225 Kapital 11 02 2011 by Kapital Media Group

KADE ODI MAKEDONIJA?

AKO NE DOBIE POGOLEM BUXET I POVE]E KADAR

KANTRIMEN: NA KOSMI^KI PRA[AWA NE DAVAM ODGOVORI!

AGENCIJATA ZA STRANSKI INVESTICII NEMA KAPACITET DA GO PROMOVIRA IZVOZOT

STRANA 7

STRANA 10

petok / weekend

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

MAKEDONIJA REAGIRA[E DO SRPSKATA VLADA

BESIMI BARA IZVOZ NA NAFTA, SRBIJA NE ODGOVARA DVOJNITE AKCIZI NA GORIVATA KOI GI NAMETNUVA SRPSKATA VLADA VO KORIST NA RAFINERIJATA NIS DENOVIVE SE TOP TEMA I VO SRPSKITE MEDIUMI, KOI PI[UVAAT DEKA SRBIJA JA LA@E EVROPSKATA UNIJA NOSEJ]I ZAKONI KOI OSTAVAAT PROSTOR ZA KORUPCIJA I MALVERZACIJA

STRANA 4

NA ZATVORAWE, ^ETVRTOK, 10.02.2011, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

0,27% 0,35% 00,55%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,52 45,08 1,36

NAFTA BRENT EURORIBOR

102,08 1,71%

EXCLUSIVE KAPITAL NA OTVORAWETO OTVO NA KAZINOTO PRINCES VO GEVGELIJA

DENES, VO

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (10.02) 2.770

Kako Hosni Mubarak ja izgubi doverbata na Egip}anite?

MBI 10

2.765 2.760 2.755 2.750 2.745

STRANA 12-13

2.740 2.735 2.730 2.725 04.2

06.2

08.2

10.2

Francuski Mr.Bricolage ja otvora prvata prodavnica vo Makedonija STRANA 10

Se "ladat" li BRIK pazarite ili sega e vistinsko vreme da se kupuva? STRANA 12-13

SJAJOT NA KOCKAWETO NIZ VIP TRETMAN

STRANA 22-23

...POGLED NA DENOT... QUP^O ZIKOV

100 PRA[AWA MINISTEROT ZA MINIST TODOROV! STRANA 5

KOLUMNA

MARJAN PETR PETRESKI

UVOZNA "PERESTROJKA" "PERESTROJK ZA POGOLEM RAST STRANA 14

VOVEDNIK SPASIJKA JOVANOVA

IZVRTENA PERCEPCIJA STRANA 2

Navigator

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PETOK 11 FEVRUARI 2011

IZVRTENA PERCEPCIJA

Kakva e percepcijata na suma od 1,5 milioni evra i na suma od 600.000 evra? Mnogu prosta. Prvata suma e za pomalku od tri pati pogolema od vtorata. Ama nekoj saka na ovaa percepcija da & dade sosema druga slika. Se pra{uvam dali navistina vo Vladata smetaat deka gra|anite se do tolku izbezumeni za da poveruvaat deka 1,5 milioni evra za promocija na makedonskiot izvoz za narednite tri godini se mnoooogu pari, a deka 600.000 evra za reklama na kampawata za legalizacija na zemji{teto, {to treba da gi dobie marketingagencijata Republika, se maaaaalku pari? Nekoj o~igledno se obiduva da si igra majtap so javnosta. Ajde prvo da trgneme so sumata od 1,5 milioni evra. Odli~no e {to Makedonija }e dobie strategija za promocija na izvozot i {to taa predviduva poddr{ka za firmite da gi plasiraat svoite proizvodi vo stranstvo i da dobivaat pove}e informacii za pobaruva~kata na stranskite pazari. Dobro e i {to dr`avata }e im pomaga na kompaniite da se reklamiraat vo stranstvo, zatoa {to bez marketing nema izvoz. No, 1,5 milioni evra se ni{to pari za vistinska poddr{ka za izvozot i toa go ka`uvaat site, i kompaniite i stranskite konsultanti. Znaat tie {to zna~i reklama vo stranstvo. Bez nekolku stotici iljadi evra

edna kompanija ne moè da napravi ni{to za da go promovira svojot proizvod. A, 1,5 milioni evra se predvideni za celokupniot makedonski izvoz, koj, fala mu na Gospod, raste, pa vo 2010 godina ima{e rast od 30%. I vo Vladata mnogu dobro znaat {to zna~at 1,5 milioni evra za promocija na edna aktivnost. Toa e edna tretina od sumata potrebna samo za edna reklamna kampawa. I toa samo vo Makedonija, kade {to reklamniot prostor e mnogu poevtin otkolku vo stranstvo, a i mediumite davaat popust od 90%!!! Na MTV u{te i besplatno im gi objavuvaat. Pa, koj denes raboti za bez pari? I pokraj toa, za Vladata e mnogu logi~no i normalno za prvata (izvoz), mnogu pova`na rabota, da dava malku pari, a za vtorata (legalizacija na divogradbi) da dava mnogu pari. Ve}e premina vo navika Vladata da se rasfrla so stotici iljadi evra za reklami, od koi pove}eto se sporni, nepotrebni, diskutabilni, infantilni i neseriozni. Za tolku pari moèvme da vidime barem pogolema kreativnost od marketing “mejkerite”. A vo Vladata to~no znaat kolku ~ini edna reklama vo stranstvo, zatoa {to vladinite kampawi i tamu se reklamiraa. Ama nema pari za izvozot. Tie edvaj re{ile 1,5 milioni evra da dadat, pa u{te baraat i stranski donatori. Pogolema beda ne moè da bide. Ima pogolemi “prioriteti” od tie {to o~igledno mnogu dobro gi razjasnil ministerot za ekonomija. Vsu{nost, sumite {to se vratat okolu reklamnite kampawi i drugite javni nabavki na Vlada ta i na dràvnite institucii

SPASIJKA JOVANOVA jovanova@kapital.com.mk

Konsultantot koj rabote{e na strategijata istaknuva deka za efikasno da ja sproveduva novata funkcija, Agencijata treba da dobie 30 novi vrabotuvawa, dopolnitelni 800.000 evra godi{no vo buxetot i zajaknuvawe na menaxmentot so novi direktori

spasevska@kapital.com.mk

kone~no ne osvestija. Sega duri znaeme deka dràvnata poddr{ka za makedonskata ekonomija e pove}e od siroma{na. Pa, dràvata ne im ni davala pari na kompaniite za pottiknuvawe na pretpriemni{tvoto, otvorawe novi biznisi, promocija na izvozot... Samo gi zalaùvala deka im pomaga. Vistinski im pomaga samo na marketing-agenciite i na mediumite koi gi preplavuva so reklami zatoa {to tamu sekoja godina zavr{uvaat milioni evra. Parite vo M akedonij a, vsu{nost, dobija nova vrednost. Taa e sekoga{ sprotivna od taa {to vi ja kaùva Vladata. Ne dozvoluvajte da ve zbunat brojkite. Eden i pol milioni evra voop{to ne se mnogu, zatoa {to treba da bidat vo funkcija na godi{en izvoz od Makedonija vo vrednost od 3,3 milijardi dolari. A 600.000 evra se premnogu i ne se ni znae za {to se tro{at, odnosno koj e benefitot za dràvata od toa. Nikoj ne go meri, nitu se griì za toa. Va`no e da se bide prisuten vo javnosta.

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

AKO NE DOBIE POGOLEM BUXET I POVE]E KADA

ALEKSANDRA SPASEVSKA

OFFICE MANAGER I FINANSII:

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Зakoni koi treba da se donesat po brza postapka v~era bea staveni na glasawe na sednica na Sobranieto. V~era na dneven red bea staveni predlog-zakoni za izmenuvawe i dopolnuvawe na zakonite za osnovnoto i za srednoto obrazovanie, kako i za pedago{kata slu`ba, trite po skratena postapka. Me|u drugite zakoni, pratenicite treba{e da glasaat za izmenuvawe i dopolnuvawe na zakonite za gradewe, za prostorno i urbanisti~ko planirawe, za zemjodelsko zemji{te, za sanitarnata i zdravstvenata inspekcija, za za{tita i spasuvawe, za za{tita na kulturnoto nasledstvo, za privatizacija i zakup na grade`no zemji{te vo dr`avna sopstvenost, site po skratena postapka. Sobranieto ve}e deset dena raboti bez opozicija.

AGENCIJATA ZA STRA KAPACITET DA GO P

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

KAPITAL / 11.02.2011 / PETOK

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

Agencijata za stranski investicii i promocija na izvozot nema kapacitet, buxet i personal za da gi realizira novite nadle`nosti koi & se dadeni so predlog-strategijata za promocija na izvozot. Za da po~ne so aktivnosti za promocija na izvozot, ima rok od pomalku od dva meseci da se reorganizira. Za taa cel potrebni se dopolnitelni 800.000 evra godi{no vo nejziniot buxet vo narednite tri godini i 30 novi vraboteni. Ova se glavnite zabele{ki na konsultantot Dejvid Braun za rabotata na Agencijata za stranski investicii, koja sega ima nova uloga da go promovira i izvozot, kako {to e predvideno vo strategijata. So ova se stava pod znak pra{alnik uspe{nata implementacija na strategijata. So ogled na toa {to godina{niot buxet na Agencijata be{e namalen, mnogu te{ko deka bez brza finansiska intervencija }e bide podgotvena od 1 april godinava da ja izvr{uva novata funkcija. Za da se zajaknat kapacitetite na ovaa institucija, konsultantot predlaga so Agencijata za stranski investicii da se spojat Agencijata za promocija na pretpriemni{tvoto i Direkcijata za tehnolo{ki razvojni zoni (TIRZ). A kako rezultat na toa {to dosega{nite izvozni strategii ne bea implementirani, aktivnostite na Agencijata vo prvite nekolku meseci od 2011 godina treba da se namalat za da mo`e efikasno da

se implementira strategijata za izvoz. I vo strategijata, koja proizleze od Ministerstvoto za ekonomija, e potencirano deka za da se zajaknat kapacitetite, Agencijata treba {to pobrzo da po~ne so vrabotuvawe nov personal. Potrebno e i da se smeni opisot na rabotnite zada~i koi sega gi imaat menaxerite i vrabotenite na izvr{ni funkcii vo ovaa institucija. Buxetot na Agencijata za stranski investicii ovaa godina e za 800.000 evra pomal vo odnos na lani. Iako novata funkcija, da go promovira izvozot, ja dobi u{te vo avgust minatata godina, nejziniot buxet godinava iznesuva 4,7 milioni, za razlika od minatogodi{nite 5,5 milioni evra.

Menaxerskiot tim na Agencijata za stranski investici treba da se zasili so trojca direktori.

Konsultantot prepora~uva trojcata novi direktori da bidat staveni na ~elo na novi tri sektori koi treba da se formiraat vo Agencijata. Spored nego, treba da se formiraat sektor za generirawe investicii i uslugi, za razvoj na pretprijatija i za pazaren razvoj na proizvodi. So ovie tri sektori, kade {to bi trebalo da vlezat vrabotenite od Agencijata za promocija na pretpriemni{tvoto i od Direkcijata za tehnolo{ki industriski zoni, bi trebalo da se zgolemi nejzinata efikasnost. Za pogolema transparentnost vo nivnata rabota, kako i za aktivnostite koi }e gi prezemaat za promocija na izvozot, vo strategijata se prepora~uva trojcata direktori, na ~elo so generalniot, da odgovaraat pred Upraven odbor. “Ako ne se unapredi i zacvrsti rasporedot na

25%

e namalen buxetot na Agencijata za stranski investicii godinava, {to vo pari e okolu 800.000 evra

rakovodstvoto na Invest Makedonija i ako ne se promenat tajnite gledi{ta na Vladata da go smeni statusot na vrabotenite vo institucijata vo dràvni slu`benici, mo`nostite efikasno da se sprovede ovaa strategija }e bidat kompromitirani”, potencira konsultantot. [to se odnesuva, pak, do koordiniraweto na promotorite, konsultantot smeta deka otkako }e bidat nazna~eni novi direktori vo Agencijata, nivnata koordinacija da ja vr{i samo eden, odnosno direktorot za marketing i razvoj. So toa {to koordiniraweto na promotorite }e bide vo nadle`nost na ovoj sektor precizno }e bidat utvrdeni targetite koi }e treba da gi postignat promotorite. A, od druga strana, Agencijata mnogu poefikasno i pokoordinirano }e moè da gi snabduva so pazarni informacii i tie }e moàt mnogu pouspe{no da deluvaat. “Momentalnite targeti na promotorite da izvr{at okolu 40 poseti mese~no na kompanii-potencijalni investitori se navistina nesoodvetni i na nekoj na~in paradoksalni i ne davaat mo`nost za ostvaruvawe na konkretni rezultati. Podobro e da ima kvalitet namesto kvantitet. Podobro e nekolku investitori, koi realno bi do{le da investiraat, otkolku mnogu i na krajot nikoj da ne se odlu~i da investira”, objasnuva konsultantot. Toj istaknuva deka kako rezultat na toa {to promoviraweto na izvozot i sklu~uvaweto trgovski

Navigator

KAPITAL / 11.02.2011 / PETOK

LIDERI

NE IM BE[E DENOT

POBEDNIK

I RULETOT E INVESTICIJA

ELIZABETA KAN^ESKA-MILEVSKA

MARTIN KASTLER

TRAJKO VEQANOVSKI

BUJAR OSMANI

zlo`bata na makedonskite ermanskiot evropraI ikoni vo katedralata G tenik }e ja predvodi Sveta Katarina vo Grupata prijateli na

bidot na ministerot za obranieto po~nuva da O zdravstvo da stavi red Sbidej}i zali~uva na Monti Pajton, vo postapkata za in vitro ve}e ne se znae koj doa|a

Holandija predizvika vistinska senzacija i publicitet

na rabota, koj za {to zema plata i koj i kako odi na pat na smetka na Parlamentot

Makedonija vo Evropskiot parlament, koja be{e formirana v~era

oploduvawe zavr{i taka kako {to se o~ekuva{e neuspe{no

ANSKI INVESTICII NEMA PROMOVIRA IZVOZOT

Turskiot biznismen Sudi Ozkan so svojot sinxir od kazino-hoteli na Balkanot, vo SAD, vo Panama i na Sen Martin na Karibite vaì za eden od najgolemite kazino-operatori. Negoviot sinxir od kazino-hoteli Princes dominira na Balkanot so luksuzni kazina vo Bugarija i vo Romanija, a od neodamna i vo Makedonija. So investicija od 86 milioni evra go otvori kompleksot Princes vo Gevgelija, koj e od golemo zna~ewe ne samo za gradot, tuku i dràvata. Princes donese 190 novi vrabotuvawa vo kazinskiot del i 280 lica angaìrani vo hotelskite dejnosti. Vo momentov ovoj kompleks e najgolemiot objekt za igri na sre}a

SUDI OZKAN vo Makedonija, so ogromna sala vo koja se smesteni 631 aparati za igri na sre}a i u{te 39 rulet-masi. Ozkan so godini bil vode~ki biznismen na turskata kockarska scena. Vo 90-te godini imal bogatstvo od milijarda dolari, za potoa kazinata da se zabranat vo Turcija od religiozni pri~ini. Biznisot go pro{iril vo svetski ramki, pa taka ivestira{e i vo Makedonija, a toa e od ogromno zna~ewe za dopolnitelna svetska popularizacija i ekonomski razvoj na Gevgelija kako op{tina.

GUBITNIK

NA ZDRAVJE VOZEWE!

Stimuliraweto na izvozot na metalur{kite kompanii }e bide vo fokusot na strategijata za izvoz na Makedonija. dogovori so stranski kompanii e mnogu pobrzo otkolku procesot na pregovarawe so stranski investitor, koj prose~no trae 18 meseci, treba vnimatelno da se razmisli pri postavuvaweto na targetite za uspeh na promotorite vo idnina.

Edna od najgolemite zabele{ki na kompaniite vo delot na sproveduvawe na strategijata be{e tokmu komunikacijata so promotorite.

Tie zabele`uvaat deka ne e definiran na~inot na komunikacija na kompaniite so promotorite. “Kompaniite-~lenki na Stopanskata komora

smetaat deka vo strategijata ne e definirana platforma so koja }e se koordinira sorabotkata na Agencijata za stranski investicii, odnosno promotorite so komorite i biznis-asocijaciite. Ne e poso~en na~inot na koristewe na buxetot za promocija na izvozot vo interes na privatniot sektor”, veli Qubica Nuri od Direkcijata za me|unarodna sorabotka vo Stopanskata komora. Od Komorata naglasuvaat deka dvete ulogi koi gi imaat sega promotorite da privlekuvaat stranski investitori i da go promoviraat izvozot - se mnogu razli~ni. “Barame vo idnina promotorite da bidat potransparentni kon

kompaniite, pred s$ vo delot na promocija na izvozot. Mora da bidat dostapni za komunikacija so kompaniite i da ne postoi selektiven pristap vo taa komunikacija. Tie treba da bidat sektorski obu~eni”, potencira Nuri. Spored nea, najgolemite stravuvawa na kompaniite vo odnos na nadle`nostite na promotorite se deka tie ne }e mo`at kompetentno da go pretstavuvaat sektorot i da baraat pazari. Direktorot na Agencijata za stranski investicii, Viktor Mizo, veli deka vo momentot se pravi analiza koja treba da poka`e vo koi zemji kolku promotori treba da ima i vo koja nasoka

da bide svrtena nivnata rabota, odnosno, dali da go promoviraat izvozot ili da privlekuvaat investitori. “Za promocija na izvozot treba prvo da se zeme predvid lokacijata na promotorite, kako i vo koi zemji Makedonija ima najgolem izvozen potencijal. Vo edni zemji nivnata rabota }e bide pove}e naso~ena kon privlekuvawe stranski investicii, kako {to se Jugoisto~na Azija i Amerika, a vo zemjite od Jugoisto~na Evropa, kade {to izvozniot potencijal na Makedonija e pogolem, pogolema aktivnost }e imaat vo promocija na izvozot”, objasni Mizo.

Gra|anite mu kupija deluks avtomobil na skopskiot gradona~alnik. Poto~no, so nivni pari Koce Trajanovski si kupi “mercedes” vreden 80.000 evra! Zna~i, so la`na skromnost Trajanovski pred samo nekolku meseci tvrde{e deka ne saka nov avtomobil zatoa {to gradot ima drugi prioriteti. Ili, pak, mnogu brzo mu legna sloganot na noviot avtomobil “Bidete pred vremeto, vozete prvi”. No, vo pravo bil ~ovekot. Toj navistina `ivee vo nekoe drugo vreme, se luksuzira “do daska” vo vreme na ekonomska kriza. Neophodna li Vi e, gradona~alni~e, limuzina so sedum masa`eri i ambientalno osvetluvawe na

KOCE TRAJANOVSKI pet nivoa? I }e dadevte li tolku pari od svoj xeb ako ne Ve krase{e titulata gradona~alnik?! Odgovorot }e go barame dodeka Trajanovski u`iva vo najjakata klasa “mercedes”, ~ija audio “artilerija” nudi svirka kako od koncert vo `ivo, a klimata razladuva bez da duva. Pa, na zdravje vozewe, gradona~alni~e, so nade` deka denovive nema da slu{neme opravdanie od tipot: ”Mercedesot” e samo u{te edna od mnogute kapitalni investicii”!

MISLA NA DENOT

LESNO E DA SE LA@E SO STATISTIKATA. NO, POLESNO E DA SE LA@E BEZ NEA

FREDERIK MOSTLER OSNOVA^ NA SEKTOROT ZA STATISTIKA NA HARDVARD

Navigator

KAPITAL / 11.02.2011 / PETOK

MAKEDONIJA REAGIRA[E DO SRPSKATA VLADA

BESIMI BARA SLOBODEN IZVOZ NA NAFTA, SRBIJA NE ODGOVARA

Dvojnite akcizi na gorivata koi gi nametnuva srpskata vlada vo korist na rafinerijata NIS denovive se top tema i vo srpskite mediumi, koi pi{uvaat deka Srbija ja la`e Evropskata unija nosej}i zakoni koi ostavaat prostor za korupcija i malverzacija. SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

inisterot za ekonomija Fatmir Besimi pismeno se obratilo do srpskata vlada baraj}i da ja ukine odredbata so koja Srbija za uvezenite nafteni derivati napla}a povisoka akciza otkolku za doma{nite. “Kapital” ve}e objavi deka makedonskata nafta e nekonkurentna na srpskiot pazar bidej}i Srbija, iako na~elno go liberalizira{e pazarot na nafteni derivati, vovede diskriminatorski akcizi za uvoznoto gorivo. “Navedenata odredba, koja nalaga razli~na akciza za doma{ni kompanii i pri uvoz na nafteni proizvodi pretstavuva povreda na ~len 15 od CEFTA (Spogodba za slobodna trgovija vo regionot), poradi {to ministerot za ekonomija Fatmir Besimi se obrati do potpretsedatelot na vladata i minister za ekonomija i regionalen razvoj na Srbija, Mla|an Dinki}, so barawe da se ukinat ovie odredbi od Zakonot za akcizi. Informirani sme deka i Evropskata unija reagirala do Srbija i pobarala vladata da ja sproveduva Vremenata trgovska spogodba

AKCIZA NA MOTOREN BENZIN PROIZVEDEN VO SRBIJA AKCIZA NA UVEZEN MOTOREN BENZIN AKCIZA NA DIZEL GORIVA PROIZVEDENI VO SRBIJA AKCIZA ZA UVEZEN EURO DIZEL na Srbija so EU. ^ekame da se smeni taa {tetna odluka”, izjavija od Ministerstvoto za ekonomija. Dvojnite akcizi na giorivata vo korist na NIS denovive se top-tema

45 din/litar 49,5din/litar 35 din/litar 37 din/litar

i vo srpskite mediumi, koi pi{uvaat deka nivnata vlada ja la`e Evropskata unija nosej}i zakoni koi ostavaat prostor za korupcija i malverzacija. Spored podatocite od Min-

1.352.000 dolari nafta se izvezeni od Makedonija vo Srbijavo minatata godina

isterstvoto za ekonomija, minatata godina makedonskite nafteni kompanii izvezle vo Srbija nafteni derivati vo vrednost od okolu 1.352.000 dolari, odnosno 1.686 toni.

Do krajot na minatata godina izvozot na nafta vo Srbija se odviva{e soglasno Uredbata za uslovite i na~inot na uvoz i prerabotka na nafteni derivati so koja se ograni~uva{e

uvozot na nafta. Edinstveno nafteniot derivat euro dizel mo`e{e da se uvezuva slobodno. So izmenite na Zakonot za akcizi, Srbija izvr{i podelba na naftenite derivati soglasno tehni~kite standardi na gorivata koi zavisat od tehnologijata na izrabotka, pri {to akcizata na benzinite proizvedeni vo NIS se zgolemi za eden dinar, a za uvoznite (so povisoki tehni~ki standardi) za 5,5 dinari. Ekspertite smetaat deka so vakvata praktika Srbija po sekoja cena ja {titi doma{nata rafinerija NIS, pa taka vo momentov vo ovaa zemja nema ni izvoz ni uvoz na nafteni derivati. Spored poznava~ite, Srbite momentalno se nao|aat vo situacija kakva {to be{e vo Makedonija pred izvesno vreme so monopolot na rafinerijata OKTA. Tie se somnevaat deka srpskata vlast ima potpi{ano monopolski dogovor za NIS i zatoa ne dozvoluva uvoz. Ovaa rafinerija vo dekemvri 2008 godina premina pod kontrola na ruskata kompanija Gazprom, koja za 400 milioni evra se zdobi so 51% od kompanijata, vo ramkite na {irokata energetska spogodba sklu~ena me|u Rusija i Srbija..

Navigator

KAPITAL / 11.02.2011 / PETOK

3 FAKTI ZA...

2.490 506 10.006 K

PROCENKI... QUP^O ZIKOV

NIKOLA GRUEVSKI premier na Makedonija

LICENCI ZA PREVOZ NA STOKI SE IZDADENI DO 1 FEVRUARI GODINAVA

EKONOMIJATA SE PODOBRUVA, KRIZATA SI ODI

okazatelite od poslednite meseci vo razvojot na ekonomijata pokaùvaat kontinuirano podobruvawe na sostojbata i definitivno moè da se kaè deka ova }e bide godina na zaminuvawe na krizata, procenuva premierot Nikola Gruevski. Spored nego, rastot na makedonskata ekonomija od 4,5%, kolku {to e poslednata proekcija na NBM, e ohrabruva~ki i vozmoèn. Toj izjavi deka Vladata }e napravi s$ za toa da se slu~i i da se ostvari. Gruevski izjavi deka i pove}eto me|unarodni institucii koi gi sledat dràvite gi podobruvaat svoite proekcii za Makedonija vo odnos na 2010 godina.

