220 Kapital 04 02 2011 by Kapital Media Group

ESKALIRA SOSTOJBATA VO MEDIUMSKIOT SEKTOR

NBM SO NOV INSTRUMENT ZA ZADOL@UVAWE NA BANKITE

MEDIUMITE VO MAKEDONIJA POLITI^KI RASTAT, TAKA I UMIRAAT!

SO [ESTMESE^NI ZAPISI ]E SE ^UVAME OD INFLACIJA

STRANA 7

STRANA 10

petok / weekend

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

SLOVENE^KATA BANKA ]E SE [IRI NA BALKANOT

NOVA KREDITNA BANKA OD MARIBOR MERKA DVE MAKEDONSKI BANKI?! NEOFICIJALNO DOZNAVAME DEKA NKB SE INTERESIRA ZA TTK I KOMERCIJALNA BANKA. SPORED IZVORI OD SLOVENIJA, KOMERCIJALNA BANKA BILA GOLEMA @ELBA NA MENAXMENTOT NA NOVA KREDITNA BANKA

STRANA 4 DENES, VO

NA ZATVORAWE, ^ETVRTOK, 03.02.2011, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

0,86% 0,74% 00,15%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,50 44,55 1,38

NAFTA BRENT EURORIBOR

102,79 1,69%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (03.02)

...POGLED NA DENOT... QUP^O ZIKOV

DOKTRINAREN DEFEKT!

]e poskapat makedonskata evroobvrznica i kreditite STRANA 12-13

Banka na Amerika e najvreden bankarski brend vo 2011 godina STRANA 12-13

STRANA 5

LILIJA BURUN^UK

DIREKTOR NA KANCELARIJATA NA SVETSKATA BANKA VO MAKEDONIJA

ZABRZUVAWETO NA EKONOMSKIOT RAST DA BIDE VO FOKUSOT!

STRANA 9

KOLUMNA

MARJAN P PETRESKI

VEROJAT VEROJATNOST, NAUKA I KAPITALNI KAPITA INVESTICII INVEST STRAN STRANA 14

VOVEDNIK VIKTORIJA MILANOVSKA

SE GRADI OD TEMEL, NE OD POKRIV! STRANA 2

Navigator

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PETOK 04 FEVRUARI 2011

SE GRADI OD TEMEL, NE OD POKRIV!

Dolgonajavuvanata medicinska oprema po~na da se skladira vo makedonskite bolnici. Prvo, za pozdravuvawe e vladinata inicijativa kone~no zemjava da dobie dostoinstvena mo`nost da go izdigne nivoto na kvalitetot na zdravstvenite uslugi. No, sve~enite promocii na novite aparati od ministerot i premierot definitivno ne se dovolni za da ka`eme deka, kone~no, rabotite vo zdravstveniot sektor si doa|aat na svoe mesto. Da, aparatite pristignuvaat, no vo bolni~kite magacini i {upi. A na{ite takanare~eni klini~ki centri ili se preruinirani za da mo`at da priberat edna vakva sofisticirana “galanterija” ili, pak, voop{to nema mesto za da se vnesat visokobuxetnite uredi. Ne deka tolku se visoki aparatite, kolku {to se “smknati” plafonite vo ambulantite! I sega, bolnicite pani~at deka aparatite ne mrdaat od svoite kartoni i baraat od Vladata da po~ne da gradi i da renovira. No, i toa ne e s$. Ako Makedonija za opremata pozajmi ne{to pove}e od 100 milioni evra, za grade`nite zafati

}e se zadolì u{te tolku! A, dodeka narednive godini se gradat celi oddelenija i bolnici (kako {to najavi premierot), novite aparati nema da bidat ostaveni sami na sebe - dru{tvo }e im pravi vlagata vo podrumite. Se otvora pra{aweto zo{to prvo ne se zavr{ija grade`nite raboti, za potoa pravo da se montira opremata (kako {to napravija site privatni bolnici vo dràvava). Pa, ova e isto kako koga se gradi ku}a. Se po~nuva od temelite, ne od pokrivot. Kaj ste videle za neizgradena ku}a da se kupuvaat lusteri?! I poznava~ite na zdravstvoto denovive se pra{uvaat zo{to dodeka ja ~ekavme istoriskata oprema (koja docne{e tri-~etiri godini), ne se ~epna ne{to kaj grade`nite raboti. No, znaete. Nadle`nite kaj nas ne odgovaraat na vakvi “nesu{tinski” pra{awa. Vtoro, zo{to se kreva tolku golema fama za pristignuvaweto na oprema, neophodna duri i za eden najobi~en pregled? Duri i ako se pomirime so pozirawata na ministerot sekoga{ koga vo nekoja bolnica }e pristigne ne{to novo, ne moème da se pomirime so reklamite koi sekojdnevno se vrtat po mediumite. Pa, se pra{uvame koja e celta, {to se reklamira? Kako {to trgnale rabotite, i zdrav ~ovek }e posaka da se razboli, samo za da gi iskusi rezonancite koi denovive pove}e se reklamiraat i od avtosalonite, pa i

VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk milanovska@k @ api p tal.com.mk

od gumite za xvakawe za pobeli zabi! Kako i da e, se tro{at pari za reklami, kako opremata da ni izleze “za xabe”, pa nema kako da se isprazni buxetot. Ili, “koga ve}e e bal, neka e maskenbal!” Treto, no ne i najmalku bitno. Duri i koga aparatite }e najdat svoe mesto na bolni~kite oddelenija, koj }e upravuva so niv? Na primer, kako hirurzite koi sega se krstat na obi~en no`, utre }e operiraat so ultramoderen laser? Privatnite kliniki sproveduvaa nekolkumese~ni obuki na personalot, i toa na lekari so dolgogodi{ni karieri! A Vladata periodov najavi i 280 novi vrabotuvawa. Koga vo javnoto zdravstvo }e vlezat site tie novope~eni lekari, a zad aparatite }e zastanat kadri bez eden den rabotno iskustvo, medicinskata oprema }e gi poka`e svoite zabi!

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

MINISTERSTVOTO ZA ZDRAVSTVO ZEMA KREDIT

Golem del od bolnicite se àlat deka nema kade da gi smestat pristignatite aparati, pa zasega tie ostanuvaat spakuvani vo kutiite vo bolni~kite magacini. Vladata po~na da se zadolùva za da moè da gradi novi prostorii i da gi renovira postojnite

OFFICE MANAGER I FINANSII:

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Porasnal prometot na pazarot na nedvi`nosti vo Centralna i Isto~na Evropa vo 2010 godina, sporedeno so prethodnata godina, pokaùva istraùvaweto na kompanijata CB Richard Ellis. Investitorite se mnogu zainteresirani za vloùvawa vo nedvi`nosti vo regionot na Jugoisto~na Evropa (JIE), koj ima golem potencijal i nudi zna~itelen povrat na kapitalot. Za ova zboruva interesot na ogromen broj kompanii od Makedonija i od regionot za u~estvo na Real Ex Skopje 2011 – prv saem za nedvi`nosti i investicii, soop{tuva organizatorot, Leoron Makedonija. “Pazarot na nedvi`nosti izleze od kriza i sega e podgotven za novi vloùvawa, prodolùvawe na stopiranite i po~nuvawe novi rezidencijalni, komercijalni, delovni, administrativni i turisti~ki proekti. Tokmu na{ata biznis-platforma Real Ex nudi odli~na mo`nost za razvoj i investirawe, kako i za direktno zgolemuvawe na proda`bata na nedvi`nosti”, izjavi direktorot na Leoron za JIE, Igor û~kov.

MEDICINSKATA O MILIONI EVRA Z

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

90%

KAPITAL / 04.02.2011 / PETOK

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

VIKTORIJA MILANOVSKA

milanovska@kapital.com.mk

Novata medicinska oprema vo javnoto zdravstvo }e ~ini dvojno pove}e od najavenoto. Otkako po~naa da pristignuvaat aparatite, vredni pove}e od 100 milioni evra, bolnicite alarmiraa deka nemaat prostor da gi smestat. Sega Vladata }e potro{i u{te 100 milioni evra, kolku {to ~ine{e samata oprema, za da obezbedi uslovi za normalno koristewe na opremata vo zdravstvenite ustanovi. Evropskite standardi nalagaat grade`nite zafati i rekonstrukcii da ~inat kolku i nabavenata oprema, pa Vladata po~na da se zadolùva i za da moè da gradi novi prostorii i da gi renovira postojnite. Ministerot za zdravstvo, Bujar Osmani, za “Kapital” veli deka bez problem moè da podignat zaem od 100 milioni evra. “Standardite nalagaat za pari {to }e se tro{at za grade`ni raboti vo bankata za istiot iznos da prikaème deka sme nabavile oprema. Toa e bankarski uslov. Taka nie moème da povle~eme i 100 milioni evra za grade`ni raboti bez

OSMANI I STAVRESKI JA PROMOVIRAA OPREMATA VO BITOLA

Ministerot Bujar Osmani i vicepremierot Zoran Stavreski v~era ja promoviraa novata oprema vo bitolskata bolnica, vredna 5,6 milioni evra. Spored Stavreski, ovaa investicija e po~etok na zazdravuvaweto na javnoto zdravstvo, vo koe }e se rekonstruiraat i zdravstvenite ustanovi, a }e se doekipira i kadarot. Toj ne propu{ti da kaè deka vakvite proekti se sproveduvaat duri i vo uslovi na svetska ekonomska kriza. Osmani, pak, prili~no optimisti~ki istakna deka nabavenata oprema e s$ {to moè da posaka eden doktor vo svojot raboten vek za da moè da dava kvalitetna zdravstvena za{tita, no i s$ {to moè da posakaat pacientite i gra|anite za za{titata na nivnoto zdravje. problem. Dosega ni imaat odobreno 23 milioni evra za prvata faza, kade {to spa|a i Klini~ki centar Tetovo, a vtorata }e ~ini okolu 50 milioni evra”, potencira Osmani.

Golem del od bolnicite se `alat deka nema kade da gi smestat pristignatite aparati, pa, zasega, tie ostanuvaat spakuvani vo kutii i smesteni vo bolni~kite magacini.

I tamu kade {to izgradbata na potrebnite prostorii e po~nata, se javile neo~ekuvani problemi, koi go prolongiraat, pa duri i go ko~at procesot. Od tetovskiot Klini~ki centar velat deka izgradbata na dijagnosti~ko-urgentniot centar, koj se gradi so pari od dr`avniot buxet, bila stopirana od objektivni pri~ini. No, “Kapital” doznava deka vo tekot na izgradbata se pojavile nepredvideni zafati,

povrzani so nekolku najaveni aparati. “Poradi potreba od dopolnitelni finansiski sredstva, bevme prinudeni da gi stopirame grade`nite aktivnosti. Adaptiraweto na prostorot spored modernata aparatura e mnogu komplicirana rabota. Se bara strogo opredelena visina, to~no opredelen prostor i kompatibilna elektrika. Zatoa, pristignatite aparati sega ne ni se otpakuvani i gi ~uvame vo posebni prostorii”, velat izvori od Klini~kiot centar. Porane{nite ministri za zdravstvo apeliraat Vladata da najde na~in da gi pu{ti vo upotreba novite aparati. Velat na ovie problem trebalo da se misli u{te pred da se pora~a opremata. “Tie {to ja pora~aa i {to ja pla}aat opremata mora da najdat na~in da ja instaliraat. No, kaj nas rabotite odat obratno, od gore nadolu. Koja e toga{ su{tinata na ovaa

BUJAR OSMANI MINISTER ZA ZDRAVSTVO “Standardite nalagaat za pari {to }e se tro{at za grade`ni raboti vo bankata za istiot iznos da prika`eme deka sme nabavile oprema. Toa e bankarski uslov. Taka nie mo`eme da povle~eme i 100 milioni evra za grade`ni raboti bez problem. Dosega ni imaat odobreno 23 milioni evra za prvata faza, kade {to spa|a i Klini~ki centar Tetovo, a vtorata }e ~ini okolu 50 milioni evra.”

Navigator

KAPITAL / 04.02.2011 / PETOK

LIDERI

NE IM BE[E DENOT

POBEDNIK

MECENA NA FUDBALOT

MAJA ^ANAKEVI]

akedonskata filharmonija mnogu aktivno ja po~na 2011 godina i na publikata & ponudi pove}e od kvalitetna muzi~ka programa

DMITRIJ MEDVEDEV

usija vo slednite dve godini mo`e da ima ekonomski rast od 5%, so {to ostanuva nezasegnata od ekonomskata kriza {to go trese svetot

ALI AHMETI

UI ima stav za predvremenite izbori, {to, vsu{nost, i ne e stav, bidej}i s$ zavisi od stavot na VMRO-DPMNE, odnosno na Gruevski

DEJAN RUNTEVSKI

~igledno Agencijata za hrana po~na da raboti pred da gi sredi site uslovi potrebni za efikasno funkcionirawe

OPREMA BARA U[TE 100 ZA GRADE@NI RABOTI

Vo uslovi koga makedonskiot sport e sveden na najniskite mo`ni standardi i koga finansiskata sostojba na klubovite vo zemjava e pove}e od te{ka, mnogu ubavo zvu~i vesta deka edna firma stanuva sponzor na fudbalski tim. Sekoja ~est na Darko Dimovski, generalniot direktor na Mi-Da Motors, ovlasten importer na vozilata na Ford za Makedonija, koj uspea da go prepoznae marketin{kiot potencijal na fudbalskiot klub na Metalurg. Logoto na Ford od v~erave~er gi krasi dresovite na timot od Avtokomanda. Za vozvrat na toa, pak, Metalurg gi dobi vozilata “fokus” i “fiesta”, najprodavanite modeli vo avtosalonot na

DARKO DIMOVSKI Mi-Da Motors. Ford e ve}e 19 godini generalen sponzor na Ligata na evropskite {ampioni vo fudbal. “Po~uvstvuvaj ja razlikata” e mototo na ovoj brend, nameneto za gleda~ite na najkvalitetnoto fudbalsko klupsko natprevaruvawe. Dvata avtomobila od markata Ford, koi {to }e bidat staveni vo funkcija na stru~niot {tab na klubot, sekako deka }e im bidat od polza. Kojznae, mo`ebi sinergijata na Ford so fudbalot }e bide sre}na za Metalurg, pa kone~no i Makedonija }e dobie svoj pretstavnik vo Ligata na {ampionite.

GUBITNIK

ZA DIK, IZBIRA^KIOT SPISOK NE E PRIORITET!

P nabavka? No, vakvata situacija i ne iznenaduva, se znae{e deka }e bide vaka. So dopolnitelnite pari za grade`ni aktivnosti rabotava navistina ~ini premnogu, barem za makedonski uslovi”, velat poznava~ite.

Pra{aweto e zo{to ne se adaptiraa prostoriite dodeka se ~ekaa aparatite, koi i taka docnea.

Lu|eto od zdravstveniot sektor go pozdravuvaat pristignuvaweto na dolgonajavuvanata oprema, no ne i procedurata po koja se izvede celata rabota. Spored niv, neophodno e prvo da se sozdadat prostorni uslovi i da se obu~i kadarot, a potoa da se donesat aparati i pomagala. “Procedurata e mnogu prosta, kako koga gradite ku}a. Prvo se postavuvaat temelite, a ne pokrivot. Taka e i so opremata. Treba{e malku pove}e da se osmisli celava rabota. A i dodeka docnea aparatite, ima{e vreme da se adaptiraat prostorii, pa i celi bolnici”, velat tie. I od privatnite kliniki velat deka red e prvo da se napravi detalna procenka, a potoa da se nabavuva oprema. “Kaj nas, dokolku se sogleda deka

e potrebna nova oprema, pred da se nabavi taa, se pravat realni procenki. Se vodi smetka kade }e bidat smesteni aparatite, kolkava }e bide nivnata iskoristenost i dali i do koj stepen }e go zgolemat kvalitetot na zdravstvenite uslugi. Bi trebalo istiot princip da se primenuva i koga e vo pra{awe javnoto zdravstvo. Sega se nabavuvaat skapi aparati, no treba da se znae deka nivniot servis i potro{niot materijal se mnogu skapi. Ima uredi so sondi koi se za edna upotreba,

a edna sonda ~ini 1.000 evra. Druga mnogu bitna rabota e deka mora da se obu~i kadarot. Znaete, i Ferari e toa {to e, no zatoa {to go vozi [umaher. Ako go vozam jas, sigurno nema da bide isto”, veli direktorot na Remedika, Andreja Arsovski. Od Sistina potvrduvaat deka kolku {to ~ini opremata, ~inat i grade`nite raboti za prostoriite kade {to }e bide smestena. Vkupnata cena na medicinskata oprema vo ovaa klini~ka bolnica iznesuva 20 milioni evra, a isto tolku

ANDREJA ARSOVSKI DIREKTOR NA REMEDIKA “Kaj nas, dokolku se sogleda deka e potrebna nova oprema, pred da se nabavi taa, se pravat realni procenki. Se vodi smetka kade }e bidat smesteni aparatite, kolkava }e bide nivnata iskoristenost i dali i do koj stepen }e go zgolemat kvalitetot na zdravstvenite uslugi. Bi trebalo istiot princip da se primenuva i koga e vo pra{awe javnoto zdravstvo. Sega se nabavuvaat skapi aparati, no treba da se znae deka nivniot servis i potro{niot materijal se mnogu skapi. Ima uredi so sondi koi se za edna upotreba, a edna sonda ~ini 1.000 evra. Druga mnogu bitna rabota e deka mora da se obu~i kadarot. Znaete, i Ferari e toa {to e, no zatoa {to go vozi [umaher. Ako go vozam jas, sigurno nema da bide isto.”

~inel i procesot na grade`ni zafati. “Dobro e {to kone~no se nabavi oprema. Sramota e da nema magnetna rezonanca vo klini~ki centar. Sepak, red be{e prvo da se obezbedat uslovi, pa potoa da pristignat aparatite. Ili, pak, da nabavat oprema prvo za zdravstvenite ustanovi koi se vo podobra kondicija. Eve, na primer, Voenata bolnica, koja ima najdobra infrastruktura, e me|u poslednite na spisokot za novi aparati”, veli sopstvenikot Orce Kam~ev.

Pretsedatelot na Dràvnata izborna komisija, Aleksandar Novakoski, na v~era{niot priem po povod Globalniot den na izborite povtorno so lo{a vest: Izbira~kiot spisok s$ u{te ne e pro~isten i aùriran. Za prviot ~ovek na DIK da ja zabrza rabotata o~igledno ne e dovolen nitu pritisokot od kalkulaciite deka krizata {to ja predizvika opozicijata napu{taj} i go Parlamentot moè da zna~i izbori u{te vo mart. A Izbira~kiot spisok, vakov kako {to e sega, so stoticite iljadi fantomski glasa~i, e sigurna zakana za izborni neregularnosti, ~ie spre~uvawe e glavna zada~a na DIK. Novakovski, na poslednata otvorena sednica na Komisijata, namesto da insistira na

ALEKSANDAR NOVAKOSKI apsolutniot prioritet, {to e pro~istuvaweto na Izborniot zakonik, dozvoli da se raprava za na~inot kako podobro da se vdomat vo institucijata trojca lu|e koi ve}e rabotat tamu. Zaludno se fale{e Novakovski za doverbata {to ja dobi DIK prezemaj}i gi od Ministerstvoto za pravda najva`nite ingerencii povrzani so Izbira~kiot spisok. Za taa cel, duri 72 vraboteni vo Ministerstvoto preminaa vo DIK. No, {to vredi seto toa koga Novkovski i negovite kolegi od DIK s$ u{te ne na{le za potrebno da izberat rakovoditel na Sektorot za izbira~ki spisok, neophoden za prezemenata “armija” da se stavi vo funkcija.

MISLA NA DENOT

TAJNATA NA KREATIVNOSTA E VO TOA DALI ZNAE[ DA SI GI SKRIE[ IZVORITE

ALBERT AJN[TAJN NAU^NIK

Navigator

KAPITAL / 04.02.2011 / PETOK

SLOVENE^KATA BANKA ]E SE [IRI NA BALKANOT

NOVA KREDITNA BANKA OD MARIBOR MERKA DVE MAKEDONSKI BANKI?!

Neoficijalno se doznava deka mo`ni banki za koi se interesira NKB se TTK i Komercijalna banka. Spored na{i izvori od Slovenija, Nova kreditna banka osobeno bila zainteresirana za Komercijalna banka. Ovaa akvizicija bila golema `elba na menaxmentot na Nova kreditna banka Nova kreditna banka ja po~na svojata ekspanzija na Balkanot na po~etokot od minatata godina, koga ja kupi srpskata Kredi banka

METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

torata po golemina slovene~ka banka, Nova kreditna banka od Maribor, planira parite {to }e gi sobere od dokapitalizacija, vo iznos od 130 milioni evra, da gi potro{i i za kupuvawe edna banka vo Makedonija, edna vo Slovenija i dve vo Srbija. Slovene~kiot vesnik “Finance” objavi deka bankata planira inicijalna javna ponuda na okolu 13 milioni akcii na berzata vo Var{ava, so koi }e ja zgolemi i adekvatnosta na kapitalot. Interesot na Nova kreditna banka da vleze na makedonskiot pazar go potvrduvaat i izvori od zemjava, koi se aktivno vklu~eni vo privlekuvaweto stranski investicii od Slovenija vo Makedonija. Tie velat deka za makedonskite banki interes ima ne samo kaj Nova kreditna banka, tuku i kaj tretata po golemina slovene~ka banka, Abanka vipa. Neoficijalno se doznava deka mo`ni banki za koi se interesira NKB se TTK i Komercijalna banka. Iako neoficijalnite informacii govorat deka od Nova kreditna banka se interesirale za TTK banka u{te poodamna, od ovaa banka demantiraat. “So Nova kreditna banka nikoga{ ne sme imale kontakt”, izjavi Dragoqub

ANDREJ PLO[ ^LEN NA UPRAVNIOT ODBOR NA NOVA KREDITNA BANKA Zasega ne se doneseni nikakvi odluki vo vrska so mo`ni akvizicii. Vrz osnova na donesenata delovna strategija, Nova kreditna banka ima zacrtano pro{iruvawe na novi pazari. Vo taa nasoka, bankata saka da ima aktivno u~estvo na pazarite od Jugoisto~na Evropa, zatoa {to niv gi smeta za edni od najvetuva~kite pazari vo Evropa Arsovski, pretsedatel na Upravniot odbor na TTK banka. Od Komercijalna banka ne komentiraat. Spored na{i izvori od Slovenija, Nova kreditna banka osobeno bila zainteresirana za Komercijalna banka. Ovaa akvizicija bila golema `elba na menaxmentot na Nova kreditna banka. Za dopolnitelno

SRPSKATA KREDI BANKA KUPENA ZA 10 MILIONI EVRA Nova kreditna banka ja po~na ekspanzijata na Balkanot na po~etokot od minatata godina. Vo mart za 10 milioni evra kupi 55,1% od kragueva~kata Kredi banka i najavi dopolnitelni investicii od 30 milioni evra vo narednite pet godini. Glavniot izvr{en direktor na NKB, Matja` Kova~i~, istakna deka vlezot na ovoj pazar e mnogu va`en ~ekor za ekonomijata na Slovenija, bidej}i pove}e od 1.400 slovene~ki kompanii rabotat vo Srbija. podgrevawe na {pekulaciite odi vo prilog i zav~era{nata proda`ba na 3,8% od kapitalot na Komercijalna banka preku blok-transakcija vo vrednost od 4,5 milioni evra. Akciite gi prodade slovene~kata Nova qubqanska banka, no ne se znae koj gi kupi. Najavenata dokapitalizacija na Komercijalna banka od 15 milioni evra, koja treba da se slu~i ovoj

mesec preku javna ponuda na akcii, isto taka e vo fokusot na investitorite. Interesot na Nova kreditna za makedonskiot bankarski sektor se spomenuva i vo strategijata za razvoj na bankata vo 2011 godina. “Celta na Nova kreditna banka i nejzinata grupacija e zajaknuvawe na pozicijata preku ponuda na golem broj bankarski i nebankar-

ski proizvodi i uslugi distribuirani preku tradicionalni i inovativni kanali na pazarite kade {to taa e prisutna. Pod terminot region gi podrazbirame pazarite na republikite od porane{na Jugoslavija i vo ostanatite balkanski dr`avi”, pi{uva vo strategijata na Nova kreditna banka. Ekspertite smetaat deka Komercijalna banka e pregolem

zalak za NKB. “Nova kreditna banka raboti solidno, no e mnogu mala za da kupi nekoja pogolema banka. Ako seriozno saka da vleze vo makedonskiot bankarski sektor, edinstveno mo`e da kupi nekoja od malite ili srednite banki, kako {to se TTK banka ili Stopanska banka od Bitola, koja podolgo vreme se obiduva da najde stranski strate{ki investitor”, smeta Vasko Mitev, direktor na brokerskata ku}a Ilirika investments. Spored izve{taite, Nova kreditna banka vo 2009 godina ima{e akcionerski kapital od 27,2 milioni evra. Aktivata na bankata za prvite devet meseci od minatata godina iznesuva{e 5,8 miljardi evra i bele`i rast od 2% vo odnos na 2009 godina. Za ovaa godina NKB o~ekuva neto-dobivka od okolu 28 milioni evra, odnosno za 20% pomalku vo odnos na planiranata za minatata, koja be{e 34,8 milioni evra. Najgolem akcioner vo bankata e Republika Slovenija so udel od 41,5%. Komercijalna banka ima osnovna glavnina od 32,7 milioni evra, a aktivata na bankata za 2009 godina iznesuva{e 987 milioni evra. Najgolem akcioner so udel od 5,9% e Evropskata banka za obnova i razvoj. Ostanatite akcii se podeleni na pove}e malcinski akcioneri.

