203 Kapital 11 01 2011 by Kapital Media Group

PRODOL@UVA KONTROLATA NA FIRMITE NA "PERO NAKOV" BB

ME\UNARODNITE ANALITI^ARI GO SOVETUVAAT MINISTEROT ZA FINANSII

NEDOSTASUVAAT DOKUMENTI OD ZAPE^ATENITE MAGACINI!?

PRVIOT KVARTAL NE E POVOLEN ZA MAKEDONSKA EVROOBVRZNICA

STRANA 8

STRANA 11

vtornik

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

SPORTSKIOT CENTAR PORA^A SKAPI STOL^IWA

VIP-GOSTITE VO "BORIS TRAJKOVSKI" ]E SEDAT NA 300 EVRA!

VIP LO@ATA VO SPORTSKIOT CENTAR “BORIS TRAJKOVSKI” VO SKOPJE ]E DOBIE 68 NOVI STOLÎWA, KOI ÎNAT PO 300 EVRA. DIREKTOROT TVRDI DEKA NABAVKATA NEMA NI[TO DA GI ÎNI BIDEJ]I ]E JA PLATELE SO PARI OD OT[TETATA [TO JA ÊKALE OD KK RABOTNI^KI STRANA 4 NA ZATVORAWE, PONEDELNIK, 10.01.2011, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

00,01% 0,43% 0 00,00%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,53 6 446,57 1,32

NAFTA BRENT EURORIBOR

94,12 94 1,51%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (10.12) 2.288

MBI 10

2.286

2.284 2.282

2.280 2.278 2.276 2.274 2.272

2.270 30.12 01.1 03.1 05.1 07.1 09.1

Novi pravila za javna ponuda na hartii od vrednost za pogolema transparentnost STRANA 10

Ekson mobil, Petroleum i Epl bea najdobrite kompanii vo 2010 STRANA 18

DODEKA GRUEVSKI SE FALI SO REFORMI VO ADMINISTRACIJATA

So "zeleni" proekti do pari od evropskite fondovi

VICEPREMIEROT ADEMI ]E VRABOTI U[TE 600 SLU@BENICI!

STRANA 2-3

Niknaaa prvite Niknaa ffabri riki vo fabriki indust tri industriskata zona vo Gostivar STRA STRANA ANA 12-13

KOLUM KOLUMNA MNA D-R RUB RUBIN BIN ZARESKI

SPIN SPINUVAWE NUVA DIVONA DI IVO GRADBITE GRADB BIT STRA STRANA ANA 14

VOVEDN VOVEDNIK DNIK VERICA A JORDANOVA JORDAN NOV

SÈ È ZA 1 E EVRO STRANA 7

STRA STRANA ANA 2

Navigator

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

VTORNIK 11 JANUARI 2011

SÈ ZA 1 EVRO

neodr`liva. Edni regularno da si gi pla}aat dava~kite kon dràvata, a drugi em da gi koristat svoite nelegalni objekti em da ne pla}aat ni{to, isto kako da ne postojat. Ottuka, i sveduvaweto na diskusijata samo na Vladata otkri uspe{en cenata za legalizacija recept kako krupni na sekoj nelegalno zafati koi zasegaat izgraden metar kvaraten golema masa lu|e da e degutantna. I vlasta i gi “prodade” lesno vo opozicijata diskusijata ja javnosta. Gi prodava svedoa samo na dilemata samo za edno evro. dali cenata od edno evro Zvu~i populisti~ki, {to e prifatliva ili ne, fer bi rekla opozicijata, ili nefer kon onie koi no za zasegnatite zvu~i regularno si gi platile navistina primamlivo. komunalnite dava~ki, Po cena od edno evro dali e vladina akcija za da se re{i ìvotno pribirawe ekstra pari pra{awe, kolku i da e ili poteg inspiriran od populisti~ki - e ne{to. op{testvena odgovornost?! Ako se zemat previd di- Mnogu malku ili re~isi menzijata i serioznosta voop{to ne slu{navme za na brojnite problemi su{tinata na ovoj naviskoi zemjata gi ima so tina vaèn proces. nesredenite raboti vo Vladata, kako ideen delot na zemji{teto, {to nositel na reformata, se patem se javuva i kako ~ini se zanimava samo so golem ograni~uva~ki matematika kolku sredstva faktor za investitorite, }e pribere vo dràvnata doma{ni i stranski, za i pove}e vo op{tinskite pozdravuvawe e potekasi od procesot na got vo konceptot “s$ za legalizacija. Koga prvpat evro”, pokraj otkupot na ja promovira{e idejata, dvorovite i grade`noto premierot kaà deka forzemji{te, da vleze i mulata po koja }e pla}alegalizacijata na divo- at soopstvenicite na digradbite! Bez razlika vogradbi }e bide 0,5% od dali e motivirano od primawata za eden metar potrebata za sobirawe kvadraten, za potoa da se dopolnitelni politi~ki predomisli pa cenata da poeni i ekstra buxetski ja fiksira na edno evro prihodi, redno vreme od kvadrat toptan za site. e da se stavi kraj na Neizvesno e dali ovaa sega{nata situacija predlog-cena }e ostane vo celi naselbi, polovina igra dodeka zakonot da gradovi i industriski dojde pred pratenicite na zoni da ne bidat eviglasawe. Tokmu vakvoto dentirani. Da postojat, neseriozno odnesuvawe a nikade da ne figurina Vladata kon seriozni raat, da ne se pla}a raboti ja zgolemuva i danok za niv, nitu koj nesigurnosta kaj gra|anite bilo da ima odgovori kompaniite, koi na nost kon ne{to {to primer, vo svoite planovi de fakto postoi. za 2011 ne moàt so Mora da se priznae sigurnost da znaat dali deka takvata situacija e vo tekot na godinata }e ja

SO “ZELENI” PR OD EVROPSKITE

VERICA JORDANOVA jordanova@kapital.com.mk

zavr{at legalizacijata i po koja cena? Ni zbor za toa kako }e te~e postapkata, podgotveni li se op{tinite za ovoj obemen zafat, }e ima li dovolno administrativen kapacitet vo nadle`nite institucii i vo goedetskite slu`bi da izlezat vo presret na naplivot koj o~ekuvano }e se napravi za legalizacijata. Nema informacii ni za toa dali kone~no }e se stavi red i na platata na geodetskite uslugi, koi spored prethodnoto iskustvo so premerot na dvorovite se napla}aat pau{alno? Mnogu dilemi malku odgovori. Idealno pole za razvivawe niza {pekulacii i kalkulacii, a mnogu malku relevantni odgovori. Itno neoophodna e pogolema transparentnost i analiti~nost od Vladata, poseriozen pristap i po~ituvawe na zagarantiranata ednakvost na site pred zakonite. Samo taka }e se uverime vo nejzinite iskreni nameri.

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

Se zgolemile tro{ocite za ìvot, mereno preku cenite na stokite i na uslugite za li~na potro{uva~ka, vo dekemvri 2010 godina, sporedeno so noemvri minatata godina. Spored Dràvniot zavod za statistika, inflacijata vo dekemvri 2010 godina, sporedeno so istiot mesec vo 2009 godina iznesuvala 3%. Analizirano po grupi, spored namenata na potro{uva~kata, vo dekemvri minatata godina, vo odnos na noemvri, porast na indeksite ima kaj transportot, za 1,8%, kaj hranata i bezalkoholnite pijalaci za 1,2%. Tro{ocite za mebel, poku}nina i odrùvawe na poku}ninata porasnale za 0,4%. Za 0,2% ima porast kaj tro{ocite za domuvawe, voda, elektrika, gas i drugi goriva, dodeka, pak, tro{ocite za obleka i obuvki vo periodot noemvridekemvri minatata godina porasnale za 0,1%. Indeksite na tro{ocite za ìvot se namalile vo grupite rekreacija i kultura, za 1,1%, kako i kaj grupata alkoholni pijalaci, tutun i restorani i hoteli za 0,1%.

CENTAROT ZA IMPLEMENTACIJA C C NA RAZVOJNI I

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

0,7%

KAPITAL / 11.01.2011 / VTORNIK

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

Makedonsk Makedonskite d kite kompanii vo 2011 godina imaat na raspolagawe pove}e od tri milijardi evra od razli~ni fondovi i programi na Evropskata unija. Novoformiraniot Centar }e im pomaga na kompaniite da gi nadminat osnovnite slabosti: neinformiranosta, needuciranosta za procesot na aplicirawe i slo`enata birokratska procedura na evropskite institucii

ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

Makedonskite kompanii se najzainteresirani za koristewe na evropskite fondovi i program nameneti za ekologija i primena na zeleni tehnologii. Vo novootvoreniot Centar za implementacija na razvojni idei – CIRI od negovata promocija pred nepoln mesec dosega se javile desettina zainteresirani kompanii koi pobarale informacii i pomo{ pri procesot na aplicirawe. Ova za odgovornite vo Stopanskata Komora, vo ~ii ramki funkcionira CIRI, e u{te den dokaz deka najgolem ograni~uva~ki faktor za slaboto koristewe na evropskite fonodovi i program e neinformiranosta i slabiot ~ove~ki potencijal. Idejata za formirawe na Centarot e rezultat na ispituvaweto koe go napravi Komorata me|u ~lenkite i koe

KOMORATA OÊKUVA BLAG RAST NA EKONOMIJATA Zadrùvawe na makroekonomskata stabilnost, blag porast na ekonomskite aktivnosti, intenzivirawe na javnoto privatno partnerstvo, celosna realizacija na kapitalnite investicii, nadminuvawe na problemot so nelikvidnosta kaj kompaniite i prebivawe na dolgovite kon firmite od strana na dràvata, se klu~nite o~ekuvawa na stopanstvenicite za ovaa godina. Ovie glavnite prioriteti na koi intenzivno }e raboti i Stopanskata komora na Makedonija, so poseben akcent na podobruvawe na biznis-klimata so cel pogolemo proizvodstvo i pove}e izvoz. “Aktivnostite }e se fokusiraat na intenzivirawe na izvozot preku jaknewe na sorabotkata so komorite od regionot i Evropskata unija, preku edukacija i promocija”, veli Stojmirka Tasevska, sovetnik na Upravniot odbor na Stopanskata komora. pokaà deka 90% od ispitanicite smetaat oti im e potrebna pogolema poddr{ka. KAKO ]E FUNKCIONIRA CIRI? “Osven informacii za oglasite i za dostapnite fondovi na kompaniite }e im nudime pomo{ i pri podgotvuvawe na proektite, a }e asistirame i vo delot na obezbeduvawe na fondovi na finansiski sredstva za podgotvuvawe i razvivawe na proektite so koi bi aplicirale, bidej}i za golem del od fondovite potrebno

e kompanijata sama da ja finansira investicijata za potoa da i bidat refundirani najmalku 50% od sredstvata”, potencira Risto Ivanov, prestedatel na Grupacijata za trening i menaxment konsalting organizacii pri Stopanskata komora vo ~ija nadle`nost e funkcioniraweto na CIRI. Uslugite na centarot se komercijalni, a cenite na uslugite se razli~ni i se formirani spored postojnata praksa na vakov vid na uslugi. “Kompaniite }e mo`at da ko-

Navigator

KAPITAL / 11.01.2011 / VTORNIK

LIDERI

BRANKO AZESKI

NE IM BE[E DENOT

ANTONIO TAJANI

QUP^O DIMOVSKI

BENJAMIN NETENJAHU

zrael privremeno ostana topanskata komora vo planot vropskata unija, preku ~igledno e deka ministerot Sgi dobli`i za 2011 ja stavi i obvrskata da Ekomesarot za industrija, za zemjodelstvo nema meha- Ibez uslugite na MinisterstO makedonskite kom- se obiduva na site mo`ni nizmi za da gi re{i problemite voto za nadvore{ni raboti i na panii do evropskite fondovi, na~ini da go spre~i prodorot koi se eden od klu~nite faktori na Kina vo industrskiot svet za za`ivuvawe na ekonomijata na Evropa

so otkupot na tutunot, {to se slu~ija poradi lo{i i nerealni vetuvawa od vlasta

diplomatskite pretstavni{tva poradi {trajk na vrabotenite za povisoki plati

IDEI D PO^NA DA D RABOTI

ROEKTI DO PARI E FONDOVI

RISTO IVANOV

JADRANKA ARIZANKOVA DIREKTOR NA STOPANSKATA KOMORA Nezna~itelen e brojot na makedonski firmi {to aplicirale za EU-fondovite. Na kompaniite im e neophodna institucionalna pomo{, a brojot na firmi {to apliciraat za fondovite treba da se zgolemi najmalku tripati ristat i poedine~ni uslugi kako i celi paketi. Celata procedura za aplicirawe za evropskite fondovi trae minimum dva, maksimum {est meseci, taka {to kompanijata mo`e da nara~a paket od site uslugi zaedno, i vo toj slu~aj }e imaat popust od 20% na cenata” veli Risto Ivanov. Uslugite na CIRI }e bidat vo nekolku nasoki. Glavnata namera e da se informiraat kompaniite za potencijalni grantovi i

“ Makedonija ovaa godina treba da plati okolu 800 iljadi evra za ~lanarina za koristewe na sredstvata od CIP, a i o~ekuvame barem tri pati pove}e sredstva da se povle~at od kompaniite. Kaj FP 7 programata ~lanarinata koja treba da ja plati dràvata e okolu eden milion evra i o~ekuvame deka }e se povle~at tri pati pove}e sredstva”, veli taa. KOMPANIITE NE SE INFORMIRANI ZA PRETPRISTAPNITE FONDOVI Kompaniite koi gi konsultira{e “Kapital” velat deka sami nemaat kapaciteti da ja podgotvat dokumentacijata i ne se informirani za na~inot na koristewe na pretpristapnite evropski fondovi. “Neinformirani sme. Ne znam {to e potrebno za da se aplicira za ovie fondovi, uslovite PRETSEDATEL NA se nejasni”, veli Mihail GRUPACIJATA ZA TRENING Saltirovski, direktor na I MENAXMENT KONSALTING kumanovskata kompanija ORGANIZACII PRI Agro Kumanovo, koj se STOPANSKATA KOMORA àli deka dosega nikoj Osven informacii za ne go informiral za oglasite i za dostapnite mo`nostite, nitu znae fondovi na kompaniite } kolku pari moè da e im nudime pomo{ i pri iskoristi. podgotvuvawe na proektite, “Jas sum zainteresiran a }e asistirame i vo delot da apliciram za sredna obezbeduvawe na fondovi stva za investicii, pred na finansiski sredstva za s$ vo modernizacija podgotvuvawe i razvivawe na proizvodstveniot na proektite so koi bi proces, no ne znam aplicirale {to e potrebno za da apliciram. Nema nitu koj dovite. Za nekoi od niv, da n$ informira. Tie pari kako {to e CIP prograni stojat na raspolagawe mata za inovativnost nema i ne gi koristime”, veli nitu edna aplikacija od Saltirovski. Makedonija. Nikolaj~o Nikolov, gener“Ovoj broj treba da se alniot menaxer na rudzgolemi najmalku tripati nikot Bu~im, veli deka ne dokolku se sporeduvame aplicirale dosega, bidej}i so zemjite od EU. Dosega, e sloèna dokumentaciza eko-inovacii samo jata, kako i pravilata na Makedonija i Crna Gora evropskata birokratija. ne aplicirale so proekti, “Dosega ne sme pokaàle dodeka za FP7 Programata interes za da aplicirame proekti od Makedonija so proekt za koristewe ima, no glavno gi podnesuna evropskite fondovi, vaat javnite pretprijatija, no zainteresirani sme nau~nite i javnite instidogodina da aplicirame tucii” potencira Ariza fondovite nameneti za zankova. investicii vo ekologija. Taa godinava o~ekuva Pri~inata zo{to dosega mnogu pogolem broj proekti ne sme aplicirale e so koi }e apliciraat sloènata dokumentacija. kompaniite so ogled na Nie }e izrabotime proekt, toa deka minatata godina imalo problem so ~lanari- no negovata realizacija, nata koja treba da ja plati spored site tie evropski standardi, e sloèna”, dràvata za da moè da veli Nikolov. se koristat ovie sredstva.

Fondovi za aplicirawe, kako i za otvoreni povici i tenderi. Centarot }e pomaga pri pi{uvawe na proektnata dokumentacija i aplikacijata, pred s$ vo izrabotka na predlogproekt (tehni~ki i administrativno) kako i vo podgotovka i podnesuvawe na proektni aplikacii za EU fondovite. ]e raboti i na pi{uvawe na biznis i marketing planovi. Drug del kade {to }e nudi poddr{ka e i pri obezbeduvawe na sredstva za pokrivawe na tro{ocite za proektot i za konsultantite, a }e ima za cel i da obezbedi sredstva za kreditirawe na odobrenite proekti. Realnosta e deka e nezna~itelen brojot na makedonski firmi {to aplicirale za EU-fon-

KOI FONDOVI STOJAT NA RASPOLAGAWE NA KOMPANIITE ZA 2011 GODINA?

FP 7 programa za istra`uvawe i razvoj - 2,7 milijardi evra CIP programa za ekoinovacii- 250 milioni evra IPA programa - 98,7 milioni evra EBRD - 26 milioni evra EIB - 50 milioni evra

IK POBEDNIK

PRV PARLAMENTAREC C NA PRVOTO SOBRANIE

Postavuvaweto na pravna osnova za samostojna Makedonija, raspi{uvaweto na referendumot za nezavisnost, usvojuvaweto na Ustavot, na himnata, na znameto, se prvenstva koi mu pripa|aat na prvoto pove}epartisko Sobranie na Makedonija, od ~~ija konstitutivna sednica vv~era se navr{ija dvaeset ggodini. Prvenstvo vo ovoj ppogled ima i pretsedatellot na prviot makedonski ppluralen Parlament, Stojan A Andov, koj be{e prv parlam mentarec me|u pratenicite kkoi ja ostvarija idejata zza samostojna i nezavisna ddr`ava. Vo svoeto obra}awe ppred pratenicite po povod ggodi{nicata, aktuelniot pretsedatel na Sobranieto, Trajko Veqanoski, ne {tede{e komplimenti za prviot parlamentaren sostav

STOJAN ANDOV so koj po~na makedonskata demokratija. “Bez nikakva la`na skromnost, pratenicite od prviot parlamentaren sostav moàt da kaàt deka so svojata hrabrost, li~na opredelba, kako i so visoko izrazenoto ~uvstvo za zna~ajnosta na istoriskiot mig, ja zaokruìja vekovnata ideja i streme` za nezavisna suverena i demokratska Makedonija”, izjavi Veqanoski. Va`nosta na ulogata na prvite parlamentarci toj ja sporedi so deloto na Ilindencite, na ~lenovite na Prvoto zasedanie na ASNOM, kako i so delata na ostanatite borci koi bile podgotveni da go poloàt i ìvotot za idejata za slobodna i nezavisna Makedonija.

GUBITNIK

NE MO@E DA VRZE KRAJ SO KRAJ

U{te edna te{ka godina za gr~kiot premier Jorgos Papandreu. Iako se trudi da ja ubedi me|unarodnata javnost deka pravi s$ za da ja stabilizira finansiskata sostojba vo Grcija, gra|anite i dolgovite postojano mu ja dràt nestabilna. Iljadnici gra|ani, dràvni slu`benici i drugi rabotnici se na ulica. Na Vladata & e strav da presmeta, a u{te pomalku da objavi kolkavi se {tetite od sekojdnevnite {trajkovi vo Grcija. Nema vreme Papandreu za takvi matematiki, koga treba da presmetuva kolku im dolì na stranskite kreditori i dràvi. Dolgovite na Grcija sekojdnevo rastat kako {to raste kamatata.

JORGOS PAPANDREU V~era kamatata na gr~kite evroobvrznici dostigna rekorden maksimum, {to sigurno ne go izraduva Papandreu. No, toa e rezultat na lo{ite rejtinzi {to gi dobiva Grcija poradi bankrot-situacijata vo koja se nao|a ve}e edna godina. Na vladata na Papandreu lo{o & se pi{uva. Gr~kite mediumi ve}e {pekuliraat so mo`ni predvremeni parlamentarni izbori. Toa voop{to ne odi vo prilog na politikata za {tedewe i izlez na zemjata od te{kata finansiska sostojba. Izborite u{te pove} e }e ja vlo{at situacijata, a od planot na Papandreu za spas na zemjata nema da ostane ni{to.

MISLA NA DENOT

NAJГОЛЕМИТЕ IDEI ДОАЃААТ VO BOLSKOTOT KOJ SE JAVUVA DURI PO MNOGU GODINI NAPORNO RABOTEWE

EDVARD BLEKSLI IZVRШEN DIREKTOR NA UPRAVATA ZA NAPLATA VO WU ORLEANS

Navigator

KAPITAL / 11.01.2011 / VTORNIK

SVET

0-24

...ZGOLEMEN SOOBRA]AJ

...INSPEKCIJA

...SE GLEDA “KRAJOT”

Prenaso~eni se site letovi kon Ohrid

Vo Srbija nema otrovni germanski proizvodi

Gasovodot Severen potok pristignuva do celta

kopskiot aerodrom Aleksandar Veliki v~era ostana zatvoren za sletuvawa, Kon Ohrid bea prenaso~eni letovite na Austiran Airlines, Czech Airlines, Adria Airlines, Croatia Airlines i Turkish Airlines.

rbija od Germanija ne uvezuvala od proizvodite zatrueni so dioksin, koj e opasen za zdravjeto, no, sepak, momentalno se pravat opse`ni analizi za da se utvrdi deka “ni{to ne pominalo niz prstite na kontrolata”.

Severen potok pristignuva na celta, izjavi rakoG}i asovodot voditelot na proektot na konzorciumot Georg Novak, istaknuvajdeka preku dnoto na Balti~koto More postaveni se 70% od

cevkite vo prva linija.

SPORTSKIOT CENTAR PORA^A SKAPI STOL^IWA

VIP-GOSTITE VO “BORIS TRAJKOVSKI” ]E SEDAT NA 300 EVRA! VIP lo`ata vo sportskiot centar “Boris Trajkovski” vo Skopje }e dobie 68 novi stol~iwa, koi }e bidat plateni po 300 evra. Od sportskiot centar tvrdat deka nabavkata nema ni{to da gi ~ini, bidej}i }e ja platele so parite od ot{tetata {to trebalo da im ja dade ko{arkarskiot klub Rabotni~ki, koj go tu`at

VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

portskiot centar “Boris Trajkovski” }e kupi novi i prili~no skapi {panski stol~iwa po cena od 300 evra, koi } e bidat postaveni vo VIP loàta. Vkupnata nabavka ~ini 20.000 evra, a }e se nabavat vkupno 68 stol~iwa. “Kapital” v~era istraùva{e kolku ~ini edno stol~e sli~no na toa {to }e go kupat vo “Boris Trajkovski”. Od firmata koja }e ja opremuva VIP loàta dobivme ponuda na isti stol~iwa po cena od 250 evra za otprilika istata koli~ina. Pri otvoraweto na sportskiot centar, ovie stol~iwa ~inele sedum evra poevtino. Od sportskiot centar “Boris Trajkovski” velat deka ovaa nabavka bila neophodna zatoa {to del od VIP loàta pred dva meseci bil uni{ten od naviva~kite grupi na ko{arkarskiot natprevar me|u Rabotni~ki i MZT. Novite stol~iwa }e se montiraat na mestoto na iskr{enite. Spored direktorot na centar-

evra ~ini eden stol, koj istata firma go nudi i za 250 evra

zatoa {to nanesenite {teti bea navistina golemi. Prvo se obidovme rabotata da ja re{ime po miren pat, no ne naidovme na korekten odnos od drugata strana. Zatoa bevme prinudeni pravdata da

ja barame po sudski pat. Sigurni sme deka }e ni bide isplatena ovaa suma zatoa {to imame relevantni dokazi, me|u koi i video materijali od incidentot”, veli direktorot Kapu{evski.

RATKO KAPU[EVSKI

ot, Ratko Kapu{evski, previsokata cena na nara~anite stol~iwa e opravdana samo zatoa {to morale da bidat identi~ni so tie koi bile vo salata pred incidentot. “I mene ne mi se davaat tolku pari za stol~iwa koga znam deka so taa suma bi mo`el da stavam nov sema-

3 FAKTI ZA...

15,9% 9,6% 2,3%

300

stol~iwa }e nabavi salata “Boris Trajkovski” za VIP lo`ata

RAST NA INDUSTRISKOTO PROIZVODSTVO NA ^E[KA BAVNO ]E SE REFLEKTIRA VRZ PAZAROT NA TRUDOT, OBJAVI MINISTERSTVO ZA TRUD PORASNALA STAPKATA NA NEVRABOTENOST VO ^E[KA VO DEKEMVRI

E ZGOLEMENA INFLACIJATA VO DEKEMVRI, SPOREDENO SO PRETHODNIOT MESEC

for vo salata, no {to da pravam. Od estetski pri~ini stol~iwata mora da bidat isti so tie koi bea staveni so otvoraweto na salata. I da sakate da kupite ko`ena garnitura za doma }e ve ~ini 5.000 evra”, veli toj. No, Kapu{evski tvrdi deka nabavkata na stol~iwata

}e gi ~ini nula denari. Planiraat da ja pokrijat so parite od ot{tetata, koja ~ekaat da im ja plati ko{arkarskiot klub Rabotni~ki, protiv koj sportskiot centar ima podneseno tu`ba. “Rabotni~ki treba da ni isplati ot{teta od 50.000 evra

DIREKTOR NA SPORTSKIOT CENTAR “BORIS TRAJKOVSKI” I mene ne mi se davaat tolku pari za stol~iwa koga znam deka so taa suma bi mo`el da stavam nov semafor vo salata, no {to da pravam. Od estetski pri~ini stol~iwata mora da bidat isti so tie koi bea staveni pri otvoraweto na salata. A skapi se poradi toa {to se ko`eni i poradi toa {to sklopuva~kiot mehanizam e od inoks metal.

PROCENKI... MLA\AN DINKI] minister za ekonomija na Srbija

VO 2011, BDP ]E PORASNE ZA 4%

inisterot za ekonomija i potrretsedatel na srpskata Vlada, Mla|an Dinki} o~ekuva ekonomski rast od 4% na srpskata ekonomija vo 2011 godina so zgolemuvawe na izvozot kako i intenziven rast na stranskite investicii. “Jas li~no ne mo`am da bidam zadovolen kako minister za ekonomija se dodeka rastot ne bide 4,5%” izjavi Dinki}. Spored nego postpi isklu~itelno golem interes za investirawe vo Srbija vo nekolku sektori, pred se vo avtomobilskata industrija i vo tekslitniot sektor.

QUP^O ZIKOV ...POGLED NA DENOT...

