239-kapital-03.03.2011 by Kapital Media Group

INTERVENCIJATA SO REZERVITE NA P^ENICA SAMO PREDIZBOREN TRIK

SPORED GOLEMINATA NA AKTIVATA VO 2010

VLADINOTO @ITO ]E OTIDE KAKO ALVA, AMA NEMA DA GO POEVTINI BRA[NOTO!

KOMERCIJALNA STANA NAJGOLEMA BANKA VO MAKEDONIJA

STRANA 2-3

STRANA 11

~etvrtok

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

[TO MO@E DA DONESAT VO NBM PREDVREMENITE PARLAMENTARNI IZBORI?

NEIZVESNO E KOJ ]E ODLU^UVA ZA KAMATATA NA BLAGAJNI^KITE ZAPISI, ZADOL@ITELNATA REZERVA, KURSOT NA DENAROT, KOJ ]E DELI LICENCI ZA ^LENOVITE NA UPRAVNITE ODBORI VO BANKITE, POD KOI MORA DA SE POTPI[E SAMO GUVERNEROT, AKO GO[EV PO 26 MAJ PRODOL@I DA BIDE SAMO VR[ITEL NA DOL@NOSTA STRANA

12-13

NA ZATVORAWE, SREDA, 02.03.2011, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

00,16% 0,24% 0 00,28%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,50 6 444,48 1,38

NAFTA BRENT EURORIBOR

115,52 1 1,78%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (02.03)

MBI 10 2.595 2.585 2.575 2.565 2.555 2.545 2.535 24.2

26.2

28.2

02.3

Avto ku}a taksi po~na da vozi po skopskite ulici STRANA 9

Toplifikacija ja zgolemi dobivkata za 320% STRANA 10

UTRE, VO

ZO[TO VLADATA GI IGNORIRA GERMANCITE, A SAKA PRIVATEN KAPITAL VO ZDRAVSTVOTO?!

STRANA 4

LONDONSKI D “EK “EKONOMIST”:

Makedoncit se Makedoncite ludi, u , a “Sk “Skopje 2014” e kako kak hram na bogovite! bogovite STRANA 1212-13

...POGLED D NA D DENOT...

ZIKOV QUP^O ZIKO

POMESTUVA POMESTUVAWE! STRANA 5

KOLUMNA KOLUM ALEKSANDAR JAN^ESKI STANISLAV PIGON

^OVE^ ^ ^OVE^KO DELO STRAN STRANA 14 VOVEDNIK D SPASIJKA JOVANOVA

7,3%.

E, TOA RA AST!! E RAST!

STRANA 2

Navigator

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

^ETVRTOK 03 MART 2011

7,3%. E, TOA E RAST!

Kone~no ni se razjasni vo glavite {to e ekonomski rast, a {to ne e. [vedska objavi deka nejzinata ekonomija vo ~etvrtiot kvartal minatata godina ostvarila rast od duri 7,3%. Toa e rast na ekonomija koja ve}e e izrasnata i e eden od svetskite ekonomski xinovi. Toa e rast ostvaren vo vreme na globalna ekonomska kriza, koga drugite ekonomii ili se vo recesija ili se raduvaat na zgolemuvawe na BDP od odvaj 1%-2%. E, toa e rast! Toa e ubedlivo najvisokata stapka na rast na brutodoma{niot proizvod vo Evropskata unija. Tolku e visoka {to go kreva optimizmot vo Brisel deka celata Unija godinava }e moè da smeta na ekonomski rast od 1,6% do 1,8% blagodarenie na odli~nite performansi na {vedskata ekonomija. Silnata ekonomija na [vedska go kreva prosekot na EU! Ne moàt Evropejcite da se izna~udat kako moè [vedska da bide tolku silna koga site se slabi. Nie, pak, sme u{te pofrapirani. Do v~era mislevme deka zgolemuvaweto na makedonskiot bruto-doma{en proizvod za 2%-3%, kon koe pretendirame sekoja godina i na koe vlasta n$ tera da se raduvame kako mali deca, e ekonomski rast. Ama ne bilo. Go znaevme toa, ama ne sakavme da go priznaeme. Boli koga si frustriran od malata golemina, plus na nea ne moè{ da dodade{ mnogu zatoa {to ednostavno nema{ kapacitet, a

i ne pravi{ ni{to. Zatoa e podobro frustracijata da ja krie{ so la`na pretstava. Pa, taka 2% stanuvaat mnogu golemi. Ama do koga? Dodeka nekoj ne izleze so 7%, pa slikata stanuva pojasna, a frustracijata pogolema. Taka e toa i vo obi~niot ìvot. Kako prikaznata koga pet santimetri se 30. S$ e do prikaznata i percepcijata, a pomalku do realnosta. Ama so BDP ne e samo do prikaznata i percepcijata, zatoa {to ja ìveeme realnosta. A taa kaùva deka ekonomski stagnirame i vo isto vreme zaostanuvame zad drugite mnogu ponapredni zemji. Koga Svetskata banka ni dade nade` deka so sega{nite stapki na ekonomski rast za 80 godini }e ja stigneme Evropa, se somnevavme deka navistina ima nade`, zatoa {to tie ne n$ ~ekaat. Koga, pak, vidovme deka edna ultrarazviena zemja moè da ima ekonomski rast od 7,3%, definitivno ni e jasno deka ni za 180 godini nema da gi stigneme razvienite zemji. Nema ni da im se dobliìme. Dodeka nie na sekoi dve godini se zanimavame so politi~ki izbori, so godini Vladata vodi proma{eni kampawi za privlekuvawe stranski investitori, prebrojuvame nerealizirani stranski investicii, promovirame izvoz so fond od 1,5 milioni evra za tri godini, a polovina milion evra se tro{at za edna prazna vladina reklamna kampawa vo doma{nite mediumi za nekolku meseci, nemame nikakov ekonomski progres. Ne moème ni da imame zatoa {to BDP ni se bazira na privatna i javna potro{uva~ka, zadovolena od uvoz. Taka gi finansirame i poddrùvame stranskite ekonomii. Makedonskata ekonomija so rast od 2%-3% se dviì po inercija, bez nikakov

VLADINOTO @ITO AMA NEMA DA GO SPASIJKA JOVANOVA

jovanova@kapital.com.mk

napredok. Za 2010 godina ne ni znaeme kolkav }e bide rastot na BDP, zatoa {to u{te ~ekame da n$ informira Zavodot za statistika. Biznismenite, koi imaat znaewe i svesnost {to zna~i rast i razvoj, minatata godina ja potsetija Vladata deka vaka ve}e ne odi. Deka Makedonija mora da go smeni ekonomskiot model ako saka da napreduva i da bide ekonomski razvojna zemja. I {to potoa? Politi~arite povtorno se izgubija vo sopstvenata mizerija. Sega nekolku meseci }e se zanimavaat so sopstvenite interesi i me|usebni valkanici, a narodot }e go iskoristat za da ja pu{tat vo pogon propagandnata ma{inerija, vo koja ne{to mora da se mele. Ekonomijata, pak, }e ja obezbedi energijata za da funkcionira ma{inerijata. Taka politikata }e izede zna~itelen del od godina{niot ekonomski rast. Potoa nie }e se ~udime zo{to 2%-3% ne ni se dovolni za da osetime deka imame ekonomski progres. Percepcijata ovojpat e pove}e od realna.

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Vladinata intervencija na pazarot so 40 40.000 000 toni p~enica po cena od 15,5 denari plus DDV }e ima samo marketin{ki efekt vrz javnoto mislewe vo predizborieto. Vo nedostig na evtina surovina, melnicite }e ja razgrabaat dr`avnata p~enica, no te{ko deka }e go poevtinat lebot. MAJA BAJALSKA-GEORGIEVSKA

bajalska@kapital.com.mk

Vladinata odluka da intervenira na slobodniot pazar so 40.000 toni p~enica nema da vlijae na poevtinuvawe na lebot, odnosno ublaùvawe na negovoto poskapuvawe, kako {to o~ekuvaat ministrite. Makroekonomskite eksperti smetaat deka so ogled na cenovnite uslovi na svetskiot pazar na surovini, {ansite ovaa merka da go poevtini lebot se mnogu mali, a duri i toa da se slu~i, }e ima samo kratkotraen efekt. Od edna strana, koli~inata od 40.000 toni p~enica moè da gi zadovoli potrebite za lebno bra{no samo za dva meseci, velat poznava~ite na mlinskopekarskata industrija. Od druga strana, pak, po~etnata cena od 15,5 denari plus DDV, od koja }e po~nat da naddavaat melni~arite za dràvnata p~enica, voop{to nema da

ZO[TO MOLÂT MELNIÂRITE? Direktorite na najgolemite fabriki za proizvodstvo na lebno bra{no vo Makedonija v~era slu~ajno ili namerno bea nedostapni za komentar vo vrska so vladinata odluka. Od malkute direktori na melnici so koi “Kapital” uspea da stapi vo kontakt be{e i pretsedatelot na grupacijata na melni~ko-pekarska industrija pri Stopanskata komora na Makedonija, Blagoja Stoj~ev, direktor na Mlin Stoj~ev od Bitola. Toj ne saka{e da kaè kako vladinata intervencija }e vlijae na pazarot i ne upati da go po~ekame do ponedelnik, koga zdruènieto }e odrèlo sednica i toj tamu }e kaèl {to misli. Vo me|uvreme, od Stopanskata komora stigna pismen komentar od Grupacijata na melni~arite, koj glasi vaka: “So ovaa merka melni~arite o~ekuvaat da se izbegne nedostigot na p~enica, da se stabilizira doma{niot pazar na bra{no i leb, da se namali uvozot na skapa surovina od tradicionalnite pazari od sosedstvoto i da se spre~i ponatamo{niot rast na cenata na lebot za da ne bide pogoden krajniot potro{uva~. Ja pozdravuvame odlukata na Vladata za intervencija so 40.000 toni merkantilna p~enica od stokovnite rezervi po cena od 15,5 denari za kilogram. Tie }e se prodavaat po pat na javno naddavawe, na koe }e moè da u~estvuvaat doma{ni pravni lica koi poseduvaat mlin so validna upotrebna dozvola ili imaat prioritetna dejnost-proizvodstvo na melni~ki proizvodi”. vlijae na cenata na bra{noto i vo krajna linija na cenata na lebot. Dejan Mihajlovski, generalen direktor na @ito Nama od Kumanovo, veli deka e zbunet od v~era{nata najava na Vladata. Spored nego, melni~arite o~ekuvale intervencija so 25.000 toni p~enica po cena od 17,5 denari plus DDV, kako {to e objaveno vo Slu`ben vesnik na 28 fevruari. “Ako na pazarot se pu{ti p~enica od stokovite rezervi po cena od nad 18 denari (koga }e se vklu~i i DDV), toga{ toa voop{to nema da vlijae na cenata na bra{noto. Nie momentalno kupuvame p~enica od

Srbija i od Bugarija po cena od 17 denari za kilogram”, objasnuva Mihajlovski. Spored nego, ako najavata na Vladata za intervencija so 40.000 toni p~enica po cena od 15,5 denari plus DDV se realizira, toa nema da ima zna~ajno vlijanie za poevtinuvawe na bra{noto. “Vo ovoj slu~aj bra{noto moè da poevtini samo eden denar, a nitu slu~ajno ne moè da se o~ekuva zna~ajno poevtinuvawe na lebot. P~enicata od dràvnite rezervi vedna{ }e bide kupena od mnogubrojnite mlinovi, a potoa i mnogu brzo }e se potro{i”, veli Mihajlovski.

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

Dolari porasna cenata na zlatoto na Londonskata berza na v~era{noto trguvawe i dostigna 1.434,50 dolari za edna fina unca. So toa be{e nadminat i rekordot koj go postigna ovoj blagoroden metal vo dekemvri minatata godina. Rastot na cenata na zlatoto spored investitorite e rezultat na pogolemata sigurnost koja ja dava od inflatornite pritisoci i politi~kata nestabilnost. Vo Wujork cenata na zlatoto be{e malku poniska i iznesuva{e 1.434,40. Cenata na zlatoto dostigna rekordna vrednost kako rezultat na zagri`enosta na investitorite za erupcija na nemirite na Sredniot Istok.

INTERVENCIJATA SO REZERVITE NA P^ENICA SA

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

KAPITAL / 03.03.2011 / ^ETVRTOK

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

ZORAN STAVRESKI MINISTER ZA FINANSII “So ovaa prili~no golema intervencija od 40.000 toni p~enica, po cena koja e 30% pomala od pazarnata, vo najmala merka e obezbedeno zadr`uvawe na postojnata cena na lebot do slednata rekolta, kako i zadovoluvawe na potrebite na pazarot na p~enica”.

Navigator

KAPITAL / 03.03.2011 / ^ETVRTOK

LIDERI

NE IM BE[E DENOT

PETER SORENSEN

MARTIN VINTERKORN

XON GALIANO

\OR\I OROV^ANEC

a izgubi rabotata obredojde za noviot olksvagen ja koristi drugite opoziciski J vo svetskata modna D ambasador na Evropskata F krizata tokmu za toa {to I partii }e gi bojkotiraat ku}a Kristijan Dior zatoa unija vo Skopje koj }e ima treba – za {irewe i rast na izborite, ne poradi sosptgolema zada~a da ja dobli`i Makedonija do ~lenstvo vo EU

biznisot preku akvizicii, {to otvora pat so Por{e da izgradat avtomobilski gigant

{to dava{e antisemitski izjavi, poradi koi be{e i uapsen

veni barawa, tuku poradi barawata na SDSM do Gruevski

AMO PR PREDIZBOREN REDIZBOREN TRIK

O ]E OTIDE KAKO ALVA, POEVTINI BRA[NOTO!

POBEDNIK

SEKOGA[ NA ^EKOR PRED KONKURENCIJATA

Mala e verojatnosta tehnolo{kiot gigant od Kupertino, Kalifornija, nekoga{ negativno da iznenadi, bidej}i kako lider vo IT-industrijata se doka`uva deka ovaa kompanija sekoga{ e eden ~ekor pred drugite, podgotvena da go osvojuva pazarot. Dodeka konkurencijata gi voveduva prvite prv verzii od svoite table tablet-kompjuteri, Apple v~era ja pretstavi vtorata verzija verzij na najprodavaniot tablettablet-ured na svetot, iPad2, za koj se smeta deka }e & donese pr prihodi na kompanijata vo vi visina od 60 do 100 milijardi dolari. Iako na 17 janu januari izvr{niot direktor na Ap Apple, Stiv Xobs, go napu{ti krm krmiloto na kompanijata i oti otide na boleduvawe, negoviot naslednik, operativniot direktor Tim Kuk, ja prezede odgovornosta

STIV IV XOBS da ja prodol`i zacrtanata strategija na Xobs i da bide lider na pazarot. Nivnata cel da bidat tehnolo{ki pioneri na pazarot poleka se ostvaruva, a toa go doka`uvaat i performansite na noviot tablet-ured. Vodej}i se od faktot deka naskoro pazarot na tabletkompjuteri }e go nadmine pazarot na personalni kompjuteri, Stiv Xobs i lu|eto od Apple napravija podobrena verzija na toa {to go baraat nivnite lojalni potro{uva~i, sovr{en hibrid me|u pametniot telefon i laptopkompjuterot.

GUBITNIK IGRA KAKO [TO Í SVIRAT! 850

CENA NA FJU^RSI NA P^ENICA NA SVETSKI BERZI 790 $

800

780 $

750

710 $

700

750 $

790 $

650

610 $

600 550

500

510 $ 460 $

450

500 $ 450 $

400

mar 2010

apr 2010

maj 2010

jul 2010

avg 2010

sep 2010

dek 2010

jan 2011

fev 2011

mar 2011

(IZVOR: http://markets.ft.com/tearsheets/performance.asp?s=1037373&ss=WSODIssue) Od druga strana, objasnuva toj, treba da se ima predvid deka stanuva zbor za licitacija, kade 15,5 denari }e bide po~etnata cena. “Bidej}i stanuva zbor za naddavawe, a pobaruva~kata e golema, ne o~ekuvam cenata da ostane 15,5 denari. Reper sekako }e bidat pazarnite ceni, taka {to vladinite koli~ini sigurno deka }e se prodadat poskapo od po~etnata cena”, objasnuva Mihajlovski.

Vo cenata na ~inewe na lebot p~enicata u~estvuva so nad 90%. Samo so 10% u~estvuvaat energijata, tro{ocite i rabotnata sila.

Ministerot za finansii Zoran Stavreski objavi deka dràvata }e intervenira so cena za 30% pomala od pazarnata. Toj o~ekuva 40.000 toni p~enica, vo najmala merka, da obezbedat zadrùvawe na postojnata cena na lebot do slednata rekolta i da se zadovolat potrebite na pazarot na p~enica. “Supsidijarnata cena na p~enicata otvora mo`nost za nadolna korekcija na cenata na lebot za dva do tri denari, no mora da se zemat predvid i drugite surovini koi se angaìrani vo proizvodstvoto, kako i deka stanuva zbor za pazarna odluka na trgovcite. Vo sekoj slu~aj, Vladata budno ja sledi situacijata na svetskite berzi. ]e napravime s$

za op{toto nivo na cenite da ostane pod kontrola, odnosno vo utvrdenoto nivo do 3%”, veli Stavreski. Makroekonomistite se skeptici deka ovoj poteg na Vladata }e ima zna~aen pozitiven efekt vrz op{tiot porast na cenite. Profesorot i porane{en minister za finansii Trajko Slaveski veli deka ne e prv pat vo vakvi okolnosti Vladata da intervenira od stokovite rezervi. Sepak, situacijata ne e ista kako vo 2007 i vo 2008 godina, koga na primer Srbija vovede restriktivni merki za izvoz. “Stokovite rezervi treba da zna~at sigurnost vo situacii koga e vlo{eno snabduvaweto so osnovnite proizvodi. Rezervite se za tie nameni, koga ne{to ne mo`e da se nadomesti od uvoz, no ne e isklu~eno da se koristat i za ubla`uvawe na cenite. Ovaa odluka }e ima pozitivno vlijanie vrz

ìvotniot standard kaj eden del od gra|anite, a Vladata verojatno o~ekuva deka uslovite na pazarot na surovini } e bidat popovolni po ètvata, pa toga{ }e kupi p~enica za da gi popolni stokovite rezervi”, veli Slaveski. No, spored nego, postojat i rizici, osobeno ako se sledat najavite koi doa|aat od oficijalnite institucii na najgolemite svetski proizvoditeli na p~enica, kako {to e SAD. Amerikanskoto ministerstvo za zemjodelstvo prognozira deka problemot so nedostigot na p~enica na globalno nivo }e potrae godinava i slednata godina. “Sledej}i ja sostojbata na globalnata ponuda i pobaruva~ka na ìto, mislam deka koga stanuva zbor za praznewe na stokovite rezervi, treba da se odlu~uva pretpazlivo. Izgleda deka ovoj globalen {ok so cenite

TRAJKO SLAVESKI PROFESOR I PORANE[EN MINISTER ZA FINANSII “Sledej}i ja sostojbata na globalnata ponuda i pobaruva~ka na `ito, mislam deka koga stanuva zbor za praznewe na stokovite rezervi, treba da se odlu~uva pretpazlivo. Izgleda deka ovoj globalen {ok so cenite }e bide podolgotraen od onoj vo 2007 i 2008 godina”.