PRAVNI LICA DOBIJA LICENCI OD MINISTERSTVOTO ZA TRANSPORT

SERTIFIKATI SE DODELENI ZA U^ESTVO VO ME\UNARODEN PATEN SOOBRA]AJ

...POGLED NA DENOT...

100 PRA[AWA ZA MINISTEROT TODOROV!

a go zamolime ministerot za obrazovanie, Nikola Todorov, da n$ olabavi od maltretiraweto za noviot Zakon za visoko obrazovanie! Da go zamolime da po~eka... Oti ne e {tosot da nametnete ne{to so sila... Vistinskoto liderstvo e da nametnete klima ne{tata sami da se slu~at – bez otpor! Toa e hemijata na dobriot rezultat, ministre. Denovive niz vesnicite gi ~itam predloènite izmeni za, kako {to veli ministerot, “pokvalitetno visoko obrazovanie...”. Predlaga izmeni za “efikasni predavawa”, “za transparentnost vo raboteweto”, “za to~na informiranost”... a predlaga i zakonski odredbi za “kraj na nepotizmot”...!? Prvata misla {to vi se nametnuva dodeka gi ~itate predlozite e kako izmenite da gi predlaga nekoj “isfrustriran student” od vnatre{nosta, od treta godina na fakultet, koj s$ u{te ne moè da napu{ti nekoja od barakite vo studentskiot dom Stiv Naumov i da se preseli vo poubaviot dom Goce Del~ev.... Ve~nata cel na studentite da migriraat od Avtokomanda vo Tavtalixe! Se konsultirav malku denovive so eksperti za ovaa problematika i zaklu~okot sublimiran vo edna re~enica e deka re~isi od prvata do poslednata izmena stanuva zbor za materija koja ne treba da se utvrduva so zakon, tuku na nivo na univerzitetite (vo pravilnici), pa duri i na fakultetite (sekoj fakultet posebno)... Na krajot na krai{tata, stanuva zbor za subjektiven odnos. Na primer, krugot e sleden: univerzitetite proizveduvaat diplomirani kadri od razni oblasti! Tie kadri potoa izleguvaat na pazarot na trud, a logikata e deka treba da pokaàt {to znaat vo realnata ekonomija, i vo dràvnite institucii! Ako kadrite ne se podgotveni, toga{ odgovornosta ja prezemaat univerzitetite i konkretnite fakulteti kade {to rabotat profesori, oti toa zna~i deka ne se dobro organizirani (imaat problem so tehnologijata). I pazarot }e gi kazni... So tekot na vremeto tie }e ja gubat reputacijata i }e im se namaluva brojot na zainteresirani koi sakaat da studiraat na toj fakultet. Ova, pak, zna~i deka sekoj profesor samiot e odgovoren za kvalitetot na nastavata {to ja dava.

Zo{to ako nekoj e zainteresiran da formira samo eden fakultet, vo Makedonija toa ne e dozvoleno? Zo{to mora zainteresiraniot da formira direktno univerzitet so pet fakulteti? Nenormalno! A? Profesorot dobiva ili gubi vo podolg vremenski period na svoeto angaìrawe na fakultetot. ]e izgubi student, toa }e se vidi, sledstveno - }e bide otpu{ten od rabota. Mnogu prosto! I toa moè da se meri. No, dràvata ne smee ova zakonski da go normira i da go podvede pod sankcii. Namesto ova, ministerot mora da razmisli za potrebata pazarot sam da kaè koi univerziteti gi davaat najdobrite obrazovni uslugi, so toa {to mnogu dobro }e se vidi ~ii diplomci brzo nao|aat rabota, kade nao|aat rabota, so kakvi kvalifikacii raspolagaat i kolku ~ini toa!? Pazarot mora da go vrednuva seto toa za da postoi i nagon da se pobeduva vo uslovi na golema konkurencija me|u univerziteti vo Makedonija. Moèbi popametno e mladiot minister da odgovori na slednite pra{awa: Zo{to vo Makedonija imame “inflacija” na lica so visoko obrazovanie? Koja e nivnata idnina? Zo{to dramati~no se zgolemuva brojot na magistrandi i doktorandi? [to }e rabotat tie? Ponatamu, ministerot mora jasno da elaborira (ako ima {to da kaè) za toa kakov e kvalitetot na privatnite univerziteti vo zemjata? Kako se ocenuva sega nivniot kvalitet? Vo kakvi okolnosti se osnovaat? Od kade tolku mnogu profesori za tolku mnogu fakulteti? Go sledi li dràvata preku svoi institucii ovoj proces? Kako go sledi? I na kraj imam dve pra{awa za ne{ta za koi{to smetam deka se golema nebuloza podolgo vreme: Prvo, zo{to ako nekoj e zainteresiran da formira samo eden fakultet, vo Makedonija toa ne e dozvoleno? Zo{to mora zainteresiraniot da formira direktno univerzitet so pet fakulteti? Ne e li ova malku nenormalno... pa logikata na dobriot i postepen razvoj vo fazi veli deka treba da se po~ne od edno, pa da se razviva koncepciski i kvantitativno, i toa samo ako ima potreba od novi studiski programi. Potrebata ja definira edinstveno ekonomijata i pazarot... Ottuka, kogo {titite vo ovoj biznis! I sosema na kraj, dodeka go zavr{uvav ova dene{no pisanie mi padna na pamet da go pra{am ministerot {to e so prevodite na stranskite avtori koi vo golema koli~ina sega gi imame na makedonski jazik? Kade se tie knigi? Gi ima li vo kniàrnicite? Mislam deka gi nema... Toga{, zo{to sluàt tie? Koj u~i od niv? Zadolèn li e nekoj da u~i od tie knigi...? Mnogu pra{awa, po~ituvan ministre, na koi ~ekame su{tinski odgovori! ]e se soglasite, neli?

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI

KAPITAL / 11.02.2011 / PETOK

NOVI 750 RAMKOVNI I 20 REDOVNI VRABOTUVAWA

VLADATA MOL^I I VRABOTUVA! MAKEDONSKI SUDIJA IZBRAN ZA SUDIJA NA USTAVNIOT SUD NA BIH akedonskiot sudija, Margarita Caca Nikolovska, koja ja pretstavuva{e zemjava vo dva mandati vo Sudot za ~ovekovi prava vo Strazbur, e izbrana za sudija vo Ustavniot sud na Bosna i Hercegovina. Caca Nikolovska e eden od trojcata me|unarodni sudii vo devet~leniot sostav na Ustavniot sud na Bosna i Hercegovina. Izborot na Caca Nikolovska za sudija vo Ustavniot sud na BiH go napravilo pretsedatelstvoto na zemjata po prethoden predlog na pretsedatelot na Evropskiot sud za ~ovekovi prava vo Strazbur, @an Pol Kosta. Mandatot na sudiite vo sudot vo BiH ne e ograni~en i toj trae dodeka sudijata ne navr{i 70 godini starost. Mandatot na Margarita Caca Nikolovska formalno po~na na po~etokov na fevruari, a denovive se o~ekuva sudijata i formalno da stapi na novata funkcija.

Novite vrabotuvawa }e mu go pomatat “esapot” na ministerot za administracija, Ivo Ivanovski, za kogo o~igledno edinstvenata “reforma” ovaa godina }e bide prebrojuvaweto na dr`avnite slu`benici do juli

MAKEDONIJA ]E SE SOOÎ SO GRCIJA VO HAG NA KRAJOT OD MART oo~uvaweto na Makedonija i Grcija vo Hag pred Me|unarodniot sud na pravdata }e se slu~i od 21 do 30 mart. Procesot se vodi po tu`bata na Makedonija protiv Grcija za kr{ewe na privremenata spogodba so popre~uvaweto na priemot na zemjava vo NATO alijansata na samitot vo Bukure{t odràn vo 2008 godina. Raspravata {to }e bide otvorena za javnosta } e se odviva vo dve fazi. Vo prvata, na 21 i na 22 mart, svoite argumenti }e gi obrazloì makedonskata strana, a na 24 i na 25 mart gr~kite zastapnici }e gi iznesat svoite protivargumenti. Makedonskiot tim }e odgovara usno na iznesenoto od odbranata na Grcija, vo vtorata faza, na 28 mart, za na 30 mart gr~kata strana da go dade zavr{niot zbor. Spored dosega{nata praktika na sudot, poznava~ite o~ekuvaat presudata da bide donesena vo rok od {est meseci ili do krajot na 2011 godina. Presudite na Ha{kiot sud se kone~ni i pravno obvrzuva~ki, a za nivnoto sproveduvawe i po~ituvawe e nadleèn Sovetot za bezbednost na Obedinetite nacii.

BU^KOVSKI: SUDOT SOUÊSNIK VO POLITI^KA MONTA@A! lado Bu~kovski v~era sam dojde vo sudot na ro~i{te za slu~ajot "Rezervni tenkovski delovi", vo koj toj se javuva kako prvoobvinet. Vo sudnicata Bu~kovski pove}e od eden ~as se obiduva{e povtorno da dokaè deka bil na slu`beno patuvawe vo Izrael kako pratenik na Sobranieto. Toj obvini deka sudijata svesno se priklu~il vo orkestriranata hajka koja se vodi protiv nego i izlegol nadvor od svoite ingerencii, baraj}i objasnuvawe od pretsedatelot na Sobranieto, Trajko Veqanovski, iako negovite braniteli gi dostavile site dokazi i patni nalozi potpi{ani od generalniot sekretar @arko Denkovski. "U{te edna{ apeliram izvr{nata vlast da gi trgne racete od ovoj proces. Gre{kata ja gledam vo nepotrebnoto izrazeno somnevawe od strana na sudot kon moeto patuvawe. So site priloèni dokumenti dokaàv deka pretsedatelot e doveden vo zabluda i ne sakam da veruvam deka zad sevo ova ima skrieni nameri", izjavi Bu~kovski. Od celata dopiska na sudot i Veqanovski, veli Bu~kovski, nevino nastradala edna slu`beni~ka vo Sobranieto, koja e suspendirana. Toj dodava deka sudot ne uspeal da odolee na pritisocite na vladeja~kata partija VMRO-DPMNE, koi se drznale da ~itaat soop{tenie od sudot na pres-konferencija. Sudijata veli deka imal somnevawa vo karakterot na patuvaweto na Bu~kovski i zatoa pobaral objasnuvawe od Sobranieto. I na ova ro~i{te sudijata pro~ita dopis od Veqanovski vo koj se veli deka Bu~kovski ne bil praten od Sobranieto na slu`beno patuvawe.

GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

i{to od zabranata za novi vrabotuvawa vo administracijata. Samo pred dva dena Sekretarijatot za sproveduvawe na Ramkovniot dogovor objavi novi dva oglasa za vrabotuvawe na 150 slu`benici a, pak, internet-stranicata na Agencijata za administracija e preplavena so novi oglasi za vrabotuvawa vo dràvata uprava. Ministerstvoto za nadvore{ni raboti, Kabinetot na pretsedatelot \orge Ivanov, kako i Ministerstvoto za finansii se samo del od dràvnite institucii koi baraat novi slu`benici. Za novite oglasi mol~at vo Vladata, a v~era nitu ministerot za administracija, Ivo Ivanovski, koj u~estvuva{e na konferencijata za prvata obuka na javni slu`benici za primena na Zakonot za postapuvawe po pretstavki i predlozi, ne saka{e da dade kakva bilo izjava. Nejasno e dali ovie oglasi se odnesuvaat na transformacija na privremeno vrabotenite vo trajno vraboteni slu`benici ili, pak, stanuva zbor za novi slobodni mesta. Paralelno so ova pa|aat vo voda i tvrdewata na vicepremierot Abdula}im Ademi deka za ovaa godina }e ima samo 600 novi ramkovni vrabotuvawa kako del od Strategijata za pravi~nata zastapenost vo dràvnata i javnata administracija. Ni{to i od vetuvaweto deka privr{uva rasporeduvaweto na vrabotenite koi sedat

doma, a zemaat dràvna plata. Dosega vo Sekretarijatot se primeni okolu 1.450 administrativci od koi samo 600 se sistematizirani na rabotni mesta. Pokraj dvata konkursi za 150 vrabotuvawa objaveni denes, predvideni se u{te novi 600 do krajot na godinava. Ostanuvaat samo najavite na Ademi za izmenite na metodologijata za priem na administrativci. Toj poso~i deka vo idnina konkursi }e ima vrz osnova na potrebata na ministerstvata i kandidatite }e znaat na koe mesto }e bidat angaìrani i deka nema ve}e da se primaat kandidati bez prehodno da se znae kade }e bidat vraboteni istite, no na v~era{nite testirawa nikoj od prijavenite kandidati ne znae{e vo koja dràvna institucija }e rabotat dokolku bidat

primeni. U{te kolku vkupno vrabotuvawa se potrebni za kone~na pravi~na zastapenost nema informacii nitu od Vladata, nitu, pak, od resorniot minister. Nejasno e dali novite vrabotuvawa }e mu go pomatat prebrojuvaweto na ministerot Ivanovski, koj re~e deka do juli }e ja prebrojuva administracijat, za da se utvrdi kone~nata brojka, koja so godini e ve} e dr`avna tajna, za potoa da se odredi dali e potrebno kakvo bilo namaluvawe na administracijata. DEVET NOVI OBUKI ZA 450 SLU@BENICI ! Ministerstvoto za informati~ko op{testvo organizira devet obuki so koi } e bidat opfateni 450 javni slu`benici. Slu`benicite } e bidat obu~eni za podobra implementacija na Zakonot za

postapuvawe po pretstavki i predlozi. "Obukite }e bidat fokusirani na novinite vo Zakonot na celite i vrednostite {to se postignuvaat so negovata primena, za podigawe na stepenot na dobroto upravuvawe i pribliùvawe na javnata administracija do gra|anite", izjavi ministerot Ivanovski. Spored nego, primenata na ovoj Zakon pridonesuva za pogolema transparentnost i odgovornost na dràvnite institucii {to, pak, pridonesuva za pogolemo ostvaruvawe na pravata i slobodite na gra|anite. Za polesna primena na Zakonot izgotven e i Prira~nik koj } e ovozmoì i zabrzuvawe na postapkata na gra|anite {to podnele opredeleni pretstavki, predlozi i àlbi do dràvnite institucii.

DODEKA SUDOT ODLU^UVA ZA NOVO ZAMRZNUVAWE

A1 TELEVIZIJA GI ISPRAZNI SMETKITE MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

metkite na A1 televizija i ostanatite firmi na Pero Nakov bb, koi se del od slu~ajot "Pajaìna", se prazni, potvrduvaat izvori od Obvinitelstvoto. Po odmrznuvaweto na smetkite, za {to Krivi~niot sovet donese odluka, smetkite bile vedna{ isprazneti. Transferite na pari bile praveni vo i nadvor od dràvata. Spored advokatot na del od osomni~enite, Miroslav Vuji}, ispraznetite smetki se sosema normalna rabota. @iro-smetkata, veli Vuji}, sluì za primawe, no i za davawe, odnosno pla} awe pari. "Smetkata be{e blokirana 10 dena i normalno e taa vedna{ da se isprazni. A1 ima obvrski kon dostavuva~ite na programa od stranstvo, ima obvrska da isplati plata

na vrabotenite, ima{e 3 milioni denari za naplata na dr`avata po osnova na DDV, a da ne zboruvame za drugite tekovni tro{oci na struja, voda i sli~no", veli Vuji}. Toj dodava deka istoto i toj bi go ponudil kako sovet poradi toa {to s$ u{te postoi mo`nosta za zamrznuvawe na smetkite. I izvori od sudot za "Kapital" velat deka prazneweto na smetkite e sosema le-

gitimno pravo na toj {to raspolaga so tie pari, bidej} i Sudot donel odluka za tie da bidat deblokirani. Od Upravata za javni prihodi kratko odgovaraat deka firmite s$ u{te se predmet na dano~ni postapki i del od aktivna istra`na i sudska postapka, pa ne mo`at da soop{tuvaat detali. Smetkite na A1 i vesnicite "Vreme", "[pic" i "**** e re" bea zamrznati vo visina od 4,4 milioni evra. Spored

Obvinitelstvoto, A1 vo toj moment ima{e okolu 160 iljadi evra na smetkata. Vo noviot dopreciziran predlog na javniot obvinitel se bara zamrznuvawe na smetkite za suma od okolu 3,5 milioni evra za site 11 predmetni firmi. Od Sudot informiraat deka celiot predmet od v~era e dostaven do Biroto za sudski ve{a~ewa, so {to po~nuva i poslednata faza od istra`nata postapka.

KRIVI^NIOT SOVET PRESEÊ KOÎ[KI I RAUF VO DOMA[EN PRITVOR Vo soop{tenie od Osnovniot sud informiraat deka Krivi~niot sovet na Oddelenieto za organiziran kriminal i korupcija ja otfrla àlbata na Obvinitelstvoto, so {to se potvrduva prvostepenata odluka na istra`niot sudija Vladimir Tufegxi} osomni~enite Aneta Ko~i{ki i Nevin Rauf ostatokot od istragata da go pominat vo doma{en

pritvor. Pritvorot vo [utka im be{e zamenet so doma{en poradi naru{enata zdravstvena sostojba, predlog koj go prifati istra`niot sudija i pokraj negativnoto mislewe na Obvinitelstvoto. Istra`niot sudija s$ u{te nema odlu~eno za ukinuvawe na pritvorot na ostanatite 11 osomni~eni koi s$ u{te se nao|aat vo istra`niot zatvor.

KAPITAL / 11.02.2011 / PETOK

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI

KADE ODI MAKEDONIJA?

KANTRIMEN: NA KOSMI^KI PRA[AWA NE DAVAM ODGOVORI! KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

AD ne se me{aat vo sporot so imeto, ne predupreduvaat premieri i ne odlu~uvaat koga } e imate izbori. So vakva poraka izleze zamenikotpomo{nik dràven sekretar na SAD, Tomas Kantrimen, po edno~asovnata sredba so premierot Nikola Gruevski. Kantrimen demonstrira{e maksimalno vozdràn stav za politi~kata situacija vo Makedonija, vnimatelno koristej}i krajno diplomatski re~nik. Informira{e deka so Gruevski gi dogovarale najavenite sredbi vo Wujork, pri {to, kako {to kaà, sega znaele {to da o~ekuvaat od Gruevski vo Va{ington, a i toj znael {to da o~ekuva od amerikanskite pozicii. Kantrimen ja izrazil zagriènosta za sostojbite so sudstvoto, mediumite i politi~kiot dijalog, koi gi nare~e ve~ni temi, no sli~no kako i amerikanskiot ambasador, Filip Riker, pora~a deka problemite treba da si gi re{avame sami. "SAD ne se involvirani vo procesot na re{avawe na sporot za imeto. Ne moème ni{to da vetime i ne davame prognozi. Prodolùvame so nade` deka procesot }e pridonese nabrzo da se najde re{enie. Premierot Nikola Gruevski e pokanet vo Va{ington na sredba koja e dogovarana podolgo vreme i e rezultat na prijatelstvoto me|u dvete zemji. SAD ne predupreduvaat premieri i nemame komentar za eventualnite izbori. Toa e doma{no pra{awe {to treba da go re{at liderite",

MANEVSKI "LETA" OD SUDSKI SOVET, IZBORITE SÈ POIZVESNI

Visokiot amerikanski diplomat Tomas Kantrimen dojde vo Skopje vo podgotovka na premierot Gruevski za sredbite {to go o~ekuvaat so dràvniot sekretar Hilari Klinton i so amerikanskiot potpretsedatel Xo Bajden na 16 fevruari vo Va{ington veli Kantrimen. Amerikanskiot diplomat na pra{aweto kako go gleda pravecot vo koj se dviì Makedonija so nasmevka odgovori deka toa e kosmi~ko pra{awe, a toj trebalo da ima kosmi~ka svest za da dava kosmi~ki odgovor. Po sredbata so premierot, Kantrimen zamina na sostanok so liderot na opozicijata, Branko Crvenkovski i so liderot na DUI, Ali Ahmeti. I NIMIC ]E GO POÊKA “ABEROT” OD VA[INGTON ZA GRUEVSKI Medijatorot Metju Nimic na sredbata so pregovara~ite Zoran Jolevski i Adamantios Vasilakis ne ponudi nov predlog. Sostanokot pominal vo razgleduvawe na poziciite i ocenki do kade e procesot. Posrednikot soop{til deka dvete strani gi znaat mo`nite re{enija na problemot i sugeriral i

Skopje i Atina da prodolàt seriozno da razmisluvaat za niv, preispituvaj}i gi u{te edna{ sopstvenite pozicii. Spored Nimic, atmosferata na razgovorite bila dobra, a dvete strani izrazile podgotvenost da go pridviàt pregovara~kiot proces vo pozitivna nasoka. Makedonskiot pregovara~, Zoran Jolevski, najavi deka prvo }e gi soop{ti detalite na makedonskiot dràven vrv, pred da gi prezentira vo javnosta. No, vo izjava za Glasot na Amerika poso~uva deka na medijatorot Nimic i na gr~kiot kolega im soop{til deka Makedonija e iskreno opredelena za zaemno prifatlivo re{enie koe }e go za{titi identitetot i dignitetot na makedonskite gra|ani. Pregovara~ot od gr~ka strana, ambasadorot Adamantios Vasilakis, “neformalnite razgovori” kaj Nimic gi

PODELBATA NA "NA[I" I "VA[I" SE PREFRLI VO BRISEL

NACRT-REZOLUCIJATA NA TALER GI RASKARA EVROPRATENICITE! GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

rezentacijata na nacrt-rezolucijata za napredokot na Makedonija, podgotvena od slovene~kiot evropratenik Zoran Taler, otvori èstoka debata vo Komisijata za nadvore{ni raboti vo Evropskiot parlament. ^lenovite na Komisijata, sli~no kako i vo makedonskoto Sobranie, se podelija na "na{i" i "va{i", vo zavisnost od toa na koja politi~ka prominencija pripa|aat, otkako Taler re~e deka evroambasadorot Ervan Fuere "od s$ srce, sekojdnevno, dewe i no}e” vloùval napori za Makedonija da napredne na patot kon EU, no bil izloèn na

inisterot za pravda, Mihajlo Manevski, kone~no }e si odi od Sudskiot sovet. Vladeja~kata partija, VMRO-DPMNE, dostavi predlog do pretsedatelot na Sobranieto, Trajko Veqanovski, za izzemawe na ministerot za pravda od Sudskiot sovet. Pokraj toa, prateni~kata grupa predlaga i smena na na~inot na izbor i dolìnata na mandatot na sudiite koi }e sedat vo najvisokoto telo koe treba da ja garantira nezavisnosta na sudstvoto. Na mestoto na Manevski i Jovo Vangelovski, pretsedatelot na Vrhoven sud, da bidat nazna~eni profesionalni sudii koi }e bidat birani od sudiite, a ne od izvr{nata ili od zakonodavnata vlast, se veli vo predlogot. Sega Sudskiot sovet ima osum ~lenovi plus ministerot Manevski i vrhovniot Vangelovski. "Se prepora~uva od strana na predlaga~ite da ima izmeni vo Ustavot vo ovoj del, zatoa {to soglasno preporakite od Izve{tajot na EK nie treba da go ispolnime toj uslov. Ne bi sakal da se sfati vo kontekst na poslednive slu~uvawa, a nekoi go tolkuvaat kako ispolnuvawe uslov za ne{to. Svesen sum deka mora da ispolnime nekoi uslovi za vo oktomvri da dobieme pozitiven izve{taj od EK", re~e Veqanoski. Pretsedatelot na Sobranieto najavi deka i toj samiot maksimalno }e se angaìra za {to pouspe{no menaxirawe, kako {to veli, na ustavnite izmeni i nivno {to pobrzo usvojuvawe. Prvata faza od noseweto na ovie ustavni izmeni }e bide na 21 fevruari, koga }e bide stavena na dneven red na sobraniska sednica, a prethodno }e bide zakaàna i Komisija za ustavni pra{awa. Spikerot predviduva deka za da se slu~at ovie izmeni potrebni se minimum dva i pol meseci. Pokraj izmenite za ekstradicijata, koi se vo tek, Veqanovski ne o~ekuva novi predlozi, imaj}i gi predvid stavovite na DUI i na drugite partii od albanskiot blok. So otstranuvaweto na Manevski od Sudskiot sovet, zaedno so deblokadata na smetkite na mediumite na Ramkovski i pro~isteniot Izbira~ki spisok, se ispolnija polovina od uslovite koi gi ispora~a SDSM kako uslov za vra}awe vo Parlamentot.

napadi od vlasta. Na vakvata zabele{ka, holandskata evroparlamentarka, Johanes Kornelis (~len na Zelenata partija) go kritikuva{e Taler deka rezolucijata ja sostavil so politi~ka dioptrija na socijaldemokrat, a evropratenikot, pak, ârls Tenok, inaku, ~len na grupata Evropski narodni partii, vo koja e ~len i premierot Nikola Gruevski, mu zabeleà na Taler za pofalnite zborovi za evroambasadorot Ervan Fuere. "Cenam oti treba da se kaè deka diplomat ne treba da se me{a vo vnatre{nata politika na zemjata, {to o~igledno e slu~aj kaj Fuere", re~e Tenok. Inaku, klu~nata poraka vo ovaa nacrt-rezolucija e deka so nea se predlaga Makedonija da po~ne pregovori za polnopravno ~lenstvo

vo EU i deka edinstvenata pre~ka za toa e nere{eniot spor za imeto. Isto taka, se zabeleùva i na nedostigot na politi~ki dijalog vo dràvata, koj dovede do bojkot na Parlamentot od opozicijata, nezavisnosta ili zavisnosta na sudstvoto i mediumskite slobodi, no i na nadvore{nata politika na makedonskoto rakovodstvo, koi ne se vo soglasnost so poziciite na EU, osobeno vo odnos na dràvi kako Zimbabve. Na vakviot zaklu~ok reagira{e gr~kata evroprateni~ka Eleni Marija Kopa, koja istakna deka ne treba da se obvinuva Grcija za blokada na Makedonija koga, kako {to re~e, zemjata ne gi ispolnuva Kopenha{kite kriteriumi vo vrska so slobodata na mediumite i nezavisnosta na sudstvoto.

oceni kako dobra mo`nost da se vidi kade se dvi`at pregovorite po pauza od podolg period. Od kabinetot na Drucas izlegoa so stav deka ja pozdravuvaat sredbata i deka Atina se zalaga za {to poskoro re{enie. Na re{enie “u{te utre” apelira{e i pretsedatelot Ivanov, koj od ^e{ka za prv pat otvoreno pora~a deka Makedonija nema vreme za ~ekawe. Ne e preciziran datum za sledna sredba, no, spored najavite na medijatorot Nimic, toj }e bide naskoro usoglasen. Se ~eka posetata na premierot Gruevski vo Va{ington i “dogovorot” {to treba da padne tamu.