POÎTUVANI ÎTATELI, POVTORNO SE ÎTAME OD SREDA, 12 JANUARI 2011

Intervju

6 PREGLED VESTI TRI GODINI PO NESRE]ATA SÈ U[TE NE E JASNO ZO[TO PADNA HELIKOPTEROT NA ARM

KAPITAL / 11.01.2011 / VTORNIK

DODEKA DRUGITE PRAZNUVAA, DUI RABOTE[E NA TEREN

AHMETI SE SPREMA ZA IZBORI!?

Zasilenata terenska aktivnost na DUI vo denovite pred i po praznicite odredeni analiti~ari ja do`ivuvaat kako znak za predvremeni izbori. Oficijalno vo DUI, velat deka toa se dol`i na pogolemoto prisustvo na Albancite-gastrabajteri vo ovoj period vo zemjava!

enes se navr{uvaat tri godini od helikopterskata nesre}a kaj Katlanovsko Blace vo koja tragi~no zaginaa edinaeset pripadnici na vozduhoplovniot VING na ARM. Tri godini po nesre}ata pri~inite za razsvetluvawe na slu~ajot s$ u{te ostanuvaat nejasni. Na odbeleùvaweto na trigodi{ninata od nesre}ata, pokraj ~lenovite na semejstvata na zaginatite pripadnici na vozduhoplovniot VING, se o~ekuva da prisustvuvaat: pretstavnici od Ministerstvoto za odbrana, zamenikot na NG[ na ARM general-major Naser Sejdini, zamenikot na komandantot na Zdruènata operativna komanda brigaden general Kiro Galazovski, pripadnici na VING, pretstavnici od op{tinata Petrovec i drugi. Delegacija na ARM }e poloì venci so sveò cve}e na spomen obele`jeto pred zgradata na komandata na EUFOR, vo kampot Butmir, vo Bosna i Hercegovina, a delegacija na VING }e poloì venci so sveò cve} e na spomen obele`jeto pred zgradata na komandata vo kasaranata Petrovec.

OP[TINA OHRID - LEGALIZACIJA SPORED CENOVNIKOT NA OP[TINATA

enata na komunaliite treba da se odreduva spored pravilnikot za nadomestok za ureduvawe na grade`no zemji{te koj go ima sekoja op{tina, smeta rakovoditelot na Sekotorot za urbanizam vo op{tina Ohrid, Branko Arnaudov. Toj veli deka cenata od edno evro za metar kvadraten e del od re{enieto na vlasta za legalizacija na divogradbite koj e neprifatliv, bidej} i gi diskriminira gra|anite koi gradele so odobrenie i platile mnogu povisoki komunalii. "Onie koi gradele so odobrenie za gradba, platile i po 50 evra za metar kvadraten, a sega nekoj }e plati samo edno evro za da ja vnese svojata divogradba vo detalniot urbanisti~ki plan, {to ne e vo red", smeta Arnaudov. Spored Arnaudov, predlog-zakonot koj predviduva legalizacija samo na individualnite i industriskite objekti gi stava vo neramnopravna polo`ba divoizgradenite objekti kako nekoi bolnici, detskite gradinki i u~ili{ta, koi se bespravno izgradeni od objektivni pri~ini. "Vo nekoi slu~ai lu|eto bespravno izgradile i od objektivni pri~ini. Nekoga{ nemalo urbanisti~ki plan, ili ne mo`ele da dobijat grade`na dozvola. Zatoa treba site objekti da se legaliziraat i od toj moment da se povle~e crvena linija i da se ru{i bez pardon", veli Arnaudov.

GRCITE PROTIV ÊTIRI TOMNATA ISTORIJA NA BALKANOT etirite toma balkanska istorija koi se rezultat od zaedni~kata sorabotka na osum balkanski zemji, za Grcija pretstavuvaat makedonska propaganda protiv helenizmot. Del od gr~ite profesori, poddràni od gr~kata dijaspora vo SAD , Kanada i Avstralija, smetaat deka ovie u~ebnici vo nikoj slu~aj ne treba da se najdat vo racete na gr~kata mladina. Tvrdat deka edinstvenata cel na ovie istoriski ~itanki e {ireweto na makedonizmot, za{to vo site ~etiri toma Grcija bila pretstavena vo negativno svetlo, kako okupator koj ukral najgolem del od makedonskata teritorija. Gr~kite profesori reagiraat {to avtorite na knigite se povikuvale samo na otomanski i slovenski izvori, a ne i na gr~ki. Potpi{ana e i peticija so koja se povikuvaat gr~kiot minister za obrazovanie i Parlamentot vo Atina, po sekoja cena da spre~at vulgarnite knigi, kako {to tie gi narekuvaat, da najdat mesto vo gr~koto obrazovanie. ×etirite toma Balkanska istorija gi izdade Centarot za demokratija i pomiruvawe na Jugoisto~na Evropa. Vo nivoto izgotvuvawe u~estvuvaa 60 istori~ari od pove}e zemji, me|u koi i Grci. Celta e da se pruì objektivna slika za Balkanot, i da se izbegne ednostranoto tolkuvawe na istorijata. Knigite se otpe~ateni na osum jazici: srpski, hrvatski, angliski, gr~ki, makedonski, turski, bosanski i albanski. Kako prira~nici za nastavnicite i kako alternativna literatura, ~itankite se prifateni od srednite u~ili{ta vo re~isi site balkanski dràvi, osven vo Grcija.

MAKSIM RISTESKI risteski@kapital.com.mk

ako liderot na DUI, Ali Ahmeti, be{e deciden deka negovata partija nema da poddrì predvremeni izbori bez re{enie na problemot so Grcija za imeto, zasilenata aktivnost na DUI vo denovite po Nova godina, koga drugite partii miruvaat, kaj odredeni analiti~ari predizvika somne` deka Ahmeti s$ u{te ja drì podotvorena opcijata za predvremeni izbori. Netipi~no za nego, toj neposredno po Nova godina ostvari sredbi so ìtelite na Struga, Kumanovo, selata Debre{e, êgrane, Forino, Vrap~i{te, Tearce, i pora~a da se zabrza procesot za re{avawe na sporot za imeto preku vklu~uvawe na posrednici od SAD. Ova, i porakite od liderot na DUI, ~ija cel be{e ublaùvawe na {tetata {to vrz nego i partijata ja napravi aferata so navodnite "kodo{ki" dosieja, spored analiti~arot Albert Musliu se dovolen pokazatel deka Ahmeti se podgotvuva za izbori. "DUI e najdobrata adresa na koja moè da se doznae koga }e ima predvremeni izbori. Partijata tradicionalno izleguva na teren okolu

novogodi{nite praznici poradi golemoto prisustvo na Albanci od dijasporata, no, vo sporedba so lani, Ahmeti sega be{e vidlivo poaktiven. Ima i drugi pri~ini za toa: DUI saka da se pribliì do narodot, preku ublaùvawe na negativnite efekti {to se rezultat od sovladeeweto so VMRO-DPMNE, a DUI kaj dijasporata ima zna~ajna poddr{ka koja saka da ja zadrì. Ne veruvam deka Ahmeti na ovie sredbi so gra|anite go otvoral pra{aweto za popisot na iselenicite, bidej}i ova e mnogu è{ka tema, koja }e se vè{tuva so pribliùvaweto na popisot, i zatoa ne moè da se zatvori vo ovie nekolku prazni~ni denovi", izjavi Musliu za "Kapital". Analiti~arot Kim Mehmeti, tolkuva deka Ahmeti e vo borba da go zapre konstantniot pad na rejtingot na negovata partija, {to, spored nego, nema da prestane s$ dodeka DUI prodolùva da ja deli populisti~kata politika na VMRO - DPMNE. "DUI ~uvstvuva deka gi gubi poziciite kaj Albancite, pa se obiduva da go zapre ovoj proces. Vo partijata na Ahmeti se svesni deka se samo ukras vo vladinata koalicija, i bidej}i nemaat {to realno da ponudat, moraat da vetuvaat. Pritoa, o~igledno navleguvaat vo

populizam, falej}i se so proekti kako plo{tadot Skedner beg,matrica vo koja gi vovede nivniot koalicionen partner VMRO-DPMNE", veli Mehmeti. Vo DUI, izleguvaweto na teren vo periodot na praznicite go objasnuvaat kako tradicija vostanovena poradi va`nosta {to za niv ja imaat iselenicite so albansko etni~ko poteklo, koi doa|aat vo Makedonija za Nova godina. Ottamu velat deka najgolemata albanska partija ne saka da dozvoli protivnicite

na DUI da im ja sozdavaat pretstavata za situacijata vo zemjata na ovie lu|e. "Voobi~aena praksa na DUI e po Nova godina da izleguva na teren, za{to toga{ se tuka golem broj od Albancite-gastrabajteri, vo gradovite i selata kade {to imame elektorat. Ja koristime ovaa mo`nost za da gi informirame od prva raka za slu~uvawata vo zemjata i za aktivnostite na DUI", izjavi potpretsedatelot na Sobranieto od redovite na DUI, Rafis Aqiti.

OCENKI ZA 20-GODINI[NINATA OD PRVIOT PARLAMENTAREN SOSTAV

PRATENICITE DENES SE VLADINI POSLU[NICI! KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

li~na demokratija namesto konstruktivna rasprava! Vaka pratenicite od prviot parlamentaren sostav ja ocenuvaat rabotata na nivnite naslednici vo prateni~kite klupi, dvaeset godini po odrùvaweto na prvata sobraniska sednica vo januari 1991 godina. Pratenikot na toga{nata glavna partija na Albancite, PDP, Sefedin Haruni, veli deka àli {to mora da konstatira oti pratenicite denes se pretvoreni vo glasa~ki ma{ini. “Denes imame uli~na demokratija, eden uli~en nedoli~en jazik, prefrlen vo sobranieto. Vo na{e vreme, imavme debati, konstruktivni i argumentirani raspravi, gradevme dràva. Makedonija mora da go iskoristi momentot, ne smee da se propu{ti {ansata koga o~ite na cel svet se vpereni vo nas, nie da ne uspeeme da gi realizirame zalo`bite za integracija vo EU i vo NATO”, veli toj.

Pratenikot od SDSM od prviot parlamentaren sostav, Tu{e Go{ev, slabosta na makedonskiot paralmentarizam ja gleda vo proporcionalniot izboren model: “Kaj nas se glasa za partija, ne za li~nost. Potoa pratenicite slepo gi slu{aat patiskite naredbi i ne mislat so svoja glava. Toa e glavniot problem na na{ata parlamentarna demokratija”. So ovie ocenki ne se soglasuva pretsedatelot na Sobranieto, Trajko Veqanovski. Toj vo svojot govor, pora~a deka

po dve decenii, makedonskata demokratijata beleì porast, a podatokot deka dosega se doneseni pove}e od 3000 zakoni pokaùval deka pravniot sistem e zaokruèn. “Kako konstanta ostanuva opredelbata za polnopravno ~lenstvo na Makedonija vo EU i vo NATO, opredelba za ~ija realizacija ima celosen politi~ki konsenzus nadopolnet so isklu~itelno visoka poddr{ka od gra|anite. Za àl, kako edinstvena pre~ka vo ostvaruvaweto na na{ata opredelba za ~lenstvo vo EU

i NATO e apsurdniot spor koj ni go nametna na{iot ju`en sosed, a se odnesuva na na{eto ustavno ime” izjavi Veqanovski. Na sednicata prisustvuvaa pretsedatelot \orge Ivanov, premierot Nikola Gruevski, porane{niot pretsedatel Kiro Gligorov, porane{ni premieri, pratenicite od prviot i aktuelniot sostav, kako i drugi oficijalni pretstavnici od site segmenti na op{testveniot `ivot, prvite lu|e na verskite zaednici i diplomatskiot kor.

KAPITAL / 11.01.2011 / VTORNIK

Politika / Pari / Dr`ava PREGLED VESTI

DODEKA GRUEVSKI SE FALI SO REFORMITE VO ADMINISTRACIJATA

ADILI: CRVENKOVSKI I AHMETI JA DOGOVORILE VOJNATA VO 2001?!

VICEPREMIEROT ADEMI ]E VRABOTI NOVI 600 SLU@BENICI VO 2011! GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

aludni se najavite na premierot Nikola Gruevski deka so zabrzano tempo }e ja reformira javnata administracija vo godinata {to sleduva. Samo spored Ramkovniot dogovor, vicepremierot vo negovata Vlada, Abdulakim Ademi za 2011 godina najavuva novi 600 vrabotuvawa. Vo izjava za “Alsat-M” toj najavi i deka do krajot na januari o~ekuva da se rasporedat site vraboteni vo Sekretarijatot za sproveduvawe na ramkovniot dogovor koi do sega zemaa plata, a sedea doma. "Na Vladata }e i predloìme da se rasporedat site administrativci koi se primeni vo Sekretarijatot i toa }e se slu~i do krajot na mesec januari", re~e Ademi. I dodeka brojot na novo-vraboteni buxetari sekojdnevno raste, od Vladata nikako da izlezat so precizna brojka – u{te kolku vrabotuvawa treba da se slu~at za da se ispolni potrebnata kvota koja kone~no }e obezbedi pravi~na zastapenost vo dràvnite institucii. Vladinite portparoli edinstveno najavuvaat deka Vladata }e ja ispolnela svojata obvrska i }e prodolèla so vrabotuvawata se dodeka potrebniot broj Albanci vraboteni po ovoj princip, ne se dostigne vo site dràvni

Namesto reforma, izmenite na Zakonite za dràvna uprava i za dràvni slu`benici, zasega otvorija samo novi rabotni mesta vo administracijata, koi, kako {to najavuva vicepremierot Abdulakim Ademi mnogu brzo }e bidat popolneti institucii. Vo odnos na vrabotenite koi sedat doma, a zemaat plata, od Vladata doobjasnuvaat deka do krajot na januari se o~ekuva site da bidat rasporedeni niz dràvnite institucii. Dosega na nekolku vladini sednici odreden broj lica so vakov status ve}e bile raspredeleni, bez da otkrijat to~na brojka u{te kolku administrativcite ostanuvaat da sedat doma, a zemaat slu`beni~ka plata. Kako {to doznava “Kapital” na posledanta vladina sednica, bile raspredeleni okolu 50 novovraboteni, od koi 22 bile rasporedeni vo Carina. “KAPITAL” DOZNAVA: NOVI RAMKOVNI VRABOTUVAWA I VO SUDSTVOTO! Polneweto na administracijata ne zastanuva tuka. So usvojuvawe na novite izemni na Zakonot za dràvna uprava i Zakonot za dràvni slu`benici, se otvaraat novi rabotni mesta vo dràvnata administracija, vo koi doprva }e se ovozmoùva novi vrabotuvawa i vrabotuvawa po odnos na pravi~na zastapenost. Spored najavite, sudskite organi se slednata adresa koja }e bide na udar na partiski i ramkovni vrabotuvawa.

Vicepremierot Ademi re~e deka tokmu so usvoenite niza zakoni se otvoraat dopolnitelni mo`nosti kade {to moè da se rasporedat dràvni slu`benici. "So ve}e usvoenite niza zakoni koi go menuvaat statusot na vrabotenite vo javnite institucii od stranata na dràvnite slu`benici, se zgolemuva obemot ili brojot na instituciite vo koi moè da se rasporedat dràvnite slu`benici", re~e Ademi. Deka sudstvoto e sledno na udar, najavi i samiot toj: "Isto taka so izmena na Zakonot za sudska administracija se dava mo`nost za pove}e vrabotuvawa, osobeno na advokati i preveduva~i vo sudska vlast", veli vicepremierot. Vakvata promena, vladiniot portparol Muhamed Hoxa, ja objasnuva so izmenata na zakonite so koi odredeni javni administrativci, sega stanuvaa dràvni slu`benici. "Takov e primerot so pove}e sudski organi, kade vraboteni sega }e se smetaat za dràvni slu`benici", veli Hoxa i potseti deka site institucii koi nema da ja zapazat pravi~nata zastapenost, soglasno novite izmeni na Zakonot za dràvni slu`benici, }e bidat kazneti.

Vo me|uvreme, premierot Nikola Gruevski najavi seriozni reformi vo javnata administracija. Toj re~e deka ve}e so zabrzano tempo po~nal da raboti i vladiniot Komitet za javna administracija. "Poseben osvrt ovaa godinia }e ima na reformite vo javniot sektor i javnata administracija, kade {to so zabrzano tempo po~na da raboti Komitetot za javna administracija. Od ovaa godina Ministerstvoto za informati~ko op{testvo sega i za administracija ja prezema ulogata na nositel na refromite vo javniot sektor, poradi {to se o~ekuva godinava da ima pozna~itelen napredok", re~e premirot Gruevski. Na {to to~no }e se odnesuvaat reformite zasega e nepoznato. Poznato e samo deka reformite }e pridonesat za profesionalna i efikasna administracija. No, ostanuva nejasno koi se mahanizmite preku koi }e se postigne ovaa profesionalizacija, koga izmenite na Zakonot za dr`avna uprava i zakonot za dr`avna administracija koi treba{a da ja profesionaliziraat administracijata, naidoa na ostri kritiki od ekspertskata javnost i oficijalen Brisel.

orane{niot politi~kiot lider na takanare~enata ANA (Albanska nacionalna armija), Gafur Adili, tvrdi deka makedonskiot konflikt od 2001 godina, Ali Ahmeti go po~nal spored predhodno osmisleno scenario. Adili vo intervju za televiziskiot kanal TV Alb veli deka Ahmeti vo noemvri 2000 godina, nekolku meseci pred da po~ne vojnata, se sretnal vo Pogradec, Albanija, so liderot na SDSM, Branko Crvenkovski, i toga{ dvajcata se dogovorile sega{niot lider na DUI da go inicira konfliktot. ^elnikot na ANA veli deka nabrzo }e izleze i so imiwata na li~nostite koi prisustvuvale i go informirale za navodniot dogovor me|u Crvenkovski i Ahmeti. Na vakvite obvinuvawa ekspresno reagiraa od SDSM, kvalifikuvaj}i ja izjavata na Adili za navodniot dogovor postignat vo Pogradec kako ~ista izmislica i glupost. "Da ja potsetime javnosta deka vo periodot 1998-2002 godina, dodeka Branko Crvenkovski be{e vo opozicija, toj nitu edna{ go nema poseteno Podgradec, Republika Albanija. Pretsedatelot na SDSM, Branko Crvenkovski prv pat se sretna so Pretsedatelot na DUI, Ali Ahmeti po pobedata na parlamentarnite izbori vo 2002 godina", soop{tija od SDSM. Gafur Adili, po poteklo e od Ki~evo, a sega `ivee vo Tirana, kade {to go predvodi Demokratskiot front za obedinuvawe na Albancite.

SORABOTKATA NA OP[TINITE OD OSOGOVSKIOT REGION ZA PRIMER spe{nata sorabotka so op{tinite od Osogovskiot region }e prodolì i ovaa godina, istakna ko~anskiot gradona~alnik, Ratko Dimitrovski, koj ukaà na pridobivkite od sorabotkata me|u op{tinite Ko~ani i Probi{tip. Po uspe{nata realizacija na urbanisti~kata dokumentacija za Sportsko-rekreativniot centar Ponikva, ovie op{tini najavuvaat sproveduvawe na proektot Osogovo za{titena kategorija od 5 nivo. Inaku vo ovoj proekt }e bidat vklu~eni op{tinite Kriva Palanka, Kratovo, Makedonska Kamenica, Ko~ani i Probi{tip. Studijata za iskoristuvawe na vodniot potencijal na Ponikva zaedno so akumulaciite Grad~e na Ko~anska reka i Kneèvo na reka Zletovica se dobar potencijal za re{avawe na vodosnabduvaweto na naselenite mesta od ovoj del na Osogovijata. Od ostanatite aktivnosti, gradona~alnikot na Ko~ani najavi i studijata za patnoto povrzuvawe na op{tinite od regionot preku Ponikva za {to svoj pridones }e dade i Isto~niot planski region kako edna od kapitalnite investicioni proketi za ovaa godina koi treba da se realiziraat vo regionot.

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI FUERE SE SRETNA SO DELEGACIJA NA SOJUZOT NA BORCITE OD NOV vroambasadorot Ervan Fuere v~era primi delegacija od Sojuzot na borcite od NOV i Antifa{isti~kata vojna vo Makedonija i gra|anite prodol`uva~i, predvodena od pretsedatelot na Sojuzot general Todor Atanasovski. Vo soop{tenieto od Kancelarijata na Fuere, se naveduva deka vo tekot na razgovorite ambasadorot bil zapoznaen so antifa{isti~kiot i multietni~kiot karakter na NOV vo Makedonija {to, e od osobeno zna~ewe za sega{niot razvoj na Republika Makedonija, se naveduva vo soop{tenieto. Fuere istaknal deka anga`manot na bore~kata organizacija e od osobeno zna~ewe za neguvawe na tradiciite, no i predupreduvawe za toa deka vo pi{uvaweto na istorijata nikoj nema monopol. Ja poso~i i izjavata na Mandela oti minatoto ne smee da se zaboravi tuku treba da se nau~i da se ceni. Delegacijata na Sojuzot na borcite, voedno, mu izrazi blagodarnost na evroambasadorot Fuere za napravenite napori i mu dade poddr{ka za negovite dosega{ni nastojuvawa Makedonija uspe{no da se podgotvi za pridru`uvawe kon EU, se veli vo soop{tenieto.

PRIPADNICI NA ARM ]E U^ESTVUVAAT VO MISIITE VO AVGANISTAN I BIH rmijata na Republika Makedonija }e isprati svoi pripadnici za u~estvo vo mirovnata operacija vo Avganistan i vo mirovnata operacija na EU vo Bosna i Hercegovina, EUFOR, ALTEA. Ovaa odluka ednoglasno ja izglasaa pratenicite na v~era{nata sednica na Sobranieto. Vo Avganistan }e bide ispratena edna mehanizirana pe{adiska ~eta od 150 pripadnici na ARM za obezbeduvawe na Komandata na ISAF vo Kabul, dva {tabni oficeri za rabota vo komandite na ISAF, pet pripadnici na ARM vo sostav na Operativnomentorskiot tim i Tim za vrski za poddr{ka na tretata brigada od 209 korpusi na Avganistanskata nacionalna armija, kako i medicinski hirur{ki tim sostaven od {est pripadnici na ARM za rabota vo ramkite na Norve{kiot provinciski tim za rekonstrukcija. Vo misijata ALTEA, pak, }e bide ispraten eden medicinski tim vo sostav od 10 pripadnici na ARM, eden oficer praven-sovetnik za rabota vo Komandata na EUFOR i eden podoficer za preventivna medicina za rabota vo Komandata na EUFOR.

KAPITAL / 11.01.2011 / VTORNIK

PRODOL@UVA KONTROLATA NA FIRMITE NA "PERO NAKOV" BB

NEDOSTASUVAAT DOKUMENTI OD ZAPE^ATENITE MAGACINI!? MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

kolu 500 registri i klasteri so dokumenti is~eznaa od "Pero Nakov" bb. Finansiskata policija pri v~era{nata kontrola na prostoriite koristeni od firmite koi bea predmet na istraga konstatirala deka i pokraj zape~atuvaweto na prostorijata u{te pri prvata kontrola na 25 noemvri minatata godina nedostasuva dokumentacija koja prethodno bila foto i video dokumentirana. "Od zasega nepoznat storitel iznesena e dokumentacijata ~ij obem dopolnitelno }e se utvrduva. Storitelot na ova delo verojatno ne bil zapoznaen so toa deka s$ {to be{e pronajdeno vo magacinot e dokumentirano", veli Qup~o Stamatovski direktor na Upravata na finansiskata policija. Krim tehnika na MVR vr{i uvid na lice mesto. "]e se proveruva koj vlegol vo objektot i kade se nao|a dokumentacijata koja nedostasuva. Vo slu~ajov stanuva zbor za seriozno krivi~no delo sou~esni{tvo i uni{tuvawe dokumenti", veli pomo{nik-ministerot za vnatre{ni raboti, Ivo Kotevski. Vo januarskata ofanziva na Pero Nakov bb, pokraj finansiskata policija, vklu~eni se i Upravata za javni prihodi, pazarniot, trudoviot i veterinarniot inspektorat.

So policiska pridru`ba i vo dru{tvo na desetici inspektori na "Pero Nakov" bb od pritvor bea doneseni i dvajca upraviteli na firmite predmet na kontrola. Neoficijalno, stanuva zbor za upravitelite na firmite Akstra Trejd, Zoran Micevski i na Hedis Marketi – Hedis DOO, @ arko Stojanoski, so ~ija pomo{ }e se vr{i proverka na dokumentacijata i magacinskite prostorii. Istra`niot sudija Vladimir Tufegxi} za "Kapital" potvrduva deka UJP i finansiskata policija pobarale i dobile dozvola za obezbeduvawe na ovie lica za vreme na kontrolata. Dr`avniot inspektorat za trud, pokraj drugite subjekti koi v~era vr{ea kontrola na "Pero Nakov" bb, vr{el redoven inspekciski nadzor vo A1

televizija soglasno planot i programata za rabota. Neficijalno, vrabotenite, novinarite i ostanatiot kadar od A1 televizija i vesnicite "Vreme", "[pic" i "Koha e re" s$ u{te ne se predmet na kontrola. Glavniot i odgovoren urednik na A1, Mladen âdikovski, pak, se somneva vo "iskrenosta" na kontrolite vo objektot na A1 televizija, tolkuvaj}i deka se raboti za pritisok. Toj potvrduva deka nekolku novinari se predloèni za svedoci od strana na obvinitelstvoto. Aneta Dodevska, Qubi{a Nikolovski, Vladimir Popovski, Katerina Canevska Arsovska, Edin Hajderpa{i} se o~ekuva da dadat iskaz pred istraèn sudija vo tekot na dene{niot den. âdikovski veli deka novi-

narite na A1 se otvoreni za sorabotka so istra`nite organi i nema na nikoj na~in da ja izbegnat obvrskata da dadat iskaz. Vo golemata policiska akcija "Pajaìna" bea uapseni 18 lica na ~elo so sopstvenikot na A1, Velija Ramkovski. Toj i u{te 13 lica upraviteli ili sopstvenici na 11 predmetni firmi pove}e od dve nedeli se nao|aat vo pritvor vo [utka. Policijata s$ u{te traga po sinot na Ramkovski, Hedi i ~etvorica stranski dràvjani. Site se osomni~eni za zlostorni~ko zdruùvawe, dano~no zatajuvawe i perewe pari. Spored organite na progonot firmite nelegalno zarabotile 18 milioni evra, a so nepla} awe na danok go o{tetile buxetot za okolu 4 milioni evra.

