156 Kapital 02 11 2010 by Kapital Media Group

BAVNO ODI PRODA@BATA NA LOKACII ZA TRGOVSKI OBJEKTI

NEMA INTERES ZA IZGRADBA NA BENZINSKI PUMPI DOL@ AVTOPATOT TABANOVCE-GEVGELIJA STRANA 4

STOPANSKATA KOMORA SO NOVI BARAWA DO VLADATA

DA SE ODVOJAT 20,6 MILIONI EVRA ZA POGOLEMO PROIZVODSTVO I IZVOZ STRANA 11

vtornik

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

MAKEDONIJA REAGIRA VO SLOVENIJA PORADI "ZABRANETOTO" VINO

OD MINISTERSTVOTO ZA ZEMJODELSTVO VE]E TRI MESECI BARALE SOSTANOK NA POTKOMITETITE ZA ZEMJODELSTVO I RIBARSTVO, NO OD EU JA ODLO@UVALE SREDBATA

STRANA 2-3

NA ZATVORAWE, PONEDELNIK, 01.11.2010, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

1,24% 0,17% 0 00,20%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,58 44,44 1,39

NAFTA BRENT EURORIBOR

83,76 83 1,54%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (01.11) 2.165

MBI 10

2.160 2.155 2.150

2.145 2.140 2.135

2.130 2.125 26.10

28.10

30.10

01.11

Alkaloid ostvari pogolema dobivka od lani STRANA 9

EU zabrani dr`avata da im dol`i na firmite pove}e od 30 dena STRANA 10

PROPADNA U[TE EDEN OBID ZA NAO\AWE INVESTITOR ZA NAJZNA^AJNITE HIDROCENTRALI. ZO[TO?

ZA ^EBREN I GALI[TE ]E SE TRO[AT PARI ZA [ESTI TENDER

STRANA 6-7

PETOK, VO PE

...POGLED D NA DEN D DENOT...

QUP^O ZIKOV

PROFESORI, [VERCERI I REKTORI... STRANA 4

KOLUMNA D-R RUBIN ZARESKI

PROMA[ENA CEL STRANA 8

VOVEDNIK GORAN LEFKOV

GR^KI UDAR VRZ BIZNISOT STRANA 2

2 02.11.2010

NAVIGATOR

VTORNIK

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

VTORNIK 02 NOEMVRI 2010

GR^KI UDAR VRZ BIZNISOT

Nomen est omen (imeto e znak). Ovaa stara latinska pogovorka najdobro ja opi{uva pat-pozicijata na makedonskite vinarnici. Imeto na zemjava se nametna kako problem pri izvozot na vinoto na pazarite vo EU. Ako dosega problemot so imeto glavno se koriste{e za partisko prepukuvawe i vo dvete zemji, sega dobiva mnogu realna dimenzija, koja, za `al, udira isklu~ivo vrz biznisot i nacionalnata ekonomija na Makedonija. So baraweto za zabrana za koristeweto na imeto “Makedonija” ili “makedonski” na proizvodite koi se prodavaat vo EU, Grcija go pro{iruva arsenalot so oru`ja so koi }e puka za (ne)re{avawe na problemot so imeto. So ovoj nizok udar Grcite n$ potsetuvaat na ranite devedesetti godini od minatiot vek koga ni postavija ekonomska blokada na na{ata granica i ne dozvoluvaa pile da preleta kon Makedonija. [tetite od gr~koto embargo za makedonskata ekonomija se ogromni i toa ja unazadi zemjata. Razlikata od blokadite vo devedesettite godini e {to Grcija toga{ go predizvikuva{e gnevot na golemite sili, a sega na prefinet na~in uspea da go izdigne problemot na nivo na EU i da ja vperi cela Unija protiv Makedonija. Taka, vo

pregovara~kite tela kako glasnogovornici ili za{titnici na gr~kite stavovi se pojavuvaat Poljaci, êsi, Angli~ani i po nekolku meseci ne zakaùvaat sostanoci na zaedni~kite tela kade {to treba da se re{ava problemot so imeto. Tivkata blokada trae so godini. Vo Grcija ne moè{e da zamine na{eto jagne bidej}i na kodovite za izvoz pi{uva MKD. Problem imame i so izvozot na mlekoto. Ova mora{e da bide predupreduvawe za na{ita vlast da gi za{titi na{ite proizvodi mnogu porano i u{te vo 1995 godina koga se potpi{a vremenata spogodba so Grcija, i da se definira deka i na{ite proizvodi moàt da go koristat imeto Makedonija i, {to e u{te pova`no, da moàt da gi za{titat svoite proizvodi kako “makedonski”. A, ne kako sega da se stavame pred svr{en ~in i da mora pravdata da ja barame na sud. Problemot e u{te pogolem ako se znae deka ne e problemati~no samo vinoto. Ako se odi po ovaa logika, site finalni proizvodi koi zaminuvaat od Makedonija }e imaat problemi so deklariraweto. Toa }e bide i so ajvarot, so konditorskite proizvodi i so celokupnite prehranbeni proizvodi. [tetite koi }e im se nanesat na proizvoditelite se ogromni. Tie vloìle ogromni sumi vo brendiraweto na proizvodite i odedna{ treba da gi rebrendiraat, vo koe rebrendirawe treba da go izzemat imeto “Makedonija”. Problemot }e bide s$ poizrazen koga i ostanatite balkanski zemji }e vlezat vo EU, bidej}i najgolem del od

MAKEDONIJA REAGIRA VO SLOVENIJA POR

GRCIJA PODGOTV PROTIV MAKEDO GORAN LEFKOV

lefkov@kapital.com.mk

na{iot izvoz na hrana i zemjodelski proizvodi se plasira tokmu na pazarite vo regionot. Toga{ i tie }e baraat zabrana za koristewe na imeto “Makedonija” na na{ite proizvodi. Vinoto e samo eden segment od ovoj problem. Vo vinoto e vistinata, no vistinata be{e ka`uvana 20 godini, a nie sekoga{ nastapuvavme opieni od nego i nikako da se setime deka problemot }e se reflektira i na ekonomijata. Sega ni ostanuva da gi tu`ime Grcite pred nekoj od belosvetskite sudovi, no toa }e odzeme mnogu vreme i pari. Takvata neodgovornost na politi~arite }e ja plati biznisot so te{ki milioni evra. ]e nastrada makedonskiot izvoz, koj ve}e e na udar na ekonomskata kriza i taman godinava po~na da zazdravuva. Makedonija ne smee da dozvoli problemot da eskalira i treba da gi upotrebi site sredstva vo Brisel i pred me|unarodnata zaednica za da izlobira makedonskite proizvodi nepre~eno da se plasiraat na stranskite pazari.

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

2,7%

Iznesuva inflacijata vo oktomvri. Spored podatocite na Dràvniot zavod za statistika, cenite na malo vo oktomvri 2010 godina se pogolemi za 3,3% vo sporedba so istiot mesec lani. Porastot na tro{ocite za ìvot od 0,3% e rezultat na povisokite indeksi na zelen~ukot za 3,9%, cigarite za 1,8%, mastite za 1,6%, jajcata za 1,3%, mle~nite proizvodi za 0,9%, sveòto i kiseloto mleko za 0,6%, prerabotenoto ovo{je i konditorskite proizvodi za 0,5%, drugite prehranbeni proizvodi za 0,4% i dr. Vo oktomvri porasnale cenite na komunalno-stanbenite uslugi, obuvkite, te~nite goriva i gasot, oblekata, naftenite derivati, mebelot i pijalacite vo restoranite i hotelite . Istiot mesec se namaleni tro{ocite kaj ovo{jeto za 6,0% i preraboteniot zelen~uk za 0,4%. Vrednosta na potro{uva~kata ko{nica za ishrana i pijalaci za edno ~etiri~leno doma}instvo, presmetana vrz osnova na cenite na malo, vo oktomvri 2010 godina iznesuva 12.105 denari i e povisoka za 0,6% vo odnos na prethodniot mesec.

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

Grcite postavija rampa za makedonskoto vino

Od Ministerstvoto za zemjodelstvo ve}e tri meseci barale sostanok na potkomitetite za zemjodelstvo i ribarstvo, no od EU go odlo`uvale sostanokot GORAN LEFKOV

lefkov@kapital.com.mk

Makedonija, preku reakcija do Slovenija i so apeli do Brisel }e se obide da go re{i problemot so makedonskoto vino koe e povle~eno od proda`ba vo supermarketite

po barawe na Grcija. No, makedonsko-gr~kiot spor za izvozot na makedonski proizvodi vo zemjite-~lenki na Evropskata unija dobiva na intenzitet. Kavgata ja po~na gr~kata strana so barawe za povlekuvawe od proda`ba na site proizvodi od zemjava na koi stoi zborot “Makedonija” ili “makedonski”, a prvo nastrada vinoto na vinarnicata Skovin koe treba{e da se promovira vo slovene~ki supermarket.

PERICA IVANOVSKI ZAMENIK-MINISTER ZA ZEMJODELSTVO, [UMARSTVO I VODOSTOPANSTVO “Grcija ve}e 20 godini go ima registrirano regionot Makedonija kako trgovska marka, no nitu edna{ dosega ne pobara od zemjite-~lenki na EU da gi povle~at proizvodite na ~ija etiketa pi{uva “Makedonija” ili “makedonski”.

NAVIGATOR

VTORNIK

LIDERI

BRANKO NAUMOVSKI

oviot pretsedatel na Ustavniot sud ima golema obvrska da go vrati kredibilitetot na ovaa institucija i da ja oslobodi od politi~ki vlijanija i pritisoci

NE IM BE[E DENOT

IVETA RADI^OVA

lova~ka osvoi zlaten medal za kreativnost na nacionalniot paviljon na [angaj ekspo 2010, {to e golemo priznanie za Vladata kako organizator

MARTIN TRENEVSKI

akedonskiot ambasador vo NATO ne go menuva stavot vo odnos na odlukata na Alijansata na samitot vo Bukure{t, iako toj stav ne mo`e da donese ni{to korisno

\ORGE IVANOV

retsedatelot si ja zavr{i obvrskata okolu slu~ajot “Nade`” so davawe na potrebnite informacii i nema potreba da komentira sekoj den.

RADI ZABRANATA ZA PRODA@BA NA VINO

VUVA SILNA VOJNA ONSKIOT IZVOZ VO EU 70% od makedonskoto vino se plasira na pazarite vo EU

milioni litri e bescarinskata kvota za izvoz na vino vo EU

milioni evra se ostvaruvaat od izvoz na makedonsko vino vo EU

Vo Vladata velat deka se zapoznaeni so problemot za povlekuvawe na makedonskoto vino od supermarketite vo Slovenija. Od Ministerstvoto za zemjodelstvo potenciraat deka pove}e od {est meseci se obiduvaat da go re{at problemot preku bilateralnite tela na Makedonija i na EU, kako Potkomitetot za zemjodelstvo i ribarstvo, Komitetot i Sovetot za stabilizacija i asocijacija, no od tamu “postojano nao|aat izgovori za odlo`uvawe na re{enieto”. Zamenik-ministerot za zemjodelstvo, Perica Ivanovski, veli deka so ovaa merka se pravi pritisok vrz makedonskata strana kako {to se bli`at va`ni datumi za evrointegrativniot proces. “Grcija ve}e 20 godini go ima registrirano regionot Makedonija kako trgovska marka, no nitu edna{ dosega ne pobara od zemjite-~lenki na EU da gi povle~at proizvodite na ~ija etiketa pi{uva “Makedonija” ili “makedonski”, veli Ivanovski. Toj dodava deka e podnesen predlog-protokol

za vino do EU i vo nego e sodràn del vo koj se predlaga imeto “Makedonija” i “makedonski” da se koristi kako homonim. Problemot so deklariraweto na na{eto vino nastana pred nekolku meseci vo Germanija, kade {to distributeri na vino nekolku pati reagiraa do makedonskite vinarnici za re{avawe na problemot so deklariraweto i koristeweto na imeto Makedonija na etiketite na na{eto vino. Gr~kite diplomatski tela vo zemjite~lenki na EU pobaraa da se zapre proda`bata na proizvodi koi go sodràt imeto “Makedonija” i “makedonski”, a koi ne poteknuvaat od Egejska Makedonija. SLOVENIJA MOLÎ Od slovene~kata ambasada vo Skopje ne moèa da ni odgovorat za problemot so povlekuvaweto na makedonskoto vino od marketite vo Slovenija, so obrazloènie deka slu`benikot koj raboti na toa e bolen. Od Ministerstvoto za zemjodelstvo objasnuvaat deka nema zabrana za plasman na na{eto vino na pazarite vo EU, tuku Grcite reagiraat samo na proizvodite na koi e

ZA VINOTO RAZGOVARALE GRUEVSKI I PAPANDREU “Kapital” od izvori vo Vladata neoficijalno doznava deka za re{avaweto na problemot so deklariraweto na makedonskite proizvodi i koristeweto na imeto Makedonija e razgovarano i na minatonedelnata sredba na premierot Nikola Gruevski so negoviot gr~ki kolega, Jorgos Papandreu, vo Brisel. Gruevski pobaral od negoviot gr~ki kolega da prestanat so ovoj na~in na pritisok vrz makedonskite proizvoditeli, a Papandreu se pravdal deka ne e zapoznaen so problemot i deka dopolnitelno }e razgovara so svoite slu`benici za ova. napi{ano imeto “Makedonija” ili “makedonski”. Za ovoj problem se zainteresira i Ministerstvoto za nadvore{ni raboti (MNR). Izvori od vinarskite vizbi velat deka MNR pobaralo od vinarnicite da im gi dostavi dokumentite koi gi imaat za povlekuvawe na na{eto vino vo Slovenija, no do zatvoraweto na vesnikot ne uspeavme da dobieme stav od MNR. BIZNISOT ZALO@NIK NA POLITIÂRITE Problemot so povlekuvawe na makedonskoto vino od policite na slovene~kite supermarketi nastana koga vinarnicata Skovin najavi degustacija na svoi vina vo supermarket vo Qubqana. “Najavivme prezentacija na na{eto vino vo eden supermarket vo Slovenija, na {to reagira{e gr~kata ambasada vo Qubqana i bara{e da se trgnat vinata so natpis “Makedonija” koi poteknuvaat od na{ata zemja, bidej}i Grcija go imala za{titeno pred evropskite tela”, dodava Marija Miteva, direktor na Skovin. Taa ne moè{e da kaè {to }e slu~uva so plasmanot na vinoto na ovie pazari i ne znae dali

}e ima problem i so plasmanot na nalivnoto vino. Okolu 85% od makedonskoto vino se prodava kako nalivno. Otkako reagirala Grcija, slovene~kite zemjodelski inspektori izdale zabrana na supermarketot da gi prodava makedonskite vina. [tetite od vakvite blokadi se golemi. Poznava~ite vo zemjava se pla{at deka blokadata na makedonskoto vino na pazarite vo EU }e predizvika seriozni problemi za na{ata vinska industrija. \or|i Jovanov-Hermes, direktor na Stobi, potencira deka pove}e od 70% od na{eto vino se izvezuva vo EU. “Direktnite {teti od eventualna zabrana za plasman na na{eto vino bi iznesuvale okolu 60 milioni evra. Na ovaa suma treba da se dodadat i kamatite za kreditite koi gi zemaat vinarnicite, pa sumata }e bide mnogu pogolema”, dodava Jovanov. Toj smeta deka problemot so imeto se reflektira i na drugite poliwa i Grcija se obiduva da ni napravi problemi pri plasmanot na najzna~ajnite izvozni proizvodi od zemjava.

\OR\I JOVANOV DIREKTOR NA VINARNICATA STOBI “Direktnite {teti od eventualnata zabrana za plasman na na{eto vino bi iznesuvale okolu 60 milioni evra. Na ovaa suma treba da se dodadat i kamatite za kreditite koi gi zemaat vinarnicite, pa sumata }e bide mnogu pogolema.”

02.11.2010

IK POBEDNIK

5-KA ZA STUDENTSKITE TE STIPENDII

Vkupno 20 makedonski studenti }e bidat stipendirani i }e imaat mo`nost plus da go nadgradat svoeto obrazovanie na eden od svetski renomiranite univerziteti. Ministerot za obrazovanie i nauka, Todorov i pretsedatelot Ivanov potpi{aa protokol so direktorot na Fakultetot za me|unarodni studii od Siti ko kolexot vo Solun, Ververidis, so koj 20 studenti od zemjava }e m moàt da zapi{at vonredni postdiplomski postd studii na programat programata za biznis-administracija M MBA vo oblastite op{t menaxmen menaxment, marketing, finansii, logisti~ka logisti poddr{ka i menaxment na zdravstvoto. Otkako Vladata Vlad vide deka golem broj mak makedonski studenti re{avaat da go prodolàt svoeto obrazo obrazovanie tokmu na ovoj univerzitet, univerzi re{i da gi S ovoj ~ekor se poddrì. So otvora mo`nosta studentite od zemjava koi se istaknale

NIKOLA LA A TODOROV T TO OD ODOROV so svojata posvetenost kon studiraweto i rabotata da go usovr{at svoeto obrazovanie na [efild, koj e rangiran me|u 70 svetski poznati univerziteti. Ministerot Todorov, iako ima{e lo{i ocenki za nekolku proekti vo obrazovanieto, so ova pokaùva deka gi poddrùva studentite, od koi na krajot se o~ekuva svoeto znaewe da go vloàt vo makedonskata ekonomija. Spored nego, magistriranite studenti podocna }e se vratat vo zemjava i svoeto znaewe } e go ponudat na makedonskata ekonomija, so {to zemjava }e go spre~i fenomenot na “odlivot na mozoci”. Stipendiite, koi finansiski ednakvo gi obezbeduvaat makedonskata Vlada i Univerzitetot [efild, pokrivaat pari za upis, a tro{ocite za pat, smestuvawe i ìvot }e gi platat izbranite ranite kandidati. kandidati

K GUBITNIK

BUNTOVNIK BEZ KAPACITET!

Qube Bo{koski povtorno so gubitni~ki nastap na politi~kata scena! Najaveniot protest za vo nedela po~nuva da se “jalovi” u{te pred voop{to da bide realiziran! Krajno neseriozno, liderot na Obedineti za Makeodnija minatata nedela odr`uva{e pres-konferencii na koi zboruva{e deka {efot na kabinetot na premierot Nikola Gruevski i direktor na Centarot za komunikacii, Martin Protu|er, “ne mo`el da spie za{to ne znael kade }e protestiraat Obedinetite za Makedonija, i do tolku bil zafaten so sabotirawe na opasnosta koja doa|a od brat Qube, {to nemal vreme duri nitu za premierot”. Pribli`no vaka senz a cionalisti~ki zvu~at najavite za pres–konferenciite na malata partija na Qube Bo{koski, koi, na kraj, se sveduvaat na soop{tenija za ne{ta {to

QUBE BO[KOSKI prethodnite denovi se istretirani od site strani i od site mo`ni politi~ki partii. I, po pravilo, seto toa e iskaàno so prazni frazi, kakvi {to se (s$ po~esto) salite kade {to Obedineti za Makedonija gi odrùvaat svoite preskonferencii. Zatoa, ne treba da ~udi {to brat Qube ve}e nikoj ne go sfa}a seriozno i {to negovoto vlijanie vo op{testvoto e pove}e vo sferite na humorot, otkolku vo dràvnite raboti. Ako Bo{koski saka da izdejstvuva nekakvi promeni vo op{testvoto, namesto da tro{i energija na “buntuvawe”, podobro mu e da se zafati so sreduvawe na sopstvenata partija od koja potpretsedatelite eden po eden si zaminaa.

MISLA NA DENOT NA KRAJOT, SITE DELOVNI OPERACII MO@E DA SE SVEDAT NA TRI ZBORA: LU\E, PROIZVOD I PROFIT. OSVEN AKO IMA[ DOBAR TIM, NE MO@E[ DA NAPRAVI[ MNOGU SO OSTANATITE DVE

LI LAKOKA PORANEEN PRETSEDATEL NA KRAJSLER

4 02.11.2010

NAVIGATOR

VTORNIK

QUP^O ZIKOV

...POGLED NA DENOT...

PROFESORI, [VERCERI I REKTORI... BAVNO ODI PRODA `BATA NA LOKACII ZA TRGOVSKI I UGOSTITELSKI OBJEKTI

NEMA INTERES ZA BENZINSKI PUMPI NA AVTOPATOT TABANOVCE-GEVGELIJA Biznismenite koi se zanimavaat so trgovija so nafteni derivati uka`uvaat deka mnogu poatraktiven e magistralniot pat TetovoGostivar, zatoa {to tamu potro{uva~kata bila mnogu pogolema ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

Vladata se podgotvuva da prodava 12 lokacii za izgradba na benzinski pumpi dol` Koridorot 10, no biznismenite & pora~uvaat deka nema interes za investicii od ovoj tip na ovoj avtopat, zatoa {to nema ni pobaruva~ka. Tie sakaat da gradat benzinski pumpi na magistralniot pat TetovoGostivar. Proda`bata na atraktivni lokacii dol` koridorite 8 i 10 e del od vladinite antikrizni merki, no taa bavno se realizira. Merkata predviduva vpi{uvawe marki~ki za izgradba na trgovski i ugostitelski objekti. Osum meseci otkako be{e pretstavena ovaa antikrizna merka, samo 12 lokacii dol` Koridorot 10 gi ispolnuvaat uslovite za izgradba na ugostitelski objekti, benzinski stanici i hoteli. Detalnite urbanisti~ki planovi (DUP)

KOMPANIITE ^EKAAT NA KONCESIJA NA AVTOPATI[TATA

Del od naftenite kompanii, koi ne sakaa javno da komentiraat, velat deka vo momentov nema golem interes za izgradba na benzinski stanici na Koridorot 10, bidej}i se ~eka da zavr{i tenderskata postapka za davawe na pati{tata pod koncesija. Spored niv, ne moè vo momentov da se razmisluva za investicii, bidej}i ne moàt da predvidat dali i kolkav }e bide prometot na vozila otkako koncesionerite }e gi zemat avtopati{tata i }e po~nat da gi gradat, bidej}i toj proces }e trae nekolku godini. na ovie lokacii s$ u{te ne se izraboteni bidej}i se ~eka na Agencijata za prostorno planirawe da ja izraboti Dràvnata urbanisti~ka planska dokumentacija. Spored informaciite od Ministerstvoto za transport i vrski, stanuva zbor za lokacii, pred s$, za izgradba na benzinski stanici. Od Ministerstvoto velat deka zasega e predvidena izgradba na benzinski stanici vo Veles, Gradsko, Rosoman i Demir Kapija. “So Dràvnata urbanisti~ka planska dokumentacija se opfateni lokacii kaj mestata Ramni{te i Karaslari vo op{tina Veles, kaj selata Grn~i{te i Vini~ani vo op{tina Gradsko, kaj Trloto i Golarija vo op{tina Rosoman i kaj Pr`devo vo

3 FAKTI ZA...

80.000 12.000 40.000

SE ISKA^I VKUPNATA BROJKA NA BLOKIRANI SMETKI ZAKLU^NO SO SEPTEMVRI, POKA@UVAAT PODATOCITE NA NARODNA BANKA SMETKI BILE BLOKIRANI VO PRVITE DEVET MESECI OD GODINATA IZNESUVA[E BROJOT NA BLOKIRANI SMETKI VO SEPTEMVRI MINATATA GODINA, [TO E DVOJNO POMALKU OD SEGA

op{tina Demir Kapija. Na ovie lokacii se predviduva izgradba na benzinski stanici zaedno so uslu`ni centri”, informiraat od Ministerstvoto. Za u{te ~etiri lokacii vo tek bilo a`uriraweto na geodetskite podlogi od Agencijata za katastar na nedvi`nosti, po {to Agencijata za prostorno planirawe }e po~ne so izrabotka na urbanisti~ko-planska dokumentacija. No, biznismenite velat deka Koridorot 10 ne e tolku dolg za da ima tolkava koncentracija na benzinski stanici i uslu`ni objekti. Mitko Jovanovski, sopstvenik na naftenata kompanija Makoil, veli sega{nite benzinski stanici na Koridorot 10 ja zadovoluvaat

pobaruva~kata. Spored nego, da bilo isplatlivo, dosega }e se izgradele pove}e benzinski stanici. “Da ima{e interes i da be{e isplatlivo, prvo Lukoil }e ima{e izgradeno benzinska stanica. No, kolku {to znam jas, nitu ima izgradeno, nitu, pak, planira da gradi vo momentot”, istaknuva Jovanovski. Spored nego, investitorite pove}e bi bile zainteresirani da gradat benzinski pumpi na magistralata Tetovo-Gostivar, zatoa {to potro{uva~kata bila pogolema. “Makoil ima benzinska stanica na Koridorot 10 i ve}e znam kako odi prometot. Ne bi re{il da investiram vo izgradba na u{te edna, bidej}i ne mi e isplatlivo. Najgolem promet ima na Tetovo-Gostivar, bidej}i ovoj del od dr`avata e porazvien i tuka e najgolema potro{uva~kata”, veli Jovanovski. Toj uka`uva deka vo Grcija, na novoizgradenite avtopati{ta ne e izgradena nitu edna benzinska stanica. Tie se gradele vo naselenite mesta i za da napolni{ benzin treba da se isklu~i{ od avtopatot i da vleze{ vo gradot.

