22-kapital-19.04.2010 by Kapital Media Group

SVETSKITE BIZNIS LIDERI PROTIV KRIZATA

KOLUMNA

MARK PARKER, NIKE BORBA ZA DA SE ODR@I BRENDOT “KUL” STRANA 14

ILIJA DIMOVSKI POLITI^KI PROFIT NA KRATOK ROK STRANA 13

EXCLUSIVE

QUB^O GEORGIEVSKI ]E SI JA IZEDAM DIPLOMATA ZA POLITI^AR, AKO OHRIDSKIOT RAMKOVEN DOGOVOR E KRAJ ZA BARAWATA NA ALBANCITE

NA ZATVORAWE, PETOK 16.04.2010, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

0,00% 0,00% 0,14%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,61 45,51 1,35

NAFTA BRENT EURORIBOR

885,99 1,22%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (16.04)

XOVANI DANIELE REGIONALEN PRETSTAVNIK NA IFC NOVI PROIZVODNI MO@NOSTI [EST MAKEDONSKI FIRMI ]E PROIZVODUVAAT ZA FIAT-SRBIJA

OPTIMIST SUM ZA NATAMO[NIOT RAZVOJ NA MAKEDONIJA

10 20

DIVITE TRGOVCI STANAA GOLEMI BIZNISMENI

2 19.04.2010

NAVIGATOR

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PONEDELNIK 19 APRIL 2010

“POKER NA OTVORENO”!

slovuvawata na DUI za izmeni na Ustavot (voveduvawe na Badenter vo odlu~uvawata na Ustavniot sud) so koi ne se soglasuvaat nitu Nikola Gruevski, nitu Branko Crvenkovski, i samiot Ali Ahmeti znae deka se nelogi~ni i, vo osnova, nedemokratski! Koga }e dojde vreme, toa }e mu go ka`at i od Brisel i od Va{ington, i toga{ ova barawe }e is~ezne, kako {to is~eznuva najslu{anata pesna na nekoja toplista! No, ova ima druga su{tina! SDSM, pak, vo Ustavot bara da se predvidi revizija na privatizacijata. Ako se prifati, toga{ samiot po~etok na revizijata prakti~ki zna~i deka vo Makedonija kompaniite }e bidat vrateni vo status na op{testveni i dr`avni ...zna~i, privatizacija ne se slu~ila! Toa, de fakto, zna~i nacionalizacija! Prepostavuvam deka i ovaa ideja od “Biha}ka bb”, }e zavr{i kako i idejata na Ahmeti, otkako od Brisel i Va{ington }e mu “yrnat” na Crvenkovski i }e go zamolat da “digne ra~na”!? Pa, toga{ zo{to ni se slu~uva ovaa destabilizacija ... Eve zo{to! Na dve ili tri klu~ni to~ki, SDSM vo poslednite nekolku meseci izgradi podobra “pol”-pozicija od VMRO-DPMNE za mo`nite i s$ poverojatni predvremeni izbori! Partijata na Gruevski s$ u{te ima visok rejting me|u gra|anite, blagodarej}i na cvrstiot stav na Gruevski za imeto!

No, SDSM, za imeto, pred nekolku meseci ispora~a “dobra volja” kon Gruevski so toa {to najavi deka nema da se protivi i deka }e poddrì {to i da dogovori Gruevski, samo da se zadrì identitetot. Kaj Crvenkovski ve}e i ne zboruvaat na ovaa tema. Ova, osven od takt, ja vadi vladeja~kata partija na ~istina za izjasnuvawe ... Nivniot koaliconen partner DUI, kako {to moème da vidime, sekojdnevno se izjasnuva po razni pra{awa ...Pa|aat i zakani za napu{tawe na Vladata, a Ramkovski vo svoite vesnici veli deka Ahmeti bil klu~ot! Ponatamu, VMRO-DPMNE se ~ini ostana u{te edna{ vo “{ah”! SDSM bara revizija na privatizacijata! So ova barawe, SDSM ja blokira{e mo`nata retorika na predvremenite izbori - deka Branko e “grobarot na tranzicijata” i “tatkoto na kriminalnata privatizacija”! Ja osueti mo`nata strategija na VMRO-DPMNE na slednite izbori u{te edna{ da ja vrati tranzicijata i privatizacijata kako glavna tema na izborite, vo nedostig na podobri temi za govorewe! SDSM sega izgradi odgovor – deka tie barale revizija, a VMRO-DPMNE bega zaradi privatizacijata na golemite dràvni kompanii od nivno vreme!? Ottuka, isporakata na “dobra volja” okolu imeto i baraweto za revizija na privatizacijata se dvata stolba na koi se potpira strategijata na SDSM za “izbivawe” na site argumenti na vlasta!

USTAVOT NEMA DA SE OTVORA!?

Bez razlika {to ve}e se formiraa ekspertski grupi (kakov {to be{e dogovorot na liderskata sredba) koi deneska treba prvpat da se sostanat za da gi koordiniraat stavovite na partiite, kompromis ne e mo`en, oti ednostavno nema prostor za usoglasuvawe, doznava “Kapital” od svoi izvori.

QUP^O ZIKOV

zikov@kapital.com.mk

Ako ova go “izbijat”, toga{ vo kampawata za predvremeni izbori glavnata tema bi bila {to e sraboteno od Prerodbata vo periodot 2006 – 2010 godina! Kade se investiciite, novite rabotni mesta, rastot na ekonomijata, evroatlanskite integracii ... Tuka argumentite na vlasta se slabi! Ottuka, partijata “poker na otvoreno” e zapo~nata! Vo sekoj krug po eden soble~en do ga}i! Vo vakva situacija, VMRO-DPMNE verojatno naviva za prodolùvawe na mandatot do redovnite izbori! No, DUI im gi mati smetkite so zakanite za izleguvawe od Vladata! A bez niv Vladata na Gruevski, iako bi bila legalna, ne bi bila legitimna! A, i koj moè da prognozira takvoto vladeewe, so samo 63 pratenici vo front - do {to s$ moè da dovede ...

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandar Pisarev

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

KAVGATA OSTANA I ZA VIKENDOT

Po~ituvani ~itateli ... Va{ite komentari, zabele{ki i pofalbi na temite objaveni vo dnevniot vesnik Kapital, kako i vo magazinot Kapital, mo`ete da gi napi{ete i ispratite na na{iot meil: kontakt@kapital.com.mk i naskoro i na facebook ... Kontaktirajte so nas, ima zo{to ...

Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

22%

oskape prirodniot gas. Regulatornata komisija za energetika odlu~i ovoj energens namesto po 20,9676 denari za metar kuben da se prodava za 25,4661 denari. Kompanijata koja snabduva so nafta i nafteni derivati vo zemjava, Makpetrol, baraweto za poskapuvawe na prirodniot gas go temeli na promenite na cenite na mazutot i na dizel gorivoto na svetskiot pazar, kako i na kursot na dolarot vo odnos na denarot. Spored prodatocite, Makpetrol vo vtoriot kvartal od 2010 godina planira da ispora~a 17.443.479 normalni metri kubni priroden gas. Prirodniot gas kako osnoven energens vo proizvodstvoto go koristat okolu 30 kompanii vo zemjava.

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

LEKTOR

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102,

Meri Kondoska

prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za nedelnikot “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

liderskata sredba), koi

KATERINA SINADINOVSKA deneska treba prvpat sinadinovska@kapital.com.mk

as~ekorot me|u barawata na Albancite za po{iroka upotreba na Badenter i kategori~noto odbivawe od premierot Nikola Gruevski, }e rezultira so toa {to i vladeja~kata VMRO – DPMNE }e se otka`e od najavite za izmeni na Ustavot vo nasoka na pogolema nezavisnost na sudstvoto. Vakvi se o~ekuvawata i vo ~etirite najgolemi partii koi imaat svoi pretstavnici na liderskite sredbi i na analiti~arite. Komentarite se deka vo uslovi koga albanskite politi~ari ja ucenuvaat svojata poddr{ka za izmenite vo sudstvoto so voveduvawe na Badenter i vo Ustaven sud, vo Republi~kiot sudski sovet (RSS), kako i vo izglasuvaweto na Vladata i Buxetot, makedonskiot premier ne bi go dozvolil toa. Od druga strana, pak, Gruevski i samiot izjavi deka bez poddr{kata na Albancite nema da go otvora Ustavot. Seto toa e dovolno za da se zaklu~i deka ne e mo`en kompromis, bez razlika {to ve}e se formiraa ekspertski grupi (kakov {to be{e dogovorot na

da se sostanat za da gi koordiniraat stavovite na partiite! Oti ednostavno nema prostor za usoglasuvawe. Zav~era, liderot na DUI, Ali Ahmeti, u{te edna{ povika deka treba da se prifatat nivnite barawa. “DUI i ponatamu }e prodol`i da bara promena na Ustavot preku praven akt, osobeno vo delot na primenata na Badenteroviot princip na glasawe vo Ustavniot sud. Iako ova na{e barawe ne e opfateno vo Ohridskiot dogovor, toa e vo negoviot duh”, izjavi Ahmeti. Vedna{ mu odgovori liderot na opozicijata, Branko Crvenkovski, deka e nelogi~no da se bara voveduvawe na Badenter vo institucija {to ne nosi politi~ki odluki. “Badenter vo Ustavniot sud ne e dobar predlog. Toa ima smisla samo vo institucii koi nosat politi~ki odluki, kako Sobranieto i sovetite na op{tinite. Etni~kata pripadnost na sudiite ne smee da igra nikakva uloga!”, deciden e Crvenkovski. I premierot Gruevski, denovive, nekolku pati jasno pora~uva deka bez razlika na pritisocite, vo nikoj slu~aj nema da dozvoli etni~ko glasawe vo Sudot.

“Ako se prifati, toa }e zna~i vodewe kon ne{to drugo, a ne kon pokvalitetno sudstvo. Na krajot na krai{tata, i da bide etni~ki izborot na sudiite vo nekoja mera, ako i glasaweto bide vo taa mera, toa ne e dobro. Nie sakame razgovori za s$ {to e konstruktivno, no ne sme vo mo`nost da prifatime vakvi raboti. Ova e nadvor od ramkovniot dogovor”, izjavi premierot Gruevski. Po vakvite krajno sprotivstaveni stavovi na liderite, jasno e deka Makedonija }e treba da po~eka za kakva bilo promena na Ustavot, duri i za ponezavisno sudstvo. Ona {to se nametnuva kako dilema po vakviot razvoj na nastanite, e dali, ako liderite na najgolemite partii ne moàt da najdat kompromis, ona {to n$ o~ekuva e blokada na Parlamentot! Ako se slu~i ova, neminovno sleduvaat vonredni izbori, kako odgovor na tenzijata {to sekojdnevno raste. Iako Ahmeti tvrdi deka nema namera da ja napu{ti Vladata, jasno e deka ne moè da trae dolgo napnatata politi~ka atmosfera koja izminatata nedela kulminira{e vo Parlamentot, so blokirani komisii i èstoki me|upartiski prepukuvawa, oti moè da izleze od kontrola!?

NAVIGATOR

19.04.2010 POBEDNIK

NE IM BE[E DENOT

LIDERI

HRABROST I ODLU^NOST vroparlamentarecot Zoran Taler na kon-ferencijata na tema “Makedonskata integraciija vo EU i pra{aweto na imeto” jasno poso~i deka na Makedonija & e potrebna pogolema i poaktivna politika za re{avawe na sporot so imeto. Toj gi ohrabrii makedonskite politi~arii na pogolema odlu~nost i hrabrost i pora~a tie {to }e go re{at sporot da ne se pla{at od reakcijata da bidat poso~eni za predavnici, bidej}i toa se zaborava po kratok period. Taler povika – da se sozdade nova kultura na me|usebno razbirawe, a ne samo sebi~no da se razmisluva za postignuvawe na sopstvenite interesi. Toj garantira deka toa }e pomogne za re{avawe na dvodeceniskiot problem i “Makedonija, koja e vrata za ~lenstvo na celiot Zapaden Balkan, }e otvori mo`nost za integrirawe na Srbija,

FILIP GORDON

STOJAN ANDOV

MENDUH TA^I

MURAT ORNEKOL

{te eden amerikanpoka`a na oprvo bi se soglasil e mu trgna na TAV U ski politi~ar {to Iprateni~kata Anita PMakedonija da ne pre- Nso skopskiot aeroinsistira na kone~no Stefanovska kade & e tsedava so Sovetot na Ev- drom, kade {to se pozatvorawe na sporot za imeto so Grcija

mestoto so navredliva i bezobrazna retorika

ropa otkolku da se koristi terminot “makedonsko”

javi i masovno truewe na vrabotenite

SE RAZGLEDUVAAT PONUDITE DOSTAVENI DO MINISTERSTVOTO ZA TRANSPORT

SE U[TE NE E IZBRAN KONSULTANT ZA KONTROLA NA TAV Javniot povik za izbor na konsultantska kompanija za nadzor na izgradbata na aerodromite zavr{i na krajot od minatiot mesec. Ministerstvoto za transport gi razgleduva ponudite za izbor na kompanija {to }e go kontrolira TAV objavi javen povik za izbor

ALEKSANDRA SPASEVSKA na konsultanti koi }e go spasevska@kapital.com.mk

e e izbrana konsultantskata kompanija koja }e ja kontrolira izgradbata na makedonskite aeroodromi. Ministerstvoto za transport nema odlu~enoo koja kompanija }e vr{i {i nadzor vrz izgradbata naa aerodromot i sproveduuvaweto na koncesiskiot ot dogovor od turskata kommpanija TAV. Vo Ministerstvoto zaa transport velat deka kaj aj niv zaklu~no so 31 mart rt pristignale ponudi od 100 kompanii, no golem del el od niv bile bez celosnaa dokumentacija. “Komisijata za sproveduuvawe na nabavkata izvr{i evaluacija naa tehni~kite dokumenti i na 9 april javno bea ottvoreni ponudite od samo mo tri ekonomski operatori ri koi gi ispolnuvaat barannite uslovi t.e. kriteriumi mi propi{ani vo tenderrskata dokumentacija. Vo tek e evaluacija na poonudite”, informiraat od Ministerstvoto. Ovoj resor na po~etokot ot od godinata, na eden mesec ec pred TAV oficijalno daa gi prezeme skopskiot i ohridskiot aerodrom,

kontroliraat raboteweto na koncesionerot. Javniot povik za izbor na kompanija koja }e vr{i konsultantski uslugi za postojan i redoven nadzor na koncesiskata dejnost i izacijata na na realDogovorot za koncesija na dva-

18 12 55

PLA@I NA DOJRANSKOTO EZERO ]E BIDAT IZDADENI POD KRATKOTRAEN ZAKUP

PLA@I NA OHRIDSKOTO EZERO VO STRUGA ISTO TAKA ]E DOBIJAT PRIVATNI ZAKUPCI DENARI PO KVADRATEN METAR GODI[NO ]E PLA]AAT ZAKUPCITE ZA OHRIDSKITE PLA@I, A EDEN DENAR ZA DOJRANSKITE

Crna Gora i na BiH vo EU, no deka blokiraweto na procesot na evrointegracija na Makedonija pretstavuva destabilizacija na regionot.” Ne mo`e da bide poprecizno i pojasno. Taler kon Makedonija nastapuva mnogu otvoreno. Zatoa i glavnata odgovornost za zatvorawe na problemot so Grcija ja locira kaj vladata, nezavisno od toa {to pravi EU i kolku pridonesuva.

GUBITNIK

DUPKI NA PATI[TATA upki na pati{tata, a, ci, neobezbedeni svijoci, ot, ìvotni dol` avtopatot, odroni, lavini, za{titni ni k. mreì kako za koko{arnik. . . takva e slikata naa makedonskite pati{ta za koi samata direktorka na Fondot za magistralni i regionalni pati{ta,, Nata{a Volkanovska, velii rideka se posledica na triwe deceniskoto neodrùvawe ci. na glavnite patni pravci. Iskreno kaàno, dosega i ne znaevme koja e Nata{a Valal kanovska, da ne se pojave{e slu~ajno na televizija po te{kata soobra}ajna nesre}a kaj skopskoto selo Katlanovo, vo koja zaginaa petmina patnici. Apsolutno ne drì nejzinoto opravduvawe deka ne moème da o~ekuvame sostojbata da se promeni na podobro za trigodi{niot period otkako taa e na ovaa va`na funkcija, bidej} i Volkanovska e postavena za direktorka na Fondot tokmu poradi “tridecenskoto” neodrùvawe na pati{tata, za barem malku da ja sredi sostojbata. Namesto pridviùvawe kon podobro, nie sekoj den imame s$ pogolem broj `rtvi vo

ta aerodromi i za izgradba na kargo-aerodrom vo [tip be{e raspi{an na 31 januari godinava, a dostavenite ponudi bea otvoreni na 9 april. Od Ministerstvoto vo sabotata reagiraa i na tekstot objaven vo Kapital za po~ituvaweto na rokovite za izgradba od strana na TAV, tvrdej}i deka grade`nite aktivnosti se zapo~nati i deka TAV go podgotvuva terenot za po~etok na gradba. Turskata kompanija TAV na 1 mart po~na da upravuva so makedonskite aerodromi. Soglasno so Dogovorot za koncesija koj go potpi{a so Vladata investitorot treba da gi izgradi administrativnata zgrada i terminalot na aerodromot Aleksandar Veliki i da ja modernizira postoe~kata zgrada na aerodromot Sveti Apostol Pavle vo Ohrid. Spored koncesiskiot dogovor, izgradbata na skopskiot aerodrom treba da zavr{i za 20 meseci od denot na prezemaweto, a modernizacijata na ohridskiot za 12 meseci. Izgradbata na kargo-aerodromot vo [tip e odlo`ena za 10 godini.

IZ ZA... A... 3 FAKTI

ZORAN TALER

PROCENKI... ROCEN P

NATA[A VVOLKANOVSKA OLKA OL KANOVSKA soobra}ajni nezgodi, i toa na avtopatot. Ako delnicata Skopje-Veles e proglasena za avtopat, toga{ ne mo`e na najgolemiot procent od delnicata brzinata da se ograni~uva na 80 kilometri ili na sekoi dvatri kilometri da ima odroni, a da pla}ame patarina za dupkite od koi mo`eme da go skr{ime avtomobilot. Epilog na raboteweto na Volkanovska e 137 crni to~ki na makedonskite pati{ta kade zaginale lu|e, 160 zaginati na pati{tata vo Makedonija minatata godina, dvojno zgolemen broj na nesre}i vo prvite tri meseci od ovaa godina vo odnos na istiot period lani.

MISLA NA DENOT

ALI AHMETI

pretsedatel na DUI

[TETNO E ZA DR@AVATA DA JA NAPU[TIME VLADATA “Za DUI e najlesno da ja napu{ti Vladata, no toa bi bilo {tetno za dràvata”, izjavi liderot na DUI, Ali Ahmeti, zapra{an dali }e ja napu{ti Vladata ako ne se postigne re{enie za imeto do juni. Spred nego, toa ne e najdobro re{enie za Makedonija bidej}i DUI rabotela na postignuvawe re{enie za sporot za imeto, koe }e bide prifatlivo za dvete strani. “Vladata funkcionira spored koaliciskiot dogovor, no toa ne zna~i deka se sloùvame za s$,” veli Ahmeti. Toj smeta deka ustavnite promeni se neophodni i korisni za dràvata.

KOGA LU\ETO ]E VIDAT VO KOJA NASOKA ODI LIDEROT, STANUVA POLESNO DA GI MOTIVIRATE”

LAK[MI MITAL INDISKI MAGNAT VO ^ELI^NATA INDUSTRIJA I MILIJARDER

4 19.04.2010

NAVIGATOR

SVET

0-24

...EVROPA BLOKIRANA

...ATRAKCIJA

...PROTESTI VO BERLIN

Vulkanskite oblaci stignaa na Balkanot

Luksuzen voz od Viena

Gra|anite protiv pedofilijata

uksuzniot voz Majestic Imperator Train de Luxe vo ulkanskite oblaci od Island ja pokrija cela Evropa i go red Brandenbur{kata porta vo Berlin se odràa L ~etvrtokot pristigna od Viena vo Hrvatska i be{e Pgra|anski protesti protiv otkrienite skandali na sekVa èlezni~kite blokiraa avionskiot soobra}aj. Site letovi se odloèni, vistinska atrakcija. Carskiot voz e replika na luksuzniot sualna zloupotreba vo katoli~kata crkva. stanici se pretrupani so patnici. avstro-ungarski voz.

FOTO NA DENOT

POGREBANI MARIJA I LEH KAÎNSKI Polskiot pretsedatel, Leh Ka~inski, i negovata sopruga Marija, v~era bea pogrebani vo katedralata “Sveti Stanislav i Vaclav” vo kralskiot zamok Vavel, vo Krakov, so site dràvni po~esti. Pogrebnata misa treba{e da ja otsluì specijalniot pratenik na papata Benedikt [esnaesetti, kardinalot Anxelo Sodano, no, poradi zastojot vo evropskiot vozdu{en soobra}aj, predizvikan od vulkanot na Island, toj ne moè{e da dojde vo Polska. Na pogrebot ne dojdoa i 32 najaveni svetski dràvnici, me|u koi i makedonskiot pretsedatel \orge Ivanov. Po~it na Ka~inski mu oddadoa samo ruskiot pretsedatel Dmitrij Medvedev, ~e{kiot, Vaclaf Klaus, i slova~kiot, Ivan Ga{parovi~. Okolu 100.000 Poljaci, zav~era, na centralniot plo{tad vo Var{ava, im oddadoa po~it na Leh i Marija Ka~inski i na drugite 94 zaginati vo avionskata nesre}a.