EKSPERTITE REAGIRAAT ZA NAJAVITE ZA USTAVNI IZMENI

SOBRANIETO DONESE ÊTIRI NOVI EKONOMSKI ZAKONI! obr anieto bez rasprava gi razgleda predlog-zakonite za izmenuvawe i dopolnuvawe na zakonite za smetkovodstvo na neprofitnite organizacii, za vr{ewe uslugi, brz transfer na pari, za za{tita na potro{uva~ite pri dogovori za potro{uva~ki krediti i za administrativni taksi, site vo prvo ~itawe i zaklu~i deka moè da se dadat na natamo{no ~itawe. Izmenuvaweto i dopolnuvaweto na Zakonot za smetkovodstvoto za neprofitnite organizacii e so cel realno da se iskaè vrednosta na dolgoro~nite sredstva koja e osnova za nivno klasificirawe kako siten inventar koj se otpi{uva ednokratno, bez da se otpi{uvaat vo tekot na nivniot korisen vek. Osnovnite re{enija {to se predlagaat se realno iskaùvawe na vrednosta koja dolgoro~nite sredstva treba da ja imaat vo momentot na nivnata nabavka za da se klasificiraat kako siten inventar koj se otpi{uva ednokratno i usoglasuvaweto so Zakonot za prekr{oci vo pogled na visina i raspon na globite, vodeweto postapka za poramnuvawe i odreduvawe na nadle`niot sud kako organ koj ja vodi prekr{o~nata postapka. Izmenite vo Zakonot za vr{ewe uslugi brz transfer na pari se vo nasoka na implementirawe na merkite za unapreduvawe na kaznenata politika i podobruvawe na delovnata klima vo Republika Makedonija.So izmenata i dopolnuvaweto na Zakonot za vr{ewe na uslugi brz transfer na pari se vr{i podelba na prekr{ocite vo ~etiri grupi i toa: polesni i pote{ki prekr{oci storeni od davatel na usluga brz transfer na pari i polesni i pote{ki prekr{oci storeni od subagent. I izmenite vo Zakonot za za{tita na potro{uva~ite pri dogovori za potro{uva~ki kredit se vo nasoka na implementirawe na merkite za unapreduvawe na kaznenata politika i podobruvawe na delovnata klima vo Republika Makedonija.

USTAVOT E BIBLIJA, NE MO@E DA SE MENUVA PO @ELBA! MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

ez nikakvi konsultacii, nitu so koalicionite partneri, a u{te pomalku so opozicijata, pratenicite u{te vo ponedelnik, najprvo preku komisiska rasprava, }e go razgleduvaat predlogot na ministerstvoto za pravda za ustavni izmeni. So izmenite }e se simne zabranata za ekstradirawe na makedonski dr`avjani storiteli na krivi~ni dela od oblasta na organiziraniot kriminal i korupcijata, a insistiraweto na niv, od pravda go "pravdaat" so neophodnosta za usoglasuvawe na makedonskoto so evropskoto zakonodavstvo. No, vo niv, ne se opfateni barawata nitu na opozicijata, nitu na vladeja~kata DUI –

predloènite izmeni se samo po tek na VMRO-DPMNE. êstoto posegawe po promena na Ustavot spored ekspertite go izramni zna~eweto na najvisokiot praven akt so obi~no liv~e hartija. "Go napravivme Ustavot eden obi~en prazen list hartija vo koj sekoj moè da si napi{e {to saka. Prvo, za da se posegne po Ustavni izmeni treba da se napravi edna podlaboka stru~na i politi`ka analiza. Najprvo, da se lociraat "è{kite" to~ki onamu kade {to navistina ne moè na drug na~in da se re{at problemite i so dobro koncipirani izmeni da se pristapi kon otvorawe na Ustavot", veli profesorkata Renata Deskovska. Spored nea, mnogu e te{ko da se napravat kvalitetni ustavni izmeni koi nema da zadiraat vo drugi ustavni odredbi i poradi koi moè povtorno da se slu~i da bide neophodno da se napravi nova promena. "Namesto Biblija kako {to treba da pretstavuva Ustavot, toj stana liv~iwa od

èlbi koi }e po~nat i da si protivre~at edno na drugo. Izmena samo zaradi izmena pretstavuva neseriozen odnos kon Ustavot", dodava Deskovska. O d v l a d e j a~ ka ta V M R O – DPMNE ne odgovorija zo{to ne gi povikaa site politi~ki partii na liderska sredba na koja }e se razgovara za predloènite izmeni. Premierot Gruevski, koga inicira{e izmeni vo oblasta na sudstvoto lani, tvrde{e deka vo nikoj slu~aj nema da go “~epne” Ustavot po koe bilo pra{awe, ako pritoa ne se izgradi me| upartiski konsenzus. Praksata pokaùva deka pri sekoj obid za ustavni izmeni sekoja partija predlaga svoi predlozi za Ustavot da se menuva vo "paket". Od DUI velat deka s$ u{te se na idejata za bandenterov princip pri noseweto na odlukite na Ustavniot sud i noseweto na Buxetot. #Vo princip, koga se otvora Ustavot treba da se imaat predvid mnogu barawa {to }e bidat ispora~ani od mnogu

strani – i od vladeja~kite partii i od opozicijata. Ustavnite izmeni }e bidat uspe{ni samo dokolku bidat prifateni i barawata koi }e gi imaat i ostanatite partii", veli Safet Neziri od DUI. Deka ne postoi politi~ki konsenzus za ustavnite izmeni potvrduvaat i od opozicionata SDSM. Izvori od Partijata za "Kapital" komentiraat deka neseriozno i nedopustlivo e da se izmenat pravata na Ustavot bez konsultacii, a osobeno ne, ako pritoa, ne se napravi i za niv, najva`nata izmena, za otstranuvawe na minsiterot za pravda od Sudskiot sovet. "Vladeja~kata partija i pokraj toa {to ima apsolutno mnozinstvo vo Sobranieto ne smee da si dozvoli da posegne po izmeni bez da dobie poddr{ka od site politi~ki fatori vo dr`avata. Protnuvaweto na ustavni izmeni na mala vrata e drsko", velat od SDSM.

KAPITAL / 11.01.2011 / VTORNIK

Kompanii / Pazari / Finansii

VLADATA NE JA KOMENTIRA OPASNOSTA [TO DOA\A OD GRCIJA

PREGLED VESTI SKOPSKIOT AERODROM GI PRENASO^UVA LETOVITE KON OHRID

IMA LI CRNA REKA DOVOLNO VODA ZA ÊBREN, N GALI[TE I PELAGONIJA?! Ekspetite predupreduvaat deka Grcija moè da ja komplicira izgradbata na êbren i Gali{te ako Makedonija ne propu{ta dovolno voda od Crna Reka vo Vardar kon Solunskiot zaliv KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

ema stav vo Vladata vo vrska so mo`nosta Grcija da ja us l o`ni iz gradbata na hidrocentralite êbren i Gali{te poradi zagrozuvawe na vodniot potencijal na Crna Reka. Od ekonomskite resori vo Vladata nitu ja potvrduvaat nitu ja otfrlaat ovaa mo`nost. Ne sakaat javno da komentiraat dali imaat precizna strategija za vodniot potencijal na Crna Reka za slednite 50 godini, koja treba da bide dokaz deka Makedonija so izgradbata na êbren i Gali{te, 12 mali i sredni hidrocentrali po te~enieto na Vardar i navodnuvaweto na Pelagoniskoto pole nema da gi zagrozi me|unarodnite propisi i }e ispu{ta dovolno voda od Vardar kon Solunskiot zaliv. Od Vladata samo istaknuvaat deka, bidej}i s$ u{te ne e potpi{an dogovor so nitu eden investitor za izgradba na dvete najzna~ajni hidrocentrali vo zemjava, ne moàt da zboruvaat za mo`no prekr{uvawe na me|unarodnoto vodno

pravo. Eksperti od zemjava predupredija deka Grcija moè da ja problematizira izgradbata na êbren i Gali{te. U{te vo 2004 godina gr~kata konsultantska ku}a Exergia S.A izgotvila nekolku studii za makedonskata Vlada, me|u koi i za êbren i Gali{te, vredni okolu 800 milioni evra, so koi davala nasoki kako da se razviva proektot. Nema komentar nitu od gr~kata ambasada vo Skopje. Profesorot vo penzija, Todor Xunov, poznava~ na me|unarodnoto vodno pravo, objasnuva deka za kakvi bilo krupni intervencii vo reìmot na prekugrani~nite reki treba da se izjasnat involviranite dràvi. “Koga se prezemaat merki za prekugrani~nite reki, treba da poistoi soglasnost od dvete strani. Vo 1956 godina, Makedonija ja potpi{a spogodbata za vodostopanskite pra{wa me|u Makedonija i Grcija, spored koja, i dvete strani treba da se informiraat za site merki koi moè da go promenat reìmot na vodite. Ne sum siguren deka Grcija ja potpi{a ovaa spogodba. U{te vo vreme na izgotvuvawe na studijata na Exergia, akademikot Petar Serafimovski vele{e deka i Grcija treba ekonomski da u~estvuva vo

Nepreciznite presmetki na ekspertite pokaùvaat deka na granicata kon Grcija, Makedonija treba da propu{ta barem 10% od ona {to protekuvalo vo poslednite 50 godini. proektot êbren i Gali{te”, objasnuva Xunov. Nepreciznite presmetki na ekspertite pokaùvaat deka na granicata kon Grcija, Makedonija treba da propu{ta barem 10% od ona {to protekuvalo vo poslednite 50 godini. Pretsedatelkata na Transparentnost Nulta Korupcija, Sla|ana Taseva, koja pred desettina godini imala uvid vo izrabotkata na studijata na Exergia S.A, smeta deka Grcija moè da gi optovari pretpristapnite pregovori i so pra{aweto za zadrùvawe na vodata vo Makedonija. Otkako minatoto leto pravoto

na pristap do voda stana edno od osnovnite ~ovekovi prava, pred Makedonija se otvoraat niza predizvici na koi odnapred tereba da se raboti. Spored energeti~arite, zemjava treba da razmisli so koja visina na branite moè da se naru{i vodniot potencijal. “Ako vo idnina stavime brani na Bregalnica i po Vardar, toga{ moè da ima problem. Ako se razmisluva strate{ki, ne veruvam deka postoi opasnost od Grcija”, velat tie. Vladata naskoro treba da objavi nov tender, koj }e pokaè kolkavi brani }e imaat êbren i Gali{te.

OPШTINITE KONTRA DR@AVATA

GRADONA^ALNICITE NE GI DAVAAT DIVOGRADBITE ZA 1 EVRO

Gradona~alnici ne prifa}aat cena od edno evro bidej}i }e nemale pari za infrastrukturno ureduvawe na op{tinite SOWA JOVANOVA

jovanova@kapital.com.mk

radona~lanicite se protiv vladinata ideja legalizacijata na divogradbite da se napravi po cena od edno evro za metar kvadraten. Tvrdat deka od ova najmnogu }e zaraboti dràvata bidej}i najgolem del od divogradbite se na dràvno zemji{te. Od op{tinite velat deka vo nivnata kasa }e nema dovolno pari za urbanizacija i podobruvawe na komunalnata infrastruktura. No, gradona~alnicite ne predviduvaat ni drugi sredstva za izgradba na komunalnata insfrastruktura vo delovite kade }e se legaliziraat divogradbite. Ekspertite, pak, ne odobruvaat dràvata da se me{a vo presmetkite na op{tinite za komunaliite i tvrdat deka ne postoi pravna osnova zakonot da se sprovede. "Merkata e populisti~ka

i nema vrska so realnosta. Ne mo`e da se dozvoli od dve ku}i edna do druga, ednata da platila 50 evra za metar kvadraten za komunalii, a drugata samo edno evro", veli Aleksandar Petreski, gradona~alnik na Ohrid. Toj tvrdi deka Zaednicata na edinici na lokalna samouprava (ZELS) bara sekoja op{tina sama da ja odreduva visinata na komunalnite taksi. "Vo Ohrid, za prva zona se napla}aat po 100 evra za kvadrat i so tie pari treba da izgradime pat, trotoar, da doneseme struja i voda", tvrdi Petreski. I ostanatite gradona~alnici, duri i tie od VMRO-DPMNE velat deka so edno evro }e nemaat dovolno pari ni za detalni urbanisti~ki planovi. Univerzitetskiot profesor Miroslav Gr~ev veli deka ako predlog-zakonot pomine vo Sobranie, toj }e podnese pretstavka do Ustavniot sud za ocenka na ustavnosta. Gr~ev smeta deka se suspendira vladeeweto na pravoto i se vnesuva paralelen sistem na odlu~uvawe.

"Toa e sprotivno na pravniot poredok i na zakonite za gradba, sopstvenost i za grade`no zemji{te. Ne e mo`no Zakonot da se sprovede za {est meseci. Vladata ne moè{e 300.000 li~ni karti da izraboti za toa vreme, a ne da gi legalizira divogradbite", tvrdi Gr~ev. Spored nego, procedurata predviduva sekoj poedine~no da pora~a proektna dokumentacija, da se izraboti geodetski elaborat, a dokolku e dràvno zemji{te da go kupi ili dooformi, i celata dokumentacija da ja podnese do komisija {to }e odlu~uva za sekoj predmet. Gr~ev tvrdi deka e nevozmo`no ova da zavr{i za {est meseci. Spored Ministerstvoto za transport procedurata za legalizacija }e se odviva efikasno i brzo poradi toa {to potrebni bile samo pet dokumenti: uverenie za dràvjanstvo, dokument za priklu~ok na struja, geometriski elaborat, imoten list i dokument za priklu~ok za voda. Ekspertite presmetale deka dokumentacijata {to treba

da ja podnesat gra|anite }e ~ini pribli`no 1.000 evra, iako za legalizacija na 100 metri kvadratni }e platat samo 100 evra. “Jasno e deka geodetite }e imaat dobra zarabotka i toa e legalno, no delot {to }e go sobere op{tinata e mnogu mal. Na primer, ako ima 50ina ku}i-divogradbi vo nekoja naselba i site platat po okolu 200 evra, op{tinata }e inkasira okolu 100.000 evra. Tie ni oddaleku nema da bidat dovolni za kanalizacija ili za pat, kako {to }e baraat gra|anite“, veli Skender Palo{i, porane{en zamenik minister za transport, koj e uveren deka zakonot }e padne na Ustaven sud poradi negoviot diskriminatorski odnos. Proektanstkite i geodetski ku}i, koi namirisaa dobra zarabotka, ve}e po~naa da nudat uslugi za legalizacija Vo brojnite internet-oglasi tie naveduvaat deka cenata na elaboratot e po dogovor, {to ostava prostor za nivna debela zarabotka. Cenite na nivnite uslugi ne se zakonski regulirani.

a Skopskiot aerodrom Aleksandar Veliki v~era nema{e sletuvawa, iako od TAV Makedonija o~ekuvaa deka popladneto soobra}ajot }e se normalizira vo dvete nasoki. Od aerodromot objasnuvaat deka pove}eto letovi gi prenaso~uvale kon ohridskiot aerodrom kade {to uslovite za rabota bile podobri. Kon ohridskiot aerodrom, Sveti Apostol i Pavle v~era se prenaso~ija letovite na Austiran Airlines, Czech Airlines, Adria Airlines, Croatia Airlines i letovite na Turkish Airlines. Ohridskiot aerodrom, pak, funkcionira nepre~eno so okolu 15 operacii dnevno. Zav~era na ovoj aerodrom se realiziraa 13 sletuvawa i poletuvawa, {to e zna~itelno pove}e ako se sporedi so prose~niot broj na letovi vo ovoj period od godinata. Spored vremenskata prognoza, povlekuvawe na maglata poradi koja be{e zatvoren skopskiot aerodrom se o~ekuva deneska popladne.

INSPEKCISKI KONTROLI VO "CENTRO TABAK" I "STRUMICA TABAK" PORADI NENAVREMENO OTVORAWE NA OTKUPNITE PUNKTOVI nspektori od pazarnata i trudovata inspekcija po~naa da gi kontroliraat otkupnite kompanii "Centro tabak" od Veles i "Strumica tabak" od Strumica, bidej}i v~era ne gi otvorile otkupnite punktovi. Izvori od Vladata velat deka ve}e od deneska i Upravata za javni prihodi }e se vklu~i vo kontrolata na otkupnite punktovi. Ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, Qup~o Dimovski vo nekolku navrati apelira{e deka Vladata }e stori s$ za celosno da se po~ituva Zakonot za tutun. Otkupot {to zakonski treba da po~ne do 15 dekemvri, mora da se vr{i na site registrirani punktovi. Onie koi nema da gi otvorat punktovite }e se soo~at so pari~ni kazni, zabrana za vr{ewe na dejnosta ili so odzemawe na licencite za otkup. Zaklu~no so 25 minatiot mesec, otvoreni bea 84 otkupni punktovi od vkupno evidentiranite 212. Prezemeni se okolu 550 toni tutun, a prose~nata cena dostigna 141,9 denari za kilogram. Najgolem intenzitet na otkupot se o~ekuva po Bo`iknite praznici. Del od tutunarite koi svojot revolt poradi, kako {to velat, niskata otkupna cena i rigoroznata, neobjektivna procenka na tutunot, go izrazuvaat so blokirawe na pati{tata vo Pelagonisko, ostanuvaat na barawata dogovorenite koli~ini da se prezemaat po najmalku 192 denara za kilogram i vo tri klasi. Lani prose~nata cena iznesuva{e 190 denari.e od javno osvetluvawe.

OP[TINA KARPO[ GO DONESE NACRT-PLANOT ZA DUP ZA KASARNA "ILINDEN" p{tina Kapro{ na poslednata sednica go donese Nacrt-planot za Detalniot urbanisti~ki plan za kasarnata #Ilinden”. Spored soop{tenieto od Op{tinata, nacrt-planot bil donesen od sovetni~kata grupa na SDSM, bidej}i na sednica na Sovetot na op{tina Karpo{, sovetni~kata grupa na VMRO-DPMNE ja napu{ti sednicata, otkako prethodno, vo eden navrat istiot plan go simna od donesuvawe. “Stanuva zbor za neadekvatna reakcija na nesoodvetno mesto. Vistinskata adresa kade {to treba da se obrati sovetni~kata grupa na VMRO-DPMNE e Katastarot za nedvi`nosti na Republika Makedonija. Ova pra{awe bespotrebno go reafirmiraat vo nekolku navrati, iako znaat deka tokmu tie se vinovni {to detalniot urbanisti~ki plan za Kasarnata #Ilinden” s$ u{te ne e donesen, se veli vo reakcijata od Op{tinata. Pribiraweto na podatocite za sekoj sopstvenik na parcela na toa podra~je e rabota na Katastarot i toa trae. Koga }e gi dobieme site sopstvenici, poedine~no }e gi informirame i postapkata za definitivno donesuvawe na DUP "Kasarna Ilinden" }e mo`e da se privede kon kraj, se dodava vo reakcijata.

TURISTI^KA BRO[URA ZA BITOLSKOTO SELO MALOVI[TA druènieto na gra|ani EKE ~ija osnovana misija e ekonomskiot, kulturen i ekolo{ki razvoj na potpelisterskoto selo Malovi{ta izraboti turisti~ka bro{ura posvetena na za~uvuvawe na starite zanaeti i afirmacija na vrednostite na seloto. “Vo bro{urata se prezentirani vrednostite na seloto, kulturnoto nasledstvo i za~uvanata arhitektura. Pomestivme skromna, no impresivna galerija koja go prikaùva seloto za period od ~etiri veka i vrz osnova na soznanijata {to gi imame za zanaeti koi svoeveremno egzistirale vo seloto izrabotivme posebni suveniri”, poso~i Risto Paligora pretsedatel na zdruènieto na gra|ani EKE. Bitolskoto selo Malovi{ta e edinstveno {to se nao|a na teritorijata na nacionalniot park Pelister.

Kompanii / Pazari / Finansii

10 MBI 10

2.290 2.288 2.286 2.284 2.282 2.280 2.278 2.276 2.274 2.272

MBID

KAPITAL / 11.01.2011 / VTORNIK

OMB

2.492 2.487

116,20

2.482 2.477

116,15

2.472 2.467

116,10

2.462 2.457

30/12/10

01/01/11

03/01/11

05/01/11

07/01/11

30/12/10

09/01/11

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

116,05 01/01/11

03/01/11

05/01/11

07/01/11

09/01/11

30/12/10 31/12/10 01/01/11 02/01/11 03/01/11 04/01/11 05/01/11 06/01/11 07/01/11 08/01/11 09/01/11 10/01/11

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

NOVINI VO TRGUVAWETO NA MAKEDONSKATA BERZA

NOVI PRAVILA ZA JAVNA PONUDA NA HARTII OD VREDNOST ZA POGOLEMA TRANSPARENTNOST Novite pravila otvoraat mo`nost za pogolem promet na berzata i za pove}e rabota za brokerskite ku}i. No, toa sepak najmnogu }e zavisi od interesot kaj kompaniite za javna ponuda na akcii ili obvrznici, bidej}i ovoj del od korporativnoto rabotewe vo zemjava e prili~no zamren fondovi Inovo status od Skopje. Pred donesuvaweto na ovie izmeni, javnata ponuda na hartii od vrednost, velat ekspertite, se sproveduvala nedovolno transaprentno, bidej}i zapi{uvaweto na ovie akcii mo`elo da se sproveduva i kaj samoto dru{tvo koe pravelo javna ponuda. Na toj na~in se slu~uvalo site ponudeni akcii nekoj kupuva~ da gi zapi{e za necela minuta. “Sega }e ima pogolema transparentnost. Porano koga se zapi{uvaa hartiite od vrednost kaj samite dru{tva nikoj nema{e uvid za toa koj e na red pri zapi{uvaweto”, veli Aleksandar Petreski, direktor na brokerskata ku}a Eurobroker od Skopje. Novite pravila otvoraat mo`nost za pogolem promet na Makedonskata berza, no i za pove}e rabota za brokerskite ku}i. No, toa sepak najmnogu }e zavisi od brojot na sprovedeni javni ponudi na hartii od vrednost. Brokerite ne se sigurni dali kaj kompaniite }e postoi interes za javna ponuda na akcii ili obvrznici, bidej}i ovoj del od korporativnoto rabotewe na makedonskite kompanii e prili~no zamren. Te{ko se re{avaat mena-

METODI PENOVSKI penovski@kapital.com.mk

avnata ponuda na hartii od vrednost od 1 januari godinava se vr{i spored novi pravila, koi gi usvoi Komisijata za hartii od vrednost na krajot od minatata godina. Celta na novite pravila e da se zgolemi transparentnosta na postapkata za javna ponuda, koja zadol`itelno }e se sproveduva na Makedonskata berza preku berzanskiot elektronski sistem za trguvawe - BEST. Toa zna~i deka ovie hartii od vrednost }e podle`at na ist tretman na trguvawe kako i tie od klasi~noto trguvawe. “Smetam deka ova e dobro re{enie, koe }e vlijae vrz pogolema transparetnost na javnata ponuda na hartii od vrednost. So ogled na toa {to trguvaweto }e se odviva preku berzata, normalno e deka }e ima efekt i vrz berzanskiot promet, no mislam deka klu~noto vlijanie, sepak, }e bide vrz pogolemata transparentnost”, veli Blagoja Mitrov, izvr{en direktor na Dru{tvoto za upravuvawe so investiciski

PARI IMA, NO SAMO ZA OBVRZNICI o obvrznici v~era na Makedonskata berza bea investirani 37,1 milioni denari, {to e duri 81% od vkupniot berzanski promet, koj iznesuva{e 45,8 milioni denari. Najtrguvana, so promet od 35,6 milioni denari, be{e ~etvrtata emisija na obvrznici za denacionalizacija. Za dva dena (5 i 10 januari) so obvrznici se istrguvani 96,7 milioni denari, so {to u~estvuvaat so 81% vo vkupniot berzanski promet od 119,4 milioni denari. Toa doveduva do zaklu~ok deka investitorite raspolagaat so pari, no barem vo momentov gi tro{at samo na obvrznici. Kaj akciite, investitorite svojot fokus go naso~ija kon akcijata na Komercijalna banka. Bea istrguvani 1.374 akcii i be{e ostvaren promet od 4,4 milioni denari. Toa se slu~i eden den pred odr`uvaweto na akcionerskoto sobranie vo Bankata, na koe treba da se odlu~uva za javna ponuda na akcii vo iznos od 15 milioni evra. Akcijata na Alkaloid, isto taka, trguvaweto go zavr{i

xerite da pribiraat kapital preku berzata, a golemo vlijanie ima i ekonomskata kriza, koja gi sru{i cenite na akciite. Biznismenite se àlat i na sloènite proceduri za emituvawe hartii od vrednost. “Vo sekoj slu~aj kako brokerski ku}i }e ni se otvori pove}e rabota. Samoto trguvawe }e se odviva preku davawe nalozi od brokerskite ku}i, a samiot proces na trguvawe }e sodrì odredeni modaliteti. Na primer, emitentot na akciite, vrz osnova na novite pravila, }e moè, donekade, da odbere koj s$ }e gi kupuva negovite akcii, dali }e saka tie da bidat kupuvani od investitori koi

sakaat pogolema koli~ina od negovite akcii ili ne”, veli Petreski. So ogled na toa {to trguvaweto }e se odviva preku samata berza, ekspertite velat deka dru{tvata emitenti na javnite ponudi na hartii od vrednost }e se soo~at i so odredeni tro{oci, no, sepak, tie nema da imaat pogolemo zna~ewe, bidej}i so ponudata na akciite preku berza postoi pogolema garancija deka nivnite akcii }e bidat otkupeni od investitorite. Spored niv, pogolemi bi bile tro{ocite dokolku samite emitenti se vpu{tat vo potraga po zainteresirani investitori za nivnite akcii.

so promet od pove}e od eden milion denari. Od nea bea istrguvani 337 akcii i be{e ostvaren promet od 1,3 milioni denari. Berzanskite indeksi beleàt pad na svoite vrednosti. Edinstveno promena nema{e kaj indeksot na obvrznici OMB, koj ostana na vrednosta od 116,2 indeksni poeni. Osnovniot berzanski indeks MBI10 zabeleà pad od 0,01% na vrednost od 2.286,35 indeksni poeni, dodeka indeksot na javnoposeduvanite dru{tva MBID ima{e pad od 0,43% na 2.481,92 indeksni poeni. Sepak, i pokraj vakvoto dvièwe na berzanskite indeksi, v~era imavme pove}e hartii od vrednost ~ii ceni rastat. Vkupno porasnaa cenite na devet hartii od vrednost, a najgolem rast od duri 410,5% ima{e cenata na akcijata na Ma{inopromet. Pad ima{e kaj cenite na ~etiri hartii od vrednost. Najgolem, od 4,3%, beleì akcijata na Arcelormittal (CRM). Nema{e promena samo kaj cenite na sedum hartii od vrednost.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ Име на компанијата Машинопромет Скопје ИДЕВЕЛОП Скопје Витаминка Прилеп Фершпед Скопје Комерцијална банка Скопје

10.01.2011 %

Износ (МКД)

1.353,00

410,57

27.060

20,00

33,33

10.000

5.000,00

6,38

250.000

42.001,00

1,94

42.001

3.250,07

0,9

4.465.600

Просечна цена (МКД)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД

10.01.2011

Отворен инвестициски фонд

Нето-имот на фонд (ден.)

