181 Kapital 07 12 2010 by Kapital Media Group

SE BARA INVESTITOR ZA 12 HIDROCENTRALI NA VARDAR

VLASTA NE OBEZBEDI DVOTRETINSKO MNOZINSTVO

KINEZI JA SKENIRAAT VARDARSKA DOLINA?!

PADNA ZAKONOT ZA DR@AVNA UPRAVA!

STRANA 4

STRANA 8

vtornik

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

ODLUKATA PADNA, DENOVIVE ]E SE POTPI[E KREDITOT

800 MILIONI EVRA ]E SE ZADOL@I VLADATA KAJ MMF!? PRETSTAVNICI NA MMF POVTORNO SE VO MAKEDONIJA, DA SE DOGOVORAT SO VLADATA ZA POTPI[UVAWE NA DOGOVOR ZA OTVORENA KREDITNA LINIJA. NO, NAMESTO 400 MILIONI EVRA, KOLKU [TO E MAKSIMUMOT [TO MO@E DA GO DNA GODINA, D D , VLADATA D NAJVEROJATNO ]E SKLU^I DVEGODI[EN DOBIE ZEMJAVA ZA EDNA ARAN@MAN I ]E SE ZA ADOL@I 800 80 00 MILIONI EVRA?! ZADOL@I vtornik.07. dekemvri. 2010 | broj 181 | godina 1 | cena 20 den. | tel. 2 55 14 41 | faks. 2 58 14 40

STRANA 2-3 PETOK, VO P

NA ZATVORAWE, PONEDELNIK, 06.12.2010, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

0,10% 0 0,42% 0 1,26%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,49 46,42 1,32

NAFTA BRENT EURORIBOR

991,60 1,53%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (06.12)

MBI 10 2.251 2.249 2.247 2.245 2.243 2.241 2.239 30.11

02.12

04.12

06.12

Investiciskite fondovi dobro se ofajdija od Kina, Indija i Brazil STRANA 9

Avtobusite na Mile od Ukraina nikako da dovozat do Makedonija STRANA 10

PO PRINCIPOT "NA TI GO - DAJ MI GO!"

... ..POGLED NA DENOT...

Q QUP^O ZIKOV

““PRATENI^KA PREVARA” PR

CRVENKOVSKI I GRUEVSKI SE MAJTAPAT SO CELA NACIJA

STRANA 6-7

S STRANA 4

K KOL KOLUMNA D-R RUBIN ZARESKI D

PI P PIRAMIDA S STRANA 8

VO OV VOVEDNIK ALE A ALEKSANDRA SPASEVSKA SPA S

O IDEJA DO OD REA R REALIZACIJA S STRANA 2

2 07.12.2010

NAVIGATOR

VTORNIK

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

VTORNIK 07 DEKEMVRI 2010

OD IDEJA DO REALIZACIJA

Se gradat lokalni i regionalni pati{ta niz dràvata. Makedonija kone~no }e izgradi novi avtopati{ta na koridorite 8 i 10. Celata dràva }e se gasificira. Gra|anite }e se vozat so novi avtobusi. ]e se modernizira èleznicata. Ova se del od proektite koi Ministerstvoto za transport i vrski veti deka }e gi realizira i na golemo se promoviraat preku marketing-kampawa vo izminative nekolku meseci na nacionalnata televizija. Preku sliki od najaveni proekti, Ministerstvoto dava ot~et pred gra|anite za “zavr{enata” rabota, koja, za volja na vistinata, izgleda mnogu obemna. No, iako na ekranite s$ izgleda ubavo i vistinito, na teren rabotite ne se takvi kako {to izgledaat. Pati{tata s$ u{te se no}na mora za voza~ite, a koncesijata na pati{tata stana istoriska. Krvotokot na gradot nikako da prote~e so novi avtobusi, a gasifikacijata zasega e mislovna imenka. Od site glasno najaveni proekti samo ì~arnicata na Vodno e vo krajna faza na realizacija, {to i ne e od strate{ko zna~ewe za dràvata, vo sporedba so drugite proekti koi s$ u{te ne se razlizirani. [to, pak, pokaùva deka od ideja do realizacija rabotata odi te{ko, a od vetuvawe i reklama do realnost u{te

pote{ko. Najdobro moème da go otslikame toa koga }e odgovorime na pra{aweto {to e realizirano dosega i {to so godini ~eka na realizacija. Prvo i najva`no {to ~eka, a {to so godini go bara i biznis-zaednicata i gra|anite, se funkcionalni i moderni avtopati{ta. Proektot za koncesija na avtopati{tata e glavna tema na sekoj politi~ki govor na nekoj od ministrite ili pratenicite od vladeja~kata partija. Pa, duri i na premierot Nikola Gruevski, koj ~esto znae da se pofali deka toa e klu~en prioritet na Vladata. No, po ~etiri godini ne e izgraden nitu eden kilometar nov avtopat od strate{kiot Koridor 8. Od prettenderska do javen povik, pa do prva faza, pa vtora faza i {to u{te i da sleduva, s$ u{te ne e izbran koncesioner koj treba da izgradi del od avtopati{tata niz dràvata, a u{te pomalku e izvesno i koga }e po~ne izgradbata. Toa ne go znae nitu Janakieski. Vtora po va`nost e èleznicata, koja e vo najlo{a sostojba. Dodeka zemjite vo regionot strate{ki gi povrzuvaat nacionalnite èleznici za pobrz i poefikasen transport na patnici i stoki, Makedonija e na posledno mesto. @elezni~kata infrastruktura e vo mnogu lo{a sostojba, vozovite vozat 20 kilometri na ~as, a vagonite se zastareni i, iako e mnogu poevtino sredstvo za transport, retko koj ja koristi. Avtobusite se posebna tema. Dodeka vo svetot na golemo se gradat metroa, brzi tramvai i se nao|a nov na~in za pobrz prevoz vo gradskiot soobra}aj, Vladata re{i haosot

ODLUKATA PADNA, DENOVIVE ]E SE STAVI POT

ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

vo gradskiot prevoz da go re{i so dvokatni avtobusi. Otkako dve godini po mnogu neuspe{ni obidi kone~no najde kompanii koi }e gi proizveduvaat avtobusite, sega se soo~uva so opasnost deka nema da bidat ispora~ani navreme. Najavata na ministerot Janakieski be{e deka skopjani vo novite avtobusi }e se vozat od juni. No, eve re~isi zavr{i godinata, a od avtobusite nema ni trkalo. Za deset meseci otkako be{e potpi{an dogovorot, skopjani ne vidoa nitu kako }e izgledaat novite avtobusi, a kamoli da se vozat vo novi. Gasifikacijata, pak, e u{te pogolem. Namesto dosega da po~ne da se gradi gasovodnata mre`a, s$ u{te ne e izraboten nitu izvedbeniot proekt za gasifikacija, bidej}i Vladata ~eka so parite od klirin{kiot dolg na Rusija da se finansira izgradbata na mre`ata. Gasifikacijata e samo mislovna imenka, koja te{ko }e se realizira vo narednite pet godini. Zatoa, namesto da se promovira i reklamira preku marketing-kampawi, ministerot Janakieski da si gi zasuka rakavite i da gi realizira proektite.

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

Iznesuva kamatnata stapka na blagajni~kite zapisi. Narodnata banka v~era ja namali kamatnata stapka za 0,5 procentni poeni, so {to od dosega{nite 4,5% kamatnata stapka na blagajni~kite zapisi se namali na 4%, a so toa i kamatnata stapka na lombardniot kredit se namaluva od 6% na 5,5%. Kako {to soop{tija od NBM, mo`nosta za ponatamo{no relaksirawe na monetarnata politika proizleguva od dvi`ewata na devizniot pazar. Nasproti ocenkite za odlivi od deviznite rezervi vo poslednoto trimese~je, vo tekot na noemvri i prvite denovi od mesecov NBRM intervenirala so neto-otkup na devizi. Toa zna~i deka i vo ovoj period deviznite rezervi bele`at rast i na 3 dekemvri iznesuvaat 1,698 milioni evra, obezbeduvaj}i 4,3 meseci pokrienost na uvozot za narednata godina.

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

800 MILIONI EV VLADATA KAJ MM Pretstavnici na Me|unarodniot monetaren fond povtorno se vo Makedonija, da se dogovorat so Vladata za potpi{uvawe na dogovor za otvorena kreditna linija. No, namesto 400 milioni evra, kolku {to iznesuva maksimalniot iznos {to mo`e da go dobie zemjava od Fondot za edna godina, Vladata najverojatno }e sklu~i dvegodi{en aran`man, so {to }e se zadol`i 800 milioni evra?! ]e se potro{at li parite za kapitalni investicii, koi so godini ~ekaat realizacija? ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

Vladata }e se zadol`i 8 0 0 milioni evr a kaj Me|unarodniot monetaren fond za narednite dve godini?! Namesto 400 milioni evra, kolku {to iznesuva maksimalniot iznos {to mo`e da go dobie Makedonija od Fondot za edna godina, Vladata najverojatno }e sklu~i dvegodi{en aran`man. Od v~era, misijata od Va{ington, predvodena od Ves Mekgru, povtorno e vo poseta na zemjava i

ve}e se sretna so ministerot za finansii, Zoran Stavreski. Ve}e e re~isi izvesno deka Makedonija }e sklu~i dogovor za zaem so MMF, no s$ u{te ostanuva da se precizira kolkav iznos }e ni bide odobren na koristewe. “O~ekuvame vo narednite denovi da zavr{at razgovorite za otvorenata kreditna linija od MMF i moàm da kaàm deka sme s$ poblisku do donesuvawe na odluka za koristewe na ovoj kredit. Vo prvata godina od sklu~uvaweto na dogovorot Makedonija moè da koristi najmnogu 400 milioni evra, no Vladata razmisluva da go koristi kreditot vo period od dve godini, {to zna~i deka }e se razgovara da se povle~at pove}e od 400 milioni evra. Stanuva zbor za isklu~itelno povolen zaem. Kamatata za prvite 400 milioni evra e 1,3%. A, vo prosek, dokolku se iskoristi celiot iznos, bi bila 2,1%”, izjavi ministerot Stavreski pred po~etokot na pregovorite so monetarcite.

]E SE TRO[ATT ITE LI PARITE ITALNI ZA KAPITALNI ICII?! INVESTICII?! adne dogovor, Dokolku padne parite }ee bidat staveni nata kasa i }e se vo dr`avnata tro{at za site proekti koi deni so buxetot za se predvideni dina. No, imaj}i idnata godina. ja predvidd strukturata na makedonskiot buxet, spored koja najgolem del, odnosno 85%, od buxetskite pari se tro{at na tekovni rashodi, za plati na administracijata i socijalni dava~ki, a pomal del, 15%, za kapitalni investicii, proizleguva deka golem del od zaemot od MMF

VES MEKGRU [EF NA MISIJATA NA MMF “Ova e kreditna linija koja & obezbeduva na zemjata sigurnost deka vo uslovi na nepredvideni nadvore{ni {okovi }e mo`e da gi nadmine finansiskite problemi so polni xebovi. Uslovite {to treba da se ispolnat se razli~ni od ona {to se bara za klasi~en stend-baj aran`man. Parite mo`e da se iskoristat za buxetska poddr{ka, odnosno da bidat garancija deka buxetot }e se realizira i vo vlo{eni uslovi. S$ {to treba e potvrda od Vladata i od Narodnata banka za namerite na nivnite politiki. No, nema kriteriumi za izvr{uvawe i ocenka, kako kvartalni revizii i pregledi, voobi~aeni za drugite formi na zaemi od MMF.”

NAVIGATOR

VTORNIK

LIDERI

NIKOLA RISTANOVSKI

aestralnata izvedba na makedonskiot akter vo srpskata pretstava “Dervi{ot i smrtta” ja osvoi publikata vo cel region i sobra eden kup nagradi

NE IM BE[E DENOT

ANGELA MERKEL

i “strese” site kolegi od zemjite-~lenki na evrozonata so zakanite deka Germanija mo`e da se otka`e od evroto i da se vrati na markata

JORGOS PAPAKONSTANTINU

TONI JAKIMOVSKI

asproti site zalo`bi na ministerot za finansii na Grcija za zakrepnuvawe na dr`avniot buxet, Standard i Purs go stavi gr~kiot dolg pod negativno nabquduvawe

logata na Centarot za upravuvawe so krizi e i da gi prevenira krizite, a ne samo da izleze na teren koga }e se poplavi cela dr`ava

TPIS NA KREDITOT

VRA ]E SE ZADOL@I MF!?

07.12.2010

K POBEDNIK

Najdobar primer za toa deka kompaniite mo`at da bidat vo dobri odnosi so dr`avnite institucii e Carinskata uprava. Kompaniite se zadovolni od rabotata na prviot carinik, Van~o Kargov. Go falat, no davaat i pozitivni ocenki za reformite koi gi sproveduva toj. Biznis-zaednicata pozitivno gi ocenuva naporite na Carinskata uprava da gi olesni procedurite za protok na stoki, so {to kompaniite za{teduvaat zna~itelno vreme pri uvozot i izvozot na proizvodi. Makedonskite biznismeni se zadovolni i od edno{alterskiot sistem i od mo`nosta elektronski da se podnesuvaat dozvolite. Neodamna formiranoto Sovetodavno telo, vo koe, pokraj Carinskata uprava, ~lenuvaaat site pretstavnici od bizniszaednicata, jasno zboruva deka Kargov e podgotven da

PORAZ

MINISTER ZA FINANSII “Vo prvata godina od sklu~uvaweto na dogovorot Makedonija moè da koristi najmnogu 400 milioni evra, no Vladata razmisluva da go koristi kreditot vo period od dve godini, {to zna~i deka }e se razgovara da se povle~at pove}e od 400 milioni evra. Stanuva zbor za isklu~itelno povolen zaem. Kamatata za prvite 400 milioni evra e 1,3%, a, vo prosek, dokolku se iskoristi celiot iznos, bi bila 2,1%. Dokolku MMF ni go odobri kreditot, toa samo }e gi podobri uslovite i okolnostite za zadolùvawe na Makedonija so evroobvrznica, bidej}i toa }e bide silen signal do site investitori deka ovaa finansiska institucija stoi zad kvalitetot na politikite na zemjata i deka, vsu{nost, ne ni e nu`no po sekoja cena da izdademe evroobvrznica, tuku deka imame rezervna varijanta.” }}ee se potro{i za neproduktivni celi, kkoi oi ne obezbeduvaat eekonomski konomski razvoj. ““Parite Parite od MMF se nameneti za buxetska poddr{ka, nema b se koristele. k uslov za {to bi Toa zna~i deka }e bidat staveni vo funkcija na buxetot, so sigurnost da moè da se izvr{at site proekti {to se planirani za idnata godina. Toa podrazbira realizacija i na ambicizonite kapitalni proekti koi se predvideni za idnata godina, vo iznos od okolu 370 milioni evra, i bi pomognalo da se zadovolat potrebite na dràvata bez da se povlekuvaat pari od bankarskiot sistem preku doma{no zadolùvawe”, potencira Stavreski. Ekspertite nemaat dilemi deka zemjava ima seriozna potreba od priliv na kapital od stranstvo, no predupreduvaat parite da se potro{at za investicii vo kapitalni objekti, koi }e ja stimuliraat ekonomijata pobrzo da izleze od krizata. “Mora da se vodi smetka pozajmenite pari da se potro{at za kapitalni investicii vo infrastruktura, koi }e generiraat prihodi za vra}awe na dolgot i pla}awe na kamatata i da se angaìraat doma{nite kompanii vo izgradba na pati{ta, èleznici, vodovodi i hidrocentrali. Ako

angaìrate stran stranski kompanii pro da gi gradat proektite, kako, ì na primer, ì~arnicata do Vodno ili sspomenicite, toga{ se zadol` zadolùvate za da nek stranska finansirate nekoja ” veli profesorot dràva”, Sa{o Arsov od Ekonomskiot fakultet vo Skopje. KOI USLOVI GI BARA MMF? Osnoven uslov za da se dobie kreditnata linija za pretpazlivost od MMF e zemjata da ima postaveno zdravi ekonomski osnovi i politiki za odrùvawe na stabilnosta. Me|utoa, monetarcite vo pregovara~kiot proces vr{at procenka i na nadvore{nata pozicija na dràvata i pristapot do finansii na globalniot pazar, fiskalnata i monetarnata politika, stabilnosta i supervizijata na finansiskiot sektor i adekvatnosta na podatocite. Zemji koi imaat seriozni ekonomski problemi i treba da prezemaat golemi strukturni makroekonomski politiki na prilagoduvawe, koi imaat teòk pristap do pazarite na kapital i nivo na javen dolg koe ne e odr`livo na sreden rok, ne moè da smetaat na vakva finansiska pomo{ od MMF. Vo pregovara~kiot proces, isto taka, se opredeluvaat dopolnitelni politiki koi zemjata treba da gi ispolni za ot-

EVROOBVRZNICATA OSTANUVA VO IGRA Iako Vladata planira da go sklu~i dogovor za zaem od MMF za period od dve godini, so {to na Makedonija & se staveni na raspolagawe maksimalno 800 milioni evra, Vladata ne se otkaùva od idejata da izdade evroobvrznica za finansirawe na buxetskiot deficit. “Dokolku MMF ni go odobri kreditot, toa samo }e gi podobri uslovite i okolnostite za zadolùvawe na Makedonija so evroobvrznica, bidej}i toa }e bide silen signal do site investitori deka ovaa finansiska institucija stoi zad kvalitetot na politikite na zemjata i deka, vsu{nost, ne ni e nu`no po sekoja cena da izdademe evroobvrznica, tuku deka imame rezervna varijanta. Toa }e zna~i zasiluvawe na na{ite pozicii na pazarite na kapital i se reflektira vo namaluvawe na cenata na evroobvrznicata”, komentira Stavreski. Vladata u{te na po~etokot na godinava se obide da se zadolì na komercijalniot pazar na kapital so izdavawe evroobvrznica, no poradi slab interes od investitorite i visokite kamati evroobvrznicata se prolongira s$ dodeka finansiskite pazari vo Evropa ne zakrepnat od krizata. stranuvawe na site slabosti koi }e bidat otkrieni. “Ova e kreditna linija koja & obezbeduva na zemjata sigurnost deka vo uslovi na nepredvideni nadvore{ni {okovi }e moè da gi nadmine finansiskite problemi so polni xebovi. Uslovite {to treba da se ispolnat se razli~ni od ona {to se bara za klasi~en stend-baj aran`man. Parite moè da se iskoristat za buxetska

poddr{ka, odnosno da bidat garancija deka buxetot }e se realizira i vo vlo{eni uslovi. S$ {to treba e potvrda od Vladata i od Narodnata banka za namerite na nivnite politiki, no nema kriteriumi za izvr{uvawe i ocenka, kako kvartalni revizii i pregledi voobi~aeni za drugite formi na zaemi od MMF”, izjavi Mekgru pri neodamne{nata poseta na Makedonija.

PRVIOT CARINIK PRIJATEL NA KOMPANIITE TE

VAN^O KARGOV gi slu{ne problemite so koi se soo~uvaat stopanstvenicite pri uvozot i izvozot na stoki. Van~o Kargov upravuva so Carinskata uprava ve}e ~etiri godini i za toa vreme vlo`i osoben napor za da gi sprovede nizata reformi, me|u koi i edno{alterskiot sistem pri vadewe dozvoli za uvoz i izvoz, a ve}e se podgotvuva da go vovede i elektronskiot sistem za obrabotka na carinskite deklaracii. Za pozitiven ~ekor se ocenuva i obidot na Kargov da go namali kriminalot vo carinskite postapki, a poleka, no sigurno uspeva da go ras~isti “kriminalot” i vo svoite redovi.

GUBITNIK

ZORAN STAVRESKI

Prviot obid za reformi vo javnata administracija preku izmeni na Zakonot za dràvnata uprava, predloèni od ministerot za pravda, Mihajlo Manevski, ne dobi soglasnost od pratenicite. Zakonot koj ministerot Manevski na golema vrata go najavuva{e kako ~ekor do kone~na profesionalizacija i reforma na bavnata i neefikasna javna administracija, ne samo {to ne uspea da dobie poddr{ka od Parlamentot, tuku be{e predmet na ostra kritika, kako od ekspertite vo Makedonija, taka i od pretstavnici na Evropskata komisija. Pri~inite za vakviot previd moàt da bidat pove}e. Prvo, ministerot o~igledno ne uspeal so svojata partija da go podeli entuzijazmot za zakonot {to treba da go napravi potrebniot ~ekor vo pravec na podobruvawe na sostojbata vo administracijata, pa negovite sopartijci ne se mobiliziraa za da go izglasaat zakonot. Vtoro, pri~inata

MIHAJLO MANEVSKI e moèbi i mrzelivosta na pratenicite voo~ena vo site istraùvawa za rabotata na Parlamentot, koja i ovojpat be{e posilna od va`nosta na donesuvaweto na eden vakov krucijalen zakon. Bez razlika {to prateni~kata grupa na VMRO-DPMNE najavi povtorno glasawe za izmenite na Zakonot za dràvnata uprava, vakviot kraj na v~era{noto glasawe, sepak, potvrdi deka Manevski ne e dovolno ubedliv vo svojata misija za reforma na javnata administracija. Vo toa Manevski ne uspea da gi ubedi ni svoite.

MISLA NA DENOT

MISLAM DEKA E POGRE[NO [TO SAMO EDNA KOMPANIJA U^ESTVUVA VO IGRATA NARE^ENA “MONOPOL”

STIVEN RAJT AMERIKANSKI KOMI^AR

4 07.12.2010

NAVIGATOR

VTORNIK

12 mali hidroelektrani treba da se gradat na lokacii od Veles do Gevgelija

QUP^O ZIKOV

...POGLED NA DENOT...

“PRATENI^KA PREVARA” Koga im ~ini, vedna{ se dogovaraat...!? Pratenicite vo Sobranieto v~era za malku }e go donesea Zakonot za dràvni slu`benici (na VMRO-DPMNE ne im dojde eden pratenik!?). Zakonot sam po sebe predviduva prili~no restrikcii za dràvnite slu`benici!? No, ne go donesoa... Znaev! Zakon {to vlasta go predloì, samata ne obezbedi kvorum da go glasa... a pratenicite na SDSM “poòlteni” niz salata aplaudiraa na fatamorgi~nata situacija, sakaj}i da pokaàt radost na navodniot poraz na inicijativata na VMRODPMNE, a, vsu{nost, raduvaj}i se {to voop{to nema da se glasa oti i na niv ne im odgovara takov zakon!? Po~ituvani, pri noseweto na eden sli~en zakon pred dve godini, so koj im se obezbeduva{e i se osiguraa mnogu privilegii na pratenicite, se napravi najgolemiot moèn konsenzus vo Sobranieto, neviden na ovie prostori... Privilegiite si gi dobija, normalno... Potoa, vo mesecite i godinite do denes, nikako da gi naterate vladinite slu`benici, instituciite, kako i pratenicite, da se pridviàt kon reforma na javnata administracija, ~ij eden zakon e i v~era{niot {to ne pomina! Ona {to e, vsu{nost, skandalozno e faktot {to za vakviot tip zakoni celo vreme postoi tivok konsenzus me|u vlasta i opozicijata! Opoziciski eksperti duri brifiraat deka so reforma na administracijata, taka kako {to e zamislena (namaluvawe na brojot), prakti~no ni{to ne se dobivalo – toa samo }e gi zadovolelo strastite na mediumite i na EU! Se ~udam...

K SE BARA INVESTITOR ZA 12 HIDROCENTRALI NA VARDAR

KINEZI JA SKENIRAAT VARDARSKA DOLINA?! Premierot go najavuva proektot Vardarska Dolina kako re~isi gotova rabota. Obezbedil seriozni kineski partneri za investicijaта. Ministerot za ekonomija, pak, veli deka doprva ќе se pravi nova studija. KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

ineskata razvojna banka i nacionalnata energetska kompanija go “skeniraat” proektot Vardarska Dolina, doznava “Kapital” od vladini izvori. Pretstavnici na dvete kineski kompanii ve}e podolgo vreme razgovaraat so makedonskata Vlada za izgradbata i na~inot na finansirawe na 12-te mali hidrocentrali po tekot na rekata Vardar, proekt “teòk” 1,2 milijardi evra. Nepoznato e dali proektot Vardarska Dolina }e go gradat kineski investitori ili Kineskata razvojna banka }e odobri zaem na makedonskata dràvna kompanija ELEM, koja }e bide nositel na proektot? Ovaa dilema ne e razjasneta otkako premierot Nikola Gruevski neodamna najavi deka naskoro }e se sretne so pretstavnici na kineskata dràvna energetska kompanija i na Kineskata razvojna banka. “Vladata e vo komunikacija so krupna kineska finansiska kompanija, koja se ponudi kako poddr{ka za izgradba na proektot Vardarska Dolina, poto~no za celosno

finansirawe na ovoj proekt. Instituciite na Vladata gi vr{at site potrebni analizi dali da se prifati ponudata i vo koja forma, za koj period, pod koi uslovi i taka natamu. Mo`no e naskoro da dojde do povtorna sredba na instituciite so ovaa kineska kompanija”, otkri premierot vo edno televizisko intervju. Ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi, pak, za “Kapital” doprecizira{e deka ovoj proekt e na samiot po~etok. Odnovo se pravi studija koja treba da gi pokaè realnite potencijali na rekata Vardar, kako i tehni~kite potencijali na proektot. Poslednata napravena studija za ovoj proekt e stara 20 godini. Besimi dodava i deka tokmu Kineskata dràvna kompanija za energetika i Bankata za razvoj na Kina pomagaat vo podgotovkata na fizibiliti studijata za 12-te mali i sredni hidrocentrali. “Za proektot Vardarska Dolina izrabotena e proektna zada~a za energetsko polzuvawe na rekata Vardar, vrz osnova na koja treba da se izraboti kvalitetna i opse`na fizibiliti studija. Ovoj proekt pretstavuva eden od najgolemite infrastrukturni proekti vo dràvata i potrebni se kvalitetni podatoci i analizi vrz koi }e se donese odluka za modelot na realizacija, koj pred

3 FAKTI ZA...

0,3% 0,3% 0,1%

s$ treba da ponudi ekonomska opravdanost na ovoj proekt”, veli za “Kapital”, ministerot Besimi. Vladata si dade godina i polovina vreme za izrabotka na nova fizibiliti studija za Vardarska Dolina, otkako vo juni minatata godina propadna i tretiot tender za izgradba na ovie zna~ajni hidrocentrali za makedonskiot elektroenergetki sektor, ~ija vkupna mo}nost treba da iznesuva okolu 320 megavati. Na posledniot tender za izgradba na 12-te hidrocentrali, na lokacii od Veles do Gevgelija, se prijavija samo italijanskata energetska kompanija ENEL i gr~kata Ti-TiSi, no tenderot propadna. Energetskite eksperti vo zemjava dosega kritikuvaa deka proektot e nerealen bidej}i

studijata stara 20 godini ne gi otslikuva sostojbite na terenot. Tie alarmiraat deka Vardarska Dolina e skapa investicija poradi toa {to za da se izgradat ovie hidrocentrali neophodno e da se izmesti `elezni~kata pruga i avtopatot Skopje–Veles za okolu 20 kilometri. Dodavat i deka za da se pomesti prugata, }e treba da se dadat re~isi istite pari kolku {to }e ~ini branata. Ekspertite sporat i deka Vardar nema dovolno koli~estvo voda za rabota na 12-te centrali, bidej}i vodnite resursi se neednakvo rasporedeni vo tekot na godinata. Spored energetskata strategija, ovie elektrani treba da po~nat da rabotat vo 2018 godina.

