znaewa po zavr{uvaweto na kursot, Diploma za uspe{no zavr{en kurs so osvojuvawe na minimum 75% bodovi.

Aleksandrija Edukativen Centar Atinska 12, 1000 Skopje tel. (02) 307 3443, e-mail: obuki@alexandria.com.mk

www.alexandria.com.mk

e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

OBUKA NA TEMA:

NACRT-RASPORED:

Konflikt i stres menaxment Oblast: Чove~ki resursi Termin: 29 - 30 Oktomvri 2010

Datum

Sektori

28 oktomvri 2010 god.

Vremetraewe : 12 ~asa Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.tsl.mk/article/mk/stres-i-konflikt-menadzment/

Opis na obukata:

Problemite i konfliktite se del od rabotnoto sekojdnevie, pra{awe e dali sekoga{ se izbira idealniot na~in za re{avawe na istite. Doznajte kako da gi optimizirate ovie psiholo{ki procesi.

Pridobivki:

Vrabotenite da steknat soodvetni ve{tini za spravuvawe so konfliktnite situacii Da nau~at da ja izberat soodvetnata strategija za re{avawe na problemite Da nau~at kako da go ostavat naporniot den zad sebe, kako da se relaksiraat, kako da ja nadopolnat izgubenata energija Da nau~at kako da gi vratat pozitivnite misli

Triple S Group

Adresa: ul.Ruzveltova 19-2/2 Telefon: 3112048

Bankarstvo i osiguruvawe Informati~ko-komunikaciski tehnologii Trgovija Konsultantski uslugi Ugostitelstvo i turizam Soobra}aj Administrativno rabotewe

Site zainteresirani u~esnici mo`at da se prijavat najdocna do 26 oktomvri 2010 godina. Site u~esnici na obukata }e dobijat zbirka na materijali so va`e~ki zakonski propisi i va`ni dokumenti od oblasta na BZR vo Makedonija, bro{ura za ONYAY 18001, prezentacija za ONYAY 18001, a na krajot od obukata }e se steknat so sertifikat kako potvrda za u~estvo. Poop{irni informacii i prezemawe na prijavniot list na: www.mcnamber.mk KONTAKT:

Faks: 3112395 E-mail: office@tsl.mk Web: www.TSL.mk

Len~e Zikova

tel: 02 32 44 054 faks: 02 32 44 088 e-mail:lence@mchamber.mk

Anita Mitrevska

tel: 02 32 44 057 faks: 02 32 44 088 anita.mitrevska@mchamber.mk

22 26.10.2010

OGLASI / MAGISTERSKI STUDII / PROTOKOL / EU

VTORNIK

STRUKTURA I @IVOTNI CIKLUSI NA ORGANIZACIJA – 6 sesii ME\UNARODNA PROGRAMA ZA RAZVOJ NA LIDERSKI SPOSOBNOSTI I UPRAVUVAWE SO PROMENI PO^ETOK 27 Oktomvri 2010 godina

Sesija I Kako se zapo~uva uspe{en biznis? / Kompanija vo Go – Go faza. Sesija II Od pretpriemni{tvo do profesionalen menaxment. / Kako da izleeme od osnova~kata zamka? Sesija III Znaci na organizacisko stareewe / Aristokratska kompanija Sesija IV Podmladuvawe na kompanija koja staree / Kako da ja definirate misjata? Sesija V [to e prvo: Strategija ili struktura? Dali va{ata kompanija e pravilno struktuirana? Sesija VI Kako da struktuira{ kompanija? Odgovornost. Po~etok: 27 Oktomvri 2010 (sreda) Vreme: 13 – 18 ~asot

MODERATOR: PROF. DR. LEONID NAKOV (edinstven licenciran moderator za Adizes TOP Leadership Forum Program vo Makedonija) Info@clearview.com.mk www.clearview.com.mk 02/ 24 61 477

PRETPLATETE SE NA

Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk

Vodi~ za neformalno obrazovanie- Aktuelni obuki Promotivno predavawe za seminarot za Brzo ~itawe 28.10.2010 In Optimum Makedonija Obuka za protokol i etikecija na vozrasni 28.10 - 28.11.10 Akademija za protokol na Makedonija Govorewe vo jasnost 28.10 – 29.10.10 CS Global Menaxirawe so menaxeri 28.10.10

