235-kapital-25.02.

PREDIZBORNI VRABOTUVAWA

SVETOT PAK SE PLA[I OD KRIZA, @ARI[TETO E VO ARAPSKIOT SVET

300 NOVI RABOTNI MESTA SAMO VO POSLEDNATA NEDELA!

OPASNO E [TO CENATA NA NAFTATA SE BLI@I DO 120 DOLARI

STRANA 9

STRANA 12-13

petok / weekend

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

vikend | petok-25 | sabota-26 | nedela-27. fevruari. 2011 | broj 235 | godina 1 | cena 20 den. | tel. 2 55 14 41 | faks. 2 58 14 40

IZBORITE NEMA DA JA ODLO@AT ODLUKATA NA REGULATORNA

STRUJATA POSKAPUVA ZA 5,82%?!

IZVORI OD REGULATORNATA KOMISIJA ZA “KAPITAL” OTKRIVAAT DEKA STRUJATA NAJVEROJATNO ]E POSKAPI OD 5% DO 5,82%. AKO SE OSTVARAT NAJAVITE NA REGULATORITE, KILOVAT-^AS ]E ^INI RE^ISI ^ETIRI DENARI

STRANA 2-3

NAZATVORAWE,^ETVRTOK,24.02.2011,13.00~.

MBI 10 MBID OMB

1,59% 1,45% 0,11% 0

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

661,50 444,79 1,37

NAFTA BRENT EURORIBOR

114,62 1,75%

Komercijalna so profit od 23,2 milioni evra vo 2010 STRANA 10

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (24.02)

MBI 10

Polisite za `ivotno osiguruvawe kako obezbeduvawe za kredit?!

2.700

2.650

2.600

STRANA 11

2.550

...POGLED NA DENOT...

QUP^O ZIKOV

2.500 18.2

20.2

22.2

Investitorite }e ostarat ~ekaj}i ja balkanskata berza!

STRANA 11

Inflacijata i naftata ja zagrozuvaat ekonomijata STRANA 12

U[TE EDNA ZAGUBENA GODINA GO

24.2

MARINA NA]EVA-KAVRAKOVA PRETSEDATEL NA KOMISIJATA ZA HARTII OD VREDNOST

BERZATA VO 2008 GODINA NE SE PRODADE OD LI^NI PRI^INI!

STRANA 8

S STRANA 5 KOLUMNA

MARJAN PETRESKI

BRODOT I RASKO[NATA VNIMATELNOST STRANA 14

VOVEDNIK KATERINA SINADINOVSKA

DR@AVA POD PRITISOK! STRANA 2

Navigator

2

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PETOK 25 FEVRUARI 2011

DR@AVA POD PRITISOK!

P

Pretsedatelot na Dr`avnata izborna komisija, Aleksandar Novakovski, “neo~ekuvano” si podnese ostavka! Vo pismoto so koe go obrazlo`uva svojot poteg, toj mu pi{uva na spikerot Trajko Veqanovski: “So ogled na toa deka so poslednite slu~uvawa e zagrozena mojata nepristrasnost i doverba, koja mora da ja ima sekoj pretsedatel, smetam deka treba da se povle~am od ovaa funkcija vo interes na za{tita na kredibilitetot na DIK...”!

Demek, rabotel pod pritisok!

Pa mu se zagrozil kredibilitetot, em integritetot, pa drugo ~are osven stanuvawe od foteljata na koja ubavo si zasedna – nemalo!

Od seto toa Novakovski dobro presmetal samo deka sekoj pretsedatel na DIK bi trebalo da u`iva doverba i da bide nepristrasen! I deka samiot toj ne e, pa mora da si odi! No, vo presmetkite za “slu~uvawata” {to go “potresle” o~igledno nekade se zbunil!

Tvrdewata deka e zagrozena negovata nepristrasnost “so poslednite slu~uvawa” vo najmala raka se nejasni! Koi se tie “slu~uvawa”, vi se molam!? Imame najava za predvremeni izbori vo koja dvete glavni partii VMRO–DPMNE i SDSM na najvalkan mo`en na~in vlegoa vo borba, pa imame pridvi`uvawe na politi~kata scena kon denot na glasawe. [to od ova za eden pretsedatel na izborna komisija e “slu~uvawe” koe bi mu go razni{alo kredibilitetot!?

Ova treba da mu e normalna rabotna atmosfera!

No, ako Novakovski misli na izjavata vo koja (ramo do ramo so Manevski i Jankulovska) tvrde{e deka Iz bir a~kiot spiso k e pro~isten - toa e druga

prikazna! Toa de fakto e “slu~uvawe” {to ni poka`a do kaj mu e kredibilitetot!

Ama toa ne }e e “slu~uvawe” {to sega mo`e da se ispere so ostavka! Kade be{e sovesta toga{? Zo{to vedna{ ne izleze so ime i prezime i ne ka`a koj go pritiska da “pee” deka spisokot e ~ist kako solza? (a samo pet dena prethodno da tvrdi deka ima u{te dolgo da se raboti na pro~istuvawe!).

Sega e docna da se `ali!

Sega spisokot e sreden, so amin li~no od Novakovski!

I sega pak }e glasame so 200.000 mrtvi, maloletni i iseleni! Zo{to? Zatoa {to Novakovski be{e pod pritisok! Isto kako {to e sega, koga si odi, samo {to ovojpat vetri{tata {to pritiskaat duvaat od sprotivnata strana!

Da be{e Novakovski unikaten primer na “stresen” i “pritisnat” funkcioner nema{e da bide tolku stra{no! No, nam ova ni stana praktika! U{te e sve` primerot so pretsedatelot na Apelacija, Jordan Mitrinoski, koj pod “pritisok” odlu~i da go pu{ti Bajru{ Sejdiu (osomni~en za milionski kriminal) vo doma{en pritvor, na {to Vrhovniot sud reagira{e i ja poni{ti odlukata! Mitrinoski obvinuva{e deka poni{tuvaweto e “pritisok” direktno od bra~niot par Manevski, za potoa pod “pritisok” da legne na bra{no i ka`e deka Vrhovniot sud e “zakon” i deka }e po~ituva hierarhija! Vedna{ po ova na Mitrinoski mu se slo{i od tolku pritiskawa, pa od zdravstveni pri~ini (pod pritisok jasno) si podnese ostavka!

Porane{niot direktor na Upravata za perewe pari, Vane Cvetanov, revizorite go tovarea deka “pod pritisok” nezakonski vrabotuval i kupuval mebel! Pa vedna{ po izve{tajot na Antikorupciskata komisija, vo juli sovesta go pritisna i si podnese ostavka! I taka osloboden prozbore za pritisokot

STRUJATA POS KATERINA SINADINOVSKA

sinadinovska@kapital.com.mk sinadinovska@ka @ pit p al.com.mk

pod koj rabotel! Gruevski ne mu daval da se bori so kriminalot i pereweto ke{!

Cvetanov be{e na ~elo na Upravata od 2006 godina!

Prozbore vo 2010 godina!

Eve i ne{to od porano! I na porane{niot minister za finansii Nikola Popovski ne mu bilo lesno! Znael deka na Pero Nakov bb ima kriminal (ili barem soznanija za kriminal), ama pust pritisok ne dal toa da se istra`i i da se sankcionira. “Inspekciite bea politi~ki spre~eni vo toj moment.

Ministerstvoto za finansii nema{e izbor, kako i ministerstvata za ekonomija i za trud, so koi zaedni~ki gi vr{evme kontrolite”, se se}ava Popovski!

I u{te niza, niza primeri na “pritisnati” funkcioneri, na odluki koi (ne) se nosele vo daden moment, na ~ekori koi (ne) se prezele! Za site e zaedni~ko {to pritisokot trael so godini! Funkcionerite go trpele! Mo}ta na foteljite e neverojatna!

Mora da stanat za da im se odvrze jazikot! No, toga{ ve}e e docna! Klu~nite momenti za borba so kriminalot, za detektirawe na sistemski defekti, za profesionalno odrabotuvawe na zada~ata za koja narodot gi pla}a ve}e se pominati!

Dr`avata pa|a na kolena!

Pritisnat e narodot!

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

20.500

Toni tutun se otkupeni zaklu~no so v~era{niot den. Otkupot na tutunot }e zavr{i zaklu~no so utvrdeniot rok, 15 mart. Ova go istakna ministerot za zemjodelstvo, Qup~o Dimovski, na v~era{nite prateni~ki pra{awa.

“Vo izminatite denovi, od 18 januari do v~era, se otkupeni pove}e od 17 milioni kilogrami, {to e vo soglasnost so dinamikata i otkupot od minatata godina.

Ostanuvaat mnogu mali koli~ini, pomalku od 4 milioni kilogrami, {to treba da se otkupat do 15 mart, koj e zakonski predviden rok za zavr{uvwe na otkupot na tutunot”, re~e ministerot Dimovski.

IZBORITE NEMA DA JA ODLO@AT ODLUKATA NA

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

KAPITAL / 25.02.2011 / PETOK

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot.

Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

Izvori od Regulatornata komisija za “Kapital” otkrivaat deka strujata najverojatno }e poskapi od 5% do 5,82%. Ako se ostvarat najavite na regulatorite, kilovat-~as }e ~ini re~isi ~etiri denari KATERINA POPOSKA

poposka@kapital.com.mk

P

Poskapuvawe na strujata }e ima, decidni se od Regulatornata komisija za energetika. Predvremenite parlamentarni izbori nema da bidat pri~ina regulatorite da ja odlo`at korekcijata na cenata na elektri~nata energija. Izvori od Komisijata za “Kapital” otkrivaat deka strujata najverojatno }e poskapi za 5% do 5,82%, a }e bide utvrdena deneska na podgotvitelna sednica vo Komisijata.

Pretsedatelot na Regulatornata komisija, Dimitar Petrov, odbiva da gi komentira {pekulaciite vo javnosta za kolku navistina }e poskapi strujata. Edinstveno veli deka strujata definitivno }e poskapi, najverojatno ne pove}e od 7%. Toj dodava deka odr`uvaweto na izborite ne bilo pri~ina za povtorno da

EVN I VLADATA SE SMIRIJA?!

Sudskiot spor me|u Vladata i EVN e vo miruvawe, otkriva pretsedatelot na Upravniot odbor na EVN Makedonija, Ginter Ofner, vo intervjuto za Doj~e vele.

Ofner o~ekuva naskoro da ima vonsudsko re{enie na sporot, bidej}i avstriski EVN ja povlekol tu`bata protiv Makedonija koja vo 2008 godina ja povede pred arbitra`niot sud vo Va{ington.

“Procesot vo Va{ington e staven vo miruvawe so ogled na na{iot vpe~atok deka pregovorite za spogodbeno re{enie se odvivaat dobro. Na{ite o~ekuvawa se deka toa }e se slu~i vo naredniot period”, izjavi Ofner.

Vo zemjava ni Vladata, ni EVN go komentiraat najavenoto primirje. Makedonija zaraboti tu`ba vo Va{ington, bidej}i vo 2008 godina Elektrani na Makedonija ja tu`e{e EVN za nenaplateni pobaruvawa od okolu 200 milioni evra. go odlo`at poskapuvaweto na strujata.

“Izborite nemaat nikakva vrska so cenata na strujata. Poskapuvawe }e ima. Zgolemuvaweto na cenite glavno se dol`i na zgolemenite tro{oci na energetskite kompanii.

Spored na{ite procenki, toa se realni tro{oci ostvareni vo prethodnite godini preku realiziranite investicii i prinosot na kapital na kompaniite. Vrz osnova na izve{taite na kompaniite, vo dekemvri minatata godina najgolemo poskapuvawe dobi EVN od 6,36%, a na operatorot MEPSO mu odobrivme 5,11%. ELEM dobi 1,72%. Nie povtorno }e gi zememe predvid zabele{kite na kompaniite, }e napravime u{te edna presmetka i }e doneseme kone~na cena na elektri~nata energija”, objasnuva Petrov.

Presmetkite na Komisijata lani poka`aa deka kompaniite vo krugot

na `elezarnica, koi struja dobivaat od ELEM Energetika, }e mora da pla}aat povisoka cena za duri 8,63%.

Sega poskapuvawe na strujata baraat {est kompanii: ELEM, MEPSO, TEC Negotino, Stre`evo, EVN, ELEM Energetika. Regulatorite kon krajot na minatata godina odlu~ija TEC Negotino da ja prodava strujata za 1,14% poskapo, iako ovaa elektrana ne raboti.

Regulatorite ne otkrivat kolkavo poskapuvawe na strujata baraat proizvoditelite.

Pred tri meseci ne dobija, a Petrov se pravda{e so Zakonot za energetika i so novata metodologija za formirawe na cenata na strujata, koi s$ u{te ne bea doneseni.

“Zakonot za energetika su{tinski menuva nekoi odluki za elektri~nata energija.

Imavme potreba od dopolnitelni analizi zatoa {to gledame malku ponapred”, objasni toj.

Distributerot EVN se po`ali deka prolongiraweto na poskapuvaweto na strujata ima negativni posledici vrz

DIMITAR PETROV PRETSEDATEL NA REGULATORNATA KOMISIJA ZA ENERGETIKA “Izborite nemaat nikakva vrska so cenata na strujata. Poskapuvawe }e ima. Zgolemuvaweto na cenite glavno se dol`i na zgolemenite tro{oci na energetskite kompanii. Spored na{ite procenki, toa se realni tro{oci ostvareni vo prethodnite godini preku realizirani investicii i prinos na kapital na kompaniite.”

Navigator

KAPITAL / 25.02.2011 / PETOK

LIDERI

NE IM BE[E DENOT

3

IK K POBEDNIK PRIMER ZA POSVETENOST

\OR\I JAN^ESKI

TIMOTI GAJTNER

IVAN @IVKOVSKI

BEXET PACOLI

aman stana pretsedatel nogu e zna~ajna poddr{kamerikanskiot dr`aven ale{e u{te poddr{ka od M ta i sorabotkata na ban- Asekretar za finansii mo`e Fstudentite za navistina Tna Kosovo, dobi tu`ba kite za pogolema realizacija malku da zdivne otkako bankite da se odr`at predvremeni pred Ustavniot sud od na finansiskata poddr{ka za zemjodelskiot sektor koja doa|a od evropskite fondovi

se vratija vo normala i vo ~etvrtiot kvartal od 2010 godina kone~no prijavija profit

parlamentarni izbori, koi navistina ne znaeme kako gi tangiraat tokmu studentite

opozicijata i od nevladinite organizacii za na~inot na koj be{e izbran

A REGULATORNATA KOMISIJA

KAPUVA ZA 5,82%?!

nivnoto rabotewe.

Me|unarodniot monetaren fond (MMF) sugerira do 2015 godina strujata vo Makedonija da poskapi za duri 40%.

Od MMF pora~uvaat deka samo so povisoka cena Makedonija mo`e da ostvari ekonomski rast na podolg rok. Vo izve{tajot pi{uva deka sega{nata cena na strujata e pod pazarnata i gi odvra}a doma{nite i stranskite investitori.

“Makedonskiot energetski sektor e vo tranziciska faza od centralno planirawe i menaxirawe kon decentraliziran sloboden pazar i s$ u{te se bori da go nadmine ova kolektivno nasledstvo. Kaj pobaruva~kata klu~en predizvik e podobruvawe na efikasnosta vo koristeweto na energijata, a kaj ponudata ima pove}e predizvici poradi zastarenite energetski kapaciteti i nemawe sopstveni izvori na nafta i gas nitu rezervi na jaglen”, pi{uva vo posledniot izve{taj na MMF. Od MMF poso~uvaat i deka zemjava go propu{tila prviot rok vo 2008 godina da go liberalizira pazarot na elektri~na energija i sega se nametnuva 2015 godina kako kraen rok, koga i malite potro{uva~i i

doma}instvata treba da kupuvaat struja na sloboden pazar po pazarni ceni.

Direktorot na ELEM, Vlatko ^ingoski, pak, ne o~ekuva drasti~no poskapuvawe na strujata.

“Imaj}i ja predvid ekonomskata sostojba vo Makedonija, ne bi trebalo da ima drasti~no poka~uvawe na cenata na strujata vo bliska idnina, barem ne za doma}instvata i malata industrija”, tvrdi toj.

Sepak, sekoe poskapuvawe na strujata gi zgolemuva tro{ocite na kompaniite i na gra|anite. Na najgolem udar se izlo`eni prerabotuva~kata, prehranbenata i tekstilnata industrija, kade {to firmite strujata ja koristat kako edinstven ili dominanten energens vo proizvodstvoto. Analizite

na Stopanskata komora poka`uvaaat deka strujata u~estvuva so 10% vo rashodite na prehranbenata industrija, so 3% vo metalnata i elektroindustrijata i so 2% vo tekstilnata, drvnata i industrijata za hartija. Del od prehranbenite kompanii najavuvaat poskapuvawe na krajnite proizvodi.

“Premnogu sme zavisni od strujata. Vo na{eto proizvodstvo strujata u~estvuva so pove}e od 60% vo tro{ocite. Od site ma{ini samo edna proizvodna linija raboti na gas, taka {to sekoe poskapuvawe na strujata e dopolnitelen problem. ]e bideme primorani da gi zgolemime cenite na proizvodite“, veli Sa{o Naumoski, generalen direktor na Vitaminka od

VLATKO ^INGOSKI GENERALEN DIREKTOR NA ELEKTRANI NA MAKEDONIJA “Imaj}i ja predvid ekonomskata sostojba vo Makedonija, ne bi trebalo da ima drasti~no poka~uvawe na cenata na strujata vo bliska idnina, barem ne za doma}instvata i malata industrija.”

Prilep.

Za cenovniot {ok se podgotvuvat i tekstilcite. Tie ne mo`at da gi zgolemat cenite na lonproizvodite bidej}i }e gi izgubat stranskite pazari.

“So poskapuvawe na strujata od 10% lani mese~nite tro{oci ni porasnaa za 1.500 evra.

Ova e neodr`livo na dolg rok, bidej}i nie rabotime lon-proizvodstvo i ne mo`eme zgolemenite tro{oci od raboteweto da gi kalkulirame vo proizvodot. Konkurencijata na pazarot e golema, taka {to so poskap proizvod ne }e mo`eme da sklu~ime dogovori so stranskite partneri“, objasnuva Goran Georgievski, sopstvenik na {tipskata konfekcija Palteks.

Direktorot za investicii vo rudnikot za olovo-cinkova ruda Sasa, Maksim Prohorov, pra{uva dali sega e vreme za drasti~no poskapuvawe na strujata.

“I doma{nite i evropskite energetski eksperti velat deka strujata treba da poskapi, no zastapuvaat razli~ni tezi. Edni se za postepeno poskapuvawe, drugi za drasti~en skok na cenata. Mi se nametnuva pra{aweto dali sega e vreme koga treba drasti~no da poskapi strujata. Problem e i {to poskapuvaweto na strujata va`i za edna godina, a nie sega gi planirame tro{ocite za narednata.

Korekcija na cenata mora porano da se najavi”, veli toj.

D

Direktorot na Plate`nata agencija, Toni Dimovski, u{te edna{ ja poka`a svojata upornost i re{itelnost {to pouspe{no da ja realizira pretpristapnata pomo{ {to ja dobiva Makedonija od Evropskata unija.

Otkako bea utvrdeni pre~ki za nejzino efikasno iskoristuvawe i otkako zemjodelcite se po`alija deka e slo`ena postapkata za dobivawe krediti za finansirawe na proektite so koi }e apliciraat za IPARD programata, toj sedna na zaedni~ka masa so bankarite i najde na~in kako da go olesnat celiot proces.

Sega zemjodelcite namesto da se {etaat od edna vo druga institucija }e mo`at so eden ist unificiran biznis-plan da apliciraat i kaj bankite

TONI D DIMOVSKI IMOVSKI i vo Agencijata za finansirawe na nivnite proekti.

Ova olesnuvawe }e pridonese za pobrzo iskoristuvawe na evropskite fondovi koi ni stojat na raspolagawe, }e ima pogolema realizacija na proekti vo zemjodelstvoto i pove}e doma{ni investicii.

So ovoj poteg direktorot na Plate`nata agencija, Toni Dimovski, poka`a kako treba da funkcionira edna dr`avna agencija od koja vo golema mera zavisi iskoristuvaweto na pretpristapnite fondovi.

Dimovski zaslu`uva da bide pofalen za negovata anga`iranost i posvetenost da se nadminat del od problemite i ograni~uvawata za pobrzo i poefikasno iskoristuvawe na evropskite pari.

GUBITNIK

KRVAVA BORBA ZA VLAST

K

Krvoprolevaweto vo Libija i ponatamu prodol`uva. Libiskiot pretsedatel, Moamer el Gadafi, vodi `estoka bitka so negoviot narod, ne ja dava vlasta nitu po cena na stotici `rtvi koi se sprotivstavuvaat na negovoto vladeewe. Glavniot grad na Libija nalikuva na klanica, a stravot s$ u{te se {iri. Sinot na Gadafi, Seif al Islam, negira{e deka vladata izvr{ila vozdu{ni napadi vrz libiskite gradovi, no svetskite agencii izvestuvaat za s$ pogolem broj `rtvi koi se sprotivstavuvaat na antidemokratskiot model na vladeewe.

Vo tekot na izminatite denovi vladite na mnogu zemji ispratija avioni i brodovi za masovnata evakuacija na nivnite dr`avjani, a britanskiot

MOAMER EL GADAFI minister za nadvore{ni raboti re~e deka Britanija ne ja otfla mo`nosta nejzin voen avion da sleta vo Libija bez dozvola, dokolku bide potrebno.

Italijanskiot vesnik “Koriera dela sera” objavi deka za 42 godini na vlast Gadafi zarabotil 32 milijardi dolari, od koi pogolemiot del se vo bankite vo SAD. Libiskiot lider isto taka imal biznis i so amerikanskiot finansiski izmamnik Bernard Mejdof, koj e osuden na 150 godini zatvor poradi finansiski zloupotrebi vo visina od 65 milijardi dolari, a Gadafi bil blizok i so teksa{kiot milijarder Alan Stanford, koj isto taka e vo zatvor poradi izmami.

MISLA NA DENOT TENKATA LINIJA [TO GO ODDELUVA USPEHOT OD NEUSPEHOT MO@E DA SE OPI[E SO DVA ZBORA: NEMAV VREME

FRANSOA VOLTER FRANCUSKI FILOZOF

Navigator

4

KAPITAL / 25.02.2011 / PETOK

XEVAIR HOLDING ZA DVA MESECI ]E GI UDRI TEMELITE NA VISOKOKATNICITE

VO SKOPSKI AERODROM ]E NIKNAT ^ETIRI ZGRADI SO PO 40 KATA

Vo maj minatata godina vo makedonskiot grade`en biznis vleze turskiot holding Xevair, koj za 1,6 milioni evra kupi zemji{te na koe treba da gradi ~etiri visokokatnici. Vkupnata investicija ~ini pove}e od 150 milioni evra SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

ajdocna za dva meseci }e bidat udreni temelite na ~etirite visokokatnici vo skopskata op{tina Aerodrom. Turskiot investitor Xevair holding najavuva izgradba dosega nevidena na Balkanot. Od makedonskoto pretstavni{tvo na turskata kompanija informiraat deka re~isi se zavr{eni site ispituvawa na zemji{teto so pomo{ na eksperti doneseni specijalno od Turskiot univerzitet. Im ostanalo samo da ja dobijat grade`nata dozvola {to ja o~ekuvaat za dve nedeli.

“Po dolgi geomehani~ki ispituvawa, utvrdivme deka zemji{teto e mnogu dobro za izgradba, no, moravme da doneseme eksperti od Turcija bidej}i vakvo ispituvawe kakvo {to nie pravevme nikoj nema izvr{eno na Balkanot. Izvr{ivme pritisok od 8.000 toni za da vidime dali zemji{teto }e izdr`i tolkav pritisok. Stolbovite }e bidat postaveni na dlabo~ina od 28,5 metri pod zemja i 6,5 metri nadvor”, objasnuva Ejup U~ak od makedonskoto podru`nica Mak Turk na Xevair holding.

Turskata kompanija be{e izbrana za najpovolen ponuduva~ za izgradba na visokokatnicite vo maj minatata godina. Za grade`nata

PROEKTI NA STRANSKI INVESTITORI VO OP[TINA AERODROM

N

parcela od 21.150 metri kvadratni platija 1,6 milioni evra ili za metar kvadraten 4.700 denari.

