OD NAJAVENITE 400, IZVESNA IZGRADBATA NA SAMO 35 MALI HIDROCENTRALI
PORAKI ZA ITNO RE[ENIE NA SPOROT SO GRCIJA
VLADATA ]E GO SPASUVA PROEKTOT MALI ELEKTRANI SO OLESNETI PROCEDURI
GRUEVSKI PRITISNAT I OD NADVOR I OD VNATRE!
STRANA 10
STRANA 5
vtornik
~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP
...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...
GOLEMA INVESTICIJA VO MAKEDONSKIOT TURIZAM
FOND OD DUBAI GO KUPI SKI-CENTAROT KO@UF KANADSKATA KOMPANIJA SELEKT KONTRAKT, DEL OD GRUPACIJATA MG OD DUBAI, KUPI DOMINANTEN UDEL VO SKI-CENTAROT KO@UF. NOVIOT GAZDA VETI INVESTICIJA OD 200 MILIONI EVRA VO IZGRADBA NA HOTELI, SPA-CENTRI, SPORTSKI TERENI I @I^ARNICI vtornik.16. noemvri. 2010 | broj 166 | godina 1 | cena 20 den. | tel. 2 55 14 41 | faks. 2 58 14 40
STRANA 4
PETOK, VO
NA ZATVORAWE, PONEDELNIK, 15.11.2010, 13.00~.
MBI 10 MBID OMB
00,53% 0,25% 0 00,13%
EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR
61,57 44,90 1,37
NAFTA BRENT EURORIBOR
887,37 1,55%
INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (15.11) 2.300
MBI 10
2.295 2.290 2.285 2.280 2.275 2.270 2.265 2.260 2.255 2.250 09.11
11.11
13.11
15.11
Penziite i dogodina }e zavisat od dr`avnata kasa STRANA 12
BRUTO-NADVORE[NIOT DOLG DOSTIGNA 60,3% OD BDP
MAKEDONIJA STANA VISOKOZADOL@ENA ZEMJA! BRUTO NADVORE[EN DOLG / BDP 70,0%
49,5%
NATO ima presudno zna~ewe za vlezot na stranski investitori! STRANA 8
51,2%
QUP^O ZIKOV
LIDER LIDERSTVOTO NA PAPANDREU! PAPAN STRAN STRANA 4
KOLUMNA D-R RUBIN ZARESKI
60,3%
60,0%
...POGLE ..POGLED NA DENOT...
G-20, SO NULA NA KRAJOT
52,1%
50,0%
STRANA 8
UMERENA ZADOL@ENOST
40,0% 30,0% 20,0%
VOVEDNIK IGOR PETROVSKI
10,0%
TRETA DOBA STRANA 2
0,0% 2007
2008
2009
juni 2010
STRANA 2-3
2 16.11.2010
NAVIGATOR
VTORNIK
PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.
VTORNIK 16 NOEMVRI 2010
TRETA DOBA
D
Denovive pro~itav eden podatok vo hrvatskite mediumi za toa deka samo 11% od vrabotenite vo dr`avata {tedat vo tretiot penziski stolb, odnosno dobrovolnoto penzisko {tedewe. Hrvatska ja vovede ovaa mo`nost pred desetina godini, no odlukata na vakov na~in da se gri`at za svoite penzionerski denovi ja donele mnogu malku vraboteni, koi vlo`uvaat vo {est otvoreni i 15 zatvoreni dobrovolni penziski fondovi. Vo toj kontekst, interesna e izjavata na eden tamo{en analiti~ar, Predrag Bejakovi}, koj veli deka na rabotnosposobnoto naselenie mora da mu stane jasno oti mora pove}e da se gri`i za sopstvenata “treto doba” i deka gra|anite podocna ne mo`at i ne smeat da obvinuvaat nekoj drug dokolku ne za{tetile dovolno dodeka bile mladi. Gledaj}i gi ovie denovi neuspe{nite obidi na na{iot dr`aven Fond za penzisko i invalidsko osiguruvawe da prodade svoi udeli vo pove}e makedonski kompanii, so cel da ja podzakrpi s$ popraznata kasa, si velam, a {to li nie Makedoncite }e do~ekame kako penzii eden den? Ako Hrvatite, koi imaat pogolemo iskustvo na investirawe vo fondovi i cela decenija mo`nost da {tedat vo dobrovolen privaten penziski sistem, a vo tolku mal procent ja koristat taa opcija, zamislete kakva e situacijata vo zemjava, so tret penziski stolb {to funkcionira edvaj godina i polovina, a vlo`uvawata vo site
vidovi investiciski fondovi, voop{to, vo zemjava se samo edno evro po `itel?! Sumata {to Fondot za PIOM o~ekuval da ja sobere od prodadenite akcii sigurno deka nema na dolg rok da ja popolni prazninata vo negovata kasa {to stanuva s$ pogolema, no bez ovie pari }e mu bide u{te pote{ko da gi realizira obvrskite kon svoite korisnici. A, kako za beqa, tie stanuvaat s$ pobrojni. Brojkata na penzioneri vo Makedonija vo poslednive pet godini porasnala za 10.000 lica. Od druga strana, aktuelnava Vlada gi zgolemi penziite, {to e dopolnitelen pritisok vrz buxetot na Fondot za PIOM. Zna~i, problemot so koj {to se soo~uvaat i mnogu pobogatite zapadni dr`avi, a toa e s$ pogolemiot pritisok vrz penziskite fondovi, zaradi opa|aweto na natalitetot i s$ pozabrzanoto stareewe na nivnite nacii, go imame i nie, mo`ebi ne zaradi potpolno istite pri~ini (kaj nas i visokata stapka na nevrabotenost samo doleva maslo na ognot), no so daleku pomal kapacitet na dr`avata da se spravi so nego. Zatoa, potpolno se soglasuvam so izjavata na hrvatskiot analiti~ar Bejakovi} za toa deka crvenata sijali~ka e ve}e zapalena i kolku i da sme mladi, ne smeeme da se te{ime so infantilnata konstatacija deka penzijata e daleku i toga{ }e mu ja mislime. Dr`avata, od svoja strana, treba da go stimulira sozdavaweto na privatni penziski fondovi i {tedeweto vo niv, preku dano~ni olesnuvawa i sli~ni merki, so cel lu|eto da imaat {to pogolem izbor za penzisko {tedewe. Zatoa {to so olku nisko nivo na prose~na plata vo Makedonija i neizvesnosta u{te kolku }e izdr`i dr`avniot penziski fond (zadol`itelnite privatni fondovi, sekako, ne mo`e da go obezbedat potrebnoto nivo na finansiska sigurnost na
BRUTO-NADVORE[NIOT DOLG DOSTIGNA 6
MAKEDONIJA S VISOKOZADOL IGOR PETROVSKI
petrovski@kapital.com.mk
stari denovi, vpro~em, ne im e nitu namenata za toa), edinstveno dopolnuvawe na, vo prosek, niskite penzii vo zemjava e privatnoto penzisko {tedewe. Kolku i da e standardot nizok, lu|eto mora da sfatat deka e podobro da se otka`at od nekoi svoi sitni zadovolstva i poroci dodeka rabotat i se pomladi, dokolku ne sakaat da do~ekaat starost so 7-8.000 denari, so koi, kako {to trgnale rabotive, nema da mo`at nitu strujata da ja platat. Rabotata “e vrvka” i vo sistemot na zdravstveno osiguruvawe, pa so ogled na s$ pomizernata sostojba vo koja {to tone javnoto zdravstvo, nema drug spas osven da se {tedat pari vo privatni zdravstveni fondovi, mo`nost {to pred nekoj den ja najavi i resorniot minister, Bujar Osmani. Milionite evra potro{eni za dosega{nite strategii za reformi na zdravstvoto ne dadoa nikakov efekt i koj misli da se lekuva pristojno, }e mora da vlo`uva vo vakvi fondovi. Koga ve}e dr`avata ne e kadarna da obezbedi javno zdravstvo so elementarni standardi koi ne go naru{uvaat ~ovekovoto dostoinstvo.
Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska
GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK
Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk
Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska
PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:
POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK
Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk
Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska
REKLAMA
GRAFI^KI I IT DIREKTOR
Nikolaj Toma{evski
marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk
GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA
OGLASI
Nade Toma{evska, Igor Toma{evski
Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105
FOTOGRAFIJA
gulakova@kapital.com.mk
Makedonija ja nadmina granicata na umerena zadol`enost i so bruto-nadvore{niot dolg od nad 4,1 milijardi evra, odnosno 60,3% od BDP, se vbroi vo visokozadol`enite zemji. Planiranite zadol`uvawa vo naredniot period se o~ekuva u{te pove}e da go prodlabo~at dolgot na zemjata. Ekonomistite sugeriraat da se zadol`uvame pretpazlivo, za proekti koi }e ja pottiknat ekonomijata pobrzo da se razviva ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk
V
Vkupniot dolg na Makedonija kon stranstvo dostigna 60,3% od BDP, so {to zemjata se vbroi me|u visokozadol`enite ekonomii. Spored najnovite podatoci od Narodnata banka ( ), vkupniot u ddolg (NBM),
na dr`avata i kompaniite kon stranstvo do sredinata na 2010 godina iznesuva 4,1 milijardi evra, {to pretstavuva zgolemuvawe od 21,6% vo sporedba so prethodnata godina. Zgolemuvaweto se dol`i na povisokata zadol`enost i na javniot i na privatniot sektor. Najgolem del od nadvore{niot dolg, odnosno okolu 60%, se dol`i na zadol`uvawata na kompaniite preku komercijalni krediti povrzani so raboteweto i razmenata so stranstvo. Dolgovite na dr`avniot sektor u~estvuvaat so 26,7%
i zgolemuvaweto vo toj sektor se dol`i glavno na izdavaweto na evroobvrznicata minatata godina, dodeka, pak, zadol`uvawata na bankarskiot sektor vo stranstvo imaat najmal pridones vo vkupniot bruto-nadvore{en dolg so 11,3%. Naj~est instrument na zadol`uvawe se zaemite i pove}eto se zemeni na podolg rok. Ekonomistite komentiraat deka ova nivo na bruto-nadvore{en dolg ne treba da n$ ostavi ramnodu{ni, osobeno ako prodol`i da raste i vo idnina
Qup~o Zikov
OFFICE MANAGER I FINANSII:
Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103
2,8%
E namaleno vkupnoto proizvodstvo na {umski proizvodi vo dr`avnite {umi vo tretoto trimese~je godinava, sporedeno so istiot period minatata godina. Spored podatocite od Dr`avniot zavod za statistika, namaluvawe na {umskoto proizvodstvo e zabele`ano kaj trupci od ~etinari, drugo dolgo drvo od ~etinari i ogrevnoto drvo od ~etinari i listopadni vidovi i drugi. Zgolemuvawe na {umskoto proizvodstvo e zabele`ano kaj rudni~ko drvo od ~etinari i trupcite od listopadni vidovi. Spored podatocite na Zavodot za statistika, od vkupnata se~a na drva vo tretiot kvartal godinava najmnogu e ise~eno buka, so vkupno 64%. Potoa sleduva dabot so 30%, crn i bel bor so 4%, a drugite listopadni drva u~estvuvaat so 2% od vkupnata se~a na drva.
Aleksandar Ivanovski
SPECIJALNI PRILOZI:
Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555
VLADIMIR GLIGOROV GLIGO EKONOMSKI ANALITI^AR OD VIENSKIOT V INSTITUT “Makedonija ne mo`e da si ddozvoli rasipni~ki da se rasfrla so pari. Toa ne zna~i deka ne treba da se zadol`uva, no va`no e kako se tro{at tie pari. Vladata mora da obezbedi evtini i podolgoro~ni p krediti koi }e gi iskoristi za razvoj na ekonomijata. Tie krediti }e bidat r isplatlivi is i korisni dokolku BDP na zemjata raste r pobrzo od rastot na kamatite {to se pla}aat za tie zaemi. Toga{, toa nivo na p javen j dolg }e bide odr`livo. Kako pozitiven primer p }e ja poso~am Irska, koja na po~etokot na n devedesettite godini ima{e javen dolg i nad 90% 9 od BDP. Razvojnite investicii obezbedija zabrzan porast na ekonomijata, a kamatite {to za gi pla}a{e zemjata bea zna~itelno poniski od por porastot na BDP.”
NAVIGATOR
VTORNIK
LIDERI
NE IM BE[E DENOT
16.11.2010
IK POBEDNIK
3
FARMER - [AMPION
PAVLE TRAJANOV
NIKOLA TODOROV
IMER SELMANI
ANDONIS SAMARAS
amesto kreditirawe, N pozitiven e potegot finansiski da se
redlo`i “fazno re{avawe” dvaj sobra 2.000 privrP na sporot za imeto, kade Ezanici na mitingot, koj {to site relevantni politi~ki sprotivno na site prepo-
a lokalnite izbori vo N Grcija, pokraj glavniot centar Atina, go izgubi
poddr`at onie studenti koi }e postignat visoki rezultati
faktori }e najdat konsenzus za odblokirawe na evroatlantskite integracii
i Solun, koj do v~era pretstavuva{e uto~i{te na Nea Demokratija
raki od Brisel, bara{e odlo`uvawe na popisot vo 2011 godina
60,3% OD BDP
STANA L@ENA ZEMJA! BRUTO NADVORE[EN DOLG / BDP 70.0%
60.3%
60.0%
49.5%
51.2%
52.1%
50.0% 40.0%
UMERENA ZADOL@ENOST
30.0% 20.0% 10.0%
0.0% 2007
2008
so takov intenzitet. “Zasega, nema opasnost za makroekonomsko destabilizirawe na zemjata, glavno poradi toa {to najgolem del od nadvore{niot dolg e napraven od privatniot sektor. No, toa ne zna~i deka negovoto ponatamo{no zgolemuvawe ne mo`e da predizvika naru{uvawa na stabilnosta i poradi toa treba da se obrne golemo vnimanie pri sledeweto na ovoj parametar. Bitno e da se za~uva makroekonomskata stabilnost i zadovolitelnoto nivo na devizni rezervi, kako eden vid za{tita od prekumerno zgolemuvawe na dolgot kon stranstvo. [to se odnesuva na dolgot na dr`avata, odnosno javniot dolg, isto taka treba da ostane stabilen. Zemjata da se zadol`uva samo za investicii vo razvojni proekti, koi }e ja pottiknat ekonomijata da raste i na toj na~in udelot na nadvore{niot dolg vo BDP }e se namaluva”, veli za “Kapital” profesorot od Ekonomskiot fakultet, Mihail Petkovski. NOVITE ZAEMI ]E GO PRODLABO^AT NADVORE[NIOT DOLG Najavenite novi zadol`uvawa na dr`avata kaj me|unardonite finansiski institucii, kako MMF, EIB i Svetskata banka, izdavaweto na novata evroobvrznica vo 2011 godina, kako i o~ekuvawata za podinami~no me|ukompanisko zadol`uvawe na privatniot sektor mo`e u{te pove}e da go prodlabo~at nadvore{niot dolg na Makedonija. “Visokata zadol`enost na zemjata pretstavuva pre~ka i za planiranite idni zadol`uvawa, bidej}i }e po~ne da se namaluva kreditniot rejting, odnosno }e se zgolemi cenata na kapitalot za zemja koja se vbrojuva kako visokozadol`ena. Duri i koga }e imame realna potreba da pozajmime od stranstvo, nema da uspeeme tokmu poradi visokoto nivo na nadvore{en dolg {to sme go “nabildale”. Na{ata ekonomija e uvozno zavisna, celo vreme se pot-
2009
juni 2010
pirame na parite {to ni gi pra}aat iselenicite za da ja odr`uvame makroekonomskata stabilnost, no {to ako eden den tie doznaki seknat ili se namalat. Toga{ trgovskiot deficit }e mora da se pokriva so zadol`uvawa koi nema da mo`e da se napravat bidej}i ve}e gi koristime site potencijali ili, pak, so pari od deviznite rezervi. Dokolku ne se smeni strukturata na ekonomijata, da se potpira pove}e na izvozot, vo slednite nekolku godini finansiskite problemi }e eskaliraat”, ocenuva profesorot Miroqub [ukarov od Univerzitetot na JIE. Spored poslednite podatoci od Ministerstvoto za finansii, paralelno so nadvore{niot dolg raste i javniot dolg. Zaklu~no so septemvri, dr`avata i nejzinite institucii dol`at vkupno 2,393 milijardi evra, {to pretstavuva 34,2% od BDP. Ekspertite ja kritikuvaat Vladata deka se zadol`uva neproduktivno, so visoki kamati za finansirawe na tekovni potrebi. Sugeriraat, parite {to gi pozajmuvame so visoki kamati da se tro{at za izgradba na kapitalni proekti vo infrastrukturata, obrazovanieto, energetikata, a ne za plati i socijalni transferi. Spored niv, takovoto zadol`uvawe ne reproducira ekonomski razvoj i pretstavuva samo tro{ok.
“Makedonija ne mo`e da si dozvoli rasipni~ki da se rasfrla so pari. Toa ne zna~i deka ne treba da se zadol`uva, no va`no e kako se tro{at tie pari. Vladata mora da obezbedi evtini i podolgoro~ni krediti koi }e gi iskoristi za razvoj na ekonomijata. Tie krediti }e bidat isplatlivi i korisni dokolku BDP na zemjata raste pobrzo od rastot na kamatite {to se pla}aat za tie zaemi. Toga{, toa nivo na javen dolg }e bide odr`livo. Kako pozitiven primer }e ja poso~am Irska, koja na po~etokot na devedesettite godini ima{e javen dolg i nad 90% od BDP. Razvojnite investicii obezbedija zabrzan porast na ekonomijata, a kamatite {to gi pla}a{e zemjata bea zna~itelno poniski od porastot na BDP”, neodamna izjavi za “Kapital” ekonomskiot analiti~ar Vladimir Gligorov. JAVNIOT DOLG ]E RASTE Spored strategijata na Ministerstvoto za finansii, javniot dolg do 2011 godina zna~itelno }e se zgolemuva. Ovaa godina e proektirano da dostigne do 2,73 milijardi evra, odnosno 34,7% od BDP, a za idnata godina Vladata planira da go zgolemi zadol`uvaweto do 39,5% od BDP, odnosno na 3,41 milijarda evra. Iako spored Mastri{kite kriteriumi toa e dozvoleno nivo na javen dolg, sepak, Me|unarodniot monetaren fond (MMF) vo svojot posleden izve{taj za Makedonija & sugerira na zemjava da go namali zadol`uvaweto do 25% od BDP, kako optimalno odr`livo nivo za makedonskata ekonomija. Iako vo ekonomskata literatura nema precizen limit do koj e odr`livo nivoto na javen dolg, sepak, spored MMF, zemjite vo razvoj
MIHAIL PETKOVSKI PROFESOR NA EKONOMSKI FAKULTET “Zasega nema opasnost za makroekonomsko destabilizirawe na zemjata, glavno poradi toa {to najgolem del od nadvore{niot dolg e napraven od privatniot sektor. No, toa ne zna~i deka negovoto ponatamo{no zgolemuvawe ne mo`e da predizvika naru{uvawa na stabilnosta. Bitno e da se za~uva makroekonomskata stabilnost i zadovolitelnoto nivo na devizni rezervi, kako eden vid za{tita od prekumerno zgolemuvawe na dolgot kon stranstvo. [to se odnesuva na dolgot na dr`avata, odnosno javniot dolg, isto taka treba da ostane stabilen.”
MIROQUB [UKAROV PROFESOR NA UNIVERZITET JIE “Visokata zadol`enost na zemjata pretstavuva pre~ka i za planiranite idni zadol`uvawa, bidej}i }e po~ne da se namaluva kreditniot rejting, odnosno }e se zgolemi cenata na kapitalot za zemja koja se vbrojuva kako visokozadol`ena. Duri i koga }e imame realna potreba da pozajmime od stranstvo, nema da uspeeme tokmu poradi visokoto nivo na nadvore{en dolg {to sme go “nabildale”. Na{ata ekonomija e uvozno zavisna, celo vreme se potpirame na parite {to ni gi pra}aat iselenicite za da ja odr`uvame makroekonomskata stabilnost. No, {to ako eden den tie doznaki seknat ili se namalat.” kako Makedonija treba da odr`uvaat poniski nivoa na dolg od razvienite zemji. “Edna od pri~inite zo{to Makedonija treba da go odr`uva javniot dolg na stabilno nivo se najavite deka zemjata pove}e }e pozajmuva poskapi zaemi od komercijalnite pazari, po promenlivi kamatni stapki. Studiite na MMF poka`uvaat pogolema verojatnost za finansiski problemi vo onie zemji vo razvoj koi imaat povisoko nivo na javen dolg od 25% od BDP. Isto taka, zemjite so fiksen devizen kurs kako Makeodnija e podobro da odr`uvaat ponisko nivo na javen dolg”, pi{uva vo posledniot iz v e {taj n a MMF za Makedonija.
V
Vele{kiot farmer Pero Kolevski ima{e vizija i hrabrost da investira vo agrobiznis. Toj nesomneno e retka svetla figura vo makedonskata ekonomija, koj uspea od propadnatiot agrokombinat vo Veles da napravi mo}na kompanija. Agria denes ima 30.000 sviwi i postignuva evropski rezultati vo proizvodstvoto na svinsko meso. Kolevski e vo farmerstvoto ve}e 30 godini. Veli deka e golem vqubenik vo agrobiznisot. Pri formiraweto na svojata sopstvena firma bil siguren deka }e uspee, pred s$ poradi svoeto znaewe, no i golemiot broj kontakti koi gi ostvaril za vreme na raboteweto. “Mislam deka i retko ima nekoj {to ne me poznava vo delot na agrarot vo
PERO KOLEVSKI Evropa, a mo`am da ka`am pove}e na porane{nite juprostori”, }e re~e neskromno Kolevski, koj veli deka proizvodstvoto na prvoklasno meso po site svetski standardi e ona na {to najmnogu se posvetil poslednive godini. Glavna cel na kombinatot Agria e postojano da vlo`uva vo razvoj na firmata, da investira vo ~istokrvni grla od Danska i da postignuva s$ pogolemi rezultati. Za sre}a, svetol primer deka i vo agrarot mo`e da se raska`e uspe{na biznis-prikazna.
IK GUBITNIK NEMAWE SVEST ZA INTERESITE NA DR@AVATA
L
Liderot na Demokratskata partija na Albancite, Menduh Ta~i, so svojata izjava deka problemot so imeto ne treba da gi interesira Albancite definitivno odi protiv jasno deklariranoto evroatlantsko raspolo`enie {to go poka`uvaat site anketi i istra`uvawa sprovedeni tokmu me|u Albancite. Problemot so imeto mo`ebi na emotivno nivo i ne gi dopira etni~kite Albanci od Makedonija, no, vo sekoj slu~aj, toj e klu~niot problem {to go ko~i vleguvaweto na zemjata vo EU i NATO. O~igledno, Ta~i vo ovaa bespo{tedna bitka {to ja vodi protiv albanskata partija od vlasta zaborava na vistinskite interesi na
MENDUH TA^I Albancite, za smetka na radikalnata retorika so koja saka da go diskreditira liderot na DUI, Ali Ahmeti, pretstavuvaj}i go kako pogolem prijatel na Makedoncite otkolku na Albancite. Nebulozite na Ta~i odat dotamu {to nemu mu pre~i i spomenuvaweto na makedonska dr`ava, makedonska kultura, makedonska armija(!?). Zarem o~ekuva deka po primerot na enciklopedijata (Albancite baraat namesto makedonska enciklopedija, da bide enciklopedija na Makedonija) i zemjava treba da ja vikame dr`ava na Makedonija(!?). O~igledno, Ta~i gi izgubil poentite vo borbata da se prika`e Albanec nad Albancite za svoite lukrativni celi.
MISLA NA DENOT BIZNISOT MO@E DA BIDE USPE[EN DO TOJ STEPEN [TO ]E PONUDI PROIZVOD ILI USLUGA KOJA ]E PRIDONESE ZA SRE]A VO SITE NEJZINI FORMI.
MARK KUBAN
AMERIKANSKI PRETPRIEMA^
4 16.11.2010
NAVIGATOR
VTORNIK
QUP^O ZIKOV
27
...POGLED NA DENOT...
LIDERSTVOTO NA PAPANDREU! Ski-centarot Ko`uf po~na da se gradi vo 2001 godina, a planirano be{e celosno da bide zavr{en do 2011. Centarot momentalno raspolaga so dva ski-lifta, eden {estosed, restoran, ba~ilo, 16 apartmani i 16 km skipateki. Dosega se vlo`eni okolu 16 milioni evra. GOLEMA INVESTICIJA VO MAKEDONSKIOT TURIZAM
FOND OD DUBAI GO KUPI SKI-CENTAROT KO@UF Kanadskata kompanija Selekt Kontrakt, del od grupacijata MG od Dubai, kupi dominanten udel vo ski-centarot Ko`uf. Noviot gazda veti investicija od 200 milioni evra vo izgradba na hoteli, spacentri, sportski tereni i `i~arnici ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk
K
Kanadskata kompanija Selekt kontrakt, del od internacionalnata grupacija MG od Dubai, e noviot dominanten sopstvenik na ski-centarot Ko`uf. V~era menaxmentot na kompanijata objavi deka skicentarot dobi nov strate{ki partner za realizacija na investicijata. Kanadskata kompanija vo narednite ~etiri godini planira da investira 200 milioni evra vo izgradba na apartmani, hoteli, voden park, sportski tereni, spa-centar, a do krajot na mart idnata godina treba da se izgradat i dve `i~arnici. “Ne se raboti za klasi~na proda`ba na ski-centarot, tuku za vlez na nov state{ki partner. Kanadskata kompanija Selekt Kontrakt, koja raboti na izgradba i upravuvawe so nekolku resorti vo svetot, re{i da investira vo ski-centarot Ko`uf”, izjavi za “Kapital” Pero Tanevski,
KOJ E NOVIOT SOPSTVENIK NA SKI-CENTAROT KO@UV?