8 ~asa CDS – Centar za delovna sorabotka Konflikt i stres menaxment 29.10 -30.10.10 2 dena h 6 ~asa Triple S Learning Upravuvawe so vremeto (Time Management) 29.10.10 ESP Proekt Menaxment strategii 29.10 - 31.10.10 3 den (25 ~asa)

Kosmo Inovativen Centar U~ewe so pomo{ na Power reading 30.10 - 31.10.10 In Optimum Makedonija Online kursevi po angliski jazik non stop Go! EnglishMak Podgotvitelni obuki za TOEFL/ GMAT/ GRE/ SAT sekoj 1vi i 15ti 6 sedmici Obrazoven Informativen Centar Emocionalna inteligencija na

rabotno mesto 30.10 – 31.10.10 CS Global Prezentaciski ve{tini 30.10.10 ESP Konferencija TEDxSkopje 30.10.10 TEDxSkopje CompTIA A+ 30.10.2010 Aleksandrija Edukativen Centar CompTIA Network+

30.10.2010 Aleksandrija Edukativen Centar CompTIA Security+ 30.10.2010 Aleksandrija Edukativen Centar Kurs za kancelarisko rabotewe 30.10.2010 Aleksandrija Edukativen Centar Finansiska edukacija za kreditni `ongleri Oktomvri 2010 Sinergija + Nau~i i zbogati se!

Oktomvri 2010 Sinergija Plus Osnovi na finansiska pismenost Oktomvri 2010 Sinergija Plus Obuka za Eklekti~na psihologija vo tek 400 ~asa Trinova MPM

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

DODADETE STIL NA VA[ETO @IVEEWE I RABOTEWE! LU\ETO NE VE PAMETAT PO VA[ITE PARI I OBRAZOVANIE, TUKU PO NA^INOT NA KOJ GI UVA@UVATE I PO^ITUVATE! BIDETE DEL OD OBUKATA PO PROTOKOL I ETIKECIJA

OBUKA ZA APLIKACIJA NA EU FONDOVI EU - otvoren pazar koj gi o~ekuva Va{ite proizvodi. Sekojdnevno iljadnici proekti apliciraat za finansiska poddr{ka vo fondovite na EU.

Nekoi ja dobivaat, nekoi ne. Samo mal del od proektite se realiziraat i privlekuvaat povtorni investicii od donatorite. Kako va{ata ideja da ja napravite uspe{en i konkreten proekt? [to e RSM – rakovodewe so proekten ciklus – cel i znaewe? Kako da podgotvite proekt koj }e gi zadovoli EU standardite? Koj treba da ja poseti obukata? Proekt menaxeri i IT menaxeri, menaxment konsultanti In`eneri koi prevzemaat menaxerski obvrski, vraboteni vo dr`avna i op{tinska administracija Site koi sakaat da apliciraat za dobivawe na sredstva od pretpristapnite fondovi na EU Po~etok: 4 Noemvri 2010 Trener: Irena Bojaxieva Vremetraewe 16 ~asa

Info@clearview.com.mk www.clearview.com.mk 02/ 24 61 477

DELOVNA ETIKECIJA: Pravila na delovno odnesuvawe i interakcija. MANIRI NA MASA - Odnesuvawe na masa i ve{tini za organizacija na zabavi i nastani. MULTIKULTURNI MANIRI - Pravila na odnesuvawe vo drugi kulturi i religii. DIPLOMATSKI PROTOKOL - Pravila vo diplomatijata i najformalnite situacii. UMETNOST NA GOVOROT - Ve{tini koi }e Vi pomognat da bidete zapameteni kako najdobar i najharizmati~en govornik. BONUS PREDAVAWA: Deloven izgled i {minka, Se za vinoto, Vo albanskiot dom, Protokolot vo MPC, Voen protokol, Tanc za sekoja prigoda, Neverbalen govor, Zamki vo makedonskiot jazik. Spored nastavna programa i sertifikacija na {kolata za protokol od Va{ington. Obukata po~nuva na 28 oktomvri i trae do 28 noemvri 2010 godina (sekoj ~etvrtok, petok, sabota i nedela) UPISOT E VO TEK! Mestata se ograni~eni! NOVO! – KRATKI RABOTILNICI I SKRATENI OBUKI PO POTREBA I @ELBA NA KLIENTOT!!!