Navigator

KAPITAL / 04.02.2011 / PETOK

3 FAKTI ZA...

39% 13 18 K

PROCENKI... QUP^O ZIKOV

ANGELA MERKEL kancelar na Germanija

OD KONTROLIRANITE ZDRAVSTVENI USTANOVI NEPRAVILNO IZDAVALE BOLEDUVAWA LANI

EVROTO NE E VO KRIZA, TUKU NEKOI ZEMJI PRE@IVUVAAT DOL@NI^KA KRIZA

ermanskiot kancelar, Angela Merkel izjavi deka evroto ne e vo kriza, no ima dol`ni~ka kriza vo nekoi zemji-~lenki i problemi so konkurentnata sposobnost vo drugi zemji od evrozonata. “Nemame kriza na evroto, tuku kriza so dolgovite na nekoi zemji, a vo drugi se sudruvame so problemi so konkurentnata sposobnost”, izjavi Merkel vo edno televizisko intervju vo Madrid.

ZDRAVSTVENI USTANOVI SE KAZNETI ZA NEREGULARNO RABOTEWE PRI IZDAVAWE BOLEDUVAWA LANI

NOVI LEKARI ]E VRABOTI VLADATA ZA DA GI ZAJAKNE KAPACITETITE NA FZO

...POGLED NA DENOT...

DOKTRINAREN DEFEKT!

“Kapital” silno i principielno ja otvori temata za sudbinata na osnova~ite, menaxerite, ~lenovite na upravni odbori i nadzorni odbori, kako i dominantnite akcioneri vo dru{tva, koi, po najnovite “vladini prerodbi”, sega go gubat pravoto da osnovaat novi firmi dokolku smetkata na nivnata kompanija bide blokirana (za vremeto dodeka e blokirana !?)... Na{iot stav e deka iako ima nekakva logika vo ova, sepak, ova se silni i destimulira~ki ograni~uvawa za delovniot svet. “Kapital” se zalaga za slobodno funkcionirawe na osnovnite na~ela na liberalniot kapitalizam, a i na toa {to vo teorijata se definira kako “ekonomija na ponudata” (!), a toa e deka “zasilenata delovna aktivnost, ideite, investiciite i otvoraweto novi rabotni mesta (investiciite vo novi kompanii i proekti), sekoj den i vo site sektori, sozdava nova i nova ekonomska osnova za razvoj i osnova od koja dràvata vo svojot buxet moè da o~ekuva novi i zgolemeni prihodi! Tokmu vakvoto kontinuirano dvièwe e osnovata na dobrata biznis-klima vo edna ekonomija. Vo koja i pravnata dràva - garantiraweto na sopstvenosta i slobodnoto pretpriemni{tvo go imaat klu~noto mesto i se vo sredi{nata to~ka na toa {to se narekuva – pazarna demokratija! Ottuka, ima problem vo najnovite vladini merki, “skandinavski” skroeni! Tie imaat svoja smisla edinstveno vo potrebata Vladata da go polni buxetot u{te posilno od sega i u{te ponavremeno! Dobro, }e re~at, a {to e tuka problemot? Problemot e {to site drugi na~ela od tipot podobruvawe na biznis-klimata za zgolemuvawe na investiciite, prezemaweto rizici za da se osvojuvaat novi sektori na industrijata i uslugite, rizici za osvojuvawe novi pazari za izvoz, sega pri vakvi uslovi stanuvaat s$ pote{ki i maksimalno rizi~ni za nosewe biznis-odluki od strana na makedonskite investitori i menaxeri so kariera. So kakva misija ovaa Vlada

“Liderite se griàt lu|eto (i investitorite n.z) ne samo da ja sogledaat misijata, tuku i da ìveat i da di{at vo soglasnost so nea” – Xek Vel~! nosi vakvi merki? Xek Vel~, najgolemiot biznis-lider na dvaesettiot vek, veli deka “Liderite se griàt lu|eto (i investitorite n.z) ne samo da ja sogledaat misijata, tuku i da ìveat i da di{at vo soglasnost so nea”! Ottuka, ne veruvam deka ova e slu~aj so misijata na nekolkute posledni proekti od Ilindenska bb... Prvo, se ubiva pretpriemni{tvoto, zatoa {to rizikot se pravi nevozmoèn za pretpriema~ot! Vtoro, nikoj nema da se nafati da bide upravitel na firma! Treto, vo zakonot se vnesuva pretpostavena odgovornost, bidej}i odgovaraat i ~lenovite na nadzornite odbori! êtvrto, sevo ova gi odvra}a stranskite investitori... Vladata mora da razbere deka najgolemite problemi vo Makedonija se: niskoto nivo na investicii, otsustvoto na dobri kompanii i pomali firmi so dinami~na delovna aktivnost, katastrofalno niskiot izvoz, disfunkcionalnite sektori vo rabotni{tvoto i javnata administracija (formalno vraboteni – fakti~ki neangaìrani), kako i dolgogodi{niot problem so visokata nevrabotenost, koja e i eden od najgolemite generatori na golemata siroma{tija (moèbi najgolemata vo Evropa). Biznis-zaednicata ovde ima re{enija (dokument na Stopanskata komora na Makedonija). No, Vladata uporno izbegnuva da razgovara za ovie idei! Tokmu takvata “psiholo{ka sostojba” na nekolku vladini poedinci doveduva do gubewe na golemata slika pred sebe za toa kade odat tie i kade n$ vodat nas... A kako {to pove}e pati sme napi{ale vo na{ite vesnici, osnovnata smisla vo vodeweto na edna ekonomska politika od strana na organizirana vlast i dràva e otvorawe rabotni mesta i obezbeduvawe anga`man i rabota za gra|anite. I, da povtoram od pred nekolku dena: Ako ova se ovozmoì, toga{ gra|anite pove}e }e tro{at, }e sozdavaat potreba od novi proizvodstva, }e se generiraat novi i novi firmi, trgovijata }e raste, vi{ocite }e se izvezuvaat, investiciite vo site sektori dramati~no }e rastat, }e se razviva finansiskiot i bankarskiot sektor, dràvata }e go polni buxetot preku zgolemuvawe na brojot na dano~ni obvrznici, kompaniite razvivaj}i se }e ja rastat svojata vrednost, akciite kaj akcionerskite dru{tva }e poskapuvaat, imatelite na akciite }e bidat sre}ni... Da, da, tuka }e ima i proma{eni investicii i blokirani smetki, sekako! Tuka }e ima i neostvareni soni{ta i propadnati idei. No, seto toa ne mora da bide edinstveno po vina na pretpriema~ite. Vo su{tina, proma{uvawata vo najgolem del se slu~ile poradi dobrite nameri i biolo{ki nagoni na ~ovekot – da gradi i da sozdava! A ne da uriva i da bide destruktiven! Edna stara korejska pogovorka veli “Najdolgiot i najte{kiot pat e poplo~en so dobri nameri”! Ottuka, ne moète, taka lesno, da go zemete na odgovornost ~ovekot {to trgnal po nego samo zatoa {to sakal da stigne nekade...

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI EL MASRI OD MAKEDONIJA BARA 50 ILJADI EVRA OT[TETA aled El Masri }e bara Makedonija da mu plati 50.000 evra za toa {to go pominal vo 2003 godina. Denes vo Krivi~niot sud vo Skopje treba da po~ne prvoto soslu{uvawe vo slu~ajot vo koj germanskiot dràvjanin so libansko poteklo ja tuì Makedonija. El Masri nema da se pojavi na startot na sudeweto, no se o~ekuva da prisustvuva na nekoe od narednite ro~i{ta. Advokatskiot tim na El Masri se nadeva deka svedokot Klara Guterix, ekspert za vonpravni ekstradicii, }e rasvetli del od slu~ajot. #Dobar po~etok }e bide Makedonija barem da priznae i da mu se izvini na El Masri za nezakonskoto zalo`ni{tvo i nehumaniot odnos kon El Masri od strana na MVR i Vladata. Vtoriot aspekt e {to Makedonija ne sprovede pravilna krivi~na postapka i ne ja otkri vistinata”, izjavi Darien Pavli, advokat na El Masri. Svedokot Guterix }e se osvrne na naodite od nejzinata istraga za rutata na nelegalna ekstradicija za transferot na El Masri od Skopje kon Avganistan, kako i za prestojot na timot na CIA vo Palma de Majorka vo [panija. Spored gra|anskata tu`ba, makedonskite agenti go kidnapirale El Masri od avtobus i 23 dena go drèle vo zalo`ni{tvo bez sudski nalog, obvinuvaj}i deka e ~len na Al-Kaeda. Vladata na Makedonija negira kakva bilo vklu~enost vo negovoto kidnapirawe.

GRA\ANITE NEZAINTERESIRANI ZA USLUGITE KOI GI NUDAT OP[TINITE uri 50% od gra|anite ne znaat ili ne se interesiraat za toa kakvi uslugi nudat op{tinite, pokaùva istraùvaweto na Fondacijata Institut otvoreno op{testvo i Centarot za razvoj na lokalna demokratija, za sproveduvaweto na decentralizacijata vo 2008 i 2009 godina. Sepak, od uslugite koi gi nudat op{tinite, so najvisoka ocenka e oceneto obrazovanieto ili 86% od gra|anite se zadovolni, a najnezadovolni se od socijalnata za{tita, vrabotuvaweto i spravuvaweto so korupcijata vo op{tinite. Cel na istraùvaweto bile 12 gradski i ruralni op{tini, pri {to zabeleàno e pogolemo nezadovolstvo na kvalitetot na ìvotot na gra|anite vo ruralnite vo odnos na gradskite sredini. Me|u op{tinite Ohrid, Kumanovo, Tetovo, Gostivar, Ilinden, Staro Nagori~ane, Strumica, Bogoviwe, Veles, Negotino i Karpo{, gra|anite koi ìveat vo skopskata op{tina Karpo{ se izjasnile kako najzadovolni od site uslugi koi se vo nadle`nost na op{tinata. Spored ispitanicite, op{tinite imaat dobieno visoka ocenka 3,35 i za sproveduvaweto na demokratijata vo op{tinata, nejzinata transparentnost i ot~etnost. Istraùvaweto se sproveduva so cel da se utvrdat slabite to~ki na op{tinite vo procesot na decentralizacijata, so cel nivno pobrzo re{avawe i unapreduvawe na uslugite za gra|anite. Istraùvaweto }e se sproveduva do 2012 godina.

KAPITAL / 04.02.2011 / PETOK

SE RAZGORE ME\UPARTISKATA VOJNA

SITE NA [TREK, SE ^EKA YVON^ETO ZA IZBORI! KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

DSM }e izgubi na izborite! Gra|anite }e imaat mo`nost da biraat me|u haos, destrukcija, seewe strav i scenarija, odnosno, toa {to go nudi SDSM i reformi, modernizacija, posvetenost, ot~etnost i odgovornost, odnosno, toa {to go nudi VMRO-DPMNE, pora~a direktorot na Centarot za komunikacii na vladeja~kata partija, Ilija Dimovski. Toj direktno go obvini Branko Crvenkovski deka ima dve mra~ni scenarija vo plan, no deka tie go imaat pro~itano oti i dvete se so cel toj da si ja za~uva liderskata fotelja: “Ako se raspi{at predvremeni izbori, SDSM planiraat da gi bojkotiraat takvite izbori so cel svojot politi~ki poraz da go zatskrijat so neosnovanite obvinuvawa za pritisoci. Vtoroto scenario e da kupuva vreme so kontinuirano organizirawe na protesti, seewe strav, haos, buntovi, neredi, s$ dodeka ne dojde vreme za izbori, koi povtorno }e bidat bojkotirani i ozna~eni kako nedemokratskii”, veli Dimovski. @estok odgovor stigna od SDSM. Velat deka “O~ajot, panikata i haosot vo VMRODPMNE od gubeweto na rejtingot na partijata i u{te pogolemiot pad na rejtingot na Nikola Gruevski kreira situacija vo koja tie ve}e ne znaat {to zboruvaat i {to pravat”. Mu pora~aa na premierot deka edinstveno scenario {to }e go snajde e negova smena od vlasta. Vicepremierot i minister za finansii i ~len na Izvr{niot odbor na partijata, Zoran Stavreski, pak, pora~a deka navreme }e informiraat koga }e ima izbori. “Organite na VMRO-DPMNE ja

VMRO–DPMNE i SDSM so ostra retorika me|usebno se napadnaa za valkani scenarija i u{te povalkana politi~ka borba

DORIS PAK: SDSM DA SE VRATI VO PARLAMENTOT! Germanskata evroprateni~ka Doris Pak preku pismena izjava gi povika pratenicite na SDSM da se vratat vo Sobranieto i da ne sozdavaat situacija sli~na kako vo Albanija. "Nitu SDSM, nitu nivnite kolegi vo Albanija ne rabotat vo interes na svoite zemji. Edinstveniot rezultat od nivnite protesti na ulica e somne`ot kaj Evropskata unija za sposobnosta na nivnite zemji za ispolnuvawe na evropskite standardi na demokratija. Ova odnesuvawe e neodgovorno. Namesto odewe na ulica, tie treba da gi branat stavovite vo Parlamentot", naveduva vo pismoto Pak. Povici za vra}awe na opozicijata stignaa i od ambasadorite akreditirani vo zemjava. Ungarskiot ambasador Ferenc Keke{i veli deka pravo na politi~kite partii e da re{at dali }e ima predvremeni izbori, no se nadeva deka problemite }e se re{at preku politi~ki dijalog. Spored holandskata ambasadorka Simone Filipini, pak, sega e najva`no da se obnovi politi~kiot dijalog. razgleduvaat novonastanatata situacija i zasega nema odluka za predvremeni izbori. Dokolku za toa se re{ime, navreme } e informirame”. Stavrevski ne odgovori dali vo partijata se razgleduva mo`nosta za raspi{uvawe na izborite po odr`uvaweto na popisot vo april. So stav izlegoa i koali-

cionite partneri. Otkako od sedi{teto na DUI, od Mala Re~ica, generalniot sekretar na partijata i vicepremeir zadol`en za Ramkovniot dogovor, Abdula}im Ademi, pora~a deka izbori vo ovoj moment ne se re{enie, no deka ako VMRO–DPMNE saka da odi na iz-

bori, DUI e podgotvena, se javi i prateni~kata i portparol, Ermira Mehmeti: “Nie sakame da se ovozmo`i ambient za normalno funkcionirawe na zakonodavniot dom. Toa zna~i deka SDSM treba da se vrati vo Sobranieto i tuka da se vodi politi~kiot dijalog, a edna od temite na toj dijalog, sekako, se vonrednite izbori. Ako toa ne se slu~i, nie } e ja razgledame opcijata za vonredni izbori, bez razlika {to smetame deka toa vo momentov ne e opcija. No, s$ zavisi od toa kako }e se razviva situacijata. Vo ovoj moment ni{to ne e kone~no i ni{to ne e isklu~eno”, veli Mehmeti. Taa pora~uva deka potrebna e golema odgovornost na site politi~ki subjekti vo period koga n$ o~ekuva nova runda pregovori so Grcija za sporot za imeto. “Odgovornosta e ednakva kaj site, i kaj vlasta i kaj opozicijata. Mora da mislime na ishodot na sredbata vo Wujork me|u pregovara~ite i medijatorot Metju Nimic”, veli Mehmeti i povtorno apelira{e na posvetenost vo procesot na iznao|awe kompromis.

KAPITAL / 04.02.2011 / PETOK

Politika / Pari / Dr`ava

ESKALIRA SOSTOJBATA VO MEDIUMSKIOT SEKTOR

PREGLED VESTI IVANOV NA MOLITVEN POJADOK VO VA[INGTON

MEDIUMITE VO MAKEDONIJA POLITI^KI P RASTAT, TAKA I UMIRAAT! Slabosta so koja se soo~eni mediumite ja koristat politi~arite za da se instaliraat na razni mo`ni na~ani, za dnevni potrebi kaj novinarite, predupreduvaat poznava~ite. Baraat itna promena na legislativata i regulirawe na na~inot na finansirawe GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

skalira sostojbata vo mediumskiot sektor, a mediumite se vo celosen kolaps. Namesto kon informirawe, se priklonija kon ubeduvawe i predumisleno zalo`uvawe, koristej}i {iroka paleta retori~ki sredstva za manipulacija. Ova e zaklu~okot od v~era{nata debata na tema "Mediumskata vojna ja namaluva doverbata kaj publikata", vo organizacija na Gra|ani za evropska Makedonija (GEM). U~esnicite na debatata ednoglasno poso~ija deka makedonskoto novinarstvo poleka umira, pred s$ poradi toa {to u{te mediumskiot sistem e dlaboko zavisen od politikata. Glavniot i odgovoren urednik na dnevniot vesnik "Kapital", Qup~o Zikov, veli deka najgolemata pri~ina za vakvata situacija e faktot {to odredeni mediumski sopstvenici se direktni u~esnici vo politikata. "Mediumskiot sistem nema da kolabira, toj ni e ve} e vo kolaps. Mediumite se direkten izvadok od politi~kata scena, tie se kolabirani. Ne mora da gi sledime samo finansiskite smetki na mediumite za da ka`eme dali tie se kolabirani ili ne. Ovaa rapsodija {to se slu~uva pred Vlada zna~i deka sistemot navistina kolabira. Koga rastot na edna televizija celo vreme e politi~ki, i mo`nite raspadi na tie sistemi }e bidat politi~ki, ne samo pravni", veli Zikov. Tokmu poradi toa, toj smeta deka slu~ajot so A1 vo konkretniot primer treba da se gleda vo po{iroki razmeri, a ne da se transformira samo vo dnevnopoliti~ka situacija. "Situacijata so A1 treba ja gledame vo po{iroka ramka, a ne da bide transformirano vo eden dneven politi~ki problem. Treba da se napravi jasna dinstinkcija na problemot na Pero Nakov bb. A1 ima blokirana smetka zaradi drugite 39 firmi koi imale dejanie na taa ulica. Stanuva zbor za potencijalen kriminal koj doveduva do toa i A1 da bide involvirana strana vo slu~ajot. Toa e sosema legalen i legitimen proces. Na kakov na~in e toa napraveno, dali fer ili nefer, toa e predmet na druga debata", veli toj. Analiti~arot Roberto Bel-i~anec veli deka mediumskata vojna, koja e s$ poprisutna vo zemjite,

red okolu tri iljadi gosti vo hotelot Hilton, vo Va{ington se odrà 59-ot tradicionalen molitven pojadok {to go organizira amerikanskiot Kongres. Na pojadokot prisustvuva{e i pretsedatelot na Makedonija, \or|e Ivanov, zaedno so gosti od stotina dràvi vo svetot, me|u koi golem broj svetski lideri, politi~ari, pretstavnici na biznis-elitata, kako i amerikanski kongresmeni i senatori. Molitvenata ceremonija ja otvori kongresmenot Rendi Forbs od Virxinija, a gostite gi pozdravija amerikanskiot pretsedatel, Barak Obama, prvata dama, Mi{el Obama i zamenik-pretsedatelot, Xo Bajden. Pretsedatelot Ivanov bil smesten na masa so senatorot Bil Nelson od Florida. Ivanov se obide pojadokot da go iskoristi za lobirawe kaj amerikanskata administracija za poddr{ka za sporot so Grcija, so cel pregovorite da moàt da dobijat zavr{nica.

UPRAVITELKATA NA SINIM PU[TENA VO DOMA[EN PRITVOR stra`niot sudija Vladimir Tufegxi} donese odluka pritvorot vo [utka da go zameni so doma{en pritvor za upravitelkata na firmata Sinim, koja zav~era poradi komplikacii nastanati vo ranata faza od nejzinata bremenost go izgubi bebeto. Osomni~enite vo slu~ajot "Pajaìna" se nao|aat vo pritvor od 25 dekemvri, otkako krivi~niot sovet na skopska edinica odlu~i da im bide prodolèn za u{te 30 dena. Spored pretsedatelot na sudot, Lidija Nedelkova, odlukata po àlbite za pritvorot docnela, bidej} i predmetot s$ u{te se nao|a vo Apelacioniot sud. Nedelkova veli deka nema osnova da se bara odgovornost, bidej}i site postapki bile vo ramkite na zakonot. Od Apelacioniot sud informiraat deka v~era go dobile misleweto od Vi{oto javno obvinitelstvo vo vrska so odlukata za prodolùvawe na pritvorot. Krivi~en sovet od Apelacioniot sud treba vo tekot na dene{niot den da odlu~i po odnos na àlbite na odbranata. Pokraj toa, vo tekot na dene{niot den se o~ekuva Krivi~niot sud da donese odluka i po àlbite na odlukata za zamrznuvawe na bankarskite smetki na A1 televizija i ostanatite 10 firmi na Pero Nakov bb, koi se predmet na istraga.

go namali kredibilitetot na mediumite i otvoreno pokaà deka samite mediumi se samo propagandni instalacii na partiite. "Namesto mediumite da bidat ku~iwa ~uvari na demokratijata, tie vo zemjava ostanaa da bidat samo ku~iwa. Mediumite vlegoa vo edna dolga iscrpuva~ka vojna, vo koja na krajot ne samo {to go uni{tija krebilitetot, tuku se sogolija i samo pokaàa deka se propagandni instalacii", veli Beli~anec. Vakvite sostojbi, dodava komunikologot Seat Xigal, samo ja zagrozija doverbata vo javnosta. "Kr{ej}i go ~ove~koto i profesionalnoto dostoinstvo na ovie brojni i drugi akteri vo slu~uvawata, mediumite, vsu{nost, najmnogu go pogazija sopstvenoto dostoinstvo i seriozno ja zagrozija doverbata na javnosta vo niv", veli Seat Xigal komunikolog. [TO PONATAMU? Podobruvaweto na zakonskata legislativa, sekojdnevnoto re{avawe na problemite i reguliraweto na na~inot na finansirawe na mediumite se edinstveniot na~in na koj moè da se podobri sostojbata vo mediumite, velat poznava~ite, bidej}i, vo sprotivno, slabosta so koja sega se soo~eni mediumite }e prodolàt i ponatamu da ja koristat politi~kite subjekti. "Vakvata slabost so koja se soo~eni mediumite ja koristat politi~arite za da se instaliraat na razni mo`ni na~ini, za dnevni potrebi kaj novinarite. Ovoj rasipan odnos dovede do ovaa situacija. Re{enieto na ovaa

situacija e da se vodi jasna i otvorena distinkcija. Ako ima kriminal vo konkretniot slu~aj so A1, treba jasno da se kaè deka kriminalot mora da se procesuira, i da se sprovede pravdata, sopstvenikot na mediumot i firmite na taa ulica da se soo~at so pravdata. No, smetam deka i Vladata mora da ima po{irok spektar na ~uvstvo i da go vidi momentot koj ne e formalno-praven aspekt. Bidej}i Vladata e taa {to formira ambient, a ne samo taa {to nosi zakoni. Ovoj moment e proizvod, splet na site tie raboti", veli Zikov. Toj isto taka ja pozdravi inicijativa za debatirawe na sostojbite vo mediumite vo ovie ramki, a ne vo Parlamentot, bidej}I, kako {to veli toj, "Ako za sostojbata na mediumite se debatira vo Sobranieto, so toa samo potvrduvame deka mediumite se dale pod pritisok na politi~arite". Komunikologot Klime Babunski, pak, pora~a problemite da se re{avaat paralelno i sekojdnevno, otkolku da ~ekame nekoj so vol{ebno stap~e da ja re{i ovaa situacija so koja sme soo~eni. "Potrebno e da se vnese pluralnost vo sopstvenosta na mediumite. Taka }e se namali èlbata da se zaobikoli zakonot koga treba da se prikrie sopstvenosta. Ne moè eden ~ovek da ima elekstronski medium. Mora da postoi prirodna sredina kade {to op{testveniot interes }e go nadvladee suroviot privaten insteres. Dopolnitelno, paralelnoto sreduvawe na rabotite

i problemite }e donese mnogu podobro re{enie, otkolku site da ~ekame vol{ebno stap~e vo forma na nekakva politi~ka elita ili nekakov fanatasti~no dobar zakon", veli toj.

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI MAKEDONIJA DOBI NOV ZAKON ZA ENERGETIKA o nekolkumese~na èstoka debata vo Sobranieto i me|u energetskite eksperti, pratenicite v~era go usvoija izmenetiot tekst na Zakonot za energetika. Sigurno, bezbedno i kvalitetno snabduvawe na potro{uva~ite so energija i energensi, sozdavawe na efikasen, konkurenten i finansiski odr`liv energetski sektor, liberalizacija na pazarot na elektri~na energija do 2015 godina se del od celite koi noviot zakon za energetika treba da gi postigne vo Makedonija. Soglasno zakonot, Regulatornata komisija za energetika sega dobiva zgolemeni i zajaknati nadle`nosti, sporedeno so dosega{nite. So noviot zakon za energetika se voveduva i kategorijata “snabduva~ vo kraen slu~aj”, koj vo sekoe vreme, dokolku nastane problem vo mreàta, mora da gi snabdi gra|anite so struja. Noviot zakonski tekst predviduva i izborot na koncesionerite za distribucija na priroden gas da go bira dràvata, a ne op{tinite. Na insistirawe na opoziciskata SDSM, vo noemvri minatata godina ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi, go povle~e zakonskiot tekst za da gi vklu~i vo nego site izmeni i dopolnuvawa.

