232-kapital-22.02. by Kapital Media Group

[TO POKA@UVAAT PRVI^NITE BILANSI VO CENTRALNATA BANKA?

OD DVAJCATA BLEFERI – KOJ E POGOLEMIOT?

NARODNATA BANKA 2010 JA ZAVR[I SO ZAGUBA OD 7 MILIONI EVRA

NITU CRVENKOVSKI BARA, NITU GRUEVSKI DAVA IZBORI! STRANA 7

STRANA 10

vtornik

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

NI[TO OD VLADINITE NAJAVI ZA INVESTICII VO AGROINFRASTRUKTURA

IAKO SO GODINI SE NAJAVUVA IZGRADBA NA GOLEMI CENTRI ZA OTKUP I DISTRIBUCIJA NA ZEMJODELSKI PROIZVODI, PA I VLADATA NAJAVI 14, ZEMJODELCITE SÈ U[TE PROIZVODITE GI PRODAVAAT NA NIVA

STRANA 4

NAZATVORAWE,PONEDELNIK,21.02.2011,13.00~.

MBI 10 MBID OMB

1,66% 2,02% 2 00,14%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,50 6 445,1 3 1,36

NAFTA BRENT EURORIBOR

1104,11 1,73%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (21.02)

MBI 10 2.730 2.720 2.710 2.700 2.690 2.680 2.670 15.2

17.2

19.2

21.2

Propadna obidot za povrzuvawe na Stopanska i Alfa banka vo Makedonija?! STRANA 11

Trgovcite baraat ukinuvawe na novata dava~ka od dr`avata STRANA 10

PREHRANBENATA INDUSTRIJA VLEGUVA VO NOVA KRIZA

KONDITORITE ]E RABOTAT KOLKU ZA DA OSTANAT VO @IVOT!

PUTIN DOA\A VO BELGRAD

Ekonomskata sorabotka vo fokusot STRANA 16

...POGLED D NA DEN D DENOT...

QUP^O ZIKOV

EM LOGI^NO, EM NEMORALNO! STRANA 5

KOLUMNA D-R RUBIN ZARESKI ZARES

DENOT SE POZNAVA PO VE^ERTA STRANA 14

VOVEDNIK ALEKSANDRA SPASEVSKA

AGROBERZA ILI ^UDO?! STRANA 2-3

STRANA 2

Navigator

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

VTORNIK 22 FEVRUARI 2011

AGROBERZA ILI ^UDO?!

za agrarna politika, za pogolemo proizvodstvo, za pogolem plasman ili izvoz na zemjodelski proizvodi koga ne se re{eni osnovnite problemi so infrastrukturata vo zemjodelstvoto. Zemjodelcite i ponatamu Makedonskoto zemjodelstvo gi prodavaat proizso sega{noto tempo na vodite direktno od niva. razvoj ni za 100 godini Nema nitu eden otkupnonema da stane konkurent- distributiven centar, a no. Jasno e kako den deka zatoa nema ni plasman na agrarnata politika koja evropskite pazari, nitu, ja vodi Vladata u{te pak, konkurentna cena za dolgo nema da gi dade zemjodelskite proizvodi. posakuvanite efekti. Nitu Ministerot, ako saka da stotici milioni evra pokaè znaewe vo vodewe za subvencii dadeni agrarna politika moè za zemjodelstvoto nema samo da go zeme primeda go napravat agrarot rot od Slovenija ili strate{ka izvozna granka. Hrvatska ili od nekoi od Zo{to e toa taka? drugite evropski zemji za Dràvata izminatite da vidi kako tamu se raznekolku godini postojano viva zemjodelstvoto. Samo gi zgolemuva subvenciako vidi kako vo ovie ite vo zemjodelstvoto, no zemji se vr{i otkupot na namesto da ima pozitivni zemjodelski proizvodi, efekti od toa, rezultatot ako vidi kolku otkupni e nezadovolni zemjodelci. centri ima tamu, po kakvi Golemi koli~ini zemjodel- standardi rabotat i kako ski proizvodi sekoja godi- gi plasiraat i ~uvaat na, namesto na svetskite zemjodelskite proizvodi, pazari, zavr{uvaat ili toga{ moè da zboruva na nivite ili frleni po za agrarna politika, a ulicite. Ne pomina nitu ne kako sega da ~eka da edna godina lozarite da dojde nekoj drug da ja ne izlezat na protesti i zavr{i rabotata. da go gazat grozjeto pora- Ako saka razvoj na zemdi niskata otkupna cena. jodelstvoto po evropski Ne pomina nitu edna goterk prvo treba da po~ne dina, a ovo{tarite da se so osnovnoto, da obezbedi pofalat deka plasirale osnovni uslovi za plasproizvodi na svetskite man na proizvodite, a popazari po konkurentni toa da zbori za planovi ceni. Ne slu{navme nitu i proekcii, {to vo edna dobra rabota od makedonskoto zemjodelstvo zgolemenite subvencii, vo momentov e mislovna osven àlbite na zemimenka. jodelcite deka godinava Sme{no e da se ~eka proizvele dvojno pove}e eden hrvatski Agrokor i sega nemaat kade da go da izgradi magacin, da plasiraat proizvodstvoto. donese nekolku ma{ini No, Vladata i pokraj toa za ~uvawe i kalibrirawe ostana uporna vo svona proizvodite i da gi jata ideja i slepa na prodava makedonskite dolgogodi{nite probproizvodi na stranskite lemi vo zemjodelstvoto. pazari. Taka se gradi Ne moè ministerot za agroberza, kakva {to vo zemjodelstvo da zboruva Makedonija so godini ne

KONDITORITE ZA DA OSTANAT VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk milanovska@kapital com mk

ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital com mk spasevska@kapital.com.mk

se izgradi, iako site ja baraat, a nekoi i najavuvaat. Mo`ebi na zemjodelcite im e te{ka procedurata za aplicirawe za sredstva od evropskite fondovi nameneti za zemjodelstvoto i deka ima mnogu barawa i pravila, no ako sakame uspe{na agrarna politika, treba site da gi ispolnuvaat ovie uslovi. Toa zna~i poseben na~in na odgleduvawe, sortirawe, ~uvawe i ladewe na proizvodite. Potoa }e nema nikakov problem nitu so izvozot, nitu so plasmanot. S$ dodeka Vladata smeta deka pove}e pari za zemjodelcite zna~at reforma vo agrarot, dotoga{ }e ima nezadovolni zemjodelci, neuspe{na agrarna politika i vi{ok proizvodi. Kolku pobrzo se osvestime i parite gi naso~ime vo vistinski celi, tolku pobrzo }e se vidat posakuvanite efekti.

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk

Visokite svetski ceni na surovinite po~naa da im go jadat profitot na makedonskite prehranbeni kompanii i da go doveduvaat vo pra{awe nivnoto rabotewe godinava. Na povidok e nova kriza i borba za likvidnost, se àlat konditorite, potenciraj}i deka godinava }e se borat za opstanok, a ne za razvoj, kako dosega. Rekordnite ceni na kakaoto, {e}erot, masloto, naftata i bra{noto gi stavija vo tesno. Menaxerite se àlat deka se prinudeni da rabotat samo kolku da ostanat vo ìvot. Vo vtor plan se platite na vrabotenite. Site neplanirani tro{oci se status kvo. “Kakaoto za edna godina poskape za 40 centi po kilogram, cenite na masloto i rastitelnite masti poslednive {est meseci uporno odat nagore, bra{noto ve}e edvaj go ima, a za ambalaàta i naftata i da ne zboruvame. Tolku e lo{o {to o~ekuvame nestabilnite ceni na repromaterijalite drasti~no da ni go namalat profitot. Toa zna~i deka vleguvame vo yverska borba samo za da odrìme

soodvetno na dogovorite so golemite marketi. Rabotime so pokratki k k rokovi k i znaeme deka k }e bide te{ko za ostvaruvawe na zacrtanite planovi zatoa {to planiravme rast od 30% na generalnoto rabotewe, {to se dol`i na lanskite investicii. No, sega se nadevame deka do sredinata na godinata pazarot na surovini }e se stabilizira i deka rabotata }e se podobri”, veli direktorot na Makprogres od Vinica, Gligor Cvetanov.

Cenite na repromaterijalite za konditorskata industrija ne bile nestabilni duri ni za vreme na najkriznite godini, a vakvo dvi`ewe imalo samo vo vreme na visoka inflacija

Konditorite se ednoglasni ne sakaat da {pekuliraat so brojki, nitu, pak, da mislat na pretstojnite negativni trendovi vo ovaa industrija.

SIMON NAUMOSKI SOPSTVENIK NA VITAMINKA “Kakaoto za edna godina poskape za 40 centi po kilogram, cenite na masloto i rastitelnite masti poslednive {est meseci uporno odat nagore, bra{noto ve}e edvaj go ima, a za ambala`ata i naftata i da ne zboruvame. Tolku e lo{o {to o~ekuvame nestabilnite ceni na repromaterijalite drasti~no da ni go namalat profitot. Toa zna~i deka vleguvame vo yverska borba samo za da odr`ime obrt na kapitalot i da ne staneme nelikvidni. Razvojot i platite }e stagniraat nekoe vreme zatoa {to situacijata e tolku matna {to nema vidik deka naskoro cenite }e se stabiliziraat.”

Qup~o Zikov ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

obrt na kapitalot i da ne staneme nelikvidni. Razvojot i platite }e stagniraat nekoe vreme zatoa {to situacijata e tolku matna {to nema vidik deka naskoro cenite }e se stabiliziraat”, veli Simon Naumoski, pretsedatel na Upravniot odbor na Vitaminka od Prilep, potenciraj}i deka najlo{o }e pominat tie ~ie proizvodstvo se bazira isklu~ivo na ~okoladni surovini. Duri i tie koi imaa kontinuiran razvoj i zgolemen izvoz godini nanazad skepti~no tvrdat deka ne e izvesno dali }e gi realiziraat zacrtanite planovi za godinava. Velat im ostanuva samo da se nadevaat deka do sredinata na 2011 godina cenite na surovinite }e po~nat da se stabiliziraat. “Godinava o~ekuvame golemi predizvici zatoa {to hranata na svetsko nivo e mnogu poskapena. Imame problemi i ne mo`eme da reagirame

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

OFFICE MANAGER I FINANSII:

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

104,4

Dolari za barel dostigna cenata na surovata nafta od tipot “brent”. Pred samo deset dena ovaa nafta se prodava{e po cena od 100 dolari za barel. Del od poznava~ite smetaat deka nemirite vo Egipet vlijaele vrz cenata na ovoj derivat, no del velat deka nemalo vlijanie vo ovoj del. Spored vtorite, i pred krizata vo Egipet se zgolemuvaa cenite na naftata, pred s$, poradi golemata pobaruva~ka vo zemjite so zabrzan ekonomski razvoj, osobeno vo Azija, no i znacite deka amerikanskata ekonomija zazdravuva.

PREHRANBENATA INDUSTRIJA VLEGUVA VO NOVA

Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

KAPITAL / 22.02.2011 / VTORNIK

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

GLIGOR CVETANOV DIREKTOR NA MAKPROGRES “Godinava o~ekuvame golemi predizvici zatoa {to hranata na svetsko nivo e mnogu poskapena. Imame problemi i ne mo`eme da reagirame soodvetno na dogovorite so golemite marketi. Rabotime so pokratki rokovi i znaeme deka }e bide te{ko za ostvaruvawe na zacrtanite palnovi, zatoa {to planiravme rast od 30% na generalnoto rabotewe, {to se dol`i na lanskite investicii. Me|utoa, se nadevame deka do sredinata na godinata pazarot na surovini }e se stabilizira i deka rabotata }e se podobri.”

Navigator

KAPITAL / 22.02.2011 / VTORNIK

LIDERI

NE IM BE[E DENOT

IK POBEDNIK KONSTRUKTIVNI MERKII PROTIV KRIZATA

ГОRDANA JANKULOVSKA

inisterkata za vnatre{ni raboti potpi{a dogovor za zgolemena me|ugrani~na i policiska sorabotka so Bugarija

DITER ZE^

vtomobilskata kompanija Dajmler planira osvojuvawe na svetot so investicii vredni edna milijarda evra, {to }e zna~i golema injekcija za ekonomijata

G.G. STEFAN

e e mnogu pametno poglavarot na MPC da doleva maslo na ognot {to tlee na skopskoto Kale, kade {to o~igledno se pome{ani politikata i verata

JORGOS PAPANDREU

ov obid na Grcija da gi pridobie evroliderite, pa premierot }e mora povtorno da se pravda za finansiskite problemi, koi te{ko gi re{ava

A KR KRIZA RIZA

]E RABOTAT KOLKU T VO @IVOT!

Pretsedatelot na Francija,, Nikola Sarkozi, predlo`i pet merki so koi treba da se za~uva stabilnosta i da se spasi globalnata ekonomija od finansiska kriza, a finansiskite lideri od grupata G-20 gi usvoija site indikatori so {to celosno se prifateni predlozite na Francija. Iako pretsedatelot vo posledno vreme politi~ar ne e najomileniot najo kaj franc francuskiot narod, ministrite za finansii mu dadoa poddr{ka vo borbata protiv site predi predizvici vo ekonomijata namaluvawe na dr`avnite preku nam dolgovi i buxetskite deficiti, regulirawe na privatnite regulira {tedni vl vlogovi i krediti, kontrola na prilivot i odlivot i postignuvawe na investicii invest trgovski bbalans. Usvojuvaweto na predlozite na francuskiot pretsedatel e zna~aen ~ekor kon podobra koordinacija na

NIKOLA SARKOZI svetskite ekonomski politiki, so koi }e se spre~i doa|aweto na nova finansiska kriza. Iako vo tekot na sostanokot na G-20 vo Pariz imalo i sprotivstaveni mislewa, Sarkozi kako doma}in uspeal da go nametne svojot avtoritet so konstruktivni predlozi koi treba da spre~at nova nestabilnost vo ekonomijata. Iako takanare~enite indikatori na Sarkozi koi gi usvoija liderite se so neobvrzuva~ki karakter, tie treba da bidat vodi~ za dr`avite vo postavuvaweto na merkite za spravuvawe so finansiskata kriza vo nacionalni ramki. Samitot be{e povod za dr`avite so zaedni~ki sili i so sli~ni merki da se borat protiv krizata.

GUBITNIK

POLITI^KI NEPODOBEN

D Visokite svetski ceni na prehranbenite surovini gi stavija vo tesno fabrikite za konditorski proizvodi. Sopstvenicite se àlat deka se prinudeni da rabotat samo kolku da odràt obrt na sredstvata i da ostanat likvidni EVROPSKA FINTA Pogolemite konditorski firmi vo Evropa najdoa privremen na~in za spravuvawe so novonastanatata kriza. Re{ija da ja namalat teìnata na svoite proizvodi so cel odnosot me|u tro{ocite i cenata da ostane ist. Priznavaat deka vaka ne im bilo odamna. “Za konditorskata industrija krizata kako sega da po~nuva. Cenite na repromaterijalite, koi i vo krizno vreme bea stabilni, sega sekojdnevno odat nagore. Poskapuva kakaoto, a {to }e se slu~uva so cenata na {e}erot e totalno nepoznato. Toa {to ni se slu~uva se crazy prices. Vakvo dvièwe e zabeleàno samo vo vreme na inflacija. Se borime za godinava, kako i prethodnite, da se napravi ne{to pove}e, no s$ e staveno pod znak pra{alnik. Sekako deka krizata vo konditorskata industrija moè da se odrazi vrz celokupnata industrija, imaj}i predvid deka vo nejzini ramki rabotat pove}e od 3.000 vraboteni. Me|utoa, toj pad bi moèl da se nadomesti so eden pomal skok na metalnata industrija”,

REKORDNI CENI! [e}erot ovoj mesec dostigna rekordna cena kakva {to ne bila zabeleàna poslednive 30 godini. Poznava~ite velat deka poskapuvaweto se dolì na vremenskite nepogodi vo Avstralija. Bra{noto, pak, s$ pove}e poskapuva kako rezultat na nedostigot od p~enica vo svetot. Se smeta deka lebnoto ìto za nekolku meseci }e poskapi duri do 40%. I kakaoto dostignuva povisoka cena bidej}i najgolemiot svetski izvoznik, Bregot na Slonovata Koska, privremeno zabrani izvoz na ovaa kultura. veli direktorot na fabrikata Evropa od Skopje, Savka Dimitrova. Pomalite proizvoditeli, pak, ne planiraat da gi namalat nitu izvozot, nitu proizvodstvoto. Velat, bilo normalno

cenite da rastat. “Koga sme kaj cenite na repromaterijalite, mo`eme da konstatirame deka stanuva zbor za globalna kriza koja bi se sanirala do 2015 godina.

SAVKA DIMITROVA DIREKTOR NA EVROPA “Za konditorskata industrija krizata kako sega da po~nuva. Cenite na repromaterijalite, koi i vo krizno vreme bea stabilni, sega sekojdnevno odat nagore. Poskapuva kakaoto, a {to }e se slu~uva so cenata na {e}erot e totalno nepoznato. Toa {to ni se slu~uva se crazy prices. Vakvo dvièwe e zabeleàno samo vo vreme na inflacija. Se borime za godinava, kako i prethodnite, da se napravi ne{to pove}e, no s$ e staveno pod znak pra{alnik. Sekako deka krizata vo konditorskata industrija moè da se odrazi vrz celokupnata industrija, imaj}i predvid deka vo nejzini ramki rabotat pove}e od 3.000 vraboteni. Me|utoa, toj pad bi moèl da se nadomesti so eden pomal skok na metalnata industrija.”

Me|utoa, toa za na{ata firma ne zna~i namaluvawe na proizvodstvoto i izvozot. Sega e mnogu normalno da poskapuvaat proizvodite, kako {to e slu~aj i vo site evropski zemji. Periodov se o~ekuva cenite da se zgolemat za pove}e od 30%”, veli sopstvenikot na fabrikata Jadran gotino fuds, Todor Kulakov.

Dov~era{niot popularen i nade`en srpski minister za ekonomija, Mla|an Dinki}, ja zagubi ministerskata fotelja. Nesoglasuvaweto so negoviot {ef Boris Tadi} kulminira{e. Politikata mu presudi na Dinki}, ministerot koj mnogu im vetuva{e na srpskite kompanii, a u{te pove}e na stranskite investitori. Balkan si e Balkan. Ministerskite fotelji po defini-cija se delat isklu~ivo spored partiska pripadnost i podobnost. Toj {to ne razmisluva kako {efot }e si odi doma. Reformite vo istiot moment se stavaat vo vtor plan. Simptomati~no za smenata na Dinki} e {to ovoj ekspert doa|a od redovite na poznatata srpska G-17, grupacija vo koja ~lenuvaat intelektualci, reformatorski nastroeni lu|e, lu|e so znaewe i ekspertiza i bez

MLA\AN DINKI\ vlakna na jazikot. Deka, sepak, Dinki} po ni{to ne se razlikuva od tipi~niot balkanski mentalitet potvrduva i najnovata afera koja mu ja izvadija mediumite. Imeno, otkako se skaral so Tadi} vo edno intervju priznal deka pred izborite na gra|anite im vetuval besplatni akcii vo vrednost od iljada evra samo i samo Tadi} da gi dobie izborite vo 2008 godina. Sekako, Dinki} toa go demantira{e obvinuvaj}i go vesnikot deka “go izvadil od kontekst”. Kako i da e, vistinskoto lice na Dimni} izleze na videlina, kako i izjalovenite o~ekuvawa za posilen ekonomski razvoj na zemjata.

MISLA NA DENOT ZLATNO PRAVILO ZA SEKOJ BIZNISMEN E: STAVETE SE NA MESTOTO NA VA[IOT KLIENT

ORISON SVET MARDEN AMERIKANSKI PISATEL

Navigator

KAPITAL / 22.02.2011 / VTORNIK

NI[TO OD VLADINITE NAJAVI ZA INVESTICII VO AGROINFRASTRUKTURA

MAKEDONIJA KAKO MALO DETE SE RADUVA NA AGROBERZATA NA AGROKOR

Iako so godini se najavuva izgradba na golemi centri za otkup i distribucija na zemjodelski proizvodi, pa i Vladata najavi 14, zemjodelcite s$ u{te proizvodite gi prodavaat na niva. Nikoj ne gradi otkupen centar, tuku site ~ekaat da vidat kakva “revolucija” }e donese Agrokor vo Strumica ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

sven Agrokor, nikoj vo Makedonija ne planira da gradi otkupno-distributiven centar za zemjodelski proizvodi, iako toa e eden od klu~nite uslovi za podobruvawe na plasmanot i zgolemuvawe na konkurentnosta na doma{noto zemjodelsko proizvodstvo. Duri ni od Vladata nema najavi za konkretni investicii, iako lani be{e najaveno deka }e se gradat 14 golemi distributivni centri za otkup na zemjodelski proizvodi. Od IPARD programata za poddr{ka vo zemjodelstvoto minatata godina bea odobreni nekolku proekti za ovaa namena. No, zemjodelcite smetaat deka tie ne se dovolni i baraat pogolema poddr{ka od Vladata. Velat deka Vladata dava subvencii za proizvodstvo, no za da bidat razvojni potrebni se centri za ~uvawe, za ladewe i za pakuvawe na proizvodite. Duri i se vadat na najavenata investicija na Agrokor vo otkupno-distributiven centar vo Strumica, koj se pla{at deka }e sobere golem del od doma{noto proizvodstvo. “Vo zemjodelstvoto s$ u{te ostanuvaat starite problemi, me|u koi i najgolemiot, a toa e {to imame skapi i malku obrtni sredstva. Makedonija e edinstvena zemja kade {to u{te mnogu odamna e naprave-

VLADATA ]E GRADE[E 14 OTKUPNI CENTRI

Na krajot na minatata godina zamenik-ministerot za zemjodelstvo, Perica Ivanovski, najavi deka do krajot na 2011 godina }e bidat izgradeni najmalku ~etri novi otkupno-distributivni centri kako privatni investicii. Vladata, pak, treba{e da gradi 14 otkupnodistributivni centri vo narednite nekolku godini. Pred nekolku godini, so cel da gi re{i problemite so otkupot na zamjodelski proizvodi, Vladata formira{e me{ovita kompanija Agrilend, vo partnerstvo so izraelskata kompanija Soli grup, a be{e najavena i izgradba na otkupen centar. Dosega nema informacii kolku zemjodelski proizvodi otkupila Agrilend i na koi pazari gi plasirala, nitu, pak, dali }e izgradi otkupen centar.

na najgolemata gre{ka {to go ote`nuva raboteweto, a toa e otsustvoto na distributivnotrgovski sinxiri so koi bi se planiralo, dorabotuvalo i distribuiralo zemjodelskoto proizvodstvo”, smeta biznismenot Min~o Jordanov, koj vo poslednite godini investira i vo zemjodelskiot sektor. Spored nego, izgradbata na vakvi distributivni sinxiri bi mo`ela da go napravi makedonskoto zemjodelstvo mnogu pokonkurentno. Od Federacijata na farmeri na Makedonija (FFRM) velat deka ne se dovolni subvenciite i mnogu pova`en bil momentot po berbata, odnosno

~uvaweto na proizvodite. “Za da bidat razvojni subvenciite koi gi dava Vladata mnogu se va`ni investiciite vo ~uvawe, ladewe, sortirawe, pakuvawe i sli~no. Za zemjodelecot e va`no ne samo da proizvede, tuku i svoeto proizvodstvo da go prodade za dobra cena, koja bi mu donela dobar profit. Zatoa e va`no proizvodstvoto da se skladira i ~uva so cel da se prodade koga ima podobri pazarni uslovi”, istaknuvaat od FFRM. Od Federacijata potenciraat deka dokolku ne se obrne vnimanie na na~inot na skladirawe i sortirawe na

proizvodite, tie nema da bidat kvalitetni i konkurentni na svetskite pazaari. Sopstvenicite na nekolku mali otkupni centri priznavaat deka IPARD programata dava pari za investicii vo otkupno-distributivni centri, no deka nema mnogu zainteresirani. Site ~ekale da po~ne so rabota distributivniot centar na Agrokor. “Od IPARD programata za investicii vo otkupno-distributivni centri ima{e nekolku odobreni aplikacii i ve}e po~na izgradbata na otkupni centri. No, drugite zainteresirani investitori ~ekaat Agrokor da po~ne so

otkup na zemjodelski proizvodi za da vidat kolkavi }e bidat negovite kapaciteti. Od toa }e znaat dali da investiraat vo otkupni kapaciteti ili }e nema potreba”, veli Marjan Donev, sopstvenik na otkupniot centar Zironi vo Strumica. Toj veli deka problemot ne e tolku vo infrastrukturata, tuku pove}e vo standardite koi treba da gi imaat proizvodite za plasman na evropskite pazari. “Zemjodelcite ne sakaat da sklu~uvaat dogovori za otkup na proizvodi po odredena cena, tuku da gi donesat vo centarot, da gi predadat po cena koja nim im odgovara i vedna{ da dobijat pari. Nemaat golem interes da gi skladiraat proizvodite vo otkupnite centri zatoa {to za toa treba da platat”,

objasnuva Donev. Vo otkupnite centri se bara standardizirana ambala`a i pakuvawe na proizvodite, pogolem kvalitet, a ne koli~ina. Zemjodelcite velat deka vo poslednive dve godini go zgolemile proizvodstvoto ~ekaj}i go Agrokor. “Ima nekolku najaveni investicii vo otkupni centri i ladilnici za zemjodelski proizvodi, no potrebni se mnogu pove}e investicii vo ovoj del. Se nadevame Agrokor da gi re{i problemite so plasmanot na zemjodelskite proizvodi. Jas dve godini go zgolemuvam proizvodstvoto vrz baza na o~ekuvaweto deka nabrzo }e se otvori ovoj centar. Ako ne se slu~i toa, }e nema koj da gi otkupi proizvodite”, objasnuva Danail Palankov, zemjodelec od Strumica.

