237-kapital-01.03.2011 by Kapital Media Group

BIZNISOT VO 21 VEK RABOTI NA INFRASTRUKTURA OD 19 VEK

MNR JA POTVRDI POSETATA

VLADATA ]E GRADI SELSKI PAT DO KOSOVO, AMA NE I AVTOPAT

DIPLOMATIJA ISTOK–ZAPAD! LAVROV DOA\A NA 20 APRIL STRANA 7

STRANA 12-13

vtornik

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

NADMINATA LI E KRIZATA VO GRADE@NIOT SEKTOR?

INVESTITORITE SE DECIDNI DEKA NEMAAT PROBLEM DA GI PRODADAT STANOVITE, PRED SÈ, TIE KOI GI GRADAT VO CENTAROT NA SKOPJE. DURI BARAAT I LOKACIJA PLUS. TRGOVCITE SO NEDVI@NOSTI, PAK, SE OPTIMISTI I PROGNOZIRAAT DEKA U[TE PROLETVA ]E PORASNAT CENITE NA STANBENIOT PROSTOR

STRANA 2-3

NAZATVORAWE,PONEDELNIK,28.02.2011,13.00~.

MBI 10 MBID OMB

0,72% 0 0,13% 0 00,21%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

661,50 444,6 9 1,36

NAFTA BRENT EURORIBOR

104,11 10 1,73%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (28.02)

MBI 10 2.630

2.610

2.590

2.570

2.550

2.530 22.2

24.2

26.2

28.2

Alkaloid 2010 godina ja zavr{i so dobivka od 9,3 milioni evra STRANA 10

Imotnite i avtomobilskite osiguruvawa go dvi`at pazarot STRANA 11

INTERVJU

IVAN [TERIEV GLAVEN IZVR[EN DIREKTOR NA MAKEDONSKATA BERZA A

NE TREBA SAMO DA SE PRA[UVA [TO PRAVI BERZATA, TREBA DA SE PRA[A I [TO PRAVAT DRUGITE ZA NEA!

Dojde noviot CLS na Mercedes STRANA 22

...POGLED NA DENOT...

QUP^O ZIKOV

DA GI POTSETIME “[UMADINSKITE [UPELKI”, PAK!? STRANA 5

KOLUMNA D-R RUBIN ZARESKI

FLIPER

STRANA 14

VOVEDNIK ALEKSANDRA SPASEVSKA

STRANA 9

PRIMITIVNI USLOVI ZA BIZNIS STRANA 2

Navigator

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

VTORNIK 01 MART 2011

PRIMITIVNI USLOVI ZA BIZNIS

Katastrofalen pat koj so godini ne e rekonstruiran, kade {to edvaj se razminuvaat vozila, eden grani~en premin koj sekoga{ e preoptovaren i kamionite ~ekaat so denovi, slaba i re~isi nikakva sorabotka me|u instituciite na dvete zemji, nitu eden trgovski dogovor za olesnuvawe na trgovijata. Vaka izgledaat uslovite vo 21 vek za trgovska sorabotka me|u dve sosedni zemji. I vaka e so godini. Rabotite ne mrdaat od mesto i nikoj vo vlasta ne se griì poradi toa. Kompaniite postignaa duri i zaviden uspeh vo vakvi primitivni uslovi {to postignaa trgovska razmena od 40 milioni dolari. Kosovo e eden od pazarite koj ima najgolem potencijal za makedonskite kompanii i koj od godina vo godina stanuva s$ pogolem trgovski partner na zemjata, a kompaniite nemaat osnovni uslovi za izvoz. Dràvata namesto da se koncentrira na pazarite kade {to ima potencijal, pobaruva~ka i pogolema mo`nost za izvoz, se vrti kon drugi pazari, koi ne se tolku otvoreni za makedonskite proizvodi. Apsurdna e situacijata vo uslovi koga se tro{at milioni evra za izrabotka na strategija za izvoz, koja treba da im kaè i da im pomogne na biznismenite kako da go zgolemat plasmanot na stranskite pazari, a pritoa da ne se gradi infrastruktura za da moè toj izvoz da

izleze od fabrikite i da stigne do najbliskiot pazar, koj e oddale~en samo 50 kilometri. Dràvata pa|a na ispitot koj e najlesno da se poloì. I po stotici strategii nemame strate{ki pristap kon toa {to moème ili sakame da go postigneme na kosovskiot pazar. Namesto da bara stranski pazari, za koi treba i vreme i pari i energija da se osvojat, moè, ako ne drugo, barem da gi izgradi edinstvenite 30 kilometri pat koi n$ spojuvaat so Kosovo, koi sekoj den gi pominuvaat stotici {leperi i kamioni. Samo ako napravi presmetka kolku e zgolemena trgovskata razmena so Kosovo vo poslednite nekolku godini jasno e kako den {to treba da se napravi, a pritoa nema da bide potro{en nitu denar na promocija i marketing na doma{nite proizvodi. Dovolno e samo da se pomine patot od Skopje do Pri{tina za da se zabeleì kolku e razvien biznisot vo ovoj del. Ima milion firmi, se gradat fabriki i pogoni, a dràvata, sepak, e gluva na barawata na biznismenite. Od milionite strategii ne znaeme koja, vsu{nost, ni e nam strategijata. Treba prvo da gi osvoime zemjite vo regionot, pa da razmisluvame globalno. Ako se napravi samo edna prosta matematika, kolku }e potro{i dràvata za izgradba na avtopat do Pri{tina, kolku }e dobie od toa i kolku strategii }e finansira so parite, moèbi }e se podrazmisli seriozno. Ministerot za finansii, Zoran Stavrevski, moè da se zapra{a zo{to negoviot kolega od Kosovo docne{e cel ~as

ALEKSANDRA SPASEVSKA

spasevska@kapital.com.mk

SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

pri poslednata poseta na Makedonija. Moèbi mu se dupnala guma od dupkite na patot ili trebalo da vozi 20 kilometri na ~as za da gi izbegne. Moèbi ako vo posledno vreme toj samiot pominal po ovoj pat, nema{e samo da najavi otvorawe na nov grani~en premin i izgradba na nov pat, tuku vedna{ }e dade{e pari za ovaa namena. Toa e investicija vo patna infrastruktura, a ne lokalni pati{ta od po eden kilometar vo sekoe selo i studii za izgradba na avtopati{ta koi nema da po~nat da se gradat ni za deset godini. Iako Kosovo od v~era e dràva, moème da u~ime od nejziniot primer. Za dve godini uspea da najde pari i da po~ne da gi gradi site pati{ta koi ja spojuvaat so sosednite dràvi. Nie po 20 godini samostojnost s$ u{te sme na najavi.

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

NADMINATA LI E KRIZATA VO GRADE@NIOT SEK

Investitorite se decidni deka nemaat problem da gi prodadat stanovite, pred s$, tie koi gi gradat vo centarot na Skopje. Duri baraat i lokacija plus. Trgovcite so nedvi`nosti, pak, se optimisti i prognoziraat deka u{te proletva }e porasnat cenite na stanbeniot prostor. Toa, pak, }e bide prosledeno so zgolemeni investicii vo grade`niot biznis

OFFICE MANAGER I FINANSII:

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

21.454

Denari iznesuva prose~nata isplatena neto-plata vo dekemvri minatata godina, {to e za 4,7% pove}e sporedeno so prose~nata isplatena neto-plata vo dekemvri 2009 godina. Zgolemuvaweto se dol`i na rastot na prose~nata isplatena neto-plata po vraboten vo sektorite rudarstvo i vadewe kamen za 17,9%, vo sektorot ribarstvo za 11,7%, kako i vo trgovijata na malo i golemo. Prose~nata bruto-plata, pak, spored podatocite na Dr`avniot zavod za statistika, vo dekemvri 2010 godina se zgolemila za 2,7% i 31.435 denari. Neto i bruto-platite vo dekemvri lani se pogolemi za 1.000 denari sporedeno so istiot period vo 2009 godina.

PAZAROT NA N SE VRA]A VO @

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

KAPITAL / 01.03.2011 / VTORNIK

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

Pazarot na nedvi`nosti vo Makedonija za`ivuva po stagnacijata koja go zafati minatata godina. Investitorite se decidni deka nemaat problem da gi prodadat stanovite, pred s$, tie koi gi gradat vo centarot na Skopje. Duri baraat i lokacija plus. Dali toa zna~i deka povtorno }e se vrati grade`niot bum od pred krizata? Trgovcite so nedvi`nosti i investitorite se optimisti i prognoziraat deka u{te proletva }e porasnat cenite na stanbeniot prostor. Toa, pak, }e bide prosledeno so zgolemeni investicii vo grade`niot biznis. Cenata na stanovite }e raste i poradi inflatorniot pritisok, odnosno, poradi poskapenite surovini, kako grade`nite materijali. Minatata godina, spored nekoi procenki, be{e registriran pad na proda`bata na stanovi za duri 70%, no cenite ostanaa isti. Toga{ investitorite tvrdea deka previsokite po~etni tro{oci i birokratskata administracija se pre~ka za pad na cenite na stanovite. Sega, otkako se donesoa niza zakonski izmeni vo grade`ni{tvoto, komentiraat deka }e ima podobruvawe na

5.500 60% novi stanovi vo prosek godi{no se gradat vo Makedonija

pove}e izlo`uva~i vo odnos na lani }e ima na Saemot za grade`ni{tvo i nedvi`nosti

sostojbite, no ne mnogu. “Toa {to e prezemeno za poednostavuvawe na postapkata }e bide samo 0,1% sprovedeno vo praktika. Nema da privle~e nekoj da investira. Imam iskustvo so vadewe odobrenija za gradba i znam deka navikite te{ko se menuvaat. Edinstveno e dobro {to so Zakonot za legali-zacija na divogradbite vo promet }e se stavat mnogu zgradi koi nemale imotni listovi, {to, sekako, }e go razdvi`i pazarot”, veli Aleksandar Ko~evski, sopstvenik na grade`nata kompanija Modus vivendi. Spored nego, vo Skopje nema neprodaden stan, a 50% se prodavaat u{te vo izgradba. Toj se pla{i od eventualen zastoj za vreme na izborite, bidej}i sekoga{ vo takvi procesi lu|eto pote{ko se re{avaat da tro{at pari.

nedvi`nosti si ima svoi pravila na igra. Fakt e deka se gradi, me|utoa, golema e i pobaruva~kata na stanovi. Spored nekoi statistiki odnosot e eden stan nasprema 2,5 sklu~eni brakovi. Toa zna~i deka ima nedostig od stanovi, no ne moè sekoj da si dozvoli da kupi poradi s$ poskapite krediti“, veli Marija Petrovska, samostoen sovetnik vo Stopanskata komora. Spored agentite za nedvi`nosti, no i spored investitorite, vo Makedonija ne vaì praviloto deka nedostigot od pobaruva~ka }e ja namali cenata, pa, taka, cenite naj~esto ne se odreduvaat spored pazarna logika, tuku spored zamisleni èlbi i ceni na prodava~ite. Edinstveno moè da se kaè deka po pazarna logika se vodat iznajmuva~ite na stanovi koi minatata godina gi namalija cenite na kiriite za 20% do 30%. Spored podatocite od nekolku agencii na nedvi`nosti, prose~nata cena na metar kvadraten stanben prostor vo Skopje e od 1.250 do 1.450 evra vo centralnoto gradsko podra~je. Vo Aerodrom, Karpo{ i Kisela Voda se dviàt do 1.000 evra za metar kvadraten. Iako vo izminatiot period, koj spored site parametri be{e karakteriziran kako krizen, cenata za metar kvadraten se namali za odvaj 3%. Sa{o Pop Ilioski od agencijata za nedvi`nosti Hepines smeta deka cenite, sepak, se nerealni vo

Zakonot za legalizacija na divogradbite }e pu{ti vo promet mnogu zgradi koi dosega bea mrtov kapital.

“Ve}e se ~uvstvuva napredok vo biznisot so nedvi`nosti, za`ivuva i proda`bata, a vo idnina sigurno }e se zgolemi prometot, bidej}i so legalizacija na gradbite }e dojde do pobrza proda`ba na site objekti, odnosno, gradbi koi ne bile staveni vo promet poradi nekompletna dokumentacija. Pretpostavuvam deka mo`e da ima i blago zgolemuvawe na cenata na stanovite, me|utoa, rano e da se prognozira zatoa {to pazarot na

Navigator

KAPITAL / 01.03.2011 / VTORNIK

LIDERI

NE IM BE[E DENOT

IK POBEDNIK USPEHOT NA TRADICIJATA

ZORAN MARKOVSKI

akedonskite avtomobilski fanovi dobija nov predizvik – avtodistributerot Makauto star na pazarot go ponudi noviot model na Mercedes od CLS serijata

ALEN @IPE

rancija go dobi noviot minister za nadvore{ni raboti, koj }e ima te{ka i predizvikuva~ka zada~a da ja zastapuva politikata na zemjata srede kriza

CVETANKA IVANOVA

ratenicite na SDSM gi ignoriraat koordinativnite sredbi vo Sobranieto, so {to avtomatski gi ru{at site {ansi za uspe{en izboren proces

MILE JANAKIESKI

eodgovorno e ministerot za transport da mu dade del od dozvolite za gradba na ministerot za zdravstvo, zatoa {to toj mnogu baral, a ne zatoa {to taka treba

KTOR?

NEDVI@NOSTI @IVOT

Najnovoto dodeluvawe na nagradite Oskari na Amerikanskata akademija za film u{te edna{ pokaà edna tradicija. Koga ne znaete kade bi trebalo da se dviì filmskata industrija, toga{ nagradete britanski film, kako {to e “Kralskiot govor” na reìserot Tom Huper. Za{to taa kinematografija znae {to da pravi od istoriskite drami. Uspeh! Iako izgleda banalno, ne slu~ajno kvalitetot na angliskata treva e poim za standard vo gradinarstvoto, kako {to e angliskiot fudbal vo televiziskite prenosi, a istoriskite drami vo britanskata filmska i televiziska produkcija. Godine{niot avtor na pobedni~kiot film

TOM HUPER na Oskarite, Tom Huper, i dosega se zanimaval so ekranizacija na istoriski temi za BBC, potoa za HBO (mini-serijata za kralicata Elizabeta Prva), pa dramata za kralot Xorx [esti, koj so pomo{ na logopedot go otklonuva pelte~eweto za da stane vistinski nacionalen voda~ za vreme na Vtorata svetska vojna e priroden prodol`etok. Sekako, ne mu e nepoznat nitu fudbalot, pa pred dve godini go napravi i filmot za nekoga{niot menaxer na Lids Junajted. Tipi~no britanska formula za uspehot: pravi go toa {to najdobro go znae{. I taka 200-300 godini...

K GUBITNIK “ZAKR^EN” IMIX

I odnos na ekonomskata sostojba vo zemjava. “Ima blag pad na cenite, no i toa e nezna~itelno vo sporedba so ekonomskata situacija. Ako se dvi`ea porano okolu 1.200 evra za metar kvadraten, sega se 1.180 evra. Dopolnitelno, golem del od stanovite koi se prodavaat se ve}e optovareni so hipoteka. Sega od pretstojniot saem o~ekuvame mo`nost za

konkretni zdelki, no nemame pregolmi o~ekuvawa za razdvi`uvawe”, veli Ilioski.

Investitorite vo grade`niot sektor velat deka vo Makedonija poleka se zgolemuva proda`bata na luksuzni stanovi, iako ekspertite komentiraat deka samo 5% od gra|anite

moàt da si dozvolat takov stanben prostor. “Spored na{eto iskustvo, pazarot na nedvi`nosti poleka oìvuva. Nam rezidencijalniot biznis nikoga{ ne ni bil problem, no moème da kaème deka kancelariskiot del poleka se vra}a vo normala. Ima pogolem broj klienti, a ponudata se zgolemuva i

vo trgovskiot del. [to se odnesuva do proda`bata na stanovi, nie prodavame luksuzni stanovi na luksuzna lokacija i dosega rabotata se odviva pove}e od dobro. Zasega gradime tri zgradi so 16 golemi stanovi, koi }e bidat gotovi do juni. Od niv 15 se ve}e prodadeni, a cenite se dvi`at od 1.450 evra za metar kvadraten pa nagore”, veli Vasko Davitkovski od Soravija.

OD 1 DO 5 MART SAEM ZA GRADE@NI[TVO I NEDVI@NOSTI Za prvpat vo Skopje, vo ramkite na saemot za nedvi`nosti se odr`uvaat i Me|unaroden saem i konferencija za nedvi`nosti i investicii. Na edno mesto }e se soberat prodava~ite i kupuva~ite na nedvi`nosti, potencijalni stranski investitori, banki i dru{tva za osiguruvawe, agencii za nedvi`nosti, op{tinite, katastarot, koi }e gi prezentiraat svoite proekti i objekti, kako i uslugi direktno pred kupuva~ite. Od kompanijata koja go organizira saemot, Leoron grup, so sedi{te vo Dubai, Makedonija vo momentov ima ogromen potencijal vo grade`ni{tvoto. “Nedostiga{e saem od vakov vid. ]e ima 25

izlaga~i–potencijalni investitori od Kosovo, Albanija, Dubai i prete`no od Makedonija, koi nudat ne{to konkretno, od tipot na rezidencijalni objekti, {oping-centri, industriska gradba, kancelariski prostor, s$ {to pretstavuva pazar na nedvi`nosti. Spored na{ite analizi, sega e momentot za vakov proekt. Na{eto moto e da ne se ~eka da zavr{i krizata, tuku sega da se deluva. Cenite se na relativno prfatlivo nivo i so pribli`uvaweto na Makedonija kon EU }e ima i nivno zgolemuvawe, {to zna~i deka sekoj koj }e investira }e ima dobar povrat na investicijata”, veli direktorot za Jugoisto~na Evropa na Leoron, Igor ^u~kov.

Iako za godine{niot izbor za pesna na Evrovizija be{e najaven spektakularen izbor spored evropski standardi, so glamurozna scena, ozvu~uvawe i organizacija, nacionalniot radiodifuzen servis povtorno potfrli. Nekvaliteten televiziski prenos, izveduva~ite edvaj gi izvedoa kompoziciite, a u{te polo{o ozvu~uvawe vo salata. MRTV odamna ima seriozni problemi i toa ne samo so starata oprema. U{te so objavuvaweto na imiwata na ovogodine{nite natprevaruva~i (koi pove}e od polovina bea re~isi nepoznati) se potvrdija somne`ite za navodnite mestenki na festivalot. I pokraj

EFTIM GA[TOV promenite vo na~inot na odbiraweto na pretstavnikot so cel da se izbegnat {pekulaciite za navodnoto mestewe, eden del od publikata ne ostana ubeden vo objektivnosta na izborot. Generalniot director, Eftim Ga{tov, karierata ja po~na kako televiziski reporter od ekskluzivni nastani, kako Kanskiot i drugite presti`ni festivali. Sekako deka znae deka slikata (i zvukot) koja ja emituvame za nas, koga stanuva zbor za javniot servis, e mnogu pove}e od obi~en prenos, tuku treba da pretstavuva nacionalen imix

MISLA NA DENOT

RAZMISLETE ZA KUPUVAWE ZEMJI[TE, BIDEJ]I LU\ETO SÈ POMALKU GO PRAVAT TOA”

MARK TVEN AMERIKANSKI AVTOR

Navigator

KAPITAL / 01.03.2011 / VTORNIK

POVE]E OD 60 OP[TINI MO@AT DA IZDAVAAT OBVRZNICI

GRADONA^ALNICITE VO DILEMA [TO E POEVTINO - OBVRZNICA ILI KREDIT? Od Ministerstvoto za finansii velat deka pove}e od 60 op{tini se vo finansiska sostojba koja dozvoluva izdavawe op{tinski obvrznici. Tri op{tini imaat i krediten rejting, a pet se o~ekuva da dobijat. Gradona~alnicite, sepak, vo dilema {to e poevtino - obvrznica ili kredit? MAJA BAJALSKA-GEORGIEVSKA bajalska@kapital.com.mk

et makedonski op{tini zasega se zainteresirani za izdavawe op{tinski obvrznici. Kako {to informiraat od ZELS (Zaednicata na edinici na lokalna samouprava), stanuva zbor za grad Skopje, Ilinden, Kumanovo, Bitola, Ki~evo i Gostivar. Sepak, vpe~atokot od izjavite na gradona~alnicite na ovaa tema e deka

najgolem del od niv s$ u{te se vo dilema dali obvrznicite }e im bidat poevtini od bankarskite krediti. “Imame nekolku proekti koi sakame da gi finansirame vo sledniot period. Toa e izgradba na: nova op{tinska zgrada, zatvoren bazen i nova sportska sala. Imame idejni re{enija, no u{te ne sme po~nale so procedurite za zadolo`uvawe. Prvo }e barame kredit, zatoa {to smetam deka }e bide poednostaven patot za negovo dobivawe. Obvrznica bi izbrale samo ako kamatata e poniska, no ne veruvam deka obvrznicata }e bide poevtina od kreditnoto zadol`uvawe”, veli Zoran Damjanovski, gradona~alnik na Kumanovo. I gradona~alnikot na grad Skopje, Koce Trajanovski, koj e i pretsedatel na

KOCE TRAJANOVSKI GRADONAÂLNIK NA SKOPJE Ima nekolku proekti. Ne bi moèl sega konkretno da kaàm so ogled na toa {to gradot Skopje ve}e e vo postapka na zadolèn so nekolku proekti. Treba da vidime prvo kolkav ni e limitot za zadolùvawe.

ZELS, iako veli deka Skopje }e bide edna od prvite op{tini koi }e izdadat obvrznica, ne kaùva kakov proekt planiraat da finansiraat so nea. “Ima nekolku proekti. Ne bi moèl sega konkretno da kaàm so ogled na toa {to gradot Skopje ve}e e vo postapka na zadolèn so nekolku proekti. Treba da vidime prvo kolkav ni e limitot za zadolùvawe”, veli Trajanovski. I Ivan Frangov, gradona~alnikot na op{tina Gevgelija, koja e vo postapka na dobivawe krediten rejting od Moodi’s veli deka razmisluvaat za nekolku proekti, no deka doprva }e odlu~uvaat, otkako }e posetat op{tina vo sosedstvoto koja izdala op{tinska obvrznica. Samo gradona~alnikot na op{tina Ilinden, @ika Stojanovski, e siguren vo vrska so izdavaweto op{tinska obvrznica za finansirawe na investiciite. “Nemame problem da zememe kredit, no odlu~ni sme da izdademe obvrznica za eden od nekolkute prioritetni proekti. Dosega ne moèvme da aplicirame za dozvola vo Ministerstvoto za finansii zatoa

{to se vr{ea podgotovki, no otkako go dobivme vodi~ot za izdavawe op{tinski obvrznici }e po~neme postapka prvo so nosewe odluka na Sovetot na op{tinata”, veli Stojanovski. Me|u glavnite investiciski proekti vo op{tina Ilinden se izgradbata na modularno u~ili{te za osnovno i sredno obrazovanie i izgradbata na del od fekalnata kanalizacija. Ministerstvoto za finansii vo prostoriite na ZELS go promovira{e Prira~nikot

za izdavawe op{tinski obvrznici. “Na sredbata gi objasnivme procedurite, podgotveni se site podzakonski akti, animirana e Komisijata za hartii od vrednost. Veruvam deka vrz baza na interesot {to go poka`aa op{tinite nabrzo, mo`ebi vo april, }e se emitiraat prvite op{tinski obvrznici. Veruvam deka istite }e bidat prifateni od bankite i od berzanskite fondovi kako glavni institucionalni investitori”, izjavi ministerot za finan-

sii, Zoran Stavreski. Spored nego, pove}e od 60 op{tini moàt da izdadat obvrznici, pri {to op{tinite so podobri finansii imaat pogolema mo`nost da izdadat obvrznici so poniska kamata. “Podgotvivme edna lista kade {to za sekoja op{tina zavisno od goleminata na buxetot stoi kolkav iznos na obvrznica moè da izdade. Op{tinite treba da go kombiniraat ovoj na~in na finansirawe so drugite oblici na zadolùvawe, kako, na primer, krediti”, veli Stavreski. Toj objasnuva deka zakonski maksimalniot limit i vkupnoto dolgoro~no zadolùvawe na smee da nadmine 100% od tekovno-operativniot buxet na op{tinata, a godi{noto servisirawe na dolgot ne moè da nadmine 30% od tekovnooperativniot buxet. Spored Stavreski, ovie limiti se poliberalni sporedeno so zemjite vo sosedstvoto. Inaku, krediten rejting imaat Strumica, Veles i Grad Skopje, a vo april se o~ekuva da dobijat [tip, Kumanovo, Gostivar, Ilinden i Gevgelija. Iako e zna~en faktor pri izdavaweto obvrznica, kreditniot rejting ne e neophoden uslov.

Navigator

KAPITAL / 01.03.2011 / VTORNIK

3 FAKTI ZA...

2,5 78,5 67,5

PROCENKI... ZORAN STAVRESKI

VLADATA ]E SE BORI PROTIV INFLACIJATA SO STOKOVITE REZERVI? ladata e zagrièna poradi zgolemuvaweto na cenite na osnovnite prehranbeni proizvodi i na naftata i }e napravi s$ {to moè za da pomogne i, dokolku ima potreba, da intervenira od stokovite rezervi so p~enica, izjavi v~era ministerot za finansii, Zoran Stavreski. Spored nego, toa {to se slu~uva na svetskite berzi ne e povolno. “Stanuva zbor za osnovni proizvodi, a od druga strana, prili~no se ograni~eni mo`nostite edna mala zemja kako Makedonija da go spre~i toa. Nie }e napravime s$ {to moème za da go spre~ime toa”, istakna toj. Stavreski najavi deka Vladata na edna od narednite sednici }e go razgleduva ova pra{awe i ako ima mo`nost vo stokovite rezervi }e intervenira.

DENARI ZA LITAR ^INI NAJUPOTREBUVANOTO GORIVO VO ZEMJAVA, EUROSUPER-98

DENARI PO LITAR ]E SE PLA]A DIZELGORIVOTO SO POSLEDNATA ODLUKA ZA POSKAPUVAWE

QUP^O ZIKOV

Minister za finansii

DENARI POVE]E ^INAT BENZINITE OD DENESKA SO ODLUKA NA REGULATORNATA KOMISIJA ZA ENERGETIKA

...POGLED NA DENOT...