SMENET E DIREKTOROT NA TUTUNSKI KOMBINAT OD PRILEP ladata go razre{ila @arko Hristoski, generalniot direktor na Tutunskiot kombinat od Prilep. Na negovo mesto go nazna~il skopskiot biznismen Aleksandar Dermexiev. Smenata na prviot ~ovek na prilepskiot zagubar treba da se potvrdi so Sobranieto na akcioneri na kompanijata, do krajot na ovoj mesec. Spored neoficijalnite informacii, po trigodi{noto direktoruvawe, Hristoski sam baral da bide smenet od funkcijata. Od Vladata ne objasnuvaat dali smenata na Hristoski e del od direktorskata smena vo dràvnite zagubari. Vladata neodamna najavi deka so direktorski smeni i menaxerski zasiluvawe }e go podobruva raboteweto na ~etirite zagubari, me|u koi i Tutunski kombinat od Prilep. Smenata na Hristoski se slu~uva vo vreme na otkupot na tutunot. Kako toa }e se odrazi na otkupot na “òltoto zlato”, nikoj ne kaùva.

USVOEN NOVIOT ZAKON ZA STOPANSKI KOMORI odobra organiziranost, koordiniranost i za{tita na interesite na ~lenkite na stopanskite komori, kako i nivno zaedni~ko pretstavuvawe, nastapuvawe i sorabotka so drugi biznis-organizacii nadvor od zemjava se celite na Zakonot za stopanski komori usvoen v~era. Dosega{niot na~in na uredenost na osnovaweto, organizacijata i raboteweto na stopanskite komori vo Makedonija i nepostoeweto na zaedni~ko telo koe site niv }e gi zastapuva i prezentira vo zemjava i stranstvo ne gi davalo posakuvanite efekti vo nivnoto rabotewe, poradi {to Ministerstvoto za ekonomija izgotvi nov zakon. Zakonot za stopanski komori sodr`i odredbi so koi se ureduva predmetot, celite, statusot i na~inot na registracija na komorite, ~lenstvoto vo komorite, koe e dobrovolno, osnovawe na komorite, aktite i organi na komorata, nivniot sostav i na~in na rabotewe, kako i formite na nivnoto organizirawe i rabotewe.

KAPITAL / 04.02.2011 / PETOK

DEBATA NA GLOBALNIOT DEN NA IZBORITE

“DA SE VOVEDAT OTVORENI LISTI, AKO TREBA I NA SILA!”

S$ dodeka izbira~ite glasaat za partija, a ne za li~nost, vo Makedonija ne mo`e da stane zbor za vistinska demokratija, pora~uvaat ekspertite MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

tna promena na izborniot model, ako treba i na sila! Ova e porakata {to ekspertite za izborna legislativa i diplomatskiot kor ja upatija v~era na Globalniot den na izborite! Tie smetaat deka e vreme vo Makedonija da se podigne nivoto na demokratijata preku unapreduvawe na izborniot model. Vo toj kontekst, gra|anskata asocijacija MOST i Institutot za parlamentarna demokratija go promoviraa proektot "Zastapuvawe na otvoreni listi", poddr`an od ambasadite na Holandija, na SAD i na Velika Britanija, so koj se aktuelizira idejata za voveduvawe otvoreni listi.

Izvr{niot direktor na MOST, Darko Aleksov, smeta deka s$ pomalata izleznost na glasa~ite na izbori bi moèla da se nadmine ako gra|anite dobijat mo`nost direktno da gi biraat svoite pretstavnici, zaokruùvaj} i li~nost na glasa~koto liv~e. "Voveduvaweto otvoreni listi }e pretstavuva logi~en ponatamo{en ~ekor vo evolucijata na izbornite procesi vo Makedonija. Dosega gra|anite ne glasaa za li~nosti, tuku za kandidatski listi predloèni od politi~kite partii", re~e Aleksov. Programskiot menaxer vo Institutot za parlamentarna demokratija, Dimitar Spasenoski, gi dovede vo tesna vrska kvalitetot na Parlamentot i na~inot na koj se biraat pratenicite. "Momentalniot izboren model (so zatvoreni listi) gi

KADE E MANEVSKI?

Ministerot za pravda, Mihajlo Manevski, v~era ne se pojavi nitu na priemot na Dr`avnata izborna komisija po povod Globalniot den na izborite, nitu na Konferencijata na gra|anskata asocijacija MOST. I dvata nastani bea direktno povrzani so izborniot proces, a vo momentov se izgotvuva Izborniot zakonik. Iznenaduva zo{to prviot ~ovek na Ministerstvoto za pravda ne smeta{e deka treba da u~estvuva i na javnosta da & go objasni stavot na Ministerstvoto za novite inicijativi ili barem da informira do kade e podgotovkata na noviot Zakonik. Dopolnitelno, vo uslovi koga pogolemiot del od opozicijata e nadvor od Sobranieto, Manevski treba da ka`e kako planira da gi izvede promenite na Zakonikot.

osporuva legitimitetot i ot~etnosta na pratenicite, za{to izvor na nivniot legitimitet sega se partiskite lideri, pred koi parlamentarcite davaat ot~et, {to go obesmisluva pratenikot kako pretstavnik na gra|anite {to go izbrale. Na{a cel e promena na sistemot na nosewe odluki. Gra|anite pove}e da ne se potpiraat na dobrata vojla na pratenicite vo o~ekuvaweto tie da si ja vr{at sovesno svojata rabota, tuku da ima sistem {to }e go garantira toa", istakna Spasenoski. Profesorkata od Institutot za sociolo{ki i politi~kopravni istra`uvawa, Aneta Joveska, poso~i na rezultatite od anketata sprovedena lani, koi poka`uvaat frapanten podatok deka sekoj vtor gra|anin na Makedonija smeta deka demokratijata e {tetna za zemjata. Spored nea, voveduvaweto

otvoreni listi e neophodno za da se smeni lo{ata percepcija za demokratijata. "Vnatrepartiskata demokratija vo Makedonija s$ u{te na nisko nivo. Voveduvaweto otvoreni listi e na~in da gi naterame politi~kite partii, ako ne odnatre, toga{, odnadvor, na sila, da ja zgolemat svojata demokrati~nost", istakna Joveska. Pretsedatelot na Dràvnata izborna komisija, Aleksandar Novakoski, re~e deka dosega ne ja razgleduvale opcijata za voveduvawe otvoreni listi, no deka ako postoi konsenzus me|u politi~kite partii za prifa}awe na inicijativata, toga{ DIK tehni~ki i organizaciski moè da sprovede izboren model so otvoreni listi. M O S T p r omo c i j a ta n a proektot }e ja prodolì preku debati na lokalno nivo vo site {est izborni edinici vo Makedonija.

Intervju

KAPITAL / 04.02.2011 / PETOK

LILIJA BURUN^UK DIREKTOR NA KANCELARIJATA NA SVETSKATA BANKA VO MAKEDONIJA

ZABRZUVAWETO NA EKONOMSKIOT RAST DA BIDE VO FOKUSOT! Makedonija treba da u~i i od gre{kite na drugite zemji kade {to se doka`a deka na stopanstvoto mu {tetat subvencionirawe na cenata na elektri~nata energija, namaluvawe na nevrabotenosta preku sozdavawe rabotni mesta vo javniot sektor, namaluvawe na deficitot preku skratuvawe na javnite investicii, za{tita na odredeni sektori, firmi i rabotni mesta od konkurencijata, kontrola na cenite zaradi borba protiv inflacijata i neadekvatna plata na dr`avnite slu`benici ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

vetskata banka vo svojata posledna analiza presmeta deka so prose~en godi{en porast na BDP od 2,8% (kolku {to iznesuva prosekot na rastot vo Makedonija vo poslednite 10 godini) na zemjata }e & trebaat 86 godini za da go stigne prose~niot ìvoten standard vo Evropskata unija. No, so stapki na rast pogolemi od 6% Makedonija moè da se pribliì do prose~niot BDP po ìtel vo EU za 25 godini. Zatoa, Svetskata banka sugerira fokusot na ekonomskite politiki da se stavi na zabrzuvawe na rastot. Direktorot na kancelarijata na Svetskata banka vo Makedonija, Lilija Burun~uk, vo svoeto prvo intervju za “Kapital” komentira deka klu~nite faktori koi obezbeduvaat dolgoro~en i odr`liv razvoj se integracija vo svetskata ekonomija, odrùvawe visoki stapki na {tedewe i investicii i posvetenost i sposobnost na vladite so dolgoro~ni vizii. Kakvi se o~ekuvawata na Svetska banka za zakrepnuvaweto na makedonskata ekonomija od krizata i koi se najgolemite rizici {to postojat? Rastot na makedonskata ekonomija bi trebalo da se podobri vo 2011 godina, no, sepak, vra}aweto kon stapkite na rast od 5%-6%, kakvi {to bea zabeleàni pred krizata, ne e mnogu verojatno.

Na{a procenka e deka rastot }e se dviì od 3% do 3,5%. [to se odnesuva do rizicite, makedonskata ekonomija e tesno povrzana so Evropskata unija, destinacija na okolu 70% od makedonskiot izvoz i najgolem izvor na stranski direktni investicii. Evropa ima najbaven rast vo svetot denes i se soo~uva so mnogu nere{eni problemi. Seto toa zna~i deka Makedonija treba da bide podgotvena za nesigurnost vo opkruùvaweto. Za da se spravi so toa i da gi podobri perspektivite za rast po 2011 godina, Vladata treba da ja zadrì makroekonomskata stabilnost i da naso~i del od izvozot kon drugite regioni. Treba da ja podobri konkurentnosta. Vo sprotivno, }e se soo~i so rizik da zaostane zad drugite zemji, zaglavena vo grupata so sreden dohod. Spored analizata na bankata, so prose~en rast na BDP od 3% na zemjava & se potrebni 86 godini za da go stigne evropskiot prosek. [to treba, a {to ne treba da pravi Makedonija za da obezbedi pobrz razvoj na ekonomijata? Kolku da razjasnime, 3% ne se proekcija na Svetskata banka za dolgoro~niot rast na ekonomijata. Poprecizno kaàno, toa e prosta aritmeti~ka presmetka. Taa pokaùva deka so prose~en rast od 6% }e vi treba mnogu pomalku – 25 godini za da go dostignete ìvotniot standard na EU. Zatoa, fokusot treba da se stavi na zabrzuvaweto na ekonomskiot rast. Iskustvoto na uspe{nite dràvi pokaùva deka integracijata vo svetska-

ta ekonomija, odrùvaweto visoki stapki na {tedewe i investicii i posveteni i sposobni vladi so dolgoro~ni vizii se klu~nite faktori na odr`liviot razvoj. Nitu edna zemja nemala ili ne odràla brz rast bez visoki stapki na javni investicii – pove}e od 25% od BDP osobeno vo produktivnata infrastruktura, obrazovanieto i zdravstvoto. M akedonija uspe{no ja odrùva makroekonomskata stabilnost i zna~itelno ja podobri delovnata okolina. Sepak, treba da se napravi pove}e za podobruvawe na konkurentnosta na zemjata, vklu~uvaj}i ja i nadgradbata na produktivnata infrastruktura, investiraweto vo ~ove~ki kapital i zajaknuvaweto na javnite institucii i vladeeweto na pravoto. Makedonija treba da u~i i od gre{kite na drugite zemji kade {to se dokaà deka na stopanstvoto mu {tetat subvencionirawe na cenata na elektri~nata energija, namaluvawe na nevrabotenosta preku sozdavawe rabotni mesta vo javniot sektor, namaluvawe na deficitot preku skratuvawe na javnite investicii, za{tita na odredeni sektori, firmi i rabotni mesta od konkurencija, voveduvawe na kontrola na cenite zaradi borba protiv inflacijata i neadekvatna plata na dràvnite slu`benici. Seriozno se zanimavate so problemot na siroma{tijata. Imate li podatoci kolku ekonomskata kriza go zgolemi brojot na siroma{ni vo Makedonija? Iskustvoto od drugite ze-

m j i p o ka ` u v a d e ka z a zabeleìtelno namaluvawe na siroma{tijata potrebno e da se ostvaruvaat povisoki stapki na rast (pove}e od 5%) vo podolg period. Za àl, prose~niot rast od 2,8% {to Makedonija go ima{e vo poslednive 10 godini ne be{e dovolen za da vlijae vrz siroma{tijata. Zabrzaniot rast neposredno pred ekonomskata kriza dovede do odredeno namaluvawe na nevrabotenosta (od 38% vo 2005 do 32% na po~etokot od 2009 godina), no bez podobruvawe na stapkata na siroma{tija. Mnogu e verojatno deka za vreme na krizata brojot na siroma{nite lu|e zabeleàl zgolemuvawe. Za àl, se ~ini deka zazdravuvaweto na ekonomijata vo 2010 godina ne be{e prosledeno so sozdavawe novi rabotni mesta. So cel da im se pomogne na najranlivite kategorii gra|ani, Svetska banka im pomaga na dràvnite institucii da vovedat reformi {to }e ja zgolemat efikasnosta na socijalnite transferi. Za da im pomogne na siroma{nite semejstva, Proektot za usloveni pari~ni transferi, finansiran od Svetska banka, a implementiran od Ministerstvoto za trud, }e obezbedi dopolnitelni 200 evra pomo{ godi{no za sekoe dete od siroma{nite semejstva, kako poddr{ka za nivnoto sredno{kolsko obrazovanie, so cel da se prekine krugot na siroma{tija. [to e klu~no {to mora da napravi Makedonija za da gi re{i najgorlivite problemi vo ekonomijata, kako ogromnata stapka na nevrabotenost

9 Za da ima zabeleìtelno namaluvawe na siroma{tijata, potrebno e da se ostvaruvaat povisoki stapki na rast (pove}e od 5%) vo podolg period. Za àl, prose~niot rast od 2,8% {to go ima{e Makedonija vo poslednive 10 godini ne be{e dovolen za da vlijae vrz siroma{tijata. Mnogu e verojatno deka za vreme na krizata brojot na siroma{nite zabeleìl odredeno zgolemuvawe i siroma{tija? Toa e eden od najgolemite predizvici za Makedonija. Kako {to ve}e napomenav, potreben e pogolem rast na ekonomijata, i toa na podolg period, za da se postigne zna~itelno namaluvawe na nevrabotenosta i na siroma{tijata. Sekako deka se potrebni pove}e rabotni mesta, no isto taka e va`no toa da se dobro plateni rabotni mesta {to }e obezbedat deka ìvotniot standard na lu|eto e nad linijata na siroma{tija. Vo idnina, od klu~na va`nost za Makedonija }e bidat investiciite vo obrazovanieto za da se podobri kvalitetot na rabotnata sila i da se zgolemi nivnata vrabotlivost. Kako {to sme svesni, treba da se napravi pove}e za podobruvawe na kvalitetot na obrazovanieto. Nedovolnite investicii vo ~ove~kiot kapital seriozno }e gi ograni~at idnite mo`nosti na Makedonija. Vo dene{nata era na tehnologija, znaewa i ve{tini stanuvaat s$ pova`ni za produktivnata i uspe{na idnina na stopanstvoto. Makedonija treba da ja zgolemi poddr{kata na malite i srednite pretprijatija. Spored preporakite od Svetskata banka od krajot na 90-te godini, javnata administracija vo zemjava treba da ima okolu 60.000 vraboteni, no sega od dràvniot buxet plata primaat dvojno pove}e. Kolkav bi trebalo da bide optimalniot broj na administrativci? Ne mi e poznata navedenata procenka. Dràvniot sektor vo Makedonija ne e premnogu golem (okolu 1/3 od BDP), iako strukturata na tro{eweto ne e povolna. Platite se na nivo od 8% od BDP (okolu 10%, ako vo presmetkata go vklu~ime i zdravstvoto). Niz godinite relativno mali sumi se izdvojuvale vo kapitalni rashodi, iako od neodamna tuka gledame poinakov trend. [to se odnesuva do brojot na vrabotenite vo administracijata, ne postoi model za koj moème da kaème deka e dobar za site sistemi. Va`no e efikasnosta na administracijata vo davaweto javni uslugi. Vo taa smisla, profesionalizmot i ot~etnosta, zaedno so soodvetnata nagrada, se mnogu va`ni. Kako {to e dokaàno preku iskustvata na ekonomiite koi ostvarija visoki stapki na rast – sposobna i dobroorganizirana javna administracija so dolgoro~na posvetenost e najva`na za uspe{en razvoj. Od tie pri~ini, go pozdravuvam neodamne{noto usvojuvawe na Strategijata za reformi vo javnata administracija od Vladata i so netrpenie gi o~ekuvame rezultatite od implementacijata.

Kakva e iskoristenosta na kreditite od Svetskata banka vo zemjava, kolku ste zadovolni od realizacijata na proektite i dali mo`e vo idnina da o~ekuvame finansiska poddr{ka za zna~ajni infrastrukturni investicii? Svetskata banka e razvoen partner na va{ata zemja re~isi dve decenii. Za toa vreme za Makedonija bile obezbedeni pove}e od edna milijarda dolari kako krediti i okolu 190 milioni dolari kako grantovi. Na{eto momentalno portfolio od okolu 300 milioni dolari uspe{no se implementira, so godi{en procent na raspredelba na sredstva pogolem od 30%. Nie sme gordi na {irokiot dijapazon na rezultati postignati niz godinite, od zgolemuvaweto na brojot na decata zapi{ani vo u~ili{tata do namaluvaweto na birokratskite pre~ki za investitorite, od kreiraweto katastar koj pretstavuva model vo regionot do rehabilitacijata na pove}e od 200 kilometri pati{ta. Kakvi se planovite na Svetskata banka za investirawe vo Makedonija? Vo narednite ~etiri godini Svetskata banka }e obezbedi selektivno i targetirano finansirawe i tehni~ka pomo{ za pobrz, poseopfaten i poekolo{ki ekonomski rast, s$ vo kontekst na poddr{ka na za~lenuvaweto vo EU. Na{ata finansiska pomo{ }e bide me|u 50 i 60 milioni dolari na godi{no nivo i fokusirana prete`no na infrastrukturata, ~ove~kiot razvoj i klimatskite promeni. Svetska banka ne e samo banka – taa e eden od najdobrite izvori na svetski znaewa, iskustva i ekspertiza od celiot svet. Toa e i pri~inata zaradi koja i razvienite zemji i Makedonija prodol`uvaat da sorabotuvaat so Svetska banka. Vo narednite dve godini planirame da ponudime tehni~ka pomo{ vo oblasta na konkurentnosta, politikite na pazarot na trud, regionalnata integracija. Kakvi se va{ite o~ekuvawa za razvojot na regionot i kade ja gledate Makedonija na sreden rok? Se nadevam deka balkanskiot region }e stane del od EU vo bliska idnina. Toa pretstavuva odli~na mo`nost {to ne treba da se propu{ti i mnogu zemji od regionot pravat zna~itelni ~ekori kon taa cel. Idninata na Makedonija zavisi od nejzinite politiki i izborite {to gi pravi. Iako pretstavuva mal pazar i nema izlez na more, ima sre}a da bide locirana vedna{ do EU – eden od najgolemite pazari vo svetot – i se nadevam deka }e stane del od nea vo ne tolku dale~na idnina.

Kompanii / Pazari / Finansii

10 MBI 10

3.045 3.035 3.025 3.015 3.005 2.995 2.985 2.975 2.965 2.955

2.780 2.760 2.740 2.720 2.700 2.680 2.660 2.640 2.620 28/01/11

29/01/11

30/01/11

31/01/11

01/02/11

02/02/11

03/02/11

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

MBID

28/01/11

117,05

KAPITAL / 04.02.2011 / PETOK

OMB

116,95 116,85 116,75

116,65 116,55 29/01/11

30/01/11

31/01/11

01/02/11

02/02/11

03/02/11

28/01/11

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

29/01/11

30/01/11

31/01/11

01/02/11

02/02/11

03/02/11

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

NARODNATA BANKA SO NOV INSTRUMENT ZA ZADOL@UVAWE NA BANKITE

[ESTMESE^NI ZAPISI PROTIV INFLACIJA Od sredinata na mesecov, NBM voveduva zapis za {estmese~en depozit za bankite, ~ija cel e postignuvawe i odr`uvawe cenovna stabilnost likvidnost vo ekonomijata. O~ekuvame bankite del od blagajni~kite zapisi da gi prenaso~at vo ovoj instrument, bidej}i NBM }e im go presmetuva kako instrument za obezbeduvawe na potrebnoto nivo i na devizna likvidnost. Na toj na~in, ostanatiot del od blagajni~kite zapisi }e dobie po~ista funkcija na instrument za izvlekuvawe na vi{okot likvidnost ili vbrizguvawe pari vo sistemot so raspi{uvawe na zapisi”, izjavi Go{ev. Bankite nema da mo`at ovie zapisi da gi trguvaat me|u sebe. Prvata aukcija se o~ekuva kon sredinata na mesecot. Iako vo globalni ramki rastot na cenite stanuva glaven problem vo ekonomijata, NBM tvrdi deka prose~nata stapka na inflacija vo zemjava godinava }e dostigne najmnogu do 3%. Glavnite faktori za o~ekuvawata za porast na inflacijata se povisokite ceni na hranata vo svetot, kako i poradi o~ekuvanoto intenzivirawe na efektivnata pobaruva~ka. Glavni rizici za porast na op{toto nivo na

ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

arodnata banka (NBM) voveduva nov instrument na zapisi za bankite za odrùvawe na cenovnata stabilnost. Stanuva zbor za {estmese~en depozit za koj bankite }e dobivaat kamata ednakva na polugodi{en euribor, plus 0,5 procentni poeni. Dokolku denes gi vloàt parite, kamatata bi iznesuvala 1,84%. Od NBM velat deka parite {to }e gi vloùvaat bankite vo novite {estemese~ni zapisi }e im se priznavaat vo iznosite za ispolnuvawe na propi{aniot limit za denarska i devizna likvidnost, a blagajni~kite zapisi i zadolìtelnata rezerva vo denari bankite }e moàt da gi presmetuvaat samo za ispolnuvawe na denarskata likvidnost, a ne kako dosega, i na deviznata. Toa prakti~no zna~i deka del od parite {to bankite dosega gi vloùvaa vo blagajni~ki zapisi sega }e mora da gi prenaso~at vo {estmese~nite zapisi, za da go odrùvaat minimalnoto nivo i na likvidnost vo evra. Isto taka, dokolku nekoja banka ima potreba od tie pari {to se deponirani na smetka vo NBM kako {estmese~en depozit, moè da go razro~i i porano, me|utoa, }e dobie poniska kamata. Guvernerot Petar Go{ev uveruva deka ova ne zna~i deka saldoto na pari {to go izvlekuva NBM od bankarskiot sektor }e se zgolemi. “Noviot instrument }e ima neutralen efekt vrz vkupnata

cenite vo Makedonija, pak, se zgolemuvaweto na cenata na parnoto greewe i eventualniot porast na cenata na strujata. NBM o~ekuva deka doma{nata pobaruva~ka i godinava }e bide pod potencijalniot rast, so {to se eliminira nejzinoto vlijanie vrz porastot na cenite. Sepak, postojat rizici inflacijata da go nadmine proektiranoto nivo dokolku svetskite ceni na hranata i na energijata po~nat posilno da rastat, no Go{ev uveruva deka nema osnova za stravuvawe deka }e ni se povtori 2008 godina, koga inflacijata nadmina 10%. Spored najnovite podatoci, prose~nata stapka na inflacija vo Makedonija vo 2010 godina iznesuvala 1,6%, so {to se izedna~i so nivoto vo evrozonata. Najnovite analizi na NBM poka`uvaat deka ekonomskata aktivnost se zgolemuva i se o~ekuva rast na BDP vo prviot kvartal od 2011 od 4,5%, a godi{niot rast da bide 3%. Glavnite faktori se podobruvaweto na izvozot,

rast na investiciite i na vrabotenosta. Minatata godina, spored NBM, zavr{i so rast na BDP od 1%, so {to vladinata proekcija za dvojno pogolem rast potfrli. Spored najnovata proekcija, deficitot na tekovnata smetka godinava }e iznesuva 4,5% od BDP poradi povisokiot trgovski deficit. Kreditiraweto se o~ekuva da se zgolemi za 13,2% vo sporedba so minatata godina, a se o~ekuva i pointenziven rast na pari~nata masa od 13,4%.

PETAR GO[EV GUVERNER NA NBM Noviot instrument }e ima neutralen efekt vrz vkupnata likvidnost vo ekonomijata. O~ekuvame bankite del od blagajni~kite zapisi da gi prenaso~at vo ovoj instrument, bidej}i NBM }e im go presmetuva kako instrument za obezbeduvawe na potrebnoto nivo i na devizna likvidnost. Na toj na~in, ostanatiot del od blagajni~kite zapisi }e dobie po~ista funkcija na instrument za izvlekuvawe na vi{okot likvidnost ili vbrizguvawe pari vo sistemot so raspi{uvawe na zapisi.

