215 Kapital 28 01 2011 by Kapital Media Group

NOVI VRABOTUVAWA VO JAVNIOT I DR@AVNIOT SEKTOR ]E IMA

INFLACIJATA POVTORNO VO FOKUSOT

PLATITE NA DR@AVNITE SLU@BENICI NEMA DA SE ^EPKAAT

RASTOT NA CENITE ]E GO ZAGROZI ZAKREPNUVAWETO NA EKONOMIJATA?!

STRANA 7

STRANA 12-13

petok / weekend

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

DR@AVATA ]E GI “PRISVOI” I OBJEKTITE NA KOMPANIITE

MAKEDONIJA BARA IMOT VREDEN DVE MILIJARDI EVRA OD SFRJ MAGACINI, KANCELARII, STOKOVNI KU]I I PRODAVNICI NA OHIS, EMO-OHRID, TRESKA, AGROPLOD, GAZELA, VITAMINKA, INTERIMPEKS VO BELGRAD, ZAGREB, QUBQANA NASKORO TREBA DA STANAT SOPSTVENOST NA REPUBLIKA MAKEDONIJA.

STRANA 2-3

NA ZATVORAWE, ^ETVRTOK, 27.01.2011, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

4,64% 2,74% 0,26%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,51 44,96 1,37

NAFTA BRENT EURORIBOR

98,58 1,62%

DENES, VO D DE

INDEKS D NA MAKEDONSKA D BERZA ((27.01))

...P ..POGLED NA DENOT...

MOMENT NA VISTINATA ZA ZDRAVJETO NA @EQKO MITROVI]

Makedoncite }e mo`at da investiraat i vo zlato?! ST STRANA STRA RANA 10 RA

BAXANAKOT GO TRUEL GAZDATA NA PINK?!

Q QUP^O ZIKOV

ED EDEN DOBAR PRIMER! PR S STRANA 4 KOLUMNA KO

MARJAN PETRESKI MA

TR PREPORAKI TRI ZA NOVA NADE@ ZA NA EKONOMIJATA EK STRANA 14

VO VOVEDNIK BIQANA BI ZDRAVKOVSKAZD STOJ^EVSKA ST

(A (ANTI) REFORMSKI RE KAPACITET KA STRANA 22-23

STRANA 2

Navigator

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PETOK 28 JANUARI 2011

(ANTI)REFORMSKI KAPACITET

Vo posledno vreme protestite i {trajkovite za~estija vo Makedonija. Barem sme vo trend. Protestite so op{to nezadovolstvo protiv vlasta stanuvaat “moda” koja mnogu brzo se {iri. Pa, duri i svetskite lideri vo Davos se podispla{ija deka narodot moè da im izleze na ulica zaradi toa {to cenite na hranata i osnovnite proizvodi sekojdnevo rastat. No, na{ata vlast e re{ena da prodolì so reformite. Pa, kako {to vlasta zasiluva so reformite, taka za~estuvaat i protestite i {trajkovite. Reformata vo zdravstvoto gi izvadi na ulica lekarite. Reformite vo visokoto obrazovanie gi nateraa profesorite za prv pat za ne{to da izlezat na protest. Izlegoa na ulici i tutunarite... Vladata najavi i zasileni reformi vo javnata administracija, pa ne e ~udo za nekoj mesec po ulicite da izlezat i dràvnite slu`benici. No, na{ive protesti se razli~ni od tie, na primer, vo Albanija ili Egipet. Kaj nas protestite imaat standardizirana {ema. Na sekoj protest, paralelno so protestantite, izleguvaat da protestiraat i antiprotestanti, koi sakaat da izrazat nezadovolstvo {to ovie prvive protestiraat protiv vladinite reformi i da kaàt kolku se zadovolni od reformite. Pa, pred novinarskite kameri po~nuvaat jadno da pelte~at dodeka gi ~itaat govorite koj ni samite ne gi razbiraat. I na krajot, koga }e se gledaat novinarskite

izve{tai za protestite, tie stanuvaat tolku banalni {to na nikoj ve}e ne mu e jasno, nitu grià {to nekoj e nezadovolen od reformite koi se pravat. Posebno banalno izgleda koga nekoja grupa nezadovolni antiprotestanti }e se soberat na Biha}ka. Ova mu doa|a ne{to kako makedonski izum, oti retko se gleda nekade da se protestira protiv opozicija. Demek, da potsetele kolku ovie ni{to ne napravile koga bile na vlast. Pa, zatoa i se vo opozicija, a ne se na vlast. I po takvite “dramoletki”, izleguvaat vladinite ministri reformatori i samozadovolno izjavuvaat deka protestite se politi~ki instruirani i antireformski. Breej! Kakvo smiruva~ko soznanie. Eve, i da e taka. Pa, sigurno ne mislele deka opozicijata }e spie ve~no ili deka }e im aplaudira za reformite. Izgleda mnogu naivno ako vlasta smetala deka so reìrani antiprotesti }e moè da go menaxira nezadovolstvoto od reformite koi gi pravi. So takvi pretstavi ne gi re{ava nazadovolstvoto i konfliktot koi gi sozdava so tie koi se zasegnati od reformite i promenite koi se pravat. Naprotiv, samo u{te pove}e frustrira i iritira. Op{to poznato pravilo e deka promenite sozdavaat nezadovolstvo i otpor kaj tie koi se zasegnati so tie promeni. Zatoa i mora da bidat upravuvani i komunicirani za da se postigne celta. Vo sprotivno, moàt lesno da preminat vo haos. Vo najmala raka, ministrite reformatori trebalo da gi informiraat i konsultiraat tie koi se zasegnati od tie promeni. Ne moè profesorite ili lekarite za zakonskite izmeni i reformite vo nivniot resor da doznavaat od izjava na ministerot dadena na otvorawe na nekoja sportska sala. E, pa,

KAPITAL / 28.01.2011 / PETOK

4,3%

Пadnalo industriskoto proizvodstvo vo 2010 godina. Dr`avniot zavod za statistika gi objavi godi{nite podatoci za industriskoto proizvodstvo lani. Spored nivnite presmetki, proizvodstvoto vo industrijata vo dekemvri 2010 godina se namalilo za duri 7,7%, sporedeno so istiot period vo kriznata 2009 godina. Najgolem pad lani imalo kaj grade`nata industrija od duri 15,8%. Spored statistikata na Zavodot, vo cela 2010 godina rudarstvoto padnalo za celi 6,7%, a tekstilot za 2,5%. Metaloprerabotuva~kata industrija, pak, lani porasnala za celi 22%. Za 14,3% se zgolemilo proizvodstvoto na energija, gas, parea i topla voda lani.

DR@AVATA ]E GI “PRISVOI” I OBJEKTITE NA KO

MAKEDONIJA B DVE MILIJARDI

BBIQANA IQANA ZDRAVKOVSKA-STOJ^EVSKA D zzdravkovska@kapital.com.mk zdr dravk av ovs ovska@ a@ @kap appita tal.c .com. o .mk

normalno e da ima otpor i nezadovolstvo. Na primer, reformite vo zdravstvoto. Nikoj ìv vo dràvava ne moè da go sledi i razbere ministerot kakvi reformi pravi vo negoviot resor i koja e celta na tie reformi. Pa so sekoja nova “reformska” izmena i najava, konfuzijata kaj lekarite i pacientite stanuva u{te pogolema. Taka ne se pravat reformi. Posebno ne vo oblast koja e od ìvoten interes za ogromen broj gra|ani. Duri i reformite navistina da imaat za cel da gi sredat sostojbite vo zdravstvoto i visokoto obrazovanie, za koi site so soglasuvaat deka i toa kako im treba reforma, koga tie lo{o se menaxirani, koga ne se komunicirani i objasneti dobro, sozdavaat op{to nezadovolstvo, koe opozicijata ili koj bilo drug nezadovolen moè da go iskoristi i prenaso~i protiv reformskite promeni. E, tuka doa|ame do klu~noto pra{awe. Dali vlasta ima kapacitet da gi upravuva promenite koi se neminovni so reformite? Ova {to dosega go gledame ne oddava kapacitet, tuku nemo} kaj vlasta da gi upravuva procesite koi samata gi po~nuva.

Nekoga{nite ogromni r magacini,, kancelarii, r , stokovni ku}i i prodavnici na Ohis Ohis, Emo Emo-Ohrid, Ohrid Treska Treska, Gazela, Vitaminka, smesteni na frekventni lokacii vo Belgrad, Zagreb, Qubqana, naskoro treba da stanat sopstvenost na Republika Makedonija

kancelarii, stokovni ku}i i prodavnici na Ohis, Emo-Ohrid, Treska, Agroplod, Gazela, Vitaminka, Interimpeks, smesteni na frekventni lokacii vo Belgrad, Zagreb, Qubqana, Ni{, Karlovac naskoro treba da stanat sopstvenost na Republika Makedonija. So propa|aweto na Agencijata za privatizacija, Javnoto pretprijatie za stopanisuvawe so stanben i deloven prostor vo ime na dràvata gi vodi site sudski postapki so jugoslovenskite dràvi za da go vrati imotot na firmite. Od Javnoto stanbeno pretprijatie objasnuvaat deka otkako propadnala Agencijata za privatizacija tie ja nasledile ovaa obvrska. Vladata odlu~ila site nedvi`nosti na makedonskite firmi koi porano ne vlegle vo procenetiot imot na kompaniite, a se nao|aat na teritorija na SFRJ, da stanat sopstvenost na dràvata. Po sudskite razvrski i re{avaweto na sopstvenosta na imotot na makedonskite firmi, Vladata treba da odlu~uva

PECE JOVESKI

VLADIMIR BAH^OVANOVSKI

KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

Makedonija vo procesot na sukcesija na SFRJ }e bara imot vreden dve milijardi evra, koj porano bil sopstvenost na makedonskite kompanii vo porane{nite jugoslovenski republiki. Atraktivnite objekti nema da im bidat vrateni na firmite, tuku }e gi “prisvoi” dr`avata, zatoa {to takva odluka e donesena na vladina sednica. Kompaniite zasega ne se bunat, zatoa {to tie odamna krenale race od ovoj imot zatoa {to ne mo`ele nikako da si go vratat. Nekoga{nite ogromni magacini,

milijardi evra vredi imotot na makedonskite firmi na teritorijata na porane{na SFRJ

{to }e pravi so imotot - dali }e go prodava ili }e go dava pod zakup. “Na teritorijata na porane{na Jugoslavija imot imaat Treska, Ohis, 11 Oktomvri, Agrohemizacija, Gazela, Emo-Ohrid, Vitaminka, Oteks, Agroplod, Interimpeks, Replek i Alkaloid. Celiot imot ve}e go imame popi{ano. Vo najgolem del od slu~aite se raboti za imot steknat vo ste~ajni postapki. Mnogu direktori na ovie firmi ne go prijavile imotot vo akcionerskite knigi i so odluka na Vlada toa e sega imot na Republika Makedonija. Problemot be{e {to imotot na kompaniite se vodi vo imotnite listovi vo

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

DIREKTOR NA OHIS “Za `al, s$ {to imavme vo Srbija e ve}e prodadeno od prethodnoto rakovodstvo vo periodot od 2001-2003 godina. Toa be{e skapocen imot. Vo centarot na Belgrad imavme administrativen prostor od okolu 400 kvadratni metri. Imavme i magacinski prostor vo elitnata naselba vo Belgrad, Be`ani~ka Kosa, od re~isi 1.000 metri kvadratni. Proda`bata i dobienata suma bea nekako podzaskrieni.“

DIREKTOR NA JAVNOTO PRETPRIJATIE ZA STOPANISUVAWE SO STANBEN I DELOVEN PROSTOR “Celiot imot na makedonskite kompanii vo porane{na SFRJ ve}e go imame popi{ano. So toj imot porano upravuva{e Agencijata za privatizacija. Vo najgolem del od slu~aite stanuva zbor za imot steknat vo ste~ajni postapki. Mnogu direktori na ovie firmi ne go prijavile imotot vo akcionerskite knigi i so odluka na Vlada toa e sega imot na Republika Makedonija. Imame 180 objekti samo vo Srbija koi treba da gi sukcesirame”

SIMO NAUMOSKI

PRETSEDATEL NA UO NA VITAMINKA “Vo Ni{ imavme golem magacin, prizemje i eden kat. Í go otstapivme na Vladata bidej}i ne mo`evme da go legalizirame. Imavme problem so na{i vraboteni vo magacinot, koi ne ni dozvoluvaa da go vpi{eme kako sopstvenost na Vitaminka, iako za toj magacin toga{ plativme 400.000 marki. Sega toj objekt ne se koristi.“

Navigator

KAPITAL / 28.01.2011 / PETOK

LIDERI

NE IM BE[E DENOT

POBEDNIK

P ZNA^AJNA PODDR[KA

BARAK OBAMA

DIK MARTI

LIDIJA NEDELKOVSKA

ZINE AL ABIDINE BEN ALI

merikanskiot A pretsedatel znae deka glavnoto orudie go ima

zve{tajot za trguvawe epotrebno se vpletka I so ~ove~ki organi poleka N vo pajakovata mre`a ja trasira tragata na site {to se {iri od Pero

e mu pomogna mnogu N begstvoto na porane{niot pretsedatel

vo ekonomijata, pa zatoa so novi merki }e go pottiknuva rastot

involvirani vo ovoj kriminal i dobiva zaslu`ena poddr{ka

na Tunis, zatoa {to Interpol }e go goni so me|unarodna poternica

Nakov bb, so {to ja dovede vo pra{awe nezavisnosta na sudot

OMPANIITE

BARA IMOT VREDEN I EVRA OD SFRJ DR@AVATA GI ÊKA I DIPLOMATSKITE PRETSTAVNI[TVA Dràvata ~eka sukcesija i na diplomatskite pretstavni{tva. Pretstavnik na Makedonija vo Komisijata za sukcesija na imotot na porane{na SFRJ e zamenik-ministerot za nadvore{ni raboti, Zoran Petrov. Toj za “Kapital” objasnuva deka iako trebalo pretstavnicite na site jugoslovenski republiki da se sretnat vo fevruari vo Saraevo, sredbata se odloìla. “Pokraj diplomatskite pretstavni{tva, treba da se ras~istat i problemite so imotite na firmite. Nie ja prifativme podelbata na diplomatskiot imot vo prvata faza. Treba da gi dobieme porane{nite ambasadi vo Atina i vo Kambera i dve rezidencijalni objekti vo Rim i Cirih”, objasnuva Petrov. Srbija i Hrvatska, na primer. Nie sega vodime postapki da gi vpi{eme imotite na ovie kompanii kako imot na Makedonija”, objasnuva Vladimir Bah~ovanovski, direktor na Javnoto pretprijatie za stopanisuvawe so stanben i deloven prostor. Alija [aki}, zadolèn za procesot na sukcesija na imotot na firmite na porane{na SFRJ vo ova javno pretprijatie, za “Kapital” otkriva deka procenetiot imot vredi pove} e od dve milijardi evra. “Objektite koi gi poseduvame vo Hrvatska, Bosna i Hercegovina, Crna Gora, Slovenija, Srbija i Kosovo se procenuvaat na pove}e od dve milijardi evra. Minatata godina izvadivme okolu 50 imotni listovi za objekti, nekoga{na sopstvenost na makedonski firmi. Preku sudskite postapki utvrdivme na kogo se vodi imotot koj dosega ne bil prijaven. Imame 180 objekti samo vo Srbija koi treba da gi sukcesirame. Sega vadime imotni listovi i objektite se otpi{uvaat od katastrite vo zemjite na porane{na Jugoslavija”, objasnuva [aki}. Dopolnitelen problem bilo toa {to vo vremeto na Jugoslavija direktorite na podru`nicite na Treska, Ohis, Emo, Oteks imale problem so

tamo{nite direktori i ste~ajnite upravnici. Vo objektite divo se vseluvale rabotnici, koi podocna ne dozvoluvale makedonskite direktori da gi legaliziraat imotite na teritorijata na Jugoslavija. “Postapkite za vra}awe na sopstvenosta na imotot na makedonskite kompanii pointenzivno gi vodime od 2006 godina. Dosega najmalku 10 imoti uspeavme da vpi{eme vo imotnite listovi. Od minatata godina rabotime so polna parea. O~ekuvame ovaa godina da uspeeme da zapi{eme pove}e od 50% od ovoj imot na ime na Republika Makedonija”, veli Bah~ovanovski. Del od direktorite na kompaniite koi imale magacini, prodavnici, kancelarii na teritorijata na

TRANZICIJATA GO IZEDE IMOTOT So transformacija na op{testveniot kapital vo akcii, del od firmite koi imale imot vo SFRJ ne moàt da go vpi{at kako sopstven. Imotot na teritorijata na SFRJ ne moèl da vleze vo procenkata na kompanijata, vrz osnova na {to se utvrduvala vrednosta na firmata vo pari. Poradi vojnite vo BiH, vo Hrvatska i vo Srbija, vo prostoriite na makedonskite firmi nasilno vleguvale lu|e, koi podocna gi zazemale objektite. porane{na Jugoslavija àlat {to poradi kontradiktornite zakoni vo Makedonija i vo drugite zemji i poradi nere{enata sopstvenost na objektite izgubile nedvièn imot vreden mnogu pari. Edna od mnogute kompanii koi imale imot na teritorijata na porane{na SFRJ e i Vitaminka od Prilep. Simo Naumoski, pretsedatel na UO na kompanijata, veli deka imale golem magacin vo blizinata na Ni{, pokraj avtopat. No, bidej}i ne moèle da go legaliziraat, stanal sopstvenost na dràvata. “Toa be{e golem magacin, prizemje i eden kat. & go otstapivme na Vladata bidej}i ne moèvme da go legalizirame. Imavme problem so na{ite vraboteni vo magacinot, koi ne ni dozvoluvaa da go legalizirame i da go vpi{eme kako sopstvenost na Vitaminka, iako

za toj magacin toga{ plativme 400.000 marki. Sega toj objekt ne se koristi”, objasnuva Naumoski. Od OHIS, pak, velat deka celiot imot {to go imale vo porane{na SFRJ e prodaden. “Za àl, s$ {to imavme vo Srbija e ve}e prodadeno od prethodnoto rakovodstvo vo periodot od 2001-2003 godina. Toa be{e skapocen, mnogu vreden imot. Vo centarot na Belgrad imavme administrativen prostor od okolu 400 kvadratni metri. Imavme i magacinski prostor vo elitnata naselba vo Belgrad, Beàni~ka Kosa, od re~isi 1.000 metri kvadratni. Negovata proda`ba i sumata bea nekako podzaskrieni”, veli sega{niot direktor na OHIS, Pece Joveski. I zagubarot EMO od Ohrid imal imot vo Belgrad od okolu 130 metri kvadratni, vedna{ do sega{nite prostorii na vesnikot “Politika”. Advokati objasnuvaat deka dràvata e naslednik na ovoj imot, bidej}i EMO ne moèl da go zapi{e imotot vo akcionerskata kniga na kompanijata.

Poddr{kata za 26 gra|anski organizacii koi dobija grantovi vo vkupen iznos od re~isi 58 milioni denari ili 1,2 milioni {vajcarski franci od programata CIVICA Mobilitas, finansiski poddr`ana od [vajcarskata agencija za razvoj i sorabotka, ja vbrojuva [vajcarija vo redot na najgolemite podd poddr`uva~i na demokratskite procesi vo Makedonija. Ambasadorot na [vajcarskata [ konfederacija vo Makedonija, Stefano Lazaroto, Lazarot veli deka poddr{kata na gra|anskoto op{testvo e ed eden od stolbovite na sorab sorabotkata me|u Navistina e za dvete zemji. Nav pofalba negovata posvetenost na neguvawe i ppodobruvawe na procesot na me|uetni~ka sorabotka na site nivoa vo op{testvoto. Zadovolen e od prvite iskustva, koi

STEFANO LAZAROTO pokaùvaat oti poddr{kata im ovozmoùva na organizaciite pove}e da se fokusiraat vrz implementacijata na svoite godi{ni programi. Lazaroto so ovoj proekt prakti~no se izdvojuva od ostanatite stranski ambasadori, koi ili gi komentiraat aktuelnite politi~ki slu~uvawa vo zemjata ili retko istapuvaat vo javnosta so konkretni proekti. Negoviot poteg za poddr{ka na programata CIVICA Mobilitas e vaèn ne samo za gra|anskite organizacii, kako nejzini direktni korisnici, tuku i za dolgoro~na finansiska, institucionalna i programska odr`livost na gra|anskiot sektor vo celost.

GUBITNIK

DENES VAKA, UTRE TAKA!

Rektorot na Univerzitetot Kiril i Metodij bukvalno preku no} gi menuva svoite stavovi! Otkako prv se sprotivstavi na izmenite vo Zakonot za visoko obrazovanie i obvini za klasi~en upad vo avtonomijata na univerzitetite, po samo nekolku dena Velimir Stojkovski poka`a nerealen optimizam, zastanat do ministerot Todorov. I zgora na s$, duri se drzna da izjavi deka ne gi poddr`uva profesorite koi protestiraat i “voninstitucionalno” baraat re{enie na problemot. A toj, kako legalist, ~eka{e ministerot da go povika na razgovori otkako sam si gi stokmi izmenite i, patem, ne mu prifati niedno od barawata. Vo nekoi ponor-

VELIMIR STOJKOVSKI malni uslovi od na{ite, rektorot bi trebalo da bide prv na branikot na profesorite, zatoa {to toa i samiot e, vo javno objasnuvawe na sostojbite vo visokoto obrazovanie i vo baraweto pogolem buxet i podobri uslovi za funkcionirawe na dr`avnite univerziteti. E, pa, rektore, odlu~ete se {to i koj zastapuvate i izlezete vo javnosta so jasen stav, no prethodno bidete sigurni deka nema da Vi se smeni misleweto preku no}. Vaka, ostavivte vpe~atok na neseriozen prv profeor vo zemjata i pokraj odgovornata funkcija koja ja nosite!

MISLA NA DENOT

USPEHOT E DOBAR MENAXMENT VO AKCIJA

VILIJAM E. HOLER

PORANE[EN MENAXER ZA PRODA @BA NA [EVROLET

Navigator

KAPITAL / 28.01.2011 / PETOK

SPORNI IZMENITE VO ZAKONOT ZA SPORT

DOVERITELITE NE SAKAAT DA BIDAT AKCIONERI VO SPORTSKITE KLUBOVI Kompaniite na koi sportskite klubovi im dol`at pari ne sakaat da bidat akcioneri vo novite akcionerski dru{tva koi }e gi formiraat sportskite zdru`enija SR\AN IVANOVI]

PROBLEMOT E VO ZAKONOT ZA SPONZORSTVA!

ivanovic@kapital.com.mk

ompaniite na koi sportskite klubovi im dolàt pari ne sakaat da bidat akcioneri vo novite akcionerski dru{tva koi }e gi formiraat sportskite zdruènija. Predloènite izmeni na Zakonot za sport nalagaat sportskite klubovi od zdruènija na gra|ani da se transformiraat vo akcionerski dru{tva, bez da mora da gi prefrlat i dolgovite, {to gi digna na noze firmite koi pobaruvaat pari. A gi ima mnogu. Toa se komunalnite pretprijatija, sportskite sali, firmite od koi sportskite klubovi nabavuvale oprema i, sekako, dràvata. Od EVN Makedonija potvrduvaat deka sportskite klubovi imaat neplateni smetki za struja. “Dolgovi na ime na sportski klubovi kon EVN ima i sekako deka kompanijata insistira na nivna naplata. Na{ata politika e ista kon site korisnici, bez razlika dali se raboti sportski klubovi, dràvni institucii ili

ajtrofejniot klub na Makedonija, odbojkarskiot tim na Rabotni~ki, poradi katastrofalno lo{ite finansiski uslovi na klupskiot buxet, od godinava ne e del od dràvniot {ampionat. Po predloènite izmeni na Agencijata za mladi i sport, koi se odnesuvaat na aktuelniot Zakon za sport, mnogumina se zapra{aa dali toa }e pomogne vo revitalizacijata na klubot. “Ova e pozitivna merka na Agencijata i sekako deka bi ja olesnila na{ata rabota. No, s$ dodeka ne bide promenet Zakonot za sponzorstva, vo delot kade {to investitorite pla}aat danok na sredstvata nameneti za sponzorstvo, nema ni{to osobeno da se smeni vo op{tata slika na sportot. Kaj nas vladee hroni~en nedosig od sponzori, a ovaa posledno predloèna merka ne vodi kon podobruvawe na sostojbata”, veli porane{niot trener na Rabotni~ki, Jo{ko Milenkovski.

“Dolgovi na ime na sportski klubovi kon EVN ima i sekako deka kompanijata insistira na nivna naplata. Na{ata politika e ista kon site korisnici, bez razlika dali se raboti sportski klubovi, dr`avni institucii ili privatni korisnici”, velat od EVN. privatni korisnici”, velat od EVN. EVN }e insistira na naplata na dolgovite, no toa }e go pravi so zdru`enijata na gra|anite, koi nema da prestanat da postojat po formiraweto na

akcionerskite dru{tva. Toa zna~i deka ovie zdruènija moàt slobodno da zgasnat, bez pritoa da ima kakva bilo reperkusija kon akcionerskite dru{tva. Eden od predloènite modeli za transformaci-

ja na sega{nite zdru`enija e na doveritelite da im se podelat akcii vo novoformiranite akcionerski dru{tva kako valorizacija na dolgovite. Neoficijalno doznavame deka vo EVN ne postoi interes

za dobivawe akcii vo sportskite klubovi, zatoa {to toa zna~i deka vo idnina ovaa kompanija }e treba da bide odgovorna i za funkcioniraweto na klubovite, koi se daleku od profitabilni. Sepak, del od poznava~ite smetaat deka obrskite na sportskite klubovi }e mora da bidat plateni i pokraj predlo`enite izmeni na Zakonot. “So ovoj predlog-zakon Vladata zami`uva na ednoto oko vo odnos na dolgovite na klubovite. Toa e golema pomo{ za

sportot i mo`e da bide od presudno zna~ewe. Smetkite za struja, voda i dolgovite kon salite ili stadionite }e mora da bidat plateni vo sekoj slu~aj, bidej}i, vo sprotivno, ne }e mo`at da funkcioniraat i pokraj faktot {to akcionerskite dru{tva nema da gi nasledat obvrskite. Dokolku nema struja ili parno vo salite, toga{ dolgovite sekako }e mora da bidat plateni”, veli pretsedatelot na Ko{arkarskata federacija na Makedonija, Daniel Dimevski.