Lokacijata se nao|a na prostorot me|u bulevar Srbija, pred benzinskata pumpa na Makoil i spored detalniot urbanisti~ki plan na nea e predvideno da se izgradat zgradi so najmalku 33 kata, a so dozvola investitorot sam da odlu~i kolku }e bidat visoki zgradite. Va`no

e da bidat obezbedeni 3.167 parking-mesta. Spored informaciite od pretstavni{tvoto na Xevair holding vo Makedonija, odlu~eno bilo deka }e se gradat ~etiri zgradi so po 40 kata, koi }e bidat visoki do 130 metri. Iako Detalniot urbanisti~ki plan dozvoluva izgradba na zgradi i so 125 kata, sepak, investitorot se odlu~il za samo 40 kata, bidej}i uslovite za izgradba na potrebnata in-

frastruktura ne dozvoluvale pogolem broj katovi. Op{tina Aerodrom dozvoluva zgradite da bidat nameneti za domuvawe ili za deloven proctor, a dadena e i mo`nost za izgradba na trgovski centar, za koj u{te po potpi{uvaweto na dogovorot investitorot najavi deka sigurno }e bide izgraden.

Spored gradona~alnikot, Ivica Koneski, ova }e bide ogromna investicija koja

4 visokokatnici hotel pokraj kejot na Vardar nov trgovski centar nasproti TC Biser izgradba na kineska ambasada

sigurno }e nadmine 150 milioni evra.

“S$ u{te e rano da {pekuliram kolku pari }e inkasira op{tinata po osnova na komunalii bidej}i dimenziite s$ u{te gi nemame dobieno od kompanijata.

Koga }e ni gi dostavat nie treba da gi prepratime do Grad Skopje, od kade {to }e odredat kolku treba da se plati za komunalii”, veli Koneski.

Xevair holding e turska firma, vtora po golemina vo Istanbul. Formirana e pred {eesetina godini i poseduva 12 svoi firmi. Dosega imaat gradeno vo mnogu evropski dr`avi, najmnogu hoteli, fabriki i zgradi. Pokraj grade`ni{tvoto, kompanijata se zanimava i so hotelierstvo.

Spored uslovite na tenderot, visokokatnicite treba da bidat izgradeni za {est godini. Ovoj grade`en proekt vo op{tina Aerodrom e u{te eden obid na skopskata op{tina da zali~i na wujork{kiot Menheten.

Vo op{tinata za godinava

najaveni se mnogu grade`ni aktivnosti, me|u koi se izgradba na semejni zgradi i stanbeni objekti so desetina delovni objekti i komercijalni kompleksi, rezidenciski i administrativni objekti, bolnica, hotel, pove}enamenska sala, zabaven park, zatvoren bazen, zatvorena hokej-sala.

Za godinava e predvidena i izgradba na nova sportska sala vo Novo Lisi~e, kako i dva novi zeleni parkovi, od koi edniot pokraj kejot na Vardar so specifi~no urbanisti~ko re{enie (}e go krasi {kolka postavena od avion na osvetlena improvizirana pista dolga stotina metri, kako simbol na imeto {to go nosi op{tinata). Vtoriot par }e se gradi vo centralniot del na op{tinata, so plo{tad na koj }e se odr`uvaat razni kulturno-zabavni manifestacii. Od op{tina Aerodrom potenciraat deka godinava }e bide zavr{en i spomenikot na Jane Sandanski, koj }e bide smesten vo park so ezerca i plo{tad na koj }e se odr`uvaat javni sobiri.

Navigator

KAPITAL / 25.02.2011 / PETOK

3 FAKTI ZA...

15,1% 1,8% 164,5% K

O

PROCENKI...

SEAD KO^AN

ZAKONOT ZA LEGALIZACIJA ]E GO RAZDVI@I I PAZAROT NA NEDVI@NOSTI o zakonot za tretman na bespravno izgradeni objekti kone~no }e se vovede red vo ovaa oblast i }e se dade mo`nost za otstranuvawe na nekoi dosega{ni barieri, kako za samite investitori, taka i za gra|anite koi bea zaglaveni vo imotno-pravnite lavirinti, smetaat od Sojuzot na stopanski komori.

“Ovaa merka zna~itelno }e im pretstavuva olesnitelna okolnost na na{ite gra|ani za preku edna legalna i zabrzana postapka da imaat mo`nost da gi legaliziraat svoite stanovi i na toj na~in polesno da trguvaat na pazarot na nedvi`nosti, da gi stavaat pod hipoteki, odnosno da dobijat ednakva {ansa so ostanatite subjekti”, istakna Sead Ko~an, pretsedatel na Grade`nata komora pri SSK.

S

PORASNALA SVETSKATA TRGOVIJA SAMO VO DEKEMVRI MINATATA GODINA, SPOREDENO SO ISTIOT PERIOD VO 2009 GODINA IZNESUVAL INDEKSOT NA RAZMENA NA STOKI VO DEKEMVRI 2010 GODINA, OBJAVI EKONOMSKIOT INSTITUT CPB E

R

C

I

J

QUP^O ZIKOV

pretsedatel na Grade`nata komora pri SSK

PORASNAL OBEMOT NA GLOBALNATA TRGOVIJA VO 2010 GODINA, NADMINUVAJ]I GO PRETKRIZNOTO NIVO

M

5

A

L

E

N

O

G

L

A

S

74

...POGLED NA DENOT...

U[TE EDNA ZAGUBENA GODINA elat deka koga siroma{tijata vleguva niz vratata na eden dom, qubovta bega niz prozorec. A koga izbori doa|aat na vrata, ekonomijata odi vo maj~ina... ete, taka bi ja parafraziral ovaa izreka vo kontekst na toa {to (}e) ni se slu~uva ovde, vo na{iov makedonski dom, {to dvaeset godini bezuspe{no se trudime da go napravime pristojno mesto za `iveewe.

Izbori definitivno }e ima. Ne e bitno dali vo maj, juni ili naesen, seedno. [to zna~i toa za biznisot za koj{to sekoj den se otepuvame pi{uvaj}i? Zna~i hibernacija, ete, toa zna~i. Site sega }e ja vklu~at rernata na kec, namesto na trojka i }e ~ekaat da pomine kampawa, glasawe, preglasuvawe, formirawe vlada, pa 100 dena “meden mesec” za novata vlada, vo koi, neli, ne smeeme da gi ~epkame za ni{to i... i otide godinata, mo`eme da zaboravime na biznis. Osven pe~atnicive, koi{to }e pregreat “{tancaj}i” plakati, bro{urki i penkalca. Taka e toa, dodeka na eden ne mu se stemni, na drug ne mu se razdenuva...

I toa e vo najdobar slu~aj ako imame normalni izbori, so samo po nekoja iskr{ena glasa~ka kutija i nekolku vilici, bez {to ne pominuvaat “skandinavskite” izbori kaj nas, neli... A ne daj bo`e da do~ekame nekakvo poinakvo scenario, so podlaboka politi~ka kriza,

V

I kako sega da zboruvame za ekonomija koga izbori se bli`at, vlasta }e si ima alibi deka opozicijata & gi zako~ila reformite i proektiraniot ekonomski rast, a Makedonija }e si ima u{te edna zagubena godina. Na zdravje! kakvo {to mi se ~ini poverojatno gledaj}i {to se slu~uva denovive.

Kako i da e, doma{nava ekonomija, biznisite, }e trpat seriozni posledici, kako {to sekoga{ biduva vo stopanstvo kako na{evo, so “seriozni pre~ki vo razvojot i specijalni potrebi”.

Zo{to upotrebuvam vakva cini~na formulacija? Zatoa {to kako poinaku da opi{ete ekonomija kade {to dr`avata kaj firmite u~estvuva kako klient vo 50% od biznisot. I zatoa biznisot bara izborite da pominele {to pobrzo, za firmite da imaat {to da rabotat. Bravo! Baj d vej, ovie brojki ne gi izmisliv jas, izjava se na eden od “komorxiite”. I sega {to da pravime? Tenderite }e se zamrznat, a i obvrskite {to dr`avata ve}e gi ima kon firmite }e gi odlo`uva do beskraj, pa i taka tenkata likvidnost u{te pove}e }e im se zagrozi. Za dve decenii gradewe kapitalizam uspeavme da napravime sistem koj{to namesto da stimulira doma{ni i stranski investicii kako dvigateli na rast, sozdade kompanii koi{to znaat da rabotat samo so dr`avata. A dr`avata doprva }e docni so pla}awata u{te pove}e.

I kako sega da pi{uvame za biznis-model {to treba da ja promeni ovaa defektna situacija?! Za noviot model na ekonomskiot razvoj, koj go zagovaraat Stopanskata komora, zad koja stojat firmi {to sozdavaat 80% od doma{en BDP, vrabotuvaat 70% od lu|eto vo realen sektor i u~estvuvaat so 90% vo godi{ite dano~ni prihodi {to poteknuvaat od korporativen sektor? Kako da pi{uvame za zgolemeni iznvesticii, zgolemen izvoz, za toa privatniot sektor da stane glaven motor na ekonomskiot rast i namaluvawe na nevrabotenosta?

Kako da zboruvame sega za ekonomija koga izbori se bli`at, vlasta }e si ima alibi deka opozicijata & gi zako~ila reformite i proektiraniot ekonomski rast, a Makedonija }e si ima u{te edna zagubena godina. Na zdravje!

...ZABODETE ZNAMENCE I OSVOJTE GO MESTOVO AKO MISLITE DEKA STE NAJDOBRI...

6

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI

KAPITAL / 25.02.2011 / PETOK

BRANKO NAUMOVSKI:

BADENTER NE SMEE DA SE PRIMENUVA VO USTAVEN!

Ustavnite sudii se `alat deka vo izminatata godina Sudot bil soo~en so neosnovani i neprimerni politi~ki izjavi koi go pominale pragot na kritika i preminale vo direkten atak MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

SDSM: GRA\ANITE NEMAAT UVID VO PROEKTOT "GRADSKA KU]A" o{to izvedbata na Gradskata ku}a vo koja }e bide smestena administracijata na gradot e po~nata bez sovetnicite i gra|anite da imaat uvid vo toa kako }e izgleda i {to s$ e planirano vo nea, do kade e realizacijata na proektot "Tramvaj", koj vistinski stana `elba, velat sovetnicite, kolku ~ini Strategijata za re{avawe na soobra}ajniot haos vo gradot, koja ja izrabotuva firma od [panija, bea del od sovetni~kite pra{awa na opozicionite sovetnici vo Sovetot na Grad Skopje. Sovetnicite istaknaa deka i za tramvajot i za Strategijata se potro{eni mnogu pari od gradskata kasa, a nikoj nitu gi znae, nitu mo`e da gi po~uvstvuva podobruvawata vo taa nasoka.

Poradi opravdano otsustvo na gradona~alnikot Koce Trajanovski, na pra{awata odgovaraa rakovoditelite na sektorite i javnite pretprijatija.

Odgovorite naj~esto bea deka slu`bite ne se nadle`ni za toa pra{awe ili deka za toa mo`e da odgovori edinstveno gradona~alniot, dodeka ostanatite nadle`ni vo gradskata administracija istaknaa deka }e odgovorat na pra{awata dopolnitelno i na pismeno.

Sovetnicite postavuvaa pra{awa i od sferite na infrastrukturata, komunalnite problemi, kako i stepenot na realizacija na proektite na Grad Skopje.

Z

SOBRANIETO GI IZGLASA IZMENITE NA ZAKONOT ZA LUSTRACIJA ratenicite na vladeja~koto mnozinstvo vo otsustvo na najgolemiot del od opozicijata gi donesoa izmenite i dopolnuvawata na Zakonot za opredeluvawe dopolnitelen uslov za vr{ewe na javna funkcija, popularno nare~en Zakon za lustracija, podnesen od pratenicite na VMRO-DPMNE, Silvana Boneva i Ilija Dimovski, i na DUI, Rafis Aqiti i Tahir Hani.

So izmenite se zgolemuva vremenskiot opfat na Zakonot, koj sega }e va`i od avgust 1944 godina pa s$ do prestanuvaweto na va`nosta na Zakonot, {to }e se slu~i za 8 godini. Se zgolemuva i opfatot na licata {to }e bidat lustrirani, so targetirawe i na urednicite i novinarite vo mediumite, na ~lenovite na MANU, na medijatorite, advokatite, na stru~niot kadar vo visokoobrazovnite institucii, vo politi~kite i vo verskite organizacii.

Izmenite predviduvaat Komisijata za lustracija da prima i da raboti samo so originalni dokumenti.

Komisijata, ~ii ~lenovi otsega profesionalno }e rabotat na lustracijata, }e vodi registar {to po procesot }e bide dostaven do Dr`avniot arhiv, kako baza na podatoci so koi }e se proveruvaat slednite izbori za nositeli na javni funkcii.

P

NEMA MAKEDONCI @RTVI VO ZEMJOTRESOT VO NOV ZELAND ema nastradano makedonski dr`avjani vo zemjotresot vo Nov Zeland, potvrdi makedonskiot ambasador vo Avstralija, Pero Stojanovski.

Najgolemata makedonska populacija vo Nov Zeland e koncentrirana vo gradot Oukland i e podaleku od epicentarot na zemjotresot poso~i toj.

"Vo Krajs~r~, kade {to udri zemjotresot, ima samo nekolku familii. Zasega, informaciite {to gi imame ni ka`uvaat deka se `ivi i zdravi i deka nema nikakvi problemi�, veli ambasadorot Stojanovski.

Spored nego, Ambasadata vo Kanbera gi koristi site resursi i e vo postojana komunikacija so Visokiot komesarijat za begalci na Nov Zeland, so kancelarijata vo Kanbera, no i so Ministerstvoto za nadvore{ni raboti na Nov Zeland.

Stojanovski naveduva deka vo Avstralija se otvoreni posebni telefoni za dobivawe informacii za pre`iveani i za prijavuvawe na is~eznati.

N

oveduvaweto na Badenteroviot princip na odlu~uvawe vo Ustavniot sud, b ar aw e ko e go ispora~a vladiniot koalicionen partner DUI, bi zna~elo vnesuvawe na politika vo odlu~uvaweto na Sudot, smeta prviot ~ovek na Ustavniot sud, Branko Naumovski.

Spored nego, glasaweto ili nadglasuvaweto vo slu~ajov mo`e da bide opasno vo edna institucija koja treba da go za{tituva vladeeweto na pravoto vo dr`avata.

"Mestoto na politikata e vo Sobranieto do toj stepen do koj mo`e da se postigne ko n senzus p o od r e d eni pra{awa i tie da se vnesat vo soodvetna normativa, a vo odlu~uvaweto na Sudot mislam deka toa }e zna~i pomestuvawe na koncepcijata na ustavnoto sudstvo vo Ustavot i ednostavno ne bi mo`el da pretpostavam kako toa bi mo`elo da funkcionira", veli Naumovski.

Za sudijata Ismail Darli{ta, principot na Badenter vo Ustavniot sud isto taka bi pretstavuval me{awe na politikata vo odlu~uvaweto na Sudot. Toj go poddr`a misleweto na pretsedatelot, no ne saka{e dopolnitelno da komentira.

Spored Naumovski, i vo izminatata godina Sudot

V

bil soo~en so neosnovani i neprimerni politi~ki izjavi koi go pominale pragot na kritika i preminale vo direkten atak vrz Sudot.

"Demokratski e da se izrazuva odreden stav po odredeni odluki na Sudot, no tie treba da bidat izdr`ani i argumentirani. No, dokolku go pominat demokratskiot prag, kako {to ~estopati se slu~uva{e, tie go naru{uvaat avtoritetot, integritetot i kredibilitetot na Sudot i sudiite", potencira Naumovski.

Pretsedatelot ne izostavi da spomene deka Sudot s$ u{te kuburi i so prostor i so kadar, no i pokraj toa e zadovolen od srabotenoto vo tekot na 2010 godina. Spored nego, site odluki na Ustavniot sud

KAKO RABOTE[E USTAVEN SUD VO 2010 GODINA?

230 primeni predmeti 51 predmeti koi zavr{ile so ukinuvawe 141 predmeti preneseni od 2009 6 predmeti koi zavr{ile so poni{tuvawe 245 re{eni predmeti

se izvr{uvaat, no potencira deka nemaat poseben mehanizam za monitoring na nivnoto sproveduvawe.

Menuvaweto na zakonite vedna{ otkako nekoi odredbi vo niv }e bidat proglaseni za neustavni, {to e ~est slu~aj vo posledno verem, spored Naumovski, mo`e da bide vo nasoka na realizacija

na preporakite na Sudot, no mo`e i da pretstavuva motiv za povtorno razgleduvawe na tie zakoni pred Ustavniot sud. Tokmu izvr{uvaweto na odlukite mo`e da bide del od nov zakon so koj bi se uredila rabotata na Ustavniot sud, koja sega e uredena so Delovnik, dodava Naumovski.

NA SEDNICATA ZA PRATENI^KI PRA[AWA

PREMIEROT NA MAKI SO SAMO TROJCA OPOZICIONERI! MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

remierot Nikola Gruevski ne uspeva da izleze na kraj nitu so desetkuvanata opozicija koja ostana vo Parlamentot.

Na v~era{nata sednica posvetena na prateni~ki pra{awa toj ne dade direkten odgovor na nitu edno od pra{awata {to mu gi postavi pratenikot Andrej @ernovski, eden od trojcata prisutni opozicioneri vo sobraniskata sala. @ ernovski, otkako gi iznese podatocite za enormnite sumi koi od buxetot na dr`avata se odlevaat na smetkite na samo tri marketing-agencii za realizirawe na vladinite reklamni kampawi, go pra{a premierot kolku od tie sredstva zavr{ile vo kasata na VMRO-DPMNE. Pratenikot na LDP se povika na izve{tajot na Antikorupciskata komisija, vo koj se veli deka faktot {to na tenderite za vladinite reklamni kampawi postojano se javuvaat edni isti firmi

P

mo`e da krie koruptivni motivi. Ponatamu, @ernovski go problematizira{e glasaweto na dijasporata, pra{uvaj}i kolku istoto }e ~ini i kolkav e brojot na iselenicite koi } e mo`at da ostvarat glasa~ko pravo. Vo ovoj kontekst, go obvini Gruevski za populizam koga zagovara glasawe na dijasporata, sprotivno na izve{tajot na Venecijanskata komisija, vo koj se ocenuva deka Makedonija nema administrativni, strukturni i buxetski uslovi. @ernovski zavr{i pra{uvaj}i go premierot "do koga }e si igra blokirawe-deblokirawe so smetkata na A1 televizija?"

Gruevski, namesto odgovor, go obvini @ernovski za kleveta, koja, bidej}i izre~ena od sobraniskata govornica, ne mo`e da bide sankcionirana.

"Pratenikot @ernovski gi vadi rabotite od kontekst, eklatantno la`e i sega sfa} am zo{to e takov pratenik kakov {to e. Ne mo`e Vladata da se obvini zo{to platila da ja reklamira sopstvenata dr`ava", re~e Gruevski. Toj istakna deka glasaweto na dijasporata go ~uvstvuva

kako obvrska, za{to tie lu|e investirale vo Makedonija, iako ne `iveat vo nea, pred s$ preku ispra}awe na doznaki do nivnite semejstva vo tatkovinata. Poistovetuvaj}

i gi na~inite na vladeewe na dvete najgoglemi partii, @ernovski zaklu~i: "Ako i VMRO-DPMNE gi bojkotira izborite, toa }e bide spas za Makedonija!".

KAPITAL / 25.02.2011 / PETOK

Politika / Pari / Dr`ava

7

PREGLED VESTI GR GRUEVSKA I PONATAMU ]E MU SUDI NA BU^KOVSKI udeweto za slu~ajot "Rezervni tenkovski delovi" se odviva so "rezerva". Ro~i{teto povtorno be{e odlo`eno po burna diskusija me|u advokatite na obv obvinetite i sudijata Dijana Gruevska.

Pre Pretsedatelot na Krivi~niot sud odlu~i da ne ja izz izzema od slu~ajot Gruevska. Taa v~era so odbranata raz razgovara{e na povisok ton zad zatvoreni vrati oko eden ~as, bez prisustvo na obvinetite, sudiite okolu por porotnici i obvinitelot.

Gruevska gi prifati medicinskite bele{ki i dokazi Gru deka dek obvinetiot Mitre Petkovski bil spre~en da pri prisustvuva na poslednoto ro~i{te, {to be{e i pri~inata za slu~uvawata koi sledea i go prezaka`a pri glavniot pretres. gla Spo Spored prvoobvinetiot vo slu~ajot, pratenikot Vlado Bu~kovski, odlukata za Gruevska da prodol`i da go Bu~ vodi vod slu~ajot bila o~ekuvana, no se nadeva deka Sud Sudskiot sovet pravilno }e ja oceni nejzinata odgovornost. orn “Mislam deka stanuva evidentno i toa }e go razbere “Mi p i premierot Gruevski koj se pravi nedoveten deka ima pritisoci vrz sudstvoto i deka po ovaa epizoda kon kone~no }e stavi kraj na me{aweto na semejstvoto Ma Manevski vo ovoj i vo drugi politi~ki montirani procesi”, ces izjavi Bu~kovski.

Pre Pretstavkata protiv Gruevska se odnesuva na nejziniot obi da odr`i glaven pretres vo otsustvo na eden od obid obvinetite vo slu~ajot. obv

S

MA MAKEDONCI ZAGLAVENI NA PRISTANI[TETO VO BENGAZI PR

CRVENKOVSKI KUPI VREME

NOVAKOVSKI MU GI POMATI SMETKITE NA GRUEVSKI!

T

SDSM nema namera da predlo`i nov pretsedatel na Dr`avnata izborna komisija otkako stariot Aleksandar Novakovski podnese ostavka.

VMRO–DPMNE najavuva izbor na nov i pora~uva – opozicijata ne e samo SDSM! Izborite so ova se odlagaat barem za dve nedeli!

KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

o o~i na predvremenite izbori Makedonija ostana bez Dr`avna izborna komisija! Otkako pretsedatelot, Aleksandar Novakovski, si podnese neo~ekuvana ostavka, SDSM, koja zakonski treba da nazna~i negov naslednik, odbiva da go stori toa s$ dodeka ne bidat ispolneti nivnite uslovi za vra}awe vo Sobranieto. Novakovski ostavka si podnese zav~era, bez prethodno istata da ja najavi na ~lenovite na DIK. Osven obrazlo`enieto deka se odlu~il na toj poteg poradi “poslednite slu~uvawa koi mu go naru{ile kredibilitetot i doverbata”, toj ne saka{e da komentira zo{to se otka`uva od funkcijata vo uslovi koga komisijata {to ja rakovode{e treba{e da po~ne so aktivni podgotovki za izborite.

Vladeja~kata VMRO–DPMNE e krajno razo~arana od ovaa odluka na Novakovski. Partijata na premierot Nikola Gruevski tvrdi deka se raboti za pritisok direktno od liderot na SDSM, Branko Crvenkovski, koj naredil Novakovski da se trgne od Komisijata za da dobie vreme za organiziraweto na izborite. Velat deka o~ekuvale Novakovski da poka`e deka dr`avata mu e pred negovata partija i javno da progovori za pritisocite.

“O~igledno stanuva zbor deka SDSM ne samo {to saka da izbega od izbori, koi tolku dolgo bleferski gi bara{e, tuku i deka so vakvi antidr`avni postapki se obiduva da go zabavi funk-

V

cioniraweto na instituciite, zadol`eni za sproveduvawe na izborite.

To~no e deka Branko si kupi deset dena, kolku {to se potrebni za izbor na nov pretsedatel na DIK spored zakonot, no u{te poto~no e deka u{te edna{ doka`a deka blefiral”, veli direktorot na Centarot za komunikacii na VMRO–DPMNE, Ilija Dimovski.

Toj predupredi deka vo naredniot period i drugiot ~len na DIK, od redovite na SDSM, Tawa Altanxieva, }e bide pod silen pritiskok preku razni nelegitimni sredstva da ja napu{ti svojata funkcija.

Dimovski se osvrna na ocenkata na Novakovski deka i bez nego DIK e podgotvena da sprovede izbori koga Sobranieto }e odlu~i za toa.

CRVENKOVSKI NEMA DA PREDLO@I NOV PRETSEDATEL NA DIK A Sobranieto ve}e raboti!

Ve}e za deneska spikerot Trajko Veqanovski zaka`a plenarna sednica na koja treba da po~ne postapka za izbor na nov pretsedatel na DIK. "Vo interes na nepre~eno funkcionirawe na Dr`avnata izborna komisija vo poln sostav, soglasno predvidenite proceduri i vo nasoka na sozdavawe na site pretpostavki za odr`uvawe na fer i demokratski izbori, za utre{niot den zaka`av sednica na koja }e po~ne postapka za izbor na nov pretsedatel na Dr`avnata izborna komisija. Postapkata }e trae soglasno predvidenite zakonski rokovi", se veli vo pismenata izjava od pretsedatelot na Sobranieto, Veqanovski.