DA GI POTSETIME “[UMADINSKITE [UPELKI”, PAK!? a{ite “{umadinski {upelki”, koi jas sega gi narekuvam “provladini intelektualci”, kako i “rastroeniot” minister za nadvore{ni raboti na Srbija, Vuk Jeremi} (koj ne znam dali e vo me|uvreme e smenet) neodmna silno go oplakuvaa srpskiot poraz (koj znae po koj pat na otvorena scena), koha Hag javno ka`a deka kosovskata nezavisnost e ~ista kako solza. Denovive Kosovo dobie intelegenten pretsedatel so prozapadna orientacija, i so silen pogled kon Moskva!? Po~na da gi nervira Srbite ... ~itajte malku po nivnite vesnici! A na{ive “srp~iwa” plasiraj}i ja tezata niz makedonskite mediumi deka ova e u{te edna “zavera kon Srbija, i srpskiot narod” denovive silno zabezeknati od izborot na Pacoli, mol~at i za posetata na Vladimir Putin na Belgrad. V~era, pak, bea malku se zabezeknati od vesta kako toa odnenade` i Sergej Lavrov, ministerot za nadvore{ni raboti na Rusija }e dojde vo Makedonija! Ne im e jasno {to se slu~uva po vra}aweto na Nikola gruevski od posetata na Va{ington na Xo Bajden i na Hilari Klinton. Na ovie “{umadinski {upelki” vo makedonija im pora~uvam deka nema mesto da bidat zasekirani oti ova se logi~ni posledici od dezorientiranata makedonska nadvore{na politika i voop{to “makedonskiot pogled na svetot” vo ovaa faza na na{ata nadaleku poznata za{emetenost.

Novinar~iwa na edna na{a televizija so dominantna srpska koncepcija na informirawe bea v~udonevideni od silinata na Hosni Mubarak koj navodno nemalo da popu{ti! I Mubarak i “srpskite instalacii” vo Makedonija samo nekolku dena podocna se “posraa”!? Vsu{nost ovde najgolemiot problem e toa {to nie, pak, kako vtoroliga{i }e ostaneme samo so prstot vo usta ... Gledajte }e vidite ... Vo me|uvreme dodeka Vladata smisluva dokumenti za potpi{uvawe pred Lavrov denovive o~ekuvam da se pojavat “srpskite instalacii vo Makedonija” koi, vnimavajate revnosno }e go sledat Putin vo Belgrad (!) i }e sugeriraat za negovata liderska silina, a za i mudrosta na Boris Tadi}. Se se}avate isto kako {to novinar~iwa na edna na{at televizija so dominantna srpska koncepcija na informirawe bea v~udonevideni od silinata na Hosni Mubarak koj navodno nemalo da popu{ti! I Mubarak i “srpskite instalacii” vo Makedonija samo nekolku dena podocna se “posraa”!? Podolgo vreme makedonskite gleda~i i ~itatelskata publika ovde se izloèni na “zgolemeno zra~ewe”, i kreirawe na defektno javno mislewe, od vakvi instalacii. Tie instalacii imaat svoja jasna manifestacija: Koga i kade }e stignat ja napa|aat me|unarodnata zaednica (Va{ington i Brisel) vo naporite da i se sozdade “pol pozicija” na Makedonija za brzo integrirawe. Gi urivaat site {ansi za Makedonija... Go glorificiraa Mubarak, a bi go digale do nebo i Gadafi, ama ovoj siromaviov izgubi kontrola vo glavata. Izgubi, izgubi, ama dade intervju za Pink TV od Belgrad ... Slu{nav v~era deka vo poznatata na{a televizija so golemi vrski vo Belgrad v~era bile ìvi nesre}ni oti denovive mnogu sakale da dojdat do Gadafi! Zaedno so Pink i so Lili} koj pregovara so libiskiot diktator sakale da mu se “ufukaat”!? Odlepija de~kive definitivno ...! Ponatamu ne im se dopa|a oti Pacoli, ne e “{iptarski ropak” koj im pokaùva sreden prst na Rusite, i e energi~no raboti so Zapad. Ne im e vo teza ... Mol~at! Ne im se dopa|a ... Vi pi{uvam za ova, po~ituvani ~itateli, sega pred izbornata kampawa kaj nas, oti “srpskite vuvuzelki” virejat i vo SDSM i vo VMRO-DPMNE i na treti strani! A {to }e gi zadesi? Znate? Ona {to e klu~no opasno za nas, e {to }e dojde den (mnogu brzo) koga na zaedni~ka masa sepak }e sednat “krvnite neprijateli” - Ha{im Ta~i i Boris Tadi} vo dru{tvo na Pacoli, i }e zboruvaat za idninata na regionot (!?) kako posledica na kone~no ragrani~uvawe me|u Kosovo i Srbija ...!? Ova e ve}e najaveno ... Toa }e bide u{te edna golema pobeda na Boris Tadi} koj i nemo`nite problemi i slabosti na svojata zemja }e gi pretvori vo prednost ... Ajde “srpski {upelki” odgovorete sega na ovaa dilema. Sega pred izbornata kampawa, pred Vladimir Putin da dojde vo Belgrad (kako vo zemja od prva liga) i pred Sergej Lavrov da ne poseti nas (kako zemja od vtora liga)!? Dràva so site ni{ani, {to da vi kaàm ...

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI JANKULOVSKA: SOSTOJBATA SO AZILANTITE OD MAKEDONIJA E POD KONTROLA! vesni deka po ukinuvaweto na vizniot re`im }e se pojavat i lica koi preku barawa za azil } e se obidat da ostanat vo zemjite od Evropskata unija, Vladata na Republika Makedonija prezema sistematski merki so cel spre~uvawe na vakvata pojava. Vospostaven e Komitet za sledewe na aktivnostite povrzani so implementacija na viznata liberalizacija, a se sproveduva i zasilena informativna kampawa na celata teritorija na Republika Makedonija so cel objasnuvawe na gra|anite na su{tinata na viznata liberalizacija, prezemeni se represivni merki kon tie koi vr{ea turisti~ki prevoz kon zemjite od Unijata bez potrebna dokumentacija. Ova go istakna v~era ministerot za vnatre{ni raboti, Gordana Jankuloska, vo svoeto obra} awe na Pettata sredba na Komitetot na ministrite za vnatre{ni raboti na zemjite od Jugoisto~na Evropa, {to se odr`uva vo Qubqana, a posvetena na procesot na implementacija na Vienskata konvencija za policiska sorabotka na zemjite od JIE. Na sostanokot na Komitetot u~estvuvaat ministrite za vnatre{ni raboti na Slovenija, Bugarija, Albanija, Bosna i Hercegovina, Hrvatska, Republika Makedonija, Moldavija, Crna Gora, Romanija i Srbija i pokraj Konvencijata za policiska sorabotka, vo fokusot }e bide i potpi{uvaweto na memorandum za razbirawe za formiraweto na zaedni~ki istra`ni timovi za poefikasna borba protiv trgovijata so lu|e.

MILO[OSKI ]E SE OBRATI VO SOVETOT ZA ÔVEKOVI PRAVA NA ON efot na makedonskata diplomatija, Antonio Milo{oski, denes }e u~estvuva na 16-ta sesija na Sovetot za ~ovekovi prava na ON, {to se odrùva vo @eneva. Milo{oski, kako {to soop{ti Ministerstvoto za nadvore{ni raboti, }e se obrati na glavnata sesija, a u~estvoto na sobirot }e go iskoristi i za promovirawe na kandidaturata na Makedonija za ~lenstvo vo Sovetot za ~ovekovi prava na ON vo periodot me|u 2013 i 2016 godina. Izborite za ~lenstvo vo ovoj Sovet }e se odràt za vreme na 68-to Generalno sobranie na svetskata organizacija vo 2013 godina. Milo{oski }e ja pretstavi makedonskata politika vo oblasta na ~ovekovite prava i prezemenite aktivnosti vo oblasta na za{tita na istite, kako i va`nosta {to makedonskata Vlada & ja dava na ovaa problematika. Na marginite od sesijata Milo{oski }e ostvari nekolku bilateralni sredbi so ministrite za nadvore{ni raboti na zemjite-u~esni~ki na sobirot.

[

KAPITAL / 01.03.2011 / VTORNIK

GRUEVSKI JA ZAOSTRI RETORIKATA

OD MESE^INATA SE GLEDA STRAVOT NA BRANKO Dodeka premierot Nikola Gruevski tvrdi deka izborite }e bidat fer i demokratski i bez partijata na Crvenkovski, SDSM pora~uva – koja Makedonija }e vi glasa ako nie ne izlezeme? GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

d Mese~inata, osven Kineskiot yid, se gleda i stravot na Branko Crvenkovski od izbori i poraz. Ako SDSM gi bojkotira izborite, Makedonija, sepak, }e glasa! Ova e najnovata poraka na premierot Nikola Gruevski do oponentot Branko Crvenkovski. "Vo mnogu polo{i uslovi otkolku {to se ovie denes, od pozicija na opozicija, vo 2006 godina so nepro~isten izbira~ki spisok, so nemawe podobruvawe na Zakonot za izbori i so minister za pravda kako del od Sudskiot sovet, VMRO-DPMNE pobedi na tie izbori. Neka ne se vadat deka ni{to ne ~inelo ili deka trebalo da se podobri i toa da go pravat uslov za bojkot", re~e Gruevski. [to se odnesuva, pak, do izborot na nov pretsedatel na Dr`avnata izborna komisija, Gruevski pobara SDSM da dostavi svoj predlog-kandidat, koj bezuslovno }e bil prifaten. "Tie velat da ne ni padne na pamet da izbereme pretsedatel koj ne bi bil od nivnite redovi. Eve, jas im vra}am i im velat deka nema da ni padne na pamet ova dokolku dadat predlog, ama dokolku ne dadat, {to da im pravam. Zna~i, nie gi povikuvame javno, otvoreno, preku mediumite i na sekoj drug na~in do sabota, do ovaa sabota, do koga e rokot

Premierot Gruevski v~era ja frli prvata lopata pri postavuvaweto na kamen-temelnikot na novata katna garaà sproti Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij za dostavuvawe aplikacii, i ako SDSM navistina saka da ima pretsedatel na DIK nie toa }e & go ovozmoìme, samo treba da predloàt. Potoa, otako }e zavr{i rokot, da kaàt koj e nivniot predlog od tie {to se prijavile na konkursot", re~e premierot. Istata poraka ja upati i pretsedatelot na Sobranieto, Trajko Veqanovski, otkako opozicijata i v~era ne dojde na koordinacija. Toj dade rok opozicijata do sabota da dostavi svoj predlog i vo ~etvrtok da u~estvuvaat na koordinativnata sredba. No i dvajcata potenciraa deka dokolku toa ne se napravi, soglasno zakonot, izborot za pretsedatel na DIK }e go napravi Komisijata za izbori i imenuvawe. Opoziciskata SDSM, pak, ostanuva na svojot stav. Potpretsedatelot, Gordan Georgiev, re~e deka }e dadat svoj

predlog, no glasaweto mora da se odloì do nivnoto vra} awe vo Sobranieto. “SDSM treba da predloì kandidat za pretsedatel na DIK. Konkursot za oglasot e otvoren. Nie toa }e go napravime. Na{iot kandidat mora da bide izglasan koga SDSM }e se vrati vo Sobranieto. Toa e pove}e od jasno. Konkursot s$ u{te te~e, da vidime koi se kandidatite i potoa }e predloìme", re~e Georgiev. Toj ja komentira i zakanata od Gruevski deka izbori }e ima so niv ili bez niv. "Ne znam koja e taa Makedonija {to }e glasa dokolku nie bojkotirame izbori. Mislam deka toj tvrd stav na premierot Gruevski ne pomaga za deblokirawe na ovaa sostojba. Treba malku da se oladat glavite, osobeno od strana na vlasta, da se usoglasat stavovite,

da sedneme, da razgovarame na taa tema, bidej}i takvite "izbori vedna{“, kako {to gi narekuva Gruevski, fakti~ki zna~at "falsifikat vedna{“. Toa nemu mu e jasno i nam ni e jasno. Ne mislam deka takvite izjavi pomagaat. Mo`ebi pomagaat na dnevno nivo, na mediumskata borba me|u partiite, no ne pomagaat za su{tinski da se otko~i procesot". Zasega datumot za predvremeni izbori s$ u{te ostanuva neodreden. Nitu Veqanovski, nitu Gruevski ne ka`aa koga }e se raspi{at izborite. Veqanovski samo gi otfrli tvrdewata deka toa }e se slu~i na 15 mart. "Na 15-ti nema da raspi{eme predvremeni parlamentarni izbori. Soglasno Ustavot i zakonite prvo treba da se raspu{ti Sobranieto, pa potoa da se raspi{at izbori", re~e Veqanovski.

REFORMI NA JAVNATA ADMINISTRACIJA

VLADATA ]E NAPRAVI SÈ, SAMO NEMA DA OTPU[TA! MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

ema pogre{na vrata i “Administrativen semafor”. Ova se del od novite proekti za reformi vo javnata administracija so koi Vladata najavuva pomalku lutawe za gra|anite od {alter na {alter preku interoperabilnost, odnosno, povrzuvawe na site dràvni institucii na eden elektronski sistem. Pokraj kompjuterskiot sistem i gra|anite }e moàt da davaat ocenki za rabotata na administrativcite preku semafor na koj vo zavisnost od toa kolku se zadovolni od zavr{enata rabota }e moàt da go vrednuvaat trudot na administrativecot so crveno, òlto ili zeleno. "Gra|anite }e imaat mo`-nost, bez toa da go vidi slu`benikot, da pritisnat edno od trite kop~iwa deka se zadovolni, deka ne se zadovolni ili deka se vozdràni, {to isto taka }e ima vlijanie vrz platata na

N MAKEDONSKITE DR@AVJANI OD BENGAZI PRISTIGNAA VO TURCIJA riesetinata makedonski dr`avjani koi so turski brod bea evakuirani od libiskiot grad Bengazi v~era pristignaa vo Marmaris, informiraat od Ministerstvoto za nadvore{ni raboti. Grupata gra|ani bila pre~ekana od strana na makedonskiot ambasador vo Turcija, Goran Taskovski. Od ambasadata vo Turcija organiziran e prevoz od Marmaris do Istanbul, od kade {to, pak, so drug avtobus grupata }e bide prefrlena vo Skopje. Nivnoto pristignuvawe vo zemjava se o~ekuva do krajot na dene{niot den.

dràvniot slu`benik", izjavi premierot. Od Ministerstvoto za informati~ko op{testvo i administracija velat deka realizacijata na proektot semafor s$ u{te e vo po~etna faza. Ne e utvrdeno kako }e se izveduva, nitu kolku } e ~ini eventualnoto postavuvawe na semaforite. Osven semaforot, dràvnite slu`benici, sepak, }e treba da im posluàt na gra|anite kako patokaz. Spored eden drug proekt, "Nema pogre{na vrata", slu`benikot }e bide

zadol`en da go preprati i isprati na to~no mesto, bukvalno do kancelarija, gra|aninot koj pobaral usluga od nego, a toj ne bil nadle`en da mu pomogne. Od sindikatot reagiraat na izmenite. "Ocenuvaweto na administrativcite, koi dokolku imaat dve negativni ocenki da bidat otpu{teni od rabota, ostava prostor za subjektivizam i revan{izam", veli pretsedatelot na UPOZ, Pece Gruevski. Nejasno e kolku ova vistin-

ski }e ja reformira tromata i prenatrupana administracija koga preporakite se deka samo so otpu{tawa na dràvni slu`benici moè da se naporavi reforma. Namesto otpu{tawa, kaj nas te~at oglasite za vrabotuvawe. Samo poslednata nedela bea objaveni konkursi za 300 novi rabotni mesta vo pove}e dràvni institucii. Ne zapiraat nitu ramkovnite vrabotuvawa, preku koi se planira do krajot na godinata da bidat primeni 600 lica.

KAPITAL / 01.03.2011 / VTORNIK

Politika / Pari / Dr`ava PREGLED VESTI

MNR JA POTVRDI POSETATA NA LAVROV

RAMKOVSKI SO DUMA JA ZASILUVA ODBRANATA

DIPLOMATIJA ISTOK–ZAPAD!

sinadinovska@kapital.com.mk

uskiot minister za nadvore{ni raboti, Sergej Lavrov, na 20 april doa|a vo Skopje. Makedonskoto Ministerstvo za nadvore{ni raboti gi potvrdi informaciite na “Kapital” deka po pove}e od {est godini Lavrov }e ja poseti Makedonija. Ova voedno }e pretstavuva i prva poseta na visok ruski funkcioner na zemjava po tolkav period. Detali za posetata, koja, kako {to doznava “Kapital”, se planirala u{te od dekemvri ne se otkrivaat nitu vo MNR, nitu vo ambasadata na Ruskata federacija. Zasega, toa {to moè da se doznae e deka Lavrov }e ima sredbi so makedonskiot dràven vrv, a povod za doa|aweto se pove}e momenti. “Planirano e da se potpi{e nekakov dopolnitelen aneks na spogodbata me|u Rusija i Makedonija za izramnuvawe na klirin{kiot dolg. Isto taka, ovaa godina se navr{uvaat 150 godini od otvoraweto na prviot ruski konzulat vo zemjava vo Bitola, pa posetata na Lavrov simboli~no }e bide i po toj povod. Se rabotat ve}e i nacrt-tekstovite za bilateralni dogovori koi treba da se potpi{at vo oblasta na ekonomijata i kulturnata sorabotka me|u dvete zemji, me|utoa, zasega ova e s$ {to moème da otkrieme {to se odnesuva na posetata na Lavrov” velat za “Kapital” vo MNR. Me|utoa, diplomatski izvori neoficijalno zboruvaat deka posetata na Lavrov vo ovoj moment na Skopje ne e tolku naivna. Ruskiot minister doa|a vo Skopje otkako negoviot {ef, premierot Vladimir Putin, vo mart } e go poseti Belgrad. Ovaa ruska “ofanziva” na Balkan-

ot nikako ne moè da bide samo poradi unapreduvaweto na ekonomskata sorabotka me|u Belgrad i Moskva i odbeleùvaweto na 105– godi{ninata od konzulatot vo Bitola. Visoki diplomati brifiraat deka se raboti za silen signal do Va{ington deka Rusija nema krenato race od slu~uvawata vo ovoj del od Evropa i, sekako, signal deka Moskva planira da u~estvuva vo razvojot na nastanite tuka ili barem odblisku da gi sledi. Dopolnitelno, simptomati~no e {to vo vlasta vo Makedonija iako, kako {to velat, sredbata so Lavrov ja planirale od dekemvri, dosega javno ne prozborea na ovaa tema. Verojatno, po intenziviranite kontakti so Belata ku} a makedonskata diplomatija e krajno vnimatelna vo paralelnoto razvivawe na odnosite so Rusija. Od ruskata ambasada, pak, za “Kapital” velat deka za klirin{kiot dolg ve}e nema {to mnogu da se zboruva i deka ako toa bila glavnata cel na posetata nemalo da doa|a Lavrov, tuku ministerot za finansii, Aleksej Kudrin ili barem negoviot zamenik, Dmitrij Pankin. Za posetata na Lavrov ottamu ne sakaat da zboruvaat pred MNR da izleze so oficijalen stav. ZNAÊWETO NA POSETATA! Makedonskite poznava~i velat deka se raboti za pomestuvawa vo geopoliti~kite sili. “Po podolg period Rusite kone~no doa|aat na Balkanot, pa i vo Makedonija. Toa zna~i deka od pove}e agli nie kako zemja stanuvame interesni za golemite sili. Sekako, vakvata poseta ne treba da se gleda kako kontraodgovor na na{ite odnosi so SAD. Tuku, vakvata poseta zna~i obnovuvawe i dinamizirawe na odnosite me|u Rusija i

LAVROV VO 2004 GODINA SE SRETNA SO CRVENKOVSKI I SO MITREVA! Poslednata poseta {to ja imal {efot na ruskata diplomatija vo Skopje e vo 2004 godina. Po sostanocite so toga{niot minister za nadvore{ni raboti, Ilinka Mitreva i premierot Branko Crvenkovski, Lavrov soop{ti deka Rusija }e poddrì rezolucija vo Sovetot za bezbednost na Obedinetite nacii za obeleùvawe na severnata granica na Makedonija vo delot kon Kosovo. Toga{ be{e dogovoreno odrùvawe na tretiot sostanok na Me|uvladinata komisija za trgovska, ekonomska i nau~no-tehni~ka sorabotka, bea razgledani mo`nostite za liberalizacija na trgovskiot reìm, za zgolemuvawe na trgovskata razmena i na makedonskiot izvoz vo Rusija, za sorabotkata vo energetikata i za u~estvoto na ruski partneri na makedonskiot pazar. Balkanot. Da ne zaboravime deka i Kina kako golema sila odrùva kontakti so Makedonija i so zemjite od Balkanot. Toa zna~i deka Balkanot povtorno stanuva igrali{te na golemite sili”, veli porane{niot ambasador Slobodan â{ule. Profesorot Stevo Pendarovski veli deka za~uduva zo{to Rusija ne e pove} e prisutna vo zemjava, pa i na Balkanot. Od Rusija toj ne o~ekuva politi~ki alternativi za{to dosega taa vo regionot na nitu edna zemja & nema ponudeno sojuzni{tvo. “Vo politi~kite odnosi tie imaat zabele{ki moèbi samo za ~lenstvoto vo NATO i najmnogu za Srbija, dodeka, dosega nitu edna{ ne se

ravniot tim koj go zastapuva sopstvenikot na A1 televizija, Velija Ramkovski, prvoobvinet vo slu~ajot "Pajaìna", od v~era se zasili so porane{niot sudija, sega advokat, Violeta Duma. Taa go predade polnomo{tvoto vo Krivi~niot sud i otsega zaedno so ostanatite advokati }e go brani Ramkovski vo postapkata koja se vodi protiv nego i protiv 13 osomni~eni, sopstvenici i direktori na firmi od Pero Nakov bb. Duma potvrduva deka go prifatila baraweto na stranka da ja zastapuva kako {to bi prifatila da zastapuva sekoj koj bi pobaral pravna pomo{ od nea. "Toa {to jas }e baram e primena na zakonite i propisite, koi mislam deka vo ovoj moment malku i se izvrtuvaat vo ovoj slu~aj", veli Duma. Taa o~ekuva deka pozitivno }e pridonese vo odbranata na Ramkovski, no s$ u{te go nema poglednato predmetot i prerano e da dava zabele{ki na dosega{noto vodewe na postapkata. Duma doa|a od mestoto sudija vo skopska Apelacija, od kade {to be{e razre{ena od Sudskiot sovet poradi utvrduvawe na nestru~nost i nesovesnost vo nejzinata rabota. Vo me|uvreme, dve nedeli od zamrznuvaweto na smetkite na mediumite i firmite na Pero Nakov bb, Krivi~niot sovet s$ u{te se nema proizneseno po odnos na àlbite na advokatite. Smetkite se zamrznati za 3 milioni evra. Na 11-minata pritvoreni koi se nao|aat vo istra`niot zatvor [utka pritvorot im be{e prodolèn za u{te 30 dena.

Visoki diplomati brifiraat deka se raboti za silen signal do Va{ington deka Rusija nema krenato race od slu~uvawata vo ovoj del od Evropa i, sekako, signal deka Moskva planira da u~estvuva vo razvojot na nastanite tuka ili barem odblisku da gi sledi KATERINA SINADINOVSKA

protivele na ~lenstvoto na Makedonija vo NATO, nitu, pak, vo EU. Toa {to moè da se o~ekuva od sredbata e najmnogu da se razgovara za ekonomski i drugi odnosi otkolku politi~ki. Nie ovde moème da ja iskoristime sorabotkata vo oblasta na energetikata so ogled na toa {to Makedonija e zavisna uvoznoenergetska zemja”, veli Pendarovski. Dvajcata go povikuvaat makedonskoto rakovodstvo da bideme pove{ti vo iskoristuvaweto na ova prisustvo. Treba da ja iskoristime igrata, da gi harmonizirame odnosite so ovie dràvi i preku tie odnosi da gi barame re{enijata na problemite koi o~igledno sami ne moème da gi re{ime.

ZO[TO ATINA NE PRIFATILA SKOPJE VO ZAGRADA?

MINISTERSTVOTO ZA PRAVDA ]E DOBIE NOVA ZGRADA inisterstvoto za pravda raspi{a tender za izrabotka na proekt-dokumentacija za ideen, osnoven i izvedben proekt za objekt na upravna zgrada na Ministerstvoto. Na tenderot se bara firma koja se zanimava so arhitektonski, inènerski i integralni uslugi, uslugi za prostorno planirawe, kako i firma koja nudi tehni~ki sovetodavni uslugi. Tenderskata postapka e otvorena za site pravni subjekti koi }e gi ispolnat kriteriumite. Za najdobra ponuda }e se smeta taa koja }e bide ekonomski najpovolna. Kvalitetot e ocenet so 20 bodovi, a rokot na izrabotka so 10 bodovi. Ekonomskiot operator e dolèn da dostavi dokumenti za registrirana dejnost za vr{ewe na dejnosta povrzana so predmetot na dogovorot za javna nabavka ili dokaz deka pripa|a na soodvetno profesionalno zdruènie soglasno propisite na zemjata kade {to e registriran. Ekonomskiot operator e dolèn da poseduva licenca A za proektirawe soglasno Zakonot za gradewe, kako i dokaz za pozitiven bilans vo nivnoto rabotewe, odnosno, dokaz deka ima ostvareno minimum 162 iljadi evra godi{en prihod vo poslednite tri godini i toa za sekoja godina oddelno. Vo oglasot za javna nabavka navedeno e i kolku lica i od kakva specijalnost treba da ima firmata kako vraboteni ili nadvore{ni konsultanti za da bide soodvetna da se prijavi na tenderot. Javnoto otvorawe na ponudite }e se odrì na denot koga e krajniot rok za prijavuvawe, 17 mart.