4 FEVRUARI 2011 - SPECIJALEN PRILOG

BIZNIS KONSALTING MAKEDONSKITE KONSULTANTI ZA SU[TINATA NA INOVATIVNOSTA KAKO NOV KONCEPT VO DELOVNOTO RAZMISLUVAWE I DELUVAWE KAKO EFIKASNO DA GO INTEGRIRATE MARKETINGOT I SOCIJALNITE MEDIUMI VO RABOTEWETO VO NASOKA NA ZGOLEMENA PRODA@BA I POGOLEMA PREPOZNATLIVOST NA VA[ATA KOMPANIJA? KOLKU ^INI IMPLEMENATCIJATA NA ODREDEN STANDARD? JAVNO - PRIVATNO PARTNERSTVO POTENCIJALI, MO@NOSTI ZA KOMPANIITE, ZAKONSKA RAMKA, SOVETI ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ^ITAJTE VO SPECIJALNIOT PRILOG BIZNIS KONSALTING KOJ KE IZLEZE NA 4 FEVRUARI 2011 VO NEDELNIKOT KAPITAL.

ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 2551 441; LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

Navigator

KAPITAL / 28.01.2011 / PETOK

3 FAKTI ZA...

18 1,5 171,5

PROCENKI... PERICA IVANOVSKI

MINATATA GODINA E EDNA OD NAJDOBRITE ZA ZEMJODELSTVOTO

inatata edna e od najdobrite godini za makedonskoto zemjodelstvo, oceni zamenik-ministerot za zemjodelstvo, Perica Ivanoski. “Samo izvozot na gradinarskite proizvodi lani e zgolemen na 65 milioni evra, vo odnos na 52 milioni vo 2009 godina”, izjavi Ivanovski.Toj informira{e deka se gradi otkupniot centar na Agrokor, vo koj se investirani pove}e od eden milion evra i koj treba da bide gotov do maj godinava. “Imame notirano 15 lokacii za izgradba na novi otkupno-distributivni centri {irum dr`avata, koi vo tekot na godinava }e bidat ponudeni na doma{ni i stranski investitori”, izjavi Ivanoski.

MILIJARDI DOLARI SE PROCENUVA DEKA ]E IZNESUVA BUXETSKIOT DEFICIT NA SAD GODINAVA

MILIONI EVRA IZNESUVAL BUXETSKIOT DEFICIT NA MAKEDONIJA LANI

QUP^O ZIKOV

zamenik-minister za zemjodelstvo

MILIJARDI EVRA IZNESUVAL JAVNIOT DOLG NA HRVATSKA VO SEPTEMVRI MINATATA GODINA

...POGLED NA DENOT...

EDEN DOBAR PRIMER!

enovive se obiduvam da najdam konkretna pri~ina kako bi moèl da potsetam na predlozite na makedonskata biznis-zaednica (od pred Nova godina) za re{avaweto na mnogu te{kite ekonomski problemi – niskoto nivo na investicii, otsustvoto na kompanii i pomali firmi so dinami~na delovna aktivnost, katastrofalno niskiot izvoz, disfunkcionalnite sektori vo rabotni{tvoto i javnata administracija (formlano vraboteni – fakti~ki ne angaìrani), kako i dolgogodi{niot problem so visokata nevrabotenost, koja e i eden od najgolemite generatori na golemata siroma{tija (moèbi najgolemata vo Evropa). So ovie pra{awa na ova mesto }e se zanimavam vo denovite {to sleduvaat... Biznis-zaednicata ovde ima re{enija. Samo nema koj da slu{ne. Preku Stopanskata komora na Makedonija kon krajot na minatata godina biznismenite (golemi i pomali) vo nekolku navrati gi predloìja svoite re{enija. Vladata ne gi slu{na koncentrirano! Premierot Nikola Gruevski kon krajot na minatata godina, kako da trgna i po firmite, navodno, da videl kako na lice mesto denes izgleda “delovnata impotentnost na firmite i menaxerite”, no do den dene{en ne e poznato do koj grad, selo i firma stigna premierot vo ovaa misija. Dali poseti barem pet firmi, na primer? I {to slu{na od niv? Koi Vi se iskustvata, premiere?... Kako {to pove}e pati sme napi{ale vo na{ite vesnici, osnovnata smisla vo vodeweto na edna ekonomska politika od strana na organizirana vlast i dràva e otvorawe rabotni mesta, zgolemuvawe na ìvotniot standard na naselenieto i kreirawe blagosostojba kaj gra|anite. Ako ova se ovozmoì, toga{ gra|anite pove}e }e tro{at, }e sozdavaat potreba od novi proizvodstva, }e se generiraat novi i novi firmi, trgovijata }e raste, vi{ocite }e se izvezuvaat, investiciite vo site sektori dramati~no }e rastat, }e se razviva finansiskiot i bankarskiot sektor, kompaniite razvivaj}i se }e ja rastat svojata vrednost, akciite kaj akcionerskite dru{tva }e poskapuvaat, imatelite na akciite }e bidat sre}ni...

Kako toa efektno go pravi Barak Obama, a na Nikola Gruevski so godini nikako da mu tekne! Ova e pravecot {to za Makedonija, od sekoja mo`na vlast, go ~ekame so decenii, a ne so godini... Zatoa i mislevme deka “Prerodbata na Gruevski” e re{enieto! No, ni{to od toa... Ajde sega da vidime kako so sli~nite problemi efektno se spravuva Barak Obama, aktuelniot pretsedatel na SAD! Denovive administracijata na amerikanskiot pretsedatel javno go detektira klu~niot problem na ekonomijata i op{testvoto: nevrabotenosta i oslabenata konkurentnost na kompaniite vo SAD! Obama e dlaboko svesen deka nema mesto za konfrontacija so silniot amerikanski biznis... Namesto za neprijatel vo krizata, Obama najde sili golemiot biznis vo SAD da go promovira vo mo`no re{enie, so toa {to kaj niv go gleda generatorot na novite rabotni mesta... Pravilno, pretsedatele! Obama se fokusira na strate{kata cel - otvorawe novi rabotni mesta! Negoviot konkreten plan e za relativno kratko vreme otvorawe na novi 230 iljadi novi rabotni mesta. Za da ja ostvari celta, pretsedatelot go nazna~uva Xefri Imelt (prv ~ovek na Xeneral elektrik) da go vodi ekonomskoto sovetodavno telo, koe ima samo edna obvrska – da smisluva proekti za otvorawe novi rabotni mesta. No, Obama ne e populist da gi slu{a sindikatite i {irokoto gra|anstvo vo tezite deka krupnite amerikanski investitori i biznismeni se nemoralni li~nosti... Vo golema mera, pretsedatelot gi uriva i stereotipite vo ideologijata na svojata partija koga stanuva zbor za odnosite so golemite amerikanski industrijalci. Demokratskata partija po~nuva da gi menuva svoite odnosi... Novo vreme! Zna~i, na ~elo na Sovetot formiran vo Belata ku}a e mo} na delovna figura ({efot na moèbi najmo}nata kompanija vo SAD). Nazna~uvaj}i go nego, Obama vo isto vreme vo Va{ington go pokanuva Hu Xintao, kineskiot pretsedatel! Celta e da mu kaè vo o~i deka “prioritet broj eden za amerikanskata administracija i biznis-sektorot e podobruvawe na konkurentnosta na amerikanskata ekonomija na stranskite pazari”! A Kina ovde e klu~na... Na ve~erata so Hu Xintao, priredena od Barak Obama, osven Imelt, prisutni se i {efovite na XP Morgan i Goldman Saks, dvete najgolemi banki koi gi sledat amerikanskite investicii doma i nadvor. Site tie se obidoa da mu objasnat na gostinot deka na amerikanskite kompanii treba da im se obezbedat fer uslovi na kineskiot pazar. Zaklu~ok: Na{iot premier sose Vladata kako za po~etok neka ja istraàt poslednata epizoda na amerikanskiot pretsedatel vo odnos na idninata na biznisite vo SAD. Da po~uvstvuvaat kako energi~no se re{avaat problemite. Kako {to go pravi toa Obama. Ottuka, sloboden sum da zaklu~am deka za re{avawe na makedonskite najgolemi problemi, napi{ani vo po~etokot na dene{niot tekst, otsustvuva elementarna vizija, znaewe, otsutnost, defokusiranost, otsustvo i na energija i nepodgotvenost da se primi ideja, primer, sugestija... Nemo}!

Intervju

6 PREGLED VESTI GRUEVSKI: VLADATA E ZA MANEVSKI DA SI ODI OD SUDSKIOT SOVET ladata }e poddrì eventualna inicijativa za promena na Ustavot vo koj se ovozmoùva ministerot za pravda da e ~len na Sudskiot sovet. Ova go izjavi v~era premierot Nikola Gruevski, odgovaraj} i na prateni~ko pra{awe dali }e prifatat amandman na Ustavot so koj }e se trgne ministerot za pravda, Mihajlo Manevski, od Sovetot, so ogled na toa {to vo Parlamentot ve}e se vodi postapka za ustavni izmeni. "Ovoj del, za àl, nesvesno ili svesno, od strana na SDSM be{e vmetnat vo 2005 godina, koga tie bea na vlast. Venecijanskata komisija toa go ospori toga{, VMRO-DPMNE be{e protiv toa i doturkavme sega toa da bide del od izve{taj na Evropskata komisija, oti ne e dobro re{enie. VMRO-DPMNE toga{, zaradi toa {to smeta{e deka re{enieto e lo{o, se odlu~i duri i da ne go poddrì celiot paket ustavni izmeni. Od tie pri~ini, lani VMRO-DPMNE podnese inicijativa za promena na Ustavot, vo koja ima{e i izmeni na ova re{enie, no, za àl, vo toj period ne naidovme na konkretna poddr{ka od pogolemite politi~ki partii vo Parlamentot, taka {to toa be{e odloèno", re~e premierot Gruevski. Toj dodade deka kako potvrda na zalo`bite na Vladata za podobruvawe na sostojbite vo pravosudstvoto se i golemiot broj reformski zakoni koi bea doneseni neodamna, koi, kako {to re~e, so stapuvaweto vo sila }e ovozmoàt podobruvawe na sostojbite vo ovaa sfera.

ANTIKORUPCISKATA BARA RAZRE[UVAWE NA KARAXOSKI

VO MAKEDONSKI [UMI "IZEDENI" 11.500 EVRA

Direktorot na javnoto pretprijatie Makedonski {umi tro{el mnogu pari na ru~eci, ve~eri, viski i reprezentativen materijal. Direktorot Karaxoski tvrdi deka rabotel zakonski MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

avnoto pretprijatie M akedonski {umi moèbi e vo kriza ama direktorot, vrabotenite i nivnite gosti se najadeni i napieni. Spored podatoci na Dràvnata komisija za spre~uvawe na korupcijata, direktorot @arko Karaxoski na smetka na pretprijatieto vo {est ugostitelski objekti minatata godina napravil smetki od 11.500 evra za ru~eci i ve~eri. "Za da bide somneòt u{te pogolem, vo eden ist den vo eden ugostitelski objekt

bile napraveni pet fakturi vo iznos od 50.000 denari i vo drug objekt edna faktura od 6.000 denari. Toa se pribli`no iljada evra. Mo`e da se zaklu~i deka stanuva zbor za fiktivni fakturi, preku koi Karaxoski ispumpal pari od pretprijatieto za svoja ili korist na drugi lica", istakna pretsedatelot na Antikorupciskata komisija, Ilmi Selami. Makedonski {umi i skapo se reklamirala. Za reprezentacija, samo minatata godina bile potro{eni 6.500 evra za penkala, kalendar~iwa i skapi pijalaci, naj~esto viski. Iako Karaxoski i negoviot voza~, Qup~o Zdravevski, zemale po 200 evra nadomest

KOWANOVSKI E ^IST, MIJALKOV SE PROVERUVA

HUMAR ZAMINUVA OD MAKEDONIJA SO NADE@ DEKA ]E NÈ VIDI VO NATO! eneralot Dejvid Humar, komandantot na NATO {tabot vo Skopje, si zamina od Makedonija, a za nov {ef na sovetodavniot tim na Alijansata e postaven polkovnikot Jordan Jordanov od Bugarija. Humar pred zaminuvaweto ima{e sredba so ministerot za odbrana, Zoran Kowanovski, na koja potencira{e deka Makedonija mora da prodolì so odbranbenite reformi so tempo {to e neophodno za odrùvawe na zalo`bata na Makedonija da stane ~lenka na NATO. Iako, spored Humar, golem del od rabotata e zavr{en, no, sepak, treba da se napravi u{te mnogu, zatoa {to reformite se postojan proces koj treba da se realizira so upotreba na znaewe i napori. Transformiraniot NATO {tab vo Makedonija }e raboti na sovetuvawe na vlasta vo vrska so odbranbenite reformi, no }e sluì i kako olesnuva~ i otvorena vrata za komunikacija so strukturite na Alijansata. Za ministerot Kowanovski namaluvaweto na misijata na NATO gi potvrduva uspe{nite reformi, no ja naglasi ulogata na Humar kako prijatel na Makedonija, osobeno vo realizacijata na proekti za razvoj na odbranata. Kowanovski izrazi nade` deka }e ima odli~na sorabotka i so novonazna~eniot polkovnik, Jordan Jordanov.

MAKEDONCITE VO ALBANIJA ]E GO BOJKOTIRAAT POPISOT akedoncite vo Albanija }e go bojkotiraat pretstojniot popis vo april, bidej}i Albanskiot institut za statistika ne gi prifati barawata za posebna grafa za nacionalnost Makedonec vo popisniot formular, najavi pretsedatelot na partijata Makedonska alijansa za evropska integracija, Edmond Temelko. Spored Temelko, se pokaàle opravdani stravuvawata deka albanskata vlast na sekoj na~in }e se obide da prikaàt {to e mo`no pomal broj malcinstva vo dràvata. "Povtorno vo ovoj formular ne postoi grafa za Makedonci i za site ostanati malcinstva vo Albanija. Za da bideme delumno zadovolni, tie napravija varijanta kade {to ne postoi nitu edno malcinstvo, tuku prazno mesto za etni~ko izvestuvawe. Ova go uslo`nuva procesot, bidej}i vo formularot ima edna to~ka vo koja se veli "preferiram da ne se izjasnuvam”, koja {to im dava mo`nost na site gra|ani vo Albanija koi se pod pritisok da ne moàt da se izjasnat na koja nacionalnost & pripa|aat. Nie kategori~no ja otfrlame ovaa verzija i ostanuvame na na{iot stav. ]e u~estvuvame na popisot dokolku postoi grafa Makedonec. Dokolku ne se slu~i toa, }e bojkotirame i nema da go priznaeme popisot {to e zakaàn vo april", veli Temelko. Iako s$ u{te nema oficijalna najava, po poslednite nemiri vo Albanija, ne e isklu~eno i odloùvawe na popisot {to treba da se odrì vo april.

KAPITAL / 28.01.2011 / PETOK

Antikorupciskata komisija, po proverka na fakti~kata sostojba so imotot na ministerot za odbrana, Zoran Kowanovski, i toa {to go prijavil vo imotniot list, konstatira deka podatocite se isti. Pretstavkata protiv Kowanovski be{e upatena od Obedineti za Makedonija. Od Komisijata informiraat deka s$ u{te nemaat odgovor od Sa{o Mijalkov, direktor na Direkcijata za bezbednost i kontrarazuznavawe, za toa dali ima akcii ili pobaruvawe vo ^e{ka. “Dokolku parite od proda`bata na akciite se prefrleni na smetka, toj ima obvrska da gi prijavi vo anketniot list”, re~e Selami.

za odvoen `ivot, zemale pari i za slu`benoto vozilo, a prijavuvale deka koristat privatno, so {to dopolnitelno ispumpale u{te 850 evra. Za antikorupcionerite e ~udno {to pretprijatieto izminative nekolku godini prijavuva zaguba, a direktorot nedoma}inski se odnesuval. Antikorupciskata komisija do Vladata dostavi inicijativa za razre{uvawe na Karaxoski, a } e primeni i drugi merki protiv nego. Karaxoski tvrdi deka nav-odite na Antikorupciskata komisija se “notorna laga”. Toj ne patuval so slu`beno vozilo, a reprezentativen materijal nabavuval na tender. "Nie sme golemo pretprijatie so 30 podru`nici vo pove}e gradovi, 30 direktori i okolu 3.000 vraboteni. Tro{ocite za ru~ek ili ve~era iznesuvaat samo 1% od vkupniot prihod na pretpri-

jatieto. Dali ne treba voda da pieme ili da nemame so {to da gi poslu`ime gostite", pra{uva Karaxoski. Toj potencira deka na sekoi 15 dena dostavuval izve{tai do Vladata i ne se pla{i deka }e bide razre{en, bidej}i za dve godini, kolku {to e direktor, vratil del od starite dolgovi i go dovel pretprijatieto vo dobivka.

OPOZICISKATA SDSM OBVINI ZA KRIMINAL

MAKRADULI: KARGOV JA O[TETIL CARINATA ZA 150.000 EVRA MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

ratenikot na SDSM, J ani M akr a duli, v~era obvini deka direktorot na Carinskata uprava, Van~o Kargov, potpi{al dogovor za nabavka na integriran informaciski sistem, za {to isplatil 150.000 evra, a softverot nikoga{ ne bil dostaven. Makraduli na v~era{nata sednica na Sobranieto, na koja bea na dneven red prateni~ki pra{awa, pobara od ministerot za finansii, Zoran Stavreski, da prezeme merki protiv Kargov poradi zloupotreba na buxetski pari. No, direktorot na Carinskata uprava tvrdi deka ob-

SDSM tvrdi deka direktorot na Carinata, Van~o Kargov, platil 150.000 evra za softver {to nikoga{ ne stignal. Kargov tvrdi deka softverot e vo Carinata i funkcionira

vinuvawata na Makraduli se celosna nevistina, koja lesno moè da se demantira, i zboruvaat za tendencioznost ili neinformiranost na pratenikot na SDSM. "Gi pokanuvam Jani Makraduli i site zainteresirani vedna{ da povelat i da se uverat deka sistemot funkcionira. V~era be{e me|unaroden den na carinata i integriraniot informaciski sistem go prezentiravme pred ~etiriesetina gosti od dràvnite i me|unarodnite institucii. Toj e prezentiran i pred Potkomitetot za carina vo Evropskata komisija vo Brisel. Za ponatamo{en razvoj na ovoj sistem, ~ija upotreba e zadolìtelena od januari 2010 godina, vo momentov barame pari od Svetska banka", izjavi Kargov za "Kapital". Makraduli postavi pra{awe i do premierot Nikola Gruevski, od kogo pobara da se izjasni za kritikite za makedonskoto sudstvo, {to vo intervju dadeno pred dva dena za A1 televizija gi izre~e ambasadorot na SAD, Filip Riker. "Lu|eto od razli~ni oblasti koi izminatiov period

protestiraa gi etiketiravte kako privrzanici na SDSM. No, pretpostavuvam deka na Riker ne mo`ete da mu zalepite etiketa na opozicijata, pa, zatoa, Ve pra{uvam {to mislite za negoviot stav za sudstvoto?", pra{a Makraduli. Zakonot za legalizacija na divogradbite be{e povod za u{te edno pra{awe do premierot, vo koe Makraduli ja povtori tezata na SDSM deka re{enieto na Vladata e osmisleno vo interes na funkcionerite na VMRODPMNE. "Smetate li deka e pravedno da ja legalizirate haciendata na direktorot na Biroto za javna bezbednost, Qup~o Todorovski–Radnikot, izgradena na zemjodelsko zemji{te, a istovremeno da gi krevate vo vozduh so dinamit zgradite vo Debar Maalo, kade {to `iveeja 2.300 gra|ani izmameni od investitori bliski do VMRO-DPMNE?", pra{a Makraduli. Premierot se soglasi so ambasadorot Riker deka ima prostor za podobruvawe na sostojbata vo sudstvoto. Vo odnos na legalizacijata na

divogradbite, Gruevski odgovori deka SDSM se obiduva da go diskreditira Zakonot, za{to VMRO-DPMNE se zafatila so re{avawe na ovoj problem. "Poka`uvaj}i so prst na li~nostite so visoki primawa, kako Todorovski, koi se pomalku od 1% od populacijata, SDSM se obiduva da go diskreditira Zakonot. Vistinata e deka ovaa partija po~na da se interesira za problemot so divogradbite duri otkako VMRO-DPMNE predlo`i zakon {to }e go re{i", re~e Gruevski.

KAPITAL / 28.01.2011 / PETOK

Politika / Pari / Dr`ava

VRABOTUVAWA VO JAVNIOT I DR@AVNIOT SEKTOR ]E IMA

PLATITE NA DR@AVNITE SLU@BENICI NEMA DA SE ^EPKAAT

Soglasno poslednata odluka na Vladata, vrednosta na bodot za utvrduvawe na platite na ovie vraboteni ostanuva nepromeneta i iznesuva 73,85 denari GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

latite na dràvnite slu`benici ovaa godina nema da se menuvaat. Soglasno poslednata odluka na Vladata, vrednosta na bodot za utvrduvawe na platite na ovie vraboteni ostanuva nepromeneta i iznesuva 73,85 denari. Vladata potvrdi deka i ponatamu ostanuvaat da vaàt antikriznite merki za dràvnite slu`benici, koi se odnesuvaat na platite i tro{ocite na dràvnata uprava. No, nejasno e na koj na~in se po~ituvaat ovie merki. Iako so antikrizniot paket, pred s$, se zabrani vrabotuvawe vo javnata i dràvnata slu`ba, polneweto na administracijata ne prestanuva. Samo vo dekemvri minatata godina na internet-stranicata na Agencijata za dràvni slu`benici ima{e oglasi za novi 223 vrabotuvawa, a pred dva dena i ministerot za zdravstvo, Bujar Osmani, najavi 280 novi vrabotuvawa vo zdravstvoto. Ne izostanuvaat ni ramkovnite vrabotuvawa. Soglasno poslednata odluka na Vladata, za 2011 godina ve}e se isplanirani 600 novi “ramkovni” slu`benici. So vakvite planovi, izjavata na premierot Nikola Gruevski deka osven vrabotuvawata po Ramkovniot dogovor, se zabranuvaat site drugi vo dràvnata i javnata administracijata, pa|a vo voda. Kako antikrizna merka, vo 2010 i 2011 godina platite na premierot Nikola Gruevski i na 15 ministri i vicepremieri }e bidat pomali za 10%. Nivnite plati se dviàt od 40.000 do 60.000 denari. So ova namaluvawe buxetskite rashodi na mese~no nivo se namalija za 80.000 denari, a godi{nite za 960.000 denari, {to e okolu 15.000 evra. NE E BA[ SÈ LIMITIRANO No, nepo~ituvaweto na paketot antikrizni merki ne zastanuva samo kaj ramkovnite vrabotuvawa. Izvori od Vladata potvrduvaat deka slu`benicite s$ u{te imaat neograni~eni iznosi za patuvawa na smetka na dràvata, no i deka postoi zloupotreba na slu`beni vozila za privatni celi. Edinstvenoto namaluvawe za koe brifiraat ottamu e limitot na smetkite za mobilni telefoni. Ako pred kriznite merki limitot bil 6.000 denari, sega e namalen na 1.500 denari. Spored na{iot izvor, vakvoto namaluvawe i ne moè da se smeta kako antikrizna merka, bidej}i site me|usebe moàt besplatno da razgovaaraat, pa limitot od 6.000 denari i taka bil previsok. Samo kako potsetuvawe, Vla-

PREGLED VESTI BLOKIRANA SMETKATA NA A1 I NA FIRMI NA PERO NAKOV BB lokirana e smetkata na A1 televizija. Po barawe na javniot obvinitel, Krivi~niot sud donese re{enie za vremeno blokirawe na site bankarski smetki na firmite na Pero Nakov bb, koi se del od istragata vo slu~ajot "Pajaìna". Poradi postoewe osnovano somnenie deka del od sredstvata proizlegle od krivi~no delo, obvinitelstvoto pobaralo obezbeduvawe na sredstvata do krajot na istragata, potvrdi Lidija Nedelkova, pretsedatel na Osnoven sud Skopje 1. "Ova e voobi~aena vremena merka koja trae za vreme na istragata. Subjektite imaat pravo na àlba vo rok od tri dena, no re{enieto stapuva na sila vedna{", veli Nedelkova. Direktorot na A1, Slavko Ninov, veli deka nemaat dobieno izvestuvawe za blokirawe na smetkite i deka do v~era rabotite funkcionirale najnormalno. Vo "Pajaìna" bea uapseni 18 lica, na ~elo so sopstvenikot na A1, Ramkovski. Spored organite na progonot, firmite nelegalno zarabotile 18 milioni evra, a so nepla}awe danok go o{tetile buxetot za okolu 4 milioni evra.

SOVET NA ÊSTA NA ZNM: GO BRANIME KODEKSOT NA NOVINARITE o vrska so komentarot na osnova~ot na Kapital Media Grup, Qup~o Zikov, za rabotata na Sovetot na ~esta, Sovetot saka da vi ukaè na nekolku fakti koi }e & pomognat na javnosta da stekne celosna slika za slu~ajot. Vo odnos na tvrdeweto vo va{iot komentar "Treba da se kaè deka obidot na Sudot na ~esta da si dade pravo da tolkuva zadni nameri vo tekstot e opasen i neprifatliv”, sakame da vi go predo~ime slednoto: Sovetot na ~esta vo nitu edna re~enica od soop{tenieto ne konstatira deka incidentot e nepostoe~ki ili napi{an so zadni nameri, {to koga bi bilo to~no se soglasuvame deka bi bilo opasno i neprifatlivo. Sovetot postapuva edinstveno vo odbrana na principite na Kodeksot na novinarite, bez nikakva namera da bide "uredni{tvo nad site uredni{tva” i vo toj kontekst, site prijatelski i kolegijalni sugestii ni se dobredojdeni. Sovetot vi ukaùva deka ne moè da se zboruva za "primerot na Slobodanka Jovanovska” zatoa {to tekstot voop{to ne be{e potpi{an od nea. Vo vrska so javnite pretstavki izneseni vo va{iot komentar, smetame deka se legitimni i nie se soglasuvame deka za niv e potrebna po{iroka i zaedni~ka debata vo site organi na ZNM.

