17-kapital-12.04.2010 by Kapital Media Group

SVETSKITE BIZNIS LIDERI PROTIV KRIZATA:

XEK VEL^, PORANE[EN [EF NA XENERAL ELEKTRIK VO KRIZA NE SMEE DA SE KRIE, TREBA SÈ DA SE OBJAVUVA

KAPITAL TEMA: PRIVATIZACIJA I EDNITE I DRUGITE JA IMAAT “MUVATA NA KAPATA”!? STRANA 8

INTERVIEW

GORDANA JANKULOVSKA

NA ZATVORAWE, PETOK 09.04.2010, 13.00~.

MINISTER ZA VNATRE[NI RABOTI

BEZ PARDON ZA ORGANIZIRANIOT KRIMINAL I KORUPCIJATA! Predlozite na Branko Crvenkovski okolu privatizacijata se za dnevno– politi~ka upotreba! Zabranata za retroaktivno dejstvo na zakonite pretstavuva eden od stolbovite na vladeeweto na pravoto i e temelna vrednost na na{iot ustaven poredok. Dokolku pominat ovie predlozi }e se dovede vo pra{awe demokratskiot kapacitet na Makedonija so ogled na toa {to zabranata za retroaktivno dejstvo na zakonite e povrzana so na~eloto “nema kazna bez zakon”! Odnosno zabranata nekoj da bide kaznet za delo koe pred da bide storeno ne bilo utvrdeno so zakon kako kaznivo delo. Tokmu ova na~elo e edno od osnovnite gra|anski slobodi i prava koe se garantira ne samo so ~len 14 od Ustavot na Makedonija!

MBI 10 MBID OMB

0,98% 0,22% 0,56%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,57 46,30 1,33

NAFTA BRENT EURORIBOR

85,69 1,22%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (09.04)

TE[KA AVIONSKA NESRE]A VO RUSIJA ZAGINA POLSKIOT PRETSEDATEL

PROFIL KOJ BE[E LEH KA^INSKI? STRANA 24

HIPO ALPE ADRIA, SEPAK, SI ODI OD MAKEDONSKIOT PAZAR!?

2 12.04.2010

NAVIGATOR

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PONEDELNIK 12 APRIL 2010

DA MO@E DA STANE MISIRKOV, “O^I BI MU ISKOPAL”!? o intervju za sopstveniot vesnik od 2 april, Velija Ramkovski, sopstvenik na duzina znaeni, i neznaeni mediumi (nikoj ne se interesira od nadle`nite za taa rabota (!?)) go veli slednoto koe e tema na ovoj vovednik so koj - imam namera da ja zapo~neme nedelata: “... Klu~ot za re{avawe za imeto, klu~ot za EU i NATO go gledam vo Ahmeti. Zo{to go velam toa? Toj e najkonstruktivnata strana i e najumereniot politi~ar, ne samo vo albanskiot t uku i vo makedonskiot politi~ki blok ... Negovata orientacija sega doa|a toj da bide klu~en faktor vo re{avaweto na sporot so Grcija ...”, lamentira{e Ramkovski, i so “eksploziven orgazam” go zaklu~i intervjuto potpi{ano od izvesen K.^ (velat bil glavniot urednik, ako e taka jas pra{uvam zo{to ne e potpi{an so celo ime i prezime ... (!?) I eve kako zavr{i ... “... Imav razgovor so Ahmeti i li~no mu veruvam. Koga ~ovek }e sedne so ~ovek, vpe~atokot {to go dobiva ne e nekoja mislovna operacija, tuku instinkt ... Za mene vo momentov Ahmeti e faktor na stabilnosta na dr`avata. Da se ostavat VMRO-DPMNE i SDSM sami da go re{avaat problemot so imeto, nikoga{ nema da go re{at, ako ne e pritisokot na tretiot ~initel, a vo slu~ajov toa e Ahmeti”, zavr{i Velko (!?) Eh, na ~ovek da mu se zgadi, veruvajte ... Po vakvo “sednuvawe vo skutot” na Ali Ahmeti (ne znam samo koja e matematikata!?), pra{awata {to

sakam da gi postavam deneska ne se upateni do nitu eden Albanec! Vidovme {to sakaat tie - vo poslednite tri nedeli - od Ta~i, preku Selmani, a kaj i da e deneska i Ahmeti }e kaè! No, Teuta Arifi ve}e pora~a deka ako e pra{aweto za vojna, toga{ treba Ahmeti da go pra{ame kako se vodi vojna! A, Velko!? Kako posveten gra|anin na Makedonija deneska sakam nekolku pra{awa da upatam do Velija Ramkovski (sopstvenik na najgledanata televizija), ~ovekot {to zaedno so edna grupacija okolu sebe - so problem vo “centarot za ramnoteà”, dolgi godini nanazad mi se prodavaat za najgolemite Makedonci na dene{nicata!? Otsekoga{ na prijatelite sum im velel deka ne moè Velko da bide najgolemiot Makedonec posle Cepenkov! Pa, toj i ne e Makedonec, oti ne{to mu se slu~uvalo pred dvesta-trista godini ... Neka si se raspra{a dobro (!?) Ramkovski na javnosta, osven za Svedmilk, treba da & odgovori na mnogu pra{awa... Prvo – za koj vesnik Ramkovski dade intervju? Negoviot li e? Koj go finansira vesnikot? Vtoro, dali so promoviranata gola apologetika za Ahmeti, Ramkovski smeta deka se potrebni ustavni izmeni, kakvi {to baraat re~isi site albanski partii vo Makedonija denovive (liderska sredba od ~etvrtokot)! Pa, toa e voved vo federalizacija na zemjata!? Treto, dali Ramkovski se zalaga za federalizacija na Makedonija, ako vo “Koha ere”, noviot vesnik na Albancite, za kogo {to velat drugi, deka e pomagan od pe~atnicata “Misirkov”

QUP^O ZIKOV

vo sopstvenost na Ramkovski, novinarite na ovaa Koha sekojdnevno se pra{uvaat okolu nekakvi konferencii za federalizacija na Makedonija!!?? Koga }e se odràt? Koj } e u~estvuva ... êtvrto, dali promoviraj} i go Ahmeti kako “klu~”, Ramkovski sugerira deka vo eden moment albanskiot lider treba da ja napu{ti Vladata i da predizvika politi~ka kriza za da se re{i imeto, koga ve}e Gruevski e nepopustliv! I vo kakva konstelacija }e se re{ava imeto so Grcija, koga Ramkovski smeta deka i Crvenkovski e ist kako Gruevski (!?) dali moèbi smeta deka Ahmeti treba da sedne so Jorgos Papndreu na pregovori! Imam u{te milion pra{awa za gazda Velko! Dosta e za deneska ... No, ete toa vi e Ramkovski, po~ituvani ~itateli, sose site negovi mediumi (televizija i vesnici, novinari i novinarki). Imaat li samo o~i, i ~uvstva ovie “izmanipulirani profesionalci” vo negovite novinarski rabotilnici!? Eh, da moè denes da stane Misirkov, “o~i }e mu iskopa”!?

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandar Pisarev

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

ZAGINA POLSKIOT PRETSEDATEL I DEL OD DR@AVNIOT VRV

Glaven i odgovoren urednik zikov@kapital.com.mk zikov@ ov@ @kappita t l.com. om.mk

OFFICE MANAGER I FINANSII:

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

TE[KA AVIONSKA NESRE]A VO RUSIJA

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

1.5

ilioni evra }e potro{i Ministerstvoto za transport za podobruvawe na turisti~kata ponuda na ezerata preku izgradba na pe{a~ki pateki, hortikulturno ureduvawe i osvetluvawe. Za taa cel Ministerstvoto objavi povik za dodeluvawe dogovor za javna nabavka za izgradba na patekite okolu Dojranskoto Ezero, Mladost, Mavrovskoto i Gabelovoto Ezero. Ministerot za transport Mile Janakieski informira deka prvata faza }e trae okolu tri godini, a prevideni se ~etiri fazi. Za godinava od buxetot na Ministerstvoto se odvoeni 14 milioni denari, za 2011 - 42 milioni denari, a za 2012 godina 34 milioni denari. Kone~nite ceni }e se znaat po zavr{uvawe na javniot povik. Vo vtora faza }e se ureduvaat krajbre`jata na Debarskoto, Berovskoto i Prilepskoto Ezero, a tretata faza gi opfa}a Ohridskoto, Prespanskoto i Globo~ica, a ~etvrtata Tikve{ko, Vodo~a, Mantovo, Turija, Kalimanci, Matka, Treska, Grad~e, Paqurci, Lipkovsko, Kozjak i Mavrovica.

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

LEKTOR

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102,

Meri Kondoska

prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za nedelnikot “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

o avionskata nesre}a vo blizina na Smolensk zagina polskiot pretsedatel i del od dràvniot vrv koi {to treba{e da prisustvuvaat na komemoracijata vo Katinskata {uma kade {to pretstavnicite na vlasta od Sovetskiot sojuz strelale nad 1.000 Poljaci Vo avionska nesre}a vo blizina na zapadno-ruskiot grad Smolensk zagina polskiot pretsedatel Leh Ka~inski (60) i u{te 96 patnici. Vo avionot se nao|ale i negovata sopruga Marija, guvernerot na Centralnata banka na Polska, Slavomir Skiìpek, na~alnikot na General{tabot Franci{ek Gagor, zamenik na {efot na diplomatijata Andèj Kremer i drugi visoki funkcioneri. „Ova e najtragi~noto slu~uvawe vo povoenata istorija na Polska” izjavi polskiot premier Donald Tusk. Polskiot minister za pravda K{i{tof Kvjatkovski ve}e izdal naredba po povod ovaa nesre}a da se sprovede specijalna istraga. Ruskata vlast potvrdi deka nitu eden patnik ne ja preìveal nesre}ata. Vo avionot bile soprugata na pretsedatelot, negovite najbliski sorabotnici, {efot na Centralnata banka na Polska, zamenik-ministerot za nadvore{ni raboti i po rang visoki voeni lica. Nesre}ata se slu~ila pri sletuvaweto na avionot

na aerodromot vo Smolensk. Poradi gustata magla, na pilotite im bilo prepora~ano da sletaat vo Minsk, Belorusija ili vo Moskva. Pilotot, sepak, odlu~il da sleta vo zapadno-ruskiot grad. Avionot so koj leta{e visokata polska delegacija bil od tipot “tupoqev 154”, star 20 godini. Pri obidot da sleta avionot ja proma{il pistata i se urnal na okolu dva kilometri od aerodromot pri {to udril vo okolnite drvja i se zapalil. Ruskiot pretsedatel Dmitrij Medvedev formira{e istra`na komisija pod rakovodstvo na premierot Vladimir Putin. Ka~inski i visokata delegacija na Polska treba{e da prisustvuvaat na odbeleùvaweto na 70-godi{ninata od ubistvoto na polski oficeri i intelektualci vo 1940 godina vo Katinskata {uma. Evropskata unija i pove} e evropski dràvi izrazija so~uvstvo za smrtta na polskiot pretsedatel Leh Ka~inski. „Makedonija ja po~uvstvuva i ja znae bolkata, kako e na vakov tragi~en na~in da se zagubi pretsedatelot na dràvata”, izjavi makedonskiot pretsedatel \or|e Ivanov, izrazuvaj}i mu so~uvstvo na polskiot narod.Vo katoli~kata crkva vo Skopje e odràna komemoracija na koja {to prisustvuva{e celiot dràven vrv i diplomatskiot kor od Makedonija. Ka~inski be{e golem prijatel na na{ata zemja

i so celosno razbirawe n$ poddrùva{e vo EU da go odbranime na{eto ustavno ime i identitetot. [panskoto pretsedatelstvo na EU izrazi solidarnost kon Polska i kon nejziniot narod. Germanskata kancelarka Angela Merkel izrazi {okiranost od tragedijata. Dodeka francuskiot pretsedatel Nikola Sarkozi izjavi deka po ovaa te{ka tragedija, koja ja turna Polska vo dlaboka àlost, Francija i Polska se povrzani so tesni prijatelski vrski, koi gi obedinuvaat i nivnite narodi. Ruskiot pretsedatel Dmitrij Medvedev vo telefonski razgovor so polskiot premier Donald Tusk izrazi dlaboko so~uvstvo poradi tragi~nata smrt na polskiot pretsedatel. Visokata dràvna delegacija na Polska patuva{e na komemoracijata po povod 70-godi{ninata na masakrot vo Katinskata {uma koga sovetskite sili ubija pove}e od iljada Poljaci. Vo Var{ava ve}e e odràna vonrednata sednica na polskata vlada na koja spored ustavot na ovaa dràva do izborot na noviot pretsedatel, funkcijata na pretsedatelot na Polska vo ovoj moment }e ja obavuva pretsedatelot na polskiot parlament Sejma Browislav Komorovski. Spored polskiot ustav, datumot na predvremenite pretsedatelski izbori mora da bide objaven najdocna za dve nedeli.

NAVIGATOR

12.04.2010 NE IM BE[E DENOT

LIDERI

POBEDNIK

IMETO NE E PROBLEM M a Daniel Server, direkektorot na Institutot za mir vo Va{ington,, Makedonija e Makedonijaa i toj nema nikakov problem na{ata zemja da ja narekuva Republika Makedonija. Naprotiv, smetaa deka toa ime sosema nii prilega i deka Grcija odd btoa ne treba da pravi probem lem. Grcija pravi problem mo okolu imeto i so toa ne samo {to go blokira vlezot na Makedonija vo NATO kade {to i pripa|a zaslu`enoto mesto bidej}i gi ispolni site kriteriumi, tuku go blokira i patot na Makedonija kon EU, smeta Server. Server gi pobedi suetite od koi patat mnogu negovi kolegi “na Zapad” i jasno veli deka: “problemot so imeto ne pretstavuva nikakva teritorijalna zakana i ne zagrozuva ni~ij identitet. Za Server, Makedoncite imaat svoj nacionalen identitet isto kako {to i Grcite go imaat svojot, i toj ne treba da se doveduva vo pra{awe. Va{ington preku diplo-

VLADIMIR PE[EVSKI

VIKTOR GABER

VAN^O MURATOVSKI

JORGOS PAPAKONSTANTINU

one~no Vladata go iplomatskiot klub retsedatelot na SSM rizata vo Grcija se K slu{na biznisot odgo- Dt r e b a d a b i d e Pmo`ebi e legitimen, Kpreleva vo bankarvaraj}i so polabava kompas na nadvore- no ne e aktiven i vreme skiot sektor, {to u{te kaznena politika

{nata politika na Makedonija

e da si odi

poseriozno udira vrz ekonomijata

ALBANCITE REAGIRAAT NA “POMIRUVAWETO” NA GRUEVSKI I CRVENKOVSKI

AHMETI I SELMANI GOTVAT ZAEDNI^KI NASTAP PROTIV USTAVOT!? Katerina Sinadinovska sinadinovska@kapital.com.mk

redlozite za ustavni izmeni otvorija etni~ki jaz na politi~kata scena. Po kategori~noto “NE” na premierot Gruevski za barawata na albanskite partii za pro{irena upotreba na Badenteroviot princip (za {to dobi silna poddr{ka i od liderot na SDSM Branko Crvenkovski) albanskite politi~ari gotvat koordiniran nastap i zaedni~ko dejstvuvawe. Iako liderot na DUI, Ali Ahmeti s$ u{te razmisluva dali da ja prifati pokanata za kafe od negoviot rival Imer Selmani so cel da gi usoglasat stavovite za ustavnite izmeni pred da se odr`i novata liderska sredba, od Nova demokratija velat deka o~ekuvaat odgovorot da bide pozitiven. Od DUI, pak, velat deka odlukata dali }e se dogovara zaedni~ki nastap so partijata na Selmani e vo racete na Ahmeti. Zatoa vo Mala Re~ica nikoj ne saka da komentira na ovaa tema dodeka liderot ne donese definitivna odluka. A liderot taa odluka se o~ekuva da ja donese deneska.

Po jasno iskaàniot stav na premierot Nikola Gruevski i liderot na opozicijata Branko Crvenkovski, za neprifa}awe na barawata za ustavni promeni od strana na albanskite partii, Imer Selmani go povika Ali Ahmeti da sednat na zaedni~ka masa, oti problemot {to se otvora “za Albancite bil natpartiski” (!?) VMRO-DPMNE i SDSM napravija konsenzus i smetaat deka albanskite barawa go “miniraat” Ohridskiot ramkoven dogovor i se voved vo binacionalna dràva Inaku, pokanata na Selmani za obedinuvawe na stavovite na albanskiot blok doa|a po jasno iskaàniot konsenzus na liderskata sredba vo ~etvrtokot me|u premierot Nikola Gruevski i liderot na opozicijata Branko Crvenkovski deka barawata za ustavni promeni na albanskite partii se ednostavno neprifatlivi, i so niv se naru{uva konceptot na ohridskiot Ramkoven dogovor. Po vakviot stav na makedonskite politi~ari, Nova demokratija u{te vo sabotata izleze so barawe deka ne treba ni ekspertskata grupa da po~ne so rabota dodeka Ahmeti i Selmani ne izlezat so koordiniran i zaedni~ki stav kontra Crvenkovski i Gruevski. “Otkako Gruevski izjavi deka ne moè da gi prifati na{ite barawa, potrebno e sredbata na nivo na eksperti, onaka kako {to predloì gospodinot Ali Ahmeti, da ne se odrùva dodeka nemame usoglasen stav pome|u Nova demokratija i DUI i sekako so koordiniran

3 FAKTI ZA...

33% 7,1% 483,3

SE NAMALIJA KAPITALNITE PRILIVI VO MAKEDONIJA VO 2009 GODINA PORADI OP[TATA VOZDR@ANOST OD NOVI VLO@UVAWA E RASTOT NA VKUPNITE DEPOZITI NA GODI[NA OSNOVA, NASPROTI 12,4% VO 2008 GODINA. MILIONI EVRA, ODNOSNO 7,3% OD BDP IZNESUVA[E DEFICITOT NA TEKOVNATA SMETKA NA BILANSOT NA PLA]AWA

stav da izlezeme nasproti predlozite na VMRO – DPMNE I SDSM pred s$ za ustavnite izmeni”, veli Imer Selmani. Selmani prodolùva so decidni barawa deka deset godini po donesuvaweto na Ohridskiot ramkoven dogovor sega e vreme za negovo redefinirawe vo nasoka na pogolemi prava na albanskata zaednica. “Vo momentot cenime deka promenite na Ustavot vo odnos na unapreduvaweto na kolektivnite prava na Albancite treba da se pravat sega, a ako mnzoinstvoto na VMRO – DPMNE ne e podgotveno da gi prifati na{ite barawa, se razbira deka i nie nema da gi prifatime nivnite predlozi”, smeta Selmani. Ona {to e zaedni~ki stav na dvete albanski partii, spored neoficijalnite brifinzi e deka koga ve} e premierot Gruevski se odlu~il da go otvora Ustavot trebalo da bide svesen deka toa }e povle~e serija reakcii i vakvi barawa kaj albanskiot blok. “Nie sega ne moème da se otkaème od ovaa

mo`nost {to samiot premier ja ponudi. [tom se otvora Ustavot, vreme e edna{ zasekoga{ da se re{at ovie pra{awa. Premierot re~e deka {tom na{ite barawa se vakvi, toga{ voop{to nema da go “~epka” Ustavot. Toa taka ne mo`e. Sega nie } e insistirame na Ustavni promeni”, velat vo albanskite partii. No, od vladeja~kata VMRO – DPMNE na ova izjava velat deka politika ne se vodi so uceni i deka zaludni se site obidi i na Selmani i na Ahmeti da pritiskaat za barawa {to se protivzakonski i protivustavni. Vladeja~kata VMRO – DPMNE ne e zagri`ena od najavite za zaedni~ki nastap na dvajcata albanski lideri. Ottamu, za “Kapital” velat deka stavot na premierot e jasen deka vo nikoj slu~aj nema da se dozvoli i da se prifati nikakov predlog {to ne e vo soglasnost so Ohridkiot ramkoven dogovor i u{te pomalku da se razmisluva vo nasoka na negovo redefinirawe.

PROCENKI... NAMALENA PARTICIPACIJATA ZA STUDIRAWE NA DR@AVNITE UNIVERZITETI ladata odlu~i zna~itelno da ja namali participacijata za studirawe na dr`avnite univerziteti, a najvisokiot iznos za kofinansirawe na studiite da bide 400 evra, namesto dosega{nite 1.200 evra. Ministerot za obrazovanie i nauka Nikola Todorov ja soop{ti odlukata, koja sleduva po baraweto na Studentskiot parlament na Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij” od petokot za namaluvawe na participacijata. Iznosot za dr`avnata kvota e unificiran i e 200 evra godi{no za site fakulteti, a za disperziranite studii vo redovnata kvota e 100 evra. - Vo kvotata za samofinansirawe, najvisokata suma za studentite }e bide 400 evra, osven za fakultetite koi dostavija poniski ceni za samofinasirawe od onie koi gi utvrdi Vladata, re~e Todorov.

DANIEL SERVER matskite soveti }e pomogne maksimalno da se re{i ovoj problem, no o~ekuva i Grcija i Makedonija da gi ras~istat svoite sueti i konstruktivno da poglednat koja e realnata situacija za da se najde racionalno re{enie. Za Server, Makedonija }e prodol`i da opstojuva bez ogled {to i kako }e se re{i imeto, no pregovorite okolu ovoj problem mora trpelivo da prodol`at. Server so svoite soveti dosega pomognal da se re{at mnogu krizni situacii vo svetot i da pobedi razumot. Nema pri~ina da ne gi poslu{ame negovite soveti.

GUBITNIK

SE UDAVI VO VODA ubisav IvanovYingo so u{te eden en nepromislen poteg ja zabavi i bez toa obremen-etata evrointegracija naa Makedonija. Kako za inaet na predupreduvaweto od Evropskata komisija, Sobranieto po inicijativa naa Socijalisti~kata partija naa Makedonija go odloì Zakonot not za vodite za celi ~etiri godini pod izgovor deka duri ri toga{ }e se sozdadat uslovi vi za primena na odredbite usoglaseni so evropskite standardi. Zgora na s$, SPM u{te i se àlat na mediumite koi {to denovive na povr{ina go izvadija skandalozniot poteg, predupreduvaj}i deka zemjava bi moèla da izgubi 10 milioni evra zaradi odlagaweto na Zakonot. Direktorot na Direktoratot za ìvotna sredina pri Evropskata komisija, Karl Falkenberg, vo upatenoto pismo bezrezervno ukaùva na mo`nite nagativni finansiski posledici, kako i na opasnosta pri kofinansiraweto na dvata proekta od IPA-programata, proektot za zajaknuvawe na administrativniot sektor i investiciskiot proekt za

QUBISAV QUBISA AV IV IVA IVANOV-YINGO ANOV-YINGO ANO AN tretman na vodniot otpad vo Prilep. Yingo denovive se tovari i za kriminalniot skandal za hidrosistemot Zletovica, kade {to direktor e negoviot baxanak Stojan Milanov. Liderot na timot na stranski konsultanti, Imazala poso~il deka firmata Sileks nemetali ne mo`e da bide podizveduva~ za podzemni raboti zatoa {to vo dostavenata dokumentacija nema dokaz za iskustvo vo sli~ni izvedbi. Sileks, sepak, bil vklu~en vo proektot. SDSM obvinuva deka stanuva zbor za malverzacija te{ka 70 milioni evra.

MISLA NA DENOT

PRIMARNA CEL NA KORPORACIITE E DA PRAVAT PARI. PRIMARNATA ULOGA NA VLADATA E DA ZEME GOLEM DEL OD TIE PARI I DA GO DADE NA DRUGI

LARI ELISON OSNOVA^ I SOPSTVENIK NA SOFTVERSKATA KU]A ORAKAL

4 12.04.2010

NAVIGATOR

SVET

0-24

...NI[TO BEZ RUSIJA

...NATO VO PRAGA

...AVTOMOBILSKI INOVACII

Simnat pretsedatelot vo Kirgistan

Kosor go pokani Obama

Elektri~en unicikl od Honda

idno zadovolna, hrvatskata premierka, Jadranka Kosor, izpretsedatel, Dimitri Medvedev, isprati 150 komann`enerite na Honda gi pretstavija najnovata tehnologija V javi deka ve~erata so pretsedatelot na SAD, Barak Obama, Ii genijalnost na avtomobilskata kompanija realizirani Rvladauskiot dosi vo Kirgistan so {to & pomogna na samoproglasenata bila za pametewe, a dobila i avtogram na menito. da go simne pretsedatelot Kurmanbek Bakiev. vo elektri~en unicikl.

FOTO NA DENOT

Polska vo crno ra|anite na Poslska vo {ok. Niz celata zemja, yvonat crkvenite zvona, se palat sve}i za `rtvite niz site gradovi vo zemjata, kako i pred pretsedatelskata palata vo Var{ava . “Zayvoni i yvon~eto i legendarnoto @ igmundovo yvono vo Krakov, koj e {to se oglasuva samo vo posebni momenti vo polskata istorija.“Isus i Deva Marija, toa e nezamisliva tragedija, nevidena nesre}a,” re~e porane{niot polski pretsedatel Leh Valensa, posle avionskata nesre}a.“Pred 70 godini od strana na SSSR vo Katina b{e ubiena polskata elita, a denes ja izgubivme polskata elita koja {to tamu saka{e da oddade po~it”, re~e Vels.“Ova e neverojatno tragi~no, Katin e prokleto mesto za poljacite”, izjavuvaa gra|anite. Lu|eto niz cela Polska se ~uvstvuvaat mnogu ta`no, nis golem broj ku}i i javni na polovina kopje se veat znamiwa so crni znakovi. Iljadnici lu|e pominuvaat pokraj pretsedatelskata palata i drugite institucii kade se ~lenovi ostanatite koi bea vo avionot i ostavaat cve}e.