NIKOLA GRUEVSKI PREMIER “Eden od pokrupnite problemi e toa {to na severniot del na rekata Vardar }e treba golema investicija, me|u 150 i 200 milioni evra, za premestuvawe na prugata, bidej}i taa e premnogu blisku do rekata. I koga bi se napravile tie nekolku brani, vo severniot del }e dojde do potopuvawe na prugata i zatoa }e treba takva investicija i toa odi vo paket.”

Vlasta i opozicijata imaat konsenzus za Zakonot za dràvni slu`benici A ba{ mislev deka opozicijata, zboruvaj}i za pove}e pari vo buxetot, razmisluva kako da se zgolemi delot za kapitalni investicii ili kako, moèbi, da se namali dano~noto optovaruvawe kaj kompaniite! No, se laàm... I ednite i drugite ni{to ne bi pravele na ovaa tema! Zo{to? Zatoa {to od tamu ja crpat celata glasa~ka energija i sinergija, ako sakate... Zavisat od administracijata i taa zavisi od niv... Kako “creva”!? Javnata administracija im e glavnata baza od kade {to o~ekuvaat glasa~i i agitatori... Tie i nivnite semejstva. S$ se toa dol`nici!? Od druga strana, “prateni~kata kasta” vo Parlamentot (120 pratenici), sose rodninite niz administracijata ja so~inuvaat srcevinata na ona {to ~esto go narekuvam “najneproduktivniot del na makedonskoto op{testvo”, za koj ~ista propast - i na karierite i na “xebot” bi im bila – vlast so iskreni nameri da ja re{i administracijata! I pak }e kaàm deka ovde ne stanuva zbor za lo{i nameri kon dràvnite slu`benici i nivnite karieri! Stanuva zbor za buxetot... Za za{tedite tamu i za iskoristuvawe na parite za nameni va`ni za celoto op{testvo! No, koj vodi smetka za toa ovde... Za parlamentarcite na{i ova, sekako, deka e {pansko selo!

PROCENKI... XON BOLTON

amerikanski diplomat

PORASNALE CENITE NA UGOSTITELSKITE USLUGI VO OKTOMVRI, SPOREDENO SO ISTIOT MESEC LANI

SE ZGOLEMENI CENITE NA HRANATA VO UGOSTITELSKITE OBJEKTI

PORASNALE CENITE NA ALKOHOLNITE PIJALACI

POGOLEMA ZAKANA ZA SAD OD VIKILIKS SE OBAMA I NEGOVATA ADMINISTRACIJA nternet-stranicata Vikiliks im nanese {teta na SAD so objavuvaweto na doverlivite dokumenti na amerikanskata diplomatija, no pogolema zakana od toa e odbivaweto na pretsedatelot, Barak Obama, da gi priznae i da gi prifati zakanite so koi se soo~uva Amerika, izjavi amerikanskiot diplomat Xon Bolton. Vo avtorski tekst vo vesnikot “Gardijan”, porane{niot ambasador na SAD vo ON tvrdi deka pretsedatelot Obama ima “slaba administracija, koja e pogre{no rakovodena i koja postojano dava promenlivi odgovori”.

...ZABODETE ZNAMENCE I OSVOJTE GO MESTOVO AKO MISLITE DEKA STE NAJDOBRI...

POLITIKA

VTORNIK

07.12.2010

MILO[OSKI V PETOK VO BERLIN, NA KONFERENCIJA ZA ZAPADEN BALKAN

G GRUEVSKI: PREZEMAME INTENZIVNI DIPLOMATSKI AKTIVNOSTI ZA NADMINUVAWE NA GR^KATA BLOKADA A

inisterot za nadvore{ni raboti, Antonio Milo{oski, }e u~estvuva na Konferencija za Zapadent Balkan koja } e se odr`uva vo Berlin. Konferencijata, vo organizacija na institutot Aspen, }e ja otvorat {efovite na germanskata i avstriskata diplomatija, Gvido Vestervele i Mihael [pindeleger. “Glavna tema na Konferencijata }e bide integracijata na zemjite na Zapaden Balkan

epublika Makedonija prezema intenzivni diplomatski aktivnosti za z nadminuvawe na blokad data na evroatlantskite i integracii od gr~ka stran odnosno za re{avawe na, n pra{aweto za imeto, na i izjavi v~era premierot N Nikola Gruevski za vreme n posetata na Ko~ansko. na " "Vladata, MNR i pretsed datelot na dr`avata vo k kontinuitet imaat intenz zivna komunikacija so

vo EU, pra{awa povrzani so bezbednosnata "arhitektura”, pomiruvawe i ekonomska sorabotka, kako regionalna, taka i sorabotka so Germanija, SAD i Avstrija”, izjavi Matijas Dornfelt od institutot Aspen. Ministerot Milo{oski }e u~estvuva na trkalezna masa na pretstavnici na stopanskite komori na Avstrija, Germanija i zemjite od Zapaden Balkan i panel-diskusija za perspektivite za ~lenstvo vo

EU na zemjite od Zapaden Balkan, informiraat od MNR. U~estvoto na Konferencijata go potvrdile {est ministri za nadvore{ni raboti na zemjite na Zapaden Balkan, a na sobirot }e prisustvuva i pretstavnikot od Kosovo, Vlora ^itaku. Organizatorot na Konferencijata naveduva deka u~esnicite }e nastapuvaat samo so svoite imiwa na masata pred sebe, bez imiwata na dr`avite koi gi pretstavuvaat.

drugite dr`avi od Evropa i po{iroko, vo obid da dobieme {to e mo`no pogolema poddr{ka vo pravec na re{avawe na najgorlivoto pra{awe so koe se soo~uva zemjata na nadvore{en plan, a toa e blokadata od Grcija. Isto taka, pravime intenzivni napori vo komunikacijata so Atina da se nadmine ova pra{awe i da se najde nekoe re{enie koe bi gi deblokiralo proces-

ite i bi gi normaliziralo odnosite me|u Makedonija i Grcija, koi ovoj problem seriozno gi optovaruva na politi~ki plan", re~e Gruevski. Tokmu poradi toa, istakna Gruevski, e i pismoto {to go isprati ministerot za nadvore{ni raboti, Antonio Milo{oski, do site ambasadi so koe, veli toj, se pravi dopolnitelen obid za dobivawe poddr{ka.

ERMIRA MEHMETI: NEMA IZBORI BEZ RE[ENO IME!

DUI KUPUVA VREME ZA VMRO–DPMNE!

Koalicioniot partner na Nikola Gruevski, Ali Ahmeti, den po mar{ot na SDSM, na koj Branko Crvenkovski otvoreno pobara predvremeni izbori vo najkratok mo`en rok, pora~uva deka dodeka ne se re{i sporot so Grcija ne treba da se razmisluva za taa varijanta. A sporot, spored site analizi, e daleku od re{enie KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

drùvaweto predvremeni izbori pred da se re{i sporot za imeto so Grcija samo bi ja potvrdilo i legitimiralo politikata na samoizolacija. Sporot za imeto ja ima blokirano celata dràva. Nie mora da se fokusirame na toa, mora da se sozdade eden op{t me|upartiski konsenzus i da se zafatime so re{avawe na ovoj problem. Nemame ve} e vreme za gubewe”. Ova e reakcijata na partijata na Ali Ahmeti na jasniot povik na SDSM za predvremeni izbori. Partiskiot portparol, Ermira Mehmeti, veli deka tie kako partija }e ja razgledaat inicijativata na SDSM za raspu{tawe na Parlamentot i raspi{uvawe na vonredni izbori, no deka, sepak, stavot im e oti vo momentov toa bi bilo apsolutno pogre{en poteg na dràvata koja s$ pove}e se izolira. Mehmeti veli deka vinovna za izolacijata ne moè da bide isklu~ivo edna politi~ka garnitura, tuku site relevantni subjekti. “Sporot mora da se re{i za da se vrati pozicijata na Makedonija na me|unarodnata scena. Niedna reforma {to ja pravime ne moè soodvetno da ni se valorizira bez re{eno ime. Nie ne moème da komentirame kolku na{iot

PRVO NOV IZBOREN ZAKONIK, POTOA IZBORI!

koalicionen partner e iskren vo namerite. Moème da gi komentirame oficijalnite izjavi, a tie odat vo nasoka deka VMRO–DPMNE insistira na brzo re{enie”, veli Mehmeti. Vo me|uvreme, partiski izvori od DUI brifiraat deka }e se ~eka na sostanokot na Centralnoto pretsedatelstvo na partijata, zakaàn za ovaa sabota, na koj se o~ekuva da se donese kone~na odluka kako }e nastapi partijata vo odnos na inicijativata na SDSM. Se o~ekuva i sudir na dvete partiski krila, oti ona {to neoficijalno moè da se ~ue od visoki funkcioneri e

deka vo Mala Re~ica ima i takvi koi smetaat deka tokmu sega e vistinskiot moment da se odi vo druga nasoka. Vo VMRO–DPMNE se vozdr`aa od podetalni komentari. Sli~no kako i DUI, na sostanok na vrvot }e go razgleduvale predlogot. Otkako premierot Nikola Gruevski izjavi deka sekoe barawe za predvremeni izbori e legitimno, no i deka isto legitimna e negovata vlast, koja e dobiena na fer izbori, za koi ni SDSM, ni me|unarodnata zaednica nemaa zabele{ki, stana jasno deka toj nema namera da raspi{uva izbori.

"ôvekot koj preku no} go smeni imeto na dràvata vo BJRM i go natera narodot da se raduva za toa na plo{tad, sega se prikaùva kako demokrat. Neka ne misli Crvenkovski deka moè da se vrati na vlas so nekakov bombasti~en govor poln so navredi" e reakcijata na Gruevski. Stavot na DUI, so koj prakti~no Ahmeti mu dava vreme do eventualnoto re{enie za imeto, samo dopolnitelno go zgolemuva vpe~atokot deka vo vladiniot dvor, osobeno vo posledno vreme, relaciite na “partnerite” se mnogu zatopleni. Od SDSM brifiraat deka

Parlamentot, i da saka, ne moè da raspi{e vonredni izbori, oti Makedonija nema podgotveno soodveten Izboren zakonik. Spored izmenite, na koi se raboti, i koi treba da bidat gotovi do po~etokot na narednata godina, treba da se utvrdat osnovni principi, bez koi sproveduvaweto na izborite prakti~no e nevozmo`no. Na izmenite raboti telo sostaveno od pretsedatelot na OBSE vo Makedonija, Hose Luis Herero, ambasadorite na SAD i na EU, Filip Riker i Ervan Fuere, pretsedatelot na DIK, Aleksandar Novakovski i ministerot za pravda, Mihajlo Manevski. Opozicijata podnese svoj predlog-izmeni i se nadeva deka Trajko Veqanovski prvo niv }e gi stavi na dneven red. Okolu 90% od izmenite se vo soglasnost so predlozite na Vladata. To~kite kade {to ne se soglasuvaat se na~inot na formirawe na izbornite odbori za glasawe na dijasporata (SDSM bara i niven ~len, a vlasta trojca – pretstavnici na MNR), politi~kite partii da dostavuvaat periodi~ni izve{tai za na~inot na finansirawe i da se legitimiraat donaciite, odnosno, da ne smee samo edna firma da dade 5% od svojot vkupen prihod kako donacija na odredena partija. bez razlika na “vnatrekoaliciskite” igri, tie }e storat s$ {to moàt za da ja otelotvorat nivnata inicijativa. Svesni se deka vo momentov s$ zavisi od politi~kata volja na vlasta i deka dokolku Gruevski ne saka, prvo moè da taktizira so tajmingot na postavuvawe na dneven red na istata, a potoa i so izjasnuvaweto za nea (zaedno so DUI). Velat deka o~ekuvaat, sepak, Gruevski da pokaè deka ne se pla{i i da izleze na soo~uvawe so niv i so celiot narod.

Dodeka partiite se zaneseni vo presmetkite, spikerot Trajko Veqanovski reterira{e od izjavata dadena po prviot golem miting na SDSM na 27 juni, vo koja re~e deka ako Crvenkovski podnese inicijativa za predvremeni, u{te utredenta }e ja stavi na dneven red. Na dene{nata koordinacija so koordinatorite na prateni~kite grupi voop{to ne ja otvoril temata, so obrazlo`enie deka istata treba prvo da ja dobie, da ja razgleda, pa da ja stavi na dneven red.

RADIODIFUZIJA I KOMISIJATA ZA ZA[TITA NA KONKURENCIJATA SI JA PREFRLAAT TOPKATA

]E SE SANKCIONIRA LI KONCENTRACIJATA NA MEDIUMI KAJ VELIJA RAMKOVSKI? MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

opstvenikot na A1, Velija Ramkovski, s$ u{te ne odgovoril na baraweto na Sovetot za radiodifuzija da ja objasni izjavata dadena za negovata televizija deka toj e sopstvenik i na televizijata i na vesnicite "Vreme", "[pic" i "Koha e re". Od Sovetot velat deka vo pogled na koncentracijata na mediumi vo racete na Ramkovski nemaat izbor kakvi merki da prezemat, bidej}i ne mo`ele toa da go doka`at.

"Dokolku nie otideme na sud so podatoci dobieni od Centralniot registar }e ispadneme sme{ni, bidej}i vo nego ovie mediumi se registrirani na razli~ni imiwa. Nie ne sme istra`en organ za da sprovedeme istraga i da najdeme povrzanost me|u Ramkovski i vesnicite", se pravda Zoran Stefanovski, pretsedatel na Sovetot. Od Sovetot velat deka od Komisijata za za{tita na konkurencijata pobarale da ispitaat dali postoi povrzanost me|u ~etirite mediumi vo strukturata na reklamirawe. Komisijata minatata nedela donese

zaklu~ok deka za pra{awata za mediumska koncentracija edinstveno e nadleèn samo Sovetot za radiodifuzija. Pretsedatelot ,êdomir Kraqevski, potvrduva deka dosega ne na{le povrzanost me|u ovie firmi nitu pri nastapot na pazarot za reklamirawe. Vo me|uvreme, vesnikot "Ve~er" izleze so podatoci deka vo 2006 godina bilo formirano zdruènie Stopanska interesna zednica - Grupacija na mediumi za unapreduvawe na pazarot na reklami, ~ii ~lenki se A1, Vreme E× i Sinim, izdava~i na vesnicite "Vreme" i "[pic".

Spored ~len 7 od dogovorot za grupacijata taa nastapuva zaedni~ki na pazarot za reklami vo ime na trite osnova~i, prihodite se zaedni~ki, mo`e da sklu~uva dogovori, da sozdava i raspolaga so imot koj e zaedni~ki, naveduva vesnikot. Grupacijata e neprofitna, a dobivkata {to ja ostvaruva grupacijata im pripa|a na osnova~ite. Spored podatocite, smetkata na Vreme E^ poradi nepla} awe dolgovi e blokirana od 31 dekemvri 2007 godina na period podolg od 45 dena. I smetkata na Sinim e blokirana poradi ispla}

awe na dolgovi. Smetkata na Grupacijata za reklami od trite firmi, A1 i izdava~ite na "Vreme" i "[pic" e otvorena na 16 fevruari 2007 godina, a zatvorena na 7 mart 2009 godina. Vo ovoj period se slu~ile blokadite na smetkite na Sinim i Vreme E×, izdava~i na "Vreme" i "[pic". Za vreme na blokadite ovie firmi najnormalno rabotele, ostvaruvale prihodi, a nivnite smetki bile postojano prazni.

6 07.12.2010 FOKUS:

PO PRINCIPOT “NA TI GO - DAJ MI GO!”

CRVENKOVSKI I GRUEVSKI SE

j pred r makedonskoto Sobranie r i ve~ernoto r intervju r ju na Nikola Samo eden den po mitingot na opozicijata i na Branko r Cr Crvenkovski i na Nikola Gruevski! ru Po~ituvani u ~itateli na “Kapital” na{ata cel e na ed idei za Makedonija, j , no uu{te pove}e za svoite kvalifikacii f eden za drug! ru Na{iot komentar r e deka pre r glavniot “sport” za politi~ka borba! Majtapej}i se eden so drug i me|u niv “unakrsno” niz partiite ov navodni kriminali im se nametnuvaat kako zaedni~ki imenitel, ~ija delivost so dva, iako nekoga{ mo promitacija ... A i dvajcata za idninata na Makedonija zboruvaat ... Neka po~nat od Velija ...!?

Delovi od govorot na liderot na opozicijata Branko Crvenkovski pred makedonskoto Sobranie vo nedelata na 5 dekemvri: e od lagi i licemerie. Vistinata mora da pobedi. Dosta Rabotite mora da se nare~at so nivnoto vistinsko ime. Ne moè grobarite na makedonskata idnina da ni se prikaùvaat kako golemi patrioti. Ne moè najgolemite kriminalci i silexii da ni prodavaat prikazni za moral, ~esnost i zakonitost. Ne moè onie {to vladeat so strav, so represija i pritisoci da se samo proglasuvaat za demokrati. Ne moè najgolemata, rekordnata siroma{tija i nevrabotenost da ja tolkuvaat kako golem ekonomski uspeh. akvo ne{to Makedonija ne pameti. Vie dragi prijateli denes ispi{avte istorija. Jas znam deka site vie vo ovie momenti se ~uvstvuvate gordo, se ~uvstvuvate silno i dostoinstveno. Ima i zo{to. Vo istorijata na eden narod, vo ìvotot na eden ~ovek ima raboti {to ednostavno ne smeat da se propu{tat. Ili si del od niv i so toa cel ìvot }e se gordee{ ili ako gi propu{ti{

cel ìvot }e se kae{. Dene{niov protesten op{tonaroden mar{ e tokmu takva rabota. Denes Makedonija e na noze! Denes Makedonija se krena i gordo se ispravi! Denes Makedonija ~ekore{e po skopskite ulici za svojata sloboda i dostoinstvo. Za pravoto na podobar ìvot. Denes Makedonija obedineta, splotena, re{itelna ~ekore{e za svojata idnina. Denes, site nie zaedno pokaàvme deka ne dozvoluvame da prodolì ovaa destrukcija i prerodbeni~ki

inèwering vrz makedonskoto op{testvo. Deka ne se pomiruvame so beznade`nosta {to ni ja nametnuvaat. Ne prifa}ame deka bedata, siroma{tijata i poniùvaweto se na{a sudbina od koja nema begawe. Denes site zaedno pora~avme: Dosta e od lagi i licemerie. Vistinata mora da pobedi. Rabotite mora da se nare~at so nivnoto vistinsko ime. Ne moè grobarite na makedonskata idnina da ni se prikaùvaat kako golemi patrioti.

Ne moè najgolemite kriminalci i silexii da ni prodavaat prikazni za moral, ~esnost i zakonitost. Ne moè onie {to vladeat so strav, represija i pritisoci da se samoproglasuvaat za demokrati. Ne moè najgolemata, rekordnata siroma{tija i nevrabotenost da ja tolkuvaat kako golem ekonomski uspeh. Pet godini gi izvitoperuvaat site standardi, site normi i kriteriumi vo ova op{testvo. Uporno i sistematski, besramno i agresivno se obiduvaat da ne naviknat deka nenormalnoto e normalno, deka izmislenoto i la`noto moè da ja zamenat realnosta, deka nacionalnite porazi treba da se slavat kako pobedi. A porazi kolku saka{! Na site poliwa! Stopanstvoto propa|a. Investicii nema. Sekoe treto semejstvo se bori za gol ìvot, od denes za utre. Javno zdravstvo pove}e ne postoi. Obrazovanieto e uni{teno. Demokratijata se gazi na sekoj ~ekor. Slobodata na mediumite e mislena imenka. Nevladiniot sektor se tretira kako dràven neprijatel. Denes Makedonija ne e vo proces na integracija tuku vo proces na konfrontacija so Evropskata unija i NATO . Svesno i smisleno go podelija i skaraa narodot, vnesoa omraza me|u lu|eto kako nikoj i nikoga{ dosega. Pet godini ovoj reìm, ovaa vlast na Gruevski i familijata ja pritiska sekoja institucija, sekoja firma, sekoe zdruènie, sekoj medium, sekoj ~ovek vo ovaa zemja da se opredeli po principot “ili si so nas ili protiv nas”. Treto nema. E pa , bidej}i toj izbor go nametnavte i za drug mesto ne ostavivte, denes makedonskiot narod, makedonskite gra|ani vi go davaat odgovorot: Re{ivme da bideme protiv vas gospodine Gruevski! Dobivte {ansa i ja zloupotrebivte tokmu protiv narodot {to vi ja dade. Vie ste pro~itani, vie ste arhivirani, so vas e zavr{eno! Ovoj narod i ovaa dràva zasluùvaat podobro i }e se izborat za podobro. Po~ituvani gra|ani, dragi prijateli: Cela izminata nedela ja laàt i manipuliraat makedonskata javnost deka ovoj protesten mar{ }e zavr{i

VELIJA RAMKOVSKI 3 DEKEMVRI 2010 (INTERVJU NA A1 TELEVIZIJA) [to so politi~kite {pekulkacii deka Velija se pazari so Gruevski ili deka ste so SDSM i Crvenkovski. I deka ste eden od organizatorite na mitingot na SDSM? Pazarewe so Gruevski? Kakvo pazarewe, kakvi bakra~i? Narodski, t.e. da go pritisneme dovolno za da go skr{ime, verojatno taka mislat tie. Ivona ili Latas treba da gi stavam ovde urednici za da gi zadovolam nivnite kriteriumi? Vo vrska so Branko.Mo`e{e li nekoj da go zamisli Branko na ulica? Kabinetski ~ovek, nikoga{ ne izleguva{e. Drago mi e {to toj po~uvstvuva deka ova fa{izoidna vlada mora da se simne. Jas sum blagodaren za inicijativata, zatoa {to samo taka }e se poka`e deka silata e kaj narodot. Ovaa postapka me pravi optimist koga e vo pra{awe Crvenkovski, odnosno kakov e sega vo sporedba so minatoto. Toj e glavnata sila za ru{ewe na ovaa vlast i eden po{irok krug lu|e okolu nego. Prv pat vo istorijata na Makedonija se sobraa i Makedonci i Albanci i Turci vo edna misla, koja ne e mar{ za Ramkovski, tuku za demokratijata vo zemjava. Samo taka }e se spre~at gra|anite da ne ja goltaat “vistinata na Latas”.

so ru{ewe na instituciite i nasilno vleguvawe vo Sobranieto. I vedna{ da pra{am. Ako sakame da vlezeme vo Sobranieto, koj }e ne zapre? Gruevski, Jankulovska? Ili onie policajci naredeni pokraj ogradata? Pa tie se na{i deca, pove}eto od niv edvaj ~ekaat da trgneme za da ni se pridruàt. Nie ne sme DPMNE. Nie ne gi ru{ime instituciite na ovaa dràva kako niv. Nie gi gradevme i nie sekoga{ }e gi ~uvame. Nie znaeme {to e dobro, a {to lo{o za ovoj narod. No, vo isto vreme, neka ne gi laè umot deka ovoj protesten mar{ se slu~i i pomina, deka po~na vo Karpo{ i zavr{i pred Sobranie. Ovoj mar{ ne zavr{uva. Ova op{tonarodno dvièwe prodolùva i }e trae s$ dodeka narodot ne se izbori za svoeto, za podobro, za idninata! Ovoj senaroden mar{ }e zavr{i so izbori i so pobeda na tie izbori! Denes po~ituvani gra|ani, tokmu dodeka ovoj sobir s$ u{te trae vo imeto na site nas ovde prisutni, vo imeto na celiot narod, pratenicite na SDSM i na opozicioniot front }e podnesat vo parlamentot tri dokumenti. Prviot - neophodni izmeni na izborniot zakon, koi treba da ovozmoàt elementarni uslovi za fer i demokratski izbori. Vtoriot - odluka za formirawe sobraniska komisija za kontrola na izbira~kiot spisok i tretiot - odluka za raspu{tawe na parlamentot i raspi{uvawe predvremeni parlamentarni izbori. Odluka koja }e stapi vo sila vedna{ po usvojuvawe na izborniot zakon. So ovie na{i predlozi vo Sobranieto davame mo`nost rabotite da dobijat svoj tek niz instituciite na sistemot. Sostojbite vo dràvata da se smenat taka kako {to li~i na edno demokratsko op{testvo. Gospodine Gruevski, barem edna{ bidete odgovoren pred sopstveniot narod. Iskoristete ja ovaa prilika, ovaa podadena raka. Ne dozvoluvajte revoltot i gnevot na narodot da izleze po ulicite. Ajde da odime na izbori! Makedonija saka izbori. Narodot bara da odlu~uva za svojata idnina!