PROCENKI... VASKO NAUMOVSKI

vicepremier za evropski pra{awa

IZVE[TAJOT ]E POKA@E DALI SME POBLISKU DO EU zve{tajot {to }e bide objaven idnata nedela }e konstatira dali Makedonija se dobliìla i oti{la napred vo ispolnuvaweto na kriteriumite za polnopravno ~lenstvo ili se vratila nazad, izjavi vicepremierot zadolèn za evropski pra{awa, Vasko Naumovski. “Nie sme sigurni deka so site reformi {to gi sproveduvavme vo tekot na izminatite meseci moème da se nadevame na objektiven izve{taj, kade {to }e bide valorizirano seto toa {to e sraboteno”, re~e Naumovski. Toj istakna deka kako nikoga{ dosega vo makedonskata evrointegracija se ostvareni sredbi so najvisokite pretstavnici na EU, a dokolku se dodade i neodamne{nata poseta na pretsedatelot na Evropskiot sovet, Herman Van Rompuj, na Skopje, veli, “doa|ame do zaklu~okot kade e navistina Republika Makedonija na evropskata agenda”.

ledam “Kod” na Kanal 5 televizija i ne moàm da se izna~udam na novinarskata dikcija prikaàna vo emisijata - deka profesorite {to zarabotuvale tolku prihodi nad platata sega treba da se ~uvstvuvaat vinovni. Predni~ele profesorite od Ekonomskiot fakultet i Pravniot fakultet, na univerzitetot Sveti Kiril i Metodij (UKIM)! Zemale osnovna plata do 1.000 evra, eventualno 1.300 evra, a potoa na toa nadgraduvale prihodi od 2.000 do 10.000 mese~no... Taka, nekako pribli`no be{e kaàno. Jas navistina ne gledam ni{to sporno vo toa ako profesorite zarabotuvale tolku mnogu! Ako ima koj da plati, toa zna~i deka imalo koj da kupi znaewe. Toga{ nekoj prodava usluga... Pazarot kaùva kolkava }e bide cenata. E, sega, kade e problemot? S$ pomal e interesot na profesorite od dràvnite univerziteti vremeto da go pominuvaat na svoite mati~ni fakulteti!? Tie, sekako, se mnogu pozadovolni ako bidat pokaneti da sedat vo razni upravni odbori na privatni i dràvni pretprijatija... Presre}ni se ako im bide pobarana usluga za izgotvuvawe na razni biznis-planovi, proekti za IPA fondovi, proekti za Vladata... êsto pati ~ini{ deka nivnite kancelarii po fakultetite se pretvoreni vo mali konsalting-ku}i,

“...ne se gradi napredno op{testvo so du{a na vrap~e...” kade {to studentite stojat posledni vo redot, vo vreme ozna~eno “za konsultacii so student”, a zapi{ano na vratata na kancelarijata na profesorot. Ima i slu~ai od {verceri {to stanaa rektori... E, sega, ako se soglasime deka profesurata e biznis koj pravi mnogu pari, toga{ moeto pra{awe e – zo{to se pojavuva ovoj otpor kaj Univerzitetot Sveti Kiril i Metodij - otkako Vladata najavi negovo restrukturirawe, podelba, pa i privatizacija ako treba... (!?) Pa, i taka, spored percepcijata na javnosta, tamu sedat s$ u{te najdobrite profesori - nau~nici vo zemjata... koi tolku se dobri {to gi vikaat i na privatnite univerziteti dopolnitelno da zarabotuvaat! Oti, neli, mnogu se dobri!? Zatoa, verojatno se i najplateni!? Zo{to toga{ ne bi se privatizirale “dràvnite profesori”, i istite uslugi {to sega gi davaat osven profesurata i konsultaciite kon firmite i vladite sega da gi davaat vo uslovi na konkurencija? Pa, taka bi moèle i pove}e da zarabotuvaat!? Vaka ne e fer! Da mi prostat, “cicaat” od mnogu “cicki”... Na edna strana dràvnata plata (ne tolku mala) im e zagarantirana, studiskite prestoi po svetot im se zagarantirani, malkute rabotni ~asovi na fakultet im se zagarantirani, i zgora na toa imaat vreme i za dopolnitelen privaten biznis (sovetodaven i profesorski) so koi im go zemaat lebot na profesionalnite konsalting-ku}i! Najgolem defekt e faktot {to privatnite fakulteti i univerziteti ostanuvaat s$ poslabi, oti ne uspevaat kadrovski da se ekipiraat adekvatno. Vo uslovi na – “ni riba ni devojka” situacija, parite stanuvaat glaven faktor i za fondot na ~asovi, i za ispitnata sesija, i za brzo zavr{uvawe! Pritoa, nikoj ne merej}i go kvalitetot na nau~enoto. Ne moème da dozvolime kako op{testvo da se potpreme na “viziite” na {vercerite koi vo me|uvreme stanaa rektori, i vozat mercedesi od polovina milion evra! A profesorite, od UKIM, na koi tolku dolgo se krstevme vo ìvotot na{, da se dovedat vo situacija cicaat od nivnite “~ekmexiwa”! Sramota...

...ZABODETE ZNAMENCE I OSVOJTE GO MESTOVO AKO MISLITE DEKA STE NAJDOBRI...

POLITIKA

VTORNIK

NAUMOVSKI: POLITIÂRITE DA GI DR@AT RACETE PODALEKU OD USTAVNIOT SUD! oliti~arite sekoga{ se obiduvaat da go stavat Ustavniot sud vo nekakva konotacija, no jas, kako i mojot prethodnik, }e kaàm deka tie treba da gi dràt racete podaleku od ovoj Sud, bidej}i tuka rabotat visoki profesionalci koi ne bi si go prodale svojot kredibilitet za nekakvi dnevno-politi~ki insinuacii, istakna noviot pretsedatel na Ustavniot sud, Branko Naumovski, na denot na prezemaweto na dol`nosta. Naumovski potencira{e deka za sekoja odluka koja nema da bide

po~ituvana }e go izvestuva Sobranieto koe treba da go garantira sproveduvaweto na odlukite na Sudot. Toj tvrdi deka nitu toj, nitu ostanatite sudii ne rabotat pod politi~ki pritisok, bez razlika dali toj doa|a od vlasta ili opozicijata. "Normalno e da ima negoduvawe i protesti poradi odlukite koi gi nosime. Toa e o~ekuvano, bidej}i zakonite gi nosi vlasta, a nie gi ukinuvame. No, neumesno e eden minister da komentira deka odlukite na Sudot se neargumentirani i nepotkrepeni

02.11.2010

KARAXAFERIS: PAPANDREU SE DOGOVORI ZA “REPUBLIKA VARDARSKA MAKEDONIJA” so dokazi", izjavi Naumovski. Spored nego, pogre{en e vpe~atokot deka Sudot ukinal golem broj zakoni doneseni od ovaa Vlada. Naumovski ukinuvaweto na nekolku bitni zakoni go objasnuva so brzinata i nedovolnata stru~nost pri kreiraweto na zakonite, poradi aspiraciite na zemjava za ~lenstvo vo EU. Naumovski najavi deka vo idnina Sudot }e raboti so zasileno tempo vo nasoka na izvr{uvaweto na negovite nadle`nosti i nema da sedi so skrsteni race pri obidite da se diskreditira negovata rabota.

retsedatelot na ultradesni~arskata gr~ka partija LAOS, Jorgos Karaxaferis, direktno go obvini premierot Jorgos Papandreu deka ve}e go dogovoril imeto "Republika Vardarska Makedonija" so kolegata Nikola Gruevski na nekolkute sredbi koi gi imaa dvajcata premieri vo izminatiot period. “Papandreu se podbiva so gr~kiot narod. Toj ja predade istorijata i na{ata Makedonija. Neka izleze i neka priznae deka go storil toa i potoa neka dojde

da bara glasovi vo Makedonija”, izjavi v~era Karaxaferis vo presret na dene{nata najavena poseta na Solun na gr~kiot premier. Papandreu i Gruevski vo petokot ja imaa svojata sedma po red tet-a-tet sredba, po koja i dvajcata izjavija deka nema konkreten napredok. Gr~kata strana informira{e deka voop{to ne ni stanalo zbor za sporot za imeto i deka s$ e ostaveno vo racete na Gruevski, da napravi ~ekor kon Atina.

LOBIRAWETO FUNKCIONIRA NADVOR OD ZAKONSKATA REGULATIVA

MAKEDONIJA VRIE OD DIVI LOBISTI Vo zemjava lobiraweto naj~esto se pravi pod masa i vo zatskriena forma, so cel da se izbegnat dava~kite kon dr`avata. Iako zakonot za lobirawe postoi ve}e dve godini, dosega e registriran samo eden lobist GABRIELA DELOVA

VO BRISEL SE BIRA “NAJNE^ESNO LOBIRAWE”

delova@kapital.com.mk

ksperti, specijalisti, asocijacii, grupacii, nevladini organizacii se samo del od formite preku koi se lobira vo Makedonija. Toa se lica koi gi koristat svojata profesija, svoite vrski i kontakti, svojata mo} za da vlijaat ili ostvaruvaat vlijanija vo sopstvena ili vo ne~ija korist. Pritoa, nikomu ne odgovaraat nitu za kogo lobiraat, nitu ~ii interesi zastapuvaat ili, pak, kolkav prihod zarabotuvaat od lobiraweto, i pokraj postoeweto na zakonskata regulativa za rabotata na lobistite. Iako e javna tajna deka vo Makedonija ima ogromen broj “divi”, odnosno neregistrirani lobisti, dosega e registriran samo eden lobist. Za analiti~arite pri~inata za vakvata nezadovolitelna situacija le`i vo lo{ata zakonska legislativa i nejzinata implemetacija, no najmnogu poradi toa {to lobistot istata rabota mo`e da ja zavr{i i dokolku ne e registriran kako takov, a pritoa pred nikoj da ne polaga smetka za toa. Antikorupciskata komisija, vo ~ija nadle`nost e nadzorot na lobistite, poso~uva deka kaj nas lobiraweto s$ u{te se pravi "divo" i so toa e sozdadena edna crna zona na lobisti koi ~estopati gi

Vo Brisel po~na glasaweto za nagrada za najne~esno lobirawe vo EU za 2010, {to e inicijativa so koja sakaat da go privle~at vnimanieto na kompaniite koi preku neprimerni metodi nastojuvaat da vlijaat na procesot na nosewe evropski zakoni. Danskiot zastapnik na Evropskiot parlament, Dan Jorgensen, bara da se vovede nova procedura za avtorizacija i kodeks na odnesuvawe na okolu 15.000 lobisti vo Brisel, so strogi kazni za negovoto nepo~ituvawe. "Ne sum protiv lobiraweto. Toa e del od demokratskiot proces, no samo ako se pravi pravilno, a ne koga nivnata cel e preku la`no lobirawe da go zgolemat profitot na kompanijata na smetka na evropskata javnost", veli toj.

zloupotrebuvaat svoite vlijanija zaradi zadovoluvawe na poedine~ni interesi za ogromna suma pari. Poradi vakvite vlijanija, koi ~estopati se i od korupciski aspekt indikativni, ja potenciraat potrebata od podobruvawe na Zakonot za lobirawe i stavawe na ovaa crna zona pod kontrola. “Lobiraweto kako mehanizam se koristi vo site parlamenti niz svetot. Kaj nas go nemame toa iskustvo. Antikorupciska go ima nadzorot na lobiraweto, pa po

dve godini od donesuvaweto na Zakonot imame vpe~atok deka lobiraweto masovno se primenuva, no deka Zakonot ne se po~ituva. Poradi toa, ima mnogu sivi i nelegitimni interesi i sredstva nad koi nikoj nema nadzor i kontrola”, veli porane{nata pretsedatelka na Antikorupciskata komisija, Mirjana Dimovska. NEPOZNATA BROJKATA NA "DIVI" LOBISTI Denes, sekoj ja koristi mo`nosta za vlijanie. Vli-

janijata moàt da bidat sekakvi - formalni, neformalni i poradi toa e te{ko da se utvrdi to~nata brojka na lica koi lobiraat vo taa siva zona, velat ekspertite. Niz formalnite vlijanija se koristat i mediumite i sekoj pristap do informacii i komunikacii. Na{ite lobisti se zadolèni da podnesat izve{taj do Antikorupciskata komisija preku koja treba da gi prikaàt site kontakti {to gi ostvarile. "Ako toj ima obvrska da prijavi i, grubo re~eno, da

referira, jasno e zo{to postoi otpor. Vie }e ja zavr{ite istata rabota, }e si go ostvarite vlijanieto ili vlijanieto za tie vo ~ij interes nastapuvate, }e ostvarite prihod za koj ne treba da odgovarate pred nikoj, a koj mo`e da bide mnogu koruptiven. Toa sozdava negativen rejting za zemjata”, velat od Antikorupciskata komisija i dodavaat deka e potrebno pove}e da se insistira na implementacijata na Zakonot. Problemot so registracijata na lobistite analiti~arite go poso~uvaat i vo lo{ata i negativna percepcija {to se sozdava za ovaa profesija. Lobistite se do`ivuvaat kako mnogu ne~esni lu|e, kako kriminalci. Toa e pogre{no, zatoa {to sosema e legitimno pravoto da se lobira

za ne~ii interesi, no i da se znae ~ii interesi se zastapuvaat, so ~ii pari, so koi sredstva i za koi celi, objasnuvaat tie. Litvanskiot ekspert i pretsedatel na Eti~kata komisija vo Litvanija, Rekerta Remilijus, na neodamne{nata rabotilnica za lobiraweto odr`ana vo Skopje istakna deka za stavaweto na "divite" lobisti pod kontrola e potrebna poddr{ka i podobra legislativa za lobistite. “Dobiena e pogre{na percepcija za lobiraweto. Naj~esto toa se do`ivuva kako kriminal za koj ne se odi zad re{etki. Zatoa, pred s$ e potrebna politi~ka poddr{ka koja }e gi pottikne lobistite na registracija, no i dobra regulativa koja postojano }e se nadgraduva”, veli Remilijus.

6 02.11.2010 FOKUS: PROPADNA U[TE EDEN OBID ZA NAO\AWE INVESTITOR ZA NAJZNAA So negradeweto na klu~nite energetski kapaciteti, Makedonija sekoja godina pla}a preskapa struja od uvoz.

ZA ^EBREN I GALI[TE ]E SE TRO[AT PARI ZA [ESTI TENDER KATERINA POPOSKA

poposka@kapital.com.mk

ropadna i pettiot obid da se najde investitor za izgradba na dvete najgolemi hidrocentrali vo zemjava êbren i Gali{te. Do istekot na v~era{niot rok, nitu italijanskata ENEL, nitu avstriskata Verbund, nitu, pak, germanskata RVE, koi podignaa tenderska dokumentacija, ne dostavija kone~na ponuda do Ministerstvoto za ekonomija. So ova, obidite da se najde investitor {to }e gi gradi dvete hidrocentrali na Crna Reka se pretvorija vo totalno fijasko i go doveduvaat vo pra{awe kredibilitetot na celokupnata tenderska postapka. No, agonijata prodolùva i Vladata najavi deka }e raspi{e nov, {esti, tender za izdavawe pod koncesija na êbren i Gali{te.

Za dve godini Ministerstvoto za ekonomija raspi{a pet tenderi za izbor na investitor {to }e gi gradi hidrocentralite êbren i Gali{te na Crna Reka. Ne uspea ni edna postapka bidej}i ne stigna niedna ponuda. Zaludno se potro{eni pove}e od 300 milioni evra samo za raspi{uvawe tenderi i podgotovka na studii Dosega{niot neuspeh Vladata }e se obide da go popravi so nov lov na investitori. “Kapital” od vladini izvori doznava deka Vladata naskoro }e raspi{e nov tender so olesneti uslovi vo fazata za pretkvalifikacija na investitorite. Nadle`nite ne gi otkrivaat detalite za toa kakvi }e bidat sega uslovite za potencijalnite investitori i {to vo su{tina }e se menuva vo tenderskite uslovi i dokumentacijata. “Jas }e se vozdràm od davawe izjava vo ovoj moment. Ponatamu }e ve informirame {to }e pravime dokolku nema ponudi. Ja prodolùvame sorabotkata

so Me|unarodnata finansiska korporacija vo realizacijata na ovoj proekt koga e vo pra{awe privlekuvaweto investitori”, veli ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi. Izvori od Ministerstvoto za ekonomija za “Kapital” velat deka iako ^ebren i Gali{te se me|u prvite tri prioriteti na Ministerstvoto, sepak, za nivnata realizacija na krajot odlu~uva Vladata. Dodavaat deka se svesni oti energetskite proekti mora da se sfatat seriozno, no velat - mora da postoi i konsenzus na nivo na Vlada i da se poka`e deka ovie energetski proekti navistina

se dr`aven prioritet i da se realiziraat ~as poskoro. Kade e toga{ problemot {to ne se gradat ^ebren i Gali{te ako se proglaseni za prioriteti i postoi li nedorazbirawe na relacija Vlada–Ministerstvo za ekonomija? DOSEGA SE POTRO[ENI 300.000 EVRA ZA TENDERI I KONSULTANTI Noviot tender objaven vo dva doma{ni i eden stranski vesnik, naj~esto “Fajnen{al tajms”, Vladata }e ja ~ini najverojatno novi 75.000 evra. Dosega Vladata dade nekolku stotici iljadi evra vo nepovrat poradi propadnatite

ili s$ u{te nerealiziranite energetski tenderi. Spored ekspertite, osven mnogu pari, Makedonija gubi i skapoceno vreme, no i ugled kaj investitorite, zatoa {to ne moè da gi realizira dolgonajavuvanite klu~ni hidrokapaciteti, me|u koi se i êbren i Gali{te. Vo o~ekuvawe na ponuda od zainteresiranite kompanii, Vladata ~etiri pati dosega go odloùva{e rokot za dostavuvawe ponudi za hidrocentralite êbren i Gali{te, so objasnuvawe deka toa od niv go baraat potencijalnite investitori - italijanskata kompanija ENEL, avstriskata Verbund i german-

ÎI ARGUMENTI ]E POBEDAT- NA VLADA zvori od Vladata za “Kapital” otkrivaat deka od trite potencijalni investitori za hidrocentralite êbren i Gali{te, germanski RVE, italijanski ENEL i avstriski Verbund, najblisku do pobeda e RVE. Spored vladini izvori, edinstveno RVE dosega celosno se soglasil so tenderskite uslovi i idejnite re{enija postaveni od Vladata. Vladata zasega ne otstapuva od svoite pozicii êbren i Gali{te da bidat kaskadni akumulacii, a dràvata kako vlog vo celiot proekt da ja dade i akumulacijata Tikve{. So izgradbata na dvete najgolemi hidrocentrali na Crna Reka kaj Debar se planira izgradba i na u{te edna, reverzibilna (pumpno-

“Vo ovoj moment, srede tenderskiot proces, a zemaj}i ja predvid i konkurencijata, ne bi sakal da komentiram za na{ata anga`iranost vo proektot ili eventualnite zabele{ki s$ dodeka koncesijata ne otide vo racete na najpovolniot ponuduva~”, veli Gotz Hanau od RVE.

akumulaciska brana), Orlov Kamen. Spored proektot za izgradba, vodite od Crna Reka }e se akumuliraat vo ~etiri kaskadno postaveni akumulacii. Branata ^ebren treba da ja akumulira vodata, da ja ispu{ta vo branata Or-

lov Kamen i vo Gali{te, za na krajot vodite da se slevaat vo akumulacijata Tikve{. Branata Orlov Kamen, pak, se predviduva da proizveduva struja, a no}e povtorno da ja ispumpuva vodata vo akumulacijata ^ebren i na toj

ÊBREN I GALI[TE ÎNAT 700 MILIONI EVRA Za izgradba na dvete hidrocentrali na Crna Reka kaj Debar potrebni se okolu 700 milioni evra. Predvideno e godi{no da proizveduvaat polovina od proizvodstvoto na struja vo zemjava koe se dobiva od rekite. Dosega Vladata raspi{a pet tenderi - tri propadnaa, a dva bea odloèni.

A^AJNITE HIDROCENTRALI. ZO[TO?

godini se potrebni za izgradba na dvata objekti

VTORNIK

700

TOME BO[EVSKI AKADEMIK

“Dosega ima{e i predlozi branata Gali{te da bide reverzibilna. So izgradbata na branata Orlov Kamen, proizvodstvoto na struja e gore-dolu isto. Idejata so ovaa pumpno-akumulaciska brana e no}nite vi{oci struja da se koristat za povtorno ispumpuvawe na vodata i za zgolemuvawe na akumulacijata ^ebren. ^ebren i Gali{te se golemi i seriozni proekti, koi & se potrebni na Makedonija. Ako navistina koj bilo od investitorite se soglasi da ja gradi branata Orlov Kamen kako reverzibilna, toa zna~i deka za prv pat nekoj od investitorite celosno gi prifa}a ponudenite uslovi.“

milioni evra evra zaedno ~inat hidrocentralite ^ebren i Gali{te

MAKEDONIJA GUBI NAJMALKU 30 MILIONI EVRA GODI[NO Pokraj skapocenoto, neproduktivno izgubeno vreme, se procenuva deka zemjava godi{no gubi najmalku po 30 milioni evra poradi neuspehot da gi izgradi dvete hidrocentrali ^ebren i Gali{te. Tie bi proizveduvale okolu 1.100 gigavat-~asovi struja, {to e duri polovina od strujata koja se dobiva od voda vo Makedonija. Ako se zeme predvid deka za ovie hidrocentrali se potrebni osum godini za da se izgradat, a strategijata predviduva da bidat gotovi i da vlezat vo pogon vo periodot od 2016-2019 godina, energetskite eksperti tvrdat deka proektot bezdrugo e zadocnet nekolku godini. Ako dosega bea izgradeni, Makedonija vo godinite na energetska kriza ne }e mora{e da uvezuva skapa struja.

