188 Kapital 17 12 2010 by Kapital Media Group

...Naskoro!

FONDOT SALFORD SE POVLEKUVA OD REGIONOT

PO^ITUVANI ^ITATELI, KAKO PRIRODEN PRODOL@ETOK NA VAM DOBRO POZNATIOT WWW.TOTAL.COM.MK NASKORO VO JAVNOSTA NA[ATA KOMPANIJA KAPITAL MEDIA GROUP ]E GO LANSIRA PORTALOT

WWW.KAPITAL.MK

VO IMB TVRDAT DEKA MLEKARNICATA NE SE PRODAVA?! STRANA 9

petok / weekend

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

ANALIZA NA SVETSKATA BANKA POKA@A KOLKU E SLABA MAKEDONSKATA EKONOMIJA

SO RAST OD 3% MAKEDONIJA NEMA DA JA STIGNE EVROPA NI ZA 100 GODINI DOKOLKU MAKEDONSKATA EKONOMIJA PRODOL@I DA RASTE SO PROSE^NA STAPKA OD 3%, NA ZEMJAVA ]E & BIDAT POTREBNI NAD 80 GODINI ZA DA GO DOSTIGNE PROSEKOT NA EVROPSKATA UNIJA

STRANA 2-3

NA ZATVORAWE, ^ETVRTOK, 16.12.2010, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

0,24% 0 1,60% 1 00,57%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,50 446,03 1,34

NAFTA BRENT EURORIBOR

91,82 9 1,53%

OTKAKO KHV GO ODBI BARAWETO ZA PRIVATNA PONUDA

STRANA 9

MBI 10 2.266 2.264 2.262 2.260

2.258 2.256 2.254 2.252 2.250 2.248 12.12

[EF NA MISIJATA NA MMF ZA MAKEDONIJA

Golemi se potencijalite za novi {okovi koi bi vlijaele vrz Makedonija

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (16.12)

10.12

VES MEKGRU

14.12

16.12

Merkator }e vleze vo Makedonija do 2015 godina? STRANA 9

Firmite baraat olesnet vizen re`im za Bliskiot Istok STRANA 12-13

KOMERCIJALNA BANKA ]E SOBIRA 15 MILIONI EVRA PREKU JAVNA PONUDA STRANA 11

...POGLE ..POGLED NA DENOT...

QUP^O ZIKOV

FATAM FATAMORGANA! STRAN STRANA 4

KOLUMNA XORX SOROS EVROPA TREBA DA GI SPASI PRVO BANKITE, A POTOA DR@AVITE STRANA 14

MAKEDONSKA BERZA

POLA BERZANSKI PROMET SO AKCII NA KOMERCIJALNA BANKA

VOVEDNIK VERICA JORDANOVA

STRANA 10

LICEMERIE STRANA 2

Navigator

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PETOK 17 DEKEMVRI 2010

LICEMERIE

Istiot den koga ministerot za zdravstvo, Bujar Osmani, se pojavi nasmean pri predavaweto na novata oprema na Detskata klinika, koja, patem, e donacija od Holandija, ne kaà zo{to dozvolil decata od taa klinika istiot toj den da ostanat gladni. Dali nema pogolemo licemerie od toa eden minister da se fali so nova oprema vo vreme koga ne moè da obezbedi hrana? Dali ne e licemerie da se pravi pompa od nabavenata nova medicinska oprema (koja i toa kako e neophodna), a bolnite da se ostavat bez najneophodnoto, osnovnoto – hrana! Zarem nedostigot od hrana ne e krunski dokaz deka javnoto zdravstvo e navistina pred kolaps, {to ministerot re~isi sekojdnevno se obiduva da go demantira. Ona {to ne dava optimizam i verba deka postoi volja za re{avawe na problemite e i samoto odnesuvawe na ministerot. Namesto da napravi s$ za da go re{i ovoj seriozen problem (koj ne trpi odlagawe) vedna{, u{te deneska, toj se zasili i po~na da se zakanuva deka }e ja tuì kompanijata koja “gi ostavila bolnite bez hrana”, a na koja toj, patem, & dolì. Po koja logika? Zarem kompanijata, koja na tender ja dobila zdelkata i so istoto toa Minis-

terstvo se dogovarala za uslovite, sega, koga se soo~uva so seriozen dolg od nara~atelot na taa usluga, treba pove}e da bide zagrièna za bolnite od samiot minister? Ministerot Osmani, kako mnogupati dosega, gi izvrtuva tezite vo obid da go naso~i javnoto mislewe vo svoja odbrana. Da, moèbi nekoj i }e kaè deka Hacat, kompanijata zadolèna da obezbedi hrana za skopskite kliniki, treba da ima pove}e sluh i razbirawe deka se te{ki vremiwa, deka e kriza i deka ne smee da se odnesuva neodgovorno, no ostanuva faktot deka istata taa kompanija vo nekolku navrati vo izminatiot period gi opomenuvala direktorite na klinikite i ministerot za zdravstvo deka dolgot sekojdnevno raste i naskoro }e dojde denot koga dostavata na hrana }e sekne. Ministerot znael za ova, ama go ignoriral zafaten so svojata “reformatorska” agenda, na koja denovive e promocijata na novata medicinska oprema. Dostavata na hrana e bavna rabota, koja, za àl na site zasegnati, denovive mu se udira od glava. I “nikomu ni{to”. Dràvata, odnosno ministerot za zdravstvo, }e go tuì onoj komu mu dolì, }e raskinuva dogovori, pa }e raspi{uva dolgometra`ni tenderi za nov dostavuva~ na hrana... Dotoga{ pacientite i klinikite }e se snao|aat. Pa, neli nikoj ne umrel za jadewe!? Ovoj slu~aj, koj na kraj na den se sveduva na dolg na dràvata kon privatna kompanija, povtorno ja aktuelizira malku podzaboraveneta tema za dolgot

SO RAST OD 3% M JA STIGNE EVROP VERICA JORDANOVA jordanova@kapital.com.mk

na dràvata kon kompaniite. Site u{te dobro go pametime uveruvaweto na ministerot za finansii deka dràvata nema nitu eden denar dolg?! Od kade sega izleze ovoj dolg koj se zakanuva da go paralizira raboteweto na univerzitetskata klini~ka bolnica? Kade be{e i kompanijata Hacat da izleze javno da go kaè problemot, koj, iako e javna tajna, site se pla{at javno da go otvorat? Kako i da se svrti temata, odgovornosta se locira na edno mesto- Ministerstvoto za zdravstvo. Ovaa institucija, zadolèna da se griì za zdravjeto i blagosostojbata na svoite gra|ani, ne moè da se odnesuva neodgovorno kon svoite obvrski, a vinata da ja bara na drugo mesto. Edinstveniot odgovor na ministerot Osmani na roditelite na bolnite deca “zo{to nema hrana?” deka firmata “ne dostavila” - e krajno neodgovorno odnesuvawe za nositel na javna funkcija. Za vakvo odnesuvawe vo normalni zemji ministrite si odat doma.

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

100

Denari e najvisokata otkupna cena {to ja davaat tutunskite kombinati za kilogram tutun, koja gi izrevoltira zemjodelcite. Tie se razo~arani od cenite, bidej}i sega se spu{taat i do 50 denari, a lani iznesuvaa 200 denari. Spored tutunarite, otkupuva~ite nesoodvetno go procenuvaat kvalitetot na tutunot, koj godinava bil podobar od lani, poradi {to strumi~kite proizvoditeli najavija bojkot na otkupot i blokirawe na otkupnite punktovi. Od Strumi~kiot region se o~ekuva da bidat otkupeni 3.300 toni tutun.

ANALIZA NA SVETSKATA BANKA POKA@A KOLK

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

KAPITAL / 17.12.2010 / PETOK

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

Dokolku makedonskata ekonomija prodolì da raste so prose~na stapka od 3%, na zemjava }e $ bidat potrebni pove}e od 80 godini za da go dostigne prosekot na Evropskata unija. No, dokolku evropskata ekonomija po~ne da se razviva mnogu pobrzo od sega{noto tempo, so stapki na rast pogolemi od 2%, toga{ na Makedonija nema da & stignat ni 100 godini za da se pribliì do nivoto na razvoj vo Evropa nat nitu 100 godini za da se ALEKSANDAR JANEV pribliì do nivoto na razvoj janev@kapital.com.k vo Evropa, pokaùvaat analizite na Svetskata banka. Zatoa, ovaa me|unarodna finansiska institucija sugerira Makedonija da vloì ogromen napor za da se priklu~i kon ostanatite zemji od regionot, ~ii ekonomii se razvivaat mnogu pobrzo od na{ata. Samo za sporedba, makedonskiot BDP od 4.500 dolari po ìtel e Dokolku makedonskata ekonomi- ednakov na edna tretina od ja prodolì da se razviva evropskiot prosek. so prose~na stapka na rast “Nema edinstven recept kako od 3%, kako dosega, na zem- da se ostvari podinami~en java }e & bidat potrebni ekonomski razvoj. Postojat pove}e od 80 godini za da nekolku raboti na koi treba go dostigne prosekot na Ev- da se fokusirate i nekolku ropskata unija. No, dokolku raboti koi se zabraneti i go evropskata ekonomija po~ne ko~at razvojot. Mnogu e te{ko da se razviva mnogu pobrzo da se vospostavi odr`liv od sega{noto tempo, so stapki ekonomski razvoj, no, spored na rast pogolemi od 2%, toga{ iskustvata na drugite zemji, na Makedonija nema da & stig- eden od najglavnite generatori na rastot treba da bidat investiciite. Za da se zabrza ekonomskata aktivnost, investiciite treba da iznesuvaat pove}e od 25% od BDP, {to vo va{iot slu~aj e dale~na granica. Iako Vladata napra-

vi zna~aen napredok vo podobruvawe na biznis-klimata, postojat u{te mnogu problemi koi treba da se nadminat i moèbi da se preispita modelot za privlekuvawe stranski investitori”, izjavi pretstavnikot na Svetskata banka vo Makedonija, Lilia Burun~uk. Spored statisti~kite podatoci, investiciite vo zemjava, ne samo stranskite, se na mnogu ponisko nivo od site ostanati zemji vo regionot. No, za smetka na toa, li~nata potro{uva~ka iznesuva pove}e od 75% od BDP, {to zna~i deka Makedoncite pove}e tro{at otkolku {to investiraat vo svojata idnina. Od Svetskata banka analiziraat deka postojat nekolku klu~ni aspekti koi se najva`ni za dinamizirawe na ekonomskata aktivnost. Sugeriraat zemjata da prodolì da ja odrùva makroekonomskata stabilnost preku nisko nivo na buxetski deficit i javen dolg, kako osnova za odrùvawe na cenovnata stabilnost i zgolemuvawe na konkurentnosta na

ALEKSANDAR TIMAN PRETSTAVNIK NA MMF VO MAKEDONIJA “Potencijalot na makedonskata ekonomija e maksimalen porast na BDP od 4%. No, toa ne e dovolno za da se namalat nevrabotenosta i siroma{tijata i da se podobri ìvotniot standard na gra|anite. S$ u{te postojat rizici za zakrepnuvawe na globalnata ekonomija, pa, poradi toa e neizvesno i zakrepnuvaweto na makedonskata ekonomija. Ima nekoi zgolemuvawa na cenite na hranata, no zemjata }e moè da se nosi so toa. Dokolku va{ite najgolemi trgovski partneri povtorno po~nat da ~uvstvuvaat problemi, toa neminovno }e se po~uvstvuva i vo Makedonija. Poradi toa, dobro e {to zemjata pobara kreditna linija za pretpazlivost, koja moè da posluì dokolku se pojavat novi nepredvideni negativni {okovi. No, parite od ovoj kredit treba da se ~uvaat vo rezerva, kako sigurnost, samo dokolku ne se pojavi seriozna potreba za nivno koristewe.”

Navigator

KAPITAL / 17.12.2010 / PETOK

LIDERI

BRANKO NAUMOVSKI

NE IM BE[E DENOT

ELIZABETA KAN^ESKA-MILEVSKA

BARAK OBAMA

MILO \UKANOVI]

stavniot sud zastana Udr`avata na patot na mo`nosta da prislu{uva

oa {to se spasi od intera navreme da gi fati rabotite odolgo vreme ja dr`i vo Zamerikanskiot vo ekonomijata vo 2011 godina, Tpelacija ne zna~i ni{to, P neizvesnost Crna Gora pretsedatel gi zatoa {to ostanuvaat faktite za toa dali }e se povle~e

po svoja potreba i nao|awe, odnosno i bez sudski nalog

sedna 10-te najgolemi direktori vo SAD za da vidi kolku }e vrabotuvaat do godina

deka iz~eznala tenderska dokumentacija od Ministerstvoto za kultura

od premierskata funkcija ili ne, iako stanuva zbor za mnogu ~uvstvitelno pra{awe

KU E SLABA MAKEDONSKATA EKONOMIJA

MAKEDONIJA NEMA DA PA NI ZA 100 GODINI

IK K POBEDNIK

DIVOGRADBITE LEGALNI

Ministerot za transport i vrsski, Mile Janakieski, poka`aa deka navistina e seriozen vo re{avaweto na pove}edeceniskiot problem - pra{aweto za legalizacija na divogradbite. Dolgoo~ekuvaniot Zakon za legalizacija na divogradbi, koj treba da stavi red na haosot so bespravno izgradenite objekti, koj Janakieski glasno go najavuva ve}e nekolku meseci, kone~no dobi zeleno svetlo od Vladata. Ministerot Janakieski, koj go vodi ovoj proces, za koj javno bara{e odobruvawe i od gra|anite i od biznismenite i predlog-zakonot javno go objavi na stranicata na Ministerstvoto, zaslu`uva da bide pofalen za na~inot na koj go realizira{e celiot proces. Iako najgolem del od bespravno izgradenite objekti se gradbi za domuvawe, ovoj Zakon vo golem

MILEE JANAKIESKI JJAN ANAKIESKI del & izleguva vo presret i na biznis-zaednicata. So noviot Zakon kone~no im se odgovori na barawata na biznismenite koi so godini baraat da se ras~istat imotno-pravnite odnosi i da imaat celosna sopstvenost na zemji{teto na koe se nao|aat nivnite kompanii. Ostanuva samo da se nadevame deka ovoj Zakon nema da zavr{i kako ostanatite proekti vo negoviot resor, koi se odloùvaat so godini. Ako navistina e tolku seriozen vo sproveduvaweto na zakonskata regulativa, treba da prodolì vo taa nasoka i da nastojuva da go isturka do kraj celiot proces, so {to se stavi kraj na haosot vo ràvata. àvata. dràvata.

GUBITNIK

SERIOZEN UDAR VRZ KOSOVO

LILIA BURUN^UK

[TO NE SMEE DA PRAVI MAKEDONIJA?!

Subvencionirana energija, se o~ekuva da sozdade golema ranlivost Namaluvawe na nevrabotenosta so vrabotuvawa vo javniot sektor Namaluvawe na deficitite so namaluvawe na kapitalnite investicii Sozdavawe za{titen sektor, firmi i rabotni mesta od konkurencija Nametnuvawe kontrola vrz cenite za borba protiv inflacija Nedovolno plateni dr`avni slu`benici

izvozot. Vo odnos na delovnata klima, Svetskata banka povtorno gi notira klu~nite pre~ki na Makedonija za vodewe biznis, a toa se ote`natiot pristap do kapital, sudstvoto i korupcijata vo javnite institucii, dolgoto ~ekawe za dozvoli za gradba i zatvorawe na biznis. Me|unarodnite eksperti komentiraat deka pobrz ekonomski razvoj mo`e da se postigne samo dokolku postoi precizna vizija i golema posvetenost od Vladata da se postigne podobar rezultat. Spored najnovite podatoci na Svetskata banka, Vladata vo poslednite nekolku godini postignala dobri rezultati vo napredokot i efikasnosta vo raboteweto, no, sepak, zna~itelno zaostanuva zad drugite zemji vo regionot. Kako najklu~ni zabele{ki se naveduvaat politi~kata nestabilnost vo zemjava, kontrolata na korupcijata, vladeeweto na pravoto i efektivnosta na Vladata. No, {to ne treba vo nikoj slu~aj da pravi Makedonija dokolku saka da obezbedi pobrz ekonomski razvoj?! Me|unarodnite

eksperti sugeriraat da ne se subvencionira energijata, da ne se zgolemuva brojot na vraboteni vo javniot sektor i na toj na~in da se namaluva nevrabotenosta, da ne se kratat buxetskite deficiti preku kratewe na kapitalnite investicii, da ne se primenuva dràven intervencionizam za za{tita na odredeni firmi i sektori. MMF PROGNOZIRA RAST OD 3,5% ZA 2011 Otkako Vladata oficijalno pobara kreditna linija za pretpazlivost od MMF od 480 milioni evra za period od dve godini, Fondot ja revidira{e proekcijata za ekonomski rast za idnata godina od 3% na 3,5%, so {to nivnite o~ekuvawa se izedna~ija so vladinite. Od MMF velat deka glavnite osnovi vrz koi se temelat nivnite procenki se zaìvuvaweto na ekonomiite koi se najgolemi trgovski partneri na Makedonija, osobeno pozitivnite rezultati {to gi pokaùva Germanija, kade {to Makedonija izvezuva najmnogu. Osven toa, MMF o~ekuva deka namaluvaweto na kamatnite

stapki i porastot na {tedeweto i investiciite isto taka }e pridonesat za zakrepnuvawe na makedonskata ekonomija od krizata. “Potencijalot na makedonskata ekonomija e maksimalen porast na BDP od 4%. No, toa ne e dovolno za da se namalat nevrabotenosta i siroma{tijata i da se podobri ìvotniot standard na gra|anite. S$ u{te postojat rizici za zakrepnuvaweto na globalnata ekonomija, pa poradi toa e neizvesno i zakrepnuvaweto na makedonskata ekonomija. Ima nekoi zgolemuvawa na cenite na hranata, no zemjata }e moè da se nosi so toa. Dokolku va{ite najgolemi trgovski partneri povtorno po~nat da ~uvstvuvaat problemi, toa neminovno }e se po~uvstvuva i vo Makedonija. Poradi toa, dobro e {to zemjata pobara kreditna linija za pretpazlivost koja moè da posluì dokolku se pojavat novi nepredvideni negativni {okovi. No, parite od ovoj kredit treba da se ~uvaat vo rezerva, kako sigurnost, samo dokolku ne se pojavi seriozna potreba za nivno koristewe”,

PRETSTAVNIK NA SVETSKATA BANKA VO MAKEDONIJA “Nema edinstven recept kako da se ostvari podinami~en ekonomski razvoj. Postojat nekolku raboti na koi treba da se fokusirate i nekolku raboti koi se zabraneti i go ko~at razvojot. Mnogu e te{ko da se vospostavi odr`liv ekonomski razvoj, no, spored iskustvata na drugite zemji, eden od najglavnite generatori na rastot treba da bidat investiciite. Za da se zabrza ekonomskata aktivnost, investiciite treba da iznesuvaat pove}e od 25% od BDP, {to vo va{iot slu~aj e dale~na granica. Iako Vladata napravi zna~itelen napredok vo podobruvawe na biznisklimata, postojat u{te mnogu problemi koi treba da se nadminat i mo`ebi da se preispita modelot za privlekuvawe stranski investitori.” izjavi pretstavnikot na MMF vo Makedonija, Aleksandar Timan. Toj, kako i {efot na misijata na Fondot za Makedonija, Ves Mekgru, potvrdija deka baraweto za ovaa kreditna linija }e se razgleduva vo Va{ington, vo vtorata polovina na januari idnata godina i toa pozitivno }e se odrazi vrz imixot na zemjata, }e ja vrati doverbata na investitorite dokolku nastapi na pazarot na kapital so izdavawe na evroobvrznica. Timan naglasi deka fiskalnata i monetarnata politika vo zemjava se soodvetno postaveni za da gi ispolnat svoite celi, no prepora~a vo naredniot period Vladata dopolnitelno da go namali nivoto na buxetski deficit.

Najmladata evropska dràva koja proglasi nezavisnost vo 2008 godina denovive se opi{uva kako dràva na uàsot poradi zlostorstvata za koi se obvinuva sega{niot kosovski premier, Ha{im Ta~i. Ta~i, koj samo pred ~etiri dena pobedi na izborite vo Kosovo, e obvinet za trgovija so heroin, oru`je i ~ove~ki organi. Izve{tajot koj go objavi Sovetot na Evropa navede deka Ta~i i u{te nekolku komandanti na Osloboditelnata armija na Kosovo (OVK) vo periodot me|u 1999 i 2000 godina trguvale na crno so ~ove~ki organi zemeni od kidnapirani Albanci i Srbi. Vakviot izve{taj dava novo zna~ewe za konfliktitе vo Kosovo, vo koи dosega celata vina i odgovornost be{e prefrlena na srpskata strana. Vo izve{tajot na {vajcarskiot senator i porane{en obvinitel, Dik Marti, navedeni se te{ki kritiki i za

HA[IM TA^I me|unarodnata vlast na Kosovo deka ne sprovele soodvetna istraga protiv pokazatelite za postoewe na trgovija so ~ove~ki organi. Vo me|uvreme, Ta~i se konsultira so pravnite sovetnici dali da pokrene tu`ba protiv Marti. Na ~elo na Kosovo, denes, “o~igledno”, stoi {ef na mafijata, koja ja so~inuvaat porane{ni lideri na OVK. Nezavisnosta na Kosovo e zavr{en ~in, no, sega so ovie zlostorstva e dovedeno vo pra{awe pristapuvaweto kon Evropskata unija i ja vra}a dr`avata nazad, koja samo pred nekolku godini uspea da pobegne od represijata na porane{niot pretsedatel na SR Jugoslavija, Slobodan Milo{evi}.

MISLA NA DENOT

IDEITE SE MOTOTO NA USPEHOT. TIE VE ODDELUVAAAT OD KONKURENCIJATA

EDVARD DE BONO FIZI^AR I EKONOMSKI KONSULTANT

Navigator

4 3 FAKTI ZA...

PROCENKI... ANGELA MERKEL

66% 72% 115 K

KAPITAL / 17.12.2010 / PETOK

OD VKUPNIOT IZNOS OD 100 MILIONI EVRA ZA SUBVENCII SE ISPLATENI ZAKLU^NO SO V^ERA[NIOT DEN

NIKOJ VO EU NEMA DA OSTANE SAM ermanija nema da im ja skrati pomo{ta na del od zemjite-~lenki na Unijata koi se soo~uvaat so finansiski problemi, pora~uva Merkel. “Nikoj vo Evropa nema da ostane sam. Nikoj vo Evropa nema da bide napu{ten. Treba samite da si se potsetuvame {to s$ bi mo`elo da se slu~i vo tekot na turbulenciite predizvikani od finansiskata kriza, ako sekoja od zemjite ima{e svoja valuta“, izjavi Merkel, vo obid da gi ubla`i komentarite za mo`niot raspad na evrozonata. Merkel predupreduva deka evrozonata treba da vlijae na prodlabo~uvawe na politi~kite i ekonomskite integracii na na~in na koj }e se kombiniraat solidarnosta i zgolemenata konkurencija.

OD VKUPNO 10 MILIONI EVRA ZA PODDR[KA NA RURALNIOT RAZVOJ SE ISPLATENI DOSEGA MILIONI EVRA ZA SUBVENCII ZA ZEMJODELCITE I PRERABOTUVA^ITE SE PREDVIDENI ZA SLEDNATA GODINA O

QUP^O ZIKOV

germanski kancelar

...POGLED NA DENOT...

FATAMORGANA! eka ekonomijata ni e gubitni~ka so najsilnite mo`ni argument potvrduvaat Svetskata banka i MMF vo svoi izve{tai. Malku }e se posluìme so nivnite naodi kako u{te edna{ bi moèle da ja ilustrirame potrebata od itna debata za opstanokot na ekonomijata i kompaniite vo neja. Tolku ja nema, a tolku ni e va`na ... Na primer, Svetskata banka istraìla i kaùva deka ako makedonskata ekonomija kontinuirano raste so samo 3% (poslednite dve godini daleku sme i od toj rast n.z), na zemjava }e $ bidat potrebni nad 80 godini za da go dostigne prosekot na EU!? Neli e ova uàsno ...? Ponatamu MMF smeta (isto kako i nie) deka eden od najglavnite generatori na rastot treba da bidat investiciite. I toa investiciite mora da bidat nad 25% od Brutodoma{niot proizvod – BDP (kaj nas mislam deka se na 15%-17%)! Pa velat ne{to mnogu va`no kako kvalitativna odrednica “... Iako Vladata napravi zna~itelen napredok vo podobruvawe na biznis klimata, postojat u{te mnogu problemi {to treba da se nadminat i moèbi da se preispita modelot za privlekuvawe stranski investitori”!!! Aha ... pa {to toga{ raboteja ~etiri godini, osven {to bildaa nacionalna gordost preku Aleksandar Makedonski? Posledniot naod na bankite od Va{ington vsu{nost pokaùva dve raboti – deka reformate na edna vlada sami za sebe (kako nosewe zakoni) ne moàt da bidat cel! Reformite treba da bidat implementirani. Toa go pravat odgovorni lu|e i li~nosti so znaewe, kapaciteti, hrabrost i ponekoga{ drskost ...