Akademijata za protokol obezbeduva i konsultantski uslugi od protokol, organizacija na sekakov vid na nastani, predavawa i prezentacii, obuka vo Va{ata firma za grupi ne pomali od 10 lica, i obuka eden-na eden.

AKADEMIJA ZA PROTOKOL NA MAKEDONIJA Mit. Teodosij Gologanov br54/1, Skopje +(389) 23290 380, 078 484 384 e-mail: contact@protocolacademy.com.mk www.protocolacademy.com.mk

OBUKI / KONFERENCII

VTORNIK

26.10.2010

24 26.10.2010

VTORNIK

OBUKI / KONFERENCII I SAEMI

SAMO VO

OBJAVETE GI VA[ITE OGLASI ЗА:

RABOTA

TENDERI

REVIZORSKI I DRUGI FINANSISKI IZVEШTAI SOOPШTENIJA

PO PROMOTIVNI CENI! Javete se na: 02/2551441 lok. 105 ili kontaktirajte ne na: e-mail: gulakova@kapital.com.mk

Od 10 do 13.11.2010 godina vo Republika Bugarija

INTERFOOD & DRINK VO SOFIJA Od 10 do 13 noemvri 2010 godina vo Sofija vo prostoriite na Inter Ekspo Centarot }e se odr`i saemskata manifestacija INTERFOOD & DRINK. Vo nejziniot sklop }e ima posebni specijalizirani izlo`bi kako MESOMANIJA, SVETOT NA VINOTO, BULPEK, SALON NA VINOTO I HRANA I PIJALOCI. Detalni informacii kako i prijavuvawe (vklu~itelno i formulari i uslovi za prijavuvawe) mo`e da se dobijat na oficijalnata veb strana na saemot - http://www.iec.bg/ i vo Stopanskata komora na Makedonija.

KONTAKT LICE :

Vasko Ristovski Tel: (02) 3244014 Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: vasko@mchamber.mk

FUN BUSINESS

VTORNIK

26.10.2010

NASLEDSTVA

CELTA GI OPRAVDUVA SREDSTVATA ilijan Betankur, najbogatata `ena vo Francija, podnese tu`ba protiv svojata }erka, Fransoaz Mejers Betankur, obvinuvaj}i ja za zloupotreba. Ni{to novo vo nizata familijarni sporovi na Betankurovi, prenesuva Bi-Bi-Si. Advokatite na nasledni~kata na edna od najstarite kozmeti~ki kompanii, Loreal, istaknaa deka obidot na Fransoaz Mejer da ja proglasi sopstvenata majka za mentalno nestabilna li~nost prerasnal vo “moralno nasilstvo”. Bogatstvoto na Betankur e vo fokusot na nekolku sudski istragi. Ednata od niv se odnesuva na obvinuvawata za ilegalna donacija za vreme na pretsedatelskata kampawa na Nikola Sarkozi vo 2007 godina. Francuskata policija vo septemvri go prebarala glavniot {tab na politi~kata partija na Sarkozi poradi tvrdewata na porane{niot batler na 87godi{nata nasledni~ka. Vo prvata polovina na oktomvri otu|enata }erka na Betankur probala po treti pat da ja odvede majka si na sud. Advokatite na ovaa bogata{ka vo soop{tenieto navele deka ovie novi povtoreni barawa ”prerasnale vo psiholo{ko nasilstvo”. Sepak, Mejers tvrdi deka nejzi-

