177 Kapital 01 12 2010 by Kapital Media Group

SKANDAL VO BRISEL: \OR^EV GO NAVREDI FUERE

EU: GRUEVSKI GI PODDR@UVA NAPADITE VRZ AMBASADOROT! STRANA 5

SVETOZAR JANEVSKI PRETSEDATEL NA UPRAVNIOT ODBOR NA VINARSKATA VIZBA TIKVE[

VO TIKVE[ INVESTIRAVME 22 MILIONI EVRA STRANA 4

sreda

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

NAVODITE NA IZVE[TAJOT NA [VEDSKATA VLADA GI POTVRDUVAAT I REVIZORITE

SPORED IZVE[TAJOT ZA SVEDMILK, SVEDFAND PORADI SOMNE@ ZA KRIMINAL, VO 2009 GODINA POBARAL DA SE NAPRAVI ANALIZA NA RABOTEWETO NA SVEDMILK. TAA ALARMIRALA DEKA MLEKARNICATA ]E PROPADNE. STRA STRANA 2-3 NA ZATVORAWE, VTORNIK, 30.11.2010, 23.00~.

MBI 10 MBID OMB

00,26% 1,22% 00,33%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,50 46,78 1,31

NAFTA BRENT EURORIBOR

886,82 1,53%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (30.11)

MBI 10 2.254 2.252 2.250 2.248 2.246

AFERA “ZLOUPOTREBA NA BUXETSKI PARI ZA PARTISKI REKLAMI”

A1:

...POGLED NA DENOT... QUP^O ZIKOV

OD BUXETOT DOBIVME 1,2 MILIONI EVRA ZA REKLAMI NA VMRO-DPMNE

2.244 2.242 2.240 25.11

27.11

29.11

MEPSO bara strujata da poskapi za 0,5%, ELEM i EVN gi krijat brojkite STRANA 4

Direktorite na MRTV baraat menaxersko osiguruvawe oti imale niski plati STRANA 11

PETOK, VO

MNOGU PRA[AWA OD PERO NAKOV BB! STRANA 4

KOLUM KOLUMNA M-R ZORAN ZO JOVANOVSKI JOVAN

PERO NAKOV BB STRA STRANA 8

VMRO-DPMNE:

KOLUM KOLUMNA D-R QU QUBE TRPESKI

QUBQ QUBQANSKA BANKA I BANK DEVIZNITE DEVI ZA[TEDI VO ZA[T NEJZINITE NEJZI FILIJALI VO FILI HRVATSKA, HRVAT BIH I VO MAKEDONIJA MAKE

VLADATA NE PLATI ZA PARTIJATA, VMRO DOL@I PARI PADNAA PRVITE PRIJAVI ZA FIRMITE NA PERO NAKOV BB

PAZARNIOT INSPEKTORAT PODNESE PREKR[O^NI PRIJAVI PROTIV ^ETIRI FIRMI

STRANA 6-7

STRANA 8

VO D VOVEDNIK VOVEDN STOJAN SINADINOV

^IST ^ISTA POLI POLITIKA I VALKANA VAL VODA STRA STRANA 2

2 01.12.2010

NAVIGATOR

SREDA

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

SREDA 01 DEKEMVRI 2010

^ISTA POLITIKA I VALKANA VODA

Tvrdeweto deka novinarstvoto e ubava profesija, no samo pod uslov da se napu{ti na vreme, im se pripi{uva na nekolku istoriski li~nosti. Sepak, sudej}i spored koli~inata na ironijata vo desetina zbora, mnogumina veruvaat deka nejzinoto avtorstvo mu pripa|a na Vinston êr~il. Legendarniot britanski premier od vremeto na Vtorata svetska vojna i samiot bil novinar vo mladosta, a ironijata i cinizmot se negovite za{titni znaci, isto kolku i viskito i dobrata pura, po koi go pameti alternativnata istorija. Se razbira, otkako ve}e “normalnata” istorija go ima registrirano kako eden od trite golemi pobednici nad Hitler. Denes verojatno mnogu protagonisti na sedmata sila vo Makedonija bi sakale da uìvaat vo duhot na taa êr~ilova ironija, za{to vpe~atokot deka, kako nikoga{ dosega, ima mnogu novinari, a malku novinarstvo, e op{to mesto. I toa ne samo niz politi~kite forumi i mediumite, tuku bukvalno nasekade: na pazar, vo supermarketi i kolonijali, na berber, frizer ili kaj avtomehani~ar... Transferot od novinarstvoto vo srodnite profesii, od domenot na odnosite so javnosta i komunikaciite, e mnogu frekventen poslednava decenija, no poslednite nastani so neuspe{noto organizirawe na novinarite vo profesionalno zdruènie i (os)vojuvaweto na slobodata na televizijata A1 pokaùva deka doma{nata sedma sila s$ pove}e nalikuva na izvorot Ra{~e. Demek, {tedra so kadri, ama somneìte vo nivnata ~istotija u{te

pogolemi. I, tokmu vodata moè da bide soliden simbol za makedonskoto novinarstvo. Za{to, ako novinarite i mediumite s$ po~esto se poso~uvaat kako slika na celokupnata makedonska politika i op{testvo, ne postoi podobar lakmus od vodata za nejzina proverka. Znaete ve}e deka ako sakate da si go vidite sopstveniot lik na vodena povr{ina taa treba da bide bistra i ~ista. Zatoa, mateweto voda e stara socijalna i politi~ka disciplina na ovoj prostor. Kolku {to terminot mativoda e arhaizam, u{te pove}e kaj nas bil i s$ u{te e sfa}an kako kompliment. Zo{to novinarite i mediumite cikli~no stanuvaat vest za samite sebe? Ako se drìme do vodata kako slikovita paralela, toga{ toa e zaradi korodiranosta na sistemot na sedmata sila. Poznato e deka ovde{nata istorija na novinarstvoto vo po~etokot na minatiot vek ne po~nala so izvestuvawata za toa kakvi bile novite modni krojki vo pariskite saloni ili kakva zaprepastuva~ka slika naslikale Salvador Dali i Pablo Pikaso, tuku za toa kolku objekti dignale vo vozduh atentatorite vo Solun i kolku komiti bile osudeni na stogodi{na robija vo Anadolija. Poznato e i deka prodolìla kako profesija so zakonski opis “op{testveno-politi~ki rabotnik”, pridruèn na ostanatite sportski, kulturni, prosvetni... rabotnici. No, se ~ini deka nitu novata istoriska stranica vo Makedonija, pa nitu noviot vek ne donele ni{to novo vo sfa}aweto na novinarstvoto kako profesija. Ne e stra{no toa {to politikata i op{testvoto s$ u{te go tretiraat novinarot kako op{testveno-politi~ki rabotnik, tuku toa {to dobar del od novinarite se smetaat za takvi, proslavuvaj}i gi vo me|uvreme pobedite od tipot na titulata op{testvenopoliti~ki-ekonomski rabotnici. Ottamu i onoj preformatiran vic. [to }e

NAVODITE NA IZVE[TAJOT NA [VEDSKATA VLA

STOJAN SINADINOV sinadinov@kapital.com.mk

dobiete ako poleete novinar so voda? îst politi~ar i valkana voda! Ne treba da se o~ekuva od novinarite “da odat po voda” kako bezgre{nite samarjani. No, kolku od samite novinari go sfa}aat novinarstvoto kako zanaet, pred s$ i nad s$? Sli~no kako i drugite zanaeti, vo koi (naj) bitno e umeeweto. Novinarstvoto odamna se izu~uva na visoki {koli i fakulteti, se magistrira i doktorira novinarstvo. No, kakva razlika ima od receptot za dobar tekst od onoj za vkusno kola~e, kako po receptite na baba? Odgovorot e vo merkata. Kako {to }e najdete mal milion recepti so to~ni merki, vo mililitri i miligrami, na sostojkite za dobro kola~e, taka vo receptot na baba }e ~uete deka treba da stavite “malku od ova, malku od ona”. Kolku malku? E, toa od kniga ne se u~i, kako i ~uvstvoto za dobra merka vo plasiranata informacija, sostavenata analiza, ostriot komentar, òl~nata debata... Vo sprotivno, koga se nema merka, s$ e mo`no. No, kako {to eden ki~evski novinar, u{te pred da mu bide dokaàna vinata, uspea da se udavi vo kofa so (valkana) voda vo zatvorskoto vece, taka moèbi i celoto novinarstvo e turnato na pat da se udavi vo ~a{a so voda. Sekako, isto valkana, bidej}i so nea, i toa mnogu pati, se pereni mnogu politiki.

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

7.000

Hektari dràvno neobraboteno zemjodelsko zemji{te nudi Vladata pod zakup vo 14 op{tini vo Makedonija. Spored objaveniot oglas, se nudi pod zakup zemjodelsko zemji{te vo Berovo, Bitola, Valandovo, Veles, Strumica, Kavadarci, Kriva Palanka, Prilep, [tip, Radovi{, Sveti Nikole, Struga, Gazi Baba i Kisela Voda. Eden ponuduva~ moè da konkurira i da dobie maksimalna povr{ina od 10 hektari. Pravo da konkuriraat imaat i stranski i doma{ni fizi~ki lica, no nivna primarna dejnost mora da bide zemjodelsko proizvodstvo ili, pak, zemji{teto da go koristat za nau~noistraùva~ka rabota. Ponudenite parceli se davaat pod zakup za razli~en period, od 15 do 50 godini, vo zavisnost od namenata. Za podigawe maslinarnici zemji{teto se dava pod zakup i do 50 godini, za lozovi nasadi, ovo{tarnici i hmeq do 30 godini, za drugi zemjodelski kulturi i livadi do 15 godini, za ribnici do 20 godini i za sportsko-rekreativni aktivnosti i ruralen turizam do 30 godini.

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

KRIMINALOT BI I PRED PROPA\A

Spored informaciite od izve{tajot za Svedmilk, koj go izgotvija eksperti anga`irani od {vedskata Vlada, Svedfand, koj e eden od sodru`nicite vo Svedmilk, poradi somne` deka ne{to se slu~uva vo mlekarnicata, vo 2009 godina pobaral da se napravi analiza na raboteweto na Svedmilk. U{te ovoj izve{taj alarmiral deka mlekarnicata }e propadne ALEKSANDRA SPASEVSKA se rasturat site kocki na spasevska@kapital.com.mk finansiskata piramida. Spored izve{tajot izraboten za {vedskata Vlada za raboteweto na Svedmilk, eden od sodru`nicite vo mlekarnicata, {vedskiot fond Svedfand, poradi somnevawe deka ne{to se slu~uva vo mlekarnicata, vo 2009 godina pobaral da se napravi analiza na Kriminalnite dejstva vo raboteweto na Svedmilk. Svedmilk bile detekU{te vo ovoj izve{taj se ottirani u{te pred da

ALON BARAK BIZNISMEN OD AVSTRIJA “Rezultatite od istra`uvaweto poka`aa dokaz i sorabotka na eden od sodru`nicite vo Svedmilk so Alon Barak i Svedfand vedna{ gi stopira{e celata poddr{ka i finansiraweto na proektot vo Makedonija. Vo izve{tajot na Svedfand se vele{e deka fondot ne treba da ima sorabotka so Alon Barak”, pi{uva vo izve{tajot od {vedskata Vlada.

krivaat detali koi alarmiraat na propa|awe na Svedmilk, {to se slu~i nekolku meseci podocna. “Rezultatite od istraùvaweto pokaàa dokaz i sorabotka na eden od sodruìncite vo mlekarnicata so Alon Barak i Svedfand vedna{ gi stopira{e celata poddr{ka i finansiraweto na proektot vo Makedonija. Vo izve{tajot se vele{e deka Svedfand ne treba da ima kakva bilo sorabotka so Alon

NAVIGATOR

SREDA

LIDERI

JORGOS PAPAKONSTANTINU

rcija si go prodol`i rokot za vra}awe na spasuva~kiot kredit {to go dobi od Evropskata unija i od MMF do 2021 godina

NE IM BE[E DENOT

vedska bele`i rekorden rast na bruto-doma{niot proizvod od 6,9% vo tretiot kvartal godinava, so {to potvrduva deka vodi politika koja e otporna na krizata

[

VASKO NAUMOVSKI

IZET MEXITI

FREDRIK REINFELD

radona~alnikot na ^air }e dobie novo “audi 4”, {to za op{tinata ne e problem da go nabavi, iako lokalnata vlast vo zemjava se `ali deka ima finansiski problemi

aludno se obiduva vicepremierot za evrointegracii da gi ubedi pratenicite deka Evropskiot izve{taj e pozitiven, koja toj e javen dokument i site go ~itaat

ADA GI POTVRDUVAAT I REVIZORITE

IL OTKRIEN AWETO NA SVEDMILK

Barak. Ovoj izve{taj se nao|a vo kancelarijata na revizorskata ku}a Huleva, kako i vo kancelarijata na Svedfand”, se veli vo izve{tajot koj go pobarala {vedskata Vlada za raboteweto na Svedmilk, do koj dojde “Kapital”. REVIZORITE UKA@ALE NA NEPRAVILNOSTI VO FINANSISKOTO RABOTEWE Informaciite za internata analiza gi potvrdija i vo advokatskata kancelarija Mens Legis âkmakova, koja e praven zastapnik na Svedfand, i ja angaìrala revizorskata ku}a ûleva da go proveri raboteweto na Svedmilk. “Nie sme zastapnik na {vedskiot fond Svedfand i po negovo barawe ja iznajmivme revozorskata ku}a ûleva da izraboti analiza na finansiskoto rabotewe na Svedmilk. Vo izve{tajot za raboteweto na mlekarnicata revizorot glavno ukaùva na nepravilnosti vo finansiskoto rabotewe, kako i vo delot na kreditite koi bile zemeni od Svedmilk”, potvrdi Biljana âkmakova od Mens Legis âkmakova. Spored revizorot, zabele{ka e stavena i za sodru`nikot Ala al Kagafi. Vo preporakata do {vedskiot fond se naveduva deka treba da se otstrani ovoj sodru`nik zatoa {to ima “razurnuva~ko dejstvo vrz raboteweto na

mlekarnicata i e opasen za kompanijata”. DR@AVNITE INSTITUCII NE KOMENTIRAAT, BIDEJ]I SLU^AJOT E VO SUDSKA PROCEDURA Instituciite koi gi konsultira{e “Kapital” nemaat detalna analiza na slu~uvawata vo Svedmilk, a del od niv ne sakaat da dadat informacii bidej}i slu~ajot s$ u{te e vo sudska procedura. Spored izve{tajot na {vedskata Vlada, Makedonija bila o{tetena za 600.000 evra. No, ovaa suma e pod znak pra{alnik zatoa {to s$ u{te ne se razjasneti odredeni situacii. Kako del od kriminalnata piramida vo izve{tajot se naveduvaat odredeni falsifikuvani dokumenti, spored koi, za da se izbegne pla}awe carina i DDV, del od opremata i site kamioni gazdite na Svedmilk gi uvezuvale preku Crven krst, a potoa gi prodavale na Hipo Alpe Adria i na Svedmilk. No, vo izve{tajot na ova mesto se staveni pra{alnici, so {to e notirano deka i na niv ne im e jasno {to se slu~uvalo. Spored primer poso~en vo izve{tajot, eden kupen kamion od [vedska za 140.000 evra bil prodaden na Svedmilk za 240.000 evra po menuvawe na ~etiri sopstvenici i kako uvezen od Crven krst. “Kapital” gi kontaktira{e i Crveniot krst, Carinskata uprava i Hipo Alpe Adria. Spored niv, vakvi vozila ne bile uvezeni vo Makedonija. VO OFICIJALNITE DOKUMENTI NEMA ZNACI NA KRIMINAL Od Crveniot krst tvrdat deka vo periodot 2006-2007 godina ne izvr{ile nikakov uvoz na vozila i oprema. “Crveniot krst na Makedonija nema izvr{eno uvoz na vozila za sopstveni potrebi, nitu za drugi lica, nitu, pak, ima izvr{eno uvoz na oprema za potrebite na navedenata fima”, odgovorija od Crveniot krst za navodite vo izve{tajot od {vedskata Vlada. Od kancelarijata na Hipo Alpe Adria vo Skopje otfrlaat kakva bilo povrzanost na kompanijata so eventualen kriminal vo Svedmilk. “Celokupnoto finansirawe na Svedmilk e napraveno vrz baza na fakturi dostaveni od ovlasteni dileri na oprema

NAJGOLEMI DOL@NICI SE VELIJA I AL KAFAGI Spored informaciite od ste~ajnata postapka za Svedmilk, koja e vo tek, najgolemi dol`nici na mlekarnicata vo momentot se Velija Ramkovski, odnosno negovata firma Hedis, koja & dolì na Svedmilk 1,8 milioni evra, i Ala al Kafagi, koj preku negovata firma MiA Beverixis dolì 1,4 milioni evra. Najgolemi doveriteli, osven farmerite, na koi Svedmilk im dolì 3,5 milioni evra, se NLB Tutunska banka, koja vo Svedmilk e zaglavena so 9,7 milioni evra, potoa Hipo lizing, koja ne moè da si gi zeme opremata i ma{inite vo vrednost od 3,5 milioni evra. Pari baraat i Ohridska, Komercijalna i Prokredit banka, kako i zemjodelsko-sto~arskiot kombinat Strumica. Finansiskata policija lani podnese krivi~ni prijavi protiv rakovodstvoto na Svedmilk, Roxer Oskarson, Ala al Kafagi i Josif Sarxovski, poradi osnovani somnenija deka svesno i za sopstven }ar ja odnele mlekarnicata vo propast, a najavi i krivi~no gonewe za uni{tuvawe delovni knigi i zatajuvawe danok. Kreditite od bankite gi koristele za li~ni dnevnici i visoki provizii. Od MVR najavija deka istragata za kriminalnite malverzacii prodolùva. ili vozila vo Makedonija. Celokupnata dokumentacija za finansirawe e pregledana od ste~ajniot upravnik i sudija vo ste~ajnata postapka za Svedmilk, kako i od drugi relevantni dràvni institucii, koi po slu`bena dol`nost izvr{ija uvid vo istite”, izjavi \or|e Vojnovi}, generalen direktor na Hipo Alpe Adria. Spored nego, dokaz za toa e priznavaweto deka Hipo Alpe Adria e sopstvenik na celokupnata oprema vo Svedmilk, koja e finansirana so finansiski lizing. Spored izve{tajot, vrz osnova na povrat na DDV, od dràvata se ukradeni 600.000 evra, bidej}i la`no bila prijavena stranska investicija. “Vo realnosta, Svedmilk ne be{e stranska investicija. Edinstvenata stranska investicija

be{e po~etniot kapital od 175.000 evra i ne treba{e da imaat pravo da zemat od Vladata tolku mnogu pari”, se veli vo izve{tajot. Na ovaa informacija, kako {to “Kapital” ve}e objavi, od UJP ne sakaa da komentiraat. “UJP vo ovoj moment ne mo`e nitu da gi potvrdi, nitu da gi negira va{ite informacii, bidej}i predmetot “Svedmilk” e vo sudska postapka”, izjavija od UJP. Od Carinskata uprava velat deka od informaciite i podatocite koi gi imaat dosega ne e utvrdena nepravilnost pri uvozot na oprema i ma{ini za Svedmilk. Spored podatocite od Carinata, vo 2007 godina vo Svedmilk se uvezeni oprema, ma{ini, lenti, vozila, rezervoari i za niv bila uredno platena carina.

BILJANA ÂKMAKOVA ADVOKAT VO ADVOKATSKATA KANCELARIJA MENS LEGIS ÂKMAKOVA “Nie sme zastapnik na {vedskiot fond Svedfand i po negovo barawe ja iznajmivme revizorskata ku}a ûleva da izraboti analiza za finansiskoto rabotewe na Svedmilk. Vo izve{tajot za raboteweto na mlekarnicata revizorot glavno ukaùva na nepravilnosti vo finansiskoto rabotewe, kako i vo delot na kreditite koi bile zemeni od Svedmilk.”

01.12.2010

POBEDNIK

EKSPRESEN ODGOVOR

Samo {to go dobija pra{alnikot od Evropskata unija, Srbite istiot i go odgovorija. Otkako minatata nedela im bea dostaveni 2.483 pra{awa, srpskiot vicepremier za evrointegracii, Boìdar \eli}, izjavi deka 85% od odgovorite se gotovi. Srbija o~ekuva na krajot na 2011 godina da gi po~ne pregovorite za prisoedinuvawe vo EU. Sega nekoj moè da kaè deka Srbija dobila “veter vo grb” i deka “otkaùvaweto# od Kosovo nepre~eno & go otvori patot na zemjata kon Evropa. Ona {to e nesporen fakt i dokaz za posvetenosta na zemjata kon ostvaruvaweto na svojata vizija e toa {to go potencira \eli}: “Nie vo Srbija otsekoga{ sme nastojuvale da ~ekorime so eden ~ekor napred. Zatoa, minatiot dekemvri donesovme odluka i do maj ovaa godina gi podgotvivme site odgovori

BO@IDAR \ELI] na pra{alnicite na na{ite sosedi. Za nekoi toa be{e izli{na rabota, no toj trud ne be{e naprazno, zatoa {to sega imame 85% od odgovorite”. Trudot, sekako, ne im bil zaluden. Kolku pobrzo gi odgovorat pra{awata, tolku pobrzo }e zavr{i i postapkata za nivna proverka. Taka razmisluva srpskiot vicepremier. Isto taka bi trebalo da razmisluva i sekoj drug politi~ar, dokolku ima konkretna cel. Nesporno e deka \eli} ima jasna cel: kandidatski status ve}e slednata godina. So vakviot poteg toj sigurno odi kon Evropa, kako efikasen i dosleden politi~ar.

GUBITNIK

SRAMOTA

Pratenikot na vladeja~kata VMRODPMNE, Vlatko \or~ev, nikako ne prestanuva so davaweto skandalozni izjavi koi odat na {teta na dr`avata i go ru{at imixot na zemjata vo me|unarodnata zaednica. Kako da ne mu be{e dovolno toa {to direktno go navredi evroambasadorot vo Makedonija, Ervan Fuere, preku edna negova kolumna, pa sega mora{e nepokanet da otide duri do Brisel i vo prisustvo na golem broj evroparlamentarci, koi, patem, odlu~uvaat za idninata na Makedonija, otvoreno da go poso~i Fuere za dr`aven neprijatel. Ako se zeme predvid nezavidnata polo`ba na Makedonija vo statusot koj go ima vo Unijata, dolgogodi{en status na zemja-kandidat, vakvite

VLATKO \OR^EV \ izjavi ne samo {to ne ni odat vo prilog, naprotiv, & pravat golema {teta na pozicijata na zemjata vo me|unarodnata zaednica. Ova go potvrduvaat i izjavite na pretstavnicite na Brisel, koi bez diplomatski rakavici najostro go osudija vakviot govor na omraza na Gor~ev. Po vakvoto odnesuvawe na Gor~ev i {tetata {to ja napravi vo Brisel za Makedonija, pra{aweto za toa koj e, vsu{nost, dr`aveniot #neprijatel# e samo retori~ko.

MISLA NA DENOT TAJNATA ZA USPE[NO MENAXIRAWE E DA GI DR@I[ PODALEKU LU\ETO KOI TE MRAZAT OD ONIE KOI SE NEOPREDELENI

KEJSI STENGEL AMERIKANSKI MENAXER

4 01.12.2010

NAVIGATOR

SREDA

QUP^O ZIKOV

...POGLED NA DENOT...

MNOGU PRA[AWA OD PERO NAKOV BB! amesto da “pimplaat” i pravat partiskonevladini kombinatoriki za urivawe na vlasta, koja, patem, sekako, po akcijata na Pero Nakov bb, zabrzano go gubi tloto pod zemja (!?), raznite opozicioneri i nevladiniot sektor, sose novinarite na A1, treba da se pobedat i da nametnat korisna tema vo javnosta! A, ne, proekcii od tipot – demek, sega nekoi mediumi, nevladini organizacii i opozicijata trebalo ova da go iskoristat i da go urnat Gruevski!? Boè, boè... Pa i so sila...!? A ma`! Kamo ma`! Namesto toa, im predlagam da se podrazmisli za eventualno zajaknuvawe na tezata okolu A1 vo pravec – da ostane poddr{kata na novinarite, i za slobodata na govorot, no i energi~no da se bara od dràvata – po~natoto da se zavr{i! Da se zavr{i!? Da, da... opozicijata treba za ova da se zalaga! Pravdinata da izleze na videlina! Samo toga{...}e ima silen kredibilitet! Eve, edno pra{awe e – zo{to za tolku golemi kriminali s$ u{te nema nitu eden vo pritvor!? Pa, neli, ima tri uslovi za pritvor – da ne go povtori deloto, da ne vlijae na istragata i da ne izbega od dràvata! Pa, site tri uslovi sega se vo igra! I nikoj, nitu vlasta, nitu opozicijata, ne se zagrièni! Za demokratija zboruvame bre, lu|e!? Ottuka, me interesira slednovo: Prvo, dali a priori nekriti~kata za{tita na kontroverznite biznisi na Velija, vo imeto na borbata protiv “reìmot na Gruevski, koj go ugnetuva slobodnoto novinarstvo” (!?), prakti~no zna~i politi~ki stav na opozicijata deka – taa smeta oti, ako se isklu~i incidentot vo dvorot na Velija, prakti~no nema drug problem vo funkcioniraweto na mediumite vo Makedonija!? Deka mediumskiot pazar funkcionira nekorumpirano i deka vesnicite i televizijata na Velija nemaat odgovornost za skandalite na mediumskiot pazar! Da ja slu{neme opozicijata!?