DVA, TRI ZBORA

“Sakam da ja vidam Makedonija vo NATO i nemam problem da ja narekuvam Makedonija, no rabotata e {to Grcija stava veto ne samo za NATO tuku i za EU, pa zatoa mora da se bara nekoe re{enie” DANIEL SERVER direktor na Institutot za mir vo Va{ington

“Postoi mit za moeto vlijanie vrz srpskata politi~ka scena. Kade se ostvaruva toa? So toa {to ja kupiv Luka na konkurs? Ne mo`e da se raboti so postojana kvalifikacija deka razvedruvate i naobla~uvate vo zemjata i ste pod ve~en somne`” MILAN BEKO biznismen i porane{en minister za privatizacija na Srbija

“Ovaa spogodba e samo eden od nekolkute ~ekori {to gi prezemaat SAD za da go ispolnat vetuvaweto na pretsedatelot Obama deka }e gi napravi Amerika i svetot pobezbedni i }e ja namali opasnosta od nuklearnoto oru`je” HILARI KLINTON dr`aven sekretar na SAD

GADGETS

AMD LANSIRA PROCESORI SO 8 I 12 JADRA

ompanijata AMD ( Advanced Micro Devices) lansira na pazarot nova platforma “opteron” od serijata 6100, vo ~ii ramki se nao|aat prvite procesori X86 so osum i 12 jadra od 1,7 do

2,3 gigaherci. Spored soop{tenieto od kompanijata, stanuva zbor za procesori nameneti za profesionalniot pazar na server i rabotni stanici, no pred s$ za virtuelni aplikacii i slo`eni kompjuterski operacii. ci, no pred s$ za virtuelni aplikacii i slo`eni kompjuterski operacii.

6 12.04.2010

INTERVJU

GORDANA JANKULOVSKA MINISTER ZA VNATRE[NI RABOTI

PRODOL@UVAME BEZ PARDON ZA ORGANIZIRANIOT KRIMINAL I KORUPCIJATA! A QUP^O ZIKOV

zikov@kapital.com.mk

ktivnostite na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti vo posledno vreme se vo centarot na vnimanieto na javnosta. Uspesite koi ovoj resor gi postignuva vo borbata so organiziraniot kriminal, nedozvolenata trgovija so narkotici, kako i borbata so mitoto i korupcijata se evidentni i za javnata i za me|unarodnata zaednica. Sekako deka policijata ovie uspesi gi postigna niz timska rabota, no zaslugata za dobriot tim & pripa|a i na ministerkata za vnater{ni raboti Gordana Jankulovska, koja go kreira{e i go vodi timot. Poradi ova “Kapital” & postavi nekolku pra{awa na ministerkata za vnatre{ni raboti ... Kapital: Ovie denovi povtorno e top-tema privatizacijata. Kako ja komentirate zalo`bata na liderot na SDSM na ovaa tema – sekade kade {to ima problemati~ni privatizacii da nema tretman na zastarenost na privatizaciite? Jankulovska: Smetam deka se raboti za izjava koja e dadena za dnevno-politi~ki potrebi i za privlekuvawe na vnimanieto na javnosta. Crvenkovski nudi promena na ~len 52 od Ustavot ~ii odredbi se odnesuvaat na objavuvaweto i stapuvaweto na sila na zakonite i zabranata za retroaktivno dejstvo na zakonite. So ogled na toa {to izmenata koja se predlaga e krajno neprecizna bi mo`elo da se pretpostavat dve varijanti na predlogot. I dvete potvrduvaat deka se raboti za izjava dadena za dnevno politi~ki celi, a ne za iskrena volja za ras~istuvawe na slu~aite. Prvata pretpostavka e deka se nudi prodol`uvawe

na rokot na zastaruvawe na krivi~nite dela koi s$ u{te ne se zastareni. Dokolku imame predvid deka Krivi~niot zakonik go ureduva zastaruvaweto na krivi~noto gonewe, koe ne moè da se prezeme koga }e pominat 10 godini za dela za koi spored zakon moè da se izre~e kazna od 5-10 godini, odnosno 5 godini za dela za koi moè da se izre~e kazna od 3-5 godini, pove}e od o~igledno e deka pove}eto od storenite krivi~ni dela povrzani so privatizacijata se ve}e zastareni. Ova zboruva deka negoviot predlog nema da donese su{tinska promena vo pogled na kaznuvaweto na storitelite na kriminalnata privatizacija. Vtorata petpostavka e deka Crvenkovski se zalaga za retroaktivno dejstvo na Krivi~niot zakonik vo koj bi se propi{alo deka nema da zastarat duri i onie dela, povrzani so privatizacija na op{testveniot kapital koi spored Krivi~niot zakonik se ve}e zastareni. Vakviot predlog e kontraproduktiven i opasen, bidejki sozdava pravna nesigurnost koja negativno }e se odrazi vo sevkupnite op{testveno-ekonomski i politi~ki zbidnuvawa vo dràvata. Zabranata za retroaktivno dejstvo na zakonite pretstavuva eden od stolbovite na vladeeweto na pravoto i e temelna vrednost na na{iot ustaven poredok. Ne postoi evropska dràva koja dava mo`nost za vakva primena na zakonite i dokolku istata se realizira }e se dovede vo pra{awe demokratskiot kapacitet na Makedonija so ogled na toa {to zabranata za retroaktivno dejstvo na zakonite e povrzana so na~eloto “nema kazna bez zakon” odnosno zabranata nekoj da bide kaznet za delo koe pred da bide storeno ne bilo utvrdeno so zakon kako kaznivo delo. Tokmu ova na~elo e edno od osnovnite gra|anski slobodi i prava

koe se garantira ne samo so ~len 14 od Ustavot na RM tuku i so Me|unarodniot pakt za gra|anskite i politi~kite prava na ~ovekot i gra|aninot, kako i so Evropskata konvencija za ~ovekovi prava. Ova dotolku pove}e {to ne stanuva zbor za koj bilo zakon tuku za Krivi~niot zakonik, koj po svojata priroda vlijae na fundamentalnite ~ovekovi slobodi i prava. Ovoj predlog e sporen i vo pogled na negovata primenlivost so ogled na toa {to izveduvaweto na dokazite, obezbeduvaweto na svedocite i drugiot dokazen materijal e prakti~no nevozmo`no da se realizira za dela koi se napraveni pred petnaeset i pove}e godini. Golem del od privatiziranite kompanii go imaat i promeneto sopstvenikot vo izminative godini, a del od niv prestanale da postojat, {to dopolnitelno gi uslo`nuva rabotite. Zaradi prethodno navedenite i zaradi red drugi pricini isklu~ivo povrzani so pravnite aspekti na odr`livosta na ovoj predlog, smetam deka predlogot bi moral da go pomine filterot na stru~nata javnost. Kapital: Ako ova go prifatime kako logi~en stav na vladata, toga{ dali i vo godinite nanazad koga se barala revizija na privatizacijata, i od va{ata partija, ili ako nekoj i vo idnina bi baral revizija na privatizacijata, ovoj odgovor avtomatski sekoga{ }e va`i? Jankulovska: Potrebno e da se ras~isti {to se podrazbira pod terminot “revizija”. Jas pod revizija podrazbiram koga sudot vo postapka }e utvrdi deka pri privatizacijata na odredena kompanija e napraveno edno, ili pove} e krivi~ni dela koi ja pravat takvata privatizacija ni{tovna. Revizija na privatizacija vo smisla na prezentirawe na novi dokazi, kako {to toa go propi{uvaat pozitivnite propisi e seko-

ga{ legitimna, a, i moè da se napravi, odnosno moè da se analiziraat raat odredeni dejstva {to see slu~ile vo minatoto vo kontekst na nivnata zakonska ska i pravna izdrànost. No, ona {to go slu{navme od Crvenkovski nee e predlog za revizija tuku e neprecizna intervencija vo Ustavot vo delot koj ja pokriva zastarenosta naa krivi~nite dela. Ako se znae deka ne postoi ednoo krivi~no delo koe bi gi opfatilo zloupotrebite vo procesot na privatizacija atizacija tuku stanuva zbor za desetici krivi~ni ~ni dela sodràni vo pove}e poglavja: delaa protiv imotot, protiv rotiv javnite finansii, nsii, platniot promet et i stopanstvoto, protiv rotiv slu`benata dol`nost, `nost, protiv pravosudstvoto, osudstvoto, protiv pravniot ot soobra}aj ... zna~i deka e te{ko {ko da se izdvojat site krivi~ni i~ni dela koi bi moèlo da see podvedat pod takanare~enataa “kriminalna privatizacija”,, no i dokolku se izdvojat retroaktivnata etroaktivnata primena na Krivi~niot rivi~niot zakonik bi vaèla èla za site slu~ai i za site ite storiteli na ovie krivi~ni ~ni dela. Tokmu ova go pravi predlogot u{te ponejasen jasen i otvora pra{awe za vistinskite istinskite motivi na Crvenkovski, kovski, bidej}i ~ovek koj gi izvr{uval vr{uval najvisokite dràvnii funkcii bi trebalo da znaee deka Ustavot ne moè da gii regulira i precizira rabotite otite koi treba da gi precizira ra zakonot i deka vaka formuliraniot ormuliraniot predlog e voved ed vo golema pravna nesigurnost! rnost! Kapital: Javnosta osta so golem interes gi sledi di najavite za otvorawe na slu~ajot lu~ajot Tikve{. Od koj aspekt moàt oàt da se posmatraat krivi~nite nite prijavi za Tikve{ {to gi podnese MVR? Jankulovska: Postoi pravna procedura vo koja odredeni dejstva moàt da se preispituvaat vo smisla la na nivnata pravna izdrànost ànost od as-

pekt na zakonite koi va`ele vo vremeto koga se slu~ile ovie dejstva. Kapital: Na {to konkretno se odnesuva krivi~nata prijava? Jankulovska: Prijavata se odnesuva na nedozvoleni dejstva pri prezemaweto na kompanija i transferot na sopstvenosta. Vo ovoj slu~aj licata koi bile na odredeni pozicii, iskoristuvaj}i ja svojata polo`ba se osomni~eni deka intervenirale na promenata na sopstveni~kata struktura i prezemaweto na kompanijata na {teta na malcinskite akcioneri. Toa se konkretni aktivnosti potkrepeni so materijalni dokazi koi bea proveruvani i vrz osnova na

INTERVJU

12.04.2010

Predlozite na Branko Crvenkovski okolu privatizacijata se za dnevno – politi~ka upotreba! Zabranata za retroaktivno dejstvo na zakonite pretstavuva eden od stolbovite na vladeeweto na pravoto i e temelna vrednost na na{iot ustaven poredok. Dokolku pominat ovie predlozi }e se dovede vo pra{awe demokratskiot kapacitet na Makedonija so ogled na toa {to zabranata za retroaktivno dejstvo na zakonite e povrzana so na~eloto “nema kazna bez zakon”! Odnosno zabranata nekoj da bide kaznet za delo koe pred da bide storeno ne bilo utvrdeno so zakon kako kaznivo delo. Tokmu ova na~elo e edno od osnovnite gra|anski slobodi i prava koe se garantira ne samo so ~len 14 od Ustavot na Makedonija! naodite e podnesena prijava, bidej}i vo konkretniot slu~aj rokovite za zastaruvawe na krivi~noto gonewe ne se iste~eni. Toa e sosema legitimna postapka koja e zakonski izdràna. Kapital: Dokolku pominat ovie krivi~ni prijavi, moè li toa da bide znak za otvorawe na {irok front i za drugi sli~ni slu~ai? Jankulovska: Modelot po koj se prezmaat kompanii e utvrden so zakon. Zna~i samoto prezemawe na kompanija niz procedura utvrdena so zakon ne moè da se spori. Sporniot del e koga se izigruvaat pravilata i se pravat malverzacii zaradi ostvaruvawe na imotna korist. Ova e tokmu takov slu~aj. Procedurite vo ramkite na toj model ne se po~ituvani, odnosno od strana ovlasteni lica preku pre~ekoruvawe na zakonskite ovlastuvawa i zloupotreba na slu`benata polo`ba, dozvoleno e trguvawe so akcii sprotivno na Zakonot za prezemawe na Akcionerski dru{tva, so {to malcinskite akcioneri pretrpele {teta vo visina od nad 64.000.000,00 denari. Sepak, da go po~ekame ishodot od sudskata postapka vo koja treba da bidat razgledani site aspekti na predmetot i vrz osnova na ocenka na dokazniot materijal i argumentite na dvete strani da se donese odluka. Kapital: Ministerke, dali li~no ste zadovolni od borbata so kriminalot i korupcijata vo izminatiot period ? Borbata protiv korupcijata i mitoto vo zemjata! Jankulovska: Republika Makedonija, napravi golem progres vo borbata so kriminalot, {to se gleda vo site me|unarodni izve{tai. Ovie izve{tai potvrduvaat deka

ona {to go zboruvam ne e moj li~en vpe~atok, tuku objektiven rezultat koj e prepoznaen od strana na relevantni institucii. Skokot na na{ata zemja na listata na indeksot za percepcija na korupcijata od 105 mesto na 72, spored me|unarodnata Transparency International, zboruva deka Makedonija odi vo dobra nasoka. Toa e pravecot i taka treba da se prodolì. Ako gi pogledneme brojkite od poslednata godina sporedeno so prethodnata, zabeleìtelno e deka zna~ajni aktivnosti se prezemeni vo oblasta na nedozvolenata trgovija so droga, pri {to trikratno e zgolemen brojot na otkrieni krivi~ni dela. Pri toa prese~eni se devet me|unarodni kanali za transport na heroin. Zna~ajni rezultati se postignati i vo otkrivaweto na koruptivni dela posebno koga stanuva zbor za ovlasteni slu`beni lica i nositeli na javni funkcii koi so vr{ewe na razni inkriminacii pribavile protivpravna imotna korist vo visina od nad tri milioni denari na {teta na buxetot. Vo odnos na prethodnata godina trikratno e zgolemeno i otkrivaweto na krivi~nite dela povrzani so perewe na pari, dela za koi se prijaveni upraviteli i direktori na firmi zaradi izmami na investitori, nezakonska proda`ba na akcii, nezakonski nabavki na oprema i sli~no. Kaj klasi~nata korupcija koja opfa}a davawe potkup, primawe potkup i protivzakonsko posreduvawe beleìme porast na realizacijata za 61,5 %. Vo delot na ekonomskiot kriminal podneseni se krivi~ni prijavi za 941 delo protiv 1.380 storiteli, a visinata na {tetata e pribli`no 1,8 milijardi denari.

Postignat e golem uspeh, no jas kako minister za vnatre{ni raboti ne moàm da kaàm deka toa e maksimum i deka tuka }e zastaneme. Ima u{te mnogu rabota, ima u{te mnogu ~ekori koi treba da gi prezememe. Kapital: Dali toa zna~i deka vo Makedonija s$ u{te imame organiziran kriminal? Vo koja merka vo zemjata e ra{ireno mitoto i korupcijata, eve sega po celi ~etiri godini va{e upravuvawe so MVR? Jankulovska: Kriminal ima u{te. Vpro~em go ima vo sekoja dràva bez razlika na nejzinoto nivo na razvoj. Vistinskoto pra{awe e kolkava e podgotvenosta na instituciite energi~no i neselektivno da se borat protiv kriminalot i da go sankcioniraat. Vo izminative godini ispra}aj}i jasna poraka za nulta tolerancija za kriminalot i korupcijata pridonesovme vo golema mera vo javnosta da se smeni percepcijata za postoewe na poedinci ili grupi za koi ne vaàt zakonite. Pokaàvme deka borbata protiv kriminalot ne e selktivna. Sekoj {to gi prekr{il zakonite }e bide izveden pred liceto na pravdata toga{ koga }e obezbedime dokazi koi go potvrduvaat vakvoto povedenie. Toa e zna~aen ~ekor za promena na percepcijata za organiziraniot kriminal, i po~etok na promena na mentalnata matrica na po{irokata javnost. Sepak, za nas kako ministerstvo ima u{te mnogu rabota, i tokmu toa e predizvikot da se raboti so nesmalen intenzitet. Kapital: [to e organiziran kriminal vo Makedonija? Jankulovska: Za da se smetaat odredeni dejstva kako organiziran kriminal potrebno e da imaat odredeni karakteristiki kako {to se

zdruùvawe na pove}e lica i postoewe na organizirana struktura so definirani nadle`nosti i zada~i koi so prethodna podgotovka se izvr{uvaat seriozni kriminalni dejstva zaradi ostvaruvaweto na razli~ni interesi. Organiziraniot kriminal moè da se ilustrira preku takanare~enata “tutunska mafija”, preku funkcioniraweto na mreìte koi se zanimavaat so nedozvolena trgovija so lu|e, izvr{uvaat krivi~ni dela od oblasta na pereweto na pari ... Iako koga stanuva zbor za organiziran kriminal, vo javnosta nekako se sozdade slika deka toa naj~esto se krivi~ni dela povrzani so zloupotreba na buxetski sredstva, krivi~ni dela od oblasta na ekonomski kriminal, perewe na pari i sli~no. Sepak, vo realnosta najte{kite formi na organiziran kriminal gi nao|ame kaj nedozvolenata trgovija so lu|e, so droga, so oru`je, krivi~ni dela so elementi na nasilstvo koi se proprateni dela od oblasta na takanare~eniot klasi~en kriminalitet. Zna~i organiziraniot kriminal opfa}a {irok spektar na krivi~ni dela od najrazli~en tip i nie podednakvo posveteno rabotime vo site oblasti. Kapital: Dali imalo slu~ai - vo objaven, i od strana na nekoja kompanija dobien tender, da otkriete elementi na kriminal i dali takvite slu~ai se procesuirani? Jankulovska: Golem del od krivi~nite dela - zloupotreba na slu`benata polo`ba koi sme gi rabotele se povrzuvaat so zloupotreba na buxetski sredstva, bidej} i tie moè da se koristat isklu~ivo na transparenten na~in i vo soglasnost so Zakonot za javni nabavki.

Vo vakvite slu~ai utvrduvame dali zakonot i procedurite se ispo~ituvani vo celost, dali ima manipulacii pri izborot na najpovolnite ponuduva~i, favorizirawe na ekonomski operatori, konflikt na interesi ili eventualno prekr{uvawe na tenderskite pravila pri izborot, boduvaweto, itn. Kapital: Dali Makedonija e s$ u{te e centar za tranzit na belo robje i na kanalite za droga? Jankuloska: Vo interes na objektivnosta povtorno }e se povikam na me|unarodni izve{tai. Nesomneno izve{tajot na Stejt departmentot e najmerodavniot dokument za kapacitetot na edna zemja za spravuvawe so trgovijata so lu|e ili ropstvoto na dene{noto vreme. Tokmu Stejt departmentot gi prepozna naporite i rezultatite koi gi postignavme na ovoj plan vo poslednive nekolku godini. Po 2005, 2006 i 2007 godina koga zemjava be{e rangirana vo grupata TIER 2, odnosno grupa na zemji koi necelosno gi ispolnuvaat minimalnite standardi, vo 2008 godina dokaàvme deka moè da go povratime ugledot na Republika Makedonija i da ja smestime vo grupata na 27-te dràvi vo svetot rangirani vo grupata TIER 1. Vo momentov Makedonija i Hrvatska se edinstvenite zemji od po{irokiot region koi se nao|aat vo ovaa grupa, a potvrda za uspehot e i faktot deka 11 zemji-~lenki na EU se zad nas vo grupata TIER 2. Koga stanuva zbor za nedozvolenata trgovija so droga povtorno }e se povikam na posledniot izve{taj na Stejt departmentot koj za Makedonija veli deka ne e pove} e nitu zemja na poteklo, nitu zemja na glaven tranzit koga

se zboruva za nedozvolenata trgovija so droga. Ako na ova se dodade deka minatata godina zaplenivme okolu eden ton droga i seto ona {to sme go napravile kako partneri vo me|unarodni akcii za borba protiv nedozvolenata trgovija so droga, evidentno e deka Makedonija uspea da se profilira kako stabilen partner i kako edna od zemjite koi imaat kapacitet ne samo da u~estvuvaat tuku i da rakovodat so vakvi akcii. Takov primer e operacijata Bosfor koja ima{e 6 prodolènija. Vo nea zaplenivme nad 260 kilogrami heroin. Taa ima{e me|unarodna dimenzija {to zboruva deka gi upotrebuvame vistinskite metodi, i deka imame kapacitet da se borime protiv nedozvolenata trgovija so droga. Kapital: Koga se pravat golemite akcii za zaplenuvawe na droga vo javnosta se {pekulira deka ste izloèni na golemi pritisoci. Kako go izdrùvate toj pritisok? Jankulovska: Nasproti vakviot vpe~atok vo javnosta vo moeto iskustvo kako minister za vnatre{ni raboti nema slu~aj koga nekoj se obidel da intervenira. Smetam deka toa ne e slu~ajnost, tuku e rezultat na eden principielen odnos koj go imam kon ona {to go rabotam. Za nekoj da se obide da intervenira treba da ostavite vpe~atok deka ima prostor za intervencija. Od prviot den koga ja vr{am ovaa funkcija, nastojuvam da ispratam jasna poraka deka intervencijata kaj mene e zaludno potro{eno vreme, zatoa {to odgovorot e odnapred poznat. Odnapred e jasno deka pritisok ne pomaga, intervencii ne pomagaat, se raboti spored procedurite i zakonot mora da se po~ituva.

8 12.04.2010

OP[TESTVO

KAPITAL TEMA PORANE[NITE DIREKTORI NA AGENCIJATA ZA PRIVATIZACIJA PROTIV REVIZIJATA!

I EDNITE I DRUGITE JA IMAAT “MUVATA NA KAPATA”!? ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

a se amnestira kapitalot, da ne se otvora, pak, temata za privatizacija i da prestane lovot na ve{terki koj trae 20 godini. Apsurdna e idejata na opozicijata za izmena na Ustavot so koj povtorno }e se otvori pra{aweto za kriminalnata proda`ba na pove}e od 2.000 makedonski pretprijatija. Del od porane{nite direktori na Agencijata za privatizacija se kategori~ni deka edna{, i zasekoga{, treba da se zatvori ova pra{awe koe so godini go otvoraat politi~kite partii, a koi niz 20 godini na tranzicija i vlasta i opozicijata se vovle~eni vo nea... (!?) Neposredno pred minatonedelnata liderska sredba pretsedatelot na opozicijata Branko Crvenkovski, pod ~ie vladeewe e sozdaden i realiziran konceptot na makedonskata privatizacija, javno pobara “da se dodade odredba vo Ustavot so koja }e se garantira deka nema da zastari kriminalot i goneweto za dela storeni so privatizacijata, ili vo proda`bata na golemite dr`avni kompanii vo Makedonija, glavno prodadeni na stranski korporacii”. Ova vo su{tina zna~i barawe za revizija na privatizaciite vo Makedonija, komentiraat ekspertite. Makedonskata privatizacija vo poslednite dvaeset godini e nagolemo kritikuvana. Se smenuvaa vladite po izbori vo koi glavna tema be{e koj pove}e ukral vo privatizacijata! VMRODPMNE dolgi godini go obvinuva SDSM za “kra`ba na stoletieto” koga stanuva zbor za privatizacijata. SDSM vo site godini dodeka se vo opozicija go kritikuvaat VMRO-DPMNE, koe deneska e na vlast, za somnitelni proda`bi na golemite dr`avni kompanii, kriminalni privatizacii od vremeto na privatizaciite na Qub~o Georgievski ... sapunicata nare~ena “makedonska privatizacija”, kako i [eherzad – ednostavno nemaat kraj ...

OSTRI REAKCII NA DIREKTORITE KOI JA VODEA PRIVATIZACIJATA! Eksperti za “Kapital” objasnuvaat deka ovie energi~ni zalo`bi na liderot na opoziciskata SDSM se kone~no toj li~no da ja otvori temata za koja i najmnogu e kritikuvan! Toa bi bilo otprilika “otvorawe na kartite na masa” i edna{ zasekoga{

Makedonskata privatizacija vo poslednite dvaeset godini e nagolemo kritikuvana. Se smenuva{e vlasta po izborite vo koi glavnata tema be{e koj pove}e ukral vo privatizacijata! VMRODPMNE dolgi godini go obvinuva SDSM za “kra`ba na stoletieto” koga stanuva zbor za privatizacijata. SDSM vo site godini dodeka se vo opozicija go kritikuvaat VMRO-DPMNE, koe deneska e na vlast, za somnitelni proda`bi na golemite dr`avni kompanii, kriminalni privatizacii od vremeto na privatizaciite na Qub~o Georgievski ... sapunicata nare~ena “makedonska privatizacija”, kako i [eherzad – ednostavno nemaat kraj ... Del od porane{nite direktori na Agencijata za privatizacija, pred “Kapital” zboruvaa otvoreno! Tie se kategori~ni deka edna{ i zasekoga{ treba da se zatvori ova pra{awe koe so godini go otvoraat politi~kite partii samo od za niv poznati pri~ini! Niz 20-te godini tranzicija site vladi i site opozicii se vovle~eni i odgovorni za privatizacijata.

