189 Kapital 20 12 2010 by Kapital Media Group

...Naskoro!

PRED @ENITE NA VMRO-DPMNE:

PO^ITUVANI ^ITATELI, KAKO PRIRODEN PRODOL@ETOK NA VAM DOBRO POZNATIOT WWW.TOTAL.COM.MK NASKORO VO JAVNOSTA NA[ATA KOMPANIJA KAPITAL MEDIA GROUP ]E GO LANSIRA PORTALOT

WWW.KAPITAL.MK

GRUEVSKI SE MOLI CRVENKOVSKI DA NE SI ZAMINE! STRANA 6

ponedelnik

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

DR@AVNATA BANKA DOBIVA NOVA ULOGA

OD 1 APRIL SLEDNATA GODINA MAKEDONSKATA BANKA ZA PODDR[KA NA RAZVOJOT ]E PO^NE DIREKTNO DA ODOBRUVA KREDITI NA DOMA[NI KOMPANII KOI SE IZVOZNO ORIENTIRANI STRANA 12-13 SEKOJA SREDA, PO^NUVAJKI OD OVAA

NA ZATVORAWE, PETOK, 17.12.2010, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

00,84% 0,04% 0 00,14%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,49 446,37 1,33

NAFTA BRENT EURORIBOR

991,67 1,53%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (17.12) 2.288

MBI 10

2.283

2.278 2.273 2.268 2.263 2.258 2.253 2.248 13.12

14.12

15.12

16.12

17.12

MAKEDONSKITE PLANINI ZJAAT PRAZNI MAKEDONSKIT

CENTRITE VO REGIONOT GI SOBRAA MAKEDONSKITE SKIJA^I

Dokapitalizacijata na Komercijalna gi razbudi investitorite

...POGLE ..POGLED NA DENOT...

QUP^O ZIKOV

NEBULO NEBULOZA STRAN STRANA 4

KOLUMNA KIRIL NEJKOV

NA KRAJOT NA BURNATA DEKADA ZA KORPORATIVNOTO UPRAVUVAWE

STRANA 11

STRANA 14

STRANA 2-3

UDRENI TEMELITE NA INVESTICIJA VREDNA 80 MILIONI EVRA

PO^NA DA SE GRADI TRGOVSKIOT CENTAR SKOPJE CITY MALL STRANA 8

VOVEDNIK METODI PENOVSKI

NOVOGODI[NA ^ESTITKA ZA MAKEDONSKATA EKONOMIJA! STRANA 2

Navigator

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PONEDELNIK 20 DEKEMVRI 2010

NOVOGODI[NA ÊSTITKA ZA MAKEDONSKATA EKONOMIJA! i toa kako im se potrebni krediti za nivnite investiciski planovi, nivniot rast i razvoj koj na kraj }e rezultira i so otvorawe na novi rabotni mesta. Novite rabotni mesta, pak, }e obezbedat redovno servisirawe na ve}e postoe~kite Siguren sum deka pove}e- krediti na ovie lica, kako i polnewe na dràvnata to od nas ve}e gi kasa po razni osnovi, prinapi{ale i ispratile donesi od gra|ani i danoci svoite novogodi{ni ~estitki do svoite najbliski od kompanii. Kolku-tolku, toa }e zna~i namaluvawe i najsakani. Za makedonskata ekonomi- na buxetskiot deficit. ja i za doma{niot pazar Makedonskata berza, pak, na kapital toa go napra- vklu~uvaj}i gi tuka i brokerskite ku}i, mislam deka vi Komercijalna banka u{te pove}e }e navivaat so nejzinata namera vo za realizacijata na ovaa 2011 godina da pribere dokapitalizacija. Glavna 15 milioni evra, pari nameneti za nejzinata pri~ina za toa e {to taa dokapitalizacija, name}e se pravi preku BEST sisneti za nejzin pogolem temot na Makedonska berza, rast i razvoj vo idnina. niz koj u{te na samiot E, sega, nekoj }e pra{a start od 2011 godina }e se zo{to e toa tolku bitno?! prokniàt 15 milion~iwa, Bitno e od bezbroj i toa evra, ne denari. pri~ini, no }e gledam Vo prevod, idnata godina da se fokusiram na Berzata }e startuva so nekolku od niv. promet koj pretstavuva Od aspekt na bankata, 18% od 85 milioni evra parite od napravenata berzanski promet ostvaren dokapitalizacija }e & ovaa godina. pomognat vo golema mera Vakviot start i toa da ja zgolemi svojata kako e biten. kreditna aktivnost idnata Kako prvo, Berzata i godina. Vo prevod, toa bi brokerite preku koi }e zna~elo pove}e krediti pomine celata transakcija za nas, obi~nite smrtni}e lapnat ubava provizici, no i za kompaniite. ja i }e zale~at del od Toa, vo kombinacija so s$ ovogodine{nite rani. porelaksiranata monetar- Vtoro, uspe{nata realizana politika na Narocija na javnata ponuda dnata banka na Makemo`no e da gi natera na donija, odnosno namalerazmisluvawe i drugite nite kamatni stapki na kompanii koi kotiraat na blagajni~kite zapisi, }e Berzata na ovoj na~in da rezultira so s$ pogolema soberat pari za nivni konkurentnost me|u samite proekti, a ne samo da banki. Konkurencijata, tr~aat po bankarite. Daj pak, e zdrava rabota, pa boè, moèbi }e padne i }e se ofajdime i nie i nekoe IPO (inicijalna kompaniite. Ova osobeno ponuda na akcii). e bitno za kompaniite, I, kako treto, moèbi i osobeno onie mali i najbitno, pak }e im vlezeme sredni kompanii, na koi vo o~ite na stranskite in-

METODI PENOVSKI penovski@kapital.com.mk

vestitori. Nemoj da mislite deka n$ zaboravile. I tie si imaat svoi problemi vo nivnite ekonomii, no vakov “dil” so akciite na Komercijalna banka nema ba{ da pomine nezabele`an od niv. Toa e i pri~inata zo{to re~isi site predviduvaat deka javnata ponuda ne samo {to }e bide uspe{na, tuku istata i }e se realizira vo samo eden den. Neli bi bilo odli~no dokolku ba{ nekoj [ve|anec ili Slovenec kupi pogolem del od akciite. Sigurno nekoj negov sogra|anin }e go sledi negoviot primer, ako ne prijatel, toga{ nekoj negov rival. Toa }e zna~i zgolemuvawe na stranskite portfolioinvesticii i stavawe na Makedonija povtorno na kartata na stranskite investitori. Tokmu na niv im e preku glava od neuspe{ni prikazni. Tokmu zaradi niv ova so Komercijalna banka treba da bide uspe{na prikazna!

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

MAKEDONSKITE PLANINI ZJAAT PRAZNI

Visokite ceni koi gi nudat hotelite, lo{ite pati{ta, nedovolniot smestuva~ki kapacitet i povolnite ponudi na regionalnite zimski centri Bansko, Borovec i Kopaonik se glavna pri~ina {to skija~kite centri vo zemjava i godinava o~ekuvaat lo{a turisti~ka sezona

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

24.000

Dokumenti od Konzervatorskiot centar-Skopje i od Nacionalniot konzervatorski centar, koi se del procesot na digitalizacija na kulturnoto nasledstvo, se obraboteni dosega. Spored Darko Stefanovski, dr`avniot sekretar vo Ministerstvoto za kultura, so formiraweto na Centarot za digitalizacija po~na procesot na vospostavuvawe standardi na poleto na digitalizacijata na kulturnoto nasledstvo, a se otvori i mo`nost za razvivawe na nov model na sorabotka na instituciite od oblasta na kulturata i naukata vo regionot na Jugoisto~na Evropa. Formiraweto na Centarot za digitalizacija na kulturnoto nasledstvo e finansirano od Vladata na Italija, menaxirano od me|unarodnata menaxment-grupa IMG i poddr`ano od UNESKO.

CENTRITE VO RE SOBRAA MAKEDO

Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

KAPITAL / 20.12.2010 / PONEDELNIK

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.k

Patekite na makedonskite ski-centri i ovaa zimska sezona }e bidat poluprazni, a Makedoncite zimskiot odmor }e go pominat vo nekoj od regionalnite turisti~ki centri. Visokite ceni koi gi nudat hotelite vo zemjava, lo{ite pati{ta, nedovolniot smestuva~ki kapacitet i povolnite ponudi na regionalnite zimski centri Bansko, Borovec i Kopaonik se glavnite pri~ini poradi koi skija~kite centri vo zemjava i godinava o~ekuvaat lo{a sezona. Iako cenite na skikartite padnaa za 20%, a se voveduvaat i novi sodrìni za turistite, nitu hotelierite, nitu menaxerite na centrite ne o~ekuvaat golem interes za zimuvawe. Od ski-centrite velat deka blizinata na Bansko i niskite ceni gi privlekuvaat makedonskite turisti. “Mavrovo ne moè da bide konkurentno so koj bilo regionalen centar poradi mnogu pri~ini. Smestuva~kiot kapacitet e na prvo mesto. Vo Mavrovo funkcioniraat samo pet hoteli, a najgolemiot ima 40 sobi. Hendikep se i visokite ceni za smestuvawe, koi od edna strana se i opravdani, zatoa {to ovde site vraboteni se prijaveni i za sekoja usluga se izdava fiskalna smetka, {to ne e slu~aj vo Bansko. Kako i da e, tamu polupansion ~ini okolu 19 evra, a kaj nas cenite se dviàt od 35 do 80 evra. Konkurencijata si go pravi svoeto”, veli Ognen Cigovski od ski-centarot Zare Lazareski, koj upra-

Маvrovo vuva so Mavrovo. VO MAVROVO SAMO PET UGOSTITELSKI OBJEKTI Vo Mavrovo sezonava }e funkcioniraat samo pet ugostitelski objekti, od koi pove}eto se restorani. Edinstveniot no}en klub koj nude{e zabava do podocna e prenamenet vo restoran. Dnevnata ski-karta ~ini 18 evra, a ovaa godina e vovedena i godi{na karta za 162 evra, za koja, spored nadle`nite, imalo pogolem

interes. Cenite na ski-kartite vo Bansko se dvi`at okolu 25 evra. Na mavrovskite turisti~ki rabotnici edinstvena uteha, kako {to velat, im se turistite od Kosovo i Albanija, koi godinava projavuvaat nekakov interes i bukiraat mal del od kapacitetite vo ovoj region. “Doma{ni turisti ne o~ekuvame, pred s$ poradi cenite. Za tie pari

SO KAU^ I CRNO-BEL TELEVIZOR MAVROVCI NE MO@AT DA PRIVLEÂT TURISTI Pogolem del od ìtelite na Mavrovo imaat èlba da dadat svoj pridones za nivniot grad da prerasne vo poznat ski-centar, koj }e bide omilena zimska destinacija na doma{nite skija~i, no i na stranskite posetiteli. “Visokite kamatni stapki ne ni dozvoluvaat da podigneme kredit so koj bi gi rekonstruirale na{ite ku}i i vikendi~ki. Nie sme podzaboravena destinacija. Da mi dadat kredit so kamatna stapka od 1%, mojata vikendi~ka }e ja napravam motel so pristojni uslovi za smestuvawe. A vaka, s$ {to ni e staro doma, go nosime tamu. Kau~i od minatiot vek, crno-bel televizor i {to u{te ne”, veli ìtel na Skopje koj ima ku}a vo Mavrovo.

LIDERI

MILO \UKANOVI]

NE IM BE[E DENOT

VASKO NAUMOVSKI

KARLA DEL PONTE

HERMAN VAN ROMPUJ

icepremierot za evroinrna Gora i oficijalno one~no, ha{kiot javen epak, Evropskiot sovet V tegracii sigurno ne se izC stana zemja-kandidat za K obvinitel do`ivea satisS mora{e da go menuva raduva mnogu koga dozna deka ~lenstvo vo EU, so {to fakcija na svojot trud da Lisabonskiot dogovor za napredokot na ovaa zemja kon Unijata se odviva so intenzivno tempo

doka`e deka Ha{im Ta~i bil {ef na mafija{ka grupa za trgovija so ~ove~ki organi

i Crna Gora dobi kandidatski status, zatoa {to sega i ovaa zemja ja stigna Makedonija

da sozdade postojan fond za spas na zemjite od evrozonata

EGIONOT GI ONSKITE SKIJA^I 19

evra ~ini polupansion vo prose~en hotel vo Bansko

35-80 evra ~ini polupansion vo hotel vo Mavrovo

Ko`uv

Bansko - Bugarija lu|eto moàt da otidat i do Pariz. Imame nekolku zainteresirani turisti od Kosovo i Albanija, koi telefonski zakaàa prestoj vo na{iot hotel. Poradi visokite tro{oci {to gi imame za parno i osvetluvawe vo tekot na celiot den ne moème da dademe

poevtini ponudi”, velat od hotelot Alpina vo Mavrovo. KO@UF OÊKUVA POVE]E SKIJAÎ GODINAVA Lo{ata infrastruktura i neproodnite pati{ta se glaven problem za ski-centarot Koùf, koj godinava,

Navigator

KAPITAL / 20.12.2010 / PONEDELNIK

“Iako patot od Smrdliva voda do ski-centarot s$ u{te ne e izgraden, sepak, }e ima prooden pat do gore. Postoe~kit pat }e bide is~isten i }e ima organiziran prevoz. Skija~kite tereni intenzivno se podgotvuvaat za pretstojnata sezona, a skicentarot }e raboti sekoj den intenzivno do 20 januari. Kartata na ski-liftot e 800 denari za cel den, {to e poevtino od drugite centri vo dràvata”, veli Angel Nakov, menaxer na ski-centarot Koùf. I kaj stranskite turisti e mal interesot za zimuvawe vo makedonskite centri. Direktorot na Turisti~kata organizacija na Belgrad, Dejan Veselinov, veli deka mnogu mal del od Srbite se interesirat za Makedonija vo tekot na zimata. “Moite sogra|ani gi izbegnuvaat makedonskite sepak, }e raboti. Ovoj zimski centri poradi ski-centar od pred eden lo{ata infrastruktura. mesec ima nov strate{ki Smetam deka na Makedonipartner, kanadskata komja & e neophodna dobra panija Selekt kontrakt. strategija za razvoj na Kapacitetot na Koùf e turizmot, preku koja }e pomal od ostanatite centri se definiraat prioritevo zemjava, no menaxmentot tite vo ovoj del, i, sekako, o~ekuva da ima interes kaj pogolem smestuva~ki kapaciskija~ite. tet”, objasnuva Veselinov.

[TO NUDI BANSKO VO EKOT NA ZIMSKATA SEZONA Bugarskiot ski-centar Bansko e proglasen za zimska atrakcija na Balkanot. Oddale~enosta od Sofija od samo 56 kilometri i zadr`uvaweto na zimskata pokrivka od dekemvri do april nema{e da go proslavat ovoj grad ako vo nego ne se investira{e intenzivno. Dolgometra`nite pakeki, modernite ski-liftovi, mo`nosta za praktikuvawe drugi zimski sportovi i za no}no skijawe, kako i detskite gradinki koi im go razubavuvaat zimskiot odmor na decata se pri~ina plus da se poseti ovaa destinacija. Na raspolagawe na turistite se hoteli od site kategorii, koi nudat 14.000 legla. Cenite se dvi`at od 10 evra za no} evawe do 250 evra za petdneven semeen paket.

ZLATIBOR I KOPAONIK ]E LOVAT MAKEDONCI SO DVOJNO PONISKI CENI Dvojno poevtinuvaat zimskite i novogodi{nite aran`mani vo srpskite zimski centri Zlatibor i Kopaonik. Turisti~kata organizacija od Belgrad gi najavi ovie povolnosti za makedonskite turisti, potpi{uvaj}i protokol za sorabotka so Stopanskata komora za turizam na Makedonija. “Celta ni e zaedni~ki da gi promovirame ponudite od dvete strani i da obezbedime povolnosti vo odnos na aran`manite”, istakna Tatjana Perovi}-Mitrova od Stopanskata komora za turizam na Makedonija.

K POBEDNIK

PODDR[KA ZA BIZNISOT

Koga stanuva zbor za poddr{ka na biznisot vo dràvata, Prokredit banka godinava {to izminuva napravi mnogu na toj plan. Vo godina na finansika kriza, so zategnata monetarna politika i so ote`nat pristap do sveì pari za firmite, Prokredit banka beleì rast od 38% na vkupno isplatenite biznis krediti. Spored generalniot direktor na bankata Jovanka JoleskaPopovska, toa pokaùva kolku bankata e naso~ena kon poddr{ka na pretprijatijata. Spored Joleska-Popovska, kako dokaz e i podatokot deka od koga bankata vleze na makedonskiot pazar od 2005 godina, do sega se isplateni nad 89 iljadi biznis krediti vo iznos od 427 milioni evra.

JOVANKA JOLESKA-POPOSKA Direktorkata na Prokredit banka, iako ne o~ekuva ekonomska aktivnost na bankite kako pred tri godini, sepak se nadeva deka slednata 2011 godina }e bide podobra i deka site banki vo dr`avata svojot sloboden kapital }e go naso~at kon pogolema poddr{ka na biznisite i na naselenieto. Prokredit osven poddr{ka na firmite se se fokusira i na energetskata efikasnost, lansiraj}i krediti od sopstveni pari so namaleni kamatni stapki do 2% vo odnos na redovnite kamatni stapki. Minatata godina za 3% porasnalo i {tedeweto na gra|anite vo Prokredit banka nka

K GUBITNIK

PLATI ZA “PO DOMA”

Potpretsedatelot na makedonskata vlada Abdulakim Ademi, zadolèn za sproveduvawe na Ramkovniot dogovor, se pove}e nalikuva na nekoj minister, odnosno republi~ki sekretar od nekoga{nite vladi na nekoga{nata Socijalisti~ka Republika Makedonija. Toga{ se sproveduva{e t.n. “pozitivna diskriminacija”, a sega toj ja sproveduva pravi~nata zastapenost na Albancite vo dràvnata adminsitracija. Noviot predlog-zakon za dràvni slu`benici sodrì i amandman spored koj Sekretarijatot za ramkovni pra{awa (SRP) }e go meri godi{niot plan za vrabotuvawa na Albanci vo dràvnata administracija. Ako izmeri deka ne e ostva-

ABDULAKIM ADEMI reno 25% vrabotuvawe na Albancite, ministerstvata i drugite organi na dr`avnata uprava }e pla}aat kazni od 2 do 5 iljadi evra! Od 1.300 novovraboteni administrativci-Albanci, 1.000 sedat doma i primaat plata. Sega na tie pari }e treba da im se dodadat i kazni zo{to nema u{te pove}e plati za sedewe doma?! Iako idnoto Ministerstvo za informati~ko op{tetstvo i javna admistracija treba da se zanimava so ovaa problematika, izgleda deka SRP-ot na Ademi }e bide negov dolgogodi{en “virus”.

MISLA NA DENOT

TEMELNIOT ASPEKT NA KREATIVNOSTA E NEOPTOVARENOSTA SO STRAVOT OD NEUSPEH

EDVIN LEND AMERIKANSKI NAU^NIK I PRONAO\A^

Navigator

4 3 FAKTI ZA...

40% 70% 20% K

PROCENKI... VELE SAMAK

SE NAMALIL OBEMOT NA DIREKTNI STRANSKI INVESTICII VO SVETOT VO 2009 GODINA, POKA@UVA IZVE[TAJOT NA SVETSKA BANKA ZA GLOBALNITE FINANSISKI TEKOVI

POVE]E INVESTICII O^EKUVAME SLEDNATA GODINA rz nivoto na investici vo Makedonija se reflektira seto ona {to se slu~uva{e izminatite godini kako {to e soo~uvaweto so ekonomskata kriza. Za narednata godina o~ekuvame mnogu pove}e investicii bidej}i ovaa godina ima mnogu pogolem interes od stranskite firmi i pove}e poseti kako i pove}e dopolnitelni proekti. Voop{to ne me zagri`uva niskoto nivo na stranski investicii zatoa {to znaeme deka sme na prav pat.

PADNAL GLOBALNIOT PROTOK NA KAPITAL KON PAZARITE VO RAZVOJ VO 2009, SPOREDENO SO PRETHODNATA GODINA M

QUP^O ZIKOV

minister bez resor zadol`en za stranski investicii

SE NAMALIL OBEMOT NA ODOBRENI KREDITI OD PRIVATNI KREDITORI VO ISTIOT PERIOD

KAPITAL / 20.12.2010 / PONEDELNIK

...POGLED NA DENOT...

NEBULOZA ojuzot na Stopanski Komori (SSK) vo petokot zvu~e{e mnogu jadno!? Se poàli deka nitu edna ~lenka od firmite na SSK nema dobieno kredit od kreditnata linija {to odi preku Makedonskata banka za podr{ka na razvojot (MBPR)! No, vnimavajte kritikuvaat {to ovaa kreditna linija stanala dostapna i za golemite firmi. Videte {to veli Kalenikov, pretsedatelot na SSK: “Golemite firmi so tri krediti }e gi stopat ovie pari. Kako p~eli rabotevme dve godini da dojdat ovie krediti, sega me~kata }e ni go ukrade medot”, pla~e{e vo petokot pretsednikot! Pra{awata mi se – dali nekade pi{uva za koj se ovie krediti? Kolkavi treba da bidat firmite {to gi zemaat? Kolku mali treba da bidat za dobijat? Kolku golemi treba da bidat za da ne moàt da zemat? Dali se kreditiraat proekti (temata za proektno kreditirawe), {to bi zna~elo dali se kreditiraat idei? Dali moèbi kreditot od MBPR e samo za ~lenkite na SSK, a tie moèbi se uro~eni od nekogo!? Nekoj da ne im napravil “maxija” ... pa ne moàt da dobijat krediti ... Li~no, podolgo vreme imam problem da gi razberam stavovite na ovoj mlad makedonski biznismen so golemi èlbi! Realen da bidam, jas to~no i ne moàm da lociram {to to~no raboti (ne{to avtomobili prodava slu{am), i kako nao|a vreme da bide i “pronikliv” lider na SSK, i plus na toa da mu odi proda`bata na avtomobili! [to i komu prodava?

“...tie dve godini rabotele kako p~eli (!?), a me~kata sega }e im go izela medot ...” Mislata {to na po~etokot ja citiram, a iskaàna na poslednata sredba na intelegentniot pretsedatel na SSK so Zoran Stavrevski, ministerot za finansii, samo argumentira kolku e gubitni~ka agendata na makedonskite biznismeni voop{to – mali i golemi seedno. Ili mol~at ili pla~at! Zo{to odi nezabeleàno izjavata na pretsedatelot na SSK deka “tie navodno dve godini makotrpno rabotele kako p~eli za da do{le ovie krediti (!?), a sega me~kata }e im go ukradela medot! Ne moàm da go razberam kompleksot na “ve~no mal”! Pa zarem Kalenikov ne saka da porasne vo biznisot! Pa kako opstanuva? ... Zo{to mora so pla~ewe! More ne so pla~ewe – zo{to mora so rikawe! Pred {to i da prodolì da bara i da predlaga, dobro bi bilo da go zapoznaeme pretsedatelot na SSK na Makedonija! Eve, na primer, dobro bi bilo pred javnosta Kalenikov da kaè {to toj li~no rabotel vo ovie dve godini dodeka ~ekal kredit, a o~igledno ne dobil! Neka kaè kolku avtomobili prodal? Kolku prodal na ~ist pazar preku salon? Kolku i prodal na dràvata? Ponatamu ... neka kaè koja e delovnata teìna na negovata kompanija {to taka silno ja definirala i ulogata na sopstvenikot na ~elo na SSK? Neka napravi edna mala analiza - kakov tip na ~lenki ima vo negovata komora, ako, kako {to veli, ne uspeale da zemat kredit od ovaa kreditna linija za dve godini! Kade e problemot – vo kompaniite koi nemale ideja, vo SSK koja slabo gi animirala, vo liderot na komorata koj ne si ja rabotel rabotata povrzana so misijata na komorata, ili vo dràvata koja navodno nemala sluh? Jas mislam deka vo kompaniite }e da e problemot? Liderot e samo posledica na na odnosite vo taa dru`ba! Inaku, od ovaa komora, kade kako kompanija bevme ~lenki na samiot po~etok koga ~lenki bea i Velija Ramkovski i Bube Bujoto, i Nan~e - Lesnina i Venko Gligorov, do deneska slu{ame samo “rikawe”! Se ne{to ne im e pogodeno ... Ni edna vlast ne im igrala po notite {to fal{irano gi svirea ... Odamna ne sme ve}e tamu ... No, videte ~udo ... site od tamu namesto da se griàt za sopstvenite biznisi vo razli~ni periodi se gledaa kako ministri i politi~ari. Nekoi, kako {to znaete formiraa partii, a nekoi silno se povrzaa so vlasta za da i prodavaat stoki na tenderi ... Tie taka go razbraa komorskoto zdruùvawe. Da bide{ so vlasta, da se “trie{“ od ministerot i od premierot! Da & prodava{ na dràvata, skapi stoki od uvoz i da ne predlaga{ merki kako da se ublaì trgovskiot deficit! Za site da ima ... Do site vo SSK, no i do site ostanati pretpriema~i vo zemjata, mali i golemi, koi sekojdnevno komentiraat ne{to neodredeno i ne si ja gledaat rabotata, toplo im go prepora~uvam intervjuto so [efki Idrizi (Renova), vo posledniot broj na magazinot Kapital! Ima {to da nau~ite, ve uveruvam. Vistinski hit mi e gospodinot [efki nedelava ...

