236-kapital-28.02. by Kapital Media Group

NEOPHODNA E PROMENA NA PRISTAPOT

VMRO–DPMNE SE ZAKANUVA

VLADINITE POVOLNOSTI NE SE PRIVLE^NI ZA INVESTITORITE

PRETSEDATEL NA DIK ]E SE IZBERE I BEZ SDSM!

STRANA 2-3

STRANA 7

ponedelnik

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

OSVEN AFRIKANSKITE I DOMA[NI RIZICI ZA ZADOL@UVAWETO

MO@NA E EVROOBVRZNICA PRED IZBORI, NO ]E BIDE MNOGU SKAPA?! PREDVREMENITE IZBORI ZA INVESTITORITE PO DEFINICIJA ZNA^AT RIZIK, A TOJ SEKOGA[ GI ZGOLEMUVA KAMATITE, VELAT EKSPERTITE. MINISTEROT STAVRESKI TVRDI DEKA IZDAVAWETO EVROOBVRZNICA E USLOVENO OD DVI@EWETO NA ME\UNARODNIOT PAZAR NA KAPITAL, A NE OD DOMA[NITE POLITI^KI SLU^UVAWA ponedelnik.28. fevruari. 2011 | broj 236 | godina 1 | cena 20 den. | tel. 2 55 14 41 | faks. 2 58 14 40

STRANA 4 NA ZATVORAWE, PETOK, 25.02.2011, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

0,88% 0 0,89% 0 00,01%

KOMPANIITE NEZADOVOLNI OD PONUDATA NA PAZAROT NA RABOTNA SILA

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,50 444,65 1,38

NAFTA BRENT EURORIBOR

112,38 11 1,77%

Bez prakti~na rabota, fakultetskite diplomi ne vredat ni pet pari!

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (25.02)

Tikve{ sklu~i dogovor so Kwaz Milo{ za distribucija vo Srbija! STRANA 10

Fabrikite }e se legaliziraat za edno evro po kvadrat! STRANA 11

KAPITAL DOZNAVA:

SERGEJ LAVROV VO APRIL VO SKOPJE!? KON SREDINATA NA APRIL SE O^EKUVA RUSKIOT MINISTER ZA ADVORE[NI RABOTI LAVROV DA DOJDE VO OFICIJALNA POSETA NA MAKEDONIJA. PRI TOA SE O^EKUVA DA BIDAT POTPI[ANI POVE]E BILATERALNI DOGOVORI ME\U MAKEDONIJA I RUSIJA

STRANA 12-13

...POGLED NA DENOT... QUP^O ZIKOV

DO NIKOLA GRUEVSKI!? STRANA 5

KOLUMNA KIRIL NEJKOV

UPRAVUVAWETO NA PENZISKITE FONDOVI: ZAGATKATA NA DOLGITE INVESTICISKI HORIZONTI STRANA 14 VOVEDNIK BIQANA ZDRAVKOVSKASTOJ^EVSKA

STRANA 6

AJDE DA KA@ETE OD KADE VI SE PARITE? STRANA 2

Navigator

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PONEDELNIK 28 FEVRUARI 2011

AJDE DA KA@ETE OD KADE VI SE PARITE?

]

]e ima u{te edni izbori. Ova }e bidat osmi po red izbori vo izminatite 10 godini. [to vonredni, {to redovni, lokalni, pretsedatelski... Gra|anite vo Makedonija vo prosek na sekoi 15 meseci izleguvale demek da ja izberat podobrata opcija. Pa, oladete, bre, malku! Mnogu n$ ~ini ovaa va{a parlamentarna i pove}epartiska demokratija. Tro{ime milioni evra za da gi izbereme tie {to treba da n$ vodat, a nikade ne sme trgnale. Edni isti lu|e gi birame na sekoi dve tri godini za da slu{ame od niv deka tie odgovarale samo pred nivnite politi~ki poglavari. Pa, {to glumime izbori i demokratija?! Koga ve}e se znae koj i kade gi bira tie {to doa|aat na vlast? I zgora na toa, od edni isti lu|e, i toa samo koga se vo opozicija, slu{ame deka vo Makedonija nemalo demokratija, imalo koprupcija, drn, drn, drn... Demokratija vo Makedonija }e ima toga{ koga }e moè sekoj javno da vidi za sekoja partija i sekoj izbran politi~ar kolku pari potro{ile, a u{te pova`no, od koi izvori i na koj na~in gi sobrale parite za vreme na izbornite kampawi. Ama na ovaa tema i politi~arite od vlasta i tie od opozicijata }utat kako ribi. Ni zbor ne moè{ da im izvle~e{. Zamislete kakov nastan bi bil da go ~ueme premierot Gruevski da go povika liderot na opozicijata, Crvenkovski, javno da kaàt koj kolku pari dosega dal za nivnite politi~ki maratoni i na toj na~in da si ja izmerat poddr{kata. Toa bi bil mnogu hrabar, liderski i demokratski poteg. A ne koga nekoj }e gi pra{a

za pari i za finansiski izve{tai da }utat kako da imaat dadeno zavet za mol~ewe. Vo onie, pak, sme{ni izve{tai koi partiite proforma gi dostavuvaat do Centralniot registar, a za koi “Kapital” po legalen pat plati za da gi dobie, bidej}i ne gi dobivme od partiskite {tabovi, ima brojki od koi sekoj koj e i malku upaten vo ~itawe brojki bi se smeel. So prihodite koi politi~kite partii gi prikaùvaat vo ovie izve{tai ne moàt da si gi pokrijat nitu fakturite od mediumskite spotovi i reklami. Samo godinava za finansirawe na politi~kite partii od buxetot }e se odvojat 1,4 milioni evra. Toa e samo od dràvnata kasa. Ako na toa se stavat “donaciite” od mediumite, od kompaniite, od navodnoto partisko ~lenstvo... Koj bilo direktor na pogolema firma }e vi kaè deka nemaat derman od ”u~tivite” molbi za pomo{ od partiskite {tabovi za vreme na predizbornite kampawi. Zamislete do kade e dojdena rabotata vo na{ava demokratska dràva koga biznis-zaednicata kako merka za podobruvawe na biznisklimata od vlasta bara izmena na Zakonot za finansirawe na politi~ki partii i stroga kontrola vrz finansiraweto na partiite. Duing biznis e toa, ami kako..? Mediumite, pak, koi vo posledno vreme se javuvaat kako najgoloemi donatori preku popustite ili besplatnite reklamirawa na partiite se poseben slu~aj. I potoa nemalo ramnomerna raspredelba na parite za reklama. Pa, normalno deka }e nema koga tie vo vreme na predizborni kampawi se najverni koaliciski partneri na opcijata za koja odbrale da rabotat. Stolbovi na demokratija, ìmi majka... Mnogu eksperti i borci protiv korupcija so godini povtoruvaat deka politi~kite partii se finansiraat nezakonski. Zakonot za finansirawe na politi~ki partii

BBIQANA IQANA ZDRAVKOVSKA-STOJ^EVSKA

zdravskovska@kapital.com.mk zdravskovska@ka @ pit p al.com.mk

nikoj ne go po~ituva. Iako im e zakonska obvrska, nitu edna partija navreme ne predava izve{tai do Dràvniot zavod za revizija. I pretsedatelot na Dràvnata izborna komisija za finansirawe, Selami, vo o~i na vonrednite izbori povika da se zatvorel ventilot od kade {to se pojavuvala korupcijata i da se po~nele debati za izmeni na Zakonot za finansirawe na politi~kite partii. ôvek da gi àli kako se ma~at da kaàt ne{to, a ni{to da ne kaàt. Za da si gi skratat makite i da im stane pojasno {to zna~i transparentnosta i ot~enosta od politi~arite moè da ja poglednat internet-stranicata http://www. opensecrets.org. Na nea moàt da se vidat informacii, zaklu~no so izve{tai podneseni na krajot na 2010 godina, koj amerikanski politi~ar, od opozicijata ili od vlasta, kolku pari sobral i potro{il za vreme na politi~kata kampawa na site izbori dosega, koi se najgolemite donatori, od koi industrii najmnogu donirale... Pa, koga politi~arot }e bide izbran i }e donese odredena odluka }e moème mnogu lesno i samite da zaklu~ime kade i dali ima konflikt na interesi, bez da ~ekame da ni kaè Selmani. S$ pomalku od ova e “mlatewe” prazna slama.

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

VLADINITE POV PRIVLE^NI ZA I KATERINA POPOSKA

OFFICE MANAGER I FINANSII:

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

5,48%

Тreba da poskapi strujata od 1 mart, presmeta vo petokot Regulatornata komisija za energetika. Namesto dosega{nite 3,7871 denari za kilovat-~as elektri~na energija, gra|anite }e pla}aat 3,9946 denari. Najgolemo poskapuvawe dobila EVN distribucija, 4,76%, MEPSO dobila 4,22% poskapuvawe i ELEM 0,53% poskapuvawe. Prvi~nite presmetki na regulatorite poka`ale deka fabrikite vo krugot na @elezarnica, koi so struja se snabduvaat od ELEM Energetika, od sledniot mesec }e pla}aat struja poskapa za 9,56%. Ova se odluki koi Komisijata gi donese na podgotvitelna sednica vo petokot. Vo ponedelnik treba da se znae i kone~noto poskapuvawe, za koe regulatorite velat deka nema da otstapi od najavite za poskapuvawe na strujata od 5,48%.

NEOPHODNA E PROMENA NA PRISTAPOT

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

KAPITAL / 28.02.2011 / PONEDELNIK

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

poposka@kapital.com.mk

Ekspertite ja negiraat tezata na Vladata deka Makedonija nudi mnogu povolni i privle~ni prednosti na stranskite investitori. Tvrdat deka vo o~ite na stranskite investitori zemjata e politi~ki nestabilno, nezrelo i nesigurno mesto za vloùvawe na svoite pari. Minimalnite vloùvawa vo infrastrukturata dopolnitelno go ograni~uvaat vlezot na grinfild-investiciite. “Makedonija s$ u{te e vo edna politi~ka i ekonomska nestabilnost. S$ dodeka ne dobieme sigurnost deka }e staneme del od NATO ili od Evropskata unija ne moè da se o~ekuva deka investitorite }e sakaat da vlezat vo zemjava. Nitu vo regionot ne pominuva tezata deka Makedonija na investitorite im nudi pogolemi prednosti sporedeno so na{ite sosedi. Regionot nudi duri pove}e od nas”, komentira za “Kapital” poznatiot biznismen Risto Gu{terov. Toj smeta deka vo vakvi okolnosti investitori moè da se privle~at edinstveno ako im se ponudat pridobivki koi }e imaat neto-efekti vo kalkulaciite za krajniot proizvod. “Dràvata da ja izgradi halata na investitorot, da mu ponudi besplatno

zemji{te i da pokrie del od tro{ocite za logistika. Samo so vakva ponuda Makedonija vo ovoj moment moè go privle~e vnimanieto na nekoj seriozen stranski investitor”, predlaga Gu{terov. Pa|aat li vo voda proekciite na Vladata deka godinava vo Makedonija }e vlezat 240 milioni evra stranski investicii, ako se zeme predvid faktot deka naprolet n$ o~ekuvaat i izbori? Celosno osloboduvawe od pla}aweto personalen danok na dohod za vrabotenite i danok na dobivka, dràvna pomo{ za izgradba na fabrikata, evtino grade`no zemji{te, carinski i komunalni osloboduvawa... Ova se del od povolnostite koi gi dobivaat investitorite {to }e odlu~at da izgradat fabrika vo nekoja od dràvnite slobodni industriski zoni. “Nudime privle~na biznissredina vo slobodnite industriski zoni koi gi formiravme isklu~ivo za privlekuvawe na stranskite investicii. Stranskite investitori tamu moàt da zakupat zemji{te za 99 godini po 0,1 evro mese~no, 10 godini se oslobodeni od pla}awe danok na dobivka i personalen danok na dohod. Podgotvivme programa na direktna pari~na pomo{, koja vo soglasnost so regulativite na EU nema da bide povisoka od 50% od vrednosta na investicijata”, se pofali neodamna vicepremierot Vladimir Pe{evski vo intervju za slovene~kiot vesnik “Finance”. Del od ekonomskite ministri se svesni deka ako zemjava saka da stane “investiciski raj” za investitorite mora da re{i dali }e stane del od EU i od NATO i da gi realizira strate{kite infrastrukturni proekti. Ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi, priznava deka infrastruk-

RISTO GU[TEROV BIZNISMEN Makedonija s$ u{te e politi~ki i ekonomski nestabilna. S$ dodeka ne stane izvesno dali }e staneme del od NATO ili od Evropskata unija, ne mo`eme da o~ekuvame poagresivno investirawe vo zemjava. Ne pominuva pove}e tezata deka Makedonija nudi pogolemi prednosti na investitorite vo sporedba so sosedite. Regionot nudi duri pove}e od nas.

turata e re~isi presudna za podobruvawe na delovnata klima i konkurentnosta na ekonomijata. Toj veli deka od strate{ka va`nost e izgradbata na koridorite 8 i 10, koi }e sozdadat povolni uslovi za zabrzuvawe na trgovskata i ekonomskata sorabotka so drugi zemji. “Integraciite vo EU i vo NATO se klu~ni za stabilnosta i za ekonomskata perspektiva na zemjata. Vo uslovi na globalizacija, za mala i otvorena ekonomija kako Makedonija, kade {to nadvore{nata trgovija e pove}e od 100% od BDP, integracijata e imperativ za pro{iruvawe na pazarite i zgolemuvawe na investiciite koi }e pridonesat za novi rabotni mesta i podobar `ivoten standard. Investiciite i podobruvaweto na delovnata klima ostanuvaat zna~ajni za dinamizirawe na ekonomskite aktivnosti, sozdavawe rabotni mesta, pogolema konkurencija, poevtini i pokvalitetni doma{ni proizvodi i uslugi. Investiciite vo Makedonija poslednite godini se zgolemeni na 26% od BDP, sporedeno so deceniskite 20%. No, za da postigneme povisoki stapki na rast investiciite treba da nadminat 30% od BDP”, veli Besimi za “Kapital”. Analiti~arite sugeriraat deka Vladata treba da ja promeni strategijata za privlekuvawe stranski investicii, odnosno, pove}e da se fokusira na prioritetnite sektori vo koi barame investitori. “Za Makedonija ne e potrebna globalna promocija, bidej}i za malite zemji toa ne e presudno. Treba da se napravi targetirana promocija na investiciskite mo`nosti vo Makedonija. Zemjava ima povolni uslovi za stranskite investitori, no, mnogu e lo{ li~niot odnos {to go ima dr`avata so niv. So golem del od niv se vodat sudski sporovi. Toa e ne{to {to se slu{a i {to se znae me|u investitorskite krugovi. No, koga investitorite }e dojdat tuka ne gi dobivaat uslovite {to im se veteni”, ocenuva Verica Haxivasileva-Markovska, .#

KAPITAL / 28.02.2011 / PONEDELNIK

LIDERI

Navigator NE IM BE[E DENOT

IK K POBEDNIK TOP REFORMATOR

@IVKO MITREVSKI

ELIZABETA KAN^EVSKA-MILEVSKA

VLADIMIR TALEVSKI

KOCE TRAJANOVSKI

a ignorira Antikorupciskasm mu poka`a na Dr`avniot obra na edno mesto 200 radona~alnikot na SkoJ ta komisija za baraweto za Sse presmetuva zavod za statistika kako Smakedonski doajeni vo kul- Gpje pobrza da potro{i razre{uvawe na direktorkapotro{uva~ka turata i najavi deka godinava 270.000 evra vo predizboriko{ni~ka koja gi odrazuva realnite mese~ni tro{oci na gra|anite

}e se dodelat nacionalni penzii i }e se proglasi titulata - nacionalen umetnik

ta na medicinskoto u~ili{te koja ja vrabotila svojata }erka kako rakovoditel

eto za novo osvetluvawe na dva mosta - kaj MANU i kaj Holidej in

VOLNOSTI NE SE INVESTITORITE

Nekoga{ edna od najbirokratskite institucii vo dr`avata, Katastarot, od neodamna poleka, no sigurno go gradi svojot kapacitet na informati~ka tehnologija vo isporakata na uslugi. Prviot ~ovek na Agencijata za katastar, vo koja do pred nekolku godini bukvalno redici od lu|e ~ekaa i po celi denovi za da izvadat obi~en dokument, najavi revolucionerna mo`nost (zasega samo za firmite i notarite) od kancelarija da mo`at da prebaruvaat, da ispra}aat i da vr{at kakva bilo transakcija. So vakvata mo`nost prijavite na {alter }e se namalat i do 40%. Takanare~eniot elektronski {alter e

QUP^O GE GEORGIEVSKI samo dopolnuvawe na nizata reformi {to dosega gi napravi direktorot Qup~o Georgievski, za {to i nekolku pati dobi pofalbi od Svetska banka za najreformatorska institucija vo dr`avata. Georgievski uspea enormno da go zgolemi brojot na zapi{anite kupoproda`bi, hipoteki i drugi transkacii, a gi namali i cenite na uslugite za 50%. Nekolku pati proba da se presmeta i so samovolieto na privatnite geodeti vo odreduvaweto enormno visoki ceni za uslugite, baraj}i od niv da vovedat edinstven tarifnik. Go skrati i vremeto za vadewe imoten list od 60 na 5 dena, so {to Makedonija stana lider po reformite vo Katastarot vo regionot.

GUBITNIK

POLITI^KI MONOLOG

Ekspertite sugeriraat promena na modelot za privlekuvawe stranski investitori zatoa {to sega{niot ne dava efekt. Nitu imame investiciski prednosti, nitu dobra infrastruktura, nitu politi~ka izvesnost. Predlagaat potargetirana promocija na investiciskite mo`nosti konsultant vo konsultantskata ku}a AAG. Za ekonomskiot analiti~ar Xon Jonovski, pak, diskutabilno e i dali Makedonija navistina ima dobra biznis-klima. “Makedonija nema investiciski prednosti i, gledano globalno, ne nudi ne{to pospecifi~no vo odnos na regionot. Mo`eme da se doka`uvame edinstveno so rezultati. Ako

stranskiot investitor nudi gotovina vo edna dràva, toga{ toj ima doverba vo taa dràva. Otsustvoto na strate{ki i finansiski investicii vo Makedonija ukaùva deka zemjava nema politi~ka stabilnost i politi~ka zrelost, no i tolku pove}e {to vo Makedonija dolgo vreme ne postoi konsenzus za najzna~ajnite politiki i ekonomski pra{awa. Za àl, vo Makedonija ima

XON JONOVSKI EKONOMSKI ANALITIÂR Makedonija nema investiciski prednosti i, gledano globalno, ne nudi ni{to pospecifi~no vo odnos na regionot. Ako stranskiot investitor nudi gotovina vo edna dràva, toga{ toj ima doverba vo taa dràva. Otsustvoto na strate{ki i finansiski investicii vo Makedonija ukaùva deka zemjava nema politi~ka stabilnost i zrelost.

ABDULMENAF BEXETI UNIVERZITETSKI PROFESOR Nie nudime ne{to {to i samite na mo`eme da go obezbedime. Vo paket nudime uslovi koi i nie ne znaeme kako }e se efektuiraat. Imame nesoodvetna biznis-klima, edno vetuvame, a drugo prvime. Da se spu{time na zemja i da vidime {to pravime so doma{nite investitori, koi se preduslov za da dojdat i stranski.

naodi deka sudstvoto e korumpirano, dogovorite so investitorite se samo na hartija”, smeta Jonovski. I nekonzistentnata politika i lo{ata biznis-klima se del od dolgata lista s pri~ini i problemi poradi koi Makedonija ne e destinacija za stranskiot kapital. “Nie nudime ne{to {to i samite na mo`eme da go obezbedime. Vo paket nudime uslovi koi i nie ne znaeme kako }e se efektuiraat. Imame nesoodvetna biznis-klima, edno vetuvame, a drugo prvime. Ako vo edna

zemja nema doma{ni investitori i stranskite }e se zapra{aat kade e problemot i zo{to tie bi do{le vo zemja kako na{ata. Spored mene, pogre{no se pravele konceptite dosega, taka {to ne veruvam deka nekoj seriozen stranski investitor }e dojde i pokraj nizata povolnosti koi im se nudat. Da se spu{time na zemja i da vidime {to pravime so doma{nite investitori, koi se preduslov za da dojdat i stranski”, objasnuva univerzitetskiot profesor Abdulmenaf Bexeti.

[TO DOBIVAAT INVESTITORITE VO DR@AVNITE SLOBODNI ZONI? ◊ osloboduvawe od pla}awe danok na dobivka ◊ osloboduvawe od pla}awe personalen danok na dohod ◊ osloboduvawe od pla}awe carina na proizvodi i surovini koi gi koristat vo proizvodstvoto ◊ osloboduvawe od pla}awe nadomest za ureduvawe na grade`no zemji{te ◊ zemji{teto kade {to se gradi fabrikata se dobiva pod zakup od 99 godini, a za visinata na nadomestot Vladata odlu~uva za sekoj slu~aj posebno ◊ Vladata pokriva del od tro{ocite za izgradba na fabrika. Za investicija do dva milioni evra so 20 novi rabotni mesta dràvata u~estvuva so 100.000 evra. Za investicija do pet milioni evra i 40 vrabotuvawa investitorot dobiva 200.000 evra. Dràvnata pomo{ za investicija do 10 milioni evra i 60 novi vrabotuvawa e 300.000 evra. Za 15 milioni evra investicija, so koja }e se vrabotat najmalku 60 lu|e, investitorot dobiva 400.000 evra. Polovina milion evra, pak, Vladata }e im dade na investitorite koi }e vloàt pove}e od 15 milioni evra i }e vrabotat pove}e od 100 rabotnici.

Sobranieto e mesto za politi~ki dijalog, no, prviot ~ovek na zakonodavniot dom, spikerot Trajko Veqanovski, izgleda kako podolgo vreme da vodi monolog. Veqanovski go otvori Ustavot bez opozicija. Iako so objasnuvawe deka go pravi toa za da gi ispo~ituva preporakite na Evropskata komisija, sepak, go koristi kako pri~ina da gi privle~e opoziciskite partii nazad vo sobraniskite klupi. Obidot mu e neuspe{en ve}e nekolku nedeli, no, toa ne go spre~i da predupreduva deka i bez opozicijata }e bil “primoran” da gi napravi izmenite. Veqanovski ja otvori i postapkata za izbor na pretsedatel na Dr`avnata izborna komisija. Igrata na nervi koj prv

TRAJKO KO O VEQANOVSKI VVEQ EQA EQ AN ANOVSKI AN }e popu{ti, spikerot ili opozicijata, izgleda }e potrae u{te nekoe vreme, bidej}i toj povikuva na vra}awe na koordinaciite, no, istovremeno e podgotven da odi dokraj, koristej}i ja vtorata varijanta za izbor na pretsedatel na DIK, koj po pravilo treba da bide od opozicijata. Dokolku opozicijata ne predlo`i svoj kandidat, izborot }e pomine vo nadle`nost na Komisijata za izbor i imenuvawa, so koja rakovodi Ilija Dimovski od VMRODPMNE. Ako spikerot dozvoli da dojde do ova, }e poka`e deka toj vodi dijalog, i toa mnogu uspe{en, no, samo so vladeja~kata koalicija.

MISLA NA DENOT ILI PI[UVAJTE NE[TO VREDNO ZA ^ITAWE ILI NAPRAVETE NE[TO ZA [TO VREDI DA SE PI[UVA

BENXAMIN FRENKLIN AMERIKANSKI NAU^NIK

Navigator

KAPITAL / 28.02.2011 / PONEDELNIK

OSVEN AFRIKANSKITE I DOMA[NI RIZICI ZA ZADOL@UVAWETO

MO@NA E EVROOBVRZNICA PRED IZBORI, NO ]E BIDE MNOGU SKAPA?! Predvremenite izbori za investitorite po definicija zna~at rizik, a toj sekoga{ gi zgolemuva kamatite, velat ekspertite. Ministerot Stavreski tvrdi deka izdavaweto evroobvrznica e usloveno od dvi`eweto na me|unarodniot pazar na kapital, a ne od doma{nite politi~ki slu~uvawa BILJANA KRSTEVSKA krstevska@kapital.com.mk

redvremenite parlamentarni izbori }e ja zgolemat kamatata na tretata evroobvrznica ako Vladata odlu~i da ja emituva za vreme na izborniot proces, ocenuvaat poznava~ite na me|unarodnite pazari na pari. Za da ne se zadolì poskapo, Vladata }e mora da ja odloì emisijata, iako ja planira{e za prvoto trimese~je godinava. Zoran Stavreski, minister za finansii, tvrdi deka izborite ne ja blokiraat tretata evroobvrznica, deka se ~ekaat da se podobrat uslovite na evropazarot na pari. “Parlamentarnite predvremeni izbori za investitorite po definicija zna~at rizik. A rizikot sekoga{ gi zgolemuva kamatite na dràvite obvrznici. Makedonija godinava ima dobri {ansi poevtino da pozajmi, za razlika od 2009 godina, bidej}i ima podobri rezultati. No, na cenata na na{iot zaem vlijae dol`ni~kata kriza na Grcija, deficitot vo Evropskata monetarna unija, poskapuvaweto na naftata, inflacijata vo EU-zonata”,

analizira poznava~ na evropskite pazari na pari. Ministerot Stavreski, koj na po~etokot na godinata najavi deka Vladata planira evroobvrznicata da ja izdade vo prviot kvartal godinava, podocna izjavi deka Egipet gi pomatil smetkite. Politi~kata kriza vo Severna Afrika gi podigna kamatite na evropazarite. Zatoa Vladata ~eka da se smirat nemirite vo Egipet, tvrde{e toga{ Stavreski.