DVA, TRI ZBORA “Vlasta vo Grcija bara razgovor so Evropskata komisija, ECB i so MMF za pove}egodi{na programa na ekonomski merki so koi mo`e da se pottikne finansiska pomo{ od EU i MMF, ako Grcija odlu~i da ja pobara“ JORGOS PAPAKONSTANTINU minister za finansii na Grcija

“Dogovorot go doka`uva toa {to so meseci go tvrdat vladite na evrozonata - deka scenarioto za dol`ni~kata kriza vo Grcija i za izleguvawe od evrozonata e ednostavno apsurdno“ LORENCO BINI SMAGI guverner na Centralnata banka na Italija

“Postojano visokata nevrabotenost mo`ebi e najgolem predizvik so koj se soo~eni vladite vo uslovi na zabrzuvawe na zazdravuvaweto. Stapkata na nevrabotenost }e ostane visoka, okolu 9%, do krajot na 2011 godina“ DOMINIK [TROS KAN generalen direktor na MMF

GADGETS

KIN 1 I KIN 2 - PRVI SMART-TELEFONI NA MAJKROSOFT

ajgolemiot softverski gigant Majkrosoft gi pretstavi prvite smartfoni – modelite Kin 1 i Kin 2. Telefonot }e ima tastatura, no i opcija za izbirawe na komandite so dopir na ekranot, odnosno “ta~skrin”.

So ova Majkrosoft stavi kraj na {pekulaciite deka padnala programata na kompanijata za razvoj na “pametni” telefoni. Celna grupa koja }e gi koristi ovie telefoni se mladite do 30 godini, {to se zabele`uva u{te od vleznoto meni kade {to se postaveni socijalnite mre`i Fejsbuk i Tviter.

6 19.04.2010

INTERVJU

QUB^O GEORGIEVSKI ]E SI JA IZEDAM DIPLOMATA ZA POLITI^AR, AKO OHRIDSKIOT RAMKOVEN DOGOVOR E KRAJ NA BARAWATA NA ALBANCITE”! KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

evet godini po potpi{uvaweto na Ohridskiot dogovor, Albancite baraat ustavni izmeni za po{iroka upotreba na Badenteroviot princip. Kako go komentirate toa? Ustavnite izmeni se apsolutno nepotrebni. Nie 20 godini pravime reformi vo sudstvoto, i ako dosega ne uspeavme vo toa, te{ko deka }e uspeeme so eden ~len vo Ustavot. Ne go branam jas sudstvoto, naprotiv. Toa e vo o~ajna sostojba, no vakvite reformi nema da donesat podobruvawe s$ dodeka postojat ambicii na vlastite da go kontroliraat sudstvoto. No, vo edna “ohridska Makedonija”, ako go otvorate pra{aweto na Ustavot, o~ekuvajte drugata strana (albanskata n.z) da postavi svoi barawa; deneska edni, po nekolku godini barawata }e bidat drugi. Toa e taa ~uvstvitelna linija na koja mora sekoga{ da se vnimava. Po taa ~uvstvitelna linija se odi i so novite gradbi i spomenici, del od proektot "Skopje 2014". Vie go obvinuvate premierot za vodewe politika so takanare~en “ki~-patriotizam”, i insistirawe na anti~koto poteklo.

Imam mnogu kriti~en odnos kon celata ovaa ambicija na, vnimavajte - vodewe dràvna politika na poistovetuvawe na celata makedonska nacija so anti~ka Makedonija. Tuka imame tri opasnosti. Najmalata e nepotrebnoto iritirawe na Grcija i me|unarodnata zaednica vo kontekst na re{avawe na sporot so imeto. Glavniot element e: prvo - so edna takva politika pravite seriozna revizja na onaa istorija {to dosega ja znaeme; vtoro - vakvoto megalomanstvo nepotrebno gi iritira site malcinstva, a ne samo Albancite. Tuka se i Turcite, i Vlasite i Srbite. Toa e edna totalno izli{na politika i jas ne moàm da ja sfatam, Nerazbirliva e. Se gradi oficerski dom, kako da postoi kolektivna amnezija za istorijata. Gradime eden oficerski dom, gradime spomenik, vo osnova militaristi~ki, koj ne e muzej na kulturata, tuku glavno mesto kade {to se sobirale oficeri na edna okupatorksa vojska. Ova e totalna kakofonija! Jas ne sum protiv da se gradi, no ne vaka, na ura, tuku pospontano - da se raspi{at konkursi, pa, da ima debata. Seto toa {to se gradi moèbi i drì, no treba da se izvede poinaku i sigurno ne s$ da bide vo centarot na gradot. Dobro! Kako gi ocenuvate me|uetni~kite odnosi vo momentot, vo odnos na poslednite slu~uvawa: blokadite

na Qub~o Georgievski za Stavovite pove}e klu~ni pra{awa za Makedonija i korpusot pra{awa za nejziniot opstanok kako dr`ava, vo golema mera se poznati vo javnosta! Sepak, sredbite so Georgievski i razgovorite na ovie temi sekoga{ se interesni, ako ne za da se slu{ne ne{to novo, toga{ poradi toa {to se dobiva vpe~atok deka koga zboruva za “makedonskite raboti”, toa go pravi jasno, glasno, bez kalkulacii i prili~no fokusirano! Od druga strana, s$ {to zboruva vo poslednite dvaeset godini se ostvaruva vo realnosta! A, se ~ini deka kako politi~ar sekoga{ go izvlekuva “najdebeliot kraj”vo razni konstelacii, kako edna percepcija na javnosta! Pa, taka, deneska taa – javnosta - e podelena: edni go smetaat za najkontroverzen politi~ar na dene{nicata vo Makedonija, drugi za ~ovek koj ja donese zemjata na ova "derexe", treti za “finansiski najte`ok” politi~ar koj kriminalno se zbogatil, a ima i takvi koi smetaat deka negovoto vreme u{te edna{ }e dojde! Neli e ova dovolna pri~ina za intervju so Qub~o Georgievski, politi~ki analiti~ar, kako {to samiot govori deka e. na sobraniskite tela od albanskite pratenici i radikalnite izjavi na albanskite lideri od edna strana, i nepopustlivite

stavovi na makedonskiot politi~ki blok od druga? Ja delam ocenkata na mnogu drugi analiti~ari, deka mo`eme da zabele`ime

vlo{enost na me|uetni~kite odnosi. I kaj ednite i kaj drugite mora da ima promena na filozofijata i na na~inot na razmisluvawe. Prvo, }e kaàm za makedonskiot del. Smetam deka, i pokraj toa {to deklarativno postojano velime deka sme za Ramkovniot dogovor, nie ednostavno ne moème da razbereme deka Makedonija ne e ve}e unitarna dràva, tuku edna navistina multietni~ka dràva, kade {to, na nekoj na~in, pove}e funkcioniraat federativnite principi. Ako imate takov Ustav i eden takov dogovor, toga{ makedonskiot etnicitet, vrz osnova na koj se pravi ovaa dràva vo poslednite 20 godini, mora da se napu{ti, a prv koj mora da go napu{ti ova e onoj koj vladee - vlasta. Te{ko se sfa}a formulata deka {to bilo da gradite mora da vodite smetka za drugiot partner. Na primer, ako gradite crkva, toga{ mora da ste svesni deka treba da izgradite i xamija. Tuka re{enieto moèbi e vo obratnoto - vo negradewe na raboti koi bi iritirale. Neodamna bev vo Albanija i zabeleàv edna interesna slika - tamu nema ni golemi xamii, ni golemi crkvi. Moèbi i nie treba da ja vidime formulata od Albanija, koja isto taka niz godinite ima{e verski problemi. Formulata da e – minimizirawe na rabotite {to iritiraat. [to se odnesuva do albanskata strana, Albancite treba da nau~at deka ne moàt vo

sekoja pote{ka situacija vo dràvata i vo kriti~nite momenti vedna{ na masa da se stava temata za federacija, otcepuvawe ili bilo {to. Ako imate problem, }e go re{avate preku instituciite na sistemot. Tie institucii, pak, preku Ramkovniot dogovor garantiraat prava, no i pravila. Vie ste eden od retkite politi~ari koj otvoreno go otvora pra{aweto za federalizacija. I makedonskite i albanskite politi~ari se mnogu vnimatelni, i se ~ini deka postoi eden strav od upotrebata na samiot termin, pa javno se koristat drugi poimi, kako konsenzualna demokratija ili binacionalna dràva! Zna~i, na teren, de fakto, se zboruva na ovaa tema. Moàm da vi kaàm deka pra{aweto na multietni~kata su{tina na Makedonija za mene pretstavuva najgolema enigma. I toa se momenti vo koi i kako aktiven politi~ar i kako analiti~ar, prvo sum sednuval i sum gi primenuval site varijanti koi postojat. Peridot pred krizata e najdobar primer za me|uetni~kiot soìvot. Tie dve godini, od 1998 do 2000 godina se godini so mnogu poletni ~ekori vo gradewe na soìvot i toga{ najdobro funkcionira{e. No, zo{to ako e taka, vi se slu~i kriza? Krizata be{e donesena odnadvor, pa potoa stana makedonska. Pa, potoa, ete mi se slu~ija i dvete najlo{i

INTERVJU

Koga se nose{e Ohridskiot ramkoven dogovor imavme mnogu èstoki raspravii vnatre! I koga jas im velev deka treba da glasaat “za”, ne im kaùvav deka posle so vakvi ili onakvi sili }e vladeeme u{te 4 godini, tuku rekov - “}e go izglasame i }e padneme od vlast”! Jasno kaàni zborovi. Morame da odime so otvoreni karti. Ovaa vlada moèbi vleze vo nekoj sopstven teòk }orsokak po ova pra{awe, go izdigna na najvisoko nivo i dvapati gi dobi izborite na taa tema, no za narednite izbori, vonredni ili ne, smetam deka e ma{ki, politi~ki i odgovorno site politi~ki relevantni partii da potpi{at deklaracija i da kaàt deka onie koi }e bidat izbrani imaat mandat od narodot da go zatvorat pra{aweto. Jas sum siguren deka tie, koi i da se, nema da bidat bez svest, pa, s$ da dadat na tacna. I tie }e se borat da dobijat {to pove}e... godini na soìvot. Ottuka kaj mene ima eden dolgoro~en i strate{ki pesimizam deka e moèn multietni~ki soìvot. Ne samo vo Makedonija. Toa go mislam i za Bosna, za Kosovo i za Belgija, edinstveno ne za [vajcarija. Gledaj}i gi me|unarodnite primeri, gledaj}i go ona {to nas ni se slu~uva{e i za vreme na krizata 2001 gdina i potoa, a eve i sega, za nas, pred s$ za makedonskiot del, niedno pra{awe ne treba da e tabu: ni razdelbata so Albancite, ni federalizacijata. Mnogupati sum gi elaboriral podelbata i teritorijalnoto razgrani~uvawe, zatoa sega }e se zadràm na federalizacijata. Taa, de fakto, e prisutna, ohridskiot dogovor, de fakto, zna~i federalizacija, kako {to sekoja federalizacija e posebna i nema pravilo kako taa treba da izgleda, taka i Makedonija e specifi~en vid federacija. Sega mnogu analiti~ari velat deka se zboruva za funkcionalna federalizacija. Ne znam {to podrazbiraat tie pod toj poim. Ne gledam ni{to novo, odnosno gledam povtorno edna totalna nedefinirana sostojba. Zana~i, ponormalno e da se zboruva za ona {to , de fakto, treba da pretstavuva taa federalizacija, so to~no odredeni teritorii, ili kantoni kako primerot vo [vajcarija. Me|utoa, tamu, koga e napravena {vajcarskata federacija, jasno e kaàno, deka sega se pravat ovie teritorijanli podelbi, i potoa granicite na kantonite }e ostanat nepromeneti. Zatoa, jas smetam deka e podobro da se zboruva za vistinska kantonizacija za da se za{titat na toj na~in odredeni sela vo tetovsko, gostivarsko, debarsko . . . Dali poslednite slu~uvawa se samo pokazatel deka Ohridkiot ramkoven dogovor ne e dovolen i e samo preod kon nekoj drug dogovor? Prisutno be{e ~uvstvoto deka se donese toj dogovor i deka so nego se

o~ekuva{e da zavr{at site dlaboki me|uetni~ki krizi. Nekoj odnadvor saka{e da sozdade takvo ~uvstvo. Jas postojano velev deka ako Ohridskiot dogovor e kraj na barawata na Albancite, jas }e si ja izedam sopstvenata diploma za politi~ar. Ubeden sum deka toa e samo premin kon nekoj drug dogovor ili barawe! I eve, kako {to gledate, vremeto me potvrduva. [to moème da o~ekuvame nabrzo? Mislite deka seto toa {to ni se slu~uva poslednite meseci spontano }e dovede do nekoja nova seriozna destabilizacija, ili e s$ samo dobro iskreirano i smisleno scenario za zamajuvawe na javnosta? Ako e toa nekoj dogovor, toga{ e dosta inteligenten i sovr{eno se sproveduva. No, ne veruvam deka makedonskite politi~ari imaat kapacitet taka da go izvedat toa. Seto toa e priroden tek na razdelbata so Albancite koj, na eden ili na drug na~in, se prigu{uva{e, ili se prikriva{e ovie ~etiri godini. I sega, kako {to eskalira ekonomskata kriza, problemot so re{avaweto na imeto i sostojbata so me|unarodniot }orsokak vo koj{to sme, doagame vo edna situacija kade eskaliraat i me|unacionalnite odnosi. Ne bi rekol deka se raboti za igra. E, sega, koi se tie momenti koi moàt da ja pottiknat taa kriza ili eskalacija...? Prvo, nadvore{niot faktor. Zavisime direktno od slu~uvawata vo Bosna i Hercegovina, ravojot na nastanite tamu, referendumot {to se najavuva ... Potoa kone~nata definicija na Kosovo vo kontekst na negoviot severen del i vo taa nasoka, ako tie dve klop~iwa po~nat da se odmotuvaat, toga{ nema da ima ni makedonski, ni albanski politi~ar {to }e moè da go sopre toa. Toa e nadvore{niot faktor. Vtoriot e na{ doma{en. Toa e kombinacijata na ekonomskata kriza, koja i vo unitarni dràvi doveduva do

19.04.2010

Federalizacijata na zemjata e, de fakto, prisutna. Ohridskiot dogovor, de fakto zna~i federalizacija, kako {to sekoja federalizacija e posebna i nema pravilo kako treba da izgleda, taka i Makedonija e specifi~en vid federacija. Ponormalno e da se zboruva za ona {to taa federalizacija, de fakto treba da pretstavuva - to~no odredeni teritorii, ili kantoni, kako primerot vo [vajcarija. Me|utoa, tamu, koga e napravena {vajcarskata federacija, jasno e kaàno deka sega se pravat ovie teritorijanli podelbi i potoa granicite na kantonite }e ostanat nepromeneti. Zatoa, jas smetam deka e podobro da se zboruva za vistinska kantonizacija za da se za{titat na toj na~in odredeni sela vo tetovsko, gostivarsko, debarsko . . . gra|anski sudiri i vojni, a ne, pak, vo multietni~ki kade {to prva na udar e - nacionalnata netrpelivost, so ovie najavi sega! Go re{avame imeto ili ne? DUI izleguva od vladata ili ne? ]e ima ili }e nema predvremeni izbori? I sega seto toa kulminira i moè da eksplodira? Krajniot problem e deka Ohridkiot dogovor ne e vistinskiot mehanizam - {tom o~igledno ne moè da gi dovede ovie situacii vo pravilen kolosek.

{to go znaeme. Svedoci sme na strate{ko i globalno prelevawe na kapitalot od Zapad kon Istok. Eden den koga }e zavr{i krizata, standardite na `iveewe ve}e nema da bidat isti! Celata filozofija koja treba da ja gradi edna odgovorna vlada, pa i opozicija, e deka vremeto {to doa|a ni e edno isklu~itelno te{ko, te{ko i te{ko ekonomsko vreme vo koe sekoja dr`ava }e se snao|a kako {to znae i umee. Podobro e da ste

Revizija na privatizacija i ustavni izmeni e ~ista glupost. Eve, predlagam da izbereme deset sporni privatizacii, na prvo mesto }e ja stavime “Okta”, i po ~etiri firmi neka predloàt VMRO-DPMNE i SDSM. Neka se formiraat dva silni tima i site slu~ai }e gi pregledame od po~etok do kraj. Privatizacijata, veruvajte, ve}e e totalno "aut" od diskusija. PRIVATIZACIJA: “STUPIDNO E DA SE OTVORA TAA TEMA” Vo Makedonija se otvora temata za revizija na privatizacijata. Mnogumina velat deka otvoraweto na ovaa tema od strana na SDSM (i prifa}aweto na VMRO-DPMNE) za revizija na site tranziciski godini na privatizacijata do deneska moè da otvori seriozni pra{awa i problem, koi moèbi i Vas li~no nema da Ve odminat!? Koga vladata najavuva{e deka }e zavr{i krizata, jas velev ovaa ekonomska kriza }e trae s$ dodeka e regularniot mandat na ovaa vlada! A, i koga }e zavr{i krizata, Makedonija nema ve}e da bide vo toa opkruùvawe zatoa {to evroatlantskiot svet nema da bide so takvo bogatstvo kako

vo dru{tvo, no i ne e dovolno! Eve, primer e Grcija! Pra{aweto e – treba li da menuvame ne{to? Nie imame naj`estoki kontroli, najrigorozna politika! Najcvrstite monetarni pravila i principi mora da se napu{tat i da se vodi edna totalno liberalna politika so cel da se privle~at i stranski i makedonski pari. Ako treba da go pravime toa, a treba, toga{ diskusiite za revizija na privatizacijata za mene se stupidni, od ekonomski aspekt. Najmalku sakam da za{titam nekoi ~etiri godini vo koi sum u~estvuval direktno. 90% od privatizacijata e delo na Branko Crvenkovki. Toa e prosta matematika i e lesno proverlivo, i statisti~ki! Zna~i, ova e edna prazna diskusija od dvata aspekti.

Licemerieto mnogu mi pre~i! Nekoi politi~ari pokaùvaat deka ìveat vo stanovi od 60 kvadrati, a imaat familijarni firmi {to vredat nekolku milioni evra. [to da im kaàm na tie lu|e - prodajte gi akciite, kako {to jas gi prodadov moite, i kupete si ubava ku}a da ìveete kako normalni lu|e!? Na eden drug politi~ar (koj se oglasi na mojata izjava deka politikata nosi privilegija, pa toj izleze so stav deka za nego, politikata ne nosi privilegija), a koj mi be{e dobar prijatel na vremeto, sakam da go potsetam deka VMRO – DPMNE mu dade pari da ja napravi ku}ata vo Crni~e! Kako moè da reagira taka koga 15 lu|e znaeme deka partijata mu ja napravi ku}ata. Ako nekoj saka da pravi revizija, nikoj ne go spre~uva. I prethodnata i sega{nata vlast gi pra{uvam koj zakon i koj Ustav gi spre~uva da napravat revizija, ili da spre~at perewe pari, i da otkrijat kriminal i korupcija? I kako promenata na Ustavot }e im pomogne od utre da funkcioniraat kako sakaat? Diskusijata e apsurdna. Eve vi gi zakonite, ispratete inspekcii i napravete komisii. No, od ekonomski aspekt, {to }e zna~i toa za kapitalot!? I onaka imame mnogu stranski kapital, kako {to moète da vidite, pa sega u{te ova ni treba!? Koj }e vloì vo dràvata ako znae deka sega, i po mnogu godini, moè da & tekne na nekoja vlada da se zanimava so ne{ta od pred 25 godini? Mislite li deka krajniot ishod }e bide toa {to nema da se otvori ni{to i s$ } e ostane na najavi i seewe strav? Ne, naprotiv. Gledaj}i im go inaetot, mislam deka }e se donese toj zakon. Pa, kaj nas s$ funkcionira na inaet. Od inaet }e imame apsurden Ustav. Eve, jas predlagam ne{to drugo - moèbi e podobro da izbereme deset sporni privatizacii, na prvo mesto }e ja stavime “Okta”, i po ~etiri firmi neka predloàt VMRO-DPMNE i SDSM. Neka se formiraat dva silni tima i site slu~ai }e gi pregledame od po~etok do kraj. Privatizacijata, veruvajte,ve}e e, totalno "aut" od diskusija. Stanuva zbor za najgolemite kompanii. [to pravime ako se otkrijat matni privatizacii? Pa, verojatno pak }e gi nacionaliziraat. Toa verojatno e krajnata cel - da se nacionaliziraat pak, pa povtorno da se prodavaat. Ne gledam druga logika. No, ovaa tema e formalno zatvorena. Nema ni 3% {to treba da se doprivatiziraat. Privatizacijata mora da ja gledame i vo kontekst na site drugi svetski privatizacii.

Pa, zarem vo Makedonija se privatizira{e pogolemo bogatstvo od ona vo Rusija ili vo Ukraina. Pogledete gi tamu tie so po 30 milijardi. Pa, zo{to Rusija ne pravi revizii!? Taa tema treba da se diskutira vo takov kontekst bidej}i na mnogu pomo}ni dràvi im be{e problem. Koga zboruvame za matnite tranziciski vremiwa ... Kako gi komentirate zboruvawata deka ste politi~ar {to najmnogu profitiral i steknal najgolemo bogatstvo? Vie javno velite deka “teìte” kolku prose~en makedonski biznismen i deka politi~kata funkcija nosi svoi privilegii. Mnogumina vo ovaa izjava vidoa priznanie za, navodno, kriminalno steknat imot! Koga zboruvam za moite biznisi, zboruvam za legalni biznisi koi pominale niz normalnite zakoni. Ona {to mene mi pre~i vo celata rabota e stra{noto licemerie na odredeni lu|e! Nekoi politi~ari pokaùvaat deka ìveat vo stanovi od 60 kvadrati, a imaat familijarni firmi {to vredat nekolku milioni evra. [to da im kaàm na tie lu|e - prodajte gi akciite, kako {to jas gi prodadov moite, i kupete si ubava ku}a da ìveete kako normalni lu|e!? Na eden drug politi~ar (koj se oglasi na mojata izjava deka politikata nosi privilegija, pa toj izleze so stav deka za nego politikata ne nosi privilegija), a koj mi be{e dobar prijatel na vremeto, sakav vedna{ da mu vratam ... Da go potsetam mojot prijatel od vremeto deka VMRO – DPMNE mu dade pari da ja napravi ku}ata vo Crni~e! Kako reagira taka, koga 15 lu|e znaeme deka partijata mu ja napravi ku} ata. Licemerieto mi pre~i! U{te edna{, najodgovorno tvrdam deka vremeto na idealite i ideologijata vo politikata odamna e zavr{eno. prodolùva na str.24

VESTI

19.04.2010

FILIPINI PESIMIST ZA “MAKEDONSKO PRETSEDATELSTVO” e stanuva zbor za toa dali mene mi se dopa|a nazivot „makedonsko pretsedatelstvo”. Sovetot na Evropa striktno se dr`i do imeto Porane{na Jugoslovenska Republika Makedonija, taka {to ne znam dali ova }e pomine,- izjavi holandskata ambasadorka vo Makedonija, Simone Filipini. Spored nea, Makedonija i Grcija imaat me|usebna spogodba i postojat rezolucii na Sovetot za bezbednost na ON {to se odnesuvaat na

KULMINIRAAT NAVREDITE PORADI PREDLOG- ZAKONOT ZA AKADEMIJA ZA SUDII

ikvari bea birani za sudii vo vremeto na SDSM, a sega za da stane sudija kandidatot pominuva niz sito i re{eto,- odgovori prateni~kata na VMRO-DPMNE, Aneta Stefanovska, na kritikite od opozicijata na predlog-zakonot za Akademijata za sudii i javni obviniteli. SDSM ostro reagira{e na odlukata na predlaga~ot da ja otfrli odredbata od Zakonot (koja postoi vo vaè~kiot Zakon), koja zabranuva Akademijata da prima donacii od izvori {to moè da ja zagrozat nejzinata nezavisnost. “Noviot zakon se predlaga samo za da ja pretvori Akademijata vo golem biznis. Vlasta ne slu~ajno saka da go promeni imeto na Akademijata, za{to poimot ”obuka” vo postojnoto ime ja ograni~uva dejnosta na institucijata na obuka na kadri za potrebite na sudstvoto i ne & ovozmoùva da vr{i drugi profitabilni dejnosti”, izjavi Goran Sugareski, pratenik na SDSM.