Izve{taite na Svetskata banka se prili~no dramati~ni! îta li voop{to nekoj {to pi{uva vo niv [to sakam da kaàm, kaàle bankarite od Amerika ... Eve ... MMF veli: “... Maksimalen porast na BDP od 4% (spored sega{nite performansi n.z). No, toa ne e dovolno za da se namalat nevrabotenosta i siroma{tijata i da se podobri ìvotniot standard na gra|anite...”. E ova e su{tinata na problemot! A {to bi bilo drugo cel osven ova ... I vo u~ebnicite po principi na ekonomija, i po Primeneta ekonomija, stoi deka “osnovna cel na sekoja ekonomska politika e sozdavawe uslovi za investicii i otvorawe novi rabotni mesta”. Tokmu ovie procesi ja namaluvaat siroma{tijata, a ja zgolemuvaat blagosostojbata na gra|anite... E sega li~no sakam da sporam so dve tri raboti vo pogledite na Svetskata banka ... Prvo, Vo bankata velat zemjata da prodolì da ja odrùva makroekonomskata stabilnost preku nisko nivo na buxetski deficit, i javen dolg kako osnova za odrùvawe na cenovnata stabilnost i zgolemuvawe na konkurentnosta na izvozot (!?) Mislam deka Svetskata banka samata vleguva vo apsurdni zaklu~oci ...Eve ... Kako da se odrì nisko nivo na buxetski deficit, a vo isto vreme da se zgolemat kapitalnite investicii vo vkupnite investicii, koi neli treba da bidat 25%!? Pa, Makedonija od sega{nite 15% na 25% prakti~no nikoga{ nema da skokne ako ~eka toa da go pravi privatniot sektor. Mnogu analizi kaùvaat deka na ova pra{awe dràvata mora da go odigra klu~niot poteg – preku kapitalnite investicii! Kako toa da se slu~i koga golem del od buxetot e plati za javnata administracija. Da, Svetska banka veli kratete javna administracija (a toa velime i nie)! No, Vladata ne misli taka. U{te i ramkovnite vrabotuvawa, koi vnimavajte spored me|unarodnata zaednica se klu~ot za politi~kata stabilnost gledana kako definicii vo Ramkovniot dogovor ... Apsurdno neli ...!? Vtoro, klu~nite pre~ki za vodewe biznis se ote`natiot pristap do kapital, sudstvoto i korupcijata vo javnite institucii, dolgoto ~ekawe za dozvoli za gradba i zatvorawe na biznis. Apsulotno to~no ... Prakti~no, po~ituvani ~itateli, koga gi ~itate ovie izve{tai od me|unarodnite finansiski institucii gledate kolku ovde vladite si rabotat obratno! Site politiki na mnogu dosega{ni vladi vo poslednite dve decenii se vodeni kako avtonomni “skopski” politiki koi gi zadovoluvale politkantskite strasti na {aka lu|e. Po principot ne talasaj na politi~kata scena (zna~i ne talasaj vo javnata administracija!?), se sozdade edna birokratska kasta vo zemjata koja, videte sega – dobro znae kade ja vodi ekonomijata i op{testvoto (na ebem strana), no prodolùva so pogubnite naviki zaradi li~nite interesi – administracija, sudstvo, dràvnite kompanii, energetikata. Ova nema vrska so patriotizmot {to evtino ni go prodavaat so godini. Ottuka, po~ituvani vo Svetskata banka i MMF koga ve}e ni otvorivte o~i i ni kaàvte {to treba da pravime – sega kaète ni KAKO toa da go napravime? Dobro-moèbi i znaeme kako! No, toa vo sekoja normalna dràva go pravat Vladi. Na{ava lani vo Duing biznis na Svetskata banka, kako {to velite bila ~etvrta vo svetot po reformi!!! Fatamorgana!

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI TALER: 2010 IZGUBENA ZA MAKEDONIJA NA PATOT KON EU a àl, ovaa godina izgleda e izgubena godina za Makedonija. Toa e navistina {teta, bidej}i site ~uvstvuvavme realen optimizam na krajot na minatata 2009 godina, koga bea ukinati vizite, izjavi v~era evropratenikot Zoran Taler. Sega, veli toj, se slu~uva ona na {to predupredi proletta, deka Makedonija moè poleka da se simne od dnevniot red na EU i toa e mnogu opasno vo odnos na nadeìte za dobivawe datum za po~etok na pregovori so EU. "Vremeto ne raboti nitu za Makedonija, nitu za Grcija. Sekoj den Grcija si strela po eden kur{um vo koleno, bidej}i pretendira na nekakva uloga na Balkanot, {to e nemo`no s$ dodeka go blokira prviot sosed na patot kon evrointegracijata", veli Taler. Taler predupreduva deka postoi rizik od destabilizirawe na regionot, pa, zatoa, predupreduva na potrebnata odgovornost i solidarnost na zemjite-~lenki na EU i posebno na Grcija. "Nikoj nema da ja izbegne odgovornosta ako rabotite trgnat negativno", re~e Taler.

EU GI ZATVORA VRATITE ZA NOVI ^LENKI ?!

ako navidum izgleda deka zaklu~ocite od sostanokot na {efovite na diplomatiite na zemjite~lenki na EU vo Brisel se odviva bez te{kotii i deka vladee celosna soglasnost za ponatamo{noto pro{iruvawe i deka site se sre}ni {to devet zemji pregovaraat ili go ~ekaat svojot red da stanat ~lenki, sepak, pod povr{inata i zad site ubavi zborovi raste otporot da se otvorat vratite za novi ~lenki vo Unijata, pi{uva {vedskiot dneven vesnik "Dagen niheter”. Politikata na pro{iruvawe na EU, pi{uva vesnikot, e celosno promeneta. Taa e "kidnapirana” od nacionalnite agendi. Francija, Germanija i drugite zemji koi bi sakale da go zako~at pro{iruvaweto, dobija novi mo`nosti da vlijaat vrz pregovorite. Od 2006 godina tie sukcesivno moàt da postavuvaat novi barawa, t.n. "ben~merkovi”, za zemjite koi sakaat da stanat ~lenki. Spored analizata na vesnikot, zaklu~okot od Sovetot na ministri vo EU, koj ovaa nedela se odrà vo Brisel, vo koj se veli deka pro{iruvaweto zavisi od toa dali Unijata ima "kapacitet da integrira novi ~lenki", e samo "gumen paragraf" koj moè da se polzuva i tolkuva na kakov bilo na~in.

PROTOKOL ZA ZA[TITA NA DR@AVEN IMOT inisterstvoto za pravda i Dràvnoto pravobranitelstvo potpi{aa protokol so koj }e ja ureduvaat sorabotkata vo postapuvaweto po predmeti vo koi pravobranitelstvoto gi zastapuva organite pred sudovite i drugite organi vo zemjata i stranstvo. “Site dràvni organi i ministerstva se dol`ni vo rok od pet dena na dràvniot pravobranitel da mu gi dostavat site barani podatoci {to se odnesuvaat za za{tita na imotnite prava i interesi na Republika Makedonija", istakna Manevski. Za poefikasna za{tita na imotnite prava i interesi dràvata }e stimulira sporovite da se re{avaat dobrovolno, odnosno po pat na medijacija, dokolku e toa mo`no. So protokolot se predviduva koga se raboti za servisirawe na pari~ni pobaruvawa koi imaat iznos od pove}e od eden milion denari, pokraj dràvniot pravobranitel, na sudeweto da prisustvuva i pretstavnik od ministerstvoto i organot na dràvnata uprava.

O’NIL: MAKEDONCITE SE SIGURNI VO SVOJOT IDENTITET, JAZIK I NACIONALNOST meto na dràvata nekoga{, no ne sekoga{, go odrazuva jazikot i kulturniot identitet na nejziniot narod. Smetam deka narodot na Makedonija e siguren vo svojot jazik, identitet i nacionalnost, smeta porane{niot posrednik vo gr~ko-makedonskiot spor za imeto, Robin O’Nil. “Nekoga{ se somnevav deka moèbi vo Grcija se razgleduvaat ideite za is~eznuvawe na narodot i identitetot vo Makedonija. No, Grcija nema teritorijalni pretenzii kon Makedonija, nitu kon nejziniot narod", veli O’Nil. Toj smeta deka e moèn progres i dolgotrajno re{enie na sporot koe bi bilo od korist i za Makedonija i za celiot region. SAD i ponatamu go poddrùva priemot na Makedonija vo NATO, no ne moàt sami da go napravat toa, veli O’Nil. “Makedonija dosledno gi ispolni obvrskite koi gi prifati so Privremenata spogodba, no Vladata na Grcija povtorno }e treba da go pogledne dokumentot, posebno ~lenot 11, kade {to se veli deka nema da se protivi Makedonija da aplicira za ~lenstvo vo me|unarodni, multilateralni i regionalni organizacii ako toa e pod imeto "Porane{na Jugoslovenska Republika Makedonija”, potsetuva O’Nil.

KAPITAL / 17.12.2010 / PETOK

OPOZICIJATA MU POSTAVI DIJAGNOZA NA MAKEDONSKOTO ZDRAVSTVO

BOLESTA E BUJAR OSMANI, LEKOT E OSTAVKA! VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

amaleni plati na lekarite, zgolemena smrtnost na pacientite, nekonzistentni reformi, nedostig od lekovi, pa duri i leb vo bolnicite, astronomski dolgovi na zdravstvenite institucii, ruinirani ambulanti vo ruralnite podra~ja. Vaka opozicijata go otslika zdravstveniot sistem vo Makedonija na v~era{nata sobraniska sednica, na koja, na barawe na NSDP, se rasprava{e za aktuelnite sostojbi vo sektorot predvoden od ministerot Bujar Osmani. Pratenikot na Nova alternativa i porane{en minister za zdravstvo, \or|i Orov~anec, istakna deka poslednive nekolku godini ne postoi pacient koj bez vrski moè da zakaè najobi~no snimawe, a listata na ~ekawe vo bolnicite ja nare~e koruptivna. Spored nego, nabavkata na nova medicinska oprema e proma{ena investicija: "]e ima s$ pove}e mrtvi, a ne pove}e oprema. Koga vo bolnicite nema leb, pacientite od niv neka ne ~ekaat ni lek. Duri i ku~iwata koi kruèa okolu Klini~ki centar pove} e gi nema, zatoa {to nema ni hrana. To~na e konstatacijata deka zdravstveniot sistem gi ubiva pacientite, a i deka }e bide potrebno mnogu vreme za da se korigira vakvata situacija", istakna Orov~anec. Andrej Petrov, pratenik na SDSM, mu pora~a na ministerot da ne se kvalifikuva kako alfa i omega na makedonskoto zdravstvo. "Minis tre, zdravs tvoto nitu po~nuva od Vas, nitu zavr{uva so Vas. Kako {to Nikola Gruevski go izgradi Kale, taka i Vie go opravivte zdravstvoto", re~e toj. Ministerot Bujar Osmani, vakvite diskusii gi oceni kako ~isto politikanstvo, a kritikite pau{alni lagi, potenciraj}i deka samo konstruktivnata debata e patot za da se stigne do re{enija. Toj im se obrati na pratenicite koi do Sobranieto ja podnesoa informacijata za sostojbite vo zdravstvoto, naglasuvaj}i im deka toa bil hrabar i rizi~en ~ekor od

Kako politikanstvo i obid za manipulacija gi oceni Osmani te{kite obvinuvawa na opozicijata za raspad na celiot zdravstven sistem. Tvrdi deka toj bil ~ovek {to sozdava i gradi nivna strana. "Jas sum ~ovek koj gradi, a ne ru{i i garantiram deka dodeka sum minister nema da zatvoram nitu edna bolnica. Nie kako ministerstvo barame re{enija, a ne gi stavame problemite pod tepih. O~igledno site vie ne bevte svesni koga se potpi{uvavte. So toa samo udrivte {amar na javnoto zdravstvo vo Makedonija, no va{ata cel e toa da propadne, za da se pojavite vo uloga na negovi spasiteli", re~e Osmani, potenciraj}i deka mu pre~i {to vo podnesenata informacija imalo pove}e od 90 pe~atni gre{ki. "Najmalku {to o~ekuvam od Vas e da si podnesete ostavka, ako ne za drugo, barem poradi naodite na Zavodot za revizija za nenamensko i nezakonsko rabotewe", re~e pratenikot na NSDP, Goran Misovski, potenciraj}i deka dokolku prodol`i vakviot trend, }e se ostvarat neodamna objavenite procenki na Fondot za zdravstvo deka 22.000 zdravstveni rabotnici }e ja izgubat rabotata poradi nemo`nosta za niv da se izdvojuvaat plati. Pratenicite od vladeja~koto mnozinstvo silno zastanaa vo odbrana na Osmani. Pratenikot Safet Neziri pora~a deka za ministerot od negovite partiski redovi upravuva so zdravstvoto bez nieden skandal, nitu {trajk na lekarite. “Napraveno e mnogu za zdravstvoto otkako dojde Bujar Osmani. Kolku samo bolnici se izgradeni vo ruralnite sredini. Treba da se zapra{ate {to se prave{e

vo va{e vreme, a {to sega. Mora da priznaete deka ne e s$ taka crno”. Prateni~kata na VMRODPMNE, Marija Andonova, preku obvinuvawa upateni kon Orov~anec, koj be{e najglasen vo napadite kon Osmani, gi brane{e vladinite reformi vo zdravstvoto. "Vie, gospodine, nemate kredibilitet da zboruvate za zdravstvoto, zatoa {to dodeka bevte minister ne kupivte nitu eden {pric, a site pari zavr{ija vo va{iot i xebot na va{ite sopartijci. Treba da ja navednete glavata, da mol~ite i da se zasramite", re~e Andonova. Taa potencira deka sega za prv pat od buxetot se odvojuvaat pari za reformi vo zdravstvoto i se nara~uvaat novi aparati. I pokraj tvrdewata na pratenicite od vlasta, otkako Bujar Osmani sedna na ~elo, ministerstvoto za zdravstvo sekojdnevno go “tresat” megaaferi. Od skandaloznoto kupuvawe na vakcini protiv svinski grip lani, preku somnitelniot tender za nabavka na vakcini za hepatitis i morbili, nerazre{uvaweto na deseticite direktori na bolnici kaj koi se otkri zloupotreba na slu`benata dol`nost, urivawe na pokrivi na klinikite, smrt na rodilki vo krajno nerazjasneti okolnosti, pa do najnovata – dolgot kon firmata {to dostavuva hrana na Klini~kiot centar, poradi koja bolnite zav~era ostanaa bez obrok. Osmani najavi nekolku desetici reformi na zdravstvniot sistem, od koi kako priprioritetni gi izdvoi na-

BUJAR OSMANI MINISTER ZA ZDRAVSTVO: "Jas sum ~ovek koj gradi, a ne ru{i i garantiram deka dodeka sum minister, nema da zatvoram nitu edna bolnica. Nie kako ministerstvo barame re{enija, a ne gi stavame problemite pod tepih. O~igledno site vie, kako podnesuva~i na informacijata, ne bevte svesni koga se potpi{uvavte. So toa samo udrivte {amar na javnoto zdravstvo vo Makedonija, no va{ata cel e toa da propadne, za da se pojavite vo uloga na negovi spasiteli. I, ve molam, vo idnina da vnimavate pri pi{uvaweto dokumenti do Ministerstvoto, bidej}i vo podnesenata informacija ima pove}e od 90 pe~atni gre{ki."

\OR\I OROV^ANEC

PRATENIK NA NOVA ALTERNATIVA I PORANE[EN MINISTER ZA ZDRAVSTVO: "]e ima s$ pove}e mrtvi, a ne pove}e oprema. Koga vo bolnicite nema leb, pacientite od niv neka ne ~ekaat ni lek. Duri i ku~iwata koi kruèa okolu Klini~ki centar pove}e gi nema, zatoa {to nema ni hrana. To~na e konstatacijata deka zdravstveniot sistem gi ubiva pacientite, a i deka }e bide potrebno mnogu vreme za da se korigira vakvata situacija." bavkata na nova medicinska oprema vredna pove}e od 100 milioni evra, voveduvaweto elektronski zdravstveni karti~ki, namesto zdravstvenite kni{ki, izgradba na nov Klini~ki centar vo Bardovci, novi modeli na finansirawe na zdravstveniot sistem, izgradba na 17 novi ambulanti vo ruralnite podra~ja, transformacija na Voenata vo op{ta bolnica, formirawe mreà na zdravstveni ustanovi vo koja prednost }e imaat dràvnite kliniki, voveduvawe skrining za rano otkrivawe rak na dojkata i kolorektalen karcinom i voveduvawe elektronski registar za zdravstveni rabotnici. Zaedni~ka za site ovie proekti e bavnata realizacija. Osmani v~era garantira{e deka tie }e dadat rezultati, no, toa, re~e, ne e pra{awe na volja, tuku pra{awe na vreme, pa trebalo da bideme trpelivi.

KAPITAL / 17.12.2010 / PETOK

Politika / Pari / Dr`ava

KRISTOFER IVON I JORGO [ACIMARKAKIS

PREGLED VESTI MANEVSKI: DVOJNOTO DR@AVJANSTVO NEMA DA GI [TITI KRIMINALCITE

SPOROT ZA IMETO E PROBLEM NA MAKEDONIJA, M NE NA BRISEL GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

e gledam re{enie koe moè da se postigne so pritisokot od nekoja zemja na EU. Odgovornosta ostanuva na dvete zemji zasegnati od sporot tie samite da go re{at ova pra{awe. Ne smetam deka pritisokot }e pomogne vo re{avaweto. Naprotiv, nametnatoto re{enie ne bi imalo dobri {ansi da bide prifateno i odr`livo, pora~a britanskiot ambasador vo Makedonija, Kristofer Ivon. Sporot go ocenuva kako rasprava me|u dve zemji koi edinstveno go imaat kapacitetot da go re{at ova pra{awe. "Smetam deka postoi odgovornost kaj dvete zemji da go re{at sporot za imeto. Nitu Velika Britanija, nitu koja bilo druga zemja ne moè da gi diktira uslovite kako da se re{i ova pra{awe. Makedonija i Grcija treba da pokaàt liderstvo, fleksibilnost i posvetenost za nadminuvawe na sporot za imeto", izjavi Ivon. Vo odnos na evrointegraciskite procesi na Makedonija, Ivon poso~i deka pokraj re{enieto na sporot so Grcija, potrebno e ispolnuvawe i na site kriteriumi od Kopenhagen. "Ako instituciite na Unijata baraat podobruvawe na reformite vo oblasta na slobodata na mediumite, vo biznis-sektorot, vo

Dodeka Makedonija ~eka problemot so Grcija da se re{i preku pointenziven anga`man na me|unarodnata zaednica, od Brisel pora~uvaat deka Unijata nema nitu da pritiska, nitu da diktira kako da se re{i sporot za imeto vladeeweto na pravoto ili sudstvoto, toga{ treba da se slu{aat preporakite na Unijata. Pritoa, ~lenstvoto na EU ne treba da se gleda kako nagrada za sprovedenite reformi, tuku kako reformi koi se za dobroto i od korist za gra|anite na ovaa dràva", veli britanskiot ambasador. Pritoa, dodava toj, najvaèn aspekt vo celata ova prikazna e aspektot "da se saka" da se stane ~lenka na EU. "Evropskata unija ne go nametnuva ~lenstvoto. Toa zavisi najmnogu od toa kolku va{ata zemja go saka ova ~lenstvo". Vo odnos na perspektivite na Brisel vo odnos na Makedonija za 2011 godina, Ivon veli deka tie perspektivi zavisat samo od nas. "Makedonija sama treba da odlu~i dali }e prodolì so ispolnuvaweto i prod l a b o~ u v a w e to n a reformskite procesi. Ne e na Britanija da odlu~i za toa, tuku na va{ata Vlada. Evropskata

unija nema da re~e "Nie se predomislivme, sega }e prezememe ne{to so ~lenstvoto na Makedonija". istakna Ivon. Deka re{enieto na sporot za imeto e vo racete na Atina i Skopje potencira{e i pretsedatelot na Me{ovitiot komitet EU-Makedonija, Jorgo [acirmakakis. "Site znaeme deka izlezot e nao|awe re{enie za imeto. Toa e vo racete na dvajcata premieri, Nikola Gruevski i Jorgos Papandreu. Tie se odgovorni da najdat re{enie, a nie mo`eme samo da ~ekame i ~ekame", re~e [acimarkakis i dodade deka Vladata na Skopje mora da gi ispolni i da gi za~uva site evropski vrednosti i kriteriumi od Kopenhagen. Od druga strana, vicepremierot zadol`en za evropski pra{awa, Vasko Naumovski, pak, topkata ja prefrla vo racete na Brisel

Niedna zemja ne mo`e da vi pomogne da se dogovorite so Grcija!

VLASTA NEZAINTERESIRANA ZA PREPORAKITE OD GREKO

KOGA NEMA IZBORI, ZO[TO DA GO SREDUVAME IZBIRA^KIOT SPISOK I ZAKONIKOT!? MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

lasta prodol`uva so ignorirawe na raspravite za izmeni na Izborniot zakonik. Otkako premierot Nikola Gruevski odlu~i da nema vonredni izbori, pa za ova dobi poddr{ka od pratenicite, VMRO–DPMNE i DUI smetaat deka zatoa {to ima vreme do novite izbori, nema potreba brzo da se intervenira vo Izborniot zakonik. Osven vicepremierot, Vasko Naumovski, koj po vovedniot zbor si zamina, nitu eden pretstavnik na vladeja~kite partii ne u~estvuva{e na v~era{nata javna rasprava "Izboren proces – uloga, predizvici i nadle`nosti na Dr`avnata izborna komisija", organizirana od DIK i Misijata na OBSE. A samiot Naumovski izjavi deka ne mora da se brza: "Ne se planirani izbori naskoro, a za narednite izbori s$ }e bide podgotveno

i Grcija. "Klu~no za evropskata integracija na sekoja dràva se dobrososedskite odnosi, koi se princip {to treba da vaì i za dràvite-~lenki na EU. Dokolku me|u dve sosedni dràvi ednata ve}e e ~lenka na EU, a drugata e kandidat, ne zna~i deka taa {to e ~lenka po avtomatizam e dobriot sosed, a drugata dràva e lo{iot sosed", veli Naumovski. Dobriot sosed, dodade toj, e onaa dràva koja predlaga bilateralni spogodbi, koja se zalaga za zajaknuvawe na bilateralnata sorabotka za sojuzni{tvo so svoite sosedni dràvi. Dobrite sosedi se onie {to pomagaat vo nevolja, a ne onie koi gi soz d a v a a t n ev olj ite, pora~a Naumovski.

navreme. SEP, DIK i Ministerstvoto za pravda rabotat na sozdavawe na site uslovi za fer i demokratski izbori", izjavi Naumovski. So ova se zasilija obvinuvawata na opozicijata deka vlasta, vsu{nost, nema politi~ka volja za izmeni na Zakonikot, a ottuka, nitu za fer izbori. "Se slu~ilo so ist izboren zakonik da se odr`at i fer, no i kriminalni izbori vo Makedonija, {to zna~i za demokratski izbori klu~na e politi~kata volja. Neprisustvoto na vlasta e pokazatel deka tie ne se podgotveni. Nie mora da gi doneseme izmenite, a mora da go a`urirame i izbira~kiot spisok", veli prateni~kata na SDSM, Cvetanka Ivanova. So konstatacijata na Ivanova deka e neophodno prisustvoto na partiite koi na izborite se predmet na glasawe, se soglasi i pretsedatelot na DIK, Aleksandar Novakoski.