Dosledna na svoite zborovi

HOLIVUDSKI INTERVENCII

POKRIV NAD GLAVA ZA 13 SEMEJSTVA nxelina Xoli, potresena od prikaznite na site ovie semejstva, celo vreme se trudela za podobruvawe na nivnata sostojba. Posebno na onie najzagrozenite. Taa vo po~etokot na april ima{e mo`nost da se sretne so begalcite vo Bosna i Hercegovina i na toj na~in privle~e golemo mediumsko vnimanie. Toa {to vetila toga{, sega go realizira. Nejzinite zborovi ne se samo obi~na floskula, tuku taa navistina se trudi da ja podobri situacijata vo koja se nao|aat ovie semejstva. Minatata nedela se sobrani okolu 3,3 milioni kuni za izgradba na domovi na 13 semejstva koi se nao|aat vo begalskata naselba vo Rogatica. So pomo{ na amerikanskata “Ova se slu~i vedna{ po Vlada, sredstvata }e odat posetata na ambasadorkata za izgradba na 14 stanbeni na dobra volja na UNICEF, edinici, od koi 13 }e bidat i smetam deka bez nejzina za ìveewe, a ednata za pomo{ ovoj proekt nema{e zaedni~ki aktivnosti, koi da stane realnost”, naglasu- }e bidat osmisleni so vaat vo bosanskata Vlada. pomo{ na centarot za soVsu{nost, ovaa holivudska cijalna rabota. diva vedna{ po posetata Anxelina za vreme na svoeto na BiH go iskoristila svo- druèwe so begalcite se eto vlijanie i, se razbira, voodu{evila od èlbata na svoite prijatelski vrski ovie lu|e, i pokraj te{kata vo Vladata na SAD za da sostojba, da im obezbedat gi nagovori politi~arite podobra idnina na svoite da oddelat od dràvnata deca. Bra~niot pat Xoli– blagajna okolu 350.000 evra Pit, impresionirani od vekako donacija za napateniot driot duh i gostoprimstvoto narod vo BiH. na ovie gra|ani, odlu~ile

Anxelina Xoli si go odr`ala zborot. So nejzina intervencija, Vladata na SAD donirala re~isi 350.000 evra za 13 semejstva od BiH da dobijat pokriv nad glava

da preno}at vo Gora`de, namesto vo luksuzen saraevski hotel, a sopstvenikot na hotelot Behar go imenuval apartmanot na tretiot kat Anxelina po negovata slavna gostinka. “Mi re~e deka ova e prv pat da sedi pokraj prozorec dodeka jade, a pritoa nikoj da ne & dodeva. Na menito ima{e ~aden biftek i supa, a za desert “panakota” (eden vid karamela)”, izjavil sopstvenikot na hotelot, koj do krajot na svojot `ivot }e go pameti preno}uvaweto na slavnata dvojka Branxelina vo negoviot hotel.

Familijarni intrigi i zapleti. Vistinska prikazna od filmskoto platno. Poznatata kozmeti~ka kompanija Loreal povtorno vo centarot na vnimanieto: pari, tu`bi i razni{ani odnosi majka-}erka

Dali e navistina izmanipulirana? nata majka bila izmanipulirana od strana na svoite bliski sorabotnici i deka taa e nesposobna samata da se gri`i za svoeto bogatsvo. Se smeta deka Lilijan Betankur, }erkata na osnova~ot na Loreal, mu dala okolu milijarda evra vo vid na podaroci na fotografot Fransoaz Mari Banier, vo period od dvaeset godini. Magazinot “Forbs” bogatstvoto na Betankur go procenuva na 14 milijardi evra. I

26 26.10.2010

FUN BUSINESS

VTORNIK

INTERNET-BIZNIS

GUGL ZARABOTUVA NA REKLAMITE ugl go zgolemil svojot profit za 32% vo tretiot kvartal, {to na golemo gi nadminalo o~ekuvawata na pazarot. Internetskiot gigant ostvaril profit od 2,1 milijardi dolari za tri meseci, za razlika od minatogodi{nite 1,6 milijardi dolari vo istiot period. Pogolemiot del od niv se blagodarenie na reklamite i oglasite na noviot operativen sistem Android za mobilnite telefoni. Vkupnite prihodi porasnale za 23% ili 7,29 milijardi dolari. Erik [mit, prviot ~ovek na Gugl, izjavil deka u{te

}e odat napred i }e se vpu{tat vo agresivni vlo`uvawa vo lu|e i proizvodi so cel da gi pottiknat inovaciite. Gugl tvrdi deka tretiot kvartal poka`al deka 16% od lu|eto pove}e “kliknuvaat” na reklamite koi gi nudat na svojata strana, pa zatoa i im naplatuvaat pove}e na onie kompanii koi sakaat da se reklamiraat kaj niv. Operativnite tro{oci na Gugl vo tretiot kvartal bile 2,2 milijardi dolari, dodeka minatata godina vo istiot period bile 1,64 milijardi dolari.