N ENERGETSKITE KOMPANII GI OTVORIJA KARTITE

MEPSO BARA STRUJATA DA POSKAPI ZA 0,5%, ELEM I EVN GI KRIJAT BROJKITE Spored prvi~nite presmetki na regulatorite, strujata }e poskapi najverojatno za okolu 10%. Vo formiraweto na krajnata cena najgolem udel ima ELEM, od 60%, EVN ima 35%, a MEPSO 5% KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

ràvnata kompanija za prenos na elektri~na energija, MEPSO, bara strujata da poskapi za 0,5% od 1 januari slednata godina. Od MEPSO velat deka ne predvidele da im se zgolemat tro{ocite vo raboteweto vo delot na upravuvawe so elektroenergetskiot sistem i odrùvawe na prenosnata mreà vo 2011 godina. Baraweto na MEPSO e samo del od vkupnata presmetka koja treba da ja napravi Komisijata, a koja zavisi i od barawata na EVN i ELEM. No, ovie kompanii gi krijat ovie podatoci. “Kapital” neodamna objavi deka, spored prvi~nite presmetki na regulatorite, strujata }e poskapi najverojatno za okolu 10%, no ne ja isklu~uvaat mo`nosta i za pogolemo poskapuvawe. Vo formiraweto na krajnata cena na strujata najgolem udel ima ELEM, od okolu 60%, EVN ima 35%, a MEPSO 5%. “MEPSO o~ekuva rast na tro{ocite za isplata na povlastenite proizvoditeli na elektri~na energija od obnovlivi izvori, koi najavija pogolemo proizvodstvo v godina.

Poradi toa, MEPSO bara zgolemuvawe na svojot udel vo prose~nata maloproda`na cena na elektri~nata energija od 0,02 denari za kilovat-~as elektri~na energija. Toa, dokolku bide odobreno, }e pretstavuva zgolemuvawe od 0,5% na sega{nata prose~na cena od 3,7871 denar za kilovat-~as elektri~na energija, utvrdena od Komisijata”, veli Nikola Stojanov, portparol na MEPSO. Od Regulatornata komisija objasnuvaat deka baraweto za poskapuvawe od 0,5%, iako navidum e malo, voop{to ne e za zanemaruvawe. Od dr`avnite elektrani i od distributerot EVN velat deka vo nivnite presmetki nema konkretno barawe za toa kolku treba da poskapi strujata. ELEM i EVN ne sakaat da otkrijat za kolku }e im se zgolemat tro{ocite i investiciite vo 2011 godina, sporedeno so 2010 godina, vrz osnova na {to voobi~aeno site tri energetski kompanii baraat poskapuvawe. Od Regulatornata komisija ne otkrivat kolkavo poskapuvawe baraat trite energetski kompanii. Edinstveno velat deka korekcija na cenata na strujata }e baraat i ~etirite mali hidrocentrali, del od sistemot Stre`evo. Komisijata doprva }e gi analizira presmetkite. Edno e izvesno, cenata na strujata }e se zgolemi. Od Komisijata za “Kapital” otkrivaat deka ELEM, EVN i MEPSO

3 FAKTI ZA...

0,6% 4,9% 2,1%

E NAMALEN BROJOT NA RABOTNICI VO INDUSTRIJATA VO OKTOMVRI GODINAVA SPOREDENO SO ISTIOT MESEC LANI E NAMALEN BROJOT NA INDUSTRISKI RABOTNICI VO PRVITE DESET MESECI GODINAVA VO ODNOS NA ISTIOT PERIOD LANI E NAMALEN BROJOT NA INDUSTRISKI RABOTNICI VO ENERGETSKIOT SEKTOR LANI SPOREDENO SO 2008 GODINA

prijavile zgolemeni tro{oci vo 2010 godina, vrz osnova na {to baraat i poskapuvawe na strujata. Od dràvniot proizvoditel, ELEM, ne otkrivat so kolkavo poskapuvawe na strujata }e bidat zadovolni. Direktorot, Vlatko îngoski, pred dva dena izjavi deka kompanijata godinava vlegla vo investiciski aktivnosti, {to }e se reflektiralo vrz cenata na strujata. “Nie imame zakonska obvrska da gi dostavime presmetkite, tro{ocite od godinava i planovite za idnata. Ne izleguvame so brojka za cenata i dali taa treba da se promeni. Toa e zada~a na Regulatornata komisija za energetika. O~ekuvame do krajot na mesecov Komisijata da izleze so kone~ni brojki. Tro{ocite na ELEM za godinava se vo ramkite na predvidenoto so ekonomskite planovi na kompanijata za ovaa i za slednata godina, vklu~uvaj}i gi tuka i vloènite investicii”, objasni îngoski. Ako se zemat predvid investiciite na ELEM vo 2010 godina, izleguva deka kompanijata investirala 170 milioni evra. Site ovie investicii na kompanijata najverojatno se prijaveni vo Regulatornata komisija za energetika. Neodamna, îngoski, pak, izjavi deka proizvodnata cena na strujata ne bi trebalo drasti~no da porasne vo 2011 godina.

PROCENKI... LEONID ^UGUNOV

rakovoditel na Oddelot za menaxirawe na proekti na Gasprom

MO@NO E JU@EN POTOK DA JA ZAOBIKOLI BUGARIJA asprom ne ja isklu~uva mo`nosta gasovodot Juèn potok da ja zaobikoli Bugarija i da “izleze” od moreto na crnomorskiot breg na Romanija, izjavi rakovoditelot na Oddelot za menaxirawe na proekti na ruskiot naften gigant, Leonid ûgunov. “Iako bugarskata varijanta na mar{utata se razgleduva kako osnovna, sepak, gasovodot Juèn potok moè da izleguva od Crnoto More na evropska teritorija i vo Romanija”, poso~i ûgunov. Spored nego, od ruskiot breg na Crnoto More bi trebalo da poa|aat ~etiri kraci na gasovodot, no zasega s$ u{te se utvrduvaat koordinatite za nivna izgradba. Sega{niot plan za izgradba na Juèn potok predviduva toj da poa|a od ruskiot breg na Crnoto More do Bugarija i ottamu preku Srbija, Ungarija i Slovenija da prodolì kon Avstrija i severna Italija.

Velija seriozno go obvini Gruevski!? Premiere dokaùvajte, demantirajte, tuète ili prifatete odgovornost!? Zo{to, Velija, od moralen aspekt, oti, eve, go “ugnetile” ne gi vrati 370.000-te iljadi evra kaj Nikola Gruevski! A fakturite do 5 milioni evra da gi stornira!? No, koj ovde {to s$ i komu dolì!? Vtoro, UJP naskoro da kaè kolku danok skrile upravitelite na firmite na Velija? Kako }e go naplatat danokot? Treto, {to s$ e kriminalno vo raboteweto na “du}an~inata” na ovoj ~ovek? Ima nezakonsko ispumpuvawe na pari od firmite? Kade? Ima perewe pari? Kako se slu~ilo toa? Zo{to se site na sloboda? Da ne e moèbi dràvata vo misija na dogovarawe so Velija? êtvrto, isto taka javnosta ja interesira koi se partnerite na Velija Ramkovski? Petto, Kade e Ala Al Kafagi, sopstvenikot na Mia Beverixis, so koja kompanija, i ~ovek, Velija imal bliski relacii!? Zo{to nema poternica po Ala? Koj go {titi? [esto, zo{to s$ u{te ovaa Vlada ne go restartira Svedmilk? Vo nejzino vreme e otvoren (Gruevski pie{e mleko i kako “Karapanxa na vremeto” pokaùva{e kolku e ubavo, kolku e svetsko, i kolku e na{e)!? Zo{to fabrikata s$ u{te e zatvorena! Zo{to ne raboti!!!!? Ova e golema tema na koja Vladata treba da dade odgovor!? Ako ne dade, sekoj normalen }e smeta deka i taa e odgovorna! Sedmo, {to e so dolgovite na Velija kon Svedmilk!? Osmo, ako nikoj ne smee da pritiska vrz A1, toga{ zarem ne smee nikoj da pra{a od kade se prilivite na ìrosmetkata na ovaa televizija? Kako taa se finansira? Vidovme golem izvor na pari im bila i Vladata svoevremeno!? Velija ja “soble~e” Vladata do gola koà! Koi se drugite prilivi!? Devetto, {to }e bide so tvrdeweto na Velija deka sramnite }esi so pari, najdeni po razni stan~iwa vo âir, se pari so koi VMRO-DPMNE i Gruevski mu gi pla}ale reklamite!? Gospodine Premier, ova e prili~no seriozno obvinuvawe za da se pomine so mol~ewe!? Dokaùvajte, demantirajte, tuète ili prifatete odgovornost!? Desetto, me interesira koj e stavot na opozicijata i intelektualcite – borci za ~ovekovi prava, sose novinarite od A1, dokolku (ako, se razbira, dokaàt) nadle`nite vlezat vo naplata na ona {to & pripa|a na dràvata, a televizijata snema pari za rabota!? Dali toa za opozicijata }e bide “nasilno ubivawe na govorot”!? I za ova opozicijata mora da se izjasni! Eve, na primer, na 4 dekemvri! Na mikrofon!?

POLITIKA

SREDA

NOVA SREDBA GRUEVSKI–PAPANDREU ema konkretno pribliùvawe na poziciite me|u Atina i Skopje i po osmata sredba na premierite Nikola Gruevski i Jorgos Papandreu, na marginite na Samitot na Evropskata unija–Afrika vo Tripoli. Sredbata koja traela okolu 45 minuti e odràna na zaemna inicijativa i se ocenuva od dvete strani kako del od ve} e vospostavenata praktika na odrùvawe kontakti na

najvisoko politi~ko nivo. Dvajcata premieri se vozdràa od izjavi po sostanokot, a ministerot za nadvore{ni raboti, Antonio Milo{oski, izleze so komentar deka preku direktnite sostanoci se zgolemuva zaemnata doverba. “Najva`no e {to i Makedonija i Grcija imaat politi~ka posvetenost i opredelba ovoj makedonskogr~ki dijalog da prodolì i vo idnina. Samoto prodolùvawe na make-

01.12.2010

IVANOV NA SAMIT NA OBSE VO KAZAHSTAN donsko-gr~kiot dijalog e rabota koja dava pozitiven ton vo na{ata komunikacija kako sosedni dr`avi", istakna Milo{oski. Gruevski i Papandreu, pokraj gr~ko–makedonskiot spor, razmenile mislewa i za ekonomskite zbidnuvawa vo sosedna Grcija, slu~uvawata vo EU i evrozonata, kako i za mo`nostite za zgolemena ekonomska i regionalna sorabotka vo vakvi okolnosti.

akedonskiot pretsedatel, \or|e Ivanov, vo ramkite na S Samitot na OBSE vo Astanna se sretna so kazahsstanskiot kolega, Nursulttan Nazarbaev. Celta na ssredbata e zajaknuvawe na eekonomskata sorabotka i sslobodnata trgovija me|u ddvete zemji, koja, spored oocenkite, bila na zavvidno nivo vo vremeto na Porane{na Jugoslavija. P Kako {to doznavame, K nna~elno e dogovoreno i

makedonski grade`ni kompanii da u~estvuvaat vo izgradbata na Kazahstan. Samitot na OBSE se odr`uva po celi 11 godini pauza od posledniot vo Istanbul i se ocenuva kako isklu~itelno va`en za re{avawe na glavnite svetski problemi. Prisustvuvaat generalniot sekretar na Obedinetite nacii, Ban Ki Mun, ruskiot pretsedatel, Dmitrij Medvedev, germanskata kancelarka, Angela

Merkel, ~elnicite na EU i EK, Herman van Rompuj i @oze Manuel Baroso, kako i {efovite na dr`avite od Balkanot. Na agendata se diskusii za idninata na OBSE, stabilizacijata na Avganistan, rusko-gruziskite odnosi, politi~kata kriza vo Kirgistan i borbata protiv terorizmot i trgovijata so droga. Za deneska neoficijalno se najavuva sredba na Ivanov so kancelarkata Merkel.

PARTISKI IGRI SO NAJVA@NOTO DR@AVNO PRA[AWE

CRVENKOVSKI SE MOLI GRUEVSKI DA GO RE[I IMETO!

Dodeka premierot Nikola Gruevski prodol`uva so sredbite bez konkreten ishod so gr~kiot kolega, Jorgos Papandreu, procesot ostanuva zako~en, a Brisel procenuva deka dekemvri e kraen rok za re{enie. SDSM obelodeni deka nema brzo re{enie, duri i ako tie se na vlast KATERINA SINADINOVSKA

[ACIMARKAKIS: MAKEDONIJA IMA ROK DO SAMITOT NA EU!

sinadinovska@kapital.com.mk

eriozni potresi na politi~kata scena predizvikaa informaciite od rakovodstvoto na SDSM vo brifing za “Kapital”, deka dokolku uspeat da ja urnat Vladata na Nikola Gruevski i da go prezemat upravuvaweto so dràvata, re{avaweto na sporot za imeto nema da im bide prioritet. Nasproti javnite zalo`bi za itno re{avawe na problemot, poradi koj dràvata e isklu~ena od EU i NATO, ona {to lu|eto na Crvenkovski go brifiraat e deka vo sekoj slu~aj nivnata eventualna Vlada nema da se zanimava so imeto, barem ne vo prvata godina po doa|aweto na vlast. “SDSM treba vnimatelno da igra na kartata za povikuvawe na brz kompromis za da ne se sfati toa deka se zagovara velepredavstvo. Svesni sme za emotivnoto zna~ewe na ova pra{awe. Ne moè da dojdeme na vlast i prvo ne{to {to }e napravime da bide promena na ustavnoto ime. Zamislete kakov odek bi imalo toa vo javnosta?”, velat partiski izvori. Vo VMRO–DPMNE vakviot stav go tolkuvaat kako

“Prozorecot na mo`nosti za Makedonija ostanuva otvoren do Samitot na EU vo dekemvri. Se nadevam deka dotoga{ Atina i Skopje }e najdat re{enie za sporot za imeto. Zasega s$ u{te postoi nade`, no potoa }e bide mnogu te{ko, bidej}i atmosferata za pro{iruvawe na Unijata se menuva i stanuva s$ pote{ko da se ubedat zemjite-~lenki”, veli pretsedatelot na Me{ovitiot parlamentaren komitet EU–Makedonija, Jorgos [acimarkakis.

dokaz za neizdrànosta na napadite za nekonstruktivnost na Gruevski vo sporot: “SDSM so ova dokaùva deka nema nikakvo pravo da n$ obvinuva za nedostig od liderstvo i vistinski potezi. Sporot za imeto e teren kade {to potezite se maksimalno ograni~eni. Za niv e najdobro nie da gi prodademe dràvnite interesi, pa tie potoa da n$ ìgosaat kako predavnici i triumfalno da se vratat na vlast, kako najgolemi patrioti. Toj film nema da go gledaat”, velat vo VMRO–DPMNE.

I dodeka dvete politi~ki eliti go koristat pra{aweto od koe zavisi idninata na dràvata isklu~ivo za svoi presmetki za zadrùvawe ili osvojuvawe na vlasta, kompromisot po site izgledi ostanuva nevozmoèn. So ovoj stav na dvete garnituri, a i so vonrednite izbori koi s$ pove} e izgledaat kako mo`na opcija, jasno e deka sporot za imeto }e ostane blokiran. Dokaz za ova e i v~era{nata sredba vo Tripoli, Afrika, me|u premierite na Makedonija i na Grcija, Nikola Gruevski

i Jorgos Papandreu, koja, pokraj ocenkite na ministerot Antonio Milo{oski deka dala “pozitiven ton”, pomina bez nikakov napredok. Vo {turoto soop{tenie na dopisnicite stoe{e deka se sretnale vo hotelot Meriot i imale samo kratka sredba vo ramkite na tretiot Samit na Evropskata unija i Afrika. Ova be{e osma po red sredba na dvajcata premieri, po koja se zasili vpe~atokot deka teta-tet razgovorite samo se koristat za zamajuvawe na javnosta deka vo procesot ima pridvi`uvawe.

VIKILIKS: FRANCIJA - GLAVEN PODDR@UVA^ NA GRCIJA VO BUKURE[T 2008 Vtoriot od nizata doverlivi dokumenti na Stejt departmentot objaveni na sajtot Vikiliks govori za sredba me|u Xozef Vud, zamenik-pomo{nik na potpretsedatelot za nacionalna bezbednost, Filipe Erera, sovetnik na {efot na francuskata diplomatija i Fransoa Ri{er, sovetnik na francuskiot pretsedatel, odr`ana na 16 januari 2008 godina vo Pariz, nekolku meseci pred samitot na NATO vo Bukure{t. #Erera re~e deka Vladata na Makedonija ja potcenuva serioznosta na pra{aweto i deka SAD ne treba da ja pravi istata gre{ka. Francija nema da ja pritiska Grcija za ova pra{awe. Ako Atina popu{ti, bi mo`ela da padne gr~kata vlada, a toa bi dovelo do nova vlada koja bi bila odgovorna i o~ekuvano negativno nastroena kon pro{iruvaweto na NATO”, stoi vo dokumentot.

SKANDAL VO BRISEL: \OR^EV GO NAVREDI FUERE

EU: GRUEVSKI GI PODDR@UVA NAPADITE VRZ AMBASADOROT! GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

eakcii na neveruvawe i silno razo~aruvawe predizvika napadot na pratenikot na vladeja~kata VMRODPMNE, Vlatko \or~ev, vrz evroambasadorot Ervan Fuere na osmiot Me{ovit parlamentaren komitet vo Brisel. \or~ev, kogo Fuere go okvalifikuva kako “ambasador na SSSR vo 60-te godini vo Sofija ili Praga” dobi silna “{lakanica” od Komisijata. "Mislev deka stanuva zbor samo za edna lo{a {ega. No, ova e neprifatlivo i

silno ja osuduvam ovaa navreda od strana na ~lenot na vladeja~kata partija, koj e i mnogu blizok prijatel na premierot. Gruevski ne go osudi ova, toj go odbri i toa e neprifatlivo. Fuere e toj {to & pomogna na Makedonija da dobie preporaka za pregovorite. Nie sme EU, nie sme semejstvo na vrednosti i vakvite izjavi vo Brisel voop{to ne se dozvoluvaat", re~e pretsedatelot na Komitetot, Jorgo [acimarkakis. Vo kontranapadot vrz \or~ev se priklu~i i evropratenikot Zoran Taler: "Vlasta da bide pretpazliva kakvi zborovi

upatuva kon specijalniot pretstavnik na EU. Debatite za Skopje s$ pove}e se personalizraat. Fuere gi pretstavuva instituciite. Negoviot glas e glasot na EU. Apsolutno e neprifatlivo {to toj povremeno e predmet na navredi. Mnogu pati se pra{uvam dali tie {to davaat vakvi izjavi se svesni za toa {to go pravat. Ako ne se, toga{ Gospod neka im pomogne”, re~e Taler. Pretsedatelot na Me{ovitiot komitet vo Makedonija, Aleksandar Spasenovski, se obide da go ubla`i debaklot na \or~ev.

"Fuere e edna od li~nostite koi & pomagaat na Makedonija. Za vreme na negoviot mandat uspea da postigne mnogu od EU-celite - kandidatski status, vizna liberalizacija, kako i preporaka za po~nuvawe na pregovorite. Zatoa, vo ime na pratenicite, vo imeto na ~lenovite na Me{ovitiot komitet, kako i vo ime na pratijata koja ja zastapuvam, sakam da naglasam deka ja cenime i poddr`uvame ulogata na Fuere vo Makedonija", izjavi Spasenovski.

Inaku, ova ne e prvpat \or~ev da upati navredi kon Fuere. Posleden pat toa go napravi preku svoja kolumna objavena vo eden dneven vesnik. Nitu toga{,

nitu sega nema{e reakcii nitu od negovata partija, nitu, pak, od premierot, Nikola Gruevski.

6 01.12.2010 FOKUS: AFERA “ZLOUPOTREBA NA BUXETSKI PARI ZA PARTISS

A1: OD BUXETOT DOBIVME 1,2 MILIONI EVRA ZA PARTI VMRO-DPMNE: VLADATA NE P ZA PARTIJATA, DOL@IME P

ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

ladata od buxetot isplatila 1,2 milioni evra za pla}awe na reklami na VMRO-DPMNE na A1 vo izminatite tri godini, objavi v~era A1 televizija. Spored podatocite od A1, vladinite reklami na ovaa televizija ~inele devet milioni evra, no so popust od 50%, bile plateni 4,5 milioni evra. Od niv, 3,3 milioni evra za vladinite kampawi, a 1,2 milioni za partiskite. Spored presmetkite za reklamnite kampawi na partijata na Gruevski, pak, {to gi objavi A1, na televizijata se emituvale reklamni spotovi koi ~inat 5,2 milioni evra, no so dogovoren popust od 60%, VMRO-DPMNE trebalo da plati nad 1,8 milioni evra. Od ova izleguva deka VMRO-DPMNE &

Aferata deka Vladata tro{ela pari od buxetot za vo ke{ da pla}a reklami na VMRO-DPMNE, {to ja obelodeni sopstvenikot na A1 televizja, Velija Ramkovski, dobiva nova dimenzija. Ramkovski sega tvrdi deka za reklamirawe na VMRO-DPMNE na faktura dobil 225.000 evra, a emituval reklamni spotovi koi ~inat 5,2 milioni evra. Vo VMRO-DPMNE, pak, tvrdat deka Vladata ne pla}ala za partijata. Partijata, pak, s$ u{te & dol`ela na A1 dva milioni evra. dol`i na A1 600.000 evra. Sopstvenikot na A1 televizja, Velija Ramkovski, pak, pred dva dena javno izjavi deka za reklamirawe na partijata od vlasta naplatil 370.000 evra. No, vladeja~kata partija gi otfrla obvinuvawata na Ramkovski deka parite od buxetot bile prefrleni za partiski reklami. Direktorot na Centarot za komunikacii vo VMRO-DPMNE, Ilija Dimovski, za “Kapital” tvrdi deka sumata {to ja spomnuva Ramkovski e vsu{nost neplaten dolg od partijata kon

negoviot medium. “Se raboti za gruba manipulacija na Velija Ramkovski so faktite. Taa milionska suma {to toj ja spomenuva e vsu{nost dolg {to partijata go nema podmireno kon televizijata i sega toj se obiduva na toa da mu dade druga dimenzija i da go iskandalizira celiot slu~aj. Nevkusno e i da se komentiraat negovite izjavi. Velija Ramkovski kako gazda na medium znae deka normalno e da se dol`i odredena suma. VMRO–DPMNE dol`i i na drugi mediumi. Povtoruvam, toa

se ~isti {pekulacii i obidi za sozdavawe pogre{en vpe~atok vo javnosta”, veli Dimovski i najavuva tu`ba protiv Ramkovski. DALI VMRO-DPMNE E VO DOLGOVI? Finansiskite eksperti, pak, se somnevaat deka stanuva zbor za neplaten dolg, bidej}i vo toj slu~aj smetkata na partijata bi trebalo da bide blokirana. No, Javnoto obvinitelstvo mo`e lesno da ja proveri vistinata dokolku gi analizira zavr{nite smetki na partiite od Centralniot registar.

“Ne drì voda tvrdeweto na vladeja~kata partija deka razlikata me|u sumata {to e naplatena na faktura i milionite evra za kolku {to se reklamiral Gruevski na televizijata na Ramkovski e vsu{nost neplaten dolg. Dokolku se raboti za dolg, toga{ smetkata na VMRO-DPMNE dosega }e be{e blokirana. Mnogu lesno moè da se dokaè dali navistina VMRO & dolì na A1 za reklami dokolku se analiziraat zavr{nite smetki na partijata od Centralniot registar. No, verojatno se raboti za ne{to

PADNAA PRVITE PRIJAVI ZA FIRMITE NA PERO NAKOV BB

PAZARNIOT INSPEKTORAT PODNESE PREKR[O^NI PR MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

rekr{o~ni prijavi protiv ~etiri firmi locirani na adresata Pero Nakov bb podnese v~era Dr`avniot pazaren inspektorat. Soglasno Zakonot za trgovija, ovaa institucija ima zada~a da izvr{i kontrola, bidej} i na ovaa adresa, pokraj toa {to se registrirani mnogu firmi, ima i mnogu podru`nici, odnosno magacini koi se zanimavaat so trgovija na golemo. Od Inspektoratot velat deka pri obidot na pazarnite inspektori da vlezat vo prostoriite na Pero Nakov bb bile spre~eni da gi izvr{at svoite aktivnosti preku “pasivno odnesuvawe na lica

koi bile zateknati i nedavawe dokumenti”. “Tamu se registrirani pove}e firmi, a ne se znae koj magacin ~ij e, nitu, pak, inspektorite bea upateni koja firma koj magacin go koristi. Pasivniot odnos na lu|eto be{e toa {to n$ onevozmoì da izvr{ime kontrola”, veli Elizabeta îngarovska, direktor na Pazarniot inspektorat. No, poslednite slu~uvawa na ovaa adresa za îngarovska ne se nikakva novost. I pri prethodnite obidi na DPI da sprovede kontrola vo istite prostorii, kako vo 2006 godina, naiduvale na istoto scenario. “Sekoga{ koga imame problemi pri sproveduvaweto kontrola, nie barame asistencija od MVR. No, site drugi pravni subjekti nemaat medium zad sebe i ne go pravat

celiot cikrkus koj be{e napraven na Pero Nakov bb, veli taa. êtirite firmi, koi îngarovska ne saka{e da gi otkrie, }e treba da platat kazna od 3.000 do 5.000 evra poradi onevozmoùvawe na Inspektoratot da izvr{i kontrola. Otkako }e ja dobie potrebnata dokumentacija odzemena od Finansiskata policija, Inspektoratot }e proveri dali deklariraweto na proizvodite e ispravno od aspekt na Zakonot na za{tita na potro{uva~i. Vrz osnova na dokumentacijata i nejzinata kompletnost }e se znae kakvi sankcii }e ima za ovie firmi. Direkcijata za bezbednost na hrana s$ u{te ne moè da izvr{i soodvetna kontrola vo prostoriite na Pero Nakov bb, vo koi se proizveduvala hrana vo supstandardni uslovi, poradi toa {to

SKI REKLAMI”

SREDA

01.12.2010

GORAN IVANOV: NEKOI PRA[AWA NE ZASLU@UVAAT ODGOVOR

ISKI REKLAMI PLATI PARI sosema drugo. Jas mu veruvam na Ramkovski koga veli deka ostanatite pari se naplateni od buxetot. Kako toa se pravi? Vladata platila pove} e pari za vladini reklami koi se finansiraat od buxetot otkolku {to navistina se reklamirala i na toj na~in se pokrieni i tro{ocite za partiskite reklami. Na toj princip funkcioniraat tie odnosi i so ostanatite mediumi”, veli Vane Cvetanov, porane{en direktor na Upravata za spre~uvawe na perewe pari. Del od ekspertite velat deka postojat nekolku na~ini kako da se dokaè dali Vladata storila kriminal kako {to tvrdi Ramkovski. “Za da se dokaè dali navistina pari od buxetot zavr{uvale za reklamirawe na partijata na vlast treba da se analizira prilivot na pari na smetkata na televizijata {to ja ima vo odredena banka. Na taa smetka ima detalni podatoci za prilivot na parite i od kade tie doa|aat. Dokolku se pla}alo vo ke{, mora da postoi kakov bilo dokaz, odnosno odredena faktura ili kasa primi. Vo sekoj slu~aj, treba da se ispitaat navodite {to gi iznese vo javnosta Ramkovski, bidej}i ako se dokaè deka Vladata navistina tro{ela narodni pari za reklami za svojata partija i zgora na toa pla}ala nezakonski, toa e neviden kriminal”, komentiraat finansiskite eksperti. Vo me|uvreme, Javnoto obvinitelstvo ve}e otvori postapka za da ja otkrie vistinata - dali Vladata tro{ela pari od buxetot za da finanisra partiski reklamni kampawi za izborite. Obvinitelot Qup~o [vrgovski potvrduva deka ve}e se sobiraat podatoci od site relevantni institucii koi moè da dokaàt dali ima odlevawe na buxetski pari za partiski reklami.