Politika / Pari / Dr`ava

KAPITAL / 11.02.2011 / PETOK

PREGLED VESTI KALORIMETRITE JA NAMALUVAAT CENATA ZA PARNOTO GREEWE OD 13% DO 25% o primena na kalorimetrite, tro{ocite za toplinska energija }e se namalat od 13% do 25%, a potro{uva~kata na energija za 21%, pokaà pilot-proektot na kompanijata za distribucija na toplinska energija Snabduvawe Istok, sproeveden vo periodot od oktomvri do dekemvri minatata godina. Istraùvaweto opfati osum stanbeni i eden deloven objekt, pri {to kalorimetri bea postaveni na vkupno 81 grejno telo. Cenata na eden vakov kalorimetar iznesuva 50 evra od grejno telo, pa za stan so 55 metri kvadratni grejna povr{ina so 5 vakvi tela investicijata bi bila 250 evra. Dokolku se zeme predvid postignatata prose~na za{teda od 13% do 25%, toga{ mo`no e godi{no da se za{tedat od 62 do 115 evra, {to bi zna~elo povrat na investicijata od dve i pol do ~etiri godini, pokaùva analizata. Za{tedata, sepak, najmnogu zavisi od individualnoto odnesuvawe na sekoj potro{uva~, a poradi nivnata visoka cena, Snabduvawe Istok istite }e gi nudi na kredit bez kamata so rok na isplata od 18 meseci. Za instalacija na kalorimetri, spored tarifniot sistem za proda`ba na toplinska energija, potrebno e najmalku 80% od potro{uva~ite vo objektot da se soglasni za toa da se napravi. Isto taka, vo idnina od kompanijata planiraat da pokrenat i inicijativa za implementirawe na ovoj sistem pri izgradba na novi objekti, so {to cenata od metar kvadraten na objekt od 60 metri kvadratni }e se zgolemi za 5 evra.

MINI-GRAD NA MESTOTO NA STRUMI^KATA KASARNA a mestoto na porane{nata strumi~ka kasarna naskoro }e po~ne da se gradi mini grad, {to }e se prostira na povr{ina od okolu 38 hektari. Spored lokalnata samouprava na Strumica, se raboti za 13 grade`ni parceli so povr{ina od 175 iljadi metri kvadratni, na koi treba da se izgradat stanbeni zgradi, supermarket, objekti za op{testveni potrebi, kako i drugi ustanovi od javen interes. Kako {to potencira gradona~alnikot na op{tina Strumica, Zoran Zaev, od proda`bata na parcelite i komunaliite vo op{tinskiot buxet }e vlezat okolu {est milioni evra. Deset parceli se nameneti za izgradba na kolektivni zgradi za domuvawe, so stanben blok za 1.200 do 1.600 `iteli, a na ostanatite tri }e se gradat trgovski centri i drugi javni objekti. Vo ovoj kompleks }e se izgradat i studentski dom, osnovno i sredno u~ili{te, dom za stari lica, kako i drugi kulturno-obrazovni i zdravstveni objekti.

VLADATA ]E VRABOTI 175 LU\E NA UNIVERZITETITE ladata donese odluka godinava na dràvnite univerziteti da bidat vraboteni 175 lu|e, prete`no asistenti, no i drug stru~en i nau~en kadar, soop{ti premierot Nikola Gruevski. “Ima seriozen nedostig na asistenti. Toa Vladata go razgleduva{e po barawe na univerzitetite i rektorite i oceni deka treba da se dozvoli olkav broj da bidat vraboteni vo tekot na ovaa godina. Koga }e se zeme predvid deka minatata godina bea vraboteni okolu 130 stru~ni i nau~ni rabotnici, prete`no asistenti, stanuva zbor za pove}e od 300 vrabotuvawa na dràvnite univerziteti vo Makedonija, {to }e bide zna~ajno zajaknuvawe so ~ove~ki kapital. Toa }e ovozmoì dopolnitelen kvalitet - i vo vodeweto na nastavata i vo celokupnoto rabotewe na univerzitetite i fakultetite”, izjavi premierot. Gruevski informira{e deka Vladata voveduva i subvencii za nau~ni trudovi i ovaa godina odvoila 4,5 milioni denari za okolu 300 trudovi.

DR@AVATA NE RAZMISLUVA ZA ODLO@UVAWE NA POPISOT

PRVO ]E SE PREBROIME, POTOA ]E ODIME NA GLASAWE! Dràvniot zavod za statistika demantira deka se docni so podgotovkite za popisot na naselenieto vo april. Politi~kata kriza, tvrdat, ne dopira do instituciite MAKSIM RISTESKI risteski@kapital.com.mk MRO–DPMNE bara opozicijata vedna{ da se vrati vo Sobranieto i da prestane da pretstavuva faktor na rizik za odloùvawe na najgolemata i najskapata statisti~ka operacija – popisot na naselenieto. "Popisot apsolutno treba da se sprovede vo rokot i barame razum od opozicijata da se sozdade demokratska atmosfera pred negovoto odrùvawe. Instituciite funkcioniraat normalno i politi~kite partii ne treba da go zloupotrebuvaat svojot bojkot na Sobranieto za doveduvawe vo pra{awe na popisot", izjavi ~lenot na Izvr{niot odbor na VMRODPMNE, Silvana Boneva. Sli~no razmisluva i partnerot vo vladeja~kata koalicija, DUI. Vo partijata na Ahmeti insistiraat politi~kata kriza da ne se tretira kako institucionalna. Opcijata za odloùvawe }e ja razgleduvaat dokolku bide nametnata od nadle`nite institucii za popisnata operacija.

milioni evra }e n$ ~ini sproveduvaweto na popisot

iljadi anga`irani popi{uva~i

"Toa {to ima politi~ka kriza poradi neu~estvoto na opozicijata vo rabotata na Parlamentot ne zna~i deka i dràvnite institucii se vo kriza. Dràvniot zavod za statistika funkcionira bez problem i zatoa nema pri~ina popisot da se odloì. Ako instituciite ocenat deka, sepak, treba da se pomesti rokot, toga{ moè da se razgleduva taa opcija", izjavi ~lenot na pretsedatelstvoto na DUI, Safet Neziri. Vo SDSM se za~udeni zo{to v l a s ta g i p o v i k u v a n a ovoj na~in. Smetaat deka politi~kata kriza ne treba da se odrazi na ~isto statisti~kata operacija kako {to e popisot i se ograduvaat od dnevno-politi~kite konotacii vo koi odredeni partii go stavaat istitot. "Popisot e statisti~ka operacija koja se slu~uva vo redovni intervali i zatoa treba da se odrì vo predvideniot

rok. Politi~kata dimenzija ne treba da vlijae na negovoto sproveduvawe", izjavi generalniot sekretar na SDSM, Andrej Petrov. ZAVODOT ZA STATISTIKA NE RAZMISLUVA ZA ODLO@UVAWE Z a Dràvniot zavod za statistika nema neodlu~nost – popisot e najserioznata statisti~ka operacija koja dolgo se podgotvuva i usoglasuva so evropskite standardi i rokovi i ne treba da se razmisluva za negovo odloùvawe na samo mesec i polovina pred odrùvaweto. "DZS e podgotven za sproveduvawe na popisot i nie ne razmisluvame za negovo odloùvawe", izjavi portparolot na Zavodot, Tatjana Mitevska. Vo toj kontekst, DZS na 15 f ev ruar i z a me d iumite }e odrì rabotilnica za popisot na naselenieto, doma}instvata i stanovite. Direktorot

na DZS, Blagica Novkovska, pretsedatelot na Dràvnata popisna komisija, Vesna Janevska i nekolku rakovoditeli na sektori vo DZS }e odràt brifinzi za pravnata ramka na popisot, za negovata organizacija, za upotrebata na jazicite, za za{titata na popisnite podatoci i za me|unarodnoto nabquduvawe. Pred dva dena i statisti~kata slu`ba na Evropskata komisija, Eurostat, negira{e deka postojat indicii za odloùvawe na popisot vo Makedonija poradi parlamentarnata kriza ili poradi predvremeni parlamentarni izbori. Eurostat }e vr{i nabquduvawe na makedonskiot popis vo misija predvodena od ekspertot @an Mi{el Dur. Popisot vo Makedonija }e se odrì od 1 do 15 april i }e ~ini 14 milioni evra. Sredstvata }e se obezbedat od buxetot na dràvata i vo najgolema mera }e se potro{at za pla}awe na 20-iljadnata armija popi{uva~i i ostanati u~esnici vo popisot.

KAPITAL / 11.02.2011 / PETOK

Kompanii / Pazari / Finansii

STOPANSTVENICITE BARAAT NOVA INFRASTRUKTURA

AERODROM I PRUGA ]E JA SPASAT PELAGONIJA

Ova se barawata na biznismenite od Stopanskata komora na Makedonija i od regionalnite komori na Prilep i Bitola so cel da se zgolemat izvozot i proizvodstvoto vo Pelagoniskiot region KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

a se modernizira prugata Veles-Bitola, da se rekon struira prugata kon Grcija dolga 16 kilometri i del od parite nameneti za patna infrastruktura da se prenamenat za èlezni~kata so cel da se podobrat uslovite za biznisot. Ova se barawata na biznismenite od Stopanskata komora na Makedonija i od regionalnite komori na Prilep i Bitola so cel da se zgolemat izvozot i proizvodstvoto vo Pelagoniskiot region. Del od biznismenite v~era simboli~no otpatuvaa so voz od Skopje do Bitola za da pokaàt kolku e neophodna modernata èlezni~ka infrastruktura za podobro funkcionirawe na biznisot. Vo Bitola se sretnaa so stopanstvenici od Pelagonija. "Barame kone~no Makedonija da se svrti kon regionalniot razvoj, so {to }e se podobri Pelagoniskoto podra~je, kade {to se nao|aat najgolemite energetski kapaciteti i najgolemite izvozni i zemjodelski objekti. Mora po tolku godini neinvestirawe da se vloì vo èlezni~kata infrastruktura i Makedonija da se povrze so Grcija. Ova mnogu }e go olesni protokot na stoka kon solunskoto pristani{te, koe, pak, e mo{ne zna~ajna vrska za biznismenite od ovoj region", istakna Branko Azeski, pretsedatel

PREGLED VESTI HOLAN\ANITE UPLATIJA ZA LETUVAWE VO OHRID I VO STRUGA olandskiot turoperator Korendon, koj zakupi del od smestuva~kite kapaciteti na ohridsko-stru{kata riviera, uplati del od parite na smetkite na hotelite. Spored Don~o Taneski od Hotelskata asocijacija na Makedonija (HOTAM), uplateni se 25% od dogovorenite sumi za zakup, a do krajot na ovoj mesec site hotelieri potpisnici na dogovorot so Korendon }e gi dobijat predvidenite pari. “Ova e mnogu ubava vest. Toa e potvrda deka del od hotelierite koi imaat fiksiran datum za uplata na sredstva na 11 fevruari gi dobile parite soglasno dogovorot i }e mo`at da pokrijat del od tro{ocite za polesno da ja do~ekaat turisti~kata sezona”, veli Taneski. Spored dogovorot za fiksen zakup, potpi{an na krajot od minatata godina me|u ohridskite hotelieri i holandskata agencija na Korendon, vo devet hoteli vo period od 6 maj do 18 oktomvri }e prestojuvaat turisti od Holandija i od zemjite od Beneluks. Stanuva zbor za dogovor so koj turoperatorot Korendon se obvrzuva vo pretstojniot period da realizira dva ~arter-letovi nedelno do ohridskiot aerodrom ili da gi pokrie tro{ocite za prestoj na najmalku 5.800 gosti, odnosno za 40.600 no}evawa.

MAKEDONSKITE GRADE@NICI LANI GRADEA NAJMNOGU VO UKRAINA na Stopanskata komora. Na biznis-konferencijata vo Bitola se diskutira{e za klu~nite preduslovi za ekonomski rast vo Pelagoniskiot region. Opravdanosta na investiciite vo infrastrukturata stopanstvenicite ja objasnuvaat so pogolema konkurentnost, zgolemen izvoz i pomali transportni tro{oci. Spored niv, sega po prugata Veles-Bitola se vozi mnogu bavno. Rekonstrukcijata na prugata koja gi povrzuva Prilep i Bitola so sosedna Grcija }e go skrati patot za okolu 200 kilometri i }e gi namali tro{ocite, bidej}i sega do Solun se patuva preku Veles. Petar Spasovski, pomo{nikdirektor za komunikacii vo M@ infrastruktura, veli deka Vladata razmisluva za podobruvawe na `elezni~kiot soobra}aj kon Grcija. “Momentalno rabotime na Koridorot 8. Treba da se izgradi 90-kilometarska pruga od Kumanovo do Deve Bair, Bugarija i 70 kilometri od Ki~evo do Albanija. Koga ovoj proekt }e bide

GLAVNI OBELE@JA NA PELAGONSKIOT REGION SO 19% UÊSTVUVA VO POVR[INATA NA MAKEDONIJA SO 12% UÊSTVUVA VO BRUTO-DOMA[NIOT PROIZVOD NAJGOLEM PROIZVODITEL E NA PÊNICA, MLE^NI PROIZVODI, TUTUN I JABOLKO SO 5% DO 7% UÊSTVUVA VO IZVOZOT, A SO 4% VO UVOZOT. gotov, toga{ }e moème da aplicirame i za drugi proekti, kako {to e prugata Bitola-Kremenica. Sega sme vo faza na izrabotka na fizibiliti studija za rekonstrukcija na ovaa pruga. Ve}e otsega aplicirame da gi dobieme potrebnite devet milioni evra i se nadevame deka do 2016 godina ovoj del od prugata povtorno }e bide funkcionalen”, veli Spasovski. Gradona~alnikot na Bitola, Vladimir Talevski, ubeduva deka zaedni~kite prioriteti na pelagoniskite biznismeni naskoro }e stanat realnost.

Toj se pofali i deka imalo zainteresirani investitori za industriskata zona @abeni. “No, najgolem problem e infrastrukturata. Transportot go spomenuvaat kako najgolema pre~ka za investirawe. Ubeden sum deka Vladata }e ni pomogne poleka da gi ostvarime site prioriteti”, veli Talevski. Pokraj investicii vo infrastruktura, investitorite vo Pelagoniskiot region baraat da se izgradat i golemite hidrocentrali ^ebren i Gali{te i Bitola da dobie aerodrom.

kupnata vrednost na grade`nite raboti {to gi sklu~ija makedonskite grade`ni kompanii lani be{e za 22,2% pogolema od prethodnata godina i iznesuva{e 60,4 milioni evra, soop{ti Dr`avniot zavod za statistika na Makedonija. Doma{nite grade`nici vo 2010 godina izgradija objekti vo vkupna vrednost od 37,1 milioni evra. Toa e za 15,1% pomalku od realiziranite aktivnosti vo 2009 godina. Makedonskite grade`ni kompanii minatata godina najmnogu gradea vo Ukraina. Novi pazari se otvorija vo Germanija, Romanija, Slova~ka, Polska, Slovenija, Holandija, Italija i Avstrija. No, zatoa ne sklu~ija dogovori i ne gradea vo Rusija i vo Al`ir.

SMENI VO MENAXMENTOT NA TEC NEGOTINO Smeni vo rakovodniot tim na dràvnata centrala za proizvodstvo na elektri~na energija TEC Negotino. Dosega{niot direktor za pravni i op{ti raboti, Nikola Angelovski, pove}e nema da bide na funkcijata, a Stevan Bajatov i Tome ]osev go napu{taat Nadzorniot odbor kako negovi ~lenovi. Spored podatocite od Centralniot registar, Mite Jovanovski ostanuva pretsedatel na UO i generalen direktor na termocentralata so neograni~eni ovlastuvawa vo vnatre{niot i nadvore{niot promet. Pretsedatel na nadzorniot odbor e Dimitar An~ev, dodeka ~lenovi se Toni êstojnov, Dragi Tri~kovski, Jovan Popov i Blaò Karanfilov. Od Upravniot odbor na kompanijata edinstveno si odi Nikola Angelovski, dodeka Aleksandar Rizov, Gorica Mihova, Risto Nikolov i Marija P~elarova ja zadrùvaat funkcijata ~lenovi na Upravniot odbor na TEC Negotino.

Kompanii / Pazari / Finansii

10 2.770 2.765 2.760 2.755 2.750 2.745 2.740 2.735 2.730 2.725

MBI 10

3.025

MBID

116,40

3.015

116,30

3.005

116,20

2.995

116,10

2.985

116,00

2.975

115,90

2.965

115,80

2.955

115,70

2.945

04/02/11

05/02/11

06/02/11

07/02/11

08/02/11

09/02/11

04/02/11

10/02/11

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

KAPITAL / 11.02.2011 / PETOK

OMB

115,60 05/02/11

06/02/11

07/02/11

08/02/11

09/02/11

10/02/11

04/02/11

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

05/02/11

06/02/11

07/02/11

08/02/11

09/02/11

10/02/11

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

VO NOVATA DELOVNA ZGRADA NA SKOPSKI PAZAR

FRANCUSKI MR.BRICOLAGE OTVORA PRODAVNICA VO MAKEDONIJA Francuskata kompanija Mr.Bricolage, koja raboti po principot “napravi sam”, }e go otvori svojot prv {oping-centar vo Makedonija, vo delovnata zgrada {to ja gradi Skopski pazar. panija, no, s$ u{te ne se znae koja, a lokacijata na koja }e se gradi ovoj objekt e idealna za vakva namena od pove}e aspekti. “Prvo, se nao|a na glavna i klu~na soobra}ajnica za vlez, odnosno izlez od Skopje, na dofat e na `itelite na op{tina Aerodrom, a gi sogledavme i perspektivite za razvoj na kolektivno domuvawe vo neposredna blizina na objektot”, veli Davitkovski. Od kompanijata informiraat deka del od sredstvata za investicijata ve}e se obezbedeni preku kreditna linija od Ohridska banka, 30% od finansiskata konstrukcija }e ja obezbedi Skopski pazar i so pomo{ na dopolnitelni sredstva bi trebalo da se zaokru`i celata investicija. Vkupnata investicija vo izgradbata na delovniot prostor, so povr{ina od 4.500 metri kvadratni, iznesuva okolu 2,5 milioni evra. So ogled na toa {to Skopski pazar godinava ja po~na so nova investicija, Davitkovski o~ekuva deka kako rezultat na toa }e se zgolemat i kapacitetite na kompanijata i godinata }e ja zavr{i so pozitivni rezultati. "Rezultatite koi gi postigna kompanijata minatata godina se na zadovolitelno nivo. So ogled na toa

METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

rancuskiot sinxir na hipermarketi Mr.Bricolage }e bide edna od kompaniite koja }e se vseli vo noviot objekt koj Skopski pazar }e go gradi ovaa godina. Ovoj sinxir od hipermarketi pretstavuva pandan na {vedskata Ikea, odnosno spa|a vo grupata na “napravi sam” marketi. Od Skopski pazar informiraat deka vo delovniot objekt, koj treba da bide izgraden do krajot na godinata na ulicata Pero Nakov, }e bidat smesteni dve golemi kompanii. "Se raboti za strogo namenski objekt, kade {to }e bidat smesteni dve golemi firmi, Mr.Bricolage i Neptun. So realizacijata na ovoj proekt, skopjani, kako i potro{uva~ite od cela Makedonija }e mo`at mnogu lesno na edno mesto da najdat golem izbor na aparati za doma}instvo, tehni~ka, gradinarska i stolarska oprema. Vo prvo vreme }e bidat otvoreni okolu 100 novi rabotni mesta”, izjavi Sa{o Davitkovski, pretsedatelot na Upravniot odbor na Skopski pazar. Kako {to informira Davitkovski, objektot }e go gradi makedonska grade`na kom-

DENES PO^NUVA JAVNATA PONUDA NA KOMERCIJALNA BANKA ovata emisija na 265.000 obi~ni akcii na Komercijalna banka po~nuva da se trguva od denes, pa vo narednite 14 dena. Bankata }e se obide da sobere 15 milioni evra nameneti za dokapitalizacija. Akciite }e se prodavaat po fiksna cena od 3.500 denari, a trguvaweto }e se odviva preku Makedonskata berza, pri {to prvoto vnesuvawe proda`ni nalozi po~nuva vo 13:15 ~asot do 13:20, a na kupovnite od 13:20 do 14:20 ~asot. Tokmu akcijata na Komercijalna banka v~era ostvari najgolem promet na Makedonskata berza. Bea istrguvani 394 akcii po prose~na cena od 3.570,56 denari za akcija, pri {to e ostvaren promet od 1,4 milioni denari, {to e 17,7% od vkupniot berzanski promet od 7,9 milioni denari. Promet pogolem od eden milion denari ostvari u{te akcijata na Tutunska banka, od koja bea istrguvani 341 akcii vredni 1,3 milioni denari. Akcijata na Alkaloid, koja izminatite denovi be{e edna od najtrguvanite, ostvari promet od 738.000

KOJ E MR.BRICOLAGE?