Navigator

KAPITAL / 22.02.2011 / VTORNIK

3 FAKTI ZA...

4,1% 0,4% 4,8% K

PROCENKI... JELKO KACIN

PORASNALA LI^NATA POTRO[UVA^KA NA GRA\ANITE VO PERIODOT OD JANUARI DO SEPTEMVRI MINATATA GODINA

EU E EDINSTVENATA OSTANATA NADE@ ZA SRBIJA!

evrabotenosta, stareeweto na naselenieto i nemaweto perspektiva se problemi so koi se soo~uva Srbija, istakna evropratenikot Jelko Kacin. “Vo ovoj moment na nikoj ne bi mu odgovarale nemiri, bidej}i lu|eto o~ekuvaat re{enija, a ne dopolnitelni komplikacii. Pribli`uvaweto kon EU e edinstvenata ostanata nade` i nikoj ne saka da ja prezeme odgovornosta za dopolnitelnite prepreki na patot, koj vodi napred i kon gore”, re~e Kacin. Neodamna Kacin apelira{e dokolku Makedonija ne go re{i imeto, pregovori so EU da po~ne Crna Gora.

RAST IMA KAJ BRUTO-INVESTICIITE VO MAKEDONIJA VO PRVITE TRI KVARTALI LANI

QUP^O ZIKOV

evropratenik

OPADNALA JAVNATA POTRO[UVA^KA NA DR@AVATA VO PRVITE DEVET MESECI OD 2010 GODINA

...POGLED NA DENOT...

EM LOGI^NO, EM NEMORALNO! na~i, izbori!? VMRO-DPMNE saka vo april! SDSM saka vo juni! Logi~no! VMRO-DPMNE saka porano, a SDSM bara podocna! Zo{to? Vlasta sega ima pari vo buxetot oti e po~etok na godinata. Parite od MMF se tuka, okolu 500 milioni dolari! Nezavisnoto sudstvo, sogledano vo bezvremenskata inteligencija na Mihajlo Manevski, moè da se pokaè vo bliskata idnina kako klu~no va`na vo istragite na Pero Nakov bb, so akcent na A1 TV... [to zna~i deka i tuka rabotata }e bide “namirena”!? Zo{to toga{ bi se zadrùvalo vreme..., a negativnata energija da raste bez potreba? Treba brzo i “ubistveno” da se raboti... “Dok si reko piksla”! Vi teknuva? Opozicijata (SDSM), pak, bara izbori vo juni. Taa bi go videla Gruevski kako riba na suvo!? Oti parite }e gi potro{i za tekovni raboti (kako {to e platata za javnata administracija, kako i dolgovi koi se vle~at od lani na doma{nata scena, plus na toa dodadeno dolgovite za krediti kon nadvor)! Administracijata, taka “na~ukana” vo golem broj, bara da jade i ottuka da ti se pomati pametot kolku pari od buxetot treba za bednite plati na poslu{nicite. Polovina buxet da odi za toa...!!! I kolku godinata }e navleze podlaboko, tolku finansiskata iscrpenost na Vladata }e se zgolemuva (sekoja godina srede leto se pravi po eden rebalans na buxetot!!!). Ottuka, VMRO-DPMNE i SDSM imaat legitimni aspiracii! Logi~ni nagoni, a nemoralni!? SDSM ima pet uslovi za da se vrati vo Parlamentot! A legitimnata vlast na VMRO zavisi od vra}aweto na SDSM nazad, za kako vlast da obezbedi legitimna procedura za glasaweto na potrebnite zakoni za izbori, kako i za samoto raspu{tawe na Parlamentot!? Ne li~i so bojkot da po~nat izbornite procesi! Glavniot politi~ki uslov na SDSM im e deblokada na smetkite na A1, “[pic”, “Vreme” i “Koha e re”!? Tamu smetaat deka niv ova im sleduva avtomatski!? Deka Gruevski treba da svrti telefon vo sudot i da gi odblokira smetkite!? Ne sum znael deka taka moèlo!? Pritoa, argumentot na SDSM e - oti bi bilo nelegitimno da se odi na izbori samo so vladini mediumi koi }e mu pomagaat na VMRO-DPMNE!?

Ako moè{e TV Sitel vo nedelata ve~erta preku svojata isturena novinarka, prili~no “inteligentno”, da “odraboti” za stavovite na vlasta, “bezobrazno i nezavisno” pred o~ite na celata makedonska javnost, toga{ zo{to so ista “inteligencija i bezobrazluk” SDSM ne bi baral deblokada na A1 televizija i vesnicite okolu nego kako osnoven politi~ki uslov za vra}awe vo Parlamentot! Logi~no e, neli... I, videte ~udo, ova barawe od SDSM za mene po~nuva da biduva logi~no i prifatlivo! Iako samo po sebe zvu~i nedemokratski – izgleda, sepak, ima logika... Eve... Pa, ako moè{e TV Sitel vo nedelata ve~erta preku svojata isturena novinarka, {totuku stignata od Va{ington, kade {to go pridruùva{e premierot na patuvaweto kaj Bajden i Klinton, prili~no “inteligentno”, da “odraboti” za stavovite na vlasta, “bezobrazno i nezavisno” pred o~ite na celata makedonska javnost na udarniot termin na vesti (!?), toga{ zo{to so ista “inteligencija i bezobrazluk” SDSM ne bi baral deblokada na A1 televizija i vesnicite okolu nego... za i tie da odrabotat za niv! Neli e taka? Taka e, sekako... Kurto i Murto...! Ova e, lu|e, krivo nasadena rabota od po~etokot i taka }e odi do izbori... I dali }e zavr{i nekoga{, pra{awe e...! Zatoa, od ova mesto go zamoluvame Gruevski da gi deblokira smetkite na ovie mediumi za da se odi na izbori – legitimno! A Velija i kompanija da ostanat vo pritvor kako vlog za nemoralot koj }e gi deblokira negovite mediumi, za da pomogne da se otpletka pajaìnata! Ova, sekako, bi bilo fer nagodba... A? Ako e bezobrazno – neka bide do kraj...!? Pa, taka, na izborite glavni }e bidat, od edna strana: VMRO-DPMNE, TV Sitel i privrzocite, a od druga strana SDSM, A1 sose vesnicite i privrzocite! Albanskite partii sose nivnite televizii, sekako, se posebni privrzoci! Ete, toa e demokratijata koja ni ja nudat... Ova nitu Bajden, nitu Klinton moàt da go sfatat u{te deset pati da go viknat Gruevski da im objasni... Ajde, so zdravje... ve ostavam vo ta`ni misli rano nautro... Utre malku }e ve potsetam na mo`nite scenarija za idnata makedonska vlast – koga i da ja dobieme, seedno...

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI

KAPITAL / 22.02.2011 / VTORNIK

VICEPREMIEROT NAUMOVSKI SO OSTRA PORAKA

MAKEDONIJA NIKOGA[ NEMA DA PRIFATI UCENI ZA IMETO! ISTRAGA PROTIV 41 LICE ZA NASTANITE NA KALE snovnoto javno obvinitelstvo od Skopje do Krivi~niot sud podnese barawe za prezemawe na opredeleni istra`ni dejstva protiv 41 lice povrzano so minatonedelnite nemiri na Kale. Kako {to informiraat od Sudot, barawata se podneseni poradi postoewe na osnovano somnenie deka storile krivi~no delo "u~estvo vo tolpa {to }e spre~i slu`beno lice vo vr{ewe slu`beno dejstvo po ~l. 384 st.1 od KZ, za nastanot {to se slu~i na skopskoto Kale”. Vo vrska so slu~uvaweto na Kale, MVR podnese krivi~ni prijavi protiv 60 lica. Ottamu najavija deka sekoj koj }e bide identifikuvan kako u~esnik }e bide kaznet. Pokraj u~esnicite koi gi identifikuva{e policijata, liderot na Razbudi se, Artan Grubi, minatata nedela be{e suspendiran od pozicijata politi~ki sovetnik na holandskiot ambasador, Simone Filipini, poradi u~estvo vo incidentot na Kaleto.

KRIVI^NA PRIJAVA ZA PORANE[EN SUDIJA OD SKOPJE rivi~na prijava poradi zloupotreba na slu`benata polo`ba i ovlastuvawe zarabotija porane{en sudija od Osnovniot sud Skopje 2 i sudski referent, a {umar od Makedonski {umi krivi~na prijava za izmama, informiraat od SVR Skopje. Sudijata, postapuvaj}i po predlog na tretoprijaveniot protiv dràvata za pari~en nadomest na eksproprirana nedvi`nost – zemji{te, bez da gi izvr{i potrebnite proverki vo spisite na predmetot potpi{ala klauzula za izvr{nost na re{enieto koe taa go donela i pokraj toa {to tokmu toa re{enie od strana na Dràvnoto pravobranitelstvo bilo obàleno pred Apelacioniot sud vo Skopje. Na toj na~in taa mu ovozmoìla na liceto da se stekne so protivpravna imotna korist vo visina od okolu 100 iljadi evra. Sudskata slu`beni~ka, pak, i pokraj toa {to znaela deka postoi àlba na odlukata na Osnovniot sud Skopje 2, sepak, na nepravosilnoto re{enie stavila pe~at i datum na pravosilnost i izvr{nost koj sudijata go potpi{ala i potoa gi izgotvila klauzulite. So toa mu ovozmoìla na tretoprijaveniot da izvr{i naplata na sredstvata. Tretoprijaveniot, doveduvaj}i vo zabluda izvr{itel od Skopje, go upotrebil re{enieto za izvr{uvawe i izvr{il naplata na sredstva.

Glavnata poraka {to ja upati vicepremierot zadol`en za evrointegracii, Vasko Naumovski, e deka Grcija ne e tolkav ucenuva~ kolku {to sme nie nepopustlivi. I dodeka nie ~ekame Atina da popu{ti, Brisel pora~uva “so re{eno ime – u{te utre } e dobiete datum”! No, najavi nema ni za re{enie, ni za datum! GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

rcite moàt u{te sto pati da ja povtorat "crvenata linija”, a nie u{te iljada pati }e povtorime deka Republika Makedonija nikoga{ nema da prifati uceni! So vakov stav izleze v~era vicepremierot zadolèn za evrointegracii, Vasko Naumovski, po sredbata so evropratenikot Edvard Kukan. Naumovski veli deka iako izminatiot period stanuva praktika od gr~kite politi~ari kako re{enie da se povtoruva edno ime za sevkupna upotreba so geografska odrednica, Vladata nema da prifati nikakvi uceni. “Pominaa vremiwata koga za Makedoncite i site gra|ani koi ìveat na ovaa teritorija se odlu~uva{e bez nivno u~estvo”, veli Naumovski.

ANTIMOS: PROPAGANDATA NA SKOPJE E SATANSKA! "Mora da vi kaàm deka e tolku silna, tolku postojana, tolku satanska, tolku uporna ovaa propaganda na Skopje protiv Grcija. Deka tie se Makedonci, odnosno potomci na Aleksandar i Filip. Mnogu lu|e, stotici nau~nici od stranskite fakulteti imaat dokaàno deka e tragi~na laga misleweto {to go poddrùvaat skopjanite". Vaka v~era mitropolit Antimos vo svojata utrinska bogoslu`ba vo Solun ja oceni poslednata poseta na premierot Nikola Gruevski vo Va{ington.

Slovene~kiot evropratenik, pak, Edvard Kukan, srede Skopje go povtori stavot na Evropskata unija – “re{ete go imeto, u{te utre }e dobiete datum za pregovori”. "Makedonija mu pripa|a na evropskoto semejstvo i dokolku imeto se re{i denes, Makedonija vedna{ }e dobie datum za po~etok na pregovorite, nezavisno od reformiskite procesi", re~e Kukan. No, zboruvaj}i za idninata na Zapaden Balkan kon EU, toj otvoreno poso~i deka vo momentov smeta deka samo magija mo`e da & pomogne na Makedonija vo re{avaweto na sporot za imeto. Kukan smeta deka {to se odnesuva do ovoj problem podobro e Brisel da stoi nastrana. "Postojat odredeni debati vo Evropskiot parlament deka e potrebno da se involvirame kako medijatori me|u dvajcata partneri, no, li~no mislam deka toa }e ja komplicira sega{nata situacija. Se nadevam deka dvete strani }e najdat na~in za da se re{i pra{aweto za imeto", veli Kukan. Vakvite stavovi na Unijata vo odnos na procesot na re{avawe na sporot za imeto samo gi potvrduvaat informaciite deka topkata e prefrlena vo Va{ington. Poznava~ite smetaat deka tokmu silniot pritisok za re{avawe na sporot za imeto e i glavnata pri~ina koja Gruevski go natera da ja igra igrata na Crvenkovski so predvremenite izbori. Duri i vo direktnata izjava na Naumovski deka ne se prifa} aat uceni vo odnos na sporot za imeto tie gledaat zacvrsten stav koj soodvetstvuva na predizborieto {to n$ o~ekuva. Soglasno nivnite tvrdewa, se vra}a scenarioto po Samitot na NATO vo Bukure{t od 2008

godina i nivnite o~ekuvawa se deka Gruevski povtorno } e odi na izbori so cvrstiot stav za nere{avawe na imeto.

V~era{nata najava na SDSM deka }e bojkotiraat izbori bez ispolneti barawa, ve}e ja menuva situacijata.

AKO DUI GLASA "ZA" ODLO@ENO U[TE EDNO ROÎ[TE ZA GLISERSKATA NESRE]A VO OHRID ovtorno e odloèno sudskoto ro~i{te za gliserskata nesre}a vo koja ìvotot go zagubi skopjankata Irina Romanova-Mucinska {to se vodi vo Osnovniot sud vo Ohrid. Pri~ina za odlagaweto na v~era{noto ro~i{te be{e povtornoto nepojavuvawe na obvinetiot Hristijan [apkar. Toj ne moèl da prisustvuva na sudeweto poradi zdravstveni pri~ini. Toa vo sudot go potvrdi negovata sopruga, koja priloì lekarski izve{taj za zdravstvenata sostojba izdaden od mati~niot lekar, d-r Trpko Ugrinoski. Slednoto ro~i{te e zakaàno za 25 mart, na koe, pokraj svedocite, }e bide povikan i mati~niot lekar na obvinetiot. Isto taka }e bide pobarano od Prirodno-matemati~kiot fakultet vo Skopje da bide dostaven izve{taj za vremenskite uslovi na denot na nesre}ata. Sudeweto protiv obvinetiot Kristijan [apkar, koj ja predizvikal nesre}ata i se tovari za te{ki dela protiv bezbednosta na lu|eto i imotot vo soobra}ajot, dosega be{e odloèno tri pati. Gliserskata nesre}a se slu~i na 22 avgust 2009 godina.

MANEVSKI OD DENESKA NADVOR OD SUDSKIOT SOVET

MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

enes Sobranieto }e glasa po odlukata za izmena na Ustavot vo delot na Sudskiot sovet so koja se predlaga izzemawe na ministerot za pravda i na pretsedatelot na Vrhovniot sud od Sudskiot sovet. Izmenata }e bide usvoena dokolku gi dobie glasovite na dve tretini od pratenicite, a be{e predlo`ena od 58 pratenici od VMRO-DPMNE i od pomalite partii vo vladeja~kata koalicija.

A na VMRO-DPMNE }e mu trebaat tokmu glasovite od koalicioniot partner vo vlasta za da mo`e da go smeni Ustavot vo ovoj del. Partijata na Ahmeti, koja na~elno ja poddr`a izmenata pri nejzinoto promovirawe na po~etokot od fevruari, ne garantira sigurna poddr{ka. V~era pobara imenuvaweto i razre{uvaweto na sudii da se vr{i so Badenteroviot princip na glasawe, kako i zakonite koi se nosat so Badenter vo Sobranieto, na ist na~in (so dvojno glasawe) da bidat procesuirani i vo Ustavniot sud. Portparolot na partijata, Ermira

Mehmeti, re~e deka ne se podgotveni za delumni izmeni i oti vo takov slu~aj nema im da dadat poddr{ka na predlo`enite izmeni. Pratenikot na LDP, Roza Topuzova-Karevska, povtorno reagira{e na na~inot na koj se otvora Ustavot, bez prisustvo na opozicijata, no ne ja propu{ti ovaa mo`nost koga se licitira za izmeni {to se nosat so dvotretinsko mnozinstvo da potseti na barawata promovirani od liberaldemokratite. Taa pobara ustavna izmena so koja brojot na pratenicite od sega{nite 120 bi se namalil na 90. Izmenata na Ustavot

za koja denes se glasa se odnesuva i na Dr`avniot zavod za revizija, koj }e stane nezavisno telo ako pratenicite gi poddr`at izmenite. Toa {to e simptomati~no e deka najgolemata opoziciska partija, SDSM, na ~ie barawe voop{to i se pokrena inicijativata za razre{uvawe na Manevski, v~era se povle~e od idejata. Crvenkovski, kako {to objasni, za da ne se gubi vreme izjavi deka otstranuvaweto na Manevski od Sovetot ve}e ne im e na listata so barawa za vra}awe vo Parlamentot.

Politika / Pari / Dr`ava

KAPITAL / 22.02.2011 / VTORNIK

OD DVAJCATA BLEFERI – KOJ E POGOLEMIOT?

NITU CRVENKOVSKI BARA, NITU GRUEVSKI DAVA IZBORI!

Otkako premierot Nikola Gruevski go povika SDSM na izbori u{te vo april, Crvenkovski odgovori so barawe za izbori vo juni, a dotoga{ da se ispolnat negovite barawa za vra} awe vo Parlamentot. Ako toa ne se ispolni, Crvenkovski } e gi bojkotira izborite. Ako Crvenkovski bojkotira, Gruevski } e razmisli dali voop{to da gi raspi{e! Makedonija zaglavi vo sme{no politi~ko nadigruvawe, dodeka se gubi dragoceno vreme za re{avawe na klu~nite pra{awa KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

DSM bara ne kakvi bilo, tuku samo fer i demokratski izbori, a bez ispolnuvawe na na{ite barawa premierot Nikola Gruevski mo`e sam da organizira izbori! Ova e odgovorot na liderot na SDSM, Branko Crvenkovski, na poslednata izjava na Gruevski vo koja toj go povikuva SDSM vedna{ da se vrati vo Parlamentot i da se izglasa zakonot za izbori. Tri meseci po prvoto barawe za predvremeno merewe na silite na teren, Crvenkovski ne otstapuva ni milimetar od barawata! Sakal izbori i toa bilo edinstveniot na~in za re{avawe na dlabokata politi~ka kriza, no istite } e gi bojkotira ako VMRO–DPMNE gi raspi{e bez da igra na sdsmovski na~in. Prviot uslov za Crvenkovski da prifati izborno soo~uvawe povtorno se mediumite na Velija Ramkovski. Toj bara itna deblokada na smetkite na A1, "Vreme", "[pic" i na "**** e Re". “Za kakvi fer izbori mo`e da stane zbor ako vo pre-

dizbornata kampawa odime samo so vladini i partiski mediumski megafoni. Za da se slu~i deblokadata na smetkite potrebno e vreme samo kolku eden telefonski povik na Gruevski ili na Manevski. Kako {to na grub na~in politi~ki se zame{avte da gi zatvorate ovie mediumi, sega isto taka politi~ki zame{ajte se da ja popravite gre{kata. Sudstvoto ni e nezavisno kolku i mediumite”, go objasnuva Crvenkovski prvoto barawe. Ako ova se ispora~a od strana na premierot, Crvenkovski bara da se prodol`i so ispolnuvawe na ostanatite uslovi – da se donese zakonot za ramnomerna raspredelba na narodnite pari za vladini kampawi po site mediumi, da se usoglasat izmenite na Izborniot zakon (plus da se ostvari vetuvaweto za garantirani prateni~ki mesta za pomalite etni~ki zaednici i da se regulira glasaweto na dijasporata) i da se formira parlamentarna komisija za proverka na izbira~kite spisoci. So cel da ne se gubelo vreme, Crvenkovski se otka`uva od baraweto za otstranuvawe na ministerot za Pravda, Mihajlo Manevski, od Sudskiot sovet. SDSM napravile, kako {to veli Crvenkovski, “seriozen plan” so konkretni rokovi i presmetki, pa do{le do soznanie deka so dobra politi~ka volja i posvetenost site usoglasuvawa da zavr{at najdocna do 15 mart, zakonite da se donesat do 20 april i toga{ da se raspu{ti Sobranieto. “So ovaa matematika na glasawe bi

se odelo vo sredinata na juni, bi se normalizirala rabotata na Parlamenot i bi se ostvarile proletnite predvremenni izbori”, veli Crvenkovski, doobjasnuvaj} i deka treba da se odrì i popisot, koj za niv e ~isto statisti~ka i tehni~ka operacija koja ne smee da se politizira na nikakov na~in i koja treba da se odrì bez razlika na politi~kite slu~uvawa. ]E RASPI[E LI GRUEVSKI IZBIORI AKO CRVENKOVSKI GO BOJKOTIRA? Vo VMRO–DPMNE ne odgovorija na posledniot “seriozen plan” na Crvenkovski. Docna ve~erva zakaàa sostanok na Izvr{niot partiski komitet na koj treba da se usoglasat stavovite. Velat deka izjavata na Crvenkovski bila o~ekuvana. Pred negoviot nastap brifira{e direktorot na Centarot za komunikacii na VMRO–DPMNE, Ilija Dimovski, koj go povtori stavot deka sigurni se oti Crvenkovski bega od izbori i smisluva razni varijanti za toa da go realizira. Toj ja povtori i izjavata na premierot deka ako SDSM e iskren vo baraweto, treba da se vrati i da se raspi{at izbori. “Toj celo vreme za nas govori nie sme bile nenarodna vlast, nemame poddr{ka od gra|anite. Eve, Branko, dojdi da vidime na izbori koj e nenarodna vlast, koj ja ima poddr{kata. Izvadi programa, za{to nikoga{ dosega nema izvadeno programa, } e ja izvadime nie na{ata programa {to planirame za idniot period”, izjavi zav~era Gruevski. Go povika Crvenkovski da pokaàt i tie i toj {to napravile vo minatoto.

“Na baza na toa {to sme go napravile vo minatoto, kako del zavr{eno i vidlivo, na baza na programite {to } e pravime vo idnina i na baza na toa komu kolku mu veruvaat za toa {to go vetuva deka }e go ostvari, neka izleze narodot, neka kaè koj vo narednite ~etiri godini treba da rakovodi so vlasta i da ja vodi zemjata napred”, veli premierot. Vo VMRO–DPMNE smetaat deka igrale dovolno fer i deka u{te na 17 april moè da se odràt izbori. Ova go poddràa pomalite partii, LDP na Jovan Manasijevski i Obedineti za Makedonija na Qube Bo{koski, od kade {to velat deka “go prifa}aat predizvikot za izbori, iako }e bidat povtorno pod celosna kontrola na ovaa vlast bez demokratski kapacitet, so necelosno pro~isten izbira~ki spisok”. Izbori prifa}aat i od DPA, no samo ako se ispolnat nivnite barawa redefinirawe na granicite na izbornite edinici, izmeni vo izbira~kite odbori i komisii, pristap i u~estvo vo procesot na pro~istuvawe na izbira~kite spisoci od fiktivnite glasa~i, kako i zasilen me|unaroden monitoring. NSDP na Tito Petkovski gi bara istite uslovi kako SDSM, a DUI, kako {to poso~i premierot, go usoglasile stavot so VMRO–DPMNE vo ramkite na koalicijata deka situacijata vo zemjata bara itni izbori.

PREGLED VESTI OTVOREN POÊSEN KONZULAT NA MAKEDONIJA VO PERU inisterot za nadvore{ni raboti na Republika Makedonija, Antonio Milo{oski, vo ramkite na dvodnevnata oficijalna poseta na Republika Peru deneska }e se sretne so negoviot peruanski kolega, Hoze Antonio Garsija Belaunde. Na sredbata, kako {to soop{tuvaat od MNR, se o~ekuva da se razgovara za bilateralnite politi~ki odnosi me|u dvete prijatelski dràvi i mo`nostite za nivno unapreduvawe, a }e bidat razmeneti mislewa za intenzivirawe na pove}e formi na sorabotka vo pove}e oblasti, posebno na ekonomski plan, vo domenot na me|uparlamentarnata sorabotka. [efot na makedonskata diplomatija }e ostvari sredba i so pretsedatelot na Kongresot na Peru, Cezar Zumaeta, so ~lenovi na Kongresot, kako i so pretsedatelot na Zdruènieto na izvoznici, Hoze Luis Silva Martinot. Pri prvata oficijalna poseta na Milo{oski na Peru sve~eno be{e otvoren i Po~esniot konzulat na Republika Makedonija vo Lima, kade {to po~esen konzul }e bide Dean Atanasovski.

MAKEDONIJA I BUGARIJA ZAEDNO ]E SE BORAT PROTIV KRIMINALOT

inistrite za vnatre{ni raboti na Makedonija i na Bugarija, Gordana Jankuloska i Cvetan Cvetanov, v~era potpi{aa dogovor za otvorawe zaedni~ki kontakt-centar za razmena na policiski informacii za poefiksna borba protiv kriminalot. Kancelarijata (kontakt-centarot) e smestena na bugarskata strana, na grani~niot premin \ue{evo, kade {to ve}e bea potpi{ani pove}e memorandumi za sorabotka na ministerstvata za vnatre{ni raboti na dvete dràvi. "So potpi{uvaweto na Memorandumot se otvoraat novi perspektivi me|u dvete zemji, so {to se podobruva i generalnata slika za na{ata sorabotka", izjavi Jankuloska. Taa podvle~e deka ova e prv kontakten me{ovit centar za Makedonija, koj pretstavuva pozitivno iskustvo za otvorawe vakvi centri vo sorabotka i so drugite sosedni dràvi, za podobro menaxirawe vo borbata protiv kriminalot. Cvetanov re~e deka vo kontakt-centarot }e rabotat zaedni~ki me{oviti politi~ki ekipi, sekojdnevno, 24 ~asa. Me{ovitite patroli }e dejstvuvaat do 30 kilometri dlabo~ina i na dvete strani od granicata. "So podobruvawe na kontaktite i sorabotkata na dvete zemji, posebno vo oblasta na liberalizacija na vizniot reìm, a od denes i vo borbata protiv kriminalot i korupcijata, se otvoraat na{ite perspektivi i vo drugi segmenti, za {to e potvrda i pridonesot na Bugarija za poddr{ka na Makedonija za vlez vo evropskoto semejstvo", istakna Cvetanov.

