19-kapital-14.04.2010 by Kapital Media Group

SVETSKITE BIZNIS LIDERI PROTIV KRIZATA:

KOLUMNA

ALAN MALALI FORD MOTOR KOMPANI PRERODBA VO VREME NA RECESIJA STRANA 14

RUBIN ZAREVSKI: ZAOBIKOLNICA STRANA 13

KONSENZUS NA VLASTA I OPOZICIJATA KONTRA BIZNISOT

KOMPANIITE [OKIRANI OD SDSM I VMRO-DPMNE FONDOVITE GI ANIMIRAAT INVESTITORITE NA TEREN VO POTRAGA PO KLIENTI

NA ZATVORAWE, V^ERA 13.04.2010, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

0,59% 0,01% 0,13%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,56 45,31 1,35

NAFTA BRENT EURORIBOR

84,70 1,23%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (13.04)

AHMETI SE @ESTI VO ZAKANITE PARLAMENTOT PRED BLOKADA!?

KAN: SAEM ZA TELEVIZISKA I FILMSKA PROGRAMA

2 24

2 14.04.2010

NAVIGATOR

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

SREDA 14 APRIL 2010

PRIVATIZIRAWE NA PRIVATIZACIJATA

oj {to go frli ~kor~eto }e mora da go gasne i ognot. Samo opasnosta e tolku golema {to pri gasneweto moè i sam da nastrada i da izgori. Taka otprilika izlgeda mestenkata pome|u dvete najgolemi politi~ki partii vo dràvata VMRO-DPMNE i SDSM okolu predloènata revizija na privatizacijata. Iluzorno e da se povtoruva koj prv zapo~na. ^kor~eto e frleno i ognot po~nuva da se razgoruva. Vo ovaa politi~ka igra vo koja vo ovoj moment e te{ko da se odredi koj na kogo mu go smestil “Trojanskiot kow” edno e jasno. I edniot i drugiot se obiduvaat da ja privatiziraat privatizacijata i od nea da izvle~at politi~ki poeni i benefit za svojata partija. Od seto ova najmnogu moè i }e nas trada i onaka krevkoto makedonsko stopanstvo. A se trgna prili~no naivno, od predlogot na eden obi~en amandman so koj bi se ovozmoìla revizija na privatizacii. Prvoto be{e “pi{ki}u – kaki}u”, sakam – ne sakam. . . Potoa n$ izdade umot i po~navme da licitirame so otvorawe na privatizacijata vo najgolemite i najdbrite kompanii od koi ne zavisi samo egzistencijata na iljadnici semejstva tuku praakti~no i opstanokot na makedonskata ekonomija i s$ {to odi so nea. Ne znam koj e zadolèn za vakvoto podmetnuvawe na klipovite vo op{testvoto i koj so svojata konzistentna, promislena i umna politika treba da gi spre~i, no pretpostavuvame deka liderite na politi~kite partii mora i treba da bidat odgvorni kon dràvata i op{testvoto za sekoj poteg koj {to go vle~at. Ova {to vo momentot se slu~uva (ne samo so

podgrevawe na revizija na privatizacijata) tuku po{iroko vo cela konstelacija na op{testvoto e obid da se dekonstruira dràvata. Kako inaku da se razbere zakanata na liderot na DUI, Ali Ahmeti deka nema da glasa nitu za eden zakon za koj e potrebno dvotretinsko mnozinstvo. “Uspehot” koj na ovoj na~in }e go postignat reprezentite na politi~kite establi{menti, bez ogled od koja proveniencija se vo mestenkite na politi~kite protivnici, e daleku pomal od {tetata koja }e bide napravena ne samo za ugledot na ovie kompanii i celoto stopanstvo tuku generalno za celata dràva. Postojano velat deka se otepuvaat od rabota, a rabotata im e izgleda za ednite so drugite da se mavame so motika po glavata. Zemjotresot koj go predizvikuvaat moè da bid e katak lizmi~en, bidej}i tektonskite poremetuvawa koi moè da gi isprovocira otvoraweto na procesite za revizija na privatizaci jata vo, na primer, edna cementarnica, EVN, Okta, Telekom. . . . dlaboko }e gi zamislat site potencijalni stranski investitori da dojdat vo Makedonija vo uslovi na “promenliva” klima kon nivnite investicii. Koj moè vo vakvi uslovi da im garantira bezbednost na vloùvawata i oploduvawe na kapitalot. Naparavime civilizaciski ~ekor vo promenata na politi~kiot sistem i ekonomskiot model, no spored mentalniot sklop namesto da se vivneme vo viso~inite, nie padnavme vo provalija. Za sre}a ne e mnogu dlaboka i so malku pove}e pamet, respekt kon dràvata i op{testvoto vo koe {to ìveeme moème od nea i da izlezeme.

AHMETI SE

ALEKSANDAR PISAREV pisarev@kapital.com.mk

Dali e dobro toa {to vo ovoj moment o~igledno ne e dobro. Dali sega Branko Crvenkovski i Nikola Gruevski bidej}i se sloìle deka treba da se napravi revizija na privatizacijata. [to so onie kompanii koi od devedesettite godini do denes promenile nekolku sopstvenici, se prepordale nekolku pati. Ako dvajcata vlegle vo filmot na populizmot, dali eventualno }e gi vratat na rabota rabotnicite od Gazela, Slavija, Centro, fas 11 Oktomvri... EU i strancite nema pove} e da ni gi vadat damkite. Prezafateni se so sopstvenata ekonomska kriza i problemite koi gi imaat so svoite ~lenki za da gi ispravat na{ite “krivi drini”. Na krajot }e ispadne deka seto ova e samo tropawe gluposti. Me|utoa ako toa tropawe e vo interes na “nivnata” partija ni na eden lider nema da mu zabeleàt na gluposta. Zatoa {to pome|u politi~kite eliti sekoga{ postoi nepotpi{an dogovor i usoglaseni interesi, a toa e po pravilo da se zdruèni protiv interesite na gra|anite vo polza na sopstvenite interesi.

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandar Pisarev

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

@ESTI

VO ZAKANITE

PARLAMENTOT PRED BLOKADA!?

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

73%

d gra|anite vo zemjava planiraat da odat na odmor godinava, a omileni destinacii im se Ohrid i turisti~kite centri vo Grcija, Turcija, [panija, Crna Gora, Hrvatska, no i Karibite, Bahamite, Kuba, Maldivi. Ova go pokaùvaat rezultatite od istraùvaweto na 1.000 ispitanici sprovedeno od GFK Skopje, vo april godinava vo pogolemite gradovi vo Makedonija. Okolu edna tretina od gra|anite, odnosno 35% planiraat da go pominat odmorot vo nekoe turisti~ko mesto vo Makedonija, a najmnogu vo Ohrid, Mavrovo i Popova [apka. Za 21% od niv omilena destinacija za godi{en odmor e Grcija, a potoa Turcija. Najgolem procent od tie {to planiraat da odat na odmor se mladite od 18 do 24 godini i tie me|u 25 i 34 godini. Na odmor planiraat da zaminat 86% od gra|anite na Skopje, kako i 66% od ìtelite na drugite urbani centri vo Makedonija.

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

LEKTOR

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102,

Meri Kondoska

prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za nedelnikot “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

DUI gi uslovuva izmenite na Ustavot vo delot za pogolema nezavisnost na sudstvoto so prifa}awe na nivnite barawa za po{iroka upotreba na Badinteroviot princip. Ako ne se prifatat nivnite barawa, Ahmeti se zakanuva deka nema da glasa za nieden zakon za koj e potrebno dvotretinsko mnozinstvo. Koalicionite partneri ne se voznemireni od vakvite najavi. Za niv, se raboti za obi~en politi~ki blef, za sobirawe na poeni KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

iderot na DUI, Ali Ahmeti vo izjava za televizijata Alsat-M se zakani deka dokolku ne bidat prifateni nivnite barawa za ustavni izmeni, DUI ne samo {to nema da gi poddrì predlozite na VMRO-DPMNE za izmenite vo delot na sudstvoto, tuku i }e go blokira donesuvaweto na site zakoni vo Sobranieto za koi e potrebno dvotretinsko mnozinstvo. „Ako se insistira da ne se ~epne ni{to vo nasoka na ustavnite izmeni, jas mislam deka vo momentov nema da ima izmeni vo Ustavot na Makedonija i toa moè da ima posledici za idninata {to se odnesuva do zakonite koi treba da bidat izglasani vo Sobranieto na Republika Makedonija so dvojno glasawe ili spored Badinteroviot princip”, veli Ahmeti. Toj povtoruva deka glavnoto barawe na negovata partija e da se vovede Badinteroviot princip vo rabotata na Ustavniot sud, za{to spored nego, ne moè odredeni zakoni vo Sobranieto da se izglasaat spored toa pravilo, pa potoa istite da bidat osporeni od Sudot. Mislime deka e mnogu logi~no zakonite koi{to se donesuvaat so dvojno glasawe ili spored Badinteroviot princip, toa da se po~ituva i vo Ustavniot sud dodava Ahmeti. Vakvite seriozni i direktni zakani od liderot na najgolemata i vladeja~ka partija na Albancite, nikoj od koalicionite partneri vo vlasta ne gi sfa}a seriozno. Spored pretsedatelot na sobranieto, Trajko Veljanovski, se raboti za ~ist politi~ki marketing i sobirawe na poeni vo procesot na pregovarawe vo presret na novata liderska sredba. Spikerot ne veruva deka Ahmeti e podgotven vakvite najavi da gi sporevede i vo praktika. “Sekoga{ koga se glasa odreden zakon sekoj pratenik nosi odgovornost za odlukata za svoeto glasawe. Zakanite za blokirawe na rabotata na Sobranieto i na glasaweto se samo pritisok, preku mediumite da se izdejstvuva podobra pozicija vo procesot na dogovarawe. Li~no ne veruvam deka Ahmeti navistina }e go napravi toa. Sekoj treba da e svesen i odgovoren za svoite postapki”, izjavi pretsedatelot na sobranieto Trajko Veljanovski. Od VMRO – DPMNE ja relativiziraa izjavata na Ahmeti so stav deka ne se raboti za tolku seriozna zakana. Ottamu, sepak, ne sakaa da navlezat vo podetalni komentari. Inaku, direktnata poraka od Ahmeti doa|a istiot den koga toj i Selmani dogovorija deka zaedni~ki }e rabotat za da gi harmoniziraat stavovite okolu nivnite barawa pred slednata liderska sredba. Dvajcata albanski voda~i i

rabotnite grupi od partiski eksperti, }e gi usoglasuvaat i obedinat barawata na Albancite za ustavni izmeni i kako takvi potoa }e im gi prezentiraat na liderite od makedonskiot politi~ki blok, premierot Nikola Gruevski i liderot na SDSM, Branko Crvenkovski. Spored najavite, ekspertskite grupi na DUI i na Nova demokratija treba da se sostanat u{te deneska i da po~nat so podgotovka na zaedni~kiot nastap i paketot barawa. Nasproti vakvoto aktivno dejstvuvawe na teren kaj Albancite, koi vedna{ otkako Gruevski i Crvenkovski ka`aa otse~no “ne” za nivnite barawa, ocenuvaj}i gi kako voved vo binacionalna dr`ava i kr{ewe na Ohridskiot ramkoven dogovor, re{ija da sednat na zaedni~ka masa, makedonskite lideri ne gledaat potreba i tie da go storat istoto i zaedni~ki da podgotvat strategija za ponatamo{no dejstvuvawe. Tie, barawata na albanskite partii gi smetaat za apsolutno neprifatlivi, bez razlika dali se obedineti ili ne, za{to vo slu~aj ne smee da se donese izmena {to ne e vo soglasnost so ramkovniot dogovor ili u{te pomalku {to bi bila voved vo negovo redefinirawe. Kaj makedonskiot politi~ki blok, nema panika od s$ poserioznite zakani i direktni barawa na Ahmeti i na Selmani “Politika ne se vodi so uceni i nema potreba od zakani za bojkot, treba da se diskutira i da se vodi dijalog, namesto zapla{uvawa i ostra retorika, velat i vo SDSM i vo VMRO-DPMNE. Najavite se deka slednata liderska sredba bi trebalo da se slu~i kon krajot na mesecot. Sepak, kako {to zasega stojat rabotite, najverojatno e deka taa }e propadne i Ustavot }e ostane nedopren, oti jazot pome|u barawata na albanskite politi~ari i tvrdite stavovi kaj Gruevski i Crvenkovski e ednostavno nepremostliv.

NAVIGATOR

14.04.2010 POBEDNIK

NE IM BE[E DENOT

LIDERI

HRABROSTA POBEDI eneralniot sekretar na Sovetot na Evropa, Torrbjorn Jagland, e u{tee eden vo nizata zna~ajni ev-ropski politi~ari koi {to & davaat silna poddr{ka na Makedonija i na sekoj mo`en na~in go afirmiraatt nejzinoto ustavno imee Republika Makedonija. Blagodarenie na iskrenoto oto zalagawe i lobirawe na Jagland, na{ata dr`ava, va, Republika Makedonija go prezema pretsedavaweto na Komitetot na ministrite na Sovetot na Evropa (SE) so ustavnoto ime i na{eto pretsedavawe }e bide pretstaveno kako makedonsko pretsedatelstvo 2010 , prevedno na angliski jazik. Za celo vreme na na{eto pretsedavawe taka }e se oslovuva Makedonija.Jagland ima{e hrabrost da go napravi ova i pokraj golemata senzibilnost na site pra{awa i aktivnosti koi imaat dopirni to~ki so na{eto ime. Toj gi pobedi site sueti na nekoi negovi kolegi od EU i se nadeva deka vakviot na~i na pretstavuvawe na na{ata zemja nema da ima negativni reakcii i deka nema da gi zgasne site drugi

G ANTONIO MILO[OSKI

KOCE TRAJANOVSKI

QUBE BO[KOVSKI

ALEKSANDAR PETRESKI

akedonija }e pretseoga ve}e donese nov onfliktot i javnata ema da go spasi turM dava so Sovetot na KPravilnik za tera- Kpresmetka so Johan Nizmot vo Ohrid s$ Evropa pod referencata site na kafuliwata, ne Tar~ulovski go odnesoa dodeka mu e pova`no “makedonsko pretsedatelstvo”

smee da popu{ti pred kafexiite

na sud

da se doka`uva koj e vo pravo, a koj ne

TURISTI^KA PONUDA VO OHRID

VO OHRID VISOKITE CENI JA ZAGROZUVAAT TURISTI^KATA SEZONA Spored toa kako pomina Ohrid za veligdenskite praznici, no i spored brojot na odnapred sklu~eni aran`mani {to hotelierite gi imaat za pretstojnata sezona, ekspertite stravuvaat deka pretstojnata sezona mo`e da bide repriza na minatata godina, koja be{e najslabata {to Ohrid ja pameti. I pokraj vakvite prognozi, hotelierite ne planiraat da ja namalat cenata na svoite uslugi! ALEKSANDRA DIMOSKA dimoska@kapital.com.mk

pored toa kako pomina Ohrid za veligdenskite praznici, no i spored brojot na odnapred sklu~eni aran`mani {to hotelierite gi imaat za pretstojnata sezona, ekspertite stravuvaat deka pretstojnata sezona moè da bide repriza na minatogodi{nata turisti~ka sezona, koja be{e najslabata {to Ohrid ja pameti. I pokraj ova, hotelierite ne planiraat namaluvawe na cenite na svoite uslugi, iako vo celiot region se namaluvaat cenite za letuvawe i vo sezona i von sezona. Vo hotel îngo, so dve yvezdi~ki, cenite se isti vo tekot na celata godina - no}evawe so doru~ek vo ednokrevetna soba ~ini 42 evra, a vo ednokrevetna 56 evra. Vo drugite hoteli cenite se dviàt od 50 do 70 evra. Sporedeno so cenite vo regionot, turistite za dvodneven polupansion vo Ohrid treba da platat isto tolku kolku {to bi gi ~inel odmor na more vo sosednata Grcija vo predsezonata vo juni.

GUBITNIK

NEGATORSKI PRISTAP KON MAKEDONIJA

G Sedumdnevno smestuvawe na Egejsko More vo predsezona, preku turisti~kata agencija Savana, so vklu~en avtobuski prevoz, ~ini 65 evra vo Nea Pori, vo Polihrono 70 evra, vo Olimpik bi~ 75 evra; devet no}evawa vo Praga, Ipsos ili Poros ~inat 99 evra. “Interesot kaj gra|anite e golem, {to se potvrduva so faktot {to najgolem del od evtinite predsezonski aran`mani se ve}e rasprodadeni”, velat od Savana. Kako mo`e cenite vo ovie turisti~ki destinacii da bidat tolku niski vo sporedba so doma{nite turisti~ki destinacii? Po {to se izdvojuvame nie od drugite, a {to ni dava za pravo da nastapuvame so vakvi ceni? Dali i kako mo`e Ohrid da stane konkurenten na vakvite ponudi?

3 FAKTI ZA...

23 80% 1

r~kata politika vo odnos na sporot za imeto so Makedonija pokaùva va konstruktivizam koga see zboruva za imeto, a voo isto vreme gi opstruira site obidi za prisustvo na Makedonija na me|unarodnata politi~kaa scena. So toj ekstremnoo podelen stav i ar{in Grcija prakti~no pokaùva ùva deka ne & pre~i sporot tuku dràvata. Dali moèbii Grcija saka Makedonija da bide b zamrznata vo eden friìder dodeka ne se re{i sporot za imeto za dotoga{ da ne pre~i nikomu? Kako poinaku da se protolkuva negatorskiot i veto-pristapot na Atina kon site mo`nosti za izlez na Makedonija vo Evropa ili vo svetot? Posledniot tvrd stav od Atina dojde od Ministerstvoto za nadvore{ni raboti predvodeno od zamenik-ministerot Dimitris Drucas. Na Drucas mu pre~i toa {to Makedonija od maj }e pretsedava so Sovetot na Evropa pod referencata “makedonsko pretsedatelstvo 2010” poradi somneòt deka toa }e bilo

MILIJARDI EVRA DOSTIGNA NADVORE[NIOT DOLG NA SRBIJA, [TO E RAST OD 100% VO POSLEDNITE 10 GODINI. OD BRUTO-DOMA[NIOT PROIZVOD IZNESUVA NADVORE[NIOT DOLG NA SRBIJA I NE RAZMISLUVA ZA POBAVNO ZADOL@UVAWE MILIJARDA EVRA GODI[NO SE ZADOL@UVA[E SRBIJA OD 2000 GODINA DOSEGA

Miodrag Lega, menaxer vo turisti~kata agencija Lufthanza Siti centar i sopstvenik na hotelot Riviera vo Ohrid objasnuva deka postojat nekolku pri~ini za vakvite ceni vo na{ite turisti~ki centri. “Turisti~kata sezona vo Ohrid trae samo 35 dena i niedna turisti~ka agencija nema interes da gi zakupi hotelskite kapaciteti za 120 dena” veli Lega. Lega objasnuva zo{to vo sosedna Grcija se tolku niski cenite. Toj veli deka agenciite gi zakupuvaat aran`manite za 120 dena i toga{ mo`at vo predsezona da ponudat niski ceni bidej}i “zagubata” }e ja “ispeglaat” vo ekot na sezonata koga cenite }e bidat povisoki. “Vtorata pri~ina e {to kaj nas dr`avata samo de-

klarativno vodi smetka za razvojot na turizmot, bidej}i ni agenciite ni hotelierite ne dobivaat nikakvi subvencii. Srbija, na primer, ovaa godina na svoite gra|ani im dodeluva subvencionirani krediti za godi{en odmor dokolku se odlu~at letuvaweto da go pominat vo nekoe doma{no turisti~ko mesto. Gledaj}i od ovoj aspekt, veli Lega, cenite vo na{ite hoteli ne se “visoki”. Vo negoviot hotel Riviera vo Ohrid, polupansion vo april i maj ~ini 26-27 evra. Naume Marinovski, profesor od Fakultetot za turizam i ugostitelstvo vo Ohrid, veli deka vo hotelite najskap krevet e prazen krevet, no spored nego hotelierite s$ u{te ne ja razbrale porakata.

PROCENKI...

MISLA NA DENOT

BRANKO AZESKI

pretsedatel na Stopanskata komora

DDV OD 5% ZA GRADE@NICITE I PO 2011

ladata da razmisli za prodol`uvawe na rokot za namaluvawe na DDV od 5%, koj zavr{uva vo dekemvri 2011 godina. Grade`ni{tvoto e nose~ka granka vo Makedonija i gi pottiknuva i ostanatite investiciski i ekonomski aktivnosti na kompaniite. Od interes na site e da prodol`i takviot trend - izjavi v~era pretsedatelot na Stopanskata komora, Branko Azeski. Ova ne e novo barawe od biznismenite. Istoto be{e upateno do Vladata i koga se formira{e ~etvrtiot paketantikrizni merki. Ostanuva otvoreno pra{aweto dali Vladata }e go prifati.

VA[ITE NAJNESRE]NI POTRO[UVA^I SE ISTOVREMENO VA[IOT NAJDOBAR IZVOR ZA U^EWE

BIL GEJTS OSNOVA^ NA MAJKROSOFT

TORBJORN RN JJAGLAND AGL AG LAND va`ni raboti na Makedonija vo Sovetot na Evropa. Odlukata da bideme pretstaveni kako makedonsko pretsedatelstvo blagodarenie na Jagland }e bide golem pottik za na{ata dr`ava da se anga`ira na re{avawe na mnogu pra{awa od domenot na ovaa funkcija me|udrugoto i okolu pomo{ta na site ~lenki za Grcija da se izvle~e od krizata vo koja se nao|a. Jagland ne se somneva vo uspehot na na{eto pretsedatelstvo i veruva vo kapacitetot na Makedonija posebno nagalsuvaj}i deka sme postignale mnogu na patot na reformite koi treba da ni ja podignat rampata za pregovorite za polnopravnoto ~lenstvo.

