164 Kapital 12 11 2010 by Kapital Media Group

VLADATA PREDLO@I ^LENOVI VO MENAXMENTOT NA TELEKOM I T-MOBILE

PROPADNA NAJAVENATA MEDIUMSKATA AKVIZICIJA

PARTISKITE KADRI ZDRAVEV I MI[EVA NOVI DIREKTORI VO T-MOBILE?!

PINK NEMA PARI ZA DA JA KUPI ALFA TV?!

STRANA 11

DENES, VO

STRANA 4

petok / weekend

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

VLADATA GI ZGOLEMUVA POVOLNOSTITE ZA INVESTITORITE VO ZONITE

DVE FABRIKI SO PRIVILEGII, ILJADNICI FIRMI SO PROBLEMI POSLEDNATA ODLUKA NA VLADATA ZA POGOLEMI PRIVILEGII NA INVESTITORITE VO SLOBODNITE ZONI E VO SOBRANISKA PROCEDURA I PREDVIDUVA OVIE KOMPANII DA NE PLA]AAT PERSONALEN DANOK NA DOHOD ZA VRABOTENITE, KOJ IZNESUVA 10%. OVAA MERKA E DEL OD POSLEDNIOT ^ETVRTI ANTIKRIZEN PAKET ZA POTTIKNUVAWE NA STRANSKITE INVESTICII

STRANA 2-3

NA ZATVORAWE, ^ETVRTOK, 11.11.2010, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

00,02% 0,44% 0 00,04%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,58 44,72 1,38

NAFTA BRENT EURORIBOR

889,01 1,55%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (11.11) 2.295

MBI 10

2.290 2.285 2.280 2.275 2.270 2.265 2.260 2.255 2.250 2.245 04.11

06.11

08.11

10.11

[TO AKO SE VRATI ZLATNIOT STANDARD VO ME\UNARODNATA EKONOMIJA?!

...POGLED NA DENOT... QUP^O ZIKOV

ISTORISKATA ODGOVORNOST NA BRISEL! STRANA 4

MAKEDONSKIOT BDP “VREDI” KOLKU 210 TONI ZLATO

Ostvaren e pogolem izvoz od uvoz na bezalkoholni pijalaci i pivo

KOLUMNA SOREN JENSEN-PETERSEN I DANIEL SERVER

BRISEL I VA[INGTON DA GO ODVRZAT MAKEDONSKOGR^KIOT JAZOL STRANA 8

KOLUMNA ALAN GRINSPEN

NEPRIJATNITE LEKCII OD EVROZONATA ZA G-20 STRANA 8

STRANA 11

Zdravstvenite pridonesi ostanuvaat 7,3% u{te dve godini!

VOVEDNIK SPASIJKA JOVANOVA

NEFER BIZNIS

STRANA 2

STRANA 12

STRANA 10

2 12.11.2010

NAVIGATOR

PETOK

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PETOK 12 NOEMVRI 2010

NEFER BIZNIS

Ne e nepoznato edna dràva da im dava privilegii na stranskite investitori za da gi privle~e vo svojata ekonomija. Na taa karta igraat mnogu zemji vo regionot, mnogu porane{ni socijalisti~ki zemji, koi po 90-te godini od minatiot vek se otvorija za stranskiot kapital, mnogu zemji vo razvoj koi nemaat doma{en kapacitet i potencijal za da ja pridviàt ekonomijata. Celta na site e edna – da se privle~e stranskiot kapital, koj }e otvori rabotni mesta, }e pridonese za rast na brutodoma{niot proizvod i }e go zgolemi izvozot. Ama taa cel ne moè da bide cel sama za sebe. Ne moè taa cel da bide tolku silna, {to }e prerasne vo degradira~ki i destruktiven mehanizam na s$ {to e doma{no. Ne moè s$ {to e od doma da e nedovolno i nepodobno za kakva bilo percepcija vo ekonomskata politika {to }e ja vodi dràvata. Ne moè doma{nite kompanii da ne & bidat potrebni na doma{nata ekonomija. Pa, koj toga{ ja razviva{e i odrùva{e vo ìvot makedonskata ekonomija vo izminatite 20 godini? Ako se trgne od faktot deka stranskite investicii se brojat na prsti, toga{ s$ {to e postignato vo ekonomijata e rezultat na doma{nite kompanii. Tie go zgolemija izvozot i obezbedija rast na

bruto-doma{niot proizvod koga uslovite vo dràvata i na me|unarodniot pazar bea povolni. Zo{to dràvata ne gi saka ovie kompanii? Kako poinaku da se tolkuvaat rabotite koga celokupnoto vnimanie na vlasta e svrteno kon stranskite investitori? Za doma{nite se odvoija dva-tri meseci, vo koi premierot i nekolku ministri pro{etaa po nivnite pogoni za da slu{nele {to gi ma~i i {to im treba na doma{nite biznismeni. I {to? Znae li sega premierot {to treba da napravi za da im ja podobri klimata za rabota na doma{nite kompanii? A, zo{to, vpro~em, treba da im ja podobri klimata samo na “obi~nite” kompanii, koi ja nemaat taa sre}a da rabotat vo slobodnite industriski zoni? Ustavot nalaga ednakov i fer tretman na privatniot kapital na teritorijata na cela dràva. Zakonite vaàt ednakvo za site pravni subjekti. Ama ne bilo taka! V~era vo Sobranieto pratenicite diskutiraa za celosno osloboduvawe na kompaniite vo slobodnite industriski zoni od obvrskata za pla}awe personalen danok na dohod za svoite vraboteni. Tie ve}e bea oslobodeni od 50% od ovaa dava~ka. Ova ne e edinstvenata privilegija na kompaniite vo zonite. Tie ne pla}aat danok na dobivka, dobivaat pari~na pomo{ od dràvata, pri {to nikoj ne kaùva kolku (vo zakonot se predvideni sumi od 100.000 do 500.000 evra), oslobodeni se od carina pri uvoz na proizvodi za nivnoto proizvodstvo, dobija evtino zemji{te za izgradba na fabrikite i celosna pomo{ od Vladata za da pominat niz birokratskite lavirinti na dràvata. I na kraj, s$ se svede samo na dve fabriki vo zonata Bunarxik vo Skopje. Tolku se efektite od site ovie privilegii {to gi

VLADATA GI ZGOLEMUVA POVOLNOSTITE Z

SPASIJKA JOVANOVA jovanova@kapital.com.mk

dava dràvata. Za smetka na toa, stoticite drugi doma{ni kompanii, so ~isto doma{en ili so stranski kapital, se ostaveni sami na sebe. Tie mora da minuvaat niz razni peripetii i vrati po dràvnite institucii za da obezbedat grade`ni i drugi dozvoli za rabota, za da realiziraat investicija ili da otvorat nov proizvodstven pogon. Iako doma{nite kompanii baraat namaluvawe na danokot na dobivka za 50% do 100%, vo zavisnost od goleminata na investicijata, toa s$ u{te go nemaat. Tie im ukaàa na ministrite i na premierot deka imaat eden kup problemi vo raboteweto, ama ne ~uvme Vladata vedna{, so zakonska izmena, da odgovori na nivnite potrebi. Takviot odnos e apsolutno diskriminatorski, na {to, vpro~em, ukaà i Evropskata komisija vo izve{tajot za Makedonija. Fiskalnite stimulacii ne moè da se delat od rakav bez da se presmetaat efektite. Ne moè na edni da im se davaat privilegii, a na drugi ne. Taka nema fer i ramnopravni uslovi za rabota.

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

418

Мilioni denari od buxetot vo 2011 godina }e bidat odvoeni za novoformiranata Agencija za hrana i veterinarstvo, {to treba da po~ne so rabota od prvi januari idnata godina. Slednata godina vkupniot buxet za zemjodelstvoto }e iznesuva 8,9 milijardi denari, {to e za 1,2 milijardi pove}e od godina{niot. Najgolemo poka~uvawe, okolu edna milijarda denari, ima kaj sredstvata za Plate`nata agencija, preku koja se realiziraat subvenciite, a zna~itelna suma. Vaka resorniot zamenik-minister, Perica Ivanoski, go obrazlo`i buxetot pred sobraniskata Komisija za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo. Spored nego, za plati se predvideni 21 milioni denari pomalku ili 33% od sredstvata, za{to del od vrabotenite se prefrlaat vo Agencijata za hrana i veterinarstvo, 28,4% ili 318 milioni denari se za otplata na glavnina, pred s$ krediti za kapitalni proekti vo vodostopanstvoto, a 20% ili 40 milioni se za kapitalni rashodi, odnosno investiciski aktivnosti glavno za dogradba i rekonstrukcija na sistemite za navodnuvawe i za ~istewe na re~nite korita.

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

NOVI PRIVILEG OSTANUVAAT PR ILJADNICI FIR

Poslednata odluka na Vladata za pogolemi privilegii na investitorite vo slobodnite zoni e vo sobraniska procedura i predviduva ovie kompanii da ne pla}aat personalen danok na dohod za vrabotenite, koj iznesuva 10%. Ovaa merka e del od posledniot antikrizen paket. ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

Celosno osloboduvawe od pla}aweto personalen danok na dohod za vrabotenite i danok na dobivka, dr`avna pomo{ za izgradba na fabrikata, evtino grade`no zemji{te,

carinski i komunalni osloboduvawa. Ovie povolnosti gi dobivaat investitorite {to }e odlu~at da izgradat fabrika vo nekoja od dr`avnite slobodni industriski zoni. Za razlika od niv, doma{nite kompanii, za da realiziraat edna investicija treba da pominat niz dolgi administrativni proceduri, barawa, odobrenija, so {to namesto da bidat pottiknati, ne se ni re{avaat da investiraat. Poslednata odluka na Vladata za pogolemi privilegii na investitorite vo slobodnite zoni e vo sobraniska procedura i predviduva ovie kompanii da

FATMIR BESIMI MINISTER ZA EKONOMIJA “Glavna novina vo zakonskite izmeni e {to vo slobodnite zoni }e postoi 100% osloboduvawe od pla}aweto personalen danok na dohod za 10 godini, namesto dosega{nite 50% za pet godini. Ekonomskite zoni ne go naru{uvaat doma{niot pazar, a pridobivkite za Makedonija se vrabotuvawa, nova tehnologija i investicii.”

NAVIGATOR

PETOK

LIDERI

NE IM BE[E DENOT

12.11.2010

IK POBEDNIK

EDNA GODINA – GODINA NA INOVACII

MILO \UKANOVI]

JORGOS PAPAKONSTANTINU

QUP^O SAVEVSKI

ERVAN FUERE

i~no [tefan File L mu go vra~i izve{tajot od Brisel, so koj Crna

da go namali obi otkaz i od rakometdvaj najde zborovi za UGrcijaspea buxetskiot deficit na niot klub Vardar pro, D E da se izvini {to ne bil za celi sedum milijarotkako gi zovre strastite upotreben makedonskiot

Gora dobi status zemjakandidat za ~lenstvo vo Evropskata unija

di evra za samo 10 meseci, {to e vo prilog na planot za spas na zemjata

me|u rakometarite, {to mu pojde od raka i vo reprezentacijata

jazik vo izve{tajot za Makedonija od Evropskata komisija

ZA INVESTITORITE VO ZONITE

GII ZA DVE FABRIKI, ROBLEMITE NA RMI DOPOLNITELNI POVOLNOSTI VO ^ETVRTIOT PAKET-MERKI

[TO DOBIVAAT INVESTITORITE VO DR@AVNITE SLOBODNI ZONI?: Osloboduvawe od pla}awe danok na dobivka Osloboduvawe od pla}awe personalen danok na dohod Osloboduvawe od pla}awe carina na proizvodi i surovini koi gi koristat vo proizvodstvoto Osloboduvawe od pla}awe nadomest za ureduvawe na grade`no zemji{te Zemji{teto kade {to se gradi fabrikata se dobiva pod zakup od 99 godini, a za visinata na nadomestot Vladata odlu~uva za sekoj slu~aj posebno Vladata pokriva del od tro{ocite za izgradba na fabrikata. Za investicija do dva milioni evra so 20 novi rabotni mesta dràvata u~estvuva so 100.000 evra. Za investicija do pet milioni evra i 40 vrabotuvawa so 200.000 evra. Dràvnata pomo{ za investicija do deset milioni evra i 60 novi vrabotuvawa e 300.000 evrra. Za 15 milioni evra investicija so koja }e se vrabotat najmalku 60 lu|e investitorot dobiva 400.000 evra. A polovina milion evra Vladata im dava na investitorite koi }e vloàt pove}e od 15 milioni evra i }e vrabotat pove}e od 100 rabotnici. ne pla}aat personalen danok na dohod za vrabotenite, koj iznesuva 10%. Ovaa merka e del od posledniot ~etvrti antikrizen paket za pottiknuvawe na stranskite investicii. Spored poslednite izmeni na Zakonot za danok na dohod, investitorite vo dràvnite industriski zoni vo prvite deset godini od investicijata celosno }e bidat oslobodeni od danok na dohod za vrabotenite. Od ova proizleguva deka dràvata pove}e investira od investitorite. Dodeka Vladata se fali so novite povolnosti, biznis-zaednicata vo zemjava bara ist tretman na site investitori. Biznismenite baraat dràvata da gi stimulira kompaniite koi ve}e se na pazarot, pred s$ tie na koi se temeli ekonomijata, kako {to se golemite izvoznici. Spored niv, Vladata treba da raboti na olesnuvawe na administrativnite proceduri niz koi treba da pominat kompaniite za da dobijat odobrenija i dozvoli za realizacija na edna investicija. KOJ INVESTIRA? “Vladata ne treba da pravi razlika me|u doma{nite i stranskite investitori, kako {to ne treba da pravi razlika dali fabrikata }e bide izgradena vo slobodna ekonomska zona ili ne. Najva`no e investicijata da bide kvalitetna i da se realizira vo celost, a toa }e donese rast na bruto-doma{niot proizvod i namaluvawe na nevrabotenosta”, veli Nikolaj~o Nikolov, zamenik na generalniot direktor na rud-

nikot Bu~im. Toj pobaral od Vladata da se olesnat procedurite za investitorite da moàt pobrzo da gi realiziraat planiranite investicii. “Predloìv so edno{alterski sistem da se dobivaat site potrebni dozvoli, barawa i dokumenti potrebni za po~nuvawe na edna investicija, kako, na primer, odobrenija za gradba, posebni dozvoli za gradba i drugi dokumenti. Investitorite sega zaglavuvaat vo lavirintot od institucii”, veli Nikolov. Spored nego, toa e vistinski na~in za da se stimulira rastot na investiciskata aktivnost. Toj predupreduva deka ako naskoro ne po~ne investiciska aktivnost kaj kompaniite, ekonomijata }e po~ne da tone. Nikolov smeta deka treba da se promeni strategijata na Vladata za privlekuvawe investicii. “Kolku i da bide dràvnata pomo{ i kolku i da se davaat dopolnitelni povolnosti, investicii nema. I investitorite koi najavija izgradba na fabriki vo

Vo ~etvrtiot paket antikrizni merki Vladata najavi nekolku zakonski izmeni so koi dopolnitelno se olesnuvaat uslovite za investitorite vo tehnolo{kite industriski zoni. Spored vicepremierot za ekonomski pra{awa, Vladimir Pe{evski, izmenite na Zakonot za tehnolo{ko-industriski razvojni zoni }e pomognele za harmonizacija na makedonskata regulativa so evropskata i }e sozdadele popovolni uslovi za privlekuvawe stranski investicii. Ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi, smeta deka glavna novina vo zakonskite izmeni e {to }e postoi 100% osloboduvawe za 10 godini od pla}awe na personalniot danok na dohod, namesto dosega{nite 50% za pet godini. Besimi smeta deka ekonomskite zoni ne go naru{uvaat doma{niot pazar, a pridobivkite za Makedonija se vrabotuvawa, nova tehnologija i investicii.

zonite nikade gi nema. Zna~i deka ne{to ne funkcionira kako {to treba. Zatoa, Vladata ne treba da pravi strategija za privlekuvawe stranski investitori bez da gi re{i problemite so koi se soo~uvaat postojnite investitori vo dr`avata“, istaknuva Nikolov. ZO[TO NEMA IST TRETMAN? Vo poslednite predlog-merki {to gi dostavi Stopanskata komora na Makedonija do Vladata be{e predlo`eno doma{nite i stranskite kompanii da imaat ist tretman i povolnosti. Spored Antoni Pe{ev, ~len na Upravniot odbor na Stopanskata komora, povolnosti se potrebni i za izvoznicite. “Nie baravme za site da ima isti uslovi, bez razlika kade }e ja realiziraat investicijata, posebno za izvoznite kompanii”, veli Pe{ev. So merkite na Komorata za sistemsko pottiknuvawe na investitorite se bara osloboduvawe od pla}aweto danok na dobivka vo soglasnost so visinata na investicijata i brojot na novootvoreni rabotni mesta. Za investicija od 1,5 milioni evra, so 10 novi rabotni mesta, se predlaga stapkata na danok na dobivka da bide namalena za 50% za period od tri godini. Za investicija do ~etiri milioni evra

NIKOLAJÔ NIKOLOV ZAMENIK NA GENERALNIOT DIREKTOR NA RUDNIKOT BUÎM “Kolku i da bide dràvnata pomo{ i kolku i da se davaat dopolnitelni povolnosti, investicii nema. I investitorite koi najavija izgradba na fabriki vo zonite nikade gi nema. Zna~i deka ne{to ne funkcionira kako {to treba. Zatoa, Vladata ne treba da pravi strategija za privlekuvawe stranski investitori bez da gi re{i problemite so koi se soo~uvaat postojnite investitori vo dràvata.“

so minimum 30 novi rabotni mesta, stapkata na danok na dobivka da se namali za 65%. Za investicija do osum milioni evra stapkata da e namalena za 85%, so uslov za otvorawe 50 rabotni mesta, i dvete vo rok od tri godini. Za investicija, pak, pogolema od osum milioni evra investitorot vo period od deset godini celosno da bide osloboden od pla}awe danok na dobivka. Od Komorata, isto taka, predlagaat poddr{ka od 10% za pokrivawe na tro{ocite za sozdavawe novi rabotni mesta povrzani so investicii. Za kompaniite koi }e investiraat vo modernizacija na pogonite Komorata predlaga da bidat oslobodeni od danok na dobivka vo rok od pet godini i od pla}awe danok na dohod za vrabotenite vo visina od 50%, a Vladata da pomogne i so pokrivawe na 50% od tro{ocite za obuka i usovr{uvawe na vrabotenite.

Mobilniot operator ONE go razdvi`i makedonskiot telekomunikaciski pazar, zatoa {to ovaa kompanija (porane{en Kosmofon) be{e pioner vo sozdavaweto konkurencija na pazarot na mobilna telefonija vo zemjava, koja predizvika cenite da trgnat nadolu. So rastot i razvojot vo site segmenti od raboteweto, telekomunikaciskiot operator ONE, sopstvenost na Telekom Slovenija grupacijata, zaokru`i edna godina od raboteweto vo Makedonija. Kontinuiranite investicii, inovativni i razvojni proekti go etabliraa ONE kako tehnolo{ki lider na makedonskiot pazar, koj na pazarot prv ja ponudi 3G uslugata, prv lansira{e pristap do

KLAVDIJ GODNI^ bezì~en Internet, stana prv alternativen operator vo fiksnata telefonija i prv operator koj lansira{e bezì~na digitalna televizija – Boom TV. Klavdij Godni~, generalniot izvr{en direktor na ONE, so pravo tvrdi deka rastot vo site segmenti e najdobar dokaz deka kompanijata e na vistinskiot pat, {to za niv pretstavuva dopolnitelen motiv za da prodolàt da rabotat vo interes na korisnicite, so re{enija i uslugi dostapni za site. Ovoj mobilen operator e dokaàn i koga e vo pra{awe op{testvenata orgovornost, vloùvawata vo proekti naso~eni kon zaednicata.

IK GUBITNIK

PROMOTOR NA POGRE[NA POLITIKA A

Vicepremierot zadolèn za sproveduvaweto na Ramkovniot dogovor, Abdula}im Ademi, ja promovira{e knigata “Albanskite pretstavnici vo vlasta na Republika Makedonija 19452010” od avtorot Mahi Nesimi. Kako pokrovitel na nastanot, toj ne samo {to ne uspea da izdejstvuva prisustvo na nitu eden pretstavnik na Vladata od koaliciniot partner VMRODPMNE, tuku vo promotivnata sala edinstveni Makedonci bea nekolkuminata novinari. A i tie zaludno dojdoa, za{to Ademi nema{e obezbedeno prevod na makedonski (nitu na angliski) i taka ne moèa da razberat ni{to od sodrìnata na izlagawata na nekolkute promotori. Novinarite Makedonci, koi od kurtoazija po~ekaa da zavr{i manifestacijata, na kraj ne uspeaja da dobijat nitu izjavi od u~esnicite na nastanot, za{to tie ne bea

ABDULA]IM ABDULA] ]I ADEMI ]IM raspoloèni za muabet. Se postavuva pra{aweto dali ovoj nastan voop{to mu se obra}a{e i na mnozinskiot narod na ovaa dràva, iako od naslovot na knigata ({to be{e promovirana) se podrazbira namerata da se utvrdi pridonesot na Albancite za Makedonija. Zgora na s$, vicepremierot Ademi, pri pristignuvaweto na mestoto na nastanot “udostoi” so izjava koja voop{to ne be{e povrzana so promocijata na knigata. Od odnapred podgotveno liv~e toj pro~ita nekakva gatanka za “ènata koja preku mediumite tvrdi deka e nevina, a koja sudot }e ja ostavi bez deteto vo raka”, koja be{e svoeviden odgovor na najavite za krivi~nite prijavi {to liderot na DPA, Menduh Ta~i, planira da gi podnese protiv funkcioneri na DUI.

MISLA NA DENOT NAJVA@EN I CENTRALEN FAKT VO VRSKA SO SLOBODNIOT PAZAR E DEKA NEMA RAZMENA OSVEN AKO DVETE STRANI IMAAT KORIST

MILTON FRIDMAN AMERIKANSKI EKONOMIST I NOBELOVEC

4 12.11.2010

NAVIGATOR

PETOK

QUP^O ZIKOV

...POGLED NA DENOT...