Mr.Bricolage e kompanija koja postoi 47 godini. Formirana e od grupa francuski pretpriema~i so dogovor za osnovawe na nacionalno zdru`enie na trgovci po principot “napravi sam”. Denes Mr.Bricolage ima vkupno 400 prodavnici samo vo Francija i dr`i 15% od pazarot. Kompanijata osven vo Francija ima svoi pretstavni{ta vo 40 zemji vo svetot i toa vo Madagaskar, Andora, Maroko, Urugvaj, a vo regionot e prisuten vo Bugarija i vo Romanija. Fran{izata za regionot ja ima bugarskata kompanija Doverie Brico. kakva be{e godinata i sostojbite vo stopanstvoto, jas li~no sum mnogu zadovolen. Najva`no mi be{e da gi namalime tro{ocite,

{to vo izvesna mera i uspeavme, a {to se odnesuva do rezultatite, tie }e bidat oficijalno objaveni”, veli Davitkovski.

denari. Stagnacijata prodol`i kaj prometot so obvrznici, koi v~era zatvorija so vkupen promet od 1,2 milioni denari. Najtrguvana, so promet od 744.000 denari, be{e devettata emisija na obvrznici za denacionalizacija. Osnovniot berzanski indeks MBI-10 so rast od 0,27% po~na da poka`uva opredeleni znaci na zazdravuvawe vo odnos na prethodnite denovi. Trguvaweto MBI-10 go zavr{i na 2.734,69 indeksni poeni, dodeka drugite dva indeksi, MBID i OMB, zavr{ija na 2.954,16 indeksni poeni i 115,70 indeksni poeni po nivniot pad od 0,35% i 0,55%. Sepak, i pokraj rastot na MBI-10, povtorno pogolem e brojot na hartii od vrednost so pad na cenata. Se trguva{e so 21 hartija od vrednost, od koi duri deset imaa pad na cenata. Akcijata na @ito Luks izgubi najmnogu od vrednosta (2,86%), a akcijata na Skopski pazar go ima{e najgolemiot rast (11,41%). Miruvaa cenite samo na tri hartii od vrednost.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

10.02.2011

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

ILIRIKA JIE

32.365.633,29

2,48%

9,43%

10,93%

4,57%

4,02%

08.02.2011

186.000

ILIRIKA GRP

46.919.491,89

-4,00%

-1,71%

9,24%

-3,08%

9,36%

08.02.2011

1,24

219.300

Иново Статус Акции

19.074.854,08

9,98%

9,78%

4,83%

10,24%

-7,61%

09.02.2011

32.850,00

1,07

262.800

KD Brik

35.931.823,01

-2,70%

0,63%

4,73%

-1,63%

17,80%

08.02.2011

220,85

1,06

280.480

KD Nova EU

28.717.786,04

6,40%

7,48%

9,60%

6,05%

3,56%

08.02.2011

КБ Публикум балансиран

28.008.922,37

4,06%

4,10%

5,09%

4,29%

2,04%

09.02.2011

Скопски Пазар Скопје

7.800,00

11,41

312.000

Македонијатурист Скопје

3.000,00

5,26

Топлификација Скопје

3.847,37

Макпетрол Скопје Макстил Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Жито Лукс Скопје

10.02.2011 Податоците се однесуваат за

Износ (МКД)

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

10.02.2011 Просечна цена (МКД)

Бетон Скопје Тетекс Тетово Стопанска банка Битола Македонски Телеком Скопје

Износ (МКД)

170

-2,86

37.400

7845,67

-2,59

141.222

608,00

-1,78

518.016

3.760,38

-1,21

488.850

531,57

-1,20

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

239.740 10.02.2011

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10 Вкупно издадени акции 1.431.353

BESK (2009) GRNT (2009) KMB (2009)

ХВ ALK (2009)

10.02.2011

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

4.478,14

390,18

11,48

1,02

54.562

7.845,67

341,43

22,98

3.071.377

647,60

105,83

6,12

2.014.067

3.570,56

533,81

19.890

-18,09

обични акции

78.307

-20,40

0,23

Вкупно Официјален пазар

98.197

-19,94

0,64

обични акции

30.895

84,29

6,69

1,03

Вкупно Редовен пазар

30.895

84,29

0,92

MPT (2009)

112.382

32.850,00

Комерцијална банка Скопје

3570,56

0,51

1.406.800

REPL (2009)

25.920

41.500,00

5.625,12

7,38

0,83

Тутунска банка Скопје

4053,96

-1,12

1.382.400

SBT (2009)

389.779

3.760,38

211,39

17,79

0,86

Тетекс Тетово Стопанска банка Битола

% на промена

обврзници

Износ (МКД)

Алкалоид Скопје

10.02.2011 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена (МКД)

Име на компанијата

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

4.478,14

-0,41

738.893

STIL (2009)

14.622.943

220,85

0,11

1.997,20

3,09

608

-1,78

518.016

TPLF (2009)

450.000

3.847,37

61,42

62,64

1,13

3760,38

-1,21

488.850

ZPKO (2009)

271.602

2.527,00

0,33

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ~etvrtok - 10.02.2011)

KAPITAL / 11.02.2011 / PETOK

Kompanii / Pazari / Finansii

NLB TUTUNSKA NAJDOBRA BANKA VO NLB GRUPACIJATA VO 2010 LB Tutunska banka povtorno e najuspe{na banka vo slovene~kata NLB grupacija, poka`uvaat rezultatite za 2010 godina. NLB preku svoi banki e prisutna i vo Srbija, vo Crna Gora, vo Bosna i Hercegovina, vo Kosovo i vo Bugarija. Bankata ja zavr{i 2010 godina so dobivka pred rezervacii od 18,9 milioni evra, koja e za 7% pogolema od lani. Od profitot, vo posebniot

fond na rezervi za potencijalni rizici se izdvoeni 11,2 milioni evra, so {to vkupniot fond na rezervacii dostigna 73,8 milioni evra. Netodobivkata za 2010 godina iznesuva 7,4 milioni evra, a dobivkata po edna akcija 8,7 evra. NLB Tutunska banka minatata godina ostvari bilansna aktiva od 1.017 milioni evra, {to pretstavuva godi{en porast od 124 milioni evra, odnosno

od 14%. Bankata go zgolemi pazarniot udel vo site segmenti na raboteweto, a brojot na klienti e zgolemen za 46.000. “Porastot se dol`i na zgolemenoto {tedewe na gra|anite za rekordni 103 milioni evra, odnosno za 27%, {to, pri o~ekuvana pointenzivna ekonomska aktivnost vo zemjata, na bankata & ovozmo`uva zajaknata pazarna pozicija za zgolemuvawe na kreditnite aktivnosti vo 2011

godina”, soop{tija od NLB Tutunska banka. Vkupnite krediti na bankata se zgolemeni za 49 milioni evra (10%) na 533 milioni evra. Kreditiraweto na gra|anite bele`i porast od 13%, a na kompaniite od 8%. Za kreditirawe NLB Tutunska obezbedi i 25 milioni evra od Me|unarodnata finansiska korporacija, a 20 milioni evra plasira{e od kreditnata linija na Evropskata in-

vesticiska banka. Garantniot kapital na bankata e zgolemen i

iznesuva 91 milioni evra, a adekvatnosta na kapitalot e pogolema od 13%.

POVLE^ENI SEDUM MILIJARDI DOLARI OD BERZITE VO KINA, INDIJA I BRAZIL

17.03.2010 SE "LADAT" LI BRIK PAZARITE ILI SEGA11 E VISTINSKO VREME DA SE KUPUVA? Za samo edna nedela povle~eni se sedum milijardi dolari od brzoraste~kite ekonomii na Kina, Indija i Brazil poradi strav od raste~kata inflacija i o~ekuvaweto ovie dr`avi naskoro da se soo~at so nestabilnost. Se "ladat" li BRIK pazarite ili sega e vistinsko vreme doma{nite fondovi da kupuvaat? MAJA BAJALSKAGEORGIEVSKA

bajalska@kapital.com.mk

a samo edna nedela investitorite povlekle sedum milijardi dolari od brzoraste~kite ekonomii na Kina, Indija i Brazil poradi strav od raste~kata inflacija i o~ekuvaweto ovie dràvi naskoro da se soo~at so nestabilnost. Spored svetskite mediumi ova begstvo na kapitalot e najgolemo vo poslednite tri godini, a pri~inite se politi~kata nestabilnost na Bliskiot Istok, rastot na cenite na naftata i nagliot rast na ekonomiite vo zemjite vo razvoj, koi istovremeno se soo~uvaat so rast na cenite na hranata i surovinite. Berzanskite indeksi vo ovie zemji vo januari godinava padnaa za okolu 3%. Indija beleì pad od 11% na pazarot na akcii, a na berzata vo [angaj se slu~i pad od 16%. Investitorite gi zgolemuvaat vloùvawata vo SAD, Japonija i Evropa, kade {to samo minatata nedela investiciite se zgolemile za 6,6 milijardi dolari, pi{uva "[pigel". Kolku i kako ovaa sostojba vlijae na fondovite na Ilirika fond menaxment i KD fondovi, ~ija strate{ka opredelba e vloùvaweto vo hartii od vrednost tokmu na pazarite na kapital od grupata zemji BRIK (Brazil, Rusija, Kina i Indija)? ]e ima li promeni vo nivnite pozicii na ovie pazari i voop{to vo strategijata za investirawe na ovie

dva investiciski fondovi - Ilirika global raste~ki pazari i KD Brik? Od dru{tvoto za upravuvawe so fondovi Ilirika fond menaxment velat deka ja sledat momentalnata situacija, no smetaat deka dolgoro~no taa }e vlijae pozitivno na nivnite vlo`uvawa i zarabotki za investitorite vo fondot Ilirika global raste~ki pazari. "Poslednite dva meseci glavnite indeksi na berzite vo Kina, Indija i Brazil padnaa za 20% do 30%. No, ako se gleda raboteweto na kompaniite na ovie pazari, }e se vidi deka hartiite od vrednost tamu se fundamentalno potceneti. Tokmu zatoa, investiraweto vo BRIK zemjite vo ovoj moment e poopravdano od investiraweto na drugite pazari. Ovoj period definitivno treba da se iskoristi za kupuvawe na tie pazari", veli Kosta Kostadinovski, portfolio-menaxer vo Ilirika fond menaxment. Spored nego, globalnata inflacija }e bide problem na site ekonomii vo svetot, no taa nema da vlijae na valutite na BRIKpazarite. Kostadinovski objasnuva deka kineskiot juan, brazilskiot real, ruskata rubqa i indiskite rupii duri se o~ekuva da zajaknat, zatoa {to ovie dr`avi ne samo {to nemaat problemi so buxetski deficiti, tuku i imaat ogromni koli~ini devizni rezervi. "Globalnata inflacija }e se odrazi pozitivno na zlatoto. Toa }e go iskoristime da gi za{titime investiciite na Ilirika global raste~ki pazari, od

LAZE KAM^EV DIREKTOR NA KD FONDOVI

koj okolu 10% se vlo`eni vo akcii na kompanii proizvoditeli na zlato", objasnuva Kostadinovski. Toj potencira deka slu~uvawata vo Azija imaat najgolemo vlijanie vrz pazarite na kapital vo zemjite BRIK. Ako pred dve godini ova bea pazari koi rastea, sega normalno e da ima "ladewe" i fokusot se prefrla kon amerikanskite berzi, dodava Kostadinovski. I Laze Kam~ev, direktor na KD fondovi, veli deka dru{tvoto nema namera sredstvata od KD BRIK da gi prenaso~i na drugi pazari. "KD BRIK e strate{ki pozicioniran na pazarite vo razvoj-Brazil, Rusija, Indija, Kina. O~ekuvame rast na akciite na kompaniite na ovie pazari. Nemame strate{ka opredelba za realokacija na sredstvata na drugi pazari, za-

FAKTORI NA STRAV OD INFLACIJA VO BRIK ZEMJITE! KINA: RAST NA REFERENTNATA KAMATNA STAPKA BRAZIL: SE OÊKUVA RAST NA REFERENTNATA KAMATA INDIJA: GODINAVA SE OÊKUVA RAST NA EKONOMIJATA OD 8,6% toa {to kompaniite vo koi vloùvame vo BRIK zemjite se visokoprofitabilni, stabilni i o~ekuvame da obezbedat pogolemi prihodi i profiti", deciden e Kam~ev. Toj potsetuva deka vo strukturata na vkupnite vloèni sredstva na KD BRIK prioritet imaat akciite na kompanii od metalnata i naftenata industrija, koi na svetskite pazari izminatiov period imaa dramati~en porast na vrednosta. "Dopolnitelno, inflacijata pozitivno }e vlijae na

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

4,00%

СКИБОР

2,59%

3,59%

4,29%

5,28%

Ломбарден кредит

5,50%

МКДОНИА

2,00%

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност

КУРСНА ЛИСТА

Банка

3м

6м

12м

24м

Стопанска

5,50%

6,25%

6,50%

9,15%

9,65%

Среден курс Држава

Валута

во денари

36м

ЕМУ

евро

61,5286

Комерцијална

5,50%

6,50%

6,80%

9,60%

10,00%

САД

долар

45,0858

НЛБ Тутунска

5,00%

6,30%

6,70%

9,50%

9,70%

В.Британија

фунта

72,3866

Швајцарија

франк

46,7827

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

45,3316

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

45,5430

61,6

72,7

47,3

Извор: НБРМ

rastot na cenite na ovie akcii, {to povtorno odi vo prilog na investiciite na KD BRIK", dodava Kam~ev. I, spored nego, najgolemo vlijanie na nadolnata korekcija na globalnite pazari na kapital minatiot mesec ima politi~kata kriza vo Egipet, kako i rastot na referentnata kamatna stapka vo Kina. Inaku, fondot Ilirika global raste~ki pazari minatata godina ima{e prinos od 13,09%, a vo 2009 godina 26,90%. Posledniot mesec fondot ima negativen prinos od -3%. KD BRIK,

KD BRIK e strate{ki pozicioniran na pazarite vo razvoj - Brazil, Rusija, Indija, Kina. O~ekuvame rast na akciite na kompaniite na ovie pazari. Nemame strate{ka opredelba za realokacija na sredstvata na drugi pazari, zatoa {to kompaniite vo koi vlo`uvame vo BRIK zemjite se visokoprofitabilni, stabilni i o~ekuvame da obezbedat pogolemi prihodi i profiti. Vo strukturata na vkupnite vlo`eni sredstva na KD BRIK prioritet imaat akciite na kompanii od metalnata i naftenata industrija, koi na svetskite pazari izminatiov period imaa dramati~en porast na vrednosta. pak, 2010 godina ja zavr{i so prinos od 13,5%, a 2009 godina so prinos od 39,6%. I ovoj fond posledniot mesec ima negativen prinos od -3%.

Fokus

KAPITAL / 11.02.2011 / PETOK

BUNT ZA DEMOKRATSKI PROMENI

KAKO HOSNI MUBARAK JA IZGUBI DOVERBATA NA EGIP]ANITE? BORO MIRÊSKI ko do v~era sinonim za Egipet bea turizmot, piramidite, mistikata i mo`nosta za nezaboravno ìvotno iskustvo, denes Egipet e sinonim za terorot, borbata za ~ovekovi prava i surovosta na avtoritarizmot kako politi~ki sistem. [armot, dominacijata i politi~kata nadmenost koi go odràa egipetskiot pretsedatel Hosni Mubarak pove}e od 30 godini na vlast ve}e ne gi zadovoluvaat aspiraciite na Egip} anite. Mo}ta i avtoritetot koi mu ovozmoìja da ostane vo pretsedatelskata fotelja im dojdoa preku "glava" na site, pa, pou~eni od iskustvoto na Evropejcite koi vo devedesettite godini go urivaa komunizmot, sega Afrikancite re{ija da ne otstapat od urivawe na avtoritarniot reìm. Ulicite na Kairo se pretvorija vo "borbeno pole", pa ako vo minatoto Mubarak se borel za egipetskiot narod, sega narodot se bori protiv nego.

Mubarak deciden: Si odam vo septemvri!

Nesomneno, na Mubarak mu se slu~i narodot. Pove}e od eden milion lu|e gi preplavija ulicite na pogolemite gradovi vo Egipet na protestite za ostavkata na pretsedatelot. Demonstraciite odnesoa pove}e od 130 `rtvi, a okolu 2.000 lu|e bea povredeni. Iako Belata ku} a go sovetuva{e da ja iskoristi ovaa prigoda kako mo`nost da go slu{ne "glasot na narodot" i da gi sprovede potrebnite reformi, Mubarak si prodolì po svoe. So gumeni kur{umi, solzavec i vodeni topovi, negovata policija se obiduva{e da gi rastera demonstrantite, a sekoj od liderite na politi~kiot ili biznis-svetot koj se pojavi na ulicite za vreme na protestite zavr{i vo zatvor ili vo pritvor. Porane{niot direktor na MAAE, dràvnata kompanija za inìnerstvo i opoziciski politi~ki aktivist, Mohamed el Baradej, poradi u~estvoto na protestite zaraboti kazna doma{en pritvor, a negovite privrzanici bea brutalno pretepani so palki. Policijata uapsi pove}e od pet visoki funkcioneri i desetina

BORO MIR^ESKI omas Kuk, eden od najgolemite evropski turoperatori, prijavi zaguba od 33 milioni dolari kako posledica na otka`anite turisti~ki aran`mani poradi politi~kite nemiri vo Egipet i vo Tunis. Grupacijata prognozira deka politi~kite nemiri vo ovoj region }e ja ~inat dopolnitelni 20 milioni funti vo prviot kvartal od 2011 godina. "Politi~kite nemiri vo Tunis i Egipet }e imaat ogromno vlijanie vrz profitot na kompanijata. Site patuvawa vo ovoj region se ograni~eni i svedeni na minimum. Edinstveno se odobruvaat patuvawa so prethodna dozvola od sovetodavnoto telo za turizam na britanskata Vlada. Mnogu ni e drago {to britanskata Vlada po~na pozitivno da se izjasnuva za patuvawata vo Tunis. Toa mora da

Po pove}e od 30 godini avtoritarno vladeewe, pretsedatelot na Egipet se soo~uva so nezadovolniot narod. Od voen veteran, do pretsedatelska fotelja koja ja drì tri decenii, 82-godi{niot Hosni Mubarak â&#x20AC;&#x153;zarabotiâ&#x20AC;? 70 milijardi dolari, {to go smestuva na vrvot na listata najbogati lu|e vo svetot. Za àl, toa ne moè da se kaè i za egipetskiot narod, koj, soo~en so diskutabilnata demokratija vo zemjata i lo{ite ekonomsko-socijalni uslovi, masovno izleze na ulicite so edna cel - da se stavi kraj na reìmot na Mubarak! ~lenovi na najgolemata opoziciska partija, Muslimanski bra}a. I pokraj masovnite i nemirni demontracii, Mubarak ostana deciden: "Ne ja napu{tam funkcijata, tuku nema da se kandidiram na slednite pretsedatelski izbori". Na televiziskoto obra}awe pred egipetskite mediumi na prvi fevruari, po masovnite protesti vo Kairo i vo drugite gradovi, toj oficijalno objavi deka nema povtorno da se

kandidira na pretsedatelskite izbori vo septemvri. "Protestite od civiliziran fenomen prerasnaa vo nasilstvo kontrolirano od politi~ki kukavici. Mo} ta }e ja prefrlam mnogu mirno, direktno vo racete na mojot naslednik vo septemvri", izjavi Mubarak na prvoto zasedanie na restrukturiranata vlada, koja veti podemokratski {est meseci, kolku {to ima do nejzinoto raspu{tawe.

Hosni Mubarak i negoviot amerikanski kolega, Barak Obama, na bilateralna sredba pregovaraat za voveduvawe mir i stabilnost vo regionot, no i za pogolema implementacija na demokratskiot sistem za koj se zalagaat Egip}anite

Iako protestite donesoa ogromni zagubi, kako ekonomski, taka i politi~ki, sepak, produciraa edna izmeneta vlast koja veti deka vo ostanatite {est meseci za 15% }e gi zgolemi platite i penziite vo javniot sektor.

Kako dojde do pretsedatelskata fotelja?!

Malkumina o~ekuvaa deka malku poznatiot potpretsedatel, koj be{e izdignat na pretsedatelskata pozicija po ubistvoto na Anvar Sadat vo 1981 godina, tolku dolgo }e se zadrì na dràvniot vrv. Sadat be{e ubien od islamisti~ki militanti na voenata parada vo Kairo, a Mubarak ima{e sre}a da gi izbegne kur{umite, bidej} i sede{e vo neposredna blizina na Sadat. Ottoga{, Mubarak preìvea {est obidi za ubistvo. Najopasniot od niv se slu~i kratko vreme po negovoto pristignuvawe vo glavniot grad na Etiopija, Adis Abeba, vo 1995 godina, kade {to trebalo da prisustvuva na Afrikanskiot samit, koga nepoznati lica ja napadnale negovata limuzina. Pokraj svojot talent za izbegnuvawe kur{umi, porane{niot komandant na vozduhoplovnite sili uspea

da ja zadrì mo}ta so toa {to se postavi kako veren sojuznik na Zapadot i se spravi so mo} noto opozicionisti~ko dvièwe vo svojata zemja. Sepak, protestite go donesoa i neo~ekuvanoto. Duri i na Mubarak mu dojde "krajot". So doma{nite nemiri, namaluvaweto na regionalnata mo}, slaboto zdravje i nere{enoto pra{awe za negoviot naslednik, mnogumina se zapra{aa u{te kolku }e uspee da izdrì Mubarak. Muhamed Hosni Said Mubarak be{e proglasen za pretsedatel na 14 oktomvri 1981 godina, osum dena po ubistvoto na Sadat. Iako ne bil mnogu popularen, nitu, pak, me|unarodno poznat vo toa vreme, korpulentniot vojnik ja iskoristil mo`nosta za da izgradi reputacija na me|unarodno priznat dràven lider.

Mubarak - qubitel na sportot

Roden vo 1928 godina vo malo selo vo oblasta Menofja blizu Kairo, Mubarak stanal soprug na Suzana i tatko na dvata sina, Gamal i Alaja. Javnosta mnogu malku bila informirana za detalite na privat-

[TETI OD NEMIRITE VO EGIPET I VO TUNIS

TUROPERATOROT TOMAS KUK VO ZAGUBA OD 33 MILIONI DOLARI

Poradi nasilnite protesti okolu Crvenoto More, najgolemiot evropski turoperator, londonskata kompanija Tomas Kuk, prijavi zaguba od 33 milioni dolari, a negoviot konkurent, TUI travel, izgubi okolu 20 milioni dolari e posledica na namaluvaweto na intenzitetot na protestite tamu", istakna turisti~kata grupacija vo izve{tajot za posledniot kvartal za 2010 godina. Spored procenkite na Tomas Kuk, {tetata koja na kompanijata }e & ja nanesat vladinite ograni~uvawa za patuvawa vo rizi~nite dr`avi od afrikanskiot region vo prviot kvartal godinava }e dostigne duri

20 milioni funti. Prihodot koj kompanijata go ostvari vo poslednite tri meseci od minatata godina se zgolemi za 1,81 milijardi funti. Isto taka, grupacijata gi namali zagubite za 10%, na 37,3 milioni funti, {to e uspeh vo sezonskoto zabavuvawe na turisti~kata industrija vo ovoj period. Izve{tajot koj go objavi kompani-

jata vo vtornikot se dol`i na informaciite od nejziniot najgolem konkurent, TUI travel, koj pred dve nedeli gi objavi prognozite za zagubite od nemirite vo Egipet i Tunis. Spored izve{tajot na TUI travel, {tetata od politi~kata kriza vo regionot na Crvenoto More }e dostigne 30 milioni funti. Spored Manoj Ladva, analiti~ar od ETH kapital, Tomas Kuk mnogu

podobro uspeal da se spravi so udarot, a poefikasnoto menaxirawe pridonelo za poniska zaguba za 10 milioni funti sporedeno so TUI travel. Tomas Kuk e najpoznatoto ime vo svetot koga stanuva zbor za turizmot, blagodarenie na inspiracijata i posvetenosta na eden ~ovek. Kompanijata po~na so me|unarodno rabotewe vo 1841 godina so ed-

no.

KAPITAL / 11.02.2011 / PETOK

MUBARAK GO POÊSTIL FRANCUSKIOT PREMIER Francuskiot pretsedatel, Nikola Sarkozi, vo vtornikot im zabrani na ministrite da patuvaat nadvor od dràvata za vreme na praznicite. Patuvawata na visokite dràvni slu`benici }e se odobruvaat so posebna dozvola od premierot i diplomatskoto oddelenie, istakna Sarkozi. Ova se dolì na izjavata na francuskiot premier, Fransoa Fijon, deka za novogodi{nite praznici so semejstvoto bil na krstosuvawe po Nil na smetka na egipetskiot pretsedatel, Hosni Mubarak. Isto taka, premierot istaknal deka Mubarak mu go pozajmil i negoviot privaten avion, a go platil i negovoto smestuvawe vo dràvata. niot ìvot na pretsedatelot. Toa {to e dobro poznato za nego e deka imal discipliniran ìvoten stil, so detalno opredelen dneven raspored koj po~nuval u{te vo {est ~asot nautro. Poradi faktot deka nikoga{ ne pu{el cigari i ne piel alkohol, egipetskiot pretsedatel e eden od retkite pretsedateli koi imaat reputacija na lu|e so dobra kondicija, posveteni na zdraviot na~in na ìveewe. Vo osumdesettite godini od minatiot vek, koga Mubarak ja po~nal pretsedatelskata kariera, negovite bliski sorabotnici ~esto pati se àlele od negoviot raspored koj po~nuval so ve`bawe vo sala za ve`bawe ili so eden me~ skvo{.