"Politi~kite partii treba da se tuka. Site parlamentarni partii se pokaneti i neophodna e nivnata poddr{ka na ovoj proces", izjavi Novakoski. Profesorkata Sla|ana Taseva reagira{e na izostavaweto na preporakite od GREKO za finansiraweto na izbornite kampawi pri izmenite na Izborniot zakonik. "]e se glasa Izborniot zakonik, a nitu edna od preporakite na GREKO ne e zemena predvid. Politi~arite begaat od vakvi raspravi koga ne se podgotveni na transparentnost vo pogled na finansiraweto na kampawite", re~e Taseva. Izmenite na Izborniot zakonik gi otvori tokmu VMRO–DPMNE, pod pritisok na me|unarodnata zaednica, koja najmnogu zabele`uva za na~inot na finansirawe na partiite i transparentnosta na toj proces, no sega od partijata velat deka imale pova`ni raboti na koi se fokusirani.

inisterot za pravda, Mihajlo Manevski, izjavi deka inicijativata dvojnoto dràvjanstvo pove}e da ne bide pre~ka za licata koi se osomni~eni za kriminal vo zemjava da bidat izneseni pred sud, vleguva vo faza na usoglasuvawe so Ustavot. “Vlegovme vo faza na usoglasuvawe na na{iot Ustav, za nikoj koj }e stori krivi~no delo da ne moè da odbegne kazna poradi toa {to poseduva dvojno dràvjanstvo. Nikoj so kazneno delo ne smee da steknuva kade bilo imotna korist i site dràvi vo regionalna sorabotka se dol`ni da sorabotuvaat. Taa sorabotka e vo interes na gra|anite na tie dràvi, gra|anite na Evropa”, veli ministerot. Manevski najavi deka otkako }e bidat doneseni izmenite vo Ustavot, }e sleduvaat bilateralni dogovori so Hrvatska, Crna Gora, Srbija, kako i odredeni dogovori so Kosovo. Makedonija ne moè da iznese pove}e lica osomni~eni za milionski kriminal do postojnite zakoni pred liceto na pravdata, bidej}i gi {titi dvojnoto dràvjanstvo. Takov e slu~ajot so porane{niot direktor na Carinskata uprava, Dragan Daravelski, potoa Vladimir Tamburkovski, osuden na pet godini zatvor za kriminal vo vele{kata topilnica i porane{niot minister za zdravstvo, Vlado Dimov.

IMETO SE BRANI SO [TRAJK SO GLAD! rupa Makedonci, predvodeni od \or|i Filev, v~era {trajkuvaa so glad protiv menuvaweto na ustavnoto ime na Makedonija. Ostaveno od predcite, kako simbol za dràvata, jazikot, tatkovinata i identitetot, spored ovaa grupa, toa e fakt koj ne moè i ne smee da se promeni. Grupata 24 ~asa {trajkuva{e vo bibliotekata Bra}a Miladinovci. Bibliotekata ja ocenija kako mesto koe, poradi knièvniot fond, imalo odli~na energija i mo`nost preku salata istata da dopre do site Makedonci. Planirano e {trajkot da ima tri fazi. Osven v~era{niot vo Bra}a Miladinovci, vo fevruari i mart e planiran 48-~asoven {trajk so glad, a vo juni i juli {trajkot }e trae bez ograni~uvawe. Iako gi povikaa politi~arite da im se pridruàt, celta na ovaa grupa ne bila politikata. Pozitivnata energija sakaat da ja spodelat so site Makedonci.

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI BRISEL ZADOVOLEN OD STARTOT NA IPARD rvite rezultati od apliciraweto za IPARD vo Makedonija se mnogu dobri. Sproveduvaweto na evropskata pretpristapna programa generalno e na dobar pat, no za nejzino u{te pouspe{no realizirawe treba da se vklu~at site zasegnati strani, pora~aa pretstavnicite od Evropskata komisija po dene{niot sostanok na Komitetot za sledewe na IPARD. Spored @erard Kieli, rakovoditel na Oddelot za IPARD pri Generalniot direktorat za zemjodelstvo i ruralen razvoj, razo~aruva brojot na odbienite barawa. Sproveduvaweto na IPARD, spored Kieli, }e poka`e kolku Plate`nata agencija e sposobna da menaxira so EU fondovite i da go pridvi`i makedonskoto zemjodelstvo kon EU politikite i standardite. Ministerstvoto za zemjodelstvo, zadovolno od dosega{nata realizacija na IPARD, sega gi detektira pre~kite vrz osnova na {to }e se menuva ili dopolnuva programata. Idnata godina e predvideno objavuvawe na tri novi IPARD oglasi. Godinava ima{e dva javni povici. Na prviot, za 18,5 milioni evra bea dostaveni 133 barawa, a bea sklu~eni 27 dogovori za 3,8 milioni evra investicii i 1,9 milioni evra kofinansirawe. Na vtoriot, za 40 milioni evra se dostaveni 112 aplikacii. Nivnata obrabotka e vo tek.

PROMENETO IMETO NA MISIJATA NA OBSE VO SKOPJE abquduva~kata misija na OBSE se preimenuva vo Misija na OBSE vo Skopje. Od imeto na organizacijata e otstraneta komponentata "nabquduvawe na prelevawata”, koja ve}e podolg period ne korespondira so ona {to go raboti misijata vo Makedonija. Novoto ime, Misija na OBSE vo Skopje, podobro ja otslikuva politi~kata realnost vo regionot, no i napredokot {to go ima postignato Republika Makedonija na planot na unapreduvawe na demokratijata, gradewe i unapreduvawe na dobrososedskite odnosi i evropskite i evroatlantskite integracii, ocenuvaat vo makedonskoto M inis ters tvo za nadvore{ni raboti. So ova e jasno ka`ano deka Misijata ve}e nema zada~a da nabquduva mo`ni prelevawa na konflikti. Toa e svoevidno priznanie za novata era na mirot vo regionot, a za nas e korisna i od aspekt na privlekuvawe stranski investicii – stabilna zemja e osnoven preduslov za investirawe, velat vo MNR.

KONFERENCIJA ZA PREVENCIJA I REPRESIJA NA KORUPCIJATA VO POLICIJATA o pozdravni govori na ministerkata za vnatre{ni raboti, Gordana Jankuloska i ambasadorot na misijata na OBSE, Hoze Luis Herero, vo hotelot Radika vo Leunovo deneska po~na dvodnevna me|unarodna konferencija "Prevencija i represija na korupcijata vo policijata”. Donesuvaweto na antikorupciskata programa na MVR za 2010 godina, koja opfa}a sistem na merki i aktivnosti za afirmacija na principite na profesionalnost i strogo po~ituvawe na Ustavot i zakonite, bi trebalo da pridonese za spre~uvawe na korupcijata i koruptivnoto odnesuvawe, izjavi ministerkata za vnatre{ni raboti, Gordana Jankuloska, na otvoraweto na me|unarodnata konferencija na tema "Prevencija i represija na korupcijata vo policijata”, koja se odr`uva vo Mavrovo. Taa, govorej}i za rezultatite od rabotata na sektorot za vnatre{na kontrola i profesionalni standardi pri MVR, poso~i deka godinava vo domenot na koruptivnoto odnesuvawe krivi~no bile prijaveni 25 vraboteni, a za poslednive tri godini na 78 lica im e daden otkaz. Na konferencijata u~estvuvaat pretstavnici od sektorite za vnatre{na kontrola na policiite od Makedonija, Albanija, Srbija, Romanija, Bugarija, Bosna i Hercegovina i Crna Gora.

KAPITAL / 17.12.2010 / PETOK

RASPRAVA ZA BUXETOT NA GRAD SKOPJE ZA 2011

SDSM: TRAJANOVSKI GO ZADOL@UVA GRADOT ZA TRI NAREDNI MANDATI! MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

azvoen i investiciski, vaka gradona~alnikot na grad Skopje, Koce Tr a j a n o v s k i , go o p i { a p r e d l o gbuxetot na gradot za 2011 godina. Buxetot }e "teì" 89,5 milioni evra. Pokraj redovnite prihodni sredstva, Buxetot }e bide finansiran i od proda`bata na kapitalni delovni objekti, kako katni garaì, koi se planirani da bidat izgradeni vo centarot na gradot, edna kaj Beko i vtorata kaj Cveten pazar. Gradskiot tatko se nadeva deka }e go napolni buxetot od proda`bata na ovie i drugi objekti, bidej}i najgolem del od prihodite vo nego se planirani tokmu od ovie stavki. Vo buxetot na gradot se presmetani rekonstrukcii na nekolku bulevari, izgradba na most kaj Saraj, rekonstrukcija na fasadi, vtora gradska plaà. Ova se kapitalnite proekti za koi }e bidat potro{eni najgolem del od sredstvata. Izgradbata na ulicata Teodosij Gologanov na potegot od Nova Makedonija do studentskiot dom Goce Del~ev }e go ~ini gradot 813 iljadi evra; rekonstrukcijata na èlezniot most na vlezot vo Saraj }e ~ini 740 iljadi evra, dodeka za rekonstrukcija i dogradba na ostanatite

BUXET NA GRAD SKOPJE ZA 2011 GODINA

OSNOVEN BUXET

60% BUXET NA DONACII

1% BUXET NA KREDITI

10% BUXET NA DOTACII

BUXET NA SAMOFIN. AKT.

23%

mostovi, kolovozi, trotoari i ogradi planirano e da bidat potro{eni 1,5 milioni evra. Za izgradbata na vtorata gradska pla`a }e bidat potro{eni 150 iljadi evra. Najgolemo negoduvawe kaj opozicijata predizvika planot za izgradba na splavovi na Vardar, koi }e bidat koristeni kako kafuliwa, no i izgradbata na administrativna zgrada za administracijata na gradot. Za opozicionite sovetnici vo Sovetot na grad Skopje vakvite proekti se diskriminatorski i prodol`enie na proektot "Skopje 2014". “I dvete investicii se nesoodvetni i nepotrebni. Vo vreme koga se krati na

s$ {to e nepotrebno nie dopolnitelno se rasfrlame so pari. Ova nema da im go podobri ìvotot na gra|anite na grad Skopje”, izjavi \or|i Savov od sevetni~kata grupa na SDSM. Spored gradona~alnikot Trajanovski, uslugite koi gi nudi gradot }e bidat sprovedeni na najefikasen na~in. “Site proekti koi se predvideni so buxetot za 2011 godina }e ovozmoàt i dosledno sproveduvawe na obvrskite koi gradot gi ima kon gra|anite i kon nivnite interesi”, izjavi Trajanovski vo odbrana na buxetot. Idejata za izgradba na splavovi, gradska plaà za opozicijata e realizacija na kafanskite vizii na

gradona~alnikot, koj namesto da go re{i haosot so javniot gradski prevoz, }e gi zamajuva lu|eto so evtini trikovi za privlekuvawe na vnimanie. “Za àl, gradona~alnikot }e se zadolì so kredit za Prvomajska od 2,5 milioni evra, }e zema kredit za katni garaì, za vozila za Komunalna higiena. Kako {to trgnal, }e zeme tolku mnogu krediti do krajot na svojot mandat {to ni trojca negovi naslednici nema da moàt da gi vratat”, istakna Sofija Kunovska, sovetni~ka od SDSM. Sovetni~kata grupa na SDSM podnese 13 amandmani za izmena na buxetot. Sovetot gi odbi site.

DEKANITE NA PMF I NA FAKULTETOT ZA ELEKTROTEHNIKA PROTIV IDEJATA NA TODOROV

FAKULTETOT ZA INFORMATIKA NIKOJ NE GO SAKA VO SVOI PROSTORII VIKTORIJA MILANOVSKA

milanovska@kapital.com.mk

izi~ki e neizvodlivo da se f o rmi r a n o v o n a j a v e n i ot fakultet za informati~ki nauki i kompju terski in`enering (FINKI) vo prostoriite na postojnite informati~ki instituti na Prirodnomatemati~kiot i na Fakultetot za elektrotehnika i informaciski tehnologii, tvrdat dekanite. Spored niv, ne e vozmo`no vo, kako {to velat, pretesnite prostorii da funkcioniraat ni sega{nite dva fakulteti, a u{te pomalku i tret. Dekanite ne otstapuvaat od baraweto noviot fakultet da se formira na nova lokacija, so nov kadar, posebni tehni~ko-materijalni sredstva i nova studiska programa. "Apsolutno e neizvodlivo ona {to se planira so noviot

fakultet za informatika. Nie i sega nemame dovolno prostor, pa koristime prostorii na drugi fakulteti. Se nadevame deka ovaa odluka }e se smeni. Vo sprotivno, ne znam kako }e funkcioniraat rabotite", veli za "Kapital" dekanot na FEIT, Mile Stankovski. I dekanot na PMF, Done Ger{anovski, smeta deka ne mo`e noviot fakultet da gi koristi prostoriite i profesorite na postojnite instituti. Spored nego, ovaa odluka gi osuduva na propast dvata fakulteti. "Nie ne sme protiv tret fakultet, no, kako {to odat rabotite, dvata postojni informati~ki oddeli, koi se mnogu uspe{ni, }e propadnat, a tretiot }e postoi "radi reda". Treba li na{iot profesorski kadar da se odlie, a sozdava uspe{ni i ceneti studenti", istakna toj. TODOROV NE OTSTAPUVA Ministerot za obrazovanie, Nikola Todorov, ostanuva na

stavot deka noviot fakultet treba da funkcionira vo prostoriite na postojnite instituti. "Dekanite na PMF i na Fakultetot za elektrotehika baraa nivnite oddeli za informatika da prodolàt da postojat i jas toa im go ovozmoìv. Toga{ nastanaa ovie raspravii i od dekanite i od rektoratot be{e sugerirano deka treba da se sozdade nov fakultet, a postojnite dva da prodolàt da funkcioniraat. Ostavivme mo`nost i profesorite da biraat dali }e ostanat vo postojnive ili }e go izberat noviot fakultet", veli Todorov, potenciraj}i deka zad vakvite barawa na dekanite se krie interes za pove}e pari. SDSM: FORMIRAWETO NA FINKI E PROTIVZAKONSKO Otkako pred edna nedela sobraniskata Komisija za obrazovanie go izglasa predlogot za formirawe nov fakultet, SDSM obvini deka

ova e nezakonska odluka poradi nepostoeweto na programa za visokoobrazovna dejnost, koja Vladata trebalo da ja izgotvi pred dve godini. "Nov fakultet se otvora dokolku se javi potreba od nova studiska programa, a vaka, koga ve}e imame dva fakulteti, ne ni treba tret koj bi funkcioniral vo isti prostorii, so isti profesori i po identi~na studiska programa", veli Slavica Grkovska-Lo{kova, pratenik na SDSM i ~len na Komisijata za obrazovanie, nauka i sport. Spored pratenikot na VMRODPMNE i ~len na Komisijata, Cvetko Grozdanov, dozvolata od sobraniskata Komisija e garancija deka formiraweto na FINKI e izvodlivo. "[tom Komisijata ja izglasa vakvata odluka, toa zna~i deka postojat uslovi za nejzina implementacija. Ne gledam ni{to sporno vo celiov slu~aj", re~e toj.

KAPITAL / 17.12.2010 / PETOK

Kompanii / Pazari / Finansii

SLOVENE^KIOT TRGOVSKI SINXIR ]E INVESTIRA 700 MILIONI EVRA NA BALKANOT

PREGLED VESTI STOPANSKA BANKA GI NAMALI KAMATITE NA DEPOZITITE topanska banka od Skopje gi namali kamatnite stapki na denarskite depoziti i {tedni vlogovi za polovina procenten poen. Najatraktivnite stapki na ovie depoziti sega iznesuvaat: 9,4% za dvegodi{niot depozit, 6,7% za godi{niot, 6,5% za {estmese~niot depozit i 5,7% za trimese~en depozit. So vakviot poteg, Stopanska banka go po~na branot namaluvawa na kamatite za {tedewe, otkako Narodnata banka neodamna ja namali osnovnata kamata na blagajni~kite zapisi od 4,5% na 4%. Se o~ekuva deka vo sledniot period i ostanatite banki }e gi namalat kamatite na depozitite, osobeno poradi toa {to od Nova godina }e imaat zakonska obvrska da gi poevtinat i kreditite. Soglasno Zakonot za obligacioni odnosi, najvisokata kamata za denarskite krediti za biznis-sektorot od 1 januari }e iznesuva 14%, dodeka, pak, za gra|anite kamatata nema da bide povisoka od 12%. Kaj deviznite krediti, pak, postoi mo`nost kamatite da se zgolemat za polovina procenten poen poradi toa {to za tolku porasna evropskata kamata Euribor vo poslednite {est meseci.

MERKATOR ]E VLEZE VO MAKEDONIJA DO 2015? Namesto do 2012 godina, Merkator najavuva deka }e vleze na makedonskiot pazar do 2015 godina. Grupacijata najavuva deka vo regionot }e investira 700 milioni evra ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

lovene~kiot trgovski sinxir Merkator do 2015 godina }e investira 700 milioni evra vo pro{iruvawe na maloproda`nata mre`a, a planiraat i vlez na makedonskiot i kosovskiot pazar. Na krajot na 2009 godina od slovene~ki Merkator najavija deka }e vlezat na makedonskiot pazar najdocna do 2012 godina, ne preciziraj} i kolku }e investiraat vo zemjava. Vo godi{niot izve{taj za

planovite na Merkator, objaven na Qubqanska berza, pokraj o~ekuvawata za rast vo slednite pet godini, predvideno e pogolemo regionalno {irewe na trgovijata na malo i na logisti~kata mre`a. Ova vleva optimizam deka } e se realizira dolgonajavuvaniot vlez na slovene~kiot trgovski sinxir na makedonskiot pazar. Od Merkator-Makedonija ne sakaa da komentiraat za planovite na grupacijata i za po~etokot na izgradbata na trgovskiot centar koj treba da se izgradi vo Skopje. Ottamu objasnuvaat edinstveno deka konkretnite planovi na kompanijata }e

gi prezentiraat na po~etokot od 2011 godina. Grupacijata Merkator do 2015 godina planira da ostvari neto-prihodi od 4,2 milijardi evra, {to pretstavuva godi{en rast od 9%, a o~ekuva i dobivka od 100 milioni evra. “Samo za 2011 godina se planirani 2,9 milijardi evra prihodi od proda`ba, {to pretstavuva {est pati pove}e od predviduvawata za 2010 godina”, pi{uva vo posledniot izve{taj na Merkator. Slovene~kiottrgovski sinxir e prisuten na makedonskiot pazar od 2005 godina preku svojata podru`nica Merkator-Makedonija. Od

kompanijata nekolku godini najavuvaat vlez na makedonskiot pazar i izgradba na trgovski centar na Merkator vo Skopje. Na po~etokot na godinava Ministerstvoto za transport i vrski odzede del od grade`noto zemji{te koe kompanijata go kupila od dr`avata za izgradba na trgovskiot centar, {to, spored Merkator, ne bilo pre~ka da gi odlo`at investiciskite planovi. Iako od centralata na Merkator vo Slovenija najavija deka prviot trgovski sinxir na makedonskiot pazar }e go otvorat do 2012 godina, izgradbata s$ u{te ne e po~nata.

VES MEKGRU, [EF NA MISIJATA NA MMF ZA MAKEDONIJA

GOLEMI SE POTENCIJALITE ZA NOVI [OKOVI KOI BI VLIJAELE VRZ MAKEDONIJA ospodine Mekgru, kako go komentirate faktot {to tokmu Vladata, koja brza{e predvreme da se razdolì so MMF, go sklu~i najgolemiot aran`man dosega? Treba da se razbere deka stanuva zbor za kreditna linija za pretpazlivost. Ova ne e zaem, tuku kreditna linija. Makedonija moè da povlekuva sredstva dokolku e potrebno. Toa e eden vid osiguruvawe vo slu~aj na nekoi nepredvidlivi {okovi. Kolkava suma o~ekuvate da bide povle~ena vo narednite dve godini? -Ne o~ekuvam deka Makedonija }e treba da gi iskoristi ovie pari, no dobro e da bidat dostapni kako eden vid osiguruvawe vo slu~aj na neo~ekuvani {okovi. Korisno e da se ima eden vid osiguruvawe {to im ovozmoùva na dràvite da imaat samodoverba deka i vo slu~aj na nepredvideni situacii imaat rezerva za da ja obezbedat svojata finansiska stabilnost. No, ako rizicite se mali, a Makedonija vodi zdrava

ekonomska politika, zo{to e tolku golema kreditnata linija? Veruvame deka ekonomskite politiki vo Makedonija se silni. Potvrda za toa e niskiot fiskalen deficit, nivoto na javen dolg od 25% od BDP e nisko, inflacijata isto taka. No, kako i da e, vo poslednite godini vidovme razli~ni {okovi vo svetot. Po~na so Leman Braders, pa krizata vo Grcija, sega so Irska. Potencijalite za novi {okovi, koi bi mo`ele da imaat efekt vrz Makedonija, se golemi. Kolku se evtini ovie pari? Koi se uslovite za nivno vra}awe? Ako Makedonija pozajmi pari od MMF, uslovite za vra}awe se voobi~aenite {to gi nudi Fondot vo normalnite aran`mani so razli~ni kamatni stapki povrzani so dolarot, evroto, jenot i funtata. Vo sekoj slu~aj, ako Makedonija pozajmi 400 milioni evra, prose~nata kamatna stapka }e bide ne{to pogolema od 2%. Kakov e Va{iot komentar za proektot "Skopje 2014", koj e vreden nekolku stotici milioni evra. Mo`e

li toa da go dovede vo opasnost zacrtaniot buxetski deficit od 2,5%? Nie sme ubedeni vo opredelbata na Vladata da go za~uva fiskalniot deficit na nivo od 2,5% od BDP, a {to se odnesuva do toa kako nekoja zemja-~lenka tro{i buxetski pari, toa ne e predmet na na{ interes. Toa e tema koja treba da se debatira na javni i politi~ki debati. Dali odobruvaweto na tolkava suma zna~i deka MMF veruva vo makedonskata idnina i pokraj blokiranite evrointegracii poradi sporot so Grcija? Ovaa kreditna linija za pretpazlivost zna~i

deka MMF ima doverba vo makedonskata makroekonomska politika i o~ekuva prodolùvawe na stabilnosta i rastot. Za~lenuvaweto vo NATO i EU ne e del od relaciite me|u Makedonija i MMF, iako sme sigurni deka ~lenstvoto vo EU }e & donese golema korist na Makedonija. [to mislite za tezata deka napu{taweto na kursot na stabilen denar }e bide pottik za makedonskata ekonomija? Politikata na stabilen kurs na denarot dobro & sluì na ekonomijata i nie gi ohrabruvame zalo`bite na vlasta da prodolàt so takva politika.

BITOLSKATA MLEKARNICA NE SE PRODAVA?! o najavite na direktorot na Salford, Juxin Xafri, deka } e prodade s$ {to poseduva ovoj investiciski fond vo Srbija, menaxmentot na bitolskata mlekarnica IMB, koja e del od istiot investiciski fond, izjavi deka vo momentov nema oficijalni informacii za proda`ba na mlekarnicata i deka site ponatamo{ni informacii povrzani so proda`ba }e gi tretiraat kako {pekulacija. Prviot ~ovek na investiciskiot fond Salford denovive najavi deka go zavr{uva svojot investiciski ciklus vo Srbija i gi prodava Imlek, Suboti~ka mlekarnica, Bambi Banat i Knez Milo{. Xafri navede i deka vo narednite dve godini investiciskiot fond }e gi prodava site kompanii vo koi imaat sopstveni~ki udel na teritorijata na Srbija, Ukraina, Rusija i Gruzija. “Kompaniite vo koi imame udel }e gi prodavame po pazarna cena na globalni kompanii. Smetame deka proda`bata }e bide lesna, zatoa {to kompaniite koi gi poseduva Salford nemaat problemi so monopoli i ~isto rabotat”, izjavi Juxin. Toj navede i deka vo naredniot period }e startuvaat nov investiciski ciklus vo Srbija. Sfera na nivno interesirawe }e bide vlo`uvawe vo sli~na industrija od koja izleguvaat, no i vo energetika i telekomunikacii, zatoa {to vo tie oblasti imaat iskustvo, no ne precizira za koi kompanii se zainteresirani. Salford vo Srbija dosega ima investirano polovina milijarda evra. Ovoj investiciski fond e prisuten i vo Makedonija, kade {to preku srpski Implek e sopstvenik na bitolskata mlekarnica IMB.