“Budno gi sledime sostojbite na pazarot na kapital i vo momentot koga }e se sozdadat povolni uslovi }e ja razgledame mo`nosta da ja emituvame obvrznicata. Zna~i, izdavaweto na evroobvrznicata e usloveno od dvi`eweto na me|unarodniot pazar na kapital, a ne od doma{nite politi~ki slu~uvawa”, re~e Stavreski. Toj ne obrazlo`i {to sega ja spre~uva Vladata da donese

odluka kolku }e pozajmi od evropazarot i kolkava fiksna kamata }e im ponudi na investitorite. Poznava~ite na me|unarodnite pazari na pari tvrdat deka ni Egipet, a u{te pomalku Libija vlijaat na cenata na na{ata dr`avna obvrznica. Makedonija ima minimalna trgovska razmena so site dr`avi od Severna Afrika. Bliskiot Istok nema investici vo Makedonija. Sepak, tamo{nata kriza ja

zgolemi cenata na naftata na me|unarodnite berzi. [pekulantite ja zloupotrebija ovaa kriza i dopolnitelno ja nabildaa vrednosta na naftata na berzite. “Taa kriza sega pomina, pa naftata po~na da se stabilizira. Inflacijata vo EU ja poskapuva na{ata evroobrznica. No, godinava ima vi{ok likvidnost na pazarite na pari vo Evropa i investorite samo ~ekaat mo`nost za da kupat obvrznici”, velat analiti~arite. Na pazarot na kapital vo Evropa vo petokot minatata nedela procentot od prinosite od dvete makedonski evroobvrznici vetuva{e dobri uslovi za zadolùvawe. Visinata na fiksnata kamata {to }e ja odredi Makedonija zavisi od procentot od prinosite, koj se odreduva spored toa kolku se trguva so na{ite dràvni obvrznici. Minatiot petok prinosot od prvata evroobvrznica na evropazarite dostigna 6,68%, a na vtorata 5,65%. Makedonija godinava ima mnogu pogolemi {ansi da postigne poniska kamata po koja }e go prodade dolgot. Dràvata ima kredit od Me|unarodniot monetaren fond vo visina od 480 mil-

1 APRIL, SPECIJALNA EDICIJA

TOP 100 IZVOZNICI

Kapital Media Group vo sorabotka so doma{ni analiti~ari i eksperti ja podgotvuva tretata godi{na edicija TOP 100 IZVOZNICI o tekot na izminatata 2010 godina ekonomskata kriza na najsurov na~in pokaà kolku svetskata ekonomija e globalna i deka pojavite koi se slu~uvaat ne go zaobikoluvaat nikogo. No, pokaà i deka ekonomiite koi se izvozno orientirani mnogu pobrzo izlegoa i ja prebrodija ekonomskata kriza. Tokmu zatoa izvozot stanuva povaèn od sekoga{. Politi~kite lideri od celiot svet ve}e i otvoreno vodat valutni vojni i sklu~uvaat neprirodni ekonomski sojuzi i dogovori so cel da go zgolemat izvozot na kompaniite. Kade e Makedonija vo ovaa vojna za izvozno osvojuvawe na svetot? Ova e vreme koga Makedonija kako dràva so site raspoloìvi kapaciteti mora otvoreno i organizirano da zastane zad izvoznicite i pogolemiot izvoz da go stavi vo funkcija na pogolemiot ekonomski rast i otvaraweto na novi rabotni mesta. Se drugo e beskorisno tro{ewe na pari i vreme.

Vo edicijata TOP 100 IZVOZNICI }e bidat dat vklu~eni rangirawa na 100-te najgolemi izvozni kompanii vo Makedonija, kako i rangirawa wa spored nekolku drugi pokazateli: Top 100 najgolemi izvoznici Top 50 najizvezuvani proizvodi Top 10 izvozni pazari Top 10 neto izvozni industrii Vo ramki na Edicijata }e bidat objaveni pove}e analizi kako: Izvoznite aduti na Makedonija vo 2011 godina Izvozot i rekordniot rast na cenite na energijata, hranata i surovinite Analiza na izvozot na hrana i zemjodelski proizvodi Izvoz na softver od Makedonija Izvozot na vino i pijaloci Kako do uspe{na promocija na makedonskiot izvoz? i Tajnata na usp{enite izvozni strategii

Za site informacii i pra{awa okolu oglasuvaweto obratete e se e do do marketing sektorot na e-mail: prilozi@kapital.com.mk tel: 02 25511 441 lice za kontakt: Jasmina Savovska Tro{anovski

ioni evra, koj prakti~no e na{ garanten depozit za zaem. Imame pomal deficit vo buxetskata smetka i vo platniot bilans. Deviznite rezervi na dràvata se pogolemi, a denarot postabilen. Ako evroobvrznicata mora da se odloùva od koi bilo pri~ini, klu~noto pra{awe }e bide kako Vladata dnevno }e izleguva na kraj so dolgovite. Tie godinava se okolu 310 milioni evra, okolu 188 milioni evra minus vo buxetot {to godinava }e se otvora i okolu 130 milioni evra za redovno otpla}awe na ratite od starite krediti od stranstvo. Dokolku se sudi spored sostojbata vo buxetskata kasa vo januari, Vladata zasega dobro se spravuva so situacijata. Buxetskiot deficit vo januari iznesuva okolu 10,7 milioni evra i e me|u poniskite za ovoj period od godinata. Vo dràvnata kasa pribrala pove}e pari od site dava~ki sporedeno so 2008 godina, koga na stopanstvoto mu ode{e dobro. Soo~ena so toa deka mora da stega remen, Vladata vo januari potro{ila pomalku otkolku istiot mesec lani.

Navigator

KAPITAL / 28.02.2011 / PONEDELNIK

3 FAKTI ZA...

PROCENKI... NIKOLA GRUEVSKI

44 23 3

LOKACII ZA IZGRADBA NA MALI HIDROCENTRALI OBJAVI NA OGLAS MINISTERSTVOTO ZA EKONOMIJA

SE PODOBRUVA MAKROEKONOMSKATA SITUACIJA o posledniot period }e ima postepeno, no sigurno podobruvawe na makroekonomskata situacija vo zemjata, izjavi v~era premierot Nikola Gruevski. “Raduva faktot {to vo januari imame bezmalku za 1% natfrlawe na prihodite vo buxetot, a DDV u~estvuva so 3%, {to zna~i deka i potro{uva~kata ima odredeno zgolemuvawe. Nivoto na devizni rezervi ostanuva visoko. Zagri`uva cenata na naftata na svetskiot pazar, kako i cenata na hranata. Dokolku e potrebno, }e izvr{ime intervencija vo stokovite rezervi” izjavi Gruevski. Spored nego od slednata godina ostvarlivo e o~ekuvaweto za zgolemuvawe na BDP od okolu 4,5% do 5%.

GODINI KONCESIJA ZA PROIZVODSTVO NA ELEKTRI^NA ENERGIJA ]E DOBIE IDNIOT KONCESIONER REKI, VARDAR, STRUMICA I CRN DRIM, SE LOKACIITE KADE [TO TREBA DA SE IZGRADAT HIDROCENTRALITE

QUP^O ZIKOV

Premier

...POGLED NA DENOT...

DO NIKOLA GRUEVSKI!? va, sekako, ne e prvo i posledno pismo za mojot premier... Na po~etokot na ovoj milenium, koga vo VMRO-DPMNE nadoa|a{e Nikola Gruevski, toj niz pe~atenite mediumi raska`uva{e edna mnogu impresivna liderska prikazna na koja, da priznaam, i jas mnogu se palev... Taa parafrazirano nekako

ode{e vaka: “...Dedoto, vnukot i magareto si odele po patot, pa dedoto sednal na magareto, a vnukot go vle~el magareto. Site mu se smeele na dedoto {to go ostavil vnukot sam da go vle~e magareto! Potoa, vnukot se ka~il na magareto, a site mu se smeele na vnukot oti go ostavil dedoto star i iznemo{ten da go vle~e magareto”... i s$ taka... I ako dobro se se}avam, poentata be{e deka – “ne slu{ajte {to vi zboruvaat otstrana, tuku terajte vie so svojata vizija i gledajte ja celta napred”. Taka raskaùva{e Gruevski tie godini vo opozicija. Kolku Gruevski vistinski ja gledal celta kade treba da stigne Makedonija, sekako, moème deneska da vidime i da po~uvstvuvame... Eve, na primer, vidovme i slu{navme vo [tip pred nekoj den... Negovata vizija za Makedonija se razvila do taa mera {to sega na red do{lo da n$ spasi od Branko Crvenkovski...(!) Iskreno da vi kaàm, premierot mi ja navredi inteligencijata... Me navredi mene, koj svojata novinarska kariera vo golem del ja gradev pi{uvaj}i protiv “Brankovata tranzicija i principite na negovoto vladeewe”. Ne moàm i ne sakam da dozvolam Gruevski, koj mnogu vreme po mene ja po~na sopstvenata borba protiv op{testvenite nepravdi od toa vreme, deneska - da ras~istuva i da me

Premiere... sledniot pat koga }e slu{nam kako VIE (rodeni 1970), mladiot od kogo se ~eka{e presvrtot (!), s$ u{te se àlite deka Branko vi e pri~inata (!) za otsustvoto na rezultati, vi vetuvam deka elegantno }e go isklu~am televizorot...!? ]e vklu~am na “Bandini”! Toa barem moàm da go napravam bez seriozni posledici... Sramota, bogati...!? spasuva od “zalo`ni{tvoto” na Branko. Zatoa, voop{to ne ni e va`no {to misli Nikola Gruevski za Branko Crvenkovski! Aman!!! Ottuka, od ova mesto baram od makedonskiot premier Nikola Gruevski pred makedonskata javnost, sega, pred po~etokot na izbornata kampawa da odgovori na slednite pra{awa... Prvo, za kolku negovata vlada ja namali nevrabotenosta vo zemjata? Za kolku ja namali siroma{tijata? Za kolku ja namali korupcijata (kolku osudeni ima za korupcija)? Vtoro, zo{to nema stranski investicii? Zo{to doma{nite investitori se ma~at? [to stanuva so slobodnite ekonomski zoni? Treto, kade e golemiot balon {to go dueja nad Vladata na koj pi{uvaa “Makedonija, investiciski raj”!? Kakvi se efektite od kampawite na CNN i na drugite svetski televizii, i svetski vesnici, osven potro{enite milioni od buxetot... êtvrto, namesto vladiniot vicepremier za ekonomski sistem da “cinka” po Slovenija deka makedonskite kompanii bile podeleni vo dve komori od koi ednata (pogolemata n.z.) bila bliska do opozicijata (!?), {to direktno sugerira (no, toj sekako ne e svesen za toa) deka drugata, pomalata e bliska do Vladata (!?), toj i premierot sekako treba da odgovorat na pra{aweto zo{to makedonskiot izvoz vo zemjite vo regionot e katastrofalen, a uvozot e dramati~no porasnat!? Za kogo raboti na{ata Vlada!!!!? Petto, {to stana so paradigmata na premierot od vremeto koga be{e vo opozicija deka “energijata i transportot vo sovremena pazarna ekonomija koja saka da se razviva imaat status na surovina, a toa zna~i deka nivnata cena e mnogu va`na kako vlez vo cenata na proizvodite koi se proizveduvaat doma, za da bidat pokonkurentni na svetskite pazari ...”! Ottuka, {to napravi Vladata na Nikola Gruevski vo sektorite energetika, gasovod, pati{ta i iskoristuvawe na vodnite potencijali za da ja namali vleznata cena na surovinite za makedonskata ekonomija i za da ja podobri cenata na izvoznite proizvodi...!? Sekako, ni{to...!? [esto, isto taka premierot treba da odgovori do kade ja razvi negovata paradigma deka “najdobrata socijalna politika, vsu{nost, e politikata na silni investicii i otvorawe na novi rabotni mesta...”! Kako lider nad site makedonski lideri, za site vremiwa, i te{ko deka drug takov }e se rodi kako nego - Gruevski mora da po~ne da odgovara na pra{awata - {to napravi za pet godini za razvojot na Makedonija? Napravi li voop{to ne{to za odbeleùvawe? Te{ki }e bidat odgovorite, premiere... Ako voop{to gi dobieme, se razbira... Da zamolime da se obidete, premiere... A premiere, u{te ne{to... sledniot pat koga }e slu{nam kako VIE (rodeni 1970), mladiot od kogo se ~eka{e presvrtot, s$ u{te se àlite deka Branko vi e pri~inata (!?) za otsustvoto na rezultati, vi vetuvam deka elegantno }e go isklu~am televizorot...!? ]e vklu~am na “Bandini”! Toa barem moàm da go napravam bez seriozni posledici... Sramota, bogati...!?

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI SERGEJ LAVROV VO APRIL VO SKOPJE!? on sredinata na april se o~ekuva ruskiot minister za nadvore{ni raboti, Sergej Lavrov, da dojde vo oficijalna poseta na Makedonija, doznava "Kapital" od visoki vladini izvori. Pritoa, se o~ekuva da bidat potpi{ani pove}e bilateralni dogovori me|u Makedonija i Rusija, a kako {to doznavame, eden od ovie me|udràvni dogovori }e bide za prijatelstvo i sorabotka. Interesno e {to ovaa poseta na Lavrov na Makedonija doa|a po posetata na ruskiot premier, Vladimir Putin, na Belgrad, koja e zakaàna za po~etokot na mart. Mediumite pi{uvaat deka glavna tema na razgovorite me|u Putin i negoviot srpski kolega, Mirko Cvetkovi}, }e bide unapreduvawe na ekonomskata sorabotka me|u dvete zemji. Osoben akcent }e bidat staven na novite proekti vo energetikata i vo infrastrukturata. No, spored porane{niot srpski diplomat Radosav Stojanovi}, glavnata zada~a na ruskiot premier, Vladimir Putin, za vreme na negovata poseta na Srbija idniot mesec e da pobara od Srbija da ne vleze vo NATO. "Ova e mnogu povolna situacija za Srbija, bidej}i so toa dobivame mo`nost na Zapadot da mu pokaème deka i druga golema sila se interesira za nas, a od druga strana, da doneseme odluka koja na EU }e & pokaè deka sme samostojni da vodime politika koja nema ni{to antizapadno, nitu antiisto~no”, veli Radosav Stojanovi}. Kako {to pi{uva vesnikot "Blic", vo taa smisla se tolkuva simbolikata na datumot koga ruskiot premier Vladimir Putin doa|a vo poseta, 23 mart, den pred 12godi{ninata od po~etokot na bombardiraweto na NATO na Srbija.

125 STIPENDII ZA NAJUSPE[NITE STUDENTI PO INFORMATIKA to dvaeset i pet najuspe{ni studenti zapi{ani na dodiplomski studii po informatika na javnite i privatni univerziteti vo dr`avata dobija stipendii od Vladata. Ministerot za obrazovanie i nauka, Nikola Todorov, istakna deka investiraweto vo obrazovanieto, obukite i razvojot na kadri od oblasta na informacisko-komunikaciski tehnologii pretstavuva eden od prioritetite na MON i Vladata, {to e vo ~ekor so svetskite tendencii i vo razvojot na informati~kite tehnologii. "Kalitetno obrazovanie, koe podrazbira poznavawe na kompjuterskite tehnologii i nadgraduvawe na kompjuterskite ve{tini e preduslov vo ostvaruvaweto na ambiciite na gra|anite na Makedonija", izjavi Todorov. Ministerot za informati~ko op{testvo i javna administracija, Ivo Ivanovski, dodade deka na studentite im se ovozmo`uva da studiraat na visokosovremeni fakulteti na poleto na informati~ki i komunikaciski tehnologii i da dobivaat znaewa isto kako kolegite od visokorazvienite evropski zemji.

IVANOV: ISTRAGATA ZA NESRE]ATA NA TRAJKOVSKI NE E ZAVR[ENA stragata za avionskata nesre}a vo koja zagina pretsedatelot Boris Trajkovski ne e zavr{ena za makedonskata vlast. "Ima komisija koja gi sobira site mo`ni dokumenti i sorabotuva so site faktori. Taa razgovara so nadle`nite vo Bosna, bidej}i, kolku {to sum vo tek, ne se zavr{eni uvidite vo site dokumenti", izjavi {efot na makedonskata dr`ava, \orge Ivanov, po zavr{uvaweto na ceremonijata koja se odr`a vo Rotimqe, vo blizina na Mostar, po povod sedumgodi{ninata od tragi~nata smrt na pretsedatelot Boris Trajkovski vo avionskata nesre}a vo 2004 godina. Od Kabinetot na pretsedatelot velat deka postoi nadle`na komisija, formirana od Vladata, so vklu~eni pretstavnici na relevantnite institucii, koja raboti na pribirawe fakti, informacii i dokazi povrzani so avionskata nesre}a.

KAPITAL / 28.02.2011 / PONEDELNIK

ANTIKORUPCISKA ZA FINANSIRAWETO NA PARTIITE

BRANKO, NIKOLA, AJDE NA IZBORI... NO, BEZ CRNI PARI!

Vo presret na predvremenite izbori povtorno se aktualizira pra{aweto kako se finansiraat politi~kite partii. Postoe~kiot zakon e poln so dupki koi dozvoluvaat siva partiska ekonomija! MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

a da se spre~i korupcijata {to vo op{testvoto ja generira nelegalnoto finansirawe na politi~kite partii nedostiga dobar zakon i u{te pove}e implementacija na istiot. Ova e sumiraniot zaklu~ok od debatata {to se odr`a vo organizacija na Antikorupciskata komisija, a vo funkcija na izmenite na Zakonot za finansirawe na politi~kite partii, koi ve}e gi podgotvuva rabotna grupa vo Ministerstvoto za pravda. Pretsedatelot na Antikorupciskata komisija, Ilmi Selami, debatata ja po~na so povik do politi~kite partii, podvlekuvaj}i ja aktuelnosta na problemot vo ovaa faza na is~ekuvawe na datum za vonredni izbori. "So ogled na vokabularot {to denovive go koristat politi~kite partii, ja koristam ovaa mo`nost i jas da gi povikam: Ajde na izbori! No, pred toa dogovorete se i zatvorete nekoj ventil za finansirawe od n e l e ga l n i izvori. Toa }e vi ko-

risti i vam, za{to doverbata na gra|anite vo vas oslabnuva i poradi spornoto finansirawe", pora~a Selami. Prviot antikorupcioner upati kritika do na~inot na koj{to se nosat zakonite vo dr`avata, koj go oceni kako neanaliti~en i netransparenten, a osobeno zabele`a deka ne se vodi smetka da se utvrdi nivnata primenlivost vo praktika. Za ~lenot na Antikorupciskata komisija, Mirjana Dimovska, o~igleden e faktot deka vo Makedonija postojat nepoznati i nezakonski izvori na finansirawe na partiite. "Se raboti za milionski

sumi koi gi nema vo finansiskite izve{tai na partiite, so {to se vleguva vo zabranetata zona. No, za `al, nadle`nosta na Dr`avnata komisija za spre~uvawe korupcija se iscrpuva vo politi~kata sfera", istakna Dimovska. Taa poso~i na dve preporaki na GREKO (Grupa zemji vo borba protiv korupcijata) od ovaa oblast, koi se specifi~ni za Makedonija. Prvata e podignuvawe na stepenot na transparentnost na finansiraweto na telata povrzani so politi~kite partii (kako NVO) i na kontrolata na istite. A so vtorata GREKO insistira edna institucija da vr{i kontrola i toa ne samo preku smetkovodstvenoknigovodstvena obrabotka na smetkite, tuku, pred s$ so locirawe na parite {to te~at niz neoficijalni kanali. PARTIITE SAMO DEKLARATIVNO SE ZA NOV ZAKON! Pretstavni~kata na SDSM, Renata Deskovska, smeta deka e potrebno povrzuvawe na Zakonot za finansirawe na

politi~kite partii so Izborniot zakonik. "Izborniot zakonik so koj se otide na izbori vo 2008 godina legalizira{e koruptivna praktika, odnosno, im dade mo`nost na mediumite da doniraat pari na partiite bez ograni~uvawe, {to ovozmoì buxetskite pari od vladinite kampawi podocna da se vratat za finansirawe na izbornata kampawa", re~e Deskovska. Pretstavnikot na VMRO-DPMNE, pratenikot Petar Pop Arsov, koj govore{e op{to za potrebata od usoglasuvawe so evropskoto zakonodavstvo, vo debatata vide u{te edna mo`nost za presmetka so politi~kite oponenti. "Pristapot kon na~inot na finansirawe na politi~kite partii e pra{awe na svest koja treba da se menuva, kako svesta deka so eden telefonski povik moè da se smeni sudska odluka", re~e Pop Arsov. No, osven vakvite deklarativni zalo`bi za regulirawe na protokot na crni pari vo predizborieto, nitu VMRO– DPMNE sega, nitu SDSM koga be{e na vlast ne prezedoa konkretni ~ekori za dràvata da stavi kraj na korupcijata {to najmnogu se javuva so reklamite po mediumite i so parite koi se davaat vo gotovo i nikade ne se evidentiraat.

“Pred izborite dogovorete se i zatvorete nekoj ventil za finansirawe od nelegalni izvori”, im pora~a prviot antikorupcioner, Ilmi Selami, na VMRO–DPMNE i na SDSM

RE[ENIE ZA PREBIRLIVITE KANDIDATI

NOVITE SUDII NEMA DA BIRAAT VO KOJ GRAD ]E RABOTAT! MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

li vo obvinitelstvoto vo Kavadarci ili vo Skopje saka da raboti kandidat za sudija od Kavadarci. Poradi ovoj “uslov” toj ne konkuriral na pretposledniot konkurs za priem na obviniteli vo Tetovo, Gevgelija, Veles i Strumica. Kandidatite od Akademijata nekolkupati dobija opomena od Sudskiot sovet i od Sovetot na javni obviniteli da ne ja zloupotrebuvaat svojata pozicija i da ne biraat koga }e se prijavuvaat. No, spored izmenite vo Zakonot za Akademijata,

kandidatite koi nema da se javat na dva posledovatelni oglasi }e go izgubat pravoto na kandidati:“Od januari 2013 godina celiot pravosuden sistem }e se polni so kadri koi ja pominale obukata na Akademijata. Od vkupno 71 kandidat od tri

generacii koi ja zavr{ile po~etnata obuka izbrani se 28 za sudii i 14 za javni obviniteli”, veli direktorot Aneta Arnaudova. Taa objasnuva deka dosega problem bilo {to nemalo precizni re{enija {to }e bide so kandidatite koi ne se

MANEVSKI “OTSTRANET” I OD AKADEMIJATA! Nitu }e u~estvuva vo rabotata na Sudskiot sovet, nitu }e mo`e da izbira kandidati za sudii i obviniteli na Akademijata! Ministerot za pravda, Mihajlo Manevski, e otstranet i od dvete institucii za da se zadovolat kriteriumite na Evropskata komisija. So noviot Zakon {to go donela Akademijata, kako {to tvrdi direktorot Aneta Arnaudova, so koj Manevski e otstranet, }e se zgolemela nezavisnosta na Akademijata.

javuvaat na oglasite. “Tamu be{e predvideno dokolku kandidatite ne se javat na tri posledovatelni oglasi da go izgubat mestoto na rang-listata. Otsega tie }e go izgubat pravoto i svojstvoto na zavr{en kandidat od Akademijata i }e bidat dol`ni da gi vratat parite koi se vlo`eni vo niv”, veli Arnaudovska. I pretsedatelot na Sovetot na javni obviniteli, Konstantin Kizov, se nadeva deka so noviot Zakon }e se dovede red pri prijavuvaweto na kandidatite. “Kandidatite baraat atraktivni mesta, kako {to e Skopje, kade {to vo momentov nema potreba od javni obviniteli”, veli Kizov.

KAPITAL / 28.02.2011 / PONEDELNIK

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI

VMRO–DPMNE SE ZAKANUVA

PRETSEDATEL NA DIK ]E SE IZBERE I BEZ SDSM!