VTORNIK

07.12.2010

MAJTAPAT SO CELA NACIJA

a Gruevski ru na TV Sitel,, â&#x20AC;&#x153;Kapitalâ&#x20AC;? deneska vo r re~isi integralna r f forma r vi gi objavuva j u dvata nastapi: den krajno r j nepristrasen r r na~in uu{te edna{ da gi soo~ime na{ite dva lika na dene{nicata so svoite emnoguu malkuu vreme r i mnoguu skap period r za Makedonija j imame na r raspolagawe za da majtapeweto j bide vie dvajca lideri prakti~ki se majtapat so site nas â&#x20AC;&#x201C; makedonskite gra|ani! Velija Ramkovski i negovite o`na i ostvarliva, (pro~itajte gi izjavite za Ramkovski podolu) deneska se pretvori vo nivna silna komOcenka za mitingot na SDSM: Gruevski: Se raboti za ne{to {to postojano se povtoruva, otprilika brojkata e onaa koja {to be{e i vo mesec juni samo {to sega se obidoa da napravat eden vizuelen efekt naso~uvajki gi lu|eto da odat po ulici za da izgleda dolga kolona! Govorot kako i obi~no me|u pet i deset minuti, zna~i op{ti napadi i obi~no ima op{ti vetuvawa sega nema{e ni toa. Branko Crvenkovski, kako i obi~no aroganten i nervozen, {to pokaùva psiholo{ki gledano deka ima nedostatok na samodoverba i deka ima strav od ne{to, taka {to nema ne{to novo, nitu vo govorot nitu vo celiot nastan ... Dali }e ima predveremni izbori? Toj bara predvremeni izbori. Smetate li deka }e moè da go donese SDSM vo situacija da bidat raspi{ani predvremeni izbori? Gruevski: Pobaraa tri raboti: da se izmeni zakonot za izbori, da se pro~istat spisocite i da se raspu{ti parlamentot. Prvite dve nie odamna gi imame po~nato i pri kraj se. Ministerstvoto za pravda raboti na izbira~kite spisoci, isto taka i na izborniot zakon .... Za tretata rabota {to ja podnesoa sega, nie }e imame vo narednite denovi konsultacii vo partijata i }e deneseme odluka {to da pravime. Postojano od ona {to moè da go slu{neme kako redovna retotrika na mitinzite na SDSM ne e nudewe novi re{enija ili korekcija na programata {to ova vlada ja zastapuva, tuku ima postojani kritiki i konkretna fiksacija kon Vas, kon Nikola Gruevski. [to moè da kaème kako kontrargument? Toj kritikuva deka vrabotenosta e na rekordno nisko nivo, siroma{tijata na rekordno visoko nivo. Kako Vie gi ocenuvate ovie proekti {to gi sproveduva Vladata. Gruevski: Stanuva zbor za ~ovek koj dolgo vreme be{e na vlast! Negovoto vladeewe se pameti po eden kup somnitelni ubistva, atentati na pretsedatel, zaginuvawe na pretsedatel vo avionski slu~aj po bitpazarski nastani, po gostivarski nastani, po |or~epetrovski

tepawa ... Stanuva zbor za ~ovek vo ~ie vreme ja doìveavme edna od najma~nite privatizacii vo Evropa, otpu{tawe na nad 200.000 rabotnici, sozdavawe eden kup ste~ajni firmi. Taka negoviot kredibilitet da kaùva ova ne ~ini, jas }e donesam podobro, e prakti~no sveden na nula! I zatoa gledam toj voop{to i ne vetuva ne{to tuku odi samo na ocrnuvawe: ne ~ini zemjodelstvoto, obrazovanieto, socijalata. Rabotite se promeneti. Jas znam deka ima u{te mnogu da se sraboti i deka ne moème da bideme zadovolni so ona {to e sega, me|utoa rabotite se otideni mnogu ponapred. Na zemjodelcite sega od buxetot im se prefrlaat direktno 100 milioni evra godi{no, za razlika od vremeto na Crvenkovski - pet milioni evra, dali i tolku... Fakt e deka SDSM nikoga{ ne bil poslab kako partija. Me|utoa ne li Vi sozdava na Vas premnogu komotna pozicija na sigurnost vo vladeeweto? Gruevski: Ne, nie sme fokusirani na programata i na re{avawe na problemite. @iveeme vo te{ko vreme. Ni se slu~i i kako dràva i kako nacija i partija i vlada svetska ekonomska kriza, koja neminovno mora{e da vlijae i vrz Makedonija. Toa normalno ne go planiravme vo vreme koga ja pravevme programata i koga odevme na izbori. ...Jas sum ubeden deka ako za prvite dve godini ja namalivme nevrabotenosta od 37% na 32%, nema{e nikakva pri~ina vo narednite dve godini da se namali za u{te 5%, da re~eme na 27% i vo narednite dve u{te za 5%. Me|utoa krizata toa go spre~i, no pak e dobra okolnost {to tie antikrizni merki ne dozvolija da se vrati nevrabotenosta na 37%, kako {to ja nasledivme od Branko Crvenkovski i SDSM... Obvinuvawata se deka s$ u{te nemame dobieno datum za pregovori so EU i ne sme ~lenka na NATO. Gruevski: Toe e edna od najgolemite manipulacii. Za vreme na vladeeweto na Branko nikoga{ ne dobivme pozitiven izve{taj, nitu preporaka za po~etok na pregovorite. Nie dve

VELIJA RAMKOVSKI 20 DEKEMVRI 2008 (INTERVJU VO VREME) Po Va{iot nastap lesno se izvlekuva zaklu~ok deka ste provladino orientiran. îj e Velija Ramkovski? Mnogumina se pra{uvaat dali sum so SDSM ili so VMRO-DPMNE. Jas ne sum ni~ij. Od ovaa pozicija vo koja se nao|am, odli~no sorabotuvam sega, a mislam i vo idnina, so Nikola Gruevski, a uàsno lo{o iskustvo imam so Branko Crvenkovski, koj e apsolutna {teta za dràvata, pred s$ za SDSM. So Crvenkovski nema razvivawe demokratija, nema razvivawe opozicija, a bez opozicija ne moè da ima kvalitetna demokratija. So Gruevski dobro sorabotuvame, go prifa}a i go sproveduva zemjodelstvoto i partiski i dràvno, a sega so proektot za fabrikite, na pragot sme na edna vistinska stopanska reforma vo uslovi na svetskata ekonomska kriza. Mislam deka Makedonija vleguva vo mnogu pozitivni vodi vo odnos na ekonomskata kriza. Veruvam vo èlbata, ~esnosta i opredelenosta na Gruevski za sproveduvawe na site tie proekti.

Intervju na premierot Nikola Gruevski za TV Sitel, vo nedelata na 5 dekemvri (Intervjuto go vode{e Ivona Talevska) zbor za ~ovek koj dolgo vreme be{e na vlast! Negovoto Stanuva vladeewe se pameti po eden kup somnitelni ubistva, atentati na pretsedatel, zaginuvawe na pretsedatel vo avionski slu~aj po bitpazarski nastani, po gostivarski nastani, po |or~epetrovski tepawa... Stanuva zbor za ~ovek vo ~ie {to vreme ja doìveavme edna od najma~nite privatizacii vo Evropa, otpu{tawe na nad 200.000 rabotnici, sozdavawe eden kup ste~ajni firmi, taka {to kredibilitetot negov da kaùva ova ne ~ini, jas }e donesam podobro, e prakti~no sveden na nula! godini po red dobivme i pozitiven izve{taj i preporaki za po~etok na pregovorite. I site znaat, toa ne e tajna deka glavniot problem e baraweto za promena na imeto, identitetot, nacijata, jazikot. SDSM i Branko manipuliraat so toa celo vreme, kaùvaat deka ovaa Vlada ne e sposobna da ne vnese vo NATO i EU a ne kaùvaat deka nie si ja zavr{ivme rabotata {to ja zavr{ija site drugi dràvi koga vleguvaat vo NATO i EU. Tuku deka od nas se bara edno neprincipielno menuvawe na jazik, nacionalnosta, ime na dràva i red drugi raboti i ne kaùva kako seto toa toj }e go re{i. Kako na vremeto vo 2008, koga [e}erinska izleze i kaà ako pobedi SDSM, za {est meseci vleguvame vo NATO. A, kako }e vlezete za {est meseci ne kaùva. Jas mnogu dobro znam kako problemot moè da se re{i za {est meseci, znam dobro i za tri - a toe e prifa}awe na site barawa na Grcija. No, toa skapo }e gi ~ini dràvata i nacijata. Zatoa pravime maksimalni napori vo razgovorite so Grcija na site nivoa, trgnuvaj}i od ON i vo direktnite sredbi da gi ubedime da napravat ~ekor koj }e bide nekakov kompromis i prifatliv za gra|anite... ]e dobieme li datum za pregovorite na dekemvriskiot samit? -Te{ko e da se oceni. Nie postojano pravime napori da izleze nekakvo re{enie. Grcija konstantno odi so nejzinata krajna pozicija na barawe na imeto so takanare~enoto erga omnes, odnosno za promena so geografska odrednica, {to samo po sebe zna~i i kompletna promena na imeto, vklu~uvaj}i go i Ustavot. Toa e ne{to {to jas li~no mislam deka nema da pomine na referendum... No, nie }e gi prodolìme na{ite napori... Kako odi borbata protiv organiziraniot kriminal? Gruevski: Tuka nema zastanuvawe. Vo 2006 najavivme i celiot period

se borime vo taa nasoka, a gledam toa se reflektira i vo izve{taite. ...Tie podobruvawa ni ovozmoìja vo site 35 evropski poglavja za Makedonija da e ozna~eno deka ima nekakov napredok, a nikade ne e zabeleàno deka ima stagnacija ili nekakvo nazaduvawe. Borbata protiv kriminalot i korupcijata } e prodolì da bide neselektivna, ne zavisno dali nekoj e od SDSM ili od VMRO-DPMNE... Ve brifiraat li organite do kade e rabotata so slu~aite Nade` i Pero Nakov bb? Gruevski: Za Nade` dokumentacijata e ispratena do obvinitelstvoto, a vtoriot slu~aj se raboti vo instituciite vo UJP, Finansiskata policija. Se raboti za obemna dokumentacija, vo ~ija analiza se vklu~eni ogromen broj lu|e i se nadevam deka brzo }e izlezat so nekakvi rezultati . Do kade e infrastrukturata, koncesijata, }e se gradi li ne{to novo? -Zapo~nat e zna~aen proekt, koj }e ~ini 120 milioni evra koga, a toa e za rekonstrukcija i izgradba na nad 200 lokalni pati{ta. Okolu 50 od niv se zavr{eni... Pri kraj sme i so dostavuvaweto ponudi od 5-6 krupni kompanii, koi se kandidati za koncesioneri na avtopati{tata... ...Krupni se investiciite i vo energetskiot sektor. Vladata e vo konsultacija so golema kineska kompanija, koja se ponudi da ja finansira izgradba na Vardarska dolina... Na Blumberg spomenavte i deka Makedonija moè da odlu~i da koristi sredstvata od MMF ili } e odi so nova evroobvrznica. Do kade sme so toa? -Denovive }e ja doneseme kone~nata odluka. Doa|aat pretstavnici na MMFa. Vo ovoj moment se ~ini deka argumentite se pove}e za od argumentite protiv, od pri~ina {to toa se mnogu evtini sredstva so mnogu mala kamata. Nie imame

pristap i do me|unarodnite pazari za izdavawe evoobvrznica dokolku toa e potrebno i taa mo`nost ni ovozmoùva da se kvalifikuvame za takov instrument... Zadovolni li ste od brojot na stranski investitori {to doa|aat vo dràvata? Da ja trgneme na strana kriznata godina. -Imame dva periodi. Edniot 2007/08, koga nemavme kriza i koga gi dostignavme najvisokite nivoa na stranski direktni investicii, imavme najgolem rast vo istorijata na zemjata. Toga{ dojdoa pribli`no edna milijarda evra. Okolu 500 milioni vo 2007 i okolu 430 milioni vo 2008 godina. Vtoriot period e 2009/10, koga glavniot udar na krizata vo Makedonija se ~uvstvuva na dve poliwa. Edno e namaluvawe na nara~kite za izvoz, zna~i udar vrz realniot sektor, i vtoroto namaluvawe na stranskite direktni investicii, {to be{e slu~aj i vo pove}eto drugi dràvi, zatoa {to se namali obemot na pazarite kade moàt da investiraat i mo`nosta za krediti (se zgolemija kamatite). No, nezavisno koi se pri~inite, se namalija stranskite investicii. Sega koga krizata go gubi zdivot, se nadevame deka slednata godina, koga se planira rast od 3% do 3,5%, godina vo koja o~ekuvame deka i vo EU }e po~ne da se gubi zdivot na krizata, }e bide godina vo koja pozna~iotelno }e gi zgolemime stranskite investicii. Se nadevame da se vratime na nivoto pred krizata, rastot na ekonomijata da stigne do 5%, da se zgolemat nivoto na stranski investicii i izvozot. Otkako stana aktuelna aferata Pero Nakov bb i nastapite na sopstvenikot na A1 televizija, koi se kontradiktorni. Po negoviot nastap na Al-sat TV izleze i informacijata deka Velija povtorno se pazari so Gruevski. Se pazarite li? Ne, nema takva rabota i ne mi pa|a na pamet.

8 07.12.2010

KOMENTARI I ANALIZI

VTORNIK

VLASTA NE OBEZBEDI DVOTRETINSKO MNOZINSTVO

PADNA ZAKONOT ZA DR@AVNA UPRAVA! So

79 glasa "za" i 27 "protiv", vladinata koalicija ne uspea da gi izglasa zakonskite izmeni za reforma na javnata administracija GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

avnata administracija }e ostane “nereformirana”. Zakonskite izmeni koi gi pominaa komisiskite raspravi, padnaa na plenarna sednica. So niv se predviduva{e Ministerstvoto za informati~ko op{testvo da gi prezeme reformite na javnata administracija i da prerasne vo Ministerstvo za informati~ko op{testvo i administracija, a istovremeno da se namalat

i nadle`nostite na Agencijata za dr`avni slu`benici. Zakonot se odnesuva i na voveduvawe na psiholo{ki testovi i testovi na integritet, koi za Vladata bea vo nasoka na profesionalizacija na administracijata, a za opozicijata samo trik preku koi administracijata celosno }e se politizira. Nitu odlagaweto na sednicata od polovina ~as, nitu poedine~noto prebrojuvawe na glasovite, nitu prisustvoto na pretsedatelot na DUI, Ali Ahmeti, koj po vtor pat od po~etokot na mandatot se pojavi na svoeto

I EU NE GI PODDR@UVA IZMENITE ! o oktomvri ovaa godina, Evropskata komisija Vpra{awa isprati nonpejper do Sekretarijatot za evropski so niza zeble{ki za Nacrt-strategijata za reforma na administracijata. Vo nego, najgolem del od kritikite se odnesuvaat na toa {to strategijata voop{to ne se osvrnuva na departizacijata na administracijata, nitu nudi konkreten model kako }e se spravi so politi~koto vlijanie pri izborot na administrativcite. Istovremeno, tie se zagrièni i od kapacitetite i sposobnosta na edna vakva su{tinska i va`na reforma, kakva {to e potrebna za javnata administracija, da ja vodi telo kako {to e Ministerstvoto za informati~ko op{testvo, koe e politi~ki organ, namesto Agencijata za dràvni slu`benici, koja e nezavisno telo. Zabele{kite odat dotamu {to EU pra{uva dali so strategijata }e se reformira samo dràvnata ili i javnata administracija i kolku privremenite vrabotuvawa, koi neodamna gi vovede Vladata, se potrebni i odat vo nasoka na reformirawe na administracijata.

rabotno mesto, ne pomognaa za obezbeduvawe na potrebnoto dvotretnisko mnozinstvo za da se izglasaat izmenite na Zakonot. Pratenicite od opozcijata, koi na dene{nata sednica prisustvuvaa so mai~ki na koi be{e ispi{an natpisot "Dosta e! Sakame izbori!", so rakopleskawe go pozdravija vakviot ishod i nedonesuvaweto na ovie izmeni go protolkuvaa kako "presvrt na rabotite kon podobro". Od kabinetot na spikerot Veqanovski soop{tija deka ve}e v ~etvrtok ovoj zakon povtorno }e bide staven na dneven red, ovoj pat, kako predlog na grupa pratenici. Prethodno, dodeka sobrani-

skite tela gi "~e{laa" izmenite, zakonot naide na èstoki kritiki, kako od opozcijata, taka i od ekspertskata javnost. Opozicijata obvinuva{e deka stanuva zbor za izmeni so koi Vladata saka celosno da ja partizira administracijata, ekspertskata javnost be{e zagrièna za preminuvawe na klu~nite nadle`nosti na Agencijata za dràvni slu`benici, koja e nezavisen organ, vo Ministerstvoto za informati~ko op{testvo, organ so koj rakovodi politi~ki izbrano lice. Ekspertite vakvite izmeni gi protolkuvaa kako kozmeti~ki reformi koi vo nikoj slu~aj ne odat vo linija na profesional-

izirawe i namaluvawe na preglomaznata javna administracija. Kon kritikite se pridruì i Sindikatot na vrabotenite vo administracijata i dràvnata uprava, kako i nevladiniot sektor. Od Institutot Otvoreno op{testvo poso~ija deka so ovie izmeni se pravi udar na javnata administracija, odnosno marginalizirawe na reformata. "So ovie izmeni Vladata pokaùva deka ne & e vo interes da ja reformira javnata administracija. So toa, namesto kompetentna, spremna i efikasna administracija, so ovie izmeni novata administracijata }e bide bez kapacitet i znaewe i nema da moè soodvetno

da se spravi so tovarot koj doa|a od evrointegrativnite procesi", re~e Fani Karanfilova-Panovska, od Institut Otvoreno op{testvo. So predlog-izmenite, poso~i Panovska, se zakanuva otpu{tawe na site administrativci koi ne mislat isto kako Vladata. "Toa e zaradi toa {to so novite izmeni se obezbeduva diskrecionoto pravo na generalniot sekretar ili dr`aven sekretar da mo`e da go otpu{ti sekoj onoj koj spored nego e nepodoben. Ova ostava prostor za subjektivizam i politi~ko vlijanie, namesto ocenuvawe soglasno sposobnosta i kapacitetite na vraboteniot", re~e taa.

PIRAMIDA Piramidata

e postavena za da opstoi na dolg rok, a {emata funkcionira po ve}e zacrtani pravila. Niv gi kreiraat politi~arite, dr`avnite ~inovnici, odlu~uva~ite. Tie ja izmislile najgolemata finansiska piramida. Vo nea denes `iveeme od kapitalot na idnite generacii

tsekoga{ sme bile fascinirani od piramidite. Najmnogu od onie vo Egipet. Spored moe mislewe, tie s$ pove}e nalikuvaat na vulgarno komercijalizirani lokacii, koi se svedoci na dale~na mo}, a sega{na slabost. Zatoa, ne treba da n$ iznenadi dokolku novite generacii poimot za piramida go poistovetat so Ponsi i mnogute finansiski piramidi koi sleduvaat po nego. Najpoznata, i verojatno najgolema, piramida kaj nas e bitolskata TAT. Vo regionot, onaa vo Albanija, a vo svetot, onaa na Berni Medof. Poslednata ukaùva na neverojaten uspeh vo manipulaciite, a vo {emata se izgubeni pove}e od 65 milijardi dolari. Celata operacija funkcionirala pove}e od 20 godini pred da ja probijat. I sega neka kaè nekoj deka lu|eto se racionalni vo odlukite. Koga podobro }e analizirame, finansiskite piramidi sekoga{ postoele, vo razli~ni formi i pojavni oblici. S$ ukaùva deka procesot }e prodolì i vo nared-

nite godini. Postoi eden element za finansiskite piramidi koj e fascinanten. Zaveduvaweto na vloùva~ite trae mnogu dolgo. Piramidata ja nosi mo}ta na privlekuvawe na naivnite vloùva~i preku nudewe visoki prinosi na kapitalot. Su{tinata e {to taa ne obezbeduva profit od vloènite sredstva. Zarabotuva~kata na vloùva~ite e od onie koi doa|aat sledni vo nizata. So drugi zborovi, jas profitiram od uplatata na onoj koj doa|a po mene. Marketin{ki odli~no odraboten proekt, koj ima sopstveni kanali na distribucija, brend, prikazna, misti~nost zaradi postignuvawe na odredena selektivnost na vloùva~ite. Spin-efektot ovozmoùva piramidata da se {iri do neverojatni razmeri, vo koi u~estvuvaat i milioni lica, koi prodolùvaat da go finansiraat opstanokot. Do momentot koga }e se izgubi doverbata i }e “seknat” novite izvori na pari. Izmestena na edno mesto, piramidata se ru{i. “Samo da ne sum na krajnite redovi”, e poslednata misla na brojnite nesre}ni vloùva~i. Ve potsetuva na ne{to? S$

u{te ne? Dobro. ]e otvoram edno razmisluvawe. Po mnogu analizi, anketi, realni ocenki, op{tata ekonomska kriza kontinuirano go osiroma{uva naselenieto. Cenite rastat, prihodite stagniraat, vo najdobar slu~aj, a prose~niot gra|anin vo Makedonija realno izgubi najmalku polovina od finansiskata udobnost. Skladovite se polni so zapleneti lizing-vozila, na pazarot nikoga{ nemalo pove}e stanovi na proda`ba, bankite vrabotuvaat masovno agencii za realizirawe na hipotekite. Izvr{itelite rabotat kako da se na norma. Ona {to nekoga{ e vloùvano, denes ja nema vrednosta koja e platena. Neizvesnosta za redovnosta na penziite ili za obezbeduvawe sredstva za lekuvawe e s$ pogolema. Denes go tro{ime ona {to prethodno sme go sozdale ili ìveeme od sredstvata koi verojatno }e treba da gi vra}aat slednite generacii. So drugi zborovi, najgolemite finansiski piramidi se onie koi se kreirani od dràvata. Pritoa, mislam na proces

od svetski ramki, {to ne e slu~aj samo kaj nas. Piramidata e postavena za da opstoi na dolg rok, a {emata funkcionira po ve}e zacrtani pravila. Niv gi kreiraat politi~arite, dràvnite ~inovnici, odlu~uva~ite. Tie ja izmislile najgolemata finansiska piramida. Vo nea denes ìveeme od kapitalot na idnite generacii. Eden takov primer e penziskiot fond. Sredstvata za isplata na penzionerite denes se obezbeduvaat od prilivite na tie koi rabotat, bidej}i ona {to sega{nite penzioneri go upla}ale dodeka rabotele e ve} e potro{eno za drugi celi. Isto kako {to i na{ata penzija }e ja dobivame dokolku ima novi vloùva~i, odnosno vraboteni vo makedonskiot penziski sistem. Sistemot e identi~en i kaj zdravstveniot fond. Problemot, kako i kaj piramidata na TAT ili onaa na Medof, se javuva koga taa prestanuva da raste, odnosno koga nema novi vloùva~i. Sistemot moè da krahira. Ova e realen strav. Namaleniot broj vraboteni i namalenite pridonesi realno

doveduvaat do nedostig od sredstva vo piramidata. Vo igra se dve opcii. Prvata, da ne se servisiraat obvrskite. Vo ovoj slu~aj, vlasta se soo~uvaat so odloèno politi~ko harikiri, a dràvata vleguva vo opasna neizvesnost, sli~na na gr~kata ili na irskata. Vtorata opcija e da se vovede zakonsko zgolemuvawe na vloùvawata i da se o~ekuva deka so zavr{uvaweto na krizata }e se zgolemi brojot na vraboteni/vloùva~i. Bidej}i i samata dràva ne veruva vo vakviot moèn razvoj na nastanite, fokusot na deluvawe e svrten kon zadolùvawe na finansiskite pazari. Doma{niot ili stranskiot, seedno. Ve}e gi prepoznavame oblicite na dràvni obvrznici ili na evroobvrznicite. Su{tinata e ista kako i kaj depozitite vo Medofovata {ema ili na onaa na “gazdaricata Sowa”. Otkako prilivite vo dràvnite fondovi se namalija, (pritoa, ne mislam na makedonskiot slu~aj, tuku po{iroko) dràvite vo panika prvo gi zgolemija godinite na raboten sta` pred

D r RUBIN ZAREVSKI D-r Konsultant za strate{ki menaxment i univerzitetski profesor

penzija (slu~ajot so Francija), za potoa da gi zgolemat i dava~kite od plati. Koga i ova ne be{e dovolno, se premina kon zadol`uvawe na stranskite pazari po visoki ceni, i toa kaj subjektite koi bea podgotveni da prezemat pogolem rizik. Identi~no kako i vo slu~ajot so site poznati finansiski piramidi. Na{a sre}a e {to nie sme s$ u{te mali za da imame golemi problemi i deficiti. So netrpenie o~ekuvam {to }e se slu~i so ponudenata kreditna linija od MMF. Verojatno, doprva n$ o~ekuva zamrznuvawe na procentot na zafa} awa od brutoplatite na sega{no nivo, a ako i ova ne bide dovolno, toga{, definitivno, MMF ne ni bega.