PREZENTACIJA NA PROGRAMATA ZA FINANSIRAWE NA ODR@LIVA ENERGIJA o Stopanskata komora denes }e se odrì prezentacija na Programata za finansirawe na odr`liva energija za Zapaden Balkan – WeBSEFF EU/EBOR Makedonija – Instrument za konkurentnosta na mali i sredni pretprijatija. Ovaa programa momentalno nudi najpovolni uslovi za kreditirawe vo ovaa oblast. Kreditite se do dva milioni evra, besplatna inènerska i ekonomska ekspertska poddr{ka, kako i gotovinski povrat do 20% od obemot na kreditot za uspe{no realiziran proekt. Pokraj Programata za finansirawe na odr`livata energija, vo Stopanskata komora }e bide prezentirana i programata na EU/EBOR Makedonija – Instrument za poddr{ka na konkurentnosta na mali i sredni pretprijatija. Ovaa programa se odnesuva na usoglasuvawe so pravnata regulativa za kvalitet, bezbednost i zdravje, kako i za{tita na ìvotnata sredina. Unapreduvaweto na standardite od ovaa sfera moàt da ovozmoàt konkurentna prednost za makedonskite kompanii.

Kompanii / Pazari / Finansii

10 2.268

MBI 10

MBID

115,70

2.474 2.263 2.258

KAPITAL / 17.12.2010 / PETOK

OMB

115,60

2.464

115,50

2.454

115,40 115,30

2.444

115,20 2.434

2.253

115,10

2.424 2.248

115,00

2.414

10/12/10

11/12/10

12/12/10

13/12/10

14/12/10

15/12/10

16/12/10

10/12/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

114,90 11/12/10

12/12/10

13/12/10

14/12/10

15/12/10

16/12/10

10/12/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

11/12/10

12/12/10

13/12/10

14/12/10

15/12/10

16/12/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

KAKO POEFIKASNO DA SE UPRAVUVA SO RIZICITE?

UPRAVUVAWE I MENAXIRAWE SO RIZIK NE E ISTA RABOTA Makedonskite kompanii treba aktivno da gi vklu~at neizvr{nite direktori vo prezemaweto na del od aktivnostite, a so toa i del od odgovornosta vo opredeluvaweto na apetitot i strategijata za rizici ostojat razliki me|u upravuvaweto и менaxiraweto so rizicite. Prvoto e vo nadle`nost na odborite na direktori, a vtoroto treba da bide vo racete na izvr{niot menaxment. Celta na rabotilnicata “Upravuvawe so rizici: strate{ka perspektiva”, {to ja organiziraa Makedonskata berza i Me|unarodnata finansiska korporacija (IFC), be{e da se pottiknat makedonskite kompanii aktivno da gi vklu~at neizvr{nite direktori vo prezemaweto na del od aktivnostite, a so toa i del od odgovornosta vo opredeluvaweto na apetitot i strategijata za rizici. Imaj}i gi predvid generalnite zaklu~oci deka vo poslednata ekonomska kriza akcionerite, doveritelite i site drugi zainteresirani strani zagubija golema vrednost tokmu poradi neuspe{noto upravuvawe so rizici, be{e organizirana rabotilnicata. Taa se fokusira{e na razlikite me|u upravuvaweto so rizici i “hexiraweto” na rizicite, kako se meri izlo`enosta kon rizici i va`nosta na konceptot na portfolio, kako i na toa kako korporativnite finansii gi vklu~uvaat rizicite vo vrednuvaweto na kompaniite. Prakti~nite aspekti na rabotilnicata bea nameneti za pretstavnicite na kompaniite od zemjava, so cel da im obezbedat nasoki i

alatki kako da upravuvaat so rizicite za da imaat korist od niv, kako da upravuvaat so rizicite na nivo na cela kompanija i kako da go integriraat upravuvaweto so rizici vo korporativnoto upravuvawe. Rabotilnicata ja vodea Maksin Garvi, Oliviero Rogi i profesor Torben Andersen. D-r Garvi e od oddelenieto za korporativno upravuvawe vo centralata na IFC vo Va{ington i rakovoditel na Programata za upravuvawe so rizici, koja e del od aktivnostite na IFC za odgovor na svetskata ekonomska kriza. Taa ima za cel na direktorite na kompaniite od zemjite vo razvoj da im obezbedi alatki za efektivno kontrolirawe na prezemaweto rizici. Programata za upravuvawe so rizici na IFC ve}e ima organizirano desetina rabotilnici na ovaa tema vo cel svet, a rabotilnicata vo Makedonija be{e organizirana zaedno so Proektot za korporativno upravuvawe na IFC, poddr`an od [vajcarskiot dr`aven sekretarijat za ekonomski pra{awa (SEKO), koj ima dolgogodi{na sorabotka so Makedonskata berza. Na rabotilnicata edna sesija be{e posvetena na lokalnite praktiki za upravuvawe so rizici vo kompaniite od realniot sektor, so koja predava{e Dimitar Serafimov, rakovoditel na sektorot za upravuvawe so rizici vo Makedonski Telekom i ~len

KOMERCIJALNA BANKA SO 58% OD VKUPNIOT BERZANSKI PROMET kcijata na Komercijalna Bbanka vo tekot na v~era{niot den ostvari promet od 9,4 milioni denari, odnosno 58% od vkupniot realiziran berzanski promet od 16,1 milioni denari. Vakvata zgolemena transakciska aktivnost so akcijata na bankata doa|a vedna{ po objavuvaweto deka taa planira da se dokapitalizira za suma od 15 milioni evra. V~era, isto taka po~na i nov krug na proda`ba na akcii i udeli od Fondot za penzisko osiguruvawe po pat na javna berzanska aukcija, pri {to be{e realiziran promet od 2,3 milioni denari. Drugite hartii od vrednost trguvaweto go zavr{ija pod svojot prosek. Od akciite, osven Komercijalna banka, nitu edna druga ne uspea da ostvari promet od milion denari. Najblisku do toj iznos, so promet od 797.000 denari, be{e akcijata na Makedonski Telekom. Obvrznicite isto taka ne bea vo fokusot na investitorite. Vkupniot promet so niv iznesuva{e 380.000 denari. Najtrguvana obvrznica so promet od 142.000 denari

na Institutot na direktori na Makedonija. Analizata na korporativnoto upravuvawe vo bankite i vo drugite entiteti vo finansiskata industrija vo Velika Britanija, koja be{e izgotvena od panelot so koj pretsedava{e Ser David Voker, e eden od najzna~ajnite referentni materijali za vlijanieto na ekonomskata kriza vrz korporativnoto upravuvawe, ne samo vrz finansiskite institucii. Ovoj izve{taj zaklu~uva deka ima isklu~itelno golema potreba od sozdavawe okolina vo kompaniite vo koja }e se ovozmo`i efektivno predizvikuvawe na menaxmentot i neizvr{nite direktori da baraat objasnuvawa od izvr{nite, pred da se donesat odluki za golemite rizici povrzani so strate{ki pra{awa.

“Koga e te{ko eden nastan da go zamislime, naj~esto ja potcenuvame verojatnosta deka toj nastan mo`e da se slu~i”, napi{a "Wujork tajms" vo maj ovaa godina vo vrska so istekuvaweto na neverojatni koli~ini nafta vo Meksikanskiot Zaliv. Vo 2009 godina Mekkinzi sprovede opse`na studija vo koja menaxerite za upravuvawe so rizici zaklu~ija deka onie koi bea zadol`eni da gi kontroliraat i da gi zauzduvaat aktivnostite na menaxerite na kompaniite ne bea dovolno kompetentni, rigorozni i dovolno silni da go pravat ova. I, verojatno najva`no, ovaa studija zaklu~i deka klu~no za koja bilo kompanija e da gi specificira i razviva sposobnostite na svoite vraboteni za upravuvawe so rizici.

be{e obvrznicata od osmata emisija za denacionalizacija. Berzanskite indeksi prodolìja so dvièwe vo nagorna linija. Osnovniot berzanski indeks MBI10 beleì rast od 0,24% na vrednost od 2.265,63 indeksni poeni. Rast od 0,57% ima{e i kaj indeksot na obvrznicite OMB, koj dostigna vrednost od 115,61 indeksni poeni. Indeksot na javnoposeduvanite dru{tva zabeleà najgolem rast od prethodnite dva indeksi. MBID ja zgolemi svojata vrednost za 1,6% na 2.473,49 indeksni poeni. Rastot na berzanskite indeksi rezultira{e so pogolem broj hartii od vrednost ~ii ceni se pridviìja nagore. Nivniot vkupen broj iznesuva 15 hartii od vrednost, od koi najgolem rast od 7,14% beleì akcijata na Arcelormittal Skopje (HRM). Pad na cenata, pak, ima{e kaj ~etiri hartii od vrednost. Najmnogu izgubi akcijata na UNI Banka, ~ija akcija zabeleà pad od duri 24,36%. Nepromeneti ostanaa cenite na dve hartii od vrednost.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

16.12.2010

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

ILIRIKA JIE

31.963.644,45

4,42%

5,42%

4,38%

1,74%

2,85%

14.12.2010

28.764

ILIRIKA GRP

35.956.017,48

2,44%

4,00%

9,05%

13,00%

16,61%

14.12.2010

3,45

15.000

Иново Статус Акции

18.685.778,82

-0,30%

-2,30%

-5,38%

-16,48%

-19,47%

15.12.2010

488,71

2,89

797.088

KD Brik

27.612.819,72

0,77%

2,57%

2,47%

11,11%

12,70%

15.12.2010

115,00

2,68

40.365

KD Nova EU

25.784.059,22

0,70%

3,36%

1,70%

-2,14%

-3,55%

15.12.2010

КБ Публикум балансиран

22.113.686,79

0,33%

1,16%

0,67%

-0,67%

-0,93%

15.12.2010

Арцелормиттал Скопје (ХРМ)

120,00

7,14

6.600

Тетекс Тетово

423,00

5,22

30,00

РЖ Фаморд Скопје Македонски Телеком Скопје Арцелормиттал Скопје (ЦРМ)

16.12.2010 Податоците се однесуваат за

Износ (МКД)

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД

16.12.2010 %

Износ (МКД)

416

-24,36

69.472

-1,43

6.900

Топлификација Скопје

3.251,00

-1,21

715.220

Комерцијална банка Скопје

3.230,27

-0,45

9.480.850

0,00

Име на компанијата Универзална Инвестициона Банка

Просечна цена (МКД)

РЖ Економика Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

16.12.2010

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10 Вкупно издадени акции 1.431.353

BESK (2009) GRNT (2009) KMB (2009) MPT (2009)

ХВ ALK (2009)

16.12.2010

16.12.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

3.855,23

390,18

9,88

0,88

54.562

6.599,50

341,43

19,33

0,19

Вкупно Официјален пазар

3.071.377

515,91

105,83

4,87

0,51

обични акции

2.014.067

3.230,27

533,81

6,05

0,94

Вкупно Редовен пазар

112.382

23.981,31

0,67

Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

Комерцијална банка Скопје

3230,27

-0,45

9.480.850

REPL (2009)

25.920

37.000,00

5.625,12

6,58

0,74

Македонски Телеком Скопје

488,71

2,89

797.088

SBT (2009)

389.779

2.760,00

211,39

13,06

0,63

Топлификација Скопје

3.251,00

-1,21

715.220

STIL (2009)

14.622.943

169,79

0,11

1.535,45

2,37

Макпетрол Скопје

23981,31

0,93

623.514

TPLF (2009)

450.000

3.251,00

61,42

52,93

0,95

Алкалоид Скопје

3855,23

0,06

566.719

ZPKO (2009)

271.602

2.013,66

0,27

Име на компанијата

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

обврзници обични акции

% на промена

6.189

-86,83

200.766

131,97

206.955

55,00

17.142

-61,37

17.142

-61,37

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ~etvrtok - 16.12.2010)

KAPITAL / 17.12.2010 / PETOK

Kompanii / Pazari / Finansii

KOMERCIJALNA BANKA ]E SOBIRA 15 MILIONI EVRA PREKU JAVNA PONUDA METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

omercijalna banka objavi deka planira da go zgolemi kapitalot za 15 milioni evra preku izdavawe na obi~ni akcii po pat na javna ponuda. Predlogot, koj }e bide staven na glasawe na Sobranieto na akcioneri, koe }e se odr`i na 11 januari 2011 godina, predviduva da se izdadat 265.000 obi~ni

akcii so nominalna vrednost od 1.000 denari za akcija, a akciite na javnosta }e & bidat ponudeni po proda`na cena od 3.500 denari za akcija. Emisijata }e se realizira preku Makedonska berza, a zapi{uvaweto i uplatata na akciite }e po~ne najdocna vo rok od 30 dena otkako Komercijalna banka }e go dobie odobrenieto za izdavawe na akcii od Komisijata za hartii od vrednost (KHV).

Odlukata za dokapitalizacija na bankata preku izdavawe akcii preku javna ponuda doa|a nepoln mesec otkako KHV go odbi baraweto na Komercijalna banka za dokapitalizacija od 13 milioni evra preku privatna ponuda na akcii, koi treba{e da gi kupat dvata investiciski fonda East Capital Explorer Investments AB od Stokholm, [vedska i Publikum Holding od Slovenija. Objasnuvaweto na KHV za odbivaweto na baraweto

za dokapitalizacija be{e deka Komercijalna banka ne dostavila dovolno dokazi deka privatnata ponuda e nameneta za institucionalni investitori, kako {to nalaga Zakonot za hartii od vrednost. Vo v~era{noto soop{tenie od Komercijalna banka objasnuvaat deka tie moèle da vloàt àlba na vakvoto re{enie na KHV do vtorostepenata komisija za re{avawe na àlbi od oblasta na pazarot na

hartii od vrednost, no, poradi dolgite zakonski rokovi za odlu~uvawe i mo`noto odol`uvawe na celiot proces odlu~ile dokapitalizacijata da ja napravat preku izdavawe na akcii vo javna ponuda. Ova ne e prv obid na Komercijalna banka za dokapitalizacija po pat na javna ponuda. Vo 2008 godina be{e napraven obid na ist na~in da se napravi dokapitalizacija, a javnata ponuda be{e otvorena

cela edna godina i istata zavr{i neuspe{no.

JANAKIESKI GO PROMOVIRA[E ZAKONOT ZA DIVOGRADBI

17.03.2010 EDNOMESE^EN PRIHOD ]E TREBA DA SE ODVOI11 GODI[NO ZA LEGALIZACIJA NA KU]A ]e se legaliziraat site divogradbi vo zemjava, stanbeni i delovni, so poseben zakon, koj go donese Vladata, a treba da go izglasaat pratenicite. Ovoj Zakon predviduva legalizacija na gradbi od zna~ewe za dr`avata, nameneti za proizvodstvo, distribucija i uslugi, za domuvawe i delovi na objekti. a legalizacija na bespravno izgradena ku}a edno semejstvo godi{no }e treba da odvoi ednomese~en prihod za da ja plati godi{nata rata. Ministerot za transport, Mile Janakieski, koj v~era go promovira{e noviot Zakon za legalizacija na site divogradbi, {to go donese Vladata, presmeta deka ako edno semejstvo ima godi{en prihod od 72.000 denari i dokolku negovata ku}a e 100 metri kvadratni, treba da plati 6.000 denari godi{no. “Zna~i, eden mesec prihod godi{na rata. Vo zavisnost od toa kolkav prihod ima edno semejstvo, ednomese~nite prihodi treba da gi nameni za godi{na rata za legalizacija na ku}ata”, objasni ministerot Janakieski. ]e se legaliziraat site divogradbi vo zemjava, stanbeni i delovni, so

poseben zakon, koj go donese Vladata, a treba da go izglasaat pratenicite. Ovoj Zakon predviduva legalizacija na gradbi od zna~ewe za dràvata, nameneti za proizvodstvo, distribucija i uslugi, za domuvawe i delovi na objekti. “Ova e istoriska {ansa i o~ekuvam najgolem del od gra|anite da u~estvuvaat vo ovoj proces. Tie {to nema da apliciraat, }e bidat ureduvani so Zakonot za gradewe”, veli ministerot za transport, Mile Janakieski. Spored procenkite, pove}e od 60% od ku}ite vo dràvava se divogradbi, odnosno nema op{tina kade {to nema divogradbi. Ima celi naselbi i sela so nelegalno izgradeni ku}i. Za legalizacijata na stanbenite ku}i i objektite za proizvodstvo, distribucija i uslugi }e bidat zadolèni op{tinite, a legalizacijata na gradbi od dràven interes }e ja sproveduva Ministerstvoto za transport. Koce Trajanovski, gradona~alnik na Skopje, smeta deka vo Zakonot sigurno }e ima elementi so koi nekoi objekti nema da bidat

opfateni. “Celta ni e {to pogolem del od objektite da bidat legalizirani i zatoa se razgovara{e so gradona~alnicite i so upravniot odbor na ZELS, za da vidi Ministerstvoto kakva e sostojbata na teren. Mislam deka e dobro {to se donese ovoj Zakon i deka op{tinite se podgotveni da go sprovedat. O~ekuvame problemi i te{kotii poradi ~uvstvitelnosta na materijata. Celiot problem nastana otkako dr`avnata grade`na inspekcija, vo ~ija nadle`nost be{e ru{eweto na divogradbite, nekolku godini ne si ja vr{i rabotata, poradi {to nivniot broj se zgolemi”, veli Trajanovski. Toj istakna deka nema da se legaliziraat divogradbite na ~ii lokacii, spored generalniot urbanisti~ki plan, treba da ima objekti od javen interes, kako ulici, bulevari i drugo. Za da se legaliziraat bespravno izgradenite objekti }e treba da se podnese barawe i soodvetna dokumentacija do nadle`niot organ vo rok od {est meseci od denot na stapuvawe vo sila na Zakonot,

po {to za tri meseci treba da se utvrdi dali se ispolneti uslovite za izdavawe urbanisti~ka soglasnost. Zakonot predviduva i pla} awe nadomest za utvrduvawe praven status na bespravnata gradba, koj }e treba da se plati vo rok od {est godini. Visinata na nadomestot za ku}ite }e iznesuva 0,5% od

MILE JANAKIESKI

KOCE TRAJANOVSKI

, minister za transport "Ako edno semejstvo ima godi{en prihod od 72.000 denari i dokolku negovata ku}a e 100 metri kvadratni, treba da plati 6.000 denari godi{no. Zna~i, eden mesec prihod - godi{na rata. Vo zavisnost od toa kolkav prihod ima edno semejstvo, ednomese~nite prihodi treba da gi nameni za godi{na rata za legalizacija na ku}ata”.

gradona~alnik na Skopje “Celta ni e {to pogolem del od objektite da bidat legalizirani i zatoa se razgovara{e so gradona~alnicite i so upravniot odbor na ZELS, za da vidi Ministerstvoto kakva e sostojbata na teren. Mislam deka e dobro {to se donese ovoj Zakon i deka op{tinite se podgotveni da go sprovedat. O~ekuvame problemi i te{kotii poradi ~uvstvitelnosta na materijata. Celiot problem nastana otkako dr`avnata grade`na inspekcija, vo ~ija nadle`nost be{e ru{eweto na divogradbite, nekolku godini ne si ja vr{i rabotata, poradi {to nivniot broj se zgolemi”.

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Благајнички записи

4,00%

СКИБОР

Ломбарден кредит

5,50%

МКДОНИА

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

2,96%

3,82%

4,41%

5,36%

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност

КУРСНА ЛИСТА

Банка

3м

6м

12м

24м

Стопанска

5,70%

6,50%

6,70%

9,40%

9,90%

61,5044

Комерцијална

6,00%

6,90%

7,30%

10,10%

10,50%

46,0362

НЛБ Тутунска

6,00%

6,80%

7,20%

10,00%

10,20%

Среден курс Држава

Валута

ЕМУ

евро

САД

долар

В.Британија

фунта

72,1121

во денари

36м

Швајцарија

франк

47,9529

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

45,7622

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

45,7758

61,6

46,7

72,8

48,4

Извор: НБРМ

vkupniot prihod na ~lenovite na semejstvoto, a }e bidat oslobodeni korisnicite na socijalna pomo{. Za bespravnite gradbi za koi e izdadeno re{enie za utvrduvawe praven status, a koi se izgradeni na dr`avno zemji{te, treba da se podnese i barawe za otkup na grade`noto zemji{te vo rok

od tri meseci. Vo sprotivno, se utvrduva dolgotraen zakup na grade`noto zemji{te.

Fokus

KAPITAL / 17.12.2010 / PETOK

KONSULTANTITE SOVETUVAAT

DA SE STIMULIRA U^ESTVOTO NA MALITE KOMPANII VO VKUPNIOT IZVOZ SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

a se zgolemi ulogata na pomalite kompanii koi sega u~estvuvaat so okolu 35%-40% vo vkupniot izvoz. Nivniot udel vo izvozot treba da porasne za najmalku u{te 30%, so {to }e se promeni i diverzificira sega{nata struktura na izvozot, koja dve decenii e re~isi nepromeneta. Ovaa sugestija za zgolemuvawe na makedonskiot izvoz i promena na negovata nepovolna struktura, vo koja dominiraat surovini i polusurovini, ja predlaga Dejvid Braun, konsultant na Svetska banka. Toj vo neiskoristeniot potencijal na pomalite kompanii go gleda lekot za dijagnozata "nedovolen izvoz". "Mora da se premine kon diverzifikacija na strukturata na

r u pomalite kompanii vo nivnite izvozni napori, r , Ako se poddr`uvaat }e se zgolemi ne samo celokupniot izvoz na zemjata, tuku }e se promeni i sega{nata nepovolna izvozna struktura. Vaka sovetuvaat konsultantite, a so vakviot pristap se soglasuvaat i del od makedonskite kompanii izvozot. Mnogu ~esto slu{ame deka osnovniot predizvik e da se najdat vistinskite klienti, no jas velam deka vistinskiot predizik e da se proizvede vistinskiot proizvod “ veli Braun. Toj, rabotej}i na strategija za unapreduvawe i promocija na izvozot, koja od dogodina treba da ja implementira staro-novata Agencija za stranski investicii i promocija na izvozot, do{ol do zaklu~ok deka vo Makedonija postojat uslovi za rast i vo drugi sektori, osven vo tradicionalnite izvozni granki. Takvi se farmacijata, uslugite, kako i turizmot, koj, spored Braun,

e zna~aen sektor koj mo`e da generira rast na sreden rok. So zaklu~okot na Braun se soglasuvaat i del od makedonskite kompanii. Krajno vreme e stopanstvoto da se restrukturira, da se orientira kon istra`uvawe i osvojuvawe novi pazari i da po~ne da razmisluva i deluva poinovativno i pokreativno. Vaka razmisluvaat del od makedonskite biznismeni na tema izvoz, koj so godini e edna od najproblemati~nite to~ki vo ekonomijata. Vo Makedonija ve}e postojat mali, lokalni kompanii koi izvezuvaat

na stranski pazari. Kompanijata Fh3h Skopje, koja raboti so vizuelni efekti, uspea uspe{no da se restrukturira od rabota za doma{en pazar kon izvoz. Sepak, se soo~uva so problemi. "Konkurencijata e stra{na na globalniot pazar. S$ pove}e firmi konkuriraaat, a nie nekoga{ sme poskapi vo nekoi proekti zaradi za{titata i dano~nite olesnuvawa koi gi dobivaat stranskite kompanii od svoite dr`avi. Najnovi se vladinite investicii kade {to dr`avite direktno gi finansiraat privatnite kompanii i na toj na~in dominiraat na pazarot. Seto toa ni

ja ote`nuva rabotata. Nie barame, barem vo filmskata produkcija, takvi olesnuvawa”, veli Kristijan Danailovski, izvr{en producent na kompanijata Fh3h. Del od kompaniite gledaat golem potencijal vo zemjite od takanare~enata BRIK grupa, vo koja vleguvaat Rusija, Kina, Brazil i Indija. Interesna za niv e i Ukraina. Re~isi site baraat dogovori za slobodna trgovija so Rusija, {to zna~i deka makedonskite kompanii se orientiraat von tradicionalnite pazarite vo Evropskata unija i eks-jugoslovenskite dr`avi. “Rusija s$ pove}e se promovira kako

KAKO DA SE ZGOLEMI IZVOZOT NA BLISKIOT ISTOK I VO MAGREB

KOMPANIITE BARAAT DR@AVNA PODDR[KA METODI PENOVSKI penovski@kapital.com.mk

akedonskite kompanii baraat pogolema pomo{ i poddr{ka od dràvata, osobeno od Agencijata za stranski investicii i poddr{ka na izvozot, za da go zgolemat izvozot na pazarite od Bliskiot Istok i vo zemjite koi go so~inuvaat MAGREB (Maroko, Alìr, Tunis, Libija, Mavritanija i Zapadna Sahara). Tie gledaat golem izvozen potencijal na ovie pazari. So neophodnata poddr{ka bi moèl da se zgolemi sega{niot udel na izvozot vo ovie zemji od samo 0,59% vo vkupnata trgovska razmena. Vo apsolutni brojki, vkupniot izvoz

kon Bliskiot Istok i Magreb za prvite deset meseci od godinata iznesuva 11,3 milioni dolari, a uvozot iznesuva 30,4 milioni dolari. Vo tekot na 2009 godina sme ostvarile izvoz od 10,4 milioni dolari, a sme uvezle proizvodi vo iznos od 39,3 milioni dolari. ^lenkite na Klubot na makedonski firmi za sorabotka so dr`avite od ovoj region na v~era{niot sostanok vo Stopanskata komora istaknaa deka ovie pazari se dobra alternativa za izvoz na nivnite proizvodi i deka dosega{niot minoren izvoz voop{to ne gi otslikuva nivnite realni potencijali. Tie predlagaat pogolema me|usebna sorabotka za zaedni~ki nastap i institucionalna poddr{ka,

osobeno od Agencijata za stranski investicii i promocija na izvozot, ~ii pretstavnici ne prisustvuvaa na ovaa sredba. “Za nas e od golemo zna~ewe pomo{ta od strana na dràvnite organi, osobeno koga stanuva zbor za pazari na koi ima golem broj barieri za vlez. Navistina sum razo~aran {to nema prisutni pretstavnici od Agencijata za stranski investicii. Se znae kako se nosat pari vo dràvata, preku izvozot", istakna Van~o Maxov od kompanijata Rade Kon~ar relei. Ovaa kompanija izvezuva vo Iran, no ima problem so naplatata zatoa {to parite ne moàt da legnat na smetka, bidej}i postojano se proveruva potekloto na tie pari.