DIMI DIMITRIS ITRIS TRRIS D DRUCAS RUCAS iskoristeno za zemjava da gi promovira svoite pozicii vo sporot za imeto. Toa bilo „provokacija i naru{uvawe na rezoluciite na Sovetot”. I vedna{ se frla tovar vrz pregovara~kiot proces vo ON i vina vrz Makedonija deka sozdava negativna klima za re{avawe na sporot. Atina mora da sfati deka Makedonija ne mo`e da bide izolirana i zatvorena zemja dodeka se re{i sporot za imeto. Taa mora da bide vklu~ena vo site evrointegrativni procesi za {to polesno i pobrzo da vleze vo EU, {to sekako treba da bide od interes i za Grcija.

4 14.04.2010

NAVIGATOR

SVET

0-24

...FINANSISKA KRIZA

...OPOZICISKI PRITISOK

...RECESIJA VO SAD

Vladata da ne se nadeva na HNB

Srbija pred vonredni izbori?

Vo red za rabota

ri opoziciski partii vo Srbija baraat vonredni parrvatska godinava }e potro{i 3% od BDP za otplata na totina lu|e ~ekaat vo red za da dobijat informacija za T lamentarni izbori od premierot Vladimir Cvetkovi}. Skakva bilo rabota od Biroto za trud vo Wujork. Tie gi H kamatata na nadvore{niot dolg, no ve}e ne mo`e da Premierot gi odbi so obrazlo`enie deka toa }e ja zagrozi sovetuvaat vrabotenite da si go ~uvaat i cenat rabotnoto o~ekuva finansiski injekcii od centralnata banka. stabilnosta na zemjata.

FOTO NA DENOT

mesto.

Ivanov i Milo{oski revoltirani od Grcija “Grcija treba da se soo~i so realnosta i da priznae deka postojat i makedonska dr`ava i makedonska nacija”, izjavi v~era pretsedatelot \orge Ivanov komentiraj}i gi gr~kite zabele{ki za odlukata Makedonija da pretsedava so Sovetot na Evropa pod imeto „Makedonsko pretsedatelstvo 2010”. Reakcijata na Grcija sleduva{e po posetata na generalniot sekretar na Sovetot, Tornbjorn Jagland, iako toj duri i ne ni se obrati so ustavnoto ime. Vo vrska so toa ministerot za nadvore{ni raboti Antonio Milo{oski re~e deka imale mnogu srde~na komunikacija so Jagland i o~ekuva da imaat uspe{na sorabotka i vo idnina.

DVA, TRI ZBORA

“Vladata nema da ja `rtvuva zemjata vo ime na socijalniot mir i Romancite treba da razberat deka zgolemuvaweto na platite i na penziite zna~i `rtvuvawe na dr`avata vo uslovi koga proizveduvame pomalku otkolku {to zarabotuvame” TRAJAN BASESKU pretsedatel na Romanija

“Porane{niot premier, guvernerot na centralnata banka i u{te petmina funkcioneri postapuvale krajno nevnimatelno i ne go spre~ija propa|aweto na bankite vo Island vo 2008 godina” POL HREINSON pretsedatel na specijalnata Istra`na komisija

“Sega imame garancii od premierot deka odlu~no }e ja poddr`i reformata vo pravosudstvoto, ~ija glavna cel e progon na ekonomskiot kriminal i depolitizacija na dr`avnoto pravobranitelstvo, pa zatoa ostanuvame vo vladinata koalicija” KATERINA KRESAL pretsedatel na LDS i minister za vnatre{ni raboti na Slovenija

GADGETS

SO SEKOJ KUPEN PRIMEROK NA MAGAZINOT KAPITAL SLEDUVA BESPLATEN DNEVEN VESNIK KAPITAL

NEVERJATNO BRZ NADVORE[EN DISK

ompanijata A–Data Technology go pretstavi noviot prenosen disk vo svojata ponuda. No, toj }e be{e samo u{te eden vo nizata nadvore{ni diskovi da ne stanuva{e zbor za model so USB 3.0. Oznakata na diskot e NH01 i doa|a vo 2,5-in~no izdanie. Dimenziite na ku}i{teto iznesuvaat 134h82h15,7 milimetri, a te`i 240 grama.

Plo~ite na vgradeniot disk se vrtat so 5,400 rpm, a maksimalnata brzina iznesuva 88 MB/s. Dokolku se koristi stariot standard USB 2.0, toga{ brzinata na prenesuvawe na podatoci iznesuva 28 MB. Diskot }e bide dostapen so kapaciteti od 320, 500 i 640 GB, a cenata mu se dvi`i od 70 do 110 evra.

6 14.04.2010

FOKUS

OSIGURUVAWE VO ZDRAVSTVOTO

OD LEKARSKA GRE[KA SE OSIGURUVAAT SAMO PRIVATNITE KLINIKI ALEKSANDRA SMILESKA smileska@kapital.com.mk

siguruvawe od odgovornost vo Makedonija se pravi samo ako toa e zakonski zadolìtelna obvrska. Dodeka za advokatite, notarite, izvr{itelite, brokerite, geodetite, arhitektite i u{te mnogu drugi profesii osiguruvaweto od odgovornost e zadolìtelno, za lekarite, vo ~ii race se ~ove~ki ìvoti, vakvoto osiguruvawe ne e zakonska obvrska. Golem del od makedonskite osiguritelni kompanii nudat polisi za osiguruvawe od odgovornost, no makedonskite lekari vo najgolem del se neosigureni od odgovornost vo slu~aj na lekarska gre{ka. Vo osiguruvaweto predni~at lekarite od privatnite kliniki, dodeka onie od javnoto zdravstvo se totalno neza{titeni. Site osiguritelni kompanii so koi kontaktira{e "Kapital" se soglasni deka nim im e poisplatlivo da gi osiguraat privatnite otkolku dràvnite kliniki, bidej}i vo niv ima to~no propi{an protokol spored koj se pregleduvaat i operiraat pacientite. „S$ dodeka nema zakonska obvrska za zadolìtelno osiguruvawe od odgovornost na lekarite, dràvnite kliniki nema da gi osigu-

ruvaat svoite vraboteni od {teta. Mnogu e polesno da sklu~ime dogovor so privatna bolnica zatoa {to to~no se znae na koj pacient koja usluga mu e dadena i dali ima ili nema prostor za tu`ba” veli Herman Zip, pomo{nikdirektor za osiguruvawe vo Eurolink osiguruvawe. Toj objasnuva deka vo SAD eden lekar ne mo`e nitu da po~ne da raboti bez osiguruvawe od odgovornost. "Ako lekarite ne se osigureni", veli toj, "ot{tetite za utvrdena lekarska {teta se ogromni i ako nema osiguruvawe, toga{ klinikata bi bankrotirala". POLEKA RASTE INTERESOT ZA OSIGURUVAWE Od osiguritelnite kompanii tvrdat deka interesot za osiguruvawe od lekarska odgovornost raste vo sporedba so pred pet godini. S$ pove}e ambulanti i lekari baraat da kupat vakov tip osiguritelna polisa. „S$ pogolem e brojot na mali privatni ordinacii koi se osiguruvaat. Najgolem del od niv se stomatolo{ki ordinacii koi imaat tim od dvajca ili trojca vraboteni” veli Tawa Ivanovska od Viner osiguruvawe. I taa se soglasuva deka nema protokol za lekuvawe na dr`avnite kliniki i zatoa mnogu e te{ko da se odlu~at da osiguraat odgovornost od lekarska gre{ka. Osiguritelnite kompanii smetaat deka dopolnitelna pri~ina

CENI NA OSIGURUVAWE d osiguritelnite kompanii velat deka godi{nite polisi za osiguruvawe na lekarite zavisat od dejnosta koja ja vr{at. Dokolku e hirurg, osiguruvaweto e mnogu poskapo vo odnos na drugiot medicinski personal. Najniskoto osiguruvawe e od 35 do 350 evra godi{no, a re~isi vo site osiguritelni kompanii najvisokata premija iznesuva do 10.000 evra. Toa zna~i deka ako sudot oceni deka napravenata {teta od lekarska gre{ka e povisoka od ovaa suma, klininikata }e mora da gi doplati parite na o{teteniot, osven premijata od osiguritelnata kompanija. Osiguritelnite kompanii davaat popust od 20% do 40% za bolnici so pove}e od deset vraboteni.

Lekarite, za razlika od mnogu drugi profesii, nemaat zakonska obvrska da bidat osigureni od odgovornost. Naj~esto se osiguruvaat privatnite kliniki, bidej}i dr`avnite edvaj imaat buxet za plati, pridonesi, pregledi i intervencii. Osiguruvaweto bi bilo samo dopolnitelen tovar na klinikata

33.000 40.000 Amerikanci godi{no gi tu`at svoite lekari i dobivaat o{teta

Germanci godi{no se `rtvi na lekarska gre{ka

poradi koja ne se osiguruvaat dràvnite kliniki se malite buxeti. „Porano imavme pregovori i so Lekarskata komora i so Fondot za zdravstvo za osiguruvawe na lekarite od lekarska gre{ka, no toa ne zaìvea. Klinikite i mati~nite lekari se podelija i ne funkcioniraat kako celina, a i Fondot nema dovolno sredstva za ovaa namena", veli Du{ko Andonov, direktor za osiguruvawe vo Polisa. Tokmu poradi toa, klinikite i mati~nite lekari }e treba da go pla}aat osiguruvaweto od svojot buxet, koj i onaka edvaj im stignuva za plata i intervencii. Re~isi na prsti moè da se izbrojat dràvnite kliniki koi imaat barem nekakvo osiguruvawe od odgovornost. Zasega edinstvena klinika od skopskiot Klini~ki centar vo koja i lekarite i drugiot medicinski personal imaat osiguruvawe od odgovornost e Klinikata za pulmologija. Ako do pred nekolku godini dràvnite kliniki velea deka imaat buxet i samite moàt da se spravat so ispla}

aweto na ot{teti za lekarski gre{ki, sega sostojbata e poinakva bidej}i buxetite im se mnogu pomali. Bidej} i lekarite ne se osigureni preku osiguritelnite kompanii, lekarskite gre{ki treba da se ispla}aat od nivniot buxet. Na pra{aweto kako bi se spravile klinikite dokolku nekoj pacient im podnese milionska tu`ba, nikoj ne saka{e da ka`e. Od Ministerstvoto za zdravstvo velat deka protokoli za lekuvawe postoele, no bidej} i medicinata naprednuva, morale da se menuvaat i protokolite. “Vo momentov protokolite se revidiraat, a novite protokoli }e se promoviraat naskoro" velat od Ministerstvoto za zdravstvo.

TAWA IVANOVSKA VINER OSIGURUVAWE „S$ pogolem e brojot na mali privatni ordinacii koi se osiguruvaat. Najgolem del od niv se stomatolo{ki ordinacii koi imaat tim od dvajca ili trojca vraboteni”.

SOSTOJBI VO SOSEDSTVOTO ekarskata komora na Srbija planira da raspi{e tender za osiguruvawe na site svoi ~lenovi. Parite }e se obezbedat od ~lenarinata koja ja pla}aat lekarite od Lekarskata komora. Vo Srbija dosega lekarite se osiguruvale pooedine~no i dobrovolno, a ima i nekoi bolnici koi sklu~uvaat dogovori so osiguritelnite kompani. Lekarskata komora na Srbija go prezela ovoj model na osiguruvawe od Slovenija i Hrvatska, kako zemji koi imaat stabilen zdravstven sistem. Dokolku lekarot e tu`en za profesionalna gre{ka vo le~eweto, se aktivira osiguruvaweto i so toa pravniot tim na osiguritelnata kompanija se dogovara so podnositelot na tu`bata ili pak go zastapuva lekarot na sud i ja pla} a gre{kata dokolku se doka`e na sud. Srpskata Lekarska komora planira site lekari da gi osigura so osnovnoto osiguruvawe, a za onie so poodgovorna funkcija da se plati pogolema suma.

FOKUS

14.04.2010

KONSENZUS NA VLASTA I OPOZICIJATA KONTRA BIZNISOT ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

okirani i zgrozeni od poslednata prozivka za somnitelna privatizacija. Ova e prvata reakcija na del od kompaniite na predlogot na pretsedatelot na opoziciskata SDSM, Branko Crvenkovski, za revizija na procesot na privatizacija, koj mu gi predloì na premierot Nikola Gruevski zaedno so spisok na imiwata na najgolemite i najuspe{nite doma{ni kompanii, na koi se potpira celata ekonomija. Del od niv se privatizirani spored zakonot na Ante Markovi}, del spored Zakonot za pricvatizacija od 1993 godina, a del se prodadeni so odluka na Vladata. Na listata koja Crvenkovski li~no mu ja isprati na premierot staveni se Fer{ped, Pivara Skopje, Sileks, Makedonija turist, porane{nata skopska èlezarnica, Metalski Zavod Tito, Cementarnica Usje, ÎK Kumanovo, FAS 11 Oktomvri, Jugohrom, Gazela, Godel, Okta, Telekom, Nacionalnata plate`na karti~ka, EVN–ESM. Spored Crvenkovski, za site ovie kompanii postojat kontroverzi povrzani so proda`ba, koi kone~no trebalo da se zatvorat. Del od ovie kompanii se prodadeni vo vremeto na vladeewe na VMRO-DPMNE, a nekoi od samiot Crvenkovski. Se otvora pra{aweto dali realno i vlasta i opozicijata se spremni da vlezat vo ovaa avantura, dali so neosnovani somnenija moàt da otvoraat slu~ai za proda`ba na kompanii vo koi se vlezeni golemi svetski igra~i i koja slika so toa ja davaat pred drugite stranski investicii so ogled na nestabilnosta {to ja pravat kaj onie

[

KOMPANIITE [OKIRANI OD SDSM I VMRO-DPMNE Makedonskite doma{ni i stranski kompanii se {okirani od baraweto na SDSM i od soglasnosta na VMRO-DPMNE za revizija na privatizacijata. Tie smetaat deka ova e eden golem apsurd i najgolema glupost {to moè da se smisli. Ne sakaat javno da gi komentiraat vakvite barawa za da ne navleguvaat vo politi~ka vojna so partiite. Nivniot stav e deka ne moè da se bara revizija na privatizacija na kompanii koi se prodadeni od samite politi~ari i kade dosega se smeneti pove}e sopstvenici i se podeleni na pove}e delovi. malku {to gi ima? Menaxerite na prozvanite kompanii ne sakaat javno da zboruvaat za ova barawe i smetaat deka toa e eden golem apsurd i najgolema glupost {to moè da se smisli. Pove}eto se {okirani, no ne sakaat da navleguvaat vo politi~kiot marketing pome|u politi~kite partii. Nivniot stav e deka ne moè da se bara revizija na privatizacija na kompanii koi se prodadeni od samite partii i kade dosega se smeneti pove} e sopstvenici i se podeleni na pove}e delovi. KOMPANIITE NASTRANA OD POLITI^KATA VOJNA Vo cemantarnica Usje, Pivara Skopje i Makstil, koi se na listata za revizija, ne sakaat da gi komentiraat dnevno politi~kite prepukuvawa pome|u politi~kite partii i velat deka toa ne go zasega nivnoto sega{no rabotewe. Vo T-houm tvrdat deka rabotat transparentno. “Vladata, koja gi prodade Makedonski Telekomunikacii, treba da komentira i da bide podloèna na revizija za transparentnosta na proda`bata”, velat od THoum. Od EVN Makedonija, kompanijata koja vodi i spor so dràvata, pak, izjavija deka privatizacijata na ESM e najtransparentna i e dostapna na javnosta. “Proda`bata na ESM be{e najtransparentnata privatizcija. Celiot proces be{e javno objaven i celata dokumentacija, kako i ce-

lata tenderska postapka, e dostapna za javnosta. Nema nikakov spor vo odnos na proda`bata i ne znam zo{to se otvara ova pra{awe. Koga dojde novata vlast, ima{e revizija na site dokumenti i se e napraveno na najtranspareten na~in. Nemame nikakov komentar na ovaa barawe”, izjavi Len~e Karpuzovska, direktor za komunikacii vo EVN Makedonija. DA SE STAVI KRAJ! Spored ekspertite, ova {to

sega go bara opozicijata, a se soglasuva i vlasta, e samo osnova za politi~ki poeni, no deka nema podgotvenost da se istera do kraj. Toa pak pravi ogromni {teti vrz biznis-klimata vo zemjava i raboteweto na kompaniite. Profesorot na Univerzitetot na JIE, Miroqub [ukarov, smeta deka so ova pra{awe se pravi {teta 20 godini. “Vo poslednive 20 godini nema ~ovek vo Makedonija {to e ramnodu{en na ova

LEN^E KARPUZOVSKA EVN Makedonija

MIROQUB [UKAROV profesor na Univerzitetot JIE

Proda`bata na ESM be{e najtransparentnata privatizcija. Celiot proces be{e javno objaven i celata dokumentacija, kako i celata tenderska postapka, se dostapni na javnosta. Nema nikakov spor vo odnos na proda`bata i ne znam zo{to se otvara ova pra{awe. Koga dojde novata vlast ima{e revizija na site dokumenti i se e napraveno na najtranspareten na~in. Nemame nikakov komentar na ovaa barawe.

Vo poslednive 20 godini nema ~ovek vo Makedonija {to e ramnodu{en na ova pra{awe. Tokmu ova ~uvstvitelno pra{awe se koristi za dobivawe evtini politi~ki poeni. Ovaa tema e mnogu te{ka, osobeno zaradi {to takviot odnos ne i dozvoluva na ekonomijata da razmisluva na dolgoro~en plan i da se ovozmo`i ekonomsko integrirawe na Makedonija. Zatoa vo ovie 20 godini lu|eto ne znaat dali da investiraat ili da gi krijat parite vo stranstvo.

CRVENKOVSKI MU PI[A NA GRUEVSKI

pra{awe. Tokmu ova ~uvstvitelno pra{awe se koristi za dobivawe evtini politi~ki poeni. Ovaa tema e mnogu te{ka, osobeno zaradi {to takviot odnos ne i dozvoluva na ekonomijata da razmisluva na dolgoro~en plan i da se ovozmoì ekonomsko integrirawe na Makedonija. Zatoa vo ovie 20 godini lu|eto ne znaat dali da investiraat ili da gi krijat parite vo stranstvo”, veli profesorot [ukarov. Toj smeta deka zaradi pravnata sigurnost na idninata bi trebalo da se odi vo pravno ras~istuvawe, bez razlika dali {tetite }e bidat pogolemi od polzata. “Pojavata na tie kriminogeni umovi treba da se stopira na samiot start. Va`no e da se ras~isti i da se prestane da se razmisluva na kriminalen na~in. Treba da se znae deka pravdata e moèbi bavna, no taa stasuva”, veli [ukarov. I brokerite se za~udeni od ova {to se slu~uva, posebno vo odnos na kompaniite so koi najmnogu se trguva. Velat deka berzata najmnogu e ~uvstvitelna na psiholo{ki faktori, a otvoraweto na privatizaciite e tokmu takov faktor. “êpkaweto vo dokumentite na kompaniite povrzani so nivnata privatizacija ne e prijatno za investitorite i ne e dobar signal. Dosega sme nemale takvo iskustvo, a psiholo{kiot efekt e gi dviì in-

Vo pismoto koe vo ponedelnikot Branko Crvenkovski mu go isprati na Nikola Gruevski go povikuva premierot zaedno da rabotat na zatvorawe na site kontroverzi povrzani so privatizacijata vo poslednite 20 godini. Liderot na SDSM vo pismoto gi naveduva privatizaciite na Fer{ped, Pivara-Skopje, Sileks, Makedonija Turist, @elezarnica Skopje, Metalski zavod Tito, Cementarnica-Usje, îk Kumanovo, FAS 11 Oktomvri, Jugohrom, Gazela, Godel, OKTA, Telekom, NPK, EVN-ESM i drugi. Minatata nedela na eden den pred liderskata sredba SDSM izleze so predlog za dopolnuvawe na Ustavot so koj }e se izvr{i revizija na transformacijata na pretprijatijata so dràven i op{testven kapital i }e se dade osnova za izmena na krivi~niot zakonik vo delot na zastarenost na eventualnite krivi~ni dela storeni vo procesot na privatizacija. So ovoj amandman se dopolnuva ^len 52 od Ustavot i glasi “zakonite moè da imaat povratno dejstvo i vo slu~aite povrzani so zastaruvawe na krivi~nata odgovornost za transformacija na pretprijatijata so dràven i op{testven kapital”.

vestitorite. Vo sekoj slu~aj nema pozitivno da se odrazi na berzata”, veli Kiril Mitrovski, direktor na Investbroker. Spored nego pogolem del od kompaniite imaat stranski investitori i ne e dobar signalot {to sega se pra}a. PORANE[NI DIREKTORI NA AGENCIJATA ZA PRIVATIZACIJA PROTIV I del od porane{nite direktori na Agencijata za privatizacija smetaat deka idejata za otvorawe na somnitelnite privatizacii e apsurdna. Tie za Kapital otvoreno komentiraa deka edna{ zasekoga{ treba da se zatori ova pra{awe koe go otvaraat politi~kite partii samo od za niv poznati pri~ini. Del od niv baraat da se amnestira kapitalot i da ne se otvora temata za privatizacijata, a del pak se soglasuvaat da se revidiraat site somnitelni privatizacii i da se zatvori ova pra{awe so koe politi~kite partii ve}e 20 godini sobiraat glasovi. Slobodanka Ristevska i Marjan \or~ev za Kapital izjavija deka se strogo protiv baraweto na Crvenkovski i deka ovaa ideja e {tetna za dràvata. Ristevska smeta deka e protivzakonski da se pravi revizija na privatizacijata bidej}i se zastareni predmetite, se promenila sopstveni~kata struktura na firmite i deka nejasno e od kogo da se zema kapitalot za da se vrati. “Ako se otvori ova pra{awe, dolgoro~no }e i na{tetime na dràvata i }e napravime dràva vo koja }e nema napredok”, istaknuva taa. \or~ev veli deka bila potrebna pogolema kontrola pri samata privatizacija i deka toga{ trebalo da se reagira i da se saniraat propadnatite pretprijatija, a ne sega. Sprotivno na niv, Verica Haxivasileva Markovska smeta deka treba da se napravi revizija so koja kone~no }e se zatvorat site otvoreni pra{awa.