...ZABODETE ZNAMENCE I OSVOJTE GO MESTOVO AKO MISLITE DEKA STE NAJDOBRI...

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI CRNA GORA DOBI KANDIDATSKI STATUS VO EU, MAKEDONIJA - STATUS KVO! rna Gora i oficijalno dobi kandidatski status za ~lenstvo vo EU. Liderite na zemjite-~lenki na EU pred dva dena vo Brisel odlu~ija datumot za po~etok na pregovori da se dogovori vo noemvri slednata godina, do koga Podgorica }e mora da gi ispolni ostanatite kriteriumi. "Odlu~ivme da & dademe kandidatski status na Crna Gora. Toa ja poka`uva odlu~nosta na EU deka zemjite od Zapaden Balkan imaat evropska idnina", istakna pretsedatelot na Sovetot na EU, Herman van Rompuj. Pretsedatelot na Evropskata komisija, @oze Manuel Baroso, re~e deka odlukata na voda~ite na zemjite~lenki na Unijata za odobruvaweto na statusot kandidat na Crna Gora, vrz osnova na preporakata na Evropskata komisija, e silen znak na privrzanost na EU kon evropskata idnina na zemjite na Zapaden Balkan. Evropskata komisija na po~etokot od noemvri prepora~a kandidatski status za Crna Gora, no objavi i sedum uslovi koi treba{e da se ispolnat za da po~nat pretpristapnite pregovori. [to se odnesuva do Makedonija, EU odlu~i deka na ova pra{awe }e se vrati za vreme na ungarskoto pretsedatelstvo. Vo me|uvreme, pora~uva – bez re{eno ime, nema nade` za zeleno svetlo.

KAPITAL / 20.12.2010 / PONEDELNIK

PRED @ENITE NA VMRO-DPMNE:

GRUEVSKI SE MOLI CRVENKOVSKI DA NE SI ZAMINE!

PROPUSTI VO POSTAPKATA PROTIV QUBEN PAUNOVSKI !? eruvale ili ne - e naslovot na proektot na nevladinata Transparentnost nulta korupcija za toa kako ne treba da se vodi eden korupciski slu~aj pred nadle`nite institucii vo zemjava. Prv slu~aj vo koj bile utvrdeni propusti vo vodewe na postapkata e protiv porane{niot minister za odbrana Quben Paunovski - nikoj ne zabele`al deka na dokumenti koristeni vo postapkata stojat oznaki za stroga doverlivost. "Vo slu~ajov postoel dogovor me|u Ministerstvoto za odbrana i Agencijata za stokovi rezervi vo koj{to dogovor od 1995 godina vo ~len 13 od toj dogovor to~no e utvrdeno deka podatocite od ovoj dogovor i negovite podocni izmeni i dopolnenija kako i celokupnata dokumentacija vo vrska so negovata realizacija se smetaat za slu`bena tajna. Soglasno ova op{tite pravila za javni nabavki ne mo`ele da bidat primeneti vo ovoj slu~aj”, izjavi pretsedatelkata na Transparentnost Nulta korupcija, Sla|ana Taseva. Paunovski go osudija na tri i pol godi{na kazna zatvor za zloupotrebi, odnosno poradi toa {to dozvolil firma zad koja stoele negoviot dedo i baxanak da izvr{i nabavki na hrana za potrebite na ARM.

PRODOL@EN PRITVOROT ZA BAJRU[ SEJDIU ZA 30 DENA!

pelacioniot sud se obide da ja ispravi gre{kata napravena so odlukata da go pu{ti tutunskiot bos Bajru{ Sejdiu vo doma{en pritvor so garancija od 1,4 milioni evra. Odlu~uvaj} i vo redovna postapka po barawe za prodol`uvawe na pritvorot, Sejdiu }e ostane vo [utka u{te trieset dena. Pretsedatelot na Apelacija, Jordan Mitrinovski, tvrdi deka odlukata na Javnoto obvinitelstvo da pokrene barawe za za{tita na zakonitosta pred Vrhovniot sud koj ja preina~i odlukata na Apelacija, ne vlijaela pri donesuvaweto na nivnata odluka. "Sovetot na sudot po slu`bena dol`nost oceni deka pritvorot na Bajru{ Sejdiu treba da mu bide prodol`en. Predmetot prirodno si dojde na dneven red za rabota pred sudiite. Prethodno re{avavme samo po baraweto za garancija", veli Mitrinovski. Iako na Sejdiu rokot za pu{tawe od pritvor mu istekuva za dva meseci, od Apelacija velat deka tie se dol`ni edna{ mese~no da vr{at kontrola na pritvorot za sekoj pritvorenik. Vo Skopskiot Krivi~en sud se u{te traat zavr{nite zborovi za slu~ajot Pepel 2 vo koj Sejdiu e obvinet za nelegalna privatizacija na ~etiri firmi vo Kumanovo. Presudata po ovoj predmet se o~ekuva da bide soop{tena do krajot na ovaa godina. Sude~kiot sovet vo Osnovniot sud vo Skopje vo toj slu~aj }e odlu~uva i za ponatamo{niot prestoj vo pritvor na Sejdiu.

„Neka ne se griì, deka nekoj }e mu napravel atentat. Ne daj boè. Pu, pu, pu, na strana da e. Jas so zadovolstvo }e ja iskoristam {ansata na narednite redovni izbori da mu pomognam na SDSM da se oslobodi od porazot na minatoto na Branko i na negovata druìna i kone~no da zapo~nat reformite i vo taa partija”, izjavi premierot. KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

aralelno so zgolemuvaweto na tenziite na politi~kata scena, okolu mo`nosta za odr`uvawe na vonredni izbori narednata godina i najavite za rekonstrukcija na vladiniot kabinet, ne zapira otvoreniot verbalen sudir na vlasta i opozicijata. Po~naa i be rakavici! Bokserski ... Premierot Nikola Gruevski, poslednite otrovni streli odbra da gi isfrli kon Branko Crvenkovski od pred Unijata na `eni na VMRO -DPMNE! Najgolem del od

govorot go posveti na liderot na SDSM. So konstatacija deka toj e simbolot na 20 godi{nata mra~na tranzicija prepolna so kriminal, korupcija i nelegalna privatizacija. Gruevski go poso~i Crvenkovski kako ~ovek koj go prodal imeto na dràvata. Toj pobara blagodarnost od Crvenkovski za negovata odluka da nema izbori, oti kako {to veli, so toa mu dal {ansa da go do~eka jubilejot – dve decenii na ~elo na SDSM. Zo{to vo sprotivno }e izgubel i }e moral da si odi od liderskata pozicija. „Neka ne se griì, deka nekoj }e mu napravel atentat. Ne daj boè. Pu, pu, pu, na strana da e. Jas so zadovolstvo }e ja iskoristam {ansata na narednite redovni izbori

da mu pomognam na SDSM da se oslobodi od porazot na minatoto na Branko, i na negovata dru`ina, i kone~no da zapo~nat reformite i vo taa partija”, izjavi premierot. Gruevski suptilno pora~a i deka nema namera da pravi rekonstrukcija. Direktno gi za{titi najkritikuvanite ministri Kan~evska – Milevska, Janakievski, Manevski, Todorov, Naumovski, od koi bil maksimalno zadovolen. Tokmu ova, za SDSM koj ekspresno reagira{e e dokaz deka li~no Gruevski ne samo {to go go {titi kriminalot vo vladinite redovi, tuku toj e i ideen tvorec na “portokalovata peralnica na pari”. Sekretarot na SDSM, Andrej

Petrov veli deka celiot govor na premierot e “krik na upla{en ~ovek” na koj badijala mu se 63 pratenici vo Parlamentot, oti tie nema da moàt da mu go soprat ili amortiziraat padot. “Ako veruvate vo toa {to go govorite, zo{to ne izlezete vedna{ na izbori? So va{iot kukavi~luk, u{te edna{ pokaàvte deka nara~anite i la`ni anketi vi sluàt samo za hrabrewe na sopstvenoto partisko ~lenstvo. Vie mnogu dobro znaete deka tokmu Branko Crvenkovski zaedno so narodot } e go porazi va{iot reìm. Stravot od nego vi se gleda od o~ite. Toa pove}e ne moète da go sokriete nitu pred sopstvenoto ~lenstvo”, veli Petrov.

VLASTA VO VTOR OBID

SE O^EKUVA DA POMINE NOVIO Opozicijata obvini deka Vladata namesto reforma, }e pravi celosna partizacija na javnata administracija so Zakonot za organizacija na dr`avnata uprava, vo periodot {to i ostana od mandatot. Nereformskiot zakon }e go koristele za ~istewe na adminsitracijata koga }e dojdat na vlast! Pratenicite od vladeja~koto mnozinstvo ne vlegoa vo rasprava, tvrdej}i deka SDSM se povtoruva MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

lasta deneska po v to r p at }e se obide da gi donese izmenite na Zakonot za dr`avna uprava, otkako pred to~no dve nedeli ne uspea da obezbedi dvotretinsko

mnozinstvo. Toa {to opozicijata ostro reagira{e deka e prekr{en delovnikot so povtornoto stavawe na zakonot vo sobraniska procedura iako ne pominaa 3 meseci kako {to e propi{ano, ne go premisli VMRO – DPMNE da pobrza so procesot. Brzaweto na vlasta da go donese ovoj zakon, opozicijata go tolkuva kako namera na Vla-

data maksimalno da go iskoristi preostanatoto vreme od svojot mandat za dopartizacija na javnata administracija. Dopolnitelno, {to na Komisiite za politi~ki sistem i Zakonodavno-pravna, koi raspravaa za zakonot, vlasta se brane{e so mol~ewe. "Jasno e zo{to prezemaweto na ingerenciite za javnata administracija od strana

na novoto Ministerstvo za informati~ko op{testvo i javna administracija }e se slu~i vedna{, a prezemaweto na obvrskite od oblasta na telekomunikaciite i radiodifuzijata (koi }e gi prezeme od Ministerstvoto za transport i vrski) }e startuva duri vo 2012. Sakate maksimalno da go iskoristite vremeto {to vi ostana od mandatot

KAPITAL / 20.12.2010 / PONEDELNIK

Politika / Pari / Dr`ava

KRIZATA IM OTVORI RABOTA NA IZVRШITELITE

PREGLED VESTI AHMETI GOTVI REKONSTRUKCIJA!?

SE PRODAVA ZAPLENET L IMOT OD KUЌA DO STOL^E!

Kriza e i pri izvr{uvaweto bidej}i lu|eto koi se dol`nici naj~esto nemaat kako da gi nadmirat dolgovite MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

bjavi za proda`ba na zaplenet imot od dol`nici vo najrazli~ni postapki gi preplavuvaat vesnicite. Se prodava se i se{to od nedvièn imot, ku}i, placovi, podvièn imot avtomobili i sli~no do celosna poku}nina. Izvr{itelite imaat polni race rabota. Minatata i ovaa godina, vo koi ekonomskata kriza e vo najgolem ek, izvr{itelite velat deka imaat postojano rabota. Najgolem broj na predmeti, {to e voobi~aeno spored izvr{itelite, imaat od pobaruvawa na komunalnite pretprijatija za neplateni smetki za struja, voda, parno, telefon i sli~no. No ne zaostanuvaat i pobaruvawata na bankite po osnov na razni kreditni pobaruvawa, a zgolemuvawe beleàt i predmetite po odnos na hipotekarnite krediti koi se obezbedeni so zalog vo nedvièn imot ili podvièn imot - vozilo. "Koga imame hipotekaren kredit toga{ e mnogu lesno

bidej}i vedna{ izdavame nalog za zaplenuvawe na voziloto ili imotot koj e zaloèn. Vo drugite slu~ai naj-lesno bi ni bilo da gi blokirame smetkite na dol`nicite, so {to se namaluvaat i tro{ocite na izvr{uvaweto koi sekako treba da gi podmiri dol`nikot", veli izvr{itelot Antonio Ko{tanov, pretsedatel na Komorata za izvr{iteli. Pobaruvawata na bankite naj~esto se odnesuvaat na iznosi od 30 do 60 iljadi denari, plus kamatata, bidej} i bankite ne dozvoluvaat pre~ekoruvawe na toj iznos, dodava Ko{tanov. Koga dobivaat dojava, se pravi popis na predmetot na izvr{uvawe so procenitel koj ja utvrduva pazarnata vrednost, predmetot se izvr{uva, se odzema, javnata proda`ba se objavuva vo slu`ben vesnik i se zakaùva denot na naddavaweto. "Na prvata javna licitacija imotot, nedvièn ili podvièn se prodava spored negovata pazarna cena. Pri vtorata proda`ba, dokolku za prvata nema zainteresirani, se zakaùva treta proda`ba pri {to

cenata se namaluva za okolu 30 procenti", pojasnuva Marjan Dereban izvr{itel od Struga. Izvr{itelite velat deka kupuva~ite gi nau~ile "fintite" na prodavawe na zaplenet imot i se dobro zapoznaeni deka cenata na predmetite pa|a pri vtorata i tretata proda`ba i naj~esto ~ekaat i se javuvaat na posledniot oglas. " Dokolku dràvata se javuva kako doveritel i ne moè na ovoj na~in da si go ostvari o{tetnoto pobaruvawe ako se raboti za imot, taa na kraj go kupuva, stanuva sopstvenik i moè da go prodade za cena koja sama }e si ja opredeli i koja ne e vrzana za cenata na izvr{uvaweto", veli Ko{tanov. Izvr{itelite ne sakaat javno da zboruvaat. Velat deka krizata ne gi pogodila samo gra|anite tuku i izvr{uvaweto. ".Kriza ne e samo pri nadmiruvaweto tuku kriza e i pri izvr{uvaweto. Lu|eto koi se dol`nici nemaat pari. Vo takvi slu~ai gledame da gi iskoristime site sredstava, ako e vraboten da go sprovedeme izvr{uvaweto

preku plata, penzija ili drug vid na primawa koi gi ostvaruva, ako ima imot se odi preku popi{uvawe na imotot, nedvi`en ili dvi`en, i na kraj kako najneblagodarnata merka e zaplena na poku}ninata, imot koj najte{ko se naplatuva", veli izvr{itelka od Skopje. Izvr{itelite ja isklu~uvaat mo`nosta za zloupotreba pri otvorawe na ste~ajna postapka kaj firmi koi ostanale bez rabota i pari bidej}i na toj na~in ne se zapira izvr{uvaweto tuku samo se menuva doveritelot. "Vo ovoj slu~aj ne se zapira celosno postapkata za obe{tetuvawe tuku samo se menuva na~inot na podmiruvawe na dolgovite na doveritelite bidej}i vo izvr{uvaweto doveritelot se nadmiruva po redosledot po koj toj pobaral, dodeka vo ste~ajnata postapka doveritelot se nadmiruva ramnomeno vo zavisnost od toa kolkumina se javuvaat", veli Ko{tanov. Izvr{itelite velat deka neprijatnosti vo rabotata imaat no vo takvi slu~ai sekoga{ baraat policiska asistencija.

OT ZAKON ZA DR@AVNA UPRAVA za dopartizacija na javnata administracija", re~e Ivanova. Za nea, jasen pokazatel za opasnosta koja demne od ovoj zakon, e stravot {to toj go predizvikal kaj vrabotenite vo javnata administracija. Pratenicite na opozicijata povtorno go postavija pra{aweto dali novoimenuvanoto Ministerstvo ima kapacitet za menaxirawe na problemot {to posledovatelno go detektira Brisel vo svoite izve{tai za napredokot na Makedonija. "Gruevski mu vetil na Ivo Ivanovski deka negovoto Ministerstvo od nisko rangirano }e stane treto po va`nost, i zatoa sega mora da mu ja doveri javnata administracija.

A ova Ministerstvo nema nitu kapacitet, nitu znaewe, nitu iskustvo za da mo`e da se soo~i so ovoj predizvik", re~e pratenikot na SDSM, Vlado Bu~kovski. Toj poso~i deka slovene~kiot ekspert za javna administracija, Gregor Virand, na kogo Vladata se povikuva, vo svojata analiza ne go prepora~uva ovoj model za re{avawe na problemot so administracijata. Prateni~kata od SDSM, Vesna Bendevska, re~e deka vistinskite nameri na predlaga~ite na zakonot se gledaat i vo faktot {to sobraniskata slu`ba, odnosno, stru~nite sorabotnici na pratenicite koi, isto taka, spa|aat vo dr`avnata administracija,

sega }e se najdat pod ministerstvoto za informati~ko op{testvo, pod izvr{nata vlast, so {to, smeta taa, }e se zadu{i avtonomijata na Parlamentot. "Slednata vlada na SDSM }e napravi objektivna analiza, posle {to, tie koi ste gi vrabotile za{to gi poseduvaat potrebnite sposobnosti i kvalifikcii }e gi zadr`ime, no onie {to ste gi vrabotile samo po partiska linija, za da vrtat na crn-bel bumbar, }e letaat od rabota", izjavi Stankovi}. Prateni~kata Anita Kiparizovska, ova go protolkuva kako pokazatel deka SDSM }e vr{i revan{izam, no i taa kako i ostanatite sopartijci, konkretno ne odgovori

na niedna zabele{ka. A zabele{kite se deka ne stanuva zbor za zakon, tuku za interen dogovor pome|u vladea~kite partii za celosna partizacija na dràvnata administracija. Potoa, deka ovoj zakon, kako i zakonot za dràvni slu`benici, koj e, isto taka, del od vladinata reforma na administracijata, ne se vo soglasnost so preporakite od izve{tajot na Evropskata komisija, i deka ne se vo soglasnost so zaedni~kiot koncept na opozicijata i vlasta od koj proizleze Agencijata za dràvni slu`benici. Ivanova re~e deka ovoj zakon ne go prifa}aat nitu ekspertite, nitu sindikatot na administrativcite (UPOS).

iderot na DUI, Ali Ahmeti e nezadovolen od rabotata na nekoi svoi ministri i direktori i ve}e na sledniot partiski sostanok }e se zboruva za nivna rekonstrukcija, tvrdi za “Kapital” visok vladin izvor. Spored informaciite, prv na listata za smena e zamenik ministerot za vnatre{ni raboti Xevat Bu~i koj, spored Ahemti ne se istaknal dovolno vo svoeto rabotewe. Najgolemata rapsrava se o~ekuva da bide okolu ministerot za zdravstvo Bujar Osmani, koj bukvalno ja ima podeleno partijata na dve, okolu ocenkite za negovata rabota. Dodeka del od rakovodstvoto insistiralo toj da bide smenet poradi ogromniot broj na skandali {to go tresat ministerstvoto otkako toj e na ~elo, drugi tvrdele deka tokmu Osmani e eden od najistaknatite kadrovski re{enija na DUI. Na{iot izvor informira deka osobeno bil silen konfliktot na Osmani so gradona~alnikot na Saraj, Blerim Bexeti, no i so gradona~alnikot na ^air, Izet Mexiti, so koj do neodamna bil vo mo{ne solidni odnosi. Navodno, najcvrstata relacija na Osmani bila so vicepremierot Abdulakim Ademi, pa tokmu poradi toa Ahmeti seu{te taktiziral za ova re{enie. Vo tekot na ovaa nedela se o~ekuvaat i pove}e imiwa.

BERGANT: KOMPROMIS ZA IMETO BEZ ZADIRAWE VO MAKEDONSKIOT IDENTITET! akedonija i Grcija treba da najdat kompromis za re{avawe na sporot so imeto, no toj da ne se odrazi negativno vrz makedonskiot identitet i kultura – pora~a vo intervjuto za Radio Slobodna Evropa slovene~kiot ambasador vo Makedonija Alan Bergant. “Se nadevame kako prijatelska dr`ava na Makedonija deka dvete strani {to pobrzo }e najdat nekakov kompromis koj ne smee da bide na {teta na makedonskata kultura, identitet, narod i se ona {to e va`no za va{ata dr`ava. Makedonija se u{te ne e podgotvena da stane ~lenka na EU, no za NATO e podgotvena a toa be{e zaklu~eno i na posledniot samit vo Lisabon. Ona {to ostanuva e da se re{i samo pra{aweto za imeto” veli Bergant. Edna od zabele{kite koi Makedonija gi ima{e vo izve{tajot e i onaa vo delot na stranskite investicii koi spored Bergant slednata godina }e bidat poaktivni bidej}i kako {to se veli vo intervjuto, i Slovenija ova godina bila zafatena od ekonomskata kriza i tokmu poradi toa site stopanstvenici bile mnogu povnimatelni.”Ona za koe e zainteresirana Slovenija i {to bi bilo zna~ajno za Makedonija e deka Merkator sigurno }e vleze vo zemjava bidej}i ve}e ima otkupeno zemji{te vo Skopje a pra{awe na vreme e samo koj mesec od 2011 }e po~ne proektiraweto za izgradba na najgolemiot super - market vo zemjava” pora~uva ambasadorot.

KOLKU STANOVI IMA ZORAN KOWANOVSKI? sum stana, dva delovni objekti i dve ku}i vo Ohrid, luksuzno namestena ku}a za koja mese~no se pla}aat 2.000 evra kirija od koi se prijavuvaat samo 500, e seto toa {to go pravi ministerot za odbrana Kowanovski skromen gra|anin obvinuvaat Obedineti za Makedonija. I dodeka od partijata tvrdat deka Kowanovski samo navidum se pretstavuva kako prose~en gra|anin, (sopstvenik na stan vo izgradba od 54 kvadrati, a od imotnata sostojba koja {to ja naveduva stoi deka ima samo nakit vreden 1000 evra i avtomobil vreden 6.000 evra), ministerot gi demantira brojkite: -Za~uduva faktot {to ova be{e postaveno na pres – konferencija vo pra{alna forma za da ne dobijat krivi~na prijava od moja strana. Jas Qube Bo{kovski i partijata }e gi ostavam da si igraat so kal. O~igledno i toa go pravat, no }e im pora~am deka nema da im dozvolam vo taa nivna igra i mene da me izvalkaat – izjavi ministerot Kowanovski. OM najavija deka }e gi prezentiraat podatocite do antikorupciska i pritoa javno go zapra{aa ministerot da ja objasni formulata kako se steknuva tolku imot so edna plata od dr`avnata administracija.

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI DE JONG: NEOVLASTENOTO TRO[EWE DR@AVNI PARI E SMRT ZA FUNKCIJATA! ajaknuvawe na sorabotkata me|u Dràvniot zavod za revizija i Sobranieto preku formirawe komisija koja }e bide nadle`na za razgleduvawe na revizorskite izve{tai se del od zaklu~ocite na proektot MATRA, izgotven od doma{nite revizori vo sorabotka so Holandskiot sud za revizija. "Postoi i podobruvawe na odnosot na relacija Zavod za revizija, Vlada i Sobranie. Nie }e se obideme da ja intenzivirame taa sorabotka, odnosno {to poskoro Parlamentot da go formira teloto nadle`no za diskusija po revizorskite izve{tai”, re~e Tawa Tanevska, direktor na Dràvniot zavod za revizija. Spored Herit de Jong, ~len na Bordot na Holandskiot sud za revizija, edinstven na~in da se natera Sobranieto da gi razgleduva seriozno izve{taite na revizorite e da se izgradi silna i nezavisna institucija. "Edinstven i najdobar na~in da go napravite toa e postoeweto na revizorot da go regulirate so ustav. Treba da izgradite svest deka DZR postoi i ne moè da se zamisli postoewe na op{testvoto bez nego", pora~a De Jong. Toj istakna deka vo Holandija e nevozmo`no da se pre~ekori buxetot od ministerstvata, osven ako nemaat dozvola od parlamentot. "Vo sprotivno, neovlastenoto tro{ewe e smrtna kazna za funkcijata, odnosno vi zavr{uva mandatot", veli De Jong.

