208 Kapital 18 01 2011

USLOVITE NA FINANSISKIOT PAZAR PODOBRI OD MINATATA GODINA

SO KAKOV STAV ODAT LIDERITE NA SREDBA KAJ IVANOV?

MAKEDONIJA MO@E DA IZDADE EVROOBVRZNICA SO KAMATA OD 6%?!

OFICIJALNO, O^EKUVAAT KONSENZUS ZA IMETO, NEOFICIJALNO - SAMO DOBAR RU^EK!

STRANA 10

STRANA 6

vtornik

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

“KAPITAL” OTKRIVA: U[TE EDNA ZADA^A ZA MAKEDONIJA NA PAT KON EU

BRISEL VOVEDUVA 36-TO POGLAVJE ZA REFORMA NA ADMINISTRACIJATA?!

NITU EDNA ZEMJA VE]E NEMA DA STANE ^LENKA NA EVROPSKATA UNIJA DOKOLKU NE SPROVEDE SU[TINSKI REFORMI NA DR@AVNATA UPRAVA vtornik.18. januari. 2011 | broj 208 | godina 1 | cena 20 den. | tel. 2 55 14 41 | faks. 2 58 14 40

STRANA 7 NA ZATVORAWE, PONEDELNIK, 17.01.2011, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

1,28% 1 1,01% 1 00,58%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,50 4 46,07 1,33

NAFTA BRENT EURORIBOR

97,79 9 1,54%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (17.12)

MBI 10 2.440 2.420 2.400 2.380 2.360 2.340 2.320 2.300 11.1

13.1

15.1

17.1

Za deset meseci lani vlegle samo 132,5 milioni evra

NI DR@AVATA, NI NAFTA[ITE NEMA DA SE OTKA@AT OD PRIHODITE OD GORIVATA

ALEKSEJ MILER

CENATA NA LITAR BENZIN SE DOBLI@UVA DO 80 DENARI

GAZPROM

Ne vodime politika, tuku isporaka na gas!

STRANA 19

STIPE MESI]:

Sekoj narod ima vlast kakva {to zaslu`uva STRANA 16

KOLUMNA D-R RUBIN ZARESKI

SVETSKA EKONOMIJA 2011 GODINA STRANA 14

VOVEDNIK METODI PENOVSKI

STRANA 4

Izvoznicite da se naso~at kon Rusija i kon mediteranskite pazari STRANA 11

KAFE, VESNIK I MAKEDONSKA BERZA IZVOR: REGULATORNA KOMISIJA ZA ENERGETIKA

STRANA 2-3

STRANA 2

Navigator

2

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

VTORNIK 18 JANUARI 2011

KAFE, VESNIK I MAKEDONSKA BERZA

K

Kako {to izgleda rabotata, godinava, namesto po oblo`uvalnici i so bilteni vo raka, gra|anite so ne{to pove}e gotovina vo xebot }e imaat novo sobirali{te za bistrewe finansiska politika. Ulica Makedonija, zaedno so Leninova, }e “blesnat” silno so potencijalni investitori, koi za vreme na utrinskoto kafe, namesto `olt pe~at i tra~-rubriki, s$ pove}e }e ~itaat biznis-vesnici, a muabetot }e im se sveduva na toa koja akcija kolku porasnala ili padnala, koj kolku zarabotil ili podignal poevtin kredit za da si igra na Makedonskata berza.

Insajderski informacii }e fr~at na site strani. Ne e ova sarkasti~no... Mnogu e izvesno, a verojatno i posakuvano. Posebno za brokerite, investiciskite fondovi, Makedonskata berza, Centralniot depozitar, Komisijata za hartii od vrednost i site postoe~ki i idni investitori.

No, kako po obi~aj, sekoga{ postoi edno “no”!

Prvo }e po~nam so kafeto. Toa e dobro da n$ razbudi, no ne i za zdravjeto ako se pretera so piewe.

Vesnicite, pak, se odli~ni za da se informira i educira

~ovek, no samo dokolku se znae kako da se ~itaat tie informacii, dokolku se znae {to sakal da ka`e, ka`al ili pak ne ka`al novinarot ili kolumnistot.

Koga sme kaj informiraweto i informaciite, stignavme do Makedonskata berza. Ottamu postojano potenciraat vo mediumite deka trguvaweto na berzite e trguvawe so informacii. To~no.

Narodnata veli: “Koj prevari, toj tovari”!

No, isto taka ima i edna pogovorka koja veli deka minatoto ne treba da se zaborava za da ne se povtori. Minatoto na Makedonska berza dobro ni e poznato. Imavme Bum, pa silen Tras.

So toa s$ e ka`ano!

Toa e i najdobrata informacija pred da se vleze vo filmot da se bide berzanski igra~.

Dokolku nekoj go zaboravil toj film, toga{ neka go vrati nazad, no neka ne go bri{e. Toa ne zna~i deka ne treba da se investira. Tokmu sprotivnoto, ba{ treba! Za toa govorat nekolku faktori so koi ja po~navme 2011 godina.

Monetarnata politika e zna~itelno porelaksirana, {to dovede do pad na kamatite kaj bankite. Ima golem optimizam za rast na svetskata ekonomija, ekonomiite vo regionot, no i vo Makedonija. Kompaniite, tie koi izlegoa so finansiski planovi dosega, planiraat pogolemi dobivki vo odnos na lani. Iskustvo i toa kako ima. 2007 godina e dokaz za toa.

Se promenivme od konzervativni {teda~i vo nevideni investitori.

Cel svet ni se ~ude{e.

Za pari da ne pravime

CENATA NA LIT SE DOBLI@UVA METODI PENOVSKI p penovski@kapital.com.mk @ p

muabet.

Ima, ne sme za `alewe.

E, toa {to malku ni fali e pamet! Ako ja nemam jas, toga{ }e ja baram kaj nekoj drug. A ima popametni “de~ki”. Ako sakam da si igram na Makedonskata berza, za stranski ne stanuva zbor, zatoa {to Vladata ne ni dozvoluva. Toga{ }e ~uknam na nivni vrati, }e ispijam so niv kafe, }e gi pra{am {to zna~i toa {to pi{uvale vo vesnikot koj go imam v raka i {to }e se slu~i so moite akcii koi gi imam kupeno na Makedonskata berza.

Prethodno, nikoj nikogo ne pra{uva{e. Se tro{ea pari po princip sledi go stadoto. Zatoa, na krajot, od bikot, koj vo 2007 zaigra na Berzata, na glava ni ostanaa samo rogovite na bikot. Sekoja ~est na isklu~ocite, koi sigurno gi ima, samo {to se misterija, zatoa {to taka zakonot nalaga. Ama gi znaat, povtorno po kafeanite, pa mo`e i od niv ne{to da se nau~i.

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

9

Milijardi evra investirala Evropskata banka za obnova i razvoj (EBOR) vo izminatata 2010 godina kako svoj pridones za sanirawe na posledicite od ekonomskata kriza i so toa e nadminat rekordot na investicii od ovaa institucija od 7,9 milijardi evra vo 2009 godina. EBOR finansiski poddr`ala 386 proekti za pottiknuvawe na ekonomski reformi, osobeno vo pomalku razvienite zemji od Azija i zapaden Balkan. Pretsedatelot na EBOR, Tomas Mirou, izjavi deka bankata dostignala najvisok stepen na efektivna pomo{ vo procesot na zakrepenuvawe na zemjite od krizata.

NI DR@AVATA, NI NAFTA[ITE NEMA DA SE OTK

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

KAPITAL / 18.01.2011 / VTORNIK

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot.

Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

Cenata na naftenite derivati vo zemjava vo najgolem del ja ~inat maloproda`nata mar`a na trgovtrgov cite i dava~kite za dr`avata (akciza, DDV, taksa za `ivotna sredina i za nafteni rezervi). Dali ima prostor nekoja od dvete strani da se otka`e od delot {to & pripa|a, odnosno da go namali ovoj iznos? Mnogu te{ko

S

KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

Skapiot benzin povtorno se vra}a na benzinskite pumpi. Regulatornata komisija za energetika v~era gi zgolemi cenite na naftenite derivati vo zemjava vo prosek za 1,47%, odnosno za eden denar, a na dizelot za polovina denar. Najkoristeniot benzin vo zemjava, eurosuper 98, od denes se prodava po 77,50 denari za litar. Vo slednite dve nedeli eurosuper 95 }e se prodava po cena od 76 denari za litar, a ekstralesnoto maslo za doma}instvo za 53 denari.

Maloproda`nata cena na eurodizelot se zgolemuva na 64 denari. Mazutot, pak, }e ~ini 35,9 denari za kilogram, {to e poskapuvawe od 0,8 denari sporedeno so cenata koja va`e{e do v~era.

Novite ceni na benzinite Regulatornata komisija gi presmetuvala spored prose~nata cena na surovata nafta na svetskite berzi od 95,6 dolari za barel. So ova poskapuvawe, cenata na naftenite derivati se dobli`uva do vrednosta od 2008 godina, koga litar benzin se prodava{e za 80,5 denari, a na svetskite berzi naftata ima{e rekordna cena od duri 147 dolari za barel.

Za samo edna godina euro-

SO DOPOLNITELNA DAVA^KA SE POLNAT REZERVITE NA NAFTA Dr`avata u{te kon krajot na 2009 godina vovede nova dava~ka, so koja za sekoj kupen litar benzin gra|anite pla} aat po re~isi eden denar. Parite se nameneti za kupuvawe nafta za dr`avnite rezervi. Od dava~kata, dr`avata najverojatno godi{no sobira okolu 14 milioni evra. Ovaa dava~ka iznesuva 0,89 denari za litar benzin, 0,74 denari za kilogram mazut i 0,3 denari za litar nafta.

NAJSKAPI GORIVA IMA GRCIJA Gra|anite na Grcija pla}aat najskapi goriva vo regionot.

Za litar benzin izdvojuvaat 1,59 evra, a 20 centi pomalku za dizel-gorivata. Vo Bugarija, pak, benzinot se prodava po 1,12 evra, a dizelot za 1,10 evra. Srbija prodava ne{to poskap benzin od Bugarija, po 1,21 evra za litar benzin i 1,16 evra za dizel. Crnogorcite pla}aat po 1,26 evra za litar benzin i 1,15 evra za dizel. super 98 poskape za celi 12,5 denari, {to e rast od duri 19% sporedeno so minatogodi{niot januari.

Vo izminatite tri meseci, pak, eurosuper 98 poskape za 5,5 denari, od 71 denar vo noemvri na 76,5 denari ovoj mesec. Koga cenata na naftata na svetskite berzi porasna od 85,9 na 90,7 dolari za barel, Regulatornata komisija gi poskape benzinite za 2,5 denari.

VLADATA NEMA DA GI NAMALI AKCIZITE! Analiti~arite alarmiraat deka trendot na poskapuvawe na “crnoto zlato” na svetskite berzi nema da zapre. Vo petokot barel nafta od tipot “brent” na svetskite berzi se prodava{e po re~isi 100 dolari za barel. V~era, pak, cenata na barel surova nafta padna na 91 dolar.

Sepak, spored prognozite, nagorniot trend nema da zapre.

Toa zna~i golem udar za zakrep-

nuvaweto na makedonskata ekonomija, bidej}i naftata vleguva kako golem tro{ok. Sekoe poskapuvawe na gorivata gi zgolemuva tro{ocite na kompaniite, koi poleka, no bavno izleguvaat od krizata.

Cenata na naftenite derivati vo najgolem del se sostoi od maloproda`nata mar`a na trgovcite i od dava~kite za dr`avata (akciza, DDV, taksa za `ivotna sredina i za nafteni rezervi).

Dali ima prostor nekoja od dvete strani da se otka`e od delot {to & pripa|a, odnosno da go namali ovoj iznos? Mnogu te{ko.

Ministerot za finansii, Stavreski, e deciden deka Vladata nema da se otka`e od akcizite, stavka koja i toa kako go polni dr`avniot buxet. Od povisokite ceni na gorivata dobivaat ne samo proizvoditelite i trgovcite, tuku i dr`avata, koja sobira pove}e pari od DDV, {to iznesuva 18% od krajnata cena na benzinot, i od dvete taksi,

@IVKO ATANASOVSKI UNIVERZITETSKI PROFESOR “Dr`avata vodi pogre{na politika za formirawe na cenite na benzinite. Tie se formiraat premnogu lesno, bez da se misli na efektite koi }e se predizvikaat.

Regulatornata komisija premnogu komotno gi formira cenite. Dr`avata, ako saka, mo`e da intervenira kaj izvoznite sektori, kade {to naftata e zna~aen tro{ok, no ne mislam deka treba da se intervenira vo dano~nata politika.”

Navigator

KAPITAL / 18.01.2011 / VTORNIK

LIDERI

NE IM BE[E DENOT

3

POBEDNIK

D

USPEH I VO KRIZA

PERO ILIESKI

ev~ani u{te edna{ se pretstavi pred svetot vo najubavo svetlo preku Vev~anskiot karneval, koj sobra iljadnici turisti od zemjava i od stranstvo

V

DEJVID FIN^ER

ilmot “Socijalna mre`a” sobra kup nagradi na manifestacijata Zlaten Globus, a so statuetka se zakiti i re`iserot na filmot za Fejsbuk

F

akedonski `eleznici s$ u{te se nadvor od regionalnata `elezni~ka kompanija Kargo 10, a direktorot se pravda deka toa bilo taka zatoa {to Kargo 10 i ne funkcionirala

M

KA@AT OD PRIHODITE OD GORIVATA

TAR BENZIN A DO 80 DENARI dodeka akcizite na naftenite derivati se fiksni. Kako {to raste cenata na gorivata, taka se zgolemuvaat i prihodite vo buxetot po osnova na prvite tri dava~ki.

“A k c i z a t a n a gorivata e fiksna dava~ka i dr`avata ima isti prihodi od akciza, bez razlika kolkava cena }e odredi Regulatornata komisija.

Cenata na gorivata zavisi od dvi`ewata na svetskite berzi.

Dava~kite za akcizi kaj gorivata vo Makedonija se na nivo pod minimalnoto utvrdeno so direktivite na Evropskata unija, taka {to ne mo`e da se zboruva za nivno namaluvawe”, veli Stavreski.

Cenite na gorivata vo zemjava se formiraat na sekoi dve nedeli. Regulatornata komisija za energetika ja mno`i prose~nata cena na surovata nafta “brent” na svetskite berzi od prethodnite dve nedeli so prose~niot kurs po koj Okta kupila dolari za da ja plati naftata. Na taa suma se dodava i bankarskata provizija za transakcijata. Duri potoa na ovoj iznos, kako tret indikator, se dodavaat prose~nite referentni ceni na derivatite na svetskite pazari. Vo cenata na gorivata se presmetani i site tro{oci vo raboteweto na rafinerijata, utvrdeni vrz osnova na dogovorot me|u Vladata i Helenik petroleum, kako i specifi~nata te`ina na sekoj vid gorivo. Faktor vo formiraweto na maloproda`nata cena na gorivata ima i kursot na dolarot, no so pomalo vlijanie. Od site tie parametri se dobivaat rafineriskite ceni na gorivata vo zemjava. Na maloproda`nite ceni se dodavaat u{te transportnite tro{oci od rafi-nerijata do site

benzinski stanici, mar`ata na distributerite, tro{ocite za osiguruvawe, {pedicija, akciza, DDV i nadomestot za `ivotnata sredina.

BENZINITE ]E POEVTINAT KOGA ]E ISTE^E DOGOVOROT SO OKTA?!

Poznava~ite na sostojbite vo zemjava velat deka e mnogu te{ko da se predvidi kako }e se dvi`i cenata na naftenite derivati vo idnina.

“Nema novi nao|ali{ta na nafta. Sega se crpi nafta od nafteni poliwa stari i po 30 godini. Momentalno, ne gledam nikakva investicija vo iskopi na ovoj va`en resurs”, velat ekspertite.

Tie potenciraat deka cenite

ZIN AL ABIDIN BEN ALI

OLIVER DERKOVSKI

na gorivata vo zemjava mo`e da se formiraat poslobodno duri otkako }e iste~e dogovorot {to go ima potpi{ano dr`avata so Helenik petroleum pri proda`bata na Okta.

Sugeriraat ako vakviot trend prodol`i, dr`avata pove}e da razmisluva za promena na metodologijata za formirawe na cenite na derivatite, a ne za intervencija vo dano~nata politika i vo koli~estvoto rezervi na nafta.

“D r`av ata v od i pogre{na politika za formirawe na cenite na benzinite. Tie se formiraat premnogu lesno, b ez da se misli na efektite koi }e se predizvikaat so rastot na cenite na derivatite.

Regulatornata komisija premnogu komotno gi formira cenite.

Ova e drasti~en porast na cenite na gorivata na doma{niot pazar”, ocenuva univerzitetskiot profesor @ivko Atanasovski, koj e ekspert za dano~na politika.

Spored nego, nelogi~no e {to cenata na naftata na svetskite berzi nesoodvetno gi poskapuva derivatite vo Makedonija.

Pred dve godini barel nafta se prodava{e po 147 dolari, a benzinot vo zemjava za 80,5 denari za litar. Cenata na gorivata vo zemjava sega se dobli`uva do rekordot od 2008 godiona, iako svetskata cena na naftata e okolu 90 dolari za barel.

SKAPATA NAFTA ]E JA PODGREE INFLACIJATA Rastot na cenata na naftata e seriozen udar i za kompaniite i za gra|anite. Skapite benzini se zakana i za transporterite.

Od avtobuskoto pretprijatie Sloboda prevoz, koe vr{i

ZORAN STAVRESKI MINISTER ZA FINANSII “Akcizata na gorivata e fiksna dava~ka. Dr`avata ima isto prihodi od akcizata bez razlika kolkava cena }e odredi Regulatornata komisija. Cenata na gorivata zavisi od dvi`ewata na svetskite berzi.

Mora da se napomene deka dava~kite za akcizi kaj gorivata vo Makedonija se na nivo pod minimalnoto utvrdeno so direktivite na Evropskata unija, taka {to ne mo`e da se zboruva za nivno namaluvawe.”

eslavno zavr{i 20-godi{niot mandat na tuniskiot pretsedatel, koj mora{e da izbega od zemjata poradi bunt na gra|anite, revoltirani od siroma{tijata

N

gradski prevoz vo Skopje, ne ja isklu~uvaat mo`nosta naskoro uslugit da gi poskapat uslugite.

“S$ u{te nemame odlu~eno od dali }e se korigira cenata n nedena biletot. Do krajot na lata treba da se sretneme sret so koordinativniot odbo odbor i da odlu~ime. Trendot na rast na cenata na naftata e o~ o~igleden.

Od Grad Skopje imame ramka kol mo`e od 5-10 denari do kolku da odi eventualnoto poskapuvawe na biletite. Zasega, ist veli cenite ostanuvaat isti”, Jovanovski pretsedatel pre Lenin Jovanovski, na Sloboda prevoz.

Profesorot Atanasovski pora~uva dr`avata da ne intervenira vo danocite, no da razmisli za eventualni subvencii na odredeni sektori vo ekonomijata.

“Vladata treba da vodi konzistentna politika koga se vo pra{awe danocite. Su{tinsko kaj ovie dava~ki e dali tie se proektirani na nivoto koe va`i vo Evropskata unija.

Dr`avata, ako saka, mo`e da intervenira kaj izvoznite sektori, kade {to naftata e zna~aen tro{ok. Mislam deka treba da se intervenira tamu kade tro{ocite dolgoro~no }e predizvikaat inflacija“, dodava Atanasovski.

SUROVATA NAFTA DOPRVA ]E POSKAPUVA! Svetskite analiti~ari prognoziraat deka cenata na naftata godinava }e dostigne duri 150 dolari za barel.

Spored niv, pra{awe na vreme e koga cenata }e gi pomine kriti~nite 100 dolari za barel. Rastot na cenata na naftata se objasnuva so faktot {to najgolemiot norve{ki proizvoditel na nafta i gas, Statoil, be{e prisilen da go sopre proizvodstvoto vo naftenite poliwa Snore i Vigris, kade {to dnevno se proizveduvaat okolu 157.000 bareli surova nafta. Statoil ne objavi koga }e prodol`i so proizvodstvo, {to gi zagri`i investitorite, bidej}i naskoro mo`e da se pojavi problem so dostavuvaweto nafta vo Atlantskiot basen, Bliskiot Istok i na azisko- pacifi~kite pazari. Naftata vo 2008 godina go dostigna maksimumot, 147 dolari za barel.

Se o~ekuva svetskata pobaruva~ka na nafta ovaa godina da dostigne rekordni 88,6 milioni bareli na den.

Dobroto menaxirawe dava pozitivni rezultati i vo uslovi na kriza. Primer za uspe{en menaxer e direktorot na prehranbenata kompanija Makprogres od Vinica.

Direktorot na ovaa sredna firma, Grigor Cvetanov, uspea vo godina na golema nelikvidnost na kompaniite, namalen izvoz na stranskite pazari i te`ok pristap do finansii da go zgolemi izvozot na proizvodite na Makprogres za 21% i da osvoi nekolku novi pazari. Sekoja ~est.

Kompanijata sega izvezuva na 30 stranski pazari, a minatata godina od sopstveni sredstva investira{e tri milioni evra vo dve novi proizvodstveni linii.

Rakovodstvoto so svojata vizija uspea da ja razvie

GRIGOR CVETANOV kompanijata i za kratok vremenski period svoite proizvodi da gi probie na svetskite pazari. Makprogres ve}e 20 godini uspe{no funkcionira na makedonskiot pazar i e edna od prvite privatni kompanii koja hrabro investira{e koga vo zemjata po~naa da se otvoraat prvite privatni kompanii.

Poleka stanuva lider vo regionot vo proizvodstvo na konditorski i zemjodelski proizvodi.

Me|u drugoto, Makprogres e i prvata firma koja implementira{e HASAP sistem za bezbednost na hrana u{te pred osum godini.

GUBITNIK

P

BEZ OKO DA MU TREPNE!

Porane{niot direktor na Nacionalnata agencija za evropski obrazovni programi, Bo{ko Nelkovski, za dve godini “vladeewe” uspea da gi sekne evropskite fondovi.

Namesto vo obrazovni proekti, Nelkovski bez usul si gi vlo`il parite vo stanovi, ku}i, gara`i, a za tragedijata da bide pogolema, si kupil duri i xip i nakit. Vakvoto bezobrazie zavr{i samo so ostavka od “doti~niot” i smena na Upravniot odbor. A kade e krivi~nata odgovornost?

Dali Vladata, i pokraj dolgometra`niot imoten list, s$ u{te go `ali ovoj stru{ki funkcioner i dali za nego va`at propi{anite zakoni, voop{to?

BOШKO O NELKOVSKI Za ~ovekot poradi koj Makedonija e edinstvena zemja za koja se zamrznati evropskite fondovi za ovaa oblast, negovite sopartijci od Sobranieto smetaat deka sobraniskite komisii “ne se ni vreme ni mesto” za da se razgovara za negovoto rabotewe.

Kakva solidarnost!

Sega, ostanuva u{te na Nelkovski da mu ~estitame za “zarabotenite” 150.000 evra!

A parite od evropskite fondovi, koi treba{e da poslu`at za usovr{uvawe na solidni studenti, za dobroizraboteni proekti, ostanuvaat samo del od kapitalot na “menaxerot” Nelkovski.

MISLA NA DENOT NEMA SOMNEVAWE DEKA KREATIVNOSTA E NAJVAЖNA OD SITE ЧOVEЧKI RESURSI. BEZ KREATIVNOST BI NEMALO NAPREDOK

EDVARD DE BONO FIZIЧAR I INVESTITOR

Navigator

4

KAPITAL / 18.01.2011 / VTORNIK

REGION

0-24

...PRETSTAVUVAWE

...SREDBA

...TRKA

Alternativen turizam, fokus na godine{niot Saem

Ambasadorite na makedonska kultura na ot~et

Nov pobednik na relito Dakar

a saemot vo Ohrid se planira formirawe makedonska asocijacija na alternativen turizam, od strana na turisti~kite subjekti koi go rabotat alternativniot turizam.

an~evska-Milevska na kulturnite ambasadori im gi prezentira{e vladinite proekti koi so nivna poddr{ka }e se realiziraat nadvor od dr`avata.

ajekstremnoto isku{enie vo avto-moto dobi nov pobednik.

N Katarecot Naser al Atijah ja proslavi prvata titula na relito vo svojata kariera.

N

K

MAKEDONIJA NA DNOTO VO REGIONOT SPORED NIVOTO NA STRANSKI INVESTICII

ZA DESET MESECI LANI VLEGLE SAMO 132,5 MILIONI EVRA

Iako na po~etokot na minatata godina proekciite na Vladata za stranskite investicii bea ambiciozni, a na golemo bea najavuvani investitori od Kina, Francija, Turcija, sepak, poslednite podatoci od Narodnata banka se porazitelni. Podatokot od 132,5 milioni evra stranski investicii za prvite deset meseci lani ja stavaat Makedonija na dnoto vo regionot ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

odinava Makedonija definitivno }e ostane na dnoto vo regionot po nivoto na prilivot na stranski investicii. Iako proekciite na Vladata za minatata godina bea ambiciozni, sepak, poslednite podatoci se porazitelni. Za deset meseci minatata godina vo zemjava vlegle samo 132,5 milioni evra stranski investicii.

Spored poslednite podatoci na Narodnata banka na Makedonija, vo oktomvri minatata godina vo Makedonija bile investirani samo 21,5 milioni evra. Od vkupniot priliv na stranski investicii, 79,3 milioni evra otpa|aat na akcionerski kapital i reinvestirana dobivka na firmite, dodeka ostanatite pari se zaemi na stranskite kompanii vo zemjava od nivnite mati~ni kompanii.

Spored tempoto na vlez na stranski investicii minatata godina, mnogu te{ko e deka }e dostigneme 200 milioni evra za cela 2010 godina. Za godinava, pak, se proektirani 240 milioni

G

HERITAGE: NEEFIKASNATA ADMINISTRACIJA PRE^KA ZA STRANSKITE INVESTITORI Vo posledniot Izve{taj za ekonomska sloboda, {to go objavuvi fondacijata Heritage, se upateni zabele{ki za vladinite merki i politiki vo privlekuvaweto stranski investicii. Vo izve{tajot se zabele`uva deka i pokraj naporite na Vladata za privlekuvawe investitori, s$ u{te glavni pre~ki za investirawe se birokaratskite problemi, bavnata i neefikasna administracija, kako i politi~kite pritisoci ili opasnosta od necelosno realizirawe na sklu~enite dogovori. evra stranski investicii.

Od Vladata, ~ij glaven adut vo predizbornite kampawi be{e privlekuvaweto stranski investicii, vinata za vakvite podatoci ja lociraa vo svetskata kriza. Premierot Nikola Gruevski, koj izminatite nekolku godini najavuva{e investitori od Kina, Francija, Italija, Turcija, godinava e s$ potivok koga stanuva zbor za stranskite investicii.