Kako antikrizna merka, vo 2010 i 2011 godina platite na premierot Nikola Gruevski i na 15 ministri i vicepremieri }e bidat pomali za 10%. data vo 2009 godina izleze so paket antikrizni merki, me|u koi vlegoa i tro{ocite za dràvnite slu`benici. "Najgolem del od buxetskite rashodi se namaluvaat preku zabrana za vrabotuvawa vo dràvnata administracija i javniot sektor; odlagawe na 10% zgolemuvawe na platite vo dràvnata administracija i javniot sektor; namaluvawe na stavkata za tekovni rashodi kaj site buxetski korisnici vo prosek za 16% i namaluvawe na brojot na patuvawa, tro{oci za reprezentacija; zabrana za kupuvawe mebel, vozila i drugo; namaluvawe na limitot za koristewe mobilen telefon; ukinuvawe bonusi; zabrana za ispla}awe honorari i sli~no", glase{e vladinata odluka. NAJGOLEMATA PLATA OSTANUVA 900 EVRA Soglasno utvrdeniot bod i vrednosta na bodot, bruto-platata na dràvnite slu`benici i ovaa godina }e se dviì me|u 200 i 900 evra, vo zavisnost od

pozicijata na koja e nazna~en slu`benikot. Ne zemaj}i gi predvid platite na ministerite, premierot i pretsedatelot, najgolema plata zema generalniot sekretar vo dràvnite institucii, a najmala pomladite referenti. Utvrduvaweto na platite na dràvnite slu`benici se formira soglasno Zakonot za dràvni slu`benici. Zakonot poso~uva deka platata na slu`benikot se utvrduva preku vrednuvawe na soodvetniot stepen na obrazovanie, rabotnoto mesto i rabotnoto iskustvo. Taka, za zavr{eno sredno obrazovanie se dobivaat 100 boda, za vi{o 150, a za visoko obrazovanie 200 boda. Dokolku slu`benikot e magister na nauki, dobiva 225 boda, a dokolku e doktor na nauki 250 boda. Isto taka, soglasno Zakonot, se predviduvaat i dopolnitelni dodatoci. Odnosno, za rabotno iskustvo se dobiva plus 0,5% od osnovnata plata, a za sekoja navr{ena godina

FUNKCIJA Generalen sekretar Sekretar na gradot Skopje Sekretar na op{tina (grad) Sekretar na op{tina (selo) Dr`aven sovetnik Rakovoditel na sektor Pomo{nik rakovoditel na sektor Rakovoditel na oddelenie Sovetnik Vi{ sorabotnik Sorabotnik Pomlad sorabotnik Samostoen referent Vi{ referent Referent Pomlad referent

BODOVI 706 661 596 506 516 496 406 346 281 246 231 201 196 181 166 146

PLATA 850 evra 790 evra 715 evra 610 evra 620 evra 600 evra 490 evra 420 evra 340 evra 300 evra 280 evra 240 evra 235 evra 220 evra 200 evra 180 evra

raboten sta` se dobiva plus dodatok od najmnogu 20%.

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI PRISTIGNAA U[TE PET UKRAINSKI AVTOBUSI ZA GRADSKIOT PREVOZ {te pet, od vkupno 15 avtobusi koi gi izrabotuva ukrainskiot proizvoditel LAZ, a se del od vladiniot tender za nabavka na avtobusi za potrebite na Javnoto soobra} ajno pretprijatie, v~era pristignaa vo Makedonija. Iako ve}e eden mesec docni isporakata na prvata tura avtobusi za gradski prevoz, do krajot na mesecot se o~ekuva da pristignat ostanatite. Avtobusite vo momentov se smesteni vo carinskoto skladi{te na Fer{ped, kade {to se po~nati carinskite proceduri. Od Javnoto soobra}ajno pretprijatie najavuvaat deka najdocna do krajot na sledniot mesec, po zavr{uvaweto na site pravni proceduri, avtobusite }e bidat pu{teni vo soobra}aj. â&#x20AC;&#x153;Vo Makedonija dosega se pristignati {est avtobusi, a ostanatite devet gi o~ekuvame do krajot ili po~etokot na slednata nedela", izjavi direktorot na JSP, Mi{o Nikolov. Soglasno tenderskata procedura, ostanatite 69 avtobusi od ukrainskiot proizvoditel treba da pristignat vo tekot na godinava.

[VAJCARSKI GRANTOVI DOBIJA 26 GRA\ANSKI ORGANIZACII vaeset i {est makedonski gra|anski organizacii dobija grantovi vo vkupen iznos od re~isi 58 milioni denari ili 1,2 milioni {vajcarski franci od programata CIVICA Mobilitas na Centarot za institucionalen razvoj od Skopje (CIRa), finansiski poddr`ana od [vajcarskata agencija za razvoj i sorabotka (SDC). Programata, so vkupna vrednost od 3,75 milioni {vajcarski franci, po~na da se sproveduva vo juli 2009 godina i ima za cel da gi zajakne kapacitetite na gra|anskite organizacii i nivnata odr`livost. Korisnici na trite vida grantovi â&#x20AC;&#x201C; institucionalni, so godi{en buxet do 150.000 {vajcarski franci; proektni, so buxet do 100.000 i ad-hok, odnosno mali grantovi so buxet do 10.000 {vajcarski franci, se gra|anskite organizacii koi se fokusirani na decentralizacijata, dobroto vladeewe, transparentnosta i ot~etnosta na lokalnite samoupravi, zastapuvawe i lobirawe na interesite na gra|anite, kako i tie {to se zanimavaat so rodovata ednakvost i me|uetni~kite odnosi.

]E SE OTVORAT MALI SOBIRNI CENTRI ZA PLASTI^NA AMBALA@A tvorawe mali sobirni centri za plasti~na ambala`a, podobruvawe na standardot na neformalnite sobira~i, kako i realizirawe na drugi aktivnosti koi }e gi vklu~at sobira~ite e celta na memorandumot koj go potpi{aa ministerot za trud i socijalna politika, Xeqal Bajrami, direktorot na USAID, Majkl Fric, zamenik-gradona~alnikot na Skopje, Bor~e Georgievski i direktorite na Agencijata za vrabotuvawe, Vlatko Popovski i na neprofitnoto pretprijatie za upravuvawe so otpad od pakuvawe Pakomak, Filip Ivanovski. "Na{ite napori vo naredniot period }e bidat naso~eni kon gradewe na kapacitetite na nacionalnite institucii koi se zanimavaat so upravuvawe so plasti~en otpad, kako i kreirawe javni privatni partnerstva, pri {to se nadevame deka ova }e go stimulira razvojot na industrijata za reciklirawe vo Makedonija, {to }e rezultira so zgolemuvawe na vrabotuvawata i dolgoro~ni promeni vo socioekonomskata sostojba na ovaa marginalizirana grupa gra|ani", istakna Bajrami.

KAPITAL / 28.01.2011 / PETOK

AKADEMSKATA FELA IZLEZE NA ULICA

TODOROV "IM SE PRIDRU@I" NA [TRAJKUVA^ITE

Profesorite pobaraa nov zakon, a ne zakonski izmeni, koi se {esti po red vo rok od dve godini. Go obvinija rektorot Velimir Stojkovski deka ne ja ispo~ituval odlukata na univerzitetskiot Senat, tuku se pazarel so ministerot VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

o ogromna parola i megafoni vo racete, peej}i ja univerzitetskata himna, profesorite na UKIM v~era protestiraa vo krugot na Skopskiot univerzitet. Dodeka tie go izrazuvaa svojot revolt kon izmenite vo Zakonot za visoko obrazovanie, nenadejno "im se pridruì" ministerot Nikola Todorov. Profesorite pobaraa nov zakon, a ne zakonski izmeni, koi se {esti po red vo rok od dve godini. Go obvinija rektorot Velimir Stojkovski deka ne ja ispo~ituval odlukata na univerzitetskiot Senat, iako, tvrdat, bil dolèn da go stori toa. Smetaat deka pri~ina za ova se zatskrieni interesi za koi, kako {to velat, "se pazarele" so ministerot. "Mnogu e nevkusno da se otstapuva od toa {to zna~i prvi~na poddr{ka na na{ite kolegi poradi nekoi pazarewa so nadle`niot minister za pretsedatel na Senat. Imame situacija kade {to rektorot ni e i premier i pretsedatel na Sobranie, a toa go nema vo niedna demokratija. Avtonomijata e ustaven princip. Sekoj {to ne go po~ituva i go kr{i, postapuva protiv Ustavot", re~e profesorkata od Pravniot fakultet, Gordana Buàrovska. Vo odnos na univerzitetskiot Senat, zakaàn za ponedelnik, Buàrovska potencira deka rektorot nema mandat da zakaùva univerzitetski Senat so

Dodeka profesorite go izrazuvaa svojot revolt kon izmenite vo Zakonot za visoko obrazovanie, nenadejno "im se pridruì" ministerot Nikola Todorov. ista to~ka na dneven red po vtor pat. Sabaudin @uta, profesor na Pedago{ki fakultet i ~len na univerzitetskiot Senat, mu pobara ostavka na ministerot Todorov. "Dali vie imate samokontrola, voop{to? Apsolutno nemate, zatoa {to ja ru{ite celokupnata avtonomija i na univerzitetite i na celokupniot obrazoven sistem. Vie avtomatski treba da podnesete ostavka", mu se obrati toj. Todorov, pak, odgovori deka ne znae so koj svoj poteg dopira do univerzitetskata avtonomija. "Ne znam so koj del od Zakonot se pravi upad vo avtonomijata. Jas znam deka najgolem del od profesorite si odrùvaat nastava, no znam deka ima i eden mal procent koi{to ne go pravat toa, a nema da dozvolime da ima ni minimalen broj profesori koi ne im ovozmoùvaat na studentite da imaat takva privilegija od prva raka da nau~at za oblasta za koja se educiraat. Baram samo

da ima pogolema ot~etnost i uniformen izve{taj za da znaeme kako se tro{at parite od participacijata na studentite. Od ovoj fakultet pred nas proizleguvam i jas i ne sakam da go uni{tam", re~e toj, potenciraj}i deka "upadnal" na protestot zatoa {to sakal li~no da gi slu{ne zabele{kite na profesorite i da doka`e deka nema namera da se krie ili da izbegnuva debata. Profesorite istaknaa deka ne se slo`uvaat so golem del od izmenite i dopolnuvawata na Zakonot za visoko obrazovanie i na~inot na koj tie se donesuvaat. Velat, protestirale so cel da go za~uvaat dostoinstvoto na nivnata profesija i da spre~at da se marginalizira i vulgarizira ulogata na visokoto obrazovanie. "Za da potvrdime deka sme vistinski bastion na demokratijata, nema da dopu{time da se sru{i. Za da manifestirame edinstvo, dostoinstvo i re{itelnost vo odbranata

NIKOLA TODOROV MINISTER ZA OBRAZOVANIE

Ne znam so koj del od Zakonot se pravi upad vo avtonomijata. Jas znam deka najgolem del od profesorite si odr`uvaat nastava, no znam deka ima i eden mal procent koi{to ne go pravat toa, a nema da dozvolime da ima ni minimalen broj profesori koi ne im ovozmo`uvaat na studentite da imaat takva privilegija od prva raka da nau~at za oblasta za koja se educiraat. Baram samo da ima pogolema ot~etnost i uniformen izve{taj za da znaeme kako se tro{at parite od participacijata na studentite. Od ovoj fakultet pred nas proizleguvam i jas i ne sakam da go uni{tam. na akademskite vrednosti gradeni pove}e od 60 godini i za da pora~ame nema da ~ekame nikoj da ni ja vrati odzemenata akademska sloboda, nie samite }e si ja vratime", rekoa tie.

KAPITAL / 28.01.2011 / PETOK

Kompanii / Pazari / Finansii PREGLED VESTI

GRADE@NICITE KONTRA ZAKONSKITE IZMENI

BEZ KONTROLA SE GRADAT NEKVALITETNI GRADBI

Grade`nite kompanii so razo~aruvawe gi do~ekaa izmenite na Zakonot za gradewe i Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe. Mnogu od novite pravila, spored niv, }e ja pottiknat nelojalnata konkurencija i }e gi otvorat sivite kanali vo grade`ni{tvoto SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

akonot za gradewe e premnogu liberalen za da vospostavi red vo grade`ni{tvoto. Grade`nite kompanii koi denovive li~no od ministerot za transport i vrski, Mile Janakieski, gi slu{naa izmenite vo Zakonot za gradewe i Zakonot za urbanisti~ko i prostorno planirawe, velat deka novinite nema da donesat ni{to dobro, a najmalku }e gi olesnat sostojbite, {to e intencija na zakonodavecot. Vo Stopanskata komora n a M a ke d o n i j a v e l a t deka nivnite ~lenki ve} e dostavile zabele{ki za izmenite, najmnogu za Zakonot za gradewe. Najgolemi reakcii ima na novinata da se izzeme nadzorniot in`ener kako organ koj treba da ja nadgleduva izgradbata na objekti do 200 metri kvadratni. Inaku, rabotata na nadozrniot organ opfa}a proverka na gradbata vo sekoja faza od gradeweto, proverka na licencite na izveduva~ite, na kvalitetot na grade`niot materijal, kako i proverka dali izgradbata e vo soglasnost so lokaciskite uslovi, osnovniot proekt i odobrenieto za gradba. “Simptomati~no e toa {to Zakonot dozvoluva izveduva~ot na objektot so samo eden potpis na notar da go pu{ti objektot vo upotreba, bez toa da go proveri nadzoren organ. Taka se otvora mo`nost

i firma koja ne poseduva licenca i ne gi prijavuva rabotnicite da gradi objekti, zatoa {to nema koj da gi kontrolira. Ne moè kakva bilo gradba, i da e do 200 metri kvadratni, da bide ostavena na moralna odgovornost na izveduva~ot”, smeta Nikola Velkovski, pretsedatel na Zdruènieto na grade`nici pri Stopanskata komora na Makedonija. Toj veli deka dovolno zagriùva~ki e toa {to vo zemjava re~isi 30% od grade`nicite rabotat na crno, {to bi trebalo da pretstavuva alarm kaj vlasta za nosewe postrogi zakoni, a ne za poliberalni. I Sojuzot na stopanski komori (SSK) smeta deka novite zakonski izmeni ne pridonesuvaat za otstranuvawe na nelojalnata konkurencija. Pretsedatelot na Grade`nata komora pri SSK, Sead Ko~an, kako i Velkovski, smeta deka ukinuvaweto na nadzorniot inèner }e ja pottikne izgradbata na divogradbi. “Ukinuvawe na nadzoren inèner pri izgradba na ku}i e socijalna merka, bidej}i se àlele fizi~kite lica deka toa im e dodaten tro{ok. Me|utoa, toa }e sozdade nelojalna konkurencija, a postoi rizik da se slu~i pogolema {teta. Nie predlagame op{tinite da imaat svoi inèneri koi }e bidat stru~ni vo delot na statikata na objektot i }e go nadgleduvaat istiot povremeno. Tie }e imaat i obvrska da go pregledaat objektot pred da se pu{ti vo upotreba. Taka }e spre~ime {teti od pogolem razmer, na primer, da ne niknat novi divogradbi”, objasnuva Ko~an. Tome Kostadinovski, ~len na

ZA PRV PAT ONLAJN-OBUKI VO MAKEDONIJA emos Edukacija za prv pat vo Makedonija }e po~ne so sproveduvawe onlajn-obuka. Na 7 fevruari }e bide nameneta za slu{atelite koi ne se od Skopje, a sakaat da posetuvaat oficijalna sertificirana obuka. “S$ {to e potrebno e da imate sopstven kompjuter, vebkamera i èlba za u~ewe. Obukata se odviva na toj na~in {to sledite direkten prenos vo na{ata u~ilnica od doma. Vo sekoe vreme moè da postavuvate pra{awa, pismeno ili vo audioformat ako imate mikrofon. Softverot na Semos edukacija ovozmoùva da go gledate i slu{ate predava~ot i da ja sledite celokupnata nastava so site nastavni sredstva, materijali i da imate pristap do laboratoriskite kompjuteri”, veli Valentina Taseva, direktor na Semos Edukacija. Ova e u{te eden proekt na Semos Edukacija preku koj tie ja ostvaruvaat svojata misija za s$ po{iroka kompjuterska edukacija na Makedoncite. Licata koi }e ja sledat obukata od doma vo promotivniot period od 1 fevruari do 1 mart moè da koristat popust na nastavata od 30%. Prvata onlajn-obuka koja }e se odrì }e bide po~etna obuka za Java programeri. Ponatamu }e sleduvaat oficijalni obuki za Microsoft i Cisco.

PREZENTACIJA NA MAKEDONSKI VINA VO [VEDSKA mbasadata na Makedonija vo Stokholm i Stopanskata komora [vedska organiziraa delovna prezentacija i degustacija na makedonski vina vo Stokholm. Ovaa manifestacija be{e retka mo`nost da im se pretstavat pove}e od 70 vina na {vedskite i finskite stopanstvenici. So svoi proizvodi u~estvuvaa Tikve{, Skovin, Stobi, Dudin, Bovin, Lozar, Popova kula, Popov, Xumajlija i Vik-Anxelo. “Ova e dosega najgolema prezentacija na makedonski vina vo [vedska i po{iroko vo Skandinavija, a posebno me raduva deka ovoj isklu~itelen nastan se sovpadna so po~etokot na mojot mandat”, re~e novonaimenuvaniot makedonski ambasador vo [vedska, Kire Ilioski. Delovnata prezentacija vo Stokholm bi mo`ela da gi podotvori vratite za pogolem plasman i pobaruva~ka na makedonski vina vo Skandinavija.

KLU^NI ZAKONSKI IZMENI

- Vo Zakonot za gradba se ukinuva izvedbeniot proekt - Gradbite }e se kategoriziraat vo dve kategorii - Nema da se izdava odobrenie za gradba za izgradba na gara`i, potporni yidovi ili bazeni koi se gradat na istata parcela kade {to se nao|a obejktot za domuvawe. - Klu~na izmena vo Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe e nosewe nov urbanisti~ki plan i za samo edna parcela. Upravniot odbor na SSK, pak, smeta deka neophodno e da se izbri{e ~lenot od Zakonot koj dozvoluva podizveduva~ite da rabotat bez licenca. Toj tvrdi deka ~lenot e socijalen i dozvoluva vo momentot 80% od podizveduva~ite koi rabotat na dr`avnite objekti da ne poseduvaat licenca. Imeno, ~lenot predviduva za vr{ewe na rabotite od vnatre{no ureduvawe na gradbata, kako {to se postavuvawe osvetluvawe, molero-farbarski uslugi, postavuvawe parketi, plo~ki, vodoinstalatorski raboti i sl. da ne poseduvaat licenca. Dovolno e firmata da e registrirana vo Centralniot registar. “Toa se pravi mnogu ednos-

tavno. Na tenderite nabavkata e nedeliva, a jasno e deka niedna grade`na kompanija ne mo`e sama da izgradi objekt od takvi razmeri, poradi {to najmuva podizveduva~i bez licenca. Vo zemjava ima 7.000 grade`ni kompanii, a samo 2.000 od niv imaat licenca za rabota”, veli Kostadinov. Ministerot za transport, Mile Janakieski, vakvite tvrdewa gi otfrli kako neosnovani, objasnuvaj}i deka Zakonot se nosi so cel da se rastovari procedurata pri gradewe, objasnuvaj}i deka golem del od izmenite se donesle vrz baza na preporakite na Me|unarodnata finansiska korporacija.

@ITO VARDAR STEKNA IMOT VREDEN 91,7 MILIONI DENARI ompanijata za proizvodstvo na prehranbeni proizvodi @ito Vardar od Veles se stekna so nedvièn imot na @ivino Komerc od [tip vo vrednost od 91,7 milioni denari (okolu 1,5 milioni evra). Hipotekata e aktivirana otkako @ito Vardar ne uspea da gi naplati pobaruvawata od {tipskata kompanija. Vo soop{tenieto objaveno od strana na @ito Vardar se veli deka stanuva zbor za nedvièn imot koj se nao|a vo [tip, so povr{ina od 5.927 metri kvadratni, kako i nedvièn imot vo Kriva Palanka, so vkupna povr{ina od 18.412 metri kvadratni vo mesnosta Ginovci i 13.074 kvadratni metri vo mesnosta Psa~a. Inaku, kompanijata @ito Vardar optimisti~ki gleda na raboteweto za ovaa godina. Spored nivniot biznis-plan za 2011 godina, od kompanijata planiraat da ostvarat dobivka od 6,4 milioni denari. Vakviot plan e baziran vrz osnova na kompaniskite procenki na informaciite so koi raspolagaat, kako i prognozite za o~ekuvanite ceni na surovini i materijali i proda`nite ceni na sopstvenite proizvodi. Pritoa, najgolem del od svoite prihodi od kompanijata planiraat da gi ostvarat na doma{niot pazar.

Kompanii / Pazari / Finansii

10 2.840

MBI 10

3.000

MBID

OMB

117,50

2.790

KAPITAL / 28.01.2011 / PETOK

117,40

2.950 2.740

117,30 2.690

2.900 117,20

2.640 2.850

117,10

2.590 2.540

2.800

21/01/11

22/01/11

23/01/11

24/01/11

25/01/11

26/01/11

27/01/11

21/01/11

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

117,00 22/01/11

23/01/11

24/01/11

25/01/11

26/01/11

27/01/11

21/01/11

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

22/01/11

23/01/11

24/01/11

25/01/11

26/01/11

27/01/11

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

FIRMATA KB KAPITAL I BIZNIS NAJAVI TRGOVIJA SO ZLATO

MAKEDONCITE ]E INVESTIRAAT VO ZLATO?! Trgovskoto dru{tvo KB Kapital i biznis od ponedelnik }e posreduva za gra|anite i firmite vo Makedonija da kupuvaat zlatni pra~ki i vrednosni sertifikati za zlato vo stranstvo. Poznava~ite na deviznoto rabotewe se skepti~ni bidej}i ova dosega ne be{e zakonski dozvoleno MAJA BAJALSKAGEORGIEVSKA

RASTOT PRODOL@I, PROMETOT RE^ISI PREPOLOVEN

bajalska@kapital.com.mk

e mo`at li makedonskite gra|ani i firmi kone~no da investiraat vo zlato? Ova pra{awe v~era si go postavija prisutnite na prezentacijata na firmata KB Kapital i biznis vo Stopanskata komora na Makedonija. Tamu pretstavnicite na ovaa firma objavija deka kako posrednici na germanskata kompanija za trgovija so metali Auvesta } e im ovozmo`at na fizi~kite i pravnite lica od zemjava da kupuvaat investicisko zlato vo stranstvo, ne{to {to dosega ne be{e dozvoleno so Zakonot za devizno rabotewe. Goce Milo{evski, pretstavnikot na KB Kapital i biznis, firma koja e registrirana kako trgovsko dru{tvo, veli deka ne postoi zakonska pre~ka za vr{ewe na ovaa dejnost, istaknuvaj}i gi prednostite od investiraweto vo zlato. "Stanuva zbor za investicisko zlato od 24 karati so 4 devetki, zlato vo forma na pra~ki i vrednosni sertifikati. Na{ partner e germanskata kompanija Auvesta, koja vr{i kupoproda`ba i skladirawe na blagorodniot metal vo bezbednosni trezori, kako i negovo deponirawe vo bankite. Auvesta sorabotuva

]

akedonskata berza v~era{noto trguvawe go zavr{i so ostvaren promet od 17,5 milioni denari, {to e re~isi dvojno pomalku vo odnos na sredata, koga toj iznesuva{e 33,1 milioni denari. [to se odnesuva do vrednostite na berzanskite indeksi, ovojpat i trite denot go zavr{ija vo zeleno. Osnovniot berzanski indeks MBI-10, vo odnos na ostanatite dva indeksi, povtorno ima{e najgolem rast od 4,64% na 2.827,62 indeksni poeni. Indeksot na javnoposeduvanite dru{tva MBID ja zgolemi vrednosta za 2,71% na 2.949,62 indeksni poeni, a trguvaweto so rast od 0,26% go zavr{i i indeksot na obvrznici OMB. Dene{noto trguvawe ovoj indeks }e go po~ne so vrednost od 117,36 indeksni poeni. Fokusot na investitorite s$ pove}e e naso~en kon akciite na kompaniite. Za toa zboruva i s$ pogolemiot broj akcii koi ostvaruvaat prometi pogolemi od eden milion denari. Na v~era{noto trguvawe ima{e osum takvi akcii. Najgolem promet od 2,8 milioni denari be{e ostvaren so akcijata na Stopanska banka od Bitola, ~ija prose~na cena v~era porasna

Od KB Kapital i biznis, firma koja e registrirana kako trgovsko dru{tvo, velat deka ne postoi zakonska pre~ka za posreduvawe pri kupuvawe zlato vo stranstvo so trite rafinerii - Heraus od Germanija, Umikor od [vajcarija i Emirats gold od Dubai. Site tie imaat razli~ni `igovi i broj na zlatoto koe go proizveduvaat", objasni Milo{evski. Onoj koj }e saka da kupi zlato }e treba da uplati suma pari vo koja pokraj dnevnata berzanska cena na zlatoto, }e bidat presmetani i tro{ocite za transport i osiguruvawe, {pedicija i bankarskite tro{oci. Site dopolnitelni tro{oci, spored Milo{evski, }e opfatat okolu 8% od berzanskata cena na odredenata koli~ina zlato koja klientot }e saka da ja kupi. Dopolnitelno, KB Kapital i biznis }e napla}a provizija od 1% do 1,5% za uslugata koja }e ja vr{at kako posrednici.

Klientot }e dobie sertifikat za poseduvawe zlato. Bankarite i brokerite so skepsa gledaat na toa {to go prezentira{e KB Kapital i biznis, objasnuvaj}i deka s$ u{te ne postoi dokraj definirana zakonska regulativa za ovaa dejnost, nitu, pak, istata ima knigovodstven tretman. Zasega, samo banki i investiciski fondovi od Makedonija mo`at da otvorat kastodijan-smetki vo stranstvo za trguvawe so hartii od vrednost i finansiski derivati, kako {to se sertifikatite za poseduvawe zlato. “Spored Zakonot za devizno rabotewe, zlatoto se trguva za dolari i potoa vrednosta legnuva na nekoja bankarska smetka. Smetam deka pravilen i edinstven na~in da se

investira vo zlato e preku prvoklasna banka AAA banka, a vo slu~ajov ne e dokraj jasno koj }e go izdade sertifikatot za poseduvawe zlatni pra~ki ili vrednosniot sertifikat za zlato?, veli Darko Stojkovski, direktor vo [parkase banka. Od Narodnata banka ne dobivme odgovor za toa dali trguvaweto so zlato od strana na doma{ni fizi~ki i pravni lica e mo`nost koja naskoro }e bide otvorena, za {to ve}e podolgo vreme se zboruva deka }e bide regulirano so novi zakonski izmeni. Cenata na zlatoto na svetskite berzi na krajot od minatata godina povtorno po~na da raste, zaedno so dolarot, a momentalno iznesuva 33.000 evra za kilogram.

za 9,96% na 3.819,8 denari za akcija. Promet od 2,4 milioni denari be{e ostvaren i so akcijata na Alkaloid, od koj bea istrguvani 540 akcii. Vo brojkata na osum akcii so promet pogolem od eden million denari u{te se najdoa akciite na Granit, so promet od 1,6 milioni denari; Komercijalna banka i Makedonija turist so ostvaren promet od 1,4 milioni denari; potoa akciite na Makstil i Makedonski telekom so promet od 1,1 milioni denari i akcijata na Makpetrol so promet od eden milion denari. Vkupniot promet so obvrznici iznesuva{e eden milion denari. Najtrguvana, so ostvaren promet od 610.000 denari, be{e devettata emisija na obvrznici za denacionalizacija. Od vkupno 29 istrguvani hartii od vrednost, duri 25 zabele`aa rast na cenata, na tri od niv cenata zabele`a pomestuvawe vo nadolna linija, a samo edna hartija od vrednost ostana bez promena na cenata. Najgolem rast, od duri 27,21%, ima{e akcijata na Teteks od Tetovo, a najgolem pad, od 9,52%, ima{e akcijata na Automakedonija.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

27.01.2011 %

Износ (МКД)

720,00

27,21

57.600

22,00

33.000

8.580,00

8.580

Стопанска банка Скопје

264,00

13.200

Стопанска банка Битола

3.819,80

9,96

2.899.231

Име на компанијата Тетекс Тетово Попова Кула Демир Капија Бетон Скопје

Просечна цена (МКД)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

Податоците се однесуваат за

ILIRIKA JIE

32.330.731,02

4,09%

13,36%

10,92%

3,74%

5,17%

26.01.2011

ILIRIKA GRP

45.742.811,57

-1,43%

4,33%

11,35%

-1,91%

12,19%

26.01.2011

Иново Статус Акции

20.026.135,35

8,44%

11,45%

3,89%

8,88%

-7,53%

26.01.2011

KD Brik

34.543.734,62

-1,26%

2,99%

5,26%

-1,29%

16,28%

26.01.2011

KD Nova EU

28.066.176,92

4,42%

7,03%

8,60%

4,37%

2,50%

26.01.2011

КБ Публикум балансиран

25.692.326,40

3,52%

5,04%

5,57%

3,59%

3,28%

26.01.2011

27.01.2011 Просечна цена (МКД)

Име на компанијата Аутомакедонија Скопје Арцелормиттал Скопје (ХРМ)

Износ (МКД)

1900

-9,52

285.000

154,96

-1,30

762.410

0,00

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2009) BESK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата Стопанска банка Битола Алкалоид Скопје Гранит Скопје Комерцијална банка Скопје Македонијатурист Скопје

27.01.2011

Нето-имот на фонд (ден.)