“Dobro bi bilo koga nekoj iznesuva vo javnosta te{ki obvinuvawa, da dostavi soodvetni dokazi deka e toa navistina taka. Dokolku dobieme dokazi deka navistina partiskite reklami bile naplateni so pari od buxetot, nie }e gi razgledame i }e odlu~ime dali }e se pokrene postapka za storeno krivi~no delo”, izjavi [vrgovski. Informaciite deka Vladata tro{ela pari od buxetot za reklamirawe na svojata partija dojdoa kako kontraudar od Ramkovski otkako Upravata za javni prihodi i Finansiskata policija vlegoa vo kontrola na {est firmi koi se locirani na istata adresa kade {to se nao|a i A1, tragaj}i po finansiski kriminal i drugi malverzacii. Spored nego, parite {to policijata gi najde vo stan vo âir gi dobil od Vladata za reklami i mnogu od niv bile pla}ani vo ke{, a ne preku transakciska smetka. KAKO SE FINANSIRAAT PARTISKITE REKLAMNI KAMPAWI?! I pokraj toa {to nekolku pati dosega vo javnosta be{e otvoreno pra{aweto za finansiraweto na partiskite reklamni kampawi, s$ u{te ostanuva enigma kolku pari tro{at partiite za reklami vo predizbornite ciklusi i od kade im se parite. Nitu edna partija dosega ne kaà javno kolku pari im platila na mediumite za nejzino reklamirawe, a se krijat i finaniskite izve{tai koi moè da dadat relevantni podatoci za toa. Kako spored zakon treba da funkcionira finansiskoto rabotewe na edna politi~ka partija? Koga edna partija se registrira ili preregistrira, mora da nazna~i odgovorno lice za materijalno-finansiskoto rabotewe. Naj~esto toa e sekretarot na partijata. Toj gi potpi{uva finansiskite izve{tai na partijata, koi ima obvrska da gi dostavi do Upravata za javni prihodi, Dràvniot zavod za revizija i do Dràvnata izborna komisija vo slu~aj koga se odnesuvaat i na izborni aktivnosti. Toj odgovara i za finansiskite transakcii {to se izvr{uvaat preku smetkite na bankata, koi se redovni ili namenski, za izbori. Od moralna gledna to~ka, ovie finansiski izve{tai bi trebalo

da bidat dostapni i za javnosta, no toa vo Makedonija ne e slu~aj. Politi~kite partii gi dràt finansiskite informacii i sostojbi vo najstroga tajnost, a ~esto se problemati~ni i poradi toa {to i vo finansiskite izve{tai ne objavuvaat vistinski podatoci. Tro{ocite za reklami se eden del od tie podatoci bidej}i se naj~uvstvitelna kategorija. Iako politi~kite partii, posebno dvete najgolemi SDSM i VMRO-DPMNE ja bombardiraat javnosta so reklami, preku koi na najvulgaren na~in se napa|aat me|usebno, ne sakaat da kaàt kolku pari tro{at za ovaa cel. êsto pati se falat deka, pred s$, od televiziite dobivaat golemi popusti, koi stignuvaat i do 95%. Od opoziciskite partii komentiraat deka najgolemiot kriminal za vreme na edni izbori se pravi vo ramkite na finansirawe na partiite. Oficijalno site partii treba da se finansiraat isklu~ivo od ~lenstvoto, me|utoa koga se pojavuvaat vakvi milionski sumi, koi partijata gi dava samo za reklami, toga{ avtomatski se postavuva pra{aweto kako moè od taka skromen na~in na finansirawe da se sobere tolku golema suma. Vo vrska so dolgot na VMRO-DPMNE za objaveni reklami na A1 televizija, od opoziciskite politi~ki partii komentiraat deka toj sigurno ne figurira vo finansiskite izve{tai na partijata. Za niv e ~udno i kako s$ u{te ne e blokirana ìro-smetkata na partijata ako dolì tolku pari bidej}i bi bilo logi~no firmite na koi im dolì da ja tuàt i da baraat prisilna naplata na pobaruvawata. Dokolku nema pari na smetkata, toga{ se zaplenuva imot na dol`nikot. “Vo site dosega{ni izbori DPA bila najskromna koga se raboti za reklamirawe, nasproti glamurot od VMRO–DPMNE, DUI i od SDSM. Nie ovoj “deficit” od reklami go kompenzirame so rabota na teren, so propaganda od ~ovek na ~ovek, so toa {to postojano sme me|u lu|eto. To~na suma kolku sme dale za odredeni izbori ne moàm da vi kaàm, no eve kako toa funkcionira. Nekoga{ ni gi baraat parite odnapred, nekoga{ otposle, no kako i da e, obi~no se raboti

RIJAVI PROTIV ÊTIRI FIRMI FUERE: EU JA PODDR@UVA AKCIJATA NA UJP Evroambasadorot Ervan Fuere na sostanokot na Me{ovitiot parlamentaren komitet vo Brisel pora~a deka EU ja poddrùva UJP vo borbata protiv zatajuvaweto danok, kako i Vladata vo borbata protiv korupcijata vo slu~ajot so A1 televizija, so akcent deka treba da se garantira slobodata na izrazuvawe. Evropskiot parlament gi poddrùva makedonskite institucii vo borbata protiv kriminalot i korupcijata. Smetaat deka nadle`nite institucii vo dràvata treba da si ja vr{at pravilno i korektno rabotata i deka zakonot treba da e ednakov za site. tie s$ u{te se plombirani. Istra`niot sudija Vladimir Tufegxi} i Finansiskata policija, pak, s$ u{te vr{at popis i klasifikacija na pi{anata dokumentacija koja be{e zaplenata od firmite i stanot vo âir. Obezbeden e i sudski nalog za otstranuvawe na plombata od kompjuterskata dokumentacija, kade

{to prvi~no be{e konstatirano vodewe na dvojna smetkovodstvena i dokumentacija na treti firmi, koi ne bea predmet na prvi~nata istraga. Koordiniranata akcija vo {este firmi locirani na Pero Nakov bb be{e sprovedena poradi postoewe na osnovano somnenie za perewe

pari, zatajuvawe na danok i odlevawe na pove}e od 7,5 milioni evra vo stranstvo. Kontrolata be{e naso~ena kon pe~atnicata Misirkov, Plus produkcija, Sinim, Akstra Trejd, AKS-stra i Vreme E^. Sopstvenicite na ovie firmi se stranski, turski i srpski dr`avjani, nedostapni za makedonskiot praven sistem, a kako polnomo{nik na pove}eto od niv se javuva Luiza Stai}, advokatkata na A1, i bliska rodnina na Velija Ramkovski. Od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti povtoruvaat deka poradi obemnosta na akcijata i dokumentacijata koja be{e pribrana od Pero Nakov bb, se o~ekuva prvi~nite konkretni ~ekori da bidat poznati za eden mesec. Tie potenciraat deka postapuvale po sudska naredba za redovna finansiska kontrola na

“Kapital” se obide da ja doznae vistinata za na~inot na finansirawe na politi~kite reklamni kampawi i vo drugite mediumi, koi va`at za najgolemi oglasuva~i na partiite i na Vladata. No, sopstvenicite na nekoi od najmo}nite mediumi ne davaat odgovori. Sopstvenikot na televizija Sitel, Goran Ivanov, ni odgovori deka “nekoi pra{awa ne zaslu`uvaat odgovor”.

ILIJA DIMOVSKI DIREKTOR NA CENTAROT ZA KOMUNIKACII NA VMRO-DPMNE “Se raboti za gruba manipulacija na Velija Ramkovski so faktite. Taa milionska suma {to toj ja spomenuva e vsu{nost dolg {to partijata go nema podmireno kon televizijata i sega toj se obiduva na toa da mu dade druga dimenzija i da go skandalizira celiot slu~aj. Nevkusno e i da se komentiraat negovite izjavi. Velija Ramkovski, kako gazda na medium, znae deka normalno e da se dol`i odredena suma. VMRO–DPMNE dol`i i na drugi mediumi. Povtoruvam, toa se ~isti {pekulacii i obidi za sozdavawe pogre{en vpe~atok vo javnosta, za koi Ramkovski }e odgovara na sud”.

VANE CVETANOV PORANE[EN DIREKTOR NA UPRAVATA ZA SPREÛVAWE NA PEREWE PARI “Ne drì voda tvrdeweto na vladeja~kata partija deka razlikata me|u sumata {to e platena na faktura i milionite evra, za kolku {to se reklamiral Gruevski na televizijata na Ramkovski, e vsu{nost neplaten dolg. Dokolku se raboti za dolg, toga{ smetkata na VMRODPMNE dosega }e be{e blokirana. Mnogu lesno moè da se dokaè dali navistina VMRO & dolì na A1 za reklami dokolku se analiziraat zavr{nite smetki na partijata od Centralniot registar. No, verojatno se raboti za ne{to sosema drugo. Jas mu veruvam na Ramkovski koga veli deka ostanatite pari se plateni od buxetot. Kako toa se pravi? Vladata platila pove}e pari za vladini reklami koi se finansiraat od buxetot otkolku {to navistina se reklamirala i na toj na~in se pokrieni i tro{ocite za partiski reklami. Na toj princip funkcioniraat tie odnosi i so ostanatite mediumi”. za takanare~ena “kompenzacija”. Gazdite na mediumite davaat popusti i toa mnogu visoki, no koga se raboti za edna olku visoka suma, kako {to e onaa vo relacijata na Velija Ramkovski so Vladata, nejasno e kolkav bil toj popust – 99%? Tuka mirisa na mito, reket, razni na~ini na kriminal. Iskustvoto za àl ni pokaùva deka taka funkcionirame”, veli Ernat Fejzulahu, potpretsedatel na DPA. [to se odnesuva do finanisraweto na vladinite reklami, podatocite od revizorskite izve{ai za raboteweto na Vladata vo 2007 i 2008 godina, kako i dogovorite

za reklamirawe sklu~eni vo 2009 godina, pokaùvaat deka Vladata potro{ila nad 23 milioni evra za reklamni kampawi. Iako ekspertite javno ja kritikuvaa ovaa vladina politika na agresiven marketing i na toj na~in bildawe na sopstven rejting, taa ne se otkaà od kampawite, koi spored mnogumina, ne go dadoa nitu o~ekuvaniot efekt. Dràvnata revizija vo eden od izve{taite duri obelodeni deka se tro{ele pari za zakup na reklamen prostor vo elektronski i pe~ateni mediumi, a kampawite ne se pojavuvale nitu vo vesnicite nitu na televizija.

SDR BARA OBJASNUVAWE OD A1 ZA KONCENTRACIJATA NA MEDIUMSKA MO]!? Po izjavata na urednikot na A1 televizija, Aleksandar ômovski, deka Velija Ramkovski e mediumski mogul, koj e sopstvenik na televizija i tri vesnici, “Vreme”, “[pic” i “Koha e re”, Sovetot za radiodifuzija }e pobara objasnuvawe od A1 na ovaa, kako {to velat, nesre}na izjava. Ottamu velat deka i vo minatoto slu{ale vakvi izjavi od mnogu lica, no nikoga{ tolku eksplicitno i javno. “Edinstveno ne{to {to moème da napravime vo momentov e da po~ekame objasnuvawe. Dokolku nie se pojavime na sud, nemame nikakvi dokazi za da go potkrepime tvrdeweto za mediumska koncentracija. Podatocite od centralniot registar ne se dokaz, bidej}i ovie mediumi se zavedeni pod drugi lica, koi ne moàt direktno da se povrzat so eden ~ovek”, veli Zoran Stefanovski, pretsedatel na SRD. Toj dodava deka i vo slu~aj da dokaàt mediumska koncentracija vo racete na Velija Ramkovski, osven barawe za otstranuvawe na vakvata sostojba vo rok od 60 dena, zakonski nemaat drugi ovlastuvawa i ne moàt da zatvoraat mediumi. “Zakonot za radiodifzna dejnost vo momentov e ni na nebo, ni na zemja. Potrebni se negovi izmeni dokolku vistinski se saka da se spre~at vakvite pojavi”, veli Stefanovski. raboteweto na firmite registrirani na ovaa adresa i celosno gi

otfrlaat obidite na A1 televizija za manipulirawe na javnosta.

8 01.12.2010

KOMENTARI I ANALIZI

SREDA

PERO NAKOV BB Zo{to

sega kontroli kaj firmite so sedi{te na ulica Pero Nakov bb? Zo{to toa ne se napravi vo godinite koga A1 televizija ja poddr`uva{e politikata na Vladata? Dali krajnata cel na ovaa akcija e da se “izbri{e” A1 televizija i so toa da se eliminira vlijatelen mediumski kriti~ar na vlasta, da se “is~isti” terenot kako podgotovka za parlamentarni izbori?

n ogu ra boti se slu~ija minatata sedmica, no vo mediumite, sekako, najprisutni bea slu~uvawata okolu pravnite subjekti so sedi{te na ulica Pero Nakov bb. Vo celata rabota, kako i sekoga{, ima i fakti i trikovi za defokusirawe na javnosta. Da se fokusirame na faktite za da se ras~isti maglata. Fakt e deka na istata adresa e registrirano sedi{teto na pove}e firmi, vklu~itelno i na A1 televizija. Fakt e deka razni kontrolni organi, kako {to se Upravata za javni prihodi, Finansiskata policija, Trudoviot inspektorat, vr{ea kontrola na raboteweto na tie firmi. Vedna{ da se razbereme - vr{eweto kontrola na raboteweto na kogo bilo, za koj nadle`nite organi imaat osnovano somnevawe deka mo`ebi ja zgre{il rabotata, e sosema legitimno i, vsu{nost, bazi~na odgovornost i zakonski delokrug na rabota na tie organi. Zna~i, predmet na istraga mo`e da bide sekoj, bidej}i pred zakonot site se isti.

Toa zna~i deka sosema legitimno predmet na kontrola moè{e da bide i samata A1 televizija, no fakt e, spored kaùvaweto na nadle`nite, deka ovoj pat ne vr{ele kontrola na raboteweto na televizijata. Vo dosega{niot tek na nastanite nadle`nite organi iskaàa somnevawa za zatajuvawe danok itn.. Toa e prili~no seriozno obvinuvawe. Pra{aweto na kapacitetot na dràvata da go naplati danokot e pra{awe na opstanok na dràvata. Fakt e deka slu{navme i mo{ne seriozno obvinuvawe od sopstvenikot na A1 televizija za na~inot na koj mu bile pla}ani uslugite {to gi davala televizijata na vladeja~kata partija. Obvinuvawe, spored koe so buxetski pari se pla} alo i za reklamite na Vladata i za partiskite reklami. Nadle`nite organi se ispraveni pred seriozen predizvik celosno i krajno profesionalno da gi ispitaat ovie navodi, bidej}i ednakvosta na site pred zakonot e isto taka eden od stolbovite za opstanok na

dràvata. Dotuka e prili~no jasno i postoi op{t konsenzus kaj site, i vlasta i opozicijata. Sega doa|ame do pointeresniot del kade {to po~nuva maglata. Zamislete deka ìveete vo zgrada vo koja na prviot kat ima deloven prostor. Se vra} ate doma, arno ama pred zgrada naiduvate na kordon policija koja vi veli deka ne smeete da vlezete vo zgradata zatoa {to razni inspekcii pravat kontrola. Normalno, vie velite “êkajte lu|e, sakam da si odam doma” ama ne ve pu{taat. Ova e paralela na ona {to se slu~i vo ~etvrtokot ve~erta pred A1 televizija. Pred vlezot vo zgradata vo koja e televizijata (i drugi firmi) ima{e kordon policija, koja dolgo vreme ne saka{e da pu{ti nikogo vnatre, bez ogled dali stanuva{e zbor za novinari ili, da re~eme, gos ti vo programata na televizijata. Da ras~istime. Naodite na raznovidnite kontroli, kakvi i da bidat na krajot, ne moàt da gi izbri{at

faktite deka novinarite i ostanatite {to sakaa da vlezat vo televizijata (koja ne be{e predmet na kontrola) ne moèa da vlezat vo televizi jata. Toa se vika naru{ena sloboda na dvièwe na gra|anite i onevozmoù vawe na ra botata na mediumite. Tuka ne pominuva spinot deka ne bilo taka zatoa {to mnogu lu|e gostuvale vo televizijata taa ve~er. Gostuvaa, ama ima{e period vo koj policijata ne go dozvoluva{e toa. Ova moè da e napraveno zaradi dve pri~ini. Prvata pri~ina e golemo nevnimanie, golema nesmasnost vo postapkata na davawe policiska asistencija na inspektorite. Vtorata pri~ina e èlbata da se manifestira mo}, da se pokaàt muskuli i da se isprati poraka do site drugi {to ne mislat isto kako Vladata za toa {to moè i niv da gi snajde. [to mislite vie, za koja od ovie dve pri~ini se raboti? Os tanu vaat neodgovoreni nekolku principielni pra{awa. Na primer, taj-

mingot na kontrolite. Zo{to sega kontroli kaj firmite so sedi{te na ulica Pero Nakov bb? Zo{to toa ne se napravi vo godinite koga A1 televizijata ja poddrùva{e politikata na Vladata? Dali krajnata cel na ovaa akcija e da se “izbri{e” A1 televizija i so toa da se eliminira vlijatelen mediumski kriti~ar na vlasta, da se “is~isti” terenot kako podgotovka za parlamentarni izbori? Zo{to pretstavnicite na vlasta, na razli~ni nivoa, bea tolku mnogu prisutni na drugi mediumi koi se percipirani kako poddrùva~i na vlasta, a ne otidoa direktno na A1 televizija da si gi prezentiraat stavovite? Dokolku go napravea toa, moèbi }e dobieja mnogu vo o~ite na gra|anite, bidej}i }e pokaèa hrabrost i beskompromisnost. Vaka, ostana vpe~atokot deka vo celata rabota postoi skrien motiv kaj vlasta. Na krajot na krai{tata, za seto toa nekoj }e re~e – golema rabota. E, pa, golema e. Kolku pomala zemja ste, tolku pove}e stranskite in-

M-r Zoran Jovanovski potpretsedatel na SDSM

vestitori }e sakaat vo zemjata da bide s$ kako {to treba za da investiraat. Se ~udite zo{to vo Makedonija imame pomalku stranski investicii po `itel vo sporedba so Slovenija, Hrvatska, Srbija, Bugarija, Romanija, Crna Gora? Site se pred nas na listata na Fridom haus za 2010 godina za slobodata na mediumite. Normalno, kaj niv odat investiciite, a so toa i novite rabotni mesta. Me|utoa, seto toa ne e samo ekonomska tema. Ova e iskonsko pra{awe da se `ivee vo sloboda, zatoa {to bez sloboda nema idnina za ovaa zemja, osven za malkumina. [to sega? Da se mol~i ili da se krene glasot? Dokolku ste za vtoroto, dobra {ansa za toa e golemiot mar{ po ulicite na Skopje vo sabota vo 13 ~asot, nastan kakov {to dosega nemalo vo Makedonija. Onie {to }e u~estvuvaat (bez ogled na kakva bilo pripadnost), podobro }e se ~uvstvuvaat. ]e znaat deka se na vistinskata strana, onaa progresivnata i slobodoumnata.

QUBQANSKA BANKA I DEVIZNITE ZA[TEDI VO NEJZINITE FILIJALI VO HRVATSKA, BIH I VO MAKEDONIJA Slovenija

insistira problemot so deviznoto {tedewe da se razre{i vo ramkite na sukcesijata na obvrskite i pobaruvawata na porane{nata SFRJ. Se pla{am deka ako nekoj den dojde na dneven red za re{avawe na ova pra{awe, brojnite propusti napraveni vo Makedonija od pove}e institucii }e ni gi namalat {ansite vo sporedba so Hrvatska i Bosna i Hercegovina

enovive, vo hrvatskiot pe~at se objavi edna kratka vest deka Slovenija i Hrvatska postignale dogovor za u{te edno me|usebno pra{awe - pra{aweto za deviznite za{tedi na hrvatskite gra|ani vo Qubqanska banka, filijala Zagreb. Potoa ispadna deka premierite na Hrvatska i Slovenija se dogovorile pra{aweto za deviznite za{tedi vo Qubqanska banka, filijala Zagreb, da go re{avaat so posredstvo na Bankata za me|unarodni presmetki vo Bazel. Bankata, pak, od svoja strana objavi deka po neuspe{noto posreduvawe pred nekolku godini ja odbiva novata ponuda, so ogled na faktot deka nema novi fakti. Vo na{iot pe~at ne sretnav deka nekoj novinar se zainteresiral za taa vest – so ogled na faktot deka ako navistina Slovenija i Hrvatska na{le re{enie za toa pra{awe, {to stanuva so tu`bata {to Hrvatska, Bosna i Hercegovina i Makedonija ja imaat podneseno protiv Republika Slovenija, a se odnesuva na obvrskite na Republika Slovenija za deviznite {tedni vlogovi na gra|anite od trite republiki

{to gi imale vo filijalite na Qubqanska banka. Se pra{uvam dali na{ite ambasadori vo Hrvatska i Slovenija imaat podneseno podetalna informacija do Vladata za ovoj problem, dali e informiran premierot. Vpro~em, toj, svoevremeno, vo svojstvo na minister za finansii, e potpisnik na tu`bata so koja Republika Makedonija se pridru`i na tu`bite {to prethodno gi podnesoa Hrvatska i Bosna i Hercegovina?! Kratka istorija na ovoj problem ne }e e na odmet, za povozrasnite ~itateli da si gi osve`at se}avawata, a pomladite da se zapoznaat. Na 27 juli 1994 godina slovene~kiot Parlament docna vo no}ta donese dve krupni odluki: dodade nov ~len vo Ustavot, so koj dolgovite na Republika Slovenija kon drugite porane{ni jugoslovenski republiki ne se priznavaat i Parlamentot ja bankrotira{e Qubqanska banka i ja formira{e Nova Qubqanska banka. Vo ovaa kolumna }e ja komentirame samo vtorata odluka. [to postignaa Slovencite so taa odluka? Vo bankrotiranata banka gi ostavija site dolgovi na bankata, a imotot go prenesoa vo Nova

Qubqanska banka. Odgovorot na Hrvatska i na Bosna i Hercegovina na takvoto re{enie na slovene~kiot Parlament be{e zamrznuvawe na statusot na filijalite na Qubqanska banka vo Zagreb i vo Saraevo. A {to stana so filijalata na Qubqanska banka vo Skopje? Na 30.09.1994 godina Qubqanska banka gi prodade akciite (51%) na ~etiri makedonski pretprijatija, a istiot den tie gi preprodadoa na menaxmentot na filijalata vo Skopje i na nivni bliski rodnini. Jas i denes veruvam deka nikoj vo Narodna banka na Makedonija ne znael za ovaa operacija, iako mnogumina me uveruvaat deka sum mnogu naiven i deka ne e mo`no celi ~etiri godini (1994-1998 godina) NBRM da bide “vodena za nos”, da ìvee so ubeduvawe deka Qubqanska banka e dominanten akcioner so 51% vo Qubqanska banka, filijala Skopje, odnosno podocna vo Makedonska banka. Kako e mo`no, me pra{uvaat mnogumina, tri godini po red da ne se odrì godi{no akcionersko sobranie, a Narodna banka da ne znae za toa?! Kako e mo`no da ne se odrì akcionersko sobranie, a da se podnese

zavr{na smetka vo toga{niot SOK i toj da ja prifati?! Ima mnogu zo{to, a odgovorot i na malo dete mu e jasen - seto toa e praveno za da se izbegnat obvrskite na bankata kon deviznite {teda~i. Kolku i kakvi propusti se napraveni od pove} e institucii vo Makedonija, prostorot {to mi e daden vo kolumnata ne mi dozvoluva da gi elaboriram. Zatoa, }e istaknam samo u{te eden. Na edna od sesiite na koi e raspravano za tu`bite na trite republiki protiv ~etvrtata, pretstavnikot na tuènata strana izvadil dokument – presuda od makedonski sud, vo koja pi{uva deka tuìtelot (na{ gasterbajter) nema {to da bara od Slovenija, bidej} i Makedonija e dol`na da mu go isplati devizniot {teden vlog {to go imal vo Qubqanska banka. “[to barate vie Makedoncite", pobedni~ki izvikuval slovene~kiot pretstavnik, "Va{iot sud veli deka nie sme vo pravo”. Ete, taka, dragi moi ~itateli. Slovencite imale presuda od na{ sud vo svoi race, a na{ata delegacija ni{to ne znaela za toa. Toa moè da ni se slu~i samo nam, na Slovencite sigurno ne, i zatoa se tamu kade {to se, a i nie

sme tuka kade {to sme. Slovenija insistira ovoj problem so d evizn oto {tedewe da se razre{i vo ramkite na pra{awata za sukcesijata na obvrskite i pobaruvawata na porane{nata SFRJ. Se pla{am deka ako nekoj den dojd e na dneven red za re{avawe na ova pra{awe, brojnite propusti napraveni vo Makedonija od pove}e institucii }e ni gi namalat {ansite vo sporedba so Hrvatska i Bosna i Hercegovina, iako, vo vremeto koga Slovenija se osamostoi, filijalite na Qubqanska banka vo Zagreb, Saraevo i vo Skopje imaa ist praven status, odnosno ne bea pravni subjekti. Re{enieto na NBRM od 16.10.2007 godina, so koe se likvidira Makedonska banka, se pla{am deka e kapak na site tie propusti. Imeno, pri~inata zo{to e likvidirana vo taa godina najlikvidnata i najsolventnata banka, spored objasnuvaweto dadeno od NBRM, bila {to glavniot akcioner ne bil “fit and proper”, odnosno, re~eno so politi~ki `argon, “podoben” da bide akcioner. Kako se re{ava toa vo svetot? Akciite na pogolemite banki vo cel svet kotiraat na berza i sekojdnevno se menu-

D-r Qube Trpeski profesor na Ekonomskiot fakultet vo Skopje

vaat sopstvenicite na tie akcii. [to se slu~uva ako otposle centralnata banka utvrdi deka nekoj akcioner ne e “fit and proper”? Dali ja zatvora bankata, kako {to napravi na{ata centralna banka vo slu~ajot so Makedonska banka? Se razbira deka ne! Vo takov slu~aj, centralnata banka obi~nite (upravuva~kite) akcii od toj akcioner gi proglasuva za neupravu va~ki i na toj na~in go isklu~uva toj akcioner od organite na upravuvawe. Na toj na~in, bankata prodol`uva da raboti, a nepodobniot akcioner nema pravo na glas vo organite na bankata. Namesto Narodnata banka da prezeme takvo re{enie kon nepodobniot akcioner vo Makedonska banka, taa ja likvidira{e bankata. Pokraj {tetata {to ja pretrpea golem broj pretprijatija, ~ii pari s$ u{te se zaglaveni vo ovaa banka, se pla{am deka eden den koga }e dojde da se re{ava problemot so staroto devizno {tedewe, vo ramkite na sukcesijata ili bilateralno, Slovencite }e go izvadat i ovoj adut – vo Republika Makedonija nema praven subjekt, naslednik na Qubqanska banka, filijala Skopje, bidej}i NBRM pravniot naslednik go likvidirala. Daj bo`e da ne sum vo pravo.