Negovoto objasnuvawe za niskoto nivo na stranskite investicii e deka krizata minatata godina go pogodi realniot sektor i se reflektira{e na stranskite investicii.

“Na{ata ekonomija e povrza-

3 FAKTI ZA...

817 4,01% 90%

na so ekonomiite vo Evropa i vlo{uvaweto ili podobruvaweto na ekonomiite na pogolemite i porazvieni evropski dr`avi vo golema mera vlijae na na{iot izvoz, kako i na nivoto na stranski investicii”, veli Gruevski vo intervjuto za MIA. SE O^EKUVAAT TRI DO ^ETIRI STRANSKI INVESTICII VO NAREDNITE [EST MESECI Dodeka minatata godina nitu promotorite, nitu povolnostite na industriskite zoni ne primamija nitu eden stranski investitor, direktorot na Agencijata za stranski investicii, Viktor Mizo, e optimist. Toj za go-

dinava najavi realizacija na tri do ~etri stranski investicii vo narednite {est meseci.

“So sigurnost mo`am da ka`am deka vo posledniot kvartal od godinava se zgolemeni brojot na kompaniite, kvalitetot na posetite i interesot. Smetam deka vo prvata polovina od 2011 godina bi se realizirale tri-~etiri investicii od tie so koi momentalno sme vo krajni pregovori”, izjavi Mizo na negoviot ot~et za srabotenoto na krajot na minatata godina.

Spored nego, neblagodarno e da se ka`uva kolkavi }e bidat investiciite idnata godina. Toj samo informira{e

PROCENKI...

TALEB RIFAI

EVRA PRIBRALA UPRAVATA ZA JAVNI PRIHODI PO OSNOVA NA DANOCI VO 2010 GODINA IMA ZGOLEMUVAWE VO NAPLATATA NA DANOCI VO ODNOS NA 2009 GODINA

OD DANOCITE SPORED UJP SE DOBROVOLNO NAPLATENI

generalen sekretar na UNWTO

RASTOT NA TURIZMOT VO 2011 ]E BIDE POBAVEN

S

vetskata turisti~ka organizacija UNWTO predviduva deka godinava turizmot }e porasne za 3% do 4%, po minatogodi{noto zazdravuvawe koe gi nadmina o~ekuvawata, izjavi generalniot sekretar na ovaa Agencija, del od Obedinetite nacii, Taleb Rifai.

“Fativme tempo na rast koj e o~ekuvan i vo dolgoro~nite prognozi. Predizvik za ovaa godina ni e da go konsolidirame toj rast”, izjavi Rifai.

Toj predupredi deka turisti~kiot rast godinava }e bide zabaven, vo sklop na bavniot rast na svetskata ekonomija.

deka minatata godina preku Agencijata, preku mre`ata na promotorite i po drugi osnovi se realizirani pove}e od 130 edine~ni poseti na kompanii, so agenda {to traela dva ili tri dena, no nitu edna investicija ne bila realizirana.

Iako “Kapital” pobara komentar od ministerot bez resor, zadol`en za stranski investicii, Vele Samak, za poslednite podatoci za nivoto na stranski investicii, kako i za negovite o~ekuvawa za slednata godina, do krajot na denot ne dobivme odgovor.

Minatata godina edinstveno po~na da se realizira investicijata za modernizacija

na aerodromite na turski TAV, koja treba da fini{ira godinava, proceneta na 200 milioni evra.

Od zemjite vo regionot, pak, spored poslednite podatoci, vo Hrvatska vo prvata polovina od godinava vlegoa 653 milioni evra, a se o~ekuva do krajot na godinava brojkata da dostigne 1,3 milijardi evra.

Srbija za osum meseci privle~e 800 milioni evra stranski investicii, Albanija 600 milioni evra za devet meseci, a za osum meseci od godinata vo Bugarija vlegoa 850 milioni evra. Crna Gora zaklu~no so avgust ima 385 milioni evra.

QUP^O ZIKOV ...POGLED NA DENOT...

PO^ITUVANI ^ITATELI, POVTORNO SE ^ITAME OD SREDA, 19 JANUARI 2011

6

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI ZNM: POVLE^E TU@BI PROTIV TROJCA NOVINARI dru`enieto na novinari na Makedonija ja povle~e tu`bata protiv novinarot Dragan Pavlovi}–Latas, a izdejstvuva povlekuvawe na tu`bite protiv Ivona Talevska i Mile A. Ristevski, podneseni od Qup~o Palevski i Aleksandar Mani}.

"Ovoj ~ekor be{e neophoden, zatoa {to ZNM, kako efikasno zdru`enie, }e bara od nadle`nite organi da se pokrene postapka za celosna diskriminacija na krivi~noto delo kleveta i navreda. Toa nema da go barame za da se amnestirame od na{ata odgovornost, tuku poradi toa {to smetame deka tu`bite se svoeviden pritisok vrz slobodata na novinarstvoto", veli Naser Selmani, pretsedatel na ZNM. Toj gi povika site koi tu`at novinari da go sledat primerot, no gi povika i novinarite da se pridr`uvaat do osnovnite principi na Kodeksot na novinarite pri pi{uvaweto i objavuvaweto na nivnite trudovi.

Mani} potvrdi deka tu`bata protiv novinarot Ristevski ja povlekol na barawe na pretsedatelot na ZNM i smeta deka problemite treba da se re{avaat me|usebno, a ne na sud. Dokolku bide pobarano od nego, }e gi povle~el i drugite dve tu`bi {to gi imal podneseno protiv novinari.

Z

MAKEDONCITE OD TUNIS BEZBEDNO SLETAA NA AERODROMOT VO BELGRAD rvite osum makedonski dr`avjani, zaedno so grupa srpski dr`avjani, so specijalen let na JAT v~era se evakuirani od Tunis i pristignaa na belgradskiot aerodrom. So vonredniot let na MNR na Srbija i JAT sino}a na aerodromot vo Belgrad treba{e da pristignat i ostanatite sedum Makedonci, koi pobaraa pomo{ od Ambasadata na Makedonija vo Kairo.

Petnaesettemina Makedonci, koi se najdoa vo Tunis za vreme na nemirite, ne se turisti tuku rabotnici koi podolgo vreme rabotele vo ova afrikanska zemja. Makedonija nema ambasada vo Tunis, poradi {to makedonskite gra|ani pobarale pomo{ od srpskata ambasada.

Od makedonskoto ministerstvo za nadvore{ni raboti velat deka se vo postojan kontakt so Ambasadata vo Kairo i srpskata ambasada vo Tunis poradi pobezbedno vra}awe na makedonskite gra|ani vo dr`avava.

P

OSMAN KADRIU - NOV PRETSEDATEL NA HELSIN[KIOT KOMITET! a nov v.d. pretsedatel na Helsin{kiot komitet e izbran profesorot i doktor po pravni nauki Osman Kadriu, soop{tuvaat od organizacijata.

Kadriu e ~etvrtiot pretsedatel na organizacijata {to vo Makedonija e formirana vo 1994 godina.

Pred nego so Helsin{kiot komitet pretsedavaa Iso Rusi, vo eden mandat i Mirjana Naj~evska i Meto Jovanovski, so po dva mandati.

Novoimenuvaniot pretsedatel na organizacijata za ~ove~ki prava istakna deka vo posledno vreme vo Makedonija se zabele`ani seriozni povredi na ~ove~kite prava vo sudskite postapki, kako spektakularni apsewa i priveduvawe bez potreba. Vo zakonot, kako {to veli Kadriu, e navedeno koga edno lice mo`e da bide pritvoreno, na koj na~in i vo kakva postapka, bez pritoa da se povredi ustavnoto na~elo na presumpcija na nevinost.

Dokolku treba da se dade ocenka za sostojbata na ~ove~kite prava vo Makedonija na skalata od 1 do 5, Kadriu ja ocenuva so dva.

Z

KAPITAL / 18.01.2011 / VTORNIK

SO KAKOV STAV ODAT LIDERITE NA SREDBA KAJ IVANOV?

OFICIJALNO, O^EKUVAAT KONSENZUS ZA IMETO, NEOFICIJALNO SAMO DOBAR RU^EK! Iako liderite kritikuvaat deka vlasta nema volja za kreirawe dr`avna strategija sega koga pretsedatelot Ivanov se ponudi da bide doma}in na sredba za izgradba na konsenzus, negovite gosti ne veruvaat vo konkreten ishod KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

alud ni se ~inat obidite na {efot na dr`avata, \orge Ivanov, preku liderska sredba da izgradi me|upartiski konsenzus za najgolemite otvoreni politi~ki pra{awa vo dr`avata, a pred s$ za toa za sporot so Grcija za imeto. Liderite na najgolemite politi~ki partii, a najmnogu tie na opozicijata, kritikuvaa deka vlasta nema volja za komunikacija za sporot, nitu za kreirawe dr`avna strategija koja bi gi obedinila stavovite za eventualniot kompromis. No, sega, koga Ivanov, pred sredbata na medijatorot Metju Nimic so pregovara~ite Zoran Jolevski i Adamantios Vasilakis, se ponudi da bide doma}in na sredba za konsenzus, negovite gosti ne veruvaat vo konkreten ishod. Iako, oficijalno, site ja pozdravuvaat sredbata, so stav deka ne treba da se zboruva za o~ekuvawa pred da vidat {to ima da im soop{ti pretsedatelot i dali poentata na sredbata e razgovor za ve}e oformen stav na dr`avniot vrv, toa {to neoficijalno go velat e deka s$ {to o~ekuvaat e samo dobar ru~ek i po nekoja rasprava, no pred s$ za popisot, za vonredni izbori, a najmalku za imeto.

“Nie sme najkonstruktivniot politi~ki subjekt vo Makedonija koga stanuva zbor za sporot so Grcija. Ne velam deka gledame od strana, zatoa {to nie sme del od

Z

KLINTON VO ATINA I VO ANKARA, NO NE I VO SKOPJE Po najavite deka amerikanskiot dr`aven sekretar, Hilari Klinton, vo prvata polovina na fevruari } e prestojuva vo Atina na sredbi so premierot Jorgos Papandreu i ministerot za nadvore{ni raboti, Dimitris Drucas, amerikanskiot Stejt department soop{ti deka Klinton ottamu }e otpatuva za Ankara. Iako se o~ekuva{e deka akcent na sredbata so Papandreu } e se stavi na sporot za imeto, novite informacii se deka tokmu odnosite na Grcija so Turcija }e bidat vo centar na razgovorite. Ova e vtora poseta na Klinton na Balkanot, otkako vo oktomvri taa be{e vo Belgrad i vo Saraevo. Makedonija povtorno ne e na agendata na amerikanskiot sekretar. makedonskata strana, no, vo sekoj slu~aj, mo`am da ka`am deka so poladni glavi mo`eme da razmisluvame za problemot. Toa na {to insistirame e kompromis.

Kako dobri doma}ini, }e po~ekame da ~ueme {to ima da ni ka`e Ivanov, pa da vidime kako }e odgovorime.

Na sredbata odime so jasno izgraden stav deka mora da se fokusirame na iznao|awe na {to poskoro re{enie, oti nie nemame druga alternativa osven EU i NATO”, veli za “Kapital” Xevad Ademi od DUI.

Partiski izvori bliski do Ahmeti brifiraat deka na postnovogodi{niot sostanok na liderot so premierot Nikola Gruevski tema na razgovor bile tokmu aktivnostite za nadminuvawe na problemot za imeto, koi se planiraat da se prezemat ovaa godina. No, navodno, Gruevski ne bil mnogu raspolo`en da prognozira ishodi, nitu, pak, da {pekulira so o~ekuvawa od Nimic. Na Ahmeti mu bil soop{ten stariot stav deka Grcija mora da gi napu{ti crvenite linii.

Liderot na SDSM, Branko Crvenkovski, }e se pojavi na sredbata. Lu|eto bliski do nego velat deka Crvenkovski }e odi samo poradi po~itta kon institucijata pretsedatel i poradi politi~kata odgovornost, koja nalaga da se bide konstruktiven i da se dade s$ od sebe vo obidot za sozdavawe na konsenzus.

No, o~ekuvawata velat bile, so eden zbor, “nikakvi”.

“Iskustvoto od prethodnata sredba, isto vo Jasen, a i od site sredbi dosega ni poka`alo deka idejata na vlasta e da se sozdade atmosfera deka navodno se gradi konsenzus, no fakt e deka poziciite na partiite ne mo`at da se dobli`at preku neiskreni obidi”, velat vo SDSM. No, toa {to go baraat ekspertite i javnosta e tokmu gradewe na edna pozicija. Ako i za vlasta i za opozicijata e jasno deka crvenata makedonska linija e za~uvuvawe na identitetot i jazikot, toga{ e nejasno vo {to se sostojat razlikite za ova pra{awe, pa so godini ne mo`e da se nastapi obedineto.

USTAVNITE IZMENI ZA EKSTRADICIJA

DARAVELSKI, DIMOV I TAMBURKOVSKI – SÈ POBLISKU DO IDRIZOVO!?

MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

redlogot na Vladata za izmena na eden ~ l e n o d Us ta v ot so koj treba da se ovozmo`i ekstradicija za storeni krivi~ni dela od oblasta na organiziraniot kriminal i korupcijata ja dobi poddr{kata od Komisijata za ustavni pra{awa. Spored predlogot, }e bide dozvoleno makedonski dr`avjani da bidat ispora~ani na zemjite vo koi storile krivi~ni dela

P

i obratno, pri {to, pred s$ se misli na licata koi go zloupotrebuvaat dvojnoto dr`avjanstvo i izbegnuvaat kaznena odgovornost.

Opozicijata, iako dade p od d r { ka ,t v r d i d e ka n a j v a ` n a izme n a n e e vklu~ena: "Za nas prioritet nad prioritetite e da go proterame ministerot Mihajlo Manevski od Sudskiot sovet i Sovetot na javni obviniteli, za{to {tetata od zloupotrebite na Sudskiot sovet e pogolema od taa {to mo`at da ja napravat nekolku lu|e koi

storile kriminal", izjavi pratenikot Vlado Bu~kovski.

Nova demokratija, bara ustavni izmeni za podobruvawe na pravata na Albancite vo Makedonija.

Gi povtorija svoite barawa za pravi~nata zastapenost i za glasaweto po Badinter, koe sakaat da se primenuva vo Ustavniot sud. DUI gi poddr`a ustavnite izmeni,a vo ime na VMRO-DPMNE govore{e prateni~kata Nadica Tan~eva–Tulieva:.

"Me|unarodnite poternici nema ve}e da bidat obi~no par~e hartija. Bez izme-

nite nema da mo`eme da sklu~uvame bilateralni ogovori za zaemna ekstradicija", istakna Tan~eva.

No, nejziniot partner vo vlasta, pratenikot Pavle Trajanov, veli deka stravuva oti poradi slaboto me|unarodno vlijanie na Makedonija postoi opasnost samo nie da bideme prinudeni da ispora~uvame kriminalci vo stranstvo, a tie koi se ogre{ile pred na{ite zakoni, a se gra|ani na pomo}ni dr`avi, nikoga{ da ne gi dobieme.

KAPITAL / 18.01.2011 / VTORNIK

Politika / Pari / Dr`ava PREGLED VESTI

“KAPITAL” OTKRIVA

BRISEL VOVEDUVA NOVO, 36–TO, POGLAVJE ZA REFORMA NA ADMINISTRACIJATA?!

Nitu edna zemja ve}e nema da stane ~lenka na Evropskata unija dokolku ne sprovede su{tinski reformi na dr`avnata uprava. Diplomatski izvori za “Kapital” brifiraat deka EU razmisluva da vovede u{te edno dopolnitelno poglavje za dr`avite so koi pregovara za ~lenstvo, a vo koe }e se bara reforma na administracijata GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

vropskata unija razmisluva da vovede novo, 36-to, poglavje za zemjite od Zapaden Balkan, koe } e se odnesuva na reformata na javnata administracija, brifiraat za "Kapital" diplomatski izvori od Brisel. Vakvata ideja e tema na razgovor ve}e podolgo vreme vo Unijata, osobeno otkako Brisel se soo~i so niza problemi po priemot na Bugarija i Romanij, koi nepodgotveni stanaa ~lenki i otvorija seriozni problemi so na~inot na funkcionirawe na dr`avnite slu`benici.

Iako s$ u{te ne e utvrdeno dali i koga bi se vovelo ova novo poglavje, sepak, kako najava za istoto e formiraweto na Specijalnata grupa za javnata administracija za zemjite od Zapaden Balkan.

Specijalnata grupa, koja po~na da funkcionira od minatata godina, zasega ima odr`ano samo eden sostanok, kon krajot na septemvri vo 2010 godina, tokmu vo Makedonija. Po sostanokot, koj se odr`a zad zatvoreni vrati, Vladata ne izleze so zaklu~oci od sredbata.

I od delegacijata na EU vo Makedonija potvrduvaat deka vakvata ideja e predmet na razgovor vo Unijata, me|utoa, ne otkrivaat detali. Zasega, velat ottamu, ostanuva samo najavata deka pred da po~nat pregovorite, Evropskata unija mo`e da

E

odlu~i dali pregovorite za reformata na javnata administracija so edna zemja }e bidat na nivo na poglavje ili, pak, }e bidat vo grupata na politi~kite kriteriumi koi treba da gi ispolni zemjata.

Oficijalno, od kancelarijata na evrokomesarot [tefan File nitu ja potvrdija, nitu ja demantiraa ovaa vest, no, sepak, se povikuvaat na izjavata na File deka klu~ni reformi za zemjite-aspiranti za ~lenstvo vo Unijata

ostanuvaat tokmu reformite vo administracijata Inaku, premierot Nikola Gruevski 2011 godina ja najavi kako klu~na vo reformata. Gruevski veli deka fokusot na rabotata na negovata Vlada }e bide tokmu sreduvawe na upravata, a vo taa nasoka bea usvoeni niza izmeni na Zakonot za dr`avni slu`benici i Zakonot za dr`avnata uprava, a be{e donesen i Zakonot za javni slu`benici.

Ekspertskata javnost se som-

neva deka vakvite izmeni navistina }e pridonesat za reforma na administracijata. Tie obvinija za kozmeti~ki reformi, koi namesto profesionalizacija, }e pridonesat samo za totalna partizacija na administracijata. Dopolnitelno, najavite na noviot minister za administracija, Ivo Ivanovski, otkrija deka vo klu~nata 2011 godina Vladata celi 7 meseci }e broi kolku to~no dr`avni slu`benici ima vo zemjava.

NELKOVSKI SI KUPIL KU]I, STANOVI, GARA@I I NAKIT! milanovska@kapital.com.mk

mot vreden re~isi 150.000 evra uspeal da stekne porane{niot direktor na Nacionalnata agencija za evropski obrazovni programi, Bo{ko Nelkovski, za samo dve godini!

Prateni~kata na SDSM, Slavica Grkovska-Lo{kova, na v~era{nata sobraniska Komisija za obrazovanie, nauka i sport, mu go poka`a na ministerot za obrazovanie, Nikola Todorov, dolgometra`niot imoten list na Nelkovski.

Za dve godini toj kupil gara`a vo Struga od 975

I

GRUEVSKI NE JA ISKLU^UVA MO@NOSTA ZA REKONSTRUKCIJA NA VLADATA ! ema da ja isklu~am mo`nosta za rekonstrukcija na Vladata, iako zasega ne e planirano. Normalno deka ako so tekot na vremeto se pojavi opredelena politi~ka ili kadrovska potreba, ili zaradi zgolemuvawe na obemot na rabotata i posilno dinamizirawe na reformite od vladinata programa e potrebno opredeleno osve`uvawe, takva opcija doa|a predvid. Ova go izjavi premierot Nikola Gruevski vo mega intervjuto za MIA. Osven mo`nata rekonstrukcija na Vladata, vo pettiot del od ova mega intervju Gruevski dava odgovor i za predvremenite izbori, kako i za obvinuvawata deka vodi politika na populizam i politika na frlawe lopati i se~ewe lenti.

Vo odnos na predvremenite izbori, Gruevski go povtori ve}e poznatiot stav deka zasega procenkata e deka nema potreba od predvremeni izbori. [to se odnesuva, pak, do obvinuvawata za politika na populizam i politika frlawe lopati i se~ewe lenti, Gruevski izjavi: "Tolku mnogu proekti, kolku {to sproveduva ovaa Vlada, nemalo porano, nitu edna druga Vlada koja gi sproveduvala. Naprotiv, povremeno SDSM imale problem da sostavat dneven red za redovna sednica na vlada, zaradi nemawe to~ki, pa smisluvale ne{to, se snao|ale. Frlawe lopata ima koga se po~nuva proekt.

Lenta se se~e na zavr{en proekt. Ako ne si rabotel, nema lenti. Ako si rabotel, ima. Ako ne si napravil podgotovki i osmislil proekti, nema lopati, no ako raboti{ i se bori{ i po~nuva{ gradbi, toga{ ima. Ovaa Vlada barem poka`a deka znae ne samo da po~ne, tuku i da dovr{i proekti", re~e Gruevski.

N

IRI: VMRO-DPMNE SÈ U[TE SO NAJVISOK REJTING

SO PARITE OD EVROPSKITE FONDOVI

VIKTORIJA MILANOVSKA

7

evra i gara`a vo izgradba vo Skopje, vredna 6.300 evra.

Nelkovski si obezbedil i ku}a za odmor vo Mavrovo, "te{ka" 30.243 evra, kako i stan vo Struga od 35.284 evra. Negovite apetiti ne zastanuvaat tuka. Kupil i stan vo izgradba vo Skopje, so povr{ina od 59 kvadratni metri, vreden 37.040 evra, xip "tojota" od 33.252 evra i prijavil nakit vo vrednost od 3.600 evra.

Grkovska pobara odgovornost od Vladata i od premierot Gruevski, koj, kako {to veli taa, vo sekoj navrat naglasuval deka zakonite vo Makedonija va`at ednakvo za sekoj, no ovojpat se demantiral samiot sebesi.

Ministerot Todorov, pak, re~e deka potpolno se soglasuva so toa deka ne smeat da se stavaat vakvi crni damki pri tro{eweto na parite od evropskite fondovi.

"Vakvite primeri pretstavuvaat lo{ imix za Makedonija, osobeno bidej}i taa se nao|a na po~etok na koristeweto evropski pari. Vedna{ koga konstatiravme nepravilno rabotewe na direktorot, pobarav da se napravi vnatre{na i nadvore{na revizija, pri {to rezultatite poka`aa odredeni nedoslednosti. Podnesov barawe i do Antikorupciskata komisija i do Javnoto obvinitelstvo, koi, se nadevam, vo ramkite na svoite nadle`nosti }

e go rasvetlat ovoj slu~aj", objasni Todorov.

Pratenicite od vladeja~koto mnozinstvo, pak, rekoa deka ne e nitu vreme, nitu mesto da se razgovara za rabotata na Bo{ko Nelkovski.

Makedonija e edinstvena dr`ava za koja evropskite fondovi se zamrznati ve}e vtora godina.

Pred edna godina Vladata go razre{i Nelkovski poradi kup neregularnosti pri negovoto rabotewe. Imeno, parite od evropskite fondovi toj gi delel na svoi rodnini, preku dodeluvawe grantovi na nevladini organizacii, osnovani duri i od ~lenovi na negovata potesna familija.

okolku utre ima izbori, VMRO-DPMNE ubedlivo }e pobedi, se veli vo posledniot izve{taj na Me|unarodniot republikanski institut - IRI. Spored izve{tajot, VMRO-DPMNE ima poddr{ka od 27% od ispitanicite, a SDSM 16%. Vo odnos na rejtingot na liderite na partiite, Nikola Gruevski ima 17% od glasovite na anketiranite, Branko Crvenkovski 9%, Ali Ahmeti 8% i Menduh Ta~i samo 2%.

Poddr{kata za evroatlantskata integracija na zemjata, soglasno anketata na EU, i ponatamu ostanuva visoka.

Za NATO-~lenstvo se izjasnile 91% od ispitanicite, dodeka za EU 87%.

Na pra{aweto dali vo slednite dve godini Vladata o~ekuva podobruvawe na ekonomskata sostojba, 28% od ispitanicite odgovorile potvrdno, {to e za 5% pove}e otkolku vo prethodnoto istra`uvawe, koga toj broj iznesuval 23%.

Inaku, anketata e sprovedena od 7 do 13 dekemvri 2010 godina na reprezentativen primerok od 1.108 ispitanici.

D

SPASKA MITROVA NE DOBI @ITELSTVO VO BLAGOEVGRAD!

akedonkata so bugarsko dr`avjanstvo, Spaska Mitrova, nema da dobie `itelstvo vo Blagoevgrad. Ova e odlukata koja ja donese specijalnata gradska komisija otkako prethodno gi razgleda podnesenite dokumenti na Mitrova. Baraweto za `itelstvo e odbieno kako rezultat na toa {to iako taa tvrdela sprotivno, komisijata utvrdila deka Mitrova ne gi ispolnuva uslovite za 7-godi{no postojano `iveali{te vo Blagoevgrad.

Pred edna godina Mitrova ja otslu`uva{e zatvorskata kazna vo Makedonija poradi nepo~ituvawe na sudskata odluka, odnosno pravoto nejziniot soprug po razvodot da ja posetuva nivnata }erka, za koja sudot na po~etokot & go odzede pravoto na staratelstvo.

Po vtoroto sudewe be{e donesena sprotivna odluka.

Mitrova obvinuva{e deka celiot sudski proces protiv nea e polti~ki motiviran od makedonskata vlast, koja vodi silen antibugarski re`im protiv site koi se izjasnuvaat kako Bugari.

Mitrova vo Bugarija be{e nazna~ena za sorabotnik na evropratenikot od redovite na bugarskata nacionalisti~ka partija Ataka, Dimitar Stojanov.

M

8

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI

JO U[TE JA ^EKA PRIJAVATA ZA IS^EZNATITE DOKUMENTI OD PERO NAKOV rivi~nata prijava protiv nepoznat storitel, koja ja podnese MVR otkako od magacin na Pero Nakov bb is~eznaa 500 klaseri so dokumenti, s$ u{te patuva do Obvinitelstvoto. Ottamu velat deka po primaweto na prijavata }e postapuvaat kako i vo sekoj drug predmet, no za~udi izjavata na ministerot Gordana Jankulovska, koja po celata drama ka`a deka MVR ima kopija od dokumentite, koi, spored nea, na kraj ne ni bile klu~ni za istragata.

Advokatot na prvoosomni~eniot, sopstvenikot na A1, Velija Ramkovski, Miroslav Vuji}, veli deka vo momentov se o~ekuva da se simne oznakata #strogo doverlivo# od transkriptite od telefonskite razgovori: "Vo momentov najva`no e sudot da odredi ve{taci i da po~ne ve{ta~eweto", veli Vuji}. Spored nego, edinstveno ve{ta~eweto }e poka`elo dali postoi kriminal vo "Paja`ina", bidej}i dosega{nite dokazi na Obvinitelstvoto, svedocite, snimkite od posebni istra`ni merki ne doka`ale deka osomni~enite gi storile delata zlostorni~ko zdru`uvawe, perewe pari i zatajuvawe danok.