1М

3М

6М

YTD

Податоците се однесуваат за

ILIRIKA JIE

28.622.512,12

6,08%

9,46%

4,14%

2,63%

2,65%

27.12.2010

ILIRIKA GRP

37.165.641,65

1,46%

5,47%

8,08%

12,54%

13,06%

27.12.2010

Иново Статус Акции

17.904.019,86

0,15%

1,05%

-6,42%

0,27%

-15,37%

05.01.2011

KD Brik

31.556.468,33

1,44%

5,41%

11,49%

0,98%

12,57%

04.01.2011

KD Nova EU

26.775.688,02

2,22%

4,68%

3,47%

-0,10%

-1,39%

04.01.2011

КБ Публикум балансиран

22.817.015,73

0,99%

3,57%

3,59%

0,84%

0,08%

04.01.2011

10.01.2011 Просечна цена (МКД)

Име на компанијата Арцелормиттал Скопје (ЦРМ) Бетон Скопје Алкалоид Скопје 0 0

Износ (МКД)

110

-4,35

53.900

6501

-1,50

65.010

3.908,49

-0,99

1.317.161

0,00

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

0 10.01.2011

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10 Вкупно издадени акции 1.431.353

BESK (2009) GRNT (2009) KMB (2009)

ХВ ALK (2009)

10.01.2011

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

3.908,49

390,18

10,02

0,89

54.562

6.501,00

341,43

19,04

0,19

Вкупно Официјален пазар

3.071.377

530,92

105,83

5,02

0,53

обични акции

2.014.067

3.250,07

533,81

6,09

0,94

Вкупно Редовен пазар

0,67

Износ (МКД)

MPT (2009)

112.382

23.999,88

Комерцијална банка Скопје

3250,07

0,90

4.465.600

REPL (2009)

25.920

38.500,00

5.625,12

6,84

0,77

Алкалоид Скопје

3908,49

-0,99

1.317.161

SBT (2009)

389.779

2.882,37

211,39

13,64

0,66

Тутунска банка Скопје Македонски Телеком Скопје Македонијатурист Скопје

10.01.2011 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена (МКД)

Име на компанијата

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

3.600,00

0,00

792.000

STIL (2009)

14.622.943

165,00

0,11

1.492,14

2,30

509,5

0,04

769.340

TPLF (2009)

450.000

3.300,00

61,42

53,73

0,97

2600

0,00

301.600

ZPKO (2009)

271.602

2.078,00

0,27

% на промена

обврзници

603.944

-37,69

обични акции

111.562

409,62

715.506

-27,81

29.086

22,30

29.086

22,30

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ponedelnik - 10.01.2011)

KAPITAL / 11.01.2011 / VTORNIK

Kompanii / Pazari / Finansii

UNI BANKA GI NAMALI KAMATITE NA KREDITITE NI banka gi namali kamatnite stapki za kreditite za fizi~ki lica i za dozvoleni pre~ekoruvawa na transakciskata smetka za eden procenten poen. Od bankata informiraat deka se namaleni kamatite na site denarski plasmani za gra|anite i na site novoodobreni krediti. Vo UNI banka o~ekuvaat ovie aktivnosti dopolnitelno da go zgolemat trendot na kreditirawe, pred s$

poradi povolnite kreditni aran`mani. Od UNI banka istaknuvaat deka i ponatamu }e se fokusiraat na lesna procedura, koja }e mu ovozmo`i na klientot vo rok od tri rabotni dena da gi dobie potrebnite sredstva. “Akcijata, pak, na hipotekarnite i stanbeni krediti, bez administrativni tro{oci kon bankata, za potro{uva~kite nenamenski krediti so rok na otplata od osum godini prodol`uva

do 31 januari 2011 godina”, izjavi direktorot na direkcijata za kreditirawe na malo, Aleksandra Keramet~ieva.

TELEKOM SLOVENIJA: INVESTICIITE VO MAKEDONIJA I KOSOVO SE PREPLATENI ovoto rakovodstvo na slovene~ki Telekom otkriva deka investiciite vo Makedonija i vo Kosovo se preplateni za re~isi 200 milioni evra, pi{uva srpskiot portal "B92". Porane{noto rakovodstvo na dr`avniot Telekom, na ~ie ~elo be{e Bojan Dremeq, pred re~isi dve godini go kupi makedonskiot operator ONE za 187 milioni evra i kosovskiot Ipko za pove}e od 200 milioni. Novoto rakovodstvo pobara dopol-

nitelna analiza na vrednosta na dvete investicii. Analizata poka`ala deka za dvete investicii se dale okolu 200 milioni evra pove}e. Srpskiot portal prenesuva deka One i Ipko vredela samo 235 milioni evra, namesto isplatenite 425 milioni evra. Ovaa informacija ja potvrdil i pretsedatelot na Nadzorniot Sovet na Telekom Slovenija. Ovie "preplateni" investicii na Telekom Slovenija se presudni za padot na vrednosta

na kapitalot na kompanijata za edna pettina. Poradi novite pazarni uslovi, slovene~kiot Telekom }e mora, me|u drugoto, da prodava del od inveticiite koi ne se od strate{ko zna~ewe za da gi namali tro{ocite za nabavka i za da go zgolemi obrtniot kapital. Slovene~kite mediumi ve}e po~naa da baraat odgovornost za precenetite inveticii, poradi toa {to zagubata na kompanijata mo`e da dostigne duri 220 milioni evra.

ME\UNARODNITE ANALITI^ARI GO SOVETUVAAT MINISTEROT ZA FINANSII

PRVIOT KVARTAL NE E POVOLEN 17.03.2010 ZA MAKEDONSKA EVROOBVRZNICA

Ministerstvoto za finansii }e emituva evroobvrznica vo prviot kvartal godinava ako uslovite se povolni. No, analiti~arite se decidni deka uslovite na me|unarodnite pazari ne se povolni za Makedonija, koja, iako ne e vo ista ko{nica so Grcija, se ocenuva niз prizmata na regionalnata perspektiva i na nea deluva virus-efektot. SPASIJKA JOVANOVA jovanova@kapital.com.mk

rviot kvartal od 2011 godina nema da bide povolen za Makedonija da emituva evroobvrznica na me|unarodnite pazari, bidej}i kamatata }e bide visoka. Ministerot za finansii Zoran Stavreski najavi deka Vladata }e emituva evroobvrznica ako uslovite se povolni. Toj ne precizira{e koi uslovi se povolni i prifatlivi za Makedonija, no tie sekoga{ se odnesuvaat na cenata {to treba da se plati za parite {to }e se pozajmat. Me|unarodnite analiti~ari ocenuvaat deka kamatata za makedonskata evroobvrznica nema da bide niska. Nepovolno vlijae virusot na bankrot {to ja zafati Grcija, a im se zakanuva na Portugalija, [panija i Italija. Iako me|unaronite rejting-agencii ne go namalija kreditniot rejting na Makedonija, zemjava se ocenuva niz regionalna perspektiva. Iako ne se stava vo ista ko{nica so Grcija, na nea deluva virus-efektot. Makedonskata evroobvrznica ne mo`e da izvle~e korist nitu od kineskata zainteresiranost za evropskite evroobvrznici

zatoa {to Kina saka da gi spasi samo golemite evropski zemji, koi za nea se golemi potro{uva~i. Zatoa se postavuva pra{aweto dali & se isplati na Makedonija da emituva evroobvrznica, po koja cena treba da go napravi toa i koga? “Vo prviot kvartal od 2011 godina, Vladata na Republika Makedonija }e gi proveri uslovite na pazarot. Dokolku postojat povolni uslovi, bi se razgledala mo`nosta za izdavawe evroobvrznica”, odgovorija od Ministerstvoto za finansii. Iako Vladata pri krajot na 2010 se zadolì so 480 milioni evra i kaj MMF, tie pari nema da gi koristi za finansirawe na buxetskiot deficit. Ministerot Stavreski i premierot Nikola Gruevski postojano ja dràt otvorena mo`nosta za zadolùvawe i so evroobvrznica. PAZAROT NA KAPITAL E MNOGU NESTABILEN Me|unarodnite analiti~ari ocenuvaat deka me|unarodniot pazar s$ u{te e mnogu nestabilen za dolgoro~ni evropski obvrznici. “Ne zna~i deka ne moè da se emituva evroobvrznica, no taa ima svoja cena. Pazarot na kapital, osobeno za perifernite zemji od Evropa, ne e povolen. Za Makedonija s$

e isto kako i lani. Pazarot e nestabilen i ima mnogu negativni rizici. Prognozite za Evropa se deka vo 2011 ima pove}e {ansi da bidat polo{i uslovite. Dopolnitelno vlijae vlo{uvaweto na ekonomijata vo SAD”, veli analiti~ar na me|unarodnite pazari na kapital. Spored nego, fakt e deka Makedonija treba da se zadolì za da go finansira buxetskiot deficit od 190 milioni evra. Toj sugerira da se razmisli {to e podobro za zemjava, da se zadolùva so skapa evroobvrznica ili da pobara poevtini krediti od me|unarodnite finansiski institucii. Ovaa dilema be{e prisutna i minatata godina, koga Vladata planira{e da emituva evroobvrznica vo vrednost od okolu 300 milioni evra, no se otkaà poradi visokata cena. Makedonija ne zema ni kredit od MMF ili Svetskata banka, no dràvata se zadolùva{e na doma{niot pazar, od kade {to sobra stotici milioni evra. Poradi ova, Ministerstvoto za finansii be{e kritikuvano od biznis-zaednicata zatoa {to gi “prinuduva{e” bankite namesto vo krediti parite da gi plasiraat vo sigurni dràvni zapisi. Dali vo zemjava s$ u{te ima finansiski potencijal za kreditirawe na dràvata? “Na Makedonija & trebaat pari, bidej}i ima buxetski deficit.

KAMATITE ZA GR^KITE OBVRZNICI DOSTIGNAA REKORDEN MAKSIMUM Kamatite za gr~kite obvrznici dostignaa nov rekorden maksimum. Razlikata me|u kamatite za gr~kite obvrznici i germanskite, koi slu`at kako referenca na tie pazari, za prvpat e 10 procentni poeni. V~era{niot rekord e pred aukcijata na obvrznici so {estmese~en rok na dospevawe od 1,5 milijardi evra, {to se zema kako va`en test za doverbata na finansiskite pazari. Slovenija pak planira da izdade evroobvrznica vo vrednost od 1,5 milijardi evra, so rok na dospevawe od 10 godini. Emisijata }e zavisi od situacijata na pazarot. Sloven~kite mediumi pi{uvaat deka vladata za ovaa namera pregovarala so bankite Berklis, Doj~e bank, Goldman Saks, HSBC i NLB.

Nema dovolno prihodi za da go finansira, pa mora ili da gi namali rashodite ili da se zadol`i nadvor. Doma{ni izvori nema, bidej}i doma{niot pazar ne e tolku dlabok za da ja popolni dupkata vo buxetot”, veli na{iot izvor. Spored nego, ima {ansi Kina da se zainteresira za makedonskata evroobvrznica, no tie se mnogu mali. “Makedonija e irelevantna za Kina. Kinezite se pojavija, bidej}i privatnite investitori begaat od rizi~niot kapital. Interesot na Kina e poradi potrebata evropskata ekonomija da ostane stabilna. Toa e golema politi~ka odluka na Kina, bidej}i evropskata ekonomija e golem potro{uva~ za Kina. No, zasega toa se samo zborovi {to doa|aat od Kina. Tie mora da preminat vo akcija”, komentiraat analiti~arite. MAKEDONIJA EMITUVA[E DVE EVROOBVRZNICI Makedonija lani saka{e da emituva evroobvrznica na Londonskata berza preku britanskata HSBC i {vajcarskata Kredit suis. Tie bea izbrani preku direkten povik od Ministerstvoto za finansii. Vo 2009 godina, pak, Ministerstvoto za finansii izvr{i emisija na evroobvrznica vo vrednost od 175 milioni evra. Rokot na dospevawe na evroobvrznicata e januari 2013 godina. Kuponskata kamatna stapka koja be{e postignata iznesuva 9,875 otsto. Makedonskata evroobvrznica ja kupija najmnogu investitori od Velika Britanija (59,9%), a potoa od [vajcarija (11,3), Brazil (8,6%), Avstrija (6,9%),

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

4,00%

СКИБОР

2,70%

3,61%

4,35%

5,30%

Ломбарден кредит

5,50%

МКДОНИА

2,40%

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност Банка

КУРСНА ЛИСТА

3м

6м

12м

24м

Стопанска

5,50%

6,25%

6,50%

9,15%

9,65%

61,5354

Комерцијална

5,50%

6,50%

6,80%

9,60%

10,00%

46,5719

НЛБ Тутунска

5,00%

6,30%

6,70%

9,50%

9,70%

Среден курс

36м

Држава

Валута

ЕМУ

евро

САД

долар

В.Британија

фунта

72,5397

Швајцарија

франк

48,7718

Канада

долар

46,5542

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

46,5648

61,65

49,7

во денари

Извор: НБРМ

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Danska (5,1%), Germanija (3,1%), Grcija (2,9%), Beneluks (1,5%) i od drugi zemji (0,7%). Glavni kupuva~i bea dru{tva za upravuvawe so sredstva, penziski i investiciski fondovi. Vo toj moment vkupniot javen dolg na Makedonija iznesuva{e 1.721,9 milioni evra, odnosno 25,9% od BDP. Vladata ja “prodava{e” evroobvrznicata so najavi za prose~en ekonomski rast od 2005 do 2008 od 4,8% i prose~na inflacija od 3,6%, kako i nizok nadvore{en javen dolg od 17% od BDP. Spored poslednite podatoci od Minis-

terstvoto za finansii zaklu~no so noemvri 2010 godina, vkupniot javen dolg na Makedonija iznesuva 2.389,7 milioni evra, {to e 34,2% od BDP. Nadvore{niot javen dolg iznesuva 1.448 milioni evra. Ova se polo{i performansi otkolku vo 2009. Podobren e samo kreditniot rejting na Makedonija, koj go merat Standard i purs i Fi~, od BB negativen vo BB stabilen. Toa be{e vtora evroobvrznica izdadena od Makedonija. Prvata se najde na pazarot vo 2005 godina i se trguva{e vo podolg period, a baraniot prinos dostiga{e i do 14% godi{no.

Vo 2009 godina, Ministerstvoto za finansii emituva{e evroobvrznica vo vrednost od 175 milioni evra, so rok na dospevawe januari 2013 godina i kuponskata kamatna stapka od 9,875%.

Fokus

KAPITAL / 11.01.2011 / VTORNIK

Fabrikata Karne M e ve}e izgradena i podgotvena za proizvodstvo, a naskoro }e & se pridru`at i ostanatite fabriki

Pekarata Amigo naskoro }e go dobie svojot vistinski izgled po primerot na Karne M

KRIZATA NE GO SPRE^I AMBICIOZNIOT PROEKT NA PET KOMPANII

NIKNAA PRVITE FABRIKI VO INDUSTRISKATA ZONA VO GOST METODI PENOVSKI penovski@kapital.com.mk

mbiciozniot proekt na pette gostivarski kompanii Karne M, Interkafe, Damjan stil, Amigo i Elkom za izgradba na proizvodstveni pogoni vo privatnata industriska zona vo gostivarskoto selo Zubovce, poleka, no sigurno, ja gleda svetlinata na denot. Vo predelot pod [ar Planina ve}e nikna fabrikata na Karne M, vo sopstvenost na mladiot pretpriema~ Mihajlo Mihajlovski, a postaveni se temelite i na ostanatite ~etiri kompanii. “Site pet kompanii na nekoj na~in sorabotuvame me|usebe i sme povrzani, iako stanuva zbor za sosema razli~ni proizvodstveni dejnosti. Ima proizvodstvo na meso, kafe, leb i pe~iva, elektromaterijali i moduli, kako i obrabotka na materijali od èlezo. Gledano od sega{en aspekt, izgleda deka e mnogu lesno da se dogovori realizacija na idejata za izgradba na zonata, no, sepak, ne e taka, bidej} i stanuva zbor za firmi na koi treba da im bide pogoden investiciskiot interes. Samata èlba da se investira pobedi i veruvam deka n$ ~eka podobro utre. Moè slobodno da kaàm deka na{ata posvetenost na realiziraweto na svoite proekti ni pomogna donekade da zaboravime na krizata. Vlegovme vo edna pobedni~ka faza i na na{ite sostanoci zboruvavme samo za na{ite pobedni~ki rezultati, {to be{e dopolnitelen motiv da istraeme vo namerite“, veli Mihajlovski. NAJSTARATA KOMPANIJA POSTOI 17 GODINI Najstarata kompanija me|u niv, Elkom, postoi ve}e 17 godini. Taa

Celokupnata povr{ina na koja }e se gradat ovie fabriki iznesuva 5.560 metri kvadratni. Ako se sudi po povr{inata, navistina stanuva zbor za mala industriska zona, a, prvi~no, investitorite mislele deka celata investicija }e iznesuva okolu eden milion evra. No, investiciite na samo dve fabriki ve}e ja pominaa sumata od dva milioni evra proizveduva elektromaterijali i moduli. Bukvalno 90% od proizvodstvoto vo Gostivar zavisi od ovaa kompanija, odnosno od nejziniot servis. Spored Mihajlovski, taa kompanija, vsu{nost, e bazata na Karne M. “Nie nikoga{ ne se pla{evme za nabavka na koja bilo ma{ina i od kade bilo, bidej}i znaevme deka zad nas stojat Elkom i Damjan stil. Sorabotkata so pekarnicata Amigo se bazira na toa {to taa e sopstvenik na restoran za brza hrana vo Gostivar. Glavnata drskost i hrabrost za celiot proekt be{e nametnata od Interkafe. Tie prvi se vpu{tija vo razvoj, prvi zedoa krediti i prvi gi vratija, pa ni pomognaa vo ru{eweto na barierata za i nie da go napravime toa. Iako me smetaat za promotor na ovaa ideja, sepak, taa si dojde sosema prirodno. Relizacijata ne e voop{to lesna i mora da se borime za da uspeeme. Tamam rabota sega da potklekneme“, raska`uva Mihajlovski. Rastot i razvojot na negovata kompanija Karne M, kako i postavuvaweto nova struktura, ovozmo`ile sozdavawe tim i idei, koi rezultirale so po~nuvawe na ovoj investiciski proekt. “Oficijalno startuva{e na 3 septemvri 2009 godina, koga be{e postaven i kamen-temelnikot. Idejata za investirawe vo Zubovce be{e razgledana u{te vo tekot na 2008 godina. Toga{ po~navme za prv pat da aplicirame vo ministerstva

za da gi vidime mo`nostite za dobivawe na zemji{teto. Prvi~no, idejata ni be{e da kupime privatno zemji{te vo edno drugo selo, me|utoa, ni pobaraa golema cena. Potoa se obrativme kaj Mane Jakovleski, koj ni dade ideja deka dokolku navistina sme seriozni i sakame da rabotime ne{to zaedni~ko, zemji{te da pobarame od dr`avata. Toga{ ve}e definitivno be{e odlu~eno da se realizira idejata”, veli Mihajlovski. Za kompletirawe na celata dokumentacija na investitorite im bila potrebna re~isi 1,5 godina, po {to sleduvala licitacija za proda`ba na dr`avnoto zemji{te. “Toa be{e i najstra{niot moment, bidej}i ni be{e strav da ne u~estvuva nekoj drug vo licitacijata. Sepak, s$ zavr{i kako

{to treba, bidej}i zemji{teto koe go dobivme, vsu{nost, be{e eden golem rid za koj potro{ivme okolu 60.000 evra za da go raskopame i osposobime za gradewe. Vistinska avantura be{e da se isturka celata ovaa rabota do kraj, no ni{to ne dozvolivme da n$ spre~i, nitu, pak, da n$ pokoleba”, se prise}ava Mihajlovski. Prv kamen-temelnik vo zonata postavila Karne M, a vedna{ potoa i Amigo. Vo juni 2010 godina kamen-temelnik postavile i proizvoditelot na elektri~na oprema Elkom i na metali Damjan stil. Naskoro toa treba da go napravi proizvoditelot na kafe i zrnesti proizvodi, Interkafe. INVESTIRAWETO NE ODI SEKOGA[ SPORED PLANOT Celokupnata povr{ina na koja }e

se gradat ovie fabriki iznesuva 5.560 metri kvadratni. Ako se sudi po povr{inata, navistina stanuva zbor za mala industriska zona, a prvi~no investitorite mislele deka celata investicija }e iznesuva okolu eden milion evra. “Samo investicijata na Karne M ja pomina taa suma. Dosega imame investirano pove}e od 1,5 milioni evra. Investicijata na Amigo pomina 500.000 evra. Drugite kompanii, isto taka, se anga`irani ne samo na zavr{uvawe na grade`nite raboti, tuku i na nabavka na proizvodstvena oprema. Infrastrukturno, patot i snabduvaweto so voda se zavr{ena rabota. Vo toj kontekst, sakam da ja

MIHAJLO MIHAJLOVSKI SOPSTVENIK NA KOMPANIJATA ZA PROIZVODSTVO NA MESO KARNE M “Site pet kompanii na nekoj na~in me|usebe sorabotuvame i sme povrzani, iako stanuva zbor za sosema razli~ni proizvodstveni dejnosti. Ima proizvodstvo na meso, kafe, leb i pe~iva, elektromaterijali i moduli, kako i obrabotka na materijali od èlezo. Gledano od sega{en aspekt, izgleda deka e mnogu lesno da se dogovori realizacija na idejata za izgradba na zonata, no, sepak, ne e taka, bidej}i stanuva zbor za firmi na koi treba da im bide pogoden investiciskiot interes. Samata èlba da se investira pobedi i veruvam deka n$ ~eka podobro utre. Moè slobodno da kaàm deka na{ata posvetenost na realiziraweto na svoite proekti ni pomogna donekade da zaboravime na krizata. Vlegovme vo edna pobedni~ka faza i na na{ite sostanoci zboruvavme samo za na{ite pobedni~ki rezultati, {to be{e dopolnitelen motiv da istraeme vo namerite.”

no.

KAPITAL / 11.01.2011 / VTORNIK

Uspehot na ovaa investicija se dol`i na re{itelnosta na pette investitori – firmite Karne M, Interkafe, Damjan stil, Amigo i Elkom. Za kompletiraweto na celata dokumentacija na investitorite im bila potrebna re~isi 1,5 godina

TOP 10 BIZNIS ZNIS - DOGOVORI

OD AVIOKOMPANIJA NA MAMA I TATO, SAUTVEST ERLAJNS STANA AVIOPREVOZNIK NA BIZNISMENITE septemvri minatata godina, Sautvest Vo Erlajns plati 1,4 milijardi dolari za da ja prezeme aviokompanijata ErTran. So toa, Sautvest ja zgolemi flotata, no i destinaciite. Brojot na vrabotenite vo kombinirata kompanija pak, dostigna blizu 45.000

Vedna{ do Karne M i pekarata Amigo ve}e niknuvaat objektite i na drugite investitori

TIVAR

potenciram dobrata sorabotka so gradona~alnikot na Zubovce, Bajram Kadria”, veli Mihajlovski. Toj se nadeva deka so proizvodstvo }e po~ne naskoro, bidej}i ve}e se kompletirani najva`nite fazi od grade`nite raboti. ^ekaat dogovor so EVN, so koja sorabotkata odela dobro. O~ekuva celata rabota da zavr{i naprolet, od {to zavisi i startot na proizvodstvoto. Novata oprema za proizvodstvo ve} e ja nabavile, a prioritet im e da po~nat so programa na proizvodstvo na polutrajni mesni proizvodi. Perspektivata ja gledaat vo proizvodstvo na trajna programa, vo {to planiraat da investiraat

vo naredniot period, za {to e izgraden i poseben prostor vo novata fabrika. So toa Karne M }e go zaokru`i procesot na proizvodstvo na mesni i suvomesni proizvodi, po {to planira da po~ne i so izvoz. Najnoviot brend koj se trudat da go ra{irat na pazarot e doma{niot kolbas “baba `ivka”, koj e bez konzervansi i aditivi. Idejata za formirawe na kompani-

PORADI KRIZATA, INVESTICIITE SEKNAA I VO GOSTIVAR Za àl, momentalno vo Gostivar edinstvena investicija vo ovoj kraj, po podolgo vreme, e proektot vo koj se involvirani pette kompanii Karne M, Interkafe, Damjan stil, Amigo i Elkom. Gostivar porano vaè{e za bogato mesto blagodarenie na negovite pe~albari. “Krizata si go napravi svoeto i toa se po~uvstvuva i vo Gostivar, koj be{e navistina posebno mesto vo odnos na razvojot, blagodarenie na pe~albarite. Sega ve}e ne e taka. Toa e najzabele`livo kaj investiciite, bidej}i mnogu mal broj lokalni biznismeni investiraat. Sepak, vo gradot ima vistinski biznismeni koi nemaat zapreno so investicii, no kapitalni investicii koi moàt bitno da go zgolemat kapitalot na firmata nema”, veli Mihajlovski.