No, SDSM nema namera nitu da se pojavi na utre{nata se d nic a, nit u, p a k , d a predlo`i nov pretsedatel na Komisijata. Od SDSM tvrdat deka ostavkata na Novakovski ne e nivno delo “So nesre}nata izjava na Novakoski dadena na zaedni~kata pres-konferencija so ministrite za vnatre{ni i pravda, kade {to samiot Manevski potvrdi deka do maj } e trae pro~istuvaweto na izbira~kiot spisok, samiot Novakoski dade povod da bide najgrubo zloupotreben od strana na Gruevski. Ottamu, za nas e sosema razbirliva i logi~na negovata ostavka”, veli pratenikot Igor Ivanovski.

Toj informira{e deka koga }e se ispolnat uslovite za vra}awe vo Parlamentot i }e se normalizira negovata rabota, SDSM soglasno zakonot e podgotven da dade predlog za pretsedatel na DIK. “Vo ovoj moment odnapred ja predupreduvame vlasta da ne pomisli vo nivniot stil na politi~ko nasilie da postavuva pretsedatel na DIK bez konsultacija so najgolemata opoziciska partija”, veli Ivanovski.

Spored noviot Izboren zakonik, ovaa komisija treba da bide predvodena od ~len na opozicijata. Ve}e se {pekulira deka ako SDSM taktizira i na ovoj na~in saka da go odol`i procesot za odr`uvawe na izbori, VMRO–DPMNE }e si ja tera procedurata za izbor bez niv. “Sekoga{ so Komisijata mo`e da pretsedatelstvuva nekoj od ostanatite opoziciski partii. Dr`avata nema da bide zalo`nik na Crvenkovski”, velat vo vladeja~kata partija.

riesettina makedonski dr`avjani s$ u{te se zaglaveni vo Libija, na pristani{teto vo Bengazi i ne mo`at da trgnat poradi lo{ite vremenski uslovi. Od MNR informiraat deka turskiot brod, {to treba da gi prenese makedonskite gra|ani, do v~era docna popladneto s$ u{te ne pristignal na pristani{teto vo Bengazi.

Grupa od osum makedonski dr`avjani koi bile evakuirani od Libija so bosanski avion se prefrleni vo Belgrad od kade {to so pomo{ na makedonskiot ambasador vo Srbija se vrateni vo Makedonija, soop{tuvat od MNR. Site se vo dobra zdravstvena sostojba i bile izvle~eni od nemirite bez pogolemi pote{kotii.

Pogolemiot broj od Makedoncite koi se nao|aat vo momentalno najgolemoto `ari{te vo svetot, Libija, se grade`ni rabotnici anga`irani od hrvatski, bosanski i libiski kompanii.

MNR ja koordinira evakuacijata na makedonskite gra|ani od Libija, i e vo kontakt so Srbija, Turcija, Hrvatska, Italija i BiH, zemji od koi e pobarana pomo{ pri evakuiraweto na na{ite dr`avjani.

Spored podatocite na MNR, zasega nema prijaveno novi makedonski dr`avjani koi se nao|aat vo Libija.

Po ostavkata na Novakovski, so rabotata na Dr`avnata izborna komisija vo momentov rakovodi zamenikotpretsedatel na Komisijata, Subhi Jakupi.

Intervju

8

KAPITAL / 25.02.2011 / PETOK

Imame barawa za otvorawe na 6 novi fondovi dva otvoreni i ~etiri privatni, a godinava mo`e da se o~ekuva i izdavawe na prvite op{tinski obvrznici

MARINA NA]EVA-KAVRAKOVA

PRETSEDATEL NA KOMISIJATA ZA HARTII OD VREDNOST

BERZATA VO 2008 GODINA NE SE PRODADE OD LI^NI PRI^INI! Pretsedatelot r na Komisijata j za hartii r od vrednost, r , Marina r intervju "Kapital"" veli N } Na}eva-Kavrakova, K k vo ekskluzivno k k j za "K deka regionalnata integracija e najdobriot odgovor na problemot so likvidnosta, so koj se soo~uvaat site berzi vo regionot, vklu~uvaj}i ja i Makedonija. Smeta deka vo 2008 godina e propu{tena {ansata Makedonska berza da se prodade na Nasdaq-OMX, a pri~inata e - li~ni interesi MAJA BAJALSKA GEORGIEVSKA

bajalska@kapital.com.mk

d po~etokot na godinata indeksot MBI10 porasna 20%. Denovive pazarot ima nadolna korekcija... Za da se vrati optimizmot koj ja zafati Makedonskata berza i da se zgolemi obemot na trguvawe potreben e sve` kapital. Kolkav e interesot na stranski fondovi i na doma{ni firmi za otvorawe na novi dru{tva za upravuvawe so fondovi vo Makedonija?

Komisijata za hartii od vrednost raboti intenzivno i mnogu ~esto predlaga izmeni i dopolnuvawa na Zakonot za hartii od vrednost, koi mora da bidat usoglaseni so direktivite na EU. Poslednite izmeni vo ovaa nasoka ovozmo`ija stranskite investititori da trguvaat preku omnibus-smetka. Celta e da imame pogolemi investitori na pazarot. Ova go napravivme od pri~ina {to vo site razgovori so pogolemite investitori prvoto pra{awe be{e mo`nosta da se trguva so takva omnibus-smetka, koja postoi vo pove}eto zemji vo regionot. Toa e edna rabota koja mislam deka }e privle~e pove}e investitori. Od druga strana, sekoj seriozen investitor bara fer i transparenten pazar, cvrsto reguliran.

Komisijata za hartiii od vrednost go ispolnuva tokmu toj uslov, za {to lani go potpi{a multilateralniot memorandum za sorabotka na IOSCO me|u

O

regulatorite vo svetot i se nao|ame vo grupata A. Inaku, vo momentot ima podneseno dve novi barawa od postojnite dru{tva za upravuvawe so fondovi, za dopolnuvawe so u{te dva novi fonda. Stanuva zbor za barawe na KB Publikum za otvorawe na dva novi fonda. Edniot }e raboti so obvrznici, a drugiot so pari~ni sredstva. Pokraj ova, na pazarot funkcioniraat i 12 privatni fondovi, a ima i barawa za registrirawe na ~etiri novi privatni fondovi.

No, raboteweto na privatnite fondovi momentalno e edna siva zona - sosema neregulirana. Tokmu taa siva zona ja ima{e sekade vo svetot i be{e edna od glavnite pri~ini za globalnata finansiska kriza.

Poradi toa, kon krajot na minatata godina Evropskiot parlament usvoi nova Direktiva za upravuvawe so alternativnite investiciski fondovi, {to treba da go regulira raboteweto na privatnite fondovi i kaj nas. I nie treba {to e mo`no pobrzo da ja transformirame ovaa direktiva, odnosno dru{tvata za upravuvawe so privatni fondovi da bidat regulirani taka kako {to se regulirani sekade vo svetot, so cel nivnite investitori da bidat za{titeni.

Pokraj vlezot na stranski pari, za da se razdvi`i pazarot potrebni se i novi proizvodi - novi hartii od vrednost. Kolkav e sega interesot na kompaniite za novi emisii na akcii, kolkav e interesot za korporativni i op{tinski obvrznici, ima li barawa za dozvoli?

Lani izdadovme vkupno {est odobrenija za izdavawe na doma{ni hartii od vrednost vo vkupna vrednost od okolu 70 milioni evra. Za `al, site bea za poznat kupuva~, zna~i, privatni ponudi.

Sepak, ohrabruva~ki e faktot deka 2011 godina ja po~navme so emisija po pat na javna ponuda i toa za prv pat zapi{uvaweto se slu~i preku Makedonskata berza, {to e rezultat na izmenite na Zakonot koi nie gi iniciravme. Predizvik za KHV za godinava e preku razli~ni ativnosti da sozdademe uslovi koi }e im obezbedat na investitorite edna po{iroka paleta na mo`nosti. Op{tinskite obvrznici se vistinska mo`nost za razdvi`uvawe na pazarot. Nivnoto voveduvawe treba da obezbedi pazarot da bide podinami~en i poefikasen, interesen za investirawe, no i konkurenten na pazarite na kapital vo regionot i vo Evropa.

Toa e pazar vo postojan porast i vo EU i vo SAD, kade {to dve tretini od vkupnoto trguvawe otpa|aat na obvrznici. Prednosti od voveduvaweto na op{tinskite obvrznici }e imaat i samite izdava~i -op{tinite i investitorite. Za op{tinite e alternativen na~in za poevtino finansirawe na kapitalnite investicii, a investiraweto vo niv ovozmo`uva balans na rizicite i prinosite. KHV ja usoglasuva podzakonskata regulativa so evropskata, no potrebni se i drugi preduslovi kako poseben segment za obezbeduvawe na transparentnost po

trguvaweto so niv. [to se odnesuva do korporativnite obvrznici, od 2007 godina dosega ima{e samo dve emisii i nemame najavi za novi. Gi ohrabruvame dru{tvata i bankite da emitiraat korporativni obvrznici.

Denovive vo stranskite medium top-vesti se spojuvawata na najgolemite svetski berzi. Dodeka pazarite na kapital vo svetot se integriraat, olesnuvaj}i im ja rabotata na golemite svetski investitori globalniot pazar na kapital da go sledat preku nekolku glavni "stanici", Makedonskata i berzite vo regionot nekako se inertni na ovie promeni.

Zo{to?

Integracijata na berzite vo uslovi na liberalizacija na pazarite za hartii od vrednost i otstranuvaweto na barierite koi go namalija monopolot na nacionalnite berzi e edna dolgoro~na perspektiva za ekonomiite vo regionot.

Intergacijata }e bide eden dopolnitelen ~ekor za podgotveno da ja do~ekame topkata na globalizacija, koja so zasileno tempo se dvi`i kon nas. Povrzuvaweto ne samo {to }e dovede do mo`nost za rast i razvoj na nacionalnite berzi i implementacija na informaciski tehnologii ekspertizi i poefikasno rabotewe, tuku }e se sozdade i mo`nost za investitorite na edno mesto da trguvaat so mnogu pogolema ponuda i pokvaliteten materijal za trguvawe, a istovremeno i rizicite se pomali.

Oformuvaweto na regionalna berza me|u dr`avite od regionot bi bilo realen

odgovor na novite berzanski konkurentni uslovi, {to }e ovozmo`i zdru`uvawe na finansiskata mo} na Balkanot, na finansiskite balkanski pazari, no i pridobivawe na novi.

Koj e najdobriot na~in i najdobriot moment za vklu~uvawe na Makedonskata berza vo edna od ovie globalni berzanski to~ki koi se formiraat?

Ima li barawa od stranski kompanii za prezemawe na Makedonska berza?

Smetam deka vo ovoj moment ne mo`eme da zboruvame za najdobro vreme, bidej}i toa odamna e izminato. Toa be{e 2008 godina, koga pregovorite so Nasdak ve} e bea po~nati. No, toa vreme sega e istorija i ne sakam da se vra}am nazad. Za `al, propu{tena e {ansata. Kako regulator gi prezedovme site mo`ni aktivnosti koi odea vo nasoka na vklopuvawe na Makedonskata berza so globalnite. No, o~igledno li~nite interesi gi nadvladeaja interesite na investitorite i na Republika Makedonija. Zatoa {to so vlezot na Nasdak navistina mnogu raboti } e se promenea na makedonskiot pazar na kapital.

Sakam da naglasam deka za da mo`e Makedonskata berza da se vklu~i vo ovie berzanski dvi`ewa mora da se napu{tat monopolisti~kite ili oligopolisti~kite praktiki. Eden od najva`nite uslovi za regionalnoto povrzuvawe na pazarite na hartiite od vrednost e vospostavuvawe na integriran sistem na utvrduvawe i poramnuvawe na transakciite na regionalno nivo, {to treba da obezbedi za{tita i sigurnost kako na nacionalnite sistemi, taka i na interoperativnite sistemi za prekugrani~no trguvawe.

Vo momentov nema stranski kompanii koi baraat dozvola od Komisijata kako regulator.

Koi se zaklu~ocite na KHV

i drugite regulatorni tela od regionot po sredbata vo Milo~ar lani. Kako prakti~no bi se realizirala idejata za zaedni~ka platforma za trguvawe na berzite od regionot, koi se preduslovite vo delot na regulativata toa da se napravi?

Idejata za formirawe na regionalen pazar na hartii od vrednost se nametna kako najoptimalno re{enie za nadminuvawe na problemite so koi se soo~uvaat site mali berzi vo regionot.

Indiferentnosta na berzite i tro{eweto na jalova energija na raznite potpi{uvawa na memorandumi, razmena na indeksi, organizirawe na nekakvi roud-{ou e pri~ina pove}e zo{to regulatorot ja prezema rabotata {to treba{e de fakto da ja zavr{i berzata. Zatoa, na poslednata sredba na regulatorite vo regionot se soglasivme deka e vreme za regionalen pazar preku etablirawe na multirateralna platforma za trguvawe. Se dogovorivme da trgneme po ovoj pat, zatoa {to e porazitelniot fakt deka celiot region vo 2009 godina ima{e {est pati pomal promet od prometot na berzata vo Budimpe{ta, a kapitalizacijata, pak, na regionot e tri pati pogolema otkolku na berzata vo Budimpe{ta. Site regulatori se soglasni deka regionalizacijata e nu`niot odgovor, odnosno na~in na nadminuvawe na problemite. Na multirateralnata platforma za trguvawe bi se trguvalo so najkvalitetnite hartii od vrednost od regionot, {to }e inicira inovacii na pazarite, odnosno, }e ovozmo`i razvivawe na novi instrumenti za trguvawe i }e predizvika dolgoro~en interes od stranskite investitori.

Za ova, sekako, treba da se usoglasat regulativite, pravilata i procedurite za trguvawe i depozitarite.

KAPITAL / 25.02.2011 / PETOK

Kompanii / Pazari / Finansii

9

SB VODI^ KONTINUIRANOTO PLANIRAWE NA SEMEJNIOT BUXET E NEOPHODNO ZA USPE[NO UPRAVUVAWE SO TRO[OCITE

LEKARITE ]E SPECIJALIZIRAAT 20 GODINI?!

PREDIZBORNI VRABOTUVAWA

300 NOVI RABOTNI MESTA SAMO VO POSLEDNATA NEDELA! So najavata za predvremeni izbori po~na intenzivno vrabotuvaweto vo javnata administracija. Novi 300 rabotni mesta ekspresno se otvorija samo vo izminatata nedela.

264 od niv se vo AD Makedonska po{ta GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

d {ef na kabinet, pa s$ do raznesuva~ na po{ta.

Ova se novite 264 rabotni mesta koi Vladata v~era gi raspi{a za vrabotuvawe vo akcionerskoto dru{tvo Makedonska po{ta. So najavite za brzi predvremeni izbori, Vladata pobrza so vrabotuvawata vo javnata i dr`avnata administracija. Se vrabotuva duri i vo firmi za koi prethodno tokmu Vladata na golemo najavuva{e deka }e se privatiziraat. Samo do pred nekoj mesec privatizacijata na Makedonska po{ta be{e glavna tema. Edinstveno se ~eka{e na studijata izgotvena od konsultanskata ku} a KPMG, najavena za krajot od fevruari, za da se po~ne so nejzina transformacija.

Od Ministerstvoto za transport i vrski brifiraat deka studijata s$ u{te ne e zavr{ena i deka s$ u{te ja o~ekuvaat. Interesno e i toa {to Vladata do denes s$

O

u{te taktizira so na~inot na koj }e bide prodadena ovaa kompanija. Prvi~nite najavi bea za celosno privatizirawe na Makedonska po{ta, no vo posledno vreme se razmisluva i za nejzino delumno prodavawe, so {to Vladata, sepak, }e go zadr`i mnozinskiot model za sebe.

Toa, pak, samo po sebe ostava prostor za ponatamo{ni partiski vrabotuvawa, smetaat poznava~ite. Tie se ubedeni deka so po~nuvaweto na predizborieto transformacijata na Makedonska po{ta sigurno }e se odol`uva, iako be{e najavena kako eden od prvite prioriteti na Vladata za 2011 godina.

Edinstvena pozitivna strana vo vakvata slo`ena situacija e toa {to dosega vrabotenite 2.200 vo Makedonski po{ti mo`at barem na kratko da se opu{tat, otkako bea ispla{eni i zagri`eni za svoite rabotni mesta po najavite za privatizacijata na ova dru{tvo. Tie ne samo {to nema da bidat otpu{teni, tuku o~igledno dobivaat i novi kolegi.

VRABOTUVAWA I VO DR@AVNITE INSTITUCII! Osven vo akcionerskoto dru{tvo Makedonska po{ta, samo vo poslednata nedela na internet-portalot na Agencijata za administracija se obelodenija i drugi 40 novi rabotni mesta vo u{te deset drugi dr`avni organi.

Ministerstvoto za finansii, Ministerstvoto za odbrana, kako i Kabinetot na premierot Gruevski se samo del od instituciite vo koi se baraat novi vrabotuvawa.

So ova zabranata za novi vrabotuvawa vo javnata administracija pa|a celosno vo voda, a so toa na po~ek ostanuvaat i na golemo najavuvanite su{tinski reformi vo administracijata. Dvajca po dvajca slu`benici, Vladata u{te od nova godina pa navamu postojano objavuva oglasi za novi vrabotuvawa. Od januari dosega ve}e bea objaveni oglasi i za vo Ministerstvoto za nadvore{ni raboti i vo Kabinetot na Pretsedatelot na Makedonija i nekolku opt{ini niz zemjata.

NE ZASTANUVAAT NITU RAMKOVNITE VRABOTUVAWA! Pa|aat vo voda i tvrdewata na vicepremierot Abdula}im Ademi deka za ovaa godina } e ima samo 600 novi ramkovni vrabotuvawa kako del od Strategijata za pravi~nata zastapenost vo dr`avnata i javnata administracija, a i toa deka privr{uva rasporeduvaweto na vrabotenite koi sedat doma, a zemaat dr`avna plata. Dosega vo Sekretarijatot se primeni okolu 1.450 administrativci, od koi samo 600 se sistematizirani na rabotni mesta. Pred dve nedeli ima{e novi dva konkursi za 150 ramkovni vrabotuvawa, a za do krajot na godinava se predvideni u{te novi 600. Transformacijata na slu`benicite koi sedat doma i zemaat plata s$ u{te ne e zavr{ena, iako prvi~nite najavi bea za vo septemvri minatata godina. Poznava~ite vo ova gledaat samo u{te edna mo`nost za partisko vrabotuvawe i trupawe na administracijata.

amesto ~etiri godini, lekarite }e specijaliziraat i do 20 godini, izjavi v~era ministerot za zdravstvo Bujar Osmani. Ova go predviduva noviot Zakon za zdravstvena za{tita, koj nalaga brojot na izvr{eni intervencii da bide najva`niot faktor za dobivawe diploma za specijalist, a ne kako dosega godinite pominati na studii.

"Ograni~enoto vreme na 4-5 godini stanuva minliv kriterium za edukacija na specijalisti ili supspecijalisti. Tie }e stanat specijalisti koga }e gi ispolnat site proceduri i intervencii {to gi predviduva novata programa�, re~e Osmani.

Specijalizantite sami }e si pla}aat za sekoj semestar koj nema da go pominat od prva.

N

CVETKOVI] PRETSEDATEL NA ZDRU@ENIETO ZA MLE^NI PROIZVODI redrag Cvetkovi}, pretsedatelot na UO na Bitolskata mlekarnica e izbran za pretsedatel na Zdru`enieto na proizvoditeli na mesni i mle~ni proizvodi.

Od Zdru`enieto informiraat deka na poslednoto sobranie diskutirale za mo`nostite za podobruvawe na sostojbite vo mle~nata i mesnata industrija.

"Na stabilen pazar, uvozot na mleko, meso i nivni proizvodi ne pretstavuva problem tuku pottik za razvojot na doma{nata industrija. No, nekonkurentnata cena na doma{nata surovina predizvikuva nekonkurentnost na doma{niot i na izvoznite pazari", potenciraat od Zdru`enieto.

P

POLOVINA OD KOMPANIITE TE[KO NAO\AAT SOODVETEN KADAR ove}e od polovina od kompaniite imaat problem da najdat soodveten kadar za novi vrabotuvawa.

Istra`uvaweto na Amerikansko-makedonskata stopanska komora, sprovedeno me|u nejzinite ~lenki, poka`a deka 80% od niv imaat potreba od dopolnitelna obuka na rabotnata sila.

Tie detektirale deka vo IKT-sektorot najmnogu nedostigaat in`eneri za softver za naplata, sistemski specijalisti i SAP in`eneri, vo uslu`niot sektor im falat menaxerski, proda`en kadar kako i kadar za ~ove~ki resurski, kako i podobri �meki ve{tini� na kadarot. Vo proizvodstveniot sektor, pak, otsustvuvaat liderskite, odlu~uva~kite i inovaciskite sposobnosti, kako i ve{tinite od oblasta na proektniot menaxment.

Del od kompaniite prisutni na debatata poso~ija deka imaat dobra sorabotka so nekoi od fakultetite od koi regrutiraat kadri i baraat pogolema anga`iranost na profesorite vo izvr{uvaweto na praktikantskata rabota na studentite.

Pretstavnici od Alkaloid, NekstSens, Sivus, EVN Makedonija poso~ija pozitivni primeri na sorabotka so dr`avnite i privatnite fakulteti i vo praktikantsvoto i vo adaptiraweto na nastavnite programi kon barawata na kompaniite.

P

Kompanii / Pazari / Finansii

10 MBI 10

MBID

2.950

116,65

KAPITAL / 25.02.2011 / PETOK

OMB

2.930

2.700

2.910 2.650

116,60

2.890 2.870

2.600

116,55

2.850 2.830

2.550

116,50

2.810 2.500

2.790

18/02/11

19/02/11

20/02/11

21/02/11

22/02/11

23/02/11

24/02/11

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

116,45

18/02/11

19/02/11

20/02/11

21/02/11

22/02/11

23/02/11

24/02/11

18/02/11

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

19/02/11

20/02/11

21/02/11

22/02/11

23/02/11

24/02/11

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

DVI@EWE NA CENATA NA AKCIJATA NA KOMERCIJALNA BANKA ZA PERIOD OD EDNA GODINA 3.800,00 3.600,00 3.400,00 3.200,00 3.000,00 23.02.2011

09.02.2011

26.01.2011

12.01.2011

29.12.2010

15.12.2010

01.12.2010

17.11.2010

03.11.2010

20.10.2010

06.10.2010

22.09.2010

08.09.2010

25.08.2010

11.08.2010

28.07.2010

14.07.2010

30.06.2010

16.06.2010

02.06.2010

19.05.2010

05.05.2010

21.04.2010

07.04.2010

24.03.2010

10.03.2010

24.02.2010

2.800,00

BLOKOT NA KAPITAL BANKA - 43,6% OD PROMETOT

KOMERCIJALNA BANKA VO 2010 SO DOBIVKA OD 23,2 MILIONI EVRA

a~estija blok-transakciite na pazarot na kapital. Od vkupniot berzanski promet od 18,1 milioni denari v~era duri 43,6% otpadna na blok-transakcijata so akcii na Kapital banka.

Eden den prethodno, vo sredata, preku blok-transakcija so akcii na Fer{ped be{e ostvaren promet od 10 milioni denari ili 44,8% od prometot. Od Kapital banka bea istrguvani 520 akcii po cena od 15.375 denari za akcija, pri {to e ostvaren promet od 7,9 milioni denari ili 130 iljadi evra.

Od drugite akcii, najgolem interes ima{e za tie na Alkaloid i Komercijalna banka, koi bea edinstvenite so promet pogolem od eden milion denari. Od Alkaloid bea istrguvani 451 akcija, a ostvareniot promet iznesuva{e 1,9 milioni denari. Akcijata na Komercijalna banka se trguva{e po prose~na cena od 3.525,49 denari za akcija, pri {to se istrguvaa 364 akcii vredni 1,2 milioni denari. Na redovniot pazar na akcii investitorite povtorno se fokusiraa na akcijata na Makedonski telekom, koja trguvaweto go zavr{i so pro-

KOMERCIJALNA GO Z ZGOLEMI PROFITOT ZA 33% Pozitivniot finansiski rezultat se dol`i na pozitivnite globalni trendovi na ekonomskoto zakrepnuvawe, koi imaa svoe vlijanie i vrz doma{nata ekonomija, velat od Komercijalna banka godina agencijata za krediten rejting Fitch go podobri kreditniot rejting na Makedonija od negativen vo stabilen.