POSKAPE TAKSI-PREVOZOT el od taksistite vo Skopje od v~era vozat po nova cena, 20 denari od start i 25 denari za sekoj izminat kilometar. Voza~ite vo taksi-kompanijata Lotus po~naa da gi {teluvaat taksimetrite po nova cena. Spored niv, vo poslednive dve godini taksistite vozat po neizdr`ana cena, bidej}i, kako {to velat, gorivoto e poskapeno za 80%, a cenata za prevoz ne e promeneta. "Dokolku odredena kompanija ja prifa}a cenata od oktomvriskata odluka, }e treba da si gi izba`darat taksimetrite po taa cena. Golem del od taksi-asocijaciite ne ja prifa} aat ovaa cena bidej}i im bila niska i dokolku se usoglasi nova povisoka cena }e treba da se donese nova odluka na Sovetot na Grad Skopje. Do inspekciskite organi na gradot dosega nema pristignato `alba od gra|ani za neregularno poskapuvawe na taksi-prevozot”, velat od Grad Skopje. Taksi-prevoznicite pri Regionalnata komora na Skopje, vo koja ~lenuvaat osum taksi-kompanii, me|u koi Plava laguna, Ekspres, Panorama, Vardar, Vodno s$ u{te vozat po starata cena so 20 denari za sekoj izminat kilometar i 50 denari za{titna cena za 2 kilometri.

D Liderot na opozicijata, Branko Crvenkovski, bara izbori vo sredinata na juni. Ama prvo da mu se ispolnele site barawa. Sprotivnoto zna~elo deka Gruevski blefira!

Premierot Nikola Gruevski bara izbori u{te na 17 april. Ako SDSM ne saka, toa zna~elo deka blefiraat.

Politika / Pari / Dr`ava

KAPITAL / 22.02.2011 / VTORNIK

PREGLED VESTI MEPSO I ELEKTROMONTA@ABELGRAD ]E GRADAT DALEKUVOD akedonskiot elektroprenosen system-operator AD MEPSO sklu~i dogovor so konzorciumot Elektromontaà i Elektroistok izgradwa od Belgrad za izgradba na 110-kilovolten dalekuvod. Dogovorot, vreden 2,4 milioni evra za najvrednata investicija vo prenosnata mreà za potrebite na Pelagonija vo poslednite 10 godini, go potpi{aa generalniot direktor na AD MEPSO, Dejan Bo{kovski i Milenko Babi}, pretstavnik na konzorciumot od Srbija. “So izgradbata na dalekuvodot }e bidat povrzani trite najgolemi trafostanici vo Bitolskiot region, najgolemiot proizvoditel na elektri~na energija vo dràvata. Novosozdadeniot prsten zna~i zgolemuvawe na sigurnosta vo napojuvaweto so elektri~na energija, zasiluvawe na doverlivosta na elektroenergetskiot sistem i podobruvawe na naponskite priliki”, poso~i Bo{kovski. Vo Bitola be{e potvrdeno deka povrzuvaweto so dvosistemskiot dalekuvod me|u trafostanicite Bitola 3 i Bitola 4 e kapitalen prenosen kapacitet, a paralelno se odviva i revitalizacijata na najgolemata trafostanica vo regionot, Bitola 2. “Na{eto golemo iskustvo i znaewe vo proekti od vakov tip, vsu{nost, e garancija deka doverenata zada~a }e ja zavr{ime spored utvrdenite standardi i vo predvideniot rok. Za vreme na izveduva~kite raboti o~ekuvame ostvaruvawe i na dopolnitelna sorabotka so delovni partneri od Bitola i regionot”, istakna Babi}, pretstavnik na konzorciumot koj ovoj anga`man go dobi na me|unaroden tender.

BAJRAMI GO POZDRAVI SINDIKATOT NA NOVINARITE inisterot za trud i socijalna politika, Xeqaq Bajrami, v~era se sretna so pretstavnicite na Samostojniot sindikat na novinari i mediumski rabotnici. Bajrami go oceni kako zna~ajno formiraweto na Sindikatot, bidej}i vo izminatite 20 godini takvo zdruùvawe na novinarite i mediumskite rabotnici ne bilo formirano i pokraj potrebata od istoto. #Na sredbata dogovaravme za ponatamo{nite ~ekori so cel Samostojniot sindikat na novinari i mediumski rabotnici da stane reprezentativen i Ministerstvoto za trud da moè da pregovara za pravata i obvrskite na mediumskite rabotnici i novinarite vo dràvata#, re~e Bajrami. Toj odbi da se proiznese za sostojbata so rabotni~kite prava vo mediumite. #Vo izminatiov period retko pravevme kontroli za{to ne sakavme da padneme vo situacija da bideme kritikuvani deka na nekoj na~in vr{ime pritisok vrz odreden medium vo Makedonija#, istakna Bajrami. Pretsedatelot na Samostojniot sindikat na novinari i mediumski rabotnici, Tamara âu{idis, istakna deka pobarale i dobile poddr{ka vo naporot da gi za{titat ~lenovite od eksploatacija i manipulacija. Taa dodade deka Sindikatot ima pove}e od 300 ~lenovi, a negovi celi se za{tita na ~lenovite, odnosno na nivnite uslovi za rabota i na nagradata {to ja dobivaat za svojot anga`man.

VLADATA DENES ]E SE ZADOL@I 9,7 MILIONI EVRA inisterstvoto za finansii denes }e emituva trimese~ni dràvni zapisi so koi planira da pribere 9,7 milioni evra. Kratkoro~nite dràvni hartii od vrednost }e bidat so devizna klauzula, a Ministerstvoto za finansii }e gi prodava so kamatna stapka od 4,2%. Naredniot den na Ministerstvoto za finansii mu stasuvaat za vra}awe 9,6 milioni evra, zaem {to go napravi na doma{niot pazar na pari so emituvawe na {estmese~ni dràvni zapisi so devizna klauzula. Ova e vtora i redovna emisija na dràvni zapisi {to Ministerstvoto za finansii ja sproveduva vo fevruari.

NOVI 30 DENA PRITVOR ZA VPLETKANITE VO “PAJA@INA”

RAMKOVSKI & CO. OSTANUVAAT VO PRITVOR! MARIJA SEVRIEVA sevrieva@kapital.com.mk rodolèn pritvorot za u{te 30 dena za 11-minata osomni~eni od "Pajaìna", koi ve}e dva meseci se nao|aat vo istra`niot zatvor [utka. Isto za tolku e prodolèn i pritvorot za trite upravitelki koi poradi zdravstveni pri~ini bea pu{teni vo doma{en pritvor, informiraat od Krivi~niot sud. Objasnuvaweto e deka ova vtoro prodolùvawe na pritvorot e poradi opasnost od toa osomni~enite da se dadat vo begstvo, da vlijaat na istragata ili da go povtorat deloto. Odbranata najavi àlba otkako }e go razgleda re{enieto za prodolùvawe na pritvorot. Krivi~niot sovet s$ u{te nema odlu~uvano po odnos na àlbite za povtornoto blokirawe na smetkite na mediumite i firmite na Pero Nakov bb poradi toa {to predmetot s$ u{te ne bil formiran. Od Sudot

informiraat deka rokovite s$ u{te te~at i navreme }e bide postapeno po àlbata. Minatata nedela smetkite na mediumite i predmetnite firmi bea zamrznati na 3 milioni evra. So pro{iruvaweto na istragata za novi 2 milioni evra zataen danok, vkupnata {teta zasega iznesuva 5 milioni evra. Vo me|uvreme, istra`niot sudija go prifati baraweto na Obvinitelstvoto za pro{iruvawe na istragata za site 14 osomni~eni. Istragata se pro{iruva za novi krivi~ni dela koi im se stavaat na tovar na osomni~enite, kako i za u{te edno lice. Novoosomni~eniot, spored izvori od Obvinitelstvoto, ne se nao|a vo dràvava. Neoficijalno, toj podolgo vreme ìvee vo Amerika i se o~ekuva protiv nego da bide raspi{ana poternica. Istra`niot sudija s$ u{te nema dobieno izvestuvawe od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti za toa kade se nao|a liceto. Pokraj nov osomni~en, istragata se pro{iruva i so dve lica o{teteni doveriteli povrzani so

PI[EV: NE SUM SORABOTUVAL SO RAMKOVSKI Strumi~kiot biznismen Vasil Pi{ev, sopstvenik na rafinerijata za maslo Al-maks, demantira deka toj e biznismenot koj sorabotuval so Ramkovski, a e novoosomni~en. “Nikoga{ ne sum bil vo delovni odnosi so nitu edna od firmite na Pero Nakov bb za koi se vodi istragata vo slu~ajot #Paja`ina#. Nikoga{ ne sum bil vo kontakt so gospodinot Ramkovski i istiot ne go poznavam. Vakvite informacii se neto~ni i beskrupulozni nevistini”, se veli vo demantot na Pi{ev. Toj potencira deka nikoga{ nitu bil, nitu rabotel vo stranstvo, kako {to be{e objaveno. Spored Pi{ev, vakvite neprovereni informacii sozdale prostor za razni izjavi i komentari i istite predizvikale isklu~itelno neprijatna situacija, kako li~no nemu, taka i na negovoto semejstvo. Bil doveden vo pra{awe ugledot na negovata firma, {to vlijaelo vrz delovnite odnosi so partnerite. poslednite soznanija na Obvinitelstvoto. Novite krivi~ni dela koi im se stavaat na tovar na Ramkovski i na ostanatite sopstvenici i upraviteli na firmi na Pero Nakov bb datiraat od periodot 1993-1994 godina i 2001 godina, koga bilo zabele`ano deka se vr{ele pla}awa od firmite na Pero Nakov kon firmata na novoosomni~eniot vo

Amerika. Krivi~nite dela se odnesuvaat na perewe pari i zatajuvawe danok. "Ne sfa}am zo{to Obvinitelstvoto gi smeta ovie transakcii za fiktivni i pokraj toa {to tie se prijaveni i odobreni od Narodna banka i toa za toj mnogu poznat slu~aj za otkup na amerikanski kopani", izjavi advokatot na Ramkovski, Miroslav Vuji}.

KAPITAL / 22.02.2011 / VTORNIK

Kompanii / Pazari / Finansii

CENOVEN UDAR GO ZAGROZUVA ZEMJODELSTVOTO GODINAVA

PREGLED VESTI

ZEMJODELCITE BARAAT SUBVENCII ZA SKAPATA NAFTA

Zemjodelcite pred po~etokot na godina{nata sezona se soo~uvaat so ogromen rast na cenite na naftata, mazutot, ve{ta~kite |ubriva, najlonot, {to go doveduva vo pra{awe proizvodstvoto, zatoa {to nemaat pari za da gi nabavat potrebnite surovini SREDBA ME\U BRITANSKI I MAKEDONSKI BIZNISMENI NA 17 MART

GAVRIL SIRAÊVSKI inisterstvoto za zemjodels t v o n ema da dava subvencii za nafta, ~ij rast na cenata seriozno mu se zakanuva na zemjodelstvoto. Zemjodelcite pred po~etokot na godina{nata sezona se soo~uvaat so ogromen rast na cenite na naftata, mazutot, ve{ta~kite |ubriva, najlonot, {to go doveduva vo pra{awe proizvodstvoto, zatoa {to nemaat pari za da gi nabavat potrebnite surovini. Od zemjodelskite zdruènija velat deka poskapuvaweto na naftata i na ve{ta~kite |ubriva negativno }e se odrazi vrz konkurentnosta na zemjodelskite proizvodi na doma{niot i na stranskiot pazar. Naftata u~estvuva so 25% vo agrarot, a nejzinata cena e zgolemena za 12 denari za litar. I mazutot beleì trend na poskapuvawe. “Od januari 2009 godina do januari godinava mazutot poskape za 202%. Tro{ocite se zgolemeni, a prose~nite proda`ni ceni na zemjodelskite proizvodi ne se menuvaat, {to e ednakvo na katastrofa”, veli Todor êrepnalkovski, pretsedatel na Grupacijata na oranèrii. Od Grupacijata velat deka vo vakvi uslovi golemite makedonski fabriki se prezadolèni, a malite te{ko opstojuvaat. Od fabrikata za uvoz i izvoz na konzervirano i sveò ovo{je i zelen~uk MTL Rosoman velat deka e

a inicijativa na Ambasadata na Velika Britanija, trite golemi makedonski stopanski komori, Stopanska komora na Makedonija, Sojuzot na stopanski komori i Stopanskata komora na severozapadna Makedonija, }e se sretnat so devet britanski komori. Celta na sredbata zakaàna za 17 mart e razmena na iskustvata koi Britanskite komori gi imaa za vreme na krizata, kako tie uspeaa da go zgolemat i odràt svoeto ~lenstvo vo ovoj period, no i da gi zapoznaat makedonskite komori za uslugite {to gi nudat. Zamenik-ambasadorot na Velika Britanija, Xerard Mekgurk, istakna deka inicijativata za vakva sredba doa|a kako del od globalnata inicijativa na konzervantivnata Vlada na Velika Britanija vo naporite za zajaknuvawe na zemjata kako ekonomska sila na globalno nivo, no i tamu kade {to ima nivni biznis-pretstavnici preku otsranuvawe na site pre~ki za vodewe biznis. Toj o~ekuva deka vakvite sredbi }e bidat redovna praktika za {to najavi deka vo tekot na mart }e bidat napraveni analizi za mo`nostite na pogolemo prisustvo na britanski investitori vo zemjite od regionot kako {to se Albanija, Kosovo i Makedonija. “Prisustvoto na britanski investitori vo Makedonija varira od golemi kako {to se Johnson Matthey, Britanskiot biznis-klub, koj ovozmoùva polesna komunikacija me|u zainteresiranite investitori, kako i na pomali britanski konsultanti koi gi nudat svoite uslugi tuka, no, sepak, toa prisustvo e nesporedlivo vo odnos na regionot”, istakna Mekgurk. Od druga strana, pogolem del od makedonskite kompanii, kako {to se Skovin, Tikve{ i Alkaloid, porano, a i sega, pokaùvale interes za vlez na britanskiot pazar, koj pretstavuva otsko~na daska za ostanatite svetski pazari.

Prvo na udar na povisokite ceni na surovinite e ranogradinarskoto proizvodstvo

202% e zgolemena cenata na mazutot od januari 2009 do januari 2011 godina

mo`no zgolemuvawe na cenite na proizvodstvoto, no deka s$ u{te e rano da se napravi celosna analiza. “Lani izvezovme dva milioni kilogrami praski, 500 toni pakuvano grozje. Na{e proizvodstvo imavme okolu 300 toni. No, so vakviot trend na poskapuvawe verojatno }e se zgolemat cenite i na krajnite proizvodi. Problemot e vo toa {to otkupuva~ite o~ekuvaat ista cena, a cenata na naftata i na |ubrivata e s$ povisoka”, veli \or|i Tan~ev, direktor na MTL Rosoman. Semenskiot materijal zasega dr`i isti ceni. No, raste cenata na ve{ta~kite

|ubriva. “Osobeno porasnaa tro{ocite za ve{ta~ki |ubriva i toa za duri 50%, odnosno za 100 evra. Ako lani pla}avme po 200 evra za ton |ubrivo, sega pla}ame 300 evra”, veli Dragi Petrovski, generalen direktor na ZK Pelagonija. Od Zdruènieto na zemjodelska tehnika pobarale od Ministerstvoto za zemjodelstvo godinava da se subvencionira naftata. “Cenata na naftata ne moè da bide ista za site stopanski i nestopanski dejnosti, bidej} i }e dovede do problemi i nenavremeno izvr{uvawe na zemjodelskite raboti”, poso~uvaat od Zdruènieto. Od Ministerstvoto za zemjodelstvo velat deka site dosega{ni subvencionirawa na naftata bile neuspe{ni. “Takanare~enata zelena nafta be{e zloupotrebuvana od zemjodelcite i od golemite

sistemi. Zatoa, Vladata voop{to ne razmisluva za nejzino subvencionirawe. Subvenciite koi Vladata planira da gi odvoi za 2011 godina se 115 milioni evra i so niv se pokrivaat golem del od proizvodnite tro{oci vo zemjodelstvoto. Zatoa, subvencioniraweto na naftata bi bilo vra}awe ~ekor nazad”, objasnuvaat od Ministerstvoto. Spored poslednite podatoci na Dr`avniot zavod za statistika, vrednosta na vkupniot otkup na zemjodelski proizvodi vo dekemvri 2010 godina iznesuva 720.582 denari, {to e namaluvawe za re~isi 78% vo sporedba so istiot mesec 2009. Vrednosta, pak, na proizvodstvoto e namalena za 87%, a proda`bata od sopstvenoto proizvodstvo na pretprijatijata e namalena za 17%.

MENAXERSKI SMENI VO MAKOTEKS osega{niot vtor izvr{en direktor i ~len na Odborot na direktori na trgovskoto dru{tvo Makoteks eksport-import Skopje, Elizabeta Kostovska, podnese ostavka od funkcijata. Kako {to objavi kompanijata na Makedonskata berza, ostavkata na Kostovska e po li~no barawe i e prifatena na 27 januari. Kostovska na funkcijata vtor izvr{en direktor dojde na 30 juni 2008 godina. Taa e i akcioner vo Makoteks. Poseduva 1.133 akcii, odnosno 1,36% od dru{tvoto. Trgovskoto dru{tvo Makoteks se zanimava so golemoproda`ba, uvoz i izvoz na tekstil, obleka, kako i so magacinsko rabotewe i turizam.

Kompanii / Pazari / Finansii

10 2.740

MBI 10

MBID

2.730

2.970

2.720

2.950

116,70

KAPITAL / 22.02.2011 / VTORNIK

OMB

116,65 116,60

2.710

2.930

2.700

116,55

2.910

2.690

116,50

2.890

2.680 2.670

2.870

15/02/11

16/02/11

17/02/11

18/02/11

19/02/11

20/02/11

21/02/11

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

15/02/11

116,45 16/02/11

17/02/11

18/02/11

19/02/11

20/02/11

21/02/11

15/02/11

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

16/02/11

17/02/11

18/02/11

19/02/11

20/02/11

21/02/11

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

[TO POKA@UVAAT PRVI^NITE BILANSI VO CENTRALNATA BANKA?

NBM LANI ZAVR[I SO ZAGUBA OD 7 MILIONI EVRA Guvernerot Petar Go{ev v~era ne odgovori zo{to i kako centralnata banka lani oti{la vo minus. Nemu ova mu e vtor pat godi{nata kasa na NBM da ja zatvori so pomalku pari ima{e Narodnata banka na Makedonija od likvidacijata na Eksport-import banka. Vo narednata godina taa zaguba be{e pokriena od dràvnata kasa. Vo dràvniot buxet Go{ev sekoja naredna godina gi upla}a{e dobivkite {to NBM gi prave{e od investiraweto na deviznite rezervi. Ako zavr{niot bilans na NBRM, {to do prolet treba da go odobri revizorska ku}a, ja potvrdi proektiranata zaguba od 6,9 milioni evra, toga{ od buxetskata smetka za 2011 godina }e se plati i ovoj lo{ bilans. Finansiskiot izve{taj na NBM namenet za Sobranieto malku kaùva za pri~inite za toa kade potfrli prviot bankar vo svojata smetka. Pove} e kaùvaat izve{taite za bilansite {to mese~no gi objavuva centralnata banka. Vo niv pi{uva deka pri krajot na 2010 godina se zgolemile dolgovite na dràvata kon NBM za okolu 67,5 milioni evra sporedeno so po~etokot na godinata. Vo januari 2010 godina centralnata banka pobaruvala okolu 21,7 milioni evra od dràvata, a

БИЉANA KRSTEVSKA krstevska@kapital.com.mk

arodnata banka na Makedonija 2010 godina ja zavr{i so zaguba od okolu sedum milioni evra, pi{uva vo prvi~niot nerevidiran izve{taj na ovaa institucija. Vo NBM ne objasnuvaat kako se slu~ilo centralnata banka da otide vo minus. Izve{taite na NBM poka`uvaat deka pri krajot na minatata godina zna~itelno se zgolemil dolgot {to dr`avata go ima kon institucijata i deka drasti~no padnala dobivkata od investiciite. Ova e vtor pat centralnata banka da otide vo minus. Poslednata nedela od minatata godina na adresata na Sobranieto stigna finansiskiot plan na NBM za 2011 godina. Na krajot od ovaa lo{a finansiska vest stoi brojkata so lo{ata proekcija - zaguba od 6,9 milioni evra. Taa e povtorena i vo finasiskiot bilans {to NBM go objavi na svojata internet-stranica. Guvernerot Petar Go{ev v~era ne odgovori zo{to i kako centralnata banka lani oti{la vo minus. Nemu ova mu e vtor pat godi{nata kasa na NBM da ja zatvori so pomalku pari. Trezorot na centralnata banka prvpat otide vo minus vo 2004 godina. Zagubata toga{ be{e napravena poradi tro{ocite {to gi

na krajot na dekemvri 89,3 milioni evra. Iako kapitalnata smetka na NBM postojano raste{e vo 2010 godina, sepak, posledniot mesec vo grafata na dobivka stoi minus od 16 milioni evra. Prviot mesec NBM prikaùva{e dobivka od 25,2 milioni evra, koi najmnogu gi ima napraveno od investirawe na deviznite rezervi na Makedonija vo obvrznici od drugi dràvi i od trguvawe so devizi. Sepak, najbitniot del od ovoj izve{taj e deka deviznite rezervi na dràvata se pogolemi za okolu 100 milioni evra. Finasiskiot izve{taj {to go napi{ala NBM za Sobranieto, pak, pokaùva deka lani skapo platila za odbranata na monetarnata stabilnost. Tro{ocite za blagajni~kite zapisi i za kamatite {to im gi pla}a na bankite za zadolìtelnite rezervi i za site drugi dava~ki bile za 7,7 milioni evra pogolemi od prihodite. So blagajni~kite zapisi i so zadolìtelnata rezerva NBM ja brani cenovnata stabilnost, denar-

ot i gi pomaga bankite da go reguliraat vi{okot na likvidnost. Narodnata banka, koja gi ~uva i investira deviznite rezervi na Makedonija, i lani najgolem del od niv vlo`i vo obvrznici od dr`avi so najvisok krediten rejting. Na krajot na godinata toa portfolio be{e so vrednost od 1,1 milijarda evra. Vrednosta na monetarnoto zlato na krajot na 2010 godina vo deviznite rezervi iznesuva{e 171 milioni evra, a deviznite depoziti iznesuvaa 347 milioni evra.

PETAR GO[EV guverner na NBM Trezorot na centralnata banka prvpat otide vo minus vo 2004 godina. Zagubata toga{ be{e napravena poradi tro{ocite {to gi ima{e Narodnata banka na Makedonija od likvidacijata na Eksport-import banka. Narednata godina taa zaguba be{e pokriena od dr`avnata kasa.