Vladeja~kata partija nema namera da popu{ti vo namerata da se izbere pretsedatel na DIK i bez SDSM, oti dr`avata ne smeela da zavisi od partiskite interesi na Crvenkovski. SDSM obvinuva za upad vo demokratijata. Se somnevaat deka pod maskata na nekoj “nezavisen” kandidat Gruevski }e se obide da proturka svoj ~ovek KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

oa {to opozicijata nema namera da go prekine bojkotot i da se vrati vo Parlamentot ne mu pre~i na vladeja~koto mnozinstvo da si gi tera i planiranite zakoni, no, {to e u{te pova`no, i procedurata za izbor na nov pretsedatel na Dràvnata izborna komisija. Vo VMRO–DPMNE velat deka Makedonija ne smee da bide zalo`nik na voljata na Branko Crvenkovski i negovata partija i deka otkako po negova naredba Aleksandar Novakovski se povlekol od pozicijata pretsedatel na DIK, sega tie imaat dol`nost da ja sprovedat zakonskata procedura za nemu da mu se najde zamena i da bidat otstraneti site eventualni pre~ki za organizacija na predvremeni izbori. “Osum dena }e trae konkursot na koj treba da se prijavat kandidatite za pretsedatel na DIK. Potoa, partiite imaat u{te tri dena za da se izjasnat. Ako SDSM odlu~i da ne predloì svoj kandidat i da ne poddrì svoj kandidat, nie nemame namera da go zako~ime celiot proces. Tie baraa izbori, tie sega pravat s$ za da ne gi dobijat. Ako ne se vrazumat do istekot na zakonskiot rok, jas, kako pretsedatel na Komisijata za izbori i imenuvawa, }e svikam sednica i nie }e izbereme nov pretsedatel. Zakonski toa mesto & pripa|a na opozicijata, pa }e vidime kako }e se izjasnat i drugite opoziciski partii”, veli za “Kapital” direktorot na Centarot za komunikacii

SE JAVI PRVIOT NEZAVISEN KANDIDAT ZA PRETSEDATEL NA DIK! Trieset i ednogodi{nata Rozita Xartovska, koja ne e ~len na nitu edna politi~ka partija, samoinicijativno odlu~ila da se kandidira za funkcijata pretsedatel na DIK. "To~no e deka }e se kandidiram za pretsedatel na Dràvnata izborna komisija. Oficijalno kandidaturata }e ja podnesam deneska. Ne sum razgovarala so nitu edna politi~ka partija i ne sum ~len na niedna partija”, izjavi Xartovska. na VMRO –DPMNE, Ilija Dimovski. Vo SDSM velat deka ne gi zagriùvaat vakvite najavi od vlasta. Ubedeni se deka se raboti samo za zakani za da gi nateraat da popu{tat i da se vratat vo prateni~kite klupi, no ostanuvaat cvrsti vo stavot deka sekoj obid za izbor na pretsedatel na DIK bez nivno u~estvo i soglasnost e krajno nedemokratski i o~ekuvaat deka kaj vlasta }e proraboti razumot i }e se odvaàt da izlezat na fer i demokratski izbori. Dali tie, sepak, }e poddràt kandidat za pretsedatel na DIK ne otkrivaat. "Dokolku se povikame na iskustvoto od 2006 godina, koga istiot onoj Gruevski koj denes e premier insistira{e

po zakon pretsedatelot na DIK da go bira opozicijata. Vlasta ne smee da se drzne da si najde svoj pretsedatel na DIK za da organizira predvremeni izbori. Takvite izbori nema da bidat fer i slobodni", veli Gordan Georgiev, potpretsedatel na SDSM. Vo me|uvreme, na teren partiite ve}e se grupiraat, pregovaraat i dogovaraat nastap za izborite. Premierot Nikola Gruevski pora~a deka }e odi na izbori samo za da go izbri{e Crvenkovski od politi~kata scena. Premierot o~ekuva i ponatamu da bide vr{en pritisok vrz drugiot ~len vo DIK od SDSM, kako {to be{e slu~ajot so Novakovski. "Nie }e ostaneme na na{ata

namera da se napravat predvremeni izbori vo koi }e se ras~istat sive ovie dilemi koi se sozdadoa, odnosno, da se stavi kraj na praveweto {teta na dr`avata od strana na Branko Crvenkovski, koj vo zalog ja stava i dr`avata i sopstvenata partija", izjavi premierot Gruevski. Od SDSM, pak, uporno stojat na stavot deka vlasta se podgotvuva za nefer izbori, osobeno otkako vo javnosta portparolot Emilijan Stankovi} liferuva{e zapisnik od vladina sednica od dekemvri vo koj li~no premierot veli deka do maj ovaa godina treba da se is~isti Izbira~kiot spisok, pa duri vo juni da se dostavi informacija za sostojbata.

MILO[OSKI PROZBORE ZA MAKEDONSKATA KONSTRUKTIVNOST

NIE PRIFATIVME “REPUBLIKA MAKEDONIJA (SKOPJE)”! MARIJA SEVRIEVA

inisterot za nadvore{ni raboti, Antonio Milo{oski, go sledi primerot na svojot gr~ki kolega, Dimitris Drucas - i toj prati pismo do generalniot sekretar na Obedinetite nacii, Ban Kimun, vo koe pi{uva deka Makedonija, a ne Grcija e konstruktivnata strana vo sporot za imeto. "Zemjava prifati nekolku predlozi, me|u niv i Republika Makedonija, vo zagrada Skopje, ime {to Makedonija go prifati pred Samitot na NATO vo Bukure{t vo mart 2008 godina", naveduva Milo{oski vo pismoto. Ova pretstavuva i prvo oficijalno priznanie deka vakov predlog bil prifaten

oliti~kiot dijalog i debata treba da se odvivaat vo Sobranieto, pora~uva vo intervju za Radio Slobodna Evropa francuskiot ambasador vo zemjava, @an Klod [lumberè. Toj veli deka i vo Francija vo ekot na mnogu va`ni reformi opozicijata ostro se sprotivstavuvala, no, sepak, ostanala vo Sobranieto za da se re{at nedorazbirawata. "Taa poraka ja upatuvam do opozicijata, zatoa {to debatata treba da se odviva vo instituciite koi sluàt za taa namena. Debatata treba da se odviva vo normalni uslovi", veli [lumberè. Ambasadorot ne saka da gi komentira najavite za predvremeni parlamentarni izbori, bidej}i toa e pra{awe vo domenot na vnatre{nite raboti i odgovornost na politi~kite partii. Sepak, potencira deka i dokolku tie se slu~at, zemjava ne treba da go napu{ti tekot na reformite i patot kon EU. "Edinstveno {to moàm da kaàm e deka ako se slu~at predvremeni izbori, posakuvam tie da ne predizvikaat negativni efekti vo odnos na reformite, odnosno ôdot kon Evropskata unija, no i da nema posledici vo odnos na pregovorite za imeto, koi se zna~aen element za idninata na va{ata zemja. Ponatamu, ako se odràt izbori, tie treba da bidat slobodni, ~esni i spored {iroko poznati kriteriumi", veli [lumberè.

sevrieva@kapital.com.mk

[LUMBER@E: POLITI^KIOT DIJALOG DA SE ODVIVA VO SOBRANIETO

od na{a, no odbien od strana na Grcija. "Pred Bukure{t, tuka vo Skopje ni be{e ponudena opcija od Nimic, odnosno konkreten predlog. Toa be{e imeto Republika Makedonija (Skopje). I ni be{e ka`ano deka toa e posleden predlog pred Samitot i oti treba da se izjasnime. Nie odlu~ivme da se izjasnime, da go prifatime, da go stavime na referendum", potvrduva i premierot Nikola Gruevski. Milo{oski potsetuva i na drugite otstapki koi gi napravila Makedonija, kako simbolot sonce od Vergina da ne bide izgraviran na lavovite postaveni na mostot Goce Del~ev. Otstapkata bila napravena po reakcija na gr~kata kancelarija za vrski vo Skopje vo noemvri minatata godina. "Ova pismo e odgovor na edno manipulativno pismo so

koe drugata strana, kolegite od Republika Grcija se obidoa nekoi crni fakti da gi pretstavat kako beli, a nekoi beli kako crni. Smetam deka oficijalna Atina s$ u{te investira mnogu napori, energija, sila, diplomatija i manipulacii za da ja pretstavi Republika Makedonija kako strana poradi koja nedostiga re{enie", pojasnuva vo izjava ministerot Milo{oski. Spornoto pra{awe za Republika Grcija mo`ebi e politi~ko pra{awe na edna politi~ka elita ili na edna vlada, aktuelna ili porane{na, no makedonsko-gr~kiot spor vo Makedonija e nacionalno pra{awe i nie cvrsto stoime na poziciite deka izjasnuvaweto na referendum e na~inot na koj{to najlegitimno bi trebalo sekoj makedonski gra|anin da ima pravo na izjasnuvawe vo odnos na

eventualnoto razre{uvawe na ovoj makedonsko-gr~ki spor, dodava Milo{oski. Me|unarodnata zaednica ve}e go gubi optimizmot za brzo re{avawe na sporot me|u dvete zemji. Vo intervju za Radio Slobodna Evropa ambasadorot na Francija, @an Klod [lumberè, priznava deka e pomalku optimist vo sporedba so minatata godina. "Vo odnos na pregovorite za imeto so Grcija, za àl, treba da vi kaàm deka nema nekoj napredok. Vremeto minuva, a ne postojat nikakvi indicii {to pokaùvaat deka ima napredok. Moèbi se slu~uvaat raboti, jas se nadevam deka se slu~uvaat raboti za koi jas ne sum vo tek, no se nadevam deka nabrzo }e moè da se postigne dogovor ili komp r omi s , n e ka ko v p ol i ti~ki znak, deka ne{to }e se slu~i", veli [lumberè.

OSMANI: USPE[NITE MENAXERI ]E BIDAT NAGRADUVANI enaxerite na zdravstvenite ustanovi vo zavisnost od nivnite performansi i vlogot koj go davaat za uspe{no vodewe na bolnicite }e bidat i soodvetno nagraduvani, no i kaznuvani, veli ministerot za zdravstvo, Bujar Osmani. "Toa e sovremen princip koj se koristi vo site evropski zemji. Ministerstvoto zaedno so Fondot gi utvrdi kriteriumite po koi }e se proceni uspe{nosta na edna bolnica", izjavi Osmani. Za procenkata na toa toa kolku dobro raboti edna zdravstvena ustanova Osmani veli deka }e bidat zemeni predvid nekolku kriteriumi, kako finansiskoto rabotewe, dolgovite, mortalitetot, intrahospitalni infekcii vo delot na zadovolstvo na pacientite i drugi. Rangiraweto }e se vr{i na sekoe trimese~je, a rezultatite }e bidat javno objavuvani.

TEPA^KA ME\U @ERNOVSKI I JOVANOV!? ratenikot na LDP, Andrej @ernovski i porane{niot direktor na Direkcijata za nafteni rezervi, Marjan Jovanov, fizi~ki se presmetale vo skopska kafeana. Neoficijalno, pri~ina za tepa~kata bile razlikite vo politi~kite stavovi na dvajcata visokoeksponirani politi~ki figuri od razli~ni politi~ki partii. Involviranite vo nedorazbiraweto, @ernovski i Jovanov, so razli~ni verzii za nastanot. @ernovski veli deka Jovanov mu se nafrlil so tupanici, navodno, isprovociran od ostriot ton so koj pratenikot na LDP nastapi na poslednata sednica za prateni~ki pra{awa upateni do premierot Gruevski. Toj najavi i tu`ba protiv Jovanov. Jovanov, pak, veli deka imalo tenzija, no, ne i tepa~ka me|u nego i @ernovski. MVR ne go potvrduva slu~ajot, bidej}i do niv ne stignala nikakva prijava.

DOSTOINSTVO BARA ISPLATA NA INVALIDSKITE PENZII dru`enieto na braniteli Dostoinstvo pobara isplata na invalidskite penzii, za koi tvrdi deka Ministerstvoto za trud i socijalna politika nema pari. Liderot na Dostoinstvo, Stojan~e Angelov, veli deka desetina dena dobivale odgovor deka pari vo buxetot nema i deka site se staveni na ~ekawe. Bidej}i temperaturite se niski, zdru`enieto nema da organizira protesti, no dokolku isplatata ne se realizira, voenite invalidi }e mora da odat na protesti, dodava Angelov. Od Ministerstvoto za trud i socijalna politika ostro gi otfrlaat vakvite tvrdewa. "Notorna laga e informacijata deka nema sredstva za isplata na pravata na korisnicite na semejnata i voeno-invalidskata penzija i vo vrska so toa Ve izvestuva deka site korisnici na semejna i voeno-invalidska penzija vo tekot na narednite dva dena }e gi imat sredstvata na svoite smetki", se veli vo reakcijata od Ministerstvoto.

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI EVROSTAT: MAKEDONSKIOT BDP DALEKU OD EVROPSKIOT o soodnosot BDP po ìtel i potro{uva~ka Makedonija i Srbija se na nivo od 35% od prosekot vo EU, dodeka Crna Gora e ne{to podobra so nivo od 40%, pokaùvaat rezultatite na evropskata statisti~ka slu`ba Evrostat. Spored ovoj parametar, od porane{nite jugoslovenski republiki najdobro stoi Hrvatska, kade {to nivoto e 60% od prosekot na EU. @itelite na zemjite-kandidati za ~lenstvo vo EU spored site parametri se daleku od prose~nite pokazateli na Unijata. Duri polovina od mese~nite prihodi na doma}instvata vo Albanija vo 2009 godina se tro{ele za hrana. Vo Crna gora za taa cel odele 35% od semejnite prihodi, vo Bosna i Hercegovina 30%, a vo Srbija i Hrvatska po okolu 25%. Edinstven pozitiven pokazatel e podobruvaweto na prosekot vo koristeweto mobilni telefoni. [ampion e Crna Gora, kade {to ima 1.500 korisnici na mobilni telefoni na 1.000 ìteli. Sleduvaat Srbija i Hrvatska so po 1.300. Prosekot vo EU e daleku pomal.

OBJAVEN TRETIOT OGLAS ZA IPARD d deneska do 14 april zemjodelcite }e mo`at da gi podnesuvaat barawata za koristewe na sredstvata od IPARD programata, za koi Vladata oddeli 20,72 milioni evra. Spored Agencijata za finansiska poddr{ka na zemjodelstvoto i ruralniot razvoj, pristignatite aplikacii }e se obrabotuvaat do sredinata na juli. ^etvrtiot oglas e planiran za periodot od 14 juli do 29 avgust, a pettiot od 24 oktomvri do 8 dekemvri godinava. Dogovorite za odobrenite proekti od ovie dva javni povika e planirano da se potpi{at kon krajot na godinata. Celta na IPARD programata 2007-2013 e da se podobri konkurentnosta vo zemjodelsko-prehranbeniot sektor. Lani bea objaveni dva IPARD oglasi. Prviot be{e so buxet od 24,32 milioni evra, a vtoriot so buxet od 40,028 milioni evra. Na prviot povik pristignaa 132 barawa i bea potpi{ani 27 dogovori za povlekuvawe. Na vtoriot povik pristignaa 112 barawa, no tie s$ u{te se vo faza na obrabotka.

DOJRAN ]E GO ÎSTI VARDAR SO GERMANSKA POMO[ p{tina Dojran i germanskiot grad Ulm }e rabotat na zaedni~ki proekt za pro~istuvawe na vodite na Vardar. Stanuva zbor za razmena na proektni iskustva za izgradba na pro~istitelna stanica za koja od 60% do 70% od tro{ocite }e bidat pokrieni na vakov na~in. “Pokraj ekolo{kiot aspekt za ~istewe na bregot na Vardar od Vrutok do vlezot vo Egejskoto More i izgradbata na pro~istitelnata stanica, so proektot }e bide predvideno i pakuvawe na otpadno |ubre, koe ponatamu moè da se koristi vo zemjodelstvoto", veli Gligor âbulev, gradona~alnik na op{tina Dojran. Spored nego, vakov proekt e potreben i za spas na Dojranskoto Ezero. Pretstavnicite od Ulm }e go posetat Dojran vo april godinava, koga se o~ekuva da bidat podetalno razgledani site aspekti za realizacija na proektot.

KAPITAL / 28.02.2011 / PONEDELNIK

SMENA NA DIPLOMATSKIOT KOR VO ZEMJAVA

NOVI AMBASADORI VO “NAPAD” NA MAKEDONIJA! Poznava~ite velat deka so novite diplomati mo`e da dojde do zna~ajna promena vo odnosot na odredena zemja, pa duri i na celata me|unarodna zaednica kon Makedonija. Dali taa }e bide na podobro ili na polo{o zavisi od sorabotkata i od dr`avnite interesi GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

e menuva diplomatskiot kor vo zemjava. Od krajot na minatata godina po~na procesot na celosna smena na ambasadorite. Po~nuvaj}i od zaminuvaweto na ambasadorite na Rusija, Velika Britanija, [panija, Italija, Danska, Avstralija, [vajcarija, preku ambasadorot na OBSE, Hoze Luis Herero i generalot na NATO, David Humar, s$ do zaminuvawata na evroambasadorot Ervan Fuere i amerikanskiot ambasador Filip Riker. Poznava~ite se ednoglasni deka promenata na ambasadorite, osobeno na najvlijatelnite, pretstavnicite na Brisel i na Va{ington, nosi svoi promeni i za zemjata, pred s$ poradi toa {to bez razlika {to sekoj ambasador gi pretstavuva interesite na svojata dr`ava, toj ostava i svoj li~en pe~at za vreme na ambasadoruvaweto vo edna zemja. So promenata na ambasadorite se gleda i interesot na odredena zemja ili organizacija koja ja ima kon Makedonija, vo zavisnost od iskustvoto na diplomatot {to go ispra} aat. Zasega, od amerikanskata ambasada s$ u{te ne otkrivaat koj }e go nasledi ambasadorot Filip Riker, a vo foteljata na evroambasadorot Ervan Fuere, pak, }e sedne diplomat koj za prvpat dobiva funkcija ambasador, Piter Sorensen. Iako upatenite velat deka

stanuva zbor za odli~en poznava~ na sostojbite vo regionot, sepak, del od niv projavuvaat somne` za ispra}aweto na mlad diplomat deka Evropskata unija moèbi go menuva interesot kon Makedonija. Osobeno {to Sorensen, za razlika od dosega{niot ambasador Ervan Fuere, vaì za ~ovek koj ne saka golema mediumska prisutnost. KOJ SE ME[A VO [TO? Za vreme na svoite ambasadoruvawa vo zemjava del od ambasadorite bea ostro kritikuvani od vladinite funkcioneri za me{awe vo vnatre{nite raboti na zemjava. Se razbira, dvajcata najvlijatelni ambasadori, Fuere i Riker, naidoa na najostri kritiki za ova. Kritikite odea i dotamu {to eden od niv be{e direktno obvinet deka deli i zastapuva isti interesi so opozicijata. No, del od poznava~ite velat deka vo posledno vreme ne e praktika najvlijatelnite dràvi da ispra}aat ambasadori so namera da se me{aat vo vnatre{nite politiki na zemjata. "Stranskite ambasadori pred s$ gi {titat interesite na svoite zemji. Vo onoj del kade {to interesite se sovpa|aa imavme odli~na sorabotka so stranskite ambasadori. Od druga strana, tamu kade {to interesite ni se raziduvaa imavme konflikti. Ako nie gi prepoznaeme sopstvenite interesi na patot kon evroatlantskite procesi lesno se nao|a pat za sorabotka so koj bilo ambasador", veli univerzitetskiot profesor Denko Malevski. Dijametralno sprotiven

stav ima porane{niot ambasador Risto Nikovski, koj “edvaj ~eka” Fuere i Riker da si zaminat. "Za Filip Riker i za Ervan Fuere ne samo {to moème da kaème deka ne bea nakloneti kon na{ata zemja, tuku, naprotiv, tie pravea i ~ekori so koi direktno se me{aa vo na{ite vnatre{ni raboti”, veli Nikovski. Taka, na primer, veli toj, Fuere, vedna{ po prezemaweto na svojata dol`nost, po izborite vo 2006 godina, javno pobara da koaliciraat VMRO-DPMNE i DUI kako pobednici vo dvata politi~ki bloka - makedonskiot i albanskiot. Toa be{e povik za federalizacija na dràvata. Ili Riker, koj preku javnite glasila insistira{e da se smeni imeto na dràvata, {to e isto taka nedoz-

voleno. "Da se nadevame deka novite diplomati }e bidat poobjektivni vo odnos na na{ata zemja i }e pomognat da se razre{at odredeni problemi, kako {to e imeto, na na~in {to }e bide vo interes i na Makedonija", veli toj. Praktika vo svetot e relaciite so ambasadorite da se gradat kako silen pottik za zasiluvawe na relaciite i so dr`avite od kade {to doa|aat. Makedonija so slabata diplomatska {kola, so katastrofalniot izbor na diplomati {to gi pra}a vo svetot, najmalku {to treba da si dozvoli e na no` da gi ~eka izjavite i ambasadorite na drugite zemji. Osobeno vo situacija koga isklu~itelno & e va`no podobruvawe na me|unarodnata pozicija.

KAPITAL / 28.02.2011 / PONEDELNIK

Kompanii / Pazari / Finansii

NOVI TENDERI NA MINISTERSTVOTO ZA OBRAZOVANIE

PREGLED VESTI ELEKTRONSKITE TRANSAKCII VO STOPANSKA SO RAST OD 33%

NIKOJ NE ZNAE KOLKU ^INAT B PROEKTITE NA TODOROV Vo poslednata nabavka bara firma koja }e gradi monta`ni u~ili{ta vo ruralnite sredini. Vrednosta i na ovaa nabavka e delovna tajna VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

inisterstvoto za obrazovanie uporno raspi{uva tenderi i mol~i za cenata na proektite koi gi pla}a so buxetski pari. Vo najnovata javna nabavka bara firma koja }e gradi monta`ni u~ili{ta vo ruralnite sredini. Predvideno e da se izgradat 26 u~ili{ta po principot klu~ na raka. Ova e vtor tender raspi{an od strana na Ministerstvoto vo rok od dva dena, od kade {to uporno krijat kolku pari od buxetot se izdvojuvaat za s$ poza~estenite javni nabavki. Ovoj mesec ministerot Nikola Todorov odbi da ka`e kolku ~ini reklamnata kampawa za Zakonot za visoko obrazo-

vanie. Od Ministerstvoto ne dobivme odgovor nitu kolku }e ~inat novite videospotovi, za koi preku tender se bara marketing-agencija. Nivniot odgovor be{e deka cenata na proektite bila delovna tajna. "Kolku ~ini proektot za iz-gradba na monta`ni u~ili{ta e delovna tajna. Koj saka da vidi, mo`e za 1.000 denari da si podigne tenderska dokumentacija", velat od Ministerstvoto.

Glaven tenderski kriterium vo najnovata javna nabavka za monta`nite u~ili{ta e cenata. Firmite koi }e se javat na tenderot treba, me|u drugoto, da doka`at deka imaat pristap do 300.000 evra ako im bide dodelen dogovorot za nabavka, a za da ja utvrdat svojata ekonomska sostojba treba da dadat dokaz deka imaat godi{en obrt od najmalku 1 milion evra vo poslednite tri godini.

Od Ministerstvoto informiraat deka vo prvata faza e predvidena izgradba na 26 u~ili{ta vo sredinite koi se najzagrozeni i kade {to ne e isplatlivo renovirawe na postojnite objekti. Ottamu ne potvrduvaat deka e poevtino da se postavuvaat monta`ni objekti otkolku da se gradat po standardna procedura, no velat deka e poisplatlivo i polesno za gradewe i odr`uvawe.

POZNATIUGOSTITELISEZDRU@IJAVODVAKONZORCIUMI

ELITNITE SKOPSKI BAROVI VO TRKA ZA GRADSKITE PLA@I

So cel da gi dobijat gradskite pla`i pod koncesija, sopstvenicite na nekolku elitni kafe-barovi vo Skopje denovive osnovaa firmi

opstvenicite na najelitnite kafebarovi vo Skopje denovive osnovaa zaedni~ki firmi so cel dobivawe koncesija na gradskite plaì kraj Vardar. Imaj}i predvid deka samo konzorcium od ~etiri subjekti }e moè da se zeme na koristewe nekoja od gradskite plaì, formirani se dve novi firmi. Gradska plaà eden plus gi obedinuva Kala kafe, Trend grup, PMD-kom i Preduze}e, ~ij upravitel }e bide

poznatiot skopski ugostitel Predrag Vasilevi}. Dodeka firmata Gradska plaà grup ja formiraa barot Bastion, Opium, Stobi kej i Bea grup, a nejzin upravitel e Boban Bo{kovski. Nitu menaxerite na dvete firmi, nitu od Grad Skopje ne sakaa da komentiraat ne{to vo vrska so ovie informacii. Velat, ne otkrivale delovni tajni. "Sega ne moàm da kaàm ni{to zatoa {to postapkata s$ u{te e vo tek. Detalite {to gi barate se delovni informacii, a imaj}i predvid

deka imame i konkurencija, ne bi bilo poèlno da komentirame predvreme", veli upravitelot na edna od zainteresiranite firmi. I od Grad Skopje ne sakaa da komentiraat nitu za interesot za ovie lokacii, nitu, pak, za sodrìnite {to letovo }e gi nudat na ve}e postojnata i na novata gradska plaà, za da ne gi naru{ele tenderskite pravila. Pokraj postojnata, gradona~alnikot na Skopje, Koce Trajanovski, neodamna najavi i vtora gradska plaà vo Skopje, so lokacija vo bliz-

ina na Kameniot Most. Taa }e bide re~isi so identi~ni sodrìni i programi kako i prvata, no za nea se predvideni za 50% pove}e pari otkolku {to ~ine{e prvata plaà. Prvata plaà be{e dadena na besplatno koristewe na nekolku skopski biznismeni â&#x20AC;&#x201C;sopstvenici na kafuliwata Trend, Zmija, Kala i klubot Koloseum. Pokraj novata plaà, vredna 150.000 evra, Trajanovski najavi i splavovi na Vardar koi }e imaat rok na traewe od 10 godini.

rojot na transakcii realizirani preku Internet vo 2010 godina vo Stopanska banka se zgolemil za 33%, {to pokaùva deka interesot na gra|anite i firmite bankarskite uslugi da gi dobivaat po elektronski pat raste s$ pove}e. Pogolem rast na uslugata e-bankinkg ima vo sektorot za kompanii i toa od 45% na godi{no nivo, dodeka kaj gra|anite toj porast, sporedeno so 2009, godina iznesuva 37%. Od Stopanska banka velat deka nivnata internet-stranica dnevno ja posetuvaat od 10.000 do 12.000 posetiteli. â&#x20AC;&#x153;Imaj}i go predvid ovoj interes i svojata opredelba da bide moderna banka bliska do svoite korisnici, Stopanska banka vo izminatiot period intenzivno rabote{e na podobruvawe na ovoj servis, vnesuvaj}i noviteti koi za krajna cel imaat {to podobro opsluùvawe na svoite korisnici. Internet-bankarstvoto obezbeduva pogolema informiranost i uvid vo sopstvenite smetki, za{teda na vreme i multifunkcionalnost. Od doma ili od rabota za samo nekolku minuti moè da se proveri sostojbata na smetkata ili da se izvr{i odredeno pla}aweâ&#x20AC;?, velat od Stopanska banka. Od bankata najavuvaat deka planiraat naskoro da vovedat i telefonsko bankarstvo.