VESTI

14.04.2010

PO^NA IZGRADBATA NA NOVATA ZGRADA NA MNR o postavuvawe kamentemelnik deneska po~na izgradbata na noviot objekt na Ministerstvoto za nadvore{ni raboti, lociran na leviot breg na Vardar, me|u MOB i novata zgrada na Ustavniot sud. Premierot Nikola Gruevski koj go ozna~i startot na rabotite, istakna deka MNR vo negovoto sega{no sedi{te i vo prostoriite vo koi{to funkcionira se soo~uva so nedostig na dovolen broj kancelarii, soodveten park-

o Proektot za kataster na nedvi`nosti i registracija, Makedonija e izbrana me|u 12 pobednici vo natprevarot organiziran od Svetska banka. Natprevarot pod mototo "Proekti za poodobruvawe na `ivotot na lu|eto vo Evropa i Centralan Azija" e organiziran po tret pat, a vo nego u~estvo zele 280 proekti od Evropa i Centralna Azija. Proektot za katastar, ~ija realizzacija zapo~na vo 2004 godina, ovozmo`i 98% pokrienost vo zemjata so katastar za nedvi`nosti, za 70% se namaleni cenite na uslugite i dvojno e zgolemen brojot na transakcii zapi{ani vo katastarot. Markus Repnik, postojaniot pretstavnik na Svetska banka vo Makedonija, go pofali uspe{niot proekt i dodade deka Makedonija se smeta za lider na Zapaden Balkan vo prezemeni reformi vo rabotata na Agencijata za katastar na nedvi`nosti.

KVOTITE ZA LEKOVITE OD POZITIVNATA LISTA OSTANUVAAT NEPROMENETI

inansiskite sredstva izdvoeni za kvotite vo aptekite za lekovite koi {to se na primarnata pozitivna lista se isti za 2010 godina kako i za 2009 godina, soop{ti Fondot za zdravstveno osiguruvawe na Makedonija (FZOM). FZOM istaknuva deka e svesen oti odredeni apteki se `alat na pomali kvoti vo odnos na lani, me|utoa za razlika od lani ovaa godina istite finansiski sredstva se podeleni na pove}e subjekti (apteki). Izvr{ena e preraspredelba soglasno noviot pravilnik, spored koj kvotite se raspredeleni po to~no odredena formula i transparentni kriteriumi za sekoja op{tina i aptekite vo ramkite na sekoja op{tina. Od Fondot gi povikuvaat osigurenicite dokolku ne go najdat lekot koj {to im e potreben da se obratat do Fondot, telefonski na info-linijata 0800 33 222 za da mo`at nivnite slu`bi da ja iskontroliraat situacijata na teren.

BEZBEDNOSTA NA IT-PROIZVODITE KLU^NA ZA KOMPANIITE bezbeduvawe bezbedna, kontrolirana i sigurna IT-sredina e tema na godina{nata Majkrosoft-konferencija organizirana od lokalnata kancelarija vo Makedonija, {to se odr`uva vo Skopje, a celta e da se postigne nepre~eno i bezbedno realizirawe na delovnite procesi vo firmite. â&#x20AC;&#x17E;Bezbednosta na dejnostite e posakuvana cel na korisnicite, a istovremeno e dolgoro~na strategija na Majkrosoft kon realizacija na eden temelno nov pristap kon bezbednosta na pretprijatijata. Krajnata cel e da im se pomogne na firmite vo upravuvaweto so rizikot i davaweto pogolemi ovlastuvawa na vraboteniteâ&#x20AC;?,izjavi Dimitar Grozdanov, sovetnik za tehnologii na Majkrosoft Makedonija na godi{niot Microsoft Technology Update 2010, nastan koj sekoja godina go organizira Majkrosoft.

VELJANOVSKI JA POVIKUVA OPOZICIJATA DA SE VRATI NA KOORDINACIITE

ing-prostor i nedostig na prostorni uslovi za soodvetno izvr{uvawe na obvrskite i nadle`nostite na Ministerstvoto. Poradi tie pri~ini vrabotenite vo Ministerstvoto svoite rabotni zada~i gi izvr{uvaat raspredeleni na pove}e lokacii za koi dr`avata izdvojuva zna~itelni sredstva po osnova na zakupnina. Objektot }e ima vkupna povr{ina od 13.500 metri kvadratni, i }e ~ini 830 milioni denari.

SVETSKA BANKA GI NAGRADI REFORMITE VO KATASTAROT

retsedatelot na makedonskoto sobranie, Trajko Veljanovski gi povika koordinatorite na politi~kite partii od opozicija da se vratat na koordinativnite sredbi {to se odr`uvaat sekoj ponedelnik. So nadminuvawe na razlikite, Veljanovski gi povika parttiite da go dadat svojot pridones za demokratskiot dijalog vo Sobranieto. "Site 120 pratenici sme

zaslu`ni za pozitivniot izve{taj na EU i zatoa sega site zaedno treba da prodol`ime vo nasoka na EU-integraciite. Go povikuvam mnozinstvoto da poka`e pogolema otvorenost i razbirawe za barawata i predlozite na opozicijata bidej} i, sepak, samo site zaedno }e ja razvieme parlamentarnata demokratija", izjavi v~era Veljanovski. Toj naglasi deka barawata na opozicijata za

Skopje 2014, za delovnikot i za revizorskite izve{tai mo`at da se razre{at dokolku kooridnatorite na prateni~kite grupi se vratat na koordinaciite. Cvetanka Ivanova od SDSM mu pora~a na Veljanovski namesto da povikuva preku mediumite, zaedno so parlamentarnoto mnozinstvo da poraboti na otstranuvawe na pri~inite poradi koi ja napu{tile koordinacijata.

10 14.04.2010 Pratenicite od opozicijata upatija ostri zabele{ki za metodologijata po koja Komisijata gi utvrduva cenite na naftenite derivati i za ignorantskiot odnos kon xebot na gra|anite

OP[TESTVO

REGULATORNATA KOMISIJA ZA ENERGETIKA "NA TAPET" VO SOBRANIETO

RKE OBVINETA DEKA RABOTI ZA ENERGETSKITE KOMPANII KRAQEVSKI NE ZNAE KADE RABOTI SIN MU

poposka@kapital.com.mk

Kraqevski da objasni kako go dozvolil toa. “Mojot sin, koj e diplomiran elektroinèner, e polnoleten i moè sam da odlu~uva kade }e se vraboti. Jas iskreno ne znam dali sin mi e vraboten vo kompanijata koja se spomenuva vo javnosta. Toj e vraboten vo agencija, koja, pak, ispra}a kadri za potrebite na Telekom. Jas edinstveno zakonski ne smeam da vlijaam vrz kompanijata kade {to saka da se vraboti mojot sin, a jas ne sum izvr{il takvo vlijanie”, izjavi Kraqevski. No, Zakonot za spre~uvawe konflikt na interesi ne e na negova strana. Toj strogo zabranuva slu~ai koga privatniot interes vlijae ili moè da vlijae vrz nepristrasnoto vr{ewe na javniot interes.

{pedicii i osiguruvawe”, istakna Penov. Pratenikot Marijan~o Nikolov pra{a dali }e ima poskapuvawe na elektri~nata energija vo juni, no ne dobi odgovor. Pretsedatelot na RKE, Petrov,

vo svoeto 40-minutno objasnuvawe na srabotenoto, ka`a samo deka poradi krizata najgolemite izvoznici - kompaniite od te{kata i oboenata metalurgija - ja namalile potrebata od struja za 41%.

KATERINA POPOSKA a nizata kritiki i obvinuvawa od opozicijata i vladinite pretstavnici za (ne) zavisnoto rabotewe na Regulatornata komisija za energetika i za na~inot na koj raboti vo korist na kompaniite namesto vo interes na gra|anite so cenite {to gi utvrduva, pretsedatelot na RKE, Dimitar Petrov, ne odgovori ni{to. Iako precizno gi evidentira{e site zabele{ki, pra{awa i sugestii od pratenicite, bez nikakvo obrazlo`enie si zamina od v~era{nata sednica na sobraniskata Komisija za ekonomski pra{awa, na koja se razleduva{e izve{tajot za rabotata na RKE vo 2009 godina. Pratenicite od opozicijata upatija ostri zabele{ki

r`avnata komisija za spre~uvawe na korupcijata edna nedela ~eka odgovor od makedonski Telekom dali e tamu vraboten sinot na pretsedatelot na Komisijata za za{tita na konkurencijata, ^edomir Kraqevski, kako e vraboten, koga se slu~ilo toa i dali imalo i drugi prijaveni kandidati za taa pozicija. Potoa pretsedatelot na Antikorupciskata komisija, Ilmi Selami, }e utvrdi dali ima konflikt na interesi me|u Kraqevski, kako pretsedatel na Antimonopolskata komisija, koja go regulira Telekomot, i negoviot sin. Na v~era{nata sobraniska Komisija za ekonomski pra{awa, na koja se razgleduva{e raboteweto na Antimonopolskata komisija, dominira{e ovoj slu~aj. Pratenicite go povikaa

Opozicijata bara Regulatornata komisija za energetika da go preispita raboteweto na Okta Toj predlo`i deka popametno }e be{e ELEM namesto da dade 600.000 evra za da se reklamira, da gi prenameni vo REK Bitola. “Ako sakaat da se stavi red vo energetikata, neka go promenat Zakonot za energetika soglasno evropskite preporaki, neka go smenat direktorot na ELEM, Vlatko ^ingoski, i neka se prepu{tat na raboteweto na vicepremierot, Vlado Pe{evski, i na ministerot Fatmir Besimi”, pora~a Makraduli. Pratenikot od LDP, Risto Penov, pak, pobara pretsedatelot na Regulatornata komisija

zaa metodologijata po koja Komisijata gi utvrduva cenite na naftenite derivati. “Najiskreno vi ~estitam za napi{anoto, znaej}i pod kakov politi~ki pritisok rabotite. Vo Makedonija imame pomalo proizvodstvo na elektri~na energija i katastrofalna sostojba so gasovodnata mre`a, a toa ja poskapuva strujata na grbot na gra|anite. Zo{to vie ne ja namalivte cenata, koga uvoznata cena na strujata vo 2009 godina padna od 73,2 na 61,3 evrocenti?”, pra{a pratenikot od SDSM, Jani Makraduli. K

da mu odgovori od kade Okta ja nosi naftata i to~no koi tro{oci vleguvaat vo cenata na naftata, koja rezultira so previsoka maloproda`na cena na benzinite. “Va{a e dol`nosta da proverite koja nafta doa|a vo rafinerijata, {to e mnogu lesno. Iako velite deka biznisot so nafta e 880.000 toni godi{no, {to e nekade okolu 880 milioni evra godi{no, edna gre{ka vo cenata od edna decimala nekomu nosi ogromni profiti. Dali RKE utvrduva kakva nafta se nosi ovde? Kako se presmetuvaat transportnite tro{oci, dava~kite za L

OP[TESTVO ^lenovite na Komisijata za politi~ki sistem i odnosi me|u zaednicite od redovite na Nova demokratija ja napu{tija sednicata na spomnatata komisija za{to materijalite potrebni za rabota vo odnos na dnevniot red ne gi dobile na albanski jazik. MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

d v~era{nata sednica na Komisija za politi~ki sistem i odnosi me|u zaednicite, s$ pojasno stanuva â&#x20AC;&#x153;dobli`uvawetoâ&#x20AC;? na dvete albanski politi~ki partii. Pratenicite na DUI denes sedea, namesto do svojot koalicionen partner VMRO-DPMNE, do pratenicite od ND. ^lenovite na Komisijata za politi~ki sistem i odnosi me|u zaednicite od redovite na Nova demokratija ja napu{tija sednicata na spomnatata komisija za{to materijalite potrebni za rabota vo odnos na dnevniot red ne gi dobile na albanski jazik. Vakvata odluka ja poddr`a i DUI, sprotivstavuvaj}i se na sprotivnata strana od grupata na VMRO-DPMNE, kako na toj na~in da sakaa da se distanciraat od svojot partner vo vlasta.

14.04.2010

ND I DUI JA NAPU[TIJA SEDNICATA NA KOMISIJATA ZA POLITI^KI SISTEM

Flora Kadriu, po napu{taweto na sednicata, vo imeto na Nova demokratija gi obrazlo`i pri~inite za neu~estvo na ovaa partija vo rabotata na Komisijata izjavuvaj}i za novinarite: "Prateni~kata grupa na ND ja napu{ti sednicata na Komisijata za politi~ki sistem i odnosi me|u zaednicite zatoa {to nemavme materijali za rabota, odnosno predlog-zakonite ne bea prevedeni na albanski jazik soglasno zakonot za upotreba na jazicite. Postoi zakonska obrvrska site informacii i dokumenti da bidat prevedeni, no s$ u{te nema celosna implementacija na ovaa zakonska odredba i krajno vreme e parlamentarnoto mnozinstvo da se osvesti deka e

potrebno ispolnuvawe na pravata na pratenicite od albanska etni~ka pripadnost." Od istite pri~ini komisijata ne uspea nitu da po~ne so rabota po to~kite predvideni so dnevniot red, za{to pratenikot na DUI Xevat Ademi se javi so proceduralna zabele{ka za jazikot na pi{anite materijali vedna{ po otvoraweto na sednicata, na {to Silvana Boneva od VMRO-DPMNE predlo`i pauza za da se ispita zo{to sobraniskite slu`bi zadol`eni za izgotvuvawe na rabotnite materijali na pratenicite ne uspeale da im dostavat na ~lenovite od albanska nacionalnost materijali na nivniot jazik. Ovoj tehni~ki problem

ovozmo`i u{te tolku da padne vo o~i polarizacijata me|u makedonskite i albanskite partii vo Parlamentot. Interesno e {to 45-ta sednica na Komisijata za politi~ki sistem i odnosi me|u zaednicite treba{e da po~ne so promenet raspored na to~kite od dnevniot red, celosno prevrten vo odnos na onoj {to prethodno be{e najaven. Imeno, noviot dneven red na sednicata predviduva Komisijata najprvo da rasprava za platite na ~lenovite na Sudskiot sovet, sudiite, ~lenovite na Sovetot na javnite obviniteli i javnite obviniteli, a duri potoa da gi razgleduva izve{taite za rabotata na Sudskiot sovet, na Komisijata za

"Ne se e ispolneti pravata na pratenicicite od albanska etni~ka pripadnost" veli Flora Kadriu za{tita na pravoto za sloboden pristap do informaciite od javen karakter, na narodniot pravobranitel i na Sovetot na javnite obviniteli, site za 2009 godina. Sednicata na komisija po podolga pauza kone~no prodol`i, no i pokraj toa {to pretstavnicite na albanskite partii dobija materijali na nivniot jazik (i taka ja snema pri~inata

za bojkotot) i SDSM uspea da izdejstvuva to~kata za predlog-zakonot za Akademija za sudii i javni obviniteli da bide prva na dnevniot red, sepak, SDSM i albanskite partii odbija da u~estvuvaat vo rabotata na komisijata. VMRO-DPMNE vo svojata izjava za javnosta izrazi ~udewe od vakvoto odnesuvawe na SDSM, ND i DUI.

12 14.04.2010

KOMENTARI I ANALIZI

NOVOTO KORPORATIVNO UPRAVUVAWE VO POSTKRIZNIOT SVET

asokite i najdobrite praktiki na korporativno upravuvawe ne se primenlivi vo site okolnosti i tie ne vodat kon odli~no upravuvawe. Kompaniite treba da se svrtat kon integrirana ramka za korporativno upravuvawe, koja e bazirana na slednive prinici – situacionalnost, strate{ki pristap, integriranost i kontrola. Ova se tezite koi profesorot Martin Hilb, osnova~ na Institutot za liderstvo i upravuvawe so ~ove~ki resursi, vo ramkite na koj funkcionira Centarot za korporativno upravuvawe na Univerzitetot Sent Galen vo [vajcarija, gi iznesuva vo svojata kniga “Novoto korporativno upravuvawe vo postkrizniot svet”, objavena vo 2009 godina. Situacionalnosta povikuva odborot da bide agent na promeni. Hilb detektira nekolku problemi koi go onevozmo`uvaat ova. Prvo, vo nekolku navrati posle branovite na krizi vo korporativnoto upravuvawe bezmalku site zemji vo svetot donesoa nacionalni nasoki za korporativno upravuvawe. I toa e za pozdravuvawe. No, spored Hilb, ne e za pozdravuvawe toa {to anglo-saksonskiot sistem na korporativno upravuvawe e promoviran kako globalen standard. Vtoro, mekoto pravo ne dava nu`no odgovori i na mekite problemi vo kompanijata – odnosno donesuvaweto novi instrumenti od mekoto pravo ne zna~i deka }e gi zameni potrebite za integritet vo odnosite i procesite vo odborite. Treto, najdobrite praktiki naj~esto se dizajnirani za golemite javno-poseduvani i kotirani kompanii. I, ~etvrto, najdobrite praktiki za korporativno upravuvawe ne zna~at nu`nost i odli~nost vo upravuvaweto. Hilb povikuva odborot na direktori da ne se orientira vo svojata rabota na standardizirani preporaki, tuku da bara pristapi koi se soodvetni za sekoja kompanija. Strate{kiot pristap povikuva

odborot da bide naso~uva~ na vrednosta. Strate{kiot pristap vo odborot, spored ovaa ramka, se postignuva preku strate{ki naso~en sostav na timot na odborot na direktori, konstruktivna otvorenost na odborot i negova efektivna struktura i preku merewe na uspe{nosta na odborot spored merkite na akcionerite i drugite ~initeli. Odgovor na toa {to pretstavuva strate{ki pristap vo rabotata na odborot mo`e da se dade preku negacija. Piter Senx, direktor na centarot za organizacisko u~ewe na MIT Sloan-{kolata za menaxment postavi retori~ko pra{awe, vo koe ja podvle~e va`nosta na strate{kiot pristap vo sostavuvaweto na odborot: “Kako e mo`no eden odbor na direktori, vo koj sedat poedinci od koi sekoj ima koeficient na inteligencija od 120, zaedni~ki da imaat koeficient od 60?” Integriranosta povikuva odborot da funkcionira kako tim. So cel da se postigne strate{kiot pristap vo rabotata na odborot, objasnet pogore, Hilb upatuva deka treba da se sprovedat ~etiri klu~ni procesi: prvo, targetirano da se izberat ~lenovite na odborot, vtoro, da im se dava targetiran fid-bek na ovie poedinci za nivnite performansi, treto, ~lenovite na odborot da dobivaat targetirani nagraduvawa, i ~etvrto, da se obezbedi targetirano razvivawe na odborot. Preku upotreba na kvalifikacijata “targetiran”, Hilb celi da gi kvalifikuva procesite koi gi nabrojuva so cel tie da bidat to~no nani{aneti kon postignuvawe rezultati. Posledniot del od ramkata na novoto korporativno upravuvawe e kontrolata. Vo ovoj integriran pristap, kontrolnata i monitoring-funkcijata na odborot na direktori gi vklu~uva slednite funkcii: upravuvawe so rizici, vnatre{na kontrola, vnatre{na revizija, usoglasenost so pravnata i eti~kata ramka, komunikacija i izvestuvawe, merewe na efektivnosta,

nadvore{na revizija, finansisko izvestuvawe. Namesto “ili...ili”, Hilb upatuva deka negovata ramka nudi pristap na „i...i” i obezbeduvawe vrednost za akcionerite, potro{uva~ite, vrabotenite i vkupnata javnost; i pretrpriema~ka aktivnost na odborot na direktori i vgradeni kontrolni mehanizmi; i rezultati na kratok rok; i dolgoro~na odr`livost; i globalno u~ewe; i lokalni adaptacii; i kultura na performansi; i kultura na sorabotka. Profesorot Hilb go postavuva klu~noto pra{awe - dali prose~niot odbor na direktori denes e dobro opremen so znaewe, sposobnosti i ekspertiza za da gi izvr{uva dvete klu~ni funkcii: prvo, da obezbeduva strate{ka vizija za kompanijata, i vtoro, da vr{i kontrola vrz nejzinata rabota? Premnogu generalisti~kiot odbor na direktori moè da ne opfati nekoi od tehnikaliite vo rabotata na kompaniite i toa moè da ima razurnuva~ki posledici. Dodeka pak premnogu tehni~kite odbori moè da ne ja gledaat golemata slika, izoliraj}i ja kompanijata od kontekstot vo koj taa raboti. Vistinskiot sostav na odborot na direktori e delikaten balans i toj pred se vklu~uva dinamika na grupata. Toj e alehmija me|u komplementarni sposobnosti i karakteri. Vo svoite pozicii Hilb se zalaga protiv “najdobrite praktiki” kako pristap vo utvrduvaweto na posakuvanoto korporativno upravuvawe vo razli~ni kompanii, so pretekst deka vo razli~ni pravni i biznis opkruùvawa se razli~ni najdobrite strukturi i odnosi. Deka najdobrite nasoki za korporativno upravuvawe vo golemite kompanii ne se isti so onie vo malite kompanii; vo javno poseduvanite dru{tva ne se isti so onie vo semejnite kompanii; onie vo bankite ne se isti so tie, na primer, vo bolnicite; deka onie vo kompaniite vo SAD ne se isti so tie vo

kompaniite vo Velika Britanija. Sepak, nu`no e da se zabeleì deka i pokraj vakviot teoretski pristap, Hilb samiot, preku svojata integrirana ramka, dava mnogu detalni nasoki za korporativnoto upravuvawe na kompaniite. Na{iot komentar e deka su{tinata na nasokite i najdobrite praktiki ne e vo nivnata formulacija, tuku vo nivnoto ~itawe. Tie treba da bidat pro~itani od direktorite na kompaniite kako osnova za razmisluvawe i formulirawe pristap soodveten na sekoja kompanija. Vo pravo e Tieri Bu{, pretsedava~ na upravuva~kiot komitet na Globalnot forum za korporativno upravuvawe, ~ij soosnova~ e IFC, i {ef na oddelot za razvoj na privatniot sektor vo Dràvniot sekretarijat za ekonomski pra{awa na [vajcarija, SEKO, koj vo svojot osvrt na tezite na Hilb veli deka treba da se bide fer i da se priznae deka vo stavovite na Hilb ima malku {to novo, no deka toj gleda vrednost vo toa {to Hilb ponuduva osveùva~ki pogled za va`nosta na ~ove~kiot faktor vo korporativnoto upravuvawe vo ovie vremiwa na predizvici. Toa e osobeno upatno vo vreme koga ekonomskiot prostor odnovo gi pronao|a nesovr{enostite na svetot na bihejvorijalnata ekonomija, vo koja ekonomskite agenti moèbi ne se racionalni vo site okolnosti. Zna~i, vo na{eto vreme i vo korporativnoto upravuvawe pred kompaniite se pomalku stoi pra{aweto “{to” da se pravi – zo{to postulatite se postaveni - tuku kompaniite treba da dadat pred s$ (potvrden) odgovor “dali” istoto da se napravi. Za da go podobrat korporativnoto upravuvawe, kompaniite treba samo da re{at deka sakaat da odat vo taa nasoka, a vo najgolem del ostanatoto im e dostapno... (rakovoditel na proektot za korporativno upravuvawe na Me|unarodnata Finsiska korporacija (IFC) vo Makedonija,

KIRIL K IRIL NEJKOV rrakovoditel akovoditel na proektot r za k orporativno korporativno r r uupravuvawe r u na Me|unarodnata na u r Finsiska koorporacija korporacija rporacija (IFC) vo MakeMake ddonija do nija ni j ja

Dali odborite

na direktori vo novoto vreme mo`e da im obezbedat vrednost na akcionerite, potro{uva~ite, vrabotenite i na vkupnata javnost? Dali mo`e da bidat i pretpriema~ i vnimatelen kontrolor i da ja vodat kompanijata kon rezultati na kratok rok i da obezbeduvaat dolgoro~na odr`livost? Novata integrirana ramka na korporativno upravawe tvrdi deka toa e mo`no...

poddr`an od [vajcarskiot sekretarijat za ekonomski pra{awa. IFC e del od Grupacijata na Svetskata banka. Iznesenite stavovi se na avtorot i nenu`no gi odrazuvaat stavovite na IFC.)