"Dràvata mora da prezeme ne{to na toj plan i da ja zaobikoli taa blokada, bidej} i toj {to izvezuval znae kolku e te{ko da se obezbedi izvoz, a u{te pote{ko da se naplati", veli Maxov i predlaga povtorno da se vrati dava~kata od 1% koi se slevaat vo poseben fond za promocija na izvozot. Rade Kon~ar, spored zborovite na Maxov, ve}e e zastapen so svoite proizvodi vo Sirija, Egipet, Iran i Obedinetite Emirati, a planiraat vlez i na pazarite vo Tunis, Alìr i Maroko, poradi {to vo fevruari idnata godina }e u~estvuvaat na saem vo Alìr. Deka stanuva zbor za zemji so ogromen potencijal za na{ite kompanii govorat i ostvaren-

11,3

milioni dolari izvoz vo zemjite od Bliskiot Istok za 10 meseci godinava

ite rezultati na makedonskata grade`na kompanija Mavrovo inènering, koja zaedno so nejziniot sopstvenik, Ingra od Hrvatska, bea nagradeni za proektot i izgradbata na pristani{teto i marinata vo Alìr, a idnata godina se nadevaat deka }e gradat i dva elitni hoteli. “Problem vo Alìr e zatvorenosta na dràvata, zatoa {to za sekoj dogovor e potre-

no.

KAPITAL / 17.12.2010 / PETOK

STRUKTURA NA MAKEDONSKIOT IZVOZ PO ZEMJI 2004

2005

2006

2007

2008

Germanija

18.90%

17.80%

15.70%

14.80%

14.20%

16.80%

19.80%

Srbija

20.80%

22.60%

23.20%

18.90%

23.50%

12.80%

8.10%

Kosovo

0.00%

11.40%

13.70%

Grcija

13.70%

15.30%

15.00%

12.50%

13.30%

10.80%

8.00%

3.10%

3.80%

5.40%

7.20%

9.40%

8.00%

9.30%

Bugarija

2009 2010 (I-X)

Hrvatska

4.80%

4.00%

5.20%

4.80%

5.80%

5.70%

3.80%

Albanija

1.40%

1.70%

2.20%

2.70%

3.10%

2.20%

Izvor: Dr`aven zavod za statistika

OSNOVI NA INDUSTRISKATA POLITIKA ZA 2009-2020 1 . ME\UNARODNA SORABOTKA I POTTIKNUVAWE NA STRANSKI DIREKTNI INVESTICII 2. PRIMENETI ISTRA@UVAWA, RAZVOJ I INOVACII 3. EKOLO[KI PROIZVODI I USLUGI ZA ODR@LIV EKONOMSKI RAZVOJ 4. RAZVOJ NA MSP I PRETPRIEMNI[TVOTO 5. SORABOTKA VO KLASTERI I MRE@I alternativen pazar za makedonskite kompanii, koi poradi nemaweto standardi ne izvezuvaat proizvodi vo Evropskata unija. Na{ite ~lenki s$ poglasno baraat potpi{uvawe na eden vakov dogovor”, veli Jadranka Arizankovska od Stopanskata komora na Makedonija. Biznismenite smetaat i deka zemjite od regionot s$ u{te treba da bidat predizvik za Makedonija, so ogled na niskoto nivo na standardi koi gi ispolnuvaat doma{nite kompanii. “Na zemjava itno & treba strategija za pottiknuvawe na izvozot, zatoa {to deneska firmite sami stihijno se pu{teni da se snao|aat i baraat pazari za izvoz. Sami voveduvaat standardi, baraat finansii i seto toa e mnogu te{ko. Nie mora da gradime strategija za podobruvawe na uslovite, ne samo za kompaniite koi vo momentot izvezuvaat, tuku i za onie koi doprva se podgotvuvaat za izvoz”, veli Blerim Zlatku, pretsedatel na Komorata na Severozapadna Makedonija. IZVOZOT RASTE, NO NEDOVOLNO Re~isi 20 godini Makedonija ne uspea da sozdade progresivna izvozna strategija i konkurentno proizvodstvo koe }e pridonese za zgolemuvawe na izvozniot potencijal na zemjava i namaluvawe na trgovskiot deficit. Iako vo poslednite 5-6 godini se zabele`uva blag porast na izvozot, koj uspea da dostigne vrednost od pove}e od tri milijardi dolari vo 2008 godina, sepak, vo isto vreme blago raste{e i uvozot. Uvoznata zavisnost na Makedonija e nepromeneta so godini, a jazot me|u izvozot i uvozot se prodlabo~uva i dostigna dve milijardi dolari. Ekspertite

odamna apeliraat deka odr`liv izvozen rast vo zemjava moè da se postigne samo ako vo izvozot se zastapeni proizvodi so povisoka dodadena vrednost, {to bi zna~elo deka samo vo toj slu~aj e vozmo`no da se zboruva za izvozna konkurentnost na zemjata. "Mora da se zgolemi konkurentnosta, da se sozdavaat brendovi koi }e ja prezentiraat Makedonija vo stranstvo, mora da ja internacionalizirame ekonomijata. Zasega, koàrskata, metalnata, tekstilnata s$ u{te se glavnite izvozni granki, ama toa se samo nekolku del~iwa so krupno u~estvo vo ekonomijata. Smetam deka malite i srednite pretprijatija vo uslugite ili prerabotuva~kata, osobeno tekstilnata industrija, kako i prehranbenata, se tie koi vo pretstojniot period treba da se pottiknuvaat za obezbeduvawe na povisok izvoz”, veli Tome Nenovski, univerzitetski profesor. Poslednite statisti~ki brojki za prvite deset meseci od godinava pokaàa rast na izvozot od 20% vo sporedba so lani, a na uvozot za 6,5%. Vladinite institucii pobrzaa da se pofalat deka ova e dobar znak za makedonskata ekonomija i deka vo idnina industrijata ja ~ekaat podobri denovi. Ekonomistite, pak, velat deka minatata godina bila osobena te{ka za site evropski dràvi so koi ostvaruvame najgolema trgovska razmena, pa negativnite sostojbi se odrazile i na Makedonija. Profesorkata Nikica Blaèvska i profesorot Nenovski od Amerikan kolex izgotvija izve{taj vo koj gi analiziraat pri~inite za namalenata trgovska razmena minatata godina, so cel da gi odredat determinantite za nejzino

zgolemuvawe dogodina. “Trgovskite dogovori imaat pozitivno vlijanie vrz razmenata na Makedonija so drugite dràvi. Ako so edna dràva imame dogovor, a so druga ne, toga{ so zemjata so koja imame potpi{ano takov dogovor za 50% }e bide pogolem izvozot. Spored izve{tajot koj go izgotvivme, utvrdivme deka CEFTA nema vlijanie vrz porastot na izvozot, najverojatno efektot e iskoristen zatoa {to i prethodno sme imale dogovori so istite zemji, no i poradi postoeweto na netrgovski barieri, naj~esto vo smisla na ispolnuvawe na fitosanitarni uslovi i sl.” veli Blaèvska. INDUSTRISKATA POLITIKA VO NASOKA NA INOVACII I RAZVOJ Iindustriskata politika, dokument donesen od Ministerstvoto za ekonomija za periodot od 2009 do 2020 godina, predviduva pottiknuvawe na razvojot na malite i srednite pretprijatija i stimulirawe na inovaciite i tehnolo{kiot razvoj. Vo uslovi na globalizacija i liberalizacija na svetskiot pazar, kade {to konkurencijata e golema, se sugerira da se primenuva marketing-pristapot vo raboteweto, odnosno da se ima razvien pretpriemni~ki duh, dobra informiranost i efikasna promocija. Strategijata predviduva formirawe na Ministerski komitet za konkurentnost, telo koe }e odlu~uva po klu~ni nacionalni odluki za ponatamo{no zgolemuvawe na konkurentnosta na makedonskata industrija. Vo izve{tajot na Amerikan kolex za dvièwata na nadvore{nata trgovija minatata godina se zaklu~uva deka dokolku dràvata gi sprovede merkite predvideni so industriskata politika, }e sozdade uslovi za firmite da se internacionaliziraat, }e pottikne inovacii, istraùvawe i razvoj na pretpriemni{tvoto i malite i srednite pretprijatija, kako i razvoj na klasterite.

I OLESNET VIZEN RE@IM

Potencijalite za izvoz vo zemjite od Bliskiot Istok i Magreb e neiskoristen. Del od kompaniite prisutni na ovie pazari se soo~uvaat so te{kotii vo naplatata, dolga procedura za dobivawe viza i slaba institucionalna poddr{ka

ben pretsedatelski dekret. Toa ja uslo`nuva celata postapka, Vo pogled na raboteweto, tamu nema nikakvi problemi. Edinstven problem so koj se soo~ivme e nivniot vizen reìm. Za da se dobie viza potrebno e dolgo vreme”, istakna Boìdar No~ev od grade`nata kompanija Mavrovo inènering. Slabata trgovska razmena so ovie dràvi delumno se dolì i na nezaokruènata pravna ramka i regulacija na bilater-

alnite odnosi so ovie dr`avi. Na primer, so Tunis duri nemame vospostaveno ni diplomatski odnosi. Pretstavnikot na Ministerstvoto za nadvore{ni raboti istakna deka dr`avata pravi golemi napori za podobruvawe na toj plan. Momentalno, vo ovoj region imame samo dve pretstavni{tva i dva promotori, eden vo Tel Aviv i drug vo Doha. Od Ministerstvoto za ekonomija

najavija naskoro potpi{uvawe na regionalnata konvencija za poteklo na stokite, {to }e ovozmo`i koristewe na dijagonalnata kumulacija za poteklo na stoki, {to vo golema mera } e go olesni izvozot na na{ite proizvodi. Za da se slu~i toa, neophodno e Makedonija da ima sklu~eno preferencijalen dogovor barem so edna dr`ava od ovoj region. Sega se pregovara so Izrael, zemja so koja imame najgolema razmena od toj region.

INTERVJU NA VLADIMIR PUTIN UTIN KAJ LERI KINGG

RUSIJA E PRIRODEN KANDIDAT ZA DOMA]IN NA SVETSKIOT KUP VO FUDBAL Evropa nikoga{ ne bila doma}in na Isto~na svetskiot kup, {to e pri~ina zo{to Rusija e priroden kandidat. Sepak, imame problem. Vo posledno vreme, vo tekot na ovaa trka bea navreduvani mnogu ~lenovi na FIFA. Se napravija odredeni raboti za da se posramotat na na~ini koi ne gi zasluùvaa K. Podocna nedelava (intervjuto e praveno na po~etokot od dekemvri) FIFA }e objavi koja zemja }e bide doma}in na FIFA svetskiot kup vo 2018 godina. Dali mislite deka ima {ansi vie da bidete tie? Mislam deka imame {ansa. Ova go velam vrz osnova na gledi{teto na na{ite rivali, koi velat deka imame s$ za da bideme doma}ini. No, zo{to edna zemja koja gi ima site potrebni preduslovi da bide doma}in na vakov nastan? Filozofijata na FIFA vklu~uva promovirawe na me|unarodniot fudbal i prodolùvawe na globalniot dofat. Isto~na Evropa nikoga{ ne bila doma}in na svetskiot kup, {to e pri~ina zo{to Rusija e priroden kandidat. Sepak, imame problem. Vo posledno vreme mnogu ~lenovi na FIFA bea navreduvani vo tekot na ovaa trka. Se napravija odredeni raboti za da se posramotat na na~ini koi ne gi zasluùvaa. Kako organizacija, FIFA ne organizira samo natprevari. Taa denes igra va`na uloga vo svetot. Ne promovira samo zdrav ìvot so toa {to gi ottrgnuva mladite od drogata i alkoholot, tuku isto taka gradi mostovi me|u lu|eto, naciite i zemjite. Ova e najva`na funkcija. Smetame na ~lenovite na FIFA da odlu~at vo korist na Rusija. Koj se odnesuva taka? Mnogu lu|e vo ovaa trka se obiduvaat da go napravat toa. Znaeme deka ima mnogu informacii na Bi-Bi-Si, no obvinenijata se edna rabota, a dokazot druga. Spored toa, mislam deka ovie taktiki gi postavuva nelojalnata konkurencija za da stane doma} in na svetskiot kup. Dali }e odite vo Cirih za li~no da dadete apel? Znaete, navistina razmisluvav za toa. No, mislam deka sega, koga ~lenovite na FIFA se pod takvi naso~eni napadi i obidi za nivno posramotuvawe, im treba prostor za da donesat objektivni odluki bez nadvore{en pritisok. Kako {to znaete, otsekoga{ sum sakal sport. Go sakam fudbalot, no ne mislam deka treba da se pojavam tamu, bidej}i toa moè da se protolkuva kako obid da izvr{am odreden pritisok vrz

procesot na odlu~uvawe. Ponekoga{, g. premiere, mislam deka nikoga{ ne Ve pra{uvaat, i za toa postoi golem spor vo SAD, kakva e ruskata politika za homoseksualcite i lezbejkite vo armijata? I porano sum se obidel da odgovoram na sli~ni pra{awa. Zatoa vo Rusija postoi akuten demografski problem, kako i vo ostanatiot del na Evropa. Pravime seriozni obidi da ja podobrime situacijata i imame odreden uspeh. Mislam deka gi imame najdobrite pokazateli vo Evropa vo odnos na stapkata na siroma{tija. Za prvpat vo poslednive 10-15 godini imame odr`liv trend na s$ pove}e ra|awa, a i naselenieto na zemjata se zgolemi do odreden stepen godinava. [to se odnesuva do marginite od ist pol, kako {to znaete, ne sozdavaat potomok. Zatoa sme mnogu tolerantni kon seksualnite malcinstva, no, sepak, smetame deka dràvata treba da go promovira razmnoùvaweto, da gi poddrùva majkite i decata i da se griì za nivnoto zdravje. Dali na homoseksualcite im e dozvoleno aktivno da sluàt vo vojska i da moàt da kaàt deka se homoseksualci? Nema zabrana za toa. Sodomijata be{e kriminalen prestap vo SSSR. So momentalniot zakon toa ne e kriminal. Ne e zabraneto. Neodamna u~estvuvavte na samitot vo Sankt Petersburg za spasuvawe na tigarot. Go pozdravivte aktot na akterot Leonardo di Kaprio, koj uspea da dojde i prokraj mnogute pre~ki. Koj e Va{iot interes za tigrite? Ne se samo tigrite. Ja sakam prirodata. Fala mu na Boga {to postojat mnogu lu|e vo svetot koi razmisluvaat kako mene. Jas sum eden od mnogute. [to se odnesuva do tigrite, toa do nekade ima vrska so SAD, iako moè da izgleda neobi~no. Edna{ vidov izve{taj od vestite na televizija deka ruski i amerikanski eksperti rabotat zaedno vo Dale~niot Istok za da gi za{titat tigrite. Da bidam iskren, na nekoj na~in bev zasramen {to amerikanskite eksperti im pomagaat na ruskite za da gi re{at ovie problemi. Otidov tamu i sozdadovme programa za za{tita na tigrite na Dale~niot Istok. Vo celina, s$ {to se napravi vo SSSR i vo Rusija donese podobruvawa. Pred nekolku decenii imavme samo 20 do 30 tigri, a sega ima pove} e od 500 blagodarenie na na{ite napori. No, momentalno tigrite ne ni se edinstvena grià. Isto taka gi za{tituvame vidovite pred istrebuvawe. Zatoa, smetam deka s$ pove}e lu|e sakaat da se vklu~at vo baraweto re{enija za ovie problemi, bidej}i mnogu lu|e sakaat da pomognat. Samo {to nemaat mo`nost. Jas imam i zatoa mislam deka dol`nost mi e da pomognam.

Komentari / Analizi

KAPITAL / 17.12.2010 / PETOK

EVROPA TREBA DA GI SPASI PRVO BANKITE, A POTOA DR@AVITE

Finansiskite avtoriteti se preoptovareni i re~isi e sigurno deka }e bide formirana postojana institucija. Za `al, isto tolku e sigurno deka i novite planovi }e imaat maani. Zatoa {to evroto ima i drugi nedostatoci. Kreatorite na politikata ne se soo~uvaat samo so kriza na valutata, tuku i so bankarska kriza i kriza vo makroekonomskata teorija

snova~ite na evroto znaeja deka e nedovr{en o koga go sozdadoa. Valutata ima{e zaedni~ka centralna banka, no ne i zaedni~ki trezor, {to be{e neizbe`n o so ogled na toa deka dogovorot od Mastriht treba{e da pridonese za monetarna unija bez politi~ka unija. Sepak, vlasta be{e ubedena deka ako i koga evroto }e padne vo kriza, }e bidat vo sostojba da ja nadminat. Najposle, taka be{e sozdadena i Evropskata unija, ~ekor po ~ekor, znaej}i mnogu dobro deka }e bidat potrebni i dopolnitelni ~ekori. No, ako napravime retrospektiva, }e pronajdeme i drugi nedostatoci na evroto, za koi negovite sozdava~i ne bile svesni. Valutata koja treba{e da donese konvergencija, namesto toa predizvika divergencii. Toa se slu~i zatoa {to osnova~ite ne sfatija deka moè da se javi neramnoteà, ne samo vo javniot, tuku i vo privatniot sektor. Otkako evroto stapi na sila, komercijalnite banki moèa

politikata ne se soo~uvaat samo so kriza na valutata, tuku i so bankarska kriza i kriza vo makroekonomskata teorija. Vlasta pravi minimum dve gre{ki. Ednata e nivnata re{enost da izbegnat odloùvawe ili odzemawe na procentot na rizik na momentalniot dràven dolg, od strav da ne predizvikaat bankarska kriza. Sopstvenicite na obvrznici na nesolventnite banki se za{titeni na smetka na dano~nite obvrznici. Ova e politi~ki neprifatlivo. Novata irska vlada, koja treba da bide izbrana naprolet, e obvrzana da gi otfrli tekovnite dogovori. Pazarite go priznavaat ova i tokmu zatoa spasot na Irska ne donese olesnuvawe. Vtorata gre{ka se visokite kamatni stapki na spasuva~kite paketi, koi im onevozmoùvaat na poslabite zemji da ja podobrat svojata konkurentnost nasproti posilnite. Divergenciite }e prodolàt da se zgolemuvaat, a poslabite zemji }e prodolàt da slabeat. Zaemnoto nezadovolstvo me|u kreditorite i dol`nicite

godina, koga zakanata od sistemski kolaps gi natera vladite da garantiraat deka nema da dozvolat propa|awe na nitu edna druga sistemski va`na finansiska institucija. Vo toa vreme, germanskiot kancelar Angela Merkel insistira{e na toa sekoja zemja da garantira za sopstvenite institucii, odbivaj}i koncept na nivo na cela Evropa. Zanimlivo e toa {to diferencijalite na kamatnite stapki se zgolemija duri vo 2009 godina, koga novoizbranata gr~ka vlada soop{ti deka nivnite prethodnici la`ele i deka deficitot e mnogu pogolem od onoj prijaveniot. Toa be{e po~etokot na evrokrizata. Sega se poprava nedostigot od zaedni~ki trezor: prvo so paketot za spas na Grcija, a potoa so privremenata institucija za itni slu~ai. Finansiskite avtoriteti se preoptovareni i re~isi e sigurno deka }e bide formirana postojana institucija. Za `al, isto tolku e sigurno deka i novite planovi }e imaat maani. Zatoa {to evroto ima i drugi nedostatoci. Kreatorite na

da go refinansiraat svojot del od dràvnite obvrznici preku kreditnite kapaciteti na Evropskata centralna banka, a regulatorite gi tretiraa ovie obvrznici kako nerizi~ni. Ova predizvika namaluvawe na diferencijalite na kamatnite stapki me|u razli~ni zemji. Toa, pak, sozdade naglo zgolemuvawe na vrednosta na nedvi`nostite vo poslabite ekonomii, namaluvaj}i ja nivnata konkurentnost. Istovremeno, Germanija, poradi posledicite od ova obedinuvawe, mora{e da go zategne pojasot. Sindikatite se soglasija da napravat otstapki vo vrska so platite i rabotnite uslovi, vo zamena za sigurni rabotni mesta. Taka se pojavija divergencii. Sepak, bankite prodolìja da gi optovaruvaat dràvnite obvrznici na poslabite zemji, so cel da izvle~at korist od ostanatite minimalni diferencijali na kamatnite stapki. Toj nedostig od zaedni~ki trezor za prvpat s tana o~igleden problem po bankrotot na bankata Leman Braders na 15 oktomvri 2008 O

XORX SOROS investitor

}e raste i postoi realna opasnost evroto da go uni{ti politi~koto i op{testvenoto edinstvo vo EU. Obete gre{ki moàt da se popravat. Vo vrska so prvata, treba da se koristat itni fondovi za obnova na kapitalot na bankarskite sistemi i za obezbeduvawe zaemi za suverenite dràvi. Obnovata na kapitalot bi bila poefikasna otkolku zaemite. So toa, zemjite }e imaat pomal deficit i pobrzo }e uspeat da se vratat na pazarot, ako bankarskiot sistem e soodvetno kapitaliziran. Podobro e kapitalot da se vloì sega otkolku podocna i podobro e toa da se stori na nivo na cela Evropa, otkolku sekoja od zemjite da dejstvuva samostojno. Taka }e se sozdade evropski regulativen reìm. Regulacijata na bankite na nivo na Evropa A

pomalku }e se me{a vo nacionalniot suverenitet otkolku evropskata kontrola vrz fiskalnata politika. A, evropskata kontrola vrz bankite e pomalku podlo`na na politi~ka zloupotreba otkolku nacionalnata kontrola.[to se odnesuva do vtoriot problem, kamatnite stapki na spasuva~kite paketi treba da se spu{tat na stapkata po koja moè da pozajmuva i samata EU. Ova }e ovozmoì razvoj na aktiven pazar na evroobvrznici. Moèbi ovie dve strukturni promeni nema da bidat dovolni za da im obezbedat mapa za spas na zemjite vo kriza. Mo`no e da bidat potrebni dopolnitelni merki, kako odzemawe na procentot na rizik od dràvniot dolg. No, ako se napravi soodvetna obnova na kapitalot, bankite }e moàt da go izdràt toa. Vo sekoj slu~aj, }e se izbegnat dve jasno vidlivi gre{ki koi ja osuduvaat EU na mra~na idnina.