GADGETS PRAKTI^EN RETRO-PRIVRZOK

ili izlezena od moda GASTRONOMIJA

KULINARSKA KRALICA Iako

pretstavuva edna neprikosnovana kralica koja gi zadol`i site ostanati kujni vo svetot, spored gastrokriti~arite taa pove}e nema emocija, nameneta e za turistite, kako {to e Ajfelovata kula

ali francuskata kujna izleze od moda? Malkumina se tie koi {to moàt da mu odoleat na kroasanot, na bagetot, na guskinata pa{teta, na razli~nite vidovi sirewe... Me|utoa, s$ po~esto moàt da se slu{nat drug vid razmisluvawa od tipot deka ovaa kujna, koja do neodamna be{e vode~ka vo svetot, ve}e i ne e tolku vlijatelna. Za ova pra{awe diskutirale ~etvorica gastroeksperti za vreme na odrùvaweto na eden od najzna~ajnite nastani vo London, Festivalot na restorani. Pred samiot po~etok na raspravata bile sluèni tipi~ni angliski jadewa za da moè da se napravi sporedba i lu|eto da moàt da se opredelat ~ija strana }e ja zazemat. Misleweto deka francuskata kujna si go kaàla svoeto, a pritoa aludira}i deka nema {to pove}e

ite lu|e imaat privrzoci na svoite klu~evi, a mnogu ~esto imaat i mali svetilki na niv koi im pomagaat, na primer, pri otvoraweto na vratite vo temnica. Pove}eto od privrzocite ne se interesni, pa, zatoa, ako ve}e imate, napravete go toa so stil. Ako ste qubitel na starata fotografija i aparatite, imate odli~en spoj na ubavoto i korisnoto. Ovoj fotoaparat privrzok ima svetlo koe }e vi pomogne podobro da se snajdete vo temnica. Se pritiska edno kop~e i vedna{ se pali “blicot”, odnosno svetloto, a pritoa ispu{ta zvuk kako da slikate. Svetloto se gasne so povtorno pritisnuvawe na kop~eto. Na ovoj na~in }e imate moderen i interesen privrzok.

K O M E R C I J A L E N

Francuskata kujna - te{ko da & se odolee

O G L A S

da ponudi, go spodelile Rozi Bojkot, porane{en urednik na vesnikot ”Indipendent” i Xenet Strit Porter, kolumnistka vo “Dejli Mejl”. Od drugata strana, pak, im se sprotivstavile gastrokriti~arot Adrijan Entoni Gil i publicistot Xonatan Mids, koj inaku ìvee vo Bordo. Za Rozi Bojkot, francuskata kujna ìvee na stara slava. Taa ovaa kujna ja sporedila so skalite na Ajfelovata kula, koi se od korist samo za turistite. A Xenet Strit Porter e posebno razo~arana od dekorot vo francuskite restorani. “Starata ideja za idili~en pariski pazar ve}e ne e nitu pribli`na do onaa o~ekuvanata”, obrazloìla Poter, a voedno se poàlila i na nedostigot od sveò ovo{je i zelen~uk vo francuskite supermarketi. Tie isto taka tvrdele deka francuskata kujna ne e vo trend, deka & nedostiga emocija,

a ona {to najmnogu im smeta e prezasitenosta so restorani koi se pod prosekot. Od druga strana, pak, Adrijan Entoni Gil i Xonatan Mids smetaat deka francuskata kujna moèbi ne naprednala vo golema mera, me|utoa, naglasuvaat deka nitu edna druga zemja ja nema zadolèno civilizacijata kolku {to toa go ima napraveno Francija. “Dali pove}e bi sakale da ìveete vo Bordo ili, pak, vo Birmingem?“, ja pra{ale publikata, pritoa kritikuvaj} i go britanskiot kulinarski patriotizam. Dali e seto toa dovolno za da opstane francuskata kujna i vo 21 vek? Iako del od publikata po ovaa rasprava go promenila svoeto mislewe, sepak, 54% smetaat deka i pokraj ovaa èstoka diskusija, francuskata kujna e daleku od toa da go izgubi epitetot na kulinarska kralica.