Od voen veteran do pretsedatel na Egipet

Za vreme na negovoto vladeewe vo Egipet vladeeja zakoni za vonredna sostojba, koi na dràvnite pretstavnici im dadoa mo`nost za prekr{uvawe na osnovnite ~ove~ki slobodi i prava. Pa, taka, Hosni Mubarak po prezemaweto na pozicijata prodolìl da vladee so Egipet kako kvazivoen lider. Spored egipetskata Vlada, avtoritarniot reìm bil neophoden i osobeno zna~aen za borbata protiv islamskiot terorizam, koj s$ pove}e se intenziviral za vreme na negovoto vladeewe, ~ija naj~esta cel bil turizmot, kako najprofitabilna industrija. No, dali Egip}anite otsekoga{ go preziraa Hosni?! Se razbira deka ne. Vo tekot na negoviot mandat Mubarak uspeal da vospostavi nacionalna politi~ka stabilnost i ogromen ekonomski razvoj, poradi {to i najgolemiot del od negovite soìteli ja prifatile monopolizacijata vrz vlasta vo Egipet.

nodnevna ekskurzija za studenti od Lej~ester, Velika Britanija. Ottoga{, Tomas Kuk prerasna vo ogromna grupacija. Pogolem del od kompaniite od turisti~kata industrija gi otka`aa

25 LI^NOSTI VINOVNI ZA SVETSKATA FINANSISKA KRIZA

HOSNI MUBARAK: "Ovoj drag narod... ovde `iveev, se borev za nego i ja branev negovata zemja, suverenitetot i interesite. Na ova tlo }e umram. Mene }e mi sudi istorijata, kako {to im sudela i na drugite pred mene."

ANXELO MOZILO na bankata Kantrivajd, preku Osnova~ot la`irani uslovi za hipotekarni krediti

gi "zaglavi" Amerikancite i zavr{i pod istraga na Javnoto obvinitelstvo na SAD i Komisijata za bezbednost i razmena na Volstrit. Si- enen go proglasuva za glaven vinovnik za finansiskata kriza, a biznis-magazinot "Amerikan siti" go smesti na vtoroto mesto na listata najlo{i direktori vo istorijata na SAD

nxelo Mozilo, koj ja osnova{e bankata Kantrivajd fajnen{al (Countrywide Financial) vo 1969 godina i ja izgradi vo najgolemiot hipotekaren zaemodavec vo Soedinetite Amerikanski Dràvi (SAD), be{e prviot koj nude{e somnitelni hipotekarni krediti na klientite bez precizno definirani uslovi za vra}awe na parite. Spored magazinot "Wujork tajms", koj ima napraveno cela analiza na dejstvata koj Mozilo gi pravel vo bankata, vrabotenite vo Kantrivajd bile primorani da im vrtat na telefon na site postoe~ki klienti "za da se osiguraat deka se informirani za postoeweto na najpogodnite hipotekarni krediti". Isto taka, Mozilo gi prinuduval vrabotenite da izbiraat telefonski broevi od imenikot i da gi nudat uslugite na kompanijata na slu~ajno izbrani klienti. Izmamata "po slu~aen izbor ve izbravme" i vi gi nudime najpovolnite uslovi za hipotekarni krediti vo SAD ja potrese amerikanskata javnost. Mozilo uspea da gi nametne svoite uslugi i bankata prerasna vo eden od najgolemite hipotekarni zaemodavci. Hipotekarniot biznis na bankata bil do toj stepen rizi~en i somnitelen {to duri i amerikanskiot Kongres ja ocenil kako visokorizi~na, predupreduvaj}i go Mozilo deka raboti na granica so zakonot, {to moè da ima te{ki posledici kako za bankata, taka i za nego. No, laìraweto na uslovite za kreditite ne bila edinstvenata rabota koja bila somnitelna vo Kantrivajd. Site krediti koi bile nudeni na potencijalnite klienti bile prethodno smisleni od bankata, pa, taka site krediti bile so visoki kamati i obemni administrativni tro{oci, s$ so cel {to pove}e da se napolni kasata na kompanijata, a direktorite da dobijat najvisoki plati vo SAD, istaknuvaat od "Wujork tajms". Prezentiranite fleksibilni kamati za kreditite od 5,3% naj~esto dostignuvale dvocifrena brojka po istekot na prvite {est meseci od isplatata na kreditite. Spored analizata na dnevniot vesnik, celiot operativen sistem na Kantrivajd bil somnitelen. Od kompjuterskite sistemi koi avtomatski ja prikrivaat visokata kamatna stapka, pa do site ostanati finansiski malverzacii koi bankata im gi pravela na kompanijata, uspeale da im nanesat ogromna {teta na Amerikancite. Golem del od gra|anite ne moèle da gi vratat kreditite, a Kantrivajd postojano ja polnela listata na odzemeni imoti. Za vreme na najgolemiot bum na ovaa industrija vo SAD, od 2001 do 2006 godina, Mozilo dobil okolu 470 milioni dolari kako premija, koja bila so~ineta od godi{nite plati i bonusite koi si gi dodelil vo ovie {est godini. Vo ovoj period rabotata na Kantrivajd bila "pod lupa" na amerikanskoto Javno obvinitelstvo i Komisijata za bezbednost i razmena na Wujor{kata berza. POÊTOK NA KRAJOT Po pove}e od 40 godini pominati vo vrvot na najuspe{nite kompanii od ovaa industrija, bankata po~nala da propa|a. Vo

A Hosni Mubarak so soprugata Suzan i sinovite Xamal i Alaja

MUBARAK, SUZANA, GALAL I ALAJA "TE@AT" 70 MILIJARDI DOLARI

Spored britanskiot dneven vesnik "Gardijan", bogatstvoto na egipetskiot pretsedatel Hosni Mubarak i negovoto semejstvo se procenuva na 70 milijardi dolari. Pogolemiot del od bogatstvoto se nao|a vo {vajcarskite banki ili e vloèno vo nedvi`nosti vo Wujork, Los Anxeles i London. Isto taka, analiti~arite istaknuvaat deka Mubarak poseduva i nekolku luksuzni ku} i vo Egipet, a del od ovoj imot e ostaven vo nasledstvo na negovoto semejstvo. Amerikanskite i britanskite nau~nici tvrdat deka familijarnoto bogatstvo datira od vremeto koga Mubarak bil na ~elo na vozduhoplovnata slu`ba, kade {to imal ogromen benefit od rabotnata pozicija na koja gi sklu~uval voenite dogovori. Spored Doj~e vele, najbogat vo semejstvoto e sinot Gamal, pa tatkoto Hosni, vedna{ pod nego se nao|a i negoviot vtor sin Alaja, dodeka na posledno mesto, so bogatstvo od samo ~etiri milijardi dolari, se nao|a soprugata Suzana. Dokolku se to~ni pretpostavkite, toga{, Meksikanecot Karlos Slim so 53,5 milijardi i Bil Gejts so okolu 53 milijardi bi bile daleku zad Hosni na listata so najbogati li~nosti na svetot na magazinot "Forbs". Ogromnata korupcija vo Egipet, kako i biznis-zdelkite koi gi sklu~uvale pretsedatelot i negovoto semejstvo se glavnite pri~ini za ogromnoto bogatstvo na egipetskiot pretsedatel. Problemot e {to slu~ajot e ist so site arapski lideri koi ja koristat nivnata polo`ba vo avtoritarnite sistemi, pa preku korupcija i nelegalno koristewe na javnite resursi ostvaruvaat enormno visoka li~na dobivka, izjavi Ejmeni Xamal, profesor po politi~ki nauki na Univerzitetot Prinston vo intervju za amerikanskata televizija Ej-bi-si. Duri po 25 godini vladeewe Mubarak za prvpat po~uvstvuval pritisok da ja poddrì demokratijata. No, propagiraweto na demokratijata vo Egipet ne bila nametnata od me|unarodnata zaednica, kako {to e slu~aj vo pomalku razvienite dràvi vo Evropa, tuku, naprotiv, demokratijata bila pobarana od egipetskiot narod. Sepak, bliskite relacii so najmo} nata zemja, Soedinetite Amerikanski Dràvi (SAD), & dade prostor na dràvata da interve-

aran`manite vo Egipet poradi nasilnite protesti za smena na 30-godi{niot avtoritaren reìm na Hosni Mubarak. No, kompaniite se soo~ija so u{te poteòk predizvik od otkaùvaweto na aran`manite.

nira, pa, taka, SAD stana glaven pobornik za demokratizacija na politi~kiot sistem vo Egipet. Mnogu poddr`uva~i na reformata se somnevaa vo iskrenosta na vladetelot-veteran koga izjavi deka go poddr`uva moderniziraweto na politi~kiot sistem. Vodej}i se od izjavata na Mubarak deka nema povtorno da se kandidira za pretsedatel, SAD go zasili pritisokot vrz nego i se potpre na "tranziciskiot model" na mo} ta kon podemokratski sistem.

Tie bea primorani da povle~at iljadnici turisti zaglaveni tamu. "Situacijata vo Tunis i Egipet napreduva mnogu brzo, no, namesto da se smiri, protestite u{te pove} e se vlo{uvaat. Nie mora da se gri`ime za dobroto na na{ite klienti i za nivnata bezbednost", izjavi Meni Fontenla Novoa, izvr{niot direktor na Tomas Kuk. Toj najavi deka }e prodol`at i vo idnina vnimatelno da ja nadgleduvaat situacijata. Spored podatocite na Svetskata turisti~ka organizacija za posetenosta na Mediteranskiot region, Egipet se najde na ~etvrtoto mesto, so 16 milioni posetiteli vo 2010 godina, a vo Tunis ima{e 10 milioni. Krizata ja ~ini egipetskata ekonomija najmalku 310 milioni dolari dnevno. Politi~kite nemiri gi namalija prognozite za rast na ekonomijata vo Egipet vo 2011 godina od 5,3% na 3,7%.

2007 godina Bankata na Amerika kupila 16% od akciite na kompanijata, za {to & isplatila okolu dve milijardi dolari. Vo isto vreme bankata bila primorana da ja povle~e kreditnata linija koja ja objavila, vredna 11,5 milijardi dolari. Toa predizvikalo ogromen pad na akciite i ponudilo u{te pogolem povod za podetalna istraga vrz raboteweto na Kantrivajd. Listata na prijateli {to ja otkrila Komisijata za bezbednost i razmena na Wujor{kata berza, a bankata ja napravila za izdavawe krediti so beneficii na svoite bliski, vklu~uvala i nekolku politi~ki lideri, kako senatori i vraboteni vo Ministerstvoto za finansii. Vo tekot na raboteweto Mozilo postojano gi prodaval svoite akcii na Berzata od koi sobral 406 milioni dolari. Najspektakularna e proda`bata na li~nite akcii na Mozilo vo 2009 godina, samo edna godina pred Komisijata da go obvini za "insajdersko" trguvawe i izmama, preku koja Mozilo si stavil vo xeb okolu 129 milioni dolari. Po edna godina od obvinenieto, vo oktomvri 2010 godina, Mozilo uspeva da se dogovori so Komisijata i da ja izbegne zatvorskata kazna koja mu se zakanuva{e od amerikanskoto Javno obvinitelstvo. Toj & isplati na Wujor{kata berza kazna od 67,5 milioni dolari, a dobi i doìvotna zabrana za rabota na pozicija na direktor, bilo vo privatna ili vo dràvna kompanija. Spored spogodbata, Kantrivajd be{e primorana da isplati 20 milioni dolari od kaznata na Mozilo. Osnovana kako Kantrivajd kredit indastris (Countrywide Credit Industries) vo Wujork, pred okolu 40 godini, od sinot na kasap od Bronks, Anxelo Mozilo i Dejvid Loeb od Wujork, koj po~inal vo 2003 godina, kompanijata stana ma{ina za davawe krediti vredna 500 milijardi, so 63.000 vraboteni, 900 filijali i akcii vredni 200 milijardi dolari. Vo poslednite deset godini akciite na bankata se zgolemija za 561%, zaklu~no so dekemvri minatata godina. Spored oficijalnite podatoci na Wujor{kata berza, Mozilo nema kupeno nitu edna akcija na berzata od 1987 godina, a sekoj den bil aktiven prodava~ na akcii. Otkoga bankata se pojavi na berzata, vo 1984 godina, Mozilo zarabotil 406 milioni dolari od proda`bata na negovite akcii. Denes toj s$ u{te poseduva 1,4 milioni akcii od Kantrivajd vo vrednost od 0,24 dolari za akcija ili vkupna vrednost od 29,4 milioni dolari. Spored ekspertite, Mozilo e eden od glavnite vinovnici za po~etokot na finansiskata kriza vo SAD. I pokraj ova, toj se najde na vtoroto mesto na listata najlo{i direktori vo amerikanskata istorija na biznis-magazinot "Amerikan siti" (American City Business Journal), koj ja objavuva sekoja godina na sopstveniot internetportal portfolio.com. a Si-en en go smesti na listata "10 najbarani vinovnici za finansiskata kriza vo SAD." prodolùva

Komentari / Analizi

14 K

KAPITAL / 11.02.2011 / PETOK

UVOZNA "PERESTROJKA” ZA POGOLEM RAST Ako

edna firma uveze kamion koj{to ne mo`e da go kupi na doma{niot pazar, toj }e pridonesuva doma{niot BDP da se zgolemuva. No, ako namesto kamion, firmite uvezuvaat, na primer, pakuvan {e}er, efekt vrz BDP re~isi i da nema, bidej}i toj {e}er ne sme go proizvele nie, tuku zemjata-izvoznik. Prestrojuvaweto na uvozot od “{e}er” kon “kamion” ostanuva odgovornost na ekonomskite politiki

o 2010 godina, spored en o so 2009 godina, izvozot na stoki od Makedonija se zgolemil za 22,7% (vo dolarska vrednost). Paraleln o so ova, deficitot na stokovata razmena se namalil za okolu 8,6% (vo apsolutni vrednosti), glavno zaradi toa {to vo istiot period uvozot porasnal za re~isi tri pati pomalku sporedeno so izvozot, odnosno za 8,1%. Ako na ova se dodade “plusot” na smetkata na uslugi, toga{ moème da zaklu~ime – Makedonija, kako ekonomija vodena od izvozot, e na vistinskiot pat i brzo }e se vrati na stabilni stapki na rast i brzo }e ja namali nevrabotenosta. No, bi bilo premnogu dobro za posledniot zaklu~ok da bide vistinit. Kako mala i otvorena ekonomija, Makedonija e zavisna od nadvore{nata trgovija i permanentno generira deficit na trgovskoto saldo, koj{to blagodarenie na mo{ne povolnite dvièwa kaj privatnite transferi ({to gi vklu~uva doznakite {to doa|aat od na{ata dijaspora) gi “spasuva” tekovnata smetka na platniot bilans i fiksniot kurs na denarot. Za sre}a, privatnite transferi se pokaàa mo{ne otporni na globalnata kriza, no toa ne go podobri vpe~atokot deka tie se varijabilna i te{kopredvidliva kategorija. Taka, vo idealni uslovi, “lek” za vakvata situacija e generirawe trgovski suficit ili finansirawe na deficitot so stabilni izvori vo finansiskata smetka, odnosno stranski direktni investicii. No, i

ednoto i drugoto zvu~i pove}e apstraktno, barem vo momentalniot globalen ekonomski kontekst. Zatoa, da se vratime na izvozot i uvozot na stoki. Denovive vo javnosta provejuva tezata deka izvozot }e bide lokomotiva na ekonomskiot rast. Sekako deka podobruvaweto na pobaruva~kata od na{ite trgovski partneri, prvenstveno Germanija, zaedno so povolnite dvièwa kaj cenite na metalite }e zna~at podobri denovi za na{iot izvoz i voop{to za na{iot ekon omski rast. No, argumentot e validen s$ dodeka uvozot ne po~ne da raste so (po)brzo tempo i osobeno vo kategoriite {to ja hranat finalnata, a ne intermedijarnata potro{uva~ka. Za vreme na edna pres-konferencija za slobodnata trgovija so pretsedatelot Klinton, kanadskiot premier bil pra{an {to misli za “uvozot” na narkotici {to vleguvaat vo Kanada od SAD. Otkako malku podrazmislil, toj odgovoril deka “toa, sepak, zna~i pove}e trgovija i povisok rast”. Po kratka ti{ina i ponekoja ironi~na nasmevka, Klinton se navednal i mu pot{epnal ne{to na premierot. “Aaa, narkotici (drugs)”, izvikal toj, “mislev deka rekovte kamioni (trucks)”. Nastanot nema za cel da ja opi{uva ili da pravi sporedbi vo delot na crnata trgovija, iako e jasno kako taa moè da ja uni{ti ekonomijata. Glavnata poenta so istiot e vo delot na kamionite. Ako edna firma uveze kamion koj{to ne moè da go kupi na doma{niot pazar, bidej}i takov ne se proizveduva i nema

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

preduslovi na kratok rok da se proizvede, toga{ taa nabavka ja pravi za celite na svojot proizvodstven proces – odnosno, za da moè svoite proizvodi nepre~eno da gi dostavuva do kupuva~ite. Kamionot }e sluì mnogu godini, sopstveniot prevoz }e go namaluva tro{okot na firmata i }e ostava prostor za povisoki plati i/ili povisok profit. ]e pridonesuva doma{niot BDP da se zgolemuva vo mnogu posledovatelni periodi, a uvozot }e go zgolemi samo vo periodot na nabavka na kamionot. No, ako namesto kamion firmite uvezuvaat, na primer, pakuvan {e}er, dodavaat marà i go prodavaat vo marketite, toga{ toj }e se potro{i i }e ja podigne potro{uva~kata denes, no vo nieden posledovatelen period. Efekt vrz BDP re~isi i da nema, bidej}i toj {e}er ne sme go proizvele nie, tuku zemjata-izvoznik. Vo 2010 godina stavkata “uvoz na ma{ini i transportni uredi” se namalila za re~isi 10%! So toa, edna od glavnite pretpostavki za kontinuiran i odr`liv rast ne e ispolneta. Ottuka, ne samo {to raste~kiot uvoz moè da ni ja namali “radosta” za rastot na izvozot, tuku moè i da ja pretvori vo farsa ako toj uvoz ja hrani potro{uva~kata (primerot so {e}erot), a ne investiciskiot proces na firmite (primerot so kamionot). Prestrojuvaweto na uvozot od “{e}er” kon “kamion” ostanuva odgovornost na ekonomskite politiki koi{to mora da se dizajniraat vnimatelno, so naglasuvawe na dolgoro~nata i sistemskata komponenta. Veruvam deka re{enieto za vakov tip prestojuvawe leì vo opse`na programa za poddrùvawe na prerabotuva~kata industrija. Zo{to ja spomenuvam prerabotuva~kata industrija? Zatoa {to nie imame podnebje i rabotna sila koi{to se soodvetni za dejnostite od prerabotuva~kata industrija. Fiskalnata politika moè lesn o da ja s timulira prerabotuva~kata industrija da koristi doma{ni

MARJAN PETRESKI PETRESKI, ekonomski istra`uva~ i dobitnik na nagradata Ogla Radzyner odd Centralnata Centra r lnata banka na Avstri Avstrija r ja j

vlezni inputi – na primer, preku ovozmoùvawe pogolemi fiskalni olesnuvawa pri ponizok stepen na uvozna zavisnost na edna firma. Ako edna firma za proizvodstvo na sokovi znae deka }e dobie pogolemo fiskalno olesnuvawe ako ja namali svojata uvozna zavisnost, namesto da uvezuva {e}er od Kina }e se obrati vo fabrikata za {e}er vo Bitola. Fabrikaat }e go zgolemi svoeto proizvodstvo, a bidej}i i samata znae deka }e dobie pogolemo fiskalno olesnuvawe pri pomala uvozna zavisnost, }e bara da otkupi {e}erna repka od doma{nite zemjodelci. Zemjodelskoto proizvodstvo }e porasne. Vtoro, poddrù vaweto na fabrikite od prehranbenata, konzervnata, melni~kata, industrijata za sokovi, maslo i sl. }e go disperzira zemjodelskoto proizvodstvo na po{iroka osn ova, pa, osven {to }e gi eliminira vi{ocite od nekoi proizvodi (tutun, jabolka, grozje), }e stimulira proizvodstvo na zemjodelski proizvodi za koi{to imame preduslovi, koi ne gi proizveduvame ili gi proizveduvame nedovolno – {e}er, son~ogled, p~enica, ’r`... I, treto, }e se namali uvozot na ovie surovini i }e se eliminira ili ublaì vlijanieto na svetskite ceni na {e} erot i ìtarkite koi{to ja diktiraat cenata na doma{niot pazar i (vo momentov) sozdavaat inflatorni pritisoci vrz lebot, mlekoto, preraboteniot {e}er, masloto za jadewe, koi doprva }e vr{at socijalen pritisok vrz gra|anite. Sevo ova povolno }e vlijae vrz deficitot na trgovskoto saldo i/ili }e ostavi prostor da uvezeme pove}e kamioni, ma{ini, oprema, koi se preduslov za povisok stepen na obrabotka na proizvodite i, vo krajna linija, za povisok ekonomski rast vo idnina. Povisokiot ekon omski rast i ìvoten standard e na{ata krajna cel. Zamenata na “neproduktivniot” uvoz so doma{no proizvodstvo i ostavaweto pogolem prostor za “produktivnata” uvozna komponenta e mal del od mozaikot za postignuvawe na krajnata cel. Toa so sebe povlekuva podobra tekovna smetka i, sledstveno, porelaksiran ambient za vodewe makroekonomska politika, kako i restrukturirawe na industrijata kon industrija so po{iroka proizvods tvena osn ova i so pogolema dodadena vrednost. Potreben e mal napor za dizajnirawe na vakva sistemska merka i, sekako, mnogu istrajnost vo nejzinoto sproveduvawe.

Balkan / Biznis / Politika

KAPITAL / 11.02.2011 / PETOK

HP PO^NUVA SO PROIZVODSTVO NA KOMPJUTERI VO TURCIJA julit-Pakard (HP) po~na so proizvodstvo na kompjuteri na ~ija etiketa pi{uva “Izraboteno vo Turcija”, vo fabrikata vo ^orlu vo turskata oblast Tekirdag. Ertug Ajik, izvr{en direktor na HP-Turcija, vo sredata izjavi deka godi{no }e se proizveduvaat 2,4 milioni personalni kompjuteri, koi }e bidat distribuirani na

svetskite pazari. Ajik izjavi deka HP e najprodavaniot kompjuterski brend vo Turcija vo poslednite osum godini, dodavaj}i deka kompanijata vo minatata godina prodala 546.265 kompjuteri na doma{niot pazar. Od 2002 godina navamu vo Turcija se prodadeni 17,8 milioni kompjuteri od brendot HP, dodade Ajik.

FRIKOM ZEMA KREDIT OD 40 MILIONI EVRA

e|unarodnata finansiska korporacija (IFC) & odobri kredit vo iznos od 25 milioni evra na fabrikata za sladoledi i zamrznati proizvodi Frikom. Kreditot e dodelen za zgolemuvawe na proizvodstvenite kapaciteti na kompanijata. Paralelno, i Kredi agrikol banka & odobri kredit na Frikom vo iznos od 15 milioni evra. IFC i Kredi agrikol banka go poddr`uvaat hrvatski Agrokor, koj e sopstvenik na Frikom, kako vode~ki agrobiznis i trgovska grupa i eden od najgolemite investitori vo Jugoisto~na Evropa, navedeno e vo soop{tenieto. “Agrobiznisot e prioritet na IFC vo Jugoisto~na Evropa, osobeno vo Srbija, kade {to mnogu kompanii mora da ja unapredat efikasnosta i da obezbedat dolgoro~na odr`livost za da se integriraat celosno na evropskiot pazar”, izjavi direktorot na IFC za Bliskiot Istok, Severna Afrika i Ju`na Evropa, Dimitris Ciciragos.

HRVATSKA E BLAGO RIZI^NA ZEMJA

rvatska e smestena me|u zemjite so blag rizik na investirawe poradi namalenite kreditni aktivnosti na bankata, zgolemeniot broj ste~ai i slaboto ekonomsko zazdravuvawe. Izve{tajot na bonitetnata ku}a Dan i Bredstrit (Dan end Bredstrit) naveduva deka agencijata Standard i Purs (Standard & Poor’s) poradi slabata fiskalna politika go namalila dolgoro~niot rejting na Hrvatska od BBB na BBB-, so {to zemjata e smestena na dnoto na investiciskiot stepen. D&B vo izve{tajot naveduva deka ne e sigurna deka hrvatskata Vlada }e uspee da ja ograni~i dr`avnata potro{uva~ka ovaa godina. Na krajot, D&B vo svojot izve{taj naveduva deka hrvatskata Vlada, i pokraj smenata na nekolku ministri, i ponatamu gubi na svojata popularnost.

