200 Kapital 04 01 2011

EZEROTO KOZJAK, NOVA TURISTI^KA DESTINACIJA VO MAKEDONIJA

PO^NUVA CELOSNA LIBERALIZACIJA NA AVIOSOOBRA]AJOT

HOTEL, MLADINSKI KAMPOVI I VIKENDKU]I ]E SE GRADAT OKOLU KOZJAK

]E IMA LI EVTINI AVIOBILETI I NISKOBUXETNI AVIOKOMPANII?

STRANA 12-13

STRANA 2-3

vtornik

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

REALIZIRANA HIPOTEKA VO SKOPJE VREDNA 13,2 MILIONI EVRA

KOMERCIJALNA BANKA STANA SOPSTVENIK NA ZGRADATA SAN MARKO

POSTAPKATA ZA NAPLATA NA POBARUVAWETO OD FIRMATA UNI-M, KOMERCIJALNA BANKA JA PO^NALA VO OKTOMVRI LANI. STANUVA ZBOR ZA NAPLATA NA DVE POBARUVAWA, EDNO VO IZNOS OD 5,8 MILIONI EVRA I DRUGO OD 6,4 MILIONI EVRA vtornik.04. januari. 2011 | broj 200 | godina 1 | cena 20 den. | tel. 2 55 14 41 | faks. 2 58 14 40

STRANA 10

NAZATVORAWE,PONEDELNIK,03.01.2011,13.00~.

MBI 10 MBID OMB

00,23% 0,03% 0 00,04%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,50 46,03 1,33

NAFTA BRENT EURORIBOR

995,66 1,50%

DEJAN PROJKOVSKI TEATARSKI RE@ISER

Gledam vo idninata, ne vo minatoto

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (03.12)

MBI 10

STRANA 24-25

2.293

2.288

KOLUMNA ZORAN TALER

2.283

SOLIDARNOSTA FUNKCIONIRA SAMO AKO E DVONASO^NA

2.278

2.273 27.12

29.12

31.12

Zoran Krstevski stana direktor na TAV Makedonija STRANA 7

Vo Ohrid dvojno pomalku gosti od lani STRANA 4

Akcionerite ~ekaat nagrada, kompaniite rezultati STRANA 11

STRANA 14

02.1

VAN^O KARGOV BI BILO DOBRO DA SE SPOJAT CARINATA I UPRAVATA ZA JAVNI PRIHODI

KOLUMNA D-R RUBIN ZARESKI

DIREKTOR NA CARINSKATA UPRAVA NA MAKEDONIJA

POZITIVEN START STRANA 14 VOVEDNIK VIKTORIJA MILANOVSKA

PODALEKU OD VLADINIOT "SKUT"!

STRANA 9

STRANA 2

Navigator

2

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PONEDELNIK 04 JANUARI 2011

G

PODALEKU OD VLADINIOT “SKUT”!

Gradona~alnicite poleka, no sigurno se odvojuvaat od vladiniot “skut”. Za pozdravuvawe e menaxerskiot nagon na nekolku gradski tatkovci koi kone~no re{ija da go zgrap~at kormiloto na svojata op{tina i da po~nat da tvorat nadvor od matricata na dobropoznatiot partiski folklor. Del od niv salite za ot~et pred “nadredenite” po~naa da gi zamenuvaat so briselski foajea, od kade {to po~na da kapnuva i po nekoja evropska pari~ka za op{tinskite kasi.

Taka i treba da bide.

Bi bilo pove}e od odli~no site gradona~alnici, namesto da lelekaat i da baraat izgovori za praznata op{tinska kasa vo svetski krizi, da po~nat da go sledat primerot na nekolku nivni kolegi koi seriozno po~naa da rabotat za interesite i potrebite na gra|anite.

Eden takov primer dade gradona~alnikot na Kumanovo, Zoran Damjanovski, koj za prv pat vo Makedonija uspea da sprovede gasifikacija, so

op{tinski sredstva i dvojno da gi namali tro{ocite za energija, posebno za kompaniite od op{tinata.

Za pozdravuvawe e i strategijata na strumi~kiot gradona~alnik, Zoran Zaev, koj so pari od op{tinskata kasa (planirani vo buxetot za 2011 godina) godinava }e ja gasificira Strumica, drasti~no }e gi namali tro{ocite na Strumi~ani i }e ja zgolemi mo`nosta za razvoj na lokalnoto stopanstvo. So pari od EU, Strumica }e dobie i pro~istitelna stanica, koja treba zna~itelno da go podigne kvalitetot na `ivot.

Za odbele`uvawe e i ~ekorot na gradona~alnikot na [tip, Zoran Aleksov, koj otvoreno im ka`a “NE” na svoite sopartijci i na Vladata, so obrazlo`enie deka na toj na~in }e gi odbrani interesite na op{tinskata kasa, navodno zagrozeni so Zakonot za legalizacija na divogradbite.

Ne, ne e vo pra{awe samo imeto na trojcata gorespomenati gradona~alnici. Ona {to gi razlikuva od site drugi e nivniot nagon, `elba i inicijativa da napravat ne{to korisno.

Ova neka poslu`i kako primer za ostanatite grado(na~alnici) koi podzaboravaat deka gra|anite se tie koi gi smestija vo udobnite fotelji. Vidovme deka i bez dr`avni pari uspevaat ogromni proekti,

]E IMA LI EVTI NISKOBUXETNI VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

pa ostanuva u{te da vidime volja za rabota i politi~ka nezavisnost.

Partiskata kni{ka ne smee da bide ustav za eden gradona~alnik.

S$ dodeka se ~eka “amin” od “{efot”, gra|anite }e se krstat na sekoi naredni izbori (so nade` deka ne{to }e se promeni).

A gradona~alnicite... tie }e ostanat zapameteni kako {minkeri na vladinata politika i dr`a~i na mikrofon za vreme na op{tinskite kvazimanifestacii.

Namesto toa, godinava koja {totuku po~navme da ja tro{ime neka pretstavuva po~etok na nova strategija na gradskite tatkovci ili kraj na mandatot na tie koi ne se pronajdoa vo rabotata.

Redno vreme e da se soble~at partiskite mantili, dolgi kako spisocite so la`ni vetuvawa!

Redno vreme e op{tinite da dobijat vistinski menaxeri, a gra|anite razvieni i uredeni op{tini.

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

Milioni SMS-poraki ispratile makedonskite gra|ani za vreme na novogodi{nite praznici od mre`ite na trite mobilni operatori vo zemjava, T-Mobile, One i VIP. Za ispratenite poraki korisnicite potro{ile okolu milion evra. Od najgolemiot telekomunikaciski operator vo zemjava, T-Mobile, velat deka nivnite korisnici ispratile pove}e od 6 milioni SMSporaki, ~estitaj}i im gi praznicite na svoite najbliski. Samo vo prviot ~as od novata 2011 godina vo mre`ata na T-Mobile bile isprateni 740.321 kratki poraki. Od One velat deka za novogodi{nite praznici registrirale pove}e od 4 milioni isprateni poraki. Vo mre`ata na VIP, pak, bile isprateni 2,5 milioni poraki.

No, ovde se vklu~eni i primenite i ispratenite poraki od nivnata mre`a.

PO^NUVA PO O^NUVA CELOSNA LIBERALIZACIJA NA AVIO

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

12

KAPITAL / 04.01.2011 / VTORNIK

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot.

Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

Od Agencijata za civilno vozduhoplovstvo otkrivaat deka tri aviokompanii ve}e podnele barawa za redovni i ~arter-prevoznici vo Makedonija.

Me|u niv e i ungarskata Vizer, koja od regionalnite aerodromi nudi bileti po mnogu niski ceni letaat od edna destinacija, da zainteresiraa, no ne dostavile KATERINA POPOSKA zemaat patnici od Skopje i da formalna aplikacija. Se raboti poposka@kapital.com.mk sletaat na druga destinacija. za turska i romanska aviokomZgolemuvaweto na konkurencijata panija”, veli Mojsoski. treba da gi namali cenite na I dvete doma{ni, Biznis er i avionskite bileti i da go zgolemi Aero mak, baraat dozvola od ACVP za da letaat. Biznis er e kvalitetot na uslugata.

“Se sozdavaat uslovi za novi formirana od nekolku poznati investicii, koi }e pridonesat makedonski biznismeni, koi saza konkurentnost na aviopazarot. kaat so mali avioni, so 10-ina Toa e konceptot po koj se vodi sedi{ta, da operiraat vo radius i EU. O~ekuvam zgolemen rast od okolu 1.500 kilometri. Zad Makedonija od prvi januari na vozdu{niot transport na Aero mak, pak, stoel srpskiot stana del od edinstveniot ev- patnici, kako {to be{e vo 2010, nacionalen avioprevoznik JAT, ropski vozdu{en prostor, {to za pove}e od 10%. O~ekuvam novi koj baral da stane redoven zna~i celosna liberalizacija na aviokompanii, koi }e donesat avioprevoznik vo Makedonija. aviosoobra}ajot. Toa dozvoluva i novi vrabotuvawa. Seto toa I ve}e postojnite avioprevoznikoja bilo aviokompanija da mo`e pozitivno }e vlijae i vrz bruto- ci, Erlift servis i Mat ervejs, slobodno da zema patnici od doma{niot proizvod, a i vrz najavuvaat deka }e ja zgolemat Makedonija i da poletuva od razvojot na turizmot”, objasnuva flotata i }e ponudat prifatlivi makedonskite aerodromi bez da Mojsoski. ceni na aviobiletite. se registrira kako doma{na av“Planirame godinava da naVIZER ]E LETA iokompanija. Spored noviot Zabavime u{te najmalku eden OD MAKEDONIJA? kon za civilno vozduhoplovstvo Od Agencijata za civilno avion. Sakame da ja pro{irime i spored Dogovorot za otvoreno vozduhoplovstvo otkrivaat deka ponudata so novi destinacii vo nebo, Makedonija celosno }e se tri doma{ni i stranski kom- [vajcarija, Italija, Germanija i integrira so vozdu{niot prostor panii podnele dokumenti za Danska. Re~isi e izvesno deka od na Evropskata unija. da stanat redovni i ~arter- letovo }e letame na site relacii “Se dava pogolema mo`nost za prevoznici vo zemjava. vo regionot na koi dosega leta{e operirawe na ~arter-prevoz- “Ima zgolemen interes od ni- na{ata majka-firma, Kontiki skaj nicite, odnosno se izedna~uvaat skobuxetni kompanii koi sakaat od Srbija. Toa {to najmnogu gi redovniot i ~arter-prevozot. da letaat od i kon Makedonija. zasega na{ite patnici e cenata Sega sekoj }e mo`e da operira Ve}e imame barawe od Viz Er na biletite. So vospostavuvawe soglasno ponudata, cenite i od Ungarija, koj saka da bide i na rezervaciskiot sistem mislam kvalitetot na uslugite. Bez mnogu redoven i ~arter-prevoznik vo deka }e se stabiliziraat cenite administrativni proceduri i zemjava. Se razgleduva nivnata na avionskite karti”, objasnuva barieri, sekoja kompanija koja aplikacija, pa naskoro treba da Kiril Kaevski, generalen direkne e na crnata evropska lista se izjasnime za baraweto. Ima tor na Mat ervejs. }e mo`e da go ostvari pravoto i drugi dve kompanii koi se Haoti~niot aviopazar vo Makeda leta samo preku najava na letot. Dosega toa be{e mo`no samo preku bilateralni spogodbi i za redovni prevoznici”, veli Dejan Mojsoski, noviot direkOd skopskiot aerodrom mo`e da se leta do 16 destinacii tor na Agencijata za civilno Belgrad, Zagreb, Sofija, Podgorica, Qubqana, Istanbul, Rim, vozduhoplovstvo (ACVP).

Makedonija stanuva del i od Praga, Viena, Budimpe{ta, Dizeldorf, Cirih, Brisel, Hamburg, takanare~enata petta sloboda, Berlin i Amsterdam. Sekoj den se leta samo do Belgrad, {to zna~i pogolema fleksibilPodgorica, Qubqana, Istanbul, Viena i do Budimpe{ta. Do nost pri prevozot na patnici. i od skopskiot aerodrom letaat 16 aviokompanii.

Aviokompaniite mo`at da po-

M

MAKEDONIJA NUDI LET SAMO DO 16 DESTINACII

Navigator

KAPITAL / 04.01.2011 / VTORNIK

LIDERI

NE IM BE[E DENOT

MARTIN VINTERKORN

DUKE BOJAXIEV

akedonskiot muzi~ar }e nastapi vo Karnegi hol so svojot proekt Love is the Way, so {to makedonskata muzi~ka kultura }e ima u{te edna promocija

M

obi u{te ~etiri godini mandat da upravuva so avtomobilskiot gigant Folksvagen, {to e golem uspeh vo uslovi koga ovaa inustrija e vo kriza

D

ALI AHMETI

PERO STOJANOVSKI

uboven skandal ja trese makedonskata ambasada vo Avstralija, koja se zakanuva da ja razdrma i negovata diplomatska fotelja

Q

o povika SAD da se vklu~i vo re{avawe na sporot za imeto, demek toa e klu~ot za re{enieto, a ne voljata na Vladata, odnosno na premierot Gruevski

G

OSOOBRA]AJOT

INI AVIOBILETI I I AVIOKOMPANII? DEJAN MOJSOSKI DIREKTOR NA AGENCIJATA ZA CIVILNO VOZDUHOPLOVSTVO “O~ekuvam zgolemen rast na vozdu{niot transport na patnici, kakov {to be{e vo 2010 godina, za pove}e od 10%. O~ekuvam novi aviokompanii, koi }e donesat i novi vrabotuvawa vo ovaa sfera.

Seto toa }e ima svoj pridones i vrz bruto-doma{niot proizvod.

Zgolemeniot broj aviokompanii }e vlijae i za razvoj na turizmot.”

KIRIL KAEVSKI

donija, kako {to veli Kaevski, ne dozvoluval biletite da imaat realna cena. Toj objasnuva deka turisti~kite agencii koi }e gi kupat biletite od aviokompaniite na gra|anite im gi prodavale po mnogu povisoka cena.

“Konkurencijata ne ja ~uvstvuvame preku brojot na aviokompanii koi operiraat na pazarot, tuku preku cenata. Cenite dosega variraa na dnevna osnova.

Pazarot ne dozvoluva{e nivna stabilizacija”, smeta Kaevski.

Erlift servis }e nabavi u{te eden avion, koj }e go iznajmuvale na VIP gosti.

“Donesovme avion so 19 sedi{ta od tipot “bi~kraft 1900” (Beachcraft1900) i najverojatno od januari }e po~ne da leta na regionalni linii. ]e imame linii koi dosega ne sme gi imale vo na{ite redovni destinacii.

Avionot e od 2002 godina, {to zna~i deka e prili~no nov. ]e mo`e da se iznajmuva i za VIP gosti, kompaniski i korporativni patuvawa, kako i za pogolemi semejni patuvawa.

Naskoro }e dademe oficijalna ponuda i ceni za VIP uslugata”, veli Helena Roza, portparol na Erlift servis.

Taa najavuva i poniski ceni za doplata na baga`ot nad dozvolenoto i minimalna doplata za patnicite koi sakaat da izberat mesto za sedewe.“Za nekoi destinacii imame re~isi isti ceni so niskobuxetnite kompanii od Evropa. Mo`am da ka`am deka 2011 godina }e bide golema godina za nas. ]e bideme ramo

GENERALEN DIREKTOR NA MAT ERVEJS “Planirame ovaa godina da nabavime najmalku u{te eden avion. Sакаме i da ja pro{irime ponudata so novi destinacii vo [vajcarija, Italija, Germanija i Danska. Re~isi e izvesno deka letovo od Makedonija }e letame na site relacii vo regionot na koi dosega leta{e na{ata majka-firma, Kontiki skaj od Srbija. Ona {to najmnogu gi zasega na{ite patnici e cenata na biletite. So vospostavuvaweto na rezervacioniot sistem, mislam deka }e se stabiliziraat cenite na avionskite karti.“

HELENA ROZA PORTPAROL NA ERLIFT SERVIS “Donesovme avion so 19 sedi{ta od tipot “bi~kraft 1900” (Beachcraft1900) i najverojatno od januari toj }e po~ne da leta na regionalni linii.

Na zadovolstvo na mnogu patnici, }e imame linii koi dosega ne sme gi imale vo na{ite redovni destinacii. Ovoj avion }e mo`e da se iznajmuva i za VIP gosti, kompaniski, korporativni patuvawa, kako i za pogolemi semejni patuvawa.”

MURAT ORNEKOL GENERALEN OPERATIVEN DIREKTOR NA TAV HOLDING “Prezemame agresivni ~ekori za da se podobri rabotata na aerodromite. Se obiduvame da gi namalime taksite za kompaniite koi go zgolemuvaat brojot na letovi, a imame dobri ponudi i za novi aviokompanii. Pregovarame so Rajan xet, Vizer i Lufthanza za voveduvawe redovni linii od Skopje, a turskiot avioprevoznik Boraxet ve}e po~na da leta od Skopje za Bursa.”

ZORAN KRSTEVSKI PORANEШEN DIREKTOR NA AGENCIJATA ZA CIVILNO VOZDUHOPLOVSTVO “Sostojbata vo aviosoobra}ajot vo zemjava zavisi od op{tiot koncept na dr`avata. Dosega konceptot ne be{e odr`liv. Pove}e od 10 godini se davaa privilegii samo na eden avioprvoznik, koja ne uspea da ostvari rezultati. Nema{e konkurencija, nema{e ni avioni i sega doa|ame do moment koga sme gi izgubile site tie godini.“ do ramo so pove}eto evropski aviokompanii spored ponudata na destinacii, gri`ata za korisnicite, uslugata, bezbednosta i to~nosta”, dodava Roza.

NOVI AERODROMI - KON KRAJOT NA 2011 GODINA Spored poslednite najavi od turskiot koncesioner TAV, skop-

OP[TINITE DA GO RAZVIVAAT AVIOSOOBRA]AJOT Zakonot za vozduhoplovstvo ovozmo`uva op{tinite da vlo`uvaat vo aviosoobra}ajot. Spored Krstevski, porane{en direktor na AЦВП, Ohrid, Struga i Bitola osobeno treba da se zainteresiraat da go razvivaat aviosoobra}ajot.

“Pra{aweto e kako da doneseme turisti, biznismeni i tie da bidat postojani patnici. Za toa treba turizmot, osobeno vo Ohrid, da trae 12 meseci, a ne dva. Treba da se razvijat ponudata, hotelierstvoto, ugostitelstvoto, selskiot i zimskiot turizam, so {to ohridskiot aerodrom bi bil efikasen cela godina”, вели Krstevski.

skiot i ohridskiot aerodrom }e bidat gotovi do krajot na godinava. Od TAV tvrdat deka obezbedenite 120 milioni evra od najavenite 200 se dovolni za da gi zavr{at predvidenite grade`ni raboti. Prostorot kade {to se predvideni noviot terminal, administrativnata zgrada i kargo-centarot sega e gradili{te. Spored najavite, skopskiot aerodrom Aleksandar Veliki }e bide 10 pati pogolem od sega{niot. Terminalnata zgrada, koja }e se prostira na povr{ina od 40.000 metri kvadratni, na dva kata so {est porti-mostovi za vlez i izlez na patnici, kako i 23 mesta za ~ekirawe, treba da bide gotova do 20 oktomvri. Do maj godinava se o~ekuva da se pu{ti vo upotreba i pistata, podolga od momentalnata za 500 metri.

Na ohridskiot aerodrom, pak,

se modernizira terminalnata zgrada, se postavuvaat u{te dve mesta za ~ekirawe, a se renoviraat mestoto za ~ekawe i sistemot za baga`.

Murat Ornekol, generalen operativen direktor na TAV holding, veli deka intenzivno pregovaraat so pove}e aviokompanii za da letaat od Makedonija, no letovite ne bile isplatlivi poradi maliot broj patnici.

“Pregovarame so Rajan xet, Vizer i Lufthanza za voveduvawe redovni linii od Skopje, a turskiot avioprevoznik Boraxet ve}e po~na da leta od Skopje za Bursa. Pravime napori, no nema interes zatoa {to nema patnici. Za da letaat, treba da se napolni avionot, inaku ne im e isplatlivo. Se obiduvame da gi namalime taksite za kompaniite koi go zgolemuvaat brojot na letovi”, veli Ornekol.

3

IK POBEDNIK

D

IDEJA OD 50 MILIJARDI DOLARI!

Dodeka site se pra{uvaa koga Fejsbuk }e izleze na berza so svojata prva inicijalna javna ponuda (IPO), mnogumina ne se ni pra{uvaa kako najgolemata socijalna mre`a na Internet, voedno “najgolema virtuelna dr`ava vo svetot”, }e go ostvari toa.

Se ~ini deka dek osnova~ot na Fejsbuk, Mark Mar Zakerberg, odigra pametno pametno, dogovaraj}i se so investitorite investito da vlo`at u{te 500 milioni mi dolari vo kompanijata, so {to sega taa ima pazarna vrednost od 50 milijardi dolari. do Kako investitori investit ovojpat se pojavuvaat poznatata pozna investiciska banka, Goldm Goldman Saks i edna ruska invest investiciska ku}a.

So ovoj dogovor, dogo Fejsbuk sega vredi mnogu pove}e od ostanatite internet-kompanii na pazarot. Iako upravniot odbor na Fejsbuk ima namera

MARK ZZAKERBERG AKERBERG vo 2012 godina da ja stavi kompanijata na berza, so ovoj nov dogovor mo`e da se sozdade pritisok, pa istoto da se slu~i porano, bidej}i “novite pari” }e mu ovozmo`at na Zakerberg zabrzano da investira i da kupuva pomali softverski kompanii, za da ja dorazvie svojata mre`a.

Zakerberg izgleda znae {to pravi, a dovolen dokaz za toa e {to Fejsbuk, spored brojot na poseti vo 2010 godina vo SAD, go nadmina najgolemiot internet-prebaruva~, Gugl. A {to }e mu donese ovoj dogovor na “umot” na Fejsbuk?!

Analiti~arite velat deka negovoto li~no bogatstvo od 6,9 milijardi dolari (proceneto koga kompanijata minatata godina vrede{e 23 milijardi) mo`e samo da se duplira.

GUBITNIK

K

PRETSEDATEL NA IJA PESIMISTI^KA NACIJA

Kako {to vrtoglavo pa|a politi~kiot rejting na pretsedatelot na Francija, Nikola Sarkozi, taka pa|a i optimizmot kaj negovata nacija za napredokot na nivnata zemja. Francuzite se pogolemi pesimisti za 2011 godina duri i od nekoi nacii koi {to vojuvaat, kako Irak ili Avganistan. Tie najmnogu se zagri`eni za ekonomskata sostojba na zemjata. Stravuvaat deka nevrabotenosta dopolnitelno }e se zgolemi, so {to }e im bide zagrozen `ivotniot standard. Sepak, se ~ini deka francuskiot pretsedatel e pozagri`en za negoviot rejting i tradicionalnoto izbira~ko telo otkolku za site Francuzi i nivnite pret~uvstva za 2011 godina. Vo novogodi{nata poraka do Francuzite toj saka{e da se poka`e kako niven za{titnik, ubeduvaj}i gi deka }e prodol`i so negovata opredelba za reformi. I pokraj toa {to sprovedenata reforma na

NIKOLA SARKOZI penziskiot sistem predizvika bran protesti i nezadovolstvo vo Francija i za prv pat vo istorijata otkako stana pretsedatel duri 70% od Francuzite se izjasnija deka se nezadovolni od politikata {to ja vodi, sepak, od novogodi{nata poraka na Sarkozi mo`e da se zaklu~i deka toj ve}e se podgotvuva za u{te edna nova kandidatura za pretsedatel na Francija. Francuskite mediumi koi go obvinija kontroverzniot pretsedatel deka li~no go koordinira nivnoto prislu{uvawe (toj, pak, vo kontranapad novinarite gi nare~e pedofili) prognoziraat deka nov mandat }e dobie toga{ koga }e po~ne da sproveduva zdrava politika, koja }e go podigne optimizmot kaj negovite gra|ani i zemjata }e ja izvadi od ekonomskata kriza.

MISLA NA DENOT

CENTAROT NA SITE BOGATSTVA E VO UMOT. BOGATSTVOTO E VO IDEITE, A NE VO PARITE

ROBERT KOLIER AMERIKANSKI AVTOR

Navigator

4

KAPITAL / 04.01.2011 / VTORNIK

SVET

0-24

...DERIL HANA VO MAKEDONIJA

...LIDERSKI SREDBI

...REKONSTRUKCIJA NA AERODROMITE

Holivudskata yvezda na [irok sokak

Iznuden politi~ki dijalog

Airlija rabota za TAV

itolskiot festival na filmskata kamera, “Bra}a Manaki”, ja nagradi amerikanskata akterka Deril Hana so specijalna nagrada “Zlatna kamera 300”, za osoben pridones vo filmskata umetnost.

erijata sredbi me|u liderite na partiite bea samo iznudena kurtoazija pod pritisok na me|unarodnata zaednica. Tie ne uspeaja da se dogovarat za krucijalnite pra{awa za zemjava, nitu pak da go podobrat vlo{eniot politi~ki dijalog.

holding TAV kone~no gi prezede makedonskite Tgo urskiot aerodromi. Zapo~na nivnata modernizacija, koja treba da razvie avionskiot soobra}aj vo zemjava.

B

S

SLAB NOVOGODI[EN VIKEND

VO OHRID DVOJNO POMALKU GOSTI OD LANI Dodeka doma{nite hotelieri kni`at slaba zarabotka od najludata no}, turisti~kite agencii trijat race od, kako {to velat, dobro izrabotenata novogodi{na sezona VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

vojno pomalku makedonski gra|ani vikendov ja do~ekaa Novata godina vo Ohrid. Za razlika od lani, prihodite na ohridskite hotelieri se prepoloveni, a hotelskite kapaciteti vo golem del ostanaa prazni.

Godinava Makedoncite gi prepolnija hotelite vo regionalnite metropoli, a sopstvenicite na turisti~kite agencii denovive trijat race poradi, kako {to velat, dobro izrabotenata novogodi{na sezona.

Ohridskite hoteli vo golem del ostanaa prazni poradi previsokite ceni, koi, kako {to priznavaat i samite menaxeri, se krajno nekonkurentni na regionalniot pazar.

“Ako sporedime so novogodi{niot period lani, godinava imame drasti~no poslab promet.

Samo za novogodi{nata no} imavme 80% ispolnet kapacitet. Gostite si zaminuvaa u{te naredniot den, za razlika od minatata godina, koga

D

50%

pomalku turisti vo Ohrid za Nova godina sporedeno so lani

3.550 Makedonci zaminaa vo Grcija preku grani~niot premin Bogorodica

ostanuvaa po nekolku no}i. Imavme i nekoi gosti od Srbija, no pogolem del od makedonskite gra|ani zaminaa nastrana, zatoa {to tamu e poevtino. I popustot koj go ponudivme ne dade nikakov rezultat”, velat od ohridskiot hotel Belvedere, kade {to novogodi{niot do~ek ~ine{e okolu 40 evra.

Spored niv, odlivot na turisti vo sosednite zemji, pokraj cenite, bil i poradi `elbata na Makedoncite da vidat ne{to novo i porazli~no od ona {to go nudi Ohrid.

I od hotel Prestol velat

3 FAKTI ZA...

4,6% 1,6% 14,5%

SE NAMALIL BROJOT NA VRABOTENITE VO INDUSTRIJATA ZA PRVITE 11 MESECI OD 2010 GODINA SE NAMALIL BROJOT NA VRABOTENITE VO INDUSTRIJATA VO NOEMVRI 2010 GODINA SPOREDENO SO NOEMVRI 2009 GODINA SE NAMALIL BROJOT NA VRABOTENITE VO GRADE@NI[TVOTO VO PRVITE 11 MESECI OD 2010 GODINA

Namesto za Ohrid, onie koi godinava se re{ija za organiziran do~ek zaminaa vo Bugarija, Grcija ili Turcija deka za 50% im e namalen brojot na gosti koi voobi~aeno novogodi{nite praznici gi pominuvaat vo Ohrid.

“Niskite ceni vo regionot si go napravija svoeto.

Do~ekot {to kaj nas ~ini okolu 50 evra, vo zemjite od sosedstvoto e mnogu poevtin”, velat ottamu.

Edinstveno vo {to ne potfrlija ohri|ani godinava

e kvalitetot na zabavata.

TURISTI^KITE AGENCII “TRIJAT RACE” Turisti~kite agencii velat deka interesot na gra|anite za do~ek na Novata godina vo stranstvo voop{to ne e opadnat vo sporedba so lani. Godinava najgolem e interesot za ski-centrite vo Bugarija, poradi

po~natata ski-sezona i mo`nosta za prodol`en odmor.

Ogromen interes e zabele`an i za Grcija i Turcija. Od grani~nite premini, koi denovive bea preblokirani, velat deka ne pametat takov mete` poslednive godini.

Samo na grani~niot premin Bogorodica vikendov pominale 3.550 make-

donski gra|ani. Spored izve{taite na Sektorot za grani~na policija, ovaa brojka e za 30% pomala od ostvareniot promet istiot period lani, no od turisti~kite agencii velat deka toa e poradi zgolemenoto koristewe na dojranskiot grani~en premin, za izbegnuvawe na kolonite na gevgeliskata granica.