RE-MEDIKA INSTALIRA[E NOV DIGITALEN MAMOGRAF e-Medika, prvata privatna op{ta bolnica vo dràvata vo oddelot za radiologija, preku Centarot za medicinska oprema Bi-Mek, Skopje, instalira{e nov digitalen mamografski aparat so stereolog za izveduvawe na stereotaksi~ni biopsii - tenkoingleni biopsii, kako i predoperativno beleèwe na okultni lezii so ìca, prozveden od svetski poznatata marka Hologic. Se raboti za kvalitetna mamografija koja treba da dade pove}e informacii za sostojbata na dojkite. Kako {to informiraat od bolnicata, vakov tip moderna mamografska tehnologija moàt da si dozvolat samo visokorazvieni ekonomski zemji. Sistemot za za~uvuvawe i arhivirawe na slikite ovozmoùva dobivawe na vtoro nezavisno mislewe. Moè da se napravi baza na podatoci koja ovozmoùva ednostavno i kompetentno sporeduvawe na mamogramite i dobivawe na pravilna dijagnoza. "Postepeno, no, sigurno gi dostignuvame postavenite planovi. Pritoa, vo centarot na na{eto vnimanie sekoga{ e pacientot so svoite zdravstveni potrebi. Zadovolnite i sre}ni pacienti se na{ata sekojdnevna misija", izjavi Andreja Arsovski, stru~en direktor na Re-Medika.

HARI KOSTOV U[TE [EST GODINI NA ^ELO NA KOMERCIJALNA BANKA adzorniot odbor na Komercijalna banka odlu~i da go prodol`i mandatot na dosega{niot pretsedatel na Upravniot odbor na bankata, Hari Kostov, za u{te {est godini, za {to dobi soglasnost i od Narodnata banka. U{te eden mandat kako ~len na Upravniot odbor na Komercijalna banka dobi i Maja Stevkova-[terieva. Komercijalna banka minatata godina ja zavr{i so dobivka od 23,2 milioni evra, odnosno za 33,3% pogolema od dobivkata ostvarena vo 2009 godina, koja iznesuva{e 17,4 milioni evra. Komercijalna banka pred eden mesec napravi i uspe{na javna ponuda na 265.000 obi~ni akcii, pri {to pribra 15 milioni evra, a {vedskiot East Capital Explorer Investments AB stekna sopstvenost na 9,25% od osnovnata glavnina na Komercijalna banka.

Kompanii / Pazari / Finansii

10 2,700

MBI 10

2,900

2,660

2,870

2,620

2,840

2,580

2,810

2,540

2,780

MBID

KAPITAL / 25.02.2011 / PETOK

OMB

116.63 116.60 116.57 116.54 116.51

2,500

116.48

2,750

21/02/11

22/02/11

23/02/11

24/02/11

25/02/11

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

116.45

21/02/11

22/02/11

23/02/11

24/02/11

25/02/11

21/02/11

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

22/02/11

23/02/11

24/02/11

25/02/11

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

TIKVEШ DOGOVORI DISTRIBUCIJA VO SRPSKATA MALOPRODA@BA

KWAZ MILO[ ]E GI DISTRIBUIRA VINATA VO SRBIJA Vinarnicata Tikve{ potpi{a dogovor so srpski Kwaz Milo{ za distribucija na vinata vo srpskite marketi. Menaxmentot potvrduva deka celta na dogovorot e zasilen nastap vo Srbija, no ne otkriva pove}e detali od dogovorot NEDELNO TRGUVAWE MAKEDONSKA BERZA, BERZI REGION I SVET

METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

inarskata vizba Tikve{ od Kavadarci potpi{a dogovor so srpskiot proizvoditel na mineralna voda Kwaz Milo{ za distribucija na vinata na srpskiot pazar. Od menaxmentot na Tikve{ velat deka potpi{aniot dogovor so Kwaz Milo{ se sovpa|a so nivnite planovi za posilen nastap na pazarite vo regionot, me|u koi e i srpskiot. "Razgovorite za distribucija traeja podolgo vreme i so pove}e kompanii i na kraj be{e zaklu~eno deka e najdobro distribucijata da ja pravime preku Kwaz Milo{. Za taa cel e formirano i na{e pretstavni{tvo vo Srbija, koe }e gi distribuira proizvodite preku distributivnata mre`a na Kwaz Milo{ vo site marketi niz celata teritorija na Srbija kade {to kompanijata distribuira svoi proizvodi”, veli \or|i Petru{ev, generalen direktor na Tikve{. Petru{ev ne saka{e da otkriva pove}e detali od dogovorot so Kwaz Milo{. Od vinarnicata neodamna najavija deka godinava planiraat da ostvarat 20% pogolem izvoz na pazarite vo Jugoisto~na Evropa, a istovremeno, preku razrabotena izvozna strategija, }e atakuvaat i na pazarite vo ^e{ka, Polska, Holandija i Germanija. Ovie o~ekuvawa za podobro rabotewe od

BERZANSKIOT PROMET DVOJNO POGOLEM, INDEKSITE VO MINUS

rguvaweto na Makedonska berza minatata nedela pomina vo znakot na golemiot pad na akciskite indeksi, no, ima{e dvojno pogolem promet vo odnos na prethodnata nedela, koga bea ostvareni 44,2 milioni denari. Minatata nedela prometot na Berzata iznesuva{e 88,8 milioni denari blagodarenie na dvete blok-transakcii, so akcii na Fer{ped od 10 milioni denari i na Kapital banka od 7,9 milioni denari, kako i na silnata investitorska aktivnost kaj klasi~noto trguvawe, kade {to bea ostvareni 70,9 milioni denari. Za razlika od prometot, osnovniot indeks MBI-10 na nedelno nivo padna za 5,88% na 2.560,05 indeksni poeni, a sli~en pad od 5,44% ima{e i drugiot akciski indeks MBID, koj nedelata ja zavr{i na 2.780,29 indeksni poeni. Najmala korekcija nadolu ima{e indeksot na obvrznici OMB, koj padna za 0,12% na 116,48 indeksni poeni. Daleku polo{a trgovska nedela imaa berzite vo regionot, kade {to ima{e pad i na prometot i na indeksite. Prometot na Zagrepskata berza padna za 16,17% i iznesuva{e 21,5 milioni evra, a na berzata vo Belgrad prometot iznesuva{e 7,9 milioni evra, bele`ej}i pad od 13,1%. Indeksot CROBEX na Zagrepskata berza se spu{ti na 2.250,38 indeksni poeni po nedelniot pad od 0,28%, a pad od 0,66% ima{e i indeksot Belex15 na berzata vo Belgrad, koj nedelata ja zavr{i na 760,85 indeksni poeni. Na svetskite pazari na kapital investitorite trguvaa pretpazlivo, budno sledej}i gi slu~uvawata vo Libija. Toa rezultira{e so nedelen pad na indeksot S&P 500 za 1,7% na 1.319,88 indeksni poeni i na Dow Jones od 2,1% na 12.130,50 indeksni poeni, iako na krajot od nedelata Wujor{kata berza po~na da poka`uva mali znaci na zakrepnuvawe. Sli~en sentiment vladee{e i na evropskite pazari na kapital, kade {to panevropskiot indeks FTSEurofirst 300, sepak, uspea nedelata da ja zavr{i so rast od 1,2%, na vrednost od 1.159,60 indeksni poeni. Na aziskite pazari na kapital japonskiot Nikkei 225 padna za 2,9% na nedelno nivo, na 10.526,76 indeksni poeni.

lanskata krizna godina od kompanijata gi temelat na investiciite vo marketingkampawata za izvoz, kako i na rebrendiraweto na vinata od linijata "Klasik". Vo finansiskiot plan za godinava menaxmentot na Tikve{ proektira profit pogolem od dva milioni evra i vkupni prihodi od proda`ba od 20,7 milioni evra. Minatata godina Tikve{ zabele`a pad na dobivkata od 73% vo odnos na 2009 godina. Spored finansiskiot izve{taj za 2010 godina, kompanijata lani ostvarila dobivka od 298 iljadi evra, za razlika od 2009 godina, koga taa iznesuvala 1,1 milioni evra. “Pri~inite za pomalata dobivka minatata godina se dol`at na namalenite prihodi kako posledica na op{tata lo{a ekonomska situacija ne samo vo Makedonija, tuku i vo regionot.

Za razlika od prihodite, tro{ocite uspeavme da gi zadrìme na relativno isto nivo kako edna godina prethodno”, veli Petru{ev. Nerevidiraniot bilans na uspeh na vinarnicata za minatata godina pokaùva deka vkupnite prihodi na proda`ba beleàt pad od 9% i iznesuvaat okolu 18 milioni evra. Najgolem pad od 12% ima kaj prihodite od izvoz, koi lani iznesuvale 8,4 milioni evra, dodeka vo 2009 godina tie iznesuvaat 9,6 milioni evra. Rashodite se ostanati na isto nivo, so mal rast od 3% kaj finansiskite rashodi, koi lani iznesuvale 1,6 milioni. Lani ne porasnala vkupnata proda`ba na vino na doma{niot pazar, odnosno e na nivoto od 2009 godina, no, vo nejzinata struktura se zgolemilo u~estvoto na kvalitetnite vina za 20%. Prihodite od proda`ba na

doma{en pazar se 9,5 milioni evra i bele`at pad od 6% vo odnos na 2009 godina, koga iznesuvale 10 milioni evra. “Za ovaa godina o~ekuvam deka povtorno }e se soo~ime so isti problemi kako i lani. Eden od najgolemite e naplatata. Mnogu e lesno da napravi{ proda`ba. Problemite doa|aat pokasno, koga treba da go naplati{ toa {to si go prodal. Ovoj problem go imaat site kompanii, ne samo nie”, komentira Petru{ev. Ograni~uva~ki faktor za proda`bata na doma{niot pazar na Tikve{ s$ u{te e Zakonot za trgovija, koj zime pridonesuva za namaluvawe na proda`bata poradi ograni~uvaweto za kupuvawe alkohol do 19 ~asot. Vinarnicata Tikve{ na makedonskiot pazar plasira okolu 40% od svoeto proizvodstvo.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ Име на компанијата Лотарија на Македонија Скопје Раде Кончар Скопје ОХИС Скопје Алкалоид Скопје Македонски Телеком Скопје

25/2/2011

Име на компанијата ОКТА Скопје

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

ILIRIKA JIE

31,235,993.35

-2.67%

7.05%

8.09%

0.23%

-3.33%

2/23/2011

ILIRIKA GRP

46,934,211.76

-3.88%

-3.15%

3.33%

-5.48%

2.63%

2/23/2011

Иново Статус Акции

17,873,442.25

-2.01%

5.50%

1.14%

5.29%

-11.83%

2/24/2011

425,658

KD Brik

35,976,184.39

-2.40%

0.57%

4.27%

-3.25%

11.37%

2/24/2011

807,233

KD Nova EU

28,026,830.37

-0.21%

5.41%

7.35%

3.60%

0.31%

2/24/2011

КБ Публикум балансиран

30,606,735.08

-0.37%

4.08%

5.06%

2.68%

-0.46%

2/24/2011

511.00

32.38

7,665

2,000.00

8.11

320,000

115.00

2.68

26,680

4,388.23

2.48

528.29

1.59

25/2/2011 Просечна цена (МКД)

Стопанска банка Скопје

2001

Износ (МКД)

-7.79

148,074

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

216

-5.68

41,040

Стопанска банка Скопје Арцелормиттал Скопје (ХРМ)

381.00

-5.22

72,390

128.00

-2.29

128,000

ХВ

РЖ Услуги Скопје

264.41

-2.07

164,464

ALK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата Комерцијална банка Скопје Гранит Скопје Топлификација Скопје Стопанска банка Битола Макстил Скопје

25/2/2011 Податоците се однесуваат за

Износ (МКД)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

Вкупно издадени акции 1,431,353

25/2/2011

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

4,388.23

390.18

11.25

1.00

BESK (2009)

54,562

7,200.00

341.43

21.09

0.21

GRNT (2009)

3,071,377

568.89

105.83

5.38

0.57

KMB (2010) *

2,279,067

3,575.81

627.95

5.69

1.02

MPT (2009)

112,382

27,600.00

0.77

13,373,520

REPL (2009)

25,920

42,000.00

5,625.12

7.47

0.84

1,244,732

SBT (2009)

389,779

3,413.75

211.39

16.15

0.78

1,183,852

STIL (2009)

14,622,943

192.97

0.11

1,745.08

2.70

1,010,470

TPLF (2009)

450,000

3,471.71

61.42

56.53

1.02

ZPKO (2009)

271,602

2,300.00

0.30

Износ (МКД)

3575.81

1.43

568.89

0.72

3,471.71

-1.12

3413.75

0.41

192.97

-0.14

879,000

25/2/2011 Промет Број на во ЕВРА трансакции

25/2/2011 Просечна цена (МКД)

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

обврзници обични акции Вкупно Официјален пазар

% на промена

19,866

2.09

309,409

114

187.67 159.24

329,274

129

обични акции

36,191

-4.56

Вкупно Редовен пазар

37,368

-1.45

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, Petok - 25.02.2011)

KAPITAL / 28.02.2011 / PONEDELNIK

Kompanii / Pazari / Finansii

UTVRDEN NADOMESTOT ZA LEGALIZIRAWE NA BIZNIS-OBJEKTITE

FABRIKITE ]E SE LEGALIZIRAAT 17.03.2010 ZA EDNO EVRO PO KVADRAT!

Ministerstvoto za transport i vrski gi utvrdi cenite za legalizacija na site industriski objekti. ]e va`i povlastena cena - 5% od utvrdenata cena za komunalii po metar kvadraten SOWA JOVANOVA

SITE PATI[TA VO MAKEDONIJA - DIVOGRADBI!

s.jovanova@kapital.com.mk

inisterstvoto za transport i vrski gi utvrdi cenite za legalizacija na delovnite i industriskite objekti. Gazdite na bespravno izgradenite fabriki i industriski kapaciteti }e treba da platat samo 5% od ve}e utvrdenata cena za komunalii. Ova zna~i deka dokolku vo odredena op{tina vrednosta na komunaliite iznesuva 100 evra po metar kvadraten, za legalizacija na objektot investitorot }e treba da plati samo 5 evra po metar kvadraten. Ovaa cena }e va`i i za sekoj investitor koj }e saka da po~ne so izgradba na vakov kapacitet. Novina vo ve}e usvoeniot zakon e toa {to telekomunikaciskite kompanii }e mo`at da gi legaliziraat divoizgradenite bazni stanici po cena od samo edno evro za metar kvadraten. Vakvi bespravno postaveni stanici niz Makedonija ima pove}e od 900, a ministerot za transport i vrski objas-

Zakonot za legalizacija na divogradbite gi opfa}a site nelegalno izgradeni objekti na cela teritorija na Makedonija. ]e se legaliziraat ku}i, zgradi, zdravstveni ustanovi, hidrocentrali, pati{ta, regionalni i magistralni patni pravci, brani, bazni stanici, opti~ki kabli i sl.. Spored ministerot za transport i vrski, Mile Janakieski, najmnogu rabota pri legalizacijata na divogradbite }e ima Agencijata za dr`avni pati{ta, bidej}i najgolem del od pati{tata vo Makedonija se gradeni bez odobrenie za gradba.

310.000 registrirani divogradbi ima vo Makedoniija

I MINISTERSTVOTO ZA ZDRAVSTVO ]E IZDAVA GRADE@NI DOZVOLI Ministerstvoto za zdravstvo }e izdava grade`ni dozvoli za izgradba na zdravstveni ustanovi. Ovaa mo`nost e predvidena so noviot Zakon za gradewe, a ministerot za transport i vrski, Mile Janakieski, veli deka li~no ne smeta deka ova e dobra ideja, no gi poddr`uva zakonskite izmeni bidej}i takva bila `elbata na Ministerstvoto za zdravstvo. nuva deka odredile socijalna cena za legalizacija bidej}i bilo te{ko da se utvrdi po koja cena treba da se legalizaraat. “]e gi legalizirame po cena od evro za metar

MILE JANAKIESKI

MINISTER ZA TRANSPORT I VRSKI Odredivme socijalna cena za legalizacija na baznite stanici bidej}i e te{ko da se utvrdi po koja cena treba da se legaliziraat. ]e gi legalizirame po cena od evro za metar kvadraten zatoa {to mobilnite operatori, pokraj tro{okot za trite dokumenti za legalizacija, imaat i dopolnitelen tro{ok za proekt za geomehanika.

kvadraten zatoa {to mobilnite operatori }e imaat dopolnitelen tro{ok i mnogu }e gi ~ini toa {to osven potrebnite tri dokumenti za legalizacija }e treba da dostavat i proekt za geomehanika, koj go izdavaat proektantskite biroa i ~ini okolu 5 evra po metar kvadraten. Plus, toa se objekti koi imaat mala kvadratura i nemaat dimenzii. Jas ne znam kako poinaku }e se izmerat. Dosega op{tinite sami presmetuvaa kolku }e treba da platat za komunalii i sekoja op{tina ima{e razli~en tarifnik“, objasnuva Mile Janakieski, minister za transport i vrski. Procesot na legalizacija po~nuva na 4 mart. Gra|anite i firmite }e

treba da dostavat barawe za legalizacija na objektite do op{tinite ili do Ministerstvoto za transport vo rok od {est meseci. Potrebni }e im bidat nekolku dokumenti – geodetski elaborat, koj go obezbeduvaat od privatnite geodetski firmi, imoten list i eta`en premer za samiot objekt i geodetski elaborat za zemji{teto. Cenite za elaboratot s$ u{te ne se usvoeni, no, spored ministerot Janakieski, nema da bidat povisoki od edno evro za metar kvadraten. Spored biznis-zaednicata, problem mo`e da nastane pri izrabotkata na elaboratite poradi maliot broj geodetski firmi, koi vo momentov gi ima 104 vo zemjava, dodeka brojot na

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Благајнички записи

4.00%

СКИБОР

Ломбарден кредит

5.50%

МКДОНИА

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

2.55%

3.44%

4.27%

5.18%

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ КУРСНА ЛИСТА

Рочност

Банка 3м

6м

12м

24м

5.50%

6.25%

6.50%

9.15%

9.65%

Среден курс Држава

Валута

во денари

Стопанска

36м

ЕМУ

евро

61.5050

Комерцијална

5.50%

6.50%

6.80%

9.60%

10.00%

САД

долар

44.6562

НЛБ Тутунска

5.00%

6.30%

6.70%

9.50%

9.70%

В.Британија

фунта

72.2483

Швајцарија

франк

48.2468

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

45.3911

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

44.9532

61.6

45.5

48.5

Извор: НБРМ

900

bazni stanici se bespravno postaveni

godini }e trae Zakonot za legalizacija na divogradbite

registriranite divogradbi vo momentov e 310.000. “Da pretpostavime deka na kraj }e izleze deka vo zemjava ima 500.000 divogradbi i na kraj }e izleze deka sekoja geodetska firma mese~no treba da izraboti po 65 elaborati, {to e nevozmo`no da se postigne vo predvideniot rok za legalizacija“, komentiraat biznismenite. Spored Zakonot za legalizacija na bespravno izgradenite gradbi, moè da se legaliziraat gradbi izgradeni na privatno, no i na dràvno zemji{te, so toa {to dokolku e na dràvno, sopstvenikot na gradbata }e treba otkako }e go po~ne procesot na legalizacija da go otkupi zemji{teto vo rok od {est meseci, vo sprotivno }e pla}a dolgotraen zakup.

Noviot Zakon za gradewe zna~itelno go uprostuva procesot na gradewe. Dozvola za gradba, namesto vo rok od dosega{nite 146 dena, }e se dobiva za 40 do 60 dena. Investitorot e dolèn od op{tinata da dobie izvod od detalen urbanisti~ki plan, informacii za infrastrukturata i so dokumentacijata da se obrati do privatnite geodetski firmi od kade {to treba da gi dobie imotniot list i grade`niot elaborat. Noviot Zakon za gradewe gi ukinuva idejniot proekt i procesot na àlbi, pri {to se ovozmoùva direktno da se odi na izrabotka na glaven proekt od strana na proektantskite biroa. Od juli narednata godina se predviduva dozvoli za gradba da se vadat po elekronski pat.

Fokus

KAPITAL / 28.02.2011 / PONEDELNIK

KOMPANIITE NEZADOVOLNI OD PONUDATA NA PAZAROT NA RABOTNA SILA

BEZ PRAKTI^NA RABOTA, FAKULTETSKITE DIPLOMI NE VREDAT NI PET PARI! VERICA JORDANOVA

jordanova@kapital.com.mk

VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

ove}e od polovina od anketiranite kompanii-~lenki na Makedonsko-amerikanskata stopanska komora (AmCham) se izjasnile deka imaat problem pri novi vrabotuvawa. Problemati~ni se stru~nite kvalifikacii i znaewa na prijavenite kandidati, od koi tie treba da izberat soodveten kadar. Podatokot deka re~isi 80% od anketiranite kaàle deka imaat potreba od dopolnitelno obu~uvawe na rabotnata sila vo kompanijata go vklu~uva crveniot alarm deka se potrebni seriozni promeni i pribliùvawe na univerzitetite kade {to se {koluvaat idnite kadri i kompaniite kako mesta vo koi novite profesionalci treba da rabotat. Poslednata debata organizirana od AmCham za sostojbite na pazarot na trud, na koja na ista masa sednaa i kompaniite i obrazovnite institucii, pokaà nekolku raboti - deka ne do kraj drì voda tezata deka firmite dobivaat nekvalifikuvani rabotnici i deka ima prvi za~etoci na konkretna sorabotka na dvete strani vo nasoka na podobruvawe na sostojbite. Pritoa, nitu kvalitetot na kadrite od site univerziteti i fakulteti moè da se izedna~i, kako {to ne moàt da se stavat vo ist ko{ ni site kompanii spored vremeto, energijata i posvetenosta na obu~uvawe i usovr{uvawe na sopstvenite kadri. "Smetam deka kadrite ne se nekvalitetni koga izleguvaat od fakultetite, no, sepak, ima nedostig od profesionalna orientacija. Studentite treba da nau~at deka obrazovanieto ne zavr{uva so zemawe diploma, iako i kaj niv vo posledno vreme zabeleùvame pozitivni promeni. Pritoa, neophodno e kompaniite da napravat sopstveni programi za edukacija", veli Vesna Ivanovska

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

urcija stana va`no mesto za mnogu me|unarodni kompanii, koi del od upravuvaweto, proizvodstvoto i distribucijata go lociraat tokmu vo ovaa zemja, spoj me|u Zapadot i Istokot. Koka-Kola, na primer, upravuva vo svoite operacii vo 90 zemji preku Evroazija i Afrika od nejzinite sedi{ta vo Istanbul. “Turcija e silna zemja poradi nejzinata dinami~na ekonomija i mladoto naselenie”, izjavi Ahmet C. Bozer, koj upravuva so KokaKola grupata. Turskata granka, pak, na Pepsiko, globalniot rival na Koka-Kola, slu`i kako regionalen centar na 14 zemji – Izrael, Grcija, Kipar, Srbija, BiH, Kosovo, Makedonija,

Kompaniite se àlat deka ne moàt da najdat soodveten i kvaliteten kadar za svojot biznis. Fakultetite se pravdaat deka problemite vo obrazovanieto treba da se baraat u{te vo poranite fazi. I ednite i drugite ednoglasni vo ocenkata deka sami so zaedni~ka sorabotka treba da go nadminat jazot koj stanuva s$ pogolem na pazarot na trud. Ne treba da se ~eka dràvata da go re{ava ovoj su{tinski problem. Tie predlagaat i konkretni merki od oddelot za ~ove~ki resursi vo IT-kompanijata Sivus. Za pozasilena sorabotka so fakultetite svedo~i i Nikola Eftimov, direktor za ~ove~ki resursi vo Alkaloid. Imeno, ovaa kompanija zaedno so Farmacevtskiot fakultet ima razvieno programa za postdiplomski studii vo oblast koja dosega ne bila izu~uvana, a e va`na za najgolemata farmacevtska

kompanija vo Makedonija. Ovoj primer, kako i primerot na Tehnolo{ko-metalur{kiot fakultet, koj vo sorabotka so OKTA, Vitaminka, Makstil i drugi kompanii~lenki na Alumni organizacijata na ovoj fakultet zaedni~ki rabotat na promena i adaptirawe na studiskite programi spored potrebite na industrijata, poka`uva deka poleka i skromno po~nuva da se sfa}a

deka vo gradeweto kvalifikuvani i stru~ni kadri sekoja od stranite ima svoja odgovornost. Sepak, ne site kompanii se zadovolni od kadrite koi izleguvaat od fakultetskite klupi so diploma v race. "Kaj nas nema podgotveni intelektualci, nitu, pak, dovolno kvalifikuvani srednoobrazovni kadri. Toa e pred s$ poradi toa {to ne se

obrnuva vnimanie na prakti~noto znaewe. Fakti~ki, nie nekolku meseci go pla}ame vraboteniot za da go nau~ime kako da raboti. I pak nemame garancija deka po taa obuka }e bidat sposobni da rabotat samostojno. Vakvata nepodgotvenost kaj mladite koi {totuku izlegle od u~ili{nite klupi mnogu go unazaduva biznisot vo Makedonija. Vo na{ata firma, od 60 vraboteni so

PORADI DOBRATA INFRASTRUKTURA I SILNOTO OBRAZOVANIE

TURCIJA STANA NOV CENTAR ZA S Rabotnata sila e iskusna, kvalifikuvana i fleksibilna. Infrastrukturata e odli~na poradi {to Koka-Kola, Pepsiko, Majkrosoft, Briti{ petroleum, Beneton i mnogu drugi globalni kompanii imaat svoi sedi{ta vo Turcija Slovenija, Crna Gora, Romanija, Bugarija i Moldavija. Turcija pretstavuva centar na jugoisto~niot evropski region na kompanijata, dodeka drugite ~etiri evropski centri na gigantot za pijalaci i obroci se nao|aat vo Anglija, Francija, [panija i Rusija. Upravata na Majkrosoft za Sredniot Istok i za Afrika isto taka se nao|a vo Istanbul, kade {to rakovodi so operacii

vo 79 zemji. Potpretsedatelot na Majkrosoft interne{nal, odgovoren za razvojot na biznisot vo regionot, Ala Faramai, istakna deka Istanbul e blisku do va`nite regionalni biznis-centri. “Osven toa, va`ni se biznismo`nostite koi gi nudi Istanbul: negoviot potencijal za socijalen razvoj, informati~ki i telekomunikaciski tehnologii, negovata edukativna dvi`e~ka

sila i negovata infrastruktura koja gi poddr`uva stranskite rabotnici”, izjavi toj. Globalnata naftena kompanija Briti{ petroleum (BP) isto taka upravuva od nejzinoto sedi{te vo Istanbul. “Turcija e posebna zemja za istra`uvawe na mo`nostite za podobruvawe i marketing na kompanijata”, veli direktorot na BP za turskite korporativni komunikacii i nadvore{ni

raboti, Murat Lekompte. IT-kompanijata Intel od Turcija upravuva so svoite operacii vo 64 zemji od Sredniot Istok i Afrika u{te od 2004 godina, dodeka softverskata firma Adobe, so sedi{te vo SAD, isto taka, ima uprava vo Istanbul koja e odgovorna za nejzinite mediteranski operacii. Master kard upravuva so operaciite vo 10 zemji od nejzinoto sedi{te vo Turcija, dodeka

no.