“DESET GODINI NA DESETTI VO MESECOT DELAM PLATA” Na edna anketa za izbor na pretpriema~ na godinata, na pra{aweto zo{to misli deka tokmu toj treba da bide izbran za ovaa nagrada, Mihajlovski odgovoril: “Zatoa {to 10 godini so red na desetti vo mesecot davam plata!”. “Dr`am do principi i mislam deka toa go gledaat i go sledat moite vraboteni i go prenesuvaat preku nivnata posvetenost i profesionalnost vo rabotata. Nikoga{ ne go optovariv Karne M so investicijata za da ne mo`e da gi pokrie tro{ocite i da isplati plati. Celata investicija e bazirana na sopstveni sredstva”, veli Mihajlovski.

jata Karne M se rodila vo 1990 godina. Negovata sopruga, na negovo insistirawe, se zapi{ala na biotehnolo{kiot fakultet, prehranbena nasoka, i ottoga{ kaj niv zaìveala èlbata za formirawe na kompanijata. Taa se realizirala vo 1999 godina, a prvite proizvodi na kompanijata na pazarot izlegle vo noemvri 2000 godina. Kako firma, Karne M postoi od 2001 godina i ottoga{ navamu postojano beleì rast. “Po~navme so tri vraboteni, a sega imame okolu 30. Vo novite prostorii }e ni bide potrebna nova rabotna sila. Sega{nite kapaciteti iznesuvaat okolu tri tona dnevno, {to e mnogu stabilno za ova vreme na kriza. Sekoja godina beleìme rast, a imavme vo me|uvreme i edna investicija vo 2005 godina, koga go pro{iruvavme stariot pogon. Vo 2008 godina zabeleàvme rast duri od 118%“, veli Mihajlovski. Spored nego, glavnite pri~ini za uspehot se dobriot tim i kvalitetniot proizvod. “Koga site me pra{uvaat zo{to tokmu sega investiram vo objekt od 3.000 metri kvadratni rabotna povr{ina, jas im velam deka s$ e vozmo`no koga e kontrolirano. Poentata e deka ~ovek treba da raboti, da se educira i ako s$ e pod kontrola, ima golema {ansa da uspee, bez razlika za kakvo vreme i opkruùvawe stanuva zbor”, pora~uva Mihajlovski.

viokompaniite ne ostanaa imuni na branot na sklu~uvawa biznisdogovori koj go zafati svetot minatata godina. Vo borbata za prevlast na amerikanskiot pazar, Upravniot Odbor na Sautvest Erlajns, vo septemvri minatata godina se soglasi da go prezeme negoviot daleku pomal rival ErTran za 1,4 milijardi amerikanski dolari. So toa, Sautvest uspea da go pro{iri geografskiot region za sproveduvawe na letovi, zna~itelno zajaknuvaj}i ja pozicijata na amerikanskiot pazar. Po nekolkumese~ni pregovori, rakovodnite na Sautvest Erlajn i ErTran ednoglasno go odobrija kupoproda`niot dogovor. "Denot koga oficijalno go sklu~ivme ovoj dogovor be{e najvozbudliviot den za na{ite vraboteni, za na{ite potro{uva~i kako i za site op{tini na koi im sluìme. Kako se pribliùvame do 40godi{ninata od na{eto postoewe, prezemaweto na ErTran ni pretstavuva mo`nost za zgolemuvawe na prisustvoto na kompanijata na pazarite kade {to prethodno imavme mal broj letovi. So ova, Sautvest prezede zna~aen ~ekor za ponatamo{en razvoj na kompanijata", izjavi izvr{niot direktor na Sautvest Erlajns, Geri Keli. So prezemaweto, Sautvest Erlajn otvori okolu 8.000 rabotni mesta koi }e treba da odgovorat na ekonomskite i kompetitivnite predizvici vo avioindustrijata. Tuka se vklu~eni i vrabotuvawa na novi 200 piloti i 300 stjuardesi, so koi brojot na vraboteni vo ovie kompanii }e se zgolemi na 42.700. Pokraj brojot na vrabotenite, Sautvest go zgolemi i brojot na avioni. Po~na da nudi avionski karti so poniski ceni i po~na da se obra}a na pogolem broj destinacii {irum SAD. Do pred prezemaweto, Sautvest ima{e nekolkugodi{na stagnacija vo odnos na investiciite. Nekolku godini gi koriste{e samo avionite od tipot Boing 737, za da gi izbegne tro{ocite za odrùvawe na novi avioni i za obuka na pilotite. So spojuvaweto na dvete kompanii, flotata na ova aviokompanija dostigna okolu 700 avioni, so kapacitet od po 122 patni~ki mesta. "So pro{iruvaweto na na{ata mreà i probivaweto na novite pazari, Sautvest za prv pat }e po~ne so redovna linija od aerodromot na Atlanta i }e gi koristi uslugite na amerikanskiot aerodrom Ronald Regan, preku koj

}e gi prenesuva patnicite do prestolninata Va{ington. Najgolem novitet e toa {to }e gi koristime uslugite na Wujor{kiot aerodrom La Gardia. Kombiniranoto rabotewe na kompaniite ni ovozmoì i probiv na aerodromite vo Karibite i pograni~no Meksiko", potencira{e Keli. So prezemaweto, na Sautvest mu se otvora moènost da go zgolemi profitot i da gi ostvari finansiskite prognozi za ovaa godina. Pokraj ovie povolnosti, Sautvest najavuva deka }e ja pro{iri ponudata na aviobileti so niski ceni za pogolem broj destinacii na doma{niot pazar, {to, pak, treba da im go zgolemi godi{niot {teden fond na potro{uva~ite. Spored ekonomskata analiza na grupacijata Kambel- Hil Aviej{n, samo pro{iruvaweto na uslugite na Sautvest Erlajns na atlantskiot aerodrom, moè da pridonese za rast na brojot na patnicite na ovaa kompanija do dva miliona. So ova, {tedniot vlog na patnicite moè da dostigne duri 200 milioni dolari, godi{no. “Satuvest, do neodamna, izbegnuva{e da gi opsluùva preopteretenite aerodromi vo severozapadna Amerika. Prezemaweto na ErTran pretstavuva golem vlez na tie pazari. Sautvest pove}e ne e kompanija na mama i tato – Sautvest stana aviokompanija na bizsnimenite”, veli Alen Bender, profesor po aeronautika pri aeronauti~kiot univerzitet Embri-Rild vo Dejtona Bi~, Florida. Sautvest, koja po~na da leta vo 1971 godina, zad sebe ima dve prezemawa. Vo 1985 godina za prezede Mjus Er za 60,5 milioni dolari, a vo 1993 godina ja prezede Moris Er za koja isplati 134 milioni dolari vo akcii. Petnaesettina godini podocna, Sautvest ja izgubi bitkata od Ervejs Holdings Ink vo namerata da go prevze Frontir Erlajns. Za vreme na globalnata ekonomska kriza, Sautvest ostana edna od retkite amerikanski aviokompanii koja ostvari minimalni zagubi. Negativniot profit koj kompanijata go ostvari vo tretiot kvartal od 2010 godina, be{e prva zaguba za Sautvest vo poslednite 17 godini. Sevo ova ja pravi Sautvest petti najgolem avioprevoznik vo Amerika spored brojot na pominati milji. Za razlika od nea, ErTran se najde na osmoto mesto. Kombiniraniot prevoznik na Sautvest i ErTran, pak, kotira na ~etvrtoto mesto vedna{ zad Junajted Erlajns i Kontinental. prodolùva

Komentari / Analizi

KAPITAL / 11.01.2011 / VTORNIK

SPINUVAWE NA DIVOGRADBITE Mo`e

da se licitira so najmalku u{te 50-ina pra{awa na koi treba da se dobie odgovor, no su{tinata nema da se promeni. Krajnata cel na predlog-zakonot za legalizacija na divogradbite e dràvata da dojde do mnogu pari i toa ne ednokratno, a pritoa da se poentira politi~ki. [to bi kaàle Amerikancite “sekoga{ s$ e vo parite” po kvadrat? Vtoro, zo{to ne se legaliziraat i zgradite, ~ija brojka ne e zanemarliva? Treto, dali administracijata e podgotvena da go sprovede ovoj zakon od aspekt na procesuirawe na dokumentite koi u{te sega e jasno deka nema da bidat 5-6, kako {to najavi ministerot Janakieski? Naredno pra{awe e dali vo podgotvuvaweto na dokumentite se analiziral diskriminatorskiot pristap kon onie koi dosega legalno gradele i se steknale so sopstvenost, a koi platile i 100-kratno povisok nadomest za komunalii? Kone~no, dali }e se dozvoli legalizacija na onie gradbi koi se nao|aat na lokacii koi se od po{irok javen interes? Moè da se licitira so najmalku u{te 50-ina pra{awa na koi treba da se dobie odgovor, no su{tinata nema da se promeni. Krajnata cel na ovoj Zakon e dràvata da dojde do mnogu pari i toa ne ednokratno, a pritoa da se poentira politi~ki. [to bi kaàle Amerikancite “sekoga{ s$ e vo parite”. Taka se sretnuvame so spinuvawe na informacijata za potrebata od re{avawe na ovoj problem i toa vedna{, a

pinuvawe na informacija podrazbira kreirawe odredena situacija, koja ~esto i nema zdrava logika, no ima cel preku brzo plasirawe da go svrti vnimanieto na javnosta vo druga nasoka. ^esto se sproveduva preku koristewe nakloneti mediumi, a efektite se razli~ni. Otprilika vaka izgleda i noviot predlog-zakon za legalizacija na divogradbite. Idejata sama po sebe e odli~na. Spored odredeni procenki pove}e od 60% od ku}ite vo Makedonija se divogradbi. Vo mnogu gradovi celi maala se divogradbi. Problemite povrzani so grade`nata nedisciplina se bildaa do nivo na nepodnoslivost. Stanuva jasno deka ovoj problem edna{ mora da se re{i. Vladata prezema inicijativa i so Zakon, koj se izglasa vo Sobranieto vo mart, }e po~nat aktivnostite za legalizacija na ku}ite i na delovnite objekti koi se divogradbi. Sumirano, vo javnosta se postavuvaat pet pra{awa. Prvo, kako e odredena visinata na nadomestot za legalizacija od samo edno evro

ve}e odnapred e jasno deka od ova }e profitiraat poedinci sopstvenici na divogradbi, urbanistite koi }e rabotat na podgotvuvawe na dokumentacijata i dràvata. ]e elaboriram. Najgolemiot del od divogradbite se nao|aat na dràvno zemji{te. Pri legalizacija na divogradbata, ovie gra|ani }e mora da go otkupat zemji{teto po pazarni ceni, koi vo Skopje se dviàt i do 15 evra. Posebno se visoki cenite za dooformuvawe na zemji{teto ako del e vo sopstvenost na gra|aninot, a drugiot del e na dràvata. Tie so poslednite zakonski promeni od septemvri 2010 godina se dviàt od 200 do 400 evra za eden metar kvadraten vo centralnoto gradsko skopsko podra~je. Za da se legalizira gradbata, }e bide potrebno da se izgotvi i geodetski i urbanisti~ki elaborat, koj vo prosek e okolu 500 evra. Kone~no, celata postapka }e moè da se izvede samo od sopstvenicite ~ii gradbi se vklopuvaat vo GUP i DUP. Finansiskite analizi pokaùvaat deka i pokraj èlbite, mnogu ograni~en broj gra|ani }e ja zadràt po~etnata euforija. Da zeO

Da se pozanimavame sega so golemite brojki, koi go krijat glavniot interes na dràvata za ovaa legalizacija. Pokraj politi~kite poeni, glavniot interes e povrzan so priliv na sredstva po osnov na proda`ba na dràvnoto zemji{te, no u{te pove}e so danokot na imot koj vo momentot ne go pla}aat, a so legalizacijata }e go pla} aat sopstvenicite. Dokolku 60% od ku}ite se divogradbi, pretpostavkata e deka za 30% od niv }e ima interes za legalizacija. Brojkata od 70.000 novolegalizirani gradbi nosi vo prosek prihodi po osnov na danok na imot od prose~no 60 evra godi{no. Toa se novi dosega neodano~eni prihodi vo visina od 4,2 milioni evra godi{no. Vo presmetkite treba da se vklu~at i industriskite objekti koi gi podignuvaat vrednostite, verojatno do nivo od {est milioni evra. Glavniot dobitnik vo ovaa konstelacija e dràvata, koja po osnov na legalizacija bi zarabotila pove}e od 250 milioni evra ednokratno, a sekoja godina po u{te sedum milioni evra. Geodetite i urbanisti~kite biroa }e trijat race so 20-ina milioni evra do-

meme eden primer za Skopje. Prose~na golemina na divogradba e 150 m2, na zemji{te koe naj~esto e vo dràvna sopstvenost, so dvor od 100m2. Vo postapkata na legalizacija sopstvenikot na divogradbata }e treba da izdvoi 500 evra za elaborat, 3.900 evra za otkup na zemji{teto od dràvata i u{te 200 evra za razni administrativni taksi. Vkupno 4.600 evra, vo slu~aj da nema potreba od dooformuvawe na parcelata, koga iznosot odi do, nepodnoslivi, nekolku iljadi evra plus. Logi~no e pra{aweto kolkav broj od gra|anite koi imaat divogradbi gi imaat ovie sredstva? Mnogu malku. Gledano od drug agol, sepak se raboti za bespravno graden objekt za koj mora da se platat komunalii i da se vklopi vo DUP. Zatoa, pra{aweto dali ima sredstva za legalizacija ili ne, vo su{tina ne e problem na dràvata. Voedno e i krajno diskriminatorski vo odnos na site gra|ani koi se sopstvenici na legalni objekti, a za koi platile desetkratno povisok iznos. Za sporedba tie za ist legalen objekt platile najmalku 25.000 evra. K

D-r RUBIN ZAREVSKI Konsultant za strate{ki menaxment i univerzitetski univerz r itetski profesor prof r fesor f r

polnitelni prihodi. Cenata }e ja platat gra|anite koi imaat sredstva vo visina od pove}e od 4.000 evra za legalizacija na semejni ku}i i dopolnitelni sredstva za danok na imot. Tie vsu{nost i treba da bidat zadovolni, bidej}i evtino bi pominale vo odnos na site tie koi za komunalii platile po 30, 50, 100 ili 150 evra po kvadrat. Fokusot na problemot e {to vakvite zakonski inicijativi, koi se plasiraat so etiketata za re{avawe na socijalnite problemi, vsu{nost go ru{at pravniot sistem na dràvata. Vpro~em, vo taa nasoka ne mi e jasno kakva e logikata na postoewe socijalen faktor vo legalizacijata na postoe~kite industriskite kapaciteti koi se divogradbi. So netrpenie gi o~ekuvame oficijalnite podatoci za realizacijata na otkupot na dràvno zemji{te. Nema da za~udi dokolku i ovoj zakon vo predloènata forma }e ja ima istata sudbina. O

4 FEVRUARI 2011 - SPECIJALEN PRILOG

BIZNIS KONSALTING MAKEDONSKITE KONSULTANTI ZA SU[TINATA NA INOVATIVNOSTA KAKO NOV KONCEPT VO DELOVNOTO RAZMISLUVAWE I DELUVAWE KAKO EFIKASNO DA GO INTEGRIRATE MARKETINGOT I SOCIJALNITE MEDIUMI VO RABOTEWETO VO NASOKA NA ZGOLEMENA PRODA@BA I POGOLEMA PREPOZNATLIVOST NA VA[ATA KOMPANIJA? KOLKU ^INI IMPLEMENATCIJATA NA ODREDEN STANDARD? JAVNO - PRIVATNO PARTNERSTVO POTENCIJALI, MO@NOSTI ZA KOMPANIITE, ZAKONSKA RAMKA, SOVETI ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ^ITAJTE VO SPECIJALNIOT PRILOG BIZNIS KONSALTING KOJ KE IZLEZE NA 4 FEVRUARI 2011 VO NEDELNIKOT KAPITAL.

ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 2551 441; LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

Balkan / Biznis / Politika

VRA]AWE NA VOENATA INDUSTRIJA NA SRBIJA NA SVETSKATA SCENA

rpskata voena industrija se vra}a na svetskata scena na golema vrata, pi{uva britanski "Ekonomist". Severna Afrika e glavnata meta na srpskiot izvoz, a novata godina mo`e da donese golemi dobivki, pi{uva "Ekonomist", citiraj}i go srpskiot minister za odbrana, Dragan [utanovac, deka Srbija e blizu do

potpi{uvawe na dogovor vreden 500 milioni dolari za izgradba na voeni bolnici vo najmalku edna arapska dr`ava. [utanovac, isto taka, se nadeva deka Srbija }e osvoi dogovor vreden 400 milioni dolari za modernizacija na 149 tenkovi M-84 koi porane{na Jugoslavija gi izvezla vo Kuvajt vo 1991 godina.

KAPITAL / 11.01.2011 / VTORNIK

BUGARIJA PRODAVA LUKSUZNI HOTELI ugarija na proda`ba objvi nekolku luksuzni hoteli i restorani, a me|u najprivle~nite ponudi e kompleksot vreden 16 milioni dolari vo poznatiot bugarski zimski turisti~ki centar Pamporovo i lanecot restorani za brza hrana Ola vo Sofija. Za razlika od 2009 godina, koga pazarot be{e

Dokolku Srbija go dobie kuvajtskiot dogovor, del od rabotite najverojatno }e bidat podeleni me|u bosanski, hrvatski i slovene~ki kompanii, navede [utanovac.

preplaven so mali moteli i ku}i za gosti, sega vo prv plan izleguvaat biznisponudite vredni milioni dolari, pi{uva sofiskiot vesnik "Standard", povikuvaj}i se na ponudite objaveni na me|unarodnata internet-stranica “Biznis na proda`ba”. Spored brokerite, vo minatata godina kriza-

ta najmnogu gi pogodila golemite hoteli, barovite i restoranite, a pritisnati od dolgovite sopstvenicite se prinudeni da gi prodadat po sekoja cena. Bugarite najmnogu se nadevaat na bogatite Rusi, koi preku kupuvaweto nedvi`nini sakaat da se pribli`at do Evropskata unija.

BOJAN RADUN

PRETSEDATEL NA SRPSKATA ASOCIJACIJA NA MENAXERI

VLADATA DA INVESTIRA VO INFRASTRUKTURA I DA GO POTTIKNE IZVOZOT

Prviot ~ovek na asocijacijata na srpski menaxeri o~ekuva popozitivna godina i dopolnitelen optimizam {to bi trebalo da rezultira so zgolemena ekonomska aktivnost

010 godina ja odbeleàa tri klu~ni ote`nuva~ki faktori: kursna nestabilnost, op{ta nelikvidnost i ponatamo{en pad na slabata kupovna mo} na potro{uva~ite. Tuka go dodavam i op{tiot trend na rast na cenata na repromaterijalite na svetskiot pazar,- izjavi Bojan Radun vo intervju za “Politika”. Vo Srbija vo 2010 godina, i pokraj site pote{kotii, moè{e pozitivno da se raboti i da se zarabotuva, tvrdi Bojan Radun, nov pretsedatel na Srpskata asocijacija na menaxeri (SAM) i izvr{en direktor na kompanijata Nektar od Ba~ka Palanka. Nektar lani ja zgolemi proda`bata za 10%, a izvozot za 25%. Novonazna~eniot pretsedatel za predupreduvaweto deka 2011 godina }e ja odbeleì problemot so likvidnosta na ekonomijata veli: "Neophodno e da se ima relativno stabilen kurs na dinarot i negova predvidlivost, bidej}i nie sme edinstvena dràva vo jugoisto~na Evropa koja ima golem pad na lokalnata valuta {to neminovno vlijae na inflacijata, nestabilnost na cenite i tro{ocite na finansirawe. Toj za fleksibilniot kurs na sprskiot dinar veli deka e potreben fleksibilen kurs i pazarna vrednost na valutata, no padot da bide predvidliv i delumno kontroliran. Kako uspeavte i pokraj vakvite okolnosti? Prvo, bevme podgotveni na toa deka potro{uva~ite pove}e }e se orientiraat kon poeftinite proizvodi, pa gi formiravme vo toj segment trudej}i se da ovozmoìme maksimalen kvalitet. Izminatata godina be{e o~igledno deka na na{iot pazar }e se vidat efektite i na svetskata

i na doma{nata tranziciska kriza. Imate li vpe~atok deka nekoj saka da ve izbrka od Srbija, kako {to se àlat nekoi od biznismenite? Apsolutno ne, no smetam deka biznis klimata treba da se podobri. Na koj na~in? Ekonomistite predupreduvaat deka 2011 godina }e ja odbeleì problemot so likvidnosta na ekonomijata. Neophodno e da se ima relativno stabilen kurs na dinarot i negova predvidlivost bidej}i nie sme edinstvena dràva vo jugoisto~na Evropa koja ima golem pad na lokalnata valuta {to neminovno vlijae na inflacijata, nestabilnost na cenite i tro{ocite na finansirawe. Mislite deka fleksibilniot kurs ne e dobro re{enie? Treba da imame fleksibilen kurs i pazarna vrednost na valutata, no padot mora da bide predvidliv i delimi~no kontroliran, bidej}i i ovaa godina ni pokaà deka, bez ogled na nekoi ekonomski teorii, kursot sepak vlijae na inflacijata. Ako na toa dodademe deka golem broj od kompaniite se zadolèni vo evra, toga{ kursnite razliki, mnogu od kompaniite }e gi dovedat vo zona na neprofitabilnost. Na koe nivo va{ata kompanija go proektira{e kursot vo planovite za 2011 godina? Seu{te ne sme go indeksirale dinarot, bidej}i se trudime, i uspevame, site devizni obvrski da gi pokrivame so prilivite od izvoz. Kolku pati moravte da gi koregirate cenite poradi kursni razliki? Dva pati, a vo odnos na prethodnata 2009 godina, toa

e vo prosek 10%. [to drugo osven predvidliviot kurs e neophodno za oporavuvawe na ekonomskata aktivnost? So ogled na op{tata nelikvidnost, prodolùvaweto so subvencionirani krediti vo doma{nata valuta e neophodno barem u{te edna godina, dodeka ne po~nat da se pokaùvaat pogolemi trendovi na rast na ekonomskata aktivnost vo zemjata. Na koj na~in bi trebalo da se iskoristat finansiskite potencijali na dràvata vo podignuvawe na proizvodstvoto? Mislam deka mora intenzivno da se pomaga razvojot i rastot na realnoto proizvodstvo i izvozot na proizvodi so pogolema dodadena vrednost. Nie ne sme dovolno golema zemja, nitu bogata so prirodni resursi, da moème da ìveeme samo od izvoz na sirovini i osnovni zemjodelski proizvodi. Prioriteti na srpskata ekonomija treba da bidat zemjodelstvoto i prehranbenoto proizvodstvo. Sekako, investiraweto na dràvata vo infrastrukturata koja }e go podobri kvalitetot na ìvot na gra|anite i }e go olesni rastot na ekonomska aktivnost, sekako deka treba da prodolàt. Ako agrarot e na{a golema {ansa, kako toa da go iskoristime? So agrarot najbzo moème da dojdeme do podobri rezultati. Dràvata bi trebalo preku razni olesnuvawa, subvencii i poddr{ka da ja motivira ekonomijata i da investira vo agrarot za da se ostvarat pogolemi prihodi. Na primer da bidat pogolemi olesnuvawata i subvenciite za zgolemuvawe na obrabotlivi povr{ini pod sistemot za navodnuvawe. Momentalno

VO GRCIJA 37% POMALKU REGISTRIRANI AVTOMOBILI o Grcija, poradi ekonomskata kriza, brojot na registrirani avtomobili opadna za 37,1% vo 2010 godina, soop{ti dr`avniot zavod za statistika. Vo soop{tenieto se naveduva deka minatata godina se registrirani okolu 153.000 novi i polovni avtomobili, vo sporedba so 2009 godina, koga se registrirani 244.000.

Vo 2009 godina e zabele`an pad od 17,3% vo odnos na 2008 godina. Koga }e se zemat predvid i kamionite, avtobusite i motociklite, brojot na registracii lani e namalen za 37,1%. Zdru`enieto na uvoznici i prodava~i na avtomobili objavi deka gr~kiot pazar na avtomobili padnal na nivo od devedesetite godini i deka ekonomskata

kriza odnela 15.000 rabotni mesta vo ovoj sektor vo poslednite dve godini, prenesuva agencijata ANA. Minatata godina Vladata usvoi ostri merki za da izbegne bankrot. Tie opfa}aat zgolemuvawe na danokot i cenata na gorivoto, dodeka na voza~ite im se prepora~a pove}e da gi koristat sredstvata za javen prevoz.

sme edna od dr`avite so najmala pokrienost na obrabotlivo zemji{te so sistemi za navodnuvawe, a od druga strana imame isklu~itelno visoki taksi i smetki za navodnuvawe. Toa e malku apsurdno. Koga gi slu{ate politi~arite kako govorat za merkite za zazdravuvawe na doma{nata ekonomija, dali prepoznavate samo dobra namera, ili i mo`nost ne{to da se napravi? Znam deka resornoto ministerstvo ve}e raboti na toa kompaniite da dobijat mo`nost da se unapredi finansiraweto na proizvodstvo na zemjodelski proizvodi i da bidat sigurni deka taa rabota }e bide dovedena do kraj. Dali ste optimist vo vrska so zazdravuvaweto na srpskata ekonomija? Iskreno, mislam deka ima mesto za optimizam, zatoa {to smetam deka nekoe dno

postignavme vo 2010 godina, a postojat izgledi i {ansi dokolku se prodade Telekomot i dokolku bidat realizirani u{te nekoi stranski investicii koi se prakti~no dogovoreni, likvidnosta da se zgolemi. Toa }e dovede do pogolema ekonomska aktivnost, pred se vo sektorot na mali i sredni kompanii koi vo najgolema mera ja so~inuvaat na{ata ekonomija. Isto taka postojat {ansi vo prvata polovina od 2011 godina nekoi zemji od regionot da zapo~nat so Srbija da go primenuvaat dogovorot za slobodna trgovija koi go prifatija so potpi{uvawe na CEFTA dogovorot. Dokolku toa se slu~i, toa e zna~ajno otvorawe na pazarot za u{te desetina milioni potencijalni potro{uva~i za na{ata kompanija. [to i sovetuvate na srpskata vlada? Ne e moja uloga da davam

SLOVENE^KI ELAN SE PODGOTVUVA ZA PRIVATIZACIJA

lovene~koto dr`avno pretprijatie PDP bara me|unaroden sovetnik {to }e ja vodi privatizacijata na Elan. Mnozinskiot sopstvenik na ovoj pro~uen slovene~ki proizveduva~ na skii, Elan od Beguwe, ponudite za me|unaroden sovetnik gi o~ekuva do krajot na ovoj mesec. PDP povikot go upati kon

pove}e od 30 me|unarodni finansiski institucii. Izvr{niot direktor na PDP, Matej Golob Mecele veli deka dokapitalizacijata na Elan, koj neodamna zavr{i so procesot na ste~aj, od strana na mo`en strate{ki partner vsu{nost ne e potrebna, no bi bila dobredojdena za novi proekti. Toj dodava deka

soveti na vladata. Neka ne begaat od nas i neka ne slu{nat. Smetam deka investiraweto vo infrastrukturata i potiknuvawe na izvozot e dobar plan, no mnogumina od ~lenovite na SAM, sakaat da vidat i konkretni potezi deka taa namera navistina postoi. [to mislite za noviot buxet? Smetam deka predvideniot deficit ne e neodr`liv, no ona {to najmnogu mi se dopadna vo prezentacijata na noviot buxet e planot buxetskiot deficit od godina vo godina da se namaluva. Dali 2011 godina }e bide podobra za ekonomijata no i za gra|anite na Srbija? Mislam deka 2011 godina }e bide malku popozitivna od 2010 godina. Dokolku toa se slu~i, toa mo`e da vlee nekoj dopolnitelen optimizam {to bi trebalo da rezultira so zgolemena ekonomska aktivnost.

ne e isklu~eno noviot sopstvenik da dobie mnozinski sopstveni~ki udel, dokolku e dobra ponudata. Spored minatogodi{nite podatoci, Elan ostvaril 80 milioni evra. Negovata “zimska divizija” ima{e milion evra dobivka, dodeka nauti~kiot sektor zabele`a tri milioni evra gubitok.