PROCENKI...

BORIS TADI] pretsedatel na Srbija

SRBIJA NE SMEE DA PROPU[TI NITU EDNA [ANSA

S

Srpskiot premier najavuva deka Srbija do sega propu{tila mnogu {ansi izminatite godini i deka pove}e nema pravo na nitu edna neiskoristena mo`nost.

“Srbija ovaa godina mora da dobie status na kandidat za ~lenstvo vo EU, da ja zavr{i sorabotkata so Ha{kiot tribunal, da zavr{i so reformite vo sudstvoto, da donese zakon za vra}awe na imot, da prodol`i so borbata protiv korupcijata i organiziraniot kriminal i da zavr{i nekoi kapitalni infrastrukturni proekti”, izjavi BorisTadi}, vo intervju za Tanjug.

Toj naglasuva deka Srbija vo 2011 godina, bez ogled na okolnostite vo nadvore{nata politika, mora posilno da nastapi vo procesot na evrointegracijata i reformite.

QUP^O ZIKOV ...POGLED NA DENOT...

PO^ITUVANI ^ITATELI, POVTORNO SE ^ITAME OD SREDA, 12 JANUARI 2011

Politika / Pari / Dr`ava

6 MAKSIM RISTESKI risteski@kapital.com.mk

ijametralno sprotivstaveni prioriteti }e imaat politi~kite partii vo zemjava godinava. Toa se temeli i na dijametralno sprotivnata dioptrija od koja gledaat na sostojbite.

Partiite od vlasta ne se otka`uvaat od dosega{niot kurs na dvi`ewe, vo koj pra{aweto za imeto e staveno ponastrana, a ekonomskata kriza se tretira globalno.

Opoziciskite partii, pak, se re{eni da izdejstvuvaat predvremeni izbori.

Zaedni~ko za site partii od makedonskiot blok e {to go ignoriraat problemot so imeto. Za albanskite partii ova e najva`noto pra{awe {to treba da se re{i.

Vo vladeja~kiot koaliciski blok smetaat deka gra|anite vo novata godina o~ekuvaat doostvaruvawe na programata "Prerodba vo 100 ~ekori - nadgradena i pro{irena" i na evroatlanskite aspiracii, koi vo 2010 bile “zabaveni od efektite na svetskata ekonomska kriza�.

Ne gi prifa}aat kritikite na opozicijata deka Vladata potfrlila na site planovi i ja dovela zemjava do bezizleznost.

VMRO-DPMNE SO STARATA AGENDA, DUI BARA RE[ENIE ZA IMETO Partijata na premierot Nikola Gruevski agendata vo 2011 }e ja posveti na realizacija na vladinite proekti, a najgolem prioritet }e dale na reformata na javnata administracija.

"Vo 2011 godina }e prodol`ime da rabotime na podobruvawe na ekonomskata sostojba i na sanirawe

KAPITAL / 04.01.2011 / VTORNIK

KAKVI AGENDI ]E IMAAT POLITI^KITE PARTII VO 2011

D

VLASTA SAKA DA PRODOL@I, OPOZICIJATA ]E NAPRAVI SĂˆ ZA DA JA SOPRE Politi~kite partii koi ja dr`at vlasta godinava }e prodol`at tamu kade {to zastanale, soobrazuvaj}i se so agendata na Vladata, za{to, spored niv, toa e patot kon napredokot na Makedonija. Za opoziciskite partii toj pat ne vodi nikade, pa zatoa intenzivno }e rabotat na toa 2011 da bide izborna godina na posledicite od svetskata ekonomska kriza. ]e rabotime na intenzivni i silni reformi vo javnata administracija, implementacija na paketot reformski zakoni {to gi donese Sobranieto, zgolemuvawe na obemot na kapitalni investicii i na

efikasnosta na nivnata realizacija. ]e prodol`ime so subvencii vo zemjodelstvoto, a i so reformi vo obrazovanieto i vlo`uvawe vo zdravstvoto", izjavi direktorot na Centarot za komunikacii na VMRO-DPMNE, Ilija Dimovski.

ILIJA DIMOVSKI

Za albanskiot partner vo vlasta, Demokratskata unija za integracija, apsoluten prioritet e deblokirawe na evroatlanskite procesi.

Liderot na DUI, Ali Ahmeti, vo prvite denovi od novata godina }e go zapoznae Gruevski so predlogot z a

GORDAN GEORGIEV

DIREKTOR NA CENTAROT ZA KOMUNIKACII NA VMRO-DPMNE "Vo 2011 gdina }e prodol`ime da rabotime na podobruvawe na ekonomskata sostojba i na sanirawe na posledicite od svetskata ekonomska kriza. ]e rabotime na intenzivni i silni reformi vo javnata administracija.

Zgolemuvaweto na obemot na kapitalni investicii i na efikasnosta vo nivnata realizacija, isto taka, }e bidat na{i prioriteti."

POTPRETSEDATEL NA SDSM "Agendata na SDSM za 2011 godina e edna i edinstvena: }e gi upotrebime site mo`ni demokratski na~ini da ja naterame vlasta da raspi{e predvremeni izbori. Ova ve}e ne e barawe samo na SDSM, tuku i na u{te stotici iljadi gra|ani, koi ne mo`at da vrzat kraj so kraj od ogromnata siroma{tija i besperspektivnost vo dr`avata."

anga`irawe me|unarodni posrednici vo sporot za imeto.

"Po novogodi{nite praznici }e izlezeme so konkreten predlog, prvo vo vladinata koalicija, za anga`irawe me|unarodni posrednici od SAD i od EU, koi }e asis-

tiraat vo sporot za imeto.

Vo 2011 }e prodol`ime i so ispolnuvawe na obvrskite od Ohridskiot ramkoven dogovor, kako strategijata za pravi~na zastapenost vo instituciite i decentralizacijata. ]e rabotime na re{avawe na problemite

MUHAMED HOXA

DUI "]e se zalagame za zabrzuvawe na evroatlantskite integrativni procesi, pri {to na{a glavna cel }e bide nivnoto deblokirawe. Po novogodi{nite praznici }e izlezeme so konkreten predlog, prvo vo ramki na vladinata koalicija za anga`irawe me|unarodni posrednici od SAD i od EU, koi }e asistiraat vo sporot za imeto."

KOJ KOGO TU@I ME\U POLITI^ARITE?

OGNENIOT JAZIK GO GASNAT SO TU@BI MAKSIM RISTESKI risteski@kapital.com.mk

estite sudski sporovi {to gi vodat politi~arite edni protiv drugi ili gi iniciraat dr`avnite institucii protiv odredeni politi~ari naj~esto po~nuvaat so krivi~ni prijavi za kleveta. Pravnite eksperti gi objasnuvaat so potrebata da se izvr{i prit i sok vrz odr edeni politi~ari so cel nivno zamol~uvawe ili so obid da se privle~e vnimanieto na javnosta, a samo vo retki slu~ai so potrebata na o{tetenite da se za{titat od obidite za naru{uvawe na nivniot ugled.

Ako se ima predvid niskoto nivo na politi~ka kultura i komunikacija vo Makedonija, razbirlivo e javno eksponiranite li~nosti da posegnat po ova pravno sredstvo za

^

za{tita od neprimerni verbalni napadi, no neefikasnosta na sudskiot sistem, koj bavno gi procesuira vakvite tu`bi, pravi istite da ne si ja ispolnuvaat funkcijata. Vo otsustvo na politi~ki dijalog, partiite od konkurenti se pretvoraat vo neprijateli, vo ~ii tabori e na cena {to poefektno ocrnuvawe na politi~kiot protivnik.

Eden od retkite sudski procesi me|u politi~arite {to zavr{i so kone~na presuda go po~na ministerot za odbrana, Zoran Kowanovski, protiv prateni~kata na SDSM, Vesna Bendevska, poradi kleveta. Spored odlukata {to ja donese Osnovniot sud vo Bitola pred dve nedeli, Bendevska }e treba da mu plati na Kowanovski 6.500 evra za{to neosnovano go obvinila deka vo periodot dodeka bil direktor vo REK Bitola vo energetskiot kombinat se slu~ile golem broj havarii, pad na proizvodst-

voto i drugi problemi.

V~era, bitolskoto javno obvinitelstvo objavi deka protiv Kowanovski e podnesena krivi~na prijava za zloupotreba na slu`benata dol`nost dodeka bil direktor vo REK Bitola. Prijavata e podnesena anonimno i e povrzana so slu~aite na 12 direktori na REK (po~nati na 13 juli 2010), osomni~eni za navoden kriminal te`ok nad 7 milioni evra.

Presuda ima i za tu`bata {to porane{niot minister za odbrana Lazar Elenovski ja podnese protiv Radmila [e} erinska i Goran Min~ev od SDSM i Goran Misovski od NSDP. Krivi~niot sud gi proglasi za vinovni zatoa {to go navredile Elenovski za vreme na izbornata kampawa vo 2008 godina, emituvaj}i snimka od partiski sobir na NSDP, na koja Elenovski ka`uva deka premierot se soglasil za promena na imeto pred samitot vo Bukure{t.

Iako pominaa samo so sudska opomena, trojcata obvineti se `alat pred Apelacioniot sud, za{to smetaat deka se nepravedno osudeni.

"Elenovski n$ tu`e{e za kleveta, a presudata se odnesuva na navreda, {to e nepravedno. Nie podnesovme `alba do Apelacioniot sud i ako i tamu ja potvrdat presudata, toga{ Elenovski }e dobie pravo da bara vo gra|anska postapka i pari~no obes{tetuvawe", izjavi Goran Misovski.

Presuda be{e donesena i vo sporot {to prateni~kata na VMRO-DPMNE, Silvana Boneva, go vodi protiv pratenikot na SDSM, Vlado Bu~kovski, no skopskiot Apelacionen sud, po `albata podnesena od Bu~kovski, ja ukina prvostepenata presuda i go vrati predmetot na povtorno sudewe. Bu~kovski se najde vo sudnica po tu`bata {to protiv nego ja podnese Boneva, otkako toj vo presret

na parlamentarnite izbori vo 2006 godina izjavi deka taa i nejzinoto semejstvo poseduvaat bugarski paso{i.

Boneva tvrde{e deka poradi toa izgubila del od doverbata na gra|anite, {to se odrazilo i na izborniot rezultat, pa pobara Bu~kovski da & isplati obes{tetuvawe vo iznos od 1.500 evra.

Antikorupciskata komisija vo noemvri pobara krivi~no da bide gonet liderot na SDSM, Branko Crvenkovski, za aferata "Nade`". Za prviot antikorupcioner, Ilmi Selami, sporno e sklu~uvaweto na dogovorot za PR uslugi, vreden 340.000 evra, bez tender, vo vremeto koga Crvenkovski be{e pretsedatel na dr`avata. Poradi tesnata odluka na Komisijata (4 glasa za, a 3 protiv) da bide podnesena inicijativa za krivi~no gonewe, Crvenkovski ova go protolkuva kako re{enie doneseno pod pritisok. Postapkata po

inicijativata na Antikorupciskata komisija e po~nata vo Javnoto obvinitelstvo.

"Inicijativata za krivi~no gonewe e pristignata vo Obvinitelstvoto i po nea se postapuva. Treba da se soberat site materijali za slu~ajot i ubavo da se analiziraat, od {to }e zavisi kako }e prodol`i postapkata ponatamu", izjavi javniot obvinitel za gonewe na organiziran kriminal i korupcija, Jovan Ilievski.

Nezavr{en e procesot po~nat od ministerkata za kultura, Elizabeta Kan~eska-Milevska, protiv pratenikot na SDSM, Igor Ivanovski, povrzan so slu~ajot "Patriotska metla".

Ivanovski ja obvini ministerkata deka e vinovna za is~eznuvawe na del od tenderskata dokumentacija za proektot "Skopje 2014", a taa, tvrdej}i deka nema vina, za{to nedostigale samo dokumenti {to ne povlekuvaat finansiski implikacii, mu

KAPITAL / 04.01.2011 / VTORNIK

Politika / Pari / Dr`ava

Politi~kite partii vo Makedonija vo 2011 godina }e se obidat {to pove}e da im se dodvoruvaat na gra|anite, iako ni tie od vlasta, ni tie od opozicijata veruvaat deka }e ima predvremeni izbori. Sepak, 2011 }e bide barem predizborna godina. Glavnite bitki }e se vodat i vo Sobranieto. so invalidite na ONA i so ha{kite slu~ai. Za nas se mnogu va`ni i podgotovkite za popisot na naselenieto. ]e napravime s$ za da obezbedime {to podobri uslovi za sproveduvawe na ovaa statisti~ka operacija, za nikoj da ne se somneva vo objektivnosta na popisnite rezultati. ]e prodol`ime so izgradba na plo{tadot Skender-beg i na teatarot vo Tetovo", velat od DUI. SDSM NE SE OTKA@UVA OD PREDVREMENI IZBORI Agendata na Socijal demokratskiot sojuz na Makedonija vo 2011 godina }e bide fokusirana samo na edna to~ka: zavr{uvawe na procesot {to formalno po~na na 5 dekemvri, so protestniot mar{ za predvremeni izbori. Vo partijata na Branko Crvenkovski smetaat deka raspolo`enieto za simnuvawe na Vladata na VMRO-DPMNE go delat stotici iljadi gra|ani.

"Agendata na SDSM za 2011 godina e edna i edinstvena: }e gi upotrebime site mo`ni demokratski na~ini da ja naterame vlasta da raspi{e predvremeni izbori. Nie sme svesni deka za SDSM najdobro e da ima izbori vo redovniot termin vo 2012 godina, koga i izborniot rezultat bi bil najpovolen.

No, isto taka sme svesni deka situacijata vo dr`avata na ekonomski, socijalen i politi~ki plan e neodr`liva

i zatoa insistirame na predvremeni izbori. O~igledno e deka vlasta se nao|a vo stakleno yvono i nema nikakvo ~uvstvo za toa {to se slu~uva vo dr`avata i koi se problemite na narodot”, veli potpretsedatelot na SDSM, Gordan Georgiev.

SDSM planira preku razni aktivnosti (protesti, gra|ansko nezadovolstvo, parlamentarni inicijativi) da go artikulira nezadovolstvoto na gra|anite i da predizvika predvremeni izbori.

“Na programski plan, SDSM } e se fokusira na ispi{uvawe na predizbornata programa i imame namera da vospostavime sorabotka so site profesionalni zdru`enija, esnafi, intelektualci, nevladini organizacii, koi bi sakale da se vklu~at vo ovoj proces", istaknuva Georgiev.

LDP ]E SE FOKUSIRA NA EKONOMIJATA Liberalno-demokratskata partija }e se posveti na promovirawe na svojata izborna platforma, obiduvaj} i se so konkretni re{enija da se nametne kako realna i seriozna treta opcija. Vo 2011 godina LDP }e promovira detalizirani re{enija za ekonomska modernizacija na zemjata.

"Eden od na{ite prvi prioriteti e i }e bide borbata protiv skapiot i obemen vladin aparat. Toa ras~ist uvawe treba da trgne od vrvot. Makedonija

e dr`ava so najgolem broj dr`avni funkcioneri po `itel, so najgolem broj ministri i so najgolem broj pratenici vo Evropa. LDP se zalaga za namaluvawe na brojot na pratenici na 90, {to pretstavuva optimalen broj. Potrebno e namaluvawe i na brojot na ministrite na 12 od postoe~kite 22. Brojot na vraboteni vo javniot sektor e zgolemen za pove}e od 19.000. Obemnata, nepotrebna i neproduktivna birokratski aparatura dopolnitelno ja metastazira korupcijata i pretstavuva seriozna pre~ka za razvoj na biznisot”, veli pretsedatelot na LDP, Jovan Manasijevski.

LDP e re{ena da se fokusira na ekonomskite reformi. Za taa cel, partijata predlaga voveduvawe nulta stapka na danok na dobivka, za na stopanstvoto da mu ostanat 360 milioni evra vo narednite ~etiri godini; ukinuvawe na danokot na prihod za pove}e od 14.000 mikropretprijatija; namaluvawe na raste~kata nelikvidnost preku voveduvawe zakonska obvrska javniot sektor da gi pla}a svoite obvrski kon privatniot sektor vo rok od 30 dena. Partijata predlaga i nova raspredelba na personalniot danok - namesto sega{nite 3% nameneti za op{tinskite buxeti, vo lokalnata vlast da odat 50%; namaluvawe na stapkata na DDV za turisti~ka dejnost od 18% na 5%; voveduvawe

zakonsko sankcionirawe na nova buxetska struktura, vo koja kapitalnite rashodi nema da bidat pomalku od 20% od vkupnite buxetski rashodi. Spored LDP, buxetskiot deficit treba da bide dozvolen samo ako se plasira vo kapitalni rashodi.

Za Nova demokratija, prioritet vo 2011 godina ostanuva za~lenuvaweto na zemjava vo EU i vo NATO. No, vo partijata na Selmani ne veruvaat vo mo`nosta za ispolnuvawe na zalo`bite od nivnata politi~ka agenda za 2011 poradi “nedostig od politi~ki kapacitet, potencijal, kreativnost, inicijativnost i smelost kaj Vladata za donesuvawe odluki vo interes na gra|anite i na dr`avata vo klu~nite momenti.

"Vo agendata na ND za 2011 se predvideni razli~ni f o r m i z a d em o k r a ts ko politi~ko dejstvuvawe. ] e organizirame tribini za otvorenite pra{awa, kakvi {to, za `al, ima mnogu. So konkretni predlozi na to~ki za dnevniot red na Sobranieto }e ponudime re{enija za otvorenite pra{awa {to se odnesuvaat na Albancite, kako upotrebata na jazikot, simbolite, pravi~nata zastapenost vo instituciite, statusot na borcite na ONA, pravi~nata raspredelba na dr`avniot buxet, celosna implementacija na Ohridskiot dogovor”, veli prateni~kata na ND, Flora Kadriu.

JOVAN MANASIJEVSKI

FLORA KADRIU

PRETSEDATEL NA LDP "Eden od na{ite prvi prioriteti e i }e bide borbata protiv skapiot i obemen vladin aparat.

Toa ras~istuvawe treba da trgne od vrvot. Makedonija e dr`ava so najgolem broj dr`avni funkcioneri po `itel, so najgolem broj ministri i so najgolem broj pratenici vo Evropa."

POTPRETSEDATEL NA NOVA DEMOKRATIJA "Apsoluten prioritet vo 2011 godina ostanuva za~lenuvaweto vo EU i vo NATO, zatoa {to toa e edinstveniot pat do postignuvawe sevkupno javno dobro. So senzibilizirawe na javnosta i so konkretni predlozi na to~ki za dnevniot red na Sobranieto }e se obideme da ponudime re{enija i za otvorenite pra{awa {to se odnesuvaat na Albancite."

I pokraj redovnite kritiki za makedonskoto sudstvo, politi~arite ~esto se odlu~uvaat da ja baraat pravdata na sud koga smetaat deka se o{teteni od politi~kite protivnici, koi pre{iroko ja sfa}aat demokratskata kategorija “sloboda na govor” podnese tu`ba za kleveta poradi naru{en ugled na nejzinata li~nost i na ministerstvoto {to go rakovodi.

Vo me|uvreme, Ministerstvoto za vnatre{ni raboti podnese krivi~ni prijavi protiv trojca vraboteni vo Ministerstvoto za kultura poradi somnenie deka bez ovlastuvawe od ministerkata uni{tile tenderska dokumentacija, koja, spored Zakonot za javni nabavki, moralo da se ~uva najmalku pet godini. Opozicijata obvini deka so ova se pravi obid da se amnestira od odgovornost Kan~eska, koja nekolku dena po podnesuvaweto na krivi~nite prijavi protiv vraboteni vo nejzinoto Ministerstvo ne se pojavi vo sudot na ro~i{teto vo procesot {to taa go vodi protiv Ivanovski. SDSM ja obvinuva Kan~eska i za nezakonsko primawe honorari, za {to

najavuvaat tu`ba protiv nea do Javnoto obvinitelstvo.

"Podnesuvaweto krivi~ni prijavi protiv Igor Ivanovski e sme{en i pateti~en obid so koj ministerkata saka da se izvadi, iako e fatena na delo. Faktite potvrdeni od MVR, Kan~eska saka da gi prikrie so tu`bi protiv ~ovekot {to go otkri slu~ajot.

Vo me|uvreme, izleze na videlina u{te eden slu~aj so golemite honorari koi ministerkata gi primala za ~lenuvawe vo razli~ni komisii vo peridot dodeka bila dr`aven sekretar vo Ministerstvoto za kultura, {to upatuva na mo`na zloupotreba na slu`benite ovlastuvawa, za {to SDSM }e podnese krivi~na prijava protiv Kan~eska do Javnoto obvinitelstvo", brifiraat od SDSM. Vo noemvri, krivi~na prijava protiv ministerkata za

vnatre{ni raboti, Gordana Jankulovska, podnese pretsedatelot na adru`enieto na branitelite Dostoinstvo, Stojan~e Angelov. Povodot be{e izjavata na ministerkata deka protiv Angelov e donesena pravosilna presuda za storeno krivi~no delo i la`no izdavawe licenci dodeka toj bil ~len na ispitna komisija na Komorata za obezbeduvawe. Angelov tvrde{e deka toa ne e vistina za{to bil osuden samo so uslovna kazna, presuda {to u{te ne e potvrdena od Apelacioniot sud.

"Nema zaka`ano ro~i{ta po krivi~nata prijava {to ja podnesov. S$ u{te ~ekam otkako pred dve nedeli gi podnesov dokazite deka protiv mene e storena kleveta od ministerkata Jankulovska", izjavi pretsedatelot na Dostoinstvo, Stojan~e Angelov.

I SDSM gi podnese na-

javenite krivi~ni prijavi protiv ministerkata Gordana Jankulovska i direktorot na Upravata za javni prihodi, Goran Trajkovski, poradi osnovani somnevawa za storeni krivi~ni dela zloupotreba na slu`bena polo`ba i ovlastuvawe, a konkretno se odnesuvaat na skandalot so 750.000 evra pronajdeni kaj voza~ot na MPM i na obvinuvawata deka se pla}ale partiski reklami na VMRO-DPMNE so buxetski sredstva.

"Smetame i osnovano se somnevame deka za ovie dva skandali Jankulovska i Trajkovski, so toa {to ne prezemale soodvetni merki kako ovlasteni slu`beni lica, onevozmo`ile ili spre~ile otkrivawe mo`ni krivi~ni dela dano~no zatajuvawe i perewe pari", veli rakovoditelot na pravniot tim na SDSM, Boris Kondarko.

7

PREGLED VESTI ZORAN KRSTEVSKI STANA GENERALEN DIREKTOR NA TAV MAKEDONIJA dna nedela po zaminuvaweto od direktorskata pozicija na Agencijata za civilno vozduhopliovstvo, Zoran Krstevski stana generalen direktor na TAV Makedonija, doznava "Kapital". Krstevski ja potvrdi informacijata na "Kapital", objasnuvaj}i deka od v~era e del od rakovodstvoto na kompanijata koja gi modernizira dvata aerodromi vo zemjava.

Za da se uverat deka grade`nite raboti na skopskiot aerodrom se odvivaat spored predvidenata dinamika, premierot Gruevski zaedno so ministrite Pe{evski, Stavreski, Janakieski i Kowanovski go obikolija aerodromot Aleksandar Veliki.

“Ona {to mo`am da go konstatiram e deka izgradbata navreme }e bide zavr{ena, a nekoi delovi }e se izgradat porano od predvidenoto. Ona {to mo`e da se konstatira e deka se gradi del od pistata koja }e ovozmo`i sletuvawe na interkontinentalni letovi, so {to }e se zgolemi kategorizacijata na aerodromot. Isto taka se gradat 10 pati pogolemi terminalna zgrada i kargo-terminal. Mislam deka rabotite }e zavr{at vo periodot me|u juni i septemvri”, re~e premierot Gruevski, otkako obikoli nekolku objekti vo izgradba na skopskiot aerodrom.

Toj najavi deka TAV Makedonija, soglasno kupoproda`niot dogovor, treba da po~ne da go gradi kargo-aerodromot vo [tip, no otkako }e gi zavr{ele site potrebni merewa i podgotovki.

Premierot Gruevski ne e precizen koga javno }e go objavat dogovorot so turskiot investitor TAV, vreden 200 milioni evra. Edinstveno re~e deka i TAV treba da dade soglasnost za kupoproda`niot dogovor da bide dostapen za javnosta.

Spored najavite, modernizacijata na skopskiot i ohridskiot aerodrom TAV go ~ini okolu 120 milioni evra. Ostanatite 80 milioni se nameneti za izgradbata na kargo-aerodromot vo [tipsko.

E

NA 27 JANUARI SREDBA NIMICJOLESKI-VASILAKIS! rcija ja prifati pokanata na medijatorot Metju Nimic za nova sredba so pregovara~ite. Makedonskiot pregovara~, Zoran Jolevski i gr~kiot, Adamantios Vasilakis, na 27 januari }e imaat nova runda razgovori za sporot za imeto, potvrduvaat izvori od Obedinetite nacii.

Kako {to objavi v~era internet-portalot Kurir, prviot datum za sostanokot bil 10 januari, no za Grcija toa bilo prerano. Grcija ne sakala vo Obedinetite nacii da se dobie vpe~atok deka pregovorite se zabrzuvaat samo poradi makedonskata strana.

Profesorot Dimitar Mir~ev izjavite na dr`avniot vrz za intenzivirawe na sredbite so Nimic gi tolkuva kako poraka do Grcija i do Nimic deka Makedonija e podgotvena da najde re{enie za sporot za imeto. Toj smeta deka vo tekot na ovaa godina mo`e da se o~ekuva sporot da dostigne zrela faza, duri i da dojde do kraj na ovoj proces.

G

BENZINITE POSKAPUVAAT ZA 1,5 DENARI ZA LITAR enzinite od deneska se prodavaat poskapo za 1,5 denari za litar, dodeka dizelgorivata poskapuvaat za eden denar.

Novata cena na eurosuper BS-95 iznesuva 75 denari, a na najkoristeniot benzin, eurosuper BS-98 litar se prodava po 76,5 denari. Cenata na eurodizel se zgolemuva za 1,5 denari za litar i vo slednite dve nedeli }e se prodava po 63,50 denari.

Ekstralesnoto maslo za doma}instvo poskapuva za denar i }e se prodava po 52 denari za litar. Regulatornata komisija za energetika odlu~i da go poskapi i mazutot za 1,070 denari po kilogram. Sega toj se prodava po 35,057 denari za kilogram.

Kako pri~ina za zgolemuvaweto na cenite od Regulatornata komisija gi poso~uvaat za 2,57% povisokata cena na surovata nafta na svetskiot pazar vo izminatite dve nedeli i za 0,84% povisokiot kurs na dolarot vo odnos na denarot.

B

Politika / Pari / Dr`ava

8

KAPITAL / 04.01.2011 / VTORNIK

GRADONA^ALNICITE AMBICIOZNI I VO 2011 GODINA

NAJATRAKTIVNITE MAKEDONSKI OP[TINI ]E DOBIJAT NOV IZGLED

Od pazaruvaweto ohri|ani }e mo`at da odmorat vo rotira~ki restoran, na vrvot na noviot pazar, a gevgeli~ani }e u`ivaat vo evropskiot teatar. [tip }e {tedi struja, a gasificirana Strumica }e stavi kraj na nevrabotenosta

Ohrid, [tip, Gevgelija i Strumica vo 2011 }e dobijat novi objekti i ulici, koi treba da gi finansira samata op{tina. Toa e del od finansiskoto odvojuvawe na op{tinite vo zemjava od dr`avnata kasa.

VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

ltramoderni avtobuski stanici, pokrieni pazari, brendirani hoteli, uredeni re~ni korita, visokobuxetni trgovski centri i sovremeni fabriki najavuvaat gradona~alnicite na najatraktivnite makedonski op{tini za 2011 godina. Ovie proekti, koi zasega se prioriteti na ~etvorica gradski tatkovci vo zemjava, treba da se realiziraat za nepolna godina, del so op{tinski pari, del od xebovite na zainteresiranite investitori, a ne{to }e se realizira i preku javno-privatni partnerstva.

OHRI\ANI ]E GO GLEDAAT GRADOT OD ROTIRA^KI RESTORAN, OD VRVOT NA NOVIOT PAZAR Spored planovite na ohridskiot gradona~alnik, Aleksandar Petreski, slednata godina ovoj

U

turisti~ki centar treba da dobie nova, ultramoderna avtobuska stanica, pokrien pazar, penzionerski dom i katna gara`a. Op{tinata presmetala deka za seto toa potrebni se okolu 40 milioni evra. Del od ovaa suma }e se pokrie so op{tinski pari, a za del od objektite, veli gradona~alnikot, ve}e imalo zainteresirani investitori.

"Avtobuskata stanica }e se gradi po evropski model.

Planirame vo sklop na ovoj objekt da ima moderni zatvoreni ~ekalnici, pove}e restorani, preno} evali{te so prose~en kapacitet na legla, apteka i ona {to e neophodno za da funkcionira edna avtobuska stanica, kako peroni, naplatni {alteri, menuva~nici i kiosci.