HRVATSKA SO 66% ]E SUBVENCIONIRA KUPUVAWE PRV NEDVI@EN IMOT

ràvata so 66% }e ja subvencionira kamatnata stapka na stanbenite krediti za kupuvawe prv nedvièn imot, so toa {to kreditot ne smee da bide pogolem od 100.000 evra. Subvenciite }e vaàt za stanovi nova gradba, so najvisoka cena od 1.900 evra po kvadraten metar. Ova go sodràt izmenite na Zakonot za pottiknuvawe na proda`ba na stanovi, so koj se nastojuva da se pottikne pazarot na nedvi`nosti, koj slednata sedmica vleguva vo procedura. Maksimalnata kamatna stapka e 5% godi{no i ostanuva fiksna vo prvite ~etiri godini, uslovot za kupuvawe novogradba ~ija najvisoka cena po kvadrat e 1.900 evra. Vo praktika, toa zna~i deka gra|anite vo prvite ~etiri godini od stanben kredit }e pla}aat samo 1,7% kamata, no mo`no e i pomalku. Me|utoa, dràvnata subvencija ne e nepovratna. Subvencioniraniot iznos korisnicite na vakviot kredit na dràvata }e treba da & go vratat po negovoto istekuvawe, i toa vo rok od 60 meseci, pri {to vo po~etokot se planira beskamatno vra}awe. Planirano e subvenciite da po~nat u{te vo tekot na godinava.

BIL KLINTON ]E U^ESTVUVA NA INVESTICISKIOT FORUM VO DUBROVNIK VO APRIL rvatskiot pretsedatel, Ivo Josipovi}, koj u~estvuva{e na konferencijata {to ja organizira{e porane{niot amerikanski pretsedatel Bil Klinton (Amerika na raskrsnica), potvrdi deka postoi golema mo`nost Klinton vo april da ja poseti Hrvatska. Porane{niot pretsedatel na SAD so grupa amerikan-

Toj zabele`a deka fabrikata vo ^orlu e izgradena so investicija od 60 milioni dolari, vo sorabotka so tajvanskiot proizvoditel Fokskon i izjavi deka fabrikata ima “strate{ko zna~ewe” za Turcija. Ajik naglasi i deka vo Turcija }e bide otvoren vtoriot centar za snabduva~kite sinxiri na HP vo Evropa.

ski investitori bi trebalo da u~estvuva na trgovski i investiciski forum vo Dubrovnik, koj se organizira po povod tragi~noto zaginuvawe na amerikanskiot minister za ekonomija Ron Braun vo blizina na Dubrovnik pred 15 godini. Toga{ Braun vo funkcija na minister ja predvode{e amerikanskata delegacija, koja planira{e

da investira vo energetika, infrastruktura i turizam.

Balkan / Biznis / Politika

GRCIJA DA PREZEME DOPOLNITELNI EKONOMSKI MERKI

PRETRES NA ]ELIJATA NA SANADER

ksperti na Evropskata komisija (EK), Evropskata centralna banka (ECB) i Me|unarodniot monetaren fond (MMF), koi gi zavr{ija proverkite za ispolnuvaweto na programata na Kabinetot pred da bide odobrena slednata tran{a od 15 milijardi evra vo mart, od Vladata vo Atina pobarale dopolnitelni ekonomski merki do 2015 godina, objavuvaat vesnicite vo Grcija.

udot vo Strazbur i zatvorot kade {to e pritvoren porane{niot hrvatski premier, Ivo Sanader, vo sredata bea temelno prebaruvani celi {est ~asa. Hrvatskite mediumi javuvaat deka policijata barala mobilni telefoni, droga, oru`je, a potvrdeno e deka e pretresena i }elijata na

Vesnikot "Vima" objavuva deka ekspertite na trite institucii predlo`ile raspored za izvr{uvawe na obvrskite za namaluvawe na deficitot i deka celta e buxetskiot deficit da bide namalen od 17 milijardi evra, kolku {to }e bide na krajot na 2011 godina, na tri milijardi evra do krajot na 2015 godina. "Trigodi{na programa za 14 milijardi evra” e naslov vo

"Etnos", {to alarmira za novi merki po istekuvaweto na memorandumot od maj minatata godina, vrz osnova na koj dr`avata po~na da dobiva zaemi od 110 milijardi evra za izlez od krizata. Vesnikot "Ta nea" go citira ministerot za finansii, koj veli deka nema da ima pove}e namaluvawa na platite i penziite, nema da se zgolemuva DDV i nema da se namali kupoproda`bata.

Sanader. “Stanuva zbor za rutinska kontrola koja be{e najavuvana podolgo vreme”, izjavi za avstriskiot vesnik "Kronen cajtung" polkovnikot Detmar Knebel, dodavaj}i deka akcijata bila strogo ~uvana tajna. Od akcijata bea iznenadeni i advokatite, na koi vo tekot na

KAPITAL / 11.02.2011 / PETOK

denot im be{e zabranet pristapot do klientite. Knebel izjavi deka okolu 30 policajci go prebaruvale sekoj agol od zatvorot i sudot, po~nuvaj}i od kujnite, rabotilnicite, pa s$ do zatvorskite }elii. Toj ne saka{e da otkrie dali ne{to e pronajdeno vo akcijata, samo dodade deka bila uspe{na.

NOVA USLUGA OD HRVATSKO KREDITNO OSIGURUVAWE

KOMPANIITE DOBIJA GARANCIJA ZA NAPLATA NA PRODA@BATA

Dr`avnata osiguritelna kompanija Hrvatsko kreditno osiguruvawe na svoite klienti im dava osiguruvawe na kratkoro~ni pobaruvawa od politi~ki i komercijalni rizici, so rok od 180 dena do edna godina ELENA JOVANOVSKA

r`avnata osiguritelna kompanija Hrvatsko kreditno osiguruvawe (HKO), koja raboti vo ramkite na Hrvatskata banka za obnova i razvoj (HBOR), }e im nudi na kompaniite osiguruvawe na naplata na pobaruvawa za isporaka na stoki i uslugi vo zemjata i vo stranstvo. HKO na svoite klienti im dava usluga za osiguruvawe na kratkoro~ni pobaruvawa od politi~ki i komercijalni rizici, so rok od 180 dena do edna godina. Mo`e da se osiguruvaat site oddelni kompanii za sekoja isporaka oddelno, osven tie za koi osiguritelot }e proceni deka ne se kreditosposobni. Komercijalnite rizici opfa}aat neuspe{no zavr{eno zaplenu-

[TO E KREDITNO OSIGURUVAWE? Nikoj ne saka da gubi pari. No, tokmu toa se slu~uva koga kupuva~ot }e prestane da gi pla}a svoite obvrski. Duri i kupuva~ot komu mu veruvate i so kogo sorabotuvate so godini moè da padne vo problemi i da prestane da vi pla}a. Nepla}aweto moè da ima mnogu lo{i posledici vrz ponatamo{noto rabotewe na va{ata firma. Nie ve osiguruvame tokmu od toa, stoi na internet-stranicata na HKO. Nepla}aweto, osven direktni tro{oci vklu~uva i indirektni, {to moè negativno da vlijae vrz likvidnosta i rentabilnosta na firmata. Takvi tro{oci se, na primer, dopolnitelni merki za naplata na pobaruvawa, dopolnitelno zadolùvawe poradi premostuvawe na nelikvidnost itn...

vawe na predmeti na dol`nikot, otvorawe ste~aj ili likvidaciska postapka, zaklu~en dogovor nadvor od sudot, prodol`eno nepla}awe. Za politi~ki rizici se smetaat vojni i sli~ni voeni slu~uvawa, pobuni i revolucii i moratorium na nepla}awe. Politi~kiot rizik ne gi opfa}a zemjite-~lenki na Organizacijata za ekonomska sorabotka i razvoj (OECD). Se osiguruva najmnogu 85% od iznosot na pobaruvawata. Neosigureniot iznos od pobaruvaweto pretstavuva udel

na osigurenikot vo {tetata. Premijata na osiguruvawe, po pravilo, se presmetuva i napla}a mese~no vrz ostvareniot promet so kupuva~ite. So cel da im ponudi kompletna usluga na hrvatskite stopanstvenici, HKO osnova i firma-}erka, Poslovni info servis, ~ija osnovna zada~a e procenka na rizikot i ocenka na kreditnite sposobnosti (bonitet) na delovnite subjekti. Ova na klientite im nosi brojni prednosti, kako, na primer, bezbednost pri naplata i izlez na novi

EDVARD RIBARI] PRETSEDATEL NA HKO Veruvame deka ovaa usluga }e pomogne da se ohrabrat hrvatskite kompanii da izlezat na stranskite pazari. Kako {to vidovme od globalnata finansiska kriza i sostojbata vo Egipet, rizici postojat i uslugata osiguruvawe naplati na pobaruvawa e mnogu potrebna. Ovaa usluga pridonesuva za podobruvawe na plate`nata disciplina i op{tata likvidnost vo stopanstvoto.

pazari, mo`nost za odobruvawe proda`ba so odloèno pla}awe i fokusirawe na rastot, a so toa i zgolemuvawe na konkurentnosta. “Veruvame deka ovaa usluga }e pomogne da se ohrabrat hrvatskite kompanii da izlezat na stranskite pazari. Kako {to vidovme od primerot na globalnata finansiska kriza i momentnata sostojba vo Egipet, rizici postojat i uslugata osiguruvawe naplati na pobaruvawa e mnogu potrebna. Ovaa usluga pridonesuva za podobruvawe na plate`nata disciplina i op{tata likvidnost vo stopanstvoto. Rastot na brutodoma{niot proizvod (BDP) vo Hrvatska ne e moèn bez jaknewe na izvoznite napori. Zatoa, sekojdnevno }e im bideme na usluga na site hrvatski stopanstvenici za da moàt da gi ostvarat svoite delovni celi”, izjavi pretse-

KOMERCIJALNI RIZICI:

neuspe{no zavr{eno zaplenuvawe na predmeti na dol`nikot otvorawe ste~aj ili likvidaciska postapka zaklu~en dogovor nadvor od sudot prodol`eno nepla}awe (osiguruvawe od ovoj rizik mora posebno da se dogovori)

POLITI^KI RIZICI:

vojni i sli~ni voeni slu~uvawa pobuni i revolucii moratorium na nepla}awe datelot na Upravniot odbor na HKO, Edvard Ribari}. Polisite za osiguruvawe na HKO na osigurenicite mo`at da im poslu`at i kako garancija koga }e baraat odobruvawe finansiski sredstva od banki ili faktoring-ku}i. Hrvatsko kreditno osiguruvawe e akcionersko dru{tvo za osiguruvawe vo koe 49% se sopstvenost na avstriskata izvozna kreditna agencija

Esterrajhi{e kontrolbank akciengezel{aft (OeKB), a 51% na HBOR. So rabota po~na vo juli minatata godina. Dosega ostvari bruto-premija od 209.000 evra. Vo HBOR procenuvaat deka pobaruva~kata za osiguruvawe na izvozni pobaruvawa vo idnina }e raste i o~ekuvaat HKO da ostvari dobivka vo ~etvrtata godina od svoeto rabotewe.

TOP 100

VO FEVRUARI I MART ^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI

TRANSPORT I LOGISTIKA

BANKI

OSIGURUVAWE I LIZING

GRADE@NI[TVO

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

Svet / Biznis / Politika

APPLE PO^NA SO PROIZVODSTVO NA IPAD 2 ehnolo{kiot gigant Epl (Apple) po~na da raboti na noviot model na svojot tabletkompjuter Ajpad (iPad), potvrduva "Volstrit `urnal". Noviot Ajpad }e bide potenok i polesen od prvi~niot model, a }e sodr`i i silen grafi~ki procesor, no i pogolema memorija. Novitet vo dizajniraweto na noviot model e prednata kamera so koja na

korisnicite }e im se ovozmoì koristeweto na uslugata videokonferencija. Se o~ekuva cenata na noviot model da bide pribli`no ista so cenata na postoe~kite modeli. Ajpad vo Soedinetite Amerikanski Dràvi (SAD) se prodava od 499 do 829 dolari, zavisno od modelot. "Volstrit ùrnal" doznava deka kako i mnogu drugi dosega{ni proizvodi na

Epl i Ajpad 2 }e se sostavuva vo kineskata fabrika Fokskon. Spored oficijalnite podatoci na Epl, Ajpad se prodal vo 7,33 milioni primeroci vo posledniot kvartal od 2010 godina. Analiti~arite na istra`uva~kata kompanija Pajper Xefri procenuvaat deka ovaa godina }e se prodadat najmalku 27 milioni Ajpad kompjuteri, istaknuvaat od "Volstrit `urnal".

ALEKS VEBER SE OTKA@A OD TRKATA ZA PRETSEDATEL NA ECB retsedatelot na germanskata centralna banka Bundesbank, Aleks Veber, nema da se kandidira za pretsedatel na Evropskata centralna banka (ECB) vo oktomvri godinava, koga mu istekuva mandatot na @anKlod Tri{e, istaknuvaat od Rojters. Veber, koj e eden od najgolemite borci so zgolemenata inflacija koja ja "trese" Evropa, be{e najgolem favorit za naslednik na funkcijata

SVETSKITE BERZI FORMIRAAT NOVI CENTRI NA MO] Eden den po najavata deka Londonskata berza i berzata vo Toronto }e se spojat, nivnite daleku pogolemi rivali, Wujor{kata i Germanskata berza najavija spojuvawe. Ekspertite predupreduvaat deka doa|a nov bran konsolidacija na globalnite pazari VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

latorite, soedinetata berza od NYSE Euronext i Deutche Borse }e trguva so najmnogu akcii i fju~ersi od koja bilo druga berza na svetot. Ova spojuvawe mo`e da bide kulminacija na ednodeceniskata potraga na berzite niz svetot po novi pazari koi }e im donesat rast. Berzite, generalno, se biznisi so fiksirani tro{oci, pa {to pove}e privlekuvaat trgovci od celiot svet i go pro{iruvaat nivniot doseg, tolku pove}e “pravat pari”.

na Tri{e. Toj se odlu~i na ovoj ~ekor koga germanskata vlast go informirala deka ja nema poddr{kata od ostanatiot del od Evropa. Na povlekuvaweto na Veber od listata so kandidati za pretsedatel na ECB najostro reagira{e kancelarot Angela Merkel, koja izjavi deka }e gi vlo`i site mo`ni napori da go zadr`i Veber na listata so kandidati. Bundesbank odbi da ja komentira postapkata na Veber.

"Ne ja komentiram odlukata na Veber. Samo znam deka Germanija saka Tri{e da go nasledi "silen kandidat, po mo`nost Germanec”, izjavi [tefen Zajbert, portparol na germanskata Vlada. Od bliski germanski izvori na Rojters se doznava deka postoi ogromna mo`nost Veber da se povle~e i od funkcijata pretsedatel na Centralnata banka na Germanija, po istekot na negoviot mandat vo april 2012 godina.

DVA, TRI ZBORA

BRAN SPOJUVAWA

odeka izvr{niot direktor na Londonskata berza so svojot kolega od Kanada go dogovara{e spojuvaweto so berzata TMX Group vo Toronto, so cel da kreiraat nov “globalen centar na mo}” vo berzanskiot biznis, nivnite daleku pogolemi rivali “zagovaraa” da im gi ukradat pette minuti slava. So otkrivaweto na planovite za spojuvawe na Wujor{kata berza (NYSE Euronext) i Germanskata berza (Deutche Borse), so {to }e nastane najgolemata berzanska grupacija na svetot, britansko-kanadskite planovi ostanaa vo senka. Ovie posledovatelni najavi za spojuvawa na berzite predupreduvaat deka doa|a nov bran konsolidacija na globalnite pazari. Poslednoto golemo soedinuvawe na svetskite berzi se slu~i pred pet godini koga NYSE Euronext nastana preku spojuvaweto na berzite NYSE i Euronext, so {to se rodi mre`a na panevropska razmena. Toga{, istovremeno berzata od ^ikago, Chicago Mercantile Exchange go “progolta” svojot rival od drugata strana na gradot, Chicago Board of Trade. Dokolku se postigne dogovor i istiot bide odobren od regu-

KAPITAL / 11.02.2011 / PETOK

No, ovojpat vo spojuvaweto na berzite postojat novi pravila. Od izbuvnuvaweto na finansiskata kriza vo 2008 godina se promenija mnogu ne{ta vo regulatornata politika naso~ena kon berzite i klirin{kite ku}i. Promeneti se golem del od pravilata za razmena na finansiski derivati, posebno vo SAD, kako na~in da se za{titi finansiskiot sistem od golemite bankroti, kako toj na Leman braders vo 2008 godina. Pogolem del od ovie

pravila se voveduvaat i vo Evropa. Ovie promeni donekade baraat restrukturirawe na berzanskiot biznis. Imeno, NYSE Euronext se obiduva da izgradi nova klirin{ka ku}a za finansiski derivati vo SAD, dodeka Deutche Borse se obiduva da vovede sli~en biznis vo Evropa. Istiot model od SAD na novi regulativi se implementira{e i vo Evropa, po usvojuvaweto na takanare~enite Majfild pravila, koi se naso~eni protiv formiraweto na berzanski monopoli. Spored Svetskata berzanska federacija (WFE), so spojuvaweto na Londonskata berza i Torontskata berza bi se sozdala berza koja po vrednosta na izlistani kompanii bi bila vtora vo svetot po NYSE Euronext, kako i osma po kombinirana pazarna kapitalizacija. Dokolku se spojat ovie dve berzi, }e nastane tretata transatlantska berza po NYSE Euronext i Nasdaq OMX i najgolema svetska berza za trguvawe na energensi i surovini. Na Londonskata berza se nao|aat rudarski giganti kako Rio Tinto i Xstrata, dodeka na berzata vo Toronto se nao|aat okolu 19.000 energetski i rudarski kompanii koi samo minatata godina izdale akcii vo vrednost od okolu 29 milijardi dolari.

“Obvinenijata protiv mene za zloupotreba na slu`benata polo`ba i za seks so maloletna prostitutka se odvratni i neosnovani, a obvinitelstvoto gi naru{uva zakonite i izleguva nadvor od svojata jurisdikcija.” SILVIO BERLUSKONI

premier na Italija

“Site stimulativni paketi za namaluvawe na krizata vo 2008 i 2009 godina } e bidat ukinati. Poradi finansiskata kriza, mora da skratime dopolnitelni 30 milijardi dolari. Samo taka }e gi namalime dr`avnite tro{oci i }e se borime protiv raste~kata inflacija.” GVIDO MANTEGA

minister za finansii na Brazil

“Ju`nite Kurilski Ostrovi, za koi Moskva vodi teritorijalen spor so Tokio, se integralen del od teritorijata na Rusija i nejzin strate{ki region. Bezuslovno, nie bi sakale da razvivame dobrososedski odnosi so site sosedi, vklu~uvaj}i i sorabotka na niza objektivi za ostrovite.” DMITRIJ MEDVEDEV

pretsedatel na Rusija

KAPITAL / 11.02.2011 / PETOK

Svet / Biznis / Politika

SVET

0-24

...POVTORNO PROTESTI

...UNI[TENA UMETNOST!

...PRAZNI^NA [OPING-TRESKA

Indijcite se bunat za visokata cena na hranata

Izgorea kostimite za karnevalot vo Rio

Kinezite gi predizvikuvaat Amerikancite

ekolku iljadnici aktivisti na opoziciskata partija vo Indija protestiraa vo Wudelhi poradi zgolemuvaweto na cenata na osnovnite prehranbeni proizvodi na rekordno nivo vo poslednite tri godini.

o golem po`ar uni{ten e Samba Siti, del od Rio de @aneiro kade {to se izrabotuvaat kostimite za pro~ueniot karneval vo ovoj grad.

edumdnevniot praznik za kineskata Nova godina, poznat i S kako Zlatna nedela, e eden od najgolemite potro{uva~ki periodi vo Kina. Ovaa godina Kinezite gi nadminaa Ameri-

kancite, so toa {to potro{ile 61,3 milijardi dolari.

VISTINATA NA VIDELINA

MMF GI IGNORIRAL PREDUPREDUVAWATA ZA KRIZA VO EVROPA

Istragata na Nezavisnoto telo za istraùvawe i nezavisna procenka na rabotata na Fondot pokaà deka zaslepeni od sostojbata na razvienite ekonomii, MMF gi ignoriral signalite koi navestuvale deka na Evropa & se zakanuva monetaren kolaps BORO MIRÊSKI

aslepen od razvojot na bogatite i razvieni ekonomii vo Evropa, Me|unarodniot monetaren fond (MMF) ne prezema ni{to za da ja spre~i finansiskata kriza koja po~na vo 2008 godina. Iako od MMF znaele deka na Evropa & se zakanuva fiskalniot kolaps, ne gi predupredile liderite na zemjite od evrozonata i Evropskata unija (EU), se veli vo izve{tajot na Nezavisnoto telo za istraùvawe i nezavisna procenka na rabotata na Fondot. Liderite na golemite i mo}ni ekonomii bile uvereni deka krizata za nivnite dràvi ne e zakana, pa poradi toa gi ignorirale site jasni znaci koi predupreduvale deka na Evropa moè da & se slu~i finansiska kriza. "Razvienite dràvi imaat ogromno poznavawe na monetarnata i regulatornata politika, pa poradi toa ja isklu~ile mo`nosta tie da bidat inicijatori

na finansiskata kriza", se potencira vo izve{tajot. Spored izve{tajot, nedostigot od soodvetno vnatre{no upravuvawe na MMF i pottikot za zgolemena sorabotka i javno debatirawe na problemite, kako i nepovrzuvaweto na signalite koi go inicirale po~etokot na krizata, se samo eden del od pri~inite poradi koi se slu~i monetarnata kriza vo Evropa. Glavni vinovnici za krizata bile politi~kite ograni~uvawa na del od evropskite lideri, naveduva nezavisnoto telo. MMF NE JA ANALIZIRAL SOSTOJBATA VO RAZVIENITE EKONOMII Poradi vlijanieto na ugledot i stru~nosta na odredeni dr`avi, funkcionerite na MMF ne pomislile da ja istra`at nivnata monetarna i regulatorna politika. Osven toa, vo razvienite ekonomii pretstavnicite na MMF imale ograni~en pristap do bankarskite podatoci, {to bilo nedovolno za otkrivawe na fakti~kata sostojba na finansiskiot pazar, se

potencira vo izve{tajot. Vo nego se postavuva i pra{aweto zo{to pobogatite ekonomii bile isklu~eni od "testovite na ranlivost" na MMF, koi slu`at za identifikacija na dr`avite koi se skloni na krizi, za razlika od razvojnite ekonomii, kade {to testiraweto bilo izvr{eno. Od istragata, Nezavis-

noto telo za istraùvawe i nezavisna procenka na rabotata na Fondot zaklu~ilo deka MMF generalno gi poddrùval stavovite na Soedinetite Amerikanski Dràvi (SAD), Velika Britanija i nekoi drugi dràvi, poradi misleweto deka ovie dràvi imaat stabilen, zdrav i otporen na krizi, monetaren i regulatoren

sistem, {to se poka`a deka e sosema sprotivno. DOMINIK [TROS-KAN JA PRIZNA VINATA "Fakt e deka MMF deluva{e prebavno i deka nenavremeno i neefektivno reagira{e na sostojbata pred krizniot period. Mora da go priznaeme porazot", izjavi Dominik [tros-Kan, direktor na MMF. No, se pofali deka

MMF imal i s$ u{te ima ogromno vlijanie vrz mehanizmite so koi Evropa se spravuva so monetarniot kolaps. Za toa e dokaz na{eto u~estvo vo spasuva~kiot fond, koj dosega im pomogna na najvisoko zadolènite dràvi Grcija i Irska, istakna [tros-Kan. So zdruèni sili, spasuva~kiot fond na EU i MMF iznesuva 440 milijardi evra, a najèstokata debata me|u evropskite lideri koja se odviva vo momentov e za dopolnitelno zgolemuvawe na ovoj fond. "Vedna{ {tom ja prepoznavme krizata po~navme so strukturni reformi na MMF, so koi }e se ovozmoì pogolema efikasnost na finansiskiot nadzor na dràvite od evrozonata i EU. Podobruvawata ve}e se voo~livi", potvrdi [tros-Kan i istakna deka predupreduvaweto od nezavisnoto telo treba da se sfati kako pottik za usvojuvawe na alternativni pogledi na situacijata, ne samo vnatre vo strukturite na MMF, tuku i vo cela Evropa.