REKORDI

EPL GI NADMINA I SVOITE O^EKUVAWA ompanijata Epl prijavila rekordna zarabotka od 4,31 milijardi dolari profit, a 20,34 milijardi dolari prihodi za ~etvrtiot kvartal. Profitot na kompanijata se zgolemil za 41,3% od godi{niot period, a me|unarodnata proda`ba iznesuva 57% od prihodite na Epl za vreme na kvartalot. Seto toa e kako rezultat na namaluvaweto na cenata na postarata verzija na telefonot, so pretstavuvaweto na novata verzija na Ajfon (Iphone). Epl prodale 14,1 milion telefoni Ajfon za vreme na kvartalot, {to e za 91% pove}e od pred edna godina, kako i 4,19 milioni primeroci od Ajpad (Ipad) personalniot kompjuter, koj vo proda`ba se pojavi vo april godinava. “Iznenadeni sme i duri ne o~ekuvavme prihod od 20 milijardi dolari i pove}e od 4 milijardi dolari od zarabotkite po danokot”, veli vo svojata izjava Stiv Xobs. “So ovaa proda`ba od 14,1 milioni gi pobedivme telefonite na RIM (RIM - Research In motion Ltd) koi prodadoa 12,1 milioni primeroci. Podgotvuvame u{te mnogu iznenaduvawa do krajot na ovaa kalendarska godina.” Xobs za prv pat po nekolku godini zboruva{e za rekordnata zarabotka na kompanijata, a se osmeli da zboruva i za dvata negovi najgolemi konkurenti RIM i Gugl. Naglasi deka ovoj rast na prihodite e zna~itelno va`en za kompanijata, za nivnata idnina i razvoj.

SPORT

VTORNIK

SPORT

26.10.2010

FUDBAL PSV Ajndhoven ja potvrdi odli~nata forma ovaa sezona

NBA

KOBI, LEBRON I DURANT VO BITKA ZA MVP? edno malo bogatstvo za da igraat zaedno. Ostanuva da se vidi dali }e mo`at da funkcioniraat vo igrata, bidej}i se raboti za ko{arkari koi {to se naviknati da tro{at golem broj topki. Glavniot konkurent na Majami }e bide Boston Seltiks, kade {to na izvonrednoto trio sostaveno od Kevin Garnet, Pol Pirs i Rej Alen im se priklu~i i [ekil O’Nil, po {to {ampionite od pred dve godini povtorno se vbrojuvaat me|u glavnite favoriti. Problemot so ovoj tim e vo faktot deka glavnite ko{arkari odamna ja imaat pominato 30-ta godina od `ivotot. Inaku, na duelot me|u Majami i Boston nema da se ~eka mnogu, bidej}i so nivniot duel }e se otvori novata sezona na NBA prvenstvoto.

trinava po~nuva novata sezona vo prvenstvoto na NBA ligata, vo koja spored najavite, no i transferite napraveni vo tekot na letoto, se o~ekuva mnogu neizvesna borba za titulata. Aktuelniot {ampion, LA Lejkers, i ponatamu e favorit na zapadnata konferencija i, se razbira, favorit za odbrana na trofejot osvoen minatata godina. Se o~ekuva glavnite konkurenti vo svojata konferencija da gi ima vo timovite na Feniks Sans, Hjuston Rokets i Oklahoma Tander, iako eventualniot poraz na Lejkers vo ova dru{tvo bi bil prosleden so golema doza na senzacija. Zatoa, pak, najgolemata opasnost za {ampionot doa|a od isto~nata konferencija, i toa od ekipata na Majami Hits, koja letovo go sostavi, spored imiwata na yvezdite, najzvu~niot tim vo ligata. Dvejn Vejd, Lebron Xejms i Kris Bo{ imaat i talent i znaewe za da dojdat do {ampionskiot prsten. Se dogovorija za platite - i trojcata se otka`aa od