SE POVE]E POPLAKI DO NARODNIOT PRAVOBRANITEL

a 20% se zgolemeni pretstavkite do Narodniot pravobranitel vo 2009 godina, pokaà Godi{niot izve{taj za rabota. Gra|anite najmnogu se àlat na rabotni~kite prava pogodeni od politi~ki presmetki. Potoa sleduvaat pretstavkite za sudskata vlast, za javnata administracija, za kazneno-popravnite ustanovi, za nepo~ituvawe na principot za ednakva i pravi~na zastapenost, no i za postoewe na govor na omraza. ”Vakvite podatoci zagriùvaat i zatoa postoi potreba od pogolema promocija na ~ovekovite prava pred gra|anite, no i pred dràvnite i javnite institucii”, izjavi Narodniot pravobranitel, Ixet Memeti. Narodniot pravobranitel minatata godina raspraval po 4.456 predmeti, od koi kaj 1.190 postoi povreda na ~ovekovite prava i slobodi.

PRILEPSKA PIVARNICA DOBI B-INTEGRIRANA DOZVOLA rilepska Pivarnica dobi B-integrirana dozvola od op{tina Prilep, koja garantira deka emisijata na {tetni materii koi gi ispu{ta kompanijata pri procesot na proizvodstvo ne se {tetni za sredinata i ~ovekot. So ova e ostvaren operativniot plan za celosna kontrola na tehnolo{kiot proces na proizvodstvo, surovinite, pomo{nite materijali i na skladiranite polu–proizvodi i proizvodi. “Prilepska Pivarnica e op{testveno odgovorna kompanija i se griì za ìvotnata sredina. Da se dobie vakov tip dozvola za nas pretstavuva ostvaruvawe na celta da se spre~i i namali zagaduvaweto, so {to standardite za kvalitet na ìvotnata sredina se podignuvaat na nivo na tie od EU”, izjavi generalniot direktor na Pivarnicata, Sa{ko Samarxioski.

SDSM DONIRA VO BIGORSKI, PARTENIJ NEZADOVOLEN elegacija na SDSM, predvodena od liderot Branko Crvenkovski, v~era go poseti manastirot "Sv. Jovan Bigorski" i donira{e 100.000 denari za negovo obnovuvawe po po`arot od minatata esen. Crvenkovski predlo`i da se obnovi izgoreniot del na Bigorski so parite predvideni za crkva i xamija na skopskiot plo{tad i da se sanira patot po dolinata na rekata Radika. ”Toa }e pridonese za podobruvawe na me|uetni~kite odnosi”,

izjavi Crvenkovski.Arhimandritot Partenij, od manastirot Bigorski, vozvrati da ne se dozvoluva me{awe vo crkovnite pra{awa i politizacija na proektot za obnovuvawe na crkvata "Sv.Konstantin i Elena" na plo{tadot vo Skopje. Toa e nepravedno kon MPC i kon makedonskiot narod. Stanuva zbor za obnova na crkva na plo{tadot koja postoela vo suverena Makedonija i koja bila sru{ena po zemjotresot”, re~e toj.

pra{aweto za imeto. “Ne znam dali ova e dobra strategija, no mislam deka postojat pravila na igra. Nemam li~no mislewe za ova, no dosega vo oficijalnite me|unarodni organizacii Makedonija be{e narekuvana PJRM i taka }e bide s$ dodeka ne se najde soodvetno, zaedni~ki prifatlivo re{enie za dvete strani”, istaknuva Filipini. Taa smeta deka mo`e da se postigne re{enie na sporot so imeto do juni.

10 19.04.2010

OP[TESTVO

NOVI PROIZVODNI MO@NOSTI ZA AVTOMOBILSKIOT SEKTOR

[EST MAKEDONSKI FIRMI ]E PROIZVODUVAAT ZA FIAT-SRBIJA industrija vo zemjata preku zgolemuvawe na konkurentnosta na proizvodnite i uslu`nite kompanii. Klasterot denes broi 26 ~lenki, od koi 22 kompanii, tri fakulteti i centarot za istra`uvawe i razvoj - CIRKO. Klasterot gi povrzuva dostavuva~ite od makedonskata avtomobilska industrija, pretstavnicite na Vladata i visokoobrazovnite institucii so toa {to obezbeduva platforma za usoglaseno deluvawe na relevantnite ~initeli vo zajaknuvawe na konkurentnosta na doma{nata avtomobilska industrija.

GOJKO KE[EQ

gojko@kapital.com.mk

est makedonski kompanii za proizvodstvo na avtomobilski delovi, ~ii imiwa ne se otkrivaat, vlegoa vo potesen krug na dostavuva~i na srpskata fabrika Fiat vo Kraguevac. Spored Vladimir Tevdov, pretsedatel na Avtomobilskiot klaster na Makedonija, dokolku bidat izbrani makedonskite firmi, }e bidat vklu~eni vo sklopuvaweto na noviot model na avtomobil koj treba doprva da se izrabotuva. “Pokraj so srpski Fiat, od minatiot mesec Avtomobilskiot klaster zapo~na intenzivni pregovori so fabrikata na Folksvagen vo Budimpe{ta, kade {to nekolku kompanii od zemjava bi mo`ele da dostavuvaat delovi za proizvodstvo na avtomobili. O~ekuvame vo narednite nekolku meseci da dobieme odgovor”, veli Tevdov. Sega kompaniite za proizvodstvo na avtomobilski

[

delovi od Makedonija svoite proizvodi gi plasiraat na pazarite vo zemjite od porane{na Jugoslavija, Italija, Germanija i Avstrija. Klasterot planira i u~estvo na nekolku saemi i sredbi so kompanii i biznis-asocijacii. So pomo{ na proektot za konkurentnost na USAID i na Germanskata tehni~ka sorabotka (GTZ) }e nastapat na nekolku zna~ajni saemi vo Evropa, a }e ostvarat i direktni sredbi so germanski Opel i so turska kompanija od ovoj sektor. “Godinava }e u~estvuvame na avtomobilski saem vo Kraguevac, Hanover i vo [tudgard. Na saemot vo [tudgard, makedonski i srpski kompanii }e K

ostvarat zaedni~ki sredbi so golem broj proizvoditeli na avtomobilski delovi”, veli Tevdov. Avtomobilskiot klaster na Makedonija postoi edna godina (od 7 noemvri 2008) i e osnovan na inicijativa na kompaniite od avtomobilskata industrija. Idejata stana realnost so poddr{ka od GTZ i USAID, koi pridonesoa vo podgotvitelnata faza na negovoto osnovawe. Klasterot denes uspe{no sorabotuva i so dvete organizacii, kako i so visokoobrazovnite institucii, Vladata i Centarot za istra`uvawe i razvoj CIRKO. Osnovna cel na Avtomobilskiot klaster e da pridonese za rast i razvoj na avtomobilskata M

Kompaniite za proizvodstvo na avtomobilski delovi od Makedonija sega svoite proizvodi gi plasiraat na pazarite vo zemjite od porane{na Jugoslavija, Italija, Germanija i vo Avstrija

VLADATA ]E PRIVLEKUVA AVTOMOBILSKI KOMPANII “Avtomobilskata industrija ostanuva eden od sektorite na koj Vladata }e bide fokusirana za da privle~e investitori, za {to ve}e e vospostavena komunikacija so nekoi od niv”, izjavi vo minatata nedela premierot Nikola Gruevski. Spored nego, dobro e {to avtomobilskata industrija ve}e poka`uva znaci na izleguvawe od krizata, iako ne e celosno oporavena. Toj ocenuva deka toa }e se slu~i narednata godina koga svetskata avtomobilska industrija bi do{la na nivoto od 2007 godina, a toa otvoralo prostor za o~ekuvawe novi investicii vo ovaa industrija.

VLADIMIR TEVDOV PRETSEDATEL NA AVTOMOBILSKIOT KLASTER

“Pokraj so srpski Fiat, od minatiot mesec Avtomobilskiot klaster po~na da vodi intenzivni pregovori so fabrikata na Folksvagen vo Budimpe{ta, kade {to nekolku makedonski kompanii bi mo`ele da dostavuvaat delovi za proizvodstvo na avtomobili. O~ekuvame za nekolku meseci da dobieme odgovor”

OP[TESTVO

19.04.2010

MO@NOST ZA LEGALIZACIJA NA ORU@JETO ra|anite koi poseduvaat nelegalno oru`je, naskoro }e moè da go legaliziraat (osven kala{nikovi) ili dobrovolno da go predadat. Ova e predloèno so izmenite na Zakonot za oru`je, koi naskoro, po itna postapka, }e se najdat pred pratenicite. Zakonot za oru`je e donesen vo 2006 godina, no prakti~ki nikoga{ ne zaìvea, so {to bea blokirani mnogu prava na gra|anite od ovaa oblast. Najnovite izmeni predviduvaat da se prolongira i rokot za pre-

AKCIONER 2001 NE GLEDA ZASTARUVAWE NA KRIVI^NITE DELA a se sankcioniraat site koi napravile kriminal vo procesot na privatizacijata, da se konfiskuva steknatiot imot i da se pokrenat postapki za odgovornost na nositelite na javni funkcii koi ovozmoìle kriminal bara Zdruènieto za za{tita na malcinski akcioneri, Akcioner 2001, koe 10 godini podnesuva prijavi za revizija na privatizacijata. Spored pretsedatelot na Zdruènieto, Vasko Todorovski, i sega{niot Zakon predviduva deka nezakonskite dela se ni{tovni i nevaè~ki i deka nema zastaruvawe na goneweto na storitelite. “Akcioner 2001 ja poddrùva inicijativata za ras~istuvawe na nezakonitostite vo privatizacijata”, izjavi Todorovski.

MASOVNA VAKCINACIJA OD BRUCELOZA askoro treba da zapo~ne masovna vakcinacija na sitniot dobitok od bruceloza, informira direktorot na Veterinarnata uprava, Dejan Runtevski. Vakcinacijata treba preventivno da deluva na {ireweto na bolesta vo najzagrozenite regioni, kako {to se [tipskiot, Radovi{kiot i Valandovskiot. Spored Runtevski, za vakcinacija na 300.000 ìvotni, dràvata treba da plati okolu 350.000 evra, {to e nekolku pati pomala suma od taa {to treba da se plati vo slu~aj na uni{tuvawe na zaboleniot dobitok. Se procenuva deka okolu 15.000 ìvotni vo zemjava se zaboleni od bruceloza, {to e 5% od vkupniot siten dobitok. Spored standardite na EU, dokolku ima edno zaboleno ìvotno vo stadoto, celo stado se smeta za brucelozno. Programata za vakcinirawe }e trae ~etiri godini.

DOGOVOR SO FAO ZA UPRAVUVAWE SO DR@AVNOTO ZEMJODELSKO ZEMJI[TE inisterot za zemjodelstvo, Qup~o Dimovski, i Fernanda Guerieri od Organizacijata za zemjodelstvo i hrana na ON (FAO) potpi{aa dogovor za zapo~nuvawe na Proektot za poddr{ka na upravuvaweto so dràvnoto zemjodelsko zemji{te. Stanuva zbor za dvegodi{en proekt vreden 340.000 dolari, vo ~ii ramki }e se izvr{i revizija na politikite i na Zakonot za upravuvawe so zemjodelsko zemji{te vo dràvna sopstvenost, so cel obezbeduvawe pogolema transparentnost i podobruvawe na mehanizmite za davawe na zemji{teto pod zakup. Upravuvaweto so dràvnoto zemjodelsko zemji{te vo Makedonija e kompleksno pra{awe poradi fizi~koto i organizacisko rascepkuvawe na imotot. Dosega pod zakup se dadeni 120.000 hektari dràvno zemjodelsko zemji{te, a so godine{niot Akciski plan }e se ponudat u{te 17.800 hektari.

EKONOMIST: MAKEDONIJA DA GO ZADR@I IMETO

registracija na legalnoto oru`je za sedum godini, {to treba{e da se napravi do 13 april godinava, bidej} i izminatite tri godini samo 5% od sopstvenicite go storile toa. So predlo`enite izmeni se opfateni i kategoriite na starinsko i kolekcionersko oru`je, so {to ovaa materija se usoglasuva i dobli`uva do evropskite normativi vo ovaa oblast.

uri i argumentite na Grcija da se vistinskite i taa da e vo pravo, Makedonija treba da go zadr`i imeto bidej}i toa }e bide pridobivka za site so zajaknuvawe na stabilnosta vo regionot,pi{uva londonskiot magazin "Ekonomist" vo osvrtot za sporot so imeto me|u Makedonija i Grcija. Spored "Ekonomist", Grcija tvrdoglavo odbiva da mu dozvoli na severniot sosed

da prodolì na patot kon ~lenstvo vo EU i NATO s$ dodeka ne se pomrdne od stavot vo vrska so imeto. Vesnikot ocenuva deka ne drì ni argumentot za opasen iredentizam. "Kako relativno golema zemja i ~lenka na EU i NATO, Grcija ne moè da bara izgovor za progon na nejziniot mal severen sosed. Poslednite 20 godini pokaàa deka pro{iru-

vaweto na EU i NATO e najdobriot na~in za problemati~noto sosedstvo da se napravi pobezbedno", pi{uva vo tekstot. Zaklu~okot na vesnikot e deka “ako vlasta od Skopje e vo pravo, nepriznavaweto na imeto e sramota, a ako ne e vo pravo, duri i ako e budalesta i provokativna, davaweto na posakuvanoto ime ~ini pomalku otkolku {to tvrdi Grcija”.

12 19.04.2010

KOMENTARI I ANALIZI

VNATRE[NATA REVIZIJA ZADOL@ITELNA ZA KOMPANIITE VO REALNIOT SEKTOR

olemite trgovci, dru{tvata ~ii {to akcii kotiraat na berzata i kompaniite koi spored Zakonot za hartii od vrednost se dru{tva so posebni obvrski za izvestuvawe, }e treba da vovedat slu`ba za vnatre{na revizija. Slu`bata treba da ja organizira odborot na direktori, pri ednostepen sistem na upravuvawe, ili nadzorniot odbor, pri dvostepen sistem. Kompaniite treba da ja organiziraat slu`bata najdocna do 1 januari 2011 godina. Za tie {to nema da go storat toa predvidena e globa od 2.500 do 5.000 evra vo denarska protivvrednost. Tolkava globa e predvidena i za prekr{ok za sekoj ~len na organot za nadzor na dru{tvoto ako ne donel odluka so koja e organizirana slu`bata za vnatre{na revizija. Ova se del od promenite na Zakonot za trgovski dru{tva koi se doneseni na 7 april ovaa godina. Pretsedatelot na Institutot na vnatre{ni revizori, najzna~ajnata svetska organizacija na profesionalnite vnatre{ni revizori, g. Ri~ard ^ambers, za aprilskiot broj na spisanieto na “Institut – Internal Auditor“ istakna deka i samiot se ~udi kolku napreduva{e profesijata vnatre{en revizor i kako se prilagodi na potrebite na kompaniite vo poslednite 10 godini. Revidirana e samata definicija na vnatre{nata revizija i na toa {to se podrazbira pod nadle`nost na

vnatre{nata revizija denes, vovedena ne porano od 1999 godina – “nezavisno i objektivno uveruvawe i konsultacii so cel da se dodade vrednost i da se podobrat operaciite na organizacijata“. Vo poslednata dekada, po golemite turbulencii na po~etokot na 21 vek vo nekolku amerikanski kompanii koi dovedoa do usvojuvawe na Sarbejns-Oksli aktot, vnatre{nata revizija s$ pove}e izrasnuva i vo konsultativna aktivnost koja im pomaga na menaxerite vo upravuvaweto so rizicite. Tokmu toa e noviot specifi~en fokus na vnatre{nata revizija, pokraj generalnata uloga da bide posledna vnatre{na garancija vo kompanijata deka zakonite, vnatre{nite pravila, politikite i procedurite se po~ituvaat. Poslednite promeni vo Zakonot za trgovski dru{tva predviduvaat slu`bata za vnatre{na revizija da bide organizirana kako nezavisna organizaciska edinica vo dru{tvoto, a nejzinite vraboteni da izvr{uvaat samo raboti na slu`bata. Organot za nadzor na dru{tvoto (odborot na direktori ili nadzorniot odbor) }e bide odgovoren da gi uredi i organizaciskata postavenost, pravata, odgovornostite i odnosite na slu`bata so drugite organizaciski edinici, kako i da gi opredeli odgovornosta i uslovite za nazna~uvawe rakovoditel na slu`bata. Koi }e bidat nadle`nostite na slu`bata za vnatre{na revizija? Taa }e vr{i postojana i celosna revizija na zakonito-

sta, pravilnosta i aùrnosta na raboteweto na dru{tvoto. Toa }e go pravi preku {est osnovni aktivnosti: ocenka na adekvatnosta i efikasnosta na sistemite za vnatre{na kontrola; ocenka na sproveduvaweto na politikite za upravuvawe so rizici; ocenka na postavenosta na informati~kiot sistem; ocenka na to~nosta i verodostojnosta na trgovskite knigi i finansiskite izve{tai; proverka na to~nosta, verodostojnosta, navremenosta i izvestuvaweto vo soglasnost so propisite i sledewe na po~ituvaweto na propisite, politikite i procedurite na dru{tvoto. Site vraboteni imaat obvrska da ovozmoàt uvid vo dokumentacijata so koja raspolagaat i da gi dadat site potrebni informacii. Slu`bata za vnatre{na revizija }e raboti spored godi{ni planovi {to }e gi odobruva organot za nadzor i }e izrabotuva polugodi{ni i godi{ni izve{tai za svojata rabota, a organot za nadzor }e go dostavuva godi{niot izve{taj na slu`bata do sobranieto na dru{tvoto. Slu`bata }e bide dol`na vedna{ da gi izvestuva organite za nadzor i upravuvawe dokolku pri kontrolata utvrdi nepo~ituvawe na standardite za upravuvawe so rizici i dokolku toa moè da ja naru{i likvidnosta i solventnosta na dru{tvoto. Slu`bata e dol`na da go izvesti organot za nadzor dokolku utvrdi deka organot za upravuvawe (menaxmentot na kompanijata) ne gi po~ituva

propisite i op{tite i internite proceduri na dru{tvoto. Pred donesuvaweto na ovie promeni vo Zakonot za trgovskite dru{tva, obvrska za organizirawe na slu`ba za vnatre{na revizija imaa bankite, koi vo soglasnost so mnogu sli~ni odredbi na ovie, a spored Zakonot za banki od 2007 godina, moraa da organiziraat vakva slu`ba. Zna~ajna razlika me|u dvata zakona e {to najmalku eden vraboten vo slu`bata na bankata mora da bide ovlasten revizor, a Zakonot za trgovski dru{tva ne predviduva vakov standard. Vo pogled na vkupnoto organizirawe na aktivnosta na vnatre{nata revizija, bankite imaat obvrska da imaat i odbor za revizija, koj pokraj drugoto ja sledi rabotata i ja ocenuva efikasnosta na slu`bata za vnatre{na revizija. Kaj trgovskite dru{tva, ovaa nadle`nost }e ja ima odborot na direktori ili nadzorniot odbor. Od site aspekti na korporativnoto upravuvawe, po poslednata ekonomska kriza, kompaniite od celiot svet poka`aa poseben interes za vnatre{nata revizija zatoa {to o~ekuvaat deka taa }e ja zasili kontrolata na site procesi, kako i na tro{ocite. Makedonskite kompanii ne treba formalno da organiziraat slu`ba za vnatre{na revizija, tuku su{tinski so cel taa navistina da dodade vrednost vo nivnata rabota. (Proektot za korporativno upravuvawe e poddr`an od [vaj-

KIRIL NEJKOV rrakovoditel na proektot r za korporativno r r upravuvawe u r u na Me|unarodnata u r finsiska f korpor racija (IFC) vo Makedonija

Zna~itelen del od trgovskite dru{tva godinava }e treba da vovedat slu`ba za vnatre{na revizija. Ovaa zakonska obvrska za niv e od golem interes carskiot sekretarijat za ekonomski pra{awa (SEKO). IFC e del od Grupacijata na Svetskata banka. Iznesenite stavovi se na avtorot i ne gi odrazuvaat nu`no stavovite na IFC.)