DR@AVATA ]E JA FINANSIRA MODERNIZACIJATA NA PATARINITE gencijata za pati{ta pregovora so me|unarodni finansiski institucii za nabavka na nov elektronski integriran sistem za naplata na patarina. Iako be{e predvideno patarinite da se dadat pod koncesija, sepak dràvata sama }e finansira nivnata modernizacija. Spored direktorkata na Agencijata, Nata{a Valkanovska vo tekot na idnata godina na naplatnite stanici na Koridorot 10 da po~ne postavuvaweto i voveduvaweto na noviot sistem “Na Koridorot 8, koj e del od proektot za koncesija na pati{tata, e predvideno idniot koncesioner da vovede takov integriran sistem. Naplatata na patarinite }e bide kontrolirana od Agencijata za dràvni pati{ta preku centralen sistem so koj }e bidat povrzani site naplatni stanici” veli Valkanovska. Direktorkata na Agencijata, kako glavni prioriteti, pokraj voveduvawe na integriran elektronski sistem za naplata na patarina, za slednata godina gi naveduva i zavr{uvawe na автопатот Tabanovce-Kumanovo и prodolùvawe so izgradba i rekonstrukcija na regionalnite i lokalnite pati{ta. Agencijata vo 2011 godina }e raspolaga so buxet od 5,7 milijardi denari, odnosno 93,4 milioni evra.

GOLEM INTERES ZA NAGRADATA “NAJDOBAR PROMOTOR NA MAKEDONIJA” o eden mesec od po~etokot na nominiraweto i glasaweto za 26-te kandidati koi se vo trka za nagradata "Najdobar promotor na Makedonija", dosega glasale 2.900 lu|e, a 5.700 dale poddr{ka na inicijativata. Sekojdnevno veb-stranicata ja posetuvaat i do 70 iljadi posetiteli. Del od nominiranite kandidati odr`aa zaedni~ka sredba za me|usebno zapoznavawe i dogovarawe na idni zaedni~ki aktivnosti za podobro promovirawe na Makedonija vo svetot. Godi{nata nagrada za "Najdobar promotor na Makedonija" e inicirana i organizirana od strana na proektot "Macedonia Loves You", ~ij osnova~ e Poljakot Stanislav Pigon. Zamislata e da im se dade priznanie na lu|eto koi Makedonija ja nosat vo srceto i taa qubov im ja prenesuvaat i na drugite. Pobednikot koj }e bide izbran na 31 januari 2011 godina }e dobie po~esna nagrada, specijalen medal i titula "Najdobar promotor na Makedonija". Od strana na organizatorite i media-partnerite Nova Makedonija, Kapital, Kanal 5 televizija }e bidat dodeleni i ~etiri dopolnitelni ekstra statutarni po~esti, nagradi i diploma. Nominiraweto i glasaweto trae do 15 januari 2011 godina.

DESETGODI[NINA OD ZAMRZNUVAWETO NA PRVITE MATI^NI KLETKI NA CRYO SAVE $ pointenzivno se razvivaat mo`nostite za terapija so mati~ni kletki, a drasti~no e porasnat i interesot za nivno zamrznuvawe vo Evropa, istaknaa pretstavnicite na Cryo Save. Na v~era{noto odbeleùvawe na desetgodi{ninata od zamrznuvaweto na prviot primerok na mati~ni kletki od papo~na vrvca vo svoite laboratorii, od kompanijata istaknaa deka zasega ima najgolema geografska rasprostranetost, so kapacitet od pet visokotehnolo{ki opremeni laboratorii za procesirawe i zamrznuvawe i uslugi dostapni vo 40 zemji vo svetot "Momentalno, za transplantacija na mati~ni kletki, mnogu pove}e se koristat kletki od krv od papo~na vrvca, otkolku mati~ni kletki od koskena srcevina. Vo poslednata dekada, so transplantacija na mati~ni kletki od krv od papo~na vrvca so oslobodeni primeroci od Cryo Save, spaseni se ìvoti na deca bolni od te{ki zaboluvawa, kako leukemija i cerebralna paraliza", velat od grupacijata. Ottamu velat deka }e prodolàt so programata za edukacija i informirawe na javnosta i zdravstvenite rabotnici, so cel da osiguraat sekoj iden roditel da dobie navremena informacija za ovaa mo`nost.

KAPITAL / 20.12.2010 / PONEDELNIK

UDRENI TEMELITE NA INVESTICIJA VREDNA 80 MILIONI EVRA

PO^NA DA SE GRADI TRGOVSKIOT CENTAR SKOPJE SITI MOL

Noviot trgovski centar }e se nao|a pome|u naselbite Karpo{ 3 i Karpo{ 4, a investitorite negovoto oficijalno otvarawe go zaka`aa za 2012 godina METODI PENOVSKI penovski@kapital.com.mk

kupno 80 milioni evra }e ~ini izgradbata na noviot trgovski centar Skopje Siti Mol koj v~era zapo~na da se gradi pome|u naselbite Karpo{ 3 i Karpo{ 4. Investitorite, makedonskata kompanija Fe{n Grup i albanskata Balfin Grup najavija deka izgradbata bi trebalo da zavr{i za dve godini, odnosno do 2012 godina. “Ovaa investicija }e sozdade novo i edinstveno {oping iskustvo, }e go podobri socijalniot, kulturniot i ekonomskiot ìvot na gra|anite i }e go donese gradot Skopje vo novata era na sovremeniot i urban ìvot. Skopje Siti Mol }e sozdade okolu 1.000 rabotni mesta samo vo tekot na izgradbata kade }e u~estvuvaat glavno makedonski kompanii, a so otvaraweto }e se otvorat i okolu 2.000 novi rabotni mesta” izjavi Piter Varden,glaven izvr{en direktor na Balfin MK. Spored nego ovaa investicija }e pridonese za pogolem ekonomski razvoj na dràvata i }e stane dobar primer kako za stranskite taka i za doma{nite investitori. Kamen temelnikot go postavi premierot Nikola Gruevski, a pokraj drugite vladini pretstavnici i biznismeni, prisustvuvaa i ministerot za finansii i vicepremier Zoran Stavrevski, ministerot za transport i vrski Mile Janakieski, ministerot bez resor nadleèn za stranski investicii Vele Samak kako i direktorot na agencijata za stranski investicii Viktor Mizo. Trgovskiot centar Skopje Siti Mol, }e se gradi na povr{ina od 90.000 metri kavdratni, od koi 39.000

metri kvadratni }e bide korisna povr{ina nameneta za doma{ni i stranski kompanii. Vo ramkite na kompleksot predvideno e da ima 150 prodavnici i okolu 1.300 parking mesta. Izgradbata na ovoj trgovski kompleks e predvideno da zavr{i vo tekot na 2012

godina. Spored planovite na BalfinMK, ova }e bide najgolem {oping centar vo Makedonija no i kaj zemjite od Jugoisto~na Evropa. Vo negovata izgradba pokraj makedonski }e u~estvuvaat i stranski kompanii prete`no od EU dr`avite. Proektot e

milioni evra }e iznesuva izgradbata na Skopje Siti Mol

poddr`an i od Evropskata banka za poddr{ka i razvoj EBRD.

ETI^KI KODEKS NA ^LENOVITE NA SUDSKIOT SOVET

TRPELIVI, QUBEZNI I UGLEDNI SUDII 24/7! MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

udija 24 ~asa, i na rabota i vo privatniot `ivot, vakva e karakteristikata na funkcijata ~len na Sudskiot sovet. Sudiite od Sovetot kone~no dobija svoj Eti~ki kodeks na odnesuvawe, koj celosno gi otslikuva obvrskite, no i odgovornostite so koi sudiite treba da ja izvr{uvaat svojata funkcija za vreme na nivniot mandat vo Sudskiot sovet. Vo kodeksot e potencirano deka ~lenot na Sovetot mora da odbie sekakov vid vli-

janija ili politi~ki pritisoci vo svoeto odlu~uvawe. Toj ne smee svojata pozicija kako ~len da ja iskoristi za sebepromocija ili za podobruvawe na interesite na drugite ~lenovi. Sudijata mora da bide profesionalen i nepristrasen vo svoeto odlu~uvawe. Vrz nego i negovoto odlu~uvawe ne smeat da vlijaat politi~ki ili li~ni interesi, javni glasini ili strav od kritika deka negovata odluka }e naide na negoduvawe od koja bilo strana i da doa|a toa. Vo kodeksot se naveduva deka ~lenot na Sudskiot sovet treba da bide trpeliv, ugleden i qubezen kon

site lica koi imaat rabota pred ili so Sovetot, kako i kon site vraboteni vo Sovetot. ^lenovite na Sudskiot sovet ne smeat da se povikaat na primena na zakon ili nekoj drug propis so koj }e ja ograni~at ili isklu~at javnosta od uvid vo nivnata rabota, so cel da se prikrie iskoristuvaweto na funcijata za ostvaruvawe na li~na korist, pogodnost ili prednost za sebe ili za drug. Izvori od Sudskiot sovet za "Kapital" komentiraat deka postoeweto na kodeks e obvrska na sekoja institucija, osobeno vakva koja ja promovira nezavis-

nosta na sudstvoto i funkcioniraweto na sudskiote organi. Mo`ebi kodeksot trebalo da bide donesen i mnogu porano, no nikoga{ ne e docna, komentiraat od Sovetot, da se sublimiraat pravilata na odnesuvawe na ~lenovite. Sekoe nepo~ituvawe ili nepridr`uvawe kon ovie, sega ve}e strogo utvrdeni, pravila povlekuva moralna odgovornost na ~lenot na Sovetot, se veli vo Kodeksot. Kodeksot e izraboten vo sorabotka so USAID i so primena na me|unarodnite s tandardi vo negovata su{tina.

KAPITAL / 20.12.2010 / PONEDELNIK

Kompanii / Pazari / Finansii

PREGLED VESTI

AKO DO NOVA GODINA SUDOT NE ODLU^I ZA BIZNIS-PLANOT

KREDITI OD PROKREDIT ZA ENERGETSKA EFIKASNOST ermanskata razvojna banka KfW Entwicklungsbank i Prokredit banka potpi{aa dogovor za kreditna linija od sedum milioni evra za proekti za energetska efikasnost na mali biznisi i doma}instva. "Veruvame deka obezbedenite sredstva za makedonskite pretprijatija i poddr{kata na energetskata efikasnost vo domovite }e gi podobrat uslovite za ìvot na lu|eto vo ovaa zemja”, izjavi Olaf Cimelka, direktor na sektorot za energija i transport vo KfW Entwicklungsbank. Spored Jovanka Joleska-Popovska, direktorka na Prokredit Prokr banka, kreditite se vo soglasnost so misijata na bankata ba da go poddrì dolgoro~niot i odr`liv razvoj. “Sredstvata “Sred od ovaa kreditna linija }e gi iskoristime za una unapreduvawe na energetskata efikasnost vo raboteweto tewet na malite i srednite pretprijatija i doma}instvata“, }instv izjavi Joleska-Popovska. Kreditnata linija ovozmoùva obnovuvawe na zastarena Kredi oprema, oprem podobra izolacija i primena na novi metodi za za{teda za{te na energija.

RADEVSKI ]E SE OTKA@E OD RESTARTIRAWETO NA SVEDMILK?!

Edinstveniot zainteresiran investitor za restartirawe na Svedmilk, Svedmilk @ivko Radevski, e revoltiran od odol`uvaweto na ste~ajnata postapka i se zakanuva deka }e se otka`e od namerata da ja prezeme mlekarnicata АЛЕКSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

dinstveniot zainteresiran investitor za Svedmilk, @ivko Radevski, koj pred polovina godina predlo`i biznis-plan za reorganizacija i restartirawe na propadnata mlekarnica, revoltiran od prolongiraweto na procesot, se zakanuva deka }e se otka`e. Toj veli deka ako do krajot na godinata doveritelite i sudot ne se izjasnat za negoviot plan za Svedmilk, }e se povle~e od namerata da ja prezeme

mlekarnicata. “Ne moàm da ~ekam i ve}e planiram da se otkaàm. Ako do Nova godina sudot ne donese odluka i ako prodolì da se prolongira postapkata, }e nema nikakov efekt. Mene nikoj ne me informira za ni{to, nitu do kade e procesot, nitu zo{to se odolùva, nitu dali vo brzo vreme }e ima nekakvo re{enie, od {to pretpostavuvam deka se kroi drug plan, vo koj jas ne sum vklu~en”, veli Radevski. Toj obvinuva deka procesot se odolùva bidej}i nekoi od doveritelite sakaat mlekarnicata da odi vo likvidacija i taka najbrzo da si gi na-

platat pobaruvawata. No, ste~ajniot upravnik Bogoqub Makrevski, pak, veli deka po novogodi{nite praznici kone~no }e se znae sudbinata na mlekarnicata. “Za s lednata nedela e zaka`an upravniot odbor na doveritelite, na koj tie treba da se izjasnat za biznis-planot na @ivko Radevski. Potoa, nivnata odluka treba da se dostavi do sudot. Spored zakonot, sudot treba najmnogu vo rok od 20 dena da se izjasni za biznis-planot”, objasnuva Makrevski. Toj gi demantira izjavite na Radevski i veli deka na

po~etokot na slednata godina to~no }e se znae sudbinata na mlekarnicata. Pred nepoln mesec i farmerite na koi Svedmilk im dolì okolu ~etiri milioni evra demonstrativno zastanaa pred sudot i pobaraa pove}e da ne se odolùva ste~ajnata postapka. Tie baraat kone~no da se zakaè ro~i{te, na koe oficijalno }e bidat informirani dali i koga }e se restartira mlekarnicata. Svedmilk e vo ste~aj pove}e od edna godina. Mlekarnicata dolì okolu 30 milioni evra. Najgolem doveritel e Tutunska banka, koja pobaruva re~isi 10 milioni evra.

OKTA ]E KUPUVA STRUJA OD ELEM TREJD?!

r`avniot trgovec so struja ELEM Trejd najverojatno }e ja snabduva OKTA so struja vo 2011 godina, doznava "Kapital" od izvori vo rafinerijata. Ottamu objasnuvaat deka od ~etirite dostaveni ponudi, ELEM Trejd dostavila najprifatliva ponuda za isporaka na okolu 73 gigavat-~asovi struja godi{no, kolku {to pobarala rafinerijata preku javen povik. Osven cenata, i stabilnosta na snabduva~ot bila zna~aen kriterium vo odlu~uvaweto koj }e ja snabduva rafinerijata so struja slednata godina, objasnuva za "Kapital" eden od rakovodnite lu|e vo OKTA. Istite izvori otkrivaat i deka iako dogovorot s$ u{te ne e potpi{an, tenderskata postapka zavr{ila i deka re~isi e izvesno koj }e ja dobie zdelkata. “Cenata po koja }e ja kupuvame strujata zasega e delovna tajna, s$ dodeka

dogovorot i oficijalno ne go potpi{eme so snabduva~ot”, veli za "Kapital" eden od sektorskite direktori vo OKTA. Vo otsustvo na potvrda od strana na direktorot na ELEM Trejd, Sini{a Spasov, deka najverojatno tie }e ja snabduvaat OKTA so struja dogodina, direktorot na ELEM, Vlatko ^ingoski, objasnuva deka dokolku navistina od slednata godina ELEM Trejd ja snabduva rafinerijata so elektri~na energija, toa za niv }e bide prv dogovor za snabduvawe so golem potro{uva~. ^ingoski objasnuva deka soglasno liberalizacijata na pazarot na elektri~na energija, ELEM Trejd }e se stremi da uvezuva i da im prodava struja na golemite kompanii vo Makedonija po prifatliva cena. “ELEM Trejd e kompanija koja ve}e edna godina se zanimava so trgovija so elektri~na energija. Planovite na kompanijata se ELEM Trejd da koristi del od evtinata elektri~na energija koja ja proizveduva ELEM, koja }e bide vi{ok, so odredeno

uskata naftena kompanija Gasprom }e ja snabduva Makedonija so priroden gas vo 2011 godina. Minatata nedela Makpetrol i Gasprom sklu~ija dogovor za isporaka na 130 milioni metri kubni priroden gas, vo koe e vklu~ena i koli~inata na gas protrebna za rabotata na gasnata central TE-TO, koja od minatiot mesec zapo~na so probna rabota. Spored soop{tenieto od naftenata kompanija, objaveno na Makedonska berza, soglasno so dogovorot Makpetrol na 16 dekemvri sklu~il dogovor so NLB Tutunska banka koja so 4,85 milioni dolari }e go garantira ispolnuvaweto na dogovorot kon Gasprom. Dogovort za kupoproda`ba na pririden gas pome|u Makpetrol i Gasprom go dogovorija minatata nedela generalniot direktor na „Gasprom eksport” Aleksandar Medvedev, i pretsedatelot na Upravniot odbor na „Makpetrol”, Andreja Josifovski koi se sretaa vo Moskva. Na ovoj sostanok kako {to toga{ prenesoa od Makpetrol, dvajcata direktori utvrdile deka makedonskiot pazar vo idnina mo`e da smeta na zna~itelno pogolemi koli~ini na priroden gas od Rusija.

Od rafinerijata otkrivaat deka dogovorot za snabduvawe so okolu 73 gigavati struja s$ u{te ne e potpi{an, no snabduva~ot e re~isi izvesen poposka@kapital.com.mk

reditnata linija za finansirawe odr`liva energija WeBSEFF }e bide dostapna i za makedonskite kompanii. Ovozmoèna e od Evropskata banka za obnova i razvoj i od Evropskata komisija, so cel obezbeduvawe krediti do dva milioni evra za firmite od Zapaden Balkan. Spored regionalniot direktor na programata za WeBSEFF, Edvard T. la Farge, pridobivkite od ovoj kredit }e bidat golemi. “Sekoja kompanija moè da gi za{tedi tro{ocite za energija i da gi investira vo zgolemuvawe na konkurentnosta na proizvodstvoto, a preku toa da se podgotvi za nastap na evropskite pazari. Tuku{to po~navme so promocija na kreditnata linija i ~ekame na potpi{uvawe na prviot proekt. Veruvam deka makedonskite kompanii dosega ne bile sposobni da go prepoznaat vakviot potencijal, no se nadevam deka kreditnata linija }e im ja zgolemi konkurentnosta, a Makedonija }e se iska~i nekoe mesto pogore spored globalniot indeks za konkurentnost, spored koj momentalno e na 79 mesto”, veli Farge. Kreditnata linija WeBSEFF postoi od juli 2009 godina. Dosega ima plasirano 20 milioni evra vo Srbija i vo BiH, a za{tedite vo konkretni proekti se dviàt od 20%-30%. Konstantin Dimitrov od Centarot za energetska efikasnost na Makedonija veli deka ovoj kredit e mnogu povolen. “Tro{ocite za energija u~estvuvaat so 4% do 70% vo krajniot proizvod. Ako vo edna golema kompanija se namalat i za 1%, }e ostane ~ist profit za firmata”, veli toj.

MAKPETROL I GASPROM SKLU^IJA DOGOVOR ZA ISPORAKA NA PRIRODEN GAS

VO TRKA PO NAJPOVOLEN PONUDUVA^

KATERINA POPOSKA

WEBSEFF KREDITNA LINIJA ZA ZA[TEDA NA ENERGIJA VO FIRMITE

ROYAL CARIBBEAN INTERNATIONAL SE PRETSTAVI NA MAKEDONSKIOT PAZAR

koli~estvo na energija od uvoz da napravi takov miks koj }e bide najprifatliv za kompaniite vo Makedonija. Vizijata na ELEM Trejd e preku uvozot i preku iskoristuvaweto na doma{nite vi{oci elektri~na energija da se sozdade ekonomski najprifaliva dolgoro~na cena na ovoj va`en resurs. Toa e celta koja sakame da ja postigneme vo perspektiva, so liberalizacijata na pazarot na energija”, objasnuva ^in-

goski, direktor na dr`avnite elektrani. ELEM Trejd od po~etokot na 2010 godina stana snabduva~ so elektri~na energija, otkako Evropskata komisija ostro se sprotivstvi na zakonskata mo`nost dr`avnata kompanija ELEM i da proizveduva i da prodava elektri~na energija na reguliraniot pazar. Dosega ELEM Trejd uvezuva{e struja za da se pokrie deficitarnoto doma{no proizvodstvo.

ajgolemata kompanija za brodski turizam Royal Caribbean International za prvpat se pretstavi na makedonskiot pazar so svojata flota od 34 brodovi, koi nudat krstosuvawe od Karibite do Avstralija i od Aljaska do Ju`na Afrika. Ovoj operator gi poseduva trite brendovi Royal Caribbean International, Celebrity Cruises i Azamara Club Cruises. Ovaa kompanija preku makedonskite turisti~ki agencii }e nudi programi za krstosuvawa i direktni konekcii so pristani{tata. Ponudata vklu~uva nedelni patuvawa i podolgi aran`mani. Royal Caribbean International e svetski brend vo krstosuvaweto so 22 brodovi, od koi sekoj e so kapacitet za smestuvawe na 2.000 do 4.500 patnici i unikatni uslugi za gostite. Celebrity Cruises poseduva flota od 10 brodovi so kapacitet od 1.300 do 2.300 patnici. Azamara Club Cruises ima samo dva broda so kapacitet od 710 i 694 patnici, no nudi luksuzni krstosuvawa za egzoti~nite destinacii.

Kompanii / Pazari / Finansii

10 2.288

MBI 10

MBID

2.283

2.474

2.278

2.464

2.273

115,80 115,70 115,60 115,50 115,40 115,30 115,20 115,10 115,00 114,90

2.454

2.268

2.444

2.263 2.434

2.258

2.424

2.253 2.248

2.414

13/12/10

14/12/10

15/12/10

16/12/10

17/12/10

13/12/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

14/12/10

15/12/10

16/12/10

17/12/10

OMB

13/12/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

KAPITAL / 20.12.2010 / PONEDELNIK

14/12/10

15/12/10

16/12/10

17/12/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

POTREBNI SE NOVI VLADINI POLITIKI VO INTERES NA BIZNISOT

FIRMITE BARAAT DR@AVATA DA GO SMENI BUXETOT ZA DA NE RASTAT DAVA^KITE ZAGREBSKATA BERZA SO 6 PATI POGOLEM PROMET, MAKEDONSKATA SO DVOJNO POMAL