4 FEVRUARI SPECIJALEN PRILOG

BIZNIS KONSALTING MAKEDONSKITE KONSULTANTI ZA SU[TINATA NA INOVATIVNOSTA KAKO NOV KONCEPT VO DELOVNOTO RAZMISLUVAWE I DELUVAWE KAKO EFIKASNO DA GO INTEGRIRATE MARKETINGOT I SOCIJALNITE MEDIUMI VO RABOTEWETO VO NASOKA NA ZGOLEMENA PRODA@BA I POGOLEMA PREPOZNATLIVOST NA VA[ATA KOMPANIJA? KOLKU ^INI IMPLEMENATCIJATA NA ODREDEN STANDARD? JAVNO - PRIVATNO PARTNERSTVO POTENCIJALI, MO@NOSTI ZA KOMPANIITE, ZAKONSKA RAMKA, SOVETI ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ^ITAJTE VO SPECIJALNIOT PRILOG BIZNIS KONSALTING KOJ KE IZLEZE NA 4 FEVRUARI 2011 VO NEDELNIKOT KAPITAL.

ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 2551 441; LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

28 JANUARI - SPECIJALEN PRILOG

TELEKOMUNIKACII PAMETNI TELEFONI - KOI MO@NOSTI GI NUDAT I KAKO DA SE STAVAT VO FUNKCIJA NA BIZNISOT MOBILNITE UREDI - KANAL ZA DISTRIBUCIJA NA INFORMACII,PONUDI I PREDNOSTI NOVIOT SVET NA MOBILNI APLIKACII ZAJAKNUVA VRSKATA ME\U FINANSISKITE INSTITUCII I MOBILNITE OPERATORI- [TO E SLEDNO? ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ^ITAJTE VO SPECIJALNIOT PRILOG TELEKOMUNIKACII KOJ KE IZLEZE NA 28 JANUARI 2011 VO NEDELNIKOT KAPITAL.

Balkan / Biznis / Politika

NEMA PONUDI ZA MONTENEGRO ERLAJNS iedna kompanija ne dostavila ponudi za kupuvawe na 30% od akciite na crnogorskiot avioprevoznik Montenegro erlajns, soop{ti tenderskata komisija vo Crna Gora. Tenderskata dokumentacija ja otkupija ~etiri kompanii, izraelskite kompanii El Al i Arkia Israeli erlajns, Etihad ervejs od Obedinetite Arapski Emirati i Inuendo

limited od Kipar, no niedna od niv ne dostavila ponuda vo predvideniot rok. Sovetot na Vladata na Crna Gora za privatizacija kon krajot na septemvri objavi tender za proda`ba na 30% od akciite na dr`avnata aviokompanija, so pravo na

KAPITAL / 17.12.2010 / PETOK

BUGARIJA DOBILA 1,5 MILIJARDI EVRA OD DIJASPORATA kupuva~ot po dve godini da kupi dopolnitelni akcii dokolku gi ispolni investiciskite i drugite obvrski. Montenegro erlajns e vo sopstvenost na dr`avata Crna Gora. Nominalnata vrednost na kompanijata e 25,7 milioni evra, a vrednosta na poedine~nite akcii e 8,85 evra.

ugarite koi `iveat vo stranstvo vo poslednite 12 meseci vo Bugarija vnesle 1,5 milijardi evra, soop{ti Bugarskata narodna banka (BNB). So ovie pari i prihodite od turizmot se finansira negativnoto trgovsko saldo, kako i pla}aweto na kamati i glavninata na nadvore{niot dolg kon dr`avite. Vo oktomvri prihodite na

Bugarija od subvencii i pomo{ dostignale 42,2 milioni evra, dodeka tro{ocite, koi ja vklu~uvaat i ~lenarinata vo Evropskata unija (EU), iznesuvaat 50,9 milioni evra. Prihodite na Bugarija za deset meseci vo 2010 godina, zaklu~no so oktomvri, dostignale okolu 600 milioni evra, dodeka rashodite bile okolu 300 milioni evra.

SE PRODLABO^UVA ISTRAGATA

NA TAJNITE SMETKI NA SANADER NAJDENI 1,2 MILIONI EVRA

Istragata za tajnite smetki na Sanader se {iri i vo drugi dr`avi od EU, no i vo SAD. Hrvatskata policija se somneva deka so del od parite kupuval vredni nedvi`nosti i umetni~ki dela ELENA JOVANOVSKA

nterpol pronajde pari koi porane{niot hrvatski premier, Ivo Sanader, nelegalno gi ispral vo Hrvatska, a potoa gi stavil na smetki vo stranstvo, objavi Hrvatskata radio-televizija (HTV). Na dve tajni smetki vo dve stranski dràvi Sanader stavil 1,2 milioni evra, objavi HTV, povikuvaj}i se na visok izvor od hrvatskiot istraìtelski tim, no poradi toa {to istragata e vo tek, nema oficijalni detali. Neoficijalno, ednata smetka, na koja se nao|aat 200.000 evra, e na negovo ime, a na drugata, koja mu pripa|a na tatko mu, ima eden milion evra. Hrvatskite mediumi istaknuvaat deka istragata za tajnite smetki na Sanader se {iri i vo drugi dràvi od EU, no i vo SAD. Hrvatskata policija se somneva deka so del od parite kupuval vredni nedvi`nosti i umetni~ki dela. Kancelarijata za borba protiv korupcija i organiziran kriminal (USKOK) pobara izve{taj od Hrvatskata agencija za nadzor na finansiski uslugi za toa dali nekoj od naj-

bliskiot krug vo semejstvoto na Sanader vloùval vo investiciski fondovi. Spored nivniot popis, stanuva zbor za duri 13 ~lenovi od najbliskata i po{irokata familija, a samo kaj }erkite na Sanader, Petra i Bruna, se pronajdeni pove}e od 150.000 evra. Ve}e odamna datiraat prikaznite za imotot na Sanader i negoviot luksuzen ìvot, koj nikako ne bi moèl da si go dozvoli od premierskata plata. Najmnogu se rasprava{e za negovata kolekcija ra~ni ~asovnici, za jahtata “Malo vitra”, za koja nikoga{ ne e potvrdeno deka e vo negova sopstvenost, a neodamna po~na da se {u{ka deka porane{niot premier kupil dve sliki na Pikaso. Na barawe na USKOK, @upaniskiot sud vo Zagreb go blokira imotot {to go poseduvaat Sanader i ~lenovite na negovoto semejstvo vo Hrvatska. Stanuva zbor za nedvi`nosti, firmi i udeli {to gi prijavi vo anketniot list, no i pogolemi sumi {to ne gi prijavi, staveni na smetkite na }erkite. SANADER VOLONTIRAL NA KOLUMBIJA? Sanader laèl vo anketniot list za imotnata sostojba – Univerzitetot vo Kolumbija ne mu pla-

SANADER VO PRITVOR VO SALCBURG DO 27 DEKEMVRI Ivo Sanader }e ostane vo pritvor vo avstriskiot grad Salcburg do 27 dekemvri, za koga e zakaàna nova pres-konferecija na avstriskoto obvinitelstvo, na koja bi moèlo da se otkrijat pove}e detali za eventualnata postapka za ekstradirawe. Sanader ne se izjasnil za toa dali prifa}a ekstradirawe vo Hrvatska, a vo zatvorot naskoro bi moèla da go poseti i soprugata Mirjana. Najaveno e i deka }e bide soslu{an na 22 dekemvri vo vrska so aferata "Hipo banka”.

KIPARSKI HOLDING VLEZE VO TRIGLAV iparskiot holding Klejkroft limited kupi akcii od slovene~kata osiguritelna kompanija Triglav za dva milioni evra. So ova, nepoznatiot holding stana 11 najgolem sopstvenik na Triglav osiguruvawe i sega ima vo sopstvenost 0,6% od slovene~kata kompanija, pi{uva slovene~ki "Dnevnik".

Akciite na Triglav, Klejkroft gi kupil na t.n. neorganiziran pazar, pa detali za kupuvaweto ne se poznati. Najgolemiot paket-akcii (70.000) kiparskata kompanija Klejkroft gi kupila od

BIZNISMENITE SE PLA[AT DA RABOTAT SO DR@AVNI FIRMI nogu biznismeni vo Hrvatska se zagrièni M zatoa {to glavno rabotat so dràvata ili nejzinite pretprijatija, za ~ii direktori ne e sigurno dali rabotele za vladata ili bandata na Sanader. Koga kracite na oktopodot na Sanader od oddelni ministerstva i dràvni pretprijatija po~naa da zavr{uvaat vo istraèn pritvor, se zamrzna pogolem del od upravuva~kata struktura vo dràvnata administracija i javnite pretprijatija. Nekoi ministri ve}e im se poàlile na novinarite deka nivnite najbliski sorabotnici odbivaat da potpi{uvaat odluki so materijalno-finansiska teìna. Prviot ~ovek na Privredna banka-Zagreb, Boò Prka, predupredi na toa deka s$ pove}e biznismeni kolku {to moàt izbegnuvaat da rabotat so dràvata i nejzinite pretprijatija zatoa {to ne sakaat da vletaat vo nekakva istraga na USKOK ili na Dràvnoto obvinitelstvo. Po pritvoruvaweto na Sanader poradi somnevawe za koruptivno deluvawe vo slu~ajot "Fimi media", a osobeno poradi obvinuvawata deka po negov nalog Hrvatskoto elektrostopanstvo davalo krediti i struja po povlastena cena, mnogu dràvni i privatni firmi se vo postojan strav. Toj strav e u{te pogolem zatoa {to ministerot za vnatre{ni raboti, Tomislav Karamarko, najavi deka ima u{te povlasteni kupuva~i na struja od HEP i }e ima i novi apsewa.

150.000 evra se pronajdeni kaj }erkite na Sanader, Petra i Bruna

}al ni{to. Informacijata e posebno interesna zatoa {to toj uredno si go prijavi prihodot od Institutot vo imotnata karti~ka. Platata od 25.000 dolari {to ja navede za edna godina rabotewe na Harimanoviot institut na Univerzitetot Kolumbija nikoga{ ne mu bila isplatena. Poto~no, so rakovodstvoto na Institutot e dogovoreno Sanader da raboti “pro bono”, bez plata, a negovata dol`nost bila da ja nadgleduva grupata nau~nici {to se zanimavaat so

slovene~kata kompanija za bela tehnika, Gorewe, po nepoznata cena.

analizi na zavr{uvaweto na integracijata na Jugoisto~na Evropa. Interesno e {to ovoj podatok nikoga{ ne bi go videl svetloto na denot da ne be{e Goran Fili}, Hrvat, koj magistriral na Univerzitetot Kolumbija. Fili} do podatokot za platata na Sanader do{ol preku direktno dopi{uvawe po i-mejl so dekanot na Harimanoviot institut, Timoti Fraj. Toj, kako porane{en student, nekolku pati mu pi{al na rakovodstvoto na Univerzitetot i uporno

sakal da doznae kako mo`e da se slu~i tolku renomiran institut da primi porane{en premier, ~ie ime se spomenuva vo re~isi sekoja afera. Na ova, dekanot na Harimanoviot institut mu odgovoril deka so Sanader u{te vo april se dogovorile da raboti za 0 dolari honorar, iako vo Amerika e nepristojno da se zboruva za visinata na platite i honorarite na vrabotenite. So ogled na toa deka Sanader go popolnil

SOTBI OTVORA FILIJALA VO ISTANBUL

lobalniot sinxir za luksuzni nedvi`nosti Sotbi najavi otvorawe na svojata prva kancelarija vo Istanbul. Turcija ima golem potencijal za pobaruva~ka na luksuzni nedvi`nosti, vo sporedba so evropskiot pazar, izjavi izvr{niot direktor na Sotbis Interne{nal Rialti, Majk Gud, za "Huriet dejli" i "Ekonomik rivju". Sotbi raboti preku fran{izi i kancelarii vo 43 zemji

{irum svetot, a svojata prva turska filijala ja otvora vo kosmopolitskata oblast Ni{anta{i. "Turcija e mnogu strate{ka lokacija za nas i veruvame deka }e bide kvaliteten pazar", izjavi Gud. "O~ekuvam silen bum na turskiot pazar, poradi brojnata populacija vo zemjata i nivniot interes za luksuzen na~in na `ivot". Se o~ekuva brojot na filijali na Sotbi vo Turcija da

anketniot list so neto~ni podatoci, Komisijata protiv sudir na interesi ima pravo da gi proveri podatocite i potoa da izre~e kazna. Kaznata e vo visina od 2.700 evra. “Ovaa suma na Sanader ni{to nema da mu zna~i vo sporedba so milionite evra {to gi ima na stranski smetki. Pogolema {teta }e mu nanese faktot {to se fale{e deka e anga`iran na presti`nata Kolumbija, a, vsu{nost, tamu bil volonter”, pi{uvaat hrvatskite mediumi.

porasne na deset vo tekot na narednite tri godini, izjavi Emin Hitaj, pretsedatel na odborot na Hitaj Jatirim Holding, turskata fran{iza na Sotbi. "Na pazarot za nedvi`nosti vo Istanbul cenata za metar kvadraten se ka~i od 5.000 na 25.000 dolari vo tekot na poslednite nekolku godini. Se stremime da postigneme biznis-volumen od milijarda dolari do krajot na 2011 godina", izjavi toj.

KAPITAL / 17.12.2010 / PETOK

Balkan / Biznis / Politika

NEMA KRIZA ZA TURSKATA EKONOMIJA

TURCIJA VO 2011 ]E IMA EKONOMSKI RAST OD 5% I POVE]E INVESTICII

Biznismenite ne se pla{at od sostojbite vo doma{nata ekonomija, tuku od me|unarodnite ekonomski trendovi VESNA KOSTOVSKA

DURI 36% OD KOMPANIITE PLANIRAAT NOVI VRABOTUVAWA

v.kostovska@kapital.com.mk

ako {to se bli`i krajot na silnata godina za turskata ekonomija, biznismenite se s$ pogolemi optimisti deka 2011 godina }e bide u{te podobra. Tie prognoziraat ekonomski rast od 5% i zgolemen priliv na investicii. Pretstavnicite na nekolku biznis-organizacii smetaat deka najgolemite rizici ne se doma{nite sostojbi, tuku me|unarodnite trendovi. Optimizmot go temelat na impresivniot porast na turskiot bruto-doma{en proizvod godinava, koja be{e krizna za cela evropska ekonomija. “Brziot turski rast vo 2010 godina se zasnova{e na investicii od privatniot sektor i na potro{uva~kata na gra|anite”, izjavi potpretsedatelot na turskata industriska i biznis-asocijacija (TUSIAD), Haluk Din~er. Toj o~ekuva idnata godina kamatnite stapki da ostanat na momentalnoto nivo. “Od pesimisti~ka gledna to~ka, na{ite procenki za rastot vo 2011 godina se 5%. O~ekuvame inflacijata da ostane na 7%. Vo prvata

Turskite kompanii najavuvaat pozitivni vesti vo odnos na novi vrabotuvawa vo prviot kvartal od 2011 godina. Spored sprovedena anketa na agencijata Manpower Employment Outlook Survey, duri 36% od kompaniite izjavile deka }e regrutiraat novi rabotnici, a samo 9% o~ekuvaat namaluvawe na brojot na vraboteni. Pokraj toa, 51% izjavile deka nivoto na vrabotenost }e ostane nepromeneto vo periodot {to sleduva, dodeka 4% istaknale deka e prerano da se davaat vakvi procenki. Po objavuvaweto na rezultati od istraùvaweto, direktorkata na agencijata za istraùvawe, Ebru Ko{, izjavi deka brojkite pokaùvaat svetla idnina vo odnos na vrabotuvaweto vo Turcija vo prviot kvartal od 2011 godina. “Rezultatite se mnogu pozitivni. Turcija e zemja so visoki predviduvawa za vrabotuvawe”, izjavi Ko{.

Pozitivniot trend vo industriskoto proizvodstvo, zaedno so relativnoto podobruvawe na nevrabotenosta i rizikot kaj investiciite od privatniot sektor, vlijaea pozitivno vrz ekonomijata vo 2010 godina polovina od 2010 godina ima{e silen porast od 11% poradi niskite kamatni stapki”, re~e Din~er. Spored nego, ako ne se stavi pod kontrola problemot so dol`ni~kata kriza vo Evropa, a stapkata na rast vo SAD naglo padne, globalniot fi-

VO HRVATSKA OSNOVANA AGENCIJA ZA POMO[ NA DR@AVNI FIRMI rvatskiot Sabor donese Zakon za upravuvawe so dràven imot, spored koj Agencijata za upravuvawe so dràven imot ja prezema rabotata na Hrvatskiot fond za privatizacija i Centralniot dràven ured za upravuvawe so imot, koi prestanuvaat da postojat. So Agencijata }e upravuvaat direktor

i upraven odbor od sedum ~lenovi, koi }e gi imenuva Vladata na RH. Agencijata bi bila vklu~ena vo procesot na sanacija i restrukturirawe na firmi {to se prete`no vo dr`avna sopstvenost i se na{le vo problemi. So noviot zakon se sozdadeni osnovni preduslovi za sopstveni~ko strukturirano na~elo na

nansiski sistem mo`e seriozno da se naru{i i Turcija da go po~uvstvuva udarot. POZITIVNI TRENDOVI Potsetuvaj}i deka Turcija postigna golem uspeh vo zakrepnuvaweto od ekonomskata kriza, Tanil Ku~ak, rakovoditel na Istanbulskata

SALFORD NAJTE[KO ]E GO PRODADE KNEZ MILO[

o najavata deka Salford }e gi prodava site svoi firmi vo Srbija, ekspertite velat deka najlesno }e se prodade Suboti~kata mlekarnica, dodeka najte{ko }e odi proda`bata na Kwez Milo{. Nenad Gujani~i} od brokerskata ku}a Sinteza ocenuva deka, poradi sovremenata tehnologija {to ja poseduva, najprvin }e bide prodadena Suboti~ka mlekarnica, {to bi bilo test za proda`ba na Imlek, koj e mnogu pogolem. Za Imlek, navodno, bil zainteresiran hrvatski Agrokor, no dvete strani gi demanti-

raa tie navodi. Spored Gujani~i}, ne bi bilo iznenaduvawe ako Salford so proda`bata ~eka u{te edna godina za da dobie zna~ajno povisoka cena, so ogled na toa deka na pazarot ima kriza za prezemawe golemi kompanii. Toj dodava deka proda`bata na Knez Milo{ }e odi najte{ko zatoa {to kompanijata raboti mnogu lo{o i e edinstvena vo sopstvenost na Salford vo Srbija koja rabote{e so zaguba minatata godina. Me|u dobrite kompanii e Bambi Banat, ~ii akcii od po~etokot na godinava porasnaa za

M SAN GRUPA INVESTIRA VO E-TRGOVIJA istributerot na informati~ka oprema M SAN investira na nov pazar - rabotewe so krajni korisnici po pat na sopstvena veb-trgovija. Za taa potreba, osnovana e kompanija eKupi, ~ija cel e prvenstveno razvoj na bezbednosen portal, dostignuvawe na maksimalna operativa i logisti~ka efikasnost, kako i pribli`uvawe na e-trgovijata so site

potro{uva~i, soop{tija od M SAN grupa. “Imame `elba da im ovozmo`ime na potro{uva~ite novo nivo na iskustva vo kupuvaweto preku Internet. Cvrsto sme naso~eni kon sozdavawe na po{iroka baza na zadovolni korisnici koi sakaat na pobrz i poednostaven na~in, po povolni i konkurentni ceni, vo sekoj moment da ostvarat

industriska komora (ISI), izjavi deka spored momentalnite indikatori, 2010 godina }e se zavr{i so rast od 7% do 8%. Ova verojatno }e bide najvisokata stapka na rast vo Evropa. Spored nego, pozitivniot trend vo industriskoto proizvodstvo, K

upravuvawe so dràvniot imot, na na~in na koj za dràven imot se smetaat site udeli i akcii, kako i nedvi`nosti i celoto zemji{te ~ij sopstvenik e Republika Hrvatska. Zakonot se smeta i osnovna pretpostavka za formirawe registar na dràven imot, vo koj bi bil popi{an celokupniot imot na dràvata.

re~isi 100%. Salford gi prodava Imlek, Suboti~ka mlekarnica, Bambi Banat i Knez Milo{ vo Srbija. Ovoj investiciski fond e prisuten i vo Makedonija preku bitolskata mlekarnica IMB.

kupuvawe od svojot dom ili kancelarija, biraj}i od bogatiot asortiman na proizvodi i uslugi, preku maksimalna sigurnost vo pla}aweto”, izjavi Goran Jani~ijevi} od kompanijata eKupi.

rast bele`i turskata ekonomija vo 2010 godina

zaedno so relativnoto podobruvawe na nevrabotenosta i investiciite vo privatniot sektor, dobro vlijaat vrz ekonomijata vo 2010 godina. “Turcija ne gi nadomesti lanskite zagubi vo izvozot, bidej}i pobaruva~kata od C

EU ostana niska”, istakna Ku~ak. Vladinata ekonomska programa predvide industriskiot sektor da ja zavr{i 2010 godina so rast od 10%, a slednata godina so 4,5%. “Nie smetame deka rastot }e prodol`i vo 2011 godina i deka }e se postigne stapka na porast od 4,5%. Sepak, na Turcija & treba pobrz rast za da gi re{i ekonomskite i socijalnite problemi, po~nuvaj}i od visokata nevrabotenost,” istakna Ku~ak. O

Svet / Biznis / Politika

18 DOJ^E TELEKOM CELOSNO GO PREZEDE POLSKI PTC one~no zavr{i dologotrajniot spor me|u Doj~e Telekom (DT), francuskiot telekom Vivendi i polskiot konglomerat Elektrim, so {to se otstranija site prepreki za prezemawe na sopstvenosta nad polskiot mobilen operator PTC od strana na Doj~e Telekom. So potpi{uvaweto na dogovorot, DT }e im plati 1,4 milijardi evra na Vivendi i Elektrim i }e stane ak-

cioner na dopolnitelni 48% od akciite na PTC, se veli vo soop{tenieto od DT. Isto taka, od DT potenciraat deka so ovoj dogovor DT }e stekne potpolna sopstvenost vrz polskiot mobilen operator, odnosno }e poseduva 97% od akciite, a ostanatite 3% }e gi dobie so prezemaweto na dve holding-kompanii koi se vo sopstvenost na Vivendi i Elektrim. Glaven element vo sporot

EU GO USVOI BUXETOT ZA 2011 GODINA me|u ovie kompanii be{e 48% u~estvo vo akciite na polskiot mobilen operator PTC, ~ija call opcija be{e iskoristena od Doj~e Telekom u{te vo 2005 godina, od koga i DT ima pravo na otkupuvawe na ostanatiot del od akciite na polskiot operator, velat od menaxerskiot tim na DT. Do 2005 godina, DT bil akcioner na ovoj operator na 49% od akciite.

vropskiot parlament, po dolga rasprava me|u 27te zemji-~lenki na Unijata, go usvoi buxetot za 2011 godina, vreden 126,5 milijardi evra ili 2,9% pove}e vo odnos na godine{niot. So ova zavr{i sporot za toa za kolku treba da se zgolemi potro{uva~kata, iako se predviduva deka slednata godina }e dojde do u{te pogolemi nesoglasuvawa za namaluvaweto na dolgoro~niot buxet. Zakonodavcite prvi~no

EVROPEJCITE SÈ POMALKU KUPUVAAT AVTOMOBILI NA FIAT, TOJOTA I FORD

Ovaa godina najraspolo`eni za kupuvawe avtomobili bea Britancite i [pancite, a najmalku raspolo`eni Francuzite, Italijancite i Germancite

lobalnata ekonomska kriza go sru{i pazarot na novi avtomobili vo Evropskata unija (EU) ovaa godina. Vo noemvri se prodadeni 1.069.268 novi avtomobili, {to e za 7,1% pomalku vo odnos na oktomvri, poka`a izve{tajot na Zdru`enieto na proizvoditeli na novi avtomobili vo Evropa (ACEA). Izve{tajot ja analizira i proda`bata na novi avtomobili od po~etokot na godinata. Spored podatocite, vo izminatite 11 meseci od 2010 godina se prodadeni vkupno 12.349.743 novi avtomobili, {to e za 5,7% pomalku od proda`bata vo istiot period minatata godina.