ISTORISKATA ODGOVORNOST NA BRISEL! o tekot na devedesettite od ustite na evropskite diplomati (vo Brisel, Berlin, Pariz i London) naj~esto iskaùvana re~enica be{e “Makedonija e faktor na stabilnosta na Balkanot”! Nikoga{ ne uspeav da razberam {to sakaa da kaàt raznite evropski ministri i premieri, so se konsultanti ... Od doa|aweto na Britanskiot minister za nadvore{ni raboti Daglas Hert (vedna{ po lisabonskata deklaracija kade EU naloì, pod pritisok na Grcija, vo na{eto ime voop{to da ne se spomenuva imeto Makedonija -1992), do deneska, Makedonija, kako faktor na stabilnosta, “popu{i” desetici nokauti vo imeto na stabilnosta na regionot. Eve ... Smenivme ime i vlegovme vo OON kako FIROM! Smenivme zname i ustav, izdràvme blokadi od Grcija, a moravme da pravime blokadi za Srbija od koi nie imavme pove}e {teta! Misleja site deka }e ne snema – nema da izdrìme! Site preìvejavme atentat na pretsedatelot! Preìveja i toj! Kako silen faktor na stabilnosta vo regionot go priznavme Tajvan, pa primivme 400.000 Albanci od Kosovo kako begalci koi ne destabiliziraa, potoa imavme vojna po koja potpi{avme sramen Ramkoven

V IAKO PRED EDNA NEDELA BE[E NAJAVENA MEDIUMSKATA AKVIZICIJA

PINK NEMA PARI ZA DA JA KUPI ALFA TV?! Vo javnosta se {pekulira za dve pri~ini poradi koi ne e postignat dogovor. Ednata e deka sopstvenikot na TV Pink, @eqko Mitrovi}, ne go ispo~ituval na~inot na pla}awe na dogovorenata suma od 14 milioni evra. Vtorata e, pak, deka se otkaàl od kupuvawe na Alfa i re{il da ja prezeme televizijata K-15 SILVANA JOVANOVSKA Vtorata e, pak, deka se jovanovska@kapital.com.mk otkaàl od kupuvawe na Alfa i re{il da ja prezeme televizijata K-15. Rakovodstvoto na Alfa TV za “Kapital” potvrdi deka zdelkata propadnala. “Ne gi znam detalite. Edinstvenata informacija koja stigna do mene e Srpskata televizija Pink deka }e nema sorabotka, se otkaà od kupuvaweto bidej}i, sepak, Pink se na Alfa TV od Skopje. odlu~ile da sorabotuPregovorite denovive, na vaat so televizija K-15”, koi trebalo da se dogoobjasnuva programskiot vorat poslednite detali direktor na Alfa TV, za kupoproda`bata na Qubomir Nikolovski. Alfa TV, ne vrodile so Spored minatonedelnite plod. informacii, @eqko Vo javnosta se {pekulira Mitrovi} se dogovoril so za dve pri~ini poradi sopstvenikot na Alfa TV koi ne e postignat da ja kupi televizijata dogovor. Ednata e deka za 14 milioni evra, sopstvenikot na TV Pink, odnosno da prezeme 100% @eqko Mitrovi}, ne go od sopstveni~kiot kapital ispo~ituval na~inot na na televizijata. Spored pla}awe na dogovorenata najavite, v~era treba{e suma od 14 milioni evra. Alfa TV }e go promeni

3 FAKTI ZA...

228 9,1% 3,26

imeto vo Pink Mk ili Pink Alfa. Mitrovi} v~era be{e nedostapen za komentar. I od Pink TV ne objasnuvaat koja e pri~inata poradi koja se otka`uvaat od kupuvawe na Alfa TV i dali }e vlezat vo K-15. Nikoj ne potvrduva dali televizijata Pink se dvoumela za na~inot na pla}awe na sumata od 14 milioni evra. Alfa TV e edna od najmladite televizii vo zemjava, koja e prisutna okolu 2,5 godini na medi-

umskata scena. Pred dva meseci, Mitrovi} izjavi deka po Srbija, Crna Gora, Slovenija i BiH, koi se vo sostavot na grupacijata Pink International Company, na red za osvojuvawe e Makedonija. Menaxmentot na TV Pink nekolku pati ja poseti Alfa TV.

QUBOMIR NIKOLOVSKI PROGRAMSKI DIREKTOR NA ALFA TV Ne gi znam detalite. Edinstvenata informacija koja stigna do mene e deka }e nema sorabotka, bidej}i, sepak, Pink se odlu~ile da sorabotuvaat so televizija K-15.

PROCENKI... OLIVERA KITANOVA dr`aven pravobranitel

ODOBRENIJA ZA UPOTREBA NA GRADE@NI OBJEKTI SE IZDADENI VO TRETIOT KVARTAL GODINAVA PORASNAL BROJOT NA IZDADENI ODOBRENIJA ZA GRADBA VO TRETIOT KVARTAL, SPOREDENO SO ISTIOT PERIOD LANI MILIJARDI DENARI IZNESUVA PROCENETATA VREDNOST NA OBJEKTITE KOI DOBILE ODOBRENIJA ZA UPOTREBA

NASKORO, EPILOG OD PREISPITUVAWETO NA PRIVATIZACIJATA NA FER[PED er{ped e seriozna kompanija i ne e potrebno vo javnosta da se plasiraat neto~ni informacii, veli dràvniot pravobranitel Olivera Kitanova. “Postapkata za preispituvawe na privatizacijata na Fer{ped e vo tek i kon krajot na noemvri, koga e zakaàno ro~i{teto, o~ekuvam epilog za ovoj slu~aj. Pred izvesno vreme, Osnovniot sud Skopje 2 naloì ve{ta~ewe, koe e ve}e zavr{eno, a rezultatite se dostaveni do Fer{ped i do dràvnite organi. Sakam da napomenam deka nie ne pokrenavme tu`ba za celosno poni{tuvawe na privatizacijata na Fer{ped, tuku samo na delot vo @eleznici”, veli Kitanova.

Izve{taite za Makedonija }e se pretvorat vo “Pesna na evrovizija”! Dogovor za da prodolìme da bideme “Faktor na stabilnosta na Balkanot” (!?), za malku }e se zeznevme i }e ja poslu{avme MANU (za da se podelime) i }e napravevme merak za Grcija vo imeto na stabilnosta na Balknot ...(!?) Go izgubivme pretsedatelot Trajkovski vo avionska nesre}a (leta{e vo Mostar na biznis forum za ekonomskata idnina na balkanskite zemji)! Vo 2004 godina Vladata na Bu~kovski sprovede teritorijalna podelba (spored Ramkovniot dogovor), po merak na Brisel (vo imeto na stabilnosta na Balkanot (!?) Za da dobieme kandidatski status ... Doìveavme sramen poraz pred celiot svet vo Bukure{t vo 2008 godina!? Bevme istretirani kako najgolemi debili na otvorena javna scena ... Ottuka, deneska jas sum lut na EU! Osobeno sme frustrirani koga im aplaudiraat na srpskite, hrvatskite, bosanskite i crnogorskite politi~ari za navodnata zrelost, hrabrost i mudrost koja ja pokaàle vo misijata za pomiruvawe na balkanskite narodi ... No, otkako se istepaa kako idioti! Koja evropska dvoli~nost e ova so aplauzite kon Belgrad, vo uslovi koga taa neumorno seu{te od nas bara da smenime ime za da i se priduìme ... (!?) Posetata na Boris Tadi} na Vukovar e od istorisko zna~ewe! Se izvini za zlodelata na srpskite vojnici! I hrvatskiot pretsedatel Ivo Josipovi} se izvini! I Milo \ukanovi} pred izvesno vreme se izvini! Site se izvinuvaat ... Vo Brisel polna usta falbi! Samo Makedoncite imale sre}a, i malku pamet se razbira, pa deneska ne se izloèni na vakvi silni isku{enija na izvinuvawe! Vo edna balkanska kultura, kade izvinuvaweto se sfa}a kako znak na slabost, a ne na silina i fajterstvo, ova e navistina za pametewe. EU mora da odgovori kade e deneska “makedonskiot faktor na stabilnosta na Balkanot” (!?) Zarem stabilnosta treba{e da se postigne preku raspa|aweto na vrednostite vo Makedonija ...!? Zarem treba{e i nie da se ubivame za da ispora~ame odr`livost! Go pra{uvam File! Dali ako ne snema od kartata, EU }e bide maksimalno stabilna!?

...ZABODETE ZNAMENCE I OSVOJTE GO MESTOVO AKO MISLITE DEKA STE NAJDOBRI...

POLITIKA

PETOK

IVANOV: MAKEDONIJA E EDNAKVA NA ^LENKITE NA NATO! akedonija treba da se gordee so u~estvoto na svoite vojnici vo misijata ISAF (Me|unarodni sili za bezbednosna pomo{) vo Avganistan, bidej}i tie na najdobar na~in gi pretstavuvaat site reformi vo armijata. Ova v~era go izjavi pretsedatelot na Republika Makedonija, \or|e Ivanov, vo ramkite na negovata prva poseta na makedonskite mirovni vojnici vo Avganistan. Spored Ivanov, Makedonija, iako s$ u{te ne e ~lenka na NATO, vo misijata ISAF vo Avganistan poka`a deka gi ispolnuva site obvrski i se

odnesuva kako i site zemji-~lenki na Alijansata. "Makedonskite mirovnici vo ovaa misija pridonesuvaat i za svetskiot mir i za gradeweto na instituciite vo Avganistan", re~e {efot na makedonskata dr`ava. Vo momentov, vo ovaa misija u~estvuvaat 242 makedonski vojnici, koi se rasporedeni vo ~etiri pogolemi kontingenti. Vkupno, dosega vo misijata u~estvuvaa pove}e od 1.500 makedonski mirovnici.

12.11.2010

DVAESET GODINI OD PRVITE POVE]EPARTISKI IZBORI VO MAKEDONIJA akedonija v~era odbeleà 20 godini od prvite parlamentarni pove} epartiski izbori, koi se odràa na 11 noemvri 1990 godina. Na prigodnata sve~enost po toj povod, pretsedatelot na Sobranieto, Trajko Veqanoski, prvite izbori, zaedno so referendumot, gi opi{a kako olicetvorenie na vekovniot streme` na makedonskiot narod za samostojna i nezavisna dràva. Spored nego, i izleznosta od 85% na tie izbori go potvrduva ovoj fakt. Za iskusniot pratenik Stojan Andov najva`no e {to vo toa vreme pratenicite ne dozvolile da se slu~at gre{ki so

katastrofalni posledici za dràvata. Pretsedatelot na Komisijata za sproveduvawe na prvite izbori, Nikola Koneski, potseti na pofalbite {to Makedonija toga{ gi dobila od me|unarodnite pretstavnici za organizirawe najzakoniti i najdemokratski izbori od site republiki na porane{na SFRJ. Porane{niot pratenik Abdurahman Aliti izjavi deka e sre}en {to denes moè da se obrati na maj~in jazik vo Parlamentot, no i gi opomena aktuelnite parlamentarci da se dràt ponastrana od nacionalizmot i da ne se vodat od partiskite interesi, tuku od interesite na dràvata.

DVOJNOTO DR@AVJANSTVO VE]E NEMA DA [TITI OD KRIVI^EN PROGON

DARAVELSKI, TAMBURKOVSKI I DIMOV ]E Í BIDAT ISPORA^ANI NA MAKEDONIJA?!

Ministerstvoto za pravda ima rok od 30 dena da gi podgotvi zakonskite izmeni na Ustavot so koi }e se ovozmo`i me|usebna razmena na lica koi storile krivi~ni dela vo oblasta na organiziraniot kriminal i korupcijata MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

inisterot za pravda, Mihajlo Manevski, o~ekuva deka Makedonija za nekolku meseci }e uspee da gi dobie begalcite od pravdata, porane{niot prv carinik Dragan Daravelski, koj se krie zad svojot srpski paso{, kako i ste~ajniot upravnik Vladislav Tamburkovski i porane{niot minister za zdravstvo, Vlado Dimov, koi se za{titeni od svojot bugarski paso{. Site trojca se osudeni poradi nekolkumilionski kriminal vo instituciite so koi rakovodea. Ministerstvoto vo narednite 30 dena }e gi podgotvuva izmenite na ~lenot 4, stav 2 od Ustavot so koi } e se ovozmoì lica koi imaat dvojno dràvjanstvo, a storile krivi~no delo vo oblasta na organiziraniot kriminal i korupcijata, da ne moàt da ja izbegnat pravdata vo zemjata vo koja go izvr{ile deloto.

"So potpi{uvaweto na Tretiot dodaten protokol na Evropskata konvencija za ekstradicija vo Strazbur od strana na ministerot za nadvore{ni raboti, Antonio Milo{oski, se otvorija mo`nostite za potpi{uvawe na me|unarodni bilateralni dogovori so zemjite od regionot so koi } e se otstranat pre~kite za razmena na lica koi storile krivi~no delo", pojasnuva dràvniot sovetnik za me|unarodno pravo pri Ministerstvoto, Goran Stev~evski. Protokolot e potpi{an na barawe na Ministerstvoto za pravda za nadminuvawe na pravnite pre~ki za pristapuvawe kon ustavnite izmeni, a na nego se priklu~ija i Albanija, Avstrija, Bugarija, Latvija, Srbija i Slovenija. Inaku, bilateralni dogovori za me|usebna razmena na doma{ni dràvjani imaat potpi{ano Srbija, Hrvatska i Crna Gora. Na toj na~in be{e ovozmoèna ekstradicijata na Sretko Kalini}, pripadniot na Zemunskiot klan i osuden za ubistvoto na porane{niot premier na Srbija, Zoran

Vladislav Tamburkovski \in|i}, kkoj se kkrie{e zad svojot hrvatski paso{. Zo{to Makedonija docni vo odnos na zemjite od regionot, ministerot za pravda, Mihajlo Manevski, ne saka{e da odgovori. Veli deka bila sledena evropskata praktika i me|unarodnite dogovori. "Makedonija }e go izbri{e delot so koj se garantira{e deka makedonski dràvjanin ne moè da bide predaden na druga dràva i }e se dodade

Vlado Dimov izmenata so kkoja j }}e se ovozmo`i predavawe na lica koi se goneti samo vo oblasta na organiziraniot kriminal i korupcijata", izjavi Manevski. Toj informira deka Ministerstvoto za pravda ve}e ima podneseno dve inicijativi do ministerstvata za pravda na Srbija i Hrvatska za potpi{uvawe na bilateralni dogovori, po modelot na bilateralnite dogovori koi ovie zemji gi potpi{aa u{te

Dragan Daravelski pred nekolku meseci. Od Ministerstvoto za pravda na Hrvatska velat deka s$ u{te ne dobile takvo barawe, no ja pozdravuvaat vakvata odluka na makedonskoto Ministerstvo. "Inicijativata za potpi{uvawe na bilateralen dogovor me|u dvete ministerstva ja ocenuvame kako pozitivna i ne{to {to e od realna potreba za dvete zemji. Vakov dogovor ve} e potpi{avme so Srbija i Crna Gora i mislam deka

treba da bide potpi{an i so Makedonija", veli Vesna Dovrani}, portparol na Ministerstvoto za pravda na Hrvatska za “Kapital”. Ustavnite izmeni sekoga{ povlekuvale pove} e pra{awa i pazarewa na politi~kite partii, no ministerot Manevski se nadeva deka }e bide postignat {irok konsenzus po ova pra{awe. Profesorot po krivi~no pravo Gordan Kalajxiev veli deka inicijativa za promena na ovoj del od Ustavot postoela mnogu odamna. "Podolgo vreme se debatira da bide izvr{ena promena na ovoj del od Ustavot, i ne samo poradi Daravelski ili drugite lica koi storile kriminal i se krijat zad svoite vtori dr`avjanstva, tuku i kako del od obvrskite za sorabotka so Ha{kiot tribunal i drugite me|unarodni dogovori", pojasnuva Kalajxiev. Toj apelira otvoraweto na razgovori za promena na Ustavot vo Makedonija da ne bide kako i dosega koristeno za promovirawe za idei za dopolnitelni ustavni izmeni vo drugi oblasti.

PETERSEN I SERVER:

BRISEL I VA[INGTON DA GO ODVRZAT JAZOLOT OD SPOROT ZA IMETO! KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

$ poglasni se najavite do i od me|unarodnata zaednica deka itno e potrebno poaktivno u~estvo na Brisel i na Va{ington vo procesot na nao|awe re{enie na sporot za imeto me|u Makedonija i Grcija. Otkako zav~era evrokomesarot za pro{iruvawe, [tefan File, izjavi deka EU e podgotvena da izleze vo presret kako proaktiven u~esnik vo sporot, porane{niot {ef na UNMIK na Kosovo, Danecot Soren Jesen Petersen i Daniel Server od Institutot za mir vo

Va{ington, vo zaedni~kata analiza "Balkanot s$ u{te mo`e da bide izguben”, objavena vo "Wujork tajms”, baraat Brisel i Va{ington da go odvrzat jazolot {to ja stega Makedonija sekoja godina posilno od nejzinoto osamostojuvawe. "Vladata vo Skopje vodi te{ka bitka protiv Atina koja saka Makedonija da bide imenuvana na na~in {to }e ja razlikuva od ona {to Grcite tvrdat deka e ekskluzivno nivno ime. Bez re{avaweto na pra{aweto za imeto Makedonija se soo~uva so dolg pekolen period, bez ~lenstvo vo NATO za koe e podgotvena i bez seriozni izgledi za za~lenuvawe vo EU, per-

spektiva {to gi spre~uva etni~kite grupi vo zemjata od vleguvawe vo me|uetni~ki konflikt", se naveduva vo analizata. Dvajcata avtori zabele`uvaat deka “e mnogu nesoodvetno Grcija da go kreva svojot nos vo Brisel vo vreme koga o~ajno & treba ekonomska poddr{ka od EU”. "Brisel i Va{ington treba da insistiraat Grcija da ja po~ituva Privremenata spogodba od 1995 godina i da prifati zemjata da stane ~lenka na NATO pod nevkusnoto i anahrono ime "Porane{na Jugoslovenska Republika Makedonija”, ocenuvaat Jesen-Petersen i Server. Vo me|uvreme, i {efot na makedonskta diplomatija,

Antonio Milo{oski, pobara Brisel poaktivno da se vklu~i vo re{avaweto na sporot za imeto. “Ne smetame deka EU treba da go zameni procesot {to se odviva vo ON, no cenime deka zgolemenoto vnimanie mo`e da ja zgolemi motiviranosta i na Makedonija i na Grcija da gi intenziviraat naporite za nadminuvawe na bilateralniot spor, bidej}i imame ~uvstvo deka vo Atina nedostiga vistinska, realna i su{tinska motiviranost da se re{i pra{aweto, iako sekojdnevno slu{ame takva retorika” veli Milo{oski. Za mo`nosta Republika Makedonija da bide pokaneta na pretstojniot

samit na NATO vo Lisabon pod privremena referenca, makedonskiot

minister za nadvore{ni raboti veli deka ne postoi prostor za optimizam.

6 12.11.2010 FOKUS: KOLKU E NAVISTINA SLOBODNA SLOBODNATA TRGOVIJA?

NECARINSKITE BARIERI SPU[TAAT RAMPA NA CEFTA MARINA UZUNOV

uzunov@kapital.com.mk

akedonskite zemjodelskoprehranbeni proizvodi se edni od retkite dobitnici od Centralnoevropskiot dogovor, poznat kako CEFTA, ~ija cel e Albanija, Bosna i Hercegovina, Kosovo, Srbija, Crna Gora, Hrvatska i Moldavija da ja zajaknat me|usebnata trgovska sorabotka, za podocna polesno da se priklu~at kon edinstveniot evropski pazar.

topanstvenicite od regionot ~ii zemji se potpisni~ki na CEFTA dogovorot od 2006 godina se ednoglasni vo stavot deka “pridobivki ima od dogovorot, no trgovskata razmena ja ko~at necarinskite barieri koi go zabavuvaat protokot

Nepriznavaweto na sertifikatite za kvalitet, voveduvaweto novi sanitarni i drugi pravila, voveduvaweto kvoti za izvoz, no i nedovolnata informiranost i educiranost na kompaniite za CEFTA pravilata na igra se najgolemite ograni~uva~ki faktori za celosna realizacija na Centralnoevropskiot dogovor. Po deficija, CEFTA e sozdadena za zemjite od regionot, koi eden den sakaat da stanat del od golemiot evropski pazar, navreme da se podgotvat i istreniraat za toj den. Makedonija zasega dobro se dr`i. Ostvaruva suficit vo razmenata Izvozot na makedonskite zemjodelski proizvodi vo poslednite nekolku godini e pogolem od uvozot. I pokraj pozitivnite rezultati koi gi sobira Makedonija kako pridobivka od

CEFTA, se ~ini deka te{ko se pominuva ovoj me|u~ekor do celosno priklu~uvawe vo edinstveniot evropski pazar. Kompaniite, i od Makedonija i od regionot, postojano se `alat

deka benefitite koi treba{e da gi dobijat od ukinatite carini i od liberaliziranata trgovija s$ u{te ne mo`at vo celost da gi po~uvstvuvaat poradi faktot {to del od ~lenkite na CEFTA

postojano voveduvaat necarinski barieri. Tokmu tie ja zabavuvaat razmenata, a go {titat doma{noto proizvodstvo. Na redovnite sostanoci na komitetiet na CEFTA, make-

STOPANSTVENICITE SE @ALAT: na stoki”. Voveduvaweto na novi necarinski barieri e najgolemiot problem so koj se soo~uvaat site doma{ni izvoznici, me|u koi i proizvoditelite na zemjodelskoprehranbeni proizvodi. Spored pretsedatelot na Agro-

DEJAN @IDAN MINISTER ZA ZEMJODELSTVO, [UMARSTVO I VODOSTOPANSTVO NA SLOVENIJA “CEFTA dogovorot e mnogu zna~aen za pribli`uvawe na EU. So ovoj dogovor se zgolemuva protokot na stoki me|u dr`avite, zatoa {to barierite se namaluvaat i se zgolemuva mo`nosta za investicii. Negovoto bavno sproveduvawe ostava prostor i vreme za proizvodstvoto na hrana da stane pokonkurentno.“

biznis komorata pri Sojuzot na stopanski komori, Zoran Danevski, nedovolnata dostapnost i nenavremenoto obezbeduvawe na informacii ja ote`nuva trgovskata razmena me|u ~lenkite na CEFTA, no i na izvoznicite na zemjodelsko-prehranbeni proizvodi. “Na{ite stopanstvenici imaat problem, bidej}i ~estoto zadr`uvawe na stokata na granicite ja namaluva konkurentnosta na nivnite proizvodi. Problem e {to otkupuva~ite od stranstvo imaat specifi~ni barawa vo odnos na pakuvaweto i etikettiraweto na proizvodite”, veli Danevski. Gubeweto vreme po grani~nite premini zna~itelno vlijae vrz konkurentnosta, posebno na make-

donskite zemjodelski proizvodi, kade {to izgubenoto vreme go namaluva nivniot kvalitet i, sekako, cenata. I anketata koja ja sprovede Stopanskata komora me|u svoite ~lenki uka`uva na barieri. “Najgolem del od kompaniite se `alat na nepriznavaweto na sertifikatite za usoglasenost, potoa na neusoglasenite carinski proceduri, kako i nedostigot nod potrebno znaewe vo firmite za procedurite za primena na CEFTA”, veli Stojmirka Tasevska od Stopanskata komora na Makedonija. Stopanstvenicite velat deka carinskite barieri se pominuvaat pobrzo i poevtino otkolku novite necarinski barieri, koi se praktikuvaat isklu~ivo kako

protekcionisti~ki merki za za{tita na doma{noto proizvodstvo. Za slovene~kiot minister za zemjodelstvo, Dejan @idan, zabavenoto tempo so koe se implementira CEFTA dogovorot ima i pozitivni strani, zatoa {to zemjite na toj na~in dobivaat dopolnitelno vreme za usoglasuvawe na standardite i procedurite. “CEFTA dogovorot e mnogu zna~aen za pribli`uvawe na EU. So ovoj dogovor se zgolemuva protokot na stoki me|u dr`avite, zatoa {to barierite se namaluvaat i se zgolemuvaat mo`nostite za investicii, no toa e premalku. Bavnata primena ni dava vreme i prostor za proizvodstvoto na hrana da

PETOK

213

CEFTA (jan-sept)2009 (jan-sept)2010

Stokovna razmena

Uvoz

Izvoz

Trgovski suficit

$ 1.149.951.000 $ 1.176.595.000

$ 423.517.000 $ 440.113.000

$ 726.434.000 $ 736.482.000

$ 302.917.000 $ 296.369.000

Izvor -Dr`aven zavod za statistika

[TO PREDLAGAAT STOPANSKITE KOMORI?