KOMENTARI I ANALIZI

19.04.2010

KOMENTAR ]E MU PRESUDI LI MANEVSKI NA SUDSTVOTO? ade vodat promenite na sudstvoto za koi se zalaga Vladata i ministerot za pravda Mihajlo Manevski? Denovive ovaa tema ja aktuelizira noviot predlog-zakon koj sega se vika zakon za sudii i javni obviniteli, {to treba da go zameni postoe~kiot Zakon za obuka na sudii i javni obviniteli.Za opozicijata samoto barawe na predlaga~ot za preimenuvawe na Zakonot go otvora pra{aweto dali Akademijata }e vr{i obuka na stru~en kadar za potrebite na sudstvoto ili }e promovira partiski "zakon" {to }e va`i za sudiite i javnite obviniteli? Novoto ime na Zakonot nabrzo padna so usvoen amandman. Za ~udo, so pomo{ na pratenici od vladeja~ka partija, odnosno od DUI. So amandman be{e osporena osnovnata ideja za Akademijata da pretstavuva nau~no-istra`uva~ka ustanova. Ottuka po~nuva somnevaweto kolku promenite so koi e "nakiten" noviot zakon i koi se samo formalni, i zatoa lesno pa|aat po raspravite na soodvetnite komisii vo Sobranieto. Ako na seto ova se pridodade pismoto od dekanite na ~etirite pravni fakulteti, {to pretstavnicite na vlasta go sokri-

ja od pratenicite za{to argumentirano go kritikuva predlog-zakonot, kako i potpisite na pove}e od 300 studenti po pravo protiv noviot zakon, stanuva jasno deka ovde ne

MAKSIN RISTESKI risteski@kapital.com.mk risteski@ @kappital.com.mk

stanuva zbor za promeni vo funkcija na jaknewe na nezavisnosta i samostojnosta na sudstvoto i obvinitelstvoto i obezbeduvawe profesionalni i moralni vrednosti na kandidatite za sudii i javni obviniteli. Noviot zakon so sigurnost nema da pridonese za depolitizacija na sudstvoto za {to deklarativno se zalaga Vladata. ]e bide mnogu indikativno ako taa i ponatamu insistira da proturka vakov zakon.

FESTIVALI NAMESTO SAEMI? vaeset i vtoroto izdanie na Me|unarodniot saem na knigata, zatvoren o v~era, povtorno go postavi ve}e tradicionalnoto pra{awe: dali vakviot koncept na saem na kniga gi zadovoluva potrebite i na ~itatelite i na izdava~ite? Nasproti brojkite za ponudenite i prodadenite knigi, nasproti pogolemoto ili pomaloto zadovolstvo na {eesetinata izlaga~i od prodadenoto i na iljadnicite posetiteli od ponudenoto, fakt e deka formata na vakov saem na knigata ve}e odamna go ima ima dostignato stadiumot koj dobronamernite go opi{uvaat kako tradicija, a malicioznite so nejzinoto vtoro ime â&#x20AC;&#x201C; zdodevnost. Ili, ne{to sli~no kako krajnostite na godine{nata ponuda: luksuzna pozlatena Biblija za 2.250 evra, za ~ija isporaka se ~eka so meseci, i podzaboravena zbirka poezija na svetski poznato ime za 20 denari. Kako po pravilo, i vistinata i ~itatelskata potreba se nao|aat sekoga{ nekade vo sredinata. Pouspe{nite i poatraktivnite saemi na knigata od regionot ~itatelskata publika ve}e odamna ja imaat rangirano vo ~etiri kategorii. Prvata ja so~inuvaat zaqubenicite vo knigata koi kupuvaat redovno i pove}e otkolku {to prvi~no naumile; vtorata se kupuva~i koi ba-

raat konkretni kni`evni naslovi; treti se onie koi se vrzuvaat za nekoi avtori, pa sekoja godina gi kupuvaat nivnite novi naslovi; dodeka, pak, vo ~etvrtata kategorija spa|aat onie koi najmalku gi sakaat izdava~ite

STOJAN SINADINOV sinadinov@kapital.com.mk

i pisatelite - slu{nale deka ima saem, pa, ete, da vidat ne{to, kako {to redovno odat i na site drugi javni nastani. Ve}e e vreme da se razmisluva i za festivali na knigata: imame avtori koi prodavaat i po 5-10.000 primeroci od nivnite romani, a ima i ~itateli koi ne bi imale protiv neformalni sredbi i po 20 ~asot, koi ne bi imale protiv kafule-atmosferata so prigodna xez-muzika i pijalak vo rakata...

POLITI^KI PROFIT NA KRATOK ROK akedonskiot politi~ki sitem e ispolnet so nelogi~nosti i nepravilnosti. Tie se prisutni i na bazi~no, formalnopravno nivo, no pred s$ se prisutni vo su{tinata i sodrìnata na politi~kite odluki, procesite i primenetite logiki. Pri~inite za vakvata percepcija se mnogubrojni, no sekoga{ e najlesno, a zatoa i naj~esto primenlivo, da go stavime mentalitetot i nemaweto politi~ka kultura vo sredi{teto na takvite obvinuvawa. Nebare, politi~arite nemaat prostor da izberat i da odlu~at kako }e postapuvaat i, nebare, prostorot za deluvawe im e daden od nekoja vi{a sila. Toa ne e taka, no sekoga{ e polesno da se razmisluva vo ramkata otkolku da se razmisluva nadvor od ramkata. Najaktuelni slu~uvawa ovie denovi na politi~kata scena se pove}eto aspekti na napu{taweto na sostanocite na pretsedatelstvoto i t.n. koordinacii kaj pretsedatelot na Sobranieto na Republika Makedonija, g-din Trajko Veqanovski, od strana na koordinatorite na prateni~kite grupi na opoziciskite politi~ki partii. Ovaa tema pomalku e zaseneta od diskusiite za izmeni vo Ustavot, no taa, pred s$, e uvertira i sostaven del na istiot politi~ki proces. Stanuva jasno deka prateni~kata grupa na SDSM, a u{te pove} e prateni~kite grupi na NSDP i na Nova demokratija, posluìja kako alatka i orudie vo racete na Crvenkovski za podobruvawe i zajaknuvawe na startnite pozicii vo eden drug proces - procesot za izmeni na Ustavot na Republika Makedonija. Pred s$, poradi faktot {to drugiot proces be{e iniciran i rakovoden od vladeja~kata VMRODPMNE, a so toa postoi mo`nosta da se javi vpe~atokot za proces koj bi bil zaokruèn kako zasluga na vladeja~kite partii. Vakvata logika samo se potvrduva i so vtorata postapka na SDSM i na Crvenkovski za inicirawe amandman za izmena na Ustavot, a so mo`nost za isfrluvawe na Na~eloto za zastaruvawe na krivi~nite dela povrzani so privatizacijata na op{testveniot i dràvniot kapital vo poslednite dvaesetina godini. So ova, kolegite od SDSM dokaàa deka ne se interesiraat za pravnite aspekti na

procesot ili deka ne se interesiraat za pravnata izdrànost i primenlivost na taka izmenetiot Ustav na Republika Makedonija. Dokaàa deka gi interesira samo politi~kiot profit, i toa onoj na kratok rok. Da se }ari nekoj poen, den pobrzo. Onie koi gi sledat i gi znaat site aspekti, razbraa vedna{, a na drugite im stanuva i }e im stane jasno mnogu naskoro. No, kako i da e, àlno e {to politi~kata atmosfera vo Sobranieto na Republika Makedonija - koja be{e pristojno zadovolitelna, be{e pofalena od me|unarodniot faktor i be{e relativno plodonosna - e zagrozena od edna politi~ka grupacija poradi politi~ki benefiti, i toa od sosema drug proces. No, sepak, donekade moàm da razberam zo{to prateni~kata grupa na SDSM izleze od ovie koordinacii. Sepak, tie se prateni~ka grupa na partijata na Crvenkovski. Moèbi moàm da ja razberam i pozicijata na prateni~kata grupa na NSDP, vo koja se i Andov i Orov~anec. Tie vo posledniot period nekako sami se dovedoa do percepcija za nivnata aktivnost niz prizmata na slepa poslu{nost kon SDSM. Ona {to me iznenadi e faktot deka i Nova Demokratija na Imer Selmani pobrza, so samo eden den zadocnuvawe, da se priklu~i na ova simpati~no dru{tvo. Vo o~ite na javnosta izgleda{e nebare se dobro koordinirani, ama koordinirani od eden centar. Su{tinata na zabele{kite na opoziciskite prateni~ki grupi e tolku labava, {to navistina ostava prostor za prethodno spomenatite percepcii. I ne samo {to e labava, tuku e i svesno isfabrikuvana, so vnesuvawe svesna doza na izmama vo objasnuvawata. Toa e dokaz deka SDSM vo dru{tvo so NSDP, a poddràna od ND saka da postigne sosema drugi politi~ki efekti, koi moèbi i nemaat vrska so makedonskoto Sobranie. Prvo, se bunat za mo`nosta za razgleduvawe na poedine~nite revizorski izve{tai i zavr{nata smetka vo Sobranieto na Republika Makedonija. Prv dokaz na izmamata e faktot {to tvrdat deka mu se skratuva mo`nosta na Sobranieto da vr{i kontrola, a takvata postapka nikoga{ ne postoela vo Sobranieto, ni koga

SDSM bil na vlast, ni koga bila VMRODPMNE. Ednostavno, zakonskata regulativa ostanuva ista, odnosno ne se menuva, a SDSM vo javnosta ja pretstavi kako kastrewe. Drugi se argumentite {to laàt deka nema da se gleda zavr{nata smetka na buxetot. Ama, bukvalno, po~ituvani ~itateli, laàt. Ili, pak, faktot deka Dràvniot zavod za revizija godi{no podgotvuva od 150 do 190 poedine~ni revizorski izve{tai. Zamislete, dokolku Sobranieto gi gleda i razgleduva site, }e nema mo`nost, nitu teoretska, a kamoli prakti~na, da ja zavr{i taa svoja eventualna odgovornost. Osven toa, samoto Sobranie }e go pretvorime i vo Javno obvinitelstvo, i vo sud, i vo advokatska komora, i vo Biro za sudski ve{ta~ewa, i vo pravobranitelstvo i vo s$. Bi bilo veselo. S$ }e bide perfektno, samo ne znam dali }e uspeeme da nabavime beli periki za site 120 kolegi. Vtoro, gi stavija nadzornite raspravi kako argument za napu{tawe na koordinaciite. Gra|anite ne razbraa za {to stanuva zbor, edinstveno poradi faktot deka stanuva zbor za nov institut koj ne postoe{e vo makedonskoto zakonodavstvo do pred nekoj mesec. Imeno, ova mnozinstvo, so noviot Zakon za Sobranie, za prvpat vovede mo`nost Sobranieto da sproveduva nadzorni raspravi za realizacijata i stepenot na primena na zakonite i politikite utvrdeni od parlamentot. Dosega Sobranieto nema{e takva mo`nost. Vtoriot dokaz za izmamata e faktot deka nitu eden od pretsedatelite na komisiite vo Sobranieto, a od redot na opozicijata, do pred nekolku dena nema{e pobarano realizacija na vakva nadzorna rasprava. Zna~i, opozicijata ja kritikuva vlasta za pravo dadeno vo ovoj mandat, no, pravo za koe opozicijata nitu edna{ ne pokaà deka saka da go koristi. Apsurd. Treto, pra{aweto so delovnikot trae ve}e so godini. Od 23 ili 24 barawa, mnozinstvoto prifati 22 i pol od barawata na SDSM, no, mnozinstvoto, sekako, ne razbra deka ili }e bide kako {to bara SDSM ili }e nema dogovor. Odnesuvawe koe nema vrska so parlamentarnata demokratija, nitu pak so demokratijata, voop{to. Tretiot dokaz na izmamata e tokmu vo

ILIJA DIMOVSKI Pratenik, r , i Direktor r r na Centarot za komunikacii na VMRO-DP D MNE VMRO-DPMNE

Najaktuelni

slu~uvawa ovie denovi na politi~kata scena se pove} eto aspekti na napu{taweto na sostanocite na pretsedatelstvoto i t.n. koordinacii kaj pretsedatelot na Sobranieto na Republika Makedonija, g-din Trajko Veqanovski, od strana na koordinatorite na prateni~kite grupi na opoziciskite politi~ki partii. Ovaa tema po malku e zaseneta od diskusiite za izmeni vo Ustavot, no taa, pred s$, e uvertira i sostaven del na istiot politi~ki proces

toa. Ne sakaat da postignat dogovor so cel ova pra{awe da go koristat kako argument za problemati~ni ~ekori sekoga{ koga }e im pritreba. I taka natamu i taka natamu: se redat nelogi~nosti do nelogi~nosti. No, toa ne mu pre~i nikomu od opozicijata. Nema `elba za natprevar so idei, no ima `elba za natprevar so izmami i namestuvawa. @alno e {to kolegite gi povtoruvaat istite gre{ki. Taka samo se namaluva kvalitetot na politi~kata debata, a opozicijata ne e tuka za toa. Treba otvorenost i demokrati~nost, no treba i iskrenost i doslednost. Pole za politi~ki natprevar ima. Ne treba da kreirame ve{ta~ki konflikti poradi toa. Treba da gi zatvorame postojnite. Samo taka }e uspeeme da ja menuvame sostojbata.

KOMPANII & PAZARI 15

19/APRIL/2010

[UTKA I SITE DRUGI PAZARI JADAT DOBAR DEL OD BDP

DIVITE TRGOVCI STANAA GOLEMI BIZNISMENI EMILIJA STEFANOVA stefanova@kapital.com.mk

vercuvana stoka, falsifikuvana brendirana obleka, neizdavawe fiskalni smetki, celosno nepo~ituvawe na HASAP-standardite. Vaka izgledaat site pazari vo Makedonija, a ne samo vo [utka. Ovo{jeto i zelen~ukot se samo eden del od zelenite pazari, kade {to vo mnogu pogolem del po tezgite visat ga}i i druga dolna obleka od Turcija i Kina, obleka od sekakov vid: ~evli, kozmetika, poku}nina, plastika, cedea, cve}e, rezervni delovi za avtomobili i drugi ku}ni aparati. S$ {to moète i ne moète da najdete vo legalnata trgovska mreà, }e najdete na Zelen pazar, Bit-pazar, Buwakovec, plasti~arskata ulica, [utka i na pazarite vo drugite gradovi. Na ovie mesta se kreira sivata ekonomija, koja jade pove}e od 40% od bruto-doma{niot proizvod, no se artikulira i socijalnata eksplozija. Socijalniot moment ve}e odamna go nema na pazarite. “Sitnite” trgovci ve}e vrtat golemi biznisi i se daleku od socijalni slu~ai, kako {to se prikaùvaat i za koi od dràvniot buxet se ispla}a socijalna pomo{. A, sekoj den iljadnici evra pominuvaat niz racete na

Na Zelen pazar,

Bit-pazar, Buwakovec, Plasti~arskata ulica, [utka i na pazarite vo drugite gradovi se kreira sivata ekonomija koja jade pove}e od 40% od bruto-doma{niot proizvod, no ja artikulira socijalnata eksplozija. No, socijalniot moment ve}e odamna go nema na pazarite

[

pazarxiite i se pravat transakcii koi voop{to ne se registrirani i ne se odano~uvaat. Spored Zavodot za statistika, 32% od aktivnoto naselenie e nevraboteno. Ovaa stapka, smetaat ekonomskite m eksperti, e nerealna zatoa {to okolu 15% od nevrabotenite se vklu~eni vo sivata ekonomija. I toa taka funkcionira 20 godini. Zatoa i minatonedelnata kontrola na UJP vo [uto Orizari pomina so tepa~ka, vo koja 17 policajci bea povredeni pri zaplenuvawe na

POLITIÂRITE SO OSUDA Premierot Nikola Gruevski go osudi nasilstvoto vo [utka. “Vo ~etvrtokot popladneto ima{e primena na nasilstvo i toa ne moè nikoj da go opravda. Nezavisno koi bile motivite ili koj bil vo pravo, nasilstvo e nasilstvo. Vo takvata situacija jas stojam na stranata na pravoto i pravnata dràva”, re~e toj. I SDSM reagira{e na incidentot vo [uto Orizari so obrazloènie deka vinata za falsifikuvanata stoka e kaj Carinskata uprava, koja dozvolila taa da se najde na makedonskite pazari. Gradona~alnikot na [uto Orizari, Elvis Bajram, koj na denot na nasilstvoto gi brane{e sogra|anite, bara odgovornost od nadle`nite institucii. “]e pobaram odgovornost za na~inot na koj {to be{e izvedena akcijata. Romite se miren narod i ne be{e neophodna asistencija na pove}e od 200 specijalci. Dovolno }e be{e inspektorite da dojdat i da si ja vr{at rabotata so pridru`ba na desetina policajci i tvrdam deka nema{e da ima nikakov problem i otpor za odzemawe na stokata”, izjavi Bajram.

falsifikuvana stoka vredna 20.000 evra. Ekipata na “Kapital“ ja poseti i [utka, no i drugite pogolemi pazari vo Skopje i vide deka problemot ne e samo vo [uto Orizari. Na tezgite se razviva vistinska trgovija. Prodava~ite “garantiraat” za kvalitetot na nivnite, glavno uvezeni, proizvodi. Bez deklaracija i garancija, i, sekako, bez fiskalna smetka, proizvodite ne moète da gi vratite. Eventualno moè da vratite obleka samo ako go ubedite prodava~ot deka li~no od nego ste ja kupile. Poradi malite dava~ki {to gi pla} aat trgovcite, cenite na proizvodite se mnogu poniski otkolku vo prodavnicite. “Tezgaxiite“ vo [utka mese~no pla}aat po 2.800 denari za zakup na tezga. Spored nivnite kaùvawa, okolu 50% od prodava~ite se imaat registrirano kako trgovcipoedinci i redovno si gi pla}aat dava~kite kon dràvata. Tie priznavaat deka del od stokata im e falsifikuvana, no i deka policijata im zaplenila i obleka koja nemala oznaka na poznati brendovi. “Sekade vo svetot ima vakvi pazari. Jas od ovaa tezga edvaj vadam edna plata i gi {koluvam moite tri deca. Dosega nikoj nema dojdeno na pazarot da go kontrolira, a sega naedna{ policijata ni doa|a vooruèna do zabi i gi pla{i mu{teriite koi se krieja pod tezgite”, veli 50-godi{na èna, koja so godini prodava na pazarot vo [utka. Za razlika od niv, legalnite trgovci imaat obvrska da gi pla}aat site dava~ki kon dràvata i redovno se kontroliraat. Tie imaat tro{oci za fiskalni kasi, kirija, osiguruvawe na vrabotenite, danoci, smetki i drugi, koi na kraj se presmetuvaat vo krajnite ceni na proizvodite {to gi nudat, {to avtomatski gi pravi ponekonkurentni od nelegalnite trgovci. NADLE@NITE BUDNI Od UJP velat deka pravat napori da se spravat so du}anxiite okolu pazarite koi ne davaat fiskalni smetki, a Carinskata uprava postojano ja proveruvala uvezenata

20.000 evra vredna obleka be{e odzemena od pazarxiite vo [utka

stoka. No, od Carinata priznavaat deka nekoga{ mo`e da se provle~e i falsifikuva stoka. “Upravata za javni prihodi vo sorabotka so Pazarnata inspekcija vr{i redovni kontroli na pazarite. Od na{ aspekt se sozdadeni site uslovi i reagirame na prijavite na gra|anite. Sekoj {to vr{i promet na dobra i uslugi, treba da ima fiskalen aparat i da izdava smetki. Sekoga{ }e ima lu|e koi se obiduvaat da gi izbegnat danocite, a na{a rabota e da gi otkrivame. So sivata ekonomija se borat i najrazvienite zemji vo svetot”, izjavi Vesna Novakovi}, portparol na UJP. Brojot na fiskalnite aparati vo poslednite tri godini e zgolemen za 45%. Spored podatocite na UJP, zaklu~no so 2006 godina vo Makedonija se registrirani 48.700 fiskalni aparati, dodeka vo mart ovaa godina, nivniot broj se iska~i na 88.400. Du}anite koi se na|aat na t.n. Plasti~arska ulica so godini od trgovcite bea poso~uvani kako nelojalna konkurencija poradi neprimenuvaweto na vovedenata fiskalizacija. Po za~estenite inspekciski kontroli, re~isi site trgovci tamu imaat registrirano firma i poseduvaat fiskalni aparati, no retko gi koristat. Najgolem del od falsifikuvanata brendirana obleka koja se prodava na makedonskite pazari e uvezena od sosednite zemji. Stokata vo golemi koli~ini e uvezena i carineta na par~e, a pazarxiite podocna ja kupuvaat od {pediterite na kilo i dopla}aat po edno evro za sekoj kilogram carineta stoka. Od Carinskata uprava velat deka postojano pravat kontroli na uvozot vo dr`avata i se borat so organiziranite grupi koi na najrazli~en na~in se obiduvaat da vnesat falsi-

fikuvana stoka. “Imavme slu~ai koga lu|eto okolu sebe ja vitkaat oblekata ili ja oblekuvaat vo nekolku sloevi. Koga }e ja pronajdeme falsifikuvanata stoka, ja prijavuvame kaj zastapnicite na trgovski marki. Tie proveruvaat dali e falsifikat i go imaat krajniot zbor koga se raboti za krivi~no gonewe na uvoznicite. Koga se zaplenuvaat pomali koli~ini falsifikuvana stoka, se slu~uva brendot da se otkaè od gonewe”, objasnuva Van~o Kargov, direktor na Carinskata uprava. TE[KO ]E SE STAVI KRAJ Sociolozite se somnevaat deka lesno i brzo }e se stavi kraj na sivata ekonomija na pazarite, pred s$ poradi socijalniot aspekt. Spored niv, na~inot na koj {to be{e izvedena poslednata policiska akcija vo [utka pokaùva deka dràvata e nemo}na da se spravi so ovoj problem. “Policijata ne moè da go re{i problemot, tuku samo gi zapla{uva lu|eto i se zakanuva, {to e posledna merka {to moè da ja sprovede. Ovie policiski akcii se rezultat na nemo}ta na dràvata da se spravi so sivata ekonomija., koja gi obezvrednuva demokratskite vrednosti. Vo normalnite dràvi, koga eden poedinec }e po~ne da se zanimava so sivata ekonomija, se reagira èstoko. Kaj nas koga }e se pojavi eden slu~aj, site progleduvaat niz prsti. No, i koga }e se zgolemi brojot na involviranite, pak, nikoj ne reagira. So tekot na vremeto ova preminuva vo fenomen, pojava koja ne moè lesno da se iskoreni. Makedonija e na prvo mesto spored sivata ekonomija vo Evropa, dokolku ne se zeme predvid situacijata vo Kosovo”, veli sociologot Ilija Aceski.