KOMPANII PAZARI I FINANSII 2.254

MBI 10

VTORNIK

2.422

MBID

115,50

2.249

2.417

115,00

2.244

2.412

114,50

2.239

2.407

114,00

2.234

2.402

30/11/10

01/12/10

02/12/10

03/12/10

04/12/10

05/12/10

06/12/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

30/11/10

07.12.2010

OMB

113,50 01/12/10

02/12/10

03/12/10

04/12/10

05/12/10

06/12/10

30/11/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

01/12/10

02/12/10

03/12/10

04/12/10

05/12/10

06/12/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

RASTAT PRINOSITE NA GLOBALNITE INVESTICISKI FONDOVI VO MAKEDONIJA

MAKEDONSKA BERZA

INVESTICISKITE FONDOVI DOBRO SE OFAJDIJA OD KINA, INDIJA I BRAZIL

17.03.2010 9

Vrednosta na portfolijata na dvata globalni investiciski fondovi vo Makedonija, Ilirika GRP i KD BRIK, godinava porasnaa dvojno, najmnogu poradi vlo`uvawata vo akcii i surovini na berzite na Dale~niot Istok (Hong Kong, Kina), kako i vo Indija i Brazil OTVORENI INVESTICISKI FONDOVI

METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

Prinos na Fondovi

rinosite na dvata globalni investiciski fondovi vo Makedonija godinava dvojno porasnaa, najmnogu poradi rastot na cenite na svetskite berzi, kade {to tie imaat zakonsko pravo da vloùvaat. Vrednosta na nivnite portfolija raste blagodarenie na rastot na cenite na akciite i surovinite na berzite na Dale~niot Istok (Hong Kong, Kina), kako i vo Indija i Brazil. Spored poslednite podatoci, zaklu~no so po~etokot na dekemvri, prinosite na Ilirika GRP iznesuvaat 13,39%, a na KD BRIK 13,18%. Toa e najgolem prinos na vloèni sredstva {to moè{e da se ostvari godinava. Na drugite pazari na kapital prinosite bea mnogu pomali. Ova zna~i deka dokolku ste kupile udel od nekoj od ovie dva fonda na po~etokot na godinata, sega negovata vrednost bi bila za okolu 13% povisoka. Vo sporedba so kamatnite stapki na bankarskite depoziti za period od edna godina, koi se dviàt okolu 7%, prinosot na investiciskite fondovi e re~isi dvojno pogolem. Na Makedonskata berza, pak, vo

od 01.01.2010 do 01.12.2010 -1,95% 13,39% -16,22% 13,18% -4,15% -0,63%

Ilirika JIE Ilirika GRP Inovo Status Akcii KD BRIK KD Nova EU KB Publikum balansiran

2010 godina vlo`uvawata se vo zaguba. Osnovniot berzanski indeks MBI-10 za ovoj period bele`i pad na vrednosta od 18%. “Glavnata pri~ina za rastot na prinosite vo ovoj period e zazdravuvaweto na svetskata ekonomija i zgolemenata pobaruva~ka na surovini i zlato. Rastot e osobeno golem kaj globalniot investiciski fond Ilirika GRP, blagodarenie na investiraweto vo stranstvo, na pazari na kapital koi davaat golemi prinosi. Dosega najmnogu imame investirano vo kompanii koi mu pripa|aat na sektorot surovini, i toa na berzite vo Hong Kong, Kina, Brazil i vo Rusija. Del od niv se zanimavaat i so proizvodstvo i trgovija na zlato. Najgolem del, re~isi 90%, od investiciite se napraveni vo akcii”, veli Kosta Kostadinovski, izvr{en direktor na dru{tvoto za upravuvawe so investiciski fondovi Ilirika

fand menaxment. Od dru{tvoto za upravuvawe so investiciski fondovi KD fondovi, pak, velat deka vakviot rast na prinosite se dolì na faktot {to na globalno nivo cenite na akciite na kompaniite poleka se vra}aat na nivoto pred krizata. “Poleka se zgolemuva likvidnosta vo globalni ramki, kako i pobaruva~kata za surovini. Kamatnite stapki vo nekoi dràvi s$ pove}e beleàt namaluvawe, poradi {to se zgolemuva interesot za investirawe vo investiciskite fondovi. Fondot KD BRIK vloùva{e najmnogu vo kompanii vo Brazil, Rusija, Indija i Kina, kako {to e navedeno i vo samiot prospekt na fondot. Vrz osnova na momentalnite sogleduvawa na situacijata vo svetskata ekonomija, smetam deka postoi golema perspektiva vo vloùvaweto vo investiciski fondovi”, veli Laze Kam~ev, generalen izvr{en

OBVRZNICITE GO DR@AT VO @IVOT BERZANSKIOT PROMET

za period od edna godina -2,79% 15,25% -23,91% 14,36% -11,42% -1,31%

olidno po~na trguvaweto na Makedonskata berza ovaa nedela. V~era be{e ostvaren vkupen promet od 21 milioni denari, od koj duri 43% bea prometot so obvrznici. Tie v~era{niot trgovski den go zavr{ija so vkupen promet od 9,1 milioni denari. Najgolemiot promet me|u niv, 5,8 milioni denari, e ostvaren so obvrznicata od tretata emisija za denacionalizacija. So akciite, pak, e ostvaren promet od okolu 11 milioni denari. Najtrguvana, so promet od 5,5 milioni denari, be{e akcijata na klirin{kata ku}a KIBS. Akcijata na Alkaloid denot go zavr{i so istrguvani 397 akcii i ostvaren promet od 1,5 milioni denari. Re~isi identi~no, vo odnos na prometot, pomina i akcijata na Toplifikacija, so koja v~era se istrguvaa 460 akcii. Akcijata na Komercijalna banka, pak, denot go zavr{i so promet od 998.000 denari i istrguvani 312 akcii. Za razlika od prometot, berzanskite indeksi star-

13,39% iznesuvaat prinosite na globalnite investiciski fondovi do po~etokot na dekemvri

direktor na KD Fondovi. Za razlika od globalnite investiciski fondovi, ostanatite investiciski fondovi, koi vo najgolem del investiraat vo regionot na Jugoisto~na Evropa i vo Makedonija, se vo zaguba. “Prinosite na KD Nova EU vo ovoj period se negativni, bidej}i momentalno ovoj fond e potcenet. Srednoro~no gledano, sepak, e dobro da se investira vo nego, bidej}i toj e vo korelacija so svetskite dvi`ewa na cenite na akcii. Inaku, mnogu mal del od akciite vo portfolioto na ovoj fond se od Makedonija. Vo najgolem del se od kompanii vo regionot”, veli Kam~ev.

tuvaa slabo. Nivnite vrednosti bele`at pad. Osnovniot berzanski indeks MBI-10 zabele`a pad od 0,10% na 2.249,11 indeksni poeni. Indeksot na javnoposeduvanite dru{tva MBID se namali za 0,42% na vrednost od 2.410,17 indeksni poeni. Najgolem pad na vrednosta od 1,26% ima kaj indeksot na obvrznici OMB. Toj dene{noto trguvawe }e go po~ne so vrednost od 113,81 indeksni poeni. No, sepak, i pokraj namalenite vrednosti na indeksite, v~era kaj pogolem del hartii od vrednost ima{e rast na cenite. Nivniot broj iznesuva 10 hartii od vrednost. Najgolem rast na cenata od 1,82% ima kaj akcijata na Stopanska banka-Bitola. Brojot na gubitnici iznesuva devet hartii od vrednost. Niven predvodnik, so pad od 7%, e obvrznicata od osmata emisija na obvrznici za denacionalizacija. Kaj akciite najgolem pad od 6,25% ima akcijata na vinarnicata Tikve{. Bez promena na cenata ostanaa osum hartii od vrednost.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

06.12.2010

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

ILIRIKA JIE

30.691.256,55

2,94%

1,51%

-1,29%

-1,95%

-2,79%

01.12.2010

ILIRIKA GRP

35.061.021,88

4,77%

7,13%

9,39%

13,39%

15,25%

01.12.2010

347.175

Иново Статус Акции

18.749.933,84

1,63%

-1,65%

-7,95%

-16,22%

-22,22%

03.12.2010

0,42

187.500

KD Brik

26.693.348,03

2,22%

5,79%

8,07%

13,08%

14,51%

05.12.2010

0,42

1.528.261

KD Nova EU

24.565.904,60

-0,90%

1,17%

-1,61%

-3,86%

-9,46%

05.12.2010

КБ Публикум балансиран

22.054.241,84

0,33%

0,98%

-0,19%

-0,51%

-0,91%

03.12.2010

Стопанска банка Битола

2.800,00

1,82

170.800

Топлификација Скопје

3.301,74

0,59

1.518.800

453,82

0,54

37.500,00 3.849,52

Македонски Телеком Скопје Реплек Скопје Алкалоид Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Винарска визба Тиквеш Скопје

06.12.2010 Просечна цена (МКД)

ЕМО Охрид Арцелормиттал Скопје (ЦРМ) Макпетрол Скопје Благој Ѓорев Велес

Износ (МКД)

1500

-6,25

123.000

100

-5,66

62.500

110,00

-4,35

76.120

24.000,00

-2,04

192.000

650,00

-1,52

65.000

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата Клириншка куќа Клир. интерб. Алкалоид Скопје Топлификација Скопје Комерцијална банка Скопје Гранит Скопје

06.12.2010 Податоците се однесуваат за

Износ (МКД)

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

06.12.2010 Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2009) BESK (2009)

Вкупно издадени акции 1.431.353 54.562

06.12.2010

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

06.12.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

3.849,52

390,18

9,87

0,88

обични акции

6.600,00

341,43

19,33

0,19

Вкупно Официјален пазар

обврзници

% на промена

149.190

88.392

-38,17 -14,61

237.582

-31,09

GRNT (2009)

3.071.377

507,23

105,83

4,79

0,51

обични акции

105.361

-76,20

KMB (2009)

2.014.067

3.200,00

533,81

5,99

0,93

Вкупно Редовен пазар

105.361

-76,20

MPT (2009)

112.382

24.000,00

0,67

15000

0,00

5.580.000

REPL (2009)

25.920

37.500,00

5.625,12

6,67

0,75

3849,52

0,42

1.528.261

SBT (2009)

389.779

2.800,00

211,39

13,25

0,64

3.301,74

0,59

1.518.800

STIL (2009)

14.622.943

162,28

0,11

1.467,54

2,27

3200

-0,27

998.400

TPLF (2009)

450.000

3.301,74

61,42

53,76

0,97

507,23

-0,54

437.230

ZPKO (2009)

271.602

1.951,00

0,26

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ponedelnik - 06.12.2010)

10 07.12.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

VTORNIK

T-GRUPACIJATA I STOPANSKA BANKA VOVEDUVAAT ELEKTRONSKO PLA]AWE NA SMETKITE

BESKONTAKTNITE PLA]AWA TREBA DA GO ZGOLEMAT OBEMOT NA RABOTATA I KONKURENTNOSTA NA BANKITE

akedonski Telekom i T-Mobile Makedonija na svoite korisnici im ovozmo`uvaat mese~nite smetki za Internet, telefon i televizija da gi pla}aat preku Internet ili preku bankomatite na Stopanska banka. Od T-grupacijata velat deka elektronskoto pla}awe e bez provizija i dopolnitelni tro{oci. Korisnicite na uslugite na T-Mobile i Makedonski Telekom }e mo`at elektron-

eskontaktnite pla}awa, kako nov na~in na izveduvawe transakcii, i ~ipovite so dinami~ka avtentikacija na podatocite (DDA) namesto dosega{nite ~ipovi so stati~ka avtentikacija na podatocite, se najnovite trendovi vo karti~noto rabotewe, velat od Melon Solu{ns, vode~ka kompanija za specijalizirani re{enija i uslugi za finansiskite institucii. Ottamu objasnuvaat deka site karti~ki vo upotreba, iz-

ski da gi pla}aat svoite smetki preku plate`ni karti~ki od brendot MasterCard i VISA, izdadeni od koja bilo banka vo svetot ili plate`ni karti~ki izdadeni od doma{ni banki koi se koristat za elektronski pla}awa. “Ova e nova, moderna alatka so koja na klientite im gi pribli`uvame na{ite uslugi. Bidej}i ovie uslugi se besplatni i se dostapni

24 ~asa, o~ekuvame deka na{ite klienti }e bidat zadovolni i da go zgolemat koristeweto na ovie uslugi, bidej}i nema da ima potreba od ~ekawe red na {alterite na bankite ili vo prodavnicite na kompaniite. Ednostavno, so ovaa usluga korisnicite sekoga{ }e bidat prvi na red, {to e i mototo na uslugata”, veli Ratka Nedelkovska, direktor za marketing i PR vo Makedonski Telekom.

dadeni od evropskite banki, po 2011 godina treba da gi koristat novite DDA ~ipovi, poradi {to treba da se zgolemi bezbednosta vo karti~nite transakcii. Od kompanijata dodavaat i deka korisnicite na beskontaktnite karti~ki treba samo da ja pribli`at svojata karti~ka do ~ita~ot za da se realizira transakcijata. “Kombiniraweto na ~ipkarti~kite so tehnologijata za beskontaktni pla}awa

otvora golem broj mo`nosti za finansiskite institucii. Od iskustvata na stranskite pazari bankite bele`at zgolemeni prihodi kako rezultat na zgolemenata upotreba na karti~kite, zgolemenata popularnost kaj mladite, kako i novite prihodi, rezultat na voveduvaweto na dopolnitelni funkcii za pla}awa vo javniot prevoz ili programite za lojalnost”, veli Viktorija Nestoroska, generalen menaxer na Melon Solu{ns dooel.

IAKO BE[E NAJAVENO DEKA SKOPJE VO JUNI ]E DOBIE MODEREN GRADSKI PREVOZ

AVTOBUSITE NA MILE OD UKRAINA NIKAKO DA DOVOZAT DO MAKEDONIJA Ministerot za transport, Mile Janakieski, na potpi{uvaweto na dogovorot za nabavka na ednopodni avtobusi so ukrainskata kompanija LAZ najavi deka od juni godinava skopjani }e se vozat vo novi vozila. No, avtobusite od Ukraina s$ u{te gi nema. Od JSP tvrdat deka dokolku do krajot na godinata ne se ispora~aat prvite 15 avtobusi, ukrainskata kompanija }e pla}a penali ALEKSANDRA SPASEVSKA

spasevska@kapital.com.mk

krainskite avtobusi koi gi nara~a ministerot za transport, Mile Janakieski, nikako da stignat vo Skopje, iako, spored vetuvawata, 15 od niv ve}e {est meseci treba{e da vozat po skopskite ulici. Ukrainskata kompanija Lavovski avtobuski zavodi-LAZ, koja pobedi na tenderot za nabavka na ednopodni avtobusi za gradskiot prevoz, docni so isporakata na prvata pratka od 15 avtobusi. Pri oficijaliziraweto na vladinata nabavka, od LAZ najavija deka do juni }e ja ispora~aat prvata tura od 15 vozila od vkupno 84, a potoa ja odloìja isporakata za ~etiri meseci. Spored dogovorot, LAZ e obvrzana prvata pratka da ja realizira do dekemvri. Nejziniot sopstvenik, Igor ûrkin i ministerot Mile Janakieski pri potpi{uvaweto na dogovorot najavija ostanatite 69 avtobusi }e stasaat do fevruari idnata godina. Sepak, spored informaciite od Javnoto soobra}ajno pretprijatie (JSP), o~igledno e deka Ukraincite se precenile. Spored Mi{o Nikolov, direktor na JSP, ukrainskata kompanija docni. “Iako, spored dogovorot, prvite 15 avtobusi treba{e da bidat ispora~ani do krajot na godinata, na potpi{uvaweto na dogovorot ukrainskata kompanija ambiciozno najavi deka prvite 15 }e gi ispora~a za {est meseci. Otkako ne go ispolnija vetuvaweto, isporakata ja odloìja za

milioni evra treba da dobie ukrainskata kompanija LAZ za isporaka na 84 ednopodni avtobusi nameneti za gradskiot prevoz vo Skopje

41,3

milioni evra ~inat 202 dvokatni avtobusi, koi vo narednite tri godini treba da gi ispora~a kineskata kompanija Jutong

septemvri, no dosega ne e ispora~an nitu eden avtobus”, veli Nikolov. Toj tvrdi deka Ukraincite }e pla}aat penali ako do krajniot rok, 31 dekemvri godinava, ne pratat vo Skopje 15 avtobusi. Dràvata na LAZ treba da & plati 11 milioni evra za ~etiri dvokatni i 80 edine~ni vozila. Vo juni vo LAZ se pravdaa deka im docnat del od dostavuva~ite na delovi. LAZ SO AMBICIOZNI, NO NEUSPE[NI PLANOVI Ministerot za transport, Janakieski, dogovorot so ukrainskata kompanija LAZ go potpi{a vo januari godinava vo Kiev, a sopstvenikot ûrkin istakna deka imaat kapacitet da ispora~aat dvojno pove}e avtobusi godinava. “Moème da ispora~ame dvojno pove}e avtobusi dokolku Vladata garantira navremeno pla}awe, no godinava vo buxetot na Makedonija se predvideni pari za samo 10% od vkupnata nabavka. Zatoa,

Prvata pratka, pak, na dvokatnite avtobusi od Kina treba da pristigne vo oktomvri slednata godina. ne mo`eme da ja realizirame celata nabavka odedna{“, istakna ^urkin vo januari godinava. Ministerot Janakieski od Kiev informira{e deka u{te na po~etokot od proizvodstvoto na avtobusite }e se izvr{i kontrola za da se utvrdi dali se vo soglasnost so evropskite standardi i dali gi ispolnuvaat uslovite za homologacija na makedonskiot pazar, a najavi i servisen centar na ukrainskata kompanija vo Skopje. “Avtobusite imaat garancija pet godini, a {asijata dve godini”, izjavi Janakieski. LAZ be{e izbrana na ~etvrtiot tender {to go raspi{a Ministerstvoto za transport. Taa dade ponuda od 617,2 milioni denari za edine~nite

i od 41,9 milioni denari za zglobnite avtobusi. PRVITE DVOKATNI AVTOBUSI VO OKTOMVRI 2011?! Prvata pratka, pak, na dvokatnite avtobusi od Kina treba da pristigne vo oktomvri slednata godina. Dogovorot za isporaka na 202 dvokatni avtobusi ministerot Janakieski go potpi{a vo april godinava so kineskata kompanija Jutong, a spored nego, 66 dvokatni avtobusi ve}e slednata godina treba da soobra}aat po skopskite ulici. Kinezite bea izbrani za najpovolni ponuduva~i na tenderot za dvokatnite avtobusi, koj uspea duri vo pettiot obid. Za ovaa nabavka Vladata treba da plati vkupno 41,3 milioni

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

4,50%

СКИБОР

2,91%

4,00%

4,77%

5,54%

Ломбарден кредит

6,00%

МКДОНИА

3,61%

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност

КУРСНА ЛИСТА

Банка

3м

6м

12м

24м

Стопанска

6,20%

7,00%

7,20%

10,00%

10,40%

Среден курс Држава

Валута

во денари

36м

ЕМУ

евро

61,4988

Комерцијална

6,00%

6,90%

7,30%

10,10%

10,50%

САД

долар

46,4282

НЛБ Тутунска

6,00%

6,80%

7,20%

10,00%

10,20%

В.Британија

фунта

72,5222

Швајцарија

франк

46,7921

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

46,3477

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

45,5277

61,6

73,2

47,6

Извор: НБРМ

MI[O NIKOLOVSKI

direktor na Javnoto soobra}ajno pretprijatie-Skopje “Iako, spored dogovorot, prvite 15 avtobusi treba da bidat ispora~ani do krajot na godinata, od ukrainskata kompanija ambiciozno ni najavija deka 15 od vkupno 84 avtobusi }e bidat ispora~ani za {est meseci. Otkako ne go ispolnija vetuvaweto, isporakata na avtobusite ja odlo`ija do septemvri. No, dosega ne e ispora~an nitu eden od avtobusite.” evra, koi }e bidat izdvoeni od tri fiskalni godini. Dva od 202 dvokatni avtobusi se so otvoren pokriv, nameneti za turisti~ko razgleduvawe, a eden }e mu se podari na Ohrid za razvoj na turizmot. Ponudata na Jutong be{e za 15% povisoka od edinstvenite konkurenti koi se javija na oglasot. Objasnuvaweto

za poskapite avtobusi od Ministerstvoto be{e deka ne im se dopadnal dizajnot na avtobusot od drugata kompanija. “Retrodizajnot, koj, pokraj cenata, be{e eden od glavnite uslovi za dobivawe na tenderot, avtomatski ja poskape nabavkata”, izjavi Janakieski.

KOMPANII PAZARI I FINANSII

VTORNIK

07.12.2010

MALITE FIRMI ]E PRIJAVUVAAT DANOK PREKU INTERNET pravata za javni prihodi planira vo prvite {est meseci od idnata godina 20% od malite i sredni kompanii vo zemjava da po~nat da gi koristat elektronskite uslugi na UJP, odnosno da gi podnesuvaat dano~nite prijavi po elektronski pat. Osven za firmite, dano~nata uprava, zaedno so Ministerstvoto za informatika ve}e rabotat na proekt so koj od idnata godina i gra|anite

}e mo`at da gi podnesuvaat godi{nite dano~ni prijavi po elektronski pat. Spored direktorot na UJP, Goran Trajkovski, target za slednata godina e i strategijata za prisilna naplata, pred s$ poradi novite nadle`nosti koi gi dobi Upravata na krajot na godinava za postapuvawe po site predmeti na dr`avnoto pravobranitelstvo, osobeno imaj}i predvid deka od po~etokot na slednata godina }e ja

administrairaat i naplatata na radiodifuznata taksa. UJP }e vovede i bonussistem za nagraduvawe na vrabotenite, koi preku me|useben natprevar, pokraj osnovnata plata, zavisno od srabotenoto }e bidat soodvetno nagradeni. Proektot za modernizacija na UJP e poddr`an od holandskata Vlada, koja dosega za taa cel donirala okolu 4 milioni dolari. Direktorot Trajkovski izja-

vi deka ovie pari se iskoristeni na najdobar mo`en na~in, vo funkcija na podobruvawe na naplatata na prihodite, duri i vo uslovi na ekonomska kriza. Spored ministerot za finansii, Zoran Stavreski, dokaz za toa se zgolemeniot broj registrirani dano~ni obvrznici za 16%, zgolemenata naplata na danocite, iako vo me|uvreme be{e namalena stapkata na site danoci. Vo periodot od januari-noemvri godinava,

vrz osnova na dano~ni prihodi se sobrani okolu 60 milijardi denari, odnosno za 3% pove}e otkolku naplatenite danoci vo istiot period lani. Kaj DDV ovie brojki za prvite 11 se za 8% pogolemi otkolku vo istiot period vo 2009 godina. Ambasadorkata Simone Filipini oceni deka reformite vo UJP pridonele za namaluvawe na tro{ocite za usoglasuvawe za dano~nite obvrznici,

za pomali administrativni tro{oci za Vladata i za pribli`uvawe na dano~nite uslugi do dano~nite obvrski. Najva`no postignuvawe spored nea e investiraweto vo kadrovskite resursi na UJP i kompletniot presvrt vo mentalnite razmisluvawa na dano~nite slu`benici, koi stanaa poprofesionalni i imaat mnogu pogolemi znaewa za site proceduri i dano~ni problemi.

RASTE TRGOVSKATA RAZMENA SO STRANSTVO

17.03.2010 IZVOZOT SÉ U[TE NE E IZLEZEN OD KRIZA11 Podatocite od Dr`avniot zavod za statistika poka`uvaat deka vo prvite deset meseci od godinava vkupnata vrednost na izvozot na stoki e 2,6 milijardi dolari, a vkupniot izvoz 4,3 milijardi dolari SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

a 20% e zgolemen izvozot na stoki od Makedonija vo prvite deset meseci godinava, sporedeno so istiot period lani, pokaùvaat podatocite od Zavodot za statistika. Vrednosta na uvozot, pak, se zgolemila za 6,5%. Zavodot za statistika izmeril i deka vo prvite 10 meseci od godinava trgovskata razmena porasnala za 11%, sporedeno so istiot period lani. Statisti~kite podatoci ukaùvaat i na zna~itelno pozitiven trend vo trgovijata so Kosovo. Izvozot kaj na{iot severen sosed porasnal za 54% vo sporedba so lani, a porasnal i uvozot. Vo isto vreme, pak, zna~itelno se namalil izvozot kaj na{iot tradicionalen partner, Srbija, za 26%, vo sporedba so istiot period od 2009 godina. Analizirano po sektori, najgolemo zgolemuvawe na izvozot ima kaj hemiskite proizvodi, kaj izvozot na mineralni goriva i nafta, a se zabeleùva i zgolemen izvoz na uslugi koi gi davaat na{ite firmi na stranskite pazari. Rast od duri 35% na izvozot vo prvite deset meseci od godinava ima kaj lon-proizvodstvoto vo testilnata industrija. Izvozot se namalil edinstveno kaj gotovite proizvodi i pijalaci i kaj tutunot. Spored statistikata, zgolemu-

vaweto na vkupniot izvoz od zemjava se dolì najmnogu na zgolemeniot izvoz na Kosovo i Germanija. Poznava~ite, pak, velat deka pazarot na Kosovo pretendira da stane nov tradicionalen partner na zemjava. “Jas od poodamna velam deka spas za Makedonija se samo Kosovo i Albanija, zatoa {to doma{nite kompanii s$ u{te ne se podgotevni da izvezuvaat vo zemjite od EU. No, fakt e deka ovoj izvoz nema da trae i vo idnina, zatoa {to ovie dràvi nema u{te dolgo da bidat nerazvieni, osobeno koga e vo pra{awe prehranbenata industrija. Evidentno e deka nie tamu izvezuvame zemjodelski proizvodi, maslo i nafta“, veli Blerim Zlatku, pretsedatel na Komorata na Severozapadna Makedonija. Iako rastot na trgovskata razmena se smeta za pozitiven trend, koj pokaùva deka relativno se podobruvaat sostojbite vo stopanstvoto, sepak, obemot na izvozot, no i uvozot, za periodot od januari do oktomvri e pomal od 2008 godina, koga uvozot iznesuval 3,4 milijardi dolari, a uvozot 5,9 milijardi dolari. Toa, spored eksperite, se dolì na s$ u{te slaboto proizvodstvo, obem na rabota, kako i na namalenite investicii vo stopanstvoto. No, del od biznismenite vo zemjava se optimisti deka rastot na nadvore{nata trgovija zna~i deka stopanstvoto poleka izleguva od kriza. “Toa e odli~en trend, toa e pozitiven signal vo odnos na

20%

porasnal izvozot na stoki od Makedonija vo prvite 10 meseci od godinava

krizata. Toa {to ima zgolemen izvoz, koj se bazira na industrijata, zna~i deka sostojbite se podobruvaat”, ocenuva Mir~e êkrexi, zamenik-pretsedatel na Sojuzot na stopanskite komori na Makedonija. Spored Dràvniot zavod za statistika, vo prvite deset meseci od godinava vkupnata vrednost na izvozot na stoki iznesuva 2,6 milijardi dolari, dodeka vkupniot izvoz 4,3 milijardi dolari. Standardno, i godinava vo izvozot najgolemo u~estvo imaat proizvodite od èlezo i ~elik, oblekata, feronikelot i prerabotkite od nafta, dodeka vo uvozot najmnogu se zastapeni surovata nafta, motornite vozila i elektri~nata energija. Vo sporedba so minatata godina, najgolemo zgolemuvawe na izvozot se zabeleùva kaj prehranbenite proizvodi, surovinite, mineralnite goriva, hemiskite proizvodi. Uvozot, pak, raste kaj surovinite, hemiskite proizvodi i pijalaci i kaj tutunot. Makedonskite kompanii i vo ovoj period od godinata najmnogu izvezuvale vo zemjite ~lenki na Evropskata unija i vo zemjite od Zapaden Balkan. Tradicionalni trgovski partneri na Makedonija s$ u{te se Germanija, Grcija, Srbija,

TRGOVSKA RAZMENA NA MAKEDONIJA GODINA IZVOZ UVOZ TRGOVSKI DEFICIT 2007 2.7 4.1 1.3 2008 3.4 5.9 2.5 2009 2.2 4 1.8 2010 2.6 4.3 1.6 * IZVOR: DR@AVEN ZAVOD ZA STATISTIKA

Bugarija i Italija, so koi se razmenuvaat duri 44% od vkupnata nadvore{na trgovija. SE NAMALUVA TRGOVSKIOT DEFICIT Spored Dr`avniot zavod za statistika, trgovskiot deficit vo prvite deset meseci od godinava iznesuva 1.665.707 milijardi dolari, dodeka vo istiot period lani deficitot bil 1.853.158 milijardi dolari.