}e bide podolgotraen od onoj vo 2007 i vo 2008 godina”, veli Slaveski. Kako {to najavi Vladata, 40.000 toni p~enica od stokovite rezervi }e bidat dostapni za otkup od kompaniite otkako odlukata }e se objavi vo Slu`ben vesnik i otkako Agencijata za stokovi rezervi }e objavi licitacija. Cenata a p~enicata kontinuirani raste od po~etokot na minatata godina. Vo juli, kilogram p~enica vo zemjava ~ine{e osum denari, a sega melni~arite ja kupuvaat po cena od 19 do 23 denari za kilogram.

Pretsedatelot na Dràvnata popisna komisija, Vesna Janevska, ne ja igra konstruktivnata uloga, {to se podrazbira koga e vo pra{awe nejzinata funkcija, osobeno vo nepovolnite okolnosti vo koi se odvivaat podgotovkite za popisot na naselenieto vo Makedonija. Iako kako olesnitelna okolnost moè da & se zeme faktot {to politi~kata odluka za odloùvawe na popisot se nosi na drugo mesto, nejzinoto kolebawe za toa - }e se odrì li popisot vo april ili ne – ne moè da se opravda. Janevska vo ist den go negira{e odloùvaweto na popisot, povikuvaj}i se na Zakonot {to terminot za odrùvawe go odreduva me|u 1 i 15 april, a potoa iznese ocenka deka ne e dobro popisot i izborite da bidat vremenski blisku. Dozvoli sproveduvawe na konkursot za popi{uva~i na koj se javija 20-

VESNA JANEVSKA ina iljadi kandidati, dodeka samata ne veruva deka popisot voop{to }e se odr`i vo predvideniot rok. A bidej}i konkursot propadna poradi maliot broj prijaveni Albanci i Turci, Janevska najavuva i nov konkurs, pred voop{to da se sostane so ~lenot na Komisijata, Abdulmenaf Bexeti, koj go inicira{e bojkotot na spomenatite etni~ki zaednici?! Kako lo{ menaxer na Komisijata se poka`a i koga na po~etok go ignorira{e bojkotot na Albancite, ocenuvaj}i go kako bezopasen, za denovive da tvrdi deka so Bexeti moraat da najdat zaedni~ki jazik za doprva da po~nat da rabotat na podgotovkite za popisot, vo ~ie aprilsko izdanie ve} e retko koj veruva.

MISLA NA DENOT SEKOJ MO@E DA JA NAMALI CENATA NA PROIZVODOT, NO ZA DA SE NAPRAVI PODOBAR PROIZVOD POTREBEN E RAZUM

FILIP ARMOR AMERIKANSKI BIZNISMEN

Navigator

KAPITAL / 03.03.2011 / ^ETVRTOK

CENTRITE ZA DIJALIZA, SEPAK, ]E ODAT VO JAVNO-PRIVATNO PARTNERSTVO

VLADATA GI IGNORIRA GERMANCITE, A SAKA PRIVATEN KAPITAL VO ZDRAVSTVOTO?! Iako planira da vnese privaten kapital vo centrite za dijaliza vo zemjava, nikoj od Vladata zav~era ne se pojavi na nastanot na koj be{e pretstavnikot na germanskata kompanija Fresenius medical care, koja saka da investira vo Makedonija tokmu vo ovoj segment od zdravstvoto VIKTORIJA MILANOVSKA

KOJA E FRESENIUS MEDICAL CARE?

milanovska@kapital.com.mk

ako planira da vnese privaten kapital vo centrite za dijaliza vo zemjava, nikoj od Vladata zav~era ne se pojavi na nastanot na koj be{e pretstavnikot na germanskata kompanija Fresenius medical care, koja saka da investira vo Makedonija tokmu vo ovoj segment od zdravstvoto. Otkako v~era “Kapital” ekskluzivno objavi deka Makedonija e na dobar pat da izgubi seriozna investicija vo zdravstvoto, od Ministerstvoto za zdravstvo doznavame deka naskoro }e se raspi{e tender za javno-privatno partnerstvo vo centrite za dijaliza. Navodno, ministerot za zdravstvo, Bujar Osmani, koj do posleden moment se dvoumel dali da go potvrdi prisustvoto na tribinata na koja se diskutira{e za sostojbite vo makedonskoto zdravstvo, a ja organizira{e Unijata na germanski komori, ne se pojavil na nastanot zatoa {to ne sakal “predvreme da favorizira odredeni kompanii”. Ministerot za stranski investicii, Vele Samak, koj isto taka be{e pokanet na tribinata, pred s$ za da se sretne so direktorot od Fresenius medical care, go zaobikolil nastanot poradi, kako {to veli, poprioritetni

Germanskata kompanija Fresenius Medical Care, so sedi{ta vo Wujork i Frankfurt, ima 5.553 kliniki {irum svetot, 60 op{ti bolnici vo Germanija i e svetski lider vo oblasta na dijalizata. Samo vo 2009 godina vo nejzinite bolnici se izvr{eni 1.895 milioni uslugi od hemodijaliza. Fresenius vo regionot ima centri za dijaliza vo Srbija, Bosna i Hercegovina, Hrvatska, Romanija, Slovenija i Albanija. Vo del od ovie zemji centrite funkcioniraat na princip javno-privatno partnerstvo, vo del se kompletno privatizirani, a vo nekoi zemji postojat i dvata tipa sorabotka.

anga`mani. “Ne bev vo mo`nost da prisustvuvam poradi prethodno potvrdeni prioritetni anga`mani, vklu~uvaj}i go privlekuvaweto i ubeduvaweto na stranski i germanski firmi vo proizvodniot sektor da investiraat vo Makedonija za da go zgolemat izvozot”, veli Samak za “Kapital”. Toj veli deka vo Makedonija se dobredojdeni site investitori vo razli~ni sektori, od ekonomija, proizvodstvo, zemjodelstvo, do uslu`en i zdravstven sektor. Konkretno, za Fresenius veli deka “dokolku ima potreba,

nadle`nite vladini institucii, ministri ili nivni zamenici bile raspoloèni za sredbi so menaxeri so cel da im pomognat vo nivnite analizi i planovi”. ÎI INTERESI SE [TITAT? Poznava~ite na zdravstveniot sektor komentiraat deka e mo`no so vakviot odnos da se bojkotira vleguvaweto na germanskata kompanija vo Makedonija. Spored niv, vo raboteweto na centrite za dijaliza ima golem biznis za nabavka na aparati i potro{en materijal, pa toa moè da bide pri~ina za

averzijata kon privaten kapital vo ovaa sfera. “Sekako deka ima pri~ini za bojkot na vlezot na edna vakva investicija. Ako vleze stranska kompanija vo centrite za dijaliza taa sama }e si gi vr{i site potrebni nabavki. Vo zemjava ima okolu 1.200 pacienti vo ovoj del, a sekoj od niv pravi po 150 dijalizi godi{no. Ako ova se pomno`i so cenata na edna dijaliza, koja ja pla}a Fondot za zdravstvo i iznesuva 78 evra, dobivame suma od 14 milioni evra. Od ovie pari okolu osum milioni evra odat vo

drogeriite za materijali, a ostanatite {est milioni evra ostanuvaat vo kasite na bolnicite”, objasnuva izvor od lekarskata fela. Kako pri~ina za bojkot na vakvata investicija ekspertite go poso~uvaat i otporot od vrabotenite, ~ie rabotno mesto ne bi bilo sigurno dokolku centrite za dijaliza od dr`avni stanat privatni. Obidi za investicii vo delot na centrite za dijaliza ima{e u{te pred {est godini. Sopstvenikot na aptekite Zegin, Blagoja Mehanxiski, planira{e da

izgradi centar za dijaliza vo Berovo. Toj za “Kapital” veli deka investicijata ne uspeala pred s$ poradi procedurite za izdavawe grade`ni dozvoli. Mehanxiski ne otkriva dali s$ u{te e zainteresiran za investicii vo toj del. Minatata godina vo Skopje be{e otvoren edinstveniot privaten centar za dijaliza, Dijamed. Interesot za koristewe na uslugite na ovoj centar e golem, no prednost imaat `itelite vo negova blizina. Ovoj centar ima sklu~eno dogovor so Fondot za zdravstvo.

Navigator

KAPITAL / 03.03.2011 / ^ETVRTOK

3 FAKTI ZA...

63% 56,4% 19,8% K

PROCENKI... BEN BERNANKE

OD MAKEDONCITE KORISTELE KOMPJUTER, POKA@UVA ISTRA@UVAWETO NA IPSOS STRATEXIK PULS, SPROVEDENO VO JULI 2010 GODINA

POSKAPUVAWETO NA NAFTATA NE JA ZAGROZUVA AMERIKANSKATA EKONOMIJA Pretsedatelot na amerikanskata Uprava za federalni rezervi (FED), Bernanke pred Komitetot za bankarstvo pri amerikanskiot Kongres procenuva deka neodamne{niot drasti~en porast na cenata na surovata nafta, najverojatno nema da ima pogolemo vlijanie na ekonomskiot porast i inflacijata vo zemjata. “Najverojatno neodamne{noto poskapuvawe na surovinite vo najlo{ slu~aj }e rezultira so privremeno i relativno skromno zgolemuvawe na potro{uva~kite ceni vo SAD”, istakna Bernanke. Toj objasni deka s$ pobrojni se pokazatelite deka ekonomskoto zazdravuvawe e dovolno brzo za da stane samoodr`livo.

OD REKLAMIRAWETO VO INTERNET-MEDIUMITE OTPA\A NA MOBILNATA TELEFONIJA

QUP^O ZIKOV

pretsedatel na FED

OD KORISNICITE NA INTERNET SE MA@I, A 43,6% SE @ENI

...POGLED NA DENOT...

POMESTUVAWE! Da ve izvestam, po~ituvani ~itateli, deka dene{nata i utre{nata kolumna na ova mesto so naslov “Pogled na denot”, vo ovoj ciklus, }e bidat poslednite vo vakov format na dnevni kolumni! Kapital vo mesec mart proslavuva edna godina od izleguvaweto na prviot broj na dnevniot vesnik, vo edinaesetgodi{ninata od postoeweto na na{ata kompanija! Na 17 mart, koga pred edna godina izleze dnevniot “Kapital”, }e go startuvame i na{iot golem elektronski portal Kapital.mk, a da ve informirame i toa deka denovive se selime i vo novi delovni prostorii vo strogiot centar na gradot. Predvidovme u{te nekolku su{tinski novini vo na{eto rabotewe i za toa mnogu brzo }e ve informirame... Poradi sive ovie aktivnosti {to pretstojat, kolumnata “Pogled na denot”, verojatno preimenuvana, }e izleguva vo ponedelnik, a vo petok }e izleguva vo format na ekonomsko-politi~ka analiza! Inaku, vo dnevniot vesnik “Kapital” naskoro }e vovedeme klasi~en segment za komentari, stavovi i analizi vo koi }e bidat pomesteni i internet-komentarite i raspravite na socijalnite mreì. ]e bide poseben segment koj }e go nare~eme “Pozicijata na Kapital”, a vo nego }e komentiraat na{ite urednici, vrvni novinari, intelektualci, ekonomski analiti~ari i site {to }e sakaat da spodelat informacija ili komentar so nas! A za komentirawe, }e se soglasite, ima mnogu...! Kolku i da saka ~ovek da se ottrgne od ovaa ma~na makedonska realnost, toa ednostavno ne e mo`no. Eve, deneska, po~ituvani ~itateli, so vas sakam da go spodelam ova {to se slu~uva denovive na politi~kata scena so imeto na na{ata dràva! SDSM go obvinuva VMRO-DPMNE za predavstvo oti Antonio Milo{oski upati pismo do Ban Ki-mun vo OON za da kaè deka vo 2008 godina prifatile

So pismoto do OON za “imeto”, Vladata “od razgovori za gr~kiot problem so na{eto ime” preminuva vo klasi~ni pregovori... SDSM odamna preminaa... Ova e odli~no Republika Makedonija (Skopje)! Kako Ki-mun da ne znael deka sme prifatile!!!??? Nikola Gruevski den potoa ja potvrdi sodrìnata na pismoto na Milo{oski. Za volja na vistinata, Branko Crvenkovski denovive s$ u{te se nema pojaveno vo javnosta na ovaa tema, no od VMRO-DPMNE ve} e go potsetuvaat deka toj svoevremeno se izjasnil za ovoj predlog kako za “fer kompromis”! Vo sekoj slu~aj, stavot na Crvenkovski i na SDSM e odamna poznat deka “tie prifa}aat sekakvo ime koe nema da go menuva identitetot i jazikot”! Ottuka, taa pozicija na SDSM odamna e mnogu poznata i za volja na vistinata, mnogu fer! Toa {to e dobro e {to po podolgo vreme nie sega moème da ja slu{neme i pozicijata na Nikola Gruevski, {to e mnogu va`no za napredokot vo ovoj proces!? [u}ur...! Na prv pogled }e re~ete deka nema ni{to novo vo sporot so Grcija. Pa, toga{, {to e novo...? So pismoto na Antonio Milo{oski do prviot ~ovek na OON za prv pat oficijalno makedonskata Vlada otvora proces na pregovori... Ovie pregovori sega }e odat na dve linii: nadvore{na, preku posrednikot vo sporot (OON) i golemite i vlijatelni sili SAD i EU... (i ova se slu~uva neposredno po sredbite na Gruevski vo Va{ington!?). Zna~i, temata e otvorena od site strani... Vtorata linija na pregovori }e se slu~uva doma, vo ona {to se veli “makedonski vnatre{ni raboti”. Vo Makedonija za “imeto” ve}e ne zboruva samo opozicijata i ova e su{tinsko pomestuvawe!!! Ovoj vnatre{en proces na pregovori }e ima nekolku manifestacioni fazi. Prvata faza e po~nata, taa se vika “opipavawe” i }e se odviva sega vo predizborieto, kako i vo samiot predizboren period na kampawi, koga ova pra{awe }e bide predmet na silna elaboracija. Samo od liderite na vlasta i opozicijata }e zavisi dali ovaa tema }e se vulgarizira i potoa }e stane pre~ka za slednata faza. Vo slednata faza, pak, po izborite (ova e moeto treto scenario od tekstot od pred nekolku dena za toa {to moème da o~ekuvame po izborite!?) kompromisot za imeto }e bide klu~nata to~ka na kreirawe na novata vladina koalicija! “Imeto” (preku pritisok na me|unarodnata zaednica, koj e ve}e po~nat) moè lesno da bide pri~inata za formirawe na {irok nacionalen konsenzus me|u vlasta i opozicijata, me|u Makedoncite i Albancite i ostanatite za re{avawe na klu~niot makedonski predizvik – integracijata vo NATO i datum za pregovori so EU. Zaedni~ka vlada so kratok mandat! Normalno, osnova za toa mora da bidat podobrenite izborni rezultati na SDSM i partnerite, a i oslabenite rezultati na VMRO-DPMNE i partnerite. Za da se pridviàt dvata bloka eden kon drug! Kaj Albancite mislam deka rezultatite se poizvesni... Ova scenario, sekako, e mnogu verojatno... No, ova scenario e mnogu te{ko za realizacija, oti se potrebni lideri. Ima li takvi...

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI OBEDINETOTO KRALSTVO SO PODDR[KA ZA MAKEDONSKITE INTEGRACII bedinetoto Kralstvo gi poddrùva aspiraciite na Makedonija za vlez vo NATO i vo Evropskata unija, izjavi na~alnikot na General-{tabot na kopnenata vojska na Obedinetoto kralstvo, Piter Val, pri v~era{nata posetata na Armijata na Republika Makedonija. Val izrazi zadovolstvo od posvetenosta na ARM vo me|unarodnite misii. #Nie gi poddrùvame va{ite aspiracii za vlez vo EU i vo NATO i pozitivno sme iznenadeni {to vie ponekoga{ prezemate pove}e raboti od toa {to go dozvoluva va{iot kapacitet”, re~e Val. Toj dodade deka }e ja razgleda pokanata od ministerot za odbrana, Zoran Kowanovski, za obuka na nivnite sili na voeniot poligon Krivolak. #Na sredbata razgovaravme za podgotovkite na pripadnicite na ARM pred da se upatat na misija. Razgovaravme i za mo`nostite na voeniot poligon Krivolak, {to e odli~no mesto za sproveduvawe obuka”, re~e Kowanovski. Delegacijata na vooruènite sili na Obedinetoto Kralstvo v~era ima{e sredba i so pretsedatelot na Makedonija, \orge Ivanov, i so na~alnikot na General{tabot na Armijata, Miroslav Stojanovski.

DRUCAS SE INTERESIRA ZA SREDBITE NA GRUEVSKI VO SAD roblemot so imeto, aktuelnata politi~ka situacija vo Makedonija i sredbite na premierot Nikola Gruevski vo SAD bile temite za koi razgovaraa {efot na gr~kata diplomatija, Dimitris Drucas, i amerikanskiot pomo{nik-dr`aven sekretar, Filip Gordon, koj v~era be{e vo oficijalna poseta na Atina. Sredbata pominala bez izjavi za mediumite, me|utoa, od gr~koto ministerstvo velat deka razgovorite bile vo pozitivna klima. Drucas pobaral od amerikanskiot pomo{nik-dr`aven sekretar informacii za toa kako pominala posetata na makedonskiot premier vo Va{ington i za rezultatot od sredbite. Isto taka stanalo zbor i za aktuelnite problemi vo regionot, vo Bosna, vo Kosovo, no i politi~kata situacija vo Makedonija. Od Ministerstvoto velat deka Drucas ja povtoril podgotvenosta na Grcija, no i voljata za {to poskoro da se dojde do re{enie za problemot, no nedostiga samo odgovor od makedonska strana.

MILO[OSKI SE SRETNA SO SORENSEN inisterot za nadvore{ni raboti, Antonio Milo{oski, v~era go primi noviot {ef na Delegacijata na Evropskata unija vo Republika Makedonija, ambasadorot Peter Ingeman Moesgaard Sorensen, koj mu gi predade kopiite od akreditivnite pisma za negovoto imenuvawe. Na sredbata, kako {to soop{tuvaat od MNR, bea razmeneti mislewa za aktuelnite sostojbi vo regionot i be{e pozdraven pozitivniot progres na reformite vo Republika Makedonija. Posakuvaj}i mu srde~no dobredojde i uspeh vo izvr{uvaweto na novata funkcija, ministerot Milo{oski go istakna ubeduvaweto deka bogatoto profesionalno iskustvo na ambasadorot Sorensen i negoviot pretstoen anga`man vo poddr{ka na sproveduvaweto na Evropskata reformska agenda

DAÎ]: ME\U SRBIJA, MAKEDONIJA I HRVATSKA DA SE PATUVA SAMO SO LI^NI KARTI! rpskiot minister za vnatre{ni raboti, Ivica Da~i}, gi povika Makedonija i Hrvatska da im ovozmoàt na gra|anite da patuvaat vo ovie tri dràvi samo so li~ni karti, prenesuva Tanjug. Da~i} na ministerskata konferencija vo Qubqana za grani~na bezbednost vo Jugoisto~na Evropa re~e deka idejata za patuvawe so li~ni karti e ne{to {to go o~ekuvale gra|anite na ovie zemji. Vakov dogovor Srbija ve}e potpi{a so Crna Gora i so Bosna i Hercegovina. "Site dràvi od regionot im dozvoluvaat na gra|anite od EU da patuvaat samo so li~ni karti. Nema pri~ina da se tretiraat ìtelite na nekoi dale~ni zemji kako Estonija i Finska podobro od lu|eto {to ìveat vo Zapaden Balkan", re~e Da~i}. Spored srpskiot minister, ovaa inicijativa treba da donese radost na site obi~ni gra|ani za koi granicata nema da bide pre~ka, no }e bide kontrolna to~ka za spre~uvawe na site so kriminalni aktivnosti.