Za noviot pazar, pak, pokraj voobi~aenite tezgi, vo sklop na ovoj kompleks planirame da ima butici, sopstven parking i restoran, koj sakame da bide na vrvot i da se rotira", veli Petreski za

IVAN FRANGOV GRADONA^ALNIK NA GEVGELIJA Narodniot teatar vo Gevgelija }e dobie sosema nov izgled. Enterierot e osmislen spored najnovite evropski trendovi, so moderno osvetluvawe, prostrana bina, sovremena klimatizacija. Ovoj proekt e delumno finansiran so evropski pari, okolu 200.000 evra, a ostatokot od 150.000 evra }e go doplati op{tinata. Vo tek e i postapkata za dislokacija na avtobuskata stanica.

Momentalno barame investitor, pa detalite za izgledot }e gi definira toj {to }e gi dade parite.

ZORAN ZAEV GRADONA^ALNIK NA STRUMICA Vo 2011 godina sami vleguvame vo proektot gasifikacija, so buxetski pari na op{tinata.

Postoi mo`nost slovene~kata Vlada da ni obezbedi od 500.000 do 700.000 evra nepovraten grant. No, i da ne go obezbedime toj grant, nie vo buxetot za 2011 godina ve}e gi proektiravme parite za gasifikacijata i vo mart }e po~neme so izgradba na distributivna mre`a.

Naj-golem proekt za godinava }e bidat novi 16 fabriki i 12 novi otkupno-distributivni punktovi, locirani vo specijalno dizajnirana industriska zona na 398.000 metri kvadratni.

"Kapital".

Avtobuskata stanica }e ~ini 10 milioni evra, a }e se realizira so pomo{ na zainteresiranite investitori. Pokrieniot pazar, pak, se procenuva na 15 milioni evra, pari koi treba da gi obezbedi op{tinata, a okolu 12 milioni evra }e ~ini izgradbata na domot za penzioneri. Petreski otkriva deka vo izgradbata na katnata gara`a, za koja se potrebni okolu 2,5 milioni evra, }e u~estvuva i op{tinata.

Vo 2011 godina Ohrid treba da dobie i hotel del od sinxirot na nekoj od svetskite hotelski brendovi, koj }e se gradi na nekoja od krajbre`nite lokacii koi minatata godina gi kupija istaknati doma{ni biznismeni.

Gradona~alnikot Petreski tvrdi deka o{tinskata kasa e dovolno "polna" za da gi izdr`i planiranite proekti, no bara pogolema sorabotka od Ministerstvoto za transport i vrski.

"Za kratko vreme dr`avata treba da ni go dodeli zemji{teto. Vo sprotivno, ne mo`eme ni{to. Ovie proceduri namerno se zavlekuvaat, {to ni dava za pravo da gi nare~eme opstrukcii od strana na Vladata", dodava Petreski.

Realizacijata na ovie proekti }e otvori i stotici rabotni mesta. Od op{tina Ohrid prognoziraat deka dokolku s$ se odviva spored planovite, 500 nevraboteni ohri|ani }e dobijat rabota.

[TIP ]E SVETI POVE]E, A ]E TRO[I POMALKU STRUJA Gradona~alnikot na [tip, Zoran Aleksov, vo 2011 godina }e go ureduva gradot. ]e go modernizira i rekonstruira uli~noto osvetluvawe, proekt {to }e go realizira preku javno-privatno partnerstvo. Aleksov najavuva deka }e gradi minor-korito na rekata Otiwe i }e rekonstruira del od fasadite vo centarot na [tip.

"Vo odnos na uli~noto osvetluvawe, postojnite svetilki }e se zamenat so novi, koi }e obez-

bedat enormna za{teda na elektri~na energija.

Privatniot partner e dol`en da izvr{i rekonstrukcija na javnoto osvetluvawe, so monta`a na novi, poekonomi~ni svetilki vo rok od {est meseci od denot na sklu~uvawe na dogovorot za javno-privatno partnerstvo. [to se odnesuva do ureduvaweto na centralnoto gradsko podra~je, }e se uredi kejot na rekata Otiwe i }e se izgradi minor-korito.

Vo zavisnost od dinamikata na realizacija, se planira i parking-prostor za 140 vozila, koj }e bide lociran na platformi nad Otiwe", objasnuva graona~alnikot na [tip, Aleksov.

Od op{tinata najavuvaat deka godinava }e gi obnovuvaat fasadite vo centarot na gradot, za {to ve}e imalo dvajca zainteresirani investitori. Aleksov vetuva i deka }e obnovi del od prednite fasadi na nekolku ulici.

STRUMICA ]E SE RAZVIVA NIZ POGONITE NA 16 NOVI FABRIKI Spored planovite na gradona~alnikot Zoran Zaev, vo 2011 godina, pokraj gasifikacija, Strumica }e dobie 16 novi fabriki i 12 otkupno-distributivni punktovi okolu Agrokor, so cel Agrokor da prerasne vo golema agroberza za strumi~koto zemjodelstvo. Vo planovite za godinava Zaev planira golema pro~istitelna stanica i odvoden kanal {to }e gi opfa}a site atmosferski vodi vo gradot.

"Vo 2011 godina sami vleguvame vo gasifikacijata, so buxetski pari na op{tinata. Postoi mo`nost slovene~kata Vlada da ni obezbedi od 500.000 do 700.000 evra nepovraten grant. No, i da ne go obezbedime toj grant, nie vo buxetot za 2011 godina ve}e gi proektiravme parite za gasifikacijata i vo mart }e po~neme so izgradba na distributivna mre`a, koja se gradi okolu tri meseci. Najgolem proekt za godinava }e bidat 16 novi fabriki i 12 novi otkupno-distributivni

punktovi, locirani vo specijalno dizajnirana industriska zona na 398.000 metri kvadratni, kade {to ve}e se definirani kupuva~ite.

Samo fabrikite }e vrabotat od 1.000 do 2.000 nevraboteni gra|ani", objasnuva za "Kapital" Zaev.

So grant od 9,8 milioni evra od Evropskata unija i 200.000 evra pari na op{tinata, treba da po~ne da se gradi i ogromna pro~istitelna stanica.

GEVGELIJA "GO GOTVI" NARODNIOT TEATAR PO EVROPSKI RECEPT Vo Gevgelija vo 2011 godina treba da nikne kompletno rekonstruiran teatar, po evropski model, kako i nova avtobuska stanica i ogromen trgovski centar, najavuva gradona~alnikot Ivan Frangov.

"Narodniot teatar vo Gevgelija }e dobie sosema nov izgled. Enterierot e osmislen spored najnovite evropski trendovi,

so moderno osvetluvawe, prostrana bina, sovremena klimatizacija. Ovoj proekt e delumno finansiran so evropski pari, okolu 200.000 evra, a ostatokot od 150.000 evra }e go doplati op{tinata.

Vo tek e i postapkata za dislokacija na avtobuskata stanica. Momentalno barame investitor, pa detalite za izgledot }e gi definira toj {to }e gi dade parite", objasnuva Frangov za "Kapital".

Od op{tinata najavuvaat i deka }e go dislociraat postojniot gradski pazar, na ~ie mesto treba da se gradi hotel. Spored planovite na gradona~alnikot, noviot pazar }e bide zatvoren, a }e se prostira na povr{ina od 120.000 kvadratni metri. Vo sklop na pazarot treba da se gradi podzemen i nadzemen parking, kako i mega-market. Sepak, od op{tinata ne se sigurni dali posledniov proekt }e go zavr{at do krajot na 2011 godina.

ALEKSANDAR PETRESKI GRADONA^ALNIK NA OHRID Avtobuskata stanica }e se gradi po evropski model.

Planirame vo sklop na ovoj objekt da ima moderni zatvoreni ~ekalnici, pove}e restorani, preno}evali{te so prose~en kapacitet na legla, apteka i ona {to e neophodno za da funkcionira edna avtobuska stanica, kako peroni, naplatni {alteri, menuva~nici i kiosci. Za noviot pazar, pak, pokraj voobi~aenite tezgi, vo sklop na ovoj kompleks planirame da ima butici, sopstven parking i restoran, koj sakame da bide na vrvot i da se rotira.

ZORAN ALEKSOV GRADONA^ALNIK NA [TIP Vo odnos na uli~noto osvetluvawe, postojnite svetilki }e se zamenat so novi, koi }e obezbedat enormna za{teda na struja. Privatniot partner e dol`en da izvr{i rekonstrukcija na javnoto osvetluvawe, so monta`a na novi poekonomi~ni svetilki vo rok do {est meseci od denot na sklu~uvawe na dogovorot za javnoprivatno partnerstvo. [to se odnesuva do ureduvaweto na centralnoto gradsko podra~je, estetski }e se uredi kejot na rekata Otiwe i }e se izgradi minor-korito. Vo zavisnost od dinamikata na realizacija, se planira i parking-prostor za 140 vozila.

Intervju

KAPITAL / 04.01.2011 / VTORNIK

9 USPEAV DA SE SPRAVAM SO KORUPCIJATA

VAN^O KARGOV BI BILO DOBRO DA SE SPOJAT CARINATA I UPRAVATA ZA JAVNI PRIHODI DIREKTOR NA CARINSKATA UPRAVA NA MAKEDONIJA

Prviot carinik vo zemjava, Va~no Kargov, ja otvora mo`nosta za spojuvawe na dvete klu~ni institucii za sobirawe na buxetskite prihodi vo zemjava. Spored nego, taka bi bilo podobro i za kompaniite i za dr`avata, iako priznava deka e neophodno najprvin da se napravi analiza za da se vidat pridobivkite od spojuvaweto ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

an~o Kargov e na ~elo na Carinskata uprava na Makedonija pove}e od ~etiri godini. Za toa vreme uspea da vovede organizacija i sistematizacija vo Upravata, da ras~isti so korupcijata vo svoite redovi, no i da vovede edno{alterski sistem i delumno elektronski na~in na funkcionirawe.

Biznis-zaednicata nekolkupati dosega javno izrazi zadovolstvo od zaedni~kata sorabotka i naporite na Carinata da im izleze vo presret na kompaniite.

So direktorot Kargov razgovaravme za reformite i izmenite koi bea napraveni izminatata godina i za proektite i novinite koi n$ o~ekuvaat vo 2011 godina.

Od prvi januari 2011 godina site proizvodi koi vleguvaat i izleguvaat od zemjite od Evropskata unija mora da imaat elektronska deklaracija so bezbednosni podatoci za proizvodot. Kolku se podgotveni doma{nite kompanii za sproveduvawe na ovaa merka?

Obvrskata za podnesuvawe elektronska zbirna deklaracija e na makedonskite ekonomski subjekti i se primenuva na stoka koja se vnesuva vo carinskoto podra~je na Evropskata unija. Toa {to isto taka gi interesira makedonskite iz-

V

voznici e deka od po~etokot na 2011 godina pri prviot vlez na stokata koja vleguva ili tranzitira vo zemjite od Evropskata unija mora da postoi prethodna najava. Na primer, za izvoz od Makedonija vo Bugarija po paten soobra}aj, treba najmalku eden ~as pred da vleze stokata vo Bugarija izvozot da bide najaven na bugarskata carina. Toa se pravilata na EU so cel podobruvawe na sistemite za analiza na rizik, odnosno se dava vremenski prostor na carinicite podgotveni da ja do~ekaat stokata. Vo zavisnost od na~inot na koj se uvezuva, ima razli~no vreme za najava. Vleznata zbirna deklaracija se podnesuva po pat na elektronska razmena na podatoci na prvata vlezna carinska ispostava vo carinskoto podra~je na EU i zadol`itelno pred vlezot na stokata na carinskata teritorija na EU. Pra{aweto e kako nie mo`eme da dostavuvame vakvi informacii, kako zemja {to ne e ~lenka na EU? Vo momentov s$ u{te nemame mo`nost za elektronska razmena na prethodni informacii so sistemite na EU, zatoa {to ne sme ~lenka, nitu sme pristapnici kon takanare~enata konvencija za zaedni~ki tranzit na EU. No, nie sme na pat, odnosno ve}e rabotime na nov sistem za obrabotka na carinski deklaracii, koj predviduva elektronska deklaracija, {to }e bide priznaena od EU, iako odreden period s$ u{te }e postoi i hartie-

nata deklaracija. Toa }e zna~i deka odreden period pred vlezot vo carinskoto podra~je na Makedonija isto taka }e treba da se podnese zbirna uvozna deklaracija.

Imame zadocnuvawe pri izrabotkata na ovoj softver i se nadevame deka }e bide gotov vo prvata polovina od godinava.

Najavivte voveduvawe na elektronski sistem za obrabotka na carinskite deklaracii i interoperabilnost so sistemite na Evropskata carinska unija. [to }e zna~i ovoj sistem i dali }e go olesni trguvaweto so EU? Za vlez vo EU, koja e edinstveno carinsko podra~je, odnosno duri 75% od naplatenite carini stanuvaat prihod na buxetot na Evropskata komisija, nie mora da obezbedime elektronski sistem i regulativa za rabota so zemjite-~lenki na Evropskata unija, kako i so elektronskite sistemi na Evropskata komisija, zatoa {to site zemji-~lenki koristat edinstveni tarifni broevi za sproveduvawe na carinskite postapki. Imaat i zaedni~ka mre`a za komunikacija me|u site zemji~lenki na EU i na Evropskata komisija i imaat poseben softver za prisposobuvawe na razli~nite nacionalni carinski podatoci vo podatoci {to mo`at da se razmenuvaat na edinstven na~in. Nie mora da gi implementirame vakvite tehni~ki aspekti najmalku edna godina pred vlezot vo EU. Momen-

talno, na{iot softver ne sodr`i nikakvi mo`nosti za konverzija i sovremeni softveri za komunikacija, zatoa i go izrabotivame ovoj nov softver, kade {to }e pravime i elektronska zbirna uvozna i izvozna deklaracija. Pokraj ova, IPA finansira izrabotka na softver za prezemawe informacii od na{iot nacionalen softver, za postignuvawe na interoperabilnost so podatocite od zemjite-~lenki na EU. Toj softver }e po~neme da go izrabotuvame od sredinata na fevruari.

Direktorot na Upravata za javni prihodi za godinava najavi mo`nost za prebivawe na dano~nite so carinskite dolgovi, merka za koja be{e najaveno deka }e ja odbele`i godinata. [to }e zna~i to~no ovaa merka za kompaniite?

Vo Makedonija ima dva dano~ni organi, toa se Carinskata uprava i Upravata za javni prihodi. ^esto pati kompaniite baraat povrat na DDV od UJP, a istovremeno tekovno treba da platat DDV pri uvozot na stoka na carina. ^esto ima takvi slu~ai koga dr`avata im dol`i na kompaniite, koi, pak, ni dol`at na nas i napravivme napori da vidime kako mo`e da se olesni toa. Taka dojdovme do idejata za prebivawe na dano~nite so carinskite dolgovi, merka koja navistina zna~itelno }e im ja olesni rabotata na kompaniite. Tuka se i mo`nostite Carinata da mo`e da gi napla}a site vi-

Carinata vo minatoto naj~esto se poso~uva{e kako institucija vo koja vladee korupcija. Kolku uspeavte, kako direktor, da se spravite so ovaa pojava?

Pove}e od ~etiri godini sum na funkcijava i mislam deka uspeav da se spravam so korupcijata. Su{tinata e vo vospostavuvawe na sistemi i organizacija, koi se va`na rabota vo sekoja institucija. Koga se raboti za korupcija ili nesovesno vr{ewe na zada~ite, ~esto pati toa se slu~uva poradi toa {to sistemot ne e dovolno dobar za da spre~i takvo odnesuvawe. Vo Carinata e zajaknat sistemot za obuki i trening, imame elektronsko u~ewe, regionalni trening-centri, na{i godi{ni programi so obuki od razli~ni oblasti, voveduvawe na pi{ani proceduri, eliminirawe na nepotrebno diskrecioni mesta i sl. Vo isto vreme, gi zgolemivme platite i se obiduvame da go jakneme integritetot na vrabotenite, iako ne izostanuvaat permanentnite istragi i kontroli.

Vovedovme i interen kontrolen sistem koj gi identifikuva rizicite na nivo na sekoja organizaciona edinica.

So poslednite izmeni na Zakonot na carinska uprava i reformite vo javnata administracija se definirani mestata {to sme obvrzani od krajot na januari da gi transferirame vo rabotni mesta na dr`avni slu`benici, {to zna~i namaluvawe na platite i do 30%. Carinskite slu`benici imaat pogolemi plati i tuka imame mali negoduvawa od vrabotenite, no }e se nadmine i toa. dovi dolgovi. Ova ne e novina i ve}e postoi vo mnogu dr`avi vo svetot, iako tamu e poednostavno, zatoa {to Carinata i UJP, na primer, vo Holandija, se edno isto pravno lice. Mislam deka ova e dobra ideja i treba da se napravi edna analiza i kaj nas za da se vidi dali takov koncept bi uspeal i vo Makedonija, odnosno da se vidi benefitot od spojuvaweto na ovie dve institucii. Dokolku se prifati vakvata ideja, toa nesomneno }e bide unapreduvawe na sistemite i podobruvawe na efikasnosta, zatoa {to sega kaj nas vo Carinata se pla}a DDV za uvoz koj, pak, se vra}a vo UJP. Toj proces definitivno mo`e elektronski zaedni~ki da se regulira, a isto taka bi se sproveduvale i zaedni~ki kontroli vrz kompaniite.

Kakva be{e naplatata na danoci i akcizi izminatata 2010 godina, so ogled deka be{e krizna godina za makedonskite kompanii?

Kakvi se o~ekuvawata za godinava?

Proekciite za uvoznite dava~ki se baziraat na makroekonomskata politika i na op{tiot buxet, kako i na proekcijata na platniot bilans. Minatata godina napla}avme carina, DDV pri vlez i akcizi za prv pat i vo delot na carinite imavme pomala naplata, sporedeno so lani, za 8% do 10%. Toa se dol`i na namalenite stapki na carina. Naplatata na DDV be{e pogolema od 2009 godina, {to, pak, od druga strana, poka`uva deka e zgolemen obemot na uvoz.

Za godinava povtorno imame namaluvawe na carinskite stapki. Za nekoi proizvodi tie padnaa na nula, {to zna~i }e ima namaleni i prihodi po osnova na carini. No, sepak, o~ekuvawata se deka }e ima zgolemeni ekonomski aktivnosti, a so toa i zgolemeni prihodi.

Od prvi januari se namalija carinskite stapki na golem broj proizvodi, a nekoi ve}e se uvezuvaat i bez carina. Za koi proizvodi stanuva zbor i kakov }e bide efektot od vakvite namaluvawa na carinite vrz doma{nata konkurentnost?

Namaluvaweto na carinskite stapki e po tri osnovi. Ednata e direktno namaluvawe na carinite zaradi odredeni usoglasuvawa. Vtorata e namaluvawe poradi preferencijalen tretman spored dogovorite za slobodna trgovija.

I tretata se izmenite vo nomenklaturata na EU, zatoa {to nekoi tarifni broevi ve}e ne se interesni, a se javuvaat nekoi novi, vo zavisnost od ekonomskite tekovi. Godinava ima namaluvawe na carinskite stapki na te~nite sapuni, detergentite i plasti~nite masi i toa od stapkata od 11% na pomalku od 10%.

Kaj dogovorite za slobodna trgovija so EU i EFTA carinskite stapki }e bidat nula. Ovaa merka nema da va`i za proizvodite od site dr`avi, tuku samo za ovie zemji i toa samo za industriski proizvodi. Ne mislam deka }e ima zna~itelen udar vrz doma{nata konkurentnost, zatoa {to carinskite stapki i sega ne bea mnogu visoki. Poslednive deset godini ima{e permanentno namaluvawe so cel da ne se po~uvstvuva premnogu vrz doma{nite proizvodi i na buxetot. Mora da se napomene i deka carinskite stapki pa|aat i za uvozot na oprema, repromaterijali i nafteni derivati. Od godinava se slu~i i menuvawe i voveduvawe na novi tarifni broevi vo soglasnost so EU i istovremeno bri{ewe na drugi tarifni broevi.

Na veb-stranicata na Carinskata uprava se objaveni imiwata na lica i firmi koi so godini & dol`at na Carinata, me|u koi se i ugledni biznismeni i politi~ari. Se isplati li javnoto poso~uvawe? Dali nekoj od niv po~na so vra}awe na dolgovite?

Va`no e deka po~naa da doa|aat vo Carinata i sega komunikacijata e vospostavena, za razlika od dosega, koga nekoi od niv ne mo`evme ni da gi locirame. Imavme slu~ai koga i za razdol`uvawe ne be{e prezentirana celata dokumentacija. Lo{o e {to imame i novi slu~ai, odnosno nov spisok. Izminatite dva-tri meseci od edna stranska carinska slu`ba dobivme golem broj verifikacii na fakturi so koi ni uka`aa deka fakturite koi istite firmi gi prezentirale kaj nas ne se isti so tie {to bile prezentirani kaj niv, tuku se poniski. Na toj na~in, platile pomali uvozni dava~ki, odnosno zataile okolu 600 iljadi evra poedine~no za sekoja firma, a tie firmi se 50-ina. Ve}e imame organizirani akcii.

Otkrivme deka dve od niv se likvidirani u{te prethodno, bidej}i sigurno o~ekuvale deka }e gi otkrieme.

Kompanii / Pazari / Finansii

10 2.297

MBI 10

2.487

MBID

OMB 116,45

2.482

2.292

KAPITAL / 04.01.2011 / VTORNIK

2.477

116,35

2.287 2.472

116,25

2.282

2.467 2.277

116,15

2.462

2.272

2.457

27/12/10

29/12/10

31/12/10

116,05

27/12/10

02/01/11

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

29/12/10

31/12/10

02/01/11

27/12/10 28/12/10 29/12/10 30/12/10 31/12/10 01/01/11 02/01/11 03/01/11

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

REALIZIRANA HIPOTEKA VO SKOPJE VREDNA 13,2 MILIONI EVRA

KOMERCIJALNA BANKA STANA SOPSTVENIK NA ZGRADATA SAN MARKO Postapkata za naplata na pobaruvaweto od kompanijata UNI-M, Komercijalna banka ja po~nala vo tekot na oktomvri minatata godina. Stanuva zbor za naplata na dve pobaruvawa, edno vo iznos od 5,8 milioni evra i drugo vo iznos od 6,4 milioni evra Od Komercijalna banka v~era potvrdija deka vo sopstvenost na bankata vleze nedvi`en imot, odnosno administrativna zgrada koja se nao|a na ulicata Orce Nikolov, na samiot plo{tad vo centarot na Skopje.

“Bankata zasega nema doneseno odluka da go koristi objektot za izvr{uvawe na svoite delovni aktivnosti”, informiraat od Komercijalna banka.

Delovnata zgrada {to nikna vo zelenata povr{ina okolu skopskiot plo{tad, kade {to izminatite nekolku godini se izgradija nekolku atraktivni administrativni objekti, stana aktuelna u{te na samiot po~etok od izgradbata.

Kako investitor na po~etokot se spomenuva{e italijanskata kompanija San Marko, a potoa i skopskata firma UNI-M. Zgradata ima sedum kata i e karakteristi~na po kombiniranata fasada od staklo i mermer, kako i po zavr{nata kupola na samiot vrv. Objektot be{e komercijalno-administrativen i se {pekulira{e deka }e bide namenet za hotel ili za banka.

Vo Centralniot registar firmata UNI-M e zavedena kako firma za trgovija na malo, a, navodno, i imotniot list za zemji{teto na koe e gradena ovaa zgrada glasel na ime na ovaa kompanija.

METODI PENOVSKI penovski@kapital.com.mk

elovnata zgrada, koja pred edna godina na skopskiot plo{tad ja izgradi firmata UNI-M, stana sopstvenost na Komercijalna banka. Otkako Komercijalna banka aktivira{e hipoteka za naplata na kredit od UNI-M od Skopje, na krajot od minatata godina se stekna so nedvi`en imot vo vrednost od 13,2 milioni evra.

Spored soop{tenieto na bankata, objaveno na internet-stranicata na Makedonskata berza, stanuva zbor za administrativno delovna zgrada, ~ija vrednost pretstavuva 11,7% od vrednosta na kapitalot na Komercijalna banka vrz osnova na poslednite revidirani godi{ni izve{tai. Kapitalot na bankata iznesuva{e 113 milioni evra.

Postapkata za steknuvawe sopstvenost vrz ovoj imot, odnosno za naplata na pobaruvaweto od kompanijata UNI-M, Komercijalna banka ja po~nala u{te vo oktomvri minatata godina. Stanuva zbor za naplata na dve pobaruvawa, edno vo iznos od 5,8 milioni evra i drugo vo iznos od 6,4 milioni evra.

D

INVESTITORITE POTRO[IJA EDVAJ 10 ILJADI EVRA ZA AKCII reskromen promet so akcii se slu~i na prviot berzanski den vo novata godina.

Od vkupno ostvarenata trgovija na Makedonskata berza v~era, vo iznos od 12,36 milioni denari, 95% ili 11,8 milioni denari otpadna na obvrznicite za denacionalizacija od devettata i pettata emisija. Investitorite potro{ija edvaj deset iljadi evra za akcii, a najtrguvana hartija od vrednost be{e taa na Replek, so 190 iljadi denari (tri iljadi evra), odnosno samo pet prodadeni akcii ~ija prose~na cena porasna za 1,33% na 38.000 denari.

Od Makedonski telekom se prodadoa 310 akcii so prose~na cena od 496 denari, za 0,35% povisoka od prethodniot pat. Koga }e gi sobereme iznosite na istrguvanite akcii na Granit, Alkaloid i Toplifikacija, od 157 iljadi denari (ne{to pove}e od 2.500 evra) dovolno ni ka`uva za slabiot interes na investitorite na samiot po~etok

P Administrativnata delovna zgrada, locirana vo centarot na Skopje, stana sopstvenost na Komercijalna banka Od op{tina Centar vo toa vreme informiraa deka komunaliite za objektot se uplateni od UNI-M. Pritoa, op{tinata inkasirala okolu 220.000 evra, a okolu 330.000 evra, odnosno 60%, trebalo da se sleat vo kasata na grad Skopje.

V~era pobaravme odgovor i od UNI-M za pri~inite poradi koi se realizira{e ovaa hipoteka, no vo kancelariite na ovaa kompanija na ulica Naum Naumovski – Bor~e

br.87 nikoj ne se javuva{e.

Zgradata na UNI-M od samiot po~etok be{e del od Detalniot urbanisti~ki plan na op{tina Centar. No, sporen be{e celiot Detalen urbanisti~ki plan za "Mal ring".

Porane{niot gradona~alnik na op{tinata Centar, Miroslav Gr~ev, tvrde{e deka e ~udno {to visinata na gradbite na ovaa lokacija porasnala od 22 na okolu 30 metri.

od 2011 godina. So akciite na Komercijalna banka, na primer, najlikvidnata akcija na berzata, v~era voop{to nema{e trgovija.

Glavniot berzanski indeks MBI-10 ja po~na godinata so pad od 0,23%, na vrednost od 2.273,5 poeni, dodeka MBID ima{e nezna~itelno pomestuvawe nagore od 0,03%. Obvrznicite zagubija 0,04% od vrednosta, odnosno nivniot indeks se spu{ti na 116,08 poeni.

Akcijata na Toplifikacija zagubi 2,98% od vrednosta i zavr{i na 3.198 denari, dodeka Alkaloid i Granit zagubija po 0,3%, odnosno 0,25%, pa|aj}i na 3.901 i 529 denari respektivno.

Minatata godina ova vreme, odnosno prviot berzanski den vo 2010 godina, zavr{il so vkupen promet od 11,3 milioni denari, {to bilo pomalku od v~era za eden milion denari. Zatoa, pak, akcii se prodale za 5,3 milioni denari, a obvrznici za 5,8 milioni denari.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

03.01.2011

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

1Y

ILIRIKA JIE

28.622.512,12

6,08%

9,46%

4,14%

2,63%

2,65%

27.12.2010

ILIRIKA GRP

37.165.641,65

1,46%

5,47%

8,08%

12,54%

13,06%

27.12.2010

0

Иново Статус Акции

17.856.606,95

0,03%

1,80%

-7,25%

-16,33%

-16,33%

31.12.2010

0

0

KD Brik

29.968.679,34

3,36%

5,79%

8,94%

13,60%

14,07%

29.12.2010

0

0

KD Nova EU

26.502.888,40

2,67%

3,52%

2,13%

-1,58%

0,11%

29.12.2010

КБ Публикум балансиран

22.705.260,94

1,20%

3,02%

2,11%

-0,12%

-0,11%

30.12.2010

%

38.000,00

1,33

190.000

495,68

0,35

153.660

0

0,00

0

0

0,00

0

0,00

Реплек Скопје Македонски Телеком Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД

03.01.2011 Просечна цена (МКД)

Име на компанијата Топлификација Скопје

%

3198

-2,98

15.990

-0,30

62.417

528,67

-0,25

79.300

0

0,00

0,00

0

0

0,00

0,00

0

Гранит Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

Реплек Скопје Македонски Телеком Скопје Гранит Скопје Алкалоид Скопје Скопска Пивара Скопје

Износ (МКД)

3901,06

Алкалоид Скопје

Име на компанијата

03.01.2011 Податоците се однесуваат за

Износ (МКД)

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

03.01.2011

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10 Вкупно издадени акции 1.431.353

BESK (2009) GRNT (2009) KMB (2009) MPT (2009)

ХВ ALK (2009)

03.01.2011

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

03.01.2011 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

3.901,06

390,18

10,00

0,89

54.562

6.600,00

341,43

19,33

0,19

Вкупно Официјален пазар

3.071.377

528,67

105,83

5,00

0,53

обични акции

2.014.067

3.239,93

533,81

6,07

0,94

Вкупно Редовен пазар

112.382

23.833,33

/

/

0,66

Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

38000

1,33

190.000

REPL (2009)

25.920

38.000,00

5.625,12

6,76

0,76

495,68

0,35

153.660

SBT (2009)

389.779

2.835,73

211,39

13,41

0,65

528,67

-0,25

79.300

STIL (2009)

14.622.943

165,00

0,11

1.492,14

2,30

3901,06

-0,30

62.417

TPLF (2009)

450.000

3.198,00

61,42

52,07

0,94

30000

0,00

60.000

ZPKO (2009)

271.602

2.078,00

/

/

0,27

обврзници обични акции

% на промена

191.585

25

-32,88

6.016

10

-87,42

197.600

35

-40,70

3.474

4

46,15

3.474

4

46,15

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost.

Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, понеделник - 03.01.2011)

KAPITAL / 04.01.2011 / VTORNIK

Kompanii / Pazari / Finansii

11

NLB TUTUNSKA BANKA GI NAMALI KAMATITE

KREDITNI POVOLNOSTI OD PROKREDIT BANKA

LB Tutunska banka gi namali kamatnite stapki na depozitite i kreditite za pravni i fizi~ki lica, kako rezultat na namaluvaweto na kamatnata stapka na blagajni~kite zapisi.

Od po~etokot na 2011 godina kamatnite stapki na kreditnite produkti za fizi~ki lica (krediti, kreditni karti~ki i limit na transakciska smetka) se poniski do 1 procenten poen, a na depozitite za fizi~ki lica do 0,3

rokredit Banka nudi novi povolnosti za razvoj na malite biznisi, kako namaleni kamatni stapki, namalena provizija pri isplata na krediti za 50%, olesnuvawa vo odnos na zalogot, za kreditite od 5.000 do 10.000 evra kako obezbeduvawe se prifa}a samo menica.

Od bankata informiraat deka golem broj povolnosti se nudat i kaj zemjodelskite krediti, kade {to e napraveno zna~itelno namaluvawe na

N

procentni poeni za deviznite depoziti i do 1 procenten poen za denarskite depoziti.

Novite kamatni stapki na kreditnite i depozitnite produkti za fizi~ki lica se odnesuvaat na site postojni i novoodobreni krediti, kako i postojni i novosklu~eni dogovori za depoziti.

Bankata gi namali i kamatnite stapki za novoodobrenite krediti za kompaniite. Kamatite na denarskite krediti za pravni lica se namaleni od 0,5 do 2 pro-

centni poeni, dodeka kaj kreditite so devizna klauzula namaluvaweto iznesuva 0,5 procentni poeni. Kamatnite stapki na depozitite za pravni lica ostanuvaat nepromeneti.

P

kamatnite stapki na agrokreditite vo evra, dodeka, pak, kaj denarskite agrokrediti nema da se napla}a provizija pri isplata.

Vo odnos na fizi~kite lica, Prokredit banka izvr{i namaluvawe na kamatnite stapki kaj kreditnite karti~ki i dozvolenoto pre~ekoruvawe na smetka za eden procenten poen.

Od bankata velat deka godinava o~ekuvaat apsoluten porast na kreditiraweto kako rezultat na zgolemenata

aktivnost na pretprijatijata i silnata likvidna pozicija na bankata da gi poddr`i nivnite aktivnosti i da pomogne vo nivniot razvoj.

KOJ ]E DELI DIVIDENDA VO 2011 GODINA?

AKCIONERITE ^EKAAT NAGRADA,17.03.2010 KOMPANIITE GI ^EKAAT REZULTATITE

11

Vo 2009 godina, od 32 kotirani kompanii na Makedonska berza 22 ostvarija neto-dobivka. Samo 11 od niv odlu~ija da gi nagradat svoite akcioneri so dividenda vo 2010 godina METODI PENOVSKI penovski@kapital.com.mk

kcionerite na makedonskite kompanii za svojata nagrada vo vid na dividenda za 2010 godina }e mora da pri~ekaat na kone~nite finansiski izve{tai na kompaniite i odlukite doneseni vo ramkite na nivnite akcionerski sobranija.

Deleweto dividenda sekoga{ e politika i odluka na akcionerite, koja se nosi vo ramkite na akcionerskoto sobranie. Tuka se odlu~uva dali del od dobivkata, voop{to, }e se deli kako dividenda, kolkav }e bide nejziniot iznos ili pak }e se iskoristi za reinvestirawe ili pokrivawe na prethodni zagubi.

“Sigurno deka dividendata e mnogu bitna za dvi`eweto na cenite na akciite na kompaniite, osobeno na onie koi davaat dividenda, inaku, zo{to nekoj bi investiral vo nekoja akcija, voop{to.

Samo kaj nas mo`eme da vidime rast na akcii na kompanii koi ne delat dividenda”, veli Dimitar Haximi{ev, direktor na Toplifikacija.

Toplifikacija vo 2010 godina, vrz baza na ostvarenata dobivka od prethodnata godina od 29,8 milioni denari, odlu~i da gi nagradi svoite akcioneri so dividenda na obi~ni akcii vo brutoiznos od 15 milioni denari, odnosno 33,33 denari

A

od akcija. Ostanatiot del od dobivkata kompanijata odlu~i da go zadr`i vo vid na neraspredelena dobivka, koja }e se koristi za idno investirawe.

Vo 2009 godina, od vkupno 32 kotirani

kompanii na Makedonska berza 22 ostvarija netodobivka. Polovina od “dobitnicite”, odnosno11 kompanii, za 2010 godina

odlu~ija da gi nagradat svoite akcioneri za nivnata investicija so dividenda. Akciite na pet od ovie kompanii se najdoa vo grupata deset najlikvidni hartii od vrednost

vo ramkite na Makedonska berza. Za razlika od 2009 godina, vo tekot na 2008 godina od 32 kotirani kompanii duri 28

godinata ja zavr{ija so dobivka. Od tie 28 kompanii, identi~no kako i vo 2010 godina, odluka da podelat dividenda donele polovina.

Iako deleweto dividenda vo uslovi na kriza pretstavuva dobar motiv za investirawe vo akciite na nekoja kompanija, samo mal del od kompaniite se odlu~uvaat ostvarenata dobivka da ja raspredelat na ovoj na~in.

Pogolemiot

del od niv dobivkata ili ne ja raspredeluvaat ili ja koristat za otkup na sopstveni akcii, pokrivawe na zagubi od prethodnite godini, no del od niv i za idni investicii.

“Vo uslovi na kriza, prioritet pri investiraweto sekoga{ e toa da se pravi vo kompanii koi redovno delat dividenda. So tek na vreme se menuva investiciskiot pristap - od investirawe za ostvaruvawe dobivka preku razlika vo ceni na akcii, kon investirawe vo akcii na kompanii koi bele`at rast i redovno delat dividenda.

Pokazatel za toa se momentalnite slu~uvawa vo SAD, kade {to postojano se investira vo kompanii od visokata tehnologija

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

4,00%

СКИБОР

2,82%

3,63%

4,34%

5,29%

Ломбарден кредит

5,50%

МКДОНИА

2,00%

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност Банка

КУРСНА ЛИСТА

3м

6м

12м

24м

Стопанска

5.70%

6.50%

6,70%

9.40%

9.90%

61,5085

Комерцијална

5,50%

6,50%

6,80%

9,60%

10,00%

46,0324

НЛБ Тутунска

5,00%

6,30%

6,70%

9,50%

9,70%

Среден курс

36м

Држава

Валута

ЕМУ

евро

САД

долар

В.Британија

фунта

71,4592

Швајцарија

франк

49,1911

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

46,1706

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

46,8244

61,65

47

71,3

49,7

во денари

Извор: НБРМ

DIMITAR HAXIMI[EV

GORAN MARKOVSKI

DIREKTOR NA TOPLIFIKACIJA Sigurno deka dividendata e mnogu bitna za dvi`eweto na cenite na akciite na kompaniite, osobeno na onie koi davaat dividenda, inaku, zo{to nekoj bi investiral vo nekoja akcija, voop{to.

Samo kaj nas mo`eme da vidime rast na akcii na kompanii koi ne delat dividenda.

IZVR[EN DIREKTOR VO DRU[TVOTO ZA UPRAVUVAWE SO INVESTICISKI FONDOVI KB PUBLIKUM INVEST

koi bele`at silen rast i poradi toa se o~ekuva tie da delat dividendi. Kaj nas najo~igleden primer e akcijata na Makedonski Telekom, koja sekoga{ deli golema dividenda.

Nejzinata akcija na nekoj na~in se odnesuva kako obvrznica”, veli Goran Markovski, izvr{en direktor vo Dru{tvoto za upravuvawe so investiciski fondovi KB Publikum invest od Skopje.

Makedonski Telekom vo 2010 godina odlu~i da podeli dividenda na iz-

Vo uslovi na kriza, prioritet pri investiraweto sekoga{ e toa da se pravi vo kompanii koi redovno delat dividenda. So tek na vreme se menuva investiciskiot pristap - od investirawe za ostvaruvawe dobivka preku razlika vo ceni na akcii, kon investirawe vo akcii na kompanii koi bele`at rast i redovno delat dividenda. nos od 105 milioni evra.

Za godinava, neoficijalno, od kompanijata velat deka odlukata za dividenda }e zavisi od nekolku preduslovi. Najprvin treba da se razgledaat i odobrat kone~nite finansiski izve{tai za raboteweto. Otkako toa }e bide napraveno, potrebno e dvata najgolemi akcioneri vo kompanijata, Maxar Telekom i Vladata, da se dogovorat za toa dali }e se deli dividenda i kolkav }e bide nejziniot iznos.

Fokus

12

KAPITAL / 04.01.2011 / VTORNIK

EZEROTO KOZJAK, NOVA TURISTI^KA DESTINACIJA VO MAKEDONIJA

HOTEL, MLADINSKI KAMPOVI I VIKEND-KU]I ]E SE GRADAT OKOLU KOZJAK SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

zeroto Kozjak }e dobie zna~ajno mesto na turisti~kata mapa na Makedonija. U{te pred deset godini, koga be{e potopeno pore~koto selo Zduwe so cel izgradba na branata Kozjak, be{e jasno deka ve{ta{kata akumulacija }e bide isto atraktivna za izgradba na vikendi~ki kako i Tikve{koto, Mavrovskoto i drugite ve{ta~ki ezera vo zemjava.

Denes, vo urbanisti~kite planovi na op{tina Makedonski Brod, pod ~ija nadle`nost e ezeroto Kozjak, e planirana izgradba na dva hoteli, nekolku turisti~ki kompleksi, edno ribarsko selo, mladinski kampovi, banka, po{ta, zdravstvena ustanova i duri 540 vikend-ku}i. Gradona~alnikot na op{tinata veli deka idejata e ezeroto Kozjak da stane zna~ajna alka vo razvojot na turizmot vo ovoj zapu{ten kraj vo jugozapadniot del na Makedonija.

“Deka turizmot ve}e ni se slu~uva dokaz e golemiot interes za kupuvawe placovi za podigawe objekti vo naselbite Blizansko i Zduwe, na samoto krajbre`je na ezeroto Kozjak.

E

Urbanisti~kiot plan na op{tina Makedonski Brod, koj predviduva okolu ezeroto Kozjak, vo naselbata Zduwe, da niknat hotel, ribarsko selo, mladinski kamp, bolnica, po{ta i banka, kone~no }e go za`ivee ovoj zapu{ten kraj vo Jugozapadna Makedonija. O~ekuvawata se deka Kozjak }e go napolni i buxetot na op{tinata, koja se vbrojuva me|u najsiroma{nite vo zemjava O~igledno, skopjani go pronajdoa svoeto novo omileno mesto za ribolov i rekreacija, zatoa {to tokmu od niv se kupeni najgolem del od placovite za vikend-ku}i vo Pore~e”, veli Vojnoski.

DIVOGRADBITE SE MINATO, SITE KUPUVAAT LEGALNO Vo juni godinava Ministerstvoto za transport ponudi na proda`ba 14 lokacii vo atarot na seloto Zduwe, no, spored oficijalnite podatoci, vo izminatite ~etiri godini vo op{tina Makedonski Brod se otu|eni devet parceli, od koi sedum se so namena individualno domuvawe, a dve za izgradba na hotel. Od ovie grade`ni parceli samo edna e otu|ena lani, a ostanatite se prodadeni vo 2010 godian. Toa, spored gradona~alnikot, e znak deka ve}e se budi svesta kaj gra|anite za gradewe po legalen pat. Do pred edna godina po dol`inata na krajbre`jeto na Kozjak bea rasposlani golem broj vikend-ku}i gradeni

na divo, najmnogu vo blizina na selata Zduwe i Blizansko.

Dr`avata sprovede akcija za nivno urivawe, no uspea da sru{i samo tri divogradbi.

Spored gradona~alnikot na Makedonski Brod, Vojneski, urivaweto, sepak, bilo lekcija za gra|anite, zatoa {to sega site gradele legalno.

SÈ U[TE NE E IZGRADEN REGIONALNIOT PAT SKOPJE-MAKEDONSKI BROD To~no dva ~asa vozewe so avtomobil od Skopje ili re~isi 250 kilometri treba da se pominat za da se stigne do Makedonski Brod.

Toa e edinstveniot pat preku koj mo`e da se stigne do ezeroto Kozjak. Ottamu, za da se stigne do novoizgradeniot most kaj selata Blizansko i Zduwe, kade {to se prodavaat najmnogu placovi za vikend ku}i, treba da se vozi po neasfaltiran, zemjen pat u{te ~as i polovina. Izgradbata na delnicata od Skopje do Makedonski Brod, za koja e predvideno da

MILOSIM VOJNOSKI GRADONA^ALNIK NA MAKEDONSKI BROD “Turizmot ve}e ni se slu~uva vo Pore~kiot kraj.

Dokaz za toa e golemiot interes za kupuvawe placovi za podigawe vikend-ku}i vo naselbite Blizansko i Zduwe, na samoto krajbre`je na ezeroto Kozjak.

O~igledno, skopjani go pronajdoa svoeto novo omileno mesto za ribolov i rekreacija, zatoa {to tokmu od niv se kupeni najgolem del od placovite za vikend-ku}i vo Pore~e.”

go skrati patot na 58 kilometri, Pore~ani nestrplivo ja ~ekaat pove} e od tri godini. Vladata u{te vo 2007 godina najavi deka izgradbata na direktniot pat }e bide gotova za edna godina, no do denes Pore~ani, kako i site onie koi sakaat da stignat do ovoj kraj, s$ u{te mora da patuvaat preku Ki~evo.

Od Agencijata za pati{ta velat deka ve}e se vo tek grade`nite aktivnosti za izgradba na regionalniot pat, odnosno delnicata Kolomot- most - s. Blizansko vo dol`ina od 8,4 kilometri. Se nao|a od stranata na Makedonski Brod, po~nuva od mostot t.n. Vlao kaj selo Blizansko i zavr{uva kaj Kolomot, odnosno pred nacionalniot park Jasen.

Ottamu tvrdat deka predvideno e istata da bide celosno zavr{ena vo tekot na idnata godina.

Izgradbata na delnicata ~ini dva milioni evra. Dr`avnite elektrani ELEM se kofinansieri na proektot, zatoa {to zaradi izgradbata na branata Kozjak go potopija postojniot pat. Prvi~no be{e odlu~eno patot da pominuva preku rezervatot Jasen, no od {umskiot rezervat ne dozvolija da se gradi na nivna teritorija.

Sega{noto re{enie predviduva patot da minuva okolu rezervatot, preku branata na ve{ta~koto ezero.

Sepak, duri i prili~no neudobnoto vozewe se zaborava gledaj}i go `ivopisniot zelen pojas od levata strana na ve{ta~kata akumulacija Kozjak. Osobeno vo selata Blizansko i Zduwe me{tanite raska`uvaat deka ku}i imaat mnogu na{i politi~ari, biznismeni i lu|e od javniot `ivot.

Vo ovie sela razvien e i taksi-pre-

vozot so ~amci i gliseri po ezeroto.

Spored me{tanite, taka se razviva i ezerskiot turizam, zatoa {to celiot predel izobiluva so nedoprena prirodna ubavina, koja e adut za razvoj na ruralniot turizam.

VO ZDUWE I BLIZANSKO POVE]E TURISTI OTKOLKU LOKALNI @ITELI Desanka i Blagoja Dimoski, 80godi{ni starci, se edinstvenite `iteli koi gi sretnavme vo Zduwe.

Seloto izgleda pusto. Dimoski velat deka ovde `iveat nekolkumina me{tani, koi egzistiraat odgleduvaj}i zemjodelski proizvodi. Tie svedo~at deka pred desetina godini mestoto bilo nedoprena priroda so gusti {umi i plodni livadi. Osameni i so nata`eni lica, ja raska`uvaat prikaznata za nivniot `ivot po potopuvaweto na nivnata ku}a so polnewe na ezeroto Kozjak. Iako na site `iteli im bile izgradeni novi ku}i na nekolku metri nad ezeroto, bez osnovni uslovi za `ivot, lu|eto masovno begale od ovoj kraj.

“Ima sigurno deset godini od koga ni ja poplavija ku}ata. ELEM ni ja izgradi ovaa, vo zamena za starata ku}a, ama ne e isto. Sega site se iseleni odovde, nema so kogo muabet da si napravi{. Problem e i {to nemame pat. Do Makedonski Brod e daleku i ne mo`eme da odime osnovni produkti da kupime. Nie jademe toa {to si odgleduvame ovde”, veli Desanka.

Nejziniot soprug Blagoja, pak, veli deka }e bilo mnogu podobro za `iveewe ako porano se napravel patot od Skopje do Makedonski Brod.

7

no.

KAPITAL / 04.01.2011 / VTORNIK

13

TOP 10 BIZNIS ZNIS - DOGOVORI PATOT SKOPJEMAKEDONSKI BROD GOTOV ZA EDNA GODINA?!

Nekolkukilometarski pat ve}e se gradi pokraj lovi{teto Jasen, preku branata Kozjak. U{te sedum kilometri treba da se probijat od mostot vo Blizansko za da mo`e da se povrze Makedonski Brod so Pore~e i dotamu da se stignuva od Skopje za samo eden ~as.

Gradona~alnikot na Makedonski Brod, Milosim Vojneski, veli deka za taa namena dr`avata od buxetot obezbedila pari i do krajot na 2011 godina patot bi trebalo da bide pu{ten vo upotreba. Spored gradona~alnikot, toa }e zna~i ~ekor ponapred kon unapreduvawe na selskiot, ezerskiot i ekolo{kiot turizam vo ovoj kraj.

VOREN BAFET GO IZBRA TOD KOMBS ZA NEGOV NASLEDNIK

i investiciska kompanija Osiguritelnata Berk{ir go imenuva{e menaxerot Tod Kombs kako naslednik na 80-godi{niot Bafet. Kombs }e raboti kako glaven menaxer za investicii vo kompanijata, no samo so investicisko portfolio vredno 100 milijardi dolari

KOZJAK E NAJDOLGOTO EZERO VO MAKEDONIJA Ezeroto Kozjak e dolgo 32 kilometri, dlaboko 130 metri, a maksimalnoto rastojanie me|u edniot i drugiot breg iznesuva 400 metri.

Kozjak e najdolgo ezero vo Makedonija i se polni od vodite na rekata Treska. Karakteristi~no e po zna~itelno bogatiot riben fond, {to pretstavuva vistinska mamka za ribolovcite.

40

metri iznesuva otvorot na pe{terata Pe{na, koja se nao|a na nekolku kilometri od Makedonski Brod, na patot za Samokov. Proglasena e za spomenik na prirodata, a nejziniot otvor e najgolem na Balkanot

52

sela ima vo okolinata na Pore~e

“Mojot sin, koj `ivee vo Dra~evo, doa|a nekoga{ preku toj noviot pat, koj s$ u{te ne e celosno izgraden, no samo za praznici, zatoa {to samo toga{ dozvoluvaat nadle`nite od rezervatot Jasen da se pomine.

Ima samo odredeni datumi koga mo`e{ da vozi{ po toj pat, bidej}i s$ u{te ne e dovr{ena izgradbata”, veli Blagoja.

Blizansko i Zduwe, pore~kite sela kade {to ima najmnogu parceli za izgradba na vikend-ku}i, se bogati so vegetacija, voda i ~ist vozduh.

Ovde se sre}avaat i mnogu lekoviti bilki, a prirodata vetuva deka ovoj kraj za nekolku godini turisti~ki }e za`ivee.

Jovica Stojovski od Skopje, ~ija ku}a vo Zduwe se nao|a na samoto krajbre`je na ezeroto, veli deka negoviot tatko go ubedil ovde da izgradat vikendi~ka.

“Tatko mi slu{nal od prijateli koi ve}e imaat placovi ovde deka e ubavo mesto i toj me ubedi mene

540 VIKEND-KU]I TREBA DA SE IZGRADAT POKRAJ EZEROTO KOZJAK Op{tina Makedonski Brod u{te minatata godina go donese urbanisti~kiot plan so koj predvide pokraj ezeroto Kozjak da se izgradat 540 vikend-ku}i. Za ve}e urbaniziranite placovi vo Blizansko i Zduwe do op{tinata bile podneseni okolu 2.000 barawa, no zemji{teto s$ u{te go prodava Ministerstvoto za transport. Gradona~alnikot tvrdi deka op{tinata si go napravila svojot del, a na poteg bila dr`avata koja trebalo da prodava poagresivno. ovde da izgradime ku}a. Mirno e, ima ubava priroda, a i otkako }e go napravat patot }e se stignuva za polovina ~as od Skopje, zatoa {to e na samo 40 kilometri oddale~enost”, veli Stojkovski.

I toj slu{nal za glasinite deka pokraj ezeroto Kozjak vikendi~ki imaat izgradeno mnogu politi~ari, no veli deka dosega nema videno nikoj od niv.

“Najverojatno vikendi~kite i ne se na nivno ime, zatoa ne gi znaeme. Jas dosega nemam videno nikoj, taka {to ne mo`am da ka`am ~ii se”, dodava toj.

MAKEDONSKI BROD: NAJGOLEMA OP[TINA, A NAJMAL BUXET Op{tina Makedonski Brod ima najgolema teritorija, a ima eden od najmalite buxeti, koj vo 2010 godina iznesuva{e 309.000 evra. Gradona~alnikot Milosim Vojneski veli deka godinava imaat izgradeno plo{tad, nova fontana, bulevar, a vo faza na izgradba se u{te 12 ulici. Toj ima isplanirano deka vo buxetot }e se vleat dva milioni evra otkako dr`avata }e im go dodeli grade`noto zemji{te vo nivno vladenie, zatoa {to

op{tinata ima doneseno generalen urbanisti~ki plan za izgradba na 540 vikend-ku}i vo blizina na ezeroto Kozjak.

Vo Makedonski Brod okolu 6.000 `iteli ve}e dolgo vreme go o~ekuvaat startot na rabotata vo fabrikata za oru`je i municija Suvenir od Samokov, koja od pred dve godini e vo racete na ~e{ki sopstvenici. Gradona~alnikot Vojneski veli deka vo 2011 godina o~ekuvaat fabrikata da po~ne so rabota i prvi~no da vraboti 200 lu|e. Makedonski Brod e edinstvenata op{tina koja pred ~etiri godini otkupi zemji{te od privatno lice so cel da izgradi industriska zona vo gradot.

“Go otkupivme zemji{teto od Alkaloid. Tie sakaa da gradat fabrika ovde, no se otka`aa i po cena od 1,5 evro za kvadrat op{tinata go otkupi celoto zemji{te so povr{ina od 120.00 kvadratni metri. Za toa mesto nie ve}e donesovme urbanisti~ki plan. Sega gi crtame parcelite. Toa }e bide industriska zona i za site koi se zainteresirani da gradat fabriki }e im go prodademe zemji{teto po cena od edno evro za kvadrat i }e bidat oslobodeni od pla}awe komunalii”, veli Vojnoski.

rabotuvaweto nov menaxer za investicii voobi~aeno ne pretstavuva spektakularna vest. No, koga stanuva zbor za izbor na soodveten kandidat koj treba da go zameni najuspe{niot menaxer za investicii vo istorijata na ovoj pazar, Voren Bafet, toga{ ovaa informacija se {iri so nevidena brzina.

Vo dekemvri minatata godina, osiguritelnata i investiciska kompanija Berk{ir go imenuva{e menaxerot Tod Kombs, koj doa|a od eden mal investiciski fond vo Konektikat, za glaven menaxer na investiciite na ovaa kompanija. Kombs }e rakovodi so investiciskoto portfolio na Berk{ir vredno 100 milijardi dolari. Izbranikot na Bafet ja napu{ti prethodnata rabotna pozicija vo investiciskiot fond Kesl point kapital menaxment i premina vo Berk{ir hetavej na krajot od 2010 godina. Vakvoto nazna~uvawe e ogromen predizvik za 39-godi{niot Kombs, bidej}i dosega rabotel vo fond koj raspolaga so finansiski sredstva od 400 milioni dolari i investiral prete`no vo akcii na kompanii od finansiskiot sektor.

Ovaa postapka na Berk{ir go dobi epitetot najuspe{en biznisdogovor vo modernata amerikanska korporativna istorija, po koj }e se pameti turbulentnata 2010 godina. Od Berk{ir potenciraat deka so izborot na svoj naslednik Bafet }e ja podeli svojata dvojna uloga vo kompanijata na izvr{en direktor i glaven menaxer za investicii.

"Tod Kombs nema da rakovodi so celoto investicisko portfolio na Berk{ir s$ dodeka jas sum prisuten vo kompanijata. Dvojnata funkcija mi pripa|a samo mene i planiram taka da ostane", izjavi neodamna Bafet.

Vo prvite {est meseci od 2011 godina Voren Bafet }e ja zadr`i funkcijata glaven menaxer na investiciite i }e ja nadgleduva rabotata na Kombs, koj, pak, }e menaxira samo so investicii za ~ija visina samiot }e odlu~uva.

"Mora da bide taka, bidej}i Kombs prethodno ne menaxiral so obemni finansiski investicii i kupoproda`ba na ogromno koli~estvo akcii, raboti koi se delovna politika na Berk{ir", potencira Bafet.

So novata pozicija, Kombs }e im

V

se pridru`i na nekolku desetici vraboteni vo korporativnata kancelarija na Berk{ir, kompanija koja poseduva pove}e od 70 biznisi i ima pove}e od 257.000 vraboteni. Berk{ir opfa}a biznisi od najrazli~ni oblasti, od osiguritelni kompanii kako Geiko i SiKendi, pa s$ do operatori na `elezni~kiot soobra}aj vo Santa Fe, Meksiko.

Wujor{ki Blumberg pro{eta niz kompaniite kade {to prethodno rabote{e naslednikot na Bafet.

Kolegite od investiciskiot fond Kesl point kapital menaxment go opi{ale Kombs kako li~nost koja zarabotuva samo preku naporna rabota. Najgolem del od svoeto rabotno vreme Kombs go pominuval vo istra`uvawe, ~itawe vesnici i finansiski dokumenti so koi go zgolemuval svoeto poznavawe za finansiskiot svet.

"Izbrzanite odluki ne se sostaven del od li~nosta na Kombs. Toj uspea da go zgolemi kapitalot na dolg rok, bez da bide "zaroben" od slavata na li~niot uspeh, koj nasekade go slede{e", re~e negoviot deloven partner, Rom Ruso, od investiciskiot fond GRG. Kako magister po biznis-administracija na univerzitetot vo Kolumbija, pred da premine vo investiciskiot fond so sedi{te vo Konektikat, Kombs rabotel kako bankarski regulator i analiti~ar na proizvodni ceni i uslugi. Vo 2005 godina Kombs go osnoval sopstveniot fond Grinvi~ pod kapata na Kesl point kapital. Rabotata na fondot Grinvi~ glavno se odnesuvala na investirawe vo akcii na berza. So ova, Kesl Point go zgolemil kumulativniot prihod od investirawe za 34% od vremeto koga bil osnovan.