skata RVE. Ekspertite objasnuvaat i deka samo za da se raspi{e javen povik vo “Fajnen{al tajms”, od buxetot se odlevaat najmalku po 75.000 evra, redovna cena. Pretstavnikot na “Fajnen{al tajms” za Zapaden Balkan za “Kapital” potvrdi deka objava vo ovoj vesnik ~ini okolu 75.000 evra. “Zaradi transparentnosta vo postapkata, Vladata treba i sekoe prolongirawe na rokovite povtorno da go objavi vo me|unaroden vesnik”, objasnuvaat ekspertite koi sakaat da ostanat anonimni. Ottuka, samo za objavite na javni povici vo “Fajnen{al tajms dosega se potro{eni okolu 300.000 evra. Kontinuiranoto odloùvawe na rokovite i “molkot” na kompaniite koi podignaa tenderska dokumentacija, a s$ u{te ne dostavuvaat ponudi, otvora somne` deka Vladata nema konkretna strategija kako da najde investitor za êbren i Gali{te. TE[KO DO INVESTITOR Involviranite vo procesot za nao|awe seriozen investitor za izgradba na dvete hidrocentrali za “Kapital” objasnuvaat deka tenderot za êbren i Gali{te za investitorite e neatraktiven - ne sakale da gi gradat dvete hidrocentrali, tuku samo êbren. Spored niv, visinata na branite i vodotekot na Crna Reka se klu~niot “kamen na sopnuvawe” me|u makedonskata Vlada i potencijalniot investitor. “Poslednite moi informacii se deka so edna od zainteresiranite kompanii e postignat kompromis prvo da se gradi hidrocentralata êbren, koja }e bide reverzibilna, so u{te edna mala brana Orlov Kamen. Branata Orlov Kamen se planira vo slu~aj hidrocentralata Gali{te da se izgradi podocna, koga za toa }e se dogovorat dvete strani, no so obvrska na investitorot da ja izgradi i vtorata centrala”, objasnuva za “Kapital” ekspert koj saka da ostane anonimen. “Kapital” dojde do informacii i deka odolùvaweto na tenderskata postapka za êbren i Gali{te

e pri~ineto od voveduvaweto nuklearen danok vo Germanija, kako i nekoi drugi seriozni promeni vo zakonskata regulativa za energetikata vo ovaa zemja, {to gi nateralo kompaniite vo Evropa, osobeno od Germanija i Avstrija, da se vozdràt od novi krupni investicii. RVE BIL NAJBLISKU DO POBEDA?! Spored neoficijalni informacii, najblisku do mo`nosta da stane investitor na êbren i Gali{te e germanskata RVE. Spored energeti~arite, edinstveno RVE dosega celosno se soglasila so tenderskite uslovi i idejnite re{enija postaveni od Vladata. Vladata, pak, ne otstapuva od svoite pozicii, êbren i Gali{te da bidat kaskadni akumulacii, a dràvata kako vlog vo celiot preokt da ja dade i akumulacijata Tikve{ i zemji{teto kade {to treba da se gradat hidrocentralite. Pretstavnici na germanskata kompanija RVE, koi so godini rabotat na proektot êbren i Gali{te, se ogradija od kakvi bilo komentari. “Vo ovoj moment, srede tenderskiot proces, a zemaj}i ja predvid i konkurencijata, ne bi sakal da komentiram za na{ata angaìranost vo proektot ili eventualnite zabele{ki s$ dodeka koncesijata ne otide vo racete na najpovolniot ponuduva~”, veli Gotz Hanau od RVE. Nitu od Vladata, nitu potencijalnite investitori ne otkrivaat koi se uslovite koi tie gi postavuvaat so godini i dali ovojpat navistina i dvete strani se blisku do re{enie? Ekspertite imaat razli~ni tvrdewa. Akademikot Tome Bo{evski, eden od izgotvuva~ite na energetskata strategija na zemjava vo slednite 20 godini, veli deka dokolku navistina koj bilo od investitorite se soglasi da ja gradi branata Orlov Kamen kako reverzibilna, toa zna~i deka za prvpat nekoj od investitorite celosno gi prifa}a

ponudenite uslovi. “Dosega ima{e i predlozi branata Gali{te da bide reverzibilna. So izgradbata na branata Orlov Kamen, proizvodstvoto na struja e gore-dolu isto. Idejata so ovaa pumpno-akumulaciska brana e no}nite vi{oci na struja da se koristat za povtorno ispumpuvawe na vodata i zgolemuvawe na akumulacijata êbren. êbren i Gali{te se golemi i seriozni proekti, koi & se potrebni na Makedonija”, veli akademikot Bo{evski. Profesorot na Ma{inskiot fakultet, Atanasko Tunevski, neodamna sugerira{e deka dràvata ne treba hidrocentralata Tikve{ da ja dade kako vlog vo proektot. “Lo{o e podgotven tenderot so samoto toa {to na investitorite im se nudi HEC Tikve{, a ne se procenuva {to }e dobieme za vozvrat. Za~uduva faktot {to nie so godini ni{to ne pravime vo energetikata. Investitorite ve}e gradat vo sosedstvoto. Od druga strana, pak, prose~noto vreme na izgradba na hidrocentrali e pet do {est godini, a vo Makedonija e re~isi 10. HEC Kozjak se grade{e re~isi devet godini, HEC Sveta Petka, koja treba{e da bide gotova lani, nema

da bide gotova u{te najmalku tri godini, a ve}e se gradi {est godini. Hidrocentralite êbren i Gali{te se mnogu pokompleksni sporedeno so Kozjak i Sveta Petka, taka {to tie }e se gradat desetina godini”, smeta Tunevski. Toj objasnuva deka sekoja vlada vo svoite prioriteti, koga stanuva zbor za energetikata, gi vbrojuvala hidrocentralite êbren i Gali{te, no ve}e 20 godini “ostanale samo vetuvawata, propadnatite tenderi i razo~aranite investitori”. Spored profesorot Tunevski, problemot na 20-godi{nata energetska letargija se dolì na nekvalitetnite tenderski dokumenti, nemaweto precizni informacii za hidrologijata na ponudenite lokacii i problemite so sopstvenosta na lokaciite za gradba, nedore~enite regulativi {to predizvikuvale problemi vo vadeweto na potrebnite dozvoli za gradba. “Problem e i neopravdanoto favorizirawe na odredeni ponuduva~i, {to predizvikuva revolt kaj drugite, nevklu~uvaweto na site mo`ni stru~ni i nau~ni doma{ni potencijali vo izgradbata na seriozen energetski objekt. Kako da nemame èlba da se obezbedi energetska

NIKOJ NE PRIZNAVA ODGOVORNOST Vladata ne prifa}a odgovornost za neuspehot na tenderite za êbren i Gali{te. Neodamna, Vladata za 100.000 evra ja angaìra{e i Me|unarodnata finansiska korporacija, koja e del od Svetska banka, da sovetuva i da pomogne da se podgotvi i implementira otvorena i transparentna tenderska procedura za javniot oglas, no i da posreduva so potencijalnite investitori. “So ogled na toa {to sme obvrzani na doverlivost kako transankciski sovetnici, moàm samo da kaàm deka proektot e vo zavr{na faza i bi se vozdràl od kakvi bilo komentari so ogled na toa {to proektot vleguva vo edna kriti~na faza”, re~e Zoran Martinovski od kancelarijata na IFC vo Skopje pred edna nedela. Spored dogovorot koj go potpi{aa Vladata i IFC pred 10 meseci, sumata od 100.000 evra e samo 20% od vkupnite sovetodavni uslugi. Ostanatiot del treba{e da se naplati od potencijalniot investitor so koj }e se sklu~i dogovorot, ili od IFC, koja go prezema rizikot dokolku ne dojde do takvo ne{to. Pretstavnicite na IFC vo zemjava ne otkrivaat kade se gre{elo dosega. Ne objasnuvaat nitu {to barale od niv potencijalnite investitori.

ATA ILI NA INVESTITOROT? na~in da se zgolemi koli~estvoto na voda vo najvisoko postavenata brana ^ebren. Spored ekspertite, akumulacijata Orlov Kamen dosega bila “kamen na sopnuvawe” za potencijalnite investitori. Tokmu “re{enosta” na germanski RVE da gi

prifati vo celost tenderskite uslovi i re{enija, na Vladata dosega & dava{e optimizam deka moèbi RVE e najblisku da stane idniot investitor na êbren i Gali{te. S$ poneizvesni se vladinite najavi deka za ovie dve hidrocentrali seriozno se zainteresirani stranski investitori, bidej}i rokot za dostavuvawe na ponudite se odloùva{e ~etiri pati. Namesto vo mart, rokot prvo se odloì za vo juli, pa za septemvri, za na krajot do 1 noemvri. Ostanuva otvorena i dilemata dali dosega{niot molk na kompaniite, koi podigaat tenderska dokumentacija, no ne dostavuvaat ponudi, kako i prolongiraweto na rokovite od Vladata zna~i i prostor za “tajna diplomatija” vo nao|aweto na strate{ki investitor?

ATANASKO TUNEVSKI

PROFESOR NA MA[INSKIOT FAKULTET

“Lo{o e podgotven tenderot so samoto toa {to na investitorite im se nudi HEC Tikve{, a ne se procenuva {to }e dobieme za vozvrat. So koj argument se planira dr`avata da go ponudi HEC Tikve{ vo proektot ^ebren i Gali{te, koj vredi okolu 200 milioni evra i dava okolu 20 milioni evra struja godi{no. Taka }e izleze deka so parite od HEC Tikve{ }e se gradat ovie dve hidrocentrali. Za~uduva faktot {to nie so godini ni{to ne pravime vo energetikata. Investitorite ve}e gradat vo sosedstvoto.”

02.11.2010

suverenost na Makedonija preku izgradba na seriozen energetski objekt”, dodava Tunevski. Energeti~arite sovetuvaat dràvata namesto da vloùva okolu 300 milioni evra vo malite hidrocentrali, tie pari da gi investira tokmu vo dvete najzna~ajni hidrocentrali. Tie pora~uvaat deka vo uslovi koga Makedonija e daleku od gasifikacijata, a zavisi od skapiot uvoz na struja, neophodno e da se izgradat golemi hidro ili termocentrali. Ekspertite ve}e go proglasija proektot za zadocnet, zatoa {to zemjava e vo golema energetska kriza i godi{no se izlevaat milioni evra za uvoz. Zatoa, sugeriraat {to poskoro da po~ne izgradbata na strate{kite energetski objekti. Vo godi{nata programa za aktivnostite na Ministerstvoto za ekonomija i za 2010 godina i za 2009 godina, ministerot Fatmir Besimi gi stavi tokmu hidrocentralite êbren i Gali{te. Ministerot nekolku pati dosega ubeduva{e deka so angaìraweto na IFC, tenderot za êbren i Gali{te }e uspee. Ekspertite se podeleni za toa kolku e razumno da se angaìra konsultant od Svetska banka, koj za 100.000 evra treba da ja podobri tenderskata dokumentacija za êbren i Gali{te i da posreduva me|u zainteresiranite kompanii i Vladata. Spored edni, zemjava so ova samo pokaùva deka nema stru~ni kadri i ne znae da podgotvuva tenderi, pa nepotrebno se izloùva na tro{oci. Drugi, pak, go pozdravuvaat potegot obrazloùvaj}i deka e podobro da ni pomogne nekoj koj ima pogolemo iskustvo od nas vo sostavuvaweto na tenderite, so {to kapacitetite kone~no bi vlegle vo funkcija. “Jas smetam deka tenderot uspe{no moè da go podgotvat profesori od Ma{inskiot, Grade`niot i Elektrotehni~kiot fakultet, zaedno so stru~ni lu|e od ELEM i MEPSO, so eventualna pomo{ vo odredeni segmenti na stranski konsultanti. Gre{ka e anga`manot na IFC, bidej}i doma{nite eksperti najdobro gi poznavaat potrebite na na{iot elektroenergetski sistem i najdobro moàt da gi {titat interesite na dràvata vo toj proekt. So koj argument se planira dràvata da go ponudi HEC Tikve{ vo proektot êbren i Gali{te, koj vredi okolu 200 milioni evra i dava okolu 20 milioni evra struja godi{no. Taka }e izleze deka so parite od HEC Tikve{ }e se gradat ovie dve hidrocentrali”, objasnuva Tunevski.

8 02.11.2010

KOMENTARI I ANALIZI

VTORNIK

MINISTEROT ZA OBRAZOVANIE PROGNOZIRA

DURI 90% OD PROFESORITE ]E ODAT NA NOVIOT FAKULTET PO INFORMATIKA?

Sigurno 90% od profesorite na postoe~kite dva instituti za informatika na Elektrotehni~kiot fakultet i na PMF }e preminat na noviot Fakultet za informati~ki nauki i kompjutersko in`enerstvo, kako i 70% od studentite, ubeden e ministerot Todorov. Dekanite na FEIT i na PMF se decidni deka i ovoj proekt }e zavr{i neslavno

VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

tvoraweto nov fakultet za informatika }e gi turne nadolu postojnite instituti za informatika na Elektrotehni~kiot (FEIT) i Fakultetot za prirodnomatemati~ki nauki (PMF). 90% od profesorite }e preminat na noviot Fakultet za informati~ki nauki i kompjutersko in`enerstvo (FINKI)”, izjavi za “Kapital” ministerot za obrazovanie, Nikola Todorov. Spored anketata koja ja sprovelo Ministerstvoto, na noviot fakultet sakaat da se prefrlat i 70% od studentite koi sega studiraat na nekoi od postojnite fakulteti za informatika pri UKIM. "Dosta se delea studentite na elektro na "hardvera{i" i "softvera{i". Redno e da se napravi fakultet koj e kompleten i vo linija so fakultetite vo razvienite evropski zemji.100% sum siguren deka noviot fakultet }e uspee, mnogu pobrzo i od {tipskiot i od ohridskiot. O~ekuvam pove}e od 500 studenti vo prvata godina, a narednite i do 800 studenti", ocenuva ministerot za obrazovanie. So vakvite predviduvawa

na ministerot Todorov ne se soglasuvaat dekanite na postoe~kite fakulteti. Dekanot na FEIT, Mile Stankovski, veli deka e mala verojatnosta duri 90% od profesorite da zaminat na noviot fakultet. ]e zaminele samo onie koi ne se zadovolni od statusot koj go imaat sega. "Pri~inite poradi koi del od profesorite sakaat da zaminat na novonajaveniot fakultet se od delikatna priroda, me|utoa, sigurni sme deka prvi }e zaminat onie koi momentalno ne se zadovolni so statusot {to go imaat. [to se odnesuva do brojot na studentite, toa kompletno e vo racete na Vladata, zatoa {to taa go odreduva procentot na studenti, a Univerzitetot samo go predlaga", objasnuva za "Kapital" dekanot Stankovski. Popesimisti~ko scenario za idninata na fakultetite po otvoraweto na nov fakultet za informatika ima dekanot na PMF, Done Ger{anovski, koj smeta deka kako {to odat rabotite, dvata postojni instituti za informatika bi bile izlo`eni na propast. "Nie ne sme protiv tret fakultet, no kako {to odat rabotite, dvata postojni informati~ki oddeli koi se mnogu uspe{ni }e propadnat, a tretiot, vo slu~ajov noviot, }e postoi "radi reda". Zatoa,

pra{uvam, treba li na{iot profesorski kadar da se odlie, istite onie profesori koi sozdale vrven i uspe{en proizvod - studenti koi se uspe{ni i ceneti ovde i vo stranstvo ", pra{uva Ger{anovski. Dekanite na ovie dva fakulteti ne otstapuvaat od baraweto noviot fakultet da se formira na nova lokacija, so nov kadar, posebni tehni~komaterijalni sredstva i nova studiska programa. Tie insistiraat postojnite instituti za informatika da prodol`at da postojat, zatoa {to so sopstvena inicijativa, kadar i sredstva, ovie instituti bile formirani od strana na fakultetite pred 25 godini.

Ministerot Todorov, vo vakvite barawa gleda edinstveno borba za pove}e pari od participacijata na studentite. "Tie imaat drug problem, a toa e brojot na studenti i navistina mi e mnogu krivo {to fakultetite se delat na bogati i siroma{ni vrz osnova na toa kolku studenti imaat i kolku pari im doa|aat po osnova na participacija. Mnogu otvoreno ka`uvam deka parite se pri~inata za nesoglasuvawata na rektorot i dekanite so ovaa inicijativa, a parite vo slu~ajov se studentite. Znam deka }e im se namalat sredstvata na dvata fakulteti i toa im e edinstvenata zaguba", veli toj.

ZASEGNATI I POLITI^ARITE Denovive, na sobraniskata Komisija za obrazovanie, nauka i sport, predlog-zakonot za osnovawe na FINKI pomina na prvo ~itawe. Tokmu nesoglasuvawata koi prethodno se pojavija me|u Rektoratot i Ministerstvoto za obrazovanie bea pri~ina za razgoruvawe na debata me|u pretenicite na vladeja~kata partija i na opozicijata. "Bez konsultacii so najzasegnatite, vo slu~ajov dekanite na FEIT i PMF, e formuliran predlog-zakonot. Ova e brutalno naru{uvawe na avtonomijata na UKIM i e apsolutno neprifatlivo i drsko odnesuvawe. Ve}e imame edno takvo negativno iskustvo so pompezno najavuvaniot univerzitet vo Ohrid, koj do`ivea totalno fijasko", istakna prateni~kata na SDSM, Marinela Tu{eva. Pratenicite na VMRO-DPMNE, povikuvaj}i se na pi{anite materijali od sredbata me|u dekanite i ministerot, velat deka dekanite na nekoj na~in ve}e ja dale soglasnosta za predlog-zakonot za formirawe na FINKI. Pretsedatelot \or|e Ivanov, vo uloga na porane{en profesor, apelira do dvete strani da dojdat do razmena na idei.

NIKOLA TODOROV MINISTER ZA OBRAZOVANIE

"Mnogu otvoreno ka`uvam deka parite se pri~ina za nesoglasuvawata od strana na rektorot i dekanite, a parite vo slu~ajov se studentite. Znam deka }e im se namalat sredstvata na dvata fakulteti i toa }e im bide edinstvenata zaguba." "Dvete strani treba da dojdat do koncept koj }e go garantira ona {to e evropski model na evropskoto obrazovanie - integriran sistem koj }e bide mnogu efikasen. Taka {to, za odredeni nedostatoci treba site tri subjekti zaedno da gi najdat re{enijata i da ponudat model koj }e bide integriran i efikasen", istakna Ivanov.

PROMAШENA CEL

Dokolku se ostavi kursot slobodno da se formira, ne sum siguren deka toj }e devalvira. Treba NBM da ja pregree pe~atnicata vo Prilep pe~atej}i mnogu pove}e denari od deviznite prilivi. Vo toj slu~aj, tie vo odreden del }e ostanat “nesterilizirani”, pritiskaj}i na toj na~in da padne vrednosta na denarot. No, na pazarot imame sosema sprotivna sostojba

den moj dobar prijatel, koj po profesija e doktor, sledej}i ja trkaleznata masa vo Stopanskata komora na Makedonija na tema “Vreme e za nov ekonomski model”, od site diskusii zabele`al eden segment koj go zaintrigiral. Idejata za promena na modelot na upravuvawe so devizniot kurs. Negoviot komentar e mnogu logi~en. “Ista tema ve}e 20 godini.” Vo sostojba vo koja se soo~uvame so serija problemi, koi po broj konkuriraat na “turskite serii”, negovoto pra{awe be{e: “Zo{to da ne se korigira kursot za da po~neme da gi re{avame problemite?”. Kursot na denarot e na{iot najmal problem vo momentot. Su{tinata na diskusijata koja se nametnuva e promena na politikata na devizniot kurs od fiksen kon flukturira~ki ili kon kontrolirano promenliv (vo ramki na +/- 5%). Krajnata cel e da se postigne realna cena na denarot, odnosno toj da devalvira za izvesen procent.

Li~no, imam razbirawe za idejata na devalvacija, gledano od aspekt na precenetiot denar koj ne e promenet od juli 1997 godina. Da pojasnam, so prose~na godi{na inflacija od 2,5%, {to kumulirano za period od 15 godini e okolu 40%, denarot e precenet i logi~no e toj ednokratno da se korigira. Od druga strana, vo nieden moment ne treba da se zaboravi deka vo uslovi na necelosno reformirana ekonomija i nizok stepen na mobilnost na faktorite na proizvodstvo, so ovaa politika treba da se postigne odredena cel. Zgolemen izvoz i namaluvawe na deficitot na trgovskata smetka, koj sega iznesuva 1,3 milijardi evra. Pra{aweto e dali fluktuira~kiot kurs i devalvacijata na denarot }e uspeat da go sovladaat ovoj predizvik? Tuka definitivno sum mnogu skepti~en. Dve raboti treba da se razgrani~at. Dosega{nata politika na odbrana na denarot so niska pari~na ponuda, koja proizveduva visoki kamatni stapki, vodi kon ponisko nivo

na doma{no proizvedeni stoki i uslugi. Toa rezultira so visok deficit vo trgovijata so stranstvo. No, dokolku se ostavi kursot slobodno da se formira, ne sum siguren deka toj }e devalvira. Treba NBM da ja pregree pe~atnicata vo Prilep pe~atej}i mnogu pove}e denari od deviznite prilivi. Vo toj slu~aj, tie vo odreden del }e ostanat “nesterilizirani” pritiskaj}i na toj na~in da padne vrednosta na denarot. No, na pazarot imame sosema sprotivna sostojba. Potvrda za ova e {to vo izminatiot period, so mal isklu~ok na po~etokot na 2009 godina, nie se soo~uvame so kontinurano zgolemuvawe na deviznite rezervi, koe dostigna do nivoto od 1,7 milijardi evra. Zna~i, pritisokot za aprecijacija na denarot e kontinuiran i NBM go {titi od vakva promena. Vtoriot element, koj e mnogu relevanten, e povrzan so t.n. “efekt na Balasa i Samuelson”. Site analizi poka`uvaat deka Makedonija ja nema podignato produktivnosta vo proizvodnite sektori.

Pri~inata leì vo bavnata strukturna privatizacija, kako i vo otsustvoto na golemi izvoznoorientirani kompanii koi proizveduvaat proizvodi so visoka dodadena vrednost. Pri vakvi konstelacii, koga ne e postignat efektot na Balasa i Samuelson, sekoja promena na kursot nema da gi pridviì faktorite na proizvodstvo, a }e na{teti poradi poskapiot uvoz na proizvodi od stranstvo. Dovolen broj argumenti deka rabotite, {to se odnesuva do tekovnata politika na kursot na denarot, treba da se ostavat status quo. Da pretpostavime sega obratna pozicija. Dràvniot buxet od 2,6 milijardi evra i so deficit od 180 milioni evra e realno poekspanziven, a monetarnata politika e relaksirana vo interes na kompaniite. Na pazarot se soo~uvame so pove}e denari na pazarot na valuti. Kone~no imame opravduvawe za voveduvawe nova politika na fluktuira~ki kurs, {to }e dovede do pad na cenata na denarite, odnosno do devalvacija. Daleku od toa deka problemite sega

se re{eni. Prvo, treba da se osigurame deka devalvacijata ni odgovara, a za ova e va`no dali taa e fakti~ka (procentot da e pogolem od nivoto na inflacija) i vtoro, deka istata e kontrolirana. Gledano niz prizmata na fiskalnata politika, koja u~estvuva so 35% vo BDP, uspehot od devalvacijata zavisi od nejzinata sposobnost da generira ponizok uvoz, koj sega stanuva poskap, i da se naso~i kon doma{nite proizvodi i uslugi. Problemot e vo toa {to devalvacijata ne mo`e da vlijae pozitivno vrz doma{noto proizvodstvo, bidej}i negovata struktura ne e elasti~na. Ovaa sostojba koja e nepromeneta ve}e 20 godini ne mo`e da bide balansirana samo so pokonkurentni ceni kreirani po pat na devalvacija na denarot. Vo Makedonija kako mala ekonomija, koja e i zna~ajno uvoznoorientirana, efektot na devalvacijata }e bide vedna{ amortiziran, a efektite nula. Plus, kako negativen bonus }e se soo~ime so raste~ka inflacija poradi vi{okot denari na pazarot.

D-r RUBIN ZAREVSKI Konsultant za strate{ki menaxment i uuniverzitetski niverz r itetski profesor

U{te eden element treba da se stavi vo fokusot na interes. Potro{uva~ite. Vo uslovi na devalvacija site nie se soo~uvame so porast na uvoznite ceni izrazen vo denari. Logi~na reakcija e namaluvawe na za{tedite so cel da se odrì ìvotniot standard. Od isklu~itelno zna~ewe e i pozicijata na zadolènost na dràvata vo stranstvo. Pri devalvacija na denarot, na dràvata }e & bidat potrebni pove}e denari za da go servisira dolgot, a pritoa da ne se naru{at deviznite rezervi. Procenkata e deka porastot na denarskite prihodi vo buxetot nema da bide dovolen za da go balansira padot na denarot. Ova e dovolen argument zo{to dràvata ne e zainteresirana za promena na devizniot kurs.

KOMPANII PAZARI I FINANSII 2.170

MBI 10

VTORNIK

2.380

2.160

MBID

112,80

02.11.2010

OMB

112,60

2.375

112,40 2.150

2.370

2.140

2.365

112,20 112,00 2.130

2.360

2.120

2.355

26/10/10

27/10/10

28/10/10

29/10/10

30/10/10

31/10/10

01/11/10

26/10/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

111,80 111,60 27/10/10

28/10/10

29/10/10

30/10/10

31/10/10

01/11/10

26/10/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

27/10/10

28/10/10

29/10/10

30/10/10

31/10/10

01/11/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

FINANSISKI REZULTATI ZA PRVITE DEVET MESECI

ALKALOID OSTVARI POGOLEMA DOBIVKA OD LANI 17.03.2010

Dobivkata na Alkaloid e za 6% pogolema od istiot period lani i iznesuva okolu 6,92 milioni evra METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

armacevtskata kompanija Alkaloid ja zgolemi dobivkata vo prvite tri kvartali godinava, poka`uvaat konsolidiranite izve{tai objaveni na Makedonska berza. Dobivkata na Alkaloid e za 6% pogolema od istiot period lani i iznesuva okolu 6,92 milioni evra. Konsolidiranite prihodi od proda`ba iznesuvaat okolu 70,13 milioni evra, a najgolem del (59%) se ostvareni vo stranstvo. Dobivka, no pomala od trite kvartali lani, prijavija i Ohridska banka, Granit i Vitaminka. Bilansot na sostojba na Ohridska banka na posledniot den od mesec septemvri iznesuva{e okolu 292,7 milioni evra, {to pretstavuva rast od 26% vo odnos na lani. Neto bankarskite prihodi iznesuvaat 9,86 milioni evra i se za 14,5% pogolemi od lanskite. Netoprihodite od kamati iznesuvaat 7,41 milioni evra, a od provizii i nadomestoci 1,68 milioni evra. Kone~niot bilans na uspeh na bankata poka`uva deka Ohridska banka ostvarila pomala neto-dobivka za tri kvartali godinava za okolu 10,1% vo odnos na istiot period lani i taa iznesuva pove}e od 260.000 evra.