44,3

milioni evra iznesuval suficitot vo trgovskata razmena na Makedonija so ~lenkite na CEFTA vo 2009 godina

ZORAN DANEVSKI PRETSEDATEL NA AGRO-BIZNIS KOMORATA PRI SOJUZOT NA STOPANSKI KOMORI “Na{ite stopanstvenici imaat problem, bidej}i ~estoto zadr`uvawe na stokata na granicite ja namaluva konkurentnosta na nivnite proizvodi. Isto taka, problem e i {to otkupuva~ite od stranstvo imaat specifi~ni barawa vo odnos na pakuvaweto i etiketiraweto na proizvodite.”

milioni potro{uva~i ima na zaedni~kiot CEFTA prostor

donskite kompanii se `alat na necarinskite merki {to gi prezemaat Hrvatska i Srbija za da gi za{titat doma{nite proizvodi. Retko koj saka otvoreno da zboruva za barierite so koi se soo~uvaat kompaniite pri izvozot na CEFTA pazarot od 27 milioni potro{uva~i. Se znae deka nekoi od zemjite-~lenki baraat razni sertifikati, potoa koga }e im se prilo`at istite ne gi priznavaat, pa se voveduvaat novi i novi sanitarni i fitosanitarni barawa... Prikaznata nema kraj, velat tie. Zemjite postojano smisluvaat ne{to novo, s$ so cel da se namali i ograni~i uvozot i da se za{titi doma{noto proiz-

TRGOVSKIOT SUFICID NA MAKEDONIJA SO ZEMJITE ^LENKI NA CEFTA

milioni evra e trgovskiot suficit na Makedonija za zemjodelsko-prehranbeni proizvodi, za devet meseci od 2010 godina

vodstvo. Edna od retkite kompanii koja otvoreno zboruva za nemo`nosta da gi realizira pridobivkite od CEFTA e vinarnicata Skovin. Taa, kako i ostanatite makedonski vinarnici, ne mo`at slobodno da ja koristat mo`nosta za neograni~en bescarinski izvoz vo Hrvatska, koja samo za makedonskoto vino vovede kvoti. “Vo osnova, CEFTA e dobar koncept i nemame problem so izvozot vo ovie zemji. Sepak, ima mali nedostatoci i s$ u{te nema celosna liberalizacija na izvozot. Vo Hrvatska postojat kvoti za uvoz na na{eto vino, no vo naredniot period bi trebalo i ova da se regulira”, veli Nata{a Bresliska od vinarnicata Skovin. Doma{nite izvoznici generalno se `alat deka so voveduvaweto novi protokoli od strana na ~lenkite na CEFTA s$ pove}e doa|a do izraz protekcionizmot koj vo posledno vreme e poevidenten. “Krizata na mnogu od zemjite

12.11.2010

im dojde kako “kec na desetka”. Lo{ata ekonomska sostojba e dobar izgovor za onie koi re~isi sekojdnevno nametnuvaat novi barawa za kompaniite koga } e se obidat da vlezat na nov pazar”, se `alat kompaniite, davaj}i ocenka za pridobivkite od CEFTA. MAKEDONIJA POENTIRA Vo prvite devet meseci od godinava makedonskite zemjodelskoprehranbeni proizvodi ostvarija suficit od 213 milioni evra so ~lenki na CEFTA, {to e blag pad vo sporedba so istiot period prethodnata godina koja suficitot dostigna 218 milioni evra. Makedonija lani ostvarila deficit

QUP^O DIMOVSKI MINISTER ZA ZEMJODELSTVO, [UMARSTVO I VODOSTOPANSTVO. “Podgotvenosta na Makedonija da vleze vo evropskoto semejstvo e uslovena so ispolnuvawe na definiranite standardi so koi treba da se kreira funkcionalna pazarna ekonomija, sli~na kako evropskata, da se zajakne sposobnosta da se izdr`i konkurentnosta, s$ so cel da se prifatat i implementiraat evropskite pravila.”

Za otstranuvawe na necarinskite barieri, koi vlijaat vrz tempoto na protokot na stoki, kako i za zajaknuvawe na regionalnata sorabotka so cel rast na nacionalnite ekonomii, stopanskite komori na zemjite-~lenki na CEFTA predlagaat: Formirawe na regionalni klasteri za nastap na treti pazari Sektorsko povrzuvawe na stopanstvoto i formirawe na regionalni sektorski asocijacii Intenzivirawe na aktivnostite vo evidentiraweto, analizata i otstranuvaweto na necarinskite barieri Kumulacija na potekloto na stoki samo so Srbija i Moldavija. I pokraj toa {to izvozot na makedonski zemjodelski proizvodi vo CEFTA bele`i pad od okolu 4% vo 2009 godina vo sporedba so 2008, resorniot minister pozitivno go ocenuva sproveduvaweto na CEFTA dogovorot. “Trgovskata razmena na Makedonija so ~lenkite na CEFTA vo izminatite godini e zgolemena, osobeno izvozot na zemjodelsko-prehranbenite proizvodi. Vo 2009 godina obemot na trgovskata razmena so ~lenkite na CEFTA go dostigna nivoto na trgovskata razmena so zemjite-~lenki na Evropskata unija”, veli Qup~o Dimovski, minister za zemjodelstvo, {um-

arstvo i vodostopanstvo. Makedonija minatata godina izvezla zemjodelsko-prehranbeni proizvodi vo vrednost od 195,1 milioni evra, dodeka vo 2008 godina vrednosta na izvozot dostigna 203,7 milioni evra. Ministerot Dimovski smeta deka priklu~uvaweto kon CEFTA e va`no za vospostavuvaweto fleksibilen regionalen trgovski blok vo ramkite na koj se eliminiraat uvoznite dava~ki i pre~ki koi ja naru{uvaat trgovijata. “Ova e dobra podgotvka za site zemji-~lenki na CEFTA, koi voedno sakaat da stanat i ~lenki na EU, da ja poka`at ekonomskata i politi~kata zrelost“, veli Dimovski.

CEFTA VEB-PORTAL ZA ZGOLEMUVAWE NA TRGOVSKATA RAZMENA V~era be{e promoviran Trgovskiot portal Cefta (www. ceftatradeportal.com), poddràn od Germanskoto dru{tvo za tehni~ka sorabotka (GTZ). Portalot e podelen na dva dela, od koi vo prviot moè da se najdat op{ti podatoci za zemjite-~lenki na CEFTA, pred s$ makroekonomski podatoci i podatoci za trgovskata politika, kako i dogovori za slobodna trgovija na sekoja zemja. Vtoriot del sodrì pova`ni informacii za delovnite subjekti, dràvnite institucii, kako {to e carinskata regulativa, stopanskite komori i licencite i dozvolite potrebni za uvozno-izvozniot reìm. Preku veb-portalot delovnite subjekti }e moàt polesno da doa|aat do informacii za site podatoci {to im se potrebni, a se zna~ajni za da gi podobrat nivnite mo`nosti za zgolemena trgovska razmena so ostanatite zemji od dogovorot CEFTA. Jazi~nite barieri se nadminati so ponudat na informacii na site oficijalni jazici na CEFTA ~lenkite, kako i na angliski jazik. Portalot be{e promoviran vo Belgrad, kade {to se odrùva Nedelata na CEFTA 2010. Celta e da se zgolemi transparentnosta na regulativite i formalnostite za trgovija za regionot. Informaciite koi se dostapni na portalot }e ja olesni trgovijata preku eliminacija na netarifnite barieri.

NECARINSKITE BARIERI SE POSKAPI moè da ja zgolemi konkurentnosta. Sinhronizacijata so EU ovozmoùva zemjodelstvotoda stane ramnopraven partner vo ramkite na EU“, izjavi neodmna @idan, minister za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo na Slovenija, na saemot “Agrofud” koj denovive se odrùva vo Skopje. Krum Efremov, dràven sovetnik vo Ministerstvoto za nadvore{ni raboti, smeta deka CEFTA dogovorot za slobodna trgovija, koj se obnovi vo 2006 godina, gi poednostavi kriteriumite za protok na stoki. “Ukinuvaweto na izvoznite subvencii, namaluvaweto na carinite, primenata na pravilata na Svetskata trgovska organizacija, kako i voveduvaweto na

praviloto za poteklo na stokite se glavnite pridobivki od CEFTA. So dogovorot za slobodna trgovija, zemjite-~lenki na CEFTA se zdobija so nacionalen tretman i pri procesot na aplikacija na konkursite za javni nabavki”, istaknuva Efremov i ja potencira potrebata od otvorawe na pove}e diskusii za CEFTA. Toj gi

ohrabruva stopanstvenicite pootvoreno da zboruvaat za problemite so koi se soo~uvaat za instituciite da mo`at navreme da reagiraat za otstranuvawe na barierite, koi ja ko~at doslednata primena na dogovorot.

STOJMIRKA TASEVSKA STOPANSKA KOMORA NA MAKEDONIJA “Najgolem del od kompaniite se `alat na nepriznavaweto na sertifikatite za usoglasenost, potoa na neusoglasenite carinski proceduri, kako i nedostigot od potrebno znaewe vo firmite za procedurite za primena na CEFTA.”

I DRUGITE SE NEZADOVOLNI Raste brojot na necarinski barieri koi go zabavuvaat protokot na stoki, zaklu~ija stopanskite komori na zemjite-~lenki na CEFTA na forumot vo Belgrad, koj se odr`uva od 9-12 noemvri po sedmi pat. Tie ja naglasija potrebata od {to pobrzo otstranuvawe na ovie nevidlivi barieri, so cel da se zabrza trgovskata razmena vo ramkite na CEFTA. “Iako o~ekuvavme deka procesot na trgovskata liberalizacija }e bide pobrz, sepak, site imame benefit od implementiraweto na CEFTA dogovorot. Site zaedno mora da rabotime i da gi iskoristime benefitite koi CEFTA ni gi nudi. Iskustvoto od praktikuvaweto na dogovorot } e ni bide potrebno vo procesot

na integracija vo EU”, izjavi Renata Vitez od Sekretarijatot na CEFTA, koja veli deka CEFTA e va`na podgotovka za trgovska integracija vo evropskoto semejstvo. Stopanskite komori od regionot se soglasni deka prioritet treba da bide re{avaweto na problemite koi se javuvaat poradi me|usebnoto nepriznavawe na sertifikatite za zemjodelskite proizvodi, prosledeno so potpi{uvawe na soodvetni dogovori. “Samo so me|usebna regionalna sorabotka }e se izborime protiv globalnata ekonomska kriza i }e go pottikneme rastot na na{ite nacionalni ekonomii”, izjavi Milo{ Bugarin, pretsedatel na Stopanskata komora na Srbija.

8 12.11.2010

KOMENTARI I ANALIZI

PETOK

BRISEL I VA[INGTON DA GO ODVRZAT MAKEDONSKO-GR^KIOT JAZOL "Voop{to

DANIEL SERVER pretstavnik na Institutot za mir od Va{ington i specijalist za Balkanot

odeka NATO, SAD, EU i OBSE se podgotvuvaat za samitite ovaa prolet, Balkanot mo`e da im ja rasipe zabavata. Tamu procesot na gradewe mir se fali so golemi uspesi – krajot na vojnata vo Bosna, padot na Slobodan Milo{e} i krevaweto na demokratska Srbija, nezavisnosta na Kosovo, pretstojnoto ~lenstvo na Hrvatska vo EU. No, neuspehot na Balkanot e s$ u{te opcija i }e gi posramoti Evropejcite i Amerikancite. Ima tri problemi koi go ma~at regionot. BiH e zemja koja ostanuva da tapka vo postojana, iako momentalna, mirna etni~ka tenzija. Odnosite me|u Srbija i Kosovo ostanuvaat nere{eni, a Makedonija ne mo`e da se priklu~i vo NATO ili EU dodeka ne se re{i gr~koto pro-

ne e soodvetno za Atina da go predizvikuva Brisel vo moment koga o~ajno & treba ekonomskata poddr{ka na EU. Za ~lenstvo vo NATO, Brisel i Va{ington treba da insistiraat Grcija da go ispolni dogovorot od 1995 godina za prifa}awe na Skopje pod eufemisti~noto i anahroni~no ime “Porane{na Jugoslovenska Republika Makedonija (FIROM).”

tivewe za imeto (za koe Atina veli deka & pripa|a na Grcija). Vladata vo Skopje se soo~uva so naporna borba protiv Atina, koja saka “Makedonija” da se kvalifikuva na na~in {to }e ja razlikuva od ona {to Grcite tvrdat deka e nivna oblast. Bez re{avawe na ovoj problem, Makedonija se soo~uva so dolg pekol, bez ~lenstvo vo NATO za koe se podgotvi i bez seriozen izgled za ~lenstvo vo EU, izgled koj gi ~uva etni~kite grupi vo zemjata od vleguvawe vo katastrofalna vojna. Brisel i Va{ington treba da go odvrzat ovoj jazol, koj se zatega so sekoja pominata godina, u{te od nezavisnosta na Makedonija od 1991 godina. Voop{to ne e soodvetno za Atina da go predizvikuva Brisel vo moment koga o~ajno & treba ekonomskata poddr{ka na EU. Za ~lenstvo vo NATO, Bri-

sel i Va{ington treba da insistiraat Grcija da go ispolni dogovorot od 1995 godina za prifa}awe na Skopje pod eufemisti~noto i anahroni~no ime “Porane{na Jugoslovenska Republika Makedonija (FIROM)”. Ako se pretpostavi deka Skopje e podgotveno da poka`e re{itelnost za dodavawe prifatliva geografska opredelba kon negovoto ime, vreme e EU, isto taka, da & dade na Makedonija datum za po~nuvawe na pristapnite razgovori, ~ekor koj ponatamu }e ja stabilizira zemjata i }e sozdade silna inicijativa za soglasnost me|u Skopje i Atina. Problemite na Bosna poteknuvaat od ustavot nametnat od zavojuvanite frakcii pred 15 godini pri mirovnite razgovori vo Dejton. Toa sozdava nefunkcionalna sostojba koja ne mo`e da gi zadovoli mnogute

barawa za ~lenstvo vo NATO ili EU. Potrebni se ustavni amandmani za eliminirawe na diskriminacijata vrz etni~ka osnova, a Saraevo treba da dobie vlada so avtoritet i odgovornost za da pregovara za ~lenstvo vo NATO ili vo EU. Naporite za voveduvawe takvi amandmani propadnaa. Sega Brisel i Va{ington treba da postavat jasni kriteriumi koi treba da gi ispolni Saraevo pred i za vreme na pristapniot proces vo EU. Neodamne{nite izbori vo Bosna otvorija novi mo`nosti za reforma, a srpskiot napredok kon EU treba da zavisi od `elbata da se insistira bosanskite Srbi da sorabotuvaat so muslimanite i Hrvatite vo zemjata za menuvawe na ustavot na na~in koj }e ovozmo`i ~lenstvo vo EU. Na Kosovo, generalniot

sekretar na ON vo oktomvri prepora~a razgovorite da po~nat so prakti~nite pra{awa (trgovija, energija, ìvotna sredina, zdravstvo, grani~ni olesnuvawa, is~eznati li~nosti, vra}awe na iselenite) me|u Belgrad i Pri{tina, pri {to EU olesnuva, a SAD poddrùva. Ova e dobra ideja na koja & dojde vremeto, no Belgrad }e se obide da gi iskoristi razgovorite za da predloì “ispravki” za kosovskite granici, koi }e & ovozmoàt na Srbija da gi prisvoi srpskite zaednici vo severno Kosovo. Ova pomestuvawe na granicata za prisposobuvawe na enti~kite razliki e opasno i }e gi otvori grani~nite pra{awa na Balkanot: vo Makedonija i Bosna sigurno, no vero-

SOREN JENSEN-PETERSEN porane{en {ef na misijata na UNMIK vo Kosovo

jatno i vo oblastite vo severna Srbija i Crna Gora koi se naseleni so Albanci. Srbija i Kosovo treba da se dr`at do momentalnata zada~a, da utvrdat dobri odnosi vo odnos na prakti~nite pra{awa vrz osnova na zaemnata po~it, kako {to se bara za pristapot vo EU. Misijata za gradewe mir na Balkanot s$ u{te ne e zavr{ena, duri i po 15 godini na ~esto bliska sorabotka me|u SAD i EU. Samo koga site zemji vo regionot nepovratno }e bidat na patot kon EU }e mo`e da se slavi. Za sre}a, potrebni se najmnogu pet godini. Dotoga{, treba da go sledime Balkanot za da obezbedime deka Bosna, Kosovo i Makedonija }e ostanat na vozot.

NEPRIJATNITE LEKCII OD EVROZONATA ZA G-20

G-20 vo april 2009 godina, na mo`ebi nivniot najproduktiven sostanok, ja istaknaa poddr{kata za neograni~enata globalna trgovija. Ovaa nedela }e dominira potrebata za pretvorawe na tie inspirativni zborovi vo brza akcija

odeka G-20 se sostanuva za da bara zaedni~ka osnova za protekcionizam, godine{nata kriza so evroto }e gi nadmine nivnite nameri. Krizata, koja se pojavi vo Grcija, povtorno ja izloì krevkosta na klu~niot element na dogovorite za valutni prava za vle~ewe: golemata vrednost koja se sozdava so zdruùvaweto na kamatite obi~no se raspredeluva neproporcionalno vo prilog na finansiski pomalku kolegijalnite ~lenovi na grupata. Spored toa, osven ako ne se vozdràni, premnogu ~esto odredeni ~lenovi }e se obidat da ja iskoristat nivnata prednost, kako {to pravi Grcija drsko vo poslednite nekolku godini. Vozdrànosta nametnata vrz evrozonata od Paktot za stabilnost treba{e da gi ograni~i neograni~enite zaemi vo evra. Paktot, soo~en so negoviot prv golem test vo 2003 godina, ne uspea. Nasobranite posledici od neuspehot se pojavija

ovaa godina vo oblik na fiskalna kriza vo Grcija i drugi evropski ~lenki. Nikade go nema{e qubeznoto odnesuvawe koe go pridruùva{e sozdavaweto na evroto. Za sre}a, zakanite za Evropskata monetarna unija zasega uspe{no se blokirani od hrabrite dela na evropskata zaednica so pomo{ na Me|unarodniot monetaren fond (MMF). Problemite so valutata sega se pro{irija do globalniot finansiski sistem koj, kako i evrozonata, bara pridrùvawe do odredeni pravila za da se odrì. Pogonot za konkurentniot izvoz, koj minuva niz manipulacija na valutata vo svet kade {to momentalnoto saldo na smetkata e nula, ne dozvoluva nikakvi zakani. Vo poslednive godini Kina stana globalna ekonomska sila. No, s$ u{te ne izbirala da gi primeni zaedni~kite globalni odgovornosti koi gi bara nejziniot ekonomski status. Kineskite kreatori

na politikata s$ u{te veruvaat, spored mene pogre{no, deka ako ne moàt da ja odràt nivnata valuta potisnata i izvozot prosperiteten, nivnata zemja se soo~uva so ekonomska kontrakcija i stra{na politi~ka nestabilnost. No, Kina, isto taka, sfa}a deka & treba globalniot pazar za da prosperira i ako {irokiot protecionizam zapre, nejziniot prosperitet verojatno }e bide edna golema `rtva. Kina verojatno bara ramnoteà kade {to renminbi (nacionalnata valuta) se ceni pred dolarot, no samo skromno. SAD, isto taka, bara politika za oslabuvawe na valutata. Potisnuvaweto na renminbi i najnovoto oslabuvawe na dolarot neizbe`no sozdavaat zacvrstuva~ki devizni kursevi vo ostatokot od svetot. Ne{to treba da popu{ti na scenata na nula-konsolidarnite momentalni salda na smetkite. Edni od najnenavestuva~kite nastani vo poslednive dve godini se zakrep-

nuvaweto i globalnata trgovija. Odnosot na globalniot izvoz so brutodoma{niot proizvod (BDP), koj naglo padna za vreme na krizata, celosno zakrepna do vtoriot kvartal ovaa godina. Sepak, preliminarnite procenki za tretiot kvartal pokaùvaat malo zabavuvawe. Polovina vek ili pove}e globalnata trgovija raste{e pobrzo od BDP. Toa e pri~inata zo{to kineskiot model za razvoj se bazira vrz globalnite izvozni pazari, koi naglo rastat kako i porano. Primerot so aziskite tigri e mnogu uspe{en. Koga se sostanaa liderite na G-20, ocenija deka i pokraj zatoplenata politi~ka retorika, protekcionizmot ne uspea da stapi na sila. Ova moèbi e edno od najprijatnite godina{ni iznenaduvawa. G-20 vo april 2009 godina, na moèbi nivniot najproduktiven sostanok, ja istaknaa poddr{kata za neograni~enata globalna trgovija. Ovaa nedela }e dominira potrebata

za pretvorawe na tie inspirativni zborovi vo brza akcija. Globalniot trgovski sistem moè da podnese umereno koli~estvo za{tita i pak, vo kombinacija so finansiskiot sistem, te`nee da go naso~i pogolemiot del od svetskite za{tedi kon mo`nite produktivni investicii. Obi~no toa go podiga globalniot produktiven porast i ìvotniot standard. No, propustite vo globalniot trgovski sistem se golemi i zagriùva~ki. Ne treba da gi popre~ime tie pazarno odredeni golemi propusti, koi go pokaùvaat prekugrani~noto menuvawe na resursite koi ja olesnuvaat globalnata produktivnost. No, ne treba da go pottiknuvame polneweto na rezervite, ~ija edinstvena cel e da gi potisnat deviznite kursevi za prednost pred konkurentniot izvoz. Ova, se razbira, se posledici od pazarnoto izobli~uvawe na akumulacijata na rezervite na Kina so pove}e od 2.000 milijardi dolari

ALAN GRINSPEN porane{en pretsedatel na Federalnite rezervi na SAD

od 2000 godina. Ona {to G-20 moè da go po~ne preku MMF se pravila koi go ograni~uvaat akumuliraweto rezervni sredstva i sterilizacija na kapitalnite prilivi. Na Kina moè da & treba oficijalno sankcioniran prodolèn period na prilagoduvawe. Ograni~uvaweto na sposobnosta na zemjata za potisnuvawe na nejziniot devizen kurs (ograni~uvawe na akumulacijata na rezervite) ili ublaùvaweto na efektot od nesakanite kapitalni prilivi (sterilizacija) moè celosno da ja odvrati zemjata da se prikloni kon drugite protekcionisti~ki formi. No, ako G-20 e seriozen so vetuvaweto da odrì otvorena multilateralna trgovija, a me|unarodniot finansiski sistem go pottikne toa, treba da razmisluva da se odre~e od elementot na vlast za postignuvawe na celite za site.

KOMPANII PAZARI I FINANSII MBI 10

PETOK

2.470

MBID

113,40

12.11.2010

OMB

2.290 113,20

2.450 2.280

113,00 2.430

2.270

112,80

2.260

2.410

2.250

2.390

2.240

2.370

112,60

04/11/10

05/11/10

06/11/10

07/11/10

08/11/10

09/11/10

04/11/10

10/11/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

112,40 112,20 05/11/10

06/11/10

07/11/10

08/11/10

09/11/10

10/11/10

04/11/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

05/11/10

06/11/10

07/11/10

08/11/10

09/11/10

10/11/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

INDUSTRIJATA ZA PIJALACI RABOTI DOBRO

OSTVAREN E POGOLEM IZVOZ OD UVOZ NA BEZALKOHOLNI PIJALACI I PIVO

17.03.2010 9

Suficitot vo razmenata so stranstvo rezultira{e so pozitivni rezultati kaj industrijata za pijalaci. Del od niv ostvarija pogolema dobivka od lani

KOMERCIJALNA BANKA I ALKALOID SO 78% OD BERZANSKIOT PROMET

METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

uficit vo trgovskata razmena so bezalkoholni pijalaci i pivo ima Makedonija godinava. Podatocite od Zavodot za statistika poka`uvaat deka za prvite tri kvartali od godinava izvezeni se voda, sokovi i pivo vo iznos od okolu 20,1 milioni evra, a uvozot na ovie proizvodi iznesuva okolu 18,6 milioni evra. Bilansot na ovaa razmena poka`uva suficit od okolu 1,5 milioni evra. Sli~en trend imavme i lani koga za celata godina be{e ostvaren izvoz od 24,5 milioni evra a uvoz od 22,1 milion evra. Godinava, najmnogu e izvezena voda, vo vrednost od 13,4 milioni evra. Kaj uvozot, pak, isto taka dominira vodata, mineralna i gazirana, so iznos od {est milioni evra. Pozitivniot bilans vo trgovskata razmena se reflektira{e i vo raboteweto na del od kompaniite od ovaa industrija. Prilepskata pivarnica ostvari dobivka od 1,2 milioni evra za trite kvartali od godinata i taa e za 12% povisoka od minatogodi{nata, koja iznesuva{e 1,1 milioni evra.

kciite na Komercijalna banka i Alkaloid ostvarija najgolem promet od 19,1 milioni denari, {to pretstavuva 78% od vkupniot berzanski promet od 24,6 milioni denari realiziran v~era na Makedonska berza. Odlukata za dokapitalizacija na Komercijalna banka od sredata go privle~e vnimanieto na investitorite za nejzinite akcii, poradi {to ostvarija promet od 10,2 milioni denari. Akcijata na Alkaloid, pak, trguvaweto go zavr{i so promet od 8,9 milioni denari. Interes ima{e i za akciite na Makpetrol i Makedonija turist koi ostvarija promet od 1,4 milioni denari i 1,2 milioni denari. Obvrznicite, koi izminatite dva dena bea glaven fokus na investitorite, trguvaweto go zavr{ija pod svojot prosek. Vkupniot promet so niv iznesuva{e 348.000 denari. Vo sredata ovoj promet iznesuva{e 29,8 milioni denari.