KOMPANII PAZARI I FINANSII MBI 10

2.440 2.435 2.430 2.425 2.420 2.415 2.410 2.405 2.400 2.395

2.254 2.252 2.250 2.248 2.246 2.244 2.242 2.240 25/11/10

26/11/10

27/11/10

28/11/10

29/11/10

30/11/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

MBID

114,30

01.12.2010

SREDA

OMB

114,20 114,10

114,00 113,90 113,80 113,70 113,60 113,50

25/11/10

26/11/10

27/11/10

28/11/10

29/11/10

30/11/10

25/11/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

26/11/10

27/11/10

28/11/10

29/11/10

30/11/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

SVETOZAR JANEVSKI, PRETSEDATEL NA UPRAVNIOT ODBOR NA VINARSKATA VIZBA TIKVEШ

VO TIKVEШ INVESTIRAVME 22 MILIONI EVRA

17.03.2010 9

Od vlezot na grupacijata M6 pred sedum godini pa dosega, vo razvojot na Tikve{ se investirani 22 milioni evra. Krajnata cel e Tikve{ da stane eden od najzna~ajnite igra~i vo vinskata industrija vo regionot i svetot M6, kako i za upravuvaweto so makedonskite kompanii. “Ako Tikve{ porano ne insistiral na stranskite pazari i egzistiral kako igra~ koj prodava mnogu evtino vino so sreden kvalitet, nie sega rabotime toa da go promenime i da premineme vo povisoka kategorija na pokvalitetni vina. Za da se napravi toa potrebno e mnogu vreme i mnogu pari. Vo Tikve{ rabotime mnogu naporno na osvojuvawe novi pazari. Prisutni sme na pazarite na site porane{ni jugoslovenski republiki, prisutni sme vo Bugarija, vo Albanija, prodavame vino na evropskite zemji, na amerikanskiot pazar, vo Avstralija”, veli Janevski i dodava deka, sepak, ne e zadovolen od ona {to go postignale dosega, i pokraj toa {to duri 95% od izvozot na vino vo {i{iwa od Makedonija otpa|a na vinata od Tikve{. “S$ u{te ne sme go postignale imixot koj sakame da go imaat vinata koi se proizvedeni vo Tikve{“, veli Janevski. Vo vrska so predlogot na prviot ~ovek na UJP za amnestija na kapitalot, Janevski veli deka merkata e dobra i dala rezultati vo pove}e zemji. No, spored nego, problem za sproveduvaweto na amnestijata vo Makedonija mo`e da bide nedoverbata koja postoi vo instituciite. “Pra{aweto kaj nas e dali po gospodinot Trajkovski ili po promenata na sega{nata partija na vlast, }e dojde nekoj drug koj seto toa

BILJANA ZDRAVKOVSKASTOJ^EVSKA zdravkovska@kapital.com.mk

vetozar Janevski, porano poznat kako Sveto Pivara, poslednive nekolku godini e okupiran so razvojot na vinarskata vizba Tikve{, najgolema vo Makedonija. Od vlezot na grupacijata M6 pred sedum godini pa dosega, vo razvojot na Tikve{ se investirani 22 milioni evra. “O~ekuvam Tikve{ da bide najdobar regionalen igra~, zatoa {to ima daleku podobri performansi vo raboteweto od koja bilo druga kompanija od vinarskata industrija. No, smetam deka plafonot na Tikve{ ne e regionot, tuku deka Tikve{ mo`e da bide eden od zna~ajnite igra~i vo vinskata industrija vo Evropa i svetot”, veli Svetozar Janevski, pretsedatel na Upravniot odbor na Tikve{, vo intervju za izdanijata na Kapital media group. Vo intervjuto koe celosno }e bide objaveno vo nedelnikot "Kapital" vo petok Janevski zboruva za negovata vizija za Tikve{ i za na~inot na koj planira vinata na Tikve{ da gi probie na svetskite pazari, za ekonomskata sostojba vo Makedonija, za ekonomskite politiki i merki za pobrz ekonomski rast, za aktivnostite na Centarot za edukacija na

}e go poni{ti i promeni. Vo Makedonija nitu edna rabota nema kontinuitet. Sekoj koj doa|a na vlast doa|a so uveruvawe deka pred nego nemalo ni{to dobro i deka s$ treba da se gradi odnovo, a toa zna~i deka za da uspee ovoj predlog na gospodinot Trajkovski, treba da se pregovara i prifati od site partii, da se usvoi od strana na Parlamentot i da se prezeme obvrska deka }e nema promena ili posledici od ovaa odluka najmalku vo narednite deset godini. Treba da razbereme deka lu|eto nemaat doverba vo instituciite, vo kontinuitetot na politikite i zakonite, vo stabilnosta i uslovite za rabotewe”, objasnuva Janevski. [to se odnesuva na ekonomskite problemi so koi se soo~uva Makedonija, Janevski veli deka ne postoi univerzalen recept koj mo`e nekoj da go prepora~a, no deka e najva`no site promeni vo ekonomskiot sistem i ekonomskite politiki da bidat prethodno dogovoreni i so {irok konsenzus. “Ona {to sega go pravat biznismenite preku Stopanskata komora e

frlawe rakavica za razgovor. Promenite na ekonomskite politiki i ekonomskiot sistem mora prvo da se dogovorat, za da mo`e da bidat odr`livi i sprovedlivi. Tie promeni mora da bidat prifateni i poddr`ani od site”, veli Janevski, spored kogo edinstvena cel na site ekonomski politiki i strategija treba da bidat rastot na ekonomijata i blagosostojbata na lu|eto.

BERZANSKIOT PROMET ZA EDEN DEN PORASNA ZA 5,5 PATI ako po~na slabo, prometot na Makedonska berza v~era porasna za 5,5 pati vo odnos na zav~era. Be{e ostvaren promet od vkupno 18,8 milioni denari, za razlika od 3,4 milioni denari ostvareni vo ponedelnikot. V~era povtorno se vrati dominacijata na obvrznicite. Po ostvareniot promet od 71.000 denari vo ponedelnikot, v~era so niv be{e ostvaren promet od 7,5 milioni denari, odnosno 40% od vkupniot berzanski promet. Najlikvidna, so promet od 6,2 milioni denari, be{e obvrznicata od devettata emisija za denacionalizacija. Kaj akciite dominira{e Alkaloid so vkupno realiziran promet od 3,7 milioni denari i istrguvani 987 akcii. Promet pogolem od eden milion denari be{e ostvaren i so akciite na Komercijalna banka i klirin{kata ku}a KIBS. Od Komercijalna banka bea istrguvani 724 akcii, pri {to e ostvaren promet od 2,3 milioni denari, a od klirin{kata ku}a KIBS 114

akcii so vkupen promet od 1,7 milioni denari. Berzanskite indeksi, osven indeksot na obvrznici OMB, prodolìja vo ista nasoka. Osnovniot berzanski indeks MBI-10 zabeleà nov pad od 0,26%, spu{taj}i se na vrednost od 2.241,83 indeksni poeni. MBID indeksot isto taka zabeleà pad na svojata vrednost od duri 1,22%. So toa, dene{noto trguvawe MBID indeksot }e go po~ne so nova poniska vrednost od 2.404,78 indeksni poeni. Edinstveno indeksot na obvrznici OMB porasna za 0,33% na 114,27 indeksni poeni. Povtorno poglem broj hartii od vrednost beleàt pad na nivnata vrednost. Duri 14 od niv denot go zavr{ija so poniska cena. Najgolem pad od 21,94% ima{e akcijata na Teteks od Tetovo. Rast na cenata ima{e kaj sedum hartii od vrednost, predvodeni od akcijata na Lotarija na Makedonija, ~ija cena porasna za 12,75%. Nepromeneti ostanaa cenite na pet hartii od vrednost.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

30.11.2010 Просечна цена (МКД)

Лотарија на Македонија Скопје

451,00

Македонски Телеком Скопје

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

ILIRIKA JIE

30.332.465,05

2,57%

0,96%

-2,37%

-3,03%

-4,57%

29.11.2010

ILIRIKA GRP

32.041.612,85

3,74%

7,46%

7,43%

10,84%

11,93%

29.11.2010

Иново Статус Акции

18.495.895,66

2,76%

-3,16%

-7,94%

-16,19%

-22,23%

29.11.2010

722.800

KD Brik

25.857.980,60

1,31%

3,92%

5,86%

9,91%

12,69%

29.11.2010

936.471

KD Nova EU

24.339.288,64

-0,90%

0,95%

-1,59%

-4,14%

-8,46%

29.11.2010

КБ Публикум балансиран

21.831.113,52

-0,14%

0,26%

-0,77%

-1,43%

-1,56%

29.11.2010

15.785

448,67

0,82

743.896

Комерцијална банка Скопје

3.184,24

0,46

2.305.390

Скопски Пазар Скопје

6.950,00

0,29

505,11

0,08

Гранит Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Тетекс Тетово

30.11.2010 Податоците се однесуваат за

12,75

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Износ (МКД)

30.11.2010 Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

402

-21,94

8.040

1733

-8,26

22.529

КЈУБИ Македонија Скопје Арцелормиттал Скопје (ЦРМ)

457,00

-2,77

18.280

110,00

-1,79

33.220

Арцелормиттал Скопје (ХРМ)

112,00

-1,75

28.000

ОКТА Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

30.11.2010

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

30.11.2010

Вкупно издадени акции 1.431.353

BESK (2009)

54.562

GRNT (2009)

3.071.377

505,11

105,83

KMB (2009)

2.014.067

3.184,24

533,81

0,68

ХВ ALK (2009)

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

30.11.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

% на промена 10.442,09

P/E

P/B

обврзници

121.940

3.807,16

390,18

9,76

0,87

обични акции

142.660

187,20

6.600,00

341,43

19,33

0,19

Вкупно Официјален пазар

264.601

120

420,57

4,77

0,50

обични акции

42.547

692,45

5,97

0,92

Вкупно Редовен пазар

42.547

692,45

MPT (2009)

112.382

24.500,00

3807,16

-1,11

3.757.663

REPL (2009)

25.920

37.345,00

5.625,12

6,64

0,75

3184,24

0,46

2.305.390

SBT (2009)

389.779

2.769,29

211,39

13,10

0,63

15.000,00

0,00

1.710.000

STIL (2009)

14.622.943

163,00

0,11

1.474,05

2,28

Македонски Телеком Скопје

505,11

0,08

936.471

TPLF (2009)

450.000

3.243,90

61,42

52,82

0,95

Гранит Скопје

448,67

0,82

743.896

ZPKO (2009)

271.602

1.950,00

0,26

Гранит Скопје

Просечна цена

Износ (МКД)

Комерцијална банка Скопје Клириншка куќа Клир. интерб.

Нето добивка по акција

Просечна цена (МКД)

Име на компанијата

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, vtornik - 30.11.2010)

10 01.12.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

SREDA

“SEZONA NA KARTI^KI” OD UNIBANKA NIBanka vo periodot od 1 dekemvri 2010 do 15 januari 2011 godina }e sprovede nova prazni~na kampawa “Sezona na karti~ki”. Na svoite klienti im nudi ~etiri bonus–programi. Ednata e “Zaraboti i koga tro{i{“, so koja site za transakcija vo iznos pogolem od 1.000 denari vo trgovijata vo zemjava so karti~ka od UNIBanka na svojata smetka }e zarabotat 1%. “Bez provizija” ovozmo`uva

site korisnici na kreditni karti~ki da podignuvaat gotovina bez provizija od site bankomati na bankata. “Podarok za prvata transakcija” zna~i deka za napravena transakcija vo trgovijata pogolema od 100 denari sleduva besplatna Vip SIM karti~ka so vreme na razgovor. Ovaa akcija va`i za site izdadeni, a nepodignati karti~ki do 30 septemvri godinava. “Besplatna kreditna karti~ka”, pak, zna~i deka sekoja novoizdadena kreditna

karti~ka }e bide so krediten limit do tri plati, bez ~lenarina za prvata godina i bez provizija za podignuvawe gotovina od bankomat do 31 mart 2011 godina. “UNIBanka na svoite 150.000 korisnici na karti~ki od bankata vo kontinuitet im nudi bonus–programi so cel da go stimulira koristeweto na karti~kite. ”, izjavi Biqana Donovska–Ge~eva, direktor na Direkcijata za karti~no rabotewe vo UNIBanka.

PUNKTOVITE NA EVN VO DEKEMVRI ]E RABOTAT I VO SABOTA VN go prodolì rabotnoto vreme na priemnite kancelarii, kade {to gra|anite moàt da sklu~at spogodbi za pla}awe na tuènite dolgovi. Ottamu velat deka poradi golemiot interes od strana na pla}a~ite, korisni~kite energo-centri cel dekemvri }e rabotat i vo sabota, i toa od 7 ~asot i 30 minuti do 15 ~asot i 30 minuti. Kampawata na EVN Makedonija i ELEM za pla}awe

na tuènite dolgovi na rati i bez kamata trae do 31 dekemvri. "Vo interes na svoite potro{uva~i, EVN i ELEM se otkaàa od kamatata za zadocneto pla}awe, koja vo mnogu slu~ai e i nekolkukratno povisoka od dolgot za potro{enata elektri~na energija", stoi vo soop{tenieto na EVN. Sekoj dolg vo visina do 5.000 denari doma}instvata moàt da go platat vo edna rata, a sukcesivnoto zgolemuvawe na

dolgot go zgolemuva i brojot na ratite. Dolgot povisok od 50.000 denari se otpla}a na 12 rati. Pravnite lica tuènite dolgovi moàt da gi platat najmnogu na {est rati, vo zavisnost od sumata. Od EVN Makedonija potenciraat deka doma}instvata i pravnite lica moàt da gi sklu~at spogodbite za pla}awe isklu~ivo vo priemnite kancelarii na site korisni~ki energo-centri.

RASTE INTERESOT ZA FINANSIRAWE PREKU OBVRZNICI

U[TE ^ETIRI OP[TINI ]E BARAAT KREDITEN REJTING OD MOODY’S Spored podatocite na USAID, 26 op{tini ve}e pobarale da im bide napravena procenka na nivniot finansiski kapacitet i kreditosposobnost, a od niv deset op{tini ve}e dobile vakvi procenki METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

askoro ~etiri makedonski op{tini }e po~nat proces za dobivawe na krediten rejting izraboten od strana na renomiranata rejting agencija Moody’s. ^etirite makedonski op{tini oficijalno }e potpi{at dogovori za poddr{ka so Proektot za lokalna samouprava na USAID (Agencija za me|unaroden razvoj na SAD) slednata nedela za vreme na konferencija posvetena na zapoznavawe na investitorite so mo`nostite na op{tinite i isplativosta na investirawe vo op{tinski obvrznici koja ja organizira ovaa me|unarodna organizacija. Spored podatocite na USAID se pogolem e interesot kaj op{tinite za finansirawe na svoite kapitalni proekti po pat na izdavawe na op{tinski obvrznici. Ve}e 26 op{tini pobarale da im bide napravena procenka na nivniot finansiski kapacitet i kreditosposobnost, a od niv deset op{tini ve}e dobile vakvi procenki kako i odobrenija za nivno zadol`uvawe po razli~en osnov so cel finansirawe na kapitalni proekti. U{te pet drugi op{tini o~ekuvaat toa da se slu~i do krajot na godinava ili vo tekot na prviot kvartal od slednasta 2011 godina. Procesot na dobivawe na me|unaroden krediten

rejting koj e poddràn od Proektot za lokalna samouprava na USAID e od golemo zna~ewe za op{tinite bidej}i im go otvara patot za finansirawe na planiranite kapitalni proekti preku izdavawe na op{tinski obvrznici. Op{tinite koi }e dobijat me|unaroden krediten rejting }e imaat mo`nost da se zadolùvaat na stranskite pazari na kapital i preku izdavawe na evroobvrznica. Op{tinite Skopje, Ilinden, Ko~ani, Bogdanci, Kisela Voda, [tip i Veles ve}e koristat zaemi od Svetskata banka vo vkupen iznos od 13,3 milioni evra. Stanuva zbor za zaemi so mnogu povolni uslovi, odnosno so kamata od mese~en Libor plus 0,6%, tri godini grejs period i rok na otplata od 10 godini. “Ova e zna~aen iznos na finansii za op{tinite. Ako bidat pohrabri moè da obezbeduvaat u{te pogolemi iznosi na finansiski sredstva nameneti za nivnite kapitalni proekti”, izjavi \or|i Josifov, direktor Proektot za lokalna samouprava na USAID. Toj kako primer ja istakna op{tina Karpo{, koja za obezbeduvawe na finansii za obnovuvawe na u~ili{teto Jan Amos Komenski go koristele garantniot fond od 10 milioni evra na USAID. Josifov potvrduva deka kaj makedonskite op{tinite postoi golem interes za finansirawe na kapitalnite proekti preku izdavawe na

Pokraj Strumica i Veles u{te ~etiri makedonski op{tini }e go po~nat procesot na dobivawe krediten rejting od Moody’s op{tinski obvrznici. “Prvi~nite analizi govorat deka i kaj investitorite ima interes za op{tinskite obvrznici duri i ako bidat ponudeni so kamatna stapka povisoka za samo eden procenten poen od kamatata koja ja nosat blagajni~kite zapisi. I kaj samite op{tini, me|u koi i Grad Skopje i [tip, ima pozitivni reakcii za finansiraweto preku izdavawe na op{tinsi obvrznici”, veli Josifov. Zemjite od regionot kako Hrvatska, Ungarija,

SO POMO[ NA USAID DO IPA FONDOVI

So pomo{ na Proektot za lokalna samouprava na USAID vo Makedonija i USAID od Albanija, {est makedonski i {est albanski pograni~ni op{tini zaedni~ki aplicirale za IPA fondovi od komponentata za grani~na sorabotka. Stanuva zbor za finansiska ramka od 4,1 milion evra pri {to moè da bidat dobieni poedin~eni grantovi na iznos od 400 iljadi evra. Isto taka od USAID vloèni se i golemi napori vo podobruvawe na energetskata efikasnost na op{tinite. Spored nivnite analizi, za podobruvawe na energetskata efikasnost vo op{tina Strumica vo period od ~etiri godini od 2008 do 2012 godina bi bile potrebni vloùvawa od 81 milion denari, a za{tedite na godi{no nivo od vakvata investicija bi iznesuvale 27 milioni denari. ê{ka i Bugarija ve}e nekolku godini gi koristat op{tinskite obvrznici kako na~in na finansirawe na kapitalni proekti. Bugarija ima

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

4,50%

СКИБОР

2,88%

3,98%

4,76%

5,57%

Ломбарден кредит

6,00%

МКДОНИА

2,56%

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност

КУРСНА ЛИСТА

Банка

3м

6м

12м

24м

Стопанска

6,20%

7,00%

7,20%

10,00%

10,40%

Среден курс Држава

Валута

во денари

36м

ЕМУ

евро

61,5044

Комерцијална

6,00%

6,90%

7,30%

10,10%

10,50%

САД

долар

46,7856

НЛБ Тутунска

6,00%

6,80%

7,20%

10,00%

10,20%

В.Британија

фунта

72,8725

Швајцарија

франк

46,6437

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

45,7997

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

44,0186

61,6

46,8

Извор: НБРМ

formirano op{tinska banka koja im gi subvencioonira zaemite na op{tinite. Op{tinski obvrznici imaat izdadeno i nekoi op{tinite

vo Crna Gora, a naskoro se o~ekuva i op{tinite Kraqevo i Vaqevo vo Srbija otkako dobija na me|unarodni kreditni rejtinzi

KOMPANII PAZARI I FINANSII

SREDA

se sklu~i dogovor so firmata i zemji{teto povtorno se vra}a vo sopstvenost na dr`avata. Firmata Vodenica One na 12 noemvri be{e izbrana za najpovolen ponuduva~, so ponudena cena od re~isi 40 evra za metar kvadraten, za atraktivna lokacija pod Skopskoto kale, so povr{ina od 13.675 metri kvadratni, a nameneta e za izgradba na hotel. Ponuduva~ot treba{e da uplati re~isi 560.000

PCC SE ZANIMAVA SO MARKETING I TRGOVIJA, A VO MAKEDONIJA SAKA DA GRADI FABRIKA?!

VODENICA ONE SE OTKA@A OD KUPUVAWE ZEMJI[TE VO CENTAR kopskata firma Vodenica One se otka`a od kupuvaweto na atraktivnata dr`avna lokacija pokraj kejot na Vardar za izgradba na hotel, koja ja dobi pred nekolku nedeli na javna licitacija. Od Ministerstvoto za transport informiraat deka do odredeniot rok od 15 dena po zavr{uvaweto na javnoto naddavawe investitorot ne gi uplatil parite, {to, spored Ministerstvoto, zna~i deka nema osnova da

01.12.2010

evra za da moè da po~ne procedura za dobivawe na grade`nata dozvola. Vodenica One e vtora kompanija koja se povlekuva od investicija na dràvno zemji{te. Prethodno i skopskata firma Kasa gradba se otkaà od namerata da izgradi hotel vo blizina na plaàta Gorica vo Ohrid, iako dràvnoto zemji{te go kupi po cena od 1,5 evra za metar kvadraten.

rivatnata iransko-britanska kompanija Petrochemical Commercial Co se zanimava so marketing i proda`ba na petrohemiski proizvodi, a spored najavite, vo Makedonija razmisluva da gradi fabrika za proizvodstvo na proizvodi od gasnata i naftenata industrija. Iako vo profilot na ovaa kompanija, spored podatocite objaveni na veb-stranicata, ne pi{uva deka ima proizvodna dejnost, posrednikot za ovaa inves-

ticija, Kolin Xefri, tvrdi deka, sepak, stanuva zbor za proizvodna fabrika. Xefri, koj e i pretsedatel na Sovetot na stranski investitori vo zemjava, tvrdi deka dokolku se realizira investicijata, }e bide pogolema i od taa na britanskata Xonson Meti. Spored na{ite informacii, pretstavnici na ovaa kompanija denovive vo direktni pregovori so Vladata ja razgleduvale mo`nosta za investirawe vo zemjava. Kom-

panijata bila zainteresirana da investira vo Bunarxik so sopstveno proizvodstvo, a ne zaedno so Xonson Meti. Spored informaciite objaveni na veb-stranicata na kompanijata, Petrochemical Commercial Co ima kancelarii vo pove}e gradovi vo Evropa i godi{en obrt od 30 milijardi evra. Kompanijata imala seriozni planovi da se {iri vo regionot, pa zatoa ja razgleduvala mo`nosta da po~ne od Makedonija.