27.01.2011 Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

Вкупно издадени акции 1.431.353 54.562

27.01.2011

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

27.01.2011 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

4.551,45

390,18

11,67

1,04

обични акции

8.580,00

341,43

25,13

0,25

Вкупно Официјален пазар

обврзници

% на промена

17.189

223.124

139

-91,82 71,92

240.312

151

-29,29

GRNT (2009)

3.071.377

677,81

105,83

6,40

0,68

обични акции

45.424

40,09

KMB (2009)

2.014.067

3.590,47

533,81

6,73

1,04

Вкупно Редовен пазар

45.424

40,09

MPT (2009)

112.382

34.655,52

0,97

3819,8

9,96

2.899.231

REPL (2009)

25.920

43.260,00

5.625,12

7,69

0,87

4551,45

2,29

2.457.782

SBT (2009)

389.779

3.819,80

211,39

18,07

0,87

677,81

6,78

1.647.767

STIL (2009)

14.622.943

241,13

0,11

2.180,60

3,37

3590,47

3,31

1.486.455

TPLF (2009)

450.000

4.065,20

61,42

66,19

1,19

2960

7,56

1.468.160

ZPKO (2009)

271.602

2.426,00

0,32

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ~etvrtok - 27.01.2011)

KAPITAL / 28.01.2011 / PETOK

Kompanii / Pazari / Finansii

UJP: DANOK NA DOBIVKA DA SE PRIJAVI DO 28 FEVRUARI

UPRAVUVAWE SO VREME - POTREBA ZA MENAXERITE NA 21-OT VEK

irmite da go prijavat danokot na dobivka i da podnesat godi{en danok na vkupen prihod do krajot na naredniot mesec do Upravata za javni prihodi. Od UJP informiraat deka dano~en bilans za odano~uvawe na nepriznaeni rashodi treba da podnesat pravnite lica - rezidenti vo Makedonija koi ostvaruvaat dobivka od vr{ewe dejnost vo zemjata i stranstvo, kako i organizaciska edinica na nerezident koj ostvaruva dobivka od

o zabrzanoto tempo na `ivot, upravuvaweto so vremeto denes e na vrvot na listata alatki potrebni za li~niot razvoj. Lu|eto na visokite menaxerski pozicii vo zemjava, koi imaat potreba od prilagoduvawe i harmonizirawe na nivnite sposobnosti za upravuvawe so vremeto i podobruvawe na nivniot li~en razvoj, v~era imaa mo`nost da prisustvuvaat na predavaweto na svetski poznatiot mentor za menax-

vr{ewe dejnost na teritorijata na Makedonija. Malite i mikrotrgovcite, pak, koi izvr{uvaat stopanska dejnost, a vo poslednite tri godini, odnosno vo 2008, 2009 i 2010 godina, od koj bilo izvor osvarile vkupen prihod ne pogolem od 3.000.000 denari na godi{no nivo, zaradi utvrduvawe godi{en danok na vkupen prihod za delovnata 2010 godina treba da podnesat dano~en bilans na vkupen prihod i prijava za registracija na trgovsko dru{tvo

za primena na godi{en danok na vkupen prihod. Firmite koi se registrirani za celite na godi{en danok na vkupen prihod dokolku ostvarile vkupen prihod vo 2010 do 3.300.000 denari treba da podnesat samo dano~en bilans na vkupen prihod. Nepodnesuvaweto dano~ni prijavi vo zakonski utvrdeniot rok, 28 fevruari, povlekuva prekr{ok za koj e predvidena globa od 2.000 do 3.000 evra i globa od 500 do 1.000 evra na odgovornoto lice.

ment Majk Xorx, vo edukativniot centar M6. Vo tekot na ovoj interaktiven seminar u~esnicite se zapoznaa so principite i praktikite za menaxirawe so sopstvenoto vreme od sekoj aspekt, a zaminaa so jasna agenda za tekoven li~en razvoj. Vistinskoto zna~ewe na “tajm menaxment#, voveduvawe prioriteti, postavuvawe i dostignuvawe jasni celi, kako da se bide efikasen i efektiven vo ostvaruvaweto

na zada~ite, prevencija od stres na rabotnoto mesto bea samo del od pra{awata koi poznatiot menaxerski guru i motivaciski govornik Majk Xorx im gi razjasni na prisutnite. So unikatna preciznost, mudrost i humor, Majk Xorx pretstavi tri klu~ni standardi koi im se potrebni na menaxerite od 21 vek: emocionalna/spiritualna inteligencija, razvoj na menaxmentot/liderstvoto i kontinuirano u~ewe.

BIZNISMENITE O^EKUVAAT RAZDVI@UVAWE NA KONKURENCIJATA NA PAZAROT

ZGOLEMENATA POBARUVA^KA ]E OTVORI NOVI KOMPANII

17.03.2010 11

Tekstilcite, koi bea najpogodeni od krizata, predviduvaat deka godinava }e otvorat novi proizvodni pogoni, a }e gi restartiraat i starite. Agenciite za nedvi`nosti najavuvaat razmrduvawe na pazarot, kako i vlez na stranski kompanii ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

akedonskite kompanii se optimisti deka godinava }e se otvoraat mnogu novi firmi {to }e pridonesat za rast na pazarot, sostojba koja be{e karakteristi~na za pretkriznata 2008 godina. Poradi globalnata ekonomska kriza, re~isi site sektori i industriski granki stagniraa vo izminatite dve godini. Golem del od biznismenite vo zemjava, koi poradi recesijata stavija i klu~ na vrata, sega o~ekuvaat pogolema konkurencija na pazarot. Tekstilnite kompanii, koi bea najpogodeni od krizata, predviduvaat deka godinava }e otvoraat novi proizvodstveni pogoni, no i deka }e gi restartiraat zatvorenite. Pogolemo razmrduvawe na pazarot na nedvi`nosti, kako i vlez na stranski agencii najavuvaat agenciite za nedvi`nosti vo zemjava. Optimisti~ki najavi stignuvaat i od prerabotuva~kata industrija. Spored poslednite neoficijalni podatoci, vo zemjava ima okolu 70.000 firmi. Od niv najgolem del se vo sektorot trgovija i vo prerabotuva~kata industrija. Poslednite podatoci na Dr`avniot zavod za statistika, pak, poka`uvaat deka vo periodot od 2004 do 2008 godina brojot na kompanii vo Makedonija porasnal za 14.344. Vo istiot toj period dvojno se zgolemil brojot na novootvoreni firmi vo prerabotuva~kata industrija, vo grade`ni{tvoto, zdravstvoto i kaj nedvi`nostite.

Spored statistikata, mnogu pomalku se zatvorale otkolku {to se otvorale firmi vo re~isi istite sektori, {to pokaùva deka pazarot rastel od godina vo godina. Dràvniot zavod za statistika s$ u{te ne gi obelodenuva podatocite za brojot na otvoreni i zatvoreni firmi vo poslednite dve godini. Tokmu 2009 i 2010 godina bea osobeno turbulentni za mekedonskata ekonomija, koga zgasnaa mnogu firmi i proizvodni pogoni. Del od biznismenite velat deka po rastot vo pretkriznite godini, mnogu doma{ni kompanii ne uspeale da go preìveat kolapsot na ekonomijata i zgasnale. Nivnite proekcii se poooptimisti~ni za godinava. Od agencijata za nedvi`nosti Bastion velat i deka trendot na otvorawe novi agencii za nedvi`nosti i na pazarot, voop{to, vo momentov e nadolen, no zazdravuvawe na pazarot se o~ekuva godinava. “Otkako po~na krizata, vo poslednive dve godini se zatvorija mnogu agencii za nadvi`nosti. Iako pred krizata ima{e trend na otvorawe novi, a na pazarot vlegoa i nekolku stranski, nitu edna od niv ne uspea da opstoi vo krizata”, objasnuva Donka Filipovska, sopstvenik na agencijata. Taa dodava deka makedonskiot pazar na nedvi`nosti vo momentov ne e profitabilen i zatoa ne se otvorale novi agencii. “Kako rezultat na krizata, nema{e investicii i pazarot stagnira{e. O~ekuvam deka vo tekot na ovaa godina kone~no }e se razmrda pazarot i deka }e se pojavat pove}e novi agencii”, veli

Filipovska. ZGOLEMENATA POBARUVA^KA ]E OTVORI NOVI TEKSTILNI POGONI Analiti~arite velat deka godinava, kako rezultat na zgolemenata pobaruva~ka, tekstilot }e izleze od kriza. O~ekuvaat deka doprva }e se otvoraat novi pogoni. Marija Perkovska od Klasterot na tekstilni kompanii veli deka stranskite partneri koi izminatite dve godini bile naso~eni kon pazarite vo Kina i Indija povtorno }e se vra}aat na evropskite pazari. “Izminatata godina i pol ima{e tendencija na zatvorawe na tekstilni fabriki. tie koi uspeaja da opstojat vo krizata sega imaat golemi nara~ki. Ovaa godina, otkako na{ite stranski partneri povtorno se vratija na ev-

ropskite pazari, o~ekuvam deka }e imame nagoren trend na otvorawe novi tekstilni pogoni", objasnuva Perkovska. Taa dodava deka vo tekstilnata industrija ne e ednostavno zatvoraweto i otvoraweto na firmite i pogonite, kako {to e slu~ajot so trgovijata. “Potrebni se pove}e pari za da se otvori proizvodstven pogon. Ne e tolku ednostavno da se stavi klu~ na vrata. Vo poslednite nekolku godini trendot kaj nas be{e da se otvoraat samo trgovski objekti, butici, marketi i kafeterii, a ne proizvodstveni pogoni. Na ekonomijata & nedostigaat investicii vo proizvodstvoto”, potencira Perkovska. Od konditorskata industrija, pak, velat deka vo krizata opstoile samo firmite koi

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Благајнички записи

4,00%

СКИБОР

Ломбарден кредит

5,50%

МКДОНИА

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

2,75%

3,63%

4,37%

5,35%

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност

КУРСНА ЛИСТА

Банка

3м

6м

12м

24м

Стопанска

5,50%

6,25%

6,50%

9,15%

9,65%

Среден курс Држава

Валута

во денари

36м

ЕМУ

евро

61,5155

Комерцијална

5,50%

6,50%

6,80%

9,60%

10,00%

САД

долар

44,9642

НЛБ Тутунска

5,00%

6,30%

6,70%

9,50%

9,70%

В.Британија

фунта

71,2604

Швајцарија

франк

47,6052

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

45,1324

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

44,8200

61,6

45,9

71,9

Извор: НБРМ

podolgo vreme egzistiraat na pazarot. "Firmite i pogonite koi se otvorija vo poslednite nekolku godini se pomali i izvozno orientirani, bidej}i kaj nas pazarot e mal, a imame i golem uvoz na konditorski proizvodi od stranstvo”, veli Grigor Cvetanov, generalen direktor na konditorskata kompanija Makprogres od Vinica. Toj dodava deka sekoja kompanija koja }e ponudi kvalitetni proizvodi po konkurentna cena }e opstoi na pazarot. ZA ^ETIRI GODINI BROJOT NA KOMPANII PORASNAL ZA 14.334 Spored podatocite na Zavodot za statistika, za ~etiri godini, od 2004 do 2008 godina, brojot na kompanii vo Makedonija se zgolemil za 14.334. Vo 2004 godina na

makedonskiot pazar postoele 45.881 kompanii, dodeka na krajot na 2008 godina nivniot broj iznesuva 60.225. Na krajot na 2010 godina, pak, na makedonskiot pazar rabotea okolu 70.000 firmi. Spored dejnostite, najmnogu firmi ima vo sektorot trgovija na golemo i malo, dodeka najmal e brojot na firmi koi rabotat vo sektorot energetika. Najgolem porast na brojot na novootvoreni firmi vo periodot od 2004-2008 godina ima vo prerabotuva~kata industrija, kaj hotelite i restoranite, kaj agenciite za nedvi`nosti, kako i kaj zdravstvoto i obrazovanieto. Vo istiot period najmnogu firmi se zatvorile vo sektorot trgovija, obrazovanie i soobra}aj, kako i kaj sektorot skladirawe i vrski.

Fokus

KAPITAL / 28.01.2011 / PETOK

INFLACIJATA POVTORNO VO FOKUSOT

RASTOT NA CENITE ]E GO ZAGROZI ZAKREPNUVAWETO NA EKONOMIJATA?! ALEKSANDAR JANEV

GODI[NI STAPKI NA INFLACIJA

1,4

0,7 0,4

-1,3

-2

-3

-1,7

2009

-1,4 -1,4 -2,3

Dek.

Noe.

Okt.

Sep.

Avg.

Jul.

Jun.

Maj

Mar.

Jan.

Dek.

Noe.

Okt.

Sep.

-0,5

Avg.

Mar.

Fev.

0,2

0,1 0,6

0,2

Fev.

1,5

0,7 Apr.

-1

1,9

1,7

Jan.

1,8

2,9

2,7

Jul.

Jun.

golemuvaweto na pobaruva~kata za surovini i hrana na globalniot pazar i o~ekuvawata za zakrepnuvawe na ekonomijata od kriza sozdavaat pritisok koj doveduva do zabrzan rast na cenite. Inflacijata vo globalni ramki po~nuva da stanuva problem koj brzo moè da se uveze vo Makedonija. Teoretski, toa moè da bide znak deka ekonomijata po~nuva ra raste, no rastot na pobaruva~kata za odredeni surovini i zgolemeniot optek na pari vo najgolemite svetski ekonomii, kako SAD i Kina, koi odlu~ija so vbrizguvawe pari da gi le~at posledicite od krizata, se podloga za lesno zgolemuvawe na cenite. Ekonomistite predupreduvaat deka inflacijata stanuva glaven rizik koj lesno moè da go naru{i tempoto na zakrepnuvawe na makedonskata ekonomija od krizata i poradi toa alarmiraat Vladata navreme da reagira za da gi ublaì cenovnite {okovi {to demnat od stranstvo. Signal deka problemot so inflacijata vleguva vo doma{nata ekonomija se i poslednite statisti~ki podatoci, spored koi godi{nata inflacija vo dekemvri 2010 godina, sporedena so istiot mesec prethodnata godina, dostigna 3%, {to e najviosko nivo vo poslednite godini. Cenite na nekoi osnovni proizvodi na godi{no nivo porasnaa pove}e i od nivoto na umerena inflacija. Masloto za jadewe e poskapo za 35,4%, {e}erot za 10,6%, strujata za 10%, gasot za 16,2%, te~nite goriva za 23%, domuvaweto i stanarinite za 7,5%, transportot za 6,5%. Indeksot

Maj

Apr.

janev@kapital.com.mk

-1,6

-2,4

MASLO 35,4% [E]ER 10,6% STRUJA 10%

2010

GAS 16,2% GORIVA 23% TRANSPORT 6,5%

Inflacijata vo globalni ramki stana problem koj brzo moè da se uveze vo Makedonija. Teoretski, taa moè da bide znak deka ekonomijata po~nuva da raste, no ekonomistite predupreduvaat deka inflacijata stanuva rizik koj lesno moè da go naru{i zazdravuvaweto na makedonskata ekonomija od krizata i poradi toa alarmiraat Vladata navreme da reagira za da gi ublaì cenovnite {okovi {to demnat od stranstvo na ceni na hranata na Svetskata agencija za hrana (FAO) vo dekemvri 2010 godina ja nadmina najgolemata vrednost od 2008 godina, koga imavme izrazen pritisok vrz

cenite, a godi{nata inflacija vo Makedonija dostigna 10,1%. Ekonomistite komentiraat deka porastot na cenite na osnovnite prehranbeni produkti dobiva

zagri`uva~i razmeri. â&#x20AC;&#x153;Vo slu~aj na rapiden rast na cenite na globalno nivo, najdobro e edna ekonomija da se potpre na sopstvenoto proizvod-

stvo, odnosno Vladata da poka`e pogolem interes i da stimulira odgleduvawe kulturi za koi nie, kako zemja, imame

MIROQUB [UKAROV PROFESOR NA UNIVERZITET NA JIE

ZORAN STAVRESKI MINISTER ZA FINANSII "Proekciite na Vladata e deka inflacijata vo 2011 }e se dvi`i od 2% do 3%, pri {to se zemeni predvid zgolemuvanjeto na cenite na hranata i energensite pod vlijanie na dvi`eweto na svetskite pazari. Budno se sledi situacijata na me|unarodniot pazar i dokolku ima potreba, }e se intervenira od stokovite rezervi za da se za~uva makroekonomskata stabilnost".

â&#x20AC;&#x153;Makedonija uvezuva nafta i drugi surovini i poradi toa se o~ekuva godinava da ja uvezeme i inflacijata. Tro{ocite za proizvodstvo }e se zgolemat, a pobaruva~kata nema da raste. Toa sigurno }e vlijae vrz zabavuvawe na ekonomskiot razvoj, bidej}i vo uslovi na zgolemeni ceni, `ivotniot standard na gra|anite dopolnitelno }e bide zagrozen, a siroma{tijata }e raste. Vladata treba da gi sledi ovie dvi`ewa i da reagira soodvetno od stokovite rezervi, osobeno da intervenira na pazarot so nekoi elementarni proizvodi, kako {to se p~enicata, {e}erot, masloto i naftata.â&#x20AC;?

RASTAT TENZIITE VO DAVOS

BANKARITE NE PRIZNAVAAT VINA ZA KRIZATA BORO MIR^ESKI ~era{niot den od ~etiridnevnata liderska sredba vo Davos pomina vo znakot na dr`avnite buxetski deficiti i ulogite na golemite bankarski giganti vo spravuvaweto so fiskalnata kriza koja vladee vo svetot. Nesomneno, poradi stravot od rastot na inflacijata i cenata na hranata, surovinite i proizvodite, koi se "motorot" na site debati vo izminative tri dena, vo Davos, v~era, liderite upatija brojni kritiki. Vicepremierot na Velika Britanija, Nik Kleg, za "Fajnen{al tajms" istakna deka zakanata od

enormnite buxetski kratewa, kako posledica na dràvniot dolg na dràvata, po~naa da imaat i psiholo{ko vlijanie vrz Britancite. Vo Davos toj naglasi deka vladinata koalicija nema da se otkaè od strogata politika za namaluvawe na fiskalniot dolg, koja ja sproveduva britanskata Vlada. Spored nego, padot na ekonomskiot rast na Velika Britanija za 0,5% vo 2010 godina e razo~aruva~ki dokaz za vlasta, no, potencira{e deka restrukturiraweto na javnite finansii e od osobeno zna~ewe za vra}awe na ekonomskiot rast od pretkrizniot period. I britanskiot premier, Dejvid Kameron, o~ekuva Britanija

da "zaglavi" vo u{te pogolemi dràvni dolgovi poradi postrogata fiskalna politika koja }e ja implementira rabotni~kata partija, koja moè da producira i kontraefekt. Ova bi zna~elo povisoki kamati na vra}awe na zaemite na dolg rok. Od druga strana, izvr{niot direktor na bankarskiot gigant Goldman Saks, Geri Kon, gi predupredi prisutnite vo Davos deka implementiraweto postrogi regulativi vo bankarskoto rabotewe moè da predizvika eskalacija na krizata vo odnos na definirawe na ramkite na raboteweto na pomo{nite fondovi i ostanatite finansiskorevizorski entiteti. Vakvite komentari na rakovodst-

voto na Goldman Saks se posledica na zgolemuvaweto na profitite na filijalite {irum svetot. Od bankata objavija deka ovaa godina planiraat da potro{at okolu 9,5 milijardi funti za 360.000 vraboteni, koi gi ima bankata {irum svetot. Na sostanokot vo Davos, Kon gi sovetuva{e bankarskite lideri da prestanat da se fokusiraat na podobruvawe na fiskalnata kriza preku tradicionalnite merki, tuku da gi sogledaat efektite od novite pravila, koi, nesomneno, pozitivno vlijaat na sostojbata vo svetot. "Vo narednite nekolku godini nereguliraniot sektor }e po~ne da se razviva so prebrzo tempo.

Sepak, rizikot e rizik. Moite gri`i se deka ovoj rizik }e predizvika bankarskoto rabotewe da se prenaso~i - od regularno i transparentno bankarstvo vo pomalku regularno i somnitelno bankarstvo", re~e Geri Kon vo negovoto obra}awe do liderite vo Davos. Isto taka, Vikram Pandit, direktor na Sitigrup, gi predupredi liderite vo Davos deka pobliskata sorabotka vo reguliraweto na problemite so koi se soo~uvaat bankite vo svetot }e im pomogne na bankite da izlezat od "senkata" i da prestanat da se ~uvstvuvaat kako glavni vinovnici za krizata koja go zafati svetot. Toj istakna deka i visokiot rizik mo`e da

no.

KAPITAL / 28.01.2011 / PETOK

TOP 10 MEMOARI NA I LIDERI POLITI^KI TRI[E GI PREDUPREDUVA GUVERNERITE vropskata centralna banka (ECB) najavi deka naskoro moè da gi zgolemi kamatnite stapki, iako nekoi evropski zemji ~uvstvuvaat seriozni posledici od dol`ni~kata kriza. Pretsedatelot na ECB, @an-Klod Tri{e, predupredi deka guvernerite na centralnite banki mora vnimatelno da gi sledat inflaciskite pritisoci, bidej}i rastot na cenite na energensite i na hranata lesno moè da se vdomat vo ekonomiite. “Site guverneri na centralni banki, vo uslovi koga cenite na hranata, energijata i surovinite rapidno rastat, mora da bidat mnogu vnimatelni za da ja zadràt cenovnata stabilnost bez posledici vrz doma{nite ceni”, re~e Tri{e. Ekonomistite vo Makedonija komentiraat deka vo slu~aj na uvezena inflacija, monetarnata politika, preku zgolemuvawe

plodno podnebje. Koga bi imale pogolemo doma{no proizvodstvo na ìto i {e}er, vo vakva situacija bi se izolirale od nadvore{en cenoven {ok so kratkotrajna protekcionisti~ka merka. No, koga toa ve}e ne e strate{ki napraveno, kako instant-merki ostanuvaat subvencioniraweto na del od cenata na uvoznoto ìto i {e} erot i intervencija od stokovite rezervi. Dvete merki bi imale implikacii brz buxetot i moè da se napravat, na primer, na smetka na skratuvawe na nekoi neproduktivni buxetski tro{ewa, zatoa {to }e gi za{titat gra|anite od cenovniot {ok barem na kratok rok i nema da predizvikaat socijalen pritisok”, ocenuva Marjan Petreski, profesor na Amerikan kolex. Petreski smeta deka vakvite dvièwa kaj cenite }e se odrazat negativno vrz ekonomskoto zazdravuvawe, bidej}i dopolnitelno }e gi optovarat firmite i }e ja namalat potro{uva~kata na gra|anite, a toa negativno }e se odrazi vrz celata ekonomska aktivnost. No, spored nego, problemot ne e dolgoro~en, bidej}i nedostigot od surovinite na pazarot se pojavuva ovaa godina,

na osnovnata kamata, ne moè da deluva mnogu efikasno vo spre~uvawe na inflaciskite pritisoci. “Koga rastot na cenite vo doma{nata ekonomija e posledica na zgolemuvawe na cenite na surovinite na globalno nivo, monetarnata politika ne moè mnogu da pomogne vo ublaùvawe na cenovnite {okovi. Osnovnata kamata moè, no i ne mora da se zgolemi, bidej}i toa }e zna~i izvlekuvawe na vi{okot likvid-

nost od ekonomijata i povtorno namaluvawe na kreditnata aktivnost. Sepak, Narodnata banka }e proceni dali treba da se zatega monetarnata politika za da se odr`i stabilnosta na cenite ili ne. Zasega, stapkata na inflacija ne se razlikuva dramati~no od proekciite na Vladata, taka {to nema pri~ina za drasti~ni promeni vo toj del”, veli ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi.

@AN-KLOD TRI[E GUVERNER NA EVROPSKATA CENTRALNA BANKA “Site guverneri na centralni banki, vo uslovi koga cenite na hranata, energijata i surovinite rapidno rastat, mora da bidat mnogu vnimatelni za da ja zadr`at cenovnata stabilnost bez posledici vrz doma{nite ceni.”

a dokolku idnata rekolta bide poproduktivna, vakvite cenovni pritisoci }e se eliminiraat. Re~isi site ekonomisti se ednoglasni deka inflacijata }e bide najgolem rizik za ekonomijata vo 2011 godina. I profesorot Miroqub [ukarov sugerira Vladata vnimatelno da ja sledi sostojbata i navreme da reagira za da se izbegne cenoven {ok koj moè da & na{teti na ekonomijata, koja s$ u{te e mnogu ranliva. “Makedonija uvezuva nafta i drugi surovini i poradi toa se o~ekuva godinava da ja uvezeme i inflacijata. Tro{ocite za proizvodstvo }e se zgolemat, a pobaruva~kata nema da raste. Toa sigurno }e vlijae za zabavuvawe na ekonomskiot razvoj, bidej} i vo uslovi na zgolemeni ceni, ìvotniot standard na gra|anite dopolnitelno }e bide zagrozen, a siroma{tijata }e raste. Vladata treba da gi sledi ovie dvièwa i da reagira soodvetno od stokovite rezervi, a osobeno da intervenira na pazarot so nekoi elementarni proizvodi, kako {to se p~enicata, {e}erot, masloto i naftata. Na toj na~in moè da se ublaì cenovniot {ok od stranstvo”, ocenuva

profesorot [ukarov. VLADATA BUDNO JA SLEDI SOSTOJBATA Vladinite pretstavnici priznavaat deka postoi opasnost zemjava da gi uveze visokite ceni, koi postojano rastat na globalnite pazari. Vladata, kako preventivni merki, ve}e odlu~i da ja namali carinata za uvoz na {e}er od 30% na 5%, a go odloì i poskapuvaweto na strujata. Ministerot za finansii, Zoran Stavreski, najavi deka e mo`no na slednata sednica Vladata da ja razgleda idejata da intervenira na pazarot so del od zalihite vo stokovite rezervi. "Proekciite na Vladata e deka inflacijata vo 2011 }e se dviì od 2% do 3%, pri {to se zemeni predvid zgolemuvanjeto na cenite na hranata i energensite pod vlijanie na dvièweto na svetskite pazari. Budno se sledi situacijata na me|unarodniot pazar i dokolku ima potreba, }e se intervenira od stokovite rezervi za da se za~uva makroekonomskata stabilnost", veli za Kapital, ministerot Stavreski.