INDEKSITE STARTUVAA SO NEGATIVEN PREDZNAK erzanskite indeksi berzanskoto trguvawe ova nedela go po~naa so zna~itelen pad na nivnata vrednost. Osnovniot berzanski indeks MBI-10 padna za 1,66% na 2.675 indeksni poeni, indeksot na obvrznici OMB se spu{ti na 116,47 indeksni poeni po padot od 0,14%, a najgolema korekcija nadolu od 2,02% ima{e indeksot na javnoposeduvanite dru{tva MBID, koj zavr{i na 2.880,71 indeksni poeni. Vakvite padovi na vrednosta kaj indeksite rezultiraa so “rasproda`ba” na hartii od vrednost. Berzanskiot promet iznesuva{e 17,4 milioni denari, a vo negovata struktura dominiraa akciite. Najinteresna za investitorite be{e akcijata na Komercijalna banka, koja ostvari 38,5% od vkupniot berzanski promet. Od nea bea istrguvani 1.883 akcii vredni 6,7 milioni denari. Golem interes ima{e i za akciite na Makedonski telekom i Toplifikacija, koi ostvarija promet od 1,6 milioni denari i 1,5 milioni denari. Interes ima{e i za akcijata na Alkaloid, koja ostvari

ne{to pomal promet od 1,2 milioni denari, pri {to bea istrguvani 290 akcii po prose~na cena od 4.401,46 denari za akcija. Na slobodniot pazar na akcii investitorite poka`aa interes za akcijata na kompanijata Dojran od Nov Dojran, od koja bea istrguvani 11.072 akcii vredni 664.000 denari. Obvrznicite denot go zavr{ija so vkupen promet od 2,1 milioni denari. Najtrguvana, so promet od 1,5 milioni denari, be{e obvrznicata od osmata emisija za denacionalizacija. Od vkupno 24 hartii od vrednost koi bea istrguvani v~era samo ~etiri bele`at rast na cenata. Cenite padnaa kaj duri 16 hartii od vrednost, a nepromeneti ostanaa cenite na ~etiri hartii od vrednost. Najgolem rast od 1,67% ima{e akcijata na Makedonijaturist od Skopje, a porasnaa i akciite na FZC 11 Oktomvri za 0,51%, Stopanska banka od Bitola za 0,5%, a rast od 0,29% ima{e i devettata emisija na obvrznici za denacionalizacija. Najgolem pad na cenata od 40% ima{e akcijata na Dojran od Nov Dojran.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

21.02.2011

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

ILIRIKA JIE

32.323.722,53

-2,53%

10,42%

10,28%

3,88%

0,54%

17.02.2011

94.800

ILIRIKA GRP

48.883.722,33

-2,27%

1,32%

7,49%

-1,18%

7,52%

17.02.2011

0,5

80.400

Иново Статус Акции

19.079.551,73

6,17%

10,46%

6,20%

10,20%

-8,41%

17.02.2011

0,00

KD Brik

36.555.108,94

-1,06%

2,45%

5,05%

-1,57%

11,40%

18.02.2011

0,00

KD Nova EU

29.015.254,97

2,65%

7,86%

9,99%

6,79%

2,64%

18.02.2011

КБ Публикум балансиран

28.155.678,47

0,80%

5,50%

6,10%

4,54%

0,92%

18.02.2011

3.050,00

1,67

106.750

ФЗЦ 11 Октомври Куманово

790,00

0,51

Стопанска банка Скопје

402,00 0 0

Македонијатурист Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Дојран АД Нов Дојран Арцелормиттал Скопје (ЦРМ)

21.02.2011 Просечна цена (МКД)

Арцелормиттал Скопје (ХРМ) Бетон Скопје Макпетрол Скопје

Износ (МКД)

-40,00

664.320

133

-11,92

26.600

141,82

-5,03

156.000

7.602,27

-3,77

167.250

30.915,20

-3,39

772.880

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2009) BESK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

21.02.2011 Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

Комерцијална банка Скопје

3600,09

-0,04

6.778.974

Македонски Телеком Скопје

530,84

-0,78

1.687.018

Име на компанијата

21.02.2011 Податоците се однесуваат за

Износ (МКД)

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

Вкупно издадени акции 1.431.353 54.562

21.02.2011

21.02.2011 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

4.401,46

390,18

11,28

1,00

обични акции

7.602,27

341,43

22,27

0,22

Вкупно Официјален пазар

обврзници

% на промена

35.679

196.586

400,13 139,17

232.264

102

160,01

GRNT (2009)

3.071.377

619,03

105,83

5,85

0,62

обични акции

49.527

451,11

KMB (2009)

2.279.067

3.600,09

471,74

7,63

1,18

Вкупно Редовен пазар

50.835

465,65

MPT (2009)

112.382

30.915,20

0,86

REPL (2009)

25.920

42.000,00

5.625,12

7,47

0,84

SBT (2009)

389.779

3.741,42

211,39

17,70

0,85

3.726,87

-3,05

1.561.557

STIL (2009)

14.622.943

210,64

0,11

1.904,87

2,94

Алкалоид Скопје

4401,46

-2,03

1.276.422

TPLF (2009)

450.000

3.726,87

61,42

60,68

1,09

Макпетрол Скопје

30915,2

-3,39

772.880

ZPKO (2009)

271.602

2.452,00

0,32

Топлификација Скопје

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ponedelnik - 21.02.2011)

KAPITAL / 22.02.2011 / VTORNIK

Kompanii / Pazari / Finansii

TRGOVCITE BARAAT UKINUVAWE NA NOVATA DAVA^KA OD DR@AVATA druènieto za trgovija pri Stopanskata komora na Makedonija pobara od Vladata da ja izzeme dava~kata od Zakonot za trgovija so koja trgovcite koi prodavaat alkohol, a imaat pove}e od tri marketi, se dol`ni da & pla}aat na dràvata 0,05% od vkupniot godi{en promet. Od Zdruènieto ve}e e isprateno barawe za izmeni na Zakonot za

trgovija do Ministerstvoto za Ekonomija, od kade {to velat deka ministerot Fatmir Besimi }e go razgleda ova barawe i vo tekot na ovaa ili idnata nedela }e ostvari sredba so pretstavnici na Zdru`enieto. Ovaa dava~ka, koja be{e nametnata so poslednite izmeni na Zakonot za trgovija, a po~na da va`i godiniva, spored Komorata, e dopolnitelen

tro{ok za trgovcite {to indirektno najmnogu }e go po~uvstvuvaat potro{uva~ite, bidej}i marketite }e bidat prinudeni da gi zgolemat svoite ceni. Golemite marketi, pak, s$ u{te nemaat oficijalni podatoci za toa kolku pari vrz osnova na ovaa dava~ka }e treba da izdvojat za dr`avnata kasa. Prvi~nite nivni procenki velat deka stanuva zbor

za suma od 40.000 evra, {to varira od market do market. “Ova }e prinudi del od marketite seriozno da razmisluvaat za toa dali vo idnina voop{to bi prodavale alkohol. Dokolku dojde do toa, direktno }e bidat pogodeni i proizvoditelite na alkoholni pijalaci”, velat od Zdru`enieto. Od Zdru`enieto kako nelogi~en go poso~uvaat

i faktot povrzan so vadeweto licenci za proda`ba na alkohol na sekoi dve godini, zatoa {to ako trgovecot edna{ gi ispolnil potrebnite tehni~ki uslovi, toga{ ne bi trebalo da ima potreba povtorno da go doka`uvaat. Tie baraat cenata za licencite da iznesuva 5.000, a ne 15.000 denari. Za razlika od pogolemite marketi,

trgovcite koi imaat pomalku od tri marketi, spored sega{niot Zakon za trgovija, za licenca pla}aat 5.000 denari i ne se obvrzani da ja pla}aat dava~kata od 0,05% od vkupniot godi{en promet. Od Zdru`enieto u{te edna{ go potvrdija svoeto ponatamo{no zalagawe za prodol`uvawe na vremeto za proda`ba na alkohol vo marketite do 21 ~asot.

ALFA BANKA GO ODBI PREDLOGOT ZA PREZEMAWE OD NBG

17.03.2010 11 PROPADNA POVRZUVAWETO NA STOPANSKA I ALFA BANKA VO MAKEDONIJA?! Otkako gr~kata Alfa banka go odbi predlogot na Nacionalnata banka na Grcija za prezemawe, propadnaa i obidite za integrirawe na nivnite banki vo zemjava, Stopanska i Alfa banka. Iako i dvete banki oficijalno objavija deka ne uspeale da se dogovorat za bankarsko povrzuvawe, mediumite vo Grcija {pekuliraat deka predlogot na NBG s$ u{te stoi na masa vo Alfa banka. Od rakovodstvoto na nivnite banki-}erki vo Makedonija ne gi komentiraat informaciite od Grcija ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

tkako gr~kata Alfa banka go odbi predlogot na Nacionalnata banka na Grcija (NBG) za prijatelsko prezemawe, propadnaa i obidite za integrirawe na nivnite banki vo zemjava, Stopanska i Alfa banka. Iako i dvete banki oficijalno objavija deka ne uspeale da se dogovorat za bankarsko povrzuvawe, mediumite vo Grcija {pekuliraat deka predlogot na NBG s$ u{te stoi na masa vo Alfa banka. Od rakovodstvoto na nivnite banki-}erki vo Makedonija zasega ne gi komentiraat informaciite od Grcija. Dokolku dojde do prezemawe na Alfa banka od Stopanska banka, toa }e zna~i zacvrstuvawe na ovaa banka na liderskata pozicija vo makedonskiot bankarski sektor, bidej} i Stopanska i sega va`i za najgolema banka vo zemjava so aktiva koja nadminuva edna milijarda evra. Pri~inite za odbivawe na predlogot na NBG, od Alfa banka gi lociraat vo momentalnata nestabilnost vo ekonomijata za vakvi transakcii, kako i vo uslovite od samiot predlog, za koi se smeta deka ne se vo korist na akcionerite na Alfa banka. Pretsedatelot na Bordot na direktori na Alfa

banka, Janis Kostopulos, pak, potvrdi deka nivnata banka ne go prifa}a ovoj predlog na NBG, so {to im stavi kraj na {pekulaciite vo javnosta za mo`noto povzruvawe na dvete golemi gr~ki banki. “Vo donesuvaweto na ovaa odluka Bordot na direktori na Alfa banka gi ima{e predvid interesite na svoite akcioneri i klienti i re{i da ne go prifati predlogot za prezemawe od NBG. Vo uslovi koga se soo~uvame so golem broj predizvici vo najsloèniot period za gr~kata ekonomija i bankarskiot sektor vo celina, na{ite solidni fondovi, kako i doverbata od klientite ni ovomoùva uspe{no da se spravime so nepovolnite okolnosti. Prodolùvame da rabotime ignoriraj}i gi glasinite, od koi najgolem del se neosnovani”, izjavi Kostopulos. Spored oficijalnoto soop{tenie, predlogot na NBG nudel akcionerite na Alfa banka za sekoi 11 akcii da dobijat po osum novi akcii na NBG, {to odgovara na stapka na razmena od 0,727 akcii na NBG za edna akcija na Alfa. Isto taka, ovoj predlog bi im ovozmoìl na akcionerite na Alfa i NBG da u~estvuvaat vo kreiraweto zna~ajna vrednost (me|u 550-700 milioni evra godi{no), koja NBG o~ekuva da proizleze od predloènoto spojuvawe. NBG NE SE OTKA@UVA NBG e ubedena vo fin-

ansiskite i strate{kite zaslugi na svojot predlog i go ubeduva Bordot na direktori na Alfa banka da mu obrne osobeno vnimanie na predlogot. Vrz osnova na navedenata stapka na razmena, odnosot na sopstvenost vo zdruènite akcii na NBG i Alfa banka bi bil okolu 71% za NBG i 29% za Alfa banka, dodeka direktniot udel na gr~kata dràva bi bil 0,9%, a na po{irokiot doma{en penziski sistem 12%. Bankarite komentiraat deka predloènoto spojuvawe bi bilo mo{ne vaèn ~ekor kon konsolidacija i zacvrstuvawe na gr~kiot bankarski sistem vo odnos na sega{nite predizvici. Spojuvaweto bi ja sozdalo vode~kata i najdobro kapitalizirana banka vo Grcija, so silna likvidnost, kako i regionalen lider vo Jugoisto~na Evropa, so me|unarodna vidlivost. Toa }e sozdade i zna~ajna vrednost za akcionerite na dvete banki, kako i dolgoro~na korist za gr~kite korporacii, doma}instva i gr~kata ekonomija vo celina. ALFA BANKA PRIVLEKUVA SO REZULTATITE Definitivnata transakcija zavisi od ostvaruvaweto na brojni preduslovi, vklu~uvaj}i i potvrdna pravna i finansiska istraga, kako i kone~na soglasnost na dvete banki i na stranite koi vleguvaat vo ramkovniot dogovor. Zavr{uvaweto na prezemaweto }e bide podloèno

na voobi~aenite korporativni i regulatorni odobruvawa, kako i drugi voobi~aeni postapki. “So spojuvaweto bi se sozdala banka koja }e bide vode~ka vo Grcija, a smetame deka toa e klu~no za da se poddr`i zakrepnuvaweto na gr~kata ekonomija. Jas sum

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Благајнички записи

4,00%

СКИБОР

Ломбарден кредит

5,50%

МКДОНИА

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

2,60%

3,47%

4,29%

5,26%

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност

КУРСНА ЛИСТА

Банка

3м

6м

12м

24м

Стопанска

5,50%

6,25%

6,50%

9,15%

9,65%

61,5020

Комерцијална

5,50%

6,50%

6,80%

9,60%

10,00%

45,1325

НЛБ Тутунска

5,00%

6,30%

6,70%

9,50%

9,70%

Среден курс Држава

Валута

ЕМУ

евро

САД

долар

В.Британија

фунта

73,2603

во денари

36м

Швајцарија

франк

47,4077

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

45,9039

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

45,6280

61,6

46,3

73,7

47,9

Извор: НБРМ

dlaboko uveren vo korista od ovaa transakcija i veruvam deka }e naide na dobar priem kaj akcionerite na dvete bankiЌ, izjavi pretsedatelot na Bordot na direktori vo NBG, Vasilis Rapanos. Izvr{niot direktor na NBG, Apostolos Tamvakakis, veli deka nivniot

izbor bila Alfa banka poradi rezultatite vo izminatiot period. Toj smeta deka eventualnoto spojuvawe na dvete banki }e proizvede zna~ajna vrednost za akcionerite na dvete banki i dolgoro~na korist za celata ekonomija na Grcija.

Fokus

KAPITAL / 22.02.2011 / VTORNIK

PORADI SERIOZNATA POLITI^KA KRIZA VO ARAPSKIOT SVET

NAFTATA ]E DR@I CENA OD 110 DOLARI DO KRAJOT NA GODINATA BORO MIRÊSKI rapskiot svet se trese. Po Egipet, demonstrantite vo Libija, Bahrein, Jemen, Maroko i Tunis se obiduvaat da ja smenat vlasta vo obid da se instaliraat novi, reformirani i prodemokratski politi~ki sistemi. Mediumite ve}e gi prebrojuvaat `rtvite me|u demonstrantite na ulicite, analiti~arite se obiduvaat da gi presmetaat ekonomskite zagubi od branot potresi koj go zafati arapskiot svet. Nema dilema za edna rabota. Najzagrozena e cenata na naftata, koja otkako edvaj se stabilizira{e po krizata vo Egipet, denovive povtorno doìvuva enormen rast i se pribliùva do 110 dolari za barel. Kako }e bide vo idnina nikoj ne moè da predvidi, posebno poradi neizvesnata i opasna situacija vo Libija. Sinot na aktuelniot libiski pretsedatel, Muamer Gadafi, Seig al Islam, vo televizisko obra}awe predupredi deka Libija e na pragot na gra|anska vojna koja moè da gi uni{ti i naftenite bogatstva! Londonski "Dejli telegraf" prenesuva deka dràvnite lideri i golem del od ekspertite o~ekuvaat cenata na naftata na svetskiot pazar i ponatamu da bide pove} e od 100 dolari za barel kako rezultat na politi~kite nemiri vo ovoj region. Tie o~ekuvaat cenata na naftata da dostigne okolu 110 dolari za barel, do krajot na

SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

inisterstvoto za ekonomija na 18 kompanii im dodeli koncesiii za detalni geolo{ki istra`uvawa na mineralni surovini. Stanuva zbor za dogovori za istra`uvawe, od koi 12 se za nemetali~ni surovini, ~etiri za metali~ni mineralni surovini i dve koncesii za vodi. Na v~era{noto potpi{uvawe na dogovorite ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi, izjavi deka kompaniite ve}e gi uplatile parite za koncesiiite koi vkupno iznesuvaat 41,9 milioni denari, od koi samo 22% zavr{uvaat vo centralniot buxet. â&#x20AC;&#x153;Od ovie dogovori, kompaniite uplatile vkupno 41,9 milioni denari. Od niv 9,2 milioni denari ili 22% se slevaat vo cen-

Pad na proizvodstvoto i izvozot na nafta, porast na nejzinata cena, otkaùvawe na planiranite investicii, povlekuvawe na rabotnicite od kriznite podra~ja. Ova se samo del od ekonomskite posledici vo arapskite zemji, koi osven {to trpat ~ove~ki zagubi vo obidot za smena na antidemokratskite reìmi, trpat i nevideni ekonomski {teti koi doprva }e se presmetuvaat 2011 godina, dokolku protestite prodolàt i vo idnina. Od berzite za surovini predupreduvaat deka promenata na reìmot i dopolnitelnoto {irewe na nemirite moè da dovede do dolgoro~en rast na cenata na crnoto zlato. Spored analizite na "Dejli telegraf", sekoja nova kriza koja se pojavuva vo regionot na Sredniot Istok dodava novi pet dolari na cenata na naftata. "Potencijalniot pad na u{te nekolku reìmi, koga stanuva zbor za naftata, moè da nanese ogromni posledici vrz cenata na dolg rok. Najgolem rizik }e bide dokolku so ovie dràvi zavladeat islamisti~ki fundamentalisti, koi moàt da go zabranat ili ograni~at izvozot na dràvata", pi{uva londonskiot vesnik. Od druga strana, analizata na Rojters pokaùva deka izvozot na nafta od dràvite ~lenki na OPEK vo svetot se namalil za 2% vo dekemvri 2010 godina, dodeka izvozot samo od Saudiska Arabija se namalil za 4,9%. Spored podatocite na Organizacijata na dràvite-izvoznici na nafteni derivati, bez Alìr i Obedinetite Arapski Emirati, vkupnoto proizvodstvo na nafta vo istiot period se namalilo za 387.000 bareli dnevno, so {to

dostignalo 19,4 milioni bareli na den, sporedeno so noemvri, koga se proizveduvale po 8,37 milioni bareli na den. Dosega najgolema zakana za naftata e isto~nolibiskoto pleme Zvaja. [eikot Faral al Zvaj v~era se zakani deka }e go blokira izvozot na nafta od Libija na zapadnite dràvi dokolku vlasta vo Tripoli ne zapre so nasilstvoto vrz demonstraciite. Poradi nemirite koi besneat vo ovaa dràva, dosega golem del od evropskite kompanii za proizvodstvo na nafta i gas gi evakuiraa svoite rabotnici od libiskite fabriki. Norve{kata Statoil i avstriskite OMV i Rojal da~ {el se prvite koi si gi vratija rabotnicite vo svoite dràvi. Duri i britanskiot naften gigant Briti{ petroleum (BP), koj planira{e da po~ne so potraga po pronao|ali{ta na nafta vo Libija, go odloì dogovorot so libiskata vlast za nekoi podobri vremiwa. "Se obiduvame da gi evakuirame rabotnicite od Libija od BP i od koja bilo kompanija so koja BP ima sklu~eno dogovor za sorabotka. Treba{e da po~neme so iskopuvawe na nafta vo zapadna Libija, no momentalno gi odloìvme na{ite dejstva poradi eskalacijata na nasilstvoto {irum dràvata", izjavi portparolot na Briti{

petroleum. BP dosega povle~e 40 vraboteni.

Demokratskiot bran se {iri

Kaj zapadnite egipetski sosedi demonstrantite se protivat na avtoritarniot reìm na vlasta vo Jemen i antidemokratskoto vladeewe na kralot Amad Al- kalifa vo kralstvoto Bahrein. Reìmot na jemenskiot pretsedatel Ali Abdulahi Saleh se soo~uva so najgolemiot predizvik dosega, bidej} i pove}e iljadi gra|ani izlegoa na ulicite na glavniot grad Sana so cel toj da si dade ostavka. V~era okolu 50 vladini poddrùva~i se obidoa da gi prekinat demonstraciite pred dràvniot univerzitet Sana, kade {to protestiraa pove} e od 3.000 studenti. Glavnoto moto na prodemokratski nastroenata mladina be{e "Zamini si Ali za dobroto na idnite generacii", pi{uva Al Xezira. Protestite traat dvanaeset dena, a dosega demonstrantite dobija samo vetuvawe od aktuelniot pretsedatel deka }e pregovara so negovite sopartijci i ~lenovite na vladinite strukturi od opoziciskite partii. Tenzijata i ponatamu se {iri vo maloto zalivsko kralstvo Bahrein, kade {to po nekolkudnevnite nemiri v~era situacijata po~na da

se smiruva. Na glavniot gradski plo{tad Perl se sobraa pove} e od 100 doktori i medicinski tehni~ari, koi osven {to baraat promena vo vladinite strukturi, se najgolemi pobornici za smena na ministerot i na~inot na rabotewe na Ministerstvoto za zdravstvo. Na istok od Egipet demonstracii besneat i vo Maroko i vo Tunis. Nekolku stotici lu|e izlegoa na ulicite na marokanskite gradovi Rabat i Kazablanka vo mirni protesti so cel da im bide zadovoleno nivnoto barawe za pogolema sloboda, dostoinstvo i pravda za marokanskiot narod. Za razlika od neodamne{nite protesti vo Jordan, kade {to narodot ne saka{e smena na kralot, tuku smena na politi~kiot reìm, Marokancite pobraa namaluvawe na oblastuvawata na nivniot kral Muhamed *VI, koj zaedno so svoite sovetnici ima mo} vrz najva`nite segmenti od procesot na donesuvawe odluki i kreirawe politiki. Vo nedelata, kako odgovor na dvièweto za promeni "20 fevruari", ~ie dogovarawe se odviva{e preku socijalnite mreì, pove}e od 10.000 gra|ani izlegoa niz ulicite na Maroko i baraa prodemokratski reìm, namaluvawe na cenata na hranata, osloboduvawe na islamskite zatvorenici itn..

DODELENI 18 KONCESII ZA ISTRA@UVAWE NA MINERALNI SUROVIN

GODINAVA OPTIMIZAM VO RUDAR Od dogovorite za koncesionirawe }e se ofajdat i op{tinite vo ~ii buxeti zavr{uvaat pove}e od 70% od sredstvata, a efektot }e bide u{te pogolem dokolku istraùvawata pokaàt deka na tie lokacii ima potencijal za eksploatacija tralniot buxet, dodeka 32,7 milioni denari ili 78% odat vo buxetot vo op{tinite, vo koi se realiziraat koncesiite za mineralnite surovini. Dokolku istraùvawata pokaàt zna~itelni rezultati, toa }e zna~i novi investicii i razvoj na lokalnata infrastrukturaâ&#x20AC;?, istakna ministerot Besimi. Postapkata za davawe koncesii za istraùvawe na mineralni surovini na 73 lokacii po~na

u{te vo septemvri minatata godina, dodeka javniot oglas be{e objaven vo noemvri istata godina. Najpovolni ponudi pristignale samo za 31 lokacija, za koi bilo odlu~eno deka ima uslovi za da se dodelat koncesii. Za lokaciite koi s$ u{te nemaat koncesioneri vo tek e oglasot za dodeluvawe, koj zavr{uva deneska, koga se o~ekuva da se otvorat i ponudite. Spored Nikolaj~o Nikolov,

direktor na rudnikot Bu~im, eden od koncesionerite za geolo{ki istraùvawa, dodeluvaweto na 18 novi koncesii pretstavuva zna~itelen input vo rudarstvoto, granka koja godinava dava znaci na zazdravuvawe od krizata. â&#x20AC;&#x153;Nie }e vr{ime detalni geolo{ki istraùvawa na bakar na lokalitetot na Borov Dol, {to }e zna~i prodolùvawe na kontinuitetot na rabotata na

Bu~im od Radovi{ za slednite 10 godini. Vtorata firma, Kadiiica Metal, }e bide sosema novo pretprijatie ako rezultatite od istra`uvaweto se pozitivni. Ova e zna~aen moment za rudarstvoto za ponatamo{niot industriski razvoj, zatoa {to fakt e deka vo poslednite 5-6 godini nie nemame otvoreno novi rudnici. O~ekuvame pozitivni rezultati zatoa {to }e se otvoraat novi firmi, {to

no.

KAPITAL / 22.02.2011 / VTORNIK

Liderite od kriznite podra~ja i ponatamu ostanuvaat cvrsto na svojot stav deka ne sakaat da se simnat od vlast. Me|unarodnata zaednica luto reagira na vakvite izjavi i gi vlo`uva site mo`ni napori za promocija i implementacija na nov i demokratski sistem na dolg rok, kade {to po~ituvaweto na osnovnite ~ovekovi slobodi i prava i vladeeweto na pravoto }e bidat osnovni principi na vladeewe

110

dolari mo`e da dostigne cenata na naftata do krajot na 2011 godina poradi politi~kata kriza na Sredniot Istok

19%

}e padnat investiciite planirani za ovaa godina vo Sredniot Istok poradi politi~kite nemiri

dolari, spored "Dejli telegraf", dodava na cenata na naftata sekoja nova kriza koja se pojavuva vo regionot na Sredniot Istok

Iako pred nepoln mesec gra|anite na Tunis uspeaja da go "butnat" avtoritarniot re`im na tuniskiot pretsedatel, ovojpat nekolku iljadi `iteli se sobraa vo glavniot grad za da protestiraat protiv politikata na novata vremena vlada. Vo Tunis ve}e podolgo vreme vladee vonredna sostojba, po masovnite protesti protiv porane{niot pretsedatel Ben Ali. Po brojnite {pekulacii deka porane{niot pretsedatel na Tunis, Ben Ali, e po~inat, vlasta i narodot od Tunis se ubedeni vo sprotivnoto i mislat deka toj se krie vo Saudiska Arabija. Poradi toa, ministerot za nadvore{ni raboti na Tunis pobara ekstradicija na porane{niot pretsedatel. "Vladata dejstvuva{e po serija obvinuvawa protiv pretsedatelot za negovata involviranost vo niza seriozni kriminalni dejstva. Toj gi pottikna i navede del od gra|anite kon izvr{uvawe napadi kako bomba{i-samoubijci", izjavi

SÈ POVE]E ]E SE INVESTIRA VO ENERGETSKATA INDUSTRIJA NA SREDNIOT ISTOK Do 2020 godina investiraweto vo energetskata industrija vo Sredniot Istok se o~ekuva da gi nadmine prvi~nite predviduvawa kako rezultat na zgolemenata potreba za struja vo regionot. Poradi toa, se o~ekuva mo`nata investicija od arapskata naftena korporacija Apikorp vo slednite pet godini da dostigne 530 milijardi dolari. "O~ekuvame rastot vo energetskite kapitalni investicii da prodolì poradi zakrepnuvaweto od stagnacijata koja se javi za vreme na finansiskata kriza", se veli vo izve{tajot na Apikorp. Ekspertite o~ekuvaat investiciite planirani za ovaa godina vo Sredniot Istok da se namalat za okolu 19% kako rezultat na politi~kite nemiri vo reoginot . So re~isi 42% pokrienost na proizvodstvenite kapaciteti od vkupniot broj na fabriki vo regionot, naftenata industrija } e bide najpogodena od branot na investicii koj ekspertite go o~ekuvaat vo slednite nekolku godini. So toa, investiciite vo distributivnata mreà na gas }e opfatat 35% od vkupnite investicii, dodeka sozdavaweto na regionalna energija }e dostigne 22% od regionalnite kapitalni barawa od energetskiot sektor. ministerot. Poradi toa, okolu 5.000 gra|ani mu se sprotivstavija i po 23godi{no vladeewe na 14-ti januari godinava uspeaja da go trgnat od pretsedatelskata fotelja. Osven vo ovie pet dràvi, protesti na Sredniot Istok besneat i vo Alìr, Jordan, Sirija i Iran.