BRANKO CRVENKOVSKI DA SE DODADE ODREDBA VO USTAVOT SO KOJA ]E SE GARANTIRA DEKA NEMA DA ZASTARI KRIMINALOT I GONEWETO ZA DELA STORENI SO PRIVATIZACIJATA, ILI VO PRODA@BATA NA GOLEMITE DR@AVNI KOMPANII VO MAKEDONIJA, GLAVNO PRODADENI NA STRANSKI KORPORACII

da se ras~isti, no spored negoviot predlog, so revizija na privatizacijata ... (!?) Iako idejata se ocenuva kako logi~na, sepak, realizacijata e pravno somnitelna, objasnuvaat ekspertite ... Del od direktorite na Agencijata za privatizacija so koi uspea da iskontaktira “Kapital” se strogo protiv vakvoto barawe na Crvenkovski! Del od niv, pak, smetaat deka treba da se napravi revizija

na privatizaciskiot proces, za kone~no da se zatvori taa tema i da se smirat duhovite od minatoto. Porane{nata direktorka na Agencijata za privatizacija Slobodanka Ristovska koja sega raboti kako konsultant e izri~no protiv idejata za revizija na privatizacijata. Spored nea, privatizacijata e deùrna tema sekoga{ koga nema za {to da se zboruva vo javnosta. Veli deka toa moèbi e ubava zabava za del od narodot, no toa e takvo “~kor~e”, koe te{ko nas ako se zapali. Spored nejze so ova bi se otvorila Pandorinata kutija vo koja }e propadne celata dràva. ”Revizija na privatizacijata ne smee i ne treba da ima. Taa e {tetna za dràvata. Jas sum za idejata za amnestirawe na kapitalot, kako {to ve}e napravija Italija i Grcija! Edna{ da si podademe raka i da ja zatvorime ovaa rana na makedonskoto op{testvo. Ako nekoj bil o{teten, neka se vra}aat parite so danok. Zo{to da begame od amnestiraweto na kapitalot? Duri i smetam deka protivzakonski e da se pravi revizija na privatizacijata od pri~ina {to se zastareni predmetite, se promenila sopstveni~kata struktura na firmite, i na krajot na krai{tata od kogo }e se zeme kapitalot za da se vrati. Ako odnovo se otvori ova pra{awe, da se vidat {tetite i da se obes{tetat vrabotenite, dolgoro~no }e & na{tetime na dràvata, } e napravime dràva vo koja nema da ima napredok”, veli Ristevska. Nejziniot stav e deka da se ~epka vo privatizacijata odnovo e totalen diletantizam. “I dvete politi~ki partii koi bea na vlast, bea vovle~eni vo privatizacijata, koj pomalku ili pove}e. Premnogu dolgo se zanimavame so ovaa tema, koja e premnogu ~uvstvitelna. Da bideme na ~isto, nitu edna dràva vo svetot ne napravila pravilna privatizacija. Ako se napravi revizija na privatizacijata, nitu eden stranski investitor nema pove}e da vi stapne vo zemjava. Vo sekoe pazarno stopanstvo, sopstvenosta e izdignata na piedestalot”, pora~uva Ristovska. I Marijan \or~ev, sega{niot gradona~alnik na Kisela Voda, isto taka porane{en direktor na Agencijata za privatizacija smeta deka e apsurdno da se otvoraat

starite rani na privatizacijata vo Makedonija. Spored nego vo celiot proces na privatizacija e napraven eden propust, a toa e postprivatizacioniot period vo koj trebalo da se napravi revizija na site proda`bi koi se smetale za kriminalni vo toa vreme. "So Zakonite za transformacija na kapitalot od op{testven vo privaten koi bea doneseni vo vremeto na SDSM, vo zakonot ima{e eden del vo koj stoe{e stavot za kontrola na procesot na privatizacija. Sekako deka vo toa vreme bea napraveni mnogu lo{i privatizacii, no koga zavr{i privatizacijata ima{e eden del koj be{e propu{ten, a koj spored mene be{e mnogu vaèn, a toa e postprivatizacioniot period. U{te koga zgasna Agencijata za privatizacija ima{e predlozi za da se formira eden Institucionalen fond so koj }e se saniraat lo{ite privatizacii vo procesot na transformacija na kapitalot. So toj fond treba{e da se pokrijat {tetite na pretprijatijata koi propadnaa poradi lo{ata privatizacija, treba{e da se obes{tetat, da se moderniziraat za da moè povtorno da se ponudat na proda`ba. Ovaa ideja {to sega ja otvora opozicijata treba{e da se realizira pred deset godini, a ne sega, zatoa {to nema nikakov efekt, a ne ni moè da se realizira. Toa e politi~ki marketing" objasnuva \or~ev. Verica HaxivasilevaMarkovska, koja isto taka e porane{na direktorka na Agencijata za privatizacija, e so sprotiven stav! Taa smeta deka treba da se napravi revizija so koja kone~no bi se zatvorile site otvoreni pra{awa. "Treba da se napravi revizija na celiot proces na privatizacija! Taka kone~no } e prestane lovot na ve{terki koj trae so godini. Ako ima krivi~ni dela zo{to da ne se otvorat. Toa }e go zgolemi kredibilitetot na procesot na privatizacija. Ako nekoj ne{to lo{o napravil, neka se vidi {to e i kade e. Procesot na privatizacija na dràvnite kompanii e proces koj mora{e da se slu~i. Zatoa kone~no neka razre{at so toa" veli HaxivasilevaMarkovska. NE E PRVPAT DA SE OTVORI PRA[AWETO ZA

VMRO-DPMNE JA PRIFA]A REVIZIJATA NA PRIVATIZACIJATA [TO JA PREDLO@I CRVENKOVSKI!

VMRO-DPMNE go prifa}a predloèniot ustaven amandman na Socijaldemokratskiot sojuz so koj {to opoziciskata partija preku nejziniot lider Branko Crvenkovski pobara da nema zastaruvawe na krivi~ni dela povrzani so procesot na privatizacija. Na v~era{nata pres konferencija portparolot na vladeja~kata partija, Aleksandar Bi~ikliski istakna deka vo VMRO-DPMNE nikoga{ ne rekle deka ne go prifa}aat predloèniot ustaven amandman, no potseti deka spored niv se raboti za obi~en politi~ki blef i trik. “Spored na~eloto za retroaktivnost, ovaa ideja na SDSM nema da vaì za predmetite i privatizaciite koi do ovoj moment se slu~ija vo Makedonija. Ova go potvrdija brojni pravni eksperti so koi nie se konsultiravme. Nie od VMRO-DPMNE objavuvame deka go prifa}ame predloèniot ustaven amandman na SDSM. Ova go pravime zaradi toa {to SDSM saka ovaa tema da ja koristi isklu~ivo za sitni politi~ki i partiski celi”, re~e Bi~ikliski. Toj na krajot dodade deka i so ovoj poteg, partijata na Crvenkovski dokaàla deka svojot politi~ki interes go stava na prvo mesto i deka za niv interesite na gra|anite i dràvata voop{to ne se prioritet.

OP[TESTVO

12.04.2010

Dràvata od privatizacijata inkasira{e nekade okolu 500-600 milioni evra, pri {to najgolemite pari dojdoa duri so vklu~uvawe na prirodnite bogatstva i javniot sektor vo privatizacijata. Odnosno, prvoto javno pretprijatie {to be{e privatizirano be{e Telekom, koj go prezede ungarskiot Matav (Doj~e telekom), i koj vo eden navrat donese 343 milioni evra. Dotoga{ najgolema platena privatizacija be{e proda`bata koja se slu~i preku Makedonskata berza na hartii od vrednost, i toa na Ladna valalnica na somnitelnata srpska kompanija Balkan stil vo 1998 godina, za okolu dvaesetina milioni dolari. Od drugite privatizacii, dràvata inkasira{e, isto taka, okolu 300 milioni evra, pri {to samo vo 2003 godina so promena na modelot na privatizacija i voveduvawe berzanska aukcija na kapitalot {to go drè{e Agencijata bea inkasirani okolu 21,5 milioni evra, najgolem del vo ke{. Vo me|uvreme, vo decenija i pol dolgata i bez diskusija ma~na privatizacija, kako od politi~ki, taka i od ekonomski aspekt, vo Makedonija se privatiziraa najgolemiot del od kompaniite. Prvi~no najuspe{nite deneska: Skopska pivarnica, Fer{ped, Usje, Alkaloid, Skopski Pazar, Makedonija turist, Makpetrol ... i drugi, i toa glavno vo udarnite 1995-1996 godina. No, ovie kompanii deneska silno rabotat blagodarej}i na investiciite, osvojuvawe na pazari, voveduvawe novi proizvodi i investirawe vo ~ove~kiot-menaxerski potencijal! Postoi i edna golema grupa kompanii koi otidoa vo ste~aj, i do den dene{en nivnite sopstvenici ne se znaat, a ne se znae nitu kade is~eznal kapitalot!? Vo vtorata faza ostanaa poinertnite firmi (na{ata privatizacija be{e avtonomna, odnosno odlukata za privatizacija i izborot na model bea na samite menaxeri), iako ne zna~i deka vo toj vtor period nema{e, i atraktivni i skapi privatizacii. Za àl, ima{e i skandalozni, od tipot na OKTA, i nekoi partiski privatizacii, pred s$ vo bankarskiot sektor, koi, kako i stanbeniot i delovniot prostor, bea uredeni da se privatiziraat spored drugi zakoni koi se menuvaa vo godinite bukvalno na koja vlast kako {to & odgovara{e i vo zavisnost na toa vo kolkava merka go kontrolira{e svoeto parlamentarno mnozinstvo. K

SLOBODANKA RISTOVSKA:

Revizija na privatizacijata ne smee i ne treba da ima. Taa e {tetna za dr`avata. Jas sum za idejata za amnestirawe na kapitalot, kako {to ve}e napravija Italija i Grcija i edna{ da si podademe raka, i da ja zatvorime ovaa rana na makedonskoto op{testvo. Ako nekoj bil o{teten, neka se vra}aat parite so danok. Zo{to da begame od amnestiraweto na kapitalot? Duri i smetam deka protivzakonski e da se pravi revizija na privatizacijata od pri~ina {to se zastareni predmetite, se promenila sopstveni~kata struktura na firmite, i na krajot na krai{tata od kogo }e se zeme kapitalot za da se vrati REVIZIJA NA PRIVATIZACIJATA Na nekolkupati dosega bea po~nuvani javni hajki protiv odredni biznis- mo}nici, za koi vlasta imala soznanija deka se zbogatile na smetka na dr`avata, preku zatajuvawe na danok ili drugi malverzacii. No, toa dosega naj~esto zavr{uva{e samo na politi~ki pritisoci vrz odredeni biznis- mo}nici, ili iznuduvawe “politi~kofinansiski reket” od strana na partiite na vlasta! Procesot na privatizacija, formalno zavr{i na krajot na 2003 godina koga prestana da funkcionira i da postoi Agencijata za privatizacija. Toga{niot premier Qub~o Georgievski i javno izjavi deka kone~no e zavr{en procesot koj toga{ trae{e pove}e od 10 godini, a zapo~na u{te vo 1989 godina vo toga{nata SFRJ so takanare~enite zakoni na Ante Markovi} (Zakonot za op{testven kapital i Zakonot za li~ni dohodi). Agencijata za privatizacija nabrzo potoa be{e rasformirana! Vo slobodna Makedonija vo 1993 godina be{e donesen Za-

kon za privatizacija, sosema razli~en i sosema popazaren model, koj podrazbira{e privatizacija ~ekor po ~ekor, bavna, no efikasna. Na{ata privatizacija be{e platena, glavno od doma{nite menaxeri, i be{e bukvalno proda`ba na rati. Vo start, privatizacijata opfati 1.688 pretprijatija koi vo najgolema mera bea privatizirani do 1999 godina - okolu 1.488 pretprijatija - koja, spored nekoi procenki na Agencijata za privatizacija, vo me|uperiod dostigna vrednost do 4,65 milijardi marki, ili 2,3 milijardi evra. Najzastepeni modeli na privatizacijata bea otkup od strana na vrabotenite i proda`ba na pretprijatieto na lica koi go prezemaat upravuvaweto ili popularnite menaxerski otkupi, koi predizvikaa najgolemi kontroverzii vo javnosta. Iako za potrebata od privatizacija na ona {to be{e “se~ie i ni~ie”, na op{testveniot kapital (vo prva faza samo vo industrijata, uslu`nite dejnosti i zemjodelstvoto), be{e

VERICA HAXIVASILEVAMARKOVSKA:

Treba da se napravi revizija na celiot proces na privatizacija! Taka kone~no }e prestane lovot na ve{terki koj trae so godini. Ako ima krivi~ni dela zo{to da ne se otvorat, toa }e go zgolemi kredibilitetot na procesot na privatizacija. Ako nekoj ne{to lo{o napravil neka se vidi {to e i kade e. postignat op{t politi~ki konsenzus, i site politi~ki partii se izjasnija "za”, makedonskata privatizacija ne pomina tolku lesno i bez prigovori. Vo start se sprotivstavija dva alternativni modela - na platna privatizacija (modelot na SDSM), i na masovna, vau~erska privaL

MARIJAN \OR^EV:

U{te koga zgasna Agencijata za privatizacija ima{e predlozi za da se formira eden Institucionalen fond so koj }e se saniraat lo{ite privatizacii vo procesot na transformacija na kapitalot. So toj fond treba{e da se pokrijat {tetite na pretprijatijata koi propadnaa poradi lo{ata privatizacija, treba{e da se obes{tetat, da se moderniziraat za da mo`e povtorno da se ponudat na proda`ba. Ovaa ideja {to sega ja otvora opozicijata treba{e da se realizira pred deset godini, a ne sega, zatoa {to nema nikakov efekt, a ne ni mo`e da se realizira tizacija (del od toga{nite liberali i Demokratskata partija).

10 12.04.2010

OP[TESTVO

TRI PRA[AWA ZA... prof. d-r SLA\ANA TASEVA VO MAKEDONIJA POSTOI SAMO FOMALNA BORBA PROTIV KORUPCIJATA UPRAVITEL NA EURISK KONSALTING PRETSEDATEL NA TRANSPARENTNOST NULTA KORUPCIJA

Kako ja ocenuvate sostojbata vo Makedonija vo odnos na korupcijata i dali se prezemaat dovolno merki za nejzino spre~uvawe? Sostojbata so korupcijata vo R.Makedonija s$ u{te mo`e da se okarakterizira kako mnogu zagri`uva~ka. Prezemenite merki za nejzino spre~uvawe i suzbivawe se neefikasni. Ovde postoi mnogu golema razlika me|u formalnata i fakti~kata

sostojba. Formalnata sostojba, izrazena preku ratifikuvanite me|unarodni dogovori, donesenite zakoni i vospostavenite institucii za prevencija i suzbivawe na korupcijata e oceneta kako dobra od strana na relevantnite me|unarodni institucii (Evropskata komisija) i organizacii (Sovet na Evropa- GREKO). Toa zna~i deka Republika Makedonija ima dobri zakoni i gi ima potreb-

nite institucii. Sepak, vo praktikata rabotite se sosema poinakvi. Zakonite ne se primenuvaat ili se primenuvaat selektivno, a taka rabotat i instituciite. Za àl, sostojbite zna~itelno se vlo{ija vo posledno vreme i so toa {to se izbegnuva primenata na principite za dobro upravuvawe (transparentno, ot~etno i odgovorno odnesuvawe), a izostanuva i efikasnosta vo sudskite postapki. Re~isi nitu eden od pompezno najavuvanite slu~ai (osven Ba~ilo) ne e zavr{en so pravosilna sudska preduda. So edna re~enica, borbata protiv korupcijata s$ u{te e samo deklarativna i za toa ne postoi vistinska politi~ka volja. So novite izmeni vo Zakonot za dràva revizija, klu~nite izve{tai na DZR ve}e nema da se razgleduvaat vo Sobranieto. Dali vakvata sostojba moè

da ja zgolemi korupcijata vo dràvnite institucii? - Vakvata sostojba moè da dovede do u{te poizrazeno nepo~ituvawe na zakonite za javni nabavki i za buxet i sekako da ja zgolemi korupcijata vo koja }e u~estvuvaat dràvnite institucii, bez ogled na toa dali drugata strana }e bide privatniot sektor ili }e stanuva zbor za drug tip nedozvoleni tro{oci. Vakviot tip intervencija vo Zakonot za dràvnata revizija }e zna~i seriozno zagrozuvawe na principot na demokratska zaemna kontrola na zakonodavnata nad izvr{nata vlast i } e go namali zna~eweto na rabotata na Dràvniot zavod za revizija. Vo sekoja seriozna demokratska dràva koja te`nee kon primena na principite za kontrola i ot~et vo tro{eweto na javnite pari, naodite na ovie institucii se indikatori za toa kolku vlasta e odgovorna vo

svoeto rabotewe. Vo uslovi koga instituciite nadle`ni za borba protiv kriminalot se del od izvr{nata vlast ili se povrzani so nea, nezavisnata kontrola e mnogu zna~ajna. Ako taa se blokira, toga{ vleguvame vo opasna situacija koga ne mo`e da se kontrolira kako se tro{at javnite pari. Zaedno so slabata ekonomija, golemata nevrabotenost i politiziranosta na instituciite, ova }e zna~i apsolutno zasiluvawe na mo}ta na onie koi upravuvaat so javnite pari. Soglasno izve{taite na Dr`avnata revizija, se poso~uva deka postoi nenamensko tro{ewe na parite odvoeni od buxetot vo mnogu institucii. Koi mehanizmi treba da se prezemat za da se namali vakvoto nenamensko tro{ewe? Mehanizmite se poznati. Kontrola, ot~et i odgovor-

3 L

nost. Transparentnosta vo tro{eweto na javnite pari e prerogativ i osnoven princip vo buxetskoto pravo, no i vo demokratijata. Treba da se zajakne transparentnosta, da se vovedat jasni i transparentni postapki za javni nabavki, da se sledi sostojbata na sudir na interesi, da funkcionira mehanizmot za poveduvawe i efektuirawe na sudskite postapki koga za toa postojat uslovi. Vaka samo formalno gi zajaknavme kaznenite odredbi i sankciite, a fakti~ki nema nikakva osnova da se o~ekuva deka nekoj deneska }e odgovara za nezakonskite tro{ewa na buxetskite pari. Dobro e {to za site ovie krivi~ni dela se predvideni visoki sankcii, pa istite nema brgu da zastarat.

OP[TESTVO Noviot Zakon za kapitalno penzisko osiguruvawe go namaluva limitot na penziskite fondovi da investiraat vo dolgoro~ni depoziti. Tie }e treba da gi plasiraat parite vo stranstvo. Od Mapas smetaat deka poradi nedostigot na kvalitetni hartii od vrednost na doma{niot pazar im ovozmo`ile pove}e pari da plasiraat na stranskite pazari. GORAN LEFKOV

lefkov@kapital.com.mk

oviot zakon za zadol`itelno kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe predviduva namaluvawe na limitot za investirawe vo dolgoro~ni depoziti na penziskite dru{tva

12.04.2010

godini e prose~nata starost na osigurenicite na vtoriot penziski stolb

PENZISKITE FONDOVI IMAAT PONIZOK LIMIT ZA INVESTIRAWE VO DOLGORO^NI DEPOZITI VO ZEMJAVA

PARITE ]E MORA DA SE “VRTAT” NADVOR OD MAKEDONIJA

od 60 na 30%. Vo nedostig na dolgoro~ni finansiski instrumenti, fondovite se prinudeni da gi investiraat parite vo stranstvo. Prose~nata starost na osigurenicite na dvata fonda e 32 godini, a prvite pomasovni penzionirawa se o~ekuvaat za 30 godini. Vo interes na osigurenicite i na penziskite dru{tva e da gi investiraat parite vo dolgoro~ni hartii od vrednost, bidej}i toa investirawe nosi najgolemi prihodi. Ovaa zakonska odredba mo`e da predizvika seriozni problemi pri plasmanot na parite na penziskite dru{tva. Vo Makedonija ne postojat dolgoro~ni finansiski instrumenti, kako dolgoro~ni obvrznici, a dosega e izvr{ena emisija na dve korporativni

obvrznici od banki, no tie se pu{teni na pazar za da go testiraat finansiskiot sistem, a ne da priberat sveì pari za investicii, naveduvaat na{ite izvori. Dràvata vo momentov nema dolgoro~na emisija na obvrznici. Na berzata ima malku kompanii vo ~ii akcii moàt da se investiraat parite i vo Makedonija nema prostor da se plasiraat slobodnite pari. So ova, penziskite fondovi se prinudeni da gi plasiraat parite na stranski pazari na kapital. Nie imame limit da investirame 80% od parite vo dràvni hartii od vrednost, no vo Makedonija nema tolkava koli~ina na hartii od vrednost. Dopolnitelen problem e {to vladata ja promeni politikata na emisija na

dr`avni zapisi i emitira samo kratkoro~ni zapisi. A kratkoro~nite zapisi kako instrument ne se interesni za penziskite fondovi, smetaat od fondovite. Od Agencijata za supervizija na kapitalnoto finansisko finansirano penzisko osiguruvawe, (Mapas), smetaat deka sega e vreme da se osloboduvaat penziskite dru{tva da gi plasiraat parite na stranski pazari. “Nie gi donesovme ovie izmeni, bidej}i na dru{tvata s$ pove}e im se zgolemuvaat sredstvata , a na makedonskiot pazar nema dovolno instrumenti kade {to mo`at da gi plasiraat parite, zatoa im go zgolemivme limitot od 30 na 50% od portfolioto da go investiraat vo stranstvo”, ni izjavi Biljana Pet-

160

milioni evra se sobrani od dvata penziski fonda dosega

% od pridonesite odat za vtoriot penziski stolb

roska, rakovoditel na sektor za istra`uvawe vo Mapas. Od Ministerstvoto za trud i socijalna politika smetaat deka mora da se vnimava i na ostanatite komponenti na penziite i deka ne treba da se gledaat samo finansiskite aspekti na zakonot. “Penzijata e socijalna kategorija i nie morame da go gledame i interesot na osigurenicite”, ni izjavi Irena Risteska, rakovoditel vo Ministerstvoto za trud i socijalna politika. Edinstveni dolgoro~ni hartii od vrednost se obvrznicite za denacionalizacija. Tie se emitiraat na sopstvenicite koi gi ~uvaat kaj sebe. Dovedeni sme vo situacija koga i dvete dru{tva imame priliv na tri milioni evra

JAPONSKIOT INVESTITOR OSTANUVA NA ZLETOVICA

FALSIFIKUVANI 75 ILJADI EVRA

aponskata banka za me|unarodna sorabotka XAJKA i ponatamu }e ostane investitor na hidrosistemot Zletovica dodeka ne se iskoristi vo celost kreditot od 82,5 milioni dolari koj treba da ja pokrie prvata faza od izgradbata. Direktorot na Zletovica, Stojan Milanov gi otfrli {pekulaciite okolu zaminuvaweto na japonskiot investitor i go iznese zaklu~kokot od dogovorot so Vladata koja go zadol`ila Ministerstvoto za finansii da otpo~ne pregovori za novi investitori za slednite dve fazi od izgradbata na sistemot so Evropskata investiciska banka. Tenderot za ~istewe na prostorot od idnoto akumulaciono ezero mu pripadna na Beton i od prvi maj }e se zapo~ne rabotata na teren.

vajca makedonski dràvjani i u{te edinaeset lica od Albanija preku teritorijata na na{ata dràva prenele 75 iljadi falsifikuvani evra koi trebalo da se rasturat vo regionot. Evrata se falsifikuvani i pe~ateni vo Bugarija, a mreà od 13 lica gi prenela preku Makedonija vo Albanija, soop{ti albanskata policija. Se smeta deka eden od glavnite organizatori e od Makedonija, a ilegalnata pe~atnica vo Bugarija rabotela okolu tri meseci. Toni Vucaj, direktor na albanskata policija soop{til deka evrata se tolku dobro falsifikuvani {to prakti~no nevozmo`no e da se otkrie gre{kata, osven so ekspertiza preku specijalni aparati za otkrivawe falsifikuvani pari.

mese~ni prihodi od pridonesi, a prometot na berza e dva milioni evra mese~no. Ako vlezeme so tie pari na berza }e napravime haos na pazarot na kapital, naveduvaat zasegnatite dru{tva. Za stabilnosta na makedonskiot finansiski pazar, ovie 160 milioni evra treba da ostanat na doma{niot pazar. Dokolku sega se vrzat za stranski dolgoro~ni hartii od vrednost, }e im pomognat na stranski ekonomii. Penziskite fondovi sakaat da gi investiraat parite vo zemjava. Dvete dru{tva dosega nemaat investirano nitu tri procenti od portfolioto na stranski pazari. Grcija e pred kolaps, se najavuvaat krizi i vo [panija, Irska, Island, so {to se zgolemuva rizi~nosta na stranskite pazari.

KOMENTARI I ANALIZI

12.04.2010

KOMENTAR

PRAZNI GOVORI NA PATOT KON EU!

LET VO MESTO e po~ne li do krajot na godinata da se gradi aerodromot? Cela godina ~ekavme TAV da gi prezeme aerodromote, a sega kako {to trgnala rabotata }e ~ekame u{te edna godina za da po~ne da gradi. Otkako TAV na prvi mart oficijalno gi prezede aerodromite i objavi deka sredstvata za nivnata rekonstrukcija se obezbedeni, spored nivnata najava ostana samo da po~ekame u{te dve nedeli da dojde turskiot premier i da ja prese~e lentata so koja i simboli~no bi se ozna~il po~etokot na grade`nite raboti na skopskiot aerodrom. Me|utoa od seto toa nema ni traga ni glas. Go nema ni turskiot premier, gi nema ni me{alkite za beton nitu gledame razdviènost na grade`nite rabotnici koi treba{e da po~nat da ja gradat administrativnata zgrada i terminalot na aerodromot. Na vlezot i na kapijata samo pi{uva deka po~nala novata era za makedonskite aerodromi. Od priloènoto se gleda deka po~nala samo erata na odloùvawe na izgradbata na eden golem infrastrukturen proekt. Vo me|uvreme dodeka pred o~ite na celata javnost, direktorot na TAV kaùva deka go odloùvaat startot na izgdradbata za nekolku meseci, nitu Vladata koja se dogovorila so

]

turskiot investitor, nitu ministertot za transport koj go potpi{al dogovorot za koncesija ne izlegoa so stav deka investitorot treba da plati penali, deka go prekr{uva koncesiskiot dogovor(koj u{te ne e javno objaven) ili pak

ALEKSANDRA A LEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk sspa pasevska pasev s a@ka @ pit @ka p al. al.com com.mk .mk

deka treba da se raskine toj dogovor. Prosto ka`ano pod vakvi uslovi sekoj bi se nafatil da go rekonstruira aerodromot. Otvoreno go pra{uvame ministerot ako uslovite se takvi kavi {to se, zo{to i ni treba{e TAV, i dali toj znae koga Skopje }e go dobie noviot aerodrome? Dali i pati{tata }e se gradat isto kako i aerodromite? Ispa|a deka e va`no pod koi bilo uslovi samo da se najde investitor, a za realizacija na investiciite }e ~ekame na nekoi podobri vremiwa.