Konsolidiranite prihodi od proda`ba na Alkaloid iznesuvaat okolu 70,13 milioni evra, a najgolem del (59%) se ostvareni vo stranstvo. Grade`nata kompanija Granit gi zavr{i trite kvartali so neto-dobivka od okolu 3,7 milioni evra, koja e poniska za 11% vo odnos na lani. Operativnite prihodi iznesuvaat 42,5 milioni evra i se pomali za 6% od lanskite. Najgolem pad od 19% ima kaj prihodite od proda`ba vo stranstvo, koi iznesuvaat okolu 1,34 milioni evra. Vitaminka od Prilep, pak, prijavi dobivka po odano~uvawe od okolu 418.000 evra, odnosno za 6% pomalku od lani. Rast

bele`at operativnite prihodi za 7% i izvozot za 10%, koj iznesuva okolu 5,65 milioni evra. Konsolidiraniot bilans na uspeh na hemiskata industrija Ohis poka`uva deka kompanijata trite kvartali od godinata gi zavr{ila so pomala zaguba vo odnos na lani. Taa iznesuva okolu 2,06 milioni evra i e dvojno pomala vo odnos na lani, koga iznesuva{e okolu 4,08 milioni evra. Pomala zaguba za 8% prijavi i ZK Pelagonija, koja iznesuva okolu 1,86 milioni evra.

Kone~niot bilans na uspeh na bankata poka`uva deka Ohridska banka ostvarila pomala neto-dobivka za tri kvartali godinava za okolu 10,1% vo odnos na istiot period lani i taa iznesuva pove}e od 260.000 evra. Bilansot na uspeh, pak, na Lotarija na Makedonija poka`uva deka e ostvarena zaguba od okolu 375.000 evra, {to e za 49,61% pomalku vo odnos na minatata godina. Ova e rezultat na nama-

lenite prihodi, no i na namalenite rashodi. “Lotarija na Makedonija i ponatamu se zalaga i pravi napori za nao|awe na~ini za zgolemuvawe na prihodite, a namaluvawe na tro{ocite so

postoe~kite resursi. Napomenuvame deka Lotarija na Makedonija i vo ovoj izve{taen period s$ u{te gi nema dobieno licencite za prireduvawe igri na sre}a”, soop{ti Lotarija na Makedonija.

TUTUNSKI KOMBINAT-PRILEP SO DVOJNO POGOLEMA ZAGUBA Tutunskiot kombinat od Prilep za trite kvartali godinava bele`i zaguba po odano~uvawe od okolu 4,01 milioni evra. Taa e re~isi dvojno pogolema vo odnos na istiot period lani.Vkupnite operativni prihodi se namalile na 12,9 milioni evra (za 6%). Najgolem pad od 92% ima kaj prihodite od izvoz, koi iznesuvaat okolu149.000 evra, a lani bea 1,85 milioni evra.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ Име на компанијата ТТК Банка АД Скопје ЗК Пелагонија Битола Макстил Скопје Макпетрол Скопје Комерцијална банка Скопје

01.11.2010

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

ILIRIKA JIE

29.322.308,14

1,44%

-2,35%

-10,48%

-5,38%

-14,48%

28.10.2010

ILIRIKA GRP

25.903.976,09

0,66%

7,51%

2,32%

7,36%

6,41%

28.10.2010

Иново Статус Акции

17.078.596,32

-1,41%

-8,02%

-13,87%

-18,44%

-32,30%

29.10.2010

109.511

KD Brik

24.839.150,29

0,85%

2,38%

2,25%

8,48%

15,85%

29.10.2010

194.600

KD Nova EU

23.579.049,29

2,22%

2,02%

-5,79%

-3,25%

-21,73%

29.10.2010

КБ Публикум балансиран

28.371.490,98

1,48%

0,50%

-4,27%

-1,29%

-2,41%

29.10.2010

707,00

8,77

101.101

1.950,00

2,63

29.250

159,00

1,88

7.950

21.902,20

1,87

3.190,16

1,66

01.11.2010 Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

438,3

-0,11

240.629

0,00

Име на компанијата Македонски Телеком Скопје

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2009) BESK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата

01.11.2010 Податоците се однесуваат за

Износ (МКД)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

01.11.2010 Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

01.11.2010

Вкупно издадени акции

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

1.431.353

3.671,52

390,18

9,41

0,84

54.562

6.500,00

341,43

19,04

0,19

GRNT (2009)

3.071.377

470,00

105,83

4,44

0,47

KMB (2009)

2.014.067

3.190,16

533,81

5,98

0,92

MPT (2009)

112.382

21.902,20

0,61

700

0,00

1.988.000

REPL (2009)

25.920

37.500,00

5.625,12

6,67

0,75

Топлификација Скопје

3142,35

0,86

468.210

SBT (2009)

389.779

2.451,00

211,39

11,59

0,56

Алкалоид Скопје

3671,52

0,95

418.553

STIL (2009)

14.622.943

159,00

0,11

1.437,88

2,22

Стопанска банка Скопје

189,53

0,28

318.596

TPLF (2009)

450.000

3.142,35

61,42

51,17

0,92

Македонски Телеком Скопје

438,30

-0,11

240.629

ZPKO (2009)

271.602

1.950,00

0,26

Благој Ѓорев Велес

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

01.11.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

% на промена

обврзници

65.162

обични акции

21.972

-19,01

87.134

137,28

обични акции

51.645

38,50

Вкупно Редовен пазар

51.645

-72,81

194.267

0,00

Вкупно Официјален пазар

ВКУПНО

579,26

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ponedelnik - 01.11.2010)

10 02.11.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

VTORNIK

ODBELE@AN SVETSKIOT DEN NA [TEDEWETO epozitite vo bankite se zgolemuvaat i toa dokaùva deka gra|anite imaa doverba vo bankarskiot sektor i imaat navika da {tedat, ocenija prviot ~ovek na Zdruènieto na bankari, \or|i Jan~evski, guvernerot na NBM, Petar Go{ev i ministerot za finansii, Zoran Stavreski, na odbeleùvaweto na Svetskiot den na {tedeweto. Guvernerot Go{ev istakna deka Makedonija, vo uslovi na kriza ne se soo~i so

namaluvawe na nivoto na za{tedite kako vo mnogu drugi zemji. Za toa, kako {to kaà, najgolema zasluga imaat doma}instavata kaj koi ima rast na {tedeweto za pove}e od 17%. “Poradi kontinuiranata doverba vo bankarskiot sektor, {teda~ite i vo najkriti~nite momenti na svetskata kriza ne se otkaàa od {tedeweto”, izjavi Go{ev, dodavaj}i deka toj trend treba da prodolì i ponatamu. Za nego e bitno

{to korporativniot sektor po~na da ja zgolemuva za{tedata za 5% i {to najgolem del od za{tedata e transferiran vo kreditna aktivnost. Vicepremierot Stavreski naglasi deka nivoto na depozitniot potencijal na bankite vo avgust 2010 godina e za 14,5% povisoko od nivoto od avgust 2009 godina i toa spored nego poka`uva deka doverbata na gra|anite i firmite vo bankite e golema i oti makedonskite gra|ani

imaat navika da {tedat. “Toa poka`uva i deka postoi prostor za zgolemuvawe na kreditnata aktivnost na bankite, bidej}i doma{noto {tedewe e najzna~ajniot i najkvalitetniot izvor na sredstva za kreditirawe na investiciite i potro{uva~kata, a so toa i na razvojot na ekonomijata. Vladata vo 2011 godina }e pomogne vo ovoj del preku izrazenata orientacija kon stranski izvori na sredstva za finansirawe na buxetot,

so cel doma{nite sredstva da ostanat vo funkcija na razvoj na ekonomijata preku nivno plasirawe vo forma na krediti za stopanstvoto i gra|anite”, re~e Stavreski. Pretsedatelot na Zdru`enieto na bankari, Jan~evski, izjavi deka vo naredniot period }e sleduva namaluvawe na kamatite, no pobavno od o~ekuvawata. “O~ekuvawata za dopolnitelno namaluvawe na kamatite na blagajni~kite i dr`avnite zapisi, kako

osnova za odreduvawe na kamatite na depozitite, kako i visokata likvidnost, }e gi nateraat bankite da izvr{at nadolna korekcija. No, toj proces }e odi mnogu bavno. Nedostigot od podolgoro~ni depoziti ne dozvoluva pogolemo namaluvawe na pasivnite kamati, bidej}i na bankite im trebaat dolgoro~ni depoziti za da mo`at da plasiraat dolgoro~ni krediti", izjavi Jan~evski.

ZA DA SE IZBEGNE NELIKVIDNOST NA BIZNIS-SEKTOROT

EU ZABRANI DR@AVATA DA IM DOL@I NA FIRMITE POVE]E OD 30 DENA Za razlika od novinite vo EU, koi treba da spre~at pogolema nelikvidnost za kompaniite, vo Makedonija, Vladata so Zakonot za javni nabavki pla}aweto na fakturite od javniot sektor go odlo`i na period i do dve godini MARINA UZUNOV

uzunov@kapital.com.mk

vropskata unija donese direktiva vo koja e definiran rok od 30 dena do koga privatniot i javniot sektor mora da gi servisiraat me|usebnite finansiski obvrski. Poradi s$ pogolemiot broj kompanii koi ne moàt da si gi naplatat pobaruvawata vo predvidenite rokovi, EU preku direktiva }e gi prevospituva firmite, no i dràvnite instituciii, navremeno da gi servisiraat dolgovite. “Koj raboti, mora da bide isplaten navreme. Ova e osnovno na~elo za ednakvost, no igra va`na uloga vo odnos na integritetot na kompanijata, nejziniot buxet i sredstva, pla}aweto na pridonesite. Spored toa, novata direktiva }e & pomogne na celata evropska ekonomija”, izjavi Antonio Tajani, vicepretsedatel na Evropskata komisija i komesar za industrija i pretpriemni{tvo. Novata direktiva, koja ja donese Evropskiot parlament, predviduva rok od eden mesec, odnosno 30 dena, vo koj kompaniite treba da gi zatvorat pobaruvawata koi gi imaat me|usebe, osven ako ne e regulirano poinaku so poseben dogovor. A toa poinaku moè da se odolì za mesec plus, odnosno dva meseci e krajniot rok do koga dol`nikot treba da gi servisira pobaruvawata na doveritelot, pod uslov dogovorot koj e potpi{an za prodolùvawe na rokot na naplata da ne e nepraveden kon “kreditorot”. I javniot sektor ima rok od

30 dena za regulirawe na obvrskite kon privatniot sektor. Isklu~ok od ova pravilo se javnite ustanovi koi nudat zdravstvena za{tita, kako {to se bolnicite. Eden mesec e rokot za proverka na stokite i uslugite koi se dogovoreni, no postoi mo`nost za prodolùvawe na rokot vo slu~ai koga rokot na isplata e odnapred preciziran i dogovoren, posebno za sloènite (isprepleteni) dogovori. Dokolku se p r e k r { a t r o ko v i te, }e bide presmetana kamata od najmalku 8%. No, sekoja dràva-~lenka ima mo`nost da ja zgolemi kamatata. VO MAKEDONIJA, OZAKONETA ODLO@ENATA NAPLATA DO DVE GODINI Za razlika od novinite vo EU, koi treba da spre~at pogolema nelikvidnost za kompaniite, vo Makedonija, neodamna, Vladata vo Zakonot za javni nabavki vnese odredba so koja pla}aweto na fakturite od javniot sektor go odloì na period i do dve godini. Novite izmeni vo Zakonot za javni nabavki ekonomskiot vladin tim gi opravda kako prezemawe na evropski iskustva. “Izmenite se ~ekor napred, a ne nazad, kako {to nekoj saka da prezentira. Po rebalansot, ako na odredena stapka se skrateni sredstvata {to moè da se isplatat ovaa godina, odgovorniot za vr{ewe na javnite nabavki vo Ministerstvoto }e gi povika kompaniite i }e im soop{ti deka ovaa godina so rebalansot ostanuvaat u{te tolku sredstva. Sakate da ja prilagodite nabavkata i taa da bide pomala po iznos i po ona {to }e go ispora~ate, za{to tolku se sredstvata,

e kamatata {to }e se pla} a od dol`nikot dokolku bidat prekr{eni rokovite za pla}awe na fakturite

ili ostanuvame na stariot dogovor so toa {to ovaa godina }e bideme vo sostojba poradi rebalansot da vi go isplatime ovoj iznos”, izjavi Vladimir Pe{evski, vicepremier za ekonomski pra{awa, koga bea doneseni izmenite. Ministerot za finansii, Zoran Stavreski, donesuvaweto na izmenite go argumentira{e so toa deka se integriraat evropski iskustva za re{avawe na dol`ni~ko-doveritelski odnosi me|u javniot i privatniot sektor. “Toa e na~in na spogodbeno re{avawe na situaciite koj se praktikuva vo me|unarodnoto pravo vo site zemji. Ako dvete strani vo eden dogovoren odnos se dogovorat za poinakov na~in na dinamika na re{avawe na finansiskite pra{awa na izvedba na rabotite, toga{ toa e formalno pravno vo red i na takov na~in se postaveni izmenite vo zakonot. Vo site zemji vo Evropa na vakov na~in se praktikuva re{avawe na situacijata vo uslovi na finansiska kriza, namesto da se otka`uvaat proektite ili firmite da ostanat bez rabota”, izjavi Stavreski. BIZNIS -SEKTOROT BARA POKRATKI ROKOVI Biznis-sektorot bara da se donese zakon vo koj precizno }e se reguliraat rokovite za naplata na pobaruvawata,

so cel kompaniite da se vratat vo starata finansiska kondicija i da bidat likvidni. Komorata na Grad Skopje izleze so konkretna ideja. “Kompaniite }e mora da gi po~ituvaat zadadenite rokovi. Dokolku edna kompanija docni so pla}aweto na fakturiraniot iznos, fakturata po istekot na rokot }e se transformira vo izvr{no re{enie, na koe doveritelot }e mo`e da se povika i preku izvr{itel da si gi naplati pobaruvawata”, veli Goran Rafajlovski, pretsedatel na Komorata na Grad Skopje i direktor na konsalting-firmata Rafajlovski konsalting. Zakonot bi se primenuval dokolku ne postoi prethoden dogovor so koj se regulira dinamikata na pla}awe.

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Благајнички записи

4,50%

СКИБОР

Ломбарден кредит

6,00%

МКДОНИА

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

2,89%

3,79%

4,74%

5,60%

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност Банка

КУРСНА ЛИСТА

3м

6м

12м

24м

Стопанска

6,20%

7,00%

7,20%

10,00%

10,40%

Среден курс Држава

Валута

во денари

36м

ЕМУ

евро

61,5838

Комерцијална

6,00%

6,90%

7,30%

10,10%

10,50%

САД

долар

44,4424

НЛБ Тутунска

6,00%

6,80%

7,20%

10,00%

10,20%

В.Британија

фунта

70,9001

Швајцарија

франк

44,9254

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

43,5221

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

43,3201

61,6

44,5

71,2

45,5

Извор: НБРМ

[TO PREDVIDUVA NOVATA EU DIREKTIVA?

Harmonizacija na periodot na pla}awe na pobaruvawata na privatniot kon javniot sektor. Dràvata }e mora da plati za 30 dena ili, vo mnogu retki okolnosti, za 60 dena. Dogovorna sloboda: pretprijatijata }e treba da gi platat fakturite vo rok od 60 dena, osven ako ednoglasno ne se soglasat poinaku. Zakonskata kamatna stapka za zadocneto pla}awe }e se zgolemi za minimum 8% nad referentnata na Evropskata centralna banka. Na dràvata ne & e dozvoleno da fiksira kamatna stapka. Pogolema transparentnost i zgolemuvawe na svesta: zemjite-~lenki }e treba da gi objavat kamatnite stapki za zadocneto pla}awe. Zemjite-~lenki moè da prodolàt da odrùvaat ili da usvojat zakoni i pravila koi se vo pogolema korist za kreditorite, namesto odredbite na direktivata.

KOMPANII PAZARI I FINANSII

VTORNIK

02.11.2010

U[TE DVA ^LENA VO UPRAVNIOT ODBOR NA OHRIDSKA BANKA

KAPITAL BANKA SO POVISOKI KAMATI ZA [TEDEWE VO DEVIZI

adzorniot odbor na Ohridska banka odlu~i da gi imenuva Antonije Marinoski i Filip Kotora za novi dopolnitelni ~lenovi na Upravniot odbor. Ovaa odluka }e stapi na sila otkako }e se dobie soglasnost na guvernerot na Narodnata banka na Makedonija. Mandatot na novite ~lenovi vo Upravniot odbor }e iznesuva ~etiri godini.

apital banka promotivno plasira{e novi depozitni produkti za oro~uvawe vo devizi so kamatna stapka do 5,55%. Kako {to informiraat od bankata, vo promotivniot period, od 31 oktomvri do 31 dekemvri, za devizni vlogovi oro~eni na 12 meseci se zgolemuvaat kamatnite stapki za {tedewe. Kamatnata stapka za depoziti vo evra e 5,55%, za vlogovite vo dolari 3,75% i za vlogovite vo {vajcarski

Zgolemuvaweto na Upravniot odbor od tri na pet ~lena e vo soglasnost so izmenite na statutot na Ohridska banka, po dobienata soglasnost od guvernerot Petar Go{ev. Do izmeni na statutot na bankata doa|a po dobieniot dopis ispraten od NBRM do site banki, koj se odnesuva na poprecizno ureduvawe na organite na bankite, nivniot sostav, nadle`nosti, prava,

dol`nosti i odgovornosti, kako i na~inot na rabota. Pokraj toa, Ohridska banka odlu~i da go zgolemi i brojot na ~lenovi vo upravniot odbor – od tri na pet. “Toa se pravi so cel da bide obezbedena pogolema koordinacija vo izvr{uvaweto na rabotata, pogolema kontrola, no i zgolemuvawe na informiranosta”, soop{tija od Ohridska banka.

franci 2,05%. Kapital banka e specijalizirana vo bankarstvo so mikro, mali i sredni kompanii, javno i korporativno bankarstvo, finansirawe na nedvi`nosti, finansiski operacii, bankarstvo na malo, depozitno rabotewe, doma{en i me|unaroden platen promet, ponuda na portfolio karti~ni produkti, privatno i elektronsko bankarstvo. Od 2007 godina e vo sopstvenost na Alfa Fajnans

Holding, bugarska grupacija vo poleto na finansiski uslugi, nedvi`nosti, industriski minerali i energetska trgovija, aktivna niz cela Evropa.

STOPANSKATA KOMORA SO NOVI BARAWA DO VLADATA

17.03.2010 11 DA SE ODVOJAT 20,6 MILIONI EVRA ZA POGOLEMO PROIZVODSTVO I IZVOZ Biznis-zaednicata sugerira novi merki za pottiknuvawe na proizvodstvoto i izvozot, ~ie sproveduvawe }e ~ini 20,6 milioni evra od buxetot za 2011 godina. Vladata doprva }e gi razgleduva barawata na biznismenite. ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

o presret na usvojuvaweto na buxetot za idnata godina, Stopanskata komora na Makedonija pobara od Vladata da gi implementira barawata na biznismenite za buxetska poddr{ka od 20,6 milioni evra vo nasoka na pottiknuvawe na proizvodstvoto i izvozot. Od niv, 10 milioni evra treba da se odvojat za subvencionirawe na kamatite na kreditite za kompanii koi pove}e od polovinata od svoeto proizvodstvo go prodavaat na stranskite pazari i u{te

500.000 evra za subvencionirawe na kamatite za potro{uva~kite krediti za kupuvawe doma{ni proizvodi. Biznis-sektorot bara i pet milioni evra za opremuvawe na nacionalni laboratorii za proverka na kvalitetot na proizvodite, ~etiri milioni evra za doma{ni kompanii koi }e izgradat dva proda`ni kapaciteti vo Srbija i Albanija. Biznismenite velat deka ovie merki }e gi pottiknat proizvodstvoto i izvozot, }e ja zgolemat pobaruva~kata za doma{ni proizvodi, {to }e rezultira so pogolema vrabotenosta i pobrz razvoj na ekonomijata. “O~ekuvame da se razgledaat ovie inicijativi na Komorata i na buxetskata rasprava da se usoglasat so finansiskite politiki i programata na Vladata”, izjavi pretsedatelot na Komorata,

Branko Azeski, po sredbata so ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi. Ministerot Besimi smeta deka merkite se odr`livi, no bilo rano da se kaè dali se prifatlivi za Vladata. “Uvereni sme deka samo kontinuiraniot dijalog so biznis-zaednicata moè da dade podobri rezultati vo ekonomskite politiki {to gi vodi Vladata. Slu{navme nekolku idei od biznis-zaednicata koi vo ovaa faza na buxetska rasprava moè da se razgledaat. Vo naredniot period }e ostvarime i u{te nekolku sredbi so biznismeni za da gi utvrdime site nivni barawa i da re{ime koi od niv moè da se prifatat”, izjavi Besimi. Stopanskata komor a na Makedonija i oficijalno ja pozdravi odlukata na Vladata da go zgolemi nivoto na kapitalni investicii vo 2011 godina za 30%. Spored

BRANKO AZESKI PRETSEDATEL NA STOPANSKA KOMORA Barame Vladata da poka`e podgotvenost i so pari od buxetot da go pomogne i pottikne proizvodstvoto i izvozot kako klu~ni komponenti za zabrzan ekonomski razvoj na dr`avata. O~ekuvame da se razgledaat ovie inicijativi podneseni od strana na Komorata i vo tekot na buxetskata rasprava da se usoglasat so finansiskite politiki i programata na Vladata.

najavite od Ministerstvoto za finansii, slednata godina se planira da se investiraat 372 milioni evra vo kapitalni proekti. “Biznis-zaednicata pozitivno go ocenuva potegot na Vladata da go zgolemi fondot na pari {to gi planira za kapitalni investicii, a za smetka na toa da se namalat tekovnite tro{oci i toa prakti~no zna~i po~etok na promena na ekonomskiot model na zemjava {to go pobara i Stopanskata komora. ]e insistirame da se realiziraat kapitalnite investicii vo celost i da bideme vo tek so dinamikata na ostvaruvawe na planiranite investicii od buxetot. Duri bi poddràle i novo zadolùvawe na dràvata vo 2011 godina, no dokolku parite {to }e se pozjamat se potro{at samo za investicii vo infrastrukturata. Zavr{uvaweto na izgradbata

na koridorot 8 i 10, kako i gasovodniot sistem, se osnovata za voop{to i da se razmisluva za pointenziven ekonomski razvoj na zemjata”, potencira Azeski. Ministerot za finansii, Zoran Stavreski pred pratenicite izjavi deka pogolem del od predvidenite pari za 2011 godina }e se realiziraat. “Na{ite o~ekuvawa se deka realizacijata na kapitalnite investicii za idnata godina }e bide dobra. Golem del od parite za taa namena }e bidat iskoristeni. Zgolemenite investicii }e se odrazat pozitivno vrz celata ekonomija, osobeno grade`ni{tvoto, industrijata i uslugite kako sektori koi }e dobijat zna~itelno zgolemuvawe na aktivnostite i toa vo golema mera }e im pomogne da ostvarat podobri rezultati vo raboteweto", izjavi Stavreski.

FATMIR BESIMI MINISTER ZA EKONOMIJA

Vladata planira idnata godina da sobere vkupno 2,4 milijardi evra, odnosno 6,6% pove}e od ovaa godina, i da potro{i okolu 2,6 milijardi evra, odnosno 6,8% pove}e od 2010. Dupkata vo buxetot iznesuva 188 milioni evra. Najgolem del od prihodite se planiraat od danoci i toa od dve milijardi evra od danoci i pridonesi, 255 milioni evra od nedano~ni prihodi i 95 milioni evra od proda`ba na kapitalni objekti. Celiot buxet e proektiran vrz osnova na ekonomski rast od 3,5% i porast na inflacijata za 3% idnata godina.

Uvereni sme deka samo kontinuiraniot dijalog so biznis-zaednicata moè da dade podobri rezultati vo ekonomskite politiki {to gi vodi Vladata. Slu{navme nekolku idei od biznis-zaednicata koi vo ovaa faza na buxetska rasprava moè da se razgledaat. Vo naredniot period }e ostvarime i u{te nekolku sredbi so biznismeni za da gi utvrdime site nivni barawa i nie kako Vlada da re{ime koi od niv moè da se prifatat, so cel pobrz izlez na makedonskata ekonomija od krizata, kako i sozdavawe na cvrsta osnova za podinami~en ekonomski rast.