Odbranata u{te minatata nedela pobarala ukinuvawe na pritvorot za ~etirinaesetminata osomni~eni, sopstvenici i upraviteli na firmite na Pero Nakov bb, koi pove}e od tri nedeli se nao|aat vo pritvor.

K

RUDARITE ]E ODAT PORANO VO PENZIJA d 1 januari 2012 godina }e se namalat granicite za penzionirawe za makedonskite rudari koi izvr{uvaat najte{ki raboti pod zemja.

"Neophodno e da se napravi izvesna promena vo na~inot na presmetka na beneficiraniot sta` kaj rudarite koi izvr{uvaat najte{ki rabotni zada~i, odnosno rudarite od podzemen kop. Po nekolkute sredbi so rudarite od rudnicite vo Makedonska Kamenica i vo Probi{tip, go iznesovme pove}egodi{noto barawe do Vladata, a toa e ostvaruvawe na pravoto na beneficiran sta` poradi te`inata na nivnoto rabotno mesto", istakna zamenik-ministerot za trud i socijalna politika, Spiro Ristovski, na v~era{nata sobraniska Komisija za trud i socijalna politika.

Vakvite zakonski izmeni imaat i finansiski imlikacii vrz centralniot buxet. Narednata godina }e bidat potrebni dopolnitelni 232.390 evra, vo 2013 godina 187.333 evra, a vo 2014 godina 339.252 evra buxetski pari.

O

KAPITAL / 18.01.2011 / VTORNIK

KOMISIJATA ZA NADZOR NA KOMUNIKACIITE POSTOI SAMO FORMALNO

SOBRANIETO NE KONTROLIRA KAKO PRISLU[UVAAT MVR I MINISTERSTVOTO ZA ODBRANA! MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

ez rasprava i so mnozinstvo glasovi Komisijata za nadzor na sproveduvaweto na merkite za sledewe na komunikaciite od strana na MVR i Ministerstvoto za odbrana go usvoi godi{niot izve{taj za svojata rabota vo 2010 godina.

Sobraniskata komisija e edinstvenoto nadvore{no telo koe treba da ja kontrolira rabotata na ovie dve institucii vo pogled na sledeweto na komunikaciite na gra|anite i dali tie dosledno i pravilno go sproveduvaat Zakonot za sledewe na komunikaciite. Toa pravo proizleguva od odredbite sodr`ani vo zakonot od 2006 godina, no, nejzinoto postoewe prakti~no e proforma.

"Iako Komisijata izve{taite za nejzinata rabota gi ima izgotveno i vo 2008 i 2009 godina i gi ima dostaveno do pretsedatelot na Sobranieto, toj dosega nema staveno na dneven red na plenarna sednica nitu eden od izve{taite", istakna Goran Min~ev od SDSM, pretsedatel na Komisijata.

No, i pratenicite na opozicijata v~era ne sakaa da debatiraat za Izve{tajot, vo koj e konstatirano deka e potreben zasilen nadzor nad

B

primenata na posebnite istra`ni merki koi se odnesuvaat na sledewe na komunikaciite od strana na nadle`nite organi.

Ekspertite velat deka kontrolata koja ja ima Komisijata vrz primenata na merkite za prislu{uvawe ne e dovolna.

"Problemot vo Zakonot za sledewe na elektronskite komunikacii e {to toj ne & dava nikakvo samostojno pravo na Komisijata.

Nitu edna politi~ka partija ne saka da vr{i kontrola na rabotata na ovie tela, {to mo`e da se pro~ita kako odvrzani race za MVR, koe

mo`e vo sekoj moment da ja zloupotrebuva tehnikata so koja raspolaga za prislu{uvawe na gra|anite, a so toa i za prekr{uvawe na ~ovekovite prava", veli profesorot Vladimir Pivovarov, ekspert za bezbednost.

Toj predlaga model za sledewe na komunikaciite sli~en na germanskiot, kade {to e formiran eden nezavisen mobilen operator, koj e neprofitabilen i e kontroliran isklu~ivo od Sobranieto i raboti po nalog na bezbednosnite slu`bi, no Komisijata ima 24-~asoven pristap vo podatocite na ovoj operator,

so cel da se kontrolira dali instituciite prislu{uvale pove}e otkolku {to prijavile.

Deka Komisijata postoi samo formalno poka`uva i faktot deka taa bila isklu~ena od podgotovkata na zakonskite re{enija za sledewe na komunikaciite, i pokraj nejzinite konstatacii deka Zakonot za elektronski komunikacii e vo sprotivnost so Zakonot za sledewe na komunikaciite.

Toa go poka`a i odlukata na Ustavniot sud, koj gi proglasi za neustavni odredbite so koi MVR mo`e{e da prislu{uva i bez sudski nalog.

KAPITAL / 18.01.2011 / VTORNIK

Kompanii / Pazari / Finansii PREGLED VESTI

SOMNITELNI MOBILNI TELEFONI SE PRODAVAAT PO 10.000 EVRA

MVR ZNAE ZA SKAPITE "MOBILKI" ZA PROBIVAWE BANKOMATI

Od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti velat deka ako ima somnevawa, }e gi sankcioniraat izmamnicite, no nema intervencija na teren. Vo zemjava ve}e nekolku meseci se prodavat skapi stari telefoni so koi, navodno, se probivala za{titata na ~ip-karti~kite KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

o M inis ters tvoto za vnatre{ni raboti znaat deka vo zemjava se nudat mobilni telefoni koi, navodno, slu`at za probivawe bankomati, koi se prodavaat na internet-portali. No, od MVR tvrdat deka so vakvite mobilni telefoni ne mo`ele da se zloupotrebat plate`nite karti~ki i bankomatite vo zemjava i zatoa ne pokrenuvale nikakva postapka.

“Kapital” dojde do informacii deka stari modeli na Nokia na Internet se prodavaat po cena od 2.000 do 10.000 evra, koi se proizveduvale vo Germanija i vo Finska i bile tolku skapi poradi svojata specifi~nost - vo telefonot se vgraduvale ~ipovi za probivawe na za{titniot softver na bankomatite.

“MVR e zapoznaaeno so ovaa pojava, no zasega ne e registriran slu~aj na zloupotreba so ovoj vid aparati. Kako i vo site drugi slu~ai, ako ima prijavi za zloupotreba ili ima soznanija, MVR }e postapi za da gi sankcionira storitelite”, velat od MVR. Od internet-portalot Pazar3, preku koj se prodavaat telefonite Nokia 1100 rh, proizvedeni vo Germanija, ne objasnuvaat kako gi selektiraat oglasite i predmetite koi gi nudat za prodavawe.

Ne objasnija nitu dali znaat za somnitelnite telefoni

V

koi se nudat na nivniot portal, koi, spored objasnuvawata na poznava~ite, slu`ele za probivawe na za{titniot softver na bankomatite i za nelegalno povlekuvawe pari od smetkite na gra|anite. Ottamu edinstveno velat deka portalot Pazar3

sorabotuva so policijata vo postapkata za otkrivawe na potencijalnite izmamnici.

Prodava~ite na vakvite telefoni vo zemjava vo telefonski razgovor na po~etok pla{livo objasnuvaa deka se raboti za obi~en, star telefon, koj, sepak, vredi ni pomalku ni pove}e tuku 10.000 evra, za podocna da ka`at deka telefonite gi imaat vo momentot i mo`at da se kupat vo sekoe vreme.

“Cenata e po dogovor. Tele-

fonot e od Germanija, no ne treba da se ~eka za pora~ka, go imam kaj mene. Go prodavam po cena od 2.000 evra. Tie poskapite, Nokia 1100 rh18, na primer, imaat podobar ~ip.

Mo`eme da se najdeme kade sakate vo grad i ne e problem da go kupite”, re~e vo telefonski razgovor eden od

prodava~ite na somnitelnite telefoni.

Od nekolku prodavnici vo Skopje kade {to se prodavaat polovni telefoni, potvrdija deka i tie slu{nale za postoeweto na vakvi telefoni vo zemjava. Duri velat deka se tro{ele “kako alva”.

“Da, sum slu{nal deka takvi telefoni cirkuliraat niz zemjava. Se raboti za telefoni

9

so poteklo od Germanija, kade {to im se vgradile ~ipovi so koi mo`e da se v~itaat podatocite i PIN-kodot na karti~kite koi se koristat za podigawe pari od bankomat. Ne sum slu{nal deka kaj nas nekoj toa go napravil. Telefonite vedna{ se nosat na Kosovo i vo Italija. Iskreno, ne znam koj se osuduva taka javno da gi prodava”, veli prodava~ vo edna od mobilarite vo Skopje.

Vo kompanijata CT Computers, koja e generalen distributer na brendot Nokia za Makedonija, se za~udeni od informacijata. So neveruvawe zboruvaat kako nekoj javno i tolku transparentno vo zemjava mo`e da nudi vakvi telefoni.

“Kako oficijalen distributer na Nokia za Makedonija, prv pat slu{am deka vo zemjava voop{to se prodavat takvi telefoni i deka nekoj ima tolkava hrabrost da gi prodava.

Me za~uduva toa {to nekoj tolku lesno gi nudi i gi prodava vo zemjava. Od tehni~ki aspekt, telefonite na Nokia nemaat ni{to pospecifi~en softver od drugite za da se zloupotrebuvaat. Ako e ova vistina, toga{ nadle`nite treba da prezemat merki”, veli Dejan Dimov, generalen direktor na CT Computers, generalen distributer na HP, LG i Nokia za Makedonija.

Bankarite vo zemjava se somnevat deka nekoj tolku lesno mo`e da ja probie za{titata na ~ip-karti~kite, bidej}i postojano investirale vo sovremena oprema za za{tita na softverot na bankomatite.

VLASTA I OPOZICIJATA SO KONTRAOBVINUVAWA ZA PARTIZACIJA MRO-DPMNE obvini deka SDSM vo op{tinite kade {to ja ima lokalnata vlast sproveduva "bezobyirna i gruba partizacija" i oti nekolku dena izbegnuva da se proiznese za partiskite vrabotuvawa. “Gradona~alnikot na SDSM vo Kumanovo, Zoran Damjanovski, isto kako i negovite partiski kolegi gradona~alnici od Strumica, Karpo{ i Ohrid, vrabotuva svoi bliski rodnini, bratu~edi, kuma{ini i porane{ni i aktuelni funkcioneri od SDSM, izjavija od VMRO-DPMNE. SDSM so kontraobvinuvawa do vlasta deka taa, a ne opozicijata, so vrabotuvawe partiski vojnici ja partizira javnata administracija.

Povikuvaj}i se na mediumski izve{tai, kako i na konkretni naodi na Antikorupciskata komisija, go poso~uvaat primerot so Zoran Stavrevski, koj e minister za finansii i vicepremier i ven~alen kum na premierot; so Sa{o Mijalkov, direktor na UBK, koj e prv bratu~ed na premierot. Baxanakot na Sa{o Mijalkov, Jovan Ilievski, kako {to se naveduva, e javen obvinitel za organiziran kriminal, a soprugot na Gordana Jankuloska, Vlatko Ilievski, e sovetnik na premierot.

V

INTERNET-[OPINGOT NEATRAKTIVEN ZA MAKEDONCITE ako Makedonija nudi dobri uslovi za e-trgovija, sepak, kupuvaweto na Internet s$ u{te e na nisko nivo, poka`a Izve{tajot za sostojbata so elektronskata trgovija, izgotven od USAID na barawe na Ministerstvoto za informati~ko op{testvo i administracija. Kupuvaweto na Internet u~estvuva so samo 1% vo transakciite so elektronski karti~ki, na koi otpa|aat 8%-10% od vkupniot promet vo zemjava.

Najgolem del od pri~inite za ovaa sostojba le`at vo nedoverbata kaj gra|anite vo pla}aweto na Internet, kako i vo visokite provizii za vr{ewe elektronski transakcii, slo`enite administrativni proceduri i visokite carinski dava~ki vo me|unarodnata e-trgovija.

Spored ministerot za informati~ko op{testvo i administracija, Ivo Ivanovski, nema zakonski pre~ki za elektronskata trgovija i problemi so registracijata na internet-trgovcite, no, sepak, za podobro funkcionirawe na e-trgovijata najavi podobruvawe i poednostavuvawe na procedurite.

Kako preporaka za podobruvawe na sostojbite vo etrgovijata, izgotvuva~ot na izve{tajot, Darko Janevski od USAID, veli deka e potrebna seopfatna i intenzivna kampawa za site zaseganati strani, po~nuvaj} i od dr`avnite organi, internet-trgovcite do bankite.

Potrebna e i izmena na nekolku zakoni za zaokru`uvawe i podobruvawe na pravnata regulativa.

I

SOPSTVENICI NA BENZINSKI STANICI VO GRCIJA GO BLOKIRAA EVZONI opstvenicite na benzinski stanici vo Grcija v~era simboli~no go blokiraa grani~niot premin Evzoni, na granicata so Makedonija. Tie polovina ~as prekinaa so rabota vo znak na protest protiv odlukata na Vladata neodano~enoto gorivo da bide povtorno pu{teno vo proda`ba na tri stanici na granicite so Turcija, Makedonija i Albanija.

Pretstavnikot na zdru`enieto na sopstvenici na benzinski stanici predupredi deka protestite }e prodol`at dokolku ne bide povle~ena odlukata.

S

Kompanii / Pazari / Finansii

10 MBI 10

2.650

MBID

117,18

KAPITAL / 18.01.2011 / VTORNIK

OMB

2.440 2.420

116,98

2.600

2.400 116,78 2.380

2.550

2.360

116,58

2.340

2.500

116,38

2.320 2.300

2.450

11/01/11

12/01/11

13/01/11

14/01/11

15/01/11

16/01/11

17/01/11

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

11/01/11

116,18 12/01/11

13/01/11

14/01/11

15/01/11

16/01/11

17/01/11

11/01/11

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

12/01/11

13/01/11

14/01/11

15/01/11

16/01/11

17/01/11

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

USLOVITE NA FINANSISKIOT PAZAR PODOBRI OD MINATATA GODINA

MAKEDONIJA MO@E DA IZDADE EVROOBVRZNICA SO KAMATA OD 6%?!

Dokolku Makedonija odlu~i sega da izdade evroobvrznica na me|unarodniot finansiski pazar, so rok na dostasuvawe od tri do pet godini, bi mo`ela da postigne godi{na kamata od okolu 6%, ocenuvaat za "Kapital" finansiskite eksperti gr~kata evroobvrznica kamatata dostigna 11,5%.

Vladata zasega ne objavuva detali vo javnosta koga planira da izdade nova evroobvrznica.

Ministerot za finansii, Zoran Stavreski, izjavi deka se analiziraat sostojbite na pazarot pred Vladata da odlu~i koga i po koi uslovi Makedonija povtorno }e se zadol`i so nova evroobvrznica.

“Vo prviot kvartal od 2011 godina Vladata na Republika Makedonija }e gi proveri uslovite na pazarot. Dokolku postojat povolni uslovi, bi se razgledala mo`nosta za izdavawe evroobvrznica”, izjavi Stavreski.

Del od me|unarodnite analiti~ari smetaat deka prviot kvartal od 2011 godina ne e najpovolen za Makedonija da emituva evroobvrznica na me|unarodnite pazari, bidej}i kamatata i ponatamu }e bide poniska.

No, fakt e deka Makedonija }e treba da se zadol`i za da go finansira buxetskiot deficit od 190 milioni evra. Ekonomistite sugeriraat Vladata da razmisli {to e podobro za zemjava - da se zadol`uva so poskapa evroobvrznica ili da pobara poevtini krediti od me|unarodnite finansiski institucii. Ovaa dilema be{e prisutna i minatata godina, koga Vladata planira{e da emituva evroobvrznica vo vrednost od okolu 300 mil-

ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

okolku Makedonija odlu~i sega da izdade evroobvrznica na me|unarodniot finansiski pazar, so rok na dostasuvawe od tri do pet godini, bi mo`ela da postigne godi{na kamata od okolu 6%, ocenuvaat za "Kapital" finansiskite eksperti. Cenata za izdavawe na evroobvrznica {to ni se nudi vo momentov e mnogu popovolna od kamatata od okolu 10% {to ja postigna Makedonija minatata godina, koga Vladata najavi deka }e se zadol`uva so nova evroobvrznica. Makedonija }e dobie podobra cena i bidej}i ima garancija od 480 milioni evra, {to kako zaem gi obezbedi od MMF, i podobren krediten rejting so stabilen izgled.

“Finansiskiot pazar po~na da za`ivuva, no s$ u{te postoi rizik, taka {to na dolg rok ne mo`e da se predvidi kako }e se odvivaat rabotite.

Kamatata od okolu 6%, kolku {to mo`e da dobie zemja so krediten rejting kako Makedonija, e povolna”, ocenuvaat finansiskite konsultanti.

Samo za sporedba, kamatata za hrvatskata evroobvrznica vo momentov se dvi`i okolu 6,5%, za portugalskata 6,9%, za {panskata 5,4%, dodeka za

D

AKCIITE NA ADING SO RAST NA CENATA OD 15,9% d v~era{nite 21 istrguvana hartija od vrednost, samo akcijata na Ma{inopromet zabele`a pad na svojata cena od 2,98%.

Rast na cenata ima{e duri kaj 17 hartii od vrednost, a bez promena ostanaa cenite na tri hartiii od vrednost.

Najmnogu porasna cenata na akcijata od Ading i toa za 15,89%.

Kaj indeksite, osnovniot berzanski indeks MBI-10 ima{e najgolem rast vo odnos na drugite dva berzanski indeksa. Toj porasna za 1,28% na vrednost od 2.439,68 indeksni poeni. Indeksot na javnoposeduvanite dru{tva MBID ima{e rast od 1,01% na vrednost od 2.642,03 indeksni poeni, a indeksot na obvrznicite OMB porasna za 0,58% na 117,05 indeksni poeni.

Trguvaweto kaj doma{nata berza ovaa nedela po~na so ~etiri pati pomal promet vo odnos na minatiot ponedelnik. Berzata v~era trguvaweto go zavr{i so promet od 11,7 milioni denari, za razlika od minatiot ponedelnik, koga toj iznesuva{e 45,8 milioni denari.

O ioni evra, no se otka`a poradi visokata cena. Namesto toa, Makedonija gi iskoristi parite od specijalnite prava na vle~ewe od MMF i se zadol`uva{e na doma{niot pazar, od kade {to sobra stotici milioni evra.

Vladata minatata godina gi izbra dvete investiciski banki, HSBC i Kredit Suis, kako posredni~ki vo emisijata na tretata evroobvrznica.

Tie treba{e da ja ponudat na{ata obvrznica na Londonskata berza, a vladin tim od nekolku ministri napravi i turneja vo nekolku evropski gradovi, nudej}i ja evroobvrznicata pred lokalnite investitori.

Podocna, ministerot za finansii, Stavreski, prizna deka cenata za zadol`uvawe e previsoka, poradi {to Makedonija go odlo`i izdavaweto

na evroobvrznicata na neodredeno vreme, “s$ dodeka ne se stabilizraat uslovite na finansiskiot pazar”. No, spored neoficijalnite informacii od izvori od Londonskata berza, investitorite ne poka`ale interes da ja kupat makedonskata evroobvrznica i toa bilo pri~inata za odlo`uvaweto na emisijata.

Makedonija dosega izdade dve evroobvrznici.

Prvata evroobvrznica be{e emituvana vo 2005 godina, so rok na vra}awe od 10 godini, a kamatnata stapka {to ja postigna zemjava toga{ be{e 4,65%. ^etiri godini podocna, Vladata ja izdade vtorata evroobvrznica vo iznos od 175 milioni evra, no kamatata dostigna 9,9%. Ovaa evroobvrznica }e treba da se otplati vo 2013 godina.

I toga{, kako i ovoj ponedelnik, dominiraa obvrznicite.

Vkupniot promet so obvrznici vo ramkite na v~era{noto trguvawe iznesuva{e 4,3 milioni denari, {to e 36,7% od realiziraniot promet. Re~isi celiot ovoj promet be{e ostvaren samo so dve obvrznici.

Najtrguvana obvrznica be{e devettata emisija na obvrznici za denacionalizacija, so ostvaren promet od 2,1 milion denari, a promet od 2 milioni denari be{e ostvaren i so ~etvrtata emisija na obvrznici za denacionalizacija.

Od akciite, najtrguvana be{e akcija na Alkaloid, od koja bea istrguvani 439 akcii po prose~na cena od 4.115,2 denari za akcija, so {to be{e ostvaren promet od 1,8 milioni denari. Promet od eden milion denari be{e ostvaren u{te so akcijata na Makpetrol, od koj bea istrguvani 41 akcija po cena od 26.654,9 denari za akcija.

Od ostanatite akcii, do promet od eden milion denari najblisku be{e akcijata na Makstil, koja trguvaweto go zavr{i so ostvaren promet od 756.000 denari.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

17.01.2011

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

1Y

ILIRIKA JIE

31.109.647,99

7,17%

14,96%

13,32%

5,88%

6,09%

13.01.2011

ILIRIKA GRP

39.730.342,93

3,09%

8,73%

15,51%

3,01%

15,02%

13.01.2011

Иново Статус Акции

18.319.683,72

2,81%

4,07%

-2,77%

2,53%

-13,38%

14.01.2011

123.900

KD Brik

32.972.266,38

2,82%

5,91%

11,49%

0,83%

13,37%

14.01.2011

756.789

KD Nova EU

27.414.974,78

1,90%

5,91%

5,34%

1,97%

-2,74%

14.01.2011

КБ Публикум балансиран

23.132.064,68

1,91%

3,34%

3,79%

1,57%

1,19%

13.01.2011

350,00

15,89

35.000

6.999,00

7,59

314.955

Стопанска банка Скопје

230,00

4,55

46.000

Стопанска банка Битола

3.097,50

3,24

185,40

2,49

Адинг Скопје Скопски Пазар Скопје

Макстил Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД

17.01.2011 Просечна цена (МКД)

Име на компанијата Машинопромет Скопје

%

Износ (МКД)

1368

-2,98

2.736

0

0

0,00

0

0

0,00

0,00

0

0

0,00

0,00

0

0

0,00

0,00

0

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2009) BESK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата

17.01.2011 Податоците се однесуваат за

%

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Износ (МКД)

Просечна цена (МКД)

17.01.2011 Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

Вкупно издадени акции 1.431.353 54.562

17.01.2011

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

4.115,25

390,18

10,55

0,94

обични акции

7.000,00

341,43

20,50

0,20

Вкупно Официјален пазар

70.094

15

101.631

84

26,51 69,92

171.725

99

49,04

GRNT (2009)

3.071.377

568,81

105,83

5,37

0,57

обични акции

19.045

16

0,74

2.014.067

3.400,00

533,81

6,37

0,98

Вкупно Редовен пазар

19.045

16

0,74

MPT (2009)

112.382

26.654,95

/

/

0,74

4115,25

0,53

1.806.593

REPL (2009)

25.920

39.655,00

5.625,12

7,05

0,79

26654,95

1,77

1.092.853

SBT (2009)

389.779

3.097,50

211,39

14,65

0,70

К МК Брокер Скопје

обврзници

% на промена

KMB (2009)

Макпетрол Скопје Топлификација Скопје

17.01.2011 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Алкалоид Скопје Макстил Скопје

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

185,40

2,49

756.789

STIL (2009)

14.622.943

185,40

0,11

1.676,62

2,59

3495,56

1,63

650.175

TPLF (2009)

450.000

3.495,56

61,42

56,92

1,02

18540

0,49

648.900

ZPKO (2009)

271.602

2.110,00

/

/

0,28

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost.

Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, pонеделниk - 17.01.2011)

KAPITAL / 18.01.2011 / VTORNIK

Kompanii / Pazari / Finansii

OHRIDSKA BANKA GI NAMALI KAMATITE ZA KREDITITE ZA NASELENIE hridska banka gi namali kamatnite stapki na kreditite za naselenie do 1,6 procentni poeni i vovede nov stanben kredit so kamatna stapka 6,5% fiksna za prvata godina. Namaluvaweto e rezultat na namaluvaweto na kamatnata stapka na blagajni~kite zapisi od strana na NBRM, no i so cel da izleze vo presret na potrebite na gra|anite i da ponudi pokonkurentni uslovi.

Najgolemo namaluvawe na

O

kamatnite stapki i do 1,6% ima kaj ke{ ekspres kreditite, studentskite krediti, kaj kompakt kreditot namenet za refinansirawe, kako i za pre~ekoruvaweto na transakciska smetka i kreditnite karti~ki.

Bankata paralelno gi namali i kamatnite stapki na avtomobilskite krediti i vovede nov stanben kredit so fiksna kamatna stapka 6,5% za prvata godina i fiksna kamatna stapka 7,2% za slednite dve godini.

11

MAKPROGRES SO RAST NA IZVOZOT ZA 21% VO 2010

Novite kamatni stapki se odnesuvaat za novoodobrenite krediti i za postojnite krediti, prilagodeni soglasno regulativata. Kamatnite stapki na depozitite ostanuvaat nepromeneti.

rehranbenata kompanija Makprogres od Vinica minatata godina ja zavr{i so porast na izvozot za 21%, sporedeno so prethodnata godina. Kako {to soop{tuvaat od kompanijata, zgolemeniot izvoz se dol`i na voveduvawe novi kvalitetni i inovativni proizvodi, kako i na marketing-kampawi i aktivnosti vo zemjite vo koi izvezuvaat.

"Proizvodite na Vin~ini se distribuiraat i prodavaat na pet kontinenti i 30 dr`avi.

P

Zna~itelen porast na izvozot za 2010 godina imame vo Kosovo, Romanija, Hrvatska, Srbija, Bugarija i Izrael, a minatata godina osvoivme i novi pazari kade {to na{ite proizvodi se prodavaat za prv pat, kako {to se [vedska, Saudiska Arabija, Ungarija i Malta”, se veli vo soop{tenieto od kompanijata.

Makprogres minatata godina za prv pat izveze "xambo" kontejner so proizvodi vo Malta.

"Osvojuvame novi pazari,

Malta e 30-ta zemja vo koja e prisuten brendot Vin~ini i Armonia. Prviot izvoz na proizvodi e golem ~ekor kon ponatamo{nata sorabotka so kompaniite od Malta", velat od kompnijata.

Minatata godina Makprogres investira{e 3 milioni evra vo dve novi proizvodstveni linii za proizvodstvo na slatki i soleni konditorski proizvodi, so {to proizvodstvoto }e se zgolemi za 4.000 toni gotov proizvod godi{no.