VTOROTO BOMBARDIRAWE NA ROTERDAM SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

uelite me|u PSV Ajndhoven i Feenord se voobi~aeno me|u najgolemite derbija vo holandskiot fudbalski {ampionat. Pokraj Ajaks, ova se dvete najgolemi ekipi vo istorijata na ovaa zemja, so golem broj nacionalni i evropski tituli. Zatoa i posledniot rezultat od 10:0 vo korist na PSV e prosleden kako najgolema senzacija vo poslednoto kolo od fudbalska Evropa. Iako Feenord igra{e na gosti i vo pogolemiot del od me~ot nastapuva{e so deset igra~i, a PSV e vo odli~na forma i e lider na tabelata, sepak, ovoj poraz e pregolem i }e bide potrebno mnogu vreme za da se podzaboravi. “Ova navistina boli, porazot e premnogu golem. Ima{e silni emocii vo soblekuvalnata po natprevarot”, izjavi trenerot na porazeniot tim, Mario Ben.

Analizite A vo Feenord F doprva }e } sleduvaat, a upravata na klubot }e ima polni race rabota so konsolidiraweto na klubot koj godinava ima ostvareno samo dve pobedi i se nao|a vo dolniot del od tabelata na holandskoto prvenstvo. Sepak, najte{ko }e bide da im se objasni katastrofalniot rezultat vo me~ot so lutiot rival na vernite naviva~i na timot od Roterdam, koi se nadaleku poznati po svojata posvetenost na klubot “Te{ko deka mo`eme da si objasnime {to to~no se slu~i. Po crveniot karton i primeniot gol, ednostavno, site na terenot po~navme da igrame svoja sopstvena igra i toga{ dojde katastrofata”, veli desniot bek na Feenord, Tim de Kler. Ovoj debakl na Feenord mnogumina go sporedija so germanskoto bombardirawe na Roterdam vo Vtorata svetska vojna, koga najgolemiot del od gradot be{e sramnet so zemja. Analizite vo Feenord doprva }e sleduvaat, a upravata na klubot }e ima polni race rabota so konsolidiraweto na klubot

koj godinava ima ostvareno samo dve pobedi i se nao|a vo dolniot del od tabelata na holandskoto prvenstvo. Sepak, najte{ko }e bide da im se objasni katastrofalniot rezultat vo me~ot so lutiot rival na vernite naviva~i na timot od Roterdam, koi se nadaleku poznati po svojata posvetenost na klubot. Ednostavno, ekipata koja mo`e da se pofali deka e porane{en evropski prvak, kako i osvojuva~ na kupot na UEFA, a vo prvenstvoto na Holandija ima dojdeno do 14 tituli, ne smee da im priredi eden vakov debakl na svoite fanovi, od koj

-ti pat vo klupskata istorija, fudbalerite na PSV postignuvaat po 10 gola

te{ko deka }e mo`at da najdat mir vo verbalnite sudiri so protivni~kite naviva~ki grupi. Prethodno, najlo{iot rezultat za Feenord be{e porazot od 8:2, do`ivean od Ajaks vo 1983 godina, dodeka, pak, ova e ~etvrti slu~aj vo istorijata na PSV Ajndhoven negovite fudbaleri da postignat deset gola na eden me~.

FORMULA 1 Golem broj kandidati za najvisokite odlikuvawa vo novata sezona na NBA ligata K

TITULATA MU SE NASMEVNUVA NA Nie rabotime ALONSO? odli~no. Bevme

o krajot na sezonata vo Formula 1 ostanaa u{te dve trki, a ne se pameti koga bila tolku interesna i neizvesna borbata za titulata. ^etvorica piloti ramnopravno konkuriraat za prvoto mesto, no, sepak, najmnogu pri~ini za radost ima [panecot Fernando Alonso, koj, kone~no, po pobedata na patekata vo Jeongam, na inagurativnoto GP na Koreja ja prezede liderskata pozicija od Mark Veber. “Smetam deka ni{to osobeno ne se slu~i. S$ u{te treba mnogu da se napravi za da se dojde do titulata. So noviot sistem na boduvawe za pobeda se dobivaat 25 poeni i mnogu raboti mo`at da se smenat vo narednite dve trki. Konkurencijata e mnogu silna. Veber i Fetel nemaa sre}a vo Koreja, no siguren sum deka }e bidat podgotveni za Brazil. Dojde do promeni na tabelata, po {to povtorno ~etvorica voza~i se vo igra za trofejot”, veli Fernando Alonso, koj se obiduva da dojde do tretata titula vo svojata kariera, a prva otkako