Balkan / Biznis / Politika

KAPITAL / 11.01.2011 / VTORNIK

GERMANCITE I ITALIJANCITE NAJZAINTERESIRANI ZA INVESTIRAWE VO SRBIJA irektorot na Agencijata za stranski investicii i promocija na izvozot na Srbija (SIEPA), Bo`idar Laganin, izjavi deka zasega se zainteresirani okolu 100 stranski kompanii za investirawe vo Srbija. Najgolem interes poka`uvaat kompaniite od Germanija i Italija. Laganin istakna deka 30% od investitorite go razgleduvaat investiraweto vo avtomobilskata industrija, a me|u najaktivnite sogovornici za investirawe se tri ju`nokorejski kompanii, koi ja posetija Srbija vo dekemvri.

“SIEPA vo 2011 godina }e stavi akcent na privlekuvawe na investitori vo sektorot na avtomobilskata i elektronskata industrija i informaciono komunikacionite tehnologii”, izjavi Laganin.

GRCIJA SO NAJGOLEMA MO@NOST ZA BANKROT ajgolema mo`nost za bankrot, duri 59%, vo slednite pet godini ima Grcija, spored analiti~kata ku}a “CMA vi`n”. Sledat Venecuela so 51%, Irska so 41% i Portugalija so 36% mo`nost za bankrot. Hrvatska ima 17%, a Slovenija spored ova merewe postignala tri pati pomala mo`nost za

bankrot so 6,7%. Najmala {ansa za bankrot vo narednite pet godini imaat tradicionalno stabilnite skandinavski zemji Norve{ka, Finska i [vedska. Spored presmetkite na ovaa ku}a, mo`nosta za bankrot na ovie zemji iznesuva 3%. Vo Avstrija e izmerena 9% mo`nost za bankrot, Italija 19%, a vo Ungarija 24%.

ANALITI^ARITE DAVAAT ODGOVOR

ZO[TO BUGARIJA TREBA DA SE OTKA@E OD BELENE?

“Diskusiite se ograni~uvaat na deklarativni izjavi za energetska stabilnost, dodeka va`nite odluki se donesuvaat netransparentno i kratkovidno. Voznemiruva~ki e {to proektot koj ~ini edna ~etvrti na od bugarskiot BDP ja ignorira duri i elementarnata ekonomska logika. So ovoj tekst sakame da gi razjasnime pette mita okolu Belene {to gi slu{ame od politi~arite”, tvrdat Ivan Kotev i Jan Odrih.

1,2%

ELENA JOVANOVSKA ugarskite analiti~ari Ivan Kotev i Jan Ondrih vo neodamna objavenata analiza na internet-stranicata na bugarskiot Institut za pazarna ekonomija gi rasvetlija, kako {to tvrdat, pette mita okolu nuklearnata centrala Belene. Tie ne se soglasuvaat so stavot na politi~arite deka centralata }e proizveduva evtina struja, }e gi zadovoli raste~kite energetski potrebi na Bugarija, }e go zgolemi izvozot na elektri~na energija, }e garantira energetska bezbednost na zemjata i deka poradi dosega potro{enite 613,6 milioni evra, proektot ne treba da se prekinuva. PROIZVODSTVO NA EVTINA STRUJA Vo momentov Kozloduj i drugite stari centrali navistina proizveduvaat evtina struja, no samo zatoa {to ogromnite prvi~ni tro{oci za izgradba ne se vklu~eni vo cenata. Vo cenata na megavat ~as se vklu~eni samo operativnite tro{oci, tro{ocite za gorivo i za obrabotka na otpadocite. Toa nema da bide slu~aj i za Belene. Spored presmetkite na Me|unarodnata energetska agencija izramnetite tro{oci za izvoz vo ^e{ka, Slova~ka i Ungarija variraat me|u 51 i 80 evra za megavat ~as. Ako se primenat istite presmetki za Bugarija, toga{ Belene }e treba da prodava struja po cena me|u promenlivi (21 evro) i totalni tro{oci (51-80 evra). Toa e me|u

e maksimalnoto zgolemuvawe na potro{uva~kata na elektri~na energija do 2020

tri i deset pati poskapo otkolku {to vo momentov prodava Kozloduj. Ako Vladata navistina saka vo proektot da se vklu~i privaten evropski investitor, toga{ treba da ja preispita regulacijata nad energetskot pazar. Edna od mo`nostite e deka Dr`avnata regulatorna komisija za energija i voda }e prestane da gi regulira golemoproda`nite ceni na elektri~nata energija, no so ogled na toa deka reguliranite nivoa se neprirodno niski vo Bugarija, ova }e dovede do zna~itelno zgolemuvawe na cenite. Vtora opcija e da se odredi golemoproda`na cena za Belene spored varijabilnite proizvodstveni tro{oci (na primer, 17 evra vo ^e{ka). Ovaa opcija }e gi namali investiciite vo ostanatite energetski izvori so pogolemi varijabilni tro{oci. Tretata mo`nost e da se

odredi reguliranata cena spored vkupnite proizvodstveni tro{oci (od 51 do 80 evra), {to sekako }e gi privle~e energetskite kompanii. No, bidej} i nereguliranite industriski ceni (46,53 evra) se pod vkupnite proizvodstveni tro{oci, dano~nite obvrznici }e mora da ja platat razlikata i taka da ja subvencioniraat izgradbata na centralata. ZADOVOLUVAWE NA ENERGETSKITE POTREBI NA ZEMJATA Da se gradi nuklearna centrala od dva gigavati za da se re{at fiktivni energetski problemi e lo{o planirawe. Prvo, ne se o~ekuva su{tinski rast na potro{uva~kata na elektri~na energija. Spored najagresivnite predviduvawa na Nacionalnoto Elektrostopanstvo na Bugarija (NEK), do 2020 godina potro{uva~kata nema da raste pove}e od 1,2% godi{no. Namesto kon

SRBIJA I EU ]E POTPI[AT BILATERALEN PROTOKOL ZA LIBERALIZACIJA NA PAZAROT NA STOKI I USLUGI rpskiot vicepremier, Mla|an Dinki}, i evropskiot komesar za trgovija, Karel de Guht, denes vo Brisel }e potpi{at bilateralen protokol za liberalizacija na pazarot na stoki i uslugi me|u Srbija i Evropskata unija (EU) vo ramkite na ~lenstvoto na zemjata vo Svetskata

trgovska organizacija (STO). Bilateralnite pregovori za liberalizacija na pazarot na stoki i uslugi me|u Srbija i EU ne se vodea direktno, kako vo slu~ajot so drugite zainteresirani ~lenki na STO, bidej}i Belgrad ve}e potpi{a Spogodba za stabilizacija i asocijacija so

EU i prethodno Dogovor za trgovija i trgovski pra{awa. Potpi{uvaweto na bilateralniot dogovor e va`en za idniot proces za zavr{uvawe na bilateralnite pregovori so ostanatite zemji-~lenki na STO, {to zna~i deka procesot za ~lenstvo na Srbija vo STO ve}e e vo finalna faza.

novi kapaciteti, vnimanieto treba da se naso~i kon podobruvawe na energetskata efikasnost na zemjata, koja e skoro {est pati polo{a od prosekot vo Evropskata unija (EU). Ako bugarskata ekonomija rabote{e spored prose~noto nivo na EU za energetski intenzitet, toga{ godi{nata za{teda na energija }e be{e ednakva na proizvodstvoto na 16 centrali kako Belene. Vtoro, dr`avata ve}e ima isplanirano 2,4 gigavati dopolnitelni kapaciteti, koi }e gi zamenat centralite {to se pred zatvorawe, koristej}i obnovlivi izvori, kako solarna energija ili veter. Pokraj toa, mnogu e polesno stotina mali firmi da baraat sredstva za svoi proekti za obnovliva energija, otkolku siroma{na dr`ava so sreden krediten rejting da sobere devet milijardi evra za dva atomski reaktori. Treto, mo`nosta

za uvoz na struja nepotrebno se pretstavuva kako ne{to sramno. Momentalno Bugarija obezbeduva 70% struja od uvoz. Ako, na primer, ne postoi Belene i Bugarija odrùva sli~en deficit pri 1,2% godi{en rast na potro{uva~kata, toga{ investicijata od 6,4 do 9 milijardi evra }e bide dovolna da se pokrie deficitot na elektri~na energija za slednite 2736 godini. Bez Belene dràvata nema da se optovaruva so ogromni i nepotrebni investivcii, a potro{uva~ite }e imaat li~en interes da ja podobrat energetskata efikasnost. CENTRALATA ]E IZVEZUVA STRUJA Nikoj ne moè da predvidi kolkava }e bide pobaruva~kata za struja koga }e bide gotova Belene. Centralata e premnogu golema za potrebite na lokalniot pazar i zatoa treba da se potpira na izvoz. Sosednite zemji brzo ja zgolemuvaat mo}-nosta na svoite kapaciteti i nerazumno e da se o~ekuva deka }e se odrì nivoto na bugarskiot izvoz na struja. Na Balkanot se gradat golemi proekti so pove}e od 8.500 megavati. Ako ja dodademe i Turcija, koja pred nekoj mesec potpi{a dogovor so Atomstrojeksport za izgradba na nuklearka od 4,8 gigavati,

toga{ e malku verojatno deka vo slednite deset godini nekoj }e ima potreba da uvezuva struja od Bugarija. ZAGARANTIRANA ENERGETSKA BEZBEDNOST Ako definirame “energetska bezbednost” kako diverzifikacija na rutata i dostava na energija, toga{ “Belene” ne ja ispolnuva zada~ata. Navidum, za da se distancirame od povtoruvawe na ruskata gasna kriza, dr`avata sklu~uva dogovor so ruski kooperant, koj }e gradi centrala po ruska tehnologija koja {to }e se napojuva so rusko gorivo. Ako, pak, energetskata stabilnost ja definirame preku namaluvawe na zavisnosta od uvoz na energetski resursi so “nestabilni i nekontrolirani ceni”, toga{ Belene ne ja ispolnuva nitu ovaa zada~a. Cenata na uranot 2006 godina be{e 40 dolari, 2007 godina stigna do 138 dolari, za povtorno da padne na 50 dolari, kolku {to e i denes. Stabilna cena e iluzija. VE]E SE POTRO[ENI 613 MILIONI EVRA Se procenuva deka za Belene dosega se potro{eni od 600 milioni do milijarda evra, glavno za konsultanti i oprema. Ako proektot se prekine vo ovaa faza, toa se zagubeni pari. Vo ekonomijata ova odnesuvawe e poznato kako sunk cost fallacy ili, bukvalno, frlawe dobri pari po lo{i. Sekoja racionalna investicija bara periodi~no ocenuvawe na profitabilnosta i ako o~ekuvanite dobivki se negativni, proektot se stopira i taka se namaluva {tetata.

JOSIPOVI] I DADE ROK NA KOSOR DO JUNI rvatskiot pretsedatel, Ivo Josipovi}, vo razgovor za "Poslovni dnevnik" izjavi deka dokolku pregovorite so Evropskata unija ne zavr{at do juni, toga{ Vladata }e treba da ja preispita svojata pozicija i odgovornost. Iako ne saka da ja komentira i ocenuva rabotata na Vladata, toj za prv pat dade rok do koj bi trebalo da se dr`at Kosor i nejzinite

ministri. “Za ovaa Vlada osobeno se va`ni ekonomskiot rast i zavr{uvawe na pregovorite so EU, {to o~ekuvame da se slu~i vo juni. Ako do toga{ ne zavr{at pregovorite, Vladata treba da ja preispita svojata pozicija i odgovornost”, veli Josipovi} i dodava deka toa e najmalku {to mo`e da napravi edna odgovorna Vlada, dokolku ne gi ostvari celite {to

samata si gi zacrtala. “U{te pogolem napredok postignavme vo regionot. Vo dobra merka gi popravivme odnosite so sosedite, posebno so Srbija i Bosna i Hercegovina, no ne ~eka u{te mnogu rabota”, veli Josipovi}, naglasuvaj}i deka e osobeno va`na promenata na op{testvenata klima, rabotata na USKOK, kako i stavovite na premierot Jadranka Kosor.

Svet / Biznis / Politika

KREDITITE VO [VAJCARSKI FRANCI, NAJPRIVLE^NI ZA POLJACITE, UNGARCITE, AVSTRIJCITE I HRVATITE

KINA ]E DOZVOLI JAKNEWE NA NACIONALNATA VALUTA

o poslednoto trimese~je od minatata godina, u~estvoto vo kreditirawe vo {vajcarski franci vo odnos na vkupniot broj na krediti se zgolemi za 34,3% vo Ungarija, 20% vo Polska, 13,6% vo Avstrija i 13% vo Hrvatska, se veli vo izve{tajot na {vajcarskata banka UBS. Vo odnos na koli~estvoto pari, najvisoki krediti podignale Poljacite, vo vrednost od okolu 54 milijardi franci, po niv, Ungarcite so 36 mili-

jardi franci, pa Hrvatite so 7 milijardi franci, istaknuvaat od UBS. Ovaa pojava na podignuvawe na krediti vo {vajcarska valuta zapo~na vo 2004 godina, poradi poniskite kamati na kreditite od {vajcarskite banki, nasproti enormno visokite kamati od nacionalnite banki, poradi {to i golem broj od gra|anite se odlu~ija na takov ~ekor. Neodamne{niot rast na vrednosta na {vajcarskiot

frank gi zapla{i gra|anite koi podignale krediti vo ovaa valuta. Najpogodeni se gra|anite na Isto~na Evropa, bidej}i kako {to raste vrednosta na {vajcarskata valuta, nivnata mese~na rata se zgolemuva. Dodeka vrednosta na francite gi nadmina drugite valuti za okolu 20% vo tekot na 2010 godina, mese~nite rati na kreditite isplateni vo ovaa valuta se zgolemija za 50%.

ina }e dozvoli jaknewe na nacionalnata valuta vo odnos na dolarot, vo tekot na 2011 godina, od okolu 5%, so cel da se spravi so potencijalnata inflacija koja i se zakanuva. Kineskite biznis-vesnici prognoziraat deka rastot na vrednosta na juanot }e se odviva so brzo tempo vo tekot na prvata polovina od 2011 godina. Od druga strana, pak,

GERMANSKIOT VESNIK "HANDELSBLAT" GI IZBRA NAJDOBRITE

EKSON MOBIL, PETROLEUM I EPL BEA NAJDOBRITE KOMPANII VO 2010 Germanskiot vesnik "Handelsblat" gi izbra najdobrite 100 kompanii vo svetot spored nivnata berzanska vrednost. So vrednost od 376 milijardi dolari na prvo mesto e nafteniot gigant Ekson mobil. Na vtoro mesto se pozicionira{e kineskata Petro~ajna, a tretoto mesto mu pripadna na IT gigantot Epl.

jakneweto na nacionalnata valuta }e pridonese za namaluvawe na cenite na uvoznite dobra i uslugi. So toa bi se namalile {tetnite posledici od poskapuvaweto na surovinite na me|unarodniot pazar i bi se ubla`ile inflatornite pritisoci. Investitorite prognoziraat deka za edna godina, kineskata nacionalna valuta }e ima za

KAPITAL / 11.01.2011 / VTORNIK

3% pogolema vrednost vo odnos na dolarot, od sega{nata. Od druga strana, zamenik ministerot za trgovija na Kina, Xeng Jaoping, predupreduva deka potencijalnata aprecijacija vo mala mera }e pridonese za namaluvawe na kineskiot suficit na trgovskata razmena me|u Kina i SAD, {to pretstavuva postojan primerok za nesoglasuvawa me|u ovie dve svetski sili.

DVA, TRI ZBORA “Nie sme ubedeni deka me|unarodniot monetaren sistem e izlo`en na silni pritisoci koi nema da popu{tat, svetskata neuramnote`enost nema da is~ezne prirodno, postojat silni rizici od nestabilnost na razmenata. Zatoa G20 treba da go stavi ova pra{awe na dnevniot red. Po ovaa to~ka nie nema da popu{time.” NIKOLA SARKOZI

predsedatel na Francija

BORO MIR^ESKI ermanskiot vesnik "Handelsblat" gi izbra najdobrite 100 kompanii vo svetot spored nivnata berzanska vrednost za 2010 godina. Prvoto mesto & go dodeli na naftenata kompanija Ekson mobil, a vedna{ po nea na listata se najdoa kineskata Petro~ajna i amerikanskata Epl. Amerikanskiot naften gigant za prvpat se iska~i na prvoto mesto na listata 100 najgolemi koncerni spored berzanskata vrednost, ostavaj}i ja kineskata Petroleum na vtoro mesto. Minatata godina, Ekson Mobil ostvari berzanska vrednost od 376 milijardi dolari, otkako cenata na akciite vo tekot na celata godina se zgolemi za 22%. Kompanijata e osnovana vo 1870 godina od Xon D. Rokfeler vo Irving, Teksas. Denes ostvaruva profit od proda`bata na svoite proizvodi na godi{no nivo od okolu 300 milijardi dolari i ima pove}e od 80.000 vraboteni {irum svetot. Iako za vreme na recesijata i globalnata ekonomska kriza, naftenata kompanija se soo~i so istite predizvici kako i konkurentite, Ekson mobil prodol`i da se probiva na pazarite vo razvoj i, nesomneno, minatata godina uspea da ostvari profit. Minatata godina ja zavr{i i izgradbata na svoite proizvodstveni kapaciteti

vo kineskata provincija Fuxian, investicija koja ja ~ine{e Ekson Mobil blizu pet milijardi dolari. So ova, kompanijata o~ekuva zgolemuvawe na proizvodstvoto na dizel gorivo i drugi rafinirani proizvodi, koi }e ja zadovolat zgolemenata pobaruva~ka vo svetot. Na vtoro mesto na listata na "Handelsblat" se najde kineskata kompanija Petro~ajna. Ovaa kompanija za proizvodstvo na nafta i gas e najgolema vo nacionalni ramki i vrabotuva pove}e od 650.000 lica. Od nejzinoto osnovuvawe, vo 1988 godina, kompanijata se pro{iri vo 12 dr`avi od Azija, Afrika i Ju`na Amerika. Poseduva 14 ogromni pretprijatija za proizvodstvo na nafta i gas i 14 za rafinirawe nafta i prerabotka na hemikalii. Vo 2009 godina, kompanijata go dostigna i rekordot vo proizvodstvo na nafta i gas vo svetot. So ne{to pomala berzanska vrednost, od okolu 302 mijardi dolari, na treto mesto na ovaa lista se najde informati~kotehnolo{kiot gigant Epl.

GODI[NATA PLATA NA STIV XOBS I PONATAMU IZNESUVA EDEN DOLAR zvr{niot direktor na amerikanskiot informati~ko-tehnolo{ki gigant Epl, Stiv Xobs, vo 2010 godina primil plata od samo eden dolar. Ovoj simboli~en nadomestok, Xobs go dobiva u{te od 1997 godina, iako vo me|uvreme pazarnata vrednost na negovata kompanija e zna~itelno zgolemena, prenesuva Rojters. Samo vo minatata godina, akciite na Epl se zgolemija

za 50%, a Stiv Xobs poseduva 5,5 milioni redovni akcii od Epl so vrednost od okolu 1,8 milijardi dolari. Samo za potsetuvawe, britanskiot finansiski vesnik "Fajnen{l Tajms" go proglasi Xobs za li~nost na godinata. Kako kulminacija vo negovata kariera, "Fajnen{l Tajms" go istakna sozdavaweto na tablet kompjuterot ajPad, koj se pojavi na pazarot na krajot

Samo vo poslednite {est meseci od minatata godina, Epl uspea da ja zgolemi vrednosta na kompanijata za pove}e od 50 milijardi dolari. Samo za komparacija, vo fevruari minatata godina, berzanskata vrednost na Epl iznesuva{e 223 milijardi dolari, a samo dva meseci podocna uspea da ja nadmine i vrednosta na Majkrosoft. Dokolku vrednosta na Epl se sporedi so momentalnata vrednost na Fejsbuk, Epl vredi {est pati pove}e. “Kako treta najgolema kompanija vo svetot, Epl ima ogromni potencijali da se izdigne na prvoto mesto na ovaa lista vo slednite nekolku godini”, veli Stiv Xobs, osnova~ot na kompanijata. Germanskiot vesnik istakna deka prvite deset mesta na listata na najdobri spored berzanskata vrednost za 2010 godina se rezervirani za kompanii koi proizveduvaat surovini ili za kompanii od informati~ko-tehnolo{kata industrija. Sedum od niv se od naftenata industrija, a preostanatite doa|aat od

70%

se zgolemi vrednosta na akciite na Epl vo 2010 godina

“Evropa treba da formira telo, sli~no na amerikanskiot Komitet za stranski vloùvawa, so dovolno ovlastuvawa da moè da blokira kupuvawe strate{ki tehnolo{ki kompanii od strana na stranski firmi. Kineskite kompanii imaat se pove}e i pove}e sredstva na raspolagawe {to im ovozmoùva da kupat glavni evropski kompanii koi poseduvaat zna~ajni tehnologii.” ANTONIO TAJANI

376

Komesar na EU zadol`en za industrija

milijardi dolari be{e berzanskata vrednost na Ekson mobil

informati~ko-tehnolo{kiot sektor. Spored istraùvaweto na "Handelsblat", vo minatata godina najgolemite 100 koncerni ja zgolemile svojata vkupna berzanska vrednost za 581 milijardi evra, so {to dostignala 9.300 milijardi evra. Najgolem napredok na ovaa lista beleì Epl, koj uspea da se izdigne za 10 pozicii sporedeno so 2009 godina. Epl e edna od retkite kompanii ~ii akcii doìveaa rast od 70% vo minatata godina. Posle Epl, se BHP Bilinton, Majkrosoft, Industriskata i komercijalna banka na Kina, Nestle, Rojal [el...

“Vlijanieto na doma{nata potro{uva~ka, kako dviè~ka sila na ekonomijata, postojano se zgolemuva, a taa ima{e i glaven udel vo stopanskiot rast vo 2010 godina. Imame uslovi i sposobnosti za dolgoro~no odrùvawe na stabilen i brz stopanski rast.” LI KEÎANG

vicepremier na Kina

SONY PODNESE TU@BA PROTIV LG od april, minatata godina. Stiv Xobs e eden od osnova~ite na Epl, u{te od 1976 godina. Vo sredinata na 1980 godina ja napu{ta kompanijata za da se vrati 17 godini podocna i da ja izvadi Epl od finansiskata kriza vo koja se nao|a{e vo 1997 godina. Epl uspeaa da go moderniziraat brendot Mekinto{ i da gi populariziraat multimedijalnite ajPod i ajFon.

on nekolku brojnite me|usebni tu`bi me|u proizvoditelite na mobilni telefoni LG i SONY od minatata godina, SONY dodade u{te edna tu`ba protiv LG poradi prekr{uvawe na zagarantiranite patentirani prava za proizvodstvo. Kako {to prenesuva Blumberg, so tu`bata od SONY pobarale da se zabrani proda`bata na LG mobilnite telefoni

vo SAD od strana na Me|unarodnata komisija za trgovija (ITC). Vakvoto barawe se zasnova na tvrdeweto deka LG go prekr{ile pravoto na intelektualna sopstvenost na modelite na mobilni telefoni od SONY. "Ukradenite” mobilni telefoni, koi SONY gi naveduva vo tu`bata se Lotus Elit, Neon, Remark, Ramr 2 i Ksenon, site proizvedeni od LG.

Kaj ovie sporni mobilni telefoni bila zloupotrebena upotrebata na patentiranite kop~iwa, prika`uvaweto na broevite od telefonskiot imenik, kako i tehnologijata za prenos na signalot, ~ij dizajn SONY go za{titil so zakon. Rakovodstvoto na kompanijata LG nema nikakov komentar vrz osnova na ovaa sudska postapka.

Svet / Biznis / Politika

KAPITAL / 11.01.2011 / VTORNIK

SVET

0-24

...POLAVATA "BESNEE" VO AVSTRALIJA

...JAVNA PRESMETKA

...RELIGISKO-POLITI^KI NEMIRI

Brojot na `rtvi se zgolemuva

Atentatori napa|aat i `eni-politi~ari

"Se presmetaa" muslimanite i hristijanite

oplavata koja ve}e podolgo vreme "ja preplavuva" Avstralija odnese u{te edna `rtva, a vo Kvinslend, severoisto~na Avstralija okolu 16.000 lu|e gi ostavi zarobeni na krovovite od ku}ite, zgradite i banderite.

abriela Gifords, ~len na amerikanskiot Kongres be{e pogodena so kur{um vo glavata na centralniot plo{tad vo Tuson, pri {to zaginaa pove}e od {est lu|e. Gifords s$ u{te e vo kriti~na sostojba i se bori za sopstveniot `ivot.

a prviot den od referendumot, najmalku 23 gra|ani se N ubieni vo nemirite pome|u muslimanite i hristijanite vo sudaniskata pograni~na provincija Abjei.

Referendumot }e se sproveduva sedum dena.