Rejtingot e podobren vrz osnova na visokata fiskalna disciplina, stabilnosta na javnite finansii, niskoto nivo na javniot dolg, kako i obnovuvaweto na deviznite rezervi na edno stabilno nivo. Vo vakvi uslovi na stopanisuvawe e ostvaren i pozitiven finansiski rezultat od 23,2 milioni evra, so {to planot za 2010 godina e realiziran so 130,1%”, se veli vo komentarot na bankata povrzan so nerevidiranite bilansi.

Objavenite podatoci na bankata poka`uvaat deka taa uspeala da ostvari rast od 5,7% kaj neto-prihodite od kamati, koi lani iznesuvale 40 milioni, evra vo sporedba so 2009

METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

omercijalna banka minatata godina ja zavr{i so dobivka od 23,2 milioni evra i taa e za duri 33,3% pogolema od dobivkata ostvarena vo 2009 godina, koja iznesuva{e 17,4 milioni evra, poka`uvaat nerevidiranite bilansi na bankata objaveni v~era na internet-stranicata na Makedonska berza.

Od bankata soop{tuvaat deka vakviot pozitiven rezultat se dol`i na pozitivnite globalni trendovi na ekonomskoto zakrepnuvawe koi imaa svoe vlijanie i vrz doma{nata ekonomija.

“Kako rezultat na podobreniot ekonomski ambient vo 2010

K

godina, koga tie iznesuvale 37,8 milioni evra.

Najgolem rast bankata bele`i kaj neto-pozitivnite kursni razliki, koi vo odnos na 2009 godina porasnale za duri 74,4% i iznesuvaat 2,6 milioni evra. Minatata godina, isto taka, za 11% porasnale neto-prihodite od provizii i nadomestoci na bankata. Tie iznesuvaat 12,9 milioni evra, za razlika od 2009 godina koga istite iznesuvale 11,6 milioni evra.

Komercijalna banka lani namalila del od rashodnite stavki. Uspea za 0,4%, vo odnos na 2009 godina, da gi namali vkupnite administrativni tro{oci i amortizacijata, koi lani iznesuvaa 24,3 milioni evra. Namaleni za 50,2% se i zagubite poradi o{tetuvawe na sredstva kaj dadeni krediti

i vlo`uvawa i tie lani iznesuvaa 4,9 milioni evra.

Komercijalna banka pred dve nedeli preku javna ponuda emitira{e 265.000 obi~ni akcii, pri {to bea pribrani 15 milioni evra, a {vedskiot East Capital Explorer Investments AB stekna sopstvenost na 9,25% od osnovnata glavnina na Komercijalna banka.

Parite od ovaa dokapitalizacija }e & ovozmo`at na bankata podobruvawe vo ispolnuvaweto na supervizorskite standardi, kako i dopolnitelen rast i odr`uvawe na pazarnoto u~estvo.

Akcijata na Komercijalna banka vo tekot na v~era{niot den se trguva{e po prose~na proda`na cena od 3.525,49 denari za akcija, pri {to bea istrguvani 364 akcii vredni 1,2 milioni denari.

met od 866 iljadi denari.

Interesot za obvrznici identi~en kako vo sredata.

Tie ostvarija vkupen promet od 1,1 milioni denari, no, ovojpat najgolem interes ima{e za dr`avnite devizni vlogovi koi trguvaweto go zatvorija so promet od 949.000 denari.

Trite indeksi v~era zatvorija so pad na vrednosta.

Osnovniot indeks MBI-10 padna najmnogu vo odnos na drugite dva indeksa. Toj se namali za 1,59% na 2.537,70 indeksni poeni. Indeksot na javnoposeduvanite dru{tva MBID padna za 1,45% na 2.805,13 indeksni poeni, a najmal pad od 0,11% ima{e indeksot na obvrznici OMB, koj zavr{i na 116,47 indeksni poeni.

Vo fokusot na investitorite v~era bea 24 hartii od vrednost, a kako rezultat na padot na indeksite duri 13 od niv zavr{ija so poniski ceni. Najmnogu padna akcijata na Rade kon~ar i toa za 7,5%. Porasnaa cenite na osum hartii od vrednost, a najmnogu vrednosta na akcijata na vinarnicata Popova kula, koja porasna za 9,09%.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

24.02.2011 Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

24,00

9,09

2.400

Жито Лукс Скопје

175,00

2,94

525.000

Хотели Метропол Охрид

228,00

2,7

29.640

55.000,00

0,73

550.000

3.525,49

0,4

1.283.280

Име на компанијата Попова Кула Демир Капија

Фершпед Скопје Комерцијална банка Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Раде Кончар Скопје

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД

24.02.2011

Отворен инвестициски фонд

Нето-имот на фонд (ден.)

1М

3М

6М

YTD

1Y

Податоците се однесуваат за

ILIRIKA JIE

31.235.993,35

-2,67%

7,05%

8,09%

0,23%

-3,33%

23.02.2011

ILIRIKA GRP

46.934.211,76

-3,88%

-3,15%

3,33%

-5,48%

2,63%

23.02.2011

Иново Статус Акции

18.192.010,41

-0,47%

7,55%

2,83%

7,17%

-10,55%

23.02.2011

KD Brik

36.107.335,23

-1,93%

2,65%

3,65%

-2,87%

12,16%

23.02.2011

KD Nova EU

28.508.271,51

1,00%

6,40%

8,25%

4,84%

1,47%

23.02.2011

КБ Публикум балансиран

30.683.196,77

0,02%

5,13%

4,79%

2,94%

-0,20%

23.02.2011

24.02.2011 Просечна цена (МКД)

Макпетрол Скопје Стопанска банка Битола Гранит Скопје Бетон Скопје

%

Износ (МКД)

1850

-7,50

37.000

27781

-4,21

861.211

3.399,69

-3,69

217.580

564,82

-3,41

639.944

7.178,74

-2,99

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

136.396 24.02.2011

Вкупно издадени акции 1.431.353

BESK (2009)

54.562

GRNT (2009)

3.071.377

KMB (2009) MPT (2009)

ХВ ALK (2009)

24.02.2011

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

4.281,92

390,18

10,97

0,98

7.178,74

341,43

21,03

0,21

Вкупно Официјален пазар

564,82

105,83

5,34

0,56

обични акции

2.279.067

3.525,49

471,74

7,47

1,16

Вкупно Редовен пазар

112.382

27.781,00

/

/

0,77

%

Алкалоид Скопје

4281,92

-1,10

1.931.147

REPL (2009)

25.920

42.000,00

5.625,12

7,47

0,84

Комерцијална банка Скопје

3525,49

0,40

1.283.280

SBT (2009)

389.779

3.399,69

211,39

16,08

0,77

Македонски Телеком Скопје

520,00

-1,41

866.320

STIL (2009)

14.622.943

193,25

0,11

1.747,61

2,70

27781

-4,21

861.211

TPLF (2009)

450.000

3.510,98

61,42

57,17

1,03

3982,61

-2,86

740.765

ZPKO (2009)

271.602

2.300,00

/

/

0,30

Макпетрол Скопје Тутунска банка Скопје

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

24.02.2011 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена (МКД)

Име на компанијата

Износ (МКД)

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

обврзници обични акции

% на промена

19.459

7

0,98

107.558

10

12,73

127.017

77

10,76

37.919

27

-55,07

37.919

27

-55,07

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost.

Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ^etvrtok - 24.02.2011)

KAPITAL / 25.02.2011 / PETOK

Kompanii / Pazari / Finansii

SE POEDNOSTAVUVAAT POSTAPKITE ZA DOBIVAWE NA KREDIT ZA IPARD PROEKT

IZGLASANI IZMENITE NA ZAKONOT ZA DEVIZNO RABOTEWE

e se poednostavi postapkata za dobivawe na kredit za korisnicite na parite od IPARD programata. Zemjodelcite otsega namesto da {etaat po instituciite }e mo`at so eden unificiran deloven plan da apliciraat i kaj bankite i kaj Agencijata za finansiska poddr{ka na zemjodelstvoto, za {to be{e potpi{an i memorandum so Zdru`enieto na bankari pri Stopanskata komora.

"Utvrdivme deka postoi pros-

obranieto v~era docna popladneto gi izglasa izmenite na Zakonot za devizno rabotewe. Spored izmenite vo Zakonot, “se dozvoluva rezident da vr{i upis, da uplatuva ili da trguva so hartii od vrednost vo stranstvo preku ovlasten u~esnik na stranska berza ili organiziran pazar na hartii od vrednost, so {to se nadminuva ograni~uvaweto so postojnoto re{enie ovie dejstva da gi vr{i samo preku ovlasten

]

tor za unapreduvawe na sostojbite vo delot na finansiraweto za realizacija na investiciite od IPARD programata. Konkretno, najgolem problem postoe{e kaj delovniot plan {to go dostavuvaa korisnicite, kade {to se elaborira celiot proekt {to se o~ekuva da bide kreditiran od programata IPARD. Vo toj kontekst, Agencijata i Zdru`enieto na bankari najdoa zaedni~ki jazik, pri {to urnekot za biznis-planot i pred Agenci-

jata i pred bankite e ist”, istakna Toni Dimovski, direktor na Plate`nata agencija. Pretsedatelot na Zdru`enieto na bankari, \or|i Jan~eski, istakna deka so ovoj memorandum }e se olesnat postapkite za dobivawe krediti.

“So poednostavuvawe na ovie postapki }e napravime eden unificiran deloven plan koj i bankite }e go prifakaat so cel baratelite polesno da doa|aat do sredstvata”, izjavi Jan~eski.

S

KOI SE PREDUSLOVITE ZA INTEGRACIJA NA BERZITE VO REGIONOT?

MAJA BAJALSKA-GEORGIEVSKA bajalska@kapital.com.mk

Z

se slu~uvaat bavno. Toa {to Qubqanskata berza e kupena od Vienskata ne zna~i deka slovene~kiot i avstriskiot pazar se na edno mesto. Nema edna zaedni~ka berza. Dosega samo dojdoa nekoi investiciski banki. Otkako pred tri meseci Qubqanskata berza po~na da raboti so platformata Ksetra, ovozmo`eno e i me|unarodno ~lenstvo, no zasega samo brokerskiot oddel na Rajfajzen po~na da trguva vo Slovenija. Proda`bata na Qubqanskata berza dovede samo do kozmeti~ki promeni, a vo delot na likvidnosta i vrednosta na akciite ni{to zna~ajno ne se promeni", veli

GREGA MEDEN

KD FONDOVI SLOVENIJA Prvo site zemji }e treba da vlezat vo EU i da go vovedat evroto. Zatoa, mislam deka jas i drugite aktivni investitori vo ovoj region vo svojata kariera nema da do~ekame edinstvena balkanska berza.

Toj proces sigurno }e trae 20 godini.

Meden.

Na dolg rok povrzuvaweto na berzite vo regionot }e se slu~i samo ako ima nekoj pogolem globalen igra~ vo celata prikazna, kako {to e Vienskata berza. No, za da se slu~i toa prvo treba da ima kapitalno povrzuvawe i site da rabotat na edna ista platforma za trguvawe. U{te eden problem za spojuvawe se razli~nite valuti. Meden smeta deka celiot region prvo }e treba da vleze vo EU, a potoa da se vovede evroto, za {to }e bidat potrebni najmalku pet godini po pristapuvaweto.

"Potoa }e mo`e vistinski da se zdru`at pazarite ili da bidat prezemeni od, na primer, Vienskata berza.

Zatoa, jas i drugite aktivni investitori vo ovoj region vo svojata kariera nema da do~ekame da vidime edna edinstvena balkanska berza.

Toj proces sigurno }e trae 20 godini", veli Meden.

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

4,00%

СКИБОР

2,56%

3,47%

4,27%

5,23%

Ломбарден кредит

5,50%

МКДОНИА

2,30%

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност

КУРСНА ЛИСТА

Банка

3м

6м

12м

24м

Стопанска

5,50%

6,25%

6,50%

9,15%

9,65%

61,5023

Комерцијална

5,50%

6,50%

6,80%

9,60%

10,00%

44,7908

НЛБ Тутунска

5,00%

6,30%

6,70%

9,50%

9,70%

Среден курс Држава

Валута

ЕМУ

евро

САД

долар

В.Британија

фунта

72,7063

во денари

36м

Швајцарија

франк

47,8505

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

45,1261

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

44,9217

61,6

45,8

72,9

48,6

Извор: НБРМ

OSIGURUVAWETO NA @IVOT PORASNA ZA 18%

POLISITE ZA @IVOTNO OSIGURUVAWE KAKO OBEZBEDUVAWE ZA KREDIT?!

Slo`enite procesi na integracija ne mo`e da traat tolku dolgo kolku {to mo`e da dr`i balkanskiot inaet. [to e pova`no - doka`uvaweto koj e glaven ili zgolemuvawe na likvidnosta preku zdru`uvawe na pazarite?!

i Zagreb }e se dogovorat kade }e bide sedi{teto ili dali trguvaweto }e bide na kirilica ili na latinica", veli poznava~ na ovaa oblast.

Kakvo e iskustvoto na Qubqanskata berza po prezemaweto od Vienskata? Koi se pridobivkite za investitorite? “Kapital" razgovara{e so Grega Meden, portfoliomenaxer vo KD fondovi Slovenija i ~len na Upravniot odbor na KD fondovi Makedonija.

"Pominaa tri godini otkako Vienskata berza ja prezede Qubqanskata berza. No, toa e samo prviot ~ekor, zatoa {to pridobivkite od integracijata

nite dru{tva i bankite, da kupuvaat akcii direktno preku stranski brokeri. Na ovoj na~in se namaluvaat nivnite tro{oci za trguvawe, bidej}i pred izmenite be{e neophodno posredni{tvo na doma{na brokerska ku}a", decidni se od Ministerstvoto.

No, direktorite na fondovite velat deka ova ne e nikakva su{tinska izmena, zatoa {to tie i dosega na stranski berzi trguvaa direktno preku globalni brokeri.

17.03.2010 11

INVESTITORITE ]E OSTARAT ^EKAJ]I JA BALKANSKATA BERZA! a da mo`e da se spojat berzite vo Jugoisto~na Evropa prvo treba da se usoglasat regulativite, pravilata za trguvawe i depozitarite koi gi poramnuvaat transakciite so hartii od vrednost.

Iskusnite poznava~i velat deka ova ne e nevozmo`no i mora da po~ne {to pobrzo, no, se pla{at deka mo`e da bide makotrpen proces, pred s$ poradi balkanskiot mentalitet i eventualnite politi~ki inaetewa.

Istite problemi so koi se soo~uvaat akcionerite na Wujor{kata i na Frankfurtskata berza, kako, na primer, pra{aweto koj kolku akcii }e ima vo novata kompanija, kade }e bide sedi{teto, koj }e bide jazikot ili valutata, }e se slu~uvaat i pri spojuvawe na balkanskite berzi.

"Zarem mislite deka Belgrad

u~esnik na pazarot na hartii od vrednost".

Od Ministerstvoto za finansii velat deka ne stanuva zbor za liberalizacija na trguvaweto koja doma{nite investitori odamna ja ~ekaat. Ovie izmeni ne se odnesuvaat na fizi~ki lica, velat ottamu.

"So izmenite na Zakonot im e ovozmo`eno na subjektite koi ve}e imaat mo`nost da trguvaat na stranskite berzi, odnosno investiciskite, penziskite fondovi, osiguritel-

11

ALEKSANDAR JANEV Janev@kapital.com.mk

aste interesot za `ivotno osigurivawe vo Makedonija, {to gi natera osiguritelnite kompanii da po~nat da rabotat i vo ovaa oblast.

Posledna e Viner `ivotno osiguruvawe, koja ve}e ponudi ~etiri vidovi polisi za osiguruvawe na `ivotot.

Poradi rastot na `ivotnoto osiguruvawe od 18% na godi{no nivo, bankite i osiguritelnite kompanii razgovaraat za mo`nosta najnovite osiguritelni polisi da se prifa}aat za obezbeduvawe na krediti.

“So ovoj tip osiguruvawe, pred s$, se misli na idninata i bezbednosta na familijata. Toa pretstavuva planirawe, se koristi za edukacija na decata, za osiguruvawe pri podignuvawe na kredit. Pou~eni od prethodnite iskustva na pazarot, poznavaj}i gi mo`nostite na naselenieto, svesni za zna~eweto na `ivotnoto osiguruvawe, napravivme specijalni paketi prilagodeni na barawata i uslovite na klientite”, izjavi generalniot menaxer na Viner lajf, Elena Martinovska.

Osiguritelnite kompanii koi nudat polisa za `ivotno osiguruvawe se zadovolni {to brojot na gra|anite koi gi baraat nivnite uslugi se zgolemuva so dvocifreni stapki. Spored oficijalnite podatoci od Agencijata za supervizija na osiguruvaweto (ASO), vo 2010 godina vo delot na `ivotno osiguruvawe e ostvarena bruto-polisirana

R

premija vo vrednost od 5,8 milioni evra, {to e porast od 18%.

Sepak, `ivotnoto osiguruvawe e relativno nova usluga vo zemjava. Dosega samo 2% od gra|anite go osigurale svojot `ivot.

Vo ovoj segment mo`e da se ponudat najrazli~ni produkti. Del od niv mo`e da bidat sli~ni na tie {to gi nudat investiciskite fondovi. Na primer, mo`ete da pla}ate premija za osiguruvawe na `ivot i taa da ima investiciska komponenta, odnosno parite da se investiraat, a osiguritelite za toa davaat odredena garantirana godi{na stapka na prinos.

So nov zakon isto taka mo`e da se otvori mo`nost isplatata na penziite od vtoriot i tretiot stolb da se vr{i preku dru{tvata za `ivotno osiguruvawe.

Zasega vo zemjava postojat tri osiguritelni kompanii za `ivotno osiguruvawe: Viner lajf, Kroacija osiguruvawe i Grave. Se o~ekuva vo ovoj segment da proraboti i osiguritelnoto dru{tvo Unika.

Fokus

12

KAPITAL / 25.02.2011 / PETOK

SVETOT PAK SE PLA[I OD KRIZA, @ARI[TETO E VO ARAPSKIOT SVET

OPASNO E [TO CENATA NA NAFTATA SE BLI@I DO 120 DOLARI

BORO MIR^ESKI enata na naftata na Londonskata berza se iska~i na najvisoko nivo vo poslednite 30 meseci, otkako Libija, koja e tret po golemina proizvoditel na nafta vo Afrika, go namali izvozot. Evropa go namali uvozot na nafta od Libija za okolu edna ~etvrtina.

Privrzanicite na libiskiot pretsedatel, Moamer Gadafi, se obiduvaat da gi rasteraat iljadnicite protestanti koi ja prezemaat kontrolata vrz isto~nite gradovi, a toa samo dopolnitelno ja vlo{uva situacijata na globalnite ekonomski pazari. Cenata na naftata od tipot "brent" (koja se iskopuva od Severnoto More, me|u Velika Britanija i Skandinavija) za samo eden den se zgolemi za 6,6% i dostigna 118,56 dolari za barel na berzata vo Tokio. Bankarskiot gigant Berklis kapital (Barclays Capital) procenuva deka dosega proizvodstvoto na nafta e namaleno za okolu eden milion bareli dnevno. Od druga strana, spored Sosiete `eneral, dokolku

C

Cenata na naftata na Londonskata berza se iska~i na najvisoko nivo vo poslednite 30 meseci, a pri~inata e toa {to Libija go namali izvozot. Evropa go namali uvozot na libiska nafta za edna ~etvrtina od pretkriznoto nivo cenata na naftata se zgolemi za pove}e od 20 dolari, toa mo`e da gi namali procenkite za rast na bruto-doma{niot proizvod na Libija i toj da dostigne maksimalen rast od 1%.

"Enormniot rast na cenata na naftata, koja nadmina 110 dolari za barel, e prirodna reakcija na politi~kite nemiri koi se odvivaat

naliti~arite alarmiraat deka trendot na poskapuvawe na crnoto zlato na svetskite berzi nema da zapre. Bidej}i Makedonija e celosno zavisna od uvoz na nafteni derivati, rastot na cenata na ovoj energens e seriozen udar za kompaniite. Poskapata nafta gi zgolemuva tro{ocite na kompaniite, {to na kraj rezultira so nekonkurenten proizvod.

“Zgolemuvaweto na cenata na naftata zna~itelno vlijae vrz na{eto rabotewe, bidej}i tro{ocite za nafta u~estvuvaat so 10% vo cenata na finalniot proizvod. Sekoe poskapuvawe na naftata vlijae na ekonomi~nosta vo raboteweto. U{te polo{o e {to nemame alternativno gorivo i ne mo`eme ni{to da smenime”, veli Nikolaj~o Nikolov, direktor za investicii na rudnikot za bakar Bu~im od Radovi{.

Dopolnitelno ote`nuva~ka situacija za zemjava e dogovorot so Okta, koj ja odreduva i metodologijata za formirawe na cenite na naftenite derivati, spored koja tie odat mnogu brzo nagore, no bavno se spu{taat nadolu. Koga vo 2008 godina cenata na

A

7,7%

krstevska@kapital.com.mk

ladata treba pobrzo da intervenira od stokovite rezervi za da go ubla`i efektot od inflacijata, kako {to toa ve}e go storija mnogu dr`avi vo Evropskata unija, sugerira{e v~era Tome Nenovski, ekspert po makroekonomija. Za monetarnata politika s$ u{te nema rabota, bidej}i inflacijata ne e golema.

Zaedni~ki zaklu~ok na v~era{nata debata “Izleze li Makedonija od krizata? Izgledi i zakani na horizontot?#, {to ja ogranizira{e Amerikan kolex, e deka krizata s$ u{te n$ trese i ima u{te mnogu zakani {to mo`e da ja prodol`at.

“Na globalnata ekonomska scena s$ pogolemi i pozakanuva~ki se rastot na inflacijata i na cenata

V

dostigna 119,79 dolari za barel.

Od ponedelnikot cenata e zgolemena za 17%.

Kaj blagorodnite metali sostojbata e malku podobra. Spot-cenata na zlatoto na Londonskata berza se zgolemi za samo 0,7%, so {to dostigna 1,408.80 dolari za fina unca. Pove}eto eksperti ne go povrzuvaat rastot na cenata na

blagorodnite metali so nemirite na Sredniot Istok i Severna Afrika, tuku so inflatornite pritisoci vo pove}e dr`avi.

"Rastot na cenata na zlatoto vo momentov mo`ebi e predizvikan od politi~kite nemiri na Sredniot Istok. No, na dolg rok investitorite stravuvaat od cenoven rast kako posledica na inflacijata", re~e

SKAPATA NAFTA GI VRA]A KOMPANIITE NAZAD VO KRIZA

za eden den se zgolemi cenata na naftata na Londonskata berza

BILJANA KRSTEVSKA

vo regionot na Severna Afrika i Sredniot Istok", izjavi Tod Martin, direktor za kapitalni investicii na Sosiete `eneral vo Azija.

Spored podatocite na Blumberg, na Londonskata berza (ICE Futures Europe exchange) sostojbata so cenata na naftata e u{te polo{a.

Samo za eden den na ovaa berza cenata porasna za 7,7% i v~era

naftata na svetskite berzi be{e re~isi 150 dolari za barel, litar eurosuper 98 ~ine{e 78,5 denari.

Koga cenata na surovata nafta na svetskite berzi pred nekolku nedeli be{e 100 dolari za barel, cenata na najupotrebuvaniot benzin vo zemjava be{e 76 denari. Cenata na surovata nafta e za 50% poniska od pred dve godini, a eurosuper 98 e povetin samo za dva denari.

Spored analizata na “Kapital”, Makedonija godi{no tro{i 822.000 toni nafteni derivati. Duri 51% od vkupnata potro{uva~ka na nafteni derivati vo zemjava otpa|a na dizel-gorivata. Ekspertite predlagaat dr`avata da razmisli za eventualni subvencii na odredeni sektori vo ekonomijata.

“Dr`avata ako saka mo`e da intervenira kaj izvoznite sektori, kade {to naftata e zna~aen tro{ok. Mislam deka treba da se intervenira tamu kade {to tro{ocite dolgoro~no }e predizvikaat inflacija“, dodava Atanasovski.

Ministerot za finansii, Zoran Stavreski, e deciden deka Vladata nema da se otka`e od akcizite koi go polnat buxetot.