Buxetskite prihodi i rashodi da se usoglasat i da ne se zgolemuvaat dava~kite za kompaniite, da se namali buxetskiot deficit i da se promeni strukturata na tro{ewe na buxetot, baraat biznismenite ALEKSANDAR JANEV

akedonskata berza minatata nedela ja zavr{i so dvojno pomalal promet sporedeno so prethodnata nedela. Zaklu~no so trguvaweto vo petokot vkupniot berzanski promet iznesuva{e 1,1 milion evra, sporedeno so minatonedelnite 2,2 milioni evra. Od regionalnite berzi, Zagrebskata berza pak nedelata ja zavr{i so {eest pati pogolem promet, sporedeno so prethodnata nedela. Berzata vo Zagreb minatata nedela ostvari promet od duri 110 milioni evra, a osnovniot berzanski indeks CROBEX porasna za 7,95% na vkupno 2.044,27 indeksni poeni. Berzata vo Belgrad pak isto kako i makedonskata ja zavr{i so pad na prometot. Do krajot na nedelata na nelgradskata berza bea izstrguani hartii od vrednost vo vkupen iznos od 5,6 milioni evra, [to e za 15% pomalku sporedeno so prometot ostvaren od trguvaweto prethodnata nedela. Berzanskiot indeks Belex 15 dostigna vrednost od 673,10 indeksni poeni po rastot od 1,6%. Na traguvaweto na Makedonska berza, minatata nedela najtrguvana akcija so promet od 390.000 evra be{e akcijata na Komercijalna Banka koja be{e vo fokusot na investitorite vo tekot na poslednite dva dena od nedelata otkako objavi deka planira da se dokapitalizira po pat na javna ponuda na akcii. Nedelata pomina i vo znak na blok transakciite so site akcii na osiguritelnoto brokersko dru{tvo Seda Broker od Skopje na iznos od 50.000 evra so {to dru{tvoto premina vo racete na drug sopstvenik. Berzanskite indeksi nedelata ja zavr{ija so rast na svoite vrednost, MBI10 porasna za 1,41% na vrednost od 2.284,66, MBID indeksot porasna za 2,17% na 2.472,42, a na obvrznicite OMB ima{e rast od 0,39% na 115,77 indeksni poeni. Rast beleàt i indeksite na svetskite pazari na kapital. Kaj berzata vo Wujork, Dow Jones porasna za 0,7% na 11.491 indeksni poeni, S&P 500 ima rast od 0,3% na 1.243 indeksni poeni a Nasdaq beleì rast od 0,2% na 2.642 indeksni poeni. Evropskite berzanski indeksi isto taka prokniìja rast taka {to londosnkiot FTSE porasna za 1,01% na 5871 indeksen poen a pariskiot CAC 40 za 0,25% na 3.967 indeksni poeni. Na berzite vo Azija , Japonskiot Nikkei 225 zabeleà rast od 0,9% na 10.303 indeksni poeni

janev@kapital.com.mk

o uslovi koga ekonomskite politiki na zemjava ne moàt da ispora~aat podinami~en razvoj, so stapki na rast pogolemi od 3% ili 4%, biznismenite baraat da se vospostavi nova strategija za zabrzuvawe na ekonomskata aktivnost. Sugeriraat da se usoglasat buxetskite prihodi i rashodi bez da se zgolemuvaat dava~kite za kompaniite, da se namali buxetskiot deficit, koj voobi~aeno se finansira so izvlekuvawe pari od stopanstvoto preku dràvni zapisi, i da se promeni strukturata na tro{ewe na buxetot so namaluvawe na tekovnite rashodi za plati i socijala, a pove}e da se forsira investiraweto vo infrastrukturni objekti. “Krajno vreme e dràvata pove}e da go stimulira razvojot na malite i srednite kompanii, bidej}i tie treba da bidat lokomotivata koja }e ja povle~e celata ekonomija da raste so stapki pogolemi od 10%. No, vo realnosta toa ne se slu~uva. Ne se otvoraat novi kompanii i, zgora na toa, s$ pove}e bankrotiraat postoe~kite. Zatoa, treba da se vospostavi dobra biznis-klima, soodvetna dano~na politika, koja nema da im bide na to-

var na firmite, relaksirawe na monetarnata politika so ograni~uvawe na obemot na sterilizirana likvidnost za kompaniite polesno da doa|aat do krediti, liberalizirawe na uslovite za koristewe na parite od IPA fondovite, odnosno sozdavawe podobri uslovi za pogolem razvoj na malite i sredni kompanii, koi vo narednite godini mo`e da napravat radikalen presvrt vo ekonomijata”, pora~uvaat od Sojuzot na stopanski komori na Makedonija. Ekonomistite se soglasuvaat deka Vladata treba da prezeme krupni ~ekori za da se promeni ekonomskiot model, koj se poka`a deka nema kapacitet da obezbedi pogolem ekonomski rast. “So noviot buxet za idnata godina, vlasta ve}e po~na proces na podobruvawe na strukturata na javnite rashodi, so namalu-

vawe na tekovnite tro{oci i za smetka na toa zgolemuvawe na kapitalnite investicii. No, va`no e najavenite investicii da se realiziraat. Postepeno mora da se namaluvaat dano~nite optovaruvawa vo ekonomijata, a so {irewe na dano~nata baza i vklu~uvawe na sivata ekonomija vo formalniot sektor, prihodite vo buxetot isto taka mo`e da se zgolemuvaat. Deficitot vo buxetot da se finansira isklu~ivo so vlez na sve` kapital od stranstvo, a ne preku zapisi na doma{niot pazar, so {to se istisnuva likvidnosta od ekonomijata”, komentira profesorot Tome Nenovski. Profesorot Van~o Uzunov, pak, prepora~a namaluvawe na prihodite i rashodite na dr`avata, nizok buxetski deficit i vospostavuvawe fond ~ija uloga }e bide razvoj

na malite i srednite pretprijatija. Spored nego, va`no e pra{aweto na kapitalni investicii, no toj se somneva deka dràvata i javnata administracija imaat kapacitet da gi realiziraat site najaveni kapitalni investicii za 2011 godina. Ministerot za finansii, Zoran Stavreski, se soglasuva deka najva`no za biznis-sektorot e da postoi predvidliv i stabilen dano~en sistem so niski tro{oci, za da moè pove}e pari da ostanuvaat za investicii. Toj tvrdi deka Vladata mnogu im pomognala na kompaniite {to vo vreme na ekonomska kriza ne gi zgolemila dano~nite stapki. Toj najavi deka od 2012 godina Vladata }e prodolì so namaluvawe na pridonesite bez da se naru{i odr`livosta na fondovite.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

17.10.2010 %

Износ (МКД)

1.850,00

19,12

55.500

2.076,00

3,1

8.304

501,69

2,66

1.573.300

Бетон Скопје

6.770,00

2,58

88.010

Македонијатурист Скопје

2.500,00

2,04

125.000

Просечна цена (МКД)

Охридска банка Охрид ЗК Пелагонија Битола

Име на компанијата

Македонски Телеком Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

199

-53,94

9.950

195

-1,58

16.185

Тутунска банка Скопје

3.465,10

-1,00

3.177.500

ОКТА Скопје

1.730,00

-0,57

24.220

0,00

Стопанска банка Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

Комерцијална банка Скопје Тутунска банка Скопје Алкалоид Скопје Македонски Телеком Скопје Топлификација Скопје

17.10.2010

Отворен инвестициски фонд

Нето-имот на фонд (ден.)

1М

3М

6М

YTD

Податоците се однесуваат за

ILIRIKA JIE

31.625.060,16

3,70%

4,73%

2,58%

0,56%

-0,69%

15.12.2010

ILIRIKA GRP

35.389.360,52

0,58%

2,48%

6,64%

10,50%

11,88%

15.12.2010

Иново Статус Акции

18.696.509,91

0,00%

-1,73%

-5,24%

-16,44%

-19,00%

16.12.2010

KD Brik

27.612.819,72

0,77%

2,57%

2,47%

11,11%

12,70%

15.12.2010

KD Nova EU

25.784.059,22

0,70%

3,36%

1,70%

-2,14%

-3,55%

15.12.2010

КБ Публикум балансиран

22.090.324,64

0,79%

1,53%

0,23%

-0,73%

-1,00%

16.12.2010

17.10.2010

Име на компанијата Тутунски комбинат Прилеп

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД

17.10.2010 Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

3252,49

0,69

12.421.252

3465,1

-1,00

3.177.500

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2009) BESK (2009)

Вкупно издадени акции 1.431.353 54.562

17.10.2010

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

17.10.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

% на промена 2.566,21

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

обврзници

165.000

3.899,72

390,18

9,99

0,89

обични акции

267.368

33,17

6.770,00

341,43

19,83

0,20

Вкупно Официјален пазар

432.368

108,92

GRNT (2009)

3.071.377

522,44

105,83

4,94

0,52

обични акции

86.542

404,85

KMB (2009)

2.014.067

3.252,49

533,81

6,09

0,94

Вкупно Редовен пазар

86.542

404,85

MPT (2009)

112.382

24.000,00

0,67

REPL (2009)

25.920

37.000,00

5.625,12

6,58

0,74

SBT (2009)

389.779

2.800,00

211,39

13,25

0,64

3.899,72

1,15

2.234.542

STIL (2009)

14.622.943

169,81

0,11

1.535,64

2,37

501,69

2,66

1.573.300

TPLF (2009)

450.000

3.300,00

61,42

53,73

0,97

3300

1,51

617.100

ZPKO (2009)

271.602

2.076,00

0,27

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, petok - 17.12.2010)

KAPITAL / 20.12.2010 / PONEDELNIK

Kompanii / Pazari / Finansii

NAJAVENATA JAVNA PONUDA NA AKCII SO GOLEMI [ANSI ZA USPEH

17.03.2010 11 DOKAPITALIZACIJATA NA KOMERCIJALNA GI RAZBUDI INVESTITORITE Dokapitalizacijata na Komercijalna banka od 15 milioni evra }e bide uspe{na i ekspresna zatoa {to }e ima mnogu zainteresirani kupuva~i na akciite - institucionalni investitori, kompanii i gra|ani, predviduvaat poznava~ite na pazarot na kapital vo zemjava METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

laniranata dokapitalizacija na Komercijalna banka od 15 milioni evra }e bide uspe{na i }e se realizira ekspresno, moèbi duri i vo samo eden den, predviduvaat poznava~ite na pazarot na kapital vo zemjava. Spored niv, }e ima mnogu zainteresirani kupuva~i na akciite od Komercijalna - institucionalni investitori, kompanii i gra|ani. No, za da se slu~i toa, potrebno e da se ispolnat dva mnogu va`ni preduslovi. Prviot e na akcionerskoto sobranie, koe bankata treba da go odrì na 11 januari idnata godina, da se donese odluka za dokapitalizacija po pat na javna ponuda, a vtoriot e Komisijata za hartii od vrednost da odobri izdavawe na nova emisija na akcii. “Bidej}i stanuva zbor za javna ponuda na akcii, za razlika od prviot pat, koga se planira{e da bide napravena privatna ponuda za ve}e poznati investitori, kako kupuva~i sega moè da se javi sekoj institucionalen investitor, kompanija i fizi~ko lice na koi im odgovara ponudenata cena. So ogled na toa {to sumata e prili~no golema, stanuva zbor za 15 milioni evra, odnosno okolu 13% od kapitalot na bankata, smetam deka najzainteresirani }e bidat tokmu institucionalnite investitori. Pret-

postavuvam deka javnata ponuda }e bide uspe{na, a ima duri i mo`nost da se realizira vo samo eden den”, veli Vasko Mitev, izvr{en direktor na brokerskata ku}a Ilirika investments. Ovaa prognoza ja temeli na faktot {to za vlez vo akcionerskata struktura na bankata prethodno ve}e poka`aa interes dva investiciski fonda. Stanuva zbor za dvata institucionalni investitori, {vedskiot East Capital Explorer Investments AB, koj treba{e da otkupi akcii vo vrednost od 12 milioni evra, i slovene~kiot Publikum holding, koj treba{e da go otkupi ostatokot od akciite koi Komercijalna planira{e da gi prodade po pat na privatna ponuda. No, toa ne se slu~i zatoa {to KHV ne dozvoli izdavawe na akcii nameneti za ovie fondovi, bidej}i bankata ne dostavila dokazi deka privatnata ponuda e nameneta za institucionalni investitori, kako {to nalaga Zakonot za hartii od vrednost. ]E SE IZDADAT 265.000 OBI^NI AKCII Poradi toa, Komercijalna banka sega planira da go zgolemi po~etniot kapital preku izdavawe na {esta emisija na akcii po pat na javna ponuda, koja, spored izmenite vo Zakonot za hartii od vrednost, }e se realizira preku Makedonska berza. Za taa cel bankata }e izdade 265.000 obi~ni akcii so nominalna vrednost od 1.000 denari za akcija. Akciite na javnosta }e & bidat ponudeni po proda`na cena od 3.500

milioni evra e planiranata dokapitalizacija na Komercijalna banka

denari za akcija. Zakonski, proda`bata na akciite, odnosno nivnoto zapi{uvawe i uplata, }e po~ne 30 dena otkako KHV }e odobri izdavawe akcii. Vedna{ po ovoj rok site zainteresirani lica } e mo`at da gi kupat i zapi{at ovie akcii vo rok od 15 dena od po~etniot datum na proda`bata na akciite. Vo ovoj rok, za da bide uspe{na javnata ponuda, Komercijalna banka mora da prodade najmalku 60% od vkupnata koli~ina izdadeni akcii. Dokolku akciite se prodadat celosno pred istekot na rokot od 15 dena, toga{ bankata }e ja prekine postapkata i preku soop{tenie za uspe{no realizirana emisija }e ja izvesti Komisijata za hartii od vrednost. Dokolku, pak, ponudata ne bide uspe{na, toga{ site zapi{ani obi~ni akcii se poni{tuvaat, a uplatenite pari, zgolemeni za depozitna kamata, se vra}aat vo rok od sedum dena od objavuvaweto na ponudata za neuspe{na. DOKAPITALIZACIJA ZA POGOLEMA ADEKVATNOST NA KAPITALOT “Bankata sama }e izbira preku koja brokerska ku}a }e ja plasira novata emisija na akcii, normalno, otkako }e dobie odobrenie od KHV. Kupuvaweto akcii, pak,

}e mo`e da se pravi preku koja bilo brokerska ku}a preku davawe na soodveten nalog za kupuvawe akcii. Ona {to e bitno e vremeto na realizacija na nalozite, bidej}i trguvaweto }e odi preku BEST sistemot na Makedonska berza. Toa zna~i deka }e bidat realizirani onie nalozi koi najbrzo }e bidat vneseni vo sistemot”, veli Mitev. Toj o~ekuva trguvaweto

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

4,00%

СКИБОР

2,94%

3,85%

4,39%

5,32%

Ломбарден кредит

5,50%

МКДОНИА

3,00%

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност

КУРСНА ЛИСТА

Банка

3м

6м

12м

24м

Стопанска

5,70%

6,50%

6,70%

9,40%

9,90%

61,4977

Комерцијална

6,00%

6,90%

7,30%

10,10%

10,50%

46,3784

НЛБ Тутунска

6,00%

6,80%

7,20%

10,00%

10,20%

Среден курс Држава

Валута

ЕМУ

евро

САД

долар

В.Британија

фунта

72,1931

во денари

36м

Швајцарија

франк

48,2789

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

46,0381

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

45,7981

61,6

46,7

72,8

48,4

Извор: НБРМ

da bide mnogu interesno, bidej}i kaj nas ima okolu 20 brokerski ku}i, a, od druga strana, cenata e fiksna na 3.500 denari za akcija ({to zna~i, }e nema naddavawe) i e momentalno povisoka od pazarnata cena na akcijata. Toa ne zna~i deka i vo momentot na realizacija na javnata ponuda bi imale ista situacija. Glavnata pri~ina za dokap-

italizacija na Komercijalna banka e obezbeduvawe optimalna adekvatnost na kapitalot vo naredniot period, {to bi ovozmo`ilo realizacija na idnite planovi za rast i razvoj. Vo tekot na 2008 godina be{e napraven obid na ist na~in da se napravi dokapitalizacija. Javnata ponuda be{e otvorena cela edna godina, no zavr{i neuspe{no.

Fokus

KAPITAL / 20.12.2010 / PONEDELNIK

ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

akedonskata banka za poddr{ka na razvojot (MBPR) od slednata godina }e dobie nova i pogolema uloga za poddr{ka na kompaniite. Dràvnata banka, koja godinava be{e klu~na za poddr{ka na biznisot i preku nea se realizira{e kreditnata linija od Evropskata investiciska banka (EIB), od 1 april slednata godina kone~no }e po~ne direktno da odobruva krediti na doma{nite kompanii. Iako bankata ja ima zakonskata mo`nost direktno da gi poddrì kompaniite od po~etokot na 2010 godina, koga stapija na sila izmenite na Zakonot za MBPR, poradi tehni~kata nepodgotvenost ne be{e vo mo`nost da ja izvr{uva ovaa funkcija. Od menaxmentot na MBPR sega najavuvaat deka rabotat na podgotovka na kadarot i, spored akcioniot plan, koj dobil zeleno svetlo i od Vladata, za ~etiri meseci }e bidat podgotveni da odobruvaat krediti bez posredstvo na komercijalnite banki. Bidej}i fondot so koj raspolaga bankata e mnogu mal, odnosno samo okolu 20 milioni evra, od bankata planiraat da zemat u{te edna kreditna linija od EIB, koja }e moàt vo eden del i direktno da ja odobruvaat. “Vo momentov rabotime na implementirawe na strategijata na bankata, koja treba da stane operativna od 1 april slednata godina, odnosno na realizacija na planot za direktno kreditirawe na doma{nite kompanii. Izrabotivme akcionen plan na MBPR za slednata godina, koj be{e odobren i od Vladata, koj predviduva direktno kreditirawe na doma{ni kompanii od MBPR”, objasnuva

DR@AVNATA BANKA DOBIVA NOVA ULOGA

MBPR ]E PO^NE DA DELI KREDITI DIREKTNO DO FIRMITE Od 1 april slednata godina Makedonskata banka za poddr{ka na razvojot }e po~ne direktno da odobruva krediti na doma{ni kompanii koi se izvozno orientirani. Bankata vo momentov raboti na podgotovka na kadarot i, spored akcioniot plan, koj dobil zeleno svetlo i od Vladata, za ~etiri meseci }e bide podgotvena da odobruva krediti bez posredstvo na komercijalnite banki Kenan Idrizi, zamenik-generalen direktor na MBPR. Spored zaklu~okot donesen na vladina sednica, vo planot na

KENAN IDRIZI ZAMENIK-GENERALEN DIREKTOR NA MBPR “Uslovite {to }e gi nudime najverojatno }e bidat sli~ni kako tie na komercijalnite banki, a kamatite bi se dvi`ele od 6% do 7%. To~nite uslovi i detalite za na~inot na kreditirawe i odobruvawe na kreditite s$ u{te ne se utvrdeni, no ima nekolku predlozi koi se razgleduvaat.”

bankata za slednata godina e predvideno taa da po~ne so kreditirawe na doma{ni izvozni kompanii i so uslugata faktoring za izvoznicite, {to e eden vid kreditirawe. Uslovite {to }e gi nudi najverojatno }e bidat sli~ni na tie na komercijalnite banki, a kamatite bi se dvi`ele od 6% do 7%. Kamatata na kreditite od EIB sega e fiksna i iznesuva 5,5%. “Uslovite i detalite za na~inot na kreditirawe i odobruvawe na kreditite s$ u{te ne se utvrdeni, no ima nekolku predlozi koi se razgleduvaat. Prvata mo`nost e del od parite za kreditirawe na kompaniite da se obezbedat od sopstveni sredstva so koi raspolaga bankata, koi se okolu 20 milioni evra, a del da se obezbedat

preku pari od u{te edna kreditna linija od EIB, koja planirame da ja zememe slednata godina”, veli Idrizi. Spored sega{niot plan, del od sredstvata }e se odobruvaat kako dosega, preku komercijalnite banki, a za odredeni kreditni barawa } e moè da se aplicira direktno vo MBPR. “Vo momentov rabotime na tehni~ko podgotvuvawe na kadrite koi gi imame vo bankata, preku treninzi i obuki, za na{iot plan da moè da se operacionalizira od slednata godina”, istaknuva Idrizi. MBPR DA SE DOKAPITALIIZRA SO DIVIDENDATA OD TELEKOM Ekspertite smetaat deka dràvnata banka odamna treba{e da bide dokapitalizirana i da bide stavena

vo funkcija na stopanstvoto. Model za nejzina pogolema fleksibilnost predlaga profesorot na Ekonomskiot fakultet, Qube Trpeski. Toj predlaga dokapitalizacija na MBPR so parite koi Vladata gi dobiva od dividendata od Makedonski Telekom i taa da bide izzemena od supervizija na Narodnata banka. "Za formirawe na MBPR toga{ se izdvoija 21 milioni marki za osnova~ki kapital. I pokraj urgenciite da bidat zgolemeni ovie sredstva, niedna vlada ne najde sili da izdvoi pari za da se zgolemi kapitalot i MBPR da mo`e navistina da bide vo funkicija na izvoznoto stopanstvo", veli Trpeski. Toj predlo`i Vladata del od dividendata za 2010 i 2011 od Make-

RAZVOJNITE BANKI NE SE ATRAKTIVNI VO REGIONOT

HRVATSKATA HBOR SO 350 MILIONI EVRA GI PODDR azvojnite banki za poddr{ka na stopanstvoto ne se mnogu koristeni i atraktivni vo regionot. Osven Hrvatskata razvojna banka (HBOR), koja ima zna~ajna uloga vo hrvatskata ekonomija, ostanatite zemji s$ u{te nemaat nitu formirano, nitu razvieno dràvna banka za poddr{ka na kompaniite. Onie dràvi koi imaat osnovano razvojni banki, tie ne ja izvr{uvaat vo celost funkcijata za koja se nameneti. Vo ostanatite zemji, iako ima inicijativa od kompaniite, vladite s$ u{te ne se re{ile da osnovaat dràvna razvojna banka. Najaktivna vo regionot koja moè da sluì i za primer e HBOR. Minatata godina HBOR obezbedi 350 milioni evra za hrvatskite pretpriema~i. Od nekolku

me|unarodni institucii obezbedi kreditni linii za hrvatskite kompanii, odnosno od Centralnata evropska banka (CEB) bea obezbedeni 50 milioni evra za mikro, mali i sredni pretprijatija, a od Evropskata investiciska banka (EIB ) bea obezbedeni 250 milioni evra za finansirawe na maloto i srednoto pretpriemni{tvo i infrastrukturata. Spored rezultatite na bankata, do krajot na noemvri godinava se odobreni vkupno 1.426 krediti, a kreditnata aktivnost e zgolemena za 7,7%. Dve tretini od kreditite se odobreni za odr`uvawe likvidnost, a samo edna tretina za investicii i razvoj. Poto~no, od vkupno odobrenite sredstva, 86% se odobreni za potrebite na proizvodstvenite dejnosti, od koi najzastapeni se prehranbenata

industrija, metaloprerabotuva~kata i drvnata industrija, proizvodstvoto na hemikalii, zemjodelstvoto i ribarstvoto. Razvojna banka ve}e dve godini postoi i vo Bosna i Hercegovona, no ne e tolku operativna kako hrvatskiot primer. Ovaa razvojna banka na BiH, koja e nastanata od investiciskata banka na Federacijata, e osnovana vo 2008 godina, a nejzina osnovna cel e sproveduvawe na ekonomskata politika na Vladata, kako i pogolem ekonomski razvoj, rast na vrbotuvawata, preku stimulativni i diferencirani kamatni stapki, koi se poniski od pazarnite kamatni stapki. Ovaa banka ima aktiva od 232 milioni evra, koi Razvojnata banka na FBiH gi ima{e na krajot od minatata godina, i se nao|a na dnoto na finansiskite

institucii na rang-listata vo BiH, {to zna~i deka ne e tolku atraktivna za kompaniite. SRBIJA NEMA PARI ZA OSNOVAWE NA RAZVOJNA BANKA Vo Srbija dolgo vreme ekspertskata javnost debatira dali na zemjata & e potrebna ili ne razvojna banka. Naj~estite objasnuvawa od Vladata zo{to ne e osnovana vakva banka za poddr{ka na stopanstvoto se deka dr`avata nema dovolno pari. No, ekspertite smetaat deka su{tinskata pre~ka zo{to Srbija s$ u{te nema razvojna banka e faktot kako da se najdat milijarda evra za osnovawe na takva banka i koj podocna }e ja kontrolira, kade i na koj }e odat sredstvata pod povolni uslovi. “Koj }e dade pari vo taa razvojna banka, od kade kapital i koi } e bidat nejzinite deponenti, koj }

e upravuva so tie pari. Koga bi sakale da odgovorime na sekoe od ovie pra{awa, toga{ bi trebalo da imame odgovor na pra{aweto dali ni treba razvojna banka”, smeta profesorot po ekonomija Miodrag Zec. Vo srpskata javnost nekolkupati se {pekulira{e za dene{nata Srpska banka da se stavi vo funkcija na dr`avna razvojna banka, no od toj proekt zasega nema ni{to. Za razlika od Srbija kako dr`ava, nejzinata pokraina Vojvodina, odnosno tamo{nata vlast, nema{e mnogu dilemi pred nekolku meseci da osnova razvojna banka na Vojvodina. CRNA GORA RAZMISLUVA ZA OSNOVAWE NA RAZVOJNA BANKA SLEDNATA GODINA Razvojna banka ne postoi ni vo Crna Gora. Iako crnogorskata

no.

KAPITAL / 20.12.2010 / PONEDELNIK

donski Telekom da ja prenaso~i za dokapitalizacija na ovaa banka, {to }e bide dovolno so postojniot kapital bankata da moè direktno da kreditira. "Moèbi }e se smalat kapitalnite investicii vo buxetot, no toa ne mora da bide taka, oti del od ovie pari }e se stavat kako kapital vo bankata i potoa }e moè da se prenaso~at za potrebite na Vladata. So ovaa banka upravuva Vladata i gi naso~uva parite tamu kade {to misli deka se potrebni. So formirawe na edna takva mo} na banka, }e moè da se poddrùva stopanstvoto", smeta Trpeski. Kako problem koj go poso~i profesorot e potrebata MBPR da se izvadi od monetarniot sistem, odnosno od supervizijata na Narodnata banka. "Centralnite banki vo cel svet gi kontroliraat depozitnite komercijalni banki i {tedilnicite, koi primaat depoziti od naselenieto. Ovaa banka nema takvi depoziti i taa e pove}e fond otkolku banka. Potrebni se nekoi izmeni, kako vo Slovenija, kade {to ovaa banka e registrirana kako dru{tvo. Na toj na~in bankata }e ima pogolema sloboda za pogolema izloènost kon eden komitent. Toga{ i kompaniite }e nemaat problem. Ako zad bankata stoi dràvata, pogolem broj golemi izvoznici nema da imaat problem so garancii za licitacija ili za dobro izvr{ena rabota", objasnuva Trpeski. KREDITITE POBRZO ]E SE ODOBRUVAAT PREKU MBPR? Biznismenite smetaat deka ve}e e vreme dràvnata banka da se stavi vo funkcija na stopanstvoto. Tie velat deka za niv e mnogu polesno i pobrzo kreditnite linii da se odobruvaat preku MBPR. Tie velat deka na ovoj na~in }e imaat pogolema preglednost na kreditnite linii, koi im se dostapni na kompaniite preku razli~ni fondovi. Grigor Cvetanov, direktor na fabrikata za konditorski proizvodi Makprogres od Vinica, veli deka e podobro kreditnite linii koi odat preku MBPR da gi odobruva dràvnata banka, a ne komercijalnite banki. "Bidej}i kreditite na MBPR se odobruvaat preku komercijalnite banki, tie nas, kako klienti, voop{to

QUBE TRPESKI PROFESOR NA EKONOMSKI FAKULTET. “Vladata del od dividendata za 2010 i 2011 godina od Makedonski Telekom da prenaso~i za dokapitalizacija na MBPR. Toa }e bidat dovolno sredstva so postojniot kapital za bankata da mo`e direktno da kreditira”.