MENAXERSKI PRIVILEGII VO DR@AVNIOT SEKTOR

17.03.2010 VO MRTV BARAAT MENAXERSKO OSIGURUVAWE OTI IMALE NISKI PLATI

Iako po~etnata cena kaj menaxerskoto osiguruvawe e 50 evra, a kaj obi~noto 100 denari, direktorite se odlu~uvaat za prvoto, poradi toa {to uplatenite sredstva vo golem del se povratni VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

amo direktorite na Makedonskata radio-televizija (MRTV) }e dobijat menaxersko osiguruvawe. Vo ostanatite dr`avni kompanii tvrdat deka nemaat menaxerski polisi, bidej}i pretstavuvale neopravdan tro{ok vo vreme na kriza. Menaxerskoto osiguruvawe koe MRTV godi{no }e ja ~ini 17.000 evra, spored prvite lu|e na ovaa ku}a, pretstavuva neophodna za{tita, poradi, kako {to velat, ekstremno niskite plati koi gi zemaat. Otkako "Kapital" v~era objavi deka dokolku po istekot na prvata godina na osigurenikot ne mu se slu~i ni{to, 80% od uplatenite sredstva mu se vra} aat kako bonus, direktorite na MRTV velat deka nema da zemat nitu del od povratnite sredstva, tuku parite }e legnele na smetka na firmata. "Toa {to porano tie {to bile na na{e mesto zemale deset pati povisoki plati i imale po nekolku menaxerski dogovori ne zna~i deka i nie rabotime

taka. Od menaxerskata polisa ne sakame ekstra pari, tuku barame samo za{tita. Sekojdnevno sme izloèni na rizik, patuvame, a so na{ite plati ne moè da se pokrie ni{to. Na{ata televizija nema pari i nie ne moème da se luksuzirame so direktorski bonusi", veli izvr{niot direktor, Petar Karanakov. Osiguritelnite kompanii velat deka zad insistiraweto na dràvnite kompanii za vakvo osiguruvawe se krijat sopstveni interesi na direktorite, koi vo slu~ajov se javuvaat vo uloga na osigurenici. "Menaxerskoto osiguruvawe i obi~noto osiguruvawe od nezgoda se razlikuvaat po toa {to kaj obi~noto uplatenite pari se nepovratni. No, i razlikata vo cenata e ogromna. Ako po~etnata cena kaj menaxerskoto osiguruvawe e 50 evra, kaj obi~noto taa iznesuva 100 denari. Odovde jasno se gleda motivot na direktorite koi na kraj svoite bonusi gi zemaat od gra|anski pari", veli dobroupaten izvor za "Kapital". Prvite lu|e na nekolku dràvni kompanii smetaat deka vo momentov ne im se neophodni menaxerski osiguruvawa, zatoa

Samo direktorite na Makedonskata radio-televizija (MRTV) }e dobijat menaxersko osiguruvawe. {to toa bilo luksuz vo vreme na kriza. Direktorite na Makedonski {umi, Elektrani na Makedonija, Makedonski po{ti, Makedonski `eleznici i Direkcijata za za{tita i spasuvawe imaat kolektivni osiguruvawa za koi se pla}a ednakvo kako i za ostanatite vraboteni. "Iako so menaxerskiot dogovor e predvidena mo`nost za me-

naxersko osiguruvawe, sepak, vo vreme na kriza toa se dopolnitelni finansiski dava~ki za edna dr`avna kompanija", velat od Makedonski {umi. Sepak, nekoi od direktorite ne ja isklu~uvaat mo`nosta vo bliska idnina da se osiguraat na ovoj na~in. "Iako aktuelniot sostav nema menaxersko osiguruvawe, mo`ebi vo

BOR^E DAVITKOVSKI

PETAR KARANAKOV

DEKAN NA PRAVNIOT FAKULTET VO SKOPJE Iako zakonski e predvideno, sepak, jas nemam menaxersko osiguruvawe i ne gledam pri~ina poradi koja bi imal. Jas ne rabotam sam i nema potreba da bidam tretiran razli~no od drugite.

IZVR[EN DIREKTOR NA MRTV Toa {to porano tie {to bile na na{e mesto zemale deset pati povisoki plati i imale po nekolku menaxerski dogovori ne zna~i deka i nie rabotime taka. Od menaxerskata polisa ne sakame ekstra pari, tuku barame samo za{tita.

idnina jas }e ja iskoristam taa mo`nost koja mi ja nudi menaxerskiot dogovor", veli direktorot na Makedonski `eleznici-Transport, Oliver Derkovski. Dekanot na Pravniot fakultet vo Skopje, Bor~e Davitkovski, ne go odobruva principot na osiguruvawe na menaxerite. "Iako za-

konski e predvideno, sepak, jas nemam menaxersko osiguruvawe i ne gledam pri~ina poradi koja bi imal. Jas ne rabotam sam i nema potreba da bidam tretiran razli~no od drugite. Na krajot na krai{tata, ne mo`am da zemam bonus od parite na studentite", izjavi toj za "Kapital".

12 01.12.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

SREDA

IT-UNIVERZITETOT VO OHRID GO RAZVIVA PRVIOT MAKEDONSKI SUPERKOMPJUTER

SDSM BARA OSTAVKA OD VLADATA ZA KOLAPSOT VO ZDRAVSTVOTO

enes na Univerzitetot za informati~ki nauki i tehnologii Sveti Apostol Pavle vo Ohrid }e go pretstavat prviot makedonski superkompjuter. Dizajnot na kompjuterot e delo na doktorantite na Univerzitetot vo Ohrid, a e dizajniran i osmislen so pomo{ i poddr{ka od studentite po informati~ka tehnologija. Asistentot Dragi Kimovski, eden od doktorantite koi rabotat ovoj proekt, za “Kapital” izjavi

ladata da prezeme merki za konsolidacija na zdravstveniot sistem i da ja pokrie finansiskata dupka od 50 milioni evra, bara SDSM. Tragi~niot nastan vo tetovskata Klini~ka bolnica, koj odnese i `rtva, spored SDSM e dovolen motiv za Vladata da si podnese ostavka. Pratenikot Andrej Petrov potseti i na dolgonajavuvanata medicinska oprema, vredna pove}e od 100 mil-

deka celta na ovoj proekt e da se doka`e deka “ne se potrebni mnogu sredstva za da se izgradi eden superkompjuter, tuku, pred s$ e va`na idejata”. Poa|aj}i od brziot razvoj na tehnologijata, zaradi {to cenite na pazarot stanuvaat s$ poniski, timot od IT-univerzitetot vo Ohrid se odlu~il na ovoj poteg. “Superkompjuterot e vo faza na izgradba. Zaedno so studentite koristime zapadna tehnologija na nafta, povrzu-

vaj}i gi obi~nite kompjuteri eden so drug. Iako vo svetot postojat vakvi superkompjuteri, nie sozdadovme unikaten del koj pretstavuva kombinacija na dva sistemi”, naglasi Kimovski. Toj dodava deka najva`no e toa {to studentite vo ovoj proekt istovremeno inoviraat i u~at. Kimovski soop{ti deka odr-`uvaweto na ovoj superkompjuter }e bide evtino, a vo sporedba so standardnite superkompjuteri ~ini 50 do 100 pati pomalku.

ioni evra. "Medicinskata oprema gra|anite mo`at da ja vidat samo na MTV. Ne mo`e MTV da gi snima preku TV-ekranot na magnetna rezonanca. Se zemaat krediti koi }e gi otpla}aat i na{ite vnuci, se najavuvaa novi objekti na internite kliniki, na bolnicite vo Prilep i Bitola, a mesto toa se raspa|a s$ {to e izgradeno vo ovie 60 godini", istakna Petrov, potenciraj}i deka duri i po revizorskiot izve{taj za

Informaciskata sigurnost e od edna strana organizaciski problem, a od druga e tehni~ki problem. Tie sigurnosni merki mo`at da se primenat na razli~ni kategorii. Vo dene{no vreme, najgolemite informacii koi sakaat da se za~uvaat se nao|aat na IT-sostavite. Sigurnosta na sekoja od tie komponenti e mnogu va`na. Koga }e se ka`e informaciska sigurnost se misli na organizacija na lu|e, no, se razbira, i na tehni~ki merki. Imate li nekoja analiza za toa kolku makedonskite kompanii posvetuvaat vnimanie na informaciskata sigurnost? Verojatno postojat kom-

panii koi se griàt za toa, a od toa {to go znam globalno, kompaniite koi se zanimavaat so sli~ni uslugi se golemi konsalting-ku}i. Od druga strana, pretpostavuvam deka ima mnogu takvi kompanii koi nudat takvi uslugi. Infigo e specifi~en vo odnos na toa. Nie sme retki, moèbi i edinstveni koi gi prodolùvaat dvièwata vo informaciskata sigurnost vo edna vertikala. Kompaniite koi ni se konkurencija, obi~no ni se konkurencija vo odredeni delovi, nekoi vo ogranizaciskiot, nekoi vo tehni~kiot del. Na{ata prednost e {to nie na na{ite klienti im ja davame kompletnata sigurnost. Koi od va{ite proizvodi bi moèle da bidat korisni i interesni za makedonskite kompanii? So ogled na Zakonot za za{tita na li~nite podatoci, postojat razli~ni kontroli, odnosno merki, koi mora da gi ispolni sekoja kompanija koja ~uva li~ni podatoci. Infigo nudi pove}e re{enija. Moèbi na prvo mesto bi go stavil Splank, za upravuvawe na site aktivnosti koi korisnikot gi raboti na sostavot. Drugo re{enie se sostavite Source fire, koi detektiraat kakov bilo obid za napad na mreàta. Postojat i drugi uslugi koi se isto tolku efikasni vo re{avaweto na potencijalnite problemi. Dali planirate da se pro{irite i vo drugi dràvi i koi se va{ite planovi za vo idnina? Infigo, zasega, kako registrirana kompanija postoi vo Hrvatska, a otsega i vo Makedonija. No, nie imame klienti i proekti vo Bosna, Srbija, Albanija, Slovenija, Avstrija, Malezija, a rabotevme i na proekt vo Nov Zeland. Mislam deka }e go zadrìme ovoj pravec na razvoj {to go imame. Ima mnogu perspektivi i mo`nosti za razvoj na pazarite. O~ekuvame Makedonija uspe{no da po~ne so proektot i da postigne golem uspeh.

Portugalija, Italija, Irska, Grcija i [panija, Zgolemuvawe na kupovnata mo} e zabele`ano edinstveno kaj Turcite, za okolu 10% i sega se nao|aat na 26 mesto, so 5.107 evra po `itel, ostavaj}i gi zad sebe Ungarija, Hrvatska i nekoi balti~ki zemji, koi bea pote{ko pogodeni od ekonomskata kriza. Spored analizata, pak, na Zavodot za statistika, koja be{e objavena v~era, ekonomskata sostojba na

doma}instvata slednata godina }e bide ponepovolna sporedeno so izminatite 12 meseci, a negativni bile i o~ekuvawata na gra|anite vo noemvri, sporedeno so nivnata ocenka dadena istiot mesec lani. Spored anketata za misleweto na potro{uva~ite vo noemvri, koja ja objavi Dr`avniot zavod za statistika, doverbata na potro{uva~ite e zgolemena za 1,5 procenten poen vo odnos na vrednosta od prethodniot mesec.

HRVOJE [EGUDOVI] OSNOVA^ I DIREKTOR NA INFIGO IS

KOMPANIITE MORA DA ZNAAT DA GI ZA[TITAT VA@NITE INFORMACII

Hrvatskata kompanija Infigo IS, koja nudi konsultnatski uslugi od oblasta na informaciskata sigurnost, od pred eden mesec otvori svoja firma i vo Makedonija. So nejziniot osnova~, [egudovi}, razgovaravme za toa {to ovaa kompanija mo`e da im ponudi na makedonskite kompanii za da bidat informaciski sigurni SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

rvatskata kompanija Infigo IS, koja e osnovana vo 2005 godina, se zanimava so sovetodavni uslugi vo oblasta na informaciskata sigurnost. Dokaz za nejzinata uspe{na rabota se mnogubrojnite sertifikati od svetski priznatite me|unarodni organizacii. Nejziniot osnova~ i direktor, Hrvoje [egudovi}, od neodamna go pro{iri biznisot i vo Makedonija. Vo Hrvatska, i pokraj recesijata, godinava }e zabele`at rast od 100% vo odnos na minatata

godina. Vo vrska so toa so {to konkretno se zanimava kompanijata, {to nudat i nivnite planovi za Makedonija, razgovaravme so [egudovi}, koj e ekspert vo oblasta na informaciskata sigurnost. [to raboti Infigo IS? Toa e firma koja se zanimava so informaciska sigurnost. Davame uslugi od ovaa oblast vo Hrvatska i vo regionot, a bevme anga`irani i na nekoi proekti i na drugite kontinenti. Pred eden mesec so na{ite partneri odlu~ivme ovaa kompanija da se otvori i vo Makedonija i na{ite uslugi da im bidat dostapni i na makedonskite klienti i kompanii.

Koi se va{ite biznis - interesi vo Makedonija i {to konkretno planirate da pravite? Planirame da prodol`ime da go pravime seto toa {to dosega go pravevme vo Hrvatska, a toa e da davame uslugi i soveti od oblasta na informaciskata sigurnost. Pred s$, cel ni se kompaniite na koi informaciskata sigurnost im e va`na poradi prirodata na biznisot. Tuka na prvo mesto e bankarskiot sektor, dr`avnite upravi, so ogled na toa {to postavija odredeni zakoni koi go reguliraat upravuvaweto so sigurnosta i li~nite podatoci... Koj s$ gi koristi uslugite na Infigo IS?

So ogled na toa deka se zanimavame so obezbeduvawe, golem del od podatocite se tajni. Nekoi raboti ne smeat da se objavat javno, no toa {to moè da se kaè e deka sorabotuvame so dve najgolemi hrvatski banki. Isto taka, eden na{ vaèn klient e Agrokor, koja e najgolemata kompanija vo regionot i na{ite uslugi gi koristi ve}e nekolku godini. Rabotime so golem broj od dràvnite tela vo Hrvatska. Korisnik na na{ite uslugi e i Ministerstvoto za finansii. [to zna~i konkretno informaciska sigurnost za edna kompanija i na {to konkretno treba da posvetat vnimanie?

Ministerstvoto za zdravstvo, nadle`nite prodol`uvaat so non{alanten odnos. Ministerot Osmani v~era izjavi deka za otkrivawe na pri~inite za nesre}ata bila potrebna detalna analiza od strana na stru~ni lica i upati apel do politi~kite partii da ne ja iskoristuvaat ovaa situacija za sobirawe politi~ki poeni, bidej}i postoele nekoi indikacii deka istragata mo`e da dojde i do nivnite vrati.

MAKEDONCITE TRO[AT PET PATI POMALKU OD EVROPEJCITE rose~nata kupovna mo} na gra|anite vo Makedonija e za pet pati pomala od prosekot vo Evropa. Ova go poka`uva istra`uvaweto na germanskata agencija GFK, napraveno za periopdot od 2010/2011 godina. Spored izve{tajot, Makedonija se nao|a na 36 mesto vo Evropa spored kupovnata mo} na gra|anite, koja vo prosek iznesuva 2.492 evra, za razlika od Evropejcite koi godi{no tro{at 11.945 evra.

Sporedeno so porane{nite jugoslovenski dràvi, poslaba kupovna mo} od Makedoncite ima edinstveno Bosna i Hercegovina so 2.435 evra, a pomalku od nas moàt da tro{at i Moldavcite, koi se rangirani posledni na listata od 42 zemji vo Evropa, so samo 832 evra po ìtel. Od zemjite vo regionot pred nas se pozicionirani Srbija i sosedna Bugarija, kade {to kupovnata mo} izrazena vo evra e 3.033,

odnosno 2.618 evra. Eden Hrvat, pak, godi{no moè da potro{i re~isi kolku dvajca Makedonci, odnosno 4.808 evra, a kupovnata mo} na Slovencite, koi imaat na raspolagawe 10.045 evra, e ~etiri pati pogolema od eden prose~en Makedonec. Pove}e od Makedoncite moàt da tro{at i Crnogorcite, odnosno 3.206 evra po ìtel, {to gi rangira na 32-to mesto. Najvisoko pozicionirana na listata od evropskite

zemji e Lihten{tajn, kade {to ìtelite godi{no imaat na raspolagawe 49.019 evra, a tuka nekade se i Norveànite koi godi{no raspolagaat so 24.999 evra . Istraùvaweto na GFK pokaùva i rast na evropskata prose~na kupovna mo} za 2,1% vo sporedba so minatata godina, koga iznesuva{e 11.699 evra. Bogatite zemji, pak, se soo~uvaat so nezna~itelen pad na kupovnata mo}, a toa e osobeno izrazeno kaj

KOMPANII PAZARI I FINANSII

SREDA

OD DENES, FINEKSPO 2010 NA SKOPSKIOT SAEM a Skopskiot saem od denes, pa vo narednite dva dena, }e se odr`i osmiot Me|unaroden saem za finansii, delovni mo`nosti i ekonomski razvoj - Finekspo 2010. Kako {to informiraat od Skopski saem, na ovaa tradicionalna saemska manifestacija vo tekot na narednite dva dena }e se pretstavat subjekti od finansiskiot sektor, a }e se odr`at i tribini, debati i trkalezni masi, na

koi eminentni eksperti i pretstavnici od biznis-zaednicata }e razgovaraat za aktuelni temi od oblasta na finansiite. Saemot }e go otvori vicepremierot i minister za finansii, Zoran Stavreski, po {to }e se odr`i trkalezna masa za aktuelnite sostojbi vo finansiskiot sektor. Istiot den, na tribina, pretstavnici na Vladata, Narodnata banka, komercijalnite banki i biznis-

zaednicata }e diskutiraat kako da se zgolemi doverbata me|u bankite i kompaniite. Na vtoriot saemski den }e se odr`at dve tribini, od koi ednata }e bide posvetena na na~inite kako polesno i poefikasno da stignat do stopanstvoto sredstvata od Makedonskata banka za poddr{ka na razvojot, a na vtorata }e se debatira za sostojbite vo osiguritelniot pazar vo dr`avata.

01.12.2010

OTVORENA ШKOLA ZA ENERGETSKA EFIKASNOST I OBNOVLIVI ENERGII ermanskoto dru{tvo za solarna energija, germanskata firma za proizvodstvo na son~evi kolektori Feniks i Dru{tvoto za germanska tehni~ka pomo{ - GTZ otvorija [kola za energetska efikasnost i obnovlivi energii na Fakultetot za biznis-ekonomija od Skopje. [kolata, koja raboti po principot na germanskite solarni {koli, e formirana preku javno-privatno partnerstvo, a treba da gi pre-

nesuva germanskite iskustva vo oblasta na energetskata efikasnost i koristeweto na obnovlivi izvori na energija. Taa e prva od vakov vid vo Makedonija i opfa} a razli~ni vidovi obuki, me|u koi za solarna termija – zagrevawe na voda so koristewe son~eva energija, fotovoltai~na - za dobivawe struja od son~evata energija i op{t kurs za energetskata efikasnost vo grade`nite

objekti. "Makedonija ima golemi potencijali, kako za efikasno koristewe na energijata i {tedewe, taka i za primena na obnovlivite izvori na energija", izjavi germanskiot ambasador Valter Leu~. Ekspertot na GTZ, \or|i Trajanovski, naglasi deka vo Makedonija nema pravilnik za {tedewe na energija, poradi {to nema oficijalni brojki kolkava e potro{uva~kata.

PO O^EKUVANIOT RAST NA CENATA NA SVINSKOTO MESO VO EVROPSKATA UNIJA

MAKEDONSKOTO SVINSKO NEMA DA POSKAPI Postojaniot rast na cenata na sto~nata hrana gi prisili odgleduva~ite na sviwi vo EU da go namalat proizvodstvoto. Tamo{nite eksperti predupreduvaat deka se o~ekuva da se namali ponudata na svinsko meso i da porasnat cenite. Vo Makedonija ne se o~ekuvaat promeni ZDRAVKO RABAXISKI

rabadjiski@kapital.com.mk

akedonskite proizvoditeli uveruvaat deka svinskoto meso zasega nema da poskapi, otkako poradi namalenoto proizvodstvo vo evropskite zemji se o~ekuva negovo poskapuvawe. Proizvodstvoto na svinsko meso vo Evropskata unija se namaluva poradi drasti~niot porast na cenite na sto~nata hrana vo izminative {est meseci. Doma{nite proizvoditeli smiruvaat deka makedonskiot pazar e stabilen. “Cenite na svinskoto meso nema da porasnat zatoa {to cenite na surovinite koi se koristat za proizvodstvo na sto~na hrana se korektni, {to se dol`i na subvenciite za proizvodstvo na ovie kulturi. Va`no e da se zgolemi proizvodstvoto na p~enka, bidej}i i taa e va`en segment vo proizvodstvoto na sto~na hrana”, veli Vele Ristovski, pretsedatel na

grupacijata za proizvodstvo na svinsko meso pri Stopanskata komora. Toj smeta deka svinskoto meso moè da poskapi samo dokolku se zadrì podolgo vreme namalenata ponuda na svinsko meso vo EU. Sli~ni se prognozite i na menaxerite od mesnata industrija, koi o~ekuvaat mala korekcija na cenite vo dekemvri, {to nema da vlijae na potro{uva~ite. Rade Trajkovski od mesnata industrija Globus veli deka cenite na prerabotkite od meso nema da porasnat do Nova godina. Duri i o~ekuva nivno namaluvawe od po~etokot na narednata. Spored nego, trendovite na rast na cenite na sto~nata hrana vo EU nemaat golemo vlijanie vrz cenata na prerabotkite na meso. [TO SE SLUÛVA VO EVROPA? Postojaniot rast na cenata na sto~nata hrana gi prisili odgleduva~ite na sviwi vo Evropskata unija da go namalat proizvodstvoto. Zatoa, se o~ekuva da se namali ponudata na svinsko meso, poradi {to

70%

porasna cenata na `itarkite za 6 meseci

se o~ekuva i porast na cenite. Vo Danska, koja e glaven proizvoditel na svinsko meso vo Evropa, brojot na sviwi se namali za 5% poradi skapata sto~na hrana, a pomalite proizvoditeli ve}e go napu{taat proizvodstvoto. Vo tro{ocite za odgleduvawe na sviwi sto~nata hrana u~estvuva so 60%. Ova e glavniot problem na proizvoditelite, koi velat deka poradi golemoto poskapuvawe na sto~nata hrana, koja za {est meseci dostigna 70% povisoka cena, proizvodstvoto ve}e ne e isplatlivo. Portparolot za zemjodelstvo na Evropskata komisija, Roxer Vejt, istakna deka sviwarstvoto }e bide najgolema `rtva na visokite ceni na sto~nata hrana. “Porane{nite iskustva uka`uvaat deka koga se pojavuva zna~itelen rast

na cenite na `itoto, nekolku meseci podocna se javuvaat problemi vo proizvodstvoto na svinsko meso”, dodava Vejt. Sostojbata so proizvodstvoto na svinsko meso ja vlo{uvaat i novite pravila na Evropskata unija, koi predviduvaat do 2013 godina proiz-

voditelite da gi podobrat uslovite za odgleduvawe na ìvotnite. Ovie pravila dopolnitelno } e gi zgolemat tro{ocite za odgleduvawe na sviwi i poradi ova del od farmerite postepeno ili celosno }e se otkaàt od proizvodstvoto. Cenata na ìtarkite na

svetskite berzi po~na da raste otkako Rusija, koja e eden od najgolemite izvoznici na p~enica vo svetot, go ukina izvozot na p~enica poradi su{ite i po`arite koi ja zafatija vo juni. Ottoga{ do noemvri cenata na `itarkite porasna za celi 70%.