KRIZATA U[TE NE NÈ OSTAVI

INFLACIJATA I NAFTATA JA ZAGROZUVAAT EKONOMIJATA na naftata. Finansiskite centri na mo} lo{o ja menaxiraa krizata. Vbrizgaa mnogu gotovina vo svetskiot platen promet, koja ne go dade potrebniot efekt. Namesto da se namaluva, dol`ni~kata kriza vo EU se zgolemuva. Grcija e dol`na kako “Gr~ka”. Irska i Italija se problemati~ni. S$ pogolema zakana e i Belgija. Taa ve}e sedum meseci e bez vlada, pa javniot dolg & porasna na 125% od bruto-doma{niot proizvod (BDP). Ova ja zagrozuva sta-

bilnosta na evroto i povtorno gi aktuelizira pra{awata za negovata idnina. Uzozno–izvozno zavisna od EU, Makedonija e osudena da gi uveze site problemi od evropskiot pazar”, re~e Nenovski.

Postoi opasnost hranata u{te da poskapuva. Na globalniot pazar povtorno mo`e da se pojavi deficit od `ito poradi su{tata vo Severna Kina.

Spored ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi, stravot od doma{nata opasnost - predvre-

menite parlamentarni izbori e neosnovan.

“Pravilo e deka politi~kite izbori gi zgolemuvaat pobaruva~kata i potro{uva~kata. No, izborite sega nema da ja kompliciraat inflacijata, bidej}i taa vleguva od nadvore{niot pazar, a vo Makedonija potro{uva~ata }e raste od doma{ni faktori. So dobro menaxirawe na monetarnata i fiskalnata politika Makedonija }e ja kontrolira situacijata”, tvrdi Besimi.

Spored diskutantite, Makedonija nau~i mnogu od globalnata kriza. Prvata lekcija e deka ni e potreben nov model za razvoj. Spored Besimi, do pred 10 godini vkupnite stranski investicii godi{no iznesuvaa 20% od BDP. Vo poslednite godini dostignaa 26%, no za pobrzo da ja stigneme Evropa treba da porasnat na 36%.

Nenovski smeta deka so razvoj na novi biznisi i proizvodi Makedonija }e se spasi od zavisnosta od odredeni stranski

no.

11

KAPITAL / 25.02.2011 / PETOK

EIB bara od EU 1,5 milijardi dolari koi }e gi iskoristi kako zaemi do krajot na 2011 godina za demokratskite promeni vo Tunis, vo Egipet i vo del od zemjite od arapskiot svet. EU stravuva i od masoven bran migranti od Sredniot Istok i Severna Afrika, a najpogodena }e bide Italija [VAJCARSKITE BANKI GI ZAMRZNAA SMETKITE NA SPORNITE LIDERI [vajcarskite banki primija 30 izve{tai za potencijalno perewe pari na 80 milioni franci od porane{niot pretsedatel na Tunis, Zinea Ben Ali. Ekspertite smetaat deka amerikanskite i britanskite banki prebavno gi blokiraat smetkite na dr`avnite lideri od kriznite zemji. [vajcarcite vedna{ po padot na re`imot gi blokiraa site smetki na Ben Ali i na 47 negovi sorabotnici, na koi imalo nekolku milioni franci.

1,5

milijardi dolari EIB bara od EU, a }e gi koristi kako zaemi do krajot na 2011 godina za dr`avite od Sredniot Istok i Severna Afrika

Xejms Dejli, portfolio-menaxer na Tim stratexi fond (TEAM Strategy Fund).

Proizvodstvoto na nafta vo Libija, koja e ~lenka na OPEK, se namali za edna ~etvrtina.

Politi~kite nemiri gi nateraa stranskite kompanii da go namalat proizvodstvoto vo Libija, koja e tret po golemina proizvoditel na nafta vo Afrika. Osven {to gi povle~e site rabotnici, avstriskiot naften gigant OMV planira celosno da go

119,79

dolari za barel dostigna cenata na naftata "brent"

stopira proizvodstvoto.

"S$ u{te ja procenuvame situacijata. Vo ovoj moment ne mo`eme to~no da ka`eme kako }e se odviva na{eto proizvodstvo vo Libija. Postojano go namaluvame proizvodstvoto, no }e vidime dali celosno }e go stopirame", izjavi Volfgang Rutenstofern, pretsedatel na upravniot odbor na OMV. Libija pridonesuva so 2% vo svetskoto proizvodstvo na nafta, a e najgolem izvoznik vo Evropa.

Rabotata na libiskite terminali za izvoz na nafta i nafteni derivati e ote`nata, no ne e prekinata.

"Ako ostaneme bez libiskata nafta, }e mora da nadomestime1,6 milioni bareli visokokvalitetna nafta dnevno, {to }e nanese ogromni {teti na transportnata industrija", istakna Kristofer Baret, analiti~ar od Kredit agrikol.

Italija be{e primorana da go zatvori naftovodot Zelen tek od Libija, so {to izgubi 13% od dnevniot uvoz. Ekspertite od regionot predupreduvaat deka lo{oto doprva }e dojde.

Spored izve{tajot na francuskata me|unarodna asocijacija za energetika, vo 2010 godina Libija u~estvuvala so 20% vo izvozot na nafta vo Avstrija, Irska i Italija, so 15% vo Francija i Grcija, 10% vo [panija i Portugalija i okolu 8% vo Germanija i Velika Britanija. Dokolku Libija celosno go prekine izvozot, {tetite za evropskite dr`avi }e bidat ogromni.

Evropskite lideri povikaa na

[EIKOT NA SAUDISKA ARABIJA PU[TI 35 MILIJARDI DOLARI ZA SIROMA[NITE [eikot na Saudiska Arabija, Abdula, donese paket socijalni merki od 35 milijardi dolari, so koi }e go podobruva socijalniot status na gra|anite. So toa saka da gi namali tenziite me|u narodot i da spre~i izbuvnuvawe na naroden bunt.

Parite se nameneti za namaluvawe na nevrabotenosta kaj mladata populacija, kompenzacija na visokata cena na energensite i hranata i namaluvawe na inflacijata. ]e se pomagaat i semejstvata koi nemaat sopstveno `iveali{te.

smiruvawe na tenziite vo Libija.

Ministerot za nadvore{ni raboti na EU, Ketrin E{ton, oficijalno gi blokira{e pregovorite za trgovski dogovor so Libija. Britanskiot premier, Dejvid Kameron, istakna deka EU treba da ja ukine pomo{ta za site dr`avi koi gi naru{uvaat demokratskite vrednosti.

No, EU stravuva i od migrantski bran i ve} e razmisluva kako }e se spravi so begalcite od Severna Afrika i od Sredniot Istok.

EU stravuva deka ogromen broj migranti }e dojdat, a najpogodena }e bide Italija.

"Situacijata s$ u{te e bez kontrola, a migrantite sekojdnevno sakaat da preminat na teritorijata na EU. Zatoa, s$ u{te e rano da prognozirame vo brojki kolku gra|ani }e migriraat vo EU", izjavi portparolot na komesarot za vnatre{ni raboti.

Spored italijanskiot minister za vnatre{ni raboti, Roberto Maroni, Italija }e bide najmnogu pogodena od krizata vo arapskiot svet.

"Evropa ne smee da ja ostavi Italija sama da se spravuva so migrantskiot bran koj go o~ekuva.

Se podgotvuvame deka }e nadojdat pove}e od 1,5 milioni migranti", im re~e toj na evrokomesarite.

Evropskata investiciska banka (EIB) bara pove}e finansii za demokratizacija na Sredniot Istok i Severna Afrijka. Bankata bara dopolnitelni 1,5 milijardi dolari, koi }e gi iskoristi kako zaemi do krajot na 2011 godina.

So toa EIB }e go zgolemi kreditniot fond na 8,2 milijardi dolari vo narednite tri godini.

"Nie mislime deka 8,2 milijardi dolari se dovolni za da napravime ne{to zna~ajno vo ovoj region. Prioritet na novite proekti }e bide namaluvaweto na nevrabotenosta, osobeno me|u mladite lu|e", izjavi Filip Mejstad od EIB. Vo 2010 godina EIB investira{e rekordni 3,5 milijardi dolari vo arapskiot region.

Krizata s$ u{te n$ trese, a na horizontot ima u{te mnogu zakani {to mo`e da ja prodol`at. Ova e generalniot zaklu~ok na v~era{nata debata “Izleze li Makedonija od krizata? Izgledi i zakani na horizontot?", {to ja organizira{e Amerikan kolex pazari i proizvodi. “Prakti~ki, toa zna~i deka osven odr`uvawe na makroekonomska stabilnost treba da pottiknuvame novi granki. Taka }e ja zgolemime doma{nata potro{uva~ka“, re~e toj.

Nikica Mojsoska-Bla`evska, profesor na Amerikan kolex, uka`a deka treba da se investira vo ~ove~ki resursi, a ne vo akademski gra}ani so diploma. Toa zna~i deka znaeweto i ve{tinite treba da bidat cel na obrazovniot proces, a ne diplomite.

“Izvozot nema da se zgolemi

VLADATA ]E PLA]A ZA OBUKA NA VRABOTENI

Vladata }e im pla}a na stranskite investitori ako vr{at obuki na svoite vraboteni, najavi v~era ministerot Besimi. Ovaa merka e eden od na~inite da se podobri kvalitetot na pazarot na trud. Besimi prizna deka stranskite investitori imaat problem da najdat kvaliteten kadar vo Makedonija.

Spored nego, Makedonija mora da investira pove}e vo ~ove~kite kapaciteti za da si obezbedi podobra pozicija na evropskiot pazar. samo so merki za pottiknuvawe, tuku so namaluvawe na raznite necarinski barieri, kako {to

se fitosanitarni barawa i drugi skrieni tro{oci za izvoznicite”, re~e taa.

25 LI^NOSTI VINOVNI ZA SVETSKATA FINANSISKA KRIZA

RI^ARD FULD JA BANKROTIRA[E LEMAN BRADERS

lo{oto rakovodewe od dolgogodi{niot Poradi direktor Ri~ard Fuld, bankata Leman braders bankrotira{e i mu nanese seriozni {teti na finansiskiot sektor vo SAD o`ebi eden od krucijalnite momenti koi se pametat od periodot na globalnata finansiska kriza e najgolemiot bankrot vo bankarskiot sektor vo SAD. Mediumite i analiti~arite vinata ja frlija vrz izvr{niot direktor na amerikanskiot bankarski gigant Leman braders (Lehman Brothers), Ri~ard Fuld, koj vo 2008 godina ja bankrotira{e investiciskata banka stara 158 godini, poradi {to se zdobi so prekarot "gorila".

Najgolema {teta pretrpe biznisot so hipotekarni krediti, kade {to bankata be{e glaven akter. Bankrotiraweto go {okira finansiskiot svet, vnese ogromna panika na me|unarodnite pazari i bez somnenie stana najpoznatoto propa|awe na kompanija od kreditniot biznis vo svetot.

Iako po negovoto diplomirawe na Univerzitetot vo Kolorado, Ri~ard Fuld planira{e da stane astronaut, sepak, `ivotot go smesti vo direktorskata fotelja na Leman braders, kade {to ostana od po~etokot na 90-te godini od minatiot vek do 2008 godina. Nikoj od korporativniot svet ne ja pobiva{e negovata uspe{nost kako direktor na bankarskiot gigant.

Od 1994 do 2007 godina toj uspea da ja zgolemi pazarnata kapitalizacija na bankata od dve milijardi na 45 milijardi dolari. Bankata porasna vo korporacija so pove}e od 28.000 vraboteni i 60 filijali vo svetot. Do 2007 godina Leman braders stana najgolemiot trgovec na Londonskata berza i pridonesuva{e so okolu edna pettina od kompaniskite prezemawa vo svetot.

No, {to trgna naopaku? Bankata tradicionalno kupuva{e akcii od brojni kompanii od svetot.

Trikot na Leman be{e vo toa {to bankata se trude{e da gi zameni hipotekarnite krediti so obvrznici. No, so tekot na vremeto, kako {to zajaknuva{e pazarot na nedvi`nosti vo SAD, ovaa strategija stana "kr{liva", pi{uva dnevniot vesnik "Wujork tamjs". Vo 2006 godina bankata be{e ~etvrta po golemina na Volstrit. So godini izdava{e hipotekarni krediti, gi "prepakuva{e" vo obvrznici i gi prodava{e na drugi investitori. Taka, vo istiot period Leman braders pridonesuva{e so okolu 10% na pazarot na hipotekarni hartii od vrednost. No, kako {to krizata na pazarot na nedvi`nosti vo SAD vo 2007 godina po~na da napreduva, bankata ne uspea da gi vrati ogromnite finansiski sredstva {to gi investira{e vo ovoj sektor.

"Fuld pogre{i u{te vo 2002 godina, koga odlu~i Leman da investira vo hartii od vrednost od grade`ni kompanii. Ne znam dali be{e siguren deka investiraweto vo hipotekarni

M

hartii mo`e da go dovede do bankrotirawe na bankata", re~e Ralf Kol, portfoliomenaxer na amerikanskata kompanija Ferguson velman kapital.

No, spored ekspertite, krizata vo vnatre{nite strukturi na bankata gi vle~ela korenite u{te od teroristi~kiot napad vo SAD vo 2001 godina, koga islamisti~ki grupi gi sramnija kulite blizna~ki, kade {to be{e smestena direkcijata na bankata. Iako vo fevruari 2008 godina kompanijata imala berzanska vrednost od 639 milijardi dolari, samo nekolku meseci podocna taa vrede{e i pomalku od nula.

"Fuld be{e proglasen za inicijator na krizata so hipotekarni krediti vo SAD vo 2007 godina", pi{uvaa svetskite mediumi.

Ekspertite ja gledaat negovata gre{ka vo pregolemata gordost {to ja imal kako direktor na najgolemata investiciska banka vo SAD. Ako dotoga{ bankata investirala vo prezemawe akcii od rivalite, toga{ ne sakala da otstapi del od svoite akcii na investitorite.

Edni od zainteresiranite investitori za akciite na Leman braders bile Voren Bafet i Korejskata banka za razvoj.

"Fuld be{e premnogu gord da se soglasi na predlo`enite dogovori za kapitalna injekcija ili prezemawe na del od akciite od nekoj od rivalite.

Dokolku se slu~e{e toa, bankata nema{e da bankrotira", istaknuvaat ekspertite.

Za razlika od negovite kolegi od finansiskite institucii Bear strims, Meril Lin~ i Sitigrup, koi za vreme na podemot na krizata si podnesoa ostavka, Fuld odlu~i da ostane na ~elo na Leman braders. No, vo oktomvri 2008 godina Fuld i u{te 12 direktori od bankata bea obvineti za kriminalni dejstva i bea izvedeni pred sudot vo Wujork i vo Wu Xersi. Iako Ri~ard Fuld svedo~e{e pred Komitetot za vladini reformi na SAD u{te vo 2008 godina, amerikanskoto obvinitelstvo s$ u{te pravno ne ja doka`a negovata vina za bankrotirawe na investiciskiot gigant.

“Toa {to celata javnost go znae e deka Fuld ima najva`na uloga vo globalnata finansiska kriza, a za toa ne e potrebna sudska odluka”, istaknuvaat od "Wujork tajms".

Vo dekemvri 2008 godina Fuld ja dobi nagradata "kradec" od britanski "Fajnen{l tajms" poradi negovite li~ni primawa od 34 milioni dolari vo 2007 godina i 40,5 milioni dolari vo 2006 godina, {to e samo dve godini pred bankata da bankrotira. Amerikanskata televizija Si-en-bi-si go smesti na listata so najlo{i amerikanski direktori vo istorijata na SAD, a Si-en-en go proglasi za "najbaraniot vinovnik" za globalniot finansiski kolaps. prodol`uva

Komentari / Analizi

14

KAPITAL / 25.02.2011 / PETOK

BRODOT I RASKO[NATA VNIMATELNOST Kade

plovi na{iot brod? Recesijata im stavi kraj na praznite `elbi, a go otvori patot na “rasko{nata” vnimatelnost. Pova`noto pra{awe e od kade }e dojde toj rast. ]e se nadevame na silna nadvore{na pobaruva~ka? S$ u{te }e gi ~ekame stranskite investitori? ]e go podgrevame kreditiraweto do maksimum?

A

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

se potpiraat na nadvore{nite kapitalni tekovi, odnosno na stranski direktni investicii, {to im ovozmo`i pri naletot na krizata tie da ne bidat zavisni od nadvore{noto finansirawe. Treto, ovie zemji ja razvija svojata proizvodna struktura i ne ostanaa zavisni od dvi`ewata na cenite i pobaruva~kata kaj mala grupa proizvodi. ^etvrto, zajaknatite trgovski i finansiski vrski na regionalno nivo im ovozmo`ija tie zaedni~ki da se “branat” od recesijata. I petto, zgolemuvaweto na dohodot po `itel i zasilenoto oblikuvawe na t.n. sredna klasa ovozmo`i pogolem doma{en pazar, namaluvawe na zavisnosta od nadvore{nata pobaruva~ka, namaluvawe na rizikot za ekonomijata pri kolaps na izvozot i zgolemuvawe na korisnosta od ekonomii od obem doma.

Kade sme nie? Prvo, Makedonija mora{e da odgovori na krizata so podigawe na kamatnite stapki za da go odbrani kursot na denarot, {to po sebe povle~e dopolnitelno zadu{uvawe na ekonomskata aktivnost, glavno preku poskapuvawe na investiciskite krediti. Fiskalnata politika, pak, glavno se naso~i kon subvencionirawe na proizvodstvo O

G

L

A

S

VRA]AWE NA RASTOT Brzoraste~kite i zemjite vo razvoj ja pre`iveaja recesijata podobro i zazdravea pobrzo od razvienite zemji 10 Realen rast na BDP, %

na 2010 godina i se ~ini deka kako grupa ovie zemji }e prodol`at da imaat zna~itelni stapki na rast vo pretstojnite godini (vidi slika).

IZVOR: STATISTIKA NA ME\UNARODNIOT MONETAREN FOND Koi se pri~inite poradi koi brzoraste~kite i zemjite vo razvoj pobrzo ja pre`iveaja krizata i mo`ea da se vratat na stapkite na rast od pred krizata? Vo najmala raka, mo`e da se identifikuvaat pet pri~ini. Najprvin, podobrenite makroekonomski politiki koi{to ovozmo`ija inflacijata vo prethodnata decenija da bide pod kontrola preku kombinacija od zdravi fiskalni i monetarni politiki. Pove} eto od ovie zemji vovedoa targetirawe na inflacijata, {to kako monetarna strategija im ovozmo`i da vr{at direktna i celosna kontrola vrz inflacijata i da go imaat fleksibilniot devizen kurs kako apsorber na {okovite {to doa|aat od nadvor. Na stranata na fiskalnata politika, niskite buxetski deficiti ovozmo`ija prostor da se reagira na krizata so zgolemeno fiskalno tro{ewe i dr`avni investicii. Vtoro, nekoi od brzoraste~kite i zemjite vo razvoj prestanaa zna~itelno da

ko sakame da najdeme dobra prikazna za ekonomski rast, toga{ toa sekako e prikaznata za brzoraste~kite i ekonomiite vo razvoj so sredno nivo na dohod vo tekot na 90-te i 2000-te godini – stabilen rast, niska inflacija i otsustvo na ekonomski {okovi – {to gi natera ekonomistite ovoj period da go nare~at “Golemata umerenost”. Pred globalnata kriza od 2008-2009 godina postoe{e op{toprifateno gledi{te me|u investitorite i nositelite na politikite deka brzoraste~kite i ekonomiite vo razvoj stanaa pootporni na {okovi {to doa|aat od razvienite zemji.

No, krizata poka`a deka ova ne e celosno taka. I pokraj toa {to mnogu brzoraste~ki i ekonomii vo razvoj uspeaja da gi izoliraat svoite finansiski sis temi od h ipotekarnata kriza, sepak, nivnata realna ekonomija se kontrahira{e vo naletot na ekonomskata kriza.

No, otkako krizata go zadade najsilniot udar se poka`a deka kako grupa brzoraste~kite i ekonomiite vo razvoj dobro se za{titija od recesijata, i toa mnogu podobro od razvienite zemji. Vo mnogu brzoraste~ki i ekonomii vo razvoj stapkite na rast se vratija vo tekot

MARJAN PETRESKI, ekonomski istra`uva~ r u i dobitnik na nagradata Ogla Radzyner odd Centralnata C tra Cen r lnata banka na Avstri Avstrija r ja j

8 6 4 2 0 -2 -4 2007

2008

2009

2010

Svetot

2011*

2012*

Razvieni zemji

Brzoraste~ki i zemji vo razvoj Centralna i isto~na Evropa

i finansiskata integracija vo regionot, glavno preku CEFTA 2006, nekoi empiriski naodi uka`uvaat deka taa izvr{ila samo ograni~eno vlijanie vrz me|usebnata trgovija na ovie zemji – glavno, zatoa {to tie sakaat da trguvaat pove}e so EU, a pomalku me|usebe. I petto, i pokraj pozitivnata ekonomska klima pred samata kriza, postignuvaweto poednakva raspredelba na dohodot vo Makedonija ostanuva predizvik za godinite {to doa|aat.

Kade plovi na{iot brod?

Relativno dobrite fundamenti na pove}eto brzoraste~ki i zemji vo razvoj im ovozmo`ija brzo da izlezat od krizata i za pretstojnite godini da proektiraat relativno visoki stapki na rast. Za razlika od

za koe{to ne postoi dovolna pobaruva~ka i ja urna negovata cena, kako i vo dr`avni investicii so nejasna srednoro~na korisn os t. Vtoro, koga se ~ine{e deka Makedonija zede zalet vo privlekuvaweto stranski investicii tie bea, me|u drugoto, zapreni od krizata – no, nade`ta na nositelite na politikite ne umre, namesto naporot da se vlo`i vo namaluvawe na zavisnosta od nadvore{noto finansirawe na doma{niot rast. Treto, na{iot izvoz s$ u{te e koncentriran na nekolku grupi proizvodi, glavno ~elikot i tekstilot, {to go pravi celosno zavisen od slu~uvawata na svetskite berzi na ovie proizvodi. ^etvrto, i pokraj nastojuvaweto na EU da ja zajakne trgovskata K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

toa, lakonskoto proektirawe zna~itelni stapki na rast na makedonskata ekonomija od 4,5%, 5%, 6% za godinite po 2012 zvu~i pove}e apstraktno. Barem recesijata im stavi kraj na praznite `elbi, a go otvori patot na “rasko{nata” vnimatelnost. Pova`noto pra{awe e od kade }e dojde toj rast. ]e se nadevame na silna nadvore{na pobaruva~ka?

S$ u{te }e gi ~ekame s transkite inves titori? ]e go podgrevame kreditiraweto do maksimum? ]e gradime {to bilo samo za da raste grade`ni{tvoto? ]e proizveduvame samo metalna ruda i }e se nadevame deka nejzinata cena }e raste? Ili }e pravime ne{to drugo?

Mnogu pra{awa... Proektiraniot rast za pretstojnite godini ne e nerealen, no treba da bide rezultat na odgovorite na ovie pra{awa, a ne nivna pretpostavka. Vo sprotivno, }e ni ostane samo pusta `elba.

O

G

L

A

S

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

K

O

O

G

L

A

S

M

E

R

C

I

K

J

A

L

E

N

O

M

E

R

C

I

O

G

L

A

S

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

Balkan / Biznis / Politika

16

KAPITAL / 25.02.2011 / PETOK

RACIONALIZACIJA NA DR@AVNITE TRO[OCI

NA SRBIJA NE I TREBAAT 24 MINISTERSTVA, TUKU 15

Evropskite zemji imaat mnogu pomal broj ministerstva od Vladata na Mirko Cvetkovi}. Vo Srbija strukturata na vladata i nadle`nostite na ministerstvata se menuvaat po sekoi izbori, no ne i vo Evropa VESNA KOSTOVSKA

PREDLOG NA SRPSKIOT VESNIK "PRES" KAKO DA IZGLEDA VLADATA NA SRBIJA

v.kostovska@kapital.com.mk

rpskiot pretsedatel, Boris Tadi}, predlo`i zemjata da ima vlada so 10-15 ministerstva, a brojot na pratenici vo Parlamentot da se namali na 100 do 150. Vo Srbija sega ima 24 ministerstva i 250 pratenici.

Analiti~arite uka`uvaat deka evropskite zemji imaat mnogu pomal broj ministerstva za razlika od Vladata na Mirko Cvetkovi} i deka vo Srbija strukturata na vladata i nadle`nostite na ministerstvata se menuvaat po sekoi izbori.

Vo Germanija, koja ima osum pati pove}e `iteli od Srbija, ima samo 16 ~lenovi na vladata, smetaj}i gi i premierot i zamenik-premierot.

Brojot i nadle`nostite na ministerstva vo ovaa zemja ne se smeneti re~isi 30 godini. Holandskata vlada ima 15 ministerstva, kolku {to ima i vo Francija, kade {to odvreme-navreme ima promeni vo nekoe ministerstvo, no tie ne se tolku drasti~ni.