Spored informaciite na veb-stranicata na kanadskata kompanija Selekt kontrakt e specijalizirana kompanija koja dizajnira, gradi i upravuva so site vidovi proekti za odmor, zabava i rekreacija od samiot start, pred i po nivnoto pu{tawe vo upotreba. Kompanijata ima kancelarii vo Vistler, Dubai, Wujork i Vels. Selekt Kontrakts e del od Sutton Holdings International, kompanija koja isto taka raboti na proekti za odmor i relaksacija za drugi klienti. rakovoditel na sektorot za proda`ba vo ski-centarot Ko`uf. Spored nego, so ovaa investicija Ko`uf nema da bide samo zimski centar, tuku golem resort koj }e raboti vo tekot na celata godina. Izvr{niot direktor na skicentarot Ko`uf, Angel Nakov, na v~era{nata pres-konferencija vo Kavadarci, kade {to be{e objavena proda`bata na udelot vo ski-centarot Ko`uf, izjavi deka vlezot na edna vakva grupacija }e pridonese da za`ivee turizmot vo Makedonija. “Ova e ogromen proekt so celogodi{na ponuda. So plan za 1.200 vrabotuvawa i koj ekonomski }e vlijae mnogu vrz dr`avata”, izjavi Nakov.
3 FAKTI ZA...
15,4% 11,1% 2,7%
“Na prostor od pove}e od 4.000 metri kvadratni i povr{ina od 55 hektari treba da se izgradat sto novi apartmani, za po~etok, pro~istitelna stanica i prviot pomal hotel so 60 sobi. Celata investicija treba da se realizira za ~etiri godini, a edinstven problem e pristapniot pat koj vodi do terenite na Ko`uf”, izjavi Nakov. Toj potencira{e deka lokalnata samouprava na Kavadarci pravi napori za izgradba na pat do seloto Bohula, na padinite na Ko`uf, no se nadeva deka naskoro so pomo{ na Vladata }e bide izgraden i regionalniot pat 112, koj vodi do ski-centarot. Ben Barker, direktor za razvoj na kompanijata Selekt
kontrakt od Kanada, gleda ogromen potencijal vo ovoj proekt. “Uvereni sme deka ski-centarot Ko`uf }e bide eden od najgolemite zimski centri vo regionot i po{iroko i se nadevam deka so poddr{ka na lokalnata samouprava i nadle`nite institucii idejata }e se realizira {to pobrzo”, re~e Barker. Za Kana|anite, ski-centarot Ko`uf e privle~na turisti~ka destinacija na Balkanot, zaradi prirodnite ubavini, blizinata do Egejskoto More, povolnite klimatski uslovi i mo`nosta za vrven razvoj na zimska i letna turisti~ka ponuda. Gradona~alnikot na Kavadarci, Aleksandar Panov, re~e deka vlezot na MG e od golemo zna~ewe za lokalnata samouprava, bidej}i vo minatiot period so odluka na Sovetot na op{tinata bilo odlu~eno da se oslobodi ski-centarot Ko`uf od pla} awe na komunaliite. Toj o~ekuva so noviot proekt da se vrabotat mnogu lu|e od Kavadarci i od Gevgelija, a ostanuva samo da napravat maksimalni napori za izgradba na pristapniot pat do selata Krwevo i Bohula.
PROCENKI... NIKOLA GRUEVSKI premier na RM
OD BDP IZNESUVAL BUXETSKIOT DEFICIT NA GRCIJA ZA 2009 GODINA
OD BDP IZNESUVAL BUXETSKIOT DEFICIT NA [PANIJA LANI
OD BDP DOSTIGNA BUXETSKIOT DEFICIT NA MAKEDONIJA LANI
OP[TINITE NASKORO SAMI ]E PRODAVAAT GRADE@NI PARCELI remierot Gruevski o~ekuva deka od sredinata na narednata godina op{tinite treba da po~nat da go prodavaat grade`noto zemji{te po strogo utvrdeni pravila i kriteriumi, koi se precizno napi{ani vo zakonot koj e pominat na Vlada. “Zakonot ve}e e vo parlametarna procedura, taka {to se nadevam deka nekade do krajot na ovaa godina ili najdocna vo januari }e bide donesen, po {to }e sleduva i aktivnost na op{tinite i nivna podgotovka”, izjavi Gruevski. Toj pojasni deka sekoja op{tina }e treba da ima odreden broj lica koi }e polo`at ispit so koj }e se kvalifikuvaat da u~estvuvaat vo proda`bata na grade`noto zemji{te. “Se nadevam deka ovaa operacija na dopolnitelna decentralizacija i davawe novi mo`nosti na op{tinite }e vrodi so eden nov kvalitet”, re~e Gruevski.
P
6% od Grcite stravuvaat od bankrot na dr`avata, se veli vo anketata na Pablik i{ju, za gr~kiot televiziski kanal Skaj! Frapanten e podatokot deka to~no 96% od anketiranite smetaat deka vinovni za sega{nata te{ka sostojba na gr~kata ekonomija se site vladi vo dr`avata, osobeno onie vo poslednite dvaesetina godini! 87% smetaat deka vinovni se {pekulantite! 72% smetaat deka se vinovni bankite! 66% smetaat deka se vinovni golemite banki! 54% velat deka za krizata se vinovni samite Grci! 23% gi poddr`uvaat merkite za spas na ekonomijata predlo`eni od Vladata na Jorgos Papandreu, a 69% smetaat deka Grcija ne treba da razmisluva da ja napu{ti EU! Zna~i, ako trgneme od premisata deka pri izleznost od samo 50% na lokalnite izbori vo Grcija, duri 23% gi poddr`uvaat stra{nite vladini merki na Papandreu za spravuvawe so krizata, toga{, zaklu~okot e deka minimum tolku, ako ne i pove}e, glasale za PASOK. Ottuka, pobedata e jasna, nedvosmislena! Grcija e re{ena da stavi kraj na katastrofata koja ja pre`ivuva... Ako na ova se dodade i faktot deka 69% od gra|anite ne se za napu{tawe na EU, {to direktno uka`uva na poddr{ka na evropskata politika {to ja vodi Jorgos Papandreu vo zemjata, toga{, pove}e od jasno e deka Grcite imaat silni sojuznici vo Brisel i tie toa go ~uvstvuvaat! Kaj nas, poddr{kata za EU padna na 62%, a vo Hrvatska mnozinstvoto gra|ani ne
5
Kolku ne{ta mo`e da se prika`at vo samo edna anketa! sakaat vlez vo EU!? I nie treba da se zamislime, a i Brisel seriozno treba da razmisli za poddr{kata!? No, za toa drug pat... Brisel od Grcija pobara reformi! MMF uslovuva ako sakaat pari (naskoro }e pu{ti nova tran{a od 9 milijardi evra). Reformite za Atina se dignati na nivo na nacionalno pra{awe. Ne{to sli~no na na{eto za~lenuvawe vo NATO i EU (od koe, kako {to li~i, poleka se otka`uvame)!? Sekojdnevnata mizerija vo Grcija se zgolemuva. Nevrabotenosta, spored nekoi analizi, im porasnala i nad 15% (na{ata e 35%(!?)), a mladite Grci rabota po~nale da baraat duri vo Turcija! Eve ja poentata: Prvo, pobedata na Jorgos Papandreu vo uslovi na stra{na kriza poka`uva deka gra|anite sfa}aat vo {to e i od kade ide krizata! Vtoro, tie sfa}aat deka krizata }e zavr{i koga Papandreu }e gi sprovede site potrebni reformi! Gra|anite se obedineti! Toj toa znae{e da go objasni pred narodot! Hrabro i beskompromisno pred lokalnite izbori im ka`a deka ako gi izgubi izborite, }e organizira predvremeni parlamentarni izbori, pa ako e Nova Demokratija, na populistot Samaras, podobra za Grcite, neka prodol`i toj! Grcite ja sfatija porakata – polovina ne izlegoa na izbori, a pove}eto od polovinata {to izlegoa glasaa za PASOK! Impresivno! Zo{to impresivno? Na primer, dali vo Makedonija mo`e da se sprovede vakva diverzificirana anketa (od po~etokot na tekstot), kade {to gra|anite bi odgovarale na vakvi suptilni pra{awa za toa koj ja nosi odgovornosta za na{ata ekonomska kriza (sekako, mnogu podlaboka od gr~kata i, {to e najstra{no, dolgogodi{na i sistemska)! Dopira li do makedonskite gra|ani potrebata od inteligentni, a ne partiski odgovori? Vo Makedonija, namesto da se otvoraat su{tinskite pra{awa - nevrabotenost, niskoto nivo na investicii, odgovornosta na Vladata i na bankite za ovie problemi, kako i za korupcijata i niskiot stepen na reformi vo sudstvoto, vlasta “spinuva imix”, so toa {to va`nite egzistencijalni pra{awa gi zamenuva so kvazinacionalna agenda so pogubni posledici! Na nea samo se lepi populisti~kata nacionalna agenda na albanskite nacionalisti~ki partii! I seto toa kaj nas odi vo ...pm..! Na krajot na krai{tata... Na Papandreu, sekako, ne mu be{e potreben referendum za da gi donese ovie bolni reformi na dneven red pred Grcite!? Toj ednostavno se presmeta i so sopstveniot narod, frlaj}i mu “rakavica v lice”, po cena i da izgubi na izborite! Vo takvata iskrena akcija na Papandreu, na Grcite ne im ostana ni{to osven da glasaat “za”, namesto “protiv”!? Mnogu lekcii... da ima samo koj da gleda...!?
POLITIKA
VTORNIK
GRUEVSKI: INSTITUCIITE SAMOSTOJNO DA GO RE[AT SLU^AJOT "NADE@" remierot Nikola Gruevski ne saka da se me{a vo institucionalniot del na vodeweto na slu~ajot "Nade`", bidej}i na toj na~in se ostaval vpe~atok deka se vr{i pritisok vrz istra`nite organi, ne{to {to, spored premierot, nekoj ve}e go pravi. “Mene celiot slu~aj mi e mnogu somnitelen i osobeno zbunuva~ki e {to razli~ni lu|e od vrvot na SDSM davaat razli~ni izjavi”, izjavi Gruevski. Spored nego, vklu~uvaweto na slovene~kiot premier, Borut Pahor, vo celata afera dopolnitelno & nanelo {teta na dr`avata.
P
Od SDSM, pak, se somnevat vo kompetentnosta na pretsedatelot na Antikorupciskata komisija, Ilmi Selami, koj bil izbran za ~len na Komisijata od VMRO-DPMNE, iako ne gi ispolnuval uslovite propi{ani vo Zakonot za spre~uvawe na korupcijata. “Koga na ova }e se dodadat i faktite deka Ilmi Selami na 9 noemvri, bez voop{to da go prou~i predmetot, za koj i samiot veli deka e obemen, vedna{ go predlo`il pravno nepismeniot zaklu~ok, potvrduva deka se raboti za politi~ki montiran slu~aj”, izjavi Emilijan Stankovi} od SDSM.
SDSM ja povikuva Antikorupciskata komisija so ista brzina da pokrene inicijativa za utvrduvawe na krivi~nata odgovornost i vo slednite slu~ai: anga`iraweto na konsultantite Filip Sends, Tomas Frank i Budislav Vukas od Vladata na Gruevski za tu`bata vo sudot vo Hag, anga`iraweto na firmite Kvin Gilespi Asocijacija i Veber [endvik za lobirawe za interesite na Makedonija vo SAD i EU i anga`iraweto na Slovenecot Gregor Virant od Vladata na Gruevski i VMRO-DPMNE kako konsultant za reformite vo javnata administracija.
16.11.2010
5
ANGELOV SO KRIVI^NA PROTIV JANKULOVSKA retsedatelot na zdru`enieto na pripadnicite na bezbednosnite sili Dostoinstvo, Stojan~e Angelov, v~era vo skopskiot Osnoven sud 1 podnese krivi~na prijava za kleveta protiv ministerkata za vnatre{ni raboti, Gordana Jankulovska. Angelov tvrdi deka protiv nego nema nikakva pravosilna presuda, kako {to neodamna izjavi Jankulovska, pa & pora~a na ministerkata deka toj nema da bide zamol~en na ovoj na~in: "Ne postoi na~in kako da me zamol~ite s$ dodeka vis-
P
tinata ne ja isterame na videlina. ]e dojde i toj den, mo`ebi za nekolku meseci, mo`ebi za edna godina, nikoj ne trae ve~no", poso~i Angelov. Od Ministerstvoto za vnater{ni raboti, pak, vakvata inicijativa protiv ministerkata Jankulovska ja smetaa za sramna i nedoli~na. "Sramno i nedoli~no e kriminalot i krivi~nite dela da se tretiraat kako "sme{ni”, posebno dokolku istite se sankcionirani so osuditelni presudi", stoi vo pismenata reakcija. Spored Jankuloska,
o~igledno e deka na Angelov mu e potrebno mediumsko vnimanie, no nitu taa, nitu MVR nemaat namera da mu pomognat vo gradeweto na negovata politi~ka kariera.
PORAKI ZA ITNO RE[ENIE NA SPOROT SO GRCIJA
GRUEVSKI PRITISNAT I OD NADVOR I OD VNATRE!
Dodeka me|unarodnata zaednica postojano pora~uva na pogolema hrabrost vo nao|awe na re{enie za sporot, premierot Nikola Gruevski po~naa da go pritiskaat i koalicionite partneri – da se zanimava so politika, namesto so emocii KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk
a tri dena do Samitot na NATO vo Lisabon, liderot na DUI, Ali Ahmeti, mu pora~a na svojot koalicionen partner, Nikola Gruevski, da gi ostavi ~uvstvata nastrana koga se raboti za nao|awe na kompromis za sporot za imeto. “Koga ima emocii, politikata ne funkcionira. Taka e i vo sporot so Grcija. Jas sekoga{ baram od me|unarodniot faktor da pomogne vo nadminuvaweto na sporot za imeto i da se pristapi kon NATO. No, dokolku i dvete strani se emotivni, te{ko deka brzo } e se dogovorat”, izjavi Ali Ahmeti, ostanuvaj}i nejasen dali toj sporot go gleda od strana, pa ne se smeta za edna od stranite. Pritisok za {to poskoro nao|awe re{enie stigna i od pomaliot koaliciski partner, Demokratskiot sojuz na Pavle Trajanov. Trajanov, so opoziciski re~nik pobara od pretsedatelot, \ orge Ivanov, itno da svika
N
liderska sredba na koja site relevantni politi~ki subjekti, kako i eksperti, glavni urednici na mediumite i pretstavnici na nevladini organizacii } e izgradat nacionalna strategija i }e postignat {irok konsenzus za nao|awe re{enie na sporot za imeto. Partnerot na premierot Gruevski veli deka dr`avata e vo izolacija, povika da prestane podelbata na patrioti i predavnici i pora~a deka od brzoto re{avawe na sporot za imeto zavisi i idninata na makedonskiot narod i dr`ava. Ekspresno “ne” za ovoj predlog na Trajanov pristigna od dvata kabineti, i na Ivanov i na Gruevski, so re~isi ista retorika deka Samitot na NATO ne e samit za pro{iruvawe, a deka vo procesot na pregovori nema nieden nov moment poradi koj bi imalo potreba od svikuvawe na liderska sredba. Skepti~ni za inicijativata na Trajanov se i vo SDSM. Potpretsedatelot na partijata, Gordan Georgiev, za “Kapital” veli deka “Trajanov e minoren politi~ki subjekt i ne e vo
LEPAVCOV: MAKEDONIJA DA NE SE NADEVA MNOGU OD SAMITOT!
pozicija da inicira i da svikuva liderski sredbi. Od partijata na Crvenkovski ne sakaat da go komentiraat nastapot na Trajanov i ocenkite za izolacija na zemjata i podelba na patrioti i predavnici, so koi toj se dobli`uva do nivnite stavovi. Demantiraat kakvi bilo kontakti so nego, za razlika od kontaktite so Ali Ahmeti, za koi velat deka se postojani. Vo me|uvreme, i diplomatite vo zemjava pobaraa proaktivno u~estvo na makedonskata Vlada vo sporot:
“[to }e se slu~uva so Makedonija po pretstojniot samit vo Lisabon zavisi od vas samite. Nie ve poddr`uvame vo nao|aweto re{enie i rabotime i so dvete zemji za sporot da ne se komplicira u{te pove} e. No, dobrite odnosi se osnova na ~lenstvoto vo NATO alijansata”, izjavi amerikanskiot ambasador, Filip Riker. Generalniot sekretar na NATO, Andres Fog Rasmusen pak najotvoreno pora~a deka nema nade` za promena na poziciite na Makedonija vo prestojnive
nekolku dena. Ovie poraki doa|aat samo nekolku dena po skandaloznoto soznanie deka vo imenikot na Obedinetite nacii vo grafata za jazikot be{e izbri{ana pridavkata “makedonski”. Iako generalniot sekretar Ban Ki-mun veti deka }e se popravi “nedorazbiraweto”, ocenkite se deka se raboti za ogromen propust na makedonskata diplomatija. Dopolnitelno, se reaktueliziraa {pekulaciite za “zakanite” na Gruevski deka }e pobara
Sovetnikot za nadvore{ni raboti vo Kabinetot na premierot Nikola Gruevski, Andrej Lepavcov, smeta deka Makedonija ne treba da o~ekuva mnogu od pretstojniot samit na NATO vo Lisabon. “Ne treba da imame golemi o~ekuvawa, za{to jasno e deka ne se raboti za samit za pro{iruvawe. Jasno e deka ako se re{i sporot za imeto, ~lenstvoto vo NATO mnogu lesno bi se realiziralo”, veli Lepavcov. prekin na pregovorite so Grcija, pa vo toj kontekst, ova duri se tolkuva{e i kako krunsko alibi na VMRO–DPMNE. Za site ovie {pekulacii, od VMRO–DPMNE v~era ostanaa bez komentar.
OPOZICIJATA REAGIRA NA IZMENITE NA ZAKONOT ZA SUDOVITE
SMENATA NA MANEVSKI E NAJVA@NATA REFORMA NA SUDSTVOTO! GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk
e mo`e da stane zbor za nitu edna reforma vo sudstvoto, dokolku ne se napravi vistinskata - ministerot za pravda, Mihajlo Manevski, da ja napu{ti funkcijata. A zo{to premierot Nikola Gruevski s$ u{te go dr`i ministerot Manevski e pra{awe od iljada dolari. Vaka, pratenikot od SDSM, Vlado Bu~kovski, ja
N
po~na v~era{nata rasprava za izmenite na Zakonot za sudovite, soglasno koj se utvrduvaat novite kriteriumi za izbor na sudii i javni obviniteli. Spored Bu~kovski, baraweto za visok prosek, potvrda za poznavawe angliski jazik, voveduvaweto na testovi za integritet i psiholo{ki testovi, se samo u{te eden eksperiment vo sudstvoto, iniciran od strana na ministerot za pravda, Mihajlo Manevski. "Proektot za demonta`a na makedonskoto sudstvo prodol`uva. So vakvite izmeni nema nitu "r" od
reformite koi gi bara Evropskata unija. Ovie izmeni nemaat evropsko znamence. Edinstveno vie, ministre Manevski, vo Izve{tajot na Evropskata komisija stoite kako edno ogromno crno zname. Vo izve{tajot vo delot za sudstvoto nema nitu yvezdi~ka, nitu sina boja od evropskoto znamence, tuku samo edna crna dupka. Neli se ~uvstvuvate posrameno poradi toa {to bevte direktno poso~en so ime i prezime vo Izve{tajot?", pra{a Bu~kovski. Spored nego, za ovoj zakon ne se konsultirani nitu
eksperti, a deka izmenite ne se prifatlivi govori i faktot {to reagiraa site ~etiri pravni fakulteti vo dr`avava, koi predupreduvaat deka prosekot ne treba da ima klu~na uloga, barem dodeka ne se napravi rangiraweto na univerzitetite vo zemjata. Ministerot za pravda, Manevski, pak, smeta deka ovie izmeni se donesuvaat za pogolema nezavisnost i profesionalizacija na sudiite i sudstvoto. "Se raboti za eden isklu~itelno zna~aen zakon koj odi kon toa da se obezbedi samostojno,
nezavisno i efikasno sudstvo. Se raboti za zakon koj propi{uva sosema novi kriteriumi koi se odnesuvaat i na osnovnite na~ela na Zakonot za sudovite", re~e Manevski i istakna deka izmenite od ovoj zakon }e po~nat da se primenuvaat od 2013 godina. Iako opozicijata insistira{e, Manevski ne uspea da poso~i niedna druga dr`ava kade {to ve} e se sproveduva vakov tip reformi, {to za SDSM samo e dokaz deka se raboti za reforma koja e kontra realnosta i site iskustva.
W 6 16.11.2010 FOKUS: KOI SE REZULTATITE OD VLADINITE BIZNIS-PATUVAW
POPUSTO POMINATA KILOMET KATERINA POPOSKA
poposka@kapital.com.mk
oslednite vladinobiznis delegacii koi vo Maroko, Izrael, Romanija i Kina zaminaa po investitori i biznis-partneri, dosega ottamu ne privlekoa nitu eden investitor i ne sklu~ija nitu zna~aen dogovor za otvorawe na tamo{nite primamlivi pazari za makedonskite proizvodi. Toa ja otvora dilemata kako se izbiraat zemjite kade {to makedonskiot premier i ekonomskite ministri “lovat” investitori i ja prika`uvaat Makedonija kako idealna zemja, baza od kade {to }e se osvojuvaat ostanatite evropski pazari. Od po~etokot na godinata, premierot Gruevski gi poseti Izrael, Maroko, a neodamna i Ukraina. Porakite bea ve}e slu{nati - tamo{nite kompanii da gi iskoristat prednostite za investirawe koi gi nudi Makeonija, kako i dogovorite za slobodna trgovija koi ovozmo`uvaat vlez i na ostanatite pazari so koi imame slobodna trgovija. Sli~na praktika sproveduvaa i prethodnite premieri. Monako, SAD, Izrael, Finska, Germanija, Velika Britanija, Avstrija se samo del od krajnite destinacii na site makedonski premieri, koi ne pomognaa da se realiziraat najavenite investicii na germanski Simens, slovene~kite Engrotu{ i Turboinstitut, holandskata banka ING, maleziskata Hisniaga... Osven sve` kapital, od investitorite se o~ekuva{e da ni donesat i imix na atraktivna zemja za investirawe. PATUVAWATA NA GRUEVSKI Poslednata oficijalna vladina poseta na Ukraina, vo koja 40-inata makedonski biznismeni bea predvodeni od premierot Nikola Gruevski, zavr{i bez sklu~ena zdelka i bez dogovoreni plasmani. Vladata i biznismenite se vratija doma samo so kufer poln so optimizam deka golemiot ukrainski pazar mo`e da bide mesto za plasman na makedonskite proizvodi. Del od biznismenite koi zaedno so premierot bea vo Kiev za “Kapital” velat deka se zadovolni {to razmenile iskustva so investitorite od Ukraina, no potenciraat deka vakvite oficijalni poseti treba da se iskoristat mnogu pove}e za promocija na
P
Premierot Nikola Gruevski vo Maroko godinava
Delegaciite na premierot Nikola Gruevski, sostaveni od ministri i biznismeni, {irum svetot s$ u{te ne davaat rezultati. Nitu doa|aat stranskite investicii od tie zemji, nitu se zgolemuva izvozot na makedonski proizvodi na pazarite vo Maroko, Izrael, Ukraina, Kina i brojnite drugi zemji kade {to makedonskite oficijalni delegacii se pretstavuvaa vo najdobro svetlo potencijalite na makedonskata ekonomija i za da se sklu~at nekoi konkretni dogovori. Premierot Gruevski, vicepremierot za ekonomski pra{awa, Vladimir Pe{evski i ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi, vo Kiev “lovea” investitori, najmnogu od oblasta na energetikata i tehnologijata. Tie gi ponudija hidrocentralite ^ebren i Gali{te, Vardarska dolina, gasifikacijata na Makedonija i Koridorite 8 i10 kako mo`ni proekti vo koi Ukraincite bi mo`ele da investiraat. So prednostite koi Makedonija
gi nudi na investitorite, kako {to se ramniot danok od 10% i 0% danok za reinvestirana dobivka, kako xoker vo rakav, Vladata neodamna otide i vo Maroko i vo Izrael. Makedonskiot i marokanskiot premier, Nikola Gruevski i Abas El Fasi, vo Rabat na po~etokot od godinata potpi{aa dogovori za odbegnuvawe na dvojnoto odano~uvawe i za za{tita na investiciite. Premierot vo taa prigoda pora~a Makedonija da ja gledaat kako mo`nost za vlez na evropskiot pazar so najniski tro{oci i
danoci i kako zemja vo koja se otvora firma za samo ~etiri ~asa. Istata slika godinava se povtori i vo Erusalim, kade {to premierot Gruevski na izraelskiot pretsedatel, [imon Peres, mu ja pretstavi Makedonija kako odli~na biznis-destinacija za izraelskite investitori. “Mu objasniv na pretsedatelot Peres koi se mo`nostite za investirawe vo Makedonija pred izraelskite biznismeni. Prezentiranite informacii bea dobro prifateni od izraelskite investitori. Veruvam deka vo idnina
toa }e bide dobra osnova za pogolema razmena na biznismeni i kreirawe dobri biznisi”, izjavi Gruevski vo taa prigoda. Da se osvoi Dale~niot Istok be{e predizvik za site dosega{ni vladi, bez isklu~ok. Kina, Tajvan, Malezija se nivniot nedosti`en son. Sepak, kineskite kompanii se prisutni vo regionot. Vlo`uvaat vo avtopati, mostovi, energetski kapaciteti i ogromni trgovski centri vo Srbija, Grcija, Hrvatska i Crna Gora. Podatocite poka`uvaat deka fantasti~ni 11 milijardi evra vlo`il aziskiot
SE STIMULIRAAT STRAN ako stranskite investitori ja zaobikoluvaat Makedonija, Vladata uporno tro{i pari na kampawi za nivno privlekuvawe. Posledniot spot koj se emituva{e na nekolku svetski televiziski kanali, a so koj Makedonija se obiduva da privle~e investitori, se procenuva deka ~ini okolu 24.000 evra. Pokraj spotovi i reklami - Invest in Macedonia, Vladata pred dve godini najavi merki koi od Makedonija }e napravat investiciski raj i zemja top-destinacija za stranskite investitori. Dano~niot raj se bazira na ramniot danok za korporativnite i personalnite prihodi so stapka od 10%. Za dopolnitelno stimulirawe na stranskite i doma{nite investicii Vladata najavi deka danokot na reinvestiranata dobivka }e bide 0%. So ramniot danok od 10% o~ekuvawata na nadle`nite bea deka Makedonija ima eden od najatraktivnite paketi na danoci vo Evropa, a so toa }
I
e im dade pottik na uspe{nite kompanii u{te pove}e da go podobrat svoeto rabotewe i profitabilnost, no i da ja podobrat svojata konkurentnost. Sega, Vladata, so poslednite izmeni na Zakonot za danok na dohod, saka celosno da gi oslobodi od danok na dohod investitorite vo dr`avnite industriski zoni vo prvite deset godini od investiraweto. Pokraj ovie privilegii, dr`avata na potencijalnite investitori vo ovie industriski zoni im nudi i dr`avna pomo{ za izgradba na fabrikata, evtino grade`no zemji{te, carinski i komunalni osloboduvawa. Za razlika od niv, doma{nite kompanii za da realiziraat edna investicija treba da pominat niz dolgi administrativni proceduri, barawa, odobrenija, so {to namesto da bidat pottiknati, se obeshrabruvaat da investiraat. Spored Zakonot za tehnolo{korazvojni industriski zoni, pak, kompaniite koi }e odlu~at da investiraat vo zonata imaat brojni olesnuvawa.