KREDITNI LINII ZA INVESTICII NA MBPR KOI SE REALIZIRAAT PREKU KOMERCIJALNITE BANKI

MORA DA SE GRI@AM ZA BEZBEDNOSTA NA MOITE ]ERKI àl, Rusija ima mnogu problemi so teroriz Za mot, kako {to znaete. Na{a dol`nost e da mislime na bezbednosta na ~lenovite od semejstvata, kako i na na{ite deca – osobeno }erkite. Tie ìveat normalen ìvot. Odat na fakultet. Imaat prijateli. S$ e pod kontrola. No, mislam deka ne treba da gi forsirame pred javnosta, a, osven toa, i tie ne go sakaat toa

Krediti za trajni i obrtni sredstva od sopstveni izvori Kreditna linija od germanskata KfW- revolving Stokova kreditna linija od Italija-revolvong fond Kreditna linija od CEB za sozdavawe na novi rabotni mesta Kreditna linija za razvoj na MSTD Mikro kreditna linija od KfW za mikrobiznisi Krediti za odr`livi izvori na energija EIB kreditna linija ZKDF kreditna linija ne ni gi nudat, bidej}i sakaat da si gi plasiraat sopstvenite sredstva. Ako se promeni ulogata na MBPR, kompaniite }e imaat direkten pristap do kreditite od dr`avnata banka i so toa pobrzo i poefikasno }e bidat iskoristeni kreditnite linii koi se mnogu popovolni i poevtini", veli Cvetanov. Toj veli deka imal lo{o iskustvo pri apliciraweto za kredit od MBPR. Sakal da aplicira za kredit od italijanska kreditna linija, koja ja obezbedi MBPR, no delovnata banka ne mu ja ponudila ovaa kreditna linija. \or|i Pro{ev, sopstvenik

na konzervnata industrija Vori od Gevgelija, smeta deka e odli~na mo`nosta MBPR direktno da kreditira. No, spored nego, najva`ni za kompaniite se kamatite i hipotekarniot zalog. “Sega kreditite gi dobivame so kamata od 8%. Ako bidat na nivo od 6,5%, toa }e bide golema povolnost za kompaniite. Pred s$, treba da se vidat finesite, kako i garanciite koi }e gi baraat i grejs-periodot {to }e bide daden. Vo sekoj slu~aj, odli~en e faktot {to se otvora takva mo`nost za kompaniite", veli Pro{ev.

GRIGOR CVETANOV DIREKTOR NA MAKPROGRES “Bidej}i kreditite se odobruvaat preku komercijalnite banki, tie na nas, kako klienti, voop{to ne ni nudat kreditni linii od MBPR, tuku sakaat da si gi plasiraat sopstvenite sredstva. Ako se promeni ulogata na MBPR, kompaniite }e imaat direkten pristap do kreditite od dr`avnata banka.”

R@A DOMA[NITE KOMPANII Hrvatskata razvojna banka, HBOR, e edinstvenata razvojna banka vo regionot koja minatata godina obezbedi 350 milioni evra za poddr{ka na kompaniite. Ostanatite zemji vo regioniot s$ u{te nemaat i ne razmisluvaat za osnovawe na dr`avni razvojni banki

biznis-zaednica nekolkupati pobara da se osnova vakva banka za poddr{ka na kompaniite, s$ u{te ne e odgovoreno na nivnite barawa. So predlog za osnovawe na razvojna banka vo Crna Gora izleze i Vladata, koja im se zakani na komercijalnite banki deka imaat visoki kamati na krediti, dr`avata sama }e gi poddr`i kompaniite. Od druga strana, pak, Gervin Bel, {efot na misijata na Me|unarodniot monetaren fond

INTERVJU NA VLADIMIR PUTIN UTIN KAJ LERI KINGG

(MMF) vo Crna Gora, smeta deka osnovaweto na razvojna banka nema da gi re{i problemite vo bankarskiot sektor. Najdobro re{enie, spored nego, e da se revidiraat i otpi{at lo{ite krediti i da se zamenat so nov kapital. Toa ovozmo`uva bankite da ja zabrzaat kreditnata aktivnost. “Novoto telo, koe nema da bide pazarno orientirano, ne donesuva nikakvi prednosti i ne e dobro da se formira razvojna banka vo

moment koga sektorot se obiduva da gi neutralizira problemite. Komercijalnite banki ne treba da se silat so administrativni merki da odobruvaat krediti, bidej}i toa bi dovelo do dopolnitelna neramnote`a vo bankarskiot sektor”, smeta Bel. Crnogorskiot vicepremier, Vujica Lazovi}, pred nekolku meseci izjavi deka ako bankite ne gi namalat kamatite do krajot na mart slednata godina, dr`avata }e osnova razvojna banka.

ekoi li~ni pra{awa, gospodine premiere. Povtorno, se nadevam deka }e Ve posetam vo Moskva slednata godina i }e pominam so Vas izvesen period i deka }e go donesam semejstvoto. Izgleda deka vo privatnosta se griìte za semejstvoto. Mnogu od gleda~ite moèbi i ne znaat deka imate dve }erki. Zo{to sakate da go za{titite semejstvoto? Za àl, Rusija ima mnogu problemi so terorizmot, kako {to znaete. Na{a dol`nost e da mislime na bezbednosta na ~lenovite od semejstvata, kako i na na{ite deca – osobeno }erkite. Tie ìveat normalen ìvot. Odat na fakultet. Imaat prijateli. S$ e pod kontrola. No, mislam deka ne treba da gi forsirame pred javnosta, a, osven toa, i tie ne go sakaat toa. Dali Va{ata èna uìva {to e prva dama? Taa ne e prvata dama. Soprugata na pretsedatelot e prvata dama vo Rusija. Dali uìva{e koga be{e? Vo osnova, ne saka publicitet. Mislam deka nerado go nose{e toj tovar, no uspe{no si gi izvr{uva{e obvrskite. Dali planirate da dojdete vo SAD vo bliska idnina? Ne planiram nikakva poseta. Problemot e od specifi~ni pri~ini. Vo momentov, pred s$, sum fokusiran na ekonomijata. Ako ima pri~ini koi baraat poseta vo idnina, }e bidam sre} en da dojdam i da se vidam so moite kolegi i da razgovarame za momentalnite problemi i sorabotka. Dali ste vo kontakt so gospodinot Gorba~ov, voop{to? Se gledam so nego, no retko. Toj mi se javuva povremeno, taka {to sme vo kontakt. Gospodine premiere, dali, voop{to, ste optimisti za sostojbata vo svetot ili ste pesimisti? Denes ima pove}e problemi od koga bilo. No, jas sum op-

timist i mislam deka moème da postigneme soglasnost duri i za najserioznite problemi, koi sega moèbi ni izgledaat nere{livi. Ako sorabotuvame, }e se pogriìme na{ite zemji da napreduvaat i }e gi re{ime klu~nite problemi vo odnos na sigurnosta i razvojot. Gospodine premiere, ba{ bi sakal povtorno da se vidime na va{a teritorija. Leri, Ve molam dojdete vo Moskva. Ba{ bi sakal da se vidime. Nikoga{ ne ste bile tuka i siguren sum deka }e bi se dopadne. Povtorno Vi se zablagodaruvam premiere na Rusija, Vladimir Putin. Blagodaram. Moè da Ve pra{am ne{to? Ne znam zo{to, no kralot n$ napu{ta. Postojat mnogu talentirani lu|e vo amerikanskite mediumi, no ima samo eden kral. Ne pra{uvam zo{to n$ napu{ta, no sakam da znaeme koga moème da kaème “Da ìvee kralot”? Koga }e ima druga figura vo svetot popularna kako Vas? Vi blagodaram, nemam odgovor. Vi blagodaram mnogu. Se gledame slednata godina. Doviduvawe.

Komentari / Analizi

KAPITAL / 20.12.2010 / PONEDELNIK

KORPORATIVNO UPRAVUVAWE

NA KRAJOT NA BURNATA DEKADA ZA KORPORATIVNOTO UPRAVUVAWE Izminuva

edna od najburnite dekadi vo formulirawe na standardi za korporativno upravuvawe. Za `al, promenite vo ovie standardi bea pove}e odgovor na krizite, a pomalku anticipirawe na novinite i proaktivnost. Imame nau~eni lekcii, pa da ja do~ekame novata dekada poumni i poagilni za rabota.

a nepolni dve sedmici }e zavr{i edna od najzna~ajnite dekadi za razvojot na korporativnoto upravuvawe. Toa be{e desetletie {to dva pati vide zna~itelen rast, i dva pati vide seriozni padovi na performansite na me|unarodno relevantnite, a potoa i na site ostanati, pazari na kapital. Ovie rastovi i padovi, del od niv istoriski, bea pove}e sledeni odo{to usloveni od promenite vo standardite na korporativnoto upravuvawe. Tempoto na promeni, sega se gleda, bilo `estoko. Nekoi analiti~ari sumiraat deka dobrite standardi na korporativnoto upravuvawe se menuvaa na godi{na osnova, i toa bara{e godi{ni restruktuirawa vo kompaniite. Go do~ekavme novoto stoleite so milinearisti~ki nade`i i za perspektivite na dobroto upravuvawe, a ja ispra}ame ovaa dekada so me{ani ~uvstva dali novite standardi za toa kako se vodat i kontroliraat

kompaniite na najvisoko strate{ko nivo donesoa podobruvawe za kompaniite i za akcionerite. Ova se globalni perspektivi. No, sostojbite vo Makedonija ne zaostanaa po forma zad svetskite tekovi. Ova be{e dekada vo koja zakonskata i meko-zakonskata ramka redovno se menuva{e i se postavuvaa postojano povisoki standardi makedonskite kompanii, koi vo nekoi delovi gi nadminaa i standardite vo razvienite pazari. Celiot ovoj period, tempoto go nametnuvaa SAD, koi pove}e od bilo koj pazar mo`e da bidat studija na slu~aj, vo koj }e se pro~itaat globalnite dvi`ewa. Blagoprijatnite vetrovi zaduvaa vo 2000ta, koga pazarite na kapital vo SAD dostignaat vrv vo vrednosta na relevantnite indeksi vo poslednite 5 godini, blagodarenie na „teh-bumot”. Slavjeto se rasipa ve}e vo 2001-ta, koga ovoj bum zavr{i, i koga vrednostite na akciite padnaa duri i za 70%. Ne samo {to ve}e izdadenite I

akcii zagubija vrednost, tuku pomalku se izdavaa i novi. Na primer, ako vo 1999-ta vo SAD ima{e 486 javni ponudi na akcii, preku koi se pribraa pove}e od 90 milijardi dolari, vo 2001-ta ima{e samo 86 vakvi ponudi (pet pati pomalku) i se sobraa 41 milijarda dolari (polovina pomalku). Toa be{e sledeno so nastanite od 11 septemvri, kako politi~ko cunami, i so Enron i Vorldkom, kako cunami na doverba na investitorite. Vistinskata nova era na korporativnoto upravuvawe zapo~na so zakonot Sarbjens-Oksli, koj nametna silni formalni obvrski i vo pogled na upravuvaweto na kompaniite. Pazarite relativno brzo se konsolidiraa, i ve}e vo 2007 indeksite bea na nivoata od 2000-ta. Povtorno vrv, i povtorno pad –ovoj pat vo 2008ta. No, pad poistoriski od prethodnite. Duri poistoriski od onie koi se smetaa za hiperistoriski. Me|unarodniot centar za finansisii na Jeil zaklu~i deka O

kompaniite vo 2008ta zagubija pove}e od svojata vrednost, odo{to vo 1930-tite. Ne se merat krizite spored poedine~ni parametri, ama spored ovoj – krizata vo 2008-ta be{e pogolema od onaa na golemata depresija vo 1930-tite. Nestabilnosta na pazarite zapo~nata vo 2008-ta seu{te trae, na site strani na Atlantikot i Pacifikot. So promenite na pazarite, vo minatava decenija se promenija i investitorite. Od 2000ta do denes definitivno se zasilija instituciite vo investiraweto – od edna strana institucionalnite investitori, od druga strana instuciite koi davaat soveti na poedine~nite investitori. Vo 1950-tite vo SAD 93% od vkupnite akcii gi poseduvaa poedinci. Vo 2006 ovoj procent be{e 33%, a vo 2009 stigna do 25%. Za pomalku od pedeset godini, poedincite od bezmalu sto-procentno mnozinstvo stanaa vo najdobar slu~aj – zna~itelno malcinstvo na investitorskata scena. No, se promenija i instucionalnite investitori. Narasnaa vo broj, a se profiliraa i spored potrebite na pazarot. Del ostanaa so dolgoro~ni deceniski horizonti, kako penziskite fondovi i osiguritelnite kompanii. Del postavija srednoro~ni celi, kako investiciskite fondovi. No, se pojavija i investitori ~ii horizonti na investirawe se merea vo, kako {to oceni Amerikanskata advokatska komora vo eden svoj izve{taj – minuti. I u{te pointeresno, vo minatava decenija bevme svedoci na fenomen na „razdeluvawe na sopstvenosta od sopstvenosta” tokmu poradi institucionalnite investitori. Ovaa parafraza na principot na agentstvo za razdeluvaweto na sopstvenosta od menaxmentot, be{e ironizirana so cel da se uka`e na ve}e golemata dale~ina na vistinskite principali od odlu~uvaweto za nivnite akcii. Da ne gi zaboravime i promenite vo pogled na zaostrenite standardi koi treba da bidat po~ituvani od smetkovoditelite i revizorite, vklu~itelno i sozdavaweto na novi regulatorni tela, kako na primer Odborot za kontrola na smetkovodstvoto na javno-poseduvanite kompanii. I zaedno so derivativite (koi go

donesoa fenomenot na “prazni glasovi”) i glasawata preku posrednici (i osilenite agencii koi gi sovetuvaat ovie pretavnici), za kraj na ovaa lista na su{tinski promeni ja ostavame – verojatno klu~nata mantra {to dominira{e so diskusiite za dobroto korporativno upravuvawe vo minatava decenija – ulogata na nezavisnite direktori. Minatava decenija ja redefinira{e ulogata na odborot na direktori. Ako porano toj be{e telo koe zaedno so menaxmentot ja razviva{e korporativnata strategija, vo minative godini toj se refokusira{e na monitoring i kontrola, osobeno vo pogled na po~ituvawe na pravnite i regulatorni obvrski koi im bea nametnati na kompaniite. Novite zakoni donesoa novi obvrski za kompaniite. Novite obvrski za kompaniite donesoa potreba za kontrola dali tie }e bidat po~ituvani. Potrebata za novi kontroli donesoa potreba za nov profil na direktori – koi se posilno nezavisni. Ovie barawa za nezavisnost na direktorite vo SAD bea vovedeni preku barawata na SarbejnsOksli vo 2002-ta. No, nivnata uloga be{e betonirana na nivo na teorija, koja ima{e zarazni zakonodavni implikacii (vklu~itelno i vo Makedonija, iako so izvesni pomestuvawa vo principite) preku Izve{tajot na Higs izdaden vo 2003-ta kako ~etvrti vo redot na „golemite izve{tai za kororativno upravuvawe”, posle onoj na Kadberi vo 1992ta, na Grinberi vo 1995-ta, na Hampel vo 1998-ta. Izve{tajot na Higs, prviot od vakvite izve{tai izgotven vo nivoto stoletie, gi opredeli neizvr{nite direktori kako „~uvari na procesot na upravuvawe vo kompaniite” i opredeli standardi za nivna nezavisnost, so toa {to bara{e site neizvr{ni direktori “da bidat nezavisni vo razmisluvawata, i da imaat volja i da bidat podgotoveni da baraat odgovori od menaxerite”, a od opredelen del od direktorite (vo britanskata tradicija na ostavawe prostor da se odlu~i "od-slu~aj-doslu~aj” izve{tajot na Higs ne opredeluva kolkav del) treba da imaat i povisoka formalna nezavisnost, i dava parametri na istata.

KIRIL NEJKOV Rakovoditel na Proektot r za korporativno upravuvawe na Me|unarodnata u r ffinansiska korporacija r r ( FC (I (IFC) C) vo Maked Makedonija donijja

Makedonija be{e brza da prifati golem broj od najdobrite praktiki i gi inkorporira{e duri i vo zakonite. Be{e i me|u prvite zemji vo regionov vo koi bea razvieni regulativni akti i kodeksi koi dopolnitelno go podignuvaa nivoto na standardite za korporativno upravuvawe. Generalnata ocenka za ovie standardi e deka se tie dobri, i deka vospostavija dobra ramka za korporativnoto upravuvawe vo Makedonija. Vistina e deka del od niv ostanaa nedovolno visoki, a del od novo-vospostavenite standardi se previsoki. Najva`no {to golem del od standarite za korporativno upravuvawe sodràni vo razli~ni neobvrzuva~ki kodeksi ostanuvaat neimplementirani. Tuka e na{iot vistinski predizvik. Minatava decenija be{e period na proliferacija na standari vo dobroto korporativno upravuvawe. Vo novata decenija verojatno }e ima globalna konsolidacija na postojanata ramka na dobro korporativno upravuvawe, napu{tawe na „isti re{enija za site” i svrtuvawe kon specifi~nite potrebi na kompaniite, so cel korporativnoto upravuvawe da stane vistinski del od biznisot, a ne obvrska za usoglasenost. Verojatno toa }e bide decenija na procenki {to od seto ova be{e dobro, a {to e vi{ok. Moè ovoj period da go iskoristime i za konsolidacija na ramkata za korporatvno upravuvawe vo na{ata zemja, vklu~itelno i preku seopfatna ocenka kade bevme i kade stignavme. Se podrazbira i ocenkata za toa – kade sakame da odime. Proektot za korporativno upravuvawe e poddràn od [vajcarskiot sekretarijat za ekonomski pra{awa (SEKO). IFC e del od Grupacijata na Svetska banka. Iznesenite stavovi se na avtorot i ne gi odrazuvaat nu`no stavovite na IFC.

4 FEVRUARI 2011 - SPECIJALEN PRILOG

BIZNIS KONSALTING MAKEDONSKITE KONSULTANTI ZA SU[TINATA NA INOVATIVNOSTA KAKO NOV KONCEPT VO DELOVNOTO RAZMISLUVAWE I DELUVAWE KAKO EFIKASNO DA GO INTEGRIRATE MARKETINGOT I SOCIJALNITE MEDIUMI VO RABOTEWETO VO NASOKA NA ZGOLEMENA PRODA@BA I POGOLEMA PREPOZNATLIVOST NA VA[ATA KOMPANIJA? KOLKU ^INI IMPLEMENATCIJATA NA ODREDEN STANDARD? JAVNO - PRIVATNO PARTNERSTVO POTENCIJALI, MO@NOSTI ZA KOMPANIITE, ZAKONSKA RAMKA, SOVETI ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ^ITAJTE VO SPECIJALNIOT PRILOG BIZNIS KONSALTING KOJ KE IZLEZE NA 4 FEVRUARI 2011 VO NEDELNIKOT KAPITAL.

ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 2551 441; LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

28 JANUARI 2011 - SPECIJALEN PRILOG

TELEKOMUNIKACII PAMETNI TELEFONI - KOI MO@NOSTI GI NUDAT I KAKO DA SE STAVAT VO FUNKCIJA NA BIZNISOT MOBILNITE UREDI - KANAL ZA DISTRIBUCIJA NA INFORMACII,PONUDI I PREDNOSTI NOVIOT SVET NA MOBILNI APLIKACII ZAJAKNUVA VRSKATA ME\U FINANSISKITE INSTITUCII I MOBILNITE OPERATORI- [TO E SLEDNO? ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ^ITAJTE VO SPECIJALNIOT PRILOG TELEKOMUNIKACII KOJ KE IZLEZE NA 28 JANUARI 2011 VO NEDELNIKOT KAPITAL.

Balkan / Biznis / Politika

CRNA GORA DOBI KANDIDATSKI STATUS rna Gora oficijalno dobi status na kandidat za ~lenstvo vo EU na sostanokot na {efovite na dràvi i vladi na zemjite-~lenki na Unijata {to se odrà vo petokot vo Brisel. “Odlu~ivme da & dademe kandidatski status na Crna Gora. Toa pokaùva deka EU ja poddrùva evropskata idnina na zemjite od Zapaden Balkan”, izjavi pretsedatelot na Sovetot na EU, Herman van Rompuj. Evropskata komisija na po~etokot od noemvri prepora~a kandidatski status za Crna Gora, no objavi i sedum uslovi

KAPITAL / 20.12.2010 / PONEDELNIK

MERKATOR VO 2011 GODINA LESNA CEL ZA PREZEMAWE?

koi bea potrebni da se ispolnat za da po~nat pretpristapnite pregovori. Datumot za po~nuvawe na pretpristapnite pregovori s$ u{te ne e odreden. Za nego }e se odlu~uva vo noemvri slednata godina, otkako Crna Gora }e gi ispolni dadenite uslovi.

ivovarna La{ko vo fevruari bi mo`ela da po~ne so proda`ba na 24% udel vo najgolemiot slovene~ki trgovski sinxir Merkator, bidej}i bankite koi se doveriteli i sopstvenici na Pivovarna La{ko, navodno, ve}e nemaat razbirawe za nejzinite finansiski te{kotii. Finansiskite obvrski na Pivovarna La{ko kon krajot na

juni dostignale 449 milioni evra, od koi na kratkoro~ni se odnesuvaat 330 milioni evra, pi{uva slovene~kiot portal Dnevnik, istaknuvaj}i deka navedenata kompanija dosega ne uspeala da prodade udel na nitu edna pogolema slovene~ka kompanija. Poradi toa, upravata na Pivovarna }e se obide od bankite, na ~elo so Nova Qubqanska banka, da obezbedi nov zaem,

no, dokolku ne uspee, }e mora da po~ne so proda`ba na akciite na Merkator.

OD PO^ETOKOT NA 2011 GODINA

HRVATSKA PREMINUVA KON ELEKTRONSKO ZDRAVSTVO

Noviot elektronski sistem na zdravstvo {to go voveduva Hrvatska se najavuva kako revolucionerna reforma koja }e go olesni sistemot na zdravstvena za{tita, a }e za{tedi i mnogu pari, nervi i nepotrebno izgubeno vreme vo bolni~kite hodnici ELENA JOVANOVSKA

d prvi januari pacientite vo Hrvatska, namesto hartieni recepti i upati, }e koristat elektronski recepti, elektronski sistem na zakaùvawe pregledi i konsultacii i elektronski zdravstveni kartoni. Se o~ekuva so primenata na celosno digitalizirano zdravstvo da se namali nepotrebnata administrativna rabota, {to na lekarite }e im ostavi pove}e vreme za pacientite. Detalite od proektot za e-zdravstven sistem, po~nat u{te vo 2007 godina, denovive pred Ministerstvoto za zdravstvo, Hrvatskiot zavod za zdravstveno osiguruvawe i Hrvatskiot zavod za javno zdravstvo go prezentira{e kompanijata Erikson Nikola Tesla, koja go izraboti celokupnoto re{enie. Sistemot predviduva voveduvawe elektronski karti~ki namesto zdravstveni kni{ki. Vo praktika, toa zna~i deka gra|anite }e moàt da podigaat lekovi od koja bilo apteka bez hartien recept, samo so zdravstvena karti~ka. Lekarite od primarnata zdravstvena za{tita }e im zakaùvaat termini na pacientite kaj specijalistite po elektronski pat i so toa }e se skrati vremeto na ~ekawe za specijalisti~ki pregled. Koga }e bide neophoden takov pregled, lekarot preku vmreèniot sistem }e ima uvid vo site slobodni termini vo cela Hrvatska i }e moè da zakaè termin koj najmnogu mu odgovara na pacientot. Lekarot }e go ispra}a e-upatot za anali-za vo laboratorija,

ZA[TEDA OD 30 MILIONI EVRA

So primena na proektot e-zdravstvo, me|u ostanatoto, na kraj }e se za{tedat 50 milioni hartieni recepti, 250 toni drvo, odnosno 100 toni hartija. Duri i samo petprocentno namaluvawe na potro{uva~kata na lekovi, osobeno na onie {to se nepotrebno prepi{ani ili podignati, a ne se iskoristeni, donesuva za{teda od duri 30 milioni evra. Kako rezultat na skratuvaweto na nepotrebnoto odewe na lekar, a so toa i tro{ewe pomalku gorivo, blagodarenie na ovoj sistem emisijata na jaglerod dioksid }e se namali do 50%.

milioni evra za{teda od nepotrebno prepi{ani ili podignati lekovi

a naodot }e go dobiva nazad po elektronski pat. Na primer, otkako pacientot }e dade krv, primerokot odi vo laboratorija, a rezultatite elektronski gi dobiva direktno lekarot, koj mo`e vedna{ da prepi{e terapija ili, ako e potrebno, da go prepratat pacientot na ponatamo{ni ispituvawa. So toa zna~itelno se skratuva procesot od prviot pregled do eventualnoto prepi{uvawe lekarstva, bez {etawe na pacientot od edno mesto do drugo.