Avstrija ima malku pogolem

1. Premier 2. Potpretsedatel 3. Ministerstvo za 4. Ministerstvo za 5. Ministerstvo za 6. Ministerstvo za 7. Ministerstvo za 8. Ministerstvo za 9. Ministerstvo za 10. Ministerstvo za 11. Ministerstvo za Metohija 12. Ministerstvo za 13. Ministerstvo za 14. Ministerstvo za

S

K

O

M

E

R

Vo Srbija sega ima 24 ministerstva i 250 pratenici broj `iteli od Srbija i ima 13 ministerstva, a vo poslednite 20 godini nivniot broj se zgolemuval ili namaluval za edno mesto.

Politi~kiot analiti~ar Milan Nikoli} izjavi deka reorganizacijata na vladata bi trebalo da se napravi vo soglasnost so potrebite na dr`avata i nejzinite problemi. Toj istaknuva deka vo svetot ne postojat nekoi ministerstva koi postojat vo C

I

J

A

L

E

N

Srbija. Kakvi i kolku ministerstva ima nekoja zemja, sepak, zavisi od sostojbata vo nejzinata ekonomija i politika.

“Zatoa ne treba da se pravat sporedbi me|u Srbija i drugite dr`avi, bidej}i sekoja go re{ava brojot na ministerstvata spored svoite potrebi”, istakna Nikoli}.

PROMENITE ^INAT MNOGU PARI Politi~kiot analiti~ar O

G

L

A

S

vnatre{ni raboti nauka i telekomunikacii nadvore{ni raboti, dijaspora i evropski integracii odbrana finansii, ekonomija, turizam i uslugi obrazovanie, vera, ~ove~ki i malcinski prava zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo rudarstvo, energetika i ekologija pravda, dr`avna uprava i lokalna samouprava i za Kosovo i prostorno planirawe i infrastruktura kultura, mladi i sport zdravje, trud i socijalna politika

Branko Radun izjavi deka vo evropskite zemji se izbegnuva promenata na ministerstvata zaradi odr`uvawe na politi~kata tradicija, no i zatoa {to sekoja promena ~ini mnogu pari.

“Kaj nas politi~kite eliti ne razbiraat deka sekoe novo ministerstvo odzema mnogu vreme za da se utvrdat to~nite propisi na negovoto deluvawe. Zemjite so dolgoro~na strategija ne mora

da ja menuvaat strukturata na vladata po menuvaweto na vlasta, a toa bi trebalo i nie da go napravime i da odredime kako treba da izgleda vladata. O~igledno za site zemji prosekot se dvi`i me|u 10 i 15 ministerstva”, istakna Radun.

Programskiot direktor na CESID (Centar za slobodni izbori i demokratija), \or|e Vukovi}, smeta deka vo Evropa ne se pravat golemi

otstapuvawa vo strukturata i nadle`nostite na ministerstvata pri menuvaweto na vlasta, no deka brojot na ministerstva zavisi od potrebata na op{testvoto.

“Najva`no e da se vospostavi najracionalen sostav na vladata i sistem na finansirawe koj }e mo`e da garantira normalna rabota na ministerstvoto i zakonsko tro{ewe na buxetskite pari”, izjavi Vukovi}.

AMBALA@ATA NA KEKSOT "JAFA" OPASNA PO ZDRAVJETO?!

opularniot keks "jafa", {to go proizveduva srpskiot konditor Crvenka, v~era po nalog na Dr`avniot zdravstven inspektorat e povle~en od site prodavnici vo Slovenija. Odlukata za povlekuvawe e donesena vrz osnova na naodite spored koi ambala`ata vo koja e pakuvan keksot sodr`i materii {to lesno mo`at preku celofanot da preminat vo proizvodot.

Primerok od kartonskata ambala`a na keksot e analiziran vo laboratoriite na Institutot za zdravstvena bazbednost na Slovenija. Rezul-

P

tatite poka`aa deka ambala`ata sodr`i visoki vrednosti na UV filter, i toa benzofenon i 4metilbenzofenon, koi preku celofanot lesno mo`at da preminat vo hranata.

Vo srpskata kompanija tvrdat deka nitu eden niven proizvod ne e opasen po zdravjeto na lu|eto. Direktorot na operaciite vo Jafa, Jelena Juri}, za "Blic" izjavi deka sporniot UV lak so koj se prema~kuva ambala`ata i za koj nema dokazi deka e {teten ne se koristi u{te od oktomvri minatata godina.

KROACIJA ERLAJNS OD JUNI ]E LETA NA RELACIJA BELGRAD–DUBROVNIK rvatskiot nacionalen avioprevoznik Kroacija erlajns vo juni godinava }e otvori redovna linija Belgrad–Dubrovnik. Prviot let e najaven za 20 juni, najavija v~era od belgradskiot aerodrom Nikola Tesla, po sredbata so pretstavnici na ovaa kompanija.

Od Belgrad za Dubrovnik }e se leta dva pati nedelno, vo ponedelnik i vo sreda.

Direktnata linija Belgrad-Dubrovnik be{e ukinata pred 20 godini. Posledniot let na JAT na taa ruta be{e izvr{en na 6 avgust 1991 godina.

H

Ova e rezultat na dogovorot za sorabotka {to go postignaa nacionalnite aviokompanii na Srbija i Hrvatska kon krajot na minatata godina, koga se dogovorija da gi obnovat letovite me|u dvete zemji.

Kompaniite za po~etokot na letnata sezona najavija vospostavuvawe na letovi od Belgrad do odredi{ta na dalmatinskiot breg, a od slednata zima e planirano vozdu{no povrzuvawe i na Belgrad i Zagreb.

TRGOVSKATA RAZMENA ME\U TURCIJA I SRBIJA VO PORAST rgovijata me|u Srbija i Turcija vo januari porasna za 10% vo odnos na minatata godina.

Ova na otvoraweto na vtoriot srpski biznis-forum vo Belgrad go izjavi zamenik-rakovoditelot na Turskata konfederacija na biznismeni i industrijalci (TUSKON), Ahmet Ko{kun.

Toj dodade deka ova e rezultat na viznata liberalizacija me|u dvete zemji, {to va`i pomalku od dva meseci. Turcija o~ekuva

]

minatogodi{niot trgovski obem od 500 milioni dolari za dve godini da se zgolemi na dve milijardi dolari.

Generalniot sekretar na Belgradskata stopanska komora, Ivana @eqkovi}, koja prisustvuva{e na forumot, izjavi deka dokolku turskite investitori sakaat da vlezat na srpskiot pazar, treba da poka`at interes kon sektorite za mebel, grade`ni{tvo, hrana, tekstil i telekomunikacii.

KAPITAL / 25.02.2011 / PETOK

Balkan / Biznis / Politika

ATLANTIK GRUPA SO NETO-DOBIVKA OD 14 MILIONI EVRA

tlantik grupa vo 2010 godina ostvarila vkupen prihod vo iznos od 309 milioni evra, {to e za 3,6% pove}e vo odnos na 2009 godina, dodeka neto-dobivkata porasnala za 10% i iznesuva 14,2 milioni evra.

Atlantik grupa vo 2010 godina u~estvuvala so 55% vo vkupnata proda`ba na hrvatskiot pazar, a na

A

me|unarodniot pazar so 45%.

Godinata ja odbele`a akvizicijata na slovene~ka Droga kolinska, koja Atlantik grupa vo noemvri ja prezede za 382 milioni evra.

Na akvizicijata na Droga kolinska & prethode{e dokapitalizacija na Atlantik grupa, so {to kompanijata ja dobi Evropskata

banka za obnova i razvoj (EBRD) kako nov akcioner.

17

TELEKOM SLOVENIJA SO ZAGUBA OD 211 MILIONI EVRA

elekom Slovenija vo 2010 godina zabele`ala zaguba od 211,2 milioni evra, {to e zna~itelno poslab rezultat vo sporedba so prethodnata godina, koga be{e ostvarena netodobivka od 29,5 milioni evra.

Delovnite prihodi na Telekom Slovenija padnale za 1,5%, od 856,1

T

milioni evra vo 2009 godina na 843,6 milioni evra minatata godina.

Zagubata e posledica na padot na vrednosta na investiciite vo povrzanite kompanii vo Makedonija i Kosovo, vo vkupen iznos od 208,2 milioni evra, se naveduva vo nerevidiraniot izve{taj za raboteweto na grupata i mati~nata kompanija vo 2010 godina.

ENERGETIKATA VO FOKUSOT NA INVESTITORITE

EFT ]E INVESTIRA NA BALKANOT, KOJ IMA NEDOSTIG OD STRUJA Spored analizite na EFT, so vlezot vo Evropskata unija zemjite od regionot }e treba da gi izgasnat starite termocentrali, so vkupen kapacitet od 3.200 megavati, a pobaruva~kata za struja }e raste za 2,2% sekoja godina ELENA JOVANOVSKA ritansko-srpskata kompanija Energy financing team (EFT), najgolemiot trgovec so struja vo Jugoisto~na Evropa, saka da investira vo zemji od Balkanot.

“Vo ovoj region postojat interesni proekti koi aktivno gi analizirame. Ako se sozdadat uslovi i ovie proekti se poka`at isplatlivi, podgotveni sme da investirame”, veli finansiskiot direktor na EFT grupa, Urs Jakob.

Spored procenkite na EFT, Jugoisto~na Evropa ima ogromen neiskoristen energetski potencijal. Hidropotencijalot e 1,7 pati pogolem od kapacitetot {to momentalno se koristi, dodeka rezervite na lignit se proceneti na okolu 20 milijardi toni i se najgolemi vo Evropa.

“Dobro se poznati energetskite potencijali, pred s$ vo Bosna i Hercegovina, Romanija i Bugarija, koi imaat energetski suficit, no potencijal imaat i Crna Gora, Albanija i Makedonija.

Isplatlivosta na sekoj proekt mo`e precizno da se presmeta i da se sporedi so ostanatite.

Va`no e da se analiziraat i proektite nadvor od sopstvenata dr`ava”, uka`uva finansiskiot direktor na EFT grupa.

Koga e vo pra{awe trgovijata so elektri~na energija,

B

EFT go zazema centralnoto mesto vo Jugoisto~na Evropa.

No, iako trgovijata so struja e nivna osnovna dejnost, ovaa kompanija e i eden od najgolemite investitori vo energetikata vo regionot. EFT vo momentov vo BiH ja gradi termocentralata Stanari, koja e so kapacitet od 300 megavati i ~ini 500 milioni evra. Vtoriot proekt na koj raboti vo BiH e izgradba na hidrocentralata Ulog so kapacitet od 35 megavati.

EFT e eden od najgolemite trgovski partneri i na Elektroprivreda na Crna Gora.

Spored analizite, regionalnite tekovi na energija vo 2010 godina bea sprotivni od voobi~aenite, pa vi{okot energija se dvi`e{e od Balkanot kon Centralna i Isto~na Evropa.

“Crna Gora, koja obi~no ima energetski deficit, e dobar primer za toa. Poradi isklu~itelno povolnata hidrologija i golemiot dotek na voda, hidrocentralite za samo nekolku meseci gi ispolnija godi{nite planovi za proizvodstvo. So zgolemenoto proizvodstvo na struja Crna Gora vo nekoi periodi vo godinata be{e zna~aen izvoznik na elektri~na energija”, izjavi Jakob.

REGIONOT MO@E DA SE SOO^I SO NEDOSTIG OD STRUJA Spored analizite na EFT, so vlezot vo Evropskata unija zemjite od regionot }e treba

da gi izgasnat starite termocentrali, so vkupen kapacitet od 3.200 megavati, a pobaruva~kata za struja }e raste za 2,2% sekoja godina.

Analizata poka`uva deka od 2018 godina Jugoisto~na Evropa bi mo`ela da se soo~i so restrikcii vo isporakata na struja.

“Osven ovie podatoci, na{ata analiza poka`uva deka do 2020 godina na regionov mu se potrebni 12.100 megavati novi termocentrali, 3.000 megavati novi hidrocentrali i 1.400 megavati novi kapaciteti od obnovlivi izvori. Vrednosta na tie investicii spored dene{nite presmetki e okolu 33,8 milijardi evra. Te{ko e da se zamisli deka toj kapital mo`e da se obezbedi navreme, so ogled na momentalnite okolnosti. Mal del od ovoj problem mo`e da se re{i so uvoz na elektri~na energija”, objasnuva Jakob.

Zemjite od regionot minatata godina uvezle 4-5 teravat~asovi struja. Od EFT ocenuvaat deka dokolku do 2018 godina ovoj uvoz se zgolemi na 20 te ravat-~asovi godi{no, kolku {to e gornata granica, mo`e da nastanat golemi problemi vo isporakata na elektri~na energija.

“Kapacitetot na regionalnata prenosna mre`a e ograni~en, a pobaruva~kata so ekonomskoto zazdravuvawe }e raste.

Site zemji od regionot se izlo`eni na ovoj problem”, zaklu~uva Jakob.

I HRVATSKA VO FOKUSOT NA EFT Ovaa kompanija e najgolemiot snabduva~ na Hrvatskoto elektrostopanstvo (HEP) so uvozna struja. Hrvatska ne proizveduva dovolno struja za svoite potrebi, pa zatoa uvezuva okolu edna tretina, a koli~inite {to EFT & gi ispora~uva variraat od godina vo godina.

“EFT vo 2010 godina na HEP mu ispora~a okolu dva teravat-~asovi elektri~na energija, {to pretstavuva{e 7,7% od na{ite isporaki vo tekot na godinata”, objasnuva Jakob.

Toj predupreduva deka tokmu poradi nedovolnata koli~ina struja {to HEP ja dobiva od doma{noto proizvodstvo, kako i poradi neekonomskata cena na strujata, koja ne dozvoluva investicii vo novi izvori na elektri~na energija, Hrvatskoto elektrostopanstvo treba da vlo`uva vo novi izvori na struja nadvor od granicite na dr`avata.

“Smetame deka Hrvatska, HEP ili privatnite kompanii treba da investiraat vo proekti koi im se najdohodovni. Toa va`i za site zemji vo regionot, zatoa {to takviot pristap e najracionalen.

Hrvatska e zemja so izrazen energetski deficit i relativno skromni, neiskoristeni energetski potencijali. Nema nikakva pri~ina

HEP ili privatnite hrvatski kompanii da ne investiraat vo gradewe centrali vo drugite zemji od regionot ako proektite se isplatlivi, a pritoa tie zemji da obezbedat soodvetni zakonski ramki i prifatliva stapka na rizik.

Isto taka, proektite {to se interesni vo Hrvatska treba da bidat otvoreni i za kompaniite nadvor od zemjata”, smeta Jakob.

URS JAKOB

Svet / Biznis / Politika

18

AMERIKANSKITE BANKI ZARABOTILE TILE 21,7 MILIJARDI DOLARI o soop{tenie na Federalnata agencija za osiguruvawe depoziti se veli deka bankite vo posledenite tri meseci od minatata godina zabele`ale profit od 21,7 milijardi dolari sporedeno so zagubite od 1,8 milijardi dolari vo istiot period vo 2009 godina.

Agencijata ja nare~e 2010 godina presvrt za bankarskiot sektor poradi zgolemenite prihodi na najvisoko nivo vo izminatite tri godini

V

od 87,5 milijardi dolari lari nasproti zagubite odd 10,6 milijardi dolarii vo 2009 godina.

Brojot na "problemati~ni" ni" rimebanki vo poslednoto trimeina se se~je od minatata godina zgolemil na 884 od 860 vo treajmalo tiot kvartal, {to e najmalo ite tri zgolemuvawe od prvite meseci od 2008 godina.

Pretsedatelot na Federalnata agencija, [ila Ber, izjavi deka prihodite vo bankarskiot sektor vo SAD ostanale

PUTIN VO OFICIJALNA POSETA NA BRISEL P uskiot premier, Vladimir Putin, i pretsedatelot na Evropskata komisija, Hose Manuel BBaroso, odr`aa dvodnevni ppregovori za odnosite na U Unijata so Rusija, za trgovsk skiot dogovor me|u niv, a ddiskutiraa i za sostojbata nna Sredniot Istok i za nnajva`nata povrzanost na dvata kontinenti, uvozot na gas na EU od Rusija.

Glavniot problem koj go ostavija da bide re{en vo idnina be{e za planovite

R prili~no golemi vo tekot na finansiskata kriza koja zavladea vo 2008 godina, no deka nema pogolem napredok, {to e posledica na nedovolniot rast na zaemi.

I POKRAJ OGROMNATA ZAGUBA VO 2010 GODINA

RBS DODELI BONUSI OD 950 MILIONI FUNTI

Iako Kralskata banka na [kotska (RBS) vo 2010 godina ostvarila zaguba od 1,1 milijardi funti, taa, sepak, isplatila bonusi na svoite vraboteni vo vrednost od 950 milioni funti BORO MIR^ESKI

ako bankata na koja & be{e dodelen zaem od dr`avnata kasa na Velika Britanija vo ekot na finansiskata kriza vo 2008 godina e na dobar pat vo zakrepnuvaweto, sepak, spored oficijalnite podatoci na Kralskata banka na [kotska (RBS), vo 2010 godina taa ostvarila zaguba od 1,1 milijardi funti. No, i pokraj toa, bankata s$ u{te planira da isplati bonusi na svoite vraboteni vo vrednost od 950 milioni funti. Sepak, ovie rezultati se mnogu pomali otkolku zagubata od 3,6 milijardi funti, koja bankata ja ostvari vo 2009 godina ili, pak, rekordnata zaguba od 24 milijardi funti ostvarena vo kriznata 2008 godina.

Bankarskiot gigant RBS povtorno vleze vo negativa vo posledniot kvartal od 2010 godina, {to be{e posledica na kaznata vo vrednost od 1,1 milijardi funti poradi "lo{oto" menaxirawe na irskata bankarska filijala na RBS, Ulster. Vkupnite zagubi na Ulster vo tekot na 2010 godina godina se zgolemija za 3,8 milijardi funti, odnosno 33%, so {to dostignaa 9,2 milijardi

I

funti.

Stefan Hester, koj dojde na ~elo na RBS vo oktomvri 2008 godina, potvrdi deka sakal da go prifati bonusot vreden 2,04 milijardi dolari, koj bil vo soglasnost so vladiniot proekt Merli. Bonusot trebalo da bide isplaten kako “bankarski udel” i da bide isplaten duri po 3 godini, no, sepak, go odbil.

Bonusite za oddelot za investicisko bankarstvo pri RBS, poznat kako RBS globalno bankarstvo i pazari, minatata godina dostignaa 950 milioni funti {to e za 1,3 milioni funti pomalku sporedeno so bonusite od 2009 godina. Vo soglasnost so namaluvaweto na vrednosta na bankarskite bonusi, bankata ja

KAPITAL / 25.02.2011 / PETOK

namali i prose~nata plata na vrabotenite na godi{no nivo, koja vo 2010 godina dostigna 144.000 funti, sporedeno so 162.000 funti koi bankata im gi isplati na vrabotenite vo 2009 godina.

“Dano~nite obvrznici se za~udeni kako e mo`no i pokraj ogromnata zaguba koja bankata ja ostvari i ponatamu da prodol`i bogato da gi nagraduva akcionerite i vrabotenite", re~e Len Mekluski, generalen sekretar na Junajt. RBS e finansiska institucija vo koja ima pove}e od 21.000 vraboteni.

I pokraj golemiot broj vraboteni, RBS s$ u{te odvojuva dovolno finansii za kreditirawe na biznisite na malite i sredni

pretrpijatija, a istovremeno dodeluva i bonusi na svoite vraboteni.

Izvr{niot direktor na Kralskata banka na [kotska, Stiven Hester, istakna deka bankata zakrepnuva mnogu pobrzo od planiranoto. Poradi toa, toj se odlu~i da ja zabrza proda`bata na problemati~nite filijali na bankata, so cel da sobere dopolnitelni 20 milijardi dolari. Jan Gordon, bankarski analiti~ar vo Eksan BNP Paribas, smeta deka zagubata od 1,1 milijardi funti bila poniska za 60% vo odnos na predviduvawata.

Finansiskiot direktor na RBS, Brus van Saun, potencira{e deka bankata i ovaa godina e oslobodena od korporativniot danok.

No, od RBS istaknuvaat deka bankata & isplatila 3,9 milijardi funti na britanskata Vlada vo 2010 godina. Najgolemiot del od niv se odnesuvaat na danokot na li~en dohod, koj iznesuva 1,5 milijardi funti i u{te 1,5 milijardi funti za dava~ki, me|u koi se i 700 milioni funti za APS. Ova e dovolen dokaz deka bankarskiot sektor vo Velika Britanija, poleka, no sigurno zakrepnuva, smetaat ekspertite.

na Unijata da gi spre~i snabduva~ite na nafta ili gas, kako i kompaniite koi direktno menaxiraat so gasovodite da ostvaruvaat pazaren monopol, {to e merka vo soglasnost so politkata na EU za promocija na kompetitivnosta na pazarot. Od ruska strana, na ova gledaat kako na opstrukcija na raboteweto na najgolemata ruska naftena kompanija, Gazprom.

Sepak, Baroso istakna deka ovaa preventivna merka na

EU nema da vlijae samo na Gazprom, tuku i na mnogu evropski kompanii.

"Ja pozdravuvam inicijativata na Putin i negovata posvetenost za podobruvawe i pro{iruvawe na sorabotkata na EU i Rusija. Se nadevam deka multilateralnite pregovori }e gi privr{ime naskoro i deka Rusija }e gi vlo`i site napori za vlez vo Svetskata trgovska organizacija", izjavi Baroso vo oficijalnoto soop{tenie, po zavr{uvaweto na sredbata.

DVA, TRI ZBORA

“Istragata vo vrska so izve{tajot na Dik Marti za trgovija na ~ove~ki organi treba da ja izvr{uvaat institucii koi }e mo`at da istra`uvaat vo site dr`avi koi se povrzani so ovaa kriminalna aktivnost.”

MIRKO CVETKOVI]

premier na Srbija

“Grcija nema da prodade nitu eden od svoite sredozemnomorski ostrovi za da gi namali svoite dolgovi, zatoa {to tie se del od kulturnoto nasledstvo na zemjata i se va`ni za turizmot.”

JORGOS PAPANDREU

premier na Grcija

“Soedinetite Amerikanski Dr`avi }e gi razgledaat site mo`ni opcii za da odgovorat na nasilstvoto na re`imot na libiskiot pretsedatel, Moamer Gadafi.”

HILARI KLINTON

dr`aven sekretar na SAD

KAPITAL / 25.02.2011 / PETOK

Svet / Biznis / Politika

19

SVET

0-24

...KORUPCIJA

...IZGUBENA BITKA

...PRIRODNA KATASTROFA

Uapsen porane{niot egipetski minister za informacii

Asan` }e bide ekstradiran vo [vedska

Is~eznati se 226 lica vo zemjotresot na Nov Zeland

orane{niot egipetski minister za informacii i {ef na dr`avnata televizija, Anas al Feki, e uapsen poradi korupcija.

ondonskiot sud odobri ekstradicija na osnova~ot na Vikiliks, Xulijan Asan`, vo [vedska, kade {to e obvinet deka lani vo avgust izvr{il siluvawe i seksualno nasilstvo vrz dve [ve|anki.

na `rtvite od zemjoteresot na Nov Zeland porasna na 98 lica, a brojot na is~eznati lica se iska~i na 226 Blica.rojot

P

L

RASTE CENATA NA EDNA OD NAJTRGUVANITE SUROVINI VO SVETOT

KAFETO NAJSKAPO VO POSLEDNITE 30 GODINI Rastot na cenata e predizvikan od slabiot rod na kafeto vo Kolumbija, koja e vode~ki proizveduva~ na visokokvalitetnata sorta arabika. Se o~ekuva proizvodstvoto na kafe da bide slabo i vo Brazil, koj va`i za najgolem odgleduva~ na kafe vo svetot

enata na kafeto od tipot arabika na berzata na surovini ICE vo vtornikot porasna za 2% na 2,784 dolari za libra (0,45 kilogrami), {to e najvisoka vrednost za poslednite 30 godini.

Od juni 2010 godina cenata na kafeto se zgolemi pove}e od dvojno, a mnogu analiti~ari o~ekuvaat deka }e porasne do tri dolari za libra.

Isto taka predupreduvaat deka pobaruva~kata na kafe ostana golema i vo vreme na krizata. Izvr{nite direktori od industriite o~ekuvaat i proizvoditelite na kafe, po ~etvrti pat za pomalku od edna godina, da ja zgolemat maloproda`nata cena.

Rastot na cenata e predizvikan od nekolku faktori.