A Prilepskata pivarnica ostvari dobivka od 1,2 milioni evra za trite kvartali godinava, {to e rast od 12%. Vakviot ishod e rezultat na dobivkata ostvarena vo posledniot tret kvartal od godinava, koja iznesuva okolu eden milion evra. Lani vo ovoj period pivarnicata ostvarila zaguba od 54.000 evra. Operativnite prihodi na pivarnicata se zgolemeni za 4% na 13,7 milioni evra. Minatata godina iznesuvale 13,1 milioni evra. Kompanijata nema prihodi od proda`ba na stranski pazari, a na doma{niot se zgolemeni za 4% i iznesuvaat 13,5 milioni evra. Identi~en rast ima i kaj operativnite rashodi, koi iznesuvaat 12,5 milioni

evra. Bitolska Pelisterka, isto taka, za devet meseci prijavi dobivka koja iznesuva 366.000 evra, no e za 73% poniska od minatogodi{nata. Pad, no vo pomal procent, ima kaj operativnite prihodi, koi iznesuvaat pet milioni evra. Prihodite od proda`ba najmnogu se namaleni poradi padot na izvozot. Godinava od izvoz ostvareni se 225.000 evra, a lani 290.000 evra. Prihodite od proda`ba na doma{niot pazar iznesuvaat 4,6 milioni evra i se namaleni za 8%. Operativnite rashodi na kompanijata se namaleni za 3% i iznesuvaat

5,6 milioni evra. Fruktal mak, za razlika od Prilepskata pivarnica i Pelisterka, trite kvartali gi zavr{i so pogolema zaguba vo odnos na lani za 77%. Zagubata iznesuva 447.000 evra. Operativnite prihodi se namaleni za 17%, a kaj proda`bata najgolem pad od 31% ima na doma{niot pazar i taa iznesuva 1,8 milioni evra. Izvozot na kompanijata & donel prihodi od 2,8 milioni evra, {to e za 6% poslabo vo odnos na lani. Operativnite rashodi, pak, iznesuvaat pet milioni evra i se za 13% poniski vo odnos na istiot period lani.

Kaj berzanskite indeksi, v~era dva zabeleàa rast na svojata vrednost. Pad, vtor den po red, edinstveno ima{e kaj indeksot na obvrznici OMB. Po padot od 0,04%, OMB v~era{noto trguvawe go zavr{i na vrednost od 112,98 indeksni poeni. Osnovniot berzanski indeks MBI-10 zabeleà rast na vrednosta od 0,02%, dostignuvaj}i 2.293,55 indeksni poeni. Rast od 0,44% ima{e i kaj vrednosta na MBID indeksot, koj se iska~i na nivo od 2.475,22 indeksni poeni Rast na cenite zabeleàa 12 hartii od vrednost. Akcijata na Beton od [tip zabeleà najgolem rast od 14,29%. Rast od 2,83% ima{e i kaj akcijata na Makstil. Cenite na 7 hartii od vrednost, pak, se namalija. Najgolem pad ima{e kaj cenata na akcijata od Rade Kon~ar i toa za 2,7%. Pad od 1,21% beleì i akcijata na Makedonski Telekom. Nepromeneti ostanaa cenite na 6 hartii od vrednost.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

11.11.2010

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

ILIRIKA JIE

29.962.881,36

4,09%

1,37%

-3,74%

-1,59%

-9,77%

09.11.2010

15.450

ILIRIKA GRP

27.816.971,19

4,31%

11,14%

8,21%

11,52%

11,20%

09.11.2010

2,99

51.750

Иново Статус Акции

18.824.529,36

1,05%

-4,51%

-6,30%

-15,99%

-31,64%

09.11.2010

9.207,00

2,22

119.691

KD Brik

25.672.554,54

3,03%

3,86%

9,71%

11,15%

11,51%

09.11.2010

1.949,95

2,09

2.098.150

KD Nova EU

24.104.527,37

3,26%

2,22%

-3,71%

-2,86%

-18,39%

09.11.2010

КБ Публикум балансиран

20.602.104,50

2,13%

2,97%

1,17%

0,18%

-1,65%

09.11.2010

Износ (МКД)

ТТК Банка АД Скопје

850,00

3,66

42.500

Тетекс Тетово

515,00

Макошпед Скопје

207,00

Прилепска Пиварница Прилеп ЗК Пелагонија Битола

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Мермерен комбинат Прилеп

11.11.2010 Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

250

-21,88

1.750

1600

-5,88

16.000

166,30

-2,18

1.059.161

Бетон Скопје

6.755,00

-2,03

67.550

Алкалоид Скопје

3.940,90

-0,23

484.731

Винарска визба Тиквеш Скопје Макстил Скопје

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2009) BESK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

11.11.2010 Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

Комерцијална банка Скопје

3299,92

0,02

3.217.420

ЗК Пелагонија Битола

1949,95

2,09

2.098.150

Име на компанијата

Македонијатурист Скопје Македонски Телеком Скопје Макстил Скопје

11.11.2010 Податоците се однесуваат за

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

Вкупно издадени акции 1.431.353 54.562

11.11.2010

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

11.11.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

% на промена

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

обврзници

485.226

3.940,90

390,18

10,10

0,90

обични акции

181.809

82,80

6.755,00

341,43

19,78

0,20

Вкупно Официјален пазар

667.035

121

154,82

198,96

GRNT (2009)

3.071.377

529,70

105,83

5,01

0,53

обични акции

35.412

33,22

KMB (2009)

2.014.067

3.299,92

533,81

6,18

0,96

Вкупно Редовен пазар

35.847

-87,57

MPT (2009)

112.382

24.125,00

0,67

REPL (2009)

25.920

38.500,00

5.625,12

6,84

0,77

SBT (2009)

389.779

2.699,74

211,39

12,77

0,61

2.400,00

0,00

2.018.400

STIL (2009)

14.622.943

166,30

0,11

1.503,89

2,32

456,23

0,11

1.292.040

TPLF (2009)

450.000

3.258,92

61,42

53,06

0,96

166,3

-2,18

1.059.161

ZPKO (2009)

271.602

1.949,95

0,26

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ~etvrtok - 11.11.2010)

10 12.11.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

PETOK

EDNA GODINA ONE - RAST I RAZVOJ VO SITE SEGMENTI OD RABOTEWETO pravdana e investicijata na Telekom Slovenija Grup na makedonskiot pazar so kupuvaweto i spojuvaweto na kompaniite Kosmofon, Germanos i On-net pod brendot ONE, proces koj go sprovedovme uspe{no i obezbedivme integrirano rabotewe vo mobilnata i fiksnata telefonija, Internetot i televiziskata digitalna ponuda, ocenuva Klavdij Gondi~, generalen izvr{en direktor na

mobilniot operator ONE, po povod ednogodi{noto rabotewe na makedonskiot pazar na brendot ONE. Spored Gondi~, zaklu~no so septemvri godinava ONE ima vkupno 643.426 korisnici so {to bele`at rast od 21% sporedeno so istiot period lani. Vo mobilnata telefonija kompanijata ima 509.231 aktivni korisnici, odnosno 15% pove}e sporedeno so istiot period lani, kako i 3% rast na korisni~kata baza vo

internet-uslugite. Od ONE velat deka pove}e od 15% od vkupniot broj korisnici na fiksnata telefonija vo zemjava zboruvaat preku nivnata mre`a. “Preku investiciite za izgradba na najsovremena sopstvena mre`a ONE obezbeduva pokrienost na 99,5% od naselenieto so kvaliteten i nepre~en signal vo mobilnata i vo fiksnata telefonija, a kako rezultat na investiciite vo razvojot na

najsovremenata digitalna mreà niz celata zemja, ONE ovozmoì pokrienost na 92% od naselenieto vo Makedonija so signalot na prvata digitalna bezì~na televizija Boom TV i ja zacvrsti svojata pozicija na tehnolo{ki lider na pazarot. Zaklu~no so septemvri ovaa godina, Boom TV ima 40.000 aktivni korisnici, so {to pretstavuva najbrzoraste~ka platforma za distribucija na TV-sig-

nal vo Makedonija”, velat od mobilniot operator ONE. Vo paketot na BoomTV, ONE voveduva nova PVR-usluga so koja }e ovozmoùva pauzirawe, snimawe i premotuvawe, odnosno odloèno prosleduvawe na programata. Spored rakovodstvoto, vaèn segment od strategijata na ONE ostanuva i odgovornoto rabotewe, griàta za vrabotenite, zaednicata i ìvotnata

sredina. “Dvete nacionalni nagradi za deluvawe na poleto na op{testvenata odgovornost {to gi dobi ONE za proekti naso~eni kon zaednicata i za odnosi so korisnicite, pretstavuvaat u{te pogolem motiv za kompanijata da opstoi na ispolnuvaweto na vizijata, da ostavi zna~aen beleg vrz zaednicata, no i da bide dobar korporativen gra|anin i kompanija za primer”, velat od ONE.

[TO AKO SE VRATI ZLATNIOT STANDARD VO ME\UNARODNATA EKONOMIJA?!

MAKEDONSKIOT BDP “VREDI” KOLKU 210 TONI ZLATO Dokolku se vrati zlatniot standard, koj va`e{e vo ekonomijata pred 1970 godina, makedonskiot denar bi vredel kolku 0,006 grama zlato. Vkupnata makedonska ekonomija vo momentot te`i 210 toni zlato ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

akedonskiot brutodoma{en proizvod vo momentot vredi kolku 210 toni zlato na svetskite berzi. Toa zna~i deka sekoj Makedonec “u~estvuva” so 102 grama zlato vo vkupnata ekonomija. Dokolku se vovede zlatniot standard kako valuten re`im, koj va`e{e pred 1970 godina, proizleguva deka sekoj denar vo optek vo doma{nata ekonomija e pokrien so 0,006 grama zlato. Do ovaa presmetka se doa|a dokolku se stavat vo soodnos vkupnite devizni rezervi na zlato na Makedonija, koi iznesuvaat okolu 220.000 unci, odnosno 11,7% od vkupnite rezervi i parite vo optek.

Makedonskata prose~na mese~na zarabotka bi vredela 10,4 grama, a potrebite na doma}instvata za hrana i pijalaci bi ~inele okolu {est grama zlato. Za da se napolni eden rezervoar od 50 litri so dizel-gorivo potrebni bi ni bile 1,44 grama zlato. Javniot dolg na dràvata, koj zaklu~no so septemvri iznesuva 2,39 milijardi evra, pretvoren vo zlato teì 74,5 toni. Vkupnite krediti {to gi zele gra|anite od bankite se ednakvi na 36,9 toni zlato, dodeka, pak, za{tedite vredat kolku 103,3 toni zlato. Idejata za voveduvawe na zlatniot standard dojde od prviot ~ovek na Svetskata banka, Robert Zelik, no vedna{ naide na bran kritiki me|u ekspertskata javnost. “Na svetot mu treba nov valuten reìm”, veli Zelik, pottiknat od vojnata

na valutite {to ja vodat Kina i SAD. Spored nego, treba da se razgleda idejata za vra}awe na zlatniot standard kako me|unarodna osnova za pazarnite o~ekuvawa vo vrska so inflacijata, deflacijata i vrednosta na valutite vo idnina. Ekonomistite `estoko se protivat na ovaa ideja, bidej}i, spored niv, voveduvaweto na zlatniot standard }e go zabavi rastot na ekonomiite. “Vra}aweto na zlatniot standard e nevozmo`no. Toa e ograni~uva~ki faktor koj }e ja zagu{i ekonomijata. Se smeta deka edna od glavnite pri~ini za golemata kriza vo triesettite godini e i zlatniot standard. Toj bi bil ko~nica za rastot, bidej}i koli~inata zlato vo svetot e ograni~ena i ne bi imalo dovolno pari za da se zadovolat site potrebi i transakcii kako

posledica na razvojot na ekonomijata. Ednostavno, ne }e moète da pu{tate pove}e pari vo optek. Moè da se razmisluva za voveduvawe valuten reìm vrz osnova na najglavnite valuti vo svetot, no i toa e mnogu sloèn proces {to }e bara mnogu administrativni kontroli”, veli viceguvernerot na Narodnata banka, Dimitar Bogov. Zlatniot standard vaè{e vo zemjite do 1971 godina, koga vrednosta na valutite be{e vrzana so rezervite na zlato na sekoja zemja, a sekoja promena na kursot, kako na primer na dinarot vo porane{na Jugoslavija, treba{e da go odobri Me|unarodniot monetaren fond. Fleksibilniot, odnosno pliva~ki kurs na valutite, e voveden podocna, bidej}i kapitalot se pro{iri niz svetot i po~naa da rastat multinacionalnite kompanii.

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

4,50%

СКИБОР

2,84%

3,74%

4,72%

5,56%

Ломбарден кредит

6,00%

МКДОНИА

2,50%

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност Банка

КУРСНА ЛИСТА

3м

6м

12м

24м

Стопанска

6,20%

7,00%

7,20%

10,00%

10,40%

Среден курс Држава

Валута

во денари

36м

ЕМУ

евро

61,5858

Комерцијална

6,00%

6,90%

7,30%

10,10%

10,50%

САД

долар

44,7246

НЛБ Тутунска

6,00%

6,80%

7,20%

10,00%

10,20%

В.Британија

фунта

71,8747

Швајцарија

франк

45,9527

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

44,5241

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

44,7376

61,6

45,2

71,9

Извор: НБРМ

DIMITAR BOGOV VICEGUVERNER NA NBM

ROBERT ZELIK DIREKTOR NA SVETSKATA BANKA Na svetot mu treba nov valuten re`im. Treba da se razgleda idejata za vra}awe na zlatniot standard kako me|unarodna osnova za pazarnite o~ekuvawa vo vrska so inflacijata, deflacijata i vrednosta na valutite vo idnina.

Vra}aweto na zlatniot standard e nevozmo`no. Toa e ograni~uva~ki faktor koj }e ja zagu{i ekonomijata. Se smeta deka edna od glavnite pri~ini za golemata kriza vo triesettite godini e i zlatniot standard. Toj bi bil ko~nica za rastot, bidej}i koli~inata zlato vo svetot e ograni~ena i ne bi imalo dovolno pari za da se zadovolat site potrebi i transakcii kako posledica na razvojot na ekonomijata. Ednostavno, ne }e moète da pu{tate pove}e pari vo optek. Moè da se razmisluva za voveduvawe valuten reìm vrz osnova na najglavnite valuti vo svetot, no i toa e mnogu sloèn proces.

KOMPANII PAZARI I FINANSII VIP GO ZGOLEMI PAZARNIOT UDEL ZA 50% SPOREDENO SO LANI

retiot mobilen operator vo Makedonija, VIP, deneska objavi porast vo site segmenti od operativnoto rabotewe i zgolemuvawe na korisni~kata baza vo tretoto trimese~je od godinava. Finansiskite rezultati poka`uvaat deka vo ovoj period VIP operatorot ja zgolemil svojata korisni~ka baza i oti taa dostignala pove}e od 388 iljadi korisnici.

Od kompanijata informiraat deka rastot na brojot na korisnici se dol`i na silniot rast na postpejd-segmentot, koj porasnal do 31,6% vo tretoto trimese~je vo sporedba so 27,4% vo istiot period lani. Ova pridonelo pazarniot udel na VIP operator do krajot na septemvri da porasne za re~isi 50% sporedeno so pazarniot udel vo istiot period lani.

PETOK

12.11.2010

GTC SO RAST NA DOBIVKATA OD 25% ZA TRITE KVARTALI Kako rezultat na porastot na korisni~kata baza, prihodite na VIP operator porasnale za dve tretini, odnosno do 10,2 milioni evra vo tretoto trimese~je od godinava, sporedeno so istiot period minatata godina. Operativnata zaguba e namalena za 53,9%, odnosno do 2,2 milioni evra, sporedeno so zagubata od 4,7 milioni evra vo tretoto trimese~je lani.

radskiot trgovski centar (GTC) vo Skopje prvite tri kvartali gi zavr{i so dobivka od 689 iljadi evra. Toa pretstavuva rast od 25% sporedeno so dobivkata presmetana vo prvite devet meseci od minatata godina, koga iznesuvala 552.000 evra. Samo za tretiot kvartal GTC bele`i u{te pogolem rast na dobivkata. Dobivkata na GTC od juli do septemvri porasnala za duri 48% vo odnos

na istiot period lani i iznesuva 345.000 evra. Prihodite bele`at pomal rast sporedeno so dobivkata. Za prvite devet meseci prihodite porasnale za 7% i iznesuvaat 2,9 milioni evra. Lani tie iznesuvale 2,7 milioni evra. Samo za tretiot kvartal ovie prihodi porasnale za 8% i iznesuvaat 1,1 milioni evra. Prihodite od proda`ba bele`at rast od 9% i iznesuvaat 2,7

milioni evra. Lani istite iznesuvale 2,5 milioni evra. Vo isto vreme, porast e zabele`an i kaj rashodite. Vo prvite tri kvartali porasnale za 3% i dostignaa 2,5 milioni evra. Lani tie iznesuvale okolu 2,4 milioni evra. Sepak, vo tretiot kvartal GTC uspeal da gi namali ovie rashodi za 3% i tie za ovoj kvartal iznesuvaat 835.000 evra. Minatata godina nivnata vrednost bila 860.000 evra.

VLADATA PREDLO@I SVOI ^LENOVI VO MENAXMENTOT NA TELEKOM I VO T-MOBILE

17.03.2010 11 PARTISKITE KADRI ZDRAVEV I MI[EVA NOVI DIREKTORI VO T-MOBILE?! Nejasen e motivot na premierot Nikola Gruevski za kadrovskata politika kon del od svoite najverni partiski ~lenovi. Iako samo pred dva meseci im naredi da se otka`at od dvojnite funkcii, menaxerskata i javnata, Vladata sega gi predlo`i Vladimir Zdravev i Irena Mi{eva za ~lenovi na Odborot na direktori vo T-Mobile Makedonija KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

ako samo pred dva meseci im naredi da se otkaàt od dvojnite funkcii, menaxerskata i javnata, Vladata sega gi predloì Vladimir Zdravev, porane{niot direktor na MEPSO, i Irena Mi{eva, pretsedatel na Sovetot na grad Skopje, za ~lenovi na Odborot na direktori vo T-Mobile Makedonija. Nejasen e motivot na premierot Nikola Gruevski za kadrovskata politika kon del od svoite najverni partiski ~lenovi. Premierot Gruevski ne objasnuva koja e pri~inata {to na zatvorena vladina sednica odlu~il da gi predloì tokmu Zdravev i Mi{eva da stanat neizvr{ni ~lenovi vo menaxmentot na mobilniot operator T-Mobile. “Vladata odlu~i da mu predloì na Sobranieto na akcioneri na Makedonski Telekom AD– Skopje za neizvr{en ~len na Odborot na direktori na Makedonski Telekom AD– Skopje da go izbere Goran Ivanovski. Predloì i Zoran Traj~evski da bide zastapnik na Vladata vo Sobranieto na ova dru{tvo. Vladata zaklu~i da mu predloì na Sobranieto na akcioneri na T–Mobile Makedonija AD za mobilni komunikacii–Skopje

za neizvr{ni ~lenovi na Odborot na direktori da gi izbere @arko Lukovski, Irena Mi{eva i Vladimir Zdravev”, pismeno soop{ti Vladata. Irena Mi{eva po profesija e pedagog za deca od predu~ili{na vozrast, a sega pretsedatel na Sovetot na grad Skopje i do neodamna ~len na Upravniot odbor na T-Mobile. Taa odbi da odgovori za “Kapital” dali }e ja prifati novata pozicija vo TMobile. Vladimir Zdravev, pak, diplomiran ma{inski in`ener po profesija, koj pred dva meseci ja “`rtvuva{e” direktorskata pozicija vo dr`avnata kompanija MEPSO za da ostane pretsedatel na Sovetot na op{tina Centar i da se fokusira na vnatrepartiski aktivnosti i proekti na VMRODPMNE, veli deka }e ja prifati novata ponuda. “Odgovorot na va{eto pra{awe e da. Bi ja prifatil novata funkcija. Na sekogo koj postignal rezultati vo svojata kariera bi mu bilo dopolnitelen predizvik da bide del od menaxmentot na edna od najuspe{nite kompanii vo Republika Makedonija”, izjavi Zdravev. Glavniot izvr{en direktor na T-Mobile, @arko Lukovski, koj vo fevruari godinava ja napu{ti pozicijata pretsedatel na Odborot na direktori

VLADIMIR ZDRAVEV KANDIDAT ZA ^LEN NA ODBOROT NA DIREKTORI NA T-MOBILE I PORANE[EN DIREKTOR NA MEPSO Na sekogo koj postignal rezultati vo svojata kariera bi mu bilo dopolnitelen predizvik da bide del od menaxmentot na edna od najuspe{nite kompanii vo Makedonija. na Makedonski Telekom, ne go komentira predlogot na Vladata sega da stene neizvr{en ~len na Odborot na direktori na T-Mobile. Vo otsustvo na konkreten odgovor od Vladata, poznava~ite potegot na premierot Gruevski go tolkuvaat kako premol~en dogovor me|u Vladata i Makedonski Telekom za spojuvawe na T-Houm i T-Mobile vo edna kompanija.

Na poslednata sednica vladata odlu~ila Zdravev i Mi{eva da bidat del od Odborot na direktori na T-Mobajl.

SELAMI: MO@NO E DA IMA KONFLIKT NA INTERESI Pretsedatelot na Antikorupciskata komisija, Ilmi Selami, veli deka ne e do kraj zapoznat so ovoj slu~aj. “Komisijata }e go razgleda slu~ajot. Ako Zdravev i Mi{eva vo T-Mobile dobijat funkcija za koja }e dobivat odreden nadomest, prvi~no upatuva na toa deka povtorno mo`e da ima sudir na interesi“, izjavi Selami. Pokraj sovetni~ka plata od grad Skopje i op{tina Centar, Zdravev i Mi{eva, dokolku stanat direktori vo T-Mobile, }e dobivaat i prili~no visok mese~en honorar.