16 19.04.2010

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

BERZA/AKCII/TRGUVAWE

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

Pogolem broj na investiciski sovetnici

zna~i podobruvawe na investiciskata kultura vo Makedonija {to zna~i za`ivuvawe na finansiskiot pazar, velat ekspertite.

50%

e poevtineta obukata za investiciski sovetnici od strana na KHV za ovaa godina i ~ini 25 iljadi denari

KHV DVOJNO JA POEVTINI OBUKATA ZA INVESTICISKI SOVETNICI

VTORATA PO RED OBUKA PO^NUVA VO SEPTEMVRI METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

o mesec septemvri ovaa godina, treba da zapo~ne vtorata po red obuka za investiciski sovetnici organizirana od strana na Komisijata za hartii od vrednost. Za taa cel, komisijata ja namali cenata za obuka na investiciski sovetnici od 50 iljadi denari na pola i sega taa iznesuva samo 25 iljadi denari. Od strana na Komisijata ni izjavija deka interesot za vakov vid obuka vo sporedba so minatiot pat e daleku pogolem za {to zboruva i faktot {to dosega interes za ovogodine{nata obuka projavija pove}e od 150 lica. Se o~ekuva ovoj interes vo naredniov period

da raste, no s$ do momentot na otpo~nuvawe na obukata nema da se znae kolkav broj od ve}e zainteresiranite lica i oficijalno }e u~estvuvaat na istata. “Sepak, realen e faktot deka potrebata za vakov kadar vo na{ata dràva e golema poradi {to i gi namalivme cenite so cel obukata da bide podostapna za gra|anite so zavr{eno visoko obrazovanie”, velat vo KHV. FINANSISKIOT PAZAR MO@E DA ZA@IVEE SO POGOLEM BROJ INVESTICISKI SOVETNICI Prvpat vo na{ata dràva KHV odràla vakva obuka vo 2007 godina pri {to za istata projavija interes pogolem broj lica. Obukata uspe{no ja zavr{ija i so uverenie za investiciski sovetnici se steknaa 95 lica. Od niv

dozvoli za rabota pobaraa i dobija 50 lica. “Razlikata pome|u uverenie za investiciski sovetnik i dozvola za rabota kako investiciski sovetnik e vo toa {to uverenieto e doìvotno i sluì kako dokaz za steknato znaewe za investicisko sovetuvawe, dodeka pak dozvolata e obnovliva na sekoi 5 godini i se izdava so cel da se ovozmoì rabotewe vo pogled na investiciskoto sovetuvawe po prethodno dobieno uverenie za istoto”, pojasnuvaat od strana na KHV. Vo toj period koga se organizira{e obukata za investiciski sovetnici be{e i najgolemiot bum vo pogled na investirawe vo na{ata berza, pa pokraj vakvata obuka KHV organizira{e posledovatelno i nekolku obuki za ovlasteni brokeri koi bi rabotele

vo brokerskite ku}i. Vo toj pogled dosega se izdadeni pove}e od 550 uverenija za brokeri od koi dozvoli za rabota pobarale i dobile okolu 178 lica. So ogled na toa {to denes investiciskite aktivnosti se minimalni, se javuva s$ pogolema realna potreba na makedonskiot finansiski pazar od investiciski sovetnici. So zadovoluvawe na taa potreba profesionalcite od finansiskiot sektor smetaat deka bi do{lo do podobruvawe na investiciskata kultura vo Makedonija, a so toa i za`ivuvawe na finansiskiot pazar. “Soglasno zakonot za investiciski fondovi, sekoe dru{tvo za upravuvawe so fondovi e obvrzano da ima vraboten so licenca za investiciski sovetnik. Na toj na~in se dobiva profesionalna forma na upravuvawe so sredstvata na

150

lica dosega se prijavile za vtorata po red obuka za investiciski sovetnici

lica dosega se zdobile so uverenie za investicisko sovetuvawe

investitorite i naso~uvawe na investiciite vo finansiski instrumenti koi davaat najdobri rezultati. So eventualnoto zgolemuvawe na nivniot broj vo Makedonija bi imale situacija na dopolnitelno zgolemuvawe na educirani lica vo toj del. Smetam deka site tie bi pridonele so svoi anga`mani na educirawe i sovetuvawe na postojnite i potencijalnite investitori. So toa bi go poka~ile nivoto na profesionalizacija na ovaa rabota”, ni izjavi Laze Kam~ev izvr{en direktor na dru{tvoto za upravuvawe so investiciski fondovi KD Fondovi [TO OPFA]A OVAA OBUKA? Soglasno pravilnikot za na~inot i uslovite za obuka i polagawe na stru~en ispit za investicisko sovetuvawe, obuka za investiciski sovetnici vo dr`avava organizira samo

KHV vrz osnova na konstatirana potreba za vakov profil na stru~ni lica. Za da se organizira istata, potrebno e da bidat minimum 20 lica prijaveni dodeka maksimalniot broj e ograni~en na 30 u~esnici. Uslovite koi treba da gi ispolnuvaat licata se minimalni i se odnesuvaat na poznavawe angliski jazik, zavr{eno visoko obrazovanie i soodvetno uplaten nadomest za obukata. Vremetraeweto na obukata e 200 ~asa i istata trae 35 rabotni dena vo koj period idnite investiciski sovetnici }e se steknat so znaewe od oblasta na zakonskite regulativi, statistika, ekonomika, analizi na finansiski izve{tai, korporativni finansii, analizi i vrednuvawe na investici, akcii i drugi finansiski instrumeni i derivati, portfolio-menaxment, etika i profesionalni standardi vo odnosite so klienti. Ovaa godina, pokraj na{i eminentni eksperti i univerzitetski profesori, obukata }e ja izveduvaat i dopolnitelno u~estvo vo nea }e zemat stranski eksperti i univerzitetski profesori. So toa istata }e dobie na pogolem kvalitet. Materijalite od gorenavedenite oblasti }e bidat koncepirani vo prira~nik koj }e bide i osnoven materijal za uspe{no polagawe na stru~niot ispit. Uspe{noto zavr{uvawe na obukata }e im ozvozmo`i na idnite sovetnici, da im sugeriraat na svoite klienti vo koi hartii od vrednost da vlo`uvaat, kade i kako da kupuvaat akcii, vo koi portfolija na akcii da investiraat i sli~no. Najgolem benefit od nivnite uslugi i stru~nost }e imaat pomalite investitori kako {to se gra|anite i investicionite fondovi.

BERZANSKI INFORMACII

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, petok-16.04.2010)

KOMPANII & PAZARI

18 19.04.2010 BUGARIJA ER OD JUNI ]E PO^NE DA LETA OD SKOPJE

BITOLSKO JP NISKOGRADBA O^EKUVA POGOLEMI PRIHODI GODINAVA

ugarskata aviokompanija Bugarija Er od juni godinava dvapati nedelno }e nudi letovi Skopje-Sofija. Poa|awata od Sofija }e se odvivaat vo ~etvrtok i vo nedela, dodeka od Skopje za Sofija, kompanijata }e leta vo ponedelnik i vo petok. Bugarskata kompanija vo juli }e dodade u{te po eden let vo dvata pravci. Od Sofija }e se trgnuva i vo vtornik, dodeka od Skopje i vo sreda. So toa, kompanijata }e ponudi letovi vo dvata pravci tripati nedelno. Bugarija Er e nacionalen avioprevoznik na Bugarija i operira vo 13 dr`avi vo zapadna Evropa, ^e{ka, Izrael i Rusija. Glavnata centrala na kompanijata e na sofiskiot aerodrom.

avnoto komunalno pretprijatie Niskogradba-Bitola godinava o~ekuva zgolemen obem na rabota i prihodi so usvoenata investiciska programa. "Investiciskata programa }e se dvi`i do 5% od vkupniot prihod na pretprijatieto. Pritoa planirame da nabavime i kamion-posipuva~ za sol i rizla, kamionkiper, planirame izgradba na novi kutii za sol kako i nabavka na oprema za de-

tekcija na o{tetuvawata na cevki i oprema za izrabotka na podzemen katastar na kanalizaciskata mre`a", informiraat od pretprijatieto. Godinava o~ekuvaat prihodite da dostignat okolu 76 milioni denari, a za stabilno funkcionirawe na pretprijatieto potrebno e zgolemuvawe na cenata na uslugite za 44,74%. Isto taka, go o~ekuvaat startot na izgradbata na nova pro~istuva~ka stanica i kolektorski sistem

vo ovoj grad, so {to }e bide zgolemen obemot na rabota i prihodi.

NOVI DAVA^KI ZA KOMPANIITE

100.000 EVRA ZA PROCENKA NA RIZIKOT NA RABOTNOTO MESTO 300 700 O 90% VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

d 300 do 700 evra }e pla}aat rabotodava~ite za procenka na rizikot na sekoe rabotno mesto vo nivnata firma. Tolku ~ini potpisot na eden dokument od strana na licenciranite agencii koi doprva } e po~nat da funkcioniraat soglasno Zakonot za bezbednost i zdravje pri rabota, po dobivaweto na sertifikat od Ministerstvoto za trud i socijalna politika, velat od Organizacijata na rabotodava~i na Makedonija (ORM). Ova zna~i deka ako edna firma ima 200 vraboteni, i se zeme predvid prose~nata vrednost od sumata za procenka na rizik, 500 evra, sopstvenikot na firmata }e ko edna firma ima 160 vraboteni, }e treba da plati 10 radiodifuzni taksi! ORM velat deka rabotnicite ne odat na rabota za da gledaat televizija, tuku da rabotat, a od MRTV se pravdaat deka ova bilo vo soglasnost so evropskite standardi.

Za edna konfekcija od 200 vraboteni za procenka na rizik na rabotno mesto od vo prosek 500 evra, sopstvenikot }e treba da plati i do 100.000 evra. treba da plati i do 100.000 evra. Od ORM velat deka namaluvawe na cenite za procenki mo`ebi }e ima vo slu~aj koga nekolku rabotnici vr{at ista rabotna dejnost vo ista prostorija pod identi~ni uslovi. Vo sprotivno, rabotodava~ot } e mora da plati za sekoj rabotnik posebno. Simptomati~no e i pra{aweto kako }e se vr{i izborot na tie agencii, dali }e bidat pove}e, ili pak }e se monopoliziraat uslugite. Od Ministerstvoto za trud i socijalna politika velat deka vo momentov nema nitu edna ovlastena agencija za vr{ewe na stru~ni raboti od oblasta na zakonot za bezbednost i zdravje pri vr{ewe rabota. Objasnuvaat deka vo tek e prijavuvawe na firmite soglasno noviot Pravilnik za postapka i visina na tro{ocite za izdavawe ovlastuvawe za vr{ewe na stru~ni raboti za bezbednost pri vr{ewe rabotna dejnost na pravno ili fizi~ko lice.

Vo Zakonot za bezbednost i zdravje pri rabota stoi deka globite za pravnite lica {to nema da gi po~ituvaat zakonskite odredbi }e platat globa od 1.000 do 8.000 evra vo zavisnost od prekr{okot.

KAZNITE DA SE NAMALAT Pokraj za Zakonot za bezbednost i zdravje pri rabota, rabotodava~ite upatija zabele{ki i na visokite kazni koi gi sodr`i Zakonot za rabotni odnosi, vo delot za prijaveni/neprijaveni rabotnici. "Kaznata e ista i koga stanuva zbor za nevodewe evidencija koe vreme rabotnikot stignal na rabotnoto mesto i koga stanuva zbor za neprijaven rabotnik. Toa e nelogi~no", objasnuva Svetlana Ristovska-Anti}, koordinator na ORM. Rabotodava~ite se revoltirani i po pra{aweto za obvrskata na firmite da pla} aat po edna radiodifuzna taksa na sekoi 16 vraboteni. Toa zna~i deka ako edna firma ima 160 vraboteni, }e

treba da plati 10 radiodifuzni taksi. Od ORM velat deka rabotnicite ne odat na rabota za da gledaat televizija, tuku da rabotat. Od MRTV se pravdaat deka ova bilo vo sklop so evropskite standardi. Od ORM apeliraat Vladata da ja namali visinata na tarifite vo kaznenata politika. Ova barawe, vo vid na predlog be{e razgledano na neodamne{nata sredba pome|u Organizacijata na rabotodava~i, Stopanskite komori i pretstavnici od Kabinetot na vicepremierot Pe{evski, koj i pokraj najavenoto prisustvo, ne se pojavi do krajot na sostanokot. "Zadovolni sme od pregovorite, okolu 90% od na{ite predlozi dopolnitelno }e bidat razgledani. Nastapivme so konkretni barawa i toa mnogu ni odi vo prilog", izjavi za â&#x20AC;&#x153;Kapital" Angel Dimitrov od Organizacijata na rabotodava~i na Makedonija (ORM). NE E VOZMO@NO DA SE UTVRDI NAJNISKA PLATA VO SEKOJ SEKTOR Od neodamna stapija na sila izmenite na Zakonot za rabotni odnosi koi predizvikuvaat i zabuni, no i mnogu olesnuvawa za zasegnatite. Spored prvobitniot Zakon donesen vo 2005 godina, op{tiot kolektiven dogovor

do evra ~ini eden potpis za procenka na rizikot na rabotno mesto

i kolektivniot dogovor na nivo na granka vaèa samo za ~lenkite na Organizacijata na rabotodava~i i onie {to ~lenuvaat vo soodvetniot Sindikat so koj{to se potpi{uva dogovorot, a sega op{tiot kolektiven dogovor se odnesuva na celoto stopanstvo. Rabotodava~ite apeliraat istoto da vaì i za kolektivniot dogovor na nivo na granka. Komisijata za rabotni odnosi pred izmenite na Zakonot be{e sostavena od trojca pretstavnici od Miniterstvoto za trud i socijala, trojca od Ministerstvoto za finansii i trojca od Ministerstvoto za ekonomija. Sega Komisijata funkcionira so porazli~na struktura. Na mestoto na pretstavnicite od Ministerstvoto za finansii, dojdoa od Pravda. Po napravenata analiza od strana na Organizacijata na rabotodava~i i Sindikatot, utvrdena e i najniskata plata vo tekstilnata i koàrskata industrija. Vo posledniot kolektiven dogovor stoi suma od 5.400denari, koja do neodamna iznesuvala 4.200 denari.

od predlozite na rabotodavcite Vladata }e gi razgleda dopolnitelno

"Ne mo`evme da utvrdime najniski plati vo drugite sektori. Vo hemiskata industrija toa e nevozmo`no zatoa {to tamu spa|a i farmacevtskata granka, kade {to platite se mnogu visoki. I vo grade`ni{tvoto pregovorite okolu utvrduvawe najniska plata stojat vo mesto", otkrivaat od ORM. Od Me|unarodnata organizacija na trudot (MOT) velat deka, sepak, postoi pristojna rabota vo Makedonija. "Kako kandidat-~len za vlez vo Evropskata unija, Makedonija mora da raboti na ovozmo`uvawe pristojna rabota, da go sledi primerot na zapadno-evropskite zemji", re~e Emil Krstanovski, Nacionalen koordinator na MOT.

KOMPANII & PAZARI

19.04.2010

20 19.04.2010

BANKI I FINANSII BANKITE OD ZEMJITE NA BRIK ]E SE KOORDINIRAAT

NOV ODBOR ZA REVIZIJA VO STOPANSKA BANKA BITOLA a neodamne{nata sednica na akcionerskoto sobranie na Stopanska banka A.D.-Bitola be{e prifatena predlog-odlukata za izbor na novi ~lenovi vo odborot za revizija na bankata. Kako novi ~lenovi so mandat vo traewe od dve godini se naveduvaat m-r. Blagoja Yalev, Trajan Masalkovski, d-r Gordana Vitanova i Milka Paspalova-Tasevska. Pretsedatel na odborot }e bide

ankite za razvoj na ~etirite zemji od BRIK - Brazil, Rusija, Indija i Kina, potpi{aa dogovor za zajaknuvawe na finansiskata sorabotka i mo`nostite za investicii me|u niv. Ruskata dr`avna banka„Vne{ikonombank”, Kineskata banka za razvoj, brazilskata banka za razvoj BNDES i indiskata Eksportimport bank potpi{aa memorandum za sorabotka za vreme na samitot na BRIK forumot vo brazilskiot glaven grad.

izbran na prvata konstitutivna sednica, a sednicite }e bidat redovno odr`uvani na sekoi tri meseci. Isto taka bankata vo ramkite na istoto akcionersko sobranie ja donese odlukata za izbor na nadvore{na revizorska ku}a. Stanuva zbor za dru{tvoto za revizija KPMG Makedonija D.O.O koe }e vr{i revizija na finansiskite izve{tai na bankata vo slednite tri godini.

Ruskata banka objavi deka dogovorot pretstavuva prv dokument vo ramkite na formacijata BRIK, ~ija cel e sozdavawe na efikasna infrastruktura za finansiska bezbednost na multilateralna trgovija i Investiciska sorabotka pome|u ~etirite zemji.Spored dogovorot, zemjite }e sorabotuvaat za golem broj proekti, vklu~uvaj}i obezbeduvawe na finansirawe vo oblasta na visokite tehnologii i energijata.

pomo{ sekoga{ zavisi od pronao|awe “Finansiskata na soodvetni mo`nosti za investirawe. Nie sme globalna institucija koja so svoite proekti e prisutna vo pove}e od 100 zemji vo svetot. No, isto taka, sme i selektivni. Site predlozi za finansirawe minuvaat niz mo{ne stroga procedura na odobruvawe, no vo Makedonija ve}e realiziravme nekolku proekti i mislam deka ova e ekonomija koja sakame da ja poddr`ime”, veli Xovani Daniele, regionalen pretstavnik na Me|unarodnata finansiska korporacija (IFC), del od Svetska banka.

XOVANI DANIELE OPTIMIST SUM ZA NATAMO[NIOT RAZVOJ NA MAKEDONIJA REGIONALNIOT PRETSTAVNIK NA IFC

ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

inatata sedmica, NLB Tutunska banka potpi{a dogovor so Me|unarodnata finansiska korporacija IFC (IFC), del od Svetska banka, za nova kreditna linija od 25 milioni evra, namenata za razvoj na malite i srednite pretprijatija. Kreditnata poddr{ka od IFC doa|a vo vreme koga kompaniite se `alat na finansiski problemi i te`ok pristap do kapital. So region-

alniot pretstavnik na IFC, Xovani Daniele, razgovaravme za o~ekuvanite efekti od ovaa kreditna linija, kako i za o~ekuvawata na negovata organizacija vo pogled na zakrepnuvaweto na makedonskata ekonomija od krizata. IFC & odobri zaem od 25 milioni evra na NLB Tutunska banka za poddr{ka na malite i sredni kompanii. Kakvi kriteriumi treba da ispolnuvaat aplikantite za ovie krediti i pod koi uslovi }e se odobruvaat? Site kompanii se potencijalni korisnici na ovie krediti.

Edinstven kriterium e toa da bidat mali i sredni kompanii koi }e mo`at da apliciraat za kredit najmnogu vo visina od 750.000 evra. Mislam deka ima {irok spektar na firmi koi }e se pronajdat vo uslovite za koristewe na ovie finansii. NLB Tutunska banka ima dolgo iskustvo so kreditirawe na sektorot na mali i sredni pretprijatija i ve}e imaat baza na firmi so koi sorabotuvaat, taka {to o~ekuvam da gi plasiraat kreditite na nivnite postoe~ki klienti, no i na nekoi novi kompanii. Kreditite }e se odo-

bruvaat so voobi~aenata procedura {to ja primenuva NLB Tutunska banka i so nivnite uslovi. Nie ne se me{ame vo na~inot na odobruvawe na kreditite i & veruvame na bankata. IFC prethodno ja analizira rabotata na bankata, rizikot vo kreditnoto portfolio i koga }e dojdeme do zaklu~ok deka taa gi zadovoluva na{ite kriteriumi & ostavame sloboda da donesuva sopstveni odluki za plasiraweto na zaemot. Koi sektori od ekonomijata se vo fokusot na kreditiraweto, imaj}i predvid deka krizata osobeno udri vrz nekoi industriski granki koi s$ u{te vaàt za kriti~ni? Te{ko e da se napravi nekoe razgrani~uvawe po sektori koi kompanii }e bidat finansirani. Koga nie finansirame, site sektori se potencijalni korisnici na krediti. Nekoi od niv pove}e zavisat od likvidnosta i potrebata za krediti od bankite i tie se verojatno vo pote{ka sostojba. Me|utoa, vo tekot na ekonomskata kriza sfativme deka }e porasnat barawata za finansirawe i na{ata strategija ja pozicioniravme so novi prioriteti, preku zgolemena finansiska poddr{ka na pove}e sektori. Na primer, vo Makedonija agro-biznisot kako sektor e isklu~itelno vaèn, no gi poddrùvame i drugite sektori koi imaat pozitivni vlijanija vrz ìvotnata sredina, kako, na primer, upravuvawe so otpadot. Nadvor od malite i sredni kompanii, za nas e mnogu vaèn razvojot na infrastrukturata! Dali o~ekuvate dobri biznisproekti od firmite vo vreme koga tie pred s$ baraat sredstva za tekovno finansirawe,

a pomalku nudat investiciski proekti? Mislam deka moè da se o~ekuvaat dobri i razli~ni proekti. Pobaruva~kata po~nuva da raste, no so bavno tempo, taka {to pove}eto firmi s$ u{te nemaat dovolno doverba da investiraat vo dopolnitelni kapaciteti. No, sepak, moè da se investira vo pogolema konkurentnost na kompaniite, da gi namalat tro{ocite na proizvodstvoto ili da ja podobrat distribucijata, a ponekoga{ da prezemat nekoj del od pazarot ako nivnite konkurenti pokaùvaat slabost. Gledam deka pokonkurentnite kompanii }e prosperiraat i vo vreme na kriza, i deka duri i vo vreme koga celata ponuda i pobaruva~ka ne rastat dovolno, tie }e ostvaruvaat uspesi. Moè li Makedonija da smeta na dopolnitelna finansiska pomo{ od IFC? Da. Se nadevam. Mo`nosta za finansiska pomo{ sekoga{ zavisi od pronao|awe na soodvetni mo`nosti za investirawe. Nie sme globalna isntitucija koja so svoi proekti e prisutna vo pove} e od 100 zemji vo svetot. No, isto taka, sme i selektivni. Site predlozi za finansirawe minuvaat niz mo{ne stroga procedura na odobruvawe, no vo Makedonija ve}e realiziravme nekolku proekti i mislam deka ova e ekonomija koja sakame da ja poddrìme. Koi proekti gi poddràvte dosega vo zemjava i kako ste zadovolni od realizacijata na kreditite? Performansite na portfolioto vo Makedonija se relativno dobri. Imame sorabotka so

energetskata kompanija EVN, isto taka imame odobreno zaem i za Stopanska banka i za Makedonski Telekom. Ova e mala osnova, no dobar po~etok za ponatamo{na dobra sorabotka. IFC e konsultant na Vladata za proektot "HEC êbren i Gali{te". Ima li kompanii zainteresirani da gi izgradat hidrocentralite? Ima zainteresirani kompanii. Na{a uloga vo procesot i pri~inata zo{to IFC e vklu~ena e da se obide da go zgolemi brojot na investitori. Ve}e mnogumina seriozno go razgleduvaat proektot, timot naporno raboti, se obiduvaat da ja zavr{at analizata na proektot. Nie se nadevame deka }e moème da go pro{irime brojot na u~esnici na tenderot {to }e bide golem uspeh i za vladata i za Makedonija. Procesot na kreditirawe vo zemjava be{e mnogu restriktiven od minatata godina kako rezultat na zategnatata monetarna politika poradi krizata. O~ekuvate li da zaìvee kreditiraweto vo naredniot period? Mislam deka glavna pri~ina poradi koja bankite mora{e da bidat mnogu selektivni izminatiot period be{e nedovolnata sigurnost vo realniot sektor i porastot na rizi~nosta na kreditnite portfolija.Toa e eden vid borba za kvalitet. Site banki se obiduvaa da gi plasiraat parite kaj najdobrite kompanii i s$ u{te e taka. Sega mislam deka postoi odredena sigurnost na stranata na pobaruva~kata, taka {to o~ekuvam deka }e vidime pove}e banki so pogolem apetit za poddr{ka

BANKI I FINANSII

19.04.2010

NOVI KAZNENI ODREDBI ZA PREKR[OCI VO BANKARSKOTO RABOTEWE ratenicite vo Sobranieto razgleduvaat novi izmeni na nekolku finansiski zakoni so koi se predviduvaat kazni za prekr{oci vo raboteweto. Prviot filter na komisijata za finansirawe i buxet ve}e go pominaa 6 izmeni na zakoni: na Zakonot za banki, Zakonot za menica, Zakonot za brz transfer na pari, Zakonot za prezemawe na akcionerski dru{tva, Zakonot za investiciski fondovi i Zakonot za supevizija na osiguruvawe. Site zakoni se usoglasuvaat so krivi~niot zakonik.