KADE OTIDE ZDRAVSTVOTO? oga se vo pra{awe lekovite od pozitivnata lista, pacientite pri sekoj vlez vo apteka se vo dilema. Dali do{le vo apteka ili vo „piqarnica”. Eve zo{to: Ako pokaète recept vo vreme koga ne e na rabota diplomiraniot farmacevt, }e ve vratat doma so preporaka da dojdete popladne (pretpladne) ili utre, koga vo smena }e bide kolegata so diploma, a ako odlu~ite lekot da si go platite od xeb toga{ koj bilo od aptekata moè da vi go prodade. Ova pokaùva vo kakov haos ni e zdravstvoto. A ministerot Bujar Osmani pred samo nekolku meseci izjavi „Makedonskoto zdravstvo }e bide lider vo regionot”. Ottoga{ do deneska, slikata za makedonskoto zdravstvo izgleda vaka: pacientite umiraat na pat do bolnica. Buba{vabite se postojan dekor vo bolni~kite sobi, rodilki umiraat od sepsa... Gra|anite gledaat i ne moàt da se izna~udat do kade odat nebulozite vo makedonskoto zdravstvo vo 21 vek. Otkako Fondot odlu~i od prvi april da gi primenuva zakonskite propisi koi gi ovlastuvaat samo farmacevtite so diploma da izdavat lekovi site se nezadovolni-i gra|anite i aptekite. Na aptekite ne im se

isplati da pla}aat po u{te eden farmacevt na smena, i tvrdat deka nema tolkav kadar za da se sprovede ovoj zakon vo praktika. Zatoa na vleznata

ALEKSANDRA SMILESKA smileska@kapital.com.mk

vrata na mnogu apteki denovive preku no} se pojavija pusul~iwa na koi pi{uva: „Site `albi i poplaki gra|anite da gi upatat do Fondot za zdravstveno osiguruvawe”. Kako preodno re{enie Ministerstvoto za zdravstvo i Biroto za lekovi odlu~ija da im dadat rok na aptekite do 2017 godina za kompletno da go implementiraat ovoj zakon i da vrabotat po eden farmacevt vo sekoja smena. No, zaboravija vakvoto liv~e da im go vra~at na sopstvenicite na aptekite. Zatoa aptekite se odnesuvaat taka kako {to se odnesuvaat.

enovive, sme svedoci, deka najaktuelna tema e inicijativata za ustavni promeni vo delot na reformata na sudskiot sistem. Inicijativata od den vo den dobiva se po{irok razmer, i se po{irok opfat od po~etniot, sekako poradi otvoreniot pristap koj go izbraa vladeja~kite partii vo sproveduvaweto na samata inicijativa. Toa e dobro poradi nivoto na politi~ki dijalog i debata, tema na koja site si nao|aat na~in da ne potkaruvaat. Sega, o~ekuvano, poradi kompozitnosta na op{testvoto i interesite vo nego debatirame, i diskutirame, za mnogu pove}e pra{awa od inicijalnite idei za rekonstruirawe na sudskiot sovet. Edna od najzna~ajnite karakteristiki na ovaa inicijativa e fakt koj, za àl, pominuva nezabeleìtelno, deka inicijativata, kako ideja i kako proces ne e producirana i sproveduvana so aktivno zalagawe na pretstavnicite na me|unarodnata zaednica vo Makedonija. Inicijativata kako ideja poteknuva od periodot koga bea napraveni poslednite ustavni izmeni vo delot na postavenosta na sudskata vlast. No, toga{ ne se sozdadoa politi~ki uslovi za vo celost da bide vklopena vo Ustavot. Toga{noto mnozinstvo oceni deka vakvite idei se nepotrebni poradi misleweto deka i vaka kako {to e sega postaven Republi~kiot sudski sovet moè da funkcionira dovolno nezavisno od politi~kite vlijanija. Dobro e da bidat pozdraveni aktivnostite na politi~kite strukturi koi se avtohtoni i ne se pod vlijanie na ukaùvawata na pretstavnicite na me|unarodnata zaednica. U{te pove}e koga takvite aktivnosti se turkaat kako inicijativa bez toa neneophodno vlijanie. Vaka pokaàvme deka imama kapacitet kako dràva da gi voo~ime slabostite vo na{iot sistem i da zapo~neme proceduri za nivno podobruvawe. Idejata za reforma na postavenosta na sudskiot sovet e i dosega diskutirana rabota. Pred s$ poradi klu~nata mo} na izbor, ocenka i razre{uvawe na sudiite. Vo Makedonija pominavme niz pove}e fazi na reforma na ovoj klu~en segment. Vo periodot na devedesettite, sudiite bea birani od strana na Sobranieto, so mnozinstvo glasovi na pratenicite. Toga{ bea izbrani nad 800 vr{iteli na sudski funkcii vo site sudovi {irum dràvata. Zamislete po koj krite-

riumi i prioriteti bile birani delitelite na pravdata. Potoa, vo eden ne mal me|uperiod, sudiite bea birani od sudski sovet, no sudski sovet koj vo celost be{e biran od strana na mnozinstvoto vo Sobranieto, a so toa toj sovet verojatno vr{e{e sli~na rabota kako i Sobranieto vo prethodniot period. Nekade na krajot na 2005 i po~etokot na 2006 godina bea izglasani izmeni po koi do den denes se raboti. Pravila koi se isto taka nekava balansirana forma. Osum ~lenovi na sudskiot sovet gi biraat samite sudii, dvajca se ~lenovi po funkcija, i pet gi bira Sobranieto. Tie izmeni ne bea usoglaseni so najgolemata opoziciona partija vo toj moment, VMRO-DPMNE, tokmu poradi ideite koi denes se inicijativa za reforma na sudskiot sovet i negoviot izbor kako edinstven garant za negova nezavisnost. Ideite koi sega se vo igra, odat vo nasoka na zgolemuvawe na brojot na izbrani ~lenovi na sovetot od redot na samite sudii i otstranuvawe na mo`nosta za politi~ko vlijanie vo negovata rabota. Ne bi sakal da poveruvam deka politi~kite partii nema da najdat sila da gi nadminat svoite dnevni nadmudruvawa. Ucenite vo vrska so vakvi zna~ajni temi za reforma na sudskiot sistem ne se najpametniot poteg. Gra|anite mo`at da razberat deka sekoja od partiite imaat svoi interesi, no nema da razberat da bidat ko~eni zaedni~kite, i op{ti interesi samo poradi principot na ucena i inaet. Sega }e bideme dovedeni vo edna iracionalna situacija koga politi~arite {to sami tr~aat po kamerite sekoj vtor den, i se trudat da ni objasnat kolku e zna~ajno da gi zabrzame evropskite integracii sami }e se postavat vo situacija da ko~at procesi koi odat direktno vo toj pravec. ]e bide interesno da ja vidime iskrenosta na nekolku od niv. ]e vidime dali navistina se tolku iskreno zaqubeni vo EU, ili takviot svoj pritisok vrz Vladata go pravat zaradi drugi vnatre{ni i nadvore{ni agendi. Vaka e najdobro. Imame predlog koj mnogu }e ja podobri funkcionalnosta na sudskiot sistem, no i mnogu }e ja podobri percepcijata za Makedonija vo evro-atlanskite strukturi. Toa e prioritet koj ne smee da bide zagrozen od dnevnite prepukuvawa i pazarewa pome|u partiite. Predlozite na ostanatite partii odat vo razli~ni nasoki. Ima nekolku

razmisluvawa koi sekako vredi da bidat poglednati, analizirani, pa duri moèbi i prifateni. No, ima i predlozi koi odat vo pravec na celosno rekomponirawe na sistemot. Predlozite za voveduvawe na dvojno glasawe vo rabotata na Ustavniot sud ne se samo neprifatlivi, tuku se i nelogi~ni. Pa neli Ustavniot sud svojata rabota ja temeli isklu~ivo vrz baza na stru~na i profesionalna ocenka za toa dali pravniot akt e vo soglasnost so Ustavot ili ne. Ne e vo red takvite ocenki da se davaat vrz baza na etni~ki klu~. Sekako deka vo Ustavniot sud ima ~lenovi koi poteknuvaat od pomalite etni~ki zaednici, no vaka na kraj ustavnosta i zakonitosta }e ja cenat sami tie kako krajna instanca koja }e ima mo`nost dva pati da se proiznese, edna{ so svoite kolegi i edna{ sami. Vo procedurite i organite kade {to se nosat politi~ki odluki toa e vo red i za na{iot sistem e opravdano, no za organi i proceduri kade {to pravnata logika treba da e dominantna ne smeeme da se dovedeme vo situacija da se nadglasuvame po etni~ki linii. Taka }e go zagrozime gra|anskiot karakter na dràvata. Istite pravila vaàt i za postapkite za ocenuvawe na uspe{nosta i zakonitosta vo rabotata na sudiite, kako proceduri vo rabotata na Republi~kiot sudski osvet. Ne moème da se dovedeme vo situacija koga ocenkata za toa dali nekoj raboti vo soglasnost so zakon ili ne ja nosime po etni~ki klu~. A za àl takov e predlogot na nekoi od partiite. Zamislete do kade bi moèla da odi takvata logika. Ako na primer, Ve sudi sudija koj e od ista etni~ka zaednica kako Vas, Vie sigurno }e ste nevin, no ako Ve sudi sudija od druga Vie }e bidete proglasen za vinoven. Katastrofa za pravniot sistem. Vakviot pravec }e vnese samo pravna nesigurnost i ni{to pove}e. Nie morame da go oslobodime sudstvoto i od partiski, no i od etno-centristi~ki koncepti. Samo taka }e imame nezavisno i efikano sudstvo. Politi~arite vo Makedonija mora da najdat novi na~ini na koi }e gi privlekuvaat glasa~ite kon sebe. Ne smeeme da dozvolime, otsustvoto na kreativnost vo odredeni partiski centri da go supstituirame so blefirawa, trikovi, prazni govori i etni~ki zanes. Treba sosema poinaku. Morame da bideme povnimatelni kon ovie procesi. Treba da

ILIJA I LIJA DIMOVSKI Pratenik, r , i Direktor r r na Centarot za komunikacii na VMRO-DP D MNE VMRO-DPMNE

Edna iracionalna situacija! Politi~arite {to sami tr~aat po kamerite sekoj vtor den, i se trudat da ni objasnat kolku e zna~ajno da gi zabrzame evropskite integracii, sega sami }e se postavat vo situacija da ko~at procesi koi odat direktno vo toj pravec!? Da ja vidime iskrenosta na nekolku od niv. ]e vidime dali navistina se tolku iskreno zaqubeni vo EU, ili takviot svoj pritisok vrz Vladata go pravat zaradi drugi vnatre{ni i nadvore{ni agendi.

se sedne i da se vidi {to e prifatlivo za site, bez taktizirawa i uceni. Za s$ drugo ostanuva da se razgovara i da se bara re{enie. Samo taka }e uspeeme da gi realizirame zalagawata za evroatlanska idnina.

14 12.04.2010

FEQTON

FELJTON-4 IGOR PETROVSKI

igor@kapital.com.mk

oga Xek Vel~ go prezede Xeneral elektrik (XE) vo 1981 godina, stana najmladiot ~elnik vo istorijata na XE, a potoa i legendaren lider koj go transformira{e XE od industriski gigant koj go zafati kriza vo po~etokot na 80-tite, vo edna od svetski najkonkurentnite kompanii. Vel~ e strate{ki mislitel, biznis-u~itel, korporativna ikona i menaxment-teoreti~ar. Ako kaème deka liderstvoto e umetnost, toga{ so sigurnost moè da kaème deka Vel~ se dokaàl kako najdobar slikar. So svojot unikaten liderski stil i karakter, Vel~ vleze vo istorijata na korporativnoto liderstvo vodej}i go XE dve decenii, do 2001 godina, koga se penzionira{e. No, toj s$ u{te e aktiven so svoite predavawa po svetskite najpresti`ni univerziteti i biznis-forumi i negovite soveti gi koristat menaxerite na najgolemite svetski kompanii. Vo kontekst na svetskata recesija {to s$ u{te ne e zavr{ena, Vel~ postojano komentira i dava svoe viduvawe za toa {to treba da napravat kompaniite vo krizna situacija i od aspekt na proizvodstvoto, finansiite ili plasmanot, no, i kako kriza vo smisla na kompaniska gre{ka {to moè da ima mnogu pote{ki posledici vrz potro{uva~iite. “Vo pove}eto slu~ai, krizata gi na~ekuva menaxerite nespremni

“KAPITAL” PO^NA SO SERIJAL STORII ZA TOA KAKO NAJGOLEMITE BIZNIS -UMOVI NA PLANETAVA GI PODGOTVIJA SVOITE STRATEGII ZA BORBA PROTIV GLOBALNATA KRIZA. PROÎTAJTE ZA TOA KAKVI ÊKORI PROTIV EFEKTITE OD RECESIJATA PREZEDOA ÊLNICITE NA SVETSKITE BANKARSKI I INVESTICISKI GIGANTI I KORPORACII OD VOL STRIT, NO I [TO SOVETUVAA POZNATI BIZNIS -TEORETIÂRI VO TAA NASOKA.

BIZNIS-LIDERITE PROTIV KRIZATA: XEK VEL^, PORANE[EN [EF NA XENERAL ELEKTRIK

VO KRIZA NE SMEE DA SE KRIE, TREBA SE DA SE OBJAVUVA Prijdete & na sekoja kriza so pretpostavkata deka apsolutno najlo{oto vo va{ata kompanija ve}e se slu~ilo, i {to e podednakvo va`no - problemot vo potpolnost e va{, veli Vel~

- prvpat go sogleduvate problemot koga nekoj ve zastanuva vo bifeto i vi postavuva zamrseno pra{awe od tipot: “Slu{navte li?”, ili na va{ata elektronska po{ta dobivate poraka vo vrska so mo`nite neregularnosti, ili vo ~uden del od denot ve iznenaduva telefonski povik. Ponekoga{ krizata eruptira so eden edinstven nastan, na primer koga Xonson i Xonson odnenade` otkrile deka nekoj neovlasteno rabotel so Tajlenol. No, mnogu ~esto krizata se pojavuva kako napad i zema zamav kako lavina koja pa|a od vrvot na planinata. Nikoga{ ne moète da bidete vo potpolnost sigurni kade }e zavr{i nejziniot pat. Me|utoa, moète da bidete sigurni deka toj }e zavr{i. Patuvaweto do podno`jeto na planinata verojatno }e bide neprijatno, no kogatoga{ }e zavr{i, a normalniot ìvot }e prodolì da te~e ponatamu- t.e. s$ dodeka ne se pojavi

nova kriza”, veli Xek Vel~. PLAN ZA AKCIJA Vo vreme na kriza, sekoj lider treba da ima na um pet pretpostavki:

PROBLEMOT E POGOLEM OD TOA [TO OTPRVIN IZGLEDA

Pove}eto krizi imaat pogolem doseg od onoj {to mo`ete da si go zamislete. Vklu~uvaat pove} e lu|e otkolku {to prvi~no ste procenile, pogolem broj advokati otkolku {to ste presmetale koi }e istra`uvaat okolu va{ite raboti, a odvratnite zborovi koi }e se izgovorat i napi{at }e gi nadminat va{ite najlo{i ko{mari. Zatoa, u{te vo raniot stadium na krizata prilagodete go sopstveniot na~in na razmisluvawe. Prijdete & na sekoja kriza so pretpostavkata deka apsolutno najlo{oto ve}e se slu~ilo vo va{ata kompanija, i {to e ednakvo va`no - problemot e celosno samo va{. So drugi zborovi, razmisluvajte za najlo{oto mo`no scenario i po~nete so makotrpnata potraga po fakti.

NA OVOJ SVET NEMA TAJNI I KOGA TOGA[, SITE ]E DOZNAAT SE

Mo`ete da bidete sigurni deka ako se potrudite da skriete nekoi informacii za vreme na

krizata, istite vo nekoj moment }e isplivaat na povr{ina, a ako se pro{irat, tie }e bidat izobli~eni. Edinstveniot na~in da go spre~ite toa e samite da go postavite problemot vo javnosta. Ako vie ne go napravite toa, nekoj drug }e go napravi namesto vas. Va{ite advokati }e ve sovetuvaat za vreme na krizata {to pomalku da zboruvate vo javnosta; naterajte gi da vi dozvolat da zboruvate {to e mo`no pove}e. Samo bidete sigurni deka ona {to go zboruvate e vo potpolnost vistina, bez nikakvi ograni~uvawa. Xonson i Xonson verojatno postavija sovr{en standard za potpolna iskrenost, zaradi na~inot na koj postapija vo vrska so tilenolskata kriza vo osumdesettite. Sekoj den odrùvaa konferencii za novinarite, dozvolija celosno ispituvawe na nivnite fabriki za ambalaà i ja izvestuvaa javnosta za taa istraga, kako i za naporite koi gi vloìja vo povlekuvaweto na proizvodite od pazarot. Nivnata transparentnost im go spasi obrazot i im go so~uva kredibilitetot. Toa e vistinata za koja bilo kriza. [to pove}e otvoreno zboruvate za problemite, tolku pogolema doverba }e zasluìte- vnatre i nadvor od va{ata organizacija. NAÎNOT NA KOJ VIE I VA[ATA ORGANIZACIJA JA RE[AVATE KRIZATA ]E BIDE PORTRETIRAN VO NAJLO[O MO@NO SVETLO Bez ogled na toa kolku pozitivni izve{tai ste imale od mediumite vo tekot na va{ata kariera, za vreme na krizata ni{to pove}e ne e relevantno. I vie i va{ata organizacija }e bidete portretirani tolku negativno {to ni samite nema da moète da se prepoznaete. Ne popu{tajte moète da zazemete stav i da ja definirate sopstvenata pozicija pred nekoj drug da go napravi toa za vas. Ako toa izostane, na va{iot molk }e se gleda kako na priznavawe na vinata. Osven toa, ne site biznis-krizi dobivaat vnimanie od javnosta. No, duri i ako mediumite ne se zainteresirani, va{ite vraboteni }e bidat. Vaàt istite normi: otvoreno razgovarajte za situacijata, definirajte ja svojata pozicija i objasnete kako do{lo do problemot i kako vie go re{avate. I isto kako i so golemite javni krizi - ni vo eden moment nemojte da zaboravite deka imate kompanija koja treba da ja vodite. Zadolìtelno pravete go toa.

]E DOJDE DO PROMENA NA PROCESITE I STRUKTURATA NA VRABOTENITE. RE^ISI NIEDNA KRIZA NE ZAVR[UVA BEZ PROLEANA KRV Pogolemiot broj krizi slu`beno zavr{uvaat so nekoj vid spogodba- finansiska, pravna ili nekakva druga. Posle toa sleduva ~istewe, a ~isteweto podrazbira

promena. Obi~no procesite se prvi podlo`ni na “generalka”. Ponekoga{ popravkata ne e dovolna. Naj~esto ne e, i toa zaradi lu|eto na koi krizata imala vlijanie, a ponekoga{ i onie koi bile samo nejzini svedoci sakaat da znaat koj e odgovoren. Toa nema da bide ednostavno i prijatno. No, za `al ova e ~esto potrebno, za kompanijata da prodol`i da raste.

ORGANIZACIJATA NA KRAJ ]E PRE@IVEE, ZAJAKNATA OD POTE[KOTIITE

Otkako krizata }e zavr{i, postoi tendencija ili èlba istata da se zaboravi. Nemojte da ja zaboravite. Iskoristete ja kolku {to moète: vo sekoja situacija prenesete go znaeweto za ona {to ste go nau~ile od nea. So toa }e go zajaknete sopstveniot imunitet. Koga krizata eruptira, se ~uvstvuvate kako da ste zarobeni vo ku}a koja gori. No, potsetete se deka plamenot mora da izgasne, za da ostanete so mirna glava i skoncentrirano da rakovodite so situacijata. Se soo~uvate so problemot i negovoto re{avawe, dodeka istovremeno ja vodite kompanijata kako da postoi i utre. I toga{, eden den otkrivate deka toa utre navistina do{lo i koga }e zastanete, moè da ve iznenadi otkritieto deka s$ izgleda podobro od minatoto.

NE GO TRGAJTE POGLEDOT OD AVTOMOBILSKATA NESRE]A

Pove}eto kompanii profitiraat od o~iglednite priliki. Koga konkurentot }e propadne, prezemaat drugite kupci. Koga }e se pojavi nova tehnologija, vloùvaat vo nea i ja pro{iruvat ponudata na proizvodi. No, za da bidete vistinska organizacija spremna za promeni, isto taka mora da go trgnete pogledot kon sporednite, stra{ni slu~uvawa koi ne se tolku predvidlivi i od niv da izvle~ete najmnogu {to moète. Zemete ja za primer aziskata finansiska kriza vo 1997 godina. Trgovcite so devizi navistina profitiraa od ovoj uàsen nastan, tie ìveat od eksploatacija na promenite. Me|utoa ne treba samo tie da go pravat toa. GE postigna ogromen uspeh so kupuvawe na tajlandskite avtomobilski zaemi, koi vo toa vreme bea potceneti. Drugi prosperiraa so kupuvawe nedvièn imot. Bankrotite s$ u{te se eden vid propast vo ~ija pozadina se krijat brojni mo`nosti. Za vrabotenite, normalno, tie se tragi~ni. Rabotnite mesta se izgubeni, a penziite ispareni. No, rabotnite mesta moè da se obnovat vo idnina. Poradi celata buka okolu promenite, mnogu lesno pa|ame vo zamkata na ~uvstvoto od preplavenost i zbunetost.

KOMPANII & PAZARI 15

12/APRIL/2010 DVI@EWE NA NAFTATA NA SVETSKITE BERZI $/BAREL

ANALITI^ARITE PROGNOZIRAAT

GODINAVA BAREL NAFTA DO 150 DOLARI?! Na svetsko nivo, ako se sledat intervalutarnite odnosi evro/dolar toga{ moè da se o~ekuva stabilizirawe na evroto i rast na cenata na surovata nafta. Drug faktor koj spored analiti~arite }e dovede do rast na naftata e zazdravuvaweto na svetskata ekonomija koja }e dovede do zgolemuvawe na industriskoto proizvodstvo METODI PENOVSKI zminatite dve nedeli cenata na naftata i naftenite derivati zabeleà porast na svetsko nivo (momentalnata cena e okolu 86 dolari) {to vedna{ rezultira{e so zgolemuvawe na cenata i vo na{ata dràva. Vakvata sostojba im sozdade dopolnitelni glavobolki na na{ite biznismeni. Rastot na cenata silno }e se odrazi vrz i onaka krevkata ekonomska sostojba vo koja se nao|aat nivnite kompanii. Cenata na naftata

e element koj direktno vlijae vrz formiraweto na krajnite ceni na proizvodite. [tom taa raste toga{ rastat i ovie ceni. Spored izjavata na sopstvenik na edna doma{na kompanija za polietilenski proizvodi, cenata na naftata ima direktno vlijanie vrz nivniot biznis, zatoa {to se proizveduvaat od granulati koi se dobivaat tokmu od nea. Pri toa cenata na ovie granulati se formira vrz osnova na dvièweto na naftata na svetskite berzi vo tekot na edno tromese~je. Poradi toa rastot na cenata moèbi nema vedna{ da vlijae vrz rast na cenata na nivnite proizvodi, no so sigurnost vo slednite dva-tri meseci }e mora da ja zgolemat cenata. Cenata na naftata ima i indirektno vlijanie vrz re~isi sekoj biznisâ&#x20AC;&#x201C;bez ogled dali stanuva za proizvodstvo, transport ili uslugi. Kolku i da e nejzinoto u~estvo vo kone~nata cena na eden proizvod, sekoe poskapuvawe na naftata na krajot gi poskapuva site proizvodi {to gi koristime sekojdnevno. Vo situacija koga ima golemi skokovi dokolku dràvnite institucii ne prezemat nekoi aktivnosti (na primer intervencija vo akcizata, koja u~estvuva so golem del vo cenata na naftata), toga{ kompaniite moè da se soo~at so golemi posledici vo pogled na proizvodstvoto {to }e rezultira so novi otpu{tawa i zgolemuvawe na nevrabotenosta, no isto taka i samata dràva }e se soo~i so seriozni posledici vo pogled na trgovskiot deficit. KAKO SE FORMIRA CENATA NA NAFTATA VO MAKEDONIJA? Cenata na naftenite derivati vo Makedonija se formira vo soglasnost so metodologijata

propi{ana vo Aneksot D od dogovorot za kupoproda`ba na akcii i koncesija na rafinerijata OKTA. Ovoj dogovor e potpi{an pome|u vladata i akcionerskoto dru{tvo EL PET â&#x20AC;&#x201C; Balkanike kako strategiski investitor. Spored ovaa metodologija, kako elementi za formirawe na rafineriskite ceni na derivatite se zemaat prose~nata cena na surovata nafta koja kotira na Londonskata berza i dvièweto na referentnite ceni na oddelni nafteni derivati vo izminatiot 14- dneven period. Metodologijata vsu{nost e kombinacija od berzanskata cena i od rafineriskite ceni pri {to se zemaat predvid site tro{oci na proizvodstvo vo rafinerijata vklu~uvaj}i go tuka i profitot. Ovie ceni se sekoga{ izrazeni vo dolari. Zatoa vlijanieto na kursot na dolarot kaj nas e dvojno â&#x20AC;&#x201C; se odrazuva i na surovata nafta i kaj rafineriskata. U~estvoto na dolarot vo krajnata cena dostignuva od 60-70 procenti. Momentalnata cena od litar po poslednoto poskapuvawe pred nekolku dena iznesuva 69 denari i 70,5 denari vo zavisnost od vidot na benzinot. Ova be{e cenata i koga surovata nafta iznesuva{e okolu 100 dolari za barel. Visokata cena e rezultat na razli~niot kurs na denarot vo odnos na dolarot iako na svetsko nivo cenata se dviì od okolu 85 dolari za barel. Zatoa pri pravewe na kakvi bilo sporedbi mora da se zeme predvid i kursot na dolarot vo periodot za koj se pravi sporedbata. Koga barel nafta na svetskite berzi ~ine{e nad 100 dolari vrednosta na dolarot se dviè{e nekade pome|u 36-38

denari dodeka pak sega{nata vrednost na dolarot spored sredniot kurs na NBRM e 45,73 denari. Poradi toa ovaa valutna razlika se odrazuva na cenite na derivatite. [PEKULANTITE JA KREVAAT CENATA NA CRNOTO ZLATO Na svetsko nivo, ako se sledat intervalutarnite odnosi evro/ dolar toga{ mo`e da se o~ekuva stabilizirawe na evroto i rast na cenata na surovata nafta. Drug faktor koj spored analiti~arite }e dovede do rast na naftata e zazdravuvaweto na svetskata ekonomija koja }e dovede do zgolemuvawe na proizvodstvoto. Zgolemenoto proizvodstvo }e dovede do s$ pogolema potreba za energija {to }e rezultira so zgolemena pobaruva~ka na nafta i nafteni derivati. Ishod od ovaa zgolemena pobaruva~ka sekako e zgolemuvawe na cenata. Me|unarodnata agencija za energija (IEA) predviduva deka pobaruva~kata za nafta i nafteni derivati vo tekot na 2010 godina }e se zgolemi za 1,5 milioni bareli na den vo odnos na 2009 godina. Vo isto vreme Organizacijata na zemji izvozni~ki na nafta OPEK objavi tri posledovatelni proizvodni prekini so vkupna koli~ina od 4,2 milioni bareli od den, koli~ina koja pribli`no e ednakva na 12% od celokupnite nivni kapaciteti za proizvodstvo. So ogled na toa {to globalnata pobaruva~ka s$ pove}e }e rasne, a zemjite od OPEK-proizvodtvoto }e go dr`at na ponisko nivo logi~ki e da sleduva rast na cenite. Investitorite poradi vakvata situacija s$ pove}e }e investiraat vo nafteni fju~ersdogovori {to dopolnitelno }e

ja poskapi cenata na naftata. Se {pekulira deka vo tekot na 2010 godina cenata na naftata moè da se iska~i duri do 150 dolari za barel. U{te eden faktor koj }e ima silno vlijanie vrz dvièweto na naftata se {pekulantite. Momentalno okolu 60 do 70% od fju~ersite na svetskite berzi se nao|aat vo racete na {pekulanti. Toa zna~i deka ovie fju~ersi ne gi poseduvaat kompanii koi imaat potreba od nafta i nafteni derivati tuku subjekti koi se vo potraga po visoki profiti na dolg rok. Se procenuva deka skoro 90 milioni bareli na nafta postojano se nao|a na tankeri i so tie koli~ini upravuvaat ovie subjekti. Mnogumina smetaat deka pobaruva~kata za nafta i nafteni derivati e zgolemena tokmu vrz osnova na {pekulativnite igri na t.n. hex-fondovi od Volstrit i bankite kako {to se Morgan Stenli, Goldman Saks, Barklis i X.P. Morgan. Ovie kompanii vo izminatite godini zarabotile stotici milijardi dolari preku investirawe na parite od depozitite na svoite klienti vo fju~ersi za nafta i nafteni derivati. Samo za primer Goldman Saks neoficijalno pod svoja kontrola ima naftovodi vo dolìna od 69 iljadi kilometri so pove}e od 150 terminali za skladirawe na nafta i nafteni derivati. Morgan Stenli ima skladi{ni terminali vo koi ima skladirano pove}e od 20 milioni bareli. Istite ovie kompanii od druga strana upravuvaat so depoziti od nekolku milijardi dolari koi bez nikakvi pogolemi ograni~uvawa moè da gi investiraat vo fju~ersi za nafta i nafteni derivati.