KOMENTARI I ANALIZI

14.04.2010

KOMENTAR

ZAOBIKOLNICA

VENI, VIDI, VICI! retsedatelot na Regulatornata komisija za energetika, Dimitar Petrov "dojde, vide i si zamina" od Komisijata za ekonomski pra{awa, sosema spokoen, bez da dade ot~et za dilemite koi gi otvorija pratenicite. Iako prozvan za partiskoto rabotewe na Komisijata, za favorizirawe na interesite na energetskite kompanii, pa duri i za tolerirawe na moèn “kriminal” na nekoi od niv, Petrov s$ si zapi{a na list hartija i koga treba{e s$ da & objasni na javnosta i da pokaè deka Komisijata na ~elo so nego e transparentna i nezavisna, pretsedatelot Petrov si zamina. Zamislete koja dobles t?! Za~ud eni i pratenicite i novinarite. Petrov ne kaà dali strujata odnovo }e poskapi letovo i zo{to izostana logi~nata reakcija na Komisijata lani koga se namalila cenata na uvoznata struja? Ne odgovori nit u dali znae kakva nafta ni prodava OKTA, zo{to drasti~no rastat cenite na benzinite, dali nekoj “krade” od xebot na gra|anite i pravi milionski profiti, {to od strujata, {to od benzinite? Opozicijata kako i sekoga{ se "drzna" da poso~i d eka i samiot Petrov kako kadar na VMRO-DPMNE s$ u{te e pod pritisok na partiskite interesi i lobi-grupite, namesto da raboti neza-

visno i da ima obzir za gra|anite. Pra{awa do nedogled, ama ona {to bi ja interesiralo javnosta, verojatno e irelevantno za Petrov?! Pretsedatelot na ova regulatorno telo ostana i bez komentar, otkako

KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

vladini pretstavnici mu sugeriraa eks tra prihodot od lani da go prenameni za ovaa godina. Kako moè nekoj da mu ~epka vo “negoviot xeb"? ]e doìvee li Makedonija nezavisnite regulatorni tela edna{ da bidat transparentni kon javnosta? A ubavo ~ovekot be{e na samo metar od Sobraniskata govornica i moè{e da gi otfrli obvinuvawata i da kaè ve}e edna{ kako stojat rabotite. Ako ostane na istata pozicija, }e go po~ekame edna godina, i taka nas re~isi s$ ni pominuva vo ~ekawe.

PRAZNI KREVETI e ja nau~at li lekcijata, ohridskite hotelieri, deka cenite vo tekot na celata godina ne smeat da bidat isti? Ako konkurencijata od regionot prodolì vaka, sigurno deka eden den }e mora da ja nau~at ovaa lekcija i da gi namalat cenite, barem vo pred sezona. Inaku postojano }e pominuvaat kako za ovoj Veligden. Turisti~kata nauka veli deka prazen krevet vo hotelite e najskap. Vremeto koga bevme zatvoreni vo sopstvenite granici i ne moèvme da birame kade }e go pomineme godi{niot odmor, sega e zad nas. Viznata liberalizacija {iroko gi otvori mo`nostite za izbor na letuvawe, zimuvawe, vikend, odmor. Nikoj kaj nas s$ u{te ne gi analizira cenite, aran`manite i ponudite {to gi licitiraat turisti~kite operatori od regionot. Terminite: sezona, pretsezona i vonsezona, Ohrid ne gi prepoznava. Kako Ohrid da moè da funkcionira nezavisno od site determinira~ki faktori. Po zavr{uvaweto na sezonata }e se iznaslu{ame kako svetskata kriza i viznata liberalizacija ja rasipaa matematikata

]

{to turisti~kite rabotnici apstraktno samo ja posakaa. Dozvoluva li nivnata inventivnost da yirnat {to prvat nivnite kolegi vo stranstvo? A pravat mnogu. Da se ispolnat kapacitetite vo ekot na

ALEKSANDRA DIMOSKA ddimoska@kapital.com.mk dim os a@k osk a@ @ api app tal ta .co .com.m m.m . k

sezonata koja kaj nas trae triesetina dena, i ne e taka te{ka zada~a. Sedeweto so skrsteni race vo pretsezona i vonsezona, so ceni krenati do nebo, normalno deka nema da gi napolni nivnite xebovi. Za polni hoteli e potrebna inventivnost, ponuda na kompleksen turisti~ki proizvod, a stranskite tur-operatori toa vedna{ }e go prepoznaat i }e gi otkupat kapaciteite za celata sezona. Pa ohri|ani, potrudete se malku.

akedonija se nao|a vo samoto srce na Balkanot, na krstopatot pome|u Istokot i Zapadot. Dràvata, vo koja se presekuvaat krpenite i polni so dupki evropski koridori 10 i 8, na hartija sodrì u{te edna duzina soobra}ajni i geografski faktori koi uslovno n$ pravat gordi. Realnosta ja redefinira ovaa pozicija. Makedonija stana regionalna zaobikolnica. Vo sekoj pogled. Na politi~ki plan ve}e podolgo vreme na skopskiot aerodrom nema sletano visok diplomatski pretstavnik. Porakite koi se pra} aat se jasni. Kako posve` primer e posetata na amerikanskiot zamenik dràven sekretar Stajberg vo regionot, koj vo ramkite na balkanskata turneja ja zaobikoli Makedonija. Na ekonomski plan rabotite stojat u{te podramati~no. Makedonija za àl ja zaobikoluvaat stranskite direktni investicii, a pri~inata sekako deka ne e isklu~ivo povrzana so svetskata kriza. Da go zememe na primer poslednoto grupirawe, okrupnuvawe ili direkten vlez na stranskite trgovski sinxiri. Procesite se slu~uvaat vo site zemji od na{eto sosedstvo, osven kaj nas. Povtorno sme zaobikoleni. Nema ni traga od delegaciite na investitori koi bi go “videle ona {to drugite ne go gledaat”. Dano~niot raj e seriozno konkuriran od zemjite od opkruùvaweto koi gi ponudija istite beneficii, no otidoa i ~ekor ponatamu. Vo ovie dràvi denes pove}e od koga bilo postoi èstoka bitka za privlekuvawe na doma{nite i na stranskite investitori. Kako posleden primer koj vo sekoj pogled gi redefinira{e regional-

nite ekonomski odnosi e vesta za strate{koto povrzuvawe na Delta holding i na Agrokor. Pazarite vo regionot nikoga{ pove}e nema da bidat isti, a vesta ima i jaka politi~ka konotacija. Stanuva jasno deka ona {to Evropa vo kontinuitet go bara{e od dràvite vo Zapaden Balkan e da ostvarat visoka ekonomska sorabotka kako uslov za brz pat kon EU. Srbija i Hrvatska so ovoj ~ekor ja postignaa baranata cel. Efektot }e sleduva verojatno kako edno jasno skratuvawe na patot na Srbija kon EU. Hrvatska povtorno }e bide poddràna so golemi evropski pretpristapni fondovi. Ne mi e jasno zo{to odredeni logi~ni raboti kaj nas funkcioniraat kako vo psiholo{kiot triler “Ostrovot [uter”. Nie sme maheri od obi~ni raboti da kreirame cel set na kompleksni barawa. Uporno se obiduvame so “vozewe” na investitorite da gi navedeme na zaobikolen pat za da ne go realiziraat interesot. Treba da e jasno, deka barawata na investitorite se ednostavni. Tie baraat da ne bidat diskriminirani i vtoro da nema pravna nepredvidlivost, koja se realizira glavno preku ~esti promeni vo regulativata. Bidej}i i kaj dvata uslova pa|ame na ispit, ova e pri~inata zo{to ne uspevame da realizirame odreden dobar plan ili proekt od po~etok do kraj. ]e poso~am eden sovr{en primer. Proektite za proizvodstvo na energija od obnovlivi izvori kako {to se veterot, sonceto ili biomasata se top-tema na interes. Dràvata preku vladinite prestavnici i pretsedatelot vo ~esti obra}awa kon stopanstvenicite so voodu{evuvawe govori za potencijalite na biznisot. Dottuka s$ e

odli~no. Na teren sostojbata e sosema razli~na, a pri~inite se kontradiktorni. Prvo se stokmi zakonskata regulativa i se definiraa pravilata na igra. Za da se dobie licenca za proizvodstvo po beneficirani ceni na investitorot mu se potrebni 19 dokumenti, odnosno devet dozvoli. Potragata vo nivnoto obezbeduvawe voobi~aeno trae do 12 meseci i otkako ve}e po~naa da papsuvaat, dojde prvata izmena na uslovite. So nea se ograni~i kapacitetot na proizvodstvo i toa na 150 megavat-~asovi energija proizvedena od vetar i samo 10 megavat~asovi od sonce. Ova kako da ne be{e dovolno za da se odvratat od namerata investitorite, pa po brza postapka se donese nov pravilnik so koj se namalija cenite i rokot za pla}awe po beneficirani ceni. I seto ova se slu~i za pomalku od ~etiri meseci. So ovoj ~ekor povratot na investiciite se zgolemi na pove}e od osum godini. Totalno neisplatlivo i nekonkurentno vo odnos na drugite dr`avi. Dokolku celta e da ne se zapo~ne so proizvodstvo, makar toa bilo i simboli~no, taa e postignata. Koj ima korist od vakviot ~ekor? Nikoj. [teta? Site. Makedonija i vo ovaa sfera }e ostane na periferijata. A bidej}i lo{iot glas brzo se {iri, }e bideme zaobikoleni i od proizvoditelite na paneli, turbini, odlivci itn., na koi }e im be{e ekonomski isplatlivo da investiraat vo lokalno proizvodstvo. Investiciite }e ne zaobikolat i }e se prenaso~at kon zemjite od regionot kako {to se Grcija, Srbija ili Bugarija. Za sporedba, vo Bugarija momentalno instaliranite kapaciteti samo za solarna energija iznesuvaat 100 megavat-

RUBIN ZAREVSKI Konsultant za strate{ki menaxment i univerzitetski docent

Dr`avata, vo

koja se presekuvaat krpenite i polni so dupki evropski koridori 10 i 8, na hartija sodr`i u{te edna duzina soobra}ajni i geografski faktori koi uslovno n$ pravat gordi. Realnosta ja redefinira ovaa pozicija. Makedonija stana regionalna zaobikolnica. Vo sekoj pogled.

~asovi, a vo postapka e licencirawe na kapaciteti od u{te 1.000 megavat-~asovi. Dokolku se presmeta faktorot spored koj investicija za proizvodstvo na eden megavat-~as e okolu 2,5 milioni evra, vo Bugarija poslednata godina se investirani nad tri milijardi evra samo vo solarni farmi. Makedonija ja nema do`iveano ovaa brojka na investicii kumulativno vo site ovie godini po osamostojuvaweto. Kako {to se dvi`at rabotite sosema e izvesno deka nema da ja dostigneme ni vo narednite 20 godini.

14 14.04.2010

FEQTON

FELJTON-7

“KAPITAL” PO^NA SO SERIJAL STORII ZA TOA KAKO NAJGOLEMITE BIZNIS -UMOVI NA PLANETAVA GI PODGOTVIJA SVOITE STRATEGII ZA BORBA PROTIV GLOBALNATA KRIZA. PROÎTAJTE ZA TOA KAKVI ÊKORI PROTIV EFEKTITE OD RECESIJATA PREZEDOA ÊLNICITE NA SVETSKITE BANKARSKI I INVESTICISKI GIGANTI I KORPORACII OD VOL STRIT, NO I [TO SOVETUVAA POZNATI BIZNIS -TEORETIÂRI VO TAA NASOKA.

SVETSKITE BIZNIS - LIDERI PROTIV KRIZATA: ALAN MALALI, FORD MOTOR KOMPANI

PRERODBA VO VREME NA RECESIJA Ford napravi profit od 2,7 milijardi dolari vo 2009 godina: toa be{e prv profit na proizvoditelot na avtomobili vo poslednive ~etiri godini. Ona {to prikaznata ja pravi unikatna e toa {to kompanijata ne koriste{e dr`avni zaemi i po~na da se podgotvuva za “crni denovi” nekolku godini pred aktuelnava kriza. Koi lekcii mo`e da se nau~at od Ford? IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

eli dve decenii, Alan Malali, glavniot izvr{en direktor na Ford Motor, be{e fasciniran od uspehot na Tojota. Kako ~elnik na Boing vo ranite 1990ti, toj zamina vo Japonija da gi prou~uva proizvodnite metodi na Tojota, koi {to gi upotrebi za da go napravi pobrzo i poefikasno sostavuvaweto na boingovite avioni. Koga dojde vo Ford kon krajot na 2006 godina, Malali isto taka zna~itelno ~esto go

koriste{e “prira~nikot” na Tojota, fokusiraj}i se na ekonomi~nosta na motorite kaj novite modeli, kvalitetot i na t.n. globalni avtomobili {to treba{e da se prodavaat niz celiot svet. Toj duri i prezede eden top-menaxer od Tojota, Xejms Farli. “Najdobriot sistem na proizvodstvo”, re~e Malali za Tojota, na edna ve~era so novinarite vo 2006 godina. Vo momentov, izgleda u~enikot gi nadmina svoite u~iteli. Ford, koj {to uspea da gi izbegne problemite {to gi prinudija ostanatite dvajca od detroitskata trojka (Xeneral Motors i Krajsler) da pobaraat pomo{, prijavi iznenaduva~ki profit od 2,7 milijardi dolari za 2009 godina, prv vo poslednive ~etiri godini. Ostriot presvrt vo raboteweto na Ford, koj {to zabele`a rekordna zaguba od pove}e od 14 milijardi dolari vo 2008 godina, e vo ostar kontrast so tekovnite problemi na Tojota, koja {to vleze vo golemi nevolji po povlekuvaweto na stotici iljadi vozila zaradi problemi vo pedalite za gas.

ZGOLEMUVAWE NA PAZARNIOT UDEL PRVPAT PO 15 GODINI Faktot {to Ford cveta dodeka Tojota tone – istata onaa Tojota ~ij {to uspeh svoevremeno predizvika amerikanskite proizvoditeli na avtomobili da otpu{tat iljadnici vraboteni – predizvikuva istovremeno soàluvawe i ironija vo avtomobilskata industrija {irum svetot. Mnogu pove}e ironija, otkolku soàluvawe, se razbira. Zaradi svoite profiti, Ford planira site svoi 43.000 rabotnici vo halite da gi nagradi so po eden ~ek od 450 dolari. êkovite {to }e gi dobijat rabotnicite se prvi {to kompanijata gi deli od 2006 godina navamu. Iako toa e “sitne`” vo sporedba so nagradite od 8.000 dolari {to Ford gi dele{e pred edna decenija, koga ima{e dovolno pari duri i da najmi avioni so natpisi za blagodarnost do rabotnicite da letaat nad fabrikite vo Mi~igen. Dobivkata na Ford za minatata godina, koja {to Malali ja narekuva “istoriska”, delumno e rezultat na dlabokite kratewa na tro{ocite i otpu{tawata. Rabotnata sila na Ford sega e pomalku od polovina od onaa {to be{e pred pet godini. No, Ford isto taka prezede rizi~en ~ekor na pozajmuvawe na 23 milijardi dolari vo 2006 godina, pribiraj}i dovolno

“Biznisot mora da obrati pove}e vnimanie na rizikot i da gi sogleda dolgoro~nite posledici {to mo`e da gi predizvikaat kratkoro~nite odluki” veli Malali, ~elnikot na Ford

ke{ za da ja preìvee krizata vo koja se nao|a{e industrijata. Sledstveno, Ford prodolì da lansira novi vozila i marketin{ki da ja obrabotuva nivnata ekonomi~nost. Potro{uva~ite pokaàa deka sakaat da gi kupuvaat avtomobilite i bez privle~nite stimulacii {to gi dobivaa porano, a koi go kutnaa na ple}i avtomobilskiot biznis vo Detroit izminative godini. Ford be{e profitabilen vo sekoj region od svetot vo ~etvrtiot kvartal lani, vklu~itelno i Severna Amerika, vtor kvartal po red. Severna Amerika be{e izvorot na te{kotii za site avtoproizvoditeli, no za Ford be{e najprofitabilniot region so prihodi od 707 milioni dolari pred odano~uvaweto. Za edna godina, Ford po prvpat od 1995 godina go zgolemi pazarniot udel vo SAD. Za 2009 godina, pazarniot udel na Ford porasna na 16,1%, od 15% vo 2008 godina. “Za vreme na najte{kata ekonomska recesija poslednive 30-40 godini, zaradi cvrstinata na na{iot plan {to go zacrtavme pred nekolku godini, ne samo {to bevme sposobni da preìveeme, tuku i da postavime temeli za profitabilen rast, {to go gledame sega”, veli Malali. MENAXIRAWETO NA RIZICI E KLU^NATA RABOTA Uspe{noto liderstvo na Malali se zasnova na klu~nite ve{tini kako komunikacijata, sorabotkata i dobrata procenka. Alan Malali pokaà kako se primenuvaat ovie ve{tini vo krajno te{ko opkruùvawe. Toj ja transformira{e kulturata na Ford otkako zastana na ~elo na kompanijata i ja zasili sorabotkata me|u sektorite i regionite {to porano se natprevaruvaa

me|u sebe vo borbata koj da dobie pove}e resursi. Toj isto taka ja nametna transparentnosta, sre} avaj}i se redovno so vrabotenite i kreira{e sistem {to gi prikaùva glavnite brojki okolu proda`bata i pazarniot udel na mnogu povidliv na~in za organizacijata. Malali pomogna da se kreira ona {to go bara potro{uva~ot – kompanija koja ne samo {to ima silna proizvodna linija, tuku kreira i silen biznis i sekoga{ }e bide tuka za nego. ”Menaxiraweto na rizicite i noseweto odluki {to pomagaat vo menaxiraweto rizici e klu~nata rabota. Vo mnogu kompanii, ne e problemot vo toa {to nosat lo{i odluki, tuku {to ne nosat nikakvi odluki. Biznisot mora da obrne pove}e vnimanie na rizikot i da gi sogleda dolgoro~nite posledici {to moè da gi predizvikaat kratkoro~nite odluki” veli Malali. Profitot na Ford se podobruva blagodarenie na zgolemuvawata na pazarniot udel, podobrata cenovna politika i krateweto tro{oci. Vo 2006 godina, duri i pred da se pojavat prvite signali na finansiskata kriza vo SAD, Ford donese odluka. Gi sogledaa potencijalnite rizici i donesoa klu~ni strategiski re{enija. Tie vidoa deka ima potencijalen rizik vo padot na proda`bata, moèbi vidoa potencijalen rizik i na finansiskiot pazar. Zatoa pozajmija 23,6 milijardi dolari, {to se pokaà kako mudra odluka. Koga udri finansiskata kriza, a navistina silno ja udri avtomobilskata industrija, Ford be{e vo silna pozicija zatoa {to ima{e mnogu ke{. Xeneral Motors ne moè{e da najde pari {to mu trebaa da ja prebrodi burata i site znaeme {to se slu~i tamu.

KOMPANII & PAZARI 15

14/APRIL/2010 PROMOVIRAN “ARM MOJ VISTINSKI DOM”

“STARI KASARNI ZA NOV RAZVOJ”

ZZORAN ORA KOWANOVSKI:

BRANKO AZESKI:

““Do Do kkrajot na maj }}ee bbide i objaven za izbor ttenderot ende nnaa gr grade`na ffirma irma koja }e go nnapravi apra proektot zzaa stanovite”. sta

”Vo Makedonija vo momentov se gradat 5.000 stanbeni edinici, a potrebite iznesuvaat okolu 10.000. 00. Se nadevam deka makedonskite grade`ni kompanii }e ponudat cenii so koi }e mo`at da vlezat vo vakov akoov seriozen problem”.