STRATEGIJA ZA EKONOMSKI RAST DO 2018

VOLKSVAGEN ]E PROIZVEDUVA PASAT VO MALEZIJA I SAD So cel da stane globalen lider na avtomobilskiot pazar, Volkswagen postavi strategija za ekonomski rast do 2018 godina, spored koja grupacijata investira vo svoeto proizvodstvo na pazarite vo SAD i Azija VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

ermanskiot avtomobilski gigant, Volksvagen (Volkswagen) ja intenzivira svojata aktivnost vo severnoisto~na Azija i SAD. So toa, ovaa kompanija po~nuva da ja realizira usvoenata strategija za ekonomski rast na kompanijata do 2018 godina. Vo prisustvo na premierot na Malezija, Datuka Seri Najib Tun Razak, minatata nedela Kristian Klinger, ~len na Upravniot odbor na Volksvagen AG, so pretstavnicite na partnerskata kompanija

DRB Hikom potpi{a dogovor za lokalna montaà na vozila. Vo Malezija, ve}e od krajot na ovaa godina }e po~ne proizvodstvoto na poznatiot model na Volksvagen, Pasat. “Regionot Asean, kade Volksvagen }e investira, ima golem pazaren potencijal, no istovremeno e zna~aen za dolgoro~nata strategija za ekonomski rast na Volksvagen”, objasni Kristian Klinger, pretsedatelot na Upravniot odbor na germanskiot koncern, zadolèn za proda`ba i marketing vo ovoj region, vo Kuala Lumpur. “Posebno e vaèn maleziskiot

pazar na avtomobili, bidej}i samo minatata godina bea prodadeni 570.000 vozila”, istakna Klinger i dodade deka Volksvagen }e ja iskoristi postoe~kata struktura i kapacitetite vo fabrikata DRB Hikom vo Pekan, so cel sistemski da se zgolemi prisustvoto na pazarot vo Malezija. Vo vtorata faza od pro{iruvaweto, do krajot na 2012 godina, planirano e potpolno lokalno proizvodstvo na Volkswagen Jette i Volkswagen Passat za maleziskiot pazar. Po~etniot kapacitet na ova proizvodstvo treba da iznesuva nekolku iljadi

VOLKSWAGEN SO NAJVISOKA PRODA@BA VO 2010 Germanskite avtomobilski giganti, Dajmler i Folksvagen poka`aa yvezdeni rezultati vo proda`bite za 2010 godina. Posledniot kvartal od godinata e najdobriot vo korporativnata istorija na Dajmler so 313.700 avtomobilski pora~ki. Toa se dol`i na {ireweto na proda`nite pazari na teritorijata na s$ pomo}nata Kina, koja ima nezasitena pobaruva~ka za avtomobilskite marki Mercedes, Volksvagen i Audi. Volksvagen

ostvari najvisoka proda`ba zabeleàna do denes, od 4,5 milioni, {to pretstavuva rast za neverojatni 13,9% vo sporedba so 2009 godina. Vo Kina minatata godina, bile dostaveni pove}e od 1,51 milion Volksvagen brendirani avtomobili, a pozitiven porast e zabeleàn i vo Indija, Rusija i Severna Amerika. Poskromni rezultati se ostvareni vo Ju`na Amerika, dodeka vo Evropa e zabeleàn i mal pad.

vozila vo godinata, so {to postepeno bi se zgolemuvalo. Volksvagen i DRB Hikom u{te vo avgust, minatata godina potpi{aa dogovor za lokalno proizvodstvo na avtomobili. DRB Hikom e najgolemo zdruènie na avtomobilski proizvoditeli vo Malezija, a vo svoite fabriki vo Pekan i Melaka, proizveduva patni~ki i komercijalni vozila. So distribuciska mreà, izgradena niz celata zemja, DRB Hikom e eden od vode~kite trgovci i uvoznici na vozila vo Malezija. NOV PASSAT I VO SAD Volksvagen }e go zadrì imeto Pasat na novoto sredno vozilo koe }e se proizveduva vo fabrikata na germanskiot gigant vo Tenesi. Podru`nicata na kompanijata vo SAD,

Volkswagen of America Inc. minatiot vikend gi objavi planovite deka }e go zadr`i staroto ime na novoto vozilo koe za prv pat }e se proizveduva, a negovoto debi }e ima na Severnoamerikanskiot me|unaroden saem na avtmobili. Od Volksvagen velat deka noviot Pasat na pazarot vo SAD }e dostigne cena od 20.000 dolari, {to }e mu ovozmo`i da se natprevaruva so svoite konkurenti, vo segmentot na sredni komercijalni vozila. Tekovnite modeli na Pasat, koi se proizveduvaat vo Germanija, imaat po~etna cena od 27.195 dolari. Noviot model na Pasat pretstavuva klu~en del od planot za trojno zgol-

emuvawe na proda`bata na Volksvagen vo SAD do 2018 godina. Xonatan Brauning pretsedatelot i glavniot izvr{en direktor na kompanijata za Severna Amerika, veli deka “iako Volksvagen zna~itelno se razviva{e vo Evropa izminatite godini, kompanijata stana marginalen igra~ na eden od najva`nite pazari na svetot, {to pove}e ne e prifatlivo”. Volksvagen }e go proizveduva noviot Pasat vo fabrikata ^atanuga vo Tenesi, vo koja vlo`i milijarda dolari, dodeka modelot }e bide pu{ten vo proda`ba vo tekot na ovaa godina. Volksvagen minatata godina vo SAD prodade okolu 360.000 vozila, {to e za 3% pove}e vo sporedba so 2009 godina. Celta na kompanijata e do 2018 godina da prodava eden milion vozila godi{no na ovoj pazar.

Feqton

KAPITAL / 11.01.2011 / VTORNIK

NAJGOLEMITE INTERNET-KOMPANII VO SVETOT: MOZILLA CORPORATON

KOMPANIJATA [TO GO USOVR[I INTERNET-PREBARUVAWETO PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

ozila e globalna zaednica na lu|e koi sozdavaat podobar Internet. Tie gradat javen benefit vo Internetot preku sozdavaweto besplatni tehnologii i proizvodi {to }e go podobrat onlajn-iskustvoto za lu|eto nasekade vo svetot. Postojat nekolku organizacii koi ja poddrùvaat Mozila zaednicata i nejzinite principi. Tie ja vklu~uvaat neprofitnata Fondacija Mozila, so sedi{te vo Kalifornija, kako i dvete podru`nici, Mozilla Messaging i Mozila Korporej{n. Ottamu, Mozila sebesi se smeta za hibridna organizacija, koja kombinira neprofitnost i marketing strategii. Mozilla Corporaton e podru`nica so celosna sopstvenost na Fondacijata Mozila, i raboti na razvivawe softver koj gi potpomaga principite na Mozila. Tuka e prebaruva~ot Firefox, koj e dobro prepoznaen kako lider na pazarot vo bezbednost, privatnost i jazi~na lokalizacija. Najsveì vesti nosat poslednite statisti~ki podatoci na Statcounter, firmata za internetanalizi, koi govorat deka za prv pat Firefox e najkoristen prebaruva~ vo Evropa. Podatocite za mesec dekemvri beleàt nepoln procent pove}e korisnici na Firefox vo odnos na Internet Explorer, dolgogodi{niot primat, odnosno 38,1% nasproti 37,5%. Inaku, korporacijata {to stoi zad prebaruva~ot, pravi toni

Mozilla Corporaton e podru`nica so celosna sopstvenost na Fondacijata Mozila, i raboti na razvivawe softver koj gi potpomaga principite na Mozila. Tuka e prebaruva~ot Firefox, koj e dobro prepoznaen kako lider na pazarot vo bezbednost, privatnost i jazi~na lokalizacija pari samo od dogovorot za licenca so Gugl ili, kako {to velat glasinite, okolu 85% od vkupnite prihodi. Toa ne e golema diverzifikacija. Dogovorot so Gugl }e zavr{i vo mesec noemvri ovaa godina, pa zagriùva pra{aweto dali Gugl }e prodolì da go lansira Chrome. Otkako dogovorot be{e potpi{an, gigantot donese verzii na svojot prebaruva~ za site operativni sistemi. Ova }e i ovozmoì na kompanijata da ja prekine finansiskata vrska so Mozila. Ako se slu~i, toa }e bide enormnen finasiski udar za poznatiot prebaruva~. Interesno e da se poso~i deka udelot na Chrome na pazarot stana tro{ok za Majkrosoft, ne za Firefox, koj ostana

stabilen so 30% pazaren udel vo 2009 godina. Vo Silikonskata Dolina procenuvaat deka prihodot na Mozila za 2010 godina }e bide vo granicata me|u 150 i 200 milioni dolari. Kako rezultat na potencijalnoto otka`uvawe na dogovorot so Gugl, tie go multipliciraat prihodot so 10, za razlika od 2009 godina koga go mno`ea 15 pati, i nivnata procenka za ovaa internet-kompanija iznesuva 1,5 milijardi dolari. RAZVOJOT I CELITE NA MOZILA Proektot Mozila be{e kreiran vo 1998 godina so pu{taweto vo cirkulacija na kodot za Netscape Communicator, ~ija intencija be{e da ja vpregne kreativnata sila na iljadnici programeri na Internet i da go rasplamti

nevidenoto nivo na inovacii vo prebaruva~kiot pazar. Vo mart taa godina kodot be{e postiran preku mozilla.org. So kreiraweto na otvorenata zaednica, proektot Mozila stana pogolem od kompanija. ^lenovite na zaednicata se involviraa i go pro{irija delokrugot na originalnata misija na proektot. Namesto da se raboti samo na sledniot Netskejp prebaruva~, lu|eto od ovaa zaednica zapo~naa da kreiraat razli~ni prebaruva~i, razvojni alatki i drugi proekti. Site bea posveteni na sozdavawe besplaten softver koj }e im ovozmo`i na lu|eto da imaat izbor vo rabotata so Internetot. Po nekolku godini razvoj, Mozilla 1.0, prvata glavna verzija, be{e lansirana vo 2002 godina. Ovaa verzija

prikaà mnogu podobruvawa vo prebaruvaweto, imejl-klientite i drugite aplikacii vklu~eni vo kompletot, no ne gi upotrebuvaa mnogu lu|e. Do 2002 godina, pove}e od 90% od korisnicite na Internet prebaruvaa so Internet Explorer. Vo toa vreme, malkumina zabeleàa, no prvata verzija Feniks, podocna preimenuvan vo Firefox, isto taka be{e objaven od ~lenovite na Mozila zaednicata so cel da se ovozmoì {to e mo`no podobro iskustvo vo prebaruvaweto za pogolem broj lu|e. Vo 2003 godina, proektot Mozila ja kreira{e Fondacijata Mozila, nezavisna neprofitna organizacija poddràna od individualni donatori i razli~ni kompanii. Po~etniot kapital be{e 2 milioni

dolari koi kako poddr{ka gi odobri amerikanskata onlajn-divizija na Netskejp, a Mi~ Kapor be{e postaven kako predvodnik na bordot na direktori. Novata Mozila Fondacija ja prodol`i ulogata na menaxirawe so dnevnite operacii na proektot i isto taka oficijalno ja prezede ulogata na promotor na otvorenost, inovacija i oportunitet na Internetot. Toa go prave{e preku ponatamo{noto lansirawe na softver, kako Fajrfoks i Tanderbrd, i negovo pro{iruvawe vo novite oblasti, kako sproveduvawe subvencii za poddr{ka na pristapnite podobruvawa na Internetot. Vo fevruari 2004 godina be{e osnovana Mozilla Europe, a vo avgust istata godina i Mozilla Japan. Ovie podru`nici na fondacijata, bea osnovani so cel da gi promoviraat principite na Mozila na globalno nivo. Taa godina be{e lansiran i Firefox 1.0 , koj stana golem uspeh. Za pomalku od godina dena, toj be{e simnuvan pove}e od 100 milioni pati. Ottoga{, novite verzii na Firefox stanaa regularni i po~naa da postavuvaat novi rekordi. Popularnosta na Firefox pomogna korisnicite da dobijat izbor. Slednata 2005 godina, be{e osnovana i Mozilla China, a avgust be{e mesecot koga svetlina na denot vide Mozila Korporej{n, koja be{e osnovana za da go koordinira i integrira razvojot na Firefox i drugite aplikacii. Isto taka, zna~ajno za osnovaweto e i faktot deka del od svojot profit ovaa korporacija ima za cel da go reinvestira vo proektot Mozila. Spored podatocite na internet-stranicata MozillaZine, Vo Mozila Korporej{n nema akcioneri, akcii nitu, pak, pla}awe na dividendi.

PRIKAZNI OD WALL STREET

MOTOROLA SE PODE Dvete posebni kompanii se Mobility, koja }e ja targetira {irokata potro{uva~ka i Solutions ~ij target }e bidat profesionalnite korisnici na elektronika i elektri~ni uredi

“]e bidete svedoci na bord na direktori koi pove}e }e se fokusiraat na razbirawe na tehnologiite namesto na menaxirawe proizvodni portfolija”

ako posledica na promenite na pazarot na elektronika i elektri~ni uredi, Motorola, kompanija so 82-godi{na istorija, pioner vo oblasta na mobilnite telefoni, televizija, radiouredi, se podeli na dve kompanii.

Dvete posebni kompanii, Mobility, koja }e ja targetira {irokata potro{uva~ka i Solutions ~ij target }e bidat profesionalnite korisnici na elektronika i elektri~ni uredi, }e imaat mo`nost i na dvata targeti da im ja prodavaat i raska`uvaat istata uspe{na prikazna na Motorola (Motorola), no i da ponudat visokokvalitetni proizvodi kako {to se tablet kompjuterite.

Glavniot izvr{en direktor na Motorola Mobility Holdings Inc, Sanxaj Xa, vo intervju za mre`ata NBC istakna deka od vakvata podelba i potesniot fokus na rabota na dvete kompanii, benefit }e imaat site, po~nuvaj}i od potro{uva~ite, pa s$ do najvisokiot menaxment. “Mislam deka }e bidete svedoci na bord na direktori koi pove}e }e se fokusiraat na razbirawe na tehnologiite namesto na

menaxirawe proizvodni portfolija”, veli Xa. So dekadi nanazad, proizvodite na Motorola ja raska`uvaa prikaznata za dobli`uvawe do potro{uva~ite. Na po~etok, toa be{e so radijata za vo kola vo dale~nata 1930 godina, televizorite vo 1940 godina i vo 1980 godina so mobilnata telefonija. Kompanijata, isto taka go pro{iri svojot fokus na deluvawe i vo oblasta

Feqton

KAPITAL / 11.01.2011 / VTORNIK

Po~ituvani ~itateli, Feljton vo Kapital: Najgolemite internet kompanii vo svetot. Doznajte za toa kako Fejsbuk, Gugl, Amazon i ostanatite, od pretpriema~ki potfati bazirani na inovativnosta i kreativnosta na svoite osnova~i, za samo nekolku godini stanaa globalni kompanii {to “te`at” desetici milijardi dolari.

Vo Silikonskata Dolina procenuvaat deka prihodot na Mozila za 2010 godina }e bide vo granicata me|u 150 i 200 milioni dolari. Kako rezultat na potencijalnoto otka`uvawe na dogovorot so Gugl, tie go multipliciraat prihodot so 10 i nivnata procenka za ovaa internet-kompanija iznesuva 1,5 milijardi dolari rejlok Partners. Korporacijata ne kotira na berzata, pa nevozmo`no e nekoj da ja prezeme ovaa podru`nica. Nejzinata intelektualna sopstvenost kako i za{titnite marki pripa|aat na fondacijata. SORABOTKATA SO GUGL I MAJKROSOFT Vo 2006 godina, korporacijata generira{e 66,8 milioni dolari vo prihodi. Taa godina ostana zapametena i po glasinite koi gi pro{iri osnova~ot

INVESTITORI AOL MI^ KAPOR

GERI KOVA^ otragata po nov P direktor, korporacijata Mozila ja zapo~na u{te vo maj minatata godina. Vo noemvri, bordot go nazna~i Geri Kova~ za nov izvr{en direktor na Mozila. Kova~ e porane{niot direktor na Sybase koja po prezemaweto stana SAP, a prethodno rabotel vo Adoub, IBM i Zi Korporej{n. Zavr{il komercija na Univerzitetot vo Kalgari. So negovoto doa|awe, od funkcijata si zamina Xon Lili, koj sega e del od investiciskata Grejlok Partners.

Pred vlezot na Mozila vo Mauntain Vju, Kalifornija Na sostanok vo Mozila Korporej{n Kratka istorija na logoata na Fajrfoks

XON LILI, LILI, porane{niot izvr{en direktor na Mozila Korporej{n na Weblog, Xejson Kalakanis, koj na svojot blog objavi deka prethodnata godina Mozila Korporej{n napravila prihod od 72

milioni dolari, glavno blagodarenie na kutijata za prebaruvawe od Gugl, koja e inkorporirana vo prebaruva~ot Firefox.

Glasinite podocna gi adresira{e i Kristofer Blizard, ~len od bordot na Mozila, koj na svojot blog soop{ti deka “kako vozvrat za toa {to Gugl e standarden prebaruva~ki motor na Fajrfoks, kompanijata Gugl i pla}a zna~ajna suma na Mozila”. Spored negovite podatoci, za 2006 godina taa suma iznesuvala 57 milioni dolari, ili 85% od vkupniot prihod na Mozila. Toga{ se dozna deka dogovorot so Gugl prvi~no treba{e da zavr{i taa godina, no

podocna be{e prodol`en do 2008, a toga{ do 2011 godina. Istata godina, Majkrosoft napravi dopiska do Mozila i ponudi nova fabrika za programerite na Mozila, koja otkako korporacijata prifati, takva be{e otvorena vo Redmond, Va{ington. Ne e poznato dali toa bilo del od dogovorot, no vo Mozila toga{ se vraboti i Vindou Snajder, porane{niot strateg za bezbednost na Majkrosoft. Vo 2008 godina, glavniot proizvod na Mozila,

prebaruva~ot Fajrfoks dobi svoja verzija 3.0 i dostigna 20% udel vo pazarot, a obnovenata konkurentnost gi zabrza inovaciite i go podobri Internetot za sekogo. Toga{, Mozila ja proslavi i svojata 10-godi{nina. Za deset godini zaednicata pokaà deka komercijalnite kompanii moàt da se “ofajdat” preku sorabotuvawe vo proekti za softver so otvoren kod. Vo 2009 godina be{e lansiran i Firefox 3.5, a za godinava se najavuva beta verzijata na Fajrfoks 4.0. GODZILA - MOZILA? Mozila be{e maskota na korporacijata Netskejp Komunikej{ns. Prvi~no, maskotite na kompanijata imaa razli~ni formi, kako na primer kosmonaut ili “spejsmen”, no po sostanokot na koj programerot Xejmi Zavinski go predloì imeto Mozila, dizajnerot Dejv Titus vo 1994 godina go kreira{e portokaloviot vleka~, nalik ~udovi{teto Godzila, koe be{e nare~eno Mozila. Ova ostana logo na Fondacijata Mozila, a dne{niot znak na prepoznatlivost na korporacijata Mozila e “Ognenata lisica” koja go obikoluva svetot. Vo naredniot broj na “Kapital” }e ~itate za onlajnservisot za iznajmuvawe na vikendi~ki HomeAway

ELI NA DVE KOMPANII na radiostanici nameneti za policijata, armijata, vladinite agencii, no i za pogolem broj kompanii. Ovie oddeli osobeno ja komplikuvaa, vo o~ite na investitorite, slikata za Motorola poradi {to se odlu~ija na oformuvawe na vtorata kompanija Motorola Solutions. So samiot proces na odvojuvawe na dvete kompanii, se o~ekuva deka odlukite }e bidat donesuvani pobrzo, blagodarenie na toa {to }e se namali momentalnata birokratska postavenost vo kompanijata so {to dvete kompanii }e bidat daleku pokonkurentni na pazarot otkolku Motorola

vo celina. “Mobility }e se fokusira samo na proizvodstvo na uredi nameneti za {iroka potro{uva~ka, odnosno za individualni potro{uva~i. Ova e neophodno, bidej} i vo poslednite pet godini slu~eni se ogromni promeni vo pogled na ovoj del od tehnologijata”, veli Majkl Gartenberg, analiti~ar vo kompanijata Gartner. Od druga strana, pak, toj veli deka vtorata kompanija Solutions }e nema potreba voop{to da se gri`i za slu~uvawata vo ovoj del od industrijata na uredi i }e se fokusira vo nivnata osnovna dejnost. “Mo`e da se konstatira

deka seto toa }e dovede do podobra pozicija na pazarot preku podobruvawe na dizajnite i sledewe na trendovite, a mo`no e i sozdavawe na novi trendovi od samata kompanija”, veli Gartenberg. Pretsedatelot na Motorola Mobility, Dan Maloni, smeta deka pomalite kompanii koi se fokusiraat na nekolku proizvodi nudat mo`nost nivnite vraboteni da bidat pokreativni. “Vo ramkite na Motorola, ponekoga{ mnogu be{e te{ko da im se objasni na vrabotenite kako toa {to go pravat }e vlijae direktno vrz finansiskite performansi na kompani-

jata. Glavna pri~ina za toa be{e na{ata golemina”, veli Maloni. Vo odelna izjava, Tama Mekvini, portparolot na Solutions, o~ekuva isti benefiti kako i Motorola Mobility. “Vakvata podelba ni ovozmo`uva pogolema strate{ka fleksibilnost i mo`nost da se fokusirame na del od sopstvenoto portfolio so zgolemena jasnost, cel i menaxerski fokus”, izjavi Mekvini. Kako del od razdvojuvaweto na dvete kompanii, Motorola odlu~i da go prodade svojot odel za proizvodstvo na oprema za mobilni telefoni na finsko-germanskiot konzorcium Nokia Siemens.

Vo Motorola Mobility smetaat deka pomalite kompanii koi se fokusiraat na nekolku proizvodi nudat mo`nost nivnite vraboteni da bidat pokreativni

FunBusiness

KAPITAL / 11.01.2011 / VTORNIK

REGIONALEN [O [OU BIZNIS

GOLEMIOT BRAT VO “MALA JUGOSLAVIJA”

Ako ko nacionalnite c tteleviziski c centri r vo nekoga{na Jugoslavija u j bea motorite r Ak raspad, sega{nite komercijalni na a nejziniot j r raspa ad, d, toga{ e sosem realno d r rc c j televizprofit vo obnovenata ekonomska ramka nare~ena iski stanici, c , koi baraat b “Jugosfera”, da bidat bid promoterite na toj biznis proekt SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

e navlekovte li na edna od mnogubrojnite televiziski “realni” {oua? Kolku i da ne ste sakale qubopitnosta sigurno ve pobedila, pa ste go poglednale Boki 13 kako pravi skandali vo “Golemiot Brat” ili, pak, vo “Farma”. Mo`ebi ste navivale za nekoj na{ pretstavnik vo nekoj od mnogubrojnite emisii za talenti kako makedonskata M2, Operacija Triumf, Makedonski Idol, I jas imam talent... Najaktuelno realno {ou, koe zavr{i pred nekoi desetina dena, be{e “Vip Pre`ivean”. Iako e treta sezona od serijalot, ovojpat be{e najgledano, bidej}i natpravaruva~ite bea regionalnite nekoi pomalku, a nekoi pove}e poznati yvezdi. Denovive, pak, vo Hrvatska vladee vistinsko ludilo za audicija za {outo “Golemiot brat": okolu 5.500 Hrvati se prijavile na audiciite vo Zagreb i Split za da bidat del od sedumminata Hrvati koi }e prestojuvaat vo ku}ata na “Golemiot brat” vo belgradskite studija na producentot “Emou{n”. Od aspekt na gleda~ot, toa e zabava, aspektot na “akterite” {to se pojavuvaat vo niv, e slava i pari, a aspektot na

onie koi gi pravat, e ogromen izvor na pari. Glavnata nagrada od 100, 50 iljadi evra ili avtomobil e primamliva, pa zatoa natprevaruva~ite ~esto doa|aat vo situacija da pravat raboti koi nikoga{ dotoga{ ne pomislile deka }e gi napravat, kako, na primer, da izedat ìvi crvi ili da preìvuvaat bez re~isi nikakva hrana i uslovi za normalen ìvot. Publikata uìva da go gleda toa, se navlekuva i se vrzuva za odredeni likovi za koi glasa preku poraki. NEMA BIZNIS KAKO [OU-BIZNISOT Ako mislite deka sevo ova se pravi samo za da se zabavuva narodot, toga{ ste vo zabluda. Otkako realnite {oua doìveaa bum vo 2000 godina, stanaa nepresu{en izvor na pari. 100 iljadi evra se mnogu pari kako nagrada, no ne se ni{to vo sporedba so milionite koi se zarabotuvaat od makite na natprevaruva~ot koj pravej}i s$ za da prodolì ponatamu stanuva “laboratorisko zamor~e na ispituvawe”. Realnite {oua stanaa najisplatlivata investicija za mediumite, poradi neizbe`nata popularnost i profit. Ne e slu~ajno {to realnite {oua stanuvaat tolku popularni tokmu vo ovoj moment. Ako nacionalnite televiziski centri

FORMULA: F

vo nekoga{na Jugoslavija bea motorite na nejziniot raspad, toga{ e sosem realno sega{nite komercijalni televiziski stanici, koi baraat profit vo obnovenata ekonomska ramka nare~ena “Jugosfera”, da bidat promoterite na toj biznis-proekt. Za{to odamna e utvrdeno deka nema podobar biznis od {ou-biznisot... Ako go zememe “Golemiot brat” (originalnoto holandsko Big Brother) kako primer, sedej}i vo ku}a 100 dena, ispituvaj}i ja va{ata psihi~ka sostojba, produkcijata zarabotuva od stolot na koj sedite, do vodata koja ja piete i oblekata koja ja nosite. S$ {to se nao|a vo ku}ata e dobro plateno od strana na poznatite brendovi kako Koka-Kola i sli~no. Pari se dobivaat i od licencata za otkupuvawe na {outo, od porakite koi gleda~ite gi pra}aat za da glasaat, koi patem voop{to ne se eftini (edno do tri evra po poraka), od televiziite koi gi emituvaat... Nabrojuvaweto prodolùva, parite se mnoàt, narodot se zabavuva, u~esnicite dobivaat i nedelna plata dodeka se vo {outo, instant slava, oboàvateli, rejtingot na televizijata raste, se ne se izgleda kako site da se zadovolni. OD MAKEDONIJA ZAPO^NA BALKANSKOTO REALNO SPLOTUVAWE? Vo Makedonija taa manija za realni {oua

TONI ZEN, MUZI^AR

“KOMERCIJALEN” LIDER Vo eden svet vo koj s$ u{te vladee turbo-folkot, a rapot

se bori da ispliva na povr{ina, “autsajderot” Toni Zen, uspea i folkerite da gi natera da rapuvaat SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

ako se steknuva pozitiven publicitet i instantna slava vo sosednite dr`avi? Prvo, potrebno e sre}ata dobro da ve slu`i, a {tom taa e na va{a strana, uspehot e zagarantiran. Vtoro, potrebno e se razbira talent i popularnost pot doma, unikaten stil, dobar menaxer, markedom ting, da se ponudi ne{to novo i interesno na tin publikata... Ili, pak, da se pojavite vo nekoe pub realno {ou. Kako {to stojat rabotite, za sega rea toa e (naj)dobitnata kombinacija, koja izleze nav navistina dobitna za makedonskiot muzi~ar Ton Toni Petkovski, popoznat kako Toni Zen. Ako do pred dva meseci be{e delumno povle~en i nne tolku eksponiran vo javnosta, sega e poznat