Soglasno politikata na Bafet da ja podeli negovata funkcija na dve oddelni pozicii, kon krajot na 2010 godina od Berk{ir izbraa trojca potencijalni kandidati koi mo`at da ja nasledat funkcijata na Bafet kako izvr{en direktor vo kompanijata. Iako s$ u{te ne se oficijalno imenuvani, kako najgolem favorit-zamenik na Bafet go izdvojuvaat kandidatot David Sokol, koj momentalno rakovodi so ogranokot na Berk{ir, Midamerikan enerxi holdings i e izvr{en direktor na Netxets, kompanija koja prodava "paketi za sopstvenost" na privatni avioni na fizi~ki i pravni lica. prodol`uva

Komentari / Analizi

14

KAPITAL / 04.01.2011 / VTORNIK

POZITIVEN START Dominantno,

vo 2011 godina }e vidime grinfild investitori od Turcija i od Avstrija i toa vo energetikata i vo prerabotuva~kata industrija. Mo`ni se poedine~ni akvizicii vo farmacevtskiot sektor i kaj sinxirite na maloproda`ba, no ova }e zavisi pred s$ od sostojbata na berzata i visinata na akciite

obro e pozitivno da se po~ne sekoja godina, pa i ovaa. 2011 godina ja do~ekavme prili~no trezni, vo o~ekuvawe na brojni pozitivni promeni na ekonomski plan. Dokaz za ova se samo 16 slu~ai na alkoholiziranost prijaveni na Klinikata za toksikologija, {to e najnisko nivo vo poslednite 15 godini. Isto kako i mnogu drugi pokazateli za 2010 godina. No, ova e zad nas. [to n$ o~ekuva na ekonomski plan vo neparnata 2011 godina? ]e po~nam so doma{niot BDP. Nivoto na minimalen rast od 3% e nedovolno, no istovremeno i te{ko ostvarliva brojka. Za da se postigne zabele`itelen rast vo ekonomijata, koj }e go po~uvstvuvaat i gra|anite i kompaniite, }e bide potrebno najmalku dvojno povisoko nivo. No, ova se grani~i so nau~nata fantastika dokolku se pogledaat poziciite na dr`avniot buxet, za{tedite, investiciite, trgovskiot deficit i niskoto nivo na {tedewe. Dr`avniot buxet, i pokraj niskiot deficit, ima nepovolna struktura, koja nema da kreira golema investiciska pobaruva~ka.

Dolgonajavuvanite kapitalni investicii od 384

D

milioni evra }e bidat daleku pod potrebnoto nivo za da se anga`ira dovolen doma{en ekonomski potencijal.

Bezdrugo slaba korist i poradi faktot {to zna~aen del od kapitalnite proekti vo Makedonija gi izveduvaat stranski kompanii.

Ova e zagri`uva~ki i od drug aspekt. Dr`avata }e mora da povle~e 400 milioni evra od MMF, no i krediti od EBRD, EIB i drugi kreditori za da gi vra}a dolgovite, da gi ispla}a platite na buxetarite i da finansira stranski igra~i na doma{niot pazar. Sostojba na zagubazaguba, bidej}i em si ja zgolemuvame nadvore{nata zadol`enost, em ne finansirame doma{no proizvodstvo.

Penziskiot i zdravstveniot fond so zadr`anite stapki za pridonesi }e prodol`at da kreiraat zagubi, poradi {to }e bideme svedoci na golemi i ~esti finansiski intervencii od dr`avniot buxet. Procenkata e deka ovie intervencii }e se dvi`at na godi{no nivo od okolu 80 milioni evra.

Makedonija vo 2011 godina nema da se izraduva na priliv na pozna~itelni stranski direktni investicii. Nivoto nema da nadmine 150 milioni evra

i tie isto kako i vo 2010 godina glavno }e bidat rezultat na zaemite koi gi davaat stranskite kompanii-majki na doma{nite kompanii-}erki. Pri~inata za otsustvo na SDI e povrzana so ne~lenuvaweto vo NATO, no taa ima i ekonomska dimenzija. Makedonija e slaba vo ponudata na kadri, vo infrastrukturata i vo performansite, sporedeno so konkurencijata na po{irokiot krug zemji od regionot. Dominantno, vo 2011 godina }e vidime grinfild investitori od Turcija i od Avstrija i toa vo energetikata i vo prerabotuva~kata industrija. Mo`ni se poedine~ni akvizicii vo farmacevtskiot sektor i kaj sinxirite na maloproda`ba, no ova }e zavisi pred s$ od sostojbata na berzata i visinata na akciite. Govorej}i za berzata, 2011 godina nema da donese ni{to novo vo odnos na potcenetoto nivo na akciite koi kotiraat. Glavniot dvigatel na transakciite }e bide strate{koto kupuvawe akcii po niska cena od dominantnite sopstvenici, so cel dopolnitelno zgolemuvawe na nivnoto u~estvo vo sopstvenosta. Pozicioniraweto e so cel idna proda`ba na kompaniite na stranski sopstvenici.

Vo uslovi na niska inflacija, koja }e se zadr`i na nivoto od posledniot kvartal od godinata, vo 2011 godina }e prodol`i politikata na stabilen devizen kurs, koj, realno, mu odgovara sekomu. Za bankarskiot pazar 2011 godina }e bide prili~no neizvesna. Osven odredeno okrupnuvawe preku spojuvawe na pomali banki, del od bankite }e se soo~at so nelikvidnost. Poradi ovaa sostojba, }e bideme svedoci na dokapitalizacii od stranskite sopstvenici.

Strukturata i goleminata na aktivata }e se zadr`i, no }e se namali profitabilnosta.

Rekordno nisko nivo }e zabele`at i kamatite za {tednite vlogovi, {to }e deluva destimulira~ki vrz {tedeweto. Samo 4% dobivka na devizen vlog vo uslovi na inflacija od 3% zna~i realen prinos od samo 1%. Vo najdobar slu~aj bankite mo`at da smetaat na zadr`uvawe na postojnoto nivo na {tedewe. Zatoa, pak, bankite }e mora dobro da menaxiraat so depozitite na profitabilnite pretprijatija, od tipot na Telekom, Okta, EVN, Alkaloid, Toplifikacija, i da gi plasi-raat vo zapisi i obvrznici, zarabotuvaj}i

siten procent. Ostatokot od sredstvata }e mora vnimatelno da go pu{tat na pazarot i da gi kreditiraat kompaniite i naselenieto. Rast od 10% vo odnos na 2010 godina e ostvarliv, no ova e daleku ponisko nivo od 2008 godina. Pritoa, rizicite ostanuvaat i glavno }e bidat linkuvani so doma{nata nelikvidnost i nekonkurentnost na proizvodstvoto na stranskite pazari.

Ovde bi potenciral eden su{tinski problem.

I vo 2011 godina Makedonija vleguva bez realna strategija na razvojot i bez razraboteni sektorski politiki. Ova e slu~aj i so zemjodelskiot sektor, pazarot na nedvi`nosti, grade`ni{tvoto, energetikata, transportot, finansiskiot sektor, osiguruvaweto. Vakviot stihien razvoj }e se reflektira i vrz izvoznite preformansi.

Izvozot }e zavisi od tri komponenti, koi so~inuvaat pove}e od 50% od makedonskiot izvoz. Prvo, toj }e se zgolemuva poradi izvozot na metalite, ~ii berzanski ceni }e prodol`at da rastat. Vtoro, toj }e stagnira vo delot na izvozot od tekstilniot sektor, koj e dvi`en od lon-proizvodstvoto i vo nego od evtinata, no kvalitetna rabotna

D-r RUBIN ZAREVSKI Konsultant za strate{ki menaxment i univerzitetski univerz r itetski profesor prof r fesor f r

sila. I treto, izvozot na OKTA na kosovskiot pazar, koj go dostigna nivoto od 7% od makedonskiot izvoz, }e prodol`i da raste poradi porastot na svetskata cena na naftata. Uvozot }e prodol`i da raste poradi zgolemuvaweto na cenata na naftata, gasot, strujata i na surovinite, a }e stagnira vo delot na izvozot na vozila i na drugi stoki za {iroka potro{uva~ka. Na toj na~in, trgovskiot deficit vo 2011 godina }e bide za 15% pogolem od 2010 godina, no ova nema da vlijae vrz deviznata pozicija poradi stabilnoto nivo na doznaki od stranstvo i visokoto zadol`uvawe na dr`avata.

Na {to treba da se gleda pozitivno vo 2011 godina? Pa, }e nemame recesiska godina, a mo`ebi }e dojdat i investitori od Afrika.

SOLIDARNOSTA FUNKCIONIRA SAMO AKO E DVONASO^NA [to

se slu~i so Grcija? Veruvam deka ova e naj~esto postavuvanoto pra{awe vo posledno vreme, vo Makedonija, vo sosednite zapadnobalkanski zemji, a pove}e ili pomalku iskreno i vo Evropskata unija. Makedonija be{e blokirana vo evropskite integracii od nejziniot sosed. Dvete zemji "zaglavija" na pra{aweto za imeto i toa se pretvora vo seriozen problem, koj se ~ini prete`ok za re{avawe za dvete strani

oga (i ako) se razgovara za sporot za imeto me|u Makedonija i Grcija i negovite mo`ni re{enija, se javuva silen napliv od emocii.

Situacijata eskalira{e do toj stepen {to sega EU se smeta za "lo{iot tip" vo Makedonija.

EU se stekna so imix deka ne saka ili ne e sposobna da im pomogne na dvete zemji vo pronao|aweto na demokratsko i civilizirano re{enie. Zgora na toa, se smeta deka EU e nesposobna da prisili edna od svoite zemji-~lenki da najde brzo i razumno re{enie.

"Makedonija ve}e vtora godina se kvalifikuva za pregovori za priem, a e kandidat za EU ve}e pet godini. Krajno vreme e Makedonija da prodol`i so procesot za priem, bidej}I, iskreno, smetam deka prolongiraweto na ovaa stasus kvo situacija seriozno mo`e da ja naru{i stabilnosta vo zemjata i regionot, kako i

K

kredibilitetot na evropskata nadvore{na politika kon Zapadniot Balkan", ova e izjava od moeto pismo za poddr{ka na Makedonija, isprateno do visokiot pretstavniik na EU i do ministrite za nadvore{ni raboti na sostanokot na Evropskiot sovet.

I, sepak, na sostanokot na Sovetot na 14 dekemvri povtorno ja slu{navme dobropoznatata izjava: "Neophodno e odr`uvawe na dobri me|usosedski odnosi, koi vklu~uvaat pregovori i zaedni~ko prifatlivo re{enie za pra{aweto za imeto, pod pokrovitelstvo na ON. Sovetot go pozdravuva tekovniot dijalog na visoko nivo i so netrpenie gi o~ekuva rezultatite od nego".

Bi sakal da poso~am deka beskorisnoto ~ekawe na Evropskata unija za kompromisno re{enie predizvikuva pad na nejzinata reputacija. Istoto ova va`i i za faktot deka EU ne e sposobna da ubedi edna od svoite zemji~lenki da go re{i ovoj

dolgotraen spor. Solunskata deklaracija vo 2003 godina ve}e ja potvrdi evropskata idnina na zemjite od Zapaden Balkan, a sepak, integracijata na Makedonija be{e paradoksalno blokirana od postapkata na Grcija. Dodeka site ostanati zapadnobalkanski zemji prezemaat mikro~ekori kon EU, Makedonija ve}e predolgo tapka vo mesto.

Malku e ironi~no {to gr~kiot stav ne e protiv integracijata na zemjite od Zapaden Balkan vo EU. Naprotiv, na Solunskiot samit Grcija aktivno se zalaga{e da ja ubedi, toga{ skepti~nata, EU da mu dade na Balkanot ~ista perspektiva. Ponatamu, Grcija postojano izjavuva deka so netrpenie o~ekuva da ja vidi Makedonija vo EU. Sepak, taa e podgotvena da ja prifati Makedonija vo EU edinstveno so novo ime. Gr~kata tvrdoglava pozicija otvora brojni diskusii vo Makedonija za za~uvuvaweto na makedonskiot identitet i

suverenost.

Makedonija ja gleda gr~kata pozicija kako nepremostliva pre~ka na nejziniot pat do EU. Opa|a poddr{kata na Makedoncite vo vrska so evrointegraciite. U{te pove}e, EU i nejzinite pretstavnici vo Makedonija bea obvineti deka se nedovolno aktivni i efikasni vo pomagaweto na Makedonija da ja postigne svojata cel.

Se ~ini deka celata situacija bega od kontrola. Od edna strana, ja imame zbunetata evropska zaednica, a od druga strana, dvete vladi `estoko gi branat svoite pozicii.

DALI POSTOI RE[ENIE NA POVIDOK? EU o~ekuva dvete zemji da poka`at zrelost i da dojdat do kompromisno re{enie. So toa }e ispratat jasna poraka za dobrososedska politika, koja e preduslov za so`ivot vo Unijata. No, vo ovaa navidum bezizlezna situacija, nikoj ne poka`uva

volja za re{avawe na problemot. Dodeka EU se trudi da najde re{enie so koe }e si go obeli obrazot, konfliktot de fakto ja stava Makedonija, nekoga{niot favorit vo EU-integraciite, vo kompletna izolacija.

Smetam deka vlasta treba da poka`e hrabrost vo pronao|aweto re{enie.

Mislam deka e vreme, duri i krajno vreme za toa. So ~ekorewe napred i so pozitiven pridones od dvete strani kon re{avaweto na sporot, dvete zemji }e poka`at zrelost i odgovornost. Ponatamu, so toa }e se spre~i pra{aweto za imeto navistina da stane dolgoro~no zamrznat bilateralen konflikt. Toa e najlo{oto scenario, koe silno }e vlijae na stabilnosta i sigurnosta vo regionot.

Sovetot povtori deka Makedonija "dovolno gi ispolnuva politi~kite kriteriumi" i zabele`a deka "Komisijata gi povtori preporakite za otvorawe pregovori za priem na

ZORAN TALER evropratenik, izvestuva~ za Republika Makedonija vo Evr Evropskiot ropskiot parlament parl r ament

Porane{nata Jugoslovenska Republika Makedonija. Sovetot e podgotven odnovo da go razgleduva pra{aweto vo tekot na naredniot pretsedatelski mandat". Na Makedonija & e dadena vtora {ansa, no dali e podgotvena da ja prezeme idninata vo svoi race? A od druga strana, dali Grcija e podgotvena da istapi i da pridonese za posvetla idnina vo sosedstvoto?

Jas iskreno veruvam deka dvete zemji se sposobni da najdat re{enie so koe }e bidat primer za dobrososedski odnosi. Vo vreme na kriza, sekoga{ e podobro da bide{ opkru`en so prijateli otkolku so neprijateli. Konsolidiranata, odgovorna politika e patot kon uspehot. Toa e vo interes na dvete zemji i na nivnite narodi. Sepak, solidarnosta funkcionira samo ako e dvonaso~na: toa va`i i za Makedonija i za Grcija.

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

4 FEVRUARI 2011 - SPECIJALEN PRILOG

BIZNIS KONSALTING MAKEDONSKITE KONSULTANTI ZA SU[TINATA NA INOVATIVNOSTA KAKO NOV KONCEPT VO DELOVNOTO RAZMISLUVAWE I DELUVAWE KAKO EFIKASNO DA GO INTEGRIRATE MARKETINGOT I SOCIJALNITE MEDIUMI VO RABOTEWETO VO NASOKA NA ZGOLEMENA PRODA@BA I POGOLEMA PREPOZNATLIVOST NA VA[ATA KOMPANIJA? KOLKU ^INI IMPLEMENATCIJATA NA ODREDEN STANDARD? JAVNO - PRIVATNO PARTNERSTVO POTENCIJALI, MO@NOSTI ZA KOMPANIITE, ZAKONSKA RAMKA, SOVETI ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ^ITAJTE VO SPECIJALNIOT PRILOG BIZNIS KONSALTING KOJ KE IZLEZE NA 4 FEVRUARI 2011 VO NEDELNIKOT KAPITAL.

ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 2551 441; LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

A

S

Balkan / Biznis / Politika

16

RUSIJA INVESTIRALA 1,3 MILIJARDI DOLARI VO SRBIJA kupnite ruski investicii vo Srbija dosega iznesuvaat 1,3 milijardi dolari, a srpskite vo Rusija okolu 400 milioni dolari, izjavija za Tanjug od Stopanskata komora na Srbija.

Se o~ekuva kompanijata Gaspromweft, koja e sopstvenik na Naftenata industrija na Srbija, vo

V

2011 godina da investira 450 milioni evra. Spored prethodnite najavi, investiciite na ovaa ruska firma vo NIS vo narednite tri godini }e nadminat milijarda evra.

Ruskata kompanija Lukoil, koja e sopstvenik na belgradski Beopetrol, bi trebalo vo slednite tri godini vo Srbija da

vlo`i 100 milioni evra, a dosega investirala 380 milioni dolari.

Srbija vo Rusija investirala okolu 400 milioni dolari, od {to koncernot Hemofarm od Vr{ac vo izgradba na fabrika za proizvodstvo na lekovi vo Obninsk, 80 kilometri od Moskva, vlo`i 32 milioni dolari.

KAPITAL / 04.01.2011 / VTORNIK

MONTENEGRO ERLAJNS SO 20% POVE]E PATNICI VO 2010 GODINA

rnogorskata aviokompanija Montenegro erlajns objavi deka vo 2010 godina prevezla 630.000 patnici, {to e za 20% pove}e od 2009 godina.

Pretsedatelot na kompanijata, Zoran \uri{i}, izjavi deka 2010 godina bila “edna od najte{kite za Montenegro erlajns”, no kompanijata uspeala da gi ispolni site zacrtani

C

godi{ni planovi. \uri{i} najavi otvorawe novi linii vo 2011 godina, od koi najva`ni se letovite za Milano i pogolem broj letovi za London. Toj ka`a i deka rakovodstvoto na kompanijata ocenilo

deka e najdobro za Montenegro erlajns da ostane vo sopstvenost na dr`avata.

Isto taka, izjavi deka ima nekolku stranski kompanii koi se zainteresirani da go kupat crnogorskiot nacionalen avioprevoznik, no ne navede za koi kompanii stanuva zbor.

NASTANI I LI^NOSTI KOI JA ODBELE@AA EKONOMSKATA 2010 GODINA

HEROI NA HRVATSKATA EKONOMIJA

Za cena “nevidena na ovie prostori”, Tedeski ja prezede Droga kolinska i stana regionalen zna~aen igra~, Majeti} patentira elektromobil, [ket go spasi Pevec, Todori} ja osvoi porane{na Jugoslavija, a Rohatinski kako Supermen gi spasuva{e hrvatskite banki i uspea da ja za~uva stabilnosta na kunata

EMIL TEDESKI ELENA JOVANOVSKA zminatata godina, koja vo Hrvatska }e ostane zapametena po 30.000 novi nevraboteni i padot na BDP od 2,5%, ima{e edna grupa lu|e koi uspe{no rabotea: prezemaa firmi i osvojuvaa regionalni brendovi, o`ivuvaa propadnati pretprijatija ili smisluvaa novi neavtenti~ni hrvatski proizvodi. Ova se prvite petmina koi so svoite uspesi ja odbele`aa ekonomskata 2010 godina vo Hrvatska.

EMIL TEDESKI Otkako lokalnite politi~ari ja ismeaja negovata namera da ja prezeme razdrmanata Podravka, Emil Tedeski se svrte kon Slovenija. Namesto prehranbenata firma, vo Koprivnica si kupi pes labrador, a Podravka ja zameni so slovene~ka Droga kolinska. Akvizicijata na Droga na Tedeski za vrtoglavi 382 milioni evra ja odbele`a minata recesiska delovna godina.

Za cena “nevidena na ovie prostori”, Atlantik ja prezede kompanijata so 2.600 vraboteni vo Slovenija i Srbija i so silni brendovi kako Argeta, Kokta, Smoki i Bananica, stana regionalno zna~aen igra~.

I dodeka slovene~ki "Finance" go proglasi Tedeski za najseksi pretpriema~ na godinata, del od slovene~kite mediumi ne

I

VJEKOSLAV MAJETI] mu bea tolku nakloneti – pred prezemaweto tvrdea deka zad negovoto kupuvawe na Kolinska, vsu{nost, stoi Ivica Todori}, so koj go vrzuva kosopstvenost na televizijata RTL Hrvatska.

Pred krajot na godinata, vo zavr{nicata na operacijata Droga, go obvinuvaa deka tro{ocite za prezemawe }e gi prefrli na slovene~kata firma i so toa }e go optovari nejzinoto rabotewe. Hrvatskiot biznismen se brane{e deka vo ovoj {kolski primer na kvalitetno prezemawe 45% od cenata finansira so sopstven kapital, a ostatokot so krediti. Gi pobi i tra~ovite deka }e gi rasprodade delovite od kompanijata, od {to stravuva{e del od slovene~kata javnost.

VJEKOSLAV MAJETI] Idejata Hrvatska, od zemja bez avtomobilska industrija, kade {to s$ u{te vladee silen kult kon germanskite dizel-avtomobili, da stane poznata po ekolo{ki elektromobili e ednakva na ~udo. Tokmu takvata nau~na fantastika se ~ini deka e vozmo`na blagodarenie na Vjekoslav Majeti}, sopstvenik na firmata Dok ing i negoviot tim koj minatata godina ja izraduva javnosta so konceptot na elektromobilot XD. Na firmata na Majeti} ni dosega ne & nedostiga{e inventivnost: ve}e so godini proizveduvaat protivminski roboti, najmnogu za Pentagon, vo Afrika prodavaat roboti–

DARKO [KET

rudari, a kosmodromot Bajkonur go opslu`uvaat so roboti za gasewe na po`ar vo nevozmo`ni uslovi. Koga bankite go odbija finansiraweto na prviot hrvatski elektromobil, i toa vo ramkite na aukcija na Hrvatskata banka za obnova i razvoj, odnosno vo ramkite na vladinite merki koi bi trebalo da gi pomagaat inovaciite i ekonomijata, voop{to, Majeti} se orientira na stranski privatni investitori, koi poka`aa interes za serisko proizvodstvo na ovoj elektromobil.

DARKO [KET Ste~ajot na trgovskiot sinxir Pevec, koj nema{e seriozen menaxment, a ima{e i neseriozni sopstvenici, koj “trguva{e na smetka na dostavuva~ite”, nema tipi~na hrvatska zavr{nica - likvidacija na kompanijata i isfrleni rabotnici na ulica. Po ostavkite na dvajcata krizni menaxeri, doa|aweto na ste~ajniot upravnik Darko [ket navistina be{e treta sre}a: firmata uspe{no prodol`i so rabota i zadr`a 850 od 1.100 vraboteni. Pod upravata na [ket, sinxirot Pevec, otkako go odvede vo propast bra~niot par Pevec, povtorno za`ivea. [ket otvori 11 trgovski centri, a sleduva dogovor so bankite za pove}eto dolgovi da gi pretvorat vo sopstveni~ki udeli na noviot Pevec. Bra~niot par Pevec {est meseci bea

IVICA TODORI]

@EQKO ROHATINSKI

vo pritvor. Iako Zdravko Pevec svoevremeno na osiroma{enite rabotnici im tvrde{e deka nema ni{to osven ko{ulata {to ja nosi, obvinetite za tri kazneni dela, protivpravno si prisvoile dva milioni evra. Samo na tajnata smetka na soprugata Vi{wa vo Avstrija bile smesteni 1,4 milioni evra od povrat na danok, {to e dovolno za 10.000 skapi ko{uli.

ikala vo Vladata. No i toj znae {to e strav, osobeno onoj od vleguvawe vo EU, za {to progovori negovata bliska sorabotni~ka Qerka Puqi}. Taa izjavi deka doma{nite trgovci, ako dr`avata ne im obezbedi pozitivna diskriminacija, mnogu te{ko }e ja pre`iveat konkurencijata na me|unarodnite sinxiri i }e stanat lesna cel za prezemawe.

IVICA TODORI] Neodamna konsultantskata ku}a Delojt potvrdi deka Ivica Todori} oficijalno ja pokori porane{na Jugoslavija, koga stana najgolem trgovec vo regionot. Negoviot Konzum so lanskite prihodi od 2,67 milijardi evra go pretekna slovene~ki Merkator, istisnuvaj}i go na vtoro mesto.

Devetmese~nite rezultati na kompaniite vo sostav na Agrokor poka`uvaat deka carstvoto na Todori} mnogu dobro se nosi so recesijata. Glavniot adut na koncernot Agrokor, Konzum, bele`i blag rast na prihodite i dvocifren rast na dobivkata, a dobro rabotat i Beqe i Jamnica, dodeka negativni trendovi gi pogodija Ledo, Zvijezda i Tisak.

Todori} ne go pla{at opoziciskite kritiki vo Saborot: od vlasta mu delat komlimenti, a premierot Kosor pri prezemaweto na Vupik (pred koj ve}e zagospodari so Vrbovec, Beqe i Vinkovci na PIK) izjavi deka so zadovolstvo bi go pov-

@EQKO ROHATINSKI Guvernerot Rohatinski so stroga kontrola ja za~uva stabilnosta na kunata i na hrvatskite banki i taka go ubla`i udarot na planetarnata finansiska kriza, {to go prepoznaa i me|unarodnite avtoriteti.

Nema somnevawe deka guvernerot na Hrvatskata narodna banka e ~ovek so znaewe i sposobnosti, a mediumite ponekoga{ mu gi pripi{uvaa sposobnostite na Supermen, ~estopati kitej}i gi glorifikaciskite tekstovi so naslovi kako “Guvernerot vo posleden ~as spasi milioni zadol`eni” ili “Rohatinski za Hrvatkite popo`elen od Bred Pit!” Popularnosta na Rohatinski, spored anketite, i ponatamu e mnogu visoka, i pokraj toa {to javno prizna deka nesorabotuvaweto so MMF mo`ebi be{e gre{ka, no vo posledno vreme raste brojot na negovi kriti~ari.

Simpatiite {to gi stekna branej}i go kursot na kunata i istrajno kritikuvaj}i gi premierkata i

ministerot za finansii postepeno se topat, zatoa {to naide na bezmilosen udar na del od ekonomistite, koi tvrdat deka stabilnata kuna ne e vistinska nacionalna valuta.

Mu zabele`uvaat deka stabilniot kurs go ko~i ekonomskiot prosperitet, deka so deviznite klauzuli na kreditite go brani interesot na me|unarodnite bankari i deka odbiva da gi iskoristi mehanizmite {to mu se na raspolagawe za razdvi`uvawe na ekonomijata. Na kriti~arite za deviznite klauzuli Rohatinski sarkasti~no im pora~a deka toga{ bi trebalo da se ukine i {tedeweto vo devizi, iako ne objasni zo{to kunata nema monetaren suverenitet, a podocna dodade deka HNB, koga toa navistina bi ja pridvi`ilo ekonomijata, vedna{ bi prestanala da ja brani kunata, bez ogled na kratkotrajnite kolateralni posledici. Za povicite da se vklu~i vo selektivno kreditirawe na strate{ki razvojni proekti u{te ne se oglasil. A koga edna ambiciozna vonparlamentarna partija ja plasira prikaznata za negovite premierski pretenzii, guvernerot zadocneto tvrde{e deka ne go interesira partiski anga`man. No, ne ja otfrli sosema mo`nosta, kako Viktor Ju{~enko, od mestoto {ef na centralnata banka da sedne vo premierskata fotelja.

KAPITAL / 04.01.2011 / VTORNIK

Balkan / Biznis / Politika

DELNICA OD AVTOPATOT ZAGREB-SPLIT ^INI DURI 105 MILIONI EVRA! radeweto i parite potro{eni za avtopatot Zagreb-Split, odnosno na delnicata od Dugopoqe do Rav~e, koja e izgradena vo vreme na mandatot na Ivo Sanader, e predmet na interes i istraga na policijata i USKOK, pi{uva "Ve~erwi list".

Istra`itelite na USKOK i policijata, vrz os-

G

nova na dosega sobranata dokumentacija, se somnevaat deka spomenatata delnica, osven {to e preplatena, ima okolu 15 sporni kilometri koi ne odgovaraat na vistinskata sostojba na terenot, no na izveduva~ite na grade`nite raboti im e uredno isplateno. So ogled na toa deka cenata za izgradba na eden

17

BIH MO@E DA OSTANE BEZ KREDITI OD EBRD kilometar od ovoj avtopat be{e okolu sedum milioni evra, “is~eznatite” 15 kilometri vredat vkupno 105 milioni evra.

Spored istra`itelite, ovoj predmet e kompliciran spored koli~inata na dokumentacijata i razmerite na neobi~ni biznis-potezi i transakcii, pa zatoa po golemina ja preminuva i aferata "Fimi media".

ederacijata BiH platila okolu 820 iljadi evra penali za neiskoristuvawe na parite od kreditite na Evropskata banka za obnova i razvoj vo iznos od 180 milioni evra, nameneti za izgradba na avtopat na koridorot 5S, pi{uva Beta.

Toj kredit stana efektiven u{te vo fevruari 2009 godina, koga federacijata BiH treba{e da po~ne so koris-

F

tewe na tie sredstva. No, BiH za dve godini ne po~na nitu eden proekt {to se finansira od toj kredit, poradi {to postoi mo`nost EBRD da go povle~e kreditot.

Vo 2009 godina BiH od buxetot plati okolu 650 iljadi evra kazneni poeni, so {to vkupniot kredit vo poslednite dve godini e namalen za okolu 1,5 milioni evra.

Gledaj}i nanazad, poslednite deset godini BiH pla-

tila pove}e od 10 milioni evra takanare~eni penali na razni krediti za pove}e od 850 milioni evra neiskoristeni sredstva.

ZAEDNO ZA POBRZ IZLEZ OD KRIZATA

DROGA KOLINSKA, @ELEZNICATA I MAGMA GO OTVORIJA BALKANOT

Sozdavaweto na nekoja nova ekonomska SFRJ ne e pra{awe na nostalgija, tuku potreba za izlez od krizata, zaradi novi investicii, no, pred s$, za podobar standard na gra|anite, smetaat ekonomistite

ilateralnata sorabotka, no, pred s$, zaedni~kite nastapi na treti pazari, najmnogu vo domenot na prehranbenata i ma{inskata industrija, imaat najgolemi izgledi za uspeh, so toa {to samo Srbija ima pazar od edna milijarda lu|e na koi mo`at bescarinski da se izvezuvaat svoite proizvodi, pi{uva srpski "Blic". Ivan Jak{i} od Stopanskata komora na Srbija veli deka stanuva zbor za “mnogu {irok spektar na pazari na koi dr`avite od regionot mo`at zaedno da u~estvuvaat.”