Eden od niv e tretiot po red slab rod vo Kolumbija, koja e vode~ki proizvoditel na visokokvalitetnoto kafe arabika. Slabo }e bide proizvodstvoto i vo Brazil, koj, pak, e najgolemiot odgleduva~ na kafe vo svetot.

Brazil godinava }e ima opa|a~ka faza vo redovniot dvegodi{en proizvodstven ciklus. Spored nekoi iz-

C

vori, ovaa zemja ~uva golemi rezervi na kafe zatoa {to se nadeva deka cenata i ponatamu }e raste. Vo minatoto na cenata na kafeto glavno vlijae{e lo{oto vreme vo Brazil. Sega preovladuva zagri`enosta poradi zalihite. Spored Me|unarodnata organizacija za kafe, rezervite na ovaa surovina padnaa na najnisko nivo vo poslednite 40 godini.

Zemjodelcite vo Sredna Amerika, poradi niskite ceni na kafeto vo periodot od 2000 do 2004 godina, gi namalija povr{inite na koi se odg-

leduva kafe i ne gi zgolemija povtorno. Analiti~arite uka`uvaat deka posledicite od toa se ~uvstvuvaat duri sega, so odredeno zadocnuvawe. Reakcijata na ponuduva~ite na rastot na cenata kaj kafeto e mnogu pobavna otkolku kaj drugata stoka, na primer, kaj {e}erot, bidej}i od sadeweto na drvoto do prvata berba mo`at da pominat i ~etiri godini, potsetuva Rojters.

Proizvoditelite na kafe, me|u koi se vbrojuvaat i internacionalnite kompanii Nestle i Kraft, naj~esto se

obiduvaat da ja odr`at stabilnosta na cenata na proizvodite. No, ovie kompanii vo tekot na izminatata godina bea primorani nekolku pati da gi zgolemuvaat cenite.

X.M.Smaker, sopstvenik na amerikanskiot brend na kafe Folxers, minatata nedela predupredi deka }e bide prinuden povtorno da ja zgolemi cenata vo ovoj kvartal, ~etvrti pat ovaa godina, ako ne padne golemoproda`nata cena.

Hoze Sete, izvr{niot direktor na Me|unarodnata orga-

FINCITE VO PROSEK TRO[AT PO 12 KILOGRAMI KAFE GODI[NO! Spored nekoi analizi, od trojca lu|e vo svetot dvajca pijat kafe. Svetskata godi{na potro{uva~ka na kafe po `itel iznesuva vo prosek po 4,8 kilogrami. Vo Evropskata unija prosekot e 5,8 kilogrami po ~ovek, dodeka vo Japonija potro{uva~kata porasna na 3,3 kilogrami po `itel.

Najgolemi potro{uva~i na kafe se lu|eto od nordiskite zemji, kade {to 94% od `itelite u`ivaat vo vkusot na ovoj pijalak. Prose~nata potro{uva~ka po `itel e najvisoka vo Finska i iznesuva duri 12 kilogrami po ~ovek. Vakvata visoka potro{uva~ka vo najsevernite delovi na Evropa e povrzana so studenata klima i zabranata za to~ewe na alkohol vo nekoi zemji, kade {to kafeto se konsumira kako najdostapen pijalak.

Godi{nata potro{uva~ka vo SAD, kade {to 80% od vozrasnite Amerikanci konsumiraat kafe, iznesuva 4,2 kilogrami po `itel.

Duri 75 milioni `iteli mo`at da se nare~at zavisnici od kofein.

nizacija za kafe, izjavi: "Neodamne{nite poka~uvawa na cenite s$ u{te ne se preneseni na potro{uva~ite".

Toj dodade deka se o~ekuva situacijata da ostane nepromeneta, a napnatosta da prodol`i barem do krajot na godinava.

Kafeto spa|a vo surovinite so koi najmnogu se trguva vo svetot, a se proizveduva vo pove}e od 60 zemji. Kafeto od tipot arabika so~inuva okolu edna ~etvrtina od vkupnoto proizvodstvo na kafe vo svetot i najmnogu se odgleduva vo Latinska Amerika. Toa e kafe so najvisok kvalitet, so pomal procent na kofein i so {irok spektar na delikatni vkusovi i mirisi.

Se odgleduva na povisoki

nadmorski visini.

RASTE I CENATA NA KAKAOTO Cenite na kakaoto isto taka porasnaa vo vtornikot, otkako Alasan Utara, me|unarodno priznatiot pobednik na pretsedatelskite izbori na Bregot na Slonovata Koska, izjavi deka }e ja prodol`i zabranata za izvoz na kakao od zemjata i vo tekot na mart.

Bregot na Slonovata Koska e najgolem proizvoditel na kakao vo svetot. Fju~ersite na kakaoto porasnaa za 3% i iznesuvaat 2,355 funti za eden ton, pribli`uvaj}i se do najvisokoto nivo vo poslednite 33 godini. Izvr{nite direktori gi predupredija potro{uva~ite da se podgotvat za zgolemuvawe na cenite na kafeto i ~okoladoto.

Feqton

20

KAPITAL / 25.02.2011 / PETOK

NAJ NAJPOZNATITE SVETSKI MILIJARD JARDERI KOI PO^NALE OD NULA: 11 HAUARD [ULC

^OVEKOT [TO JA “POSTROI” AMERIKA PRED KAFETERIITE Hauu Hauard [ulc e amerikanski biznismen i pretpriema~ pri r koj e poznat kako yvezdata na sinxirot kaf kafeterii f Starbaks. Negovata originalna vizija da obe obezbedi specijalizirani kafeterii i {armot na “starata Evropa” da go donese pred potro{uva~ite “sta vo SAD na kraj se poka`a kako multimilijarderska rea realnost koja go zameni se}avaweto za te{kiot `ivot {to go imal vo detstvoto `i PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

oj bi poveruval deka Amerikancite eden den vo redici }e ~ekaat za da platat 4 dolari za filxan kafe? Deka }e se turkaat za da pora~aat makijato? ^ovekot koj veruval vo taa ideja e Hauard [ulc, yvezdata na Starbaks. A koga toj se stekna so akciite na Starbaks vo 1987 godina, kompanijata se sostoe{e od samo 6 kafeterii postaveni po pacifi~koto krajbre`je na Amerika. Po 13 godini, koga toj se otka`a od pozicijata generalen direktor so cel da stane glaven globalen strateg, kafeteriite na Starbaks po~naa da se pojavuvaat niz cela Evropa, Sredniot Istok, Dale~niot Istok, kako i na 2.000 drugi lokacii niz SAD. Iako ~esto izbegnuval {iroko prifateni pravila

K

za biznis, negovata originalna vizija da obezbedi specijalizirani kafeterii i {armot na stariot svet da go donese pred masite na kraj se poka`a kako multimilijarderska realnost.

No, nesomneno mora da se raboti za specifi~na mo} na imaginacija {to ja poseduva ovoj milijarder. Dokolku pogledneme malku ponazad } e vidime deka imalo vreme koga toj si ja prodaval i sopstvenata krv za da mo`e da se zapi{e na fakultet.

No, uspe{nata prikazna stana javna vo 2006 godina, koga negovoto ime po~na da se pojavuva i na listite so milijarderi, koga magazinot “Forbs” go presmeta negovoto bogatstvo na 1,1 milijardi dolari.

SUDBONOSNIOT ODMOR VO MILANO Roden vo 1953 godina, [ulc izrasnal vo gruba i mete`na naselba vo Bruklin. Negovata majka rabotela kako recep-

cionist, a negoviot tatko imal pove}e rabotni mesta, niedno dobro plateno ili, pak, so osnovni beneficii kako, na primer, zdravstveno osiguruvawe za nego i negovoto semejstvo. Koga [ulc imal samo 7 godini tatko mu ja zagubil rabotata kako voza~ vo nekoja servisna kompanija, otkako go skr{il zglobot. Vo toa vreme boleduvaweto bilo luksuz za slaboplatenite rabotni mesta, pa vo pretstojnite meseci familijata bila bukvalno “premnogu siroma{na za da izvadi hrana na masata”.

Ovaa epizoda od detstvoto ostanala dolgo vre`ana vo memorijata i vo nekoja prigoda ja raska`al i samiot [ulc.

Odlu~en da napravi podobar `ivot za sebe, [ulc ja kanaliziral svojata energija vo sredno{kolskite sportski aktivnosti i uspeal da dobie atleti~arska {kolarina za Univerzitetot Severen

Mi~igen. Po diplomiraweto na otsekot za biznis vo 1975 godina, [ulc vedna{ po~nal so rabota vo otsekot za marketing i proda`ba vo korporacijata Kseroks. Tamu, vo Kseroks, [ulc bil tolku mnogu uspe{en {to go privlekol vnimanieto na {vedskata kompanija za doma} inski proizvodi Perstorp (Perstorp AB), koja na vozrast od 26 godini go postavila za zamenik-pretsedatel i generalen menaxer za nivnata amerikanska podru`nica Hamerplast.

Dodeka rabotel vo Hamerplast, [ulc zabele`al deka malata kompanija od Sietl nare~ena Starbaks (imeto doa|a od likovite vo poznatata kni`evna klasika “Mobi Dik”) kupuvala nevoobi~aeno golem broj ma{ini za espresso. [ulc se zainteresiral za ova, pa zaminal za Sietl za da istra`i i otkril deka postojat samo 4 kafeterii so imeto na kompanijata. Taa

pak, originalno osnovana vo 1971 godina kako edinstvena prodavnica vo blizina na pazarot vo Sietl, na po~etok se zanimavala so proda`ba na sve`ope~eni gurmanski zrna kafe, kako i ~aevi, za~ini i razni dodatoci za kafe.

Po sredbata so menaxmentot, impresionirani od energijata na [ulc, kako i od ve{tinata za marketing, sopstvenicite na Starbaks, Gerald Boldvin i Gordon Boker, koi, za razlika od [ulc, malku znaele za vodewe biznis, pobarale od nego da stane del od nivnite operacii. Privle~en od nivnata ponuda, koja vklu~uvala i del od sopstveni{tvoto, [ulc se priklu~il na Starbaks kako predvodnik na marketin{kite i proda`nite operacii vo 1982 godina.

Godina podocna, za vreme na odmorot vo Italija, [ulc do`iveal ne{to {to mo`e da se opi{e kako “otkrove-

nie”. Dodeka sedel vo eden od milanskite espressobarovi sfatil deka kafeteriite igraat bitna uloga vo socijalniot `ivot na mnogu Italijanci. Fokusot na maaloto, mestoto kade {to se sre}avaat prijatelite, mestoto kade {to pominuvaat ~asovi dru`ej}i se vo tekot na denot.

“Gledaj}i go ova, si pomisliv vo sebe: “A zo{to da ne otvoram kafeterija vo Sietl?””, raska`uva [ulc vo intervju za “Wujork tajms”.

Na pat za Sietl, [ulc go spodelil ova “otkritie” so negovite prijateli, sopstvenicite na Starbaks. Iako kafeto se podgotvuvalo vo nivnite prodavnici, sepak, toa bilo samo po `elba na mu{teriite ili, pak, koga se koristelo za besplaten primerok koj se koristel za ponudata.

KUPUVAWETO NA “STARATA QUBOV” Ubeden deka “udril vo ne{to

PRIKAZNI OD WALL STREET

OPASNOST ZA NETFLIX: Analiti~arite smetaat deka Amazon }e bide seriozna konkurencija za Netflix, iako vo momentov brojot na naslovi koi gi nudi e za ~etiri pati pomal od toj na Netflix edelava Amazon go odr`a vetuvaweto dadeno minatata godina i go lansira{e svojot nov videoservis.

Preku stranicata na Amazon vo eter bea pu{teni pove}e od 5.000 razli~ni tipovi emisii koi vo momentov, spored biznisplanot na kompanijata, mo`at da gi koristat ~lenovite i korisnicite na uslugata za isporaka na kompanijata Amazon prajm (Amazon Prime).

N Profitot od onlajn-videoservisite e slatka rabota na koja ne & odolea ni Amazon

Ovaa usluga godi{no iznesuva 79 dolari, a na nejzinite korisnici, pokraj besplatna isporaka na neograni~en broj proizvodi kupeni od Amazon, }e im ovozmo`i i neograni~eno sledewe na site videoemisii koi } e bidat plasirani preku ovoj servis.

Od Amazon objavija deka me|u brojnite popularni naslovi na filmovi, emisii i {ou-programi korisnicite na servisot }e imaat mo`nost da

ja gledaat i trilogijata na filmot “Devojkata so tetova`a na zmej (Girl with the Dragon Tattoo), kako i “Mar{ot na pingvinite (March of the Penguins).

Za Amazon voop{to i ne postoi problemot pri obezbeduvaweto dobri naslovi na filmovi i emisii bidej}i kompanijata postojano im nudi na svoite posetiteli pove}e od 90.000 vakvi naslovi. Tie planiraa duri i da go kupat evropskiot ditributer na filmovi

Feqton

KAPITAL / 25.02.2011 / PETOK

NOV FEQTON VO KAPITAL: Po~ituvani ~itateli, od dene{niot broj po~nuvame so nov serijal “Najpoznatite svetski milijaderi koi{to po~naa od nula”. ]e gi doznaete neverojatnite prikazni za uspehot na lu|eto koi svojata kariera ja po~nale kako prodava~i na vesnici ili dostavuva~i na pratki, a denes “te`at” i po nekolku desetici milijardi dolari. jako”, [ulc go napu{ti Starbaks vo 1986 godina za da otvori negov sopstven espressobar koj go narekol Xornale (vesnik). Potfatot bil hit. [ulc sakal da otvori pove} e takvi mesta, no, sepak, nemal dovolno finansii za pro{iruvawe. Vo kapricioznata presvrtnica koja gi sledi tie {to veruvaat vo idejata, za edna godina toj doznal deka Boldvin i Boker sakale da gi prodavaat nivnite prodavnici, pa otkako steknal nekoi tamo{ni investitori, [ulc go kupil originalniot sinxir Starbaks za 3,8 milioni dolari i kon nego gi priklu~il i negovite prodavnici. [tom go kupil, [ulc se vpu{til vo kompletno reorganizirawe na Starbaks spored negovata vizija. Kako dopolnitelni raboti, pokraj filxanot kafe koj ~inel 1 dolar, toj ja pro{iril ponudata so pove}e egzoti~ni kafe napitoci kako espresso, kapu~ino, ajs kafe i kafe mo~a. Isto taka, se vpu{til vo kreirawe na poatraktivna atmosfera za negovite mu{terii, za koi sozdal “~isto, dobro osvetleno mesto” kade {to tie }e mo`at da se relaksiraat i da u`ivaat vo svoeto kafe vo komfor.

Sepak, najradikalnata promena koja ja napravil [ulc bilo toa {to go podobril na~inot na koj kompanijata se “spravuvala” so svoite vraboteni. Ubeden deka prijatelskiot, efikasen servis }e gi zgolemi proda`bite, toj vnel trening-programa napravena da gi podgotvi so znaewe vrabotenite koi }e u`ivaat rabotej}i zad kasata,

21

FAULOT NA PORANE[NIOT SPORTIST ulc be{e porane{en sopstvenik na NBA timot od Sietl, Super Soniks. Dodeka [ go poseduva{e timot toj be{e kritikuvan za ovoj potfat. Sepak, vo 2006 godina be{e objaveno deka [ulc go prodal timot na grupa biznismeni od Oklahoma Siti za 350 milioni dolari. Se {pekulira{e deka novite sopstvenici mo`at da go premestat timot vo nivniot grad po NBA sezonata 2006-2007 godina. Vo 2008 godina toa i se slu~i. Ovoj nastan u{te pove}e gi zgolemi kritikite kon [ulc i proda`bata za koja toj be{e vinoven. Ova go natera da podnese tu`ba protiv novite sopstvenici, so koja bara{e ukinuvawe na dogovorot za proda`ba. Vo avgust ovaa tu`ba be{e povle~ena. Sepak, po izvesno vreme novite sopstvenici se soglasija edna godina timot da ostane vo Sietl. Toga{, za sre}a, timot go kupija novi `iteli na gradot, koi sega se gordi sopstvenici na lokalniot tim.

Za vreme na odmorot vo Italija, [ulc do`iveal ne{to {to mo`e da se opi{e kako “otkrovenie”.

Dodeka sedel vo eden od milanskite espresobarovi sfatil deka kafeteriite igraat bitna uloga vo socijalniot `ivot na mnogu Italijanci.

Fokusot na maaloto, mestoto kade {to se sre} avaat prijatelite, mestoto kade {to pominuvaat ~asovi dru`ej}i se vo tekot na denot

HAUARD SULC gi nau~i Amerikancite da u`ivaat vo kvalitetno kafe

Pike Place Roast Roast,, specijalnata edicija na kafe {to Starbaks ja ponudi vo 2008 godina

zanimawe koe mnogumina go smetaat za te{ka rabota.

Pokraj ovie, [ulc obezbedil i drugi beneficii, kako zdravstveno osiguruvawe i za privremenite i za postojanite vraboteni, praktiki koi vo toa vreme ne bea ne{to popularni vo korporativna Amerika. Kako rezultat na vizijata na [ulc, Starbaks iskusi nepredviden rast vo 90-te godini, “cvetaj}i” od 425 prodavnici vo 1994 godina do pove}e od 2.200 kafeterii vo 1998 godina.

Vo 2000 godina kompanijata duri i go probi svojot target od 2 milijardi dolari kako godi{en prihod.

So godi{na proda`ba od 1,7 milijardi dolari vo 1999 godina, Starbaks zacaruva

kako broj eden prodava~ na specijalizirani kafiwa. No, i pokraj ovoj fenomenalen uspeh na Starbaks, [ulc pove}e e zadovolen od toa kakva kompanija sozdal.

“Tatko mi be{e fizi~ki rabotnik”, objasnuva{e toj vo intervju za magazinot Inc. “Toj nema{e zdravstveno osiguruvawe i od prva raka jas vidov kako izgleda toj efekt vrz na{ata familija.

Re{iv, ako voop{to nekoga{ bidam vo pozicija da mo`am da pridonesam za drugite da go imaat toa, jas bi go napravil. Mojot najgolem uspeh be{e {to imav mo`nost da izgradam takva kompanija vo kakva tatko mi nikoga{ ne se vraboti”, veli [ulc.

FILANTROPIJATA NA [ULC [ulc e eden od vistinskite “dobri momci” vo svetot na biznisot, a negovite filantropski napori se pro{irija od samo pomagawe na negovite vraboteni. Edna od negovite glavni filantropski gri`i e podobruvaweto na pismenosta vo SAD. Vo toj stil, vo 1998 godina [ulc oformi partnerstvo so dobitnikot na Pulicerovata nagrada, karikaturistot Geri Trudeo, za da sozdade produkti koi }e gi podobrat lokalnite programi za opismenuvawe niz Amerika. Mnogu karakteri se pojavija na mai~kite, gift-karti~kite koi odea so kafeto, a i ograni~eni edicii na litografii koi se prodavaa po visoki ceni ne bea isklu~eni.

Od proda`bata na ovie proizvodi, pokraj zgolemuvaweto na vidlivosta na svojot brend, [ulc uspea da sobere pari koi potoa gi donira{e za razvoj na obrazovanieto.

Vo naredniot broj na “Kapital” }e doznaete za Amanisio Ortega Gaona, {panskiot moden pretpriema~ koj denes e eden od 10 najbogati lu|e vo svetot, a vo biznisot navleze kako obi~en kurir {to rabotel za buticite.

: AMAZON LANSIRA[E NOV VIDEOSERVIS Lavfilm (Lovefilm) koj vo momentov ima pove}e od 1,6 milioni ~lenovi i toa vo Anglija, Germanija, [vedska, Danska i Norve{ka.

Sepak, i pokraj vakvite potezi na Amazon, analiti~arite velat deka sekako postoi opasnosta za Netfliks (Netflix), vo momentov najgolemiot servis od ovoj tip vo SAD, no deka s$ u{te e rano da se dade ocenka deka po~nuva totalna vojna na pazarot me|u ovie dve kompanii.

Glavnata pri~ina za vakviot niven stav se sostoi vo faktot {to Amazon vo momentov nudi samo 5.000 naslovi, za razlika od Netfliks, koj na svoite klienti po cena od 96 dolari

godi{no im nudi pove}e od 20.000 naslovi.

“Ako dobro se razgleda kakvi sodr`ini nudi Amazon, a kakvi Netfliks, toga{ mnogu e te{ko za Amazon da uspee da izvojuva pobeda na ovoj plan, iako svoite uslugi gi nudi po poniska cena.

Isto taka, ne veruvam deka od Amazon }e ja zgolemat svojata ponuda na sodr`ini s$ dodeka ne bidat sigurni deka brojot na pretplatnici }e ima postojan porast”, smeta Erik Vold analiti~ar vo Merimen kapital (Merriman capital).

Sepak, i na kompanijata Netfliks ne mo`e da & bide seedno za vakviot razvoj na nastanite, osobeno koga se znae deka naskoro

istekuvaat i ekskluzivnite dogovori koi kompanijata gi ima sklu~eno so nekoi studija.

Del od poznava~ite na ovoj pazar ve}e po~naa i so {pekulacii deka e mo`no spojuvawe me|u Amazon ili Hulu so operatorot na filmovi Koinstars redboks (Coinstars Redbox), koj isto taka ima vo plan da lansira svoj videoservis.

“Smetam deka Amazon nema da zapre tuka.

Veruvam deka }e ponudat visokokonkurentni uslugi na svoite sega{ni, no i idni klienti”, veli analiti~arot Majkl Pehter, koj istovremeno redovno se zanimava so postojani analizi na kompanijata Netfliks .

Za Amazon voop{to ne e problem seriozno da vleze vo biznisot na digitalnite videoservisi dokolku od kompanijata se odlu~at na ovoj ~ekor, osobeno ako se znae deka kompanijata ima pove}e od 9 milijardi dolari vo gotovo, a nejzinata vrednost se procenuva na 77 milijardi dolari.

Spored ovie podatoci, Amazon e duri sedum pati pogolema od Netfliks.

Glavna pri~ina za vlez na Amazon vo ovoj pazar e s$ pogolemiot interes na gra|anite svoite omileni filmovi i emisii da gi sledat onlajn ili preku televizori koi ovozmo`uvaat vakov na~in na sledewe programi.

FunBusiness

22

KAPITAL / 25.02.2011 / PETOK

-

SA[KO KOCEV – najmnogu aplauzi dobi NIKOLA RISTANOVSKI – za {egite so statuite na plo{tadot akter na godinata

VIKTORIJA LOBA – otkritie na godinata

"ZLATNA BUBAMARA", MANIFESTACIJA NA KOJA SITE SAKAAT DA PRISUSTVUVAAT

[OU KOE KRITIKUVA, A NE MU SE LUTAT u i raska`uva r u vo tekot na celata godina. Edinstvena manifestacija f j koja j jja prezentira r r Nastan kojj se o~ekuva realnata slika na op{testvoto i mo`e da si dozvoli da se {eguva r u duri ur i so politi~kiot vrv, r , a nikojj da ne se naluti. “Zlatna “Z bubamara bb na popularnosta”” stana brend b i presti` ne samo za tie {to }e ja j dobijat, b j tuku k ja imaat i ~esta da bidat edni od odbranite koi }e ja prosledat vo `ivo SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

ko krizata gi zafati site oblasti od op{testvenoto `iveewe i vlijae{e za so tekot na vremeto da izumrat pove}eto kulturno-zabavni manifestacii, “Zlatna bubamara na popularnosta” e edinstvenata koja opstana i ja zadr`a popularnosta. Pod mototo “Vodete qubov, a ne politika”, vo sredata (23 fevruari), vo svojot dobropoznat stil po 14-ti pat se dodelija najpopularnite nagradi od oblasta na mediumite, estradata, sportot, kulturata i biznisot. Niz {egite na voditelot Sa{ko Kocev, publikata vo prepolnata Univerzalna sala se zabavuva{e i se smee{e do solzi

A

re~isi ~etiri ~asa.

Nagradite duri se smetaat za sporedna rabota na “Zlatna bubamara”. Pove}eto doa|aat so namera da se smeat i da vidat {to i koj ovojpat }e bide cel na ismejuvawe na Sa{ko Kocev. A celi ima{e mnogu. Pokraj homoseksualcite, iako “ne saka{e” da zboruva za aktuelnite politi~ki slu~uvawa, nabrzina gi spomna pozicijata i opozicijata, statuite, a ne go zaboravi nitu slu~ajot “Paja`ina”.

Edinstveno manifestacija kako “Bubamara” i Kocev mo`at da si dozvolat polovina od Vladata da ja sporedat so `ivotinsko carstvo, a politi~arite da ne se nalutat i da se smeat na sopstvena smetka. Samo na “Bubamara” mo`ete na edno mesto da gi vidite biznismenite, politi~arite i peja~ite

kako se smeat do solzi.