Me|unarodnata zaednica e luta na regionot

Amerikanskiot dràven sekretar, Hilari Klinton, ostro gi osudi demonstraciite vo regionot i naglasi deka protestite vo Bahrein se so cel vlasta da prodolì so prodemokratskite reformi na politi~kiot sistem vo kralstvoto. "Zagrièni sme za ~ovekovite prava, kako pravoto za sobirawe i pravoto na slobodno izrazuvawe. Vlasta od Bahrein be{e na dobar pat vo reformskiot proces, no stagnira{e. Sega sakame da gi vidime reformite na delo. Premnogu àlime {to vo ovoj region se slu~uva tolku golemo nasilstvo", re~e Klinton. Od druga strana, Evropskata unija

(EU) & veti na vlasta vo Egipet i vo Tunis ogromna poddr{ka vo prodemokratskite reformi koi dràvite treba da gi napravat. Ministrite za nadvore{ni raboti od dràvite-~lenki na EU vetija sklu~uvawe na "novo partnerstvo" so Egipet i Tunis, so koe }e ja poddràt demokratijata i vladeeweto na pravoto, koi doprva treba da se vovedat vo regionot. Poradi toa, tie ja povikaa vlasta na ovie dràvi {to poskoro da gi po~nat reformite. Za taa cel, Ketrin E{ton, ministerot za nadvore{na politika na EU, }e odrì konferencija vo Brisel slednata nedela, kade {to }e prisustvuvaat del od pretsedatelite, premierite i ministrite od dràvite-~lenki, kako i pretstavnici od nevladiniot sektor i gra|anskite asocijacii i pretstavnici od Svetska banka, SAD i Japonija. Na pretstojnata konferencija liderite }e se obidat da iznajdat soodveten na~in kako da im go prenesat nivnoto iskustvo za podobra implementacija na demokratskiot sistem.

RSTVOTO

32,7

milioni denari (533 iljadi evra) }e se sleat vo lokalnite buxeti samo od koncesiite za istra`uvawe

}e zna~i novi vrabotuvawa”, veli Nikolov. Nikolov pretpostavuva deka mnogu firmi ne uspeaja da dobijat koncesija poradi nivnata neinformiranost ili nekompletnata dokumentacija. Apelira Ministerstvoto za ekonomija pove}e da poraboti na detalno objasnuvawe

na potrebnite dokumenti koi treba da gi dostavat kompaniite. Vo momentov vo Makedonija

dodeleni se 300 koncesii za eksploatacija i 109 koncesii za detalni geolo{ki istra`uvawa.

25 LI^NOSTI VINOVNI ZA SVETSKATA ATA FINANSISKA KRIZA

IAN MEKKARTI: GO NAPRAVI PROBLEMOT SO HIPOTEKARNITE KREDITI laìrawe na uslovite za kred Poradi itirawe i podatocite na baratelite na hipotekarni krediti od grade`nata kompanija Bejzer houms, izvr{niot direktor na ovaa kompanija, Ian Mekkarti, se smeta za najgolem vinovnik za krizata na pazarot so nedvi`nosti vo SAD rade`nite kompanii imaat ogromen pridones za kolapsot na pazarot na nedvi`nosti vo SAD, ne samo poradi toa {to gradea pove}e otkolku {to moè{e da podnese pazarot, tuku i zatoa {to gi prinuduvaa gra|anite da kupuvaat nedvi`nosti koi ne moàt da si gi dozvolat. Kako izvr{en direktor na Bejzer houms (Beazer Homes), Ian Mekkarti stana primer za najlo{o odnesuvawe na ~elnik na grade`na kompanija. Za toa se vinovni niza kriminalni istragi koi vo 2007 godina gi sprovedoa Komisijata za bezbednost i razmena na hartii od vrednost (SEC) i Oddelot za grade`ni{tvo i urban razvoj na Federalnoto istra`no biro (FBI), koi gi potenciraa agresivnite proda`ni taktiki na Mekkarti, kako laìrawe na podatocite na klientite so cel da im bide odobren kredit od kompanijata ili od nekoja od finansiskite institucii na Volstrit. Ian Mekkarti ja prinudi najgolemata kompanija vo grade`nata industrija da priznae deka nejzinite vraboteni od Oddelenieto za hipotekarno kreditirawe gi prekr{uvale regulativite za pomo{ i kreditirawe na klientite pove}e od 10 godini. Denes, del od sudskite procesi na Mekkarti s$ u{te traat, a kompanijata e glaven svedok vo korist na obvinitelite. Spored Sien-en, Bejzer e najgolemata grade`na kompanija vo SAD, a istovremeno e i hipotekaren kreditor za fizi~ki i pravni lica. "Tie moè da ti ja izgradat ku}ata i sami da si ja platat izgradbata. Zaemite koi gi dava{e Bejzer na kupuva~ite bea edni od najlo{iot vid hipotekarni krediti koi kompanijata uspe{no gi prezentira{e na klientite kako edni od najdobrite poradi ednogodi{niot grejsperiod. Poradi toa kreditite od Bejzer bea primamlivi za klientite", komentira Si-en-en. No, toa za {to ne bea informirani klientite be{e varijabilnata kamatna stapka. Iako prvi~no im bilo najaveno deka moè da se zgolemi najmnogu za nekolku procenti, koga zavr{il grejsperiodot klientite ne moèle da poveruvaat {to gi ~ekalo. U{te postra{no bilo toa

{to i amerikanskata vlast bila garancija za raboteweto na kompanija. Nesvesni za raboteweto na Bejzer, nikoj ne gi voo~il izmamite i laìraweto na podatocite koi gi pravele vrabotenite pod kapata na Ian Mekkarti. Klientite bile “zarobeni” vo svoite domovi, koi poradi krizata koja predizvika drasti~en pad na cenata na nedvi`nostite ne moèle da gi prodadat i da go isplatat kreditot. So ova kompanijata go po~na krizniot balon so koj se soo~i pazarot na nedvi`nost vo SAD. Po nekolkugodi{na istraga na FBI i SEC, namesto Mekkarti da bide osuden na zatvorska kazna, kompanijata be{e pari~no kazneta. Bejzer houms treba da & plati na amerikanskata Vlada okolu 53 milioni dolari za izmamata so hipotekarni krediti, a 48 milioni dolari da im isplati li~no na del od izmamenite klienti. So ova federalnite javni obviniteli od Severna Karolina & progledaa niz prsti na kompanijata od Atlanta, duri i za manipulacijata na javnosta so izve{taite za godi{nata zarabotka. Vo posebna istraga SEC li~no go goni direktorot Ian Mekkarti, kogo go obvinuva za osmisluvawe na {ema za li~en profit preku izmami, no i za sokrivawe na pogre{ni postapki od internata i od dràvnata revizija. Ishodot od obvinenieto s$ u{te se ~eka, a SEC najmnogu e zainteresirana da dokaè dali vrednosta od 47 milioni dolari koi kompanijata gi prijavi kako zaguba vo 2006, 2007 i prvite dve trimese~ja od 2008 godina e realna ili laìrana. Sevo ova go smesti Mekkarti na listata na brojni mediumi za najgolemi vinovnici za finansiskata kriza vo SAD, no i za globalnata finansiska kriza. Ian Mekkarti e pretsedatel na upravniot odbor i izvr{en direktor na Bejzer houms u{te od nejzinoto pojavuvawe na berzata (IPO) vo 1994 godina. Od 1991 godina e pretsedatel na alumni-zdruènieto na porane{ni direktori na kompanijata, a e odgovoren i za site grade`ni operacii na kompanijata vo SAD. Prethodno, od 1981 do 1991 godina Mekkarti rabote{e vo Hong Kong i Tajland kako direktor na Brejzer za Dale~niot Istok. prodolùva

Komentari / Analizi

KAPITAL / 22.02.2011 / VTORNIK

DENOT SE POZNAVA PO VE^ERTA So

vakvo tempo dogodina }e imame minimum 109 lica so ekspresno steknato sredno obrazovanie. Prvo pra{awe: dali mo`e i srednoto u~ili{te da se zavr{i so ovaa matematika? Bi bilo fer i dobro, bidej}i toga{ bi se izedna~ilo i so visokoto obrazovanie, koe denes so zgolemenata konkurencija i padnatiot kvalitet mo`e da se zavr{i i za 2,5 godini

ovod za ovaa kolumna mi dade “najdobrata” ekonomska vest koja minatata nedela ja dobivme od Ara~inovo. Vesta glase{e deka ministerot za obrazovanie i nauka, Todorov, vra~i svidetelstva na 109 vozrasni lica od Ara~inovo za zavr{ena prva godina sredno u~ili{te. Statistikata glasi - polovina godina nas tava za edna godina zavr{eno u~ili{te. Kako vo reklamite: pla}a{ edno, zema{ dve. So vakvo tempo dogodina }e imame minimum 109 lica so ekspresno steknato sredno obrazovanie. Prvo pra{awe: dali mo`e i srednoto u~ili{te da se zavr{i so ovaa matematika? Bi bilo fer i dobro, bidej}i toga{ bi se izedna~ilo i so visokoto obrazovanie, koe denes so zgolemenata konkurencija i padnatiot kvalitet mo`e da se zavr{i i za 2,5 godini. Da ne govoram za dosega{noto “{tancawe” hibridni magistri za maksimum tri meseci. Zna~i, vo Makedonija na toj na~in bi imale redoven proces na sredno i visoko obrazovanie koj trae osum godini, plus dve za magistratura i dve za doktorat.

Spored vtoriot sistem, koj bi go narekol “kosmi~ki” (mislam na brzinata, a ne na kvalitetot), so titula magister bi se steknal kandidat po samo {est godini sredno i visoko obrazovanie. I potoa neka ne se ~udat koga na biroto za vrabotuvawe imame 300 magistri i 18 doktori na nauki. ]e imame nie i pove}e, samo treba da pomine u{te malku vreme. Da go analizirame kratko slu~ajot so ara~inovskite novi sredno{kolci. Za celosna po~it e naporot na ovie lica koi po 10 i pove}e godini se odlu~ile da zavr{at sredno obrazovanie. Iznenaduva i nivniot o ptimizam i veru vawe deka sega }e im se otvorat rabotnite perspektivi koi dosega gi nemale. Nastrana pra{aweto za kvalitetot na ovie ve~erni {koli, kako i kvalitetot na diplomite koi treba da im poslu`at za vrabotuvawe. Ova zaslu`uva posebna analiza. Statistikata ne bi bila toa {to e ako ne n$ natera da razmisluvame malku razli~no. Eve {to mi e zborot. Koga }e analizirame deka od 980.000 rabotno sposobni lica, 34% se nevraboteni, ispa|a deka 323.000 lica baraat rabota. Od ovaa broj ka, spored

podatocite na Zavodot za vrabotuvawe, 161.000 lica se bez obrazovanie ili se nekvalifikuvani. Identi~na e i brojkata na nevraboteni kvalifikuvani lica. Vtoro pra{awe. Koj e toga{ interesot kaj naselenieto za visoko obrazovanie? Edinstven logi~en odgovor e visinata na platata, a ne stepenot na obrazovanie. Po mo`nost vo javnata administracija. Se nametnuva slednoto razmisluvawe. Dali ova e pri~inata zo{to vo Makedonija 50% od naselenieto e samo so sredno ili bez obrazovanie? Dali se raboti za nezainteresiranost za obrazovanie bidej}i i bez nego i so nego ne }e mo`at lesno da se vrabotat? Da bideme seriozni. Nikogo ne ostava ramnodu{en brojkata od 50%. Isto kako i dilemata za toa koj ni dava za pravo da ja promovirame Makedonija kako zemja so educirana rabotna sila. Ne e s$ vo brojot na visokoobrazovni institucii, kako ni vo zadol`itelnoto obrazovanie. Za da se postignat rezultati na ovoj plan potrebno e da se ispolnat dva bazi~ni preduslovi. Prviot e da ima kontinuiran i stabilen proces na obrazovna ramka, koj ednostavno O

go nareku vame SIS TEM. Vtoriot uslov e da se sozdade pazar i mobilnost na faktorot rabotna sila. Posledniot period mnogu se pi{uva{e i govore{e za noviot Zakon za visoko obrazovanie. Prethodno i za sistemot za sredno obrazovanie. Makedonija definitivno vleze nepodgotvena vo su{tinskite procesi na reformi vo obrazovanieto. Nalikuva na obid da se napravi “salto mortale” vo cirkus bez za{titna mreà. Zatoa, ovie reformi, koi, patem, definitivno ni se potrebni, dobija predznak na “eksperimenti”. A s$ moè{e da se odviva porazli~no. Na primer, da se podobrea uslovite za osnovno obrazovanie i da se dopolne{e postojniot kadar u~iteli so novi sveì sili. Da se zadrèa starite u~ebnici i postepeno da se voveduvaa novi, sovremeni i strogo recenzirani. Kone~no, treba{e da se podigne kriteriumot za akreditirawe na privatnite, pa i na studiite na dràvnite univerziteti. Piramidata e obratno postavena. Privatnite univerziteti, koi imaa masovno proizvodstvo na studenti, diskutabilen kvalitet i kadar, bea kopirani od brojnite dràvni K

univerziteti, na koi denes nikoj ne im go znae brojot. Doìveavme dràvniot univerzitet vo Tetovo da otvori disperzirani studii vo Skopje. Za del od ovie studii se angaìra kadar od Tirana. Koja e toga{ logikata na funkcionirawe na Tetovskiot univerzitet? Da pra}a studenti od Tetovo vo Skopje za da im predavaat profesori od Albanija i da gi finansira so dràvni pari? Kosmodisk filozofi ja. ûdno e, ama funkcionira. Ovie studenti moàt da se zapi{at na UKIM ili na koj bilo privaten univerzitet. Ubeden sum deka Makedonija raspolaga so dovolen broj i kvalitet na nastaven kadar za da vr{i visokoobrazovna edukacija. Potrebata od promena na sistemot vo ovoj del se sveduva na podigawe na kriteriumite, proces koj ne moè da se promeni preku no}. Paralelno, postojniot kadar ne treba da se tretira kako rabotnik na ma{ina koj "{tanca" diplomci bez prostor za samousovr{uvawe i nau~na rabota finansirana od dràvata. Spiralata koja denes e kreirana }e sozdava prili~no golem broj maturanti i akademci, no i relativno neupotrebliva R

D-r RUBIN ZARESKI Konsultant za strate{ki menaxment i uuniverzitetski niverz r itetski prof profesor r fesorr

rabotna sila. Koga ovaa rabotna sila }e se najde na pazarot, taa dopolnitelno go naru{uva. Prvo preku prisustvoto na golemi razliki vo nivoto na platite. ]e go navedam samo primerot so netoplatata na vrabotenite vo tekstilnata industrija, koja e za 3,6 pati poniska od prosekot vo sektorot finansii. Vtoroto naru{uvawe e preku postoeweto su{tinska trajna nevrabotenost vo urbanite sredini. Taa e kreirana od visokata migracija selo-grad, dopolneta so niskiot industriski razvoj so koj se soo~uvame. Dokolku denot se poznava po ve~erta, a taa donesuva brojka od 50% neobrazovani lica, 34% nevrabotenost, naru{en sistem na obrazovanie i slaba mobilnost, }e imame dolga polarna no}. Pra{awe e koga }e se razdeni, a za sonceto }e treba mnogu da se pogri`ime. O

1 APRIL, SPECIJALNA EDICIJA

TOP 100 IZVOZNICI

Kapital Media Group vo sorabotka so doma{ni analiti~ari i eksperti ja podgotvuva tretata godi{na edicija TOP 100 IZVOZNICI o tekot na izminatata 2010 godina ekonomskata kriza na najsurov na~in pokaà kolku svetskata ekonomija e globalna i deka pojavite koi se slu~uvaat ne go zaobikoluvaat nikogo. No, pokaà i deka ekonomiite koi se izvozno orientirani mnogu pobrzo izlegoa i ja prebrodija ekonomskata kriza. Tokmu zatoa izvozot stanuva povaèn od sekoga{. Politi~kite lideri od celiot svet ve}e i otvoreno vodat valutni vojni i sklu~uvaat neprirodni ekonomski sojuzi i dogovori so cel da go zgolemat izvozot na kompaniite. Kade e Makedonija vo ovaa vojna za izvozno osvojuvawe na svetot? Ova e vreme koga Makedonija kako dràva so site raspoloìvi kapaciteti mora otvoreno i organizirano da zastane zad izvoznicite i pogolemiot izvoz da go stavi vo funkcija na pogolemiot ekonomski rast i otvaraweto na novi rabotni mesta. Se drugo e beskorisno tro{ewe na pari i vreme.

Vo edicijata TOP 100 IZVOZNICI }e bidat dat vklu~eni rangirawa na 100-te najgolemi izvozni kompanii vo Makedonija, kako i rangirawa wa spored nekolku drugi pokazateli: Top 100 najgolemi izvoznici Top 50 najizvezuvani proizvodi Top 10 izvozni pazari Top 10 neto izvozni industrii Vo ramki na Edicijata }e bidat objaveni pove}e analizi kako: Izvoznite aduti na Makedonija vo 2011 godina Izvozot i rekordniot rast na cenite na energijata, hranata i surovinite Analiza na izvozot na hrana i zemjodelski proizvodi Izvoz na softver od Makedonija Izvozot na vino i pijaloci Kako do uspe{na promocija na makedonskiot izvoz? i Tajnata na usp{enite izvozni strategii

Za site informacii i pra{awa okolu oglasuvaweto obratete e se d do o m mararketing sektorot na e-mail: prilozi@kapital.com.mk tel: 02 2551 441 lice za kontakt: Jasmina Savovska Tro{anovski

Balkan / Biznis / Politika

16 SE ZDRU@UVAAT SRPSKITE I HRVATSKITE GRADE@NICI

rpskite i hrvatskite grade`ni kompanii denes vo Belgrad }e pregovaraat za zaedni~ko u~estvo vo golemi infrastrukturni proekti vo Libija, Al`ir, Iran, Rusija i porane{nite sovetski republiki, najavi sekretarot na Zdru`enieto za grade`ni{tvo vo Stopanskata komora na Srbija, Goran Rodi}. “Toa se golemi investi-

ciski potfati na koi }e se raboti vo narednite 10 do 15 godini”, izjavi Rodi}, naveduvaj}i deka vrednosta na tie raboti }e dostigne nekolku milijardi dolari, a realizacijata }e po~ne vo prvata polovina od ovaa godina. Srpskite i hrvatskite grade`nici, spored nego, bi trebalo da se dogovorat za zaedni~ki nastap vo regionot

KAPITAL / 22.02.2011 / VTORNIK

JAKUP KRASNI]I IZBRAN ZA PRETSEDATEL NA KOSOVSKIOT PARLAMENT

eneralniot sekretar na Demokratskata partija na Kosovo, Jakup Krasni}i, v~era be{e izbran za pretsedatel na noviot sostav na kosovskiot Parlament. Na Krasni}i ova mu e vtor mandat po red na mestoto pretsedatel na Sobranieto. Toj be{e izbran so poddr{ka na pratenicite

i spomenatite zemji za izgradba na stanbeni zgradi, hidrogradbi, izgradba na patna infrastruktura, bolnici, trgovski centri i drugi objekti.

od partiite {to }e ja so~inuvaat idnata kosovska vlada, me|u koi i osum pratenici na Samostojnata liberalna partija i Srpskata socijaldemokratska partija na Kosovo. Pred izborot na Krasni}i pratenicite na konstitutivnata sednica na noviot sostav na Parlamentot polo`ija zakletva po Ustavot na Kosovo.

Partiite vo Parlamentot za koi se o~ekuva da bidat vo opozicija za pretsedatel na Kosovo }e go predlo`at borecot za ~ovekovi prava, Adem Dema~i, kako protivkandidat na Bexet Pacoli. Pacoli e kandidat na koalicijata {to za idnata kosovska vlada ja formira{e mandatarot Ha{im Ta~i.

RUSKIOT PREMIER VLADIMIR PUTIN VO BELGRAD IDNIOT MESEC

EKONOMSKATA SORABOTKA VO FOKUSOT Iako detalnata programa za posetata na Putin ne e gotova, se znae deka glavna tema na razgovorite }e bide unapreduvaweto aweto na ekonomskata sorabotka me|u dvete zemji VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

o~nuvaweto novi proekti vo energetikata i vo infrastrukturata }e bide glavnata tema za razgovor na ruskiot premier Vladimir Putin, koj na 23 mart }e dojde vo rabotna poseta vo Belgrad, i negoviot srpski kolega Mirko Cvetkovi}. Doa|aweto na ruskiot premier vo Belgrad ima pove}enamensko zna~ewe. Iako na Putin doma} in }e mu bide Cvetkovi}, srpskiot vesnik "Novosti" prenesuva deka Putin }e razgovara i so pretsedatelot Boris Tadi}, kako i so drugi srpski funkcioneri. Detalnata programa za posetata na Putin treba naskoro da bide sostavena, no se znae deka glavna tema na razgovorite }e bide unapreduvaweto na ekonomskata sorabotka me|u dvete zemji. “Toa }e bide rabotna poseta i }e govorime i za politi~ki temi. Me|u Rusija i Srbija nema razminuvawa, ne postoi nitu edna otvorena politi~ka tema, a pogolem del od vremeto na posetata }e bide iskoristen za otvorawe na ekonomskite pra{awa”, izjavi {efot na srpskata diplomatija, Vuk Jeremi}. Rusija e zainteresirana za pro{iruvawe na

PUTIN ]E BARA ARA SRBIJA DA NE VLEZEE VO NATO Glavnata zada~a na ruskiot premier Vladimir Putin za vreme naa negovata poseta na Srbija idniot mesec e da pobara obara od Srbija da ne vleze vo NATO, smeta porane{niot ne{niot srpski diplomat Radosav Stojanovi}. "Ova e mnogu povolna olna situacija za Srbija, bidej}i so toa dobivame mo`nost na Zapadot da mu pokaème deka i druga golema sila se interesira za nas, s, a od druga strana, da doneseme me odluka koja na EU }e & pokaè okaè deka sme samostojni ni da vodime politika koja nema ni{to antizapadno apadno nitu antiisto~no”, izjavi Radosav Stojanovi}. }. Kako {to pi{uva vesnikot "Blic", voo taa smisla se tolkuva kuva simbolikata na daatumot koga ruskiott premier Vladimirr Putin doa|a vo poseta, 23 mart, den pred 12-godi{ninata ata od po~etokot na bombardiraweto na NATO na Srbija. tka ekonomskata sorabotka so Srbija, no kolku iz}e uspee da ja realizira ovaa cel zavisii pred s$ od toa kolkuu aSrbite }e bidat organizirani za nastap na r. golemiot ruski pazar. otat Vo Rusija denes rabotat }eto 30.000 Srbi, a pove}eto ci. od niv se grade`nici. Kako rezultat na do-te brata sorabotka u{te vo minatoto srpskitee grade`ni kompanii gi dobivaat tenderite za

NENAMALENA POPULARNOST Bez ogled na ekonomskata kriza koja ne ja zaobikoli ni Ru Rusija, ruskiot premier Vladimir Putin, spored najnovite istraùva istraùvawa, e proglasen za politi~ar na godinata vo negovata zemja. Za nego glasale 55% od ispi ispitanicite. Pogolem broj od Rusite ggo cenat Putin poradi dve pri~ini. Pr Prvata dokaàn e toa {to go smetaat za do patriot, a vtorata e { {to toj se obiduva so site napori da ja dovede zemja zemjata vo ekonomski red. Na obi~nite gra|a gra|ani dopa|a posebno im se dop koga Putin pred te televiziskite kameri im sse zaoligarsite ili kanuva na oligarsi ministrite da pojd pojdat da ~ekaat Nova godin godina vo naselbi kade {to nema struja. izgradba na obj objekti. zn Srbite denes znaat deka preduslov za po pogolem podobra izvoz e podobrata organi doma{na organizacija. to {to Ohrabruva i toa 12 srpski kompa kompanii koi se zanimavaat so proizvodstvo na meso i mesni i mle~ni prerabo prerabotki dobija dozvola za iizvoz na ruskiot pazar. Srpskata ekonomi ekonomija minatata godina ost ostvari ubedlivo najdobar rezultat vo posledn poslednite 15 godini na ruskiot pazar. Pokrienosta na uuvozot so izvoz vo trgov trgovskata razmena so Rusija Rusija, koja vo poslednata de decenija se

16%

porasna trgovskata razmena me|u Srbija i Rusija vo 2010 godina vo sporedba so 2009 godina

dvi`e{e od 12% do 14%, dostigna fantasti~ni 25%. Ovoj rezultat e postignat vo vreme na pad na srpskiot izvoz, odnosno vo vreme na golemata svetska ekonomska kriza. Vo 2010 godina vkupnata trgovska razmena me|u Srbija i Rusija dostigna 2,7 milijardi dolari i e za 16% pogolema otkolku vo 2009 godina. Izvozot od Srbija e zgolemen za okolu 55% vo odnos na prethodnata godina i negovata nominalna vrednost e 541,1 milioni dolari. Uvozot e zgolemen za 9% vo odnos na 2009 godina i dostignal 2,1 milijardi dolari. Za vreme na prestojot na Putin vo Belgrad edna od va`nite temi za razgovor }e bide i Kosovo. I Putin i ruskiot pretsedatel Dmitrij Medvedev mnogupati povtorija deka trajno re{enie me|u Srbija i Kosovo bi mo`elo da se postigne edinstveno preku kompromis na Srbite i kosovskite Albanci. Poslednata poseta na ruskiot premier na Belgrad be{e vo 2001 godina, no toga{ ja vr{e{e funkcijata pretsedatel na Rusija.