STOPANSKATA KOMORA PREDLAGA OSVOJUVAWE NA NOVI PAZARI ZA IZVOZ

17.03.2010 11 IZVOZNICITE DA SE NASO^AT KON RUSIJA I KON MEDITERANSKITE PAZARI Stopanskata komora na Makedonija godinava svoite aktivnosti }e gi naso~i kon unapreduvawe na makedonskiot izvoz i }e im ponudi pomo{ na ~lenkite za podobruvawe na pravniot ambient vo koj se odviva nadvore{notrgovskata razmena SOWA JOVANOVA

ZASILENA KONTROLA VRZ RABOTEWETO NA GR^KITE INVESTITORI VO ZEMJAVA

s.jovanova@kapital.com.mk

ozitivnite trendovi vo trgovskata razmena {to gi bele`e{e Makedonija minatata godina nema da bidat dovolni za nekoe pozna~ajno namaluvawe na trgovskiot deficit ili zgolemuvawe na izvozot, a namaluvawe na uvozot. Ova go konstatira Stopanskata komora na Makedonija, koja najavi zasileni aktivnosti godinava vo nasoka na poddr{ka na izvozot i pomo{ na kompaniite vo potraga po novi pazari.

Zaklu~okot i na Komorata i na kompaniite, generalno, e deka re~isi dve decenii makedonskiot izvoz e nepromenet i prili~no ograni~en po sodr`ina i oblik. Zemjite od Evropskata unija s$ u{te se tradicionalni pazari na koi makedonskite kompanii go fokusiraat izvozot i ja vodat te{kata bitka na konkurentnost so evropskite kompanii.

Strukturata na izvozot so godini e nepromeneta, tekstilot, `elezoto, ~elikot i naftata se proizvodite koi sekoja godina gi izvezuvame.

Iako re~isi site zemji od Evropskata unija izlegoa so prognozi deka izvozot }e bide dvigatel na ekonomijata godinava i deka se o~ekuva napredok vo svetskata trgovija, Stopanskata komora analizira deka Makedonija te{ko }e ja dostigne 2008 godina najdobra vo nadvore{nata trgovija.

“Koga ja praveveme programata vo Komorata, trgnavme od faktot deka 2008 goidna be{e najdobra za nas vo pogled na izvozot, iako taa na globalno nivo ve}e be{e godina koja

Svetskata ekonomska organizacija za sorabotka i razvoj, OECD, }e go ispituva finansiskoto rabotewe na gr~kite investitori vo stranstvo. Vo Stopanskata komora velat deka Grcija odbegnuva da go potpi{e dogovorot za izbegnuvawe na dvojnoto odano~uvawe, {to sozdava prostor za manipulacii, za {to OECD ve}e izdala preporaka za kontrola. Utre pretstavnici od gr~kata ambasada treba da odr`at sostanok so gr~kite investitori vo zemjava, na koj najverojatno }e se razgovara za zakonot koj gr~kata Vlada neodamna go predlo`i, so koj im se ukinuvaat subvenciite.

P

LISTA NA ZEMJI BEZ BILATERALNI DOGOVORI poka`uva{e znaci na recesija.

Koga gledame sporedbeno na tri godini, }e sfatime deka s$ u{te go nemame dostignato nivoto od 2008 godina. Nie vo 2010 godina vo 11 meseci bele`ime podem za razlika od 2009 godina, no s$ u{te ne mo`eme da ja dostigneme 2008 godina”, veli Qubica Nuri, direktor na Direkcijata za internacionalna poddr{ka pri Stopanskata komora na Makedonija Stopanskata komora predlaga doma{nite kompanii da se naso~at kon osvojuvawe na mediteranskite pazari, no i kon pazarite na Centralna Azija i ruskata federacija. Makedonija so mnogu od ovie dr`avi porano ima{e sorabotka koja spored Stopanskata komora ima predispozicii da se obnovi povtorno, zatoa {to ve}e imalo otvoreni mo`nosti za biznis-relacii so Egipet, Tunis, Libija i Irak, pred s$ vo zdravstvoto, grade`ni{tvoto, obrazovanieto i avtomobilskata industrija,

iako viznata liberalizacija so ovie zemji s$ u{te pretstavuva pre~ka.

UNAPREDUVAWE NA BILATERALNITE DOGOVORI Kako klu~ni problemi pri nadvore{notrgovskata razmena na Makedonija, Stopanskata komora gi poso~uva nedovolno usovr{enite bilateralni dogovori so odredeni zemji.

Primer e Grcija, so koja s$ u{te nemame potpi{ano dogovor za izbegnuvawe na dvojnoto odano~uvawe, pa, taka, so stapuvawe na fiskalnata regulativa vo Grcija, a vo otsustvo na bilateralen dogovor za razmena na dano~nite informacii, profitite napraveni vo Makedonija podle`ea na u{te edno odano~uvawe.

“Nie mora da prezemame ne{to so zemjite so koi imame zna~ajna razmena, koi ni se zna~ajni partneri. Takvi se Grcija, Kosovo, SAD, so koi mora da gi zatvorime dogovorite {to zna~at sigurnost vo

raboteweto.

Pra{aweto na liberalizacija na trgovijata so ruskata federacija e ednakvo zna~ajno zatoa {to Srbija ima dogovor za slobodna trgovija so Rusija, koja, pak, ima takov dogovor so Kazahstan i Belorusija.

Tie se edna zona na slobodna trgovija, a postoi i klauzula za dijagonalna kumulacija so Evropskata unija.

Toa predizvika zna~itelno da se zgolemi interesot na stranskite investitori za investirawe vo Srbija za pazarite vo Kazahstan, Rusija i Belorusija”, veli Nuri.

Od Komorata tvrdat deka Makedonija ne treba da ~eka da bide povikana da se vklu~i vo vakvi biznis-relacii i slu~uvawa vo regionot, tuku treba agresivno da se bori i da moli da bide vklu~ena, kako bi mo`ele na{ite proizvodi na tie pazari da bidat konkurentni.

“Vo dene{no vreme nikoj nikogo ne moli. Isto kako {to slu{avme deka ne sme

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Благајнички записи

4,00%

СКИБОР

Ломбарден кредит

5,50%

МКДОНИА

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

2,76%

3,63%

4,34%

5,32%

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност

КУРСНА ЛИСТА

Банка

3м

6м

12м

24м

Стопанска

5,50%

6,25%

6,50%

9,15%

9,65%

Среден курс Држава

Валута

во денари

36м

ЕМУ

евро

61,5007

Комерцијална

5,50%

6,50%

6,80%

9,60%

10,00%

САД

долар

46,0714

НЛБ Тутунска

5,00%

6,30%

6,70%

9,50%

9,70%

В.Британија

фунта

73,0239

Швајцарија

франк

47,6196

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

46,2411

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

45,4618

61,6

46,5

72,5

47,9

Извор: НБРМ

Spored podatocite na Stopanskata komora, postoi cela lista so dr`avi so koi imame potreba od unapreduvawe na bilateralnite dogovori. Takvi se: Grcija i Kosovo; so Slovenija ve}e ni e iste~en dogovorot za za{tita na stranski investicii; so Moldavija, Velika Britanija, Danska, Estonija, Irska, Latvija i Litvanija voop{to nemame takov dogovor. So Crna Gora nemame nitu bilateralen dogovor za izbegnuvawe na dvojnoto odano~uvawe, nitu, pak, dogovor za za{tita na stranskite investicii, a ista e situacijata i so SAD, Kipar Luksemburg, Malta i Portugalija. So Bosna i Hercegovina nemame dogovor za izbegnuvawe na dvojnoto odano~uvawe.

ZA 20 PROIZVODI VO CEFTA ]E SE OLESNUVA TRGOVIJATA Vo CEFTA, ~ija ~lenka e i Makedonija, ve}e se utvrdeni 20-te najfrekventni proizvodi. Takvi se elektri~nata energija, gasot, bazi~nite metali, gumata, kokosot, naftata, hemiskite i prehranbenite proizvodi, zemjodelstvoto, drvnata industrija, elektri~nite ma{ini, aparatite, tekstilot i drugi za koi }e se usoglasuvaat standardite za kvalitet {to, pak, treba da ovozmo`i u{te pogolema i polesna razmena bez tarifi. bile pokaneti za zaedni~kata `eleznica me|u Srbija, Slovenija i Hrvatska na koja nie ne treba da bideme pokaneti, tuku treba da gi brkame za da im se priklu~ime.

Sli~no be{e i so grade`niot konzorcium vo regionot za nastap vo Libija, zar treba i nie da ~ekame nekoj da n$ pokani za da se priklu~ime kon niv”, pra{uva Nuri.

Fokus

12

KAPITAL / 18.01.2011 / VTORNIK

TODOROV REFORMIRA, AKADEMSKATA FELA REAGIRA

MAKEDONIJA NEMA PARI ZA PROFES VIKTORIJA MILANOVSKA

milanovska@kapital.com.mk milanovska@kapital com mk

ko ministerot Nikola Todorov saka da objavuvame nau~noistra`uva~ki trudovi, neka dade pove} e pari, ednoglasni se profesorite i dekanite na pove}eto dr`avni fakulteti. Spored niv, so buxet za nauka od 0,18% od vkupniot dr`aven buxet Vladata ne mo`e da bara istra`uva~i i da se meri so porazvienite dr`avi.

Izmenite vo Zakonot za visoko obrazovanie, koi ministerot Nikola Todorov gi predlo`i denovive, a ve}e utre treba da pominat vo vladina procedura, nalagaat mnogu porigorozni kriteriumi za steknuvawe status doktor na nauki, za stanuvawe vonreden ili redoven univerzitetski profesor.

Spored zakonskite izmeni, glaven uslov e brojot na izdadeni nau~noistra`uva~ki trudovi.

SO ENTUZIJAZAM, A BEZ PARI NE BIDUVA ISTRA`UVA~ Vakvite reformi, spored profesorite, se krajno neizdr`ani i neosmisleni, a Makedonija nema dovolno pari za nivna implementacija.

"Ministerot Todorov otvora vojna od koja samiot }e izleze porazen.

So forsiraweto na privatnite fakulteti dojde do situacija vo koja se javi hiperprodukcija na magistri. Sega ministerot, svesen za vakvite sostojbi, se obiduva da napravi brana. Vo toj del mo`am da go sfatam, no negovite voeni i tvrdoglavi povici i na~inot na koj se konfrontira so

A

MARJAN PETRESKI NAJDOBAR MLAD ISTRA@UVA^ ZA 2010 GODINA, IZBRAN OD MANU "Definitivno, potrebno e dr`avata da izdvoi pove}e pari za razvoj na naukata, zatoa {to eden istra`uva~ki proces e mnogu skap.

Ne e tolku golem problem objavuvaweto, kako {to e patot po koj treba da se dojde do rezultatite. Iako gi poddr`uvam najavenite reformi, smetam deka barem na po~etokot treba da bidat malku porelaksirani. Na primer, prvo da se stavi akcent na posetata na konferencii, seminari i sli~no, kako eden vid stimulacija za istra`uva~ite. Li~no mene, finansiski najmnogu mi pomagale mentorite na doktorskite studii."

So buxet za nauka od 0,18%, Vladata ne mo`e da bara istra`uva~i i da se meri so porazvienite dr`avi. Ako ministerot saka istra`uva~i, neka dade pari, velat profesorite i dekanite na pove}eto dr`avni fakulteti, pa duri i samite istra`uva~i akademskata zaednica se krajno neobmislen poteg. Vo odnos na objavuvaweto nau~no-istra`uva~ki trudovi, kako mo`e Todorov da bara da imame ist kvantum so kolegite od mnogu porazvieni dr`avi�, pra{uva Vlado Bu~kovski,

profesor na Pravniot fakultet vo Skopje i pratenik na SDSM. Toj potencira deka ovaa rabota bara kontinuirano sledewe, poseta na najpresti`ni simpoziumi i seminari na svetsko nivo.

Spored profesorot na Fakulte-

VLADO BU^KOVSKI PROFESOR NA PRAVNIOT FAKULTET VO SKOPJE I PRATENIK NA SDSM "Ministerot Todorov otvora vojna, od koja samiot }e izleze porazen. So forsirawe na privatnite fakulteti dojde do situacija vo koja se javi hiperprodukcija na magistri. Sega ministerot, svesen za vakvite sostojbi, se obiduva da napravi edna brana. Vo toj del mo`am da go sfatam, no negovite voeni i tvrdoglavi povici i na~inot na koj se konfrontira so akademskata zaednica se krajno neosmislen poteg. Vo odnos na objavuvaweto nau~no-istra`uva~ki trudovi, ne znam kako Todorov bara ist kvantum so kolegite od mnogu porazvieni dr`avi? Pa, toa bara kontinuirano sledewe, poseta na najpresti`ni simpoziumi i seminari na svetsko nivo.�

tot za tehni~ki nauki vo Bitola, Tale Geramit~ioski, entuzijazmot e edinstvenoto oru`je koe im stoi na raspolagawe na na{ite istra`uva~i. Toj veli deka najnovite zakonski izmeni nema da pominat nitu na Ustaven sud.

"Ako ministerot ima{e napi{ano barem eden nau~en trud, vredi da se polemizira. Vaka, "{ta zna dete {ta je zve~ka". Za da napi{e{ trud vreden za objavuvawe vo me|unarodno spisanie so impaktfaktor treba da sprovede{ seriozni i makotrpni istra`uvawa. So koi pari, so koja oprema, kade? Naj~esto, trudovite od tehni~kite nauki se od istra`uvawata za doktorska disertacija. Bez nikakvi materijalni sredstva, bez poddr{ka, so golem entuzijazam se improvizira, konstruiraj}i na svoja raka probni stolbovi, baraj}i merna oprema kako donacija od prijateli-stopanstvenici", veli Geramit~ioski vo

kolumnata za eden dneven vesnik.

Toj potencira deka objavuvaweto nau~ni trudovi vo me|unarodni spisanija e slo`ena procedura, a cenata od stranica se dvi`i od 15 do 500 evra.

POVE]E PARI BARAAT I NAJAKTIVNITE ISTRA@UVA^I Dekanot na Fakultetot za elektrotehnika i informaciski tehnologii (FEIT), od kade {to izleguvaat i najgolem broj nau~no-istra`uva~ki trudovi vo me|unarodni spisanija, veli deka za nau~nata dejnost, sepak, se potrebni mnogu pove}e pari.

"Realno, treba da se izdvojat mnogu pove}e buxetski sredstva za razvoj na naukata vo zemjava.

Toa {to se bara vo izmenite vo Zakonot za visoko obrazovanie e prerigorozno. Na{ite profesori izdavaat nau~no-istra`uva~ki trudovi, no procedurata ni malku ne e ednostavna. Vsu{nost, izdavaweto vo me|unarodno spisanie, koe ~ini

EVROPA SO POLESNI KRITERIUMI ZA DOKTORSKI STUDII

IAKO SE PO@ELNI, OBJAVENITE NAU^NI TRUDOVI NE SE ZADOL@ITELNI BORO MIR^ESKI oga stanuva zbor za upis na doktorski studii na evropskite univerziteti, samo mal del od niv go imaat navedeno objavuvaweto nau~ni trudovi kako del od kriteriumite. Nitu eden univerzitet nema definirano precizen broj na nau~ni trudovi potrebni za upis na doktorski studii.

Za razlika od strogite izmeni vo makedonskoto zakonodavstvo za visoko obrazovanie, so koj se zaostrija kriteriumite za upis na doktorski studii vo Makedonija, dr`avite od

K

Evropskata unija go implementiraa Bolowskiot sistem vo korist na studentite. Toa za {to se slo`ija site univerziteti {irum Evropa e toa deka studentot mora da go znae maj~iniot jazik i najmalku eden stranski jazik od dr`avite~lenki na Unijata, da ima solidno poznavawe na angliskiot jazik, vo kontinuitet da bide aktiven ~len vo oblasta od doktorskite studii za koi studentot aplicira i da ima osvoeno minimum 300 krediti, spored evropskiot kredit transfer sistem, vo tekot na negovoto prethodno obrazovanie.

Vo pogolemiot del od evropskite

dr`avi doktorskite studii se regulirani so Bolowskata deklaracija od 1999 godina. So nea bea vovedeni brojni promeni vo postoe~kite obrazovni sistemi na dr`avite.

Spored Komisijata za evaluacija na implementacijata na Bolowskiot dogovor na Evropskata unija (EU), pove}eto dr`avi-potpisni~ki gi zadovoluvaat osnovnite kriteriumi na modificiraniot obrazoven sistem. Kako generalna zabele{ka go izdvojuvaat na~inot na sistemot na implementacija na kriteriumite i nedostigot od negovo unificirawe.

Koga stanuva zbor za doktorskite

studii, zavisno od oblasta na studii i dr`avata na studirawe, nivnoto vremetraewe varira od tri do pet godini. Generalno, vo Evropa postoi dvoen i troen model na implementirawe na visokoto obrazovanie. Dvojniot model im dozvoluva na studentite da izberat dali vedna{ }e pominat na pettogodi{ni doktorski studii ili }e se odlu~at za dvegodi{ni poslediplomski studii i trigodi{ni doktorski studii. Ovoj model se primenuva kaj skandinavskite dr`avi, Germanija, Avstrija, Polska, ^e{ka itn..

Kaj trojniot model, po zavr{uvaweto

na dodiplomskite studii studentite nemaat pravo na izbor. Sledna faza vo visokoobrazovniot sistem se samo poslediplomskite studii.

Ovoj model najmnogu se primenuva kaj dr`avite od Jugoisto~na Evropa, Francija, Italija itn.. Britanija e edinstvenata dr`ava koja ima porazli~en model na implementacija na doktorskite studii.

Generalno, vo Evropa postojat nekolku razliki vo odnos na podelbata na doktorskite studii.

Vo pove}eto dr`avi, vklu~uvaj}i gi Francija i Germanija, doktorskite studii se podeleni na istra`uva~ki i profesionalni. Vo Francija dok-

4

no.

KAPITAL / 18.01.2011 / VTORNIK

13

TOP 10 DIREKTORSKI KTORSKI SKANDALI

SORI-ISTRA@UVA^I?!

[TO SĂˆ TREBA DA NAPRAVI IDNIOT DOCENT? Za docent mo`e da bide izbrano lice koe ima nau~en stepen doktor na nauki od nau~nata oblast vo koja se izbira, koe ima objaveni najmalku ~etiri nau~noistra`uva~ki trudovi vo me|unarodni nau~ni spisanija ili dva nau~ni truda vo nau~no spisanie so impaktfaktor, so postignuvawa vo primenata na istra`uva~kite rezultati i sposobnost za izveduvawe oddelni vidovi visokoobrazovna dejnost i pozitivna ocenka od samoevaluacijata. okolu 500 evra, e najmal problem. Problem e kako da se dojde do rezultatite, vo koi laboratorii i so koja oprema.

Profesorite se prinudeni naj~esto da se snao|aat preku me|unarodni proekti i so po nekoja evropska para da go potpomognat istra`uvaweto", veli Mile Stankovski, dekan na FEIT. Marjan Petreski, koj lani be{e izbran za najdobar mlad istra`uva~ od strana na MANU i koj dosega ima objaveno osum nau~no-istra`uva~ki proekti vo me|unarodni spisanija, veli deka treba da omeknat novonajavenite reformi. Toj gi poddr`uva izmenite, no veli deka e neophodna pogolema finansiska poddr{ka od dr`avata.

"Definitivno, potrebno e dr`avata da izdvoi pove}e pari za razvoj na naukata, zatoa {to eden istra`uva~ki proces, realno, e mnogu skap. Ne e tolku golem problem objavuvaweto, kako {to e patot po koj treba da se dojde do rezultatite.

Iako gi poddr`uvam najavenite reformi, smetam deka barem na po~etokot treba da bidat malku porelaksirani. Na primer, prvo da se stavi akcent na poseta na konferencii, seminari i sli~no, kako eden vid stimulacija za istra`uva~ite.

Li~no mene, finansiski najmnogu mi pomagale mentorite na doktorskite studii", veli Petreski, koj, sepak, dodava i deka ne treba da se ~eka samo na dr`avni pari, tuku i da se aplicira na otvoreni proekti.

TODOROV: PROFESORITE SE PLA[AT OD OBJAVUVAWE TRUDOVI! Spored ministerot Nikola Todorov, vakvite stavovi

MILE STANKOVSKI DEKAN NA FAKULTET ZA ELEKTROTEHNIKA I INFORMACISKI TEHNOLOGII “Realno, treba da se izdvojat mnogu pove} e buxetski sredstva za razvoj na naukata vo zemjava. Toa {to se bara so izmenite vo Zakonot za visoko obrazovanie e prerigorozno. Na{ite profesori izdavaat nau~no-istra`uva~ki trudovi, no procedurata ne e ni malku ednostavna. Vsu{nost, izdavaweto vo me|unarodno spisanie, koe ~ini okolu 500 evra, e najmal problem. Problem e kako da se dojde so rezultatite, vo koi laboratorii i so koja oprema. Profesorite se prinudeni naj~esto da se snao|aat preku me|unarodni proekti i so po nekoja evropska para da go potpomognat istra`uvaweto." na profesorite se alibi za da se zatskrijat, kako {to veli, zad izmisleni problemi. Veli, najmnogu "gi ma~at" nau~noistra`uva~kite trudovi.

"Od najavenite izmeni, najgolema bolka na profesorite im e objavuvaweto trudovi. A ne mo`at toa da go kritikuvaat zatoa {to im e sram. Ako ka`at deka tri ili ~etiri trudovi se mnogu, }e im se smeat site okolni dr`avi, osven Kosovo i Albanija. I za da ne go ka`at toa, velat naru{ena ni e avtonomijata, ova se katastrofalni merki i sli~no.

Prvoto alibi im be{e deka se potrebni pari za da se objavat trudovite. Koga doka`avme deka toa ne e taka, baraat pari za istra`uvawata. Dr`avata, sepak, }e im izleze vo presret na istra`uva~ite so novi laboratorii, so nabavka na kompjuter

za presmetuvawe so visoki performansi, koj ~ini eden milion evra, so portal nauka.mk za cela baza. ]e objavam i programa za pla}awe na tie koi }e objavat trud", veli Todorov.

Spored nego, profesorite se demantiraat sebesi, zatoa {to najmnogu nau~no-istra`uva~ki trudovi imaat tie na prirodnite nauki i, uslovno, tie {to se najslabo plateni. Veli, objavuvaat tie na koi im se potrebni sredstva i laboratorii, a gi nemaat, a profesorite na op{testvenite nauki, na koi laboratorijata im e kompjuterot za istra`uvawe, nemaat trudovi. Pri prezentiraweto na zakonskite izmeni, Todorov istakna deka vleguva vo bitka koja }e bide mnogu te{ka. Toj duri re~e deka solidarnosta na akademskata javnost mo`e silno da mu ja zagrozi funkcijata.

NIKOLA TODOROV MINISTER ZA OBRAZOVANIE “Od najavenite izmeni, najgolema bolka na profesorite im e objavuvaweto trudovi.

A ne mo`at toa da go kritikuvaat, zatoa {to im e sram. Ako ka`at deka tri ili ~etiri trudovi se mnogu, }e im se smeat site okolni dr`avi, osven Kosovo i Albanija. I za da ne go ka`at toa, velat naru{ena ni e avtonomijata, ova se katastrofalni merki i sli~no. Prvoto alibi im be{e deka se potrebni pari za da se objavat trudovite. Koga doka`avme deka toa ne e taka, baraat pari za istra`uvawata."

Pri upis na doktorski studii na koj bilo od evropskite univerziteti, objavenite nau~ni trudovi gi ima mnogu malku ili voop{to gi nema na listata so kriteriumi potrebni za upis vo akademskata godina torskite studii se so vremetraewe od tri godini, a najgolemiot broj od niv se ponudeni od dr`avni visokoobrazovni institucii, koi se regulirani so posebna regulativa donesena od strana na Ministerstvoto za visoko obrazovanie.

Germanija e poznata po istra`uva~kite doktorski programi, koi, zavisno od disciplinata na izu~uvawe i univerzitetot koi gi sproveduva, traat od tri do pet godini. Toa {to ja pravi ovaa dr`ava unikatna e na~inot na koj gi imenuva doktorite na nauki, zavisno od oblasta na specijalizacijata. Pa, taka, namesto da gi kvalifikuva site kako doktori na

nauki, germanskoto Ministerstvo za obrazovanie ja dodeluva titulata Dr. rer.oec, za doktor po ekonomski nauki, Dr.rer.nat., za doktor po prirodni nauki, Dr. fil, za doktor po op{testveni nauki, Dr. jur, za doktor po pravni nauki itn..

Interesno za ovaa dr`ava e deka po zavr{uvaweto na doktorskite studii akademcite imaat mo`nost da se steknat so titula "habilitatori" ili senior- doktor na nauki vo konkretna oblast.

Velika Britanija e edna od retkite dr`avi koja ima implementirano premnogu strog i rigorozen sistem za dodeluvawe na doktorskite tituli. No, koga edna{ }e se steknete

so vakva titula, znaete deka ste sostaven del od akademskata elita vo Evropa. So titulata "visok doktor na nauki" vo kralskata prestolnina mo`e da se stekne{ po ednodecenisko istra`uvawe. Ovaa titula se dodeluva pri podnesuvawe golema kolekcija objaveni dela po posledovatelen red, koi se razgleduvaat od strana na Sobranieto i Komitetot na akademskiot kadar na univerzitetite vo Britanija.

So titulata "po~esen doktor na nauki" ili *honoris causa, vo Britanija mo`e da se steknat samo individualci koi ostvarile osoben pridones vo odredena nau~na oblast.

NA VOLSTRIT I QUBOVNIOT TRIAGOLNIK IMA BIZNIS-DIMENZIJA direktor na investiciskata banka Izvr{niot KBW, Xejms Mekdermot, be{e involviran vo quboven triagolnik so akterkata Merlin Star i nejziniot de~ko Entoni Pomponio.

Dobi i kazna zatvor poradi nedozvoleno prenesuvawe delovni tajni za sostojbata na Wujor{kata berza

ronija nad site ironii.

So ovie zborovi magazinot "Tajm" go opi{a biznis-skandalot me|u porane{niot bankar i izvr{en direktor na investiciskata banka Keefe, Bruyette & Woods (KBW), Xejms Mekdermot, i akterkata Ketrin Ganon. Stanuva zbor za edna od pogolemite izmami so koi se soo~i Volstrit vo docnite 90-te godini od minatiot vek. Skandalot stana mediumska atrakcija koga mediumite doznaa deka protekle delovni informacii za quboven triagolnik me|u Mekdermot, akterkata vo "filmovi za vozrasni", Ketrin Ganon, poznata na amerikanskata javnost pod umetni~koto ime Merlin Star, i nejziniot toga{en de~ko Entoni Pomponio.

Xejms Mekdermot be{e prv ~ovek na KBW, specijalizirana za spojuvawe i prezemawe kompanii od bankarskiot sektor s$ do 1999 godina. Tri godini prethodno toj po~na romanti~na vrska so Star, na koja postojano i prenesuval brojni tajni za slu~uvawa na Wujor{kata berza, koja, pak, mu gi ka`uvala na nejziniot paralelen de~ko, Pomponio.

Ova rezultira{e so ogromni profiti koi Star i Pomponio gi ostvarija na Wujor{kata berza.