[KARI]: BEZ DEBATA SE DEVALVIRA USTAVOT! ekspertite bliski do vlasta kritikuvaat deka 7 dena, kolku {to predvide Vladata za debata za ustavnite izmeni, se prekratok rok za vaka seriozen zafat. Profesorot po ustavno pravo Svetomir [kari} veli deka nedozvoleno e na ovoj na~in da se menuva najvisokiot praven akt. "Na{iot Ustav spored procedurata za menuvawe e "tvrd", no so ogled na dinamikata i brzinata na negovoto menuvawe se pokaùva "pomek" i od "mekite" ustavi", izjavi [kari}. Profesorot po me|unarodno pravo Toni Deskovski veli deka makedonskiot Ustav ima mnogu nedostatoci: "Vo Makedonija nad Ustavniot sud e samo Gospod, a me|u niv e Ustavot, koj, vakov kakov {to e, ostava mnogu nedore~enosti", istakna Deskovski. Sobranieto minatiot ponedelnik go utvrdi nacrtamandmanot na Ustavot so koj se predlaga da bide propi{ana mo`nost za predavawe na makedonski dràvjani, storiteli na krivi~ni dela, na drugi dràvi, soglasno me|unaroden dogovor i obratno. Po sedumdnevnata javna rasprava, koja, ako se sudi po v~era{niot prv obid, }e bide krajno siroma{na i samo so pretstavnici na vlasta, Vladata }e izgotvi zaklu~ok koj }e odi vo ponatamo{na procedura.

I DELAVEKURAS: BATALETE JA 2008, NI TREBA RE[ENIE SEGA! oa {to bilo vo 2008 godina bilo i pominalo. Pra{aweto ne e {to skril gospodinot Gruevski pred 3 godini, tuku {to }e pravime denes. Mnogu se fokusirame na minatoto, duri i da e pred tri godini. Potrebno e da se najde re{enie sega. Grcija ima dostaveno predlozi za pravedno i prifatlivo re{enie. Topkata e kaj Skopje sega. Vaka portparolot na gr~koto MNR, Grigorij Delavekuras, za “Kapital”

ja komentira izjavata na premierot Nikola Gruevski i pismoto na ministerot Antonio Milo{oski do Ban Ki-mun, vo koi kako argument za makedonskata konstruktivnost se naveduva prifa} aweto na predlogot “Republika Makedonija (Skopje)" pred Samitot na NATO vo Bukure{t. Vo me|uvreme na doma{nata politi~ka scena se razgoruva vojnata me|u vlasta i opozicijata. SDSM najostro go obvini Gruevski deka tri

godini bezobrazno ja laèl javnosta deka vo Bukure{t ne oti{ol so prifaten predlog za smeneto ime. “Gospodine Gruevski, dobredojdovte vo “klubot na predavnici”, ~ij kum ste vie, li~no i personalno. N$ dràt zarobeni vo nivniot laèn patriotizam, n$ delat na patrioti i predavnici, go pqa~kosuvaat sopstveniot narod so “Skopje 2014”, svesno kreiraat me|uetni~ki tenzii kako posledniot na skopskoto Kale, za na kraj,

kako ni{to da ne se slu~ilo, da priznaat deka tajno prifatile promena na imeto”, obvini potpretsedatelot Gordan Georgiev. Premierot Gruevski, pak, go povtori stavot deka poslednite slu~uvawa se samo obid na nekoi mediumi da ja napadnat vladata za velepredavstvo, a deka toj nikoga{ nemal namera da prifati kakvo bilo ime za dr`avata ako pritoa istoto ne go stavi na referendumsko izjasnuvawe.

Politika / Pari / Dr`ava

KAPITAL / 01.03.2011 / VTORNIK

PREGLED VESTI MAKEDONIJA SĂ&#x2030; U[TE NEMA SERTIFIKAT ZA [UMITE

akedonija do 2013 godina treba da vovede sertifikat so koj }e go garantira kvalitetot na makedonskite {umi ako saka da opstane na svetskiot pazar, predupreduvaat od Zdruènieto za drvna industrija i prerabotuva~ka na mebel. "Site zemji vo regionot po~naa da go primenuvaat sertificiraweto na drvata za proizvodstvo na mebel, pa logi~no e i Makedonija da go napravi istoto. Zemjite od EU vo koi izvezuvame naskoro }e po~nat da baraat sertifikat koj }e garantira za materijalot od koj e napraven mebelot. Mebelot {to go izvezuvame na pazarite vo EU dosega ne se slu~ilo da bide vraten. S$ u{te sme konkurentni na pazarot, no toa ne zna~i deka ne treba da se vovede ovoj sertifikat", veli Van~o Spaseski, glaven koordinator na Zdruènieto za drvna industrija pri Stopanskata komora na Makedonija. Toj dodava deka uvozot i izvozot na mebel vo Makedonija e vo soodnos 2,5:1. Pove}e od 80% od {umite vo zemjava se vo sopstvenost na dràvata, a ostanatoto e vo privatna sopstvenost. Od zemjite vo regionot, Slovenija, Hrvatska i Bugarija 100% gi sertificirale {umite, Srbija 60%, a naskoro toa }e go napravat i Albanija i Kosovo.

BBC NA ALBANSKI PRESTANA DA SE EMITUVA

lbanskata sekcija na BBC v~era posleden pat emituva{e programa so koja zavr{i so rabota redakcijata na albanski jazik vo sklop na britanskiot javen radiodifuzen servis. Dopisnikot i urednik na sekcijata od Skopje, Nazim Ra{idi, izjavi deka â&#x20AC;&#x153;od reakciite koi stignale do nego o~igledno e deka publikata ~uvstvuva deka gubi medium na koj mu veruva i na koj se potpirala sekojdnevno, osobeno vo specifi~ni momenti". Albanskata sekcija na BBC po~nala so rabota vo 1940 godina, a prv pat go prekinala emituvaweto na programa vo 1967 godina. Povtorno e otvorena na 28 fevruari 1993 godina i rabote{e bez prekin do 28 fevruari ovaa godina. Na zavr{nata programa na BBC na albanski jazik vo skopskite studija prisustvuvaa zamenik-premierot na Vladata, Abdula}im Ademi, portparolot na DPA, Luan Tresi i drugi analiti~ari i novinari so koi sorabotuvala sekcijata. Makedonskata sekcija na BBC svojata posledna programa }e ja emituva vo petok.

POTRO[UVA^ITE SE PESIMISTI ZA EKONOMSKATA SOSTOJBA ZA GODINAVA

otro{uva~ite ne veruvaat deka op{tata ekonomska sostojba vo 2011 godina }e bide podobra. Vo anketata za misleweto na potro{uva~ite, koe go sprovede Dr`avniot zavod za statistika, gra|anite velat deka se pesimisti za finansiskata sostojba vo slednite 12 meseci. O~ekuvawata za finansiskata sostojba na doma}instvata vo fevruari godinava se ponepovolni vo sporedba so nivnite o~ekuvawa od prethodniot mesec, kako i vo odnos na fevruari 2010 godina. Vo fevruari godinava doma}instvata ocenile deka ekonomskata sostojba vo dr`avata vo slednite 12 meseci }e bide ponepovolna vo odnos na prethodniot mesec. Za nevrabotenosta, pak, o~ekuvaat deka ovaa godina }e bide popovolna sporedeno so 2010 godina. Vo pogled na {tedeweto, potro{uva~ite se optimisti. Smetaat deka vo periodot {to sleduva }e imaat pogolema za{teda sporedeno so sostojbite lani.

PO [TRAJKOT VO KLINI^KIOT CENTAR

ZA [TIPSKITE LEKARI 10% POVISOKI PLATI?!

Vesta deka fevruarskite plati na lekarite-specijalisti vo {tipskiot klini~ki centar }e bidat povisoki za 10% predizvika revolt kaj lekarite od ostanatite javni zdravstveni ustanovi VIKTORIJA MILANOVSKA

milanovska@kapital.com.mk

inisterstvoto za zdravstvo }e im gi poka~i platite samo na lekarite vo Klini~kiot centar[tip, koi bea prvite {to se krenaa na masoven protest protiv najaveniot model na plata spored u~inok, doznava "Kapital" od neoficijalni izvori. Od Ministerstvoto za zdravstvo ni potvrdija deka vo tek se pregovori me|u Sindikatot na ovoj klini~ki centar i Vladata, no deka s$ u{te ne e donesena odluka za poka~uvawe na platite. Vesta deka fevruarskite plati }e bidat povisoki za 10%, koja denovive e glavna tema vo kuloarite na {tipskata bolnica, predizvika silen revolt kaj lekarite od ostanatite javni zdravstveni ustanovi. Iznenadeni

od vakvata odluka, tie najavuvaat ostri reakcii na ovaa, kako {to velat, selektivna politika. Nitu lekarite vo {tipskata klini~ka bolnica, koi prvi izlegoa na {trajk poradi vladinata odluka za pla}awe po u~inok, ne se sigurni na {to se dolì "bonusot" {to ve}e im go najavile. "Ni kaàa deka platata za fevruari }e ni bide povisoka za 10%, odnosno, za okolu 2.700 denari vo prosek. Normalno deka toa ni odgovara, no ne znaeme koja e pri~inata za vakvoto poka~uvawe koga ni modelot za pla}awe po u~inok ne e stapen na sila. Pove}eto kolegi pretpostavuvaat deka ova se dolì na najavenite izbori koi vo posledno vreme stanuvaat s$ poaktuelna tema", veli na{iot izvor. Pogolem del od lekarite vo Klini~kiot centar od [tip velat deka ova e predizborna nagrada so koja sakaat da gi zamol~at

odredeno vreme. "So ogled na toa deka prvi od cela Makedonija se krenavme na masoven {trajk protiv modelot za pla}awe na lekarite po u~inok sega nekoj se pla{i deka podgotvuvame nekakvo {ou ili pravime strategija za novi protesti", komentiraat ottamu. Direktorot na {tipskata Klini~ka bolnica, Silvana Si~eva, ne ja demantira, no ne ja ni potvrduva informacijata do koja dojde "Kapital". "Go ~ekame ishodot od dogovorot me|u Vladata i Sindikatot. Ne e na{a rabota da komentirame. Nie samo ispla}ame plati po kolektiven dogovor", veli taa. VO DRUGITE KLINI^KI CENTRI NEMA NAJAVI ZA POVISOKI PLATI Od Klini~kiot centarTetovo, kade {to nema najavi za povisoki plati, velat deka vakvite odluki }e se odrazat negativno vrz celokupniot zdravstven

sistem. "Naj~esto, ako se razmrda eden kamen pa|a cel yid. Ova e s$ {to treba da imaat na um tie koi potpi{ale ili }e potpi{at vakvi selektivni spogodbi. Sigurno deka nema da sedime so skrsteni race i zatoa }e reagirame soodvetno na situacijata koja }e se sozdade denovive", velat ottamu. I od Samostojniot sindikat na klini~ki centri velat deka nema najavi za poka~uvawe na platite na lekarite vo Univerzitetskata klinika i ve} e utre najavuvaat reakcija na, kako {to velat, "bitpazarskiot zdravstven sistem". Pravnata opravdanost {tipskite lekari da dobijat poka~uvawe e ovozmo`ena poradi toa {to tie se pod drug sindikat. Vicepremierot i minister za finansii, Zoran Stavreski, v~era izjavi deka godinava vo buxetot ne se predvideni sredstva za zgolemuvawe na platite na administracijata.

Intervju

KAPITAL / 01.03.2011 / VTORNIK

IVAN [TERIEV

GLAVEN IZVR[EN DIREKTOR NA MAKEDONSKATA BERZA

NE TREBA SAMO DA SE PRA[UVA [TO PRAVI BERZATA, TREBA DA SE PRA[A I [TO PRAVAT DRUGITE ZA NEA! Berzite r vo r regionot se proizvod r na r reformite f r vo 90-te godini. Pominaa masovnata privatizacija, r j , koncentracijata r j na sopstvenost, bumot u od globalniot vi{ok likvidnost. [to sega? Mora r da se promovira vlo`uvawe vo finansiski instrumenti, makedonskite kompanii navistina da posakuvaat investitorite da vlo`uvaat vo niv, da se iskoristat site tri stolbovi na penziskiot sistem, op{tinite kone~no da ja izdadat prvata obvrznica, na krajot mora da se slu~i i nekoja nova privatizacija! MAJA BAJALSKAGEORGIEVSKA

bajalska@kapital.com.mk

ajaktuelni se spojuvawata na najgolemite berzi vo svetot. Makedonskata nekolku godini preku dogovori za sorabotka komunicira so berzite vo regionot, se pravat roud-{oua za investitori, se najavuvaat zaedni~ki proizvodi. No, vpe~atokot e deka vo praktika ni{to su{tinski ne se menuva zatoa {to nema aktivnosti za spojuvawe. Kako gledate na ovoj problem? Kolkava e voljata na akcionerite i menaxmentot na balkanskite berzi za nivno spojuvawe i ima li konkretni aktivnosti na ovoj plan? Spojuvawata na berzite na globalno nivo ne se slu~uvaat preku no}. Tie procesi traat dolgo. Mora da se re{at mnogu dilemi {to se javuvaat kaj site involvirani strani. Poradi toa, vo minatoto mnogu po~nati transakcii ne se finalizirani, a i najnovite se vo razli~ni fazi na realizacija. Me|u berzite istovremenoto postoi i konkurencija i potreba za sorabotka. Globalizacijata i liberalizacijata na finansiskite tekovi pridonese za `estoka konkurencija me|u berzite. Se sozdade golemo rivalstvo. Od druga strana, postoeweto na pove}e nacionalni berzi podrazbira fragmentacija na globalniot pazar. Odgovorot na berzite e vo sorabotka, koja vo najvisoka forma se transformira vo spojuvawa ili prezemawa. No, toa ne e lesen proces. Se pojavuvaat mnogu delikatni pra{awa i razli~ni stavovi na zasegnatite – berzite,

nivnite sopstvenici, finansiskite posrednici, kompaniite, investitorite, regulatorite, stru~nata javnost i politi~kite eliti. Mora da se re{at brojni regulatorni aspekti i da se analiziraat i finansiraat integraciskite tro{oci. Vnimatelno se odmeruva sekoj ~ekor. Berzanskite integracii se po`elni i nosat mnogu sinergii, no, kako i vo drugi op{testveni sferi, posakuvaniot target nekoga{ ne se ostvaruva brzo. Ovie procesi vo svetot na berzite stanale aktuelni vo sredinata na 80-te godini, po golemata finansiska reforma vo V.Britanija i agresivniot nastap na Londonskata berza za privlekuvawe stranski kompanii i investitori. Ova bilo mo`no zatoa {to berzite po~nale so zasilena kompjuterizacija. Sleduval odgovor na drugite evropski kontinentalni berzi. Potoa se vklu~ile EU administracijata i politi~arite, po~nale analizi na novite sostojbi, se formiral Komitetot na Lamfalusi, se izgotvuvale novi evropski direktivi. Amerikanskite berzi uvidele deka vo Evropa se slu~uva proces na berzanska konsolidacija i po~nale defanzivna ofanziva. I denes go imame toa {to go imame. Ovie fakti mora da se znaat koga se analiziraat sostojbite so berzanskite integracii vo na{iot region. Istorijata ne se povtoruva, no, definitivno e pou~na za vodeweto na idnite procesi. Investitorite i javnosta sakaat s$ i toa da bide vedna{, pa ima komentari deka rabotite bavno se dvi`at. No, sega{nata sorabotka na regionalnite berzi e odli~en po~etok. Berzite imaat pove}e funkcii i zaedni~koto izvr{uvawe na nekoi od niv, kako marketing i promocija, edukacija,

distribucija na informacii, razvoj na novi proizvodi i strate{ko planirawe, zna~i poefikasno vr{ewe na funkciite i sinergija vo koristeweto na resursite. Transformacijata na ovaa sorabotka vo pocvrsta integracija e pra{awe na mig i tajming. Gledam deka vo javnosta postojat dilemi, na primer, dali se celishodni t.n. roud-{oua koi gi organizirame na regionalno nivo. Za toa vo svetot na berzite nema dilemi. Site go pravat toa. Mora da se otvorat kanalite na proda`ba, da se promoviraat kotiranite kompanii. Investitorite nema da dojdat tukutaka. Toa go pravi i Ministerstvoto za finansii pri izdavaweto na evroobvrznicite, a na Agencijata za stranski investicii toa & e osnovna dejnost. Mnogu poverojatno e globalnite berzanski kompanii da se interesiraat za prezemawe na berzite od celiot region, otkolku samo na edna. [to ja ko~i integracijata na berzite od Jugoisto~na Evropa? Koi preduslovi treba da se ispolnat vo pravna i vo druga smisla za da se slu~i integracija? Se ~ini deka rabotite odat vo toj pravec. Posebno vo ovie krizni i postkrizni vremiwa. Sega pote{ko se gradi t.n. biznis-slu~aj za edna berza. Poradi fiksnite tro{oci, neizvesnite i oscilatorni prihodi na berzite, ekonomijata na obem e neumoliva. Kako i kaj politi~kite integracii, porakite od razvieniot svet se “napravete ne{to sami zaedno, potoa }e razgovarame”. Toa doveduva do sindromot na “jajceto ili koko{kata”. Preduslovite za pobrzi berzanski regionalni integracii mo`e da se detektiraat od istoriskite iskustva na razvienite berzi. Toa se harmonizacija i lib-

eralizacija na regulativata i postoewe na volja i koordinacija na klu~nite ~initeli vo sferata na biznisot i politikata. Ostanuva da se vidi dali ovoj proces }e go pridviàt samostojno regionalnite berzi vo ovaa faza na pomalku naglasena me|usebna konkurencija, dali za toa }e pridonese idno posilno rivalstvo me|u niv ili toa }e se slu~i vo po{irokite globalni procesi na berzanski integracii. Ima li interes za prezemawe na Makedonskata berza od nekoja stranska berza? Kakva e strategijata na akcionerite i menaxmentot? Koj e najdobriot model za integracija i dali e vistinsko vreme Berzata da se prodade? Vo momentov nema formalna postapka, kako taa vo 2008 godina. [to se odnesuva do strate{koto pozicionirawe, bi go povtoril toa {to neodamna go izjaviv za va{iot vesnik, deka Makedonskata berza kako pomala berza vo regionot se obiduva da bide maksimalno aktivna na ovoj plan i da gi sledi modernite trendovi i tehnologii. No, ne moème samo nie da gi diktirame integraciskite procesi. Moè da se javime kako inicijator i toa go pravime. No, mora da se imaat predvid i strategiite na drugite berzi. Na~inot i tempoto na regionalnata integracija zavisi od toa kako pogolemite berzanski igra~i go gledaat regionot. Nie sme podgotveni i otvoreni da razgovarame so zainteresiranite stranski berzi. Uveren sum deka posloènite berzanski integraciski proekti moè da se izvedat samo dokolku site involvirani strani smetaat deka ne{to dobivaat, a uslov za toa, spored iskustvata, e integraciite da se prosledeni

9 so sopstveni~ki prestrukturirawa. Pretsedatelot na Komisijata za hartii od vrednost re~e deka poradi li~ni pri~ini vo 2008 godina Makedonska berza ne se prodade na Nasdak-OMX. Koj e Va{iot komentar? Sekoj ima pravo na svoi mislewa i vpe~atoci. No, faktite sekoga{ se isti. Razlikata e samo koj kako gi interpretira. Ako se vratime vo 2008 godina, tri faktori, koi lesno moàt da se dokumentiraat, pridonesoa da ne se realizira obidot za proda`ba. Prvo, razgoruvaweto na svetskata finansiska kriza - da se potsetime deka nastanite so Lehman Brothers se slu~ija taa esen. Vtoro, re{enijata na KHV za namaluvawe i oograni~uvawe na nadomestocite {to gi napla}a Berzata, od koi direktno zavisat nejzinite prihodi (osnovniot nadomest za ttrguvawe se namali za pove}e ood 80% vo tekot na postapkata zza proda`ba, {to drasti~no gi promeni proekciite za idnite gotovinski tekovi na Berzata vo presmetkite na potencijalnite kupuva~i). Treto, vo toj moment neizmenetiot Zakon za hartii ood vrednost, koj bi dozvolil ttakva transakcija (za ~ija izmena tokmu Berzata pokrena inicijativa letoto 2008). So golema verojatnost moè da se kaè deka specifi~nata teìna na prvite dva faktora e pressudna i re~isi ednakva. Kako Makedonskata berza ffinansiski ja zavr{i 2010 goddina? Kakvi se o~ekuvawata zza ovaa godina? Kolku ttrendot na pad na berzanskite tro{oci, koj se slu~uva sekade, e prisuten i kaj nas? Berzata ja zavr{i 2010 godina so skromna dobivka od okolu 1,7 milioni denari. Toa e odli~no postignuvawe imaj}i predvid deka najgolem broj berzi vo regionot }e registriraat zagubi. Dobivkata se dolì na maksimalno prudentna politika za kontrola i namaluvawe na tro{ocite i odloùvawe na neprioritetnite rashodi. Gi zgolemivme sekundarnite prihodi, kako {to se distribucijata na informacii i uspe{nata komercijalizacija na na{ata internet-stranica. Makedonska berza poradi nametnatite regulatorni ograni~uvawa svoite uslugi gi nudi po najniski ili re~isi najniski ceni vo po{irokiot region. Treba da se ima predvid deka berzite imaat odreden minimalen iznos na fiksni tro{oci koi se neophodni za kvalitetno funkcionirawe i tie mora da se alimentiraat bez razlika na obemot na trguvawe. Tuka ne gi ni spomenuvam tro{ocite za istraùvawe i razvoj. Vo 2011 godina Berzata }e se soo~i so novi neo~ekuvani problemi. Noviot tarifnik na KHV koncepciski i kvantitativno gi izmeni zafa}awata na regulatorot od infrastrukturnite institucii na pazarot. Pri~ina za toa verojatno e re{avawe na pra{aweto za finansirawe na Komisijata. Ova se slu~uva koga berzanskiot promet e mnogu namalen. Vo vakvi uslovi Berzata dopolnitelno se soo~uva so mo`no zgolemuvawe na tro{ocite po ovaa osnova za neverojatni 120%. Komisijata prezema koncepciski re{enija od Hrvatska, no, tie se neselektivno modificirani vo nagorna linija za pove}e od 10 pati. Pretpostavuvam deka opravduvaweto e deka pri nov pazaren bum regulatornite zafa}awa bi bile pomali od porano, no, taa pretpostavka ne e soodvetna od pove}e pri~ini. Seto toa }e pridonese za dopolnitelni finansiski distorzii vo raboteweto na Berzata, mo`no namaluvawe

na kvalitetot na uslugite i otkaùvawe na pove}e razvojni proekti. Da ne zboruvam deka vo vakvi uslovi ne moè ve}e da se zboruva za kakov bilo “biznis-slu~aj” pri nov obid za proda`ba na berzata. Ako ova e edinstvenata alternativa za finansirawe na regulatorot, sosema e logi~no da se otvori i pra{aweto na negovata institucionalna postavenost, odnosno, nu`nosta od integracija na nadzorot na nebankarskite finansiski institucii i poèlnite efekti od ekonomijata na obem {to bi se dobile. Se podgotvuvaat li novini kaj pravilata za trguvawe, koi moè da sozdadat uslovi za zbogatuvawe na trguvaweto vo obem i sodrìna? Moè li naskoro da o~ekuvame novi emisii na akcii? Kako }e se dviì trguvaweto so ogled na politi~kite slu~uvawa i proekciite za doma{nata ekonomija? Glaven proekt ovaa godina vo segmentot na trguvaweto }e bide voveduvawe na t.n. marketmejkeri. Godinava ve}e po~na primenata na novite zakonski re{enija za realizacija na javnite ponudi preku berza i o~ekuvame plasirawe na pazarot i na drugi novi emisii na hartii od vrednost. Po~etokot na berzanskata godina be{e podinami~en i se nadevame deka moèbi stanuva zbor za t.n. januarski efekt, odnosno, deka dobriot po~etok }e zna~i i dobra berzanska godina. Ohrabruva toa {to postoi po{irok konsenzus za proekciite za podobruvawe na doma{nata ekonomija. Sli~ni trendovi, ekonomski i berzanski, ima vo celiot region. Na krajot, bi sakal da kaàm u{te ne{to. Smetam, da parafraziram edna poznata izjava, deka ne treba samo da se pra{uva {to moè da napravi Berzata za razvoj na pazarot, tuku deka treba da se postavi i pra{aweto {to moàt drugite da napravat za Berzata, odnosno, makedonskiot pazar na hartii od vrednost. Berzite vo regionot se proizvod na reformite vo 90-te godini. Po minaa masovnata privatizacija, koncentracijata na sopstvenost i bumot generiran od globalniot vi{ok likvidnost. [to sega? Makedonskata berza, kako i drugite vo regionot, izgradi funkcionalna pazarna infrastruktura. Taa treba normativno i tehni~ki da se podobruva i da se sledat svetskite trendovi. No, berzite se samo soobra}ajnici. Moète da go podobruvate kvalitetot na asfaltot i da stavite moderna signalizacija, no, prometot zavisi od toa dali }e ima dovolno avtomobili i voza~i, kon koj krstopat i kon koe mesto tie }e se dviàt. Mora zasileno da se promovira vloùvawe vo finansiski instrumenti {to se trguvaat na Makedonskata berza; makedonskite kompanii navistina da posakuvaat investitorite da vloùvaat vo nivni akcii; da ima soodvetna ramnoteà me|u biznisot, regulacijata i razvojot; kreatorite na ekonomskata politika da gi razgledaat mo`nostite za fiskalni i drugi stimulacii za investitorite i kompaniite; da se razmisli kako da se iskoristat site tri stolbovi na penziskiot sistem kako glaven avtonomen faktor za razvoj na Berzata; op{tinite kone~no da ja izdadat prvata obvrznica; po podolga pauza da se izleze so nekoja privatizacija na berza. Ima u{te potencijali, kako {to se dràvnite akcii vo Telekom, drugite akcionerski dru{tva vo dràvna sopstvenost i javnite pretprijatija.