12 12.11.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

PETOK

MAKEDONIJA - REKORDER PO BROJOT NA KARCINOMNI ZABOLUVAWA ojavata na karcinomni zaboluvawa vo Makedonija e najvisoka vo sporedba so site ostanati zemji i sekoja godina ovde ima pove}e od 500 novi pacienti so dijagnosticiran rak na `eludnikkot. Ova zna~i deka sekoj raboten den se javuvaat po dvajca novi pacienti so vakva dijagnoza, konstatira{e Andre Servantes, na~alnik na onkologija na Univerzitetskata klinika vo Valensija, [panija. Na v~era{niot brifing vo

organizacija na Ro{ be{e pretstavena novata indikacija na lekot herceptin. Toj ve}e se koristi i pri lekuvawe na rak na `eludnik vo naprednata faza, a pove}e od 10 godini se koristel kako del od tretmanot na rak na dojka, i spored ekspertite poka`al vrvni rezultati. #Rizikot od smrtnost od karcinomno zaboluvawe sega e namalen za 40%. Ako samo so hemoterapija umiraat 10 pacienti zaboleni od rak, so

JAKA 80 SO PAD NA DOBIVKATA OD 75% VO PRVITE TRI KVARTALI kombinacija od hemoterapija i herceptin sega umiraat 6#, istakna Servantes. Vo [panija, sekoj pacient kaj koj e utvrdena karcinomna dijagnoza, mo`e besplatno da bide lekuvan so herceptin. Tro{ocite za ovoj lek kompletno gi snosuva tamo{niot Fond za zdravstvo. Rakot na `eludnik e vtora naj~esta pri~ina za smrtnost od rak vo svetot, i od nea umiraat pove}e od 800 iljadi lu|e sekoja godina.

armacevtskata kompanija Jaka 80 prvite devet meseci od godinava gi zavr{i so pad na dobivkata od 75% sporedeno so istiot period minatata godina. Spored finansiskiot izve{taj vo prvite devet meseci kompanijata ostvarila dobivka od 100 iljadi evra, sporedeno so 405 iljadi evra lani. Prihodite od proda`ba vo odnos na lani se namalile za 8% i tie iznesuvaat 2,4 milioni evra. Prvite devet

meseci od 2009 godina kompanijata gi zavr{i so vkupni prihodi od 2,6 milioni evra. Izvozot porasnal za 60% i iznesuva vkupno 1,6 milioni evra. Vo istiot period lani tie iznesuvaa eden milion evra. Proda`bata na doma{niot pazar, pak, bele`i pad od 53% i iznesuva 765.000 evra. Lani od proda`ba na doma{niot pazar kompanijata ostvarila prihod od 1,6 milioni evra. Farmacevtskata kompanija ICN Farm, vo koja jaka 80

ima udel od 12% od akciite, vo trite kvartali godinava ne ostvarila nikakvi prihodi. Vo isto vreme, kompanijata presmetala zaguba od 14.000 evra. â&#x20AC;&#x153;ICN Farm vo devette meseci godinava nema ostvareno prihodi po niedna osnova. Tro{ocite iska`ani vo bilansot na uspeh se dol`at na presmetanata amortizacija, obvrskite na danok na imot i komunalna higienaâ&#x20AC;?, velat od kompanijata.

VLADATA SE OTKA@A OD NAMALUVAWE NA SOCIJALNITE DAVA^KI

ZDRAVSTVENITE PRIDONESI OSTANUVAAT 7,3% U[TE DVE GODINI! Iako Vladata pred dve godini najavi kontinuirano namaluvawe na pridonesite, so cel da mu pomogne na stopanstvoto i da ja namali sivata ekonomija vo zemjava, denovive "se gotvat" zakonski izmeni koi isto kako lani }e se donesat vo posleden moment VIKTORIJA MILANOVSKA

TREZOROT NA FONDOT ]E IM GI "VRZE RACETE" NA BOLNICITE VO VONREDNI USLOVI?!

milanovska@kapital.com.mk

ridonesite za zdravstveno osiguruvawe nema da se namalat nitu vo 2011 godina i narednite dve godini }e iznesuvaat 7,3% namesto 6% kako {to najavuva{e Vladata, potvrdi v~era direktorkata na Fondot za zdravstveno osiguruvawe (FZOM), Maja Parnaxieva-Zmejkova. Iako pred dve godini be{e najaveno kontinuirano namaluvawe na pridonesite, so cel da mu se pomogne na stopanstvoto i da se namali sivata ekonomija vo zemjava, denovive #se gotvat# zakonski izmeni koi isto kako i lani }e se donesat vo posleden moment. "Kolku {to znam, vo posleden moment povtorno se podgotvuvaat izmeni, za slednite dve godini zdravstvenite pridonesi da si ostanat na isto nivo", re~e Zmejkova. Na mesec i pol do zakonskoto namaluvawe na pridonesite, vrabotenite s$ u{te ne znaeja kolku }e pla}aat za taa namena, a do pred dva

dena mol~ea site nadle`ni institucii. EKSPERTITE ODAMNA ALARMIRAA Ekspertite predupreduvaa deka dokolku se namalat pridonesite, ve}e nema da ima lek za zdravstvoto vo Makedonija. "Nadle`nite institucii mora da iniciraat zgolemuvawe na pridonesite za zdravstveno osiguruvawe, zatoa {to poslednive godini poradi niskite pridonesi centralniot buxet e maksimalno optovaren, a transferite kon FZOM s$ pove}e se zgolemuvaat. Krizata vo zdravstvoto e seriozna, a golema e i finansiskata dupka vo ovoj

sektor. Edinstvena opcija e do 1 januari da se zgolemat pridonesite", komentiraa za "Kapital" dobroupateni izvori od doktorskata fela. Direktorot vo ostavka na Fondot za zdravstveno osiguruvawe, Janez Jelnikar, pak, veli deka postojat dve opcii za da se saniraat dolgovite vo zdravstveniot sektor. Ednata e da se zgolemat pridonesite, a drugata drasti~no da se zgolemi vrabotenosta vo zemjava. "Imaj}i predvid deka zdravstvenite pridonesi vo zemjite od regionot se dvi`at me|u 13% i 15%, idealna stapka za Makedonija vo momentov bi bila 9%. Se razbira, s$

MAJA PARNAXIEVAZMEJKOVA DIREKTOR NA FZOM Kolku {to znam, vo posleden moment povtorno se podgotvuvaat izmeni vo Zakonot za socijalno osiguruvawe za slednite dve godini zdravstvenite pridonesi da si ostanat na isto nivo od 7,3%. dodeka imame mal priliv na sredstva po osnova na pridonesi, ostatokot mora da se finansira od centralniot buxet", izjavi Jelnikar.

Od 1 januari 2011 godina zdravstveniot fond voveduva trezor preku koj }e upravuva so zdravstvenata trezorska smetka i smetkite na site javni zdravstveni ustanovi (JZU) {irum zemjava. So ova, Fondot }e vr{i kontrola nad site prilivi i odlivi na buxetot na bolnicite, koi, pak, nema da imaat pravo na pari~ni sredstva nadvor od svoite godi{ni i kvartalni planirawa. Ovoj princip na rabota nalaga site bolnici da usvojuvaat finansiski planovi na svoite upravni odbori, a stavkite da bidat realno i precizno planirani. Od Fondot potenciraat deka planiranite rashodi vo planovite nema da smeat da se nadminuvaat bez dostaveno barawe za promena na finansiskiot plan usvoen na Upravniot odbor. Tehni~kata procedura ostanuva ista, osven {to od 1 januari bolnicite namesto vo banka, nalozite }e gi dostavuvaat vo podra~nite trezori. Ostanuva pra{aweto dali trezorskiot na~in na rabota }e vospostavi finansiska disciplina i doma}insko rabotewe od strana na bolnicite ili, pak, }e sozdade haos vo vonredni uslovi i epidemii, koga bolnicite }e imaat potreba od pove}e materijali i lekovi, a nema da im bidat odobreni pari zatoa {to ne im bile planirani. Direktorkata Zmejkova veli deka e normalno na po~etokot da stignuvaat negativni reakcii od strana na zasegnatite. "Toa e normalno. Jas ne sum videla nova rabota koja nekoj ja pre~ekal so ra{ireni race. Posebno {to na ovoj na~in gi terate da razmisluvaat i da planiraat i celo vreme da si ja sledat svojata sostojba. Ona {to najmalku bi sakale da se slu~i e da "se vadat" so Fondot za neplateni nalozi. Taka {to o~ekuvam izgovori vo ovoj del", re~e taa.

KOMPANII PAZARI I FINANSII WTI MACEDONIA, PRV VIRTUELEN MOBILEN OPERATOR VO MAKEDONIJA WTI Macedonia e prvata kompanija koja vo Agencijata za elektronski komunikacii (AEK) se notificira za rabotewe na makedonskiot pazar i vo mobilni komunikaciski uslugi so koristewe tu|a mre`a, odnosno kako mobilen virtuelen operator. "Zainteresiranite strani nekolkupati projavija interes za postoe~kite uslovi za pristap do mre`a i po~nuvawe so rabota na virtuelen mobilen operator. Vo momentov, kom-

panijata WTI Macedonia ima dobieno serija od 100.000 broevi za obezbeduvawe telefonski uslugi", soop{ti deneska AEK. Notificiranata kompanija za mobilen virtuelen operator bi rabotela na pazarot vo Makedonija vo konkurencija na postojnite tri operatori, T-Mobile Makedonija, ONE i VIP operator. So voveduvaweto na mo`nosta za mobilen virtuelen operator, sekoja zainteresirana kom-

PETOK

12.11.2010

IZRAELCI ]E GI OBUÛVAAT STUDENTITE PO INFORMATIKA panija moè da gi koristi uslugite od ve}e postojnite operatori. Virtuelniot operator moè da izdava svoi SIM-karti~ki, da poseduva sopstven mobilen mreèn kod, mobilen komutaciski centar, da sklu~uva dogovori za koristewe internacionalen roaming za svoite pretplatnici, da menaxira so dodeleni serija broevi, kako i da obezbeduva uslugi koi }e se prodavaat pod negov sopstven brend.

inisterstvoto za obrazovanie i nauka deneska potpi{a Memorandum za sorabotka so izraelskata kompanija MPLabs ltd. za izveduvawe prakti~na obuka za studentite po informatika na dr`avnite univerziteti vo Makedonija. Ministerstvoto za obrazovanie i nauka gi obezbeduva prostorot i opremata, a izraelskata kompanija stru~niot kadar. Obukata }e se vr{i na Ma{inskiot fakultet i vo po~etokot so nea }e

bidat opfateni 10 studenti od treta i ~etvrta godina od studiite po informatika. Dokolku se izvede uspe{no pilot-proektot, se planira od izraelska strana da bidat realizirani minimum ~etiri proekti godi{no, so koi }e bidat opfateni najmalku 100 studenti od oblasta na tehni~kite nauki. "Vo uslovi na ekonomska kriza, studentite od tehni~kite fakulteti se soo~uvaat so limitirani mo`nosti za izveduvawe na studenska-

ta praksa, {to rezultira nekoga{ i so nedostig od prakti~ni iskustva. Kako rezultat na toa i na mojata posledna poseta na Izrael i kontaktite {to gi ostvarivme go potpi{uvame ovoj memorandum za razbirawe”, istakna ministerot Nikola Todorov. Pretstavnikot od izraelskata kompanija, Roman Morgenstern, izrazi zadovolstvo {to nosi znaewe i iskustvo vo Makedonija i nade` deka tie }e bidat implementirani vo dr`avata.

ORGANSKOTO PROIZVODSTVO STANUVA POPULARNO VO SVETOT

SE ZGOLEMUVA BROJOT NA ORGANSKI FARMERI VO MAKEDONIJA Potrebno e organskite farmeri da proizveduvaat planski, {to zna~i deka treba prvo da se obezbedi pazar za proizvodit,e a potoa da se pristapi kon proizvodstvo, velat ekspertite ZDRAVKO RABAXISKI

rabadjiski@kapital.com.mk

aste interesot za proizvodstvo na organska hrana vo Makedonija. Povr{inite na koi se odgleduva organska hrana za 5 godini se zgolemeni od 266 hektari na 1.400 hektari, a brojot na organski farmeri e zgolemen od 50 na 320. Ministerot za zemjodelstvo, Qup~o Dimovski, veli deka Vladata go poddr`uva razvojot na organskoto proizvodstvo i potencira deka noviot Zakon za organsko zemjodelstvo od 2009 godina e celosno usoglasen so novite evropski regulativi. “Programata za razvojot na organskoto proizvodstvo gi postigna zacrtanite celi. Vladata go finansira sekoj segment od sistemot na organsko proizvodstvo i makedonskite organski farmeri gi etablira me|u sovremenite evropski farmeri. Go sogledavme trendot na porastot na pobaruva~kata na ovie proizvodi na svetskiot pazar i zatoa se obiduvame da gi naso~ime makedonskite proizvoditeli kon potrebite na pazarot za ovoj specifi~en vid zemjodelski proizvodi”, veli Dimovski.

Ekspertite sugeriraat organskite farmeri da prozveduvaat planski i da se organiziraat vo pogolemi zdru`enija za polesen plasman na proizvodstvoto. “Organskoto proizvodstvo vo Makedonija e vo razvoj i interesot kaj zemjodelcite e golem i raste. Me|utoa, farmerite {to proizveduvaat organski proizvodi treba da proizveduvaat planski, {to zna~i deka treba prvo da se obezbedi pazar za proizvodite, a potoa da se pristapi kon proizvodstvo. Klu~no e proizvoditelite da se organiziraat site vo edno zdru`enie i da pobaraat profesionalni menaxeri koi }e ja organiziraat proda`bata i izvozot, kako {to e slu~ajot so zemjite od EU”, veli profesorot Vladimir Kakurinov od Zemjodelskiot fakultet. Toj smeta deka organskata hrana treba da se proizveduva spored principite na organskoto proizvodstvo za da ima {ansa za izvoz na stranskite pazari. Organskite farmeri velat deka se zadovolni so dosega{niot plasman na proizvodite i poso~uvaat deka treba da se obrne pogolemo vnimanie na ovoj vid proizvodstvo. “Brojot na farmeri koi

1,16

milioni evra se subvenciite za organskite farmeri ovaa godina

1.400

hektari od povr{inite se so organsko proizvodstvo

proizveduvaat organska hrana sekoja godina se zgolemuva i se zgolemuvaat i povr{inite na koi se proizveduvaat organski proizvodi. Odredeni firmi ve}e po~naa so prenamena na povr{ini za organsko proizvodstvo, trgovcite po~nuvaat da se interesiraat za otkup na pogolemi koli~ini organski proizvodi i napravija napori za izvoz na ovie proizvodi vo drugi zemji”, veli pretsedatelot na Federacijata na organski farmeri, \or|i Haxikotarov. Toj dodade deka plasmanot na organskite proizvodi vo na{ata zemja e s$ u{te slab, no mo`nosta da se prodade organskata hrana }e se zgolemi dokolku ima pogolema promocija na organskata hrana vo javnosta i cenite

ostanat konkurentni. "Nie rabotime so proizvodstvo na zrnesti lebovi, bra{no, `itarki, ’r` i p~enica. Na{eto proizvodstvo e organsko, {to zna~i deka nema ostatoci od pesticidi, hemikalii, aditivi, konzervansi. Dosega ima plasman na proizvodite, no se nadevam deka vo idnina }e uspeeme da

go zgolemime proizvodstvoto", veli Laste Mladenovski od pekarnicata Biovital. Subvenciite za organskoto proizvodstvo vo Makedonija se za 30% pogolemi vo sporedba so onie od standardnoto. Od Ministerstvoto velat deka finansiskata poddr{ka na organskoto proizvodstvo se zgolemuva od godina vo

godina. Vo 2007 godina za subvencii na organskoto proizvodstvo bile odvoeni 180 iljadi evra. Ovaa godina poddr{kata za organskite farmeri iznesuva 1 milion i 160.000 evra. Vo Makedonija se proizveduvaat pove}e vidovi organska hrana, kako kivi, aronija, vino, mleko i mle~ni proizvodi, med.

14 12.11.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

PETOK

BAWSKI TURIZAM

SLOVENCITE INVESTIRAAT 25 MILIONI EVRA VO SRPSKI BAWI

Slovene~kata Termi Olimija, zaedno so srpskoto grad~e Pali}, vo forma na javno-privatno partnerstvo }e realiziraat golema investicija vo moderen bawski kompleks VESNA KOSTOVSKA

TE[KA GODINA ZA BAWSKIOT TURIZAM

v.kostovska@kapital.com.mk

lovene~kata kompanija Termi Olimija saka da gradi bawski kompleks na ezeroto Pali}. Po modelot na slovene~kite bawi, vo ovoj proekt }e se investiraat me|u 20 i 25 milioni evra. Menaxerot za proda`ba i marketing na ovaa kompanija, Vasja ^retnik, soop{ti deka za ovoj proekt se vodat razgovori so srpskata Vlada i deka ishodot na pregovorite bi trebalo da bide poznat do krajot na noemvri. Od srpskoto Ministerstvo za ekonomija potvrdija deka se pregovara so Slovencite i naglasija deka naskoro o~ekuvaat pozitiven ishod. “Ministerot za ekonomija, Mla|an Dinki}, ve}e {est meseci pregovara so Slovencite za toa. Idejata e Pali} da dobie najmoderen velnes–centar i hotel vo Srbija, kakov {to ne postoi vo na{ata zemja”, soop{tija od Ministerstvoto. Ministerot za za{tita na `ivotnata sredina, Oliver

Za banskiot turizam vo Srbija ovaa godina be{e te{ka poradi namaleniot broj doma{ni gosti, koi tradicionalno se nivni naj~esti posetiteli, izjavi pomo{nik-ministerot za ekonomija Renata Pinxo. Srpskiot turizam vo celina ovaa godina postignal uspeh, bidej}i za devet meseci e zadr`ano istoto nivo na stranski gosti kako i minatata godina. “Toga{ nivnoto zgolemuvawe iznesuva{e 5%, iako be{e krizna godina”, izjavi Pinxo.

16.000 metri kvadratni e povr{inata na bawskiot kompleks

Duli}, izjavi deka kompleksot, dokolku Slovencite odgovorat pozitivno, }e se prostira na 16.000 metri kvadratni, a pokraj luksuzniot hotel, }e sodrì velnes, spa i rekreativni sodrìni. “Celiot kompleks bi moèl da bide gotov naprolet 2012 godina. Termi Olimija dobija model na javno-privatno partnerstvo, {to zna~i deka C

}e gradat zaedno so gradot koj im go dade zemji{teto. Stanuva zbor za golema investicija koja }e ja zbogati turisti~kata ponuda na Pali}. Siguren sum deka po Termi Olimija }e dojdat i drugi investitori”, izjavi Duli}. Ne e prv pat ovaa slovene~ka firma da poka`e interes za srpskiot turizam. Tie imaa namera da izgradat bawski O

spa-kompleks vo Inxija. "Pred ~etiri godini pregovaravme za toa, pa razgovorite prekinaa, no sega sme optimisti”, izjavi ^retnik. Terme Olimija, i pokraj krizata, zabele`ala pozitivni finansiski rezultati od ovaa godina. Direktorot, Zdravko Po~ival{ek, soop{ti deka Termi Olimija za deset meseci ovaa godina ostvari 15 milioni

evra profit, {to e za 12% pove}e vo odnos na istiot period lani. Vasja ^retnik, pred dolgoo~ekuvanata privatizacija na Vrwa~ka bawa, izjavi deka bawskiot turizam vo Srbija bi trebalo da se razviva vo nasoka na gradewe na velnes i spacentri. “Samata privatizacija e rabota na sopstvenikot, odnosno na dr`avata, no

sigurno treba da se vodi smetka za uslugite koi mora da bidat na evropsko nivo. Lu|eto od Srbija zaminuvaat vo spa–centri vo Slovenija, Avstrija, Hrvatska i gi znaat tamo{nite standardi. Srbija ima pogolema tradicija so bawite od Slovenija, so toa {to taa zastana na nivo na le~ewe, a nie na{ite gi razvivavme so velnes i spa-sodr`ini”, izjavi ^retnik.

TOM TEJLOR JA [IRI PRODA@BATA VO JUGOISTO^NA EVROPA e|unarodnata modna grupa Tom Tejlor osnova{e zaedni~ka kompanija so slovene~kata grupa Sportina, koja }e raboti na {irewe na proda`bata na markata Tom Tejlor na pazarot na Jugoisto~na Evropa. Tom Tejlor saka da ja zgolemi proda`bata vo Hrvatska, Srbija, Slovenija, Bosna i Hercegovina i Bugarija, a potoa i vo drugite zemji vo regionot, soop{ti modnata grupa. Vo ramkite na novata kompanija }e se prezemat postoe~kite 23 fran{izni prodavnici, a celta e da se pretvorat vo specijalizirani prodavnici na brendot.

Minatata godina prodavnicite ostvarile profit od 8,4 milioni evra. “Zaedni~kata kompanija Tom Tejlor Jugoisto~na Evropa Holding, so sedi{te vo Avstrija, pretstavuva logi~en poteg za ponatamo{no {irewe na brendot i negovata polo`ba na me|unarodniot pazar”, istakna Diter Holzer, pretsedatel na grupata Tom Tejlor. Tom Tejlor e sopstvenik na 51% od akciite na novata kompanija, a vrednosta na udelot e pet milioni evra.

BUGARITE ODOBRIJA OSNOVAWE NA FIRMA ZA JU@EN POTOK

ugarskata Vlada odobri osnovawe na zaedni~ko akcionersko dru{tvo za izgradbata na delnicata od ruskiot gasovod Ju`en potok na bugarska teritorija. Zaedni~koto pretprijatie }e go osnovaat Bugarski energetski holding i ruskiot koncern Gasprom i }e se registrira vo Bugarija. Dogovorot za osnovawe na zaedni~koto pretprijatie, Bugarski energetski holding i Gasprom }e go potpi{at za vreme na pretstojnata poseta na ruskiot premier, Vladimir Putin, utre vo Sofija. Za realizacija na kopnenata delnica na proektot Ju`en potok Rusija potpi{a

me|uvladini dogovori so Bugarija, Srbija, Ungarija, Grcija, Slovenija, Hrvatska i Avstrija.

EU PROTIV ZLOUPOTREBA NA CRNOGORSKITE PASO[I vropskata unija (EU) saka da se uveri deka crnogorskiot proekt ekonomsko dràvjanstvo ne moè da bide zloupotrebuvan, a viznata liberalizacija zagrozena so negovata primena. [efot na delegacijata na EU vo Crna Gora, Leopold Maurer, izjavi deka Brisel }e & pomogne na Crna Gora za proektot, ~ija primena e odloèna, da go realizira na vistinski na~in. “Va`no e ekonomskoto dràvjanstvo da ne bide zloupotrebeno za perewe na pari ili drugi kriminalni aktivnosti”, izjavi Maurer. Toj dodade deka EU mora da bide sigurna deka liberalizacijata na vizniot reìm ne e zagrozena so toa {to ekonomskoto dràvjanstvo se koristi na lo{ na~in. Crnogorskata Vlada vo avgust go promovira{e proektot ekonomsko dràvjanstvo koj

na biznismenite od stranstvo im ovozmo`uva da dobijat crnogorski paso{ dokolku vo zemjata investiraat 500.000 evra.