12 02.11.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

VTORNIK

MAKOIL INVESTIRA ^ETIRI MILIONI EVRA VO MOTELOT MAKEDONIJA

NA OGLAS ZAKUP ZA 5.375 HEKTARI DR@AVNO ZEMJODELSKO ZEMJI[TE

ompanijata za trgovija so nafteni derivati, Makoil, investira ~etiri milioni evra vo izgradba i rekonstrukcija na motelot Makedonija koj se nao|a na avtopatot Skopje-Veles. Direktorot Mite Jovanovski najavi deka hotelot bi trebalo da bide pu{ten vo upotreba vo mart slednata godina. "Vo rabotime na izgradba i rekonstrukcija na motelot Makedonija, koj se nao|a na

inisterstvoto za zemjodelstvo raspi{a javen oglas za davawe pod zakup na 5.375 hektari dràvno zemjodelsko zemji{te vo regionite na Makedonski Brod, Vinica, Gevgelija, Gostivar, Del~evo, Debar, Demir Hisar, Ko~ani, Ki~evo, Kumanovo, Kru{evo, Kratovo, Negotino, Ohrid, Probi{tip, Resen i âir. Maksimalnata povr{ina za koja moè da aplicira i da

avtopatot Skopje-Veles. Dosega investiravme 2,5 milioni evra, a za zavr{uvawe na zapo~natite raboti }e bidat potrebni u{te okolu eden i pol milioni evra. Imavme vo plan da go otvorime hotelot do krajot na godinata, no poradi vremenskite nepovolnosti ne bevme vo mo`nost da rabotime na teren, zatoa otvoraweto go premestivme za mart slednata godinaâ&#x20AC;?, veli Jovanovski. Spored nego, se

raboti za kompleks vo koj e predvideno da ima 40 sobi i golem restoran, sportski sali i tereni, bazen i kuglana. Jovanovski, motelot Makedonija, koj be{e vo sopstvenost na kompanijata Internacional, go kupi za eden milion evra od Stopanska banka, kade {to be{e pod hipoteka. Objektot se prostira na 4.500 metri kvadratni so dvorno mesto od 1.187 metri kvadratni.

dobie eden ponuduva~ e 10 hektari. Kako {to informiraat od Ministerstvoto, vremetraeweto na zakupot za koj se izdava zemji{teto, zavisno od namenata, e do 50 godini za podigawe maslinarnici; do 30 godini za podigawe dolgogodi{ni nasadi, za sportsko-rekreativni aktivnosti i za ruralen turizam; do 15 godini za odgleduvawe drugi zemjodelski kulturi; do 15 godini za livadi i do 20 godini za ribnici.

Pravo da u~estvuvaat na javniot oglas imaat doma{ni fizi~ki i pravni lica i stranski pravni lica. Na oglasot nemaat pravo da konkuriraat lica koi gi nemaat regulirano obvrskite po osnova na zakupnina za prethodno sklu~eni dogovori za zakup na zemjodelsko zemji{te vo dr`avna sopstvenost, nitu pravni lica za koi e otvorena ste~ajna postapka, kako i neprofitnite organizacii.

MINISTERSTVOTO ZA ZDRAVSTVO ISPRATILO PISMENA NAJAVA

BOLNICITE SE PODGOTVUVAAT ZA NOVATA MEDICINSKA OPREMA, AMA JA NEMA Iako del od klinikite vo zemjava pred dvaesetina dena dobile izvestuvawe da podgotvat teren za novata oprema, aparatite s$ u{te gi nema. Od Ministerstvoto za zdravstvo informiraat deka najbrzo }e stignat eho-aparatite, a del }e dojde na po~etokot od 2011 godina VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

inisterstvoto za zdravstvo pred dvaesetina dena ispratilo pismeni najavi do nekolku kliniki da podgotvat teren za novata medicinska oprema, doznava â&#x20AC;&#x153;Kapitalâ&#x20AC;?. No, aparatite, koi dr`avata }e ja ~inat okolu 120 milioni evra, s$ u{te gi nema. "Imavme najavi deka opremata }e pristigne naskoro i bevme primorani za 10 dena da podgotvime teren za novite aparati. Nie, sepak, se nadevame deka do 15 noemvri }e pristigne del od opremata", velat od Klini~kiot centar vo Tetovo, od kade {to "Kapital" doznava i deka ako pristignat aparatite, }e bidat smesteni vo noviot dijagnosti~ki centar, koj sega e vo faza na karabina. Na Klinikata za uvo, nos i grlo vo Skopje nemalo nikakvi najavi deka naskoro }e pristignat dolgonajavuvanite aparati. Direktorot, pak, na Klinikata za toksikologija, Andon ^ibi{ev, ve}e podolgo vreme podgotvuva teren za novite

aparati. "Vo o~ekuvawe sme da pristigne najaveniot sovremen respirator i u{te nekolku pacient-monitori. Momentalno sproveduvame edukacija na personalot i prisposobuvame prostor za smestuvawe na noviot aparat", veli toj. ZA ODLO@ENO PLA]AWE, 17 MILIONI EVRA PLUS Novata medicinska oprema Vladata ja najavi pred nekolku godini. Spored doktorite i poznava~ite na sostojbite vo Fondot za zdravstvo,

odolùvaweto e samo izgovor so koj se pokriva finansiskata dupka na ovaa institucija. "Vladata ja nara~a opremata sklu~uvaj}i dogovor da po~ne da ja otpla}a, {to zna~i i da ostane ovaa garnitura u{te ~etiri godini na vlast, nema da plati ni denar za opremata, a }e si ja prepi{e ovaa reforma kako svoja. Plus, odloènoto pla}awe dràvata ja ~ine{e 17 milioni evra pove}e. Me|utoa, ovde ima i eden drug problem. FZO treba da plati 80% od vkupnata vred-

nost na medicinskata oprema, a pred da stigne, treba da poka`e dokument deka gi ima parite na smetka. Znaej}i ja finansiskata sostojba na Fondot, mo`ebi tokmu ova e ko~nicata poradi koja od novata oprema s$ u{te nema ni traga ni glas", veli Nikola Panovski, doktor i porane{en direktor na FZO. Porane{ni ministri za zdravstvo se somnevaat deka opremata }e se najde na vistinskoto mesto. "Najverojatno, pompezno najavu-

vanata oprema nema ni da ja vidime. Vo vreme koga zdravstvoto e iscrpeno i bukvalno kolabirano, Vladata namesto po potrebite, odi po nade`ta na narodot. Postoi golema mo`nost FZO da e pri~inata poradi koja opremata ve}e nekolku godini pristignuva i nikako da pristigne. No, koj da znae, koga ni Gospod ne mo`e da im fati kraj na s$ po~esto najavuvanite reformi", veli \or|i Orov~anec, doktor i porane{en minister za zdravstvo.

Spored eks-ministerot Imer Selmani, sovremenata aparatura odamna trebalo da stigne vo site zdravstveni ustanovi. NAJBRZO ]E STIGNAT EHO-APARATI? Od Ministerstvoto za zdravstvo nemaat konkretni podatoci koga to~no }e pristigne opremata. Del najavuvaat za slednata godina. "Za mnogu kratok period }e pristignat novi eho-aparati, a po odredena dinamika }e stignuva i ostanatata oprema. Vo zavr{na faza e i postapkata za nabavka na najsovremena aparatura i instrumenti za potrebite na Univerzitetskata klinika za o~ni bolesti i za site oftalmolo{ki oddelenija vo javnite zdravstveni ustanovi vo dr`avata. Ovie aparati }e po~nat da pristignuvaat vo 2011 godina. Od vkupniot investiciski paket, 68 milioni evra se nameneti za nabavka na medicinska oprema za site bolnici vo zemjava, a vo tek e i vtoriot kapitalen investiciski proekt koj opfa}a rekonstrukcija, dogradba i izgradba na pove}e od 45 bolnici i zdravstveni domovi, za {to vo narednite 2-3 godini }e se vlo`at pove}e od 40 milioni evra", velat od Ministerstvoto.

KOMPANII PAZARI I FINANSII

VTORNIK

02.11.2010

EKSPROPRIJACIJA NA ZEMJI[TE I BEZ PRAVOSILNO RE[ENIE PROMOTIVNA PONUDA OD ONE ZA MOBILE NET TARIFNITE MODELI emji{teto {to e predmet ja ukinal ovaa odredba, no zamenik-ministerot.

na eksproprijacija }e vleze vo vladenie otkako re{enieto }e stane kone~no, a ne pravosilno, kako {to e sega. Ova go predviduvaat predlo`enite izmeni i dopolnuvawa na Zakonot za eksproprijacija, koi v~era gi razgleduva{e sobraniskata Komisija za finansirawe i buxet, javi MIA. Zamenik-ministerot za finansii, Nedim Ramizi, re~e deka Ustavniot sud vo maj godinava

so dopolnuvaweto na Zakonot ima isklu~ok so koj Vladata po obrazloèn predlog i po kone~nosta na re{enieto }e moè da predloì da se vleze vo vladenie na toj ekspropriran imot. “Ovoj isklu~ok e dokolku se raboti za itna investicija koja ne trpi ~ekawe za pravosilno re{enie ili e dojdeno do zagrozuvawe na ìvotot na naselenieto, kako i pogolemi elementarni {teti”, re~e

Prateni~kata grupa na SDSM ne gi poddr`a ovie izmeni. Spored Marjan~o Nikolov, pratenik od SDSM, so ovie izmeni se izigruva odlukata na Ustavniot sud. “Ovaa odluka e na {teta na gra|anite i nie nema da ja poddr`ime bidej}i re{enieto e protiv gra|anskite interesi, odnosno da se odzeme nivniot imot za da se izgradi objekt od javen interes”, re~e Nikolov.

ompanijata ONE od v~era vovede nova promocija za site novi i postoe~ki korisnici na tarifnite modeli Mobile Net koi }e go obnovat svojot dogovor. So promocijata, site novi korisnici na tarifnite modeli Mobile Net koi }e potpi{at dogovor, kako i postoe~kite korisnici koi }e napravat obnova na dogovorot do 31 janu-

ari 2011 godina, }e dobijat tri meseci bez mese~na pretplata, so vklu~en besplaten Internet. Dopolnitelno, novite korisnici dobivaat i besplaten 3G USB modem. So Mobile Net tarifnite modeli korisnicite imaat mo`nost da dobivaat besplaten Internet do 8GB sekoj mesec i da surfaat so brzina do 7,2 Mbps.

SE BARA PROMENA NA MODELOT ZA ZEMJODELSKO OSIGURUVAWE

DR@AVATA ODNAPRED ]E PLA]A 60% OD OSIGURITELNATA POLISA? Potrebna e promena na dosega{niot model na subvencionirawe na osiguruvaweto na zemjodelskoto proizvodstvo zatoa {to sega{niot model, spored koj zemjodelecot ja pla}a celata polisa, a potoa dr`avata mu vra}a 60% od sumata, ne dava efekti ZDRAVKO RABAXISKI rabadjiski@kapital.com.mk

o tekot na ovoj mesec }e se razgleduva mo`nosta za promena na modelot na osiguruvawe na zemjodelskoto proizvodstvo. Izvori od nekoi od osiguritelnite kompanii velat deka iako Vladata pokriva 60% od polisata za osiguruvawe na zemjodelskite povr{ini, postoi seriozna administrativna pre~ka za iskoristuvawe na ovaa povolnost. Modelot e taka postaven {to zemjodelecot mora da go plati celiot iznos na osiguruvaweto, a potoa Vladata mu vra}a 60% od sumata. Osiguritelite baraat ova da se promeni, so toa {to zemjodelcite bi pla}ale samo 40% od sumata za osiguruvawe, a ostatokot direktno da go pla}a dr`avata. So toa, Vladata, objasnuvaat tie, bi nemala tro{ok po osnova na obes{tetuvawe na zemjodelcite vo slu~aj na elementarni nepogodi. Godinava, za subvencii na zemjodelskoto osiguruvawe se odvoeni 35 milioni denari. Dosega, od 80 iljadi evidentirani zemjodelci, samo 1.171 zemjodelci go

osigurale proizvodstvoto. \Vo Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo ne dobivme potvrda na informacijata deka se razmisluva za promena na modelot na zemjodelsko osiguruvawe. Ottamu velat deka zasega nema novini vo na~inot na subvencionirawe. Promeni bi bile mo`ni koga }e se razgleduva programata za subvencionirawe na osiguruvaweto za narednata godina. Zemjodelcite velat deka se svesni za potrebata od osiguruvawe, no najgolemiot del od sredstvata gi vloùvaat vo nasadite i ne moàt da si dozvolat da go osiguraat proizvodstvoto. “Prethodnite godini nemav osiguruvawe na proizvodstvoto, i pokraj toa {to otkupuva~ite baraa da imame osiguritelni polisi koga potpi{uvame dogovori. Svesen sum deka ako se slu~i nekoja vremenska nepogoda, }e go izgubam celiot rod i zarabotkata, pa ako se ovozmoì da pla}ame samo 40% od sumata za osiguruvawe koga gi potpi{uvame polisite, namesto dosega{nite 100%, }e bide mnogu polesno da go osigurame proizvodstvoto”, veli zemjodelec od Podlog. Stevo Radevski od zdruènieto

1.171

zemjodelci go osigurale proizvodstvoto godinava

milioni denari odvoeni za subvencii na zemjodelskoto osiguruvawe vo 2010

na proizvoditeli na jabolka od Resen veli deka osiguruvaweto na nasadite so jabolka od prirodni nepogodi e mnogu va`na merka, bidej}i vo slu~aj na uni{tuvawe na rodot im pomaga na zemjodelcite da si vratat del od vloènite sredstva. “Merkata na Vladata za subvencionirawe na osiguruvaweto na proizvodstvoto e mnogu dobra, no, za àl, interesot na zemjodelcite e slab poradi neinformiranosta i poradi somneòt vo osiguritelnite kompanii. Proizvoditelite koi go osiguraa svojot rod ovaa godina bez nikakvi problemi gi podignaa parite od osiguruvaweto”, veli Radevski. Federacijata na farmeri

celosno go poddr`uva procesot na osiguruvawe, bidej} i osigurenoto proizvodstvo e najsigurno, no smetaat deka ovaa merka treba u{te pove}e da se afrimira. Tie im predlo`ile na nadle`nite institucii da se subvencionira i osiguruvaweto od dopolnitelni rizici, kako {to se proletniot mraz i poplavite, kako i da se vovede osiguruvawe na sto~arstvoto od osnovni rizici. Vo podra~nite edinici na Ministerstvoto za zemjodelstvo velat deka interesot za osiguruvawe na zemjodelskoto proizvodstvo se zgolemuva od

godina vo godina, no deka vo momentov brojot na zemjodelci koi gi osiguruvaat svoite posevi e mal. Od podra~nata edinica vo Prilep velat deka ovaa godina samo 100 zemjodelci gi osigurale posevite, od 6.000 evidentirani zemjodelci vo ovoj region. Vo Valandovo posevite ovaa godina gi osigurale 46 proizvoditeli od 1.700 prijaveni zemjodelski semejstva. Vo ovoj kraj najmnogu se osiguruvaat lozovite nasadi i ovo{tarnicite. Vo Resen godinava samo 45 ovo{tari prijavile deka gi osigurale svoite nasadi. Vo ovoj reon

ima 2.868 registrirani zemjodelski proizvoditeli, od koi 97% se ovo{tari. Spored programata za finansiska poddr{ka na zemjodelstvoto, za nadomest za osiguruvawe na primarnoto zemjodelsko proizvodstvo se planirani 35 milioni denari. Zemjodelcite mo`at da baraat nadomest pri osiguruvaweto na zemjodelski povr{ini za lozovi i ovo{ni nasadi do pet hektari, gradinarski kulturi do 2 hektari i `itni kulturi do 10 hektari. Godinava svoeto proizvodstvo go osigurale 1.171 zemjodelci i 26 kompanii.

14 02.11.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

VTORNIK

PRODA@BATA NA KOMPANIITE GI ZAGRI@UVA GRA\ANITE-PATRIOTI

SRBIJA GI GUBI SVOITE BRENDOVI

Na ekonomskite patrioti im smeta toa {to pove}e od 200 srpski kompanii preminaa vo hrvatska sopstvenost, kako i faktot {to Srbija minatata godina uvezla duri 7.000 toni svinsko meso, iako toa bi trebalo da bide srpski brend VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

rbija s$ pove}e uvezuva proizvodi koi bi trebalo da bidat srpski brend. Pove}e od 200 srpski kompanii preminaa vo hrvatska sopstvenost i mnogu od poznatite brendovi, kako sladoledite "frikom", "smoki" i "eurokrem" sega se uvezuvaat od drugi zemji vo regionot. Isto taka, mnogu od zemjodelskite proizvodi, kako lukot, domatot i gravot, koi, sepak, se karakteristi~ni za srpskoto podnebje, se uvezuvaat vo golemi koli~ini. Na ekonomskite patrioti im smeta toa {to pove}e od 200 srpski kompanii preminaa vo hrvatska sopstvenost, kako i faktot {to Srbija minatata godina uvezla duri 7.000 toni svinsko meso za 18 milioni dolari, iako svinskoto bi trebalo da bide srpski brend. “Prefrlaweto na proizvodstvoto na prehranbenata kompanija Svislion vo bosanskiot grad Trebiwe, poradi {to srpskite

gra|ani go uvezuvaat svojot "eurokrem", poka`uva deka Srbija poleka stanuva bananadr`ava”, predupredi ekonomistot Danijel Cvjeti~anin. Toj istakna deka Srbija vo posledno vreme tro{i s$ pove}e pari na uvoz na proizvodi po koi nekoga{ istata bila prepoznatliva, dodavaj}i deka nastanuva ekonomija na uni{tuvawe. “Kolku besmisleno zvu~i faktot {to lukot go uvezuvame od Kina. Veruvam deka }e ima s$ pove}e proizvodi koi se tradicionalno vrzani za na{eto podnebje, a koi }e mora da gi uvezuvame”, izjavi Cvjeti~anin. VO SRBIJA NE SE VODI SMETKA ZA PROIZVODSTVOTO “Najgolem problem na Srbija e {to ne vodi smetka za proizvodstvoto”, istakna ekonomistot Miroslav Zdravkovi}. Toj izjavi deka samo se zboruva za proizvodstvoto i za izvozot vo zemjata i poso~i deka proizvodstvoto bara mnogu vreme, investirawe vo tehnologii i znaewe, a C

bite bi trebalo da bidat sre}ni {to hrvatskite kompanii doa|aat da gi kupuvaat srpskite pretprijatija. “Mene kako ekonomist me interesira kolku lu|e vo Srbija }e bidat vraboteni i kolku familii }e se

prehranat. Hrvatskite biznismeni za eden vraboten pla}aat bruto-plata od 1.000 evra, dodeka za rabotnik vo Srbija bi trebalo da platat 500 evra. Na toj Hrvat mu e vo interes da go preseli proizvodstvoto tuka, a na nas ni e va`no da ne umreme od glad”, re~e Zdravkovi}.

SRBIJA, SLEDNATA GODINA VO STO

So prefrlaweto na proizvodstvoto na prehranbenata kompanija Svislion vo bosanskiot grad Trebiwe, srpskite gra|ani sega go uvezuvaat svojot “eurokrem”. uvozot ne bara ni{to. “Pronao|a{ evtina stoka, ja plasira{ na srpskiot pazar i ostvaruva{ lesna zarabotuva~ka. Kakva e prikaznata za nacionalna ekonomija koga site O

gledaat da go upropastat nacionalnoto proizvodstvo. Toa zna~i deka imame neodgovorno dr`avno rakovodstvo”, predupredi Zdravkovi}. Toj istakna deka Sr-

Srbija najverojatno narednata godina }e stane ~lenka na Svetskata trgovska organizacija (STO). Toa zna~i deka doma{nite izvoznici }e moàt da izvezuvaat na pogolem broj pazari, po popovolni uslovi i deka doma{niot pazar }e bide poliberalen i pokonkurenten, a srpskite potro{uva~i vo prodavnicite }e imaat pogolem izbor na stoki po poniski ceni. ^lenstvoto vo ovaa organizacija pretstavuva eden od klu~nite ~ekori vo integracijata na zemjata vo modernite me|unarodni ekonomski odnosi, no i neophoden ~ekor vo procesot na pridruùvawe vo EU. Pregovorite na Srbija za ~lenstvo vo STO vlegoa vo petta godina, a pomo{nik-ministerot za ekonomija zadolèn za multilateralna, regionalna i trgovska sorabotka, Bojana Todorovi}, istakna deka toa ne e neobi~no za ovoj proces. “Dosega Srbija odrà devet sostanoci so rabotnata grupa za pristapuvawe na zemjata vo STO i re{eni se site glavni sistemski pra{awa”, istakna Todorovi}.

KOSOVO GRADI OBLAKODER OD 42 KATA e|unarodnata kompanija so kosovsko u~estvo, ENK invest grup, vo Pri{tina ja po~na realizacijata na proektot za izgradba na 42-katen oblakoder, {to }e bide najvisokata zgrada dosega izgradena vo Kosovo. Direktorot na kompanijata, Edmond Krliu, koj e i eden od investitorite, izjavi za pri{tinskite mediumi deka dosega vo proektot

se investirani pove}e od 30 milioni evra, a celiot proekt }e ~ini okolu 300 milioni evra. Krliu re~e deka vo izgradbata se vklu~eni i mnogu drugi firmi, glavno stranski, a site rabotnici koi gi izvr{uvaat grade`nite raboti se od Kosovo. Izgradbata na objektot }e bide podelena vo nekolku fazi, a nejzinoto celosno zavr{uvawe se o~ekuva vo 2014 godina.

IKEA ]E GRADI FABRIKA ZA IVERICA VO HRVATSKA [vedskata kompanija za proizvodstvo na mebel, IKEA, vo Hrvatska mo`e da otvori fabrika vo koja bi se proizveduvala iverica za mebel. Stanuva zbor za proekt na kompanijata Svedspan koja e edna od ~lenkite na IKEA grupata. Za izgradbata na ovaa fabrika e potreben pogolem prostor so povr{ina od 25 hektari, a kompanijata vo sopstvenost na {vedskiot koncern se zainteresirala za lokacija vo Karlovac.

So otvoraweto na fabrikata vo prvata faza bi se otvorile rabotni mesta za 150 do 200 lu|e, a godi{no bi proizveduvala milion kubici iverica. Vo drugata faza, Svedspan planira da po~ne so proizvodstvo i sklopuvawe na mebel. Mo`nosta za doa|aweto na IKEA vo Karlovac ja potvrdi gradona~alnikot na op{tinata, Damir Jeli}, koj soop{ti deka postoi mo`nost Svedspan da otvori fabrika.

KROACIJA ERLAJNS SO ZAGUBA OD 15 MILIONI EVRA rvatskata aviokompanija Kroacija erlajns vo prvite devet meseci od ovaa godina zabele`ala zaguba od 109,4 milioni kuni (15 milioni evra). Toa pretstavuva zgolemuvawe od 16,2% vo odnos na istiot period lani, koga zagubata iznesuva{e 94,16 milioni kuni (12,7 milioni evra). Samo vo tretiot kvartal od ovaa godina Kroacija erlajns ostvarila dobivka

vo visina od 22 milioni kuni (dva milioni evra), nasproti zagubata od 59 milioni kuni (osum milioni evra) minatata godina. Od upravata na kompanijata pora~uvaat deka avioprevozot poleka izle-

guva od najte{kiot period vo istorijata, no deka }e bidat potrebni najmalku tri godini za da zakrepne od padot vo patni~kiot promet.

BALKAN BIZNIS POLITIKA

VTORNIK

02.11.2010

REVIZORSKIOT IZVE[TAJ POTVRDI

KONSTRUKTOR GI LA@IRAL DELOVNITE IZVE[TAI ZA 2009 GODINA

Delovnite prihodi na kompanijata drasti~no padnaa, od 353 milioni evra vo 2008 godina na 285 milioni evra vo 2009 godina. Padot se odnesuva na hrvatskiot pazar kade {to prihodite se namalija od 292 na 202 milioni evra. Vo stranstvo, pak, e ostvaren rast na prihodite od 68 na 81 milioni evra, no, pritoa se doveduva vo pra{awe delot od 49 milioni kuni (6,6 milioni evra), spored navedenoto mislewe na revizorot. Konstruktor, na proektot vreden 910 milioni kuni (123 milioni evra) za izgradba na krstosnici vo Katar, koj be{e pretstaven kako rabota od soni{tata, dosega izgubi 22 milioni evra. Toj proekt padna vo kriza poradi potcenuvawe, pa vo juni 2009 godina be{e dogovorena nova dinamika na rabotite, za koi katarskite vlasti obezbedija dopolnitelni 34 milioni evra. Drug proekt koj go spomenuvaat revizorite e splitskata biznis-kula vo vrednost od 100 milioni evra, ~ija izgradba s$ u{te ne e po~nata. Konstruktor ovaa godina, isto taka, ja izgubi i rabotata na stoletieto vo Crna Gora,

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

evizijata na najgolemata hrvatska grade`na kompanija, Konstruktor, koja vo finansiskiot izve{taj za 2009 godina prikaà dobivka od 871 iljadi evra, utvrdi deka podatocite koi gi prikaàla grade`nata kompanija ne odgovaraat na vistinskata sostojba. Za ovlastenata revizorska ku}a List somnitelni se 16 milioni evra, poradi koi Konstruktor trebalo da prikaè zaguba, a ne dobivka. “Poradi specifi~nata situacija vo delovnata edinica vo Katar, po na{e mislewe, zagubata na finansiskata godina treba da bide pogolema za 6,6 milioni evra. Vo ostanatiot del ne moèvme da ja utvrdime realnosta na pobaruvawata i finansiskiot imot iskaàni vo finansiskiot izve{taj, vo iznos od 9,3 milioni evra”, potvrdija od revizorskata ku}a List. Poradi tie nedostatoci, revizorskata ku}a na Konstruktor mu dala revizorsko “mislewe

Konstruktor, na proektot za izgradba na krstosnici vo Katar, vreden 123 milioni evra, koj be{e pretstaven kako rabota od soni{tata, dosega izgubi 22 milioni evra. so rezerva” i predupredi na nekolku fakti koi go optovaruvaat dene{noto rabotewe na kompanijata. Stanuva zbor za neizvesnosta kakvo }e bide kone~noto finansisko vlijanie na katarskiot proekt vrz toa kako kompanijata }e ja odr`uva likvidnosta.