WA NIZ SVETOT?
TRA@A!
gigant vo balkanskite dr`avi samo vo poslednata godina. Makdonija, za `al, ne mo`e da se pofali so kineska investicija. Zasega, javnosta slu{a samo za kineski investicii vo najava, kako {to se Haer i Trivju, Jutong, mo`en kineski `elezni~ki privaten operator... Kade se kineskite investitori vo zemjava, ako se zeme predvid faktot deka vo poslednive pet godini Kina e me|u desette na{i najgolemi trgovski partneri? Vicepremierot za ekonomski pra{awa, Vladimir Pe{evski, neodamna izjavi deka vo poslednite dve godini postoi zna~itelen interes za proekti vo Makedonija od strana na Kineskata razvojna banka. Pe{evski, vo emisija na Makedonskata radiotelevizija re~e deka Kineskata banka za razvoj, koja ve}e ima svoja kancelarija vo zemjava, raspolaga so fond pogolem i od onoj na Svetskata banka. Spored negovite izjavi, pretstavnicite na Kineskata razvojna banka vo zemjava postojano pravat procenki za toa kade imaat najgolem potencijal za investirawe. Premierot, Nikola Gruevski, za da ja najavi mo`nata “kineska invazija” vo zemjava, lani, pri posetata na Narodna Republika Kina, najavi deka e podgotven da otvori slobodna ekonomska zona specijalno nameneta samo za kineski kompanii. “Duri ponudiv deka, dokolku postoi interes, podgotveni sme da kreirame i edna zona vo koja {to }e dojdat pove}e kineski kompanii dokolku smetaat deka Makedonija mo`e da bide dobra baza za nastap na evropskiot pazar, a imaj}i predvid deka Makedonija ima dogovor za slobodna trgovija so Evropskata unija, deka e zemja-kandidat i ima dogovori za slobodna trgovija so zemji nadvor od Evropskata unija, kako {to
VTORNIK
16.11.2010
7
Lo{ite rezultati od vladinite delegacii vo ekonomski celi ekspertite gi objasnuvaat so politi~ka (ne)stabilnost, pravna nesigurnost, lo{a kadrovska struktura, {to, vsu{nost, se glavnite kriteriumi po koi eden investitor ocenuva dali vredi da vleze na eden pazar. Stranskite investitori baraat siguren i stabilen re`im, siguren i predvidliv praven sistem. Del od ekspertskata javnost veli i deka site vladi dosega razvivale lo{ koncept - davale privilegii na stranskite, a gi potisnuvale doma{nite investitori se Ukraina, Turcija, Albanija, porane{nite jugoslovenski zemji i u{te nekolku drugi, vklu~uvaj}i gi i [vajcarija i Norve{ka”, mu pora~a lani premierot Gruevski na svojot kolega od Kina, Van Xiabao. Vo 2006 godina Makedonija najavi “investiciski bum” i od Kuala Lumpur. Maleziskata kompanija Hisniaga Xaja Sdn Bhd trebe{e da gradi stanbeni zgradi vredni 40 milioni evra, a poka`aa interes i za hidrocentralata Bo{kov Most kaj Debar. Toga{niot direktor na Agencijata za razvoj i investicii na Makedonija, Rexep Bexeti, tvrde{e deka Malezijcite za mnogu kratko vreme }e po~nat da gradat stanbeno-delovni objekti. Vo 2000 godina, toga{nata vlada se obide zemjava da ja vpi{e vo biznis-planovite na gigantot Tajvan. Od mno{tvoto najavi za investicii, Tajvan na zemjava & “obezbedi” edinstveno kreditna linija poznata kako “tajvanska milijarda”, preku toga{niot direktor na Agencijata za obnova i razvoj, Vasil Tupurkovski. I pokraj silnite uveruvawa deka stranskite investitori samo {to ne po~nale da gradat vo zemjava, vlasta javno ne objasni zo{to najavite ne stanaa realnost. VETUVAWATA OSTANAA SAMO NA HARTIJA Za analiti~arite, vladinite poseti vo zemjite, od koi o~ekuvame investicii i ekonomska sorabotka, ne se dovolni. Za privlekuvawe investitori od Evropa i svetot neophodni se ekonomski preduslovi i jasna strategija. “O~igledno e deka goleminata na kineskata ekonomija i nejzinata
NIKOLA GRUEVKI PREMIER NA MAKEDONIJA “Na Kinezite duri im ponudiv, dokolku postoi interes, podgotveni sme da kreirame zona vo koja }e dojdat pove}e kineski kompanii dokolku ocenat deka Makedonija mo`e da bide dobra baza za nastap na evropskiot pazar, imaj}i gi predvid dogovorite za slobodna trgovija so Evropskata unija.”
konkurentnost gi neutralizira faktot dale~ina, transportot i carinskite i drugi dava~ki. Vo odnos na Kina treba da se ima strategija i da se znae {to saka da postigne mini-zemja kako na{ata”, veli Qubica Nuri od sektorot za nadvore{na trgovija vo Stopanskata komora. Ekonomskite analiti~ari objasnuvaat deka Makedonija ne nudi tolku zna~ajni povolnosti na golemite stranski investitori za da gi ubedi da investiraat vo Makedonija, posebno koga isti ili sli~ni beneficii nudat i drugite zemji od regionot, koi ekonomski i politi~ki se ponapred od nas. “Makedonija nema investiciski prednosti i, gledano globalno, ne nudi ne{to pospecifi~no vo odnos na regionot. Mo`eme da se doka`uvame edinstveno so rezultati. Za na krajot na denot da imame ekonomski rezultati, nezavisno dali se raboti za stranski ili doma{ni investicii, na{ata sposobnost se ocenuva spored fakti~kata sostojba. Ako stranskiot investitor nudi ke{ vo edna dr`ava, toga{ toj ima doverba vo taa dr`ava. Otsustvoto na strate{ki i finansiski investicii vo Makedonija uka`uva deka zemjava nema politi~ka stabilnost i politi~ka zrelost”, smeta analiti~arot Xon Jonovski. Toj go potencira i faktot {to vo Makedonija dolgo vreme ne postoi konsenzus za najzna~ajnite politiki i ekonomski pra{awa. Stranskite investitori baraat siguren i stabilen re`im, baraat siguren i predvidliv praven sistem. Za `al, vo Makedonija ima naodi deka sudstvoto e korumpirano, a dogovorite so investitorite se samo na hartija, veli Jonovski. Za nego diskutabilno e i dali Makedonija ima navistina dobra biznis-klima, ako se gleda spored stavovite na investitorite i na statisti~kite podatoci i spored toa kolku navistina postoi dijalog me|u Vladata i investitorite. Toj pozitivno go ocenuva pristapot do evropskite pazari, vo smisla na dogovori za slobodna trgovija, no treba da se podobri infrastrukturata i kvalitetot i stru~nosta na rabotnata sila.
ABDULMENAF BEXETI UNIVERZITETSKI PROFESOR “Nie nudime ne{to {to i samite na mo`eme da go obezbedime. Vo paket nudime uslovi koi i nie ne znaeme kako }e se efektuiraat. Imame nesoodvetna biznis-klima, edno vetuvame, a drugo pravime. Treba da se spu{time na zemja i da vidime {to pravime so doma{nite investitori, koi se preduslov za da dojdat i stranski.” Spored univerzitetskiot profesor Abdulmenaf Bexeti, pak, problemot {to ve}e 20 godini vo zemjava ne doa|aat renomirani investitori e vo nekonzistentnata politika i lo{ata biznis-klima. “Nie nudime ne{to {to i samite ne mo`eme da go obezbedime. Vo paket nudime uslovi koi i nie ne znaeme kako }e se efektuiraat. Imame nesoodvetna biznis-klima, edno vetuvame, a drugo pravime. Svedoci sme i {to ni se slu~i so golemite investitori, po~nuvaj}i od Okta i zavr{uvaj}i so EVN. Smetam deka i na doma{nite investitori treba da im se ponudat uslovi kakvi {to im se nudat na stranskite. Ako vo edna zemja nema doma{ni investitori, i stranskite }e se zapra{aat kade e problemot. Ne veruvam deka nekoj seriozen stranski investitor }e dojde, i pokraj nizata povol-
nosti koi im se nudat. Da se spu{time na zemja i da vidime {to pravime so doma{nite investitori, koi se preduslov za da dojdat i stranski”, objasnuva Bexeti. Eden od poznatite makedonski biznismeni koi uspe{no rabotat i vo Soedinetite Amerikanski Dr`avi i lobist za Xonson Kontrols, Risto Gu{terov, veli deka kako investitor, na Makedonija ne gleda kako na zemja kade {to bi gi plasiral svoite pari. “Makedonija s$ u{te e vo edna politi~ka i ekonomska nestabilnost, s$ u{te ne stoi na stabilni noze. I s$ dodeka Makedonija ne dobie edna sigurnost, dodeka ne staneme del od NATO ili od Evropskata unija, nema da imame napliv na investitori, nitu mo`e da se o~ekuva deka investitorite poagresivno }e baraat da vlezat vo zemjava”, veli Gu{terov za “Kapital”.
XON JONOVSKI EKONOMSKI ANALITI^AR “Makedonija nema investiciski prednosti i, gledano globalno, ne nudi ne{to pospecifi~no vo odnos na regionot. Mo`eme da se doka`uvame edinstveno so rezultati. Za na krajot na denot da imame ekonomski rezultati, nezavisno dali se raboti za stranski ili doma{ni investicii, sposobnosta se ocenuva spored fakti~kata sostojba. Otsustvoto na strate{ki i finansiski investicii vo Makedonija uka`uva deka zemjava nema politi~ka stabilnost i politi~ka zrelost.”
NSKITE, A SE GU[AT DOMA[NITE INVESTITORI i 60 novi vrabotuvawa Dano~niot obvrznik, korise 300.000 evrra, a za 15 nik na zonata, se oslobodu- STRASNKI DIREKTNI INVESTICII VO MAKEDONIJA milioni evra investicija so va od pla}awe na danok godina investicii vo evra koja }e se vrabotat najna dobivka, od personalen 2003 100 milioni malku 60 lu|e investitorot danok na dohod, od pla} 2004 260 milioni od dr`avata dobiva 400.000 awe na carina na proizevra. Dokolku nekoj investivodi i surovini koi gi 2005 77 milioni tor se re{i vo makedonskite koristi vo proizvodstvoto. 2006 344 milioni dr`avni industriski zoni da Investitorot vo slobodnata 2007 506 milioni vlo`i pove}e od 15 milioni zona, isto taka, se osloevra i da vraboti 100 lu|e, boduva i od pla}awe na 2008 399 milioni dr`avata }e mu dade polovinadomest za ureduvawe na 2009 181 milion na milion evra pomo{. grade`no zemji{te, tro{ok 2010 janurai-juni 67 milioni Doma{nite investitori se koj go pokriva ili Vladata izvor: NBRM `alat deka stranskite invesili op{tinata kade {to se titori nema da dojdat, ako nao|a zonata. Zemji{teto vo dr`avnite vo Makedonija ne investiraat ioni evra, so koja }e se otvorat 20 novi industriski zoni kade {to investitorot } ni doma{nite investitori. Tie baraat rabotni mesta, dr`avata u~estvuva so e gradi fabrika go dobiva pod zakup od Vladata prvo da gi re{i problemite so 100.000 evra vo izgradbata na objektot. 99 godini, a za visinata na nadomestot koi se soo~uvaat postoe~kite investitori. Za investicija do pet milioni evra i Vladata odlu~uva za sekoj slu~aj posebVo posledniot predlog-merki, Stopan40 vrabotuvawa, dr`avata go stimulira no. Vladata, isto taka, u~estvuva i vo skata komora na Makedonija pobara od investitorot so 200.000 evra. Dr`avnata tro{ocite za izgradba na objektot na Vladata da obezbedi ednakov tretman na pomo{ za investicija do 10 milioni evra investitorot. Za investicija do dva mildoma{nite i stranskite investitori. Bi-
Poslednite podatoci od Evropskata stopanska komora, Makedonija i Albanija gi naveduvaat kako najneposakuvani destinacii za stranski direktni investicii na Balkanot. Ova go izjavile 500 stranski investitori vo regionot. Najpovolna od {este zemji vo Zapaden Balkan e Srbija. Vo sredinata se Bosna i Hercegovina, Hrvatska i Crna Gora. Glavni pre~ki za stranskite direktni investicii na Balkanot se visokata korupcija, sivata ekonomija i nesigurnosta na investiciite. znismenite od zemjava baraat da gi imaat istite povolnosti {to va`at za stranskite investitori. Doma{nite investitori s$ u{te ~ekaat Vladata da gi oslobodi od pla}awe na danok na dobivka vo soglasnost so visinata na investicijata i brojot na novootvoreni rabotni mesta.
8 16.11.2010
KOMENTARI I ANALIZI
VTORNIK
MAKEDONIJA NEMA ALTERNATIVA ZA EVROATLANTSKITE INTEGRACII
NATO IMA PRESUDNO ZNA^EWE ZA VLEZOT NA STRANSKI INVESTITORI! Makedonija,
kako mala zemja, nema ekonomska alternativa za NATO i EU i odlo`uvaweto na vlezot na Makedonija vo NATO i ponatamu }e gi oddale~uva stranskite investitori, zaklu~ija u~esnicite na tribinata "Ekonomskite implikacii od ~lenstvoto na Makedonija vo NATO", vo organizacija na institutot za socijalna demokratija Progres MAKSIM RISTESKI
risteski@kapital.com.mk
ATO e amortizer na mo`ni destabilizacii i zatoa ima presudno zna~ewe za vlezot na stranski investicii, komentiraat ekspertite. Spored niv, investicionata klima ja determiniraat pove}e faktori, no glaven uslov e stabilnosta, pri {to ne se misli samo na ekonomskata, tuku i na politi~kata, me|uetni~kata, socijalnata stabilnost. Vrskata me|u NATO~lenstvoto i investicionata klima vo Makedonija e o~igledna, poradi toa {to rejtingot na dr`avata go do`iveal svojot klimaks pred NATO samitot vo Bukure{t, a naglo po~nal da opa|a so ostanuvaweto na zemjata nadvor od Alijansata. "Do 2008 godina imavme visoka stapka na ekonomski razvoj, no po NATO samitot vo Bukure{t, na koj ostanavme nadvor od Alijansata, se slu~i krah i stranskite investicii is~eznaa. Potencijalnite stranski investitori u{te
N
vo 2007 godina velea: "]e po~ekame do maj 2008 godina da vidime dali }e vlezete vo NATO, pa toga{ }e odlu~ime", izjavi profesorot Predrag Trpeski. Spored potpretsedatelot na SDSM, Zoran Jovanovski, Makedonija vo 2008 godina ispu{tila mo`nost da se nametne kako najprivle~na zemja vo regionot za stranskite investitori. "Da vlezevme vo NATO porano, na Samitot vo Bukure{t vo april 2008 godina, drugite zemji od regionot, kako Srbija, BiH, Crna Gora, }e ostanea zad nas, i nie vo o~ite na stranskite kompanii }e bevme centar za pokrivawe na regionot. ]e dojdea ovde za da mu prodavaat na pazar od 22 milioni lu|e", re~e potpretsedatelot na SDSM, Zoran Jovanovski. Toj smeta deka vo Bukure{t, Makedonija po vtor pat ispu{tila da go iskoristi prozorecot na mo`nosti {to prv pat & bil otvoren vo 2005 godina, so dobivaweto status kandidat-~lenka za vlez vo EU. Tezata deka ostanuvaweto nadvor od NATO ne im {teti samo na stranskite investicii vo zem-
java, tuku i na mo`nostite makedonskite kompanii da rabotat nadvor ja potvrduva i direktorot na bitolskiot Mladinski-kulturen centar, Sa{o Dodovski. "Po neuspe{niot za Makedonija NATO samit vo Bukure{t, makedonskite grade`ni kompanii izgubile anga`mani vredni nekolku desetici milioni evra", re~e Dodovski. Diskutantite na tribinata za ekonomskite implikacii od NATO-~lenstvoto, za najpregledno ilustrirawe na prednostite {to gi nosi za~lenuvaweto vo Alijansata upotrebija direktni komparacii so zemjite od sosedstvoto. "Vo Bugarija od 1990 do 2000 godina prose~no se vlevale okolu 300 milioni dolari stranski investicii na godi{no nivo. Vo 2004 godina, po vlezot vo NATO, stranskite investicii porasnaa na 3,4 milijardi dolari, a vo 2007 godian, so vlezot vo EU, na 8,4 milijardi dolari", istakna Jovanovski. Toj poso~i deka kaj na{iot isto~en sosed, pred vlezot vo NATO, stapkata na nevrabotenost vo ruralnite sredini izne-
suvala 21%, a po vlezot vo Alijansata re~isi se prepolovila na 13%. Jovanovski ne se slo`uva so tvrdeweto deka regionot ne privlekuva investicii, tuku smeta deka problemot e vo toa {to Makedonija ne pravi ni{to za da stane posakuvana investiciska destinacija. "Od investiciite {to doa|aat vo regionot sostaven od 6 zemji (Makedonija, Hrvatska, Srbija, Bosna i Hercegovina, Albanija i Crna Gora), na sekoi 100 dolari samo 3 se investiraat vo Makedonija. Vladata ka`uva prikazni za napre-
dok, a cvrsto stoime na prviot ~ekor, na statusot kandidat-~lenka za vlez vo EU, {to zna~i deka objektivno nemame progres, koj se meri vo vakvi ~ekori", izjavi Jovanovski. Trpeski istakna deka bez isklu~ok, vo site zemji od regionot e zabele`an pozitiven investiciski trend po vleguvaweto vo NATO. "Vo Albanija po vlezot vo NATO e zgolemena nadvore{no-trgovskata razmena, nema zgolemuvawe na nevrabotenosta, kompaniite od uslu`nite dejnosti investirale 50% pove}e otkolku vo 2007
godian", istakna Trpeski. Indikativna e i sporedbata {to ja napravi Dodovski me|u Makedonija i Hrvatska, vo odnos na agenciite zadol`eni da privlekuvaat stranski investicii. "Vo Makedonija ima dve dr`avni agencii za privlekuvawe stranski investicii, so buxet od 6,2 milioni evra, so 63 vraboteni i 67,5 milioni evra stranski investicii ovaa godina. A Hrvatska ima edna takva agencija, so buxet od 2,5 milioni evra i 2,2 milijardi stranski investicii vo 2010 godina", re~e Dodovski. Samo edna godina po vlezot vo NATO, Albanija privle~e 5 milijardi evra stranski investicii. Po pristapuvaweto na Romanija vo NATO, direktnite stranski investicii vo ovaa zemja porasnaa za duri 166%, a vo Bugarija, koja vo isto vreme & se priklu~i na Alijansata, za 47,5%. Istiot trend na rast e zabele`an i kaj brutodoma{niot proizovod, i toa vo Romanija za samo edna godina zabele`an e rast od 3,3%, a vo Bugarija, od 2004 do 2009 godina e konstanten rast od nad 6%.
G-20, SO NULA NA KRAJOT Treba
da se odi hrabro vo celosna primena na prethodno dogovorenite politiki. Prviot ~ekor na toj pat e pazarnoto kreirawe na deviznite kursevi, promenata na sistemot na glasawe vo MMF vo korist na novite ekonomski sili i primenata na noviot Bazel 3 standard za likvidnost i kapitalizacija na bankite
avlegovme vo tretata godina od novata svetska ekonomska kriza. S$ mi govori deka nema da bide i posledna. Optimizmot koj se kreira{e na po~etokot na 2009 godina is~ezna zaedno so posledniot samit na t.n. zemji od Grupata 20, odr`an vo Seul. Petok, vo ovoj slu~aj 12-ti, }e bide zapameten po nekolku elementi. Najprvo, toa e prv organiziran samit vo koj vode~kite ekonomski sili vo svetot se obidoa da se koordiniraat vo politikite, otkako stana o~igledno deka individualnite napori za izlez od krizata se nedovolni. Neverojatno, no celi dve godini bea potro{eni vo obid da se deluva unilateralno. Rezultatite se razo~aruva~ki. Vtoro, sega ve}e e kristalno jasno deka “lakmusot” koj ja otslikuva su{tinata na celiot problem se finansiskite elementi na svetskiot razvoj. Iskustvoto od ovie dve godini poka`uva deka finansiskite stolbovi vrz osnova na koi se bazira{e liberalniot kapitalizam mora da se korigiraat, bidej}i kontinuirano potfrluvaa, a site gi stavaa “pod masa” za nekoe idno re{avawe.
N
Mo`ebi i za ovoj samit vo Seul. Kako potsetuvawe, dali osven Leman Braders i 20-te “no name” amerikanski banki se slu{na za nekoj pogolem bankrot? Mo`ebi i Hipo banka, no toa e kraj na spisokot. Denes nikoj ne veruva deka bankite, onie koi bea pojaven element na krizata, go is~istija svojot dvor vo obid da se stabiliziraat. Obidot za sanacija na finansiskiot sektor e napraven samo kozmeti~ki. Sega se soo~uvame so istata stara lo{a praksa. Odlukata na Federalnata banka na SAD za izdavawe na dr`avni obvrznici vo visina od 600 milijardi dolari e o~ajni~ki ~ekor vo obidot da se re{at problemite. Taa ima samo edna cel - da gi dr`i kamatite na dovolno nisko nivo, za bankite evtino da go kreditiraat doma{noto proizvodstvo. Pogre{na politika. Razvojot treba da se zasnova vrz mobilizacija na doma{nite za{tedi kako izvor za finansirawe na infrastrukturata. Za da se ostvari ovaa cel, kamatite namesto da pa|aat, treba da porasnat, a so razvojot na infrastrukturata i investiciite }e se zgolemi produktivnosta. Sega se soo~uvame so od-
luka kade {to piramidata se postavuva obratno. Kina, a i evropskite dvi`e~ki ekonomii, germanskata i francuskata, go pro~itaa evtiniot trik i toa se vide od samite diskusii na Samitot. Stravot deka povtorno }e se soo~ime so potreba od nova sanacija na bankite vo SAD, a po sistemot na vrzani sadovi ova nema da gi po{tedi evropskite banki, ostanuva. Koga govoram za potrebnite promeni vo finansiskiot segment mo`ebi i najmnogu bi o~ekuval da gi ima kaj instituciite, kako {to se MMF, Svetskata banka, Evropskata centralna banka itn.. Mnogu vreme se izgubi ~ekaj}i da se redefiniraat globalnite finansiski institucii, a se ~ini deka doprva kone~no seriozno }e treba da o~ekuvme odredeni novi politiki. Vo nivno otsustvo, normalno e deka }e se soo~ime so kanonada na predlozi, od onie od tipot na povtorno voveduvawe na zlatniot standard ili, pak, od forsirana primena na deviznite kursevi za ve{ta~ko zgolemuvawe na konkurentnosta i na izvozot. Tret, i spored mene najzna~aen, moment koj se profilira{e na Samitot na G-20 e sega ve}e jasnoto pomestuvawe
na ekonomskiot pol kon istok. Ne samo {to Kina stana isklu~itelno golem globalen igra~ koj gi diktira promenite, novite nastani potvrdija deka vremeto na protekcionizmot kako doktrina na razvojot nema da se vrati. Ednostavno, ova sega ne & odgovara na Kina, dr`avata koja se razvi iskoristuvaj}i ja za{titata na doma{niot pazar kako bazi~en ekonomski dvigatel. Deka stanuva zbor za merewe na ekonomskata mo} vo pogre{no vreme jasno se vide od poslednite slu~uvawa pred Samitot. Cenite na hranata porasnaa za 80%, zlatoto dostigna rekord od 1.400 dolari za unca, berzite nikako da zakrepnat, a cenata na naftata i na metalite prodol`i da raste. Sumirano gledano, obidot na novata politika na SAD da se pottikne ve{ta~ki izvozot preku devalvacija na dolarot, zaedno so paralelnoto barawe za re{avawe na trgovskite disbalansi, propadna. Sekoj obid za devalvacija na dolarot Kina go slede{e so pad na juanot. Se opameti i Germanija koja ima svoja prikazna vo celata ovaa ra{omonijada. Pad na evroto od 17% vo poslednite 2 godini. Efektite od
valutnata igra na toj na~in se balansiraat. Stana jasno deka problemot ne e vo kursot, tuku vo visokata produktivnost koja ja ima Kina, a koja ve}e e sledena i od Indija. Najavata deka golemiot suficit na Kina predizvikuva udvojuvawe na deficitot na trgovskite smetki na mnogu razvieni ekonomii pomina bez koordinirana akcija. ^uvstvoto za edinstvenost ne go vidovme vo Seul, {to e jasen odgovor deka rabotite nema da se promenat na ovoj na~in. [to vsu{nost bara{e SAD? Vo obidot da si ja re{at krizata i narasnatite problemi, tie se zalagaa za donesuvawe na globalna odluka za vrzuvawe na deficitite, odnosno na suficitite od tekovnite nacionalni smetki, za odreden procent od BDP. Germanija, na koja dobro & odi i bele`i najvisoki suficiti vo trgovskata razmena vo Evropa, isto kako i Kina, celosno se sprotistavija na ovaa ideja. Vsu{nost, zemjite na G-20 prifatija samo odredeni indikativni termini vo koi treba da se identifikuva pojava na pogolemi razliki vo trgovijata. Kolku da se ka`e deka na Samitot se postignati odredeni pome-
D-r RUBIN ZAREVSKI Konsultant za strate{ki menaxment i uuniverzitetski niverz r itetski prof profesor r fesor f r
stuvawa. No, se javi i edna interesna kontrateza, koja ja plasiraa dr`avite koi se vo panika od tekovnata ekonomska politika na SAD. Tie nastapija so argumenti koi govorat deka ekonomskite fundamenti koi se naru{uvaat so t.n. “konkurentna devalvacija” na valutite mora da se stabiliziraat. Tezata e deka treba da se odi hrabro vo celosna primena na prethodno dogovorenite politiki. Prviot ~ekor na toj pat e pazarnoto kreirawe na deviznite kursevi, promenata na sistemot na glasawe vo MMF vo korist na novite ekonomski sili i primenata na noviot Bazel 3 standard za likvidnost i kapitalizacija na bankite. O~ekuvawata se deka uspehot od ovie idni ~ekori, kako i finalizacijata na multilateralnite trgovski pregovori vo @eneva, }e go relaksiraat naredniot samit na zemjite od G-20. Za da ne zavr{i so nula na krajot.