K TONI ZEN – od “autsajder” do milenik na balkanskata publika

i vo Srbija, Crna Gora, Bosna i Hercegovina i site ostanati zemji vo koi se slede{e realnoto {ou “VIP Survivor” (VIP Preìvean). Toj zavr{i na vtoroto mesto, {to dosega e najgolemiot uspeh na nekoj Makedonec vo realno {ou na balkansko nivo. Faktorot “sre}a” odlu~il tokmu toj da bide izbran me|u na{ite poznati li~nosti, no faktorot fizi~ka podgotvenost imala presudna uloga vo izborot. Sosema nepoznat vo sosednite dràvi, a dosta popularen kaj nas. Kaj publikata vo Makedonija, pred realnoto {outo moèbi postoe{e nekakov vid podelenost na mislewata za nego. Velea deka stanal komercijalen (pop) raper koj go ostavil “vistinskiot” rap za slava, pari i ènski oboàvateli. Ovie “obvinenija” najmnogu se slu{aa od porane{nite prijateli so koi po~nal i se zapoznal so rap muzikata pred osum godini. No, na site ovie komentari

FunBusiness

KAPITAL / 11.01.2011 / VTORNIK

postoi ve}e nekolku godini. Veruvale ili ne, kaj nas se odrà prvoto {ou od tipot na “Golemiot brat”, pred okolu sedum-osum godini, “Toa sum jas”. Predizvika tolkava popularnost {to vo slednite sezoni se pro{iri na Balkansko nivo i u~estvuvaa natprevaruva~i od site porane{ni jugoslovenski dràvi. Ottoga{ kako da zapo~na takanare~enoto povtorno eks-ju splotuvawe na narodite na kulturen na~in. Otkako anonimnite lu|e si ja isprobaa sre}ata i stanaa poznati, onie koi ve}e bea poznati, re{ija da ja zgolemat svojata popularnost prifa}aj}i u~estva vo niv. Pa taka, Jelena Karleu{a, Ceca, Toni Cetinski, Karolina Go~eva gi posetija stanarite vo ku}ata na “Golemiot brat", pa duri i To{e Proeski se pojavi nekolku pati vo {outo “Toa sum jas”, davaj}i im poddr{ka na natprevaruva~ite. Bidej}i poznatite se sekoga{ pointeresni, po~naa s$ po~esto da se pojavuvaat na vakvite {oua, no ne sekoga{ site bea tolku poznati, nekoi prifatile za da ja spasat karierata, nekoi za da go promoviraat albumot, nekoi da gi platat dolgovite ili da zarabotat, a samo malku poradi predizvikot. Vo {ouata “Golemiot brat”, “Farma”, “Preìvean” ulogata na “zamor~iwa” prifatija da ja igraat Lepa Luki}, Anabela, Goca Tràn, Knez, Vesna Zmijanac, kako i na{ite Boki 13, Ana Stojanovska i Toni Zen. Kolku za potsetuvawe tuka se i muzi~kite {oua za talenti, sega e Makedonski Idol, no pred nekolku godini Makedonija se priklu~i na srpskiot izbor kade {to se pojavi None (i go osvoi vtoroto mesto), potoa bugarsko-makedonskiot idol od kade izlegoa Aleksandar Tarabunov, Bojan Stojkov, Darko Ilievski, potoa Operacija Triumf i Aleksandar Belov. Od doma{nite produkciski ku}i, M2 e prvata produkcija koja odbira{e makedonski talenti. Ottamu izleze Elena Risteska, denes edna od najpopularnite peja~ki, kako i Lambe Alabakovski. Iako dosega na eks-ju splotenite realni {oua ne pobedil nieden Makedonec, sepak se mnogu primamlivi za na{iot narod, bidej}i se otsko~na daska za slava i pari. Aleksandar Belov trinaeset emisii, edna po druga, be{e na prvata pozicija na Operacija Triumf, no na krajot zavr{i vtor. Sestrite blizna~ki Viki i Kiki stanaa slavni so lo{oto pretstavuvawe na po~etokot, no podocna stanaa mileni~ki na gleda~ite. Toni Zen zavr{i na vtoroto mesto vo “Preìvean”, no }e bide zapameten kako eden od najuspe{nite natprevaruva~i od Makedonija. Proglasen za odli~en kandidat, fizi~ki najsposoben, omilen me|u natprevaruva~(k)ite, koi na po~etokot so nego se odnesuvaa so rezerva. Site ovie u~esnici gi dobija svoite “pet” minuti i ostana na niv da odlu~at kako }e gi iskoristat. Moèbi vo dene{no vreme ova e najdobriot na~in bez mnogu napor da se stane popularen preku no}. Na Balkanot popularno nekolku godini, a vo svetot so godini. Po~etocite na realnite {oua se smetaat u{te od pojavuvaweto na skrienata kamera, nekade okolu 1948 godina, kade obi~nite lu|e se nao|aat vo nesekojdnevni situacii, a celta e nivnata reakcija da ja nasmee publikata. Tuka vleguvaat i izborite za ubavina, emisii i kvizovi so sekakvi predizvici, a imalo i takvi kade {to se prikaùva ìvotot na nekoi semejstva i problemite niz koi minuvaat. Edno od popopularnite {oua vo po~etocite na 90 godini be{e COPS (Policajci), kade {to rabotata na policijata bila pretstavena dodeka tie se na dol`nost. Otkako Holivud vleze vo prikaznata, realnite {oua doìveaa mediumski bum. Najpoznatite svetski televizii kako MTV (Em-Ti-Vi) i Entertainment! (Zabava) potpi{uvaj}i milionski dogovori

KONCERT

VASILICA SO OPERSKIOT KREM ADRIJANA ATANASOVA atanasova@kapital.com.mk

treve~er (12 januari) so po~etok od 20 ~asot, vo Salonot na Makedonskata opera i balet }e se odrì tradicionalniot Vasili~arski gala-koncert. Godinava na koncertot }e bidat izvedeni delovi od operite i operetite od poznati avtori kako {to se Xuzepe Verdi, Johan [traus pomladiot, Xakomo Pu~ini, Volfgang Amadeus Mocart i desettina drugi. Stanuva zbor za nova programa, koja dosega e malku BLAGOJ NACOSKI – gala-tenor povtoruvana. za gala-koncert Koncertot e zamislen kako edno~asovna prikazna so introdukcija na vtoriot ~in od operetata “Liljakot” na Johan [traus pomladiot. Zad dirigentskata palka stoi Sa{a Nikolovski-\umar, a kako konferensie se javuva Petar \o{ev, popularniot radio i televiziski voditel. Toj, vsu{nost, kako {to najavija od Makedonskata opera i balet, }e bide doma}inot na seto toa {to }e se slu~uva na balot od gorenavedenata opereta. \o{ev }e ja ima ulogata na batlerot. Scenarioto i reìjata e na Trajko Jordanovski, izborot na kostimi na Marija Papu~evska, a koreografijata na Olga Pango. Po introdukcijata }e nastapi baritonot Goran Na~evki so arijata na Valentino od operata “Faust”. Gostinka na ovoj Vasili~arski koncert }e bide sopranot Marijana Panova od Bugarija, so arijata na Margarita, isto taka od operata “Faust”. Tenorot Marjan Nikolovski }e ja izvede arijata na Su-ôn od “Zemja na nasmevkite”, dodeka sopranot Sandra Mitrovska, vo pridru`ba na horot na MOB, }e ja izvede “Molitvata na Leonora” od operata “Mo}ta na sudbinata” na Verdi. Mecosporanot Irena Kavkaleska, vo pridru`ba na sopranite Katerina Bo{kovska i Katerina Stojanovska, }e se pojavi vo arijata na Anxelina od operata “Pepela{ka” na Rosini. \or|i Cuckovski i Blagica Pop Tomova }e se pojavat vo ariite od operite “]erkata na polkot” od Doniceti i “Veselata vdovica” na Lehar. Primadonata na makedonskata opera Vesna \inovska–Ilkova }e ja otpee arijata na Adrijana od operata “Adrijana Lekuver” na îlea. Kako gostin na ovoj gala-koncert }e bide Blagoj Nacoski (tenor) koj }e se pojavi vo “Pla~ot na Federiko” od operata “Arlezijana” na F.îlea, а Igor i Ana Durlovski }e gi otpeat arijata na Don Xovani i arijata na Xudita od operetata “Xudita” na F.Lehar. Koncertot }e fini{ira so vtoriot ~in od operetata “Liljakot”.

Kontroverzniot BOKI 13 be{e ekspert za pravewe skandali, no i zabava

ALEKSANDAR BELOV 13 pati prv, no vo finaleto zavr{i vtor

GADGETS RAZGOVOR SO PRSTI

Golemata qubov me|u Viki i Karlo vo Golemiot brat, mesto so svadba, zavr{i so razdelba so poznatite li~nosti lansiraa celi serijali, sezoni i emisii kade {to edinstvenoto scenario e `ivotot na yvezdite, bez cenzura, 24 ~asa pod kamera. Xesika Simson, semejstvoto Ozborn, Kim Karda{ijan i nejzinite sestri, Hju Hefner i negovite “zaja~ici”... se samo mal del od onie koi se soglasile da `iveat spored pravilata kako vo filmot “[outo na Truman”.

oga se pojavija beì~nite blutut-uredi site bevme i pove}e od sre}ni {to moèvme slobodno da si razgovarame dodeka vozevme velosiped, motocikl pa duri i avtomobil. No, iskreno ovie mali slu{alki i ne se ba{ najprijatni za postojano da ni stojat vo uvoto dodeka vozime pove}e od 2 ili 3 ~asa. Sega dojde drugo re{enie na koe }e mu se raduvame u{te pove}e. Kone~no filmovite stanaa realnost. Najnovata tehnologija ni ovozmoùva da razgovarame bukvalno preku prstite. Uredot se sostoi od dva prstena. Edniot se stava na koj bilo prst i sluì za razgovor, a drugiot na palecot i sluì za slu{awe. I sevo ova so telefonot se povrzuva preku blutut. Iako ovoj ured e vo faza na testirawe, navistina vetuva celosno novo iskustvo.

R NA VISTINSKITE VREDNOSTI i potsmevawa, vozvra}a{e vo “negov stil”, so “respekt” za site mislewa: “Ne se zamaram so glupi stvari, ustvari jas si brkam rabota, si pravam pari...”. Bidej}i rapot e muzi~ki stil vo koj se rimuva i tekstovite naj~esto gi pi{uvaat samite izveduva~i, tie se sekoga{ povrzani so otslikuvawe na realnata sostojba na o{testvoto vo koe ìveeme, prikaàna na ironi~en i satiri~en na~in, preku o~ite na “poniskite” klasi i nivnite gledawa na “visokata” klasa. Tokmu tekstovite i razli~niot muzi~ki stil na Toni Zen bea onie koi go napravija “komercijalen” iako vo niv nema ni{to komercijalno. Bez vlakna na jazikot rapuva za Skopje zaedno so site negovi mani, “sponzoru{i” i “sponzori”, “snobovi”, droga, alkohol, seks, {oubiznis, svetski xet-set, op{testveniot sistem, besparicata i èlbata na lu|eto da se bogati i slavni, ìvotot na mladite, prezentirano na poprista-

pen i sovremen na~in. So toa {to vo svoite pesni }e kaè: “Sakam da sum slaven u{te kako mal” ili pak da e “{valer” i “glaven mangup”, ja prezentira slikata na dene{nite “vrednosti” koi na nekoj na~in se postaveni vo op{testvoto i pomladata populacija, so personalizirawe, stavaj}i se sebe vo taa uloga na “skopskiot fraer”. Za nekoj nesfatlivo, a za nego i pove}e od uspe{no. Vo u{te eden tekst za ozboruvawata veli: “Ako ne ti se svi|a, {{{ }uti...” Za sebe veli deka u~el od starata {kola, no e sovremen pretstavnik, lider na novata. Za raperite kako da vaì praviloto nametnato od Zapadot od kade poteknuva i rapot (Afroamerikancite), rasturena familija, ìvot na ulica, rabota na crno, “dilawe” droga, skandali, èni i kriminalno dosie. Najverojatno ottuka proizleguva “predavstvoto” na Toni vo starata {kola, bidej}i toj zastapuva sosema

drugi vrednosti. Vo karierata dosega imeto ne mu bilo povrzano so nekoj skandal, naprotiv toj e sosema miren tip, koj ne saka mnogu da se eksponira, ednostvano saka da go raboti toa {to go ispolnuva. Negovata droga e ve`baweto i zdraviot `ivot... Posle VIP Pre`ivean, Toni Zen stana milenik na makedonskata, a i sosednata publika (koja na po~etokot go isfrli od favoritite). Edinstven stranec, koj nema so kogo da razmeni makedonski zbor, ostaven sam na ostrov so 15 nepoznati VIP li~nosti od drugi zemji (turbo-folk peja~i, akteri, sportisti, voditeli, modeli), koi me|usebe se poznavaat, uspea da ostane dostoen na vrednostite koi gi zastapuva. Vo eden svet vo koj s$ u{te vladee turbofolkot, a rapot se bori da ispliva na povr{ina, “autsajderot” Toni Zen uspea i folkerite da gi natera da rapuvaat. Toa e vistinska prikazna za uspeh.

Rabota / Osiguruvawe / Zdravstvo / IT Izbor na aktuelni oglasi

KAPITAL / 11.01.2011 / VTORNIK

SEKOJ DEN VO

PRAVO I OP[TESTVENI NAUKI Izvor: Ve~er 04.01.2011

Objaveno: 04.01.2011 Vladata na Republika Makedonija na sednicata odràna na 21 dekemvri 2010 godina donese odluka za raspi{uvawe Oglas za imenuvawe dràvni pravobraniteli vo Dràvnoto pravobranitelstvo na Republika Makedonija za podra~jata na: Skopje, Bitola, Tetovo, [tip, Kavadarci i Prilep. Prijavite so potrebnite dokumenti vo original ili kopija zaverena na notar, da gi podnesat do Vladata na Republika Makedonija vo rok od 15 dena od denot na objavuvaweto vo „Slu`ben Vesnik na Republika Makedonija” i vo dnevniot pe~at. ZDRAVSTVO Izvor: Ve~er

Objaveno: 04.01.2011 JZU Zdravstven dom Veles raspi{uva javen konkurs za imenuvawe na direktor na JZU Zdravstven dom Veles. Rokot za prijavuvawe na Konkursot e 15 dena od denot na objavuvawe vo dnevniot pe~at. Zainteresiranite kandidati prijavite i potrebnite dokumenti treba da gi dostavat vo Arhivata na JZU Zdravstven dom Veles ili po po{ta na ul.[efki Sali br.5 Veles, vo rok od 15 dena od denot na objavuvawe vo dnevniot pe~at. KOMERCIJA Izvor: Dnevnik

Objaveno: 08.01.2011 Pridruète se! Licencirani zastapnici i pomladi komercijalisti, Kroacija Osiguruvawe AD Dru{tvo za neìvotno osiguruvawe Ve pokanuva da bidete del od proda`niot tim! Kratka biografija ispratete na slednava adresa najdocna do 31.01.2011 godina. Kroacija Osiguruvawe AD, Dru{tvo za neìvotno osiguruvawe, bul. Mito Haxivasilev Jasmin, br. 20 II kat, Skopje ili na e-mail: contact@crosig.mk. Detalnite informacii se objaveni vo oglasot objaven vo Dnevnik od 08.01.2011 godina. FARMACIJA Izvor: Dnevnik

Objaveno: 08.01.2011 FARMA PRIMA DOOEL ima potreba od Referent za proda`ba – diplomiran farmacevt so rabotno iskustvo. Kontakt telefon: 02/ 3095- 905. Va{ite aplikacii mo`ete da gi pra}ate na e-mail: farmaprima@gmail.com. ELEKTROTEHNIKA Izvor: Ve~er

Objaveno: 10.01.2011 Produkcija Perspektiva ima potreba od 2 elektri~ari za odr`uvawe i servisirawe na elektrika na svetlosni reklamni paneli, postaveni na uli~no osvetluvawe na teritorija na grad Skopje, vo redoven raboten odnos. Kandidatite e potrebno da gi ispolnuvaat slednive uslovi: - Elektro struka, minimum sredna stru~na podgotovka - Voza~ka dozvola B kategorija Rabotno iskustvo od strukata od min. 1 godina. Oglasot trae 7 dena od denot na objavata. Gi povikuvame site zainteresirani kandidati za ispratat motivaciono pismo, rezime (CV na makedonski jazik) i fotografija po elektronski pat na info@perspektiva.com.mk, ili na adresa: Produkcija Perspektiva, ul. Dame Gruev, br. 7/9-1, 1000 Skopje. Site podatoci na klientite }e se smetaat za strogo doverlivi. Ve molime bez telefonski javuvawa. Dokumentite koi nema da se dostavat vo predvideniot rok, nema da bidat razgledani.

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE: OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno. LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

KAPITAL / 11.01.2011 / VTORNIK

Obuki / Finansii i smetkovodstvo

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici – za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo. Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal. Upisot e vo tek. Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409 , 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

SAMO VO PRIMEKO nudi kvalitetno PROFESIONALNO OBRAZOVANIE, so ponuda na kursevi koi se aktuelni i neophodni za raboteweto na kompaniite od oblastite na finansiskiot menaxment, korporativnite finansii, smetkovodstvo i dr., vo zavisnost od barawata na klientite. 1. Finansiski menaxment (cel kurs)

45 ~asa / cena 16.000 den + DDV. Kursot po Finansiski menaxmenmt e namenet na biznis sektorot za unapreduvawe na korporativniot menaxment i korporativnite finansii. Finansiskiot menaxment nudi odgovori na pogolem broj na pra{awa povrzani so raboteweto i fiinansiraweto na pretprijatijata. Celokupnata aktivnost na pretprijatieto mo`e da se pretstavi kako zbir na investicioni, finansiski i operativni aktivnosti i to~no determinirani sredstva i izvori za nivno izvr{uvawe. Povrzuvaweto na aktivnostite i donesuvawe na pravilni odluki za postignuvawe na optimum, pretstavuva glavna zada~a na finansiskiot menaxer. 2. Analiza na finansiski izve{tai i

relativno vrednuvawe na kompaniite 8 ~asa / cena 4.900 den+DDV Celta na ovoj kurs e da se obezbedi podobro razbirawe na finansiskite izve{tai od korisnicite na finansiskite izve{tai, so cel da se olesni podobruvaweto na procesot na odlu~uvawe. Kursot se fokusira na vlijanieto na razli~nata primena na smetkovodstvenite metodi i procenite na finansiskite izve{tai, so posebno naglasuvawe na efektot od smetkovodstvenite izbori vrz objavenite dobivki, akcionerskata glavnina, izve{tajot na pari~ni tekovi i razli~nite merewa na raboteweto na kompanijata (vklu~uvaj}i gi, no i ne ograni~uvaj}i se na finansiskite koeficienti). 3. Interna revizija 8 ~asa/

cena 12.000 den+DDV Soglasno izmenite na Zakonot za trgovski dru{tva i novite ~lenovi od 415-a, b, v i g (Slu`ben vesnik na RM, br. 47 od 09.04.2010 godina), opredelena e obvrskata za organizirawe na slu`ba za vnatre{na revizija, so to~no determinirani obvrski i nadle`nosti. Kursot e namenet za akcionerskite dru{tva koe se golemi trgovci, kako i na dru{tva ~ii akcii kotiraat na berza, odnosno dru{tva koi soglasno so Zakonot za hartii od vrednost se so posebni obvrski za izvestuvawe, i se dol`ni da organiziraat slu`ba za vnatre{na revizija, kako nezavisna organizaciska edinica vo dru{tvoto.

OBJAVETE GI VA[ITE OGLASI ЗА:

RABOTA TENDERI REVIZORSKI I DRUGI FINANSISKI IZVEШTAI SOOPШTENIJA

PO PROMOTIVNI CENI! Javete se na: 02/2551441 lok. 105 ili kontaktirajte ne na: e-mail: gulakova@kapital.com.mk

Obuki / Menaxment / HR / EU

KAPITAL / 11.01.2011 / VTORNIK

PRETPLATETE SE NA

Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za OfďŹ ce Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena na makedonskite delovni i drugi subjekti. Kursot e namenet za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA) Kursot gi opfa}a slednite oblasti : Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancelariskoto rabotewe;

Protokol i bonton vo sekretarskata profesija. Upisot e vo tek. Informacii sekoj raboten den od 09 â&#x20AC;&#x201C; 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

KAPITAL / 11.01.2011 / VTORNIK

Tenderi / Konferencii i saemi

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Aerodrom PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izbor na firma so potrebnata licenca za izveduva~ C za izgradba na sportski objekt vo naselba Novo Lisi~e na teritorija na op{tina Aerodrom Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=78dd44aa-5c65-4887-a536b17168b2fc88&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za obrazovanie i nauka PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Оtkup na knigi-lektiri, izdanija za potrebite na javnite osnovni i sredni u~ili{ta vo Republika Makedonija. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=9d3339ee-ea99-4dd1-afec-5f5d1bd47f0b&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Naroden pravobranitel PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Motorni goriva za avtomobili Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=71be6931-2fa7-48af-96ac-78cf293982b3&Level=2

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za pravda, Uprava za izvr{uvawe na sankciite PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izrabotka na proektna dokumentacija za izgradba i rekonstrukcija na objekti vo kompleksot na ustanovata Kazneno popraven dom Idrizovo Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=d13ebbc7-6c71-4424-afc5-2a76bf722cb6&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Direkcija za zadol`itelni rezervi na nafta i nafteni derivati PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Osiguruvawe na zalihite na nafteni derivati i dvi`ni stvari na Direkcijata za zadol`itelni rezervi na nafta i nafteni derivati. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=450897fd-621c-41d5-94729d0e1a19fd33&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JP Makedonski {umi p.o - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Osiguruvawe na vraboteni lica Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=53624519-b554-4c7d-b3ed-39bff3f4f5fa&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Dr`aven univerzitet GOCE DELЧEV [tip PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Osiguritelni uslugi Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=ccc4903e-d1a3-4b99-a8cc-13057c9afa8c&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Fakultet za veterinarna medicina - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izbor na avtorska agencija za period od 1 godina Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=f98aeac9-5f07-427f-87e1-0ace51ddd117&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Karpo{ PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izrabotka na elaborati za izmena na re`im na soobra}aj za potrebite na Op{tina Karpo{ Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=70486371-4ab4-446d-bb88-0eae2a43fd3f&Level=2

Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki Analiza na finansiski izve{tai i relativno vrednuvawe na kompaniit Januari 2011 Primeko Business & Personal Coaching Januari 2011 Ksantika, Agencija za komunikacii Finansiska edukacija za kreditni `ongleri Januari 2011

Sinergija Plus Kurs za ofis menaxer Januari 2011 KDS Interna revizija Januari 2011 Primeko Refresh your English - using the power of persuasion and inﬂuence

Cover Letter 14.01.11 CS Global Efektivna komunikacija pri proda`ba 17.01 - 18.01.11 CS Global Re{enie za va{ata finansiska idnina Sekoj Ponedelnik

Sinergija Plus Choose your perfect job. Start creating your future today!!! Improve your employability skills!!! 17.01.11 CS Global Internet marketing Januari 2011 ITC Konsalting Podgotovka za barawe na rabota i

planirawe na kariera 19.01 - 20.01.11 CS Global Creative communication (Tailor Made Training) Januari 2011 Ksantika, Agencija za komunikacii

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

Seminari

Seminar

PREZENTACIJA NA “INKOTERMS 2010” VO GEVGELIJA I BITOLA

“INKOTERMS 2010 I POZNAVAWETO NA PREFERENCIJALNO POTEKLO NA STOKITE, KAKO PREDUSLOV ZA ZGOLEMUVAWE NA KONKURENTNOSTA, PAMETNO INVESTIRAWE I IZBEGNUVAWE NA POTENCIJALNI KAZNI”

Vo nasoka na ednoobraznoto tolkuvawe na pravilata vo me|unarodnata trgovija koe{to ja olesnuva razmenata i pomaga da se izbegnat me|unarodnite sporovi i nedorazbirawe me|u partnerite, Stopanskata komora na Makedonija, organizira seminari na tema: “Inkoterms 2010”.

12.01 - 13.01.11 CS Global Obuka za odnosi so javnost Januari 2011 ITC Konsalting Relaxed Management (Tailor Made Training) Januari 2011 Ksantika, Agencija za komunikacii Crash Course - How to write CV and

Prviot seminar }e se odr`i na 17 januari 2011 godina, od 17 do 20 ~asot vo Gevgelija. Vtoriot seminar e planiran za 29 januari 2011 godina vo Bitola i }e se odr`i vo hotelot „Epinal” od 11 do 15 ~asot. Predava~: Karlo Zmaj{ek, direktor na Centarot za {pedicija vo „Makpetrol„ AD – Skopje.

Site u~esnici na seminarite }e dobijat prakti~en prira~nik za „Inkoterms 201“.

3-5 fevruari 2011 godina Hotel „Atena Palas„ 5*, Halkidiki, Grcija

Predava~: Daniel Monev, direktor na kompanijata za kolsanting za me|unarodna trgovija, carinsko posreduvawe i izdava{tvo “JASS” i ovlasten distributer na Svetskata carinska organizacija.

Site u~esnici na seminarot }e dobijat soodveten raboten materijal, prakti~en prira~nik za Inkoterms 2010, sertifikat za u~estvo, spisok so u~esnici i nivni kontakti. Zainteresiranite za u~estvo na ovoj seminar mo`at da se prijavat najdocna do 21 januari 2011 godina. Poop{irni informacii, Agendata i Prijavniot list mo`e da se prezemat od veb- portalot na Stopanskata komora na Makedonija: www. mchamber.mk

KONTAKT :

KONTAKT LICE :

KONTAKT:

Len~e Zikova

Elizabeta Andrievska-Eftimova

Len~e Zikova

Tel: (02) 3244054 Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: lence@mchamber.mk

Tel: (02) 3244074 Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: beti@mchamber.mk

Tel: (02) 3244054; Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: lence@mchamber.mk

28 JANUARI 2011 - SPECIJALEN PRILOG

TELEKOMUNIKACII PAMETNI TELEFONI - KOI MO@NOSTI GI NUDAT I KAKO DA SE STAVAT VO FUNKCIJA NA BIZNISOT MOBILNITE UREDI - KANAL ZA DISTRIBUCIJA NA INFORMACII,PONUDI I PREDNOSTI NOVIOT SVET NA MOBILNI APLIKACII ZAJAKNUVA VRSKATA ME\U FINANSISKITE INSTITUCII I MOBILNITE OPERATORI- [TO E SLEDNO? ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ^ITAJTE VO SPECIJALNIOT PRILOG TELEKOMUNIKACII KOJ KE IZLEZE NA 28 JANUARI 2011 VO NEDELNIKOT KAPITAL.

TOP 100

VO FEVRUARI 2011 ^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI

TELEKOMUNIKACII

KONSALTING

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

ZDRAVI I AKTIVNI

TRANSPORT I LOGISTIKA