Vo Stopanskata komora na Makedonija analiziraat deka namaluvaweto na trgovskiot deficit e samo potvrda deka doma{nite kompanii dobro rabotele vo ~etvrtiot kvartal od godinava. “Ova e rezultat na signalite koi gi davaat evropskite dr`avi, nivnite ekonomii poleka izleguvaat od krizata, {to zna~i i na{ite kompanii

rabotat dobro, nara~kite se zgolemeni, izvozot na lonproizvodstvoto bele`i zgolemuvawe,” veli Jadranka Arizankovska, direktor na Direkcijata za pretstavuvawe na ~lenkite vo Stopanskata komora na Makedonija. Vo 2008 godina, pak, trgovskiot deficit na Makedonija iznesuval 2,5 milijardi amerikanski dolari.

12 07.12.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

VTORNIK

CARINSKITE STAPKI NEMA DA SE NAMALAT DRASTI^NO I VO 2011 GODINA arinskite stapki na proizvodite i slednata godina nema zna~itelno da se namalat, najavi Goran Georgiev, sovetnik na direktorot na Carinskata uprava, na v~era{niot sostanok so pretstavnici od Stopanskata komora. Toj dodava deka Ministerstvoto za finansii pravelo napori da se namalat carinite na repromaterijalite za proizvodstvo koi ne se proizveduvaat vo Make-

donija. Georgiev potencira deka Carinskata uprava i Ministerstvoto za finansii podobro sorabotuvat, osobeno po formiraweto na Sovetodavnoto telo, vo koe, osven Carinata, ~lenuvaat u{te sedum ~lenki od biznis-zaednicata. #Celta na ova telo e da promovirame partnerstvoto me|u Carinata i biznis-zaednicata, so {to }e se olesni trgovijata i bezbednosta i }e se moderniziraat carin-

skite postapki i raznite obuki. Po inicijativa na Sovetodavnoto delo, vo faza na realizacija se i opredeluvaweto na cenite za prestoj na carinskite terminali, inicijativata za objavuvawe na kvantitativni podatoci vo vrska so uvozot i izvozot, inicijativata za nadminuvawe na necarinskite barieri, za zabrzuvawe na trgovijata i transportotâ&#x20AC;&#x153;, veli Georgiev. Od Stopanskata komora

velat deka e pozitivno toa {to ima napredok vo olesnuvaweto na protokot na stoki, no tvrdat deka, sepak, ima prostor za u{te pogolemo podobruvawe na sostojbite. â&#x20AC;&#x153;Partnerstvoto me|u Stopanskata komora i Carinskata uprava e dokaz kako eden dr`aven organ mo`e dobro da funkcionira so biznis-zaednicata i se nadevame i deka vo idnina Sovetodavnoto telo }e funkcionira so ist

intenzitet kako dosegaâ&#x20AC;?, veli Stojmirka Taseva od Stopanska komora. Od Carinskata uprava istaknaa deka vo momentot se raboti na elektronsko povrzuvawe na carinskite sistemi so pove}e dr`avi, a vo faza na izrabotka e i noviot sistem za kompjuterska obrabotka na carinski deklaracii, so koj tranzitot na stoki }e se sledi po elektronski pat. Od Upravata dodavaat i deka poslednive godini

se zabele`uva trend na namaluvawe na carinskiot kriminal, koj se pravi preku prika`uvawe na la`na vrednost na uvezenite stoki.

PROMENI VO SOPSTVENI^KATA STRUKTURA NA @ITO POLOG OD TETOVO

ZK PELAGONIJA VE]E NE E MNOZINSKI AKCIONER Vo javnosta s$ u{te ne se znae identitetot na kupuva~ot ili kupuva~ite na prodadenite 14.050 akcii, odnosno koj vo ovoj moment poseduva 25,1% od akciite na @ito Polog METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

emjodelskiot kombinat Pelagonija od Bitola, so proda`bata na 35,8% od svoite akcii vo @ito Polog od Tetovo ve}e ne e mnozinski akcioner vo ovaa kompanija. Pred proda`bata, koja se slu~i minatiot petok, ZK Pelagonija poseduva{e 69,95% od 55.997 izdadeni akcii na @ito Polog. Sega taa poseduva 44,85%. Vo javnosta s$ u{te ne se znae identitetot na kupuva~ot ili kupuva~ite na prodadenite 14.050 akcii, odnosno koj vo ovoj moment poseduva 25,1% od akciite na @ito Polog. ZK Pelagonija svoite 35,8% akcii gi prodade po cena od 1.900 denari za akcija. So ovaa proda`ba na smetkata na kompanijata }e bidat inkasirani 26,7 milioni denari. Na ovoj na~in se realizira{e najavata na kompanijata od minatiot mesec, koga odborot na direktori neoficijalno

odlu~il na proda`ba da dade 16.800 akcii koi gi poseduva vo tetovski @ ito Polog so cel da se podobri likvidnosta na kompanijata. Vrz osnova na ovaa odluka, ostanuvaat da bidat prodadeni u{te 2.750 akcii koi ZK Pelagonija gi poseduva vo @ito Polog. Proda`bata na akciite e planirana da se realizira po cena ne poniska od 1.900 denari za akcija, vo paket ili poedine~no, do krajot na ovaa godina. Trite kvartali od godinata dvete dru{tva gi zavr{ija so razli~ni finansiski rezultati. ZK Pelagonija, spored konsolidiraniot finansiski izve{taj, ima zaguba od 115 milioni denari. Taa e za 8% pomala od zagubata koja dru{tvoto ja ima{e minatata godina od 125,1 milioni denari. Operativnite prihodi na kompanijata vo ovoj period porasnale za 9% i tie iznesuvaat 836,6 milioni denari. Minatata godina, pak, iznesuvaa 769,7 milioni denari. Kaj prihodite od proda`ba najgolem rast ima kaj tie {to se ostvareni od iz-

25,1% akcii od @ito Polog imaat nov sopstvenik

voz. Godinava od izvoz vo kasata na kompanijata se sleaja 82,8 milioni denari, za razlika od lani koga taa suma iznesuva{e 6,5 milioni denari. Prihodite od proda`ba na doma{niot pazar se namalija za 6% i iznesuvaat 695,9 milioni denari, nasproti minatogodi{nite koi dostignaa do 738,5 milioni denari. Paralelno so prihodite porasnale i operativnite rashodi na kompanijata za 5% godinava i iznesuvaat 957,7 milioni denari. Lani ovie rashodi iznesuvaa 915 milioni denari. Za razlika od svojot sopstvenik ZK Pelagonija, @ito Polog trite kvartali od godinata gi zavr{il so dobivka. Taa iznesuva 4,3 milioni denari i e za 40% poniska vo odnos na dobivkata od 7,2 milioni denari ostvarena lani. Vo prvite devet meseci od godinata

dru{tvoto bele`i rast na operativnite prihodi od 62%. Tie iznesuvaat 330,9 milioni denari, za razlika od lani koga ovaa suma iznesuva{e 204,4 milioni denari. Prihodite od proda`ba, pak, bele`at rast i na

doma{niot i na stranskiot pazar. Godinava od izvoz bile ostvareni 195.000 denari, za razlika od minatata godina koga kompanijata ne inkasirala nitu denar. Od proda`ba na doma{niot pazar, pak,

bile ostvareni 328 milioni denari, nasproti 202,5 milioni denari realizirani lani. Operativnite rashodi isto taka porasnaa za 66%. Godinava tie iznesuvaat 328,2 milioni denari, a lani 197,6 milioni denari.

KOMPANII PAZARI I FINANSII

VTORNIK

07.12.2010

PORADI NOVITE OBVRSKI OD ZAKONOT ZA UPRAVUVAWE SO OTPAD

11 MAKEDONSKI FIRMI ZAEDNI^KI ]E JA RECIKLIRAAT AMBALA@ATA Novoformiranoto dru{tvo za upravuvawe so otpad od ambalaà, Pakomak, }e ja sobira i reciklira ambalaàta od proizvodite na svoite firmi-osnova~i i }e im za{tedi milionski sumi, koi, spored novite zakonski pravila, }e moraa da & gi platat na dràvata kako ekolo{ka taksa VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

ompaniite Pelisterka, Vitaminka, Pivara Skopje, vinarnicite Tikve{ i Stobi, Blagoj \orev-Veles, Prilepska pivarnica, Koding DOOEL, Vivaks, Ko`uv~anka i Magrono, so po~eten kapital po 11.000 evra formiraa dru{tvo za upravuvawe so otpad od pakuvawe, Pakomak. Povod za ovoj poteg se novite odredbi koi gi nametnuva Zakonot za upravuvawe so otpad, koj stapuva na sila na 1 juli 2011 godina i predviduva novi dava~ki za kompaniite koi proizveduvaat ambala`irani proizvodi. Firmite-osnova~i na Pakomak, preku formiraweto na ova dru{tvo o~ekuvaat tro{ocite za sobirawe na otpad da im se namalat do 70%. Po stapuvaweto na sila

na Zakonot za upravuvawe so otpad vo juli narednata godina, sekoja firma koja nema da si go sobira otpadot od svojata ambalaà }e treba da & pla}a na dràvata 320 evra za sekoj ton plasti~na ambalaà. So tie pari dràvata }e go finansira nivnoto sobirawe i reciklirawe, ~ija krajna cel e po~ista ìvotna sredina. Kolku }e pla}a edna kompanija }e se presmetuva spored formula so koja teìnata na edno {i{e, na etiketata i kapa~eto se mnoì so prodadenite koli~ini na mese~no nivo. Firmite-osnova~i na Pakomak, namesto 320 evra za eden ton plasti~na ambalaà, mese~no }e pla}aat 23 evra po ton na novoformiranoto dru{tvo Pakomak, koe }e ja sobira i reciklira takanare~enata PET ambalaà. Uslugite na Pakomak }e moàt da gi koristat i drugi kompanii. "So ova im davame

120

iljadi evra e osnova~kiot kapital na Pakomak

mo`nost i na pomalite firmi, so toa {to }e stanat partneri vo Pakomak, da gi namalat tro{ocite koi proizleguvaat od noviot Zakon za otpad. Osnova~ite pokaàa ogromna korporativna odgovornost so toa {to odlu~ija pomalite firmi da ne pla}aat ni{to pri nivnoto priklu~uvawe kon ova dru{tvo", veli upravitelot na Pakomak, Filip Ivanovski. Toj potencira deka Pakomak e neprofitna organizacija, bidej}i parite {to }e gi sobira od firmite koi se del od nea }e gi reinvestira vo op{tinski proekti koi }e imaat za cel da ja podignat svesnosta za ìvotnata sredina i postojano da investiraat vo sistemot za sobirawe i reciklaà. "Namesto sekoja firma

BENZINITE POSKAPUVAAT ZA DVA DENARI, DIZELOT ZA DENAR aloproda`nata cena na naftenite derivati no}eska na polno} se zgolemuva od eden do dva denari, vo zavisnost od tipot na gorivoto, soop{ti Regulatornata komisija za energetika. Spored presmetkite na Regulatornata komisija, maloproda`nata cena na eurosuper BS-98 se zgolemuva za 1,50 denari za litar, so {to novata cena iznesuva 72,50 denari za litar. Najmnogu, za 2

denari, poskapuva eurosuper BS-95, a negovata nova cena }e iznesuva 71 denari za litar. Maloproda`nata cena na eurodizelot i ekstra lesnoto maslo za doma}instvo (EL-1) poskapuvaat za 1,00 denari za litar. Spored Regulatornata komisija, cenata na eurodizel (D-E V) sega }e iznesuva 59,50 denari za litar, a na ekstra lesnoto maslo za doma}instvo (EL1) iznesuva 48,00 denari

za litar. Maloproda`nata cena na mazutot M-1 NS se zgolemuva za 0,538 denari za kilogram, po {to }e se prodava za 32,662 denari za kilogram. So ovaa promena, kako {to informiraat od Regulatornata komisija, maloproda`nite ceni na naftenite derivati, soglasno Metodologijata za formirawe na cenite, se zgolemuvaat vo prosek za 2,07%.

ZA 29% NAMALEN BROJOT NA IZDADENI ODOBRENIJA ZA GRADBA o oktomvri 2010 godina se izdadeni 191 odobrenija za gradba, {to e za 29% pomalku sporedeno so istiot mesec minatata godina, soop{ti Dr`avniot zavod za statistika. Spored podatocite na Zavodot za statistika, predvidenata vrednost na objektite koi imaat dobieno odobrenija za gradba iznesuva 1,53 milijardi denari, {to e za 19,3%

pomalku vo odnos na istiot mesec od prethodnata godina Od vkupniot broj izdadeni odobrenija za gradewe vo oktomvri, 158, odnosno 82,7% se nameneti za objekti od visokogradbata. Za objekti vo niskogradba se izdadeni 12 odobrenija za gradba ili 6,3%, a dodeka za objekti vo rekonstrukcija se izdadeni 21 odobrenie ili 11% od vkupniot broj

na odobrenija za gradba izdadeni vo oktomvri. Od vkupno 191 objekt, vo 151 ili 79,1% kako investitori se javuvaat fizi~ki lica, a vo 40, odnosno 20,9%, od objektite investitori se delovni subjekti. Kako {to soop{tuvaat od Zavodot, vo izve{tajniot period e predvidena izgradba na 273 stanovi so vkupna povr{ina od 26.106 metri kvadratni.

NA VTORIOT OGLAS ZA IPARD DOSTAVENI 112 BARAWA kupno 112 barawa za koristewe na IPARD sredstvata se dostaveni do Agencijata za finansiska poddr{ka na zemjodelstvoto i ruralniot razvoj na vtoriot javen povik, od 30 septemvri do 29 noemvri godinava. Aplikaciite se odnesuvaat na trite merki, investicii vo restrukturirawe i nadgradba na zemjodelskite stopanstva, investicii vo prerabotka i marketing na zemjodelski proizvodi, kako

i diverzifikacija i razvoj na ruralni ekonomski aktivnosti. "Golemiot broj primeni barawa za IPARD sredstvata i od ovoj javen povik e jasen signal za zainteresiranosta na makedonskite zemjodelci i ekonomski subjekti od ruralniot sektor za iskoristuvawe na ponudenite fondovi i nivna ekonomi~na primenaâ&#x20AC;?, soop{ti Agencijata. So vtoriot oglas bea ponudeni 40 milioni evra, od koi 75% se evropski pari, a

oddelno da se spravuva so otpadot, site tie obvrski vo idnina gi prezema Pakomak", velat tie. Od Vitaminka velat deka dokolku ne se formiralo vakvo dru{tvo, nivnite mese~ni tro{oci kon dr`avata bi iznesuvale 200.000 evra za site ambala`i na nivnite proizvodi. Vaka, velat, }e

25% se sredstva od buxetot na Republika Makedonija. Finansiskata proekcija e od IPARD programata 20072013, no go opfa}a periodot zaklu~no so 2010 godina. Plate`nata agencija informira deka na prviot IPARD povik, od sklu~enite 27 dogovori za kofinansirawe, pet investicii se ve}e realizirani. Momentalno te~at kontrolite na teren, a idniot mesec }e bidat isplateni prvite sredstva.

platat samo 30% od ovaa suma. Zakonot za upravuvawe so otpad treba{e da stapi na sila na 1 januari slednata godina, no na barawe na kompaniite istiot e odlo`en za dopolnitelni 6 meseci. Bizniszaednicata se po`ali na nedovolna informiranost na kompaniite i gra|anite C

za novite obvrski koi proizleguvaat od Zakonot. Biznismenite i eksperite predupredija i deka sproveduvaweto na ovoj Zakon }e go poskapi raboteweto na firmite, no, po formiraweto na Pakomak, osnova~ite velat deka poskapuvawe ili nema da ima ili, pak, }e bide minimalno. O

14 07.12.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

VTORNIK

TURSKI INVESTITORI ZAINTERESIRANI ZA CRNA GORA

]E SE PRODAVAAT HT MOSTAR I BH ERLAJNS

urski investitori se zainteresirani da investiraat vo gradewe na avtopati{ta, vo energetikata i vo turisti~kite kapaciteti vo Crna Gora, izjavi ministerot za trgovija na Turcija, Nihat Ergun. “Golem broj turski investitori se zainteresirani da investiraat vo crnogorskata ekonomija”, izjavi Ergun. Crnogorskiot minister za ekonomija, Branko Vujovi}, oceni deka dvete vladi sozdale dobra ramka za razvoj na biznisite i deka sega na red se biznismenite od Turcija i Crna Gora.

gencijata za privatizacija na Bosna i Hercegovina (BiH) planira da ja prodade telekomunikaciskata kompanija HT Mostar i del od dr`avniot kapital na BH erlajns. “Mislime deka ne mo`at da odat eden telekom bez drug, no Vladata }e odlu~i dali tuka }e go spoi

Pretsedatelot na Stopanskata komora na Crna Gora, Velimir Miju{kovi}, veruva deka doprva doa|a vremeto na turskite investicii vo Crna Gora. “Veruvam deka kako zemja so zavidna ekonomska mo} }e gi prepoznaete povolnite uslovi za investicii koi gi nudi Crna Gora”, izjavi Nihat Miju{kovi}.

A Ergun

BH Telekom”, soop{tija od Agencijata za privatizacija. Osven proda`bata na dr`avniot kapital na HT Mostar i del od kapitalot na BH erlajns, planot na Agencijata za

privatizacija e dopolnet so proda`ba na fabrikata za tutun Saraevo, Energopetrol i Saraevo osiguruvawe.

BANKER GI PROGLASI NAJUSPE[NITE BANKI ZA 2010

ERSTE GRUP E BANKA NA GODINATA ZA JUGOISTO^NA EVROPA Vo redot na najdobri banki na Balkanot se najdoa i: Banka Kombetare Tregtare vo Albanija, Unikredit banka vo Bosna i Hercegovina, bugarskata DSK banka, Zagrepska banka vo Hrvatska, Abanka Vipa vo Slovenija, Banka Intesa vo Srbija i Komercijalna banka od Makedonija VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

inansiskiot magazin "Banker", del od izdava~kata ku}a na "Fajnen{al tajms" ja dodeli nagradata Banka na godinata za Centralna i Isto~na Evropa na Erste Grup bankata. Generalniot direktor na Erste Grup, Andreas Trajhl, izjavi deka dodeluvaweto na ovaa nagrada zna~i deka

me|unarodnata bankarska zaednica prepoznala deka ovaa banka se gri`i za nejzinite klienti vo osobeno te{kite vremiwa. “Ova pretstavuva predizvik i odgovornost i gordi sme {to znaeme da rabotime dobro. Mnogu sme zadovolni {to "Banker", kako ugleden magazin, gi prepozna na{ite napori vo raboteweto”, izjavi Trajhl. Dodeka nagradite izminatite godini ja vrednuvaa sposobnosta na bankite da C

zadr`at cvrst kurs vo burni vremiwa, ovogodine{nite nagradi gi rangiraa bankite spored inicijativite koi gi prezemale vo izminatite 12 meseci (kako {to se voveduvawe novi proizvodi ili tehnolo{ki usovr{uvawa). Nagradite za najdobri banki na Balkanot gi zedoa: Banka Kombetare Tregtare vo Albanija, Unikredit banka vo Bosna i Hercegovina, DSK Banka vo Bugarija, Zagrepska banka vo Hrvatska, Abanka Vipa vo Slovenija, O

Banka Intesa vo Srbija i Komercijalna banka od Makedonija. Nagradata Banka na godinata ja dodeluva ìrikomisija koja ja so~inuvaat direktori i menaxeri na britanski kompanii, kako i nekolku urednici na magazinot "Banker". ALBANIJA - BANKA KOMBETARE TREGTARE E-banking ponudata na Kombetare Tregtare, lansirana vo 2010 godina, na bankata & donese pazarna prednost vo Albanija. “Vo mala zemja so infrastruktura vo razvojna faza i mnogu mala telefonska i internet-penetracija, na{iot proekt be{e predizvik, no, sepak, uspe{no go realiziravme”, izjavi izvr{niot direktor, Sejan Pankapligi. BOSNA I HERCEGOVINA - UNIKREDIT BANKA Minatata godina be{e mnogu te{ka za Bosna i Hercegovina, koga bruto-doma{niot pro-izvod (BDP) iznesuva{e 2,8%. Ova predizvika da stagniraat sredstvata i profitite na Unikredit. “Unikredit bankata minatata godina uspea da gi odrì bezbednosta i stabilnosta na dostojni nivoa. Isto taka, uspeavme da napravime dobro balansirano kreditno portfolio i strogo se orientiravme kon zadovoluvawe na klientite. I pokraj s$ u{te te{kata ekonomska sredina, uspeavme da realizirame neto-profit nad vkupniot prosek vo bankarskiot sektor, mnogu se kapitalizirani, dokumentiravme dobra likvidnost i postignavme visoki nivoa na maloproda`ba i zadovoluvawe na korporativnite klienti”, izjavi izvr{niot direktor na bankata, Berislav Kutle. Toj dodade deka vo pretstojniot period planiraat da se vklu~at vo proektite so dràvni kapitalni investicii i da ovozmoàt silna poddr{ka za rastot na segmentot so mali i sredni pretprijatija. BUGARIJA - DSK BANKA DSK banka, poseduvana od ungarskiot OTP, stana najgolemiot igra~ za maloproda`no bankarstvo, so pazaren udel na maloproda`ni zaemi od re~isi 30%. “Nie ja ispolnivme na{a-ta strate{ka cel – ja zadràvme na{ata neosporna

liderska pozicija vo bugarskiot maloprodaèn bankarski sektor. Vo 2009 godina DSK banka be{e prva na pazarot na zaemi, vo poedine~no i hipotekarno pozajmuvawe, kako i vo depoziti”, izjavi izvr{niot direktor na DSK banka, Violina Marinova. Taa istakna deka E-bankarstvoto ne e samo odli~na opcija za za{teda na vreme i energija, tuku ovaa usluga stanuva s$ popopularna kaj malite i srednite pretprijatija, kako i kaj korporativnite klienti, bidej}i zna~itelno gi namaluva nivnite smetkovodstveni i logisti~ki tro{oci. HRVATSKA ZAGREPSKA BANKA I pokraj te{kite okolnosti koi preovladuvaat vo ekonomskata sredina, zgolemenite kreditni rizici i op{tata nesigurnost, Zagrepska banka ostana aktivna, zgolemuvaj}i go vkupnoto pozajmuvawe do re~isi 4% vo 2009 godina. Ovoj trend se intenzivira{e vo 2010 godina, so 25% porast vo pozajmuvaweto na malite biznisi za vreme na prvata polovina od godinata, {to ja pokaùva èlbata na bankata da pomogne da trgne ekonomskoto zakrepnuvawe. Bankata, isto taka, instalira{e alatka za upravuvawe na odnosot so klientite, koja mu ovozmoì na personalot da gi razgleda site va`ni podatoci za klientite i

nivnite biznis-odnosi so bankata na eden ekran. SLOVENIJA ABANKA VIPA “Vo vreme na nestabilni uslovi vo finansiskite pazari, kako i vo realnata ekonomija, Abanka uspe{no odgovori na protivudarot od efektite na krizata. So iskustvo, mnogu znaewe i mudrost, moème da gi odrìme pove}eto na{i biznisi i finansiski celi i da ja sledime na{ata strategija”, izjavi izvr{niot direktor, Radovan Xereb. Toj najavi deka glavnata grià za 2011 godina i ponatamu e bezbednosta i stabilnosta na bankarskite operacii. SRBIJA – BANKA INTESA Ve}e treta godina po red Banka Intesa pobeduva vo Srbija. Taa vo 2009 godina go zgolemi svojot profit, dodeka drugite banki objavuvaa ostri padovi na profitabilnosta. “Vo mnogu te{ki uslovi koi ja odbeleàa ekonomijata vo 2010 godina, Banka Intesa nastojuva{e da ostane posveten partner na svoite klienti, prodolùvaj}i so ist intenzitet da gi kreditira gra|anite i ekonomijata. Osobeno sme gordi na faktot {to vo krizen period dadovme zna~itelen pridones vo sproveduvaweto na programata za makroekonomska stabilizacija”, izjavi pretsedatelot na izvr{niot odbor na Banka Intesa.