Iako, nikoj od niv nemal iskustvo i ekspertiza vo berzansko trguvawe, uspeale da zarabotat okolu 170.000 dolari.

Vo 1999 godina amerikanskoto Javno obvinitelstvo pokrena obvinenie protiv site niv. Za vreme na sudskiot proces Obvinitelstvoto gi iznese site dokazi za povrzanosta na trojcata akteri vo berzanskata izmama. Glaven dokaz be{e listata so telefonski razgovori me|u niv. Mekdermot ostvaril pove}e od 800 telefonski povici kon Merlin Star, odnosno 29 telefonski povici na den, {to pretstavuva{e dovolen dokaz deka postojano ja izvestuval akterkata za site promeni koi dnevno se slu~uvale na Wujor{kata berza.

No, Obvinitelstvoto ne uspea da dojde do telefonskite izve{tai na Pomponio, pa obvinenieto protiv nego se zasnova{e na audiosnimka, koja bila snimena od tajno postaven rekorder vo negovata kancelarija.

Po nekolkumese~no sudewe,

I

wujor{kiot sud go oslobodi Mekdermot od obvinenieto za planirawe zavera poradi nedostig od dokazi za svesno planirawe, a go obvini za navreda na eti~kiot i biznis-kodeksot na *KBW, prekr{uvawe na normite i pravilata za trguvawe na Wujor{kata berza i za iznesuvawe delovni tajni vo javnosta.

Kone~nata presuda e donesena vo 2001 godina. Sudot go osudi Mekdermot na kazna zatvor od osum meseci, pari~na kazna od 25.000 dolari i kazna od 600 dolari za sekoja "prote~ena" berzanska informacija. Mekdermot odle`a samo pet meseci. Merlin Star be{e osudena na tri meseci zatvor.

Po nekolku godi{ni pregovori, Mekdermot se dogovori so Komisijata za bezbednost i razmena na Wujor{kata berza i na investitorite im isplati samo 230.000 dolari o{teta. Spred dnevniot vesnik "Wujork tajms", po zavr{uvawe na slu~ajot golem del od biznis-elitata, analiti~arite i ekspertite smetaa deka Mekdermot izvle~e pouka od ovoj slu~aj i }e uspee da si go vrati integritetot me|u biznis-zaednicata.

No, toj ne be{e zadovolen od finansiskata sostojba i prodol`i da "traga po pove}e pari".

Po smrtta na tatko mu vo 2003 godina, Mekdermot i negovata `ena po~naa so nelegalni transakcii i prefrlija golem del od parite od familijarniot fond na li~ni bankarski smetki. Prefrlija okolu 650.000 dolari, od koi 450.000 bile nameneti za finansirawe na novoformiraniot privaten biznis, koj nesomneno propa|al. Mekdermot osnova privatna kompanija vo 2003 godina, koja samo po dve godini se soo~i so obvinenie od Upravata za javni prihodi za dano~no zatajuvawe od okolu eden milion dolari. Denes toj se soo~uva so dve novi krivi~ni obvinenija - za neavtorizirano i nelegalno prenesuvawe pari od familijarniot fond na li~nite smetki i za zatajuvawe danok.

Kako {to naveduva "Wujork tajms", iako Mekdermot tvrdi deka e vo li~en bankrot, toj i ponatamu `ivee vo svojata ku}a vo Vest~ester, proceneta na sedum milioni dolari. prodol`uva

Komentari / Analizi

14

KAPITAL / 18.01.2011 / VTORNIK

SVETSKA EKONOMIJA 2011 GODINA PR-ekspertite

koi ja sovetuvaat Vladata vo nastapite se soo~uvaat so edna realna dilema: dali se o~ekuva rast na globalnite pazari vo 2011 godina za da im sovetuvaat na vladinite ekonomisti da ja “promenat plo~ata”? Kratkiot odgovor e "da"

e}e se naviknavme alibito za slabite performansi na doma{nata ekonomija da se bara vo svetskata ekonomska kriza.

Od sredinata na 2008 godina do denes za s$ ni e vinovna slabata pobaruva~ka na evropskite pazari. PRekspertite koi ja sovetuvaat Vladata vo nastapite se soo~uvaat so edna realna dilema: dali se o~ekuva rast na globalnite pazari vo 2011 godina za da im sovetuvaat na vladinite ekonomisti da ja “promenat plo~ata”?

Kratkiot odgovor e "da". Eve ja elaboracijata.

Nasproti brojnite o~ekuvawa deka odli~nite performansi na svetskata ekonomija vo prvata polovina }e prodol`at do krajot na 2010 godina, ova ne se slu~i.

Inicijalniot fantasti~en rast i pregrevaweto na BRIK ekonomiite rezultira{e so zgolemuvawe na inflatornite pritisoci. Inflacijata vo Kina vo noemvri go dostigna nivoto od 5,1%, a vo Brazil 5,9%. Za da se obezbedi odr`livost na rastot, re{enieto be{e implementacija na restriktivna monetarna politika. Kako rezultat na toa, odredeni ekonomii, tuka, pred s$,

mislam na Kina, Indija i Brazil, go namalija tempoto na dvocifren rast na ekonomiite i do krajot na godinata se zadr`aa na postojnoto nivo.

Po sistemot na vrzani sadovi, ovoj zabaven rast predizvika neiskoristenost na proizvodnite resursi na SAD, Evropa i Japonija, kade {to bevme svedoci na ponatamo{en pad na cenite. Slabata doma{na potro{uva~ka samo delumno go amortizira{e negativniot trend. Kako nikoga{ prethodno bipolarnosta vo svetskata ekonomija vo 2010 godina dojde do izraz. So drugi zborovi, globalnoto strukturno opkru`uvawe poka`a deka zemjite vo razvoj se soo~uvaat so deflatorni pritisoci poradi visokata zadol`enost. Od drugata strana, raste~kite ekonomii imaa zabele`itelni rezultati, postignati i preku zgolemen razvoj na doma{nata potro{uva~ka.

Fluktuaciite vo rezultatite na svetskite ekonomii }e prodol`at i vo 2011 godina. SAD }e go gradi razvojot vrz porastot na doma{nata pobaruva~ka.

Pri~inite za o~ekuvaniot rast se ve}e namalenite danoci i podobruvawata na

V

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

pazarot na trud. Kompaniite poradi povolniot kurs na dolarot }e zabele`at zgolemen izvoz na kapitalni stoki, a istoriski najniskite kamati na kreditite }e gi zgolemat investiciite.

Obratno od ova, evropskite i japonskata ekonomija }e imaat ponizok stepen na razvoj, koj e dominantno dvi`en ne od doma{nata, tuku od nadvore{nata pobaruva~ka.

Doma{nata potro{uva~ka, poradi restriktivnite monetarni i fiskalni politiki, kako i poradi zgolemenite danoci, }e bide vo “nokdaun” pozicija. Najgolem rast i ponatamu }e bele`at raste~kite ekonomii. Primarno, kineskata i indiskata, koi zaedno so ekonomiite na Brazil i na Rusija, poradi postignatata poniska inflacija, }e u`ivaat vo povtorno olabavenata monetarna politika. 2011 za niv }e bide u{te edna godina vo koja }e prodol`at da proizveduvaat zgolemen dohod i BDP i da kreiraat pametni politiki na investicii, primarno vo golemi infrastrukturni proekti.

Finansiskite pazari kako nikoga{ prethodno vo 2010 godina bea tektonski potreseni od obidite za regulirawe O

G

L

A

S

na rizicite i mehanizmite za stabilizacija. 2011 }e bide godina na kone~na restrikcija na olabavenata monetarna politika na SAD, {to }e zna~i i zajaknuvawe na dolarot kako valuta. Evropskata monetarna vlast }e prodol`i so obidite da go namali rizikot od zgolemeniot suveren dolg na odredeni dr`avi-~lenki na evrozonata. Ne e isklu~eno za ova da mora da ja revidiraat Lisabonskata spogodba i da go zajaknat Dogovorot za stabilizacija i razvoj. Vakviot razvoj i vo 2011 godina }e proizvede ponatamo{en pad na vrednosta na dr`avnite obvrznici. Deprecijacijata na obvrznicite }e bide dominantno dvi`ena od nezainteresiranosta na investitorite. Za niv poprivle~no }e bide da investiraat vo proizvodnite resursi, poradi padot na cenite, i da iskoristat od brziot porast na pobaruva~kata za krediti. Zna~ajna uloga vo ovaa redistribucija na profitot }e odigraat raste~kite pazari.

Sekako deka ovaa visoka profitabilnost, koja e postignata poradi rastot na cenite na hranata i na odredeni strate{ki surovini, }e proizvede promeni K

O

M

E

R

na pazarite na akcii. Na nivo na evrozonata, akciite na germanskite kompanii }e prodol`at zna~ajno da rastat, nasproti padot na akciite na {panskite, francuskite i na britanskite kompanii. Generalno, akciite na industriskite kompanii }e rastat, opravduvaj}i go razvojot na pazarite na stoki. Nasproti ovoj pozitiven razvoj, najgolemo razo~aruvawe vo 2011 godina }e prodol`at da prireduvaat akciite na finansiskite i na farmacevtskite kompanii, koi vo najdobar slu~aj }e stagniraat.

Valutnite pazari }e bidat celosno nepredvidlivi poradi najavenite, no s$ u{te neimplementirani finansiski reformi. Trendovite vo 2010 godina bea dominantno dvi`eni od slaboto evro, fluktuira~kiot dolar, zajaknatite valuti na raste~kite ekonomii i aprecijacijata na valutite koi se osetlivi na pazarite na stoki. Se ~ini deka najgolem dobitnik e {vajcarskiot frank, koj vo odnos na evroto aprecira{e za 15,7%, a vo odnos na amerikanskiot dolar za 9,66%. Valutite vo 2011 godina celosno }e ja reflektiraat sposobnosta na dr`avite da go C

I

J

A

L

E

N

D-r RUBIN ZARESKI Konsultant za strate{ki menaxment i uuniverzitetski niverz r itetski profesor prof r fesor f r

namalat fiskalniot deficit i nadvore{niot dolg. SAD, poradi podobrite ekonomski rezultati, }e go zajakne dolarot, no ova primarno }e zavisi od toa kolku Bernanke }e saka da pe~ati zeleni banknoti. Dvi`ewata na evroto }e zavisat od uspehot na Evropskiot finansiski mehanizam za stabilizacija.

Dokolku reformite se sprovedat vo prvite tri meseci, a ~lenkite na evrozonata cvrsto zastanat vo odbrana, evroto kone~no }e se stabilizira.

Ostanatite valuti }e bidat stabilni, osven kanadskiot i avstraliskiot dolar, koi }e apreciraat, dvi`eni od postepeniot rast na cenite na strate{kite resursi. Naftata, bakarot, nikelot, `elezoto, zlatoto, srebroto, paladiumot, hranata se samo del od proizvodite ~ii ceni }e rastat vo 2011 godina. Mo`ebi ova }e bide slednoto alibi za slabite performansi na makedonskata ekonomija?

O

G

L

A

S

18 FEVRUARI SPECIJALEN PRILOG

TRANSPORT I LOGISTIKA INKOTERMS – NOVITE PRAVILA ZA TRGUVAWE STAPIJA NA SILA KAKVI SE PROMENI ]E PREDIZVIKAAT VO RABOTEWETO NA PREVOZNICITE I [PEDITERITE? [TO ZNA^AT NOVITE MEMORISKI KARTI^KI ZA PREVOZNICITE? ANALIZA NA AKTUELNITE SOSTOJBI VO TRANAPORTOT I O^EKUVAWA ZA 2011 GODINA RASTE POBARUVA^KATA ZA LOGISTI^KI USLUGI VO REGIONOT!

ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 2551 441; LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ]E ^ITATE VO SPECIJALNIOT PRILOG TRANSPORT I LOGISTIKA KOJ ]E IZLEZE NA 18. FEVRUARI 2011 VO KAPITAL.

4 FEVRUARI 2011 - SPECIJALEN PRILOG

BIZNIS KONSALTING MAKEDONSKITE KONSULTANTI ZA SU[TINATA NA INOVATIVNOSTA KAKO NOV KONCEPT VO DELOVNOTO RAZMISLUVAWE I DELUVAWE KAKO EFIKASNO DA GO INTEGRIRATE MARKETINGOT I SOCIJALNITE MEDIUMI VO RABOTEWETO VO NASOKA NA ZGOLEMENA PRODA@BA I POGOLEMA PREPOZNATLIVOST NA VA[ATA KOMPANIJA? KOLKU ^INI IMPLEMENATCIJATA NA ODREDEN STANDARD? JAVNO - PRIVATNO PARTNERSTVO POTENCIJALI, MO@NOSTI ZA KOMPANIITE, ZAKONSKA RAMKA, SOVETI ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ^ITAJTE VO SPECIJALNIOT PRILOG BIZNIS KONSALTING KOJ KE IZLEZE NA 4 FEVRUARI 2011 VO NEDELNIKOT KAPITAL.

ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 2551 441; LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

16

Balkan / Biznis / Politika

PRODOL@EN ROKOT ZA PONUDITE NA TELEKOM SRBIJA abotnata grupa vo srpskoto Ministerstvo za finansii go prodol`i rokot za dostavuvawe na ponudi za privatizacija na 51% od kapitalot na Telekom Srbija do 31 mart 2011 godina.

Rokot e prodol`en so cel na zainteresiranite Frans telekom, Doj~e telekom, no i na ostana-

R

tite u~esnici da im se dade vreme da ja prou~at tenderskata dokumentacija i da dadat pokvalitetni ponudi za privatizacija na del od kapitalot na Telekom Srbija, soop{ti Ministerstvoto za finansii.

Srpskata Vlada na sednica na 24 dekemvri 2010 godina usvoi zaklu~ok so koj e utvrdena minimalna

MILO \UKANOVI] MO@E DA BIDE OBVINET!? talijanskiot obvinitel Xuzepe Scelzi ne ja isklu~i mo`nosta porane{niot crnogorski premier Milo \u-kanovi} da bide obvinet za me|unaroden {verc na cigari. Scelzi izjavi deka italijanskite pravosudni organi }e odlu~at {to }e bide so predmetot protiv \ukanovi}.

Italijanskiot obvinitel za podgori~ki vesti izjavi deka obvinenijata protiv \ukanovi} ne mo`at da zastarat, iako krivi~noto delo e izvr{eno pred pove}e od deset godini.

Advokatot na porane{niot crnogorski

I

po~etna cena za proda`ba na 51% od kapitalot na Telekom Srbija, vo vrednost od 1,4 milijardi evra.

premier, Enriko Tucilo, smeta deka ne postoi niakov validen dokazen materijal, istaknuvaj}i deka navodite za zame{anosta na \ukanovi} vo {verc so cigari se gluposti.

“Ne znam na koj na~in da objasnam deka prikaznata so \ukanovi} e gotova i deka nema {ansi toj slu~aj da bide otvoren”, izjavi Tucilo.

Stipe Mesi} vo intervju za portalot Biznis. hr otkriva {to misli za ekonomskite sostojbi vo Hrvatska, {to mu ka`al Ivo Sanader koga se videle posleden pat i dali planira da se kandidira za gradona~alnik na Zagreb.

STIPE MESI] PORANE[EN PRETSEDATEL NA HRVATSKA

SEKOJ NAROD IMA VLAST KAKVA [TO ZASLU@UVA

ako gi komentirate promenite vo Vladata? [to mislite za voveduvaweto potpretsedatel na vlada, za {to e imenuvan Ivan Domagoj Milo{evi}, koj vr{i dvojna funkcija – direktor i mnozinski sopstvenik na firmata Pastor i dr`aven slu`benik?

Nekoi od niv gi znam pove}e, nekoi pomalku. Del od niv se mnogu kompetentni, kako ministerot za odbrana. [to se odnesuva do Milo{evi} kako potpretsedatel za investicii, dolgoro~no, toa

K

bi bilo mnogu dobro, so toa {to toj ne mo`e da go vodi svojot biznis i istovremeno da izvr{uva dr`avni raboti. Vo sekoj slu~aj, ja pozdravuvam revitalizacijata na Vladata, zatoa {to Jadranka Kosor ja nasledi prethodnata.

Kako go komentirate zaminuvaweto na ministerot za ekonomija, Ivan [uker?

Toa mo`e{e da se o~ekuva, zatoa {to Hrvatska po~na s$ pove}e da se zadol`uva.

Dali za toa e vinoven [uker ili sistemot, a toj samo be{e na negovo ~elo, toa e

pra{awe za ekspertite.

S&P ni go namali rejtingot so poraka deka buxetot e napraven pod golemo vlijanie na izborite {to sleduvaat. Unikredito e zagri`ena za na{ata buxetska disciplina. No, Vladata ja namali va`nosta na tie predupreduvawa.

Politi~arite sekoga{ trgnuvaat od su{tinskite raboti i odredeni efekti {to mo`at da gi predizvikaat so oddelni izjavi. Od edna strana, politi~arot mora da deluva optimisti~ki i da gi razviva svoite potencijali, a od druga, mora da go zeme

SMENA NA DIREKTORI VO ADRIA ERVEJS zvr{nite direktori na slovene~kiot nacionalen avioprevoznik Adria ervejs, Tadej Tufek i Marjan Ravnikar, dadoa otkazi, pa so odluka na Upravniot odbor, so firmata }e upravuvaat Klemen Bo{tjan~i~ i Robert Vuga.

Vo isto vreme, slovene~koto Ministerstvo za soobra}aj go prou~uva finansiskiot

I

izve{taj na ovoj avioprevoznik i naskoro treba da soop{ti dali vrz osnova na izve{tajot }e odobri licenca za letawe. Dokolku ne dobie licenca, Adria ervejs odi vo ste~aj.

Adria ervejs im e dol`na na dostavuva~ite i na bankite okolu 120 milioni evra, vrabotenite re~isi edna godina rabotat so nama-

KAPITAL / 18.01.2011 / VTORNIK

leni plati, a dosega{niot direktor Rajnikar neuspe{no pregovara{e so bankite za podigawe kredit za premostuvawe na dolgot, taka {to kompanijata stana insolventna.

Najgolem doveritel na Adria ervejs e Nova Qubqanska banka.

predvid i toa {to go govori svetot. Zna~i, mora da gi zeme predvid anketite koi se sproveduvaat vo razni institucii, a ja otslikuvaat hrvatskata ekonomija. No, sekoj seriozen politi~ar pred s$ mora da sozdava optimizam. Zatoa, mislam deka Jadranka Kosor tokmu vo taa smisla vleva optimizam za razvoj na ekonomijata i gi zema predvid predviduvawata i anketite.

Kakvi se va{ite predviduvawa za krizata?

Ne smeeme da ~ekame.

Hrvatska mora do kraj da ja usvoi strategijata za

razvoj.

Dali e mo`no toa, so ogled na faktot {to se bli`at izbori?

Pra{awe e dali treba da se ~ekaat izbori. Sega ni e jasno e deka mora da gi aktivirame kapacitetite, deka nemame dovolno sredstva, deka mora da doneseme stranski kapital vo Hrvatska, no deka kapitalot doa|a ako e neoptovaren so ovaa te{ka korupcija, koja se razvila kako ’r|a i ima tendencija na {irewe.

Malo “strugawe” na del od ’r|ata ne go re{ava problemot. Hrvatska treba da ja uni{ti korupcijata do sr` i so nova regulativa da ja isklu~i mo`nosta za sozdavawe nova. Ako ostane regulativata {to sega ja imame, deka ova ili ona mo`e da se proglasi za tajna, toa povtorno sozdava nova korupcija. Korupcijata se sozdava vo javnite nabavki, kade {to dojde do kratok spoj i mo`nost taa ’r|a da se {iri. Tuka e i netransparentnosta na golemite investicii. Kako e mo`no kilometar avtopat denes da ~ini dva do pet milioni evra, a utre od 15

VO SRBIJA PAD NA PRODA@BATA NA NOVI AVTOMOBILI ZA 10%

o Srbija minatata godina proda`bata na novi avtomobili opadnala za 10%, a sekoe treto prodadeno vozilo bilo "punto“, prenese RTS. Uvoznicite velat deka 2011 godina }e bide u{te pote{ka, deka kamatite se s$ povisoki, a kreditite s$ pote{ko se odobruvaat.

"Imame konstanten pad na proda`bata, za 20% vo 2010

V

vo odnos na 2009 godina, i isto tolku vo 2009 vo odnos na 2008 godina, vklu~uvaj}i 30.000 vozila "fiat punto“ koi se prodadeni po povlasteni ceni“, veli Du{an \ura{evi} od Eurosumar suzuki.

Po strukturata na proda`ba, najmnogu se prodavale najevtinite avtomobili do 10.000 evra, a iako e nelogi~no, porasnata e proda`bata na luksuzni avtomobili. Taka, vo

do 17 milioni evra?

O~ekuvate li da ima u{te apsewa?

Verojatno da, zatoa {to ova e samo del od oktopodot.

Dali gra|anite se vinovni za situacijata vo koja se nao|aat zatoa {to glasale za HDZ? Sekoj narod ima vlast kakva {to zaslu`uva.

Se se}avate li na poslednata sredba so Sanader?

Go sretnav otkako zamina od mestoto premier. Otkako nekolku meseci patuva{e po Evropa i Amerika, go sretnav vo restoranot Baltazar, koga dojde do mojata masa i me pra{a dali mo`e da se najdeme na ru~ek ili ve~era.

Re~e: “Imame pri~ina da se vidime”, na {to jas rekov: “Dobro”. Se pozdravivme, no potoa povtorno zamina za Amerika, pa se slu~i toa {to se slu~i i pove}e ne se sretnavme.

Dali bevte {okirani od negovoto zaminuvawe od mestoto premier?

Toa sekako me iznenadi, zatoa {to napravi s$ za da pobedi na izborite. A koga pobedi, odlu~i: “E, sega si zaminuvam”. Za mene ne e objasnuvawe opravduvaweto deka si zaminuva poradi slovene~kata blokada na pregovorite.

Pretpostavuvate li {to bi mo`elo da bide vistinskoto objasnuvawe? Dali se vo pra{awe nastanite {to sleduvaa i navodniot pritisok da podnese ostavka?

Ne sakam da {pekuliram za toa dali e vr{en pritisok vrz nego. Toj znae{e {to pravi i {to pravea lu|eto od negovoto opkru`uvawe.

Sega ~itam eden podatok {to ne mo`am da go sfatam, deka za ~etiri godini kupil ~etiri novi "BMV" avtomobili, a jas se vozev vo avtomobil {to be{e kupen u{te vo vremeto na Tu|man. [to e so Va{ite ambicii za mestoto gradona~alnik na Zagreb?

Nekolku grupi i poedinci od, taka da ka`am, intelektualnite krugovi mi doa|aa so predlog da se kandidiram. Ne zavisi samo od mene dali }e go storam toa. Za toa bi trebalo da razgovaram i so golemite partii.

Delta motors bele`at porast na proda`bata na "BMV" za 6%, no kako dileri na "fiat", velat deka "puntoto" odli~no se prodavalo.

Najgolem pad, re~isi 27%, do`ivea proda`bata na komercijalni vozila. Ekonomistite velat deka 2.600 prodadeni komercijalni vozila e dobar pokazatel kolku e vo kriza ekonomijata vo Srbija.

Balkan / Biznis / Politika

KAPITAL / 18.01.2011 / VTORNIK

17

ZDRU@ENIETO NA GR^KITE TURISTI^KI PRETPRIJATIJA PREDLO@I

NOVA VIZIJA ZA POPROFITABILEN TURIZAM VO GRCIJA

Dr`avata treba da go namali slabiot pridones na gr~kiot turisti~ki proizvod so toa {to }e sfati deka turizmot, koj pretstavuva najdinami~en i osnoven ekonomski sektor, e preduslov za ekonomski rast vo zemjata VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

dru`enieto na gr~kite turisti~ki pretprijatija (SETE) predlo`i nov razvoen model za gr~kiot turizam.

Se bara da se promeni mentalitetot i pogre{nata pretstava koja preovladuva za javniot i privatniot sektor i za lokalnata ugostitelska industrija.

Pretsedatelot na SETE, Nikos Angelopulos, izjavi deka istra`uvaweto na zdru`enieto, so naslov “Gr~ki turizam 2020”, e politi~ki predlog, prvenstveno upaten da pridonese za promena na stavovite na razli~ni delovi od gr~koto op{testvo.

“Romanti~niot metod so koj javniot sektor upravuva so turizmot mora da se transformira vo tehnokratski stav, naglasen so kontinuitet i postojanost”, veli Angelopulos.

Toj dodade deka najmnogu od s$ dr`avata treba da go namali svojot slab pridones za konkurentnosta na gr~kiot turisti~ki proizvod, so toa {to }e sfati deka turizmot, koj pretstavuva najdinami~en i osnoven ekonomski sektor, e preduslov za ekonomski rast

Z

vo zemjata. Angelopulos istakna deka turizmot mora da se tretira kako ekonomska aktivnost od najgolemo zna~ewe za op{testvoto, okolinata i kulturata i kako prioritet za rabotata na sekoja vlada, nezavisno od partijata. Zatoa, toj povika na otvorawe novo i nezavisno ministerstvo za turizam, koe momentalnata Vlada na PASOK go zameni so Ministerstvo za kultura i turizam, pod rakovodstvo na Pavlos Jerolanos.

“Prou~uvaweto na SETE doa|a vo mnogu va`en moment, koga sektorot mo`e da stane glavna sila za o`ivuvawe na gr~kata ekonomija”, smeta Jerolanos.

Toj dodava deka Vladata e podgotvena da prezeme radikalni politi~ki promeni koi gi bara turizmot, s$ dodeka se odr`uva tesna sorabotka me|u Vladata i industrijata.

KORIGIRAWE NA PROPUSTITE Rezultatite od istra`uvaweto i predlozite gi dade generalniot direktor na SETE, Jorgos Drakopolos, koj gi naglasi promenite koi gi pomina turisti~kata pobaruva~ka vo poslednite 20 godini i potrebata da se sozdade nova marketing, administrativna i

TURIZMOT VO 2020 GODINA

Turizmot vo momentov e najva`nata ekonomska aktivnost vo Grcija i pridonesuva so 16% vo BDP, a vrabotuva okolu 800.000 lu|e. komunikaciska struktura.

Spored istra`uvaweto, promenata na strate{kite orientacii vo turizmot mora da se implementira vo ramkite definirani od na~eloto deka turizmot vo momentov e najva`na ekonomska aktivnost vo zemjata, pridonesuvaj}i so 16% vo BDP na zemjata i so 800.000 vrabotuvawa.

“Kvalitetot na uslugite koi im gi nudime na posetitelite ne smee da bide porazli~en od kvalitetot na `ivotot na Grcite. Sive ovie godini razgovarame za prodol`uvawe na

SLOVENE^KIOT MINISTER ZA FINANSII JA OTKRI CENATA NA AKCIITE NA NLB lovene~kiot minister za finansii, Franc Kri`ani}, neo~ekuvano, odnapred ja otkri cenata na akciiite na Nova Qubqanska banka (NLB) vo pretstojnata dokapitalizacija.