NE ZAPIRA INTERESOT ZA KOMERCIJALNA BANKA ilnata berzanska aktivnost od sredata, koga be{e napraven promet od 4,7 milioni evra, v~era be{e zamenet so slab promet, a berzanskite indeksi, sepak, porasnaa. Trguvaweto povtorno go odbele`a golemiot interes za akcijata na Komercijalna banka, od koja po povisoka cena za 1,17% bea istrguvani 749 akcii. Pritoa, be{e ostvaren promet od 2,6 milioni denari, {to pretstavuva 27% od vkupniot berzanski promet, koj iznesuva{e 9,6 milioni denari. Pokraj akcijata na Komercijalna banka, investitorite projavija interes u{te i za akciite na Makpetrol i Alkaloid. Od Makpetrol, po cena od 32,5 iljadi denari, bea istrguvani 57 akcii, a vkupniot promet iznesuva{e 1,8 milioni denari. Alkaloid se trguva{e po povisoka cena od 0,9% vo odnos na sredata, pri {to be{e ostvaren promet od 1,4 milioni denari. Na redovniot pazar na akcii prodol`i dominacijata na Makedonski telekom, od koj bea istrguvani 1.439 akcii, pri {to e ostvaren promet od 794 iljadi denari. Interesot za obvrznici i

ponatamu e na nisko nivo. Vo ramkite na v~era{noto trguvawe be{e ostvaren promet od 982 iljadi denari. Najtrguvana, so promet od 514 iljadi denari, be{e obvrznicata od {estata emisija na obvrznici za denacionalizacija. Berzanskite indeksi trguvaweto go zavr{ija so ne{to pomal rast vo odnos na prethodnite denovi. Dvi`ewata im ostanaa isti. Rast ima{e kaj osnovniot berzanski indeks MBI-10 i indeksot na javnoposeduvanite dru{tva MBID, dodeka, pak, indeksot na obvrznici OMB povtorno ima{e pad na vrednosta. Po rastot od 0,86%, MBI-10 dene{noto trguvawe }e go po~ne od 2.777,50 indeksni poeni. Vrednosta na MBID, pak, porasna za 0,74% na 3.031,11 indeksni poeni. Noviot pad na OMB iznesuva{e 0,15%, zatvoraj}i go trguvaweto na 116,59 indeksni poeni. Vkupnata brojka na istrguvani hartii od vrednost iznesuva{e 23, od koi 14 imaa rast na cenata, a {est pad na cenata. Bez promena ostanaa cenite na tri hartii od vrednost. Najgolem rast, 6,39%, ima{e akcijata na FZC 11 oktomvri, a najgolem pad, 2,65%, akcijata na Stopanska banka.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

03.02.2011

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

ILIRIKA JIE

32.015.791,94

3,75%

11,67%

8,64%

3,42%

3,27%

01.02.2011

ILIRIKA GRP

46.293.982,38

-2,83%

0,64%

7,67%

-3,27%

10,47%

01.02.2011

30.900

Иново Статус Акции

19.699.036,51

11,35%

13,13%

5,95%

11,34%

-6,90%

02.02.2011

2,65

27.900

KD Brik

34.448.341,84

-1,73%

2,03%

5,07%

-1,98%

12,71%

01.02.2011

1,92

185.140

KD Nova EU

28.119.516,94

3,98%

5,80%

7,85%

3,98%

2,19%

01.02.2011

КБ Публикум балансиран

28.062.700,93

5,18%

5,54%

5,57%

4,63%

1,32%

02.02.2011

899,00

6,39

8.990

52.534,00

3,01

105.068

РЖ Услуги Скопје Арцелормиттал Скопје (ЦРМ)

309,00

2,91

155,00

Макстил Скопје

237,36

ФЗЦ 11 Октомври Куманово Фершпед Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Стопанска банка Скопје

03.02.2011 Просечна цена (МКД)

РЖ Техничка контрола Скопје Стопанска банка Битола Арцелормиттал Скопје (ХРМ) ЗК Пелагонија Битола

Комерцијална банка Скопје Макпетрол Скопје Алкалоид Скопје Македонски Телеком Скопје Стопанска банка Битола

Износ (МКД)

248,25

-2,65

99.300

440

-2,22

11.440

3.790,98

-1,04

784.733

160,00

-0,19

16.000

2.527,00

-0,08

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата

03.02.2011 Податоците се однесуваат за

Износ (МКД)

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

50.540 03.02.2011

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10 Вкупно издадени акции 1.431.353

BESK (2009) GRNT (2009) KMB (2009)

ХВ ALK (2009)

03.02.2011

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

03.02.2011 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

4.551,13

390,18

11,66

1,04

54.562

8.240,00

341,43

24,13

0,24

Вкупно Официјален пазар

3.071.377

670,00

105,83

6,33

0,67

обични акции

2.014.067

3.550,12

533,81

6,65

1,03

Вкупно Редовен пазар

0,91

Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

MPT (2009)

112.382

32.500,00

3550,12

1,17

2.659.042

REPL (2009)

25.920

42.287,50

5.625,12

7,52

0,85

32500

0,51

1.852.500

SBT (2009)

389.779

3.790,98

211,39

17,93

0,86

4.551,13

0,99

1.460.914

STIL (2009)

14.622.943

237,36

0,11

2.146,51

3,32

551,87

0,34

794.135

TPLF (2009)

450.000

3.903,12

61,42

63,55

1,14

3790,98

-1,04

784.733

ZPKO (2009)

271.602

2.527,00

0,33

обврзници обични акции

% на промена

15.975

-51,45

123.864

-45,11

139.839

-45,92

16.449

-62,36

16.449

-62,36

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ~etvrtok - 03.02.2011)

KAPITAL / 04.02.2011 / PETOK

Kompanii / Pazari / Finansii

SVEDMILK VO LIKVIDACIJA, RADEVSKI NE OBEZBEDI PARI ropadna i posledniot obid da se spasi od likvidacija mlekarnicata Svedmilk, otkako do v~era biznismenot @ivko Radevski ne uspea da obezbedi pari za da ja prezeme. Toj pred osum meseci najavi deka e zainteresiran da ja kupi mlekarnicata, po {to treba{e da dostavi plan za reorganizacija. Doveritelite v~era ne odlu~uvaa za negoviot biznis-plan, bidej}i Radevski ne se

dogovori so najgolemiot doveritel, NLB Tutunska banka, za otkup na nejzinoto pobaruvawe od okolu 10 milioni evra. Po ova, imotot na mlekarnicata }e se ponudi na proda`ba preku javen oglas, licitacija ili proda`ba vo ~etiri o~i. Na v~era{noto ro~i{te Tutunska banka pobara voop{to da ne se rasprava po dostaveniot biznisplan, bidej}i toj ne gi ispolnuval dogovoren-

ite uslovi. Advokatot na bankata obrazlo`i deka firmata na Radevski nemala dovolno pari da ja ispolni obvrskata, zatoa predlo`il ikvidacija. Radevski v~era go nema{e na ro~i{teto, a o{tetenite farmeri o~ajno go baraa. "Planot za reorganizacija ne be{e celosen, pa zatoa sleduva likvidacija na Svedmilk. Vo naredniot period }e seprodavaat objektite. Mnogu e va`no od vkupnata masa

za obes{tetuvawe da ne se isklu~uva imotot na doveritelite, Tutunska i na Hipo Alpe Adria Lizing, i da se prodava vo paket. Taka }e mo`at i ostanatite doveriteli da dobijat”,izjavi Vane Andreev, advokat na farmerite, kooperanti na Svedmilk. Kako {to pojasni toj, ako mlekarnicata se prodava vo paket preku javen oglas, toga{ za dostavenite ponudi }e re{ava odborot

na doveriteli, a ako NLB Tutunska banka go pokrene razvla~noto, prioritetno, pravo, koe go ima ili, pak, hipotekata, toga{ taa nejziniotdel }e go prodava vo poosebna postapka. “Mislam deka bankata nema interes da ja prodade mlekarnicata vo posebna postapka i deka, sepak, }e odi vo paket”, izjavi Andreev. I vo dvata slu~ai, Tutunska banka prva }e si go naplati pobaruvaweto od

mlekarnicata, bidej}i taa ima razvla~no pravo. Po ova, ostanuva otvoreno pra{aweto, dali i kolku pari }e ostanat da se obes{tetat ostanatite doveriteli. Spored nekoi procenki, imotot na Svedmilk vo momentov se procenuva na okolu 12 milioni evra. Svedmilk, koj e vo ste~aj, od juni 2009 godina zad sebe ostavi dolg od 30 milioni evra od koi samo kon farmerite 4 milioni.

CARINSKATA UPRAVA OBJASNUVA

100% BANKARSKA GARANCIJA SAMO ZA CARINSKA DAVA^KA

17.03.2010 11

Spored predlog-zakonskite izmeni, firmite }e treba da prilo`at stoprocentna bankarska garancija samo za carinskata dava~ka, dodeka DDV i ostanatite dava~ki firmite da imaat mo`nost da gi pokrijat i so pomala garancija, a vo odredeni slu~ai }e bidat izzemeni od podnesuvawe garancija SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

tkako prviot ~ovek na Stopanskata komora, Branko Azeski, predupredi oti izmenite vo Carinskiot zakon }e ja uslo`nat i poskapat rabotata na kompaniite, od Carinskata uprava tvrdat deka izmenite ne bile razbrani i objasnuvaat deka stoprocentnata bankarska garancija se odnesuva samo na carinskata dava~ka. Veli deka i dosega kompaniite za pu{tawe na stoka vo sloboden promet podnesuvale stoprocentna bankarska garancija, dodeka izmenite na Zakonot dozvoluvaat stoprocentno da bide garantirana samo carinskata dava~ka. Za DDV i ostanatite dava~ki firmite

}e garantiraat so pomal vlog, a }e imaat mo`nost danokot na dodadena vrednost da go platat na rati. “Sega Zakonot dava mo`nost uvoznicite dava~kite kon carinata i dràvata da gi platat vo rok od 30 dena so priloèna bankarska garancija ili gotovina na smetka-ke{ depozit. Taa garancija mora{e da pokriva kompletno s$: carina, DDV, ima i drugi nadomestoci za ekolo{ki taksi i sl., bez mo`nost za namaluvawe na garancijata. So izmenite na Zakonot, situacijata mnogu }e se podobri, zatoa {to se ostava mo`nost ne samo da se podnese bankarska garancija, tuku da se garantira i so osiguritelni polisi, devizni depoziti, dràvni obvrznici, akcii na firmi, hartii od vrednost", objasnuva \or|i Naumovski, sovetnik na direktorot na Carinskata uprava. Vo slu~aj koga firmata e solventna, ima seriozen osnova~ki vlog i ne & dolì na dràvata, voop{to nema da se bara garancija. Izmenite na Carinskiot zakon predviduvaat i DDV da se pla}a na rati, {to, spored Carinskata uprava, }e zna~i olesnuvawe za kompaniite koi uvezuvaat oprema za koja pla}aat visoka stapka na DDV. Postoi mo`nost i bankarskata ga-

rancija da ne mora da se obezbeduva zadol`itelno od makedonskite banki, tuku doma{nite kompanii da mo`at garancija da obezbedat i od stranski banki. Pri izvoz Carinskata uprava nikoga{ ne bara garancija vo niedna postapka, osven za akcizna stoka. Toa e garancija za tranzit i ne pretstavuva optovaruvawe za izvoznicite. Naumovski dodava i deka postoi mo`nost firmite

stoprocentno da garantiraat samo za carinskiot dolg, dodeka za DDV i drugite dava~ki garancijata da bide namalena. Ovaa ideja, kako i ostanatite izmeni od Zakonot doprva }e se dopreciziraat vo Carinata i zavisat od usoglasuvawe so drugi zakoni. Zav~era, direktorot na Stopanskata komora, Branko Azeski, izrazi somnevawe deka izmenite na Carinskiot zakon se nosat prebrzo, vo vreme koga DIREKTOR NA CARINSKA UPRAVA f i r m i t e i m aat seriozni Izmenite na Carinskiot zakon se vo nacrt- p r o b l e m i s o verzija i potrebno e doprecizirawe l i k v i d n o s t a . i dopolnuvawe na golem broj od Toj potencira{e odredbite. Predvideno e izme- deka 100% ganite da vlezat vo sobraniska r a n c i j a k o j a procedura do 31 mart. firmite treba

VAN^O KARGOV

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Благајнички записи

4,00%

СКИБОР

Ломбарден кредит

5,50%

МКДОНИА

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

2,69%

3,57%

4,31%

5,30%

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност

КУРСНА ЛИСТА

Банка

3м

6м

12м

24м

Стопанска

5,50%

6,25%

6,50%

9,15%

9,65%

Среден курс Држава

Валута

во денари

36м

ЕМУ

евро

61,5050

Комерцијална

5,50%

6,50%

6,80%

9,60%

10,00%

САД

долар

44,5592

НЛБ Тутунска

5,00%

6,30%

6,70%

9,50%

9,70%

В.Британија

фунта

72,1974

Швајцарија

франк

47,5971

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

45,0619

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

44,9729

61,6

72,8

47,9

Извор: НБРМ

da ja obezbedat za pokrivawe na tro{ocite pri carinskata postapka zna~itelno }e vlijaat na finansiskoto rabotewe na kompaniite. “Ovie izmeni se postaveni za edni idealni uslovi na funkcionirawe, koi vo Makedonija gi nema. Osnovata e deka ovie izmeni baraat stoprocentna pokrienost na kakov bilo rizik {to postoi vo car-

inskata postapka, {to e vo red, no samo ako imame supersolventni firmi i superekonomska situacija. Mora da se napomene i deka s$ u{te sme vo faza na edukacija na kompaniite. Ova se slo`eni proceduri koi baraat i posebni timovi vo firmite”, izjavi zav~era Branko Azeski, pretsedatel na Stopanskata komora na Makedonija.

CARINSKI DEKLARACII ]E SE PODNESUVAAT ELEKTRONSKI

Izmenite na Carinskiot zakon ovozmo`uvaat carinskite deklaracii firmite da gi podnesuvaat po elektronski pat. Pri sekoj uvoz i izvoz firmite podnesuvaat najmalku edna carinska deklaracija - pri uvoz se podnesuva tranzitna deklaracija, deklaracija za pu{tawe na stokata vo sloboden promet, carinewe so pla}awe na dava~ki ili carinsko skladirawe. Dosega, {pediterite carinskite deklaracii gi podnesuvaa vo hartiena forma.

Fokus

12 Banka na Amerika

KAPITAL / 04.02.2011 / PETOK

Vels Fargo

HSBC

KOI SE NAJGOLEMITE BANKARSKI BRENDOVI VO SVETOT

BANKA NA AMERIKA E NAJVREDEN BANKARSKI BREND VO 2011 GODINA BORO MIR^ESKI ankarskiot sektor vo svetot pretrpe najgolemi posledici od finansiskata kriza, no, i pokraj brojnite turbulencii i ogromnite zagubi na nekoi banki vo 2010 godina, golem del od niv gi zadr`aa reputacijata i brend-pozicijata. Spored ekspertite, vo sega{ni uslovi za~uvuvaweto na brendot treba da bide na vrvot na prioritetnata lista na bankarite. Vo izve{tajot za globalnoto rangirawe na bankarskite brendovi {to go izraboti britanskata kompanija Brend fajnens (Brand Finance), vo konkurencija na 500 banki, Bankata na Amerika (Bank of America), ~ija vrednost na brendot se procenuva na 30,6 milijardi dolari, ja zazede liderskata pozicija kako najvreden bankarski brend vo svetot vo 2011 godina. Od Brend fajnens istaknuvaat deka Bankata na Amerika ja prezede pozicijata od minatogodi{niot pobednik, investiciskata britanska banka HSBC (HSBC), ~ij brend godinava se najde na treto mesto vo svetot i e procenet na okolu 27,6 milijardi dolari. Sepak, HSBC uspea da gi pobedi site britanski banki, pa nejziniot brend i ponatamu ostana na liderskata pozicija vo Velika Britanija. Me|u 500 najvredni bankarski brendovi vo svetot na vtoro mesto e bankata Vels Fargo, a na ~etvrto {panskata Santander, ~ij brend e procenet na 26,1 milijardi dolari. Vedna{ po nea, so pad od tri mesta od minatata godina, e amerikanskata investiciska

Vo izve{tajot za globalnoto rangirawe na bankarskite brendovi na britanskata kompanija Brend fajnens, vo konkurencija na 500 banki, Bankata na Amerika, ~ija vrednost na brendot se procenuva na 30,6 milijardi dolari, ja zazede liderskata pozicija. Primatot go prezede od britanskata HSBC, ~ij brend godinava e na treto mesto i e procenet na 27,6 milijardi dolari. Na vtoro mesto e bankata Vels Fargo, a na ~etvrto {panskata Santander banka ^ejs, so procenet brend na 19,1 milijardi dolari. Na listata najdobri deset bankarski brendovi se i Bradesko, Berklis, Industriskata i komercijalna banka na Kina i Siti grup. Iako britanskiot gigant Berklis e na sedmo mesto, ja zgolemi vrednosta na brendot za 34% sporedeno so 2010 godina i dostigna 17,3 milijardi dolari. Ova e najgolemo zgolemuvawe na vrednosta na brendot me|u britanskite banki.

Kako {to napreduva{e finansiskata kriza lani pa|aa profitite na bankite.

Od Goldman Saks tvrdat deka padot na profitot na ovaa banka ne se dol`i tolku mnogu na krizata kolku na restrukturiraweto vo 2010 godina. Bankata go “doka`a” ova so toa {to na izvr{niot direktor Lojd Blenkfajn mu isplati bonus od 12,6 milioni dolari. [vajcarskata banka Kredit svis, pak, be{e primorana da gi namali bankarskite rezervi i da vovede ogromni restrikcii vo isplatata na bankarskite bonusi. Pove}eto investitori ne se sigurni vo odnos na celosnoto zakrpenuvawe na bankarskiot sektor od globalnata finansiska kriza. Tie o~ekuvaat novi turbulencii, a Evropa da bide rizi~en region za investirawe poradi strogite zakonski merki koi Evropskata unija planira

da gi vovede. I pokraj toa, mnogu od bankite gi nadminaa problemite so namalenata reputacija i ostanaa stabilni za vreme na najte{kata finansiska kriza. Ova ne e slu~aj samo so irskite banki. I pokraj pomo{ta od EU i od Me|unarodniot monetaren fond (MMF), finansiskata kriza zatvori 60% od bankite vo Irska. Poradi toa, irskite banki beleàt najgolem pad na godina{nata rang-lista na Brend fajnens. Na rang-listata preovladuvaat amerikanskite i britanskite banki. Duri 90 se od SAD, a 20 od Velika Britanija. "Rang-listata za 500 najvredni bankarski brendovi vo svetot ni dokaùva deka nekoi banki se obiduvaat da implementiraat inteligentni strategii za odr`livost na reputacijata na brendot, a nekoi ne vloùvaat nikakvi napori. Vrz vrednosta na bankarskite brendovi nikoga{ ne vlijaela potro{uva~kata, politi~kata ili biznis-klimata vo dràvata, kako {to e slu~aj vo po~etokot na 2011 godina", veli Dejvid Heig, izvr{en direktor na Brend fajnens. Sepak, zgolemuvaweto na vrednosta na bankarskite brendovi od 2010 godina do denes dostigna duri 139 milijardi dolari. Prvite 100 banki pridonesuvaat so 78%. Dodeka evropskite banki vo zgolemuvaweto na vrednosta na brendovite u~estvuvaat samo so 6%, amerikanskite banki

pridonesuvaat so 23%. Spored analizata na Brend fajnens, najgolemo zgolemuvawe na vrednosta na brendot od 9,7 milijardi dolari ostvari brazilskata banka Itau (Itau) poradi prezemaweto i rebrendiraweto na rivalot Unibanko.

Globalniot ekonomski rast vo golema mera pridonesuva za odr`livost na bankarskite brendovi, no toa e samo eden od elementite.

“Vrednosta na brendot zavisi i od mnogu drugi elementi”, istaknuva Heig. Spored nego, najvisokorangiranite banki poseduvaat vizuelen identitet, odr`liv i prepoznatliv brend, kako i inovativni i mo}ni reklamni slogani. “Golem del od bankite go poka~ija nivoto na rangirawe na brendot ovaa godina preku prezemawe na pomali banki, {to be{e eden od najgolemite trendovi vo poslednive dve godini”, veli Heig. Bankata na Amerika vo 2008 godina plati okolu 50 milijardi dolari za prezemawe na investiciskata banka Meril Lin~. Vels Fargo ja prezede Vahovia. Ova e glavniot element koj pridonese za pogolem uspeh na amerikanskite banki vo godina{nata analiza. Ova e primer i vo drugite dr`avi. Brazilskata banka Itau, koja ovaa godina ostvari najgolem napredok vo istra`uvaweto na Brend fajnens,

vo 2008 godina go prezede nejziniot najgolem rival, Unibanko. Isto taka, {panskata Santander, koja e na vode~koto mesto za najvreden bankarski brend vo maloproda`niot sektor vo Evropa, go zavr{i procesot na rebrendirawe pri krajot na minatata godina. Taa prezede nekolku pomali britanski banki i brazilskata Banko real. So toa Santander za{tedi 22% od vkupniot buxet za marketing za pomalku od dve godini. Sepak, vo izve{tajot za rangiraweto na bankarskite brendovi se poso~uva deka golemite marketing-kampawi se klu~en faktor za zgolemuvawe na reputacijata na bankata i na brendot. “Na primer, vo Velika Britanija od samo 20% od Britancite zapoznaeni so bankarskite brendovi vo dr`avata pred tri godini, denes toj broj dostigna 98%”, veli Maria San~es del Koral, direktor na sektorot za brendirawe i marketing na Santander. Spored nea, edna od klu~nite marketing-strategii na Santander be{e reklamiraweto na Formula 1, zaedno so timot na Ferari. "Toa {to prestanavme da se reklamirame so timot na Meklaren i se prenaso~ivme kon Ferari be{e najisplatlivata strategija vo odnos na na{iot brend. Dobivme pregolema mediumska pokrienost i ja zgolemivme svesta na obi~nite

PO RASTOT NA EVROPSKATA KAMATNA STAPKA EURORIBOR

]E POSKAPAT MAKEDONSKATA EVROOB BILJANA KRSTEVSKA

krstevska@kapital.com.mk

astot na osnovnata kamata vo evrozonata, EURORIBOR, }e ja zgolemi cenata na makedonskite krediti so devizna klauzula i na tretata evroobvrznica koja Vladata najavi deka }e ja emituva vo prviot kvartal godinava. Evropskata centralna banka ja zgolemi svojata osnovna kamata za da go sopre rastot na inflacijata. Ednogodi{niot EURORIBOR, koj samo pred nekolku meseci be{e na simboli~ni 0,5%, denovive se

iska~i na 1,67%. Ima {ansi da prodol`i da raste, bidej} i Evropskata centralna banka preku zgolemuvawe na referentnata kamata }e ja kontrolira raste~kata inflacija. Ova } e se odrazi i na Makedonija, bidej}i site zaemi so devizna klauzula i od kreditite od stranskite kreditori, {to se realiziraat preku makedonskite banki, se vrzani za EURORIBOR. Rastot na evropskata kamata }e ja poskapi i tretata evroobvrznica. “Site dolgoro~ni krediti so rok na otplata podolg od pet godini, koi po pravilo se so

devizna klauzula, na{ata banka gi presmetuva po {estmese~en EURORIBOR, plus premija. Taka, koga raste cenata na osnovnata kamatna stapka na Evropskata centralna banka, se zgolemuvaat tro{ocite za otplata na ovie zaemi. I obratno, se namaluva koga taa pa|a, kako vo izminatite dve godini. Na{ata banka ja revidira evropskata kamata na sekoi {est meseci. Vo ovoj vremenski interval ja menuvame kamatnata stapka spored toa kolku iznesuvala vo prethodnite {est meseci”, veli Stev~e Kuzmanovski, rakovoditel na korporativniot sektor

na Prokredit banka. Vo Prokredit velat deka ovie uslovi va`at za kreditokorisnicite {to se re{ile za promenliva kamata. Na tie {to sklu~ile zaem so fiksna kamata, promenata na evopskata kamata ne im se odrazuva. Takvite se malubrojni, bidej} i cenata na fiksnite zaemi so devizna klauzula e povisoka. Sli~no e i kaj ostanatite banki. Za da se za{titat od rizikot, site banki gi vrzuvaat dolgoro~nite zaemi so devizna klauzula i so EURORIBOR, poradi vrzanosta na denarot so evroto.

Bankarite velat deka najgolem del od stranskite kreditni linii {to gi imaat se obezbedeni so fiksna kamatna stapka. Kaj niv rastot ili namaluvaweto na evropskata kamata ne gi menuva tro{ocite za otplata na zaemot za firmite i gra|anite. Taka, rastot na evropskata kamata nema da go poskapi nitu evtiniot kredit od Evropskata investiciska banka (EIB), {to se realizira preku Makedonska banka za poddr{ka na razvojot. Za ovoj zaem EIB odobri fiksna kamata za narednite pet godini. “Rastot na osnovnata kamata

no.