KAPITAL / 03.03.2011 / ^ETVRTOK

STATISTIKATA POPU[TI PRED POLITIKATA

SEPAK, PRVO IZBORI, PA POPIS!

Padnaa vo voda tvrdewata na Dr`avnata popisna komisija deka nema pre~ki za sproveduvawe na popisot vo april. I pretsedatelkata Janevska prizna – “vo ovie uslovi, popisot treba da se odlo`i” MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

retsedatelkata na Dràvnata popisna komisija, Vesna Janevska, popu{ta pod pritisokot na vonrednite izbori. Otkako tvrde{e deka nema pre~ki popisot da se odrì ako izborite bidat vo juni ili podocna, taa samo den potoa veli deka vo uslovi koga izborite se s$ poizvesni logi~no e popisot da se odloì. Toa {to Janevska se obiduva{e da se povika na Zakonot za popis, bez ~ii izmeni odloùvawe ne moè da ima, padna vo voda otkako i samata taa izleze so izjava deka pri~ina za odloùvawe na popisot i toa kako ima: “Ako izborite se odràt duri i vo juni ili podocna, bliskosta na tajminzite za popisot i za izborite nepovolno }e se odrazi vrz popisnite rezultati”, reterira Janevska. Odloùvaweto na popisot ve}e e s$ poizvesno i vo vladeja~kata koalicija. Dodeka VMRO-DPMNE takti~ki mol~i, DUI ve}e ja razgleduva opcijata - prvo izbori, potoa popis. "DUI e za popis vo predvideniot rok, no ako ne moè istovremeno da se odràt i popisot i izborite, toga{ popisot treba da se odloì", izjavi koordinatorot na prateni~kata grupa na DUI, Tahir Hani. I ETNI^KI PROBLEMI GO “TRESAT” POPISOT! Vesna Janevska, osven so stavot za odrùvawe na popisot, koj go menuva so dnevna

dinamika, problem ima i so bojkotot na Albancite i na Turcite, otkako na javniot konkurs za popi{uva~i se prijavija mnogu malku pripadnici na albanskata i turskata zaednica. So ova krizata vo Komisijata, koja nastana so napu{taweto na rabotata na ~lenovite Albanci i Turci, dobi ve}e nacionalna dimenzija. "Evidentno e deka nema dovolen broj prijaveni Albanci i Turci na javniot konkurs", potvrdi Janevska, koja najavuva nov konkurs za da se nadmine problemot so nemo`nosta da se sprovede Zakonot {to predviduva anga`irawe na etni~ki me{ani parovi soodvetni na etni~kiot sostav na popisnite reoni. Idejata

za nov kokurs nalikuva na nevozmo`na misija na samo nepoln mesec pred redovniot rok za odr`uvawe na popisot, za{to otkako DPK }e go objavi konkursot, koj trae sedum dena, }e treba da gi razgleda aplikaciite, potoa da gi testira izbranite kandidati i na kraj da gi obu~i istite, 8.000 na broj. A za da ima smisla raspi{uvaweto na noviot konkurs Janevska pred toa }e treba da obezbedi deblokirawe na rabotata na Komisijata preku postignuvawe na kompromis so ~lenovite Albanci i Turci. Za ovaa cel taa doprva }e se sostanuva so ~lenot na Komisijata, Abdulmenaf Bexeti, koj go predvodi bojkotot. "Ne mislam deka bojkotot

na Albancite i Turcite bi moèl da go odloì odrùvaweto na popisot. Utre }e se vidam so Abdulmenaf Bexeti i veruvam deka prili~no brzo }e dojdeme do zaedni~ki stav. Podgotvena sum za postignuvawe prifatliv kompromis", izjavi Janevska za "Kapital". I DUI apelira do pretsedatelot na DPK da napravi s$ za nadminuvawe na etni~kata kriza vo Komisijata, koja se prelea i me|u gra|anite. "Albancite vo Komisijata ne smeat da bidat nadglasuvani. Sobranieto go izglasa Zakonot za popis po principot na Badenter, a vo toj duh treba da raboti i Komisijata koja odlukite mora da gi nosi so konsenzus", veli Hani.

VEQANOVSKI SAMO SE ZAKANUVA

PLATITE NA BOJKOTIRA^ITE SIGURNI! MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

e ostane li samo ideja kaznuvaweto na pratenicite koi ja bojkotiraat rabotata na Sobranieto? Po pove}e od dve godini otkako petminata pratenici na DPA nemaat sednato vo prateni~kite klupi i pove}e od eden mesec od koga opozicijata, na ~elo so najgolemata opoziciska partija SDSM, koja ima 18 pratenici, zaedno so NSDP, Nova alternativa i Nova demokratija, so u{te 6 pratenici ne odat na svoeto rabotno mesto, a zemaat plata, nema inicijativa za promena vo Delovnikot na Sobranieto i Zakonot za pratenici so koi bi se kaznilo vakvoto odnesuvawe. Pretsedatelot na Sobranieto, Trajko Veqanovski, zasega

]

ima pobarano od slu`bite da podgotvat informacija za toa na koj na~in moè da se re{i ovoj problem. Veqanovski gi zadolìl slu`bite da proverat kakvo e komparativnoto iskustvo vo stranstvo vo vakvi slu~ai, dali Zakonot za pratenici predviduva nekoj vid kazna za vakvoto odnesuvawe i {to drugo moè da bide prezemeno vo ramkite na zakonot vo vakvi situacii. Re~isi polovina mesec otkako pretsedatelot pobaral, slu`bite s$ u{te rabotat na obezbeduvawe na kompletni podatoci, po {to se o~ekuva informacijata da bide dostavena do Veqanovski. Vrz osnova na toa {to }e sodrì informacijata pretsedatelot }e odlu~i dali i {to }e prezeme, velat od negoviot kabinet. Prvi~nata ideja na pretsedatelot na Sobranieto be{e pratenicite s$ dodeka ja

bojkotiraat rabotata na zakonodavniot dom, odnosno ne se pojavuvaat vo prateni~kite klupi, bez razlika na toa dali }e dojdat vo Sobranieto, da zemaat samo 30% od sega{nata plata. Sega{nata plata na narodnite izbranici iznesuva 1.000 evra. Kako {to toga{ informiraa od Kabinetot na Veqanovski, celta ne e pratenicite da bidat spre~eni vo realizacijata na svoeto pravo na bojkot, tuku da se preispita nivniot privilegiran status pri takva sostojba - dali tie i ponatamu treba da zemaat cela plata, a da ne gi ispolnuvaat svoite zakonski obvrski predvideni so Zakonot za pratenici. Spored sega{niot Delovnik i Zakonot za pratenici, samo na pratenicite koi neopravdano }e otsustvuvaat tri pati edno po drugo od sednicite na Sobranieto, a za toa nema da go izvestat pretsedatelot na Sobranieto,

im se odbiva 5% od platata za sekoj den otsustvo, za {to akt donesuva Komisijata za pra{awa na izborite i imenuvawata. Pratenicite imaat obvrska da u~estvuvaat vo rabotata na plenarnite sednici i na rabotnite tela. Imaat i zakonski odredeno rabotno vreme od 40 ~asa nedelno. Bi bilo nesoodvetno ako ja zemaat celata plata, komentiraat od kabinetot na Veqanoski. Pari~nata kazna bi bila primenuvana samo vo slu~aj na bojkot, i toa podolg od eden mesec. Veqanoski zasega ne razmisluva da se napravat izmeni i vo Delovnikot, koj, pak, gi regulira redovnite otsustva na pratenicite, spored koj se smeta deka pratenik e opravdano otsuten samo ako se javi deka nema da dojde na rabota. Nema da ima posledici ni po mandatot na pratenikot, bidej}i toj e utvrden so Ustavot.

KAPITAL / 03.03.2011 / ^ETVRTOK

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI

PARTIITE SO PORAKA DO PREMIEROT

GRUEVSKI ITNO DA SVIKA LIDERSKA SREDBA!

Porakite i od ekspertite se deka sega ne sme 1994 godina i deka izbori so bojkot }e pi{at debel minus za makedonskata demokratija. Premierot Nikola Gruevski, no i liderot na opozicijata, Branko Crvenkovski, treba da go imaat apsolvirano ova i kaj i da e da dogovaraat sredba na koja }e se nadminat sebesi i }e vlezat vo ~ista bitka. No, dali e taka? KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

remierot Nikola Gruevski vo najkratok moèn r ok tr eb a da s v i ka l i d e r ska sredba na ~elnicite na najgolemite politi~ki partii za izlez od krizata vo koja vleze dràvata. Iako Gruevski taktizira so ovoj ~ekor, site se soglasni deka bez da se sedne na zaedni~ka masa, ama so konkretni razgovori namesto so pro-forma ru~ek, Makedonija nema da moè da izleze od lavirintot i igrata na nervi me|u VMRO–DPMNE i SDSM za predvremenite izbori. Inaetot na dvete najgolemi partii, prvo za odrùvaweto na predvremenite izbori, a potoa i zau nivniot tajming, za~ineto so “cenkaweto” so barawata i uslovite na SDSM, ja stavija dràvata vo potpolna blokada. Politi~kiot ìvot, no ve} e i ekonomskiot e celosno vo senkata na izborite koi sleduvaat. Taktiziraweto so niv, dnevno–politi~kata bitka za glasovi, so s$ poostrata retorika samo ja vlo{uvaat situacijata. Tuka se i ~uvstvitelnite me|uetni~ki odnosi, tenka linija po koja isto taka se gazi, me|utoa, ~ie zna~ewe ne smee vo nikoj slu~aj da se zanemari. Vo ovie uslovi relevantnite politi~ki partii mu pora~uvaat na Gruevski – mora da se sedne na zaedni~ka masa i da najdeme re{enie. Ocenkite se deka jasno e deka kalkulaciite so partiskite interesi se neminovni, me|utoa, dràvata ne smee da bide zalo`nik na takti~ki potezi od tipot na povlekuvaweto na pretsedatelot na Dràvnata izborna komisija ili, u{te postra{no, turkawe na “nezavisni” kandidati za taa funkcija vo obid da se trgne opozicijata. Glavno, porakite se deka vo nikoj slu~aj sega ne sme 1994 godina i deka bojkotot ne doa|a predvid. Premierot, no i liderot na opozicijata, Branko Crvenkovski, treba da go imaat apsolvirano ova i kaj i da e da dogovaraat sredba na koja }e se nadminat sebesi i }e vlezat vo ~ista

"PAVEL [ATEV”: VMRO-DPMNE SO 56, SDSM SO 31 PRATENICI okolku ima izbori, najmnogu prateni~ki mesta, odnosno 56 }e osvoi vladeja~kata VMRO-DPMNE, a vedna{ po nea e najgolemata opoziciska partija SDSM so 31 prateni~ko mesto. Koalicionata DUI bi osvoila 17 mesta, dodeka, pak, DPA sedum. êtiri mesta bi imala Nova demokratija, a dve mesta LDP. Ova go pokaà najnovata anketa na institutot "Pavel [atev". [to se odnesuva, pak, do procentot na gra|ani koi bi izlegle da glasaat, soglasno anketata 50% bi glasale na predvremeni izbori, {to e sli~en procent so prethodni izbori odràni vo 2006 i 2008 godina. Soglasno percepcijata na javnosta, pogolemiot del od gra|anite gi poddrùvaat predvremenite izbori i smetaat deka optimalno re{enie za odrùvawe na izbori e krajot na april ili po~etokot na maj. Soglasno Institutot, pogolem del od glasa~ite smetaa deka vistinskata pri~ina poradi koja Branko Crvenkovski ne saka da izleze na izbori e negoviot strav deka }e izgubi.

NOVO PRO[IRUVAWE NA "PAJA@INATA"

bitka. No, dali e taka? DUI ]E JA RE[AVA SITUACIJATA Poznava~ite velat deka ako Ali Ahmeti ne izleze{e so cvrst stav deka nema da poddrì izbori ako za toa ne se postigne op{t partiski konsenzus, Gruevski ve}e }e raspi{e{e izbori sam. “Ne e politi~ki moment za izbori, no dràvata e dovedena vo situacija edinstven optimalen izlez da bide predvremenoto odmeruvawe na silite. Izborite da se slu~at koga partiite od vlasta i od opozicijata }e postignat konsenzus“, izjavi Ermira Mehmeti od DUI. So ovaa izjava, (koja go odrazuva stavot na DUI) Ahmeti dade do znaewe deka toj ovojpat nema da igra po notite na Gruevski. Kalkulaciite koj so kogo moè da koalicira, koj kolku pratenici }e osvoi, dali DUI vo klu~en moment } e odlu~i da demonstrira sila i da go napu{ti vladiniot brod (potpretsedatelot Teuta Arifi vo poslednoto intervju otvoreno govori za konceptualnite, ideolo{ki i silni razliki me|u niv i VMRO– DPMNE), sega moèbi i ne e najva`no. Toa za {to Ahmeti dobi silna poddr{ka, duri i od svoite politi~ki oponenti, e stavot deka -nedozvoleno e za Makedonija da se odràt izbori bez u~estvo na site partii. Porane{niot premier i aktuelen pratenik na SDSM, Vlado Bu~kovski, za “Kapital” veli deka odgovornosta dali Makedonija }e go doìvee sramot so bojkot e samo kaj Gruevski. “Vo 2006 godina, koga Greusvki se zakanuva{e so bojkot, jas gi presmetav rizicite i

ja sogledav celata situacija. Sednavme i se dogovorivme za negovite barawa. Toj mora da go stori istoto. Namesto da svikuva sme{ni liderski sredbi so 30 nerelevantni lideri, neka mu se javi na Crvenkovski i neka sednat zaedno. Toj namesto volja za sredba ja zaostruva retorikata i navredite. Toa ne e dràvni~ka politika”, veli Bu~kovski. Porane{niot premier mu pora~uva na sega{niot deka opasno e da se ìvee vo virtuelen svet vo koj bojkotot na SDSM ne e ni{to stra{no. “Gruevski si go potcenuva svojot narod. Neka ne misli deka moè da si gi tera izborite so SDSM ili bez SDSM. Narodot nema da dozvoli nelegitimni izbori. Gnevot }e se izlee na ulica. Parlament bez SDSM ne moè da ima”, predupreduva Bu~kovski. I DPA na Menduh Ta~i bara itna liderska, no samo na ~etvoricata lideri, Ta~i, Ahmeti, Crvenkovki i Gruevski. DPA, koja od 2008 godina go bojkotira Parlamentot, veli deka ne smee da se dozvoli bojkot na izborite. “Zamislete kako }e prozvu~i toa vo Brisel deka desetici partii go bojkotirale glasaweto. Zarem toa }e bidat fer izbori? Toa ni vo Libija go nema”. Ottamu, sepak, velat deka se raboti za igra na nervi i trpenie, no pred s$ za politi~ka sueta, koja mora da se sramni so zemja za da se odblokira zemjata. “DPA zasega ja nabquduva situacijata. Nie so zamrznati smetki ne se zanimavame, no bez ispolnuvawe na na{ite barawa za redefinirawe na izbornite edinici, izmeni vo izbira~kite odbori komisii

VLADO BU^KOVSKI PORANE[EN PREMIER Odgovornosta dali }e ima bojkot na edni izbori sekoga{ e vo racete na premierot. Jas kako premier vo 2006 godina go pokaniv Nikola Gruevski na sredba i napravivme kompromis. Toj sega mora da bide konstruktiven i odgovoren i da go stori istoto. Neka ne se nadeva deka izbori }e ima bez SDSM. Narodot }e mu izleze na ulica.

i izmeni vo Izborniot zakonik i pro~istuvawe na izbira~kiot spisok, izbori nema da poddrìme”, veli za “Kapital” Ernat Fezulahu. Zasega, iako Gruevski ne odgovara na povicite za liderska, o~ekuvawata se deka, sepak, toj }e se odlu~i na ovoj ~ekor i deka tokmu taka i }e se dogovorat terminot i uslovite za glasawe. Analiti~arite ocenuvaat deka za ovie izbori i toa kako e vaèn mesecot na odrùvawe, za{to rejtinzite pa|aat i se ka~uvaat so dnevna dinamika.

ovo pro{iruvawe na istragata za slu~ajot "Pajaìna". Istragata se pro{iruva vo odnos na sedum lica koi se ve}e osomni~eni vo slu~ajot za novo krivi~no delo koe im se stava na tovar, velat izvori od Obvinitelstvoto. Ova e vtoro pro{iruvawe na istragata. Prvoto se odnesuva{e na site 14 osomni~eni za novi krivi~ni dela i za edno novo lice osomni~eno deka zatailo danok od 2 milioni evra. Pove}e detali vo vrska so novoto pro{iruvawe na istragata se najavuvaat za deneska. Odbranata na osomni~enite vo slu~ajot ova go komentira kako u{te eden obid na Obvinitelstvoto za prolongirawe na istragata. Vo me|uvreme, Krivi~niot sovet pri skopska edinica se nema izjasneto vo odnos na àlbata od Obvinitelstvoto vo vrska so odlukata na istra`niot sudija da go zameni pritvorot vo [utka so doma{en za \ulten Xemaili i bratot na Velija, Amdi Ramkovski. Sovetot isto taka treba da donese odluka i vo odnos na àlbata na pravnite zastapnici na mediumite i firmite na Pero Nakov bb za povtornoto blokirawe na smetkite za suma od 3 milioni denari.

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI SO ZAGUBA OD 3,8 MILIONI EVRA EMO OD OHRID JA ZAVR[I 2010 GODINA agubarot EMO od Ohrid 2010 godina ja zavr{uva so negativa od re~isi ~etiri milioni evra. Menaxmentot na kompanijata uspea da ja namali godi{nata zaguba za 30% sporedeno so 2009 godina, koga zagubata iznesuva{e 5,5 milioni evra. Konsolidiraniot izve{taj na kompanijata poka`uva deka lani EMO inkasiral 16,2 milioni evra od proda`ba, od koi 14 milioni na doma{niot pazar i 2,1 milioni evra na stranskite pazari, {to e pad od 40% sporedeno so prihodite od proda`ba vo 2009 godina. Negativniot finansiski rezultat na kompanijata menaxmentot go ubla`il so kratewe na tro{ocite za vrabotenite za 25%, sporedeno so 2009 godina. Lani vrabotenite go ~inele EMO re~isi pet milioni evra. Za promena na zalihite na gotovite proizvodi, pak, EMO lani potro{il okolu 550.000 evra. Za istata taa namena vo 2009 godina kompanijata potro{ila samo 3.700 evra.