16 12.04.2010

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

BERZA/AKCII/TRGUVAWE

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

REPLEK O^EKUVA PODOBRA GODINA

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

1,5

milioni evra se investirani vo nova oprema

2,4

milioni evra dobivka e ostvarena vo tekot na 2009 godina

SO NOVA OPREMA DO LEKOVI ZA EVROPSKITE PAZARI EMILIJA STEFANOVA stefanova@kapital.com.mk

ro{iruvawe na proizvodstvoto, lansirawe na novi proizvodi i osvojuvawe na novi pazari se glavnite celi na farmacevtskata kompanija Replek za 2009 godina. Lani ovaa kompanija ostvari dobivka od 2,4 milioni evra. Sepak, ekonomskata kriza koja go potrese svetot predizvika prepolovuvawe na prihodot na kompanijata vo sporedba so 2008 godina koga e ostvarena neto-dobivka od 3,8 milioni evra. I pokraj namaluvaweto na dobivkata, sporedeno so prethodnata godina, vo Replek lani se investirani 1,5 milioni evra za unapreduvawe na proizvodstvoto. “Vo nasoka na zgolemuvawe na kvalitetot i efikasnosta na raboteweto, obezbeduvawe na standardite za kvalitet i bezbednost na proizvodite, vo tekot na 2009 godina investiravme vo oprema za unapreduvawe i zgolemuvawe na proizvodnite kapaciteti”,

Koeficientot na tekovna likvidnost od 2,16, kako i odnosot kapital/vkupni sredstva od 74,3% poka`uvaat visoka finansiska stabilnost na kompanijata. objasnuvaat od kompanijata. MN: Visoka finansiska stabilnost na kompanijata Namalenata kupovna mo} na gra|anite predizvika ote`nata naplata na pobaruvawata na Replek. So cel navremena i nepre~ena isporaka na proizvodite do potro{uva~ite vo tekot na 2009 godina, Replek obezbedi dopolnitelni sredstva preku kratkoro~no finansirawe. Koeficientot na tekovna likvidnost od 2,16, kako i odnosot kapital/vkupni sredstva od 74,3% poka`uvaat visoka finansiska stabilnost na kompanijata. Vo grupacijata Replek AD vleguvaat pove}e pravni subjekti od koi najgolem profit ostvaruva fabrikata za proizvodstvo na lekovi i hemiski proizvodi. Fabrikata za lekovi Replek farm u~estvuva so 75% od vkupniot profit na

kompanijata. Veledrogerijata Replek koja se zanimava so uzvoz i izvoz na lekovi na golemo u~estvuva so 13,2% od prihodite na firmata, dodeka dvete apteki vo koi {to se prodavaat lekovi na malo imaat mnogu mal udel vo prihodot od samo 1%. Marketot Replek i Hugo i restoranot “Den i no}” se vo dominantna sopstvenost na akcionerskoto dru{tvo Replek. Marketot se zanimava so proda`ba na stoki na golemo i malo koi se po principot “napravi sam”, a vo restoranot se organiziraat najrazli~ni sve~enosti. So 80% od sopstvenosta, Replek e dominanten sopstvenik, a ostanatite 20% se na belgiskata kompanija Hubo Internacional. Vo tekot na minatata godina, od rabotata na marketot i restoranot e ostvaren profit od 258.000

75% od profitot na kompanijata se od fabrikata za lekovi

evra, {to pretstavuva edna desettina od vkupniot profit na kompanijata. CVRSTA SORABOTKA SO RUSKI KOMPANII Fabrikata za lekovi i hemiski proizvodi na Replek Farm vo Makedonija ima registrirano 159 formi i dozi na 80 razli~ni generi~ki lekovi. Vo tekot na ovaa godina treba da bidat registrirani u{te sedum novi vidovi vo 9 razli~ni lekovi. Okolu 140 lekovi proizvedeni vo Replek se izvezuvaat vo devet zemji, a do krajot na godinata se o~ekuva proda`ba na lekovite na u{te tri novi stranski pazari. Za pro{iruvawe na proizvodstvoto na Replek Farm vo Rusija, vo 2009 godina se potpi{ani pove}e dogovori so ruski kompanii za izvoz na lekovi koi se proizvedeni vo Makedonija. “Sledej}i ja strategijata za probivawe na stranskiot pazar, lani ostvarivme cvrsta sorabotka so ruskite kompanii Protek, Soteks i AS Biro i so toa obezbedivme siguren plasman na stranskiot pazar vo naredniot period”, objasnuvaat od kompanijata.

SOPSTVENOSTA VRZ TIKVE[ OSPORENA, AKCIJATA NA BERZA MIRNA “M-6 Svetlana i ostanati” se sopstvenici na 54% od akciite na Tikve{, a 25% ima Evropskata banka za rekonstrukcija i razvoj, koja vo 2008 godina ja dokapitalizira kompanijata so {est milioni evra vtoriot den po podnesuvaweto na krivi~nite prijavi protiv sopstvenicite na vinarskata vizba Tikve{, nema{e nikakvo trguvawe so akciite na ovaa kompanija, {to kotira na Oficijalniot pazar na Makedonska berza. Voobi~aenata nervozna reakcija na investitorite vo vakvi okolnosti, izostana, pa nema{e nitu edna transakcija so akcii na Tikve{, ~ija {to posledna prose~na cena na trguvawe e 2.300 denari. Na sajtot na Centralniot depozitar za hartii od vrednost se gleda deka “M-6 Svetlana i ostanati” se sopstvenici na 54% od akciite na Tikve{, a 25% ima Evropskata banka za rekonstrukcija i razvojEBRD, koja vo 2008 godina ja dokapitalizira kompanijata so {est milioni evra. Ako

se izzemat ovie akcii, od vkupniot broj na emituvani 270.540 akcii, izleguva deka 21% ili okolu 57.000 obi~ni akcii se kaj mali akcioneri, od koi nikoj poedine~no nema pove}e od 5% od sopstvenosta na vinarskata vizba. Ministerstvoto za vnatre{ni raboti minatata nedela podnese krivi~ni prijavi protiv Vesna Pendevska-Pajvanska, porane{en pretsedatel na Komisijata za hartii od vrednost, Kiril Mitrovski, direktor na Investbroker i Svetlana Pendarovska, upravitel na firmata “M-6 Svetlana i ostanatite” koi se osomini~eni deka ja zloupotrebile svojata polo`ba i prekr{uvaj}i gi zakonite gi o{tetile malcinskite akcioneri na Tikve{ za eden milion evra.

BERZANSKI INFORMACII

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, petok-09.04.2010)

(I.P)

KOMPANII & PAZARI

18 12.04.2010 VLADATA JA IZBRA NAJSKAPATA PONUDA ZA PROMOCIJA NA MAKEDONSKITE SELA I PLANINI

EUROLINK GO DOBI TENDEROT ZA OSIGURUVAWE NA VLADINIOT AVION

anana Film DOOEL go dobi tenderot za izrabotka na spot za promocija na makedonskite sela i planini kako atrakcija za privlekuvawe na turisti. Na ovoj tender ponudi dadoa osum firmi, pri {to najniskata ponuda iznesuva{e 60 iljadi evra, a najvisokata re~isi 200 iljadi evra. Tokmu ovaa najvisoka ponuda be{e izbrana od strana na Vladata kako najpovolna bidej} i vo uslovite za izbor na

siguritelnata kompanija Eurolink go dobi tenderot za osiguruvawe na vladiniot avion "learxet 60". Osiguritelnata suma koja dr`avata treba da ja plati iznesuva 2 milioni denari, so vklu~en DDV. Voedno, ovaa ponuda e i najniskata cena ponudena na ovoj tender. Vremetraeweto na ovoj dogovor }e iznesuva 12 meseci, odnosno 365 dena od ne-

najpovolen ponuduva~ najmnogu poeni, vkupno 70, se dadeni za kvalitet, a samo 30 poeni za cena. Isto taka, vo ramkite na ovoj javen povik be{e napraven izbor i na spot za promocija na makedonskata hrana i kujna. Izborot padna na produkcijata Republika DOOEL koja za izrabotka na toj spot ponudi 190 iljadi evra - suma koja e re~isi za dva i pol pati povisoka od najniskata ponudena cena vo iznos od 78 iljadi evra.

govoto potpi{uvawe. Osiguritelnite sumi }e se odnesuvaat na rizicite avioodgovornost i avioodgovornost od voeni rizici vo iznos od 50 milioni dolari, avio-kasko vo iznos od 13 milioni dolari so fran{iza od 50 iljadi dolari, od nesre}en slu~aj - traen invaliditet vo iznos od 69.279 dolari i vo slu~aj na smrt 34.639 dolari.

FABRIKATA ZA PRERABOTKA NA PE^URKI I ZELEN^UK JA PREBRODUVA KRIZATA

SRBITE I GERMANCITE NAJGOLEMI KUPUVA^I NA BONUM MOM^ILO IVANOVSKI

EMILIJA STEFANOVA stefanova@kapital.com.mk

pokraj problemite so nelikvidnosta, namalenata pobaruva~ka i ekonomskata kriza, fabrikata za proizvodstvo i prerabotka na pe~urki i zelen~uk Bonum, 2009 godina ja zavr{i so dobivka. Evropejcite sepak ne mo`ea da mu odoleat na makedonskiot ajvar koj i godinava be{e najprodavaniot proizvod na Bonum. Okolu 1,5 milioni tegli ajvar proizvedeni vo ovaa fabrika, lani, se prodadeni vo zemjite na EU, na Balkanot kako i vo Kanada, Avstrija, Kipar. Okolu 40% od prometot na kompanijata e od proda`bata na pe~urki koi {to se najprodavaniot proizvod na Bonum vo Makedonija. Polovina od proizvodstvoto na pe~urki se prodava vo dr`avava, a ostatokot e namenet za izvoz. Prednosta kaj proizvodstvoto na pe~urki, za razlika od konzerviraniot zelen~uk, e toa {to se proizveduva i prodava vo tekot na celata godina. Poradi ograni~eniot kapacitet na makedonskiot pazar, okolu 80-90% od proizvodstvoto na zelen~uk e nameneto za stranskiot pazar. Vo Ev-

Pr`eniot ajvar na skopskata kompanija Bonum lani be{e najbaraniot proizvod na stranskiot pazar. Okolu 1,5 milioni tegli ajvar proizvedeni kaj niv, lani, se prodadeni vo zemjite na EU, na Balkanot, kako i vo Kanada, Avstrija, Kipar ropa se prodavaat konzervirani feferoni, korni{oni, cveklo, piperka, me{ana salata, doma{na tur{ija, ajvar i lutenica proizvedeni tokmu vo Makedonija. Spored Mom~ilo Ivanovski, direktor na Bonum, ekonomskata kriza, sepak, se odrazila na nivnata rabota. “Bidej}i e kriza, kompaniite koi gi otkupuvaat na{ite proizvodi postojano gi odlo`uvaat rokovite za pla} awe. Tie bea vnimatelni pri sklu~uvaweto na dogovorite, a kupuva~ite go vr{at otkupot pobavno, {to dopolnitelno ja ote`nuva na{ata sostojba. Sepak, uspeavme uspe{no da ja zavr{ivme minatata godina so dobivka, koja, sepak, be{e pomala vo sporedba so 2008 godina", objasnuva direktorot Ivanovski. Najgolemiot problem so koj se soo~uva Bonum e nelikvidnosta i mnogu bavnoto vrtewe na kapitalot. Dodeka vo nekoi biznisi se pravi obrt

na kapitalot i po ~etiri pati na godi{no nivo, vo Bonum se pravi obrt od samo 0,98 pati. “Toa zna~i deka ako, na primer, vo trgovijata se vloàt 1 milion evra, za edna godina moè da se pretvorat vo 4 milioni. Dodeka, pak, vo na{ata kompanija, poradi problemot so nelikvidnosta, samo edna{ bi gi prevrtile ovie pari.”, veli Mom~ilo Ivanovski. NEDOVOLNO SVE@ ZELENÛK - KAPACITETOT POLOVI^NO ISKORISTEN Bonum e me|u najgolemite kompanii vo industrijata za prerabotka na zelen~uk vo zemjava so kapacitet od 8.000 toni gotovi proizvodi godi{no. Me|utoa, poradi malite koli~estva sve` zelen~uk koi se dostapni za otkup, se iskoristuvaat samo 50% od vkupnite proizvodni kapaciteti. Najgolem del od zemjodelcite sakaat da go

prodadat svojot zelen~uk sve` e` i ne se podgotveni u{te sega ga da potpi{uvaat dogovori so kompaniite od konzervnata ta industrija. Fabrikata Boonum, pak, u{te vo fevruari ri go objavi cenovnikot po koj oj {to }e se vr{i otkupot na proizvodite. “Zemjodelcite ne sakaat da potpi{uvaat dogovori so nas, tuku ~ekaat prvo da im se prodade zelen~ukot sve`, a potoa dokolku ne uspeat taka, se podgotveni da go prodadat kaj nas. Nie gi potpi{uvame dogovorite so kompaniite mnogu porano, vrz osnova na ve}e potpi{anite dogovori so zemjodelcite i na{ata dopolnitelna procenka so rizik od 50% na proizvodstvoto. Pa taka, vo slu~aj da ne se prodade sve`, zemjodelcite se spremni zelen~ukot da go dadat po mnogu poniski ceni, a nie, pak, ne mo`eme da go otkupime zatoa {to nema {to da mu pravime. I taka, sekoja godina se molime so proizvoditelite- nekoga{ tie nas, nekoga{ nie niv”, veli direktorot Ivanovski. Pr`eniot ajvar lani be{e najbaraniot proizvod na stranskiot pazar. Lani vo Bonum se proizvedeni okolu 1,5 milioni tegli od ovoj makedonski proizvod. Najgolemi kupuva~i se marketite vo Srbija, a vedna{ po niv sleduvaat Germancite. Po

ajvarot, najbarani na evropskiot pazar se ffeferonite f vo tegla. Lani se proizvedeni okolu 500.000 tegli feferoni i 400.000 tegli so piperki. Ostanatite proizvodi na Bonum se proizveduvaat vo pomali koli~estva, a se prodavaat vo site zemji na Evropskata unija, Srbija, Hrvatska, Bosna i Hercegovina, Slovenija, Kipar, kako i vo prekuokeanskite Kanada i Avstralija. POÊTOK KAKO MAL BIZNIS SO PEÛRKI Fabrikata Bonum zapo~na so rabota vo 1992 godina. Sopstvenikot Mom~ilo Ivanovski kako diplomiran inèner re{il da proizveduva pe~urki-{ampiwoni i se odlu~il za tunelsko proizvodstvo. Otkako dobro go razrabotil biznisot, re{il da go pro{iri proizvodstvoto i osven proizvodstvo i pakuvawe na pe~urki, da konzervira zelen~uk koj e namenet za potrebite na evropskiot pazar. Od mal biznis so pe~urki, Bonum prerasna vo kompanija koja vo momentot ima 60 vraboteni. Brojot

SOPSTVENIK SOPSTVENIK NA NA BONUM BONUM “Zemjodelcite “Zemjodelcite ne ne sakaat sakaat da da potpi{uvaat potpi{uvaat dogovori dogovori so so nas, nas, tuku tuku ~ekaat ~ekaat prvo prvo da da im im se se prodade prodade zelen~ukot zelen~ukot sve`, sve`, aa potoa, potoa, dokolku dokolku ne ne uspeat uspeat taka, taka, sakaat sakaat da da go go prodadat prodadat kaj kaj nas nas ii se se spremni spremni da da go go dadat dadat po po mnogu mnogu poniski poniski ceni. ceni. II taka taka sekoja sekoja godina godina se se molime molime so so proizvoditeliteproizvoditelite- nekoga{ nekoga{ tie tie nas, nas, nekoga{ nekoga{ nie nie niv” niv”

1,5

milioni tegli ajvar se proizvedeni lani vo Bonum

na vrabotenite postojano oscilira, zatoa {to vo del od godinata se angaìraat sezonski rabotnici i brojot na vraboteni dostignuva i do 150 lu|e. Denes vo kompanijata Bonum se proizveduvaat okolu 100 proizvodi od pe~urki i preraboten zelen~uk. Fabrikata ne se zanimava so prerabotka na ovo{je zatoa {to, kako {to velat, nema dovolno za sveìot pazar, a u{te pomalku za prerabotka. Bonum godi{no proizveduva 800 toni sveì pe~urki i 1.200 toni preraboteni pe~urki vo Skopje i vo krivopalane~koto selo Psa~a. Godi{no se prerabotuvaat pove}e od 3.500 toni gotovi proizvodi, a proizvodniot proces e spored evropskite standardi za kvalitet.

KOMPANII & PAZARI ompanijata TAV Makedonija, formirana od strana na turski TAV, koj {to gi dobi makedonskite aerodromi pod koncesija, ja zgolemi osnovnata glavnina na 1.350.000 evra. TAV povtorno ja prolongira izgradbata i rekonstrukcijata na aerodromite vo Skopje i Ohrid - investicii vredni 200 milioni evra, i }e po~ne so grade`nite raboti duri za mesec i pol. Od TAV mina-

LLC od Vilmington Wukasl, Delaver i fizi~koto lice Nina Pijadevaâ&#x20AC;&#x201C;Mirkovska. Voedno osnova~kata Nina Pijadevaâ&#x20AC;&#x201C;Mirkovska e postavena i za direktor so neograni~eni ovlastuvawa na ovoj nov privaten klini~ki centar. Klini~kiot centar be{e sve~eno otvoren pred desetina dena, a negovata izgradba i opremuvawe ~inat okolu 30 milioni evra.

TAV MAKEDONIJA JA ZGOLEMI OSNOVNATA GLAVNINA

SISTINA ZAPI[ANA VO CENTRALNIOT REGISTAR

ovo otvoreniot klini~ki centar Sistina dobi re{enie za upis vo Centralniot registar na Republika Makedonija. Registriran e kako privatna zdravstvena ustanova vo me{ovita sopstvenost - Klini~ka bolnica Sistina â&#x20AC;&#x201C; Skopje, so osnovna glavnina od 100 iljadi denari. Kako osnova~ se javuvaat amerikanskata kompanija Hospital Menaxment Grup

12.04.2010

tata nedela potvrdija deka s$ u{te ja nemaat kompletirano nitu finansiskata konstrukcija. No, vetija deka }e ja po~nat rekonstrukcijata na makedonskite aerodromi so sopstveni sredstva. Prvite lu|e na TAV Makedonija v~era priznaa deka Evropskata banka za obnova i razvoj odbila da im dade kredit poradi neisplatlivosta na investicijata za {tipskiot kargo-aerodrom.

LONDONSKATA BERZA NA METALI ODI NAGORE

METALITE POSKAPUVAAT, MAKEDONSKITE PROIZVODITELI ZAKREPNUVAAT Nikolov, menaxer na Bu~im. Cenata na bakarot na Londonskata berza na metali, nedelava skokna na 8.010 dolari po ton, {to pretstavuva najvisoko nivo dosega, mereno od avgust 2008 godina. Faktot deka bakarot gi nadmina klu~nite 8.000 dolari po ton e rezultat na zasilenata pobaruva~ka vo Kina i ostatokot od Azija, a i na podobrenata pozicija vo SAD, Evropa i Japonija. Svetskite analiti~ari, direktorite na golemite rudarski kompanii i trgovcite velat deka porastot na cenite na bakarot i drugite metali zna~i povtorno obnovuvawe na zalihite vo razvienite zemji, otkako lani kompaniite {irum svetot gi objavija svoite popisi za kriti~no nisko nivo za vreme na ekonom-

VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

d edinstveniot rudnik za bakar vo Makedonija, Bu~im, najavuvaat novi investicii, kako rezultat na dobrata cena na ovoj metal na Londonskata berza na metali. Godinava ostvarile 60% zgolemen obem na proizvodstvoto vo sporedba so istite meseci lani. "Imame 35 novi vrabotuvawa kako rezultat na zgolemenoto investicisko vlo`uvawe. Povisokite ceni na metalite zna~at zakrepnuvawe na metalniot sektor vo zemjava, iako nam ne ni menuvaat mnogu vo delot na pobaruva~kata poradi 10 godini odnapred dogovorenata proda`ba", izjavi za "Kapital" Nikolaj~o

skata kriza. Xulien Garan, analiti~ar od UBS London, procenuva deka povtornoto obnovuvawe na zalihite na bakar bi mo`elo da ja zgolemi dopolnitelnata pobaruva~ka za ovoj metal za 25% do 50% zaklu~no so juli godinava. Deka sudbinata na makedonskata ekonomija zavisi vo golem del od najnovite pridvi`uvawa na Londonskata berza na metali, govorat i faktite deka crnata i oboenata metalurgija u~estvuvaat so 40% vo vkupniot izvoz na zemjava, a u~estvoto na proizvodstvoto na metali vo makedonskiot BDP e 12%. Vo metalur{kiot sektor rabotat 25% od vrabotenite vo Makedonija. Spored po{irokiot LME (London Metal Exchange-

Bakarot nadmina cena od 8.000 dolari po ton

razmena na metali {to ne sodràt èlezo) indeks, koj gi sledi cenite na aluminiumot, cinkot, nikelot, kalajot, kako i na bakarot, tie ja dostignaa najvisokata cena vo poslednite 20 meseci. Kako i da e, metalite i rudite do koi investitorite imaat slab pristap, isto taka ostvarija visoki dobivki. Ako se zemat predvid cenite na èleznata ruda objaveni nedelava, tie dostignaa cena od 160,5 dolari po ton, {to e najvisokata cena vo poslednite 18 meseci i e povisoka za 170% vo odnos na lani. L

20 12.04.2010

BANKI I FINANSII

RASTE BROJOT NA ONLAJN PRODAVNICI VO ZEMJAVA dna godina otkako Uni banka zapo~na intenzivno da ja nudi uslugata e – komerc, koja {to ovozmoùva onlajn transakcii preku Internet, brojot na novi e – prodavnici postojano raste. Vo momentov preku ovaa usluga na Uni banka funkcioniraat 17 veb-stranici na koi gra|anite moàt da kupuvaat preku Internet. Me|u veb-stranite koi {to vo zemjava ovozmoùvaat onlajn {oping, se veb-stranata na SP market (www. doma.com.mk), Alfa grup (www.shopping.tim.com.mk). Mo`nost za onlajn pla}awe na proizvodi i uslugi nudat operatorot Vip, na ~ija veb-strana moète preku Internet da go nadopolnite svojot kredit. Na veb-stranata na kompanijata “3 maks” (www.3max. com.mk) moète da nara~ate i platite izrabotka na sekakov vid geografski karti.

KAMATITE ZA KREDITITE OD EIB ]E SE LIMITIRAAT NA 6% ladata odlu~ila da ja zadr`i kamatata od 6%na fiksno nivo za kreditnata linija od EIB. Iako prvi~no be{e najaveno deka po vtorata godina od zemaweto na kreditot, kamata }e bide promenliva i }e se dvi`i najmnogu do 7,5%, Vladata na poslednata sednica odlu~ila da pregovara so bankite za poniska kamata. “Vo sorabotka so Ministerstvoto za finansii i MBPR napravivme dopol-

nitelni analizi i donesovme izmeni, kamatata da se limitira na 6 procenti. Poradi toa pregovorite so komercijalnite banki malku gi odlo`ivme i tuka }e ima mo`ebi nedela-dve podolg rok, no smetam deka vo interes na kompaniite e da se dade proizvod na pazarot koj e mnogu pokonkurenten od postoe~kiot”, izjavi vicepremierot Vladimir Pe{evski na otvorenata sednica na Vladata.