KAPITAL / 04.02.2011 / PETOK

TOP 10 MEMOARI NA I LIDERI I POLITI^KI

TOP 10 NAJVREDNI BANKARSKI BRENDOVI VO SVETOT (vo milijardi $) 0

Bank of America Wells Fargo HSBC Santander Chase Bradesco Barclays ICBC CITI CCB

30.6 28.9 27.6 26.1 19.1 18.6 17.3 17.19 17.13 17.09

IZVOR: GODI[EN IZVE[TAJ ZA RANGIRAWE NA BANKARSKITE BRENDOVI NA BREND FINANCE, 2011 GODINA

SVETSKITE BRENDOVI I VO MAKEDONIJA Na rang-listata na Brend fajnens se i nekolku banki koi se prisutni i na makedonskiot pazar. Na 24 mesto e francuskata grupacija Sosiete èneral, koja vo Makedonija ja poseduva Ohridska banka. Na 41 mesto e avstriskata grupacija Erste, koja preku [parkase e vlezena vo [parkase banka vo Makedonija. Nacionalnata banka na Grcija, koja e sopstvenik na Stopanska banka, e rangirana na 167 mesto. Na sredina na listata, na 232 mesto, e gr~kata Alfa banka. gra|ani za postoewto na nekoi bankarski brendovi vo nivnite dràvi", potencira{e taa. Timot na Brend fajnens istaknuva deka pazarnata kapitalizacija e vtoriot najvaèn element po koj se procenuva vrednosta na bankarskite brendovi. So nagloto zakrepnuvawe na amerikanskata ekonomija bankite beleàt najgolemo iska~uvawe na listata na top 500 najvredni bankarski brendovi vo svetot. Duri i bankite od Latinska Amerika poleka zakrepnuvaat i pokraj nizata elementarni nezgodi koi gi pogodija zemjite i ogromnite {teti {to & gi nanesoa na ekonomijata. Portparolot na Industriskata i komercijalna banka na Kina istakna deka za odr`livost na uspe{en bankarski brend najva`no e paralelno razvivawe na brendot i na biznisot. "Tie ne moàt edno bez drugo. Toa se najzavisnite varijabli za uspe{no bankarsko rabotewe", istaknaa od bankata.

Dobrata reklama e klu~en faktor za odr`livost na bankarskiot brend, no publicitetot na bankata mora da bide potkrepen i so dobro korporativno rakovodewe.

"Aktivnostite koi navistina mo`e

ISO 10668 - NOV STANDARD ZA RANGIRAWE NA BRENDOVITE Iako vo minatoto liderite na kompaniite ne mu posvetuva vnimanie, rangiraweto na brendovite denes stana edna od najatraktivnite temi. Po trigodi{ni pregovori, sostavuvawe i izmenuvawe na pravilata za unifikacija na rangiraweto na brendovite vo svetot, noviot standard 10668 na Me|unarodnata organizacija za standardizacija (ISO) se usvoi vo septemvri minatata godina. So nego, kompaniite koi go vr{at rangiraweto na brendovite se obvrzani da napravat analizi na zakonite, pazarnata sostojba i finansiski analizi so cel rangiraweto na brendovite da bide prifateno i validno. Ovie tehniki se specificiraa so cel kompaniite da se osiguraat deka rangiraweto na brendovite se pravi na transparenten, relevanten i produktiven na~in. Ne postoi somne` deka ISO standardot }e pridonese za ogromni razliki vo percepcijata na obi~niot narod za rangiraweto na brendovite vo svetot i }e go izdigne na nivo na menaxerska disciplina. So voveduvaweto na ISO 10668 standardot, korporativnite lideri bi trebalo da ja sfatat serioznosta i profesionalnosta na kompaniite koi go vr{at rangiraweto, kako i da se ubedat deka rangiraweto na brendovite e osobeno zna~ajno za razvoj na pazarot i zgolemuvawe na kompetitivnosta me|u kompaniite. da ja podobrat rabotata na edna banka mora da bidat grandiozni za lu|eto da mo`at polesno da gi zapametat. Toa se glavnite motori na uspe{noto bankarsko rabotewe i ja klasificiraat bankata kako dobra ili lo{a za klientite. Sepak, pazarot e preplaven so banki, pa klientite imaat golem izbor. Zatoa, bankite mora postojano da bidat kompetitivni", istakna Heig. Dejv King, potpretsedatel na marketing-departmentot na Vels Fargo, potencira deka posvetenosta na bankata kon klientite mora da bide prenesena preku site mo`ni kanali na komunikacija. "Klientite mora da bidat informirani deka bankata misli na niv i se gri`i za nivnite li~ni finansii. Dokolku bankata im posveti dovolno vnimanie na svoite klienti i gi informira za site promocii, ponudi ili popusti, no na dolg rok, postoi ogromna mo`nost da izgradi silen i odr`liv brend", potencira{e King. Bankata na Amerika postojano pravi masivni marketing-propa-

gandi, no toa e samo eden mal del od gradeweto na uspe{niot brend. Spored direktorot za globalna strategija i marketing na Bankata na Amerika, En Fjuniken, masovnoto reklamirawe e samo edna dobra marketing-taktika. "Vo minatoto brendovite se gradea samo vrz rezultatite od kvartalnite izve{tai, odvoenata suma za reklamirawe i anga`iraweto dobar menaxer za odnosi so javnosta", veli taa. Spored Fjuniken, dene{nata realnost e sosema poinakva. Denes bankite treba da se spravat so realnosta na edna imperfektna industrija, koja se soo~i so ogromni problem vo 2010 godina, a doprva }e se spravuva i so posledicite od globalnata finansiska kriza. "Za da stigne Bankata na Amerika na liderskoto mesto kako najvreden bankarski brend vo svetot postojano sproveduvavme najrazli~ni javni inicijativi. Taka im se dobli`ivme na obi~nite gra|ani i vo najkriznata godina privlekovme mnogu novi klienti”, veli Fjuniken.

VRZNICA I KREDITITE

Kamatite na kreditite so devizna klauzula vo Makedonija }e rastat, a planiranata treta evroobvrzinica }e poskapi, bidej}i osnovnata evropska kamata po koja tie se presmetuvaat po~na da raste vo evrozonata }e ja zgolemi i kamatata na tretata evroobvrznica koja Vladata najavi deka }e ja emituva vo prvoto trimese~ie godinava, bidej} i i referentnata kamata na Evropskata centralna banka u~estvuva vo cenata na dr`avnite obvrznici”, tvrdat poznava~ite na evropskiot pazar na pari. Kamatata stapka

na prvata evroobvrznica, koja Makedonija pred {est godini ja prodade po kamata od 4,6%, v~era be{e 6%. Cenata na vtorata evroobvrznica, koja vo 2009 godina n$ ~ine{e 9,8%, v~era ~ine{e 5,9%. Otkako inflacijata vo ~lenkite na Evropskata unija minatiot mesec dostigna 2,4%, dvojno pove}e od godi{nata proekcija

za rast na cenite na stokite za {iroka potro{uva~ka, ECB ja zgolemi referentnata kamata. So toa saka{e da go zauzda rastot na cenite. Makroekonomistite prognoziraat deka najgolem predizvik godinava za dr`avite }e bide da ja kontroliraat inflacijata, bidej} i pazarnata vrednost na mnogu artikli postojano }e raste.

"PRIKAZNI ZA PRIJATELITE" OD DVAJT AJZENHAUER na vrhovniot komandant na Memoarite amerikanskite mirovni sili vo Evropa

i porane{en pretsedatel na SAD, Dvajt Ajzenhauer, se edni od retkite humoristi~ni memoari, koi pred s$ ja opi{uvaat negovata li~nost vo detali

bjaveni dve godini pred negovata smrt, vo 1967 godina, memoarite na porane{niot vrhoven komandant na amerikanskite mirovni sili vo Evropa i pretsedatel na SAD, Dvajt Ajzenhauer, se smetaat za edni od najhumoristi~nite memoari na politi~kite lideri. "Prikazni za prijatelite" davaat detalen opis na negovata li~nost, kako od slabo dete so kaubojski stil stanuva lider na najmo} nata ekonomska sila vo svetot. Za razlika od prethodnite dve knigi, "Krstonosnata vojna vo Evropa" i "Borej}i se za mir", na porane{niot pretsedatel, poznat pod prekarot Ajk, literaturnite kriti~ari gi klasifikuvaat poslednite kako neformalni. Kriti~arite od dnevniot vesnik "Wujork tajms" ja opi{uvaat godinata na izdavawe na memoarite kako redok istoriski moment koj so ogromna svetlina ja prikaà slikata za najpo~ituvaniot heroj vo amerikanskata istorija. "Koga bev mal, jas i eden moj prijatel otidovme vo Kanzas na ribolov. Dodeka sedevme pokraj rekata, se zapra{avme {to sakame da rabotime koga }e porasneme. Jas sakam da bidam lider na najuspe{niot bejzbol tim vo dràvata, mu rekov. Toj saka{e da bide pretsedatel na SAD. No, na nitu eden od nas ne mu se ispolni èlbata”, pi{uva Ajzenhauer. "Kako ne{to da se slu~i taa ve~er. Kako Bog da gi zameni na{ite èlbi, pa, taka, jas stanav pretsedatel na SAD, a toj lider na regionalen bejzbol tim. Kolku realnosta moè da bide surova i interesna", napi{a Ajzenhauer. Memoarite gi raskaùvaat site detali od negoviot ìvot, od vremeto koga tr~al niz selskite ulici vo Kanzas do sednuvaweto vo pretsedatelskata fotelja vo Belata ku}a kako 34 pretsedatel na SAD. Prikaznite za negovoto detstvo, bezbrojnite anegdoti od vremeto koga bil voen komandant, univerzitetskite denovi, makotrpnite sostanoci za sozdavawe na NATO i mnogu drugi momenti se prisutni vo “Prikazni za prijatelite”. Iako ne be{e prodaden vo ogromen broj primeroci, sepak, Amerikancite dokaàa deka go oboàvale Ajzenhauer. Pa, ne e zaluden nitu negoviot uspeh na pretsedatelskite izbori, na koi Amerikancite gi pridobi so sloganot "Go sakam Ajk" (I like Ike). Literaturnite kriti~ari za "Prikazni za prijatelite" velat deka e kniga koja moè da se pro~ita vo eden zdiv, sednat na fotelja so {olja toplo kafe ili ~aj. Osobeno gi fasciniraat humoristi~nite sceni koi se slu~uvale vo oficerskite krugovi

za vreme na Vtorata svetska vojna. Iako memoarite & posvetuvaat pogolemo vnimanie na negovata kariera kako vrhoven komandant, namesto na periodot dodeka bil pretsedatel na SAD, sepak, toj uspeva so "zdodevnata tema" da gi razveseli i nasmee ~itatelite. Vo deloto preovladuvaat detali za periodot koga rabotel vo administracijata vo voenite bazi niz Evropa, no gi potenciraat i najsme{nite momenti od negovite treninzi i teoretski obuki, koga gi podu~uval vojnicite za temelite na amerikanskata nadvore{na politika i za svetskite praktiki vo donesuvaweto politi~ki odluki. Sepak, literaturnite kriti~ari ja istaknuvaat edinstvenata negativna karakteristika vo "Prikazni za prijatelite". "Memoarite moè najmnogu da im se dopadnat na oboàvatelite na voenata istorija", velat tie. Nadvore{nata politika ja narekuva "hrabrost na noviot svet na masovni ubistva", koj stana glavna zada~a za CIA. Za vreme na negovoto vladeewe so voenite sili, vo sorabotka so CIA, gi kazni liderite na Iran, Gvatemala i Kongo. Negovata administracija planira{e da ja ukine diktaturata na Fidel Kastro vo Kuba, no, sepak, toa mu go ostavi na negoviot naslednik. Dvajt Ajzenhauer e eden od retkite amerikanski lideri koi uspeal da dobie nekolku stotici po~esni nagradi i priznanija. Ima dobieno zlaten medal za "pobednik" vo Prvata i Vtorata svetska vojna, kako i medal za uspe{nata slu`ba vo voenite mirovni sili vo Evropa, vo toa vreme. Duri 45 dràvi mu dodelija me|unarodni nagradi i priznanija za vlijanieto vrz vospostavuvaweto na svetskiot mir i bezbednost i za aktivnostite za sozdavawe na NATO. Toj e i eden od retkite dobitnici na nagradata Zlaten krst vo spomen na jugoslovenskoto carstvo. prodolùva

Komentari / Analizi

KAPITAL / 04.02.2011 / PETOK

VEROJATNOST, NAUKA I KAPITALNI INVESTICII

"Naukata

ja zgolemuva na{ata mo} vo obratna proporcija so na{ata sueta.” Klod Bernard (1813-1878),FRANCUSKI PSIHOLOG

Predlagaweto

zakon vo koj{to nau~nata dejnost na profesorite se izdiga na nivo najmalku isto kolku nastavnata dejnost e re{enie {to treba da dobie {iroka poddr{ka vo univerzitetskite krugovi, bidej}i e eden od ~ekorite vo nasoka na gradewe kvalitet, a ne kvantitet na visokoto obrazovanie i negoviot kadar. Na na{ata dr`ava ostanuva da ja podobri nulata za naukata vo buxetot, da re~eme na smetka na nekoja od investiciite vo bronza. A, na{e e da ponudime dobri proekti so koi{to }e ja ubedime da izdvojuva {to pove}e vo godinite {to doa|aat

ie, ekonomistite, ~esto, i vo posledno vreme mnogu glasno, zboruvame za kapitalnite investicii na dràvata i sugerirame d eka tie }e imaat opravdanost samo ako bidat vo forma od koja{to ekonomijata bi izvlekla srednoro~na korist. Toa vklu~uva investicii vo pati{ta, zazdravuvawe na èleznicata, zakrepnuvawe na javnoto zdravstvo, investicii vo hidrocentrali, investicii vo obrazovanieto. No, koga mislime na investicii vo obrazovanieto, sekako ne mislime na otvorawe fakultet vo sekoe naseleno mesto – kade {to eden od dvajca profesori }e predava osum predmeti, a del od studentite }e se zapi{at so cel “sepak da se obidat” - tuku mislime na investicii vo kvalitetni programi i kurikulumi i kvaliteten i visokoobu~en nastavno-nau~en kadar koj na studentite }e im prenese teoretski i primeneti znaewa i ve{tini (!) so koi{to tie potoa }e moè da stanat pokonkurentni na pazarot na trud i taka }e si obezbedat podobar ìvot. Dodeka predaval statistika na Varvik, prominentniot profesor Xe fri Hamil-

ton eden den izvadil kovana pari~ka od xebot i ja frlil vo vozduh za da go demonstrira efektot na verojatnost. Sekoja klasi~na kniga po statistika ve u~i deka verojatnosta da vi se padne “glava” e ednakva na verojatnosta da vi se padne “petka”, odnosno, kako {to objasnil i Hamilton – 5050. Toj i studentite gledale kako pari~kata pa|a na dnoto, otskoknuva, se trkala naokolu – i kone~no zapira, no se pozicionirala na svojot rab (zna~i, nitu “petka”, nitu “glava”). Po v~udoviduva~kata ti{ina, sleduval gromoglasen aplauz. Se ~ini deka vo posledno vreme verojatnosta da se otvori nov fakultet vo Peh~evo ili vo Debar be{e 50-50, ama predlagaweto zakon vo koj{to nau~nata dejnost na profesorite se izdiga na nivo najmalku isto kolku nastavnata dejnost e ramno na verojatnosta pri frlawe pari~ka taa da zastane na svojot rab. No, za sre}a, se slu~i. Ottuka, vakvoto re{enie treba da dobie {iroka poddr{ka vo univerzitetskite krugovi, bidej}i e eden od ~ekorite vo nasoka na gradewe kvalitet, a ne kvantitet na visokoto obrazovanie i negoviot kadar. Ne treba da K

se potsetuvame deka naukata e taa na koja{to treba da & se zablagodarime za op{testveniot i ekonomskiot napredok {to go doìveaja zemjite {irum svetot niz svojata istorija i osobeno vo posledniot polovina vek. Ottuka, ne e slu~ajno {to koga vo istraùva~kite krugovi zboruvame za profesor, istraùva~, mentor, ocenuva~, prvo za {to diskutirame e {to objavil toj, vo koi nau~ni spisanija i kolku ~esto negovite trudovi se referencirani od drugi avtori. Od odgovorite na ovie pra{awa zavisi i toa na kolku prestièn univerzitet toj }e moè da predava i mentorira, zatoa {to poslednoto, pak, e va`no za opstojuvawe i napreduvawe na univerzitetot na visokoobrazovniot pazar so golema konkurencija. Sepak, iako predlog-re{enieto vo makedonskiot zakon mi izgleda mo{ne solidno i spored svetski istraùva~ki standard, na pra{aweto dali e pregolem zalak za nas, sepak, bi odgovoril afirmativno. Da ne za boravime d eka vo tranziciskiot period i samata nauka doìvea svoja tranzicija, {to verojatno se reflektiralo i vrz obemot i kvalitetot na nau~noistraùva~kata R

rabota. Ottuka, odredeno relaksirawe na kriteriumite za potrebniot obem na nau~noistraùva~ka rabota, t.e. trudovi vo me|unarodni spisanija i takvi so impaktfaktor, za napreduvawe na nastavnicite e verojatno neophodno. Pritoa, odloùvaweto na primenata na zakonskite odredbi verojatno nema da bide soodvetno relaksirawe, tuku vklu~uvaweto drugi formi na nau~noistraùva~ka rabota – na primer, u~estva na nau~ni konferencii i u~estva vo timovi za istraùva~ki proekti. Po akademski rang, me|unarodnite nau~ni konferencii stojat ponisko od me|unarodnite spisanija, no kvalitetot na pretstaveniot trud i tamu e vobi~aeno zagarantiran so procesot na t.n. slepo recenzirawe. Kvalitetot na nau~n oto istraùvawe na otvoreni povici za proekti (kako, na primer, povicite vo ramkite na FP-7 na EU) e zagarantiran so ohrabruvaweto natprevaruva~ki duh, predlozite za istraùvawe pominuvaat niz mo{ne rigorozen proces na selekcija i autputot od istraùvaweto se sledi niz proces na permanentno izvestuvawe kaj davatelot na grantot. Ovie dva vida nau~na rabota, vo L

najmala raka, }e gi pottiknat univerzitetskite profesori na istraùvawe, rabotata vo timovi }e ovozmoì pomalku iskusnite da u~at od pove}e iskusnite, u~estvata na konferencii }e pottiknat istraùva~ki duh i me|unarodni “istraùva~ki” kontakti i seto toa }e bide “podgotvitelna” faza po koja i publikuvaweto vo me|unarodni spisanija so impakt-faktor }e bide mnogu polesno. Se razbira deka drugata strana na pari~kata za koja{to zboruvam vo ovaa kolumna e svrzana so finansiskata izvodlivost na nau~nite istraùvawa. Da bideme na~isto - procesot na publikuvawe vo nau~ni spisanija e ~esto besplaten. Barem besplaten bil vo moite situacii na publikuvawe. No, toa {to ~ini pari e procesot na istraùvawe. Makedonija investira okolu 0,18% od svojot bruto-proizvod za nauka, a dràvata izdvojuva pomalku od 0,4% od svojot buxet za finansirawe nau~ni proekti. Se ~ini deka ovie cifri se premnogu bliski do nula, no se vistiniti. Sepak, doblest na nau~noto istraùvawe e avtorot da bide celosno nepristrasen i izbalansiran. Spored toa, iako ovie brojki vo zapadniot svet se G

MARJAN PETRESKI, PETRESKI ekonomski istra`uva~ i dobitnik na nagradata Ogla Radzyner odd Centra Centralnata r lnata banka na Avstri Avstrija r ja j

verojatno mnogu povisoki, sepak, mora da se ima na um deka univerzitetskite rabotnici obezbeduvaat i ogromni sumi pari preku otvoreni povici za proekti, odnosno, blagodarenie na toa {to se razvile kako istraùva~i, tie moàt da obezbedat samofinansirawe – od razli~ni fondacii, nevladini instituti i od biznis-sektorot. Pove}e pari preku otvoreni povici obezbeduvaat istraùva~ite koi zad sebe imaat poplodna i pobogata istraùva~ka istorija, koi publikuvale vo popresti`ni spisanija (t.e. takvi so povisok impakt-faktor), se razbira. Taka krugot se zatvora! No, duri i koga sredstvata se obezbeduvaat od dràvnite buxeti, tie se dobieni vrz osnova na kvaliteten predlog-proekt, koj{to garantira akademska rigoroznost na istraùva~kiot proces i relevantnost na rezultatite za nositelite na politikite. Taka {to na na{ata dràva ostanuva da ja podobri nulata za naukata vo buxetot, da re~eme na smetka na nekoja od investiciite vo bronza. A, na{e e da ponudime dobri proekti so koi{to }e ja ubedime da izdvojuva {to pove}e vo godinite {to doa|aat. Istraùvaweto i gradeweto istraùva~ki kapaciteti e dolg pat. Ako podignuvaweto na naukata so vakvo zakonsko re{enie e prviot ~ekor, toga{ jas sum podgotven!

Balkan / Biznis / Politika

KAPITAL / 04.02.2011 / PETOK

PRAZNA BLAGAJNATA NA HRVATSKI AVTOPATI[TA

OD KONCESIJATA NA AVTOPATI[TATA HRVATSKA NE DOBILA NI EVRO! Dvajcata koncesioneri na hrvatskite avtopati{ta ne uplatile ni evro nadomest. Edniot treba da pla}a 6% od dividendata {to im ja ispla}a na svoite akcioneri, no dosega ne rabotel so dobivka. Vtoriot, pak, treba da pla}a 70% od raspolo`livata gotovina na krajot od godinata gi dobival od dr`avata od 103.910 evra za 2009 godina i 91.582 evra za 2010 godina, pi{uva "Ve~erwi". Bina Istra, pak, spored dogovorot, koncesiskiot nadomest za Istarski ipsilon go pla}a samo koga ima raspolo`liva gotovina na krajot od godinata, a pla}a 70% od gotovinata. No, Bina Istra bara{e finansiska pomo{ od Hrvatska za investicijata za pretvorawe na Ipsilon vo celosen avtopat i poradi maliot prihod od patarini. Bina Istra dobila pomo{ za da go pla}a kreditot za investiciite. NEMA NOVI KONCESII Poradi ova, idejata na sovetnikot na premierot Jadranka Kosor, @eqko Lovrin~evi}, da se dadat u{te avtopati{tata pod koncesija za pobrzo da se dojde do sve` kapital, otpa|a. Negovata ideja be{e deka Hrvatska otpla}a ogromni krediti za izgradba na avtopati{tata, a tie ne nosat "`ivi“ pari, pa zatoa treba da se dadat pod koncesija. Pred dve godini i porane{niot hrvatski premier, Ivo Sanader, seriozno razmisluva{e del od avtopati{tata da gi dade pod koncesija za nabrzina da gi zatne dupkite vo buxetot. Toga{ be{e osnovana posebna vladina rabotna grupa, koja po pomalku od eden mesec zaklu~i deka davaweto pod koncesija ne e

ELENA JOVANOVSKA d izdavaweto na avtopati{tata pod koncesija, Hrvatska vo dr`avniot buxet ne dobila ni edno evro. Koncesioneri na hrvatskite avtopati{ta se Bina Istra i Avtopat Zagreb-Maceq (AZM). Bina Istra pod koncesija go ima Istarski ipsilon od 1995 godina, na 32 godini, a AZM go dr`i avtopatot od Zagreb do Maceq od 2004 godina, na 28 godini. Vo dvata slu~ai stanuva zbor za privatnojavno partnerstvo, vo prviot francusko-hrvatsko, a vo vtoriot avstrisko-hrvatsko. Koncesionerskiot dogovor dozvoluva nadomest da ne se pla}a odedna{, tuku postapno, dodeka trae koncesijata. Spored podatocite na Ministerstvoto za soobra}aj, more i infrastruktura, AZM treba da pla}a koncesiski nadomest vo iznos od 6% od dividendata {to im ja ispla}a na svoite akcioneri, no firmata dosega ne rabotela so dobivka. Vo Ministerstvoto u{te naveduvaat deka koncesionerot kako nadomest pla}a i 6% kamata vo soglasnost so sekoj dogovor za zaem na akcionerite. Po ovaa stavka dosega e isplaten nadomest, odnosno kamata na zaemite {to AZM

isplatlivo. Hrvatska sekoja godina preku Hrvatski avtopati{ta finansiski gi pomaga Bina Istra i AZM. Za periodot od 2009-2012 godina, na primer, }e im dade vkupno 26 milioni evra. POSKAPI PATARINI ZA 70% DO 200% Edinstvenite patni pravci pod kapata na Hrvatski avtopati{ta (HAK) koi momentalno nosat profit se Zagreb-Lipovac (A3) i Zagreb-Gori~an (A4). So nivno davawe pod koncesija se procenuva deka vo buxetot bi se vleale okolu edna milijarda evra, no vo podolg vremenski period. No, HAK }e se soo~i so problemi zatoa {to bi izgubil godi{ni prihodi od patarini od milioni kuni. Na toa predupreduva pretsedatelot na Nezavisniot paten sindikat, Mijat Stani}, koj protiv davawe na avtopati{tata pod koncesija be{e i vo vremeto na Sanader. "Ako na toj na~in mislime da go popolnime buxetot, toga{ mo`eme da prodademe {to bilo. Doa|aweto na stranskite koncesioneri, {to go doka`uva i primerot na avtopatot Zagreb-Maceq, bi zna~elo otpu{tawe rabotnici, poskapuvawe na patarinite i nanesuvawe {teta na HAK. So toa bi se sru{il konceptot poradi koj trgnavme da O

gradime avtopati{ta. Pri~inite ne bea komercijalni, tuku ekonomskiot razvoj na zemjata“, veli Stani}. Zemaj}i go za primer ZagrebMaceq, toj o~ekuva patarinite na A3 i A4, koga ovie patni pravci bi do{le vo racete na privatni sopstvenici, da porasnat za 70% do 200% vo zavisnost od kategorijata na voziloto. "Zad toa stoi ~isto privaten interes i }e napravime s$ {to e vo na{a mo`nost da ne dojde do toa. Ako bide potrebno, }e gi vikneme i gra|anite da ni pomognat“, istaknuva Stani}, koj smeta deka rakovodstvoto na HAK }e nema hrabrost da & se sprotivstavi na Vladata K

koga bi se odlu~ila za koncesionerstvo, zatoa {to s$ e podredeno prvenstveno na politi~kite pravila. Spored liderot na Hrvatska narodna partija (HNS), Radimir ^a~i}, davaweto na ve}e izgradeni avtopati{ta pod koncesija ne e lo{o re{enie, no pod uslov da se napravi dobra ekonomska presmetka za {to, kako {to veli, momentalnata vlast ne e sposobna. Treba da se izberat najdobrata delnica, da se opredeli grani~na cena na patarinite, da se racionalizira sistemot vo HAK. Kako eden od bitnite elementi za koncesionerite, ^a~i} go istaknuva brojot na vrabotenite koi odat vo paket M

so avtopatot. "Vo momentov vo HAK na odrùvawe i naplata rabotat dvojno pove}e lu|e od evropskiot prosek“, veli â~i}. I da se re{i problemot so golemiot broj vraboteni, i ponatamu ostanuva pra{aweto dali voop{to bi imalo zainteresirani da gi zemat hrvatskite avtopati pod koncesija. Soobra}ajnite eksperti gi istaknuvaat pogolemite nedostatoci na brzata patna mreà vo Hrvatska: premal broj klu~ki, pregolema oddale~enost od gradovite, preskapa patarina, {to doveduva do mnogu slab promet i na najfrekventnite delnici. O

Zdru`enieto za poddr{ka na inovacii i promovorawe na pretpriemni~ka inovativna kultura Centar za Inovacii Skopje, aktivnost na USAID Proektot za konkurentnost bara zainteresirani i kvalifikuvani individualni konsultanti za poddr{ka na makedonski inovatori i pretpriema~i koi se partneri na Centarot. CARANA Corporation, a US-based international development firm, is implementing the 5-year Competitiveness Project in Macedonia (MCP), under a contract with USAID. MCP focus is on supporting selected Macedonian industries, specifically: light manufacturing, Information and Communication Technology (ICT), textile, footwear and furniture. Another MCP focus is on attracting Foreign Direct Investment (FDI). For more details about the Competitiveness Project please visit our web site at: www.mcp.org.mk.