Vo Zakonot za banki se voveduvaat kazni za pravni lica za krivi~ni dela storeni od odgovornite lica. Se menuva ~lenot 181 i glasi: “Fizi~ko lice koe so svoeto rabotewe gi povredilo odredbite od ovoj zakon so {to pridonelo za otvorawe na ste~ajna postapka kaj banka, predizvikalo {teta za doveritelite na bankata, }e se kazni so zatvor od tri do deset godini, odnosno ako deloto go stori pravno lice }e se kazni so pari~na kazna”. Pri opredeluvawe na visinata na kaznata, vlijanie }e ima stepenot

na napravena {teta i brojot na o{teteni lica. Se menuva i ~lenot 183 i glasi: “Fizi~ko lice koe }e primi depozit sprotivno na ~lenot na ovoj zakon i so toa }e predizvika {teta na drugi lica, }e se kazni so zatvor od najmalku pet godini, odnosno ako deloto go stori pravno lice }e se kazni so pari~na kazna”. Vo Zakonot za menica, se voveduvaat pari~ni kazni i toa: od 4.000 do 5.000 evra za pravni lica za trasirawe na menica bez datum ili so neto~en datum, a od 1.000 do 1.500 evra za odgovornoto lice vo

pravnoto lice. Za vakov prekr{ok, fizi~ko lice }e mo`e da bide kazneto so globa od 500 do 1.000 evra. Za nedozvolen brz transfer na pari se predviduva kazna zatvor od edna do tri godini, dodeka pak za pravnoto lice e predvidena pari~na kazna. Vo Zakonot za prezemawe na akcionerski dru{tva, se voveduvaat pari~ni kazni za davawe nevistiniti informacii i za predizvikuvawe {teta pri otkup na akcionersko dru{tvo.

od site sektori se potencijalni korisnici Kompaniite na krediti. Nekoi od niv pove}e zavisat od likvid-

17.03.2010 21

nosta i potrebata za krediti od bankite i tie se verojatno vo pote{ka sostojba. Me|utoa, vo tekot na ekonomskata kriza, sfativme deka }e porasnat barawata za finansirawe i na{ata strategija ja pozicioniravme so novi prioriteti preku zgolemena finansiska poddr{ka na pove}e sektori. Na primer, vo Makedonija zemjodelstvoto kako sektor e isklu~itelno va`no! Nadvor od malite i sredni kompanii, za nas e mnogu va`en razvojot na infrastrukturata! Xovani Daniele i generalniot direktor na NLB Tutunska banka, \ or|i Jan~evski, go potpi{aa dogovorot za kreditnata linija od IFC. tojba vo Makedonija i smetate li deka zemjava efikasno se spravuva so krizata? Ova e s$ u{te te{ko pra{awe. Spored ona {to go gledam, jasno e deka ovaa godina }e bide te{ka godina. Mislam deka vo odredeni sektori od ekonomijata, najsilnite efekti

na biznisite. Ne e jasno dali i koga }e se vratime na nivoto od pred krizata, no definitivno treba da se o~ekuva podobruvawe. Koi se va{ite o~ekuvawa za zakrepnuvawe na ekonomijata od krizata? Kako ja komentirate aktuelnata ekonomska sosK

od krizata se ~uvstvuvaat tokmu ovaa godina. Lu|eto gi gubat rabotnite mesta, te{ko `iveat i se soo~uvaat so problemi. Ova }e bide te{ka godina. Bankarskiot sektor e stabiliziran, {to ohrabruva, a za pogolemo zakrepnuvawe na ekonomiO

jata od recesija treba da se zgolemi pobaruva~kata vo zemjite od zapadna Evropa. Nivnite ekonomii da se oporavat, a potoa i makedonskata ekonomija da ja podobri konkurentnosta, bidej}i sega za podobar uspeh na pazarot, }e bide u{te pova`no da ste konkurentni. Dobro e {to vladata vo Makedonija prezede nekolku merki, obiduvaj}i se da ja podobri delovnata klima. Toa se K

dolgoro~ni proekti od koi }e ima polza po stabilziraweto na ekonomijata i obnovuvaweto na pobaruva~kata. Kakvi se va{ite srednoro~ni procenki za razvoj na makedonskata ekonomija? Jas sum optimist i za Makedonija i za celiot region. Krizata be{e u`asen test, no ako barate pozitiven aspekt na toa, zemjite od regionot poka`aa deka vodat zdravi C

politiki. Site ekonomii od Zapaden Balkan poka`aa odredena `ilavost i toa e mo{ne ohrabruva~ki. Smetam deka raste~kata pobaruva~ka od porazvienite ekonomii }e ja podobri konkurentnosta, a poradi promenite {to gi primenuva doma{nata ekonomija, prisposobuvaj}i se kon uslovite na Evropskata unija, mislam deka na Makedonija & e predodredeno da uspee. O

22 19.04.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

SVET BIZNIS POLITIKA Pretpostavka e deka vo posledno vreme svetot ja izgubi naklonetosta {to ja ima{e kon Japonija, a i Japonija kon ostanatiot svet. Ako se stavat nastrana mislewata na japanofilite, koi so liricizam govorat za efikasnosta i efektivnosta na raboteweto vo ovaa zemja, retko koj drug ja spomenuva vo posledno vreme

DALI JAPONIJA SE ZATVORA ZA SVETSKITE PAZARI?!

NOVATA JAPONSKA IZOLACIJA E MO[NE RIZI^NA VASE ЦЕЛЕSКА

celeska@kapital.com.mk

nvestitorite denes gledaat na Japonija kako na zemja koja gi odbiva nivnite obidi da ja zgolemat akcionerskata vrednost, dodeka nivoto na cenite na akciite e na edna ~etvrtina od nivoto vo 1990 godina. "Tolku mnogu e namalen interesot za investicii, {to eden broker od Tokio se osmelil da go izvadi zborot “Japonija” od naslovot na negovite investiciski bele{ki so cel da privle~e pove}e

klienti", pi{uva "Fajnen{al Tajms". Vo me|uvreme, Japonija gleda na nadvore{niot svet so odredeno pomra~uvawe. Taa se ~uvstvuva gordo {to donekade ne go progoltala po{irokiot globalen kapitalizam, a, sepak, poradi konkurencijata od rivalite koi znaele navreme da reagiraat ja izneveri sopstvenata izvozno orientirana ekonomija, od koja najmnogu i zavisi. Ova odnesuvawe na pazarite vo Japonija tesno se povrzuva so zabrzaniot rast na kineskata ekonomija, za koja se smeta deka naskoro K

19.04.2010

}e bide vtor po golemina pazar vo svetot, razvivaj}i ja i svojata, donekade, diplomatska i geopoliti~ka sila. Se smeta deka Japonija & zaviduva i na Ju`na Koreja, nejzinata porane{na kolonija, ~ija industrija zabrzano ja dostignuva japonskata, bidej}i se poka`a kako op{testvo poprilagodlivo na promenite {to gi nametna globalizacijata. Samo osum meseci otkako opoziciskata partija ja prezede vlasta od liberaldemokratite, na politi~kata scena vo Japonija po~na da se {iri razo~aranosta na

ekonomsko pole, so {to se urnaa site nade`i za u{te pomoderna restavracija. Toa vlijae{e pomalku inspirativno za investitorite da prezemat ~ekori vo idnina. Po~naa da se {irat i glasini deka Jukio Hatojama, noviot “revolucioneren lider”, mo`e da podnese ostavka. Od ekonomska perspektiva, a bez ogled na frakciite vo vladeja~kata partija koi go zastapuvaat inflaciskoto targetirawe, liderite na zemjata fatalno ja prifatija deflacijata. “Vistina e deka 15-godi{noto, pove}e ili pomalku, kontinuirano

180%

od nacionalniot prihod iznesuva javniot dolg na Japonija

DVA RIZICI VO NAREDNITE DVE DEKADI aponija ubedlivo moè da gi pomine smireno narednite dve dekadi, a drugite zemji da & zaviduvaat na toa. No, postojat najmalku dva rizici za ova scenario. Za period od 20 godini Japonija bi bila vo mo`nost da gi reciklira svoite za{tedi za da gi isplati fiskalnite deficiti. Ovaa sostojba ne moè da se odrùva na dolg rok, prakti~no poradi toa {to japonskata populacija staree i {tedi pomalku od porano. Japonskiot javen dolg dostignuva 180% od nacionalniot prihod. Sporedeno so Velika Britanija, koja pozajmuva edna funta na sekoi ~etiri {to gi tro{i, vo Japonija vladata pozajmuva pove}e od 100 jeni za potro{eni 200. Vtoriot rizik e na geopoliti~ko nivo bidej}i Japonija, na nekoj na~in, ima komplicirano sosedstvo. Taa ima teritorijalni sporovi re~isi so site sosedi, od koi pove}eto se za pristani{tata. Ovie faktori ukaùvaat na neodr`livata izolacija koja ja gradi Japonija kon ostatokot od svetot, a koja, koga toga{, }e izostane od nejzinata agenda.

17.03.2010 23

opa|awe na cenite ne ja predizvika ekonomskata kriza”, velat analiti~arite. No, pa|aweto na nominalnata vrednost na proizvodstvoto relativno go zabrza ekonomskiot pad na Japonija. Postojat va`ni kompenzaciski trendovi. Nekoi od biznisite zaklu~uvaat deka nivnata idnina se nao|a vo stranstvo. Taka, na primer, Nomura - grupacijata za finansiski uslugi, koja se {iri vo Azija i Evropa, ima cel da stane globalna investiciska banka, dodeka Dai~i - farmacevtska korporacija, ja kupi indiskata Ranbaksi. No, dodeka japonskoto kulturno vlijanie vo stranstvo nikoga{ ne bilo pogolemo, a Tokio e mnogu pogolem internacionalen centar od pred edna decenija, mnogu L

od Japoncite ja prifa}aat idejata za izolacija od naplivot na modernite trendovi so koja bi si go za~uvale dostoinstvoto i tradicijata. Na ova ukaùva i faktot {to vo najpopularnata japonska kniga vo poslednite godini, “Dostoinstvoto na nacijata”, se predlaga Japonija da prestane da gi u~i svoite deca na angliski jazik. Vo ovaa kniga isto taka se sovetuva Japonija da se povle~e od svetskiot trgovski sistem, so {to se najavuva radikalizmot vo zemjata. Japonija doìvuva jaki reakcii edinstveno od Kina, kon koja ima golem trgovski suficit, a isto taka ima i ogromen dolg kon SAD. Za Japoncite koi imaat rabota i za{tedi, duri i deflacijata moè da im bide od korist.

24 19.04.2010

INTERVJU

JAS GLEDAM ÊTIRI SCENARIJA ZA ONA [TO JA OÊKUVA MAKEDONIJA PRVO Vladata kone~no da re{i da zastane zad najnoviot predlog na Nimic koj doa|a kon krajot na mesecov (ili koga }e dojde toga{) i so mala samo`rtva i so rizik za sopstvenoto opstojuvawe da nastapi hrabro i da go re{i problemot do juni, a Gruevski i Ahmeti da prodolàt so mandatot do redovnite izbori. VTORO predlogot na Nimic da se dade na referendum i da se raspi{at vonredni izbori! TRETO Vladata da go odbie predlogot i spored site dosega{ni najavi na DUI tie da izlezat od koalicijata. I pak se tuka vo igra predvremenite izbori, po nekoja normalna politi~ka logika! ÊTVRTO Vladata da go odbie predlogot na Nimic i s$ da si prodolì kako {to dosega funkcionira{e - edna idili~na atmosfera doma i fantasti~ni odnosi na DUI i VMRO - DPMNE i taka da gi do~ekame narednite redovni izbori!

QUB^O GEORGIEVSKI VO INTERVJU ZA “KAPITAL”

]E SI JA IZEDAM DIPLOMATA ZA POLITI^AR, AKO OHRIDSKIOT RAMKOVEN DOGOVOR E KRAJ NA BARAWATA NA ALBANCITE! prodol`uva od str.7

ekoj koj se bori za vlast, dali e sovetnik na lokalno nivo, direktor na javno pretprijatie, ili e minister ili pratenik, seto toa e edna op{ta trka za beneficii i privilegii. Jas toa go kaùvam najjasno i otvoreno. Neka bidat protiv mene site drugi politi~ari, toa e definicijata na dene{nata politika sekade vo svetot. Sekoe politi~ko mesto nosi beneficii i za toa se borat. Zo{to koga }e se otvorat izbornite trki, dali za parlamentarci ili za sovetnici, nastanuvaat klanici vnatre vo partite? Zo{to se turkanicite? Pa, vnatre vo partite, klanicite za odredeno mesto se tripati poseriozni otkolku da se borite protiv SDSM ili SDSM protiv VMRO – DPMNE. Od patriotizam ili od ideolo{ki ubeduvawa? Ova {to go kaùvam ne samo {to e taka, tuku i obi~niot gra|anin mora da razbere deka politi~kata funkcija na koe bilo nivo, ne samo vo Makedonija, tuku i vo [vedska i vo Danska nosi privilegii, toa e definicijata. Vo kontekst na vakvite zboruvawa za Vas se i poslednite {pekulacii deka vo posledno vreme “tancuvate” so Gruevski! Deka vie neminovno se zbliùvate oti imate interes eden od drug! Toj Vam i na va{ite bliski sorabotnici vi nudi za{tita od krivi~no gonewe, a Vie nemu politi~ka poddr{ka so toa {to nema da mu gi pomatite smetkite na slednite izbori? Znaete {to? Pred da odgovorime zo{to Gruevski me amnestira mene, treba da odgovorime zo{to Branko me amnestira{e vo periodot od 2002 do 2006 godina!? So godini vladee{e i ima{e mo`nost site matni zdelki da gi istraì i da gi procesira. Ako ima amnestija od Gruevski ima i od Cr-

venkovski! A, za zbliùvaweto - ne znam od kade takvi komentari koga site moi jasni stavovi se diskusii so Vladata, ne so opozicijata. E sega, ako nekoj o~ekuva deka opozicijata se sostoi vo toa da se odi vo li~ni navredi, toa e ve}e pra{awe na stil, no ne i na stav. Od 90-tite, koga po~nav da se zanimavam so politika, i od 2003 godina, od koga sum politi~ki analiti~ar, edna rabota postojano ja objasnuvam - so kogo sorabotuvam? Toa postojano se vrti. Lani sorabotuvav so Crvenkovski, taka me obvinuvaa vo predizborieto. Jas i koga sum imal mnogu pogolemi odgovornosti i koga sum vodel smetka za seriozni dràvni interesi, sum sakal da sum samostoen, a denes koga ne nosam odgovornost, ona {to go garantiram e deka Georgievski e 100% samostoen i na slednite izbori moite simpatizeri ke gi povikam da glasaat za nas. Kakvi se odnosite so drugata partija od desnicata, so OM na Qube Bo{koski? [to se odnesuva do desnicata, vo poslednite meseci se sozdade edna fama deka VMRO-Narodna partija ne saka da pravi koalicija so Obedineti za Makedonija zatoa {to takov bil dogovorot so Gruevski!? Ne znam komu mu e potrebna ovaa propaganda. Onie koi begat od NP i koi go zloupotrebuvaat odnosot so NP se Obedineti za Makedonija! Kontinuirano, otkoga e vraten Qube im se nudi sorabotka i tie ne prifa}aat. Vratata tamu e zatvorena i koristejki ja taa zatvorena vrata, OM ni zede ~lenstvo, ne obratno!? Iako deneska go imame procesot na vra}awe na ~lenstvoto, tie problemi dojdoa od kaj niv. Sakam jasno da go definiram ova - zo{to kulminira{e vo poslednive meseci? Te{ko e deka bi se zdruìle kako obedineta desnica, oti nekoi odnosi namesto da se zatopluvaat, pove}e se zaladija.

NIE SME VO PRAVO, SILATA E VO GRCIJA vrdite deka Makedonija mora da bide pofleksibilna vo odnos na pra{aweto za imeto. Kako ja ocenuvate vladinata politika vo sporot vo posledniot period? Zagrièn sum deka vo posledno vreme i SDSM, koi bea mnogu glasni lani, reteriraa od toa pra{awe, verojatno pou~eni od dvata katastrofalni izborni porazi - neli ja dobija etiketata “predavnici”! Sega svesta deka mora da se postigne kompromis so Grcija ja nosat odredeni nezavisni intelektualci i novinari, no, najmo}nite politi~ki eliti, onie koi imaat sila da nosat odluki po toa pra{awe, ednostavno "oladija". Sakam da ja ostavime emocijata na strana od celata problematika i racionalno da mu pristapime na problemot. Ne sakam po stotti pat da diskutiram deka nie sme vo pravo, kako {to i gospodinot pretsedatel Ivanov, objasnuva{e so pismoto vo Sovetot na Evropa. Site znaeme deka nie sme vo pravo. Znae i cela me|unarodna zaednica. Po iljaditi pat da tro{ime hartija, zborovi i argumenti e prazna diskusija. Nie sme vo pravo, ama silata e vo Grcija! I, sega, vo edna takva situacija, racionalniot ~ovek razmisluva racionalno – moè li taa situacija da se smeni!? Ako nie imame garancija deka po 10 godini politikata na Grcija } e se smeni, toga{ jas sum ubeden deka i po cena na pogolema ekonomska istro{enost, i po cena na mnogu otkaùvawa, treba da ~ekame. Ama, veruvajte deka Grcija, i da ja sna-

jdat pet katastrofi kako ovaa sega, a u{te da go ima pravoto na veto, taa }e go iskoristi. E, sega, koga imame vakva situacija, odgovornite politi~ari sednuvaat i nao|aat re{enie, nezavisno od emociite na 15 novinari i na stotici iljadi gra}ani, za koi ubeden sum deka vo prviot moment ako dojde do seriozna ekonomska kriza, prvi }e re~at - a, be zo{to ne go smenivme imeto? ... I, nezavisno od rejtingot i kalkulaciite so rezultatite od slednite izbori. Zna~i, povikuvate deka treba da se najde ma` koj bi se `rtvuval sebesi politi~ki i partiskite interesi! Vo momentot moèbi }e bide osuden od javnosta, no dolgoro~no }e vleze vo istorijata kako pobednik so stavawe kraj na dvodeceniskiot spor i obezbeduvawe sigurna i razvojna idnina na zemjata? Koga se nose{e Ohridskiot ramkoven dogovor imavme mnogu èstoki raspravi vo centralniot komitet na partijata, kako i so parlamentarcite! Golem del od niv ne sakaa da go izglasaat. I koga jas im velev deka treba da glasaat “za”, ne im kaùvav deka }e go izglasame, a posle so vakvi, ili onakvi sili }e vladeeme u{te 4 godini, tuku rekov, “}e go izglasame i }e padneme od vlast”! Jasno kaàni zborovi. Taa e svesta deka narodot ne go saka toa vo toj moment, deka mediumite kritikuvaat, no nie vo Reublika Makedonija, so ovaa ili so druga nekoja vlada, morame da odime so otvoreni karti. Ovaa vlada moèbi vleze vo nekoj sopstven teòk

}orsokak po ova pra{awe, go izdigna na najvisoko nivo i dvapati gi dobi izborite na taa tema, no za narednite izbori, vonredni ili ne, smetam deka e ma{ki, politi~ki i odgovorno site politi~ki relevantni partii da potpi{at deklaracija i da ka`at deka onie koi } e bidat izbrani imaat mandat od narodot da go zatvorat pra{aweto. Jas sum siguren deka tie, koi i da se, nema da bidat bez svest, pa s$ da dadat na tacna. I tie }e se borat da dobijat {to pove}e... A dali, voop{to, sega imame borba? Se pravi li ne{to su{tinski ili samo se pie kafe so Jorgos Papandreu od vreme na vreme? Vrz osnova na ona {to go gledam vo javnosta, mislam deka ne{to se dvi`i pod seriozen me|unaroden pritisok. No, pesimist sum deka }e se zatvora pra{aweto bez vonredni izbori! Sepak, ovaa vlada e zarobenik na sopstvenata politika. Mene }e mi bide milo ako ima hrabrost da go skr{i toa i ~esno da im objasni na svoite glasa~i deka toa mora da bide napraveno, a ako ne e taka, toga{ ajde pobrzo da se raspi{at vonredni izbori. Kolku se involvirani sosedite vo odnos na imeto i na kreiraweto na tenzii doma, koi, pak, kako krajna cel go imaat stavaweto na masa na re{enieto na sporot. Svedoci bevme deka zamenikot na Papandreu, Dimitris Drucas, vo Budimpe{ta se sretna so srpskiot minister za nadvore{ni, Vuk Jeremi}, i razgovaraa za imeto na Makedonija! Na Samit kade nie ne bevme pokaneti.