KOMPANII PAZARI I FINANSII 2.300
MBI 10
VTORNIK
2.480
2.290 2.280
MBID
113,40
2.475
113,30
2.470
113,20
9
16.11.2010
OMB
113,10
2.465
113,00 2.460
2.270 2.260 2.250
112,90
2.455
112,80
2.450
112,70
2.445
09/11/10
10/11/10
11/11/10
12/11/10
13/11/10
14/11/10
15/11/10
MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA
09/11/10
112,60 10/11/10
11/11/10
12/11/10
13/11/10
14/11/10
15/11/10
09/11/10
MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA
10/11/10
11/11/10
12/11/10
13/11/10
14/11/10
15/11/10
OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA
MAKEDONSKA BERZA
FINANSISKI REZULTATI ZA DEVET MESECI
NAMALENI DOBIVKI NA DEL OD PROIZVODSTVENITE KOMPANII
17.03.2010 9
Se potvrdija stravuvawata kaj del od kompaniite deka makedonskata ekonomija nema brzo da izleze od krizata. Tie prijavuvaat namalena dobivka i zgolemena zaguba za trite kvartali od godinata METODI PENOVSKI
penovski@kapital.com.mk
SLAB PROMET NA BERZATA
ad na dobivkata i zagubi kaj del od proizvodstvenite kompanii za prvite devet meseci od godinata. Sli~no kako i kaj kompaniite od drugite sektori, i za niv ovaa godina se poka`a kako pote{ka vo odnos na lani. Kompanijata za proektirawe i proizvodstvo na elektri~ni proizvodi i oprema, Rade Kon~ar aparatna tehnika od Skopje, prvite devet meseci od godinava gi zavr{i so netodobivka od 62.000 evra, koja e za 15% poniska vo odnos na lani. Minatata godina dobivkata bila 73.000 evra. Prihodite od proda`ba godinava iznesuvaat 15.000 evra, sli~no kako i lanskata godina, no, sepak, ostvaren e vkupen prihod od 139.000 evra, {to e za 45% pomal od minatata godina koga bil 255.000 evra. Vo strukturata na prihodi najgolemo u~estvo imaat dividendite, vo iznos od 70.000 evra kaj dru{tvata vo koi Rade Kon~ar ima svoi vlo`uvawa, kako i od hartii od vrednost, vlo`eni kaj Komercijalna banka vo iznos od 52.000 evra. “Vo narednoto trimese~je, odnosno do krajot na godinata, se o~ekuva dobivkata da se
P
erzanskoto trguvawe za ovaa nedela startuva{e so slaba investitorska aktivnost. Vkupniot berzanski promet iznesuva{e 5,1 milioni denari. Od hartiite od vrednost nitu edna ne uspea da ostvari promet od milion denari. Najblisku do toj iznos be{e akcijata na Alkaloid so promet od 955.000 denari i istrguvani 248 akcii. Akcijata na Komercijalna banka denot go zavr{i so promet od 908.000 denari i istrguvana koli~ina od 284 akcii. Prometite na drugite akcii se dvi`ea okolu i pod polovina milion denari. So akcijata na Granit e ostvaren promet od 586.000 denari, a 516.000 denari bea ostvareni i so akcijata na Rade Kon~ar. Obvrznicite denot go zavr{ija so vkupen promet od 354.000 denari. Kako i prethodno, najgolem interes ima{e za obvrznicata od devettata emisija na obvrznici za denacionalizacija, koja ostvari promet od 264.000 denari. Berzanskite indeksi so razli~ni dvi`ewa na startot od ovonedelnoto trguvawe.
B Rade Kon~ar aparatna tehnika od Skopje, prvite devet meseci od godinava gi zavr{i so neto-dobivka od 62.000 evra, koja e za 15% poniska vo odnos na lani. zgolemi po osnova na finansiski prihodi od kapitalna dobivka od plasirani sredstva vo hartii od vrednost. Eventualni nepredvidlivi okolnosti i rizici koi mo`at da vlijaat vrz raboteweto na dru{tvoto do krajot na godinata ne se o~ekuvaat. Zatoa, odborot na direktori smeta deka delovnata 2010 godina dru{tvoto }e ja zavr{i so pozitiven finansiski rezultat”, se veli vo soop{tenieto na kompanijata. Pomala dobivka za 9% vo odnos na lani ostvarila i kompanijata za proizvodstvo i monta`a na pumpi, turbini i druga hidrauli~na oprema, MZT Pumpi od Skopje. Taa godinava iznesuva 44.000 evra, dodeka lani iznesuvala 48.000 evra. Samo za tretiot kvartal, pak, dobivkata porasnala za 70% vo odnos na lani i iznesuva 22.000 evra vo sporedba so minatogodi{nata od 13.000
evra. Za razlika od dobivkata, operativnite prihodi, pak, bele`at rast od 5%, dostignuvaj}i vrednost od 1,7 milioni evra. Lani istite iznesuvale 1,6 milioni evra. Kompanijata, sporedeno so lani, ostvarila tri pati pogolem rast kaj prihodite od proda`ba na doma{en pazar, koi dostignale iznos od 1,1 milioni evra. Minatata godina tie iznesuvale 373.000 evra. Kaj prihodite od izvoz, pak, zabele`an e pad od 51% vo odnos na lani. Tie iznesuvaat 606.000 evra, dodeka lani bile 1,2 milioni evra. Rast od 5% ima i kaj operativnite rashodi koi godinava iznesuvaat 1,5 milioni evra. Kompanijata Vabtek MZT, pak, koja proizveduva sopira~ka oprema, za trite kvartali od godinava ostvari zaguba od 694.000 evra. Taa e za 51% pogolema od zagubata vo iznos od 460.000 evra ostvarena
lani. Osobeno lo{, vo odnos na lani, e i rezultatot koj e ostvaren samo za tretiot kvartal od godinava. Zagubata za ovoj kvartal iznesuva 208.000 evra, nasproti dobivkata od 239.000 evra ostvarena lani. Kompanijata bele`i zgolemuvawe od 31% na operativnite prihodi. Tie iznesuvaat okolu 5 milioni evra za razlika od minatogodi{nite 3,7 milioni evra. Kaj proda`bata, ima rast na prihodite i od doma{niot pazar, no i od izvozot. Od doma{niot pazar se ostvareni prihodi vo iznos od 222.000 evra, za 22% povisoki od lani. Kaj izvozot, pak, ima{e rast od 15%, odnosno ostvareni se prihodi vo iznos od 4 milioni evra. Operativnite rashodi, isto taka, bele`at rast od 33% vo odnos na lani. Godinava tie iznesuvaat 5,7 milioni evra, a lani bile 4,3 milioni evra.
Osnovniot berzanski indeks MBI-10 nedelata ja po~na so pad na vrednosta od 0,53%. So toa se spu{ti na nivo od 2.252,57 indeksni poeni. Indeksot na obvrznici OMB isto taka zabele`a pad od 0,13% na svojata vrednost. Dene{noto trguvawe OMB }e go po~ne so vrednost od 112,64 indeksni poeni. Rast od 0,25% ima{e edinstveno kaj vrednosta na MBID indeksot. Pred po~etokot na dene{noto trguvawe negovata vrednost iznesuva 2.464,40 indeksni poeni. Rezultat na vakvite vrednosti na indeksite e pogolemiot broj hartii od vrednost kaj koi ima{e pad na cenata. Vkupno 7 od niv v~era bele`at poniski ceni. Najgolem pad od 27,78% ima kaj akcijata na Idevelop od Skopje, a pad od 2,6% ima{e i kaj akcijata na Granit. Rast na cenata ima{e samo kaj 5 hartii od vrednost. Najgolem, od 2,78%, ima{e kaj akcijata na Rade Kon~ar, a za 2,52% porasna i cenata na akcijata na R@ Uslugi od Skopje. Nepromeneti ostanaa cenite na 6 hartii od vrednost.
BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ
15.11.2010
Име на компанијата
Просечна цена (МКД)
%
Износ (МКД)
Раде Кончар Скопје
1.850,00
2,78
516.150
РЖ Услуги Скопје
226,58
2,52
35.573
Макстил Скопје
168,51
1,51
184.177
Стопанска банка Скопје
345,00
0,58
66.585
3.209,48
0,3
616.220
Топлификација Скопје
АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата ИДЕВЕЛОП Скопје
ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД
15.11.2010
Отворен инвестициски фонд
Нето-имот на фонд (ден.)
1М
3М
6М
YTD
1Y
Податоците се однесуваат за
ILIRIKA JIE
30.604.569,43
3,69%
1,82%
-4,36%
-1,67%
-9,98%
11.11.2010
ILIRIKA GRP
29.849.752,27
5,52%
11,17%
6,38%
11,84%
10,11%
11.11.2010
Иново Статус Акции
18.487.762,65
1,06%
-4,59%
-10,18%
-16,28%
-31,29%
12.11.2010
KD Brik
25.912.827,25
3,03%
6,89%
6,96%
11,78%
12,00%
11.11.2010
KD Nova EU
24.107.487,55
3,11%
2,04%
-4,05%
-2,88%
-18,35%
11.11.2010
КБ Публикум балансиран
21.879.458,53
1,29%
1,91%
-2,41%
-0,82%
-2,53%
12.11.2010
15.11.2010 Просечна цена (МКД)
%
Износ (МКД)
13
-27,78
19.500
508,41
-2,60
586.201
Комерцијална банка Скопје
3.200,56
-1,07
908.960
Алкалоид Скопје
3.853,23
-0,95
955.600
Тутунска банка Скопје
3.400,00
-0,57
10.200
Гранит Скопје
ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10
ХВ ALK (2009)
15.11.2010
1.431.353
Просечна цена
Нето добивка по акција
P/E
P/B
3.853,23
390,18
9,88
0,88
8
-94,78
62.104
64
192,03 -48,37
6.755,00
341,43
19,78
0,20
Вкупно Официјален пазар
67.855
72
508,41
105,83
4,80
0,51
обични акции
13.899
13
-24,44
KMB (2009)
2.014.067
3.200,56
533,81
6,00
0,93
Вкупно Редовен пазар
14.981
14
-90,00
0,67
MPT (2009)
112.382
23.999,50
/
/
Алкалоид Скопје
3853,23
-0,95
955.600
REPL (2009)
25.920
38.500,00
5.625,12
6,84
0,77
Комерцијална банка Скопје
3200,56
-1,07
908.960
SBT (2009)
389.779
2.650,50
211,39
12,54
0,60
3.209,48
0,30
616.220
STIL (2009)
14.622.943
168,51
0,11
1.523,88
2,35
508,41
-2,60
586.201
TPLF (2009)
450.000
3.209,48
61,42
52,26
0,94
1850
2,78
516.150
ZPKO (2009)
271.602
1.949,95
/
/
0,26
Раде Кончар Скопје
5.751
обични акции
54.562
%
Гранит Скопје
обврзници
% на промена
3.071.377
Износ (МКД)
Топлификација Скопје
15.11.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции
Просечна цена (МКД)
Име на компанијата
ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ
GRNT (2009)
BESK (2009)
АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ
Вкупно издадени акции
15.11.2010
(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ponedelnik - 15.11.2010)
10 16.11.2010
KOMPANII PAZARI I FINANSII
VTORNIK
NOVI DENARSKI DEPOZITI OD UNIBANKA NIBanka vovede nov denarski depozit so kamatna stapka od 8,8% na godi{no nivo za depoziti oro~eni na 12 meseci. Kako {to informiraat od bankata, dokolku isplatata na kamatata e sekoj mesec, kamatnata stapka za 12 meseci iznesuva 8,35% na godi{no nivo. "Bez ogled dali se raboti za devizni ili denarski {tedni vlogovi, sekoga{ nastojuvame klientot da ja
U
dobie posakuvanata kamata, normalno, soglasno politikata za kamatni stapki na bankata. Klientite ja imaat mo`nosta da se odlu~at za nekoj od pove}eto depozitni produkti koi gi nudi bankata, odnosno da izberat me|u dolgoro~no ili kratkoro~no {tedewe so atraktivni kamatni stapki, {tedewe vo denari ili vo devizi", izjavi Kosta Mitrovski, pretsedatel na Upraven odbor na UNI-
Banka. Kako {to informiraat od UNI Banka, minimumot na sredstva koi treba da se vlo`at kaj ovie depozitni produkti e 60.000 denari. Sredstvata se osigureni vo Fondot za osiguruvawe na depoziti i mo`e da se oro~at vo koja bilo ekspozitura na UNIBanka niz Makedonija. Promotivno, ovie kamatni stapki va`at za site oro~eni depoziti do 31 dekemvri 2010 godina.
DENES ]E SE OBJAVAT IMIWATA NA MO@NITE KONCESIONERI NA PATI[TATA enes Ministerstvoto za transport i vrski }e gi objavi imiwata na {este kompanii koi se kvalifikuvale vo prvata faza od tenderot za koncesija na pati{ta. Spored informaciite od Ministerstvoto za transport i vrski, na javniot povik za dostavuvawe barawa za u~estvo vo postapkata za dodeluvawe koncesija na pati{tata barawa za u~estvo dostavija vkupno 8 kompanii. Od niv samo {est gi ispolnuvale uslovite za u~estvo vo vtorata
D
faza od tenderot na koja treba da gi predlo`at svoite proekti za izgradba na avtopati vo dr`avata. Javniot povik za dostavuvawe barawa za u~estvo vo postapkata be{e raspi{an na 12 oktomvri minatata godina, a koja kompanija }e bide izbrana na tenderot treba da se znae najdocna do april slednata godina, po {to idniot koncesioner }e ima rok od {est meseci za da po~ne da gradi. Idniot koncesioner }e ima rok
od 8 godini da gi izgradi na nivo na avtopat i so niv da stopanisuva 35 godini. Vkupnata investicija se procenuva na 1,2 milijardi evra, a dr`avata }e plati okolu 200 milioni evra subvencii na koncesionerite. Idniot koncesioner }e dobie nekolku patni pravci raspredeleni vo dva paketi. Vo prviot paket se pati{tata Kriva Palanka-Romanovce, Ko~ani-[tip i Miladinovci[tip preku Sveti Nikole.
OD NAJAVENITE 400, IZVESNA IZGRADBATA NA SAMO 35 MALI HIDROCENTRALI
VLADATA ]E GI SPASUVA MALITE HIDROELEKTRANI Vo izminatite ~etiri godini Vladata sklu~ila dogovori za izgradba na samo 35 mali hidrocentrali od planiranite 400. Ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi, e uveren deka i pokraj bavnata dinamika, proektot }e uspee. Najavuva olesnuvawe na procedurite KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk
inisterot za ekonomija, Fatmir Besimi, vetuva deka }e gi zabrza i olesni administrativnite proceduri za izgradba na predvidenite 400 mali hidrocentrali do 2013 godina. Slo`enite proceduri za izgradba bea eden od klu~nite problemi na koi reagiraa zainteresiranite investitori za izgradba na malite elektrani. Iako vo periodot od 2006 do 2010 godina Vladata sklu~ila dogovor so samo devet koncesioneri za izgradba na 35 mali hidrocentrali od vkupno planiranite 400, ministerot Besimi veruva deka proektot, sepak, }e bide uspe{en. Za Besimi, administrativnite problemi bile o~ekuvani. “Nema da go prekineme proektot poradi administrativnite proceduri, tuku }e gi zabrzame i olesnime ovie proceduri. Slu~aite koi se pokomplicirani za implementacija }e stanat del od agendata za rabotewe na Komitetot za grade`na ekspanzija, vo koj ~lenuvaat pretstavnici na site institucii, kako Ministerstvoto za transport i vrski, Katastarot i drugi koi mo`at da pomognat da se zabrza realizacijata na ovie proekti. Inaku, ovie proekti, gledano od na{ ambient, spored na{ata realnost, se o~ekuvani raboti i tie se predvideni vo samite dogovori za
M
izgradba na malite hidrocentrali. Tuka napravivme maksimum {to mo`eme. Ima nekolku banki, kako EBRD i IFC, koi se zainteresirani da pomognat finansiski, a ima interes i od investitorite. Ostanuva vo praktika da se zabrzaat procedurite”, objasnuva Besimi. Toj najavi deka naskoro }e raspi{at i javen oglas so koj }e baraat investitor za izgradba na mali hidroelektrani na novi lokacii. Nekoi od postojnite investitori na malite hidrocentrali vo zemjava za "Kapital" objasnuvaat deka docneweto na izgradbata na elektranite e rezultat na slo`enite administrativni proceduri, lo{o skroenata tenderska dokumentacija, kako i na nere{enite imotno-pravni problemi. Avstriskata energetska kompanija Enerxi Coter Bau docni so izgradbata na prvite mali hidrocentrali od vkupno planirani 16, za koi vo juli minatata godina dobi koncesii za voda. Iako pretstavnici na Enerxi Coter Bau najavija deka vo fevruari godinava }e po~nat da gi proizveduvaat i prvite kilovat-~asovi struja od nekolkute mali hidrocentrali, proektot s$ u{te e zaglaven vo administrativni lavirinti. “Nie imavme presmetan rizik deka verojatno }e se soo~ime so svoevidni administrativni pre~ki. Glavnite problemi dosega se sveduvaa na nepostoewe na urbanisti~ki planovi na lokacii kade {to treba da gradime, kako i na
slo`enite proceduri za da se dobijat dozvolite za gradewe. Nekoi op{tini kade {to treba da se gradat malite hidrocentrali nemaat dovolno kapacitet da go isturkat proektot. Nam mnogu vreme ni odzede vadeweto na dozvolite. Sega gi finalizirame site postapki za dobivawe dozvoli za gradewe na odredeni lokacii, za donesuvawe na urbanisti~ki planovi, taka {to najverojatno naprolet }e po~neme da gi gradime prvite mali
hidroelektrani“, objasnuva Samoil Celeski, upravitel na firmata na avstriskite investitori vo Makedonija. Celeski priznava deka dinamikata na realizacijata na ovoj proekt se zabavila pove}e otkolku {to se nadevale, no uveruva deka proektot nema da propadne i deka vo slednite dve godini, do koga zakonski mora da gi zavr{at site 16 mali hidrocentrali, }e go realiziraat ve} e potpi{aniot dogovor so Vladata.
МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ
Рочности
Благајнички записи
4,50%
СКИБОР
Ломбарден кредит
6,00%
МКДОНИА
преку ноќ
1 нед.
1 мес.
3 мес.
2,88%
3,79%
4,74%
5,59%
Извор: НБРМ
КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност Банка
КУРСНА ЛИСТА
3м
6м
12м
24м
Стопанска
6,20%
7,00%
7,20%
10,00%
10,40%
Среден курс Држава
Валута
во денари
36м
ЕМУ
евро
61,5733
Комерцијална
6,00%
6,90%
7,30%
10,10%
10,50%
САД
долар
44,9080
НЛБ Тутунска
6,00%
6,80%
7,20%
10,00%
10,20%
В.Британија
фунта
72,3796
Швајцарија
франк
46,0982
ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ
Канада
долар
44,4540
EUR
USD
GBP
CHF
Австралија
долар
44,5055
61,6
45,5
72,4
46,5
Извор: НБРМ
Vkupniot instaliran kapacitet na 35-te mali hidrocentrali iznesuva 21.056 megavat-~asovi, koi godi{no treba da proizvedat 85.000 MWh. O~ekuvanite investicii se procenuvaat na 38,7 milioni evra. Vo buxetot na ime na ednokraten nadomest za koncesija na voda dosega se uplateni vkupno 3,7 milioni evra. Energetskite eksperti vo zemjava, pak, alarmiraat deka malite hidrocentrali iako se potrebni, ne se od strate{ko zna~ewe za energetskata idnina na zemjava. Pora~uvaat deka Vladata treba da se
fokusira na izgradbata na golemite hidrocentrali, kako {to se ^ebren, Gali{te i Bo{kov Most, ~ie proizvodstvo mo`e da go spasi od kolaps elektroenergetskiot sistem na Makedonija.
KOMPANII PAZARI I FINANSII
VTORNIK
16.11.2010
SOSTOJBATA VO GRADE@NI[TVOTO SE VLO[ILA
VISOKA ILI FIKTIVNA NEVRABOTENOST?!
enaxerite na grade`nite kompanii {to gi anketira Dr`avniot zavod za statistika ja ocenile sostojbata vo tretiot kvartal kako ponepovolna vo odnos na prethodniot, kako i vo sporedba so istiot period lani. Pesimizmot kaj grade`nicite se bazira na o~ekuvawata za namaluvawe na nara~kite. Vo naredniot period se o~ekuva proda`nite
okraj visokata nevrabotenost vo zemjava, koja be{e i edna od klu~nite zabele{ki vo Izve{tajot na Evropskata komisija, Makedonija se soo~uva i so problemot fiktivna nevrabotenost, be{e istaknato na v~era{nata sednica na socijalnoekonomskiot sovet. Spored ministerot za trud i socijalna politika, Xelal Bajrami, navrabotenosta vo Makedonija vo golem
M
ceni da se zgolemat, a najgolemo vlijanie na ograni~uvaweto za podobruvawe na sega{nata grade`na aktivnost i ponatamu imaat slednive faktori: zgolemenite tro{oci za materijali so 16,1%, nemaweto dovolna pobaruva~ka so 15,3%, zgolemenite finansiski tro{oci (kamati) so 14,4% i nedostigot od oprema so 12,4%. Vo tretiot kvartal od 2010 godina se o~ekuva
deka brojot na vraboteni vo naredniot period }e se namaluva, ocenkata za sega{nata sostojba so pora~ki e popovolna vo sporedba so prethodniot kvartal, a brojnata sostojba i kvalitetot na mehanizacijata i opremata i ponatamu e nezadovolnitelna i pod normalata, no so ponatamo{na tendencija za podobruvawe, pi{uva vo izve{tajot na Zavodot za statistika.
P
del e fiktivna, zatoa {to 20% do 30% od licata koi rabotat se neprijaveni. "Fakt e deka statisti~ki se soo~uvame so ogromen broj nevraboteni, no ostanuvam na stavot deka brojkite ne korespondiraat so realnosta, od pri~ina {to golem del od vrabotenite ne se prijaveni i se del od takanare~enata siva ekonomija", re~e toj. Vo odnos na zabele{kite za socijalniot dijalog,
11
Bajrami oceni deka ima napredok vo ovoj del i izrazi nade` deka vo naredniot izve{taj o~ekuva podobra ocenka vo toj del. Evroambasadorot Ervan Fuere o~ekuva od Vladata deka so najaveniot akcionen plan }e bidat zgolemeni buxetskite sredstva za socijalno zagrozenite lica i deka }e se namali nevrabotenosta i brojot na licata koi `iveat vo siroma{tija.