BALKAN BIZNIS POLITIKA

PETOK

12.11.2010

EFEKTI OD NEPOVOLNATA BIZNIS-KLIMA

1.500 GR^KI KOMPANII SE PRESELIJA VO SOSEDNITE ZEMJI

Sedum od 10 gr~ki kompanii se soo~uvaat so seriozni problemi so likvidnosta, pet od 10 imaat problemi so menxamentot, a dve od 10 go zatvorile biznisot. Golem broj od biznismenite razmisluvaat za relocirawe na biznisot, namesto prekinuvawe so rabota VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

tkako Grcija ja zafati dol`ni~kata kriza, zemjata, koja e pod pritisok na kreditorite od Evropskata unija (EU) i Me|unarodniot monetaren fond (MMF) poradi dolgot od 300 milijardi evra, vovede rigorozni merki na {tedewe koi predizvikaa revolt kaj lu|eto koi so godini bea naviknati na komoten ìvot. Grcija sega pominuva niz revolucija i obid zemjata da izleze na kolosekot na perspektivna idnina, a seto toa, sekako, predizvikuva i golemi pomestuvawa i reagirawa vo biznis-sektorot. Ekonomskata kriza vo zemjata, vo kombinacija so op{tata nestabilnost od ekonomskiot i politi~kiot ìvot vo Grcija, se pokaà kako katastrofalen recept za pretpriemni{tvoto. Pove}e od 1.500 pretprijatija vo proizvodniot i uslu`niot sektor se premestija vo sosednite zemji, stoi vo izve{tajot na Nacionalnata

VO GRCIJA SE PRODAVAAT POVE]E OD 3.000 HOTELI Pove}e od 3.000 hoteli vo Grcija se objaveni za proda`ba, pi{uva gr~kiot vesnik "Imersija". Krizata, koja go pogodi i turisti~kiot sektor, predizvika pad na prometot na hotelite, poradi {to mnogu od sopstvenicite se re{ija da gi prodavaat hotelite. Spored vesnikot, okolu edna tretina od hotelite vo zemjata, koja opfa}a 9.550 objekti, baraat novi sopstvenici. Za proda`ba se oglaseni hoteli od razli~ni kategorii, od edna do pet zvezdi, a cenite variraat od 500.000 do 160 milioni evra. Krizata gi zasegna ne samo malite i sredni hoteli, tuku i luksuznite hoteli. vorile, dodeka golem broj od biznismenite razmisluvale za relocirawe namesto za prekinuvawe so rabota. “Za `al, malite i golemi pretprijatija, profitabilni ili ne, namesto da investiraat vo zemjata, se premestuvaat na drugo mesto za da izbegnat ste~aj, dodeka politikata na {tedewe ne pridonese za sozdavawe popovolna ekonomska klima i ja vode{e gr~kata ekonomija i op{testvo kon vlo{uvawe”, pi{uva vo izve{tajot na ESSE. Konfederacijata isto taka zabele`uva deka vo zemjata

konfederacija na gr~kata ekonomija (ESSE), koj be{e pretstaven nedelava. ESEE naglasi deka ovoj trend }e predizvika “dlaboko krvarewe” na gr~kiot pazar, so pomalku profit za ekonomijata, pri {to ne se o~ekuva biznismenite da gi repatriraat nivnite profiti, bidej}i }e bidat obvrzani da platat dopolnitelni 5% danok. Izve{tajot veli deka sedum od 10 pretprijatija se soo~uvale so seriozni problemi so likvidnosta, pet od 10 imale problemi so menxamentot, dve od 10 zatK

Dlabokata recesija vo Grcija predizvika niza negativni efekti vo ekonomijata so koi sega se soo~uva zemjata. Mnogu gr~ki kompanii ve}e go stavija klu~ot na vrata, poradi neprofitabilnoto rabotewe. Procenkite za ~etvrtiot kvartal od 2010 godina ne ostavaat mesto za optimizam, bidej}i

200.000 semejstva ili 10% nemaat prihod. Ekonomskata kriza seriozno udira po malite i sredni pretprijatija vo ekonomskiot sektor, osobeno kaj samovrabotenite, veli ESEE, dodavaj}i deka na sektorot mu e potrebna zdrava i silna dr`ava za da ja poddr`i pazarnata sila. L

proda`bata i ponatamu ima opa|a~ki trend. Vo tekot na letniot period, 16.000 kompanii vo Grcija ja prekinale svojata rabota. Vo prosek, ~etiri iljadi kompanii mese~no objavuvale ste~aj od juni do septemvri, a vkupniot broj ste~ajni kompanii od po~etokot na 2010 godina dosega iznesuva 100.000.

SVET BIZNIS POLITIKA

PETOK

12.11.2010

SVET

0-24

...STUDENTSKI PROTESTI

...POVTORNO VO AKCIJA

...PROTIV NARKOBIZNISOT

Britancite protiv zgolemuvawe na {kolarinata

Sezona na pirati

Meksikanskata vlast zapali 134 toni marihuana

tudentite protestiraa vo London protiv namerata na Vladata na Dejvid Kameron da gi skrati tro{ocite za edukacija i da ja zgolemi {kolarinata vo univerzitetite.

onsunskata sezona zavr{i, a Indiskiot Okean e povtorno miren. Za rabotata na Somaliskite pirati ovoj del od godinata e sovr{en. Na fotografijata e prika`an del od “piratite” koi gi oslobodi sudot vo Kenija.

o borba protiv narkokartelite, no i kako dokaz za borbata Vzapali protiv narkobiznisot pred svetot, meksikanskata vlast 134 toni zapleneta marihuana.

DVA, TRI ZBORA

SAMIT NA G-20 VO SEUL

PA\A ENTUZIJAZMOT NA SVETSKITE LIDERI

Edinstvoto na G-20 se ru{i poradi neopravdanoto zadovolstvo od ona {to be{e napraveno vo 2008 godina za prevencija od novi krizi, pi{uva "Fajnen{al tajms" VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

iderite na Grupacijata na industriski najrazvienite zemji na svetot i brzoraste~kite ekonomii (G-20) v~era i denes odrùvaat samit vo Seul, koj e vo znak na trgovskiot protekcionizam, obnovata na valutnata vojna, no e bez zaedni~ki interes, kakov {to pred edna godina imaa vo baraweto odgovor na finansiskata kriza. Sobirite na G-20 po~naa da se odrùvaat po po~nuvaweto na globalnata finansiska kriza, esenta 2008 godina, koga svetskite lideri se obidoa da gi koordiniraat naporite za da se stabilizira svetskata ekonomija. Eden od komentarite vo londonski “Fajnen{al tajms” go analizira samitot G-20 vo Seul pod naslov “Grupa na dvaeset vode~ki kavgaxii”. Spored vesnikot, edinstvoto na Grupata se ru{i poradi neopravdanoto zadovolstvo od ona {to be{e napraveno vo 2008 godina za prevencija na novi globalni ekonomski i finansiski krizi. Slabi se nadeìte deka G-20 }e

go vrati edinstvoto kakvo {to ima{e koga po~na so sostanoci. Imeno, Kina i Evropskata unija se protivat na najavata na Amerikanskata centralna banka (FED) vo finansiskiot sistem da injektira dopolnitelni 600 milijardi dolari kako bi gi zadr`ala niskite kamati, so cel da go pottikne kreditiraweto i brziot ekonomski rast. Masovnoto injektirawe dolari predizvikuva golema neramnote`a, obvinuva Kina. Edna od posledicite na ovie merki }e bide prenaso~uvaweto na kapitalot kon brzoraste~kite

pazari, so {to istite moè da se destabiliziraat i da predizvikaat {pekulativni cenovni baloni. Evropejcite, pak, stravuvaat deka novite 600 milijardi dolari vo finansiskiot sistem na SAD moàt da go zabavat zazdravuvaweto na evrozonata, bidej}i po soop{tuvaweto na odlukata na FED, vrednosta na dolarot vedna{ padnala na {teta na evroto. “Celiot svet saka SAD da zakrepne, no frlaweto pari od nebo ne mu sluì na nikoj, bidej}i ne moè da se pottikne rastot”, ocenuva

brazilskiot minister za finansii, Gvido Mantenga. Amerikanskiot pretsedatel, Barak Obama, vo pismo upateno do liderite na G-20 naglasil deka silata na dolarot se temeli na mo}ta na amerikanskata ekonomija i deka za ovaa mo} najmnogu pridonesuva ona {to SAD moè da & go dade na svetskata ekonomija. Osven za valutnata vojna i svetskata neramnoteà, vo Seul se razgovara i za reformata na Me|unarodniot monetaren fond (MMF). Ministrite za finansii se soglasija da im dadat pogolema teìna na brzoraste~kite ekonomii vo upravuva~kite strukturi na MMF, a Evropa se odre~e od dve svoi mesta vo nivna korist. Reformata na bankarskite standardi isto taka }e bide tema na samitot. Me|u predloènite merki se istaknuva podignuvawe na kapitalnite barawa na bankite, so cel tie da stanat pootporni vo slu~aj na finansiski {ok. Ovoj paket-merki ve}e e prifaten od strana na ministrite za finansii na G-20, a na samitot treba samo da se potvrdi negovoto prifa}awe.

“Osnovna cel na novoto pro{iruvawe e kredibilitetot. Drago mi e {to Crna Gora pridonesuva za vospostavuvawe na kredibilitetot. Veruvam deka zemjite-~lenki na EU na Crna Gora }e & dadat status na zemja-kandidat.” [TEFAN FILE

evrokomesar za pro{iruvawe

“Rusija projavuva interes za sorabotka so NATO za sozdavaweto na protivraketniot sistem vo Evropa. Moskva saka da bide sigurna deka protivraketniot sistem nema da bide naso~en protiv Rusija i nema da mo`e da go potkopa potencijalot na ruskite sili za nuklearno vooru`uvawe.” FILIP GORDON

pomo{nik dr`aven sekretar na SAD za pra{awata za Evropa i Evroazija

“Za zadovoluvawe na svoite energetski potrebi, na zemjite-~lenki na EU vo tekot na slednata decenija }e im bidat potrebni milijarda evra investicii vo izgradba na gasovodi i naftovodi, izolacija na objektite i razvivawe na tehnologii za proizvodstvo na eolska i solarna energija.” GINTER ETINGER

evrokomesar za energetika

18 12.11.2010

FEQTON

PETOK

NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI BURBERRY

BRENDOT NA BRITANSKIOT LUKSUZ PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

o Britanija postoi “kralska povlastica”, privilegija koja ja dodeluvaat ~lenovite na kralskoto semejstvo na firmi i zanaet~ii {to go snabduvaat ili, pak, vr{at uslugi na poedinci od semejstvoto. So istaknuvaweto na ovaa povlastica, kompanijata {to ja poseduva voedno se reklamira i dobiva na presti`. Edna od britanskite kompanii koi poseduvaat “kralska povlastica” e i modnata ku}a Barberi (Burberry). Nivnata karakteristi~na tkaenina gabarden stana edna od naj{iroko kopiranite za{titni marki. Kompanijata ima brendirani prodavnici i fran{izi niz svetot, a prodava i preku koncesija vo drugi prodavnici. Kralskata povlastica & ja obezbedija kralicata Elizabeta Vtora i princot od Vels. Brendirani proizvodi na Barberi se nivnite kaputi, a momentalno, odgovoren za dizajnot e modniot dizajner Kristofer Bejli. Kompanijata e listana na Londonskata berza i e del od 100-te najvisoko kapitalizirani kompanii od listata na “Fajnen{al tajms”. Ovaa godina Barberi ja zgolemi vidlivosta na svojot brend preku slavnite. Hju Xekman paradira{e vo kostim od Barberi na dodeluvaweto na Oskarite, a mladata Ema Votson prikaà mlade{ki, sve` imix na brendot vo pe~atenite reklami. Dodeka prodolùva so promena na negativniot imix od koj strada{e nekolku godini, neodamna, kompanijata be{e prinudena da go tuì TJ Maks (T.J.Maxx) za falsifikat. Iako komunikacijata na Barberi preku socijalnite

Britanskiot kral Edvard, eden od prvite ~lenovi na kralskoto semejstvo koj nosel kaput od gabarden, go populariziral imeto Barberi, narekuvaj}i go kaputot po majstorot. Vo spisokot na klienti na kompanijata se nao|aat golemi li~nosti me|u koi se Vinston ^er~il, Gari Kuper, Hemfri Bogart, Xorx Bernard [o, Ronald Regan, pa duri i Xorx Bu{

mediumi re~isi sekoga{ e vospostavena kako odgovor na slabostite na brendot, godinava taa e uspe{na preku {irokata i aktivna prisutnost na Fejsbuk i Tviter. KAPUTOT NA BERBERI Ra|aweto na kompanijata Barberi se slu~ilo vo 1856 godina, koga pametniot ~irak-kroja~,

Tomas Barberi, gi otvoril vratite na svojot sopstven du}an vo Hemp{ir, Anglija. Tomas imal samo 21 godina i pokraj zanaetot, posvetuval vreme i na sportot. Od toj aspekt gledano, temperamentniot kroja~ projavil nezadovolstvo od toga{nite impregnirani kaputi za do`d, te{ki i zadu{uva~ki, a so toa i ne-

soodvetni za pro{etka, pa inspiriran od slobodnata folklorna obleka, dizajniral cvrsto pletena tkaenina napravena od lenena i pamu~na pre|a. Iako cvrsto i vodootporno, ova platno bilo lesno i aeroprobojno, pa se poka`alo mnogu pokomforno od kaputot za do`d, karakteristi~niot detaq za vrne`livata Anglija. Ja brendiral svojata invencija kako “Gabardin”, {ekspirovski

termin {to se povrzuva so “za{tita od lo{o vreme” i napravil pet razli~ni teìni na gabardenot. Go patentiral duri i materijalot za postava. Nesomneno, ovoj isklu~itelen kroja~ i sportist se pokaàl i kako ostroumen prodava~ koj se sluì so prednostite na brendiraweto i advertajzingot. Ilustriranite reklami nameneti da gi prodadat kaputite,

“Dizajnirano od sportist za sportistite”, privlekle golem broj mu{terii vo negoviot nov du}an na poznatata londonska ulica Hejmarket vo 1891 godina. Obele`jeto na brendot, vitezot na kow, dojaval vo 1909 godina. Inkorporirana vo korporaciskoto logo, ovaa slika prezentira nekolku ideali na Barberi. Oklopot ozna~uva za{tita koja ja nudi kaputot, vite{tvoto go reflektira standardot za integritet, a latinskiot zbor “prorsum”, koj se pojavuva na znameto (vo prevod zna~i “napred”), se odnesuva na inovativnite tkaenini i stilovi na Barberi. Iako imeto “Gabardin” bilo koristeno i kako za{titna marka za kaputot, vo 1917 godina britanskiot Kral Edvard, eden od prvite ~lenovi na kralskoto semejstvo koj nosel gabarden kaput, go populariziral imeto Barberi, narekuvaj}i go kaputot po majstorot. Inaku, Barberi kaputot otsekoga{ ja u`iva prednosta da bide nosen od strana na kralskoto semejstvo i slavnite li~nosti. Vo spisokot na klienti na kompanijata se nao|aat golemi li~nosti me|u koi Vinston ^er~il, Gari Kuper, Hemfri Bogart, Xorx Bernard [o, Ronald Regan, pa duri i Xorx Bu{. Me|u obi~nite Britanci prifaten kako del od “obredot za premin” (sozrevaweto), kaputot na Barberi se smeta za preduslov za prvoto intervju za rabota. Prvata prodavnica vo stranstvo Barberi ja otvoril vo Pariz, vo 1910 godina, a za kratko vreme potoa prodavnici bile otvoreni i vo SAD i vo Ju`na Amerika. Prviot izvoz za Japonija se slu~il vo 1915 godina. Godinite pred toa Barberi go oblekle Roald Amundsen, prviot ~ovek koj stigna na Ju`niot pol, a potoa i Ernest [eklton, liderot na ekspedicijata za osvojuvawe na Antarktikot vo 1914 godina. Gabardenskoto palto na Barberi go nosel i Xorx Mejlori na kobniot obid za

PRIKAZNI OD WALL STREET

KAKVA ]E BIDE SUDBI

Akciite na Yahoo godinava se so daleku podobri performansi vo odnos na negoviot najgolem momentalen rival, Google. Pri~ina za toa se postojanite {pekulacii za prezemawe na Yahoo od strana na nekoj golem “igra~” ravo za Yahoo Yahoo!! Kone~no vo ne{to e podobar od svojot rival Google Google”” e naj~estiot komentar od komentarite na finansiskite eksperti. Blagodarenie na poslednata, najnova runda glasini za negovo prezemawe, akciite na Yahoo porasnaa za celi 5% ovaa nedela. Na godi{no nivo istite bele`at rast od 3%, za razlika od onie na Google koi porasnaa samo za 1%. Sepak, vo odnos na rabo-

B Pove}e e zainteresirana da raboti na zgolemuvawe na

kompaniskite prihodi, otkolku na proda`ba na kompanijata.

teweto, prikaznata e sosema porazli~na. Kaj prebaruva~ite, Google i ponatamu go bilda svojot momentum na zavidno nivo, a blagodarenie na Android platformat,a kako i na Youtube Youtube,, kompanijata navistina najde na~in da go zaokruì svojot uspeh. Najdobroto ne{to, pak, {to moè da go kaète denovive za Yahoo e toa {to kompanijata moè kone~no da si gi skrati svoite maki ako od javna premine vo privatna

sopstvenost. Spored poslednite informacii od Reuters, golem broj privatni kompanii koi menaxiraat so kapital se obiduvaat da go ubedat Xek Ma, glavniot izvr{en direktor na Alibaba Alibaba,, da se vklu~i vo s$ po~estite ponudi na kompanii za prezemawe na Yahoo. Ova bi bil odli~en poteg od strana na Alibaba Alibaba,, osobeno ako se ima predvid deka 40% od akciite na ovaa kineska onlajn-kompanija gi poseduva

FEQTON

PETOK

“Kapital” zapo~na so serija napisi za toa kako nastanale i se razvivale najgolemite svetski brendovi-kompanii. Doznajte gi prikaznite za nivnite podemi i padovi, za toa koi se tajnite {to gi odr`uvaat na vrvot na skalata na najpoznati i najomileni svetski brendovi so decenii

Ovaa godina Barberi ja zgolemi vidlivosta na svojot brend preku slavnite. Hju Xekman paradira{e vo kostim od Barberi na dodeluvaweto na Oskarite, a mladata Ema Votson prika`a mlade{ki, sve` imix na brendot vo pe~atenite reklami

TRENCH COAT vo Vtorata

svetska vojna

ka~uvawe na Mont Everest vo 1924 godina. Raka na srce, za po{iroka aklamacija i slava na Barberi pridonela Prvata svetska vojna. Vo 1914 godina Barberi bila ovlastena od strana na Voenata kancelarija (institucija koja vo 1963 godina stana Ministerstvo za odbrana), da gi adaptira oficerskite palta kon uslovite na sovremenoto vojuvawe. Prvo nosen od visokite generali za vreme na Burskite vojni vo Ju`na Afrika, kaputot na Barberi nabrzo bil adaptiran za da stane standard za site britanski oficeri. So

INATA NA YAHOO?! tokmu Yahoo. Spored eden drug izve{taj objaven vo vesnikot The New York Post Post,, za dogovor so Yahoo e zainteresirana i kompanijata KKR, poznata po nejzinoto prezemawe vo osumdesetite godini na kompanijata RJR Nabisco. Isto taka, vo igra za prezemawe na Yahoo ostanuva i AOL, na koj }e mu treba i dopolnitelna pomo{ za realizacija na ovaa namera, osobeno ako se zeme predvid deka AOL vredi 2,8 milijardi dolari, a vrednosta na Yahoo se procenuva na 23 milijardi dolari. Od samata kompanija, pak, vo nikoj slu~aj ne sakaat da gi komentiraat glasinite koi kru`at vo vrska so eventualnoto prezemawe od strana na druga kompanija.

Ekspertite koi se dobro zapoznaeni so site ovie glasini ne veruvaat deka ne{to takvo mo`e da se slu~i, a istoto im go prepora~uvaat i na eventualnite zainteresirani investitori. Stiv Vajn{tajn, analiti~ar vo Pacific Crest Securities od Portland, potsetuva na faktot deka ne tolku odamna Yahoo dobi ponuda od strana na Majkrosoft koja be{e vedna{ odbiena. Zatoa, toj predupreduva deka investitorite koi sega kupuvaat akcii od Yahoo, vodeni od glasinite za prezemawe, mo`at da se “izgorat” kako onie koi masovno kupuvaa akcii koga se objavi ponudata za prezemawe na kompanijata od strana na Majkrosoft. Spored nego, sega{niot glaven izvr{en direktor na kompani-

jata, Karol Barc, pove}e e zainteresirana da raboti na zgolemuvawe na kompaniskite prihodi, otkolku na proda`ba na kompanijata. “Jas vo celata ovaa prikazna bi bil vnimatelen. Lu|eto kupuvaat akcii od kompanijata so o~ekuvawe deka onoj {to bi ja kupuval toa bi go napravil po nekoja idna povisoka cena. Ako ova ne se slu~i, toga{ sega{nite kupuva~i za mnogu brzo vreme bi se na{le na proda`nata strana”, veli Vajn{tajn. No, i koga Barc bi se soglasila za proda`ba, postoi mnogu mala verojatnost deka toa bi go napravila po cena od 17 dolari i ne{to sitno za akcija. Spored Tim Bojd, analiti~ar vo MKM Partners od Stamford, mnogu e verojatno deka menaxmentot

dodavawe na epoleti i drugi vojni~ki ornamenti, dizajnot stanal poznat kako ”trench coat”, nare~en po prisutnosta i trajnosta za vreme na vojuvaweto. Vo svedo{tvoto {to go ostavil nekoj voen veteran koj pripa|al na Kralskot lete~ki korpus ima interesen zapis so koj kompanijata se gordee. Tamu se veli: “Za vreme na vojnata, se urnav vo angliskiot kanal, a za da se spasam morav da go frlam Barberi kaputot. Po nedela dena toj mi be{e vraten nazad, otkako pominal pet dena vo moreto. S$ u{te go nosam i u{te e zdrav”. Po vojnata, kompanijata presmetala deka vo Britanija se nosat okolu 500 iljadi nejzini voeni kaputi, i {to e najva`no, site vrateni doma, zaedno so veteranite. EKSPANZIJA I PRO[IRUVAWE NA LINIITE Konzervativniot proizvoditel bil zaglaven primarno vo dobropoznatite kaputi za do`d s$ do 60-te godini, koga sre}ata go odnela da profitira od brendiraweto na kariraniot dizajn. S$ po~nalo so eden izlog na prodavnicata vo Pariz. Menaxerot, za da go doukrasi izlo`benoto staklo prevrtel eden od mantilite, a potoa za da ja prika`e prednosta na postavata, ja optegnal na kostur od ~ador. Naedna{, se krenala tolkava vreva okolu ~adorite, pa brzata reakcija na prodavnicata rezultirala so proda`ba na stotici takvi ~adori. Eksperimentot vodel do pretstavuvawe na {alot od ka{mir, koj isto taka stanal bestseler. Poznato e deka do 90-te godini Barberi nude{e {est razli~ni modeli na ~adori i {alovi so osum {emi na boja. No, i pokraj ovaa presvrtnica vo maloproda`nata {ema na kompanijata, kaputot ostana edinstvenata najgolema proizvodna linija na Barberi i vo 70-te i 80-te godini. Izvozot na Barberi dramati~no se zgolemi vo 80-te godini, primarno predvoden od japonskata i amerikanskata `elba za presti`nite dizajnerski par~iwa. Do sredinata na dekadata, dve tretini od vkupnata proda`ba na kompanijata gi so~inuval izvozot, od koj edna ~etvrtina zaminuval za Japonija, a drugite 15% bile prodavani vo SAD. Do 1996 godina Barberi od kralicata dobi rekordni {est nagradi za izvozni dostignu-

na Yahoo koga bi prodaval vo nikoj slu~aj ne bi se odlu~il toa da go napravi za iznos pod 23 dolari za akcija. Pri ovaa cena na akcija, pazarnata vrednost na Yahoo bi iznesuvala pribli`no 31 milijardi dolari. Zatoa, Bojd veli deka e mnogu te{ko nekoja kompanija da izdvoi tolkava suma sredstva, pa site zainteresirani kompanii koij bi se vpu{tile vo ovaa avantura }e mora da baraat poddr{ka od nekoj poseriozen partner koj mo`e da go najdat vo likot na Majkrosoft ili News Corp na Rupert Mardok. No, {to pove}e se zgolemuva brojot na involvirani strani vo eventualnoto prevzemawe na Yahoo, s$ pove}e raste verojatnosta deka do toa nema da dojde.