Kri`ani} otkri osetliva informacija deka cenata na akciite na NLB vo pretstojnata dokapitalizacija }e iznesuva 116 evra.

Slovene~kite mediumi predupreduvaat deka vo soglasnost so Zakonot za pazarot na finan-

S

siski instrumenti, taa cena mo`e javno da se objavi otkako Agencijata za pazar na hartii od vrednost go potvrdi prospektot za dokapitalizacija. Tie naveduvaat deka nadzorniot sovet na NLB duri na 10 fevruari treba da odlu~i za cenata na akciite.

TURCIJA ]E GRADI 100 @ELEZNI^KI STANICI ZA BRZI VOZOVI pored podatocite od novinskata agencija Anatolija, se planira da bidat izgradeni okolu 100 novi `elezni~ki stanici {irum Turcija, kako del od postavuvaweto na novata `elezni~ka mre`a za brzi vozovi.

Pravata za izgradba na `elezni~kite stanici }e bidat staveni na aukcija vo oblik na modelot "izgradba-upravuvawe-transfer".

Po izgradbata na najmalku tri vakvi stanici vo glavniot grad Ankara, kako del od potegot Ankara-Konja, kade {to soobra}a brz voz, }e bidat prifateni i predlozite za izgradba na stanica i vo centralnata oblast na Anatolija, Konja.

S

Prviot brz voz vo Turcija po~na da prevezuva patnci na potegot AnkaraEskiseir na 13 mart 2009 godina.

TEHNOMARKET VO HRVATSKA NE SE PRODAVA PRED 2016 GODINA

opstvenicite na maloproda`niot sinxir Tehnomarket, koj vo 2009 godina po~na da otvora prodavnici za elektronika vo Hrvatska, ne planira da go prodade biznisot vo slednite tri do pet godini, pi{uva "Poslovni dnevnik".

Direktorot za finansii na kompanijata KiK elektronika, so koja upravuva hrvatski Tehnomarket, Slaven Vukasovi}, izjavi deka tie ne se vo sopstvenost na bugarskata grupacija TehnomarketDomo, koja se prodava na Londonskata berza.

“Vo planovite na KiK elektronika, vo tekot na slednite tri do pet godini postoi `elba za otvorawe dopolnitelni

S

Informirawe i za{tita na turistite za da im se obezbedi kvaliteten odmor Inicijativa za za{tita i upravuvawe so `ivotnata sredina, kako i podgotovka za prifa}awe na klimatskite promeni Sozdavawe kvalitetna infrastruktura vo Grcija so cel da se pridonese za uramnote`en regionalen razvoj Nadgradba na pretpriemni{tvoto vo op{testvoto i obezbeduvawe izvodlivost i profitabilnost za firmite Sinergija so drugite sektori vo ekonomijata i na toj na~in sozdavawe na pove}e beneficii za sekoj region od Grcija i vo po{irokite sektori od naselenieto Zgolemuvawe na konkurentnosta na Grcija preku turisti~kite proizvodi koi nudat kvalitet. So ovaa vizija BDP vo 2020 godina treba da se nare~e brutodoma{en prosperitet.

prodavnici vo Hrvatska, no ne i `elba za proda`ba na kompanijata, odnosno promena na sopstveni~kata struktura”, izjavi Vukasovi}.

turisti~kiot period, koga, vsu{nost, rezultatot e negovo namaluvawe. Nie tvrdime deka kvalitetniot turizam ni e prioritet, a rezultatot e postojano namaluvawe na prihodite za turisti~kite investicii”, izjavi Drakopolos.

Toj dodade deka e potreben podobro treniran personal, no predupredi deka brojot na neve{ti rabotnici postojano raste.

“Zboruvame za postojanost i koherentnost vo turisti~kata politika, no ministerot za turizam gi menuva re~isi sekoja K

O

M

E

R

godina”, istakna Drakopolos.

Spored prou~uvaweto na SETE, gr~kiot turizam se karakterizira so naglasen sezonski karakter i hiperkoncentracija na turisti~kata aktivnost vo tri regioni od zemjata.

“Turizmot n$ zasega site nas i nie, direktno ili indirektno, sozdavame op{to gr~ko turisti~ko iskustvo, doma i vo stranstvo. Noviot proekt za uspeh vklu~uva postojano sledewe na pazarite so specijalizirani mislewa, a Internetot gi zamenuva skapite C

I

J

A

L

E

N

i neefikasni promotivni alatki”, izjavi Drakopolos.

Spored nego, modernizacijata na doma{nata morska, zemjena i vozdu{na infrastruktura odi raka pod raka so nadgraduvaweto na smestuva~kite i kulturnite ustanovi. Sozdavaweto strate{ki partnerstva so operatorite za turi koi se specijalizirani vo klu~nite zemji, isto taka, mora da se dopolni so tesna sorabotka so aviokompaniite koi rezerviraat direktni letovi do gr~kite destinacii.

O

G

L

A

S

Svet / Biznis / Politika

18

KAPITAL / 18.01.2011 / VTORNIK

SVET

0-24

...SKANDALOZEN PO^ETOK

...GO OSVOJUVAAT ARKTIKOT!

... I PO LE PEN - LE PEN!

Ungarskiot tepih koj navreduva!

Putin i Briti{ Petroleum vo partnerstvo

Marin le Pen go nasledi tatko &

ngarskoto pretsedatelstvo so EU po~na so skandal zaradi “istoriskiot tepih” vo holot na sedi{teto na Sovetot na EU, na koj e pretstavena kartata na “Golema Ungarija”, so teritorija koja denes & pripa|a na Romanija.

riti{ Petroleum potpi{a dogovor za zaedni~ko vlo`uvawe so ruskata energetska kompanija, Rosweft, za eksploatacija na potencijalnoto ogromno nao|ali{te na nafta i gas vo ruskiot arkti~ki del.

arin le Pen, }erkata na @an Mari le Pen, e izbrana M za pretsedatel na Nacionalniot front, partija na francuskata krajna desnica. Vo partijata, osnovana od nejziniot

U

B

tatko, Marin le Pen osvoi 67,65% od glasovite.

DVA, TRI ZBORA

POSLEDICI OD AFERATA

OTROVNIOT DIOKSIN UDRI VRZ GERMANSKIOT IZVOZ Otkako be{e pronajden opasniot dioksin vo germanskite jajca i svinskoto meso, se zatvorija 1.000 farmi, a 5.000 farmi dobija zabrana za proizvodstvo. Kina prva go zabrani uvozot na germanskite rizi~ni proizvodi

“Neodamne{nite me|unarodni sankcii ne sozdavaat nikakvi pre~ki za na{ite aktivnosti za zbogatuvawe na uranot. Nie nikoga{ ne sme postavile cel - proizvodstvo na oru`je za masovno uni{tuvawe.

I bez toa imame dovolno sredstva za da se za{titime.”

ALI AKBAR SALEHI

{ef na iranskata nuklearna programa

BORO MIR^ESKI $ u{te ne se to~no utvrdeni {tetite vrz germanskata prehranbena industrija otkako be{e otkrien otroven dioksin vo jajcata i svinskoto meso vo germanskite farmi. Od po~etokot na skandalot dosega, germanskata vlast zatvori pove}e od 1.000 farmi i ja zabranija proda`bata na ovie proizvodi od okolu 5.000 farmi vo Germanija.

"Poradi namalenata upotreba i niskite ceni na jajcata i svinskoto meso, profitot od prehranbenata industrija vo Germanija vo prviot kvartal od 2011 godina }e opadne za 100 milioni evra.

Ovoj skandal }e predizvika direktna {teta vrz sevkupniot ekonomski rast na dr`avata", istakna Gerd Zonlajtner, pretsedatelot na Germanskata asocijacija na farmeri (DVB).

Spored nego, za samo edna sedmica proda`nata cena na svinskoto meso od 1,50 evra se namalila na 1,12 evra za eden kilogram meso, dodeka cenata na jajcata opadnala za pove}e od 30%.

Na strogite merki koi po~na da gi primenuva germanskata vlast vrz farmite se protivat farmerite, koi baraat kompenzacija za ogromnite zagubi koi se rezultat na zatvoraweto na farmite za vreme na test-periodot i namaluvaweto na cenite na ovie proizvodi. Spored procenkite na farmerite, za pretrpenata {teta ger-

S

“Zemjite od EU go smetaat Turkmenistan kako eden od klu~nite elementi na sorabotkata vo energetskata sfera i se podgotveni da kupuvaat turkmenski gas. Za Turkmenistan postojat golemi perspektivi pred me|usebnoto partnerstvo so EU vo sozdavawe na pove}estrana i bezbedna transportna energetska infrastruktura.” @OZE MANUEL BAROSO

Farmata Harles&Jentsch vo Dolna Saksonija, od kade {to po~na skandalot so upotrebata na smrtonosniot dioksin manskata vlast }e treba da im isplati po 60 milioni evra nedelno.

Kako odgovor na barawata na farmerite, ministerkata za zemjodelstvo, Ilze Ajgner, predlo`i izmeni na pravilata za raboteweto na zemjodelskite kompanii i farmite vo federacijata. Taa predlaga poostri uslovi za dobivawe dozvola za proizvodstvo na dobito~na hrana od federalnata vlast.

"Se nadevame deka Ajgner }e uspee da gi primeni ovie preventivni merki vo bliska idnina", re~e pretsedatelot na Asocijacijata na farmerite.

Spored nego, germanskata vlast treba da izraboti pozitivna lista so provereni i odobreni kompanii za proizvodstvo na preh-

ranbeni produkti i lista so site vidovi "zdravi" proizvodi od paletata na dobito~na hrana.

"Samo na ovoj na~in Germanija }e ja spre~i ogromnata finansiska katastrofa koja & se zakanuva. Ne treba da ja ~ekame EU da ni gi dirigira preventivnite merki. Germanija treba sama i vedna{ da po~ne da dejstvuva", potencira{e Zonlajtner.

Dokolku ne se prezemat za{titnite merki, germanskata prehranbena industrija mo`e da go zagubi statusot na ~etvrtti sektor po golemina, koj ostvaruva prihod od 150 milijardi evra od izvoz na prehranbeni proizvodi.

Posledicite vrz izvozot ve}e se ~uvstvuvaat. Kina prva

pretsedatel na Evropskata komisija

150

milijardi evra godi{no inkasira Germanija od izvoz na prehranbeni proizvodi

go zabrani uvozot na germanskite proizvodi, a vedna{ po nea i Slova~ka i Ju`na Koreja. Vlasta vo Britanija i Holandija s$ u{te gi ispituva site prehranbeni proizvodi koi sodr`at jajca vo svojot sostav i se uvezeni od Germanija, a Sovetot na ministri na Evropskata unija (EU) razmisluva za zasiluvawe na merkite za proverka na proizvodite koi Germanija gi izvezuva vo EU.

“Mo`nosta za isklu~uvawe na Grcija od evrozonata kako re{enie na dol`ni~kata kriza e pra{awe {to ne e aktuelno. Jas li~no ne veruvam vo mo`nosta od takvo re{enie. I pokraj te{kata sostojba vo koja se nao|a Grcija, postojat realni pri~ini da se o~ekuva podobra idnina i nov ekonomski rast.”

MI[EL BARNIE

evrokomesar za vnatre{en pazar i finansiski uslugi na EU

VREDNOSTA NA EVROTO SO REKORDEN NEDELEN RAST OD MART 2009 GODINA oradi namaluvaweto na stravot od {irewe na dol`ni~kata kriza vo evrozonata na valutniot pazar, minatata nedela, vrednosta na evroto, nasproti dolarot, se zgolemi za 3,8%, {to pretstavuva najgolemo nedelno zgolemuvawe na vrednosta od mart 2009 godina.

Kursot na evroto, nasproti amerikanskata valuta, minatata nedela dostigna 1,3374 dolari, {to e za 3,8% pove}e otkolku pred dve sedmici. Vo petokot, vo eden moment evroto dostigna 1,3458 dolari, {to pretstavuva

P

najgolema razlika izminatiot mesec. Vo odnos na japonskata valutna edinica, cenata na evroto se zgolemi za 3,4%, na 110,90 jeni, dodeka vrednosta na dolarot vo odnos na japonskiot jen opadna za 0,3%, na 82,85 jeni.

Isto taka, indeksot na dolarot, koj ja poka`uva vrednosta na amerikanskata valuta vo odnos na valutite od {este najgolemi svetski sili, opadna za 2,3%, na 79,18 procentni poeni.

Zajaknuvaweto na evroto e posledica na dobrite vesti za momentalnata stabilnost na

monetarniot sistem na Evropa i padot na stravuvaweto od dol`ni~kata kriza vo evrozonata, poradi uspe{nata aukcija na dr`avni obvrznici od nekolku dr`avi-~lenki.

Minatiot ~etvrtok [panija go pomina klu~niot test za doverbata na investitorite vo obvrznici, poradi uspe{noto zavr{uvawe na prvata aukcija na dr`avni obvrznici ovaa godina. Ova go potvrduva tvrdeweto na Madrid deka na [panija nema da & bide potrebna me|unarodna asistencija vo re{avaweto na dol`ni~kata

kriza. [panija uspea da sobere 3 milijardi evra preku proda`bata na obvrznici so petgodi{en rok na dostasuvawe, kade {to ponudata be{e nadvladeana od pobaruva~kata za {panskite obvrznici. Od druga strana, preku proda`ba na dr`avniot dolg Italija uspea da sobere 6 milijardi evra, a Portugalija 1,2 milijardi.

Zgolemeniot odyiv na investitorite na aukciite za dr`avni obvrznici na ovie zemji uka`uva na zgolemuvawe na doverbata

me|u investitorite. Od druga strana, analiti~arite predupreduvaat deka ova ne zna~i deka gri`ite za finansiskata stabilnost na evrozonata se celosno eliminirani.

KAPITAL / 18.01.2011 / VTORNIK

Svet / Biznis / Politika

ALEKSEJ MILER ZAMENIK-PRETSEDATEL NA BORDOT NA DIREKTORI NA GAZPROM

NE VODIME POLITIKA, TUKU ISPORAKA NA GAS!

r ~ovek na Gazprom, r Aleksejj Miler, r za germanskiot r vesnik Vtoriot “[pigel”” objasnuva za kkontroverznata vrska “[ bj k me|u | cenata na naff tata i na gasot, dali novite naftovodi do Evropa }e mo`e nekoga{ da donesat profit i za me|unarodniot imix na Gazprom kako prodol`ena raka na Kremq... ospodine Miler, pred 2,5 godini sakavte da ja napravite Gazprom najvredna kompanija vo svetot. Namesto toa, pazarnata kapitalizacija na kompanijata padna od 300 na 130 milijardi dolari. Dali godinite na ~uda se zad vas?

Vrednosta na na{ite akcii se zgolemi za 35% samo vo poslednite {est meseci.

Taka {to godinite na ~udo s$ u{te ne se zavr{eni za Gazprom. Tie zavr{ija za finansikata kapitalizacija ~isto vrz osnova na hartii od vrednost. Zboruvavme za berzanskata vrednost od edna milijarda dolari na po~etokot od 2008 godina. No, toa be{e pred globalnata finansiska kriza.

Toa mo`ebi e to~no, no duri i va{iot dolgogodi{en germanski partner, energetskata kompanija E.on, izgleda zagubi verba vo idninata na Gazprom. Direktorite sakaa da gi prodadat akciite vo va{ata kompanija.

Vo biznisite se prodavaat ili kupuvaat akcii poradi

G

mnogu pri~ini. Gazprom ne e isklu~ok. No, ne go pravime toa vrz baza na stabilnosta na kompaniite.

Kako sekoga{ e problem koga Gazprom e zainteresiran za druga kompanija?

Pred nekoe vreme Gazprom, navodno, bil zainteresiran za kupuvawe akcii vo britanskata energetska kompanija Centrika. Treba{e da ja vidite vrevata vo britanskiot pe~at i Parlamentot! Toa se slu~uva postojano.

Se {irat glasini deka sakate da kupite 49% od akciite vo filijalata Rurgas na germanskiot E.on.

Dali e toa vistina?

U{te edna glasina. Povtorno, s$ se vrti okolu toa da ne im se dozvoli na Rusite da se vklu~at. Tolku od otvoreniot pazar vo Rusija ili vo Evropa.

Pazarot na Gazprom zna~itelno se promeni.

Blagodarenie na novite tehniki za vadewe i transportacija, se pojavi nenadeen suficit na gas.

Mu{teriite, kako Rurgas, mo`e da kupuvaat mnogu

poevtino na spot-pazarite (fizi~ki pazar), no, poradi dogovorite za dolgoro~no snabduvawe tie se prisileni da kupuvaat po povisoka cena od Gazprom. Dali toa go izbledi va{iot odnos?

Cenata na gasot dostigna 350 dolari na spot-pazarite vo dekemvri. Prose~nata cena na ruskiot gas za Germanija (vo 2010 godina) iznesuva{e 308 dolari. Plus, zboruvame za razli~ni proizvodi ako gi delite spot-pazarite na edna strana, a dolgoro~nite dogovori na druga. Na spot-pazarot ne mo`e da kupite trigodi{en dogovor. Za mu{teriite ne e tolku va`na apsolutnata maksimalna cena, kolku stabilnosta i odr`livosta (za snabduvawe).

GASOT ]E SE KORISTI U[TE POVE]E Zo{to vo va{ite dogovori za snabduvawe cenata za gasot s$ u{te e povrzana so cenata na naftata, pa raste duri i koga pobaruva~kata e niska?

Bidej}i gasot ne e klasi~en artikl na berzata, kako naftata, na primer. Vo idnina

gasot }e se koristi u{te po{iroko, kako sinteti~ko te~no gorivo. Dva od na{ite istra`uva~ki centri rabotat na ovaa tehnologija. Ako ja pogledneme kalori~nata vrednost na naftata i gasot, gasot e zna~itelno poevtin od naftata. Site golemi proizvoditeli na gas, ne samo Gazprom, velat deka cenata na gasot treba da se zasnova na nejzinata kalori~na cena.

Mnogu eksperti smetaat deka poradi zgolemenata pobaruva~ka, cenata na gasot na spot-pazarite }e ostane niska podolgo vreme. Dali ova zna~i deka gradeweto mnogu novi gasovodi od Istokot do Evropa }e se poka`e kako ogromna lo{a investicija?

Rabotime na ednostaven osnoven princip. Prvo go prodavame gasot, a potoa go vadime i transportirame. Celiot gas koj e naso~en kon gasovodot od Balti~koto More (Severen potok) ve}e e prodaden vo dolgoro~ni dogovori za snabduvawe. Taka {to gasovodot e 100% poln. ]e dostavuvame 55 milijardi kubni metri gas

godi{no.

Gasovodot Severen potok prvi~no treba{e da ~ini ~etiri milijardi evra (5,31 milijardi dolari), no sega se zboruva deka }e ~ini osum milijardi evra.

Vkupniot tro{ok ne e zgolemen od mart 2008 godina.

Toj iznesuva 7,4 milijardi evra. Toa e efikasna investicija. Gasovodot e 50% vo sopstvenost na Gazprom i ne minuva niz tranzitni zemji.

Toa zna~i deka ne treba nikomu da mu pla}ame kakvi bilo tro{oci za transport.

Na{ite 50% od tro{ocite se grubo ednakvi na parite koi gi zagubivme vo gasnata kriza vo Ukraina, koja trae{e nekolku dena.

Zna~i, va{ite profiti samo }e se zgolemat...

Kako i profitite na na{ite partneri. Nitu Gazprom, nitu evropskite partneri ne ja postavuvaat cenata. Toa zavisi od cenata na naftata.

Taka {to faktot za nepristrasnosta na cenata na gasot i na naftata, vsu{nost, e fakt za nepristrasnosta na finansiskiot kapitalizam.

Vrskata so cenata na naftata nema ni{to so finansiskiot kapitalizam. Ako ima pove}e gas od nafta, toga{ cenite treba da pa|aat.

Ne e to~no. Bidej}i gasot }e treba da ja zameni naftata.

Sepak, treba da insistirate na povrzanost so cenata na naftata, taka {to }e se zgolemat va{ite investicii. Zatoa {to zaedno so gasovodot od Balti~koto More go gradite i gasovodot Ju`en potok, koj ~ini 24 milijardi evra. U{te eden istok-zapad gasovod, koj treba da po~ne so snabduvawe so gas na Ju`na Evropa preku Crno More vo 2015 godina.

Dvata gasovodi se vo celosna soglasnost so na{ata strategija, koja slu~ajno e vo celosna soglasnost so strategijata na EU. Severen i Ju`en potok sozdavaat novi transportni koridori do Evropa. Vo momentov, do 80% od ruskiot gas odi preku Ukraina. Kako {to veli edna ruska pogovorka: “Ne gi stavajte site jajca vo edna ko{nica”.

NEMAME NI[TO PROTIV NABUKO Ja imame istata pogovorka i vo Zapadna Evropa. Zatoa Evropejcite go poddr`uvaat alternativniot proekt na gasovodot Nabuko kako protivte`a na Gazprom.

Nemame apsolutno ni{to protiv Nabuko No, pravite s$ {to znaete za da go torpedirate. Ju`en potok i Nabuko sakaat da zemat gas od istiot region, od zemji kako {to se Turkmenistan i Azerbejxan.

Gazprom pove}e go ~ini da kupi gas vo Azerberjxan, otkolku da go proizvede vo Rusija. Verojatno sakate da gi prese~ete nabavkite na Nabuko u{te od samiot po~etok.

Ne, nie samo sakame da gi snabduvame ju`nite ruski regioni koi se grani~at so Azerbejxan. Vo momentov pra}ame gas od Jamalskiot Poluostrov na severot od Rusija do Evropa za pogolem profit, namesto da go pra}ame na jugot od Rusija, kade {to }e ni donese profit.

Te{ko }e bide za Nabuko da napolni gasovod ako vie go otkupite gasot za Ju`en potok.

Nema da bideme konkurencija nikomu so 63 milijardi

19 kubni metri godi{no, koi gi planirame za Ju`en potok. Samo ja zadovoluvame pobaruva~kata na mu{teriite za ruski gas. No, sigurno nema da izgradime gasovod i potoa da se ~udime {to da pravime so tolku mnogu gas.

Seto toa e dobro za Ju`en potok i za Gazprom, no go ostava Nabuko so prazni race.

Ako Evropejcite go sakaat gasovodot Nabuko, treba da go izgradat. Nemam ni{to protiv taa ideja. Nabuko e nivni problem. Na{ata rabota e da go dostavuvame na{iot gas do na{ite mu{terii, kako {to e predvideno so dogovorite.

Dali e vistina deka na germanskata energetska kompanija RVE ste & ponudile udel ako se soglasi da go povle~e Nabuko?

Nikoga{ ne razgovaram na toj na~in. No, teoretski, ne ni smeta ako nekoj {to e vklu~en vo proektot Nabuko saka da se vklu~i i vo Ju`en potok.

Avstriskata kompanija OMV e vklu~ena i vo dvata gasovodi.

Postojat i germanski kompanii koi se zainteresirani za Ju`en potok.

Dali takvite raboti navistina se re{avaat vo {tabot na va{ata kompanija ili 14 kilometri podaleku, vo Kremq?

Ubava rabota. Sovr{eno kli{e za ~itatelite na Zapadot. To~no e deka dr`avata go poseduva Gazprom, so toa {to nejze & pripa|aat pove}e od polovina od akciite.

Bidej}i taa e mnozinskiot akcioner, taa gi postavuva strate{kite celi: izmenuvaj}i gi na{ite pazari, tranzitni ruti i proizvodi. Dr`avata ne pobara od nas ni{to drugo. Gazprom mnogu brzo gi nosi operativnite odluki. Toa e golemata prednost koja ja imame nad konkurencijata.

Ponekoga{ Ve narekuvaat vtoriot ruski premier. (se smee) Nikoga{ ne sum go slu{nal ova porano.

Taka ve vikaat vo Ermenija.

Vo sekoj slu~aj, na~inot na koj gi postavuvate cenite kako da se orientira po politi~ka nasoka. Prijatelskite dr`avi, kako Ermenija, dobivaat gas od Rusija po povolna cena.

Toa ne e vistina. Se soglasivme so Ermenija deka vo idnina treba da kupuva gas od nas po pazarni ceni.

Nie poseduvame pove}e od 80% od infrastrukturata za priroden gas na Ermenija.

Istoto se odnesuva na Belorusija.

Ukraina ja kaznija koga pretsedatelot Viktor Ju{~enko be{e nequbezen so Kremq.

S$ u{te dostavuvame gas vo Ukraina spored istata formula za cena kako i koga be{e na ~elo Ju{~enko. No, sega Rusija pove}e ne ~uvstvuva obvrska. Ova zna~i deka gasot koj se dostavuva do Ukraina e isto tolku profitabilen za nas kako {to be{e i vo vremeto na Ju{~enko. Ukraina ni e primaren pazar.

Razbirlivo, ne ja sakate etiketata deka ste prodol`ena raka na Kremq. Dali toa e poradi va{iot imix otkako propadnaa obidite da go prodadete ruskiot gas direktno do germanskite krajni potro{uva~i so investirawe vo lokalnite fabriki?

Ako mo`eme da dostavuvame gas direktno do krajnite potro{uva~i, Germancite definitvno }e pla}aat pomalku. Toa e apsolutno sigurno.

Feqton

20

NAJGOLEMITE INTERNET-KOMPANII VO SVETOT

KAPITAL / 18.01.2011 / VTORNIK

16

DALI NA VA[IOT BIZNIS MU TREBA YELP? PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

den od najdobrite na~ini lokalnite biznisi da ja zgolemat lojalnosta na svoite mu{terii e da dobijat pozitivni kritiki od drugite klienti.

Servisite kako Yelp, HotPot na Google ili CitySearch ovozmo`uvaat da dobiete feedback od mu{teriite na mnogu lessen na~in.

Jelp (Yelp.com) e onlajn-gradski vodi~ koj im pomaga na lu|eto da najdat ubavi mesta za jadewe, pazaruvawe, piewe, relaksirawe i zabava, bazirani na informaciite od aktivnata zaednica koja deluva lokalno. Internet-stranicata e zabavna i lesna za nao|awe, pregleduvawe i razgovarawe za toa {to e dobro ili ne e dobro vo va{iot svet. Osven nekolku servisi za reklamirawe, s$ drugo na Jelp e besplatno. Isto taka, na Jelp }e pronajdete {irok spektar od lu|e, od obi~ni posetiteli do golemi lokalni biznismeni koi gi koristat pridobivkite od internetstranicata. Vo tekot na minatata godina internetstranicata vo prosek ja posetuvale 41 milioni korisnici sekoj mesec.