BALKAN BIZNIS POLITIKA

VTORNIK

07.12.2010

PRODOL@UVA POHODOT NA SLOVENE^KITE INVESTITORI NA BALKANOT

GOREWE ]E GRADI CENTAR ZA RECIKLIRAWE VO SRBIJA

Ova e treta investicija na Gorewe vo Srbija, kade {to ve}e proizveduva ladilnici i bojleri. Vo Hrvatska, pak, investiciite na slovene~kite investitori vo 2009 godina dostignale okolu edna milijarda evra ELENA JOVANOVSKA

lovene~kiot proizvoditel na aparati za doma}instvo, Gorewe, }e ja napravi tretata seriozna investicija vo Srbija. Gorewe planira da otvori centar za reciklirawe na elektronski i elektri~en otpad vo srpskiot grad Vaqevo. Slovene~kiot gigant vo ovoj centar bi vlo`il 10 milioni evra, kade {to }e se otvorat stotina novi rabotni mesta. Idejata za centar za reciklirawe doa|a od faktot {to samo na srpskiot pazar Gorewe plasira okolu 17.000 toni aparati za doma}instvo sekoja godina. Na pazarot vo Srbija godi{no se plasiraat okolu 70.000 toni elektri~ni i elektronski proizvodi i oprema â&#x20AC;&#x201C; televizori, kompjuteri, aparati za doma}insktvo, alatki, igra~ki.. Gorewe vo momentov pla} a najvisoka ekolo{ka taksa vo Srbija, okolu pet milioni evra godi{no. Ova e samo najnovata vest za slovene~ka investicija vo najava. Nikoj ne se somneva vo izvesnosta na nejzinata realizacija, zatoa {to proiz-

voditelot na bojleri, Gorewe Tiki, ve}e po~na so preselba na svoeto proizvodstvo vo pogonot izgraden pred tri godini vo Stara Pazova vo Srbija. Ovaa investicija ~ine{e devet milioni evra. Nejzinoto zna~ewe e do tolku pogolemo zatoa {to dogovorot predviduva 60% od dostavuva~ite za novata fabrika da bidat od Srbija. Vo pogonot vo Stara Pazava vo momentov rabotat 170 rabotnici, a nivniot broj e planirano da porasne na 300. Gorewe vo 2006 godina vo Srbija otvori fabrika za ladilnici vo Vaqevo. Vakviot prodor na Gorewe vo Srbija delumno se dol`i na stimulaciite koi gi dava zem-

jata na stranskite investitori. Vo zavisnost od visinata na investicijata, stranskite investitori dobivaat od 2.000 do 10.000 evra za edno otvoreno rabotno mesto, pod uslov investicijata da bide minimum 500.000 evra i da se vrabotat najmalku 50 lu|e. Srbija o~ekuva investicii od slovene~ki Terma Olimia vo nekoja od srpskite bawi, {to }e bide prva slovene~ka investicija vo oblasta na turizmot. So ovaa najava za investicija, slovene~kite kompanii go prodol`uvaat trendot na {irewe i osvojuvawe na pazarite vo regionot i osvojuvawe na primatot najgolem investitor na Bal-

[TEDA^ OD BIH ]E DOBIE 81.118 DOLARI OD QUBQANSKA BANKA

o 13 godini sudski spor protiv Qubqanska banka, po~nat vo Frankfurt, na Majna, vo 1997 godina, koj denovive privr{uva vo Qubqana, {teda~ od BiH }e bide prviot od ovie prostori {to }e bide obes{teten. Sudot vo Qubqana na 23 oktomvri godinava donese pravosilno re{enie so koe na Qubqanska banka & se nalo`uva na {teda~ od Saraevo da mu isplati 81.118 dolari, {to e negova za{teda, plus kamati. Advokatot na {teda~ot, koj saka da ostane anonimen, veli deka izvr{uvaweto na presudata e vo tek. Toa e prv {teda~ od ovie prostori {to doveduva do kraj sudski spor so Qubqanska banka i toa vo Slovenija. Poznato e deka Qubqan-

GRCIJA ]E PRODAVA OSTROVI ZA DA SE SPASI OD BANKROT rcija, sepak, }e prodava ostrovi za da se spasi od bankrot, pi{uva gr~kiot nedelnik "Proto tema". Vesnikot, povikuvaj}i se na vladini izvori, pi{uva deka tamo{nite ministerstva za finansii, za infrastruktura i za kultura ve}e izrabotile spisok na ostrovi koi mo`at da bidat staveni na proda`ba na me|unarodniot pazar. Poradi krizata, Grcija e prinudena da go sprovede planot B, koj prethodno gr~kiot premier, Jorgos Papandreu, go otfrli po predlogot na germanskite pratenici da prodava nenaseleni os-

ska banka celiot svoj imot & go prenese na Nova Qubqanska banka, a samata ne proglasi ste~aj za da ja spre~i mo`nosta isplatata na deviznite za{tedi da stane obvrska na Slovenija.

trovi. Na spisokot se Nafsika, Ligija i Ehinades vo Jonskoto More, kako i nekoi pomali ostrovi vo blizina na poluostrovot Peloponez. Arapskite investitori ve}e poka`ale golem interes za del od niv. Predvideno e proda`bata da se ostvari slednata godina, a spisokot ne e zatvoren i se o~ekuva vo idnina da bidat ponudeni i drugi ostrovi. Pri proekcijata bilo zemeno predvid ostrovite {to }e se prodavaat da ne gi zagrozat nacionalnite pra{awa.

^ETIRI GODINI ZATVOR ZA PORANE[NIOT HRVATSKI MINISTER ZA ODBRANA orane{niot hrvatski minister za odbrana, Berislav Ron~evi}, v~era, vo @upaniskiot sud vo Zagreb e osuden nepravosilno na ~etiri godini zatvor po obvinenieto deka ja o{tetil dr`avata za 1,4 milioni evra, kupuvaj}i so direktna spogodba poskapi i nekvalitetni kamioni za hrvatskata vojska. Negoviot pomo{nik, Ivo Ba~i}, e osuden na dve godini. Ron~evi} i Ba~i} se tovarat deka ja favorizirale kompanijata Eurokamioni, od koja gi kupile kamionite na Iveko za 4,6 milioni evra, iako bile poskapi za 1,4 milioni evra od najniskata cena {to ja ponudil MAN Importer. Tie sega

}e treba da gi vratat parite za koi ja o{tetile dr`avata. Po izleguvaweto od sudot Ron~evi} izjavi deka }e se `ali i deka ne o~ekuval takva presuda. Toj povtori deka ne se ~uvstvuva vinoven i deka mu e ~ista sovesta.

pove}e od milijarda evra, so {to se nao|a na sedmoto mesto me|u stranskite investitori vo zemjata. Pove}eto slovene~ki firmi vo Hrvatska se koncentrirani vo prehranbenata industrija, trgovijata i turizmot. Najgolem investitor vo Hrvatska e Merkator, koj vo izminatite deset godini na Balkanot uspea da sozdade vistinsko biznis-carstvo. Pokraj Merkator, na hrvatskiot pazar se prisutni re~isi site pogolemi slovene~ki firmi, kako Merkur, Perutnina Ptuj, Petrol, Krka, Lesnina, Prevent... Slovene~kata naftena grupacija Petrol, so cel idnata godina da gi zadovoli potrebite za gas vo Slavonija, pa potoa vo cela Hrvatska, ja prezede osie~kata firma Butan za {to planira da vlo`i 50 milioni evra. Petrol vo Hrvatska e prisuten so dve firmi, Petrol Hrvatska i Euro-Petrol od Rieka, a imaat 77 benzinski pumpi vo zemjata. Vo Hrvatska e prisutna i Krka, koja od 2005 godina vo Jastrebarsko, vo blizina na Zagreb, po~na so proizvodstvo na lekovi. Lekovite proizvedeni vo pogonite vo Jastrebarsko od 2006 godi-

kanot. Slovenija vo Hrvatska, BiH, Srbija, Crna Gora i Makedonija vloìla vkupno 4,7 milijardi evra. Najgolemi slovene~ki grupacii spored ostvareniot prihod minatata godina se Merkator, Petrol i Gorewe. Merkator lani ostvaril vkupen prihod od 2,7 milijardi evra, Petrol dve milijardi, a Gorewe 1,2 milijardi evra. Farmacevtskata ku}a Krka od Novo Mesto e na ~etvrto mesto so milijarda evra prihodi. Istite ovie firmi se i vode~ki investitori vo zemjite od Balkanot. Vo Srbija na prvo mesto se nao|a trgovskiot sinxir Merkator, so vloèni 300 milioni evra. Pokraj Merkator, u{te tri slovene~ki firmi lanskata godina investirale pove}e od 100 milioni evra: Merkur, Lesnina i Cimos. Ostanatite slovene~ki firmi koi se izdvojuvaat po visinata na vloùvaweto vo Srbija, pokraj Gorewe, se i Merkur, Perutnina Ptuj, Triglav, Sava osiguruvawe, Tu{, Belinka i dr. VO HRVATSKA INVESTIRANI MILIJARDA EVRA Vo Hrvatska, pak, Slovenija minatata godina vloìla K

na po~naa da se izvezuvaat vo zemjite na Jugoisto~na i Isto~na Evropa. Slovenija be{e me|u prvite stranski investitori vo Crna Gora, i toa vo podra~jeto na turizmot. Najgolema be{e investicijata od sedum milioni evra na Hit od Nova Gorica, koj go kupi hotelot Maestral. Potoa, tuka se Merkator, NLB, Triglav osiguruvawe i nekolku investicii vo rudarstvoto. Vo Bosna i Hercegovina od godina vo godina raste opsegot na slovene~kite investicii, a najzainteresirani se za izgradba na avtopati i za energetikata. Vo 2009 godina najmnogu e investirano vo trgovija, turizam i bankarstvo, a kako investitori se pojavuvaat Tu{, Energogrup i Nova Qubqanska banka, potoa MLM Mariborska Livarna, Hidria, Ilirika Grup, Perutnina Ptuj, Holding Slovene~ki Elektrani, Iskraemeko Kraw... Slovencite vlegoa i na finansiskiot pazar vo regionot. Osven brojnite fondovi, najgolema investicija od oblasta na finansiite e NLB banka, prisutna vo Hrvatska, BiH, Srbija, Crna Gora, Makedonija, Kosovo i Bugarija. O

16 07.12.2010

SVET BIZNIS POLITIKA

VTORNIK

MEHANI^AROT NA KONTINENTAL ERLAJNS E VINOVEN ZA “SMRTTA” NA KONKORD

KINA ]E VLO@I 40 MILIJARDI DOLARI VO VENECUELA DO 2016

rancuskiot sud ja proglasi za vinovna aviokompanijata Kontinental erlajns i osudi eden od nivnite mehani~ari za avionskata nesre}a na Konkord vo 2000 godina, vo koja zaginaa 113 lu|e. Presudata potvrdi deka par~e metal ostaveno na avionskata pista e pri~ina za nesre}ata. Poradi toa, mehani~arot na Kontinental e osuden na 15 meseci zatvor, a kompanijata treba da isplati pari~na kazna od

ina }e investira pove}e od 40 milioni dolari vo venecuelskiot isto~en region, vo zalivot Orinoko, koj e najbogat region so nafta i plin, izjavi ministerot za energija, Rafael Ramirez, na sostanokot so izvoznicite na plin vo Katar, minatata nedela. Isto taka, potencira{e deka Kina Petroleum i Kemikal korporacijata }e investiraat vo proekti za izvlekuvawe nafta vo osum poliwa t.e. od poleto Junin 1 do Junin

200.000 evra. Letot 4590 do Wujork se udri vo hotel vedna{ po poletuvaweto od aerodromot [arl de Gol (Charles de Gaulle) na 25 juli 2000 godina. Nesre}ata go ozna~i krajot na komecijalniot su-personi~en aviotransport. Kontinental erlajns be{e glavniot obvinet vo sudskiot spor, zaedno so u{te dvajca vraboteni vo kompanijata i trojca porane{ni francuski avijati~ari. Od Kontinental go odbivaa tvrdeweto deka

aluminiumskoto par~e koe gi o{tetilo gumite na "konkord" e vinovnikot za nesre}ata. Zaedno so advokatot Olivier Mecner, Kontinental tvrdea deka avionot zapalen letal 700 metri niz avionskata pista. Mecner se obide za vreme na soslu{uvawata koi zavr{ija vo maj godinava da doka`e deka operatorot na Er Frans za navigacija bil nevnimatelen i deka ne smeel da dozvoli poletuvawe na avionot.

HIPO ALPE ADRIA SÈ U[TE GO TRESE FINANSISKI SISTEM

AVSTRIJA ZA MALKU JA IZBEGNA SUDBINATA NA IRSKA Spored izvori vo Centralnata banka na Avstrija, ako propadne Hipo Alpe Adria bankata bi do{lo do prodlabo~uvawe na dr`avniot deficit, {to }e rezultira so rast na kamatnite stapki i Avstrija bi se na{la vo istata situacija koja ja do`ivuva Irska ovie denovi

8, dodeka Kina Oil [or }e go prezeme upravuvaweto so proizvodstvoto na plin vo poleto Mariskal Sukre vo isto~na Venecuela. Ramirez potseti deka od osumte poliwa se proizveduva pribli`no 200.000 bareli nafta na den, dodeka samo poleto Junin 4 ima potencijal za proizvodstvo na 400.000 bareli na den. Momentalno, pove}e od 30 kompanii od 20 razli~ni dr`avi gi koristat kapacitetite na rekata Orinoko.

So godini ekspertite veruvaa deka e premnogu skapa investicija da se izvle~at i prerabotat lesnite i ekstra lesnite nafteni derivati vo ovaa oblast. No, interesot na stranskite investitori se obnovi so namaluvaweto na rezervite na nafta i porastot na cenite na globalno nivo od okolu 80 dolari za barel. So ova, po Saudiska Arabija, Venecuela stanuva vtoriot najgolem proizvoditel na nafta vo svetot.

DVA, TRI ZBORA

“Pretsedatelot na SAD, Barak Obama, treba da podnese ostavka dokolku se dokaè deka ja odobril naredbata za {pionirawe na slu`benici na ON. Site od rakovodstvoto na SAD koi znaele za ovaa naredba treba da podnesat ostavka dokolku sakaat da se zadrì doverbata vo nivnata dràva.” XULIJAN ASAN@

osnova~ na internet-stranicata Vikiliks

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

inansiskiot kolaps na Hipo Alpe Adria bankata gi razdrma temelite na avstriskata finansiska stabilnost mnogu posilno od toa {to o~ekuvaa i samite Avstrijci. Kako {to pi{uva vienskiot vesnik Die Presse, koj se povikuva na izvori bliski do avstriskata centralna banka, slu~ajot Hipo, Avstrija za malku ne ja predizvika istata sudbina {to ja do`vea Irska. Koga pred krajot na minatata godina vo javnosta bea objaveni site problemi na Hipo, dr`avata be{e prisilena da obezbedi pomo{ i da ja prezeme problemati~nata banka koja napravi problemi i vo ostanatite zemji kade {to ima svoi filijali. Iako toga{ mnogu od ekspertite zazedoa stav deka e podobro da se dozvoli bankata da bankrotira, izvori od Centralnata banka na Avstrija istaknuvaat deka toa bi zna~elo kolaps za avstriskata ekonomija. Imeno, “propasta na Hipo tolku silno bi go prodlabo~ila dr`avniot deficit, {to bi nastanal ogromen rast na

1,6

milijardi evra bila zagubata na Hipo Alpe Adria vo 2009 godina

kamatnite stapki, Avstrija bi se na{la vo situacijata koja ovie denovi ja pre`ivuva Irska, a pomo{ od Evropskata unija bi pobarala duri i pred Grcija”, naveduva vienskiot vesnik. Bankata Hipo Alpe Adria, koja minatata godina premina vo dr`avna sopstvenost, pretrpe zagubi vo iznos od 1,6 milijardi evra, a o~ekuvawata za godinava, spored avstriskite mediumi, se deka zagubata }e

dostigne od 600 do 700 milioni evra. Avstriskiot magazin "Trend" tvrdi deka postojat razmisluvawa dr`avata da & dade novi garancii na bankata za zagubite koi & pretstojat, bidej}i ovaa finansiska institucija mora da gi otstrani mnogute neprofitabilni investicii i nedvi`nosti. Od Hipo Alpe Adria na statiite objaveni vo avstriskite mediumi komentiraat deka godinava bankata nema da

ima potreba od dràvni garancii, dodeka eventualnite garancii moèbi }e bidat potrebni za nekoi neo~ekuvani zagubi vo idnina. Skandalot so Hipo Alpe Adria bankata go potrese celiot jugoisto~en del na Evropa. Specijalnata edinica za rasvetluvawe na ovaa afera, CSI Hipo, koja ja formira{e avstriskiot minister za finasii, Jozef Prel, otkako dràvata be{e prinudena da ja prezeme bankata na koja & se zakanuva{e zatvorawe, otkri deka porane{noto rakovodstvo i biznis-partnerite na avstriskata banka ja o{tetile Hipo za pove}e od 300 milioni evra. Tie pari, me|u ostanatite, od bankata gi izvlekle menaxerite i delovnite partneri. Edna od najgolemite kriminalisti~ki istragi vo istorijata na Evropa rezultira{e so apsewe na porane{niot direktor na bankata, Volfgang Kulterer.

“Saudiska Arabija e najgolemiot svetski izvor za militantnite grupi, no saudiskata vlada ne e sposobna da ja spre~i taa cirkulacija na pari. Donatorite vo Saudiska Arabija go pretstavuvaat najzna~ajniot izvor na finansirawe na teroristi~kite grupi vo delovi od svetot.” HILARI KLINTON

dr`aven sekretar na Amerika

“Nesre}ata da se soo~uvame so ovie surovi i prodolèni do`dovi e nov dokaz za nepravedniot paradoks na na{ata planeta. Razvienite zemji neodgovorno go uni{tuvaat prirodniot sistem so svojata èlba da go odràt kriminalniot model na razvoj, dodeka golem del od ìtelite na Zemjata gi ~uvstvuvaat te{kite posledici.” UGO ÂVEZ

pretsedatel na Venecuela

SVET BIZNIS POLITIKA

VTORNIK

07.12.2010

SVET

0-24

...POPLAVA SO NEVIDENI RAZMERI

...TRAGEDIJA NA ANDITE

...NOV GINISOV REKORD

Severozapadna Albanija pod voda

Svle~i{te zatrupa pove}e od 50 lu|e

Rio de @aneiro so najvisoka bo`i}na elka

everozapadniot del od Albanija se nao|a pod voda, a poplava so vakvi razmeri ne pametat nitu najstarite `iteli od ovoj region. Evakuirani se pove}e od 12.000 gra|ani, a situacijata e najkriti~na vo okolinata na Skadar.

ajmalku 50 lica se zatrupani pod toni zemja, a okolu 200 se vodat kako is~eznati poradi lizgawe na zemji{teto predizvikano od silnite vrne`i od do`d vo kolumbiskiot grad Medelin.

ljadnici Brazilci se sobraa da posvedo~at na paleweto na 3,3 milioni sijali~ki na 85-metarskata, najgolema I bo`i}na elka na svetot, koja lebdi nad vodata vo ezeroto

VO INTERVJU SO LERI KING

VLADIMIR PUTIN PREMIER NA RUSIJA

SO “BETMEN I ROBIN” SAKAAT DA NÈ NAVREDAT I ISPROVOCIRAAT o 2012 godina mo`ete povtorno da se kandidirate za pretsedatel. Dali }e go napravite toa? Pretsedatelot Medvedev i jas tesno sorabotuvame. Odamna odlu~ivme deka izborite vo 2012 godina }e bidat vo interes na ruskiot narod. Ima mnogu vreme do izborite. Tie se planirani za april 2012 godina. Me|usebno }e se konsultirame i }e dojdeme do re{enie koe gi opfa}a ekonomskata, socijalnata i politi~kata situacija vo zemjata. [to mislite za protekot na voenite i diplomatskite dopisi od grupata Vikiliks? Odredeni eksperti veruvaat deka nekoj namerno gi “otekuva” Vikiliks. Go zasiluva avtoritetot na vebstranicata za protegawe na svoite politi~ki kraevi. Toa e edna mo`na teorija. Ako ne e taka, se poka`uva deka diplomatijata treba da bide povnimatelna so nejzinite dokumenti. Takvi protoci se slu~ile i prethodno. Ne gi gledam kako nekoj vid katastrofa. A, {to e so izjavata od amerikanskiot sekretar za od-

Ruskiot premier, Vladimir Putin, vo petokot gostuva{e vo emisijata na Leri King na televizijata CNN. Na provokativnite pra{awa Putin smireno odgovori deka ne e skaran so Medvedev, deka ima “nuklearni pomestuvawa” vo odnosite me|u Rusija i SAD, deka e navreden {to amerikanskite diplomati go narekuvaat Betmen, a Medvedev – Robin brana, Robert Gejts, deka is~eznala ruskata demokratija i deka bezbednosnata slu`ba ja vodi zemjata? Li~no se poznavam so Gejts. Smetam deka e fin ~ovek i dobar specijalist. No, Gejts, se razbira, be{e lider na CIA, a denes e sekretar za odbrana. Istovremeno e amerikanski lider za demokratija, mu ~estitam. No, celosno gre{i. Na{ata zemja ja vodat lu|e od Rusija, koi se izbrani na legitimni izbira~ki tela. [to se odnesuva do demokratijata, ova e dolgotraen argument koj go diskutirame so kolegite od SAD. Sakam da potsetam deka dva pati vo istorijata na SAD, pretsedatelskiot kandidat, koj podocna stanal pretsedatel na SAD, dobil pove}e glasovi vo

izborniot ciklus, no ja zagubil popularnosta. [to e tuka demokratsko? A koga im kaùvame na kolegite od SAD deka ima sistemski problemi vo ovaa sfera, slu{ame: “Ne si go pikajte nosot vo na{ite raboti. Vaka funkcioniraat tuka rabotite i taka }e ostane”. Nie ne se me{ame, no isto sakam da im kaàm i tie da ne se me{aat vo na{ite raboti. Problemot {to go spomena Gejts vo diplomatskata korespondencija e jasno povrzan so negovata èlba da izvr{i pritisok vrz NATO za konkretni problemi. A gi ima mnogu. Gledaat kako NATO da popu{ta pod ovoj pritisok za Rusija, bidej}i ne bila demokratska. Ova sme go slu{nale iljada pati. Prestanavme da obrnuvame vnimanie. Ova e

pogre{en metod za izgradba na odnosite so Rusija. Kako bi go opi{ale Va{iot odnos so pretsedatelot Medvedev? Velat deka toj e Robin, a Vie ste Betmen. Koga Medvedev i jas razmisluvavme kako da gi strukturirame na{ite odnosi i kako da ja vodime pretsedatelskata kampawa vo 2008 godina, bevme svesni deka mnogu lu|e }e probaat da sozdadat dupka vo na{iot zaedni~ki pristap vo gradeweto na ruskata dr`ava i razvojot na ekonomijata. No, ne pomislivme deka toa mo`e da bide na tolku bezobrazen, drzok i agresiven na~in. Takvite tvrdewa se nameneti da n$ navredat, da ni ja povredat gordosta i da n$ isprovociraat pri prezemaweto

RRodrigo de Freitas. ~ ~ekori koi }e ja uni{tat na{ata efikasna interakcija na vo vodeweto na zemjata. Ve}e ootrpnavme na vakvi raboti. Apeliram do site koi se A vvklu~eni vo ovie raboti da se smirat. Medvedev predupredi deka M }e ima nova voena trka aako NATO i Moskva ne se soglasat za zaedni~kiot so pprotivraketen {tit. [to se slu~uva vo odnosite na ddvete zemji? Dali povtorno }e ima voena trka? Ne. Pri obra}aweto vo ruskiN oot parlament, pretsedatelot Medvedev samo kaà deka sme M dale predlot za zaedni~kiot da pproblem za bezbednosta. Toj kaà deka so zaedni~ki naka ppori i odgovornost moème da go re{ime ovoj problem. No, ako ima samo negativni reakcii na na{ite predlozi i ako se javat zakani na na{ite granici vo forma na nova inkarnacija na programata za treta strana, Rusija }e treba da se brani upotrebuvaj}i razni sredstva, vklu~uvaj}i postavuvawe novi raketni sistemi za sovladuvawe na zakanite na na{ite granici i razvoj na nova tehnologija za nuklearni raketi. Ova ne e na{ izbor. Ne go sakame ova. Ne e zakana. Ednostavno zboruvame za toa {to da se o~ekuva ako ne se soglasime da rabotime zaedno. Toa e s$. Ne sakame da dojde do ova. Ne e zakana, no taka zvu~i. "Volstrit ùrnal" javi deka SAD smetaat deka vie ste pomestuvale takti~ki nuklearni raketi od kratok dostrel blizu sosedite na NATO. Dali toa e vistina? Sakam da Vi razjasnam vam i na site Amerikanci. Ne e Rusija taa koja pomestuva proektili vo blizina na va{ata granica, tuku SAD planira da postavi proektili vo blizina na na{ata. Postojano slu{ame deka celta e da se za{titite od zakana za nuklearen napad od Iran, na primer. No, Iran ne pretstavuva takva zakana vo momentov. A ako site protivraketni i radarski sistemi se postaveni vo blizina na na{ata granica, duri do 2015 godina }e gi oslabat na{ite nuklearni sposobnosti. Zatoa, prirodno deka sme zagrièni i obvrzani sme da prezememe odredeni merki kako reakcija. Ova e odgovor, nie ne go napravivme prviot poteg. Vo Lisabon, pretsedatelot Medvedev iznese nekolku konkretni predlozi za zaedni~kata odgovornost na NATO i na Rusija za bezbednosta vo Evropa. Moème da postigneme dogovor so NATO, a vo prodolènie so SAD, za delewe na informaciite i zaedni~ko upravuvawe na ovie sistemi. Voenite eksperti moàt da go napravat toa ako za toa

postoi volja. No, postojano ni velat: “Ne go sakame va{iot udel vo ova, }e pravime {to sakame”. Zatoa, mora na ova da gledame kako na zakana za na{ata bezbednost i }e bideme primorani da odgovorime. Kakva e va{ata procenka za pretsedatelot Obama? Negovata efikasnost treba da ja procenat amerikanskite gra|ani. Kako nadvore{en nabquduva~, moàm da kaàm deka pretsedatelot Obama be{e soo~en so mnogu te{ki predizvici, primarno ekonomski i socijalni. Ne e moe da sudam dali pravilno postapi so toa {to go forsira{e zakonot za zdravstvo. No, nemam somne` deka pravilno postapi vo odnos na ova mnogu ~uvstvitelno pra{awe za Amerikancite. Veti i ispolni. A {to se odnesuva do nadvore{nata politika, milo ni e {to gi omekna retori~kite ruskoamerikanski odnosi i {to preku konkretni dostignuvawa ja zadocni implementacijata na programata za treta strana za raketno-odbranbeniot {tit vo Evropa. Ova sozdade novi mo`nosti za dijalog i dobivme vreme za obid da go pretvorime planot na Medvedev od Lisabon vo realnost. Ruski tajni agenti bea uapseni vo SAD na po~etokot od godinava, pa gi vratija vo Rusija vo vid na “{pionska trampa”. Se sretnavte so niv po deportiraweto. [to vi kaàa? Zboruvavme malku za biznis. Razgovorot opfati mnogu temi. Ovie lu|e zasluùvaat po~it. Nivnata aktivnost vo nikoja smisla ne gi naru{uva interesite na SAD. Tie bea agenti koi imaat specijalni celi i obi~no se aktiviraat vo vreme na kriza, na primer, koga se ote`nati diplomatskite vrski. Fala mu na Boga {to vo momentov ne se takvi amerikansko-ruskite odnosi i se nadevam deka nikoga{ nema da bidat. Zna~i, ne {piunirale po Va{a naredba? Tie imaa sopstveni zada~i. Se raboti za mnogu tajni agenti koi se aktiviraat samo vo kriza, koga drugi formi na razuznavawe ne se efikasni ili mo`ni. ]e povtoram, ovie agenti ne gi povredija nacionalnite interesi na SAD. No, op{to e poznato deka sekoja zemja, pa i SAD, imaat svoja nadvore{na razuznava~ka mreà. Isto taka, metodite koi gi koristea specijalnite slu`bi se razlikuvaat na dobar na~in od onie koi gi koristea specijalnite slu`bi na SAD. Fala mu na Boga, nitu ovie agenti, nitu koi bilo drugi ruski razuznava~i ne se vklu~eni vo kidnapirawa ili tortura.