12.11.2010

NASKORO, NOV FEQTON VO “KAPITAL”! Doznajte koi se najgolemite PR katastrofi vo korporativnata istorija. Kako golemite svetski kompanii reagirale vo razli~ni krizni situacii, kade zgre{ile vo strategijata za odnosi so javnosta i koi se izvle~enite pouki od toa. vawa i be{e rangirana me|u vode~kite tekstilni izvoznici na Velika Britanija. Prekugrani~nata proda`ba zabeleà porast i vo po~etokot na 90-te godini, a toga{ Barberi se odlu~i da ja pro{iri svojata proizvodna linija i da ja opfati i mladata, pomoderna, ènska klientela. Soznavaj}i deka “prvoto ne{to na koe lu|eto pomisluvaat koga }e slu{nat za Barberi e ma{kiot mantil”, direktorot zadolèn za menaxirawe na proda`bata vo Amerika, Beri Goldsmit, vo intervju za modniot magazin “Vimens vear dejli” tvrde{e deka “toa e imixot protiv kogo tie se borat”. Eden od rezultatite be{e kolekcijata “Tomas Barberi”, prvo prezentirana vo Velika Britanija vo 1988 godina, a po dve godini pro{irena i na amerikansko tlo. Iako 90% od proizvodite prodolìja da se proizveduvaat vo britanskite fabriki, Barberi po~na i so licencirawe na svojot brend i logo na drugi proizvoditeli. Taka, imeto Barberi se pojavi na razli~ni proizvodi, pa duri i na kreditnite karti~ki na Viza. NOVIOT BREND MENAXMENT Pokraj pridobivkite od diverzifikacijata, za kompaniskiot menaxment be{e jasno deka brendot Barberi ja nema taa iskra {to nekoga{ tvrde{e deka ja ima. Vo 1997 godina, za izvr{en direktor na Barberi be{e izbrana Rouz Meri Bravo. Nejzinite ekspertizi vo brend-menaxment se sovpadnaa so kompaniskiot plan za zacvrstuvawe na brendot vo SAD i Evropa. Bravo po~na da se fokusira na razvojot na proizvodot i dizajnot, pa go najmi modniot dizajner Roberto Meni~eti da ja predvodi ovaa inicijativa. No, dodeka kompanijata se fokusira{e na pozicionirawe vo liderite od modnata industrija, se soo~i so problem predizvikan od nejzinata pregolema zavisnost od aziskite klienti. Poradi ekonomskata kriza vo Azija, proda`bata padna do 7% vo 1998 godina. Kako glaven izvoznik, Barberi be{e povreden i od silata na funtata.

Isto taka, kompanijata po~na da ja namaluva svojata pratka do aziskiot siv pazar i gi zatvori trite proizvodni pogoni vo Velika Britanija. No, poznata e angliskata gordelivost. I pokraj vakvite napadi na profitot, menaxmentot ~uvstvuval deka moè, iako na dolg rok, da go za{titi imixot na Barberi. So vleguvaweto na Barberi vo noviot milenium, finansiskiot rezultat dramati~no se podobri. Se obnovi pazarot vo Azija, proda`bata vo Evropa i Amerika porasna, pa strategijata za brendot - se isplati. Kompanijata otvori novi, no i gi zatvori neprofitabilnite prodavnici, sklu~i dogovor za licenca so Micui vo Japonija, so {to obezbedi golem del od profitot {to go pravi toj region, no i akvizira{e golem broj firmi vo [panija, vtoriot najgolem pazar po Japonija. Ianku, Barberi bila nezavisna kompanija s$ do 1955 godina, koga bila prezemena od Grejt Juniverzal Stors (Great Universal Stores). Vo 2000 godina, kompanijata soop{ti deka planira inicijalna javna ponuda na svoite akcii. Grejt Juniverzal Stors smeta{e deka kompanijata ne e eden od nejzinite glavni biznisi, pa toa {to ja dade na javna ponuda se ~ine{e podobro otkolku da ja prodade. Barberi Grup prvi~no se pojavi na londonskata berza vo juli 2002 godina. Vo 2006 godina Rouz Meri Bravo, vitezot na brendot, se penzionira{e. Nejzinata odli~na zamena, momentalnata direktorka, Angela Ahrends, magazinot “Forbs” dvapati ja stavi na listata na 100 najmo}ni èni.Prodavnicata na ulicata Hajmarket vo London s$ u{te postoi i do neodamna be{e del od korporativnite kancelarii na modnata ku}a. Momentalno, kancelariite na Barberi se nao|aat vo Horsferi Haus, koja se nao|a vedna{ zad Domot na Parlamentot, Vestminster. Vo sledniot broj na “Kapital” ~itajte za 3M, amerikanskata kompanija koja e “vinovnik” za golem broj inovacii bez koi denes ne moè da se zamisli sekojdnevieto, kako selotejp lentata, na primer.

Trite kompanii, AOL, News corp,

Microsoft, sakaat Yahoo da im bide Microsoft, naredna akvizicija.

20 12.11.2010

PETOK

Izbor na aktuelni oglasi OBRAZOVANIE, Izvor: Dnevnik

Objaveno: 02.11.2010-12.11.2010 Filozofski Fakultet Skopje raspi{uva konkurs za izbor na sorabotni~ko zvawe na eden asistent za slednive nau~ni oblasti: Metodika,Ortopedagogija i Za{tita i pomo{ na hendikepirani. Konkursot trae 8 dena od denot na objavuvaweto. ZDRASTVO I NEGA, FARMACIJA, STOMATOLOGIJA Izvor: Ve~er

Objaveno: 05.11.2010-26.11.2010 JZU Op{ta Bolnica Kumanovo raspi{uva konkurs za imenuvawe na direktor na institucijata. Konkursot trae 15 dena, smetano od naredniot den po objavuvaweto vo dnevniot pe~at. Prijavite so potrebnite dokumenti se dostavuvaat do Konkursna komisija pri JZU Op{ta bolnica „Kumanovo” ul.11 Oktomvri” bb,Kumanovo. JAVEN SEKTOR, NVO Izvor: Dnevnik Objaveno: 05.11.2010

Kancelarija na UNDP Skopje i Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe ja objavuva pozicijata: Nacionalni konsultanti/ Treneri za implementacija na Programata za Razvoj na Kapacitet so Trening raspored za efektivno planirawe za za{titenata okolina i menaxment vo zemjata Rokot za aplikacija e 18 Noemvri 2010. Zainteresiranite kandidati da gi podnesat nivnite aplikacii na vebsajtot na UNDP www.undp.org ZDRASTVO I NEGA, FARMACIJA, STOMATOLOGIJA Izvor: Dnevnik Objaveno: 06.11.2010

JZU Klini~ka Bolnica Skopje raspi{uva konkurs za imenuvawe na Rabotodaven organ-Direktor na JZU Klini~ka Bolnica-Tetovo, koj se sostoi od 2 (dve lica), so ednakva odgovornost za rabotata na JZU Klini~ka bolnica Tetovo i za obvrskite koi se prevzemaat vo pravniot promet i toa: 1.Eden direktor od oblasta na medicinata ili stomatolo{kite nauki 2.Eden direktor od oblasta na ekonomskite nauki ili javno zdravstveniot menaxment Rokot za dostavuvawe na prijavite na Konkursot e 15 dena od denot na objavuvawe na Konkursot vo dnevniot pe~at. Prijavite so potrebnata dokumentacija da se dostavat do „Komisijata za sproveduvawe na konkursot„ na JZU Klini~ka bolnica-Tetovo, ul.Mehmet Pe{ Derala, b.b. 1220 Tetovo. IT Izvor: Dnevnik

Objaveno: 09.11.2010-16.11.2010 Uni Banka objavuva oglas za slednoto rabotno mesto: Administrator na baza na podatoci Ispratete kratka biografija na makedonski jazik so fotografija i motivaciono pismo so naglasok za rabotnoto mesto za koe aplicirate po elektronska po{ta, na jobs@unibank.com.mk najdocna do 16 noemvri 2010. SOCIJALNI USLUGI Izvor: Ve~er

Objaveno: 09.11.2010-16.11.2010 JU Me|uop{tinski centar za socijalna rabota Debar objavuva javen oglas za vrabotuvawe na neopredeleno vreme na 7 rabotnici. Oglasot trae pet (5) rabotni dena od denot na objavuvawe vo dnevniot pe~at. Prijavata so potrebnite dokumenti se dostavuvaat vo JU Me|uop{tinski centar za socijalna rabota-Debar sekoe rabotno vreme ili po po{ta na adresa: JU Me|uop{tinski centar za socijalna rabota-Debar: ul.Atanas Ili} br.45 Debar.

Izbor na aktuelni oglasi

RABOTA / PRODA@BA / IT / OBRAZOVANIE / ZDRAVSTVO

OBUKI / FINANSII I SMETKOVODSTVO

PETOK

12.11.2010

KOSMO Inovativen Centar Opis na obukata Kako idni rabotnici, sopstvenici na mal biznis ili pretpriema~i, kandidatite na obukata za smetkovodstvo }e nau~at prakti~no da go vodat smetkovodstvoto na svoite pretprijatija. Na obukata }e se obrabotat slednite temi:

Obuka na tema

SMETKOVODSTVO Oblast: Finansii Termin: 17 Noemvri 2010 Vremetraewe : 60 ~asa (3 meseci) Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.cosmoinnovate.com.mk/smetkovodstvo-obuka.html

kompjutersko i klasi~no smetkovodstvo inventar i bilans vo firmi smetki - konta evidencija - aktiva i pasiva na bilans na sostojba podgotovka na plati periodi~na i godi{na presmetka

KOSMO Inovativen Centar

Jane Sandanski 113, 1000 Skopje (02) 244 8077, 244 8134

contact@cosmoinnovate.com.mk www.cosmoinnovate.com.mk

OBUKA NA TEMA:

Analiza na finansiski izve{tai Oblast: Finansii Termin: 19-20 Noemvri 2010 Vremetraewe : 12 ~asa

Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.tsl.mk/article/mk/finansii-za-nefinansieri/

Opis na obukata:

Steknete se so kompetitivni ve{tini od oblasta na finansiite. Zapoznajte se so metodite za planirawe i proektirawe na finansiski izve{tai. Otkrijte kako da gi prezentirate finansiskite informacii na vistinski na~in.

Pridobivki:

Pro{iruvawe na znaeweto vo oblasta na finansiite so koncepti, tehniki i alatki za pravewe finansiski analizi Osoznavawe koi finansiski informacii im se potrebni na menaxe-rite i na koj na~in e potrebno istite da im bidat prezentirani Polesno koristewe na finansiskite informacii za planirawe Zapoznavawe so metodi na planirawe i proektirawe na finansiski izve{tai Steknuvawe so kompetitivna prednost vo znaeweto vo oblasta na finansiite

Triple S Group Adresa: ul.Ruzveltova 19-2/2 Telefon: 3112048 Faks: 3112395 E-mail: office@tsl.mk Web: www.TSL.mk

OSVE@ETE GI VA[ITE INFORMACII!

PRETPLATETE SE NA Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA)

Kursot e dizajniran za po~etnici â&#x20AC;&#x201C; za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo. Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal. Upisot e vo tek.

Informacii sekoj raboten den od 09 â&#x20AC;&#x201C; 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 , 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

22 12.11.2010

OBUKI / MENAXMENT / HR / PR

PETOK

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Office Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena namakedonskite delovni i drugi subjekti.

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA) Kursot gi opfa}a slednite oblasti :

Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancelariskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija. Kursot e namenet za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal Upisot e vo tek.

Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026

e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

OBUKA NA TEMA:

Odnosi so javnost Oblast: Komunikaciski ve{tini Termin: 26-27 Noemvri 2010 Vremetraewe : 12 ~asa Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.tsl.mk/article/mk/odnosi-so-javnosta/

Opis na obukata: Odnosite so javnost se proces od alatki, aktivnosti i promeni koi rabotat vo nasoka na ostvaruvawe na Va{ite biznis celi. Tie se sto`erite koi gi koristat naprednite kompanii poradi postignuvawe na specifi~ni celi.

Pridobivki: KAKO DO PODOBRI RAZULTATI NA ISPITOT IELTS?

Za ispitot IELTS mo`ete da se podgotvite preku rabotilnicata IELTS Tips&Hints koja ja organizira Britanski sovet.

Na ovaa rabotilnica }e se zapoznaete so strukturata i sodr`inata na ispitot (akademska i op{ta verzija) fokusiraj}i se na tehnikite na polagawe na ispitot: informacii za formatot na testot i vidot na pra{awa; podgotvitelni materijali od Britanski sovet; soveti za podgotovka na ispitot; soveti za postignuvawe na podobri rezultati na ispitot i pomo{ pri identifikacija na tipi~ni i ~esti gre{ki. Rabotilnicata }e se odr`i na 13 noemvri vo Skopje, Strumica i Bitola. Pove}e informacii na: www.britishcouncil.org/mk/macedonia-ielts-tips.

Poednostavna komunikacija vo kompanijata bidej}i i vrabotenite sakaat da Ve ~ujat Definirawe na javnosta na koja i se obra}ate Pouspe{no mediumsko pretstavuvawe i podobro organizirana mediumska kampawa Pridobivawe na mediumite na Va{a strana Razvoj na komunikikaciskite ve{tini Sovladuvawe na stravot od javnosta i javnite nastapi

Triple S Group Adresa: ul.Ruzveltova 19-2/2 Telefon: 3112048 Faks: 3112395 E-mail: office@tsl.mk Web: www.TSL.mk

PRETPLATETE SE NA Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk Edinstvena sertificirana obuka za menaxeri vo MK

Adises ToPLeaF PRAVILA I STILOVI NA MENAXIRAWE PO^ETOK 30 NOEMVRI 2010

Dali znaete da menaxirate vo vreme na krizi? Smetate li deka gi imate vistinskite lu|e? [to ne funkcionira vo va{iot tim? Ne{to fali? Otkrijte {to!! SESIJA I Vo {to se sostoi problemot / [to na vistina zna~i menaxment? SESIJA II [to zna~i dobar menaxment / Idealen izvr{itel? SESIJA III Stilovi na menaxment / Koi komplementarni timovi dobro funkcioniraat? SESIJA IV Deadwood / Kako da raboti{ so osamen java~? SESIJA V Kako da se spravi{ so „A” tip / Kako da raboti{ dobro so „Paliku}a”? Po~etok: 30.11.2010 (vtornik) Moderator: Prof. Dr. Leonid Nakov (edinstven licenciran moderator za Adizes TOP Leadership Forum Program vo Makedonija)

Vreme: 13 – 18 ~asot

Info@clearview.com.mk www.clearview.com.mk 02/ 24 61 477

ОБУКИ / E-BIZNIS / HACCP

PETOK

12.11.2010

Komorsko-partnerski proekt CEFTA - DIHK

SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

DVODNEVEN SEMINAR: PRAVILA ZA POTEKLOTO NA STOKITE VO CEFTA-REGIONOT - ZAJAKNUVAWE NA KONKURENTNOSTA NA KOMPANIITE

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

23 i 24 noemvri 2010 godina Stopanska komora na Makedonija Vo funkcija na inovirawe na znaewata na stopanskite subjekti vo primenata i koristeweto na pravilata za potekloto na stokite, vo ramkite na CEFTA-Dogovorot, Stopanskata komora na Makedonija so Unijata na germanskite trgovsko-industriski komori (DIHK) organizira dvodneven seminar na tema: IMPLEMENTACIJA NA PRAVILATA ZA POTEKLOTO NA STOKITE VO CEFTA-REGIONOT. Predavaweto }e bide realizirano od strana na HELMUT BERND, vi{ carinski ekspert za edinstveniot carinski sistem na EU i za poteklo na stokite od Berlin, Germanija. Interaktivniot karakter na seminarot dava mo`nost i za bilateralni razgovori so ekspertot, {to mo`e da se navede i vo samata prijava.

Zainteresiranite za u~estvo na dvodnevniot seminar mo`at da se prijavat najdocna do 18 noemvri 2010 godina (kontakt: Biljana Peeva-\uri}, tel: 3244 034, biljana@mchamber. mk i Venera Andrievska, tel: 3244 037, venera@mchamber.mk). Poop{irni informacii i Prijavniot list mo`at da se prezemat od veb-portalot na Stopanskata komora na Makedonija: www.mchamber.mk

EDNODNEVEN SEMINAR NA TEMA „E-BIZNIS STRATEGII ZA PODOBRUVAWE NA EFIKASNOSTA I EFEKTIVNOSTA VO RABOTEWETO NA KOMPANIITE VO GLOBALNOTO OKRUЖUVAWE” 17 noemvri 2010 godina (sreda) Stopanska komora na Makedonija, sala 3 na 3 kat 9:30-16:00 ~asot Konkurentnosta na makedonskata ekonomija e 79-ta od 139 ekonomii. Spored apsorbcijata na tehnologiite od strana na kompaniite Makedonija e na 113-to mesto, spored sofisticiranost na proizvodniot proces na 90-to mesto, a spored sofisticiranosta na biznisot na 96-to mesto od 139 ekonomii vo svetot. (http://www.weforum.org/). PREDAVA^ NA SEMINAROT: MIJALE SANTA, Ekonomski fakultet pri Univerzitet „Sv. Kiril i Metodij„ vo Skopje.

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

Izlagawa na pretstavnici na firmi koi implementirale elektronski biznis.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

KONTAKT:

Zainteresiranite za u~estvo na ovoj seminar mo`at da se prijavat najdocna do 14 Noemvri 2010 godina. Poop{irno na veb-portalot na Stopanskata komora na Makedonija, od kade {to mo`e da se prezeme i prijavniot list: www. mchamber.mk

Len~e Zikova

tel: 02 32 44 054 faks: 02 32 44 088 e-mail: lence@mchamber.mk

Elizabeta Eftimova:

tel: 02 32 44 074 faks: 02 32 44 088 e-mail: beti@mchamber.mk

Vodi~ za neformalno obrazovanie- Aktuelni obuki Online kursevi po angliski jazik non stop Go! EnglishMak Podgotvitelni obuki za TOEFL/ GMAT/ GRE/ SAT sekoj 1vi i 15ti 6 sedmici Obrazoven Informativen Centar Online kursevi po angliski jazik non stop Go! EnglishMak Podgotvitelni obuki za TOEFL/ GMAT/ GRE/ SAT sekoj 1vi i 15ti

6 sedmici Obrazoven Informativen Centar Razvivawe na pretpriema~ki kapaciteti 13.11 - 14.11.10 12h 60 min Detra Centar Odnos so korisnici 13.11 - 14.11.10 CS Global Obuka na obu~uva~i 15.11 - 18.11.10 CS Global

E-biznis strategii za podobruvawe na efikasnosta i efektivnosta vo raboteweto na kompaniite vo globalnoto okru`uvawe 17.11.10 Stopanska Komora na RM Germanski jazik 17.11. 10 60 ~asa/3 mes Kosmo Inovativen Centar Voveduvawe, odr`uvawe i modifikacija na HACCP sistem 18.11 - 20.11.10

Klu~ - Konsalting i trening centar Uspe{no u~estvo na 7. ramkovna programa na EU 19.11.10 Stopanska Komora na RM Gri`a za klienti 19.11 - 20.11.10 ESP Nadvore{na trgovija 19.11 - 21.11.10 3 den (25 ~asa) Kosmo Inovativen Centar Analiza na finansiski izve{tai

19.11-20.11.10 Triple S Learning Finansisko planirawe i analiza 20.11. 10 30 ~asa/2 mes Kosmo Inovativen Centar Biznis odnesuvawe i etika 20.11 - 21.11.10 CS Global Upravuvawe so ~ovekovi resursi (napredno nivo) 22.11.10 CS Global

Liderstvo vo novata ekonomija: Strate{ki razvoj na ~ove~ki kapital 23.11.10 M6 Edukativen Centar Proekt menaxment 23.11. 10 30 ~asa/2 mes Kosmo Inovativen Centar Evropski fondovi RP7 25.11-16.11.10 Klu~ - Konsalting i trening centar Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

OBUKA ZA VOVEDUVAWE, ODR@UVAWE I MODIFIKACIJA NA HACCP SISTEM ZO[TO OBUKA NA HACCP TIM? Sostavuvaweto na HACCP (AOKKT) tim vo sekoja kompanija e eden od klu~nite elementi za ispolnuvawe na ovoj sistem. Timot treba da bide multidisciplinaren i da vklu~uva razli~en personal (proizvodstvo, laboratorija, sanitacija, inèneri, lica odgovorni za kvalitet i dr). Poèlno e vo timot da ima i ~len od upravata, osobeno koga se re{ava za investicii neophodni za implementacija na ovoj sistem. CELI NA OBUKATA U~esnicite vo obukata se zdobivaat so prakti~ni znaewa koi } e im ovozmoàt:

EDNODNEVEN SEMINAR “PRAVNIOT RE@IM, PRIVATIZACIJA I PROMET NA GRADE@NO ZEMJI[TE” 16 NOEMVRI 2010 GODINA (VTORNIK)

Da vovedat HACCP vo svoeto pretprijatie Da go odr`uvaat vovedeniot sistem Da vr{at modifikacii na vovedeniot sistem Da gi obu~at ostanatite vraboteni kako da go odr`uvaat sistemot Da bidat vnatre{na kontrola vo drugi pretprijatija.

SODR@INA NA OBUKATA Sodr`inata e zasnovana vrz generalniot model na Vodi~ za primena na sistemot za Analiza na Opasnosti i Kriti~ni Kontrolni To~ki (AOKKT), na Komisijata na Codex Alimentarius. Predavawata se prosledeni so prakti~ni ve`bi od strana na site u~esnici. Sekoj HACCP tim izrabotuva HACCP plan za svoeto pretprijatie, pri {to se diskutiraat razli~ni fazi od negovata izrabotka i od voveduvaweto na HACCP sistemot.

od 10-15:00 ~asot Sala 4 na V kat, Stopanska komora na Makedonija Vo nasoka na razjasnuvawe na uslovite i postapkata za privatizacija povrzani so razre{uvawe na pra{awata povrzani sostojbata na urbanisti~kite planovi, Stopanskata komora na Makedonija go organizira ovoj seminar na koj predava~i se Fidan~o Stoev i Ranko Maksimovski, sudii vo penzija. Site zainteresirani za u~estvo na ovoj seminar, mo`at da se prijavat najdocna do 12 noemvri 2010 godina.

VREMETRAEWE I MESTO NA ODR@UVAWE NA OBUKATA

3 - dnevna intenzivna obuka (09 - 16 ~asot) vo prostoriite na Konsalting i trening centar KLU^, Ul. Mito Haxi-Vasilev Jasmin, 52-1/3 - Skopje.

Pop{irno za Programata na seminarot i prevzemawe na Prijavniot list na veb-portalot: www.mchamber.mk

KONSALTING I TRENING CENTAR KLU^ Va{iot klu~ za uspeh! KONTAKT:

02 / 3211 - 422 contact@key.com.mk www.key.com.mk

Len~e Zikova

tel: 02 32 44 054 faks: 02 32 44 088 e-mail: lence@mchamber.mk

Elizabeta Eftimova

tel: 02 32 44 074 faks: 02 32 44 088 e-mail: beti@mchamber.mk

24 12.11.2010

KONFERENCII I SAEMI

PETOK

SAMO VO

OBJAVETE GI VA[ITE OGLASI ЗА:

RABOTA TENDERI

REVIZORSKI I DRUGI FINANSISKI IZVEШTAI SOOPШTENIJA

PO PROMOTIVNI CENI! Javete se na: 02/2551441 lok. 105 ili kontaktirajte ne na: e-mail: gulakova@kapital.com.mk

Od 2 do 5.12.2010 godina, vo Bursa, Republika Turcija

SAEMI ZA METAL I ENERGETIKA Stopanskata komora na Makedonija vo sorabotka so ovlasteniot zastapnik na saemskiot organizator - ADONIS GRUP, organizira poseta na makedonski kompanii na saemskata manifestacija od 1 do 3 dekemvri 2010 godina po isklu~itelno povolni uslovi

Vo periodot od 2 do 5.12.2010 godina vo Bursa, Republika Turcija, }e se odr`i 9-tiot tradicionalen Me|unaroden saem za metal i energetika: “BURSA METAL PROCESSING TECHNOLOGIES FAIR 2010'' – Saem za ma{ini za obrabotka na metal, za zavaruvawe, za ra~en alat, pnevmatika i hidraulika;

SOVETUVAWE

“INKOTERMS 2010, ME\UNARODNI TRGOVSKI DOKUMENTI I POVRAT NA DDV OD STRANSTVO” 17-20 noemvri 2010 godina Hotel „Olimp„ 4* , Zlatibor, R. Srbija PROGRAMA 1. “INKOTERMS 2010” - PREDAVA^: Karlo Zmaj{ek, direktor na Centarot za {pedicija vo „Makpetrol„ AD - Skopje. 2. “ME\UNARODNI TRGOVSKI DOKUMENTI” - PREDAVA^: Lazo Angelevski, Va{a biznis-kancelarija, Stopanska komora na Makedonija. 3. “POVRATOK NA DDV OD STRANSTVO”: PREDAVA^: Mirko Vin~eti},

KONTAKT: Anita Mitrevska tel:02 32 44 057 faks: 02 32 44 088 e-mail: anita.mitrevska@mchamber.mk

direktor na Cash Back IMO i ekskluziven i generalen zastapnik na {vajcarskata Cash Back vo Srbija. Podetalni informacii, agendata i prijavniot list mo`e da se najdat na veb-portalot na Stopanskata komora na Makedonija: www.mchamber.mk

Elizabeta Eftimova: tel: 02 32 44 074 faks: 02 32 44 088 e-mail: beti@mchamber.mk

8. Me|unaroden saem za elektri~na

energija, elektronska avtomatizacija, prosvetluvawe i komunikacija -ELECO 2010; 2. Me|unaroden saem za lim, cevki i

nivna obrabotka - BURSA SHEET METAL TECHNOLOGIES 2010 i - Bursa hardver i bezbednost na rabotnoto mesto-BURSA HARDWARE AND JOB SECURITY FAIR.