Kompanii / Pazari / Finansii

10 2.640

MBI 10

2.860

2.620

MBID

116,75

KAPITAL / 01.03.2011 / VTORNIK

OMB

116,70

2.840

2.600

116,65 2.820

2.580

116,60 2.800

2.560

116,55

2.540

2.780

2.520

2.760

22/02/11

23/02/11

24/02/11

25/02/11

26/02/11

27/02/11

28/02/11

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

22/02/11

116,50 116,45 23/02/11

24/02/11

25/02/11

26/02/11

27/02/11

28/02/11

22/02/11

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

23/02/11

24/02/11

25/02/11

26/02/11

27/02/11

28/02/11

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

FARMACEVTSKATA KOMPANIJA SO ODLI^NI REZULTATI

ALKALOID 2010 GODINA JA ZAVR[I SO DOBIVKA OD 9,3 MILIONI EVRA Godinava glavna cel na Alkaloid e da ja zgolemi konsolidiranata proda`ba za 10%. Duri 63,05% }e bide izvoz, a 36,95% }e se realizira na doma{niot pazar VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

SO KOMERCIJALNA BANKA POLOVINA OD PROMETOT

armacevtskata kompanija Alkaloid minatata godina ja zavr{i so dobivka od 9,3 milioni evra i so rast od 10% na proda`bata vo sporedba so 2009 godina, poka`uva prvi~niot nerevidiran izve{taj na ovaa kompanija. Dobivkata e pogolema za 3%. Alkaloid, zaedno so trinaesette podru`nici, lani ostvari proda`ba na proizvodi vo vrednost od 40,4 milioni evra na doma{niot pazar, {to e za 11% pove}e vo sporedba so prethodnata godina. Konsolidiranata proda`ba, pak, na stranskiot pazar iznesuva{e 56 milioni evra i e zgolemena za 7% vo odnos na 2009 godina. Od vkupniot obem na proizvodi i uslugi 42% se prodadeni na doma{niot pazar, a ostanatite 58% na stranskiot, pri {to ima minimalno zgolemuvawe na proda`bata vo zemjava. Na doma{niot pazar lani se prodadeni proizvodi na Alkaloid vo vrednost od 32 milioni evra, {to e za 9% pove}e otkolku vo 2009 godina. Proda`bata vo stranstvo e pogolema za 10%,

kupen promet od 11,6 milioni denari go odbeleà po~etokot na berzanskata nedela, {to e re~isi dvojno pomalku od prometot vo petokot. Polovina od trgovijata se realizira so akcijata na Komercijalna banka ili 5,96 milioni denari po prose~na cena od 3.620 denar ili za 1,24% povisoka od pretposlednoto trguvawe. Site ostanati trguvani akcii na oficijalniot pazar v~era imaa promet od 1,83 milioni denari, {to e edvaj trieset iljadi evra. Interesot na investitorite ne go zgolemija nitu v~era objavenite uspe{ni rezultati za 2010 godina na Alkaloid, koj ima rast na dobivkata od 16%, a negovata akcija v~era ima{e pad na cenata od re~isi 2% i skromna trgovija od 495 iljadi denari ili osum iljadi evra. Objasnuvawata deka investitorite se rezervirani poradi politi~kata nestabilnost vo zemjava moèbi “dràt voda”, no sme imale i

a iznesuva 51,5 milioni evra. Godinava Alkaloid planira da ja zgolemi efikasnosta na svoite resursi, kako {to e navedeno vo biznis-planot na kompanijata objaven na nejzinata internet-stranica. Spored Upravniot odbor na Alkaloid, ovoj plan e baziran na realni o~ekuvawa i procenki, kako i na mo`nostite koi gi nudat novite pazari. Zemeni se predvid i politikite za upravuvawe so rizik. Se planira 9,5% od konsolidiranata proda`ba da se investira vo materijalni i nematerijalni sredstva od sopstveni izvori. Kompanijata planira da ja zgolemi

konsolidiranata proda`ba za 10%. Duri 63,05% }e bide izvoz, a 36,95% }e se realizira na doma{niot pazar. Generalniot direktor na Alkaloid, @ivko Mukaetov, e kategori~en deka i pokraj te{kotiite trendot na rast mora da prodol`i so cel Alkaloid i ponatamu da ostane dobra vest od Makedonija. "Za da gi postigneme na{ite celi, mora da prodol`ime da bideme efikasni, aktivni, fleksibilni i, pred s$, konkurentni. Mora da bideme apsolutno posveteni na postignuvawe na definiranite celi. Visokoto nivo na profesion-

alizam i koncentriranost na kvalitetot }e bidat osnovnata karakteristika na profesionalnata kultura na sekoj vraboten vo Alkaloid", se veli vo negovoto obra}awe. Alkaloid ve}e sedum decenii proizveduva lekovi, kozmeti~ki i hemiski preparati i prerabotuva bilni surovini. Vo ramkite na kompanijata rabotat dva profitni centri Farmacija i hemija, Kozmetika i bilkarstvo. Alkaloid poseduva 13 podru`nici i toa vo Srbija, Crna Gora, Albanija, Kosovo, BiH, Hrvatska, Bugarija, Romanija, Ukraina, Rusija, SAD i vo [vajcarija.

situacii i na “tivko i stabilno vreme”, pa dobrite rezultati na firmite ne predizvikuvale nikakva “vozbuda” kaj vlo`uva~ite. Indeksot MBI-10 v~era ima{e rast od 0,72%, pred s$ poradi rastot na cenata na akciite na Stopanska banka Bitola od 3%, Granit od 2,76% i Makpetrol od 2,51%. Indeksot na javno poseduvani dru{tva v~era ima{e pad od 0,13%, a obvrzni~kiot indeks porast od 0,21%. V~era na Berzata pominaa i dve blok-transakcii so akciite na Ma{inopromet od Skopje so 2.204 akcii na kompanijata po cena od 1.367 denari ili vkupno tri milioni denari. Prodadenite akcii pretstavuvaat 3,2% od kapitalot na kompanijata. Najgolem porast na cenata na akcijata v~era ima{e Zlatara Rubin, 97% pri promet od 209 iljadi denari. Najgolem pad na cenata imaa akciite na Fakom, 5,88%, potoa Arcelor Mital (CRM) 3,76% i Stopanska banka Skopje so 2,78%.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

28.02.2011

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

ILIRIKA JIE

30.978.118,82

-3,29%

5,47%

6,76%

-0,60%

-3,21%

24.02.2011

221.720

ILIRIKA GRP

45.424.982,53

-6,27%

-7,25%

-0,27%

-8,57%

0,74%

24.02.2011

2,76

339.055

Иново Статус Акции

17.999.732,81

-1,25%

6,09%

2,37%

6,04%

-10,95%

25.02.2011

56.500,00

2,54

56.500

KD Brik

36.224.858,29

-0,93%

0,99%

4,43%

-2,70%

11,20%

27.02.2011

28.293,33

2,51

254.640

KD Nova EU

28.074.367,53

-1,39%

6,12%

7,56%

3,83%

0,49%

27.02.2011

КБ Публикум балансиран

30.666.789,18

-0,18%

3,97%

4,96%

2,88%

0,03%

25.02.2011

Златара Рубин Скопје

6.150,00

97,12

209.100

Стопанска банка Битола

3.519,37

3,09

584,58

Фершпед Скопје Макпетрол Скопје

Гранит Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Факом Скопје Арцелормиттал Скопје (ЦРМ)

28.02.2011 Просечна цена (МКД)

Стопанска банка Скопје Алкалоид Скопје РЖ Услуги Скопје

Износ (МКД)

8000

-5,88

240.000

128

-3,76

25.600

210,00

-2,78

8.400

4.301,32

-1,98

494.652

262,00

-0,91

19.126

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2010) *

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

28.02.2011 Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

Комерцијална банка Скопје

3620,13

1,24

5.955.110

Алкалоид Скопје

4301,32

-1,98

Гранит Скопје Макпетрол Скопје Факом Скопје

Вкупно издадени акции 1.431.353

28.02.2011

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

28.02.2011 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

4.301,32

400,40

10,74

0,93

обврзници обични акции

% на промена

4.958

-75,04

122.352

-60,46 -61,34

54.562

7.200,00

567,72

12,68

0,21

Вкупно Официјален пазар

127.310

GRNT (2009)

3.071.377

584,58

105,83

5,52

0,58

обични акции

13.337

-63,15

KMB (2010) *

2.279.067

3.620,13

627,95

5,77

1,03

Вкупно Редовен пазар

13.337

-64,31

0,84

BESK (2010) *

Име на компанијата

28.02.2011 Податоците се однесуваат за

Износ (МКД)

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

MPT (2010) *

112.382

28.293,33

REPL (2009)

25.920

42.000,00

5.625,12

7,47

0,84

494.652

SBT (2009)

389.779

3.519,37

211,39

16,65

0,80

584,58

2,76

339.055

STIL (2009)

14.622.943

197,00

0,11

1.781,52

2,75

28293,33

2,51

254.640

TPLF (2009)

450.000

3.471,71

61,42

56,53

1,02

8000

-5,88

240.000

ZPKO (2010) *

271.602

2.300,00

0,36

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, Ponedelnik - 28.02.2011)

KAPITAL / 01.03.2011 / VTORNIK

Kompanii / Pazari / Finansii

IZVOZEN PRODOR NA FABRIKATA ZA AMORTIZERI STD OD NOV DOJRAN d fabrikata za amortizeri STD od Nov Dojran, koja e dobitnik na me|unarodnata nagrada za najdobra inovacija za “hidrauli~niot teleskopski amortizer”, najavuvaat izgradba na nov pogon kako rezultat na raste~kite potrebi na nara~atelite i najavenata sorabotka so `elezni~kite kompanii od Srbija i Turcija. Toa }e dovede do nadminuvawe na brojkata na sega{noto godi{no proizvodstvo od 10.000 amortizeri.

Fabrikata ve}e gi dogovori i prvite izvozni zdelki so me|unarodnite partneri. “Veruvam deka rezultatite doa|aat poradi na{iot kvalitet, no za pazarnata realizacija mora da se pogri`ime samite, bidej}i minatata godina prisustvuvavme na mnogu saemski manifestacii vo Germanija, no i vo Turcija, kade {to se sretnavme so proizvoditeli na avtomobili od programata na Folksvagen i Mercedes. Seto toa ni nosi novi

KROACIJA OSIGURUVAWE ODBELE@UVA EDNA GODINA RABOTA VO MAKEDONIJA pora~ki”, veli upravitelot na fabrikata, Teodora Karaka{eva. Firmata STD od Nov Dojran e osnovana vo 1983 godina od ma{inskiot in`ener Stoj~e Tasev, koj izmislil “avtomat so top~e” i po~nal seriski da go proizveduva. Ve}e 28 godini se poznati na doma{niot pazar i balkanskite prostori po svojata inovacija i masovna upotreba na nivni amortizeri na kamioni, avtobusi i kamionski prikolki.

d Kroacija Osiguruvawe, kompanija za neìvotno osiguruvawe, odbeleùvaj}i ja prvata godi{nina od raboteweto vo zemjava, najavuvaat novi paketproizvodi i uslugi. “Sledej}i gi potrebite na na{ite klienti, podru`nicata na Kroacija Osiguruvawe neìvot aktivno raboti edna godina vo Negotino. Kako kompanija gledame golem potencijal vo ovoj

region i posvetuvame golemo vnimanie na potrebite i barawata na na{ite klienti. So prezentacija na novite paketi proizvodi i uslugi stavame akcent na benefitite i finansiskata poddr{ka na biznis-zaednicata od ovoj region. Vo toj pravec najavuvame i otvorawe na podru`nica vo Kavadarci,

kako va`en centar vo Tikve{ijata”, veli generalniot direktor na Kroacija Osiguruvawe, Dragan Lazareski.

RASTE OSIGURITELNATA INDUSTRIJA

17.03.2010 11 IMOTNITE I AVTOMOBILSKITE OSIGURUVAWA GO DVI@AT PAZAROT Vrednosta na bruto-polisiranata premija vo 2010 godina dostigna 105,37 milioni evra, {to pretstavuva zgolemuvawe od 4,8% vo sporedba so prethodnata godina. Najgolem porast ima kaj imotnoto osiguruvawe od poàr i drugi nezgodi, kaj osiguruvaweto od avtoodgovornost kako zadolìtelna kategorija, kako i kaj osiguruvaweto na turisti~kite uslugi. Osiguruvaweto na ìvot prodolùva da raste so dvocifreni stapki ALEKSANDAR JANEV Janev@kapital.com.mk

siguritelniot pazar vo zemjava raste. Vrednosta na bruto-polisiranata premija vo 2010 godina dostigna 105,37 milioni evra, {to pretstavuva zgolemuvawe od 4,8% vo sporedba so prethodnata godina, pokaùvaat najnovite podatoci na Agencijata za supervizija na osiguruvaweto (ASO). Pozitivniot trend na porast na osiguritelnite uslugi e prisuten i vo dvata segmenti – neìvotno i ìvotno osiguruvawe. Vo delot na neìvotnoto osiguruvawe najgolem porast ima kaj imotnoto osiguruvawe od poàr i drugi nezgodi, kaj osiguruvaweto od avtoodgovornost kako zadolìtelna kategorija, kako i kaj osiguruvaweto na turisti~kite uslugi. Od osiguritelnite kompanii komentiraat deka golemiot porast na imotnite osiguruvawa od re~isi 35% minatata godina najmnogu se dolì na nekolkute dogovori za osiguruvawa {to gi sklu~ile stranskite investitori vo zemjava koi ja osigurale opremata. “Porastot vo ovoj del, za àl, ne zna~i deka se smenila svesta kaj gra|anite ili deka se zgolemile polisite za osiguruvawe kaj poedine~ni osigurenici od naselenieto. Stanuva zbor za nekolku krupni osigurenici koi za prv pat vleguvaat vo osiguruvawe. Nekolku golemi kompanii minatata godina sklu~ija dogovori za osiguruvawe na oprema vo milionska suma i toa se odrazi pozitivno vrz statisti~kite podatoci na nivo na celiot pazar”, komentiraat osiguritelite.

evro osiguritelna premija po `itel vo Makedonija

35%

porast na imotnoto osiguruvawe vo 2010

Zadolìtelnoto osiguruvawe od avtoodgovornost isto taka prodolùva da raste, osobeno otkako Vladata minatata godina dozvoli uvoz na polovni vozila koi zadovoluvaat EURO 1 standard. Ovoj tip osiguruvawe opfa}a re~isi polovina od celiot osiguritelen pazar vo zemjava. Vo sporedba so zemjite od regionot, apsurdna e sostojbata vo Makedonija, kade {to toa zadolìtelno osiguruvawe zafa}a pove}e od 50% od vkupnoto osiguritelno portfolio. Ako se eliminiraat ostanatite krupni klienti koi doa|aat da investiraat vo zemjava i ja nosat kulturata za osiguruvawe odnadvor, proizleguva deka samo mal del doma{ni klienti odlu~uvaat da se osiguruvaat na dobrovolna osnova. “]e treba da pomine odreden period za da se stabilizra u~estvoto na dobrovolnite klasi na osiguruvawe vo vkupnoto portfolio, nasproti u~estvoto na avtoodgovornosta, kako zadolìtelen vid osiguruvawe. Kako {to }e raste ostanatiot del, taka }e raste i celiot pazar, bidej}i ne se o~ekuva namaluvawe na avtoodgovornosta, osven ako Vladata ne primeni poinakva socijalna

Godi{na VID NA OSIGURUVAWE Osig. od nezgoda Zdravstveno osig. Patni~ko kasko

Рочности

Благајнички записи

4,00%

СКИБОР

Ломбарден кредит

5,50%

МКДОНИА

1,35%

49.906.563

8,90%

83,061

102%

2,572

9,80%

Osig. od avtoodgovornost Osig. od finanisiski zagubi Osig. na turisti~ki uslugi

politika od sega{nata i dojde do namaluvawe na cenata za osiguruvawe od avtoodgovornost. O~ekuvam deka pobaruva~kata za dobrovolnite klasi na osiguruvawe pobrzo }e se zgolemuva za razlika od porastot na avtoodgovornosta”, ocenuva Aleksandra Na}eva-Ru`in, direktorka na Eurolink.

Glavnite parametri spored koi se meri stepenot na razvienost na pazarot, nivoto na penetriranost, koj gi stava vo soodnos bruto-polisiranata premija i BDP, vo 2010 godina iznesuva 1,52%, dodeka proeskot vo Evropa e pove}e od 2%. Gustinata na osiguruvaweto, odnosno brutopolisirana premija po `itel, pak, iznesuva okolu 51 evro,

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

2,54%

3,42%

4,28%

5,23%

3м

6м

12м

24м

Стопанска

5,50%

6,25%

6,50%

9,15%

9,65%

61,5050

Комерцијална

5,50%

6,50%

6,80%

9,60%

10,00%

44,6919

НЛБ Тутунска

5,00%

6,30%

6,70%

9,50%

9,70%

ЕМУ

евро

САД

долар

В.Британија

фунта

71,9104

36м

Швајцарија

франк

48,0545

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

45,6032

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

45,3009

61,6

48,5

Извор: НБРМ

-1,57% 34,90%

Среден курс во денари

12.975.407 1.105.179

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност

Валута

-23,20%

8.219.234

Банка

Држава

310,781

Osig. na imot od po`ar i dr. nezgodi

Извор: НБРМ

КУРСНА ЛИСТА

promena -5,08%

Osig. na stoka vo prevoz

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

2010/vo evra 8.921.791

{to e u{te eden dokaz deka pazarot ne e dovolno razvien i ima ogromen prostor i potencijal za rast. Minatata godina duri ~etiri osiguritelni kompanii go nadminale pragot od 10% u~estvo vo vkupnata premija, a lider na pazarot e Vardar osiguruvawe so pazarno u~estvo od 20,5%. Po nego sleduvaat Sava Tabak

so 14,4%, Kjubi so 12,7% i Eurolink so 10,3%. Brojot na dogovori za osiguruvawe minatata godina dostignal 1.100.612, {to e za nad 8% pove}e sporedeno so 2009 godina. @IVOTNOTO OSIGURUVAWE SO NAJGOLEM POTENCIJAL Osiguruvaweto na ìvot prodolùva da raste so dvocifreni stapki, {to pokaùva deka ovoj segment ima ogromen potencijal za negov razvoj vo idnina. Zasega tri kompanii vo zemjava nudat uslugi za osiguruvawe na ìvot, a toa se: Kroacija, Grave i Viner lajf, a naskoro vo ovoj segment od pazarot se o~ekuva da proraboti i osiguritelnaata kompanija Unika. Menaxerite na osiguritelnite kompanii vo zemjava isto taka najgolem potencijal za razvoj na ovoj biznis gledaat vo delot na ìvotnoto osiguruvawe. Vo ovoj segment moè da se ponudat najrazli~ni produkti koi ve}e se nudat vo regionot i vo porazvienite zemji. Del od niv moè da bidat sli~ni na tie {to sega gi nudat investiciskite fondovi. Na primer, osigurenicite moè da pla}aat premija za osiguruvawe na ìvot i premijata da ima investiciska komponenta tie pari da se investiraat taka {to osiguritelite }e dadat odredena zagarantirana godi{na stapka na prinos. So nov zakon isto taka moè da se otvori mo`nost isplatata na penziite od vtoriot i tretiot stolb da se vr{i preku dru{tvata za ìvotno osiguruvawe. Prvite isplati na penzii od tretiot stolb se o~ekuva da se slu~at za 7 godini od denes, dodeka, pak, penziite od vtoriot stolb se o~ekuva da se isplatat za 10 godini.

Fokus

KAPITAL / 01.03.2011 / VTORNIK

BIZNISOT VO 21 VEK RABOTI NA INFRASTRUKTURA OD 19 VEK

VLADATA ]E GRADI SELS DO KOSOVO, AMA NE I A [EFKI IDRIZI

SOPSTVENIK NA RENOVA Kosovo ima potencijal za potro{uva~ka na makedonski proizvodi. No, vo momentov transportot so Kosovo se odviva vo mnogu te{ki uslovi. Potrebno e da se otvori grani~niot terminal vo Ja`ince, {to vo golema mera }e go olesni transportot preku grani~niot premin Blace.

Iako biznismenite so godini baraat da se izgradi avtopat do Kosovo i nov i pogolem carinski terminal za da moàt pove}e da izvezuvaat na ovoj pazar, dràvata ne im go dava toa. ûdni se vladinite prioriteti. Agencijata za pati{ta bara kompanija koja }e izraboti proekt za izgradba na pat od seloto Opae, kumanovsko, do kosovskata granica, vo dolìna od 16 kilometri. Delnicata od Skopje do Blace, pak, dolga 13 kilometri, koja e klu~na arterija za biznisot kon Kosovo, ne e ni stavena na dneven red vo Vladata ALEKSANDRA SPASEVSKA

spasevska@kapital.com.mk

i t u o v a a go d i na nema da se izgradi avtopat do Kosovo, nit u }e se rekonstruira postoe~kiot, koj ve}e e nefunkcionalen. Vo godina{niot buxet ne se predvideni pari za ovaa namena. ^udni se vladinite prioriteti. Minatata nedela Agencijata za pati{ta preku oglas pobara kompanija koja }e izraboti proekt za izgradba na pat od seloto Opae, kumanovsko, do kosovskata granica. Se raboti za izgradba i del za rekonstrukcija na 16 kilometri pat. Delnicata od Skopje do Blace, pak, dolga 13 kilometri, koja e klu~na arterija za biznisot kon Kosovo, ne e ni stavena na dneven red vo Vladata.

KATERINA POPOSKA

poposka@kapital.com.mk

reku dr`avna strategija Ministerstvoto za ekonomija i zanaet~iskite komori }e go re{avaat problemot so neregistriranite zanaet~ii. Spored oficijalnite podatoci, vo Makedonija ima 5.100 registrirani zanaet~ii, a re~isi trojno pove}e neregistirani. Zanaet~iite alarmiraat deka takanare~enata siva zanaet~iska zona jade 5% od brutodoma{niot proizvod na Makedonija. Ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi, veli deka Strategijata za razvoj na zanaet~istvoto do 2020 godina, pokraj toa {to nudi re{enija za neregistriranite zanaet~ii, sugerira deka e neophodno da se stimuliraat dve zanaet~iski oblasti, kako pazarot na industriski proizvodi i kulturniot turizam. “Imaj}i go predvid razvojot na zanaet~istvoto vo posttranziciskiot

Lo{ata patna infrastruktura, administrativnite barieri i nedovolniot kapacitet na carinskite terminali se najgolemite problemi so koi se soo~uvaat makedonskite kompanii koi izvezuvaat na kosovskiot pazar. Iako so godini biznismenite baraat da se re{at ovie problemi, Vladata ostanuva gluva na nivnite barawa. Od Ministerstvoto za transport i vrski informiraat deka izgradbata na patot kon Kosovo, koja e proceneta na 70 milioni evra, e vklu~ena vo proektot koncesija na pati{ta. Spored rokovite za ovoj proekt, Vladata do krajot na godinata treba da ja izbere kompanijata koja }e gi zeme avtopati{tata pod koncesija. Na javniot povik se javija pet stranski konzorciumi koi treba da gi dostavat svoite ponudi sledniot mesec, po {to Vladata treba da odlu~i koja e najpovolna. Konzorciumot koj }e pobedi na tenderot }e ima rok od osum godini da gi izgradi pati{tata.

Vo vreme koga stranskite pazari stanuvaat s$ pote{ki za osvojuvawe, a vo isto vreme raste trgovskata razmena so Kosovo, biznismenite baraat dr`avata {to poskoro da prezeme konkretni merki i ~ekori za da se olesni pristapot na kosovskiot pazar. Pred eden mesec ministerot za finansii, Zoran Stavreski, veti deka naskoro }e bide otvoren nov grani~en premin kon Kosovo, {to }e go olesni transportot na stoki kon ovaa zemja. No, biznismenite velat deka osven najava, zasega nema inicijativa da se realizira toa. Baraat itno da se rekonstruira postoe~kiot pat, koj e vo katastrofalna sostojba, i da se re{at administrativnite pre~ki koi gi imaat kompaniite vo izvozot so Kosovo.

Trgovskata razmena so Kosovo vo poslednite nekolku godini s$ pove}e raste, a izvozot od Makedonija na Kosovo samo minatata go-

dina porasna za 40%. “Ve}e {est godini barame da se izgradat avtopat i novi grani~ni premini so Kosovo, koi ni se neophodni za da izvezuvame na ovoj pazar. Ima{e najavi deka }e bide izgraden carinski premin kaj Ja`ince, toa s$ u{te e samo najava. Na granicata ima objekt za carinski terminal koj e izgraden spored evropski standardi, no ne e pu{ten vo upotreba”, veli Xemail Dauti, sopstvenik na distributerskata kompanija Dauti komerc. Spored nego, postoe~kiot pat od Skopje do Pri{tina e katastrofalen, tesen, so dupki i mnogu

te{ko se odviva transportot do Kosovo. “Iako dosega mnogupati ni be{e veteno deka }e se rekonstruira i izgradi patot do kosovskata granica, deset godini ne odgovorija na na{ite barawa”, istaknuva Dauti. Toj se àli i na administrativni barieri. “Nie imame problem bidej}i Makedonija nema potpi{ano trgovski dogovori so Kosovo i ne moè da se primenuva poednostavena carinska postapka za izvoz na prehranbeni proizvodi. S$ dodeka ne se ovozmoì ova, Makedonija ne moè da o~ekuva pogolema

XEMAIL DAUTI SOPSTVENIK NA DAUTI KOMERC Ve}e {est godini barame da se izgradat avtopat i novi grani~ni premini so Kosovo, koi ni se neophodni za da izvezuvame na ovoj pazar. Ima{e najavi deka }e bide izgraden carinski premin kaj Ja`ince, no toa s$ u{te e samo najava.

]E SE PODOBRUVA STATUSOT NA ZANAET^IITE VO MAKEDONIJA

OKOLU 15.000 ZANAET^II SE NER Preku Strategijata za razvoj na zanaet~istvoto za periodot 2012-2020 godina, nadle`nite }e gi podobruvaat sostojbite vo ovaa dejnost. Stavawe vo red na neregistriranite zanaet~ii, kako i pottiknuvawe na inovativnosta i dizajnot na proizvodite se glavnite celi na Strategijata period, smetam deka ovoj sektor treba da ima pozna~ajno mesto vo ekonomijata, bidej}i ima golemo vlijanie vrz ekonomskiot rast, no i vrz vrabotenosta. Treba da se podobri statusot na zanaet~iite, no treba i da se fokusirame na reguliraweto na ovoj segment vo ekonomijata. Sega vo Centralniot registar ima okolu 1.700 registrirani zanaet~ii, a vkupno vo site regionalni komori, pak, 5.100. Ima razli~ni formi na evidencija. Vo

Strategijata se predviduvaat na~ini za poa`urna evidencija i podobra organizacija na zanaet~istvoto”, objasnuva Besimi. Od zanaet~iskata komora od Koblenc, Germanija, koja ima 18.500 firmi, rabotele na izgotvuvawe na Strategijata i velat deka zanaet~istvoto ima idnina, no potrebna e pogolema poddr{ka od instituciite. Dodavaat deka potencijalot na zanaet~istvoto ne e dovolno iskoristen i deka pokraj tradicionalnite zanaeti

Makedonija treba da investira i vo novite, pomoderni zanaeti. "Me|u zada~ite koi najbrzo treba da se sprovedat vo Makedonija e registriraweto na pretprijatijata. Ministerot Besimi re~e deka imate okolu 5.100 registrirani zanaet~ii, no pogolem problem se neregistriranite, koi mislam deka gi ima mnogu. Drugata pozna~ajna oblast na koja treba da porabotite e stru~noto obrazovanie i praktikata. Vo Germanija zanaet~istvoto raspolaga so

mnogu uspe{en obrazoven sistem i toa e edna oblast koja vo svetot slu`i kako model. Se nadevam deka i kaj vas toa }e se razviva i }e pridonesuva za ekonomijata", veli Evelina Prvanova od Zanaet~iskata komora od Koblenc. ]E SE ZA@IVUVAAT TRADICIONALNITE ZANAET^ISKI OBLASTI Konsultanti od Svetska banka, koi rabotele na izgotvuvaweto

no.