M INI MINISTER ZA ODBRANA

Azeski A k upati apel do Vladata DDV-to od 5 % {to vaì do 2011 godina, da prodolì da vaì i ponatamu VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.

odeka proektot “Stari kasarni za nov razvoj”funkcionira samo na hartija, Ministerstvoto za odbrana mu dade prednost na proektot “ARM moj vistinski dom”. Na v~era{nata sredba me|u ministerot za odbrana Zoran Kowanovski, ministerot za transport i vrski, Mile Janakieski i pretsedatelite na stopanskite komori vo Makedonija, be{e utvrdeno deka na mestoto na kasarnite vo Skopje, Ki~evo, Tetovo, Kumanovo, [tip, Prilep i Veles, }e se gradat stanbeni objekti za pripadnicite na ARM. Okolu 4.300 od niv sega zasega se zainteresirani da kupat stan pri {to }e mora 30% od vrednosta da platat vedna{, a ostanatite 70% }e bidat obezbedeni od banka izbrana od Ministerstvoto za transport i vrski i }e se ispla}aat vo period od 10

godini od momentot na vseluvaweto. “Do kkrajot “D j na majj }e bide objaven tenderot za izbor na grade`na firma koja }e go napravi proektot, po {to }e moè da se nabavi potrebnata dokumentacija. Toa treba da zavr{i do 15 juni, a do 15 septemvri o~ekuvame da bidat gotovi proektite, po {to celokupnata dokumentacija }e bide prefrlena vo JP za stopanisuvawe so javen i deloven prostor, kade {to }e po~ne postapkata za izbor na makedonski grade`ni kompanii”, izjavi Kowanovski.Spored ministerot Janakieski, ovoj proekt zaedno so ostanatite za izgradba na pati{ta i aerodromi, }e pridonese za grade`ni{tvoto i ovaa godina da bide nositel na bruto-doma{niot proizvod.“Podatocite koi gi objavi Dràvniot zavod za statistika, pokaùvaat deka vo fevruari, soglasno so dadenite odobrenija za gradba, vrednosta na objektite e za okolu 15% povisoka sporedeno so istiot mesec lani”, re~e Janakieski doobjasnuvaj}i deka ovde golem udel ima i postapkata za proda`ba na grade`ni parceli.Spored Branko Azeski, pretsedatel na Stopanskata komora na Makedonija, vo momentov vo zemjava se gradat okolu 5.000 stanbeni edinici, a potrebite se okolu 10.000. “Sekoja vakva inicijativa e vo interes na makedonskite grade`ni kompanii, koi so sigurnost }e dobijat del od rabotite, a se nadevame deka }e ponudat ceni so koi }e moàt da vlezat vo vakov

PRETSEDATEL NA STIPANSKA KOMORA RA

seriozen proekt”, dodade Azeski gradovite vo koi ima prestruki upati apel do Vladata DDV-to tuirawe na Armijata. od 5 % {to vaì do 2011 godina, “U{te na samiot po~etok nada prodolì da vaì i ponatamu. javivme deka ova ne e proekt {to Sead Ko~an, pretsedatel na Komo- moè da se realizira za {est rata za grade`ni{tvo i Blerim meseci, tuku za nekolku godini”, Zlatku od Stopanskata komora na izjavi za Kapital Sa{ko Dimov, severozapadna Maedonija, izrazija portparol na ministerot Kowzadovolstvo {to Ministerstvoto za anovski. Nekoi od op{tinite ve} odbrana go zapo~na ovoj proekt, e dostavile urbanisti~ki planovi, no isto taka se nadevaat i deka no istite trebalo vo me|uvreme Ministerstvoto za transport i da se deta-lizraat, objasuvaat od vrski }e raboti i na proekti za Ministe-rstvoto za odbrana. Kako ostanatite gra|ani, ne samo za najatraktivna lokacija vo ramkite pripadnicite na ARM. na ovoj proekt e izbrana kasarnata Ilinden vo Skopje. Vo toga{nite “STARI KASARNI istraùvawa Kapital dozna deka ZA NOV RAZVOJ”VO MIRVAWE?! Do kade e proektot “Stari kasarni za ovaa lokacija se zainteresirale za nov razvoj” {to Ministerstvoto nekolku stranski investitori koi za odbrana pred nepolna godina sakaat da gradat elitna naselba. go promovira{e kako zna~aen in- Mo`no e Skoje da dobie u{te edna vesticiski ciklus? Zemji{teto od naselba od tipo na Vodno kade {to kasarnite vo Skopje, Bitola, Stru- }e se preselat golem del od rezimica, Ohrid, Veles, Debar, Dojran dencijalnite objekti na stranskite i Gevgelija e vo ista so-stojba kako ambasadi i misii vo zemjava. Za i za vreme na najavite za izgradba Ilinden postojat i golemi proekti na stanbeni naselbi, penzionerski koi datiraat od vremeto na predomovi, studentski gradovi, pa duri thodnata vlada. Kako i da e, èli akvaparkovi. Od Ministerstvoto bite, spored prvi~nite najavi od za odbrana velat deka proektot ne lokalnite samoupravi teèa pove}e stoi vo mesto, tuku naprotiv, deka od milijarda evra. Kolku }e teì sorabotuvaat so lokalnite samoupravi za vo najbrz moèn rok da niknat industriski pripadnici na ARM zainteresirani za kupuvawe na naselbi vo stan preku proektot “ARM moj vistinski dom”

4.300

nivnata realizacija, doprva }e se misli. Kolku za potsetuvawe, na mestoto na kasarnata vo Bitola treba da nikne filmski grad, akvapark, gradinka, trgovski centri, hoteli, golema benzinska pumpa, crkva, vo blizina na Strumica se planira nov grad so kompletna novoizgradena infrastruktura, zdravstveni objekti, policiska stanica, a vo Debar ekonomskata zona za lokalen razvoj. Grade`nite kompanii koga gi slu{naa ovie glamurozni najavi, ili se ispla{ija, pa ne projavija interes, ili samo ostanaa imuni na vetuvawata od ovoj tip. I vo 2007 godina op{tinite dobija ista vakva {ansa, no ne ja iskoristija. Sega im e daden neformalen rok, {to zna~i deka do 2013 godina na mestoto na kasarnite na ARM ve}e treba da ima gradbi.

15% 30%

povisoka vrednost na objektite vo fevruari godinava sporedeno so istiot mesec lani

od vrednosta na stanot, pripadnicite na ARM pla}aat vedna{, a ostanatite 70% vo period od 10 godini po vseluvaweto

16 14.04.2010

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

BERZA/AKCII/TRGUVAWE

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

Namerata na makedonskite otvoreni in-

vesticiski fondovi e da im ukaàt na gra|anite koj e najdobar na~in za vloùvawe na nivnite pari, vo zavisnost od toa kakvi se nivnite ìvotni naviki i afinititeti za prezemawe rizik

FONDOVITE PO^NAA DA GI ANIMIRAAT INVESTITORITE

OTVORENI DENOVI ZA SORABOTKA I TERENSKI OBIKOLKI VO BORBA ZA KLIENTI IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

nvesticiskite fondovi po~naa da pribegnuvaat kon metodi za animirawe na potencijalnite klienti so cel da se razdvi`i ovaa industrija vo zemjava. Taa e s$ u{te vo zarodi{, imaj}i go predvid vkupniot iznos na uplati, sporeden proporcionalno so poraz-

vienite finansiski pazari vo regionov. Dru{tvoto za upravuvawe so fondovi, Ilirika Fund Menaxment, na primer, za prvpat organizira Otvoren den za sorabotka so gra|anite, idniot vtornik vo sopstvenite prostorii. Site zainteresirani lica i potencijalni investitori }e imaat mo`nost da dobijat besplatni soveti za sekoj oblik na investirawe, kako i da se zapoznaat so novinite koi ova dru{tvo planira da gi implementira vo ramkite

na svoeto rabotewe. Isto taka, dru{tvoto }e im ovozmoì na site posetiteli da doznaat pove} e za toa vo koja grupa na investitori spa|aat i vrz osnova na toa, dokolku se zainteresirani, }e im bide definirana strategija za investirawe koja bi im obezbedila ostvaruvawe na nivnite posakuvani celi. “Namerata ni e da im ukaème na gra|anite koj e najdobar na~in za vloùvawe na nivnite pari, vo zavisnost od toa

kakvi se nivnite ìvotni naviki i afinititeti za prezemawe rizik. Konkretno, nie gi pretstavuvame akciskite fondovi so koi {to upravuva na{eto dru{tvo, no gra|anite moème da gi sovetuvame i za drugite formi na finansiski instrumenti, kako dràvni zapisi ili obvrznici za denacionalizacija. Celta e da sogledaat koja e najdobrata varijanta za da investiraat, a da ne prezemat ogromen rizik”, veli Kosta Kostadinovski,

izvr{en direktor vo Ilirika Fund Menaxment. Toj veli deka ne moè na nekoj {to ima, da re~eme, 50.000 evra vo banka i od kamatata podmiruva nekoi ìvotni tro{oci, da mu kaàt deka site pari treba da gi stavi vo fond. “No, dokolku se toa sredstva koi ne mu se su{tinski potrebni vo momentot, odnosno moè da si dozvoli izvesen rizik vo vloùvaweto, moème da razgovarame za nekakva kombinacija, del da stavi vo fondot, del da ostavi vo banka i sl.”, dodava Kostadinovski. Sepak, spored nego, celta na ovie otvoreni denovi ne e na gra|anite da im se napravi t.n. individualen portfolio-menaxment, {to pretstavuva sosema poinakva usluga na menaxirawe na li~nite finansii, tuku prvenstveno da im ukaàt na prednostite od investirawe vo fondovi, so krajna cel tie da steknat udeli vo nego. KANCELARII OTVORENI ZA ZAINTERESIRANITE INVESTITORI I vo investiciskiot fond KD Fondovi velat deka zasileno rabotat na privlekuvawe novi klienti. Od godinava nastapuvaat so tri novi proizvodi. Voveduvaat nov fond za {koluvawe, fond za ìvotno osiguruvawe kako i fond za individualno investirawe. “So fondot za {koluvawe, roditelite u{te otsega moàt da im obezbedat kvalitetno obrazovanie

na svoite deca so uplati, koi zaedno so godi{niot prinos, moè da im obezbedat {koluvawe vo najelitnite fakulteti vo regionot. Vo delot za ìvotnoto osiguruvawe nudime proizvod so koj klientite dobivaat i besplatno ìvotno osiguruvawe preku investiraweto vo na{iot fond. Vo ovoj del }e sorabotuvame so nekolku osiguritelni kompanii. A tretiot proizvod e za individualno investirawe, odnosno klientite }e moàt da upla} aat sredstva koga sakaat i kolku sakaat”, veli Laze Kam~ev, izvr{en direktor na KD fondovi. Spored nego pozitivnite ekonomski pokazateli koi doa|aat od dràvata i odnadvor pokaùvaat deka pretstoi rast na pazarot vo naredniot period. Nivnata strategija za privlekuvawe klienti podrazbira edukacija na site zainteresirani gra|ani vo nivnite prostorii, kade {to vratite se otvoreni sekoj den. “Mora da im objasnime na lu|eto, {to zna~i pred s$ investiciski fond, {to e udel, {to zna~i koga berzite rastat, no i koga pa|aat. Mora da gi informirame deka pa|aweto na berzite moè i da se iskoristi za kupuvawe akcii po poniski ceni, za podocna da se profitira koga tie }e se oporavat. Zna~i, se obiduvame da im go objasnime sekoj aspekt na investiraweto”, dodava Kam~ev.

BERZANSKI INFORMACII

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, vtornik-13.04.2010)

KOMPANII & PAZARI

18 14.04.2010 ODLO@ENA PRODA@BATA NA AD PIVARA-BITOLA VO STE^AJ o vtora intervencija na izvr{itel, deneska vo Bitola be{e najavena i odlo`ena proda`bata na nedvi`niot imot na AD „Pivara” vo ste~aj, fabrika pod hipoteka. - Vrednosta na nedvi`niot imot e podelena na tri dela, eden del {to e pod hipoteka, vtoriot vo koj poslednite ma{ini bea del od proizvodstveniot proces i tretiot del koj e pod hipoteka kaj delovnite banki. Vakvata podelena proda`ba na fab-

rikata, a ne vo celost, ne im odi vo prilog na porane{nite vraboteni koi pobaruvaat tri plati i neisplateni pridonesi za poslednite pet godini, izjavi na dene{nata sredba so novinarite, Cvetan Petrovski pretsedatel na sindikatot vo bitolskata pivarnica. AD „Pivara”Bitola vo ste~aj ima {est neuspe{ni javni proda`bi na nedvi`niot imot. Najgolem interes za kupuvawe na ovoj objekt deneska poka`ala fir-

POMALKU TURISTI OVOJ FEVRUARI VO ODNOS NA LANSKIOT mata DOO „Mardi”-Radovi{, no proda`bata e odlo`ena. Spored ste~ajniot upravnik Josip Dimitrovski, najdobro bi bilo Pivarnicata da prodol`i so rabota, a dokolku dojde do promena na dejnosta, toga{ tro{ocite bi bile mnogu pogolemi. – Sega prekinuva procedurata na izvr{uvawe i povtorno po~nuva ste~ajnata postapka, poso~i ste~ajniot upravnik Dimitrovski na sredbata so novinarite.

rojot na turistite vo fevruari 2010 godina, vo odnos na fevruari 2009 godina, e namalen za 6,3%, a brojot na no}evawata e zgolemen za 4,9%. Spored podatocite na Dr`avniot zavod za statistika, brojot na turistite vo fevruari 2010 godina iznesuva 26. 048, a brojot na no} evawata iznesuva 61.000. Brojot na doma{nite turistite vo fevruari 2010 godina, vo odnos na fevruari 2009

godina, e namalen za 5,8%, a brojot na stranskite e namalen za 6,8%. Brojot na no} evawata na doma{nite turisti vo fevruari 2010 godina, vo odnos na fevruari 2009 godina, e zgolemen za 19,6%, a brojot na no}evawata na stranskite turisti e namalen za 9,3%. Vo periodot januarifevruari 2010 godina, vo odnos na istiot period od prethodnata godina, brojot na turistite e namalen za 14,5% i toa kaj doma{nite

turisti ima namaluvawe za 17,8%, a kaj stranskite ima namaluvawe za 10,9%.

OSIGURUVAWETO NA IZVOZOT KAJ MBPR NE IM VR[I RABOTA NA SITE IZVOZNICI

POGOLEM IZVOZ SE OSIGURUVA KAJ GOLEMI OSIGURITELNI KOMPANII ILIJA GE^EV

METODI PENOVSKI $ u{te e mal brojot na makedonski kompanii {to ja koristat opcijata za osiguruvawe na izvozot {to ja nudi Makedonskata banka za poddr{ka na razvojot. Podatocite dobieni od makedonskata Carina govorat deka vo Makedonija ima okolu 122 iljadi registrirani kompanii, pritoa okolu 75 iljadi se registrirani za uvozno-izvozna dejnost. Iako nivniot broj ne e mal, sepak, aktiven izvoz od taa vkupna brojka vr{at samo okolu 1.500. Od niv dosega samo 64 izvoznici sklu~ile dogovor za osiguruvawe na izvozot, {to pretstavuva samo 4% od aktivnite izvoznici. Od vkupniot ostvaren izvoz minatata godina vo vrednost od okolu 2 milijardi evra, okolu 95% im pripa|a na ovie aktivni izvoznici. MBPR spored dostavenite podatoci ovozmo`ila da se poddr`i i obezbedi naplata na izvoz vo vrednost od 15 milioni evra, {to vo sporedba so celokupniot izvoz minatata godina pretstavuva zanemarlivi 0,7%. Spored Darko Stefanovski od Sektorot za kreditno osiguruvawe na MBPR s$ u{te e mal brojot na kom-

Vo Makedonija okolu 1.500 kompanii aktivno se zanimavaat so izvoz. Od niv dosega samo 64 izvoznici sklu~ile dogovor so Makedonskata banka za poddr{ka na razvojot za osiguruvawe na izvozot. Nekoi od izvoznicite velat deka bankata nema finansiska mo`nost da ja pokrie vrednosta na proektite {to tie gi realiziraat vo stranstvo,pa zatoa se osiguruvaat kaj pogolemi svetski osiguritelni ku}i panii koi go primenuvaat ova osiguruvawe. "Vrz osnova na sostojbata od 31.12.2009 godina do bankata bile podneseni okolu 193 barawa od strana na 64 izvoznici za odobruvawe na krediten limit vo 23 zemji. Od podnesenite barawa Bankata sklu~ila 52 polisi za osiguruvawe kade {to se odobreni 99 limiti. Na ovoj na~in bankata ovozmoìla da se poddrì izvoz vreden okolu 15 milioni evra vo razli~ni dejnosti, prete`no vo sektorot na farmacevtski proizvodi, hrana, elektromaterijali”, veli Stefanovski. POGOLEMITE IZVOZNICI SI BARAAT DRUGO ÂRE Iako ovoj koncept na realizacija na osiguruvaweto e prezemen od tekovnite reosiguriteli na MBPR i toa

Atradius Re so sedi{te vo Dablin, R. Irska, koj e del od internacionalnata grupacija Atradius etablirana kako edna od vode~kite kompanii vo svetot vo ovoj biznis; potoa Nationale Bor od Amsterdam, Holandija. Sepak, makedonskite izvoznici poka`uvaat mnogu mal interes da se osiguraat kaj MBPR poradi visokite tro{oci za osiguruvawe, osobeno za grupata zemji koi se so povisok rizik. Taka, spored generalniot direktor na IGM Trejd , Ilija Ge~ev, iako e zapoznaen so ovaa ponuda na osiguruvawe od strana na MBPR, sepak, istata ne gi zadovoluva potrebite na negovata kompanija. “Tro{ocite za ovoj vid osiguruvawe se golemi, bidej}i kako izvoznici prinudeni sme da rabotime so niski

marì so cel da izvezuvame na evropskiot pazar, pa zatoa poisplatlivo e da se osigurame kaj nekoja golema osiguritelna ku}a kako {to e Antarius. Mnogupati sme razgovarale vo MBPR za podobri osiguritelni uslovi, no za toa problem pretstavuva i lo{iot rejting koj go ima dràvata i regionov voop{to. Isto taka, bankata nema i finansiska mo`nost da ja pokrie vrednosta na proektite koi kako kompanija gi realizirame vo stranstvo. Zna~i, tro{ocite za osiguruvawe se visoki, a osven toa bankata nema mo`nost da osiguruva golemi sumi poradi {to potrebno e vo nea da se napravat zna~itelni reformi za da funkionira podobro", ni izjavi Ge~ev. POLISATA ZA OSIGURUVAWE ]E SLU@I KAKO OBEZBEDUVAWE ZA BANKARSKITE KREDITI Inaku, kako korisnik na trgovsko-kreditnoto osiguruvawe moè da se javi sekoj doma{en stopanski subjekt, koj vr{i izvoz na stoki i uslugi na otvorena smetka so rok na pla}awe do 180 dena. Stefanovski od MBPR veli tokmu sorabotkata so ovie kompanii & ovozmoùva na MBPR da ponudi proizvod spored svetskite standardi i uslovite prifatlivi za me|unarodniot pazar. "Sorabotkata so ovie kompanii & ovozmoì na bankata da go prezentira proizvodot

GENERALEN GENERALEN DIREKTOR DIREKTOR NA NA IGM IGM TREJD TREJD “Mnogupati “Mnogupati sme sme razgovarale razgovarale so so MBPR MBPR za za podobri podobri osiguritelni osiguritelni uslovi, uslovi, no no za za toa toa problem problem pretstavuva pretstavuva ii lo{iot lo{iot rejting rejting koj koj go go ima ima dr`avata dr`avata ii reregionov, gionov, voop{to. voop{to. Isto Isto taka, taka, bankata bankata nema nema ii finansiska finansiska mo`nost mo`nost da da ja ja pokrie pokrie vrednosta vrednosta na na proektite proektite koi koi kako kako kompanija kompanija gi gi realizirame realizirame vo vo stranstvo”, stranstvo”, veli veli Ilija Ilija Ge~ev, Ge~ev, sopstsopstvenikot venikot na na IGM IGM od od Kavadarci Kavadarci

0,7%

iznesuva osigurenata vrednost na izvozot od strana na MBPR minatata godina

od aktivnite izvoznici podnele okolu 193 barawa za odobruvawe na krediten limit vo 23 zemji

spored svetskite standardi, na na~in i pod uslovi prifatlivi na me|unarodniot pazar, no istovremeno da gi koristi i servisnite povolnosti koi gi razvile ovie institucii vo svoeto rabotewe“, veli Stefanovski. Taka, na primer, ispituvaweto na bonitetite na stranskite partneri se vr{i vrz osnova na informacii dobieni direktno od lokalnite institucii. Isto taka, vo slu~aj na osiguren nastan - ste~aj ili prodolèno nepla}awe preku mreàta na agencii na reosiguritelite, bankata moè direktno da pristapi do dol`nikot preku lokalnata institucija ili agent i da intervenira vo nasoka na brzo re{avawe na problemot.

Vakvata sorabotka ja promovira bankata kako izvor koj moè da obezbedi solidna finansisko-ekonomska informacija za makedonskite trgovski dru{tva. So toa doma{nite uvoznici bi moèle potoa od stranskite dostavuva~i da kupuvaat stoka na odloèno, dokolku raspolagaat so dobar bonitet, a pritoa da ne mora da otvoraat bankarski garancii ili avansno da pla} aat za kupenata stoka. Na ovoj na~in pokraj za{tita vo me|unarodnata trgovija bankata ovozmoùva i promocija na makedonskoto stopanstvo. Stefanovski najavuva i deka se vo tek aktivnostite za promovirawe na dogovorot za osiguruvawe, odnosno polisata kako kolateral pri koristewe na bankarski uslugi. Ova e od osobeno zna~ewe za privatniot sektor, kako glaven dvigatel na ekonomskiot rast bidej}i ovozmoùva polesen pristap do finansiski sredstva i do popovolni uslovi.