11 GODINI "FILIP VTORI" DVE EDINICI ZA NOV PO^ETOK o pove}e od 9.000 izvr{eni operacii, 120.000 pregledi i 30.000 drugi intervencii, specijalnata bolnica po hiru{ki bolesti Filip Vtori go zaokru`i edinaesettiot rodenden. "Po~navme so 20 vraboteni, a deneska vo Filip Vtori rabotat 210 zdravstveni rabotnici. Imame pove}e od 40 specijalisti koi rabotat vo razli~ni oblasti. Vo 2000 godina napravivme 220 operacii, dodeka vo 2010 godina 1.800 operacii. Napravivme 5.020 operacii na bajpas na srce, od koi 682 vo minimalno invazivna tehnika. Vo 2003 godina edinstveni i prvi vo svetot napravivme bajpas na buden pacient", istakna sopstvenikot na bolnicata, @an Mitrev. Toj najavi deka po~nuva da gradi nova bolnica od svetski rang, najmoderna na ovie prostori, koja }e se prostira na 20.000 metri kvadratni i vo ~ii ramki }e ima devet operacioni sali i 200 bolni~ki kreveti. Bolnicata }e se gradi na lokacija na porane{niot park na Voenata bolnica i }e bide celosno makedonska investicija. Od Filip Vtori istaknaa deka ve}e e potpi{an dogovor za sorabotka so golem koncern, koj menaxira pove}e od 60 bolnici vo Germanija i ~etiri univerzitetski centri.

OBVINITEL NAPADNAT OD RODITELI NA OSUDENIK ri izrekuvawe na presuda vo Apelacioniot sud vo Skopje, pokraj obvinetiot, maloletnik, koj dobil prodol`uvawe na prestojot vo vospitno-popraven dom za maloletnici, obvinitelot vo slu~ajot, Julijana Mi{ovska, dobila nekolku udari od roditelite na maloletnikot, koi ne bile zadovolni od izre~enata presuda. Maloletnikot bil obvinet za ubistvo i nedozvoleno izrabotuvawe, dr`ewe i trguvawe so oru`je ili rasprskuva~ki materijali. Spored izvori od Krivi~niot sud, ~ij oddel za maloletni~ka delikvencija se nao|a vo prostoriite na Apelacioniot sud, po objavuvaweto na odlukata branitelot na maloletnikot neprofesionalno i sprotivno na kodeksot za odnesuvawe na advokatite reagiral na odlukata na sudijata, {to predizvikalo reakcija i kaj roditelite na maloletnikot, koi fizi~ki i seriozno go napadnale i povredile javniot obvinitel pri izleguvaweto od sudnicata. Sudskata policija na Osnovniot sud Skopje 1 vedna{ gi povikala nadle`nite od Policiska stanica centar za da prezemat soodvetni dejstva kon u~esnicite vo incidentot. Za sre}a, taa pominala so polesni povredi. U~esnicite vo incidentot bile soslu{ani, po {to se o~ekuva policijata da prezeme ponatamo{ni dejstva.

KAPITAL / 03.03.2011 / ^ETVRTOK

STAVRESKI IZBROI:

95.000 VRABOTENI VO JAVNATA ADMINISTRACIJA

Dodeka Vladata ja reformira javnata administracija so razni zakonski izmeni nema namera da otpu{ta slu`benici oti nivniot broj bil pomal od 100.000. Opozicijata obvinuva za dvojno pove}e javni slu`benici i za postojani novi vrabotuvawa SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

inisterot za finansii, Zoran Stavreski, mu gi skrati makite na kolegata Ivo Ivanovski, koj najavi deka do juni }e broi kolku vraboteni ima vo javnata administracija. Stavreski ve}e go znael podatokot - 95.000 lica zemale plata od dr`avniot buxet. [to e u{te pova`no, Stavreski tvrdi deka ovaa brojka vo poslednite nekolku godini ostanala nepromeneta. “Ovaa brojka stagnira na ova nivo, za razlika od porano koga ima{e i po nekolku iljadi novi vrabotuvawa godi{no. Se prilagodivme na op{tite uslovi na krizata, nastojuvame vo soglasnost so obvrskite na evropskoto partnerstvo da gi popolnime tie mesta i tie po Ramkoven dogovor. Nastojuvame brojkata da ne se zgolemuva”, veli Stavreski. No, dodeka ministerot uveruva deka Vladata stagnira so novite vrabotuvawa, opoziciskata SDSM obvinuva deka osven ramkovni, Vladata ne prestanala da vrabotuva i partiski kadri vo re~isi site institucii. Od partijata tvrdat deka samo vo dekemvri minatata godina vo Ministerstvoto za zemjodelstvo bile primeni 165 novi lica, vo Ministerstvoto za transport i vrski 75 novi vraboteni, dodeka Vladata se nadgradila so 92 novi slu`benici. “Zo{to vo dr`avnata ad-

Premierot Nikola Gruesvki so svoite ministri v~era gi obrazlo`i novite zakonski izmeni za reforma na administracijata ministarcija se primaat lu|e za koi voop{to nema mesto vo instituciite, pa sedat doma i primaat plata? Dali VMRO-DPMNE so toa gi kupuva nivnite glasovi za slednite izbori”, pra{uva potpretsedatelkata na SDSM, Ana Pavlovska-Daneva. Inaku, neoficijalno, dosega nekolku pati se {pekulira{e deka javnata administracija iznesuva nekade me|u 120 i 150 iljadi vraboteni. Ottuka, nejasno e kako administracijata ima samo 95.000 vraboteni, koga vo poslednite dve godini vo imeto na pravi~nata zastapenost ne zapiraa vrabotuvawata vo dr`avnata administracija. Ne zapiraat nitu privremenite vrabotuvawa, za koi Vladata

veti deka do septemvri minatata godina treba{e da bidat transformirani. Na izjavite na Daneva reagira{e vladeja~kata VMRO-DPMNE, tvrdej} i deka bilo licemerno opozicijata da zboruva za partizacija vo vreme koga vo op{tinskata administracija vo Ohrid se vrabotuvale rodnini bliski na Branko Crvenkovski. I dodeka dvete partii se prepukuvaat, vlasta gi turka izmenite vo administracijata, koi bi trebalo da ja podobrat rabotata na dr`avnite slu`benici. Zakonskite izmeni go pominaa vladiniot filter, a premierot Gruevski o~ekuva da bidat usvoeni idniot mesec. “So sproveduvawe na

ovie merki i donesuvawe na zakonite o~ekuvame ovaa godina da bide godina na krupni i seriozni reformi vo administracijata i o~ekuvame deka efektite gra|anite }e gi po~uvstvuvaat kon krajot na ovaa i po~etokot na slednata godina”, istakna Gruveski. Spored predlo`enite zakonski izmeni, javnite slu`benici }e mora da polagaat psiholo{ki test i test na integritet, }e imaat zadol`itelna probna rabota od edna godina, nivnata rabota }e bide postojano ocenuvana od firmite i od gra|anite, a dokolku ne rabotat sovesno }e bidat izbrkani od rabota. I ovie zakoni Vladata }e gi promovira preku javna kampawa.

KAPITAL / 03.03.2011 / ^ETVRTOK

Kompanii / Pazari / Finansii PREGLED VESTI

IMPORTEROT NA OPEL I [EVROLET VLEZE VO BIZNISOT SO TAKSI-PREVOZ

AVTO KU]A TAKSI PO^NA DA VOZI PO SKOPSKITE ULICI So 40 novi taksi-vozila od modelot "{evrolet kruz", novata taksikompanija koja e formirana od importerot na avtomobili Avto ku}a }e nudi nov biznis-model na rabota i za taksi-voza~ite i za potencijalnite investitori vo biznisot so avtomobili METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

o postojana promocija na novite modeli na avtomobilskite marki "opel" i "{evrolet", koi kako taksi-vozila }e vozat po skopskite ulici, Avto ku}a go pro{iri svoeto rabotewe i vo biznisot so taksi-prevoz. Novata taksi-kompanija, koja importerot na avtomobili ja osnova{e pred dve nedeli, po~na da vozi so 40 taksi-vozila od modelot "{evrolet kruz", a menaxmentot na kompanijata najavi deka vo naredniot period vozniot park }e se zgolemi so vozila i od modelot "opel astra". Od kompanijata velat deka osven vozilata investirale i vo moderen dispe~erski centar, opremen so satelitsko sledewe na vozilata, a nudat i novini kako, {to e klubkarti~ka za klientite na Avto ku}a taksi. Velat deka go izbrale "{evrolet kruz" kako marka na vozilo vo taksi-kompanijata poradi negovata bezbednost, koja e oceneta so pet yvezdi~ki. “Doverlivost, bezbednost i profesionalnost e toa {to na{ata kompanija go nudi na klientite. Kompanijata po~na so rabota na 16 fevruari i funkcionirame kako kompanija so nov biznis-model koj im go nudime na taksi-voza~ite i potencijalnite investitori vo ovoj biznis. Na toj na~in brojkata od ovie 40 novi vozila "{evrolet kruz" }e se duplira do krajot na godinata”, izjavi

Ilija Pop Janev, menaxer na Avto ku}a. Toj pojasnuva deka investicijata vo dispe~erskiot sistem na taksi-kompanijata }e gi namali operativnite tro{oci, }e ja podobri efikasnosta na voza~ite i tie pobrzo }e pristignat na sakanata likacija. “Momentalno, na nivo na cela kompanija sme okolu 110 vraboteni lica, od koi 90 se vo novata taksi-kompanija. Prete`no sme naso~eni kon anga`irawe na mladi lica za voza~i koi imaat iskustvo vo ovaa rabota. Vo idnina planirame da sprovedeme i nekolku obuki na na{ite vraboteni so cel na{ite klienti da ja dobijat najdobrata mo`na usluga”, ni istakna Mitko Milenkov, rakovoditel na taksi-kompanijata. Menaxerite na kompanijata smetaat deka gradskata vlast poleka po~nala da stava red vo taksi-prevozot vo Skopje, zatoa se re{ile da se pro{irat i vo biznisot so taksi-prevoz. “Poleka }e se namaluva brojot na divi taksisti blagodarenie na novite licenci koi }e gi izdava grad Skopje, no i poradi toa {to ovie taksi-prevoznici raspolagaat so ve}e amortizirani vozila. Koga sekoj patnik bi biral vo kakvo vozilo }e se vozi sigurno bi odbral komfor, luksuz i bezbednost. Cenata za prevozot e ista za site taksi-prevoznici”, veli Janev. Od kompanijata svojata prednost ja gledaat i vo mo`nosta na lesen na~in da obezbedat sredstva za finansirawe na vozilata, nivna brza isporaka, servisirawe i brza popravka vo slu~aj na defekt, odnosno kompletna logistika vo koja

vleguva i registracijata na vozilata. Od drugite taksi-prevoznici }e se razlikuvaat i so karti~kite za lojalnost, koi }e mo`at da gi dobijat redovnite klienti. Na ovaa karti~ka }e bidat evidentirani kilometrite koi klientot gi pominal koristej}i go nivniot prevoz, za {to toj }e dobiva odredeni poeni. Tie poeni }e mo`at da gi koristitat vo taksikompanijata dobivaj}i besplaten prevoz za odredena relacija ili, pak, popusti za odredeni uslugi i proizvodi koi gi nudi Avto ku}a. Kako novina koja }e ja nudi ovaa taksi-kompanija se turite za

turistite vo Skopje, za {to }e bidat anga`irani voza~i so poznavawe na angliskiot jazik, a }e bidat organizirani i poseti na vinarnici, kulturni i prirodni znamenitosti. Isto taka, kompanijata }e organizira i VIP transport do aerodromite vo sosednite zemji, a za kompaniite i nivni vraboteni pla}aweto }e mo`e da se pravi i na faktura ili so kreditna karti~ka. Taksi-uslugite na kompanijata se dostapni preku brojot 15777 i na mobilniot broj 076 215777.

PET ZLATNI MEDALI ZA VINATA NA TIKVE[ NA BEOWINE 2011 o konkurencija od pove}e od 100 primeroci od renomirani proizvoditeli od regionot vinata na makedonskata vinarnica Tikve{ osvoija zlatni medali vo site pet natprevaruva~ki kategorii na belgradskiot saem za vino Beowine 2011. So zlatni medali se zakitija site vina so koi Tikve{ nastapi na ovogodi{noto saemsko natprevaruvawe, kako "bela voda", "barovo", "aleksandija kuve belo", "{ardone" Special Selection i "roze" od serijata "Klasik". ”Pazarite vo regionot se osobeno zna~ajni za Tikve{ so ogled na faktot deka pogolemiot del od na{iot izvoz se realizira tokmu na okolnite pazari. Zatoa i ovie nagradi doa|aat vo vistinsko vreme, koga o~ekuvame da se valoriziraat na{ite obemni vlo`uvawa vo zajaknuvawe na kvalitetot, pro{iruvawe na asortimanot i osve`uvawe na vizuelniot identitet na na{ite vina so najdolga proizvodna tradicija”, veli \or|i Petru{ev, generalen direktor na vinarskata vizba Tikve{. Momentalniot pazaren udel na Tikve{ na srpskiot pazar e okolu 10% koga e vo pra{awe koli~estvoto ili okolu 14% koga e vo pra{awe vrednosta na prometot. Ova go stava Tikve{ vo redot na vode~kite proizvoditeli na vino prisutni na srpskiot pazar.

DANE KUZMANOVSKI NOV DIREKTOR NA DR@AVNATA LOTARIJA osega{niot direktor na Zoolo{kata gradina, Dane Kuzmanovski, Vladata go nazna~i za generalen direktor na Dràvnata lotarija na Makedonija, otkako prviot ~ovek na Lotarija, Jovan Siqanovski, zamina na funkcijata direktor na Direkcijata za nafta i nafteni rezervi. “Jas ostanuvam i ponatamu angaìran vo razvojot na proektite na Zoolo{kata gradina kako volonter, a veruvam deka pokraj profesionalniot anga`man na novite uspesi na Dràvnata lotarija, na mojot volonterizam vo Zoolo{kata gradina }e mu se priklu~at i vrabotenite vo kompanijata”, veli Kuzmanovski. Vo Zolo{kata gradina, pak, nov v.d. direktor e Tatjana Stamenov. Taa }e rakovodi so javnata ustanova Zoolo{ka gradina-Skopje s$ do raspi{uvawe na konkurs za izbor na nov rakovoditel.

ADORA IN@ENERING, NAJDOBRA GRADE@NA KOMPANIJA ZA 2011 rade`nata kompanija Adora inènering e najdobra kompanija za 2011 godina. Vaka odlu~i ìrito sostaveno od poznatiot francusko-amerikanski arhitekt Gaj Peri i dekanot na Grade`niot fakultet od Skopje, Petar Cvetanovski, kako i timot na Real eks na kompanijata Leoron, koi se organizatori na prviot Saem za nedvi`nosti vo Makedonija. Osven Adora, so nagradi se zakitija i kompanijata Euroaktiva i Impeksel2 za najdobar dizajn za proektot Grand Presti`. Yvezda za ekoproekt na godinata & pripadna na kompanijata Vens inènering, a za proekt od javno zna~ewe nagrada dobi turskata kompanija TAV, za rekonstrukcijata na aerodromite vo Makedonija. Nagradata za najdobar rezidencijalen proekt ja dobi Dias konstrak{n za stanben proekt vo Novo Lisi~e, dodeka za najdobar komercijalen proekt e proglasen apartmantskiot kompleks Hotel Park vo Ohrid, na grade`nata kompanija Remis.

Kompanii / Pazari / Finansii

10 MBI 10

2.820

MBID

116,85 116,80 116,75 116,70 116,65 116,60 116,55 116,50 116,45 116,40

2.595 2.585

2.810

2.575

2.800

2.565

2.790

2.555 2.780

2.545 2.535

2.770

24/02/11

25/02/11

26/02/11

27/02/11

28/02/11

01/03/11

24/02/11

02/03/11

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

25/02/11

26/02/11

27/02/11

28/02/11

01/03/11

02/03/11

OMB

24/02/11

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

KAPITAL / 03.03.2011 / ^ETVRTOK

25/02/11

26/02/11

27/02/11

28/02/11

01/03/11

02/03/11

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

ENERGETIKATA - ISPLATLIV BIZNIS

TOPLIFIKACIJA JA ZGOLEMI DOBIVKATA ZA 320% Skopska Toplifikacija ja zavr{i 2010 godina so vkupna dobivka od dva milioni evra. Samo od proda`ba na doma{niot pazar grupacijata inkasira{e 33 milioni evra KATERINA POPOSKA

DVI@EWE NA AKCIJATA NA TOPLIFIKACIJA 2010-2011

poposka@kapital.com.mk

5000

kopska Toplifikacija ja zavr{i 2010 godina so vkupna dobivka od dva milioni evra na nivo na grupacija. Kompanijata go zgolemi profitot za 320%, pokaùva konsolidiraniot finansiski izve{taj. Otkako Toplifikacija se otkaà od distribucija i snabduvawe so toplinska energija, samo sektorot proizvodstvo lani ostvari profit od 540.000 evra, {to e rast od 11% sporedeno so 2009 godina. Od proda`ba na doma{niot pazar grupacijata inkasira{e 33 milioni evra, {to e za 17% pove}e sporedeno so prihodite vo 2009 godina. Samo Toplifikacija-proizvodstvo lani ima{e prihodi od proda`ba vo iznos od 27,2 milioni evra, {to e za 5% pove}e vo odnos na prethodnata godina. Toplifikacija-snabduvawe, distribucija i proizvodstvo lani za amortizacija i o{tetuvawe na sredstvata platile 2,5 milioni evra, {to e za 237% pove}e. Finansiskite izve{tai na kompanijata pokaùvaat deka tro{ocite za vrabotenite iznesuvale 3,3 milioni evra, 4% pove}e vo sporedba so 2009 godina. Toplifikacija-proizvodst-

4500

BLOKOVITE NA KOMERCIJALNA BANKA I MA[INOPROMET GO KRENAA PROMETOT ZA 23%

4000 3500 3000

2500 03.03.2010

vo, pak, minatata godina gi namali tro{ocite za vrabotenite duri za 20%. Tie ja ~inele kompanijata okolu 1,7 milioni evra. Samo Toplifikacijaproizvodstvo na toplinska energija lani potro{ila 154.340 evra za surovini, materijal i siten inventar, {to e za 70% pomalku sporedeno so potro{enite surovini vo 2009 godina. Direktorot na Toplifikacija, Dimitar Haximi{ev, se nadeva deka finansiskite rezultati na grupacijata godinava }e bidat sli~ni na lanskite.

15.05.2010

22.07.2010

30.09.2010

“Godinava nema drugi mo`nosti za rast na dobivkata. Taka }e bide s$ dodeka kombiniranata termoelektrana i toplana Te-To ne po~ne da raboti. Se nadevam deka toa }e se slu~i na po~etokot od april. Duri potoa Toplifikacija }e mo`e da se priklu~i na Te-To”, veli Haximi{ev. Toj dodava deka podobro e cenata na toplinskata energija i ponatamu da se korigira dva pati godi{no, bidej}i cenite na prirodniot gas i na mazutot na svetskite berzi postojano fluktuiraat.