KAPITAL / 28.02.2011 / PONEDELNIK

DEFICITARNI RABOTNI MESTA:

IN@ENER ZA SOFTVER ZA NAPLATA SISTEMSKI SPECIJALISTI POZICII VO ^OVE^KI RESURSI POZICII VO PRODA@BA POZICII VO PRODA@BA I LOGISTIKA

STRUKTURA NA NEVRABOTENOSTA, 31.01.2011 KV 15.46% SSO 24.29%

PKV I NSO 3.46% VI[O CO 1.53%

NKV 48.70%

57%

imaat potreba za anga`irawe praktikanti

47% 57%

detektirale nedostig od eksperti za rabotnite pozicii

od anketiranite ~lenki na AmCham imaat problem pri novi vrabotuvawa

visoko obrazovanie kompletno sum zadovolen samo od petmina", veli Qubomir Drenkovski, direktor na fabrikata za meso Pilko. I od konzervnata industrija se àlat deka ve}e godini nanazad se soo~uvaat so deficit od rabotna sila. Od Bonum velat deka ne samo {to e premal brojot na diplomirani prehranbeni tehnolozi, tuku i tie {to dobile vakva diploma nemaat osnovni predznaewa za da po~nat da rabotat. "Lu|eto {to baraat rabota kaj nas prete`no se bez rabotno iskustvo, a {to e najlo{o, nemale nitu prakti~na rabota vo tekot na obrazovniot proces. Potrebna e prakti~na rabota, no i soodvetno obrazovanie", veli direktorot Mom~ilo Ivanovski. Na negativnite posledici od nekompatibilnosta na diplomiranite kadri so potrebite na pazarot predupreduva Nikica MojsovskaBlaèvska od Amerikan kolex. Taa veli deka visokoto obrazovanie producira najmnogu kadri so diplomi, a ne investira vo kvalitet. Poradi toa, predupreduva taa, Makedonija vo narednite godini samo }e ja smeni strukturata na nevrabotenosta vo koja sega najmnogu ima nekvalifikuvani i niskokvalifikuvani kadri. "Koga celta na obrazuvaweto e samo diplomata, toga{ dobivate kadri koi ne moàt vedna{ da bidat produk-

VISOKO SO 6.45%

MAGISTRI 0.09% VKV 0.01% DOKTORI 0.01%

NKV - lica so niski kvalifikacii, so ili bez zaokru`eno osnovno obrazovanie PKV i NSO- nedovr{eno sredno obrazovanie KV - so 3 godini stru~no sredno obrazovanie VKV - so 4 godini stru~no sredno obrazovanie SSO - sredno obrazovanie tivni koga }e se vrabotat Zatoa, na{eto obrazovanie treba da investira i da sozdava ~ove~ki kapital, odnosno na studentite da im davaat znaewa i ve{tini", veli Mojsovska-Bla`evska.

Modeli za nadminuvawe na disbalansot na pazarot na trud

Za da se nadmine, kako {to veli dekanot na Pravniot fakultet, Bor~e Davitkovski, "faktot deka studentite ne odgovaraat na potrebite na kompaniite”, toj prepora~uva edukacijata da ne zavr{i so zemaweto diploma. "So biznis-zaednicata treba da se dogovorime da organizirame dopolnitelni obuki, mali programi za nivnite specifi~ni potrebi", predlaga toj. Darko Velkov od agencijata za privremeni vrabotuvawa Vrabotuvawe.kom, pak, predlaga model koj bi ja dobliìl prakti~nata rabota do studentite i u~enicite, a vo isto vreme bi go pridviìl napred i makedonskiot biznis. "Predlagam vo na{iot obrazoven proces da se vovede licenciran mentor za prakti~na nastava. Negovata dol`nost bi bila da gi naso~uva u~enicite vo firmite koi se otvoreni da ponudat prakti~na rabota. Bi trebalo duri i da se vodi evidencija vo dnevnik, kako {to e slu~aj so sekoj zadolìtelen predmet vo srednoto obrazovanie. Blagodarenie na vakviot sistem, Holandija uspea za kratko vreme da go razvie hotelierskiot biznis. Apeliram i makedonskite firmi da prezemat korporativna odgovornost vo ovoj del i da se obidat sami da si pomognat. Bi bilo dobro dokolku i vo privatniot

sektor se vrabotuvaat volonteri", veli Velkov. Pogolema odgovornost i uloga na dràvata vo spre~uvaweto na hiperprodukcija na nepotrebni kadri predlaga direktorot na agencijata za privremeni vrabotuvawa Partner, Rade Nenadi}, koj tvrdi deka dràvata mora da go adaptira obrazovanieto spored realnite potrebi na stopanstvoto. "Ne sum protiv obrazovanieto, no mora da se napravi ne{to za da se sanira hiperprodukcijata na nepotrebni kadri. Uporno se forsiraat nekoi fakulteti od koi diplomiranite studenti dremat nevraboteni. Zo{to ni se, na primer, tolku filozofi? Ili, koga ve}e imame mnogu diplomirani filolozi po angliski jazik, neka se forsira kineskiot jazik, zatoa {to ve}e se potrebni lu|e koi direktno }e n$ povrzuvaat so kineskiot pazar", veli Nenadi}. Kompaniite, pak, koi imaat iskustvo so praktikanti, velat deka za prakti~nata rabota da ne se svede na formalnost i potpis na hartija treba da se vovedat i karierni sovetnici na samite univerziteti, koi na nekoj na~in }e gi podgotvat studentite za "realniot ìvot" vo kompaniite. "Inicijativata na Ministerstvoto za obrazovanie za zadolìtelna prakti~na rabota e dobra, no taa da ne bide samo eden mesec i da ne se svede na toa dali studentite odat tamu, tuku {to pravat tamu. Da se vodi evidencija za nivnata i evaluacija za izvr{enata rabota", predlaga Iskra Trajkovska od Nekstsens, kompanija koja vo poslednite dve godini ima vraboteno 25 lica koi bile praktikanti vo kompanijata.

SVETSKITE KOMPANII nejziniot rival Viza upravuva so operaciite vo Izrael i Romanija od Turcija. Turskata granka na italijanskiot moden brend Beneton gi koordinira operaciite vo Kipar i u{te nekolku zemji u{te od 1998 godina. CEVA, globalniot logisti~ki lider, ovaa godina gi vklu~i Egipet i Centralna Azija kako oblasti koi gi upravuva od Turcija. Doma{niot uspeh na CEVA za Turcija go ohrabri me|unarodniot menaxment da ja imenuva Turcija kako nejzin stolb za balkanskite operacii. “Kako {to uspeavme uspe{no da gi prodol`ime operaciite

vo Grcija, i pokraj te{kite ekonomski uslovi, od na{eto sedi{te vo Turcija se prerodi najuspe{nata kompanija za logistika vo zemjata. Kompanijata porasna za 100% vo Turcija”, izjavi generalniot direktor na CEVA za Turcija i Balkanot, Aslan Uzun. Turcija ovozmo`uva ekonomski pristap za golemiot region koga }e se zemat predvid nejzinite okolni zemji, istakna rakovoditelot na Zaednicata za me|unarodni investitori, Piraje Antika. “Smetam deka ova e delumno pod vlijanie na turskata logisti~ka lokacija, delumno

poradi nagloto podobruvawe na investiciskata klima vo odnos na nejzinite sosedi i delumno poradi nejzinata politi~ka stabilnost”, izjavi Antika, dodavaj}i deka mnogu me|unarodni kompanii svoite operacii gi naso~ija kon okolnite zemji od sedi{tata vo Istanbul. “Glavni faktori se geografskata lokacija i logi~kite prednosti koi gi poddr`uva. Vozdu{niot soobra}aj e najva`en ovde. Mislam deka ne treba da ja potcenime mo}ta na visokokvalitetnata rabotna sila na na{ata zemja”, izjavi Antika, dodavaj}i deka turskata rabotna sila e iskusna, kvalifikuvana i fleksibilna.

25 LI^NOSTI I VINOVNI ZA SVETSKATA A SVE ETSK KATA FINANSISKA A KRIZA A

MERION I HERBERT SENDLER

proda`bata na WSB na Vahovija bank za So 24 milijardi dolari, Sendlerovi se odlu~ija za novi biznis-investicii vo nevladiniot sektor. Osven investiciite vo neprofiten biznis, za ekspertite glavniot problem bil vo toa {to prodavaweto na WSB predizvikalo domino-efekt, pa, taka, WSB ja smetaat za inicijator na bankrotiraweto na finansiskiot gigant Vels Fargo poradi brojnite otkaàni dogovori za sorabotka a po~etokot od {eesettite godini od minatiot vek bra~niot par Merion i Herbert Sendler ja osnovaa investiciskata banka World Savings Bank (WSB) vo SAD. Vo toa vreme ova be{e prvata banka koja po~na so izdavawe na hipotekarni krediti za fizi~ki lica. Tie gi nametnaa kreditite na amerikanskite gra|ani poradi ponudeniot grejs-period za otpla} awe na kreditot i niskite kamatni stapki za prvite nekolku rati od otplatata. Za kreditnata ekspanzija od kreditite na WSB mediumite i ekspertite ja obvinuvaat dobrata menaxerska uloga na Merion Sendler, koja se odlu~i da gi privle~e Amerikancite preku sekojdnevni televiziski i radioreklami. Sepak, poradi uspe{niot "familijaren" biznis brojni mediumi gi proglasija za najdobri rakovoditeli. TV-mreàta Si-En-En gi proglasi za najuspe{ni direktori vo 2004 godina, a kompanijata nekolku pati se najde na listata so najpo~ituvani kompanii vo SAD na magazinot "For~n". No, i pokraj kontinuiraniot uspeh na bankata i ogromnite profiti koi gi pravea Sendlerovi, tie vo 2006 godina se odlu~ija da ja prodadat bankata. Faktot {to mnogu mediumi i eksperti go promenija misleweto za niv i gi smestija na listata so vinovnici za globalnata finansiska kriza e iniciran od nekolku pri~ini. Del od ekspertite smetaat deka so proda`bata tie "ukrale" okolu 2,3 milijardi dolari poradi previsokata cena na WSB, a del od ekspertite smetaat deka nivnoto prenaso~uvawe vo filantropski investitori, so {to tro{ele premnogu sredstva vo neprofitni proekti, e glavnata pri~ina koja pridonesuva ovie uspe{ni biznismeni da se najdat na ovie listi. Od 1963 godina, koga Sendlerovi ja osnovaa WSB, od familijarna banka ja pretvorija vo investiciski bankarski gigant so vrednost od okolu 60 milijardi dolari i pove}e od 12.000 vraboteni. Vo istiot period berzanskata vrednost na bankata raste{e prose~no po 19% godi{no. Vo 2006 godina, so proda`bata na WSB na Vahovija bank za 24 milijardi dolari, Sendlerovi go prenaso~ija nivniot biznis kon nevladiniot sektor. Za ekspertite nivniot glaven problem bil vo toa {to prodavaweto na WSB predizvikalo domino-efekt, pa, taka, WSB ja smetaat za inicijator na bankrotiraweto na finansiskiot gigant Vels Fargo poradi brojnite otkaàni dogovori za sorabotka. Drug problem za ekspertite e toa {to tie dozvolile da zgasne edna od najuspe{nite bankarski institucii vo SAD, so {to namesto da ostvaruvaat dopolnitelen profit, Sendlerovi so novata ìvotna ideologija po~nale samo da gi tro{at svoite za{tedeni ili, kako {to sakaat da gi narekuvaat del od ekspertite, "ukradeni" pari. Najprvin, tie gi osnovaa nevladinite organizacii Centar za odgovorno pozajmuvawe pari i Centar za amerikanski napredokPropublika, preku koi gi finansiraa pomalite organizacii

od oblasta na medicinskoto istraùvawe, istraùva~koto novinarsto, ìvotnata sredina i ~ovekovite prava i slobodi. Vedna{ potoa ja osnovaa fondacijata Sendler i vo nea inkasiraa okolu 1,4 milijardi dolari, pari dobieni od proda`bata na WSB, koja denes e edna od najgolemite 30 fondacii vo SAD. Od kompanija so 12.000 vraboteni tie se naso~ija kon rabotewe vo kompanija so pomalku od 10 vraboteni. Spored ekspertite, toa se ogromni zagubi za amerikanskata ekonomija. Najfinansirana nevladina organizacija od nivnata fondacija be{e nevladinata organizacija za borba protiv prekr{uvawe na osnovnite ~ovekovi slobodi i prava, Hjuman rajts vo~, a okolu 10 milioni dolari posvetija na nevladini organizacii koi se zanimavaat so istraùva~ko novinarstvo. So ova tie planiraa da ja osnovaat najgolemata novinarska mreà na istraùva~ki novinari. "Tie odbraa nasoka - istraùva~ko novinarstvo, kako {to se obidoa i nekoi drugi filantropi. Namesto da mu dadat pari na nekoj koj }e im pristapi, tie pristapuvaat. Namesto da finansiraat organizacii koi ve}e postojat, tie si otvorija svoja organizacija. So toa tie ja najdoa yvezdata koja }e gi vodi vo idnina", se veli vo amerikanskiot dneven vesnik "Wujork tajms". Kako {to istaknuvaat od vesnikot, na edno nivo Herbert i Merion Senlder se del od noviot bran filantropi, koi Mehtju Bi{op od “Ekonomist” gi narekuva “filantrokapitalisti”. Tie se bogati pretpriema~i koi se zanimavaat so filantropija od istite pri~ini koi gi napravile uspe{ni biznismeni. Tie se obloùvaat na golemo, baraat rezultat, rizikuvaat, sakaat odredena kontrola vrz toa kako se tro{at nivnite pari itn.. Za nivnoto finansirawe na Hjuman rajts vo~, nevladinata organizacija veli deka Sendlerovi se iskreno zainteresirani za upravuvaweto na neprofitnite organizacii i se iznenadeni kolku lo{o se upravuvani pove}eto od niv. "Toa im e re~isi feti{. Maksimalno se fokusiraat na menaxmentot. Koi se liderite? Kakvo prethodno iskustvo imaat? Dali se podobruvaat ili ne? Temelno ja razgleduvaat sekoja odluka pred da dejstvuvaat, mnogu pove} e od drugi lu|e", veli âk Luis, osnova~ot na Centarot za javen integritet, neprofitna organizacija orientirana kon istragi, koja dobi nekolku mali grantovi od Sendlerovi pred nekolku godini. Sepak, iako ekspertite potenciraat deka nivnata uloga vo kreiraweto na civilniot sektor, potkrenuvaweto na svesta na gra|anite i podobruvaweto na sostojbata vo oblasti od ~ovekovite prava s$ ìvotnata sredina se od krucijalno zna~ewe za op{testvenata demokratska promocija, tie gi smetaat vinovni za finansiskata kriza poradi toa {to se otkaàle od rakovodeweto na edna uspe{na bankarska institucija. prodolùva

Komentari / Analizi

KAPITAL / 28.02.2011 / PONEDELNIK

KORPORATIVNO UPRAVUVAWE

UPRAVUVAWETO NA PENZISKITE FONDOVI: ZAGATKATA NA DOLGITE INVESTICISKI HORIZONTI Penziskite fondovi se edni od najzna~ajnite institucionalni investitori vo razvienite zemji. Po

priroda, ova se investitori na dolgi pateki koi imaat potencijal da vlijaat pozitivno vrz vkupnata realnost na korporativno upravuvawe. No, pozitivnite vlijanija vo ovaa nasoka ostanuvaat mo`nost, a ne nu`nost enziskite fondovi ve}e izvesno vreme se edni od najzna~ajnite institucionalni investitori vo razvienite ekonomii. Vakvite fondovi poseduvaa pove}e od 30% od vkupnata finansiska aktiva vo zemjite na OECD ve}e na po~etokot na 21 vek. Poradi redica demografski, politi~ki i socijalni pri~ini, penziskite fondovi dobivaat s$ pozna~ajna uloga vo obezbeduvaweto penziski prihodi za naselenieto vo svetot koe brzo staree. No, ekonomskata realnost s$ pove}e stanuva predizvik za ostvaruvaweto na su{tinskata cel na penziskite fondovi – a toa e da obezbedat siguren izvor na prihodi po penzioniraweto. Korporativnoto upravuvawe na penziskite fondovi ima dvojna, osobeno zna~ajna uloga. Prvo, penziskite fondovi samite treba da imaat dobro korporativno upravuvawe za da mo`at da gi ostvarat svoite strate{ki celi, osobeno poradi nivnata priroda na investirawe so osobeno dolgi horizonti. Vtoro, kako zna~ajni institucionalni investitori tie imaat silno vlijanie, osobeno vo ekonomiite vo koi postojat dominantni akcioneri, vrz upravuvaweto i na kompaniite vo koi tie gi investiraat svoite sredstva. Vo vrska so prvoto pra{awe za upravuvaweto na samite penziski fondovi, kako ilustracija

mo`e da poslu`i razvojot na Preporakite za upravuvawe so penziskite fondovi koi gi usvoi OECD za prv pat vo 2002 godina, koi bea posleden pat inovirani vo 2009 godina. Vo 2002 godina, vo vreme na prviot bran akcionerski skepticizam vo SAD, po propa|aweto na nekolku silni kompanii vo koi zna~ajni investitori bea i penziskite fondovi (osobeno, na primer, negativnite implikacii vrz Kalpers – sistem za administrirawe na penziskoto i zdravstvenoto osiguruvawe na vrabotenite vo javnata administracija na Kalifornija, koj upravuva so najgolemiot penziski fond vo SAD), OECD ja prezede prvata incicijativa vo svojata istorija da opredeli me|unarodni standardi za upravuvawe i kontrola vrz kolektivnite penziski fondovi. Kako rezultat na toa, proizlegoa Preporakite za upravuvawe so penziskite fondovi vo 12 to~ki, koi se podeleni vo dva dela: prviot del se fokusira na strukturite na upravuvawe, pred s$ na upravnite organi, a vtoriot del se fokusira na mehanizmite na upravuvawe, pred s$ na vnatre{nite kontroli, izvestuvaweto, obelodenuvaweto i pristapot do pravdata. Ovie preporaki se inspirirani od Nasokite na OECD za korporativno upravuvawe, no se prilagodeni na specifi~nata pozicija na penziskite fondovi koi imaat obvrski kon osigurenicite kako I

PLIVA GO PROSLAVUVA JUBILEJOT 90 GODINI NA TRADICIJA I KVALITET Osnovana dale~nata 1921 godina, PLIVA e najgolemata farmacevtska kompanija vo Hrvatska i edna od vode~kite vo Jugoisto~na Evropa. Blagodarenie na najsovremeniot razvoj i proizvodstvenite kapaciteti, PLIVA na golem broj pazari niz Evropa i svetot nudi {iroko portfolio na kvalitetni generi~ki lekovi koi predstavuvaat vrvni terapiski re{enija. Bogatata proizvodna programa podelena e vo terapevstki grupi nameneti za lekuvawe na bolestite na: srceto i kardiovaskularniot sistem, gastrointestinalniot sistem, nervniot sistem, muskuloskeletniot sistem, kako i onkolo{kite bolesti. So odobrenijata na Amerikanskata agencija za hrana i lekovi (FDA), Britanskata Medicines and Healthcare Products Regulatory Agency (MHRA) kako i ostanatite relevantni Evropski agencii, PLIVA e vo rangot na proizvoditelite koi gi ispolnuvaat svetskite standardi

kon svoi akcioneri, no i kako kon zainteresirani strani. Imeno, re{avaweto na problemite na agentstvo, t.e. obezbeduvaweto deka interesite na menaxerite }e bidat na ista linija so interesite na sopstvenicite se u{te poizrazeni i pokomplicirani vo situacija vo koja investitorite se i finalnite korisnici, no, vo eden osobeno dolg horizont na investirawe. Vo 2009 godina rabotnata grupa na OECD za privatno penzisko osiguruvawe izdade inovirana verzija na ovie nasoki. Ovaa verzija vo najgolem del e identi~na so taa od 2002 godina, no, ima i razliki koi se rezultat na nau~enite lekcii od poslednata ekonomska kriza. Ostanuvaat isti dvata osnovni principi na upravuvawe na penziskite fondovi – prvo, deka dobroto upravuvawe i vo slu~aj na penziskite fondovi pretpostavuva podelba na operativnite i nadzornite nadle`nosti i vtoro, deka koja bilo forma na upravuvawe na fondovite mora da se bazira na osnovnata cel na fondovite – a toa e tie da ostanat siguren izvor na finansirawe na poedincite po nivnoto penzionirawe. Osnovnata razlika me|u dvete verzii na Preporakite e voveduvawe na tret princip na upravuvawe vo penziskite fondovi – a toa e deka upravuvaweto treba da bide bazirano na rizici, so toa {to podelbata na odgovornostite treba da ja reflektira priroO

za kvalitet potrebni za globalniot pazar na lekovi. So 90 godi{na tradicija, PLIVA denes e ~lenka na grupacijata Teva, koja e edna od najgolemite farmacevtski kompanii vo svetot. Na{a temelna cel, e da se podobri kvalitetot na `ivot i za{titata na zdravjeto so visokokvalitetni i dostapni lekovi. PLIVA vo Makedonija

e prisutna ve}e 35 godini, najnapred kako predstavni{tvo a vo 1993 godina e formirana firma so sedi{te vo Skopje-PLIVA SKOPJE, koja snabduvaj}i go Makedonskiot farmacevtski pazar, visokokvalitetnite lekovi na PLIVA i TEVA, se dostapni do gra|anite i na R.Makedonija. http://www.pliva.com/

PRETPLATETE SE NA

Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk

data i stepenot na rizicite so koi e soo~en fondot. Taka, osobeno vo delot na vnatre{nite kontroli, Preporakite baraat istite da bidat bazirani na rizici, vklu~itelno i preku razvivawe na eti~ki kodeksi i politiki za za{tita od sudir na interesi od strana na organite na upravuvawe, koi bi se odnesuvale kako na vrabotenite vo fondot, taka i na koe bilo fizi~ko ili pravno lice koe ima operativni nadle`nosti vo fondot. Isto taka, verzijata na preporakite od 2009 godina ja zasiluva odgovornosta na organot na upravuvawe za nezavisnosta i kvalitetot na uslugite od nadvore{ni sorabotnici koi gi dobiva organot na upravuvawe, so cel istiot da ja ispolni obvrskata koja im ja nametnuvaat Preporakite – a toa e donesuvawe na site odluki na potpolno informirana osnova. Vo vrska so vtoroto pra{awe na ulogata na penziskite fondovi vo upravuvaweto na kompaniite vo koi tie se institucionalni investitori, kako ilustracija moè da posluàt zaklu~ocite od edno istraùvawe vo [vedska sprovedeno vo 2007 godina. Ova istraùvawe be{e sprovedeno vo vreme na zna~ajna reforma na penziskiot sistem vo [vedska, {to dava mo`nost realnosta da bide koristena kako golem op{testven eksperiment za toa kako vlijaat na performansite na firmite supstancijalnite promeni vo K

institucionalnata sopstveni~ka struktura. Istraùvaweto pokaà deka penziskite fondovi imaat potencijal da sozdadat sosema nova klasa aktivni akcioneri, no, deka ostvaruvaweto na ovoj potencijal zavisi od vnatre{nite pottici vo investiciskite fondovi za vlijanie vrz upravuvaweto so kompaniite vo koi investira fondot. Taka, zgolemuvaweto na procentite na sopstvenost vo racete na golemi otvoreni penziski fondovi pozitivno vlijae vrz zgolemuvaweto na vrednosta na firmata, no, zgolemuvaweto na procentot na sopstvenost na penziskite fondovi koi se povrzani so odredeni industriski grupi ili se direktno del od finansiski institucii negativno vlijae vrz vrednosta na firmata. Pri~ina za ova e stimulot za monitoring i kontrola vrz menaxmentot vo prviot slu~aj i nedostigot od takov stimul, zaedno so potencijalni konflikti na interesi vo vtoriot slu~aj. Reformite na penziskite sistemi, vklu~itelno i vo najbogatite zemji na svetot, }e mora da prodolàt. So porastot na procentot na nevraboteni i pristisokot vrz javnite finansii poradi namaluvaweto na prihodite od danoci vo 2010 godina, zemjite na OECD imaa prose~en buxetski deficit od 9%. Ova ostava mnogu malku prostor za izda{ni i velikodu{ni javno finansirani penzii. No, so ogled deka i privatnite penziski {emi bea silno pogodeni od padot na pazarite na hartii od vrednost, potrebni se reformi i vo regulacijata, administracijata i transparentnosta na rizicite so koi se soo~uvaat penziskite fonC

KIRIL NEJKOV Rakovoditel na Proektot za korporativno upravuvawe na Me|unarodnata finansiska korporacija rrac cija j (IFC) ( FC) (I C) vo Makedonija Maked Ma keddoniija j

dovi. So ogled deka penziskite fondovi imaat horizonti na investirawe od pove}e decenii – so 60 godini kako prose~en period me|u po~etokot na upla}awe na sredstvata i koristewe na beneficiite od strana na osigurenicite, rizicite na upravuvawe so sredstvata se osobeno golemi. OECD kako generalno re{enie predlaga ponatamo{no diverzificirawe na izvorite na penziski sredstva. No, i za soodvetno upravuvawe so rizicite, koi, sekako, }e ostanat relevantni i vo slu~aj na ponatamo{na diverzifikacija vo ovaa nasoka – sekako, ostanuva relevantno zgolemuvaweto na kvalitetot na korporativnoto upravuvawe na penziskite fondovi.