Feqton

KAPITAL / 11.02.2011 / PETOK

BIL GEJTS - ~ovekot koj “te`i” 53 milijardi dolari

NAJPOZNATITE SVETSKI MILIJARDERI KOI PO^NALE OD NULA: BIL GEJTS

GO OSVOI KOMPJUTERSKIOT SVET, PA ]E GO SPASUVA ^OVE[TVOTO PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

ekoi lu|e se rodile bogati, drugi, pak, ja nemale taa sre}a. No, da ne zaboravime, s$ u{te ìveeme vo svet vo koj sekoj moè da stane uspe{en i pokraj lo{iot po~etok. A milijarderite koi po~nale od nula definitivno se inspiracija za sekogo. Fakt e deka so naporna rabota, sposobnost za vodewe biznis, re{itelnost, istrajnost i pametni odluki duri i obi~nite lu|e moàt da stanat

Moète da zamislite deka prvoto rabotno mesto na Gejts bilo kompjuterski programer? Da, kako takov rabotel vo kompanijata TRW vo tekot na zavr{nata godina od srednoto u~ili{te. Denes, faktot deka toj e eden od najbogatite lu|e vo svetot e dokaz deka navistina moè i da se isplati da se bide kompjuterski genij milijarderi. Po~nuvaj}i od ovoj broj na “Kapital” }e se zapoznaeme so milijarderite koi ne se rodile “so srebrena laìca vo ustata”, tuku stanale golemi blagodarenie na nivnata re{itelnost i inteligencija. Onie koi ne gi nasledile parite {to denes se vrtat okolu niv, kako Voren Bafet i Majkl

Blumberg, tuku so te{kotii se iska~uvale kon vrvot. A tamu, bez somnevawe e i prviot milijarder od na{ata lista - Bil Gejts. Softverskiot vizioner denes e vtoriot najbogat ~ovek vo svetot, {to go potvrdi i minatogodi{nata lista na “Forbs”. Negovata “cena” s$ u{te raste za 13 milijardi dolari godi{no, otkako akciite na Majkrosoft porasnaa do 50% vo minative 12 meseci, a vrednosta na in-

vesticiite od negovata investiciska i holding-kompanija Kaskejd investments (Cascade Investments LLC) navistina nababrija. No, dokolku nekoj misli deka samoto toa {to e pretsedatel na bordot i osnova~ na Majkrosoft go pravat bogat }e bide iznenaden od podatokot deka pove}e od 60% od bogatstvoto na ovoj neumoren pretpriema~ e nadvor od kompanijata {to ja vodi. Negovite investiciski

potfati vklu~uvaat hoteli ^etiri sezoni, meksikanskanskiot multimediski konglomerat Televiza, pa i Auto nej{n, najgolemiot prodava~ na avtomobili vo SAD. I mo`ete da zamislite deka prvoto rabotno mesto na Gejts bilo kompjuterski programer? Da, kako takov rabotel vo kompanijata TRW vo tekot na zavr{nata godina od srednoto u~ili{te. Denes, faktot deka toj e eden od

najbogatite lu|e vo svetot e dokaz deka navistina moè i da se isplati da se bide kompjuterski genij. Kako i da e, taa mo`nost Gejts im ja prepu{ti na vrabotenite vo negovata kompanija, a toj, pak, pred pomalku od tri godini se otkaà od sekojdnevnite obvrski vo Majkrosoft so cel da se fokusira na negovite filantropski stremeì zaedno so negovata sopruga, Melinda. Nivnata fondacija Bil i Melinda Gejts (The Bill & Melinda Gates Foundation) raboti na podobruvawe na edukacijata, na borba so gladot i razvoj na medicinski vakcini. ÛDOTO OD DETE [TO STANA DIREKTOR Iako rodenoto ime na ovoj milijarder e Vilijam Henri Gejts Treti, toj voop{to ne e potomok na nekoja carska loza. Roden e to~no eden den pred republi~kiot praznik na porane{nata Jugoslavija, vo 1955 godina vo Sietl, a toa {to e interesno od negovoto rano detstvo e podatokot deka osobeno mnogu ja sakal igrata Monopol. Tatkoto na Vilijam bil advokat, no Gejts odrùval pobliski relacii so negovata majka, koja po kratkata kariera kako u~itelka po~nala so slu`ba vo bordot na direktori na Prv me|udràven bankarski sistem (First Interstate BancSystem) (osnovana od nejziniot dedo) i Junajted Vej. Raka na srce, funkciite na roditelite ne zna~ele mnogu za maliot Bil, koj osobeno uìval vo ~itawe enciklopedii, {to podocna po~nalo mnogu da gi zagriùva negovite roditeli, koi se pla{ele deka }e ostane samotnik. Od ovaa distanca, moème da kaème deka patot do uspehot na Gejts mu se pokaàl u{te na negovi 13 godini. Tokmu na taa vozrast toj se zainteresiral za kompjuterskata nauka, pa istovremeno ja napi{al i prvata kompjuterska programa vo ìvotot - kompjuterska verzija na igrata “iks-nula”. Ovoj detaq be{e iskoristen vo eden holivudski film vo koj nekoj “vunderkid” gi nadmudri originalnite tvorci na internet-mreàta, visokite stru~waci vraboteni vo voenite sili na SAD. Bez ogled na ovaa navistina male~ka sli~nost so filmskiot lik, i Gejts se pokaàl kako “vunderkid”. Barem vo srednoto {kolo, koe go zavr{il

PRIKAZNI OD WALL STREET

[EFOT NA NOKIA: SI “Prviot Ajfon e izlezen na pazarot vo tekot na 2007 godina, a nie vo kompanijata s$ u{te nemame nitu eden proizvod pribli`no dobar kako ovoj telefon. Androidot se pojavi pred samo dve godini, a ovaa nedela ja prezedoa na{ata vode~ka pozicija na pazarot na pametni telefoni. Navistina ~ovek da ne mo`e da poveruva”, kritikuva Elop

“Imavme nekolku serii vistinski proma{uvawa vo inovaciite. Tie inovacii ne uspevavme navreme da gi plasirame na pazarot”, veli izvr{niot direktor na Nokia, STIVEN ELOP ELOP..

lavniot izvr{en direktor na Nokia (Nokia), Stiven Elop, koj minatata godina vo kompanijata dojde od Majkrosoft (Microsoft), denovive do site vraboteni na kompanijata isprati brutalno iskren dopis vo koj bukvalno priznava deka momentalnata sostojba vo ovoj tehnolo{ki gigant e beznade`na. Otkako ovoj negov dopis stigna vo

racete na mediumite i do javnosta, mnogumina go pofalija i mu se voshituvaa na vakvite hrabri zborovi da ja prika`e realnata slika vo kompanijata bez nikakvi izvrtuvawa na okolnostite vo koi se nao|a Nokia. Tie komentiraat deka tokmu i pri~inata za negovo doa|awe vo ovoj gigant e da go “rastrese” i razbudi od negovata pospanost, pri

{to mora da se priznae deka i mu uspea da go napravi so ovoj iskren dopis, pa, ottuka mo`e da se ka`e deka upravata na kompanijata go dobi toa {to go posakuva{e. Denovive vo javnosta s$ poo~igleden stanuva faktot deka Epl (Apple) s$ pove} e go zazema pazarot vo mobilnata telefonija, koj nekoga{ & pripa|a{e na Nokia osobeno vo delot pa-

metni telefoni. Za razlika od nego, Nokia postojano poleka zaostanuva zad svojata konkurencija. Za toa zboruva i podatokot deka Android (Android) na Gugl (Google) za prv pat go nadmina Simbian (Symbian) softverot za mobilna telefonija na Nokia. So toa Nokia, koja vo ~etvrtiot kvartal od minatata godina ispora~a okolu 31 milioni mobilni telefoni, {to e

Feqton

KAPITAL / 11.02.2011 / PETOK

NOV FEQTON VO KAPITAL: Po~ituvani ~itateli, od dene{niot broj po~nuvame so nov serijal “Najpoznatite svetski milijaderi koi{to po~naa od nula”. ]e gi doznaete neverojatnite prikazni za uspehot na lu|eto koi svojata kariera ja po~nale kako prodava~i na vesnici ili dostavuva~i na pratki, a denes “te`at” i po nekolku desetici milijardi dolari.

Vo 1970 godina, koga Bil imal samo 15 godini, uspeal da sostavi kompjuterska programa {to bila prodadena za 20 iljadi dolari. Po ovoj uspeh, zaedno so negoviot drugar sakal da osnova svoja kompanija, no toa ne go dozvolile roditelite na Gejts, koi sakale nivniot sin da zavr{i so u~ili{teto, a potoa da prodol`i na univerzitet, pri {to se nadevale deka }e stane advokat vo 1973 godina i toa so odli~en uspeh, toga{ni 1.590 poeni od vkupno 1.600. Prethodno, vo 1970 godina, koga Bil imal samo 15 godini, zaedno so negoviot najdobar drugar od u~ili{te, Pol Alen, uspeale da sostavat nekoja kompjuterska programa koja podocna uspeale da ja prodadat za 20 iljadi dolari. Po ovoj uspeh, tie

FILANTROPSKIOT DUH I pokraj mnogubrojnite uspesi na P biznis-plan, denes Gejts e prepu{ten na filantropijata i humanitarnite akcii. Presudniot moment za ovaa odluka se slu~il u{te vo 1994 godina, koga majkata na Gejts po~inala od rak. Ovoj udar be{e mnogu teòk za milijaderot, koj istata godina se oèni so Melinda Fren~. Po nastanite, toj i negovata sopruga odlu~ile da dobijat novi perspektivi za ìvotot, pa trgnale na pro{etka niz svetot. Po vra}aweto tie ja osnovaa nivnata fondacija koja po~na so 28 milijardi dolari, pogolem del pari koi Gejts gi zdobi so naporna rabota i intelegencija. Pari koi te{ko deka }e gi zarabote{e kako kompjuterski programer, nao|aj}i novi i novi na~ini da se zadovoli raste~kiot pazar. dvajcata sakale da osnovaat svoja kompanija, no toa ne go dozvolile roditelite na Gejts, koi sakale nivniot sin da zavr{i so u~ili{teto, a potoa da prodolì na univerzitet, pri {to se nadevale deka }e stane advokat. Dobrite rezultati od maturskite ispiti pomognale Gejts da se zapi{e na Harvard, no namesto da posetuva ~asovi po pravo, toj pove}e uìval vo laboratorijata so kompjuteri. Poradi toa, toj na nekoj na~in go zapostavil fakultetot, ama blagodarenie na intelegencijata od sekoj ispit uspeval da izvle~e preodna ocenka. Kontaktite so Pol Alen ne prekinale i pokraj toa {to negoviot drugar go posetuval univerzitetot vo Va{ington, od kade {to po dve godini se otkaàl i po~nal da raboti vo konglomeratot Hanivel (Honeywell). Za vreme na letniot period 1974 godina Gejts mu se pridruìl na Pol vo Hanivel. Eden den Alen mu pokaàl edna statija od magazinot “Popjular elektroniks” (Popular Electronics), vo koja se govorelo za noviot kompjuter na MITS, Altair 8800, baziran na ~ipot na Intel. Dvajcata bile fascinirani od mo`nostite na ovoj nov proizvod na tehnolo{kiot pazar, pa re{ile deka e krajno vreme da po~nat so nivna kompanija za proizvodstvo na kompjuterski softver. Otkako uspeale da dogovorat sorabotka so MITS i Gejts

se otkaàl od studiite, pa zaedno so Pol osnovale partnerska firma {to ja narekle Mikro-soft (MicroSoft), a po kratko vreme i go otstranile tireto od nazivot na firmata. Ve{tinata i ostroumnosta, ne samo za razvoj na softver, tuku i vo vr{eweto na biznis-operaciite, napravile Gejts po odredeno vreme da ja dobie rakovodnata funkcija na firmata. Kako direktor, na 23 godini go preselil sedi{teto vo Va{ington, na doma{en teren, i prodolìl so vodewe na mladata kompanija od 25 vraboteni, ~ii prihodi stignale do 2,5 milioni dolari. SUDBONOSNOTO POJAVUVAWE NA BERZATA @iveej}i i rabotej}i vo blizina na svojot dom, Gejts uspeal preku svojata majka, koja sluèla vo bordot na IBM, da stigne i do vredni kontakti od tehnolo{kiot gigant. Vo 1980 godina IBM objavil deka bara softver so koj }e moè da se operira na nivniot s$ u{te ne lansiran proizvod, personalniot kompjuter. Iskoristuvaj}i gi kontaktite, Gejts uspeal da go dobie ovoj svoeviden “tender”, pa od site kompanii samo negovata bila angaìrana da raboti na novoto softversko re{enie. Spored edno kaùvawe, koga odgovornite vo IBM ja ostvarile prvata sredba, nekoj po gre{ka, mislej}i deka Gejts e kancelariski

Koj bi rekol deka ovoj kompjuterxija }e stane milijarder? DOMOT NA BIL GEJTS

Ku}ata na Gejts, koja zafa}a pove}e od 6 iljadi metri kvadratni, se nao|a na bregot na ezeroto Va{ington vo Medina, Va{ington. Taa e prepoznatliva po svojot dizajn i tehnologijata koja e postavena vnatre. Voobi~aeno, za dava~kite vo vrska so danokot i komunaliite semejstvoto Gejts ispla}a po milion dolari godi{no. Za posetitelite postojat posebni karti~ki so koi mo`at da ja reguliraat temperaturata, muzikata i svetlinata. Vo slobodno vreme Gejts ~ita vo ogromnata privatna biblioteka, koja ima posebno sedi{te i pokriv vo oblik na kupola. Domot na Gejts e procenet na 147,5 milioni dolari.

pomo{nik, od nego pobaral da mu donese kafe. Za volja na vistinata, Gejts bil mlad, no po brzo vreme gi impresioniral site vo wujor{kiot gigant. Istovremeno, negovata kompanija vo toj period zabele`ala rapiden rast, pa vo 1981 godina toj i Alen go inkorporirale Majkrosoft,

pa Gejts bil nazna~en i za pretsedatel na bordot. Vo 1983 godina Majkrosoft po~nal i so globalno pro{iruvawe, uspevaj}i da se utvrdi i na britanskiot i japonskiot pazar. Taka, nivniot udel na svetskiot pazar za kompjuterski softver dostignal do 30%. Iako

ova bilo eden vid ostvaruvawe na sonot, sepak, do{lo vreme koga Gejts moral da se soo~i so udar od nekoja strana. Alen se razbolel od Hoxkinova bolest i moral da ja napu{ti funkcijata zamenik-pretsedatel vo Majkrosoft, po {to se pro{irile glasini deka Gejts navodno go izbrkal svojot najdobar drugar od rabota, udar koj Gejts te{ko go primil. Rasuduvaj}i razumno i vo korist na biznisot, vo 1986 godina Gejts ja objavil inicijalnata javna ponuda na Majkrosoft. Negoviot udel bil re~isi polovina, 45%, pa po listaweto na berzata na 31 godina toj instantno vlegol vo dru{tvoto na milionerite. Vrednosta na negovite akcii dostignala astronomska suma za toa vreme - 234 milioni dolari. Ovoj ~ekor go ohrabril da prodolì so rast na kompanijata, pa otkako vo 1987 godina cenata na akciite stignala do suma od 90 dolari, do{ol i kulminativniot moment. Gejts preku no} stana milijarder. No, tuka ne zavr{uva prikaznata. Gejts ne se zadovoli so toa {to moè da go pro~ita svoeto ime vo listata na “Forbs”. Blagodarenie na steknatiot rivalski duh, toj so budno oko ja nabquduval konkurencijata na pazarot, za koj znael deka doprva } e beleì rast. Otkako be{e pretstaven softverskiot paket Majkrosoft Ofis vo 1989 godina, toj uspea kako vo odamna zaboravenata igra od detstvoto i napravi monopol na pazarot za personalni kompjuteri. Iako ovoj monopol be{e staven pod lupata na Trgovskata komisija, podocna se pokaà deka raboteweto na Gejts i negovata kompanija voop{to ne gi naru{ilo pazarnite pravila. Zasluèno Gejts e nositel i na dve golemi priznanija od magazinot “Tajm”. Vo 2005 godina toj be{e izbran za li~nost na godinata, a prethodno renomiraniot pe~aten medium go “zape~ati” kako najvlijatelniot ~ovek na 20 vek. Vo naredniot broj na “Kapital” }e doznaete za Lari Elison, ~ovekot koj se rodi kako vonbra~no dete, be{e posvoen od familija od srednata klasa, a blagodarenie na sposobnosta za biznis stana milijarder.

ITUACIJATA NI E ZA NIKADE! okolu 30,6% od vkupniot pazar na ispora~ani telefoni vo ovoj kvartal, padna na vtoroto mesto. No, opasnosta na Nokia ne doa|a samo od zapad. S$ pogolem del od kola~ot na pazarot na mobilna telefonija ima i kineskiot proizvoditel na pametni telefoni Mediatek (Mediatech). Elop so doa|aweto vo kompanijata najavi deka } e ima golemi strate{ki promeni vo kompanijata. Ottuka, vedna{ po~naa da kruàt {pekulacii deka moèbi }e bidat iskoristeni platformi na Majkrosoft 7 ili Android za novite mobilni telefoni na Nokia, no, isto taka po~naa da kruàt

i informacii deka do krajot na ovaa nedela }e ima i golemi promeni vo upravata na kompanijata. “Prviot Ajfon (iPhone) e izlezen na pazarot vo tekot na 2007 godina, a nie vo kompanijata s$ u{te nemame nitu eden proizvod pribli`no dobar kako ovoj telefon. Android se pojavi pred samo dve godini, a ovaa nedela ja prezedoa na{ata vode~ka pozicija na pazarot na pametni telefoni. Navistina ~ovek da ne mo`e da poveruva”, se veli vo dopisot na Elop do vrabotenite vo kompanijata. Toj veli deka navistina deluva zbunuva~ki faktot {to kompanijata ne se ni

obiduva da se bori za promena na ovaa situacija so svoeto najdobro oru`je. “Kako li samo dojdovme do ovaa situacija? Zo{to tolku zaostanavme dodeka ostanatiot svet okolu nas postojano se razviva?”, pra{uva vo svojot dopis Elop, dodavaj}i deka tokmu ovie pra{awa najmnogu go izma~uvaat. Ottuka, toj zaklu~uva deka najgolemata pri~ina za celata sostojba le`i vnatre vo kompanijata. “Sami dodavame ogan na ve}e razgoreniot po`ar vo na{ata kompanija”, veli toj, dodavaj}i deka na kompanijata & nedostigalo vistinsko rakovodstvo i pravilna nasoka vo uslo-

vite na kriza. “Imavme nekolku serii vistinski proma{uvawa vo inovaciite. Tie inovacii ne uspevavme navreme da gi plasirame na pazarot. Ne sorabotuvame me|u sebe dovolno vnatre vo kompanijata”, se samo nekoi od problemite koj toj direktno gi upatuva na adresa na kompanijata i nejzinite vraboteni. Vo istiot ovoj dopis toj veli deka mo`e da se slu~i rejting-agencijata Standard i Purs (Standard & Poor’s) da odlu~i da go sni`i kreditniot rejting na Nokia, i toa vo period koga kompanijata postojano gubi klienti {irum svetot.

FunBusiness

KAPITAL / 11.02.2011 / PETOK

Spektakularniot nadvore{en izgled na kazinoto PRINCES

Amerikanskite voza~i se me|u najslabite vo svetot

"KAPITAL" EKSKLUZIVNO NA OTVORAWETO NA KAZINO

SJAJOT NA KOCKAWETO NIZ SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

ADRIJANA ATANASOVA

atanasova@kapital.com.mk

akedonskiot Las Vegas vo sredata, so oficijalnoto otvorawe na kazinoto Princes, go dobi svojot vistinski sjaj i glamur od svetski rang. Vnimanieto u{te na prv pogled go privlekuva{e spektakularniot nadvore{en izgled na kompleksot, stranska investicija vredna 86 milioni evra. Dosega ova e najgolemiot kazino-kompleks vo Makedonija, koj pripa|a na poznatiot svetski brend [eraton. Kazinoto Princes, koj e vo sklop na hotelot Ramada, e treto golemo kazino vo Gevgelija so koe se o~ekuva u{te pove}e da se razvie elitniot turizam vo na{ata dr`ava. Vo neposredna blizina na grani~niot premin Bogorodica, na makedonsko-gr~kata granica, navistina postoi takanare~en grad vo grad.

VIP gosti, funkcioneri, biznismeni, javni li~nosti, stranski turisti i qubitelite na kockaweto, so ognomet, {ampaw i kavijar bea pre~ekani na sve~enoto otvorawe na kazinoto Princes vo Gevgelija. Od skapi kostumi, ekskluzivni ve~erni toaleti i najskapi brendovi, do garderoba koja voop{to ne se vklopuva{e vo toj ambient

Deka e toa navistina taka se zabele`uva u{te na nekolku kilometri pred da pristignete vo kazinoto. Laseri, svetle~ki reklami, videobimovi, bilbordi, osvetleni fontani i palmi, obezbeduvawe na najvisoko nivo, seto toa pod budnoto oko na kamerite koi bukvalno go sledat sekoj ~ekor. Toa e pokazatel deka vnatre ve o~ekuva VIP tretman, kako i bezbednost na najvisoko nivo. U{te na samiot vlez vedna{ zaboravate kade ste i se prepu{tate na va{ite strasti. Zdivot }e vi go odzeme staklenata kupola i prekrasniot enterier koj za otvoraweto be{e zbogaten so izvedbi na turski nacionalni ora, sirtaki i nastapi na poznati gr~ki i bugarski estradni yvezdi.

“KODOT” NA PRINCES Gostite od najvisokite krugovi od dr`avata gi pre~ekaa sopstvenikot na kompleksot Sudi Ozkan, zaedno so menaxerot na hotelskiot del, Xingis Tekin. Za posebno odbranite “krem de la krem” gosti ima{e zabava od zatvoren tip, vo koja za da vlezete vi treba specijalna pokana i nekolku kodovi za pristap. Celta be{e da se ostane daleku od o~ite na javnosta, a privilegiranite gosti da ja za~uvaat intimata, pa, zatoa, slikaweto be{e strogo zabraneto, a retko koj ima{e mo`nost da gi vidi. “Kapital” be{e edinstveniot pe~aten medium koj prisustvuva{e na otvoraweto. Iako gi nemavme “kodovite”, doznavme deka me|u VIP gostite bile ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi; guvernerot na Narodna banka, Petar

Go{ev; ministerot za trud i socijalna politika, Xeqaq Bajrami; pretsedatelot na Sojuzot na stopanski komori, Zlatko Kalenikov; generalniot direktor na Tutunska banka, \or|i Jan~evski; pretsedatelot na Turisti~ko-ugostitelskata komora, Ferkan Berberi; direktorot na Upravata da dràvna bezbednost, Sa{o Mijalkov; kako i gradona~alnikot na gradot Gevgelija, Ivan Frangov. Pokraj makedonskata elita, turskite i ruskite biznismeni uìvale vo bogata ve~era, so najskap {ampaw, a za sekoj od niv imalo apartmani, se razbira, so pet yvezdi. Vo otvoreniot del za kockawe ima{e i ponekoj VIP gostin, no najmnogu vrie{e od standardnite od sosedna Grcija, koi sakaa da si ja probaat sre}ata i moèbi da gi osvojat nagradite od 10, 7 i 3 iljadi evra.

NAJTA@NIOT BOGATA[ - XON POL GETI TRETI

FATEN NA SOPSTV

Deka parite ne se izvor na sre}ata i deka ne treba da se {eguva so sudbinata ka`uva prikaznata na sega ve}e po~inatiot milijarder Xon Pol Geti Tretiot, poznat po prekarot “najta`niot bogata{“. Kidnapiran na 16 godini, semejstvoto seriozno ja sfatilo zakanata koga go dobile negovoto uvo vo plik. No, ni toa ne go vratilo na vistinskiot pat. @ivotot go zavr{i kako alkoholi~ar, zavisnik od droga, vo invaliдska koli~ka, re~isi slep... SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

"Zlatniot hipik" umre kako najta`niot bogataш

ivotnata prikazna na eden od najpoznatite bogata{i, Xon Pol Geti Treti, e mo`ebi edna od najneverojatnite vistinski prikazni koja go {okira{e svetot. Postojano na rabot na `ivotot i smrtta, i pokraj sre}ata koja ja imal, toa ne go izle~ilo

od zavisnosta od droga i nezdravoto ìveewe. Zatoa po~ina na 54 godini na 5 fevruari minatiot vikend. I pokraj toa {to nasledi milijardi od naftenata imperija na negoviot dedo, Xon Pol Geti Prvi, epitetot “najtaèn milijarder" go slede{e re~isi celiot ìvot. Deka bogatstvoto ne nosi sekoga{ radost i sre}a vo ìvotot najdobro znae{e Geti, koj u{te na 16 godini na svoja koà po~uvstvuva {to zna~i ìvotot da mu zavisi od niv.