FATMIR BESIMI MINISTER ZA EKONOMIJA

“Koga rastot na cenite vo doma{nata ekonomija e posledica na zgolemuvaweto na cenite na surovinite na globalno nivo, monetarnata politika ne moè mnogu da pomogne vo ublaùvaweto na cenovnite {okovi. Osnovnata kamata moè, no i ne mora da se zgolemi, bidej}i toa }e zna~i izvlekuvawe na vi{okot likvidnost od ekonomijata i povtorno namaluvawe na kreditnata aktivnost. Sepak, Narodnata banka }e proceni dali treba da se zatega monetarnata politika za da se odrì stabilnosta na cenite ili ne. Zasega, stapkata na inflacija ne se razlikuva dramati~no od proekciite na Vladata, taka {to nema pri~ina za drasti~ni promeni vo toj del.”

Na v~era{nite sredbi vo Davos, Goldman Saks im drè{e "lekcii" na drugite banki, a XP Morgan luto vozvrati na udarot proizvede visoki profiti. Soodvetnoto finansisko trguvawe moè da ja podobri sostojbata na smetkata na bankata i kompleksnosta na proizvodite i uslugite koi taa gi nudi, istakna Pandit. So ovie tvrdewa bankarskite lideri ja po~naa i "prepirkata" me|u niv. Na tvrdeweto na Kon mu se sprotivstavi pretsedatelot na odborot na Standard ~arterd, Peter Sands. "Ne mi e jasno kako moè liderite koi bile na ~elo na bankata pred po~etokot na krizata, koi realno ne uspeaja da ja preìveat, denes se "drznuvaat" da predloàt novi re{enija i merki za izlez od nea. Debatata za bankarskite

regulatorni merki denes e isto kako da debatirame kako podobro da gi vrzeme pojasite vo avionot pred da poletame. Ako postoi problem, avionot sekako }e se urne. Vo takov slu~aj, nikoj nema da te pra{a dali si go zavrzal pojasot pravilno, tuku site }e se zapra{aat dali pravilno funkcioniral bezbednosniot sistem za aviosoobra}aj", revoltirano izjavi Sands. Isto taka, "zbesnat" od brojnite kritiki koi bea upateni kon bankarskiot sektor, Xejmi Dimon, direktor na XP Morgan, pobara liderite da prestanat da im ja namaluvaat ulogata i integritetot na bankite, i istakna deka nitu

dr`avite, nitu bankite, kako posebni institucii, ne bi mo`ele da funkcioniraat. Spored nego, liderite ja iskoristile kriznata sostojba na bankite za da gi skrijat svoite nesoodvetni ~ekori koi gi sprovele vo tekot na nivnoto upravuvawe so javnite finansii. "Zgrozen sum i od brojnite svetski mediumi koi postojano objavuvaa pristrasni i nekorektni vesti vo odnos na glavnite vinovnici za svetskata finansiska kriza. Retko koi mediumi transparentno gi prenesuvaa informaciite za anti kriznite merki koi bankite postojano gi voveduvaa", istakna direktorot na XP Morgan.

BARAK OBAMA: "SONI[TATA NA MOJOT TATKO"

pretsedatel go napi{a ne Amerikanskiot goviot politi~ki memoar vo 1995 godina, koga be{e na ~elo na odborot na studentskiot vesnik Harvard Law Review. oni{tata na mojot tatko e naslovot na knigata so memoari koja amerikanskiot pretsedatel Barak Obama ja napi{a vo 1995 godina. Taa ne e klasi~en politi~ki memoar. "Sekoj ma` ìvee vo senkata na svojot tatko. Kolku e tatkoto pooddale~en od sinot, tolku i senkata e pogolema". So ovie zborovi Obama ja opi{uva negovata ìvotna konfrontacija so tatko mu. "ûvstvoto deka pripa|a{ na dva sveta, a vo isto vreme da ne pripa|a{ nikade" e fenomenot, odnosno glavnoto moto koe amerikanskiot lider se obiduva da go "protkae" niz re~enicite vo memoarot. Iako "Soni{tata na mojot tatko" e napi{an pred pove}e od 10 godini, pred Obama da stane najaktuelnata politi~ka figura vo SAD, vo 2006 godina be{e reobjaven. Obama po~na da go pi{uva memoarot koga stana prviot afroamerikanski pretsedatel na studentskiot vesnik Harvard Law Review pred 15 godini. Glaven akcent stava na narativniot opis na negovata li~nost i na toa kako od slabo dete, so sme{no ime, }e uspee da se razvie vo glavna svetska politi~ka figura. Mnogumina literaturni kriti~ari smetaat deka "Soni{tata na mojot tatko" be{e osnova za li~niot uspeh na dene{niot najmo}en faktor vo kreiraweto na svetskata politika. Vo 2008 godina, vo intervju za "Wujork tajms", Obama se obide da & objasni na amerikanskata javnost deka vo periodot koga ja pi{uval knigata, politi~kata kariera bila posledniot prioritet. Sepak, ne ja otfrlil mo`nosta del od amerikanskata glasa~ka masa da stane negov privrzanik, tokmu poradi trogatelnata prikazna koja pretsedatelot ja opi{uva vo "Soni{tata na mojot tatko". "Toj {to ja pro~ital mojata kniga se ~uvstvuva kako da me poznava celiot ìvot", izjavil pretsedatelot za "Wujork tajms". Obama e sin od majka Amerikanka i tatko Keniec, koi se ven~ale za vreme na nivnoto studirawe vo Havai. Vo negovata kniga se opi{uva kako miks od karakterite na ìtelite na Havai, Indonezija, Afrika i îkago. Obama objasnuva deka e roden vo multikulturna sredina, koja se zasnova na op{testveni i rasni razliki, vo koja bil primoran da ìvee ekstremno teòk ìvot. Poradi razdeluvawe na negovite roditeli, Obama se vra}a vo Kenija. Slikata koja ja imal za tatko mu bila sozdadena od sekojdnevnite prikazni na majka mu, a Kenija mu bila opi{uvana kako prekrasna mala dràva. "Soni{tata na mojot tatko" detalno go opi{uva na~inot na koj radosta za afrikanskiot mit i folklornata tradicija i obi~ai na tatkovinata na tatkoto na Obama stanuva surova realnost. Detalno gi opi{uva i site neprospieni no}i kako posledica na lo{ite naviki na svojot tatko, koj bil alkoholi~ar, aroganten, strog i fizi~ki nasilen. "Uspeav da sfatam kako, duri i vo negovo otsustvo, lo{ata slika za tatko mi be{e dopolnitelen

motiv za mene da uspeam da ja nadìveam slikata za negovata nadmenost i da go prebrodam razo~aruvaweto", pi{uva Obama vo svojot memoar. Golem broj kriti~ari, eksperti i profesori ja komentiraa sodrìnata na memoarot. Iako site imaa razli~ni stavovi, vo edno bea soglasni: "Ne e va`no kako uspeal da najde du{even mir, va`no e deka Obama uspea da izleze od senkata na negoviot tatko". Amerikanskiot pretsedatel vo svojata kniga istaknuva deka cel ìvot }e gi pameti zborovite na negoviot tatko... "Ti si Obama. Ti si najdobar". Nitu amerikanskiot vesnik "Wujork tajms" ne & ostana dolèn na amerikanskata javnost da go prezentira svojot stav vo odnos na pretsedatelskoto delo. Kako mlad i neiskusen avtor, Barak Obama uspe{no ja "smesti" na hartija kompleksnosta na negoviot makotrpen ìvot. Se obide da objasni {to zna~i da poteknuva{ od siroma{no semejstvo, da bide{ odgledan samo od eden roditel, a, istovremeno, tvojata li~nost da bide sozdadena od nekolku razli~ni kulturi, od nekolku razli~ni nacii, se veli vo osvrtot vrz "Soni{tata na mojot tatko", od dnevniot vesnik "Wujork tajms". No, dali amerikanskata javnost uspea da izvle~e nekakva pouka od memoarot? Dali lu|eto koi poteknuvaat od roditeli od razli~ni nacii i dràvi se prinudeni da ja izberat pripadnosta kon obi~aite i tradicijata na edniot roditel? Dali e nevozmo`no istovremeno da bide{ i belec i Afroamerikanec, da poteknuva{ od "staroto vreme", a da ìvee{ vo "noviot svet"? Dokolku ova e lekcijata koja dene{niot najmo}en lider saka{e da ja predade na svetot, toga{ toj nesvesno se obide da & kontrira na amerikanskata ideologija, nacija i dràva. Amerikancite se gorda nacija, edinstveno poradi toa {to poteknuvaat od nekolku razli~ni kulturi, ìveat spored razli~ni obi~ai, a po~ituvaat mnogubrojni tradicii. "Amerika sekoga{ }e bide del od "stariot svet", a }e pripa|a na "noviot svet", Amerikancite sekoga{ }e go ìveat ìvotot eden del kako vo son, a eden del kako vo realnost". So ovie zborovi "Wujork tajms" go zavr{i svojot osvrt za deloto "Soni{tata na mojot tatko". prodolùva

Komentari / Analizi

KAPITAL / 28.01.2011 / PETOK

TRI PREPORAKI ZA NOVA NADE@ ZA EKONOMIJATA

[to

mo`e da napravi na{ata ekonomska politika za pobrzo da se vratime na posakuvanite stapki na rast od 5%-6%? Iako prostorot za takvo dejstvuvawe e ograni~en, imaj}i ja predvid trgovskata zavisnost na Makedonija, no i postavuvaweto na ekonomskata politika vo prethodniot period, sepak, }e se obidam da dadam tri mislewa za toa kako da izlezeme na vistinskiot pat.

overbata poleka se vra}a na finansiskite pazari vo Evropa. Rastot na bruto-doma{niot proizvod na Germanija, koja{to kupuva okolu edna pettina od na{iot izvoz, vo godinata {to zavr{i se o~ekuva da bide pogolem od o~ekuvaniot - okolu 3,7%. No, mnogumina vo Evropa se fatija na “jadicata” i sega o~ekuvaat germanskata ekonomija da go povle~e ostatokot od Evropa {to e izvoznozavisen od nea (zna~i i Makedonija) – a so toa celiot globalen voz - od rovot vo koj{to neodamna potona. Ova potsetuva na edna prikazna na baronot Minhauzen vo koja toj, navodno, uspeal da pobegne od mo~uri{teto vle~ej}i se nadvor so svojata sopstvena kosa! Sekako deka ova bila edna od negovite izmisleni prikazni. Sega, proekciite za rastot na Germanija za godinava se mnogu poumereni, pa se o~ekuva taa da raste so okolu 2,2%. Paralelno na ova, rastot vo evrozonata se o~ekuva da bide u{te poumeren, 1,5%. Sepak, iako vo momentov e vo takanare~ena “faza na odr`uvawe”, takviot rast e so zna~itelno podobreni izgledi i na po{iroka proizvodstvena osnova. Sepak, i toj i rastot na Germanija vo 2011 godina se proektiraat pod svetskiot prosek. Dopolnitelno, fiskalnite stimulansi }e gi snema,

popolnuvaweto na zalihite }e zabavi. Moè li e voop{to da se nadevame na zna~itelno zabrzuvawe na nadvore{nata pobaruva~ka i, ottuka, na makedonskiot izvoz? Verojatno nema mnogu argumenti za poddr{ka na vakvata teza. Toga{, {to moè da napravi na{ata ekonomska politika za pobrzo da se vratime na posakuvanite stapki na rast od 5%-6%? Iako prostorot za takvo dejstvuvawe e ograni~en, imaj}i ja predvid trgovskata zavisnost na Makedonija, no i postavuvaweto na ekonomskata politika vo prethodniot period, sepak, }e se obidam da dadam tri mislewa za toa kako da izlezeme na vistinskiot pat. Fokusirawe na dolg rok. Vo edna prigoda, glavniot ekon omis t na porane{niot pretsedatel na SAD, Ximi Karter, predloìl ednostaven test za nositelite na ekonomskite politiki. Toj im rekol na dvete prazni poliwa vo slednata re~enica da gi rasporedat zborovite "kratok rok" i "dolg rok": "Griète se za _______, a _______ }e se pogriì sam za sebe.” Pove}eto nositeli na ekonomskata politika na na{ite prostori pove}e se griàt, za nesre}a, za kratkiot rok. Ne treba mnogu ubeduvawe za toa: na po~etokot na sekoja godina se proektira zna~itelno nivo na dràvni inves-

ticii, no, do krajot na godinata ili nivnata realizacija potfrluva ili tie se prvi na udar pri sekoj nadolen rebalans na buxetot. rtvuvaweto na ovaa dolgoro~na komponenta na dràvnite finansii, sekako, e vo koris t na kratkoro~nata komponenta. Zatoa, sega e vreme da se fokusirame na dolgoro~niot fiskalen problem. Posledniot podatok za javniot dolg na Makedonija e 34,2% od BDP, so najava za negovo zgolemuvawe vo godinite {to doa|aat. Ova ne e odr`livo, osven ako sredstvata ne se iskoristat vo proekti so jasna srednoro~na korisnost za ekonomijata, {to vklu~uva patna, èlezni~ka, energetska, zdravstvena i informati~ka infrastruktura. Ako dràvata kredibilno mu pristapi na ova pra{awe, toga{ }e ja zajakne doverbata na nacijata vo ekonomskite politiki i }e producira i kratkoro~ni pozitivni efekti! Ponuda i pobaruva~ka. Edna poznata kniga na Xon Raul, "Teorija na pravdata”, govori deka glavna cel na javnata politika treba da bide prenesuvaweto na sredstvata kon tie {to se na dnoto na ekonomskata hierarhija. Vo dene{niot makedonski kontekst toa bi gi vklu~ilo tutunarite, lozarite i voop{to site nad 30% gra|ani {to ìveat pod linijata na siroma{tijata. No, ne smee ulogata na vladata da se

dadena struktura, da se obideme da go zgolemime ekonomskiot kola~ na toj na~in {to }e sozdademe pogolemi mo`n os ti za site. Pogolemite mo`nosti }e ja namalat razlikata me|u bogatite i siroma{nite vo Makedonija i }e pridonesat za artikulirawe na t.n. sredna klasa. Eden primer e sistemot na obrazovanie. Dvajca poznati ekonomisti od Harvard, Goldin i Kac, govorat deka vakvata razlika vo dohodot e posledica na sistemot na obrazovanie koj{to ne proizveduva dovolno ve{tini kaj rabotnata sila. Denes, vo Makedonija nikoj ne bi se slo`il deka vedna{ po napu{taweto na studentskite klupi studentot e podgotven da “sedne” na rabotno mesto i ve}e da poseduva 90% od prakti~nite ve{tini {to mu se neophodni. Naprotiv, toj mora da pomine niz skap i ~esto dolg proces na trening na rabotnoto mesto. Da ne zaboravime, poslednoto e tro{ok za rabotodavecot ili, vo ekonomskiot `argon, pre~ka na pazarot na trud. Reformite vo obrazovanieto, spored ova, se prioritet broj eden. No, reformata mora da po~ne so gradewe kvalitetni u~iteli, a ne gradewe {to pove}e zgradi! Vtor primer e sistemot na javno zdravstvo. Mnogu e o~igledno kako zdravstveniot sistem vo Makedonija ja sozdava i prodlabo~uva

pretvori vo nekakvo fiksirawe na raspredelbata na dohodot, za da postigne nekoja utopisti~ka forma na pravda. Naprotiv, vo slobodno op{testvo lu|eto treba da dobijat pari ako ne{to proizveduvaat (zna~i, sozdavaat ponuda) {to nekoj drug saka da go kupi (zna~i, postoi pobaruva~ka). Ova balansirawe e ostvarlivo samo na dolg rok: namesto marketin{ki kampawi za da se privle~at stranskite investitori, dolgoro~niot fiskalen stimulans mo`e da dojde i vo forma za stimulirawe na doma{nata dodadena vrednost, t.e. vrednosta {to ja proizveduvaat doma{nite pretprijatija so doma{no proizvedeni inputi. Zo{to da uvezuvame {e}er od Kina, na primer? Ako so fiskalni povlastici se stimuliraat pretprijatijata da kupuvaat {e}er {to e proizveden doma, toga{ }e se zgolemi pobaruva~kata za {e}er (zna~i, indirektno }e se stimulira zemjodelstvoto), }e se podigne {e}ernata industrija (za {to ne treba mnogu, bidej}i fabrikata vo Bitola postoi) i }e se namali uvozot na {e}er (zna~i, }e se namali nadvore{nata ranlivost na ekonomijata). Multipliciran efekt – podobro, zdravje! Pottiknuvawe na mo`nostite. Namesto da se obiduvame da go podelime ekon omskiot kola~ po nekoja prethodno za-

MARJAN PETRESKI, ekonomski istra`uva~ i dobitnik na nagradata Olga Radzynerr na avstriskata avstri avs r skata Cen C Centralna tra r lna banka

razlikata me|u bogatite i siroma{nite. Sistemot na javno zdravstvo, {to e edinstveno dostapen za mnozinstvoto gra|ani, postojano se degradira. Ednakvite mo`nosti vklu~uvaat dostapnost na kvalitetna usluga za site. A reformata, kako i taa kaj obrazovanieto, mora da po~ne so gradewe kvalitetni zdravstveni rabotnici i investicii vo soodvetna zdravstvena o prema.Tret, n o ne i najmalku vaèn, primer e pribliùvaweto kon evropskite vrednosti. Poslednoto podrazbira ohrabruvawe otvorenost, vizionerstvo, demokratski vrednosti, op{testvena odgovornost, pretpriema~ki duh i taka natamu. Takvata politika treba da bide dneven prioritet vo raboteweto na sekoe ministerstvo, dràvna firma, slu`benik. Sekako, }e postojat i pove}e i sprotivstaveni mislewa od ovie. Ovie bea dolgoro~nite. I site tri nudat mo`nosti. I site tri balansiraat me|u “ponudata” i “pobaruva~kata”. A s$ so cel makedonskata ekonomija {to pobrzo da se pribliì kon svoeto “ramnote`no” nivo i kone~no da zapliva vo pomirni ekonomski vodi!

18 FEVRUARI SPECIJALEN PRILOG

TRANSPORT I LOGISTIKA INKOTERMS – NOVITE PRAVILA ZA TRGUVAWE STAPIJA NA SILA KAKVI SE PROMENI ]E PREDIZVIKAAT VO RABOTEWETO NA PREVOZNICITE I [PEDITERITE? [TO ZNAÂT NOVITE MEMORISKI KARTI^KI ZA PREVOZNICITE? ANALIZA NA AKTUELNITE SOSTOJBI VO TRANAPORTOT I OÊKUVAWA ZA 2011 GODINA RASTE POBARUVA^KATA ZA LOGISTI^KI USLUGI VO REGIONOT! ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ]E ÎTATE VO SPECIJALNIOT PRILOG TRANSPORT I LOGISTIKA KOJ ]E IZLEZE NA 18. FEVRUARI 2011 VO KAPITAL.

Balkan / Biznis / Politika

KAPITAL / 28.01.2011 / PETOK

Vo intervju za Radio Slobodna Evropa, renomiraniot novinar Goran Mili} zboruva za novoto rabotno mesto, direktor na programata na balkanskata Al Xezira i za toa {to }e im ponudi ovaa televizija na gleda~ite od porane{na Jugoslavija

GORAN MILI] DIREKTOR NA AL XEZIRA BALKAN

NE DEKA SUM UMISLEN, AMA MO@EME DA BIDEME NAJDOBRI! na balkanskata Al Xezira r }e bide poinakva i moderna i deka }e bidat iskoristeni site mo`nosti za televizisko povrzuvawe na zemjite od regionot. “Nema da ima balans kakov {to mora{e da postoi vo Jutel, tuku prednost }e imaat informaciite i aktuelnite slu~uvawa”, veli Mili}. Iako za toa se zboruva so meseci, kone~no objavivte deka }e bidete direktor na programata na balkanskata Al Xezira. Kolkav e predizvikot za nekoj koj celiot

enomiraniot novinar Goran Mili}, vo regionot poznat kako prviot ~ovek na nekoga{en Jutel, vo ekskluzivno intervju za Radio Slobodna Evropa (RSE) zboruva za novoto rabotno mesto, direktor na programata na balkanskata Al Xezira. Mestoto mu e ponudeno u{te vo noemvri minatata godina, no za toa ne zboruval zatoa {to do pred nekolku dena be{e vraboten vo Hrvatskata radiotelevizija (HRT). Mili} za RSE veli deka programata

raboten vek go pominal na televizija da raboti za edna od najgolemite TV-kompanii vo svetot? Golem. Bi rekol deka toa e najvisokata funkcija {to ja dobil nekoj od ovie prostori vo me|unarodniot televiziski svet. Ne se raboti samo za funkcijata, tuku za toa deka rabotata e so dvoen predizvik. Od edna strana se pokriva regionot, zna~i {est, sedum, osum zemji {to razbiraat hrvatski, srpski, bosanski, crnogorski. Od druga strana, bidej}i Al Xezira ima u{te O

pre~i? Mene }e mi pomogne. A sega ako nekoj po~ne da napa|a deka toa e Jutel, slu{ajte, Jutel nekoi go sakaa, nekoi ne. Toa ti e ista rabota. Toa be{e edno neobjektivno vreme, vreme koga se puka i koga nitu edna vest ne e vistinita i nitu edna emocija ne e vistinska. Ima{e gledanost vo prosek od 26%, {to denes nema nitu eden dnevnik vo nitu edna republika. Dali po~navte da go podgotvuvate konceptot na programata, zatoa {to ve}e ste vo penzija koga stanuva zbor za anga`manot na HTV? Ve}e ja podgotviv. Ne e te{ko da se napravi {ema. Problemot sekoga{ e toa {to }e razrabotite igra, taktika, s$ }e predvidite vo fudbalot i potoa doa|a Mesi i vi dava tri gola. Ima raboti koi se nepredvidlivi i zavisat od ìvi lu|e. Najva`no e da se najdat tie 150 lu|e, da se najde sekoj da odgovara na sekoe mesto, a ne da se {ablonizira, zatoa {to toga{ toa e dosadna televizija. Ovde nitu jas nema da znam kako }e se odviva denot. Moèbi eden mesec }e ima pove}e vesti od Srbija, tri meseci od BiH, dva od Hrvatska, ne znam {to }e se slu~uva. Al Xezira na angliski dobi svetska nagrada za najdobar servis za vesti, no jas ja gledav, i ne deka sum umislen, ama mislam deka moème podobro. Moème

i arapski, turski, angliski i sedum-osum sportski kanali, toa e mo`nost slu~uvawata i prikaznite od regionot da se prenesat vo svetskiot prostor. Al Xezira ima 50-60 milioni gleda~i. [to novo }e ponudi Al Xezira vo odnos na televiziite vo regionot, koga stanuva zbor, pred s$, za informativnata programa? [to se odnesuva do vestite, }e bidat mnogu sli~ni, so toa {to, sekako, }e ima vesti od site zemji vo regionov. Ovde minutaàta voop{to nema da ja merime, nema kako vo Jutel da meram, da brojam jazici, da pravam balans, dali ovoj ili onij se navredil ili ne... Zna~i, ova e mo`nost da se plasiraat temi {to site gi dopiraat, kako, da re~eme, trgovija so lu|e, droga ili nekoi drugi solucii {to se interesni, zatoa {to site se nao|ame vo ovoj postkomunisti~ki period kogaa sekoj se ssnao|a. erio ko ao|a Nie nemame recept kako se podiga ekonomijata, kako se razviva demokratijata. Sekoj primer koj izgleda pozitiven moè da bide od interes za nekoja druga dràva. Go spomenavte Jutel. Al Xezira Balkan }e bide smestena vo Saraevo, isto kako i nekoga{en Jutel, kade {to bevte prv ~ovek. Kolku toa iskustvo }e vi pomogne vo rabotata vo Al Xezira, a kolku eventualno }e vi K

podobro zatoa {to imame pove}e mo`nosti. Mislite deka vo regionot ima pove}e interesni temi i deka }e najdete 150 kvalitetni novinari od regionot? Tie 150 lu|e ne se samo novinari, toa se site. Samo {to, sekako, }e nemame administracija. Seta administracija }e bide nadvore{na firma. êsto mi se javuvaat lu|e i baraat rabota. Da, jas definitivno imam uloga vo primaweto na lu|eto, no velam deka zasega mi treba reporter koj moè 40 sekundi vo ìvo da se javuva vo vestite i dva ~asa podocna da go zavr{i svojot prilog vo traewe do dve minuti, so tonska izjava na glavnite protagonisti, so snimka od nastanot itn.. Ete, ako go znaete toa, imate golemi {ansi da bidete primeni - da izgledate uverlivo, na svojot maj~in jazik da zboruvate besprekorno i da ne ste oboeni, da nemate istorija na politi~ka pripadnost. Takvi mora da ima, no gi ima mnogu malku. Mene glavno mi se javuvaat lu|e vo smisla “Ne{to bi rabotel tamu, ti znae{ kolku iskustvo imam...”. Znam, no taa rabota ve}e ja rabotam jas. Jas sum edinstven. Sovetnici, razni konsultanti, nabquduva~i, istraùva~i itn., za toa ima mnogu, mnogu malku, da ne kaàm nema mesto. No, za proizveduva~i ima kolku sakate. O