Stopanskata komora na Makedonija vo sorabotka so ovlasteniot zastapnik na saemskiot organizator - ADONIS GRUP, organizira poseta na makedonski kompanii na saemskata manifestacija od 1 - 3 dekemvri 2010 godina.

Obezbedeno e besplatno hotelsko smestuvawe so dve no}evawa i vklu~en doru~ek, transfer od hotelot do saemot i vleznica na saemot. Smestuvaweto e vo renomiran hotel so 4 ili 5 zvezdi. Posetitelot pla}a organizacioni tro{oci na Adonis vo iznos od 95 evra po lice so avtobus (dokolku e so sopstven prevoz, samo 35 evra administrativni tro{oci). Za realizacija na avtobuskiot prevoz potrebno e obezbeduvawe na minimum 17 patnici. Uplatenite sredstva do Adonis i Stopanskata komora na Makedonija ne se refundiraat, dokolku u~esnicite odlu~at da go otka`at patuvaweto posle istekot na rokot za prijavuvawe. Prijavuvaweto za poseta na saemskata manifestacija e najdocna do 26 noemvri 2010 godina (petok). Pove}e informacii za saemskata manifestacija se dostapni na veb stranata: http://www.tuyap.com.tr.

KONTAKT:

Biljana Peeva-\uri} Tel: (02) 3244034; Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: biljana@mchamber.mk

Vojkan Nikolovski Tel: (02) 3244068; Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: vojkan@mchamber.mk

FUN BUSINESS

PETOK

12.11.2010

NAJATRAKTIVNITE GRADOVI

BERZA I TURIZAM ZA LIDERSTVO

I pokraj finansiskata kriza koja go zafati svetot, nema promeni vo spisokot na najatraktivnite gradovi na svetot. “Golemoto jabolko” (Wujork) i London ja dr`at prvata pozicija, a spisokot se zbogati za u{te eden grad, Sidnej

lobalnoto istraùvawe nare~eno “Indeks na vode~kite gradovi vo 2010”, sprovedeno od strana na pove}e kompanii i magazini, pokaàlo deka Wujork i London, i pokraj finansiskata kriza, ostanale na vrvot na spisokot na najatraktivni svetski gradovi. Potoa, o~ekuvano e deka sleduvaat gradovite koi ednakvo dominiraat vo biznis-aktivnostite i kvalitetot na ìvotot. Tie se: Tokio, Pariz, Hong Kong, îkago, Los Anxeles, Singapur, Sidnej i Seul. Dodeka Wujork go osvoi prvoto mesto za najatraktiven biznis-grad vo svetot, i toa prvenstveno poradi poznatata berza, London, so svojata raznovidna ponuda na sportski i umetni~ki slu~uvawa, se pokaà kako najdobra svetska turisti~ka destinacija. London ja dobi titulata na grad so najgolem ~ove~ki potencijal i najbogat kulturen ìvot, Va{ington so najgolem broj me|unarodni organizacii, ambasadi i konzulati. No-

voto ime na spisokot na top deset najatraktivni gradovi e Sidnej. “Godine{nite rezultati pokaùvaat deka golemite svetski gradovi stanuvaat s$ poglobalni. Procesot na globalizacija, simboliziran so dvièweto na parite, stokite, lu|eto, ideite i brzata komunikacija, transakciite, kapitalot, stanuvaat s$ poizrazeni. Iako o~ekuvavme deka finansiskata kriza zna~ajno }e go smeni rasporedot na najdobrite vo odnos na istraùvaweto sprovedeno pred dve godini, se pokaà deka vode~kite gradovi kako Wujork i London najdobro

se spravuvaat so nea”, izjavil eden od ekspertite koi u~estvuvale vo istra`uvaweto. Inaku, indeksot na vode~kite svetski gradovi rangira 65 gradovi od celiot svet vo pove}e kategorii na biznisot i finansiskite aspekti. Ovaa lista e edinstvena od vakov tip vo svetot. Gradovite se rangirani vo pet kategorii: rabotna aktivnost, ~ove~ki kapital, razmena na informacii, kulturolo{ko iskustvo i politi~ki anga`man, koi ja pretstavuvaat sposobnosta na gradot da

NAJUBAVOTO MESTO NA SVETOT

Dodeka Wujork i London se najatraktivnite gradovi na svetot, postoi i podelba na najubavite mesta vo svetot. Na ovie spisoci na najubavi mesta re~isi sekoga{ se nao|ale gr~kite ostrovi, poradi nivnata prirodna ubavina. Na vrvot na ovoj spisok se nao|a ostrovot Zakintos so plaàta Navagio, poznata i kako Zalivot [iprek (Shipwreck Cove). Ubavoto tirkizno more, beliot pesok, karpite koi ja opkruùvaat plaàta, privlekuvaat golem broj turisti. Tokmu toa e pri~inata za plaàta da bide proglasena za najubavoto mesto na svetot.

privle~e, zadr`i i generira globalen kapital, lu|e i idei. Novost vo godine{noto istra`uvawe e voveduvaweto na cenzurata kako dodatna merka vo kategorijata razmena na informacii, koja ja pretstavuva brzinata i dostapnosta na informaciite vo gradovite.

Pla`ata Navagio na ostrovot Zakintos e proglasena za najubavoto mesto na svetot

FOTOGRAFIJA

DOMINACIJA NA AVTORSKIOT PE^AT

e~erva (petok, 12 noemvri), so po~etok vo 20.00 ~asot, vo Mala stanica po 12-tipat }e bide }e bide otvorena internacionalnata izlo`ba Fotomedia 2010, vo organizacija na foto-klubot Elema od Skopje, pod patronaà na Foto-sojuzot na Makedonija i Svetskata asocijacija za fotografska umetnost (FIAP). Na postavkata }e bidat izloèni 190 fotografii od vkupno 119 avtori. Od vkupno pristignatite 855 dela na 223 avtori od 41 razli~ni zemji od svetot, ìrito sostaveno od Boro Rudi} (Makedonija), Branimir Ritowa (Slovenija) i Jusuf Darijerli (Turcija), gi nagradi Valeri Volontir (Moldavija), Volodimir Dubas (Ukraina) i Kjaran Vajt (Irska), a im dodeli diplomi na u{te nekolkumina avtori. I ova izdanie na Fotomedia e stilski heterogeno i tematski raznovidno, no so dominacija na li~niot avtorski pe~at, nezavisno dali stanuva zbor za koncept, senzacija, doìvuvawe ili nastan, pri {to stanuva sosema neva`no kolku fotografijata e manipulirana ili dopolnitelno “doteruvana”.

26 12.11.2010

FUN BUSINESS

PETOK

“MISICI” NA SVETOT

PROKOLNATA UBAVINA D ali

na u bavi te lica im a pov e}e solz i? Zo{ to u bavici te koi bile krunisani, se na{le na naslovnite stranici od drugi, skandalozni pri~ini?

mrtta na brazilskata manekenka Marijana Bridi di Kosta koja se nadevala deka }e ja pretstavuva svojata zemja na Mis na svetot povtorno predizvikuva mediumsko vnimanie na natprevarite za ubavina i na nivnite u~esnici. Magazinotot “Telegraf” napravi lista na osum ubavi lica koi bile krunisani, me|utoa, se na{le na naslovnite stranici od drugi, skandalozni pri~ini: prekr{uvawe na pravilata, razgoleni fotografii, transseksualnost, pornografija...

S 3

^EN LILI

MARXORI VOLAS

aa e prvata Amerikanka koja ja osvoila titulata Mis is na Germanija Tnizatorite na svetot vo 1973 godina. Marxori gi razbesnila orgaM mo`ebi najkratko so svoite mnogubrojni ve~erni izleguvawa, od “vladeala” so svetot otkoi ednoto bilo so Tom Xons, a pritoa izjavila: ”Kako Mis na svetot mo`am da spijam so koj bilo ma` {to jas }e go izberam”. Marxori ostanala bez svojata kruna po samo tri meseci od krunisuvaweto, a kako pri~ini bile navedeni nejzinite nesposobnosti za izvr{uvawe na osnovnite uslovi za rabota.

kako ja izgubila krunata po samo 18 ~asa. Taa e krunisana vo 1980 godina, prvata godina otkako e postaven i nov kriterium za izborot, a toa e inteligencijata. Taa izjavila deka nejzinoto mom~e ne go odobruva ova natprevaruvawe, me|utoa, podocna e otkrieno deka se slikala gola. Brum po izvesno vreme se seli vo SAD, kade {to povtorno zastanala kako od majka rodena pred objektivot na “Plejboj”.

LESLI LENGLI

bila J1965avnosta {okirana vo godina koga

dina se nadeva{e deka }e stane Mis univerzum, pretstavuvaj}i ja Kina. Me|utoa, kineskite organizatori ja odbile nejzinata aplikacija aludiraj}i na toa deka taa kako transseksualec ne e vistinska èna. ên u~estvuvala na prviot izbor vo Kina za Mis na ve{ta~ka ubavina, na koj moè da se prijavat èni koi podlegnale na operacii za podobar izgled.

po krunisuvaweto na Mis Velika Britanija za Mis na svetot se pojavile nejzinite goli fotografii. & bilo dozvoleno da ja zadr`i krunata zatoa {to slikite bile napraveni pred samiot natprevar. Lengli denes raboti na recepcija vo edna stomatolo{ka oridinacija vo Vejmut.

VALERI BE@

a studentkata N od francuskiot ostrov La Reunion

eja~ka i akterka od P kineskata oblast Si~uan, koja vo 2004 go-

ROZMARI FRENKLEND

GABRIELA BRUM

& bilo zabraneto da se natprevaruva na Mis na svetot po nekoi nejzini bizarni fotografii, me|u koi i edna kade {to pozira na krst. Dozvoleno & e da ja zadr`i titulata na Mis na Francija otkako dobila golema poddr{ka od svojata zemja.

LAK[MI PANDIT

is na Indija bila primoM rana da ja vrati

rvata Mis na Velika Britanija P koja ja osvoila

tijarata (krunata) mnogu brzo po zavr{uvaweto na ceremonijata poradi tvrdewata deka ne e nema`ena kako {to tvrdela. Pandit negirala deka e ma`ena, me|utoa, priznala deka “pogre{no go pretstavila”svojot bra~en status dodeka kupuvala stan vo Mumbai. So ogled na nejzinata nevistinita izjava, taa ja predala krunata vo 2004 godina. Nejzinata postara sestra Kal-pana isto taka ostanala bez krunata vo 1989 godina otkako bilo otkrieno deka poseduva amerikanski paso{.

titulata Mis na svetot vo 1961 godina. Me|utoa, pokasno gi razbila svoite iluzii vo vrska so natprevarite za ubavina i se preselila vo SAD. ”Kralicite na ubavina se oblekuvaat za da paradiraat samo za da voodu{evat nekoi li~nosti nabrzina. Toa treba da go stavat vo arhiva i da go zaboravat”, izjavila taa za eden amerikanski vesnik. Taa patela od depresija, a vo 2000 godina po~inala od prekumerna doza lekovi.

KELI MEKARTI

aslovot na nejzinoto N DVD koe naskoro treba da bide objaveno ka`uva s$: ”Neverna: od kralica na ubavina do pornokralica”. Otkako vo 1991 godina bila krunisana za Mis na svetot, Keli Mekarti, inaku od Kanzas (SAD), nastapila vo nekolku holivudski filmovi i imala podolga uloga vo sapunicata “Strasti”. Vo 2006 godina e isfrlena od ovaa serija, a minatata godina potpi{ala dogovor za snimawe na porno-filmovi.

GADGETS

DIZAJN SO VISOKI PERFORMANSI

ЕКSКЛУЗИVNО Пrемиеrа на опеrsката бајка

ang & Olufsen e i m e koe dolgo vreme see povrzuva so superiorniot kvalitet na zvukot. Najnoviot ured od ovaa firma koja go pogodi svetot e BeoSound 8, ured koj e kompatibilen so funkcijata ata na iPod Touch, iPad i iPhone. Ovoj ojj ured ur ima dvodimenzionalen dizajn,, kvaliteten zvuk, blagodarenie na specijalno dizajniranite zvu~nici, kako i na zasiluva~ite so visoki peformansi. Minimalisti~ki dizajn, ubav za sekoe oko.

ЈОVАNЧЕ И МАRИКА Енгелбеrт Huмпеrдинк 19.11.2010 (петок) 19.00 ч. МАКЕДОNSКА ОПЕRА И БАЛЕТ

NAJDOBRO TAKSI

WWW.POTRCKO.MK DA GI OSTAVI[ SITE ZAD SEBE, NE E SAMO BRZINA

SPORT

PETOK

SPORT KOSOVO OSTANA BEZ KVALIFIKACII

“PANDEV E VINOVEN ZA LO[ITE REZULTATI NA INTER”!? Mislam deka nikoj ne treba da go obvinuva Benitez, tuku mora da se vidi faktot deka po odli~nata sezona, pogolem del od fudbalerite potfrlija. Pandev i Milito imaat kombinirano kombiniran samo tri r gola,, a Eto e ostaven sam pred protivni~kite odbrani SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

oj e vinoven za z lo{ite rezultati rezultat ovaa na Inter vo ova sezona? Otkako stast na jasno deka aktuakt elniot italijanski italijansk i evropski {am{am {to pion ne e nitu senka od ona { minatogodi{noto go krase{e vo minatogodi{no prvenstvo, golem broj novinari, novinar treneri i biv{i fudbaler fudbaleri izvorot po~naa so potraga po izvor na problemot. Otkako be{e pu{tena lavina lavin Rafael od kritiki vrz trenerot Rafae Benitez, pretsedatelot Masim Masimo Morati, koj glavno e vinoven vinove za{to go dovel Benitez vo InI kon ter, “frlena” e rakavica i ko fudbalerite, i toa ni pove}e ni n pomalku tuku kon na{iot Goran Gora Diego Pandev. Toj, zaedno so Die glaven Milito, e poso~en kako glave vinovnik za lo{ata forma na n klubot i toa od legendata nna Inter, Fulvio Kolovati. “Mislam deka nikoj ne treba treb tuku da go obvinuva Benitez, tu mora da se vidi faktot deka dek pogolem po odli~nata sezona, pogole potfrlija. del od fudbalerite potfrlij imaat Pandev i Milito imaa tri kombinirano samo tr gola, a Eto e ostaven ostave protivni~kite sam pred protivni~ki Koloodbrani”, tvrdi Kol vati. To~no e deka na n

K Pretsedatelott na Kosovskiott fudbalski so-juz, legendarniot fudbalerr na belgradskii Partizan, Fadiq Vokri,, ne uspea da izdejstvuva fudbalsko priznavawe zaa svojata zemja

belgradski Partizan, deka e samo pra{awee na vreme koga Kosovoo }e stane ~lenka na FIFA I UEFA. Iako od proglasuvaweto eto na kosovskata nezavissnost pomina pove}e od edna godina, sportskite te sojuzi od ovaa zemja s$ u{te ne uspevaat da se za~lenat vo internacionalnite organizacii. Zasega, edinstveno rakometnite ekipi imaat pravo na nastap vo evrokupovite, no toa ne va`i i za rakometnata reprezentacija na Kosovo. L

FUDBAL

FIFA

osovo ne mo`e da stane ~lenka na FIFA dodeka ne bide priznaena kako dr`ava od Obedinetite nacii. Ovoj stav na Internacionalnata federacija na fudbalski asocijacii (FIFA) im bil soop{ten na ~lenovite na kosovskata delegacija koi ve}e nekolku meseci intenzivno lobiraat za porane{nata srpska provincija da bide prepoznaena i kako subjekt vo me|unarodnite sportski organizacii. “To~no e deka pretstavnicite na Kosovskata fudbalska federacija (KFF) pobaraa ~lenstvo vo FIFA, no nie gi upativme vo Obedinetite nacii”, izjavi generalniot sekretar na FIFA, @erom Valke. Inaku, pred nekolku dena be{e objavena vesta deka Kosovo }e bide vklu~eno vo kvalifikaciite za narednoto svetsko prvenstvo vo Brazil 2014 godina. Na ova mu kumuva{e i tvrdeweto na Fadiq Vokri, pretsedatelot na KKF, a voedno i legendaren fudbaler na

12.11.2010

Goran Pandev poso~en kako eden od glavnite vinovnici za lo{ata forma na evropskiot {ampion

pobeda za Inter vo poslednite pet sredbi

posledniot natprevar protiv Le~e makedonskiot reprezentativec odigra lo{o prvo poluvreme, a be{e zamenet na startot na vtoroto. Vo vovednite minuti od me~ot toj propu{ti 100% {ansa za gol, {to na krajot se poka`a kako re{ava~ko, bidej}i Inter i Le~e zavr{ija so rezultat od 1:1. Pandev e edinstveniot igra~ na Inter {to ja dobi najniskata ocenka za igrata od posledniot natprevar. Sepak, mora da se potencira deka pred samo pomalku od eden mesec Pandev be{e na rehabilitacija poradi povredata na kolenoto, {to go onevozmo`i da igra na nekolku sredbi. Sekako deka ova otsustvo e glavnata pri~ina za negovata lo{a forma, a na isto mesto treba da se bara odgovorot i za formata na Diego Milito, koj isto taka maka ma~i so povredite. Sekoja sporedba so minatata sezona e neblagodarna. Toga{, Inter, pod vodstvo na maestralniot @oze Muriwo, dojde do tri trofei. U{te toga{, vo denovite koga ekipata go slave{e istoriskiot uspeh, Muriwo na zaminuvawe pora~a deka negoviot rezultat ne smee da se sporeduva so onoj {to }e bide postignat od negoviot naslednik. O~igledno deka nikoj ne go slu{a zborot na Portugalecot, koj isto taka go sovetuva{e i Benitez ni{to da ne menuva vo taktikata na Inter. I vo ovoj slu~aj Muriwo be{e ignoriran.

FORMULA 1

OD “DEMOKRATIJATA” VO RED BUL NAJMNOGU PROFITIRA FERARI

panskiot voza~ Fernando Alonso od timot na Ferari e na samo eden ~ekor do osvojuvaweto na tretata titula vo {ampionatot na Formula 1. Pobeda, no i osvoeno vtoro mesto na nedelnata trka vo Abu Dabi, posledna od sezonata, na Alonso }e mu go obezbedat trofejot. Glavniot konkurent e Avstraliecot Mark Veber, koj mora da pobedi, no pritoa da vnimava i [panecot da ne bide vtor. Tuka, pomo{ta od klupskiot kolega od Red Bul, Sebastijan Fetel, bi bila i pove}e od dobredojdena, no od avstriskiot klub i ponatamu stojat na svoeto, odnosno deka timski naredbi }e nema, bez razlika dali toa }e zna~i gubewe na titulata. Glavniot in`ener na Red Bul, Adrijan Wui, potvrdi deka voza~ite }e imaat sloboda vo taktikata na trkata vo Abu Dabi, a vo sli~en manir odgovori i Fetel, koj s$ u{te ne razmislil za toa dali treba da mu pomogne ili ne

[

Fetel: Vo momentov se koncentriram na pol-pozicijata, a potoa na pobedata. Vo momentov edinstveno mi e bitno da pobedam, a dali }e storam ne{to za da mu pomognam na Veber s$ u{te ne znam. Toa }e go re{am e{am vo tekot na samata trka tr rka na Veber. “Vo momentov se koncentriram am na pol-pozicijata, a potoa na pobedata. Vo momentov edininstveno mi e bitno da pobedam, am, a dali }e storam ne{to za da mu pomognam na Veber s$ u{te {te ne znam. Toa }e go re{am vo tekot na samata trka”, izjavi avi germanskiot pilot, koj vo momentov ima samo teoretski ski {ansi za osvojuvawe na {amampionskiot pehar. Od “demokratija” ne treba ba da se pla{i Alonso, bidej}i j}i negoviot partner vo Feerari, Brazilecot Felipee Masa, ve}e mu ovozmo`ii podobra pozicija na trkataa vo Hokenhajm. Poznavaj}i jaa psihologijata na italijanskiot iot tim, nikoj ne treba ni malku lku da se somneva vo toa deka na patekata Jas Marina vo Abu

Dabi Alonso }e ja dobie celokupnata pomo{ od Masa. Obiduvaj}i se dademe prognoza za kone~nata razvrska na sezonata vo Formula 1, golite fakti n$ uveruvaat vo toa deka najgolemite {ansi ostanuvaat kaj Alonso. To~no e deka negoviot Ferari e za nijansa poslab od bolidot na Red Bul, no zatoa [panecot e premnogu iskusen za da dozvoli ispu{tawe na prednosta od osum boda, i toa vo samo edna trka.

Fernando Alonso mo`e relaksirano da ja o~ekuva promocijata vo nov {ampion

TOP 100

19. NOEMVRI, NOVA EDICIJA

KAPITAL 100 NAJGOLEMI Liderite na makedonskata ekonomija Kapital Media Group vo sorabotka so doma{ni analiti~ari i eksperti ja podgotvuva vtorata godi{na edicija KAPITAL 100. Po nekolkute uspe{ni edicii posveteni na bankite, izvoznicite, kompaniite, podgotvuvame nova edicija koja }e bide posvetena na liderite na makedonskata ekonomija. Vo edicijata }e bidat vklu~eni pove}e rangirawa i analizi: 100 najgolemi kompanii vo Makedonija za 2009 100 najprofitabilni kompanii vo Makedonija za 2009 Koi se najgolemite rabotodava~i vo Makedonija Najgolemite problemi vo vremena kriza i kako da se re{at O~ekuvawa na najgolemite za 2011 godina Site rangirawa }e bidat izraboteni vrz osnova na oficijalni i revidirani podatoci obezbzedeni od oficijalni institucii.

Vo edicijata vo posebni tekstovi }e bidat analizirani nekolku sektori preku obrabotka i izjavi na najgolemite i najsupe{nite kompanii koi rabotat vo slednive sektori: Energetika i nafta i nafteni derivati Crna i oboena metalurgija Telekomunikacii Grade`na industrija i grade`ni materijali Prehranbena industrija Trgovija Vo ramki na rangiraweto }e bidat vklu~eni u{te dve rangirawa: TOP 100 najgolemi kompanii vo Adriatik regionot (rangirani spored vkupni prihodi ostvareni vo 2009) i TOP 100 najgolemi kompanii vo Centralna Evropa (rangirani spored vkupni prihodi ostvareni vo 2009).

Za site informacii i pra{awa okolu oglasuvaweto obratete se do marketing sektorot na e-mail: prilozi@kapital.com.mk tel: 02 2551 441 lice za kontakt: Jasmina Savovska Tro{anovski