PO^NA GLOBALNATA NEDELA NA PRETPRIEMNI[TVO
17.03.2010 DA SE NADMINAT PRE^KITE ZA PO^NUVAWE NOVI BIZNISI
11
Ekspertite velat deka za da se po~ne sopstven biznis mora da postoi ideja, znaewe i pari koi }e se obezbedat samo dokolku proektot e izdr`an. Iako bankite se skepti~ni kon novite biznisi, priznavaat deka tokmu malite i srednite pretprijatija se dvigatel na ekonomijata SOWA JOVANOVA
s.jovanova@kapital.com.mk
uri 90% od kompaniite vo zemjava se mali i sredni pretprijatija, a nivnoto u~estvo vo bruto-doma{niot proizvod iznesuva 65%. Podatocite poka`uvaat i deka duri 80% od vrabotenite vo Makedonija rabotat vo ovoj sektor. Deka malite biznisi se dvi`e~ka sila na ekonomijata potvrduva i Vladata. Stopanstvenicite, pak, smetaat deka dr`avata ima u{te mnogu da u~i za "start ap" biznisite i da go pottiknuva nivniot razvoj. Vladata vo buxetot za dogodina predvide samo 117.000 evra za razvoj na malite i srednite pretprijatija. "Dobar pretpriema~ zna~i silna firma i uspe{na makedonska prikazna. Pove}e takvi firmi zna~at uspe{en biznis i zgolemuvawe na brojot na vraboteni. Vo ekonomskata programa na Vladata zemeni se predvid ovie pretprijatija. Nie gi sledime trendovite od Evropskata unija i kontinuirano rabotime na unapreduvawe i implementirawe na pravcite na razvoj na sektorot na mali i sredni pretprijatija", veli Vasko Naumovski, vicepremier za evrointegracii. Vo posledniot izve{taj, Evropskata komisija potencira
D
deka makedonskite mali i sredni pretprijatija ne se dovolno konkurentni. Evroambasadorot Ervan Fuere smeta deka Makedonija treba da ja podobri delovnata klima, kako i da vlo`i pove}e vo obuki i obrazovanie na mladite pretpriema~i. "Dobro e {to vo zemjava postoi PSM fondacijata, bidej}i taa mnogu pomaga za razvoj na malite i srednite pretprijatija. Taka se razvivaat i biznisite, preku delewe na resursi. Vo cela Evropa nacionalnite ekonomii zavisat od pretpriema~ite. Toa se individualci koi imaat idei i vizii. Mislam deka vo Makedonija s$ u{te postoi potrebata od dopolnitelni obuki, obrazovni procesi za mladite lu|e, {to }e zna~i ~ekor napred za otvorawe na {to pogolem broj vakvi kompanii. No, mora da ima radikalni administrativni promeni, pristap do finansii i podobruvawe na delovnata klima. Otvoraweto na vakvi firmi sekoga{ bilo te{ko vo zemji vo tranzicija i u{te e pote{ko vo Makedonija, kade {to ima golem broj nevraboteni i otsustvo na investicii", pora~uva evroambasadorot vo zemjava, Fuere. Vo Ministerstvoto za ekonomija postojat razni programi koi gi pomagaat malite i srednite pretprijatija koga e vo pra{awe finansiskata pomo{
za razni obuki ili implementirawe na standardi. Ministerot Besimi veli deka vakvi programi }e ima i slednata godina. "Pove}e od polovina od trgovskata razmena ja ostvaruvaat tokmu malite i srednite pretprijatija, no i pove}e od polovina od brutodoma{niot proeizvod. Tokmu od tie pri~ini poddr{kata na pretpriemni{tvoto e golem potencijal za na{iot ekonomski razvoj i sozdavawe podobar standard za `iveewe. Nie, kako Ministerstvo za ekonomija, lani, no i dogodina }e gi poddr`uvame ovie pretprijatija pregu programi za podignuvawe na svesta, kako i preku promocija za internacionalizacija na novite biznisi", veli ministerot Besimi.. No, i pokraj vladinata pomo{, vo zemjava brojot na novite biznisi e mnogu mal. Del od stopanstvenicite smetaat deka toa se dol`i na pregolemoto potencirawe na zborot "rizik" koga se zboruva za po~nuvawe nov biznis, dodeka, pak, ostanatite smetaat deka se raboti za nedostig od idei i znaewe. "Inovaciite naj~esto doa|aat od mladi lu|e, tokmu poradi faktot {to nim im e polesno da prezemat rizik. No, postojat golem broj primeri kade {to ideite postojat, no ne mo`at da se plasiraat na pazarot. Potrebna e vistinska analiza na podatocite od koi
pretpriema~ite }e razvivaat novi idei. Potrebni se pove}e informacii vo odnos na toa {to se bara na pazarot, dali otvoraweto na toj nov biznis e realen", veli Vasko Kroneski, od Nekstsens. Kroneski ne se soglasuva deka pri po~nuvawe nov biznis presudna bila delovnata klima. Toj potencira deka, spored nego, pova`no e kako }e se odnesuva menaxerot koga }e go po~ne biznisot, dali }e bara re{enija ili pak, izgovori. I profesorot na Fakultet za pretpriemni{tvo, Todor Kralev, veli deka potrebna e analiza na pazarot pred da se po~ne biznisot. "Nie }e predlo`ime do Ministerstvoto za ekonomija da se izgotvi proekt koj }e ima za zada~a da gi dijagnosticira problemite vo ovaa sfera. Nekoi velat deka problemite
se prete`no od finansiska priroda, nekoi, pak, deka problem se ideite. Jas, eve, ne znam {to biznis da otvoram vo Radovi{, dali kni`arnica ili ne{to drugo. Dali ako ne mo`eme da otvorame biznis za doma{niot pazar, da otvorime biznisi za izvoz, na primer?", veli Kralev. Bankarite, pak, objasnuvaat deka opravdano bile skepti~ni koga se vo pra{awe novite biznisi. "Op{to e poznato deka komercijalnite banki, ne samo kaj nas, se mnogu konzervativni vo kreditiraweto na "start ap" biznisite. Ova ne e subjektivno, tuku se bazira na statisti~ko iskustvo, bidej}i procentot na nenaplateni krediti e pogolem otkolku kreditite od kompaniite koi ve}e funkcioniraat. Mo`ebi e mal brojot na zatvoreni
kompanii, ama toa ne e isto so neuspe{ni proekti koi gi ima vo golem broj. Ocenkata na uspe{nosta e primaren fakt pri noseweto na odlukata za kredirtirawe, dodeka, pak, pokritieto za istiot plasman e vtorostepen. Ekonomskata kriza dopolnitelno go zgolemi rizikot. Jas gre{kata ja lociram kaj mladite koi vleguvaat vo biznisi koi nedovolno gi poznavaat, a vleguvaat vo niv zatoa {to nekoj drug ve}e ostvaril profit", veli Nikola Xambazov, pretstavnik od Komercijalna banka. Toj dodava deka mora da postoi tehni~ka, no i logisti~ka poddr{ka, da ima inovativni finansiski proizvodi, prifatliva kamatna stapka i zadol`itelno tehni~ka i konsultativna pomo{ za da uspeat novite biznisi.
12 16.11.2010
KOMPANII PAZARI I FINANSII
VTORNIK
TOPLIFIKACIJA SE ZADOL@I SO 3,1 MILIONI EVRA KAJ KOMERCIJALNA BANKA
HOTELIERITE BARAAT TURIZMOT DA DOBIE STATUS NA IZVOZNA GRANKA
kopska Toplifikacija se zadol`i kaj Komercijalna banka od Skopje so 3,1 milioni evra, pari koi }e gi vlo`i vo kombiniranata termoelektrana i toplana Te-To. Spored uslovite, Toplifikacija dolgoro~niot kredit treba da & go vrati na Komercijalna banka vo slednite pet godini. Od skopskata toplana ne konkretizirat za kakva to~no investicija stanuva zbor. Elektranata vredna 160 milioni evra
dru`enieto na hotelieri i restorani HOTAM v~era upati barawe do vladiniot ekonomski tim turizmot da bide priznaen kako izvozna granka. Hotelierite i sopstvenicite na restorani vo zemjava baraat prodadenite turisti~ki aran`mani vo stranstvo da se oslobodat od danok na dodadena vrednost, a cenata na hranata koja se slu`i vo restoranite da se odano~i so stapka na DDV od 5%.
S
ja gradat Toplifikacija so 20% u~estvo i ruskiot naften konzorcium Sintes so 20% u~estvo. Spored poslednite najavi, kon krajot na mesecov kombiniranata elektrana TeTo }e gi proizvede i prvite megavati struja. Od Toplifikacija velat deka vo prvite nekolku meseci Te-To }e bide vo pogon po nekolku ~asovi vo denot, so anga`irawe na mo}nost me|u 2-10 megavat~asovi struja. Od kompanijata planiraat od mart slednata
godina ovaa termoelektrana i toplana da po~ne so komercijalna rabota, so {to proizvedenata elektri~na i toplinska energija }e gi prodava na potro{uva~ite po pazarni ceni.
Z
“So voveduvawe na ovie merki bi se podobrila konkurentnosta i bi se potvrdila zalo`bata na Vladata deka turizmot e strate{ka granka. Koga prodavame paket-aran`mani na stranski turisti, nie, vsu{nost, go podobruvame izvozot. Doma{ni aran`mani izvezuvame vo stranstvo, odnosno uvezuvame stranski turisti vo zemjava�, veli Don~o Tanevski, pretsedatel na Zdru`enieto
na hotelieri i restorani HOTAM, obrazlo`uvaj}i deka so ovaa merka }e se zgolemi konkurentnosta na makedonskata turisti~ka ponuda. Pove}e od 100 hotelieri i restorani od zemjava stojat zad pismoto koe v~era HOTAM go adresira{e do premierot Gruevski, vicepremierot i ministerot za finansii, Zoran Stavrevski i nadle`nite resorni lica za turizam vo Ministerstvoto za ekonomija.
NEMA INTERES ZA AKCIITE I UDELITE NA FONDOT ZA PENZISKO OSIGURUVAWE
PENZIITE I DOGODINA ]E ZAVISAT OD DR@AVNATA KASA Slabata proda`ba na akciite i udelite koi Fondot gi stavi na proda`ba, zgolemenite buxetski transferi i nemo`nosta da se namalat penziskite pridonesi, spored ekspertite, se pokazateli za ogromna finansiska dupka vo PIOM VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk
e se ostvarija o~ekuvawata na V l a d a ta d e ka proda`bata na akciite i udelite, koi gi poseduva Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe (PIOM) vo 476 firmi, }e go rastovari centralniot buxet. Dosega, Fondot ne uspea da prodade nitu 1% od ponudenite akcii i udeli na javnata berzanska aukcija, a se planira{e do krajot na godinava da se prodadat 70% od vkupniot kapital. Vladata ve}e isplanira deka so noviot buxet za 2011 godina }e prefrli okolu polovina milion evra pove}e do Fondot za penzisko osiguruvawe sporedeno so godinava. Vo predlog-buxetot na RM za 2011 godina se predvideni pove}e od 232,6 milioni evra buxetski pari za kasata na Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe, dodeka godinava bile prefrleni 232 milioni evra. Imaj}i predvid deka vkupniot buxet na Fondot za 2011 godina iznesuva 690 milioni evra, udelot na centralniot buxet vo vkupniot buxet so koj raspolaga ovaa institucija
N
232,6 milioni evra buxetski pari }e odat vo kasata na PIOM za 2011 godina
dostignuva re~isi 30%. Spored ekspertite, ova e samo u{te eden pokazatel deka finansiskata dupka vo Fondot se zgolemuva od godina vo godina. Tie potenciraat deka na praznata kasa na PIOM upatuva i faktot deka pridonesite za penzisko osiguruvawe nema da se namalat nitu vo 2011 godina, i pokraj zakonskite obvrski koi gi nametna Vladata, nadevaj}i se deka na toj na~in }e mu pomogne na stopanstvoto i deka }e ja namali sivata ekonomija vo zemjava. Od PIOM velat deka ne mo`at da predviduvaat ni{to s$ dodeka ne zavr{i i poslednata berzanska aukcija. I pokraj najavite od pred nekolku meseci deka so stoprocentna proda`ba na akciite i udelite }e se zgolemi finansiskata mo} na ovaa institucija, ottamu sega velat deka proda`bata nema da vlijae vrz tekovnite aktivnosti na Fondot i deka voop{to nema da se stavi vo pra{awe isplatata na penzii.
BUXETOT GARANTIRA ISPLATA NA PENZII Poznava~ite na sostojbite vo ovaa oblast velat deka {to i da se slu~i, penziite nema da bidat staveni vo pra{awe. "Poradi politi~ki poeni, kolku i da e golema finansiskata dupka vo Fondot, deficitot }e se pokrie so buxetski pari", velat izvori od privatnite penziski stolbovi. Od privatnite penziski stolbovi komentiraat i deka ve}e 35% od vrednosta na
pridonesite odat kaj niv i toa pretstavuva realen rizik za 10 do 20 godini osigurenicite da nemaat doverba vo dr`avata i da migriraat vo privatnite stolbovi. Vakvata politika na zgolemuvawe na buxetskite transferi kon Fondot za da ne se zagrozi ispla}aweto na penziite, spored opozicijata pretstavuva nedoma}insko rabotewe. "Sekoj tret denar od buxetot odi za isplata na penzii, a taa suma od godina vo godina raste
i toa odi na {teta na drugi proekti. A ovaa Vlada, kolku i da treba, }e isplati za penzii. Za `al, vakvata politika }e ja plati nekoja druga vlada", veli Marjan~o Nikolov, pratenik na SDSM i ~len na Komisijata za trud i socijalna politika, potenciraj}i deka vo lo{ata finansiska sostojba na Fondot udel imaat i novite 94 vrabotuvawa koi napravile ogromen tro{ok, a obemot na rabotata ostanal ist. Spored prate-
nicite od vla-deja~kata partija, pak, nema dramati~ni i alarmantni sostojbi vo Fondot za PIOM. "Buxetskite transferi se normalna rabota i ne gledam deka ima ne{to alarmantno i dramati~no vo ovaa institucija. A, opozicijata, koga e opozicija, non-stop obvinuva, a koga e na vlast, ne prezema ni{to", veli pratenikot na VMRO-DPMNE i pretsedatel na Komisijata za trud i socijalna politika, Ilija Kitanovski.
KOMPANII PAZARI I FINANSII
VTORNIK
16.11.2010
NASPROTI GRADSKA PLA@A ]E SE GRADI HOTEL
MAK AUTO STAR NUDI OPERATIVEN LIZING
izi~koto lice Marijan Jovanov od Skopje pobedi na javnoto naddavawe za dr`avnata parcela nameneta za izgradba na hotelski kompleks koja ja prodava{e Ministerstvoto za transport i vrski. Kako {to informiraat od Ministerstvoto, na nadavaweto za grade`nata parcela, so vkupna povr{ina od 8.745 metri kvadratni, pristignale vkupno devet prijavi za u~estvo. Na licitacijata
ompanijata za proda`ba na avtomobili Mak Auto Star, zaedno so sestrinskata firma Master lizing, ja promoviraa novata mo`nost za kupuvawe na nivnite vozila so posredstvo na operativen lizing. Iako dosega ima{e skromni obidi da za`ivee ovoj na~in na finansirawe pri kupuvaweto avtomobili vo zemjava, ova e prv pat operativniot lizing da bide na{iroko dostapen za
F
pobedil najpovolniot ponuduva~ koj ponudi najvisoka cena od vkupno 21 milioni denari, odnosno 2.500 denari po kvadraten metar. Za zemji{teto opfateno so detalniot urbanisti~ki plan "Centralno zelenilo pokraj Vardar – Park 2", odnosno vo blizina na skopsko Kale, nasproti Gradska pla`a, po~etnata cena na javnoto naddavawe iznesuva{e 61 denar po metar kvadraten.
Najpovolniot ponuduva~ e dol`en vo rok od 15 dena da gi uplati sredstvata soglasno postignatata krajna cena od naddavaweto. Dokolku najpovolniot ponuduva~ ne gi uplati sredstvata vo utvrdeniot rok, }e se smeta deka grade`noto zemji{te ne e otu|eno, nema da se pristapi kon sklu~uvawe na dogovor za otu|uvawe i deponiranite sredstva na najpovolniot ponuduva~ nema da mu bidat vrateni.
K
kompaniite i za gra|anite. “Operativniot lizing ja olesnuva proda`bata na avtomobili. Tuka se raboti za pomala kamata otkolku onaa kaj finansiskiot lizing, no i za mnogu pofleksibilni uslovi za dinamikata na otpla}awe. Site avtomobili od gamata na Mak Auto Star mo`e da se kupat spored uslovite za na{iot operativen lizing”, velat od Master lizing. Od Mak Auto Star velat deka potrebno e kupuva~ite
13
da vlo`at 25% kako u~estvo, so kamatna stapka od 8,9% za period od pet godini. Po isplatata na ratite, korisnicite na ovie uslugi, dokolku sakaat, mo`at da go otkupat voziloto spored odnapred utvrdena cena. Izminatiov vikend od Mak Auto Star organiziraa test-vozewe na novite modeli od programata na Micubi{i, koi od neodmna im se dostapni i na makedonskite voza~i.
PORAKA OD SOSTANOKOT VO BELGRAD
CEFTA REGIONOT DA STANE EDINSTVEN INVESTICISKI PAZAR Me|unarodnata zaednica o~ekuva CEFTA regionot da stane regionalen pazar za investicii, javni nabavki, uslugi, infrastruktura. Kako takov podocna da se integrira na edinstveniot evropski pazar MARINA UZUNOV
uzunov@kapital.com.mk
emjite-potpisni~ki na CEFTA dogovorot da se integriraat kako edinstven regionalen pazar i tekovno da se otstranuvaat necarinskite barieri se del od zaklu~ocite na minatonedelnata nedela posvetena na aktivnostite od CEFTA dogovorot, koj se odr`a vo Belgrad. Na ovoj sostanok prisustvuvaa i pretstavnici od Stopanskata komora na Makedonija. “Idejata na CEFTA dogovorot e da se sozdade eden regionalen pazar, kako predigra za ona {to n$ o~ekuva po za~lenuvaweto vo EU. Vo Belgrad, pretstavnicite od Evropskata komisija i stranskite ambasadori potenciraat deka me|unarodnata zaednica o~ekuva CEFTA da stane regionalen pazar za investicii, za javni nabavki, uslugi, infrastruktura”, izjavi Qubica Nuri od Stopanskata komora. Iako CEFTA dogovorot predviduva bescarinska trgovija na stokite me|u Makedonija, Srbija, Hrvatska, Srbija, Crna
Z
Gora, Bosna i Hercegovina, Albanija i Moldavija, sepak, netarifnite barieri koi zemjite gi voveduvaat ja ko~at celosnata implementacija na dogovorot. Zemjite-~lenki na regionalnata organizacija za slobodna trgovija na sostanokot na stopanskite
komori vo Belgrad se dogovorile problemite so koi se sretnuvaat izvoznicite na grani~nite premini tekovno da se re{avaat vo funkcija na nepre~en protok na stoki i uslugi vo necarinskata regionalna zona. “Dopolnitelnite
mikrobiolo{ki analizi koi dr`avite gi nalagaat poradi neusoglasenosta na sertifikatite, osobeno pri izvozot vo Srbija, kako i zastojot pri sezonskiot izvoz na zemjodelski proizvodi, vlijaat vrz krajnata cena, a so toa i vrz konkurentnosta.
Zemjite od CEFTA mora da sfatat deka treba da razmisluvaat globalno, a ne poedine~no”, veli Vasko Ristovski, pretstavnik na SKM vo Komisijata za tarifni i netarifni barieri pri CEFTA. Na minatonedelniot sostanok na stopanskite komori
bila istaknata potrebata od formirawe na zaedni~ki izvr{ni centri, koi bi go kontrolirale po~ituvaweto na standardite i sproveduvaweto na pravilata koi go zabavuvaat protokot na proizvodi. Site se soglasile deka e neophodno vospostavuvawe na unificirani pravila na igra koga se vo pra{awe javnite nabavki, so cel ednakov i fer pristap, bez favorizirawe na doma{nite ponuduva~i. “Protekcionisti~kite mehanizmi mora da se otstranat i neophodno e da se vovede fer-plej za site subjekti na pazarot“, istakna Nuri, koja potseti deka vo Srbija se dodeluvaat 20 poeni so cel prote`irawe na doma{nite kompanii, a vo Bosna 10. No, kako {to veli Nuri, zabele{ki stignale i na na{a adresa od kompanii od drugi dr`avi vo regionot, koi vo Makedonija se soo~ile so sofisticirani formi na diskriminacija. Trgovskata razmena na Makedonija so zemjite na CEFTA vo prvite {est meseci od godinava dostigna 729,6 milioni dolari, odnosno 11,5% od vkupnata nadvore{na trgovska razmena.
14 16.11.2010
BALKAN BIZNIS POLITIKA
VTORNIK
RUSIJA I BUGARIJA POTPI[AA DOGOVOR ZA JU@EN POTOK
BUGARIJA ]E INKASIRA 2,5 MILIJARDI EVRA OD RUSKATA NAFTA
Ju`en potok }e ovozmo`i isporaka na ruski priroden gas pod Crnoto More kon centralnoevropskite zemji VESNA KOSTOVSKA
BUGARSKIOT PREMIER MU PODARI KU^E NA PUTIN
v.kostovska@kapital.com.mk
usija i Bugarija izminatiot vikend vo Sofija potpi{aa dogovor za sozdavawe zaedni~ko pretprijatie za izgradba na gasovodot Ju`en potok, so u~estvo 50:50. Dogovorot me|u ruski Gasprom i Bugarskiot energetski holding (BEH) go potpi{aa ruskiot premier, Vladimir Putin, {efot na Gasprom, Aleksej Miler i izvr{niot direktor na bugarskata kompanija, Maja Hristova. Gasovodniot proekt Ju`en potok }e ovozmo`i ispora~uvawe na ruski priroden gas od Rusija pod Crnoto More kon centralnoevropskite zemji. Ovoj dogovor prakti~no otvora vrata za start na izgradbata na bugarskiot del od Ju`en potok. Za taa cel, Bugarija }e dobiva po 2,5 milijardi evra godi{no. “Bugarija sega od ruskata strana dobiva 600 milioni evra godi{no za tranzit na mala koli~ina ruski gas vo drugi zemji. Ako se realizira proektot Ju`en potok, Bugarija }e dobiva 2,5 milijardi evra samo za toa {to niz nejzi-
Bugarskiot premier Bojko Borisov mu podari ov~arsko ku~e na negoviot ruski kolega Vladimir Putin. Putin so golema radost go prifati ku~eto i re~isi edna minuta pozira{e so nego pred fotoreporterite, go pregrnuva{e i baknuva{e. “Sakam da vi zablagodaram za va{eto vnimanie {to go vlo`uvate vo razvojot na rusko-bugarskite odnosi vo posledno vreme,” re~e Putin.
R
K
O
M
E
nata teritorija pominuva gasovodot”, istakna Putin po sredbata so negoviot bugarski kolega Bojko Borisov. Bugarskiot premier, Bojko Borisov, izjavi deka dvete strani se dogovorile smetkite za Ju`en potok da bidat vo dr`avnata Bugarska banka za razvoj. Putin oceni deka potpi{uvaweto na ovoj dogovor e va`en ~ekor vo realizacijata na bilateralnite dogovori. Predvideno e so gasovodot, koj treba da bide upotreba vo 2015 godina, pod Crnoto More R
C
I
J
A
L
E
N
da transportira godi{no 63 milijardi kubni metri ruski priroden gas vo Bugarija i drugi zemji koi se vklu~eni vo golemiot regionalen energetski proekt. Volumenot na tranzitirawe na gas preku Bugarija mnogu }e se zgolemi po pu{taweto vo upotreba na gasovodot Ju`en potok, re~e pretsedatelot na Gasprom, Aleksej Miler. Toj istakna deka Romanija nema da mo`e da go zazeme mestoto na Bugarija vo proektot Ju`en potok, O
G
L
A
no mo`e da se priklu~i na nego. Vo razgovorite koi Putin gi ima{e so negoviot bugarski kolega isto taka e dogovoreno od mrtva to~ka da se pomesti i izgradbata na zaedni~kata nuklearna centrala Belene. “Se dogovorivme do krajot na godinata da bide odobren tehni~kiot proekt na nuklearnata centrala”, re~e Putin i dodade deka ruskata strana poseduva i krajna cena, no odbi da ja soop{ti, so obrazlo`enie deka pre-
thodno mora da se usoglasi so bugarskata Vlada. Putin naglasi deka Rusija dosega izgradila 30 nuklearni centrali, a momentalno planira da izgradi u{te 18 reaktori. “Vo Kina gradime {est nuklearni centrali, a isto taka gradime i vo Turcija. Na{i osnovni konkurenti se Japonija i Soedinetite Amerikanski Dr`avi (SAD), no po kvalitet i oprema ne mo`at da n$ nadminat, a i na{ite ceni se poniski”, naglasi Putin. Dogovorot za izgradba na
nuklearnata centrala Belene e potpi{an vo 1984 godina, no e zamrznat vo 1991 godina poradi ekonomski i politi~ki promeni vo Bugarija. Bugarskata Vlada re{i vo 2004 godina da gi obnovi pregovorite za realizacija na toj proekt. Premierite Borisov i Putin vo Sofija razgovaraa i za namaluvawe na cenata na ruskiot gas i drugi proekti. Za vreme na ednodnevnata poseta vo Bugarija Putin se sretna i so bugarskiot pretsedatel, Georgi Prvanov.
S
ALBANIJA ]E FORMIRA NOVA AGENCIJA ZA STRANSKI INVESTICII transkite investicii se od vitalno zna~ewe za albanskata ekonomija, istakna na sredbata so stranskite investitori albanskiot premier, Sali Beri{a. Toj istakna deka albanskata Vlada ima namera da ja napravi zemjata pove}e atraktivna za stranskite prestolnini so institucionalni promeni koi se o~ekuva da se slu~at i formirawe na nova agen-
S
cija za stranski investicii, nare~ena AIDA. "Vladata vo narednite denovi }e sozdade nova institucija za stranski investicii. Ovaa agencija }e bide sostavena od nekolku ministri i pretstavnici na privatniot biznis", re~e Beri{a.
KATAR PREZEMA 49% OD SLOVENE^KATA ADRIA ERVEJS? lovene~ka ekonomska delegacija minatata nedela go poseti Katar so cel da privle~e investicii od aziskata zemja. Kako {to pi{uva portalot Dnevnik, Katar poka`al najgolem interes za kupuvawe na udel vo aviokompanijata Adria ervejs, za koja slovene~kata Vlada podolgo vreme bara strate{ki partner. Navodno, kompanijata Katar ervejs bi prezela 49% od slovene~kiot avioprevoznik, bidej}i slovene~kata strana ne saka da izgubi ~lenstvo vo grupacijata Star Alijans. Toa bi se slu~ilo ako nekoj investitor nadvor od Evropskata unija (EU) prezeme mnozinski udel vo Adria ervejs. Kone~niot rezultat od pregovorite so potencijalnite katarski investito-
S
ri }e bide poznat za dva meseci. Slovene~kite vesnici pi{uvaa deka vo Slovenija se razmisluva za prepu{tawe na Adria ervejs na zainteresiranite golemi evropski kompanii, me|u koi se polski Lot i turskiot avioprevoznik, Turki{ erlajns.
SLOVENE^KATA VLADA PRED KOLAPS ladeja~kata koalicija vo Slovenija e vo seriozna kriza. Imeno, partijata na penzionerite (DeSUS) ne saka da go prifati ograni~uvaweto na rastot na penziite vo slednite dve godini, koi gi bara premierot Borut Pahor. Pahor izjavi deka najmnogu {to mo`e da ponudi e 25% usoglasuvawe na penziite, bidej}i toa e odr`livo. No, vodstvoto na DeSUS ne e podgotveno za toa i bara najmalku 50% usoglasuvawe. Golema e verojatnosta deka
V
DeSUS nema da glasa za penziskata reforma i buxetot, a toa }e ja dovede vo pra{awe stabilnosta na koalicijata. Slovene~kata Vlada ima i najniska poddr{ka od javnosta dosega, no Pahor tvrdi deka toa ne go zagri`uva, velej}i deka reformite mora da se sprovedat, bidej}i, vo sprotivno, dr`avata nema da zakrepne.