“Imame perspektiva za sorabotka vo zemjodelstvoto, odnosno vo prehranbenata industrija, kako i vo metalnata industrija. Direktna posledica na vakvata sorabotka mo`e da bide odredeni hrvatski kompanii da bidat kooperanti na srpskite firmi vo avtomobilskata industrija, a srpskite kompanii da bidat kooperanti na hrvatskite brodogradili{ta. Ekonomijata so vakvata sorabotka }e go zgolemi izvozot, brutodoma{niot proizvod }e porasne, a na gra|anite }e im se zgolemi standardot”, veli Jek{i}.

Srbija so zemjite vo regionot e vo suficit vo trgovskata razmena, osven so Hrvatska i Slovenija, no tuka situacijata e promenliva vo posledniot period. Srpskite biznis-

B

meni s$ pove}e sorabotuvaat so zemjite od regionot, a "Blic" uka`uva na posledniot primer koga Slobodan Vu~i}evi} kupi del od biznisot na hrvatska Magma.

“Pa, prirodno e Srbija pove}e da sorabotuva so Hrvatska ili so Slovenija, a ne so Avstralija. Prostor za sorabotka ima, a istata s$ pove}e }e se razviva. Eve, gledate deka Vu~i}evi} neodamna kupi eden del od Magma, kompanija od Hrvatska, koja ima dobro razviena infrastruktura, a Atlantik grup ja prezede Droga kolinska. Mo`nostite za sorabotka se mnogubrojni, posebno vo oblasta na zemjodelstvoto, no i vo turizmot i infrastrukturata”, smeta

Dmitar Polovina, pretstavnik na Slovene~kata stopanska komora vo Srbija.

Zemjite od regionot za Hrvatska se posebno va`ni ekonomski partneri. Tradicionalno, Slovenija i Bosna i Hercegovina se me|u pette najva`ni hrvatski partneri, dodeka Srbija se nao|a me|u prvite deset, velat od Hrvatskata stopanska komora.

Dosega, kako {to se istaknuva, sorabotkata so zemjite od regionot vo najgolema mera se temeli na bilateralnite odnosi, no postojat i primeri za zaedni~ki nastap na treti pazari.

“Kako primer mo`e da se navede povrzuvaweto na `eleznicata me|u Slovenija,

Hrvatska i Srbija, so cel zgolemuvawe na konkurentonosta na Koridorot 10. Povrzuvaweto na zemjite od regionot e neminovno, potrebno i po`elno za site zemji, bidej}i na krajot rezultatot }e bide zgolemuvawe na `ivotniot standard na gra|anite”, zaklu~uva Danijela Pe~evski od Sektorot za me|unarodni odnosi na hrvatskata Ekonomska komora.

“Pazarot na biv{a Jugoslavija treba da se nabquduva kako eden, bidej}i sli~ni se vkusovite i navikite na gra|anite. Na kompaniite im e vo interes da go nadminat ekonomskiot nacionalizam, bidej}i mo`at uspe{no da

rabotat na celiot prostor na biv{a Jugoslavija. Komparativnata prednost na Srbija e vo zemjodelskite i prehranbenite proizvodi, a interesni sme im na sosedite i zaradi uslu`nite dejnosti, kako i, da re~eme, zaradi pe~ateweto, koe e zna~itelno poevtino kaj nas”, veli Nemawa Popov, direktor na Centroproizvod.

REGIONALNA SORABOTKA “NA SITE FRONTOVI” Kon krajot na minatata godina srpskiot minister za ekonomija, Mla|an Dinki}, po sednicata na zaedni~kiot odbor na CEFTA vo Belgrad, izjavi deka eden od srpskite predlozi e i predlogot za vospostavuvawe sorabotka me|u agenciite za promocija na izvoz i stranski investicii, kako i deka Srbija na ostanatite zemji-~lenki im ponudila sorabotka na proektot avtomobilska industrija Fiat. Dinki} naglasi deka e pokrenata inicijativa so ideja zemjite-~lenki zaedni~ki da go podobrat delovniot ugled vo svetot.

Kako primer na regionalna sorabotka toj gi navede sredbite na pretsedatelite na Hrvatska i Srbija, Ivo Josipovi} i Boris Tadi}, i dopolni deka se raboti na zajaknuvawe na regionalnata sorabotka “na site frontovi”.

Minatata godina sorabotka najavija i pristani{tata Plo~e, Hrvatska i Bar, Crna Gora, koi poradi blizinata se smetaat za `estoka konkurencija. Ovie jadranski pristani{ta se odlu~ija na vakov ~ekor za da ja privle~at stokata koja doa|a od drugite kontinenti i odi za sredna i isto~na Evropa.

Sega, golem del, namesto vo jadranskite, kade {to e poevtino, zavr{uvaat na dale~nite skandinavski i severni pristani{ta. So podobra koordinacija i zaedni~ki nastap, del od toj tovar bi mo`el da zavr{i na dokovite na Bar i Plo~e.

Razvojot na avtomobilskata industrija vo Srbija, poto~no proizvodstvoto na Fiat vo Kraguevac, gi zainteresira i Slovencite. Pristani{teto Koper, koe raspolaga so najgolem terminal za prevoz na avtomobili na Sredozemjeto, se obiduva svoite neiskoristeni kapaciteti da gi anga`ira za prekumorski transport na avtomobilite na Fiat, a slovene~kata `eleznica i {pediterskite firmi nastojuvaat avtomobilite od Srbija da gi prevezuvaat ne samo do pristani{teto Kopar, tuku i da gi razvezuvaat do pazarite {irum Evropa. Slovene~kite firmi se podgotveni da se vklu~at i kako dostavuva~i vo procestot na proizvodstvo na Fiat vo Kraguevac.

Svet / Biznis / Politika

18

SAMSUNG - LIDER NA PAZAROT ZA MOBILNI TELEFONI DO 2014!? u`nokorejskiot proizvoditel na elektronski aparati, Samsung, narednite tri godini planira da ja prezeme vode~kata pozicija na svetskiot pazar na mobilni telefoni spored brojot na prodadeni telefoni.

Ovaa kompanija ja sogleduva mo`nosta za rast na sevkupnata proda`ba poradi predviduvawata za zgolemuvawe na proda`bata na

J

"smart”-telefonite, osobeno na pazarite vo razvoj.

Spored oficijalnite podatoci na Samsung, kompanijata o~ekuva rast od 20% vo odnos na ispora~ani telefoni, {to bi zna~elo isporaka na okolu 325 milioni mobilni telefoni, od koi 50% }e bidat "smart”-telefoni i premium proizvodi.

Samsung planira da go zgolemi proizvodstvoto na mobilni telefoni vo fab-

rikite vo Kina i Vietnam, od kade {to bi trebalo da bidat proizvedeni 75% od proizvodniot kapacitet na kompanijata.

Vo tekot na ovaa godina Samsung treba da ja promovira i svojata platforma Bada 2.0, i da ja obnovi ponudata na mobilni telefoni so Android aplikacii, i telefoni so operativniot sistem Windows, pod imeto Windows Phone 7.

FRANCIJA VOVEDE DANOK NA TABLET-KOMPJUTERI

ladata na Francija vovede nov danok na tablet-kompjuterite, pa vo idnina korisnicite na ovie kompjuteri }e pla} aat ednokraten danok pri kupuvawe na vakov model na kompjuter. Ovoj danok e identi~en so danokot koj se pla}a za uredite za ~uvawe podatoci i multimedijalni uredi i e voveden kako preventivna merka, generalno, za za{tita od potencijalno kopirawe na site

V

materijali za{titeni so Zakonot za avtorski prava.

Spored presmetkite na analiti~arite, so voveduvaweto na ovoj danok cenata na tablet-kompjuterite vo Francija }e se zgolemi za 12 evra.

Ona {to e osobeno interesno e deka noviot danok nema da se odnesuva na kompjuterite koi go koristat operativniot sistem Windows. Ovoj danok gi opfa}a samo tablet-

KAPITAL / 04.01.2011 / VTORNIK

kompjuterite koi go koristat operativniot sistem iOS na Epl ili, pak, Android aplikaciite. Spored planot na francuskata Vlada, ovoj zakon vo Francija treba da stapi na sila od 12 januari ovaa godina.

Ovoj danok sleduva vedna{ po voveduvaweto na danokot na Gugl vo Francija, koj kompaniite go pla}aat pri onlajn-reklamirawe, a stapi na sila na prvi januari 2011 godina.

[AMPIONAT VO FUDBAL 2018-2022

POLITIKA, KORUPCIJA I SENZACIJA Rusija ja dobi organizacijata na Svetskoto fudbalsko prvenstvo vo 2018 godina, posakuvana od mnogu zemji. Het-trik na Putin, otkako zemjata pred nekolku godini stana organizator na Zimskite olimpiski igri vo 2014 godina. Pretsedatelot Medvedev na Tviter napi{a "Ura! Pobeda! Go dobivme prvenstvoto, i kako {to sleduva, treba da se podgotvime i, sekako, dostojno da nastapime” BORIS KAM^EV

boris@kapital.com.mk

SPECIJALNO ZA "KAPITAL" OD SANKT PETERBURG

pored mnogumina, FIFA podlegnala na isku{enieto nare~eno profit: Rusija i Katar, koi go dobija svetskiot fudbalski {ampionat vo 2018/2022 godina, se "devstveni” fudbalski nacii, no ekonomii so ogromen potencijal. Ruskata pobeda e vo prilog na Kremq za obeluvawe na obrazot od razotkrivawata na Vikiliks, kade {to amerikanskite diplomati ruskata dr`ava ja narekuvaat "mafija{ka”.

Pove}ezna~noto re{enie na FIFA e fakt deka ekonomskite mo`nosti sekoga{ imaat pogolema te`ina otkolku tehni~kite karakteristiki na zemjata-doma}in (nerazvienata infrastruktura i nedostigot od moderni stadioni vo Rusija). Vo slu~ajot na Katar, se naveduvaat negovite geografski karakteristiki kako mikrodr`ava. Spored zapadnite nabquduva~i, vo re{enijata na 22 ~lenovi na izvr{niot komitet na FIFA se krijat pesimisti~ki zaklu~oci za vistinskite motivi na nivnite odluki.

NOVI (FUDBALSKI) ZAKONI Vo predve~erjeto na izborite za organizator na fudbalskite {ampionati vo 2018 i 2022 godina, britanskiot pe~at izleze so obvinuvawe za korupcija kaj nekoi ~lenovi na izvr{niot komitet na FIFA koi imaat pravo na glas za izbor na doma}ini.

Mo`ebi ovie storii deluvaa psiholo{ki vo pravec na neprifa}awe na angliskata aplikacija, {to rezultira{e so pobeda na Rusija. "Svetskoto fudbalsko prvenstvo e turnir podlo`en na korupcija, zatoa i se odr`uva vo korumpirani zemji”, napi{a londonski "Dejli mejl" (Daily Mail). Povikuvame na raspu{tawe na tehni~kiot komitet na FIFA”, gnevno konstatira angliskiot komentator.

Od druga strana, itrinata na ruskiot premier, Vladimir Putin, se sostoi vo toa {to iako go nasetuva{e rezultatot, vo posleden moment odlu~i da ne prisustvuva na ~inot na glasaweto vo Cirih, za na ~lenovite na izvr{niot komitet da im ovozmo`i “spokojno da napravat izbor”. No, otkako me~ot be{e dobien, ruskiot premier vedna{ poleta za [vajcarija za da se priklu~i

S

na slaveweto i da im izrazi blagodarnost na glasa~ite i lobistite za Rusija, me|u koi be{e i fudbalskata yvezda Andrej Ar{avin.

Vo taa prigoda, vo tekot na pres-konferencijata, Putin veti 10 milijardi dolari investicii za izgradba na devet stadioni i sovremena infrastruktura za uspe{na organizacija na Svetskoto prvenstvo vo 2018 godina. Suma sli~na na taa be{e potro{ena vo Ju`na Afrika.

Po sugestija (i naredba) od Putin, del od taa suma }e finansira i ruskiot oligarh Roman Abramovi~, sopstvenik na angliskiot fudbalski gigant ^elzi. Dokolku e potrebno, kako {to ka`a premierot, }e bidat vneseni promeni i vo zakonodavstvoto na zemjata za poefikasno naso~uvawe na sredstvata. "Ako treba, }e doneseme i specijalen zakon, isto kako {to napravivme i za Olimpiskite igri vo So~i 2014”.

No, po s$ izgleda, vlasta }e treba da potro{i dopolnitelni sredstva za obezbeduvaweto na {ampionatot, otkako minatata nedela se vide kolku rizi~na grupa se moskovskite fudbalski fanovi. Kako reakcija na ubistvoto na eden naviva~ na klubot Spartak od strana na lice so kavkasko poteklo, golemi grupi fanovi diveeja nekolku dena vo gradot, pravej}i {teta i nanesuvaj}i im seriozni povredi na pove}e pripadnici na kavkaskite nacionalnosti.

Spored nekoi ruski poznava~i na sostojbite, re{enieto na FIFA otvoreno ja poka`a ramnodu{nosta na Evropejcite kon tajnite telegrami na amerikanskite diplomati objaveni vo Vikiliks, kade {to Rusija e otslikana objektivno i bez vlakna na jazikot.

"Re{enieto na FIFA e golem dostrel za Kremq vo preodolevaweto na negativniot imix za Rusija na Zapadot po otkrivaweto na tajnite telegrami na amerikanskite diplomati”, napi{a vesnikot "Komersant".

Doprva }e se vidi kakov ekonomski efekt za Crnomorskiot region i za celata zemja }e ima organizacijata na Zimskite olimski igri vo 2014 godina vo So~i, kade {to za izgradba na infastrukturata ve}e se potro{eni pove} e od pet milijardi dolari.

Organizacijata na svetskiot fudbalski {ampionat }e bide odli~na mo`nost da se podobri relativno nerazvienata

patna i `elezni~ka mre`a i da se obnovat zastarenite stadioni vo pove}e ruski regioni. A potoa zemjata navistina bi steknala pravo da se narekuva dostoen organizator na prvenstvoto vo 2018 godina.

KATAR INVESTIRA 50 MILIJARDI DOLARI! So izborot na Katar i Rusija za doma}ini na svetskite prvenstva vo 2018 i 2022 godina se doka`a deka svetot na fudbalot ostanuva toa {to otsekoga{ bil - pazaren i komercijalen. Za FIFA ponudite na Japonija, [panija i Portugalija ne bea tolku trogatelni, kako, na primer, katarskata ponuda. Japonija ponudi site me~evi da gi prenesuva vo `ivo i trodimenzionalno, dodeka [panija i Portugalija vetija deka za sekoj odigran me~ }e se posadat po iljada sadnici.

Od druga strana, baraweto na Katar be{e sosema poinakvo, emocionalno i vo duhot na primirjeto, osobeno vo odnos na Izrael, no i senzacionalno. Taka, kako {to vetija doma}inite vo Katar, po odr`uvaweto na svetskiot {ampionat, devet od 12 stadioni }e bidat demontirani, a grade`nite materijali podareni na siroma{nite i zemjite vo razvoj.

Bezuslovno, Katar poseduva ogromni sredstva za realizacija na postavenite celi, kako zemja koja le`i vrz nafta i gas. Za izgradba na devet fudbalski stadioni potrebni se 3 milijaradi dolari, no Katar veti mnogu pove}e, {to ja {okira{e javnosta – 50 milijardi dolari. Sepak, ostanuva problem kako }e se reguliraat vremenskite i ekolo{kite uslovi za normalna fudbalska igra, bidej}i temperaturata na vozduhot vo tekot na letoto vo Persiskiot Zaliv dostignuva i 50 stepeni Celziusovi, a klimatizirawe na fudbalski stadion zasega e tehni~ki nevozmo`no. Za FIFA mo`ebi se zna~ajni argumentite za osvojuvawe novi fudbalski teritorii i nekolku~asovnata vremenska razlika, {to su{testveno ja poka~uva cenata za otkup na televiziskite prava za emituvawe.

Od druga strana, za Katar, kade {to nema fudbalska tradicija, organizacijata na svetskiot {ampionat e edna ogromna atrakcija i zemjata saka da go stekne imixot na kapija vo noviot fudbalski svet na mo`nosti na Bliskiot Istok.

Svet / Biznis / Politika

KAPITAL / 04.01.2011 / VTORNIK

19

SVET

0-24

...VOJNA NA TAJNITE SLU@BI

...“BIBLISKA” POPLAVA VO AVSTRALIJA

...RELIGISKA VOJNA?!

Putin go obnovuva KGB?!

Poplavata golema kolku Francija i Germanija

Se bara za{tita za hristijanite vo Egipet

o apseweto na ruskite {pioni vo SAD, mediumite pi{uvaat deka premierot na Rusija, Vladimir Putin, planira povtorno da gi spoi SVR i vnatre{nata federalna slu`ba, FSB, koi vo SSSR se narekuvaa KGB.

oplavite vo Severoisto~na Avstralija ja zedoa i vtorata `rtva. Spored podatocite na lokalnata vlast, 200.000 lica se vo opasnost od nadojdenite reki, koi poplavija 22 sela i reon kolku Francija i Germanija zaedno.

o bomba{kiot napad na crkvata vo Aleksandrija, koj ima{e P tragi~ni posledici, razgnevenite hristijanski demonstranti ve}e tret den protestiraat za pogolema za{tita na Koptite

P

P

DVA, TRI ZBORA

PROCENKI NA OBEDINETITE NACII

CENATA NA NAFTATA ]E OSTANE ISTA, METALITE ]E POSKAPAT

Mese~nite primawa na gra|anite so 2012 }e do`iveat mal porast, no naglo }e poskapat hranata i metalite. Cenata na naftata godinava se o~ekuva da padne na okolu 75 dolari za barel.

BORO MIR^ESKI

pored izve{tajot na Obedinetite nacii (ON) za ekonomskiot prosperitet na svetot za narednite dve godini, se o~ekuva zgolemuvawe na svetskata trgovija za 6,5% vo 2011 i 2012 godina, {to e za 3,5% poslab rast vo odnos na ostvarenata svetska trgovija vo 2010 godina. Narednite dve godini }e bidat obele`ani so varirawe na cenata na naftata poradi zgolemuvawe na globalnata pobaruva~ka, stabilna ili minimalno zgolemena cena na site metali, a enormno poskapi }e bidat pogolemiot del od osnovnite prehranbeni proizvodi. Spored prognozite, mo`e da se o~ekuva i minimalno zazdravuvawe na mese~nite primawa na gra|anite.

Spored prognozite za 2011 godina, se o~ekuva i ponatamu da raste globalnata pobaruva~ka na nafta, no so poslab intenzitet otkolku minatata godina. Najgolemi potro{uva~i na nafta }e bidat dr`avite vo razvoj, osobeno Kina i Indija. Sprotivno na toa, Obedinetite nacii o~ekuvaat pobaruva~kata na nafta vo razvienite zemji da zabele`i umeren pad, blagodarenie na kombinacijata od slab ekonomski rast i neefikasnost, kako i poradi s$ pogolemata zamena na konvencionalnoto gorivo so etanol i drugi biogoriva.

Svetskata trgovija zajakna so zgolemuvaweto na cenite na

S

pogolemiot del od proizvodite.

Prose~nata svetska cena na surovata nafta iznesuva{e okolu 78 dolari za barel vo 2010 godina, {to ja nadmina prose~nata cena od 2009 godina, koja iznesuva{e samo 62 dolari.

Vo odnos na ponudata, od edna strana se o~ekuva zemjiteproizvoditeli na gorivo koi ne se ~lenki na Organizacijata na zemji-izvozni~ki na nafta (OPEK) da zabele`at mal porast vo proizvodstvoto vo 2011 godina. Ova se dol`i na zgolemenoto proizvodstvo na nafta vo Brazil, Azerbejxan i Kolumbija. Ovie ekspanzii }e bidat pogolemi od padot na proizvodstvoto na nafta vo razvienite ekonomii, predizvikano poradi s$ pomaloto iskopuvawe na nafta od evropskite nafteni poliwa. Od druga strana, proizvoditelite-~lenki na OPEK i ponatamu }e imaat golem kapacitet za proiz-

vodstvo na rezervi. Kako rezultat na ova, se o~ekuva malo opa|awe na cenata na naftata vo 2011 godina, na okolu 75 dolari za barel, odnosno 80 dolari za barel vo 2012 godina.

Svetskite ceni na metalite bele`ea sli~en trend vo 2010 godina i reagiraa na promenite vo razvojot na proizvodstvoto vo zemjite vo razvoj, osobeno vo Kina.

Pobaruva~kata na Kina za bakar, aluminium i drugi osnovni metali so~inuva okolu 40% od vkupnata svetska pobaruva~ka. Spored predviduvawata za 2011 i 2012 godina, se o~ekuva globalnata pobaruva~ka na metali da se zadr`i na nivoto od 2010 godina, {to e delumno odraz na bavnoto tempo na svetskite investicii. Ne se o~ekuvaat pogolemi promeni vo odnos na ponudata vo bliska idnina. Kako posledica na toa, se o~ekuva malo poka~uvawe

(hristijanite) vo Egipet.

i na cenite na metalite vo 2011 i 2012 godina.

Koga stanuva zbor za prehranbenite proizvodi, cenite im opadnaa vo tekot na prvata polovina od 2010 godina, no se vratija na prvi~noto nivo vo ostatokot od godinata.

Zgolemuvaweto na obrabotlivata povr{ina vo svetski ramki, kako posledica na poka~uvaweto na cenite vo periodot od 2005 do 2008 godina i povolnite vremenski uslovi vo klu~nite oblasti na proizvodstvo, pridonese za zna~itelno zgolemuvawe na globalnata ponuda na hrana vo 2009 i po~etokot na 2010 godina. Sepak, spored predviduvawata za 2011 i 2012 godina, cenite na hranata }e ostanat osetlivi na sekoj "{ok" vo odnos na ponudata i potencijalnie odgovori na pazarite na stokovnite derivati.

KONE^NO ]E SE ZGOLEMAT I PLATITE Spored prognozite na ON, mo`e da se o~ekuva zakrepnuvawe na mese~nite primawa vo periodot od 2010 do 2012 godina. No, poradi kontinuitetot na visokata stapka na nevrabotenost vo zemjite zafateni od migraciskite branovi i zasilenoto ~uvstvo na nacionalizam, vo najdobroto scenario ova podobruvawe }e rezultira samo so minimalno poka~uvawe na mese~nite primawa na gra|anite {irum svetot. Zgolemenata nestabilnost na devizniot kurs pretstavuva dopolnitelen rizik za zazdravuvaweto i stabilnosta na mese~nite primawa vo idnina.

“Vratata za konstruktiven dijalog s$ u{te e otvorena. No, Severot treba da se otka`e od svojata nuklearna programa i politikata na voen avanturizam i da sorabotuva so me|unarodnata zaednica, ne samo na zborovi, tuku i na dela.

Sekoja provokacija od strana na Severna Koreja }e dobie seriozen i silen odgovor od Jugot.”

LI MJUN-BAK

pretsedatel na Ju`na Koreja

“Zada~ata na Ungarija, koja po prvpat }e pretsedava so EU, nema da bide lesna, bidej}i ostanuva u{te mnogu rabota za da se smirat politi~kite protivewa na novite pro{iruvawa koi vladeat vo nekoi zemji-~lenki. Ako ne dojde do pribli`uvawe na Balkanot so EU, balkanskite zemji mo`at da se soo~at so te{ka kriza koja skapo }e ja ~ini EU.” VIKTOR ORBAN

premier na Ungarija

“Vo 2011 godina vo Srbija }e vleze eden od najgolemite turisti~ki operatori od Evropskata unija. Srbija }e ima priliv na stranski investicii od okolu ~etiri milijardi dolari i realizacija na golem broj proekti od sredna golemina.”

BO@IDAR LAGANIN

direktor na srpskata Agencija za stranski vlo`uvawa i promocija na izvozot

AKCIITE NA FIAT "JA TRESAT" MILANSKATA BERZA

KINA GO OGRANI^I ONLAJN-TELEFONIRAWETO

o 111 godini postoewe, za prv pat vo istorijata na italijanskiot avtomobilski proizvoditel Fiat, investitorite na milanskata berza ja odredija novata prvi~na vrednost na akciite na kompanijata, vedna{ po ogromnoto restrukturirawe koe od prvi januari 2011 godina ja podeli na dva dela, so {to se formiraa Fiat automobile i Fiat industriel.

Spored analiti~arite, se

pored Ministerstvoto za industrija i informati~ka tehnologija na Kina, uslugite za internet-telefonirawe vo Kina se nelegalni, dokolku ne se sprovedeni od Kina Telekom ili Kina Unikom, kompanii koi se vo dr`avna sopstvenost, se veli vo kineskiot vesnik "[angaj dejli".

Vang Baodong, portparol na kineskata ambasada vo SAD, potencira{e deka

P

o~ekuva do krajot na ovaa sedmica akciite na Fiat industriel da dostignat vrednost od 9,4 evra, a akciite na Fiat automobile da se prodavaat za pove}e od 6,6 evra.

Dene{na Fiat automobile, koja dostigna pazarna vrednost od 18,4 milijardi evra, se zdobi so sopstvenost na 44% od akciite na nekoga{nata gigantska kompanija. Ottuka, od prvi januari 2011 godina proizvodstvoto na avtomo-

bilskite modeli "lan~ia", "alfa romeo", "ferari" i "maserati" se odvoi od proizvodstvoto na kamionite "iveko" i traktorite "CNH" koi potpadnaa pod kapata na novata kompanija Fiat industriel. Serxio Markione, izvr{niot direktor na Fiat, potencira{e deka ova e vistinska odluka soglasno planot za sozdavawe globalna korporacija me|u Fiat i amerikanski Krajsler.

S

iako ne e zapoznaen so vakvata odluka, kineskata Vlada gi regulira internet-uslugite soglasno kineskite zakoni i site me|unarodni standardi.

Ovaa odluka e rezultat na ednogodi{niot konflikt me|u kineskata vlast i internet-kompaniite, koi se nadevaa na potencijalni 1,3 milijardi korisnici.

Iako nemaat precizno definiran rok, kineskite regulatori imaat za cel

da gi zabranat uslugite za internet-telefonirawe, {to bi dovelo do ukinuvawe na koristeweto na uslugite na Skajp vo Kina.

Imeno, najglasni protiv strogite cenzurirani pravila za internet-uslugi vo Kina bea svetskite lideri, Skajp i Gugl.

Dokolku bide prezemena vakvata merka, ovie dve kompanii }e pretrpat ogromni zagubi od godi{niot profit ostvaren od ovie uslugi.

Feqton

20

KAPITAL / 04.01.2011 / VTORNIK

NAJGOLEMITE INTERNET-KOMPANII VO SVETOT: BETFAIR

8

INTERNET-OBLO@UVALNICA PO MERKA NA KRALICATA PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

e ~ini deka porocite sekoga{ se dr`at dobro, pa duri i vo te{kite ekonomski vremiwa.

Primer za poso~uvawe e prihodot na internet-oblo`uvalnicata Betfer (Betfair), koja vo 2009 godina ostvari 303 milioni funti ili pribli`no 425 milioni amerikanski dolari, {to pretstavuva 26% rast od prethodnata godina. Vakvite brojki i faktot deka e pioner vo berzanskiot koncept na oblo`uvawe ja pravat Betfer najgolemata internet-oblo`uvalnica vo svetot. Sedi{teto na ovaa internet-kompanija e bazirano vo Hamersmit vo Zapaden London.

Otkako Betfer be{e lansirana vo 2000 godina, taa stana najgolema onlajn-kompanija za oblo`uvawe vo Britanija i najgolema berza za oblo`uvawe vo svetot.

Spored tvrdewata na kompanijata, taa ima pove}e od 3 milioni klienti i promet od 50 milioni funti nedelno.

Berzata za oblo`uvawe im ovozmo`uva na kockarite da se oblo`uvaat spored uslovi koi se odredeni od drugi kockari, namesto od “bukmejker”. Potoa, postoi komisija za site pobedni~ki oblozi, koja zema 5% od internetpobedite za pogolemiot del od pazarite, iako spored toa kolku klientite se oblo`uvaat na stranicata, mo`no e da se reducira vrednosta na platenost na komisijata do 2%.

S

Trka so ku~iwa

Otkako Betfer be{e lansirana vo 2000 godina, taa stana najgolema onlajn-kompanija za oblo`uvawe vo Britanija i najgolema berza za oblo`uvawe vo svetot. Spored tvrdewata na kompanijata, taa ima pove}e od 3 milioni klienti i promet od 50 milioni funti nedelno Inaku, interfejsot na internet-stranicata naizgled e mnogu sli~en so toj na berzite, so opcii za “nazad” (back) i “ostavi” (lay), sporedeno so kupuvaweto i prodavaweto na derivatite. Navistina, postojat mnogu profesionalci koi igraat za profit, upotrebuvaj}i namerno dizajnirani softverski “roboti”, {to gi pravi mnogu sli~ni so brokerite.Dokolku se zemat predvid silniot rast na prihodot, solidnite margini i elasti~niot biznis-model, zaedno

so neodamna popolnetoto barawe za inicijalna javna ponuda, ovaa kompanija se procenuva na 1,5 milijardi funti ili 2,3 milijardi dolari.