16.11.2010

13.01.2011

01.03.2011

erzanskoto trguvawe vo tekot na v~era{niot den zavr{i so rast na prometot od 23% blagodarenie na dvete blok-transakcii so akciite na Komercijalna banka i Ma{inopromet. Od Komercijalna banka, povtorno, kako vo vtornikot, bea istrguvani 1.000 akcii vredni 3,6 milioni denari, dodeka od Ma{inopromet se istrguvaa 2.200 akcii so promet od 3 milioni denari. Zaedno dvete blok-transakcii ostvarija promet od 6,6 milioni denari, {to e 48% od 13,7 milioni denari so koi Berzata go zatvori v~era{niot trgovski den. Ostana neprodaden i paketot akcii na IK banka, koj izminatite tri dena se nude{e na proda`ba po pat na javna berzanska aukcija od strana na dr`avnata Agencija za upravuvawe so odzemen imot, koj e 7,45% od akcionerskiot kapital na bankata. Sepak, i pri vakov slab den kaj klasi~noto trguvawe i ponatamu investitorite ostanaa zainteresirani za akciite na kompaniite. Ovojpat minatogodi{niot dobar rezultat na Toplifikacija

Najavite na Regulatornata komisija za energetika deka toplinskata energija mo`e da se korigira samo edna{ godi{no za nego e neprifatliva. Akcijata na Toplifikacija v~era se trguva{e po prose~na cena od 3.532 denari. Po ovaa cena vo ponedelnikot bea istrguvani 146 akcii, vredni 515.765 denari. Vo poslednata godina, pak, so akcijata na najgolemiot proizvoditel i snabduva~ so toplinska energija se realizirani 1.453 transakcii vo vrednost od 120 milioni denari.

ja stavi akcijata na ovaa kompanija vo investitorskiot vidokrug, {to rezultira{e so promet od 1,5 milioni denari. Interes ima{e i za akcijata na R@ Uslugi. Kompanijata lani ostvari dobivka od 18,4 milioni denari nasproti zagubata od 12,5 milioni denari ostvarena edna godina prethodno. Od R@ Uslugi bea istrguvani 3.990 akcii vredni eden milion denari. Obvrznicite ostvarija vkupen promet od 347.000 denari, a najtrguvana, so promet od 280.000 denari, be{e devettata emisija obvrznici za denacionalizacija. Osnovniot indeks MBI-10 padna za 0,16%, na vrednost od 2.593,37 indeksni poeni. Za razlika od nego, drugiot akciski indeks MBID ima{e rast od 0,24%, na vrednost od 2.817,97 indeksni poeni, a za 0,28% porasna i indeksot na obvrznici OMB, koj trguvaweto denes go po~nuva so vrednost od 116,81 indeksni poeni. Od istrguvanite 19 hartii od vrednost najmnogu porasna akcijata na Toplifikacija i toa za 4,69%, a najgolem pad od 10,26% ima{e akcijata na Skopski pazar.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

02.03.2011 Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

3.698,42

4,69

1.575.529

138,00

2,85

3.174

ТТК Банка АД Скопје

850,00

2,41

323.850

РЖ Услуги Скопје

270,00

0,55

1.077.300

3.653,20

0,45

730.640

Име на компанијата Топлификација Скопје Арцелормиттал Скопје (ХРМ)

Комерцијална банка Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Скопски Пазар Скопје

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД

02.03.2011

Отворен инвестициски фонд

Нето-имот на фонд (ден.)

1М

3М

6М

YTD

Податоците се однесуваат за

ILIRIKA JIE

31.617.198,65

-1,60%

7,73%

8,77%

1,44%

-0,30%

28.02.2011

ILIRIKA GRP

48.430.484,94

-0,71%

-2,99%

4,25%

-4,93%

4,54%

28.02.2011

Иново Статус Акции

17.637.641,10

-2,36%

6,88%

4,69%

6,85%

-10,04%

01.03.2011

KD Brik

36.425.274,43

1,08%

1,50%

5,03%

-2,20%

11,77%

28.02.2011

KD Nova EU

28.186.653,79

-0,34%

6,54%

7,98%

4,25%

0,89%

28.02.2011

КБ Публикум балансиран

30.778.736,18

-0,93%

4,24%

5,03%

3,26%

0,29%

28.02.2011

02.03.2011 Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

7000

-10,26

91.000

27500

-1,67

165.000

Алкалоид Скопје

4.340,23

-1,06

724.818

Стопанска банка Битола

3.504,98

-0,91

644.916

Макпетрол Скопје

Тутунска банка Скопје

4.100,00

-0,49

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

123.000 02.03.2011

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10 Вкупно издадени акции 1.431.353

BESK (2010) *

54.562

GRNT (2010) *

3.071.377

KMB (2010) *

2.279.067

ХВ ALK (2010) *

02.03.2011

Просечна цена

P/E

P/B

4.340,23

400,40

10,84

0,94

обични акции

7.203,86

567,72

12,69

0,21

Вкупно Официјален пазар

579,36

92,61

6,26

0,54

обични акции

14.455

-44,32

3.653,20

627,95

5,82

1,04

Вкупно Редовен пазар

14.455

-45,51

MPT (2010) *

112.382

27.500,00

0,82

3698,42

4,69

1.575.529

REPL (2010) *

25.920

41.500,38

2.996,49

13,85

0,87

270

0,55

1.077.300

SBT (2010) *

389.779

3.504,98

39,99

87,64

0,83

Македонски Телеком Скопје

539,89

0,05

762.866

STIL (2010) *

14.622.943

200,56

0,47

431,29

2,52

Комерцијална банка Скопје

3653,2

0,45

730.640

TPLF (2010) *

450.000

3.698,42

279,12

13,25

1,04

4340,23

-1,06

724.818

ZPKO (2010) *

271.602

2.300,00

0,36

РЖ Услуги Скопје

Алкалоид Скопје

% на промена

Нето добивка по акција

Износ (МКД)

Топлификација Скопје

02.03.2011 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена (МКД)

Име на компанијата

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

обврзници

5.654

94.805

-10,98 6,50

100.459

5,33

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, sreda - 02.03.2011)

KAPITAL / 03.03.2011 / ^ETVRTOK

Kompanii / Pazari / Finansii

VIP NUDI NOVI PAKETI ZA BRZ MOBILEN INTERNET obilniot operator Vip voveduva paket uslugi koi se baziraat na 3G tehnologijata, koja na korisnicite }e im ovozmo`i podobra internet-konekcija i prenos na podatoci preku ednostavno priklu~uvawe na Vodafone USB priklu~ok vo nivnite personalni kompjuteri ili laptop-uredi, kako i posebni paketi so tabletkompjuteri. So ova, korisnicite }e mo`at sekade, na lesen i ednostaven na~in da bi-

dat vo tek so slu~uvawata od niven interes. Vo ponudata za brz Internet se vklu~eni tri opcii za pretplata. Dopolnitelna pridobivka za novite korisnici e toa {to vo prvite tri meseci od koristeweto na uslugata nema da pla}aat mese~na pretplata za podato~niot soobra}aj koj e vklu~en vo ramkite na odbraniot paket s$ do 31 mart 2011 godina. Ponudite mo`at da gi koristat site fizi~ki i

pravni lica koi }e sklu~at dogovor na 24 meseci vo site proda`ni mesta na Vip.

[PARKASE BANKA NUDI STANBENI KREDITI SO KAMATNI STAPKI OD 6,5% a 9-ot Saem za grade`ni{tvo, pokraj brojnite firmi za grade`ni{tvo, grade`ni materijali i mehanizacija, ponuda za grade`nite kompanii ima i edinstvenata banka koja u~estvuva na saemot, [parkase banka. Pretsedatelot na UO na [parkase banka, Sr|an Krsti}, najavi deka za grade`nite kompanii kako zalog ja zemaat vrednosta na idnata gradba. “Finansiraweto se vr{i po realizirani situacii, so

{to grade`nata firma ne ja optovaruvame so kamati na neiskoristeni sredstva. Toa {to e posebno atraktivno za grade`nite kompanii e deka kako zalog ja zemame vrednosta na idnata gradba. Vo procesot na gradbata davame dopolnitelna poddr{ka na grade`nite kompanii so finansirawe na nivnite krajni kupuva~i so maksimalno povolni stanbeni krediti, me|u koi e i najnovata ponuda za stanbeni krediti so kamatni stapki od 6,5% i

grejs-period od 12 meseci”, istakna Krsti} na Saemot na grade`ni{tvo. Prisutnite na Saemot poso~ija deka [parkase e banka so fleksibilnite uslovi koga se vo pra{awe kreditite.

SPORED GOLEMINATA NA AKTIVATA VO 2010

17.03.2010 KOMERCIJALNA STANA NAJGOLEMA BANKA VO MAKEDONIJA

Iako 2010 godina be{e turbulentna za bankarskiot sektor bidej}i kreditnite portfolija kako posledica na krizata vo ekonomijata se vlo{ija, sepak, pove}eto dobro zarabotija. Najdobar finansiski rezultat ostvari Komercijalna banka, so dobivka od 23,2 milioni evra i so porast na aktivata na 1,153 milijardi evra ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

olemite banki vo zemjava minatata godina ostvarija golemi dobivki, a pomalite evidentiraa skromen porast na profitite. Iako 2010 godina be{e turbulentna za bankarskiot sektor bidej}i kreditnite portfolija kako posledica na krizata vo ekonomijata se vlo{ija, sepak, finansiskite izve{tai pokaùvaat deka najgolem del od bankite dobro zarabotija. Najdobar finansiski rezultat ostvari Komercijalna banka, koja objavi dobivka od 23,2 milioni evra, {to pretstavuva zgolemuvawe od 33,3% vo sporedba so prethodnata godina, koga dobivkata iznesuva{e 17,4 milioni evra. Od bankata velat deka dobrite rezultati se dolàt na pozitivnite globalni trendovi na ekonomsko zakrepnuvawe, koi imaa svoe vlijanie i vrz doma{nata ekonomija. Rekordniot profit & ovozmoì na Komercijalna da podeli i dividenda na akcionerite od 200 denari po akcija. Bilansnata aktiva na bankata, pak, porasna za 16,7% na nivo od 1,153 milijardi evra. Stopanska banka evidentira{e zgolemuvawe na profitot od 21,5%, koj iznesuva{e 14,4 milioni evra. Vkupnata aktiva na Stopanska, isto taka, porasna na 1,109 milijardi evra. Tretata banka od golemata

od 10%. Neto-profitot na Prokredit banka za minatata godina iznesuva 1,3 milioni evra, {to pretstavuva rast od 36% sporedeno so 2009 godina. Profitabilnosta merena preku povratot na kapital iznesuva 7,7%, a koeficientot na adekvatnost na kapitalot e 13,6%, {to e daleku nad regulatornoto barawe od NBM od 8%. Vkupnata aktiva na bankata iznesuva 201 milioni evra, {to pretstavuva zgolemuvawe od eden milion vo odnos na prethodnata godina. Od bankata velat deka pozitivnite rezultati se dol`at na zgolemeniot interes na kompaniite za krediti i o~ekuvaat godinava u{te pogolem krediten rast. “Kreditnoto portfolio na Prokredit vo 2010 godina porasna za 9,6%,

trojka, NLB Tutunska, pak, ostvari ist finansiski rezultat kako i vo 2009 godina. Dobivkata pred rezervacii iznesuva 18,9 milioni evra, {to e za 7% pove}e od lani, od koja vo posebniot fond na rezervi za potencijalni rizici vo tekot na godinata bea izdvoeni 11,2 milioni. Netoprofitot za 2010 godina iznesuva 7,4 milioni evra, a dobivkata po akcija 8,7 evra. Ovoj rezultat doka`uva deka NLB Tutinska banka, vsu{nost, pominala najdobro od site

dostignuvaj}i 149 milioni evra. Vo posledniot kvartal od godinata se zabele`a razdvi`uvawe na pazarot i pretprijatijata po~naa pohrabro da baraat krediti za investirawe, {to, pak, pretstavuva{e i pozitiven signal za zgolemuvawe na obemot na kreditirawe vo slednata godina. Najavite i o~ekuvawata za 2011 godina se pozitivni. Prokredit e visokolikvidna banka i ottamu prognozite se deka kreditiraweto godinava }e se zgolemi za 15%”, izjavi Jovanka Joleska-Popovska, generalen direktor na Prokredit banka. Od ostanatite pomali banki, Eurostandard minatata godina uspea da ja eliminira zagubata i duri ostvari mala dobivka od 25.000 evra. Ottamu velat deka planot e vo celost ispolnet i za godinava planiraat dopolnitelno zgolemuvawe na profitabilnosta. Spored objavnite podatoci na Makedonskata berza, Stopanska banka od Bitola vo 2010 godina milioni evra ostvari dobivka od okolu 250.000 evra. Pri~inata za namaluvawe na profitot ja lociraat vo namaleniot obem na vkupnite aktivnosti kako posledica na namalenata ekonomska aktivnost na pravnite milioni evra subjekti, prosledeni so zgolemeno zna~ewe na kreditniot rizik i merkite na monetarna vlast, kako i primenata na novata regulativa za finansisko izmilioni evra vestuvawe na bankite. Najmnogu prihodi bankite ostvarija od kamati, kursni razliki i provizii, dodeka, pak, na rashodnata strana najgolemo milioni evra vlijanie vrz namaluvaweto na dobivkite imaa zagubite od nenaplateni krediti i tro{ocite za rezervacii. iljadi evra

23,2 STOPANSKA 14,4 NLB TUTUNSKA 7,4 PROKREDIT 1,3 OHRIDSKA 440

K KOMERCIJALNA

drugi banki od grupacijata NLB, koja objavi zaguba od 202 milioni evra, od koi samo slovene~kata bila vo minus od 183,4 milioni. Od bankata velat deka pozitivniot rezultat vo zemjava se dol`i na zgolemenoto {tedewe na gra|anite za rekordni 103 milioni evra (27%), {to, pri o~ekuvana pointenzivna ekonomska aktivnost, ovozmo`i zajaknuvawe na pazarnata pozicija i intenzivirawe na kreditnite aktivnosti. Ohridska banka ostvari profit od 440.000 evra, {to pretstavuva porast МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Благајнички записи

4,00%

СКИБОР

Ломбарден кредит

5,50%

МКДОНИА

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

2,52%

3,40%

4,29%

5,25%

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност

КУРСНА ЛИСТА

Банка

3м

6м

12м

24м

Стопанска

5,50%

6,25%

6,50%

9,15%

9,65%

61,5025

Комерцијална

4,80%

5,50%

6,50%

8,60%

9,00%

44,4864

НЛБ Тутунска

5,00%

6,30%

6,70%

9,50%

9,70%

Среден курс Држава

Валута

ЕМУ

евро

САД

долар

В.Британија

фунта

72,4070

во денари

36м

Швајцарија

франк

47,8656

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

45,8700

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

45,3157

61,6

45,8

73,2

48,3

Извор: НБРМ

Fokus

KAPITAL / 03.03.2011 / ^ETVRTOK

LONDONSKI “EKONOMIST” SO NOVA ANALIZA ZA MAKEDONIJA

MAKEDONCITE SE LUDI, A “S 2014” E KAKO HRAM NA BOGOV GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

beliks, debeliot galski prijatel na Asteriks od crtanite, ima pogovorka: “Ova Rimjanive se ludi”. Pro{etajte se niz Skopje, glavniot grad na Makedonija, i istoto }e go mislite i za Makedoncite. Ne sakam da bidam sarkasti~en. No, brzinata na gradewe vo i nadvor od gradot potsetuva na “Hramot na bogovite”. Vaka poznatiot britanski analiti~ar Tim Xuda ja po~nuva analizata za slu~uvawata so proektot "Skopje 2014" i go opi{uva prviot vpe~atok na strancite koga doa|aat vo poseta na Makedonija. Analiti~arot, koj dobro gi poznava sostojbite na Balkanot, smeta deka vo uslovi na predizborna kampawa vo zemjava Gruevski }e

Na glavniot plo{tad vo Skopje nabrzo }e nikne golema statua na Aleksandar Makedonski. Na mnogu Makedonci ne im e gri`a za Aleksandar. No, sakaat da gi vidat Grcite, koi go blokiraat vlezot na Makedonija vo EU i vo NATO poradi imeto, kako pocrvenuvaat koga }e se otkrie statuata. Vaka ugledniot “Ekonomist” gi analizira motivite za golemiot grade`en potfat “Skopje 2014”, za koj vesnikot pi{uva deka }e bide glaven adut na premierot Nikola Gruevski vo izbornata kampawa

se potrudi grade`niot bum nare~en "Skopje 2014" da go pretstavi kako svoj glaven adut. "Na Skopje odamna mu treba{e doteruvawe. No, protivnicite na Nikola Gruevski, koi dolgo vreme go obvinuvaat premierot za populisti~ki nacionalizam, te{ko deka }e gi voodu{evi samata priroda na grade`niot bum, koj Vladata go nare~e “Skopje 2014”. So izbori pred nego, Gruevski nesomneno }e u`iva vo zaslugite od niknuvawe na novite gradbi niz gradskiot centar", veli Xuda.

"SKOPJE 2014" IZVOR NA TENZII! Ve~nata rasprava me|u doma{nite politi~ki partii deka proektot "Skopje 2014", koj preku no} osamna bez prethodna javna rasprava i diskusija, e izvor na me|uetni~ki tenzii ja analizira i Britanecot Xuda. Najdobar primer za toa e, veli Xuda, tepa~kata me|u mali grupi Makedonci i Albanci za izgradbata na crkvata-muzej na Kale. Iako izgradbata sega e prekinata, analizira toj, sepak, problemot ja

otkriva krevkata ramnote`a me|u dvete zaednici vo Makedonija, kade {to dlaboko se zapletkani religijata, identitetot, zemjata i mo}ta. Vo vakvata borba me|u Makedonicte i Albancite vo Makedonija gleda politika na obele`uvawe na teritorija. "Demokratskata unija za integracija (DUI), makedonskata albanska partija, koja e vo koalicija so Gruevski, ima strogo svetovni koreni. Taka {to se pra{uvate dali toa e u{te eden zaplet za

problemot so gradeweto xamii. Vo pove}eto slu~ai sekoja nova xamija ne samo {to ja proklamira slavata na islamot, tuku deka i zemjata vrz koja stoi e albanska. Ironijata e vo toa {to mo`ete da sretnete albanski op{tini kade {to se veat amerikanski znamewa i se vo spor so tie xamii kade {to se veat znamiwa na Saudiska Arabija" i dodava deka vakvite reakcii vo Makedonija na noze gi krenale i nivnite potomci od Albanija i Kosovo, koi, pak, vo svoite televiziski emisii Albancite vo Makedonija

[TO MO@AT DA DONESAT VO NBM PREDVREMENITE PARLAMENTARNI IZBORI?