Se vra}ame li 100 godini nazad, pa sosedite ja dirigiraat na{ata idnina? S$ {to se slu~uva doma, so site ovie tenzii poslednive nedeli, iako e burno, za mene e edna prazna diskusija. Site si go tro{at vremeto so neva`ni raboti - i vlasta, i opozicijata i mediumite – i so prazni diskusii. Imame edna idealna atmosfera vnatre, a, fakti~ki, n$ gazi vremeto. Dodeka se zanimavavme so takvi banalni pra{awa, nie stanavme objekt, a site okolu nas ostanaa subjekti. Ovie razgovori na relacija Grcija - Srbija se intenziviraat. Vo edna jasna analiza od visoki bugarski vladini izvori, jasno se tvrdi deka vo 20 godini postkomunisti~ki period, poslednite 6 meseci se najlo{i odnosite na Bugarija i Makedonija. Me|unarodnata zaednica e jasna vo porakite, a nie sme samo objekt za koj site zboruvaat, bez da u~estvuvame vo tie diskusii.. Relaciite Grcija – Srbija, velite, se intenziviraat. Kolku i kako e Bugarija involvirana i koe e nejzinoto mesto? Bugarija ovie dvaeset godini ima edna vozdr`ana politika. Definirana e pozicijata - so Makedonija samo dobri odnosi bez mnogu eksperimentirawe. Bugarite ne se zame{ani negativno vo nieden aspekt, no zagri`en sum {to vo mnogu bugarski intelektualni i politi~ki krugovi s$ pove}e se pravi pritisok da se zame{aat. Ne, povtorno, na nekoj dramati~en na~in, tuku so svojata politika, i da po~nat da postavuvaat svoi uslovi.

26 19.04.2010

PATOT DO USPEHOT

FRED DE LUKA, KOOSNOVA^ NA SINXIROT RESTORANI SABVEJ

OD SEKOGO MO@ETE DA NAU^ITE NE[TO ZA BIZNISOT

Prikaznata koja po~na pred 45 godini kako mala sendvi~arnica vo Konektikat, ja do`ivuva svojata kulminacija kako globalen sinxir od pove}e od 32.000 restorani vo 90 zemji vo svetot IGOR PETROVSKI

igor@kapital.com.mk

e{e leto 1965 godina koga toga{ sedumnaesetodi{noto mom~e ja zapo~na prikaznata za eden od najgolemite svetski sinxiri na restorani. Fred de Luka od Brixport, Konektikat, samo {to maturira{e vo lokalnoto sredno u~ili{te i bara{e na~in da zaraboti pari za da odi na kolex. Fred rabote{e vo prodavnica za alati, no negovata plata od 1,25 dolari na ~as ne be{e dovolna za toa. De Luka be{e zagrièn za idninata. Vo toj moment, kolexot izgleda{e tolku nedostièn son. Eden den toa leto, pokraj skarata vo dvorot, Fred razgovara{e so semejniot prijatel Piter Bak za svoite problemi. Bak mu predloì da otvori sendvi~arnica vo svojot roden grad i deka toa na krajot bi dovelo do uspeh. Me|u niv dvajcata nastana partnerstvo koga Bak na Fred mu pozajmi 1.000 dolari za da ja otvori sendvi~arnicata nare~ena “Pitovi supersendvi~i” (“Pete’s super submarines” - vo SAD, sendvi~ite napraveni od baget-lep~e vo sredinata napolneto so najrazli~ni sostojki, kako salami, sveì salati i sl., imaat popularno àrgonsko ime “podmornici” - submarines) vo avgust 1965. Za nekolku godini ve}e bea vo mo`nost da otvorat novi

restoran~iwa na novi lokacii. Istovremeno, odlu~ija da go skratat imeto vo Sabvej (Subway). Vo 1974 godina, Sabvej po~na da prodava fran{izi za svoite restorani i na toj na~in go zabrza rasprostranuvaweto na brendot niz celata teritorija na SAD, no i nadvor od dràvata. NE GO ZABORAVI KOLEXOT Vo 1995 godina, 30 godini po otvoraweto na “Pitovite super sendvi~i”, ve}e bea otvoreni 11.000 restorani niz Amerika. Fred sega definitivno ima{e pari da odi na kolex i diplomira{e psihologija. Vo me|uvreme, Sabvej stana edna od najbrzo raste~kite fran{izi vo svetot i denes ima pove}e od 32.000 restorani vo 91 zemja. Pokraj tradicionalniot tip restorani so prepoznatlivite sendvi~i i salati, Sabvej ima i okolu 900 restorani vo ramkite na Vol Mart supermarketite i 200 vo amerikanskite voeni bazi , me|u koi i vo Irak i Avganistan. Sabvej ima svoi restorani i vo zgradata na Pentagon, a brojni se i sendvi~arnicite niz univerzitetskite kampusi vo SAD i svetot. Pred tri godini, magazinot “Forbs” go rangira{e Fred de Luka na 242 mesto na listata od 400 najbogati Amerikanci, so proceneto bogatstvo od 1,5 milijardi dolari. Fred de Luka uspea da go ostvari svojot pretpriema~ki son, a nie vi nudime pet prakti~ni soveti od nego {to moè da vi pomognat da uspeete vo biznisot. NE MORA DA ZNAETE SЕ Pred da go napravat prviot sendvi~ “podmornica”, Fred de Luka i negoviot partner, Pit Bak, {etale niz drugi sendvi~arnici za da vidat kako odi nivniot biznis. Gi interesira{e sekoj aspekt od rabotata, pa duri i toa kako gotva~ite stavaat maslo vrz mesoto. No, do utroto na 28 avgust 1965 godina s$ u{te ja nemaa pretvoreno teorijata vo praktika. POSTAVETE CEL Prvata cel na “Sabvej” be{e da go pobedat konkurentot {to ima{e sinxir od 32 prodavnici niz dràvata Wujork. “Be{e ekstremno seriozna cel i taa nikoga{ ne se smeni” veli De Luka. “Nikoga{ ne diskutiravme za promena na celta, sekoga{ zboruvavme za nea. Mislevme deka e ostvar-

DE LUKA: KOGA STE SOOÊNI SO NAIZGLED NEPREMOSTLIVI PRE^KI, NE POMAGA, NAVISTINA NE POMAGA DA BIDETE NEGATIVNI”. liva bidej}i nekoj drug ve}e go napravil toa”. BIDETE POZITIVNI “Ne be{e lesno na samiot po~etok. Nekoi od prvite prodavnici voop{to ne rabotea dobro. Prvite neuspesi moèa da me zarobat vo sostojba na negativno raspoloènie, koga re~isi e nevozmo`no da gi re{avate problemite i da napreduvate. Koga ste soo~eni so, naizgled, nepremostlivi pre~ki, ne pomaga, navistina ne pomaga da bidete negativni”, sovetuva De Luka. KLU^NO E DA BIDETE VIDLIVI Osnova~ite na Sabvej u~ea brzo od gre{kata {to ja napravija so prvata prodavnica, otvoraj}i ja na neugledna lokacija. Zatoa vtoriot restoran ima{e povidliv vlez od stranata na ulicata. “Biznisot vo vtorata prodavni-

ca be{e dobar u{te od prviot den, potoa i prometot vo prvata dobro proraboti”, se se}ava De Luka. OD SEKOGO MO@ETE DA UÎTE ZA BIZNISOT “Duri i od lu|eto koi kradat od tebe”, veli De Luka. Nekoj mu{terija edna{ mu kaàl na De Luka: ”Koga prodava~ot }e se svrti za da ti napravi sendvi~, moè{ da zeme{ pijalak od friìderot i da si se {mugne{ so nego vo kolata”. De Luka vedna{ napravi korekcija vo friìderot kade {to gi ~uva{e pijalacite. IZGRADETE ODNOS SO DOSTAVUVAÎTE Koga zapo~naa, De Luka i negovata majka sekoj petok navratuvaa do nivnite dostavuva~i – lu|eto koi im prodavaa meso, leb, zelen~uk i biber. “Be{e toa 5 -10 minutna prijatelska poseta koja

sozdava{e ~uvstvo na me|usebna bliskost i doverba” VERUVAJTE VO SVOITE LU\E Vo edna situacija, De Luka posetil edna od svoite prodavnici i videl deka taa e vo nered. Toj grubo go opomenal vraboteniot i si zaminal. Sledniot den doznal deka tokmu taa prodavnica imala najdobra proda`ba vo momentot i deka ednostavno se pogodilo da ja poseti vo nezgodno vreme. De Luka mu se izvinil na vraboteniot, a ovoj, pak, mu priznal deka otkako go iskaral, namerno isturil maslo vo odvodot.“Taka nau~iv deka e podobro da veruvate vo svoite lu|e, ili nekoi od niv moè i da vi se revan{iraat”. Ova se odnesuva i na korporativnite menaxeri, zatoa {to vrabotenite moè da im go zagor~at ìvotot na razli~ni na~ini, ako po~uvstvuvaat deka lo{o se postapuva so niv.

MENAXMENT

19.04.2010

VITAMINI ZA VA[ATA VOLJA

TRANSFORMIRAJTE GO NEGATIVNOTO orano ili podocna vo ìvotniot ciklus, organizaciite imaat tendencija da generiraat "negativna energija”, koja od razli~ni pri~ini moè da se odrì i prerasne vo negativen stav. Naj~esto, pojavuvaweto na vakva situacija moè da se pripi{e na nekakva organizaciska trauma, kako, na primer, bran na otpu{tawa, zgolemuvawe na rabotnite obvrski i op{tiot napor na vrabotenite, no, ponekoga{, taa ednostavno evoluira sama od sebe, bez o~igledna pri~ina ili specifi~en povod. Negativnata atmosfera se karakterizira so postojani àlbi i poplaki i primaren fokus na pri~inite zo{to ne{to ne moè da se napravi, pridruèno so stavot deka nema prostor za podobruvawe na situacijata. Postepeno se generira ~uvstvo deka organizacijata e zaglavena vo nekoj vol{eben krug, a ova e zarazno i moè da vlijae i na najpozitivnite individui. [to moème da napravime?! Vrz osnova na nekolku studii napraveni vo oblasta na menaxiraweto na organizaciskiot razvoj, eve nekolku sugestii. Demonstrirajte pozitivno odnesuvawe - Veruvam deka }e se soglasite deka i pove}e od o~igledno e deka ako menaxmentot se odnesuva negativno i zboruva negativno, istoto moè da se o~ekuva i od ostanatite

Negativnite stavovi i veruvawa na vrabotenite se tema {to nikako ne treba da bide ignorirana so objasnuvawe deka "Toa e normalno so ogled na ekonomskata situacija” ili pak svesno trgnata na strana kako ne{to neva`no. Naprotiv, negativniot stav ima mo}, na dolg rok, da kreira kultura na neuspeh {to postepeno }e po~ne da ima svoj efekt kaj site vraboteni, a golema e verojatnosta deka }e uspee da gi zarazi i entuzijasti~ki raspoloènite novovraboteni vraboteni. Ne go pravete toa! Naprotiv, dajte s$ od sebe da demonstrirate pozitiven pristap i doverba vo sposobnosta na vrabotenite da ja zavr{at rabotata duri i vo najte{kite situacii. Imajte visoki o~ekuvawa. Sostavete sistem vo koj tie }e bidat odgovorni za sopstvenata rabota, no pruète im poddr{ka, sovetuvajte gi i ponudete go sopstvenoto iskustvo. Postavete standardi, pred s$, za sebe, a potoa preku li~en primer na pozitivno deluvawe rabotete na nadminuvawe na standardite na site nivoa vo organizacijata. Prepoznajte go i prifatete go negativnoto - Ne moète da ignorirate ne{to i da o~ekuvate toa samo da is~ezne. Ako ne go prifatite i priznaete negativniot stav vo organizacijata, toga{ vrabotenite }e po~uvstvuvaat deka ne ste vo tek so rabotite i s$ pomalku }e vi veruvaat. Prepoznajte ja frustracijata i negativnite ~uvstva i ne se obiduvajte da gi ubedite lu|eto deka ednostavno ne treba da gi imaat, tuku pobarajte input za spravuvawe

so situacijata. Pra{ajte gi {to mislat i zaedni~ki polesno i pobrzo }e dojdete do posakuvanoto re{enie, so mnogu pomal ili nikakov otpor. Barajte go, identifikuvajte go i potencirajte go pozitivnoto vo sekoja situacija - Ponekoga{, ednostavno zaboravame da gi vidime pozitivnite raboti. Ne{to e OK i taka treba da bide, pa poradi toa ostanuva nezabeleàno. I obratno. Na primer, vo situacija koga nekoj }e predloì neprakti~na ideja, nemojte da pobrzate so eliminirawe. Najdete gi "malite pobedi”, razgovarajte za niv i odlukata za neprifa}awe na idejata }e bide lesno prifatena. êsto davajte pozitivni priznanija - Ednostavno, sekoga{ koga }e zabeleìte dobar performans, dobro zavr{ena zada~a, posvetenost i pozitivna energija, osigurete se deka }e mu oddadete soodvetno priznanie na vraboteniot. Vozdrète se od sou~estvo vo negativnoto - Zateknati vo situacija na generalno negoduvawe i nega-

tivno komentirawe, osobeno vo neformalnite razgovori, mnogu e lesno duri i nesvesno da se priklu~ite kon tolpata. Namesto toa, smenete ja temata ili barem osigurete se deka razgovorot te~e vo nasoka na toa {to mo`e da bide napraveno za da se korigira situacijata, vo zamena za praznoto negativno komentirawe. Eve u{te nekolku kratki soveti: Odr`uvajte sesii za strategisko planirawe kade {to fokusot } e bide staven na pozitivnoto. Osigurajte se deka istite }e bidat soodvetno sprovedeni. Ohrabrete go personalot da ponudi kreativni re{enija za kreirawe na poprijatna rabotna okolina. Ohrabrete gi vrabotenite da se vklu~at vo procesot na nosewe na odlukite i delegirajte go odlu~uvaweto sekoga{ koga e vozmo`no. Vovedete programa za "pametno rabotewe” i eliminirajte gi "kavgite”. Na krajot, da rezimirame. Voop{to ne e ~udno ako vo organizacijata se pojavuvaat periodi na negativnost. Na krajot na krai{tata, lu|eto gi kreiraat organizaciite, a lu|eto

IVAN ROGLI] znaat da bidat sekakvi. Od su{tinska va`nost za nadminuvawe na takvata sostojba e da se sogleda ulogata na menaxmentot vo utvrduvaweto na toa dali negativnosta }e raste ili }e pomine za {to pokratko vreme. Kompletnata transformacija na organizaciskiot stav od negativen vo pozitiven ne e edna kratka i odlu~uva~ka aktivnost, tuku suma od iljadnici mali aktivnosti napraveni vo tekot na podolg vremenski period. Zapo~nete denes! Ivan Rogli} www.tsl.mk TRIPLE S LEARNING (Triple S Learning) e prv i edinstven specijaliziran trening-centar vo Makedonija vo oblastite na proda`ba, usluga i uspeh. Znaeweto i metodologijata koi se sodr`ani vo treningprogramite, koi gi koristat i svetskite liderski kompanii, go izdvojuva Triple S Learning kako edinstven i inovativen vo sovremenite uslovi na rabotewe.

BARAWE RABOTA

NAJ^ESTI LAGI PRI SOSTAVUVAWE REZIME Ne la`ete koga ja

sostavuvate va{ata rabotna biografija. Podatocite za diplomata {to ja nemate, jazikot {to ne go poznavate, Photoshop {to ne go vladeete, mo`at samo da vi odmognat koga }e bidete povikani na intervju od potencijalniot rabotodavec

ejv Edmondson, porane{niot prv ~ovek na Rejdio [ek (RadioShack)(golem sinxir na prodavnici za elektronika vo SAD), svoevremeno si podnese ostavka otkako na videlina izlegoa la`nite podatoci od negovoto rezime. Negovoto tvrdewe deka diplomiral psihologija na kolexot Pacifik Koust Baptist vo Kalifornija, ne bilo to~no. Nitu, pak, imalo dokaz deka se zdobil so diploma po teologija od istiot kolex, koj bil i neakreditiran, i vo 1998 godina se preselil od Kalifornija vo Oklahoma. Edmondson ne e edinstven. Lu|eto ~esto znaat da izla`at koga ja pi{uvaat svojata rabotna biografija ili rezime. Sakaj}i da ostavat pogolem vpe~atok kaj potencijalnite rabotodavci, tie gi “{minkaat”

podatocite za sebe, nesvesni deka lesno moè da padnat vo sopstvenata stapica koga podocna }e bidat povikani na intervju. Vo SAD na primer, procentot na lu|e {to gi laàt mo`nite rabotodavci e s$ pogolem, velat vo wujor{kata firma za posreduvawe pri vrabotuvawe, Sani Bejts Asosiejtes (Sunny Bates Associates). Tie procenuvaat deka 40% od vkupniot broj na rezimea ne se poklopuvaat so realnata situacija. Edni od najvoobi~aenite lagi vo rezimeata se vo vrska so vremenskite podatoci. Kandidatite znaat da izlaàt vo slu~aj ako imaat nekakov prekin vo karierata, pa

izjavuvaat deka vo nekoja kompanija rabotele podolgo od vistinskoto vreme. Pri~inite se razli~ni: kriewe deka dobile otkaz, period koga gi menuvale pre~esto rabotnite mesta, pa duri i zasramuva~kiot prestoj vo zatvor. Iako la`nata fakultetska diploma e najlesniot podatok {to mo`e da se proveri od strana na rabotodavecot, sepak, spored amerikanskite iskustva, i taa go zazema visokoto mesto na skalata na naj~esti lagi staveni vo rabotnata biografija. Nemaweto diploma e edno od ne{tata od koe aplikantite najmnogu se sramat. Laga za steknata diploma Sekako, vie imate najseriozna namera da ja zemete taa fa-

mozna diploma po za{tita na ìvotnata sredina, ama vi nedostigaat u{te pet ispiti, {to eve ve}e dve godini “samo {to ne ste gi poloìle”. Toa ne vi dava pravo da napi{ete vo rezimeto deka ste diplomiran inèner po za{tita na ìvotnata sredina. Dejvid Edmondson, go nau~i toa na pote{kiot na~in. Zatoa sega e porane{en {ef na Rejdio [ek. Preteruvawe so brojkite Ste napi{ale deka na prethodnata firma ste & donele profit od milion denari minatata godina!? Toa izgleda impresivno. No, vnimavajte! Va{iot nov {ef od vas }e o~ekuva da go storite istoto i za negovata kompanija. Ste navele pogolema plata od prethodnoto rabotno mesto [to ima opasno vo toa ako “nevino” ste kaàle deka imavte pogolema plata, samo za da imate podobra pregovara~ka pozicija so noviot rabotodavec? Ni{to, samo molete se da ne vi gi pobaraat poslednite nekolku ~ekovi na proverka, bidej}i }e ima {to da objasnuvate na novite rabotodavci. Ste ja “naduvale” va{ata titula Se razbira deka }e bevte unapredeni vo glaven menaxer za proda`ba vo va{ata prethodna kompanija samo ako znaeja vistinski da gi cenat va{ite vrednosti kako vraboten, zar

ne? Pa, zo{to ednostavno da ne si ja nazna~ite samite taa titula vo rezimeto? Pogre{no. Mnogu pogre{no. Laète za tehni~kite sposobnosti. Va{eto rezime veli deka poznavate Corel Draw. No, na prviot raboten den, ne moète ni da ja otvorite aplikacijata. I {to sega? Najdobro e da ja izbegnete vakvata situacija. Ne pi{uvajte ne{to ako ne e vistina. Tvrdite deka znaete nekoj stranski jazik Da, da...U~evte francuski koga bevte osnovno u~ili{te. No, ne zaboravajte deka va{ata izjava vo rezimeto deka go zboruvate jazikot, moè da bide lesno proverena na intervjuto. Ako toa se slu~i, podobro nadevajte se deka na nekoj ~udesen na~in, s$ {to u~evte vo petto oddelenie, }e vi se vrati za mig vo se}avaweto. Si go zgolemivte prosekot od studiite. Prosekot 9,5 {to ste go navele vo rezimeto zboruva mnogu ubavo za va{ata inteligencija i trudoqubivost. [teta ako eden telefonski povik do fakultetot otkrie deka ona 9,5 e samo prose~no 7,2. Prosekot na fakultet sekako ne e merilo za toa {to moète da pruìte na rabota, no laèweto u{te na samiot po~etok ostava mnogu lo{ vpe~atok.