NAJMALKU SE PRODAVAAT AVTOMOBILITE NA FIAT, TOJOTA I FORD Spored izve{tajot na ACEA, od kompaniska gledna to~ka, najgolemi zagubi vo proda`bata na novi avtomobili vo noemvri pretrpea Fiat, Tojota i Ford. Proda`bata na novi avtomobili na italijanskata grupacija, vo koja pripa|aat modelite "fiat", "alfa romeo", "ferari" i "lan~ija", bele`i pad od 23,8% vo sporedba so istiot mesec vo 2009 godina. Kako edna od pri~inite za vakviot pad ACEA go poso~uva namaluvaweto na proda`bata na italijanskiot pazar za 21%, kade {to ovaa grupacija prodava najgolem del od svoite avtomobili. Po Fiat, sleduva opa|aweto na proda`bata na modelite na Tojota i Leksus od 21,8% % i na Ford od 15,4%.

Najgolemiot proizvoditel na avtomobili vo EU, Folksvagen grup, vo noemvri proda-de 235.614 novi avtomobili i se vbroi vo kompaniite so pomalo opa|awe na proda`bata. Proda`bata na "folksvagen", "seat", "audi" i "{koda", modeli proizvedeni od Folksvagen grup, e namalena za 5,2%. Sostojbata na francuskiot pazar e za dva pati polo{a od germanskiot, pa zatoa proda`bata na modelite na Reno e namalena za 11%, a na modelite na Pe`o i na Citroen za 9,5%. EVROPEJCITE POVE]E KUPUVAAT LUKSUZNI AVTOMOBILI Sostojbata na pazarot na luksuzni avtomobili e sosema poinakva. Dodeka s$ pomalku Evropejci se odlu~uvaat za

pobaraa buxetot da bide zgolemen za 6,2%, no od toa se otka`aa pod pritisok na vladite, koi insistiraa deka potro{uva~kata vo EU ne smee tolku mnogu da se zgolemi vo vreme koga golem broj zemji zna~itelno gi namaluvaat doma{nite buxeti so cel da se izbegne dol`ni~kata kriza. Analiti~arite predviduvaat deka slednata godina }e dojde do u{te pogolemi nesoglasuvawa koga vladite na zemjite-~lenki na Unijata

}e po~nat pregovori za sledniot dolgoro~en buxet na EU, po~nuvaj}i od 2014 godina, pa vo slednite sedum ili 10 godini.

DVA, TRI ZBORA

PA\A PRODA@BATA NA AVTOMOBILI VO EU

BORO MIR^ESKI

KAPITAL / 17.12.2010 / PETOK

modelite na Fiat, Tojota ili Ford, kompaniite BMV grup i Daimler gi zgolemuvaat svoite prihodi. Poradi ova, proda`bata na avtomobilite od markata BMV e zgolemena za 19,8%. Modelite na Mercedes im se dopadnale na 53.343 novi kupuva~i vo noemvri, pa, sporedeno so 2009 godina, mese~nata proda`ba na "mercedes" i "mercedes- smart" bele`i rast od 6,2%. Najgolem pridones za padot na proda`bata na novi avtomobili vo Evropa imaat najgolemite evropski ekonomii. Vo Germanija e namalena za 6,2%, vo Francija za 10,8%, vo Velika Britanija za 11,5%, a vo Italija za 21,1%. Na posledno mesto, so najmalku prodadeni novi avtomobili, se pozicionira{e [panija, so pad na proda`bata od 25,5%.

“Kina i Indija se partneri podgotveni za sorabotka, a ne rivali. Ima dovolno prostor vo svetot za razvoj i na ednata i na drugata zemja. Kineskoto stopanstvo mo`e da se otvori za indiskite kompanii od sektorot za informaciski tehnologii, farmacija i zemjodelstvo.” VEN XIABAO

premier na Kina

“Onie koi mislat deka moème ednostrano da postapime sprotivno od vetuvaweto na sopstvenicite na obvrznici, a protiv èlbite na Evropskata centralna banka, ìveat vo svetot na fantazijata.” BRAJAN LENIHAN

minister za finansii na Irska

“Golemata nova zgrada na NATO }e bide nov dom za edna nova alijansa, sposobna da se soo~i so predizvicite kako terorizmot, piratstvoto i kibervojnata. So izgradbata na novoto sedi{te, Alijansata }e prodol`i da igra golema uloga vo poddr{ka na mirot i stabilnosta na me|unarodno nivo. Vo eden nepredvidliv svet, NATO e tuka i }e ostane tuka, vo Brisel.” ANDERS FOG RASMUSEN

generalen sekretar na NATO

KAPITAL / 17.12.2010 / PETOK

Svet / Biznis / Politika

SVET

0-24

...PODGOTOVKI

...BAROMETAR

...PROTESTI

Ju`nokorejcite se podgotvuvaat za odbrana

Slu~ajot “Hodorovski” ja otslikuva Rusija

Tibet protiv “kineskata poseta” na Indija

u`na Koreja podgotvuva voena ve`ba i civilna ve`ba za odbrana na ostrovot Jeonpjeong, koj neodamna be{e cel na napad od strana na Severna Koreja. Na voenite ve`bi artileriskite edinici }e koristat boeva municija.

resudata koja treba{e da mu bide izre~ena v~era na Mihail Hodorovski, biv{iot ruski naften tajkun, e odlo`ena bez pri~ina. Spored analiti~arite, ovoj slu~aj pretstavuva barometar za sostojbata vo Rusija i mo}ta na Putin.

aktivisti go podignaa tibetanskoto zname nad svoite glavi vo znak na protest poradi tridnevnata poseta Tna ibetanskite kineskiot premier, Ven Xiabao, vo Indija, so koja treba

da se obnovat odnosite me|u dvete zemji.

NA SREDBA SO MENAXERITE NA NAJGOLEMITE AMERIKANSKI KOMPANII

OBAMA POVIKA DA SE OTVORAAT NOVI RABOTNI MESTA

Sostanokot {to go ima{e Obama so direktorite na najgolemite amerikanski kompanii be{e del od naporite na negovata administracija da gi popravi odnosite so “korporativna Amerika”, koi vo posledno vreme bea vlo{eni zaradi nesoglasuvawata za ekonomskata politika i pretsedatelskata retorika VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

o obid da ja podobri ekonomskata sostojba, pretsedatelot na SAD, Barak Obama, se sretna so 20-ina direktori na najgolemite amerikanski korporacii. Toj pobara od niv da po~nat povtorno da investiraat i da otvoraat novi rabotni mesta. Amerikanskite biznismeni, me|u koi i prvite izvr{ni biznismeni na kompaniite Komkast, Boing, UBS, Motorola, Cisko, Amerikan Ekspres, Pepsi, Gugl, Intel i drugi, se sprotivstavija na naporite na administracijata na Obama za voveduvawe na istoriskata zdravstvena reforma i za zacvrstuvawe na zakonite koi go reguliraat raboteweto na amerikanskite kompanii vo SAD i vo stranstvo. Prvite lu|e na najgolemite amerikanski kompanii otvoreno pobaraa od Obama da gi ukine ili namali danocite so koi se odano~uvaat prihodite koi gi ostvaruvaat kompaniite vo drugi zemji nadvor od SAD, vo koi imaat pretstavni{tva.

Po zavr{uvaweto na sredbata, mnogu menaxeri izjavija deka ova bila edna od dosega najdobrite i najkorisni sredbi so administracijata na Obama. Posebno silna poddr{ka biznismeni dale za prodol`uvaweto na dano~nite povolnosti od vremeto na Xorx Bu{, koi treba{e da iste~at do krajot na godinata. Tie ja pofalile i maporot na Obama za sklu~uvaweto na povolnite trgovski dogovori so Indija i Ju`na Koreja. PRVO INVESTICII, PA NAMALUVAWE NA KORPORATIVNIOT DANOK?! Robert Vulf, glavniot izvr{en menaxer na investiciskata banka UBS i ~len na timot na Obama za ekonomsko zazdravuvawe, veli deka inovacijata, trgovijata i izvozot, kako i obrazovanieto i treningobukite za rabotnicite bile temite koi imaa centralno mesto na sostanokot. Toj soop{ti deka grupata se soglasila menaxerite vo kompaniite da gi razgledaat ovie pra{awa vo narednite nekolku nedeli, a isto taka da obrnat vnimanie i na

BARAK OBAMA PRETSEDATEL NA AMERIKA

Veruvam deka motorot koj ja dvi`i ekonomijata ne e Vladata, tuku ume{nosta na amerikanskite pretpriema~i. Tie se dvi`e~ata sila na na{iot pazar i veruvam deka nivnite idei }e ni pomognat da izlezeme od recesija i da go iskoristime ovoj moment. pra{awata za infrastrukturata, energetikata i korporativnite danoci, temi koi se so visok prioritet za multinacionalnite kompanii, ~ii menaxeri se borea protiv administrativnite predlozi za poka~uvawe na danocite za zarabotkata koja im doa|a od drugite kontinenti.

“Pretsedatelot Obama be{e jasen deka vo ovoj moment site bi sakale da vidat parite koi se nadvor da se vratat i da se reinvestiraat vo Amerika. No, i deka toa mora da se napravi vo soglasnost so dano~nata politika, za da nema pregolemi posledici

vrz dràvniot buxet i vrz kompaniite koi prihodite gi ostvaruvaat vo SAD”, veli Vulf. Spored nego, po sredbata bilo jasno deka e potrebna revizija na politikata za korporativnite danoci i deka treba da se najde zaedni~ko i neutralno re{enie za ovoj problem. Izvr{niot menaxer na Motorola, Greg Braun, izjavi deka raste~kite korporativni profiti i biznis-potezite od strana na administracijata pridonesoa da se napravi ~ekor napred vo dogovorot za slobodna trgovija so Ju`na Koreja, {to pridonesuva za vospostavuvawe na “pokonstruktivna” atmosfera. “Dobro, {to sega?”, za~udeno izjavil Braun za MSNBC. “Ajde da prodolìme so dogovorite za slobodna trgovija, bez razlika na toa dali stanuva zbor za Kolumbija, Panama ili za transpacifi~ko partnerstvo?”. Biznis-liderite se poàlija deka bile obeshrabreni od novite potezi na administracijata na Obama da vospostavi postroga regulacija vo

pove}e oblasti, kako i od neizvesnosta na dano~nata politika. Mnogumina od niv se soglasuvaat so ekonomskite eksperti deka niskata pobaruva~ka e glavnata pri~ina zaradi koja kompaniite prestanale da investiraat vo SAD. Kvartalnata anketa sprovedena me|u 140 generalni menaxeri na golemite amerikanski kompanii, od strana na Business Roundtable, poka`uva deka 80% od menaxerite o~ekuvaat proda`bata da se zgolemi vo narednite {est meseci. Re~isi polovina od menaxerite (45%) najavile deka kompanijata }e vrabotuva novi lu|e vo toj period. Polovina od menaxerite koi prisustvuvaa na sostanokot so pretsedatelot Obama poteknuvaat od tehnolo{ki kompanii i kompanii za finansiski uslugi. Na ovoj sostanok ne bea prisutni liderite na golemite nafteni kompanii, kako i od kompaniite koi se zanimavaat so trgovija na malo, kako i liderite na biznisite koi se vo delumna sopstvenost na dr`avata, Xeneral Motors i AIG.

Feqton

KAPITAL / 17.12.2010 / PETOK

NAJGOLEMITE PR KATASTROFI VO KORPORATIVNATA ISTORIJA

BRZOPLETIOT BORD NA HJULIT-PAKARD ^ PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

udnata prikazna za nenadejnoto otpu{tawe na izvr{niot direktor na Hjulit-Pakard, Mark Hrd, koe se slu~i vo toplite letni denovi na avgust, stana PR katastrofa za kompanijata. Otkako negovoto navodno seksualno maltretirawe na Xodi Fi{er stana javno, Hrd se povle~e, iako se {pekulira{e deka toa ne bilo odluka od strana na ~lenovite na bordot i tivko zaminal so bogat nadomest za otpu{taweto od rabota. No, bez konkretni dokazi, HP go otstrani ~ovekot koj ja napravi kompanijata ona {to taa denes pretstavuva. Padot na cenite na akciite na kompanijata vo tekot na PR katastrofata dostigna 18%, a ogromen be{e i brojot na kritiki koi Silikonskata Dolina gi upati do bordot. SKAPITE PATUVAWA NA FIШER Bordot na direktori na Hjulit-Pakard na 6 avgust godinava glasa{e za otstranuvawe na izvr{niot direktor, Mark Hrd, otkako za nego izlegoa glasini za seksualno maltretirawe na vrabotena vo kompanijata. “Wujork tajms” izvestuva{e deka Hjulit-Pakard postapil po sovetite na PR firmata APKO Vorldvajd (APCO Worldwide), koi na kompaniskiot bord im sovetuvale deka najdobar stav {to treba da go zazemat bi bilo celosno otstranuvawe na direktorot, poradi PR krizata koja mo`e da se pojavi

Bordot na HP se otka`a od svojot najdobar direktor poradi {pekulacii

Bordot na direktori na Hjulit-Pakard na 6 avgust godinava glasa{e za otstranuvawe na izvr{niot direktor, Mark Hrd, otkako za nego izlegoa glasini za seksualno maltretirawe na vrabotena vo kompanijata. Negoviot partner za tenis i izvr{niot direktor na Orakl, Leri Elison, odlukata na bordot za otpu{tawe na Hrd ja nare~e “najlo{ata odluka od vremeto koga idiotite vo bordot na Epl go otpu{tija Stiv Xobs pred mnogu godini” na podolg rok. Negoviot partner za tenis i izvr{niot direktor na Orakl, Leri Elison, odlukata na bordot za otpu{tawe na Hrd ja nare~e “najlo{ata odluka

od vremeto koga idiotite vo bordot na Epl go otpu{tija Stiv Xobs pred mnogu godini”. Xefri Xejms od onlajn-magazinot za biznis, “BNET” (BNET), veli deka bordot “namirisal PR

katastrofa i go otka~ile Hrd kako tempirana bomba”. Kolumnistot vo “Los Anxeles tajms”, Majkl Hilzik, be{e na mislewe deka bordot na HP “pobrzo ispani~il poradi nastan-

ite, otkolku {to napravil zreli napori za merewe na faktite na dlanka”. No, {to, vsu{nost, be{e pri~inata za otpu{taweto na Hrd? Advokatot na edna od vrabotenite vo HP kon-

taktiral so kompanijata na krajot na juni, obvinuvaj}i za seksualno maltretirawe. Dodeka direktorite go istra`uvaa slu~ajot, najdoa neprecizni finansiski izve{tai za tro{ocite koi

PRIKAZNI OD WALL STREET

NOVARTIS ]E GO PR ZA 12,9 MILIJARD Celta za kupuvawe na Alkon e da se iskoristi diverzificiranoto proizvodstvo na kompanijata armacevtskata kompanija Novartis (Novartis) }e bide noviot sopstvenik na Alkon (Alcon) i toa po otkupuvaweto na akciite na kompanijata za suma od 12,9 milijardi dolari. So toa se stava kraj na 11-mese~nite pregovori so malcinskite akcioneri na Alkon, koj e eden od najgolemite svetski proizvoditeli na lekovi za nega

F NOVARTIS kone~no uspea da go prezeme Alkon i da gi pobedi negovite malcinski akcioneri.

na o~i. Na~inot na koj }e bide napravena proda`bata pretstavuva kombinacija na akcii od Novartis, no, dokolku e potrebno, i pogolema suma pari, s$ so cel da bidat kupeni akciite na Alkon za suma od 168 dolari za akcija. Direktorite na kompanijata Alkon dadoa svoja soglasnost vo vrska so celata ovaa transakcija i odobruvawe za da se izvr{i

proda`bata. So toa, kompanijata Alkon }e bide noviot ~len vo semejstvoto na {vajcarskata kompanija Novartis, koja na ovoj na~in go dopolnuva sektorot za nega na o~i vo ramkite na kompanijata, kade {to vleguva i CIBA vision. Ovoj sektor lanskata godina ostvaril proda`bi vo vrednost od 8,7 milijardi dolari. Spored Xozef Himenez,

Feqton

KAPITAL / 17.12.2010 / PETOK

“Kapital” po~na so serija napisi za najgolemite katastrofi so koi se soo~ile PR sektorite na golemite svetski kompanii. Doznajte kako tie reagirale vo razli~ni krizni situacii, kade {to zgre{ile vo strategijata za odnosi so javnosta, kako i za toa koi se poukite {to mo`e da se izvle~at.

Bidej}i po otpu{taweto se pokaà deka XODI FIШER FIШER,, navodnata qubovnica {pekulaciite poradi koja Hrd ja zagubi rabotata bile la`ni, akcionerite na HP bea besni deka treba da platat ogromni pari za direktorot koj bil otpu{ten poradi nepoznati pri~ini. Hrd dal s$ {to pobaral bordot vo vrska so istragata, a kompanijata ne dozvolila Porane{niot direktor na HP, MARK HRD, HRD, koj ja napu{ti toj direktno da rabotata poradi navodnite aferi odgovori na e otpu{ten od rabota, tanite, imala zaedni~ka pra{awata od toj KOLKU ÎNE[E ènata, ~ij identitet vo ve~era so Hrd. Tro{ocite OSTAVKATA NA HRD? ~lenovite tekot na {pekuliraweto ne rastele, od iljada do 5 Bordot na HP ja v~udovide ja pokrivale ènata, no, sepak, izjavija deka seksualno maltretirawe ne bilo dokaàno. Podocna, Majkl Holston, zamenik-pretsedatel i generalen sekretar vo HP, koj vo 2006 godina vo kompanijata go donese tokmu Hrd, obvinuva{e deka Hrd upotrebuval neprecizni finansiski izve{tai za da ostvari intimna vrska so odredena vrabotena. Hrd, ènet ~ovek, gi otfrli obvinuvawata deka imal kakvi bilo seksualni relacii so nekoja od vrabotenite, a vedna{ po objavuvaweto na vesta deka

be{e otkrivan, se pojavi so izjava deka me|u nea i Hurd ne postoela nikakva vrska. Toga{ se otkri i identitetot na navodnata “`rtva”. Toa be{e Xodi Fi{er. Taa rabotela za HP vo periodot me|u 2007 i 2009 godina, i bila najmena od kancelarijata na izvr{niot direktor, kako {to vo 2007 godina soop{ti kompanijata. Izvori bliski do kompanijata i zapoznaeni so situacijata za “Wujork tajms” izjavija deka ve}e nekolku meseci Fi{er patuvala na nastani koi HP gi organizirala vo Azija, Evropa i SAD, i ~esto, po nas-

iljadi dolari za nastani vo SAD, s$ do 10 iljadi dolari za preku okeanot. Sepak, Hrd go negira{e sekoj romanti~en kontekst vo vrskata me|u lice koe ima dogovor so kompanijata i nego, i zboruva{e deka bordot bil razbranuvan od potencijalnite PR problemi koi mo`ele da sleduvaat po obvinuvawata za seksualno maltretirawe. A i Glorija Olred, slavniot advokat, koja po nastanite se soglasila da ja zastapuva Fi{er, re~e deka “sakale da bide jasno deka nemalo nikakva afera i nikakvi intimni odnosi me|u nejziniot klient i Hrd”.

REZEME ALCON DI DOLARI glavniot izvr{en direktor na kompanijata Novartis, celta za kupuvawe na Alkon e preku ovaa kompanija da se napravi diverzifikacija na proizvodstvoto na kompanijata od proizvodi za farmacija kon proizvodstvo na drugi hemiski proizvodi. Vsu{nost, od Novartis sakaat da go preslikaat modelot koj go primeni kompanijata Xonson i Xonson (Johnson &Johnson), koja isto taka se zanimava so proda`ba na lekovi, medicinska oprema i proizvodi za {iroka

potro{uva~ka. “Ova e odli~na vest. I dvete strani kone~no se dogovorija i gi zakopaa voenite sekiri, pa sega mo`at da si prodol`at so sekojdnevnite aktivnosti”, veli Endrju Vajs, analiti~ar vo Bank Vontobel (Bank Vontobel AG) od Cirih. Vo nasoka na kupuvawe na Alkon, kompanijata Novartis objavi deka odnovo }e ja restartira planiranata proda`ba na novi sopstveni akcii na iznos od 10,4 milijardi dolari. Za taa cel, planiraat da

izdadat okolu 108 milioni akcii koi }e bidat iskoristeni za spojuvaweto. Po objavuvaweto na postignatiot dogovor za prezemawe me|u dvete kompanii, akciite na Novartis na berzata vo [vajcarija zabele`aa rast od duri 7,1% na iznos od 57,4 franci za akcija. Akciite, pak, na Alkon porasnaa za 1,1% vo ramkite na berzata vo Wujork na iznos od 162,43 dolari za akcija. Prezemaweto, koe bi trebalo da se slu~i vo tekot na idnata godina, vsu{nost, e dovr{uvawe

Silikonskata Dolina i Volstrit so objavata deka ostavkata na Hrd od mestoto pretsedatel i izvr{en direktor na kompjuterskiot i printerski gigant bila prezemena poradi “bliska personalna vrska” so izveduva~ot koj na kompanijata & pomognal okolu marketingot. Mark Hrd be{e ~ovekot koj ja preobrazi Hjulit-Pakard vo edna od najgolemite tehnolo{ki kompanii vo svetot preku fiskalnata disciplina koja ja vovede vo 2005 godina. Po ostavkata na Hrd, koj be{e poznat po negovoto jasno govorewe i analiti~ki pristap kon bi-

na celata transakcija od strana na Himenez, koj na ~elo na Novartis dojde vo januari ovaa godina, a koja bila po~nata od strana na negoviot prethodnik, Daniel Vasela. Vasela, koj sega e pretsedatel na kompanijata, vo tekot na 2008 godina se dogovoril so Nestle (Nestle SA) da otkupi 25% od nivnite akcii vo kompanijata Alkon. Poradi toa, vo tekot na januari od Novartis projavija `elba da gi otkupat i ostanatite 52% od akciite koi Nestle

21 znisot, cenata na akciite na kompanijata drasti~no padna za re~isi 10%. “Ova be{e neizbe`na odluka”, re~e Mark L. Andersen, investitor i direktor vo kompanijata. No, po nastanite, bordot i porane{niot izvr{en direktor se obvinuvaa edni so drugi vo pe~atot, pa duri i “Volstrit `urnal” objavi dolg napis vo koj bea iskoristeni navodite na izvor blizok do bordot. Spored vesnikot, bordot ne gi pregledal site dokazi za toa dali voop{to postoelo seksualno maltretirawe, bidej}i Hrd podnel privatna tu`ba. Toa gi dovelo ~lenovite na mislewe deka mo`no e da postoelo seksualno maltretirawe. No, bez dokazi, bordot nemal izbor osven da objavi deka Hrd “ne ja naru{il politikata na kompanijata vo odnos na seksualno maltretirawe na vraboteni”. Ova gi razbesni akcionerite na HP, koi treba{e da platat 35 milioni dolari za izvr{niot direktor koj bil otpu{ten poradi nepoznati pri~ini, bidej}i Hrd dal s$ {to pobaral bordot vo vrska so istragata, a kompanijata ne dozvolila toj direktno da odgovori na pra{awata od ~lenovite. Od druga strana, vo edna kolumna koja be{e naslovena kako “Hrd na ulica”, Al Levis od “Denver post” poso~i deka akcionerite na HP “zaslu`uvale da dobijat pove}e detali”. Taka “puknaa” i glasinite deka spored dogovorot so bordot, vo narednite tri godini Hrd }e dobiva 100 milioni dolari. Sepak, toa zasega ostana tajna. NEISKUSTVOTO NA PR FIRMATA Nema somne` deka Hjulit-Pakard implementira{e pogre{na strategija za krizen menaxment, ne gledaj}i podaleku od {pekulaciite. [pekulaciite ne se slu~ija nenamerno. Toa se slu~uva koga javnosta nema {ansa da dobie jasni, avtenti~ni informacii, so koi, pak, sekoga{

gi poseduva vo Alkon za suma od 180 dolari od akcija. Istovremeno, objavija deka sakaat da gi otkupat i ostanatite 23% od akciite koi se nao|aat kaj malcinskite akcioneri za suma od 156,4 dolari za akcija. Ovaa ponuda malcinskite akcioneri ja ocenile kako stra{no neadekvatna i neprimerna od strana na Novartis. “Bi sakal da gi izrazam moite ~estitki do celokupniot bord na direktori vo Alkon, kako i na Novartis, za uspe{no

treba da raspolaga slu`bata za komunikacija. Kako {to naveduvaat del od PR ekspertite koi go razgledale slu~ajov, firmata koja gi posreduva{e odnosite za javnost na HP, APKO (APCO), poseduvala mnogu malku iskustvo vo vrska so krizen menaxment. Taa ne be{e zapoznaena so kompletnata istorija na kompanijata i brzopleto konsultira{e za postapki koi taka izgledaat samo vo u~ebnik. Od druga strana, interesna be{e izjavata na pretpostaveniot na ovaa PR firma, koj po napisot za nivnoto somnitelno rabotewe {to osamna vo “Wujork tajms” re~e deka “toa {to vesnikot gi poso~il tokmu niv, go stavilo na mislewe deka postoi nekoja razdvoenost vo bordot, me|u onie koi sudele deka toa bilo pogre{na postapka, kako i onie koi odamna sakale da se oslobodat od Hrd”. Drug agent od PR firmata, objasnuvaj} i go naporot vo vrska so situacijata vo HP, veli deka moèlo da bide pokrenata tu`ba od strana na prethodniot advokat na Fi{er, pa toa moèlo mnogu da ja ~ini celata kompanija. No, na kraj, koga ostana nejasno dali Fi{er i Hrd voop{to imale nekakva vrska, poukata od celata situacija e deka vo situacija na korporaciska kriza na reputacijata, ne sekoga{ moàt da se primenat sovetite koi od rakav gi delat u~ebnicite po krizen menaxment. Ponekoga{ e podobro da se preskoknat site pravila, otkolku da se napravi ~ekor za koj podocna }e àlite. P.S. Po otpu{taweto na Hrd, “Plejboj” objavi fotografii od Xodi Fi{er, koja gi napravila za vesnikot vo 1980 godina. Sesijata be{e naslovena kako “Eve pri~ina da ja zagubite va{ata rabota”. Vo naredniot broj na “Kapital” }e doznaete za PR katastrofata vo koja padna Mekdonalds, koja izgubi milioni dolari po sudovi

zavr{enite pregovori i dogovorenoto spojuvawe”, izjavi Kevin Buhler, pretsedatel i glaven izvr{en direktor na Alkon. Celokupnata suma koja }e bide isplatena za akciite na malcinskite akcioneri e ednakva na 215 milioni akcii na Novartis i pomala suma pari. Vrz osnova na momentalnata vrednost na akciite na Novartis od 56 dolari za akcija, celokupnata transakcija bi bila zatvorena so isplata na suma od 900 milioni dolari.