14 01.12.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

SREDA

PO [EST GODINI ISTRAGA

PA\AAT GLAVI PORADI KRIMINALNATA PRIVATIZACIJA NA KONSTRUKTOR Pretsedatelot na upravata na Konstruktor inènering i najgolem akcioner, @eqko @deri}, dràvniot sekretar vo hrvatskoto Ministerstvo za finansii i {ef na dano~nata uprava, Ivica Mladineo i u{te tri lica se tovarat deka go o{tetile Hrvatskiot fond za privatizacija (HFP) okolu 270 iljadi evra ELENA JOVANOVSKA rvatskoto dràvno obvinitelstvo podigna obvinenie protiv pet lica, u~esnici vo privatizacijata na edna od najgolemite hrvatski grade`ni firmi, splitski Konstruktor. [estgodi{nata istraga rezultira{e so pokrenuvawe obvinenija za zloupotreba na polo`bata i na ovlastuvawata. Prv na listata obvineti e pretsedatelot na upravata na Konstruktor inènering i najgolem akcioner vo kompanijata, @eqko @deri} i dràvniot sekretar vo hrvatskoto Ministerstvo za finansii, {ef na dano~nata uprava, Ivica Mladineo. Tie, zaedno so ostanatite ~lenovi na Upravniot odbor: Josip Kuzmani}, Berislav Basi} i Nedeqko @evrwa, se tovarat deka go o{tetile Hrvatskiot fond za privatizacija (HFP) okolu dva milioni kuni ili 270 iljadi evra. Spored obvinenieto, petorkata se tovari deka od april 1992 do krajot na 1996 godina zaedni~ki i po dogovor ja

EDEN OD OBVINETITE POÎNAL PRED PET GODINI Vedna{ po objavuvaweto deka e podignato obvinenie protiv ovie lica, nekoi od hrvatskite mediumi dojdoa do otkritie deka eden od obvinetite e mrtov ve}e pet godini. Imeno, obvinetiot Nedeqko @ervawa po~inal kon krajot na 2005 godina, polovina godina otkako Vrhovniot sud otvoril istra`na postapka za privatizacijata na Konstruktor. Po ova, Op{tinskiot sud vo Split ja stopira kaznenata postapka protiv @ervawa. â&#x20AC;&#x153;Nikoj ne go informira{e Sudot za ova, a treba{e toa da go stori barem negoviot advokat {to go zastapuva{e vo istra`nata postapka. Sudot, zakonski, bez izvod od mati~na kniga na po~inati, ne moè nekogo da go vodi kako pokoen, pa, zatoa, po slu`bena linija }e go pobarame toj dokument i }e ja stopirame postapkataâ&#x20AC;?, potvrdi portparolot na splitskoto Dràvno obvinitelstvo, Rene Laura.

onevozmoìle transformacijata na dràvniot kapital i gi namalile cenite na akciite koi im se prodavaa na vrabotenite. Tie ne ja zavr{ile po~natata transformacija, tuku osnovale nova firma-}erka na koja so simulirana proda`ba & go prenele imotot na dràvnoto pretprijatie Konstruktor. Tie se tovarat deka na toj na~in na novoosnovanata firma neosnovano & obezbedile najmalku dva milioni kuni (270 iljadi evra), C

o{tetuvaj}i go fondot za privatizacija za navedeniot iznos. So drugi zborovi, Konstruktor se kupi samiot sebe, a @deri} i ekipata za sitni pari stanaa sopstvenici na edna od najgolemite hrvatski grade`ni firmi vo koja samo mehanizacijata se procenuva{e na 25 milioni evra. Po podignuvaweto na obvinenijata, @deri} i ponatamu e nezainteresiran za komentar. Nesfatlivo za hrvatskata javnost e {to nema O

Pretsedatelot na upravata naa Konstruktorr in`enering i najgolem akcioner ner vo kompanijata, @eqko @deri}, e prv na listata obvineti za kri kriiminalna privatizacija na splitskata grade`na kompanija ja Konstruktor. reakcii ni od kabinetot na premierkata Jadranka Kosor, so ogled na toa {to {efot na dano~nata uprava Mladineo, i pokraj obvinenieto za kriminalna privatizacija, i ponatamu raboti vo Ministerstvoto za finansii. Konstruktor denes va`i za uspe{na firma, iako krizata i brojnite kriminalni aferi ostavija seriozni posledici K

i vrz nejzinoto oto rabotewe. Konstruktor e vpletkan vo afera za izdavawe ~ekovi k bbez pokritie vo Katar, poradi {to izbi i me|unaroden skandal. @deri} go tu`e{e vesnikot "Slobodna Dalmacija" so obvinuvawe deka pi{uvaweto za kriminalnata privatizacija mu uni{tilo dogovor za izgradba na avtopat vo Libija od 243 milioni evra. Na kraj C

se doka`a deka Konstruktor voop{to ne se natprevaruval za toj proekt, a Dr`avnoto obvinitelstvo go obvini @deri} za falsifikat. Konstruktor ima{e potpi{ano i dogovor so Crna Gora za koncesioner na avtopatot Barâ&#x20AC;&#x201C;Boqare, no dogovorot propadna poradi nemo`nosta da obezbedat bankarski garancii. O

BALKAN BIZNIS POLITIKA

SREDA

SLOVENCITE NE SAKAAT DA IM POMOGNAT NA ZAGROZENITE EU-ZEMJI ve tretini od Slovencite se protiv davaweto solidarna pomo{ na dràvite od Evropskata unija (EU) koi imaat finansiski te{kotii, pokaà anketata na agencijata Mediana, koja ja objavi qubqanskiot vesnik "@urnal". Protiv davaweto pomo{ na dràvite koi doìveaja finansiski te{kotii se iz-

jasnile 67,6% od ispitanicite, 22,8% ja poddr`uvaat pomo{ta vo ramkite na predvideniot mehanizam, dodeka ostanatite nemaat jasno izrazeno mislewe. Slovene~kiot premier, Borut Pahor, minantata nedela izjavi deka Slovenija }e dade od 200 do 300 milioni evra kredit za Irska vo ramkite na paketot za pomo{.

01.12.2010

BOGATITE BUGARI ]E PLA]AAT DANOCI NA “BRZA PATEKA”

ogatite Bugari }e podnesuvaat deklaracii i }e pla}aat danoci na takanare~ena “brza pateka”, soop{ti {efot na Nacionalnata agencija za prihodi (NAP), Krasimir Stefanov. Dano~nite {efovi razgovaraa za idejata da se sozdade VIP edinica na NAP, koja }e im slu`i na dano~nite obvrznici koi imaat najgolem pridones vo buxetot. “Brzata pateka” zna~i deka bogatite }e mo`at da gi pla}aat danocite bez da ~ekaat vo redici. Tie }e

koristat brza usluga za site dano~ni proceduri. “Zakonite vaàt ednakvo za site i sekoj treba da gi po~ituva. No, sepak, bogatite Bugari imaat razli~en na~in na ìvot od drugite dano~ni obvrznici, patuvawa i transakcii i dobro e da se ima edinica koja }e im sluì samo na niv”, izjavi Stefanov.

UPRAVNIOT SUD VO SRBIJA DONESE PRESUDA

SALFORD JA ZLOUPOTREBUVA MONOPOLSKATA POLO@BA VO SRBIJA Kompanijata Danjub fuds, koja e vo sostav na investiciskiot fond Salford, na proizvoditelite im nametnuvala da ja koristat nejzinata laboratorija kako edinstvena merodavna za ocenuvawe na kvalitetot na otkupenoto mleko VESNA KOSTOVSKA

SRBIJA IZVEZUVA MLEKO, IAKO GO NEMA?

v.kostovska@kapital.com.mk

pravniot sud vo Srbija, po prijavata na Komisijata za za{tita na konkurencijata, oceni deka Danjub fuds grup, koja raboti vo ramkite na investiciskiot fond Salford, ja zloupotrebuvala monopolskata polo`ba vo otkupot na mleko. Za prvpat Upravniot sud vo Srbija donese presuda so koja se utvrduva deka nekoja kompanija ima monopol. Danjub fuds na proizvoditelite im nametnuvala da ja koristat nejzinata laboratorija kako edinstvena merodavna za ocenuvawe na kvalitetot na otkupenoto mleko. Isto taka, se insistiralo na toa deka samo ovaa kompanija mo`e da go otka`e dogovorot za otkup, dodeka prerabotuva~ite morale da pla}aat penali dokolku go storat toa. Od sporniot odnos me|u proizvoditelite i prerabotuva~ite na mleko, za potro{uva~ite e mnogu va`no {to srpskiot pazar so meseci e soo~en so nedostig od mleko, {to se pripi{uva kako “zasluga” na Danjub fuds. Ovaa kompanija e sopstvenik na dvete najgolemi mlekarnici vo Srbija – Imlek, koja se spoi so Novosadskata, i Subotica. Srpskiot minister za zemjodelstvo, Sa{a Dragin, ja obvini Danjub fuds za nedostigot od mleko na srp-

Srbija, koja so meseci e soo~ena so nedostig od mleko, vo narednive nekolku dena treba da dobie dozvola za izvoz na mleko vo Rusija. No, se postavuva pra{aweto dali mo`e da izvezuva. Ekspertite tvrdat deka bi imalo korist od otvoraweto na ruskiot i evropskiot pazar, bidej}i }e se obnovi sto~niot fond, odnosno kompletniot agrar na zemjata. Za da proveri dali postojat uslovi Srbija da izvezuva vo Rusija, kon krajot na oktomvri ruska inspekcija go proverila zakonodavniot sistem, fabrikite, farmite i zdravstveniot status na `ivotnite vo Srbija. Direktorot na Upravata za veterina, Zoran Micovi}, izjavi deka inspektorite bile zadovolni od sostojbata na terenot i deka oficijalni dozvoli za izvoz na mesni i mle~ni proizvodi o~ekuvaat vo narednite nekolku dena.

Danjub fuds e sopstvenik na dvete najgolemi mlekarnici vo Srbija, mlekarnicata Imlek koja se spoi so Novosadskata i mlekarnicata Subotica. skiot pazar, uka`uvaj}i na toa deka ovaa kompanija go zloupotrebuva monopolot i sozdava ve{ta~ki nedostig so

cel da se zgolemi cenata na mlekoto, {to vo me|uvreme i se slu~i, no snabduvaweto na pazarot i ponatamu e

problemati~no. Vo Danjub fuds tvrdat deka do mle~nata kriza do{lo poradi namaluvaweto na ponudata na

mlekoto me|u proizvoditelite, {to e direktna posledica na namaleniot sto~en fond, bidej}i sopstvenicite na farmi, poradi niskite premii koi im gi dava dr`avata, go namalile brojot na kravi vo poslednite dve godini za 200.000. Inaku, dr`avnite subvencii za proizvoditelite na mleko vo Srbija ovaa godina bea devet pati pomali otkolku pred {est godini. Od 34 milioni evra, koi bea isplateni vo 2004 godina, ovaa godina se namalija na samo ~etiri milioni evra. Zaedno so nedostigot od mleko, vo srpskata javnost izlegoa i drugi detali koi predizvikaa naru{uvawe na pazarot. Neodamna, srpskite mediumi objavija deka ministerot za zemjodelstvo, Goran Qubi~i}, kupil pet

mlekarnici i potoa gi zatvoril, a sega e direktor na Salford za pazarot vo Bosna i Hercegovina. Dragin smeta deka zatvoraweto na mlekarnicite vo Pan~evo, Ni{, Senta, Kragujevac i Pirot o~igledno bil na~in investiciskiot fond Salford da obezbedi monopol na pazarot. Doa|aweto na Salford vo Srbija se povrzuva i so srpskiot biznismen Milan Beko, koj vo javnosta e poznat kako u~esnik vo najatraktivnite i najkontroverzni privatizacii vo Srbija. Beko prizna deka od investiciskiot fond Salford go konsultirale pri kupuvaweto na mlekarnicata vo Srbija, no negira deka ima sopstveni~ki udel vo Salford ili Danjub fuds.

16 01.12.2010

SVET BIZNIS POLITIKA

SREDA

GOLEMITE AMERIKANSKI BANKI - SLEDNA CEL NA WIKILEAKS olemite amerikanski banki se sledni na ni{an na internet-stranicata Vikiliks (WikiLeaks). Osnova~ot na Vikiliks, Xulian Asan`, vo intervju za magazinot "Forbs" soop{til deka planira da objavi tajni dokumenti povrzani so amerikanskite banki na po~etokot od narednata godina. “Stanuva zbor za zna~itelna koli~ina podatoci za golemite amerikanski banki, kade {to se otkriva frapantno kr{ewe na propisite, {to bi mo`elo da sru{i edna ili dve banki”,

potvrduva Asan`. Toj odbil da iznese pove}e detali za imiwata na bankite i da ka`e dali }e gi otkrie kaznenite dela, no gi sporedi razmerite na novoto objavuvawe so porakite koi izlegoa na videlina po kolapsot na energetskiot gigant Enron vo 2001 godina. “Toa ne e golem materijal kako onoj za Irak, no stanuva zbor za desetici ili stotici iljadi dokumenti, zavisno od toa kako gi definirate”, izjavil Asan` za "Forbs".

Vikiliks vo oktomvri objavi okolu 400.000 voeni dokumenti za vojnata vo Irak. Asan` naglasil deka Vikiliks dosega daval prioritet na objavuvaweto na dobienite dokumenti koi se odnesuvaat na vladite i na me|unarodnite odnosi, no procenuva deka okolu 50% od informaciite so koi raspolaga se odnesuvaat na privatnite kompanii. Toj potvrdil deka Vikiliks poseduva mnogu dokumenti koi se odnesuvaat na nafteniot gigan Briti{ Petroleum, no s$ u{te ispituva dali toj ma-

terijal e “originalen”. Faramacevtskite kompanii isto taka mo`e da bidat predmet na edna od idnite objavi na podatoci koi “protekoa” od ovaa internet-stranica. Pra{an za eden primer na slu~aj predviden za objavuvawe, Asan` spomenal edna teksa{kokanadska naftena kompanija koja imala svoi bu{otini vo Albanija. “Tie imaa svoi bu{otini vo Albanija koi erumpirale. Mnogu seriozno... tie se sabotirani. Albanskata vlada

PROPADNA OBIDOT ZA EKSTRA DANOK ZA BOGATITE

[VAJCARIJA OSTANUVA DANO^EN RAJ! Vladata vo Bern stravuva{e deka povisokite danoci }e gi proteraat bogata{ite od zemjata i }e ja zagrozat ekonomijata. Protiv bea i ekonomskite krugovi i odredeni kantoni koi imaat dano~na avtonomija

sorabotuvala so nekoja druga kompanija”, soop{til Asan`.

DVA, TRI ZBORA “25 semejstva se pokaneti privremeno da se naselat vo pretsedatelskata palata, otkako ostanaa bez domovi zaradi poplavite. Personalot zadolèn za bezbednosta ima ogromna kujna koja moè da bide koristena od 20 semejstva. Jas imam tri kabineti, vtoriot moè da bide prenamenet vo tri mali stanovi.” UGO ÂVES

pretsedatel na Venecuela

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

ajgolemite bogata{i vo svetot mo`at da zdivnat bidej}i [vajcarija ostanuva dano~en raj otkako duri 59% od [vajcarcite se izjasnija protiv predlog-zakonot na Socijaldemokratskata partija (SP) za nametnuvawe ekstra danoci za pobogatite. So ovoj predlog, nare~en “Za fer danok”, Socijaldemokratskata partija bara{e voveduvawe minimalna dano~na stapka od 22% za lica koi zarabotuvaat pove}e od 250.000 {vajcarski franci godi{no (187.000 evra), kako i 0,5% danok za bogatstvo pogolemo od dva milioni franci. Ovaa partija naveduva deka donesuvaweto na zakonot za dopolnitelno odano~uvawe }e pridonese za pogolema pravednost i ednakvost, so {to }e se stavi kraj na dano~nata konkurencija me|u {vajcarskite kantoni koi sakaat da gi privle~at pobogatite `iteli. @aklin Fer od SP izjavi deka partijata saka dano~na ednakvost vo zemjata i deka i najgolemite zarabotki treba da se odano~uvaat so ednakvi stapki vo site kantoni na [vajcarija, za da ne nastane pogolem pritisok vrz finansiskiot sistem. Vladata vo Bern stravuva{e deka povisokite danoci }e gi proteraat bogata{ite od zemjata i }e ja zagrozat ekonomijata. Negativni reakcii za ovoj zakon pristignuvaa i od ekonomskite krugovi i

“Ruskata federacija nema da se rakovodi od materijalite koi “istekuvaat”, tuku od konkretnite aktivnosti. Vo vrska so momentalnoto liferuvawe na dokumentite od Vikiliks, toa e zabavno ~etivo, no vo prakti~nata politika nie }e se pridr`uvame kon konkretni aktivnosti na na{ite partneri.” SERGEJ LAVROV

{ef na ruskata diplomatija

Vo [vajcarija, koja e poznata kako edna od zemjite-dano~ni raevi, kantonite me|usebno se natprevaruvaat koj }e ima pogolemi dano~ni olesnuvawa

DANOKOT NA BOGATITE ]E GI OBEZVREDNI NEDVI@NOSTITE Ekspertite za nedvi`nosti isto taka se zame{aa vo ovoj spor i zastanaa na stranata na {vajcarskata Vlada, so stav deka zakonot dopolnitelno }e gi optovari bogatite, bidej}i }e ja namali i cenata na nedvi`nostite. Kako primer se naveduva deka vrednosta na vilata na Roxer Federer, koj `ivee vo gradot Volero vo kantonot [vic, }e se namali za 27%. odredeni kantoni koi imaat dano~na avtonomija. Vo [vajcarija, koja e poznata kako edna od zemjitedano~ni raevi, kantonite me|usebno se natprevaruvaat koj }e ima pogolemi dano~ni olesnuvawa, a so toa }e privle~e i pove}e bogati lu|e koi kaj niv }e gi {tedat parite. Spored kone~nite rezul-

tati, 58,5% od izbira~koto telo glasa{e protiv ovaa inicijativa, a 41,5% glasaa za. No, iako pove}e od eden milion gra|ani se izjasnile deka treba da se regulira dano~nata konkurencija me|u {vajcarskite kantoni, Federalniot sovet i biznis asocijaciite se sprotivstavile kon ovoj predlog. Federalniot sovet

smeta deka so ovoj zakon }e se namali atraktivnosta na [vajcarija vo odnos na drugite zemji-dano~ni raevi. Ako be{e usvoen, zakonot }e se odnesuva{e na site 28 kantoni (ili dràvi), pa na toj na~in i onie koi se so poseben status, kade {to dano~nata stapka e duri dva pati poniska od onaa vo Cirih. Poddr{kata za planot na ovoj zakon vo prethodnite nekolku nedeli opadna od 58% na 46%, najmnogu blagodarenie na apelite na {vajcarskite politi~ari, koi ne ja poddrùvaa ovaa inicijativa, deka ovoj plan moè da gi izbrka bogatite direktori, nivnite kompanii i biznisi.

“Zagrièn sum od poddr{kata na {vajcarskoto naselenie za avtomatsko ekstradirawe na stranci koi se osudeni za te{ki kriminalni dela. Vo nekoi zemji kade {to se ekstradiraat tie stranci postoi rizik tie da bidat podloèni na ma~ewa ili drugi formi na istraga.” MEVLUT ÂVU[OGLU

pretsedatel na Parlamentarnoto sobranie na Sovetot vo Evropa

OBAMA PREDLO@I ZAMRZNUVAWE NA PLATITE NA VLADINITE SLU@BENICI

BP GO PRODAVA UDELOT VO PAN AMERICAN ENERGY ZA 7 MILIJARDI DOLARI

merikanskiot pretsedatel, Barak Obama, v~era predlo`i plan so koj vo slednite ~etiri godini }e bidat zamrznati platite na site civilni slu`benici vo federalnata vlada, kako del od naporite za namaluvawe na buxetskiot deficit na SAD. “So ovoj plan samo vo ovaa fiskalna godina }e se za{tedat dve milijardi dolari, a vkupno

ritanskiot naften gigant Briti{ Petroleum (British Petroleum - BP) objavi deka se soglasi da go prodade udelot od 60% od akciite vo argentinskata energetska grupacija Pan Amerikan Enerxi (Pan American Energy). Navedeniot udel za 7 milijardi dolari }e go kupi kompanijata Bridas Korp (Bridas Corp) koja 50% e vo sopstvenost na kineski CNOOC, prenesuva "Fajnen{al

28 milijardi vo slednite pet godini”, re~e Obama. Toj gi povika site civilni slu`benici “vo ovie vremiwa na predizvici” da dadat svoj pridones vo re{avaweto na problemot i naglasi deka ovie merki ne se primenuvaat vrz pripadnicite na vooru`enite sili na SAD. Obama izrazi nade` deka mo`e da se po~ne razgovor me|u dvete

partii za idninata na SAD, bidej}i amerikanskata nacija se soo~uva so predizvici vo koi demokratite, republikancite i nezavisnite mora da sorabotuvaat. “Ne mo`eme da dozvolime da se vratime kon starite isti ideologii. Mora da se pridvi`ime od dlaboko zakopanite pozicii i da napravime kompromisi za dobroto na zemjata”, naglasil Obama.

tajms". Pri~inata za golemite transakcii e sobirawe pari za pokrivawe na tro{ocite od izlevaweto na naftata vo Meksikanskiot Zaliv. BP vo poslednite nekolku meseci prodade imot vo vrednost od 21 milijarda dolari, a o~ekuvanite tro{oci za ~istewe na Meksikanskiot Zaliv iznesuvaat 40 milijardi dolari. Britanskata kompanija so proda`ba na imotot do

krajot na slednata godina planira da sobere me|u 25 i 30 milijardi dolari. Inaku, Bridas ve}e poseduva 40% od Pan Amerikan, za koj BP soop{ti deka e vtor po golemina proizvoditel na nafta i gas vo Argentina. Do mart ovaa godina Bridas be{e celosno vo sopstvenost na argentinecot Karlos Bulgherowa, koga CNOOC prezede polovina od kompanijata za 3,1 milijardi dolari.

SVET BIZNIS POLITIKA

SREDA

01.12.2010

SVET

0-24

...AMERIKANSKA TRAGEDIJA

...VISTINA ILI PREDIZVIK

...OTVORAWE NA PANDORINATA KUTIJA

Zalo`ni~ka drama vo Viskonsin

Klinton: SAD }e izdr`i!

Rusija & go vra}a odzemeniot imot na crkvata

den 15-godi{en u~enik vo gimnazijata vo gradot Marinet, vo Viskonsin, koj dr`e{e 23 sou~esnici i nastavni~kata kako zalo`nici, se zastrelal so pi{tol otkako policijata vlegla vo u~ilnicata.

merikanskiot dr`aven sekretar, Hilari Klinton, na v~era{nata pres-konferencija za mediumite vo Va{ington ne sakala nitu da potvrdi nitu da gi komentira naodite od dokumentite koi gi objavi Vikiliks.

pokraj kritikite deka }e se otvori Pandorinata kutija so nere{eni pra{awa od minatoto na zemjata, ruskiot I Parlament go usvoi zakonot za vra}awe na imotot na verskite

organizacii odzemen vo sovetskite vremiwa.

CRNI SCENARIJA NA "INDEPENDENT"

GERMANSKATA MARKA ]E GO ZAMENI EVROTO VO 2013 GODINA?!

Evroto }e is~ezne na 29 septemvri 2013 godina, so sudska odluka na Ustavniot sud na Germanija. Vrednosta na novoto evro, koe }e bide zbir na nacionalnite valuti, }e iznesuva 80% od momentalnata vrednost BORO MIRÊSKI a pomalku od tri godini evroto }e is~ezne od upotreba i }e bide zameneto so nacionalnite valuti na dràvite-~lenki na Evropskata unija, koi podocna }e bidat nadvladani od germanskata marka, se veli vo analizata na urednikot na britanskiot vesnik "Independent", [on O’Grejdi. Kako klu~en datum za is~eznuvawe na evroto go poso~uva 29 septemvri 2013 godina, koga kancelarkata Angela Merkel }e bide reizbrana so masovna poddr{ka na gra|anite. Toj predviduva “merkelmanija” na gra|anite masovni sobiri na lu|e kakvi {to nemalo u{te od padot na Berlinskiot yid. Denot koga evroto }e po~ne da is~eznuva, 16 septemvri 2011 godina, }e rezultira so dramati~en po~etok na nemirite niz Unijata. Vo analizata se veli deka evroto nema da go ukinat instituciite na EU, tuku Ustavniot sud na Germanija. Pritoa, germanskite sudii }e bidat protiv Germanija da gi snosi posledicite za bankrotiraweto na ostanatite dràvi-~lenki na EU i

}e potenciraat deka “monetizacijata na me|unarodnite instrumenti za spravuvawe so dolgovite na dràvite~lenki na EU go prekr{uva osnovnoto pravo na federacijata.” [on O’Grejdi opisno gi prezentira svetskite nastani predizvikani od germanskata politika. Toj smeta deka po is~eznuvaweto na evroto, “upravnite odbori na bankite }e gi predadat klu~evite na nacionalnite centralni banki. Vakviot problem ne e problem na biznis-zaednicata, tuku preminuva vo ramkite na sproveduvaweto na dràvnata politika. No, i vlasta }e bankrotira”. Negovoto scenario e navistina crno i odi dotamu {to predviduva stopirawe na me|unarodnoto monetarno “trkalo”. Toa }e predizvika i pad na berzite, najprvin vo Pariz, Frankfurt i London, a podocna i {irum svetot, na najnisko nivo, nezabeleàno u{te od 1930 godina. Itnata proda`ba na evroto }e predizvika panika me|u gra|anite, pa taka “humanitarcite” od Unijata, koi im pomognaa na Irska, Grcija, [panija i Portugalija, }e pretrpat najgolemi zagubi. Vo 2011

godina }e stane o~igledno deka germanskite zaemi na Grcija, Irska, Portugalija i [panija nema nikoga{ da bidat vrateni na EU. Spasuva~kiot fond na EU }e oslabne i nema da bide dovolen za dopolnitelnata pomo{. Belgija }e bide prvata dràva koja }e bide odbiena za koristewe na evropskiot solidaren fond, poradi faktot deka nema postojana i odr`liva vlast. MO@NI SE I NEMIRI Nemiri {irum Evropa se isto taka del od predviduvawata na [on O’Grejdi. Prvite nemiri }e po~nat vo Madrid, vedna{ po objavuvaweto na kvartalnite izve{tai na Ministerstvoto za finansii. Vladata na Hose Luis Zapatero veti deka }e napravi s$ {to e potrebno za da go zadrì edinstvoto vo [panija, i pokraj gra|anskite nemiri {irum Katalonija. Sepak, Kataloncite, unilateralno }e proglasat nezavisnost. Za toa vreme, ostavka }e podnesat premierite na Estonija i Portugalija, a Grcija }e doìvee nizok krediten rejting. Vo analizata, O’Grejdi ja istaknuva i potrebata od koristeweto na politi~kiot “plan B” na insistirawe na

kancelarkata Merkel, koj }e se odviva vo nekolku fazi. Najprvo, “novoto evro” avtomatski }e go zameni staroto, so vrednost od 80% od starata vrednost na evroto. Novoto evro }e pretstavuva samo fakti~ka “presmetuva~ka edinica”, zbir na nacionalni valuti, koi vo bliska idnina treba da bidat odnovo implementirani, iako novoto evro }e ima fiksirana vrednost. Vtoro, koga sostojbata }e se stabilizira, na 1 januari 2012 godina, novoto evro

}e bide zameneto so novite drahmi, franci itn... Pri promenata na valutata golem del od gra|anite }e izgubat pove}e od 50% od svoite finansiski sredstva. Germanija, Finska, Avstrija, Holandija i nekolku drugi dr`avi uspe{no }e ja zavr{at promenata na valutata, a Slovenija, Slova~ka, Malta i gr~ki Kipar }e bidat edinstvenite dr`avi koi i vo 2013 godina s$ u{te }e go koristat novoto evro kako valuta. Treto, neo~ekuvan presvrt

}e se slu~i na teritorijata na Evropa. Potro{uva~ite }e se soo~at so novata marka. Francija }e se obide da ja zadr`i vrednosta na sopstvenata valuta vo odnos na markata, no so doa|aweto na vlast na Dominik [tros-Kan, porane{en lider vo MMF, borej}i se na izborite so sloganot “Nikoga{ ne veruvav vo evroto”, }e ja izgubi bitkata. EU, na rab na propast, pri krajot na 2013 godina }e go nazna~i Gordon Braun za pretsedatel na Evropa.