KOMPANII & PAZARI

14.04.2010

TRGOVCITE NEZAINTERESIRANI ZA OTKUP NA ZELKA VO STRUMI^KO

EKSPOLOXIK- NOVA MARKETING-AGENCIJA NA PAZAROT

rgovcite i izvoznicite re~isi ne se zainteresirani za prifa} awe na godina{noto proizvodstvo na proletnata zelka pod plastenici vo strumi~ko, pred s$, poradi zadocnetata berba za 10 do 15 dena. Zemjodelcite se revoltirani i stravuvaat deka rodot } e im ostane neprodaden, a tro{ocite okolu proizvodstvoto nepokrieni. â&#x20AC;&#x153;Poradi docneweto na berbata, zemjodelcite se vo panika

snovana u{te edna marketing-agencija Ekspoloxik. Celosniot naziv na novata kompanija e Dru{tvo za marketing Ekspoloxik D.O.O- Skopje. Spored podatocite od Centralniot registar, novata kompanija e osnovana so osnoven vlog od 310 iljadi denari, a nejzini sopstvenici se Zlatko Perinski i Nenad Petreski. Osnovnata dejnost koja }e ja vr{i novoosnovanata kompanija e agencija za marketing. Kako upravitel na Ekspoloxik, spored informaciite od Registarot se javuva Bojan Perinski.

i se ispla{eni dali }e se prodade proletnava rekolta. Iako ima{e najavi za plasman na stranskite pazari, sepak, kaj proizvoditelite i trgovcite postoi rezerviranost okolu toa dali }e bide ostvaren izvoz pribli`en na minatogodi{niotâ&#x20AC;?, velat vo zemjodelskoto zdru`enie Gradinar. Poradi minatogodi{niot uspe{en plasman, zemjodelcite godinava gi zgolemija povr{inite pod proletna zelka.

NAMESTO DA SE RASFRLA PO MARKETING-KAMPAWI, VLADATA TREBA DA GO PODDR@I BIZNISOT

PODDR[KATA NA MALITE BIZNISI NE VREDI NI KOLKU DVA REKLAMNI SPOTA METODI PENOVSKI gencijata za poddr{ka na pretpriemni{tvoto raboti so godi{en buxet od samo 330 iljadi evra so koj treba da poddr`i iljadnici mali biznisi. Iako vladata nekolkupati najavi pogolema pomo{ i poddr{ka za maliot biznis, sepak, se ~ini deka prioritet & se mediumskite spotovi za koi so godini tro{i pari bez nekoi golemi efekti. Denovive samo za izrabotka na mediumski spotovi za promocija na makedonskite sela i planini, kako i makedonskata kujna, Vladata sklu~i dogovori od okolu 500 iljadi evra {to e skoro dva pati pove}e od buxetot koj godinava e predviden za Agencijata za poddr{ka na pretpriemni{tvoto. No, vo otsustvo na stranski investicii i na svetska ekonomska poddr{ka, vladata namesto da gi poddr`uva biznisite, tro{i pari za neproduktivni tro{oci. Ottuka stanuva o~igledno deka vo buxetot ima pari za s$, samo ne se raspredeleni spored barawata na stopanstvoto.

Vladata nekolkupati najavi pogolema Iako pomo{ i poddr{ka za maliot biznis, sepak, se

~ini deka prioritet & se mediumskite spotovoi za koi so godini tro{i pari bez nekoi golemi efekti. Denovive, samo za izrabotka na mediumski spotovi za promocija na makedonskite sela i planini, kako i makedonskata kujna, vladata sklu~i dogovori od okolu 500 iljadi evra, {to e skoro dva pati pove}e od buxetot od 330 iljadi koj godinava e predviden za Agencijata za poddr{ka na pretpriemni{tvoto Inaku, Agencijata za poddr{ka na pretpriemni{tvoto (APP) e osnovana vo 2003 godina i nejzina osnovna cel e poddr{ka na pretpriemni{tvoto i konkurentnosta i razvoj na maloto stopanstvo. Celna grupa na agencijata naj~esto se pretprijatijata koi imaat pomalku od 50 vraboteni, kade {to 51% od sopstvenosta e privatna, pri {to se nezavisni vo svoeto rabotewe i istovremeno ostvaruvaat godi{en obrt od 1,5 milioni evra. Agencijata, isto taka, poddr`uva i trgovci-poedinci, zanaet~ii i drugi davateli na uslugi. [TO RABOTI AGENCIJATA Agencijata nudi dva vida na poddr{ka - finansiska i

nefinansiska. Ovie vidovi na poddr{ka se so edinstvena cel ostvaruvawe na misijata na agencijata koja se sostoi vo kreirawe na povolno ekonomsko opkruùvawe i zakonska regulativa, sozdavawe na institucionalna infrastruktura za poddr{ka i razvoj na pretpriemni{tvoto i konkurentnosta na maloto stopanstvo, sproveduvawe i koordinacija na me|unarodna i dràvna poddr{ka za mikro, malite i srednite biznisi. Za realizacija na svoite mnogubrojni aktivnosti, Agencijata sorabotuva so razni fondacii za poddr{ka na maloto stopanstvo, so razvojni centri, pretpriemni~ki inkubatori, evro info-centri, privatni konsultanti i drugi. Iako & e ovozmoèno da

dobiva finansiski sredstva od donacii i od sopstveno vr{ewe na dejnosti, sepak, najgolemiot del finansiski sredstva gi obezbeduva od dr`avniot buxet po prethodno donesena godi{na programa od strana na vladata za nejzinoto rabotewe. Vrz osnova na ovogodi{niot buxet za APP, predvideni se vkupni sredstva vo iznos od okolu 330 iljadi evra od koi 64% ili nekade okolu 213 iljadi

evra se buxetski sredstva, a ostatokot }e bidat pribrani od donacii. Od site ovie predvideni sredstva od strana na vladata, spored buxetskata presmetka, za poddr{ka na maloto stopanstvo predvideno e da bidat iskoristeni samo 65 iljadi evra. Ostatokot od sredstvata se nameneti za plati i tekovni tro{oci na Agencijata. So vakov skromen buxet treba da se o~ekuva deka

Agencijata vo tekot na ovaa godina }e bide soo~ena so golemi problemi za realizacija na svoite aktivnosti. Pretpriemni{tvoto e biten dvigatel vo razvojot na sekoe stopanstvo i ekonomijata. Poradi toa, neophodno e da se zgolemat buxetskite sredstva koi treba da se stavat na raspolagawe na Agencijata so cel istata da ja vr{i funkcijata za koja e i osnovana..

20 14.04.2010

BANKI I FINANSII

NLB TUTUNSKA BROKER AD SKOPJE NA BERZATA KAKO NLB TUTUNSKA BANKA

GR^KATA KRIZA E SOVLADANA, SPORED UPRAVITELOT NA AVSTRISKATA CENTRALNA BANKA

amesto preku brokersko dru{tvo, NLB na berzata }e trguva preku Tutunska banka. Brokerskata ku}a NLB Tutunska Broker AD Skopje, od v~era na berzata e registrirana pod novo ime NLB Tutunska Banka AD. NLB Tutunska banka so trguvawe na Makedonska berza v~era zapo~na da trguva preku sistemot BEST pod {ifrata “tn”. “So trajnoto isklu~uvawe od

vropskiot plan za uka`uvawe pomo{ na Grcija go ”deaktivira” mehanizmot na gr~kata kriza i se o~ekuva da ne dozvoli Atina da stane cel na {pekulacii, izjavi deneska upravitelot na avstriskata centralna banka Evald Novotni, koj e i ~len na upravniot sovet na Evropskata centralna banka (ECB). Stavaweto na raspolagawe na kreditna linija od okolu 30 milijardi evra, za {to

~lenstvo, ~lenkata NLB Tutunska Broker AD Skopje go gubi statusot i pravata na ~lenka na Berzata, dodeka pravata na drugite ~lenki kon NLB Tutunska Broker AD Skopje koi se steknati pred nejzinoto isklu~uvawe, kako i pravata na Berzata po odnos na nereguliranite finansiski obvrski na NLB Tutunska Broker AD Skopje, ostanuvaat vo sila”, stoi vo soop{tenieto od berzata.

be{e odlu~eno na krajot na minatata sedmica od zemjite od evrozonata, “o~igledno be{e sovladuvawe na edna isklu~itelno te{ka situacija”, izjavi Novotni, po sredbata so avstriskiot pretsedatel Hajnc Fi{er. Od gledna to~ka na ECB re{enieto na evropskite zemji treba da dozvoli “da & se pomogne na Grcija taa da si pomogne sebe si”, dodade toj, istaknuvaj}i oti na toj na~in }e bidat odbieni {pekula-

tivnite napadi. - Ubedeni sme deka taa cel mo`e da bide postignata, izjavi Novotni.

1.077

milijardi evra iznesuvaat privatnite doznaki od stranstvo vo 2009 godina

DIJASPORATA PRA]A 6 PATI POVE]E PARI OD VREDNOSTA NA STRANSKITE INVESTICII

PE^ALBARITE JA ODR@UVAAT MAKROEKONOMSKATA STABILNOST ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

eviznite doznaki od stranstvo, odnosno parite {to pe~albarite gi pra}aat vo zemjava, se najseriozniot izvor na monetarna i socijalna stabilnost. Minatata godina, koja pomina vo znakot na krizata, nivoto na devizni doznaki dostigna rekordni 1.077 milijardi evra, {to e duri 6 pati pove}e od vkupnite stranski direktni investicii od 181 milioni evra. Ovie pari na iselenicite vo golema mera go pokrivaat trgovskiot deficit i pomognaa da se odr`i stabilnosta na denarot. Od tuka proizleguva i zaklu~okot deka parite od gasterbajterite ja spasija makedonskata ekonomija od poserizoni posledici od recesijata i od pogolemi zagubi na deviznite rezervi. Ekspertite komentiraat

transferi od dijasporata se glavni mon Pari~nite etarni i socijalni stabilizatori. Minatata godina, koja pomina vo znakot na krizata, nivoto na devizni doznaki dostigna rekordni 1.077 milijardi evra, {to e duri 6 pati pove}e od vkupnite stranski direktni investicii od 181 milioni evra. Ovie pari na iselenicite vo golema mera go pokrivaat trgovskiot deficit i pomognaa da se odrì stabilnosta na denarot. Ekspertite komentiraat deka e mnogu va`no kako }e se dviàt vo idnina ovie transferi bidej}i imaat ogromno zna~ewe za makroekonomskata stabilnost na zemjata deka e mnogu va`no }e se dviàt vo idnina ovie transferi, bidej}i imaat ogromno zna~ewe za makroekonomskata stabilnost na zemjata. “Koga stanuva zbor za odr`livosta na ovie prilivi od stranstvo, nikoj ne moè da precizira kako }e se dviàt vo idnina, no srednoro~nite izgledi se dobri za nas. Spored moite posledni podatoci, pozitivniot trend na zgole-

meni prilivi od stranstvo prodol`i i ovaa godina i deluva stabilizira~ki vo platniot bilans. Od druga strana, pak, golem del od tie pari, iako go finansiraat trgovskiot deficit, dopolnitelno go prodlabo~uvaat, bidej}i parite se tro{at za uvoz od stranstvo (na avtomobili, oprema, obleka itn.). Zemjata ne treba da se potpre samo na ovie prilivi i vo idnina, so

popu{taweto na krizata, treba da se raboti na pomasovno privlekuvawe na stranski direktni investicii kako izvor na stabilnost i ekonomski razvoj”, veli profesorot na Ekonomskiot fakultet, Mihail Petkovski. Interesno e {to minatata krizna godina, koga se o~ekuva{e deka iselenicite nema da pra}aat tolku pari doma poradi finansiski problemi, vrednosta

181

milioni evra stranski investicii vlegle vo zemjava minatata godina

MIHAIL PETKOVSKI PROFESOR NA EKONOMSKI FAKULTET "Zemjata ne treba da se potpre samo na ovie prilivi i vo idnina, so popu{taweto na krizata, treba da se raboti na pomasovno privlekuvawe na stranski direktni investicii kako izvor na stabilnost i ekonomski razvoj. Koga stanuva zbor za odr`livosta na ovie doznaki od stranstvo, nikoj ne moè da precizira kako }e se dviàt vo idnina, no srednoro~nite izgledi se dobri za nas. Spored moite posledni podatoci, pozitivniot trend na zgolemeni prilivi od stranstvo prodolì i ovaa godina i deluva stabilizira~ki vo platniot bilans. Od druga strana, pak, golem del od tie pari, iako go finansiraat trgovskiot deficit, dopolnitelno go prodlabo~uvaat, bidej}i parite se tro{at za uvoz od stranstvo (avtomobili, oprema, obleka itn.).” na doznakite iznenaduva~ki dostigna rekord. Ako se analizira nivoto na doznaki vo poslednite 15 godini, proizleguva deka privatnite pari~ni transferi od

stranstvo se zgolemile duri za 24 pati. PARITE OD GASTERBAJTERITE IMAAT OGROMNO SOCIJALNO ZNAÊWE Pari~nite transferi od stranstvo, osven vrz monetarnata stabilnost vlijaat i vrz socijalnoto obezbeduvawe na mnogu semejstva vo zemjava. Spored edno istraùvawe, duri 150 iljadi makedonski semejstva redovno dobivaat finansiska pomo{ od nivni bliski vo stranstvo. Toa e dovolen fakt koj potvrduva kolkavo e socijalnoto zna~ewe na deviznite transferi za Makedoncite. Brojot na iselenici od Makedonija {to rabotat vo stranstvo se procenuva na okolu 500.000 lu|e, {to pretstavuva okolu 25% od populacijata vo zemjava. Spored analizata vo izve{tajot za zna~eweto na doznakite od stranstvo za razvojot na Makedonija, parite {to gi pra}aat pe~albarite imale isklu~itelno pozitivno vlijanie na ìvotot na nivnite doma}instva vo tatkovinata. Spored istoto istraùvawe, samo edna tretina od migrantite ispra}aat pari vo Makedonija, a najgolem del od niv do 5.000 dolari. Samo mal del od pe~albarite im pra}ale golemi sumi pari na svoite semejstva. Istraùvaweto, isto taka, pokaùva deka duri polovina od site migranti {to pra}aat pari, naj~esto ne go pravat toa preku formalni kanali kako {to se agenciite za transfer na pari, po{tite ili bankite, taka {to polovina od parite {to gi pra}aat na{incite voop{to i ne se evidentiraat vo oficijalnite statisti~ki podatoci.

BANKI I FINANSII

14.04.2010

TUTUNSKA BANKA I IFC ]E POTPI[AT DOGOVOR ZA NOVA KREDITNA LINIJA

NOVI ^LENOVI NA NADZORNIOT ODBOR NA STATER BANKA

LB Tutunska banka i Me|unarodnata finansiska korporacija - IFC vo Biznis centarot na Skopski saem denes vo 11.30 ~asot sve~eno }e potpi{at dogovor za nova kreditna linija. Na sve~enoto potpi{uvawe na dogovorot }e govorat pretsedatelot na Upravniot odbor na NLB Tutunska banka, \or|i Jan~evski, vicepremierot i minister za finansii Zoran Stavrevski, vicepremierot Vladimir Pe{evski kako i regionalniot pretstavnik na Me|unarodnata Finansiska Korporacija (IFC) Xovani Daniele i pretsedatelot na nadzorniot odbor na NLB Tutunska banka, Matej Narat.

ugarite Svetlozar Karane{ev, Plamen Paraskevov, Radosveta Koeva se novi ~lenovi na nadzorniot odbor na Stater Banka-Kumanovo. Novi nezavisni ~lenovi na nadzorniot odbor, pak, }e bidat Riste Gu{terov i Vencislav Stojkov. Dosega{ni ~lenovi na nadzorniot odbor na bankata bea Islan|anite Oskar Gardarson, Finur Rejr Stefason i Haldor

Benxamin Torbergson i kumanov~ankata Valentina Popovska. Radovi{kiot biznismen Risto Gu{terov be{e i vo prethodniot sostav na nadzorniot odbor na bankata. Stater banka pred edna nedela be{e prezemena od strana na bugarskata Centralna kooperativna banka, otkako prethodniot sopstvenik, islandskiot Majlstoun, bankrotira{e poradi finansiskata kriza.

MAKEDONIJA JA NEMA ME\U ZEMJITE OD INTERES NA HIPO ALPE ADRIA tkako avstriskiot nedelnik "Format" objavi delovi od tajniot dokument od 150 strani za ponatamo{nata sudbina na Hipo Alpe Adria Grupa, koja avstriskata vlada odlu~i da ja nacionalizira vo dekemvri minatata godina, se oglasi i noviot pretsedatel na upravata na Hipo, Gotvald Kranebiter. Kranebiter za avstriskoto radio "O1#" izjavi deka Hipo }e ostane prisutna vo Avstrija, Hrvatska, Slovenija, Srbija i Bosna i Hercegovina, a bi trebalo da se povle~e od Italija, Germanija i Ukraina. Spored nego, na avstriskiot pazar bankata Hipo nema da gi zatvori svoite kancelarii vo Viena i Salcburg, a }e se namali brojot na kancelariite

pretsedatel na upravata na Hipo, Noviot Gotvald Kranebiter, za avstriskoto radio "O1" izjavi deka Hipo }e ostane prisutna vo Avstrija, Hrvatska, Slovenija, Srbija i Bosna i Hercegovina, a bi trebalo da se povle~e od Italija, Germanija i Ukraina. Vo planot koj {to go otkrija avstriskite novinari, Makedonija ne stoi kako zemja kade {to Hipo ostanuva da operira. Hipo Alpe Lizing od Skopje zasega demantiraat povlekuvawe vo Koru{ka, kade {to ostanuva sedi{teto na bankata. Spored detalnite planovi od tajnite dokumenti, Hipo }e stane dvojno pomala banka vo odnos na sega{nata golemina i }e ostane na samo pet od dosega{nite 13 pazari. Hipo, spored tie dokumenti, }e go prodade K

celiot nedvi`en imot, site hoteli vo nejzina sopstvenost, a }e se oslobodi i od svojot udel vo turisti~kite kompanii. Planirano e i da se namali goleminata na kreditite na zemjite od Evropskata unija za 57% na 14 milijardi evra. Vo tajniot dokument stoi i deka upravata na Hipo planirala E

17.03.2010 21

proda`ba na bankata za 2014 godina, so ogled na toa {to duri vo 2013 godina se o~ekuva bankata povtorno da raboti profitabilno. Isto taka, se naveduva deka so ogled na golemata izlo`enost na pazarite na Jugoisto~na Evropa na lo{i zaemi, avstriskata vlada }e mora vo Hipo da vbrizga dopolnitelna finansiska injekcija od 2,6 milijardi evra. I pokraj vakvite pi{uvawa na avstriskite mediumi, od makedonskoto lizing-dru{tvo na Hipo Alpe Adrija tvrdat deka ne ja napu{taat zemjava. Od kompanijata velat deka grupacijata vo momentov go segmentira pazarot, so cel polesno da upravuva so nego i potvrduvaat deka Makedonija vleguva vo vtoriot segment, no toa vo nikoj slu~aj ne zna~i napu{tawe na spomenatite L

2013

godina se o~ekuva bankata povtorno da bide profitabilna

pazari. Spored niv, i vo najlo{oto mo`no scenario Hipo â&#x20AC;&#x201C; Makedonija }e ostane vo zemjava vo narednite pet godini. Sepak, vo planot koj {to go otkrija avstriskite novinari, Makedonija ne stoi kako zemja kade {to Hipo ostanuva da operira. G

pazari od dosega{nite 13 }e pokriva kompanijata spored tajniot dokument

22 14.04.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

AMERIKANCITE ZAINTERESIRANI ZA KOZLODUJ merikanskata kompanija Vestinghaus e zainteresirana za izgradba na sedmiot reaktor za edinstvenata bugarska nuklearna centrala Kozloduj. Bugarskoto Ministerstvo za ekonomija, energetika i turizam, soop{ti deka kompanijata Vestinghaus, koja prethodno u~estvuva{e vo modernizacijata na nuklearkata Kozloduj, go pretstavila nuklearniot reaktor od novata generacija AP1000 so visok stepen na za{tita

i so mo`nost za izgradba od tri godini. Kompanijata, isto taka, objavila deka e podgotvena i da go licencira gorivoto za rabota na ruskite nuklearni reaktori vo Bugarija. Nuklearkata Kozloduj, vo dogovor so kompanijata TVEL, ima obvrska da koristi rusko nuklearno gorivo do 2020 godina. Bugarskata vlada ima namera da objavi tender za izgradba na sedmi reaktor na nuklearkata Kozloduj. Sofija od bezbednosni

pri~ini gi zatvori prvite ~etiri reaktori na Kozloduj, na predlog na Evropskata komisija, neposredno pred vlezot vo Evropskata unija, kon krajot na 2006 godina.

SLOVENIJA VLO@ILA 704 MILIONI DOLARI VO SRBIJA ZA OSUM GODINI irektnite investicii na Slovenija vo Srbija od 2001 godina do 2009 godina iznesuvaat 704 milioni dolari, a vkupnite investicii vo pari i stoka se proceneti na pove}e od milijarda dolari,- izjavi zamenikdirektorot na Agencijata za stranski vlo`uvawa i promocija na izvozot (SIEPA), Bojan Jankovi}. Slovene~kite investicii vo

Srbija bile raznovidni, a najzna~ajni vlo`uvawa imalo vo finansiskiot sektor, vo oblasta na osiguruvaweto, prehranbenata industrija i grade`ni{tvoto. Nadvore{no-trgovskata razmena na dvete zemji, kako {to izjavi Jankovi} kontinuirano rastela od 2001 godina i zaklu~no so minatata godina iznesuva 5,3 milijardi dolari.