e del od italijanskiot tim na Ferari. [panecot vo momentov ima 231 bod, 11 pove}e od Avstraliecot Mark Veber, 21 pove}e od Britanecot Luis Hamilton, dodeka, pak, Germanecot Sebastijan Fetel zaostanuva za 25 boda. Sigurno deka narednata trka vo Sao Paolo vo Brazil bi mo`ela da donese daleku pojasna slika vo odnos na redosledot, po {to ekipite bez prekin se podgotvuvaat. “Nie rabotime odli~no. Bevme podgotveni za Koreja, a taka }e bide i vo Brazil. Mora da istaknam deka i konkurencijata e mnogu silna, po {to }e bide premnogu te{ko da se triumfira. Najbitno }e bide da se ostvari mesto na podiumot. Toa verojatno e najdobriot na~in da se dojde do uspeh na edno vakvo prvenstvo. Toa e klu~ot na {ampionatot”, dodava Alonso. Na konstruktorskata tabela solidno vodstvo ima timot na Red Bul, ~ii voza~i dosega imaat osvoeno 426 boda. 399 ima vtoroplasiraniot tim na Meklaren, dodeka, pak, Ferari e tret so 374 boda i minimalni {ansi za pobeda vo ovaa konkurencija.

podgotveni za Koreja, a taka }e bide i vo Brazil. Mora da istaknam deka i konkurencijata e mnogu silna, po {to }e bide premnogu te{ko da se triumfira. Najbitno }e bide da se ostvari mesto na podiumot. Toa e verojatno najdobriot na~in da se dojde do uspeh na edno vakvo prvenstvo. Toa e klu~ot na {ampionatot

Klu~ot za uspehot na Alonso e na sekoja trka da se najde na podiumot

TOP 100

OVAA ESEN ^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

TOP 100

19. NOEMVRI, NOVA EDICIJA

KAPITAL 100 NAJGOLEMI Liderite na makedonskata ekonomija Kapital Media Group vo sorabotka so doma{ni analiti~ari i eksperti ja podgotvuva vtorata godi{na edicija KAPITAL 100. Po nekolkute uspe{ni edicii posveteni na bankite, izvoznicite, kompaniite, podgotvuvame nova edicija koja }e bide posvetena na liderite na makedonskata ekonomija. Vo edicijata }e bidat vklu~eni pove}e rangirawa i analizi: 100 najgolemi kompanii vo Makedonija za 2009 100 najprofitabilni kompanii vo Makedonija za 2009 Koi se najgolemite rabotodava~i vo Makedonija Najgolemite problemi vo vremena kriza i kako da se re{at O~ekuvawa na najgolemite za 2011 godina Site rangirawa }e bidat izraboteni vrz osnova na oficijalni i revidirani podatoci obezbzedeni od oficijalni institucii.

Vo edicijata vo posebni tekstovi }e bidat analizirani nekolku sektori preku obrabotka i izjavi na najgolemite i najsupe{nite kompanii koi rabotat vo slednive sektori: Energetika i nafta i nafteni derivati Crna i oboena metalurgija Telekomunikacii Grade`na industrija i grade`ni materijali Prehranbena industrija Trgovija Vo ramki na rangiraweto }e bidat vklu~eni u{te dve rangirawa: TOP 100 najgolemi kompanii vo Adriatik regionot (rangirani spored vkupni prihodi ostvareni vo 2009) i TOP 100 najgolemi kompanii vo Centralna Evropa (rangirani spored vkupni prihodi ostvareni vo 2009).

Za site informacii i pra{awa okolu oglasuvaweto obratete se do marketing sektorot na e-mail: prilozi@kapital.com.mk tel: 02 2551 441 lice za kontakt: Jasmina Savovska Tro{anovski