CALL FOR EXPRESSION OF INTEREST Innovation advising in terms of finding a strategic partner, business angel or investor for Macedonian innovators/entrepreneurs is among the key activities of the Innovation Center Skopje. To accomplish this objective, the Innovation Center is seeking to create a pool of consultants with expertise, background and competencies in commercialization options. These consultants will be working as “Innovation Advisors” for which they will get specific training and support services by the Innovation Center Skopje, and the same intends to use this pool of expertise for implementation of specific project activities. The specific services to be delivered by the interested Innovation Advisors are the following: Participate in the screening process of the submitted projects; Give their input and guidance to projects they take the lead on; Develop a relationship with the innovator/entrepreneur, thus creating and agreeing upon a roadmap; Develop and implement a complete commercialization strategy; Lead investor outreach; Lead negotiations with service providers and investors; Interested and qualified expert consultants who have proven track records of at least 5 years of experience in the above spheres are encouraged to apply by submitting: (1) CV; (2) Information regarding closed deals (if any) as recommendation; These should be submitted by e-mail to: i2b@carana.com not later than February 11th, 2011. No telephone calls, please. Only selected consultants will be contacted by e-mail no later than February 21st 2011.

Balkan / Biznis / Politika

KAPITAL / 04.02.2011 / PETOK

VAC JA PRODADE [TAMPA NA CENTROPROIZVOD

ermanskata mediumska grupacija VAC go prodade svojot sinxir od trafiki [tampa sistem vo Srbija na belgradskoto pretprijatie Centroproizvod, soop{ti VAC. Od grupacijata velat deka proda`bata na [tampa sistem e del od strategijata na kompanijata za postepeno povlekuvawe od Srbija. Dogovorot za proda`ba e

potpi{an na 2 fevruari vo Esen, Germanija, kade {to se nao|a sedi{teto na VAC. Novata kompanija }e raboti pod imeto Centro {tampa, a dogovoreno e kupoproda`nata cena da ostane delovna tajna. Centroproizvod soop{ti deka kupuvaweto na [tampa e vo ramkite na strate{kite razvojni planovi na kompanijata da ja

pro{iri dejnosta na oblast koja ima dobar ekonomski potencijal. Direktorot na Centroproizvod, Nemawa Popov, izjavi deka po vospostavuvaweto kontrola vo [tampa, }e odredi kolku }e investira i koi }e bidat slednite delovni potezi. Popov pritoa istakna deka Centroproizvod dosega vo razvoj vlo`il pove}e od 30 milioni evra.

VO SRBIJA, PO PROSVETNITE RABOTNICI [TRAJKUVA I POLICIJATA ezavisniot sindikat na policijata vo Srbija v~era stapi vo {trajk poradi lo{ata materijalna i socijalna polo`ba vo koja se nao|aat pripadnicite na policijata. Sindikatot bara zgolemuvawe na platite od 40%. Spored pretsedatelot na ovoj sindikat, Velimir Barbulov, vo {trajk stapile 13.000 policajci, odnosno

sekoj ~etvrti policaec vo Srbija. “Rabotniot proces se sveduva na minimum, taka {to policiskite slu`benici nema da izleguvaat na teren, osven vo slu~ai na naru{uvawe na javniot red i mir vo pogolem obem. ]e ima problemi na {alterite za izdavawe li~ni dokumenti, zatoa {to }e se izdavaat samo dokumenti

{to se itni, za le~ewe vo stranstvo ili smrtni slu~ai”, veli Barbulov. Vo Srbija ve}e {trajkuvaat prosvetnite rabotnici, a najavite deka Vladata }e im izleze vo presret na nivnite barawa gi nalutija vrabotenite vo javniot sektor. Poka~uvawe na primawata baraat i vrabotenite vo zdravstvoto, elektrostopanstvoto i kulturata.

Direktorot na kompanijata Fiat avtomobili Srbija vo intervju za "Novosti" gi otkri planovite na italijanskata fabrika vo Kraguevac. Toj veli deka vo rekonstrukcijata na fabrikata investirale 150 milioni evra i anga`irale 150 firmi i dostavuva~i od Srbija

200.000 vozila godi{no }e se proizveduvaat vo fabrikata vo Kraguevac

XOVANI DE FILIPS

DIREKTOR NA FIAT AVTOMOBILI SRBIJA

FIAT ]E INVESTIRA 940 MILIONI VO SRBIJA

Dali sega so sigurnost mo`e da se kka`e deka k noviot model na avtomobil }e bide na pazarot kon krajot na ovaa godina? Vo ~etvrtiot kvartal ovaa godina }e bidat ponudeni dvata modela (so pet i so sedum sedi{ta). Sigurni sme deka po cena i kvalitet }e bidat konkurentni na svetskiot pazar vo svojata klasa. O~ekuvame vedna{ da po~neme so izvoz na 95% od proizvodstvoto. Doznavme deka vo pogonite }e se proizveduvaat do 500.000 vozila? Sega{niot plan ni e da napravime fabrika vo koja }e se proizveduvaat 200.000 vozila. No, mora

da priznaam deka fabrikata se proektira taka k k {to lesno i bez problem }e mo`e da se prilagodi na daleku pogolemo proizvodstvo, 300.000 avtomobili godi{no. [to to~no se raboti vo fabrikata i koj prostor e prioritet za opremuvawe so novi tehnologii? Momentalno rekonstruirame 400.000 metri kvadratni deloven prostor. Vo brojni situacii bi bilo polesno da se izgradat potpolno novi objekti. Halite se gradeni vo tekot na 50-te i 70-te godini i treba da se prilagodat na najsovremeniot princip za proizvodstvo vo svetot. Denes pravime moderna

fabrika, koja mo`e da se natprevaruva so najsovrej menite fabriki na grupacijata. Koga }e bidat vraboteni novite rabotnici? Od mesec vo mesec nie }e vrabotuvame novi lu|e i do 2012 godina na platniot spisok }e bidat 2.433 rabotnici. Za nas sega najgolem problem e kako da gi podobrime ve{tinite i stru~nosta za da postigneme standardi na internacionalno nivo. Pred dve godini zateknavme lu|e koi sakaat da rabotat, no stagniraat vo pogled na tehni~kata podgotvenost. Organizirame stru~ni treninzi za da go nadmineme toj problem i da gi obu~ime lu|eto kako

da ne postoel periodot na stagnacija j od 20 godini. Momentalno na spisokot imate 150 dostavuva~i od Srbija. Koi se tie {to rabotat? -Pokraj izveduva~ite na raboti, tuka se i mnogubrojnite dostavuva~i. Te{ko e site da se nabrojat. Koga }e ka`eme, na primer, deka srpski firmi n$ snabduvale so kontejneri i paleti, se dobiva vpe~atok deka toa ne e nekoja golema rabota, no, sepak, stanuva zbor za pove}emilionski dogovori. Kakva e situacijata so dostavuva~ite na rezervni delovi i koga pristignuvaat va{ite kooperanti?

30% od ce celokupnata proda`ba pro na avtomobili avtomob vo Srbija e do dostignata so "punto"

Ako realno pogledneme, do pred 3-4 godini ne postoe{e nitu edna srpska kompanija koja mo`e{e da se natprevaruva na internacionalno nivo. Sega situacijata e mnogu podobra. Mnogumina od niv }e se priklu~at kako dostavuva~i na na{ite internacionalni firmi. Kolku ste zadovolni od izvozot na “punto” i vesta za namaluvawe na subvenciite? So “punto” dostignavme 30% od celokupnata proda`ba na avtomobili vo Srbija. “Punto” i ponatamu e najisplatlivo vozilo na pazarot. Go zacvrstivme izvozot vo Severna Afrika i Isto~na Evropa. Va`no

NA SAEM ZA AVTOMOBILI VO BELGRAD “Na sledniot saem za avtomobili vo Belgrad prv pat }e imame mo`nost da izloìme kompleten opseg na programata koja ja nudime, od najmaliot model na Fiat do najgolemiot. Hit }e bidat “lan~ia ipsilon”, “fiat 500” so celosno nov motor, nov “grand ~iroki” i “xulieta” so nov motor od 140 kowski sili”, istakna Xovani. ni e da ja {irime servisnata i proda`nata mreà. A za namaluvaweto na vladinite subvencii ne sme zagrièni. Se dogovorivme za namaluvawe na kamatite za krediti na sedum godini na 4,25%. Pokraj toa, ja prodolìvme garancijata od dve na tri godini.

Svet / Biznis / Politika

18 SEMEJSTVOTO NA MUBARAK VREDI 60 MILIJARDI DOLARI lanot Mubarak e semejstvo koe vredi 60 milijardi dolari, naveduva indiskiot vesnik "Wu indijan ekspres" vo tekstot so naslov “Milijardite na Mubarak”. Spored vesnikot, ovaa suma ne se dol`i samo na li~noto bogatstvo na egipetskiot pretsedatel Hosni Mubarak, koj so cvrsta raka vladee celi 30 godini, poradi {to i go dobi prekarot “Faraon”, tuku i na imotot na drevnite egipetski vladeteli koj toj

uspeal da go prisvoi. Razlni izvori naveduvaat razli~ni sumi za procenetoto bogatstvo na Mubarak. Taka, indiski izvori procenuvaat deka semejstvoto Mubarak vredi 31,8 milijardi dolari, dodeka, spored amerikanski, siriski i al`irski izvori samo na li~nite smetki na egipetskiot pretsedatel ima 40 milijardi dolari odzemeni od egipetskata dr`ava i narod, tvrdi vesnikot. Bogatstvoto na Mubarak

se sostoi od pari, akcii, nedvi`en imot vo pove}e zemji, pred s$ vo SAD, kako i od dve jahti vredni 60 milioni evra. Parite i akciite se nao|aat vo amerikanski, germanski, britanski, {vajcarski, {kotski, {panski i dubajski banki. Kompanijata za nedvi`en imot na Mubarak, Alaa Mubarak, poseduva imoti vo Los Anxeles, Va{ington, Wujork i London, naveduva “Wu indijan ekspres”.

ME\UNARODNATA AGENCIJA ZA ENERGETIKA O^EKUVA PROBLEMI NA PAZAROT NA GAS o tekot na 2011 godina globalniot pazar na priroden gas }e se soo~i so te{kotii pri usoglasuvaweto na uslovite vo dogovorite za dolgoro~ni isporaki na energensot, izjavi vo Moskva glavniot ekonomist na Me|unarodnata agencija za energetika (IEA), Fatih Birol. “Godinava }e se vodi golema borba za utvrduvawe na uslovite na dolgoro~nite dogovori me|u distributerite i potro{uva~ite na gas”,

VLADATA, SINDIKATITE I BIZNISMENITE ZDRU@ENO PROTIV KRIZATA

Otkako nevrabotenosta dostigna 20,3%, rekord vo evrozonata, a procentot na nenaplatlivi krediti vo nedvi`nosti isto taka go dostigna vrvot, site zasegnati strani sednaa i se dogovorija koi merki }e se prezemat za ubla`uvawe na krizata, koja se zakanuva od [panija da napravi vtora Grcija VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

[

za da razgovaraat za novite ekonomski reformi koi gi prezede [panija. Ovoj 23-ti {pansko-germanski samit se odr`a vo presret na evropskiot samit vo Brisel, kade {to EU }e se obide da napravi eden ~ekor napred vo zajaknuvawe na fondovite za poddr{ka na evrozonata, dodeka Germanija se zalaga za pogolema buxetska disciplina i podobra ekonomska koordinacija. Posetata na Merkel vo [panija se odnesuva{e tokmu na poslednovo. Iako reformite koi gi vovede [panija nema da vlijaat na nejziniot buxet pred 2015 godina, tie go ozna~uvaat noviot ~ekor na obidite na vladata na Zapatero za restrukturirawe na ekonomijata, koja ima mnogu slabi izgledi za rast, smetaat ekonomistite. Premierot Hose Luis Rodrigez Zapatero treba da im

IZLEZE PRVIOT DNEVEN VESNIK SAMO ZA KORISNICITE NA AJPAD ediumskiot magnat Rupert Mardok vo muzejot Gugenhajm vo Wujork go pretstavi noviot dneven vesnik "Dnevnik" (The Daily), namenet isklu~ivo za tabletite na Epl, Ajpad. Spored misleweto na analiti~arite, ovoj nov dneven vesnik mo`e da pretstavuva presvrtnica za izdava{tvoto ili na~in za o`ivuvawe na namalenata proda`ba na vesnicite. Vesnikot im e dostapen samo

na korisnicite na Ajpad vo SAD, a nedelno za nego }e treba da platat po 99 centi, dodeka na godi{no nivo pretplatata }e bide 39,99 dolari. Mardok veli deka niskata cena e poradi toa {to za vesnikot ne se potrebni tro{oci za pe~atewe. Eksperimentalniot vesnik se prodava kako aplikacija vo prodavnicite na Epl, a go izdava Wuz korp (News Corp), ~ij direktor e Rupert Mardok.

izjavi Birol. Spored nego, ne e isklu~eno distributerite na gas da bidat izlo`eni na zasilen pritisok za otka`uvawe od idejata za “vrzuvawe” na cenata na prirodniot gas so cenata na naftata. “Nema da se iznenadam ako zemjite uvozni~ki na gas uporno tropaat na va{ite vrati i baraat nov pristap vo formuliraweto na cenata na gasot. Ne ja isklu~uvam nitu mo`nosta vo tekot na

2011 godina tie da gi zasilat pritisocite za “odvrzuvawe” na cenata na gasot od cenata na naftata”, potencira Birol. Toj smeta deka vo slu~uvawata na pazarot na gas vo slednite godini bitna uloga }e igraat Kina, kade {to postoi golema konkurencija me|u gasot i jaglenot, no i SAD, koja vo slednite deset godini od najgolem uvoznik mo`e da se pretvori vo najgolem izvoznik na energensot.

DVA, TRI ZBORA

[PANIJA NA ISPIT

panskata Vlada, sindikatite i biznismenite gi zdru`ija silite vo borba protiv finansiskata kriza, potpi{uvaj}i dogovor za reformi, ~ija cel e pottiknuvawe na oslabenata {panska ekonomija. Do ovoj dogovor dojde po objavuvaweto na vesta deka brojot na [panci koi podnele barawa za nadomest za nevraboteni se zgolemi na rekordni 4,23 milioni lica, a stapkata na nevrabotenost vo zemjata dostigna 20,3%, najvisoko nivo vo evrozonata. Glavnata merka predvidena vo socijalniot i ekonomski dogovor e postepeno da se zgolemuva starosnata granica za zaminuvawe vo penzija od 65 na 67 godini, po~nuvaj}i od 2013 godina. Inicijativata vklu~uva i vonreden ednogodi{en plan za namaluvawe na stapkata na nevrabotenost me|u mladite, koja dostignuva 40%, po pat na odobruvawe na dano~ni olesnuvawa za kompaniite koi }e otvorat rabotni mesta so skrateno rabotno vreme. [panskiot premier, Hoze Luis Rodrigez Zapatero, uka`a deka ovoj dogovor, koj treba da bide odobren od Parlamentot, e znak za drugite zemji deka [panija }e zazdravi od ekonomskata kriza. Germanskiot kancelar, Angela Merkel i {panskiot premier v~era se sretnaa vo Madrid

KAPITAL / 04.02.2011 / PETOK

poka`e na investitorite serioznost vo sproveduvaweto na strukturnite reformi, za zemjata da ne bide prisilena da pobara finansiska pomo{, kako {to be{e slu~aj so Slovenija i Irska. Najgolemiot ~ekor {to go napravija {panskite sindikati po pove}emese~nite pregovori be{e mo`nosta rabotnicite koi upla}ale sredstva vo penziskiot sistem 38,5 godini da odat vo penzija na 65 godini. RIZI^NI 90 MILIJARDI EVRA VO [PANSKITE BANKI [panskite regionalni banki imaat problemati~en imot vo sektorot nedvi`nosti vo vrednost od 90 milijardi evra, poka`uvaat podatocite na [panskata centralna banka. Od toj iznos, vkupno 29,4 milijardi evra otpa|aat na nenaplatlivi pozajmuvawa, 27,5 milijardi evra se po-

zajmuvawata na koi im se zakanuva nemo`nost za otplata, dodeka 33,1 milijardi evra se povrzani so imotot na bankata vo nedvi`nosti koi se vo nivna sopstvenost zaradi nemo`nosta da se prodadat. [panskata centralna banka pobara od 17 regionalni {tedni banki, na koi otpa|a pribli`no polovina od vkupnite zaemodavni aktivnosti vo zemjata, da & dostavat detalni podatoci za izloènosta na tamo{niot naru{en pazar na nedvi`nosti. Podatoci dosega dostavile samo 15, ~ija vkupna vrednost na zaemi i imot povrzani so pazarot na nedvi`nosti dostignuva iznos od 164,9 milijardi evra. Kaiksa ontivent i Kaiksa polensa se dvete banki koi s$ u{te ne dostavile podatoci. Portparolkata na Centralnata banka na [panija istaknuva deka dvete banki se dol`ni da ja izvestat za izloènosta na sektorot nedvi`nosti pred da gi objavat svoite godi{ni izve{tai za 2010 godina. Analiti~arite smetaat deka tokmu zaradi tie dve banki [panija moèbi }e bide primorana da pobara pomo{, sli~na na taa koja minatata godina ja dobija Grcija i Irska. So cel da gi smiri tekovnite problemi, Vladata vo Madrid raboti naporno da ja zajakne pozicijata na {tednite banki. Se procenuva deka nivnata dokapitalizacija }e ~ini najmalku 20 milijardi evra, a moè da dostigne i 100 milijardi evra.

“Tvrdewata deka otkako }e stane demokratija, Egipet }e bide neprijatelski nastroen kon SAD i Izrael ne odgovaraat na vistinata. Nikoga{ nema da zapo~nam dijalog dodeka Mubarak e na vlast. Te{ko e da se veruva deka Mubarak znae {to zna~i demokratija.” MOHAMED EL BARADEJ

opoziciski lider vo Egipet

“Momentalno, inflaciskite pritisoci vrz evrozonata se pod kontrola. No, postojanoto zgolemuvawe na cenata na hranata i naftata vo svetot, mo`e da pridonese za enormen rast na inflacijata vo svetot. Spored procenkite, Evropskata centralnata banka se podgotvuva da se soo~i so rekordna inflacija godinava, koja }e nadmine 2%.” @AN KLOD TRI[E

Pretsedatel na Evropska centralna banka

“SAD ne stoi zad promenata vo Egipet po triesetgodi{noto vladeewe na pretsedatelot Hosni Mubarak. Egip}anite treba sami da go utvrdat razvojot na ovoj proces. SAD saka da bide svedok na slobodni, demokratski i fer izbori. Kolku pobrzo toa se slu~i, tolku podobro.” FILIP KROULI

portparol na Stejt departmentot na SAD

LG NAJAVUVA PRV 3D SMARTFON SOu`nokorejskata CELOSNO 3D ISKUSTVO kompanija lem kaj tridimenzionanite

LG Elektroniks (LG) najavi deka na ovogodi{niot Svetski kongres za mobilni telefoni, {to }e se odr`i od 14 do 17 fevruari vo Barselona, }e go promovira LG Optimus 3D, prv “pameten” telefon vo svetot {to na korisnicite }e im nudi celosno tridimenzionalno iskustvo. Spored kompanijata, LG Optimus 3D gi nadminuva nedostatocite na 3D sodr`inite {to se javuvaat kako glaven prob-

uredi, obezbeduvaj}i celosna platforma za “edinstveno iskustvo pri koristeweto na mobilniot telefon”. Ovoj dosega najnapreden smartfon na LG }e ima kamera so dvoen objektiv za snimawe na 3D sodrìni, LCD ekran koj }e ovozmoùva prikaùvawe na tridimenzionalni sliki i bez specijalni o~ila i }e poseduva pove}e opcii za

povrzuva we, kako HDMI i DLNA, so {to }e se ovozmo`i razmena na 3D sodr`ini vo sekoe vreme i na sekoe mesto.

Svet / Biznis / Politika

KAPITAL / 04.02.2011 / PETOK

SVET

0-24

...RAZORU@UVAWETO PO^NUVA

...PODGOTOVKI ZA NOVATA GODINA

...NEVOOBI^AENO

START }e startuva vikendov vo Minhen

Kineskiot pretsedatel “gi zasuka rakavite”

I jugot na Meksiko “pod mraz”

inistrite za nadvore{ni raboti na Rusija i SAD, Sergej Lavrov i Hilari Klinton, za vreme na ovoj vikend vo Minhen }e gi razmenat ratifikuvanite povelbi za stapuvawe na sila na dogovorot za razoru`uvawe, START.

ineskiot pretsedatel, Hu Xintao, vo presret na doa|aweto na kineskata Nova godina “gi zasuka rakavite” i zaedno so vooru`enite sili stacionirani vo Baoding podgotvuva{e specijaliteti za Proletniot festival.

zimsko nevreme {to ja zafati Severna Amerika Gse olemoto po~na da se seli i na Meksiko. Gradot Siudad Huarez, koj nao|a do granicata so SAD, e celosno pod sneg i mraz,

{to e nevoobi~aena pojava.

PANIKA OD POSKAPUVAWETO NA ZEMJODELSKITE PROIZVODI

CENATA NA [E]EROT NA NAJVISOKO NIVO VO POSLEDNITE 30 GODINI

Otkako {e}erot dostigna trideceniski rekord, trgovcite procenuvaat deka p~enicata mo`e da dostigne cena od 300 evra za ton, so {to }e go nadmine rekordno visokoto nivo od 2007 i 2008 godina. Analiti~arite i Organizacijata na Obedinetite nacii predupreduvaat na seriozni posledici od poskapuvaweto na hranata VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

tkako cenata na {e}erot zav~era na Wujor{kata berza dostigna najvisoko nivo vo poslednite 30 godini, analiti~arite i trgovcite so prehranbeni surovini veruvaat deka doprva }e se po~uvstvuvaat najlo{ite efekti od vlijanieto na nepovolnite vremenski uslovi vrz zemjodelstvoto. Rik Deverel, ekonomist za prehranbeni surovini vo bankata Kredit svis od London, za "Fajnen{al tajms" izjavi deka i pokraj golemiot rast na cenite lani, toj o~ekuva cenata na zemjodelskite proizvodi “da prodol`i da se dvi`i nagore do sredinata na 2011 godina”. Iako cenata na {e}erot na Wujor{kata berza go dostigna maksimumot vo poslednite tri decenii, kotaciite na berzata vo London s$ u{te se na pettonedelniot maksimum, poradi stravuvawata deka uraganot Jasi }e go zagrozi rodot na {e}ernata trska vo Avstralija, koja e tret po golemina svetski izvoznik

FAO: INDEKSOT NA CENITE NA HRANATA VO JANUARI DOSTIGNA NOVO REKORDNO NIVO Cenite na hranata vo svetot vo tekot na minatiot mesec dostignaa novi rekordni nivoa, soop{ti v~era Organizacijata za hrana i zemjodelstvo (FAO). Indeksot na cenite na hranata na FAO vo januari dostigna rekordno nivo od 230,7 indeksni poeni, za razlika od dekemvriskite 223,1 poeni, {to pretstavuva dosega najvisoko nivo od 1990 godina koga FAO po~na da vodi evidencija za cenite na prehranbenite produkti. na {e}er. Cenata na {e}erot na berzite vo Wujork se zgolemi za 0,83 centi (2,4%) na 34,79 centi za funta, {to e maksimum u{te od noemvri 1980 godina. Rafiniraniot {e}er za martovskite isporaki vo London poskape za 1,9%, na 834,70 dolari za ton. Zdru`enieto na proizvoditeli na {e}erna trska Kejngovers proceni deka ovoj sektor bi mo`el da ima zagubi od 500 milioni dolari poradi uraganot Jasi. Vo prethodnite 12 meseci {e}erot poskape za 18% poradi slabiot rod vo Brazil, Pakistan i pove}e evropski zemji.