KAPITAL / 01.03.2011 / VTORNIK

SKI PAT AVTOPAT IZVOZOT NA KOSOVO LANI PORASNA ZA 40%

rgovskata razmena me|u Kosovo i Makedonija vo poslednite nekolku godini kontinuirano raste. Samo vo 2010 godina, sporedeno so 2009 godina, e zabeleàn rast na izvozot za 40%. Spored poslednite podatoci na Zavodot za statistika, vo 2010 godina e ostvarena trgovska razmena so Kosovo vo vrednost od 459 milioni dolari, od koi 437 milioni dolari se odnesuva na izvozot od Makedonija. Vo 2009 godina trgovskata razmena so Kosovo iznesuva{e 324 milioni dolari, od koi 314 milioni dolari bea izvoz. Vo vkupnata struktura na izvozot Kosovo u~estvuva so 13,3%. Naj~esti proizvodi koi od Makedonija se izvezuvaat se zemjodelsko-prehranbenite (ovo{je, zelen~uk, pivo, alkoholni i bezalkoholni pijalaci, prerabotki od mleko, konditorski proizvodi, maslo za jadewe, cigari i tutun). Grade`nata i nemetalskata industrija isto taka imaat dolga sorabotka so firmite od Kosovo, pred s$ poradi blizinata, a i specifi~nosta na samata stoka, koja ne moè da se transportira na pogolemi rastojanija poradi golemiot tro{ok. Od Makedonija naj~esto se izvezuvaat mreì za armirawe, zavrtki, navrtki, oprema za pakuvawe, stati~ki nosa~i za fer-gredi, aluminiumski prozorci, vrati i drugo. I vo delot na energetikata Kosovo za Makedonija pretstavuva zna~aen partner. Proizvodite na Okta zazemaat zna~ajno mesto vo vkupniot makedonski izvoz vo Kosovo. Koga se analizira makedonskiot izvoz na Kosovo, prvo {to moè da se zaklu~i e deka 45,5% se nafta i nafteni derivati, {to zna~i deka izvozot na stoki e strukturno ograni~en.

sorabotka ili trgovska razmena so Kosovo”, veli Dauti. I [efki Idrizi, sopstvenik na fabrikata za proizvodstvo na grade`ni materijali Renova, veli deka dràvata treba {to poskoro da investira vo patnata infrastruktura i vo izgradba na nov carinski terminal. “ Ko s o v o i m a p o t e n c i j a l z a potro{uva~ka na makedonski proizvodi. Najdobro bi bilo ako dràvata gi subvencionira izvoznite kompanii. Vo momentov transportot so Kosovo se odviva vo mnogu te{ki uslovi. Patot e mnogu lo{, mnogu e mal carinskiot terminal za da gi primi kamionite i zatoa tie ~ekaat mnogu i na kraj docnat so isporaka. Potrebno e da se otvori grani~niot terminal vo Jaìnce, {to vo golema mera }e go olesni transportot preku grani~niot premin Blace”, veli Idrizi. Od Stopanskata komora na Severozapadna Makedonija velat deka kosovskiot pazar ima ogromen po-

tencijal za makedonskite kompanii. Do Vladata dosega mnogupati gi dostavile svoite barawa, pred s$ vo delot na administrativnite olesnuvawa za makedonskite kompanii, no nivnata realizacija e bavna. “Pokraj politi~kite barieri, ima mnogu administrativni problemi koi treba da se re{at, kako {to e baraweto da se izbegne dvojnoto odano~uvawe. Za makedonskite kompanii najzna~ajni pazari se Kosovo i Albanija, kade {to ima najgolem potencijal za izvoz. Pobaruva~kata za makedonskite proizvodi na ovie pazari e golema i ne e potrebno da se probivame na ovoj pazar bidej} i na{ite proizvodi i kvalitetot {to go nudime e ve}e poznat za potro{uva~ite. Potreben e poorganiziran nastap i pogolemo pretstavuvawe na makedonskite kompanii na ovie pazari”, veli Blerim Zlatku, pretsedatel na Stopanskata komora na Severozapadna Makedonija.

REGISTRIRANI na Strategijata, pora~uvaat deka zanaet~istvoto vo Makedonija ima ogromen potencijal, koj ako pravilno se razviva, mo`e da stane edna od najkonkurentnite granki na ekonomijata. Strate{kiot dokument predviduva da se razvijat prosperitetnite, pazarnoorientirani i inovativni zanaet~iski biznisi. “Strategijata predviduva 14 konkretni proekti so koi zanaet~istvoto vo Makedonija mo`e da se dinamizira. Treba da se vovede podobar dizajn na proizvodite, treba da se podobri marketingot, da se revitaliziraat podra~jata kade {to vireat tradicionalnite, istoriski zanaet~iski dejnosti, kako {to e ~ar{ijata. Ova se odnesuva kako na frizerite, stolarite, tekstilcite, taka i na avtenti~nite zanaeti vo Makedonija, kako {to se vle~karite,

burek~iite. Mora da se podobri konkurentnosta”, veli Tadeja Colnar Leskov{ek, konsultant od INOA. Zanaet~iite uka`uvaat deka pokraj nelojalnata konkurencija, dopolnitelen problem e nedostigot od kalfi i ~iraci. Vo Starata ~ar{ija ima golem broj tradicionalni zanaet~ii - stolari, limari, bojaxii, krznari, kazanxii, no, kako {to velat tie, poleka gi zgasnuvaat zanaetite poradi nemo`nost da najdat naslednici. Mitko Stojanov, koj pravi lonci ve}e 30 godini, se `ali deka modernoto vreme e vinovnik za namaleniot promet. "Nikoj ne saka da go raboti ova, mladite ne se interesiraat. Sega ima novi, pomoderni zanaeti, pove} e sakaat da popravaat avtomobili", objasnuva Stojanov. Mladite, pak, velat deka vo zanaet~i-

Spored nego, kompaniite treba prvo da se koncentriraat na regionalnoto {irewe vo balkanskite zemji, a potoa da razmisluvaat za osvojuvawe na evropskite pazari.

Stopanskite komori na Makedonija i na Kosovo na poslednata sredba vo Skopje pred nekolku meseci pobaraa podobruvawe na uslovite za rabota.

Tie baraat na grani~niot premin Jaìnce da se ovozoì koristewe na novoizgradeniot pat preku Kuks za izlez vo Crna Gora i vo Albanija, da se izgradi avtopat me|u Pri{tina i Skopje i da se modernizira èlezni~kata pruga. “Trgovskata razmena me|u Makedonija i Kosovo moè da se podobri i so potpi{uvawe dogovor za izbegnuvawe na dvojno odano~uvawe, pristapuvawe na Kosovo kon ATA konvencijata i zaedni~ko carinewe. Toa }e pridonese da se zgolemi obemot na trgovskata razmena vo ramkite na CEFTA kako predvorje na EU. Visokiot procent na razmena sozdava odgovornost za makedonskite firmi da ne mislat deka e lesno osvoen kosovskiot Pazar, bidej}i toj i ponatamu }e se liberalizira vo CEFTA i so pristapuvaweto kon EU, {to sozdava obvrska za na{ite kompanii da go zgolemat usvojuvaweto na standardite i da ja podobrat konkurentnosta na proizvodite”, izjavi toga{ Branko Azeski, pretsedatel na Stopanskata komora na Makedonija. Pretsedatelot na kosovskata Stopanska komora, Safet \erliu, pora~a deka ekonomiite na dvete zemji ne treba da se zadovolat so dosega postignatite brojki, tuku da se otvorat drugi formi na sorabotka. “Pokraj vloùvawe vo infrastruktura i otstranuvawe na zakonskite barieri, potreben e zaedni~ki nastap na makedonskite i kosovskite firmi na treti pazari. ]e pravime napori {to poskoro da po~ne izgradbata na avtopatot me|u Pri{tina i Skopje od Kosovo, a apeliram delot {to pripa|a na Makedonija da bide vo planot na makedonskata Vlada. Mora da se obideme zaedno so dijalog za zaedni~ki nastap na na{ite i firmite od Makedonija na treti pazari. Za toa mora da postigneme odredeni standardi i sertifikati”, izjavi \er|aliu.

stvoto e va`no obrazovanieto, no u{te povaèn e talentot. Blagorodna Doneva od Veles ve}e ~etiri godini izrabotuva suveniri so etnomotivi. "Poteknuvam od umetni~ko semejstvo, pa zatoa i mi se rodi èlbata za zanaet. Gledam da go usovr{am zanaet~istvoto, da ne bide isto kako {to izrabotuvale starite, zatoa {to sega ima tolku mnogu novi tehniki koi moè da se primenat, a proizvodot, sepak, da bide ra~no izraboten", veli Blagorodna. Deka Makedoncite ne sakaat da bidat zanaet~ii pokaùva i faktot {to od godina vo godina s$ pomal e brojot na u~enici koi se zapi{uvaat vo srednite stru~ni u~ili{ta. Za nekoi struki kvotite voop{to ne se popolnuvaat, pa i nastavniot kadar ostanuva bez rabota. Profesorite velat deka mladite pove}e se interesirale za zanaeti vo domenot na uslugite, za frizerskite i kozmeti~kite uslugi, otkolku za avtenti~nite i tradicionalni zanaeti.

25 LI^NOSTI I VINOVNI ZA SVETSKATA A SVE ETSKAT TA FINANSISKA A KRIZA

BIL KLINTON GI SOZDADE SPORNITE BANKARSKI KONGLOMERATI

pretsedatel na SAD, Bil Klin Porane{niot ton, so usvojuvaweto na Zakonot za modernizacija na finansiskite uslugi vo 1999 godina ja prekina tradicijata na neosnovawe gigantski bankarski institucii. So toa predizvika turbulencii vo finansiskiot sektor i bankrot na brojni institucii

a mnogumina mandatot na porane{niot pretsedatel na SAD, Bil Klinton, be{e karakteriziran so ekonomski prosperitet ili finansiski deregulacii koi gi postavija temelite za dene{nite problemi vo monetarniot svet. Kako {to istaknuva magazinot "Tajm", najgolemiot kamen na sopnuvawe vo politi~kata kariera na Klinton bea zakonskite izmeni vo finansiskata sfera. Negoviot "svoevolen kapitalizam" be{e naru{en so voveduvaweto na Zakonot za modernizacija na finansiskite uslugi (GrammLeach-Bliley Act) vo 1999 godina, koj go zameni nekolkudeceniskiot zakon Glass-Steagall Act so koj vo 1933 godina se postavija temelite na finansiskiot sistem na SAD i se osnova Federalnata korporacija za osiguruvawe na depoziti (FDIC). Toj go potpi{a i Zakonot za modernizacija na stokovite fju~ersi, koi gi otstranija standardnite svopovi, a vo 1995 godina gi olesni bankarskite pravila za izdavawe hipotekarni krediti za kupuvawe nedvi`nosti. Poradi toa, brojni mediumi go smestija na listite so najgolemi vinovnici za finansiskata kriza vo SAD, koja po~na vo 2007 godina, a golem del od ekspertite go proglasija za vinoven i za globalnata finansiska kriza. No, zo{to ekspertite go obvinuvaat porane{niot pretsedatel na SAD? So Zakonot za modernizacija na finansiskite uslugi se otvori pazarot me|u bankarskiot, osiguritelniot sektor i sektorot za hartii od vrednost. So ovoj zakon se zabrani spojuvawe na kompanii od istiot sektor, no im se ovozmo`i konsolidacija na investiciskite, komercijalnite banki i na osiguritelnite kompanii. Prva koja go iskoristi ovoj Zakon be{e Sitikorp, koja se spoi so osiguritelnata kompanija Travelers grup. So toa vo 1998 godina se formira{e konglomeratot Sitigrup, koj nudi bankarski i berzanski uslugi i uslugi od osiguritelniot sektor. Spored ekspertite, dokolku ovoj Zakon ne se usvoe{e, Sitigrup }e se soo~e{e so krivi~na kazna poradi toa {to go prekr{ila Zakonot za banki na SAD od 1986 godina. Daleku pred da bide donesen Zakonot za modernizacija na finansiskite uslugi se slu~ija niza situacii koi ja nateraa administracijata na Klinton da razmisli za promena na zakonot star pove}e od sedum decenii. Mnogu kompanii nudea {tedewe i investicii vo isto vreme. Bankata Nortvest, koja podocna se spoi so Vels Fargo, u{te vo 1986 godina gi nude{e site vidovi finansiski uslugi. Amerikan ekspres se obide da poseduva kompanii od site finansiski sektori. No, ovoj zakon be{e posakuvan i od drugite pogolemi banki, brokeri i

osiguritelni kompanii, so cel kolizijata na uslugi da bide legalna. Toa go opravduvaa so faktot deka koga ekonomijata napreduva, gra|anite investiraat pove}e, a koga stagnira, tie vloùvaat pove}e pari vo {tedni vlogovi. So Zakonot za modernizacija na finansiskite uslugi na gra|anite im se ovozmoì da investiraat i da {tedat vo ista kompanija. Pove}eto eksperti mislat deka Zakonot ja predizvikal krizata so hipotekarni krediti vo SAD vo 2007 godina. Sega{niot pretsedatel, Barak Obama, tvrdi deka so ovoj Zakon, Klinton ponudil legalna osnova za formirawe gigantski finansiski institucii, {to bilo zabraneto u{te od vremeto na Golemata depresija vo SAD vo 1930 godina. Analiti~arite istaknuvaat deka Klinton ovozmoìl vakvite finansiski giganti mnogu brzo da bankrotiraat. I ekonomistite Robert Ekelund i Mark Torton smetaat deka Bil Klinton pridonel za po~etokot na finansiskata kriza vo SAD. "Samo ako monetarniot sistem se zasnova{e na rezervi zlato, koi dràvite gi imaat vo svoite sefovi, {to pretstavuva bankarsko rabotewe so 100% rezervi, Zakonot za modernizacija na finansiskite uslugi ne bi pretstavuval zakana za regulacijata na monetarniot sistem. No, so dene{niot sistem so ramen danok, Zakonot stanuva korporativna blagosostojba na finansiskite institucii, a moralen hazard za dano~nicite koi treba da go platat premnogu skapo", potenciraat Ekelund i Torton. Nobelovecot Pol Krugman smeta deka Zakonot ja predizvikal krizata. I spored nego Klinton uspeal da vospostavi teren za osnovawe ogromni banki koi moàt da propadnat premnogu lesno. Glass–Steagall Act be{e sozdaden vo 1932 godina. Toga{ za prvpat se ovozmoì amerikanskata nacionalna valuta da premine pod kapata na sistemot na Federalnite rezervi na SAD. Se donese za da ja sopre deflacijata i da gi zgolemi nadle`nostite na FED da nudi varijabilni ceni na dràvnite i korporativni obvrznici. Vo 1933 godina ovoj zakon se dopolni so nov za banki, so koi se osnova Federalnata korporacija za osiguruvawe depoziti i se vovedoa reformi na bankarskiot sektor so koi se kontroliraa "bankarskite {pekulacii", koi ne nudea garancija za inicijalnite investicii. Ovie zakoni bea zameneti so Zakonot za modernizacija na finansiskite uslugi od 1999 godina, koj e proglasen za glaven vinovnik za kolapsot na finansiskiot sektor vo SAD vo prvata decenija od noviot milenium.

Komentari / Analizi

14 K

KAPITAL / 01.03.2011 / VTORNIK

FLIPER Vo

period na predizborie, koj sme go do`iveale prethodno {est pati, ne treba ni{to da n$ iznenadi. Vlasta }e go bilda buxetot koristej}i gi site raspolo`livi nadvore{ni i vnatre{ni izvori na sredstva. Procenkite se deka vo celost }e se povle~at kreditnite linii koi se na raspolagawe od multilateralnite investitori od stranstvo

rzoto razmnoùvawe i pojavata na brojni analiti~ari, ekonomski teoreti~ari koi nemaat nitu ekonomska edukacija e sosema logi~na posledica na vremiwata koi ni se slu~uvaat. A tie vo Makedonija go potvrduvaat slednoto. S$ se vrti okolu ekonomijata koja e stavena vo funkcija na politikata. Zatoa i ne iznenaduva faktot {to sekoj se drznuva da govori za izvoznata strategija, inflacijata, devizniot kurs, nevrabotenosta. Interesen e pristapot. Toj glasi: zaboravete go slobodniot pazar, kapitalizmot, socijalizmot, kejnzijancite, smitovcite. Zaboravete gi konceptite na planirawe, za{tita na ekonomijata, inflacija. Tie ne funkcioniraat. Vaka e najlesno, bidej}i vo sostojba na matno najdobro se pominuva, pa i so lovot na pozicii. Na pra{aweto kade denes se dviìme ekonomski i koi se koordiniranite politiki }e dobieme 1.000 gre{ni odgovori, a samo eden to~en. Se sveduva na pet zbora “Se nadevam deka nekoj znae”. Ova e i celta na politikite. Nade` vo nekogo. Denes desnite partii imaat dominantno socijalni programi, a levoorientiranite govorat za slobodite na privatnoto pretpriemni{tvo i za{titata na kapitalot. Primeri imate kolku {to sakate. Slu{nete gi stopanskite komori koi politi~ki ve} e gi etiketiraa. Zemete gi samo zakonite doneseni ovaa godina. Pro~itajte gi proektite za privlekuvawe stranski investicii. Analizirajte gi argumentite za i protiv Zakonot za legalizacija na divogradbite. ]e vi stane jasno deka ni{to ne vi e jasno. Kako i vo igrite so fliperi, top~eto go {etame levo-desno, udiraj}i go so cel da bide {to podaleku od nas. Ova se slu~uva koga postoi strav od nemo`nosta da se izvede vistinskiot poteg. ]e zemam eden primer. Sosema logi~no i najavuvano inflacijata vo Makedonija po~na da raste. Se sozdade panika i pritoa se baraa odgovori do koe nivo }e raste i dali moème da ja kontrolirame? Analizata e mnogu ednostavna. Inflacijata, koja e vo porast, e rezultat na poka~uvaweto na svetskite berzanski ceni. Zna~i, nie ja uvezuvame inflacijata vo visina na nivoto na porastot na cenite na odredeni proizvodi koi gi dobivame odnadvor. Poglednete ja samo bazi~nata inflacija (bez hrana i energensi), koja iznesuva 0,8% i s$ e jasno. Dali taa e dobra za razvoj na ekonomijata e vtoroto pra{awe? Odgovorot e ne, bidej}i ne e kreirana preku pe~atewe denari, koi potoa preku zgolemeno kreditirawe bi bile naso~eni kon proizvodnite industriski

kapaciteti. Tretoto pra{awe e dali sme na patot na hiperinflacija? Odgovorot povtorno e negativen, bidej}i monetarnata politika e pod kontrola i ne vbrizguva pari vo ekonomijata, koi bi rezultirale so porast na platite i kako posledica na cenite. Inflatornata spirala na toj na~in nema prostor da se razvie. Nasproti vakvata analiza, brojni “eksperti” pobrzaa da kreiraat panika najavuvaj}i brzoraste~ka inflacija. Vo svoite komentari pobaraa seriozna intervencija na dràvata od stokovite rezervi za ublaùvawe na rastot na cenite, ukaùvaj}i deka dokolku prodolì vakviot trend, definitivno }e ima potreba od devalvacija na denarot. Vrzano za ovaa analiza, }e dadam nekolku osnovni strategii. Intervencija od dràvnite rezervi treba da ima samo vo slu~aj na pojava na odreden nedostig od nekoj strate{ki proizvod. Nezavisno dali se raboti za ìto, nafta ili za lekovi, ovaa politika na intervencii treba da ima ograni~ena primena. Pra{aweto za potrebata od devalvacija gubi smisla osobeno vo uslovi koga dràvata ima na raspolagawe 640 milioni dolari evra od MMF. Izvesno e deka taa }e gi iskoristi za pokrivawe na deficitite vo buxetot. NBM }e mora da gi “sterilizira” ovie sredstva od MMF preku pu{tawe denari vo promet, a za istiot iznos dolarite }e gi vnese vo deviznite rezervi, koi stignaa do nivoto od 1,7 milijardi evra. Na toj na~in do izvesno nivo }e se podobri vnatre{nata likvidnost. Logi~en zaklu~ok od ova e deka denarot nema uslovi da devalvira. Kade se gre{i? Vo davaweto ekonomski prognozi koi se koristat za politi~ki celi, koi gi dobivame kako dnevna doza. ]e potsetam deka vo septemvri i vo oktomvri minatata godina bea nametnati o~ekuvawata za rast na industriskoto proizvodstvo, namaluvawe na deficitot na trgovskata smetka i rast vo grade`ni{tvoto. Brojkite go pokaùvaat sosema sprotivnoto. Godi{niot pad na industriskoto proizvodstvo posledniot kvartal se prodlabo~i, aktivnosta vo trgovijata na malo zabeleà pad, a vo grade`niot sektor e registrirano zabavuvawe na rastot. Podatocite za bilansot na pla}awa za periodot oktomvri- noemvri 2010 godina pokaùvaat deficit vo tekovnata smetka od 0,7% od BDP,

D-r RUBIN ZARESKI K Konsultant za strate{ki k menaxment i uuniverzitetski niverz r itetski profesor prof r fesor

deficit koj ne be{e pokrien od kapitalni prilivi. Kako dopolnenie, trgovskiot deficit vo dekemvri se pro{iri, tendencija koja }e ja vidime i na po~etokot na 2011 godina. Fliper-sistemot povtorno e vo funkcija. Kako ponatamu? Vo period na predizborie, koj sme go do`iveale prethodno {est pati, ne treba ni{to da n$ iznenadi. Vlasta }e go bilda buxetot koristej}i gi site raspolo`livi nadvore{ni i vnatre{ni izvori na sredstva. Procenkite se deka vo celost }e se povle~at kreditnite linii koi se na raspolagawe od multilateralnite investitori od stranstvo. Pove}e od 600 milioni evra }e bidat staveni vo funkcija

na ostvaruvawe na zacrtanite proekti. Bidej}i istite ne se usloveni so ispolnuvawe na odredeni ekonomski politiki, Vladata }e gi upotrebi za plati i za pokrivawe na deficitite vo penziskiot i vo zdravstveniot fond. Logi~no e deka subvencioniraweto na zemjodelcite }e prodolì, a ve}e e jasno deka site dostasani obvrski }e bidat servisirani. Sepak, se raboti za suma od 115 milioni evra za 2011 godina, od koi najgolem del }e dostasaat kako obvrska vo vtorata polovina od godinata. Vo ovoj sektor definitivno ne im se potrebni problemi. Kone~no, izvesno e deka ekonomskite politiki na Vladata }e se koncentriraat i vo sektorot grade`ni{tvo. Za po~etok, stimuliraweto na obemot na ovie aktivnosti }e go zabeleìme preku intenzivna isplata na prezemenite, a neisplateni obvrski, koi se procenuvaat na pove}e od 50 milioni evra. ]e sleduva startot na brojni proekti od oblasta na patnata i energetskata infrastruktura, no so neizvesno zatvorawe na finansiskata konstrukcija. Vo ovoj slu~aj, kako i prethodno, dràvata }e go monopolizira pazarot, a privatniot sektor vo celina i investiciite }e po~ekaat za nekoi idni vremiwa. Levo, desno, nagore, nadolu. Isto kako i fliperot.

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

Balkan / Biznis / Politika

HP ]E JA NAPRAVI TURCIJA REGIONALEN CENTAR ZA NABAVKI

ode~kata amerikanska kompanija za kompjuteri i kompjuterski delovi Hjulit-Pakard (HP) otvori nov proizvoden centar za kompjuteri vo oblasta Tekirdag ^orlu, {to pretstavuva zna~aen ~ekor vo nejziniot obid da ja pretvori zemjata vo strate{ka baza za izvoz. Fabrikata vo ^orlu, formirana vo sorabotka so taj-

vanskiot proizvoditel na kompjuterski delovi Kokson tehnoloxi grup, po~na so rabota vo petokot. “Kompanijata investira{e vkupno 60 milioni dolari vo fabrikata, koja }e izvezuva 90% od svoite proizvodi za potro{uva~ite vo Isto~na Evropa, Severna Afrika i Sredniot Istok. So fabri-

KAPITAL / 01.03.2011 / VTORNIK

ZA EDNA GODINA ZATVORENI 65 ILJADI FIRMI VO GRCIJA

acionalnata konfederacija na gr~kata trgovija soop{ti deka izminatava godina vo Grcija se zatvoreni vkupno 65.000 mali i sredni firmi. Kako glavna pri~ina za zatvoraweto na firmite gi naveduvaat merkite za {tedewe koi gi prezema gr~kata Vlada i recesijata, koja zadade silen udar na

kata vo ^orlu, Turcija }e stane eden od trite najgolemi proizvodni centri na HP vo Evropa”, izjavi turskiot minister za transport, Binali Jildirim.

ekonomijata. Organizacijata, koja opfa}a 300.000 sredni i mali pretprijatija, najavuva mo`nost 73% od nejzinite ~lenovi da gi zatvorat svoite biznisi vo narednite 18 meseci. So toa, spored procenkite, Grcija bi zagubila 16 milijardi evra prihod. “Kolegite sekojdnevno n$ izvestuvaat deka ne mo`at

da prodol`at ponatamu so vodeweto na svoite biznisi”, izjavi pretsedatelot na Nacionalnata konfederacija, Vasilis Korkidis. Dokolku dojde do ostvaruvawe na ovie nepovolni predviduvawa, vo Grcija so zatvoraweto na malite i srednite pretprijatija bi mo`ele da bidat izgubeni 320.000 rabotni mesta.