BALKAN BIZNIS POLITIKA
VTORNIK
16.11.2010
15
ZAVR[IJA LOKALNITE IZBORI VO GRCIJA
PO DVE DECENII, PASOK GI OSVOI ATINA I SOLUN
PASOK gi dobi izborite vo regionite Isto~na Makedonija i Trakija, Atika, Severen Egej, Ju`en Egej, Zapadna Grcija, Krit, Peloponez i kontinentalna Grcija, dodeka opoziciskata konzervativna partija Nova Demokratija izvojuva pobedi vo Zapadna Makedonija, Centralna Makedonija, Epir, Tesalija i Jonskite Ostrovi ELENA JOVANOVSKA
ladeja~kata gr~ka socijalisti~ka partija PASOK, na premierot Jorgos Papandreu, vo vtoriot krug od lokalnite izbori, koi se odr`aa zav~era vo Grcija, ja osvoi vlasta vo osum od 13 regioni, poka`aa oficijalnite rezultati od glasaweto. Partijata na Papandreu, i pokraj kritikite poradi merkite na {tedewe {to gi sproveduva, osvoi tesna pobeda na izborite koi gi odbele`a i rekordno niskiot odziv na glasa~ite. PASOK pobedi vo regionite Isto~na Makedonija i Trakija, Atika, Severen Egej, Ju`en Egej, Zapadna Grcija, Krit, Peloponez i kontinentalna Grcija, dodeka opoziciskata konzervativna partija Nova Demokratija izvojuva pobedi vo Zapadna Makedonija, Centralna Makedonija, Epir, Tesalija i Jonskite Ostrovi. Prv pat po 24 godini, PASOK gi osvoi gradona~alni~kite mesta vo dvata najgolemi gradovi vo Grcija, Atina i Solun. Kandidatot na PA-
V
SOK, porane{en javen pravobranitel, Jorgos Kaminas, na izborite za gradona~alnik na Atina go sovlada Nikitas Kaklamanis od Nova Demokratija. Socijalistite dobija svoj gradona~alnik i vo vtoriot grad po golemina, Solun, koj pove}e od 20 godini be{e glavno upori{te na desnicata. Od druga strana, socijalistite, po pobedata na izborite pred ~etiri godini, ja zagubija vlasta vo Pireja. Papandreu go pozdravi uspehot na svojata partija, naglasuvaj}i deka gra|anite & go poka`aa patot na Vladata za prodol`uvawe na nejzinata rabota. “Po~navme da sproveduvame golemi reformi vo site sferi, za {to `rtvi mora{e da dade celiot gr~ki narod. Tie `rtvi bea neophodni za da ja spasime zemjata od bankrot i od celosna nesposobnost da isplatuva plati i penzii i da finansiira proekti, socijalno osiguruvawe, obrazovanie i zdravstvena za{tita”, izjavi Papandreu. Toj najavi deka negovata Vlada vo tekot na idnata godina }e stavi akcent na seopfatni
promeni, koi }e & ovozmo`at na Grcija “da zeme vozduh i da se ispravi na noze”. “Imame period od tri godini za da ja spasime i promenime Grcija edna{ zasekoga{“, pora~a Papandreu. Me|utoa, pove}e od 50% od glasa~ite ne izlegoa na izborite, {to pretstavuva svoeviden rekord. Analiti~arite
toa go objasnuvaat so op{toto nezadovolstvo vo zemjata koja ve}e dve godini minuva niz golema recesija. Vo Atina izlegoa samo 34% od zapi{anite glasa~i, dodeka prosekot vo celata zemja be{e 47%, brojki koi za opoziciskite partii pretstavuvaat jasna potvrda za nezadovolstvoto na narodot K
BAZEL JA ODBI ARBITRA@ATA ZA DEVIZNITE VLOGOVI NA QUBQANSKA BANKA ankata za me|unarodni poramnuvawa od Bazel (BIS) go odbi baraweto na Hrvatska da posreduva vo sporot so Slovenija vo vrska so starite devizni vlogovi vo Qubqanska banka. Od odlukata, koja na po~etokot na noemvri e dostavena na adresata na hrvatskata Vlada i potpretsedatelot Ivan [uker, jasno se gleda deka premierkata, Jadranka Kosor, pravela “smetka bez sopstvenikot”, koga so meseci ja uveruva{e javnosta deka so pomo{ od Bazel }e se re{i problemot so starite devizni vlogovi. “Ne sakame da prezemame nikakva uloga vo noviot krug na pregovori, bidej}i go imame na um faktot kolku vreme pomina od prekinot na pregovorite, kako i toa deka odr`uvaweto na monetarnata i finansiskata stabilnost e prv prioritet na BIS”, istaknaa ~elnite lu|e na bankata. Edinstveno {to & e ponudeno na hrvatskata strana e mo`nosta guvernerite na zemjitenasledni~ki na porane{na Jugoslavija neformalno da razgovaraat vo prostoriite na BIS za taa tema vo tekot na redovnite sostanoci koi se odr`uvaat sekoi dva meseci. “Mo`no e vo tekot na tie razgovori da dojde do dogovor koj bi gi re{il problemite so starite devizni vlogovi”, soop{tija bazelskite
B
bankari. Pri neodamne{nata sredba koi ja imaa premierite na Hrvatska i Slovenija, hrvatskata premierka se fale{e so brzo re{avawe na problemot koj 20 godini gi optovaruva{e odnosite na dvete zemji. “Ne velam deka toj proces sega e zavr{en, no najdovme re{enie”, izjavi slovene~kiot premier, Borut Pahor. Vkupnite vlogovi na hrvatskite gra|ani vo Qubqanska banka iznesu-
vaa okolu 420 milioni evra, ne smetaj}i gi kamatite. Od toa Hrvatska vo svojot javen dolg prezede okolu 260 milioni evra, a 160 milioni evra {teda~ite zadr`aa vo ovaa banka. Slovenija go usvoi zatvoraweto na poglavjeto 4 – za slobodno dvi`ewe na kapitalot- so soglasnosta na Hrvatska da gi obnovi pregovorite za sukcesija na porane{na Jugoslavija, pod pokrovitelstvo na BIS.
O
M
E
R
od Vladata. “Glasa~ite ja povikaa Vladata da go smeni kursot i da ja napu{ti politikata na zadu{uvawe na ekonomijata”, izjavi liderot na opozicijata, konzervativecot Antonis Samaras. I sindikatite koi, patem re~eno, se vo dominacija na PASOK, ne izrazija golemo C
I
J
A
L
E
N
voodu{evuvawe od pobedata na Vladata i najavija deka } e prodol`at so planovite za odr`uvawe generalen {trajk idniot mesec. “Reformite dosega bea nefer i ednostrani”, izjavi Janis Panagopulos, liderot na najgolemiot sindikat vo Grcija, dodavaj}i deka nikomu ne mu e do toa da vidi koja partija e posilna, tuku dali vakviot nepraveden kurs }e prodol`i ili ne{to }e se smeni. Izborite bea prvi po reformata na administrativnata podelba na Grcija, koja sega ima 13 namesto prethodnite 54 administrativni oblasti i 325 namesto 1.014 op{tini. Tie, voedno, bea test za politikata na Papandreu i za {tedeweto, {to, po barawe na MMF i Evropskata unija, e vo sila vo Grcija kako del od naporite za izleguvawe na zemjata od te{kata finansiska kriza. Imeno, od v~era, vo ednonedelna misija vo Atina prestojuva delegacija na MMF i Unijata, za da utvrdi dali ona {to go prezede Vladata e dovolno za dodeluvawe na tretata tran{a od zaemot od 110 milijardi evra za spas na zemjata od bankrot. O
G
L
A
S
16 16.11.2010
SVET BIZNIS POLITIKA
VTORNIK
EU PRITISKA IRSKA DA PRIFATI ME\UNARODNA FINANSISKA POMO[ vropskata unija vr{i silen pritisok vrz Vladata na Irska da prifati finansiska pomo{ od 60 milijardi evra kako merka za izvlekuvawe od finansiskata kriza, zatoa {to vo Brisel, a posebno vo evrozonata, postoi stravuvawe deka ako Dablin ja odbie pomo{ta, krizata bi mo`ela da gi zafati i Portugalija i [panija.
E
Londonskite mediumi javuvaat deka Vladata na irskiot premier, Brajan Kauen, i ponatamu insistira deka mo`e samata da se spravi so svoite ogromni dolgovi, koi glavno se sozdadeni po operacijata za spas na irskite banki po kreditniot udar od 2008 godina. Irskata Vlada se pla{i deka vo slu~aj na prifa}awe na pomo{ta, za {to izgleda deka na-
SKANIJA I MAN PRED MO@NO ZDRU@UVAWE jmnogu pritiska Germanija, }e bide izlo`ena na “poni`uva~kata me|unarodna kontrola vrz doma{nata ekonomija”. Irska se nao|a vo dlaboka ekonomska i finansiska kriza, so dolg od pove}e od 100 milijardi evra, nevrabotenost {to dostignuva 13% i buxetski deficit ednakov na edna tretina od brutodoma{niot proizvod (BDP) na zemjata.
vedskiot proizvoditel na kamioni, Skanija i negoviot germanski konkurent, MAN, gi ispituvaat mo`nostite za fuzionirawe, objavi v~era {vedskata kompanija. Skanija podvlekuva deka s$ u{te ne se doneseni nikakvi odluki i deka i ponatamu e aktuelno re{avaweto na odredeni komercijalni i legalni pra{awa. “Odlukata za fuzi-
[
STARBAKS OTVORA 500 KAFETERII, NAJMNOGU VO KINA Vo slednite dve godini svetski najpoznatata kafeterija }e se koncentrira na iskoristuvawe na potencijalite na ogromniot kineski pazar
1000 kafeterii }e ima Starbaks vo Kina do april 2011 godina
VASE CELESKA
celeska@kapital.com.mk
V
vo ovoj period se zgolemile za 17%, na 2,84 milijardi dolari, {to isto taka e pove}e vo odnos na procenkite na analiti~arite. ISKORISTUVAWE NA PREDNOSTITE OD EKONOMSKOTO ZAZDRAVUVAWE Starbaks e najgolemiot sinxir na prodavnici za kafe vo svetot. Spored izvr{niot direktor na kompanijata, “ova e vistinsko vreme za kompanijata da raste povtorno”. Spored soop{tenieto na kompanijata, Kina }e bide sledniot golem pazar za Starbaks vo narednite dve godini, bidej}i ovaa zemja gi ispolnuva site mo`nosti za investicija. Od kompanijata velat deka stapkata na ot-
34.000 vraboteni. Kompanijata e prisutna vo okolu 100 zemji. Lani prihodot na Skanija iznesuva{e pove}e od {est milijardi evra, pri {to kompanijata ispora~a 43.000 vozila, 41% pomalku vo sporedba so prethodnata godina. Germanskata kompanija MAN ima okolu 48.000 vraboteni i vo 2009 godina ostvari prihod od pribli`no 12 milijardi evra.
DVA, TRI ZBORA
KINEZITE, @EDNI ZA KAFE
o novata fiskalna godina koja po~na vo oktomvri Starbaks planira sekoj den da otvora pove}e od edna kafeterija. “Na{ata sposobnost uspe{no da se dvi`ime niz finansiska kriza i od nea da izlezeme u{te pojaki ni dava pri~ina povtorno da po~neme so jaknewe na na{iot brend”, veli ~elnikot na najgolemiot svetski sinxir na prodavnici za kafe, Hauard [ulc. Negoviot plan e narednata godina da otvori 500 novi kafeterii, od koi 400 treba da bidat nadvor od SAD. Kako {to prenesuva Blumberg, fokusot na Starbaks }e bide kineskiot pazar. Kompanijata so sedi{te vo Sietl soop{ti deka vo kvartalot koj zavr{il na 27 septemvri profitot bil dupliran na 37 centi po akcija, dodeka analiti~arite koi gi anketiral Blumberg o~ekuvale 32 centi po akcija. Prihodite od proda`bata
onirawe }e bide mo`na samo dokolku tie pra{awa bidat re{eni”, se istaknuva vo soop{tenieto na Skanija, koja nema namera vo ovaa faza da dava ponatamo{ni komentari. I dvete kompanii vo izminatiot period sprovedoa pove}e istra`uvawa za po~nuvawe sorabotka. Skanija proizveduva te{ki tovarni vozila, avtobusi i motori i ima
vorawe na novi prodavnici ovaa godina }e bide pogolema od prethodnite. Vo 2008 godina bile otvoreni 1.669 novi prodavnici. Spored statistikata na veb-stranicata na kompanijata, vo 2010 godina bile zatvoreni 45, a se otvorile 223 novi prodavnici. Dosega ne e objaven oficijalniot broj na prodavnici koi treba da se otvorat vo Kina. Soop{tenieto na Starbaks im go privle~e vnimanieto i na konkurentskite kompanii na kineskiot pazar. Nivnite sopstvenici velat deka sega }e se soo~at so golema konkurencija na pazarot, pa i tie planiraat da gi zgolemat svoite proda`ni sinxiri.
Izve{taite od kineskiot pazar velat deka od proda`bata na kafe minatata godina se zaraboteni 35 milioni juani, dodeka vo 2004 godina bile zaraboteni 11 milioni. Brojot na prodavnici za kafe se zgolemil za 613 minatata godina, dodeka vo 2004 godina ovoj broj iznesuval 220. Starbaks, spored ovoj izve{taj ima 59% od vkupniot broj fran{izi. Do april 2011 godina Starbaks planira da ima 1.000 prodavnici za kafe vo Kina. Vo jugozapadnata provincija Junan, koja e poznata po tradicionalnoto proizvodstvo na ~aj, Starbaks ve}e po~nal da vrabotuva i trenira lu|e od lokalnoto naselenie, koi treba da gi obrabotuvaat planta`ite so kafe. Starbaks go pravi ova so nade` deka zrnata kafe od sortata arabika, koi }e se odgleduvaat na ovaa farma, }e gi polnat ~a{ite na kulturata ~ija navika za piewe kafe s$ pobrzo se {iri. Prvite zrna od ovaa farma }e bidat sobrani za tri godini. Detalite za ovaa investicija Starbaks s$ u{te ne gi otkriva. @edta na Kinezite za kafe zabrzano raste. Proda`bata na kafe minatata godina se zgolemila za 9%. Momentalno, Starbaks ima 400 prodavnici vo Kina.
“Vo rabotata na Sovetot Rusija-NATO zasega s$ u{te ne e ni odblizu s$ vo red, no Moskva e podgotvena na pointenzivna sorabotka so Alijansata. Prirodno e da postojat niza me|unarodni pra{awa za koi na{ata pozicija ne e ista kako i na Alijansata.” SERGEJ LAVROV
minister za nadvore{ni raboti na Rusija
“Proektot za gasovodot Nabuko }e do`ivee neuspeh ako Evropskata komisija ne se zalaga pove}e za nego. Nabuko, ekonomski gledano, e sovr{en proekt, no za nego, za `al, ne se pravi dovolno. Pred s$, EU mora da zazeme poaktivna uloga, a anga`iraweto na EU vo momentot se sostoi samo od zborovi.” TRAJ^O TRAJKOV
minister za ekonomija na Bugarija
“Pobedata na vladeja~kata partija vo Grcija poka`uva deka programata na Vladata, podgotvena so poddr{ka na MMF, bila razbrana od op{testvoto. Toa {to me interesira ne e dali pobedila levicata, tuku deka sega{nata Vlada e razbrana od op{testvoto i deka op{testvoto stoi zad Vladata.” DOMINIK [TROS-KAN
izvr{en direktor na MMF
SVET BIZNIS POLITIKA
VTORNIK
16.11.2010
SVET
17
0-24
...NA SLOBODA
...VO POTRAGA PO AKVIZICII
Po dve decenii
Wall Mart odi vo Japonija
janmarskata prodemokratska opoziciona liderka i dobitni~ka na Nobelovata nagrada za mir, Aung San Su ^i, se zalo`i za sloboda na govorot vo Mjanmar, kade {to na vlast e voenata hunta.
all Mart aktivno e vo potraga po kompanii so koi ima namera da se spoi vo Japonija i okolnite zemji od Aziskopacifi~kiot region, so cel da go pro{iri svojot biznis i da go zajakne svojot brend na ovoj kontinent.
M
...VO POTRAGA PO ODGOVORI
Obama go poseti i Golemiot Buda
W
retsedatelot na SAD, Barak Obama, po Samitot na APEK P vo Jokohama, Japonija, go poseti i Golemiot Buda od Kamakura, vo Japonija, pred da se vrati doma od desetdnevnata aziska tura kade {to poseti ~etiri nacii.
KINEZITE SÈ POVE]E TARGETIRAAT STRANSKI KOMPANII
KINESKITE INVESTICII VO SAD GODINAVA PET PATI POGOLEMI OD LANI Vo 2009 godina kineskite kompanii vlo`ile okolu 43 milijardi dolari vo spojuvawa i prezemawa na drugi kompanii nadvor od svojata zemja VASE CELESKA
celeska@kapital.com.mk
olem broj kineski kompanii vo slednite tri godini planiraat da kupuvaat kompanii vo stranstvo, poka`uva najnovoto istra`uvawe na konsultantskata ku}a KPMG za biznisot vo Kina. Uspe{nite kompanii za svoite biznisi baraat novi pazari, kako i novi poznavawa i iskustva. ^en Xijan, zamenik-ministerot za trgovija na Kina, minatata nedela gi povika SAD da bidat pootvoreni kon kineskite vlo`uvawa. Od Ministerstvoto za trgovija na Kina objavija deka kineskite investicii vo SAD, vo prvite devet meseci od ovaa godina porasnale za 530% vo odnos na minatata. Najgolemata kineska banka koja e vo sopstvenost na Vladata, Industriska i komercijalna banka na Kina, (ICBC), neodamna najavi deka kupuva edna amerikanska brokerska ku}a za eden dolar. Uslovot za proda`ba na kompanijata Prajm Diler Servis, koja pretstavuva mal oddel od kompanijata Fortis Sekjuritis, bil kineskata banka da gi prezeme nejzinite dolgovi. ICBC najavila i kupuvawe
G
530% porasnale kineskite investicii vo SAD vo sporedba so lani
85%
od kineskite kompanii ja razgleduvaat mo`nosta za spojuvawa i prevzemawa na stranski kompanii
kompanii vo Jugoisto~na Azija. Minatiot mesec, naftenata kompanija koja e vo sopstvenost na kineskata Vlada, ^ajna ne{nal of{or oil korporej{n (China National Offshore Oil Corporation), kupila edna tretina od udelot vo poleto za ekstraktirawe priroden gas vo Teksas. Minatite godini kineskite kompanii vlo`ile okolu 43 milijardi dolari vo spojuvawa i prezemawa na kompanii nadvor od zemjata. Xeremi Fernli, direktorot na oddelot za prezemawe i spojuvawe na kompanii vo konsultantskata kompanija KPMG vo Hong Kong, veli deka
kineskite kompanii, kako dr`avnite, taka i privatnite, baraat mo`nosti za kupuvawe kompanii vo stranstvo. KPMG napravil istra`uvawe so koe ispital 150 direktori na kineski kompanii za nivnite investiciski planovi nadvor od kineskata granica, za slednite tri godini. “85% od ispitanicite ja istra`uvaat mo`nosta za spojuvawe i prezemawe. Toa e na dneven red na re~isi site kompanii”, veli Xeremi Fernli.
Pogolem broj kompanii so prihodi pogolemi od 150 milioni dolari velat deka celat da investiraat vo Azija, dodeka okolu polovina od niv, koi imaat povisoki prihodi, gi targetiraat kompaniite vo Severna Amerika i Evropa. “Onie koi imaat za cel da vlezat na pazarite vo SAD i Evropa sakaat da dojdat do sopstvenost na kompanii koi se zanimavat so informati~kata tehnologija.
Brendovite i tehnologijata, voop{to - toa e ona {to mo`at da go iskoristat za da ja podignat kompanijata pogore na listata. Toa mo`e da zna~i i pogolem izvoz na novite pazari. Ili, pak, pogolema proda`ba na proizvodi koristej}i go poznatiot, novosteknat me|unaroden brend ili visoka tehnologija za ostvaruvawe na prednostite na lokalniot kineski pazar”, veli Fernli. Na primer, kineskiot proiz-
voditel na avtomobili Gili vo avgust zavr{i so prezemaweto na {vedskiot avtomobilski brend Volvo, ~ij sopstvenik be{e amerikanskiot Ford. Volvo sega planira da otvori novi fabriki vo Kina i Evropa i da prodava avtomobili proizvedeni vo Kina. Kineskite kompanii po~naa za~esteno da vlo`uvaat i vo Afrika i vo Latinska Amerika, glavno vo rudarskata industrija, naftata i gasot, kako del od strategijata da se zagarantira snabduvaweto so surovini za nejzinata brzoraste~ka trgovija. Me|utoa, vo minatoto, kineskite strate{ki vlo`uvawa vo amerikanskite industrii, kako energetikata, bile neuspe{ni zaradi bezbednosta na biznisot so Kina. Anketata na konsultantskata kompanija KPMG poka`uva deka nedostigot od iskustvo vo sklu~uvaweto dogovori, poznavaweto na kulturolo{kite razliki i procesot na donesuvawe na odluki ponekoga{ gi spre~uva kineskite kompanii da go dobijat posakuvaniot odgovor. Zaradi toa, pogolem broj od niv sakaat da imaat potpolna kontrola nad novosteknatite kompanii.
18 16.11.2010
FEQTON
VTORNIK
NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI KLEENEX
KAKO SE PRAVI SVETSKI BREND OD HARTIENI MARAM^IWA PETAR GOGOSKI
gogoski@kapital.com.mk
na {to za prostorite na porane{na Jugoslavija pretstavuva “paloma”, na globalno nivo e brendot Klineks (Kleenex). Unikatnosta na lokalniot brend na hartieni maram~iwa, koj doa|a od Slovenija, e svoevidna uspe{na prikazna koja e napi{ana mnogu godini prethodno od amerikanskata kompanija {to gi lansira{e maram~iwata “klineks”. No, istovremeno, prikaznata na brendot Klineks e edukativen primer za toa kako se pravi uspe{no targetirawe na proizvodot dokolku se u~i od toa kako klientite navistina go koristat tvojot proizvod. Maram~iwata koi prvi~no bea nameneti za otstranuvawe na {minka, lu|eto realno gi koristele za “bri{ewe nos”. So promena na proda`nata strategija, proizvodot si ja najde svojata vistinska vrednost i stana sinonim za sekoe hartieno {ami~e, voop{to. RAZVOJOT NA KLINEKS Kratko po Prvata svetska vojna, vo 1924 godina, kompanijata KimberliKlark (Kimberli-Clark) lansirala hartieni maram~iwa koi bile nameneti za otstranuvawe na {minka. Vojnata zavr{ila, lu|eto po~nale da razmisluvaat na zabava, a so toa porasnal i pazarot za {minki. Toa bilo odli~na mo`nost da se pronajde pazar za vi{okot na celukoton, hartien materijal koj se koristel kako filter vo gas-maskite, a koj bil eden od glavnite proizvodi na ovaa amerikanska kompanija. Hartienite maram~iwa “klineks”, napraveni tokmu od ovoj
O
Maram~iwata “klineks”, koi prvi~no bile nameneti za otstranuvawe na {minka, lu|eto realno gi koristele za “bri{ewe nos”. So promena na proda`nata strategija, proizvodot si ja najde svojata vistinska vrednost i stana sinonim za sekoe hartieno {ami~e, voop{to
materijal, bile lansirani kako idealen otstranuva~ koj nudel mnogu prednosti poradi specifikite na materijalot koj se poka`al kako najdobra alternativa za “grozniot” tekstil koj dotoga{ bil koristen za otstranuvawe na {minkata. Imeto na brendot do{lo od zborot “clean” (“~isto”), na {to e dodadena golemata bukva “K” na po~etokot i sufiksot “ex”, koj doa|a od “koteks” (Kotex), produkt koj prakti~no bil predok na “klineks”, no ne poka`al zna~ajna proda`ba. Vo 1925 godina, prvata reklama za “klineks” e
publikuvana vo amerikanskiot “Lejdis houm `urnal “ (Ladie’s Home Journal). Za brzo vreme, reklami se pojavile vo site pogolemi `enski magazini, kako “Harpers bazar” (Harper’s Bazaar), “Vog” i “Kosmopoliten”. Ve}e vo 1927 godina, yvezdite od platnoto i scenata po~nale da gi promoviraat revolucionernite maram~iwa. Razvojot bil rapiden: vo 1928 godina na pazarot vleguva prvata kutija so “klineks” maram~iwa, a slednata godina bile proizvedeni i prvite maram~iwa vo boja. Sepak, korporacijata Kim-
berli-Klark se zaintrigirala poradi brojnite pisma od konzumentite koi citirale deka tie go koristat nivniot proizvod kako ednokratni {ami~iwa za “bri{ewe nos”. Menaxmentot odlu~il da provede test. Takov test bil napraven vo vesnikot “Peorija”. Na reklamite bile naslikani dve osnovni upotrebi na “klineks”. Na ednata bilo prika`ano otstranuvaweto na kremot za {minka, a na drugata kako ednokratno maram~e za bri{ewe nos. Od ~itatelite bilo pobarano da odgovorat. Rezultatite poka`ale deka 60%
gi upotrebuvale “klineks” maram~iwata za bri{ewe nos. Taka, do 1930 godina kompanijata Kimberli-Klark go promenila na~inot na reklamirawe na “klineks”, a proda`bata bila dvokratno pogolema, so {to se doka`alo deka “klientot e sekoga{ vo pravo”. “Klineks”, pozicioniran kako {ami~e za ednokratna upotreba, reagiral vrz pobaruva~kata od mnogu potro{uva~i. Ottoga{, hartienite maram~iwa ne bile samo proizvod za `eni, tuku pove}e brend koj ednakvo e prifaten i od ma`ite i od `enite od site starosni
grupi. Od 1932 godina, maram~iwata “klineks” bile dostapni i vo }esi~ka udobna za nosewe na pat. Koga vo 1945 godina se pojavilo racionaliziraweto na hartijata, na pazarot se pojavile kutiite “klineks” so 200 maram~iwa. Vo 50-te godini prodol`il razvojot na proizvodot, kako {to e upotrebata na mo} ta na slavnite za reklami. Vo ovoj period Klineks ostanuva inovativen lider na pazarot. Vo 1956 godina e odbele`an po~etokot na prika`uvaweto na kampawata “Sezona na kivawe” (Sneezin’ Season), vo koja se potencirala upotrebata na maram~iwata vo sezonite koga se zgolemuvaat nastinkite. Vo 1961 godina svetloto na denot go videle prvite pakuvawa “spejs sejver” (space saver), a vo 1965 godina bile lansirani malite “klineks” pakuvawa za `enski potrebi. Vo 1967 godina e razviena prvata ispravena kutija, raka za raka so pretstavuvaweto na Klineks brendot za hartieni maram~iwa “butik” (Boutique). Vo 70-te godini Klineks prodol`uva da pretstavuva novi {ami~iwa i dizajni koi sekoga{ bile vo linija so momentalniot trend. Brendot go pretstavi multipakuvaweto vo 80-te godini. Se poka`alo deka ovoj vid pakuvawe pominal mnogu uspe{no me|u ograni~enite so buxet klienti. Podobruvaweto vo specijalnosta na oddelot za pakuvawe vo 90-te godini dovede do sozdavawe na pakuvanite “klineks” maram~iwa “ekspre{ns” (Expressions) i “holidej kolek{n” (Holiday Collection). “Klineks ultra” (Kleenex Ultra), prvite trislojni maram~iwa, bea pretstaveni vo 1990 godina. Vo 1995 godina be{e ovozmo`eno maram~iwata “ekspre{ns” da se zbogatat so grafi~ki dizajn, pa vo 1998 godina brendot se pretstavi vo nov dizajn za {to be{e
PRIKAZNI OD WALL STREET
LI^NITE PREDMETI IZMAMNIK NA PRO Dodeka e vo zatvor mo`e da e sre}en i da se raduva {to
cenite na negovite li~ni predmeti za vreme na aukciskata proda`ba postojano imaa trend nagore, odnosno se dvi`ea “bikovski”, so ogled na toa {to predmet na voshituvawe za nego be{e tokmu bikot vo sekakov oblik, bilo vo vid na statua, slika ili onoj na Vol Strit.