Menaxerot na Erikson Nikola Tesla za re{enija od podra~jeto za e-zdravstvo, Darko Gvozdanovi} i primarius Ranko Stevanovi} od Hrvatskiot zavod za javno zdravstvo neodamna na evropskite novinari im go pretstavija hrvatskiot model na e-zdravstvo. “Mo`eme da bideme gordi i sre}ni {to vo Hrvatska gradime sistem koj }e ovozmo`i integrirano ezdravstvo. Toa e problem koj momentalno pretstavuva golem predizvik za SAD, no i za site evropski

ISTRAGA ZA KORUPCIJA VO HJULIT-PAKARD I VO SRBIJA

stragata poradi obvinenieto za korupcija na smetka na vrabotenite vo germanskiot ogranok na amerikanskata kompanija za informati~ka tehnologija Hjulit-Pakard (HP) e pro{irena na personalot na ovaa kompanija i vo drugi evropski zemji, me|u koi e i Srbija. HP tvrdi deka sorabotuva so istragata, koja po~na otkako germanskata vlast odlu~i da

gi preispita obvinenijata deka vrabotenite vo edno pretstavni{tvo na ovaa firma davale mito za da obezbedat dogovor za isporaka na svojot kompjuterski sistem vo edna ruska vladina slu`ba vo periodot me|u 2001 i 2006 godina. Od HP neodamna pobaraa informacii i za drugi transakcii nanazad od 2000 godina, izvr{eni vo Srbija, Rusija i drugi delovi od

zemji kade {to se informatizirani samo 40% vo sistemot na medicinski laboratorii, dodeka vo drugi delovi na zdravstveniot sistem taa brojka e do 10%. Ostanatite vrsti podatoci retko se prenesuvaat po elektronski pat t.e. vo pomalku od 15% od slu~aite, a samo 6% od lekarite po op{ta praksa vo Evropa koristat e-upati i toa vo tri zemji, Danska, Holandija i [vedska, objasnuva primarius Stevanovi} i dodava deka medicinskata razmena na

porane{niot Sovetski Sojuz. Vo izve{tajot se baraat i podatoci za toa dali personalot na HP vo Rusija, Germanija, Avstrija, Srbija i Holandija bil vme{an vo davawe mito i drugi nezakonski isplati na lica koi vr{ele distribucija, na vladini slu`bi, privatni lica ili firmi. Podatocite od istragata vo javnosta se pojavija vo april, koga ruskata policija na ba-

podatoci me|u zemjite s$ u{te e retkost. DNEVNO SE IZDAVAAT 100.000 E-RECEPTI “Proektot e-zdravstvo e dokaz deka pravilniot pristap kon upotrebata na tehnologijata mo`e na site da im go olesni `ivotot”, dodava Stevanovi}. “Dosega se spoeni site ordinacii na primarna zdravstvena za{tita, 1.100 apteki i 100 laboratorii. Dnevno se izdavaat 100.000 erecepti i 10.000 laboratoriski upati. Vkupno dosega se izdadeni tri milioni

rawe na germanskite organi za vnatre{na bezbednost izvr{i racija vo prostoriite na HP vo Moskva. Upadot be{e vo ramkite na istragata po povod obvinenieto deka eden ili pove}e rakovoditeli zadol`eni za proda`ba vo pretstavni{tvata na HP vo Germanija organizirale isplata na mito od 11 milioni dolari za da dobijat dogovor vreden 48 milioni dolari.

e-recepti i polovina milion e-upati”, zadovolno potvrduva primarius Stevanovi}, koj veruva deka e-zdravstvoto e krupen ~ekor za Hrvatska. Se procenuva deka od 25 milioni poseti na lekar godi{no vo Hrvatska, taa brojka mo`e da se namali na samo osum milioni poseti. “Toa zna~i deka so primenata na ovoj sistem najmnogu se {tedi na pari, potoa na vreme, benzin, nervi i s$ ostanato {to gubat lekarite i pacientite”.

KAPITAL / 20.12.2010 / PONEDELNIK

Balkan / Biznis / Politika

SALFORD PRODAVA I TRI MLEKARNICI VO BIH bjaveniot plan na investiciskiot fond Salford da gi prodade svoite prehranbeni kompanii vo Srbija gi opfati i nejzinite tri mlekarnici vo BiH (Mljekara, Mljekoprodukt i Istmilk). Direktorot na Salford, Juxin Xafri, minatata nedela najavi deka e na proda`ba s$ {to poseduva ovoj investiciski fond vo Srbija.

Toj precizira{e deka pri~ina za proda`bata e toa {to Salford go zavr{uva svojot investiciski ciklus i }e gi prodava Imlek, Suboti~ka mlekarnica, Bambi Banat i Knez Milo{. Xafri navede i deka vo narednite dve godini investiciskiot fond }e gi prodava site kompanii vo koi imaat sopstveni~ki udel na teritorijata na Srbija, Ukraina, Rusija i Gruzija.

GRCIJA PLANIRA DA SOBERE 7 MILIJARDI EVRA PREKU PRIVATIZACIJA

rcija, koja e preoptovarena so dolgovi, pretstavi plan za privatizacija so koj narednite tri godini planira da sobere sedum milijardi evra. Ministerstvoto za finansii objavi deka vo narednata godina planira da sobere barem edna milijarda evra preku privatizacija na dr`avni pretprijatija. Celta e vo periodot od

2011 do 2013 godina da se soberat sedum milijardi evra. Vo plan e prodol`uvawe na koncesijata za upravuvawe na atinskiot me|unaroden aerodrom, vo koj dr`avata ima 55% udel. Vladata, isto taka, planira da dade pod koncesija 850 marini, desetina pristani{ta i regionalni aerodromi.

SRBIJA SAKA DA OSVOI POGOLEM DEL OD EVROPSKIOT PAZAR

SO 100 MILIONI EVRA ]E SE STIMULIRA SRPSKIOT IZVOZ

Stanuva zbor za krediti od Evropskata investiciska banka (EIB), za koi dr`avata }e im dade garancii na bankite, a za vozvrat }e zeme vo zalog akcii na kompaniite koi zemaat kredit poradi izvoz VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

ompaniite vo Srbija, koi izvezuvaat pogolem del od proizvodite, narednata godina moàt da smetaat na stimulacii vo vkupen iznos od 100 milioni evra. Stanuva zbor za krediti od Evropskata investiciska banka (EIB), za koi dràvata }e im dade garancii na bankite, a za vozvrat }e zeme vo zalog akcii na kompaniite koi zemaat kredit poradi izvoz. Potpretsedatelot na Vladata na Srbija i minister za nauka i tehnolo{ki razvoj, Boìdar \eli}, naglasi deka vo momentot koga proizvoditelot }e go vrati dolgot }e se otstrani zalogot vrz akciite na kompanijata. Toj smeta deka toa }e go olesni izvozot na srpskite kompanii, koi nema da moraat kako dosega da go stavaat imotot pod hipoteka. \eli} im soop{ti na biznismenite deka narednata godina }e bide formiran fond za

milioni dolari iznesuva izvozot na `elezo i ~elik od Srbija vo oktomvri

Poradi zastarena tehnologija, Srbija najmnogu izvezuva surovini ili poluproizvodi, a najmalku gotovi proizvodi od oblasta na elektronikata ili avtoindustrijata. inovaciski dejnosti. “Fondot za inovaciski dejnosti e ve}e opremen i raspolaga so po~eten kapital od okolu devet milioni evra, no oficijalno }e bide osnovan vo 2011 godina”, izjavi \eli}. TE[KO PROTIV STROGITE EVROPSKI STANDARDI No, biznismenite se `alat deka zastarenata tehnologija, nedovolnoto znaewe, visokite ceni, slabiot kvalitet i ogromnata konkurencija se glavnite pri~ini poradi koi Srbija re~isi i da nema proizvodi koi mo`e da gi

ponudi na svetskiot pazar. Kompaniite koi gi zadovoluvaat strogite evropski standardi ~esto nemaat dovolno pari za da investiraat vo izvozot, bidej}i vlezot na samo eden proizvod na policite na supermarketite na Zapad ~ini me|u 60.000 i 100.000 dolari. Direktorot na prehranbenata kompanija Pionir, Stevan Santo, ~ii proizvodi se izvezuvaat vo Ungarija, Slovenija i Germanija, kako i vo skandinavskite zemji i [vajcarija, izjavi deka ovaa kompanija sekoja godina go zajaknuva izvozot, no deka nema zna~ajni rezultati na toa pole.

MIRKO CVETKOVI]

PREMIER NA SRBIJA Pokrienosta na uvozot so izvoz ovaa godina vo Srbija dostigna 58%, {to pretstavuva nedovolen rezultat, no e najdobar vo poslednite 10 godini.

HRVATSKA PLIVA NAJAVUVA NOVI VRABOTUVAWA ezultatite od rabotata na farmacevtskata kompanija Pliva za ovaa godina bea o~ekuvani, so udel na hrvatskiot pazar na lekovi me|u 20% i 25%, dodeka celta vo 2011 godina ni e da go zgolemime plasmanot na tableti od ovogodi{nite 4,5 milijardi na {est milijardi tableti, izjavi pretsedatelot na Upravata na Pliva, Matko Bolan~a na redovnata predbo`i}na sredba so novi-

narite. Bolan~a za idnata godina najavi novi vrabotuvawa vo ovaa farmacevtska kompanija, zatoa {to so izgradbata na novata fabrika vo Savski Marof, Hrvatska i dogradbata na pogonot vo Zagreb, vo koi }e bidat vlo`eni 120 milioni dolari, }e se otvorat novi mesta. Toj dodade deka prometot od lekovi godinava bil ne{to pomal poradi finansiskite problemi vo koi

se nao|a dr`avata. Pliva izvezuva 80% od svoite proizvodi i toa prete`no na ruskiot i amerikanskiot pazar.

“Osvojuvaweto novi pazari e mnogu skapo i ne moète da napravite golem uspeh preku no}. Konkurencijata e ogromna, a gradeweto na brendot e dolgotraen proces, taka {to ne postojat nekoi golemi potezi koi }e moàt brzo da ve pozicioniraat na povisoki mesta”, izjavi Santo. SRBIJA NAJMNOGU IZVEZUVA @ELEZO I ÊLIK Srpskiot premier, Mirko Cvetkovi}, soop{ti deka pokrienosta na uvozot so izvoz vo Srbija ovaa godina dostignala 58%, {to pretstavuva nedovolen rezultat, no e najdobar vo poslednite

deset godini. Cvetkovi} izjavi deka izvozot vo prvite deset meseci od ovaa godina porasnal za edna milijarda evra, odnosno za 21% vo odnos na minatata godina. Od Unijata na rabotodava~i na Srbija velat deka poradi zastarenata tehnologija i ponatamu najmnogu se izvezuvaat surovini ili poluproizvodi, a najmalku gotovi proizvodi od oblasta na elektronikata ili avtoindustrijata. Prvoto mesto na izvoznata lista na Srbija vo oktomvri go zazemaa `elezoto i ~elikot so 45 milioni dolari, a naftata i maslata od bituminozni minerali,

so vrednost od 39 milioni dolari, se prv uvozen proizvod, poka`uvaat podatocite od Republi~kiot zavod za statistika na Srbija. Na vtoroto mesto na izvoznata lista e p~enkata so vrednost od 36 milioni dolari, na treto e rafiniraniot {e}er so 25 milioni dolari. Izvozot na elektri~na energija iznesuva 23 milioni dolari. Izvezeni se i smrznati malini vo vrednost od 18 milioni dolari i gumi za patni~ki avtomobili za 17 milioni dolari. Vtor na uvoznata lista e prirodniot gas so 38 milioni dolari, a na tretoto mesto e uvozot na motorni vozila so 26 milioni dolari.

BO@IDAR \ELI]

POTPRETSEDATEL NA VLADATA NA SRBIJA Fondot za inovaciski dejnosti e ve}e opremen i raspolaga so po~eten kapital od okolu devet milioni evra, no oficijalno }e bide osnovan vo 2011 godina.

KREDIT OD 40 MILIONI EVRA ZA MALI I SREDNI PRETPRIJATIJA NA BALKANOT

olksbank interne{nal i germanskata razvojna banka DEG potpi{aa dogovor za zaem od 40 milioni evra za kreditirawe na mali i sredni pretprijatija vo Jugoisto~na Evropa. Za kreditirawe na malite i srednite pretprijatija, so {to bi se unapredilo nivnoto rabotewe vo Srbija, nameneti se 10 milioni evra, za Romanija 20 milioni evra,

a za BiH i Hrvatska po pet milioni evra. Kreditnata linija dogovorena so DEG e nameneta za finansirawe na kompanii so pomalku od 300 vraboteni i so godi{en promet pomal od 15 milioni evra. Maksimalniot iznos na kredit po kompanija }e bide milion evra, soop{ti Folksbanka Srbija. Volksbank interne{nal raboti vo devet zemji vo

Sredna i Isto~na Evropa.

Svet / Biznis / Politika

IKEA ]E OTVORI DVOJNO POVE]E PRODAVNICI VO KINA vedskiot gigant za proizvodstvo i proda`ba na mebel Ikea grup planira da otvori dvojno pove}e prodavnici vo Kina do 2015 godina. Ikea, koja e poznata po pristapnata cena na moderen i sofisticiran mebel koj se prodava vo oddelni delovi, vo slednite pet godini planira da go zgolemi brojot na prodavnici vo Kina od sega{ni osum na 18, vo isto tolku gradovi

[

{irum dr`avata, izjavija liderite na {vedskata kompanija za kineskiot dneven vesnik "Kina dejli". "Iako kineskiot pazar momentalno e eden mal del od na{eto globalno rabotewe, uvereni sme deka vo ramkite na politikata za pro{iruvawe na Ikea i brziot porast na kineskata ekonomija vo narednite 15 do 25 godini, Kina }e stane najgolemiot pazar na Ikea grup”, izjavi pretsedatelot

na Ikea za Azija i Pacifikot, Jan Dafi. Momentalno, Kina e me|u desette vode~ki pazari na Ikea. Vo ovaa fiskalna godina kineska Ikea ostvari prihodi od 555,9 milioni dolari, {to e za 23% pove}e vo odnos na prethodnata godina, dodeka vkupniot prihod na Ikea grup za ovaa godina, od site prodavnici vo 38 dr`avi, iznesuva 30,76 milijardi dolari.

RUSIJA JA POKANI UKRAINA VO CARINSKATA UNIJA

remierot na Rusija, Vladimir Putin, ja pokani Ukraina da se pridru`i na proektot na Rusija, Belorusija i Kazahstan za integracija na ekonomiite na ovie tri dr`avi vo carinskata unija i edinstveniot ekonomski prostor koj doprva treba da se osnova. "Vo poslednite 15 godini za prv pat se po~naa pregovori za integracija i formirawe na vakva unija me|u trite porane{ni ~lenki na SSSR

I POKRAJ LO[ATA GODINA

MENAXERITE NA GOLDMAN SAKS ]E PODELAT 111 MILIONI DOLARI BONUS Najpoznatata investiciska banka od SAD vo januari planira na svoite top-menaxeri da im gi isplati i zaostanatite bonusi, koi tie ne gi dobija prethodnite godini poradi ekonomskata kriza VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

aostanatite bonusi od 2007 i 2009 godina, koi najpoznatata amerikanska investiciska banka planira da im gi ispalati na svoite top-menaxeri, zasega iznesuvaat 111 milioni dolari, objavi Blumberg. Glavniot izvr{en direktor na bankata, Lojd S. Blenkfajn, naskoro }e dobie 23,4 milioni dolari zaostanat bonus, presmetano preku aktuelnata pazarna cena na akciite na bankata, dodeka pretsedatelot Geri D. Kon }e dobie 24 milioni dolari bonus. Najavenite isplati na dvajcata top-menaxeri se del od prvobitno presmetanite bonusi, koi zaradi padot na berzanskata vrednost na akciite se namalija za 24%. Spored prvata presmetka, bonusot na Blenkfajn samo za 2007 godina bi iznesuval 67,9 milioni dolari, a onoj na Kon - 66,9 milioni dolari. Od 2008 godina kreditnata kriza vo SAD gi “sramni so zemja” konkurentite na Goldman Saks, kako {to be{e slu~ajot so Leman Braders, {to dovede do nepredvidena asistencija od dr`avata za finansiska pomo{ na bankite,

pa zatoa regulatorite gi “posovetuvaa” bankite na topmenaxmentot da mu gi namalat i revidiraat bonusite. Blenkfajn i Kon, koi primija pari~ni nagradi od 27 milioni i 26,6 milioni dolari za 2007 godina, ne dobija bonusi za 2008 godina, a vo 2009 godina kako nagrada dobija samo ograni~eni akcii. Vo dekemvri minatata godina od Goldman Saks najavija deka site 30 ~lenovi od menaxerskiot tim }e dobijat samo ograni~eni akcii kako nadomest za bonusot koj treba da go dobijat na krajot od godinata. Vo prvite devet meseci

od ovaa godina Goldman Saks izdvoi 13,1 milijardi dolari za da gi pokrie tro{ocite za kompenzacija i beneficii, odnosno dovolno za da im isplati na sekoj od svoite vraboteni po 370.706 dolari. Edna godina prethodno ovoj prosek iznesuva{e 527.192 dolari za sekoj vraboten. Goldman Saks ovie bonusi gi ispla}a koga za istite na Vol Strit se o~ekuva namaluvawe. Nadomestot za investiciskite bankari verojatno }e padne za 22% do 28% od minatata godina, prognoziraat od Op{n grup, istra`uva~ka i konsultantska firma vo Wujork.

KAPITAL / 20.12.2010 / PONEDELNIK

Od druga strana, investiciskiot gigant Morgan Stenli na svoite vraboteni im soop{ti deka bonusite }e bidat namaleni za 10% do 30%. Pokraj bonusite za Blenkfajn i Kon, isplati na zaostanatite bonusi vo januari o~ekuvaat i ostanatite ~lenovi od menaxerskiot tim na Goldman Saks. Glavniot finansiski direktor, Dejvid Viniar, na svojata smetka treba da primi 21,3 milioni dolari, dodeka 20,8 milioni dolari treba da mu bidat isplateni na porane{niot kopretstedatel na bankata, Xon Vinkelrajd, koj ja napu{ti firmata vo mart 2009 godina. Nekoi od ostanatite investiciski giganti isto taka planiraat da im gi isplatat zaostanatite bonusi na svoite top-menaxeri. Izvr{niot direktor na XP Morgan, Ximi Dimon, sledniot mesec treba da dobie akcii vo vrednost od 6,8 milioni dolari, koi mu bea dodeleni vo 2007 godina. Xon Mak, koj be{e izvr{en menaxer na Morgan Stenli vo Wujork, do lani ne primil bonus za 2007, 2008 ili 2009 godina. Kako nadomest vo januari }e mu bidat isplateni 5,4 milioni dolari vo akcii.

- Rusija, Kazahstan i Belorusija”, izjavi Putin na televizisko intervju vo Rusija. "Dokolku ukrainskite kolegi smetaat deka postoi korist od priklu~uvawe na dr`avata kon ovie procesi, ako Ukraina saka da se priklu~i kon procesot, toa bi pretstavuvalo silen i zna~aen pottik za za~uvuvawe na ekonomijata na Ukraina i bi pomognalo da se zgolemi konkurentnosta na mnogu kompanii", potencira{e

Putin. "Toa e, sepak, suveren izbor na ukrainskiot narod i momentalnoto ukrainsko rakovodstvo", dodade ruskiot premier. Rusija, Belorusija i Kazahstan ve}e ja osnovaa carinskata unija, a od 1 januari 2011 godina planiraat da pokrenat inicijativa za formirawe na edinstven ekonomski prostor koj predviduva posilna integracija na ekonomiite na ovie tri dr`avi.

DVA, TRI ZBORA

“Evropskiot parlament }e poddr`i samo poednostavena postapka za promena na Lisabonskiot dogovor. S$ u{te ne sme razgovarale celosno za pra{aweto vo Parlamentot, no ako edna promena na Lisabonskiot dogovor bi bila korisna za stabilnosta na evroto, Evropskiot parlament }e ima podgotvenost da dade poddr{ka samo na poednostavena procedura za promena na ~len 136.” JUR@I BUZEK

pretsedatel na Evropskiot parlament

“Prodol`enite problemi vo zonata na zaedni~kata evropska valuta se zakanuvaat da & na{tetat na stabilnosta na britanskite banki. Doma{nite banki treba da go zgolemat kapitalot {to go ~uvaat za da mo`at da gi apsorbiraat zagubite, na toj na~in {to }e ispla}aat pomali dividendi i bonusi za svoite vraboteni.” MERVIN KING

guverner na Bankata na Anglija

“Povlekuvaweto na amerikanskite trupi od Avganistan }e po~ne vo juli slednata godina, no ovaa vojna }e ostane te`ok potfat. Na pat sme da gi postigneme na{ite celi. Al kaeda e spre~ena, no }e bide potrebno vreme za Al kaeda da bide kone~no pobedena i taa ostanuva uporen neprijatel koj ima namera da ja napa|a na{ata zemja.” BARAK OBAMA

pretsedatel na SAD

KAPITAL / 20.12.2010 / PONEDELNIK

Svet / Biznis / Politika

SVET

19 0-24

...EU ZDELKA

...“VALKANA KAMPAWA”

...KOJ E SLEDEN?

Fondot }e se pro{iruva, no dali dovolno?!

Asan` na sloboda, Vikiliks po staro

Kineskiot premier vo ekonomska turneja

vropskite lideri na minatonedelniot samit vo Brisel se soglasija deka e redno da se zgolemi krizniot finansiski fond za spasuvawe na zemjite od krizata, no ne se odlu~ni vo stavot za vlijanieto na Lisabonskiot dogovor.

o osloboduvaweto so kaucija na momentalno najkontroverzniot ~ovek na svetot, osnova~ot na stranata Vikiliks, Xulijan Asan`, po izleguvaweto od pritvor izjavi deka tu`bata {to se vodi protiv nego e “valkana kampawa”.

edna{ po zavr{uvaweto na tridnevnata poseta na Indija, nameneta za zajaknuvawe na odnosite na dvete ekonomii, Vpremirot na Kina, Ven Xiabao, zamina za tridnevna poseta

na Pakistan, so istata namera.

MAGNET ZA NOVI INVESTICII

NOKIA POVLEÊ NOGA ZA STRANSKITE INVESTITORI VO ROMANIJA Po vlezot na Nokia na romanskiot pazar, pretstavni{tva otvorija i ING, Emerson i Ofis depo. Samsung i Daevu najavija naskoro otvorawe na fabriki BORO MIRÊSKI lezot na Nokia na romanskiot pazar privle~e brojni svetski kompanii da investiraat vo ovaa zemja, pa od 2008 godina do denes nekolku desetici kompanii otvorija pretstavni{tva vo Kluj, Romanija. Vedna{ po Nokia, danskata kompanija za finansiski uslugi ING otvori regionalna kancelarija za Centralna i Isto~na Evropa. Samo nekolku meseci podocna multinacionalnite kompanii Emerson i Ofis depo otvorija svoi pretstavni{tva vo istiot romanski grad. Sledni na listata na potencijalni kandidati se proizvoditelot na mobilni telefoni Samsung i avtomobilskiot proizvoditel Daevu. Nesomneno, otvoraweto na nova fabrika za proizvodstvo na Nokia vo Kluj go pottikna razvojot na ekonomijata i ja dokaà politi~kata stabilnost na dràvata, ~ija glavna cel e razvoj na ekonomijata. "Za sre}a, romanskata ekonomija se razviva so intenzitetot koj go predvidoa ekspertite", izjavi gradona-

~alnikot na Kluj, Sorin Apostu. "Koga Nokia ja premesti fabrikata, Kluj se stekna so dobra reputacija kaj me|unarodnata biznis-zaednica. Denes, s$ u{te imame pridobivki od relokacijata na proizvodnite kapaciteti na Nokia", potencira{e toj. Poradi strogite merki za prevencija na ekonomskata kriza vo Zapadna Evropa, menaxerskiot tim na Nokia se odlu~i na vakov ~ekor. Relokacijata na proizvodnite kapaciteti na kompanijata dovede do zaguba na 2.000 rabotni mesta vo Germanija, no otvori pove}e od 3.000 vo Romanija. Ottuka, i Nokia go promeni proizvodniot koncept. Najprvo, fabrikata vo Kluj be{e izgradena za izrabotka za evtini mobilni telefoni za pazarite na Isto~na Evropa, Azija i Afrika. No, so zgolemenata popularnost na multimedijalnite telefoni Fincite se odlu~ija da proizveduvaat i "smart" telefoni. "Kluj e sovr{ena lokacija za proizvodstvo na kompleksni tehnologii. Vo Kluj i okolinata postoi kvalifikuvana rabotna sila koja mo`e da se soo~i so predizvicite na sovremenata tehnologija.