KAPITAL / 22.02.2011 / VTORNIK

Balkan / Biznis / Politika

CRNOGORSKITE BANKI LANI OSTVARILE 80 MILIONI EVRA ZAGUBA

d 11 banki {to rabotat vo Crna Gora zaguba prijavile ~etiri banki, vo vkupen iznos od 89,2 milioni evra, dodeka ostanatite sedum ostvarile profit od 9,5 milioni evra. So toa vkupnata zaguba na bankite vo 2010 godina iznesuva 79,7 milioni evra. Neoficijalno, najgolema zaguba ostvarila Crnogorskata komercijalna banka, re~isi 46 milioni

evra. Ovaa banka 2009 godina ja zavr{ila so 12 milioni evra vo minus. Vkupnata aktiva na crnogorskite banki minatata godina e namalena za 32% kako posledica na namaluvaweto na aktivata na tri sistemski banki. Ostanatite osum banki vo Crna Gora imaa rast na aktivata. “Bankite kaj koi padna vkupnata aktiva imaat zna~itelen

JASNA MATI] GO MENUVA DINKI] pad i na kreditnite aktivnosti, koi go naminuvaat rastot na kreditite kaj ostanatite osum banki”, izjavi viceguvernerot na Centralnata banka na Crna Gora, Velibor Milo{evi}. Toj dodava deka vkupniot kapital na bankite lani padnal za 6% poradi zagubata ostvarena na nivo na sistemot i zgolemuvaweto na tro{ocite za potencijalni zagubi.

rpskiot premier, Mirko Cvetkovi}, go ovlasti ministerot za informacii i informacisko op{testvo da ja izvr{uva dol`nosta minister za ekonomija i regionalen razvoj namesto Mla|an Dinki}, na koj v~era mu prestana mandatot. Ministerot za trud i socijalna politika, Rasim Laji}, ovlasten e i da rakovodi so Ministerstvoto za zdravstvo namesto Tomica Milosavqevi}, a dol`nosta na minister za nacionalen investiciski plan ja prezema ministerot za mladi i sport, Sne`ana Samarxi}-Markovi}, namesto

Verica Kalinovi}. Srpskiot premier vo narednite 15 dena treba da predlo`i novi ministri koi }e gi zamenat Dinki}, Milosavqevi} i Kalinovi}, a Parlamentot treba da gi izbere so mnozinstvo glasovi.

JASNA MATI]

NELIKVIDNOSTA VO HRVATSKA RU[I REKORDI

TRGOVCITE NAJGOLEMI NEPLA]A^I NA DOLGOVI

Najgolemi dol`nici se trgovcite, grade`nicite i ugostitelite. Neplatenite dolgovi vo trgovijata vo 2010 godina ja nadminaa sumata od 1,3 milijardi evra, {to e edna tretina od site neisplateni dolgovi vo hrvatskoto stopanstvo DNEVNO PO 20 FIRMI POD BLOKADA, EDNA VO STE^AJ

ELENA JOVANOVSKA inatata godina so blokirani smetki ja zavr{ija 75.700 firmi, a nelikvidnosta vo hrvatskoto stopanstvo dostigna rekordni 4,85 milijardi evra, {to e za 32,1% pove}e od 2009 godina, objavi finansiskata agencija FINA. Samo do dekemvri "vo crveno“ oti{le 882 firmi, a vkupnata vrednost na nivnite neplateni obvrski iznesuvala 106 milioni evra. Najgolemi dol`nici se trgovcite, grade`niot sektor, pa ugostitelskite i turisti~kite firmi. I ponatamu najproblemati~ni nepla}a~i se trgovcite. Neplatenite dolgovi od ovoj sektor vo 2010 godina ja nadminaa sumata od 1,3 milijardi evra, {to e edna tretina od site neisplateni dolgovi vo hrvatskoto stopanstvo. Za vakvata eksplozija na nelikvidnost pridonesoa i firmite od grade`niot sektor. Nivnite dolgovi samo vo dekemvri porasnale za 61,3 milioni evra, pa grade`niot sektor kon krajot na minatata godina dol`el 800 milioni evra. Od ovaa granka smetaat deka vakvata sostojba vo grade`ni{tvoto e odraz na merkite za {tedewe na dr`avata, koja, vsu{nost, e glaven nara~uva~ na grade`ni raboti.

Vo Hrvatska minatata godina brojot na firmi pod blokada se zgolemil za 7.000, a vo isto vreme se otvoreni 395 ste~ai. Od ova proizleguva deka sekoj den se pojavuvale po 20 novi insolventni firmi, a samo edna dnevno odela vo ste~aj. Ako prodol`i so toa tempo, na dr`avata }e & trebaat 90 godini so ste~ai da gi raspletka zamrsenite dol`ni~ko-doveritelski odnosi. “Vistinskoto pra{awe e zo{to sistemot i ponatamu dozvoluva rabotewe na firmi koi ne pla}aat danok i pridonesi, ne ispla}aat plati, a ne pokrenuvaat

Golem rast na nelikvidnosta e zabele`an vo turizmot, so dolg pogolem od 284 milioni evra. Kako {to naveduva pretsedatelot na upravata na hotelskiot sinxir Liburnija riviera hoteli, Kristijan Stani~i}, pri~inata za toa treba da se bara vo padot na prihodite so koi se soo~uva hotelierstvoto vo vreme na recesija, dodeka brojnite tro{oci i dava~ki nezapirlivo rastat. Spored Stani~i}, nelikvidnosta e logi~na posledica na vakvata sostojba vo vreme koga hotelite moraat da se borat za sekoj gostin. Pretsedatelot na upravata na trgovskiot sinxir za mebel i oprema za doma}instvata Emeceta, Slobodan [kolnik, pri~inata za rekordnata nelikvidnost ja gleda vo lo{iot praven sistem, koj nedovolno

gi {titi doveritelite, no i vo mentalniot sklop na narodot, koj si dozvoluva da ne si gi ispla}a obvrskite navreme. "Vistinskiot problem ne se trgovcite {to docnat so pla} aweto, tuku dostavuva~ite {to go toleriraat toa. Koga dostavuva~ite bi gi "pritisnale“, bi se otvoril ste~aj nad trgovecot dol`nik i taka bi se re{il problemot“, veli [kolnik. Analiti~arot na Splitska banka, Zdeslav [anti}, prognozira deka nelikvidnosta }e raste do krajot na ovaa godina, {to zna~i deka i vo 2011 godina Hrvatska }e ru{i neslavni rekordi. "Dodeka ekonomijata ne fati vistinski pravec za zazdravuvawe i dodeka ne po~ne branot ste~ai, nelikvidnosta }e prodol`i da raste“, veli [anti}.

STE^AJOT KAKO LEK ZA NELIKVIDNOSTA Ekspertite lekot za nelikvidnost go gledaat vo masovno pokrenuvawe na ste~ai. Mnogu od blokiranite firmi i taka postojat samo na hartija, a dostavuva~ite nemaat na~in kako da si gi naplatat svoite pobaruvawa. I premierot, Jadranka Kosor, go vperi prstot vo okolu 22.000 fantomski firmi bez nitu eden vraboten, na koi otpa|a golem del od nelikvidnosta vo Hrvatska. Taa predupredi deka Vladata pove}e nema da tolerira finansiska nedisciplina. Zatoa, Vladata razmisluva da vovede nov ste~aen mehanizam koj }e ja zabrza ste~ajnata procedura. Dr`avata ve}e nema da gi pla}a tro{ocite na ste~ajnata postapka, a fir-

ste~aj, {to bi trebalo da go storat po sila na zakon? Logi~na e pretpostavkata deka golemite igra~i na maliot hrvatski Pazar, vo ekonomska i politi~ka smisla, koi imaat re~isi monopolisti~ka polo`ba, go odreduvaat i moralnoto nivo na ekonomskite odnosi. Ako funkcionalnata pravna dr`ava ne gi korigira, nastanuva haos vo koj site dol`at i pobaruvaat, a stopanstvoto e nekonkurentno, neefikasno i bavno raste”, komentira glavniot ekonomist vo Hrvatska stopanska komora, Jasna Belo{evi}-Mati}.

mite bez nitu eden vraboten po sila na zakon }e odat vo bankrot. “Zakonot za ste~aj treba dosledno da se primenuva, kako i sekoj drug zakon. Nema nikakvo opravduvawe, nitu ekonomska {teta ako firma bez nitu eden vraboten po najitna postapka odi vo ste~aj. Ovde osobeno mislam na firmi koi vrz osnova na kapital od samo 2.700 evra enormno se zadol`ile vo stranstvo, glavno kaj svoite osnova~i i ne ja otpla}aat nitu glavninata, nitu kamatite, tuku samo go zgolemuvaat svojot dolg”, veli Goran Mari}, pratenik od redovite na vladeja~kata Hrvatska demokratska zaednica (HDZ). Kako eden od preduslovite za zavr{uvawe na pre-

govorite so EU, Hrvatska mora da go re{i bolnoto pra{awe so privatizacijata na brodogradili{tata. Se pretpostavuva deka mnogu rabotnici od ovaa granka }e ostanat bez rabota, a mnogu firmi }e stavat katanec na vratite. Osven brodskata industrija, godinava vo ste~aj bi moèle da zavr{at i prezadolènite grade`ni i tekstilni firmi. Ekonomistite predupreduvaat deka pove}e ne treba da se odloùvaat ste~aite. Spored niv, ste~aj e samo stavawe kraj na lo{oto rabotewe i ne mora sekoga{ da zavr{i so gasnewe na firmata. “SAD vo ste~aj go prati Xeneral motors, a kaj nas ste~ajot s$ u{te e "bauk"”, veli nezavisniot ekonomist Ante Babi}.

Svet / Biznis / Politika

FORD I RUSKI SOLERS OSNOVAAT ZAEDNI^KA KOMPANIJA merikanskiot avtomobilski gigant Ford motor dogovori osnovawe na zaedni~ka kompanija vo Rusija so tamo{niot proizvoditel na avtomobili OAO Solers. Zaedni~kata kompanija }e se vika Ford Solers, a }e proizveduva vozila na Ford vo fabrikite vo Sankt Peterburg i Tatarstan. Proektot bi trebalo da po~ne ovaa godina, a

sekoja od navedenite kompanii }e ima po 50% udel, prenesuva Blumberg. Brojni kompanii, kako Ford, Folksvagen i Tojota, go zgolemuvaat proizvodstvoto vo Rusija bidej}i nivniot pazar silno raste. Isporakata na vozila vo Rusija minatiot mesec na godi{no nivo skokna za 72%, dodeka vo 2011 godina se o~ekuva rast na proda`bata od 16% na 2,2 milioni vozila.

Dosega, Ford vo svojata ruska fabrika gi proizveduva{e modelite "fokus" i "mondeo", a minatata godina na tamo{niot pazar prodade 90.166 vozila, odnosno 9,8% pove}e otkolku vo 2009 godina. Se o~ekuva deka ruskiot pazar na avtomobili do 2020 godina }e bide na {esto mesto vo svetot, so isporaka pogolema od 4 milioni vozila godi{no.

BRITI[ PETROLEUM JA NAPRAVI NAJGOLEMATA INVESTICIJA VO INDIJA DOSEGA ritanskata naftena kompanija Briti{ petroleum (BP) ja napravi najgolemata direktna investicija vo Indija, vredna okolu 7,2 milijardi dolari. So ovaa investicija BP sklu~i dogovor so kompaniite od naftenata industrija koi se del od grupata Rilajans indastris (Reliance Industries), za istra`uvawe i iskopuvawe na nafta i gas. Ova e vtoriot dogovor

ZO[TO SVETOT SE PLA[I OD INFLACIJA

RASTOT NA CENITE GO ODLO@UVA KRAJOT NA KRIZATA Rastot na cenite na hranata i na energensite predizvika rast na

inflacijata vo svetski ramki. Evrozonata se soo~uva so 0,4% povisoka inflacija od prognoziranite 2%, Rusija stravuva od maksimalni 7%, Kina ve}e gubi vo trgovskata razmena poradi inflacija od 4,9% BORO MIRÊSKI astot na cenite na hranata i na energensite predizvika rast na inflacijata vo svetski ramki. Spored oficijalnite podatoci za januari godinava, evrozonata se soo~uva so 0,4% povisoka inflacija od prognoziranite 2%, Rusija stravuva od maksimalni 7%, Kina gubi vo trgovskata razmena poradi 4,9% inflacija, a Soedinetite Amerikanski Dràvi se edinstvenite koi se obiduvaat da ja smirat javnosta so tvrdewe deka inflacijata nema da raste. Spored oficijalnite podatoci na Eurostat, inflacijata vo evrozonata na krajot na januari dostigna 2,4%, so {to gi nadmina prognozite na Evropskata centralna banka deka do krajot na godinava }e ostane poniska od 2%. "Inflacijata }e gi nadmine prognoziranite 2% i do krajot na 2011 godina }e se dviì me|u 2% i 3%. Mora pretpazlivo da ja nadgleduvame ovaa rizi~na sostojba", izjavi @an-Klod Tri{e, pretsedatel na ECB. Golem del od analiti~arite smetaat deka za visokata inflacija vo evrozonata e vinovna Germanija. Vo poslednite 12 godini inflacijata se dviì okolu prognoziranoto nivo na ECB od 2%, a samo dva pati dostigna 2,5%. Poradi ekonomskiot rast i nagloto zgolemuvawe na cenite vo Germanija, koja pridonesuva so edna ~etvrtina vo inflacijata vo evrozonata, vo perifernite ekonomii Irska, [panija, Portugalija i Grcija inflacijata naglo se zgolemi. Germanija }e ostane glaven izvor za visoka inflacija vo EU vo narednite

~etiri godini. Anton Berner, pretsedatel na germanskata asocijacija za nadvore{na trgovija BGA, izjavi deka Germanija }e se soo~i so inflacija od 4% do 6% do 2014 godina. Spored Hose Manuel Gonzales Paramo, ~len na upravniot odbor na ECB, dokolku inflacijata ostane na visoko nivo, bankata }e bide primorana da ja zgolemi kamatnata stapka od 1% na izdadenite evroobvrznici. RUSIJA ]E SE SOOÎ SO NAJVISOKA INFLACIJA Ruskata Vlada gi vloùva site napori za da ja odrì stabilnosta na inflacijata. "I pokraj rastot na potro{uva~kite ceni od 2,4%, Vladata ostanuva na stavot deka do krajot na godinata inflacijata }e se dviì me|u 6% i 7%", veli Sergej Ignatiev, pretsedatel na ruskata centralna banka. Spored nego, rastot na potro{uva~kite ceni se dolì na prirodnite nepogodi i teroristi~kite napadi vo Rusija. Inflacijata vo Kina zabrzano raste vo prviot mesec godinava poradi nagliot rast na cenata na hranata, koja go izdigna potro{uva~kiot indeks na 4,9%. Spored ofi-

ER FRANS I DELTA JA “MERKAAT” VIRXIN ATLANTIK ajgolemata evropska vozduhoplovna kompanija spored prihodite, Er Frans-KLM i amerikanskata kompanija Delta erlajns, so sedi{te vo Atlanta, ja razgleduvaat mo`nosta da ispratat ponuda za Virxin atlantik, objavi "Sandej tajms", ne naveduvaj}i izvori. Konzorciumot se obiduva da go nagovori avioprevoznikot Virxin da pristapi kon vozduhop-

lovnoto zdru`uvawe i ja anga`ira{e bankata Goldman Saks kako sovetnik, pi{uva vesnikot. Virxin atlantik odgovori so soop{tenie vo koe istaknuva deka "Virxin atlantik e silna, nezavisna kompanija so

cijalnite podatoci, cenata na prehranbenite proizvodi vo ovoj region e zgolemena za 10,3%. Sepak, inflacijata vo Kina e poniska od prognozite na ekspertite, koi za januari prognoziraa 5,1%. Inflatornite pritisoci se dolàt na su{ata koja ja zafati dràvata i o{teti ogromni povr{ini so ìtni kulturi i na nagliot rast na cenata na surovinite. Inflacijata vlijae i vrz kineskiot izvoz, koj ve}e po~na da pa|a zatoa {to mnogu multinacionalni kompanii od zapadot go prekinaa dogovorot za uvoz na kineski proizvodi ili go prenaso~ija transportot, isklu~uvaj}i gi kineskite kompanii za logistika i transport od dogovorite za ponatamo{na sorabotka. SAD e edinstvenata dràva koja se obiduva da gi namali tenziite me|u gra|anite deka rastot na cenata na hranata i energensite }e pridonese za rast na inflacijata vo dràvata. Za Ben Bernanke, pretsedatelot na Federalnite rezervi, mnogu e pova`no da se limitira dràvniot dolg na 14,3 iljadi milijardi dolari. "Vo nedostig od efektivna sorabotka me|u demokratite i republikan-

dobra pozicija za rast vo londonskite aerodromi Hitrou i Getvik. Zatoa ne sme iznenadeni {to postoi interes za nas”. Osnova~ot na Virxin, Ri~ard Brenson, zadr`a 51% udel vo kompanijata, dodeka ostatokot go dr`i Singapur erlajns.

KAPITAL / 22.02.2011 / VTORNIK

koj BP go sklu~uva pod rakovodstvoto na noviot izvr{en direktor Bob Dadli. So dogovorot, BP vo ponedelnik treba da im isplati na Rilajans indastris 7,2 milijardi dolari vo gotovo, dodeka, pak, ostanatata vrednost kompanijata }e ja ispla} a periodi~no, zavisno od koli~estvoto na pronajdeni nafta i gas. "Ova partnerstvo gi kombinira ve{tinite na dvete

kompanii i }e se fokusira na iznao|awe vodoroden jaglerod vo dlabo~inite na vodnata povr{ina, koja e pod "kapata" na indiskata vlast", izjavi Muke{ Ambani, generalen menaxer na Rilajans indastris. Od dvete kompanii potenciraa deka vo idnina nivnite zaedni~ki investicii vo ovaa industrija vo Indija mo`e da dostignat duri 20 milijardi dolari godi{no.

DVA, TRI ZBORA “Revolucijata vo Tunis moè da bide model za drugite dràvi koi te`neat kon reformi. Tunis ima silna sredna klasa i visoko nivo na obrazovanie. Ako transformacijata vo Tunis bide uspe{na, toa moè da stane model i za drugite dràvi.” AHMET DAVUTOGLU

{ef na turskata diplomatija

10,3% se zgolemi cenata na prehranbenite proizvodi vo Kina vo januari godinava

cite, SAD "nasilno" }e bide dovedena vo pozicija da bide nesposobna da go isplati dràvniot dolg. Poradi toa, implikaciite vrz amerikanskiot finansiski sistem, vrz fiskalnata politika i ekonomija }e bidat katastrofalni", izjavi Bernanke. Spored privatnata agencija za merewe na indeksite vo nekolku segmenti na amerikanskata ekonomija Rejt inflej{n (RateInflation), inflacijata vo dekemvri 2010 godina se iska~i na 1,49%, {to e edno od najniskite nivoa vo svetski ramki. "I pokraj s$, inflacijata vo SAD e na mnogu nisko nivo. Nie go o~ekuvavme ova i podgotveni sme da se spravime so potencijalnite rizici koi moàt da ja debalansiraat i taka nestabilnata ekonomija", potencira{e toj. Od druga strana, amerikanskiot pazar na obvrznici pra}a signali deka }e rastat rizicite od inflacija i deka Federalnite rezervi bavno reagiraat. Vo poslednata nedela od januari prihodite od trezorskite obvrznici se iska~ija na najvisokite nivoa od minatata prolet. Vakvata sostojba na pazarot so dràvni obvrznici gi zagriì ekspertite, bidej}i del od niv smetaat deka ova e pokazatel za ponatamo{en rast na kamatnite stapki, no i pokazatel za zgolemuvawe na inflacijata.

“Evropskata unija ne treba da se me{a vo Libija, i pokraj èstokata borba na reìmot so antivladinite protesti. Ne treba da sozdademe lo{ vpe~atok deka sakame da se me{ame i da ja iznesuvame na{ata demokratija. Nie treba da pomogneme i da go poddrìme mirnoto re{enie, toa e na~inot.” FRANKO FRATINI

minister za nadvore{ni raboti na Italija

“Ubeden sum deka izborite na osmi maj }e gi poka`at vrednostite i poddr{kata {to ja ima LSI vo Albanija i pred s$ vo glavniot grad, vo vreme koga gledame kako se nastojuva da se afirmira uli~nata politika, politikata na nasilstvo, pred s$ vo centarot na Tirana. Zatoa, Tirana }e & go dade prviot odgovor na ovaa politika, koja e vo sprotivnost so interesite na ovoj narod.” ILIR META

lider na albanskoto Socijalisti~ko dvi`ewe za integracija (LSI))

INTEL VLO@UVA PET MILIJARDI DOLARI VO NOVA FABRIKA

iderite na informaciskiot gigant Intel pri posetata na amerikanskiot pretsedatel Barak Obama otkrija deka vo sojuznata dr`ava Arizona planiraat da izgradat nova fabrika za proizvodstvo na mikro~ipovi vredna pet milijardi dolari. Fabrikata vo gradot ^endler treba da proizveduva 14nanometarski ~ipovi, a }e obezbedi iljadnici novi

rabotni mesta. Kako {to prenesuva Rojters, Intel samo ovaa godina vo SAD planira da vraboti 4.000 lica. Izgradbata na novata fabrika na Intel treba da po~ne kon sredinata na godinata. Amerikanskiot tehnolo{ki xin ja {iri svojata proizvodna mre`a za da ja zadovoli s$ pogolemata pobaruva~ka za ~ipovi. Od Intel minatiot mesec pora~aa deka vo 2011

godina }e se vlo`at me|u 8,7 i 9,3 milijardi dolari vo izgradba na novi pogoni i vo oprema, dodeka investiciite vo 2010 godina iznesuvaa 5,2 milijardi dolari. Inaku, proizvodnite pogoni na Intel vo SAD se smesteni vo Oregon, Wu Meksiko i Arizona, dodeka vo stranstvo kompanijata proizveduva ~ipovi vo Irska, Izrael i Kina.

Svet / Biznis / Politika

KAPITAL / 22.02.2011 / VTORNIK

SVET

19 0-24

...SO FESTIVAL NA LAMPIONITE

...PROTESTITE SE [IRAT!

...VULKANSKA ERUPCIJA!

Zavr{i proslavata za Novata kineska godina

Marokancite protestiraat protiv kralot

Proraboti vulkanot Bulusan na Filipinite

ina go ozna~i krajot na proslavata za doa|aweto na novata lunarna godina, godinata na zajakot, koja treba da & donese na zemjata pogolem prosperitet preku tradicionalniot Festival na lampionite.

ove}e od 5.000 demonstranti se sobraa vo marokanskata prestolnina Rabat so cel da go sru{at re`imot na kralot Muhamed, so {to toj bi se otka`al od site ovlastuvawa.

a istokot od Filipinite se pojavi ogromen dimen oblak kako rezultat na erupcijata na vulkanot Bulusan na isN toimenata planina, koj e visok 1.559 metri.

POZITIVEN TREND

EVROZONATA PRIVLE^NA ZA INVESTITORITE I POKRAJ STRAVOT OD NOVA KRIZA Dodeka hroni~nite problemi so dr`avnite dolgovi i prezadol`enosta ne stivnuvaat, vo zemjite od evrozonata vo dekemvri minatata godina vlegoa 37,5 milijardi evra vredni stranski investicii, {to e zna~itelen porast vo odnos na 13,1 milijarda evra vo noemvri VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

o zemjite od evrozonata se ~uvstvuva pozitivna atmosfera. Poslednite podatoci poka`uvaat porast na prilivot na stranski investicii kon krajot na minatata godina. Minatata nedela Eurostat objavi deka vo evrozonata porasnala doverbata na potro{uva~ite i toa pove}e od o~ekuvawata na analiti~arite. Glavnata pri~ina za toa e {to gra|anite pomalku se pla{at deka }e go zagubat svoeto rabotno mesto. Faktite uka`uvaat deka vo ~lenkite na Evropskata monetarna unija, i pokraj

hroni~nite problemi so dràvnite dolgovi i prezadolènosta, vo dekemvri minatata godina vlegle 37,5 milijardi evra stranski investicii, {to pretstavuva zna~itelno zgolemuvawe vo odnos na noemvri, koga imalo priliv od samo 13,1 milijardi evra. [to se odnesuva do stranskite investicii, vo dol`ni~kite instrumenti se vloèni 28,7 milijardi evra, {to e najgolem iznos od maj 2010 godina, a pretstavuva rast od 2,5 milijardi evra od noemvri minatata godina. Podatocite na ECB pokaùvaat kako prilivot na kapitalni investicii vo finansiskite instrumenti go “pokri” deficitot, no isto taka pokaà deka investitorite odlu~ija da vloùvaat vo kratkoro~ni finansiski instrumenti, pa, taka, dolgoro~nite instrumenti, kako dràvnite obvrznici, doìveaa pad od 10%, na 16,7 milijardi evra.

@AN-KLOD TRI[E PRETSEDATEL NA ECB Vo evrozonata mo`e da se “zagreat” inflatornite pritisoci.

37,5

milijardi evra iznesuvale stranskite investicii vo evrozonata vo dekemvri 2010 godina

Mese~nite podatoci za finansiskoto portfolio poka`uvaat silna promenlivost, no jasno e deka investitorite se pomalku zainteresirani za investirawe vo dol`ni~ki hartii od vrednost vo evrozonata. Konsolidiraniot buxetski deficit na site ~lenki od evrozonata vo dekemvri se zgolemi od 10,5 na 13,3 milijardi evra. Na godi{no nivo porasnal od 51,4 na 56,4 milijardi evra. Toa e okolu 0,6% od bruto-doma{niot proizvod (BDP) na celata monetarna unija.