Nagradata za trajni muzi~ki vrednosti godinava ja dobi Janko Uzunov. Kaliopi gi dobi nagradite za peja~ka i album na godinata.

Viktorija Loba dobi nagrada za otkritie na godinata. Nagradata za peja~ na godinata ne se dodeluva po smrtta na To{e Proeski.

Negovata pesna “Jo{ uvjek sawam da smo zajedno” e proglasena za hit na godinata, a vo negova ~est publikata go slu{na prepevot na pesnata *Can you feel the love tonight od Elton Xon. Grupa na godinata e Beni i Nonstop, a najdobar koncert e na Vlatko Ilievski. Na{iot najdobar fudbaler Goran Pandev be{e proglasen za naroden heroj za 2010 godina. Nagradata za `ivotno delo mu pripadna na Kemal Monteno. Makedonskata

opera i balet ja dobija nagradata za ambasadori na makedonskata kultura, a ansamblot Orce Nikolov ja dobi nagradata za trajni vrednosti. Koreografot Tofe Drakulev dobi nagrada za `ivotno delo.

Spored vremetraeweto na {outo, “Zlatna bubamara” slobodno mo`e da im parira na Oskarite. A ni{to pomalku ne zaostanuva i spored glamurot, otmenosta i elegancijata na prisutnite. So imixot i renometo koe go stekna niz godinite, prisustvoto na “Zlatna bubamara” stana znak na presti`. Toa e edinstvena manifestacija na koja lu|eto od javniot `ivot i estradata prisustvuvaat so zadovolstvo (duri i tie koi ne u~estvuvaat ili zemaat nagrada) i ostanuvaat do samiot kraj.

"SKOPJE 2011", IZBOR ZA PESNA ZA EVROVIZIJA

PUBLIKATA GO IMA (I)ZBOROT

V nedela Makedonija }e go dobie svojot pretstavnik za Evrovizija vo Dizeldorf, Germanija SILVANA JOVANOVSKA i `irito }e imaat ednakva va`nost, 50%-50%. jovanovska@kapital.com.mk Ako izminatite godini imalo nekolku ~lenovi

estivalot "Skopje 2011" ili podobro, nacionalniot izbor za pesna na Evrovizija vo organizacija na Makedonskata radio-televizija, }e se odr`i na 27 fevruari (nedela) vo Univerzalna sala vo 20 ~asot (prenos na MTV).

Godinava organizatorot vnese nekolku novosti vo izborot na kompoziciite, izveduva~ite, samiot izbor i na~inot na glasawe.

Namesto dosega{nite tri festivalski (dve polufinalni i edna finalna) ve~eri, MRT odlu~i da ima edna ve~er. Preku konkurs koj be{e objaven vo noemvri 2010 godina, od 88 prijaveni bea odbrani 20 kompoziciii. Nivnite izveduva~i }e se obidat da gi osvojat glasovite na publikata i stru~noto `iri, koi }e go odlu~at pretstavnikot na na{ata zemja za izborot za pesna na Evrovizija vo Dizeldorf, Germanija. Glasovite na publikata

F \OKO TANESKI – ne vleze vo finaleto na minatogodi{niot izbor za Evrovizija

na `irito, ovojpat nivniot broj }e bide 15 i }e imaat pote{ka zada~a. ]e treba da obrazlo`at zo{to gi davaat svoite poeni, odnosno, misleweto }e go iska`at preku pet parametri: muzika, tekst, aran`man, interpretacija i scenski nastap.

Iako imiwata na ~lenovite s$ u{te se dr`at vo tajnost, od neoficijalni izvori doznavame deka vo `iri-komisijata }e ima i internacionalni pretstavnici. Najgolemata promena e vo na~inot na koj }e se odredi pobednikot vo slu~aj da ima izedna~en broj poeni od televoutingot i stru~noto `iri. Za pobednik na festivalot }e se smeta toj {to ima osvoeno pove}e poeni od televouting. Od peja~ite koi }e nastapat, pove}eto se (ne)poznati. Od poznatite peja~i }e u~estvuvaat Riste Tevdoski, Vlatko Ilievski, Lidija Ko~ovska, Martin Srbinovski, Nata{a Malinkova, Ivan Jovanov i Denis Eks, Olivera \orgovska, Rok Agresori, Skipi i Tajzi, a od

re~isi nepoznatite }e nastapat Bobi Mojsovski, Ile Spasov, Filip Jordanovski, Emilija Gievska i Andrej Miske, Angelina Stojanoska, Zdravka Mir~evska, Ofsajd, Natalija Slaveva, Goran Kargov i Amir Ibraimovski. Okolu pobednikot sekoja godina ima skandali, pa taka i ovojpat se {pekulira za pobednikot.

Na festivalot }e ima revijalen del kade }e nastapat Dragan Mijalkovski, Zoran Maxirov, minatogodi{niot pretstavnik, \oko Taneski, minatogodi{nite pretstavnici na Hrvatska, trioto Feminem, kako i Superhiks. ]e se dodeluva nagrada za poseben pridones i anga`man na "Skopskiot festival", nagrada za interpretacija vo visina od 1.000 evra koja }e ja dodeli fondacijata To{e Proeski. Neoficijalno doznavame deka nagrada za `ivotno delo }e mu bide dodelena na Dragan Mijalkovski.

Makedonija vo Dizeldorf }e u~estvuva na vtorata polufinalna ve~er na 12 maj, so cel da se plasira za finaleto na 14 maj.

FunBusiness

KAPITAL / 25.02.2011 / PETOK

23

BIZNIS-MAGIJA VO ETEROT

DREAM TEAM ZA USPE[NA PRIKAZNA Slu{atelite

ERVAN FUERE - iako zaminuva, ne ja propu{ti “Zlatna bubamara”

Ministerot NIKOLA TODOROV se smee{e na {egite za negovite kolegi

na Klub Fm radio }e imaat mo`nost da go doznaat toa {to se slu~uva vo svetot na parite istiot den koga taa informacija }e ja dobie i negoviot kolega od kompanija vo London, Pariz ili Tokio. Klub FM po~nuva sorabotka so "Kapital" na dnevna osnova. Vestite }e se emituvaat 7-8 pati vo tekot na denot, a vestite od berzata }e bidat objavuvani i a`urirani sekoja minuta koga }e ima nova informacija

{to }e bidat plasirani informaciADRIJANA ATANASOVA kade ite povrzani so ekonomijata i parite, a atanasova@kapital.com.mk politikata }e bide zastapena od drug agol: lub FM radio postoi na medium- politi~arite se na{i ~esti gosti, a toa e skiot pazar za da gi informira prikazna raska`ana od edna druga strana. slu{atelite za site evropski i Koga stanuva zbor za vestite od biznisot, svetski trendovi, da informira, da Klub Fm e radio koe biznis-zaednicata go educira i da zabavuva. Na dobropoz- slu{a, no i biznis-elitata. Toa zna~i deka natata frekvencija 103,4 sekoj den ve ~ekaat koga rabotite vo kompanija, informaciite razli~ni sodr`ini, novi predizvici i koncept mnogu se va`ni. "Kapital" e vesnikot koj na edno sovremeno gradska radiostanica. u{te koga }e se otvori vedna{ informira Porano be{e poznato kako radiostanica na na tema biznis, ekonomija i pari. Tuka se klaberite, me|utoa, so svojot nov koncept } gleda patot na uspehot, preku uspe{nite e buntuva i }e {iri pozitivna energija, } prikazni za brendovite za koi nekoi lu|e e poddr`uva razli~ni proekti i kampawi, gi znaat samo kako naslov, a vsu{nost zad tribini, muzi~ki nastani za Skopje da stane niv ima golema prikazna”, veli Margarita vistinska metropola.

Nabrzo na ovie radiobranovi slu{atelite }e imaat edinstvena mo`nost postojano da bidat informirani za najnovite slu~uvawa vo svetot na biznisot i finansiskoto rabotewe, za regionalnite dvi`ewa na pazarot i berzite, no i intervjua od li~nosti koi go odbele`uvaat na{eto sekojdnevie. Sevo ova }e bide ovozmo`eno so povrzuvaweto na ovaa urbana radiostanica so biznis-nedelnikot "Kapital".

Kako {to veli glavniot urednik na Klub FM, Margarita Stoleska, radioto e eden tip medium koe gi obezema site setila, me|utoa, ne se nametnuva.

“Lu|eto ne sakaat da slu{aat samo muzika i muzi~ki Stoleska. vesti i inforSlu{atelite na macii koi im se Klub Fm radio }e lesno dostapni na imaat mo`nost da Internet. Postojat go doznaat toa {to nekolku portali se slu~uva vo svetot vo Makedonija na parite istiot den koi gi koristat koga taa informacija site novinari, pa }e ja dobie i negoviot taka istite inkolega od kompanija formacii mo`at vo London, Pariz ili da se slu{nat na Tokio. Sekako, seto site radiostanici. toa spakuvano spored Zatoa, odlu~ivme najnovite trendovi za deka treba ne{to emituvawe na svetska originalno i radioprograma. porazli~no {to }e Vo isto vreme, bide plasirano vo MARGARITA STOLESKA – slu{atelite }e mo`at makedonskiot eter, ni treba ne{to originalno i da u`ivaat i da se edna nova magija”, relaksiraat so muziporazli~no {to }e bide plaveli Margarita ka koja e prifatliva Stoleska. sirano vo makedonskiot eter za site generacii.

So edna dobra i Klub Fm radio e temelna podgotovka menaxmentot na Klub FM radio napravil urbana frekvencija so svoj stil, nametnat koncept koj ne mo`e da se slu{ne na drugite najmnogu od bekgraundot na profesionalcite koi rabotat tamu. Na ovie radiobranovi radiostanici.

“Vo sorabotka so na{ite prijateli, me|u se pu{ta muzika koja e lounge i chill, xez, koi e i biznis-magazinot i dnevniot vesnik bosanova... Ednostavno, kvalitetna i urbana "Kapital", }e napravime Biznis klub FM, muzika koja dopira do po{irokata publika i koja otvora novi svetovi.

K

Noviot bend KO[UL^ANI na bra}ata A^IK, KILI I MIO POP-HRISTOVI

MARKO se obide da ja “ukrade” nagradata na emisijata “Trotoar” za najdobra muzi~ka emisija

MAKEDONSKI FILM

TARANTINO VO DOMAШNO PAKUVAWE STOJAN SINADINOV sinadinov@kapital.com.mk

va ne e amerikanski film” e prvata premiera na makedonski film godinava, a, koja }e se slu~i ve~erva (petok, 25 fevruari), vo 20 ~asot vo skopskoto kino Milenium. Filmot SENKO VELINOV so originalniot naslov This is not an american – glavniot lik movie e finansiran od Filmskiot fond na Makedonija, vo produkcija na Manufaktura. Producent e Dejan Iliev, re`ijata e na Sa{o Pavlovski, scenarioto e na Pavlovski i Pavel Jeh (dekan na pra{kata FAMU), raboteno spored tekstot na Sa{o Milenkovski, koj istoimenata drama ja postavi na scenata na Dramski teatar pred desetina godini, a kamerata e na Dejan Dimeski. Vo glavnite ulogi nastapuvaat Senko Velinov, Igor Angelov, Nikola Ristanovski, Kaj Evans, Slavi{a Kaevski i Zlatko Mitrevski.

Avtorite na “Ova ne e amerikanski film” go najavuvaat kako makedonska verzija na kriminalisti~kite filmovi na Kventin Tarantino i Gaj Ri~i. Storijata govori za “golemiot {ef” na lokalnata mafija, ~ii pripadnici se zanimavaat so siten kriminal, dolgotrajno kafepiewe i muabeti za amerikanski filmovi, a sonuvaat za glamurozen `ivot. [efot e na umirawe, a mafija{ite spasot go gledaat vo mladata Maja, povratni~ka od Amerika, {koluvana za pravewe filmovi. Planot za vistinskiot golem grabe` e sleden: se prepravaat deka snimaat film, {to bi im ovozmo`ilo pristap do Amerikanskata ambasada vo Skopje. Treba da stignat do tajnata prostorija koja e sedum kata pod zemja, no gi ~eka neprijatno iznenaduvawe...

O

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

Rabota / Arhitektura / IT / HR

24

Izbor na aktuelni oglasi

KAPITAL / 25.02.2011 / PETOK

SEKOJ DEN VO

IT Izvor: Dnevnik Objaveno: 19.02.2011 BATO & DIVAJN objavuva oglas za vrabotuvawe na IT ADMINISTRATOR. Potrebni kvalifikacii: - VSS (FEIT ili PMF), - Zadol`itelno prethodno iskustvo na navedenata pozicija (min. 3 godini), - Odli~no poznavawe i aktivno administrirawe na Windows XP, Windows 7, Mac OS, Windows/Linux serveri i operativni sistemi, - Proektirawe, postavuvawe, napredno odr`uvawe i servisirawe na: kompjuterski mre`i, hardver, Active Directory, Cisco ili MSDE sertifikati, Iskustvo vo administrirawe i odr`uvawe na sistemi za nadgleduvawe i monitoring, - Iskustvo vo administrirawe i programirawe na WEB stranici (Flash, HTML, HML), - Aktivno koristewe na deloven angliski jazik (pi{an i govoren), - Poseduvawe na Microsoft setifikat za administrirawe se smeta za prednost.

Site zainteresirani kandidati koi gi ispolnuvaat navedenite kvalifikacii, potrebno e da dostavat (po po{ta ili e-mail) svoja biografija, preporaki i skore{na fotografija, najdocna do 04.03.2011 godina na: Grafi~ki centar Bato & Divajn, ul. Prvomajska bb, 1000 Skopje, e-mail: careers@batodivajn.com.

ARHITEKTURA Izvor: Dnevnik Objaveno: 19.02.2011 „MEBLO MAK” doo Skopje objavuva oglas za vrabotuvawe na - ARHITEKT (dve lica) vo proda`ba vo naskoro otvoreniot izlo`ben brend salon za MEBEL vo centarot na Skopje www.kler.eu, www.piogiadecorativa. it. Potrebni kvalifikacii: - VSS, - Angliski jazik, - Kompjuteri, - Odgovorna, inicijativna, komunikativna li~nost. Ve molime va{eto CV (so slika) i motivacisko pismo da gi ispratite na ul. Dame Gruev, br.3 ili na: info@meblomak.eu.mk. Oglasot va`i od 21.02.2011 do 04.03.2011 godina.

PRODA@BA Izvor: Dnevnik Objaveno: 22.02.2011 Kompanijata INTEGRAL dooel Skopje za potrebite na Veledrogerijata objavuva oglas za MENAXER ZA PRODA@BA – 1 izvr{itel. Potrebni kvalifikacii: - Farmacevtski fakultet so polo`en stru~en ispit, - Voza~ka dozvola B- kategorija, - Aktivno koristewe na MS Office i rabota so kompjuter, - Sposobnost za periodi~na individualna terenska rabota (Skopje i Makedonija), - Realizacija na aktivnostite vo smensko rabotewe, - Rabotno iskustvo vo dejnosta }e se smeta za prednost. Potencijalnite kandidati treba da poseduvaat: - Komunikaciski i prezenterski ve{tini, - Organizatorki sposobnosti, - Da bidat kreativni, inicijativni i sposobni za rabota vo tim, - Sposobni za spravuvawe so nestandardni situacii i rabota vo dinami~na sredina. Aplikaciite za rabotnoto mesto so vklu~ena biografija da se ispratat isklu~ivo na: integral@t-home.mk zaklu~no so 04.03.2011 godina.

JAVEN SEKTOR Izvor: Utrinski vesnik Objaveno: 23.02.2011 AGENCIJA ZA ADMINISTRACIJA objavuva javen oglas broj 16/2011 za vrabotuvawe na 3 dr`avni slu`benici vo Ministerstvo za finansii za slednive rabotni mesta: 1. Pomlad sorabotnik za buxeti i fondovi – 1 izvr{itel, 2. Pomlad sorabotnik za informatika- aplikativna dokumentacija – 3 izvr{iteli. Zainteresiranite kandidati se dol`ni da dostavat PRIJAVA ZA VRABOTUVAWE NA DR@AVEN SLU@BENIK preku pisarnica na adresa Agencija za administracija, ul. Jurij Gagarin, br.

15, Komisija za polagawe stru~en ispit (so naznaka za oglas broj 16/2011) ili prijavata da ja popolnat i dostavat elektronski, preku internet stranata: http://prijava.ads.gov.mk. Rokot za dostavuvawe na prijavite e 5 dena smetano od denot na objavata (ne smetaj}i go denot na samoto objavuvaweto).

JAVEN SEKTOR Izvor: Dnevnik Objaveno: 23.02.2011 Za potrebite na proektot „Poddr{ka za implementacija na Strategijata za Romite”, finansiran od Evropskata Unija, se objavuvat slednive slobodni pozicii: - SENIOR AND JUNIOR NON-KEY EXPERTS. The descriptions of expertise requirements and the EU CV format can be viewed and downloaded from the website of the Ministry of Labour and Social Policy: http://mtsp.gov.mk.

Applications must be sent by 8 March 2011, 17:00pm to odrumev@mtsp.gov.mk

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE: OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi!

Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta!

Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost.

Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

KAPITAL / 25.02.2011 / PETOK

Obuki / Finansii i smetkovodstvo

25

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici – za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo.

Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal.

Upisot e vo tek.

Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot.

Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

26

Obuki / Menaxment / HR / PR / EU

KAPITAL / 25.02.2011 / PETOK

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Office Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena na makedonskite delovni i drugi subjekti.

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA) Kursot gi opfa}a slednite oblasti : Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancela-riskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija.

Upisot e vo tek. INFORMACII SEKOJ RABOTEN DEN OD 09 – 20 ^ASOT. Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

KAPITAL / 25.02.2011 / PETOK

Tenderi / Konferencii i saemi

27

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Karpo{ PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izgradaba, rekonstrukcija i odr`uvawe na javno zelenilo na teritorijata na Op{tina Karpo{.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/ dosieACPP.aspx?EntityId=b38035d4-1499-414a8803-3388d5afdb98&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za kultura PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Obezbeduvawe na uslugi za privremeni vrabotuvawa vo Ministerstvoto za kultura za 2011 godina preku agencija za privremeni vrabotuvawa.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=f918160e-d46a-4cfd-9165f53c4701af29&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za obrazovanie i nauka PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Иzgradba na monta`ni u~ili{ta vo ruralni sredini po sistem klu~ na raka.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=d815a1a7-5dda-4dbd-a2c36403910ba846&Level=2

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina \or~e Petrov PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Ras~istuvawe na divi deponii i izvr{uvawe na drugi komunalni uslugi.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/ dosieACPP.aspx?EntityId=79d49aad-34664146-8897-b886a998b6fb&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za zdravstvo PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Иzgradba na nov objekt vo JZU Institut za belodrobni zaboluvawa kaj deca “Kozle” – Skopje i izveduvawe na grade`ni i grade`no zanaet~iski raboti vo JZU Gerontolo{ki zavod “13-ti Noemvri” - Skopje.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=7b0b8ca7-b068-4d1d-b8e8-295e56e5cde8&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Nacionalna Ustanova Makedonska Opera i Balet PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na uslugi od avtorska agencija.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=7a15cbef-893e-4fc1-a122ddddcaf99380&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JKP Vodovod Bitola PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na aparati za mobilna i fiksna telefonija.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=30654de3-ddca-4a4c-ada6-07f2dce1beb4&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Carinska uprava na RM PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Usluga za tekovno i investiciono odr`uvawe na objekti na grani~ni premini.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=06c2a5db-86d7-4533-be16-2237a3841f4c&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JKP Pazari PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Osiguruvawe na imot i vozila.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=73764e2e-7e56-470e-8e0f-5027ac35e942&Level=2

Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki

U~ewe so Power reading metodot 26.02 - 27.02.11 In Optimum Makedonija Prezentaciski ve{tini i javen nastap 26.02 - 27.02.11 SI Communication

Re{enie za va{ata finansiska idnina Sekoj Ponedelnik Sinergija Plus Upravuvawe so ^ove~ki resursi 26.02.2011 Kosmo Inovativen Centar

Trening za treneri 28.02.2011 Clear View Re{enie za va{ata finansiska idnina Sekoj Ponedelnik Sinergija Plus

Menaxirawe so EU proekti 01.03.2011 Konsalting Makedonija Intenziven deloven Angliski jazik 01.03.2011 Klu~

Odnosi so javnost 04.03 - 05.03.2011 Triple S

Finansiski menaxment 16.03.2011 Kosmo Inovativen Centar

Obuka za obu~uva~i 04.03 - 05.03.2011 ESP Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

Na 22 i 23 mart 2011 godina Me|unaroden kongres za ishrana i zdravstvo vo Francija

BIZNIS-FORUM VO DI@ON Za vreme na 6. Me|unaroden kongres za ishrana i zdravstvo vo Di`on, }e se odr`i binzis-forum (brokerski nastan) na koj{to }e mo`at da se razmenat iskustva so drugi u~esnici za vreme na kongresot.

Ovoj nastan gi targetira industriite za prehranbeni proizvodi, laboratoriite, tehni~ki centri koi se zanimavaat so hrana i ishrana. Poentata na ovoj nastan vo sporedba so drugi nastani so sli~ni temi e senzorskiot pristap (vkus, aroma, struktura/sostav....).

Sekoja organizacija (industrija, javna ili privatna istra`uva~ka laboratorija, tehni~ki centar), koja ima tehnolo{ka ili know-how ponuda ili barawe ili koja bara partneri e dobredojdena za da se priklu~i vo delovnite sredbi so kompanii od cela Evropa.

Brokerskiot nastan se organizira vo ramkite na 6. Me|unaroden kongres za ishrana i zdravstvo vo Di`on. Nad 370 sredbi me|u kompaniite se organizirani za vreme na posledniot Kongres vo 2010 godina.

Site informacii i registracija ( pred registracija na brokerskiot nastan) mo`e da se najdat na www.taste-nutrition-health.com ili na linkot na gorenavedeniot kongres.

On-line Registracija http://b2match.eu/taste-nutrition-health2011/participants/new

EEN Proekt www.een.mk SOF^E JOVANOVSKA sofce@mchamber.mk, Tel: +389 (02) 3244060 LAZO ANGELEVSKI laze@mchamber.mk Tel: +389 (02) 3244090

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

1 APRIL, SPECIJALNA EDICIJA

TOP 100 IZVOZNICI

Kapital Media Group vo sorabotka so doma{ni analiti~ari i eksperti ja podgotvuva tretata godi{na edicija TOP 100 IZVOZNICI o tekot na izminatata 2010 godina ekonomskata kriza na najsurov na~in poka`a kolku svetskata ekonomija e globalna i deka pojavite koi se slu~uvaat ne go zaobikoluvaat nikogo. No, poka`a i deka ekonomiite koi se izvozno orientirani mnogu pobrzo izlegoa i ja prebrodija ekonomskata kriza. Tokmu zatoa izvozot stanuva pova`en od sekoga{.

Politi~kite lideri od celiot svet ve}e i otvoreno vodat valutni vojni i sklu~uvaat neprirodni ekonomski sojuzi i dogovori so cel da go zgolemat izvozot na kompaniite.

Kade e Makedonija vo ovaa vojna za izvozno osvojuvawe na svetot? Ova e vreme koga Makedonija kako dr`ava so site raspolo`ivi kapaciteti mora otvoreno i organizirano da zastane zad izvoznicite i pogolemiot izvoz da go stavi vo funkcija na pogolemiot ekonomski rast i otvaraweto na novi rabotni mesta.

Se drugo e beskorisno tro{ewe na pari i vreme.

V

Vo edicijata TOP 100 IZVOZNICI }e bidat dat vklu~eni rangirawa na 100-te najgolemi izvozni kompanii vo Makedonija, kako i rangirawa wa spored nekolku drugi pokazateli: Top 100 najgolemi izvoznici Top 50 najizvezuvani proizvodi Top 10 izvozni pazari Top 10 neto izvozni industrii Vo ramki na Edicijata }e bidat objaveni pove}e analizi kako: Izvoznite aduti na Makedonija vo 2011 godina Izvozot i rekordniot rast na cenite na energijata, hranata i surovinite Analiza na izvozot na hrana i zemjodelski proizvodi Izvoz na softver od Makedonija Izvozot na vino i pijaloci Kako do uspe{na promocija na makedonskiot izvoz?

Tajnata na usp{enite izvozni strategii i

Za site informacii i pra{awa okolu oglasuvaweto obratete e se d do o m mararketing sektorot na e-mail: prilozi@kapital.com.mk tel: 02 2551 441 lice za kontakt: Jasmina Savovska Tro{anovski