Li~nite predmeti na finansiserot Bernard Madof o~igledno nema da mu trebaat dodeka e vo zatvor. Zatoa, Vladata na SAD odlu~i istite da gi dade na aukciska proda`ba so cel da sobere barem odredena suma pari za o{tetenite investitori od “Poncieviot {emaxija”, Madof.
ljadnici li~ni predmeti na finansiserot Bernard Madof nedelava {to izmina bea dadeni na aukciska proda`ba. Najgolema suma vo iznos od 500.000 dolari be{e platena od strana
I
na anonimen kupuva~ za dijamantskiot vereni~ki prsten koj Madof & go poklonil na svojata sopruga Rut. Pred proda`bata, se o~ekuva{e maksimalnata suma koja ovoj prsten mo`e da ja postigne da iznesuva 300.000 dolari. Za dijam-
anstkite obetki na negovata sopruga, pak, bea dadeni 135.000 dolari. Procenkite za niv se dvi`ea okolu 100.000 dolari. Madof, koj stana simbol za al~nost na Vol Strit (Wall Street), isto taka poseduva izvonredna kolekcija vred-
FEQTON
VTORNIK
16.11.2010
19
NASKORO, NOV FEQTON VO “KAPITAL”! Doznajte koi se najgolemite PR katastrofi vo korporativnata istorija. Kako golemite svetski kompanii reagirale vo razli~ni krizni situacii, kade zgre{ile vo strategijata za odnosi so javnosta i koi se izvle~enite pouki od toa.
“Kapital” zapo~na so serija napisi za toa kako nastanale i se razvivale najgolemite svetski brendovi-kompanii. Doznajte gi prikaznite za nivnite podemi i padovi, za toa koi se tajnite {to gi odr`uvaat na vrvot na skalata na najpoznati i najomileni svetski brendovi so decenii
KOMPANIJATA KIMBERLI-KLARK
Imeto na brendot do{lo od zborot “clean” (“~isto”), na {to e dodadena golemata bukva “K” na po~etokot i sufiksot “ex”, koj doa|a od “koteks” (Kotex), produkt koj prakti~no bil predok na “klineks”, no ne poka`al zna~ajna proda`ba
svoite brendovi Klineks, toaletnata hartija “hekl” (Hackle) ili, pak, sanitarnite vlo{ki “kamelija” (Camelia), proizvoditelot Kimberli-Klark e eden od glavnite igra~i vo internacionalniot biznis so celuloza. Amerikanskata korporacija obrabotuva pove}e od 4 milioni toni celuloza godi{no. Vo sredinata na minatata godina, kompanijata, zaedno so Grinpis vo Va{ington, publikuvaa novi nasoki za kupuvawe celuloza i proizvodi od
Amerikanskata kompanija koja stoi zad brendot Klineks e so sedi{te vo gradot Irving vo Teksas i ostvaruva prihodi od 19,1 milijardi dolari. Vo Anglija kompanijata poseduva kralska povlastica, a vkupniot broj vraboteni, spored podatocite od minatata godina, iznesuva 56 iljadi lu|e. Pokraj uspe{niot Klineks, korporacijata proizveduva i mnogu drugi proizvodi od hartija nameneti za higiena, a nekoi od niv se diverzificirani vo odnos na dr`avata i pazarot za koj se nameneti. hartija. Spored ovoj vodi~, Kimberli-Klark pove}e ne upotrebuva materijali od se~ata na pra{umite i pove}e se fokusira na reciklirani fibrini i celuloza, za koi dobila sertifikat od Sovetot za upravuvawe so {umite (Forest Stewardship Council) i koi doa|aat od ekolo{ki odr`livite {umski operacii. Proizvoditelot na higienski proizvodi i hartija planira kompletno da gi reorganizira svoite
proizvodni procesi i procesite za nabavka do 2011 godina. Do ovoj rok, Kimberli-Klark planira da koristi samo sertificirana celuloza od {umite na Kanada. Ova bi trebalo da za{titi nekolku desetici iljadi toni drva od pra{umite. Vo utre{niot broj na “Kapital” doznajte ja istorijata na eden od najprodavanite brendovi na {kotsko viski, Johnnie Walker
upotrebena pe~atarskata tehnologija so {est boi. PREDIZVICITE NA NOVIOT VEK So doa|aweto na noviot vek, brendot Klineks stana prepoznatliv vo doma}instvata na 150 dr`avi i razvojot na novite kvalitetni proizvodi prodol`uva vo pravec na zadovoluvawe na zgolemenata pobaruva~ka. No, vremiwata se promenija, a so toa i kompanijata mora{e povtorno da se prisposobi, ovojpat vo odnos na za{titata na okolinata i odr`livosta. So
I NA MILIJARDEROT ODA@BA ni ra~ni ~asovnici. Eden od negovite stari Roleks ~asovnici, “mun fejz” (Moon Phase), se prodade za suma od 67.500 dolari. Od strana na vlasta vo SAD oficijalno be{e objaveno deka od proda`bata na ovie predmeti ve}e se sobrani okolu 2 milioni dolari. Proda`bata po~na vo sabotata vo hotelot [eraton vo Wujork i predizvika golem interes kaj zainteresiranite kupuva~i. Cenite na li~nite predmeti, bez razlika za {to stanuva zbor, postojano imaa trend nagore, odnosno se dvi`ea i “bikovski”.
Sigurno Madof toa bi go raduvalo so ogled na toa {to predmet na voshituvawe za nego be{e tokmu bikot vo sekakov oblik, bilo vo vid na statua, slika ili onoj na Vol Strit. Duri i sopstvenite brodovi Madof gi imenuva{e kako “Bik”, “Bik {to sedi” ili “Mal bik”. Duri i ko`na stolica vo vid na bik se prodade za suma od celi 3.300 dolari, iako po~etnata cena po koja se nude{e iznesuva{e 250 dolari. Pove}e od 400 predmeti, od izlo`enite iljadnici za aukcija, se luksuzni.
Tuka vleguva i golemoto pijano od brendot Stajnvej (Steinway) od 1917 godina, koe se prodade za 42.000 dolari, odnosno za {est pati pogolema cena od po~etnata koja iznesuva{e 7.000 dolari. Kupuva~ na istoto be{e 81-godi{en menaxer na kompanija za nedvi`nosti. “Poseduvam mnogu pijana, no ova ima svoja istoriska vrednost”, izjavi vo taa prigoda Xon Roxer, menaxer na kompanija za nedvi`nosti i amater pijanist, koj ova pijano planira da go ~uva vo negoviot dom vo isto~en
Islip. Pokraj ra~ni ~asovnici i bikovi, Madof obo`ava{e da kupuva i ~evli. Vo negovata kolekcija ima pove}e od 250 para ~evli, od koi nekoi duri voop{to ne se koristeni. Istite se od poznati italijanski, francuski, belgiski i angliski brendovi. Deset para od li~no dizajniranite ~evli za Madof se prodadoa po cena od 900 dolari sekoj, iako se vrednuvaa na iznos od 250 dolari. Madof, koj be{e uapsen pred dve godini, vedna{ ja prizna svojata vina vo vrska so ovaa Poncieva {ema. Istragata
doka`a deka toj koristel novi milionski investitorski vlo`uvawa so cel da gi isplati starite vlogovi, so {to izmami golem broj dobrotvorni organizacii, poznati li~nosti, no i institucionalni investitori. Posramoteniot 72-godi{en “{emaxija” e osuden na do`ivoten zatvor, a negovata sopruga e naterana da gi napu{ti site domovi koi gi poseduvaat. Sredstvata koi }e bidat sobrani od aukciskata proda`ba na li~nite predmeti na Madof }e bidat nameneti za ot{teta na 3.000 izmameni klienti
vo multimiljarderskata dolarska pronevera po pat na Poncievata {ema od strana na Madof. Vo ramkite na minatogodi{nata aukcija na predmeti od Madof, odr`ana vo Wujork, bea sobrani sredstva vo iznos od 1 milion dolari. Penthausot koj Madof go poseduva{e na Menheten isto taka be{e prodaden za suma od 8 milioni dolari. Prodadeni bea i negovite jahti i brodovi vo obid da bidat pribrani barem del sredstvata nameneti za ot{teta na `rtvite od ovaa izmama.
20 16.11.2010
VTORNIK
Izbor na aktuelni oglasi ZDRASTVO I NEGA, FARMACIJA, STOMATOLOGIJA Izvor: Ve~er
Objaveno: 05.11.2010-26.11.2010 JZU Op{ta Bolnica Kumanovo raspi{uva konkurs za imenuvawe na direktor na institucijata. Konkursot trae 15 dena, smetano od naredniot den po objavuvaweto vo dnevniot pe~at. Prijavite so potrebnite dokumenti se dostavuvaat do Konkursna komisija pri JZU Op{ta bolnica „Kumanovo” ul.11 Oktomvri” bb,Kumanovo. JAVEN SEKTOR, NVO Izvor: Dnevnik Objaveno: 05.11.2010
Kancelarija na UNDP Skopje i Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe ja objavuva pozicijata: Nacionalni konsultanti/ Treneri za implementacija na Programata za Razvoj na Kapacitet so Trening raspored za efektivno planirawe za za{titenata okolina i menaxment vo zemjata Rokot za aplikacija e 18 Noemvri 2010. Zainteresiranite kandidati da gi podnesat nivnite aplikacii na vebsajtot na UNDP www.undp.org ZDRASTVO I NEGA, FARMACIJA, STOMATOLOGIJA Izvor: Dnevnik Objaveno: 06.11.2010
JZU Klini~ka Bolnica Skopje raspi{uva konkurs za imenuvawe na Rabotodaven organ-Direktor na JZU Klini~ka Bolnica-Tetovo, koj se sostoi od 2 (dve lica), so ednakva odgovornost za rabotata na JZU Klini~ka bolnica Tetovo i za obvrskite koi se prevzemaat vo pravniot promet i toa: 1.Eden direktor od oblasta na medicinata ili stomatolo{kite nauki 2.Eden direktor od oblasta na ekonomskite nauki ili javno zdravstveniot menaxment Rokot za dostavuvawe na prijavite na Konkursot e 15 dena od denot na objavuvawe na Konkursot vo dnevniot pe~at. Prijavite so potrebnata dokumentacija da se dostavat do „Komisijata za sproveduvawe na konkursot„ na JZU Klini~ka bolnica-Tetovo, ul.Mehmet Pe{ Derala, b.b. 1220 Tetovo. IT Izvor: Dnevnik
Objaveno: 09.11.2010-16.11.2010 Uni Banka objavuva oglas za slednoto rabotno mesto: Administrator na baza na podatoci Ispratete kratka biografija na makedonski jazik so fotografija i motivaciono pismo so naglasok za rabotnoto mesto za koe aplicirate po elektronska po{ta, na jobs@unibank.com.mk najdocna do 16 noemvri 2010. SOCIJALNI USLUGI Izvor: Ve~er
Objaveno: 09.11.2010-16.11.2010 JU Me|uop{tinski centar za socijalna rabota Debar objavuva javen oglas za vrabotuvawe na neopredeleno vreme na 7 rabotnici. Oglasot trae pet (5) rabotni dena od denot na objavuvawe vo dnevniot pe~at. Prijavata so potrebnite dokumenti se dostavuvaat vo JU Me|uop{tinski centar za socijalna rabota-Debar sekoe rabotno vreme ili po po{ta na adresa: JU Me|uop{tinski centar za socijalna rabota-Debar: ul.Atanas Ili} br.45 Debar. ZDRASTVO I NEGA, FARMACIJA, STOMATOLOGIJA Izvor: Dnevnik
Objaveno: 10.11.2010 Krka ima potreba od: Stru~no Komercijalen Sorabotnik Zainteresiranite kandidati treba da dostavat po po{ta, kratka biografija so li~na fotografija (CV) i pismo za interes, vo rok od 8 dena od denot na objavuvawe na konkursot, na slednata adresa:KRKA-FARMA DOOEL SKOPJE, Servisna zona jug, reon 40, Novoproektirana b.b., 1000 Skopje ili na e-mail: macedonia@krka.biz
Izbor na aktuelni oglasi
RABOTA / PRODA@BA / IT / ZDRAVSTVO / MARKETING
OBUKI / FINANSII I SMETKOVODSTVO
VTORNIK
16.11.2010
21
KOSMO Inovativen Centar Opis na obukata Kako idni rabotnici, sopstvenici na mal biznis ili pretpriema~i, kandidatite na obukata za smetkovodstvo }e nau~at prakti~no da go vodat smetkovodstvoto na svoite pretprijatija. Na obukata }e se obrabotat slednite temi:
Obuka na tema
SMETKOVODSTVO Oblast: Finansii Termin: 17 Noemvri 2010 Vremetraewe : 60 ~asa (3 meseci) Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.cosmoinnovate.com.mk/smetkovodstvo-obuka.html
kompjutersko i klasi~no smetkovodstvo inventar i bilans vo firmi smetki - konta evidencija - aktiva i pasiva na bilans na sostojba podgotovka na plati periodi~na i godi{na presmetka
KOSMO Inovativen Centar
Jane Sandanski 113, 1000 Skopje (02) 244 8077, 244 8134
contact@cosmoinnovate.com.mk www.cosmoinnovate.com.mk
OBUKA NA TEMA:
Analiza na finansiski izve{tai Oblast: Finansii Termin: 19-20 Noemvri 2010 Vremetraewe : 12 ~asa
Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.tsl.mk/article/mk/finansii-za-nefinansieri/
Opis na obukata:
Steknete se so kompetitivni ve{tini od oblasta na finansiite. Zapoznajte se so metodite za planirawe i proektirawe na finansiski izve{tai. Otkrijte kako da gi prezentirate finansiskite informacii na vistinski na~in.
Pridobivki:
Pro{iruvawe na znaeweto vo oblasta na finansiite so koncepti, tehniki i alatki za pravewe finansiski analizi Osoznavawe koi finansiski informacii im se potrebni na menaxe-rite i na koj na~in e potrebno istite da im bidat prezentirani Polesno koristewe na finansiskite informacii za planirawe Zapoznavawe so metodi na planirawe i proektirawe na finansiski izve{tai Steknuvawe so kompetitivna prednost vo znaeweto vo oblasta na finansiite
Triple S Group Adresa: ul.Ruzveltova 19-2/2 Telefon: 3112048 Faks: 3112395 E-mail: office@tsl.mk Web: www.TSL.mk
OSVE@ETE GI VA[ITE INFORMACII!
PRETPLATETE SE NA Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk
KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA)
Kursot e dizajniran za po~etnici – za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo. Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal. Upisot e vo tek.
Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje
tel/ faks 02/ 3213-409 , 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk
22 16.11.2010
OBUKI / MENAXMENT / HR / PR
VTORNIK
Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Office Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena namakedonskite delovni i drugi subjekti.
OBUKA NA TEMA:
Odnosi so javnost
Kursot e namenet za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal
Oblast: Komunikaciski ve{tini Termin: 26-27 Noemvri 2010 Vremetraewe : 12 ~asa
KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA)
Kursot gi opfa}a slednite oblasti :
Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancelariskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija.
Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.tsl.mk/article/mk/odnosi-so-javnosta/
Opis na obukata:
Odnosite so javnost se proces od alatki, aktivnosti i promeni koi rabotat vo nasoka na ostvaruvawe na Va{ite biznis celi. Tie se sto`erite koi gi koristat naprednite kompanii poradi postignuvawe na specifi~ni celi.
Upisot e vo tek.
Pridobivki:
Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot.
Ruzveltova 6, 1000 Skopje
tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk
Poednostavna komunikacija vo kompanijata bidej}i i vrabotenite sakaat da Ve ~ujat Definirawe na javnosta na koja i se obra}ate Pouspe{no mediumsko pretstavuvawe i podobro organizirana mediumska kampawa Pridobivawe na mediumite na Va{a strana Razvoj na komunikikaciskite ve{tini Sovladuvawe na stravot od javnosta i javnite nastapi
OBUKA NA TEMA:
Efektiven menaxment Edinstvena sertificirana obuka za menaxeri vo MK
Adises ToPLeaF PRAVILA I STILOVI NA MENAXIRAWE
Oblast: Menaxment Termin: 3-4 Dekemvri 2010 Vremetraewe : 12 ~asa
Opis na obukata:
PO^ETOK 25 NOEMVRI 2010
Dali znaete da menaxirate vo vreme na krizi? Smetate li deka gi imate vistinskite lu|e? [to ne funkcionira vo va{iot tim? Ne{to fali? Otkrijte {to!! SESIJA I Vo {to se sostoi problemot / [to na vistina zna~i menaxment? SESIJA II [to zna~i dobar menaxment / Idealen izvr{itel? SESIJA III Stilovi na menaxment / Koi komplementarni timovi dobro funkcioniraat? SESIJA IV Deadwood / Kako da raboti{ so osamen java~? SESIJA V Kako da se spravi{ so „A” tip / Kako da raboti{ dobro so „Paliku}a”?
Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.tsl.mk/article/mk/efektiven-menadzment/
Novite tehnologii i noviot `ivoten stil baraat sosema nov menaxment - da razviete ve{tini za adaptirawe i upravuvawe so fluktuira~kite faktori od koi zavisi uspehot. Otkrijte koi se tajnite na uspe{noto upravuvawe i vedna{ po~uvstvuvajte gi efektite.
Pridobivki:
Poznavawe i pravilna primena na razli~nite menaxment tehniki Primena i kombinirawe na verbalnite i neverbalnite tehniki za menaxment Ve{tina za spravuvawe so stresot vo raboteweto Ve{tina za upotreba na pomo{nite menaxment tehniki kako {to se: PEST, SWOT, Mind Mapping, Johari Window itn.
Triple S Group Adresa: ul.Ruzveltova 19-2/2 Telefon: 3112048 Faks: 3112395 E-mail: office@tsl.mk Web: www.TSL.mk
Po~etok: 25.11.2010 (^etvrtok) Moderator: Prof. Dr. Leonid Nakov (edinstven licenciran moderator za Adizes TOP Leadership Forum Program vo Makedonija)
PRETPLATETE SE NA
Vreme: 13 – 18 ~asot
Info@clearview.com.mk www.clearview.com.mk 02/ 24 61 477
Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk
OBUKI / BIZNIS PLANIRAWE / HACCP
VTORNIK
16.11.2010
23
Komorsko-partnerski proekt CEFTA - DIHK
SEKOJ DEN VO DVODNEVEN SEMINAR: PRAVILA ZA POTEKLOTO NA STOKITE VO CEFTA-REGIONOT - ZAJAKNUVAWE NA KONKURENTNOSTA NA KOMPANIITE
OBJAVUVAJTE GI VA[ITE: OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI
23 i 24 noemvri 2010 godina Stopanska komora na Makedonija
SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI
Vo funkcija na inovirawe na znaewata na stopanskite subjekti vo primenata i koristeweto na pravilata za potekloto na stokite, vo ramkite na CEFTA-Dogovorot, Stopanskata komora na Makedonija so Unijata na germanskite trgovskoindustriski komori (DIHK) organizira dvodneven seminar na tema: IMPLEMENTACIJA NA PRAVILATA ZA POTEKLOTO NA STOKITE VO CEFTA-REGIONOT.
POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA
Predavaweto }e bide realizirano od strana na HELMUT BERND, vi{ carinski ekspert za edinstveniot carinski sistem na EU i za poteklo na stokite od Berlin, Germanija.
Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.
Interaktivniot karakter na seminarot dava mo`nost i za bilateralni razgovori so ekspertot, {to mo`e da se navede i vo samata prijava.
Zainteresiranite za u~estvo na dvodnevniot seminar mo`at da se prijavat najdocna do 18 noemvri 2010 godina (kontakt: Biljana Peeva-\uri}, tel: 3244 034, biljana@mchamber.mk i Venera Andrievska, tel: 3244 037, venera@mchamber.mk). Poop{irni informacii i Prijavniot list mo`at da se prezemat od veb-portalot na Stopanskata komora na Makedonija: www.mchamber.mk
LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk
Vodi~ za neformalno obrazovanie- Aktuelni obuki Online kursevi po angliski jazik non stop Go! EnglishMak Podgotvitelni obuki za TOEFL/ GMAT/ GRE/ SAT sekoj 1vi i 15ti 6 sedmici Obrazoven Informativen Centar Online kursevi po angliski jazik non stop Go! EnglishMak Podgotvitelni obuki za TOEFL/ GMAT/ GRE/ SAT sekoj 1vi i 15ti
6 sedmici Obrazoven Informativen Centar E-biznis strategii za podobruvawe na efikasnosta i efektivnosta vo raboteweto na kompaniite vo globalnoto okru`uvawe 17.11.10 Stopanska Komora na RM Germanski jazik 17.11. 10 60 ~asa/3 mes Kosmo Inovativen Centar Voveduvawe, odr`uvawe i
modifikacija na HACCP sistem 18.11 - 20.11.10 Klu~ - Konsalting i trening centar Uspe{no u~estvo na 7. ramkovna programa na EU 19.11.10 Stopanska Komora na RM Gri`a za klienti 19.11 - 20.11.10 ESP Nadvore{na trgovija 19.11 - 21.11.10 3 den (25 ~asa) Kosmo Inovativen Centar
Analiza na finansiski izve{tai 19.11-20.11.10 Triple S Learning Finansisko planirawe i analiza 20.11. 10 30 ~asa/2 mes Kosmo Inovativen Centar Biznis odnesuvawe i etika 20.11 - 21.11.10 CS Global Upravuvawe so ~ovekovi resursi (napredno nivo) 22.11.10 CS Global
Liderstvo vo novata ekonomija: Strate{ki razvoj na ~ove~ki kapital 23.11.10 M6 Edukativen Centar Proekt menaxment 23.11. 10 30 ~asa/2 mes Kosmo Inovativen Centar Evropski fondovi RP7 25.11-16.11.10 Klu~ - Konsalting i trening centar Delovna komunikacija i rakovodewe so ~ove~ki resursi
23.11.2010 Kosmo Inovativen Centar Motivacija na vraboteni i menaxment na konflikti 25.11 - 26.11.10 CS Global Upravuvawe so proekti (Project Management) 26.11 - 27.11.10 ESP
Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk
OBUKA ZA VOVEDUVAWE, ODR@UVAWE I MODIFIKACIJA NA HACCP SISTEM ZO[TO OBUKA NA HACCP TIM? Sostavuvaweto na HACCP (AOKKT) tim vo sekoja kompanija e eden od klu~nite elementi za ispolnuvawe na ovoj sistem. Timot treba da bide multidisciplinaren i da vklu~uva razli~en personal (proizvodstvo, laboratorija, sanitacija, in`eneri, lica odgovorni za kvalitet i dr). Po`elno e vo timot da ima i ~len od upravata, osobeno koga se re{ava za investicii neophodni za implementacija na ovoj sistem. CELI NA OBUKATA U~esnicite vo obukata se zdobivaat so prakti~ni znaewa koi }e im ovozmo`at:
Da vovedat HACCP vo svoeto pretprijatie Da go odr`uvaat vovedeniot sistem Da vr{at modifikacii na vovedeniot sistem Da gi obu~at ostanatite vraboteni kako da go odr`uvaat sistemot Da bidat vnatre{na kontrola vo drugi pretprijatija.
SODR@INA NA OBUKATA Sodr`inata e zasnovana vrz generalniot model na Vodi~ za primena na sistemot za Analiza na Opasnosti i Kriti~ni Kontrolni To~ki (AOKKT), na Komisijata na Codex Alimentarius. Predavawata se prosledeni so prakti~ni ve`bi od strana na site u~esnici. Sekoj HACCP tim izrabotuva HACCP plan za svoeto pretprijatie, pri {to se diskutiraat razli~ni fazi od negovata izrabotka i od voveduvaweto na HACCP sistemot. VREMETRAEWE I MESTO NA ODR@UVAWE NA OBUKATA
3 - dnevna intenzivna obuka (09 - 16 ~asot) vo prostoriite na Konsalting i trening centar KLU^, Ul. Mito Haxi-Vasilev Jasmin, 52-1/3 - Skopje.