Rabota / Proda`ba / Finansii / IT

Izbor na aktuelni oglasi OBRAZOVANIE Izvor: Vreme

Objaveno: 09.12.2010-21.12.2010 Privaten Univerzitet za Turizam i menaxment objavuva konkurs za izbor na nastavnici i sorabotnik na Univerzitetot. Konkursot trae 8(osum) dena. Prijavite treba da se dostavat vo arhivata vo prostoriite na Univerzitetot za turizam i menaxment Skopje so sedi{te na ulica Bulevar Partizanski odredi broj 99. Za eventualni podetalni informacii zainteresiranite kandidati mo`at da se javat na telefon 023093209 ili na mobilen telefon 076404064. CARINA, [PEDICIJA Izvor: Ve~er

Objaveno: 10.12.2010 Carinska Uprava na Republika Makedonija objavuva javen oglas broj 7/2010 za vrabotuvawe na carinski slu`benik vo Carinska Uprava Popolnetite prijavi (dokumentacijata prilog kon prijavata) kandidatite se dol`ni da gi dostavat isklu~ivo po po{ta na slednata adresa: Carinska uprava Sektor za upravuvawe so ~ove~ki resursi (so naznaka za oglas broj 7/2010) ul.„Lazar Li~enovski” br.13-1000 Skopje. Rokot za dostavuvawe na prijavite iznesuva 20 dena. BANKARSTVO / FINANSII Izvor: Dnevnik

Objaveno: 10.12.2010 KPMG Makedonija za svoj klient bara kandidati za pozicija: Finansiski kontrolor. Zainteresiranite kandidati za ovaa pozicija treba da ispratat CV i propratno pismo na Angliski na peopleandchange@kpmg.com.mk KPMG Dooel Soravia Centar Skopje 7 sprat, ul.Vasil Axilarski bb, Skopje.Datumot na zatvarawe na aplikaciite e 23 dekemvri 2010. KOMERCIJA, PRODA@BA, DISTRIBUCIJA Izvor: Dnevnik

Objaveno: 11.12.2010 - 17.12.2010 INTER[IK Profesional ima potreba od Komercijalisti - 2 izvr{iteli. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Dnevnik na 11.12.2010 koj trae do 17.12.2010god OBRAZOVANIE Izvor: Dnevnik

Objaveno: 13.12 - 21.12.2010 Nau~niot sovet na UKIM Zemjodelski institut - Skopje raspi{uva konkurs za izbor vo site nastavno-nau~ni zvawa na eden nastavnik od oblasta na lozarstvoto. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Dnevnik na 13.12.2010 koj trae 8 dena od objavuvaweto. Adresa za aplicirawe: UKIM Zemjodelski institut - Skopje, Bul.„Aleksandar Makedonski” - bb. OBRAZOVANIE Izvor: Utrinski Vesnik

Objaveno: 14.12.2010 Dekanot na Ekononmskiot fakultet-Skopje raspi{uva: konkurs za izbor na eden asistent po ekonomski nauki za grupa predmeti od oblasta na finansiite. Prijavi so kompletnata dokumentacija se podnesuvaat vo rok od 8 dena od denot na objavuvaweto na Konkursot vo Arhivata na Ekonomskiot fakultet Skopje, Bul.„Krste Misirkov” bb Skopje.

Izbor na aktuelni oglasi

KAPITAL / 17.12.2010 / PETOK

Obuki / Finansii i smetkovodstvo

SINERGIJA PLUS – PRV CENTAR ZA FINANSISKA PISMENOST VE POKANUVA NA:

MINI SEMINAR – RE[ENIE ZA VA[ATA FINANSISKA IDNINA

Seminarot e kreiran da vi ponudi soodvetno re{enie na sekojdnevnite “finansiski glavobolki” i da ve predizvika da razmisluvate za va{ata finansiska idnina. Istiot po~na promotivno da se odr`uva besplatno vo mesec septemvri i do sega go posetija nad 350 zadovolni u~esnici. Promocijata prodol`uva do novata godina. “15 godini sum prijaven i vraboten, do sega ne bev svesen kade i kolku upla}am za mojata idnina. Sega mi e kristalno jasno, Vi blagodaram.” – Nikola P., u~esnik na seminarot. “Dva ~asa pominati vo prakti~na edukacija i dobivawe na korisni informacii” – Dejan K.

MESTO NA ODR@UVAWE: Sinergija Plus – prv centar za finansiska pismenost vo R.Makedonija Ul”Leninova 64-A/2” – Skopje VREME: Sekoj ponedlenik od 19:00~. KONTAKT ZA INFORAMCII I REZERVACIJA NA U^ESTVO:

Tel. 02 55 11 568 info@sinergijaplus.com.mk www.sinergijaplus.com

SAMO VO OBJAVETE GI VA[ITE OGLASI ЗА:

RABOTA TENDERI REVIZORSKI I DRUGI FINANSISKI IZVEШTAI SOOPШTENIJA

PO PROMOTIVNI CENI! Javete se na: 02/2551441 lok. 105 ili kontaktirajte ne na: e-mail: gulakova@kapital.com.mk

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici – za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo. Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal. Upisot e vo tek. Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409 , 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

Obuki / Menaxment / HR / EU

KAPITAL / 17.12.2010 / PETOK

PRETPLATETE SE NA Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Office Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena namakedonskite delovni i drugi subjekti. Kursot e namenet za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA) Kursot gi opfa}a slednite oblasti :

Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancelariskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija. Upisot e vo tek. Informacii sekoj raboten den od 09 â&#x20AC;&#x201C; 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

Saemi

KAPITAL / 17.12.2010 / PETOK

SEKOJ DEN VO Na 16 i 17 fevruari 2011 Saem i Nastan za tehnolo{ka i biznis sorabotka, vo [panija

EGÉTICA-EXPOENERGÉTICA 2 VO VALENSIJA Stopanskata komora na Makedonija - EIICM organizira poseta na Vtoriot saem za tehnolo{ka i delovna sorabotka. Nastanot }e se odr`i vo Valensija na 16 i 17 fevruari 2011 godina, za vreme na zaedni~kite me|unarodni saemi: EGÉTICA-EXPOENERGÉTICA: Saem za energii; ECOFIRA: Saem za voda, po~va, vozduh, otpad i nivni tehnologii i uslugi i EFIAQUA: Saem za efikasno vodostopanstvo. ROKOVI: do 3 fevruari 2011 godina: registracija i podnesuvawe na profili; do 9 fevruari 2011 godina: barawa za bilateralni sredbi.

POVEЌE INFORMACII ZA SAEMITE: EGÉTICA - EXPOENERGÉTICA: www.egetica-expoenergetica.com ECOFIRA: www.feriavalencia.com / ecofira EFIAQUA: www.feriavalencia.com / efiaqua

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

Veb-sajt na Vtoriot nastan za tehnolo{ka i delovna sorabotka: http://www.enterprise-europe-network.ec.europa.eu/public/bemt/home.cfm?eventid=2460 VLEZOT I U^ESTVOTO NA SAEMOT SE BESPLATNI. KONTAKT: Lazo Angelevski proekten konsultant tel: (02) 3244090 laze@mchamber.mk Sof~e Jovanovska proekten konsultant tel: (02) 3244060 sofce@mchamber.mk

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki Online kursevi po angliski jazik non stop Go! EnglishMak Podgotvitelni obuki za TOEFL/ GMAT/ GRE/ SAT sekoj 1vi i 15ti 6 sedmici Obrazoven Informativen Centar Finansisko izvestuvawe za mali i sredni entiteti vtora dekada na Dekemvri

Primeko Kreativno razre{uvawe na problemi 17.12 - 18.12.10 CDS - Centar za delovna sorabotka Upravuvawe so vreme 17.12.2010 CS Global Strate{ko planirawe 17.12 - 18.12.10

ESP Spojuvawe i pripojuvawe (M&A) 17.12 - 18.12.10 Primeko Komunikaciski i prezentaciski ve{tini 17.12-18.12.10 Triple S Learning Obuka za kariera 18.12 - 19.12.10 CS Global

Od 26 do 28 januari 2011 godina vo Turcija

ME\UNARODEN SAEM ZA BRODOGRADBA SMM VO ISTANBUL Stopanskata komora na Makedonija – EIICM organizira poseta i u~estvo na Me|unarodniot saem za brodogradba SMM vo Istanbul, od 26 do 28 januari 2011 godina Brokerskiot nastan }e bide organiziran vo tekot na vtoroto izdanie na

SMM-Istanbul saem, koj }e se odr`i vo Istanbul, „Qutfi Kirdar” izlo`ben centar na 26 do 28 januari 2011 godina. Nastanot – partnerstvo }e se odr`i vo tekot SMM – Istanbul 2011 godina vo

edna specijalna oblast vo salata podgotvena za bilateralni sredbi.

Veb-sajtot na brokerskiot nastan e: http://techmatch.aia-istanbul.org/smmistanbul U^ESTVOTO NA BROKERSKIOT NASTAN E BESPLATNO. KONTAKT: Lazo Angelevski, proekten konsultant tel: (02) 3244090 laze@mchamber.mk Sof~e Jovanovska, proekten konsultant tel: (02) 3244060 sofce@mchamber.mk

Obuka za polagawe na pravosuden ispit (sesija Oktomvri 2010) 20.12.2010 Eurisk Konsalting Obuka za ~ove~ki resursi (osnovno nivo) 20.12 - 23.12.10 CS Global Razvivawe talenti 21.12 - 22.12.10 M6 Edukativen Centar

Motivacija 23.12.10 ESP Trudovo pravo i za{tita pri rabota 25.12.2010 Kosmo Inovativen Centar

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

Tenderi

KAPITAL / 17.12.2010 / PETOK

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JP “Solidarnost” Vinica PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na vodovodni materijali za potrebite na JP “Solidarnost”-Vinica Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=86d7d5ad-3c94-4d64-81e6055503337863&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JP Vodovod Kumanovo PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na rezervni delovi, odr`uvawe i popravka na vozila i rabotni ma{ini Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=f419bdb0-c097-4c68-922b8872607885f7&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: AD Elektrani na Makedonija - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Godi{en dogovor za MASTI za potrebite na REK Bitola i REK Oslomej Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=9faffd81-1a98-4caf-abbaf4113362b7e9&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: AD Elektrani na Makedonija - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Pe~atarki uslugi i ukori~uvawe Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=75d774fc-50a4-410f-a517-32454f80d6a3&Level=2

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za obrazovanie i nauka PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na oprema za laboratorii od oblasta na informatikata Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=c40cb243-6b69-4b27-bf7eb5272feb8065&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Grad Skopje

PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Grad Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Оbezbeduvawe na uslugi za redovno odr`uvawe na gradskite ~asovnici za period od edna godina Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=a502eabd-09ca-4c0c-9a46f444d96004ba&Level=2

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Postavuvawe na 9(devet) ~e{mi za voda za piewe

od leva i desna strana na kej na reka Vardar od most vo Vlae do most “Bliznak” Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=3f65d4aa-759d-4fa2-ad43-4d4f7e9bdee6&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JZU Univerzitetska Klinika za ginekologija i aku{erstvo Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Бел и зелен опеrativen ve{, postelnina i uniformi Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=4bec6444-566f-40f2-bbcafb4c37cf3a8e&Level=2

OSVE@ETE GI VA[ITE INFORMACII!

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: AD Elektrani na Makedonija - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na Kancelariski materijali Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=8758ccba-437a-4d44-80dccc0aec0061e0&Level=2

PRETPLATETE SE NA

Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za kultura PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izrabotka na ramki za umetni~ki dela, za{tita i vramuvawe na umetni~ki dela vo ramki i nivno postavuvawe – zaka~uvawe vo muzejskiot kompleks „Makedonska borba – Muzej na VMRO i Muzej na `rtvite na komunizmot” – Skopje Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=19d701b1-2189-4e1a-99f3-1b45bb3c3a8e&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Dr`aven univerzitet GOCE DELЧEV [tip PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Reklamni uslugi Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=436381f4-1ad9-4799-a50aac70612c1fae&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Kriva Palanka PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na uslugi za privremeni vrabotuvawa za 2011 godina Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=727a87c1-8053-4c19-8b3dcf10129737d8&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Agencija za mladi i sport PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izgradba na 4 (~etiri) zatvoreni sportski salo vo Op{tinite Mavrovo-Rostu{e, Strumica-Kukli{,Kriva Palanka i Чair Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=6771bf79-4828-4c2a-bc9d-9db7ca54cf96&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: M-NAV AD Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Kurs za dizajneri na instrumentalni proceduri za

letawe za 2 kandidata Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=ca26d9cd-b096-4e6a-834e-2b46d3aa55fb&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JZU Klini~ka bolnica Bitola PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Alergo skrin testovi Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=892530fb-911b-4269-95aa-7d5b1ff7e373&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Grad Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izrabotka na Revizija na osnovni proekti za Gradska ku}a Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=ae7f5c0c-07a6-4ad4-9fb7-3c358aedace1&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: M-NAV AD Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Revizija na finansiski izve{tai za 2010 godina Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=07d4ebbf-dc48-4e66-8988c6d6914d1b70&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Fond na penziskoto i invalidskoto osiguruvawe na Makedonija PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na uslugi za Servisirawe- odr`uvawe i popravka na liftovi za vertikalen transport na lu|e za period edna godina Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=c69dc2c8-6217-4bbf-b0d3fb6fa0f0a4f6&Level=2

Fun Business

KAPITAL / 17.12.2010 / PETOK

FILMSKA INDUSTRIJA

[TO ]E SE GLEDA VO 2011? Nau~nata

fantastika }e bide dominantna vo kino - salite narednata nata godina

a razlika od prethodnata godina, produkcijata za 2011 godina podgotvuva filmovi od koi pove}eto se zanimavaat so eksploatacija na najnovite dostignuvawa od oblasta na naukata i na tehnologijata. Zatoa, qubitelite na kinematografijata neka bidat podgotveni za edna godina vo koja }e gledaat izobilstvo na nau~nofantasti~ni trileri koi }e bidat zbogateni so golem broj specijalni efekti. Me|u desetinata noviteti se nao|a i filmot “Tor” (Thor), vo koj se pojavuva holivudskata akterska legenda Entoni Hopkins. Toj podlegnal na predizvikot {to zna~i fantazija od bajka, koja vo eden moment pravi spoj me|u norve{kata mitologija i vonzemjanite. Tor e vrhovniot bog vo staronordiskata mitologija. Ona {to }e bide posebno

intrigantno e da se vidi Kenet Brana, poznat ekspert za klasi~na drama, koj uspeal sega da izre`ira edna moderna bajka. “Prilagodlivo biro” (Adjustment Bureau) e opi{an kako triler so elementi na romanti~en film, koj se bazira na edna kratka prikazna od Filip K. Dik, koja ja sledi neobi~nata vrska na politi~arot Dejvid Noris (Met Dejmon) i balerinata Eliza Selas (Emili Blant). Klu~noto pra{awe so koj se zanimava ovoj film e dali ~ovekot navistina odlu~uva samiot za svojot `ivot ili, pak, navistina e s$ predodredeno odnapred. “Apolo 18” (Apolo 18), pak, e film vo koj zapletot se vrti okolu ruskite tajni snimki koi sugeriraat deka vselenskiot brod Apolo 18 ne oti{ol na Mese~inata, kade {to astronautite prona{le mnogu pove}e od yvezdena pra{ina. Potoa, Sucker Punch e verzija na filmot “300”,

GADGETS TOPLA MUZIKA

me|utoa, e namenet za ènskata publika. Otkako tatko & prisilno ja zatvoril vo mentalna institucija, edna devojka po ime Bebidol izmisluva alternativna realnost vo koja }e se izbori za svojot ìvot i pravda vo svetot. Vanesa Haxins, Emili Brauning i Ebi Korni{ se del od akterskata ekipa. Premierata na filmot “Sanktum” (Sanctum) e zakaàna za samiot po~etok na 2011 godina, za 2 fevruari. Filmot ja sledi rabotata na grupa nurka~i koi ja istraùvaat pe{terata koja e skriena dlaboko vo utrobata na zemjata. Vo eden moment doa|a do odron i poplava koja }e gi zarobi vo mra~nite dlabo~ini. Ovoj film e raboten vo produkcija na Xejms Kameron i e snimen so najnovite 3D-kameri. “Zelen fener” (Green Lantern) (}e) go napravi Rajan Rejnolds noviot superheroj koj }e go spasuva svetot i

lo, tuku vo toa ne kako bilo, zeleno neonsko svetlo. cija na Ova e adaptacija poznatiot strip “Zelen ejnolds fener” vo koj Rejnolds igra tvrdoglav pilot irodna koj dobiva natprirodna mo} od ~udesen prsten, a negovata silaa doa|a zum. od negoviot razum. Qubitelite na “Plamunetata na majmueka nite” sekako deka at }e se izraduvaat na “Izdignuvaweto na ma-jmunite” (Thee rise of the Apes), Entoni Hopkins vo fantazija od bajka film koj pretstavuva po~etok na prikaznata zaa Finaleto na serijalot za {iri na planetata Zemja i nite majmuni. Hari Poter, ”Hari Poter i ne moè da se sopre, dodeka superinteligentnite Dodeka, pak, na 1 juli }e darovite na smrtta”, poto~no nau~nicite baraat vakcina pristigne dolgoo~ekuvanoto negovoto vtoro prodolènie, za da se spasi ~ove{tvoto. prodolènie na Trasformeri, }e bide prikaàno na 15 Poznata prikazna, me|utoa, kade {to seksapilnata Megan juli, a so toa }e se zaokruì so druga ekipa sostavena Foks e zameneta so manek- i prikaznata za maliot od yvezdi kako Xad Lo, enkata od jatoto na Viktori- vol{ebnik. Merion Kotijar, Gvinet Paljas Sikret, Rozi Hantington “Zaraza” (Contagion) e film trou, Kejt Vinslet i Lorens Vajtli. za eden opasen virus koj se Fi{burn.

FUDBAL

TRADICIJA SO MINUS?!

Zasega nema potvrda kolku to~no dol`i Hajduk, no se {pekulira so suma pogolema od 25 milioni evra. Analiti~arite predupreduvaat deka dolgovite napraveni ovaa godina galopira~ki }e go zgolemat vkupniot minus na ekipata, napraven vo poslednite sezoni SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

ajstariot fudbalski klub od prostorite na porane{na Jugoslavija, splitski Hajduk, letovo }e ja proslavi svojata 100-godi{nina. Vo klupskite anali na Hajduk se zabele`ani golem broj tituli i u{te tolku bleskavi momenti, no, zatoa, vo predve~erjeto na vekovniot jubilej, golemata “fe{ta” ja rasipuva o~ajno lo{ata finansiska sostojba na ekipata. Spored posledniot izve{taj na timot, objaven vo del od hrvatskite mediumi, na svoeto saldo godinava Hajduk }e zabele`i negativa od visoki 7,6 milioni evra. Propadnati se site planovi na rakovodstvoto na klubot za podobruvawe na finansiskata slika, a se ~ini deka podobruvaweto na situacijata e nevozmo`no i na startot od novata sezona. Upravata

N e}e znaeme deka slu{alkite i kapite se sovr{ena kombinacija, no ima u{te. [to velite za muzika i kapa vo edno? Wireless Sound Hat e najnovata kombinacija na kapa i vgradeni mali slu{alki, koi ne samo {to nema da se poznavaat pod kapata, tuku ovozmo`uvaat i odli~en muzi~ki kvalitet. Ednostavno priklu~ete go maliot predavatel za koj bilo MP3 pleer {to }e stoi vo va{iot xeb i podgotete se za visokokvaliteten zvuk. [to ima poubavo od toa da slu{ame muzika dodeka skijame ili {etame po snegot, a vo isto vreme sme stopleni?

NAJDOBRO TAKSI

WWW.POTRCKO.MK DA GI OSTAVI[ SITE ZAD SEBE, NE E SAMO BRZINA K O M E R C I J A L E N

O G L A S

7,6

milioni evra e minusot na splitski Hajduk za ovaa godina

na Hajduk planirala vo januari da inkasira okolu ~etiri milioni evra od proda`ba na fudbalerite, no bidej}i igra~kiot kadar e daleku pod sekoe nivo, zasega nema nitu edna ponuda od pobogatite evropski klubovi. Analiti~arite predupreduvaat deka dolgovite napraveni ovaa kalendarska godina galopira~ki }e go zgolemat vkupniot minus na ekipata napraven vo poslednite sezoni. Zasega nema potvrda kolku to~no dol`i Hajduk, no se {pekulira so suma pogolema od 25 milioni evra. Po ovie alarmantni podatoci za Hajduk, o~igledno deka vo voda pa|aat i planovite za vreme na pro-

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

Pretsedatelot na FIFA, SEP BLATER, s$ u{te ne mo`e da im se izna~udi na Angli~anite

Najte{kite momenti na Hajduk, zabele`ani vo predve~erjeto na 100-ot rodenden slavata na 100-ot rodenden na timot vo Split da dopatuva timot na Barselona. Vo pregovorite so katalonskiot klub, splitskiot klub nudi dva milioni evra so cel na prijatelskiot me~ Barsa da dopatuva so poln sostav. No, soglasno katastrofalnata sostojba na klupskata kasa, se ~ini nevozmo`no Hajduk

do po~etokot na avgust da gi obezbedi parite nameneti za yvezdite na Barselona. Ve}e se otkriva deka Hajduk nema da ima pari na Poqud da go donese i torinski Juventus, po {to ve}e nagolemo se pregovara so belgradska Crvena yvezda. U{te eden klub so slavno minato, no so bankrotirana sega{nost.

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

TOP 100

NA 31 DEKEMVRI SPECIJALEN PRILOG

BIZNIS STIL PREMIUM PROIZVODI - NOVITETI KOI MO@ETE DA GI NAJDETE I KUPITE VO MAKEDONSKITE PRODAVNICI AVTOMOBILSKI TRENDOVI VO 2011 KOI SE EKSKLUZIVNITE NOVOGODI[NI DESTINACII [TO SE NUDAT I BARAAT VO MAKEDONIJA? TAG HEUER, 150 GODINI AVANGARDA ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ^ITAJTE VO SPECIJALNIOT PRILOG BIZNIS STIL KOJ ]E IZLEZE NA 31 DEKEMVRI 2010 VO KAPITAL. ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 2551 441; LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

TOP 100

VO FEVRUARI ^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI

TELEKOMUNIKACII

KONSALTING

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

ZDRAVI I AKTIVNI

TRANSPORT I LOGISTIKA