Smetkata na Konstruktor vo 2009 godina be{e blokirana ~etiri pati vo traewe od osum dena, dodeka situacijata vo 2010 godina drasti~no se vlo{i. Vo prvite sedum meseci smetkata be{e blokirana deset pati vo traewe od 78 dena, pri {to edna blokada

trae{e duri eden mesec. Delovnite prihodi na kompanijata drasti~no padnaa od 353 milioni evra vo 2008 godina na 285 milioni evra vo 2009 godina. Padot se odnesuva na hrvatskiot pazar, kade {to prihodite se namalija od 292 na 202 milioni evra. K

SRBIJA: SUFICITOT SO ZEMJITE OD CEFTA DOSTIGNA 999 MILIONI DOLARI o prvite devet meseci od ovaa godina Srbija ostvarila suficit vo razmenata so zemjite od CEFTA vo iznos od 999, 2 milioni dolari, soop{ti Republi~kiot zavod za statistika. Srbija od januari do septemvri izvezla stoka vo vrednost od 2,03 milijardi dolari, dodeka vrednosta na uvozot iznesuva 1,03 milijardi dolari. Pokrienos-

ta na uvozot so izvoz iznesuva 196,9%. Suficitot e rezultat na izvozot na zemjodelski proizvodi (`itarki i proizvodi od niv, kako i razni vidovi alkohol) i izvozot na `elezo i ~elik. Od zemjite na CEFTA Srbija najmnogu uvezuvala elektri~na energija, ovo{je i zelen~uk. Vo prvite devet meseci Srbija izvezla roba vo vrednost od 6,9 milijardi dolari,

{to e za 15,7% pove}e vo odnos na istiot period od minatata godina.

MMF I ODOBRUVA NOV KREDIT NA ROMANIJA efot na misijata na Me|unarodniot monetaren fond (MMF) vo Romanija, Xefri Frenks, najavi deka so romanskata vlast }e bide postignat dogovor za nova tran{a na kredit. Frenks izjavi deka vo Bukure{t imalo nekolku intenzivni i ostri razgovori, no deka e ostvarena dobra sorabotka so romanskata centralna banka, ministerot za finansii i drugite min-

[

istri. Najgolemiot problem so koj se soo~uva Romanija e buxetskiot deficit koj ovaa godina treba da iznesuva 6,8%, a vo 2011 godina ne bi trebalo da nadminuva 4,4%. Bruto-doma{niot proizvod po `itel vo 2008 godina iznesuval 9.500 dolari, dodeka ovaa godina izne-

suva 7.390 dolari, a vo 2013 godina bi trebalo da iznesuva 9.800 dolari.

CRNA GORA VO PAYPAL SISTEMOT VO 2011 GODINA? rna Gora sigurno }e bide vklu~ena vo PayPal sistemot na pla}awe preku Internet, izjavi crnogorskiot minister za informacisko op{testvo, Vujica Lazovi}. “Na{ata zemja momentalno se nao|a vo proces na steknuvawe na status so golem broj drugi zainteresirani zemji”, izjavi Lazovi}. Toj istakna deka po najnovite razgovori koi gi vodel so pretstavnicite od PayPal vo tekot na minatata nedela, ne o~ekuva deka Crna Gora }e bide vklu~ena vo nivniot sistem pred vtorata polovina od narednata godina. “Vklu~uvaweto vo ovoj sistem na pla}awe bara mnogu resursi i investicii za potrebite na nadgradba na sistemot”, re~e Lazovi}.

kade {to treba{e da go gradi avtopatot Bar–Boqare. Hrvatskiot konzorcium predvoden od Konstruktor, IGM i Tehnika go izgubi ovoj proekt poradi nemo`nosta da obezbedi bankarski garancii. Iako crnogorskata Vlada ve}e vodi pregovori so drugi kompanii, direktorot na Konstruktor, @eqko @deri}, vo godine{niot izve{taj tvrdi deka ima mo`nost povtorno da pregovara so Crnogorcite, bidej}i i gr~ko–izraelskiot konzorcium Aktor HCH se soo~uva so problemi vo obezbeduvaweto na bankarska garancija.

@EQKO @DERI] I

DIREKTOROT NA KONSTRUKTOR, STR TRUUKKTO TOR, R, vo godine{niot izvve{ {ta taajj tvrddi dekkaa ima mo` o noost povtorno da pregov oovvaarra soo C Crn rnog rn ogor og orci or citee za iizzgr cite zgrad graaddba gr ba na avtopatot Bar-Boqar are re. C

16 02.11.2010

SVET BIZNIS POLITIKA

VTORNIK

VELIKA BRITANIJA GI PRODAVA AVIONITE "HARIER" ZA DA OBEZBEDI DOPOLNITELNI SREDSTVA

FRANCUSKATA EDF VLEGUVA VO JU@EN POTOK DO KRAJOT NA 2010 GODINA

ritanskoto Ministerstvo za odbrana odlu~i da gi prodade voenite avioni "harier" za da za{tedi pari, kako i za da obezbedi dopolnitelni sredstva otkako Vladata na premierot Dejvid Kameron gi namali izdvojuvawata za vooru`enite sili vo ramkite na opredelbata za zabrzano kratewe na buxetskite tro{oci. Vladata i Ministerstvoto baraat kupuva~i za pove}e

od 50 vakvi avioni, za koi e donesena odluka da bidat isklu~eni od sostavot na britanskoto kralsko voeno vozduhoplovstvo. Zasega ne e poznato po koja cena se prodavaat avionite, no se tvrdi deka sekoja suma za ovie voeni letala e dobredojdena. Kako glavni potencijalni kupuva~i se poso~uvaat vozduhoplovstvata na Indija i na SAD. Me|utoa, proda`bata na avionite "harier" se uslo`nuva

zatoa {to pazarot za niv e ograni~en od pri~ina {to vozduhoplovnite sili na mnogu zemji vo svetot nemaat iskustvo so ovie letala. Dokolku ne uspee proda`bata na ovoj model voeni avioni, od koi Velika Britanija odlu~i da se otka`e poradi {to vo narednite godini nosa~ite na avioni na nejzinata voena mornarica }e bidat bez letala, "harier" }e zavr{at na otpad ili po voenite muzei vo zemjata.

rancuskata energetska kompanija Elektrisite de Frans }e bide eden od akcionerite na proektot za gasovodot Ju`en potok do krajot na 2010 godina, soop{ti deneska ruskiot gigant Gasprom. Soop{tenieto e izdadeno po razgovorite na pretsedatelot na upravata na Gasprom, Aleksej Miler i zamenikot-direktor na EDF, Bruno Leskerom.

HIPO ALPE ADRIA VO GOLEMA FINANSISKA KRIZA

ZAGUBATA NA HIPO ]E DOSTIGNE 700 MILIONI EVRA? Spored rakovoditelite na Hipo alpe adria, bankata ovaa godina }e nema potreba od dr`avni garancii, a eventualno mo`e da & bidat potrebni za nekoi neo~ekuvani zagubi vo idnina

“Novi energetski kompanii, pa duri i novi dràvi, izrazuvaat zainteresiranost za u~estvo vo toj proekt. Nie, od svoja strana, sme otvoreni za takva sorabotka. Blagodarenie na zaedni~kite napori, Juèn potok moè naskoro da stane sovremen, doverliv i visokotehnolo{ki sistem za transport na gas”, izjavil Miler.

DVA, TRI ZBORA “Fakt e deka site zemji od Zapaden Balkan sakaat da bidat del od EU, no nema da vlezeme vo Unijata dodeka ne go re{ime statusot na Kosovo, no isto taka nema da vleze nitu Pri{tina. Toa, vsu{nost, e stimul za da se najde kompromis.” BO@IDAR \ELI]

vicepremier na Srbija za evropska integracija

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

vstriskata banka Hipo alpe adria ovaa godina moè da ima zaguba me|u 600 i 700 milioni evra, tvrdi vienskiot dneven vesnik "Standard". Pretsedatelot na Upravniot odbor na Hipo, Gotvald Kranebiter, pred istra`niot odbor najavil deka ovaa godina bankata }e pretrpi “masovni zagubi”. Bankata Hipo, koja minatata godina premina vo dràvna sopstvenost, vo 2009 godina prijavi zaguba vo iznos od 1,6 milijardi evra. Avstriskiot magazin "Trend" vo svoeto minatonedelno izdanie tvrdi deka postojat razmisluvawa dràvata da & dade novi garancii na bankata za zagubite koi & pretstojat, bidej}i ovaa finansiska institucija mora da gi otstrani mnogute neprofitabilni investicii i nedvi`nosti. Vo vrska so statijata objavena vo magazinot, bankata soop{ti deka za nejziniot bilans ovaa godina }e nema potreba od dràvni garancii, a eventualno moè da & bidat potrebni za nekoi neo~ekuvani zagubi vo idnina. Spored soop{tenieto na Hipo, bankata momentalno izrabotuva planovi vo slu~aj da ima potreba od dopolnitelni sredstva. Finansiskoto rabotewe na Hipo alpe adria prerasna vo megaskandal koj go trese jugoisto~niot del od Evropa. Specijalnata edinica za rasvetluvawe na ovaa afera, CSI

“Ako presu{i ezeroto âd, re~isi 30 milioni lu|e }e mora da emigriraat vo Evropa. Vo najlo{o scenario, nie }e se sudrime so niv na sred Sredozemnoto More. Ako Evropa ne saka da emigriraat tie 30 milioni lu|e koi ìveat okolu ezeroto âd...Evropa }e treba da go spasi ezeroto.” MOAMER GADAFI

lider na Libija

1,6

milijardi evra iznesuva zagubata na bankata vo 2009 godina

Hipo, koja ja formira{e avstriskiot minister za finansii, Jozef Prel, otkako dr`avata be{e prinudena da ja prezeme bankata na koja & se zakanuva{e zatvorawe, otkri deka porane{noto rakovodstvo i biznispartnerite na Hipo alpe adria ja o{tetile bankata za pove}e od 300 milioni evra. Tie pari, me|u ostanatite, od bankata gi izvlekle menaxerite i delovnite partneri.

Edna od najgolemite kriminalisti~ki istragi vo istorijata na Evropa rezultira{e so apsewe na porane{niot direktor na bankata, Volfgang Kulterer. Protiv nego se vodi istraga poradi izmama, perewe pari, sistematsko uni{tuvawe na kompanii preku davawe krediti bez pokritie. Kulterer gi odbi site obvinenija, a sudot vodi istraga i protiv 40 drugi lica. Prethodno utvrdenata {teta od 300 milioni evra be{e samo po~etnata zaguba spored pretpostavuvawata na vlasta, bidej}i istra`niot tim na Hipo dosega, pred s$, gi proveruval somnitelnite biznisi od vremeto pred prezemaweto na bankata od germanskata Bajern LB

NAJGOLEMATA METALUR[KA KOMPANIJA VO VENECUELA E NACIONALIZIRANA enecuelskiot pretsedatel, Ugo ^aves, potpi{a ukaz za nacionalizacija na najgolemata metalur{ka kompanija vo Venecuela, Siderurgika del Turbio (SIDETUR). Kako {to se naveduva vo soop{tenieto na kabinetot na ^aves, nacionalizacijata na SIDETUR e vo ramkite na vladinata strategija za transformacija na Venecuela

vo socijalisti~ka dràva. âves voedno & naredi na Nacionalnata garda na Venecuela da prezeme odgovornost za sigurnosta na sedumte fabriki na SIDETUR. Siderurgika del Turbio, ~ija glavna dejnost e proizvodstvoto na ~elik, izvezuva svoi proizvodi vo pove}e dràvi vo Latinska Amerika, Afrika, Azija i Evropa.

vo 2007 godina. Kone~nata {teta se procenuva na 700 milioni evra. Site malverzacii se slu~ile pred prezemaweto na Hipo od Bajern LB, koja bila prinudena vo bankata da “vpumpa” 3,7 milijardi evra. Vo rasvetluvaweto na verojatno najgolemiot bankarski skandal vo Avstrija deluvaat pove}e istra`uva~ki timovi. Malku e verojatno deka bankata }e gi dobie nazad tie 700 milioni evra, bidej}i pogolem del od parite is~eznaa vo mre`ite na fondacii i institucii koi se nao|aat vo stranstvo. Bankarska-ta grupacija pobara od porane{nite rakovoditeli ot{teta vo visina od pove}e od 10 milioni evra.

“Bosna i Hercegovina, duri i 15 godini po vojnata e problemati~na dr`ava vo koja nitu eden va`en problem ne e re{en i e realno da se razmisluva za nejzinata podelba. Nikoj vo BiH ne treba da se prisiluva da ostane vo zemja koja ne funkcionira, a edno od mo`nite re{enija e otcepuvawe na Republika Srpska i mirna disolucija na zemjata.” VILIJAM MONTGOMERI

porane{en amerikanski diplomat

EPL PROMOVIRA[E NOVA VERZIJA NA MEKBUK EJR merikanskata informati~ka kompanija Epl ja promovira{e novata verzija na svojot prenosen kompjuter Mekbuk Ejr, na koj se preneseni nekoi re{enija od nejzinite uspe{ni mobilni telefoni Ajfon i tablet-kompjuterot Ajpad. Kako i Ajpad, i noviot Ejr nema svoj hard-disk, tuku se bazira na fle{-memorijata {to se sobira, no, sepak, e poizdr`liv na padovi ili

udari od mobilniot apart na Epl. Podobruvaweto e i vo toa {to noviot Mekbuk Ejr ima baterija so podolgo vremetraewe od prethodnite verzii na ovoj laptop. Cenata na novata verzija na Mekbuk Ejr se dvi`i od 999 do 1.599 amerikanski dolari, vo zavisnost od goleminata na ekranot i na memoriskiot prostor.

A^AJNITE HIDROCENTRALI. ZO[TO?

godini se potrebni za izgradba na dvata objekti

VTORNIK

700

TOME BO[EVSKI AKADEMIK

milioni evra evra zaedno ~inat hidrocentralite ^ebren i Gali{te

ATANASKO TUNEVSKI

PROFESOR NA MA[INSKIOT FAKULTET

02.11.2010

18 02.11.2010

FEQTON

VTORNIK

NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI NIVEA

ISTORIJATA NA SINATA LIMENA KUTIJA PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

ivea (Nivea) uspea da ispliva od ekonomskata kriza bez nikakva “grebnatinka”, preku zadrùvawe na nivnite stavovi - da obezbedat prifatliva nega na koà za masite, kako i gradewe na brendot vrz doverba, sigurnost, dostapnost i inovacija. Vo poslednive tri godini brendot prodolùva da ja zgolemuva svojata vrednost, vo golem del poradi toa {to pove}eto go gledaat kako lokalen brend, {to pretstavuva svedo{tvo na unificiraniot pristap na brendot. Godinava, Nivea se naso~i kon ma{kiot pazar i }e bide brend {to }e go izbiraat angliskite fudbalski timovi. Inaku, Nivea be{e i glaven sponzor na novogodi{nata no} na plo{tadot Tajms Skver vo Wujork. ISTORIJA NA ADVERTAJZINGOT U{te od po~etokot vo 1911 godina, brendot Nivea bil pridvièn od pozitiven miks na istraùvawe, kreativnost i poznavawe na biznisot. Vo 1890 godina d-r Oskar Troplovic ja kupil kompanijata so sedi{te vo Hamburg, Bajersdorf (Beiersdorf), koja go dobila svoeto ime po osnova~ot, Pol C. Bajersdorf. Sovetnikot na Troplovic, profesorot Pol Gerson Una, koj }e stane najistaknat dermatolog vo Germanija, gledal nade` vo inovaciite. Toj go privlekol vnimanieto na Troplovic so kompletno noviot vid agens za emulzija, nare~en eucerit. So negova upotreba bil ovozmoèn razvoj na prviot stabilen, isto taka i industriski proizvodstven, krem vo svetot baziran na voda i masti - “nivea”. Imeto Nivea aludira na nadvore{niot izgled na kremot koj sozdava slika na ~istota i doa|a od latinskiot zbor “nix, nivis” koj zna~i “sneg”. Nasproti euceritot koj gi spojuva

maslata i vodata, kremot isto taka sodrì glicerin, malku limonska kiselina i za da se dolovi delikatniot miris, eteri~no maslo od ruà i krin. Iako proizvodnata linija na kremot “nivea” kontinuirano se aùrira so poslednite nau~ni usovr{uvawa, bazata na receptot ne e promeneta najmalku 100 godini. Kako i da e, imixot na kremot “nivea” se promenil samo 14 godini po negovoto lansirawe na pazarot. Periodot na “zlatnite 20-ti” bil period na socijalni promeni koi vodele do nov duh na vremeto. Po dramati~nite voeni iskustva, lu|eto imale elan za ìvot, “mlade{tvoto” i “slobodnoto vreme” stanale popularni koncepti, a tehni~kite inovacii go zabrzale tempoto na ìvot. Nivea odgovorila na ova ~uvstvo za nov ìvot i go adaptirala profilot na brendot so cel da se vklopi vo toa. Opsegot na Nivea zna~itelno bil pro{iren vo 30-te godini. Bile dodadeni proizvodite kako krem za bri~ewe, {ampon i maslo za koà i Nivea stanala vistinski prodaèn hit na internacionalno nivo. Eli Heus-Knap, soprugata na prviot pretsedatel na Federalnata Republika Germanija, Teodor Heus, bila osobeno odgovorna za advertajzingot na Nivea vo toa vreme. Blagodarenie na nea se zgolemila pobaruva~kata na brendot i toa nezagrozena od nacisti~kata ideologija. Taa bila edna od prvite èni specijalizirani vo advertajzingot koja stanala slavna i mnogu godini potoa ostanala posvetena na reklamiraweto na Nivea. Heus-Knap ja prepoznala i pozitivnata asocijativna sila na boite na brendot, sina i bela, koi gi upotrebuvala vo virtuozniot moden dizajn vo

Imeto Nivea aludira na nadvore{en izgled na kremot koj sozdava slika na ~istota i doa|a od latinskiot zbor “nix, nivis” koj zna~i “sneg”. Iako proizvodnata linija na kremot “nivea” kontinuirano se a`urira so poslednite nau~ni usovr{uvawa, bazata na receptot ne e promeneta najmalku 100 godini

nejzinite reklamni spotovi. Vo 50-te godini kremot “nivea” ve}e dostignal status na klasi~en brend i golem broj proizvodi za nega na ko`a bile lansirani pod ~adorot na Nivea. Periodot na “ekonomskoto ~udo” i raste~kiot prosperitet vo 60-te godini napravile lu|eto s$ pove}e i pove}e da patuvaat. Odmorite so pla`a i sonce vo Ju`na Evropa stanale strast. Nivea odgovorila i na

ovoj trend, so ekspanzija na opsegot koj }e vklu~i Nivea proizvodi za za{tita i nega pri sonce. Advertajzingot bil izraboten po merka na oboàvatelite na sonceto i nagolemo prikaùval lu|e na plaà. Vo toa vreme, eden element od advertajzingot na Nivea stekna golema popularnost. Toa e topkata “nivea”, napravena vo klasi~niot dizajn na brendot. Ovaa

kampawa pretstavuvala pove} e reklama za imixot na brendot, otkolku reklama za individualnite proizvodi. Bumot vo prodavnicite, ukinuvaweto na prepora~anite maloproda`ni ceni, kako i otvoraweto novi pazari vodelo do zgolemuvawe na konkurencijata vo 70-te godini. Bajersdorf odgovoril so predizvikuva~ka reklamna kampawa {to go potcrtala

istoriskoto doka`uvawe na Nivea kako vodi~. Kampawata bila centrirana okolu kremot “nivea” i se razlikuvala od rivalite preku akcentiraweto na unikatniot kvalitet, nezamenlivata efektivnost i iskrenosta. GLOBALEN USPEH Vo 80-te godini Bajersdorf go sogledal potencijalniot rast koj go ponudi brendot Nivea.

PRIKAZNI OD WALL STREET

MAJKROSOFT SO KVA Golema zarabotka blagodarenie na registriranata silna i zgolemena proda`ba na najnoviot paket Office koj izleze na pazarot vo tekot na 2010 godina, kako i na konzolite za videoigri Xbox arabotkata na softverskiot gigant Majkrosoft zabele`a rast od 51% za prviot fiskalen kvartal na kompanijata. Pri~inite za vakviot fenomenalen odli~en rezultat na kompanijata le`at vo zgolemeniot i zasilen obem na proda`bi od strana na kompanijata na paketot Office od 2010 godina,

Z “Potro{uva~ite i ponatamu poka`uvaat silen

interes i preferencii za Windows 7 i Office 2010.”

kako i uspe{noto prezemawe na del od kola~ot na pazarot za konzoli za videoigri. Vedna{ po objavuvaweto na ovie rezultati, koi gi nadminaa site o~ekuvawa na analiti~arite, akciite na kompanijata zabele`aa prili~no golem rast. Neto-prihodite za kvartalot koj zavr{i na 30 septemvri dostignaa vrednost od 5,41

milijardi dolari, odnosno 62 centi od akcija, za razlika od minatata godina koga za ovoj ist period istite iznesuvale 3,57 milijardi dolari, odnosno 40 centi za akcija. Prihodite na kompanijata, isto taka, bele`at rast. Za ovoj period godinava istite porasnale za celi 16,2 milijardi dolari. Od samata kompanija o~ekuvaa deka nivnata zarabotka za ovoj period }e iznesuva okolu 55 centi za akcija i prihodi od proda`ba vo iznos od 15,9 milijardi dolari. OFFICE PAKETITE VO PODEM Od stranata na Majkrosoft e registrirana silna i zgolemena proda`ba na najnoviot Office paket koj izleze na

FEQTON

VTORNIK

“Kapital” zapo~na so serija napisi za toa kako nastanale i se razvivale najgolemite svetski brendovi-kompanii. Doznajte gi prikaznite za nivnite podemi i padovi, za toa koi se tajnite {to gi odr`uvaat na vrvot na skalata na najpoznati i najomileni svetski brendovi so decenii

Nivea e golemo semejstvo na brendovi so pove}e od 500 razli~ni proizvodi. Vo Germanija, Nivea uìva 100% svesnost za nivniot brend. I na evropsko nivo brendot uìva visok stepen na doverba vo proizvodite od kategorijata za nega na koà i dosega toa dostignuvawe ne e dopreno od nieden drug brend. Korisnicite vo pove}e od 170 zemji vo svetot upotrebuvaat proizvodi etiketirani so brendot Nivea

02.11.2010

VEB-STRANICATA NA NIVEA

D-r Oskar Troplovic,

tatkoto na brendot

Prvata veb-stranica na Nivea go vide svetloto na denot vo 1996 godina. Ednovekovnite korporativni vrednosti i imix bea reinterpretirani vo celosno digitalen medium, {to pretstavuva{e ~ekor ponapred od pronao|aweto obi~ni informacii za kompanijata vo po~etokot. Me|unarodnata publika be{e privle~ena preku promocija na ubavo stokmeni, ìvi i emocionalni sliki. Osven pomalku ili pove}e zadolìtelnite sodrìni, kako istorijata na brendot i relevantni podatoci za proizvodite, veb-stranicata isto taka sodrè{e elaborirani soveti za nega na koà i igri. Ednostavno kaàno, Nivea.com be{e edna od prvite veb-stranici so zabavno pretstavuvawe na vrednostite na brendot. Vo 2007 godina globalnata veb-stranica na Nivea doìvea redizajn so cel da se pretstavi vo svetloto na modernoto vreme. Nivea e prisutna onlajn vo 48 zemji i na okolu 28 razli~ni jazici. Golem broj lokalni veb-strancii vo strukturata i dizajnot se adaptacija na internacionalniot sajt na Nivea. Inaku, vo sekoja zemja veb-stranicata se akomodira na lokalnite potrebi, za da dostavi navremeni informacii za poslednite promocii i proizvodni inovacii i za na posetitolot da mu obezbedi informacii za sekoj proizvod koj e dostapen na lokalniot pazar. Pokraj s$, stranicata nudi dlaboki soveti za razli~ni temi od delot na ubavina i nega na koà.