BANKITE I NARODNATA BANKA NA SRBIJA SE SKARAA

BANKARITE DOBIJA ZADA^A DA JA ZGOLEMAT ADEKVATNOSTA NA KAPITALOT

Bankite se pla{at deka novite propisi za supervizija {to gi nalaga NBS }e gi nateraat da go namalat kreditiraweto, {to negativno }e se odrazi na likvidnosta i na investiciite vo stopanstvoto, no i na potro{uva~kata mo} na gra|anite na strategijata na centralnata banka i regulatornata ramka im pravat problemi vo raboteweto. Tie stravuvaat deka site banki {to rabotele so profit, odnosno, tie {to svojot kapital go zgolemile preku profit }e imaat zna~itelno namaluvawe na regulatorniot kapital i deka poradi toa }e mora da se dokapitaliziraat. Spored nekoi procenki, za dokapitalizacija bi bile potrebni pove}e od 500 milioni evra za da se usoglasi adekvatnosta so novata regulativa. Bankarite velat deka vo slu~aj na dokapitalizacija posledicite za niv bi bile namaleni stapki na prinosi na kapital, koi tie }e gi nadomestat so zgolemuvawe na kamatite. Sekretarot na Zdru`enieto na banki, Veroqub Dugali}, veli deka ovie merki se del od paketot na monetarnata restrikcija {to ja sproveduva centralnata banka poradi visokata inflacija i zgolemeniot broj lo{i krediti. “Bankite }e bidat prinudeni ili da ja namalat kreditnata aktivnost ili da go zgolemat kapitalot. Bankite vo Srbija i sega imaat najgolema adekvatnost na kapitalot vo Evropa i toa 21%. Bazelskite standardi baraat najmalku 8%, na{iot zakon 12%, a bankite imaat 21%. Pove}e od toa navistina e te{ko da se o~ekuva”, veli Dugali}. Toj ocenuva deka bankarskiot sektor ne e problem, tuku stopanstvoto koe e nekonkurentno, so nizok

ELENA JOVANOVSKA ankite vo Srbija se pla{at deka novite propisi za supervizija {to gi nalaga Narodnata banka na Srbija (NBS) }e gi nateraat da go namalat kreditiraweto, {to negativno }e se odrazi na likvidnosta i na investiciite vo stopanstvoto, no i na potro{uva~kata mo} na gra|anite. NBS najavi izmeni na regulativata od oblasta na supervizijata so koi se predlagaat izmeni na odredbite za adekvatnost na kapitalot i za klasifikacija na aktivata so cel postepeno da se vovedat Bazelskite standardi {to vaàt vo Evropa. Adekvatnosta na kapitalot e merka koja gi stava vo soodnos kapitalot i ponderiranata aktiva na bankata. Vo po{iroka smisla, adekvatnosta na kapitalot ja prikaùva sposobnosta na bankata da gi apsorbira zagubite od lo{ite plasmani, {to zna~i kolku e pogolema adekvatnosta na kapitalot, tolku se pobezbedni doveritelite, odnosno, {teda~ite na bankata. Spored Bazelskiot komitet za nadzor na bankite, adekvatnosta na kapitalot na bankite vo idnina }e mora da se zgolemuva, po~nuvaj}i od 2012 godina. Na toj na~in, dobro kapitaliziranite banki }e moàt vo pogolema mera da go finansiraat stopanstvoto. Bankarite se àlat deka ~estite i nenadejni promeni

stepen na proizvodstvo, koj e na nivo na 40% od toa vo 1989 godina. NBS NE GLEDA PRIÎNA ZA POKAÛVAWE NA KAMATITE Vo NBS velat deka izmenite na propisite se odnesuvaat na upravuvaweto so kreditniot rizik i na adekvatnosta na kapitalot na bankite, a imaat cel da go namalat sistemskiot rizik predizvikan od visokiot stepen na evroizacija, davawe odredeni subvencii za korporativno finansisko restrukturirawe na pravni lica i postepeno voveduvawe na odredeni re{enija sodràni vo regulativata prilagodena na Bazelskite standardi. Ovie izmeni sodràt i brojni dopolnitelni olesnuva~ki merki koi NBS gi prezede vo periodot na kreditnata ekspanzija i gi jaknat ulogata i zna~eweto na internite procenki na rizikot na samite banki. “Predloènite izmeni na propisite na NBS nemaat vlijanie vrz dvièweto na pazarnite kamatni stapki i ne moè da bidat osnova ili opravduvawe za zgolemuvawe na kamatnite stapki kaj nekoi banki. Likvidnosta na bankarskiot sektor e daleku nad propi{anite minimalni vrednosti so zna~itelni rezervi na likvidnost, t.e. na slobodni finansiski sredstva i moè da se kaè deka raspolagaat so dovolen dopolnitelen potencijal za kreditna aktivnost kon stopanstvoto i gra|anite”, O

naveduvaat od NBS. Ottamu priznavaat deka izmenite razli~no }e se odrazat vrz nekoi banki, vo zavisnost

28.02.2011 god

GD Granit AD

zagubi za kreditnite rizici, kako i vkupnite performansi na nivnoto rabotewe na ovoj pazar.

EK GO ODOBRI PLANOT ZA RESTRUKTURIRAWE NA BRODOSPLIT vropskata komisija (EK) go odobri planot za restrukturirawe na splitskoto brodogradili{te Brodosplit. Brodogradili{teto }e go prezeme samoborskata fabrika za zavrtki DIV, koja vo nego planira da investira 202 milioni evra vo rok od nekolku godini. Spored dogovorot so EK, poradi ograni~enoto proizvodstvo na brodovi }e bidat otpu{teni 500 rabotnici. Pretsedatelot na upravata na Brodosplit, Sr|an Kova~, izjavi deka Vladata zavr{ila ogromna rabota {to uspeala da izdejstvuva zeleno svetlo od EK za planot za restrukturirawe na ova splitsko brodogradili{te. “Ova e va`en moment za Brodosplit, no i za celata hrvatska ekonomija”, izjavi Kova~, komentiraj}i ja odlukata so koja prestanuva da va`i zabranata za dogovarawe novi aran`mani. Restrukturiraweto na hrvatskite brodogradili{ta e klu~en uslov za zatvorawe na pregovorite so Evropskata unija (EU).

E Vo vrska so informacijata od 14.02.2011 god, izvestuvame deka ne se postigna soglasnost vo odnos na ponatamo{nata realizacija na dogovorot. Makedonsko polskiot konzorcium GD Granit AD i NDI So (izveduva~) pismeno ja izvesti Generalnata Direkcija za nacionalni pati{ta i avtopati (GDNPiA - investitor) deka go raskina dogovorot po vina na GDNPiA - investitorot.

od valutnata i ro~nata struktura na nivnoto portfolio, stepenot na naplatlivost na plasmanite, potencijalnite

Hrvatska vo dogovor so EK se odlu~i preku privatizacija da gi restrukturira brodogradili{tata koi opstojuvaat blagodarenie na dr`avnite subvencii. Komisijata zabrani brodogradili{tata da primaat novi pora~ki za gradewe brodovi s$ dodeka ne donesat plan za restrukturirawe. Ova im dade nade` i na ostanatite hrvatski brodogradili{ta deka }e se re{i i nivniot problem.

Balkan / Biznis / Politika

KAPITAL / 01.03.2011 / VTORNIK

DENES PO^NUVA SRPSKIOT DAVOS d denes do treti mart na Kopaonik }e se odr`uva biznis-forum na koj biznismenite i ekonomistite }e gi razgleduvaat novite modeli za ekonomski rast, razvoj i odr`livi reformi. Na ovoj forum }e u~estvuvaat pretsedatelot na srpskata Vlada, Mirko Cvetkovi}; potpretsedatelot na Vladata, Bo`idar \eli}; ministerot za finansii, Dijana Dragutinovi} i guvernerot na Narodnata banka na Srbija, Dejan [o{ki}. Najaveno e deka na ovoj sobir }e prisustvuva i porane{niot minister za ekonomija, Mla|an Dinki}, a me|u

u~esnicite }e bidat i {efot na delegacijata na Evropskata unija vo Srbija, Vensan De`er, ambasadorite na SAD, Germanija, [vajcarija, {efovite na kancelarijata na Me|unarodniot monetaren fond (MMF) i Svetskata banka vo Srbija, kako i vode~kite doma{ni i stranski biznismeni vo Srbija.

HDZ KRIVI^NO ]E ODGOVARA KAKO PRAVNO LICE?

$ poizvesno e deka osven protiv porane{niot hrvatski premier, Ivo Sanader, Kancelarijata za borba protiv korupcija i organiziran kriminal (USKOK) }e podnese krivi~na prijava i protiv vladeja~kata Hrvatska demokratska zaednica (HDZ) kako pravno lice, poradi koristewe na crniot fond, pi{uva

vesnikot "Novi list". Spored dosega sobranite podatoci od istragata, za potrebite na partijata od takanare~eniot crn fond, koj go vode{e porane{niot blagajnik na HDZ i prv carinik na dr`avata, Mladen Bari{i}, potro{eni se me|u 2,6 i 3,3 milioni evra. Od crniot fond, osven za li~na upotreba,

17 parite se koristeni za potkupuvawe novinari, urednici, koalicioni partneri. Osnoven uslov za kaznena odgovornost na pravno lice se kaznenite dela na odgovornoto lice, vo ovoj slu~aj pretsedatelot na HDZ, Ivo Sanader, kako i ostvaruvawe na protivpravna imotna korist, pi{uva vesnikot.

GR^KIOT BANKARSKI SEKTOR PREDMET NA [PEKULACII

PET PRI^INI ZO[TO NBG NE JA PREZEDE ALFA BANKA?

Prvata pri~ina e problemot so vrabotenite, odnosno, {to }e se slu~i po prezemaweto. NBG ima 36.500 vraboteni, a Alfa banka 15.300 VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

tkako Alfa banka go odbi predlogot na Nacionalnata banka na Grcija (NBG) za prijatelsko prezemawe, na gr~kata javnost & bea prezentirani razli~ni pri~ini zo{to ne se slu~i povrzuvaweto na dvete banki. Gr~kiot vesnik "Imersia" navede pet pri~ini zo{to Alfa banka go odbila predlogot na NBG. Prvata pri~ina e problemot so vrabotenite, odnosno, {to }e se slu~i po prezemaweto. NBG ima 36.500 vraboteni, a Alfa banka 15.300. Po prezemaweto vkupniot broj na vrabotenite }e dostigne 51.000 i mnogu od poziciite }e se dupliraat, {to }e dovede do vi{ok vraboteni. Vo najdobar slu~aj 10% od personalot na novata banka }e bide vi{ok, {to zna~i deka 5.000 lica }e ostanat na ulica. Alfa banka stravuva deka nejzinite vraboteni po reformata prvi }e ja zagubat svojata rabota. Spored procenkite, na 30% od vrabotenite vo Alfa banka im se zakanuva otkaz vo 2011 godina, bidej}i Nacionalnata banka na Grcija, kako kupuva~, ima prednost da donesuva odluki.

36.500

iznesuva brojot na vraboteni vo Nacionalnata banka na Grcija

Alfa banka stravuva deka nejzinite vraboteni po reformata prvi }e ja zagubat rabotata. Vtorata pri~ina e toa {to dr`avata }e prodol`i da igra va`na uloga vo novata {ema. Mnogu lokalni vesnici vo Grcija pi{uvaat za nacionalizacija na Alfa banka. Slednata pri~ina koja se naveduva e paradoksalna i bez logika. Vsu{nost,

toa ne e pra{awe na nacionalizacija, kako {to se tvrdi vo vtorata pri~ina, tuku namerata da se privatizira Nacionalnata banka na Grcija. Ako realno se zeme goleminata na dvete banki, prezemaweto na Alfa banka od NBG e najrealno vo odnos

na strategijata i hemijata me|u dvete organizacii. Od site mo`ni kombinacii za potencijalno prezemawe zasega izvodliva e samo kombinacijata na Nacionalnata banka i Alfa banka. ^etvrtata pri~ina le`i vo procenkata na imotot na dvete banki. Problemot e

kako da se proceni celiot imot na novata kompanija, bidej}i portfolioto na NBG sodrì mnogu pove}e dràvni hartii od vrednost otkolku na Alfa banka. Me|unarodnite smetkovodstveni standardi nudat razli~ni metodi na evaluacija, a vsu{nost, nema objektiven na~in za presmetuvawe na vrednosta na vladinite obvrznici vo komercijalnite banki. Od edna strana moè da se zeme vrednosta na obvrznicite vo vremeto koga se kupile, a od druga, nivnata momentalna vrednost, koja e mnogu poniska od po~etnata. Duri poverojatni se izgledite deka vladinite obvrznici koi gi drì Nacionalnata banka }e se procenat kako nekvalitetni na bankrotirana zemja i }e bidat bezvredni. Pravilnata procenka na vladinite obvrznici denes e osudena od po~etokot, bidej}i so niv ne se trguva na slobodnite pazari na kapital i se prifa}aat po regulirani, nepazarni ceni samo od Evropskata

centralna banka. Nivnata vrednost zavisi direktno od makroekonomskata situacija vo Grcija, {to ja pravi subjektivna nivnata procenka. Pettata pri~ina e niskata ponudena cena za Alfa banka. Izgledite za rast na gr~kite banki se slabi. Atinskata berza raboti na mnogu niski nivoa, {to vo golem stepen gi odreduva niskite ceni na akciite. Alfa banka, kako i drugite komercijalni banki vo zemjata, e seriozno zasegnata od nedostigot od pristap do slobodnite pazari, {to seriozno go namaluva nejziniot profit. Scenarijata vo bankarskiot sektor ne se sigurni dodeka ne se vidi krajot na gr~kata kriza. Postoi i {esta pri~ina, a toa e ve}e viden film. Ova e vtoro propadnato povrzuvawe me|u dvete banki. Pred edna decenija dvete banki se obidoa da se spojat, no planot propadna bidej}i korporativnata kultura be{e mnogu razli~na i se javija raspravii za ulogite na menaxmentot.

Svet / Biznis / Politika

BERLUSKONI ZATAJUVAL DANOK?! ilanskiot sud v~era go prodol`i sudeweto protiv italijanskiot premier Silvio Berluskoni. Poradi neodamne{nite izmeni vo italijanskiot Zakon za imunitet na visoki dr`avni slu`benici, ovojpat Berluskoni se najde pred Sudot vo Milano poradi zatajuvawe danok i smetkovodstveni izmami. Spored obvinitelstvoto, privatnata televizija na premierot, Media set, kupuvala televiziski prava po

visoki ceni od dve drugi kompanii, koi, isto taka, bile pod kontrola na Berluskoni. Toa dovelo do vme{anost na premierot vo nekolkumilionska izmama, poradi {to Sudot go obvinuva i za zatajuvawe danok. Pokraj ovie obvinenija, s$ u{te trae i sudeweto protiv italijanskiot premier za involviranosta vo slu~ajot so maloletna prostitucija i zloupotreba na javnata funkcija. Poradi ova obvinenie javnoto

obvinitelstvo na Italija bara Berluskoni vedna{ da bide iznesen pred Milanskiot sud. No, premierot gi otfrli tvrdewata i gi karakterizira{e kako "apsurdni”. Pred dve sedmici italijanskite ulici bea preplaveni so nekolku iljadi `eni koi protestiraa protiv premierot. Tie tvrdea deka Berluskoni go potcenil `enskiot rod i ja izvrtel slikata za Italijankite vo svetot.

CENATA NA @ELEZNATA RUDA ]E DOSTIGNE 170 DOLARI ZA TON ompaniite za proizvodstvo na ~elik }e bidat primorani da platat povisoki ceni za èleznata ruda vo sledniot kvartal od ovaa godina kako rezultat na zgolemenata pobaruva~ka na s$ pomaloto koli~estvo raspolo`livi resursi od ovaa ruda. Kako {to prenesuva britanski "Fajnen{al tajms", tro{ocite za èleznata ruda, koja sluì za pravewe ~elik,

ZAKREPNUVA GERMANSKATA AVTOMOBILSKA INDUSTRIJA

FOLKSVAGEN SO REKORDEN PROFIT VO 2010 GODINA Minatata godina e najuspe{nata godina od postoeweto na Folksvagen. Kompanijata go zgolemi neto-profitot za 700% od 2009 godina, koj dostigna vrednost od 7,2 milijardi evra. Rekordna be{e i proda`bata na avtomobili od pove}e od sedum milioni avtomobili vo svetot BORO MIR^ESKI ermanskiot avtomobilski gigant Folksvagen (VW) ostvari rekorden profit vo 2010 godina i za prvpat od postoeweto na kompanijata prodade pove}e od sedum milioni avtomobili. Spored oficijalnite podatoci, minatata godina kompanijata ostvarila neto-profit od 7,2 milijardi evra, {to e rast od 700% sporedeno so netoprofitot {to kompanijata go ostvari vo 2009 godina. "Fiskalnata 2010 godina e najdobrata godina za kompanijata od postoeweto na Folksvagen", re~e Martin Vinterkorn, pretsedatel na upravniot odbor na VW. Kako {to prenesuva germanski Doj~e vele, VW lani prodala pove}e od sedum milioni avtomobili vo svetot, {to pretstavuva zgolemuvawe za 13,7% na proda`bata na avtomobili od 2009 godina. Ogromna uloga vo zgolemuvaweto na profitot ima{e i pozitivniot povrat na investiciite, osobeno pridobivkite na VW od investiraweto vo 49,9% od akciite na proizvoditelot na sportski avtomobili Por{e (Porsche). Folksvagen ve}e podolgo vreme se obiduva da dobie kontrolen paket-akcii od

Por{e, koj bi stanal desettiot brend pod kapata na grupacijata Folksvagen. INVESTICII Minatata godina kompanijata najmnogu investira{e vo brzoraste~kite ekonomii kako Kina, Indija i Brazil. "Investiciite vo brzoraste~kite ekonomii ni ovozmo`i duri sega da gi osetime pridobivkite od toj na{ ~ekor", velat od menaxmentot na kompanijata. Spored procenkite na VW, ovaa godina o~ekuvaat da bide u{te podobra od fiskalnata 2010 godina. "Veruvame deka vo 2011 godina profitot na kompanijata }e go nadmine ovogodine{niot profit", izjavi Vinterkorn. Folksvagen se obiduva da go stigne japonskiot avtomobilski gigant so cel da stane najgolem prodava~ na avtomobili vo svetot. Od kompanijata najavija povisoki dividendi za nivnite akcioneri. Dividendite za prioritetnite akcii kompanijata }e gi zgolemi za 2,26 evra, dodeka samo za 2,20 evra po akcija }e ja zgolemat dividendata za obi~nite akcii. Vo peto~noto trguvawe na frankfurtskata berza vrednosta na akciite na Folksvagen se zgolemi za 6,2%, so

{to cenata na akciite dostigna vrednost od 119,4 evra. NAJBRZO ZAKREPNUVA AVTOMOBILSKATA INDUSTRIJA VO GERMANIJA Germanskite avtomobili se najbaranite avtomobili vo svetot, pa, taka, najbarani se i rabotnicite koi gi pravat. Poradi masivniot bran otpu{tawa koj gi zafati germanskite kompanii od ovaa industrija za vreme na globalnata finansiska kriza koja po~na vo 2008 godina, ogromen broj rabotnici bea otpu{teni. Sega, so rastot na pobaruva~kata na germanskite avtomobili, kompaniite se odlu~ija da vrabotat {to pogolem broj lu|e.

KAPITAL / 01.03.2011 / VTORNIK

"Pobaruva~kata na germanskite avtomobili vo svetot kontinuirano raste, pa poradi toa se o~ekuva brojot na vrabotenite vo germanskite kompanii za proizvodstvo na avtomobili da se zgolemi za okolu 10.000, od koi samo 4.000 }e bidat vo Germanija", re~e Diter Cet~e, izvr{en direktor na Dajmler vo intervju za germanskiot vesnik "Bild". Najgolemiot proizvoditel na avtomobili vo Evropa, Folksvagen, neodamna se soglasi da ja zgolemi platata na okolu 100.000 vraboteni vo fabrikite na kompanijata vo Zapadna Germanija. Zgolemuvaweto na platata od okolu 4% e rezultat na tri rundi pregovori me|u sindikatot na rabotnicite na VW i menaxmentot na kompanijata. Osven zgolemuvaweto na platata, od kompanijata potvrdija deka se podgotveni edna{ godi{no na sekoj vraboten da mu ispla}aat ednokraten nadomest vo vrednost od 500 evra, kako stimulans na godi{nata plata. Spored ekspertite, ova e dovolen pokazatel deka avtomobilskata industrija vo Germanija prva zakrepnuva, paralelno so zakrepnuvaweto na germanskata ekonomija.

od januari dosega se zgolemeni za 23% do 25%. Spored analizite na ekspertite, cenata na avstraliskata `elezna ruda do krajot na vtoroto trimese~je od 2011 godina }e dostigne 170 dolari za ton, {to e za 45% pove}e od cenata vo istiot period vo 2010 godina. Zgolemuvaweto na cenite vo ovoj sektor e predizvikano od zgolemenoto proizvodstvo na ~elik, kako posledica na zatvoraweto

na brojni rudnici vo Avstralija poradi vremenskite nepogodi. Momentalno najgolem uvoznik na `elezna ruda e Kina, koja minatitot mesec uveze 69 milioni toni `elezna ruda. Od zgolemuvaweto najmalku o{teteni }e bidat svetskite gigantski proizvoditeli na ~elik BHP Bilinton, Vale i Rio Tinto, koi neodamna gi objavija svoite rekordni profiti za 2010 godina.

DVA, TRI ZBORA

“Kineskata Vlada saka pobaven ekonomski rast so cel da ja izbegneme visokata inflacija koja & se zakanuva na Kina. So toa }e mo`eme da ja restrukturirame ekonomijata. ]e se potrudime rastot na bruto-doma{niot proizvod da ne nadmine 7% vo narednite pet godini.” VEN XIABAO

premier na Kina

“SAD }e bide glaven koordinator za ponatamo{nite sankcii od me|unarodnata zaednica protiv vladata na libiskiot pretsedatel Moamer Gadafi. SAD e podgotvena da ponudi pomo{ za demonstrantite koi protestiraat protiv avtoritarniot re`im vo Libija. Samo taka }e go sopreme prekr{uvaweto na ~ovekovite slobodi i prava.” HILARI KLINTON

dr`aven sekretar na SAD

“Ja pozdravuvam ostavkata na sega ve}e porane{niot premier na Tunis, Ganou~i. Isto taka, se gordeam na efektivnosta na tuniskata vlast koja za kratko vreme go nazna~i noviot premier Bej Kaid Sebsi, od kogo o~ekuvam efikasno da se soo~i so politi~kite, ekonomskite i socijalnite predizvici na Tunis, koi doprva sleduvaat.” KETRIN E[TON

evropski komesar za nadvore{ni raboti

Svet / Biznis / Politika

KAPITAL / 01.03.2011 / VTORNIK

SVET

0-24

...LET ZA POSLEDEN PAT!

...NOVI BLOKADI!

...ZABAVA POD MASKI!

Spejs-{atlot "Diskaveri" nema da leta vo idnina

Demonstrantite gi blokiraa ulicite na Oman

Po~na karnevalot vo Venecija

estmina astronauti se ka~ija na amerikanskiot spejs-{atl "Diskaveri", koj po 25 godini slu`ba poleta na poslednata misija pred da se "penzionira".

emonstrantite na prodemokratskite protesti vo Oman gi blokiraa klu~nite pati{ta kon industriskite zoni vo dr`avata kako revolt na {este `rtvi koi gi odnesoa masovnite protesti vo dr`avata.

itelite na Venecija ovaa nedela }e u`ivaat vo veneciskiot karneval pod maski nare~en Bautta, koj }e gi preplavi @ glavnite ulici na gradot. Pove}e od 100.000 turisti pristignaa

[

vo Venecija vo ~est na karnevalot.

NEMIRITE VO ARAPSKIOT SVET GI O[TETIJA I PAZARITE NA KAPITAL

OGROMEN CENOVEN PAD NA AKCIITE NA EVROPSKITE I ARAPSKITE BERZI Vrednosta na evropskite akcii minatata nedela ostvari najgolem nedelen pad vo poslednite sedum meseci kako posledica na politi~kite tenzii vo Severna Afrika i Sredniot Istok. Najpogodeni bea akciite na naftenite kompanii i kompaniite od avioindustrijata. BORO MIRÊSKI rednosta na evropskite akcii minatata nedela ostvari najgolem nedelen pad vo poslednite sedum meseci kako posledica na politi~kite tenzii vo Severna Afrika i Sredniot Istok. Najpogodeni bea akciite na naftenite kompanii i kompaniite od avioindustrijata. So sli~na sudbina se soo~ija i arapskite berzi. Vrednosta na akciite na Er Frans - KLM i germanskata aviokompanija Lufthanza se namali za 4,2%, odnosno 6,8%. Opadnaa akciite i na italijanskiot naften gigant Eni, kako i akciite na OMV. Najgolem pad od okolu 14% doìveaja akciite na Por{e. Padot na akciite na avtomobilskiot proizvoditel se dolì na odloùvaweto na dogovorot so Folksvagen za proizvodstvo na kabrioavtomobili za slednata godina poradi birokratskite proceduri vo Germanija. Evropskiot indeks Stoxx Europe 600 Index se namali za 2,4% vo petokot, {to e najgolem pad na indeksot od juli minatata godina, kako

posledica na najavite deka politi~kite nemiri protiv antidemokratskiot reìm na libiskiot pretsedatel Moamer Gadafi }e eskaliraat vo gra|anska vojna. "Investitorite se mnogu ispla-{eni. Ova e prvoto oficijalno predupreduvawe deka 2011 godina nema da bide lesna za berzanskiot pazar. Najgolemi svetski predizvik momentalno e da se smeni vlasta na libiskiot pretsedatel Gadafi, no, istovremeno e va`no da se implementira funkcionalna demokratija. S$ drugo bi bilo pogre{no", potencira{e Arnaud Skarpa~i, menaxer na fondovi vo francuski Aìlis gestion. Cenata na naftata, koja na svetskite berzi se dobliì do okolu 120 dolari za barel, doìvea najgolemo zgolemuvawe vo poslednite dve godini kako posledica na stravot od namaluvaweto na izvozot na nafta od Libija. Minatata nedela pad zabeleàa 18 evropski indeksi, {to ne e slu~aj vo Norve{ka i Danska. Francuskiot CAC 40 Index se namali za 2,1%, britanskiot FTSE 100 opadna za 1,3%, dodeka germanskiot

DAX se namali za 3,3%. ARAPSKITE BERZI SO OGROMNI ZAGUBI Kako {to politi~kite tenzii koi po~naa vo Tunis i Egipet se pro{irija na celiot region, arapskite berzi se soo~ija so namaleno trguvawe, so {to ostvarija namaluvawe na prometot od 24 milijardi dolari, pi{uva dnevniot biznisvesnik od Obedinetite Arapski Emirati, "Biznis 24/7". Saudiska Arabija, koja ja ima najgolemata i najprometna berza na Sredniot Istok, be{e najpogodena od berzite, zaedno so Katarskata i Kuvajtskata berza. Od 954 milijardi dolari na krajot na januari, kombiniranata pazarna kapitalizacija na 14 berzi od arapskiot svet se namali na 930 milijardi, {to pretstavuva zaguba od 24 milijardi dolari. Od 340 milijardi dolari na krajot na januari, pazarnata kapitalizacija na berzata Tadavul (Tadawul) vo Saudiska Arabija vo ~etvrtokot minatata nedela se namali na 334,6 milijardi, dodeka pazarnata kapitalizacija na Katarskata i Kuvajtskata berza se namali za okolu osum milijardi dolari.