ANGLISKA KRALICA VO GUVERNERSKA FOTELJA BILJANA KRSTEVSKA krstevska@kapital.com.mk

dlukite so povisok stepen na odgovornost, pod koi mora li~no da se potpi{e samo guvernerot na Narodnata banka na Makedonija, }e bidat zamrznati ako Sobranieto na 26 maj ne go razre{i Petar Go{ev od pozicijata guverner i ne imenuva negov naslednik. Vaka poiskusnite politi~ari, koi upravuvaa so instituicii od zakonodavnata i od izvr{nata vlast, ja tolkuvaat situacijata koja dosega ne e videna vo Makedonija – da nema koj da go otpovika guvernerot koj treba da si zamine.

Neizvesno e koj }e odlu~uva za kamatata na blagajni~kite zapisi, zadolìtelnata rezerva, kursot na denarot, koj }e deli licenci za ~lenovite na upravnite odbori vo bankite, koi mora da gi potpi{e samo guvernerot, ako Go{ev po 26 maj prodolì da bide samo vr{itel na dol`nosta Spored ova, Go{ev ne bi trebalo da odlu~uva za reguliraweto na osnovnata kamata na Narodnata banka na Makedonija, klu~nite statusni odluki za bankite, odobruvawe licenci za novi menaxeri, pogolemi akcioneri, likvidacija, privremena zabrana za kreditirawe, zaostruvawe na kriteriumite za kreditirawe ako vo nekoja banka se zgolemat lo{ite krediti. “Go{ev }e prodolì samo kako vr{itel na dol`nosta vo Narodnata

banka na Makedonija, no nema da bide guverner. Ova prakti~no zna~i deka neformalno }e se limitiraat negovite prava i dol`nosti. Tekovnoto funkcionirawe na finansiskiot sektor ne smee da bide popre~eno. Zatoa, Go{ev }e bide dol`en da gi nosi site odluki za tekovnoto rabotewe na NBM i na bankite. Noviot status na vr{itel na dol`nosta podrazbira deka }e treba da se zamrznat site odluki od povisok stepen na odgovornost, za koi go mandatira Sobranieto.

Prodol`uvaweto na obvrskite i limitiranata odgovornost vo vakva okolnost ne se zapi{ani vo Zakonot za Narodnata banka na Makedonija, nitu vo koj bilo drug. Tie se smetaat za nepi{ano pravilo”, veli Stojan Andov, pratenik i porane{en pretsedatel na Sobranieto. Andov veli deka dosega nemalo vakva nesre}na koincidencija, poradi mo`no predvremeno raspu{tawe na Sobranieto da nema koj da go otpovika stariot i da go imenuva

nov guverner. Toj se potsetuva deka imalo situacii koga mandatot na funkcioneri ostanal vo vakuum poradi razni smeni vo izvr{nata ili vo zakonodavnata vlast. No, priznava deka tie primeri se nesporedlivi so situacijata {to sega mo`e da se slu~i. Sega{nata situacija dobiva na te`ina poradi odgovornosta na guvernerot – prviot vo monetarniot i vo bankarskiot sektor koi se finansiski krvotok na nacionalnata ekonomija.

no.

KAPITAL / 03.03.2011 / ^ETVRTOK

25 LI^NOSTI VINOVNI ZA SVETSKATA FINANSISKA KRIZA

STENLI O’NIL SAKA[E TAJNO DA JA PRODADE MERIL LIN^ izvr{en Porane{niot kanskata investiciska

SPOMENIKOT NA ALEKSANDAR KONTRAUDAR ZA GR^KATA BLOKADA VO EU I NATO!

SKOPJE ITE!

Spektakularnata fontana na plo{tadot, koja vo Makedonija be{e predmet na rasprava dali }e pretstavuva spomenik na Aleksandar Makedonski ili }e bide samo obi~en kowanik, e isto taka analiza na ovoj analiti~ar. Spored nego, statuata na Aleksandar Makedonski i ne e tolku golema gri`a za Makedoncite, kolku {to e provokacija do Grcija za nivnata pove}egodi{na blokada na zemjata vo EU i vo NATO. "Na glavniot plo{tad vo Skopje masivno se gradi. Tamu nabrzo }e nikne golema statua na Aleksandar Makedonski. Na mnogu Makedonci ne im e mnogu gri`a za Aleksandar. No, sakaatda gi vidat Grcite koi go blokiraat vlezot na Makedonija vo EU i NATO poradi imeto, kako pocrvenuvaat koga }e se otkrie statuata. Grcite gi obvinuvaat Makedoncite deka Aleksandar e nivni i deka sakaat da ja prezemat gr~kata kultura", prenesuva "Ekonomist". Za ostanatite gradbi, pak, veli: "No, toa e samo eden element. Muzei, dumi, novo ministerstvo za nadvore{ni raboti, most nakiten so statui i lavovi, kako vo knigata na Asteriks, triumfalna kapija, seto toa }e go transformira centarot na gradot. Del od gradbite se sovpa|aat so okolinata, no noviot ustaven sud, so negovite masivni korintski stolbovi, li~i malku nametlivo".

gi narekuvaat "Talibanci". Taka, Xuda zaklu~uva deka tokmu ova e edna od pri~inite zo{to rabotata so crkvata-muzej e tolku ~uvstvitelna. "Mnogu Makedonci velat deka tie ne velat ni{to za xamiite koi naj~esto se gradat nelegalno kolku da ja za~uvaat socijalnata harmonija. Poradi toa, niv gi nervira toa {to obidot da se izradi ne{to {to edvaj li~i na crkva stanuva tolku golem incident. Albancite, nasproti toa, na "Skopje 2014" i sli~nite proekti kako i crkvata-muzej gledaat kako na proekt sozdaden da im se nametne “makedon{tinata”. Inaku, ova ne e prva analiza na ugledniot britanski vesnik "Ekonomist". Prethodno, vo avgust minatata godina, na stranicite na ovoj vesnik osamna analiza so naslov "Glavniot grad dobiva kontroverzno doteruvawe". Kako i sega i toga{ predmet na analizata be{e provokacijata ispratena do Grcija so izgradba na anti~kite spomenici, no i

toga{nite tenzii za Makedoncite i Albancite koi povtorno bea prisutni poradi izgradbata na crkvata Sv. Konstantin i Elena na glavniot plo{tad, a pritoa ne be{e ostaven prostor za Burmali xamija. SPOMENICITE I ZGRADITE VO PREDIZBORNATA KAMPAWA! O~ekuvawata se deka proektot "Skopje 2014" }e bide edna od glavnite temi za koi }e se kr{at kopjata me|u politi~kite oponenti vo predizborniot ciklus. Vo uslovi bez re~isi nikakov ekonomski napredok i blokirani evroatlantski integracii, Gruevski nema mnogu xokeri vo rakav za osvojuvawe na glasa~ite. Se o~ekuva spomenicite da se koristat kako glaven adut. Ve}e se iskristalizirani i stavovite na politi~kite lideri za ovoj proekt. Zasega, mol~i samo DUI na Ali Ahmeti, no soglasno poznava~ite, incidentot na Kale e dovolen dokaz za nesoglasnosta na ovaa partija za ovoj proket. Nasproti vladinata koalicija, opoziciskiot front ve}e jasno

Ingerencii so povisoka odgovornost {to so zakon mu se dadeni na guvernerot se odlu~uvawe i izvr{uvawe na monetarnata i politikata na devizniot kurs na denarot, upravuvawe i investirawe na deviznite rezervi, statusni promeni vo bankite, raspi{uvawe likvidacija, privremena zabrana za kreditirawe, zaostruvawe na kriteriumite za kreditirawe vo slu~ai koga adekvatnosta na kapitalot na nekoja banka e namalen. Od site ovie, sepak, klu~na e odgovornosta na guvernerot za monetarnata i za politikata na devizniot kurs. Spored Zakonot, Sovetot na NBM gi definira i usvojuva ovie politiki. Guvernerot, osven toa {to u~estvuva vo ovie odluki, e najodgovoren za izvr{uvawe na ovie politiki. Toj menaxira koi monetarni instrumenti (zadol`itelna rezerva, blagajni~ni zapisi, lombardni i repo akcii) da se zategnat, a koi da se olabavat. Guvernerot presekuva dali da se otkupuvaat

ili da se povlekuvaat denari od platniot promet koga na pazarot } e se pojavi disbalans me|u denarot i evroto. Neizvesno e kako ovie odgovornosti }e se izvr{uvaat ako Petar Go{ev samo formalno prodolì da gi vr{i guvernerskite dolo`nosti. Vo ~udna situacija }e se najdat i bankite ako Go{ev podolgo od predvidenoto ostane vo guvernerskata fotelja. Vo status kvo moè da se najde del od nivnoto funkcionirawe. Vo arhivite na Narodnata banka na Makedonija i na Sobranieto ima edno pismo {to dobro ja ilustrira realnosta {to moè politikata vo Makedonija da & priredi na ekonomijata. Toj e ispraten od centralnata banka do toga{nite pretsedateli na dràvata i na Sobranieto. Vo nego prvite dràvni bankari gi molat politi~arite da imenuvaat novi viceguverneri, bidej}i mandatot na [aban Prevala i na Du{anka Hristova ve}e dve

istakna kako }e gi prenamenuva parite i gradbite predvideni so ovoj proekt. Za niv ovoj proekt i ponatamu ostanuva nesu{tinski proekt. "S$ zavisi od toa koj od proektite do kade }e bide stignat. Ima gre{ki {to moàt da se popravat celosno, ima gre{ki {to moàt da se popravat delumno, ima gre{ki {to ne moàt da se popravat. Sigurno deka tie objekti, zgradi koi se ve}e izgradeni, kade {to ogromni narodni pari se ve}e investirani, nie kako idna vlast nema da si dozvolime da gi ru{ime, tuku }e se obideme na najsoodveten na~in da bidat iskoristeni. Istoto vaì i za nekoi proekti koi se vo samata finalna realizacija, me|utoa, seto toa {to ne e po~nato i {to moè da bide revidirano, toa }e go napravime i imame namera tie sredstva i finansii da gi prenamenime za mnogu pova`ni i pokorisni raboti od koi }e vidat nekakva korist {to e mo`no pogolem broj na{i gra|ani", izjavi liderot na SDSM, Branko Crvenkovski.

godini e iste~en. Vo nego pi{uva deka Sovetot na centralnata banka raboti na rabot na kvorum i vo pra{awe se doveduva legitimnosta na odlukite, bidej}i mandatot na Hristova i na Pravala bil iste~en ve}e dve godini. Zatoa, toga{noto rakovodstvo gi moli pretsedatelot na dràvata, Boris Trajkovski i na Sobranieto, Nikola Popovski, da predloàt i imenuvaat novi viceguverneri. Go{ev dosega ne se pojavi vo javnosta za da kaè kako }e se odrazi mo`noto prolongirawe vrz devizniot kurs na denarot i odrùvaweto cenovna stabilnost, {to se dvete klu~ni odgovornosti na Narodnata banka na Makedonija, nezavisno koj i kako upravuva so nea. Negoviot mandat istekuva na 26 maj godinava. Spored Zakonot za NBM, toj den Sobranieto treba da go otpovika stariot i da go nazna~i noviot guverner, koj treba da go predloì \orge Ivanov, pretsedatelot na dràvata.

direktor na ameribanka Meril Lin~, Stenli O’Nil, e proglasen za glaven inicijator na turbulenciite na i taka "kr{liviot" bankarski sektor vo SAD

re{kite i previduvawata koi porane{niot direktor na investiciskata banka Meril Lin~, Stenli O’Nil, gi napravi vo tekot na negoviot {estgodi{en mandat se glavnite pri~ini poradi koi magazinot "Tajm" go smesti na listata so 25 vinovnici za svetskata finansiska kriza. Najslavniot izvr{en direktor na Meril Lin~, koj be{e na ~elo na bankata od 2001 do 2007 godina, ja odnese vo profitabilnata igra na sozdavawe finansiski derivati sli~ni na hipotekarnite obvrznici, koi se edinstveni poradi toa {to pretstavuvaat razli~ni vidovi dolg so razli~en krediten rizik (CDO - Collateralized Debt Obligations). Spored magazinot "For~n", ova pridonelo bankata do juni 2006 godina da zapleni imot vreden pove}e od 41 milijarda dolari poradi nemo`nosta gra|anite da gi vra}aat kreditite zemeni vo vid na CDO ili hipotekarni krediti. Pri krajot na mandatot na O’Nil bankata vleze vo kriza kako {to pazarot na hipoteki po~na da oslabuva, a prva koja se ponudi da ja izvle~e be{e Bankata na Amerika. Koga finansiskata kriza be{e pred eksplozija, finansiskiot menaxment na Meril Lin~ ja ~uva{e tajnata od analiti~arite i investitorite deka sokrile 30,4 milijardi dolari vo hipotekarni hartii od vrednost. Objavuvaweto na ovie podatoci go ispla{i izvr{niot direktor na bankata, Stenli O’Nil. Ova ja odnese investiciskata banka pred Komisijata za ispituvawe na finansiskata kriza na SAD, koja vo svojot izve{taj osobeno vnimanie posveti na raboteweto na bankata. Komisijata istakna deka menaxmentot na bankata znael deka kompanijata bila mnogu izloèna na CDO, no ne go pokaùvala toa pred investitorite. Neuspehot na upravuvawe so rizikot gi iznenadi investitorite koga vo 2007 godina Meril Lin~ objavi deka vo tretiot kvartal ima zaguba od 6,9 milijardi dolari od CDO i edna milijarda od hipoteki. Ova pridonese za vkupna zaguba od 7,9 milijardi dolari, {to be{e najgolemata zaguba zabeleàna na Volstrit do 2007 godina. Taa be{e i re~isi dvojno pogolema od prognoziranata od 4,5 milijardi dolari, za koja kompanijata prethodno gi predupredi investitorite. Koga analiti~arite go pra{ale O’Nil za

izloùvaweto na kompanijata na rizi~ni hipotekarni krediti, toj im odgovoril deka biznisot so CDO bil samo mal del od vkupniot. Toj se obide da se opravda pred Komisijata deka ne bil svesen za zadrùvaweto na skapite bankarski transakcii s$ do otkrivaweto na skandalot. Spored analiti~arite, O’Nil bil ispla{en poradi toa {to imal vpe~atok deka hipotekarniot biznis na Meril Lin~ bil voden od pobaruva~kata. Toj veli deka nedostigot od novi klienti zna~el i nedostig od ponudi. Po dokaùvaweto na vinata na porane{niot direktor, najmo}nata me|unarodna banka se podgotvi da ja objavi negovata ostavka i gi razgleda potencijalnite kandidati za naslednici na O’Nil. Vo toa vreme akciite na Meril Lin~ zagubija okolu edna tretina od svojata vrednost. Bankata be{e primorana da gi priznae lo{ite investiciski odluki, pa, taka, Bankata na Amerika ja prezede Meril Lin~. U{te eden vo nizata pogre{ni ~ekori na O’Nil bil tajnoto pregovarawe so izvr{niot direktor na bankata Vahovija, Ken Tomson, za proda`ba na Meril Lin~. Sevo ova pridonelo brojni mediumi i analiti~ari da go proglasat O’Nil za inicijator na turbulenciite na i taka "kr{liviot" bankarski sektor vo SAD. Spored procenkite na analiti~arite, toj e eden od glavnite vinovnici za po~etokot na krizata so hipotekarni krediti vo SAD, kako i za padot na plate`nata mo} na Amerikancite. Tie potenciraat deka ulogata na investiciskata banka Meril Lin~ bila mnogu zna~ajna za stabilnosta na bankarskiot sektor, a O’Nil so negovite nepromisleni postapki i tajni zagovori so negovite kolegi od bankite-rivali za sokrivawe na namalenata mo} pridonel za po~etok na finansiskata kriza. Od druga strana, del od ekspertite smetaat deka monetarnite stegi koi gi donese amerikanskata vlada bile predizvikani tokmu od O’Nil, a nego go proglasija za glaven vinovnik za globalnata finansiska kriza. Denes, Ernest Stenli O’Nil e ~len na upravniot odbor na amerikanskata grade`na kompanija Alkoa. Pred da ja prezeme direktorskata fotelja na Meril Lin~, {est godini be{e ~len na bordot na direktori na avtomobilskiot gigant Xeneral motors. prodolùva

Komentari / Analizi

KAPITAL / 03.03.2011 / ^ETVRTOK

DIJALOZI NA ^ETIRI NOZE

ÔVE^KO DELO preku niv za da go osvoi vnimanieto na milioni lu|e koi gi koristat socijalnite mreì kako Fejsbuk, Jutjub, Tviter i drugi. PIGON: Vide kako e rangiran profilot na Fejsbuk na amerikanskata ambasada vo Skopje? Gledam se aùrira re~isi sekoj den. Na primer, moè da se najdat poslednite vesti za Mirovniot korpus deka proslavuva 50 godini promocija na mir i prijatelstvo niz celiot svet, za pobednicite na Oskar, potoa intervju na Negovata ekselencija ambasadorot so soprugata i, sekako, izjavi od amerikanski oficijalni lica. Ima i posebni profili za Amerikanskite kat~iwa vo Bitola, Tetovo itn.. Profilot ima golem broj fanovi, re~isi 8.200, a toa e mnogu pove}e od drugi stranski ambasadi vo Skopje. Britanskata ambasada ima ne{to pomalku od 500 fanovi, a slovene~kata ne{to pomalku od 400. Najnov profil koj mnogu brzo raste e toj na Holandskata ambasada. Vsu{nost, se raboti za dva profila: oficijalen so 600 fanovi i neformalen so pove}e od 1.300 fanovi. JANÊSKI: Profilot na Fejsbuk na Amerikanskata ambasada vo Skopje, spored kriteriumot za broj na fanovi, e vtor vo Evropa.