Podatocite na ECB pokaùvaat deka suficitot na trgovskata razmena padnal od 37 milijardi evra vo 2009 godina na 20,8 milijardi evra lani. Najlo{i se podatocite za dràvnite obvrznici, bidej}i minatata godina vo niv se vloèni 154,8 milijardi evra, a vo 2009 godina 284,7 milijardi evra. Bruto-doma{niot proizvod na evrozonata vo poslednite tri meseci bil povisok za 0,3%. Analiti~arite o~ekuvaa pogolem rast, no na lo{ite rezultati vlijanie imaa [panija i Grcija, kako

i padot na izvozot vo dekemvri za 0,4%. STRAV OD NOVA KRIZA VO EVROZONATA Iako evroto na deviznite pazari zajakna po pad od dve nedeli blagodarenie na signalite deka ECB naskoro mo`e da gi zgolemi klu~nite kamatni stapki za da ja spre~i inflacijata, povtorno se pojavuvaat stravuvawa od finansiski stres vo evrozonata i “nevolja” vo nekoja banka. Analiti~arite predupreduvaat deka ne e postignat napredok vo zacvrstuvaweto na evropskiot krizen fond pred istekot na rokot idniot mesec, kako i na zgolemuvawe na stravovite deka Portugalija }e bide prisilena da pobara me|unarodna pomo{ vo re{avaweto na krizata. Pretsedatelot na ECB, @anKlod Tri{e, vo nedelata predupredi deka vo evrozonata mo`e da se “zagreat

inflatornite pritisoci”. “Ne moème da napravime ni{to vo vrska so tekovniot porast na cenata na gorivoto i surovinite, no mora da napravime s$ za da go izbegneme vtoriot krug na efekti vrz ekonomijata i stabiliziraweto na cenite na povisoko nivo”, veli Tri{e. Toj veli deka inflacijata ostanuva da bide glavna grià na ECB, a istakna deka zemjite od evrozonata koi bile me|u najzadolènite uspeale da ja namalat nevrabotenotsta. Vo me|uvreme, germanskiot kancelar, Angela Merkel i ministerot za ekonomija, Rajner Bruderle, po samiotot na G-20 najrazvieni ekonomii vo svetot pobaraa zgolemuvawe na platite na rabotnicite vo Germanija vo 2011 godina, otkako sindikatite vo izminatite godini se soo~uvaa so minimalni zgolemuvawa na platite zaradi toa {to Germanija se bore{e so recesijata. Tri{e smeta deka dokolku po~nat da se zgolemuvaat platite na rabotnicite vo evrozonata, bi moèl da se zabrza rastot na cenite na proizvodite, {to }e dovede do novi problemi vo zonata na evroto.

Feqton

KAPITAL / 22.02.2011 / VTORNIK

NAJPOZNATITE SVETSKI MILIJARDERI KOI PO^NALE OD NULA:

LI KA-[ING

EKSPLOATIRANIOT RABOTNIK VO MLADOSTA, STANA MAGNAT Li Ka-{ing e najbogatiot ~ovek vo Hong Kong, no i vo cela Azija. Negovoto li~no bogatstvo od 21,3 milijardi dolari nema ni tro{ka nasledeni pari, tuku celoto e zasluga na negoviot isklu~itelen talent za biznis, koj od eksploatiran rabotnik vo plasti~arskata industrija go dovede do posednik vo sekoja pora od ekonomijata na Hong Kong magazin AsiaWeek vo 2001 goPETAR GOGOSKI dina go imenuva{e za najmo}niot ~ovek vo Azija. I toa ne e nevistina. Proajbogatiot ~ovek glasen za 14-ot najbogat ~ovek vo Azija, Li Ka- na svetot, negovite kompanii {ing, iako spored pokrivaat 15% od pazarnata prezimeto zvu~i kapa na Hongkon{kata berza. deka e blizok so Negovoto li~no bogatstvo holivudskata kung-fu leg- “Forbs” go presmetuva na enda, sepak, vo Hong Kong 21,3 milijardi dolari, a poradi negovata biznis-mo} vo 2006 godina magazinot go go narekuvaat Supermen. nagradi i so edinstvenata Ovoj isklu~itelen biznis- dosega nagrada za ìvotno men, filantrop i mili- delo. No, toa {to go pravi jarder, koj ìvee prili~no neobi~en, pokraj bogatstvoto, skromen ìvot, po rod e e negovata skromnost, koja se Kinez, no u{te vo 1940 izrazuva i vo negoviot na~in godina emigriral vo Hong na oblekuvawe. Edinstvenoto Kong, kade {to e bazirana ne{to koe ukaùva deka negovata globalna imperija. toj e “ima{liv” e negoviot Poradi negovoto politi~ko ~asovnik “seiko”, a do pred i finansisko vlijanie, nekoja godina toj nose{e koe doa|a od razli~nite i mnogu poevtina marka kompanii koi vklu~uvaat (“sitizen” od 50 dolari). biznis so nedvi`nosti, Gledaj}i go ovoj, na prv telekomunikacii, finansii, pogled prose~en bizinismen infrastruktura, pa so 82 godini, retko koj ne i biotehse zamislil za negonologija, vite po~etoci i za vode~kiot negovata uspe{na gogoski@kapital.com.mk

prikazna. EKSPLOATIRAN, NO I NEUMOREN Li Ka-{ing e roden vo gradot âozu koj se nao|a vo kineskata provincijata Guangdong, vo 1928 godina. Iako negoviot tatko bil u~itel vo tamo{noto osnovno u~ili{te, Li imal malku mo`nosti za formalna edukacija. Toj imal samo 12 godini koga negovoto semejstvo emigrira poradi japonskata invazija na Kina. Vo Hong Kong se naseluvaat kaj negoviot bogat vujko, ~ija }erka mnogu podocna }e stane èna na Li Ka-{ing. Po tri godini od nivnoto pristignuvawe vo Hong Kong tatkoto po~inal, pa griàta za familijata bila prefrlena na mladiot Li. Poradi toa, toj bil primoran da go napu{ti u~ili{teto u{te na 15 godini, koga na{ol i rabota vo nekoja fabrika za plasti~ni proizvodi. Rabotata bila te{ka, pa toj ~esto moral da raboti i po

16 ~asa na den. Po izvesno vreme Li se poka`al sposoben i kako prodava~, pa otkako gi nau~il site raboti povrzani so proizvodstvoto i proda`bata na plastika, vo 1950 godina toj re{il da po~ne so sopstven biznis. So pozajmenite pari od familijata i prijatelite, kako i od lu|eto koi gi zapoznal dodeka bil prodava~, Li ja osnoval ^ung Kong industris. Od proizvodstvo na plastika, Li go predvodi razvojot na kompanijata za taa da stane vode~ka investiciska kompanija so nedvi`nosti vo zemjata, pa vo 1972 godina taa duri stignala da bide listana na Hongkon{kata berza. No, koja e pri~inata za takviot rast i koi bile strategiite so koi se iskoristil ovoj neumoren Kinez? Kako “nenasiten” ~itatel na publikacii za trgovija i biznis-vesnici Li dobil ideja da proizveduva

KA-[ING e dosta po~ituvan od slavnite i bogatite

PRIKAZNI OD WALL STREET

DURI I VOREN BAF

Bafet kupi sopstveni~ki udel vo Bankata na Amerika vo vtorata polovina na 2007 godina, koga akcijata vrede{e re~isi 50 dolari. Sega vredi pomalku od 15 dolari oren Bafet e eden od najbogatite lu|e na svetot. Redovniot izve{taj {to mu go ispratila negovata kompanija Berk{ir Hetavej (Berkshire Hathaway) na amerikanskiot regulator so podatoci od krajot na 2010 godina otkriva deka Berk{ir vo celost go “eliminiral” vlo`uvaweto vo golemata banka Banka na Amerika (Bank of America). Tri meseci pred toa Berk{ir poseduval pet milioni akcii vo bankata, a vo nea prv pat vlo`il vo vtoriot kvartal od 2007 godina so kupuvawe na 8,7 milioni akcii. Toga{ akcijata vredela okolu 50 dolari, dodeka cenata denovive

Iako VOREN BAFET vaì svetski “guru” na uspe{noto vloùvawe vo akcii, podatocite pokaùvaat deka i najgolemite investitori gre{at.

se dvi`i okolu 15 dolari. Iako e mo`no so kratkoro~ni investicii, koi{to ne se vidlivi od podatocite isprateni vo Komisijata za hartii od vrednost (Security ehcxange comission), so istata akcija Bafet, odnosno Berk{ir, da zarabotil ne{to, mnogu e poverojatno deka so vlo`uvaweto ostvaril zaguba. Bankata na Amerika pred tri i pol godini ja vode{e Kenet Luis, koj go pro{iri nejzinoto rabotewe preku akvizicii i tvrde{e deka padot na amerikanskiot pazar za nedvi`nosti }e bide kratkotraen. Zaradi svojata pogre{na procenka i ogromnata zaguba {to ja pretrpe

bankata vo finansiskata kriza na po~etokot od minatata godina, Luis be{e zamenet so Brajan Mojnihan, a bankata poslednive meseci se nao|a pod zgolemena kontrola od strana na regulatorite, kako i pod pritisok na tu`bite vrzani so hipotekarnite krediti. Samo lani Bankata na Amerika zabele`a zaguba od 2,2 milijardi dolari, a vrednosta na akciite se sni`i za 11%, {to e najlo{ rezultat me|u desette najgolemi amerikanski banki. Bafet ve}e prethodno izrazi skepsa vo vrska so raboteweto na Bankata na Amerika. Taka, vo 2009 godina izjavi deka bankata e dobra

Feqton

KAPITAL / 22.02.2011 / VTORNIK

NOV FEQTON VO KAPITAL: Po~ituvani ~itateli, od dene{niot broj po~nuvame so nov serijal “Najpoznatite svetski milijaderi koi{to po~naa od nula”. ]e gi doznaete neverojatnite prikazni za uspehot na lu|eto koi svojata kariera ja po~nale kako prodava~i na vesnici ili dostavuva~i na pratki, a denes “teàt” i po nekolku desetici milijardi dolari. i na svetot da mu prodava kvalitetni plasti~ni cve}iwa po evtini ceni. Gi nau~il tehnikite za me{awe na boi so plastika, pa uspeal da dobie proizvodi {to li~at re~isi na realnite cve}iwa. Otkako ja prenamenil fabrikata, gi opremil i gi na{ol najdobrite tehni~ari {to moèl da gi najde, po nekoe vreme toj uspeal da najde i stranski kupuva~. Toa {to so nedeli pred posetata ja podgotvuval fabrikata se isplatilo koga stranskiot kupuva~ do{ol i vidno iznenaden od kvalitetnoto proizvodstvo re{il da napravi golema nabavka. Po ovaa uspe{na zdelka, vo godinite {to doa|ale Li stanal najgolem snabduva~ za plasti~ni cve}iwa od Azija i prodavaj}i gi napravil ogromno bogatstvo. Sepak, razvojot ne zastanal tuka. Vo 1958 godina, koga stopanot na mestoto kade {to se nao|ala fabrikata po~nal da govori za zgolemuvawe na kirijata, Li napravil ne{to koe podocna se pokaàlo kako novo svetlo do patot na uspehot. Bez dvoumewe go kupil celiot imot. Ova }e bide prvata od mnogute investicii vo biznisot so nedvi`nosti, koj podocna stana eden od klu~nite biznisi na Li. Od dene{en aspekt moè da se kaè deka za ovoj ~ekor ne bila presudna samo neslu~ajnta zdelka, tuku od golema va`nost bila i klimata vo zemjata. Vo 60-te godini vo Hong Kong plamnale nemiri, pa mnogumina ja napu{tile zemjata. Kako rezultat na toa cenite na nedvi`nostite padnale. Rizikuvaj}i da vloì vo imot,

VISTINSKI POZNAVA^ NA VREDNOSTITE NA @IVOTOT Li Ka-{ing e neizmeren filantrop. Duri edna tretina od svoeto bogatstvo toj go dade vo dobrotvorni celi i razli~ni filantropski proekti niz celiot svet. Spored presmetkite, se govori za okolu 10 milijardi dolari. Toa {to na prv pogled e zabele`livo vo celata lista na dobrotvorni donacii e toa deka Li najmnogu podaril pari vo obrazovanieto. ôvekot kogo ìvotot go natera da ostane bez sredno u~ili{te denes e zasluèn za izgradba na Univerzitetot [antu vo Kina, bibliotekata na Singapurskiot univerzitet za menaxment, a pari doniral i za Stenford, za Berkli (40 milioni dolari), kako i za medicinskiot fakultet vo Hong Kong. Kako blagodarnost za ova poslednovo menaxmentot na fakultetot ja preimenuva ustanovata so imeto na kineskiot Supermen, so {to bea predizvikani mno{tvo reakcii vo 2006 godina. Toa ne se slu~i vo Berkli, kade {to vo ~est na donacijata noviot del na Univerzitetot vo 2005 godina stana Li Ka-{ing centar za biomedicinski i zdravstveni istraùvawa. Po katastrofata {to ja snajde Indonezija vo 2004 godina, Li Ka-{ing me|u prvite doniral 3 milioni dolari za pomo{ na zemjata.

Na sostanok so bordot na kompanijata

Kako “nenasiten” ~itatel na publikacii za trgovija i biznis-vesnici vo 60-te goidni Li dobil ideja da proizveduva i na svetot da mu prodava kvalitetni plasti~ni cve}iwa. Gi nau~il tehnikite za me{awe na boi so plastika, pa uspeal da dobie proizvodi {to li~at re~isi na realnite cve}iwa. Vo godinite {to doa|ale Li stana najgolem snabduva~ za plasti~ni cve}iwa od Azija i napravi ogromno bogatstvo

Nagrada za ìvotno delo od Forbs Li veruval deka politi~kata kriza e privremena i deka cenite }e se poka~at. Po izvesno vreme ja preina~il kompanijata vo agencija za nedvi`nosti i na golemo po~nal so kupuvawe zemja. Ova se pokaàlo kako dobra zamisla, pa vo 1971 godina ja preimenuval kompanijata vo êung Kong holdings i u{te slednata godina ja odvel na berza. Taka, do 1979 godina Li stanal najgolemiot privaten posednik vo Hong Kong. Podocna, u{te edna{ uspehot go vovel Li vo pro{iruvawe na korporativnite napori vo nov pravec, ovojpat preku akvizicijata na edna od najstarite britanski trgovski kompanii vo zemjata, Hat~ison Vampoa. Ovaa kompanija bila sozdadena vo 1977 godina preku spojuvawe me|u finansiski oslabenata Hat~ison interne{nal, {to postoela u{te od 1880 godina i Vampoa dok, koja pretstavuvala prvata registrirana kompanija vo Hong Kong, osnovana 1861 godina. Inaku, vo 1979 godina, otkako kompanijata na Li navlegla na pazarot so kapital, toj uspeal

da kupi 23% od Hat~ison Vampoa, so {to stanal prviot Kinez koj imal kontrola vrz starata britanska kompanija koja dolgo bila dominantna vo hongkon{kata ekonomija. So tekot na godinite Li uspel da go zgolemi u~estvoto, pa vo 2004 godina toa stignalo i do 49,9%. So svojot udel toj ja iskoristil kompanijata za da vleze vo razli~ni drugi biznisi, demonstriraj} i talent za uspe{ni zdelki. Vo 80-te godini Hat~ison Vampoa se pro{iri i vo 1985 godina kupi 33% od Hong Kong elektrik holdings. Ottuka, Li po~na so ekstenzija na biznisot nadvor od Azija, za po~etok vo Kanada, kade {to gi {koluval svoite sinovi (inaku, spored pove} eto izvori na podatoci, toj i negovite sinovi i den denes poseduvaat kanadsko dr`avjanstvo). Tamo{nite investicii se sleale vo Kanadian imperial benk i Haski oil. Taa godina Li ja lansira{e i Hat~ison telekomunikej{ns, so {to vo 90-te godini stana glaven igra~ vo telekomunikaciite, gradej}i ja mobilnata mre`a Orinx vo Evropa. Ovoj proekt

vo 1999 godina mu donese dopolnitelni 14,6 milijardi dolari vo gotovo, koga Li uspea da napravi proda`na zdelka so germanskata korporacija Manesman. Dvete primarni korporativni edinici na Ka-{ing, êung Kong i Hat~ison Vampoa podocna se isprepletija. êung Kong holdings poseduva{e 49,9% vo Hat~ison Vampoa, dodeka ovaa poseduva{e 85% vo infrastrukturata na prvata kompanija. Na kraj, êung Kong navleze vo biznisot so biotehnologija i internet-servisi, pri {to vo 2004 godina razli~nite nejzini podru`nici sostavuvaa 11,5% od vkupnata pazarna kapitalizacija na Hongkon{kata berza. MOSTOVI DO PEKING Po dekadi otkako negovoto semejstvo izbega od politi~kite nemiri vo Kina, Li izgradi silni politi~ki i ekonomski vrski so rodnata zemja. Spored AsiaWeek, za vreme na kinesko-britanskite razgovori, Li ostvaril direktni razgovori so pretsedatelot Cemin i premierot Ronxi. Kratko po razgovorite toj investira{e milijardi dolari vo pristani{ta, infrastruktura i drugi razvojni proekti vo Kina. Gord na svoeto poteklo, Li vo 1981

godina vo negoviot roden grad finansira{e izgradba na univerzitet, a dopolnitelno donira{e i 150 milioni dolari za univerzitetskiot kampus. Ovie zajaknati vrski so Peking vo 90-te godini za mnogu amerikanski politi~ari bea pri~ina za stravuvawe od potencijalna bezbednosna zakana poradi negovata ogromna kontrola na pristani{tata vo Kina. No, sepak, vrskite se poka`aa i pove}e od potrebni vo 1996 godina, koga sinot na Li be{e kidnapiran. Namesto da ja involvira hongkon{kata policija, Li plati 125 milioni za otkup i pobara pomo{ od kineskata vlada. Vo 1998 godina kidnaperot be{e faten i lin~uvan. TRADICIONALNA DINASTIJA Golem broj opisi za Ka-{ing se soglasuvaat deka Li e nepretenciozen i {tedliv ~ovek. Toj ima skromen `ivoten stil, {to, od druga strana, go reflektira negoviot respekt kon tradicionalnite kineski vrednosti. Za negovata filantropija mnogu se znae vo Azija, kade {to negovata fondacija sozdadena vo 1981 godina potro{ila pove}e od milijarda dolari na poleto na zdravstvoto i

edukacijata. Spored golem broj magazini, dodeka Li aktivno ja kontrolira negovata imperija na po~etokot na noviot vek i negovite dvajca sinovi po~naa da igraat “prominentna uloga vo internacionalniot biznis-svet”. Pomladiot, Ri~ard Li, koj e poznat i kako poburen, ima svoja firma, Pacifik Se~uri sajber vorks, koja investira vo razli~ni startni internet-kompanii, a od 2000 godina toj e i sopstvenik na Hong Kong kejbl & vajerles. Postariot negov brat, Viktor Li, ostana na stranata na tatko mu i gi vodi sekojdnevnite operacii na ^eung Kong kako zamenik-pretsedatel na bordot. Spored mnogumina, toj }e bide i naslednikot na biznis-dinastijata. Vo naredniot broj na “Kapital” }e ja doznaete prikaznata na Ralf Loren, denes bogat moden kreator koj karierata ja po~nal so proda`ba na evtini vratovrski.

FET GUBI NA INVESTICII vo pribiraweto depoziti, no “ima nekoi drugi aktivnosti {to i ne se tolku odli~ni”. Toj go komentira{e i prezemaweto na bankata Meril Lin~ (Merrill Lynch) vo septemvri 2008 godina, koe be{e dogovoreno istiot den koga propadna investiciskata banka Leman braders (Lehman Brothers). Bafet re~e deka Bankata na Amerika platila “luda cena” za Meril Lin~ zatoa {to mo`ela da ja dobie za “sitne`” samo eden den podocna. Inaku, transakcijata vrede{e 18,5 milijardi dolari. Dokumentite isprateni kaj regulatorot otkrivaat deka Bankata na Amerika ne e edinstvenoto vlo`uvawe {to go napu{til Bafetoviot Berk{ir vo poslednoto trimese~je od 2010 godina. Kompanijata gi prodala i udelite vo proizvoditelot na sportska oprema Najki (Nike), telekom-kompanijata

Komkast (Comcast), kako i trgovskiot sinxir Houm depo (Home Depot). Nekoi analiti~ari komentiraat deka Berk{ir go poednostavuva portfolioto za da go podgotvi za promena vo vodstvoto na kompanijata, odnosno naslednikot na Bafet, koj{to ve}e ima 80 godini. Inaku, Bankata na Amerika ne e edinstvenoto finansisko vlo`uvawe na Berk{ir Hetavej. Bafetovata kompanija e najgolem poedine~en akcioner vo edna od najgolemite amerikanski banki, Vels Fargo (Wells Fargo), a toj sopstveni~ki udel vredi pove}e od 10 milijardi dolari. Bafet vo posledno vreme gi namaluva finansiskite vlo`uvawa i s$ pove}e preminuva na kupuvawe celi kompanii so “dolgotrajni konkurentski prednosti”. Interesen kuriozitet povrzan so bankata Vels Fargo e slu~uvaweto so Patrik Roxers, muzi~ar od Filadelfija, koj{to

stana lokalen junak otkako uspea da & zapleni imot na bankata. Da, dobro pro~itavte, toj uspea da & zapleni imot na bankata, a ne taa nemu, kako {to bi bilo ponormalno vo realnosta. Roxers momentalno ja pro`ivuva odmazdni~kata fantazija na milioni amerikanski sopstvenici na nedvi`nosti optovareni so hipoteki. Otkako imal raspravija so Vels Fargo houm morgix, posebnata divizija na bankata zadol`ena za hipotekarni krediti, i otkako ne dobil odgovori na pra{awata {to im gi upatil, Roxers oti{ol na sud. Negovata raspravija so Vels Fargo po~nala pred re~isi dve godini. Roxers, koj raboti kako muzi~ki promotor, svojata trikatna ku}a so {est spalni sobi ja platil 180 iljadi dolari vo 2002 godina i nekolku godini so hipotekata se nosel bez pogolemi problemi. No, kon sredinata na 2009 godina

negoviot osiguritel mu soop{til voznemiruva~ka vest – premijata za osiguruvaweto na negovata ku}a }e se zgolemi pove}e od dvojno zatoa {to bankata insistirala na toa Roxers da ja osigura zamenskata vrednost na nedvi`nosta, {to iznesuvalo okolu eden milion dolari. Roxers odbil da plati povisoka polisa na osiguruvawe i mu pratil na Vels Fargo pismo od ~etiri stranici baraj}i pove}e informacii. Bidej}i ne mu odgovorile, ja tu`el bankata, a sudot donel odluka na Roxers da mu se platat 1.000 dolari ot{teta i sudskite tro{oci. Vels Fargo ne mu platila na Roxers, pa toj se obratil kaj lokalniot {erif, a celata peripetija zavr{ila taka {to sodr`inata na hipotekata na Vels Fargo zaradi nenaplatenite sudski pobaruvawa bila zapleneta i }e odi na licitacija vo mart.