18 07.12.2010

FEQTON

VTORNIK

NAJGOLEMITE PR KATASTROFI VO KORPORATIVNATA ISTORIJA

NE POTCENUVAJTE JA MOЌTA NA OPRA PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

o desnata raka na polovinata, Opra Vinfri mavta{e so dva dignati prsta gledaj}i kon kamerata. “Eve {to }e napravat dobrite momci od Kentaki Frajd îken (Kentucky Fried Chicken - KFC). ]e podgotvat dve par~iwa od nivnoto najnovo pile{ko na skara i biskvit...ne zaboravajte go biskvitot...(se slu{na iznudena nasmevka vo publikata)... i tie }e bidat va{i besplatno!” Onie {to prethodno zaboravija da poglednat vo idiotot (napravata koja na publikata & poso~uva koga da se smee ili aplaudira) i ne se nasmeaja za biskvitot, ovojpat znaeja {to da pravat. “Uaaauu!!” se slu{a{e zaedno so aplauzot, a kamerata vo krupen plan prikaà edna {iroko nasmeana dama od prisutnite, zadovolna od zborovite na omilenata voditelka, koi & vetija den sloboda od doma}inskoto sekojdnevie. Otkako Opra go vklu~i proizvodot vo nejzinoto {ou i na nejziniot vebsajt promovira{e kuponi za besplaten obrok, restoranite na Kentaki Frajd îken {irum zemjata bea preplaveni od gladna armija so kuponi vo rakata, ~ekaj}i da go dobijat nivnoto “faleno” pile{ko. No, golem del od restoranite ne bea podgotveni za pobaruva~kata, pa stotici lu|e gi napu{taa naluteni i gladni. Vedna{ potoa na socijalnite mreì blikna antikampawa vo koja se

Opra nesomneno ima mo} da ja zgolemi proda`bata koja ne treba da se potceni. Za `al, kompanijata Kentaki Frajd ^iken ja nau~i ovaa lekcija na pote{kiot na~in koga minatata godina se obedinija so harizmati~nata tok-{ou hostesa za da ja lansiraat nivnata nova linija “pile{ko na skara”

Eden od najmo}nite “opinion mejkeri” vo SAD - OPRA VINFRI

kritikuva{e nepodgotvenosta na KFC, so {to kompanijata preku no} vleze vo vitelot na nejzinata najgolema PR katastrofa. METE@ ZA PILE[KO Opra nesomneno ima mo} da ja zgolemi proda`bata.

Pokraj toa, poznata e i dare`livosta na yvezdata od malite ekrani. Vo edno {ou publikata vreska{e koga im soop{ti deka se dobitnici na avtomobil. Generalnoto mislewe kaj

site marketing-eksperti e deka marketing-mo}ta na Opra - ne treba voop{to da se potcenuva. Za `al, sinxirot restorani Kentaki Frajd ^iken (KFC) ja nau~i ovaa lekcija na pote{kiot na~in vo maj

mesec minatata godina, koga se obedinija so harizmati~nata tok-{ou hostesa za da ja lansiraat nivnata nova linija “pile{ko na skara”. Kako promocija, be{e objavena i informacijata

deka na Oprah.com sekoj zainteresiran mo`e da podigne kupon za besplaten obrok {to be{e dostapen 24 ~asa. Taka, po edna nedela be{e objaveno deka bile podignati pove}e od 10

PRIKAZNI OD WALL STREET

ZAD USPEHOT NA SE KRIE VOEN HER Poznava~ite na ruskata politika velat deka vlasta vo Rusija ne e zadovolna dokolku vo zemjata vleguvaat stranski investicii bez nivno znaewe, a osobeno bez niven amin

Prviot oficijalen vlez na Pepsi na ruskiot pazar

se slu~i 15 godini otkako NIKITA HRU[^OV vo 1959 godina ja proba prvata goltka “pepsi”.

on Kendal e ~ovekot koj & pomogna na kompanijata za bezalkoholni pijalaci Pepsi da go napravi najnovoto prezemawe na kompanija vo Rusija. Kendal vleze vo analite na istorijata kako prviot ~ovek koj na toga{niot voda~ na SSSR, Nikita Hru{~ov, za prv

pat mu dade mo`nost da vkusi “pepsi-kola”. Kendal, koj sega ima 89 godini, bil porane{en glaven izvr{en direktor na Pepsi i, spored mnogumina, imal golemi zaslugi za poslednoto prezemawe na kompanijata za proizvodstvo na mle~ni proizvodi i sokovi Vim-Bil-Dan (Wimm-Bill-Dann Dairy & Juice

Co) vo Rusija. Potvrda za toa e i faktot {to sega{niot glaven izvr{en direktor na Pepsi, Indra Noji, za vreme na posetata na Rusija, vo ramkite na sredbata so Vladimir Putin so sebe kako pridru`ba go ima{e povikano i Kendal, so cel da dobijat odobrenie za nivnata posledna zdelka.

FEQTON

VTORNIK

“Kapital” po~na so serija napisi za najgolemite katastrofi so koi se soo~ile PR sektorite na golemite svetski kompanii. Doznajte kako tie reagirale vo razli~ni krizni situacii, kade {to zgre{ile vo strategijata za odnosi so javnosta, kako i za toa koi se poukite {to mo`e da se izvle~at.

Golem del od restoranite ne bea podgotveni za pobaruva~kata, pa stotici lu|e gi napu{taa naluteni i gladni. Vedna{ potoa na socijalnite mreì blikna antikampawa vo koja se kritikuva{e nepodgotvenosta na KFC, so {to kompanijata preku no} vleze vo vitelot na nejzinata najgolema PR katastrofa milioni kuponi, brojka {to be{e daleku pogolema od standardniot broj na klienti na koj be{e naviknale restoranite. Toga{ nastana ona {to najmalku se o~ekuva{e. Restoranite ne moèa da postignat da gi zadovolat potrebite na klientite, a, spored novinarskite izve{tai, meteòt pred restoranot vo Grinsboro predizvikal

tolkav rizik {to zavr{il so policiski blokadi pred vlezot. I vo Wujork i na drugite mesta, nezadovolnite klienti priredile protesti za svojot besplaten obrok. “Tolku golema pobaruva~ka ne bila zabele`ana nitu edna{ vo poslednive 50 godini”, potvrdi portparolot na KFC, Lori [alou, za Aso{iejted pres. Po tri nedeli od {outo, klientite na wujor{kata kompanija KFC, koi se nadevaa deka }e gi iskoristat kuponite za besplaten obrok, bea naluteni koga restoranot ostana bez nivnoto pile{ko na skara. Koga go pra{aa portpa-

rolot [alou za internetglasinite deka vo kompanijata vladee haos, toj pojasni deka tie se neosnovani. No, ne be{e taka. Televizijata Si-En-En se zaka~i na prikaznata i ja obraboti od pove}e aspekti. Nivniot fokus na po~etokot be{e na toa deka vo ovie te{ki ekonomski vremiwa besplatniot obrok na Opra pretstavuva dovolno privle~na ponuda so koja yvezdata u{te pove}e dobi na svojot rejting. No, koga na internetblogovite i socijalnite mre`i po~naa da se pojavuvaat razli~ni mislewa na onie koi neuslu`eni

si zaminale od restoranite, televizijata se odlu~i da ja “pro~e{la” i taa prikazna. Mno{tvo mu{teri pred vratite na KFC davaa izjavi deka si go ~ekaat svojot obrok i deka se pla{at oti nema da stignat na red poradi toa {to slu{nale deka restoranite ve}e snemuvaat od nivnoto pile{ko. Nekoi vikaa “Da `ivee Opra, n$ nahrani site”, no golem del bea nezadovolni deka treba da ~ekaat, deka pregladnele ~ekaj}i i deka seto toa bilo farsa. Edna devojka re~e deka }e odi vo Mekdonalds, koi sekoga{ ja uslu`uvaat navreme.

Reputacijata na kompanijata ja zagubi svojata oska. PILE[KO SO 11 ZAÎNI No, {to be{e pri~inata za tolkava posetenost? Korporacijata Kentaki Frajd îken, koja raboti kako sinxir od restorani, osnovana vo 1930 godina, i dotoga{ be{e prepoznatliv brend kaj Amerikancite. Kako sopstvenost na Jam Brends (Yum Brands) nejzinite prihodi dostignuvaat pove}e od 500 milioni dolari, a nejzinite restorani se rasprostraneti niz tloto na cela Amerika. Bidej}i se poznati kako tim koj raboti mnogu na svojot advertajzing, koj nesomneno e pottiknat od rivalstvoto so restoranite na Mekdonalds, vo periodot na ekonomska kriza tie odlu~ija da ja pobaraat pomo{ta na najgolemiot “opinion-mejker” vo SAD, Opra Vinfri. No, za da se pojavi{ na Opra treba i ne{to posebno dobro da ponudi{. @rdepkata ja izvle~e pile{koto na skara. Novinata na menito be{e reklamirana deka ima pomalku masti, kalorii i natrium otkolku tradicionalnoto prèno pile{ko, po koe be{e poznat restoranot. Duri postoel i taen recept, {to se drèl pod klu~, zaedno so receptot za prènoto pile{ko so 11 razli~ni trevki, koj go kreiral osnova~ot na korporacijata Kolonel Harland Sanders. Strategot za potro{uva~ka na hrana i pijalaci, [arlot Bil, veli deka na KFC dobro im bil poznat faktot deka Opra be{e tolku mnogu transparentna za nejzinata borba so debelinata, {to samoto partnerstvo so nea zboruva za kompanija koja nudi pozdravi proizvodi. Realno, toa e navistina dobra marketing-taktika za zgolemuvawe na proda`bata. Od druga strana, nekoi analiti~ari komentiraa deka ona {to se slu~i so KFC bilo perfekten spoj na astronomskoto vlijanie na Opra i vlijanieto na recesijata od druga strana. REKLAMA - ME^ SO DVE OSTRICI Sepak, po tri nedeli od

PEPSI VO RUSIJA ROJ OD STUDENATA VOJNA “Toj e g. Pepsi. Koga go pobarav, toj mi re~e: “Samo ka`i mi koga da se ka~am na avion i ka`i mi zo{to i podgotven sum da dojdam so tebe““, izjavi Noji, pojasnuvaj}i deka voop{to nemalo potreba da go ubeduva Kendal koga go pobarala na 28 noemvri da odi so nea vo Rusija. Kupuvaweto na mnozinskiot paket-akcii za 3,8 milijardi dolari vo kompanijata Vim-Bil-Dan go napravi Pepsi najgolemiot proizvoditel na hrana i pijalaci vo Rusija. Odobruvaweto na Putin zna~e{e

deka sega Pepsi vo golema mera go prezede pazarnoto u~estvo na Koka-Kola na ruskiot pazar na pijalaci, iako i od Koka-Kola se vo postojani investicii i akvizicii vo ovoj region. Prviot oficijalen vlez na Pepsi se slu~i po pominati 15 godini od koga Hru{~ov vo 1959 godina ja proba prvata goltka “pepsi”. Dobroinformiranite avtoriteti prenesuvaat deka na sredbata me|u Putin, Noji i Kendel bilo razgovarano za milijardite dolari koi gi ima investirano kompanijata

vo Rusija, kako i planovite i idnite investicii na kompanijata dokolku ja prezeme Vim-Bil-Dan. Isto taka, vo nekolku navrati na Putin mu bilo potencirano deka so dozvoluvaweto na ova prezemawe toj }e poka`el deka Rusija s$ pove}e se otvora za investiciite od Zapad. “Ova e navistina odli~en strate{ki poteg od na{a strana. Prezemaweto ima golema uloga vo na{iot po~etok na biznisot so mleko i mle~ni proizvodi”, veli Noji vo vrska so planovite na Pepsi da

gi integrira svoite mle~ni proizvodi, ne samo kako pakuvano mleko, tuku i vo ishranata. Pepsi u{te od mnogu odamna ima{e planovi za kupuvawe mnozinski paket-akcii vo VimBil-Dan. Nivnite planovi stanaa realnost koga od strana na Danone (Danone SA) se soglasija da im go prodadadt nivnoto 18% u~estvo vo kompanijata. Pri~inite za vakviot poteg na Danone le`at vo noviot antitrustovski zakon vo Rusija. Imeno, Danone kupile mnozinski udel vo u{te edna kompanija od

07.12.2010

mle~nata industrija vo Rusija, poradi {to bile prinudeni, so cel da gi po~ituvaat zakonite, da se oslobodat od svojot udel vo Vim-Bil-Dan. Pregovorite me|u Vim-Bil-Dan i Pepsi za prezemawe po~nale u{te vo tekot na septemvri. Vo oktomvri, dodeka pregovorite s$ u{te bea vo tek, se pojavi golem problem koj ja dovede vo pra{awe celata ovaa akvizicija. Imeno, spored anonimni izvori i poznava~i na ruskata politika, vlasta vo Rusija ne e zadovolna dokolku vo

{outo, ~etata gladni fanovi na Opra be{e odbiena od restoranite na KFC. Portparolot [alou izjavi deka pile{koto na skara bil ogromen uspeh, a kombinacijata od lo{ata ekonomija i popularnosta {to mu ja donela Opra sozdala “vistinska bura”, za koja portparolot prizna deka ne bile podgotveni. Me|u drugoto, toj najavi deka del od restoranite ostanale bez odredeni produkti, kako kompiri i sos, “no nadomestuvale najdobro {to moàt”. Lu|eto mnogu brzo gi upatija kritikite. Na Jutjub se pojavija klipovi so mete` pred KFC, nezadovolni klienti koi go kaùvaat svoeto iskustvo, a ima{e i po nekoj {to se fale{e deka stignal do pile{koto. Ova predizvika golema kriza za kompanijata, koja i taka ne znae{e kako da nahrani edna cela gladna Amerika. Portparolot na Opra Harbo Prodak{ns (Opra Harpo Productions) vo îkago dade izjava deka tie ne bile zagrièni za kakvi bilo problemi povrzani so kuponite. Koga situacijata eskalira{e, sinxirot na restorani po~na da ispra}a e-mejl poraki do site nezadovolni kupuva~i, so koi gi izvesti deka go zadrùvaat pravoto za povtoren besplaten obrok, no rabotite ve}e po~naa vo nadolna linija. Fijaskoto go drè{e prvoto mesto na listata so najzapameteni proizvodi {to ja vodi renomiranata publikacija Edvik (Adweek), a golem del od PR ekspertite se soglasija na stavot deka KFC ja izgubi bitkata so krizata {to ja zafati nejzinata reputacija. Na krajot mora{e da izleze i pretsedatelot na korporacijata, Roxer Iton, i javno da se izvini na onie koi ne stignale do nivniot besplaten obrok. Taka, na pote{kiot na~in KFC nau~i deka PR i marketing-planovite treba da se usoglasuvaat, kako {to pou~uva i na{iot drag prijatel Filip Kotler Vo utre{niot broj na “Kapital” }e doznaete kako korporativniot svet nau~i deka socijalnite mediumi imaat i zloben lik

zemjata vleguvaat stranski investicii bez nivno znaewe. Zatoa, so cel site ovie problemi da bidat nadminati, Noji, zaedno so Kendal, za kone~niot amin dogovorija sredba so Putin, osobeno poradi stravuvaweto deka e mo`no i Koka-Kola da projavi interes za ovaa kompanija. So kupuvaweto na delot na Danone, Pepsi planira da otkupi do ovoj moment okolu 66% od Vim-Bil-Dan, so mo`nost i `elba ostatokot od kompanijata da go kupi do krajot na vtoriot kvartal idnata godina.

20 07.12.2010

VTORNIK

Izbor na aktuelni oglasi FARMACIJA Izvor: Dnevnik

Objaveno: 29.11.2010 - 07.12.2010 KRKA-FARM DOOEL Skopje objavuva oglas za Marketing Menaxer za Farmacija. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Dnevnik na 29.11.2010 koj trae 8 dena od objavuvaweto. DELOVNO SOVETUVAWE/KONSULTANSTVO Izvor: Dnevnik

Objaveno: 01.12.2010 Dru{tvoto za konsalting Rafajlovski Konsalting DOO-Skopje objavuva oglas za popolnuvawe na slobodno rabotno mesto [ef na smetkovodstvo. Dokumentite da se dostavat na e-mail: info@rafajlovski.com.mk. Rok na oglasot e 8(osum) dena od objavuvaweto. Informacii na tel. 02/3088-900 ZDRASTVO Izvor: Dnevnik

Objaveno: 03.12.2010 Poliklinika Medika Plus vrabotuva 1 specijalist oftalmolog. Oglasot trae 8 dena. Tel: 02/2466-420, 070/335-939 email: medika_plus@t-home.mk KOMERCIJA, PRODA@BA, DISTRIBUCIJA Izvor: Dnevnik

Objaveno: 03.12.2010 Imperial Tobako TKS a.d. Skopje ima potreba od: Patnik-Unapreduva~ na proda`ba za teritorija â&#x20AC;&#x201C;Strumica. Kandidatite koi gi ispolnuvaat navedenite kvalifikacii mo`at da ispratat motivacisko pismo biografija (CV) i fotografija najdocna do 10 dekemvri 2010 godina na adresa: Sektor za ~ove~ki resursi IMPERIAL TOBAKO TKS A.D. SKOPJE Ul. 11 Oktomvri 125 P.fah 37 1000 Skopje KOMERCIJA, PRODA@BA, DISTRIBUCIJA Izvor: Dnevnik

Objaveno: 04.12.2010 Internet Trgovski centar ima potreba od sorabotnici: Agent za B2B proda`ba. Kandidatite treba da ispratat motivacisko pismo i biografija na adresata info@tc.mk najdocna do 9 dekemvri. JAVEN SEKTOR Izvor: Vest

Objaveno: 03.12.2010 Agencija za dràvni slu`benici objavuva javen oglas broj-199/2010 za vrabotuvawe na (25) dràvni slu`benici vo Op{tina OHRID za pove}e rabotni mesta Zainteresiranite kandidati se dol`ni da dostavat prijava za vrabotuvawe na dràven slu`benik preku pisarnicata na adresa Agencija za dràvni slu`benici Ul.jurij Gagarin br.15 Komisija za polagawe na stru~en ispit ili prijavata da ja popolnat i dostavat elektronski preku internet stranicata na Agencijata za dràvni slu`benici http://prijava.ads.gov.mk Rokot za dostavuvawe na prijavite iznesuva (5) den(a) smetano od denot na objavuvawe na oglasot. PREHRAMBENA INDUSTRIJA Izvor: Dnevnik

Objaveno: 04.12.2010 @ito Luks ima potreba od tehnolozi na opredeleno vreme od 6 meseci. 3 procesni tehnolozi vo Sektorot za proizvodstvo na leb i p~enica Kandidatite treba da ispratat kratka biografija i motivacisko pismo najdocna do 15.12.2010 na slednata adresa: @ito Luks AD

Izbor na aktuelni oglasi

RABOTA / PRODA@BA / OSIGURUVAWE / ZDRAVSTVO / KONSALTING

OBUKI / FINANSII I SMETKOVODSTVO

VTORNIK

07.12.2010

KOSMO Inovativen Centar

Obuka na tema Smetkovodstvo Oblast: Finansii Termin: 15 Dekemvri 2010 Vremetraewe : 60 ~asa (3 meseci)

Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.cosmoinnovate.com.mk/ smetkovodstvo-obuka.html Opis na obukata

Kako idni rabotnici, sopstvenici na mal biznis ili pretpriema~i, kandidatite na obukata za smetkovodstvo }e nau~at prakti~no da go vodat smetkovodstvoto na svoite pretprijatija.

Na obukata }e se obrabotat slednite temi:

kompjutersko i klasi~no smetkovodstvo inventar i bilans vo firmi smetki - konta evidencija - aktiva i pasiva na bilans na sostojba podgotovka na plati periodi~na i godi{na presmetka KOSMO Inovativen Centar Jane Sandanski 113, 1000 Skopje (02) 244 8077, 244 8134 contact@cosmoinnovate.com.mk www.cosmoinnovate.com.mk

SAMO VO OBJAVETE GI VA[ITE OGLASI ЗА:

RABOTA TENDERI REVIZORSKI I DRUGI FINANSISKI IZVEШTAI SOOPШTENIJA

PO PROMOTIVNI CENI! Javete se na: 02/2551441 lok. 105 ili kontaktirajte ne na: e-mail: gulakova@kapital.com.mk

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici – za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo. Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal. Upisot e vo tek.

Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409 , 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

22 07.12.2010

OBUKI / MENAXMENT / HR / PROEKTI

VTORNIK

OBUKA NA TEMA:

Komunikacija i prezentacija Oblast: Komunikaciski ve{tini Termin: 17-18 Dekemvri 2010 Vremetraewe : 12 ~asa

Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.tsl.mk/article/mk/efektivna-komunikacija/

Opis na obukata:

Steknete gi ve{tinite koi }e Vi pomognat da izgradite efektivna strategija vo komuniciraweto i prezentiraweto... Otkrijte gi tajnite na edna od najva`nite ve{tini za uspeh vo `ivotot i rabotata i nau~ete kako da napravite prezentacija za pametewe!

Pridobivki:

Razbirawe na komunikaciskiot proces i efektivno komunicirawe vo razli~ni situacii Nadminuvawe na pre~kite vo komunikacijata Vospostavuvawe na dobri delovni odnosi so klientite i sorabotnicite Poznavawe na pravilniot pristap i fokus pri prezentiraweto Postignuvawe na celite na prezentacijata

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Office Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena namakedonskite delovni i drugi subjekti. Kursot e namenet za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal

Triple S Group Adresa: ul.Ruzveltova 19-2/2 Telefon: 3112048 Faks: 3112395 E-mail: office@tsl.mk Web: www.TSL.mk

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA) Kursot gi opfa}a slednite oblasti :

Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancelariskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija. Upisot e vo tek. Informacii sekoj raboten den od 09 â&#x20AC;&#x201C; 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

PRETPLATETE SE NA

Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk

KONFERENCII I SAEMI

VTORNIK

07.12.2010

Na 16 i 17 fevruari 2011 Saem i Nastan za tehnolo{ka i biznis sorabotka, vo [panija

EGÉTICA-EXPOENERGÉTICA 2 VO VALENSIJA Stopanskata komora na Makedonija - EIICM organizira poseta na Vtoriot saem za tehnolo{ka i delovna sorabotka. Nastanot }e se odr`i vo Valensija na 16 i 17 fevruari 2011 godina, za vreme na zaedni~kite me|unarodni saemi: EGÉTICA-EXPOENERGÉTICA: Saem za energii; ECOFIRA: Saem za voda, po~va, vozduh, otpad i nivni tehnologii i uslugi i EFIAQUA: Saem za efikasno vodostopanstvo. ROKOVI: do 3 fevruari 2011 godina: registracija i podnesuvawe na profili; do 9 fevruari 2011 godina: barawa za bilateralni sredbi. POVEЌE INFORMACII ZA SAEMITE:

EGÉTICA - EXPOENERGÉTICA: www.egetica-expoenergetica.com ECOFIRA: www.feriavalencia.com / ecofira EFIAQUA: www.feriavalencia.com / efiaqua Veb-sajt na Vtoriot nastan za tehnolo{ka i delovna sorabotka:

http://www.enterprise-europe-network.ec.europa.eu/public/bemt/home.cfm?eventid=2460 VLEZOT I U^ESTVOTO NA SAEMOT SE BESPLATNI. KONTAKT: Lazo Angelevski proekten konsultant tel: (02) 3244090 laze@mchamber.mk Sof~e Jovanovska proekten konsultant tel: (02) 3244060 sofce@mchamber.mk

Vodi~ za neformalno obrazovanie- Aktuelni obuki Online kursevi po angliski jazik non stop Go! EnglishMak Podgotvitelni obuki za TOEFL/ GMAT/ GRE/ SAT sekoj 1vi i 15ti 6 sedmici Obrazoven Informativen Centar Vrednuvawe na kompaniite so primena na model na DCF 08.12 - 09.12.10 Primeko Umetnosta na vlijaewe na drugite 09.12 - 11.12.10

CDS - Centar za delovna sorabotka Emocionalna inteligencija na rabotno mesto 09.12 - 10.12.10 CS Global Ve{tini na pregovarawe 10.12.10 ESP Portfolio menaxment 10.12 - 11.12.10 Primeko Total marketing plan 10.12-11.12.10

Triple S Learning Finansisko izvestuvawe za mali i sredni entiteti vtora dekada na Dekemvri Primeko Efektivno vodewe sostanoci 11.12.10 ESP Za{tita i bezbednost na informaciite 11.12.2010 Kosmo Inovativen Centar Vistinski izbor na kadar

SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE: OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno. LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

11.12 - 12.12.10 CS Global Upravuvawe so vreme 13.12.2010 17.12.2010 CS Global Tehni~ka analiza na akcii 15.12 - 16.12.10 Primeko Smetkovodstvo 15.12.10 Kosmo Inovativen Centar Obuka za deloven asistent

15.12.2010 CS Global Re{avawe problemi i odlu~uvawe 16.12.10 ESP Kreativno razre{uvawe na problemi 17.12 - 18.12.10 CDS - Centar za delovna sorabotka Strate{ko planirawe 17.12 - 18.12.10 ESP Spojuvawe i pripojuvawe (M&A)

17.12 - 18.12.10 Primeko Komunikaciski i prezentaciski ve{tini 17.12-18.12.10 Triple S Learning Obuka za kariera 18.12 - 19.12.10 CS Global

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

24 07.12.2010

TENDERI

VTORNIK

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOG0OVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Agencija za dr`avni pati{ta PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na pe~ateni bileti za patarina Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=a0801c64-4ed8-4958-8c07-96ad5b1f8f43&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Tetovo PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izgradba na parterot vo ul.„K.R. Drnc” Faza II Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=a982e247-3d87-4524-a3a4da2122528baf&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOG0OVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Dr`aven univerzitet GOCE DELЧEV [tip PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na mobilni telefoni i tablet kompjuteri za

potrebite na Univerzitetot ,, Goce Del~ev”- [tip Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/

PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=30f5b1abf4cd-441b-b835-ea2844689d37&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Fond za zdravstveno osiguruvawe na Makedonija PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Odr`uvawe i servisirawe na rabotni stanici, serveri i prenosni kompjuteri Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=bd486121-e410-4047-95beb3105b88e018&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN Naziv na dogovorniot organ: AD Makedonska po{ta PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Plasti~ni stegi Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=495c28c6-b0ed-48da-b02e-15aa073ed825&Level=2

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: AD Elektrani na Makedonija - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Hortikulturno ureduvawe na kancelarii vo Direkcija-Skopje Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=e1610fa6-393c-410d-ac71-9969b2d19ffa&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Javno pretprijatie za vodosnabduvawe „Studen~ica” - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izrabotka na stru~na dokumentacija za bezbednost i za{tita pri rabota Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=7cd85f2d-53ad-473e-97f7a4c0d71f041b&Level=2

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JZU Klinika za detski bolesti PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na siten inventar Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=afa41a51-c28d-4c90-a6b6-1601df4454ee&Level=2

OSVE@ETE GI VA[ITE INFORMACII!