Se o~ekuva godi{niot prihod na kompanijata {to ja operira internetstranicata za prethodnava godina da iznesuva 50 milioni dolari, {to e porast vo sporedba so 30 milioni dolari, kolku {to iznesuva{e vo 2009 godina. Ako Jelp prodol`i so ostvaruvawe na dnevni dogovori niz svoite glavni pazari, kako {to se poka`a uspe{niot obid od minatata godina, koga Jelp “go probi” pazarot na Grupon vo San Francisko i & zadade dobar udar na poznatata internet-stranica za dnevna maloproda`ba,

E

Yelp.com e onlajn-gradski vodi~ koj im pomaga na lu|eto da najdat ubavi mesta za jadewe, pazaruvawe, piewe, relaksirawe i zabava, bazirani na informaciite od aktivnata zaednica koja deluva lokalno i koja pi{uva kritiki povrzani so biznisot. Internetstranicata e zabavna i lesna za nao|awe, pregleduvawe i razgovarawe za toa {to e dobro ili ne e dobro vo va{iot svet i osven toa dobie 10 pati pogolem dogovor od toj vo San Francisko, toa bi donelo 71,4 milioni dolari kako dopolnitelen prihod za kompanijata. Na sekundarnata berza so akciite na Jelp se trguva so sumi od 200 do 450 milioni dolari. Vo Silikonskata dolina ovaa kompanija se procenuva i do 700 milioni dolari, pribli`no do sumite {to gi nudea Gugl i Majkrosoft za kompanijata vo 2009 godina.

VI TREBA POMO[ OD YELOW PAGES? ZNA^I, VI TREBA YELP! Jelp be{e eden od trite

proekti, vklu~itelno i Adzaar i Slide, koj “se rodi” od inkubatorot MRL Ventures vo San Francisko. Proektot proizleze od istra`uvawata na lokalniot pazar za servisi {to gi napravi Dejvid Galbrejt, koj rabotel so Xeremi Stopelman vo tekot na ranite fazi na proektot.

Kako izveduva~ na rabotite na Yellow Pages, Galbrejt go odbral i imeto na kompanijata. Po nekoe vreme Stopelman i Rasel Simons, dvajcata porane{ni softverski in`eneri od Pejpel, go preobratija servisot kako posebna kompanija. Otkako ne uspea po~etokot kako servis

za preporaka na imejlovi, Jelp ja lansira{e svojata istoimena internet-stranicata na pazarot vo San Francisko vo oktomvri 2004 godina.

Vo po~etokot, kompanijata dobi 6 milioni dolari od investiciskite firmi Mission Street (koja ja vode{e drug ~ovek od Pejpel, Maks Lev~in) i Bessemer Venture Partners. Dopolnitelnite investicii dostignaa 3 milioni dolari vo 2006 godina, koga i Benchmark Capital odlu~i da investira vo kompanijata. Slednite investicii se slu~ija vo 2008 godina.

Taka, od korenite vo San Francisko, vo prvata polov-

ina od 2008 godina, Jelp se pro{iri vo kancelarii na isto~niot breg, poto~no vo Menheten, i istata godina ja pretstavi svojata verzija naso~ena kon kanadskiot pazar. Na toj na~in, internetstranicata go prezede vodstvoto vo broj na posetenost i go nadmina svojot prethoden rival Citysearch.

Vo dekemvri 2009 godina, onlajn-publikacijata za vesti od internet-biznisot TechCrunch izvesti deka Jelp e vo napredna faza vo pregovorite so Gugl, koj saka{e da ja kupi kompanijata za pove}e od 500 milioni dolari. Istiot izvor po nekolku dena objavi deka

izvr{niot direktor na Jelp ja odbil ponudatata na Gugl.

Inaku, se pretpostavuva deka kompanijata }e ja do`ivee svojata inicijalna javna ponuda vo 2013 godina OGLASI SO KRITIKI Internet-stranicite na Jelp sodr`at oglasi za razni biznisi niz SAD i Kanada, a prifa}aat i kritika za sekoj biznis ili servis. Oglasite mnogu variraat, zavisno od prirodata na internet-stranicata, vklu~uvaj}i oglasi kako izlozi na restorani i prodavnici, servisni biznisi kako lekari, hotel i kulturni mesta, kako i lokacii koi ne pretstavuvaat biznis-edinici - u~ili{ta, muzei, parkovi i crkvi. San Francisko, gradot-sedi{te na kompanijata, stana najaktiven vo 2008 godina, po zna~ajnoto prifa}awe vo 18 oblasti, vklu~itelno i Boston, ^ikago, Wujork, Va{ington, San Diego i Los Anxeles. Upotrebata vo San Francisko za internetstranicata sobra pove}e od 4.000 pregledani oglasi za restorani, od koi nekoi bea pogledani i po stotici pati. Spored podatocite so koi kompanijata se fali, do fevruari 2008 godina internet-stranicata imal pove}e od 2,3 milioni pregledi. Trendot na pi{uvawe kritiki za oglasenite mesta, spored izvr{niot direktor na kompanijata bil 85% pozitiven. Jelp nudi i onlajn prebaruva~ki mo`nosti na lokalno nivo za svoite posetiteli. Tipi~noto prebaruvawe go vklu~uva toa {to korisnicite go baraat (na primer, berbernica) i lokacijata kade {to se vr{i prebaruvaweto, vneseno kako specifi~na adresa, dr`ava ili po{tenski kod. Sekoj biznis-oglas sodr`i rangirawe do 5 yvezdi, kritika od posetitelite na drugite internet-stranici i detali kako adresa ili parking. Posetitelite mo`at da pomognat vo a`uriraweto na biznis-oglasite preku dozvola od moderator, a

PRIKAZNI OD WALL STREET

CHRYSLER PLANIRA DA ZARA Krajsler, koj planira godinava da napravi inicijalna javna ponuda na akcii, definitivno poka`uva dobri rezultati. Se o~ekuva kompanijata da objavi deka ~etvrtiot kvartal od godinata go zavr{ila so ostvaren neto-profit, so {to krajot na godinata isto taka }e go zaokru`i so operativen profit, no i so vkupna neto-zaguba a razlika od doma{nite rivali, Krajsler ne o~ekuva da ja zavr{i profitabilno 2010 godina. Sepak, najmaliot od trite avtomobilski giganti od Detroit ovaa godina napravi s$ za da ja promeni biznis-klimata vo svojata kompanija, so cel godinata da ja zavr{i so pozitiven rezultat. Eden od na~inite koi gi odbraa za da go postignat toa e namaluvawe na proda`bata na

Z Vo Krajsler planiraat da ja iskoristat globalnata distributivna mre`a na Fiat za da ja udvojat proda`bata na svoite avtomobili

vozila na nivo koe }e im ja obezbedi posakuvanata profitabilnost. “Blagodarenie na podobrite rezultati od o~ekuvanite za minatata godina, dojdovme do procenka deka to~kata na na{ata rentabilnost treba da bide spu{tena na 1,5 milioni vozila, {to e navistina golema promena vo odnos na brojkata na vozila {to be{e postavena na to~kata na rentabilnost pred bankrotiraweto na kompanijata”, istakna glavniot izvr{en

direktor na Krajsler i Fiat, Serxo Markione, za vreme na severnoamerikanskiot internacionalen saem odr`an denovive vo Detroit.

Krajsler, koj od bankrot uspea da se spasi vo tekot na 2009 godina, lani prodade okolu 1,6 milioni vozila na svetsko nivo. Vo kompaniskiot petgodi{en plan za izlez od bankrot to~kata na rentabilnost be{e postavena na proda`ba na 1,65 milioni vozila.

“Od operativna gledna to~ka,

mora da se priznae deka Krajsler e mnogu dobro pozicioniran i toa tokmu vo period vo koj pazarot se pridvi`uva napred, ne samo kon krajot na minatata i ovaa godina, tuku i vo 2012 i 2013 godina”, istaknuva Denis Virag, pretsedatel na Automotiv konsalting grup (Automotive Consulting Group) od Mi~igen.

Sli~ni aktivnosti prezedoa i rivalite na Krajsler, Xeneral motors (General Motors) i Ford (Ford). I tie kako i

Feqton

KAPITAL / 18.01.2011 / VTORNIK

Po~ituvani ~itateli, Feqton vo Kapital: Najgolemite internet kompanii vo svetot.

Doznajte za toa kako Fejsbuk, Gugl, Amazon i ostanatite, od pretpriema~ki potfati bazirani na inovativnosta i kreativnosta na svoite osnova~i, za samo nekolku godini stanaa globalni kompanii {to “te`at” desetici milijardi dolari.

Vo dekemvri 2009 godina, onlajn-publikacijata za vesti od internetbiznisot, TechCrunch, izvesti deka Jelp e vo napredna faza vo pregovorite so Gugl, koj saka{e da ja kupi kompanijata za pove} e od 500 milioni dolari.

Istiot izvor po nekolku dena objavi deka izvr{niot direktor na Jelp ja odbil ponudata na Gugl sopstvenicite na biznisot mo`at direktno da gi dopolnuvaat ili popravaat nivnite informacii.

Oglasite i povrzanite sodr`ini se organizirani po gradovi i sistem na kategorizacija. Sodr`inite i oglasite isto taka mo`at da bidat otkrieni preku kategorizirani pregledi ili preku profilite i pregledanite oglasi na ~lenovite na Jelp.

Kako dopolnitelna pomo{ vklu~ena e i lokalizacijata preku Gugl Maps. Isto taka, informaciite se dostapni i

21

INVESTITORI

MAKS LEV^IN BESSEMER VENTURE PARTNERS BENCHMARK CAPITAL DAG VENTURES

XEREMI STOPELMAN Glavniot izvr{en direktor na Jelp e koosnova~ na kompanijata, koj zaedno so negoviot porane{en kolega i prijatel Rasel Simons vo 2004 godina go osnovaa Jelp. Pred Jelp, Xeremi bil del od timot na Pejpel, koj go napu{ti letoto 2003 godina za da prodol`i so studiite na biznis{kolata na Harvard.

Po zavr{uvaweto na prvata godina tamu, toj se priklu~il na inkubatorot po~nat od Maks Lev~in (eden od osnova~ite na Pejpel) za da ja kompletira letnata praksa. Tamu, vsu{nost, Stopelman povtorno se obedinil so svojot star {kolski prijatel Rasel Simons i dvajcata vlegoa vo tim za da ja kreiraat energi~nata zaednica za lokalnite informacii. Inaku, Xeremi e diplomiran kompjuterski in`ener koj se iznedril pod kriloto na univerzitetot vo Ilinois.

Vo kancelariite na Jelp

Prijatelstvoto od u~ili{nite klupi koe prerasna vo uspe{en biznis, osnova~ite SIMONS I STOPELMEN za mobilen telefon.

No, dali onlajn-zaednicata koja postavuva kritiki za oglasite i biznisot povrzan so niv e doverliva? Pred s$, Jelp kombinira lokalni kritiki i funkcionalnost preku socijalno vmre`uvawe so cel da ja kreira taa lokalna onlajn-zaednica.

Dodavaweto socijalna mre`a na korisni~kite kritiki de fakto kreira reputaciski sistem, kade {to posetitelite na stranicata mo`at da

vidat koj od korisnicite {to pi{uva kritika e najpopularen, respektiran i ploden, kolku vreme e ~len i koi se sli~nite interesi.

Silniot mehanizam na feedback i popularni kritiki na internet-stranicata i vo lokalnite vesti pomagaat da se motiviraat pi{uva~ite na kritiki. Jelp, isto taka, primenuva sistem za nagraduvawe, nare~en First to Review, za da kreira konkurentnost me|u ~lenovite, so {to pona-

tamu go motivira pi{uvaweto na kritiki.

Kompanijata ja zajaknuva onlajn-zaednicata preku “oflajn” iventi vo no}ni klubovi, barovi, restorani i nastani od kulturata niz razli~ni gradovi za svoite najplodni i najlojalni dostavuva~i, nare~eni “elitni” ~lenovi na internet-stranicata.

Ovie ~lenovi mora da dostavat fotografii i vistinski imiwa, da bidat dovolno vozrasni za da mo`at da pora~aat alko-

holen pijalak, i najva`no, da ne se sopstvenici na nekoj lokalen biznis. Za vozvrat, ovie ~lenovi dobivaat specijalni zna~ki na nivnite personalni stranici za sekoja godina vo koja }e objavat specifi~en broj kritiki.

Konceptot ima cel da otkrie dali avtorot e vistinskiot avtor na biznis-kritikata.

Za da se dobie eliten status, napi{anata kritika treba da bide korisna i zabavna

za da mo`at ~lenovite da glasaat za nea.

Internet-stranicata isto taka ima forum za onlajnsocijalizacija i diskutirawe za lokalni biznisi i nastani. Na ovoj na~in, Jelp gi isfrli site pogre{ni kritiki koi bea postirani na internet-stranicata, poradi nesoodvetnosti povrzani so ~lenot-kriti~ar.

NAPREDNA TEHNOLOGIJA ZA MARKETING Jelp lansira{e poseben interfejs za programirawe na aplikacii vo avgust 2007 godina. Ovaa tehnologija nare~ena API nudi pristap do detalite na biznis-oglasot, kritikite, fotografiite i rejtinzite, a se koristi i za dodavawe biznis-informacii na nekoja internet-stranicata ili mobilna aplikacija.

Intefejsot ja poka`a i svojata namena za integracija na biznis-kritikite {to se pojavuvaat na odredeni aplikacii na Google Maps, kako {to se Zillow.com ili HotelMapSearch.com.

Vo dekemvri istata godina, Jelp go implementira{e i Facebook Beacon. Toga{ bea napraveni i promeni na uslovite za privatnost, so cel da se prilagodi ovaa alatka, koja svoevremeno iskusi mnogu negativni kritiki vo mediumite.

Inaku, programata za reklamirawe im ovozmo`uva na biznisite da mo`at da se reklamiraat so Jelp preku postavenost vo “najposakuvani rezultati” pri prebaruvaweto ili, pak, karakteristiki na “ekstra oglasuvawe”. Za vklu~uvawe vo advertajzingot biznisite mo`at da dostavat individualizirani poraki i fotografski slajdovi na stranicata, a so toa dobivaat i izve{taj za posetenosta na oglasot. Dopolnitelno, ovie advertajzeri na stranicata nare~eni sponsors, dozvoluvaat specifi~ni kritiki i komunikacija so tie {to gi pi{uvaat.

Vo naredniot broj na “Kapital” }e doznaete ne{to pove}e za Meebo, internet-kompanijata koja go olesni va{eto prisustvo na glavnite servisi za instant-poraki

ABOTI POVE]E SO POMALA PRODA@BA Krajsler, vo o~ekuvawe na namaluvawe na volumenot na pobaruva~ka na vozila na svetsko nivo, odlu~ija da gi namalat to~kite na pragot na rentabilnosta na kompaniite. Krajsler, koj planira godinava da napravi inicijalna javna ponuda na akcii, definitivno poka`uva dobri rezultati. Se o~ekuva kompanijata da objavi deka ~etvrtiot kvartal od godinata go zavr{ila so ostvaren neto-profit, so {to krajot na godinata isto taka }e go zaokru`i so operativen profit. No, sepak, visokite kamati na vladinite zaemi nema da & dozvolat na kompanijata 2010 godina da ja zavr{i i so ostvarena vkupna neto-dobivka. Ovaa godina celta na kompani-

jata e da ostvari profit preku globalna proda`ba na vozilata. Imeno, za razlika od Xeneral motors i Ford, najgolemiot del od prihodite od proda`ba na Krajsler doa|aat od proda`ba na vozila vo SAD. Poradi toa, Markione planira da ja iskoristi globalnata proda`na distributivna mre`a na Fiat za da ja duplira globalnata proda`ba na avtomobili na Krajsler na 2,8 milioni vozila, so cel da se ostvari operativen prihod od 5 milijardi dolari zaklu~no so 2014 godina. Vo tekot na vtorata polovina od 2011 godina ili poto~no edna godina otkako Xeneral motors ja napravija svojata inicijalna javna ponuda na akcii i pribraa

20 milijardi dolari, od Krajsler planiraat da bide napravena i nivnata inicijalna javna ponuda. No, za razlika od Xeneral motors, dr`avata nema nekoj pogolem vlog vo Krajsler, poradi {to nema ni da se anga`ira vo tolkava mera za uspe{nost na javnata ponuda. Zatoa, za Krajsler e mnogu bitno da go refinansira dr`avniot zaem {to e mo`no pobrzo so cel da go namali tovarot na kamati, dokolku saka da ima uspe{na javna ponuda.

“Na{a cel e da go refinansirame ovoj dolg po podobri kamati otkolku sega{nata kamata koja ja pla}ame, a koja n$ spre~i na krajot od ovaa godina da prika`eme neto-dobivka vo raboteweto”, smeta Markione.

Nov recept za uspeh. Pomalku prodadeni avto-

mobili za ostvaruvawe pogolem profit

FunBusiness

22 -

KAPITAL / 18.01.2011 / VTORNIK

KRALSKA VEN^AVKA

SVADBATA NA 21-OT VEK ADRIJANA ATANASOVA atanasova@kapital.com.mk

adosnata vest s$ u{te ja trese Velika Britanija, no, se razbira, i svetot, po kone~noto objavuvawe deka, kone~no, }e se slu~i dolgoo~ekuvanata kralska ven~avka. Princot Vilijam se odlu~i i re{i negovata izbrani~ka pove}e da ne ja obele`uvaat po mediumite kako Katie Waity (Trpelivata Kejti), tuku kako narednata princeza na Velika Britanija.

I pokraj ekonomskata kriza, edna kralska ven~avka ne gi pla{i Britancite, pa, taka, vesta deka princot Vilijam, postariot sin na prestolonaslednikot ^arls, odlu~i da go ka`e sudbonosnoto “da” na 29 april godinava gi potisna site ostanati problemi, pa i finansiskata kriza ja stavi vo senka.

Celokupnata svetska javnost e zagledana vo sre}niot par, princot Vilijam i negovata dolgogodi{na devojka Kejt Midlton, koja ve}e stanuva edna od najfotografiranite `eni na ostrovot.

Na nejzinoto prvo pojavuvawe kako oficijalna verenica na princot taa zbuneto izjavi deka malku ja pla{i samata pomisla na seto toa {to ja o~ekuva, me|utoa, dodade deka e mnogu vozbudena i se raduva na `ivotot {to }e go pomine zaedno so svojot sakan.

KRALSKIOT SAFIR Toa {to vo prv moment be{e zabele`ano i {to privle~e golemo vnimanie e vereni~kiot prsten koj zableska na rakata na Kejt. Siniot safir od 18 karati, opkru`en so dijamanti, koj nekoga{ bleska{e na rakata na kralicata na srcata, pokojnata ledi Di, Vilijam & go podaril na svojata izbrani~ka na zaedni~kiot romanti~en odmor vo Kenija.

“Toa e vereni~kiot prsten na mojata majka i zatoa za mene ima posebna vrednost. So ogled na toa deka i Kejt za mene pretstavuva edna posebna li~nost, gi povrzav tie dve raboti.

Na toj na~in sakav da se uveram deka majka mi nema da go propu{ti dene{niov den, ovaa vozbuda, kako i faktot deka nie dvajca }e go pomineme ostatokot od na{iot `ivot zaedno”, izjavi princot Vilijam na denot koga ja objavija svr{uva~kata.

Dodeka da dojde golemiot den, javnosta i site tie koi se malku pove}e qubopitni se interesiraat i za najsitnite detali za mo`ebi najgolemiot nastan godinava - svadbata na vekot, kako {to ja narekuvaat mnogumina.

Kako i da e, spored nekoi grubi presmetki na nekoi analiti~ari, britanskata ekonomija, koja i taka maka ma~i poslednive nekolku godini, bi mo`ela da o~ekuva podobruvawe od 620

R

FORMULA: SERXO

Novata kralska dvojka

KEJT MIDLTON- najfotografiranata `ena vo Britanija za 2010

Ja sporeduvaat so ledi Di, a Bakingamskata palata ve}e se gri`i za imixot na potencijalnata kralica. Svadbata na 21-ot vek, koja }e se slu~i ovaa prolet, na 29 april, }e bide pri~ina za turbulencii vo britanskata ekonomija.

Princot Vilijam i negovata izbrani~ka, Kejt Midlton, }e komanduvaat so vnimanieto na celokupnata svetska javnost

milioni funti kako rezultat na ovaa golema i “mrsna” svadba.

Analiti~arite, isto taka, gi predviduvaat i parite koi }e vlezat od strana na obo`avatelite, koi }e sakaat da kupat suvenir pove}e od najomilenata dvojka vo Britanija.

Nil Sainders, konsalting-direktor, izjavil za britanskite mediumi deka e te{ko da se napravi procenka za benefitot od kralskata ven~avka, me|utoa, samo od proizvodite koi bea pu{teni po objavuvaweto na svr{uva~kata mo`e da se ka`e deka }e bidat zaraboteni od 12 do 18 milioni funti.

Toj, isto taka, smeta deka maloproda`bata na svadbeni materijali vo Velika Britanija bi mo`ela lesno da se zgolemi za 26.000.000 funti, a hranata i ostanatite produkti da im donesat na trgovcite prihod od 360.000.000 funti. Posetitelite na London }e sakaat toj den da pijat {ampaw vo ~est na princot Vilijam i Kejt, pa taka nema da se {tedi. [to se odnesuva na turizmot, toa bi mo`elo da donese novi 216.000.000 funti. Koga s$ ke se sobere, stanuva zbor za 620 milioni funti ekstra prihod od strana na potro{uva~ite.

Ovaa suma mo`ebi izgleda vrtoglavo golema, me|utoa, stanuva zbor za nastan koj }e komanduva ne samo so vnimanieto na Britancite, tuku i so vnimanieto na celiot svet.

PRAZNIK OD SVADBA Od druga strana, pak, premierot na Velika Britanija, Dejvid Kameron, potvrdi deka vo ime na kralskata ven~avka }e bide proglasen dr`aven praznik, taka {to Britanija }e bide otvorena za biznis samo tri dena, i toa denovite me|u 22 april i 2 maj, zatoa {to Veligden e vikendot pred samiot nastan, a prvomajskite praznici po~nuvaat sledniot ponedelnik po ven~avkata.

Rabotodavcite se `alat na ovoj edinaesetdneven odmor zato {to }e imaat zagubi vo svojata rabota, a golem del od vrabotenite planiraat da zemat i tri dena slobodni od nivnite godi{ni odmori. Ova }e bide realno isku{enie za rabotnicite, ekonomijata mo`ebi }e pretrpi zaguba od 6 milijardi funti, kako i izgubena produktivnost i isplati za prekuvremena rabota. No, od druga strana, pak, kako {to prethodno istaknale analiti~arite, se o~ekuva 1 milijarda zgolemuvawe vo proda`bata na

suveniri i vo delot na turizmot.

Kralskoto semejstvo izleze so prvite oficijalni detali za svadbata, a toa e deka religioznata ceremonija }e se slu~i vo Vestminsterskata katedrala. Nevestata }e pristigne so kralsko vozilo, a po zavr{uvaweto so religioznoto ven~avawe, dvojkata }e se vrati vo Bakingamskata palata, oficijalnata rezidencija na kralicata Elizabeta Vtora.

Taa }e organizira priem za mlado`encite, kako i za ostanatite pokaneti gosti. ]e bidat prika`ani detali od nivnite privatni `ivoti.

Princot ^arls, pak, vo ve~ernite ~asovi }e organizira ve~era, prosledena so igranka, vo Bakingamskata palata za dvojkata i nivnite najbliski prijateli.

Spored "Dejli star", princot Vilijam i Kejt Midlton go povikale legendarniot ~len na “Bitlsi”, ser Pol Mekartni, da pee na nivnata ven~avka vo april godinava.

Najverojatno Mekartni }e bide anga`iran da otpee nekolku pesni vo nivna ~est na eden od dvata priema koi }e bidat organizirani vo Bakingamskata palata. Ova ne e potvrdeno od kralskoto semejstvo, me|utoa, se o~ekuva

MARKIONE, IZVR[EN DIREKTOR NA FIAT

SOZDAVAWETO NA LUKSUZNIO Italijansko-kanadskiot biznismen Markione o~igledno dobro go ima premosteno jazot na evropskite i severnoame-

rikanskite poimawa za izgledot na avtomobilite, najbliski tokmu vo SUV klasata. A eden urban terenec, koj vo sebe }e ja ima izdr`livosta na "grand ~iroki", elegantnosta na Maserati i mo}nosta na Ferari, sekako deka u{te na prva }e stane milenik na posetitelite vo avtosalonite SR\AN IVANOVI]

ivanovic@kapital.com.mk

egativniot izve{taj za sostojbata so proda`bata vo ramkite od avtomobilskiot pazar vo SAD go natera noviot direktor na Krajsler, voedno i prv ~ovek na Fiat, Serxo Markione, da razmisluva za eden smel proekt vo koj }e bidat vmetnati delovi od najpoznatite avtomobili na kompanijata {to toj ja predvodi.

Planirano e na istata proizvodstvena platforma na koja {to se proizveduva

N

"xip grand ~iroki" da se napravi prviot model na SUV od brendot na Maserati.

Ovoj spoj na dvata, barem na prv pogled nespoivi avtomobili, se dopolnuva so idejata ova vozilo da bide pridvi`uvano od motor na Ferari.

“Toa }e bide Rock and Roll motor. ]e bide dostapen vo V-8 i V-12 verzii.

Vetuvam deka novoto "maserati" }e bide mnogu mo}no”, izjavi izvr{niot direktor na Fiat i Krajsler grup, Serxo Markione.

"Monstrum” ili "franken{tajn”, sepak, ovoj SUV ima izgledni {ansi, se razbira, dokolku bide postignata kompatibilnosta na razli~nite delovi i

nivnata uspe{na sinergija, da napravi vistinski bum me|u potro{uva~ite. Eden vakov prilog bi bil od golema va`nost za Krajsler, kompanija koja vo 2010 godina raspolaga{e so 9,4% od vkupniot proda`en kapacitet na amerikanskiot pazar, {to e premalku za da bide obezbeden odr`liv razvoj.

“Vo 2011 godina si postavivme target od 10% udel na amerikanskiot pazar. Lani bea prodadeni 1,6 milioni avtomobili, a za ovaa godina se nadevame deka proda`bata }e bide pove}e od dva milioni edinici”, dodade Markione.

Za da uspeaat ovie proekcii, Markione najavi deka pokraj t.n. "monstrum”, od

Krajsler vo bliska idnina }e izlezat u{te 14 novi modeli, po {to }e dojde do potpolno osve`uvawe na vozniot park na ovoj proizvoditel.

“Ne mo`am da ka`am deka se sramam od momentalnata ponuda na Krajsler. Tuka ima nekolku navistina interesni avtomobili. No, sepak, re{ivme deka e potrebno od koren da gi smenime brendovite, {to, sekako, }e ni pomogne mnogu brzo da prezememe u{te pogolem del od pazarot”, smeta direktorot na Fiat.