Proektot za korporativno upravuvawe e poddr`an od [vajcarskiot sekretarijat za ekonomski pra{awa (SEKO). IFC e del od Grupacijata na Svetska banka. Iznesenite stavovi se na avtorot i ne gi odrazuvaat nu`no stavovite na IFC. O

KAPITAL / 28.02.2011 / PONEDELNIK

Balkan / Biznis / Politika

KARGO 10 ZA[TEDUVA MILIONI EVRA rpskiot minister za infrastruktura, Milutin Mrkoni}, na regionalnata ministerska konferencija, koja se odr`a vo petokot vo Belgrad, izjavi deka Kargo 10 e eden od najzna~ajnite infrastrukturni proekti, ne samo vo regionot, tuku i vo cela Evropa.Toj istakna deka krateweto na vremeto na transport za edna minuta za{teduva milion evra. Spored Mrkoni}, samo so sorabotka na site zain-

VO MAKEDONIJA NE SE UVEZENI SPORNITE KEKSI NA JAFA

ompanijata Jafa Crvenka od Srbija vo svoeto soop{tenie do mediumite tvrdi deka vo Makedonija ne e uvezena spornata serija od keksite so rok na traewe od 26 fevruari godinava, koja vo Slovenija be{e povle~ena od pazarot poradi somnevawe deka ambalaàta vo koja e spakuvan keksot sodrì materii koi preku celofanot moè lesno da preminat na proizvodot. “Na slovene~kiot pazar postojat podeleni mislewa za koristeweto UV lak na nadvore{niot del od ambalaàta na proizvodite, poradi {to od oktomvri lani po~navme da koristime voden lak na sekundarnata ambalaà na proizvodite. Site na{i proizvodi primarno se pakuvaat vo polipropilenska folija, koja gi zadovoluva najgolemite standardi na kvalitet i gi poseduva site svojstva za za{tita, a UV lakot e koristen samo na sekundarnata ambalaà”, veli Jelena Juri~, direktor za operacii na Jafa Crvenka.

15.000 LU\E PROTESTIRAA VO ZAGREB!

rvatskite braniteli v~era se sobraa na protest vo Split, a zav~era na plo{tadot Ban Jela~i} vo Zagreb. Pod mototo “Stop za progonot na hrvatskite braniteli”, prisutnite go izrazija svoeto nezadovolstvo od vladeeweto na premierot Jadranka Kosor i od odnosot na dràvata kon niv. Protestot be{e organiziran prvenstveno kako znak na poddr{ka na veteranot Tihomir Purda, koj vo Hrvatska se smeta za heroj na opsadata na Vukovar, a Srbija go somni~i za izvr{eni voeni zlostorstva vrz raneti srpski vojnici vo 1991 godina. Na protestot vo Zagreb prisustvuvaa okolu 15.000 lu|e. Osven branitelite, od site kraevi na zemjata pristignaa i zemjodelcite, ribarite, rabotnicite koi so meseci ne primile plata. Se bara osloboduvawe na 350 hrvatski braniteli protiv koi e pokrenata postapka za storeno zlostorstvo za vreme na vojnata, kako i sekoj Hrvat da moè dostoinstveno da ìvee od svojata rabota i od svojot trud.

AVSTRISKI KOMPANII INVESTIRALE 1,8 MILIJARDI EVRA VO BIH

vstriskite kompanii vo Bosna i Hercegovina (BiH) investirale 1,8 milijardi evra, soop{ti ekonomskiot sovetnik na avstriskata ambasada vo BiH, Peter Haslaher. Toj izjavi deka vo BiH ima 200 kompanii od negovata zemja koi i ponatamu sakaat da investiraat. “Na{ite kompanii i ponatamu sakaat da investiraat vo BiH. Dosega niedna na{a kompanija ne se po`alila od uslovite za rabota, a na{a zaedni~ka cel e da go zgolemime prisustvoto na avstriskite firmi vo BiH”, izjavi Haslaher. Govorej}i za prednostite i nedostatocite od raboteweto na pazarot na BiH, toj istakna deka zemjata ima dano~en sistem koj e mnogu atraktiven vo sporedba so regionot i kvalifikuvana rabotna sila. No, od druga strana, kako nedostatoci gi navede neuredenata infrastruktura i zakonodavstvo, kako i pravnata i politi~kata stabilnost.

teresirani strani moè da se postigne vremeto na transport na stoki od Minhen do Istanbul od dosega{nite 55 ~asa da se namali na 40 ~asa. Na konferencijata u~estvuvaa i generalniot direktor za èlezni~ki transport na Evropskata komisija, Frank Jost; crnogorskiot minister za soobra}aj i telekomunikacii, Andrija Lompar; dràvniot sekretar vo Ministerstvoto za more, soobra}aj i infrastruktura na

Hrvatska, Danijel Mileta, kako i pretstavnici od drugite dràvi i kompanii od regionot. Kargo 10 go osnovaa vo septemvri 2010 godina èleznicite od Slovenija, Hrvatska i Srbija. So protokolot za sorabotka koj go potpi{aa pretstavnicite na èleznicite na Srbija, Hrvatska i Slovenija na sekoja zemja & pripadna po tretina od sopstvenosta na kompanijata Kargo 10. Isto taka, predvideno e sekoja zemja-osnova~ da obezbedi po 5%

15 ~lenki na Kargo 10”, izjavi Lompar. Toj potvrdi deka }e bide formirana me|udràvna komisija me|u Srbija i Crna Gora na najvisoko nivo, koja }e se zanimava so patniot i èlezni~kiot soobra}aj od Belgrad do Bar. Konferencijata ja organizira{e kompanijata Biznis dijalog, pod pokrovitelstvo na Ministerstvoto za infrastruktura na Srbija i Zaednicata na evropski èleznici i infrastrukturni kompanii (CER).

od neophodnite vozovi za normalna rabota na proektot. Po osnovaweto, namera za pridruùvawe na Kargo 10 najavija i èleznicite na Bosna i Hercegovina, Republika Srpska, Makedonija i Crna Gora. Na konferencijata vo Belgrad crnogorskiot minister za soobra}aj soop{ti deka Crna Gora }e se pridruì na Kargo 10. “Celta e site nacionalni èleznici vo regionot da bidat

Balkan / Biznis / Politika

KAPITAL / 28.02.2011 / PONEDELNIK

PORADI DVOJNO POEVTINITE PROIZVODI I USLUGI

ROMANCITE NA [OPING VO SRBIJA! Romancite najmnogu kupuvaat prehranbeni proizvodi, koi vo Srbija se dvojno poevtini, no pograni~nite gradovi gi posetuvaat i za nabavka na mebel i za zabava VESNA KOSTOVSKA

NA GRANICATA CVETA [VERCOT

v.kostovska@kapital.com.mk

omancite s$ po~esto pazaruvaat vo najbliskite srpski prodavnici okolu granicata poradi poevtinite produkti koi mo`at da gi kupat vo Srbija. Pri {oping vo Srbija kupuvaat od prehranbeni proizvodi do mebel, a mnogumina od niv doa|aat i za zabava. Romancite najmnogu kupuvaat zejtin, alkoholni pijalaci, bra{no, jabolka, kompir, luk, ju`no ovo{je, ~okoladi, sirewe, kozmeti~ki proizvodi, leb, {e}er, bidej}i pove}eto od proizvodite se dvojno poevtini. @itelite na sosednite romanski gradovi kupuvaat proizvodi i za nekolku ~asa gi praznat srpskite pazari. Otkako vo Romanija neodamna poskape gorivoto, na benzinskite pumpi vo Srbija s$ po~esto se zabele`uvaat avtomobili so romanski registarski tabli~ki. Gorivoto vo Srbija e poevtino za nekolku evrocenti, a vo posledno vreme Romancite gi koristat i uslugite na srpskite avtolimari i avtomehani~ari. Romanecot Laviwel Ardeqan od grad~eto Deta, koe e blisku do srpskata granica, izjavi deka za nego e isplatlivo

Romanskata vlast pred nekolku dena poradi {verc so cigari privede 94 policajci i 46 carinici na soslu{uvawe vo Nacionalnata direkcija za antikorupcija. Samo vo edna smena, koja ja vodele 12 lu|e, se zarabotuvalo po 6.000 evra dokolku se propu{ti avtomobilski konvoj so cigari. Pred edna nedela srpskite carinici na grani~niot premin Srpska Crwa spre~ile od Srbija vo Romanija da se pro{vercuvaat pove}e od 25.000 kutii so cigari, a zarabotuva~kata na {vercerite bi bila najmalku 25.000 evra.

Romancite kupuvaat gorivo od Vojvodina, a gi koristat i srpskite avtomehani~ari da pazari od srpskite prodavnici duri nekolku pati mese~no. Toj naj~esto pazaruva od srpskoto grat~e Vr{ac, koe se nao|a na triesetina kilometri od granicata so Romanija. “Vr{ac ni e mnogu blisku i ima dva megamarketi koi se odli~no snabdeni i zelen pazar. Vo Srbija ima mnogu artikli koi ne podle`at na akciza, za razlika od kaj nas. Nam ni se isplatuva da kupime i samo cigari”, izjavi Ardeqan. Toj dodade deka porano Srbite odele da pazaruvaat vo Romanija, no, C

sega situacijata e obratna. Grani~niot premin Kaluxerevo, koj pred nekolku godini poradi slabiot promet be{e pred zatvorawe, sega pretstavuva zlatna kapija za Bela Crkva, koja spa|a vo nerazvienite op{tini vo Vojvodina. Me|utoa, Romancite ne odat samo na {oping vo Srbija. Tie se i ~esti gosti vo kafuliwata i restoranite. Mustafa Selikovi}, koj e sopstvenik na prodavnica, izjavi deka negovata prodavnica ostvaruva zna~itelen profit od Romancite. O

“Interesno e toa {to kaj nas doa|aat da kupuvaat Romancite koi, sepak, imaat mali mese~ni primawa, tie koi zarabotuvaat okolu 250 evra. Sepak, toa se obi~ni rabotnici. Tuka im e poevtino, a sekako deka toa e dobro za nas. Vo Bela Crkva mnogu te{ko se `ivee. Edvaj go pre`ivuvame mesecot. Nas mnogu ni zna~i i eden mu{terija”, izjavi Selikovi}. Sepak, Jon Radukan od Oravica, koj e eden od redovnite romanski kupuva~i, re~e deka nim im se isplatuva da kuK

puvaat od Srbija re~isi s$, osven meso i mesni proizvodi, koi se poskapi i vo Srbija. Toj predupredi i na nekolku problemi so koi se soo~uvaat i koi gi odvra} aat od {opingot. “Policijata znae da bide mnogu stroga. Nekoga{ od nas baraat da proverat {to imame vo kolite, a ~estopati se slu~uva da ni ja zemat stokata, iako imame fiskalni smetki. Izgleda ne im se dopa|a toa {to gi tro{ime na{ite pari vo Srbija. Jas navistina ne im ja razbiram logikata. Se slu~uva na C

grani~niot premin da imame dvojna kontrola. Prvo stokata ni ja pregleduvaat carinici, a potoa policijata go pravi istoto, pa seto toa trae mnogu dolgo, a ponekoga{ i voop{to ne e prijatno”, izjavi Radukan, koj i ponatamu odi da pazari vo Srbija. O

KAPITAL / 28.02.2011 / PONEDELNIK

Balkan / Biznis / Politika

SO PUTIN PRISTIGNUVA I GASPROM BANKA? ikoj od nadle`nite vo Srbija ne mo`e da gi potvrdi {pekulaciite deka so Vladimir Putin vo Belgrad na krajot od mart }e dojde i Gasprom banka. Sepak, spored neoficijalni informacii od Moskva, ovaa banka vlezot na srpskiot pazar go najavuva dve godini i e podgotvena da gi kupi Po{tenska banka ili Srpska banka. Od Narodnata banka na Srbija, koja izdava dozvoli za rabota, soop{tija deka Gasprom dosega nema pobarano vakva dozvola, {to, inaku, e

voobi~aena procedura. “Najavite deka Gasprom banka }e ja kupi Srpska banka e nelogi~na, bidej}i dr`avata nas sigurno nema da n$ privatizira”, se veli vo soop{tenieto na Srpska banka.

SAD ]E I DADE 360.000 DOLARI NA ALBANIJA ZA LOKALNITE IZBORI

AD }e & dade 360.000 dolari na Albanija za lokalnite izbori {to }e se odr`at na 8 maj. Ova go objavi amerikanskiot ambasador vo Tirana, Aleksandar Arvizu. “Site o~ekuvaat da vidat ubedliva predizborna kampawa koja bi bila del od demokratski proces vo Albanija i toa e neophodno", izjavi amerikanskiot

diplomat. Toj pojasni deka sredstvata {to }e gi dade SAD se nameneti za obuka na nabquduva~ite {to }e gi sledat izborite. Albanskiot premier, Sali Beri{a, vo Parlamentot ja povika opozicijata da u~estvuva na ovie izbori i dade uveruvawa deka izborniot proces }e bide fer i demokratski.

SILEN RAST

TURSKITE GRADE@NICI VO POHOD NA NOVI PAZARI

Najgolemite 28 grade`ni kompanii vo Turcija vo momentov imaat proekti vo 38 zemji niz Evropa, Azija i Afrika. Najgolem del od niv se industriski i transportni grade`ni proekti ELENA JOVANOVSKA

urskite grade`ni kompanii ja preìveaja globalnata kriza blagodarenie na brojnite me|unarodni proekti vo 2009 godina. Vo najnoviot izve{taj na konsultantskata ku}a Dilojt, “Turskite grade`ni giganti 2010”, se naveduva deka proektite vo sektorite energija i transport se restartiraa vo 2010 godina, a kon nivniot rast pridonesuva i osveùvaweto na stanbenata izgradba. Rastot vo grade`niot sektor se dolì na zgolemenata dinamika na doma{niot pazar i na s$ pogolemiot broj proekti vo sosednite zemji vo poslednite godini. Na vrvot od listata na 28 doma{ni grade`ni kompanii se najde najgolemata grade`na kompanija Enka, koja vo 2009 godina ostvari prihod od 1,4 milijardi evra. Vedna{ po Enka se kompaniite Gama, so prihod od 771 milioni evra i Tekfen, so 590 milioni evra. Deka turskite grade`nici stanuvaat regionalna, pa duri i globalna sila potvrduva podatokot deka 28 grade`ni kompanii vodat proekti vo 38 zemji niz

RASTAT CENITE NA GRADE@NOTO @ELEZO I CEMENTOT

retsedatelot na Istanbulskata stopanska komora (ICOC), Murat Jal~inta{, predupredi deka cenite na grade`noto èlezo, cementot i agregatite vo Turcija nenormalno rastat. “Za razlika od minatata godina, ovaa godina cenite na èlezoto i cementot se ka~ija za 50%”, veli Jal~inta{. “Ne moème da go objasnime ovoj porast nitu so poka~uvaweto na cenata na surovinite, nitu so uslovite na svetskite pazari", dodava toj, so zabele{ka deka cenata na agregatite porasnala za pove}e od 60%. Rastot na cenite predizvikan od poskapuvaweto na materijalite e normalen, no, {pekulativnoto i ve{ta~ko rastewe na cenite treba da se spre~i. “Energetskite pridones i vo tekot na edna godina porasnaa vo prosek za 20%, no toa e edinstvenoto ne{to {to vlijae na èlezoto ili cementot. Ostanatite pridonesi porasnaa za 6% do 10%, {to e blisku do nivoto na inflacija. Temperaturite koi bea povisoki otkolku {to e voobi~aeno za ovaa sezona predizvikaa zaìvuvawe na grade`nata industrija, no, toa ne treba da se iskoristi kako mo`nost za skok na cenite", veli pretsedatelot na ICOC. Abnormalniot rast na cenite }e vlijae i na privatniot i na javniot sektor, dodade toj, zabeleùvaj}i deka Vladata prodolùva so brojnite infrastrukturni proekti od golemi razmeri.

Evropa, Azija i Afrika. Od druga strana, pak, devet od ovie 28 kompanii nemaat tekovni proekti vo Turcija. Vo 2009 godina 18 grade`ni kompanii rabotele vo Libija. Ovaa zemja be{e prva stranska zemja vo sedumdesettite godini kade {to stapnale turskite grade`nici. Brojkite poka`uvaat deka i pokraj rastot na profitot vo 2009 godina, brojot na

vrabotenite opadnal. Od 114.000 rabotnici vo 2008 godina, za edna godina brojot na vraboteni padna za 15%, na 97.000. Od vkupniot broj proekti {to gi izveduvaat ovie 28 kompanii, 70% se industriski i transportni grade`ni proekti. GRADE@NIOT SEKTOR I PONATAMU ]E RASTE Se o~ekuva grade`niot sektor vo Turcija da bide

eden od najbrzoraste~kite pazari vo svetot vo slednite 10 godini, prognozira vo najnoviot izve{taj Grade`niot informativen centar. Kako {to e navedeno vo analizata, se o~ekuva pove}e od polovina od obemot vo svetskiot grade`en sektor vo 2020 godina da se odviva vo zemjite vo razvoj. Generalniot direktor na Grade`niot infor-

mativen centar, Bari{ Onaj, veli deka vo prvite devet meseci od 2010 godina vo Turcija ovoj sektor bele`i rast od 18,4%. Spored prognozite, vo slednite 10 godini pazarot na grade`ni{tvo }e porasne za 7,3%. Se o~ekuva svetskata industrija za grade`na oprema da

raste pobrzo od svetskata ekonomija i da dostigne 12,7 iljadi milioni dolari vo 2020 godina, pretstavuvaj}i 14,6% od svetskata ekonomija. Vo izve{tajot se veli i deka vo slednite 10 godini se o~ekuva turskiot sektor za cement da go zgolemi proizvodstvoto za 60%.

Svet / Biznis / Politika

BOING ]E GI IZRABOTUVA AVIONITE ZA ARMIJATA NA SAD ZA 35 MILIJARDI DOLARI

CENATA NA KAKAOTO NAJVISOKA VO POSLEDNITE 32 GODINI

ogovorot za izgradba na vozduhoplovnite tankeri za amerikanskata armija, vo vrednost od 35 milijardi dolari, go dobi amerikanski Boing. Toa e vtora pobeda za Boing vo poslednite godini nad evropskiot konkurent *European Aeronautic Defense and Space koj gi proizveduva avionite "erbas". Vesta od Pentagon gi izraduva politi~arite i `itelite na Va{ington i Kanzas, kade {to }e se sostavuvaat avionite.

enata na kakaoto na stokovite berzi se iska~i na najvisokoto nivo vo poslednite 32 godini. Na Londonskata berza vikendot cenata na kakaoto se zgolemi za okolu 19 dolari. Nagloto zgolemuvawe na cenata na ovoj konditorski proizvod se dol`i na kontinuiranoto nasilstvo na Bregot na Slonovata Koska, koja e broj eden proizvoditel na kakao vo

Vo prvata faza Boing }e dobie 3,5 milioni dolari za razvoj i izrabotka na prvite ~etiri avioni. Prviot let na avionite e planiran za 2015 godina, a do 2017 godina Boing mora da & predade na amerikanskata armija 18 tankeri, koi }e se izrabotat po modelot na parni~kiot "767". So ovoj dogovor Boing treba da izraboti vkupno 179 tankeri. Po objavuvaweto na dogovorot, akciite na Boing na

Wujor{kata berza se zgolemija za 2,44 dolari, so {to dostignaa vrednost od 73,20 dolari. Kompanijata potro{i pet milioni dolari za oglasuva~kata kampawa koja Boing ja izraboti za javnata nabavka na amerikanskata Vlada. Iako del od ekspertite ja kritikuvaa ovaa odluka na Vladata na SAD, od Belata ku}a potenciraa deka ne postoelo politi~ko vlijanie pri odlu~uvaweto za javnata nabavka.

PO SEDUM GODINI RABOTEWE SO ZAGUBA

XENERAL MOTORS OSTVARI PROFIT OD 4,7 MILIJARDI DOLARI

Amerikanskiot avtomobilski gigant Xeneral motors za prv pat od 2004 godina ostvari godi{en profit vo vrednost od 4,7 milijardi dolari vo 2010 godina. BORO MIR^ESKI

merikanskiot avtomobilski gigant Xeneral motors za prv pat po sedum godini ostvari godi{en profit vo vrednost od 4,7 milijardi dolari. Zakrepnuvaweto na kompanijata e posledica na podobruvaweto na proda`bata vo SAD, no i na stranskite pazari, kako i na poniskite tro{oci na kompanijata po nejzinoto zakrepnuvawe od bankrotiraweto vo 2009 godina. Ova e najgolemiot profit na XM od 1991 godina dosega. Glaven "vinovnik" za ova e Kina, kade {to Xeneral motors prodade golem broj avtomobili lani, pa, taka Kina stana najgolemiot pazar na avtomobilskiot gigant vo 2010 godina. Bankrotiraweto na kompanijata, koe be{e finansirano od vladite na SAD i Kanada, dozvoli XM da go namali dolgot, da gi obnovi fabrikite, kako i modelite od nivnite ~etiri najslabi brendovi. Sepak, spored izvr{niot direktor na kompanijata, Den Akerson, modelite kako elektri~niot "{evrolet volt" uspeale da ja smenat per-

cepcijata na potro{uva~ite za modelite na XM. Minatata godina Xeneral motors u~estvuval so okolu edna pettina vo vkupnata proda`ba na avtomobili vo SAD, {to e najgolem udel na ovoj pazar od 2008 godina. "Svesni sme deka s$ u{te imame mnogu rabota za da se podobrime. Nie planirame i ponatamu da gi gradime temelite za napredok na kompanijata na dolg rok", re~e Akerson. Vo ~etvrtiot kvartal od 2010 godina kompanijata zaraboti 510 milioni dolari ili 31 cent od edna akcija, sporedeno so zagubata od 3,5 milijardi dolari vo 2009 godina. Kako {to pi{uva Rojters, dokolku kompanijata ne treba{e da go

otpla}a dolgot kon kanadskata vlada i vladata na SAD, zarabotkata }e be{e mnogu pogolema. Taka, Xeneral motors vo poslednoto trimese~je od minatata godina zaraboti 52 centi od edna akcija, so {to gi nadmina predviduvawata na analiti~arite od maksimalni 46 centi za akcija. Profitot e dobra vest za okolu 50.000 rabotnici koi rabotat vo amerikanskite fabriki. So ova, spored presmetkite na sindikatot na rabotnicite na XM vo SAD, tie treba da dobijat bonus so prose~na vrednost od 4.300 dolari za rabotata vo izminatata godina. Bonusot, koj mo`e da bide najgolemiot bonus vo istorijata na kom-

panijata, im be{e veten na rabotnicite na XM minatata nedela vo oficijalno izvestuvawe od menaxmentot. Samo za sporedba, rabotnicite od rivalot Ford dobija bonusi vredni 5.000 dolari. "XM pokaà neverojaten napredok, ne samo od finansiski aspekt, tuku i vo proizvodnata linija za mnogu kratok vremenski period", re~e Xesi Toprak, zamenikpretsedatel na oddelenieto za industriski trendovi od kompanijata Trukar. Sepak, dano~nata uprava na SAD i ponatamu e zagrièna za idninata na kompanijata poradi zaemot od vladata na SAD, vreden 50 milijardi dolari, za spas na kompanijata od bankrot. Xeneral motors bankrotira{e vo 2009 godina, a uspe{no se vrati na pazarot preku incijalnata javna ponuda (IPO) na kompanijata vo noemvri 2010 godina, koga XM sobra 20 milijardi dolari. Ova be{e najgolemoto IPO vo amerikanskata istorija. Kako {to istaknuvaat od dnevniot vesnik "Va{ington post", vo ~etvrtokot minatata nedela amerikanskata vlada go namalila dràvniot udel vo kompanijata od 61% na 27%.