GUVERNEROT NA HRVATSKATA NARODNA BANKA @EQKO ROHATINSKI PREDUPREDI

VLADINITE MERKI NE VODAT KON RE[AVAWE NA PROBLEMITE VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

rvatska e vo period na preìvuvawe, a ne vo period na otvorawe perspektiva za izlez od ekonomskata krizata, re~e guvernerot na Hrvatskata narodna banka (HNB), @eqko Rohatinski na nau~no-stru~nata Konferencija za hrvatskiot finansiski pazar. Guvernerot istakna deka 2010 godina }e bide godina na stagnacija, i ja spomena Grcija kako primer koj pokaùva deka ne treba da se o~ekuva ne~ija pomo{. Nezadovolen od dosega{nite rezultati od dràvnite merki za pomo{ na ekonomijata, Rohatinski izjavi deka nema argument poradi koj HNB, bi prodolìla so namaluvawe na zadolìtelnite rezervi, otkako na po~etokot na 2010 godina stapkata e namalena od 14% na 13%. Pokraj nezadovolstvoto od dosega{nite vladini merki za pomo{ na ekonomijata i kritikite za nekoi od kriteriumite za dodeluvawe na krediti vo sorabotka so komercijalnite banki i Hrvatskata banka za obnova i razvoj (HBOR), Rohatinski napomena deka ponatamo{noto namaluvawe na zadolìtelnite rezervi, bi moèlo da predizvika vlo{uvawe na odnosite vo platniot bilans, a ne treba da se zanemari i problemot so inflacija. Guvernerot istakna deka bez ponatamo{ni promeni vo doma{niot pazar, so sega{noto nivo na likvidnost i tekovnite merki, vk-

Nezadovolen od dosega{nite rezultati od dràvnite merki za pomo{ na ekonomijata guvernerot na Narodnata banka na Hrvatska (HNB), @eqko Rohatinski izjavi deka nema argument poradi koi HNB, bi prodolìla so namaluvawe na zadolìtelnite rezervi, otkako na po~etokot na 2010 godina stapkata e namalena od 14% na 13%.

upnite krediti ovaa godina moè da se zgolemat za 6%, na dràvata 10% i drugi sektori 5,5%. MO@E LI 2010 GODINA DA DONESE PROMENI Dokolku nema zna~ajni fiskalni prilagoduvawa, guvernerot oceni deka nema da ima ni mo`nost pogolemiot del od kreditniot potencijal i vkupnata lividnost da se naso~at kon proizvodstvo. Rohatinski predupredi deka najgolem problem ima vo proizvodstvoto i dodade deka posebnite merki, na primer subvencii za izgradba na stanovi, dràvnite in-

vesticii vo izgradbata na pati{ta ne se vo nasoka na re{avawe na osnovniot problem. Vrabotuvaweto, kako cel, bara odr`liv ekonomski rast, a deficitot na platniot bilans i nadvore{niot dolg na dr`avata se glavnite pre~ki za odr`liv rast. Deficitot na tekovnata smetka na platniot bilans namalen e od 9,2 na 5,2% od Bruto-doma{niot proizvod (BDP), no problemot ostanuva bidej}i nadvore{niot dolg poras-

ODLUKATA ZA VIZNATA LIBERALIZACIJA ZA ALBANIJA VO JUNI dlukata za liberalizacija na vizniot reìm za albanskite dràvjani moè da se o~ekuva da bide soop{tena na Saraevskiot samit, {to }e se odrì na 2 juni ovaa godina, soop{ti italijanskiot minister za nadvore{ni raboti, Franko Fratini, po sredbata so albanskiot dràven vrv. Spored Fratini, Albanija ovaa godina bi moèla da dobie i datum za pregovori

za ~lenstvo vo Evropskata unija (EU). Komentiraj}i ja politi~kata kriza vo Albanija, Fratini naglasi deka taa ne smee da se reflektira vo EU, a odgovornosta za krizata podednakvo }e ja snosat i vlasta i opozicijata. [efot na italijanskata diplomatija razgovaral so albanskiot premier, Sali Beri{a, i za izgradba na nuklearna centrala vo Albanija.

nal od 83% na skoro 100% od BDP. Hrvatskata premierka Jadranka Kosor, se pofali so vladinite merki protiv ekonomskata kriza i

izjavi vi deka o~ekuva ovaaa godina Hrvatska atska da izleze od ekonomskata kriza. za.

JADRANKA KOSOR PREMIERKA NA HRVATSKA â&#x20AC;&#x153;Site baraat promeni, site baraat aat ne{to da se napravi, a malkumina, ina, mo`am da re~am nikoj, ne se soglaglasuva promenite da po~nat od nego. go. nime, Koga ovaa sostojba }e ja promenime, toga{ }e otideme napredâ&#x20AC;?, re~e Kosor.

KOALICIJA NA PAHOR I JAN[A BI PODDR@ALE SAMO 15% OD SLOVENCITE lovene~kite izbira~i ne bi go poddr`ale formiraweto na t.n. Golema koalicija dokolku sega{nata vlada na premierot Borut Pahor ostane bez mnozinstvo vo Parlamentot, poka`a anketata koja ja objavi qubqansko "Delo". Golemata koalicija sostavena od Socijaldemokratite (SD) na Pahor i Slovene~kata

demokratska partija (SDP) na porane{niot premier, Janez Jan{a, bi ja dobila poddr{kata od samo 15% od Slovencite. 39% smetaat deka raspa|aweto na sega{nata koalicija bi dovelo do raspi{uvawe predvremeni izbori, a 40% smetaat deka Pahor treba da izdr`i so malcinska vlada u{te dve i pol godini, do redovnite parlamen-

tarni izbori. Iako pokraj ekonomskata kriza, koja dovede do golem pad na popularnosta na vladata na leviot centar, vo Slovenija ve}e nekolku meseci se {pekulira za mo`nosta za formirawe na tehni~ki preodna vlada ili Golema koalicija sostavena od dvete najgolemi partii. No, ovaa mo`nost zasega ja negiraat i Pahor i Jan{a.

BALKAN BIZNIS POLITIKA

14.04.2010

TURIZAM

HRVATSKATA VLADA DAVA 30 MILIONI EVRA ZA PROMOCIJA NA TURIZMOT rvatska ovaa godina }e vlo`i 30 milioni evra vo turisti~kata promocija. Toa e za dva milioni evra pove}e od lani. Vladinata Komisija za koordinacija i sledewe na podgotvitelnite aktivnosti za turisti~kata 2010 godina soop{ti deka po~etnite rezultati se dobri. Hrvatskata premierka, Jadranka Kosor, izja-vi deka za dobrite po~etni rezultati da kulminiraat so uspe{na turisti~ka sezona, va`no e site rabotnici vo turizmot, direktorite na nacionalnite parkovi, ministrite, `upaniite i lokalnite odgovorni lica da dadat maksimum znaewe, volja i anga`man. Taa gi povika i rabotodava~ite i sindikatite, kako vladini socijalni partneri, da vodat smetka za toa deka najavite za blokadi i sindikalni {trajkovi za turistite bi pretstavuvale eventualna preporaka za poseta na Hrvatska. Hrvatskiot minister za turizam, Damir Bajs, pretstavi niza novi mer-

ki koi se ve}e usoglaseni so Svetskata turisti~ka organizacija. Turisti~kata sezona zapo~nuva od prvi april, a }e trae do 31 oktomvri. Za prvpat }e stapi na sila poednostaveniot vizen reìm za gostite od Kazahstan, Kina, Indija, Jordan, Katar, Kuvajt, Oman i Obedinetite Arapski Emirati, kako i za turistite od Rusija i Ukraina. Bajs gi istakna i pari~nite subvencii vo vozdu{niot prevoz, zajaknuvaweto na afirmacijata na eno i gastro-ponudata i na kulturata, i mo`nosta za organizirawe na turi preku koi Hrvatska bi se pozicionirala kako lifestyle destinacija kvaliteten ìvoten stil so akcent na ekologijata i za{tita na okolinata. Za internet-promocija izdvoeni se dvojno pove}e sredstva od minatata godina. Kampawata za stranskite pazari, osven vo Germanija, Italija, Avstrija, ê{ka, Francija i Holandija, pro{irena e i vo Ukraina, Makedonija, Bugarija, Romanija, Srbija i Bosna i Hercegovina.

Za uspe{na turisti~ka sezona, hrvatskata premierka, Jadranka Kosor, izjavi deka e va`no site rabotnici vo turizmot, direktorite na nacionalnite parkovi, ministrite, `upaniite i lokalnite odgovorni lica da dadat maksimum znaewe, volja i anga`man

Direktorot na Hrvatskata turisti~ka zaednica, Niko Buli}, izjavi deka na globalniot televiziski pazar: Si-En-En, Bi-Bi-Si, Vorld Eurosport i Eurowuz }e bidat prika`uvani spotovi za promocija na hrvatskiot turizam.

24 14.04.2010

SVET BIZNIS POLITIKA

PO URIVAWETO NA POLSKIOT PRETSEDATELSKI AVION

^OVE^KIOT FAKTOR KRIV ZA URIVAWE NA POLSKIOT AVION VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

e pretpostavuva deka jazi~nite barieri me|u ruskite kontrolori na letawe i polskite piloti, kako i pritisokot na patnicite od visok rang da se sleta vo Smolensk, pridonele za katastrofalnata nesre}a vo sabotata, vo koja zaginaa polskiot pretsedatel, Leh Ka~inski, prvata dama na Polska i 96 visoki pretstavnici na dràvniot vrv. Ruskiot aviokontrolor, Pavel Plusnin - koj bil posledniot ~ovek {to zboruval so ekipaòt na pretsedatelskiot avion "tupolev 154" pred toj da se urne, izjavil deka imal pote{kotii vo komunikacijata so pilotite, koi {to zboruvale so siroma{en ruski jazik. “Izgovaraweto na brojkite pretstavuva{e pote{kotija za niv, pa jas ne moèv da ja opredelam nivnata altituda”, izjavil Plusnin za ruskiot novinski portal. Od druga strana, porane{niot premier na Polska, bratot bliznak na po~inatiot pretsedatel, Jaroslav Ka~inski, posle nesre}ata izjavil deka pretsedatelot bil cvrsto odlu~en da pristigne vo Smolensk, duri i pri rizik od sletuvawe vo uslovi na

Islednicite na

nesre}ata ja otfrlija mo`nosta za tehni~ka neispravnost na pretsedatelskiot avion, koj se urna vo gustite drvja vo Smolensk, a koj bil star 26 godini. Istragata v~era poka`a deka ~ove~kiot faktor bil presuden.

magla, kade {to trebalo da prisustvuva na memorijalnata slu`ba za 70-godi{ninata od Katinskiot masakr – za {to se smeta deka, isto taka, pridonelo za nastanuvaweto na nesre}ata, bidej}i samiot pretsedatel insistiral da sletaat pri takvi uslovi. Porane{niot socijalisti~ki premier, Leèk Miler, soop{til deka pretsedatelot imal golema èlba da prisustvuva vo Katin, a pilotite toa go znaele, no go prifatile i rizikot vo koj ja zagubile kontrolata. Toj istaknal deka za Polska }e bide teòk period procesot na zamenuvawe na `rtvite, me|u koi bea i golem broj na K

visoki oficeri od polskata armija. “Koga lu|eto umiraat, se veli deka tie se nezamenlivi”, naglasil Miler, i dodade deka vo ovoj slu~aj } e bide mnogu pote{ko da se pronajdat lu|e koi dostojno }e gi prezemat mestata na talentite koi zaginaa vo nesre}ata. Islednicite na nesre}ata ja otfrlija mo`nosta za tehni~ka neispravnost na pretsedatelskiot avion koj se urna vo gustite drvja vo Smolensk, a koj bil star 26 godini. Istragata v~era pokaà deka ~ove~kiot faktor bil presuden. Glavniot obvinitel na Polska, Andrèj Seremet, posle prvi~nite intervjua koi gi napravil so aviosoobra} ajnite kontrolori, zaklu~il deka nemalo nikakvi uslovi za sletuvawe vo toj moment. Pilotite se obidele da sletaat i pokraj sovetot od kontrolorite na letawe da ne go pravat toa. Serement vo svojot izve{taj dodal deka snimikite od letot }e bidat vnimatelno preslu{ani, so {to }e se doznae dali pilotite bile pod pritisok na pretsedatelot koj gi ohrabruval da sletaat. No, toj istakna deka vo momentot ne postoele takvi informacii. Kako {to prodolùva istragata za avionskata nesre}a, mnogu od Poljacite se pra{uvaat kako bilo dozvoleno zaedno

da letaat so eden avion tolku mnogu visoki op{testveni li~nosti, vklu~uvaj}i gi site visoki oficeri na polskata armija, {efovite na nacionalnata bezbednost, {efot na nacionalnata banka, pove}eto glavni sovetnici na vladata i 18 pratenici,. Polskiot voen ekspert, Vojcie~ Lu~ak, pra{uva kako e vozmo`no protokolot da dozvolil site ovie lu|e da patuvaat vo istiot avion, zaedno?! Vo me|uvreme, vo Moskva prodol`i procesot za identifikuvawe na osta-

natite tela. Prvi~no mo`ele da se identifikuvaat samo 14 tela pronajdeni na mestoto na nesre}ata, a ostanatite `rtvi }e se identifikuvaat po pat na DNK-testovi. 9 tela s$ u{te ne se pronajdeni, a v~era bilo identifikuvano teloto na prvata dama na Polska. Polskite voeni avioni treba da gi prenesat telata na `rtvite vo tatkovinata najdocna do ~etvrtok. Teloto na pretsedatelot Ka~inski, vo nedelata be{e doneseno vo Var{ava, a se o~ekuva, L

dokolku e vozmo`no, da bide pogrebano vo sabota vo zaedni~ka slu`ba so drugite `rtvi. Polskite rabotnici v~era odràle ednominutno mol~ewe, dodeka na pove} eto u~enici od Var{ava im bilo dozvoleno da ja posetat pretsedatelskata palata i da se potpi{at vo Knigata na àlost. Privremeniot pretsedatel na Polska, Komorovski, izjavi deka saka pogrebot, koj }e se odrì na Pilsudskiot plo{tad vo Var{ava, da prestavuva izraz na nacionalnoto edinstvo.

26 14.04.2010

PATOT DO USPEHOT

SEMJUEL PALMISANO, GLAVEN IZVR[EN DIREKTOR NA IBM

NA[A CEL E USPEHOT NA KLIENTITE Za da gi obedini okolu svojata vizija, Palmisano gi pottiknuva site 350 iljadi vraboteni vo kreiraweto i odr`uvaweto na osnovnite vrednosti na IBM – posvetenost na uspehot na klientite, inovacija i doverba IGOR PETROVSKI

igor@kapital.com.mk

em Palmisano e poznat kako ~ovekot {to ja transformira{e IBM (IBM) vo “integrirana globalna mreà”, kako {to toj ja narekuva, koja {to gi naso~uva svoite najdobri talenti kon re{avawe na te{kite problemi na klientite. Kompanijata, ikona na amerikanskata industrija, do pred desetina godini site ja znaevme kako proizvoditel na kompjuteri, no denes IBM e najmalku toa. Pod vodstvo na Palmisano, koj {to dojde na ~elo na IBM vo mart 2002 godina, firmata go prodade oddelot za laptopi TinkPad na kineskiot Lenovo, go napu{ti proizvodstvoto na kompjuterski hard-diskovi i agresivno se vklu~i vo segmentot na globalni IT-uslugi i analitika na podatoci, kupuvaj}i popatno u{te stotina drugi kompanii. S$ na s$, Palmisano potro{i 50 milijardi dolari na prezemawa, istraùvawe i razvoj, so cel da ja podgotvi kompanijata za tektonskite pomestuvawa vo biznisot. Za da gi obedini okolu svojata vizija, Palmisano gi stimulira site 350 iljadi vraboteni vo kreiraweto i odrùvaweto

na osnovnite vrednosti na IBM – posvetenost na uspehot na klientite, inovacija i doverba. Negovite napori se isplatuvaat, zatoa {to prihodite na IBM rastat od godina vo godina, dostignuvaj}i 104 milijardi dolari za minatata godina, vo vreme na recesija. Doznajte ne{to pove}e za osnovnite principi na liderstvoto {to go praktikuva Sem Palmisano. LIDEROT NE GI ZNAE SITE ODGOVORI Palmisano vaka gi opi{uva prvite momenti otkako ja prezel rakovodnata palka od Lu Ge-rstner: “Na po~etokot si mislite deka gi imate site odgovori. Nabrzo sfativ deka e mnogu pova`no da obedinite silni timovi” KOMANDUVAWETO I KONTROLATA SE ZASTARENI MENAXERSKI STILOVI “Vo IBM, od 407 iljadi vraboteni, ja namalivme brojkata na 212 iljadi vo periodot 20012005 godina. Vo 2006 godina imavme rekordni prihodi i profitni margini. Treba da gi najdete najdobrite lu|e i da ja ohrabruvate sorabotkata me|u niv” NAM NI E CEL USPEHOT NA NA[ITE KLIENTI, A NE SAMO ZADOVOLUVAWETO NA NIVNITE POTREBI Palmisano pominuva 60-70%

Palmisano ima sostanoci samo edna sedmica vo mesecot, a ostatokot od vremeto e na pat, sre}avaj}i se so klienti i slu{aj}i za nivnite potrebi od svoeto vreme so klientite. Denovite na beskrajni finansiski sostanoci se ve}e minato. Globalnite finansiski sistemi na IBM ovozmoùvaat sekoj da ima pristap do informacijata vo realno vreme, globalno, taka {to menaxerite nema potreba da tro{at vreme po sostanoci za da razmenat informacii. Palmisano ima sostanoci samo edna sedmica vo mesecot, a ostatokot od vremeto e na pat, sre}avaj}i se so klienti i slu{aj}i za nivnite potrebi. POÎTUVAJTE GI SVOITE SORABOTNICI, SLU[AJTE [TO IMAAT DA VI KA@AT “Sum zabeleàl deka nekoi od najdobrite svetski biznis-lideri ne se stavaat sebesi vo centarot na vnimanieto. Tie imaat po~it kon drugite. Tie se dobri slu{ateli. Ova e isklu~itelen ~ove~ki kvalitet, no isto taka i izvonredna lide-rska osobina. Lu|eto se otvoraat polesno kon vakvite lideri, glasno go kaùvaat svoeto mislewe, pridonesuvaat pove}e”, veli Palmisano. NE GLEDAJTE JA VA[ATA KARIERA ISKLUÎVO KAKO LINEARNA PROGRESIJA Palmisano veli deka eden od najdobrite soveti {to gi dobil vo svojata rabota e od eden negov porane{en {ef, koj

mu prepora~al da prezema pred s$ horizontalni, otkolku vertikalni ~ekori vo karierata. “Mi sovetuva{e da isprobuvam situacii koi ne se strogo strukturirani i prethodno definirani, da nau~am razli~ni na~ini na rabota, da izlezam nadvor od sedi{teto na kompanijata i da iskusam razli~ni kulturi. Ovoj sovet go primenuvav mnogu pati, prvo prifa}aj}i ja rabotata vo IBM, Japonija i potoa vklu~uvaj}i se vo biznisot so uslugi na IBM koj {to be{e na po~etokot od svojot razvoj. Po ovie iskustva, steknav samodove-rba da moàm da napravam s$”, veli Palmisano. ODR@UVAJTE JA DOVERBATA SO TOA [TO ]E GO “SNI@ITE CENTAROT NA GRAVITACIJA” Mnogumina se pra{uvaat kako Sem Palmisano ja gradi i odrùva doverbata vo ramkite na edna globalno integrirana kompanija. Negoviot odgovor e: “so sniùvawe na centarot na gravitacija”. “Donesuvaweto na odluki treba da se forsira kon poniskite nivoa i treba da gi privle~ete i razvivate vistinskite lu|e {to moè da gi nosat tie odluki vo kontekst na snièniot centar na gravitacijata. No, lu|eto se lu|e i gre{kite }e prodolàt da se pravat. Kompaniskoto liderstvo }e ostane odgovorno za tie gre{ki i negovata osnovna dol`nost e kon tie gre{ki da pristapi proaktivno i mudro”, smeta Palmisano.

BARAJTE PROBLEMI [TO PRETHODNO NE MO@ELE DA BIDAT RE[ENI Palmisano gi ohrabruva svoite vraboteni so razmisluvawata da izlezat od standardnite matrici. Da probaat da ja usovr{at sekoja “glupava” mreà {to moè da bide popametna. Zatoa {to, kako {to istaknuva toj, sekoj kapitalist {to se po~ituva sebesi znae deka vo nekoja golema bolka leì skrien profit. “Barame golemi problemi {to prethodno ne moèle da bidat re{eni. Moème da go re{ime zagaduvaweto na vozduhot, na primer. Moè da gi napravime poefikasni elektri~nite mreì. A, seto toa kreira golemi biznis mo`nosti”, veli Palmisano.