I berzite vo Dubai, Abu Dabi, Oman i Bahrein ostvarija ogromni zagubi. Me|unarodnata kompanija za proizvodstvo na nafta Eni, koja e najprisutna na libiskiot pazar, zabele`a pad na akciite za 4,4%, dodeka OMV, nafteniot gigant od Centralna Evropa, se soo~i so pad na akciite od 8,1%. SVETOT SE SPROTIVSTAVI NA POLITI^KITE TENZII Pred osum dena italijanskata Eni go zatvori naftovodot Zelen tek preku koj izvezuva{e nafta od Libija do Sicilija. Izvr{niot direktor na OMV, Volfgang Ruten-

storfer, istakna deka o~ekuva proizvodstvoto na nafta vo kriznoto podra~je na Sreden Istok i Severna Afrika da stagnira odreden period od bezbednosni pri~ini. Spored prognozite na Me|unarodnata agencija za energetika, Saudiska Arabija i dr`avite-~lenki na OPEK se podgotveni da go dopolnat namalenoto proizvodstvo na nafta od Libija. "OPEK e podgotvena da gi zadovoli potrebnite koli~estva nafta. Saudiska Arabija ima kapaciteti da proizvede dopolnitelni ~etiri milioni bareli nafta dnevno od momentalnite 8,4 milioni bareli koi dr`avata gi

proizveduva na den", izjavi Ali al-Naimi, minister za nafta na Saudiska Arabija. Spored oficijalnite podatoci od OPEK, Libija proizveduva okolu 1,6 milioni bareli nafta na den, {to e dvojno pomalku od proizvodstvoto na Kanada, koja dnevno proizveduva tri milioni bareli nafta. Sepak, poradi geostrate{ka ta pozicija na Libija, namaluvaweto i stagnacijata na proizvodstvoto na nafta vo dr`avata mo`e da & nanese ogromni {teti na industrijata na dolg rok, istaknuvaat del od ekspertite. Nitu me|unarodnata zaednica ne ostana imuna na politi~kite nemiri koi s$ u{te traat vo Libija. "Rezolucijata na Obedinetite nacii (ON) za zamrznuvawe na imotot na libiskiot pretsedatel Moamer Gadafi, kako i voveduvaweto embargo na uvozot i izvozot na oru`je vo Libija e silna poraka deka nema da se tolerira prekr{uvaweto na osnovnite ~ovekovi slobodi i prava", re~e generalniot sekretar na ON, Ban Ki-mun. Toj najavi u{te postrogi sankcii od Generalnoto sobranie na ON vo idnina.

Feqton

KAPITAL / 01.03.2011 / VTORNIK

NAJPOZNATITE SVETSKI MILIJARDERI KOI PO^NALE OD NULA:

MIKI XAGTIJANI

“NERANIMAJKOTO” [TO STANA TAJKUN Tatkoto na Miki Xagtijani se grièl deka negoviot sin nikoga{ ne }e postigne ni{to. Sepak, sinot-rasturiku}a izgradi ogromna imperija prodavnici vo Sredniot Istok i stana eden od najbogatite lu|e vo svetot, “teòk” 2,8 milijardi dolari. Me|u drugoto, Xagtijani se preobrazi vo skromen ~ovek koj so radost se griì i im pomaga na negovite deca, a po mo`nost toa bi go napravil i za site deca vo Indija PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

ndiskiot biznismen Miki (vistinskoto ime mu e Muke{) Xagtijani dobro se se}ava na poslednite zborovi na negoviot tatko. “Ne znam kako }e se prehrani{ sebesi kako Indiec bez obrazovanie”, mu poso~il tatkoto. “Od {to }e `ivee{?” A ~ovekot imal i pri~ina za gri`a. Kako indiski emigrant koj so semejstvoto se doselil vo Kuvajt toj gi potro{il site pari da go prati svojot sin, toga{ 17-godi{en, da u~i smetkovodstvo vo London. No, sin mu, zapustiku}a, ispopa|al na nekolku ispiti i na kraj se otpi{al. Isto taka, Muke{ mnogu pu{el i

mnogu piel alkohol. êtiri kutii cigari i eden litar viski bile sekojdnevie. Za da se izdrùva sebesi po~nal da ~isti hotelski sobi i vozel taksi niz gradot s$ dodeka ne sobere dovolno promet so koj } e moè da gi kupi sekojdnevnite neopgodni raboti. Denes, so “sokolovo” oko naso~eno kon negovite kupuva~i od srednata klasa, kako {to go opi{uva magazinot “Forbs”, Xagtijani gi nadmina najgolemite proda`ni imperii vo Sredniot Istok. Negovata grupacija Lendmark, bazirana vo Dubai, prodava 10 originalni brendovi na ~evli, bebe{ka obleka, kostumi i mebel vo 650 prodavnici locirani vo 15 zemji. A Lendmark navistina se pokaà kako mnogu dobar biznis-potfat. Spored oficijalnite objaveni podatoci, minatata godina kompanijata napravila profit od 3,8 milijardi dolari.

Magazinot “Forbs” procenuva deka Xagtijani, koj poseduva pomalku od 100% vo kompanijata, od gubitnik porasna vo biznismen “teòk” 2,8 milijardi dolari. SAM NA CELIOT SVET Roditelite na Xagtijani migrirale od Mumbaj vo Kuvajt vo 50-tite godini, kako del od 39.000 Indijci koi se naselile kraj Persiskiot Zaliv po prvata naftena treska. Dvajcata vedna{ dobile rabota kako pomo{nici vo stokovna ku}a. Vo Kuvajt go dobile i svojot sin Muke{, no smetaj} i deka u~ili{niot sistem ne bil adekvaten za nivnoto dete, na 3-godi{na vozrast zaedno so brat mu go pratile vo Mumbaj da ìvee kaj tetka mu. Na 12 godini Xagtijani bil ispraten vo srednoto u~ili{te vo Brumana, u ru , {to se nao|a isto~no od Bejrut, Libija. No, maliot Muke{ maka ma~el so u~ili{teto, ìveej}i daleku od doma.

Za razlika od Muke{, negoviot brat Mahe{, istovremeno potpi{al zakup za prodavnica vo Bahrein i planiral da dobie fran{iza od britanskata kompanija za bebe{ki proizvodi Maderker (Mothercare), no taa ne mu bila odobrena. Podocna ovaa prodavnica }e stane glavnata otsko~na {tica so koja Xagtijani stana poznat vo biznis-elitata. No, da se vratime nanazad. Kako {to ka`avme, fakultetot na Miki ne mu odel dobro. Vo 1972 godina toj se vratil me|u semejstvoto kraj Persiskiot Zaliv, no, tamu `ivotot trgnal na u{te polo{o. Kaj negoviot postar brat Mane{ bila dijagnosticirana leukemija i po nekoj mesec toj po~inal. I negoviot tatko, dijabeti~ar, kratko po toj nastan go napu{til ovoj svet, a slednata godina i majka mu po~inala od kancer. Na samo 21 godina Miki Xagtijani ostanal i bez

semejstvo i bez perspektiva. Prviot impuls {to se pojavil kaj Xagtijani bil vra}awe vo rodnata Indija, kade {to pominal izvesen period rabotej} i vo dobrotvorna organizacija za emancipacija na siroma{nite. Sepak, po izvesno vreme toj po~uvstvuval u{te posilna obvrska da go prezeme proda`niot prostor vo Bahrein, kade {to rabotel negoviot brat pred da se razboli. So 6.000 dolari, edinstvenite pari {to mu gi ostavila familijata, toj re{il da ja razraboti prodavnicata. Za po~etok ja narekol Bejbi{op. So parite Xagtijani iznakupil bebe{ki prozvodi za da gi prodava na novoformiranite semejstva, i toa prete`no na iselenicite. Po~nuvaj}i skromno, toj na golemo se fokusiral na iljadnicite aziski emigranti, prete`no Indijci i Pakistanci, koi se doseluvale kraj Zalivot za

podobra rabota, nao|aj}i ja vo nacionalnite nafteni kompanii. Sposoben da vraboti samo eden ~ovek, Xagtijani golem del od rabotata ja zavr{il sam, sobiraj} i kutii od najbliskoto pristani{te, invertar, pa duri i podot vo prodavnicata bil donesen od tamu. Isto taka, toj odblisku gi nabquduval svoite mu{terii i gi pridobil so ednostavni idei. Na primer, postavil klupa vo prodavnicata za nestrplivite sopruzi koi vo drug slu~aj bi mu “tr~ale” niz prodavnica. PRESELBATA VO DUBAI Otkako ja otvoril vtorata prodavnica Bejbi{op, Xagtijani re{il da oformi semejstvo. Vo 1980 godina se ven~al so Renuka, doseleni~ka od Mumbaj, so koja dobil dve devoj~iwa i edno ma{ko dete. Decava site izrasnale vo prodavnicata na nivnite roditeli. Dvanaeset godini podocna,

PRIKAZNI OD WALL STREET

JAHU ODLU^I DA SE

Jahu ve}e podolgo vreme gleda{e kako socijalnata mreà Fejsbuk go krade vnimanieto na korisnicite i go grabna pogolemiot udel vo oglasuva~kiot pazar na Internet. Sega internetpionerite po~naa da ja sledat starata mantra: ako ne moè{ da gi pobedi{, pridruì im se o nekolku godini borba za razvoj na servisi koi }e bidat konkurentni na socijalnata mreà, poslednive meseci Jahu instalira{e alatki kako “mi se dopa|a” i “spodeli” opcii od Fejsbuk na nivnite novinski i sportski internet-stranici so cel, me|u drugoto, da im pomognat na svoite korisnici da spodeluvaat napisi so nivnite kontakti na Fejsbuk. Kako i ostanatite provajderi na internetsodrìni, i Jahu trgna vo potraga po

P Izvr{niot direktor na Jahu, KEROL BARC BARC,, potvrdi deka Fejsbuk e nivniot najgolem rival. Dali toa }e va`i i za vo idnina?

poddr{ka od ogromnata baza na korisnici na Fejsbuk za nazad da povle~e pove}e soobra} aj na svoite stranici, otkako na korisnicite im ovozmoì da pritiskaat na kop~iwata za spodeluvawe. êkorite isto taka celat kon uveruvawe deka linkovite do sodrìnite na Jahu }e se pojavat vo prebaruva~kiot servis na stranicata na Fejsbuk. Spored “Volstrit ùrnal”, Jahu koristi sli~en pristap kako i Tviter, internet-servisot za instant-poraki, i Zinga, “gejming” mreàta koja nudi socijalni igri onlajn.

Feqton

KAPITAL / 01.03.2011 / VTORNIK

NOV FEQTON VO KAPITAL: Po~ituvani ~itateli, od dene{niot broj po~nuvame so nov serijal “Najpoznatite svetski milijaderi koi{to po~naa od nula”. ]e gi doznaete neverojatnite prikazni za uspehot na lu|eto koi svojata kariera ja po~nale kako prodava~i na vesnici ili dostavuva~i na pratki, a denes “teàt” i po nekolku desetici milijardi dolari. so {est prodavnici i 400 vraboteni, Xagtijani napravi druga kriti~na odluka koja podocna se pokaà kako profitabilen rizik - zaedno so familijata i kompanijata se preselil vo Dubai. Tamo{niot lider, {eikot Maktum bin Ra{id Al Maktum, vo toa vreme se obiduva{e da go transformira emiratot vo bezdano~en {oping-raj. No, iako nekoi trgovci tr~aa po kvalitetniot i skap pazar, Xagtijani i vo Dubai se fokusira{e na zadovoluvawe na srednata klasa, vo koja spa|ala i negovata raselena nacija. Tamu Miki otvoril nekolku Bejbi{op prodavnici, no isto i nekolku drugi prodavnici, vklu~itelno [u mart, Houm centar (koja se zanimava so proizvodstvo na mebel), kako i Sple{, pristapna modna linija {to ja vodi negovata sopruga. Denes site, osven Sple{, se lideri na pazarot vo soodvetnata kategorija. S$ u{te progonuvan od porane{nite bitki za ìvot, Xagtijani e opsednat so odrùvawe niski tro{oci, iako priznava deka e lo{ so brojki. Poradi toa najmil grupa od 200 finansiski analiti~ari koi nadgleduvaat s$ - od cenata na surovinite do rokot na sekoj proizvod {to se nao|a na proda`benite polici. So vakva organizacija vo juni 2008 godina toj se pofali deka profitot na negovata kompanija “pole-

Na otvorawe nova prodavnica

“Prvoto ne{to {to si go rekov sebesi koga go po~nav biznisot be{e toa deka biznisot mora da bide najjak na mestoto kade {to jas sum najslab”, veli indiskiot milijarder. Taka, najmil grupa od 200 finansiski analiti~ari koi nadgleduvaat s$ - od cenata na surovinite do rokot na sekoj proizvod {to se nao|a na policite

Vo edna od prodavnicite na Lendmark

FILANTROP ZAGRI@EN ZA SVOJATA RODNA ZEMJA godina Miki Xagtijani ja vospostavi Lendmark internacionalna fondacija emancipacija (LIFE - Landmark international foundation for emancipation) so cel Vda ozagi2000 poddrì neprivilegiranite deca vo Indija preku programi za podobruvawe na u~ili{tata i zdravstvenata za{tita, izgradba na domovi za decata bez roditeli, izgradba na stru~ni i neformalni u~ili{ta, op{testveni kliniki i medicinski kampovi za siroma{nite ìteli, kako i stare~ki domovi. “Bi sakal da gi nau~am siroma{nite lu|e vo Indija da zboruvaat angliski jazik”, izjavi vo edna prigoda ovaa indiska legenda, koj na mnogumina vo zemjata im stana inspiracija i patokaz deka i tie koi po~nale so malku moàt da stignat do vrvot. tal” za 29%, a proda`bite skoknale za 36% ili vkupno 3 milijardi dolari. No, sepak, toa ne go voobrazi indiskiot milijarder. Xagtijani i denes preferi-

ra skromen i tivok `ivot. Pripadnik na Hindu kulturata, neseriozno se zanimava so budizam, ima eden avtomobil i so negovata `ena spodeluva skromen

dom vo Dubai. Negova najgolema slabost, tvrdi toj, e gledaweto inspirativni filmovi nave~er. Bez somnevawe, najomileni mu se prikaznite za `rtvuvaweto

kako ultimativno herojstvo. Ben Hur i Gandi - omileni likovi. No, koga }e dojde vreme za novo pro{iruvawe na kompanijata, Xagtijani radosno go otvora svoeto }ese, velat lu|eto od negovoto opkruùvawe. Plan mu e da ja pro{iri imperijata vo Egipet, Liban i Sirija. Negovata sopruga raboti vo kompanijata i prezema odgovornost za novite podru`nici. Taa dobila prava za fran{iza za takvi internacionalni brendovi kako {to se britanskiot Wu luk, Rajs (Reiss) i After{ok (Aftershock), kako i turskiot brend Koton. Sepak, toa {to e zabeleìtelno vo posledno vreme e negovoto vnimanie svrteno kon rodnata zemja. Toa ne e samo nostalgija. Proda`bite ostvareni na indiskiot organiziran pazar, koj ima nebroeno mnoèstvo tesni prodavnici, i ovaa godina se pokaàa kako uspe{ni. Inaku, Lendmark svojata prva stokovna ku}a ja otvori vo Madras vo 1999 godina, a po edna godina otvori prodavnici vo Bangalor i Hiberbad. Denes Indija e

E SPRIJATELI SO FEJSBUK Jahu se nadeva deka ovie ~ekori }e re{at eden od nivnite najgolemi problemi, a toa e 10% pad vo vremeto {to korisnicite mese~no go pominuvale na nivnite stranici minatata godina, kako {to objavi i istraùva~kata firma comScore. Me|unarodnite istraùvawa na kompanijata do koi dojde “Volstrit ùrnal”, pokaùvaat deka glavniot vinovnik za padot e Fejsbuk. “Frenemy - delumno prijatel, delumno neprijatel - e pozicijata vo koja Jahu se nao|a vo odnos na Fejsbuk”, veli Dejvid Karnsted, porane{en zamenik-pretsedatel na oddelot zadolèn za severnoamerikanskata proda`ba vo Jahu, koj momentalno e izvr{en direktor na kompanijata za onlajn-marketing Efficient Frontier. Neprijatelskiot del, veli Karnsted, se sostoi vo toa {to reklamniot biznis na Fejsbuk e golem i brzoraste~ki, {to ponekoga{ e na {teta na potro{uva~kata na Jahu. “Prijatelskiot del e vo toa {to Jahu prestana da se obiduva da gi odvlekuva lu|eto da

odat na Fejsbuk i odlu~i deka e podobra pozicija dokolku go ovozmoì toa, za {to vo golema mera i nema realen izbor”, dodava Karnsted. “Mislam deka frenemy ne e vistinskiot zbor. Toa pove}e podrazbira neprijatel otkolku prijatel”, veli Den Rouz, zamenik-pretsedatel na oddelot za partnerstvo i marketingplatformi na Fejsbuk. Izvr{niot direktor na Jahu, Kerol Barc, neodamna izjavi deka Fejsbuk e najgolemiot rival na kompanijata. Se razbira, toa e vistina vo amerikanskiot pazar za reklami na internet-stranicite, koj minatata 2010 godina dostigna 9 milijardi dolari. Jahu be{e prv na listata so 16,2% od pazarot, {to e pad sporedeno so 16,5% vo 2009 godina, kako {to objavi istraùva~kata firma eMarketer. Za Fejsbuk ostana vtoroto mesto, bidej}i vo 2010 godina zabeleàl 13,6%, {to e rast sporedeno so godinata prethodno koga udelot im bil 7,3%, potvrduva eMarketer. Drugi odgovorni lica vo Jahu ja potenciraat

neodamne{nata sorabotka so Fejsbuk. “Tie se partneri i dobri se vo toa”, veli Majk Kerns, zamenik-pretsedatel na oddelot za socijalnost, igri i personalizacija na Jahu vo edno intervju. “Fejsbuk i nivnata platforma gi gledame kako golema mo`nost za distribucija na sodrìnite i na Jahu i na negovite partneri, kako i podobruvawe na iskustvoto na korisnicite na Jahu”, uveruva{e Kerns. Rouz, zamenik-pretsedatel na oddelot za partnerstvo na Fejsbuk, veli deka kompanijata za Jahu ne razmisluva kako za rival. “Imame silno partnerstvo so Jahu ve}e edna godina i vo idnina o~ekuvame deka toa partnerstvo }e se prodalbo~uva”, veli toj, dodavaj} i deka “nivnite interesi se vo linija da im pomognat na lu|eto da se povrzat i da spodeluvaat sodrìni so nivnite prijateli kade i da se na mreàta”. Kako kontrast, prebaruva~kiot gigant Gugl, koj go nadmina Jahu na prebaruva~kiot pazar vo tekot na izminatata decenija, neodamna

dom za pove}e od 60-ina Lendmark lokacii. Isto taka, se ~ini deka Xagtijani definitivno ima namera da gi ostvari i svoite filantropski celi vo negovata zemja. Veli deka dava pari za siropitali{ta, kade {to znae da posedi po nekoj ~as od denot. “Sakam da ovozmoàm respekt za tie lu|e. Ne e grev da si siromav”, veli Miki. Nitu da si bogat, }e dodademe. Da moè{e da go vidi tatko mu denes, komentira “Forbs”. “Mislam deka tatko mi bi aplaudiral. Barem poradi toa {to denes umeam sam da se prehranam”, veli skromniot Indiec. Vo naredniot broj na “Kapital” }e doznaete za Kirk Kerkorian, direktorot na Trasinda korporej{n, koj denes “teì” 16 milijardi dolari, {to e vistinsko ~udo, bidej}i svojata kariera ja po~na kako bokser so nezavr{eno osnovno obrazovanie.

investira{e vo razvoj na servis od tipot na socijalna mreà koja bi moèla da konkurira na Fejsbuk. Ova go potvrdija i interni lu|e na kompanijata za “Volstrit ùrnal”. No, zasega partnerstvoto na Jahu so Fejsbuk ne gi porazi negativnite trendovi. Minatata godina toa im ovozmoì na korisnicite na imejl-servisot da imaat pristap kon Fejsbuk bez da go napu{tat Jahu, so nade` deka taka podolgo }e gi zadràt svoite klienti, no Blejk Irving, direktor na proizvodstvo na Jahu, vo intervju dadeno minatata godina se izjasni deka alatkata “ne zabeleàla pregolema upotreba”. Sepak, toj dodade deka socijalnoto vmreùvawe e “otvoreno pole za igra” i deka kompanijata pobrzo }e razviva novi na~ini za da im pomogne na korisnicite da ostanat povrzani so “malite grupi lu|e koi gi zasegaat”, otkolku da napravi prostrana mreà od stotici lu|e, vklu~itelno i kolegite i obi~nite poznanici, {to mnogumina sega gi imaat kako “prijateli” na Fejsbuk.

FunBusiness

KAPITAL / 01.03.2011 / VTORNIK

Najdobrite glumci: BEJL, PORTMAN, LEO I FIRT

Glamur so predvidlivi zavr{nici

POST FESTUM: 83-TO DODELUVAWE NA OSKARITE

NEMA OSKAR BEZ KRALSKI GOVOR

r kralska r drama r “Kralskiot r govor” r o~ekuvano u e pobednik na 83-to dodeluvaw dodeluvawe we Britanskata na nagradite Oskar, osvojuvaj}i ~etiri od najva`nite nagradi na Akademijata. Na crveniot kilim, glamurozen kako i sekoja godina, nedostigaa “yvezdite” ADRIJANA ATANASOVA atanasova@kapital.com.mk

lamuroznoto dodeluvawe na filmskite nagradi Oskar, kako {to se o~ekuva{e, pomina vo znakot na “Kralskiot govor”, a ova dostignuvawe na reìserot Tom Huper se zakiti so ~etiri nagradi Oskar za najdobar film, za najdobra reìja i scenario i Oskar za najdobar akter, koj go dobi Kolin Firt, ostavaj}i go zad sebe izvonredniot Xef Brixis. So ~etiri Oskari moè da se pofali i fantasti~niot triler “Po~etok”, a so tri filmot za Fejsbuk, “Socijalna mreà”, koj vaè{e za eden od favoritite. Iako, spored mnogumina, godinava ovaa manifestacija be{e predvidliva i malku dosadna vo sporedba so izminatite

godini, sepak, uspea da gi animira prisutnite vo Kodak teatarot vo Los Anxeles, a i gleda~ite pred malite ekrani. Za najdobra glavna ènska uloga be{e proglasena Natali Portman, koja so solzi vo o~ite go primi Oskarot za nejzinata kreacija vo “Crniot lebed”. Vo ovaa kategorija glavni rivali & bea Anet Bening i najpoznata Avstralijka, Nikol Kidman. Vtorata nominacija za Melisa Leo za ulogata vo “Borec” & ja donese prvata nagrada za sporedna ènska uloga, kako i na Kristijan Bejl, koj be{e nominiran za sporedna ma{ka uloga za istiot naslov. Najdobroto originalno scenario e na Dejvid Sajdler (“Kralskiot govor”). Iako mnogumina o~ekuvaa deka filmot za Fejsbuk, “Socijalna mreà”, }e dobie nekoja od glavnite nagradi, toa ne se slu~i. Prikaznata za po~etocite

na najpopularnata socijalna mreà i nejziniot kreator, Mark Zakerberg, si zamina so ute{nite nagradi za montaà i najdobro adaptirano scenario spored literaturno delo. Toa {to privle~e golemo vnimanie na dodeluvaweto na nagradite na Akademijata be{e najmladiot voditelski par vo istorijata na Oskarite, akterite En Hatavej i Xejms Franko, koi bea oceneti kako neinventivni za nivnite godini. Glavniot problem e toa {to vo tekot na celata ceremonija se trudea da bidat politi~ki korektni so svoite {egi, pa, moèbi i zatoa izgledaa “bledo”. Namesto niv, yvezdi na ve~erta bea vonvremenskiot Kirk Daglas i, spored misleweto na mnogumina, nezamenliviot voditel na Oskarite, Bili Kristal. Me|u drugite slavenici na ceremonijata bea

i trilerot “Po~etok”, ot “Po~eto ok””, “zlatkoj zamina na so “zl lattnoto mom~e” ~e” za zvuk, zvvuuk,, za vizuelni lni efekti, efektti, za audiomonta`a, omonta` `a,, a po dvaa Oskari r dodoobija “Prikaznata ikaznataa zaa igra~kitee 3” (naj(nnaj-jdobar animir animiran r ann film) i “Alisa voo zemjata naa ~udata”. ~udat u ta””. Oskarot za na najajj-dobar ffilm oodd neanglisko jazi~no ko jjazi~n no podra~je otide kajj danskiot ffilm ““Vo Voo podobar svet” nnaa Suzan Bier. er.