KAPITAL / 28.02.2011 / PONEDELNIK

svetot. Na zatvoraweto na londonskata ICE berza kakaoto koe treba da se ispora~a vo maj godinava dostigna vrednost od 3.644 dolari za eden ton, dodeka, pak, vo tekot na trguvaweto cenata na kakoto se iska~i duri na 3.648 dolari, so {to ja dostigna najvisokata cena vo poslednite tri decenii. Od januari godinava, poradi nemirite na Bregot na

Slonovata Koska, cenata na ovaa surovina se zgolemi za okolu 600 dolari, {to pretstavuva rast od 28%. Za period od edna godina se `neat okolu tri milioni toni kakao vo svetot. Od niv, okolu 40% doa|aat od zapadnoafrikanskata dr`ava, kade {to ve}e nekolku meseci "besneat" politi~ki nemiri, poradi {to dr`avata be{e primorana da go zabrani izvozot na kakao.

DVA, TRI ZBORA

“Rastot na cenata na hranata i na energensite }e ostane na visoko nivo do krajot na 2011 godina. Iako dr`avite se trudat da go zgolemat proizvodstvoto na `itni kulturi, toa nema da bide dovolno, za{to inflacijata i ponatamu ostanuva glavnata zakana za visokite ceni.” XOZEF GLAUBER

glaven ekonomist vo Ministerstvoto za zemjodelstvo na SAD

“Rezolucijata na ON za zamrznuvawe na imotot na libiskiot pretsedatel Moamer Gadafi, kako i voveduvaweto embargo na uvozot i izvozot na oru`je vo Libija e silna poraka deka nema da se tolerira prekr{uvaweto na osnovnite ~ovekovi slobodi i prava. Vo idnina }e sleduvaat i postrogi sankcii.” BAN KI MUN

generalen sekretar na ON

“Dodeka {pansko-ruskite politi~ki i kulturni vrski s$ podobro se razvivaat, dr`avite se soo~uvaat so nedostig od od razvieni ekonomski i trgovski odnosi. Dvete dr`avi poseduvaat ogromen potencijal za razvoj na biznisi.” TRINIDAD HIMENES

minister za nadvore{ni raboti na [panija

KAPITAL / 28.02.2011 / PONEDELNIK

Svet / Biznis / Politika

SVET

0-24

...PREBROJUVAWE

...NA KOJ BILO NA^IN

...EVAKUACIJA

]e ima li koalicija vo Irska?

Egipetskite begalci si odat doma!

Na Malta }e â&#x20AC;&#x153;vrieâ&#x20AC;? od Kinezi

avr{ija parlamentarnite izbori vo Irska, a prebrojuvaweto s$ u{te trae. Vo o~ekuvawe na oficijalnite podatoci, partiite koaliciraat so cel da sozdadat mnozinstvo koe }e raboti na ekonomskata idnina na zemjata.

ez izbor za prevoz, iljadnici egipetski begalci pobrzaa da go napu{tat kampot na tuniskata granica. Begaj}i od nasilstvoto od Libija, tie preku Tunis treba da stignat vo Egipet.

o evakuacijata od Bengazi, Libija, desetici iljadi Kinezi ostanaa stacionirani na brodot Palermo Grimaldi, zaP kotven na pristani{teto vo Valeta, Malta.

ANALIZA

OD KADE ]E JA ZAMENI EVROPA LIBISKATA NAFTA?

Namaleniot izvoz na nafta od Libija kon Evropa i enormniot rast na cenite na ovoj energens ve}e im nanese ogromni {teti na evropskite rafinerii, koi s$ u{te gi razgleduvaat mo`nite opcii kako da ja "zamenat" libiskata nafta. Evropa zadovoluva visoki 80% od potrebite za nafta tokmu od Libija BORO MIR^ESKI

vropa, koja 80% od vkupniot uvoz na nafta zadovoluva od Libija, e vo potraga po alternativni izvori na ovoj mnogu va`en energens. Spored oficijalnite podatoci na konsultantskata kompanija Fakts global enerxi, Evropa uvezuva 1,3 milioni bareli libiska nafta dnevno, a nejzini najgolemi konsumenti se Francija, Germanija i Italija. Koi se alternativite na Evropa analiziraat brojni mediumi i analiti~ari, ispla{eni od potencijalniot nedostig od nafta i zgolemuvaweto na nejzinata cena? Spored analizite na Rojters, Saudiska Arabija poseduva ogromno koli~estvo "lesna nafta" i e podgotvena da gi zameni libiskite izvozni kapaciteti, no nejasno e kolku taa nafta e slobodna i podgotvena za isporaka kon Evropa. "Poseduvame nafta od pove}e kategorii, klasificirana spored kvalitetot. Momentalno Saudiska Arabija proizveduva okolu 12,5 milioni bareli nafta na den.

80%

od vkupniot uvoz na nafta vo EU e od Libija

Samo od poleto Kurajs vo sopstvenost na Aramko dnevno moè da se izvle~at okolu 1,4 milioni bareli nafta. Toa e dovolno za da gi nadomesti zagubite na nafta vo Evropa predizvikani od nemirite vo Libija. Na kratok rok naftata so sli~en kvalitet na libiskata moè da pristigne vo Evropa od nekolku strani i da gi zadovoli potrebite. No, na dolg rok toa }e bide mnogu te{ko, pi{uva Rojters. Naftata od afrikanskiot izvoznik Nigerija moè da bide vtorata potencijalna zamena za libiskata nafta na dolg rok, no, voenite napadi vrz nigeriskata infrastruktura

i toa kako ja ote`nuvaat isporakata na nafta nadvor od granicite na dràvata. Del od ekspertite smetaat deka ova ne e vozmo`no. "Vo teorija, Nigerija moè da proizvede okolu tri milioni bareli nafta na den, no, toa nema da bide dovolno za da go zameni libiskoto proizvodstvo", re~e Holi Patenden, direktor na oddelenieto za nafta i gas na Biznis monitor interne{nal (Business Monitor International). Spored analizata na Rojters, naftata "sahara blend" od soseden Alìr e so dobar kvalitet i moè da gi ispolni barawata za kvalitet na

nafta na nekoi od evropskite rafinerii. Evropskite rafinerii Petroplus, Saras i Tamoil smetaat deka moàt da go nadomestat nedostigot od libiska nafta preku kupuvawe na nafta na spot-pazarite, za koja bi potro{ile mnogu pari. Surovata svetla nafta "azeri" od Mediteranskiot region e u{te edna opcija, no e premnogu skapa, a ogromni se tro{ocite i za nejzinoto dostavuvawe do Evropa. ITALIJA NAJPOGODENA Spored ekspertite, dokolku kompaniite si dozvolat zgolemuvawe na tro{ocite, toa moè da nanese ogromni {teti na nivnoto rabotewe na dolg rok. Kako {to istaknuvaat analiti~arite, najo{tetena dràva od zapiraweto na izvozot na nafta od Libija e Italija. "Italijancite }e pretrpat

najgolemi {teti od namaleniot uvoz na nafta od Libija. Pove}eto italijanski rafinerii }e se prenaso~at kon uvoz na "azeri" naftata, koja momentalno ja nema vo golemi koli~ini", istaknuvaat analiti~arite. Me|unarodnata agencija za energija istakna deka dokolku e potrebno }e interveniraat i kaj dr`avite od OPEK za pogolema aktivnost vo soodvetno zamenuvawe na izgubenite koli~ini libiska nafta za Evropa. RUSIJA NAJAVI POVE]E GAS ZA EVROPA Rusija e prvata dr`ava koja se ponudi da ispora~a zgolemeno koli~estvo gas kon Evropa poradi nedostigot od nafta. "Dokolku ima potreba, nie sme podgotveni da ja duplirame isporakata na gas vo Evropa", re~e Sergej [matko, minister za energetika na Rusija. Spored nego, osven problemati~nata sostojba na pazarot na energetika, Evropa nema da se soo~i so nedostig od nafta. No, namaleniot izvoz na nafta od Libija kon Evropa i enormniot rast na cenite na ovoj energens ve}e im

nanesoa ogromni {teti na evropskite rafinerii, koi s$ u{te gi razgleduvaat mo`nite opcii kako da ja "zamenat" libiskata nafta. Spored analizite na agencijata Rojters, nasilniot revolt protiv avtoritarniot reìm na libiskiot pretsedatel Momaer Gadafi, koj s$ u{te trae vo Libija, uspea da skrati okolu tri ~etvrtini od vkupnoto proizvodstvo od ovaa ~lenka na OPEK. Toa {to najmnogu gi zagriùva ekspertite e zabrzaniot rast na cenata na naftata, koja vo ~etvrtokot dostigna re~isi 120 dolari za barel, {to e najvisokoto nivo vo poslednite 30 meseci. Dosega svetot s$ u{te ne se soo~il so teòk nedostig od nafta. Zalihite na nafta vo dràvite-~lenki na OPEK moàt da zadovolat okolu pet milioni bareli nafta dnevno, no, organizacijata s$ u{te oficijalno ne odlu~ila da gi pu{ti vo upotreba. Golem del od ekspertite smetaat deka taa nafta nema da go zadovoli kvalitetot na naftata od Libija. Evropskite rafinerii }e se soo~at so zgolemeni tro{oci i prerabotuva~ki te{kotii poradi nekvalitetna nafta.

Feqton

KAPITAL / 28.02.2011 / PONEDELNIK

NAJPOZNATITE SVETSKI MILIJARDERI KOI PO^NALE OD NULA: AMANSIO ORTEGA GAONA 12

PO^NA KAKO [IVA^KI ^IRAK, A STANA KRAL NA TEKSTILOT Amansio Ortega e {panski pretpriema~ koj se doka`a vo modniot svet, a Forbs go proglasi za najbogat ~ovek vo [panija i devetti najbogat ~ovek vo svetot. Koga stana popularen otkako berzata go napravi milijarder, svetot dozna za negovata prikazna koja po~nuva od siroma{noto detstvo i stana eden nova inspiracija za mladite pretpriema~i PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

mansio Ortega e sopstvenik na Inditeks, modnata kompanija koja operira so nekolku brendovi, vklu~uvaj}i gi i Zara, Masimo Duti (Massimo Dutti) i Stradivarius. Kompanijata ima 4.500 prodavnici vo 73 razli~ni dr`avi, me|u koi i Meksiko i Sirija, kade {to posledno se otvorija novi prodavnici. Minatata godina grupacijata ostvari partnerstvo so Tata grup za da vleze i na indiskiot pazar. Ortega, kogo Forbs minatata godina go rangira{e kako devetti najbogat ~ovek na svetot, so li~no bogatstvo od 25 milijardi dolari, se oblo`i na nedvi`nosti vo Florida - ja kupi kancelariskata kula Koral Gejbls,

koja momentalno e dom na Bakardi SAD. Toj isto taka poseduva luksuzen kompleks apartmani vo Majami, imot vo Madrid, Pariz, London i Lisabon, a investira{e i vo biznis so gorivo, turizam i bankarstvo. Momentalno Ortega `ivee so negovata vtora `ena vo diskreten apartman vo centarot na Koruwa. Se {pekulira deka negovata }erka Marta }e bide naslednik na imperijata. Koga toj se pojavi vo javnosta vo 2000 godina, i toa kako del od zagrevaweto pred isplivuvaweto na negovata kompanija na pazarot so akcii {to se oficijalno se slu~i vo 2001 godina, Amansio ednostavno “gi okupira” naslovnite stranici na {panskiot pe~at. Sepak, Ortega nikoga{ ne dal intervju za nekoj medium, a poradi taa tainstvenost

(spored nekoi mislewa) uspe{no be{e i izdavaweto na knigata “Amansio Ortega: od nula do Zara”, vo koja golem del od svetot dozna za uspe{nata prikazna na ovoj milijarder. PRVATA RABOTA Kako sin na `elezni~ar i ku}na pomo{ni~ka, Ortega nikoga{ ne dobil formalno visoko obrazovanie. Ja po~nal svojata markantna kariera u{te kako tinejxer vo La Koruwa, [panija, tradicionalniot centar na pirinejskata tekstilna industrija. Poradi lo{ite uslovi vo semejnata ekonomija Ortega u{te koga imal 13 godini po~nal da raboti kako dostavuva~ za nekoj proizveduva~ na ko{uli koi bile praveni za bogati klienti. Podocna rabotel i kako pomo{nik-kroja~. Gledaj}i od prva raka kako se zgolemuvaat tro{ocite

so samoto preminuvawe na oblekata od dizajnerite do fabrikite, a potoa i do prodavnicite, Ortega od rana vozrast nau~il za va`nosta na raznesuvaweto proizvodi direktno do kupuva~ite, bez da se koristat nadvore{ni distributeri. Podocna taa strategija ja upotrebi za golemiot uspeh na Zara, nastojuvaj}i da gi kontrolira site ~ekori vo tekstilnoto proizvodstvo vo pravec da se skratat tro{ocite i da se dobie brzina i fleksibilnost. Vo po~etokot na 60-te godini Ortega stignal do pozicijata menaxer na lokalnata prodavnica za obleka, kade {to zabele`al deka samo nekolku bogati gra|ani mo`at da si dozvolat da kupuvaat skapa obleka. Taka po~nal da proizveduva sli~ni par~iwa za poniski ceni, otkako kupil nekoja evtina fabrika

vo Barselona. Proizvodite podocna im gi prodaval na lokalnite prodavnici, so {to uspeal da profitira i na 27 godini da ja otvori prvata sopstvena kompanija, Konfeksiones Goa (Confecciones Goa) (imeto ne doa|a od popularniot ostrov, tuku od inicijalite na osnova~ot rasporedeni naopaku) kade {to se proizveduvale bawarki. FENOMENOT ZARA Vo 1975 godina Ortega ja otvoril prvata prodavnica Zara vedna{ nasproti najpopularnata stokovna ku}a vo La Koruwa. Tuka se poka`a i toa vo {to do den denes mnozina mu simnuvaat kapa koga se raboti za izborot na lokacija za sekoja nova Zara. [panskiot milijarder znae da odbere perfektna mestopolo`ba za negoviot biznis. Zara za brzo vreme stekna reputacija

na prodavnica za kvalitetna dizajnerska moda po razumni ceni. Ovaa formula uspe{no ja koriste{e brendot Gap (Gap) vo Amerika i Britanija, no toa be{e ne{to sosema novo za [panija. Golemite kompanija Korte ingles (Corte Ingles) i Kortefiel (Cortefiel) go kontroliraa sredniot pazar za obleka, no, se obiduvaa da go zadovolat i mlade{kiot sens za moda. Toga{nata cel na Ortega na izvesen na~in be{e potcrtana vo prviot godi{en izve{taj na Zara, izgotven duri vo 1999 godina. “Celta na Zara be{e da se demokratizira modata. Vo kontrast so idejata za modata kako privilegija, nie nudime pristapna moda koja e od visok rang, inspirirana od vkusot, èlbata i ìvotniot stil na modernite maì i èni”, pi{uva vo nego. Do 1989 godina Ortega ot-

PRIKAZNI OD WALL STREET

MARDOK KUPUVA FIRMI

Kolku i da go po~ituvate Mardok, negovata politika “s$ da ostane vo semejstvoto” ednostavno ne e dobra za kompanija {to kotira na berza, smetaat analiti~arite emejstvoto Mardok na avstraliskiot mediumski magnat poseduva samo okolu 12% od korporacijata Wuz (News Corp.), no Rupert Mardok go vodi biznisot kako da e semejna slatkarnica. Vaka urednikot vo For~n (Fortune), Alan Sloun, ja opi{uva tendencijata na Mardok da ja zamagli razlikata me|u vodeweto kompanija {to kotira na berza i semeen biznis preku pravewe zdelki so bliski rodnini i nivno involvirawe vo upravuva~kite strukturi, koristej}i gi parite na akcionerite za taa cel. Najsve` primer za toa, kako {to pi{uva Sloun, e kupuvaweto na [ajn grup (Shine Group) od strana na Wuz korp, zdelka vredna 675 milioni dolari. [ajn grup e kompanija za televiziska produkcija so sedi{te vo London, vo

S Korporacijata Wuz, ~ij {ef e stariot lisec RUPERT MARDOK, kupi firma poseduvana od negovata }erka ElizaMARDOK, bet, a taa stana ~len na bordot vo Wuz korp

mnozinska sopstvenost na Rupertovata }erka, Elizabet. Kako del od dogovorot, taa }e vleze vo bordot na direktori na Wuz korp. So drugi zborovi, Wuz ja kupuva i Elizabet, a ne samo nejzinata kompanija. [tom }e vleze vo Wuz korp taa }e se natprevaruva so svoite bra}a Xejms i Lahlan, isto taka ~lenovi na bordot, za toa koj }e stane sleden lider na Wuz korp, koja{to e najgolema i najvlijatelna mediumska ku}a vo svetot. Vo nejzina sopstvenost, me|u drugoto, se i TV-mre`ata Foks (Fox), Vol Strit `urnal (Wall Street Journal) i Wujork post (New York Post). Xejms e vo Wuz korp u{te od 1996 godina, koga kompanijata kupi 80% udel vo negoviot toga{en start-ap biznis, izdava~kata ku}a za hip-hop muzika Rokus (Rawkus), a sumata ne be{e otkriena. Rokus prestana so rabota

Feqton

KAPITAL / 28.02.2011 / PONEDELNIK

NOV FEQTON VO KAPITAL: Po~ituvani ~itateli, od dene{niot broj po~nuvame so nov serijal “Najpoznatite svetski milijaderi koi{to po~naa od nula”. ]e gi doznaete neverojatnite prikazni za uspehot na lu|eto koi svojata kariera ja po~nale kako prodava~i na vesnici ili dostavuva~i na pratki, a denes “teàt” i po nekolku desetici milijardi dolari. vori pribli`no stotina prodavnici samo vo [panija. Zara stana tolku uspe{na {to reklamiraweto re~isi sekoga{ be{e nepotrebno, bidej}i prenesuvaweto od usta na usta zadovolitelno gi potkrepi proda`bite. “Sinxirot osobeno zavise{e od postojanite klienti”, kako {to bi rekle PR-ekpertite. Tokmu i PR-ekspertot od firmata Modus, Xulijan Vodel, vo napis na Gardijan od 2002 godina }e kaè deka “devojkite od negovata kancelarija znaele deka novata stoka pristignuva vo vtornik i ~etvrtok, pa toga{ im bilo dozvoleno da izlezat od rabota”. “Zasluùvaat”, dodade. Gardijan i ponatamu go slede{e rastot na Zara, pa koga trgovskata stoka na Ortega ja prifatija i vo svetot na visokata moda, vesnikot ja citira{e uredni~kata na Vog, koja prizna deka “duri 70% od nejzinata garderoba bila od Zara”. NA VRVOT SO INDITEKS Biznis-potfatite na Ortega kone~no vodea do formirawe na Inditeks, holding-kompanijata {to ja osnova{e vo 1985 godina so cel da go zastapuva negoviot sinxir butici Zara zaedno so ostanatite pomali prodavnici. Inditeks stana najgolemata multinacionalna tekstilna kompanija vo [panija i me|u najgolemite vo svetot. Vo 1999 godina pogolemi bea samo Gap i HM. Uspehot na Inditeks be{e baziran na modelot na brza moda, nosej}i obleka od dizajnerskata scena direktno vo prodavnica za nekolku nedeli. Nabquduva~ite na

ZARA, gordosta na Ortega

Ortega ima reputacija na mnogu privaten i taen ~ovek. Toj nikoga{ ne dal intervju za mediumite, a i kompanijata objavuva mnogu malku podatoci za li~niot `ivot na nejziniot osnova~ i pretsedatel. Nekoi pe~ateni mediumi koga pi{uvaat za {efot na Inditeks go sporeduvaat so “ko{mar za publicitetot”

Del od negoviot luksuz so koj ne saka da se fali

OD LI^NIOT @IVOT NA MILIJARDEROT Vo 2001 godina {panskiot mogul ja kreira{e neprofitnata fondacija {to go nosi negovoto ime, koja se obide da promovira sekakvi tipovi aktivnosti vo razli~ni poliwa, kako istraùvawa, edukacija i nauka. Drugi raboti vo koi se pronao|a se nedvi`nostite, avtomobilite, slikarstvoto i javaweto kowi. Edinstveniot negov sin, Markos, (Ortega ima 3 deca) se rodil so seriozen hendikep, pa industrijalecot ja promovira{e fondacijata Pajdela, institucija koja gi poddrùva malcinstvata so prepreki. Rakovodstvoto na organizacijata go predade na negovata biv{a èna, Rosalia Mera. Podocna toj se oèni so Flora Perez Makot, koja prethodno rabotela vo edna od negovite prodavnici, a vo momentov dvajcata uìvaat vo diskretniot stan nekade vo centarot na La Koruwa. Inditeks gi ispituvaa dizajnite na modnite revii, a se pojavija i dizajneri koi gi kopiraa najdobrite idei. Od kompaniskata baza preku distributerskata mreà kompanijata vade{e nova obleka

na pazarot za nekolku nedeli, {to be{e 12 pati pobrzo od konkurencijata. Modelot na Inditeks dojde na red da se prou~uva na mnogu biznis-{koli, zamenuvaj}i go modelot {to be{e namenet za

kompleksni globalni mre`i, vo koj stanuva{e zbor za vremenski period od 9 meseci dodeka oblekata stigne od dizajnerite do prodavnicite. Nabquduva~ite zabele`aa deka modelot ima potencijal

da stavi kraj na zagubite na rabotni mesta vo razvieniot svet. Konsultantot Xon Torbek za magazinot Wuzvik (NewsWeek) re~e deka “Zara dokaà deka brzinata i fleksibilnosta se pova`ni od samata cena”. “Stariot na~in na vodewe na biznisot go prevrtija na glava”, veli Torbek. “SMIREN” BIZNISMEN Ortega ima reputacija na mnogu privaten i taen ~ovek. Toj nikoga{ ne dal intervju za mediumite, a i kompanijata objavuva mnogu malku podatoci za li~niot ìvot na nejziniot osnova~ i pretsedatel. Nekoi pe~ateni mediumi koga pi{uvaat za {efot na Inditeks go sporeduvaat so “ko{mar za publicitetot”. Toj prekar go dobi poradi faktot {to (zamislete) so dekadi kruèla samo edna oficijalna fotografija od ovoj ~ovek. Najnova fotografija se pojavi duri vo 1999 godina, so izdavaweto na godi{niot izve{taj na kompanijata. A Ortega retko odi i na oficijalni nastani. Duri i koga {panskiot princ Felipe se pojavil vo kancelariite na Inditeks, vo pro{etkata niz kompanijata go vodelo nekoe

reprezentativno lice. No, ne i Amansio. Toj e dobro poznat i kako {ef koj e “spu{ten na zemja”. Toj nikoga{ ne nosel vratovrska, a za negovata vtora ven~avka se dozna duri otkako taa zavr{i. Vo podgotovkata na javnata ponuda mrazel da raboti so investiciskite bankari. Eden od niv za Fajnen{al tajms re~e deka “mo`ele da zabele`at deka toa bilo vistinska tortura za nego”. Duri i prviot den od proda`bata na akciite vo 2001 godina, denot koga Ortega stana i najbogat ~ovek vo [panija, toj ne go proslavi so nekakva grandioznost. Namesto toa, zaminal na rabota, odvoil 15 minuti da gi gleda vestite na televizija, doznal deka {totuku zarabotil 6 milijardi dolari, pa zaminal da ru~a vo kompaniskata kafeterija. Vo naredniot broj na “Kapital” }e doznaete za indiskiot biznismen Miki Xagitjani, koj svojata kariera ja po~na kako obi~en taksist

I OD SVOITE DECA SO PARI NA AKCIONERITE vo 2004 godina. Taa kompanija Xejms Mardok ja osnova{e otkako gi napu{ti studiite na Harvard. Elizabet, pak, rabote{e prvo vo imperijata Wuz korp, a potoa izleze za da osnova svoj biznis. No, sega i dvajcata se pribrani, i kupeni, od strana na firmata {to ja izgradi nivniot tatko. Komentatorot na For~n veli deka ne znae dali kupuvaweto na [ajn e dobra ili lo{a zdelka za Wuz korp. [ajn e sopstvenik na popularnite TV-serii MasterChef, Law and Order UK, kako i Biggest Loser, no 675 milioni dolari se mnogu pari. “Toa {to znam e deka Elizabet Mardok e najgolemiot pobednik ovde. A znaete li zo{to? Zatoa {to ovaa zdelka zna~i gotovina od 300 milioni dolari za Elizabet i nejzinite najbliski, koi zaedno poseduvaat 53,5% od akciite na [ajn spored podatocite na britanskite finansiski regulatori. Ova, vsu{nost, e vtor pat Elizabet i “tato” da pravat biznis zaedno. Prviot

pat, vo 1994 godina, Rupert osnova{e dve TV-stanici vo Kalifornija za da gi kupat Elizabet i nejziniot toga{en soprug i li~no garantira{e za zaemot vo iznos od 35 milioni dolari {to tie dvajca go zedoa za da gi kupat stanicite. Za pomalku od dve godini tie gi prodadoa so }ar od 12 milioni dolari. Dali Rupert Mardok, koj kako pretsedatel na Wuz korp ima eti~ka obvrska kon svoite akcioneri, & ponudi na kompanijata prva da “gricne” od ovie TV-stanici? Dali bordot na direktori na Wuz korp go odobri kupuvaweto na Rokus, {to go dovede Xejms Mardok vo kompanijata? Wuz korp odbiva da komentira za ova. Kompanijata veli deka nejzinite advokati ja pregledale transakcijata so [ajn (koja, vo su{tina, e pove}e dogovor otkolku sklu~ena zdelka), bordot ja odobril i }e glasa u{te edna{ otkako }e zavr{at pregovorite. Pred ~etiri godini korporacijata Wuz napravi zdelka od nekolku milijardi dolari

za da ja zacementira kontrolata na semejstvoto Mardok vo firmata: mu dade imot i pari na Xon Maloun, odnosno negovata Liberti media (Liberty Media) i za vozvrat gi dobi akciite {to gi poseduva{e firmata vo Wuz korp, {to zna~e{e i golem paket akcii so pravo na glas, koi prethodno pretstavuvaa opasnost za semejnata kontrola vrz firmata. Akcionerite vo Wuz toga{ imaa pravo da glasaat za transakcijata so Liberti. No, toa ne e slu~aj so semejnite zdelki. Kako mo`e Mardok da gi pravi site tie raboti so samo 12% udel vo ogromna kompanija? Toa e zatoa {to samo okolu 30% od akciite na Wuz korp se so pravo na glas, a Rupert i negovite najbliski poseduvaat okolu 40% tokmu od niv. I zatoa {to, na krajot na krai{tata, toa e Rupert Mardok, poznat po svojot te`ok karakter, sklon kon dominacija i kontrola vrz ne{tata. Mardok napravi fantasti~na rabota transformiraj}i ja malata, nepoznata izdava~ka ku}a za vesnici od Avstralija

vo svetski gigant. Na toj pat kon uspehot toj gi ignorira{e mislewata i kritikite od Vol Strit, prave{e {to saka, prezema{e ogromni rizici i, zemeno kako celina, uspea. [to i da mislite za politikata na Wuz korp, mora da imate po~it za toa {to go postigna Mardok na biznis-plan. No, kolku i da go po~ituvate Mardok, ovaa politika “s$ da ostane vo semejstvoto” ednostavno ne e dobra za kompanija {to kotira na berza, smetaat analiti~arite. Edna rabota e da vrabotuvate svoi najbliski, a sekako deka ne e ~udno {to Rupert Mardok saka da dobie naslednik {to se preziva Mardok. No, sosema druga rabota e da se koristat sredstva na kompanijata od koja 88% poseduvaat akcioneri nadvor od semejstvoto za kupuvawe biznisi {to se na decata na Mardok. Wuz korp propoveda koncept na slobodna kompanija vo svojata ureduva~ka politika. No, koga stanuva zbor za semejstvoto Mardok kompanijata ima poinakva vrednost: semejna kompanija.