PRETHODNA NAJAVA za objavuvawe na tret Javen povik za dostavuvawe na barawa za koristewe na sredstva od pettata komponenta na Instrumentot za pretpristapna pomo{ za ruralen razvoj na Evropskata Unija (IPARD Programata 2007-2013) Vladata na Republika Makedonija i Agencijata za finansiska poddr{ka vo zemjodelstvoto i ruralniot razvoj gi izvestuvaat site zainteresirani pravni i fizi~ki lica deka vo vtorata polovina na fevruari 2011 godina }e se objavi Tret Javen povik za dostavuvawe na barawa za koristewe na finansiski sredstva od pettata komponenta na Instrumentot za pretpristapna pomo{ za ruralen razvoj na Evropskata Unija (IPARD Programa za periodot 2007-2013 godina “Slu`ben vesnik na Republika Makedonija” broj 83/2009 od 03.07.2009 godina). Celta na IPARD Programata 2007-2013 e preku soodvetni merki za poddr{ka na zemjodelstvoto i ruralniot razvoj da se podobri konkurentnosta na zemjodelskoto proizvodstvo i zemjodelsko-prehrambeniot sektor, preku nivno usoglasuvawe so standardite na Evropskata unija i postignuvawe na odr`liva ìvotna sredina i socio-ekonomski razvoj na ruralnite sredini preku pottiknuvawe na ekonomskata aktivnost i zgolemuvawe na mo`nostite za vrabotuvawe. Finansiskite sredstva od IPARD Programata 2007-2013 vo vrska so sproveduvawe na Tretiot Javen povik od fevruari 2011 godina se nameneti za slednite merki: Merka 101 - Investicii na zemjodelskite stopanstva so cel nivno prestruktuirawe i nadgradba za postignuvawe na standardite na Evropskata Unija, Merka 103 - Investicii za prerabotka i marketing na zemjodelskite i ribni proizvodi so nivno prestruktuirawe i nadgradba za dostignuvawe standardite na Evropskata Unija, i Merka 302 - Diverzifikacija i razvoj na ruralnite ekonomski aktivnosti. Planiranite finansiski sredstva za sproveduvawe na tretiot Javen povik iznesuvaat vkupno 20.720.000,00 EUR od koi 75% se pridonesi od EU i 25% se pridonesi od Buxetot na Republika Makedonija, koi }e bidat presmetani vo denarska protivvrednost so vaè~ki kurs za mesec fevruari 2011 godina. Pravilata za koristewe na finansiskite sredstva od IPARD Programata 2007-2013 nalagaat prethodno sklu~uvawe na dogovor na potencijalnite korisnici so Agencijata za finansiska poddr{ka vo zemjodelstvoto i ruralniot razvoj i realizacija na odobrenata investicija soglasno prethodno dogovorenite uslovi. Kontrolata na lice mesto i sproveduvaweto na nadzorot nad dogovorot izvr{uvaat ovlasteni lica od Agencijata za finansiska poddr{ka vo zemjodelstvoto i ruralniot razvoj i relevantni institucii od Republika Makedonija za upravuvawe, sproveduvawe i kontrola na IPARD i Evropska Unija. Na~inot i postapkata za koristewe na finansiska poddr{ka od IPARD Programata 2007-2013 se propi{ani vo Uredbata za na~inot i postapkata za koristewe na finansiska poddr{ka za merki za ruralen razvoj finansirani od pettata komponenta na Instrumentot za pretpristapna pomo{ za ruralen razvoj na Evropskata Unija (“Slu`ben vesnik na Republika Makedonija” broj 112/2009 od 09.09.2009 godina). Oglasot }e trae 45 dena od denot na objavuvawe na Javniot povik vo dnevnite vesnici. NAPOMENA: Potrebnata dokumentacija za podgotovka i podnesuvawe na barawa, vklu~itelno i Upatstvata za korisnicite na sredstva od IPARD Programata 2007-2013 }e bidat aùrirani i objaveni na veb stranata na Agencijata vo periodot do objavuvawe na Javniot povik. Podetalni informacii vo vrska so tipovite na investicii, kriteriumite za dobivawe na finansiska poddr{ka, visinata na poddr{kata po merki zaintresiranite moàt da gi dobijat vo AGENCIJA ZA FINANSISKA PODDR[KA VO ZEMJODELSTVOTO I RURALNIOT RAZVOJ

MINISTERSTVO ZA ZEMJODELSTVO, [UMARSTVO I VODOSTOPANSTVO

Telefon: 02 3097-460 Faks: 02 3097-454 e-mail adresa: ipardpa.info@ipardpa.gov.mk www.ipardpa.gov.mk

Telo za upravuvawe so IPARD Telefon: 02 3109-809 Faks: 02 3110-887 e-mail adresa: info@ipard.gov.mk www.ipard.gov.mk

Agencija za pottiknuvawe na razvoj vo zemjodelstvoto Telefon: 047 228-330 / 047 228-370 www.agencija.gov.mk SEKOJ RABOTEN DEN OD 8:30 DO 16:30 ^ASOT Informacii za izgotvuvawe i dostavuvawe na barawa, kako i prakti~ni soveti za aplicirawe, zainteresiranite zemjodelski proizvoditeli mo`at da dobijat vo regionalnite centri na Agencijata za pottiknuvawe na razvoj vo zemjodelstvoto. (Kontakt lista na regionalni centri i nadle`ni lica e objavena na veb stranite na nadle`nite institucii.)

KAPITAL / 28.01.2011 / PETOK

Balkan / Biznis / Politika

SE OTVORAAT NOVI AVIOLINII

BALKANSKITE AVIOPREVOZNICI JA OSVOJUVAAT EVROPA I AMERIKA

Srbija po 19-godi{na pauza povtorno uspea da vospostavi direktni letovi za SAD i Kanada. Montenegro erlajns }e vospostavi linii za Brisel i Milano, a turskata kompanija Anadoluxet vospostavi direktni letovi za London VESNA KOSTOVSKA

RIEKA ]E SE REKLAMIRA NA INTERNET-STRANICATA NA RAJANER

v.kostovska@kapital.com.mk

alkanot intenzivno se povrzuva so svetot preku novi direktni aviolinii. Srbija po 19-godi{na pauza od ovaa godina povtorno uspea da vospostavi direktni letovi za Amerika. Vozduhoplovnite vlasti na SAD utvrdija deka Hrvatska gi zadovoluva me|unarodnite bezbednosni standardi vo vozdu{niot soobrakjaj i & dodelaija kategorija eden so {to hrvatskite i amerikanskiote avioprevoznici }e moàt da vospostavat letovi me|u dvete dràvi. Montenegro erlajns }e vospostavi linii za Brisel i Milano, hrvatskata nacionalna kompanija Kroacija erlajns voveduva ~etiri novi linii, a turskata kompanija Anadoluxet po~na so direktni letovi za London. Amerikanskata aviokompanija Rajan interne{nal ervejs od 3 juni do 29 oktomvri }e soobra}a na linijata Belgradîkago i Belgrad –Toronto. Direktoratot za civilno vozduhoplovstvo na Srbija izdade dozvola na ovaa kompanija za letovi koi po 19-godi{na pauza vospostavi direktna aviovrska me|u Srbija i Severna Amerika. Letalata na Rajan dva pati nedelno }e poletuvaat od aerodromot Nikola Tesla. Po barawe na

Gradot Rieka, za da go pottikne prometot na patnici na svojot aerodrom, go prifati predlogot, vo sorabotka so Hrvatskata turisti~ka zaednica, da go kofinansira reklamiraweto vo promotivni kampawi. Rieka }e plati 50.000 evra za da se reklamira na internetstranicata na niskobuxetskiot avioprevoznik Rajaner, za ovaa kompanija da vospostavi letovi od ostrovot Krk do London i Stokholm.

Amerikancite, redosledot na planiranite letovi e îkago-Belgrad, Belgrad– Toronto, Toronto-Belgrad i Belgrad-îkago. Aviosoobra}ajot kon amerikanskiot kontinent ne funkcionira{e od 1992 godina. Vo dva navrati srpski Jat se obide da ja obnovi linijata (2004 i 2006 godina), no obidite bea bezuspe{ni bidej}i amerikanskata vozduhoplovna vlast Srbija ja stava vo kategorijata dva, a neophodna be{e prva kategorija. Spored procenkite, prevoznikot koj }e soobra}a me|u Srbija, SAD i Kanada, godi{no bi moèl da preveze minimum 100.000 patnici. Isto taka, srpskata vozduhoplovna vlast na hrvatskata nacionalna aviokompanija Kroacija erlajns & dade dozvola za

letawe na linijata BelgradDubrovnik. Vo tekot na letnata sezona Kroacija erlajns }e soobra}a od srpskite aerodromi dva pati nedelno (vo ponedelnik i sreda). Dozvola za letawe vo letnata sezona dobi i italijanskata aviokompanija Igls erlajns, koja dva pati nedelno }e leta na linija Belgrad–Forli. NOVI BALKANSKI KONEKCII Hrvatskata nacionalna kompanija Kroacija erlajns voveduva ~etiri novi linii. Vo mart Kroacija erlajns }e poletuva od Zagreb za Istanbul tri pati nedelno. Hrvatskiot avioprevoznik }e leta od Zadar za Minhen dva pati nedelno, dodeka germanskata Lufthanza na istata linija }e leta tri pati vo nedelata, {to e vo

soglasnost so dogovorot za zaedni~ka sorabotka me|u dvata avioprevoznici. Pokraj ovie dve linii, Kroacija erlajns }e gi povrze London i Man~ester so Pula preku ~arter-letovi. Kroacija erlajns prethodno najavi letovi od Rieka za London, kako i otvorawe na linija od Zagreb preku Dubrovnik za Atina, od Dubrovnik za Venecija i od Split za Hamburg. Turskiot avioprevoznik Anadoluxet po~na so direktni letovi me|u ankarski Esenboxa i londonskiot aerodrom Stansted. Uslugata po~nuva od denes i }e bide sekoja sreda, petok i nedela. Anadoluxet isto taka ima direktni letovi od Ankara do Amsterdam, Brisel, Dizeldorf, Frankfurt, severen Kipar, Kopenhagen, Moskva, Stokholm, Damask, Teheran i Viena, kako

dodatok na 36-te destinacii za promena na let. Crnogorskata Vlada na avioprevoznikot Montenegro erlajns mu odobri otvorawe na novi linii i dade garancii za kredit od 9,6 milioni evra potrebni za ovaa kompanija. Otvoraweto novi linii }e ovozmoì podobra povrzanost so glavnite evropski gradovi. Crnogorskiot minister za soobra}aj, Andrija Lompar, izjavi deka ovaa rabota }e ~ini 4,6 milioni evra, dodeka ~etiri milioni evra }e se potro{at za nabavka na nov "embraer 195". “Letovite za London }e se zgolemat od dva na tri pati nedelno, letovi za Frankfurt }e ima sekoj den, a }e se otvorat letovi za Milano i Brisel tri pati nedelno”, izjavi Lompar. SLOVENCITE ]E GO TU@AT JAT Poradi odloùvawe na po~etokot na letovite od Portoro` do Rim, Turisti~koto zdruènie

Portoro` (TUP) }e ja tuì srpskata aviokompanija Jat, potvrdi direktorot na organizacijata, Jadran Furlani~. Furlani~ e nezadovolen bidej}i od generalniot direktor na Jat ervejs, Vladimir Ogwenovi}, primil poraka deka i pokraj dovolniot broj patnici, povtorno }e go odloì po~etokot na letovite na utvrdenata linija Portoro`-Rim. Novata linija BelgradPortoro` se vospostavi lani. Trae{e od april do septemvri. Toga{ se dogovori prodolùvawe na liniite od Belgrad preku Portoro` do Rim. Rakovodstvoto na TUP protestira{e protiv odloùvaweto na prviot let na Jat u{te pred eden mesec. TUP bara od JAT vedna{ da vospostavat avionska linija BelgradRim preku Portoro`, koja pred nekolku meseci se najavuva{e kako golem biznis-uspeh na slovene~kata turisti~ka agencija i srpskiot avioprevoznik.

Svet / Biznis / Politika

FRANCIJA ]E INVESTIRA 10 MILIJARDI EVRA VO VETERNICI rancuskiot pretsedatel, Nikola Sarkozi, izjavi deka Francija o~ekuva ponudi od investitorite za dogovor za izgradba na prvata veternica za {iroka potro{uva~ka, vreden okolu 10 milijardi evra. "Celta e da sozdademe nacionalen sektor koj }e proizveduva delovi za veternicite na more, kako i proizvodi nameneti za izvoz", istakna francuskiot

pretsedatel. So ova }e se otvorat okolu 10 iljadi novi rabotni pozicii vo sektorot koj maksimalno }e ja koristi ja~inata na vetrot, re~e Sarkozi. Francuskata Vlada planira da go objavi konkursot vo vtoroto trimese~je od 2011 godina. Okolu 600 veternici, koi }e se dvi`at spored vetrot, }e bidat izradeni po dol`inata na La Man{ i vo blizina

EU PODGOTVUVA NOVI ANTIKRIZNI MERKI na francuskiot breg na Atlantskiot Okean. Celta e da se sozdadat proizvodni kapaciteti od tri iljadi megavolti elektri~na energija na deset razli~ni lokacii, se veli vo izve{tajot na Ministerstvoto za ekologija i energetika. Se o~ekuva veternicite da po~nat so rabota duri vo 2015 godina, a proizvodstvenite kapaciteti da dostignat okolu 6.000 megavolti.

ermanskiot zamenikminister za finansii Jorg Asmusen vo vtornikot, na konferencijata za evropskata dol`ni~ka kriza, koja ja organizira{e Blumberg, a se odr`a vo Wujork, izjavi deka evropskite lideri vo mart }e go pretstavat noviot obemen plan za spre~uvawe na {ireweto na dol`ni~kata kriza vo evrozonata. Evropskite ministri }e gi po~nat finalnite sostanoci pri

]E SE IZBORAM ZA PODOBAR PROSPERITET NA AMERIKANCITE

Obama veti pogolema konkurenost na amerikanskite kompanii, pomali danoci i tehnolo{ki inovacii, glavno poradi stravot od konkurencijata od brzoraste~kite ekonomii kako Indija i Kina

35%

BORO MIR^ESKI

da gi isplatat za zaemite koi im gi dodeli Unijata, kako i s$ pogolemite finansiski sredstva koi EU i Me|unarodniot monetaren fond (MMF) gi sobraa od aukciite na evroobvrznicite. Asmusen istakna deka so planot za novite antikrizni merki }e se pro{iri paktot za stabilnost i rast, odnosno, }e se zgolemi ekonomskata koordinacija me|u slabite i silnite evropski dr`avi.

“Postojanoto ~uvstvo na gra|anite deka `iveat vo demokratsko op{testvo, ~esniot dijalog me|u vlasta i gra|anite, zasnovan na informaciskite tehnologii na direktnata demokratija, se klu~nite priznaci na sovremenata demokratija. Rusija e podgotvena da prifa}a prijatelski soveti za svojot iden razvoj, no vo nitu eden slu~aj nema da dozvoli da bide podu~uvana.” DMITRIJ MEDVEDEV

pretsedatel na Rusija

iznesuva korporativnata dano~na stapka vo Amerika

porativnata dano~na stapka, koja momentalno iznesuva 35%, i e najvisoka vo svetot, re~e amerikanskiot pretsedatel. Poradi toa, Obama gi povika golemite biznismeni vo Amerika da se otka`at od dano~nite olesnuvawa po 2013 godina, koga }e zavr{at dano~nite kratewa koi gi vovede prethodniot amerikanski pretsedatel, Xorx Bu{. "Mora da ja napravime Amerika dr`ava so najdobra biznis-klima vo svetot. Zatoa, }e ja prezememe celata odgovornost za buxetskiot deficit i }e go reformirame na{eto vladeewe. Na ovoj na~in, na{ite gra|ani }e prosperiraat. Samo taka Amerika }e uspee da izdvojuva pobeda vo bitkata so svetskata finansiska kriza", izjavi Obama vo amerikanskiot Kongres. So ova toj gi najavi naporite na amerikanskata Vlada za

pottiknuvawe na pazarot na rabotnata sila. Kako {to prenesuvaat amerikanskite mediumi, pretsedatelot devet pati go iskoristil zborot “novi rabotni mesta” za vreme na negovoto obra} awe. Zgolemuvaweto na kompetitivnosta na amerikanskite kompanii na svetskiot pazar i reformite vo obrazovniot sistem se klu~ni faktori koi mo`at da pridonesat za podobruvawe na sostojbata na visokata nevrabotenost so koja se soo~uva Amerika vo momentov. "Amerika se soo~uva so visok stepen na nedostig od visokoobrazovan kadar. Dokolku ne se sprovedat reformi na celiot sistem i povrzanosta na sistemot so drugite segmenti od ekonomija, pazarot na trud }e pretrpi u{te pogolemi te{kotii vo idnina. Ako ne

AVSTRALIJA VOVEDE NOV DANOK ZA OBNOVA OD KATASTROFALNITE POPLAVI vstralija privremeno vovede nov danok za da se finansira programata za obnova na delovi od dr`avata pogodeni od katastrofalnite poplavi. Procenkite za {teti od poplavite se najmalku 10 milijardi dolari. Premierot Xulija Gilard objavi nov danok vrz prihodite. Toj }e bide polovina procent za licata so godi{ni

krajot na fevruari, so cel da ja dogovorat kone~nata verzija do krajot na mart godinava. Investitorite veruvaat deka Evropskata unija (EU) }e bide podgotvena da im dade dopolnitelna pomo{ na site dràvi na koi im e potrebna. Potencijalnite novi merki investitorite gi povrzuvaat so zgolemenata vrednost na evroto nasproti dolarot, namaluvaweto na kamatnite stapki koi zadolènite dràvi mora

DVA, TRI ZBORA

BARAK OBAMA VO KONGRESOT VETI

merikanskiot pretsedatel po vtor pat vo svojot mandat im se obrati na liderite na 51 sojuzna amerikanska dràva i im veti deka so pottiknuvawe na pazarot za rabotna sila, namaluvawe i poednostavuvawe na dano~niot sistem, kako i so zgolemuvawe na kompetitivnosta na amerikanskite kompanii }e se obide da go pottikne razvojot na amerikanskata ekonomija. Najavi i ogromni investicii za reforma na obrazovniot sistem, podobruvawe na infrastrukturata, modernizacija na tehnolo{kite inovacii, kako i reformi na energetskiot sistem. Na obra}aweto pred Kongresot vo vtornikot, koe go prosledija pove}e od stotici milioni gra|ani vo svetot, Obama istakna deka amerikanskata vlast e podgotvena da odgovori na site predizvici koi gi donese svetskata finansiska kriza. "Namaluvaweto na taksite i danocite i poednostavuvaweto na dano~niot sistem zavisat od politi~kata volja na republikancite i demokratite, bidej}i vo otsustvo na konsenzus me|u niv, taksite i danocite moè da stanat mnogu visoki, a toa da vlijae vrz nekolku milioni biznisi", re~e Obama. Toj predloì eliminirawe na site "dupki" vo dano~niot sistem, koi momentalno nekoi kompanii gi iskoristuvaat i pla}aat mnogu niski danoci. So zakonskite izmeni na dano~niot sistem, }e uspeeme da gi potro{ime za{tedenite pari za namaluvawe na kor-

KAPITAL / 28.01.2011 / PETOK

prihodi pogolemi od 50.000 avstraliski dolari i eden procent za tie so godi{ni prihodi pogolemi od 100 iljadi avstraliski dolari (99.800 amerikanski dolari). Pogodenite doma}instva od poplavite nema da podle`at na takov danok koj }e bide samo vo ovaa i slednata godina. Taa poso~i deka }e se namalat federalnite rashodi vo drugi sferi

za da se “zakrpi” buxetot od koj dosega se oddeleni 5,6 milijardi avstraliski dolari. Poplavite }e predizvikaat namaluvawe na ekonomskiot rast na Avstralija za polovina procent vo fiskalnata godina koja zavr{uva na 30 juni. Avstraliskata Vlada prodol`uva so merkite za celosno likvidirawe na buxetskiot deficit do 2012-2013 godina.

se prezeme ni{to, Amerika }e treba da ja bara visokokvalifikuvanata rabotna sila nadvor od svoite granici", re~e Obama. OBAMA ]E GI POSETI MALITE I SREDNITE PRETPRIJATIJA ^lenovite na kabinetot na amerikanskiot pretsedatel }e patuvaat niz cela Amerika za da gi ubedat liderite na malite i srednite pretprijatija da zemat pogolemo u~estvo vo me|unarodnata trgovija. Ova }e bide edna od akciite na Obama, ~ija krajna cel e dvojno zgolemuvawe na izvozot. "Ako Amerikancite sakaat da se podobri ekonomskata sostojba na dr`avata, pove}e mali i sredni pretprijatija mora da rabotat nadvor od granicite. Zgolemuvawe na izvozot zna~i i zgolemuvawe na platite na vrabotenite", re~e sekretarot od Ministerstvoto za trgovija, Geri Lok, vo presret na obra}aweto na Obama. Vakvata merka pretsedatelot ja najavi u{te na prvoto obra}awe vo Kongresot. U{te toga{ toj & poso~i na amerikanskata javnost deka planira da prezeme merki za dvojno zgolemuvawe na izvozot. Spored ekspertite, vakvata postapka na administracijata na Obama se dol`i na stravot od dominacija na brzoraste~kite ekonomii, kako Kina i Indija.

“Egipet da ne gi blokira socijalnite mre`i na Internet i da im dozvoli odr`uvawe mirni protesti na Egip}anite. Egipetskata vlast sega ima golema mo`nost da izvr{i politi~ki, ekonomski i socijalni reformi.” HILARI KLINTON

dr`aven sekretar na SAD

“Kipar mora da go namali brojot na vraboteni vo dr`avnata uprava i da sprovede reforma na penziskiot sistem za da se izbegne ponatamo{no namaluvawe na rejtingot, {to se zakanuva. Imame hroni~ni problemi koi nema da gi stavime pod tepih, tuku }e se obideme da gi re{ime.” HARILAOS STAVRAKIS

minister za finansii na Kipar

DEFICITOT NA SAD VO 2011 ]E IZNESUVA 1,5 MILIJARDI DOLARI

ancelarijata na amerikanskiot Kongres za buxet (CBO) objavi nova procenka spored koja buxetskiot deficit na SAD vo 2011 godina }e dostigne nov rekord od 1,5 milijardi dolari, {to pretstavuva 10% od bruto-doma{niot proizvod (BDP) na zemjata vo 2010 godina. Novata procenka e pogolema od prethodnata, za {to Kongresot i pretsedatelot Barak Obama vo dekemvri donesoa

odluka za prodol`uvawe na primenata na dano~nite olesnuvawa vovedeni za vreme na mandatot na prethodniot pretsedatel, Xorx Bu{, koi treba{e da iste~at na krajot na godinata. Se prognozira deka i amerikanskata ekonomija vo 2011 godina }e ostvari rast od 3,1%, a vo 2012 godina od 2,8%, po {to BDP vo periodot me|u 2013 i 2016 godina }e raste vo prosek po 3,4% godi{no.

Svet / Biznis / Politika

KAPITAL / 28.01.2011 / PETOK

SVET

0-24

...ODBELE@UVAWE

...BEZBEDNOST

...“[TO LI ]E NÈ SNAJDE?!”

Indija go proslavi Denot na Republikata

^elnicite - sigurni vo Davos!

Egip}anite ne se smiruvaat

ndiskite paravoeni edinici so mar{irawe go odbele`aa Denot na republikata pred pretsedatelskata palata vo Wu Delhi. Na ovoj den se slavi godi{ninata od usvojuvaweto na demokratskiot ustav vo zemjata.

ljadnici lica se anga`irani kako privatno obezbeduvawe na prisutnite 2.500 politi~ki i ekonomski lideri na Svetskiot ekonomski forum vo Davos, [vajcarija. Me|u obezbeduvaweto ima i snajperisti.

gipetskata policija be{e “na gotovs” na vtoriot den od Eprotestiraat protestite vo Kairo, kade {to iljadnici Egip}ani ostro protiv 30-godi{noto vladeewe na pretsedatelot

na zemjata, Hosni Mubarak.

PREDIZVICI NA GERMANSKITE KOMPANII

SORABOTKATA E KLU^ ZA USPEH VO AVTOMOBILSKIOT SEKTOR

Avtomobilskata industrija stanuva ogromna mre`a od specijalni vrski, dogovori i spojuvawa. Partnerstvata se zacvrstuvaat koga pomalite kompanii so golem opseg na modeli se obiduvaat da bidat vo ~ekor so tehnologijata IZVOR Doj~e Vele

vtomobilskite proizvoditeli s$ po~esto po~nuvaat da sorabotuvaat me|usebe na zaedni~ki tehni~ki proekti i da sozdavaat sojuzi. Vakciot trend e pottiknat od ekonomskiot kolaps i tro{okot od razvivawe zelena tehnologija, koja e hit vo avtomobilskata industrija. “Ovoj vid sorabotka ne e nov. Otsekoga{ bil prisuten, no vo poslednite dve godini se zgolemi intenzitetot”, izjavi Vili Diez, direktor na Institutot za avtomobilska industrija vo Nurtingen-Gaizlingen za Doj~e Vele. Toj smeta deka proizvoditelite na avtomobili usovr{ile {irok spektar na tehnologija, dodeka go pro{irile nivniot opseg na modeli koi vklu~uvaat hibridni motori, elektri~ni motori, motori so biogorivo i elektri~ni motori. Pristigna momentot koga nitu edna kompanija ne mo`e da go napravi toa sama. “Ne mi teknuva nitu edna kompanija koja ne sklu~uva sojuzi so drugi proizvoditeli, nezavisno dali stanuva zbor

za proizvodstvo ili za istraùvawe”, veli Diez. Germanskiot avtomobilski gigant BMV poslednive nekolku godini rabote{e zaedno so Dajmler, Xeneral motors i Krajsler na usovr{uvawe na hibridna tehnologija. Tie gi podelija tro{ocite za razvivawe na mali ~etiricilindri~ni motori so Peò grup, PSA. Sega dvete kompanii zaedni~ki razvivaat proizvodstvo na novi hibridni motori. Diez veli deka na proizvoditelite na avtomobili koi sozdavaat pomalku od tri milioni avtomobili godi{no im se neophodni vakvite sojuzi za da preìveat. “Postojat odredeni proizvoditeli na avtomobili koi vo golem stepen zavisat od sorabotkata i zatoa tie se obiduvaat da rabotat istovremeno so nekolku svoi konkurenti. Toa zna~i deka ako eden partner se otkaè, tie }e imaat drugi partneri”, smeta Diez. KUPUVAWE NA GOLEMO Pred pet godini BMV sfati deka za da ostane finansiski silna kompanija, treba da gi namali materijalnite tro{oci za ~etiri milijardi evra do 2012 godina. Zatoa,

odlu~i da po~ne so kupuvawe delovi zaedno negoviot germanski rival Dajmler. “Se razbira, na po~etokot i dvete strani razvija odredeno nivo na doverba, no kulturata ne be{e golem problem”, soop{ti potparolot na BMV, Frenk Vein{troth. Za gradewe na doverba, dvete kompanii se sretnaa vo Ulm, polovina pat me|u {tabot na Dajmler vo [tutgart i bazata na BMV vo Minhen. Vein{troht istakna deka iako BMV i Dajmler isto gledaa

na uslovite za kvalitet, be{e predizvik da se standardiziraat delovi za da gi zadovolat barawata za dizajn na dvete kompanii. BMV i Dajmler imaat unikatni karakteristiki. Isto taka, imame razli~ni programi za motorot. Na primer, na{ite prenosi mora da se pokratki za {estcilindri~niot motor da go sobere vo kolata”, veli toj. So zaedni~ko kupuvawe delovi na golemo, Dajmler i BMV uspeaja da gi namalat materijalnite tro{oci za

pove}e od 100 milioni evra godi{no. Dvete kompanii verojatno mo`ea da za{tedat pove}e dokolku sozdadea zaedni~ki katalog, no tie se mnogu prebirlivi za toa koi delovi gi delat. Nitu eden proizvoditel ne saka da gi zagrozuva tehni~kite tajni ili sopstveniot imix. Tie se podgotveni da go delat proizvoditelot na vnatre{nite delovi za sedi{tata, no nadvore{noto tapacirawe ostanuva unikat-

no za sekoj brend. “Mu{teriite s$ u{te sakaat da vozat BMV ili Dajmler. Ako tie dobijat ~uvstvo deka avtomobilite im se mnogu isti, ve}e nema da kupuvaat BMV”, dodava toj. MO@NOSTI I RIZICI Iako BMV kaà deka negovite mu{terii pobrzo pridobija od novata i inovativna tehnologija i po porazumna cena, Diez kaà deka tuka ima i nedostatoci. “Mu{teriite o~igledno kupuvaat avtomobili so komponenti koi gi imaat i drugite lu|e. Zatoa, tie na nekoj na~in gubat del od unikatnosta koja moè da si ja povrzat so odreden model”, veli toj. Drug rizik e deka ako komponentite se razvivaat zaedno, ima mo`nost da ispadnat so gre{ki, {to }e vlijae na nekolku proizvoditeli istovremeno, {to o~igledno }e im na{teti na nivnite brendovi”, dodava Diez. Idninata za avtomobilskite proizvoditeli }e donese pogolema sorabotka, zemaj}i gi predvid ogromnite tro{oci za razvivawe zelena tehnologija i s$ pogolemoto zna~ewe na kineskiot i indiskiot pazar.