Deverel predupreduva deka i cenata na p~enkata i gravot mo`e da go dostigne svojot maksimum i da se vrati na nivoto od 2008 godina. FAO ZAGRI@EN PORADI DRASTI^NIOT RAST NA CENATA NA HRANATA Porastot na cenata na hranata na golemo poleka se otslikuva i na maloproda`nite ceni i vo pobogatite i vo posiroma{nite zemji. Efektite od toa se inflaciski pritisoci, no i bezredija poradi nedostig od hrana vo Al`ir i Mozambik. Oficijalnite lica od Organizaciajta za hrana i zem-

jodelstvo (FAO) stravuvaat od pove}e nemiri kako {to vladite i kompaniite }e im go najavat na potro{uva~ite globalnoto zgolemuvawe na cenata na hranata za 110%. Ciklonot Jasi, koj se nabliùva kon Avstralija dvièj}i se so 300 kilometri na ~as, moè zna~itelno da ja o{teti {e}ernata trska vo Avstralija, koja e tret po golemina svetski izvoznik na {e}er. P~enicata, p~enkata i sojata isto taka dostignaa najvisoki ceni vo poslednite 30

meseci, bidej}i trgovcite so prehranbeni surovini se zagri`eni za suvite uslovi vo Argentina, koja e vtor po golemina svetski izvoznik na p~enka, dodeka ladniot bran vo SAD vlijae na cenata na p~enicata, bidej}i SAD e najgolemiot svetski izvoznik na p~enica. Roxer Xenson, {ef na evropskiot oddel za trguvawe so `ito vo Kargil, na konferencijata organizirana od ON za sostojbata so prehranbenite surovini izjavi deka rezervite na SAD so p~enka i soja,

koi se pokazatel za svetskiot inventar, bile na “nevideno nisko nivo”. “Zemjite vo Severna Afrika i Bliskiot Istok gi polnat svoite rezervi”, dodava toj. Cenata na p~enicata na berzata vo Pariz, koja }e stane reper vo Evropa, se iska~i na 269,75 evra za eden ton, najvisokoto nivo od mart 2008 godina. Trgovcite smetaat deka p~enicata mo`e da dostigne cena od 300 evra za ton, so {to }e go nadmine rekordno visokoto nivo od 2007 i 2008 godina.

Feqton

KAPITAL / 04.02.2011 / PETOK

NAJGOLEMITE INTERNET-KOMPANII VO SVETOT: SCRIBD 28

JUTJUB ZA DOKUMENTI PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

$ tuku nekoj }e se pojavi so fantasti~na ideja za distribucija na te{ko dostapni materijali na Internet. Prvo bea Fliker so objavuvawe originalni fotografii, potoa se pojavi Jutjub so videata, pa duri na kraj se pojavi i Skribd (Scribd), internetkompanijata koja onlajn publikuva sekakvi knigi, {to, se razbira, se vo elektronska forma. Iako po~na pred ne{to pove}e od 3 godini, denes Skribd e najgolemata socijalna mreà vo svetot, vo odnos na nejzinata specifikacija kako “mreà na ~itateli i onlajn-izdava~ka kompanija”. Nejzinata mreà se zgolemuva za 50 milioni novi korisnici sekoj mesec, a iljadnici pi{uvani dela, vklu~itelno bestseleri, magazini, kompaniski izve{tai, recepti, pa duri i krstozbori se prika~uvaat sekojdnevno. Internet-kompanijata {to operira so mreàta ima vizija da go “opismeni” svetot i da gi povrze lu|eto preku informacii i idei {to najmnogu gi interesiraat. KAKO DO KNIGI ZA FAKULTET? Originalnata ideja za Skribd se rodila za vreme na razgovorot {to Xon Adler, osnova~ot na kompanijata, toga{ u{te student na Harvard, go vodel so negoviot tatko za te{kotiite za izdavawe akademski trudovi. Toa go nateralo da osnova tim so Xered Fridman i Tihon Bernstam, pa za vreme na letoto 2006 godina tie zaedno ja posetile Y Combinator, firma {to investira vo startni

Imate problemi da najdete nekoj va`en dokument? Probajte so Skribd

Iako po~na pred ne{to pove}e od 3 godini, denes Skribd e najgolemata socijalna mreà vo svetot, vo odnos na nejzinata specifikacija kako “mreà na ~itateli i onlajn-izdava~ka kompanija”. Nivnata vizija e da go “opismenat” svetot i da gi povrzat lu|eto preku informacii i idei {to najmnogu gi interesiraat biznisi. Taka, po podgotovkata na biznis-planot i oficijalno ja lansirale internet-stranicata Skribd od nekoj stan vo San Francisko, vo mart slednata 2007 godina. Deka zamislata vetuvala uspeh, potvrdil i brzoraste~kiot soobra} aj na internet-stranicata. Vo 2008 godina, sudej}i po podatocite na marketingistraùva~kata kompanija Comscore, stranicata ve}e bila rangirana me|u top 20 socijalni mediumi. Vo juni 2009 godina Skribd ja lansira{e onlajn-prodavnicata za originalni trudovi Scribd Store i kratko potoa sklu~i dogovor so Simon i [uster (Simon&Schuster) za proda`ba na elektronski knigi na stranicata. Denes, pove}e od 150 profesionalni izdava~i, vklu~itelno

Harvard juniverziti pres (Harvard University Press) i Stenford juniverziti pres (Stanford University Press) sorabotuvaat so Skribd. Svoite disertacii i tezi na Skribd gi objavuva i izdava~kata ku}a za univerzitetski trudovi ProQuest, u{te od dekemvri 2009 godina. Prvi~nata ideja na Adler stana del od realnosta. Prethodno, vo oktomvri 2009 godina, Skribd go lansira{e i svojot brendiran onlajn-~ita~. Negova prednost e {to prepoznava fajlovi i dokumenti od razli~en tip, pa toa go napravi mnogu baran me|u mediumskite kompanii kako {to se Wujork tajms, Los Anxeles tajms, ^ikago tribjun, Hafington post i Tek kran~. Vo momentov, pove}e od 100 mediumski kompanii go upotrebuvaat

brendiraniot ~ita~ na Skribd, pa mnogu pi{uvani materijali stanaa virtuelno dostapni na stranicata. Me|u niv mo`e da se najdat i ogromen broj dokumenti, zaklu~no i podnesenata tu`ba protiv porane{niot direktor na Hjulit Pakard, Mark Hrd! Osnova~ot i idejniot tvorec, Xon Adler, s$ u{te e izvr{en direktor na kompanijata i odgovoren e za nejzinoto proizvodstvo i strategiskite direkcii. Magazinot “Biznis nedela” (Business Week) go proglasi za najdobar mlad pretpriema~ vo tehnologijata za 2010 godina. U{te prethodnata godina, poto~no vo septemvriskoto izdanie za 2009 godina, magazinot ja proglasi negovata kompanija za najinteresen starten biznis vo svetot. Po nekoj mesec

i “For~n” go verifikuva Skribd kako eden od 10 “najè{ki” startni biznisi na Internet. Se razbira, sleduvaa sli~ni priznanija i od drugi mediumi, me|u koi pova`no da se spomene e toa na magazinot “Tajm”, koj ja vbroi kompanijata me|u 10 startni internetbiznisi “{to }e go promenat va{iot ìvot”. A Skribd navistina go smeni ìvotot na nejzinite osnova~i. Posebno na Adler. Toj na Harvard studiral biofizika i verojatno ne ni pomisluval deka negovata kompanija }e dobie tolkava investiciska ponuda. Na po~etok, kompanijata po~na so 12 iljadi dolari {to gi vloì investiciskata firma Y Combinator. Podocna, vo juni 2007 godina, prominentnata investiciska kompanija fokusirana na in-

vestirawe na tehnolo{kite kompanii vo tekot na nivnite rani fazi, Redpoint ven~rs (Redpoint Ventures), vloì dopolnitelni 3,7 milioni dolari. Kon krajot na 2008 godina sleduvaa 9 milioni dolari od ârls river ven~rs (Charles River Ventures), koga se slu~i i nazna~uvaweto na Xorx Konsagra za pretsedatel na kompanijata. Konsagra be{e porane{en operativen direktor na socijalnata mreà Bebo (Bebo) i izvr{en direktor na reklamnata agencija Organik (Organic). Lani vo mesec avgust, Konsagra go napu{ti i Skribd, pa stana izvr{en direktor na Gud gajd (Good Guide). Pred ne{to pove}e od edna godina, porane{niot operativen direktor na Pejpal i osnova~ na ne tolku popularnite socijalni mreì Jamer (Yammer) i Xeni (Geni), Dejvid Saks, go popolni mestoto na Konsagra i se priklu~i na bordot na direktori na Skribd. Vo juli 2010 godina kompanijata izdejstvuva vo svoite sili da go “vpregne” i Robert Mekdonald, porane{en vaèn ~ovek na Gugl, pa otkako otvori kancelarija vo Wujork, toj be{e nazna~en za predvodnik na oddelenieto za biznis-razvoj. Kako {to stana trend, taka i Skribd se odlu~i da po~ne ekspanzija preku svoe pojavuvawe na smartfonite i elektronskite ~ita~i (kako {to e ~ita~ot Kindl (Kindle) na Amazon). Odlukata padna vo fevruari minatata godina, a po nekoj mesec Skribd ja lansira{e i aplikacijata Ridkast (Readcast), preku koja dozvoli avtomatsko spodeluvawe na dokumenti na Fejsbuk i Tviter. Ovoj ~ekor be{e mnogu uspe{na zamisla da se soberat {to e mo`no pove}e ~lenovi na Skribd, pa i golem del od na{ata populacija na toj na~in stanaa korisnici

PRIKAZNI OD WALL STREET

GUGL GO OBVINI M Gugl go obvini Majkrosoft, odnosno negoviot internet-prebaruva~ Bing (Bing) deka neovlasteno gi kopira rezultatite od prebaruvawata {to im gi nudi na korisnicite, {to Majkrosoft go demantira. Ovoj obid na Gugl da go zasrami Majkrosoft na nastan koj{to bil posveten na inovaciite slu`i kako posledno potsetuvawe za tenziite me|u dvata tehnolo{ki xinovi.

Gugl veli deka kra`bata ja zabele`ale slu~ajno, a potoa namestile stapica za da ja doka`at.

ugl (Google) go obvini Majkrosoft (Microsoft) za mamewe vo bitkata za dobivawe nadmo} vo oblasta na internet-prebaruva~ite, no Majkrosoft gi otfrla tie navodi, velej}i deka gi koristi site dozvoleni sredstva za da ja namali dominacijata na svojot rival. Kako {to pi{uva novinskata agencija Aso{iejted pres (Associated Press - AR) ko{kaweto me|u dvete kompanii {to gi procesiraat prakti~no site

barawa za prebaruvawe na Internet vo Severna Amerika kulminira{e vo vtornikot i toa na nastan vo vrska so idninata na internetprebaruva~ite, sponzoriran od Majkrosoft. Gugl go obvini Majkrosoft, odnosno negoviot internet-prebaruva~ Bing (Bing) deka neovlasteno gi kopira rezultatite od prebaruvawata {to im gi nudi na korisnicite, {to Majkrosoft go demantira. “Nekoi rezultati kaj Bing s$ pove}

e li~at na nepotpolna i iskrivena verzija na rezultatite {to gi nudi Gugl, odnosno na nivna evtina kopija”, pi{uva na Gugloviot blog, inènerot od oddelot za prebaruvawe na Internet, Amit Singal. Ovaa informacija prvo ja objavi specijaliziranata internet-stranica Ser~ enxin lend (Search Engine Land). Gugl veli deka kra`bata ja zabeleàle slu~ajno, a potoa namestile stapica za da ja dokaàt. Kompanijata napravila lista od

Feqton

KAPITAL / 04.02.2011 / PETOK

Po~ituvani ~itateli, Feqton vo Kapital: Najgolemite internet kompanii vo svetot. Doznajte za toa kako Fejsbuk, Gugl, Amazon i ostanatite, od pretpriema~ki potfati bazirani na inovativnosta i kreativnosta na svoite osnova~i, za samo nekolku godini stanaa globalni kompanii {to “te`at” desetici milijardi dolari.

Pred nekolku nedeli, pristigna i vesta deka zavr{ila u{te edna runda investicii vo Skribd. So novite 13 milioni dolari kapitalot na kompanijata se iska~i na 25,8 milioni dolari. Vo taa prigoda, osnova~ot na kompanijata najavi deka ovaa 2011 godina }e bide presvrtnica za kompanijata na ovaa “socijalna mre`a za ~itawe”, kako {to ja nare~e onlajn-magazinot “Tek kran~” (TechCrunch) vo septemvri minatata godina. 2011 - PRESVRTNA GODINA ZA SKRIBD? Momentalno, vo kompanijata, ~ie sedi{te e vo San Francisko, se vraboteni 40 lu|e. Za da generira prihod, kompanijata se koristi so Google AdSense, servis-aplikacijata na gigantot, preku koja, pokraj reklamite, se ovozmo`uva sobirawe prihod i preku regularno “klikawe” na internet-stranicata. Se razbira, tuka e i proda`bata {to ja ostvaruva prodavni-

ИNVESTITORI

Y COMBINATOR REDPOINT VENTURES CHARLES RIVER VENTURES KINSEY HILLS GROUP MLC INVESTMENTS SVB CAPITAL

XON ADLER Xon Trip Adler e roden vo 1984 godina i e generacija so Mark Zakerberg. Isto taka, slu~ajno ili ne, Trip e roden i rastel vo Palo Alto, dene{niot grad-sedi{te na Fejsbuk. Zavr{il na istiot univerzitet kako Zakerberg, Harvard, kade {to studiral biofizika. Diplomiral vo 2006 godina. Negoviot tatko e poznat nevrohirurg i isto taka pretpriema~. Od direktorskite dol`nosti Adler se odmora so svirewe saksofon. Odvreme-navreme toa hobi go pravel na ulica, pa site vqubenici vo xezot, istovremeno i slu~ajni pominuva~i vo Kalifornija, mo`at da go slu{aat isklu~itelniot mlad direktor. Direktor koj vo slobodno vreme niz kancelariite na Skribd saka da svrti i nekoe “kruk~e” so negoviot karting.

Osnova~ite na Skribd

Vo kancelarijata na Skribd

Vo kancelariite na Taobao

Skribd prodava i knigi za ~ita~ot na Amazon cata na Skribd, Scribd Store, a od mesec avgust, internet-kompanijata po~na i so testirawe, poto~no “beta verzija” na premiumkorisnici. Spored “Biznis nedela”, kompanijata zema 20% od sekoja prodadena kniga, {to e nezna~itelna suma sporedeno so “danokot” {to go zema Amazon. Pred nekolku nedeli pristigna i vesta deka

zavr{ila u{te edna runda investicii vo Skribd. So novite 13 milioni dolari kapitalot na kompanijata se iska~i na 25,8 milioni dolari. Rundata ja predvodele avstraliskata MLS investments (MLC Investments) i SVB Kapital (SVB Capital). “Ovaa 2011 godina }e bide godina na presvrtnica za nas”, najavi Adler vo

taa prigoda. Spored nego, kako {to svetot rapidno se promenuva vo odnos na na~inot na koj gi ~ita knigite i dokumentite, taka i negovata kompanija rapidno se podgotvuva i za promenata na na~inot na koj lu|eto vo idnina }e doa|aat do niv. No, dodeka lu|eto od ovoj uspe{en svet razmisluvaat za idninata i napredokot na ~ove{tvoto preku tehnologijata, eden del se nao|a vo ogan poradi politi~ki pri~ini. Denovive najaktuelen e Egipet. Se razbira, ovaa tema bi bila daleku od Skribd, dokolku ne dojde{e soop{tenieto deka vo poslednive denovi golem del od mediumskite partneri na “mre`ata od ~itateli” objavile duri 11 iljadi dokumenti i napisi povrzani so Egipet, a isto taka bile postaveni i listi za peticija od 14 organizacii {to se zanimavaat so za{tita na ~ovekovite prava i pravata na slobodna trgovija. Ova svedo~i deka mre`ata na Skribd na suptilen na~in stanuva informator koj doprva }e sobere golema audiencija. Barem od tie koi sakaat navistina pove}e da doznaat. Vo naredniot broj na “Kapital” }e doznaete za internet-kompanijata {to raboti so analitika Quantcast, na ~ii statisti~ki podatoci najmnogu im veruvaat golemite brendovi.

MAJKROSOFT ZA IZMAMA pogre{no napi{ani ili nerazbirlivi termini i ra~no gi linkuvala so stranici koi ne se povrzani so Gugl. Potoa, 20 inèneri na kompanijata zaminale doma so laptopkompjuteri na koi bil instaliran Internet eksplorer, prebarale na Google.com za da gi najdat ovie termini i “kliknale” na ve{ta~kite rezultati. Naskoro, pretragata za istite ovie termini na Bing bi gi pokaàla istite ~udni rezultati. Majkrosoft na seto toa odgovara deka e “podmetnvuawe dostojno na {pionskite romani”, kako {to re~e na blogot na Bing, korporativniot potpretsedatel na kompanijata zadolèn za Bing, Heri [am. “Nie koristime pove}e od iljada znaci i razli~ni karakteristiki vo na{iot algoritam za sortirawe

na podatocite”, dodava toj, otfrlaj}i ja mo`nosta za kakvo bilo koristewe na Guglovite rezultati. Inaku, sekoja kompanija razviva sopstveni algoritmi od koi zavisi kvalitetot na prebaruvawata, {to gi pravi klu~en faktor za efektivnosta na prebaruva~ot. Ovoj obid na Gugl da go zasrami Majkrosoft na nastan koj bil posveten na inovaciite slu`i kako posledno potsetuvawe za tenziite me|u dvata tehnolo{ki xinovi. Dodeka Majkrosoft go “napa|a” Gugl vo poleto na internet-prebaruvawata, Gugl se obiduva da ja namali prednosta na Majkrosoft vo oblasta na kompjuterskiot softver, so sopstvena linija proizvodi. “Nie samo sakame site da ja znaat vistinata za toa kako Majkrosoft ja menaxira svojata prebaruva~ka ma{ina, {to zna~i so kradewe

na napornata rabota na drugite i prezentirawe kako svoja”, re~e Singal, menaxer koj vo Gugl e odgovoren za prebaruva~kite algoritmi koi se ~uvaat so strogi merki na bezbednost. Heri [am, pak, {efot na Bing, se pravda deka Majkrosoft ne napravil ni{to pove}e od ednostavno prilagoduvawe na svoite rezultati otkako izvr{il monitoring na barawata za prebaruvawe na Internet eksplorer i “klikawe” na aktivnosta na Gugl, isto kako i na sopstvenata stranica Bing. Vo Gugl se `alat deka ne e fer Bing da “se vozi” na tehnologijata na Gugl. “Toa e isto kako student da mami na test i da ka`e, pa, {to, go yirnav testot na kolegata, pa si prepi{av. Ako toa ne e mamewe, toga{ {to e?”, pra{uva menaxerot Singal od Gugl.

Odgovornite vo Bing, internetprebaruva~ot na Majkrosoft, tvrdat deka gi koristat site dozvoleni sredstva za da ja namalat dominacijata na svojot rival.

FunBusiness

KAPITAL / 04.02.2011 / PETOK

EMIL HAXI PANZOV, MUZI^KI PRODUCENT

“TREBA DA SE

OSLOBODIME OD KOMPLEKSOT NA PONISKA VREDNOST” SILVANA JOVANOVSKA jjovanovska@kapital.com.mk k @k it l k

roducentot Emil Haxi Panzov ili podobro Tripnotik e samo u{te eden Makedonec koj dokaà deka so rabota i kvalitet moè da se uspee vo svetot. Se zanimava so muzika pove}e od desetina godini, a negovata muzika bila koristena za potrebite na pove}e svetski brendovi i televiziski mreì. Posledniot dogovor za koristewe na negovata pesna Fresh Paint so mediumskata korporacija Discovery Communications LLC (koja poseduva pove}e od dvaeset TV-kanali, me|u koi se Discovery, Animal planet i novata mreà na Opra Vinfri...) e samo u{te edno priznanie za nego. Toj e umetnik so jasna vizija i stavovi koj edinstveno razlikuva dobra i lo{a muzika, a koga bi moral da pravi kategorizacija, negovata bi ja smestil vo elektronskata. Za nego Makedonija nema potreba da se probiva vo svetot, bidej-

}i taa e ve}e tamu... Se zanimavate so muzika pove}e od deset godini, imate izdadeno dva albuma koi se poznati na svetskata muzi~ka scena. Kako se stignuva dotamu?? Po nekolkugodi{no vnimatelno ispituvawe na na~inot na koj funkcionira muzi~kiot biznis vo svetot, mi stana jasno deka ako sakam da ja izdadam mojata muzika bez da pravam kreativni kompromisi, najdobro e toa da go napravam samiot. Toa voedno go pretstavuva{e po~etokot na mojata mala izdava~ka platforma Filter. Moite izdanija se prisutni na site relevantni internet-portali za muzika vo svetot, pa, taka go svrtea vnimanieto na publikata i kritikata. Bea zabele`ani od nekoi drugi producenti, koi me pra{aa dali bi bil zainteresiran Filter da izdade del od nivnata muzika. Interesno be{e {to me|u niv bea i nekoi etablirani i prili~no va`ni muzi~ki imiwa od svetskata scena. Toa frli sosema novo svetlo vrz Filter, no i vrz muzikata na site koi se pojavuvaat

pod ovaa etiketa. Na eden na~in be{e po~nata edna spirala {to postojano raste. Sekoj k mesec se zgolemuva brojot na lu|eto koi gi slu{aat na{ite izdanija, no toa n$ obvrzuva i na s$ poseriozen pristap i pogolem kvalitet na muzikata {to ja producirame. Kakov e va{iot stil na muzika i zo{to ste go odbrale toj pravec? @anrovskite podelbi vo muzikata nikoga{ ne me interesirale. Za mene postojat samo dva vida muzika - dobra i lo{a i sakam da veruvam deka mojata spa|a vo prvata kategorija. Ako ve}e mora da ja definiram, neka bide elektronska muzika vo naj{iroka smisla na zborot, zatoa {to vo nea provejuvaat razli~ni vlijanija i mo`at da se po~uvstvuvaat primesi i od drugi muzi~ki pravci. Sakam da istra`uvam i ne sakam da se vrzuvam samo za edna muzi~ka forma. Veruvam deka takviot na~in na rabota brzo bi mi zdodeal i mene i na tie koi go sledat toa {to go rabotam. Kreativnata sloboda e mnogu va`na rabota.