KONSALTING I TRENING CENTAR KLU^ Va{iot klu~ za uspeh! 02 / 3211 - 422 contact@key.com.mk www.key.com.mk
24 16.11.2010
KONFERENCII I SAEMI
VTORNIK
SAMO VO
OBJAVETE GI VA[ITE OGLASI ЗА:
RABOTA TENDERI
REVIZORSKI I DRUGI FINANSISKI IZVEШTAI SOOPШTENIJA
PO PROMOTIVNI CENI! Javete se na: 02/2551441 lok. 105 ili kontaktirajte ne na: e-mail: gulakova@kapital.com.mk
Od 2 do 5.12.2010 godina, vo Bursa, Republika Turcija
SAEMI ZA METAL I ENERGETIKA Stopanskata komora na Makedonija vo sorabotka so ovlasteniot zastapnik na saemskiot organizator - ADONIS GRUP, organizira poseta na makedonski kompanii na saemskata manifestacija od 1 do 3 dekemvri 2010 godina po isklu~itelno povolni uslovi
Vo periodot od 2 do 5.12.2010 godina vo Bursa, Republika Turcija, }e se odr`i 9-tiot tradicionalen Me|unaroden saem za metal i energetika: “BURSA METAL PROCESSING TECHNOLOGIES FAIR 2010'' – Saem za ma{ini za obrabotka na metal, za zavaruvawe, za ra~en alat, pnevmatika i hidraulika;
SOVETUVAWE
“INKOTERMS 2010, ME\UNARODNI TRGOVSKI DOKUMENTI I POVRAT NA DDV OD STRANSTVO” 17-20 noemvri 2010 godina Hotel „Olimp„ 4* , Zlatibor, R. Srbija PROGRAMA 1. “INKOTERMS 2010” - PREDAVA^: Karlo Zmaj{ek, direktor na Centarot za {pedicija vo „Makpetrol„ AD - Skopje. 2. “ME\UNARODNI TRGOVSKI DOKUMENTI” - PREDAVA^: Lazo Angelevski, Va{a biznis-kancelarija, Stopanska komora na Makedonija. 3. “POVRATOK NA DDV OD STRANSTVO”: PREDAVA^: Mirko Vin~eti},
KONTAKT: Anita Mitrevska tel:02 32 44 057 faks: 02 32 44 088 e-mail: anita.mitrevska@mchamber.mk
direktor na Cash Back IMO i ekskluziven i generalen zastapnik na {vajcarskata Cash Back vo Srbija. Podetalni informacii, agendata i prijavniot list mo`e da se najdat na veb-portalot na Stopanskata komora na Makedonija: www.mchamber.mk
Elizabeta Eftimova: tel: 02 32 44 074 faks: 02 32 44 088 e-mail: beti@mchamber.mk
8. Me|unaroden saem za elektri~na
energija, elektronska avtomatizacija, prosvetluvawe i komunikacija -ELECO 2010; 2. Me|unaroden saem za lim, cevki i
nivna obrabotka - BURSA SHEET METAL TECHNOLOGIES 2010 i - Bursa hardver i bezbednost na rabotnoto mesto-BURSA HARDWARE AND JOB SECURITY FAIR.
Stopanskata komora na Makedonija vo sorabotka so ovlasteniot zastapnik na saemskiot organizator - ADONIS GRUP, organizira poseta na makedonski kompanii na saemskata manifestacija od 1 - 3 dekemvri 2010 godina.
Obezbedeno e besplatno hotelsko smestuvawe so dve no}evawa i vklu~en doru~ek, transfer od hotelot do saemot i vleznica na saemot. Smestuvaweto e vo renomiran hotel so 4 ili 5 zvezdi. Posetitelot pla}a organizacioni tro{oci na Adonis vo iznos od 95 evra po lice so avtobus (dokolku e so sopstven prevoz, samo 35 evra administrativni tro{oci). Za realizacija na avtobuskiot prevoz potrebno e obezbeduvawe na minimum 17 patnici. Uplatenite sredstva do Adonis i Stopanskata komora na Makedonija ne se refundiraat, dokolku u~esnicite odlu~at da go otka`at patuvaweto posle istekot na rokot za prijavuvawe. Prijavuvaweto za poseta na saemskata manifestacija e najdocna do 26 noemvri 2010 godina (petok). Pove}e informacii za saemskata manifestacija se dostapni na veb stranata: http://www.tuyap.com.tr.
KONTAKT:
KONTAKT:
Biljana Peeva-\uri} Tel: (02) 3244034; Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: biljana@mchamber.mk
Vojkan Nikolovski Tel: (02) 3244068; Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: vojkan@mchamber.mk
FUN BUSINESS
VTORNIK
25
16.11.2010
SVETSKA PREMIERA NA HARI POTER
DVODELEN KRAJ ZA FANOVITE
Finaleto na serijalot “Hari Poter”, snimeno vo dva dela, }e bide lansirano na 19 noemvri. Prviot del od “Hari Poter i darovite na smrtta” }e odi kako “normalen”, dvodimenzionalen film, a vtoriot kako 3D-format }e ja ima premierata na 15 juli narednata godina
ojznae kako bi izgledala fantazijata za Hari Poter dokolku ja re`ira{e Stiven Spilberg? Kompanijata Vorner Bros gi otkupi filmskite prava za dva milioni dolari samo {to be{e objaven prviot roman na X.K Rouling vo Velika Britanija. Taa pobarala koproducent vo kompanijata Drimvorks (DreamWorks) na Spilberg, me|utoa, interesot od drugata strana bil navistina mnogu slab. Koga knigata stana megahit vo Amerika, Spilberg go promenil svoeto mislewe. Sakal da go realizira toj proekt so pomo{ na kompjuterska animacija, koja za prv pat ja prezentira{e Piksar (Pixar) vo “Prikaznata za igra~kite”. Vorner Bros go odbrale Kris Kolumbus, koj prethodno gi re`iral “Sam doma” i “Gospo|a Dautfaer”. Navistina ne pravat gre{ka so vakviot izbor, zatoa {to site filmuvani romani na X.K Roulong napravija bruto-
K
K
O
M
E
R
prihod od pet milijardi i trista milioni dolari. Deka Hari Poter e edna navistina kompleksna fran{iza uka`uvaat dve “sitni” raboti. Kako prvo, otkako po~na da se zgolemuva histerijata deka se bli`i krajot, od Vorner Bros odlu~uvaat poslednata kniga ”Hari Poter i darovite na smrtta” da ja pretvorat vo film od dva dela. Od filmskoto studio smetale deka na eden vakov brend, vreden 15 milijardi dolari, i na eden vakov golem uspeh postignat od serijalot za deteto magioni~ar, mu e potrebno dostoinstveno ”ispra}awe”. Kako {to be{e najaveno, poslednite dva dela treba{e da bidat promovirani vo 3D-format. Prviot del }e bide prika`an vo svetskite kinosali na 19 noemvri godinava, a vtorata polovina se o~ekuva da ja do`ivee svojata premiera na 15 juli narednata godina. Za premierata na prviot od poslednite dva dela ne uspeale navreme da ja sredat 3DC
I
J
A
L
E
N
verzijata, so ogled na toa {to datumot za premiera ne mo`e da se pomestuva, pa, taka, ostanuva samo 2D-verzija. Sepak, propustot koj e napraven ne e mnogu golem, so ogled na faktot {to i site 7 dela }e bidat prefrleni vo 3Dformat, pa na toj na~in }e se zakiti serijalot so u{te edna milijarda dolari. [to se o~ekuva od prviot del zaka`an za krajot na nedelava? Najgolemata novost e toa {to Hogvorts, u~ili{teto za magioni~ari, }e se vidi samo vo edna kratka scena. Hari Poter i negovite prijateli, Hermiona i Ron, na nekoj na~in }e bidat vo begstvo. Nivniot najgolem poddr`uva~, profesorot Dambldor, pove}e go nema, lordot Voldemort }e ima prezemeno kontrola na s$, no situacijata, se razbira, ne e bezizlezna. Dokolku gi pronajdat svoite “horkruksi”, predmetite vo koi se krie tajnata na nivnata besmrtnost, mo`ebi Hari i prijatelite }e uspeat da go porazat? Ostanuva da O
G
L
A
S
akteri, predvodeni od Rade [erbexija, koj go igra Gregorvi~, majstorot za izrabotka na magi~ni stap~iwa. Spored nego, stanuva zbor za mnogu va`na uloga, me|utoa, vo filmot ima sceni samo so angliskiot akter Ralf Fajns. So ogled na golemoto iskustvo vo pove}e holivudski filmovi, proektot Hari Poter, spored negovoto mislewe, gi nadminal site ostanati so svojata impozantnost. Od ~lenovite na ekipata, do studijata, pa s$ do pristapot na trojcata “magiona~ari”, koi go smetale tokmu nego za
vidime... Voldermort im izdal naredba na svoite “smrtonosci” po sekoja cena da mu go dovedat Hari Poter. Duri sega }e bide razotkriena misterijata kako bebeto uspealo da ja pre`ivee zamkata vo koja nastradale negovite roditeli. Re`iserot Dejvid Jejts namnogu se raduval na scenite vo koi protagonistite lutaat po London kako najobi~ni tinejxeri. Toa e ona {to najmnogu gi interesira vqubenicite vo ovoj serijal {irum svetot. Pokraj legendarnata trojka, vo finaleto na Hari Poter se pojavuvaat i novi K
O
M
E
R
C
I
J
A
L
E
N
glavna yvezda na setot. Gostin vo posledniot del e i Bil Nigi, ugleden teatarski akter koj po~nal da “brilijira” na film duri po negovata 40–ta godina. Smetal deka }e ostane posledniot Angli~anec koj ne igral vo Hari Poter, me|utoa, vo posledniot del }e bide ministerot za magija, Rufus Skrimgoer. Vel{kiot akter Ris Ajfans ja prifatil ulogata na tatkoto na Luna Lavgud i branitel na Poter poradi odli~noto scenario, maestralniot re`iser i, sekako, odli~niot honorar. O
G
L
A
S
26 16.11.2010
FUN BUSINESS
VTORNIK
NAJDOBRI IZUMI
NEVEROJATNI PRONAJDOCI NA NOVATA ERA
Magazinot “Tajm” go objavi spisokot na 50-te najdobri pronajdoci za 2010 godina, vo koj ima neverojaten izbor na izumi od sekoja oblast. Vi gi pretstavuvame prvite osum koi se najdoa na toj spisok SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk
ako {to se razvivaat tehnologijata i naukata, taka i pronajdocite stanuvaat s$ poneverojatni. Rabotite koi nekoga{ izgledale nevozmo`ni, kako avtomobil koj upravuva sam ili, pak, ~ovekot da mo`e da leta, sega, blagodarenie na nekoi “pametni umovi”, se vozmo`ni. Magazinot “Tajm” go objavi spisokot na 50te najdobri izumi za 2010 godina. Izborot na pronajdocite e raznoviden i opfa}a s$ i se{to, od telefoni, do avtomobili, internet-stranici, laser protiv komarci, podvoden zmej, bioobleka, pu{ki na voda, filmot “Avatar”... Vi gi pretstavuvame prvite 8 najdobri izumi na spisokot na “Tajm” za 2010 godina.
K
3
1
2
AJPED (iPad)
ako im uspeva na Epl sekoga{ K da se prvi i najdobri so tehnologiite? Tajnata e vo toa {to pravat preobrazba na proizvodite od koi se otka`ale nivnite konkurenti. Vsu{nost, Ajped e samo prodol`enie na neuspe{niot model na Majkrosoft Tablet PC. No, “Epl” e prvata kompanija koja dizajnirala modeli koi se “prijateli” na prstite, namesto da gi stavaat kompjuterskite tastaturi. Edna analiza veli deka Ajped e najdobro prodavaniot aparat, koj voop{to ne nalikuva na telefon, vo potro{uva~kata elektronska istorija.
LUKSI (Looxcie)
4
FLIPBORD (Flip board)
a vtoroto mesto N se nao|a aplikacijata za Ajped, nare~ena Flipbord. Sosema normalno e ako aparatot koj ja poddr`uva se nao|a na prvoto mesto na listata na izumi, negovata aplikacija da se najde na vtoroto mesto. Najdobar opis za ovaa aplikacija e “socijalen magazin”, bidej}i gi prezema slikite, linkovite, najnovite postovi od profilite na va{ite prijateli i gi pretvora vo eden interesen format koj nalikuva na magazin. Mo`e da se dodavaat informacii od blogovi i internet-stranici i da spodeluvate informacii so prijatelite preku elektronska po{ta.
Kikstarter (Kickstarter)
5
SKVER (square)
ko ste pomisA lile deka ste videle s$, mo`ebi
vaa internetO stranica go ima epitetot filantropska.
{te eden izum na kompanijata Epl namenet U za telefonite Ajfon
ste se izla`ale. Luksi e kamera koja snima bukvalno s$ {to gledate. Toa e male~ka kamera koja se prika~uva na uvoto. Ako naidete na ne{to koe mislite deka e vredno za snimawe, toga{ ednostavno pritiskate kop~e i avtomatski prethodnite 30 sekundi se za~uvani, pa duri i se prika~eni na nekoja od socijalnite mre`i na koi imate korisni~ka smetka (profil). Snimkata vedna{ mo`e da se gleda, no mo`e i prethodno da ja vidite i ne{to da dodatete ili promenite. Ovaa male~ka kamera mo`ebi ima memorija za da snimi materijal i do pet ~asa.
Tuka sekoj mo`e da donira sredstva vo nekoj proekt koj e vo faza na razvivawe ili istra`uvawe. Od sredstvata koi se doniraat, ovaa onlajн-mre`a zadr`uva samo 5%. Osnova~ite na ovoj proekt i internet-stranica odbrale kraen rok i minimalna suma koja e zadol`itelna za donirawe. Ako ne se sobrani sredstvata do rokot koj e predviden, proektot se proglasuva za neuspe{en.
ili Ajpod. Toa e edna mala naprava koja se prika~uva za telefonot (kade {to se prika~uvaat slu{alkite ili polna~ot) i gi ~ita kreditnite karti~ki. Informaciite od karti~kite se prefrluvaat na telefonot. Otkako }e se vnese nekoja suma, klientot potvrduva so toa {to }e pritisne na kop~e na telefonot, a pritoa se pra}a potvrda za transakcijata na elektronskata po{ta. Ovoj izum se poka`a kako mnogu korisen i iako ne mo`e da gi izvr{uva site transakcii, sepak, za{teduva na vreme, a vo idnina se o~ekuva negovo usovr{uvawe.
6
SONI ALFA A55 (Sony Alpha A55 Camera)
7
VOZOT NA AMTRAK, raboti na biogorivo od preraboteno govedsko meso (Amtrak’s Beef-Powered Train)
8
AVTOMOBILITE NA GUGL KOI VOZAT SAMI
a {estoto mestoo se nao|a fotoN aparatot koj niko-
o cel da se odr`i S {to pozelena i ekolo{ki po~ista
odinava Gugl gi testira{e Gprvite avtomo-
ga{ ne “trepnuva”. Tradicionalnite standardni fotoaparati pravat neverojatno ubavi fo-tografii, no imaat edno ograni~uvawe nete - koga }e go pritisnete kop~eto za slikawe,, ogledaloto koe ja prenaso~uva slikata na okoto za moment “kliknuva” i nekolku sekundi ne mo`ete da slikate povtorno. Kaj ovoj aparat ogledaloto miruva, {to zna~i deka mo`ete za edna sekunda da slikate i do 10 fotografii, a mo`ete da snimite i HD video.
sredina, kompanijata Amtrak vo SAD testira{e voz koj 80% raboti na obi~no dizel gorivo i 20% na biogorivo od ostatocite pri prerabotka na govedsko meso. Na ovoj na~in se za{teduva na gorivo, a i se namaluva zagaduvaweto na vozduhot, bidej}i biodizelot od prerabotkata na govedskoto meso sogoruva polesno. I pokraj pozitivnite efekti od ovoj na~in na upotreba na `ivotinskite ostatoci, se pojavija kritiki od zdru`enijata na za{tita na `ivotnite. Ovoj proekt e s$ u{te vo faza na istra`uvawe, no se najde na sedmoto mesto na spisokot na “Tajm”.
bili koi vozat sami. Bea testirani sedum avtomobili koi pominaa pove}e od 200 iljadi kilometri, bez niedna seriozna nesre}a. Pred po~etokot na vozeweto, ja vpi{uvate krajnata destinacija, a seto ostanato go pravi kompjuterot. Robotiziranite avtomobili koristat kameri, detalni mapi, radarski senzori i laserska tehnologija za odreduvawe na dale~inata, no i za sledewe na ostanatite u~esnici vo soobra}ajot. So ovaa tehnologija im se ovozmo`uva na patnicite da se opu{tat, da spijat ili, pak, da zavr{at nekoja rabota dodeka da pristignat na odredenata destinacija.
GADGETS NOVATA MODA VO SOCIJALNOTO @IVEEWE oken e novoto tehnolo{ko ostvaruvawe, dostapno i kaj nas, koe ovozmo`uva razmena na informacii onlajn i e u{te edna korisna alatka kaj socijalnite mre`i. Tolku e malo {to mo`e da se upotrebi kako privrzok za klu~evi, a dizajnirano e da izgleda kako igra~ka, {to e malku neseriozen izgled za tolku korisna naprava. So spojuvawe na dva Poken se prenesuvaat informaciite, pa taka se dobivaat, odnosno razmenuvaat, li~nite podatoci me|u sopstvenicite na Poken. Pokraj toa, povrzano e so Tviter, Fejsbuk i u{te 40 drugi socijalni mre`i.
P
ЕКSКЛУЗИVNО Пrемиеrа на опеrsката бајка
ЈОVАNЧЕ И МАRИКА Енгелбеrт Huмпеrдинк 19.11.2010 (петок) 19.00 ч. МАКЕДОNSКА ОПЕRА И БАЛЕТ
SPORT
VTORNIK
SPORT
16.11.2010
27
FORMULA 1
TOTALNA DOMINACIJA NA RED BUL
PREMIER LIGA
LO[A NO] ZA [AMPIONITE
SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk
ed Bul e apsoluten pobednik na sezonata vo Formula 1. Sebastijan Fetel go osvoi prvoto mesto vo individualna konkurencija, dodeka avstriskiot tim e ubedlivo prv i na konstruktorskata tabela. No, brojkite dobieni od proda`bata na energetskiot pijalak na Red Bul govorat deka 135 milioni evra vlo`eni vo timot godinava se i pove}e od isplatlivi. “Dodeka celokupnata proda`ba na bezalkoholni pijalaci vo svetot e namalena za 2,1%, na{ata proda`ba e zgolemena za 1,2%. Do ovoj moment od godinata imame prodadeno pove}e od ~etiri milijardi limenki na Red Bul, a za narednata godina se podgotvuvame proda`bata da ja zgolemime za 10%”, izjavi izvr{niot direktor na avstriskata firma, a voedno i dominanten sopstvenik, Ditrih Mate{ic. Pokraj zgolemuvaweto na proda`bata, od kompanijata se prezadovolni i od postignatiot mediumski impakt, bidej}i logoto na “crveniot bik” bilo najzastapeno za vreme na prenosite od trkite. To~no e deka pokraj Red Bul Rejsing, kompanijata go poseduva i timot na Toro Roso, {to e italijanska transkripcija na brendot. Sepak, istra`uvaweto na britanskata marketin{ka ku}a Margo Matriks poka`uva deka tokmu poradi konkurentnosta na dvajcata voza~i na Red Bul, ovaa ekipa e najprika`uvana vo tekot na direktnite prenosi. “Logoto na Red Bul vo prvite 15 trki od sezonata na TVekranite bilo vo kadarot ~etiri ~asa i 27 minuti. Ova e izvonreden podatok za energetskiot pijalak, bidej}i bolidot na konkurentniot Ferari, kade {to se istaknati sponzorite na italijanskiot tim, bil vo fokusot samo 57 minuti. Edinstveno oficijalniot sponzor na Formula 1, LG, ima zabele`no pogolema pristapnost do gleda~ite od Red Bul, so celi 11 ~asa”, se veli vo rezimeto na izve{tajot od Margo Matriks. O~igledno deka Red Bul dobro ja prostudira mediumskata i promotivnata mo} na Formula 1, a golemite vlo`uvawa {to gi pravi timot u{te od 2003 godina se nekolkukratno isplatlivi.
R Karlo An~eloti potvrdi deka go do`iveal najgolemiot debakl vo karierata
oslednoto kolo od najsilnite evropski fudbalski ligi vo Evropa ni donese porazi na {ampionskite ekipi vo Anglija i Italija. Na ogromno iznenaduvawe na dobrite poznava~i na fudbalskite priliki vo Premier ligata, ^elzi zagubi so 3:0 pred svojata publika, i toa vo duelot so autsajderot Sanderlend. Ovoj rezultat e do tolku po~uden {to se slu~i vo momentite koga londonskiot klub e bukvalno na vrvot od formata, a menaxerot Karlo An~eloti raspolaga so svoite najdobri fudbaleri. “So sigurnost ova e najlo{ata no} vo mojata kariera”, izjavi An~eloti po fijaskoto so Sanderlend. Lo{o izdanie imaa i fudbalerite na Inter, koi vo milanskoto derbi zagubija so 1:0 vo me~ot so najlutiot rival Milan. Iako samo eden gol go re{i natprevarot, Milan be{e daleku podobriot tim na terenot, a aktuel-
P
K
O
M
E
R
C
I
J
A
niot evropski {ampion, Inter, be{e daleku i od obezbeduvawe na makar nere{en ishod. “Kako igravme, ne zaslu`ivme da pobedime”, istakna pretsedatelot na Inter, Masimo Morati, koj voop{to ne saka{e da ja sokrie svojata lutina kon trenerot i igra~ite. Rafael Benitez, pak, “kormilarot” na Inter, samo izjavi deka sezonata e dolga i s$ u{te ne se zagubeni {ansite za odbrana na titulata. Vredno e da se spomene deka na{iot Goran Pandev, vo “~udnata” rotacija na trenerot, ovojpat vo igra vleze vo 60-ta minuta, a s$ {to napravi e dobieniot `olt karton po sudirot so Abate. L
E
N
O
G
L
A
S
Do ovoj moment od godinata imame prodadeno pove}e od ~etiri milijardi limenki na Red Bul, a za narednata godina se podgotvuvame proda`bata da ja zgolemime za 10% - izjavi izvr{niot direktor na avstriskata firma
135 milioni evra go ~ine{e Red Bul dvojnata titula vo Formula 1
1,2% e zgolemena proda`bata na energetskiot pijalak, vo uslovi koga pazarot na bezalkoholni pijalaci e vo kriza
PETROV DO ALONSO: ”ZOШTO NE ME NAPADNA?” Najgolem gubitnik na sezonata vo Formula 1 e sekako [panecot Fernando Alonso, koj iako be{e so najgolemi {ansi za triumf vo prvenstvoto, ne uspea da dojde nitu do posakuvanata petta pozicija na trkata odr`ana na patekata vo Jas Marina, koja }e mu ja za~uva{e prednosta vo generalniot poredok pred Fetel. Alonso zavr{i na sedmata pozicija, a pred nego bea dvajcata voza~i na Reno, Vasilij Petrov i Rober Kubica. Alonso istakna deka Petrov vozel kako `ivotot da mu zavisi od me|usebniot duel i toj nemal nikakvi {ansi za da ja podobri pozicijata. “Dokolku Alonso me napadne{e silno i be{e pobrz od mene, toga{ sigurno deka nema{e da go blokiram. No, jas ne mo`ev ednostavno da go pu{tam da me pomine. Toa nema{e da bide vo red. Ne dojdov zatoa vo Formula 1”, izjavi Petrov, koj po objavuvaweto na vesta deka ruskata Lada e eden od novite sponzori na Reno, si go obezbedi mestoto vo timot i za narednata godina.
Logoto na Red Bul vo prvite 15 trki od sezonata na TV-ekranite bilo vo kadarot ~etiri ~asa i 27 minuti. Ova e izvonreden podatok za energetskiot pijalak, bidej}i bolidot na konkurentniot Ferari, kade {to se istaknati sponzorite na italijanskiot tim, bil vo fokusot samo 57 minuti
NIKOJ NE VNIMAVAШE NA FETEL Sebastijan Fetel e mom~eto okolu kogo vo momentov se vrtat menaxerite, sponzorite, novinarite i, se razbira, devojkite. Toj e najmladiot {ampion vo istorijata na Formula 1 i verojatno i najgolemata nade` na ovoj sport. Sepak, pred po~etokot na trkata vo Abu Dabi, poslednata od kalendarot, nikoj ne govore{e za negovite {ansi za titula. Mnogumina go pra{aa dali toj }e mu pomogne na klupskiot kolega Mark Veber da go sovlada vo do toj moment vode~kiot na tabelata Fernando Alonso. I Veber i Alonso zaglavija vo sredniot del od poredokot, a Fetel na krajot uspea da triumfira i vo Abu Dabi, no i vo {ampionatot.
Nikoj ne vnimava{e na Fetel. Mom~eto sega e najmladiot {ampion vo istorijata na natprevaruvaweto
TOP 100
TOP 100
VO PETOK NOVA EDICIJA
KAPITAL 100 NAJGOLEMI Liderite na makedonskata ekonomija Kapital Media Group vo sorabotka so doma{ni analiti~ari i eksperti ja podgotvuva vtorata godi{na edicija KAPITAL 100. Po nekolkute uspe{ni edicii posveteni na bankite, izvoznicite, kompaniite, podgotvuvame nova edicija koja }e bide posvetena na liderite na makedonskata ekonomija. Vo edicijata }e bidat vklu~eni pove}e rangirawa i analizi: 100 najgolemi kompanii vo Makedonija za 2009 100 najprofitabilni kompanii vo Makedonija za 2009 Koi se najgolemite rabotodava~i vo Makedonija Najgolemite problemi vo vremena kriza i kako da se re{at O~ekuvawa na najgolemite za 2011 godina Site rangirawa }e bidat izraboteni vrz osnova na oficijalni i revidirani podatoci obezbzedeni od oficijalni institucii.
Vo edicijata vo posebni tekstovi }e bidat analizirani nekolku sektori preku obrabotka i izjavi na najgolemite i najsupe{nite kompanii koi rabotat vo slednive sektori: Energetika i nafta i nafteni derivati Crna i oboena metalurgija Telekomunikacii Grade`na industrija i grade`ni materijali Prehranbena industrija Trgovija Vo ramki na rangiraweto }e bidat vklu~eni u{te dve rangirawa: TOP 100 najgolemi kompanii vo Adriatik regionot (rangirani spored vkupni prihodi ostvareni vo 2009) i TOP 100 najgolemi kompanii vo Centralna Evropa (rangirani spored vkupni prihodi ostvareni vo 2009).
Za site informacii i pra{awa okolu oglasuvaweto obratete se do marketing sektorot na e-mail: prilozi@kapital.com.mk tel: 02 2551 441 lice za kontakt: Jasmina Savovska Tro{anovski