3.000 rabotni mesta otvori Nokia vo fabrikata vo Kluj, Romanija

Mora da priznaam deka celata mediumska kampawa koja se odviva{e poradi relokacijata na fabrikata na Nokia od Germanija vo Romanija be{e klu~en faktor za dene{nata uspe{na prikazna na Kluj. So toa Nokia doka`a deka ovoj pazar e otvoren za site stranski investitori", potencira{e gradona~alnikot Apostu.

GERMANCITE LUTI, NOKIA ZADOVOLNA Vo borbata za zadr`uvawe na investiciite vo Germanija, liderot na Severna Vestfalija, Jirgen Jutgers, kade {to prvenstveno se nao|a{e fabrikata na Nokia, ja kritikuva{e romanskata biznis-klima i lo{ite naviki na rabotnicite. Vo obid da ja poten-

cira va`nosta na ovoj germanski region kako centar na industriska ekspertiza, Jutgers po~na kampawa protiv romanskite rabotnici velej}i deka "romanskite rabotnici doa|aat na rabota i si odat koga sakaat i nemaat nikakvo poznavawe od proizvodstveniot proces na mobilnite telefoni". Vakvite politi~ki govori za iskoristuvawe na evtinata rabotna sila od strana na Nokia i nedostigot od rabotna kultura bea ignorirani od kompanijata. Od Nokia potenciraa deka se prezadovolni so na~inot na koj se odvivaat rabotite vo Romanija. Fabrikata na Nokia e locirana na periferijata na Kluj. Dodeka nekoi od rabotnicite `iveat vo gradot, pove}eto od niv doa|aat od okolnite sela so organiziran prevoz. Koga fabrikata po~-

na so rabota, pove}eto od rabotnicite rabotea po 12 ~asa na den i dobivaa mese~na plata od 300 evra. Denes, vo kontinuirana sorabotka so sindikatot na rabotnicite od ovoj grad, rabotnite uslovi se podobreni. Rabotnicite dobivaat mese~na plata od 400 evra, koja, spored oficijalnite podatoci na romanskiot Zavod za statistika, e ekvivalentna so prose~nata mese~na plata vo Romanija. Platata koja Nokia ja ispla}a na rabotnicite e pogolema i od prose~nata plata na lokalen nastavnik ili doktor. Od sindikatot velat deka se sosema zadovolni so napredokot koj go postignuvaat rabotnicite i potenciraat deka Nokia vlo`uva napori i da go namali rabotnoto vreme od 12 ~asa na osum ~asa na den. Ottamu, brojot na rabotnicite vo fabrikata na Nokia e vo postojan porast. Denes ima 1.200 vraboteni na neopredeleno vreme i 1.800 vraboteni so dogovor na delo. Ovaa fabrika voop{to ne be{e pogodena od evropskata ekonomska kriza i nitu eden rabotnik dosega ne e otpu{ten od rabota.

Feqton

KAPITAL / 20.12.2010 / PONEDELNIK

NAJGOLEMITE PR KATASTROFI VO KORPORATIVNATA ISTORIJA

“MEKKATASTROFATA” NA ODNOSITE SO JAVNOSTA PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

o 2005 godina filmskata scena be{e pobogata so u{te edno ostvaruvawe od svetot na dokumentarnite filmovi, vo koj se obrabotuva{e t.n. sudski slu~aj “Mekkleveta”. Toa e ozloglasen sudski slu~aj vo Britanija vo koj bea involvirani kleveti i be{e so va`ni implikacii za profesionalcite za odnosi so javnosta, kako i za kompaniskiot menaxment na Mekdonalds. Korporacijata Mekdonalds i Restoranite Mekdonalds (edna od nejzinite podru`nici) pokrenaa tu`ba protiv dvajca nevraboteni ekolo{ki aktivisti poradi klevetewe. Tie bile instrument vo distribucijata na bro{urata koja bila kriti~na za Mekdonalds i ja obvinuvale kompanijata za mno{tvoto nepo`elni praktiki, kako {to e prodavaweto nezdrava hrana ili eksploatacijata na rabotnici i uni{tuvaweto na pra{umite vo Ju`na Amerika. Slu~ajot trae{e vkupno pomalku od 8 godini i stana najdolgoto sudewe koe nekoga{ se slu~ilo vo Anglija. No, namesto sudska razvrska, koja kone~no se slu~i vo 2005 godina, kompanijata za brza hrana se soo~i so PR katastrofa koja ima{e golemi posledici na nejziniot imix. ANTIRASPOLO@ENIETO ZA BRZATA HRANA Vo 80-te godini nekoi organizacii koi vo golemite kompanii od industrijata za hrana gledaa zakana i propaganda, po~naa da se fokusiraat na Mekdonalds, edna od najmo}nite, najvlijatelnite i najdobro poznatite globalni kompanii. Taka, na 16 oktomvri 1985 godina, koga se slavi Svetskiot den na hranata, londonskiot Grinpis lansira{e godi{ni protesti.

Po najdolgoto sudewe na nevini lu|e, Mekdonalds go izgubi svojot imix na “dobar sosed”

Korporacijata Mekdonalds pokrena tu`bi protiv dvajca `iteli na London, obvinuvaj}i deka kompanijata bila naklevetena vo bro{urata na londonskiot Grinpis, za koja tie smetaa deka bile vinovni ovie dvajca lu|e. Vo najdolgoto sudewe vo angliskata sudska istorija, koe be{e nare~eno “Mekkleveta”, ovie dvajca aktivisti bea soo~eni pravniot tim na Mekdonalds, koj ~ine{e 10 milioni funti Ovie protesti bea protiv promocijata na brzata hrana, na neeti~koto targetirawe na decata (site go znaeme

klovnot na Mekdonalds koj e del od nivniot advertajzing), ekploatacijata na rabotnici, surovosta kon `ivotnite, kako i naru{uvaweto na `ivotnata sredina. So tekot na godinite brojot na grupite koi protestiraa se zgolemuva{e, a vo periodot od 1990 do 1997 godina vo Britanija bea izdadeni pove}

e od 3 milioni primeroci od bro{urata naslovena kako “[to mu fali na Mekdonalds?”, a i golem del od poznatite vesnici isto taka pi{uvaa za prikaznata. Toga{ Mekdonalds proba da go iskoristi britanskiot zakon za kleveta so cel da go zadu{i kritikuvaweto. Glavnite mediumski orga-

nizacii, kako Bi-Bi-Si i “Gardijan”, bea prinudeni da se izvinat. No, korporacijata Mekdonalds pokrena tu`bi i protiv dvajca `iteli na Severen London, Helen Stil i Dejv Moris, obvinuvaj}i deka kompanijata bila naklevetena vo bro{urata na londonskiot Grinpis, za koja tie smetaa deka bile vinovni ovie dva-

jca lu|e. Vo najdolgoto sudewe vo angliskata sudska istorija, koe be{e nare~eno “Mekkleveta”, ovie dvajca aktivisti bea soo~eni so pravniot tim na Mekdonalds, koj ~ine{e 10 milioni funti. SLU^AJOT “MEKKLEVETA” Sudeweto protiv Helen Stil

PRIKAZNI OD WALL STREET

ORACLE SO NAJVI VO POSLEDNITE D Poslednite rezultati na Orakl, zaedno so ostrite bockawa na Elison kon konkurentite, go istaknuvaat promenetiot lik na firmata koja izminative {est godini potro{i pove}e od 40 milijardi dolari za kupuvawe na okolu 70 firmi eto-dobivkata na Orakl (Oracle) porasna za 28% vo posledniot kvartal, najgolem porast vo poslednite dve godini. Toa e u{te eden znak deka kompaniite tro{at pove}e za tehnologija, velat analiti~arite. Kompanijata isto taka prognozira neto-profit i prihodi vo tekovniot kvartal koi se povisoki od o~ekuvawata na analiti~arite. Silnite per-

N LARI ELISON, {efot na Orakl, gi nare~e kompjuterskite serveri na svoite najgolemi konkurenti, Hjulit-Pakard, “bavni” i “skapi”.

formansi na Orakl dojdoa vo vreme koga industrijata za informati~ka tehnologija e zagrièna za nejzinoto zakrepnuvawe. Ostanatite golemi igra~i vo ovoj sektor, kako Cisko sistemi (Cisco Systems) i korporacijata Intel (Intel Corp.), pokaàa izvesni stravuvawa otkako izlegoa nivnite finansiski izve{tai, koi pokaàa bavno zgolemuvawe na pobaruva~kata

od strana na privatnite i dr`avnite korisnici vo SAD. Orakl, eden od najgolemite proizvoditeli na softver vo svetot, so svoite najnovi brojki poka`uva deka nekako uspeal da se za{titi od nenadejnite potresi na pazarot, zatoa {to re~isi polovina od negovite prihodi doa|aat od dogovori za softverska poddr{ka, koi obezbeduvaat konzistentni prihodi vo

Feqton

KAPITAL / 20.12.2010 / PONEDELNIK

VO PETOK NOV FEQTON VO “KAPITAL”! Kako se sozdadoa najgolemite internet-kompanii vo svetot. Pro~itajte za toa kako inovativnite pretpriema~ki potfati za samo nekolku godini stanaa biznisi vredni desetici milijardi dolari!

“Kapital” po~na so serija napisi za najgolemite katastrofi so koi se soo~ile PR sektorite na golemite svetski kompanii. Doznajte kako tie reagirale vo razli~ni krizni situacii, kade {to zgre{ile vo strategijata za odnosi so javnosta, kako i za toa koi se poukite {to mo`e da se izvle~at.

Mediumite i PR profesionalcite vo Britanija i sekade niz svetot se slo`ija deka zasramuva~koto svedo~ewe pred sudot, kako i mediumskoto pokritie na sudeweto vo tabloidite, verojatno bea pove}e {tetni otkolku samite kleveti i po{tarot Dejv Moris po~na na 28 juni 1994 godina. Dvajcata obvineti, na koi im be{e odbiena pravna pomo{, bea prisileni sami da se branat vo slu~ajot. Po 313 dena pominati vo sudnica, sudijata Roxer Bel ja donese svojata presuda od 800 stranici na 19 juni 1997 godina. Bel presudi deka marketingot na Mekdonalds, “koj pretendiral kon pozitiven nutricionisti~ki benefit od nivnata hrana, ne se sovpa|a so realnosta”, deka Mekdonalds “gi eksploatira decata” so nivnata reklamna strategija, deka se “kaznivo odgovorni za surovost kon `ivotnite” i deka “pla}aat niski dnevnici, so {to pridonesuvaat za namaluvawe na dnevnicite vo ugostitelstvoto”. Toa be{e PR katastrofa za Mekdonalds. Prvpat i od oficijalni lica javno bea obelodeneti crnite damki na kompanijata. Na 31 mart

Bitkata na DAVID I GOLIJAT - HELEN STIL i DEJV MORIS protiv Mekdonalds

Naslovnata strana na bro{urata za koja se vode{e “Mekkleveta” 1999 godina Apelacioniot sud dodade nekoi otkritija kon onie na Bel. Sudiite Pil, Maj i Kin odlu~ile deka bilo fer komentar da se ka`e deka na vrabotenite vo Mekdonalds “im odi lo{o so uslovite na pla}awe”.No, kako i da e, Sudot odlu~i deka samiot slu~aj s$ u{te go kleveti Mekdonalds po nekoi to~ki i skandalozno odredija dvajcata obvineti

Prikaznata be{e preslikana na filmskoto platno

na kompanijata da & platat 40 iljadi funti za ot{teta. Se razbira, osudenite odbija da platat. Sedum godini podocna, vo 2005 godina, maratonskata pravna bitka najposle zavr{i vo Evropskiot sud za ~ovekovi prava. A rezultatot gi iznenadi site, osobeno britanskata Vlada. Na 15 fevruari 2005 godina Evropskiot sud za ~ovekovi prava vo Strazbur presudi

deka sudskiot slu~aj “Mekkleveta” gi kr{el ~lenot 6 (pravo na fer sudewe) i ~lenot 10 (pravo na sloboda na izrazuvawe) od Konvencijata za ~ovekovi prava i odredi Vladata na Britanija na Stil i Moris da im isplati 57 iljadi funti kako kompenzacija. Vesnicite po svetot pi{uvaa: ““Mekkleveta” ne se odnesuva{e samo na hamburgerot. Se rabote{e

za va`nosta na slobodata na govorot vo dene{nicata, kade {to multinacionalnite kompanii se pomo}ni i od nekoi dràvi”. IGNORIRAWETO NAJDOBRA STRATEGIJA? Denes, “Mekkleveta” e op{toprifatena prikazna vo koja dvajca obi~ni lu|e go poniìja Mekdonalds vo najgolemata korporativna PR katastrofa od negovata istorija. Eksperot Nik Renton, koj ima bogato korporacisko portfolio, tvrdi deka ako kompanijata ja ignorira{e bro{urata, taa }e be{e poglednata od mal broj lu|e i toa }e be{e kraj na materijata. So sudeweto, kompanijata & dade efektivnost na bro{urata i obvinuvawata za nejzinata masovna ekspozitura. Tekstot be{e postiran na golem broj veb-stranici i be{e pro~itan od mnogu lu|e. Osobeno zna~ajno be{e kreiraweto na veb-stranicata MecSpotlight. Do 2004 godina ovoj vebsajt bil poseten pove} e od 185 milioni pati. Vo PR obidot za spre~uvawe na lo{iot publicitet od sudskiot slu~aj, Mekdonalds izdadoa svoja bro{ura naslovena kako “Zo{to Mekdonalds odi na sud”, vo koja dvajcata ekologisti namerno bea narekuvani la`govci. Mediumite i PR profesionalcite vo Britanija i sekade niz svetot se sloìja deka zasramuva~koto svedo~ewe pred sudot, na primer, faktot deka Mekdonalds vo SAD bile prisileni da prekinat so kampawite deka nivnite hamburgeri se nutricionisti~ki vredni i hranlivi, kako i mediumskoto pokritie na sudeweto vo tabloidite, verojatno se pove}e {tetni otkolku samite kleveti. “Ova e PR katastrofa”, re~e Peter Mu~ini, porane{en reporter na Aso{iejted pres, koj isto taka sedum godini rabotel vo odnosite so javnosta na Karl Bajoar (Carl Byoir & Associates) od London. “Mekdonalds velat deka oti{le na sud za da go obelat imeto, no nikoj ne se griì {to mislat dvajcata ekologisti. Mekdonalds treba{e da gi ignorira”. “Site im se smeat deka klevetite gi sfatile mnogu seriozno. Moèbi ovie lu|e, obvinetite, zgaznale na bolno mesto”, poso~i Mu~ini.

Dolgogodi{niot amerikanski sovetnik Xon Bad Junior, poznat i kako pretsedatel na Omega Grup vo Wujork, se sloùva so Mu~ini. “Najdobriot metod e da se ignoriraat. Ako reagirate sekoga{ i kon sekoja soperni~ka grupa, site va{i denovi }e gi pominete na sud”, pou~uva Xon. Bad, kako i drugite, zabeleùva{e deka kompanijata moè da go dobie sporot i da go zagubi javnoto mislewe. Me|u drugoto, toj poso~i deka kompanijata voop{to ne stradala finansiski od celoto toa kritikuvawe. Spored Majk Lav, koj be{e pretpostaven na PR oddelot vo Mekdonalds vo Britanija, brojot na nivnite restorani vo zemjata poslednava dekada porasnal tripati. Vo takviot razvoj tie ne sakale da go rizikuvaat imixot vo narednata dekada, pa sudskata postapka protiv Moris i Stil bila so cel da se za{titat od nivnite kleveti koi moàt da im na{tetat na podolg rok. Interesen e faktot deka nadvor od Britanija korporaciskata politika be{e podolu i od “no comment” stavovite. Od dene{en aspekt, toa be{e politika so koja kompanijata saka{e da se za{titi od protesti vo SAD i drugite mesta kade {to se nao|aat nivnite restorani. Od drugata strana, pak, ~lenovite na grupata “Mekkleveta” pravea razni aktivnosti koi go privlekuvaa javnoto vnimanie. Na antirodendenskata zabava na 40-godi{ninata od Mekdonalds, na koja prisustvuvaa i Moris i Stil, koi od London doletaa vo Des Plejns, Ilinos, be{e priredeno gazewe na rodendenskata torta. Vistina e deka celiot ovoj nepovolen publicitet ne ja povredi proda`bata na Mekdonalds. No, sepak, slu~ajot go naru{i imixot na kompanijata i so godini gi vrzuva{e resursite na menaxmentot. Od druga strana, napravi direktorite da izgledaat sme{no za vreme na istragata. Isto taka, slu~ajot kompanijata ja ~ine{e milioni dolari. Vo naredniot broj na “Kapital” }e doznaete {to e toa {to go izvadi {umeweto od Perier, eden od najpoznatite brendovi mineralna voda

ISOK PORAST NA DOBIVKATA DVE GODINI tekot na godinata. Vrzuvaweto na novi potro{uva~i koi } e gi kupuvaat ovie dogovori za poddr{ka e kriti~no za Orakl. Dali kompanijata dobro go pravi toa se gleda preku proda`bata na novi softverski licenci, a taa be{e pogolema otkolku {to prethodno predvide i samiot Orakl. Softverskata kompanija San mikrosistemi (Sun Microsystems), koja Orakl ja kupi pred edna godina za 7,3 milijardi dolari, isto taka zabele`a zgolemena profitabilnost, a toa e u{te edna pri~ina za podobrite rezultati na celata grupacija. Akvizicijata na San ja dodade i kom-

ponentata na kompjuterski serveri vo biznisot na Orakl i ja dobli`i kompanijata do pozicijata na one-stop shop za tehnologija, odnosno, mesto kade {to mo`ete da kupite s$ {to vi treba. Famozniot osnova~ i aktuelen direktor na Orakl, Leri Elison, ja iskoristi neodamne{nata konferencija so investitorite za da go kritikuva noviot “neprijatel” na kompanijata, Hjulit-Pakard (Hewlett-Packard - HP), ~ii serveri Elison gi nare~e “bavni”, “skapi”, no i “ekstremno ranlivi” koga se raboti za gubewe pazaren udel. Pretstavnik na HP na ova reagira{e tvrdej}i deka

HP e broj eden prodava~ na serveri vo svetot, mesto na koe ~esto rotira so IBM (IBM), i istakna deka “klientite na San se slevaat vo redici kon HP zatoa {to prepoznavaat deka nie ispora~uvame superiorna tehnologija, performansi i ceni”. Poslednite rezultati na Orakl, zaedno so ostrite bockawa na Elison kon konkurentite, go istaknuvaat promenetiot lik na firmata koja izminative {est godini potro{i pove} e od 40 milijardi dolari za kupuvawe na okolu 70 firmi i se transformira{e sebesi vo prodavnica za softver za podato~ni bazi, biznisaplikacii i serveri koi se

poddr{ka za softverot. Neto-dobivkata na Orakl za kvartalot {to zavr{i na 30 noemvri iznesuva{e 1,87 milijardi dolari ili 37 centi po akcija, sporedeno so 1,46 milijardi dolari ili 29 centi po akcija pred edna godina. Posleden pat profitot na Orakl porasnal so tolku visok procent vo 2008 godina. Prihodite od proda`ba, pak, porasnaa za 47% na 8,58 milijardi dolari, pove}e od 8,34 milijardi dolari, kolku {to predvidoa analiti~arite. Porastot na proda`bata be{e tolku visok zatoa {to Orakl ne go poseduva{e San vo ova vreme lani. Prihodite od

proda`ba na novi licenci za softver porasnaa za 21% na dve milijardi dolari. Kompanijata prethodno predvide porast od 16%. Za tekovniot kvartal Orakl najverojatno }e napravi porast na prethodno spomenatite prihodi za 10%-20% vo odnos na lani, vo rang od 1,89 milijardi do 2,06 milijardi dolari. Vkupnite prihodi treba da porasnat za 32%-36% izminatava godina na 8,45 milijardi do 8,71 milijardi dolari, {to e pove}e od 8,41 milijardi dolari kolku {to predviduvaa analiti~arite. Jun Kim, analiti~ar vo Gle~er (Gletcher & Co.), veli deka tro{eweto na novi proizvodi

i uslugi od informati~kata tehnologija se zabrzuva, {to im pomaga na kompaniite kako Orakl. No, ne site imaat benefit od toa: rastot na nekoi kompanii so zastareni proizvodni linii ne e tolku impresiven ili, pak, stagnira. Izminatite nekolku meseci bea mnogu dramati~ni za informati~kata industrija, a Lari Elison igra{e glavna uloga vo najgolemite drami: otkazot {to go dobi Mark Hrd od HP, otkako protiv nego se povede istraga za seksualno voznemiruvawe, kako i sudskiot proces za industriska {piona`a me|u Orakl i germanskiot rival SAP.

Rabota / Proda`ba / Finansii / IT

KAPITAL / 20.12.2010 / PONEDELNIK

Izbor na aktuelni oglasi OBRAZOVANIE Izvor: Vreme

Objaveno: 09.12.2010-21.12.2010 Privaten Univerzitet za Turizam i menaxment objavuva konkurs za izbor na nastavnici i sorabotnik na Univerzitetot. Konkursot trae 8(osum) dena. Prijavite treba da se dostavat vo arhivata vo prostoriite na Univerzitetot za turizam i menaxment Skopje so sedi{te na ulica Bulevar Partizanski odredi broj 99. Za eventualni podetalni informacii zainteresiranite kandidati mo`at da se javat na telefon 023093209 ili na mobilen telefon 076404064. CARINA, [PEDICIJA Izvor: Ve~er

Objaveno: 10.12.2010 Carinska Uprava na Republika Makedonija objavuva javen oglas broj 7/2010 za vrabotuvawe na carinski slu`benik vo Carinska Uprava. Popolnetite prijavi (dokumentacijata prilog kon prijavata) kandidatite se dol`ni da gi dostavat isklu~ivo po po{ta na slednata adresa: Carinska uprava Sektor za upravuvawe so ~ove~ki resursi (so naznaka za oglas broj 7/2010) ul.„Lazar Li~enovski” br.13-1000 Skopje. Rokot za dostavuvawe na prijavite iznesuva 20 dena. BANKARSTVO / FINANSII Izvor: Dnevnik

Objaveno: 10.12.2010 KPMG Makedonija za svoj klient bara kandidati za pozicija: Finansiski kontrolor. Zainteresiranite kandidati za ovaa pozicija treba da ispratat CV i propratno pismo na Angliski na peopleandchange@ kpmg.com.mk KPMG Dooel Soravia Centar Skopje 7 sprat, ul.Vasil Axilarski bb, Skopje. Datumot na zatvarawe na aplikaciite e 23 dekemvri 2010. OBRAZOVANIE Izvor: Dnevnik

Objaveno: 13.12 - 21.12.2010 Nau~niot sovet na UKIM Zemjodelski institut - Skopje raspi{uva konkurs za izbor vo site nastavno-nau~ni zvawa na eden nastavnik od oblasta na lozarstvoto. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Dnevnik na 13.12.2010 koj trae 8 dena od objavuvaweto. Adresa za aplicirawe: UKIM Zemjodelski institut - Skopje, Bul.„Aleksandar Makedonski” - bb. OBRAZOVANIE Izvor: Utrinski Vesnik

Objaveno: 14.12.2010 Dekanot na Ekononmskiot fakultet-Skopje raspi{uva: konkurs za izbor na eden asistent po ekonomski nauki za grupa predmeti od oblasta na finansiite. Prijavi so kompletnata dokumentacija se podnesuvaat vo rok od 8 dena od denot na objavuvaweto na Konkursot vo Arhivata na Ekonomskiot fakultet Skopje, Bul.„Krste Misirkov” bb Skopje. ADMINISTRACIJA Izvor: Dnevnik

Objaveno: 17.12.2010 Agencija za dràvni slu`benici objavuva javen oglas broj-218/2010 za vrabotuvawe na (4) dràvni slu`benici vo Agencijata za finansiska poddr{ka vo zemjodelstvoto i ruralniot razvoj za slednite rabotni mesta: 1.Pomlad sorabotnik za podgotovka i pregled na dokumentacija 2.Pomlad sorabotnik za knièwe na smetkovodstvena dokumentacija Zainteresiranite kandidati se dol`ni da dostavat prijava za vrabotuvawe na dràven slu`benik preku pisarnica na adresa Agencija za dràvni slu`benici Ul.Jurij Gagarin br.15 Komisija za polagawe na stru~en ispit (so naznaka za oglas broj 218/2010) ili prijavata da ja dostavat i elektronski preku internet stranicata na agencijata za dràvni slu`benici http://prijava.ads.gov.mk. Rokot za dostavuvawe na prijavata iznesuva 5 dena.