PIONERI VO ONLAJNOBLO@UVAWETO Idejata za oblo`uva~ka berza se rodila vo januari 1998 godina, vo glavata na Endru Blek, eden od osnova~ite na Betfer. Po nekolku meseci toj se sretnal so Edvard Rej, so kogo ja diskutirale negovata ideja i se dogovorile da rabotat zaedno na nejzi-

noto ostvaruvawe. Taka, vo avgust 1999 godina tie ja oformile kompanijata Sporting eks~ejnx (The Sporting Exchange), so cel da se razvie platformata za oblo`uva~ka berza, a vo juni 2000 godina bil lansiran Betfer. Po menaxiraweto na prvite oblozi na fudbalskiot natprevar Alaves protiv Liverpul vo Finalniot kup na UEFA, Betfer go lansira{e i servisot za telefonsko oblo`uvawe vo 2001 godina.

Pred po~etokot na 2002

godina, Betfer se spoi so Flater (Flutter.com), a vo septemvri kompanijata gi dobi i prvite oficijalni kancelarii vo Hamersmit, London.

Vo 2002 godina osnova~ite Blek i Rej ja osvoija godi{nata nagrada Ernst i Jang (Ernst and Young), koja se dodeluva za novi pretpriema~i, a vo 2003 godina kompanijata be{e eden od 50 recipienti na Nagradata za pretpriema~i {to ja dodeluva britanskata kralica, vo kategorijata inovacii. Inaku, vo

Britanija ovaa nagrada e edno od najgolemite priznanija za bizniszaednicata.

So takvi priznanija za uspehot, kompanijata prodol`i da raste, pa odredeni li~nosti od nejzinata struktura planiraa listawe na berzata. No, poradi oficijalnata odluka na bordot da ne prodol`uva so planovite za notirawe na berzata, vo oktomvri 2005 godina, izvr{niot direktor Stefen Hil dade ostavka.

Sledniot mesec, tasmaniskata Vlada soop{ti deka postignala dogovor za licencirawe na Betfer vo dr`avata. Po licenciraweto vo Malta, toa be{e vtorata licenca za Betfer nadvor od Britanija, pa Tasmanija sega prima zna~itelni prihodi od danokot.

Sepak, toa gi razbesni zacvrstenite monopolski “bukmejkeri” (vo odnos na prihodite) i vladite (vo odnos na danocite) vo drugite avstraliski dr`avi.

Zabranata za upotreba na berzite za oblo`uvawe stapi na sila vo Zapadna Avstralija na 29 januari 2007 godina, no Betfer uspe{no se izbori so ovoj nov zakon koj go kr{el Ustavot na Avstralija. Vo neanonimnata presuda na Visokiot sud na Avstralija donesena na 27 mart slednata godina, dve odluki na legislativata bea proglaseni za neva`e~ki pri primenata od strana na Betfer. Odlukite bea karakterizirani deka nametnuvaat tovar na me|udr`avnata trgovija {to, po priroda, bila protekcionisti~ka, pa poradi toa go prekr{uvale ~lenot 92 od Ustavot.

Vo 2006 godina Betfer

PRIKAZNI OD WALL STREET

KADAR NA CITIGROUP ]E Planovite na bankata se da ja podobri svojata adekvatnost na kapitalot preku emisija na novi akcii

merikanskata banka Modern Bank, poznata kako pozajmuva~ na pari na bogata{ite, ~ij potpretsedatel e Xo Montana, porane{niot centarfor vo ligata na amerikanski fudbal NFL, go anga`ira{e porane{niot menaxer od Citigroup, Damjan Kozlovski, so cel da go modernizira raboteweto vo bankata. Kozlovski, koj{to vo Citigroup go vode{e sektorot za privatno bankarstvo, }e se obide da

A

XO MONTANA, MONTANA, porane{en centarfor vo ligata na amerikanski fudbal, potpretsedatel na Modern Bank

napravi presvrt vo Modern Bank, koja vo poslednite pet godini napravi zaguba od okolu 30 milioni dolari.

Kozlovski, koj be{e na visokata pozicija vo Citigroup od 2005 godina do 2007 godina, se soglasil da ja prifati ovaa ponuda na Modern Bank so sedi{te vo Wujork. Glavnata pri~ina za negoviot anga`man e izve{tajot za 2009 godina daden od strana na regulatorite vo SAD, spored koj situacijata vo bankata se opi{uva kako krajno

problemati~na, poradi {to be{e nalo`eno da se napravat golemi napori vo podobruvawe na menaxmentot i adekvatnosta na kapitalot na bankata.

“Mojata glavna rabota tuka e da sozdadam vistinska strategija, no i tim koj }e ja sprovede istata, so edinstvena cel vo idnina da se obezbedi profitabilno rabotewe i rast na bankata”, istakna Kozlovski.

Toj doa|a kako zamena na Xefri B. Lejn, koj ja napu{ti pozicijata glaven izvr{en direktor vo tekot

na noemvri. Lejn pred da bide postaven na ovaa funkcija vo tekot na 2008 godina be{e porane{en menaxer vo Travelers Group i vo Neuberger Berman.

Vo potragata po klienti, Kozlovski se nadeva na pomo{ od reputacijata na porane{niot NFL centarfor, Xo Montana, koj za vreme na svojata kariera osvoi duri ~etiri tituli na Super Bowl igraj}i za San Francisko 49ers i Kansas City Chiefs.

“Poznavaj}i go Xo, siguren sum deka }e bideme mnogu

Feqton

KAPITAL / 04.01.2011 / VTORNIK

Po~ituvani ~itateli, Feljton vo Kapital: Najgolemite internet kompanii vo svetot.

Doznajte za toa kako Fejsbuk, Gugl, Amazon i ostanatite, od pretpriema~ki potfati bazirani na inovativnosta i kreativnosta na svoite osnova~i, za samo nekolku godini stanaa globalni kompanii {to “te`at” desetici milijardi dolari.

Dnevno, Betfer procesira pove}e od pet milioni transakcii, {to pretstavuva pove}e od site razmeni izvr{eni na evropskata berza, a internetstranicata nedelno e posetuvana pove}e od sedum milijardi pati lansira{e nov interfejs, vklu~uvaj}i gi momentalnite rezultati na fudbalskite natprevari i kowskite trki, kako i “ekspresen pregled” vo koj se vidlivi samo momentalno dostapnite koeficienti. Nasproti tvrdewata za “zamolknuvawe” {to gi iznesuvaa grupata klienti na forumot na Betfer, se slu~i zna~aen porast na ~lenstvoto i depozitite za vreme na festivalot ^eltenham.

Vo april taa godina, Softbank se stekna so 23% od Betfer, {to ja vrednuva kompanijata na 1,5 milijardi funti. Kon krajot na godinata Betfer ja kompletira{e akvizicijata na kompanijata za izdavawe rezultati od kowskite trki, Tajmform.

Vo 2007 godina, Betfer go lansira{e sopstveniot

21

DEJVID JU iplomecot po D kompjuterska nauka od Univerzitetot Stenford i magister na Univerzitetot Berkli, Dejvid Ju, se priklu~i vo Betfer vo 2001 godina, kako glaven {ef na tehnologija.

Vo 2006 godina toj be{e nazna~en za glaven izvr{en direktor.

Prethodno toj be{e izvr{en direktor na Alta Vista.

INVESTITORI

Na internet-stranicata na Betfer mo`ete da gi doznaete site podatoci povrzani so trkite so ku~iwa

INDEX VENTURES, JP MORGAN PARTNERS, BENCHMARK CAPITAL, UBS CAPITAL, BALDERTON CAPITAL, SOFT BANK

Idejnite tvorci na Betfer, pretpriema~ite ENDRU BLEK i EDVARD REJ

radioservis Betfer radio (Betfair Radio), dostapen preku internet-stranicata, a i na drugite uredi so internet-konekcija. Denes toa se vika Tajmform radio (Timeform Radio) i emituva komentari i rezultati od kowskite trki. Vtorata nagrada za pretpriemni{tvo, dodelena od kralicata, Betfer ja osvoi vo 2008 godina, ovojpat za internacionalna trgovija. Taka kompanijata vleze vo elitnata grupa na brojnite dobitnici na nagradata od kralicata, a toa be{e i priznanie za faktot deka pove}e od polovina od novite klienti sega doa|aat nadvor od granicite na Britanija i vnesuvaat 44% od prihodite. Vo januari 2009 godina Betfer ja kupi makroviziskata televizija Gejms netvork (Games Network), interaktiven televiziski servis za kowski trki. Za ovaa zdelka internet-kompanijata platila 50 milioni dolari vo gotovo.

Za pomalku od godina dena, Betfer soop{ti i za dogovorot so wujor{kata Asocijacija za trki (New York Racing Association), so {to na klientite od Betfer im se ovozmo`uva po~etok na oblo`uvawe na kowskite trki so rasni kowi, poznati kako Akveduktski rasni trki. Vo oktomvri od godinata {to izmina Betfer soop{ti deka }e

odi na inicijalna javna ponuda so vrednost do 1,5 milijardi funti.

PREDNOSTA NA BETFER Vo Betfer rabotat pove}e od 2.000 lu|e, a pove}e od sto se vraboteni vo nivnata avstraliska podru`nica Betfer Avstralija. So svoi licencirani operacii Betfer raboti na teritorijata na Britanija, Malta, Italija, SAD i, sekako, vo Avtralija. Inaku, berzata za oblo`uvawe na ovaa internet-oblo`uvalnica, {to e dostapna na 17 razli~ni jazici, fundamentalno go izmeni pazarot na sportsko oblo`uvawe, prvenstveno preku ponudata na podobri ceni i pogolem izbor i fleksibilnost. Vo kalendarskata 2009 godina, Betfer ponudi za 24% podobri koeficienti od drugite onlajn-kompanii za oblo`uvawe na angliskite kowski trki i 9% podobri koeficienti za me~evite na vrvnite 5 evropski fudbalski ligi.

Igrite na Betfer vklu~uvaat Betfer kazino (Betfair Casino), igri so razmena (Exchange Games) i Betfer arkada (Betfair Arcade). Betfer kazino e onlajn-kazino koe ne se razlikuva mnogu od tradicionalnite kazino-igri, no inovativnite “peer-to-peer” igri so razmena (Exchange Games) nudat oblo`uvawe na karti i na drugi

igri preku upotreba na konceptot za razmena na oblozite. Nastrana od toa, lansirana vo 2008 godina, Betfer arkada na klientite im nudi mno{tvo igri lesni za igrawe, vklu~itelno i “monopol” ili X-Factor, a Betfer poker - razli~ni varijanti na poker. Betfer e i sopstvenik na kompanijata LMAX, koja be{e osnovana vo 2007 godina za vlez na onlajn-pazarot so finansii. Platformata na LMAX be{e lansirana vo oktomvri minatava godina.

Dnevno, Betfer procesira pove}e od pet milioni transakcii, {to pretstavuva pove}e od site razmeni izvr{eni na evropskata berza. Od ovie transakcii, 99,9% se kompletiraat za pomalku od edna sekunda. Spored kompaniskite podatoci, Betfer ima pove}e od tri milioni registrirani korisnici, a internetstranicata nedelno e posetuvana pove}e od sedum milijardi pati.

Inaku, kompanijata e “oficijalen partner za oblo`uvawe” na fudbalskiot klub Barselona, kako i na Man~ester Junajted.

Vo naredniot broj na “Kapital” }e doznaete za Linkedin, socijalnata mre`a {to ja koristat profesionalcite od razni oblasti

E JA MODERNIZIRA MODERN BANK efektivni vo privlekuvawe novi klienti vo bankata”, istakna Kozlovski.

Vkupnite prihodi na bankata od 16,6 milioni dolari se samo mal del od 2 milijardi dolari koi gi ostvaruva{e porane{nata banka na Kozlovski sekoja godina, no, sepak, za nego ova e povtoren anga`man vo biznis koj dobro go poznava.

Po negovoto prifa}awe na ovaa pozicija vo Modern Bank, toj, kako {to tvrdat analiti~arite, se vbroi vo grupata porane{ni menaxeri na Citigroup koi se najdoa na pozicijata glavni izvr{ni direktori na banki.

Vo ovaa grupa vleguvaat Piter Skaturo, koj stana menaxer na US Trust oddel vo Charles Schwab Corp; Patrik Kampion, koj e na vode~ka pozicija vo HSBC Holdings Plc; Mark Piters, koj dojde na ~elo na Jefferies Group; kako i Tomas Bauers, koj se najde na ~eloto na Deutsche Bank AG. Modern Bank be{e formirana vo 2005 godina od strana na Bipi Sigal preku kupuvawe na Excel Bank NA. Vo mediumite vo tekot na 2006 godina bankata be{e narekuvana prva nova privatna banka osnovana vo Wujork po 25 godini, so edinstvena cel da & stoi na usluga

na posebna grupa bogati klienti i familii.

Spored podatocite na finansiskite regulatori, bankata bila neprofitabilna u{te na samiot po~etok koga ja kupil Sigal. Zagubata vo tekot na 2005 godina & iznesuvala okolu 6 milioni dolari i istata za samo nekolku godini, odnosno vo tekot na 2008 godina, re~isi trojno se zgolemila, dostignuvaj} i iznos od 17 milioni dolari.

Poradi vakvata sostojba vo bankata, nekolku nejzini direktori odlu~ija da zaminat od nea. Poslednata promena se odnesuva na zaminuvaweto na Lejn, koj godinava e zamenet

DAMJAN KOZLOVSKI KOZLOVSKI,, porane{en {ef na oddelot za privatno bankarstvo na Citigroup ke se obide da ja “sredi” Modern Bank od strana na Kozlovski.

Planovite na bankata se da ja podobri svojata adekvatnost na kapitalot

preku emisija na novi akcii, no samo vo slu~aj na dozvola od strana na regulatorite, dokolku istite

bidat zadovolni od uspehot koj se o~ekuva da bide postignat od strana na Kozlovski i negoviot tim.

Rabota / Obrazovanie / Osiguruvawe

22

Izbor na aktuelni oglasi

KAPITAL / 04.01.2011 / VTORNIK

SEKOJ DEN VO

BANKARSTVO / FINANSII Izvor: Dnevnik

Objaveno: 25.12.2010 ProKredit Banka vrabotuva: Profesor po Smetkovodstvo, so polno rabotno vreme, na opredelen period od 6 do 12 meseci Potrebni karakteristiki: -Univerzitetska diploma od oblasta na Ekonomijata -Relevantno rabotno iskustvo kako profesor po smetkovodstvo }e se smeta za prednost -Odli~no poznavawe na Angliski jazik (ekonomski vokabular) -Odli~ni komunikaciski sposobnosti i rabota vo tim -Dinami~en,aktivni predavawa,sposobnost za organizirawe so cel nepre~eno odvivawe na obvrskite -Planirawe, podgotovka i predavawe na materijata na nivo na slu{atelite. Personalni karakteristiki: -Trpeliv i profesionalen vo izvr{uvawe na obvrskite -Sposobnost za planirawe i rabota so dadeni rokovi -Da u`iva vo rabota so studenti -Podgotven za u~ewe na novi raboti -@elba za poddr{ka, pomo{ vo spodeluvawe na znaewe i iskustvo so kolegite Osnovni odgovornosti: -Predavawe na materija od oblasta na smetkovodstvoto (bankarsko smetkovodstvo) Nie nudime interesna rabota vo dinami~no i me|unarodno opkru`uvawe, ispolneto so brojni profesionalni predizvici. Va{ite dokumenti za aplicirawe treba jasno da poka`at, zo{to tokmu Vie odgovarate za pozicijata za koja aplicirate.Voedno zadol`itelno treba da ispratite motivacisko pismo vo koe }e gi navedete Va{ite ambicii za aplicirawe,a koi }e bidat vo relacija so sodr`inata na na{ata me|unarodna veb strana (www.procredit-holding.com) i veb stranata na na{ata banka (www.procreditbank.com.mk) kako i standardizarana forma na kratka biografija (CV) koja mo`e da ja prezemete od na{ata veb strana.

Ve molime ispratete gi va{ite aplikacii (CV-kratka biografija i motivacisko pismo) na podolu navedenata adresa ili popolnete ja aplikaciskata forma na www.procreditbank.com.mk ne podocna od 09.01.2011 godina. Site ostanati na~ini na aplicirawe }e se smetaat za nevalidni i nema da se zemaat vo predvid pri procesot na selekcija. Sektor za ~ove~ki resursi Jane Sandanski 109a,1000 Skopje.

ZEMJEDELSTVO, [UMARSTVO, DRVNA INDUSTRIJA Izvor: Dnevnik

Objaveno: 28.12.2010 UKIM Zemjodelski institut Skopje raspi{uva konkurs za izbor vo site nastavno-nau~ni zvawa na: -eden nastavnik od oblasta na lozarstvoto. Zainteresiranite treba da dostavat vo ~etiri primeroci diploma,biografija,spisok na stru~ni i nau~ni trudovi i po eden primerok od trudovite. Prijavite da se dostavat vo UKIM Zemjodelski institut-Skopje, Bul.„Aleksandar Makedonski”-bb. Prijavite da se podnesuvaat vo rok od 8 dena od denot na objavuvaweto.

INFORMATIKA, PROGRAMIRAWE, VEB DIZAJN Izvor: Dnevnik

Objaveno: 29.12.2010 MEDIA DOT KOM, brzo raste~ka firma so 4 godi{no iskustvo vo oblasta na informati~kata tehnologija vo R.Makedonija, i ima potreba od: -3 Marketing agenti/ softver prezenteri. Od kandidatite se bara da imaat op{ti poznavawa od programskite tehnologii i razvoj na internet aplikacii, odli~no poznavawe na Angliskiot jazik, podgotvenost za patuvawe vo stranstvo kako i da bidat posveteni, precizni, dinami~ni, samoinicijativni i kolegijalni. -3-Veb programeri (ASP,ASP NET) Od kandidatite se bara da imaat prethodno rabotno iskustvo,napredni poznavawa od programskite tehnologii razvoj na internet aplikacii (ASP.NET), rabota so relacioni bazi na podatoci (Oracle,MySQL,MsSQL), odli~no poznavawe na Angliskiot jazik. Kandidatite e potrebno da bidat kolegijalni,samoinicijativni i podgotveni za timska rabota. -3 Office asistenti. Od kandidatite potrebno se baraat poznavawa so rabota na kompjuter, lojalnost,kolegijalnost i posvetenost na rabotata. Na kandidatite }e im bide dadena mo`nost za stru~no usovr{uvawe preku sledewe na kursevi,polagawe na ispiti i steknuvawe na sertifikati. Kandidatite so sertifikati od oblasta na informati~kata tehnologija }e imaat prednost. Prijavite da se pra}aat na e-mail vrabotuvanje@mdc.com.mk, najdocna do 10 Januari 2011 godina.Zainteresirani kandidati svoite aplikacii mo`et da gi podnesat i preku veb stranata na MEDIA DOT KOM na slednata adresa: www.mdc.com.mk

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE: OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi!

Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta!

Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost.

Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

KAPITAL / 04.01.2011 / VTORNIK

Obuki / Smetkovodstvo / HR

23

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) PRIMEKO nudi kvalitetno PROFESIONALNO OBRAZOVANIE, so ponuda na kursevi koi se aktuelni i neophodni za raboteweto na kompaniite od oblastite na finansiskiot menaxment, korporativnite finansii, smetkovodstvo i dr., vo zavisnost od barawata na klientite.

Kursot e dizajniran za po~etnici – za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo.

Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal.

1. Finansiski menaxment (cel kurs) 45 ~asa / cena 16.000 den + DDV. Kursot po Finansiski menaxmenmt e namenet na biznis sektorot za unapreduvawe na korporativniot menaxment i korporativnite finansii. Finansiskiot menaxment nudi odgovori na pogolem broj na pra{awa povrzani so raboteweto i fiinansiraweto na pretprijatijata.

Celokupnata aktivnost na pretprijatieto mo`e da se pretstavi kako zbir na investicioni, finansiski i operativni aktivnosti i to~no determinirani sredstva i izvori za nivno izvr{uvawe. Povrzuvaweto na aktivnostite i donesuvawe na pravilni odluki za postignuvawe na optimum, pretstavuva glavna zada~a na finansiskiot menaxer.

Upisot e vo tek.

Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot.

Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409 , 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

PRETPLATETE SE NA Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital. com.mk

2. Analiza na finansiski izve{tai i relativno vrednuvawe na kompaniite 8 ~asa / cena 4.900 den+DDV Celta na ovoj kurs e da se obezbedi podobro razbirawe na finansiskite izve{tai od korisnicite na finansiskite izve{tai, so cel da se olesni podobruvaweto na procesot na odlu~uvawe. Kursot se fokusira na vlijanieto na razli~nata primena na smetkovodstvenite metodi i procenite na finansiskite izve{tai, so posebno naglasuvawe na efektot od smetkovodstvenite izbori vrz objavenite dobivki, akcionerskata glavnina, izve{tajot na pari~ni tekovi i razli~nite merewa na raboteweto na kompanijata (vklu~uvaj}i gi, no i ne ograni~uvaj}i se na finansiskite koeficienti).

3. Interna revizija 8 ~asa/ cena 12.000 den+DDV Soglasno izmenite na Zakonot za trgovski dru{tva i novite ~lenovi od 415-a, b, v i g (Slu`ben vesnik na RM, br. 47 od 09.04.2010 godina), opredelena e obvrskata za organizirawe na slu`ba za vnatre{na revizija, so to~no determinirani obvrski i nadle`nosti. Kursot e namenet za akcionerskite dru{tva koe se golemi trgovci, kako i na dru{tva ~ii akcii kotiraat na berza, odnosno dru{tva koi soglasno so Zakonot za hartii od vrednost se so posebni obvrski za izvestuvawe, i se dol`ni da organiziraat slu`ba za vnatre{na revizija, kako nezavisna organizaciska edinica vo dru{tvoto.

FunBusiness

24

KAPITAL / 04.01.2011 / VTORNIK

TEATAR: DEJAN PROJKOVSKI, RE@ISER

GLEDAM VO IDNINATA, NE VO MINATOTO

Noviot umetni~ki direktor na MNT, koj so negovoto viduvawe na “Hamlet” gi dobi pozitivnite kritiki i vo tatkovinata na [ekspir, go poso~uva predizvikot da bide del od kreiraweto na noviot repertoar na nacionalnata teatarska ku}a. No, paralelno podu~uva novi generacii studenti, gi forsira novite teatarski estetiki na MOT i raboti na vmre`uvawe na doma{nata scena vo evropskite iskustva STOJAN SINADINOV sinadinov@kapital.com.mk

ejan Projkovski minatata godina go re`ira{e “Hamlet” vo Dramskiot teatar, a pred nekoj den ima{e premiera so “Opasni vrski” na [oderlo de Laklo vo bitolskiot Naroden teatar. Toj e profesor po teatarska re`ija i prorektor na Univerzitetot za audiovizuelni umetnosti ESRA Pariz-Skopje-Wujork, umetni~ki direktor na Mladiot otvoren teatar i generalen sekretar na svetskata teatarska mre`a Interakt.

Od neodamna e umetni~ki direktor na Makedonskiot naroden teatar. Zaedno so direktorot na MNT, Dejan Lili}, kako re`isersko-akterska dvojka od “Hamlet” koja sobra mnogu pofalbi, sali polni so publika i uspe{no pretstavuvawe vo teatarot vo Kol~ester, Anglija, neformalno najavi deka vo MNT }e se obidat da go sprovedat nivnoto gledawe na starata [ekspirova dilema “Da se bide ili ne?” vo “Da se bide i da se bide!”.

Ako vo MNT doprva }e go gledame nivniot menaxerski i estetski rakopis, toga{ i toa kako e vidliva anga`iranosta i dinami~nosta na Projkovski na doma{nata teatarska scena.

Posledniov period e aktiven

D

vo “turkaweto” na nezavisniot proekt na vmre`uvawe na alternativni teatarski sceni vo evropskiot proekt na Mladinskiot kulturen centar – PLOT (Production,links, organization, theatre – Produkcija, vrski, organizacija, teatar).

Za {to se raboti vo proektot PLOT? Proektot na Mladinskiot kulturen centar e finansiran od Evropskata unija i vo nego osven MKC u~estvuvaat i teatarski institucii od ~etiri drugi zemji: Polska, Italija, Anglija i Bugarija. Proektot e planiran vo nekolku fazi.

Toa e proekt ~ija glavna cel e povrzuvawe i razmena na iskustvata i principite na rabota na ovie pet teatarski institucii. Prvata faza be{e vo Bugarija, kade {to sekoja institucija si ima{e svoi pretstavnici koi edna nedela rabotea na principite na sozdavawe proekti za konkurirawe so evropskite kulturni fondovi. Vtorata faza e razmena na iskustva na ton-majstorite i na dizajnerite na svetlo. Vo Anglija }e prestojuvaat pretstavnici od site zemji koi }e rabotat na novite principi na svetlo-tehnika vo teatarot vo Anglija, dodeka za ton }e bide vo Polska. Predvideni se tri akterski i umetni~ki rabotilnici, kade {to akteri i re`iseri }e rabotat vo tri razli~ni zemji i }e napravat tri razli~ni pretstavi.

Idejata e na krajot vo site pet zemji da se izigraat tie pretstavi vo t.n. mal festival.

Kon krajot na narednata godina, nekade vo oktomvri, proektot zavr{uva vo Skopje. MKC }e

ska pretstava premierata za nas e pogreb, a, vsu{nost, vistinskata rabota za edna tetarska pretstava po~nuva so nejzinata premiera. Toa e toa {to ostanuva va`no i, kone~no, sledewe na tie evropski dvi`ewa i navra}awe na ona deka teatarot e tesno povrzan so identitetot.

Stilot, izrazite i formite, no i temite i toa so {to treba da se zanimavame, sekoga{ trgnuvaat od prvo lice ednina.

Dali “Hamlet” e klasi~en dramski predizvik ili ne{to pove}e?

“Hamlet” e proekt koj se re`ira vo toj moment koga }e se pojavi Hamlet. Smetam deka Dejan Lili} e akter koj{to treba da go odigra “Hamlet”. Dosega se imaat odigrano dve pretstavi “Hamlet” vo Bitola , dve vo Dramskiot teatar, i ova e pettata. Sredbata so angliskata publika be{e mnogu va`na za da se skr{at nekoi predrasudi, me|u koi i onaa za “Hamlet” pred Angli~anite. Vsu{nost, "Hamlet" ni potvrdi edna mnogu va`na rabota, a toa e zrelosta na Anglija kako tetarska sredina, vo koja gleda~ite ne doa|aat za da vidat kako izgleda nekoj balkanski Hamlet, tuku doa|aat za da go gledaat “Hamlet”. Vo Kol~ester nikoj ne dojde so predrasuda, a od druga strana, specifi~na be{e i proverkata na toa {to sme go rabotele. Zboruvaj}i za kvalitetite na na{iot “Hamlet”, tie postojano zboruvaa za specifi~nosti i razli~nosti na “Hamlet”, bidej}i na{iot Hamlet e ~ovek koj saka da se sprotistavi, ne e ~ovek koj filozofira i ja konstatira bezizleznosta, ~ovek koj dejstvuva.

Toa {to i samite kriti~ari pi{uvaa potoa e specifi~nata akterska igra {to ja nosat na{ite a k t e r i o d tuka, specifi~niot priod na re`ijata. Smetam deka so toa se potvrduva relaksiranosta, od

bidat doma}in na taa posledna prezentacija. ]e bidat pokaneti visoki pretstavnici na Evropskata komisija za kultura. Va`na cel e prodol`uvaweto na kulturnata me|unarodna sorabotka. Na festivalot mu e potreben u{te eden vakov proekt na koj }e bideme partneri, bidejki pravilata na EU velat deka treba da se bide ~len na dva proekti, a potoa da se stane nositel.

Posledniov period za doma{niot teatar kako da stana najva`no produkciski da bide vmre`en vo svetot, a ne samo da se pretstavuva na festivalite?

Smetam deka na teatarot sega mu se slu~uva ona {to e mnogu va`no za umetnosta, voop{to, a toa e otvorawe na vratite, mo`nost za sporedba, mo`nost za razmena. Ona {to mu se slu~uva na teatarot koga e zatvoren mo`eme da si go pretstavime so sporedbata {to bi bilo ako "filmaxiite" se zatvorat vo edna soba i gi gledaat samo sopstvenite filmovi? Taa razmena na idei i iskustva sega vnesuva od edna strana, nova energija, a od druga strana, pak, potvrda. Mo`eme da nau~ime mnogu raboti za toa {to se vika menaxirawe i producirawe na teatarska pretstava. Otsekoga{ velam deka pri sozdavaweto na edna teatar-

FORMULA: ENIO MORIKONE, KOMPOZITOR

MUZIKATA PRED MONDENS

Enio

Morikone e edna od najgolemite yvezdi vo svetot na filmskata muzika, koj `ivee discipliniran vojni~ki `ivot, koj ni oddaleku ne nalikuva na glamurozniot `ivot od crveniot kilim.

nio Morikone so svoite 82 godini e edna od najgolemite yvezdi na filmskata muzika. Vo tekot na negovata kariera, dolga polovina vek, napi{al re~isi 500 muzi~ki kompozicii. Toa e opi{ano i vo negovata avtobiografija “Daleku od soni{tata".