ALEKSANDAR JANÊSKI PIGON: Na profilot na Fejsbuk na Amerikanskata ambasada vo Skopje nejziniot administrator vo januari ja postavi slednata èlba: “Ovaa godina na{a ednostavna nade` e deka }e dostigneme 10.000 “likes” so na{ite Fejsbuk prijateli...”. Se nasmevnav i si rekov ambasadata ima ambicija da dostigne cel odredena brojka od firtuelni fanovi? Se raboti samo za gradewe na onlajnprijatelstvo? JANÊSKI: Toa {to tebe te iznenaduva ne e iznenaduvawe za ofici jalnite lica na Stejt departmentot vo Va{ington. Preku edna internet-stranica na Kancelarijata za inovacii tie go merat brojot na prijateli (vkupno okolu 2 milioni) za site 227 profili na Fejsbuk na svoite kancelarii i ambasadi, doma i vo stranstvo. Dene{nata amerikanska administracija ja prepoznava mo}ta na onlajn-mediumite. Gi {iri informaciite K

Prva e amerikanskata ambasada vo Pariz so re~isi 14.500 fanovi. Interesno e deka profilot na Fejsbuk na Amerikanskoto kat~e vo Tetovo ima pove}e od 4.000 fanovi, {to e 4 pati pove}e od Amerikanskata ambasada vo Dablin i 2 pati pove}e od amerikanskata ambasada vo Praga. PIGON: Ako se ima predvid goleminata na Makedonija, Amerikanskata ambasada ru{i evro pski rekordi na popularnost. Pri~inite za uspehot, spored mene, ne se samo vo toa d eka profilot se administrira ubavo, odnosno informira za site kulturni, socijalni i biznis-inicijativi. Tuku, mislam deka ednakvo va`no e kolku od tie inicijativi, od koi ambasadata e del, se slu~uvaat sekoja nedela vo realniot `ivot, ne na Internet. Tie nastani vo realniot `ivot zna~at mnogu pove} e gradewe razbirawe me|u lu|eto otkolku prezentacija na Fejsbuk. Pretpostavuvam deka toa e ubavo ~uvstvo i za lu|eto vo ambasadata. Tie se dobredojdeni vo Makedonija kako prijateli i sre}avaat lu|e za vreme na nastanite. Isto, va`na rabota e kolku lu|e ostavaat komentari i kolku gi gledaat izjavite na Jutjub koi se objaveni na profilot na ambasadata. O

JANÊSKI: Najuspe{nata amerikanska ambasada vo svetot vo odnos na brojot na fanovi na Fejsbuk e ambasadata vo Xakarta, Indonezija so re~isi 310.000 fanovi, {to e pribli`no 4,8 pati pove}e od fanovite na Fejsbuk na Stejt departmentot vo Va{ington. Samo nekolku lu|e rabotaat na toj profil na Ambasadata vo Xakarta. Koga gi pra{ale vo intervju kako uspeale da napravat tolku golema grupa prijateli tie objasnile: “...socijalnite mreì ne se vtora internetstranica, tuku zaednica. Bidete sigurni lu|eto koi se zadolèni za nego i samite da go koristat”. PIGON: O~igledno, amerikanskata administracija kako nikoja druga vlada go razbira ova pravilo. Kako {to eden mediumski ekspert komentira: “Pretsedatelot Obama gi koristi Jutjub i Jahu sledej}i ja pogovorkata koja prepora~uva - lovi ribi kade {to ima ribi “. JANÊSKI: Zatoa, vo januari, vedna{ po govorot vo Kongresot, pretsedatelot Obama dade intervju na Jutjub odgovaraj}i na nekoi od pra{awata koi bea postaveni onlajn od 140.000 lu|e od celiot svet. Od krajot na januari do denes re~isi 220.000 lu|e go videle ova intervju na Jutjub. Nema K

dilema, Internetot e mo}en medium - “ribite” se tamu. Tolku mnogu lu|e go koristat, no ima i takvi koi, za àl, go zloupotrebuvaat. PIGON: Se potsetuvam {to kaà Dràvniot sekretar na SAD, Hilari Klinton, neodamna vo Va{ington, za vreme na edna konferencija za “internet-sloboda”. Od celiot nejzin govor osobeno se se}avam na delot koga taa diskutira{e za nasilstvoto protiv protestantite koi baraa sloboda vo Egipet i Iran. “Vo sekoj slu~aj, lu|eto protestiraat poradi dlabokite frustracii od politi~kite i ekonomskite uslovi na nivnite ìvoti. Tie stoeja i mar{iraa i peeja i vlasta gi slede{e i blokira{e i gi apsea niv. Internetot ne napravi niedna od tie raboti; lu|eto go pravea toa”. JANÊSKI: Mislam deka e dobra lekcija za site koi se obiduvaat da go objasnat ili zamenat realniot ìvot preku negovata refleksija na Internet. Ovaa refleksija izgleda tolku seopfatna i vistinita, tolku lesna za dostignuvawe. Lesno moè da se sozdade vistinska ili la`na slika. Brzinata na komunikacijata i pristapot do informaciite pove}e ne moàt da se kontroliraat. PIGON: Blagodarenie na C

STANISLAV PIGON Internetot mnogu raboti lesno se {irat i stanuvaat poznati. Eden od poslednite ubavi primeri e kako brzo prikaznata za fantasti~nata prezentacija na makedonskoto kulturno nasleds tvo "Nenadminata ubavina - ikoni od Makedonija” vo muzejot vo Utreht, Holandija se pro{iri niz svetot. Porakata be{e prenesena od mnogu korisnici na Fejsbuk koi go spodelija linkot otkako Holandskata ambasada vo Skopje go objavi na nivniot profil na Fejsbuk. JAN^ESKI: Da ne zaboravime deka celata rabota ne e vo spodeluvaweto na linkot. Ovaa izlo`ba nemalo da se slu~i ako ambasadata i organizatorite ne rabotele na nea vo realniot `ivot. Mnogu diplomatski i organizaciski napori bile napraveni. Zna~i, navistina lu|eto pravat ne{tata da se slu~at, a ne Internetot. Posle s$, toa e u{te edno ~ove~ko delo O

1 APRIL, SPECIJALNA EDICIJA

TOP 100 IZVOZNICI

Kapital Media Group vo sorabotka so doma{ni analiti~ari i eksperti ja podgotvuva tretata godi{na edicija TOP 100 IZVOZNICI o tekot na izminatata 2010 godina ekonomskata kriza na najsurov na~in pokaà kolku svetskata ekonomija e globalna i deka pojavite koi se slu~uvaat ne go zaobikoluvaat nikogo. No, pokaà i deka ekonomiite koi se izvozno orientirani mnogu pobrzo izlegoa i ja prebrodija ekonomskata kriza. Tokmu zatoa izvozot stanuva povaèn od sekoga{. Politi~kite lideri od celiot svet ve}e i otvoreno vodat valutni vojni i sklu~uvaat neprirodni ekonomski sojuzi i dogovori so cel da go zgolemat izvozot na kompaniite. Kade e Makedonija vo ovaa vojna za izvozno osvojuvawe na svetot? Ova e vreme koga Makedonija kako dràva so site raspoloìvi kapaciteti mora otvoreno i organizirano da zastane zad izvoznicite i pogolemiot izvoz da go stavi vo funkcija na pogolemiot ekonomski rast i otvaraweto na novi rabotni mesta. Se drugo e beskorisno tro{ewe na pari i vreme.

Vo edicijata TOP 100 IZVOZNICI }e bidat dat vklu~eni rangirawa na 100-te najgolemi izvozni kompanii vo Makedonija, kako i rangirawa wa spored nekolku drugi pokazateli: Top 100 najgolemi izvoznici Top 50 najizvezuvani proizvodi Top 10 izvozni pazari Top 10 neto izvozni industrii Vo ramki na Edicijata }e bidat objaveni pove}e analizi kako: Izvoznite aduti na Makedonija vo 2011 godina Izvozot i rekordniot rast na cenite na energijata, hranata i surovinite Analiza na izvozot na hrana i zemjodelski proizvodi Izvoz na softver od Makedonija Izvozot na vino i pijaloci Kako do uspe{na promocija na makedonskiot izvoz? i Tajnata na usp{enite izvozni strategii

Za site informacii i pra{awa okolu oglasuvaweto obratete e se e do do marketing sektorot na e-mail: prilozi@kapital.com.mk tel: 02 25511 441 lice za kontakt: Jasmina Savovska Tro{anovski

Balkan / Biznis / Politika

MERKATOR VO 2010 GODINA SO NETO-DOBIVKA OD 30,4 MILIONI EVRA

rgovskata kompanija Merkator minatata godina ostvari prihod od 2,8 milijardi evra, {to e za 5,2% pove}e od 2009 godina, dodeka neto-dobivkatà ja zgolemi za 43,9%, na 30,4 milioni evra, objavi upravata na najgolemata slovene~ka trgovska kompanija. So toa, Merkator ostana najgolema vode~ka kompanija vo regionot i pokraj

te{kata makroekonomska polo`ba na pazarite kade {to e prisuten, naveduvaat slovene~kite mediumi. Na krajot na minatata godina grupata Merkator ima{e 23.500 vraboteni, od koi 52% se vo Slovenija, a ostanatite vo drugite zemji vo koi deluva. Merkator ima otvoreno marketi vo Hrvatska, Srbija, Bosna i Hercegovina, Bu-

garija, Albanija i Crna Gora.

VO NI[ ]E SE GRADI AKVAPARK VO VREDNOST OD 100 MILIONI EVRA

rpsko-italijanskata kompanija ItalNis planira vo Ni{ da gradi najgolem akvapark na Balkanot. Akvaparkot, vo ~ii ramki }e ima sportsko-rekreativen i deloven centar, }e se protega na 14,94 hektari, a vrednosta na proektot e pogolema od 100 milioni evra. Investitorite planiraat

vo akvaparkot Fantazija da vrabotat najmalku 800 rabotnici. Kompleksot }e se gradi vo tri fazi. Po~etokot na izgradbata e odreden za 30 april, a rokot za zavr{uvawe e pet godini. Prvo }e po~ne izgradbata na akvaparkot Fantazija, koj }e se prostira na 5,5 hektari i }e bide glavna atrakcija na ovoj

KAPITAL / 03.03.2011 / ^ETVRTOK

kompleks. Osven vodeniot park so otvoreni i zatvoreni bazeni, predvideno e da se gradi objekt vo oblik na brod na 7.000 kvadrati, dva hotela od visoka kategorija so heliodrom, ezero, fudbalski i teniski tereni, {oping-centar, kino-sala, restorani, kazino, velnes i spa-centri.

TURSKI INVESTITORI ]E KUPAT 15% OD AKCIITE NA SASE

ISTANBULSKATA BERZA VLEGUVA VO SARAEVSKATA

Istanbulskata berza, turskata banka Taka{bank i Centralniot registar na Turcija }e steknat po 5% od akciite na Saraevskata berza. Za da stanat kosopstvenici na ovaa berza turskite investitori }e platat pove}e od 200.000 evra ELENA JOVANOVSKA

stanbulskata berza, turskata banka Taka{bank i Centralniot registar na Turcija }e kupat 15% od Saraevskata berza. Spored soop{tenieto od berzata vo Saraevo (SASE), ovie tri turski finansiski institucii se zainteresirani da kupat po 5% od akciite na Saraevskata berza. Spored neoficijalnite podatoci objaveni vo bosanskite mediumi, turskite investitori }e platat pove}e od 200.000 evra za da stanat kosopstvenici na ovaa berza, a akciite }e gi kupat po pazarna, a ne po nominalna cena. Turskite potencijalni investitori minatata nedela upatile pismo so nameri vo koe go iskaàle svojot interes za steknuvawe sopstvenost vrz ovaa institucija, a nadzorniot odbor na Saraevskata berza na 25 fevruari go poddrà nivnoto vleguvawe. Proda`bata na akcii }e se izvr{i so dokapitalizacija na berzata po pat na izdavawe novi akcii na zatvorena proda`ba, a na Upravniot odbor vedna{ mu bilo naloèno da po~ne so postapkata za dokapitalizacija. Za da ovozmoì vlez na stranski investitori vo sopstveni~kata struktura na Saraevskata berza pred nekolku meseci be{e donesen nov

PAZAROT NA KAPITAL VO BIH NA NAJNISKO NIVO VO 2010 Pazarot na kapital vo BiH minatata godina se spu{ti na najnisko nivo od postoeweto na Saraevskata berza. Spored podatocite za ostvareniot promet, vo prvite devet meseci vo 2010 godina vkupniot promet iznesuval samo 36,7 milioni evra. Kolku za sporedba, vo istiot period vo 2009 godina prometot iznesuval 238,5 milioni evra. Namalen e i brojot na akcioneri, kako i vrednosta na kapitalot so koj upravuvaat, koj sega ima nominalna vrednost od 5,9 milijardi evra. Vo 2010 godina prodol`ija negativnite trendovi na pad na prometot i vrednosta na glavniot indeks, ne samo poradi globalnata kriza koja na SASE se odrazi so otsustvo na stranskite investitori na doma{niot pazar, tuku i poradi politi~kata kriza i zastojot vo reformite.

Zakon za pazar na hartii od vrednost, so koj im se ovozmoì na drugite berzi, dru{tva za upravuvawe so fondovi, na osiguritelni i reosiguritelni kompanii da moàt grupno da steknat mnozinska sopstvenost od 51% od Saraevskata berza, no poedine~no ne moàt da imaat pove}e od 5%. Od Saraevskata berza istaknuvaat deka so uspe{no zavr{uvawe na dokapitalizacijata i proda`bata na

udelite na turskite investitori berzata bi do{la do dopolnitelen kapital za ponatamo{en razvoj, a pokraj toa bi mo`ela da smeta i na drugi vidovi povolnosti, kako, na primer, pogolemo prisustvo na stranski investitori, transferi na znaewe i zgolemuvawe na kapacitetot na berzata. Sega{ni sopstvenici na Saraevskata berza se brokerski ku}i koi imaat ramnomerni udeli od po 5,3%, dodeka

samata Saraevska berza ima 6% sopstveni akcii, {to po sila na zakon }e mora da gi prodade. BROKERITE O^EKUVAAT POGOLEMI PROFITI PO VLEZOT NA TURCITE Direktorot na brokerskata ku}a FIMA, Ahmed Hoxi}, izjavi deka so vlezot na turskite institucii Saraevskata berza }e dobie cvrsti partneri so koi mo`e da dojde do povrzuvawe, do razmena na iskustva

i znaewe, obuka na kadri. Toj se nadeva deka vo idnina ovaa sorabotka mo`e da se iskoristi za promovirawe na bosansko-hercegovskiot pazar na kapital vo Turcija, kako i za kreirawe na zaedni~ki berzanski platformi. “So ova dobivame kanal {to im e od korist na dvete strani, no ako znaeme toa da go iskoristime imame {ansa pove}e da profitirame”, veli Hoxi} i dodava deka ni{to nema da se slu~uva preku no} i deka treba vreme za razvivawe na sorabotkata. Direktorot na brokerskata ku}a AV Broker, Adnan Buwo, isto taka smeta deka mo`noto vleguvawe na turskite institucii vo kosopstvenosta na Saraevskata berza e pozi-

tiven is~ekor. “Istanbulskata berza e golema, so dneven promet koj se meri vo milijardi. Nejzinoto vleguvawe vo sopstvenosta na Saraevskata berza e afirmativno poradi investitori-te {to bi mo`ele da gi privle~eme vo BiH”, veli Buwo. Za da se steknat turskite investitori so sopstvenost od Saraevskata berza }e treba da se sprovedat niza proceduri, od izmeni vo Statutot na berzata, preku odluki koi treba da gi donese Odborot na akcioneri i drugite tela na berzata. Vo brokerskite krugovi veruvaat deka sega{nite akcioneri }e go poddr`at vleguvaweto na turskite institucii kako kosopstvenici na SASE.

KAPITAL / 03.03.2011 / ^ETVRTOK

Balkan / Biznis / Politika

CRNA GORA PREGOVARA SO ^ETIRI NISKOTARIFNI AVIOKOMPANII

rna Gora e vo zavr{ni pregovori so ~etiri evropski niskotarifni kompanii (germanski Er Berlin, britanskite Izi xet i Rajaner i ungarskata kompanija Viz er). Vo zavr{na faza e dogovaraweto koj i so kolku od crnogorskata strana }e u~estvuva vo pokrivaweto na tro{ocite za doa|aweto

na niskotarifnite kompanii. Najgolem del od tie tro{oci, ~ij razmer dopolnitelno }e se odredi, }e go snosat crnogorskata Vlada, op{tinite, turisti~kite organizacii i hotelierite na crnogorskiot breg. Pretstavnicite na ~etirite niskotarifni kompanii postavija barawe na JP Aerodromi Crna Gora da gi namalat aerodromskite

taksi na aerodromite vo Podgorica i Tivat.

INA ]E INVESTIRA 230 MILIONI DOLARI VO 2011 GODINA

aftenata kompanija Ina i ovaa godina planira da prodolì so golemi investicii, pred s$ vo istraùvawe i proizvodstvo na nafta i gas. Spored podatocite koi Ina gi objavi na svojata internet-stranica vo istraùvawe i razrabotuvawe na nafteni i plinski poliwa vo Hrvatska i

stranstvo ovaa godina planira da investira 230 milioni dolari. Vo kopneniot del na Hrvatska vo istra`uvawe planirani se investicii vo iznos od 105 milioni dolari, a vo fokus }e bide podobruvawe na efikasnosta vo istra`uvaweto i proizvodstvoto na nafta i gas. Okolu deset milioni dola-

ri }e se investiraat vo ponatamo{ni istra`uvawa i razrabotuvawe na poliwa vo Jadranot.

SRPSKIOT DAVOS NA KOPAONIK OTVORI MNOGU DILEMI

VLADATA VETUVA, A EKONOMIJATA NE GO ^UVSTVUVA TOA Stopanstvoto e prezadol`eno i kreditite vo kompaniite se odnesuvaat kako steroidi vo telo. Vo situacija koga ekonomskiot rast e anemi~en monetarnata i fiskalnata politika bi morale da gi pro{irat svoite celi, pora~aa ekspertite i biznismenite VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

golemuvaweto na ìvotniot standard vo 2011 godina e najva`niot prioritet koj go postavi srpskata Vlada. Srpskiot premier, Mirko Cvetkovi}, na biznis-forumot “Odr`livi reformi za odr`liv razvoj”, koj se odrà na Kopaonik, izjavi deka vo centarot na vnimanieto na negovata vlada }e bidat spre~uvawe na rastot na nevrabotenosta, stabilnosta na cenite i zabrzuvawe na ekonomskiot rast. “Potrebni ni se nova energija i nov entuzijazam, za {to }e insistirame kaj site ministri. Dokolku sakame odr`liv rast u{te denes mora da sprovedeme strukturni reformi koi }e pridonesat za zgolemuvawe na ìvotniot standard, namaluvawe na nevrabotenosta, stabilnost na cenite i poddr{ka na privatniot sektor. Toj najavi deka Vladata i ovaa godina }e prodolì da gi poddrùva novite investicii so subvencii od buxetot na nediskriminatorski i transparenten na~in. Pretsedatelot na Sojuzot na ekonomisti na Srbija, Dragan \uri~in, smeta deka ekspertite ne bi trebalo da

Na biznis-forumot, popularno nare~en srpski Davos, se sobraa 450 u~esnici (pretstavnici na dr`avi, ambasadori i ekonomisti od Srbija i regionot). se zanimavaat samo so brojki, tuku da se zainteresiraat i za problemite na stopanstvoto. Toj istakna deka stopanstvoto e prezadol`eno i deka kreditite vo kompaniite se odnesuvaat kako steroidi vo telo. Navidum tie davaat ubava slika zad koja se krijat poinakva su{tina i negativno vlijanie. Spored nego, vo situacija koga ekonomskiot rast e anemi~en monetarnata i fiskalnata politika

bi morale da gi pro{irat svoite celi. “Centralnata banka treba da ostane nezavisna, no ne i da bide arogantna, a koordinacijata na kreatorite na fiskalnata i monetarnata politika treba da bide pogolema”, napomena \uri~in. Guvernerot na Narodnata banka na Srbija, Dejan [o{ki}, objasni deka postojat nekolku centralni banki

{irum svetot koi nemaat samo edna cel. Me|utoa, problemot e {to tie celi ~esto se me|usebno sprotivstaveni. “Toa e legitimen stav, no mislam deka predvid treba da gi zememe i srpskite specifi~nosti. êstopati se postavuvaat pra{awata dali moème da ìveeme so inflacija vo sistemot, bidej}i i vo mnogu razvieni zemji ima{e zna~itelen rast na cenite. Me|utoa, tuka imame

nekolku scenarija. Dokolku na{iot izbor e da imame relativna stabilnost ili jaknewe na kursot na dinarot preku visoka inflacija, toga{ kako posledica moème da imame realen rast na cenite vo evra na doma{niot pazar. Ako go izbereme alternativnoto scenario, spored koe pokraj visokata inflacija imame i slabeewe na dinarot, toga{ posledica }e bide rast na problemati~nite krediti i docnewe na otplatata na zaemite”, objasni [o{ki}. CVETKOVI] [IRI LA@EN OPTIMIZAM Vo najavite na srpskiot premier deka Vladata }e go podobri ìvotniot standard, }e ja namali nevrabotenosta, }e go zabrza ekonomskiot rast i }e go spre~i poskapuvaweto ekonomistite i biznismenite gledaat nerealno vetuvawe, bidej}i ne e spomenata nitu edna merka kako }e go ostvari toa. Ekonomistot Qubomir Maxar izjavi deka premierot ne moè da govori poinaku, bidej}i nitu eden politi~ar koga negovata zemja e vo te{ka situacija ne ja zboruva vistinata. So tvrdewata na premierot ne se soglasija i biznismenite, koi istaknaa deka statisti~kite podatoci ne ja odrazuvaat vistinskata

sostojba vo zemjata. “Iako premierot, Mirko Cvetkovi}, izjavi deka ne treba da se {irat katastrofalni izjavi, bidej}i tie samo & {tetat na momentalnata situacija, ne e dobro da se manipulira so statisti~kite podatoci”, izjavi Goran Piti}, pretsedatel na upravniot odbor na Sosiete èneral. Pretsedatelot na Danjub grupa, Slobodan Petrovi}, smeta deka dràvata gi zapostavila doma{nite biznismeni i ne bi trebalo da se potpira samo na stranskite investicii. Na biznis-forumot govore{e i porane{niot minister za ekonomija Mla|an Dinki}, koj svojata prezentacija ja posveti na zabludite koi vladeat me|u javnosta za dràvnite subvencii. “Subvenciite vaàt ednakvo za site, i za doma{nite i za stranskite firmi. Sredstvata ne se davaat nepovratno, bidej}i sekoj investitor mora da priloì bankarska garancija koja se aktivira vo slu~aj dogovorot da ne se ispo~ituva. Imavme 20 takvi slu~ai na koi be{e aktivirana bankarska garancija i ne be{e zaguben ni dinar od buxetot. Javni konkursi se raspi{uvaat ~etiri pati godi{no i sekoj {to e zainteresiran moè da se prijavi”, izjavi Dinki}.