Geti bil buntoven tinejxer. Go sledel prekarot “zlatniot hipik”, go izbrkale od u~ili{te, se dvi`el vo umetni~kite i levi~arskite krugovi, vodel vistinski boemski `ivot, a istovremeno bil vnuk i sin na sopstvenici na naftena imperija, {to zna~i odli~na cel za kidapirawe. Vo 1973 godina Geti bil kidnapiran vo Rim, Italija (kade go pominal pogolemiot del od detstvoto). Negovoto semejstvo dobilo barawe za otkup od 17 milioni evra. No, toa {to

FunBusiness

KAPITAL / 11.02.2011 / PETOK

JUBILEJ NA NAJSTARIOT BALKANSKI KLUB

SPLIT JA SLAVI VEKOVNOSTA NA HAJDUK Hajduk

ne e prvoformiraniot klub na teritorijata na Balkanot, vo Hrvatska ili vo samiot Split. Sepak, toa edinstvenata ekipa {to go ima so~uvano svojot kontinuitet. Vo redovite na ovaa ekipa igraa slavni imiwa kako Beara, [urjak, Holcer, Buqan, Jarni, Bok{i}, a svoevremeno nastapuvaa i makedonskite fudbaleri Van~o Balevski i Dragan Setinov

Crven kilim za VIP gostite

kako najtrofeen na nekoga{nata zaedni~ka liga. Vikendov vo Split s$ }e bide vo znakot na rodendenot na Hajduk. Celiot grad e ve}e zakiten so beli znamiwa i lenti, najavena a je Londra, kontra Splita grada”, e sve~ena akdemija, misa vo crkvata Sv. ovaa dalmatinska pogovorka koja na Duje, teatarska pretstava i gala-koncert. makedonski bi moèla da se prevede Sli~na atmosfera moè da se vidi i vo kako “[to e London vo sporedba so ostanatite dalmatinski gradovi i sela, no Split” na najdobar na~in ja otsli- odbeleùvawe na stogodi{ninata e najavena kuva ekscentri~nosta na ìtelite na Split kon i od nekolku fansvojot grad, a sledklubovi na Hajduk, stveno na toa i kon locirani niz Evnajpoznatoto splitsko ropa i svetot. obele`je, pokraj palGlavniot “balun” atata na Dioklecit.e. fudbal, sepak, jan, fudbalskiot klub }e se odigra letovo, Hajduk, koj vikendov vo tekot na mesec slavi 100 godini od avgust. Barselona osnovaweto. ili moèbi Real Klubot e kreacija na Madrid }e dojde grupa pra{ki studenna t.n. “stogodi{en ti, koi voodu{eveni turnir”, kako kulod derbito na Slavija minacija na proi Sparta re{ile i vo SPLIT obvien vo belo svojot grad da oformat fud fudbalska ekipa. Tokmu ekipata na Praga vo nedela }e izleze na Sparta od Pra stadionot Poqud Poq vo prijatelski natprevar so slavene~kiot slavene~ki tim. na Hajduk e dramati~na, Vekovnata istorija isto kolku {to e i dramati~na i nestabilna istorijata na regionot. Vo denovite na osnovawe Hajdukovci bile prisvoeto osnova padnicite na hrvatskite unionisti, koi barale unifikacija na Dalmacija so ostanatite hrvatski provincii vo ramkite na Avstroungarskata Imperija. Interesno, no, kako {to minuvalo vremeto, taka se menuvalo i poddrùva~koto jadro na timot. Od unionisti i hrvatski patrioti, “bilite” se Poqud e mestoto na najslatransformiraat vo jugoslovenski komunisti, vnata istorija na klubot dobrovolci vo {panskata republikanska garda i partizanskite odredi vo ramkite na NOV. Iljadnici spli}ani ronea solzi na slavata. Barselona e po vkusot na nagolemiot 4 maj 1980 godina na Poqud za po~inatiot del od hajdukovite poddrùva~i. Katalonija e pretsedatel Tito, koga be{e prekinat nat- ekvivalent na Dalmacija vo pogled na svojata prevarot me|u Hajduk i Crvena zvezda. No, posebnost vo odnos na zemjata na koja{to petnaesetina godini podocna, poradi silen pripa|a, analogno na toa i Barselona e pritisok od splitskoto lobi vo Hrvatskata posrodna so Hajduk otkolku rojalisti~kiot televizija, be{e cenzurirana edna epizoda Real. No, za gostuvaweto na Barsa na Poqud od emisijata "Latinca", vo koja treba{e da gradskite tatkovci }e treba da izdvojat dva se potseti na splitskata àl za Josip Broz, milioni evra, dodeka, pak, “kralskiot” klub {to be{e vo dijametralna sprotivnost na bi moèl da se dovede i za dvojno pomala adaptiranata doktrina na novohrvatskiot suma. Ostanatite dva tima najverojatno }e patriotizam zasnovan na “tatkovinskata” bidat Dinamo od Zagreb, lutiot rival od vojna. Hajduk ne e prvoformiraniot klub na hrvatskoto prvenstvo i belgradska Crvena teritorijata na Balkanot, vo Hrvatska ili vo zvezda, nekoga{niot “krven neprijatel”. samiot Split. Sepak, toa edinstvenata ekipa Vo momentov Hajduk e daleku od goleminata {to go ima so~uvano svojot kontinuitet. Vo i renometo {to go ima{e ovaa ekipa od redovite na ovaa ekipa igraa slavni imiwa vremeto na sedumdesettite i osumdesettite gokako Beara, [urjak, Holcer, Buqan, Jarni, dini na minatiot vek. Mnogumina se se}avaat Bok{i}, a svoevremeno nastapuvaa i make- na Tomislav Ivi}, koj u{te pred Holan|anite donskite fudbaleri Van~o Balevski i Dragan go ima izmisleno totalniot fudbal ili, Setinov. Sedum tituli vo {ampionatot na SFRJ pak, gi pomnat nepovtorlivite Sli{kovi} i i 11 pobedi vo kupot na Mar{alot go stavaat [urjak. To~no e, toa se slavnite denovi {to Hajduk vedna{ zad timot na Crvena zvezda, zasluùvaat “fe{ta” i nezaborav. SR\AN IVANOVI]

ivanovic@kapital.com.mk

^ Intimna gala- ve~era daleku od o~ite na javnosta

OTO PRINCES VO GEVGELIJA

VIP TRETMAN PRINCES, DOBIVKA NA LOTO ZA GEVGELIJA Kazinoto Princes e investicija vredna 86 milioni evra vo sklop na hotelot so 5 yvezdi, Ramada Plaza. Hotelot nudi 128 elegantno diazjnirani sobi, dva ekskluzivni apartmani i eden pretsedatelski apartman, kako i dva restorani, "lan~" bar, VIP i no}en klub. Ramada Plaza ima konferenciska sala, zatvoren bazen, velnes-centar, kako i celosno opremen spa-centar so sala za ve`bawe i prodavnici. No, glavnata atrakcija e kazinoto Princes, smesteno na prizemjeto od hotelot, rasprostraneto na 4.000 metri kvadratni. Kazinoto ima 500 slot-ma{ini; 30 masi za poker, blek-xek i rulet; VIP del so 6 masi za igra i 12 slot-ma{ini. Osven standardnite igri, moète da se obloùvate na va{iot omilen sport, a ima i restoran, bife i ekskluziven otvoren bar. Hotelot ima 280 vraboteni, od koi 190 se vo kazinoto. Vo plan e da se vrabotat u{te 100–ina lu|e vo hotelot i okolu 250-300 vo kazinoto.Glavniot menaxer na Princes, g. êngiz Tekin, smeta deka otvorawe na vakov kompleks od vrven kalibar pretstavuva vistinska dobivka na loto za Gevgelija i }e mu pomogne na gradot da stane balkanskiot Las Vegas. O~ekuvaat zgolemuvawe na brojot na posetiteli ne samo od sosedna Grcija, tuku i od Turcija, no i od ostanatite balkanski zemji, kako i od Rusija.“Vladata }e vovede povolen danok, lu|eto }e imaat rabota i }e tro{at pari. Vo sekoj sektor }e bide vidlivo podobruvaweto. ]e imame navistina golema potro{uva~ka, a snabduva~ite }e bidat sre}ni. Gevgelija }e se razviva rapidno”, izjavi generalniot menaxer na hotelot i kazino Princes, êngiz Tekin, vo razgovor za reportaàta na “Kapital" pred novogodi{nite praznici.

VENATA [EGA moèlo da bide presudno za Geti e {to pogolemiot del od semejstvoto ne ja sfatile zakanata za seriozna. Mislele deka samiot Geti si poigruva so dedo mu, sakaj}i da izvle~e pari, bidej}i nekolku pati na {ega kaàl deka }e go izreìra sopstvenoto kidnapirawe. I vtoroto barawe za otkup bilo neuspe{no. Tatkoto na Geti, Xon Pol Vtori, nemal pari za otkupot, bidej}i vo toa vreme bil vraboten kaj tatko mu so mese~na plata, a i samiot bil vo bolnica za odviknuvawe od droga. Pobaral od tatko mu pari da plati, no toj bidej}i ne poveruval vo kidnapiraweto, mu rekol na Geti: “Imam 14 vnuci. Ako platam otkup za edniot, za kratko vreme }e imam 14 kidnapirani”. Stignalo i treto pismo, no ovojpat vo dnevnite vesnici. Vo nego imalo par~e kosa, del od uvo i zakana vo koja pi{uvalo: “Ova e uvoto na Pol. Ako ne dobieme pari za 10 dena, toga{ }e dojde i drugoto uvo... Odnosno, }e vi go vra} ame Geti del po del”. Ovojpat pobarale 3,2 milioni dolari. Otkako sfatile deka kidnapiraweto e vistinsko, dedoto se soglasil da gi dade parite pod uslov Geti Vtori (sin mu) da mu gi vrati so kamata od 4%. Na kraj, po

pregovorite, kidnaperite dobile 2,9 milioni dolari, a Geti Treti bil pronajden ìv vo Ju`na Italija po pet meseci zarobeni{tvo. Koga sakal da mu se zablagodari na dedo mu, toj go odbil povikot. Za kratko vreme bile fateni kidnaperite, no pogolemiot del od parite za otkup nikoga{ ne bile vrateni. I pokraj toa {to edvaj izvlekol ìva glava, Geti Treti ne go promenil svojot stil na ìveewe. Slednata godina se oènil so germankata Gizela Zaher, so koja se poznaval u{te pred kidnapiraweto. Bila vo pettiot mesec od bremenosta i go dobile sinot Baltazar, koj denes e akter. Vo 1977 godina Geti napravil operacija za rekonstrukcija na uvoto. Za celoto toa vreme bil alkoholi~ar i zavisnik od droga. Vo 1981 godina dobil mozo~en udar od predozirawe so heroin. Toa go smestilo vo invalidska koli~ka, paraliziran od vratot nadolu, ne moèj}i nitu imeto da si go izgovori, nitu da se griì za sebesi. Ostanal re~isi slep, so problemi vo komunikacijata. Moèl samo da emituva piskavi zvuci. Poradi seto toa, na 5 fevruari (minatata sabota) vitalnite organi na Geti otkaàle...

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

Rabota / Osiguruvawe / IT

Izbor na aktuelni oglasi INFORMATIKA Izvor: Dnevnik Objaveno: 05.02.2011 JOHNSON CONTROLS objavuva oglas za IT BIZ-NIS ANALITI^AR ZA SISTEM ZA SLEDEWE NA PROIZVODSTVO. Potrebni kvalifikacii: Nekolku godini iskustvo vo oblasta na integracija i poddr{ka na IT sistemi, Poznavawe na programski jazici (Java, Delfi i drugi), Iskustvo so adminis-trirawe na Orakl bazi na podatoci, Iskustvo so Microsoft server Operating Systems, Iskustvo so TCP/IP mre`i, Afinitet kon analiza i razbirawe na biznis procesi, Odli~no poznavawe na angliski jazik, Podgotvenost za ~esti slu`beni patuvawa vo stranstvo. Aplikaciite na angliski jazik (kratka biografija, pismo za nameri i slika) treba da se ispratat na adresa: Xonson Kontrols p. Fah 518, 1000 Skopje ili na e-mail: AG-EURMK-Jobs@jsi.com.Oglasot trae do 10.02.2011 godina.

INFORMATIKA Izvor: Dnevnik Objaveno: 05.02.2011 ITC Kariera, Agencija za posreduvawe pri vrabotuvawe, za potrebite na svoj klient objavuva oglas za SENIOR PROGRAMER. Potrebni kvalifikacii: - Ekspertsko poznavawe na C++, - Po`elno poznavawe na QT toolkit, - Po`elno poznavawe na rabota so relacioni bazi: PostgreSQL, MySQL, Oracal, Informix, Microsoft SQL i dr., - Iskustvo vo razvoj i programirawe za ERP softverska aplikacija, - Iskustvo vo programirawe na smetkovodstveni programi, - Iskustvo vo proekten menaxment, - Sposobnost za timska i samostojna rabota, - Poznavawe na angliski jazik, - Ispolnitelnost, lojalnost i samoinicijativnost. Prednosti: Rabota vo sovremeni uslovi i profesionalna sredina, Motivira~ka i redovna plata, Mo`nosti za razvoj i unapreduvawe. Se ohrabruvaat da se prijavat site kandidati koi soodvetstvuvaat na postavenite barawa i da ispratat CV na: oglas@itc.com.mk. Oglasot e otvoren 7 dena od denot na negovoto objavuvawe. Na testiraweto }e bidat povikani samo najserioznite kandidati. Oglasot e za vrabotuvawe na neopredeleno rabotno vreme.

ADMINISTRACIJA Izvor: Utrinski vesnik Objaveno: 09.02.2011 AGENCIJA ZA KATASTAR NA RM objavuva javen oglas za vrabotuvawe na neopredeleno vreme na: 1. Samostoen referent za geodetsko- katastarski raboti – 1 izvr{itel, 2. Samostoen referent za {altersko rabotewe – 2 izvr{iteli, 3. Referent za zapi{uvawe promeni vo katastarskiot operat – 1 izvr{itel, 4. Referent za arhivsko rabotewe- 2 izvr{iteli, 5. Referent za katastarski raboti – Ko~ani- 1 izvr{itel 6. Referent za katastarski raboti – Struga- 3 izvr{iteli, Kandidatite pokraj dokazite za ispolnuvawe na op{tite uslovi treba da dostavat i uverenie za zavr{en stepen na obrazovanie i dokaz za potrebnoto rabotno iskustvo. Oglasot trae 5 dena smetaj}i go i denot na objavuvaweto. Izborot }e se vr{i po pat na testirawe. Materijalite potrebni za testiraweto mo`at da se podignat od Arhivata na Agencijata za katastar na nedvi`nosti ili od www.katastar.gov.mk. Agencija za katastar na nedvi`nosti, ul. Trifun Haxi Janev, br.4, Skopje, tel. 02/3204- 800.

ZA[TITA PRI RABOTA Izvor: Dnevnik Objaveno: 08.02.2011 SOKOTAB AD BITOLA objavuva oglas za vrabotuvawe ODGOVOREN ZA BEZBEDNOST I ZA[TITA PRI RABOTA, za{tita na ìvotna sredina, lokacija s. Dragoàni, Bitola. Potrebni kvalifikacii: - VSS od oblasta na tehni~kite nauki, - Odli~no poznavawe na zakonskata regulativa na RM, kako i zapoznaenost so me|unarodnite standardi za zdravje, bezbednost i za{tita pri rabota (OSHA) - 5 godini rabotno iskustvo vo oblasta na ista ili sli~na pozicija, - Odli~no poznavawe na angliski jazik (pi{ana i govorna forma), - Dobri kompjuterski poznavawa, - Izrazeni organizaciski i motivira~ki sposobnosti, Sistemati~nost, dobri komunikaciski i ubeditelni sposobnosti. Ispratete CV i motivacisko pismo na adresa: Sokotab AD Bitola, Oddel za ~ove~ki resursi, s. Dragoàni, 7000 Bitola ili na e-mail: jobs.socomak@socotab.com. Rokot za prijavuvawe zavr{uva zaklu~no so 15.02.2011 godina.

KAPITAL / 11.02.2011 / PETOK

Obuki / Finansii i smetkovodstvo

SEKOJ DEN VO

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE: OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno. LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici – za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo. Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal. Upisot e vo tek. Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

Obuki / Menaxment / HR / Proda`ba

IZVESTUVAWE Vrz osnova na Aneks na Dogovor za koristewe na kratkoro~en revolving krediten limit sklu~en pome|u Toplifikacija AD Skopje i [parkase Banka Makedonija AD Skopje, na iznos od EUR 2.500.000, zasnovan e dopolnitelen zalog nad pari~ni pobaruvawa po osnov na koristewe na toplinska energija.

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Office Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena na makedonskite delovni i drugi subjekti.

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA) Kursot gi opfa}a slednite oblasti : Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancela-riskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija. Upisot e vo tek. INFORMACII SEKOJ RABOTEN DEN OD 09 â&#x20AC;&#x201C; 20 ^ASOT. Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

KAPITAL / 11.02.2011 / PETOK

Tenderi / Konferencii i saemi

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za zdravstvo PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na medicinska oprema dva angiografi za potrebite na Univerzitetska klinika za Kardiologija - Skopje i Klini~ka bolnica - [tip. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=f0bcb9c6-dffe-408b-9dad-2bc63d5e9623&Level=2

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Javno soobra}ajno pretprijatie SKOPJE PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Te~nost za odmastuvawe. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=b8b3225a-2480-4a24-99a7-06c3aa820b23&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Sekretarijat za zakonodavstvo na Vladata na Republika Makedonija PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Иnformati~ka oprema. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=73f24193-e716-4d18-8718d0d6f0532ee4&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Slu`ba za op{ti i zaedni~ki raboti na Vladata na Republika Makedonija PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Prevoz na delegacii i patnici vo Skopje, vo Republika Makedonija i vo stranstvo. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=f1c5286f-8f56-4c70-9490a9cd11bea753&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: AD Elektrani na Makedonija - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na katodni odvodnici i kontakten kapilaren termometar za REK Oslomej. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=a9b18886-5a9f-4a92-b1a1-0976f852c170&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Karpo{ PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Asfaltirawe na udarni dupki na javni soobra}ajni povr{ini, servisni i stanbeni ulici, lokalni pati{ta i sanacii na prekopi na teritorija na Op{tina Karpo{. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=e55c4e02-fa89-422e-a84b-34ca7af554b9&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Univerzitet Sv. Kiril i Metodij PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Javni ispravi, obrasci i drugi nabavki od univerzitetskata dokumentacija, spored potrebite na Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij” vo Skopje. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=0043df28-4c5a-47bf-b502-6b190462feb0&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Carinska uprava na RM PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Usluga za servisirawe na vozila na Carinska uprava na RM. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=138009ed-94e3-498b-8995d6d61bc0e020&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Slu`ba za op{ti i zaedni~ki raboti na Vladata na Republika Makedonija PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izrabotka na Ideen i Izvedben proekt za enterierno ureduvawe na objektot na Ministerstvoto za nadvore{ni raboti. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=3876076d-89b6-4515-912c-1fdacf8f5e18&Level=2

Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki Re{enie za va{ata finansiska idnina Sekoj Ponedelnik Sinergija Plus Re{enie za va{ata finansiska idnina Sekoj Ponedelnik Sinergija Plus Obuki za aplikacija na EU fondovi

14.02.11 17.02.11 Clear View Goodies from the Embedded jungle 15.02.11 SEAVUS Edukativen i Razvoen Centar Java enterprise development with Spring 15.02.11 SEAVUS Edukativen i Razvoen Centar

JavaScript bootcamp 15.02.11 SEAVUS Edukativen i Razvoen Centar Baking Android sweets 15.02.11 SEAVUS Edukativen i Razvoen Centar Ingredients and Recipes for Good Design 15.02.11 SEAVUS Edukativen i Razvoen Centar

Clear View Efektivno prezentirawe i ubeduvawe 19.02 - 20.02.11 Detra Centar Organizaciska kultura 21.02.11 Clear View Upravuvawe so vreme 22.02 - 23.02.11

M6 Edukativen Centar Adizes - Pravila i stilovi na menaxirawe 24.02.11 Clear View Efektivno prezentirawe i ubeduvawe 25.02 - 26.02.11 Detra Centar Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

Od 17 do 20 fevruari 2011 godina me|unaroden saem za grade`ni{tvo vo Republika Turcija

Na 16 i 17 fevruari 2011 Saem i Nastan za tehnolo{ka i biznis sorabotka, vo [panija

„ADANA CONSTRUCTION 2011''

EGÉTICA-EXPOENERGÉTICA 2 VO VALENSIJA

Organizirana poseta so obezbedeno besplatno hotelsko smestuvawe Vo periodot od 17 do 20 fevruari 2011 godina, vo Adana, Republika Turcija, }e se odr`i 5. Me|unaroden saem za grade`ni{tvo „ADANA CONSTRUCTION 2011”.

Kreirawe efektivna biografija (CV) 18.02.11 ESP Junior Brzo ~itawe (Junior Power reading) 18.02 - 23.02.11 In Optimum Makedonija Komunikacija i odnosi so klienti 19.02 - 20.02.11

Stanuva zbor za eden od pogolemite me|unarodni saemi za grade`ni{tvo, na koj{to svoe u~estvo }e zemat renomirani kompanii od pove}e zemji od svetot.

Stopanskata komora na Makedonija vo sorabotka, so ovlasteniot zastapnik na saemskiot organizator „ADONIS GRUP”, organizira poseta na makedonski kompanii na saemskata manifestacija, od 16-18 fevruari 2011 godina.

Obezbedeno e besplatno smestuvawe, dve no}evawa so pojadok i ru~ek, vleznica za Saemot, transferi od aerodrom do hotel i od hotel do Saemot. Smestuvaweto e vo renomiran hotel so 4 ili 5 yvezdi. Posetitelot gi pokriva patnite i administrativnite tro{oci (35 evra po lice) za saemskiot organizator „Adonis”.

Stopanskata komora na Makedonija gi pokanuva site zainteresirani makedonski kompanii da se prijavat za poseta na saemskata manifestacija, najdocna do 11 fevruari 2011 godina.

Prijavniot list mo`e da se prevzeme od veb portalot na Stopanskata komora na Makedonija: www.mchamber.mk

KONTAKT: VLATKO STOJANOVSKI tel.02 3244 004 Faks:02 3244 088 E-mail:Vlatko@mchamber.mk

Stopanskata komora na Makedonija - EIICM organizira poseta na Vtoriot saem za tehnolo{ka i delovna sorabotka. Nastanot }e se odr`i vo Valensija na 16 i 17 fevruari 2011 godina, za vreme na zaedni~kite me|unarodni saemi: EGÉTICA-EXPOENERGÉTICA: Saem za energii; ECOFIRA: Saem za voda, po~va, vozduh, otpad i nivni tehnologii i uslugi i EFIAQUA: Saem za efikasno vodostopanstvo. ROKOVI:

do 3 fevruari 2011 godina: registracija i podnesuvawe na profili; do 9 fevruari 2011 godina: barawa za bilateralni sredbi. POVEЌE INFORMACII ZA SAEMITE: EGÉTICA - EXPOENERGÉTICA: www.egetica-expoenergetica.com ECOFIRA: www.feriavalencia.com / ecofira EFIAQUA: www.feriavalencia.com / efiaqua

Veb-sajt na Vtoriot nastan za tehnolo{ka i delovna sorabotka: http://www.enterprise-europe-network.ec.europa.eu/public/bemt/home.cfm?eventid=2460 VLEZOT I U^ESTVOTO NA SAEMOT SE BESPLATNI. KONTAKT:

Lazo Angelevski proekten konsultant tel: (02) 3244090 laze@mchamber.mk Sof~e Jovanovska proekten konsultant tel: (02) 3244060 sofce@mchamber.mk