Uspe{na prikazna za makedonski producent ~ija muzika ja upotrebuvaat najpoznatite televiziski mreì i svetski brendovi. Preku nea saka da gi postavi vistinskite pra{awa i da pottikne na razmisluvawe. Veli deka vo Makedonija ima odli~ni muzi~ari, no mediumite se svrteni kon pravewe pari i promovirawe ki~, namesto vistinskite vrednosti Ne e tolku sekojdn sekojdnevno nekoj Makedonec da postignuva vakvi uspesi vo svetot. Kako dojde do sorabotk sorabotkata so mediumska kompanija kako {to e Discovery Disc Communications LLC? Dogovorot so Discovery Disc e samo posledniot vo nizata licencni dogovori za upotreba na moja muzika. Vo tekot te na minatata godina moi pesni bea koristeni koriste i za potrebite na drugi svetski brendovi, kako televiziskata mreà Current TV, V izdava~kata izdava ku}a na Elle - Hachette Filipacchi i dizajnerskata dizajn ku}a od Hong Kong Marc & Chantal Design. Desi Sorabotuvam so nekolku izvonredno sposobni sposob agenti od Anglija i SAD koi imaat zada~a da gi najdat najsoodvetnite plasmani na mojata muzika. Taka be{e postignat i dogovorot so Dis Discovery Communications LLC. So nego ovaa kompanija komp se steknuva so pravo da ja koristi mojata moja pesna Fresh Paint vo programite na svoite televiziski stanici. Kolku kako avtor i muzi~ar e zna~ajno ova dostignuvawe za vas li~no i profesionalno? ova kako nekoj osoben Voop{to ne go doìvuvam do` uspeh, no drago mi m e {to ogromnata publika na ovaa mediumska mediumsk mreà }e ja slu{ne modruga strana, drago mi e {to jata pesna. Od dr kompanija so tolku visoki standardi odlu~ila da koristi moja pesna. Vo Makedonija vladee predubeduvaweto deka treba da se probieme vo svetot so sedumosminskiot takt i obrabotka na folklorot. Kolku e toa ispravna strategija i dali moèbi vo va{iot stil upotrebuvate ili ste upotrebile ne{to od narodnoto tvore{tvo? Probivaweto vo svetot e diskutabilna kategorija. Zarem dosega ne stana jasno deka makedonskata kultura gi postignuva svoite najgolemi uspesi toga{ koga }e se oslobodi od kompleksot na poniska vrednost. Zo{to "da se probivame“ vo svetot? Nie sme ve}e tamu! Samo treba malku pouporno da mu go nudime na ostatokot od svetot toa {to go imame. A, za sre}a, imame izvonredni umetnici vo site oblasti, vklu~uvaj}i ja i muzikata. [to se odnesuva do folklorot, mislam deka nitu treba da se sramime od nego, nitu, pak, so sila da go stavame kade {to treba i kade {to ne treba. Sekoj nosi nekakov genetski kod

FUDBAL I AVTOMOBILI

FORD NA DRESOVITE NA M

”Po~uvstvuvaj ja razlikata” e globalnoto moto na Ford, nameneto za milionskiot auditorium na {ampionskata liga, a dvete vozila od modelite "fokus" i "fiesta" }e treba da ja napravat razlika ta za timot na Metalurg SR\AN IVANOVI]

ivanovic@kapital.com.mk

mporterot na vozilata od programata na Ford, makedonskata kompanija Mi-Da Motors stana oficijalen sponzor na fudbalskiot klub Metalurg. Ovaa sorabotka e motivirana od dvodeceniskoto sponzorstvo na Ford na Ligata na evropskite {ampioni vo fudbal, dodeka, pak, klubot od skopswkata naselba Avtokomanda e ekipa so golemi ambicii za nastap vo elitnoto natprevaruvawe. Soglasno postignatiot dogovor, logoto na Ford }e bide vmetnato na dresovite

na Metalurg, a za vozvrat ekipata }e dobie dve vozila. “Kako {to e poznato, Ford vo Evropa ve}e 19 godini e sponzor na Ligata na [ampioni, a Mi-Da Motors kako kompanija e sigurna vo kvalitetot na Metalurg i negovite mo`nosti da nastapi vo ovoj najeliten {ampionat, posebno sega, po neodamne{noto "osve`uvawe” vo redovite na timot”, izjavi generalniot direktor na Mi-Da Motors, Darko Dimovski. “Po~uvstvuvaj ja razlikata” e globalnoto moto na Ford, nameneto za milionskiot auditorium na {ampionskata liga, a dvete vozila, od tipot na "fokus" i "fiesta", }e treba da ja napravat razlikata za timot

na Metalurg, od kogo godinava se o~ekuva i prvata titula vo makedonskoto fudbalko prvenstvo. “So golemo zadovolstvo go potpi{uvame dogovorot so Mi-Da Motors za sponzorstvo na FK Metalurg. Za nas ovoj dogovor pretstavuva seriozna potvrda deka nekoj gi prepoznava i gi vrednuva na{ite napori da izgradime stabilen i respektibilen klub koj }e ima zabeleìtelna uloga vo doma{noto prvenstvo, no i da obezbedi redovno u~estvo vo evropskite natprevaruvawa. Vo slu~ajov, na{ite napori, èlbi i stremeì gi prepozna Mi-Da Motors, edna od najgolemite kompanii vo avtomobilskiot biznis kaj nas”, veli

Dvata avtomobili }e bidat ostaveni na raspolagawe na stru~niot {tab

FunBusiness

KAPITAL / 04.02.2011 / PETOK

SUPER BOWL 2011

NAJSKAPIOT REKLAMEN TERMIN Trieset

sekundi vo glavniot reklamen termin na prenosot ~inat od 2,8 do 3 milioni dolari

Obvivkata od minatogodi{noto izdanie na HAXI PANZOV vo sebe i se izrazuva soodvetno na toa. Vo moite pesni nikoga{ ne sum upotrebil del od narodnoto tvore{tvo, no iskr{enite ritmi se postojano prisutni. Ako e toa posledica na nekoj folklor {to go nosam vo sebe, toga{ za mene e pove}e od dobredojden. Vo dene{no vreme, so modernata tehnologija starite na~ini na slu{awe i prenesuvawe na muzikata poleka izbleduvaat. Dali se soglasuvate deka nosa~ite na zvuk se minato kako tehnolo{ka platforma? Tehnologijata napreduva i toa so sebe nosi soodvetni promeni, dobri i lo{i. Moème kolku sakame da àlime po analogniot zvuk i po krckaweto na plo~ite, no ne moème da ne se soglasime deka e mnogu prakti~no da se poseduva celata muzi~ka kolekcija na eden hard-disk so golemina na tetratka. Dobro e {to industrijata od sosema razbirlivi pri~ini mnogu retko odlu~uva sosema da ukine opredelen format, pa, taka, na krajot sekoj moè da go izbere toj koj {to mu odgovara. Dali mediumite kako Jutjub, Fejsbuk ili Majspejs ja redefiniraat prirodata na muzikata? Koi se novite mediumi za distribucija na elektronskata muzika? Ne samo elektronskata, tuku site ànrovi na muzika, kako i re~isi site drugi proizvodi, najbrzo i najednostavno se kupuvaat preku Internet. Za sre}a na vqubenicite vo muzikata, postojat dovolen broj golemi (iTunes, eMusic, Amazon), no i striktno specijalizirani (Bleep, Boomkat, Beatport) muzi~ki prodavnici na globalnata mreà, na koi moàt od udobnosta na sopstveniot dom da preslu{aat, da odberat i da go kupat toa {to im se dopa|a. Od druga strana, socijalnite mreì i servisite {to gi nabroivte ovozmoùvaat dosega nevidena interakcija na tie koi ja sozdavaat muzikata so nivnite oboàvateli. Toa sozdava eden sosema nov vid interakcija, no pottiknuva i razvoj na novi metodi na promovirawe na muzikata. Se ìvee li od muzikata? Ima li fidbek, pred s$, prifatenost od publikata, a potoa i od finansiki aspekt? Kako i vo sekoja druga umetnost, veruvam deka finansiski najdobro pominuvaat tie koi re{ile da se zanimavaat so "proizvodstvo za {iroka upotreba“. No, toa e ako razmisluvate od aspekt na trka na kratki pateki, a

jas moeto zanimavawe so muzika go sfa} am kako maraton. Isto taka, nikoj ne moè da me ubedi deka idninata na muzikata e vo razni izbori na "talenti“, {to obi~no zavr{uvaat so edvaj polnoletna devojka koja pee apsurdna pop-muzika oble~ena vo mini-zdolni{te i na koja organizatorot na izborot i negoviot korporaciski sponzor & vetuvaat deka }e ja napravat yvezda. Smetam deka nitu eden vistinski umetnik ne po~nal da se zanimava so svojata profesija poradi idejata deka }e se zbogati. Umetnikot sozdava zatoa {to ~uvstvuva potreba da go realizira deloto koe go nosi vo sebe. Popularnosta, prifatenosta i uspehot treba da bidat posledici, a ne pri~ini za da po~ne{ da tvori{. Moète li da napravite edna sporedba me|u popularnosta, prifatenosta, razvienosta, isplatlivosta od ovoj muzi~ki stil vo Makedonija i vo svetot? Makedonija ima odli~ni muzi~ari, a ima i publika koja znae da go prepoznae kvalitetot. Sekako deka taa publika bi bila mnogu pobrojna dokolku pogolem broj od mediumite si ja rabotea svojata rabota na vistinskiot na~in i promoviraa vistinski vrednosti namesto ki~. No, situacijata e sli~na nasekade vo svetot. Sekade postojat instant-proizvodi za {irokite masi koi slepo im veruvaat na marketing-kampawite i hrabri dela so silen umetni~ki potpis koi se obra}aat na edna poobrazovana publika so mnogu povisoki kriteriumi. Koi se va{ite planovi za idnina? Vo sledniot period }e izlezat najmalku dve EP izdanija so moja muzika, a kon krajot na godinata i mojot nov album. Vo me|uvreme, }e prodolìme so ponatamo{no razvivawe na Filter i privlekuvawe na s$ pove}e slu{ateli na na{ata muzika. Obi~no sekoj muzi~ar so svojata muzika i rabota saka da ostavi nekoja poraka. Koja e va{ata? Ne sakam da ostavam eksplicitni poraki. Moèbi zatoa i rabotam glavno instrumentalna muzika. Ne sakam da davam odgovori so toa {to go rabotam. Pove}e sakam da gi postavam vistinskite pra{awa i so mojata muzika da pottiknam na razmisluvawe.

METALURG "FOKUS" i "FIESTA" se najprodavanite modeli na Mi-Da Motors, importerot na vozilata na Ford pretsedatelot na klubot, Aleksandar Panov. Od Metalurg potvrdija deka kolite }e im bidat ostaveni na raspolagawe na ~lenovite od stru~niot {tab, so {to se nadevaat deka uslovite na nivnoto rabo-

tewe }e bidat podignati na povisoko nivo. Inaku, ovaa ekipa obelodeni deka prvotimskiot sostav vo proletniot del od sezonata }e bide zbogaten za pet novi i spored objektivnoto mislewe, kvalitetni fudbaleri.

vklu~uva i Exposure od 2008 godina, vo koja IVA BALÊVA ima glamurozni devojki pretstaveni kako izleguvaat od limuzinite i glumat, navodno, iznenadeni, bidej}i se fateni od paparacite odine{niot Super Bowl, {to }e se odrì bez dolna obleka. vo nedela, na 6 fevruari na terenite Na spisokot se nao|a i internet-servisot i na stadionot Kaubojs (Cowboys) vo agencijata za qubovni sostanuvawa na vozArlington, Teksas i }e se prenesuva rasni E{li Medison (Ashley Madison), koja vo ìvo na FOX televizijata, }e bide 45-to ja najmi porno-yvezdata Silvana Samson za izdanie na finaleto vo modernata era na reklama za Super Bowl 2011. Samson glumi amerikanskiot fudbal (NFL), vo koe se sre}a- kancelariski rabotnik koja go fa}a soprugot vaat Pitsburg stilers i Grin Bej pakers. Super kako ja mami, pa za da mu vrati odlu~uva da Bowl e najgolem i najgledan sportski nastan se spletka so site i maì i èni naokolu. na godinata vo SAD (re~isi 80% Amerikanci Agencijata za za{tita na ìvotnite PETA planiraat da go gledaat nedelniot natprevar), mnogu ~esto koristi reklami so poznati so pove}e od milijarda gleda~i vo svetot i li~nosti, no, goli, e termin za najskapo za da ja promovira reklamirawe. Sekoj svojata antikrznereklamen spot od 30 na agenda, kako i sekundi ~ini me|u 2,8 drugite celi za i 3 milioni dolari. za{tita na ìvotI godinava golem broj nite. Vo reklamata kompanii sakaat da Veggie Love ili se reklamiraat, me|u “Vegetarijanska niv i avtomobilskite qubov” za Super giganti od Detroit: Bowl od 2009 godina Xeneral motors i PETA se naso~i kon Krajsler }e se repromovirawe na klamiraat za vreme vegeterijanstvoto na natprevarot, a gipreku reklama vo gantot Ford na krajot. koja glumat skudno Xeneral motors vo oble~eni devojfokusot }e go stavat COWBOYS stadionot, Teksas ki koi luduvaat brendot [evrolet, koj zazema 70% od nivnata proda`ba i gi vklu~uva modelite na [evrolet, kako “kruz”, “volt”, "kamaro kabriolet" (camaro convertible) i kamion "silverado HD" (silverado HD truck). [evrolet }e ima pet reklamni spotovi od po 30 sekundi za vreme na natprevarot i eden po natprevarot. Za Krajsler s$ u{te ne e poznato {to to~no }e reklamira za vreme na Super Bowl. Drugite avtomobilski giganti kako Mercedes }e se reklamiraat za prvpat na ova mesto. Audi }e odi so reklama od 60 sekundi, kako i sekoja godina vo izminatite PEPSI MAKS i DORITOS odat ~etiri godini. Godinava reklamata }e bide so po {est reklamni spotovi fokusirana na "audi A8 sedan". BMV i godinava Hjundai }e bidat, isto taka, vklu~eni vo relamite na Super Bowl 2011. Edni od najinteresnite reklamni spotovi verojatno }e bidat tie na Pepsi. Kompanijata naokolu so zelen~uk. Reklamata bila odbi}e odi so vkupno {est reklamni spotovi – za ena od strana na NBC, bidej}i “otslikuvala ~ipsot "doritos" i za "pepsi maks" (Pepsi Max). nivo na seksualnost preterano za nivnite Od Pepsi velat deka iako reklamiraweto na standardi”. Se razbira, reklamata s$ u{te Super Bowl e tolku skapo i za nekoi prakti~no moè da se vidi na internet-stranicata pretstavuva frlawe pari, sepak, toa e inves- na PETA.Kompanijata jesushatesobama.com, ticija koja celosno vredi. Tie velat deka ne upotrebi kukli koi gi pretstavuvaat Isus i stanuva zbor samo za spot od 30 sekundi, tuku Obama. Kuklata na Obama zavr{uva potoza mnogu pove}e. Iako ne se reklamiraa na nata vo akvarium. “Samo sakam da napravam lanskiot Super Bowl, sega sosema se soglasni zabava od rabotite koi se slu~uvaat vo deka vredi sekoj dolar {to go davaat za re- Va{ington”, veli Ri~ard Belfri, osnova~ot klama. êtiri od reklamnite spotovi na Pepsi, na kompanijata, koj sebesi se opi{uva kako koi ~inat tri milioni dolari poedine~no, “konzervativen komi~ar”. se napraveni od potro{uva~ite koi se prijavija na natprevarot organiziran od strana na Pepsi. K O M E R C I J A L E N O G L A S Osven kako najgolem megdan za standardnite reklameri, izminative godini Super Bowl povremeno be{e i mesto za pravewe (ne)sakani skandali, bidej} i ogromniot rejting nosi i neviden publicitet. Mnogumina smetaat deka skandalot od pred sedum godini, koga Xenet Xekson (sestrata na Majkl Xekson) pri izvedba na pesnata-duet so Xastin Timberlejk ja pokaà gradata bil sosema dobro presmetan poteg. Xenet podocna tvrde{e deka s$ bilo slu~ajno, no razgoleniot del od teloto be{e duri i “ukrasen”. Pred dve godini TV-prenosot go sledele pove}e od milijarda gleda~i, no tie 80.000 posetiteli prisutni na stadionot vo Tuson, Arizona, ja imale privilegijata namesto nekoj reklamen spot, na stadionskiot ekran da gi vidat 30-te sekundi od eden porno-film na Xena Xejmison. No, mnogu reklami ne uspeale da dobijat mesto za prikaùvawe na Super Bowl. Me|u niv e taa na internet-kompanijata GoDady, koja ima 38 odbieni Super Bowl reklami od 2005 godina navamu. Dolgata lista zabraneti reklami ja

Rabota / Grade`ni{tvo / Menaxment

KAPITAL / 04.02.2011 / PETOK

Izbor na aktuelni oglasi MENAXMENT, UPRAVUVAWE Izvor: Dnevnik

Objaveno: 29.01.2011 VIP ima potreba od vrabotuvawe za slednata pozicija: Menaxer za produkt marketing Klu~ni odgovornosti: -podgotovka na detalni analizi za odnesuvaweto na na{ite korisnici -Upravuvawe so celokupniot `ivoten ciklus na korisnicite spored razli~ni segmenti i kreirawe na vistinskata ponuda za soodvetnite segmenti -Podgotovka na finansiski presmetki i kalkulacii za kampawi, kako i pravewe na procenki za vlijanieto na odredeni marketing aktivnosti vo odnos na profitot i prihodite -Prezemawe na vode~ka uloga vo implementacija na kampawi i upravuvawe so interdisciplinarni timovi. Potrebni kvalifikacii -temelno poznavawe na makedonskiot telekomunikaciski pazar -Doka`ani statisti~ki i analiti~ki ve{tini, qubov za brojki i sposobnost za zapazuvawe na detali -Timski igra~ so smisla za humor, prakti~en pristap kon rabotata i golema samoinicijativnost -Odli~ni komunikaciski,ubeduva~ki i prezentaciski ve{tini -Sposobnost za rabota pod pritisok, spravuvawe so pove}e prioriteti istovremeno i so golem obem na rabota -Iskustvo vo vodewe na proekti i timovi -Napredno poznavawe na deloven angliski jazik (govoren i pismen) -Univerzitetska diploma (po mo`nost od marketing ili IT). Ako imate hrabrost, energija i entuzijazam, kako i profesionalni kompetencii za uspe{no da rabotite vo oblastite navedeni pogore, Ve molime ispratete propratno pismo i biografija na angliski jazik so oznaka Menaxer za produkt marketing na slednata adresa: VIP Operator DOOEL Skopje Ul.Vasil Axilarski bb, 8 kat,1000 Skopje E-mail: HR@vipoperator.mk; Kraen rok na dostavuvawe na aplikaciite e 4.2.2011. ]e bidat realizirani samo izbranite kandidati. OBRAZOVANIE Izvor: Dnevnik

Objaveno: 01.02.2011 Univerzitet „Sv.Kiril i Metodij” vo Skopje praven fakultet „Justinijan Prvi” vo Skopje raspi{uva konkurs za izbor na 2 nastavnika i eden sorabotnik. Dokumentite se dostavuvaat na Pravniot fakultet „Justinijan Prvi” vo Skopje, bul.„Krste Misirkov” bb-Skopje, vo rok od 8 dena od denot na objavuvaweto. Dopolnitelni informacii na tel: 3117244 GRADE@NI[TVO Izvor: Dnevnik

Objaveno: 01.02.2011 GD „Granit”-Skopje ima potreba od: 1 diplomiran ma{inski inèner 1 diplomiran elektro inèner 1 diplomiran inèner arhitekt. So ili bez rabotno iskustvo vo strukata. 4 diplomiran gradeèn inèner ili diplomiran inèner arhitekt, za rabotno mesto Rakovoditel na proekt, so rabotno iskustvo od najmalku tri godini, poseduvawe ovlastuvawa, solidno poznavawe angliski jazik i rabota na kompjuter. Kandidatite treba da gi ispolnuvaat op{tite uslovi predvideni so Zakon. Rabotata od oglasenite rabotni mesta }e se odviva vo Skopje i na teren na opredeleno vreme od 12 meseci i polno rabotno vreme (8 ~asa). Oglasot trae pet rabotni dena, molbite za rabota dostavete gi vo GD Granit AD-Skopje ul. Veqko Vlahovi} br.8 Skopje-Direkcija, ili na e-mail: granit@granit.com.mk ARHITEKTURA Izvor: Dnevnik

Objaveno: 29.01.2011 German Drowings ima potreba od 5 ilustratori na crte`i od oblasta na arhitekturata. Kandidatite treba da gi ispolnuvaat slednite uslovi: -Osnovno poznavawe na Corel Draw ili Autocad -Poznavawe na Angliski ili Germanski jazik -Odli~no tolkuvawe na tehni~ki crte`i od oblasta na arhitekturata -Da se podgotveni da rabotat vo tim, profesionalno i dolgoro~no da se posvetat na svojata kariera. Site zainteresirani kandidati treba da ispratat biografija isklu~ivo na angliski jazik, zaedno so ponova fotografija na voskopje@gmail. com najdocna do 15.02.2011 godina.

PRETPLATETE SE NA Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk

KAPITAL / 04.02.2011 / PETOK

Obuki / Finansii i smetkovodstvo

SEKOJ DEN VO Ednodneven seminar „VNATRE[NATA REVIZIJA VO TRGOVSKITE DRU[TVA I JAVNITE PRETPRIJATIJA VO REPUBLIKA MAKEDONIJA” PREDAVA^: Trajko Spasovski, rakovoditel vo Sektorot za centralna vnatre{na revizija, Ministerstvo za finansii na Republika Makedonija. 10 fevruari 2011 godina 10:00-16:30 ~asot Stopanska komora na Makedonija, sala 1 na 5-ti kat Site u~esnici na seminarot }e dobijat raboten materijal i sertifikat za u~estvo. Zainteresiranite za u~estvo na ovoj seminar mo`at da se prijavat najdocna do 4 fevruari 2011 godina. Prijavniot list i podetalni informacii mo`e da se prevzemat od sajtot na Stopanskata komora na Makedonija: www.mchamber.mk

KONTAKT: Len~e Zikova

Anita Mitrevska

tel: 02 32 44 057 tel: 02 32 44 054 faks: 02 32 44 088 faks: 02 32 44 088 e-mail:lence@mchamber.mk anita.mitrevska@mchamber.mk

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE: OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno. LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici – za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo. Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal.

Upisot e vo tek. Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409 , 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

Obuki / Menaxment / HR

Obuka za CIP-INT Inteligentna energija “IEE (INTELIGENTNA ENERGIJA ZA EVROPA) I MO@NOSTITE ZA U^ESTVO VO ME\UNARODNO FINANSIRANI PROEKTI OD ENERGETSKIOT SEKTOR” 8 fevruari 2011 godina (vtornik) od 10.00-15:00 ~asot Sala 1 na V kat, Stopanska komora na Makedonija Potprogramata INTELIGENTNA ENERGIJA e programa za finansirawe proekti i aktivnosti koi {to }e pottiknuvaat energetska efikasnost, upotreba na novi i obnovlivi izvori na energija i energetska efikasnost na protokot na stoki.

Ovaa programa gi obedinuva aktivnostite od programite e-TEN, Modinis i e-Content, vo soglasnost na novointegriranite strategii za evropskoto informacisko op{testvo (e-2010 – European Information Society 2010).

Trener: M-r @ivko Dimov, CMC (sertificiran menaxment konsultant).

Site u~esnici }e dobijat raboten materijal i na krajot na rabotilnicata }e se steknat so sertifikat kako potvrda za u~estvo na rabotilnicata. Zainteresiranite lica za u~estvo vo rabotilnicite mo`at da se prijavat najdocna do 4 fevruari 2011 godina. Prijavniot list i podetalni informacii mo`e da se prevzemat od sajtot na Stopanskata komora na Makedonija:

www.mchamber.mk

LICA ZA KONTAKT: LEN^E ZIKOVA ELIZABETA ANDRIEVSKA-EVTIMOVA tel: 02 32 44 054 tel: 02 32 44 074 faks: 02 32 44 088 faks: 02 32 44 088 e-mail: lence@mchamber.mk; e-mail: beti@mchamber.mk;

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Ofﬁce Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena na makedonskite delovni i drugi subjekti.

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA) Kursot gi opfa}a slednite oblasti : Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancela-riskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija. Upisot e vo tek.

Ruzveltova 6, 1000 Skopje

Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot.

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

KAPITAL / 04.02.2011 / PETOK

Tenderi / Konferencii i saemi

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JZU Specialna Bolnica za Ortopedija i Traumatologija „Sveti Erazmo“ Ohrid PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na lekovi od pozitivna lista. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=870d8808-ea77-4a55-bf30-88733b5c30cc&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Agencija za katastar na nedvi`nosti PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Servisirawe i odr`uvawe na kompjuterska oprema so nabavka na rezervni delovi. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=408c6c1a-f9b6-4991-8374065578fc5bff&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: op{tina Probi{tip PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na materijali za tekovno odr`uvawe na uli~no osvetluvawe vo op{tina Probi{tip za 2011 godina. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=11e4e75a-ca73-43b9-84ed-23bcde7929c7&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Centar PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Liewe na skulpturi vo bronza. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/ dosieACPP.aspx?EntityId=6d20c1a9-c23c-4d34b4e0-539320506a35&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Agencija za mladi i sport PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izrabotka na Osnoven i Izvedben proekt so revizija za pove}enamenska sportska sala vo Univerzitet Sv.Kiril i Metodij vo Skopje. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=f8bcc9f7-2230-4e9c-9ba5a637b70293f7&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JP Ulici i Pati{ta - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Kancelariski materijal. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=142e3f1f-a4da-44e8-96433e3a1c555fd7&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: M-NAV AD Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Osiguruvawe na imot. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=e7c35586-8dbd-42cd-a0ca-69d95ddec451&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Slu`ba za op{ti i zaedni~ki raboti na Vladata na Republika Makedonija PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na te~ni goriva za motorni vozila. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=811fc726-4c87-4188-b498dc3cc76e7bef&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Carinska uprava na RM PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Tekovno i investiciono odr`uvawe na kolski vagi. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=8cd998e2-b914-4cb4-94ed-00118fa3a959&Level=2

Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki Obuka za pretpriemni{tvo 05.02 - 06.02.11 Detra Centar Re{enie za va{ata finansiska idnina Sekoj Ponedelnik Sinergija Plus Brzo ~itawe (Power Reading) 07.02 - 11.02.11 In Optimum Makedonija

Napredni proda`ni tehniki 07.02.11 Clear View Adizes - Pravila i stilovi na menaxirawe 08.02.11 Clear View Trening za treneri 10.02.11 Clear View

Finansisko planirawe i finansiski menaxment; buxetirawe 11.02 - 12.02.11 ESP Obuka za pretpriemni{tvo 12.02 - 13.02.11 Detra Centar Re{enie za va{ata finansiska idnina

Sekoj Ponedelnik Sinergija Plus Obuki za aplikacija na EU fondovi 14.02.11 17.02.11 Clear View Goodies from the Embedded jungle 15.02.11 SEAVUS Edukativen i Razvoen Centar

Java enterprise development with Spring 15.02.11 SEAVUS Edukativen i Razvoen Centar JavaScript bootcamp 15.02.11 SEAVUS Edukativen i Razvoen Centar Baking Android sweets 15.02.11 SEAVUS Edukativen i Razvoen Centar

Ingredients and Recipes for Good Design 15.02.11 SEAVUS Edukativen i Razvoen Centar Kreirawe efektivna biografija (CV) 18.02.11 ESP Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

TOP 100

VO FEVRUARI I MART ^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI

ZDRAVI I AKTIVNI

BANKI

TRANSPORT I LOGISTIKA

OSIGURUVAWE I LIZING

GRADE@NI[TVO

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440