Izbor na aktuelni oglasi

Obuki / Finansii i smetkovodstvo

KAPITAL / 20.12.2010 / PONEDELNIK

SINERGIJA PLUS – PRV CENTAR ZA FINANSISKA PISMENOST VE POKANUVA NA:

MINI SEMINAR – RE[ENIE ZA VA[ATA FINANSISKA IDNINA

Seminarot e kreiran da vi ponudi soodvetno re{enie na sekojdnevnite “finansiski glavobolki” i da ve predizvika da razmisluvate za va{ata finansiska idnina. Istiot po~na promotivno da se odr`uva besplatno vo mesec septemvri i do sega go posetija nad 350 zadovolni u~esnici. Promocijata prodol`uva do novata godina. “15 godini sum prijaven i vraboten, do sega ne bev svesen kade i kolku upla}am za mojata idnina. Sega mi e kristalno jasno, Vi blagodaram.” – Nikola P., u~esnik na seminarot. “Dva ~asa pominati vo prakti~na edukacija i dobivawe na korisni informacii” – Dejan K.

MESTO NA ODR@UVAWE: Sinergija Plus – prv centar za finansiska pismenost vo R.Makedonija Ul”Leninova 64-A/2” – Skopje VREME: Sekoj ponedlenik od 19:00~. KONTAKT ZA INFORAMCII I REZERVACIJA NA U^ESTVO:

Tel. 02 55 11 568 info@sinergijaplus.com.mk www.sinergijaplus.com

SAMO VO OBJAVETE GI VA[ITE OGLASI ЗА:

RABOTA TENDERI REVIZORSKI I DRUGI FINANSISKI IZVEШTAI SOOPШTENIJA

PO PROMOTIVNI CENI! Javete se na: 02/2551441 lok. 105 ili kontaktirajte ne na: e-mail: gulakova@kapital.com.mk

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici – za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo. Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal. Upisot e vo tek. Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409 , 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

Obuki / Menaxment / HR

KAPITAL / 20.12.2010 / PONEDELNIK

PRETPLATETE SE NA Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Office Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena namakedonskite delovni i drugi subjekti. Kursot e namenet za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA) Kursot gi opfa}a slednite oblasti :

Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancelariskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija. Upisot e vo tek. Informacii sekoj raboten den od 09 â&#x20AC;&#x201C; 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

KOSMO Inovativen Centar

Obuka na tema Trudovo pravo i za{tita pri rabota Seminarot }e se fokusira na slednite temi:

TRUDOVO PRAVO

Oblast: Know-how programa Termin: 25 Dekemvri 2010 Vremetraewe : 8 ~asa (1 den)

Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.cosmoinnovate.com.mk/Trudovo%20pravo.html

Opis na obukata

Zaradi uspe{no vospostavuvawe na politikite za rakovodewe so ~ove~kite resursi, odgovorniot menaxment za ~ove~ki resursi vo organizaciite potrebno e da gi znae i da gi primenuva zakonite koi go definiraat trudovoto pravo i za{tita pri rabota na rabotnicite. Na seminarot Trudovo pravo i za{tita pri rabota }e se prezentiraat osnovnite odredbi na trudovoto pravo, odnosno pravata, obvrskite i odgovornostite na rabotnikot i rabotodavecot od rabotniot odnos, kako i merkite za za{tita pri rabota, {to }e im pomogne na u~esnicite: da se za{titat od skapi tro{oci za sporovi so nadle`nite slu`bi i institucii da go podobrat razvojot na ~ove~kite resursi da go spre~at naru{uvaweto na odnosite so sindikatot na rabotnicite

KOSMO Inovativen Centar Jane Sandanski 113, 1000 Skopje

ostvaruvawe na pravata, obvrskite i odgovornostite na rabotnikot i rabotodavecot od rabotniot odnos zasnovawe raboten odnos prava na rabotnicite i nivna polo`ba sindikati i rabotodavci kolektivni dogovori materijalna odgovornost prestanok na rabotniot odnos za{tita na pravata na rabotnicite inspekciski nadzor od oblasta na rabotnite odnosi

ZA[TITA PRI RABOTA

merki za za{tita pri rabota obvrski na rabotodavecot prava i obvrski na rabotnicite pretstavnik za za{tita pri rabota inspekciski nadzor

www.cosmoinnovate.com.mk

(02) 244 8077, 244 8134 contact@cosmoinnovate.com.mk

Saemi

KAPITAL / 20.12.2010 / PONEDELNIK

SEKOJ DEN VO Na 16 i 17 fevruari 2011 Saem i Nastan za tehnolo{ka i biznis sorabotka, vo [panija

EGÉTICA-EXPOENERGÉTICA 2 VO VALENSIJA Stopanskata komora na Makedonija - EIICM organizira poseta na Vtoriot saem za tehnolo{ka i delovna sorabotka. Nastanot }e se odr`i vo Valensija na 16 i 17 fevruari 2011 godina, za vreme na zaedni~kite me|unarodni saemi: EGÉTICA-EXPOENERGÉTICA: Saem za energii; ECOFIRA: Saem za voda, po~va, vozduh, otpad i nivni tehnologii i uslugi i EFIAQUA: Saem za efikasno vodostopanstvo. ROKOVI: do 3 fevruari 2011 godina: registracija i podnesuvawe na profili; do 9 fevruari 2011 godina: barawa za bilateralni sredbi.

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

POVEЌE INFORMACII ZA SAEMITE: EGÉTICA - EXPOENERGÉTICA: www.egetica-expoenergetica.com ECOFIRA: www.feriavalencia.com / ecofira EFIAQUA: www.feriavalencia.com / efiaqua

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

Veb-sajt na Vtoriot nastan za tehnolo{ka i delovna sorabotka: http://www.enterprise-europe-network.ec.europa.eu/public/bemt/home.cfm?eventid=2460 VLEZOT I U^ESTVOTO NA SAEMOT SE BESPLATNI. KONTAKT: Lazo Angelevski proekten konsultant tel: (02) 3244090 laze@mchamber.mk Sof~e Jovanovska proekten konsultant tel: (02) 3244060 sofce@mchamber.mk

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki Online kursevi po angliski jazik non stop Go! EnglishMak Podgotvitelni obuki za TOEFL/ GMAT/ GRE/ SAT sekoj 1vi i 15ti 6 sedmici Obrazoven Informativen Centar Finansisko izvestuvawe za mali i sredni entiteti

vtora dekada na Dekemvri Primeko Obuka za polagawe na pravosuden ispit (sesija Oktomvri 2010) 20.12.2010 Eurisk Konsalting Obuka za ~ove~ki resursi (osnovno nivo) 20.12 - 23.12.10 CS Global

Razvivawe talenti 21.12 - 22.12.10 M6 Edukativen Centar Motivacija 23.12.10 ESP Finansiski operativen Leverix 23.12 - 24.12.2010

Primeko biznis Trudovo pravo i za{tita pri rabota 25.12.2010 Kosmo Inovativen Centar Efektivna komunikacija pri proda`ba 25.12 - 26.12.10 CS Global Halal i Ko{er

23.12.- 24.12.2010 Trening centar Klu~ Efektivna komunikacija i pregovarawe pri proda`ba 25.12 - 26.12.2010 CS Global

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

SVETSKI KONGRES NA HIGIENSKO IN@ENERSTVO I DIZAJN 2011 - MAKEDONIJA 21 – 25 septemvri, 2011 - Ohrid, Makedonija

Od 26 do 28 januari 2011 godina vo Turcija

ME\UNARODEN SAEM ZA BRODOGRADBA SMM VO ISTANBUL Stopanskata komora na Makedonija – EIICM organizira poseta i u~estvo na Me|unarodniot saem za brodogradba SMM vo Istanbul, od 26 do 28 januari 2011 godina Brokerskiot nastan }e bide organiziran vo tekot na vtoroto izdanie na

SMM-Istanbul saem, koj }e se odr`i vo Istanbul, „Qutfi Kirdar” izlo`ben centar na 26 do 28 januari 2011 godina. Nastanot – partnerstvo }e se odr`i vo tekot SMM – Istanbul 2011 godina vo

edna specijalna oblast vo salata podgotvena za bilateralni sredbi.

Veb-sajtot na brokerskiot nastan e: http://techmatch.aia-istanbul.org/smmistanbul U^ESTVOTO NA BROKERSKIOT NASTAN E BESPLATNO. KONTAKT: Lazo Angelevski, proekten konsultant tel: (02) 3244090 laze@mchamber.mk Sof~e Jovanovska, proekten konsultant tel: (02) 3244060 sofce@mchamber.mk

ORGANIZATORI: MAKEDONSKA REGIONALNA SEKCIJA NA EHEDG Konsalting i trening centar KLU^ PRVO SOOP[TENIE Vo imeto na EHEDG International i Makedonskata regionalna sekcija na EHEDG gi pokanuvame site nau~ni rabotnici, istraùva~i, profesionalci, kompanii, kako i pretstavnici na vladini i nevladini institucii koi rabotat vo oblasta na higiensko inènerstvo i dizajn, proizvodstvo i prerabotka na hrana, kvalitet i bezbednost na hrana, inovativni tehnologii, novi trendovi vo bezbednost na hrana, dezinfekcija i sanitacija, da zemat u~estvo na SVETSKIOT KONGRES NA HIGIENSKO IN@ENERSTVO I DIZAJN 2011, koj }e se odrì od 21 do 25 septemvri, 2011 godina, vo hotel Granit, Ohrid, Republika Makedonija. Na ovoj isklu~itelno vaèn nastan se o~ekuva da prisustvuvaat pretstavnici od golem broj na kompanii i nau~ni institucii, od site zemji ~lenki na ovaa me|unarodna organizacija, kako: Germanija, Holandija, Belgija, Italija, Francija, [panija, [vedska, Danska, Norve{ka, Finska, [vajcarija, Polska, Ukraina, Rusija, Ermenija, SAD, Japonija, Tajland i dr. (www.ehedg.org).

PRVITE DVA DENA OD KONGRESOT SE POSVETENI NA PREZENTIRAWE NA STRU^NI I NAU^NI TRUDOVI NA SLEDNIVE TEMI: Sekcija 1. Higiensko in`enerstvo i dizajn (oprema i komponenti, principi, uslugi i materijali) Sekcija 2. Kvalitet i bezbednost na hrana Sekcija 3. Prehranbena tehnologija (proizvodstvo na hrana) Kraen rok za prijavuvawe na apstraktite e 31.03.2011, a na kompletnite trudovi e 31.05.2011 god. Rabotni jazici na Kongresot se makedonski i angliski. Site trudovi }e bidat recenzirani od strana na me|unaroden nau~en odbor. Zbornikot na kompletni trudovi }e bide objaven do po~etokot na kongresot vo EHEDG Journal of Hygienic Engineering and Design. Upatstvo za izrabotka na apstraktite kako i informacii za cenata za kotizacija se objaveni na veb stranata na Kongersot: www.ehedg.mk. Trudovite za koi nema da bide platena kotizacija nema da bidat objaveni. Tretiot den od Kongresot e rezerviran za brokerski nastan kade pretstavnici od stopanstvoto, akademijata i istra`uva~kite instituti }e imaat mo`nost da ostvarat B2B sredbi. Pove}e detali za na~inot na prijavuvawe na ovoj nastan }e najdete na veb stranata na Kongresot: www.ehedg.mk, na tel: 3211 - 422 ili na: contact@key.com.mk. Vi blagodarime na u~estvoto!

Prof. D-r Vladimir Kakurinov Pretsedatel na Makedonskata regionalna sekcija na EHEDG

Tenderi

KAPITAL / 20.12.2010 / PONEDELNIK

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: ELS - Op{tina Prilep PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izvedba-Izgradba na Spomeni~no obele`je -KARPALAKvo grad Prilep II faza (Arhitektonsko i Parterno ureduvawe na plato i parking prostor na agol na bul. Goce Del~ev i ul.Bra}a Lameski del pred supermarketot Tediko vo grad Prilep) Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/ PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=ea5630eb93c5-43a4-98e7-1125acb064e0&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Slu`ba za op{ti i zaedni~ki raboti na Vladata na Republika Makedonija PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na toaletna hartija i hartija za race Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=c2d09704-9c5c-4ad9-9f6bd4b336107700&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: AD Elektrani na Makedonija - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Uslugi na osiguruvawe vo traewe do 31.12 2013 godina Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=2f39e74f-981b-4301-aff7d3a692cbc46c&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: AD MEPSO PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Rezervni delovi - materijali za Sektor DV (Ovesna oprema) Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=755571f1-5933-4c1b-a201-717012786afe&Level=2

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za odbrana PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Prehrambeni proizvodi-ovo{je i zelen~uk za Popova [apka Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=1ad8faf9-2541-4fe1-980e-9fcc500a009a&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za vnatre{ni raboti na RM PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA odr`uvawe i servisirawe na PP aparati i

hidrantski mre`i vo objekti na MVR niz celata teritorija na RM Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/ PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=e9a4d4c5c52a-4435-93c8-6c85834bcf26&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Zdru`enie na gra|ani HOPS-Opcii za zdrav `ivot PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na medicinski potro{en materijal za potrebite na ZG HOPS Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=c085feb8-9e7c-4270-b199-88885d115194&Level=2

OSVE@ETE GI VA[ITE INFORMACII!

PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Centar za razvoj na Jugozapadniot planski region PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA izrabotka na Ideen proekt za kolektor za fekalni vodi Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=58f5e13f-091d-41b1-949ecc8026d7629f&Level=2

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Slu`ba za op{ti i zaedni~ki raboti na Vladata na Republika Makedonija PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Mleko, jogurt i kiselo mleko Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=4885a7c3-1eac-4061-b21e-9d8214962157&Level=2

PRETPLATETE SE NA

Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JZU Gerontolo{ki Zavod 13 Noemvri - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na stoki - Lekovi Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=5fc74105-ed4d-4d45-ac7d-41f49f0bf694&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Agencija za dr`avni pati{ta PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izgradba na most preku reka Treska kaj Plasnica, km. 0+106,37 Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=594d02e9-f5a9-402e-9ee1-3b1c31da5592&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Ko~ani PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Vr{ewe na uslugi od oblasta na geodetskite raboti Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=7e6871d9-7b9c-453d-bce1705850770fc4&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za odbrana PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Vonreden prevoz – transport na lu|e. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=1e63b6b2-9be4-4989-bf42b66767c99a23&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JZU Centar za javno zdravje Bitola PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA

Rеагенsи за laboratorija po sanitarna hemija Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcure-

mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=3afb5f6c-baf0-4e1f-89828339516df0f9&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JZU Klini~ka bolnica Bitola PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Alergo skrin testovi Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=892530fb-911b-4269-95aa-7d5b1ff7e373&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Agencija za stranski investicii PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Кargo uslugi Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=5b8df8ef-a3b2-4692-a8dfa29a370fe709&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Kavadarci PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na kancelariski mebel Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=493c08ee-d6d8-419c-aa14-7d74bf383aac&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: AD Elektrani na Makedonija - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Godi{en dogovor za MASTI za potrebite na REK Bitola i REK Oslomej Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=9faffd81-1a98-4caf-abbaf4113362b7e9&Level=2

Fun Business

KAPITAL / 20.12.2010 / PONEDELNIK

ROMANOT KOJ GO PREDVIDE VIKILIKS VO 1975 75 GODINA

POVE]E NEMA TAJNI Vikiliks

se “rodi” vo vreme na razviena tehnologija i sovr{eni uslovi. Kolku be{e toa odnapred poznato ako se zeme predvid faktot deka mo`ebi tokmu “The shockwave rider”, roman od 1975 godina, mu bil doma{na literatura na Xulijan Asan`

ostojat idei koi moàt da stanat realnost i da go promenat svetot. No, nekoi od niv doa|aat vo sudir so svetot i ostanuvaat samo idei. Zemete go za primer Xulijan Asan`, kreatorot na Vikiliks, i zamislete da se rodil pred pedesetina godini: idejata koja go sozdade Vikiliks }e ostanela samo ideja ili, pak, od nea moèbi }e bil napi{an eden vizionerski nau~nofantasti~en roman dokolku Asan` imal talent za pi{uvawe. Postoi eden interesen podatok, a toa e deka vo 1975 godina, dvaeset godini pred pojavata na Internetot, angliskiot pisatel Xon Braner napi{al roman vo koj ja raskaùva prikaznata za eden haker koj ja voznemiruva

javnosta so toa {to po~nal da gi objavuva amerikanskite tajni. Romanot se vika “The shockwave rider”. Vo sredinata na sedumdesetite godini na minatiot vek ne postoele hakeri (nitu, pak, internet-mreà), no vo glavata na Braner rastelo nezadovolstvoto poradi amerikanskite skandali povrzani so Nikson i dràvniot udar vo île protiv Salvador Aqende. Zatoa, uspeal i go sozdal konceptot na data-net, eden vid proto-Internet, kompjuterska mreà koja gi povrzuva site lu|e vo svetot preku kompjuter. Vo univerzumot na “The shockwave rider”, preku data-netot, lu|eto vodat eden vid paralelen ìvot, plovat niz more od prekumerni informacii i se soo~uvaat so nau~nofantasti~ni opasnosti (barem vo toj vremen-

GADGETS TV TASTATURA!

ski period), kako kradewe na virtuelniot identitet i nekontrolirana primena na genetskiot in`enering, pri {to se eksperimentira vrz lu|e. Vo ramkite na ovaa prikazna postoi Nik Heflinxer, koj vo minatoto bil ~udo od dete, re{en da go iskoristi svojot potencijal i svoeto kompjutersko znaewe za da go uni{ti lonecot vo koj vrijat stra{nite tajni na amerikanskata vlada. Za taa cel, toj sozdava kompjuterski virus so ~ija pomo{ uspeva da gi izvle~e site tajni od amerikanskata baza na podatoci i da gi objavi. Gonet od policijata, svikuva konferencija za pe~atot, na koja dr`i govor tolku sli~en na onoj na Asan`: “Vo dene{no vreme, seto toa {to sakame da go znaeme,

OD BUNTOVNICI DO SOVETODAVCI?!

Vo komisijata za op{testveni pra{awa na Obama, Bon Xovi }e ja deli salata za konferencii so izvr{nite direktori na Starbaks, Gap, iBej, kompanii od redot na najgolemite svetski koorporacii ivanovic@kapital.com.mk

o 70-te i 80-te godini od minatiot vek za rok-yvezdite be{e zadolìtelno da go digaat svojot glas protiv politi~arite, podrùvaj}i gi pritoa liberalnite, pa duri i anarhisti~kite idei za (ne)organizacija na edno op{testvo. Od Bob Dilan i Xon Lenon, preku Bob Geldof i Bono Voks, lideri na buntovnoto umetni~ko dvièwe, koi svojata popularnost redovno ja stavaa vo slu`ba na ugnetenite, gladnite i siroma{nite, kako svoevidna ramnoteà na vladeja~kiot establi{ment. Zatoa, mnogu ~udno prozvu~i vesta so koja be{e potvrdena odlukata na pretsedatelot na SAD, Barak Obama, da oformi sovetodavna komisija za op{testveni pra{awa, a za ~len na ova telo e predloèn i Xon Bon Xovi, frontmenot na megapopularniot bend za hevi metal, Bon Xovi. “Po~esten sum od izborot

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

XULIJAN ASAN@ @ - ~ovekk od minatoto za vra}awe vo idninata

ROKERI VO POLITIKATA

SR\AN IVANOVI]

a pazarot e isfrlena najnovata tastatura, imenuvana kako Air (vozduh), koja }e treba da im gi olesni makite na site onie korisnici koi svoite komputeri gi imaat povrzano so LCD ili LED kompjuteri. Bezì~niot ured e so mnogu pomali dimenzii od voobi~aenite tastaturi i ovozmoùva prakti~no i nepre~eno upotrebuvawe vo sekoe }o{e od dnevnata ili rabotnata soba. Sepak, glavnata prednost na ovaa tastatura e toa {to nudi i potpolna zamena za glu{ec i toa go pravi odli~no. Ova e osobeno prakti~na alatka za prebaruvawe na snimeni fajlovi vo kompjuterot, nivno sortirawe, presnimuvawe ili bri{ewe. Ovaa tastatura e kompatibilna so site mo`ni uredi za bezì~no povrzuvawe, pogodna e i za PS3, a funkcionira na site globalni operativni sistemi, bez prethodno da mora da se instalira programa za povrzuvawe. Cenata na ovaa tastatura e okolu 80 evra.

a postoi vo azata na bazata odatoci, podatoci, oè da se moè doznae. So rugi zborovi, drugi e}e ne postojat ve}e ajni”. tajni”. oèbi Asan` ja Moèbi ~ i t a l “The shockave rider” kako dete. wave oèbi, pak, idejata koja Moèbi, see rodila kaj Braner kaj san` se javuva 30 godini Asan` odocna, koga navistina ima podocna, ogoden teren (i tehnologija) pogoden zaa da se razvie vo Vikiliks. ako i da e, magazinot “Tajm”, Kako oga ve}e ne go izbra Asan` koga zaa ~ovek na godinata (tuku ark Zukerberg, tvorecot na Mark ejsbuk), bi trebalo da mu Fejsbuk), osveti edna retroaktivna posveti as o a sstranica ra i a naa Bra naslovna Braner, kako “ôvek na 1975 godina”.

na pretsedatelot. ]e rabotam zaedno so lu|e koi }e treba da gi poso~at, a potoa i da re{at nekoi od najgolemite problemi vo na{eto op{testvo”, veli Bon Xovi. Te{ko deka nekoj }e moè da go obvini rokerot za negoviot javno iskaàn patriotizam ili, pak, za nekakvi tajni vrski so pretsedatelot. Bon Xovi be{e eden od najglasnite poddrùva~i na Barak Obama vo pretsedatelskata kampawa, zaedno so glumecot Edvard Norton i najpoznatiot reìser na dokumentarci, Majkl Mur. No, zatoa, vtoriot del od izjavata, kade {to toj e zadovolen od dru{tvoto vo komisijata koja }e treba da gi re{ava problemite na Amerika, e senzacija sama po sebe. Vo 25-~lenata komisija za op{testveni pra{awa, Bon Xovi }e ja deli salata za konferencii so izvr{nite direktori na Starbaks, Gap, iBej, kompanii od redot na najgolemite svetski koorporacii. Te{ko deka po ova “menuvawe na redovite” Bon Xovi }e odi na zaedni~ki koncert so, na primer, Bili Ajdol na Skopskoto kale ili }e dobie pokana

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

XON BON XOVI }e go sovetuva pretsedatelot Barak Obama za op{testveni pra{awa za nekoj nov Lajv ejd od Bob Geldof. Nema {ansi grupata na Xon da dobie i kakva bilo pokana od U2 na Bono Voks, pa makar toa bilo i na kafe-muabet. No, dokolku podobro se navleze vo su{tinata na ne{tata, bi mo`elo da se

zabele`i deka problemot ne e vo Bon Xovi. Ednostavno, vo 21-ot vek rok-muzikata ja zagubi svojata buntovni~ka priroda i e pacifizirana. Onie {to porano prirodno & pripa|aa na opozicijata, denes, isto taka prirodno, mu pripa|aat na sistemot.

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

TOP 100

NA 31 DEKEMVRI SPECIJALEN PRILOG

BIZNIS STIL PREMIUM PROIZVODI - NOVITETI KOI MO@ETE DA GI NAJDETE I KUPITE VO MAKEDONSKITE PRODAVNICI AVTOMOBILSKI TRENDOVI VO 2011 KOI SE EKSKLUZIVNITE NOVOGODI[NI DESTINACII [TO SE NUDAT I BARAAT VO MAKEDONIJA? TAG HEUER, 150 GODINI AVANGARDA ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ^ITAJTE VO SPECIJALNIOT PRILOG BIZNIS STIL KOJ ]E IZLEZE NA 31 DEKEMVRI 2010 VO KAPITAL. ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 2551 441; LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

TOP 100

VO FEVRUARI 2011 ^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI

TELEKOMUNIKACII

KONSALTING

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

ZDRAVI I AKTIVNI

TRANSPORT I LOGISTIKA