FunBusiness

KAPITAL / 22.02.2011 / VTORNIK

NATA[A - prvata makedonska

dobitni~ka na nagradata Shooting stars

Desette dobitnici na Shooting stars na dodeluvaweto na nagradite

MAKEDONSKITE "FILMAXII" NA BERLINALE

SJAJNA IDNINA ZA MAKEDONSKATA INGRID BERGMAN r e eden od desette akteri r od Evropa r koi se odbrani r od stru~no ru ìri r za nagradata r Nata{a Petrovi} Shooting stars stars.. So epitetite kako najnade`na i najtalentirana akterka & se otvorija vratite kon evropskite i svetskite sceni SILVANA JOVANOVSKA yvezdi), koi se dodeluvaat sekoja godina jovanovska@kapital.com.mk vo ramkite na festivalot na deset mladi akteri od Evropa koi imale glavna uloga vo nekoj film. Iako nema golemo aktersko latnata me~ka”, odnosno glavnata iskustvo, Nata{a ja ima{e sre}ata da nagrada na 61-to izdanie na bide edna od tie deset yvezdi, a nagradite me|unarodniot filmski festival im gi dodeli akterot Ralf Fajns pred vo Berlin, koj se odrùva{e premierata na negoviot prv film kako od 10 do 20 fevruari, ja dobi reìser “Koriolan”, sovremena adaptacija filmot “Nader i Simin, razvod” na [ekspirovata drama za generalot na na iranskiot reìser Asgar Feradi. Na Rimskoto carstvo. ovoj festival pomina odli~no i makedons“Ova be{e kako pomestuvawe od realkata akterka Nata{a Petrovi}, koja igra nosta. Za mene e golem uspeh, neverojatno vo filmot “Kako da me nema” na Huanita iskustvo i edinstvena mo`nost da se nau~i Vilson, postignuvaj}i zna~itelen uspeh. kako se raboti vo svetot i da se ostvarat U{te za vreme na festivalot spisanieto kontakti za ponatamo{na sorabotka. Vo “Varajati” ja proglasi za najnade`na i Makedonija ne sme naviknati na tolkavo najtalentirana akterka od porane{nite vnimanie od mediumite i od lu|eto. Ima{e jugoslovenski prostori, a eden od ~lenoiskusni i ve}e afirmirani akteri. Site se vite na ìrito ja nare~e mladata Ingrid poznavaa me|u sebe, no i pokraj toa {to Bergman. jas bev me|u po~etnicite, vo nitu eden moPetrovi} e eden od desette dobitnici na ment ne se po~uvstvuvav pomalku vredno”, nagradata Shooting stars (novi akterski veli Petrovi} za na~inot na koj bila

prifatena na festivalot. “Zapoznavme va`ni lu|e koi bi mo`ele da ni pomognat za idni proekti. Imavme rabotilnica, vidovme kako rabotat amerikanskite kasting-agenti i menaxeri. Za mene toa be{e kompletno nepoznato, bidej}i nitu jas, nitu nekoj na Balkanot ima agent koj bi nao|al ulogi i bi mu pomagal vo karierata. No, ne bev edinstvena. Osven Makedonija, nagradata ja dobija akteri od Hrvatska i Albanija koi nemaa agenti. Lu|eto bea frapirani od soznanieto deka nikoj na Balkanot nema menaxer. Zatoa, ovie predavawa bea osobeno va`ni za nas, bidej}i nau~ivme mnogu, a i dobivme soveti”, veli Nata{a. “Nata{a privle~e najgolemo mediumsko vnimanie na festivalot. So toa mojot najgolem strav deka }e se ispla{i od publicitetot vo Berlin u{te od prviot den be{e nadminat. Taa be{e opu{tena i komunicira{e so site, {to ne e mala rabota, bidej}i nema tolkavo iskustvo kako

ostanatite koi ve}e se poznati”, izjavi direktorot na Filmskiot fond, Darko Ba{evski, koj e zadovolen od uspehot na Nata{a i Makedonija. “Filmskiot fond }e prodolì da ja poddrùva Nata{a, a }e se borime vo idnina da ima u{te na{i akteri na vakvi festivali. Tie se va`ni, bidej}i vo edna mala zemja kako na{ata akterite nemaat mnogu mo`nosti da isplivaat pobrzo do evropskite i svetskite producenti i reìseri”, veli Ba{evski. Nata{a Petrovi} e rodena vo [tip, a prvite ~ekori vo glumata gi pravi u{te na deset godini. Vo 2007 godina prvpat se pojavila vo mala uloga vo filmot “Senki” na Mil~o Man~evski. Tokmu so glumata vo filmot “Kako da me nema”, kade {to ja igra glavnata uloga, ja dobiva nagradata za Shooting stars. Nagradata Shooting stars se dodeluva od 1998 godina, a tie {to ja dobile doìveale svetska slava i uspeh. Takvi se

[OPING-FESTIVAL

ISTANBUL GO PREZEMA PR

Edistveniot grad koj le`i na dva kontinenti godinava e najatraktivna destinacija, ne samo poradi kulturnoto bogatstvo i Bosforot, tuku i poradi najgolemiot {oping-nastan koj }e se odr`uva sekoja prolet celi 40 dena

i na aziskiot. Niz golemiot broj ADRIJANA ATANASOVA trgovski centri i mali prodavnici atanasova@kapital.com.mk }e se slu~uvaat spektakularni {ouprogrami, koncerti i zabavi, }e ima stanbul celi 40 dena }e “vrtoglavi” popusti koi }e traat `ivee so polna parea poceli 40 dena, sekoj den do dva ~asot radi prviot golem {opingnautro. festival koj }e po~ne na Spektakularnoto gala-otvorawe }e 18 mart, a }e trae do 26 se slu~i na 18 mart vo Sultanamet april. So ovoj masiven nastan Istan- ~ar{ijata, po~nuvaj}i so parada bul saka da go razraboti sinxirot koja }e pomine niz ulicata Istiklal, na maloproda`ni du}an~iwa niz ce- kade {to 600 muzi~ari }e gi zabaliot grad preku golem broj proslavi, vuvaat prisutnite na Bejoglu. Malite zabavi, popusti i dodeluvawe golemi du}an~iwa zaedno so golemiot broj nagradi. artisti vo tekot na ovoj festival Festivalot }e se odviva i na dvete }e dadat eden nov izgled na grastrani na Istanbul, i na evropskiot dot. Ulicite i izlozite }e bidat vo

I [oping terapija vo Stambol

najrazli~ni boi. Site posetiteli }e mo`at da bidat del od golemiot broj lotarii, a vo me|uvreme }e se izbira najdobro dizajniran izlog, no samo eden sre}nik }e go dobie luksuzniot apartman na turskata grade`na kompanija Sinpas. Pri sekoe koristewe na kreditnata karti~ka lu|eto }e dobijat bilet, a samo dvaesetina od niv }e bidat sre}nici da ja dobijat premijata avtomobil od markata Reno. Za turistite koi }e se zateknat vo Istanbul vo ovoj vremenski period ova e dopolnitelna zabava vo ovoj magi~en grad zatoa {to }e mo`at

KAPITAL / 22.02.2011 / VTORNIK

FunBusiness

(foto Markus Nas)

PO DEMOKRATIZACIJATA NA ARAPSKIOT SVET

Nata{a go privle~e najgolemoto mediumsko vnimanie

BLISKIOT ISTOK ODDALE^EN OD FORMULA 1 Vo

Bahrein ve}e nekolku godini tribinite se re~isi prazni, trkata raboti so zaguba, no toa na nikogo ne mu pretstavuva problem. [eikot Hamad bin Isa Al Kalifa e podgotven i ponatamu da go polni buxetot na GP Bahrein, bez premnogu da se vozbudi, a negovite podanici, pogolemiot del od niv zaglaveni vo siroma{tija, voop{to ne gi zasega trkata na pilotite od F1 SR\AN IVANOVI]

Ivanovic@kapital.com.mk

liskiot Istok i celiot aziski kontinent se idninata na Formula 1. Ovaa ~esto povtoruvana konstatacija be{e glavnoto moto na Berni Eklstoun, sopstvenikot na promotivnite prava na Formula 1. Toj toa postojano go vele{e poslednite nekolku godini, osobeno nazna~uvaj}i go vo pregovorite so organizatorite na evropskite i amerikanskite trki vo presret na potpi{uvaweto na novite dogovori. Svetskoto prvenstvo vo Formula 1 go odnese vo Bahrein, Abu Dabi, Malezija, Kina, Koreja, Singapur, a se podgotvuvaat pateki vo Dubai, Egipet i Katar. No, po sinxirnata reakcija na protesti vo arapskiot svet so koi demokratskata opozicija bara smena na deceniskite diktatori sonot za sovr{enata idnina za Formula 1 na Eklstoun stanuva ko{mar. “Dokolku deneska treba da re{am dali }e Nezadovolnite gra|ani baima trka vo Bahrein odgovorot }e bide ne”, raat demokratski i socijalni izjavi neodamna Berni, koj s$ u{te nema plan prava od avtokratskata vlast B za Bahrein, bidej}i vo ovaa dràva na 13 mart e zakaàn startot na Bahrein na novata sezona vo Formula 1. Prestolot na kralot Sepak, dokolku mu go Hamad e seriozno postavea ova pra{awe razni{an i iako na Britanecot pred nikoj vo momentov samo eden mesec toj }e ne veruva vo negova be{e podgotven da se abdikacija, sepak, zakolne deka Bahrein mnogumina pred}e bide doma}in na viduvaat deka toj }e Formula 1 i vo naredbide prinuden da se nite 100 godini. soglasi na ustavna Bliskiot i, se razbira, monarhija, so {to delovi od Dale~niot vlasta de fakto }e Istok za mister “fobide vo racete na rmula uno” bea izelektoratot. vonredna zamena za EvPra{aweto e ropa i za dvete Ameri- F1 trkata vo Bahrein dokolku navistina ki. Tamu nema zabrana se odviva situaciza reklamirewe na jata vo Bahrein cigari i alkohol (osven vo zemjite so spored ova scenario, dali novoizbranata {erijatski zakonik), nikoj ne protestira vlada }e saka da ja benaficira trkata vo poradi zagaduvaweto na ìvotnata okolina, Formula 1 na smetka na socijalnite prava a harizmati~nite avtokrati davaat milijardi na gra|anite, iako prethodnata vladeja~ka dolari za sportot za koj vo “stariot svet” garnitura be{e soborena tokmu poradi ima s$ pomalku pari. sli~nata politika. Te{ko deka Berni vo idKonkretno vo Bahrein ve}e nekolku godini nina }e bide zainteresiran za prodolùvawe tribinite se re~isi prazni, trkata raboti so na dogovorot so kralstvoto vo uslovi koga zaguba, no toa na nikogo ne mu pretstavuva kralot ja nema svojata vlast. problem. [eikot Hamad bin Isa Al Kalifa Inaku, poslednite informacii {to doa|aat e podgotven i ponatamu da go polni buxetot od Bahrein govorat za krajno dramati~na na GP Bahrein, bez premnogu da se vozbudi, sostojba. Poradi eskaliraweto na sudirite a negovite podanici, pogolemiot del od niv me|u demonstrantite i policijata kontrolata zaglaveni vo siroma{tija, voop{to ne gi vrz urbanite sredini ja prezema vojskata, zasega trkata na pilotite od F1. zabranuvaj}i kakvo bilo javno sobirawe na No, o~igledno ovaa dru`ba me|u Bahrein i lu|e. Sepak, i pokraj prisustvoto na elitnite Formula 1 e stavena na golem test. Po padot edinici na Bahrein, se pretpostavuva deka na diktatorite na Tunis i Egipet virusot na demonstrantite i ponatamu }e prodolàt so revolucijata zabrzano se {iri kon Libija, demonstraciite, {to moèbi e voved vo seAlìr, Maroko, Jemen, Katar i Bahrein. riozni sudiri i voved vo gra|anska vojna.

B “Za mene ova e neverojatno iskustvo” - Nata{a Petrovi} KAVGI PRED I PO BERLIN Filmot “Majki” na Mil~o Man~evski se prikaùva{e na festivalskata selekcija “Panorama”. Toa se smeta za nazna~ajniot del od programata na Berlinaleto, bidej}i se prikaùvaat najdobrite filmovi nadvor od natprevaruva~kata kategorija. Renomiraniot kriti~ar Ginter Xekubcik go proglasi “Majki” za najdobar od fimovite na “Panorama” i go vbroi vo trite najdobri filmovi na festivalot. Filmot bil odli~no prifaten od strana na publikata, no i od mediumite. Inaku, nesoglasuvawata me|u producentot na “Majki” i Filmskiot fond, po~nati pred po~etokot na Berli “Majki” me|u najdobrite naleto za potrebnite finansiski na Berlinaleto sredstva za evropskata premiera i marketin{koto pretstavuvawe, prodolùvaat i po negovoto zavr{uvawe. Najprvin be{e sporna sumata koja “Majki” ja dobil za pretstavuvawe na Berlinaleto i nejzinata (ne)navremena uplata, a sega prepukuvawata se dviàt za vnimanieto {to direktorot na Fondot i avtorot na “Majki” mu go posvetile na prezentacijata na filmot za vreme na negovite proekcii... Daniel Kreg (noviot Xejms Bond), Rej~el Vejs (“Mumija”, “Fontana”) i drugi. Iako Labina Mitevska ja ima dobieno nagradata u{te na prvoto dodeluvawe, Nata{a se smeta za prva makedonska dobitni~ka, bidej}i Mitevska bila nominirana kako pretstavnik od Velika Britanija. Godinava na Berlinskiot festival bile prikaàni okolu 400 filmovi od

58 zemji podeleni vo devet programi.Na filmskiot market se pretstavija u{te dva makedonski filmovi: “Ova ne e amerikanski film” vo reìja na Sa{a Pavlovski i “Pankot ne e mrtov” na Vladimir Blaèvski. Reìserot Aneta Le{nikovska, pak, pred potencijalnite finansieri i sorabotnici go prezentira{e nejziniot nov proekt, filmot “Bu~no”.

RIMATOT NA DUBAI da pazaruvaat oslobodeni od carinski nadomest do 30%. Iako ovoj nastan se smeta za eden obi~en {oping-event, sepak, ima poddr{ka od najgolemite institucii vo Turcija: od Ministerstvoto za turizam i kultura, pa s$ do Stopanskata komora i Grupacijata na najrazli~ni brendovi. Site tie imaat edna edinstvena cel, ovoj nastan da stane tradicija, u{te edna turisti~ka atrakcija vo gradot na Bosforot. So ogled na toa deka Germanija za svojot Oktoberfest, koj trae samo dve nedeli, privlekuva pove}e od 2 milioni turisti, ekspertite predviduvaat deka Istanbul mo`e mnogu lesno da ja nadmine ovaa brojka. Toga{ hotelite }e treba da se rezerviraat odnapred, a agenciite i turoperatorite }e treba da bidat poaktivno vklu~eni vo celiot proekt. Istanbul poleka }e go prezeme primatot na Dubai i toa }e bide idealna destinacija za {oping vo proletniot period.

Organizatorite o~ekuvaat deka brojkata na posetiteli }e bide daleku pogolema zatoa {to vo ovoj period se pogolemite praznici kako Veligden i Bajram. Lu|eto imaat pove}e slobodni denovi koi mo`at da gi iskoristat tokmu vo Istanbul. Se pretpostavuva deka }e ima mnogu gosti od Rusija, Iran, Azerbejxan, Saudiska Arabija, Grcija, Romanija, Sirija... Celta nema da bide samo razgleduvawe na turisti~kite atrakcii na Istanbul, tuku akcentot }e bide staven tokmu na {opingcentrite i na zabavniot sektor. Za vreme na ovoj golem nastan se o~ekuva vo Istanbul da bidat ostaveni 1,8 milijardi dolari, so nade` deka od godina vo godina taa brojka }e raste. Maloproda`bata e mnogu va`na za razvivawe na konkurentnosta na pazarot. Turskata Vlada o~ekuva deka do 2023 godina }e dostigne brojka od 500 milijardi dolari samo od izvoz. Tokmu i zatoa se odr`uva eden vakov tip nastan kade {to Istanbul i malite kompanii }e bidat prezentirani pred svetot.

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

Rabota / Medicina / HR / IT

Izbor na aktuelni oglasi

KAPITAL / 22.02.2011 / VTORNIK

SEKOJ DEN VO

MENAXMENT Izvor: Dnevnik Objaveno: 18.02.2011 ITD DISTRIBUCIJA DOO ~lenka na INFOSOFT grupacijata vrabotuva: - MENAXER ZA PRODA@ BA na hartija, toneri i kancelariski materijali. Potrebni kvalifikacii: - Odli~ni komunikaciski sposobnosti, - Pove}e od 3 godini rabotno iskustvo na sli~ni pozicii, - Poznavawe od oblasta na hartija, toneri i kancelariski materijali se smeta za prednost, - Odli~no poznavawe na Angliski jazik, - Univerzitetska diploma od Ekonomski fakultet. Kvalifikuvanite kandidati treba da ispratat motivaciono pismo, CV na angliski jazik na slednava e-mail adresa: personel@ infosoftgroup.com.al zaklu~no so 25.02.2011 godina.

FARMACIJA Izvor: Dnevnik Objaveno: 18.02.2011 AVICENA Diagnostica objavuva oglas za vrabotuvawe na: 1. DOKTOR PO MEDICINA (zavr{en Medicinski fakultet, poloèn dràven ispit, odli~no poznavawe na angliski jazik i voza~ka dozvola B- kategorija), 2. DIPLOMIRAN FARMACEVT (zavr{en Farmacevtski fakultet, poloèn dràven ispit, odli~no poznavawe na angliski jazik i voza~ka dozvola B- kategorija). Zainteresiranite kandidati da go ispratat svoeto CV, zaedno so fotokopii od dokumentite koi go dokaùvaat ispolnuvaweto na baranite uslovi, fotografija ne postara od 6 meseci i svojot kontakt telefon (e-mail) vo rok od 7 dena na adresa: Avicena diagnostika, ul. Londonska, br. 11a, 1000 Skopje, so naznaka „za Oglas”. Dokumenti se primaat isklu~ivo po po{ta, ve molime bez telefonski javuvawa. Oglasot NE se odnesuva za rabota vo laboratorija.

IT Izvor: Dnevnik Objaveno: 19.02.2011 BATO & DIVAJN objavuva oglas za vrabotuvawe na IT ADMINISTRATOR. Potrebni kvalifikacii: VSS (FEIT ili PMF), - Zadolìtelno prethodno iskustvo na navedenata pozicija (min. 3 godini), - Odli~no poznavawe i aktivno administrirawe na Windows XP, Windows 7, Mac OS, Windows/Linux serveri i operativni sistemi, - Proektirawe, postavuvawe, napredno odrùvawe i servisirawe na: kompjuterski mreì, hardver, Active Directory, Cisco ili MSDE sertifikati, - Iskustvo vo administrirawe i odrùvawe na sistemi za nadgleduvawe i monitoring, - Iskustvo vo administrirawe i programirawe na WEB stranici (Flash, HTML, HML), - Aktivno koristewe na deloven angliski jazik (pi{an i govoren), - Poseduvawe na Microsoft setifikat za administrirawe se smeta za prednost. Site zainteresirani kandidati koi gi ispolnuvaat navedenite kvalifikacii, potrebno e da dostavat (po po{ta ili e-mail) svoja biografija, preporaki i skore{na fotografija, najdocna do 04.03.2011 godina na: Grafi~ki centar Bato & Divajn, ul. Prvomajska bb, 1000 Skopje, e-mail: careers@batodivajn.com.

ARHITEKTURA Izvor: Dnevnik Objaveno: 19.02.2011 „MEBLO MAK” doo Skopje objavuva oglas za vrabotuvawe na - ARHITEKT (dve lica) vo proda`ba vo naskoro otvoreniot izlo`ben brend salon za MEBEL vo centarot na Skopje www.kler.eu, www.piogiadecorativa.it. Potrebni kvalifikacii: VSS, - Angliski jazik, - Kompjuteri, - Odgovorna, inicijativna, komunikativna li~nost. Ve molime va{eto CV (so slika) i motivacisko pismo da gi ispratite na ul. Dame Gruev, br.3 ili na: info@meblomak.eu.mk. Oglasot va`i od 21.02.2011 do 04.03.2011 godina.

ZDRASTVO Izvor: Dnevnik Objaveno: 19.02.2011 SISTINA objavuva konkurs za NUTRICIONIST (1 izvr{itel). Kandidatite treba, pokraj op{tite uslovi za vrabotuvawe, da imaat zavr{eno soodvetno visoko obrazovanie, rabotno iskustvo od minimum 3 godini vo strukata, poznavawe na Angliski jazik, poznavawe na rabota so kompjuteri. Potrebni dokumenti: - Biografija (CV), - Diploma za zavr{eno obrazovanie, - Dokaz za poznavawe na angliski jazik. Dokazite da se dostavuvaat li~no ili po po{ta (so naznaka za aplikacija za oglas), na adresa: ul. Skupi, br. 5A, 1000 Skopje. Konkursot va`i 5 dena od denot na objavuvaweto.

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE: OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno. LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

KAPITAL / 22.02.2011 / VTORNIK

Obuki / Finansii i smetkovodstvo

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici â&#x20AC;&#x201C; za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo. Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal. Upisot e vo tek. Informacii sekoj raboten den od 09 â&#x20AC;&#x201C; 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

Obuki / Menaxment / Proda`ba / HR / PR

KAPITAL / 22.02.2011 / VTORNIK

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Office Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena na makedonskite delovni i drugi subjekti.

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA) Kursot gi opfa}a slednite oblasti : Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancela-riskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija. Upisot e vo tek. INFORMACII SEKOJ RABOTEN DEN OD 09 â&#x20AC;&#x201C; 20 ^ASOT. Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

KAPITAL / 22.02.2011 / VTORNIK

Tenderi / Konferencii i saemi

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Kavadarci PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na uslugi za izrabotka na urbanisti~ki planovi. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/ dosieACPP.aspx?EntityId=5d2cf0b4-a6cd-49d2-9706-fa930a1a48aa&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Чair PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Vr{ewe na geodetski uslugi. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=a71f8dd3-e4ef-48e8-856443bee2cab2c2&Level=2

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za pravda PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Usluga za izrabotka na proektna dokumentacija na nivo na ideen, osnoven i izvedben proekt za objekt upravna zgrada na Ministerstvo za pravda vo Skopje, lokacija Centar, KP 11952, KO Centar 1. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=1b5bb4ce-2f9a-467f-b847e9d5071929d6&Level=2

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Ko~ani PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izgradba na trotoari vo op{tina Ko~ani. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=b2a30330-5ceb-449f-adba4894fd442b27&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Agencija za planirawe na prostorot PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izrabotka na geolo{ka i seizmogeolo{ka osnova za GUP (Generalen urbanisti~ki plan) na grad Skopje za {irokoto urbanisti~ko podra~je na gradot. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=ed6821c0-80d3-46d4-bd56-16745ab19141&Level=2

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Agencija za dr`avni pati{ta PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izrabotka na tehni~ka dokumentacija na nivo na proekt za Infrastruktura i Osnoven proekt za paten pravec od s. Opae do Granica so Kosovo. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=8f66ec76-6980-4025-81651cdfe0558c05&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina \or~e Petrov PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na uslugi - ru{ewe na bespravno izgradeni objekti. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=161b8807-109f-409d-a1ffa5abf920c715&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JZU Specialna Bolnica za Ortopedija i Traumatologija „ Sveti Erazmo “ Ohrid PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na lekovi od pozitivna, komercijalna i referentna lista. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=dda92c1c-3758-426c-8311fc54ea3a6837&Level=2

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Univerzitet sv.Kiril i Metodij Medicinski Fakultet Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Potro{en materijal za elisa testovi, serolo{ki i molekularni PCR metodi. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/ dosieACPP.aspx?EntityId=f7ff5fae-55b3-417d9ce4-b8104327e843&Level=2

Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki

Re{enie za va{ata finansiska idnina Sekoj Ponedelnik Sinergija Plus Adizes - Pravila i stilovi na menaxirawe 24.02.11 Clear View

Efektivno prezentirawe i ubeduvawe 25.02 - 26.02.11 Detra Centar Proda`ba i tehniki na proda`ba 25.02 - 27.02.11 ESP

Upravuvawe so ^ove~ki resursi 26.02.2011 Kosmo Inovativen Centar U~ewe so Power reading metodot 26.02 - 27.02.11 In Optimum Makedonija

Prezentaciski ve{tini i javen nastap 26.02 - 27.02.11 SI Communication Trening za treneri 28.02.2011 Clear View

Re{enie za va{ata finansiska idnina Sekoj Ponedelnik Sinergija Plus Intenziven deloven Angliski jazik 01.03.2011 Klu~

Odnosi so javnost 04.03 - 05.03.2011 Triple S

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

Na 25 i 26 fevruari Me|unaroden brokerski nastan vo Republika Srbija

Na 22 i 23 mart 2011 godina Me|unaroden kongres za ishrana i zdravstvo vo Francija

TURIZAM I VINO VO BELGRAD

BIZNIS-FORUM VO DI@ON

Stopanskata komora na Makedonija – Evropskiot inovativen i informativen centar vo Makedonija organizira poseta i u~estvo na Me|unarodniot brokerski nastan za TURIZAM I VINO, {to }e se odr`i vo Belgrad, od 25-26 fevruari 2011 godina. 1. BROKERSKI NASTAN VO SEKTOROT TURIZAM Na Me|unarodniot saem za turizam (25 fevruari 2011 godina vo Belgrad),

Za vreme na 6. Me|unaroden kongres za ishrana i zdravstvo vo Diòn, }e se odrì binzis-forum (brokerski nastan) na koj{to }e moàt da se razmenat iskustva so drugi u~esnici za vreme na kongresot.

Ovoj nastan gi targetira industriite za prehranbeni proizvodi, laboratoriite, tehni~ki centri koi se zanimavaat so hrana i ishrana. Poentata na ovoj nastan vo sporedba so drugi nastani so sli~ni temi e senzorskiot pristap (vkus, aroma, struktura/sostav....).

Sekoja organizacija (industrija, javna ili privatna istra`uva~ka laboratorija, tehni~ki centar), koja ima tehnolo{ka ili know-how ponuda ili barawe ili koja bara partneri e dobredojdena za da se priklu~i vo delovnite sredbi so kompanii od cela Evropa.

Brokerskiot nastan se organizira vo ramkite na 6. Me|unaroden kongres za ishrana i zdravstvo vo Di`on. Nad 370 sredbi me|u kompaniite se organizirani za vreme na posledniot Kongres vo 2010 godina.

Enterprise Europe Network od Srbija }e organizira me|unaroden brokerski nastan namenet za pretpriema~ite koi baraat partneri vo sektorot Turizam.

Me|unarodniot saem za turizam vo Belgrad e eden od najva`nite turisti~ki saemi

vo regionot. Vo tekot na Saemot, ima pove}e od 700 izlaga~i od 38 zemji, na 30.000 m2 vnatre{en prostor, ispolnat so okolu 50.000 posetiteli. IFT e ~len na Evropskata asocijacija za turizam saemi od 2003 godina. 2 BROKERSKI NASTAN ZA PROIZVODITELITE NA VINO Vo ramkite na Me|unarodniot saem za vino (26 fevruari 2011 godina, vo Belgrad),

Srbija Enterprise Europe Network }e organizira me|unaroden brokerski nastan koj se odnesuva na pretpriema~ite koi baraat delovni partneri vo sektorot za proizvodstvo na vino. Site informacii vo vrska so registracijata na u~esnicite, poedine~niot raspored i rokovite se dostapni na veb-stranata www.EENBrokerage.info, KONTAKT: LAZO ANGELEVSKI, proekten konsultant Tel 02 3244 090 e-mail laze@mchamber.mk

Site informacii i registracija ( pred registracija na brokerskiot nastan) mo`e da se najdat na www.taste-nutrition-health.com ili na linkot na gorenavedeniot kongres. On-line Registracija http://b2match.eu/taste-nutrition-health2011/participants/new

EEN Proekt www.een.mk SOF^E JOVANOVSKA sofce@mchamber.mk, Tel: +389 (02) 3244060 LAZO ANGELEVSKI laze@mchamber.mk Tel: +389 (02) 3244090

TOP 100

VO MART ^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI

BANKI

OSIGURUVAWE I LIZING

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

GRADE@NI[TVO