37,7% 4,2

porast na kreditite vo stranska valuta

milioni evra }e povle~e Stopanska banka A.D.-Bitola od kreditnata linija od EIB godinava

STOPANSKA BANKA A.D. - BITOLA NAJAVUVA POVE]E KREDITI ZA KOMPANIITE

8,1%

porast na kreditiraweto za gra|anite vo denari

NAPLATATA NA RIZI^NITE PLASMANI PRIORITET ZA BANKATA! ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

ove}e krediti za kompaniite, pomalku za gra|anite. Stopanska banka A.D.Bitola, najavuva pogolema kreditna poddr{ka za biznis-sektorot i nivnite investicioni aktivnosti. Sepak, i na nivnite {alteri prednost }e imaat bonitetnite kompanii so dobri proekti. Vo strategijata na bankata e deviznite krediti da se zgolemat, nasproti stesnuvawe na kreditiraweto vo denari. Za godinava, Stopanska A.D.-Bitola odvoi 5,5 milioni evra za krediti vo stranska valuta, so {to nivnoto u~estvo vo bilansot na bankata }e se zgolemi na 27,3%. So povlekuvaweto na sredstva od stranskite kreditni linii, se o~ekuva kreditite vo devizi da se zgolemat za 37,7%. Nasproti toa, Stopanska A.D.-Bitola } e go namali kreditiraweto vo doma{na valuta za 1,3% odnosno za 60,7 milioni denari. Kreditnite sredstva

krediti za kompaniite, pomalku za gra|anite. Pove}e Stopanska banka A.D.-Bitola, najavuva pogolema kreditna poddr{ka za biznis-sektorot i nivnite investicioni aktivnosti. Sepak, i na nivnite {alteri prednost }e imaat bonitetnite kompanii so dobri proekti. Od bankata najavuvaat zasilena i poagresivna naplata na dostasanite krediti, osobeno na poproblemati~nite, a naplatenite sredstva planiraat da gi naso~at kako krediti za malite i srednite pretprijatija. od stranski kreditni linii, Stopanska }e nastojuva da se relaksiraat, bidejki istite se so povolni kamatni stapki. Stopanska od Bitola e i edna od bankite preku koi se servisira i evtinata kreditna linija na Evropskata investiciona banka, koja se realizira preku MBPR, nameneta za mali i sredni kompanii. Ovaa banka godinava }e povle~e 4,2 milioni evra od ovaa kreditna linija za kreditirawe na proekti na svoite klienti. Od bankata najavuvaat zasilena i poagresivna naplata na dostasanite krediti, osobeno

na poproblemati~nite, a naplatenite sredstva planiraat da gi naso~at kako krediti za malite i srednite pretprijatija. Zaplenetite imoti kako prezemeni sredstva za naplata na nenaplatenite dostasani pobaruvawa se predviduva da se namalat za 8,7%, a so nivna proda`ba i realizacija na gotovina, da se generira profit. Od Stopanska velat deka idealno bi bilo na ovaa pozicija da nema saldo, no za niv uspeh }e pretstavuvala i 50% realizacija, so ogled na toa {to te{ko se realiziraat ovie sredstva. “Osobeno }e

bide pote{ko da se prodadat pokrupnite objekti {to se zapleneti, ~ija realizacija e predvidena vo srednoro~niot plan, a vremeto od edna godina se smeta deka ne e dovolno”, velat od Stopanska banka A.D.- Bitola. Kreditite za gra|anite se planira da ostvarat podinami~en porast od 8,1%, kako po osnova na odobrenite revolving-limiti na kreditnite karti~ki i dozvolenoto pre~ekoruvawe na debitnite karti~ki, taka i po osnova na klasi~ni potro{uva~ki nenamenski krediti. Stopanska od

MENDE MICEVSKI GENERALEN DIREKTOR Zaplenetite imoti za naplata na nenaplatenite pobaruvawa se predviduva da se namalat za 8,7%, a so nivna proda`ba da se generira profit. Osobeno }e bide pote{ko da se prodadat pokrupnite objekti {to se zapleneti, ~ija realizacija e predvidena vo srednoro~niot plan, a vremeto od edna godina ne e dovolno. Bitola planira poobemno vloùvawe na sredstva i vo dràvni hartii od vrednost (blagajni~ki i dràvni). Do krajot na godinata, vkupnata suma na vloèni pari vo zapisi treba da iznesuva 570 milioni denari, {to pretstavuva 8% od planiranata aktiva. Od bankata velat deka ovie planovi se baziraat na preporakite, od 10% do 15% od sredstvata da se plasiraat vo blagajni~ki zapisi zaradi odrùvawe i menaxirawe so

likvidnosta i solventnosta na bankata. PORAST NA FINANSISKIOT POTENCIJAL Stopanska banka od Bitola planira da go zgolemi i finansiskiot potencijal, najmnogu od porastot na denarskite i deviznite depoziti od naselenieto i porastot na sredstvata od MBPR, EIB i drugi izvori na finansirawe na mali i sredni pretprijatija. Spored godi{niot plan na bankata, deviznite depoziti, osobeno na naselenieto, kako poradi stimulativnite kamatni stapki, taka i poradi o~ekuvaniot priliv od obvrznicite i privatnite transferi od stranstvo, se o~ekuva da se zgolemat za 9,3%, dinami~ki najmnogu vo vtoroto i ~etvrtoto trimese~je, koga }e pristignat ratite od obvrznicite, koi vo golem del se konvertiraat od denari vo devizi. Deviznite izvori na sredstva se predviduva da se zgolemat za 17,5%, kako rezultat na porastot na deviznite depoziti i sredstvata od stranski kreditni linii. Deviznite depoziti od pravni lica se planira da se zgolemat za 6,9%, odnosno za 14,3 milioni denari. Denarskite izvori na sredstva se planira da se zadr`at na nivoto od 2009 godina, kako rezultat na podobruvawe na likvidnosta na bankata, pri {to nema da koristi krediti za likvidnost od banki, kako vo prethodnata godina, odnosno kreditiraweto }e go svede na realnite mo`nosti vo ramkite na raspolo`liviot finansiski potencijal.

BANKI I FINANSII

12.04.2010

PRVA SWAP AUKCIJA NA NARODNATA BANKA NA SRBIJA arodnata banka na Srbija za prvpat vo svoeto postoewe organizira{e swap aukcija na devizi. Pri toa na bankite im prodala devizi vo iznos od 9,2 milioni evra, a od niv kupila 10 milioni evra. Spored bankata se o~ekuva deka so ovoj finansiski instrument vo idnina bankite }e se za{titat od valuten rizik i na toj na~in bi se podobrila me|ubankarskata trgovija

na devizniot pazar. Od bankata isto taka najavija deka vo tekot na mesec april vakvi aukcii }e se odr`uvaat sekoj vtornik. Swap trgovijata so devizi vsu{nost pretstavuva kupuvawe i prodavawe na devizi so obvrska vo odreden rok istite povtorno da bidat otkupeni i prodadeni po ceni koi odnapred se

HRVATSKATA DR@AVA ]E GARANTIRA ZA DEL OD KREDITNITE PLASMANI rvatskata Dr`avna banka za obnova i razvoj na 16 april }e odr`i aukcija na garancioni kvoti, takanare~en model B, vo iznos od 200 milioni evra. Modelot B e namenet da se obezbedi garancija na sredstva so vkupna vrednost od 2 milijardi evra, so cel pokrivawe na rizikot od novi zaemi na bankite. Na prvata aukcija za ovoj model

odredeni od strana na u~esnicite vo taa aukcija. Vo su~ajov toj rok iznesuva 3 meseci.

}e se ponudi kvota od 200 milioni evra, od koi 100 milioni evra }e bidat nameneti za garancii na zaemi so rok na dostasuvawe od tri do pet godini i 100 milioni evra za garancii na zaemi so rok na dostasuvawe od pet do deset godini. Pritoa, dr`avata vrz sebe } e prezeme 50% od vkupniot rizik, a prednost vo pogled na dobivaweto na ovie

kvoti imaat bankite koi }e prezemat pogolem stepen na rizik i koi }e ponudat poniski kamatni stapki.

17.03.2010 21 EKSKLUZIVNI DETALI OD PLANOT ZA SANACIJA NA AVSTRISKATA BANKA

HIPO ALPE ADRIA, SEPAK, SI ODI OD MAKEDONSKIOT PAZAR!? Avstriskiot nedelnik Format, vo sabotata, ekskluzivno objavi izvadoci od 150 stranici dolgiot taen dokument vo koj {to e napi{ana ponatamo{nata sudbina na Hipo Alpe Adria. Od dokumentot se gleda deka bankata }e se prepolovi i }e ostane na samo pet pazari: avstriskiot, slovene~kiot, hrvatskiot, srpskiot i bosanskohercegovskiot. Toa zna~i deka }e se povle~e od Ungarija, Bugarija, Crna Gora, Makedonija i Ukraina. ankata Hipo Alpe Adria, sepak, }e se povlekuva od pet pazari, me|u koi i makedonskiot, vo naporite da se prestruktuira raboteweto na bankata so sedi{te vo Klagenfurt, Avstrija. Avstriskiot nedelnik Format, vo sabotata, ekskluzivno objavi izvadoci od 150 stranici dolgiot taen dokument vo koj {to e napi{ana ponatamo{nata sudbina na Hipo Alpe Adria. Od dokumentot se gleda deka bankata } e se prepolovi i }e ostane na samo pet pazari: avstriskiot, slovene~kiot, hrvatskiot, srpskiot i bosansko-hercegovskiot. Toa zna~i deka }e se povle~e od Ungarija, Bugarija, Crna Gora, Makedonija i Ukraina. So ogled deka od ovie pet zemji, samo vo Crna Gora, Hipo Alpe Adria ima banakrski i lizingoperacii, a vo ostanatite samo lizing-kompanii, izleguva deka lizing-biznisot vo ovie zemji ne e pove}e od interes na bankata vo nejziniot iden razvoj, otkako be{e spasena od bankrot i nacionalizirana kon krajot na minatata godina od strana na avstriskata vlada. Zasega ostanuva neizvesno {to }e se slu~i so Hipo Alpe Lizing vo Skopje, koja raboti tri godini na makedonskiot pazar, i dosega ima plasirano okolu 55 milioni evra, od koi 17 milioni evra vo noviot deloven centar Hiperium. Kompanijata ima zaglaveno i ~etiri milioni evra vo oprema dadena na lizing vo propadnatata mlekarnica Svedmilk, ~ija sopstvenost ja osporuva ste~ajniot upravnik na mlekarnicata.

22 12.04.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

DO KRAJOT NA GODINATA MILION NEVRABOTENI VO ROMANIJA

SVETSKA BANKA ]E IM POMAGA NA SOCIJALNO ZAGROZENITE VO BOSNA I HERCEGOVINA

konomskite i finansiskite analiti~ari prognoziraat deka do krajot na godinata bez rabota }e ostanat milion lu|e. Stapkata na nevrabotenost vo Romanija minatiot mesec e zgolemena na 8,36% od 8,30 % kolku {to iznesuva{e vo fevruari, objavi Nacionalnata agencija za vrabotuvawe. Vo mart minatata godina, stapkata na nevrabotenost vo Romanija bila 5,6%.

ovetot na direktori na Svetska banka odobri proekt za razvojna politika (ORP) za Bosna i Hercegovina vo iznos od 111 milioni dolari. Programata e podgotvena na barawe na bosanskata vlast so cel da se namali negativniot efekt na ekonomskata kriza. Sredstvata od programata }e bidat za pomagawe na buxetot i }e bidat naso~eni glavno za pomagawe na so-

Vo fevruari 2010 godina registrirani bile 762.375 nevraboteni, a vo mart 765.285. Romanskata vlada od minatata godina planira da gi namali tr{ocite od dràvniot buxet so cel da ja odrì makroekonomskata ramnoteà, me|utoa dosega ne uspea da go postigne toa, pa mo`no e brojot do krajot na godinata da se iska~i na milion nevraboteni.

cijalno slabite kategorii na gra|ani. Odobrenite 111 milioni dolari ja pretstavuvaat prvata faza na programata za reforma na dràvnite rashodi vo Bosna i }e bidat raspredeleni me|u dvete administrativni edinici vo Bosna, pri {to 60% }e bidat dostaveni na Muslimanskohrvatskata zaednica, a 40 % na Republika Srpska. Reformata na dràvnite rashodi sodrì {irok spektar na

programi za prenaso~uvawe na socijalno slabite semejstva i lica.

TREND

FAJNEN[AL TAJMS

INDUSTRIJALCITE SE SELAT OD HRVATSKA PORADI SKAPIOT GAS

^EZ IMA GOLEMI PROBLEMI VO BUGARIJA I ALBANIJA

nvesticiite vo Bugarija i Albanija & sozdavaat problemi na ~e{kata energetska grupa ÊZ, objavi vesnikot Fajnen{al tajms. “Otsega }e vloùvame pomalku vo kupuvaweto na stranski kompanii i }e se fokusirame na proizvodstvoto na nuklearna energija i investicii vo ê{ka i Slova~ka”, re~e {efot na ÊZ, Martin Roman. ê{kata kompanija e mnozinski sopstvenik na energetskiot sektor vo zapadna Bugarija. Sopstvenik e na 100% od termocentralata vo Varna. Od 2004 godina ÊZ napravi ekspanzija vo Centralna i Isto~na Evropa, koga kupuva{e centrali, od Turcija i Albanija do Bugarija i Polska. Sega kompanijata ja menuva strategijata, pri {to se vra}a na lokalniot pazar. Firmata }e gradi u{te dva reaktori vo svojata nuklearna centrala Temelin, a ima mo`nost za izgradba na u{te tri kapaciteti vo ê{ka i Slova~ka. Se o~ekuva vkupnata vrednost na investiciite da nadmine 20 milijardi evra.

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

tkako gasot za golemite potro{uva~i vo Hrvatska poskape za 20% na hrvatskata industrija & se zakanuva vistinski egzodus na firmite. Hrvatska sega ima poskap gas za industrijata od zemjite vo regionot. Rastat i cenite na ostanatite energensi, a cenata na naftenite derivati e vo postojan porast. Danskata kompanija Hartman koja ima fabrika za ambala`a vo Koprivnica, e edna od kompaniite koi poradi poskapiot gas povlekoa del od proizvodstvoto od Hrvatska. “Pod vakvi okolnosti ne mo`eme da proizveduvame konkurenten proizvod za izvoz”, izjavi direktorot na Hartman Boris Garaj. Proizvodstvoto vo Hrvatska }e go stopira i firmata

Danskata kompanija Hartman koja ima fabrika za ambalaà vo Koprivnica, e edna od kompaniite koi povlekoa del od proizvodstvoto od Hrvatska. za izrabotka na kamini Zagorka, koja vrabotila 150 rabotnici, i ve}e deset godini uspe{no izvezuva na evropskiot pazar 80% od proizvodstvoto na kerami~ki oblogi za kamini, {to iznesuva pet milioni evra godi{no. “Za àl, so najnovoto poskapuvawe na gasot za industrijata, koj vo izminatite 15 meseci vkupno iznesuva pove}e od 70%, a imaj}i predvid deka vo na{eto proizvodstvo gasot e osnoven energent, prisileni sme proizvodstvoto od na{ite dve fabriki vo Bedekov~ina i Krapina da go preselime vo nekoja od sosednite zemji”, izjavi ~len od upravata na Zagorka, Miro Jaku{. Sporedbata na ceni na gasot vo Hrvatska i zemjite vo regionot, pokaùvaat

deka hrvatskata industrija pla}a uverlivo najskap gas, dvojno poskap od Slovenija. Interesen e podatokot deka za razlika od Hrvatska, zemjite od regionot imaat poniska cena na gasot za industrijata od cenata na gasot vo doma}instvata. Vo Avstrija cenata na gasot za industrijata iznesuva 0,26 evra po kubik, a za doma}instvoto 0,60 evra. Vo Ungarija cenata na gasot za industrijata iznesuva 0,24 evra po kubik, a doma}instvata pla} aat 0,33 evra. Vo Slovenija industrijata pla}a 0,22 evra, dodeka italijanskata industrija pla}a 0,31 evra. Hrvatskata industrija pla} a 0,42 evra, a doma}instvata 0,33 evra po kubik. “Niedna svetska kompanija ne bi mo`ela da go izdr`i poskapuvaweto na gasot za

CRNA GORA ZAPO^NUVA PREGOVORI SO MMF? inistrite od Vladata na Crna Gora smetaat deka najdobar model za zadolùvawe na dràvata, so koj bi se finansiral buxetskiot deficit i otplatata na dolgovite, e kombinacija na parite dobieni od Me|unarodniot monetaren fond (MMF) i emisija na obvrznici. Ministerstvoto za finansii go poddrùva ovoj

model na zadol`uvawe, a najgolema rezerva kon aran`manot na MMF ima potpretsedatelot na Vladata od redovite na Socijaldemokratskata partija, Vujica Lazovi}. “Dr`avnite obvrznici ne se alternativa za aran`manot so MMF, nie sme za kombinacija na ovie dva elementi. Vo sekoj slu~aj, sredstvata koi }e gi dobieme od obvrznicite }e gi koris-

time za finansirawe na deficitot i otplata na dolgot ovaa godina, a potencijalnite sredstva od aran`manot so MMF ne bi morale vedna{ da gi povle~eme”, soop{tija od Ministerstvoto za finansii na Crna Gora. Od druga strana, pak, Lazovi} napomena deka aran`manot od MMF bi mo`el da vlijae na zgolemuvaweto na siroma{tijata.

“Pod vakvi okolnosti ne moème da proizveduvame konkurenten proizvod za izvoz”, izjavi direktorot na Hartman, Boris Garaj 40% vo rok od tri meseci”, izjavi pretsedatelot na upravata na fabrikata za akumulatori Muwa, Ivan Miloloà, koj dodade deka razmisluva za preseluvawe na proizvodstvoto od Hrvatska dokolku prodolì poskapuvaweto na gasot. Na visokata cenata na gasot se àlat i od fabrikata za {e}er Viro, koja e edna od najgolemite potro{uva~i na priroden gas vo Hrvatska.

“Otsega }e vloùvame pomalku vo kupuvaweto na stranski kompanii i }e se fokusirame na proizvodstvoto na nuklearna energija i investicii vo ê{ka i Slova~ka”, re~e {efot na ÊZ, Martin Roman. Politi~kata klima stanuva nepovolna za ÊZ kade {to 70% poseduva dràvata. Poradi raste~kiot dolg na ê{ka vladata moè da povle~e pogolema dividenda. Zagriùva i toa {to energetskata kompanija e pod istraga od strana na Evropskata komisija za zloupotreba na vladeja~kata sostojba vo ê{ka kade poseduva 45% od pazarot.

BIH DO JULI MNOGU TE[KO ]E STIGNE DO „BELIOT [ENGEN” osna i Hercegovina (BiH), sepak, nema do juli da uspee da stigne do beliot {engen, se soglasuvaat stru~wacite od Evropskata unija (EU) i BiH koi se zanimavaat so liberalizacijata na vizniot re`im. Izvestuva~ot na Evropskiot parlament, Tawa Fajon, za viznata liberalizacija na zemjite od Zapaden Balkan izjavi deka viznata liberalizacija e mo`na vo

juli, no deka toj datum od dene{na perspektiva e premnogu optimisti~en. “Mislam deka juli e te{ko dofatliv od nekolku pri~ini, no dobro e {to, blagodarenie na pritisokot i naporite na Slovenija, barem po~navme da razgovarame za pobliski datumi”, re~e Fajon. Taa istakna deka pri~ina za mo`noto odlo`uvawe na odlukata za liberalizacija na vizniot re`im e vo toa {to

}e dojde do izvesni docnewa vo procedurite za vizna liberaliziacija od strana na Evropskata komisija.

BALKAN BIZNIS POLITIKA

12.04.2010 SLABA SORABOTKA SO AL@IR I LIBIJA Ekonomskata sorabotka na Srbija so zemjite od tretiot svet zasega e zanemarliva. Najgolem nadvore{no-trgovski partner vo 2009 godina na Srbija bila Evropskata unija (EU) na koja & pripa|aat pove}e od polovina od trgovskata razmena vredna 23,9 milijardi dolari. Na vtoroto mesto se nao|aat zemjite od CEFTA (Asocijacija za slobodna trgovija na zemjite od Centralna i Isto~na Evropa), a treta zemja so koja Srbija najmnogu trguvala e Rusija. Libija do raspadot na porane{na Jugoslavija be{e edna od najva`nite ekonomski partneri na Srbija, osobeno koga stanuva zbor za izveduvawe na investiciski raboti vo stranstvo, no po voveduvaweto na sankciite, trgovskite vrski pome|u ovie dve zemji se ograni~ija, a po~naa da se obnovuvaat poslednive godini. Pred nekolku godini srpskite pretprijatija po~naa da izvezuvaat industriski ma{ini, pogonski aparati i razni drugi stoki, pa godi{niot izvoz dostigna 4,5 milioni dolari, dodeka uvozot be{e simboli~en. Pove}e privatni firmi od Srbija vo periodot od 2006 do 2010 godina, sklu~ile dogovori so pomala vrednost, a vo Libija sega rabotat Geoinstitut, Hidrotehnika i Jugoimport SDPR. Srpskite kompaniii kon krajot na minatata godina se povikani masovno da se vklu~at vo razni infrastrukturni proekti vo Libija, kade ovaa godina }e bidat vlo`eni 25 milijardi dolari. Mnogu srpski rabotnici koi rabotat vo Libija sezonski ili postojano, rabotat kako vraboteni od gr~ki ili kipar-

GRADE@NI[TVOTO -STOLB ZA EKONOMSKIOT RAZVOJ

SRBIJA IM SE VRA]A NA EKONOMSKITE PARTNERI OD TRETIOT SVET ska delegacija pred eden mesec vo Alìr. Upatenite ukaùvaat deka golem del od prosperitetnite firmi na ovie dve zemji se zastapeni na svetskiot pazar, a Alìr i Libija koi se nakloneti na Srbija so godini & nudat pro{iruvawe na sorabotkata. Poradi toa delovnite lu|e ne go krijat svoeto nezadovolstvo od srpskata ekonomska vlast koja ne odgovara pobrzo na inicijativite koi uporno gi pra}aat od Tripoli i Alìr.

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

rbija im se vra}a na svoite ekonomski partneri vo tretiot svet, preku grade`niot sektor, na koj }e se potpiraat vo ekonomskite odnosi so stranskite zemji. Toa go potvrduva i sredbata na srpskiot pretsedatel Boris Tadi} so libiskiot voda~ Moamer el Gadafi, kako i posetata na srpskata politi~ko –ekonom-

S K

“Libija i Alìr so godini ni pora~uvaat deka sakaat da sorabotuvaat so na{ite firmi, no dràvata nikako da go prezeme ona {to e neophodno, a toa e grade`nata operativa tamu da raboti mnogu pove}e od denes”, re~e Goran Rodi}, sekretar na Zdruènieto za grade`na industrija. Toj poso~i deka neophodnite bilateralni dogovori bi trebalo mnogu porano da se potpi{at. “Libija ni predloì da osnovame libisko-srpska banka, a ponudeno ni be{e i libiskata O

dr`ava da ja prezeme kompanijata za voden transport Ivan Milutinivi}. Se nadevam deka kone~no toa }e se slu~i”, re~e Rodi}, i dodade deka konkurencijata e golema, no so iskustvoto koe go imaat bi mo`ele da gi realiziraat proektite, no zatoa e potrebno i da se obezbedat garancii za srpskite firmi. Na Srbija & se nudi da gradi pati{ta, pristani{ta, mostovi, da izveduva podzemni raboti. K

Libija i Alìr so godini pora~uvaat deka sakaat da sorabotuvaat so srpskite firmi, no dràvata nikako da go prezeme ona {to e neophodno, a toa e grade`nata operativa tamu da raboti mnogu pove}e od denes ski firmi. Za da zarabotkata bide pogolema, se prepora~uva srpskite firmi direktno da gi dogovaraat rabotite, a ne da se angaìraat kako proizveduva~i od strana na nekoi drugi stranski kompanii. Srpskite kompanii spored kopretsedava~ot na me{o-vitiot srpsko-libiski komitet, Muhamed Hixazija, se dobredojdeni. Toj vo noemvri minatata godina izjavi deka Libija }e vloì ogromni sredstva na finansirawe na proekti vo soobra}ajnata infrastruktura, izgradbata na stanovi, vodovoden sistem, farmacevtska industrija, kade {to srpskite izveduva~i imaat golemo iskustvo. Vo Alìr za narednite ~etiri godini planirani se investicii vredni 150 milijardi dolari, {to pretstavuva mo`nost za srpskite kompanii da se vklu~at vo tie biznisi. O

24 12.04.2010

SVET BIZNIS POLITIKA

KOJ BE[E LEH KA^INSKI?