Doma}inkata na Oskarite: EN HATAVEJ

AVTOMOBILI

PREZENTIRAN NOVIOT

Vo godinata koga Rusite ja gledaa premierata na operata "Manfred" od ^ajkovski, a Amerikancite & se raduvaa na Statuata na slobodata, Karl Benc go napravi prviot avtomobil od brendot Mercedes. 125 godini tradicija na vrvna tehnologija i izvonreden dizajn SRЃAN IVANOVIЌ

ivanovic@kapital.com.mk

125-godi{ninata na Mercedes, odbele`ana so promocijata na noviot model od serijata CLS

den od najekskluzivnite avtomobili od programata na Mercedes, noviot model od CLS serijata e dostapen i za makedonskite potro{uva~i. Importerot na avtomobilite na Mercedes vo Makedonija, kompanijata MakAutoStar, go prezentira{e najnoviot “dijamant” na germanskiot proizvoditel, po povod proslavata na 125-godi{ninata od konstrukcijata na prviot avtomobil, proizlezen od nekoga{nata rabotilnica na

Karl Benc. “Serijata CLS e eden od najuspe{nite i najluksuzni koncepti na Mercedes. Starata verzija na ovoj avtomobil e prodadena vo pove}e od 180.000 primeroci vo svetot. Noviot model e so izmeneta prednica, novi predni svetla, vo koi e vgradena moderna tehnologija, koja ovozmo`uva osvetluvawe blisko do dnevnata svetlina. Vistinskata promena vo odnos na prethodnikot e vo enterierot, kade {to navistina se gleda napredokot vo dizajnot”, veli Marko Jovanovski, direktor na proda`bata na Mercedes vo ramkite od MakAutoStar. Od tehni~kite noviteti, pokraj LED svet-

FunBusiness

KAPITAL / 01.03.2011 / VTORNIK

@ENSKITE TAJNI NA DELOVNIOT USPEH

VOJNA NA STILSKITE TABORI skarite se manifestacija koja se o~ekuva 365 dena. Toa e najgolemoto modno {ou koe gi navestuva trendovite za slednata sezona. Site dizajneri ”se tepaat” nivnite modeli da prodefiliraat na crveniot kilim, posebno na toj vo Los Anxeles pred Kodak teatarot. Taka be{e i godinava. Yvezdite koi pro{etaa po crvenata pateka se potrudile da bidat zapameteni na 83-to dodeluvawe na Oskarite. Se pojavija dva “tabora” koga stanuva zbor za stilot. Razigrani i silni crveni nijansi na Versa~e i Valentino, nasproti pastelnite boi na kreaciite na Markeza i Monik Lulie. Crnata boja s$ u{te e popularen izbor, iako ima{e i

nekoi iznenaduvawa, kako {to be{e Kejt Blan{et. Taa se pojavi vo svetlovioletova boja, kreacija na @ivan{i. Isto taka Natali Portman, koja e vo poodminata bremenost, se pojavi vo temnovioletova nijansa. Ne zaostanuva{e nitu, pak, Skarlet Johanson, koja prodefilira vo model na Dol~e i Gabana. Ejmi Adams nose{e dolg temno sin svetkav fustan i be{e pofalena za izborot od modnite kriti~ari. Penelope Kruz, koja neodamna stana majka, se pojavi vo prekrasen bordo fustan, odli~na figura i, sekako, so sebe go ima{e svojot najdobar aksesoar, soprugot Havier Bardem. Gvinet Poltrou i Xenifer Lorens go odbrale minimalisti~kiot izgled, nosej}i kreacii na Kelvin Klajn.

CRVENIOT TEPIH NA OSKARITE NIZ GODINITE Ve}e so godini “slavata” na Oskarite I im ja “namaluva” toa {to mnogumina go narekuvaat “najva`nata sporedna rabota”, crveniot tepih, koj postepeno se etabliral niz godinite. “Poziraweto” pred Kodak teatarot vo Los Anxeles stana najpopularniot del pred sve~enoto po~nuvawe na ceremonijata. U{te vo 1929 godina, so prvoto odr`uvawe na manifestacijata, prirodno i neplanirano se “nametnal” crveniot tepih, koj denes e sinonim za svetski glamur. Crveniot tepih stana natprevar vo elegancija na poznatite li~nosti, koi ne tolku ~esto imaat mo`nost da bidat sobrani na edno mesto. Pristignuvaweto na yvezdite (osobeno na damite) e vistinski ritual na ekstravagancija. Od avtomobilot koj }e gi donese, nivnata pridru`ba, do ve~ernite toaleti i kreacii so dizajnerski potpis. Luksuznoto par~e nakit stana zadol`itelen i neodminliv del od izgledot na yvezdite, spored koi najmnogu se gleda nivnata “mo}”, a kritikata e nemilosrdna koga stanuva zbor za izgledot. No, ne sekoga{ site ja imaat vistinskata kombinacija.

ODRI D HEPBE HEPBERN (1954) – Me|uu najdobro najdobr jd r oble~enite vo istorijat istorijata na Oskarite

Iako skapo i etiketirano, izgledot na nekoi od yvezdite bil ocenet kako katastrofalen. Vo istorijata na oskarovskiot crven tepih zasekoga{ se zapi{ani nekolku imiwa koi }e se pametat kako najdobri i najlo{i na site vremiwa. Kreaciite i celosniot izgled na Odri Hepbern, Grejs Keli, Elizabet Tejlor, Nikol Kidman, Gvinet Paltrou, Xulija Roberts, Hali Beri, Kejt Hadson, En Hatavej, Sandra Bulok se proglaseni za najglamuroznite i najubavite koi nekoga{ se pojavile na crveniot tepih. Tie {to ja nemaa sre}ata da gi dobijat ovie epiteti zasekoga{ }e go nosat “sramot” na Oskarite. Barbara Strejsend, [er, Kim Besinxer, Xon Bon Xovi, Selin Dion, Vupi Goldberg se samo nekolku od yvezdite koi iako zna~at mnogu vo {ou-biznisot, ne dobija “krenat palec” za nivniot izgled. Crveniot kilim stana nevidena zabava za gleda~ite pred malite ekrani, borba na paparacite i fotoreporterite za {to podobar kadar, dodeka, pak, za poznatite li~nosti pokraj dopolnitelniot publicitet i popularnost (dobar ili lo{), znak za presti` i dominacija.

BARBARA STREJSEND (1969) – Ovaa lo{a kombinacija nikoj ne ja zaboravi do denes

T "CLS" NA MERCEDES iskusnite voza~i na ovaa supermo} na sportska limuzina moè da bide od ìvotno znaewe. [to se odnesuva, pak, do ekonomi~nosta, taa e ovozmoèna so motorite Blue Efficiency, koi za{teduvaat i evra pa nagore e cenata na do 25% gorivo vo odnos na stariot model noviot "mercedes CLS" na na CLS. makedonskiot pazar Po~etnata cena za osnovniot model e 75,000 evra, a od importerot n$ izvestija deka prviot primerok od ovaa serija e ve}e prodaden. Inaku, ovoj model na Mercedes na svetskiot pazar se pojavi na po~etokot od godinata, kako del od proslavata na avtomobili od CLS klasata dosega se podadeni vo svetot, od koi najgolem del na bleskaviot jubilej. “Vo godinata koga Rusite ja gledaa amerikanskiot pazar premierata na operata "Manfred" od âjkovski, a Amerikancite & se raduvaa lata, noviot model raspolaga i so podona Statuata na slobodata, Karl Benc brena bezbednosna tehnologija, kako i go napravi prviot avtomobil od brenovi motori, koi ovozmoùvaat pogolema ndot na Mercedes. 125 godini na vrvna ekonomi~nost. tehnologija i izvonreden dizajn”, be{e Aktivna pomo{ za voza~ot pri miniistaknato na sve~enata prezentacija na miziraweto na posledicite od mrtva noviot "CLS", koja se odrà vo salonot to~ka vo ogledalata i avomatska konna MakAutoStar. trola na pravec. Sekako deka za pomalku

75.000

180.000

MULTITASKING SO EMOCII

@elba, hrabrost, intuicija,

sovet i svoj idol na patot kon uspehot IVA BAL^EVA

nejzinata kariera i povrzuvawe so svetot na ubavinata i modata. Kone~no, najva`na odluka vo nejziniot `ivot veli deka bilo napu{taweto na nejziniot dom vo Kalifornija vo koj `iveela 15 godini i preselbata vo Pariz. Za pogre{nite odluki veli deka site se povrzani so slu{aweto pogre{ni lu|e, lu|e koi ili ne se vistinskite za rabotata ili ne se podgotveni da ja prezemat odgovornosta. @iveeweto vo Pariz e toa za {to taa otsekoga{ sonuvala: nejzina pasija e vizuelnata umetnost, kako i sozdavaweto ubavi proizvodi i sliki. Sekoga{ imame dvoumewe

ite se pra{uvaat {to e tajnata na uspehot na svetskite biznislideri, osobeno koga stanuva zbor za pretstavni~kite na pone`niot pol vo “ma{kiot” biznis-svet. Nekoi od dene{nite najmo}ni dami i uspe{ni delovni èni bea pra{ani od magazinot “Tajm” za nivnite najdobri i najlo{i biznis-odluki, koi bile nivnite soni{ta vo detstvoto, za idealnata rabota vo idnina, barierite so koi se sre}avaat postojano vo ènskoto liderstvo, koi za niv pretstavuvaat inspiracija, kako i za toa {to e najgolem predizvik za idnite generacii na èni koi sakaat da uspeat vo delovniot svet. Angela Arents, CEO na modnata ku}a Barberi (Burberry), veli deka najdobrata odluka vo nejziniot ìvot e vleguvaweto vo Barberi, dodeka za lo{a odluka go smeta napu{taweto na prethodnata rabota MORIN [IKE – “Kako èni, morame popred da pronajde nova. naporno da rabotime za da se dokaème” Za ovaa dama soni{tata od detstvoto stanale re~isi realnost so toa {to denes e del od koga se raboti za èna-lider i sekoga{ se modniot svet. Taa sonuvala eden den da stane somnevame vo nivnite ve{tini. “Kako èni, pretsedatel na modnata ku}a Dona Karan. morame da rabotime ponaporno za da se Najgolema pre~ka za sebe, kako uspe{na dokaème”, veli taa. Neodamne{nata sredba delovna èna, go smeta odrùvaweto na so Zainab Salbi, osnova~ na organizacijata trojnata uloga – CEO, majka i sopruga. Za “@eni za èni”, za nea pretstavuvala innejzina inspiracija sekoga{ ja smetala svo- spiracija vo ìvotot ponatamu. jata majka, vo koja ima neizmerna doverba Isabel Elet, direktor vo Goldman Saks (Goldi za koja znae deka cel ìvot }e & bide man Sachs), smeta deka edna od najdobrite poddr{ka. Najgolem predizvik za idnata odluki vo ìvotot e preselbata od Pariz vo generacija uspe{ni èni e upravuvaweto London, koga & se otvorile golemi mo`nosti so pove}e zada~i istovremeno, koga ìvotot vo karierata. Toa za {to àli e brzoto vra}awe na rabota po ra|aweto na decata. Taa i karierata baraat s$ pove}e. Za Safra Kac, kodirektor na Orakl (Oracle), kako dete sakala da bide pilot vo franpak, najdobra odluka e odeweto na Volstrit, cuskata armija, voshituvaj}i se na mnogu kade {to, kako {to veli, nau~ila mnogu foku- aspekti na taa kariera. Kako golema bariera siraj}i se na pro{iruvaweto na softverskata vo razvojot na ènskoto liderstvo go smeta industrija vo vreme koga taa industrija samo nedostigot od talentirani ènski lideri. {to po~nala da se razviva. Na kraj toa ja Isto taka, smeta deka na ènite mnogu ~esto im nedostiga pogolema samodoverba. Nejzina donelo do Orakl. Skromnite èlbi od detstvoto & bile da isnpiracija e Simon Veil, vistinski heroj i raboti vo prodavnica za sladoled, a podocna borec za ènskite prava. Najgolem predizvik sakala da stane advokat. Toa {to e najgolema za idnite generacii go smeta postignuvaweto pre~ka vo ènskoto liderstvo e, kako {to na balans na ìvotot i rabotata. Taa se veli, “nedostigot od èni vo toj svet”. Taa gi nadeva deka mladite èni }e uspeat da go sovetuva mladite èni da imaat hrabrost i iskoristat toa {to prethodnite generacii da po~nat svoj biznis, nadevaj}i se deka vo im go ostavile. idnina uspehot }e se meri spored dostignuva- Za poznatata TV-voditelka i uspe{na delovna wata, a ne spored polot. I za Kac najgolema èna Opra Vinfri sekoja dobra odluka {to inspiracija vo ìvotot e nejzinata majka: ja donela poa|a od nejziniot instinkt. Opra taa & se voshituva na hrabrosta, mudrosta veli deka ako ne bila del od {ou-biznisot, taa }e bila u~itelka. Stravot go smeta za i re{itelnosta. Morin [ike, CEO na modnata ku}a [anel, najgolema pre~ka kaj ènskite lideri. Taa veli deka vo ìvotot donela mnogu dobri veli deka ne postoi neuspeh. S$ {to treba odluki, no sepak, gi odvojuva momentite da se napravi e da se otkrie koj si naviskoga prezemala rizik vo vistinskoto vreme tina. Intervjuto od pred nekolku godini so sledej}i go sopstveniot instikt. Po diplo- feministkata Monika Xorx & ostavilo golemo miraweto, vo eden moment staìrala vo vlijanie. Za nea veli deka e èna koja ima Loreal (L’Oreal). Toa bil krucijalniot moment neumorliv duh i golema re{itelnost da go vo nejziniot ìvot, {to zna~elo po~etok na ìvee ìvotot do maksimum.

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

Rabota / Menaxment / Smetkovodstvo

KAPITAL / 01.03.2011 / VTORNIK

Izbor na aktuelni oglasi MENAXMENT Izvor:Dnevnik, 25.02.2011 Objaveno:2011-02-25 Triple S Recruitment za potrebite na Orifleim Kozmetika dooel (Oriflame Macedonia) objavuva oglas za COUNTRY MANAGER – Menaxer na Orifleim Kozmetika. Dokolku va{iot profil opi{uva: - Soodvetna univerzitetska diploma, Minimum 5 godini rabotno iskustvo vo proda`ba/ distribucija na soodvetna menaxerska pozicija, - Dosega{no iskustvo vo direktna proda`ba (prednost vo FMCG industrijata), - Dosega{no iskustvo i soodvetni ve{tini za menaxirawe na proda`bata, - Isklu~itelni liderski sposobnosti da go pottikne i motivira timot za ostvaruvawe na povisoko nivo na postignuvawa, - Poseduvawe na analiti~ki ve{tini, - Isklu~itelni komunikaciski i prezentaciski ve{tini, - Odli~no poznavawe na angliskiot jazik (govor i pi{uvawe). ]e bidete odgovorni za: - Postojan porast na proda`bata, - Kreirawe, implementirawe i sledewe na proda`nite aktivnosti, - Poddr{ka i odr`uvawe na redovni sostanoci so konsultantite, - Vr{ewe na pred- proda`na i post- proda`na analiza i statistika itn. Dokolku vie ste vistinskata li~nost za ovaa pozicija, Ve molime ispratete go va{eto CV (na makedonski ili angliski jazik) i propratno pismo najdocna do 9 Mart 2011 na jobs@ hr.com.mk.

SMETKOVODSTVO I REVIZIJA Izvor:Dnevnik 26.03.2011 - 05.03.2011 Objaveno:2011-02-28 TOBAKO AD Skopje ima potreba od Referent za materijalno i smetkovodstvo i Referent za finansisko smetkovodstvo i Referent za proda`ba – Prodava~ za proda`nite saloni vo Ohrid, [tip, Bitola, Prilep i Skopje. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Dnevnik na 26.02.2011 god. Koj trae do 05.03.2011god. Adresa za aplicirawe: TOBAKO AD Skopje, zdo: Slu`ba za pravni raboti, Bul. 3-ta makedonska brigada bb, 1000 Skopje ili na e-mail: vrabotuvanje@tobacco.mk

JAVEN SEKTOR Izvor:Dnevnik, 25.02.2011 Objaveno:2011-02-25 Ministerstvo za finansii – Uprava za javni prihodi objavuva javen oglas broj 01/2011 za vrabotuvawe na 5 izvr{iteli za slednive rabotni mesta: Za regionalna direkcija Skopje: 1. Eden izvr{itel za rabotno mesto so zvawe SAMOSTOEN DANOÊN SOVETNIK za uslugi na dano~ni obvrznici so VSS i 3 godini rabotno iskustvo vo strukata, 2. Dva izvr{iteli na rabotno mesto so zvawe POMLAD ASISTENT ZA PODGOTVITELNI DEJSTVIJA – VSS, bez rabotno iskustvo. Za regionalna direkcija [tip – dano~no oddeleni Kumanovo: 3. Eden izvr{itel na rabotno mesto so zvawe POMLAD ASISTENT ZA UTVRDUVAWE NA DANOK, so VSS, bez rabotno iskustvo. Za regionalna direkcija [tip – dano~no oddelenie Strumica: 4. Eden izvr{itel na rabotno mesto so zvawe POMLAD ASISTENT ZA REGISTRACIJA I USLUGI na dano~ni obvrznici, so VSS, bez rabotno iskustvo. Kandidatot treba da e dràvjanin na RM i da gi ispolnuva gorenavedenite uslovi. Zainteresiranite kandidati se dol`ni da podnesat popolnet obrazec „Prijava za vrabotuvawe vo UJP” koja moè da se prevzeme od veb stranicata: http://ujp.gov. mk/mk/obrasci/opis/105 ili od arhivata na UJP. Popolnetite prijavi se dostavuvaat do Arhiva na UJP ili preku po{ta na adresa so naznaka za Javen oglas br. 01/2011: ul. Kuzman Josifovski Pitu, br. 1, Skopje vo rok od 5 dena od denot na objavata na oglasot.

OBRAZOVANIE Izvor:Utrinski vesnik, 22.02.2011 Objaveno:2011-02-22 JNU Institut za duhovno kulturno nasledstvo na Albancite raspi{uva konkurs za izbor vo sorabotni~ko zvawe ASISTENT ISTRA@UVA^ vo oddel za me|usebni kulturni, istoriski i jazi~ni vrski me|u Albancite i Makedoncite. Kandidatite treba da imaat magistratura od podra~jeto na humanisti~kite nauki i da gi ispolnuvaat uslovite za izbor vo sorabotni~ko zvawe asistent- istra`uva~, predvideni so Zakonot za nau~no istra`uva~ka dejnost (Sl. Vesnik na RM, br. 46/08 i 103/08). Kandidatite treba da dostavat: prijava so kratka biografija, uverenie za zavr{en stepen na obrazovanie, spisok so objaveni trudovi i prilog na pova`ni trudovi (vo 4 primeroci). Konkursot trae 8 dena od denot na objavuvaweto. Prijavite da se dostavat na adresa na Institutot, po{tenski fah 171, Skopje ili li~no vo arhivata na institutot.

SEKOJ DEN VO

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA

SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

KAPITAL / 01.03.2011 / VTORNIK

Obuki / Finansii i smetkovodstvo

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici â&#x20AC;&#x201C; za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo. Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal. Upisot e vo tek. Informacii sekoj raboten den od 09 â&#x20AC;&#x201C; 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds @yahoo.com; kdsa @t-home.mk www.kds.com.mk

Obuki / Menaxment / HR / PR

KAPITAL / 01.03.2011 / VTORNIK

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Office Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena na makedonskite delovni i drugi subjekti.

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA) Kursot gi opfa}a slednite oblasti : Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancela-riskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija. Upisot e vo tek. INFORMACII SEKOJ RABOTEN DEN OD 09 â&#x20AC;&#x201C; 20 ^ASOT. Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

KAPITAL / 01.03.2011 / VTORNIK

Tenderi / Konferencii i saemi

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za obrazovanie i nauka PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Rekonstrukcija na studentski dom "Stiv Naumov" - Skopje. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/ dosieACPP.aspx?EntityId=cac0c569-17e4-457e941f-e0835ae98b6a&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Narodna banka na Republika Makedonija PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nadgradba i softverska poddr{ka na softverot za menaxirawe na sistemot za otkrivawe i spre~uvawe na napadi (IDS/IPS). Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=c5759e25-d9a7-4b5b-9bc1afc5cf3d173a&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina \or~e Petrov PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Probi{tip PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Stru~en nadzor nad izgrdbata na gradbi na teritorijata na op{tina Probi{tip. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=cf569b31-831c-40a2-a5cd-54db72093bd8&Level=2

Tekovno odr`uvawe na lokalnite pati{ta i ulici so

krpewe na udarni dupki na teritorijata na Op{tina \or~e Petrov.

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementInt-

egration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=6f2ef9a4-80db-430e-902aac2b0e7b3f2c&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Makedonska po{ta PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Informati~ki uslugi za obezbeduvawe na alternativna lokacija za deloven kontinuitet. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=c3030e79-aa22-46f7-9bd1-0b9f2429da5d&Level=2

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Gostivar PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Urivawe i otstranuvawe na bespravno izgradeni objekti vo teritorijata na Op{tina Gostivar. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=ac9a7a63-5dd8-40a1-b0f3-67bd0ae9b660&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Grad Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izgradba na most na reka Vardar i soobra}ajnica pome|u Saraj i \or~e Petrov. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=c8995361-48bf-4705-919f-5e18eddc087c&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Javno soobra}ajno pretprijatie SKOPJE PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Anga`irawe na agencija - usluga za privremeni otstapuvawa na rabotnici za potrebite na JSP SKOPJE - za site rabotni mesta, osven za rakovodni lica, soglasno potrebite na slu`bite za period 2011/2012 godina. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/ PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=433c6ee66c0d-4c9d-aa73-fd8733b0d44c&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Saraj PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka, transport i monta`a na pvc prozori za osnovni u~ili{ta vo Op{tina Saraj. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=0e89d654-240a-47a4-952f-5f4ec027b040&Level=2

Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki

Re{enie za va{ata finansiska idnina Sekoj Ponedelnik Sinergija Plus Pravila i stilovi na menaxirawe 01.03.2011 Clear wiev

Menaxirawe so EU proekti 01.03.2011 Konsalting Makedonija Intenziven deloven Angliski jazik 01.03.2011 Klu~

Odnosi so javnost 04.03 - 05.03.2011 Triple S Obuka za obu~uva~i 04.03 - 05.03.2011 ESP

Tim i gradewe na timovi 11.03.2011 ESP Menaxirawe so potencijallite na ~ove~kiot kapital 11.03.2011 Triple S

Finansiski menaxment 16.03.2011 Kosmo Inovativen Centar Upravuvawe so vreme 18.03.2011 ESP

Socijalnite mre`i kako alatka za nao|awe rabota 24.03.2011 CS Global

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

Na 22 i 23 mart 2011 godina Me|unaroden kongres za ishrana i zdravstvo vo Francija

BIZNIS-FORUM VO DI@ON Za vreme na 6. Me|unaroden kongres za ishrana i zdravstvo vo Diòn, }e se odrì binzis-forum (brokerski nastan) na koj{to }e moàt da se razmenat iskustva so drugi u~esnici za vreme na kongresot.

Ovoj nastan gi targetira industriite za prehranbeni proizvodi, laboratoriite, tehni~ki centri koi se zanimavaat so hrana i ishrana. Poentata na ovoj nastan vo sporedba so drugi nastani so sli~ni temi e senzorskiot pristap (vkus, aroma, struktura/sostav....).

Sekoja organizacija (industrija, javna ili privatna istra`uva~ka laboratorija, tehni~ki centar), koja ima tehnolo{ka ili know-how ponuda ili barawe ili koja bara partneri e dobredojdena za da se priklu~i vo delovnite sredbi so kompanii od cela Evropa.

Brokerskiot nastan se organizira vo ramkite na 6. Me|unaroden kongres za ishrana i zdravstvo vo Di`on. Nad 370 sredbi me|u kompaniite se organizirani za vreme na posledniot Kongres vo 2010 godina.

Site informacii i registracija ( pred registracija na brokerskiot nastan) mo`e da se najdat na www.taste-nutrition-health.com ili na linkot na gorenavedeniot kongres. On-line Registracija http://b2match.eu/taste-nutrition-health2011/participants/new

EEN Proekt www.een.mk SOF^E JOVANOVSKA sofce@mchamber.mk, Tel: +389 (02) 3244060 LAZO ANGELEVSKI laze@mchamber.mk Tel: +389 (02) 3244090

TOP 100

VO MART ^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI

BANKI

OSIGURUVAWE I LIZING

GRADE@NI[TVO

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

1 APRIL, SPECIJALNA EDICIJA

TOP 100 IZVOZNICI

Kapital Media Group vo sorabotka so doma{ni analiti~ari i eksperti ja podgotvuva tretata godi{na edicija TOP 100 IZVOZNICI o tekot na izminatata 2010 godina ekonomskata kriza na najsurov na~in pokaà kolku svetskata ekonomija e globalna i deka pojavite koi se slu~uvaat ne go zaobikoluvaat nikogo. No, pokaà i deka ekonomiite koi se izvozno orientirani mnogu pobrzo izlegoa i ja prebrodija ekonomskata kriza. Tokmu zatoa izvozot stanuva povaèn od sekoga{. Politi~kite lideri od celiot svet ve}e i otvoreno vodat valutni vojni i sklu~uvaat neprirodni ekonomski sojuzi i dogovori so cel da go zgolemat izvozot na kompaniite. Kade e Makedonija vo ovaa vojna za izvozno osvojuvawe na svetot? Ova e vreme koga Makedonija kako dràva so site raspoloìvi kapaciteti mora otvoreno i organizirano da zastane zad izvoznicite i pogolemiot izvoz da go stavi vo funkcija na pogolemiot ekonomski rast i otvaraweto na novi rabotni mesta. Se drugo e beskorisno tro{ewe na pari i vreme.

Vo edicijata TOP 100 IZVOZNICI }e bidat dat vklu~eni rangirawa na 100-te najgolemi izvozni kompanii vo Makedonija, kako i rangirawa wa spored nekolku drugi pokazateli: Top 100 najgolemi izvoznici Top 50 najizvezuvani proizvodi Top 10 izvozni pazari Top 10 neto izvozni industrii Vo ramki na Edicijata }e bidat objaveni pove}e analizi kako: Izvoznite aduti na Makedonija vo 2011 godina Izvozot i rekordniot rast na cenite na energijata, hranata i surovinite Analiza na izvozot na hrana i zemjodelski proizvodi Izvoz na softver od Makedonija Izvozot na vino i pijaloci Kako do uspe{na promocija na makedonskiot izvoz? Tajnata na usp{enite izvozni strategii i

Za site informacii i pra{awa okolu oglasuvaweto obratete e se e do do marketing sektorot na e-mail: prilozi@kapital.com.mk tel: 02 25511 441 lice za kontakt: Jasmina Savovska Tro{anovski