18 01.12.2010

FEQTON

SREDA

NAJGOLEMITE PR KATASTROFI VO KORPORATIVNATA ISTORIJA

DVOJNATA GRE[KA NA ABERCROMBIE & FITCH PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

ompaniite mo`at samo malku da pogre{at ili potpolno da bidat vo pravo, no koga se raboti za prikazna, mediumite i mno{tvoto blogeri rado }e ja `rtvuvaat nivnata reputacija. Potrebna e PR strategija za krizen menaxment, pred da se otka~i trkaloto i da se strkala do redakciite na vesnicite. No, ponekoga{ golemite kompanii ja zaboravaat privilegijata od nejzinoto postoewe vo korporativniot sektor ili, pak, nabrzina najmile PR firma koja nesoodvetno } e pristapi kon problemot, pa u{te pove}e }e ja vlo{i sostojbata. Takov be{e primerot so kompanijata Aberkrombi & Fi~ (Abercrombie & Fitch) (A&F), koja vo 2002 godina be{e cel na dva napadi vrz reputacijata otkako se pojavi so nepristojni proizvodni linii. Prvo, proizvede i gi promovira{e mai~kite naslikani so stereotipi na Azijci, koi donesoa negoduvawa za rasizam od strana na site Azijci vo SAD. Kratko potoa, majkite vreskaa so gnev koga kompanijata ja pretstavi “seksi” dolnata obleka vo detski golemini. Sudej}i spored osnovnite principi na efektivni odnosi so javnosta, firmata koja im gi menaxira{e komunikaciskite strategii po objavuvaweto na lo{ite vesti o~igledno prezede lo{i ~ekori i zaboravi deka javnosta saka silno izvinuvawe, a ne nasmevki i neseriozni komentari, koi gi dele{e portparolot na kompanijata. Kaj PR ek-

Eden mesec podocna kompanijata ja pretstavi nepristojnata dolna obleka za deca. Koj be{e komentarot na kompanijata? “Dolnata obleka za devoj~iwata be{e kreirana so namera da bide vesela i slatka”. Ovie ~ekori predizvikaa ogromni reakcii, bojkot, protesti i bura od mediumski kriticizam

Do kade mo`at da odat marketing-strategiite bez dobar PR? spertite ova be{e notirano kako katastrofa. “RASISTI^KITE” MAI^KI A&F e amerikanska kompanija koja e eden od najgolemite proizvoditeli na “ke`ual” obleka nameneta za tinejxeri, a ostvaruva godi{en prihod pogolem od 3 milijardi dolari. Oblekata se prodava vo nivnite prodavnici koi gi ima pove}e od 300 vo sekoja

dr`ava od SAD. Vo april 2002 godina A&F lansira{e nova linija na mai~ki naslikani so stereotipi od Azijati. Naedna{, nekoj pottikna e-mejl i telefonska kampawa za bojkot na kompanijata. No, {to be{e problemot vo sliki~kite? Na edna od mai~kite {to gi lansira{e kompanijata od Ohajo mo`e{e da se pro~ita “Servisot za perewe na bra}ata Vong - dva-

jca Vong moàt da go napravat belo” i bea prikaàni dvajca nasmeani lu|e so kosi o~i i konusni kapi. Za aziskite Amerikanci ova be{e atak vrz nivnata kultura. Narodot za kogo egzistira stereotipniot opis “rabotliv” se pronajde navreden i vo mai~kata na koja be{e prikaàn nasmean Buda so sloganot “A&F udar za Buda - legnete go va{iot Buda na zemjata”.

Negoduvaweto se razgori koga se vklu~i i Asocijacijata na studenti-aziski Amerikanci od Univerzitetot Stenford i gi poddr`a povicite kon kompanijata. Nejzinite ~lenovi ponudija mnogu pri~ini zo{to tie gi na{le mai~kite navredlivi. Spored niv, mai~kite prika`uvale deka aziskite Amerikanci rabotat bidej} i istoriski bile prisileni

na toa. Nekoi tvrdea deka mai~kite prikaùvale sliki ve}e videni vo kaliforniskite vesnici pred eden vek. Na nekoi im smeta{e {to mai~kite go spomenuvaat Buda, religioznata ikona na aziskata kultura, vo humoristi~en kontekst, pa pobaraa i javno izvinuvawe od strana na kompanijata. Za bojkotot po~na da se pi{uva vo vesnicite. Vo edna od statiite na “Los Anxeles tajms” moè{e da se pro~ita citat na nekoj izvesen Teri Fung. “Bev tolku {okiran {to zastanav zagledan vo mai~kite edno 2-3 minuti. Imam nekolku par~iwa obleka od A&F. Sega pove}e ne sakam da nosam ni{to nivno”. Od druga strana, raste{e brojot na aziski Amerikanci koi sekojdnevno skandiraa i ja spre~uvaa rabotata na prodavnicite. T o g a { A&F i z l e g o a s o soop{tenie deka mai~kite trebalo da bidat sme{ni i bile nameneti tokmu za potro{uva~ite od Azija. Podocna kompanijata se pojavi i so portparol. “Nie li~no mislevme deka Azijcite }e gi oboàvaat ovie mai~ki”, izjavi portparolot, Hempton Karni. Barem taka mislel Karni. I Pol Vilmot komjunikej{ns (Paul Wilmot Communications), PR firmata koja stoe{e zad Karni, a be{e nov partner na A&F, mislea taka. Pol Vilmot komjunikej{ns be{e pogre{en izbor za A&F. Firmata be{e poznata po toa {to vo 1992 godina od magazinot “Vog” napravi “modna biblija”. Vo me|uvreme, pokraj sorabotkata so modnite dizajneri, be{e poznata i po sorabotkata so slavnite “faci”. No, krizata vo koja padna A&F ne be{e modna revija. Toa go zabeleàa i novinarite. Vo eden od napisite na “San Francisko hronikl” novinarot go kritikuva{e izgledot na

PRIKAZNI OD WALL STREET PR

AT&T SO NOVA TA GRUPA - LICA PO S poslednite ispituvawa vo SAD, okolu 42% Spored o od amerikanskite gra|ani na vozrast od 50 godini p pa nagore aktivno komuniciraat preku ispra}awe SMS. S MS. Kaj licata me|u 13 i 34 godini ova u~estvo iznesuva duri 85% i

Demografskite istra`uvawa, vo kombinacija so najno-

vite statistiki za SMS - komunikacija, im otkrija nova perspektivna target-grupa.

peratorot AT&T, kako i T-Mobile USA, planiraat preku targetirawe na licata postari od 50 godini da gi pro{iruvaat svoite opepro{ir racii vvo potraga po novi na~ini na zgolemuvawe na prihodite. prihodi

Koni Finn, 54-godi{na doma}inka od Kirklend vo dr`avata Va{ington, veli deka nikoga{ vo svojot `ivot ne ispra}ala poraki so pomo{ na svojot mobilen telefon s$ dodeka nejzinata }erka ne ja zamolila da komuniciraat na ovoj na~in, bidej}i bil poekonomi~en.

“Na po~etok negoduvav, bidej}i imam problemi povrzani so to~noto pi{uvawe na zborovi, s$ dodeka ne sfativ deka i mladite voop{to ne se gri`at za toa kako pi{uvaat”, veli taa. Tokmu kaj lu|eto kako Finn, AT&T ja gleda svojata {ansa

FEQTON

SREDA

01.12.2010

“Kapital” po~na so serija napisi za najgolemite katastrofi so koi se soo~ile PR sektorite na golemite svetski kompanii. Doznajte kako tie reagirale vo razli~ni krizni situacii, kade {to zgre{ile vo strategijata za odnosi so javnosta, kako i za toa koi se poukite {to mo`e da se izvle~at.

Vo april 2002 godina, Aberkrombi & Fi~ lansira{e proizvodna linija na mai~ki naslikani so karikaturi na aziski stereotipi. Koj be{e komentarot na kompanijata? “Nie li~no mislevme deka Azijcite }e se zaqubat vo mai~kite” Karni. “Dali gi zabeleàvte negovite nasmeani beli zabi?”, komentira{e vesnikot. Toa {to portparolot nasmean izjavi deka kompanijata pravi {ega so sekogo “navistina go upla{ilo” novinarot. Be{e prozvana i PR agencijata. Toga{ A&F go napravija ona {to mora{e i objavija deka gi povlekuvaat mai~kite od nejzinite 311 prodavnici vo 50-te dràvi. “JAZICI” ZA MALITE DEVOJÎWA I ne pomina eden mesec, a kompanijata povtorno pobara pomo{ od PR firmata. Ovoj-

Portparolot Hempton Karni, insajder

Protest pred prodavnicite na A&F Toga{ vesnicite eruptiraa so storii vo koi bea intervjuirani razgneveni majki koi se sudiraat so prodava~ite, kinej}i go kritikuvaniot proizvod. Podocna se vklu~ija i golem broj organizacii, koi baraa bojkot i na letniot katalog na kompanijata, na koj se pojavi ma{ka i ènska golotija. Asocijacita ja obvinuva{e kompanijata za arogancija i za toa {to prodolùva da koristi pornografski sliki za da ja prodade svojata obleka nameneta za tinejxeri. Toga{ A&F bea prinudeni da napravat u{te dva bolni udari za nivniot profit i da gi povle~at od proda`ba i nepristojnite par~iwa obleka i nivnite poznati katalozi. GRE[KITE NA PR O~igledno deka A&F ne slu~ajno izleguvaa so vakvi proizvodi. Seto toa be{e prozvod na rivalstvoto na pazarot. Sekoga{ se prodavaat proizvodite koi pobrzo “pa|aat” vo o~ite na potro{uva~ot. Spored nekoi eksperti za marketing, toa {to kompanijata kako neprijateli gi imala majkite na decata, od druga strana, bi moèlo da se tolkuva kako uspe{na politika so koja u{te pove}e moè da gi pridobie tinejxerite i poradi toa da uspee u{te pove}e da prodade. No, koga ovie eksperimentalni marketin{ki strategii

od PR agencijata {to ne se snajde vo slu~ajot A&F.

Knigata “Zo{to

go mrazam A&F A&F”” - proizvod na lo{iot imix na kompanijata

Spornite mai~ki koi bea bojkotirani

od aziskite Amerikanci pat se rabote{e za reakciite koi se pojavija otkako A&F lansiraa dolna obleka za deca naslikana so jazici i ispi{ana so zborovi kako “bonbon~e” ili termini za flert. Dolnata obleka bila dizajnirana da se prodava za devoj~iwa na vozrast od

10 do 14 godini, potvrdi kompanijata. Amerikanskata asocijacija za normi na odnesuvawe gnevno reagira{e na ovaa “razdrazliva” marketing-taktika. Nejziniot pretsedatel, Bil Xonson, do mediumite isprati soop{tenie vo koe

se vele{e deka “prose~en ~ovek od ulica reagira so ogor~enost koga }e se zapoznae so prodava~kite {emi na A&F”. Toj dodade deka roditelite bile navredeni od seksualizacijata na decata i napadot vrz nivnata nevinost. Kompanijata vozvrati so soop{tenie vo koe se vele{e deka dolnata obleka bila pravena so namera da bide vesela i slatka i deka sekoja pogre{na pretstava na toa se nao|a samo vo okoto na nabquduva~ot.

}e predizvikaat problem, kompanijata treba da najmi poupaten PR, koj }e mo`e da gi koordinira svoite planovi za kriza vo korelacija so marketing-planot. Me|u situaciite {to gi poso~uva Daniel Edelmen, rakovoditel na edna od najgolemite agencii za odnosi so javnosta vo svetot, tim za odnosi so javnosta bi bil poefikasen vo poddr{kata na marketin{kite celi: koga kompanijata }e se pojavi so nov, revolucioneren proizvod; koga zakonskata regulativa ja pravi nevozmo`na reklamata na daden produkt; koga proizvodot e relativno slo`en i bara vreme za objasnuvawe. Pol Vilmot komjunikej{ns o~igledno ne bea involvirani u{te na po~etokot, pa se soo~ija so pote{ka situacija i moraa da se koristat so tehniki koi podobro minuvaat vo svetot na modata. Na kraj, }e potsetime deka efikasnata programa za komunikacija proizleguva od celite i politikata na dadena kompanija. Kompanijata A&F s$ u{te se nosi so lo{iot imix i za golem broj Amerikanci taa vodi “diskriminatorska” politika. Vo utre{niot broj na “Kapital” }e doznaete kako kulminiraa lo{ite vesti za proizvodite na farmacevtskata kompanija Merck

ARGETOSTARI OD 50 GODINI za pro{iruvawe na svojot biznis. Spored poslednite ispituvawa vo SAD, okolu 42% od amerikanskite gra|ani na vozrast od 50 godini pa nagore aktivno komuniciraat preku ispra}awe SMS. Kaj licata me|u 13 i 34 godini ova u~estvo iznesuva duri 85%. So ogled na o~igledniot pad na prihodite od govorna komunikacija, mobilnite operatori s$ pove}e svoeto vnimanie go naso~uvaat kon licata postari od 50 godini, so ogled na potencijalot koj go nudi ovaa grupa za razvoj na nivnite

operacii. “Ova e neverojatno atraktiven pazar za nas. Toj pretstavuva na{a mo`nost za zgolemuvawe na stapkata na lica koi s$ pove}e }e koristat komunikacija preku SMS-poraki”, veli Majkl Vudvard, potpretsedatel na mobilnoto portfolio na AT&T. So cel da doprat do ovoj target, mobilnite kompanii ve}e po~naa so vr{ewe obuki nameneti za postarite lica za toa kako da pra}aat i pi{uvaat poraki, a voedno i samite proizvoditeli po~nuvaat

da proizveduvaat uredi so pogolemi tastaturi i simboli na niv. Od AT&T duri i po~naa so silna mediumska kampawa vo mediumite, ~ij glaven auditorium se licata postari od 50 godini. Taka, na primer, kompanijata ve} e e mediumski prisutna vo magazinot AARP, kako i vo ramkite na Walt Disney {outo Dancing With the Stars, koe se emituva vo ramkite na televiziskata stanica ABC. Komunikacijata preku SMSporaki vo SAD do`ivuva silen bum vo poslednite pet godini. Ovaa godina,

zaklu~no so juni, bile isprateni pove}e od 173,2 milijardi SMS-poraki, dodeka, pak, vo istiot period pred pet godini ovaa brojka na poraki iznesuva{e okolu 7,2 milijardi. Glavnata pri~ina za vakvata ekspanzija na komunikacija Vudvord ja gleda vo namalenite ceni za SMS-poraki, kako i vo brojnite paketi za neograni~en broj isprateni poraki za cena od samo 10 do 20 dolari po paket. Postarite lica, kako Finn, na primer, s$ pove}e se

vklu~uvaat vo ovoj na~in na komunicirawe blagodarenie na potrebite od postojan kontakt so svoite deca, no i vnuci, koi se masovni praktikanti na SMS-komunikacijata. Perspektivata za kompaniite od privlekuvaweto na ovaa target-grupa korisnici e dolgoro~na. Toa mo`e da se vidi i od najnovite demografski ispituvawa, spored koi se o~ekuva do 2015 godina za 14,4% da porasne brojot na lica od 65-godi{na vozrast, odnosno toj da dostigne brojka od 46,8 milioni lica, za ra-

zlika od sega{nata brojka od 38,7 milioni lica. Do krajot na 2025 godina ovaa grupa lica }e pretstavuva 17,9% od naselenieto na SAD ili vo brojka okolu 63,9 milioni lica. Ona {to za postarite lica }e bide golem problem se skratenicite koi gi koristat mladite vo sekojdnevnata nivna komunikacija, od tipot na OMG za “Oh My God” potoa LOL za “Laughing Out Loud” ili momentalno najkompliciranata od site niv LYKYAMY za “Lov You, Kiss You, Already Miss You”.

20 01.12.2010

SREDA

Izbor na aktuelni oglasi OSIGURUVAWE Izvor: Dnevnik

Objaveno: 24.11.2010 Dru{tvoto za osiguruvawe ALBSIG AD SkopjeGeneralna Direkcija Skopje, ima potreba od: -Dipl.pravnik so polo`en pravosuden ispit Zainteresiranite kandidati da dostavat CV so fotografija i motivaciono pismo na e-mail: info@albsig.com.mk ili po po{ta na adresa ul.\uro \akovi} br.46, Skopje, najkasno do 01.12.2010 godina. PRAVO I OP[TESTVENI NAUKI Izvor: Dnevnik

Objaveno: 29.11.2010 - 04.12.2010 Kancelarijata na Izvr{itelot An|elka Efkoska ima potreba od 2 rabotnika (stru~ni sorabotnici) so slednive kvalifikacii: Zavr{en praven fakultet i min.2 god. rabotno iskustvo na pravni raboti. Adresa za aplicirawe: angjelka_efkoska@ yahoo.com Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Dnevnik na 29.11.2010 FARMACIJA Izvor: Dnevnik

Objaveno: 29.11.2010 - 07.12.2010 KRKA-FARM DOOEL Skopje objavuva oglas za Marketing Menaxer za Farmacija. Detlnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Dnevnik na 29.11.2010 koj trae 8 dena od objavuvaweto. JAVEN SEKTOR Izvor: Ve~er

Objaveno: 30.11.2010 Agencijata za dràvni slu`benici objavuva javen oglas za vrabotuvawe na (2) dràvni slu`benici vo op{tina VINICA za slednite rabotni mesta: 1.Pomo{nik rakovoditel na sektor za urbanizam, za{tita na ìvotnata sredina, komunalni dejnosti i lokalen ekonomski razvoj 1 izvr{itel 2.Vi{ sorabotnik za razvoj na informaciskiot sistem 1 izvr{itel Zainteresiranite kandidati se dol`ni da dostavat prijava preku pisarnica na adresa Agencija za dràvni slu`benici Ul.Jurij Gagarin br.15 Komisija za polagawe na stru~en ispit (so naznaka za oglas broj 193/2010) ili prijavata da ja popolnat i dostavat elektronski, preku internet stranicata na Agencijata za dràvni slu`benici http://prijava.ads.gov.mk OBRAZOVANIE Izvor: Vest

Objaveno: 30.11.2010 Zakon za visoko obrazovanie Tehni~ki fakultet -Bitola objavuva Konkurs za izbor na nastavnonau~ni zvawa i sorabotni~ko zvawe Prijavite se podnesuvaat preku po{ta na adresa: Tehni~ki Fakultet -Bitola, ul.„Ivo Lola Ribar” bb, ili vo arhivata na Tehni~ki fakultet –Bitola ZDRAVSTVO Izvor: Dnevnik

Objaveno: 30.11.2010 Ministerstvoto za zdravstvo so organite vo sostav raspi{uva: javen oglas za vrabotuvawe na neopredeleno vreme na pove}e rabotni mesta Oglasite traat 5(pet) rabotni dena od denot na objavuvaweto. Prijavite so potrebnite dokumenti da se dostavat na slednata adresa: Ministerstvo za zdravstvo (Sektor za upravuvawe so ~ove~ki resursi), ul:50-ta divizija br.6, Skopje, ili vo Arhivata na ministerstvoto za zdravstvo od 08.30-16,30 ~asot.

Izbor na aktuelni oglasi

RABOTA / PRODA@BA / OSIGURUVAWE / OBRAZOVANIE / KNIGOVODSTVO

OBUKI / FINANSII I SMETKOVODSTVO

SREDA

01.12.2010

SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE: OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

Vodi~ za neformalno obrazovanie- Aktuelni obuki Online kursevi po angliski jazik non stop Go! EnglishMak Podgotvitelni obuki za TOEFL/ GMAT/ GRE/ SAT sekoj 1vi i 15ti 6 sedmici Obrazoven Informativen Centar Kako da podgotvite biznis-plan 03.12.10 ESP Vrednuvawe na HOV (akcii i obvrznici) 03.12 - 04.12.10

Primeko Menaxirawe so menaxeri 03.12 - 04.12.10 CDS - Centar za delovna sorabotka Komunikaciski ve{tini 04.12.10 ESP Vrednuvawe na kompaniite so primena na model na DCF 08.12 - 09.12.10 Primeko Umetnosta na vlijaewe na drugite 09.12 - 11.12.10

CDS - Centar za delovna sorabotka Emocionalna inteligencija na rabotno mesto 09.12 - 10.12.10 CS Global Ve{tini na pregovarawe 10.12.10 ESP Portfolio menaxment 10.12 - 11.12.10 Primeko Total marketing plan 10.12-11.12.10

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici – za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo. Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal.

Upisot e vo tek.

Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409 , 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

Triple S Learning Finansisko izvestuvawe za mali i sredni entiteti vtora dekada na Dekemvri Primeko Efektivno vodewe sostanoci 11.12.10 ESP Za{tita i bezbednost na informaciite 11.12.2010 Kosmo Inovativen Centar Vistinski izbor na kadar

11.12 - 12.12.10 CS Global Upravuvawe so vreme 13.12.2010 17.12.2010 CS Global Tehni~ka analiza na akcii 15.12 - 16.12.10 Primeko Smetkovodstvo 15.12.10 Kosmo Inovativen Centar Obuka za deloven asistent

15.12.2010 CS Global Re{avawe problemi i odlu~uvawe 16.12.10 ESP Kreativno razre{uvawe na problemi 17.12 - 18.12.10 CDS - Centar za delovna sorabotka

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

22 01.12.2010

OBUKI / MENAXMENT / PROEKTI

SREDA

KOSMO Inovativen Centar

Obuka na tema Upravuvawe so znaewe i upravuvawe so promeni Oblast: Know-how programa Termin: 4 Dekemvri 2010 Vremetraewe : 8 ~asa (1 den)

Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.cosmoinnovate.com. mk/Upravuvanje%20so%20znaenje%20i%20upravuvanje%20so%20promeni.html Opis na obukata Dali va{iot personal e podgotven za promeni? Ili, u{te pova`no,

dali menaxerite se podgotveni da go vodat procesot na promeni? Za mnogu organizacii, znaeweto e nivniot proizvod. Za drugi, znaeweto go pridruùva proizvodot kako usluga i dodadena vrednost. So zna~itelno izmenetite potrebi na potro{uva~ite, samo organizaciite koi raspolagaat so personal so znaewe, fleksibilni procesi i adaptibilni tehnologii moàt da poddràt promeni potrebni za adaptacija, opstanok i napredok.

Celi na obukata Programata na seminarot Upravuvawe so znaewe i upravuvawe so promeni e

nameneta za podgotovka na menaxerite za upravuvawe so promeni niz u~ewe i upravuvawe so znaeweto vo organizaciite. So zavr{uvawe na seminarot kandidatite }e mo`at: da upravuvaat so vrabotenite vo uslovi na promeni vo organizacijata da objasnat zo{to e potrebno da se napravat promeni vo organizacijata da go isplaniraat procesot na promeni da gi vodat timovite niz periodot na promena da razvijat model na promeni niz u~ewe i niz novoto znaewe da se prepoznaat

efektite na promenite kaj poedincite i vo organizacijata da ja struktuiraat komunikacijata vo organizacijata {to }e ja poddr`i promenata da gi prepoznaat barierite kon promenite i da podgotvat strategija za sovladuvawe na otporot kon promeni da upotrebat razli~ni tehniki i alatki za prezentirawe, vodewe i sledewe na promenite da se spravat so konflikti pri promenite KOSMO Inovativen Centar Jane Sandanski 113, 1000 Skopje (02) 244 8077, 244 8134 contact@cosmoinnovate.com.mk www.cosmoinnovate.com.mk

PRETPLATETE SE NA Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk

OBUKA NA TEMA:

Efektiven menaxment Oblast: Menaxment Termin: 3-4 Dekemvri 2010 Vremetraewe : 12 ~asa

Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.tsl.mk/article/mk/efektiven-menadzment/

Opis na obukata:

Novite tehnologii i noviot `ivoten stil baraat sosema nov menaxment - da razviete ve{tini za adaptirawe i upravuvawe so fluktuira~kite faktori od koi zavisi uspehot. Otkrijte koi se tajnite na uspe{noto upravuvawe i vedna{ po~uvstvuvajte gi efektite.

Pridobivki:

Poznavawe i pravilna primena na razli~nite menaxment tehniki Primena i kombinirawe na verbalnite i neverbalnite tehniki za menaxment Ve{tina za spravuvawe so stresot vo raboteweto Ve{tina za upotreba na pomo{nite menaxment tehniki kako {to se: PEST, SWOT, Mind Mapping, Johari Window itn.

Triple S Group Adresa: ul.Ruzveltova 19-2/2 Telefon: 3112048 Faks: 3112395 E-mail: office@tsl.mk Web: www.TSL.mk

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Office Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena namakedonskite delovni i drugi subjekti. Kursot e namenet za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA) Kursot gi opfa}a slednite oblasti :

Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancelariskoto rabotewe;

Protokol i bonton vo sekretarskata profesija. Upisot e vo tek.

Informacii sekoj raboten den od 09 â&#x20AC;&#x201C; 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

KONFERENCII I SAEMI

SREDA

01.12.2010

SAMO VO OBJAVETE GI VA[ITE OGLASI ЗА:

RABOTA TENDERI

REVIZORSKI I DRUGI FINANSISKI IZVEШTAI SOOPШTENIJA

PO PROMOTIVNI CENI!

Javete se na: 02/2551441 lok. 105 ili kontaktirajte ne na: e-mail: gulakova@kapital.com.mk

Povik za u~estvo na izbor na kompanija

DOBRO KORPORATIVNO UPRAVUVAWE VO 2010 GODINA Nevladinata organizacija “Transparentnost – Nulta korupcija” vo sorabotka so Stopanskata komora na Makedonija i Stopanskata komora na Severozapadna Makedonija, vo ramkite na aktivnostite za implementacija na Deklaracijata Nula tolerancija za korupcijata, timot na eksperti sostaven od pretstavnici na stopanskite komori, javniot sektor, univerzitetski profesori i pretstavnici na mediumite i nevladiniot sektor, izgotvija lista na kriteriumi vrz osnova na koi }e se vr{i evaluacija na kompaniite.