ZAMINA KONZERVATIVNIOT LIDER NA POLJACITE VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

eh Ka~inski so negovite desni~arski gledi{ta sozdade simpatii kaj pove}eto Poljaci, osobeno onie tradicionalistite, a i onie od ruralnite sredini. Niz negovata politi~ka kariera, toj be{e poznat po svoite populisti~ki izjavi. Kako gradona~alnik na Var{ava, toj dva pati gi zabrani gej-paradite i zboruva{e za vra}aweto na smrtnata kazna. Za pretsedatel na Polska be{e izbran vo 2005 godina, kako kandidat na partijata Pravo i pravednost. Za vreme na svojata kampawa, toj insistira{e deka na Polska & e potreben pretsedatel koj }e gi brani interesite na gra|anite. Ka~inski toga{ izjavuva{e deka post-komunisiti~kata Polska, ~esto narekuvana kako “Tretata republika”, ima radikalna potreba da se transformira vo “~etvrta republika”, vo ~ija osnova }e bidat socijalnata pravda i silnata dr`ava. Politi~kata partija PiP, koja gi akcentira tradicionalnite vrednosti na rimokatoli~kata crkva, Ka~inski ja osnova{e zaedno so negoviot brat-bliznak, Jaroslav, vo 2001 godina. No, tie i predhodno odigrale va`na uloga vo formiraweto na

post- komunisti~kiot identitet na Polska, bidej}i vo 1990 godina dvajcata bile glavni igra~i koi ja osigurale potrebata na toga{niot sindikalen lider, Leh Valensa. PRETSEDATELOT GO POSTAVI BRATOTBLIZNAK ZA PREMIER Leh Ka~inski, bil roden na 18 juni 1949 godina, vo Zoliborz, Var{ava. Negoviot tatko bil inèner koj voedno sluèl i vo polskata armija za vreme na Vtorata Svetska vojna, a negovata majka bila psiholog vo polskata nau~na akademija. Kako mal, vo 1962 godina, zaedno so negoviot brat Jaroslav, se pojavile vo polskiot film “Dvajcata koi ja ukradoa mese~inata”. Ottoga{, publicitetot na bra}ata Ka~inski raste i tie stanuvaat interesni za polskata javnost. Vo docnite sedumdesetti godini, Leh go poddràl svojot brat, Jaroslav, vo anti- vladinoto dvièwe, kade {to sluèla kako sovetnik vo komiteK

tikuval liberalno- ekonomskata politika na Tusk, a mnogu ~esto staval i veto na negovite zakoni. NACIONALNA TRAGEDIJA Bliznacite Ka~inski od mali noze bile poredodredeni za popularnost vo javnosta, od nivnata 12-godi{na vozrast. Blagodarenie na nivniot tatko, bile zadoeni so prikaznite za polskiot heroizam, {to predizvikalo da go razvijat svoeto ~uvstvo za patriotizam. Ka~inski be{e `enet, i ima{e edna }erka. Negovata sopruga, isto taka zagina vo avionskata nesre}a, koja se slu~i blizu Smolensk, vo zapadna Rusija. Dvajcata patuvale tamu kako del od delegacijata za komemoracijata za masakarot na stotici Poljaci vo 1940, vo Katin, kade {to bile ubieni armiski oficeri i ~lenovi na razuznava~kata slu`ba, od strana na Sovetskite voeni trupi. Koga pristignala vesta vo Polska deka pretsedatelot i ostatokot od delegacijata zaginale vo nesre}ata, pretsedatelot na dolniot dom na Polska, Branislav Komorovski, izjavi deka Polska e obedineta vo `alosta na golemata nacionalna tragedija. “Sovetite ja ubija polskata elita vo Katin, pred 70 godini”, izjavi porane{niot polski pretsedatel Leh Valensa koj nadopolni deka “denes, polskata elita zagina tamu, oddavaj}i im po~it na ubienite”.

tot na {trajkuva~ite, vo brodogradili{teto vo Gdansk, za vreme na protestite za solidarnost. No, bra}ata bliznaci otpadnaa od glavnata struja na politikata, vo ranite devedesetti godini, zaedno so pretsedatelot Valensa. Vrskata pome|u nekoga{nite sojuznici vo borbata protiv komunizmot, se raspadna so tekot na godinite. Vo 2009 godina, Leh Valensa go tu`e{e pretsedatelot Ka~inski, deka navodno bil {piun za tajniot komunisti~ki odred, vo docnite sedumdesetti godini. Kratko vreme posle izborite vo 2005 godina, Polska ima{e dvajca Ka~inski na ~elo na dr`avata, koi upravuvaa so uzdite na vlasta- Leh Ka~inski kako predsedatel izbran vo 2005 godina, a Jaroslav Ka~inski kako premier, nazna~en od svojot brat skoro edna godina podocna. Ova kontroverzna situacija trae{e do 2007 godina, koga pretsedatelot Ka~inski bil prinuden da sorabotuva, vo koalicija so Donald Tusk, koj be{e negov lut rival vo pretsedatelskite izbori dve godini prethodno. Ka~inski pobara od Tusk da formira vlada, posle pobedata na negovata centralno- desni~arska partija vo oktomvri 2007 godina. Spored polskiot ustav, pretsedatelot ima pomala mo} od premierot, no ima zna~itelno vlijanie vo nadvore{nata politika na zemjata. Vo toa vreme, komunikacijata pome|u Ka~inski i Tusk bila ote`nata, a Ka~inski ja kri-

Polskiot pretsedatel, Leh Ka~inski, koj vo sabotata zagina vo avionska nesre} a, be{e kontroverzna figura vo svetskata politika

KA^INSKI I EU

Vo oktomvri 2009 godina, za vreme na potpi{uvaweto na Lisabonskiot dogovor, Ka~inski istakna deka EU ostanuva unija na suvereni nacii i deka mora da bide otvorena za novi ~lenki, vklu~uvaj}i gi zemjite od Balkanot. Vo Unijata, na Ka~inski gledaa kako na konzervativec, poznat po svoite anti- ruski retoriki i kako golem poddr`uva~ na SAD i nivniot plan za postavuvawe odbranben raketen {tit vo Polska, ~ij inicijator be{e prethodniot pretsedatel na SAD, Xorx Bu{. Vo 2008 godina, Ka~inski zboruva{e za opasnosta i rizicite za letawe, otkako pretsedatelskiot avion pretrpe tehni~ki problemi za vreme na patuvaweto vo Azija. Toga{ toj izjavi deka “sekoj let si nosi svoj rizik, no seriozen rizik se A

povrzuva so odgovornostite na pretsedatelot, bidej}i neophodno e konstantno da se leta”. Vo oktomvri godinava, Ka~inski planira{e povtorno da ja objavi svojata kandidatura za pretsedatelskite izbori.

26 12.04.2010

PATOT DO USPEHOT

KAKO ALAN LAFLI JA VRATI P&G NA STARITE PATEKI NA SLAVATA

POTRO[UVA^OT E CAR! Sledej}i gi pravilata za ona {to treba da go pravi eden glaven izvr{en direktor, postaveni od menaxment-guruto Piter Draker, porane{niot glaven direktor na Prokter i Gembl, Alan Lafli, ja izvadi golemata multinacionalna kompanija od krizata vo koja se nao|a{e pred edna decenija IGOR PETROVSKI

igor@kapital.com.mk

ite mo`eme da nau~ime ne{to od Alan Xorx Lafli, porane{niot prv ~ovek (na pozicijata glaven izvr{en direktor go nasledi Bob MekDonald na prvi juli minatata godina) na Procter & Gamble (Prokter i Gembl). Nema ni{to glamurozno i spektakularno vo negovoto lidersko odnesuvawe, no toj ja vode{e kompanijata niz period od impresivni rezultati, za vreme na desette godini kolku {to e nejzin ~elnik. Toa go ostvari preku postojanoto prenesuvawe na porakata deka “Potro{uva~ot e car!” Vo slu~ajot na Lafli, ova ne e samo gola fraza so koja {to site biznisi se rasfrlaat, tuku bukvalno sproveduvana strategija. Lafli odr`uva{e redovni sostanoci so kupuva~ite na P&G-proizvodite. Toa e eden od negovite top-prioriteti. Lafli, kako retko koj {ef na golema multinacionalna kompanija, gi posetuva{e potro{uva~ite vo nivnite

domovi i znae{e i da im se pridru`i vo {oping za da dobie povratni informacii od niv. Toa go prave{e niz celiot svet kade {to se prodavaat “ariel”, “tajd”, “pampers”, “durasel”, “xilet” i ostanatite proizvodi od semejstvoto na P&G, a istoto odnesuvawe go praktikuva{e i so svoite vraboteni, so koi se sre}ava{e vo nivnite kancelarii, slu{aj}i gi nivnite idei i zablagodaruvaj}i im se za toa {to go pravat za kompanijata. DRAKER KAKO GURU Lafli e golem po~ituva~ na legendarniot avtor i menaxmentguru, Piter Draker (po~ina vo 2005 godina), so kogo nekolkupati li~no razgovaral i ~ii postulati na liderstvo gi primenuva vo svoeto rabotewe. Vo 2000 godina koga Lafli ja prezede pozicijata na glaven izvr{en direktor vo Prokter i Gembl, kompanijata be{e vo golema kriza. Otkako objavija deka taa godina vo mart nema da go ostvarat proektiraniot profit za toj kvartal, nivnata akcija padna od 86 dolari na 60 dolari vo eden den. No, kako {to veli Lafli, problemot ne bil samo toa {to firmata zagubila 85 milijardi dolari vo pazarnata kapitalizacija, tuku postoela kriza na doverbata. Biznis-sektorite ja obvinuvale centralata, a centralata niv. Investitorite bile gnevni, a vrabotenite barale da letaat direktorski glavi. Vo takvi u`asni uslovi, Lafli se navratil na opservaciite {to Draker gi imal napraveno za ulogata na glavniot direktor. Eve nekolku od tie pravila koi {to gi sledel vo svoeto rakovodewe i na toj na~in go vratil gigantskiot proizvoditel na desetici brendovi za li~na potro{uva~ka na starite pateki na slavata. RAZBERETE GO OPKRU@UVAWETO I INTERPRETIRAJTE IM GO NA SVOITE VRABOTENI Lafli smeta deka glavniot {ef e odgovoren za sogleduvawe na nadvore{nata realnost vo koja funkcionira

A.X. Lafli, porane{en {ef na Prokter i Gembel: “Otkrijte vo koi konkurentski oblasti moète da pobedite i fokusirajte gi resursite na niv, a oslobodete se od ostanatoto” firmata, a negova zada~a e i da im ja prenese i da im ja objasni na svoite vraboteni, za da moè kompanijata da odgovori na na~in {to }e donese odr`liv rast i profit. “Ova moè da go napravi samo glavniot izvr{en direktor, zatoa {to site drugi vo organizacijata se fokusirani na mo{ne potesni specijalnosti i zada~i”, veli Lafli. VIDETE GI NE[TATA [TO DRUGITE VRABOTENI NE MO@AT “Glavniot izvr{en direktor moè da gi vidi mo`nostite {to ostanatite ne moàt i moè da nosi te{ki odluki {to drugite ne se sposobni da gi donesat”, smeta Lafli. ODGOVARAJTE SI POSTOJANO NA PRA[AWETO “ VO KOJ BIZNIS SME, A VO KOJ NE SME NIE?” “Otkrijte vo koi konkurentski oblasti moète da pobedite i fokusirajte gi resursite vo niv, a oslobodete se od ostanatoto . Samo glavniot direktor ima ovlastuvawe da gi

napravi te{kite ~ekori. Polesno e da bidete motivirani od mo`nostite za rast, no sosema drugo e koga vo interes na toj rast treba da zatvorite ili prodadete nekoi delovni edinici”, veli prviot ~ovek na Prokter i Gembl. POTRO[UVA^OT E CAR! “Site znaat deka potro{uva~ot e car. Go znaevme toa i vo 2000 godina, kako {to go znaeme i denes. No, toga{ ne go primenuvavme ova pravilo. Ottoga{ rabotite se smenija. Sega podatocite za navikite na potro{uva~ite gi dobivame direktno od nivnite domovi. Jas li~no gi posetuvam i gledam {to kupuvaat i {to vsu{nost im treba”, go objasnuva Lafli svojot pristap kon konsumentite. BALANSIRAJTE ME\U SEGA[NOSTA I IDNINATA “Obiduvaj}i se da ja razre{i tenzijata me|u nekoga{ sprotivstavenite kratkoro~ni i dolgoro~ni prioriteti, Piter Draker n$ potseti na predizvikot {to e star kolku i samata istorija na biznisot. Toj re~e deka glavniot izvr{en direktor odlu~uva za ramnote`ata me|u prinosot od sega{nite aktivnosti i investiciite vo idnina. Toa e pove }e procenka i vizija, otkolku odluka bazirana na fakti” DEFINIRAJTE GI KOMPANISKITE VREDNOSTI I STANDARDI “Vrednostite go odreduvaat kompaniskiot identitet. Tie se vsu{nost na~inot na koj se odnesuvate vo kompanijata. Ako ne mu pomagaat na biznisot da odi napred, ubavo e da se imaat, no ne se klu~ni za negovata

idnina. Standardite se odnesuvaat na o~ekuvawata. Tie gi vodat na{ite odluki. Prviot ~ovek vo kompanijata gi postavuva vrednostite, standardite i etikata na organizacijata. Tie ili }e vodat napred ili vo propast”, go parafrazira svojot menaxment-mentor, Alan Lafli.

MENAXMENT

12.04.2010

KAKO CELOSNO DA SE REALIZIRA POTENCIJALOT NA VRABOTENITE?

NAJUSPE[NITE MENAXERI GI RAZVIVAAT SVOITE VRABOTENI Golemite menaxeri gi izbiraat vrabotenite poradi talentot, a ne poradi iskustvoto. Tie gi pottiknuvaat unikatnite sposobnosti na sekoj vraboten, namesto da se borat da gi popravat negovite slabosti. Uspe{nite menaxeri ja prilagoduvaat rabotata kon li~nosta - a ne obratno onvencionalniot menaxment na ~ove~kite resursi veli deka rabotnicite moàt da se obu~at za odredeni osnovni modeli na odnesuvawe, kako {to e obrnuvaweto vnimanie na detalite ili inovativnosta. Toj smeta deka vnatre{nite karakteristiki na lu|eto se podlo`ni na promeni i deka so dovolno napor, liceto moè da odgovori na site barawa na rabotnoto mesto.No, kako {to pokaùva edno istraùvawe na “Galup”, bazirano vrz intervjua so pove}e od 1 milion menaxeri i rabotnici vo poslednite 25 godini, najdobrite menaxeri ne go delat toj stav. Tie ne veruvaat deka site vraboteni imaat neograni~en potencijal i deka rabota na menaxerot e da gi ispravi individualnite slabosti. Vsu{nost, golemite menaxeri gi identifikuvaat i gi pottiknuvaat postoe~kite tendencii i sklonosti kaj rabotnicite. Uspe{nite menaxeri ja prilagoduvaat rabotata kon li~nosta - a ne obratno.

NE GUBETE VREME VO OBIDI DA GI PROMENITE VRABOTENITE Golemite menaxeri, velat Markus Bakingam i Kurt Hofman vo knigata “Prvo prekr{ete gi pravilata: Najgolemite svetski menaxeri rabotite gi pravat poinaku”, sfa}aat deka sekoj vraboten ima posebni

motivi, na~ini na razmisluvawe i stilovi na odnesuvawe. Namesto da se obiduva da gi promeni karakteristikite na vrabotenite, dobriot menaxer gi iskoristuva. Prose~niot menaxer gubi zna~aen del od svoeto vreme obiduvaj}i se vo sorabotnicite da gi vsadi kvalitetite {to nedostigaat. Uspe{niot menaxer, pak, od vrabotenite gi izvlekuva onie kvaliteti {to se ve}e tamu. Za maksimalna realizacija na potencijalot na vrabotenite, prvo e neophodno tie da bidat postaveni na rabotni mesta {to najdobro }e go iskoristat nivniot postoe~ki talent. Na primer, noviot direktor na dizajnerska firma zabele`uva deka eden ~len na timot ima problemi so rabotata. Stanuva zbor za intelegenten i visoko kvalifikuvan grafi~ki dizajner koj e emocionalno oddale~en od svojata rabota. Direktorot nabrzo uviduva deka rabotnikot osobeno se istaknuva pri proekti koga lu|eto obrnuvaat vnimanie na nego. Zaklu~okot na menaxerot e: li~nosta na dizajnerot e takva {to toj ~uvstvuva “glad” za emocionalna interakcija. Zatoa, menaxerot go prenaso~uva vraboteniot kon oblasta vo firmata kade negovite vnatre{ni karakteristiki }e bidat od najgolema vrednost za firmata. Negovata prirodna sklonost kon

lesno vospostavuvawe kontakti so lu|eto, kako i faktot {to gi zapomnuva nivnite imiwa i funkcii, go pravat odli~en kadar za marketing-slu`bata na pretprijatieto. Menaxerot sogledal vo svojot vraboten odreden tip na odnesuvawe. Namesto da se obide da go promeni rabotnikot (preku kazni zaradi namalenata produktivnost), menaxerot uvidel deka negoviot talent ne e dizajnot, tuku proda`bata. Golemite menaxeri uspevaat da gi usoglasat prirodnite sklonosti na vrabotenite i barawata na rabotnoto mesto. ZABORAVETE NA PRAVILATA Koi se pravilata {to Bakingam i Kofman prepora~uvaat da se prekr{at? Edno od najkontrover-

znite e stavot deka site vraboteni treba da imaat ednakov tretman. Naprotiv, avtorite gi pottiknuvaat liderite da im posvetat pove}e vnimanie na onie vraboteni {to se navistina talentirani i posveteni na uspehot na pretprijatieto. Toa ne zna~i deka ne treba da postoi disciplina ili obuka. Naprotiv, celta e rabotata da se stavi vo novi “ramki”, da se pretvori vo ne{to {to }e se izvr{uva so zadovolstvo. Golemite menaxeri imaat ~etiri klu~ni osobini. Tie se sposobni da prepoznaat talent kaj vrabotenite, da gi definiraat rezultatite od akciite, da se fokusiraat vrz postoe~kite prednosti i da go izberat vistinskiot ~ovek za sekoja rabota. Zemeni zaedno,

“ovie sposobnosti im ovozmo`uvaat na menaxerite da go realiziraat potencijalot na sekoj vraboten”. Golemite menaxeri gi izbiraat vrabotenite poradi talentot, a ne poradi iskustvoto. Tie definiraat {to se o~ekuva od nego preku rezultatite {to treba da gi postigne, a ne preku ~ekorite za da dojde dotamu. Dobrite menaxeri gi motiviraat sorabotnicite - tie gi pottiknuvaat unikatnite sposobnosti na sekoj vraboten, namesto da se borat da gi popravat negovite slabosti. Kone~no, najuspe{nite menaxeri gi razvivaat vrabotenite. Nim im e bitno da go pronajdat vistinskoto mesto za sekoj vraboten, a ne samo da ja “popolnat” pozicijata.

ORGANIZIRAJTE GO SVOETO RABOTNO MESTO

POMALKU HAOS, POGOLEMA PRODUKTIVNOST o organiziraweto na biznisot }e za{tedite vreme koe inaku bi go potro{ile prebaruvaj}i po kupovite so alati ili prebaruvaj}i za da go najdete potrebniot dokument koj ste go zaturile, bilo vo fioka, bilo vo pogre{en folder vo kompjuterot. Zapo~nete so toa {to }e napravite plan. Napravete lista na prioritetni raboti {to prvo treba da se napravat i odredete vremenski rokovi za nivno izvr{uvawe. Is~istete go biroto od nepotrebni raboti Frlete gi rabotite {to ne go koristite, penkalata {to ne pi{uvaat, starite kompjuterski diskovi i nepotrebnata hartija. Zadrète gi samo onie ne{ta {to navistina gi koristite. Potoa, konsolidirajte ja va{ata kancelariska oprema i nabavete multifunkcionalna oprema “s$ vo edno”: pe~ata~, skener, kopir i faks. Koristete pregradi za pisma i dokumenti za da izbegnete nivno sobirawe vo kupi{ta. Najposle, is~istete gi fiokite i opredelete ja namenata na sekoja od niv. Napravete prostor za skladirawe Ako toa {to nemate dovolno prostor za skladirawe vi pretstavuva problem, toga{ znaete deka od s$ vo va{ata okolina moè da nastane neorganizirana zbrka. Prostor za skladirawe moè lesno da se dodade preku stavawe polici, kabineti za dokumenti, fioki... Fiokite se evtini, lesni za montirawe i vo niv moè da ~uvate s$ {to vi treba. Kabinetite se poskapi, no se

Koga }e go reorganizirate biznisot i }e go elim-

inirate neredot, }e po~uvstvuvate nova energija i nova motivacija za rabotata, zatoa {to }e nema nered so koj postojano treba da se soo~uvate potrajni opcii za skladirawe na materijalite {to se nasobrale. Soo~ete se so po{tata Mnogu e lesno da se slu~i da se nasobere mnogu po{ta, no ako vedna{ ja otvorite pristignatata po{ta }e za{tedite mnogu pove}e vreme otkolku {to mislite. Sortirajte ja po{tata vedna{ {tom }e ja dobiete. Frlete go nepotrebnoto, kako promotivni materijali i reklamni pisma, predadete ja po{tata naslovena na drugi lica, otvorete ja i separirajte ja ostanatata. Oddelete gi smetkite, pismata na koi itno treba da se odgovori, pisma {to ne se taka itni, publikacii i sl. Ako odrùvate komunikacija preku elektronska po{ta, proveruvajte ja nekolkupati vo tekot na denot i odgovorete vedna{ ako toa e mo`no. Koristete gi folderite vo va{eto sanda~e za da ja organizirate elektronskata po{ta {to ja dobivate. Napravete efikasna arhiva Dosiejata {to ne gi koristite pove} e, no moè da vi zatrebaat nekoga{, najdobro e da se skladiraat vo kutii za arhivi. Kutiite moè da gi ~uvate na polici, vo orman ili vo druga prostorija, za da za{tedite prostor. Razmislete {to moète da frlite i {to treba da

so~uvate. Frlete gi zastarenite informativni materijali, a za~uvajte gi dogovorite, garantnite listovi i dano~nata dokumentacija. Organizirajte gi dosiejata po azbu~en red, ili spored vidot. Opredelete posebni fioki za razli~ni oblasti na biznisot, kako klienti, finansii i odnosi so javnosta. Organizirajte go kompjuterot i odrùvajte go taka Odrùvajte go va{iot kompjuter organizirano so koristewe na korisen softver, jasno imenuvajte gi fajlovite i folderite i napravete “{ortkat” izlezi za programite {to najmnogu gi koristite, za Internet, elektronska po{ta i bazata na podatoci. Redovno aùrirajte gi anti-virus programite. Vnimavajte na vremeto Rasporedot na vremeto e od primarno zna~ewe. Napravete dneven plan i pridrùvajte se za nego. Napravete raspored na svoeto vreme vo bele`nik za sostanoci, ra~en organizer ili so kompjuterska programa. Koga kontaktirate so lu|eto, ostavete detalna glasovna ili i-mejl poraka, vo koja }e navedete {to sakate to~no, za liceto da gi podgotvi informaciite {to vi trebaat koga }e vi se javi.

KULTURA

12.04.2010

INTERVJU: SA[KO KOCEV, AKTER

STANAV DEL OD "DRIM" -TIMOT VIKTOR RUBEN ako relativno mlad, Sa{ko Kocev, vo manir na iskusen akter, prethodnive tri godini kompletno ja osvoi doma{nata scena. Ne samo {to prethodnive godini e eden od nositelite na repertoarot na Makedonskiot naroden teatar, kade {to igra vo re~isi site pretstavi, a minatata sezona ima{e 80-tina nastapi na mati~nata scena, tuku uspea da stane i za{titno lice na manifestacijata “Bubamara na popularnosta”, da vodi gledani tok-{ou emisii... Minatata nedela stana predvodnik i na noviot teatarski

“Igram ramo do ramo so istite lu|e koi nekoga{ sum gi gledal na scena i sum si zamisluval deka nastapuvam so niv. Zaedno bieme golemi bitki. Koga prvpat stapnav na scenata na MNT, po~ustvuvav deka bi moèl na nea da igram cel ìvot i dobiv èlba da ostanam tuka”

bran kaj nas, "stand up"komedijata. Ja ima{e ~esta i odgovornosta da nastapi prv vo najavenata serija "stend ap"-komi~ari vo kabareto “Xuboks”. “Na po~etokot publikata be{e zbuneta, no zbunet bev i jas, potoa se sozdade edna poopu{tena atmosfera. Se ~uvstvuvav isto kako na premiera na pretstava, publikata be{e dojdena za da me vidi mene, no ne be{e sigurna za {to se raboti, moèbi imaa poinakva zamisla i o~ekuvaa ne{to drugo. Po~navme vo sterilna atmosfera, a potoa stana pointimna, pa zbunetosta is~eznuva{e. Poinaku e otkolku na scena, bidej}i na pretstava sum za{titen. Se pravi{ deka nema publika, igra{ nekoj drug lik, ne sum Sa{ko Kocev, a tuka na "stend ap" e sosema poinaku; tuka si gol kako vo izlog i treba da bide{ mnogu siguren vo toa {to }e go kaè{“, veli Kocev za novoto iskustvo. Pred da po~ne{ kontinuirano da nastapuva{ i ìvee{ vo Skopje, igra{e odredeno vreme vo Kumanovskiot teatar. Moè{ li da napravi{ sporedba na teatarski plan me|u Skopje i Kumanovo? Vo teatrite od vnatre{nosta rabotat mal broj akteri, pa zatoa igrav sekakov vid ulogi i go "pe~ev" zanaetot so sekakvi mo`ni reìseri i proekti. Mislam deka e dobro {to pominav nekolku godini vo toj teatar, kade {to se zdobiv so golemo iskustvo, no napraviv i na-

jgolem del od po~etni~kite gre{ki koi sekoj mora da gi napravi. Rabotata vo Skopje e poinakva: mnogu pogolem broj lu|e koi u~estvuvaat vo pretstavite, pogolem broj informacii, i najva`no, pove}e i posilna konkurencija. Za mene golemata konkurencija e glavnata vodilka za odewe napred vo karierata, kon ne{to pove}e i podobro. Koga nema konkurencija po~nuva{ da se bori{ so samiot sebesi i zapa|a{ vo edna letargija, kreativna kal... Ve}e tri godini nastapuva{ vo pretstavite od repertoarot na Makedonskiot naroden teatar, igraj}i najrazli~ni rolji. Kakvo e ~uvstvoto na tvoi godini da nosi{ golem del od repertoarot? Igram ramo do ramo so istite lu|e koi nekoga{ sum gi gledal na scena i sum si zamisluval deka nastapuvam so niv. Zaedno bieme golemi bitki. Najva`no od s$ e {to stanav del od akterskiot "drim"-tim, a u{te pova`na e publikata koja ja ima sekoga{ i e mnogu blagodarna. Koga prvpat stapnav na scenata na MNT, po~ustvuvav deka bi moèl na nea da igram cel ìvot i dobiv èlba da ostanam tuka. Likot na Popiva, koj go igra{ vo “Dundo Maroe” na reìserkata Dragana Milo{evski - Popov, e eden od omilenite kaj publikata. Sozdavaweto na ovoj ve}e klasi~en komediografski lik na luciden sluga e predizvik za sekoj akter. Popiva e najmaliot lik od

trojcata slugi vo dramata, no jas se zainaetiv i uspeav da si sozdadam prostor za sebe. Vo “Dundo Maroe”, Pomet sekoga{ e najposakuvaniot lik, a jas tokmu so likot na Pomet konkurirav na FDU, pa koga so podelbata dobiv da go igram Popiva, si pomisliv deka e dobro da ne se povtoruvam, da sozdadam ne{to novo. Mislam deka klu~ni vo gradeweto na likot na Popiva se brzinata i ritamot. “Dundo Maroe” e drama napi{ana spored principite na comedia del arte, nema mnogu filozofija, najva`ni se karakterite, improvizaciite i igrata. Vo “Somnitelno lice” na Branislav Nu{i}, vo reìja na Sini{a Evtimov, uspe{no go zameni Jordan Simonov vo likot na somnitelnoto lice \or|e Risti}... Kako dojde do seto ova? Starite velat: vnimavaj {to posakuva{, zatoa {to èlbata moè i da ti se ispolni. Tajno posakuvaj}i da igram vo taa pretstava, dobiv telefonski povici od Jordan Simonov i reìserot Sini{a Evtimov so ponuda da ja prifatam ulogata na \or|e Risti}. Mnogu mi e drago {to sum vo taa ekipa. Mislam deka mene mi odgovara takov tip teatar, pa zatoa i dobro se vklopiv vo pretstavata. Nu{i}evata “Gospo|a Ministerka” e u{te eden teatarski hit vo koj mo{ne uspe{no funkcionira{ vo ulogata na êdo @uq. Dali e toa taka, poradi voditelskoto partnerstvo vo tok-{outo "Vrtele{ka"

GOSTUVAWE

HEPENING

“PEJ BRATE” PO TRET PAT VO SKOPJE

HULAHOP ZA REKORDI

oradi golemiot interes, ve~erva vo UniverzalP na sala povtorno gostuva urnebesnata komedija “Pej brate” (“Pevaj brate”) so po~etok vo 20 ~asot. Ulogite gi tolkuvaat srpsko-crnogorskite akterski

i voditelski yvezdi, Andrija Milo{evi}, Milan Kalini} i Milan Vasi}. “Pej brate” e teatarsko {ou, ironi~en i duhovit rekviem za rokenrolot, muzi~ka komedija so porazitelen ishod.