SAEM ZA MULTIMEDIJA

14.04.2010

OD 12 DO 16 APRIL

SVETSKIOT KREM NA INDUSTRIJATA ZA ZABAVNA SODR@INA SOBRAN VO KAN MIPTV Media market e nastan koj se odr`uva sekoja godina vo Kan. Saemot im nudi mo`nost na lu|eto od svetot na televizijata, filmot, digitalnata i audiovizuelnata sodr`ina da gi otkrijat idnite trendovi i tehnologii

Akterot @an Klod Van Dan e eden od u~esnicite na MIPTV vo Kan

Specijalno od Kan Qup~o Zikov zikov@kapital.com.mk

o Kan vo ponedelnikot (12 april) zapo~na MIPTV - saem za audiovizuelna i digitalna produkcija i emituvawe. Ovaa godina se o~ekuva saemot da go posetat pove}e od 13.000 profesionalci od stotina zemji. Me|u gostite e i delegacija od Makedonija, dojdena so poddr{ka na mobilniot operator One. Saemot }e trae do 16 april. MIPTV Media marketot e nastan koj se odrùva sekoja godina vo Kan, koristej}i gi objektite i infrastrukturata koi gradot gi ima razvieno so tekot na godinite za da bide doma}in na drugite va`ni nastani, kako {to e istaknatiot Kanski filmski festival. Ovoj saem pretstavuva pazar za koproizvodstvo, kupuvawe, proda`ba, finansirawe i distribucija na zabavnata sodrìna. Saemot im nudi mo`nost na lu|eto vklu~eni vo televizijata, filmot, digitalnata i audiovizuelnata sodrìna, proizvodstvoto i distribucijata na pazarot, konferencijata i forumot da gi otkrijat idnite trendovi i trgovskite prava na globalno nivo. MIPTV gi prezentira najnovite programi, najsveìte formati i najnovite tehnologii od televizijata, Internetot, mobilnite telefoni, onlajn-igrite i site video-platformi. Ovde e svetskiot centar kade {to se sre}avaat producenti, distributeri i agenti za proda`ba, Internet i mobilni igra~i, dostavuva~i, marketingagencii i nositeli na licenci i avtorski prava. Ovoj nastan go vklu~uva i â&#x20AC;&#x153;Kontent 360â&#x20AC;?, mediumskiot festival koj ima za cel da gi pokaè najdobrite, najkreativnite inovativni produkcii za TV, film, mobilni telefoni i Internet. Na saemot MIPTV 2010 }e

se pretstavat pove}e od 150 najgolemi imiwa vo globalniot televiziski i filmski svet, vo digitalnite mediumi i reklamnata industrija. Na ovoj saem }e prisustvuvaat nekoi od najgolemite imiwa od televiziskite ekrani. Herojot od nau~nofantasti~nite filmovi, Vilijam [atner, koj se proslavi so negovata uloga kako kapetan Kirk vo "Zvezdeni pateki" }e prisustvuva na ovoj saem kade {to }e go promovira â&#x20AC;&#x153;^udno ili {to?", od najnovata serija na Cineflix. Na MIPTV }e se pojavi i @an Klod Van Dam koj }e ja poddr`i promocijata na fiktivnata serija (8 epizodi h 45) producirana od Rodin Entertejnment i Ah

Produkcija. Idris Elba, poznat po negovata uloga kako Stringer Bel vo filmot "@ica" kako i vo ulogite vo "Amerikanski ganster", "Rokenrol" i "Opsednat", }e prisustvuva vo Kan za da ja promovira novata drama na Bi-Bi-Si, 'Luter". 'Luter" e psiholo{ki triler snimen vo London. Poznatiot glumec od tinejxerskata serija "Beverli Hils", Xejson Prisli }e ja pretstavi serijata "Vikaj me Fic", kade {to osven kako glumec, se pojavuva i vo uloga na producent i re`iser. Kanadskata akterka Misi Pergrum i Gregori Smit vo Kan }e ja promoviraat serijata "Roki Blu', producirana od strana na E1 Entertejnment.

KULTURA

14.04.2010

ETNO-MUZIKA

TREND ILI INSPIRACIJA? SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

a na{ata scena, pove}e od edna decenija e aktuelen trendot nare~en etno-muzika vo koj preovladuva tradicionalniot melos. Ovoj muzi~ki stil i ovaa praktika na “vra}awe” na popularnosta na etno-muzikata, voop{to ne e nova nitu kaj nas, nitu vo svetot. Vo pobliskoto muzi~ko minato svedoci sme na prerabotki na nekoja preubava, stara, izvorna makedonska pesna od strana na mnogu novi, no i dokaàni muzi~ari. Vo osumdesetite i devedesetite godini toa bea Mizar, Leb i Sol i Anastasija koi go ispolnuvaa siroma{niot makedonski eter. Denes pokraj niv se i drugi muzi~ki sostavi kako Qubojna, Sintezis, Foltin, Dragan Dautovski i da ne se zaboravi To{e Proeski, koj napravi revolucija kaj makedonskite popizveduva~i koi vedna{ po negoviot album "Boìlak", so prerabotka na makedonskite izvorni pesni ("U~i me majko karaj me", "Majka na Marika", "Zajdi Zajdi"), po~naa da go pravat istoto. Nasekade se slu{a po nekoj poznat stih ili muzika od minatoto, no ovojpat vo prerabotena verzija. Kriti~arot Nenad Joldeski na ova }e kaè: “Podobro bi ni bilo da go zatneme ednoto uvo, za{to nikoga{ ne se znae koga }e ja ~ueme ovaa ili onaa preubava makedonska pesna kako izleguva od nekoe raspara-

Pove}e od edna decenija e aktuelen trendot nare~en etno-muzika vo koj prevladuva tradicionalniot melos. Ovoj muzi~ki stil i ovaa praktika na “vra}awe” na popularnosta na etnomuzikata, voop{to, ne e nova nitu kaj nas, nitu vo svetot. no grlo. Za sre}a, situacijata ne e do tolku crna, pa na scenata dosledno se pojavija mladi i postari entuzijasti, nade`ni, a i dokaàni, koi do nekade ja vadat takvata situacija od temnicite vo koi zapadnala.” Toj e optimist i veli deka muzi~arite ne zastanale tamu kade {to zavr{uva inovativnosta na edna prerabotena pesna, tuku prodolùvaat i ponatamu da sozdavaat tradicija i pesni koi, moèbi, po mnogu godini }e bidat na isto ramni{te so onie postarite. Poznatiot muzikolog Du{ko Dimitrovski na ova, pak, }e kaè: “ [to se odnesuva na doma{nata publika, toa bi go narekol "princip na èlna majka" - da se doìvee svojot melos makar za nijansa osovremenet. Dobriot priem nadvor, pak, e potrebata na me|unarodniot auditorium da slu{ne makar i najbled odraz na ne{to originalno, pri {to lesno moè da se naseti deka e toa veli~estveno po svojot nominalen izvoren oblik. Nema ni{to lo{o vo obrabotkite dokolku se estetski izdràni i ona {to jas go velam “verni na originalot”. No, ovde ve}e resko se postavuva i problemot na modernosta. Taka na primer, dokolku

nekoi od zvu~nite folklorni transpozicii na Sintezis bi bile navistina sovremeni, a ne zatalkani vo nekoi demode zvu~ni regii, po svojata ubavina i sila bi bile navistina svetsko akusti~ko otkritie. No, mora da se kaè i toa deka beskrajnoto neposredno citatno koristewe na folklorot go pasivizira tvore~koto vo nacijata. Site golemi muzi~ki tvorci, od Vivaldi, preku Betoven i Mocart, do âjkovski i Bitlsi se cvrsto potpreni na nacionalniot melos, no go tretiraat kako nacionalen muzi~ki jazik niz koj originalno i genijalno se izrazuvaat tvore~ki. Po veli~estveniot nacionalen zvu~en dostrel {to go postigna grupata Anastasija i novite okritija na ovoj plan {to gi sodrì diskot “Genofonija” na grupata Nav, sepak, treba da sme poambiciozni vo gradeweto na moderniot nacionalen zvu~en izraz”. Iako postojat podeleni mislewa po ova pra{awe, ispiracijata na muzi~arite ne zastanuva. Osven so muzikata i melosot, taa prodolùva i so poezijata. Primer za toa e albumot na Qubojna, “Pesna za mojata pesna” inspiriran od velikanot Petre M. Andreevski, vo koj se obraboteni i vmetnati negovi stihovi.

Koncertot koj se odr`a pred samo nekolku dena be{e eden vid muzi~ka revolucija koj be{e splet i spoj na neiscrpnata ispiracija. Pokraj vol{ebniot glas na Vera Milo{evska, koja pee{e so nevidena lesnotija, gosti bea poznatiot slikar Sergej Andreevski (sinot na Petre M. Andreevski), koj slika{e za vreme na koncertot i Jordan Kostov, koj so svojata harmonika go dopolni recitalot na \orgi Jolevski. Samo po sebe se nametnuva pra{aweto dali se raboti za trend koj go sledat site ili pak etno-melosot e neiscrpna inspiracija za sovremenite umetnici. Zaklu~okot donesete go sami.

KAKO SE NADOPOLNUVAAT TRADICIONALNOTO I MODERNOTO? QUBOJNA: ETNO-GRUPA SO PULS NA MAKEDONSKIOT MELOS VOL[EPSTVO NA SCENA “Vol{epstvo na scena”, glase{e komentarot na publikata za koncertot na etno-sostavot Qubojna. Tie ve}e {est godini postojat na na{ata estrada i sozdavaat sovremena makedonska muzika na doma{nata scena. Za sebe velat deka se sostav koj najavtenti~no go prenesuva pulsot na makedonskiot melos. Rabotat na muzika od 21 vek so golema strast, entuzijazam i energija, elegantna muzika so `estok ritmi~ki puls. Za glavniot vokal, Vera Milo{evska, se veli deka e novata Vawa Lazarova. Interesno na koncertot be{e pretstavuvaweto na relativno noviot udira~ki instrument nare~en o-dram, koj e varijanta na henk-dram i zvu~i kako kombinacija od muzi~ka kutija, vibrafon i harfa. Instrumentot e dizajniran vo stranstvo od majstori specijalizirani za izrabotka na skapi instrumenti a za negovo proizvodstvo se ~eka i do dve godini. Za potrebite na Qubojna be{e napravena pribli`na kopija so koja publikata u`iva{e vo unikatniot zvuk.

30 14.04.2010 K O M E R C I J A L E N

КУЛТURA O G L A S

"TANC FEST" SKOPJE, 2010

SCENA OD “TRETIOT” NA RISIMA RISIMKIN

SCENA(I) NA ULICA STOJAN SINADINOV sinadinov@kapital.com.mk

odine{nata programa na "Tanc fest", bazirana na mototo “20 godini sovremena tancova scena vo Makedonija”, zapo~nuva ve~erva (sreda, 14 april) na golemata scena na Makedonskata opera i balet (MOB) so gostuvaweto na tanc-akademijata od Roterdam, Holandija. Ima mnogu simbolika vo izbranata pretstava “Tretiot (Boèstvena komedija)”, ~ija koreografija ja izrabotila Risima Risimkin, na muzikata na Kiril Xajkovski, i so dizajnot na Blagoj Micevski. Risimkin gostuva vo Roterdamskata akademija, ovaa Akademija gostuva na "Tanc fest", pa taka krugot za podemot na sovremeniot tanc za koj govori mototo na "Tanc fest", uspe{no se zatvora po dve decenii. Ili se otvora? Dali (}e) ima i kvalitet osven simbolika, }e pokaè programata na festivalot, koj se zatvora na 19 april vo MOB, na malata scena, so gostuva~kata pretstava “Tri, dva, eden...” na u{te eden uspe{en makedonski sovremen tan~er vo svetot, Igor Kirov od Germanija. "Tanc fest" izminative pet godini od postoeweto be{e fokusiran na prezentiraweto na doma{nata publika del od najzna~ajnite i najavangardnite tvorci od evropskata scena vo oblasta na sovremeniot tanc i balet. Pretstavite so istraùva~ki duh, kako onaa na Mehmet Balkan so Lisabonskiot nacionalen balet pred dve godini, se tokmu toa otvorawe na novite horizonti za makedonskoto gledali{te. Ottamu, se ~ini deka svoevidnoto svrtuvawe kon sebesi e vo praviot moment za odgovori na pra{awata kakva i kolkava e sovremenata tancova scena vo Makedonija? Istaknuvaj}i ja, pak, edukacijata kako eden od najzna~ajnite faktori i preduslovi za vistinska afirmacija i postavuvawe na neophodna infrastruktura za sovremen tanc vo Makedonija, Risimkin kako prv ~ovek na "Tanc fest"

Deka sovremeniot tanc ne go zaborava makotrpniot pat do negovata sega{na etabliranost na evropskata baletska scena poka`uva i vklu~enosta na koreografski to~ki so poinakvi tancovi urbani stilovi vo festivalskata programa, kako hip-hopot

prigodno ja promovira i idnata Skopska akademija za sovremen tanc, koja od narednata esen }e profunkcionira kako del od Univerzitetot ESRA Pariz-Skopje-Wujork. Taa edukativna funkcija na "Tanc fest", osven vo standardnite i tradicionalni rabotilnici, se gleda i vo drugi segmenti od nejzinata programa: gostuvawe na golemata tancova produkcija “Tretiot” i vo drug grad (Bitola, 16 april) i Paradata na tancot na 18 april na ulicata Makedonija, na koja }e u~estvuvaat pove}e od 1.000 tan~eri od cela Makedonija. A deka sovremeniot tanc ne go zaborava makotrpniot pat do negovata sega{na etabliranost na evropskata baletska scena pokaùva i vklu~enosta na koreografski to~ki so poinakvi tancovi urbani stilovi vo festivalskata programa, kako hip-hopot. Festivalskata posveta na edukacijata na godine{noto izdanie na "Tanc fest" se gleda i vo dodeluvaweto na nagradata “Menada” za vrvni dostignuvawa vo oblasta na tancot na profesorkata Tatjana Petovska, eden od osnova~ite na tan~eri na ulica “Makedonija” srednoto baletsko u~ili{te kako temel na makedonskiot najavenoto formirawe na balet. "Tanc fest" godinava Skopskata tanc-akademija. so pravo & se zablaA postojanoto festivalsko godaruva i na Nejzinata navra}awe na {koloto – ekselencija, ambasadorkata osven preku na{ite novi na Kralstvoto Holandija vo nadeì, kako od formaMakedonija, Simone Fililnite taka i od nefopini, so novovospostavermalnite tancovi instinata nagrada za specitucii - prakti~ki }e ni go jalni zaslugi. Gospo|ata prikaàt i nekoga{nite Filipini za celiot nejzin studenti na Roterdamskata mandat e eden od natanc akademija: spomenajgolemite poddrùva~i na tiot Kirov i Ana Reti od "Tanc fest", a nesomnena Ungarija so pretstavata e i nejzinata poddr{ka za "INSIDE OUT".

1.000

SPORT

14.04.2010

SPORT NBA

LEJKERS PROTIV OKLAHOMA VO PLEJ-OF! azigruvaweto za titulata vo severnoamerikanskata ko{arkarska liga (NBA) zapo~nuva na 17 april, a aktuelniot {ampion, timot na LA Lejkers, povtorno e vo uloga na najgolem favorit za osvojuvawe na ovaa titula. “Ezerxiite” pohodot kon vrvot }e go zapo~nat so duelot protiv ko{arkarite od Oklahoma, koi po porazot od Portland ne uspeaja da ja odbegnat osmata pozicija na tabelata i duelot so najdobro plasiranata ekipa vo zapadnata konferencija. Portland, kako {estoplasiran }e razigruva so Denver, {to sudeno spored kvalitetot na klubot od Kolorado i ne e taka optimisti~ka varijanta, iako Trailblejzers ednostavno moraa da go odbegnat Lejkers poradi katastrofalnata tradicija vo duelite so ovaa ekipa. Mnogu interesno bi trebalo da bide na duelot me|u Dalas i San Antonio. Ko{arkarite na Dalas poka`aa deka godinava se podobrata ekipa od Teksas, vo odnos na svoite lokalni rivali od San Antonio. Maveriks e vtoro plasiran vo regularniot del od sezonata, dodeka “Potkovicite” vo plejofot zapo~nuvaat od skromnata sedma pozicija. Sepak, iskustvoto na Spars e ogromno i ne treba da n$ iznenadi mnogu eventualnata eliminacija na Dalas. Poslednata dvojka od prvoto kolo na razigruvaweto e sostavena od ekipite na Juta Xez i Feniks Sans. Vo isto~nata konferen-

FUDBAL

VEMBLI E DOBAR SAMO ZA KONCERTI! SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

amislen kako monumentalen i moderen naslednik na legendarniot stadion, noviot Vembli se pokaà kako o~ajno lo{ teren za igra. Trevnikot na sportskata arena e re~isi sekoga{ vo katastofalna sostojba, iako od negovoto pu{tawe vo upotreba vo 2007 godina, deset pati e menuvan sostavot na podlogata, no bez osoben rezultat. “Ne baram izgovor za porazot, no terenot e o~aen. To~no deka uslovite se isti i za dvata tima, no ova e sramota”, izjavi trenerot na Totenhem, Hari Rednap, ~ija ekipa vo nedelata be{e porazena od autsajderot Portsmut, vo polufinaleto od FA kupot na Anglija. No, za volja na vistinata i menaxerot na Portsmut, Avram Grant e o~aen i toj gi spomna zborovite vo edna ista re~enica i toa vo identi~na konotacija so izjavata na Rednap. Poplaki imaa i fudbalerite na Aston Vila, koi pred neklku meseci na Vebmli zagubija od êlzi vo zavr{nicata od liga{kiot kup. “Premnogu e lo{o. Celo vreme se pla{ev deka }e se liznam i }e napravam gre{ka. Ni topkata ne se dviì kako {to treba, ednostavno treba da se izvadi trevata i zemjata i seto nanovo da se konstruira, no ovoj pat toa da se napravi kako {to treba”, se àle{e toga{ Xejms Milner, fud-

Odbranata na titulata zapo~nuva so “Molwite” od Oklahoma cija s$ u{te ne e poznat protivnikot na prvoplasiraniot Klivlend. Vo narednite tri kola }e doznaeme dali ^ikago ili Toronto }e bidat prvata popatna stanica na Lebron Xejms i ostanatite ko{arkari od timot na Kavalirs. Ostanatite ekipi {to obezbedija mesto vo plej-ofot vo ramkite na isto~nata konferencija se Orlando, Atlanta, Boston, Majami i Milvoki.

Skapata investicija na angliskata vlada, ne e po vkusot na fudbalerite LO[IOT TREVNIK E PRI^INA ZA LO[I FUDBALSKI PARTII VO NAJINTERESNITE NATPREVARI VO ANGLIJA balerot od sredniot red na ekipata od Birmingem. Pokuso ne ostana nitu predvodnikot na Man~ester junajted, koj podlogata na Vembli ja smeta za odgovorna za povredite na Majkl Oven i

pati se menuva trevnata povr{ina na Vembli

Vejn Runi. Ser Aleks otide dotamu {to kvalitetot na trevata ja sporedi so selsko pole na koja {totuku se odr`ala trka so kowi. Sepak, najmnogu boli odlukata na selektorot na angliskata reprezentacija Fabio Kapelo, na naredniot prijatelski natprevar so Meksiko, vo igra da ne

gi stava najgolemite yvezdi. Pri~inata povtorno e ista. Italijanecot istakna deka stravuva od povredi na svoite izbranici vo presret na svetskoto prvenstvo, pa ne bi rizikuval so nezgodniot teren na Vembli. Orginalniot stadion Vembli, be{e najomilenoto mesto za igra ne samo na angliskite fudbaleri, tuku i na mnogu yvezdi od celiot svet. Moderniot naslednik, izgraden na istata lokacija, otkako vekovniot hram na fudbalot be{e sru{en, zasega e pogoden samo za odr`uvawe na rok-koncerti.

BOKS

KLI^KOVCI GO PROVCIRAAT HEJ ukavica, “pla~ko”, “pla{livko” itn, e samo del od arsenalot zborovi {to bra}ata Vitalij i Vladimir Kli~ko go upotrebuvaat vo kontinuiraniot verbalen napad kon bokserskiot {ampion vo VBA verzijata, Dejvid Hej. Pred desetina dena Britanecot ja odbrani titulata vo me~ot so Amerikanecot Xon Ruiz, no ukrainskite bra}a, ovoj negov duel go okvalifikuvaa kako obid da se odbegne me~ se eden od niv dvajca, so {to }e zapo~ne procesot na obedinuvawe na {ampionskite pojasi, dodeleni od site internacionalni bokserski federaciii, koi od tri, vo poslednite nekolku godini narasnaa na pet. “Dejvide nemoj da bide{ kukavica, dva pati go odbegnuva{ duelot so bra}ata Kli~ko, no sega e vreme da odbere{ eden od nas. Vo ime na qubitelite na boksot, oficijalno te predizvikuvam da odbere{ borba so mene”, izjavi pomladiot Kli~ko, Vladimir. U{te od vremeto koga {am-

NE MO@E[ DA PRODOL@I[ DA BEGA[, JAS SUM PODGOTVEN, [TO ÊKA[? DA, VLADIMIR E PODGOTVEN DA GI VKRSTI RAKAVICITE SO HEJ, NO KATEGORI^NO JA OTFRLA SEKOJA MO@NOST ZA BORBA PROTIV SVOJOT BRAT pion vo apsolutna kategorija be{e Britanecot Lenoks Luis, {ampionskite tituli se vo “sopstvenost” na pove} e bokseri. Vladimir Kli~ko e {ampion vo IBF, IBF, VBO, brat mu Vitalij e nositel na trofejot vo VBC verzijata, dodeka Hej otkako go sovlada ruskiot gorostas Nikolaj Valuev, se nao|a na piedestalot vo VBA. “Ne moè{ da prodolì{

- te tituli treba da se obedinat vo edna

da bega{, jas sum podgotven, {to ~eka{“? Da, Vladimir e podgotven da gi vkrsti rakavicite so Hej, no kategori~no ja otfrla sekoja m`nost za borba protiv svojot brat. Toa e vsu{nost i glavnata pri~ina poradi koja Hej na dvapati gi odlo`i me~evite so Ukraincite. Toj bi trebalo da odi na dvajcata, dodeka pak Kli~kovci e dovolno edna{ da triumfiraat i trofeite da ostanat vo semejstvoto, a edniot bi stanal sevkupen {ampion, samo dokoku drugiot prethodno zagubi. Poslednite informacii govorat deka Hej navodno se soglasil na borba so Vladimir Kli~ko, ne mo`ej}i pove}e da gi trpi negovite navredi,

izre~eni vo provokativnite izjavi. Sepak, s$ u{te nema oficijalna potvrda za toa dali “operacijata” obedinuvawe na titulite e zapo~nato.

Vladimir Kli~ko so provokacii i navredi se obiduva da go natera Hej na borba