Feqton

KAPITAL / 28.01.2011 / PETOK

NAJGOLEMITE INTERNET-KOMPANII VO SVETOT: EBAY

PERFEKTNATA PRODAVNICA PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

o o~ekuvawe na toj den koga Pejpal }e stane dostapen i za nas Makedoncite, ostanuva da si zamisluvame kako lica od na{ite odgovorni institucii }e se rakuvaat so Xon Donahju, a blicovite }e bleskaat nekade niz kancelariite na internet-kompanijata eBay, koja e sopstvenik i na servisot Pejpal. I dodeka trae ubaviot son, globalniot lider vo elektronskata proda`ba i onlajn-pla}aweto gi objavi finansiskite rezultati za prethodnata godina i gi ostavi i drugite internet-kompanii da sonuvaat za prihod od 9,2 milijardi dolari. Ovoj tret najgolem globalen internet-servis na krajot od prviot kvartal godinava o~ekuva da ja kompletira i akvizicijata na germanskiot onlajn-{oping klub, brands4friends. Spored lu|eto zapoznaeni so nastanite, zdelkata bi trebalo da iznesuva okolu 150 milioni evra, a spored proekciite, eBay u{te podlaboko }e navleze vo biznisot so modata, kade {to ve}e egzistira. Posledno ne{to {to se povrzuva{e so toa be{e lansiraweto na aplikacijata za Ajfon. Inaku, eBay e mesto kade {to oboàvatel na Madona moè da kupi plo~a od nea, a, istovremeno, nekoj od drugata strana na svetot moè da si kupi ku}a vo Wujork. Seto toa blagodarenie na najprofitabilniot na~in na koristewe na Internetot, e-trgovijata, koja kako biznis re~isi edna decenija se povrzuva so ovaa kompanija. SOVR[ENATA PRIKAZNA NA OMIDIJAR Prikaznata za ra|aweto

Najgolemata aukciska ku}a na Internet – eBay

eBay nudi onlajn-platforma preku koja mo`ete da prebaruvate, da kupuvate i da prodavate razli~ni raboti, od antikviteti, retki po{tenski marki do polovni avtomobili, obleka, elektronika. Korisnicite po~nuvaat so naddavawe, a na krajot posakuvaniot predmet go dobiva toj {to }e ponudi najmnogu na ovaa internet-kompanija e svoevidna romanti~na prikazna od Silikonskata Dolina, povrzana so osnova~ot na kompanijata, Pjer Omidijar. Edna no} za vreme na ve~erata svr{enicata na programerot Omidijar go spomenala svoeto staro hobi - da sobira i razmenuva kutiv~iwa za PEZ bonboni. Se po`alila deka otkako od Boston se

doselile vo Silikonskata Dolina, taa ima problem da ja najde svojata prijatelka-kolekcionerka za da napravat razmena. Iako vo 1995 godina vo SAD imalo golem entuzijazam za sobirawe na ovie kutiv~iwa, sepak, vo zalivot na San Francisko nemalo ni mesto kade {to mo`ele da se kupat. Ova go nateralo programerot da razmisluva za vospostavuvawe vrska

kade {to kolekcionerite }e mo`at onlajn da trguvaat so vakvi predmeti. Taka, za da ja “spasi” svojata svr{enica, u{te toga{ go zapi{al kodot za stranicata {to eden den } e stane eBay.com. I toa bi trebalo da bide kraj na ovaa “ubava” prikazna. Vo knigata “eBay – sovr{ena prikazna” od Adam Kohen, objavena vo 2002 godina, se zboruva za

toa deka gornata storija, kako {to priznal i samiot Omidijar, bila eden vid “romanti~na” verzija koja ja fabrikuval sektorot za odnosi so javnosta vo kompanijata vo 1997 godina. Vistinata e deka vo letoto 1995 godina Omidijar go pravel toa {to go pravele i drugite umni lu|e vo Silikonskata Dolina: opsednat so Internetot, razmisluval za toa kako da

izvle~e profit od nego. Po nekolku meseci razmisluvawe za idejata za onlajnaukcija, za vreme na vikendot pred Denot na trudot (vo SAD toa e prviot ponedelnik od septemvri) sednal na svojot kompjuter i do ponedelnik popladne, na samiot praznik, ve} e go imal onlajn-servisot AuctionWeb, koj e prototip na eBay. PRVA PRODA@BA RASIPANA LASERSKA SVETILKA Edna od prvite prodadeni raboti na eBay bil rasipana laserska svetilka za 14,83 dolari. Za~uden, Omidijar kontaktiral so pobednikot vo naddavaweto za da go pra{a dali razbral deka tamu pi{uva deka laserskata svetilka e rasipana. Vo imejlot so odgovor kupuva~ot objasnil deka e kolekcioner na rasipani laserski svetilki. Taka, malku po malku, za sekoja provizija od proda`bite do{lo do golema finansiska ekspanzija na stranicata. Otkako se zgolemile prihodite i iznesuvale pove}e od platata vo prethodnata kompanija kade {to rabotel francuskiot programer, toj celosno se posvetil na novata kompanija, ~ie ime oficijalno bilo promeneto od AuctionWeb vo eBay vo septemvri 1997 godina. Izvorno, domejnot pripa|al na Echo Bay Technology Group, koja bila konsultantska firma na Omidijar. Koga Omidijar se obidel da go registrira servisot pod imeto echobay.com, otkril deka toj domejn e ve}e vo upotreba od strana na Echo Bay Mines, rudarskata kompanija za zlato. Negova vtora opcija bila eBay.com. Denes ovoj domejn pretstavuva sinonim za onlajn-aukcija. Vo momentot koga eBay se pojavi na berzata, internet-stranicata imala pove}e od milion korisnici. Do 1998 godina li~niot udel na Omidijar vo kompanijata bil pribli`no milijarda dolari, a potoa

PRIKAZNI OD WALL STREET

AKCIITE NA “\UBREXI Akciite na Waste Management, najgolemata kompanija za tretirawe cvrst otpad vo Severna Amerika, po~naa da rastat godinava, na kriljata na optimizmot na investitorite, koi o~ekuvaat mnogu od operaciite na WM vo Kina nvestitorite na Vol Strit dosega gi tretiraa akciite na kompaniite {to se zanimavaat so tretman na cvrstiot otpad kako da se i tie... |ubre. Izminative dve godini akciite na “|ubrexiskite” kompanii bea me|u najneatraktivnite i nivnata cena pa|a{e zaradi silnata konkurencija, recesijata i niskata inflacija, {to ne dozvoli

DEJVID STAJNER, STAJNER, glaven izvr{en direktor na Waste management management:: ”Proizvodstvoto na energija od otpad }e ni bide klu~en stolb na rastot vo periodot {to sleduva”.

poskapuvawe na uslugite na ovie firmi, kako i namaluvawe na nivnite prihodi i profitni margini. No, rabotite po~naa da se menuvaat, velat analiti~arite, kako {to se menuvaat i ekonomskite trendovi, odnosno prvite znaci na ekonomsko zazdravuvawe vo SAD {to se pojavija lani. Izgledite za 2011 godina se u{te podobri, so obem na rabota na ovie firmi {to se o~ekuva

da bide pogolem u{te vo prviot kvartal. I navistina, na po~etokot od mesecov akciite na Waste Management, najgolemata kompanija za tretirawe na cvrst otpad vo Severna Amerika, porasnaa do novi rekordni nivoa, odnosno do 37 dolari, vo odnos na 31 dolar za akcija pred {est meseci. Nekoi analiti~ari odat duri dotamu {to predviduvaat skok do 45, pa i 50 dolari ovaa

Feqton

KAPITAL / 28.01.2011 / PETOK

Po~ituvani ~itateli, Feqton vo Kapital: Najgolemite internet kompanii vo svetot. Doznajte za toa kako Fejsbuk, Gugl, Amazon i ostanatite, od pretpriema~ki potfati bazirani na inovativnosta i kreativnosta na svoite osnova~i, za samo nekolku godini stanaa globalni kompanii {to “te`at” desetici milijardi dolari.

Vo letoto 1995 godina programerot Omidijar go pravel toa {to go pravele i drugite umni lu|e vo Silikonskata Dolina: opsednat so Internetot, razmisluval za toa kako da izvle~e profit od nego. Po nekolku meseci razmisluvawe za idejata za onlajn-aukcija, sednal na svojot kompjuter i za nekolku dena ve}e go razvil onlajn-servisot, prototip na eBay toj stanal i pretsedatel na bordot na direktori. Podatocite velat deka prviot vraboten vo eBay bil Kris Agarpao, a Xefri Skol bil vraboten kako prv pretsedatel na kompanijata u{te vo 1996 godina. Taa godina eBay sklu~il dogovor za licencirawe so kompanijata nare~ena Electronic Travel Auction, za da ja upotrebi SmartMarket tehnologijata za proda`ba na avionski

ИNVESTITORI Vo 1997 godina Benchmark Capital investira{e 6,7 milioni dolari vo eBay. Slednata godina kompanijata zamina na javna inicijalna ponuda, a nejzinite akcii, blagodarenie na uspe{niot biznis-plan, se trguvaa po mnogu dobri ceni, pa osnova~ite na kompanijata preku no} stanaa milijarderi.

Glavnite lica zad eBay eBay:: direktorot, pretsedatelot i investitorot

XON DONAHJU Donahju e roden vo 1960 godina i studiral ekonomija na Univerzitetot Dartmut, a gi zavr{il i biznis-studiite vo Stenford. So karierata po~nal kako pomlad konsultant vo Bain and Company, svetskata konsultantska ku}a so sedi{te vo Boston, kade {to po 20 godini rabota stanal i menaxer na globalnite operacii na kompanijata. Momentot na negovata najgolema slava dojde vo 2008 godina, koga toj stana generalen direktor na eBay. Kako takov, toj e odgovoren i za rakovodstvoto na Pejpal. Ima ~etiri deca so negovata sopruga Elin, koja momentalno e ambasador vo Sovetot za ~ovekovi prava vo ON.

bileti i drugi turisti~ki proizvodi. Porastot bil fenomenalen. Samo na po~etokot od 1997 godina internet-stranicata hostirala 2 milioni aukcii, {to e zna~itelno pove} e sporedeno so 250 iljadi aukcii vo celata 1996 godina. Slednata godina vo mart, izvr{en direktor na eBay stanuva Meg Vajtmen. Vo toj period kompanijata imala 30 vraboteni, polovina milion korisnici i prihodi od 4,7 milioni dolari

samo od proda`bata vo SAD. EKSPANZIJA Kako {to stranicata gi pro{iri kategoriite na proizvodi koi mo`at da se prodavaat, biznisot porasna brzo, pa vo fevruari 2002 godina kompanijata go stekna IBazar, evropskata internet-stranica za aukcija, a potoa kupi i eden od najprofitabilnite biznisi, Pejpal. Po vakvite strate{ki akvizicii, kompanijata

Osnova~ot na kompanijata, PJER OMIDIJAR se pro{iri vo Evropa i vo Azija, a po osobenite napori koncentrirani kon dvata najgolemi pazari vo svetot, Kina i Indija, vo po~etokot na 2008 godina kompanijata se pro{iri globalno. Stekna stotici milioni registrirani korisnici, vraboti pove} e od 15 iljadi lu|e i ostvari prihodi od 7,7 milijardi dolari. Taka, s$ u{te e o~igleden rastot od godina vo godina, pri {to sporedeno so posledniot kvartal od 2009 godina, godinava {to izmina kompanijata zabele`a porast od duri 10% vo prihodite, vklu~uvaj}i go i prometot od servisot na Skajp. Dnevno na eBay se prodavaat ili kupuvaat milioni raboti od razli~na priroda, od kolekcionerski par~iwa do vozila. Vo 2005 godina eBay ja lansira{e kategorijata Business & Industrial, so {to navleze vo biznisot so industriskiot vi{ok, a spored edna od nivnite reklami, tie se narekuvaat “najgolemiot motor za povtorna upotreba na Zemjata”. Na internet-stranicata, generalno, s$ mo`e da

bide staveno na aukcija, dokolku toa e legalno i ne ja naru{uva politikata na eBay za prodavawe zabraneti i nedozvoleni raboti. Taa e aukciska ku}a koja nikoga{ ne gi zatvora portite i sekoj moè da bide kupuva~ ili prodava~. Golem broj lu|e bukvalno se otkaàle od svoite rabotni mesta za da kreiraat svoi biznisi na eBay, a golemite kompanii, kako IBM, gi prodavaat nivnite najnovi produkti i nudat duri i servisi na eBay. Oddelni internet-stranici, kako eBay US i eBay UK, na korisnicite im ovozmoùvaat trgovija i so lokalnata valuta. Po okolu deset godini vo eBay, izvr{nata direktorka Vajtman, koja be{e poznata po nejziniot “èòk” temperament, se odlu~i da vleze vo politika (dali temperamentot bil pri~ina, ne e poznato), taka {to na nejzinoto mesto kompanijata go postavi Xon Donahju, “~ovekot so |avolesta nasmevka”, kako {to go narekuvaat vo kompanijata. Slednata, 2009, godina eBay ja kompletira{e proda`bata na Skajp za

2,75 milijardi dolari, no ostana i so 30% udel vo kompanijata. MNOGU PARI IZGUBENI NA SUDOVI Minatata godina, i pokraj predviduvawata, eBay ne izvle~e korist od recesijata. Imeno, kompanijata o~ekuva{e deka lu|eto nema da kupuvaat novi raboti i deka }e trguvaat so starite. No, biznisot so onlajn-proda`bata zabeleà 16% zaguba u{te pred po~etokot na 2009 godina i se soo~i so te{kata konkurencija od Amazon. Ova glavno se dolì na izborot na kupuva~ite, na koi Amazon im izgleda kako pomalku rizi~no mesto za kupuvawe. Kon ova se priklu~uvaat i tu`bite od luksuznite brendovi, {to eBay go ~inea mnogu pari. Spored ekspertite, golemite tu`bi indiciraat deka eBay }e ima pogolema korist dokolku vovede pogolema regulacija na proizvodite koi gi prodava. Vo juli 2010 godina eBay dobi tu`ba od XPRT Ventures, koj ja obvini kompanijata za kradewe doverlivi infomacii za nivnite patenti, {to potoa gi upotrebile vo nivnite plate`ni sistemi kako PayPal Pay Later i PayPal Buyer Credits. Za ova, eBay plati ot{teta od 3,8 milijardi dolari. No, isto taka, eBay i prethodno be{e obvinet, i toa od strana na amerikanskiot Kongres, deka prifa}ale specijalni ceni na novi ponudeni akcii od nivnata investiciska banka Goldman Saks i prodavawe na nivniot udel zaradi ostvaruvawe profit. A u{te vo 1999 godina, pak, eBay doìvea pove}e prekini vo funkcioniraweto. Najdolgiot trae{e duri 22 ~asa. Za da ja vrati doverbata na korisnicite na stranicata, kompanijata vospostavi pove}e od 10 iljadi telefonski povici do najgolemite klienti za da se izvini za prekinot. Vo naredniot broj na “Kapital” }e doznaete za Flickr, denes podru`nica na Yahoo, koja svoevremeno rakovode{e so edinstveniot servis za hostirawe na fotografii

ISKATA” KOMPANIJA POVE]E NE SE \UBRE godina. Uslugite na Waste Management podrazbiraat sobirawe, reciklirawe, obnovuvawe na resursite, kako i osloboduvawe od otpadot. A koja e pri~inata za ovoj optimizam? Toa e Kina. Waste Management gi zasili svoite investicii za globalen rast, koj{to se o~ekuva silno da se zabrza godinava, a glavna cel e tokmu najbrzoraste~kata ekonomija vo razvoj na planetava. Vo mart lani Waste Management za 142 milioni dolari kupi 40% od akciite na Shanghai Environmnet Group, vode~ka kompanija vo segmentot wasteto-energy (pretvorawe na otpadot vo energija) vo Kina. Dosega, Waste

Management izgradi dve fabriki vo zemjata, a vo tek e izgradbata na u{te tri. Kompanijata soop{ti deka nejziniot biznis so pretvorawe na otpadot vo energija vo Kina }e bide del od planot za ekspanzija, koj predviduva dvojno zgolemuvawe na prihodite od proizvodstvo na energija. Wheelabrator Technologies, koja e podru`nica na Waste Management tokmu vo segmentot “energija od otpad”, }e bide klu~niot generator na rastot na me|unarodnite pazari, veli glavniot izvr{en direktor, Dejvid Stajner. Vladata vo Peking veti deka vo slednite pet godini }e izgradi pove}e od 100 postrojki {to

}e go pretvoraat otpadot vo elektri~na energija, a Waste Management o~ekuva da u~estvuva vo taa izgradba. Investitorite po~naa da gledaat ogromen potencijal vo ovoj vlez na Waste Management vo Kina, zemja koja spored nekoi analizi ve}e ja nadminala SAD vo ulogata na najgolem isfrla~ na cvrst otpad vo svetot. Se procenuva deka urbanite podra~ja vo Kina }e generiraat okolu 490 milioni toni cvrst otpad do 2030 godina, za razlika od 190 milioni toni vo 2004 godina. “Seto toa zna~i ogromen rast za Waste Management, koja go zasiluva svoeto prisustvo vo Kina”, veli Leo Ri{ti, analiti~ar

specijaliziran za potceneti kompaniski akcii. Toj prognozira rast na cenata na akcijata na Waste Management do 4550 dolari godinava. Waste Management nema da se zadr`i samo vo Kina so investiraweto vo kapaciteti {to }e pravat struja od otpad. Kompanijata planira do krajot na 2012 godina da izgradi tri vakvi postrojki i vo Evropa. Generalno, inicijativite za ponatamo{en rast na kompanijata {to gi sproveduva menaxmentot vklu~uvaat investirawe vo proizvodstvo na energija koristej}i otpad, reciklirawe i novi tehnologii za tretirawe na otpadot. Pokraj seto toa, firmata planira da potro{i do

500 milioni dolari sekoja godina za podobruvawe na energetskata efikasnost na site nejzini fabriki. Amaliti~arite na ovoj industriski sektor o~ekuvaat organskiot rast na prihodite na firmata za ovaa godina da bide 5%, za razlika od skromniot rast vo 2010 godina. Toa }e se slu~i blagodarenie na zgolemeniot obem na rabota, povisokata cena na reciklirawe i poskapite uslugi za sobirawe na otpadot. Za 2011 godina Stjuart [arf, analiti~ar na Standard i Purs, prognozira zarabotka na 2,45 dolari, pove}e od 2,05 dolari ostvareni vo 2010 godina i 2,01 dolari vo 2009 godina.

Vol Strit ve}e po~na da mu predviduva bikov pazar za akcijata na Waste management, so toa {to {est od 11 analiti~ari {to ja sledat ovaa hartija od vrednost prepora~uvaat nejzino kupuvawe. Ostanatite, pak, prepora~uvaat nejzino ~uvawe, za tie {to ve} e ja poseduvaat. I nekoi golemi institucionalni investitori kupija del od “kola~ot” na Waste management, kako {to e Bil Gejts, ~ija fondacija Bil i Melinda Gejts poseduva 3,7% od kapitalot na Waste management. Drugi golemi akcioneri se Capital World Investors, najgolemiot akcioner, so 8,8% udel, kako i Maori European Holdings, so 6,8%.

FunBusiness

KAPITAL / 28.01.2011 / PETOK

vi} Come back vo rozoviot svet na Mitro

kite Mitrovi} so soprugata Milica i }er Kristina i Andrea

Zabava, adr ena

lin i mnogu par

MOMENT NA VISTINATA ZA ZDRAVJETO NA @EQKO MITROVI]

BAXANAK GO TRUEL GAZDAT ru so arsenik, r , benzen i dru drugi r radioaktivni d supstancii, u c , koi gi vnesuval u vo organizmot r Sopstvenikot na Pink bil truen

preku hranata i pijalacite. So toa se otfrlaat site {pekulacii za navodnata leukemija, rak, sida i konsumacija na drogi. Reformi i otkazni re{enija za nekoi od najbliskite sorabotnici na Mitrovi} ADRIJANA ATANASOVA atanasova@kapital.com.mk

o pove}enedelnoto le~ewe vo eden germanski klini~ki centar, Pink media interne{nal gi razjasni site {pekulacii vo vrska so zdravjeto na sopstvenikot na kompanijata, @eqko Mitrovi}. Tie soop{tija deka denovive se vratil na rabota i se ~uvstvuva odli~no. Po mnogubrojnite nagoduvawa za pri~inata za negovoto boleduvawe, od grupacijata Pink

soop{tuvaat deka po izvr{enite analizi na germanskite doktori e utvrdeno deka se raboti za kontinuirano truewe so arsenik i benzen, kako i drugi radioaktivni supstancii koi bile stavani vo hranata i pijalacite i dovele do aplasti~na anemija. “Dokolku ne bilo reagirano navreme, od smrtta go delele samo nekolku dena. Po potvrdata na toksikolo{kite analizi, se isklu~uva sekakva mo`nost bolesta da e genetski predizvikana”, velat od televiziskata imperija Pink. Me|u drugoto, vo TV-grupacijata Pink momentalno se slu~uvaat reformi. Mitrovi} ve}e

gi podelil prvite 20 otkazni re{enija, a se o~ekuvaat u{te 50-ina suspenzii za negovite ”bliski” sorabotnici. Kako {to soop{til za srpskite mediumi, Mitrovi}, po nekoi soznanija, dal nalog za zabranet pristap na celiot imot na Pink za negoviot blizok sorabotnik, a voedno i baxanak Zlatko Krmpoti}. Mitrovi} izjavil deka imal dovolno vreme da proveri {to, vsu{nost, se slu~uvalo okolu nego i vo negovata kompanija, za {to prethodno ne bil svesen. Navodno, poseduva stenogrami od koi mo`e da vidi {to zboruvale lu|eto za nego.

“Somnitelnoto lice” Zlatko Krmpoti}, inaku, e soprug na Lola, sestra na Milica, soprugata na @eqko. Na javnosta & e poznat kako porane{en vrven fudbaler na Crvena yvezda, povremen jugoslovenski reprezentativec, a podocna i biznismen. Kako {to pi{uvaa srpskite mediumi, Mitrovi} vo dekemvri minatata godina be{e itno hospitaliziran poradi premorenost predizvikana od anemija. Zdravjeto na eden od najgolemite mediumski magnati na Balkanot seriozno bilo naru{eno poradi niskite vrednosti na krvnite parametri, {to na kraj rezulti-

PO [ESTMESE^NA RESTAVRACIJA VO SPLIT

"SRAME@LIVATA VENERA" SE VRA]A Po {estmese~nata restavracija i konzervacija od strana na profesorite i studentite na splitskata Umetni~ka akademi-

ja, se o~ekuva skulpturata “Srame`livata Venera”, pronajdena vo Skupi vo 2008 godina, na po~etokot na fevruari da bide donesena vo Makedonija Skupi. Vo juni 2010 godina be{e donesena vo SOWA MILOVANOVI] konzervatorsko-restavratorskata rabotilnica vo Split, po prethodno potpi{an dogovor za sorabotka me|u Arheolo{kiot muzej i metni~kata akademija vo Split gi Umetni~kata akademija od Split. Kako {to zavr{i konzervatorsko-restavrator- istaknuva dekanot na Akademijata, Branko skite raboti na anti~kata mermerna Matuli}, po {estmese~na rabota na studenskulptura "Srame`livata Venera" i tite i profesorite, vo potpolnost se ispoltaa e gotova da se transportira vo neti obvrskite od dogovorot, odnosno site Makedonija. Kako {to objavi hrvatskiot vesnik restavratorsko-konzervatorski raboti se "Slobodna Dalmacija", po {est meseci rabota zavr{eni uspe{no i statuata e podgotvena na profesorite i studentite na Umetni~kata za vra}awe vo Makedonija. akademija, restavracijata i konzervacijata se Restavracijata i konzervacijata, kako {to pouspe{no izvedeni. Se o~ekuva ovaa skulptura jasnuva Matuli}, opfati analiza na mermerot da bide donesena vo Makedonija na po~etokot i mineralite vo nego, lepewe na skr{enite na fevruari, koga ekipata od Split }e ja delovi, modelirawe na delovite od nozete {to postavi vo Muzejot na grad Skopje. nedostigaa, postavuvawe na skulpturata vo Skulpturata datira od 3 vek i be{e pronajde- pravilna polo`ba, kako i lasersko ~istewe na vo juli 2008 godina vo anti~kiot lokalitet na mermerot i izrabotka na specijalna kutija

za transport. Za profesorot Ivo Doneli, koj rakovode{e so celiot proekt na restavracija i konzervacija na ovaa skulptura, rabotata im e doverena tokmu niv poradi iskustvoto vo rabotata so anti~ki skulpturi. "Ja dobivme skulpturata "Srame`livata Venera" vo prirodna golemina, vo delovi bez bazata, a glavata & be{e odvoena. Ovaa rabota ni ja doverija nam zatoa {to imavme iskustvo so restavracija i kozervacija na anti~ki skulpturi", veli profesorot Doneli. Vo prvata faza, spored Doneli, skulpturata e postavena na noze, spoeni se site delovi, a vo vtorata faza od restavracijata i konzervacijata e opfateno modelirawe na nozete. "Koga im prezentiravme {to sakame da napravime, ni rekoa deka toa e prehrabro, no, sega, koga s$ e napraveno, voodu{evuvaweto

e golemo. Ova e pionerski zafat, zatoa {to realno "vlegovme" vo rabota na avtorot”, objasnuva Doneli, koj zaedno so u{te dvajca asistenti, eden predava~ i studentite rabote{e na statuata na Venera. Statuata na bo`icata Venera e izrabotena vo prirodna golemina od 170 santimetri. Spored arheolozite, se raboti za originalna izrabotka na "Srame`livata Venera", koja najverojatno e rabotena od vrvni vajari vo profesionalnite rabotilnici od toa vreme. Toa, velat arheolozite, se gleda po maznosta na teloto pri izrabotkata i stilskite karakteristiki, kako polo`bata i delfinot na nogata na Venera, {to pretstavuva nejzin poseben atribut. Spored materijalot i izrabotkata, odnosno nejzinata vrednost, arheolozite ja sporeduvaat so eksponatite vo muzejot Luvr vo Pariz.