Hulahopot e za{titen znak na novite tarifni modeli na T-Home, no i nova rekreativna zanimacija ADRIJANA ATANASOVA atanasova@kapital.com.mk

ajgolemoto vrtewe so hulahop dosega vo Gradskiot park, vo sabotata (10 april) gi sobra site obo`avateli na ovaa igra~ka, a voedno i korisnicite na uslugite 3Max Start, 2Max Start i Call&Surf Start na T- Home. Taka, osven {to hulahopot stana za{titen znak 0 (nula) na promotivnata kampawa na T-Home “Vrti za 0”, toj sportsko-rekreativen rekvizit povtorno e simbol na staro-novata moda. Hulahopot e plasti~en rekvizit koj {to, znaeme, mo`e da se vrti okolu polovinata, zgolobovite ili vratot. Negovoto poteklo ne e poznato, me|utoa kako popularen trend mnogu brzo navlegol vo cirkuskite to~ki. Ruskite i kineskite artisti vo {eesettite godini od minatiot vek dosta ve{to, do ekstremnost,

~asa neprekinato vrtewe hulahop

go upotrebuvale hulahopot. Sepak, prviot rekord vo vrtewe go postavile 11-godi{nite Polet Robinson, ^arls Bird i Petsi Xo Grixbi, od Xekson, Misisipi. Nivnoto vrtewe hulahop traelo celi 11 ~asa i 34 minuti. Aktuelniot rekord go dr`i Roksen Rouz od SAD, koja vrtela celi 90 ~asa. A Xudit Lanigan, koja vo 1987 godina igrala vo “Bolniot lebed”, pretstava so hulahop, istovreme-

so Vesna Petru{evska (koja vo pretstavata ja igra @ivka ministerkata) ili poradi ne{to drugo? Po taa pretstava dobiv kompliment od eden postar kolega deka sum redok primer

na akter koj ne gi me{a {oubiznisot i teatarot. Koga ja pravevme pretstavata, koga ja delevme scenata so Vesna Petru{evska, vo nieden moment ne se vodev od toa {to sme bile partneri na televizija. Voop{to ne mislev na toa. Se rabote{e ~isto teatarski. Provokacija vo gradeweto na likot na êdo bea konstataciite na mnogumina deka toa e lik koj e taka napi{an {to e neblagodaren za igrawe, deka nema materijal za sozdavawe interesna uloga. Tokmu vakvite konstatacii me nateraa da mu pristapam na karakterot na êdo sosema poinaku, da se potrudam da go oìveam i da go napravam interesen i provokativen za publikata, razli~en od pove} eto prethodni kreacii na ovoj lik. Mislam deka uspeav, mislam deka aplauzite si go kaùvaat svoeto. “Sveto srce” na Qubi{a Georgievski pretstavuva edno sosema poinakvo teatarsko iskustvo od prethodno spomenatite pretstavi. Kako se snajde vo edna takva impozantna teatarska ekipa, na ~elo so reìserot Georgievski? Na po~etokot bev malku zbunet, mi treba{e malku vreme... Se pla{ev deka reìserot nema verba vo mojata igra, i poradi toa {to ne me poznava, i poradi golemata razlika vo godinite i iskustvoto. Toa za mene be{e dopolnitelen tovar za da stignam do rezultatot koj reìserot go bara{e. Na krajot, edna nedela pred premierata, Qubi{a Georgievski mi re~e: dobredojde vo pretstavata!

“Mara/Sad” na Vasil Hristov e edna od najhrabrite i najmoderni teatarski postanovki napraveni vo Makedonija poslednite nekolku godini. Ti si del od kolektivnata igra na pacientite vo edna du{evna bolnica, koi i ne se tolku ludi?! Nikoga{ nema da go zaboravam procesot na sozdavawe na taa pretstava. Celo vreme postoe{e edna specifi~na pozitivna energija. Toa e najnapornata pretstava za igrawe od site vo koi u~estvuvam. Igrame, peeme i govorime dva ~asa bez nikakva pauza. Jas sum eden od pacientite, a preciznata i kvalitetna kolektivna igra na pacientite e osnovata, najva`niot element vo ovaa pretstava. Pretstavata funkcionira taka {to nema{ vreme da se zanimava{ so akterskite sueti i drugi detali, tuku so samiot sebe, so svojot lik i so svojata igra. Ne e lesno da se izdvoi{ od tolkava grupa na akteri koi igraat pacienti. Za toa e potreben jasen i precizno, kvalitetno iscrtan lik. Na po~etokot na sekoja izvedba na “Mara/Sad” najgolemiot del od publikata po~nuva da ja gleda pretstavata so edna doza na nedoverba, neznaej}i {to ja o~ekuva, za seto toa na krajot da zavr{i so eden gromoglasen aplauz. Kakvo be{e iskustvoto da se raboti “Troil i Kresida” na [ekspir so teatarski volk od golem kalibar, kakov {to e re`iserot Qubi{a Risti}? U{te edno golemo teatarsko ime za koe {to porano samo sum slu{al, a dobiv {ansa i da rabotam so nego! Mnogu mi e drago {to re`iserot Risti} me odbra tokmu mene za ulogata na Hektor. Qubi{a Risti} ima mnogu ~uden pristap vo svojata rabota: na sekoj akter mu ostava ogromen prostor za rabota, za kreirawe i nadgradba na likot. Potoa, zavisi od sekoj akter poedine~no, dali }e go osvoi prostorot i kolku od toj prostor }e osvoi na vistinski na~in.

no vrtela 30 hulahopi.Poslednive godini, hulahopot povtorno e vraten vo moda, a so neodamne{noto pojavuvawe na prvata dama na SAD, Mi{el Obama, kako ja vrti ovaa plasti~na igra~ka, so sigurnost e zagarantiran golemiot kambek na ovoj rekvizit.I nie se obiduvame da ne zaostanuvame zad svetskite trendovi, pa taka vo sabotata stotici posetiteli

se zabavuvaa, gi slu{aa Elena Risteska i Lambe Alabakovski, no i se natprevaruvaa vo Gradskiot park. “Hulahoperite” od 5 do 85 godi{na vozrast se natprevaruvaa vo 3 disciplini: najdolgo vrtewe na hulahop, vrtewe na pove}e hulahopi odedna{ kako i najgolemo grupno vrtewe, a najupornite i najuspe{nite bea i nagradeni.

nastapi za edna sezona

30 12.04.2010

PATOT DO USPEHOT

POSTDIPLOMSKA EDUKACIJA

STIPENDII ZA ELITNA E/ MBA-PROGRAMA VO BELGRAD I ZAGREB

e~isi eden vek od prvobitniot oblik na MBAprogramata vo SAD so knigovodstveni i smetkovodstveni kursevi i po nivniot {irok razvoj prosleden so ostri kritiki od 50-tite i 90-tite godini, MBA-u~ili{teto uspe{no deluva i vo na{iot region. Vode~ka misija na sekoja MBA-programa e preku – zaedni~ko usovr{uvawe do kvalitet. Iako MBA-programata ne nosi vol{ebna formula pri vrabotuvawe i napreduvawe, sekako zna~i prednost pred konkurencijata.

SOVR[ENA MBA-PROGRAMA Ako nekoja programa e podobro pozicionirana na svetskite toptabeli, ne zna~i deka e podobra za konkretnite potrebi na Vas kako studenti. Raste~kiot trend na brojot na objaveni vodi~i i skali na kvalitet na MBA-studijata, go pravi svoeto, pa mnogu kandidati s$ po~esto obrnuvaat vnimanie na niv pri izborot. Fakt e deka MBA-programata e mnogu va`na dolgoro~na investicija, a rangiraweto na studiite na MBA e relativna novina vo Evropa. Za razlika od Soedinetite Amerikanski Dr`avi, koi imaat edinstven jazik, kultura i biznis-praktika, vo Evropa e mnogu pote{ko da se sporedat odredeni programi. Zatoa elementite koi go interesiraat

odreden kandidat, ~estopati ne se zastapeni vo evropskite sistemi na vrednuvawe. Idnite kandidati na MBA se soo~eni so teòk izbor, no mora da baraat ednostavni odgovori. Va`no e da se oceni dolìnata na programata, eventualnite jazi~ni barieri i obemot na zadolìtelnite predmeti vo odnos na onie koi }e vi pomognat vo specifi~nata rabota. Sakate li da stanete specijalist so pomo{ na programata ili taa }e bide osnova za op{to obrazovanie? Kakvi kontakti }e steknete za isklu~itelno va`nata rabota? Lu|eto koi ja posetuvaat MBA-programata s$ pove}e se svrtuvaat kon fleksibilnite programi koi se prilagodeni na nivnite potrebi, namesto dvegodi{nite ili trigodi{nite programi. Pritoa ja zadrùvaat svojata rabota, a steknuvaat i kontakti preku obrazovanieto. NAPREDUVAWE Fakt e deka mnogumina od onie koi se prijavuvaat na MBA vo svetot go pravat toa poradi napreduvawe vo rabotata. Sleduvaat {ireweto na poznanstva i promena na karierite, a platata, neo~ekuvano, e na nisko nivo na vrednosnata tabela, iako istraùvaweto za visinata na platata na eden regionalen portal za vrabotuvawe gi prenesuva slednive podatoci:

KAKO DA SE PRIJAVITE ZA STIPENDIJA? Uslovi za u~estvo na ExecutiveMBA programa • zavr{en fakultet • aktivno poznavawe na angliski jazik • najmalku 3 godini rabotno iskustvo • po`elno e menaxersko iskustvo Uslovi za natprevar za MBA- programata • zavr{en fakultet • aktivno poznavawe na angliskiot jazik • najmalku 1 godina rabotno iskustvo

On-line prijavuvawe na: www.cotrugli.eu/scholarships Rok za prijavuvawe: 3 maj 2010

“Kapital” vo sorabotka so Siti Radio dodeluva 10 stipendii za me|unarodno akreditirawe so E/MBA-programa na COTRUGLI Business School “Platata na ispitanicite koi imaat MBA e vo prosek za 45% povisoka vo odnos na onie ispitanici so visoka stru~na sprema (t.e. zavr{en fakultet) koi nemaat MBA. Vo odnos na ispitanicite so sredna stru~na sprema, platata e povisoka za 81,7%. Vo sporedba so ispitanicite so doktorati, MBA-ispitanicite imaat za 16% povisoka plata”. Isto taka pri izborot na biznisu~ili{tata treba da se obrne vnimanie na toa kakva kariera o~ekuvate, zasnovano na realnata procenka za sposobnosta i ve{tinite koi gi poseduvate. Vnimatelno razmislete za toa {to ve motivira i so kakva rabota sakate da se zanimavate po zavr{uvaweto na programata, bidej}i toa e isklu~itelno vaèn del od procesot pri izborot. Poradi prakti~ni pri~ini, so ogled na toa deka na MBA-programata se prijavuvaat deset pati pove}e kandidati od toa {to u~ili{teto moè da primi, mnogu biznis-u~ili{ta svoite kandidati za upis na programata }e gi podloàt na razli~ni pra{awa koi se odnesuvaat na li~nite celi. Tie sakaat da slu{nat jasno i smisleno obrazloùvawe na va{ite planovi i celi i zo{to tokmu nivnoto u~ili{te bi moèlo da vi go obezbedi toa. Na primer, ako mislite deka moète da stanete investiciski bankar so po~etna plata od 90.000 dolari, vo

svetot za vas postojat samo pedesetina me|unarodni biznis-u~ili{ta vo koi takvite kompanii baraat vraboteni, a od niv polovina se vo SAD. Ako sakate da rabotite vo nekoja druga zemja, toga{ moèbi e pametno tamu da ja posetuvate MBA-programata i taka da steknete biznis-kontakti. CENATA NA ZNAEWETO Postoi razlika pome|u “ful-tajm” programa i vonredna (“part-tajm”) programa koi se potpolno kompatibilni so postojaniot raboten odnos i na koi postojano im raste popularnosta. Voobi~aeno periodot za me|unarodna “ful-tajm” MBAprograma vo SAD iznesuva 2 godini. Poznati {koli so vakvi standardi se Barton, Harvard i Stenford, a cenata na {kolarinata e okolu 35.000 dolari godi{no. Cenite vo Evropa variraat pove}e otkolku vo SAD, pa godi{nata {kolarina moè da bide me|u 5.000 do 30.000 britanski funti, a knigite i smestuvaweto dopolnitelno se naplatuvaat. Sekako, postojat i stipendirani programi so koi tro{ocite moè da se svedat na ponisko nivo. S$ dodeka potencijalnite studenti gledaat na MBA kako na golema dolgoro~na korist, cenata vsu{nost i ne im e taka va`na bidej}i vloùvaweto vo obrazovanieto go smetaat za pametna investicija. I pokraj golemata aktivnost na mediumite vo sledeweto na uspe{nosta na nekoi MBA-programi, kandidatite, vo princip, ~esto postavuvaat kriteriumi koi ne se opfateni vo mediumskite istraùvawa. World MBA Tour , koj ovozmoùva istraùvawe na mnogu kriteriumi {to izgledaat nebitni, otkri i koi se naj~estite kriteriumi vo izborot. Prv i najvaèn e me|unarodnata reputacija i akreditacija na u~ili{tata {to e indikacija za kvalitetnata programa. Kako pravilo vaì i toa deka kolku e povisoka reputacijata

na u~ili{tata, tolku pogolema plata moè da o~ekuvaat kandidatite {to }e ja zavr{at programata. STIPENDIRAWE Slednata va`na karakteristika e dostapnosta na stipendijata. Dostapnosta na celosna i delumna stipendija po pravilo presuduva vo izborot na u~ili{tata koi se ednakvo popularni. “Kapital”, isto taka, im ovozmoùva na svoite ~itateli da se prijavat za stipendii za svetski akreditirani MBA-programi na COTRUGLI Business School, najprogresivnoto u~ili{te vo regionot. Stanuva zbor za 5 delumni Executive MBA i 5 delumni MBA-stipendii, so vkupna vrednost od 75.000 evra. Dvete programi se vonredni (“part-tajm”) i kako takvi se potpolno kompatibilni so postojaniot raboten odnos {to go imaat kandidatite. Zainteresiranite kandidati koi gi zadovoluvaat formalnite kriteriumi (koi se navedeni vo tabelata) i koi }e napravat on-lajn prijava na www.cotrugli.eu/scholarships po mejl } e primat formular za aplicirawe. Formularot treba da se popolni na angliski jazik i da se dostavi po i-mejl najdocna do 3 maj 2010 godina. Potoa }e bidat povikani da vlezat vo vtoriot krug na natprevaruvawe t.e. stipendiskoto finale koe }e se odrì vo Skopje na 15 i 16 maj. Stipendiite gi dodeluva stru~na komisija, a site dopolnitelni informacii zainteresiranite kandidati moè da gi dobijat vo COTRUGLI Business School na telefonskiot broj: +385 (99) 211 89 82 ili po mejl na scholarships@cotrugli.eu. Isto taka, postoi mo`nost da razgovarate i so minatogodi{nite dobitnici na stipendii od Makedonija: Maja Petkovska, Learning - Program Manager Maja.Petkovska@worldlearning.org ili Marko Bojaxiski, MZT Pumpi - Business Development Manager, e-mail: markoboj@gmail.com

SPORT

12.04.2010

SPORT GOLEM TRIUMF, MALA PREDNOST

FUDBAL

GOLEMIOT MAL ^OVEK! SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

Robertina Me~evska vo poslednite sekundi od sredbata i ja donese pobedata na svojata ekipa inimalna, no sep- “Im ~estitam na moite ak, golema pobeda d e v o j k i z a o d l i ~ n o ostvarija rako- prikaànata igra, germanmetarkite na Metalurg skiot tim be{e favorit, no vo prviot polufinalen nie go dadovme maksimunatprevar od êlinx kupot, mot, a pobedata moè{e da vo duelot so favoriziran- bide izrazena i so pove} iot tim na Bukstehude od e golovi dokolku imavme Germanija. pomalku tehni~ki gre{ki. Me~ot be{e mnogu vozbudliv I vo revan{ot }e odime i poln so presvrti, a pobeda- na pobeda, germanskiot tim ta na doma{nata ekipa & ja povtorno e favorit, no donese Robertina Me~evska, na{e e da odigrame najna 45 sekundi pred istekot dobro {to moème”, izjavi na vtoroto poluvreme. Krsto Petru{evski

NOV KIKS NA INTER a polovina od sezonata mnogumina mu vpi{aa nova titula na timot na Inter, ~ii fudbaleri toga{ imaa solidna prednost vo odnos na

ostanatite konkurenti od italijanskoto fudbalsko prvenstvo. Po porazot od Roma, Internacional odigra samo 2:2 na gostuvaweto na “Artemio Franki” vo Firenca, vo duelot so Fiorentina, po {to pobeda i be{e dovolna na “rimskata vol~ica” vo nedelniot duel so Atalanta, ekipa {to se bori za opstanok vo Serija A. Goran Pandev odnovo be{e starter vo prviot sostav na trenerot @oze Muriwo, a vo igra be{e do 70-tata minuta od sredbata, odnovo pretr~uvaj}i nad sedum kilometri.

isina od 1,69 santimetri i teìna od 67 kilogrami. Te{ko deka ~ovek so vakvi ili sli~ni fizi~ki predispozicii }e moè da se nadeva na profesionalna sportska kariera, osobeno vo moderniot fudbal, kade {to silata i izdr`livosta na fizikusot e presuden faktor vo site preliminarni fazi na selektirawe na mladi i talentirani fudbaleri. No, dokolku ovie santimetri i kilogrami se stavat vo funkcija na vonzemskiot talent na “vol{ebnikot” od Nou Kamp, Lionel Mesi, toga{ tie pove}e ne se hendikep, tuku ogromna prednost pred odbranbenite linii na protivni~kite ekipi od celiot svet. Toj e najdobriot fudbaler vo svetot. Privilegija e za soigra~ite od Barselona i argentinskata reprezentacija da bidat spomenati od komentatorite vo edna ista re~enica so nego. Da, Mesi e noviot kral na fudbalot! A, dali e najdobriot na site vremiwa? Ili, moèbi e podobar samo od svojot sonarodnik Diego Maradona, koj zaedno so Pele i Johan Krojf go so~inuva “svetoto trojstvo” na fudbalskiot Olimp? “Mesi e podobar i od Isus. A i jas i Gospod sme sre}ni {to toj e Argentinec”. Ova neodamna go izjavi tokmu Maradona, koj kako ubeden marksist nema problem so bogohulnite izjavi, no o~igledno e deka od selektorskata pozicija na argentinskiot sostav nemaat ni{to protiv i samiot da se pot~ini vo odnos na svojot qubimec. [panskiot vesnik “Marka”, vo presret na posledniot derbi-duel od {panskoto prvenstvo odigrano me|u Barslona i Real Madrid, objavi interesna analiza so naslov “Samo Maradona moè da go sopre Mesi” i so podnaslov “Dokolku Maradona stane trener na Barselona, toga{ i Real bi bil favorit”. O~ajnite rezultati na Maradona ostvareni na kormiloto na Argentina, koi za malku

Najdobar na site vremiwa mo`e da stane samo so argentinskata reprezentacija MARADONA: MESI E PODOBAR I OD ISUS. A I JAS I GOSPOD SME SRE]NI [TO TOJ E ARGENTINEC

gola vo Ligata na {ampionite

}e gi ostavea “gau~osite” bez plasman na svetskoto prvenstvo, urednicite na “Marka” gi upotrebija kako provokacija i kon Maradona, no i kon fudbalerite na Real. Ne postoi odbrana koja mo`e da mu odolee na Mesi, koga toj go nosi dresot na Barselona. No, nastapite vo reprezentacijata se sosema druga prikazna. Mesi e priznat vo celiot svet, toj e proglasen za najdobar duri i vo anketite napraveni me|u naviva~ite na Real Madrid. No, priznanieto nikako da dojde i od Argentincite. Koga igra vo Buenos Aires ili vo nekoj drug grad od svojata tatkovina, Mesi e neretko isvirkuvan i navreduvan od fanovite!? Ovoj fenomen mo`e

da se obrazlo`i so slednava sporedba: za Barselona toj ima odigrano 136 sredbi i ima postignato 80 gola; za nacionalniot sostav na Argentina, pak, Mesi bil vo igra 43 pati, na koi

OD RIVER PLATA NE BILE PODGOTVENI DA IZDVOJUVAAT PO 900 DOLARI MESE^NO, KOLKU [TO ^INELE LEKOVITE NA, VO TOA VREME, 12-GODI[NIOT MESI. bil strelec “malerozni” 13 pati. Tokmu tuka se krie odgovorot na pra{aweto dali e toj najdobriot na site vremiwa. Mesi }e gi nadmine Maradona, Pele i Krojf samo dokolku uspee da go prika`e svojot nesporen talent i vo igrite za selekcijata. Deneska retko koj se se}ava na nastapite na Maradona vo dresot na Barselona ili Napoli. “Bo`jata raka” be{e najdobar na svetskoto prvenstvo vo Meksiko 1986 koga Argentina stana svetski prvak. E, toa site go pametat.

80 gola vo dresot na Barselona

PRADEDOTO OD ANKONA, TATKOTO NADNIÂR Lionel Mesi e direkten potomok na italijanski emigranti, koi zaedno so iljadnici iselenici se preselile od Apeninskiot poluostrov vo Argentina vo tekot na devetnaesetiot vek. Pradedoto na Mesi, Anxelo, e rodum od Ankona, Italija, od kade {to zaminal vo 1883 godina, naseluvaj}i se vo grat~eto Rosario, rodnoto mesto na Lionel. Roditelite na fudbalerot, bile del od siroma{nata rabotni~ka klasa s$ do negovata svetska afirmacija. Taa vo Argentina go so~inuva najmasovniot, no, voedno i najobespraveniot sloj na op{testvoto. Tatkoto-nadni~ar vo fabrika i majkata-higieni~rka so skrateno rabotno vreme, ednostavno nemale dovolno sredstva za da ja lekuvaat bolesta na svojot sin koja rezultirala so pre~ki vo fizi~kiot razvoj, predizvikina od naru{enata hormonalna sostojba na organizmot. Kako ~len na mladinskata ekipa na Wuels Old Bojs, za nego se zainteresirale od redovite na argentinskiot gigant River Plata. No ne bile podgotveni da izdvojuvaat po 900 dolari mese~no od “bombonierata”, kolku {to ~inele lekovite na, vo toa vreme,12-godi{niot Mesi. Ulogata na “spasitel” ja prezel toga{niot sportski direktor na Barselona, Karles Reksa~. Mesi se seli vo Katalonija, kade e priklu~en na mladinskiot tim na Barsa. Toj vedna{ se istaknuva kako golem talent, no toa mnogu ne mu pomaga vo relaciite so upravata i stru~niot {tab na klubot. [ansata da zaigra za startniot sostav Mesi mora{e da ja do~eka zaedno so pravoto da se stekne so {pansko dràvjanstvo, so {to e preregistriran kako doma{en igra~. Prviot oficijalen natprevar za Barselona Mesi go igra na 17 godini i 114 dena, dodeka 190 dena podocna go postignuva i golot-prvenec. Ottoga{ toj e redoven golgeter, koj od natprevar vo natprevar ja voodu{evuva fudbalskata javnost. Negoviot pat do uspehot e teòk, no, vo isto vreme e i najdobra poraka do site bolni i siroma{ni deca deka i najgolemiot son moè da stane jave so trud i verba vo sopstvenite vrednosti. Parafrazirano od porakata na Mesi ispratena do svoite najmladi fanovi, po sve~enata ceremonija na koja toj be{e promoviran vo ambasador na UNICEF.