FunBusiness

KAPITAL / 28.02.2011 / PONEDELNIK

Ukrainecot VITALIJ DANIQ^ENKO }e treba da gi postavi osnovite na umetni~koto lizgawe vo zemjava

ANDREJ AJGININ I ALEKSEJ SASIN, ruskite treneri po hokej, }e rabotat vo tandem

SPORTOVI NA MRAZ VO MAKEDONIJA

VRVNI TRENERI ЌE NÉ U^AT LIZGAWE u j go odobri r proektot r so kojj na sekoi 100.000 gra|ani r treba r da se izgradi r po edno Vladata na Rusija lizgali{te. Istata brojka va`i za va{ata zemja. Na Makedonija & se potrebni okolu 20 lizgali{ta, od koi 10 vo Skopje, a ostanatite vo drugite gradovi, tvrdat ruskite treneri SR\AN IVANOVI]

ivanovic@kapital.com.mk

akedonija e zemja na fudbalot, ko{arkata, rakometot. Vo dràvava ima i imalo obidi da zaìveat i golem broj drugi sportovi, no, akcentot sekoga{ bil stavan vrz najpopularnite disciplini koi zad sebe imaat i najgolem broj fanovi. Zatoa, mnogu interesno zazvu~i idejata na Agencijata za sport i mladi da vloùva vo sportovite na mraz, kako hokej i umetni~ko lizgawe. Sportovi koi imaat malku vrska so tradicijata vo Makedonija, no, od druga strana, pak, imaat odredena popularnost. Osnovite na ovie disciplini vo zemjava }e treba da gi vospostavat dvajca ruski i eden

ukrainski trener - Aleksej Sasin i Andrej Ajnigin, i dvajcata dolgogodi{ni treneri proizlezeni od vrvnata ruska {kola, dodeka, pak, Vitalij Daniq~enko e porane{en ~len na reprezentacijata na Ukraina vo umetni~ko lizgawe, u~esnik na najgolemite svetski smotri. Trojcata od neodamna se vo Makedonija i s$ u{te se adaptiraat na na{iot na~in na `iveewe, uvereni deka nivnata rabota }e vrodi so uspeh. Sekako deka za nas e nepoznat motivot da se donese takva odluka so koja razvienite centri na Rusija i Ukraina se menuvaat so tie vo Makedonija, koi, iako vo skromni dimenzii, s$ u{te se vo izgradba. “Posakuvam da bidam osnovopolo`nik na hokejot vo Makedonija. Toa e golema ~est za sekoj trener. Rabotite vo hokejot vo Rusija

se postaveni i tamu nema premnogu prostor za napredok. Zatoa, pak, vo edna vakva zemja kade {to postoi ogromna èlba za napredok predizvikot e mnogu golem i posakuvan od sekoj trener”, veli Andrej Ajginin, koj ve}e petnaeset godini e trener vo ruskite klubovi Krilja Sovjetov i Spartak od Moskva. Negoviot kolega, Aleksej Sasin, porane{en profesor na Moskovskiot institut za sport, smeta deka potencijalot na makedonskiot hokej e golem i na nego treba osobeno da se vnimava. “Ubavo e da se vidi deka postoi èlba za vloùvawe vo ovie sportovi. Sepak, za da se postigne celta ne smee da se razviva hokejot ili umetni~koto lizgawe samo vo Skopje. Kvantitetot od koj podocna }e doa|a kvalitet }e mora da se obezbedi od cela Makedonija.

Nie }e se obideme da privle~eme {to e mo`no pove}e mladi lu|e da se vklu~at vo na{ata programa, a vo sorabotka so zemjite od regionot, kako Bugarija, Slovenija ili Hrvatska, da obebezbedime kvalitetni natprevari”, smeta Sasin, koj svoevremeno bil i generalen menaxer na ruskata juniorska reprezentacija. Ako ve}e imame nekakvo iskustvo so hokejot preku ekipata na Vardar, koja vo 80-te godini od minatiot vek egzistira{e na lizgali{teto na Kale, toga{ umetni~koto lizgawe e celosno nepoznato za nas. “Vo porane{niot Sovetski Sojuz, a i deneska vo Ukraina, potencijalnite sportisti vo umetni~ko lizgawe treba da poseduvaat odredeni fizi~ki predispozicii. Sepak, vo Makedonija nie nema da rabotime vo takov

PO NEMIRITE VO ARAPSKIOT SVET

SKOKA NAFTATA, PAЃA FUDBALOT

Od vkupniot broj akcii na torinskiot klub 7,5% kontrolira kompanijata Lafiko vo sopstvenost na semejstvoto na Moamer El Gadafi SRЃAN IVANOVIЌ “S$ u{te razmisluvame {to da napravime so

ivanovic@kapital.com.mk

idej}i svetskata ekonomija s$ pove}e nalikuva na sistem od vrzani sadovi, sosema o~ekuvano e po nemirite {to se ra{irija vo brojni zemji od arapskiot svet posledicite od niv da se po~uvstvuvaat vo ostanatiot del od svetot. Kako najgolem udar vrz globalnata ekonomija e najavenoto poskapuvawe na naftata i naftenite derivati, no, negativen trend e zabele`an i vo sportskite zbidnuvawa, osobeno vo fudbalot.

B Finansiskata stabilnost na Juventus uslovena od nemirite vo Libija

Vo petokot be{e objaveno deka akciite na Juventus, kako rezultat na nestabilnata politi~ka sostojba vo Libija, padnale za 3,1%. Od vkupniot broj akcii na torinskiot klub 7,5% kontrolira kompanijata Lafiko vo sopstvenost na semejstvoto na Moamer El Gadafi, diktatorot na Libija.

akcite na Lafiko. Ne treba da se zaboravi deka ovaa kompanija mnogu mu pomogna na Juventus vo 2007 godina, koga klubot gi preìvuva{e najte{kite finansiski momenti vo svojata istorija”, izjavi visok pretstavnik na Starata dama. No, problemite na najtrofejniot italijanski tim ne se edinstveni. Selekcijata Egipet, koja e aktuelen prvak na Afrika, gi odloì natprevarite od kvalifikaciite za narednoto kontinentalno prvenstvo. Po promenata na reìmot predvoden od Hosni Mubarak preodnata vlast na Egipet stravuva deka novi masovni sobirawa na gra|anite bi moèle odnovo da ja destabiliziraat politi~kata klima. Sli~no e i vo Tunis, ~ija mo{ne respektabilna reprezentacija s$ u{te nema odigrano nitu edna sredba, iako pominaa dva meseci od smenata na diktatorot Ben Ali. Mnogumina smetaat

3,1%

e zabele`an pad na akciite na torinskiot klub

deka naskoro fudbal nema da se igra ni vo Al`ir, ni vo Maroko. Za idninata na fudbalot, i toa onoj vrvniot, se stravuva i vo Katar, organizatorot na Mundijalot vo 2022 godina. Od kralskoto semejstvo, iako bez golemi nemiri, zasega podanicite baraat demokratski prava. Ne smee da se zaboravi deka poradi isti barawa vo sosedniot Bahrein nema da se odr`i trkata vo Formula 1, so koja treba{e da se ozna~i po~etokot na novata sezona na prvenstvoto.

FunBusiness

KAPITAL / 28.02.2011 / PONEDELNIK

NAJSKAPI HOTELI H

MOSKVA NA VRVOT NA LISTATA Biznis-kl Biznis-klasata

pove}e gi preferira hotelite so 5 yvezdi, osobeno o koga se raboti za stranski patnici

olku ~ini edno no}evawe vo hotel? re~isi nepromeneti i iznesuvaat 201 funta, Za nekoi samoto prestojuvawe vo {to, pak, pretstavuva pad za 5% na nivo hotel pre pretstavuva luksuz. No, koga na lokalni valutni uslovi na 234,30 evra. stanuva zbor zb za patnicite od biznis- Cenite vo Cirih dobija zgolemuvawe od 13% klasata i xet-setot, samo rasko{ni na 198,58 funti i gradot e na pettoto mesto uslu moàt da go zadovolat na listata. Sleduvaat Va{ington so 193,12 smestuvawa i uslugi nivniot poekstravaganten poekstrav vkus. funti, Hong Kong so 191,24 funti, Stokholm Hotelite vo Moskva ve}e {esta godina po red so 189.30. Doha e na devettoto mesto i Rijad najskap hoteli za biznis-kliente- so 175,82 funti na desettoto mesto. ostanuvaat najskapi lata, pred Wujork Wujork, @eneva, Pariz i Cirih, Najgolemiot pad na hotelskite ceni za 2010 pokaùva anketata napravena od britanskata godina be{e vo Abu Dabi, koj padna na 19 biznis-turisti~ka agencija Hog Robinson grup mesto, kade {to postojanoto gradewe novi (Hogg Robinson Gro Group). Prose~nata cena na hoteli rezultira{e so namaluvawe na cenhotelska soba vo Moskva po krevet, za koja ite. Najgolemite zgolemuvawa na cenite se minatata godina ima plateno klient na n Hog Robinson, iako oopadna za 3%, iznesuva 2258.67 funti, odnosno 415 dolari (pad od 12% m mereno vo nacionalnata vvaluta rubqi). Doha, Katar, e u{te eden grad od listata so top 10 gradovi so najskapi najskap hoteli koj zabeleà ppad na cenite, dodeka cen cenite vo Cirih, Stokholm i Hong na Kong odat vo nagorna linija. Visokite ceni na hotelite vo Mo Moskva, Bouler gi pripi{u pripi{uva na faktot deka bizni biznis-kla- Hotel Metropol vo Moskva sata pove}e gi pr preferira hotelite so 5 yvezdi, osobeno koga se zabeleàni vo Avstralija. Cenite vo Brizbejn strans patnici. Tie no}evaat se zgolemija za 32%, a hotelskite ceni vo raboti za stranski vo takov tip hoteli hotel od pove}e pri~ini, pred Sidnej beleàt rast od 21%. Ova se dolì bezbedn s$ poradi bezbednosta i garanciite {to im osobeno na fluktuaciite na devizniot kurs, p gi dava hotelot, pokraj luksuzniot tretman. jakneweto na avstraliskiot dolar i bogatstWujor{kite ceni na hotelskite sobi se voto na zemjata so prirodni resursi. zgolemeni za 3%, na 211,92 funti, vo 2010 Prose~nite ceni na hotelskite sobi vo London s prethodnata 2009 godina se zgolemeni za 3% na 156,91 funti, {to go godina sporedeno so i Wujork se najde na vtoroto mesto. Vedna{ rangira na 29 mesto od 75 gradovi opfateni Wj k e @ zad Wujork @eneva so porast od 9% na so istraùvaweto, zad Instanbul, Johanesburg cenite i toa na 203,42 funti od no}. Cenite i Bombaj. Atina i Dablin, pak, beleàt pad na hotelite vo Pariz na svetsko nivo se na cenite za 9%, odnosno 11%.

Vo potraga po noviot ED JOVANOVSKI l luksuz. luksuz Dobredojdeni }e bidat site deca i mladinci koi }e izrazat `elba da se vklu~at vo trena`niot proces. Kolku pove}e dojdat, tolku podobro. Smetam deka so posledovatelni investicii za period od deset godini }e se vidat prvite zna~itelni plodovi od na{ata rabota”, veli Daniq~enko. Deset godini i ne e premnogu dolg period za da se vidat plodovite od dene{nite vlo`uvawa. To~no e deka vo momentov zvu~i premnogu nerealno pomislata deka nekoja makedonska selekcija vo bliska idnina bi bila del od nekakov hokearski {ampionat ili, pak, nekoj lizga~ bi zastanal ramo do ramo so Evgenij Plu{enko i ostanatite bardovi na umetni~koto lizgawe. “Za relativno kratok period }e uspeeme da se izramnime so kvalitetot koj vladee na balkansko nivo. Bitno e da profunkcioniraat univerzitetski selekcii od koi se dobiva golem kvalitet. Mislam deka }e uspeeme od hokejot da napravime rezultati na ednakvo nivo so ostanatite sportovi vo Makedonija. No, ne treba na{ata rabota da se gleda edinstveno niz prizmata na rezultati. Mnogu e bitno vo na{ite {koli da sobereme {to mo`no pove}e deca i da gi otrgneme od ulicata, kade {to gi demne drogata i kriminalot. Toa e edna od najva`nite dimenzii na sportskata aktivnost”, smeta Sasin. Vo momentov s$ u{te trae izgradbata na K O M E R C I J A L E N

O G L A S

lizgali{teto, lizgali{teto locirano vo neposredna blizina na salata Boris Trajkovski vo Skopje. Toa }e bide voedno prvo standardizirano lizgali{te adekvatno na uslovite za odrùvawe profesionalni natprevari. Sepak, edno lizgali{te e premalku vo sporedba so kapacitetite {to gi ima edna Rusija ili Ukraina. “Vo posledno vreme infrastruktirata vo Rusija mnogu zaostanuva vo sporedba so taa na Kanada. To~no e deka ima ogromen broj hokearski areni, no, sepak, ne se dovolni za da moàt da go sledat razvojot na sportot. Neodamna na{ata vlada go odobri proektot so koj na sekoi 100.000 gra|ani treba da se izgradi po edno lizgali{te. Istata brojka vaì za va{ata zemja. Na Makedonija $ se potrebni okolu 20 lizgali{ta, od koi 10 vo Skopje, a ostanatite vo drugite gradovi”, tvrdat ruskite treneri. Od upravta na salata Boris Trajkovski n$ izvestija deka novoto lizgali{te }e bide gotovo na 5 mart. Pretpostavuvame deka nabrzo }e po~nat upisite za {kolite po hokej i umetni~ko lizgawe, po {to }e moè na delo da se vidi “skrieniot” talent na Makedonecot. Kojznae, moèbi eden den Makedonija }e go dobie naslednikot na Ed Jovanovski, Kana|anecot, koj e najuspe{niot hokear so makedonsko poteklo. Toj be{e petkraten Ol star igra~ na NHL ligata i zaedno so soigra~ite od kanadskata reprezentacija osvojuva~ na olimpisko i svetsko zlato. K O M E R C I J A L E N

O G L A S

Rabota / Arhitektura / IT / Proda`ba

KAPITAL / 28.02.2011 / PONEDELNIK

Izbor na aktuelni oglasi IT Izvor: Dnevnik Objaveno: 19.02.2011 BATO & DIVAJN objavuva oglas za vrabotuvawe na IT ADMINISTRATOR. Potrebni kvalifikacii: VSS (FEIT ili PMF), - Zadolìtelno prethodno iskustvo na navedenata pozicija (min. 3 godini), - Odli~no poznavawe i aktivno administrirawe na Windows XP, Windows 7, Mac OS, Windows/Linux serveri i operativni sistemi, - Proektirawe, postavuvawe, napredno odrùvawe i servisirawe na: kompjuterski mreì, hardver, Active Directory, Cisco ili MSDE sertifikati, - Iskustvo vo administrirawe i odrùvawe na sistemi za nadgleduvawe i monitoring, - Iskustvo vo administrirawe i programirawe na WEB stranici (Flash, HTML, HML), - Aktivno koristewe na deloven angliski jazik (pi{an i govoren), - Poseduvawe na Microsoft setifikat za administrirawe se smeta za prednost. Site zainteresirani kandidati koi gi ispolnuvaat navedenite kvalifikacii, potrebno e da dostavat (po po{ta ili e-mail) svoja biografija, preporaki i skore{na fotografija, najdocna do 04.03.2011 godina na: Grafi~ki centar Bato & Divajn, ul. Prvomajska bb, 1000 Skopje, e-mail: careers@ batodivajn.com.

ARHITEKTURA Izvor: Dnevnik Objaveno: 19.02.2011 „MEBLO MAK” doo Skopje objavuva oglas za vrabotuvawe na - ARHITEKT (dve lica) vo proda`ba vo naskoro otvoreniot izlo`ben brend salon za MEBEL vo centarot na Skopje www.kler.eu, www.piogiadecorativa.it. Potrebni kvalifikacii: VSS, - Angliski jazik, - Kompjuteri, - Odgovorna, inicijativna, komunikativna li~nost. Ve molime va{eto CV (so slika) i motivacisko pismo da gi ispratite na ul. Dame Gruev, br.3 ili na: info@ meblomak.eu.mk. Oglasot va`i od 21.02.2011 do 04.03.2011 godina.

PRODA@BA Izvor: Dnevnik Objaveno: 22.02.2011 Kompanijata INTEGRAL dooel Skopje za potrebite na Veledrogerijata objavuva oglas za MENAXER ZA PRODA@BA – 1 izvr{itel. Potrebni kvalifikacii: - Farmacevtski fakultet so polo`en stru~en ispit, - Voza~ka dozvola B- kategorija, - Aktivno koristewe na MS Office i rabota so kompjuter, - Sposobnost za periodi~na individualna terenska rabota (Skopje i Makedonija), - Realizacija na aktivnostite vo smensko rabotewe, Rabotno iskustvo vo dejnosta }e se smeta za prednost. Potencijalnite kandidati treba da poseduvaat: - Komunikaciski i prezenterski ve{tini, - Organizatorki sposobnosti, - Da bidat kreativni, inicijativni i sposobni za rabota vo tim, - Sposobni za spravuvawe so nestandardni situacii i rabota vo dinami~na sredina. Aplikaciite za rabotnoto mesto so vklu~ena biografija da se ispratat isklu~ivo na: integral@thome.mk zaklu~no so 04.03.2011 godina.

SEKOJ DEN VO

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA

SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

JAVEN SEKTOR Izvor: Dnevnik Objaveno: 23.02.2011 Za potrebite na proektot „Poddr{ka za implementacija na Strategijata za Romite”, finansiran od Evropskata Unija, se objavuvat slednive slobodni pozicii: - SENIOR AND JUNIOR NON-KEY EXPERTS. The descriptions of expertise requirements and the EU CV format can be viewed and downloaded from the website of the Ministry of Labour and Social Policy: http://mtsp.gov.mk. Applications must be sent by 8 March 2011, 17:00pm to odrumev@mtsp.gov.mk

OBRAZOVANIE Izvor: Dnevnik Objaveno: 24.02.2011 Dràven ispiten centar objavuva Konkurs za izbor na OBUÛVA^ koj treba da ja realizira Programata za podgotvuvawe i polagawe na ispit za direktor na javno sredno u~ili{te i OBUÛVA^ koj treba da ja realizira programata za ispit na direktor na osnovno u~ili{te. Dopolniteli informacii moàt da se dobijat na telefon: 02 3203-134 vo periodot od 13 do 15 ~asot sekoj raboten den. Oglasot trae 5 rabotni dena od denot na objavata.

Obuki / Finansii i smetkovodstvo

KAPITAL / 28.02.2011 / PONEDELNIK

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici â&#x20AC;&#x201C; za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo. Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal. Upisot e vo tek. Informacii sekoj raboten den od 09 â&#x20AC;&#x201C; 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

Obuki / Menaxment / HR / PR / EU

KAPITAL / 28.02.2011 / PONEDELNIK

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Office Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena na makedonskite delovni i drugi subjekti.

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA) Kursot gi opfa}a slednite oblasti : Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancela-riskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija. Upisot e vo tek. INFORMACII SEKOJ RABOTEN DEN OD 09 â&#x20AC;&#x201C; 20 ^ASOT. Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

Tenderi / Konferencii i saemi

KAPITAL / 28.02.2011 / PONEDELNIK

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Grad Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izgradaba na most na reka Vardar i soobra}ajnica pome|u Saraj i \or~e Petrov. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/ dosieACPP.aspx?EntityId=c8995361-48bf-4705919f-5e18eddc087c&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Centar PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izrabotka, transport i monta`a na monolitni elementi od priroden kamen. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=20990fc9-848a-4488-ab89-03ad5f4fd671&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Javno soobra}ajno pretprijatie SKOPJE PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Peh~evo PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Rekonstrukcija i nadgradba na objekt karaula. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=a15b4b87-924c-4f4f-9f1e-36ea15a9528c&Level=2

Anga`irawe na agencija - usluga za privremeni otsta-

puvawa na rabotnici za potrebite na JSP SKOPJE - za site rabotni mesta, osven za rakovodni lica, soglasno potrebite na slu`bite za period 2011/2012 godina.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegra-

tion/PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=43 3c6ee6-6c0d-4c9d-aa73-fd8733b0d44c&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Saraj PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka, transport i monta`a na pvc prozori za osnovni u~ili{ta vo Op{tina Saraj. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=0e89d654-240a-47a4-952f-5f4ec027b040&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Gostivar PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Urivawe i otstranuvawe na bespravno izgradeni objekti vo teritorijata na Op{tina Gostivar. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=ac9a7a63-5dd8-40a1-b0f3-67bd0ae9b660&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Karpo{ PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izgradaba, rekonstrukcija i odr`uvawe na javno zelenilo na teritorijata na Op{tina Karpo{. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=b38035d4-1499-414a-88033388d5afdb98&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za kultura PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Obezbeduvawe na uslugi za privremeni vrabotuvawa vo Ministerstvoto za kultura za 2011 godina preku agencija za privremeni vrabotuvawa. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=f918160e-d46a-4cfd-9165f53c4701af29&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JKP Vodovod Bitola PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na aparati za mobilna i fiksna telefonija. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=30654de3-ddca-4a4c-ada6-07f2dce1beb4&Level=2

Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki

Re{enie za va{ata finansiska idnina Sekoj Ponedelnik Sinergija Plus Upravuvawe so vreme 18.03.2011 ESP

Pravila i stilovi na menaxirawe 01.03.2011 Clear wiev Menaxirawe so EU proekti 01.03.2011 Konsalting Makedonija

Intenziven deloven Angliski jazik 01.03.2011 Klu~ Odnosi so javnost 04.03 - 05.03.2011 Triple S

Obuka za obu~uva~i 04.03 - 05.03.2011 ESP Tim i gradewe na timovi 11.03.2011 ESP

Menaxirawe so potencijallite na ~ove~kiot kapital 11.03.2011 Triple S Finansiski menaxment 16.03.2011 Kosmo Inovativen Centar

Socijalnite mre`i kako alatka za nao|awe rabota 24.03.2011 CS Global

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

Na 22 i 23 mart 2011 godina Me|unaroden kongres za ishrana i zdravstvo vo Francija

BIZNIS-FORUM VO DI@ON Za vreme na 6. Me|unaroden kongres za ishrana i zdravstvo vo Diòn, }e se odrì binzis-forum (brokerski nastan) na koj{to }e moàt da se razmenat iskustva so drugi u~esnici za vreme na kongresot.

Ovoj nastan gi targetira industriite za prehranbeni proizvodi, laboratoriite, tehni~ki centri koi se zanimavaat so hrana i ishrana. Poentata na ovoj nastan vo sporedba so drugi nastani so sli~ni temi e senzorskiot pristap (vkus, aroma, struktura/sostav....).

Sekoja organizacija (industrija, javna ili privatna istra`uva~ka laboratorija, tehni~ki centar), koja ima tehnolo{ka ili know-how ponuda ili barawe ili koja bara partneri e dobredojdena za da se priklu~i vo delovnite sredbi so kompanii od cela Evropa.

Brokerskiot nastan se organizira vo ramkite na 6. Me|unaroden kongres za ishrana i zdravstvo vo Di`on. Nad 370 sredbi me|u kompaniite se organizirani za vreme na posledniot Kongres vo 2010 godina.

Site informacii i registracija ( pred registracija na brokerskiot nastan) mo`e da se najdat na www.taste-nutrition-health.com ili na linkot na gorenavedeniot kongres. On-line Registracija http://b2match.eu/taste-nutrition-health2011/participants/new

EEN Proekt www.een.mk SOF^E JOVANOVSKA sofce@mchamber.mk, Tel: +389 (02) 3244060 LAZO ANGELEVSKI laze@mchamber.mk Tel: +389 (02) 3244090