Vo 2009 godina be{e ekskluziven gostin na otvoraweto na festivalot Ohridsko leto, kade {to dirigira{e so orkestarot koj ispolnuva{e negovi poznati dela od filmskata muzika. Kompanijata LG Electronics (LG) najavi nova sorabotka, izdavawe na ekskluzivna kolekcija od muzi~ki temi i ring-tonovi so potpisot na legendarniot kompozitor na filmska muzika, Enio Morikone.

E

Morikone se smeta za legenda na filmskata muzika so pove}e od 500 kompozicii

Ova }e bide prva sorabotka od vakov vid, koja }e sodr`i novi kompozicii, no i nekoi od najpoznatite dela od fantasti~niot opus na Morikone, vklu~uvaj}i gi i temite od filmovite "Sinema Paradizo”, "Misija” i "Qubovna afera”. Morikone e istovremeno mo{ne prijaten, no i tvrdoglav ~ovek pretpo~ita da dejstvuva namesto da zboruva.

Iako e del od filmskata orbita, negoviot stil na `iveewe e daleku od glamurozen.

Bez crveni kilimi. Vsu{nost, so negovoto sekojdnevie vladee vojni~ka disciplina, vo ~ij centar se nao|a komponiraweto. Toj sekoe utro stanuva vo 4:30 ~asot, ve`ba, a potoa ~ita vesnici. To~no vo 8:30 ~asot, duri i za vikend, Morikone e na rabotnata

masa vo svojot ubav dom vo Rim, podgotven za pi{uvawe.

Vo fevruari navr{uvaat 50 godini od po~etokot na Va{ata kariera. Kako }e go proslavite jubilejot?

Rabotno, kako i sekoga{. Sakam da ka`am, nema da slavam.

Ne gi sakate proslavite i mondenskiot `ivot.

Nikoga{ ne me interesiral mondenskiot `ivot. A bidej}i stanuvam v zori, pretpo~itam da si legnuvam rano nave~er.

Na {to rabotite sega?

Na edna televiziska serija na Alberto Negrin.

KAPITAL / 04.01.2011 / VTORNIK

edna strana, koja nie ja imame kon [ekspir, bidej}i kaj niv jazikot s$ u{te dominira pred formata. Od druga strana, sega go o~ekuvame gostuvaweto na selektorot na festivalot vo Elsinor, Danska, “rodnoto mesto” na istoriskiot Hamlet, koj po preporaka na eden od re`iserite na teatarot vo Kol~ester vo fevruari }e dojde da ja gleda na{ata pretstava...

“Hamlet” na “mestoto na zlostorstvoto”...

Se nadevam deka }e imame {ansa da go igrame vo zamokot vo Elsinor, taka {to tamu }e ja imame narednata proverka. Za mene toa e mnogu va`no, bidej}i “Hamlet” prvo ima{e proverka vo mati~nata zemja, a, vtoro, }e se sretne so svojot “duh”. No, najva`no e {to sega “Hamlet” ima prepolni sali vo Dramski teatar. Publikata po 100-ti pat ni potvrduva deka mnogu ~esto ja potcenuvame, deka ne doa|a na tragedii ili komedii, tuku doa|a na dobri pretstavi. Prepolnata sala vo Dramskiot teatar i barawata za bilet pove}e potvrduvaat deka, vsu{nost, glavnata cel e sozdavawe dobar teatar.

Koj e, pak, predizvikot vo Makedonskiot naroden teatar?

Predizvikot e MNT da stane nacionalna ku}a po primerot na evropskite nacionalni teatarski ku}i. Na{iot proekt e povrzan so toa, so novata zgrada {to sozdava poinakvi uslovi.

Ona {to e va`no za nas sega e ansamblot da bide podgotven za taa cel, no, se razbira, i estetski da bide podgotven za novata zgrada.

Smetame deka MNT treba da go sledi principot na tie evropski nacionalni ku}i. Predizvikot e golem. Me|utoa, motivacijata na lu|eto vnatre potvrduva deka imame ansambl koj{to e podgotven na rizicite {to & pretstojat na MNT i lu|e koi se svesni deka izvesen period mo`ebi nema da se dvi`at so posakuvanata brzina. Toa {to e mnogu va`no e deka sme dojdeni da gledame vo idninata, a ne vo minatoto. Smetam deka “Hamlet” e toa {to n$ povrza mene i Dejan Lili} vo na{ite razmisluvawa, za posvetenosta

FunBusiness na rabotata i mislam deka presudna be{e negovata pokana i mojata `elba da bidam vo timot so nego vo ovaa, bi rekol, bitka za sozdavawe edna seriozna nacionalna ku}a vo repertoarska smisla.

Smetate li deka sega{nata sostojba na MNT ne e kako {to treba?

Jas zboruvam za repertoarot i zboruvam deka nie nema da napravime podobro ili polo{o, tuku }e napravime porazli~no, seto toa {to smetame deka treba da ima edna nacionalna ku}a.

Kakvi se izgledite teatarot da razvie podinami~ni relacii so biznis-zaednicata?

Smetam deka kaj nas nedostiga edna pogolema svest na kompaniite za toa {to se narekuva op{testvena odgovornost. Toa e edna seriozna tema na koja treba site nie da rabotime od edna strana, a od druga strana, tuka e nepodgotvenosta na dr`avnite institucii, me|u koi i teatarskite, da se soo~at so predizvikot na novoto vreme. So samoto toa, smetam deka site nie treba da se prilagodime na s$ {to zna~i pazarna logika, pazarna ekonomija i da go ponudime na vistinski na~in toa {to im treba na firmite. No, i samite treba da rabotime na svesnosta na golemite kompanii {to zna~i da se investira vo makedonskiot nacionalen teatar. Se razbira deka MNT vo edna ve~er ne sobira kolku i edna turbo-folk yvezda, no, spored mene, toa e kratkotrajna i besmislena investicija, taka {to mnogu e va`no podigaweto na svesta, no i adaptiraweto na teatrite.

Postoi li raspolo`enie kaj kompaniite da investiraat vo teatarot i vo umetnosta, voop{to?

Ima edna rabota {to site ja znaeme, a toa e deka vistinskata umetnost tro{i pari, ne zarabotuva i ne vra}a. Taka {to ovie kompanii treba da ja podignat svesnosta za investirawe vo ne{to koe preku svoite dela se odol`uva, odnosno toa e "fidbekot", bidej}i nema logi~en finansiski "fidbek" i ne treba da ima. No, ako na site ni e va`no da bideme zemja vo koja se igra [ekspir, Molier, treba da postojat vakvi vlo`uvawa.

ESRA ve}e ja oformi prvata generacija diplomci. Kako ja ocenuvate ulogata na ESRA kako konkurencija?

Mislam deka e mnogu rano, bidej}i prvata generacija ovaa esen po~nuva da vleguva vo teatarskite krugovi i sega ni trebaat 3 godini distanca za da vidime {to }e se poka`e od nivnite dela. No, toa {to mene me raduva e {to ottamu izleguvaat zdravi li~nosti, so mnogu to~en koncept za s$, za umetnosta i posvetenosta vo rabotata. I vremeto }e poka`e deka toa e nova, sve`a energija, ne{to razli~no i najva`no e {to ja zgolemuva konkurencijata. Toa e mnogu va`no za nikoj da ne se ~uvstvuva komforen na svojata pozicija, vklu~uvaj}i gi tuka i profesorite i novite kadri {to izleguvaat od univerzitetite. Smetam deka prvo i osnovno go podiga kvalitetot vo dramskiot jazik, a od druga strana, ja zgolemuva i samata konkurentnost na pazarot. Vremeto }e go poka`e toa {to se narekuva kvalitet na kadarot, no smetam deka treba da pominat barem 3 godini za da napravime nekakov vistinski sud.

SKIOT @IVOT A potoa? ]e vidime. Sakam da se koncentriram na toa {to go rabotam vo momentov.

Poradi takviot metod, se otka`avte od rabotata na filmot “Pekolen portokal".

Go podgotvuvav “Tupanica so dinamit" so Serxo Leone. Plus, Kjubrik saka{e da odam i da snimam vo London, a jas sakav da ostanam vo Rim. Koja Vi e prvata misla koga }e se setite na Leone?

Negovata, re~isi manijakalna, `ed za sovr{enstvo.

Bevte {kolski drugari, taka?

U~evme zaedno vo treto oddelenie. No, iskreno da vi ka`am, na ni{to ne se se}avam.

Kako gledate na promenite vo kinematografijata vo poslednite decenii?

Ima problemi, nedostigaat sredstva, a i televizijata prezema del od vqubenicite vo kinosalite. Sepak, s$ u{te postojat odli~ni re`iseri, i toa vo mnogu golem broj.

Kako na primer?

Kako Tornatore, Stefano Reali. I tuka }e prestanam so nabrojuvawe od strav da ne ispu{tam nekogo.

Koga sme kaj golemite re`iseri-akteri, Klint Istvud Vi go dodeli Oskarot. Vo kakvi odnosi ste?

Sme se videle dva pati, no go smetam za moj prijatel. Zamislete, den pred dodeluvaweto na Oskarite dojde da me pozdravi vo Italijanskiot institut za kultura.

Svirevte truba, kako tatko vi. Dali toa gi objasnuva nezaboravnite soloa na truba vo Va{ata filmska muzika, kako na primer vo “Dobriot, grdiot i lo{iot"?

Ne, jas sum demokrati~en, ne gi `rtvuvam ostanatite instrumenti poradi mojata li~na strast. Sekoga{ sum se trudel na site da im dadam prostor vo mojata muzika.

25

AKTERKATA GVINET PALTROU ]E OBJAVI SVOJ GOTVA^

OD FILMSKA MUZA DO KRALICA NA [PORETOT Poznatata holivudska diva e navistina sestrana li~nost.

Odli~na vo svojata kariera, prekrasna majka na svoite deca, gri`liva sopruga i doma}inka. Me|utoa, ne “o~ajna doma}inka”, tuku mnogu snaodliva kraj {poretot. Nejzinata strast – gotveweto, izleguva na videlina vo april godinava

d filmska muza do kralica na {poretot. Fanovite na Gvinet Paltrou odamna znaat za strasta na holivudskata yvezda kon kujnata. Minatiot avgust, slavniot fotograf so peruansko poteklo Mario Testino ja ovekove~i na stranicite na "Vog", dodeka gotve{e vo svojata ku}a vo Wujork. No, vistinskata potvrda za svoite kulinarski ve{tini Paltrou }e ja dobie vo april idnata godina, koga vo amerikan-

O

eden od nejzinite interesi. Osven {to e edna od najpoznatite akterki vo Holivud, taa doka`a i deka e odli~na peja~ka vo svojot posleden film, Country Song (mo`ebi ova e povrzano so faktot deka e ma`ena za peja~ot na Koldplej, Kris Martin), izvonredna balerina vo TV-serijata Glee, pa duri i uspe{na organizatorka na romanti~ni sostanoci. Imeno, taa neodamna im prizna na tabloidite deka e “vinovna" za prvata sredba me|u nejzinata prijatelka, amerikanskata kantripeja~ka Tejlor Svift i akterot Xejk Gilenhal. Blagodarenie na Paltrou – ovojpat vo ulogata na Kupidon – dvajcata nabrzo stanaa dvojka.

Diva so kulinarski ve{tini skite kni`arnici }e se pojavi “]erkata na tato: vkusni, lesni recepti vo ~est na semejstvoto i zaedni{tvoto", (My Father's Daughter: Delicious, Easy Recipes Celebrating Family and Togetherness), gotva~ ~ij avtor e tokmu glavnata heroina od “Vqubeniot [ekspir" (Shakespeare in Love).

Eden od najvlijatelnite kulinarski blogovi vo SAD, eater.com, ve}e objavi nekolku izvadoci od knigata i se ~ini deka dlaboko im se voshituva na gotva~kite sposobnosti na ubavata akterka.

“Poslednite deset godini gotveweto mi stana `ivotna pasija", izjavuva taa vo eden od prvite paragrafi od knigata.

"Ovaa qubov kon kulinarstvoto e tolku golema {to {poretot ve}e pretstavuva centar na mojot dom. Ne se odvojuvam od nego i re~isi postojano podgotvuvam vkusni semejni obroci", pi{uva Paltrou.

Vo knigata, osven popularnata makrobioti~ka kujna, koja & e omilena na akterkata, se zastapeni i ednostavni doma{ni jadewa. Stilot na knigata e neposreden i intimen, a golem del od receptite Paltrou gi nau~ila od svojot tatko, Brus Paltrou, re`iser i golem kulinarski ekspert, koj po~ina vo 2002 godina.

“S$ u{te go ~uvstvuvam tatko mi kako me nabquduva, ironi~no komentira, me predupreduva da vnimavam so no`ot i so u`ivawe probuva od jadewata."

Ova ne e prvpat akterkata javno da se doka`uva vo umetnosta na gotveweto.

Osven fotografiite vo "Vog", akterkata na svojot blog ima poseben del posveten na kulinarski soveti. Isto taka, neodamna, zaedno so gotva~ot Mario Batali, u~estvuva{e vo televiziskata gastro-turneja “Na pat niz [panija" (Spain on the road again), vo produkcija na Pbs. Vo tekot na turnejata dvajcata posetuvaa razni {panski regioni i prigotvuvaa jadewa od lokalnata kujna.

Vsu{nost, Gvinet Paltrou e prili~no sestrana li~nost, a gotveweto e samo

MIHAJLO PUPIN

Kralica na crveniot kilim

FunBusiness

26

KAPITAL / 04.01.2011 / VTORNIK

AMERIKANSKI UNIVERZITETSKI SPORT

MILIONSKI PRIHODI ZA S

Vode~kite pet timovi od univerzitetskata fudbalska liga vo SAD se ekipi koi{to i dosega ostvaruvaa najgolemi profiti, a voedno se i me|u najuspe{nite vo prvenstvoto. Fudbalskiot tim na univerzitetot vo Teksas ostvaril profit od neverojatni 68 milioni dolari. Ovoj podatok bi bil izvonreden za sekoja ostanata profesionalna ekipa od koja bilo to~ka na svetot. Vo top pet najprofitabilni se i univerzitetite Xorxija, Pen stejt, Mi~igen i Florida, ~ija dobivka se dvi`i od 52 milioni do 44 milioni dolari SR\AN IVANOVI]

ivanovic@kapital.com.mk

lobalnata ekonomska kriza ostava silen pe~at i vrz razvojot na profesionalniot sport. Vo SAD, kade {to so decenii se igraat najsilnite ligi vo pove}e sportovi, godinava e zabele`an pad na profitabilnosta kaj pogolem broj timovi. Ednostavno, nema dovolen broj sponzori so koi }e mo`at da se obezbedat site ekipi od SAD, po {to ve}e na golemo se predlaga skratuvawe na brojot na timovite koi nastapuvaat vo prvenstvata.

I dodeka profesionalcite se ma~at so profitabilnosta, godi{niot finansiski izve{taj na univerzitetite od Amerika poka`uva izvonredna sostojba na ekipite {to nastapuvaat vo univerzitetskite ligi.

Najdobra e sostojbata vo univerzitetskata fudbalska (varijacija na ragbi) liga na Amerika, kade {to zaedno klubovite zarabotile pove}e od edna milijarda dolari, {to e najgolem prihod vo istorijata na ovoj {ampionat.

Vo prosek sekoja od ekipite zarabotila po 15,4 milioni dolari. Ako se ima predvid deka ima 15 sezonski natprevari, izleguva deka e napraven profit od pove}e od eden milion dolari po natprevar.

“Sekako deka od ovie brojki pozelenuvaat sopstvenicite na profesionalnite klubovi vo SAD, koi, pritisnati od astronomskite plati na golemite yvezdi, se davat vo dolgovi”, se veli vo analizata na CNN, kade {to se objaveni podatocite za profitabilnosta na univerzitetskite ligi.

BOGATITE STANAA POBOGATI Vode~kite pet tima od univerzitetskata fudbalska liga na SAD se ekipi koi i dosega ostvaruvaa najgolemi profiti, a voedno se i me|u najuspe{nite vo prvenstvoto.

Fudbalskiot tim na univerzitetot na Teksas ostvaril profit od neverojatni 68 milioni dolari. Ovoj podatok bi bil izvonreden za sekoja ostanata profesionalna ekipa od koja bilo to~ka na svetot. Vo top pet najprofitabilni se i univerzitetite Xorxija, Pen stejt,

G

Mi~igen i Florida, ~ija dobivka se dvi`i od 52 milioni do 44 milioni dolari.

Ovaa blagosostojba na univerzitetskite ekipi se dol`i, pred s$, na odli~nata proda`ba na bileti i televiziski prava, no i na sigurniot priliv na sredstva od zainteresiranite sponzori. Ona {to im ovozmo`uva na sportskite univerzitetski programi da bidat profitabilni e faktot deka igra~ite, na ~ija popularnost se zarabotuvaat parite, se prakti~no besplatni. platni. To~no e deka studentite sportisti ti vo SAD dobivaat celosni stipendii, i, no tro{ocite za nivnoto {koluvawee se premali za da mo`at da ja zagrozat ozat finansiskata stabilnost.

Podatocite otkrivaat ivaat deka i od redot na malitee univerziteti e napraven zna~itelen len profit. Fudbalskata fran{iza na Boise stejt godinata ja zavr{i so pove}e od 15 milioni dolari profit, {too e respektabilna brojka za edna mala i prili~no neafirmirana visoka {kola.

Sepak, i pokraj ovoj voj rast na prihodite vo univerzitetskata fudbalska udbalska liga, mo`e da se zabele`i deka dell od klubovite godinata ja zavr{ile so negativa, iva, iako mora da se potencira deka se raboti aboti za mali iznosi.

Ona {to mo`e da gi izraduva menaxerite na univerzitetskite tetskite fubalski timovi e deka prose~nata se~nata vkupna margina na profitabilnost fitabilnost e 49%. Toa otkriva deka tro{ocite odzemaat 51% od prihodite. rihodite.

KO[ARKARSKA A UNIVERZITETSKA LIGA A Vo SAD ve}e {eesetina esetina godini funkcionira najkvalitetnata kvalitetnata ko{arkarska liga NBA. Toa e prvenstvo kade de {to na edno mesto see obedineti najdobrite svetski ko { a r ka r i , a sledstveno na toaa

i interesot na publikata, mediumite i sponzorite e vo najgolema mera koncentriran na ova mesto. No, pritisnati od recesijata, sopstvenicite na NBA timovite se na rabot od bankrot, po {to tie predlo`ija nov kolektiven dogovor so ko{arkarite, vo koj se predviduva skratuvawe na platite za 30%. Normalno e deka ovoj predlog ne e po vkusot na igra~ite, koi preku svojot

sindikat najavija {trajk.

“Vo momentov nema pari vo sportot. Celata ekonomija e vo te{ki problemi, po {to malku ostanuva za sponzorstva. Se obiduvame na sekoj na~in da ja zgolemime profitabilnosta”, veli eden od partnerite na Majkl Xordan, mnozinskiot sopstvenik na NBA timot, [arlot Bobkets.

Da, najgolemiot ko{arkar na site vremiwa, “negovoto viso~estvo” Xordan, ima golemi problemi da go odr`i vo `ivot svojot klub. Mnogu sprotivno na negoviot karakter od igra~kite denovi, toj deneska mo`e da se vidi vo evtiniot klupski restoran na [arlot, kade {to vo dobro raspolo`enie im raska`uva {egi na fanovite, obiduvaj}i se da gi odobrovoli da kupat pove}e sezonski bileti i suveniri so logoto na negoviot tim.

Eden od predlozite za spasuvawe na ligata e taa da se namali. Ne e poznato do koja brojka bi se kratela, no toa najverojatno }e treba da odi vo relacija so proekcijata za to~kata na grafikonot, kade {to se dopiraat prihodite i tro{ocite.

Zatoa, pak, del od univerzitetskite {koli vo SAD bele`at dobri finansiski rezultati za 2010 godina.

52 milioni

Amerikanskiot fudbal e najpopularen sport vo SAD

KAKO NAJSAKANIOT DEDO VO SVETOT POMAGA VO

ZA PODOBAR BR RAZMISLUVAJTE

Toj menaxira multinacionalna kompanija {to pravi kombinacija od te{ko razbirliviot karakter na potro{uva~ite, superiorniot informaciski menaxment i usluga od svetska klasa.

Toj poseduva logisti~ka ma{inerija {to go obikoluva globusot i ispora~uva proizvodi to~no navreme. A, toa go pravi na eden topol i radosen na~in, {to e nevozmo`no da go zaboravite.

Negovoto ime: Dedo Mraz ekoi velat deka postoi Dedo Mraz. Drugi se ubedeni deka toa e izmislen lik. Ovaa debata nema sega da ja razgleduvame. Kakvi i da se pogledite okolu nego, nema somne` deka duri i iskusnite profesionalci vo oblasta na uspe{noto brendirawe bi mo`ele da nau~at ne{to od na{iot heroj

N

Me|u vrvnite ko{arkari ima i odli~ni fudbaleri

vo crven kostum.

Vo moderniot biznis-svet, brend-identitetot e toa {to gi izdvojuva kompaniite so visoki performansi od prose~nite. Percepcijata za eden brend ne se sozdava samo preku negovata pojava vo reklamite. Pova`no e iskustvoto na potro{uva~ot so brendot - kolku brendot gi ispolnuva o~ekuvawata od momentot koga sme mu obrnale vnimanie, preku kupuvaweto i dolg period potoa. Tokmu toa iskustvo ja kreira lojalnosta na generacii i generacii

FunBusiness

KAPITAL / 04.01.2011 / VTORNIK

27

STUDENTSKITE KLUBOVI dolari imaat zaedno zaraboteno pette najprofitabilni univerzitetski ko{arkarski ekipi vo SAD. Univerzitetot na Luisvil godinata ja zavr{il so solidni 25 milioni dolari, a potoa sleduvaat i ko{arkarskite timovi na Ohajo, Arizona, Severna Karolina i Dejtona.

Interesen za komparacija e podatokot deka Majkl Xordan vo studentskite denovi nastapuva{e za univerzitetskiot tim na Severna Karolina. Univerzitetskiot klub godinata ja zavr{i so profit pogolem od sedum milioni dolari, {to bi bilo izvonredna vest za Xordan koga vo finansiskiot izve{taj na Bobkets bi dobil sli~na sosotojba.

Od redot na ko{arkarskite univerzitetski klubovi e zabele`ana pomala profitabilnost vo sporedba so fudbalskite timovi. Ova se tolkuva na pove}e na~ini, a se ~ini najbiten podatok e deka amerikanskiot fudbal e popopularen od ko{arkata. Fudbalskite stadioni imat pogolem kapacitet od ko{arkarskite sali, po {to i prihodite se multipliciraat, bidej}i na sekoj prodaden bilet pove}e odat i po nekolku sendvi~i "hot-dog", pijalaci i rekviziti.

Inaku, kaj ko{arkarite se zabele`ani i golemi minusi, a za volja na vistinata, vo timot na Luizijana Te~, kade {to nastapuva Stojan \uroski, edinstveniot Makedonec vo NCAA e zabele`an negativen rekord, kade {to tro{ocite se za 360% pogolemi od prihodite.

Ovaa blagosostojba na kolex-ekipite se dol`i, pred s$, na odli~nata proda`ba na bileti i televiziski prava, no i na sigurniot priliv na sredstva od zainteresiranite sponzori. Toa {to im ovozmo`uva na sportskite univerzitetski programi da bidat profitabilni e faktot deka igra~ite, na ~ija popularnost se zarabotuvaat parite, se prakti~no besplatni. To~no e deka studentitesportisti vo SAD dobivaat celosni stipendii, no tro{ocite za nivnoto {koluvawe se premali za da mo`at da ja zagrozat finansiskata stabilnost

KOLEX FUDBALSKA LIGA (VO DOLARI) Kolex Prihod Teksas 93,942,815 70,838,539 Xorxija 70,208,584 Pen Stejt Mi~igen 63,189,417 68,715,750 Florida

Profit 68,830,484 52,529,885 50,427,645 44,861,184 44,258,193

Top pet najprofitabilni univerzitetski ekipi vo amerikanski fudbal KOLEX KO[ARKARSKA LIGA (VO DOLARI) Kolex Prihod 25,494,904 Luisvil 16,115,419 Ohajo 17,524,360 Arizona 10,914,295 Severna 9,091,521 Dejtona

Profit 16,869,659 11,417,941 11,392,008 7,166,869 5,690,188

Top pet najprofitabilni univerzitetski ko{arkarski ekipi

11%

e zgolemen profitot na timovite od univerzitetskata liga, vo vreme koga profesionalniot sport vo Amerika bele`i zaguba

Univerzitetskata ko{arka vo SAD e poprofitabilna od profesionalnata na NBA

MARKETING-STRATEGIJATA

END, E KAKO DEDO MRAZ kon brendot na Dedo Mraz, bez razlika kolku imaginaren lik e toa. Sega }e vi gi pretstavime osnovnite pri~ini zo{to e toa taka.

SOZDAVA BRENDIRANO ISKUSTVO Dedo Mraz znae deka crvenoto palto i belata, kako sneg, brada, ne se ona {to, vsu{nost, decata go sakaat kaj nego. Ona {to tie sakaat e asocijacijata za novogodi{nata sezona i prijatnoto ~uvstvo {to ja budi kaj niv slikata na Dedo Mraz, kako i dobivaweto na podarocite {to gi pobarale, se razbira. Pozitivnata lojalnost kon brendot doa|a od gradeweto na edno o~ekuvawe za ubavo iskustvo, a potoa ispolnuvawe na vetuvaweto.

XUXIWATA SE DOBRI RABOTNICI KOI NE GO NAPU[TAAT SVOJOT “GAZDA” Nikoj, vsu{nost, ne bil vo rabotilnicata na Dedo Mraz, no bi se oblo`ile deka e opremena so najsovremenite tehnologii za podobruvawe na efikasnosta i deka sekoe od xuxiwata (vrabotenite) gi ima potrebnite alatki za da gi ispolni site detski (potro{uva~ki) barawa. Dedo Mraz

isto taka znae deka ne e lesno da se najde kvalitetna rabotna sila na Severniot pol, pa zatoa toj ima razni programi i praktiki {to mu pomagaat da gi zadr`i talentite {to gi obu~uva.

DEDO MRAZ GI POZNAVA SVOITE POTRO[UVA^I Blagodarenie na svojot vol{eben softverski sistem, Dedo Mraz dobro znae koj bil lo{, a koj poslu{en vo godinata {to izminuva.

Dali vo rabotilnicata ili na teren, toj znae {to sakaat negovite klienti i kade sakaat da ja primat nara~kata. No, toj ne se potpira isklu~ivo na digitalno obrabotenite podatoci. Toj isto taka sobira informacii i od prodavnicata za igra~ki i negovite pretstavnici vo trgovskite centri.

KREIRA I OBLIKUVA POBARUVA^KA Se ~ini deka novogodi{nata sezona sekoja godina po~nuva porano i porano. No, eden univerzalen indikator deka sezonata stignala e pojavata na likot na Dedo Mraz na sekoj prozorec i izlog. Vakviot marketing gi potsetuva decata deka e vreme da si gi napi{at svoite spisoci so `elbi.

MISLI GLOBALNO, A DELUVA LOKALNO Odredeni ne{ta za Dedo Mraz se prilagodeni na lokalnite vkusovi -kostumot, imeto, izvesni tradicii.

No, toj se gri`i nekoi biznisaspekti da se univerzalni: isporaka na o~ekuvanoto, standardizirani iskustva na potro{uva~ite i dr.

ODR@UVA NEPREKINAT SINXIR NA SNABDUVAWE Dedo Mraz znae deka detence ne mo`ete da ute{ite so: “Izvini.

Tvojata igra~ka e na listata na ~ekawe. Bi trebalo da ja dobie{ nekade okolu Veligden”. Reputacijata na Dedo Mraz po~iva vrz navremena isporaka, so generacii i generacii.

SELEKTIVNA RENTENCIJA NA POTRO[UVA^OT Modelot na Dedo Mraz gi nagraduva dobrite deca, ne tro{ej}i go svoeto skapoceno vreme i resursi na onie neposlu{nite. So samo edna no} vo godinata za isporaka, Dedo

Mraz mora da pravi prioriteti. Toj koristi napredna analiza na potro{uva~ite za da opredeli koi vrski da gi razviva, bazirani vrz nivnoto odnesuvawe.

28 JANUARI 2011 - SPECIJALEN PRILOG

TELEKOMUNIKACII PAMETNI TELEFONI - KOI MO@NOSTI GI NUDAT I KAKO DA SE STAVAT VO FUNKCIJA NA BIZNISOT MOBILNITE UREDI - KANAL ZA DISTRIBUCIJA NA INFORMACII,PONUDI I PREDNOSTI NOVIOT SVET NA MOBILNI APLIKACII ZAJAKNUVA VRSKATA ME\U FINANSISKITE INSTITUCII I MOBILNITE OPERATORI- [TO E SLEDNO? ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ^ITAJTE VO SPECIJALNIOT PRILOG TELEKOMUNIKACII KOJ KE IZLEZE NA 28 JANUARI 2011 VO NEDELNIKOT KAPITAL.

ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 2551 441; LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

TOP 100

VO FEVRUARI 2011 ^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI

TELEKOMUNIKACII

KONSALTING

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

ZDRAVI I AKTIVNI

TRANSPORT I LOGISTIKA