Se povikuvaat kompaniite da se vklu~at vo ovaa aktivnost koja e naso~ena kon zajaknuvawe na standardite vo korporativnoto rabotewe, no i kon zasiluvawe na sevkupnite merki za nulta tolerancija na korupcijata vo Republika Makedonija.

Podetalni informacii na: www.transparency.org.mk , www.mchamber.mk i www.oemvp.org .

KONTAKT: Aco Spasovski Tel. 32 44 044; faks: 3244 088 E-meil: aco@mchamber.mk

24 01.12.2010

TENDERI

SREDA

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOG0OVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina \or~e Petrov PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izrabotka na DUP del od zapadna industriska

zona - [arplaninska B3 Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/ PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=a3d3bfd4-25c34423-9f60-27deef2095b7&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Javno soobra}ajno pretprijatie SKOPJE PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Mesing - profili, bronza, aluminium i bakar, ~elik i lieno `elezo Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/ PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=e0419b60-1e4a-43f1-a559-82a120a607f3&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Grad Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Tekovno odr`uvawe na barakite, prostoriite na Grad Skopje, vila Vodno i odmorali{te Mavrovi Anovi (molerisuvawe, popravka, stolarija, elektri~na instalacija, elektri~ni aparati, vodovodna i odvodna instalacija, toplovod) Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/ PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=b556346b-2cdc-4998-9193-86bfb03c6922&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1.Naziv na dogovorniot organ: Javna Zdravstvena ustanova ZDRAVSTVEN DOM NA SKOPJE CO Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na reagensi za hematolo{ki broja~ model ERMA i model NIHON KOHDEN Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=f0a9d8db-ee71-43d3-a541-8ef6b0ef57dc&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Kisela Voda PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Anga`irawe na mehanizacija za odr`uvawe na pati{ta i ulici vo zimski uslovi Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=fc4aa296-868b-4d41-98b2f6550721e077&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: AD Makedonska po{ta PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Дopolnitelna IT oprema ( rabotni stanici so monitor, prenosni rabotni stanici, laserski pe~atari, pasbuk matri~ni pe~atari, svi~ovi i ruter) Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=28ef7494-e7ce-4969-ada9b03b6685d05c&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Grad Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: AD Elektrani na Makedonija - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka, isporaka i monta`a za prenos na podatoci od galerija na brana do Ovation Control System vo HEC “[pilje” i nabavka i isporaka na instrument za merewe na nivo na podzemna voda vo piezometri vo HEC “Globo~ica” Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurmentIntegration/ PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=7445f3f7-1a0e-439d-8cfb-1354f932838d&Level=2

Izgradba na infrastruktura (vodovodna, fekalna

mre`a) za splavovi i pla`a, Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurement-

Integration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=fb4163fd-75e5-4c57-bab1-437d3a5966b8&Level=2

OSVE@ETE GI VA[ITE INFORMACII!

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Ilinden PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na goriva i masla za motorni vozila za potrebite na Op{tina Ilinden Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=9ca785d8-11db-439d-b548-80b97470579e&Level=2

PRETPLATETE SE NA

Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JU Dom za stari lica Zafir Sajto Kumanovo PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA

nabavka na uslugi za privremeni vrabotuvawa Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcure-

mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=84bd20f3-2488-4aad-b671b09f0ff343d8&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Centralen registar na RM PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA

Nabavka na usluga za Popravka i odr`uvawe na

informati~ka oprema Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=316e6edc-2096-45fe-be71fe5ebbc6c756&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Centar PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA

Nabavka na aviobileti i hotelsko smestuvawe Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcure-

mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=6fa82cd1-1023-430a-ab7bae3a78375913&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: SOU,,Goce Del~ev,, Valandovo PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA

Nabavka i transport na 30.000 litri nafta za greewe EL Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcure-

mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=e8a0ae1c-868f-479a-bda0-5f13f87380fa&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: AD Elektrani na Makedonija - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA

Nabavka na 6 KV elektro oprema, REK Bitola Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcure-

mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=74e78470-0758-4010-b172a87bf234f6b1&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Univerzitet sv.Kiril i Metodij Medicinski Fakultet Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA

Reagensi i testovi ekvivalentni na aparatot ,,Immulite,, Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcure-

mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=d69ea413-fe8d-464c-b0e1f14950248368&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Javna Zdravstvena ustanova PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA

Odr`uvawe i servisirawe na vozila Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcure-

mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=b922dabc-b0fe-4e48-8123889c952a45e3&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JP NISKOGRADBA OHRID - OHRID

DOGOVOREN ORGAN 1. ZDRAVSTVEN DOM NA SKOPJE CO Skopje

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izgradba na branobran za C.S. Kaneo Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=7bad42d5-6638-4545-a9d8-19a7da5fdee7&Level=2

Nabavka na softver Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcure-

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=00c6abae-cf7e-40b8-b281f3ab763419fe&Level=2

FUN BUSINESS

SREDA

01.12.2010

UBAVICI I AVTOMOBILI

HOSTESI PO MERKA NA FOLKSFAGEN

To~no deka ovie nekoga{ni seks-bombi se daleku od popularnosta {to ja imaa vo minatoto, no germanskata kompanija isprati poraka so nivnoto prisustvo na {tandot na Folksfagen, koja ne e nitu primitivna, nitu, pak, seksisti~ka, a povtorno e mnogu provokativna SR\AN IVANOVI]

ivanovic@kapital.com.mk

vtomobilite odat zaedno so ubavite `eni. Ili obratno? Ovaa “palane~ka” maksima sigurno zvu~i i seksisti~i i primitivno, no mora da se priznae deka najgolemiot del od promotivnata kampawa na avtomobilskata industrija se temeli na preubavite hostesi, koi provokativno i so minimalna koli~ina obleka na sebe poziraat kraj izlo`enite modeli.

[ERON STOUN - iako odamna ne e vo cutot na mladosta, i ponatamu e sinonim za seks-bomba

Bi zvu~elo kako ~as po psihologija dokolku sega se obideme da ja pronajdeme i objasnime ni{kata me|u avtomobilite, nivnite sopstvenici i naklonetosta na ènskiot svet. To~no deka ogromen del od damite bi se navredile od pomislata da se vpu{tat vo qubovna avantura samo poradi toa {to glavna “karakteristika” na dodvoruva~ot e skapiot sportski avtomobil. No, veruvajte, ima i takvi. Od druga strana, maìte, osobeno onie vo kriznite sredove~ni godini, ~esto znaat svoite neostvareni detski soni{ta da gi kompenziraat so po nekoe “por{e” ili “ferari”. Mnogu skapi, no vo isto vreme i mnogu efikasni psihijatri, kako i vleznici vo svetot na t.n. elita. Ottamu, i ne treba da n$ za~udat “fotkite” od belosvetskite saemi na avtomobili, koi izobiluvaat so preubavi manekenki. Porakata verojatno se ispra}a i do maìte i do ènite? No, zatoa postojat i proizvoditeli koi se obiduvaat da napravat poinakov pristap do pazarot. “Das auto” ili “kolata” ili spored vokabularot na Folksfa-

EVROPSKO VETO ZA “^ISTO ^OKOLADO”

~lenki od EU ~okoladite gi proizveduvaat na toj na~in, a na etiketite, osobeno vo Velika Britanija, mora da pi{uva “sodr`i rastitelni masti, kako dodatok puter od kakao”. Ovie pravila vo 1999 godina nastanale po burnite debati koi se vodele me|u zemjite~lenki na EU, kade {to Italija i Belgija gi zastapuvale sopstvenite proizvoditeli na ~okoladi na principot na puter od kakao, napa|aj}i gi zemjite kako Velika Britanija i ostanatite koi proizveduvale ~okoladi so rastitelni masti.

Portparolot na EU, Roxer Vejt, potsetil deka vo 1999 godina toj zakon za naveduvawe na sostojkite bil donesen so cel da se uka`e na kvalitetot na ~okoladata.

na {tandot na Folksfagen, koja ne e nitu primitivna, nitu, pak, seksisti~ka, a povtorno e mnogu provokativna. Stoun, Klum i Mur denes se majki, uspe{ni profesionalni `eni so bogata kariera zad sebe, no i so armija obo`avateli zad sebe, koi s$ u{te se se}avaat na vremeto koga tie bea sinonim za seksapil.

HAJDI KLUM sedna vo modelot “eos”, najposakuvaniot model na Folksfagen na saemot za avtomobili vo Los Anxeles K

BITKA ZA ^OKOLADOTO

oèbi nikoga{ ne ste poglednale {to pi{uva na etiketite od ~okoladite, no vo EU odamna se vodat bitki me|u zemjite~lenki koi gi proizveduvaat za upotrebata na eden zbor. Pove}e nikade ne smee da stoi terminot “~isto ~okolado”, odlu~il sudot za pravda na Evropskata unija. Nema ni{to na svetot {to bi moèlo da se nare~e so toj termin i so toa kone~no e zavr{en sporot koj se vode{e me|u EU i Italija povrzan so etiketite na ~okoladite. Po tu`bata na EU, sudot go ukinal italijanskiot zakon so koj na nekoi od slatkite im se priznava deka se napraveni od “~isto ~okolado”. Spored odlukata, dokolku proizvodot e napraven od 100% puter od kakao, samo toj podatok moè da se navede na spisokot na sostojkite. Sudot potsetil deka EU vo 1999 godina go usvoila praviloto za etiketirawe na ~okoladite, vo koi ne smee da pi{uva “~isto ~okolado”, a Italija, pak, ~etiri godini podocna usvoila zakon vo koj smeela da stoi taa naznaka. Celiot problem so ovaa tema, vsu{nost, nastanal so voveduvaweto na rastitelnite masti vo proizvodstvoto na ~okoladite. Mnogu zemji-

gen, “edinstvenata kola voo svetot svetot”,, na posledniot aem vo Los Anxeles saem amesto mladi hostesi se namesto e{i vo svoite avtomobire{i lii da gi sedne podostareite divi, [eron Stoun, nite Hajdi Klum i Demi Mur. o~no deka ovie nekoga{ni To~no eks-bombi se daleku od seks-bombi opularnosta {to ja imaa popularnosta voo minatoto, no germanskataa kompanija isprati poaka so nivnoto prisustvo raka

26 01.12.2010

FUN BUSINESS

SREDA

PRESTOLONASLEDNICI

NAJPOSAKUVANITE PRINCOVI I PRINCEZI

Tie imaat pari, mo}, ubavina i ona najva`noto - stojat vo redot za sednuvawe na kralskite prestoli. Toa se realnite princovi i princezi na 21 vek

i be{e edna{ vo edno dale~no kralstvo, zad sedum planini i sedum moriwa... Vaka po~nuvaat re~isi site bajki, prikazni za ubavicite i yverovite, za princezite koi se budat po bakne`ot od svojot princ koj doa|a na bel kow. Me|utoa, vo realnosta, a i vo ponovo vreme, se razbira, slikata e malku porazli~na. Princovite i princezite s$ u{te se ubavi, vsu{nost se edni od najposakuvanite lu|e na zemjata, me|utoa, namesto beli kowi imaat “ludi i besni” avtomobili, pokraj niv gi imaat re~isi site materijalni ne{ta, no ~esto pati znaat da bidat i cel na `oltiot pe~at. Koi se tie?

PRINCOT HARI Princ Henri ^arls Albert Dejvid od Vels e pomladiot sin na ^arls, princot od Vels i na pokojnata Ledi Dijana Spenser.Toj e tretiot po

red od nizata prestolonaslednici na tronot od 16 nezavisni dràvi. Go zavr{il obrazovanieto niz nekolku eminentni u~ili{ta po Velika Britanija i pominal edna godina vo Avstralija i Lesoto. Za razlika od svojot postar brat, Vilijam, Hari go preskoknal visokoto obrazovanie za da se pridruì na kralskata vojska. Poznat & e na javnosta po svoite “ludi tinejxerski denovi” - pu{e{e kanabis, se maskira{e vo nacist itn.. S$ u{te vaì za eden od najposakuvanite ergeni, iako vnimanieto podolgo vreme be{e fokusirano na nego i na êlsi Dejvi, negovata dolgogodi{na devojka.

za krunisuvawe. Nejzina baba e Grejs Keli, legendarnata holivudska akterka i princeza od Monako, koja zagina tragi~no vo avtomobilska nesre}a. [arlot, zaedno so svoite bra}a Andrea i Pjer, e rodena vo kralstvoto Monako, a kako mala za podarok dobi mal ostrov na Sardinija od svoite baba i dedo po tatkova linija, vo vrednost od 9 milioni dolari. Otkako majka & se prema`i vo 1999 godina, taa dobi o~uv i dvajca polubra} a, a samo {est meseci podocna dobi i polusestra, princezata Aleksandra od Hanover. Poznata e i po qubovta koja ja ima kon kowite, so koi se pojavuva{e na sportskite natprevaruvawa. Inaku e kolumnist i magazinski urednik. Nejzinoto ime se nao|a vo britanski “Independent”, a e i kosopstvenik na Ever Manifesto.

[ARLOT KAЗIRAGI Taa e pomladata }erka na Karolina, princezata od Hanover, prestolonaslednik na tronot od Monako i na Stefano Kaзiragi, pokoen italijanski industrijalist. Taa e ~etvrta vo redot

PRINCOT KARL FILIP, Roden e vo Stokholm, kako vtoro od trite deca i edinstven sin na kralot Karl Gustav 16 i na kralicata Silvija od [vedska. Titulata prestolonaslednik ja dobil vedna{ so ra|aweto i ja zadr`al samo 7 meseci, zatoa {to bil izmenet zakonot za nasledstvo, pa negovata postara sestra Viktorija

ja zazela ~elnata pozicija za sednuvawe na tronot. Vo 2009 godina ja prekinal desetgodi{nata vrska so PR menaxerot Ema Pernald. Potoa se {u{kalo deka e vo vrska so modelot Sofija Helgvist, me|utoa, do den denes statusot mu e “ergen” (single). “Forbs” vo 2008 godina go stavi na listata za 20–te “naj`e{ki prestolonaslednici”. Ima i zo{to.

ANDREA KAЗIRAGI Prvo pa ma{ko. Andrea e sin na Karolina, princezata od Hanover i nejziniot prv soprug, Stefano Kaзiragi. Re~isi celoto detstvo go pominal vo Francija, kade {to se {koluval. Diplomiral vo Kanada vo 2006 godina na vizuelna umetnost i na me|unarodno pravo na Amerikanskiot univerzitet vo Pariz.Vo nekolku navrati medumite go spomenuvaat kako eden od najubavite mladi prestolonaslednici. Mnogupati go polni òltiot pe~at poradi svojot li~en ìvot, rabotata i, sekako, no}nite izleguvawa. Vo sklop na fondaciite na negovata majka, imal mo`nost da poseti nekolku zagrozeni zemji. Vo Senegal i Nigerija bil u~itel na pomali deca. Od 2005 godina e vo vrska so Tatjana Santo Domingo, me|utoa, s$ u{te e cel na oboàvatelkite koi voop{to ne se imuni na negovata ubavina.

PRINCEZITE BEATRIS I EVGENIJA Toa se }erkite na Princot Endrju, vojvodata od Jork i na Sara Ferguson, vojvotkata od Jork. Iako se oslobodeni od kralskite obvrski, sepak, ne propu{taat {ansa da se pojavat na kralskite slu~uvawa. Po zavr{uvaweto na obrazovanieto, Beatris se vklu~ila vo humanitarnata rabota za koja izrazila posebna `elba. Taa e prviot ~len od kralskoto semejstvo koj se ima pojaveno na filmskoto platno, vo filmot “Mladata Viktorija” (The young Victora). Pomladata, pak, Evgenija ima pomalku obvrski zatoa {to s$ u{te nema zavr{eno so svoite studii, me|utoa, pomaga vo fondaciite na svojata majka, posebno vo onaa za tinejxeri zaboleni od rak.

PRINCOT AMADEO Toj e ~len na belgiskoto kralsko semejstvo i treba da zastane na ~elo na ku}ata od Avstrija – Este. Toj e prvoto dete na Lorenc, nadvojvoda od Avstrija–Este i na princezata Astrid od Belgija. Site negovi rodnini se od kralska loza i se naslednici na pove}e prestoli. Princot Amadeo e rezerven oficer vo belgiskata vojska, a sega `ivee i raboti so Deloit vo Wujork Siti. ZARA FILIPS Taa e }erka na britanskata princeza Ana i na nejziniot prv soprug, kapetan Mark Filips. Taa e

GADGETS

KAMERA ZA MILENIÎWA ali nekoga{ ste se zapra{ale {to naumilo va{eto besno mileni~e dodeka ste na rabota ili na gosti? E, pa, sega moète da otkriete so kamerata za milenici Pet’s Eye. Samo prika~ete ja digitalnata kamera na remenot na va{eto mileni~e i }e moète da pravite do 40 sliki za da gi dokumentirate negovite avanturi. Taa poseduva postavuvawe na avtomatsko slikawe do 40 sliki na intervali od 1,5 i 15 minuti. Kamerata pravi sliki so rezolucija od 640h480, a se polni preku USB vlez. S$ {to treba da napravite potoa e da ja priklu~ite kamerata vo va{iot kompjuter i da vidite {to pravele Tom i Xeri dodeka ve nemalo doma.

najstarata vnuka na kralicata Elizabeta i na princot Filip Vtori, vojvoda od Edinburg. Dvanaesetta e vo nizata za prestolonaslednici. Zara e porane{en {ampion vo javawe i skokawe so kowi. Taa e kvalifikuvan fizioterapevt so diploma od Univerzitetot vo Ekster. Kako i sekoj od pripadnicite na kralskite semejstva, i Zara se zanimava so humanitarna rabota, ima u~estvuvano vo bezbroj aukcii itn.. Imala mnogu turbulentna qubovna vrska so Ri~ard Xonson, xokej, i ~esto bila cel na paparacite. Momentalno e vo sre} na vrska so Majk Tindal, ragbist.

PRINC FILIPOS Najmladiot sin na kralot Konstantin Vtori od Grcija i na Ana Marija od Danska, koja, vsu{nost, e najmladata }erka na kralot Frederik Devetti od Danska. Toj e roden trinaeset godini otkako negoviot tatko padna od prestolot i dvanaeset godini otkako monarhijata e oficijalno prekinata. Sepak, vo Danska s$ u{te e uslovuvan so Negovoto Viso~estvo princot Filipos od Grcija i Danska.

SPORT

SREDA

SPORT

MURIWO “PRESLU[AN” OD GVARDIOLA

VELIKA BRITANIJA JA “OTKRIVA” KO[ARKATA

Sega e lesno da se vidi koj e podobar, no, realno, na{iot sostav e mnogu podobar od onoj na Real, iako i madri|anite raspolagaat so mo}en tim. Ova be{e pove}e od pobeda. Dobivme satisfakcija koja te{ko deka mo`e da se opi{e so zborovi SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

ove}e od 500 milioni lu|e ja prosledija golemata pobeda na Barselona od 5:0, ostvarena vo derbi-duelot so Real Madrid. Gleda~ite o~ekuvaa da go vidat natprevarot, najavuvan kako najinteresniot duel na dene{nicata, no namesto toa im be{e ponuden direkten prenos od “brodolomot” na “kralskiot klub”, koj potona zaedno so “kapetanot” @oze Muriwo, najplateniot fudbalski trener vo svetot.

tanskata kandidatura se naveduvaat grandioznite sportski sali vo ovaa zemja, kako {to se arenata O2 vo London, MEN vo Ma~ester, EHO vo Liverpul i Komonvelt vo Glazgov, a najavena e i izgradba na dopolnitelni kapaciteti vo drugite gradovi. Inaku, vo poslednite kvalifikacii za plasman na pretstojnoto evropsko prvenstvo vo Litvanija selekcijata na Velika Britanija dvapati be{e sovladana od makedonskata reprezentacija. L

“TOA [TO SE SLU^UVA NA TERENOT, OSTANUVA NA TERENOT” Kapitenot na Barselona, Karles Pujol, istakna deka i pokraj toa {to ima{e fizi~ka presmetka so protivni~kiot fudbaler Serhio Ramos, me|u niv dvajcata nema “zla” krv. “Vo soblekuvalnata na Real imame golem broj dobri prijateli. So Serhio

89%

uspe{ni dodavawa ostvarija fudbalerite na Barselona na derbito so Real

16:2

sum golem prijatel, a taka i }e ostane. Toa {to se slu~uva na terenot, ostanuva na terenot”, veli Pujol. Inaku, incidentot se slu~i vo poslednite momenti od me~ot, po grubiot start na Ramos ostvaren vo duelot so Lionel Mesi.

ANTI–MADRID Pokraj prepoznatliviot fudbalski antagonizam na Barselona i Real Madrid, na tribinite na Kamp Nou mo`e{e da se po~uvstvuva i golema politi~ka tenzija, motivirana od nedelnite lokalni izbori vo Katalonija. “Antimadritisti” (anti-Madrid n.z.), be{e ispi{ano na golem broj {alovi, znamiwa i transparenti, promoviraj}i ja separatisti~kata kampawa na lokalnite partii koi osvoija najgolem del od glasovite.

e gol-razlikata vo korist na Barselona, ostvarena vo poslednite pet sredbi so Real Madrid

Britancite se obiduvaat da ja populariziraat ko{arkata vo nivnata zemja, koja e vo dlaboka senka na fudbalot, ragbito i kriketot

VO DERBITO NA ШPANSKATA LA LIGA

KO[ARKA

elika Britanija e kolevka na fudbalot, a na po~vata na ova kralstvo mnogu popularni sportovi se i ragbito i kriketot. Iako od ovaa zemja ima nekolku kvalitetni NBA yvezdi, ko{arkata e sport {to e daleku od interesot na “ostrovskata” publika. No, ko{arkarskata federacija na Velika Britanija se obiduva da go izvadi ovoj sport od senkata na tradicionalnite disciplini, a prv ~ekor e kandidaturata za dobivawe na organizacijata na Evropskoto prvenstvo vo 2015 ili 2017 godina. “Eden od uslovite Velika Britanija da dobie pravo na u~estvo na ko{arkarskiot turnir na Olimpiskite igri vo London 2012 e da se obezbedi kontinuitet vo nastapite na selekcijata. Smetam deka imame dobra infrastruktura za da ja dobieme organizacijata”, veli Kris Spajs, sportskiot direktor vo britanskata federacija. Kako glavni aduti na bri-

01.12.2010

@OZE MURIWO go do`ivea najte{kiot poraz vo karierata

Do pobedata Barselona dojde so svojata poznata “tika-tike” igra, sostavena od beskrajni kratki dodavawa na sredinata od terenot i brzi vletuvawa vo {esnaesetnikot na protivnikot. Kataloncite ne odigraa ni{to novo ili nepoznato, nitu za obi~nite naviva~i, nitu, pak, za Muriwo, koj lani so Inter uspea da ja neutralizira istata taktika na Barsa. No, o~igledno deka odbranata na Real ne go poseduva istiot kvalitet kako onaa na aktuelniot evropski {ampion, po {to isprobaniot recept na Portugalecot ednostavno ne dade rezultat. Sredniot red totalno potfrli, a odbranata ednostavno ne moè{e da najde dovolno sila za da se sprotivstavi na ogromniot broj napadi. “Sega e lesno da se vidi koj e podobar, no, realno, na{iot sostav e mnogu podobar od onoj na Real, iako i Madri|anite raspolagaat so mo}en tim. Ova be{e pove}e od pobeda. Dobivme satisfakcija koja te{ko deka moè da se opi{e so zborovi. Ovoj stil na igra be{e vostanoven od Johan Krojf, a jas sum presre}en {to uspeav da ja prodolàm dolgata tradicija”, izjavi Gvardiola. To~no e deka Gvardiola ja dobi svojata satisfakcija, iako toj e ve}e dobro naviknat na

SEP GVARDIOLA so maksimalen u~inok protiv “kralskiot klub” - petta pobeda vo ist broj me~evi za Barsa, otkako toj e trener

NAJDOBRO TAKSI

WWW.POTRCKO.MK DA GI OSTAVI[ SITE ZAD SEBE, NE E SAMO BRZINA

pobedi vo El Klasiko. Kako trener, toj pobedi vo site pet me|usebni sredbi so Real, vklu~uvaj}i ja i lanskata od 6:2, ostvarena na San-tjago Bernabe vo Madrid. Interesno, no i kako igra~ Katalonecot nema doìveano poraz vo sredbite so “kralevite”. Sedum pobedi i dve nere{eni sredbi e negoviot rezultat od fudbalerskite denovi. Od druga strana, ~ovekot {to ja voodu{evuva{e fudbalskata javnost so svojot genijalen pristap kon taktikata i neverojatnite statisti~ki rekordi, go doìvea najgolemiot poraz vo trenerskata kariera. Muriwo e degradiran, razo~aran i ponièn, no negovata neverojatno golema ìvotna energija mu dava sila i vo najte{kite momenti od profesionalniot ìvot da bara optimizam. “Ova e mojot najgolem poraz. Nitu edna ekipa koja ja imam vodeno dosega ne bila porazena so 5:0. Sepak, ne mislam deka sme ponièni i deka treba da pla~eme. To~no e deka odigravme mnogu lo{o, no sega treba da se sozememe i da prodolìme da rabotime naporno. Barselona ima prednost od dva boda, a ne od 20. Toa zna~i deka pra{aweto za {ampionot doprva }e se re{ava”, istakna Muriwo. Mu Sta Statisti~ki, Barselona be{e superiorna vo site be{ asp aspekti od igrata vo due duelot so Real Madrid. Impresionira podatokot Im deka 89% od dodavawata dek na katalonskite fudbaleri zav zavr{ija precizno, {to vo apsolutna brojka zna~i deka od 664 obidi za “pas”, 609 topki ja pronajdoa nogata na protivnikot. Gol-razlikata me|u dvete najgolemi {panski ekipi, ostvarena na poslednite pet me~a, iznesuva 16:2 vo korist na Barselona.

TOP 100