LIFESTYLE

19.04.2010

EKOLO[KA RABOTILNICA

KREATIVNOST NA KARTON SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

Izrabotka na predmeti od karton e temata na rabotilnicata na poznatiot dizajner Dejvid Gras, koj go izbral kartonot od ekolo{ki, no i od finansiski pri~ini opularniot holandski dizajner Dejvid Gras, denovive odrùva rabotilnica vo prostoriite na Art Institut (zgradata na Geolo{ki zavod) za izrabotka na predmeti od karton. Rabotilnicata }e trae do 30 april, i ovoj proekt e vo sostav na festivalot “Bidi kreativen, dizajniraj go svojot grad na idninata” i so nego se obeleùva nacionalniot praznik na Holandija – Denot na kralicata. Site skulpturi koi }e se izrabotat }e bidat izloèni na denot na priemot po povod Denot na kralicata, a podocna i na proda`na izlo`ba. Sredstvata koi }e bidat sobrani od proda`bata na skulpturite }e bidat nameneti za izgradba na oddelenie za intenzivna nega vo Univerzitetskata klinika za detska hirurgija vo ramkite na humanitarnata akcija “Moè{ ako saka{“, organizirana od strana na Holandskata ambasada i Nacionalnata fondacija za transplatacija. Pri~inata poradi koja e izbran kartonot za ovaa rabotilnica e negovata izrabotka od prirodno obnovlivi izvori. Drì eden od najdobrite ekolo{ki rekordi bidej}i za negovo proizvodstvo se upotrebuvaat sekundarni materijali, kako {to se starite kutii za pakuvawe i starite vesnici, so {to istite se otstranuvaat od cvrstiot otpad. So sekoj ton hartija se za{teduvaat 17 drvja, 4.200 kilovati elektri~na energija, 28 toni voda i 2,4 metri kubni otpadna povr{ina, a dopolnitelni 30 kilogrami izduvni gasovi ne se emituvaat vo vozduhot. Dizajnite na Dejvid Gras, pokraj toa {to se ekolo{ki, imaat i prifatliva cena, so poseben akcent na ednostavnosta vo izrabotkata. Vo svetot kade {to proizvodite s$ pobrzo izleguvaat od moda, toj se obiduva da im go prodolì ìvotot na na~in na koj }e im dade dopolnitelno zna~ewe. Mnogu ~esto samoto pakuvawe, odnosno kutijata vo koja e spakuvan proizvodot, igra aktivna uloga vo finalniot dizajn. Dejvid Gras se {koluval vo Amsterdam, a od 2004 godina raboti tamu kako samostoen umetnik. Svoite dizajni gi proizveduva sam, vo mali koli~ini, koristej}i standardni lokalni izvori i materijali za proizvodstvo. Spored nego, stolot proizveden od karton ima mnogu prednosti. “Toj e lesen, izvonredno cvrst, napraven

DIZAJN-PROIZVODITE NA DEJVID GRAS

od 100% reciklira~ki materijali, lesno se sostavuva i izgleda odli~no”, istaknuva Gras. Negovite najpoznati dela se: “Ne e svetilka” (Not a lamp), “Ne e kutija” (Not a box), “Napravi-sam stol~e” (Finish yourself Chair).

drvja se za{teduvaat so sekoj ton hartija

30 19.04.2010

RAZGOVOR: IVO LAUREN^I], MARKETIN[KI MAGIONI^AR

KULTURA

ÔVEK PREDODREDEN ZA USPESI Noviot proekt, makedonskata TVserija “Od denes za utre”, }e bide vo reìja na Ivo Lauren~i}. Ova ne e negovo prvo reìsersko iskustvo. Negovata glavna cel e da sozdade uspe{en proizvod koj }e bide prepoznatliv brend za Makedonija SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

vo Lauren~i} e eden od najuspe{nite marketin{ki magioni~ari, za koj se veli deka sekoj proekt za koj } e se nafati odnapred e predodreden na uspeh. Toj e pretsedatel i kreativen direktor na agencijata Ideja Plus koja so godini e edna od najuspe{nite, ne samo vo Makedonija, tuku i na Balkanot. Vo devedesetite godini od minatiot vek vo Makedonija pristigna kako pioner na ovde{niot marketin{ki pazar, a ottoga{ pa do denes negoviot `ivot e pod lupata na javnosta. Kreiral mnogu politi~ki kampawi na celiot Balkan. Pred marketingot, se zanimaval i so filmot: Ivo, prakti~ki e “filmsko dete”, rasten na setovite na negoviot tatko, akterskiot bard Jozo Lauren~i}. Najnoviot proekt na koj }e raboti e makedonskata TVserija “Od denes za utre” i

}e ja ima ulogata na reìser. Ova ne mu e prvo reìsersko iskustvo. Vo 2002 godina ja reìra{e teatarskata pretstava “Kutrite mali hr~ki”. Vo razgovorot za "Kapital" ni gi otkri najnovite informacii za pretstojnata serija, koja e ne{to novo i dosega nevideno na na{ite prostori. Kolkav e predizvikot da se raboti na proekt od vakov tip? Ova be{e moja damne{na èlba. Bev vo nekoj drug segment kako {to e marketingot i pet-{est godini nemav nekoj vakov proekt. Mislam deka e vreme za vakvo ne{to, ova & nedostiga{e na publikata, a i na samite akteri. Celta na ovoj proekt e da se formira eden vid brend, akterite da stanat televiziski yvezdi kako {to se vo svetot i na Balkanot, a od marketin{ki aspekt }e se smetame za uspe{ni ako proizvodite koi }e gi reklamiraat i upotrebuvaat se prifateni od publikata i se vodat spored niv. Od druga strana, sepak,

cel ìvot sum reìser i se zanimavam so film, serii, i ovie raboti me vle~at i me pravat zadovolen. Sakam da pokaàm deka Makedonija moè da napravi kvalitetna serija i mojata glavna cel e da gi zabavuvam makedonskite gleda~i, a druga mi e serijata da gi nadmine granicite na zemjata, na primer, vo Srbija, Hrvatska i ostanatite zemji koi ni se bliski. Kakov e marketin{kiot i televiziskiot pazar vo Makedonija? Imame li kapacitet za pravewe serii? Mislam deka e te{ko. Vakvi proekti ne moàt da se rabotat bez mnogu sponzori. Denes e te{ko da se realiziraat vakvite proekti bidej} i e potrebno mnogu vreme dodeka da se dojde do krajniot del – realiziraweto na serijata. Potrebni se meseci, a ponekoga{ i godini za da se najdat sponzori koi }e zastanat zad idejata, bidej}i, voop{to, ne e evtino da se sozdade edna serija, osobeno bidej}i e prva vo Makedonija. Premnogu sum sre}en zatoa {to uspeavme i ova ne e li~no moja zasluga, nitu na ostanatite, ova e zasluga na makedonskiot narod. Ako so ovaa serija pomineme kaj sosedite, }e uspeeme sekade. Kako {to vo Makedonija uspeaja hrvatskite serii, taka nie se stremime da uspeeme kaj niv. Na{ata }e bide duri i mnogu podobra od nivnite. Makedonskite akteri

se fenomenalni profesionalci. Koga go pokaàv Vlatko Ilievski vo mojata agencija vo Belgrad, vrabotenite padnaa vo “nesvest”, a istoto vaè{e i za Ana. Pred nekolku godini, kako {to velevte, ja napravivte pretstavata “Kutrite mali hr~ki” za svoja du{a. Dali se rabote{e za spoj na biznis i li~en afinitet i dali i kaj ovaa serija se raboti za istoto? Ova {to }e vi go kaàm ne go znae nikoj dosega. Taa pretstava ja rabotev po povod mojata ven~avka so Angelka Peeva. Vo petokot i sabotata bea premierite, a vo nedelata se odrà svadbata. Pretstavata ja pravev za mojata èna i za da & pokaàm deka znam da go pravam toa. Gi sobrav site moi prijateli, pa taka na ven~avkata imav pove}e od 1000 gosti. I ovoj proekt mi pri~inuva zadovolstvo i od dvata aspekta, i kako biznis, no i privatno, sekako. Dali ritamot na televiziskata produkcija go diktira profitot ili ja odzema su{tinata na televiziskiot proizvod? Televizijata e najgolem i najdobar medium za promocija. Se razbira deka dvete raboti se povrzani. Za ovaa serija nabavivme specijalna oprema vo tehni~ka smisla za da moè proizvodot da izgleda u{te podobro i

spored svetskite standardi. Sakame da vovedeme glamur i stil, ne{to nevideno dosega. Sre}en sum poradi toa, a i poradi faktot {to }e rabotime so ~etiri-pet kameri. Site akteri }e bidat aktivni istovremeno i }e ima mnogu podobra slika. Poznat ste kako avtor na r eklamnite kampawi na Skopsko, no i na politi~ki kampawi na re~isi site zemji od porane{nite prostori na Jugoslavija. Dali edna politi~ka partija moè da bide proizvod vo marketin{ka smisla? Toa e mo`no, no ne kaj nas na Balkanov. Mislam deka za da se napravi takvo ne{to }e treba da se spojat mnogu marketin{ki kompanii. Edna kompanija ne bi moèla sama da go napravi toa, potrebni se mnogu lu|e za toa uspe{no da se izvede. Samo vistinskite politi~ari od tipot na Obama i Sarkozi moàt da gi pretstavat svoite partii,

ne samo vo politi~ka, tuku i vo smisla na partijata kako brend. Imaat golemi buxeti i mo} za da go storat toa. Kaj nas nema takvo ne{to, nema strategija na partijata, nema plan za idninata, tuku samo za mandatite.

TV-SERIJA “OD DENES ZA UTRE”

SEKOJDNEVNITE MALI NE[TA

GRUPEN PORTRET NA IDNIOT TV-USPEH: EKIPATA NA “OD DENES ZA UTRE” ADRIJANA ATANASOVA atanasova@kapital.com.mk

SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

rose~no semejstvo od srednata klasa, miks na generacii, nivniot sekojdneven `ivot ispolnet so problemi i predizvici na novoto vreme }e bidat prika`ani na duhovit na~in vo novata televiziska serija “Od denes za utre” koja e koprodukcija na “Idea Plus komunikacii” i televizija Sitel, na ~ij kanal }e se emituva. Vo serijata, akterskata ekipa }e bide sostavena od vrvni imiwa, me|u koi

Ubedeni sme deka go napravivme vistinskiot izbor i deka preku ovaa akterska ekipa }e ja dolovime vistinskata ubavina i vrednost na sekojdnevnite mali ne{ta {to ~esto ne gi zabeleùvame, a se tuka okolu nas i moàt da n$ napravat posre}ni, zatoa {to se na{i, avtenti~ni, unikatni... ve}e dokaànite Biljana Beli~anec-Aleksi}, Senko Velinov, Len~e Delova, Dime Iliev, Yvezda Angelovska, Mitko Apostolovski, Jovica Mihajlovski, Jasmina Popovska, Ana Stojanovska, Vlatko Ilievski i iznenaduvaweto, make-

donskata gordost i ~udo od dete Marko ^alasan, kako i specijalnata gostinka od Kina, [uing Dong. Kako ostanato iznenaduvawe e navesteno u~estvoto na Branko \or~ev, Aleksandar Miki}, no i na Bata @ivoinovi}.

epizodi na novata TV-serija

“Od denes za utre” se raboti po scenario na poznatiot makedonski dramaturg Bratislav Dimitrov, koj ni e poznat kako scenarist na Tv-serijata “Salon Harmoni” pred edna decenija i legendarniot scenarist na biv{ite jugoslovenski prostori Predrag Peri{i}. Re`iserskata palka e na Ivo Lauren~i}, a muzikata na poznatiot kompozitor Risto Samarxiev. Pogole-

“ISKRENO SE NADEVAME DEKA GLEDAÎTE ]E U@IVAAT VO OVAA SERIJA” miot del od serijata }e se snima studiski vo Skopje, a ostatokot na nekolku lokacii vo Skopje. Na pres-konferencijata kade {to be{e odigrana scenata “Semeen ru~ek” del od akterskata ekipa izjavi deka mnogu se raduva {to posle tolku dolg period na stagnacija, }e zapo~ne so snimawe na eden vakov televiziski proekt, koj posebno e zna~aen za mladite akteri koi se na po~etokot od svojata kariera, za{to vo Makedonija mnogu retko im se ukaùva vakva mo`nost. “Da se sostavi edna vakva akterska ekipa, voop{to, ne be{e lesno. Ubedeni sme deka go napravivme vistinskiot izbor i deka preku ovaa akterska ekipa }e ja dolovime vistinskata ubavina i vrednost na sekojdnevnite mali ne{ta {to ~esto ne gi zabeleùvame, a se tuka okolu nas i moàt da n$ napravat posre} ni, zatoa {to se na{i, avtenti~ni, unikatni...

Veruvame deka likot na Tom~e Trikotaà, glavniot ma{ki lik, {to go igra Senko Velinov, likot na negovata sopruga Cvetanka, glavniot ènski lik, {to go igra Biljana Beli~anecAleksi}, kako i site drugi likovi vo serijata, }e stanat prepoznatliv sinonim za akterite {to gi tolkuvaat ovie ulogi. Iskreno se nadevame deka gleda~ite }e uìvaat vo ovaa serija, ~ija krajna cel me|u drugoto e da gi raspoloì i opu{ti”, veli Ivo Lauren~i}, reìser na serijata ”Od denes za utre”. Prvata klapa }e padne po~etokot na maj, a so toa }e zapo~ne i oficijalnoto snimawe. Serijata vo prvata sezona }e ima 13 epizodi, a dokolku se pokaè kako uspe{na, sekako deka }e sleduvaat i drugi sezoni. “Od denes za utre” sponzorski e poddràna od desetina renomirani firmi od dràvava.

SPORT

19.04.2010

SPORT LAZAROV NA ZAJMICA VO KATAR! ajdobriot makedonski rakometar vo momentov, Kire Lazarov, ispraten na dvonedelna zajmica vo katarskiot klub Al Saad. Zaedno so Lazarov, kako u~esnik na Super Gloubturnirot vo Katar, ocenet kako neoficijalno Svetsko klupsko prvenstvo vo rakomet, }e patuva i negoviot soigra~ od timot na Zagreb, Ivano Bali}, kako ekstra-zasiluvawe na ekipata na Al Saad. Inaku, izminatite nedeli vo hrvatskata javnost nagolemo se debatira{e za toa dali Lazarov i Bali}, iako vrvni rakometari, mo`at so uspeh da igraat zaedno. Prvo hrvatskiot reprezentativec izjavi deka nema nikakov problem me|u niv dvajcata, nitu na terenot, nitu nadvor od nego, za da bidat demantirani glasinite i

ODBOJKATA E EVTIN SPORT, A NOSI GOLEMI REZULTATI NE BI SAKAL DA JA KOMENTIRAM IGRATA NA REPREZENTACIJATA, BIDEJ]I POSTOJANO ME OBVINUVAAT ZA NEKAKVO ME[AWE VO RABOTATA NA STRU^NIOT [TAB. ]E KA@AM SAMO DEKA E DOJDENO VREMETO KOGA REPREZENTATIVCITE MO@AT DA JA DADAT SVOJATA NAJDOBRA IGRA

ivanovic@kapital.com.mk

atastrofalnata finansiska sostojba vo odbojkarskiot tim Rabotni~ki, godinava ja ostavi makedonskata publika bez kvalitetni natprevari, koi klubot voobi~aeno gi ima{e na me|unarodnata scena. Sepak, i pokraj ”egzodusot” na kompletniot tim, ovaa ekipa povtorno, i toa na ubedliv na~in, dojde do nova titula vo odbojkarskoto prvenstvo so igra~ite od mladinskiot sostav. Za ovoj fenomen vo na{iot sport razgovaravme so trenerot na klubot, Jo{ko Milenkovski.

K za posledniot anga`man vo Katar.

RUSIJA PO USLUGITE NA ADVOKAT olandskiot stru~wak Dik Advokat e najseriozen kandidat da go prezeme kormiloto na fudbalskata selekcija na Rusija - najgolemiot favorit vo kvalifikaciskata grupa za plasman na narednoto evropsko prvenstvo vo koja se nao|a i makedonskata reprezentacija. Po samo {est meseci anga`man, Advokat se otka`a od rabotata vo belgiskata reprezentacija, a vo momentov pregovara za selektorskata funkcija vo ruskata selekcija, koja do neodamna ja vr{e{e negoviot sonarodnik, Gus Hidink. Pred nekolku dena od Fudbalskata federacija na Rusija be{e ispraten negativen odgovor na baraweto na makedonskata strana za promena na terminot koga treba se sretnat dvata tima vo

INTERVJU SO JO[KO MILENKOVSKI, TRENER NA RABOTNI^KI

SR\AN IVANOVI]

Kire Lazarov }e nastapi na neoficijalnoto Svetsko klupsko prvenstvo

Holan|anite i natamu ja vodat Ruskata fudbalska reprezentacija ramkite na kvalifikaciite. Soglasno rasporedot dobien od `drepkata vo Tel Aviv, Advokat zaedno so najdobrite fudbaleri na Rusija, }e pristigne vo Skopje na 12 oktomvri.

BEZ PARI, BEZ ISKUSNI ODBOJKARI I BEZ SALA ZA IGRAWE NA NATPREVARITE, SEPAK, USPEAVTE DA OSTANETE DOMINANTNI VO MAKEDONSKATA ODBOJKA. KOJA E TAJNATA NA JO[KO MILENKOVSKI? Napornata rabota, dobrata organizacija, `elbata na igra~ite, no i sposobnosta na stru~niot {tab da gi podgotvi i motivira tie igra~i. Sezonava Rabotni~ki odigra so ekipata koja minatata sezona be{e vtor tim i nastapuva{e vo vtorata liga. Ova za odbojkarite, so isklu~ok na kapitenot Dejan Simovski, be{e edno novo iskustvo, no, ete na krajot, i toa mnogu lesno, uspeavme da dojdeme do nova titula vo doma{noto prvenstvo. Rabotevme mnogu makotrpno, sudiraj}i se so ogromni problemi, pred s$ od finansiska priroda, koja, pak, se reflektira{e na samata organizacija. Ja zagubivme salata, treba{e da barame pari za odr`uvawe na natprevarite, za da gi platime sudiite i delegatite, potoa za patuvawata vo drugite gradovi itn. Toa be{e

nova situacija za Rabotni~ki, bidej}i s$ do po~etokot na sezonata bevme vo edna povlastena sostojba koga sponzor na klubot be{e kompanijata Fer{ped.

POVLEKUVAWETO NA GENERALNIOT SPONZOR VE VRATI NA NIVOTO OD PRED 20 GODINI? Od klub koj postojano se usovr{uva{e i napreduva{e na me|unarodnata scena, sega dojdovme vo situacija povtorno da se vratime vo lokalnite ramki na doma{noto prvenstvo. Sezonata be{e mnogu ma~na i toa ne smee da se povtori. Ne sum siguren deka bez pari }e mo`eme da vlijaeme na odbojkarite narednata godina i da gi naterame naporno da rabotat pred sekoj natprevar. Na krajot na krai{tata, i igra~ite i trenerite vo klubot se profesionalci i sekoj od niv

Za dobroto na klubot, zasega gi odbiva ponudite {to pristignuvaat od stranstvo

Vo Rabotni~ki se kompletno posveteni na re{avawe na lo{ata finansiska sostojba se obiduva da egzistira od odbojkata, {to e nevozmo`no vo momentov. Se pla{am deka ako za brzo vreme ne najdeme sponzor, ovoj klub mo`e i da zgasne. Za seto toa ne trebaat nekoi golemi sredstva. Nie pravevme golemi rezultati so skromen buxet.

IMA LI FIRMI ZAINTERESIRANI DA GO NASLEDAT FER[PED? Ne sum pregolem optimist deka vo momentov }e se najde nekoj da go prezeme rakovodeweto so klubot. Gledame deka i vo drugite sportovi vladee sli~na atmosfera, kade {to ekipi so golemi imiwa i ostvareni vrvni rezultati bukvalno propa|aat. Nie vo juni }e treba da prijavime u~estvo na me|unarodnite natprevari i ako dotoga{ ne se smeni ne{to, }e ostaneme bez nastap na me|unarodnata scena, a kako {to ve}e rekov, nikoga{ porano na{a strategija ne bila Rabotni~ki da bide lokalen klub. Toa ednostavno e krah za ekipata.

SO RABOTNI^KI BEVTE U^ESNIK NA FAJNL-FOR TURNIROT VO TOP TIMSKUPOT, A BEVTE I NA PRAGOT ZA PLASMAN VO LIGATA NA [AMPIONITE. POTOA EDNA GODINA BEVTE NA KORMILOTO NA CRNOGORSKATA EKIPA BUDVANSKA RIVIERA, KADE [TO RASPOLAGAVTE SO OGROMEN BUXET I KVALITETNI ODBOJKARI. DALI OVA [TO GO PRE@ IVUVATE VO RABOTNI^KI VO MOMENTOV E EDNO SKALILO NADOLU VO POGLED NA VA[ATA TRENERSKA KARIERA? Toa e to~no, jas mo`ev da dignam race od s$ i da prifatam nekoja od brojnite ponudi,

bidej}i renometo koe {to go uìvam, potkrepeno so ostvarenite rezultati, mi ovozmoùva mnogu lesno da zaminam vo nekoja stranska ekipa. Vo 2007 godina so Rabotni~ki stignav do fajnlfor, a ve}e narednata godina istoto mi uspea i so ekipata na Budvanska Riviera. To~no e deka po uspehot so Rabotn~ki dobivme pokana i za nastap vo Indesitnatprevaruvaweto, odnosno Ligata na {ampionite. No, toga{ ja nemavme salata “Boris Trajkovski”, {to be{e preduslov za nastap. Propu{teni se golemi {ansi, ne samo od na{iot klub, tuku i od site ostanati. Golemite brendovi vo odbojkarskiot sport ne postojat pove}e, ednostavno zgasnaa. Ne e ni ~udo {to nikoj ne saka da vloùva vo odbojkata, koga se stanuva {ampion so malku pove}e trud. DOLGI GODINI BEVTE SELEKTOR NA MAKEDONSKATA ODBOJKARSKA REPREZENTACIJA. SMETATE LI DEKA IMAME [ANSI ZA PLASMAN NA EVROPSKOTO PRVENSTVO, AKO ZNAEME DEKA NA[I PROTIVNICI VO GRUPATA SE SELEKCIITE NA HOLANDIJA, [VEDSKA I PORTUGALIJA? Ne bi sakal da ja komentiram igrata na reprezentacijata, bidej}i postojano me obvinuvaat za nekakvo me{awe vo rabotata na stru~niot {tab. ]e kaàm samo deka e dojdeno vremeto koga reprezentativcite moàt da ja dadat svojata najdobra igra, a sledstveno na toa se zgolemuvaat i {ansite za plasman na evropskoto prvenstvo vo Avstrija. Normalno deka me raduva sekoj uspeh na reprezentacijata. Vpro~em,so dobrite rezultati na nacionalniot tim raste i na{ata cena. Samo so dobra reprezentacija, odbojkarite i trenerite moàt da pravat internacionalni transferi.