NIVEA, ESENTA I REKLAMITE

Evropskite studii poka`aa deka Nivea u`iva visoko nivo na doverba i deka konzumentite }e gi prifatat novite proizvodi pod ~adorot na brendot. Vo kontekst na ovie o~ekuvawa na konzu-

mentite, Nivea pretstavi {irok spektar proizvodi koi na svoite kupuva~i im nudat visoko nivo na kvalitet. Strategijata za ekspanzija vo 80-te godini be{e sistematski prodol`ena vo 90-te godini

U{te vo 1936 godina vo Avstrija Nivea bila prepora~ana kako siguren pridru`nik vo patuvaweto i toa ne samo vo leto. Belgijcite ja narekuvale Nivea “vistinska beneficija za koàta”, kako {to pokaùvaat pe~atenite reklami od 1960 godina. Na reklamata od 1982 godina vo Ungarija se pojavuva quboven par koj od do`dot se {titi so ~ador “nivea”. Reklamite vo porane{nata êhoslova~ka i [vedska od 70-te godini pokaùvaat kako esenta zaedno so Nivea moè da bide ubavo vreme od godinata. No, isto taka i nadvor od granicite na Evropa lu|eto znaele kako da ja cenat negata {to ja dava Nivea, na {to ukaùvaat pe~atenite reklami od Brazil vo 1936 godina. Znaevte deka Nivea bila dostapna vo Latinska Amerika u{te od samiot po~etok? Vo Brazil, Nivea bila dostapna u{te od 1925 godina. Vo Meksiko duri bilo prepora~ano da se nosi krem “nivea” vo sekoja ~anta, kako {to pokaùva plakat od 1968 godina. preku lansiraweto na linijata za nega na kosa Nivea Hair Care, za lice Nivea Beaute i za telo Nivea Bath Care. Kako

{to raste{e globalizacijata, Nivea se fokusira{e na menaxirawe so brendot, {to ovozmo`i da se razvie

vo najgolemiot brend za nega na koà vo svetot. Denes Nivea e golemo semejstvo na brendovi so pove}e od 500 razli~ni proizvodi. Vo Germanija Nivea uìva 100% svesnost za nivniot brend. I na evropsko nivo brendot uìva visok stepen na doverba vo proizvodite od kategorijata za nega na koà i dosega toa dostignuvawe ne e dopreno od nieden drug brend. Korisnicite vo pove}e od 170 zemji vo svetot upotrebuvaat proizvodi etiketirani so brendot Nivea. Vo 2004 godina vo Hamburg se otvori moderen centar za istraùvawe, koj odgovara na inovaciskata mo} i me|unarodniot uspeh na kompanijata Bajersdorf. Vo oblasta na dermatologijata, nau~nicite na Bajersdorf se koncentrirani na strukturata i funkciite na koàta so cel da otkrijat kako da go pomognat zdravjeto so posredstvo na klini~ki testirani proizvodi. Vo utre{niot broj na “Kapital” }e ~itate za italijanskiot moden brend Prada

ARTALNA ZARABOTKA POGOLEMA ZA 51% pazarot vo tekot na 2010 godina. Zabeleàno e i zgolemuvawe na proda`bata na konzolite za videoigri Xbox. Proda`bata na ovie konzoli beleì porast za celi 38% vo odnos na istiot period minatata godina. Sevkupnata proda`ba na uredi za zabava koi gi proizveduva kompanijata zabeleà rast od 27% vo odnos na lani, a vkupnata proda`ba na konzoli Xbox za ovoj period od godinata dostigna iznos od okolu 2,8 milioni. “Potro{uva~ite i ponatamu pokaùvaat silen interes i preferencii za Windows 7 i Office 2010”, izjavi Piter Klajn, glavniot finansiski direktor na Majkrosoft, vo tekot na minatata nedela. Sepak, rastot na profitot od proda`bata na

Windows, na koj od Majkrosoft gledaat kako na glaven dvigatel na profitabilnosta na kompanijata, za ovoj period od godinata be{e prili~no skromen i ograni~en. “Prihodite od proda`ba na proizvodite Windows za proizvoditelite na kompjuteri porasnaa za 11% vo odnos na lanskata godina, {to e koinzistentno so rastot na edinicite za personalnite kompjuteri koi zabele`aa rast od 15% kaj biznis-sektorot i re~isi 10% kaj potro{uva~ite”, izjavi portparolot na Majkrosoft, Bil Kofed. Klajn, isto taka, dodade deka proda`bata na Windows za narednite kvartali }e bele`i porast i istata }e bide vo korelacija so rastot na proda`bata na

personalni kompjuteri, iako analiti~arite smetaat deka poddr{ka na ovaa proda`ba na proizvodite Windows }e ima i preku promocijata na Windows Phone 7 vo SAD, koja treba da se slu~i okolu osmi noemvri. Stiv Balmer, glavniot izvr{en direktor na Majkrosoft, smeta deka proda`bata na noviot mobilen operativen sistem drasti~no }e pridonese za zgolemuvawe na proda`bata na proizvoditeWindows, bidej} i od kompanijata se o~ekuva ovoj nov operativen sistem da bide vgraden vo golemiot broj modeli smartfon mobilni telefoni koi treba da se pojavat vo tekot na ovaa godina. Sepak, Majkrosoft mo`e da se soo~i so problemi vo delot

na proizvodstvoto na tabletkompjuterite. Ova osobeno moè da se o~ekuva dokolku proizvodot iPad na Apple i ponatamu prodolì da bide lider na rapidno raste~kiot pazar na tablet-kompjuteri. Vo septemvriskiot izve{taj za operativni sistemi Gartner veli deka o~ekuva pazarniot udel na Majkrosoft na svetsko nivo do krajot na godinata da porasne na 4,7%, a vo tekot na idnata godina istiot da iznesuva duri 5,2% od toj pazar. Sepak, Gartner o~ekuva vakviot udel na Majkrosoft da se namali na 3,9% do 2014 godina. Toj smeta deka ovoj pazar celokupno }e zabeleì rast, no i deka na Majkrosoft }e mu bide mnogu te{ko da go zadrì svojot del od kola~ot.

20 02.11.2010

RABOTA / IT / PRODA@BA / ZDRAVSTVO / SMETKOVODSTVO

VTORNIK

Izbor na aktuelni oglasi SMETKOVODSTVO I REVIZIJA Izvor: Dnevnik

Objaveno: 22.10.2010-05.11.2010 EL-TE in`enering ima potreba od: Smetkovoditel CV, kratka biografija i fotografija ispratete na e-mail: elte@t-home.mk i elte@elte-inzenering.com.mk, ili na adresa: ul.@elevo br.2/2-10 Skopje. Tel.022033453,2033473 i faks 2033-454 Kraen rok na dostavuvawe na dokumenti: 05.11.2010 god.

JAVEN SEKTOR, NVO Izvor: Dnevnik

Objaveno: 29.10.2010 Kancelarijata na UNHCR Skopje go objavuva slednoto rabotno mesto, Pomo{nik Rakovoditel na Oddelot za za{tita/ Pravni raboti. Zavr{niot datum za primawe na aplikacii e 4 Noemvri 2010(inkluzivno). Aplicirajte elektronski preku imejl na: MCDSKREP1@unhcr.org

MA[INSTVO , METALURGIJA, RUDARSTVO Izvor: Dnevnik

Objaveno: 29.10.2010 Toplifikacija Inènering Skopjeraspi{uva oglas za vrabotuvawe: 2(dva) diplomirani ma{inski inèneri nasoka termotehnika/termoenergetika Zainteresiranite kandidati moàt da dostavat biografija do Toplifikacija Inènering DOOEL-Skopje, ul.Londonska bb,Skopje, najdocna do 08.11.2010.

KOMERCIJA, PRODA@BA, DISTRIBUCIJA Izvor: Vreme

Objaveno: 22.10.2010 Avon ima potreba od: Kreativen preveduva~ na tekstovi i slogani na na{ite pe~ateni materijali. Ispratete go va{eto CV so motivacisko pismo na angliski jazik, ne podocna od 5-ti noemvri 2010 na e-mail:Magdalena.Velova@avon.com

SAMO VO

IT Izvor: Vreme

Objaveno: 27.10.2010 - 05.11.2010 ONE Telekomunikaciski uslugi AD raspi{uva otvoren oglas za pribirawe na aplikacii za slednite rabotni pozicii: Biling In`ener; Softver In`ener; Ekspert za informaciska bezbednost i Agent za delovna proda`ba. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Vreme na 27.10.2010 koj trae do 05.11.2010god.

ZDRASTVO I NEGA, FARMACIJA, STOMATOLOGIJA Izvor: Ve~er

Objaveno: 21.10.2010 JZU Centar za javno zdravje Veles raspi{uva: Javen Konkurs za imenuvawe na direktor na JZU Centar za javno zdravje Veles kako rabotodaven organ Prijavite so potrebnata dokumentacija da se dostavuvaat do JZU Centar za javno zdravje Veles ul.„Lazo Osmakov” br.14 Veles, so naznaka „Za Komisija za sproveduvawe na postapka za imenuvawe na direktor, vo rok od 15 (petnaeset) dena, smetano od naredniot den od denot na objavuvaweto.

ZDRASTVO I NEGA, FARMACIJA, STOMATOLOGIJA Izvor: Ve~er

Objaveno: 21.10.2010-04.11.2010 JZU „Centar za javno zdravje” [tip raspi{uva konkurs za imenuvawe na direktor na JZU „Centar za javno zdravje” [tip Rok za podnesuvawe na prijavite e 15 dena od denot na objavuvawe na konkursot vo dnevnite vesnici.Prijavite so potrebnata dokumentacija da se dostavat do JZU „Centar za javno zdravje” [tip, ul.Hristijan Karpo{ bb [tip so naznaka za konkursna komisija

Izbor na aktuelni oglasi

RABOTA TENDERI

OBJAVETE GI VA[ITE OGLASI ЗА:

REVIZORSKI I DRUGI FINANSISKI IZVEШTAI SOOPШTENIJA

PO PROMOTIVNI CENI! Javete se na: 02/2551441 lok. 105 ili kontaktirajte ne na: e-mail: gulakova@kapital.com.mk

OBUKI / EU / FINANSII I SMETKOVODSTVO

Na 12.11.2010 godina prezentacija na belgiskata kompanija „KOVANER„ vo Stopanskata komora na Makedonija SOVREMEN ALAT NA IDNINATA Stopanskata komora na Makedonija, vo sorabotka so makedonsko-belgiskata kompanija „Kovaner Balkan„ DOOEL, koja e del od belgiskata kompanija „KOVANER„ organizira prezentacija na ra~en alat so vrven kvalitet. Ovoj alat nao|a primena vo grade`ni{tvoto, drvnata industrija, obrabotkata na mermer i kamen i kaj zanaet~iskite raboti. Prezentacijata, na koja{to }e bidat postaveni alatite i }e bide objasneta nivnata primena, }e se izvr{i pod mototo „Sovremen alat na idninata”. Predvidena e interaktivna razmena na iskustva i soznanija od primena na ra~niot alat. Prezentacijata }e se odr`i na 12.11.2010 godina, so po~etok vo 10:00 ~asot, vo Stopanska komora na Makedonija, sala 1 na 5-ti kat. Od 11– do 11.30 ~asot }e ima koktel-pauza, a potoa se predvideni bilateralni razgovori. Stopanskata komora na Makedonija gi pokanuva site makedonski kompanii zainteresirani za u~estvo na prezentacijata da go prijavat svoeto u~estvo najdocna do 3.11. 2010 godina. Prijavniot list mo`e da se prezeme od veb-portalot na Stopanskata komora na Makedonija: www.mchamber.mk KONTAKT:

EDNODNEVEN SEMINAR NA TEMA „E-BIZNIS STRATEGII ZA PODOBRUVAWE NA EFIKASNOSTA I EFEKTIVNOSTA VO RABOTEWETO NA KOMPANIITE VO GLOBALNOTO OKRUЖUVAWE” 3 noemvri 2010 godina (sreda) Stopanska komora na Makedonija, sala 3 na 3 kat 9:30-16:00 ~asot Konkurentnosta na makedonskata ekonomija e 79-ta od 139 ekonomii. Spored apsorbcijata na tehnologiite od strana na kompaniite Makedonija e na 113-to mesto, spored sofisticiranost na proizvodniot proces na 90-to mesto, a spored sofisticiranosta na biznisot na 96-to mesto od 139 ekonomii vo svetot. (http://www.weforum.org/). PREDAVA^ NA SEMINAROT: MIJALE SANTA, Ekonomski fakultet pri Univerzitet

„Sv. Kiril i Metodij„ vo Skopje. Izlagawa na pretstavnici na firmi koi

implementirale elektronski biznis.

Zainteresiranite za u~estvo na ovoj seminar mo`at da se prijavat najdocna do 14 Noemvri 2010 godina.

Skopje, petok 19 noemvri 2010 godina Vo ramkite na evropskiot proekt WBC-INCO.NET, Slovenian Business & Research Association, SBRA od Brisel, organizira seminar na tema: Kako da se pridobijat sredstva od 7. ramkovna programa za istra`uvawe i razvoj na EU (FP7)?. Se pokanuvaat site zainteresirani pretstavnici na pretprijatijata, nau~nite ustanovi, lokalnite zaednici i nevladinite organizacii, da ja iskoristat mo`nosta, besplatno da se informiraat za prednostite na EU-programata i uslovite, kako da bidat uspe{ni na konkursite. FP7 programata }e trae u{te 3 godini, me|utoa ve}e zapo~naa prvite diskusii za predlozite za 8. OP – za {to isto taka }e bidete informirani. Na seminarot, pokraj makedonskite pretstavnici, }e zemat u~estvo i zainteresirani od sosednite zemji vo regionot na JI Evropa. Vo organizacijata na seminarot sorabotuvaat ECPD Regionalniot institut za razvojni studii od Skopje, i Stopanskata komora na Makedonija, vo ~ii prostorii i }e se odr`uva seminarot. Raboten jazik e angliskiot na koj treba da se popolnat i prijavite.

KONTAKT:

Elizabeta Eftimova:

tel: 02 32 44 074 faks: 02 32 44 088 e-mail: beti@mchamber.mk

SEMINAR USPE[NO U^ESTVO NA 7. RAMKOVNA PROGRAMA NA EU

Zainteresiranite se povikuvaat da se prijavat na slednata e-adresa info@sbra.be so kopija do ecpdrirs@t-home.mk do 3 noemvri 2010 godina.

tel: 02 32 44 054 faks: 02 32 44 088 e-mail: lence@mchamber.mk

E-adresa: Mirjana@mchamber.mk Tel:3244-035; Faks: 3244-088

02.11.2010

Poop{irno na veb-portalot na Stopanskata komora na Makedonija, od kade {to mo`e da se prezeme i prijavniot list: www.mchamber.mk Len~e Zikova

Mirjana Koceva

VTORNIK

Len~e Zikova

tel: 02 32 44 054 faks: 02 32 44 088 e-mail: lence@mchamber.mk

Vodi~ za neformalno obrazovanie- Aktuelni obuki Online kursevi po angliski jazik non stop Go! EnglishMak Podgotvitelni obuki za TOEFL/ GMAT/ GRE/ SAT sekoj 1vi i 15ti 6 sedmici Obrazoven Informativen Centar Online kursevi po angliski jazik non stop Go! EnglishMak Podgotvitelni obuki za

TOEFL/ GMAT/ GRE/ SAT sekoj 1vi i 15ti 6 sedmici Obrazoven Informativen Centar Uspe{ni sostanoci 04.11.10 CS Global Brzo ~itawe (Power Reading) 05.11 – 10.11.10 In Optimum Makedonija Stres i upravuvawe so stresot 05.11.10 ESP

Strate{ko upravuvawe so ~ove~ki resursi 06.11. 10 13.11. 10 16 ~asa/2 dena Kosmo Inovativen Centar Efektivna komunikacija pri proda`ba 06.11 - 07.11.10 CS Global Leaders in PR and Communication 08.11.10 09.00 – 18.00 ~ Leoron Group

Upravuvawe so ~ovekovi resursi (osnovno nivo) 08.11.10 CS Global Inteligenten Deloven Angliski Jazik 09.11 - 30.12.10 Klu~ - Konsalting i trening centar Seminar za vnatre{na revizija, smetkovodstvo i danoci 11.11 - 13.11.10 SFID Obuka za deloven asistent

11.11.10 CS Global Upravuvawe so konfliktni situacii 12.11 - 13.11.10 ESP Obuka za izrabotka na Ekolo{ki dozvoli 12.11 - 14.11.10 Klu~ - Konsalting i trening centar CEED Top Class 12.11.10 - 31.05.11 CEED Makedonija

Razvivawe na pretpriema~ki kapaciteti 13.11 - 14.11.10 12h 60 min Detra Centar

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

OBUKA ZA APLIKACIJA NA EU FONDOVI EU - otvoren pazar koj gi o~ekuva Va{ite proizvodi. Sekojdnevno iljadnici proekti apliciraat za finansiska poddr{ka vo fondovite na EU.

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici – za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo. Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal. Upisot e vo tek.

Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 , 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com;

kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

PRETPLATETE SE NA

Nekoi ja dobivaat, nekoi ne. Samo mal del od proektite se realiziraat i privlekuvaat povtorni investicii od donatorite. Kako va{ata ideja da ja napravite uspe{en i konkreten proekt? [to e RSM – rakovodewe so proekten ciklus – cel i znaewe? Kako da podgotvite proekt koj }e gi zadovoli EU standardite? Koj treba da ja poseti obukata? Proekt menaxeri i IT menaxeri, menaxment konsultanti In`eneri koi prevzemaat menaxerski obvrski, vraboteni vo dr`avna i op{tinska administracija Site koi sakaat da apliciraat za dobivawe na sredstva od pretpristapnite fondovi na EU Po~etok: 4 Noemvri 2010

Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk

Trener: Irena Bojaxieva Vremetraewe 16 ~asa

Info@clearview.com.mk www.clearview.com.mk 02/ 24 61 477

22 02.11.2010

OBUKI / MENAXMENT / HR / PREGOVARAWE

VTORNIK

SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE: OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno. LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

IZVESTUVAWE Poradi smrt na ~len na Nadzorniot odbor na Toplifikacija AD Skopje, Nadzorniot odbor na Dru{tvoto, za vr{itel na dol`nosta ~len na Nadzoren odbor go izbra Delidinkov Grozdan, dipl.ma{.in`.

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Office Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena namakedonskite delovni i drugi subjekti.

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA) Kursot gi opfa}a slednite oblasti :

IZVESTUVAWE Vrz osnova na Dogovor za ramkoven revolving kredit – limit, sklu~en na den 06.11.2008 godina, na 14.10.2010 godina, Toplifikacija AD Skopje sklu~i Dogovor za izdavawe garancija za navremeno izmiruvawe na pari~ni obvrski so Komercijalna Banka AD Skopje na iznos od 100.000.000,00 denari, vo korist na OKTA Rafinerija na nafta AD Skopje, so rok na va`nost do 31.10.2011 godina.

Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancelariskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija. Kursot e namenet za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal Upisot e vo tek.

Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026

e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

UPRAVUVAWE I RAZVOJ NA ^OVE^KI RESURSI Vistinskata prednost na va{ata kompanija le`i vo lu|eto, ~ove~kiot kapital so koj raspolagate VRABOTENI:

Kako da gi vrabotite najdobrite raspolo`livi resursi na pazarot? Kako da gi zadr`ite najdobrite vraboteni? Zgolemuvawe na produktivnosta i efikasnosta za 100%? Kako? Kolku gi poznavate, procesite i alatkite za upravuvawe so ~ove~ki resursi? MOTIVACIJA:

KOSMO Inovativen Centar

Kako da gi prevzemete najkvalitetnite i najdobrite vraboteni od Va{ite konkurenti? Zo{to pogolemata plata ne gi motivira va{ite najdobri vraboteni dovolno? Gi poznavate li vistinskite alatki za motivacija? KOMUNIKACIJA:

Obuka na tema UPRAVUVAWE SO ^OVE^KI RESURSI Oblast: Know-how programa Termin: 6 Noemvri 2010 Vremetraewe : 56 ~asa (4 meseci) Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.cosmoinnovate.com.mk/Upravuvanje%20so%20covecki%20 resursi.html

Opis na obukata So u~estvo na obukata Upravuvawe so ~ove~ki resursi }e se steknete so ve{tini koi se potrebni vo site oblasti na Human Resources Management-ot, po~nuvaj}i od strategijata, preku izborot na novi vraboteni, sistemskata poddr{ka vo nivniot razvoj, upravuvaweto so promeni, otporot i konfliktite, pa se do kontrolingot. Po zavr{uvawe na kompletnata obuka }e znaete koi se zada~ite na odgovorniot za razvoj na ~ove~kite resursi i }e vi stane jasna va{ata uloga, kako i mo`nostite i granicite vo ~ii ramki treba da se upravuva so ~ove~kite resursi vo organizaciite. KOSMO Inovativen Centar

Jane Sandanski 113, 1000 Skopje (02) 244 8077, 244 8134 contact@cosmoinnovate.com.mk www.cosmoinnovate.com.mk

OBUKA NA TEMA:

Ve{tini na pregovarawe Oblast: Proda`ni ve{tini Termin: 5-6 Noemvri 2010 Vremetraewe : 12 ~asa Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.tsl.mk/article/mk/veshtini-na-pregovaranje/

Opis na obukata:

Pregovarajte so stil! Otkrijte go to~niot proces niz koj pominuvaat re~isi site pregovori. Zapoznajte gi taktikite i zapametete gi naj~estite gre{ki. Nau~ete kako da se spravite so te{ki ponudi, visoki ceni, konflikti.

Pridobivki:

jasen uvid vo psiholo{kite faktori na vlijanie na odlukata za kupuvawe ili odbivawe Sposobnost za efikasna artikulacija na karakteristikite na svoeto portfolio kako i na korista so koja se steknuva klientot po odlukata za kupuvawe Чuvstvo da go prepoznava „jazikot na potrebite” na klientite Postavuvawe na prioriteti Efektivno koristewe so pregovara~ki tehniki i taktiki Vodewe kon odlukite

Triple S Group Adresa: ul.Ruzveltova 19-2/2 E-mail: office@tsl.mk Telefon: 3112048 Web: www.TSL.mk Faks: 3112395

Kako efikasno komunicirame vo timot? [to go motivira Va{iot tim? Obukata posebno }e bide posvetena i fokusirana na: Zajaknuvawe ~ove~kite resursi, na nivo na organizacija i na nivo

na sektori Analiza na rabotno mesto i rabotni zada~i na vraboteniot, opisi na rabotni mesta Procenka na vrabotenite, sistemi za nagraduvawe i motivacija Razvoj na plan za izbor na novi vraboteni i karieren pat na vraboteniot!

Ovaa obuka e nameneta za Vraboteni vo sektorot za ^ove~ki Resursi Menaxeri na sredno i visoko nivo Tim lideri Sopstvenici na mali i sredni kompanii METODOLOGIJA:

Obukata e od interaktiven karakter so prakti~ni i primenlivi ve`bi Po~etok: 12 noemvri 2010 godina Vremetraewe: 3 moduli od po dva dena, vkupno 42 ~asa. Obukite se odr`uvaat vo petok i sabota. Cena za eden modul: 6.900,00 MKD (14 ~asa) Zabele{ka: Dokolku se izvr{i prijavuvawe i uplata za site 3 (tri) moduli u~esnicite dobivaat 10% popust!

Pra{ajte za dopolnitelen popust od 10%!!! Info@clearview.com.mk www.clearview.com.mk 02/ 24 61 477

KONFERENCII

VTORNIK

02.11.2010

24 02.11.2010

KONFERENCII I SAEMI

VTORNIK

Od 2 do 5.12.2010 godina, vo Bursa, Republika Turcija

SAEMI ZA METAL I ENERGETIKA STOPANSKATA KOMORA NA MAKEDONIJA VO SORABOTKA SO OVLASTENIOT ZASTAPNIK NA SAEMSKIOT ORGANIZATOR - ADONIS GRUP, ORGANIZIRA POSETA NA MAKEDONSKI KOMPANII NA SAEMSKATA MANIFESTACIJA OD 1 DO 3 DEKEMVRI 2010 GODINA PO ISKLU^ITELNO POVOLNI USLOVI Vo periodot od 2 do 5.12.2010 godina vo Bursa, Republika Turcija, }e se odr`i 9-tiot tradicionalen Me|unaroden saem za metal i energetika: “BURSA METAL PROCESSING TECHNOLOGIES FAIR 2010'' – Saem za ma{ini za obrabotka na metal, za zavaruvawe, za ra~en alat, pnevmatika i hidraulika; 8. Me|unaroden saem za elektri~na energija, elektronska avtomatizacija,

prosvetluvawe i komunikacija-ELECO 2010;

2. Me|unaroden saem za lim, cevki i nivna obrabotka - BURSA SHEET METAL

TECHNOLOGIES 2010 i - Bursa hardver i bezbednost na rabotnoto mesto-BURSA HARDWARE AND JOB SECURITY FAIR.

Stopanskata komora na Makedonija vo sorabotka so ovlasteniot zastapnik na saemskiot organizator - ADONIS GRUP, organizira poseta na makedonski kompanii na saemskata manifestacija od 1 - 3 dekemvri 2010 godina.