Sepak, vo 2011 godina Krajsler }e mora da dojde do posakuvanite brojki so starata gama na avtomobili. "Monstrumot” e najaven za promocija duri za

FunBusiness

KAPITAL / 18.01.2011 / VTORNIK

23

NAGRADI “ZLATEN GLOBUS”

“SOCIJALNA MRE@A” JA OSVOI PLANETATA

“Socijalna

mre`a”, Natali Portman i Kolin Firt se najgolemite pobednici na godine{nata manifestacija “Zlatni globusi”, koja }e bide zapametena pove}e po skandalite koi ja sledea, otkolku po samata manifestacija i relevantnosta na istite

Za dobitnicite na nagradite odlu~uva Zdru`enieto na 8-to izdanie na manifeststranskite noviacijata koja se smeta za najnari akreditiradobrata prognoza za Oskarni vo Holivud. ite, “Zlatni globusi” (Golden Na samo nekolku Globes), odr`ana vo nededena pred lata, pomina vo znakot na poznatite odr`uvaweto na li~nosti, filmskite ostvaruvawa, manifestacijata, glamurot na crveniot tepih, no i porane{niot skandalite i ozboruvawata. portparol na Za nekoj u{te edna manifestacija zdru`enieto i zabava, za drugi tema za potsmev. podnel tu`ba “Zlatnite globusi” se bori da go tvrdej}i deka trgne epitetot Natali Portman – ~lenovite na na nerelevantorganizacijata filmskiot lebed na i potkupena prifa}ale pari manifestacija i patuvawa kako koja ja sledi zamena za nivnite glasovi godini nanazad. za nominacii i nagradi.

Potkupena ili Ova ne e prvo vakvo obne, se pojavija vinenie i prv skandal koj najgolemite izbil za manifestacijata. filmski yvezdi Festivalot so godini ne vo momentov, mo`e da ja dobie po~itta na a voop{to ne Oskarite vo visokite krugoizgleda{e kako vi vo Holivud “Socijalna mre`a” – da se namesi go sledat teni nagradite. bez konkurencija ozboruvawa Apsoluten deka yvezdite pobednik koj doa|aat samo osvoi najmnogu nagradi be{e filmot poradi be“Socijalna mre`a”, koj va`i za eden splatnata hraod najkontroverznite filmovi, isto na, piewe i kako i li~nosta za koja se raboti vo publicitet koj filmot, Mark Zakerberg, osnova~ot go dobivaat. na socijalnata mre`a Fejsbuk.

Edna od Toa {to go pravi u{te pointeresen glavnite e faktot {to Zakerberg se ogradi pri~ini e od filmot, velej}i deka se e laga tokmu poradi i ni{to ne e pretstaveno kako {to toa {to strannavistina bilo. Tie izjavi samo ja ski novinari razgorea `elbata na publikata da go odlu~uvaat gleda filmot, koj i bez toa }e be{e KOLIN FIRT – za nagradite. najgledan, bidej}i s$ {to e povr“Kralskiot govor” Kriti~arite zano so Fejsbuk e osudeno na uspeh. za triumf velat deka Filmot be{e nominiran vo {est i pokraj toa kategorii, a od niv osvoi ~etiri {to se bleda globusi i toa glavniot za najdobar film, potoa najdobra re`ija (Dejvid Fin~er), naj- kopija na Oskarite, “Zlatnite globusi” pretstavuva dobar prognozer i predvesnik dobro scenario (Aron Sorkin) i najdobra na filmskite hitovi.Crveniot tepih na originalna kompozicija.

“Zlatnite globusi”, i pokraj skandalite i “Zlatni globusi” gi nagraduva najdobrite ozboruvawata, po ni{to ne zaostanuva{e vo okolu 30 kategorii od dve oblasti, televizijata i filmot. Pozna~ajni se nagra- od onoj na Oskarite. Na nego prodefiliraa yvezdite na Holivud so svojot sjaj data za najdobra akterka koja & pripadna i rasko{. Me|u niv bea Anxelina Xoli na Natali Portman za ulogata vo filmot i Bred Pit, Eva Longorija, Nikol Kidman, “Crniot lebed” (Black Swan), najdobar Skarlet Johanson, Ketrin Zeta Xons i Majakter, Kolin Firt za “Kralskiot govor” kl Daglas, Sandra Bulok, Hali Beri, Xeni(King’s speech) i nagradata za `ivotno delo fer Lopez i Mark Entoni i mnogu drugi. koja mu pripadna na Robert de Niro.

SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

Westminster katedralata kade {to }e go ka`at sudbonosnoto da negovoto prisustvo na ven~avkata.

Toa {to go privle~e vnimanieto na javnosta denovive be{e navodniot spisok so tie koi }e bidat pokaneti na ova kralsko zbidnuvawe.

Toa s$ u{te se ~uva vo tajnost, me|utoa, se {pekulira deka na nego se na{le duri sedum od porane{nite devojki na princot i toa po negovo barawe. Zasega ne e poznato {to misli Kejt za ova, no izgleda deka e mnogu samouverena da se soo~i so negovoto minato.

Na kraj na denot, taa e negovata qubov, `enata koja uspea da go odvle~ka pred oltar najposakuvaniot ergen. Spored protokolot, mlado`encite mo`ele da odberat samo stotina gosti od vkupno trista. Me|utoa, Xeki Kreg, Rouz Farkuhar, Olivija Hant, Davin Drakvord, Natali Hiks, Arabela Misgrejv i Ana Sloun }e mo`at samo da ja gledaat Kejt Midlton kako }e paradira vo nevestinskiot fustan za koj se “tepaat” golem broj dizajnerski imiwa.

“KO[ULA TENKA, POPLINSKA, DAROVNA..."

Toa {to se znae e deka princot Vilijam }e nosi italijanska ko{ula, a }e ja {ie Anxelo Ingleze, kroja~ od Xinoza vo oblasta Puqa.

Anxelo Ingleze e poznat po svoite ko{uli za japonskiot premier, germanskite ministri, kako i golem broj zvu~ni italijanski imiwa. Ovojpat, {iva~ot od Xinoza vo regionot Puqa stasa i do britanskata kralska palata. Ova mom~e, koe nikoga{ ne ja napu{tilo svojata zemja, }e ja izrabotuva svadbenata ko{ula za princot Vilijam. Zna~i, na svadbata na vekot, sepak, }e prisustvuva i oznakata made in Italy.

Celata ideja toj da ja {ie svadbenata ko{ula se rodila blagodarenie na negovite bliski prijateli, koi gi minuvale letnite odmori vo Puqa, ~ij turizam e na visoko nivo.

“Tie mi se klienti i mu odnesoa nekolku moi ko{uli na podarok. Ottamu potekna idejata za svadbenata ko{ula. Sepak, s$ u{te ne razgo-

varal li~no so Vilijam, tuku samo so odgovorniot za ceremonijata. Nema nekoi posebni barawa od strana na princot. Ko{ulata }e bide klasi~na, no istovremeno }e bide i inovativna i mlade{ka. ]e bide so naglasena polovina, mislam deka toa }e mu odgovara na princot, so diplomatska jaka, kako za smoking, so ne mnogu ostri vrvovi, a samata jaka }e bide povisoka, za da go istaknuva vratot. Kop~iwata }e bidat skrieni, }e se gleda samo edno, koe }e bide mo{ne skapoceno i vnimatelno izbrano. Materijal: piké za gradniot del, a ostatokot od ko{ulata }e bide izraboten od poplin.

Ovaa tkaenina go dobila imeto spored papite, koi ja koristele za svoite rafinirani dolgi tuniki. Dupkite za kop~iwata }e bidat ra~no op{ieni so fin pamu~en konec.

Nesomneno, princot Vilijam }e bide zadovolen, bidej}i i samiot s$ pove}e go prifa}a italijanskiot stil na oblekuvawe”, izjavil Ingleze. Dodeka se podgotvuvaat za golemiot den, princot Vilijam i Kejt Midlton u`ivaat vo zaedni~kiot `ivot vo Vels. Iako se vnimatelno ~uvani od strana na telohranitelite, 24 ~asa na den, tie ne sakale dopolnitelna pomo{, ednostavno sakale da prodol`at so svojot ”ednostaven” na~in na `ivot.

Poznato e deka za princot ^arls rabotat 149 lu|e, od koi 25 se negovi li~ni slugi i se veruva deka za niv godi{no tro{i 6,3 milioni funti. Za razlika od nego, Vilijam saka sam da se snao|a, a o~igledno i negovata izbrani~ka go poddr`uva vo toa.

Euforijata za svadbenite yvona ne stivnuva nitu vo nivnoto opkru`uvawe.

Pred desetina dena se pojavija na svadbata na Sara Luiz Sturton i Hari Obri Fle~er vo Severen Jork.

Dali }e bide idnata princeza isto tolku vozbudena i na svojata svadba naprolet ostanuva da vidime. Toa }e bide svadba na vekot.

OT MONSTRUM 2012 godina, a te{ko deka pred narednata godina }e mo`e da bidat zavr{eni i ostanatite 14 modeli. Sepak, vo SAD golem broj od involviranite kompanii vo avtomobilskata industrija na golemo go pozdravija planot na Krajsler, velej}i deka 2011 }e bide posledna lo{a godina za nekoga{niot avtomobilski xin.

Italijansko-kanadskiot biznismen Markione o~igledno dobro go ima premosteno jazot na evropskite i severnoamerikanskite poimawa za izgledot na avtomobilite, koi se najbliski tokmu vo SUV klasata. A eden urban terenec, koj vo sebe }e ja ima izdr`livosta na "grand ~iroki", elegantnosta na Maserati i mo}nosta na Ferari, sekako deka u{te na prva }e stane milenik na posetitelite vo avtosalonite.

SERXO MARKIONE e podgotven da gi spoi naizgled nespoivite avtomobili, "xip grand ~iroki" i "maserati"

6

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

24

Rabota / Osiguruvawe / Smetkovodstvo Izbor na aktuelni oglasi

TRANSPORT, NABAVKI I LOGISTIKA Izvor: Dnevnik

Objaveno: 11.01.2011 Cementarnica USJE AD Skopje bara da vraboti REFERENT ZA NABAVKI. Vrabotuvaweto e za neopredeleno rabotno vreme, so probna rabota od 6 meseci, so polno rabotno vreme. Izbraniot kandidat }e bide zadol`en za nabavka na materijali i uslugi od lokalniot i me|unarodnite pazari, istra`uvawe na pazarot i identifikuvawe na potencijalni novi dobavuva~i, izrabotka na pora~ki za nabavki, poddr{ka i koordinacija na planovite za sproveduvawe na uslovite vo dogovorite za nabavki, sledewe na trendovite na pazarot, identifikacija i koordinirawe na razli~ni transporti na lokalniot i me|unarodniot pazar za potrebite na kompanijata. 1.

Potrebni kvalifikacii: - VSS/VII stepen, ekonomski, ma{inski, elektro ili tehnolo{ki fakultet - So ili bez rabotno iskustvo.

Prethodno rabotno iskustvo vo oblasta na nabavki/ logistika }e se smeta za prednost - Odli~no poznavawe na angliski jazik - Odli~no ponavawe na Microsoft aplikacii Kandidatite treba da gi ispolnuvaat i op{tite uslovi predvideni so zakon.

Kandidatite treba da ja prilo`at i slednava dokumentacija: 1. Pismo za aplicirawe na oglasot 2. Biografija na angliski jazik (CV) 3. Dokaz za zavr{eno obrazovanie 4. Dokaz za poznavawe na Angliski jazik. Oglasot trae 10 (deset) dena od denot na objavuvaweto. Dokumentacijata treba da se dostavi najdocna do 26.01.2011 godina na adresa: Cementarnica USJE AD Skopje, ul. Prvomajska bb, 1000 Skopje – Slu`ba za ~ove~ki resursi i kadrovski raboti, ili na e-mail: hr@usje.com.mk.

Izborot na kandidatot za vrabotuvawe }e se izvr{i najdocna do 28.02.2011 god. Site aplikacii }e se smetaat za strogo doverlivi.

NEDVI@NOSTI Izvor: Dnevnik

Objaveno: 14.01.2011 KAM Market objavuva oglas za SORABOTNIK ZA NEDVI@NOSTI. Predlaga teritorijalen makro i mikro plan za otvarawe na novi marketi; Sorabotuva so op{tinskite oddelenija za urbanizam i gi prou~uva detalnite urbanisti~ki planovi; Podgotvuva i predlaga sklu~uvawe na dogovori za kupuvawe na novi lokacii i delovni prostorii; Gi sledi site tenderi, oglasi i drugi izvestuvawa koi se odnesuvaat na gradbata na objekti i lokacii na marketi. - Potrebni kvalifikacii: 1. VSS – prednost Arhitektonski, Grade`en ili Ekonomski fakultet; 2. Najmalku 5 godini rabotno iskustvo vo oblasta (prednost agencii za nedvi`nosti ili op{tinski oddelenija za urbanizam); 3. Odli~no poznavawe na kompjuterski (MS Office) programi; Kandidatite treba da bidat komunikativni i prilagodlivi podgotveni za rabota pod pritisok, sposobni za rabota vo dinami~na rabotna atmosfera i da se timski orientirani. Nie nudime rabota vo evropski orientirana firma, atraktivna plata, steknuvawe iskustvo kako del od profesionalen tim, kako i mo`nost za profesionalno usovr{uvawe i napredok vo karierata. Zainteresiranite mo`at da apliciraat so dostavuvawe na kratka biografija (CV) na makedonski jazik na podolnata e-po{ta ili adresa.

Rokot za prijavuvawe e najdocna do 23.01.2011 god.

Samo izbranite kandidati }e bidat kontaktirani.

KAM Dooel, ul. Industriska bb, (Tovarna), 1000 Skopje; vrabotuvanje@kam.com.mk; www.kam.com.mk.

DELOVNO SOVETUVAWE/KONSULTANSTVO Izvor: Dnevnik Objaveno: 14.01.2011 Agencijata za katastar na nedvi`nosti – Edinica za Upravuvawe so Proektot Katastar na Nedvi`nosti i Registracija, povtorno ja objavuva Pokanata za Izrazuvawe na Interes za konsultantski uslugi – INDIVIDUALEN KONSULTANT, za izrabotka na Predlog koj }e gi ispita uslovite za vospostavuvawe na Fond za obe{teti vo R. Makedonija i izrabotka na nacrt regulativa koja bi go vklu~ila prepora~aniot pristap. Zainteresiranite konsultanti treba da dostavat Pismo za izrazuvawe interes, CV na angliski jazik i ostanati informacii, najdocna do 04 Fevruari 2011 na adresa: Agency for Real Estate Cadastre, Project management unit, Ms. Tatjana Cenova Mitrevska, St. Trifun Hadzi Janev 10, 1000 Skopje, R. Macedonia; e-mail: t.cenova@katastar.gov.mk

KAPITAL / 18.01.2011 / VTORNIK

KAPITAL / 18.01.2011 / VTORNIK

Obuki / Finansii i smetkovodstvo

PRIMEKO nudi kvalitetno PROFESIONALNO OBRAZOVANIE, so ponuda na kursevi koi se aktuelni i neophodni za raboteweto na kompaniite od oblastite na finansiskiot menaxment, korporativnite finansii, smetkovodstvo i dr., vo zavisnost od barawata na klientite.

1.Finansiski menaxment (cel kurs)

45 ~asa / cena 16.000 den + DDV. Kursot po Finansiski menaxmenmt e namenet na biznis sektorot za unapreduvawe na korporativniot menaxment i korporativnite finansii. Finansiskiot menaxment nudi odgovori na pogolem broj na pra{awa povrzani so raboteweto i fiinansiraweto na pretprijatijata. Celokupnata aktivnost na pretprijatieto mo`e da se pretstavi kako zbir na investicioni, finansiski i operativni aktivnosti i to~no determinirani sredstva i izvori za nivno izvr{uvawe. Povrzuvaweto na aktivnostite i donesuvawe na pravilni odluki za postignuvawe na optimum, pretstavuva glavna zada~a na finansiskiot menaxer.

2.

Analiza na finansiski izve{tai i relativno vrednuvawe na kompaniite 8 ~asa / cena 4.900 den+DDV Celta na ovoj kurs e da se obezbedi podobro razbirawe na finansiskite izve{tai od korisnicite na finansiskite izve{tai, so cel da se olesni podobruvaweto na procesot na odlu~uvawe. Kursot se fokusira na vlijanieto na razli~nata primena na smetkovodstvenite metodi i procenite na finansiskite izve{tai, so posebno naglasuvawe na efektot od smetkovodstvenite izbori vrz objavenite dobivki, akcionerskata glavnina, izve{tajot na pari~ni tekovi i razli~nite merewa na raboteweto na kompanijata (vklu~uvaj} i gi, no i ne ograni~uvaj}i se na finansiskite koeficienti).

3.

Interna revizija 8 ~asa/ cena 12.000 den+DDV Soglasno izmenite na Zakonot za trgovski dru{tva i novite ~lenovi od 415-a, b, v i g (Slu`ben vesnik na RM, br. 47 od 09.04.2010 godina), opredelena e obvrskata za organizirawe na slu`ba za vnatre{na revizija, so to~no determinirani obvrski i nadle`nosti. Kursot e namenet za akcionerskite dru{tva koe se golemi trgovci, kako i na dru{tva ~ii akcii kotiraat na berza, odnosno dru{tva koi soglasno so Zakonot za hartii od vrednost se so posebni obvrski za izvestuvawe, i se dol`ni da organiziraat slu`ba za vnatre{na revizija, kako nezavisna organizaciska edinica vo dru{tvoto.

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici – za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo.

Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal.

Upisot e vo tek.

Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot.

Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409 , 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

25

26

Obuki / Menaxment / HR / EU

KAPITAL / 18.01.2011 / VTORNIK

OBUKA: MENAXIRAWE NA EU PROEKTI (EU PROJECT MANAGEMENT) Vremetraewe: 2 meseci/ 2 pati nedelno h 2 ~asa (vkupno 32 ~asa) Sleden termin: 1 fevruari 2011 OBUKATA E NAMENETA ZA MLADI LU\E SO ILI BEZ RABOTNO ISKUSTVO KOI IMAAT INTERES ZA RABOTA NA EVROPSKI PROEKTI VO NEPROFITNIOT,PROFITNIOT, ILI VO JAVNIOT SEKTOR.

OBUKATA OPFAЌA:

Оsnovi na proekten menaxment, {to e proekt, {to zna~i terminot proekten

menaxment, menaxirawe so proekti nasproti menaxirawe na organizacii, Фazi vo proektniot ciklus, voved vo osnovnite fazi i komponenti na proektniot ciklus, Аnalizi na potrebi, problemi, rizici, efektivnost, cost-benefit, zainteresirani strani (stakeholders), Фormulirawe na celi i aktivnosti, inputs, outputs, outcomes, deliverables; definirawe na analiza na konceptite na effectiveness, efficiency, impact; Voved vo vremensko planirawe Voved vo analiza na logikata na proektot (logical framework analysis) Menaxirawe na timovi, menaxirawe na vreme, menaxirawe na tro{oci, menaxirawe na rizici, itn.

Voved vo evropskite fondovi i programi Evropski programi otvoreni za Makedonija i regionot (IPA, FP7, TEMPUS, Europe for Citizens, Culture, CIP, IPARD, Cross-Border Cooperation, itn.); tekovno sledewe na mo`nostite vo ramkite na EU programite, razliki pome|u EU i drugi progami, razliki pome|u razli~ni evropski programi, itn.

Podgotvuvawe na proekti, identifikacija i selektirawe na partneri, dogovarawe i pregovarawe na partnerstva, osnovni nasoki za sproveduvawe na proekti, menaxirawe na odnosi so donatori, gradewe na odnosi so donatori, analiza na donatoriski principi i praktiki, itn.

Buxetirawe, buxetsko planirwe, finansisko rakovodewe so proekti Analiza na vistinski, odobreni i sprovedeni EU proekti, prakti~na rabota so EU formati i instrumenti koi se koristat vo EU proekti, itn.

CENA: Cena za eden u~esnik e 4,000 den (+DDV). Mo`no e pla}awe na rati. Na krajot na obukata sekoj u~esniк dobiva sertifikat.

NA^IN NA PRIJAVUVAWE: Prijavete go va{eto u~estvo na telefonite: 02 3 103 673 / 02 5 296 589, ili elektronski na info@consulting-macedonia.com Direktor na obukata e Dr. Risto Karajkov. Dr. Karajkov ima doktorat po me|unaroden razvoj od Univerzitetot vo Bolowa, Italija. Negovite istra`uva~ki sorabotki vklu~uvaat i prestoj pri presti`niot Center for Civil Society Studies na Johns Hopkins University, vo SAD, kako i na UNU WIDER vo Helsinki. Dr. Karajkov ima pove}e od 10-godi{no iskustvo vo NVO sektorot vo Makedonija, regionot, i po{iroko.

ZABELE[KA: PO@ELNO E (NO NE NEOPHODNO) U^ESNICITE NA OBUKITE DA IMAAT OSNOVNI POZNAVAWA NA ANGLISKI JAZIK I RABOTEWE SO KOMPJUTER.

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Office Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena na makedonskite delovni i drugi subjekti. Kursot e namenet za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodvete

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA) Kursot gi opfa}a slednite oblasti : Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancelariskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija.

Upisot e vo tek.

Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot.

Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

PRETPLATETE SE NA

Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital. com.mk

KAPITAL / 18.01.2011 / VTORNIK

Tenderi / Konferencii i saemi

27

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Aerodrom PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izbor na firma so potrebnata licenca, spored Zakon za gradewe-licenca C za izveduva~, za odr`uvawe na ulici na teritorija na op{tina Aerodrom.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=4580f6ea-33b2-4d7a-87f1-292ded4e7f53&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Karpo{ PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izrabotka na revizija na osnoven proekt za rekonstrukcija na O.U. „Bratstvo’’, Taftalixe 2 i O.U. „Dimo Haxi Dimov’’, Vlae 2, Op{tina Karpo{.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=9323a7e9-9178-44d1-b66bc8e01ea34594&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Univerzitet Sv. Kiril i Metodij PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Пe~atewe u~ebnici, u~ebni pomagala, glasnici, vesnici, monografii, ukori~uvawe na bilteni, slu`beni vesnici i sl.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=4a2c7c8f-20a8-474b-9ff3-51848b9a825a&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za nadvore{ni raboti na Republika Makedonija PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Уslugi/stoki za servisirawe i odr`uvawe na informati~ka i druga tehni~ka oprema za godi{nite potrebi na MNR. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=d638ef29-a94f-4a5c-a540e6d8fadbc2bc&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Grade`en fakultet-Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Laboratoriska oprema Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=5268088e-daac-4b56-aa16a165778aef54&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JZU Specialna Bolnica za Ortopedija i Traumatologija „ Sveti Erazmo “ Ohrid PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na lekovi od pozitivna lista.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=1b638154-bb8d-4d33-899b-20e63e2beff4&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za ekonomija PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Goriva za motorni vozila.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=821ce304-5d3d-468c-81d8-3fd28382a35d&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Tetovo PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na uslugi za privremeno vrabotuvawe.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=97822b83-aea8-4d65-bc42-88af8e48f840&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Dr`aven arhiv na Republika Makedonija PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na nafta za greewe.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=08368b49-ab7a-4e79-b9e3-429f7e24c2eb&Level=2

Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki Analiza na finansiski izve{tai i relativno vrednuvawe na kompaniit Januari 2011 Primeko Business & Personal Coaching Januari 2011 Ksantika, Agencija za komunikacii Finansiska edukacija za kreditni `ongleri Januari 2011

Sinergija Plus Kurs za ofis menaxer Januari 2011 KDS Interna revizija Januari 2011 Primeko Obuka za odnosi so javnost Januari 2011 ITC Konsalting

Relaxed Management (Tailor Made Training) Januari 2011 Ksantika, Agencija za komunikacii Re{enie za va{ata finansiska idnina Sekoj Ponedelnik Sinergija Plus Choose your perfect job.

Start creating your future today!!!

Na 22 i 23 mart 2011 godina Me|unaroden kongres za ishrana i zdravstvo vo Francija

BIZNIS-FORUM VO DI@ON Za vreme na 6. Me|unaroden kongres za ishrana i zdravstvo vo Di`on, }e se odr`i binzis-forum (brokerski nastan) na koj{to }e mo`at da se razmenat iskustva so drugi u~esnici za vreme na kongresot.

Ovoj nastan gi targetira industriite za prehranbeni proizvodi, laboratoriite, tehni~ki centri koi se zanimavaat so hrana i ishrana. Poentata na ovoj nastan vo sporedba so drugi nastani so sli~ni temi e senzorskiot pristap (vkus, aroma, struktura/sostav....).

Sekoja organizacija (industrija, javna ili privatna istra`uva~ka laboratorija, tehni~ki centar), koja ima tehnolo{ka ili know-how ponuda ili barawe ili koja bara partneri e dobredojdena za da se priklu~i vo delovnite sredbi so kompanii od cela Evropa.

Brokerskiot nastan se organizira vo ramkite na 6. Me|unaroden kongres za ishrana i zdravstvo vo Di`on. Nad 370 sredbi me|u kompaniite se organizirani za vreme na posledniot Kongres vo 2010 godina.

Site informacii i registracija ( pred registracija na brokerskiot nastan) mo`e da se najdat na www.taste-nutrition-health.com ili na linkot na gorenavedeniot kongres.

On-line Registracija http://b2match.eu/taste-nutrition-health2011/participants/new

EEN Proekt www.een.mk SOF^E JOVANOVSKA sofce@mchamber.mk, Tel: +389 (02) 3244060 LAZO ANGELEVSKI laze@mchamber.mk Tel: +389 (02) 3244090

Internet marketing Januari 2011 ITC Konsalting Creative communication (Tailor Made Training) Januari 2011 Ksantika, Agencija za komunikacii Pravila i stilovi na menaxirawe 20.01.2011 Clear View

Kurs za Office 20.01.11 ESP Kursevi za Angliski jazik 20.01.11 ESP Paket kancelarisko rabotewe - napredno nivo 20.01.11 ESP

Paket kancelarisko rabotewe - osnovno nivo 20.01.11 ESP Get prepared for a Job Interview!!!

21.01.11 CS Global

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

28 JANUARI 2011 - SPECIJALEN PRILOG

TELEKOMUNIKACII PAMETNI TELEFONI - KOI MO@NOSTI GI NUDAT I KAKO DA SE STAVAT VO FUNKCIJA NA BIZNISOT MOBILNITE UREDI - KANAL ZA DISTRIBUCIJA NA INFORMACII,PONUDI I PREDNOSTI NOVIOT SVET NA MOBILNI APLIKACII ZAJAKNUVA VRSKATA ME\U FINANSISKITE INSTITUCII I MOBILNITE OPERATORI- [TO E SLEDNO? ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ^ITAJTE VO SPECIJALNIOT PRILOG TELEKOMUNIKACII KOJ KE IZLEZE NA 28 JANUARI 2011 VO NEDELNIKOT KAPITAL.

ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 2551 441; LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

TOP 100

VO FEVRUARI 2011 ^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI

TELEKOMUNIKACII

KONSALTING

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

ZDRAVI I AKTIVNI

TRANSPORT I LOGISTIKA