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: AD TEC NEGOTINO PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Specijalizirani bravarski i zavaruva~ raboti Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=e6eb22cc-8553-452d-92c0-3c8eabda7dee&Level=2

PRETPLATETE SE NA

Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOG0OVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Javno soobra}ajno pretprijatie SKOPJE PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Delovi za vozdu{na instalacija za avtobus i delovi

za elektri~na instalacija za su{a~ Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/

PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=f550fb93ca7f-42f2-8bac-857c0f85bb24&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOG0OVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Univerzitet Sv. Kiril i Metodij PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Пrevoz na lica vo zemjata i stranstvo Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/

PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=dfdc8a3df005-4f93-a1fd-8077ce76dc05&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: AD Makedonska po{ta PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Raboti – adaptacija i enterierno ureduvawe na EPM 1488 Stojakovo, Podru`nica Gevgelija i [alter sala-paketsko, GCPS Skopje 2 Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=6908f26e-16e0-414c-b473-89bf99283028&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Direkcija za za{tita i spasuvawe PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Materijali za AOP Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=3c32ac7f-7c1a-4388-8263c432cb8b96d0&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Grad Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izrabotka na idejno re{enie za dizajn na postament za postavuvawe na skulpturite vo sklop na Park na civilizaciite-del od Gradski park Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieSIS. aspx?EntityId=646f8959-a663-4669-a884dd570c5e7823&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Slu`ba za op{ti i zaedni~ki raboti na Vladata na Republika Makedonija PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na leb, beli peciva Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=0bf81344-85f5-4ad3-b2dde4d0874f1c61&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JP Vodovod i kanalizacija - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Usluga za sledewe na kvalitetot na vodata za piewe Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=5d0bcaa9-d2cb-45ba-b41e-65316d53fa52&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za `ivotna sredina i prostorno planirawe PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Servisirawe na sistemot za komunikacija na Bunarsko podra~je \avato i promena na mre`ata za me|usebna komunikacija na potopni pumpi na Bunarsko podra~je \avato Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=d3a2b0fa-1dc6-4955-9090a38bb4da3c64&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOG0OVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: AD Elektrani na Makedonija - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Rekonstrukcija i revitalizacija na elektri~na

instalacija za elektri~no osvetluvawe vo pristapnite zatvora~nici na HEC Mavrovo Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=0c59fec0-af19-424c-907aac0461647144&Level=2

FUN BUSINESS

VTORNIK

07.12.2010

KULTURA

DIGITALIZACIJA ZA ZA[TITA NA KULTURNOTO NASLEDSTVO

Vo proektot za digitalizacija na kulturnoto nasledstvo dosega se obraboteni, skenirani i arhivirani okolu 24 iljadi dokumenti, a Regionalniot centar za za{tita na nasledstvoto }e po~ne so digitalizacija i vo ostanatite gradovi vo Makedonija koi }e rabotat so cel da se sozdade baza, odnosno osnova pri komunikacijata so drugite zemji. Od celosnata dokumentacija, koja e mnogu golema, dosega ra~no se obraboteni okolu 24 iljadi dokumenti. Koordinatorot na proektot, Lazar [umanov, e zadovolen od dosega{noto razvivawe na rabotite. “Dve institucii koi rabotat so golem elan se Konzervatorskiot i Nacionalniot konzervatorski centar. Prodol`uvame so rabotata, a ponatamu }e sorabotuvame i so drugite gradovi za da formirame golema i bogata baza na podatoci”, izjavi [umanov. [to se odnesuva na napredokot koj e postignat dosega, [umanov izjavi deka toj ne e na najvisoko nivo vo odnos na drugite dr`avi. Najgolem uspeh postignale Hrvatska i Romanija, a Makedonija e na dobar pat. “Kraen moment be{e da pristapime kon ovoj vid dokumentirawe ili sistematizirawe na celokupnata dokumentacija”, izjavi koordinatorot. Makedonskiot regionalen centar sklu~il dogovor za sorabotuvawe so celiot region, {to }e bide od golemo zna~ewe, bidej}i ovie materijali }e bidat

SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

egionalniot centar za digitalizacija na kulturnoto nasledstvo be{e otvoren vo 2008 godina, so osnovna cel da gi sobere, skenira i posebno da gi arhivira site dokumentacii koi se povrzani so kulturnoto nasledstvo na Makedonija. Na ovoj proekt raboti stru~na ekipa od {est lu|e koi go obrabotuvaat materijalot, a ministerkata za kultura, Elizabeta Kan~eska-Milevska, go poseti centarot za da se zapoznae so negovite tekovni aktivnosti i da vidi kakov e napredokot so proektot. “Za Makedonija e mnogu zna~ajno toa {to e formiran vakov centar za poddr{ka, bidej}i e prv na Balkanot”, izjavi ministerkata vo vrska so napredokot na digitalizacijata na kulturnoto nasledstvo. Za direktorot na Upravata za kulturno nasledstvo, Pasko Kuzman, ova e mnogu va`en proces. Toj istakna deka }e bidat vklu~eni okolu 20 institucii (Institutot za folklor, Kinotekata, Istoriskiot arhiv i drugi),

dostapni za celiot svet. Obrabotenite 24 iljadi dokumenti se prete`no od Konzervatorskiot centar od Skopje, no od neodamna e vklu~en i Nacionalniot konzervatorski centar. “Toa e samo mnogu mal del od site dokumentacii koi gi imaat instituciite. Ovoj vid obrabotka na dokumentaciite, a posebno arhiviraweto, e izvonredno zna~aen, ne samo od aspekt na “apdejtiraweto”, bidej}i po 4-5 godini seta taa arhivska digitalna dokumentacija }e treba da se prefrluva povtorno, bidej}i tehnologijata se razviva so neverojatno golema brzina”, objasni [umanov. Koordinatorot istakna deka Makedonija e region koj spa|a vo zemjotresnite podra~ja i zatoa celosnata dokumentacija mora da bide sistematizirana i smestena na tri razli~ni mesta od bezbednosni pri~ini. Centarot za regionalen razvoj na kulturnoto nasledstvo be{e otvoren vo 2008 godina so poddr{ka od Unesko, a negovata osnovna cel e za{tita na kulturnoto nasledstvo vo slu~aj na klimatski nepogodi i negovo za~uvuvawe za idnite generacii. O

Minisetrkata Kan~eska- Milevska, Pasko Kuzman, direktor za Upravata za kulturno nasledstvo i koordinatorot na proektot Lazar [umanov

Ministerkata Kan~eska-Milevska se zapozna so aktivnostite na stru~nata ekipa od centarot za za{tita na kulturnoto nasledstvo K

26 07.12.2010

FUN BUSINESS

VTORNIK

FILMSKI FESTIVAL VO SOLUN

KRIZATA KAKO NOV PO^ETOK

Ako se pominati vremiwata na festivalskata blagosostojba, toga{ e vreme filmaxiite povtorno da se zafatat so toa {to najdobro go znaat – da produciraat filmovi godina po povod poluvekovniot jubilej festivalot “krcka{e” od sve~enata sinadinov@kapital.com.mk no ne Karl, tuku Gru~o, atmosfera i gosti so eden od bra}ata Marks soodveten kalibar, toga{ koi bea vode~ki komi~ari o{ata vest ne e godinava solunskiot vo holivudskata industrija toa {to doa|aat festival voop{to ne se vo pedesettite i {eesetlo{i vremiwa, obiduva da go sokrie tite godini od minatiot tuku toa {to sopstvenoto u~estvo vo vek, be{e upotrebena od ddobrite r strana na Dimitri Ei seop{tata finansiska Eipides, noviot direkrecesija vo Grcija. tor na InterNitu moè: kastreweto nacionalniot na buxetite vo site filmski festioblasti od ekonomijata val vo Solun, i op{testvoto e vidlivo kako svoevina sekoj ~ekor, pa i ovoj dno moto za festival, kako vode~ki vo negovoto 51regionot, ne e isklu~ok. vo izdanie Pomalku gosti od koe po~na voobi~aenoto, pomalku minatiot zvu~ni imiwa od filmskapetok i ta industrija i pomalku }e trae do gleda~i od voobi~aenoto. 12 dekemDaleku od toa deka 6-te vri. sali vo koi se odrùva I, navisfestivalot se prazni. tina, ako Naprotiv, no toa {to minatata denovive se zabeleùvaat po edvaj pet-{est prazni stolovi vo kino-salite, i toa samo na pomalku atraktivnite naslovi, za festival na koj ste morale da dojdete najmalku 15 minuti pred po~etokot na pretstavata i sekoga{ se sedelo po skalite e prviot znak na krizata. No, novite vetri{ta, kolku {to se lo{i od finansiska gledna to~ka, tolku moàt da bidat i nov “zamaec” vo fesVERASETAKUL - solunski pe~at na internativalskite edra. cionalnata kariera Solunskiot fessi zaminuvaat. STOJAN SINADINOV vremiwa Ovaa dosetka na Marks, Specijalno od Solun

tival godinava na nekoj na~in gi “reformatira” predizvicite, pa, taka, osven {to edri na dobropoznatata oficijalna natrevaruva~ka programa, vo koja u~estvuvaat prvi i vtori naslovi na filmski avtori, organizaciskiot akcent go stava na producentskata dimenzija. Zatoa i pogolem broj od gostite se avtori i producenti koi u~estvuvaat vo programskiot del nasloven “Agora/Market”, koj vo slobodna forma mo`e da se prevede kako “Manufaktura na pazar”. Kako {to krizata voobi~aeno gi obedinuva razli~nite resursi, taka godinava vo “Agora/Market” se obedineti Balkanskiot fond za razvoj na scenario, Koproducenskite sredbi, Filmskiot market, Proekti vo razvoj i Edukativnata programa za studenti na film, a najgolemiot del od u~esnicite se filmski profesionalci od Balkanot i po{irokiot region na Mediteranot. Za sino}a i denes se zaka`ani i objavite na nagradite vo dvete kategorii - razvoj na scenario (se nagraduvaat 4 od 10 selektirani proekti so po 10.000 evra) i najdobriot od 15 selektirani proekti vo razvoj (filmski materijali i uslugi i obezbeduvawe distribucija, ~ija vrednost e proceneta na 70.000 evra). No, da ne ispadne deka nasekade se ronat solzi i deka produkcijata

sega e svedena na “leb i sol”: “Agora/Market”, sepak, se odviva vo eden od najreprezentativnite solunski zgradi, hotelot Elektra Palas. Toa e, sepak, show-business dimenzijata na filmskata industrija. Za prv pat vo industriskiot del od solunskiot festival Makedonija u~estvuva so dva proekti, “Mojot brat Lazar” na Svetozar Ristovski vo Balkanskiot fond i “Pankot ne e mrtov” na Vladimir Blaèvski vo programata Proekti vo razvoj. Bez razlika na nivnite rezultati, podatokot deka izminatava godina nekoj na{ proekt u~estuval na sli~en filmski saem samo vo Pri{tina pred nekolku meseci govori za tradicionalnata kriza na makedonskata kinematografija. Toa samo se nadovrzuva na problemite so otkaùvawata na dogovorenite partneri vo porazvienite evropski kinematografii, koi i samite se pritisnati od recesijata, pa kratat kade {to moàt i kade {to moraat. Daleku od toa deka Solunskiot filmski festival e fokusiran samo na krizniot menaxment vo (inter)nacionalnite kinematografii.. Najzvu~niot gostin na godine{noto izdanie, tajlandskiott reìser Api~atpong Verasetakul, ~ij

celokupen opus }e bide prikaàn na festivalskata programa, e godine{niot laureat na Kanskiot festival so “Vujko Bonmi se se}ava na minatite ìvoti”. Pokraj nego, tuka se i iranskiot avtor Mohamed Al-Daradzi, danskata reìserka Suzan Bier i nejzinata kole{ka od Polska, Dorota Keìrzavska: ova ne se selebriti imiwa kako Katrin Denev ili Oliver Stoun izminatite godini, no, sepak, se respektabilni vo svetot na filmskite profesionalci. A Verasetakul, na primer, se stekna so primarnoto internacionalno renome tokmu na solunskiot festival, koga pobedi ovde pred sedum godini so negoviot ran film “Blaèno tvoj”. Sli~no kako i Verasetakul, solunskiot festival be{e otsko~na {tica i za Pavel Pavlikovski ili Fatmir Ko~i, koi po osvojuvaweto na “Zlatniot Aleksandar” denes imaat uspe{ni karieri vo evropskiot film, a sekoja nivna nagrada, kako “Zlatnata palma” na Verasetakul, }e bide prepoznaena i po pe~atot na ovoj festival.

PRIZNANIJA

PRESTI@NI NAGRADI i POL – dobitnici ZA NAJZASLU@NITE OPRA na nagradata opularnata televiziska voditelka Opra Vinfri i poznatiot ~len na legendarnata grupa Bitlsi, ser Pol Makartni, ja dobija presti`nata nagrada za pridones vo umetnosta na va{ingtonskiot centar za umetnosti Xon F. Kenedi. Pretsedatelot na SAD, Barak Obama, vo dru{tvo na svojata poubava polovina, Mi{el Obama, gi primi vo Belata ku}a i gi nagradi pette najzaslu`ni umetnici koi na kakov bilo na~in ja zbogatile umetnosta i

pridonele za nejzin razvoj. Vo redicata, pokraj Vinfri i Mekartni, se najdoa i tan~erot i koreograf Bil Xonson, kantri-peja~ot Marl Hagard i avtorot na brodvejski mjuzikl Xeri Herman. Iako sekoj od niv poseduva ogromna darba i talent, pretsedatelot Obama se osvrnal na nivnite drugi kvaliteti, a toa e deka umeat, sekoj na svoj na~in, na edno mesto da soberat tolpa narod, a so toa uspevaat da gi zbli`at i soedinat lu|eto od celiot svet. Posebni

GADGETS USB GREJA^

o{to dobrata topla ~a{a nekako sekoga{ ni se ladi 10 pati pobrzo koga rabotime na kompjuter? Toa znae mnogu da nervira, osobeno ako se zaneseme vo kompjuterot podolgo vreme. E, pa, sega moème da zaboravime na toa so noviot USB greja~ na ~a{i. Toj moè da se odrùva na temperatura od 40 stepeni Celziusovi vo traewe od eden ~as, a se napojuva so samoto priklu~uvawe na kompjuterot. Na nego moète da toplite vo ~a{i od sekakov vid, samo ne plasti~ni. Za negovo funkcionirawe ne e potrebna nikakva instalacija. Ednostavno stavete ja ~a{ata vrz ovoj greja~, povrzete go greja~ot vo USB port na kompjuterot i prodolète si go vremeto na piewe do 30 minuti – fenomenalno.

zborovi bilee “Xon upateni od strana na amerikanskiot erikanskiot pretsedatel do ser Pol Mekartni, posebno koga se prisetil deka tokmu legendarniot muzi~ar i napravil ~est na Prvata dama i & ja otpeal pesnata “Mi{el” minatoto leto. Na ovoj sve~en nastan prisustvuvala i dr`avnata sekretarka i porane{na Prva dama na SAD, Hilari Klinton, koja gi pozdravila petminata nagradeni, me|utoa, pokraj nea prisustvuvale i golem

F. Kenedi” broj li~nosti i~nostii od javniot `ivot. Me|u niv bil i M frontmenot na grupata Aerosmit, Stiven Tajler, koj bil povikan od ser Pol Mekartni da gi otpee poslednite ~etiri pesni od albumot na Bitlsi “Abbey Road”.Centarot za umetnosti Xon F.Kenedi dodeluva nagradi od 1978 godina, a me|u dosega{nite dobitnici se operskiot peja~ Plasido Domingo, akterkata Ketrin Hepbern i peja~ot Bob Dilan.

SPORT

VTORNIK

07.12.2010

GORAN PANDEV e eden od retkite igra~i na Inter koi uspeaja da vratat del od formata {to go krase{e minatata sezona

SPORT FFM

OGNENA PRESMETKA NA TETOVSKOTO DERBI?

LIGA L IGGA NA NA [AMPIONI [AMPIONI I

INTER MORA DA POBEDI VO NEBITNIOT ME^ SO VERDER o zavr{uvaweto na derbi-natprevarot vo Tetovo, od poslednoto kolo na makedonskoto fudbalsko prvenstvo, me|u ekipite na [kendija i Renova, do lokalnata policija e stignata prijava za vooru`en incident me|u naviva~kite grupi. Naviva~ite na [kendija obvinuvaat deka liceto R.I., identifikuvano kako sin na sopstvenikot na Renova, so pi{tol pukalo vo del od nivnite ~lenovi. Spored o~evidci, incidentot se slu~il vo

Naviva~ite na [kendija obvinuvaat deka na niv bilo pukano od ogneno oru`je

Serijata na Inter od pet ednopodrugo natprevari bez pobeda be{e prekinata so pobedata nad Tvente, a vedna{ po toa sleduva{e i triumfot od 5:2 vo italijanskoto Kal~o. No, lo{ata partija vo duelot so konkurentot za titulata, Lacio, odnovo gi otvora somne`ite deka noviot trener, Rafael Benitez, ednostavno ne mo`e da se snajde so fudbalerite

nedelata okolu 17 ~asot na patot kon seloto Ja`ince, a na incidentot mu prethodelo paleweto na klupskoto zname na Renova. Od policijata izvestija deka s$ u{te tragaat po liceto R.I.

DEJVIS KUP

\OKOVIЌ SE POTSTRI@A NA NULA rpskite teniseri pred po~etokot na natprevarite od Devis kupot vetija deka vo slu~aj na triumf na ova natprevaruvawe titulata }e ja proslavat so potstri`uvawe na nula. Otkako be{e izvojuvana te{kata pobeda nad Francija vo finaleto odigrano vo Belgrad, Novak \okovi} i ostanatite ~lenovi na srpskata selekcija u{te pred da im bide vra~en trofejot dobija potsri`uvawe na samiot teren, a od “nularica” ne kurtuli nitu selektorot Nikola Pili}, nitu, pak, pretsedatelot na federacijata, Boba @ivoinovi}. Triumfot vo Dejvis kupot e

Srpskiot teniser go odr`a vetuvaweto i zaedno so ostanatite od selekcijata so potstri`uvawe go proslavi triumfot vo Dejvis kupot najgolemiot reprezentativen uspeh na srpskiot tenis, so {to e krunisan uspehot na aktuelnata generacija teniseri, za koja se tvrdi deka e najdobrata vo istorijata na ovaa zemja. L

SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

o dvete vrzani pobedi, aktuelniot {ampion na Evropa i Italija, ekipata na Inter, do`iveanov neuspeh otkako so 3:1 be{e porazena od Lacio. Iako ovoj tim u{te vo minatoto kolo obezbedi mesto vo eliminaciskata faza od Ligata na evropskite {ampioni, sepak, za rehabilitirawe od te{kiot poraz potreben e triumf na gostuvaweto vo Bremen protiv Verder, so {to }e se obezbedi mnogu potrebnata samodoverba. Serijata na Inter od pet ednopodrugo natprevari bez

pobeda be{e prekinata so pobedata nad Tvente, a vedna{ po toa sleduva{e i triumfot od 5:2 vo italijanskoto Kal~o. No, lo{ata partija vo duelot so konkurentot za titulata, Lacio, odnovo gi otvora somneìte deka noviot trener, Rafael Benitez, ednostavno ne moè da se snajde so fudbalerite, skautirani i istrenirani od prethodnikot @oze Muriwo, koj lani na Xuzepe Meaca donese rekordni tri trofei. “Razo~aran sum od porazot, no nie go pla}ame danokot na golemiot broj porazeni fudbaleri. Mora da prodolìme ponatamu. Pred nas e me~ot so Verder, a potoa i svetskoto klupsko prvenstvo vo Abu Dabi”, izjavi veteranot na

Inter, Ksavier Zaneti. Makedonskiot internacionalec vo redovite na milanskiot klub, Goran Pandev, po pretrpenite kritiki na svoja smetka, uspea da ja digne svojata forma i ~etvrti natprevar po red e so najvisoka ocena. Da potsetime deka Pandev be{e edinstveniot strelec za Inter vo porazot od Lacio. Od ostanatite dene{ni nat-

prevari najinteresno e vo D grupata, kade {to edinstveno timot na Barselona e so obezbeden plasman vo osminafinaleto. Na Rubik Kazan mu e potrebna pobeda vo Barselona, {to, sekako, se grani~i so domenot na teorijata, no ruskiot tim bi obezbedil evropska prolet i dokolku Kopenhagen ne uspee da ostvari pobeda protiv Panatenaikos.

YENGA GO ZAMENUVA BENITEZ? Vlijatelniot italijanski sportski vesnik “Koriero de la sport” objavi informacija vo koja se tvrdi deka pretsedatelot na Inter, Masimo Morati, ve}e po~nal da gi bara naslednicite na Rafael Benitez. Kako mo`na opcija za trenerskata pozicija e navedeno imeto na Valter Yenga, porane{niot golman na italijanskata reprezentacija.

FIFA

SKAPATA PREZENTACIJA IM DONESE DEBAKL NA ANGLI^ANITE!

tkako na glasaweto vo FIFA kandidaturata na Anglija za dobivawe na organizacijata na svetskoto fudbalsko prvenstvo vo 2018 godina do`ivea neuspeh, fudbalskite rabotnici od ovaa zemja baraat izmeni vo na~inot na koj dr`avite se borat za organizacija na mundijalite. Spored informaciite od Angliskata fudbalska asocijacija (FA), nivnata kandidatura ~inela 15 milioni funti, {to se premnogu odvoeni sredstva za samo dva osvoeni glasa. Od FA predlagaat voveduvawe na preliminacii, so {to samo serioznite kandidati bi vlegle vo najtesniot izbor, so {to zna~itelno bi se namalile tro{ocite. “Smetam deka se potrebni reformi vo pravilnikot na FIFA za izborot na organizatorite na svetskite prvenstva. Premnogu e devet zemji-aspiranti da se najdat

milioni funti potro{ile od FA na angliskata kandidatura za dobivawe na svetskoto prvenstvo

na glasaweto vo Cirih. Taa brojka bi trebalo da e namalena od pove}e pri~ini. Bi bilo dobro dokolku se vovedat predeliminaciski glasawa. Na toj na~in samo favoritite }e otidat vo posledniot krug i bi se za{tedile zna~itelni sredstva, koi na site nas ni nedostigaat. Isto taka i vremeto za kampawa od edna godina e predolgo i preskapo”, veli generalniot sekretar na FA, Aleks Horn. Inaku, po fijaskoto na angliskata kandidatura, paralelno se dramatizira i bitkata za pretsedatel na angliskata asocijacija. V.d. pretsedate-

DEJVID BEKAM ne uspea da & go donese Mundijalot na Anglija, a istoto }e go proba kako pretsedatel na fudbalskata asocijacija

lot na FA, Roxer Burden, i oficijalno izjavi deka nema namera da se kandidira za ovaa funkcija, a angliskite mediumi objavija deka za ovaa funkcija bil zainteresiran neodamne{niot reprezentativec na “gordiot Albion”, Dejvid Bekam. Fudbalerot na LA Galaksi

NAJDOBRO TAKSI

WWW.POTRCKO.MK DA GI OSTAVI[ SITE ZAD SEBE, NE E SAMO BRZINA

najverojatno ja igra poslednata sezona od svojata kariera i ve}e po~nal so planovite za svojata fudbalska “penzija”. Pokraj kandidaturata za prvata funkcija vo angliskiot fudbal, Bekam navodno planiral i kupuvawe na klub vo amerikanskata prva liga. Bekam be{e del od angliskata delegacija vo Cirih, no nitu negovata popularnost ne uspea da & donese pogolem broj glasovi na negovata zemja vo obidot da se dojde do Mundijalot, koj za posleden pat vo Anglija se ima odigrano vo dale~nata 1966 godina.

TOP 100

VO PETOK SPECIJALEN PRILOG

ENTERIERI KOI TRENDOVI NA ENTERIERNO UREDUVAWE SE VLIJATELNI VO NA[IOT DELOVEN SVET? KOLKU KOMPANIITE OBRNUVAAT VNIMANIE NA SVOJOT ENTERIER? KAKOV E IZBOROT ZA ENTERIERNO UREDUVAWE VO MAKEDONIJA? TRENDOVI VO DIZAJNIRAWE NA ENTERIERITE VO SVETOT ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ^ITAJTE VO SPECIJALNIOT PRILOG ENTERIERI KOJ KE IZLEZE NA 10 DEKEMVRI 2010 VO KAPITAL. ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 2551 441; LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

TOP 100