Obezbedeno e besplatno hotelsko smestuvawe so dve no}evawa i vklu~en doru~ek, transfer od hotelot do saemot i vleznica na saemot. Smestuvaweto e vo renomiran hotel so 4 ili 5 zvezdi. Posetitelot pla}a organizacioni tro{oci na Adonis vo iznos od 95 evra po lice so avtobus (dokolku e so sopstven prevoz, samo 35 evra administrativni tro{oci). Za realizacija na avtobuskiot prevoz potrebno e obezbeduvawe na minimum 17 patnici. Uplatenite sredstva do Adonis i Stopanskata komora na Makedonija ne se refundiraat, dokolku u~esnicite odlu~at da go otka`at patuvaweto posle istekot na rokot za prijavuvawe. Prijavuvaweto za poseta na saemskata manifestacija e najdocna do 26 noemvri 2010 godina (petok). Pove}e informacii za saemskata manifestacija se dostapni na veb stranata: http://www.tuyap.com.tr.

KONTAKT: Biljana Peeva-\uri} Tel: (02) 3244034; Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: biljana@mchamber.mk

KONTAKT: Vojkan Nikolovski Tel: (02) 3244068; Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: vojkan@mchamber.mk

SAMO VO

OBJAVETE GI VA[ITE OGLASI ЗА:

RABOTA

TENDERI

REVIZORSKI I DRUGI FINANSISKI IZVEШTAI SOOPШTENIJA

PO PROMOTIVNI CENI! Javete se na: 02/2551441 lok. 105 ili kontaktirajte ne na: e-mail: gulakova@kapital.com.mk

Od 10 do 13.11.2010 godina vo Republika Bugarija

INTERFOOD & DRINK VO SOFIJA Od 10 do 13 noemvri 23010 godina vo Sofija vo prostoriite na Inter Expo Centarot }e se odr`i saemskata manifestacija INTERFOOD & DRINK. Vo nejziniot sklop }e ima posebni specijalizirani izlo`bi kako MESOMANIJA, SVETOT NA VINOTO, BULPEK, SALON NA VINOTO I HRANA I PIJALOCI. Detalni informacii kako i prijavuvawe (vklu~itelno i formulari i uslovi za prijavuvawe) mo`e da se dobijat na oficijalnata veb strana na saemot - http://www.iec.bg/ i vo Stopanskata komora na Makedonija. Kontakt lice : Vasko Ristovski Tel: (02) 3244014 Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: vasko@mchamber.mk

FUN BUSINESS

VTORNIK

02.11.2010

AVTOMOBILI

MIHAIL PROHOROV vo SAD gi nosi najpoznatite ruski firmi

RUSITE DOЈДОА! Inaku, so vleguvaweto na ruskite pari vo NBA, sleduva{e i teritorijalna promena vo izgledot na ligata. Wu Xersi Nets go zadr`a imeto, no od Wu Xersi timot e preselen vo novoizgradenata sala vo Bruklin, што se dol`i na koncentracijata na mnogu golema ruska emigracija vo ovoj wujor{ki kvart SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

imot na Wu Xersi Nets vo natprevarot so Majami Hit go do`ivea prviot poraz vo novata sezona od NBA prvenstvoto, no, zatoa od klubot informiraa deka vo ruskata kompanija Aeroflot e pronajden nov generalen sponzor. Ovaa vest e iznenaduvawe samo za onie {to ne znaat deka od minatata godina Nets e vo sopstvenost na ruskiot oligarh Mihail Prohorov, pretsedatel na grupacijata ONEKSIM. Otkako za suma od 250 milioni dolari Prohorov stana prviot neamerikanski sopstvenik na edna ekipa od severnoamerikanskata ko{arkarska liga, toj najavi deka stolbot na sponzorite }e bide sostaven od ruski internacionalni kompanii. Mrazot be{e skr{en so votkata “stoli~naja”, za denovive da bide objaven i dogovorot so Aeroflot, nacionalniot avioprevoznik na ruskata repub-

lika. “Premnogu sme gordi {to eden od najgolemite i najdobri ruski brendovi }e bide sponzor na Nets.

na ruskiot biznismen mediumite vo SAD go opi{aa so poznatata re~enica od erata na antisovetskata

Otkako za suma od 250 milioni dolari Prohorov stana prviot neamerikanski sopstvenik na edna ekipa od severnoamerikanskata ko{arkarska liga, toj najavi deka stolbot na sponzorite }e bide sostaven od ruski internacionalni kompanii

Siguren sum deka pred nas e dolga i plodna sorabotka so Aeroflot”, istakna Prohorov. Inaku, so vleguvaweto na ruskite pari vo NBA, sleduva{e i teritorijalna promena vo izgledot na ligata. Wu Xersi Nets go zadr`a imeto, no od Wu Xersi timot e preselen vo novoizgradenata sala vo Bruklin. Ovaa preselba na ekipata se dol`i pred s$ na golemata koncentracija na ruski emigranti vo ovoj wujor{ki kvart. Prezemaweto na Nets od strana

histerija: “Rusite doa|aat”, koga mnogumina stravuvaa deka Ladnata vojna }e se pretvori vo apokalipti~en sudir na dvete supersili. Sepak, pozitivnoto iskustvo so fudbalskiot klub na ^elzi, kade {to ve}e nekolku godini sopstvenik e Roman Abramovi~, im dava doza na smirenost na Amerikancite, koi, pak, sega o~ekuvaat Prohorov da po~ne da se rasfrla so pari i da napravi supertim od klubot vo Bruklin.

GADGETS

CITY GLOBE LIGHTS

ali nekoga{ ste posakale da bidete astronaut, aut, da lebdite iljadnici milji nad Zemjata i da vidite odozgora {to se slu~uva na ovaa planeta? City Lightss Globe moè da vi go ovozmoì toa zadovolstvo, so toa {to so ovaa svetle~ka trkalezna topka }e moète ète da vidite kako izgledaat svetskite gradovi no}no no vreme, gledani od vselenata.Odli~en pogled od orbitata, kade {to so bel sjaj }e bidat ozna~eni ni najgolemite metropoli locirani niz Isto~naa Evropa i Severna Amerika, dodeka pomalku ossvetlenite oblasti gi ozna~uvaat Afrika i Rusija. a. Ovaa topka avtomatski se vklu~uva vo prigu{ena na svetlina, a celosno se zatemnuva koga e izloèna na svetlo. Toga{ moè da se vidi samo edna raznobojna bojna j politi~ka karta zaedno so topografskoto sen~ewe ewe i imiwata na gradovite, dràvite itn..

da primeni vakva taktika. Italijancite ve}e dva pati ja iskoristija sinergiskata mo} na Internetot za da gi razvijat konceptite na FCC1 i FCC2. “Fiat mio” e dolg malku pove}e od dva i pol metri, {to go pravi malku pokratok od “smart”, a dizajnerskata ideja “vodilka” e zasnovana na minimalizam. Odnadvor ima kamuflirani svetla i ogromen staklen pokriv, dodeka, pak, vnatre{nosta e napravena od reciklirani materijali. Celta e da se sozdade nov gradski avtomobil (odnosno, pomal avtomo-

ako bi izgledal avtomobilot koj go dizajnirale 17 iljadi lu|e? Blagodarenie na Fiat, pove}e nema da bidete vo nedoumica. Za oblikuvaweto i dizajniraweto na “fiat mio”, italijanskiot avtomobilski gigant se seti na mnogu interesen na~in vo koj go vklu~i celiot svet. Sozdadoa internet-stranica na koja mo`ea da se registriraat dizajneri od celiot svet i da gi spodelat svoite idei za kompaktna gradska avtomobilska industrija. Ova ne e prv pat Fiat

NBA

PRETSTAVENA NOVATA GRADSKA IDNINA

bil koj ovozmo`uva polesna cirkulacija vo gradskiot mete`) koj }e gi ima site udobnosti i prednosti kako golemite avtomobili. Od Fiat s$ u{te ne gi otkrivaat karakteristikite na noviot avtomobil, no naglasija deka se raboti za futuristi~ki koncept so GPS navigacija, kontrola koja e osetliva na dopir i integrirawe na mobilnite uredi, sozdaden za svet vo koj voza~ot }e bide samo eden od patnicite. “Fiat mio” za prv pat be{e pretstaven pred publikata vo avtosalonot vo Sao Paolo. O

26 02.11.2010

FAN BUSINESS

VTORNIK

EKSTREMNO SKAPI KU]I

PALATI KOI IMAAT I OD PILE MLEKO Dokolku

imate neograni~eno dlabok xeb, kakva bi bila va{ata ku}a od soni{tata? Bazeni, pateki za tr~awe, blindirani stakla, umetni~ki galerii, pisti za sletuvawe na helikopteri. Eve vi deset ekstremni primeri od kade {to mo`ete da dobiete nekakva inspiracija

kapite i golemi ku}i sekoga{ odele zaedno so bogatite lu|e. Moèbi sopstmilioni dolari vredi venicite na ovie ku}i imotot Ferfild Pond vo ne se tolku poznati vo Hemptons na miljarderot javnosta, no nivnite Ira Renert “ku}i~ki” definitivno go privlekoa vnimanieto na celiot svet. toa i mnogu pove}e – Ku}i koi dostignubukvalno, od pile mleko. vaat vrednost i do Site bogata{i gi 170 mi-lioni dolari, uredile spored svoite ogromna povr{ina na zadovolstva i èlbi, nivnite imoti, bazeni, nivnite feti{i, pa igrali{ta, sportski zatoa i izgledaat tolku tereni, sali za tanc, ubavo {to sekoj bi kina, sauni, gradini... posakal da ìvee vo Ovie ku}i go imaat seto vakvi palati.

170

FERFILD POND, HEMPTONS

ANTILIJA, MUMBAI

to mislite, kako e koga Indiec gradi ku}a? êtvrtiot vaa vila se nao|a na francuskata riviera od 1902 [ po red na listata na najbogati na “Forbs”, Muke{ O godina i ~ini 506 milioni dolari. Napravena e od Ambani, ja ima izgradeno najskapata ku}a na svetot vo belgiskiot kral Leopold Vtori. Navodno, ovaa vila bila Mumbai. Nejzinata vrednost se procenuva na milijarda dolari. Ogromnoto zdanie e nare~eno Antilija, spored mitski ostrov i ima 27 kata od koi nitu eden ne e ednakov. Visoka e 174 metri i se nao|a na povr{ina od 37.000 metri kvadratni. Ova e mnogu pove}e otkolku dvorecot vo Versaj, a za nejzinoto odrùvawe se griàt 600 lu|e.

VILA FRAN^UK, KENSINGTON

voj imot ima 254.951 metri kvadratni, vredi 170 milioni dolari i e vo racete na eden “srame`liv” milijarder. Ira Renert e sopstvenik na ovaa vredna ku}i~ka koja se nao|a vo luksuznoto mesto Hemptons. Tamu mora da bidete vo trend, ne mo`e sekoj da bide del od amerikanskata elita. Prikaznata e standardna: pet sportski tereni, 29 spalni sobi, 39 bawi, od koi edna ~ini 150 iljadi dolari. Interesno e toa {to sekoj bogata{ si ima nekoj svoj feti{.

redi 161 milioni dolari, izgradena vo viktorijanski stil i pripa|a na ukrainskata delovna `ena Elena Fran~uk. Bila Vu~ili{te za devojki do 1997 g. a vo 2006 g. ja kupila Fran~uk

za 11 milioni evra. Pet kata, podrum, panic room, 10 spalni sobi, sauni i dvorovi za ve`bawe, bogata{ka ku}a, a neobi~no za London e {to e odvoena. Za ovaa ku}a e re~isi nevozmo`no da se najde slika, a ne moè da se najde i na Google Maps. Na ovaa diskrecija gospo|ata Fran~uk moè da se zablagodari bidej}i ìvee nasproti jordanskata ambasada.

FLER DE LI (FLEUR DE LYS), HOLMBI HILS, KALIFORNIJA

RAN^OT HALA, ASPEN

rincot Bandar bin Sultan vo 1991 godina za svoeto vreme P ja izgradil najskapata rezidencija vo Amerika, koja se procenila na 135 milioni dolari i se nao|a na tretoto mesto spored vrednosta. Imotot se nao|a na neverojatni 380 iljadi metri kvadratni, a od niv duri 5.000 metri kvadratni se na samoto zdanie. Ima sopstvena fabrika za pro~istuvawe na otpadnite vodi, mehani~ka rabotilnica, pa duri i benzinska pumpa. Ku}ata e izgradena vo rusti~en stil, so masivni drveni gredi i kameni stolbovi, ima 15 spalni sobi, sekoja so sopstveno kupatilo i terasa.

NAJDOBRO TAKSI

WWW.POTRCKO.MK

VILA LEOPOLD, FRANCIJA

dom na nekoi od najbogatite lu|e kako Bil Gejts, a pripa|ala na Edmond Safri, dodeka denes e vo sopstvenost na negovata vdovica Lili. Ovie 80.000 kvadratni metri se prepolni so antikviteti, ima 19 spalni sobi, sportski tereni, sala za kuglawe, kino, nekolku bazeni i gradini za koi se potrebni 50 gradinari.

D’ MENOR (THE MANOR), KALIFORNIJA

ilata na Aron Speling le`i na povr{ina od 56 iljadi Vsapunici metri kvadratni. Definitivno mu se isplatele brojnite koi mu donesoa mnogu pari. Negovata ku}a-palata e izgradena vo 1991 godina i ima “samo” 123 spalni sobi, nekolku bazeni, teniski teren, kuglana, teren za rolerki i skejt... S$ na s$, ovaa “ku}i~ka” vredi 150 milioni dolari.

APDAUN KORT (UPDOWN COURT), ANGLIJA

u}ata se nao|a vo Anglija, malku nadvor od London i u}i~kata” od 45 iljadi metri kvadratni, za 125 milK velat deka e pogolema od Bakingamskata Palata. Ima K ioni dolari e napravena po primerot na palatata na 103 spalni sobi, kuglana, kino i teren za skvo{, potoa pet Luis XIV vo Versaj i ja dobi nagradata za arhitektura na porane{niot francuski premier @ak [irak. Sopstveni~kata Suzan Saperstajn u`iva vo svoite 20.234 metri kvadratni koi & pripa|aat, kinoto za 50 lu|e, gara`ata vo koja ima mesto za devet avtomobili i pateka za tr~awe dolga okolu eden kilometar.

MEZON DE L’AMIT (MAISON DE L’AMITE), FLORIDA

bazeni, {to e tipi~no za edna “ku}i~ka” od vakov tip. No, toa {to ne e tipi~no e {to sopstvenicite sakaat da im bide toplo duri i koga gi nosat so avtomobilot pred ku}a, pa zatoa se zagreva i vlezot, a edna skala e napravena da nalikuva na onaa od ku}ata na Xani Versa~e vo Majami.

TRANKVILITI (TRANQUILITY), NEVADA

DA GI OSTAVI[ SITE ZAD SEBE, NE E SAMO BRZINA

u}ata na Donald Tramp na Palm Bi~ zazema ogromen del od prviot red do moreto. 125 milioni dolari za K imot na 62 iljadi metri kvadratni...

Ku}ata e izgradena vo regency stil, ima sopstvena umetni~ka galerija, sala za tancuvawe i 17 spalni sobi. Tramp vo 2004 godina go kupi imotot za 41 milioni dolari i totalno go renoviral, a privatnata pla`a e u{te eden plus, pokraj kinata, bazenite, dvete gostinski ku}i, salite za ve`bawe i bibliotekata.

o cena od 100 milioni dolari, ovaa ku}a moè i da zvu~i evtino vo sporedba so prethodnite, no nikoj ne S bi imal ni{to protiv ovaa ku}a. Porane{en sopstvenik bil Vejn Wutn, a sega sopstvenik e Xoel Horovic, koosnova~ot na Tomi Hilfiger. Opkruèna e so {uma, ima pogled na ezeroto Taho i Siera Nevada, a sopstveniciite so godini sobirale porcelan od celiot svet, koj sega e del od ku}ata, kako i maliot terenza golf, staklen mozaik kako plo~ki na bazenot, privatno ezero, {tala so kowi i soba vo koja moète da uìvate i da pu{ite puri.

SPORT

VTORNIK

SPORT PO REMITO VO SARAEVO, POSLEDNATA PRE^KA E UNGARIJA

PANDEV E VO SOSTAVOT NA BENITEZ ZA DUELOT VO LONDON SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

ktuelniot evropski {ampion, Inter, ve~erva go ima glavniot test na formata, no i potvrda na aspiraciite za odbrana na seto toa {to go osvoi timot minatata godina. Milanskiot klub mu gostuva na Totenhem, vo ramkite od 4-to kolo vo Ligata na evropskite {ampioni, natprevar koj iako ne re{ava ni{to osobeno vo odnos na plasmanot na Inter, premnogu e biten za trenerot Rafael Benitez i negovoto sporeduvawe so dostrelite na @oze Muriwo, koj minatata sezona na Xuzepe Meaca donese tri trofei. Na oficijalnata stranica na Inter e objaven sostavot na Benitez, kade {to me|u 21 fudbaler {to otpatuvaa za London e i na{iot Goran Pandev, koj na posledniot natprevar od serijata A na gostuvaweto vo Xenova voop{to ne vleze vo igra. Inaku, nadvor od rosterot na timot se golmanot @ulio Cezar i fudbalerot od sredniot red, Esteban Kambijaso. Sepak, vo mnogu pogolemi problemi e menaxerot na Totenhem, Hari Rednap, koj za duelot so Inter go zagubi i Holan|anecot Rafael van der Vart. “Van der Vart e ednostavno premoren. Pred da dojde kaj nas

A Va`niot bod protiv BiH }e treba da se opravda vo duelot so Ungarija dogodina

na Metalurg javno go bojkotiraa biv{iot selektor, a po neuspehot da se anga`ira Lino ^ervar, se dojde do privremenoto re{enie na ~elo na nacionalniot sostav da bide postaven Yvonko [undevski, koj barem zasega gi opravduva o~ekuvawata. Naredniot natprevar vo kvalifikaciite za evropskoto prvenstvo makedonskite rakometari go imaat vo mart idnata godina i toa so pretstavnicite na Ungarija, koi zasega se vode~ki vo grupata. Eventualniot plasman na {ampionatot }e bide vtor vo istorijata na nezavisna Makedonija. L

LIGA NA [AMPIONI

RAKOMET

a pra{aweto dali makedonskata rakometna reprezentacija e na vistinskiot pat za obezbeduvawe na plasman na narednoto evropsko prvenstvo, koe spored rasporedot }e se odr`i vo Srbija, verojatno odgovorot }e go dobieme do godina, koga n$ o~ekuvaat duelite so Ungarija. Osvoeniot bod na me~ot so selekcijata na Bosna i Hercegovina e odli~en rezultat za Makedonija, no euforijata }e mora da splasne, bidej}i vistinskiot predizvik e duelot so ungarskite rakometari koi se oceneti kako favorit broj eden vo ramkite na na{ata grupa. Inaku, onie 28:28 na poslednata sredba na gostinski teren se rezultat na po`rtvuvanata i timska igra na na{ata selekcija, koja o~igledno uspea da zakrepne od neprijatnite sceni koi pred samo desetina dena ja okupiraa javnosta. Toga{, reprezentativcite

02.11.2010

Na oficijalnata stranica na Inter e objaven sostavot na Benitez, kade {to me|u 21 fudbaler {to otpatuvaa za London e i na{iot Goran Pandev, koj na posledniot natprevar od serijata A na gostuvaweto vo Xenova voop{to ne vleze vo igra nema{e golem broj natprevari odigrani vo celost i toa e glavnata pri~ina za povredata”, veli Rednap, koj pokraj holandskiot internacionalec, nema da mo`e da smeta nitu na povredenite Majkl Dauson, Xermejn Defo i Ledli King, no i na suspendiraniot golman Eurelio Gomez, koj dobi crven karton na prviot natprevar vo Milano. Vo presret na ovoj me~, Inter e vode~ki tim na tabelata so sedum osvoeni boda, dodeka Totenhem e vtoroplasiran so 4. Sleduvaat Verder i Tvente so po dva. Inaku, vo italijanskite mediumi na golemo se {pekulira deka vo presret na sredbata vo London, pretstavnicite na Inter }e se obidat da dogovorat sredba so lu|eto od Totenhem za po~nuvawe na pregovorite za transferot na Geret Bejl. Vel{anecot e na vrvot od prioritetite na Inter, otkako na duelot od pred dve nedeli tri pati ja zatrese mre`ata na ovaa ekipa. Se pretpostavuva deka sumata {to ja podgotvil pretsedatelot na Inter, Masimo Morati, e 40 milioni evra.

Rafael Benitez pred sebe go ima klu~niot natprevar otkako e na klupata na Inter

FIFA

DOKAZITE ZA KORUPCIJA STIGNAA DO FUDBALSKIOT VRV NA RUSIJA

stra`uvaweto na angliskite novinari vo vrska so navodnoto kupuvawe na glasovi za dobivawe na organizacijata na svetskite fudbalski prvenstva vo 2018 i 2022 godina dostigna kulminacija otkako dokazite stignaa do vrvot na Ruskata fudbalska federacija. Suspendiraniot pretsedatel na Zapadnoafrikanskata fudbalska federacija, Amos Adamu, izjavi deka svojot glas go prodal na ruskite kolegi, koi se obiduvaat vo 2018 godina da go dovedat Mundijalot vo svojata zemja. Disciplinskata komisija na Internacionalnata federacija na fudbalski asocijacii (FIFA) vo sprovedenata istraga vo vrska so korupciskiot skandal otkri deka Adamu letovo imal sredba se ~elnicite na Ruskata fudbalska federacija. “To~no e deka Adamu be{e vo poseta na Rusija vo avgust. Negovata poseta ja iskoristivme za da mu gi prezentirame klu~nite to~ki na ruskata kandidatura za organizator na svetskoto prvenstvo. No, kategori~no demantirame deka sme mu ponudile na Adamu finansiska kompenzacija kako

Rusija podnese kandidatura za organizacijata na svetskite fudbalski prvenstva vo 2018 i 2022 godina vozvrat za negovata poddr{ka”, poddr{ka” izjavi pretsedatelot na organizaciskiot odbor na ruskata kandidatura za dobivawe na organizacijata na svetskoto prvenstvo vo 2018 godina, Aleksej Sorokin. Prethodno, [panija i Katar bea obvineti deka so zdru`eni sili gi otkupuvale glasovite na delegatite, a postojat najavi deka istragata mo`e na videlina da izvadi i golem

broj obidi za korupcija na zainteresiranite zemji za prezemawe na organizacijata na {ampionatite. Korupciskiot skandal po~na da ja trese FIFA otkako nekolku angliski novinari se prepravile kako lobisti na kandidaturata na SAD i od Adamu pobarale pomo{. Nigeriecot bil kategori~en deka negoviot glas e ve}e prodaden, a “Amerikancite” bi mo`ele da

go pridobijat za pogolema suma od ve}e ponudenata. Inaku, paralelno so skandalot vo FIFA, denovive e aktuelna i aferata vo ramkite na Evropskata fudbalska federacija (UEFA), kade {to se ispituvaat navodite za toa deka Polska i Ukraina organizacijata na evropskoto prvenstvo vo 2012 godina ja dobile otkako potro{ile 10 milioni evra na potkup.

TOP 100

OVAA ESEN ^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

TOP 100

19. NOEMVRI, NOVA EDICIJA

KAPITAL 100 NAJGOLEMI Liderite na makedonskata ekonomija Kapital Media Group vo sorabotka so doma{ni analiti~ari i eksperti ja podgotvuva vtorata godi{na edicija KAPITAL 100. Po nekolkute uspe{ni edicii posveteni na bankite, izvoznicite, kompaniite, podgotvuvame nova edicija koja }e bide posvetena na liderite na makedonskata ekonomija. Vo edicijata }e bidat vklu~eni pove}e rangirawa i analizi: 100 najgolemi kompanii vo Makedonija za 2009 100 najprofitabilni kompanii vo Makedonija za 2009 Koi se najgolemite rabotodava~i vo Makedonija Najgolemite problemi vo vremena kriza i kako da se re{at O~ekuvawa na najgolemite za 2011 godina Site rangirawa }e bidat izraboteni vrz osnova na oficijalni i revidirani podatoci obezbzedeni od oficijalni institucii.

Vo edicijata vo posebni tekstovi }e bidat analizirani nekolku sektori preku obrabotka i izjavi na najgolemite i najsupe{nite kompanii koi rabotat vo slednive sektori: Energetika i nafta i nafteni derivati Crna i oboena metalurgija Telekomunikacii Grade`na industrija i grade`ni materijali Prehranbena industrija Trgovija Vo ramki na rangiraweto }e bidat vklu~eni u{te dve rangirawa: TOP 100 najgolemi kompanii vo Adriatik regionot (rangirani spored vkupni prihodi ostvareni vo 2009) i TOP 100 najgolemi kompanii vo Centralna Evropa (rangirani spored vkupni prihodi ostvareni vo 2009).

Za site informacii i pra{awa okolu oglasuvaweto obratete se do marketing sektorot na e-mail: prilozi@kapital.com.mk tel: 02 2551 441 lice za kontakt: Jasmina Savovska Tro{anovski