KAPITAL / 28.01.2011 / PETOK

FunBusiness

CRNA ZAVERA VO “ROZOVIOT SVET”: OD BAXANAK DO BORXIJA?!

@eqko Mitrovi} me|u najsomnitelnite lica od negovoto najblisko delovno i semejno opkruùvawe go poso~il Zlatko i, navodno, ve}e na policijata & predal dokazi deka toj bil Borxija, zaverenikot koj go truel so poso~enite hemikalii i radioaktivni supstancii. Krmpoti} be{e ~len na edna od najdobrite generacii na belgradska Crvena Yvezda, od krajot ЗЛАТКО KRMPOTIЌ na sedumdesettite i од sлавните denovi po~etokot na osumdena Crvena yvezda settite godini, koja stigna do finaleto na Kupot na UEFA. Pred osum godini Krmpoti} be{e i na privremena rabota vo Makedonija kako trener na ~airskiot klub Sloga Jugomagnat, so koj go osvoi vtoroto mesto vo prvenstvoto i plasman vo kupot na UEFA. Inaku, najzasluèn za anga`manot na Krmpoti} vo Sloga be{e legendarniot menaxer Velibor Xarovski. Xaro za "Kapital" izjavi deka ne bi gi komentiral navodite za somneìte deka Krmpoti} e "truja~ot" na Mitrovi}. "I so Zlatko i so @eqko sum odli~en prijatel. Jas go dovedov Krmpoti} vo Sloga! Be{e mnogu te{ko da se donese trener od Belgrad na âir, a, od druga strana, da se ubedat ~airskata uprava i naviva~ite da im donese{ trener od Belgrad!". "A prijatel sum so @eqko i planiram golema sorabotka vo idnina so nego", dodava Xaro. Moèbi e interesna prodolènata “makedonska fudbalska vrska” na semejstvoto Krmpoti}. Sinot na Zlatko Krmpoti}, Zlatko Krmpoti} junior, pred dve godini, kako dvaeset i dvegodi{en odbranben fudbaler na Dinamo (Vrawe) i prethodno del na site mladinski kategorii vo {kolata na crveno-belite od Marakana, be{e viden kako edno od najgolemite sezonski zasiluvawa na kumanovskiot klub Milano. No, po otkrivaweto na kriminalot na gazdata na ovoj klub, “tobako bosot” Bajru{ Sejdiu, klubot finansiski propadna...

TA NA PINK?! ralo i se odrazilo vrz celiot organizam. Poradi vakvata sostojba, Mitrovi} ja do~eka Novata godina vo eden klini~ki centar specijjaliziran za leukemija k j vo Germanija, G j kkade {to bil podloèn na lekuvawe. Poslednive triesetina dena vo javnosta izlegoa golem broj prikazni za toa dali navistina stanuva zbor za anemija ili, pak, lo{ata zdravstvena sostojba na najbogatiot ~ovek na Balkanot e rezultat na negoviot “buren” ìvot, koj moèbi e prosleden so konsumirawe drogi, piewe ap~iwa za slabeewe, pa potoa dijagnozi za leukemija, rak ili sida... Me|utoa, nekolku dena otkako bil praten na le~ewe vo Germanija, Mitrovi} izleze vo javnosta so izjava deka se ~uvstvuva s$ podobro i podobro, deka negoviot organizam povtorno po~nal da gi proizveduva potrebnite supstancii vo krvta i deka e ~ista sre}a {to stanuva zbor za blag oblik na aplasti~na anemija. “Ne stanuva

zbor za nikakva leukemija, nitu, pak, drugi grozni raboti za koi pi{uvaat mediumite. Ednostavno premnogu rabotev periodov i organizmot mi se premoril. Me|utoa, sega po priroden pat zakrepnuvam”, bea prvite izjavi na Mitrovi} za srpskite mediumi. Kako {to se razotkrivala celata situacija, somne`ite na Mitrovi} za mo`niot zagovor protiv nego i truewe s$ pove}e se potvrduvale: “Ne mo`am da gi dozvolam tra~evite za mene, posebno koga se odnesuvaat na rabotata na Pink vo Slovenija, kade {to od den na den ostvaruvame s$ podobri rezultati so gledanosta, a vo Srbija so realnoto {ou “Dvor” (“Zamok”) gi nadminavme i sopstvenite standardi. Zlobnite lu|e koi ja ~ekaa mojata bolest za da se vpregnat vo mediumski i drugi kampawi protiv mene, vo idnina mora da mi se trgnat od pred o~i”, izjavil Mitrovi}.

VO MAKEDONIJA

IZLO@BA NA SOVREMEN DIZAJN “POSTOE^KI DOSTIGNUVAWA (DOM I MODA)”

SPOJ NA HOLANDSKI I MAKEDONSKI ART-DIZAJN Mladite

dizajneri se borat za postavuvawe na infrastruktura vo koja }e ima pogolemo vklu~uvawe od strana na pove}e sektori - mediumite, umetni~kite kriti~ari, umetni~kite spisanija, kako i pogolema sorabotka me|u dizajnerite i biznis-zaednicata

par~e dizajn {to e potpi{ano od nekoe dizajnersko ime, a ne samo kako brend. Najinteresen moment e tokmu spojot na lokalnoto so internacionalnoto, doma{noto uzejot na Makedonija vo sreso toa {to e trend vo svetot”, potencira{e data nave~er (26 januari) be{e Frangovska. doma}in na otvoraweto na Kako {to istaknuvaat i samite dizajneri, izlo`bata na sovremen dizajn ovaa izlo`ba so naslov pretstavuva “Postoe~ki dostignuza~etok na vawa (dom i moda)”, sozdavaweto vo organizacija na tradicija za Javna soba, nevladina razvoj na organizacija za kuldizajnot kaj nas, turni aktivnosti i no i mo`nost Stihting Cultural Aid od za razvoj na Holandija. Izlo`bata sorabotkata i sve~eno ja otvori amna edukativnata basadorot na Holankomponenta na dija, koja izrazi zadizajnot. Holandovolstvo od povrzudskiot pretvaweto na dvete zemji stavnik Martajn preku vakov kulturnoHoman, dizaumetni~ki nastan. Taa jner na modni kaà deka e gorda na dodatoci kako odli~nata prezentd r GORDANA VRENCOSKA kop~iwa, braholandskite acija na hola zletni, prsteni Pink sonata in G-minor makedonskite dizai makedonski i sl., te`nee sre}na poradi jneri i sre}n kon izvedba na sozdavaweto na sovremeniot koncept vo dekorativni par~iwa ~ija funkcija ne e da “Sekoga{ e podobro toa {to go umetnosta. “S bidat ubavi, tuku misteriozni i najva`no zaedni~ki od toa {to go pravime rabotime zae da predizvikaat reakcija. Toj veli deka sami”, izjavi Filipini. Me|u prisutnite negovata rabota ne e dizajnirawe samo bea i nejzinite nejzini kolegi od diplomatksiot za sebe, tuku pravi osvrt kon holandskata kor, amerika amerikanskiot ambasador Filip Riker kor umetnost i sorabotka so drugite dizajneri, i pretstavnicite na francuskata ambasada. istaknuvaj}i deka koga se dizajnira treba Na izlo`bata se pretstavija 13 umetnici, da se pogledne i kon drugite aspekti na sedum avtori od Holandija (Sa{a Lanoj, dizajnot i da se upotrebat ve{tinite makKris Slater, Kristel Hofmans, Remko simalno. Svart, Marike Rongen, Martajn Homan, BerGordana Vrencoska, inaku, dobropoznata po tus Rosier i Kaat [ulte) i {est od Makeplakatite za Skopje xez-festival i profedonija: Rosica Mr{i}, Aleksandra [ekutsor po vizuelni komunikacii i grafi~ki kovska, Tina Go{eva, Gordana Vrencoska, dizajn na Evropskiot univerzitet vo Skopje, Mima Pejoska i Andrej Bartling. Tie se ~estopati se izrazuva vo dizajnot kako izrazija vo razli~ni disciplini na dizaumetni~ka disciplina. Deloto so koe se jnot - nakitot, modata, modnite dodatoci, pretstavi e nasloveno “Makedonski folkdizajnot na razli~ni utilitarni predmeti, lor” i izobiluva so dekorativni aspekti. s$ do dizajniraweto enterieri. Taa istaknuva deka mladite dizajneri se Spored kuratorot na izlo`bata, Ana borat za postavuvawe infrastruktura vo Frangovska, izlo`bata pretstavuva retka koja }e ima pogolemo vklu~uvawe od strana mo`nost da se vidi sovremen doma{en i na pove}e sektori - mediumite, umetni~kite stranski dizajn. Frangovska veli deka eden kriti~ari, umetni~kite spisanija, kako i od konceptite na izlo`bata e aspektot na pogolema sorabotka me|u dizajnerite i ènata kako potro{uva~, odnosno genetskiot biznis-zaednicata, koja }e dovede do funkkod na ènata da izleze da kupi par~e cionirawe na dizajnot na sovremeno nivo. obleka, mebel, nakit itn.. “Ne{to po {to Izlo`bata “Postoe~ki dostignuvawa (dom na vremeto bil ozna~uvan nejziniot status i moda)” e poddràna od holandskata vo op{testvoto, no isto taka i ve}e ambasada, Ministerstvoto za kultura na prefinetiot aspekt i educiranost na Makedonija, fondacijata Mondrian, grad ènata vo dene{no vreme da kupi odbrano Skopje i }e trae do 15 mart. IVA BALÊVA

K O M E R C I J A L E N

Srame`livata VENERA }e zastane na noze Pred nekolku meseci vo doma{nata javnost se pojavija kritiki za izborot na splitskata akademija kako nositel na proektot za restavracija i konzervacija, vo smisla deka

Anti~kiot lokalitet Skupi anti~koto bogatstvo im e dadeno “na ve`bawe” na studentite. Sepak, ovie vesti se najava za uspe{no zavr{uvawe na proektot za “o`ivuvawe” na “Srame`livata Venera”.

O G L A S

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

Rabota / Finansii / Farmacija

Izbor na aktuelni oglasi BANKARSTVO/FINANSII Izvor: Ve~er

Objaveno: 25.01.2011 „Kolor medija” od Skopje, raspi{uva: oglas za vrabotuvawe na Finansiski upravitel so rabotno mesto vo Skopje. Dokolku ste komunikativni, ambiciozni, kooperativni,profesionalec vo rabotata i dokolku gi poseduvate baranite stru~ni znaewa za vodewe finansii za ova rabotno mesto, a smetate deka }e bidete od polza na va{ata kompanija „Kolor Media”/izdava~ na vesnicite: „Svet”, „Ubavina i zdravje”, „Moe bebe” i „Isprati recept” od Skopje-Stanete del od na{iot uspe{en tim! Osnovnite uslovi koi se baraat: -Visoka stru~na podgotovka/ekonomska struka od oblasta na finansii -Odli~no poznavawe na rabotata na kompjuterot. Znaewe na angliskiot jazik, a po mo`nost i srpskiot -Poseduvawe na voza~ka dozvola od B-kategorija -Probna rabota za ova rabotno mesto e 3 meseci so prethodnoto prakti~no rabotno iskustvo od najmalku edna godina. Opis na rabotata: -Rabota vo oblasta na finansiskiot sektor, a i kandidatot da ima odli~ni finansiski poznavawa -Brzo,to~no,precizno i navremeno spravuvawe so site barani rabotni obvrski od oblasta na finansiite vo firmata, kako i korespondencija so delovni partneri i -Redovna isplata na mese~na plata za polno rabotno vreme Kandidatite treba da imaat ve}e rabotno iskustvo vo finansiskiot sektor, a poèlno e toa rabotno iskustvo da e rezlizirano i vo pe~atenite mediumi. Profil na kandidatite: -Razviena rabotna disciplina,znaewa od oblasta na finansiite -Komunikativen/a/ so razvieni organizaciski i idejni sposobnosti -Ume{nost za timska rabota i podgotvenost za rabota vo uslovite na kusi vremenski rokovi. Va`na napomena: Site kandidati mora da dostavat CV vo koe }e priloàt pokraj opis na gorebaranoto i opis na svojata profesionalna biografija, rabota so finansiite. Da priloàt i svoja mala fotografija vo boja, so li~ni podatoci/datum i mesto na ra|awe i mesto na ìveewe da e vo Skopje/ kako i svojot kontakt telefon/ mobilen i fiksen/. Nekompletni i nepotpolneti CV-a nema da bidat zemeni vo predvid. Samo onie kandidati koi }e vlezat vo potesen izbor }e bidat kontaktirani. Pravo na ovoj konkurs imaat site dràvjani na Makedonija koi se zdravi i rabotosposobni i koi gi ispolnuvaat gorenavedenite uslovi za ova rabotno mesto, bez razlika na pol, nacionalna i verska pripadnost, a da se na vozrast od 25 do 60 godini. Kandidatite svoete CV treba da go ispratat na e-mail adresa: miletodorovski@colormedia.com.mk so oznakata „CV za finansiski upravitel” i obavezno po po{ta na adresata „Kolormedia” ul.Debarca br.10, 1000 Skopje, so oznakata-„Konkurs za rabota” vo zatvoreno pliko. Konkursot e otvoren 7 dena od denot na negovoto objavuvawe za podetalni informacii moète da se obratite vo rokot od 7 dena na fiksniot broj 3116-567 sekoj den do zatvoraweto na ovoj konkurs, od 14.00 do 18.00 JAVEN SEKTOR Izvor: Ve~er

Objaveno: 25.01.2011 Sovetot na JNU Institut za makedonski jazik „Krste Misirkov” Skopje donesuva odluka za raspi{uvawe konkurs za izbor na dvajca sorabotnici vo edno od nau~nite zvawa FARMACIJA Izvor: Vreme

Objaveno: 27.01.2011 Farmacevtskata kompanija DEMAKS NOVA od Skopje objavuva oglas za vrabotuvawe na 3 stru~ni sorabotnika (medicinski pretstavnici). Potrebni kvalifikacii: -visoko obrazovanie (medicinski fakultet), -aktivno poznavawe na angliski jazik -odli~no poznavawe na MS office ,Power Point - poloèn voza~ki ispit. Ve{tini i sposobnosti: -odli~ni komunikaciski, analiti~ki i organizaciski sposobnosti -stru~nost i elokventnost, energi~nost -poèlno e prethodno iskustvo pri grupni prezentacii i rabota na teren. Nudime: -rabota vo dinami~na sredina, dobri uslovi, vrvna obuka, mo`nost za dokaùvawe na va{ite profesionalni sposobnosti. Internacionalna kariera Site zainteresirani kandidati da dostavat CV fotografija i motivaciono pismo na makedonski jazik na e-mail: demaxnova@gmail. com. Nepotponite aplikacii nema da bidat razgledani.

PRETPLATETE SE NA

Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk

KAPITAL / 28.01.2011 / PETOK

Obuki / Finansii i smetkovodstvo

Ednodneven seminar „VNATRE[NATA REVIZIJA VO TRGOVSKITE DRU[TVA I JAVNITE PRETPRIJATIJA VO REPUBLIKA MAKEDONIJA” PREDAVA^:

Trajko Spasovski, rakovoditel vo Sektorot za centralna vnatre{na revizija, Ministerstvo za finansii na Republika Makedonija.

10 fevruari 2011 godina

10:00-16:30 ~asot

Stopanska komora na Makedonija, sala 1 na 5-ti kat

Site u~esnici na seminarot }e dobijat raboten materijal i sertifikat za u~estvo. Zainteresiranite za u~estvo na ovoj seminar mo`at da se prijavat najdocna do 4 fevruari 2011 godina. Prijavniot list i podetalni informacii mo`e da se prevzemat od sajtot na Stopanskata komora na Makedonija: www.mchamber.mk

KONTAKT: Len~e Zikova tel: 02 32 44 054 faks: 02 32 44 088 e-mail:lence@mchamber.mk

Anita Mitrevska tel: 02 32 44 057 faks: 02 32 44 088 anita.mitrevska@mchamber.mk

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici – za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo. Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal.

Upisot e vo tek. Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409 , 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

Obuki / Menaxment / HR OBUKA: MENAXMENT NA NEVLADINI ORGANIZACII (NVO) Vremetraewe: 2 meseci/ 2 pati nedelno h 2 ~asa (vkupno 32 ~asa) Sleden termin: 1 fevruari 2011 OBUKATA E NAMENETA ZA MLADI LU\E SO ILI BEZ RABOTNO ISKUSTVO KOI IMAAT INTERES ZA RABOTA VO NEVLADINI ORGANIZACII (NVO) VO MAKEDONIJA ILI VO STRANSTVO. OBUKATA JA SPROVEDUVAAT ISKUSNI NVO PROFESIONALCI I AKTIVISTI, I PRETSTAVUVA DINAMI^EN SPOJ NA TEORETSKA I PRAKTI^NA RABOTA.

OBUKATA OPFAะ A: voved vo gra|ansko op{testvo i rabotata na nevladinite organizacii, me|unarodni, regionalni i lokalni iskustva, zna~eweto na me|unarodnoto civilno op{testvo (civil society) i negoviot podem vo izminatite decenii, goleminata i funkcioniraweto na me|unarodnoto civilno op{testvo, istorija na gra|anskoto organizirawe vo Makedonija, registracija i normativna ramka za rabota na NVO sektorot, zna~ewe na NVO sektorot vo Republika Makedonija, odnosite na NVO sektorot so javnite institucii, privatniot sektor, mediumite i gra|anite, finansirawe na NVO sektorot, oblasti na anga`man na NVOi, voved vo osnovnite koncepti i termini od zna~ewe za menaxmentot vo NVO sektorot: proekti, donatori, fandrejzing, volonterstvo, korporativna odgovornost, me|unarodna sorabotka, op{testven aktivizam, itn. osnovni na odnosi so donatori, voved vo upravuvawe so proekti, zapoznavawe so rabotata na uspe{ni NVO, itn. menaxirawe na proekti, obezbeduvawe na finansii za proekti, menaxment vo procesite na me|unarodna sorabotka, vodewe na regionalni i me|unarodni proekti, voved vo Evropskite fondovi i nivnosto zna~ewe za NVO sektorot vo Makedonija, itn. CENA: Cena za eden u~esnik e 4,000 den (+DDV). Mo`no e pla}awe na rati. Na krajot na obukata sekoj u~esniะบ dobiva sertifikat.

NAÎN NA PRIJAVUVAWE: Prijavete go va{eto u~estvo na telefonite: 02 3 103 673 / 02 5 296 589, ili elektronski na info@consulting-macedonia.com Direktor na obukata e Dr. Risto Karajkov. Dr. Karajkov ima doktorat po me|unaroden razvoj od Univerzitetot vo Bolowa, Italija. Negovite istraùva~ki sorabotki vklu~uvaat i prestoj pri presti`niot Center for Civil Society Studies na Johns Hopkins University, vo SAD, kako i na UNU WIDER vo Helsinki. Dr. Karajkov ima pove}e od 10-godi{no iskustvo vo NVO sektorot vo Makedonija, regionot, i po{iroko. ZABELE[KA: PO@ELNO E (NO NE NEOPHODNO) UÊSNICITE NA OBUKITE DA IMAAT OSNOVNI POZNAVAWA NA ANGLISKI JAZIK I RABOTEWE SO KOMPJUTER.

KAPITAL / 28.01.2011 / PETOK

Tenderi / Konferencii i saemi

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Ilinden PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka i izgradba na oprema za soobra}ajna signalizacija na teritorija na op{tina Ilinden. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=7c626ea4-a6ea-4aa5-8a48bb41f5894737&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Centralen registar na RM PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Sistem za video nadzor vo Skopje i [tip. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=5646fa57-dd51-46d1-9b91-786e6a6305d2&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: FOD DOOEL Novaci AD ELEM Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Uslugi za Osiguruvawe Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=8e879d4d-0e3c-4521-98fb-20fb4824956a&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Butel PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izvr{uvawe na operativni geodetski raboti i geodetski raboti za posebni nameni. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=dd71d032-b297-4ab8-be5c-14e3d2b20fe7&Level=2

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Agencija za katastar na nedvi`nosti PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Konsultantski uslugi i mediumska kampawa. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=b3b3500f-81ca-4eaa-b6a6-55fbfb429709&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JP Slu`ben vesnik na RM PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na usluga - pe~atewe na Registar na propisi i drugi izdanija za 2011 godina. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=b7ac1ca2-b57b-4e5f-8d30-52a1297b7a6e&Level=2

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Centar PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Iluminacija na arhitektonski spomenici od oblasta na kulturata. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=cac8ffd6-7b12-4f7f-83e8-209d6a2b2861&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za Finansii PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Iznajmuvawe i servisirawe na multifunkciski ma{ini so obezbeduvawe na potro{ni materijali za potrebite na Ministerstvoto za finansii. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=72d7f9d4-7ae0-42e6-a4e4bbfb94dbaf2e&Level=2

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Aerodrom PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izbor na firma za odr`uvawe na sportski i detski igrali{ta na teritorija na op{tina Aerodrom. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=0c3b28ca-4a33-44dd-8aac-99fabee30237&Level=2

Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki Analiza na finansiski izve{tai i relativno vrednuvawe na kompaniite Januari 2011 Primeko Business & Personal Coaching Januari 2011 Ksantika, Agencija za komunikacii Finansiska edukacija za kreditni `ongleri Januari 2011

Sinergija Plus Kurs za ofis menaxer Januari 2011 KDS Interna revizija Januari 2011 Primeko Obuka za odnosi so javnost Januari 2011 ITC Konsalting

Relaxed Management (Tailor Made Training) Januari 2011 Ksantika, Agencija za komunikacii Re{enie za va{ata finansiska idnina Sekoj Ponedelnik Sinergija Plus Choose your perfect job. Start creating your future today!!!

Nau~i i zbogati se! Januari 2011 Sinergija Plus Finansiski menaxment Januari 2011 Primeko Pi{uvawe CV i Motivaciono pismo; Komunikaciski ve{tini; i Podgotovka za intervju za vrabotuvawe

Internet marketing Januari 2011 ITC Konsalting Creative communication (Tailor Made Training) Januari 2011 Ksantika, Agencija za komunikacii Kurs za smetkovodstvo Januari 2011 KDS

Januari 2011 ITC Konsalting @ivotni ve{tini i li~en razvoj Sekoj petok Zorba Konsalting

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

Na 16 i 17 fevruari 2011 Saem i Nastan za tehnolo{ka i biznis sorabotka, vo [panija

Na 22 i 23 mart 2011 godina Me|unaroden kongres za ishrana i zdravstvo vo Francija

EGÉTICA-EXPOENERGÉTICA 2 VO VALENSIJA

BIZNIS-FORUM VO DI@ON

Stopanskata komora na Makedonija - EIICM organizira poseta na Vtoriot saem za tehnolo{ka i delovna sorabotka. Nastanot }e se odr`i vo Valensija na 16 i 17 fevruari 2011 godina, za vreme na zaedni~kite me|unarodni saemi: EGÉTICA-EXPOENERGÉTICA: Saem za energii; ECOFIRA: Saem za voda, po~va, vozduh, otpad i nivni tehnologii i uslugi i EFIAQUA: Saem za efikasno vodostopanstvo. ROKOVI:

do 3 fevruari 2011 godina: registracija i podnesuvawe na profili; do 9 fevruari 2011 godina: barawa za bilateralni sredbi. POVEЌE INFORMACII ZA SAEMITE: EGÉTICA - EXPOENERGÉTICA: www.egetica-expoenergetica.com ECOFIRA: www.feriavalencia.com / ecofira EFIAQUA: www.feriavalencia.com / efiaqua

Veb-sajt na Vtoriot nastan za tehnolo{ka i delovna sorabotka: http://www.enterprise-europe-network.ec.europa.eu/public/bemt/home.cfm?eventid=2460 VLEZOT I U^ESTVOTO NA SAEMOT SE BESPLATNI. KONTAKT:

Lazo Angelevski proekten konsultant tel: (02) 3244090 laze@mchamber.mk Sof~e Jovanovska proekten konsultant tel: (02) 3244060 sofce@mchamber.mk

Za vreme na 6. Me|unaroden kongres za ishrana i zdravstvo vo Diòn, }e se odrì binzis-forum (brokerski nastan) na koj{to }e moàt da se razmenat iskustva so drugi u~esnici za vreme na kongresot.

Ovoj nastan gi targetira industriite za prehranbeni proizvodi, laboratoriite, tehni~ki centri koi se zanimavaat so hrana i ishrana. Poentata na ovoj nastan vo sporedba so drugi nastani so sli~ni temi e senzorskiot pristap (vkus, aroma, struktura/sostav....).

Sekoja organizacija (industrija, javna ili privatna istra`uva~ka laboratorija, tehni~ki centar), koja ima tehnolo{ka ili know-how ponuda ili barawe ili koja bara partneri e dobredojdena za da se priklu~i vo delovnite sredbi so kompanii od cela Evropa.

Brokerskiot nastan se organizira vo ramkite na 6. Me|unaroden kongres za ishrana i zdravstvo vo Di`on. Nad 370 sredbi me|u kompaniite se organizirani za vreme na posledniot Kongres vo 2010 godina. Site informacii i registracija ( pred registracija na brokerskiot nastan) mo`e da se najdat na www.taste-nutrition-health.com ili na linkot na gorenavedeniot kongres. On-line Registracija http://b2match.eu/taste-nutrition-health2011/participants/new

EEN Proekt www.een.mk SOF^E JOVANOVSKA sofce@mchamber.mk, Tel: +389 (02) 3244060 LAZO ANGELEVSKI laze@mchamber.mk Tel: +389 (02) 3244090

TOP 100

VO FEVRUARI 2011 ^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI

KONSALTING

ZDRAVI I AKTIVNI

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

TRANSPORT I LOGISTIKA