Svet / Biznis / Politika

KAPITAL / 03.03.2011 / ^ETVRTOK

XENERAL MOTORS SO ZGOLEMENA PRODA@BA ZA 49% VO FEVRUARI

[PANIJA OSTVARI POMAL BUXETSKI DEFICIT OD PROGNOZIRANIOT

pored izve{tajot na Xeneral motors (XM), kompanijata ja zgolemi proda`bata vo SAD za 49% izminatiot mesec. Toa se dol`i na olesnetite uslovi za finansirawe i lizing pri kupuvawe novi avtomobili, koi bea vodi~ i za ostanatite kompanii. Najgolemiot amerikanski proizvoditel na avtomobili minatiot mesec prodade pove}

o tekot na 2010 godina [panija ostvari buxetski deficit od 9,24% od bruto-doma{niot proizvod (BDP), {to e malku ponizok od prognoziraniot buxetski deficit od 9,3%, soop{tija od {panskoto Ministerstvo za ekonomija. Vladata na [panija vo tekot na minatata godina vovede pomalku popularni merki za {tedewe, kako zgolemuvawe na danokot na promet i namaluvawe na platite vo

e od 207.000 avtomobili i kamioni, a golem rast do`ivea proda`bata na novite modeli na XM. So ova, kompanijata uspea da ja zgolemi proda`bata vo fevruari za 40%, a predvodnik vo toa bil noviot model na [evrolet, "kruz". Pove}eto proizvoditeli na avtomobili vo svetot gi zgolemija popustite pri proda`ba na svoite modeli za 5% vo period

od januari do fevruari godinava. Popusti bile zabele`ani i kaj modelite na Krajsler, Ford, Hjundai, Kia i Tojota. Za sporedba, spored oficijalnite podatoci na Krajsler, kompanijata vo fevruari ja zgolemila proda`bata na svoite modeli za 13% sporedeno so januari, vo period koga kompaniajta zakrepnuva od ste~aj.

APPLE GO PROMOVIRA[E NOVIOT URED

iPAD 2 ]E GI UNI[TI PERSONALNITE KOMPJUTERI I KONKURENCIJATA?!

Soo~uvaj}i se so napliv na tablet-uredi od konkurencijata, Apple v~era go promovira{e iPad 2, koj spored procenkite na kompanijata od prihodi od proda`ba }e generira od 60 do 100 milijardi dolari VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

a da odgovori na predizvikot sozdaden od konkurencijata, koja na pazarot zabrzano voveduva uredi vo tabletstil, Apple v~erave~er go prezentira{e naslednikot na pionerot na ovoj trend - iPad 2. Kompanijata se najde pred u{te eden predizivik poradi otsustvoto na osnova~ot i glavniot izvr{en menaxer, Stiv Xobs, na nastanot poradi negoviot unikaten na~in na prezentacija na novite proizvodi. Apple ima{e mala konkurencija koga minatiot januari na pazarot go vovede iPad, so {to ja zgolemi pobaruva~kata za uredi koi gi imaat karakteristikite na pameten telefon i laptop-kompjuter. Za pomalku od edna godina iPad stana eden od najdobroprodavanite proizvodi na kompanijata, nadminuvaj}i go re~isi edna decenija stariot iPad media player. Noviot model iPad 2 }e se soo~i so neodamna vovedenite tablet-kompjuteri, koi doa|aat od laboratoriite na Motorola mobility holdings, Samsung electronics i Research in motion. “Koga site ostanati konkurenti izleguvaat na pazarot so prvata verzija na svojot tablet, Apple izleguva so vtorata”, veli Karl Hou, direktor na Yankee group, istra`uva~ka i konsultantska kompanija. Toj istaknuva deka iPad be{e

eden od najbrzoraste~kite proizvodi na kompanijata, koj dostigna prihodi od edna milijarda dolari. “Predizvikot koj ostanuva za Apple e pra{aweto kako da se prodol`i toj rast”, veli Hou. PODOBRI PERFORMANSI NA iPAD 2 Prvoto ne{to koe se o~ekuva{e od noviot iPade noviot dizajn. Ovoj ured }e bide polesen i potenok od svojot prethodnik, so {to }e bide u{te pomobilen za nosewe, na {to glavno se `alea korisnicite. U{te edna rabota koja mu nedostiga{e na “kecot” e vovedena. Stanuva zbor za kamerata, taka {to Apple kone~no re{i da postavi dve kameri na ovoj ured, od prednata i od zadnata strana, pa na toj na~in da im stane konkurent na site novi tablet-uredi koi se pojavija ili }e se pojavat ovaa godina. @elbata na ovaa kompanija da postavi novi standardi

se potvrdi so najavata za noviot operativen sistem vo iPad. Bidej}i Motorola, Samsung i LG go pretstavija noviot operativen sistem od Google, Android 3.0, nare~en Honeycomb. Noviot tablet-ured na Apple doa|a so pogolema memorija. Prvata verzija se prodava{e vo tri verzii od 16, 32 i 64 gigabajti, dodeka iPad 2 }e se proizveduva vo verzii od 32, 64 i 128 gigabajti. Pokraj toa, kompanijata kone~no se predade so {to ja voveduva mo`nosta za dopolnitelno pro{iruvawe so SD memoriska karti~ka. Mnogu va`en element e i cenata na noviot ured. Apple ima{e ogromen uspeh so prviot model na iPad, koj za prvite devet meseci ostvari proda`ba od duri 15 milioni edinici. Cenata }e bide sli~na so prethodniot ured, a od kompanijata o~ekuvaat u{te pogolem uspeh so noviot model, bidej}i u{te vo pretproda`bata bea nara~ani {est milioni edinici. PRVI NA GLOBALNIOT PAZAR Se predviduva deka globalniot pazar na

PO ISTORISKIOT SKOK, CENATA NA ZLATOTO POVTORNO OPADNA o istoriskiot skok na cenata na zlatoto, koja vo ponedelnikot na Wujor{kata berza dostigna rekordni 1.432,57 dolari za unca, v~era se namali za 1,9%. Nezna~ajniot pad na cenata na ovoj blagoroden metal se dol`i na golemata pobaruva~ka na zlato od kineskite investitori. Aprilskite fju~ersi na wujor{kata elektronska berza Korneks v~era

svedo~ea namaluvawe na cenata na zlatoto za 1,9%, so {to taa dostigna 1.429,3 dolari za unca. Spored analiti~arite, ova e najturbulentnata nedela za cenata na blagorodnite metali, bidej}i i cenata na platinata do`ivea zgolemuvawe. Tie istaknuvaat deka ova se dol`i na voeno-politi~kata kriza vo Libija, koja trae ve}e treta nedela. Apsolutniot rekord na spot-cenata na zlatoto

se dostigna vo ponedelnikot, nekolku minuti pred da se zatvori berzata, so {to go nadmina istoriskiot maksimum, koj se slu~i na 7 dekemvri minatata godina. Toga{, cenata na zlatoto dostigna 1.431,3 dolari za unca. Kako {to prenesuva "Volstrit `urnal", i martovskite fju~ersi za zlatoto poskapele za 1,5%, so {to cenata na zlatoto za martovskata isporaka dostigna 1.430,7 dolari za unca.

tablet-kompjuteri }e nadmine 200 milioni edinici vo 2014 godina, za razlika od 17 milioni uredi prodadeni lani, poka`uvaat proekciite na konsultantskata firma PRTM. Glavniot operativen direktor na Apple, koj go prezede kormiloto na kompanijata otkako Stiv Xobs zamina na boleduvawe, smeta deka pazarot na tablet-uredi }e go nadmine pazarot na personalni kompjuteri pobrzo od o~ekuvanoto. Dokolku negovite predviduvawa se poka`at kako to~ni, noviot iPad za kompanijata }e generira od 60 do 100 milijardi dolari od proda`ba. Samo minatata godina vkupniot prhod na Apple iznesuva{e 65,2 milijardi dolari. Apple upravuva so okolu 90% od pazarot na tableturedi. Analiti~arite smetaat deka duri i so voveduvawe na konkurentskite proizvodi na pazarot kompanijata s$ u{te }e zazema okolu dve tretini od ovoj pazar. V~era{nata prezentacija na noviot proizvod e vtora otkako Xobs ja napu{ti vode~kata pozicija na 17 januari. Proda`bata na noviot iPad na Apple se o~ekuva da ja nadmine taa na prviot, koga samo vo prviot den od pu{taweto vo proda`ba se prodadoa 300.000 primeroci, a eden milion vo prvite 28 dena.

dràvnite institucii. Toa bea glavni merki za {tedewe za dràvata da moè da se izvle~e od finansiskata kriza koja ja zafati. Merkite bea rezultat na visokiot buxetski deficit na [panija vo 2009 godina, koj se iska~i na 11,2% od BDP. "Moème da bideme sigurni deka }e gi ispolnime prognozite i za 2011 godina. No, za da go ispolnime toa regionalnata administracija mora da gi vloì svoite napori

za namaluvawe na buxetskiot deficit", re~e ministerot za finansii na [panija, Elena Salgado. Vo presret na ponatamo{no namaluvawe na buxetskiot deficit, {panskata Vlada najavi prodavawe na dr`avniot udel vo nacionalnata lotarija i glavniot vozduhoploven operator. Spored Evropskata unija, do krajot na 2011 godina [panija treba da go namali buxetskiot deficit na pomalku od 3%.

DVA, TRI ZBORA “Sostojbata so prognozite za inflacijata vo Evropa se vlo{uva. Mo`e da se slu~i duri i Evropskata centralna banka da ne mo`e precizno da ja presmeta. Rizikot za zgolemuvawe na cenata na hranata i energensite sekojdnevno raste, a toa u{te pove}e ja ote`nuva stabilnosta na evropskata ekonomija.” @AN-KLOD TRI[E

pretsedatel na Evropska centralna banka

“Dokolku armiite na zapadnite sili napadnat nekoja od dr`avite od Bliskiot Istok ili Severna Afrika, narodite od toj region }e im gi "iskopaat grobovite" na zapadnite vojnici. Sega SAD nema opravduvawe kako 11 septemvri 2001 godina, koga gi napadna Irak i Avganistan.” MAHMUD AHMADINEXAD

pretsedatel na Iran

“Sankciite koi me|unarodnata zaednica & gi nanese na Libija moè samo da ja vlo{at situacijata za libiskiot narod. Namesto svetot da se griì za visokata cena na naftata, me|unarodnata zaednica treba da se pogriì za libiskite zakoni i implementacijata na univerzalnite humanitarni vrednosti.” REXEP TAIP ERDOGAN

premier na Turcija

VOREN BAFET POTRO[I 6,7 MILIJARDI DOLARI ZA 120 AVIONI et Xets, biznis-xet operatorot poseduvan od kompanijata Berk{ir Hetavej na milijarderot Voren Bafet, potvrdi deka pora~ala 120 avioni od Bombardier, kako dopolnuvawe na vozniot park za luksuzni letovi, pi{uva Blumberg. Za avionite koi treba da pristignat najdocna do 2012 godina "Net Xets" }e potro{i okolu 6,7 milijardi dolari.

Kako {to istaknuva Blumberg, vo nara~kata na Net Xets se vklu~eni 30 avioni od modelot "global 5000 vi`n" i "global ekspres HRS vi`n", koi }e & bidat ispora~ani na po~etokot od 2012 godina. Modelite "global 7000" i "global 8000" se o~ekuva da bidat gotovi do 2017 godina. Od kompanijata, koja minatiot oktomvri pora~a 125 avioni od "embraer SA", izjavija deka ova se dol`i

na zgolemenata pobaruva~ka za luksuzni letovi. "Najverojatno kompanijata se podgotvuva za najavite za zgolemenata pobaruva~ka na luksuzni letovi", istakna Julius Xeo, ekspert za avioindustrija od konsultantskata kompanija Frost i Salivan (Frost & Sullivan). Vo 2009 godina Net Xets ostvari ogromni zagubi, otpu{ti golem broj rabotnici i ja namali vrednosta na avionite.

Svet / Biznis / Politika

KAPITAL / 03.03.2011 / ^ETVRTOK

SVET

0-24

...EKSPLOZII VO TRIPOLI

...BEGALSKA KRIZA

...ZA PREDVREMENI IZBORI

Privrzanicite na Gadafi trgnaa kon istok

Tuniskata granica vo haos

Opozicijata protestira vo Ermenija

~era nautro vo Tripoli se slu~ija serija eksplozii, a privrzanicite na Gadafi za prv pat se sobraa vo glavniot grad na Libija. Lojalnite sili na libiskiot lider trgnaa kon istok da ja osvojat opozicionerskata teritorija.

asilstvata vo Libija sozdadoa egzodus na 75.000 begalci na zapadnata granica na Tunis, a istovremeno kon ovaa zemja se naso~uvaat i iljadnici begalci od Egipet.

ove}e od 10.000 lu|e protestiraa vo Jerevan, glavniot grad na Ermenija, baraj}i predvremeni izbori dokolku P ~lenovite na opozicijata, koi bea uapseni vo protestite pred

dve godini, ne bidat pu{teni na sloboda.

RUSIJA SO NOVI MERKI ]E GO ZGOLEMUVA IZVOZOT NA NAFTA

PUTIN IM NAREDI NA NAFTENITE KOMPANII DA GO POEVTINAT GORIVOTO Ruskiot premier pobara od menaxerite na najgolemite nafteni kompanii vo Rusija da gi namalat cenite na gorivoto za da go zgolemat izvozot na surova i rafinirana nafta. Eksperite o~ekuvaat izvozen "bum", a doma{nite kompanii stravuvaat deka nivnite benzinski pumpi moè da ostanat bez gorivo BORO MIRÊSKI iderite na najgolemite nafteni kompanii od Rusija mu se sprotivstavija na premierot Vladimir Putin, koj vo presret na predizbornata godina pobara od niv da gi namalat cenite na naftata i naftenite derivati so cel da se stimulira izvozot na energensi od Rusija. Ovaa merka ruskiot premier ja donese kako "kontraudar" na ostanatite dràvi vo svetot, koi kontinuirano gi zgolemuvaa cenite na energensite. Vladinata merka e rezultat na drasti~noto zgolemuvawe na maloproda`nata cena na naftata, benzinot i gasot vo Rusija na po~etokot od godinava. Menaxerite na naftenite kompanii, me|u koi se ruskite Gazprom, Rosneft i TNK- Briti{ petroleum, smetaat deka namaluvaweto na cenite na energensite }e pridonese za zgolemuvawe na izvozot, a so ovaa merka ruskite benzinski pumpi moàt da ostanat bez gorivo. Spored niv, od ova }e profitira samo dràvata, a vakvata opstrukcija moè da

mu na{teti na raboteweto na kompaniite. Sostanokot vo Sankt Peterburg me|u ruskiot premier i liderite na naftenite kompanii, kade {to Putin pobara od niv da gi namalat cenite na energensite, e posledica na posetata na premierot na Brisel. Otkako Evropskata unija (EU) go posovetuva ruskiot dr`aven vrv kako da gi podobrat odnosite, Rusija se odlu~i da gi olesni uslovite za izvoz na nafta i gas. Vedna{ po posetata na Brisel, Putin zaedno so Federalnata antimonopolska uprava (FAS) se odlu~i da pokrene i antimonopolska istraga za nesoodvetno zgolemuvawe na cenata na gorivoto na doma{niot pazar. Putin smeta deka }e uspee da gi namali cenite na naftata, benzinot i gasot na dolg rok, {to }e rezultira so zgolemen izvoz. "Ministerot za energetika i drugite agencii sorabotuvaat so naftenite kompanii so cel da go stabiliziraat pazarot i visokata cena na naftata na svetskite berzi. Sepak, mislam deka nivnata sorabotka mora da se intenzivira", izjavi Putin na

sostanokot. Ruskiot premier gi povika kompaniite da se pogriàt za zgolemuvawe na rezervite nafta za dràvata da stane otporna na sekojdnevnite fluktuacii na nejzinata cena. "Na nekoj na~in, kompaniite bea primorani da gi namalat cenite na naftata, benzinot i gasot. Tie nemaa drug izbor osven da se usoglasat so èlbite na nivnite lideri", istakna Denis Borisov, analiti~ar za nafta od Bankata na Moskva. Spored nego, na kratok rok pritisokot na ruskata Vlada vrz

kompaniite za niskoto nivo na cenite na energensite }e gi pottikne proizvoditelite da go zgolemat izvozot vo Evropa. No, toa mo`e da se slu~i duri otkako Vladata }e gi prilagodi izvoznite regulativi za proizvodi i surova nafta, koe Putin go najavi za april godinava. Ministerstvoto za energetika na Rusija najavi deka planira da go namali danokot za izvoz na surova nafta na okolu 7%. Pred ruskiot premier da gi "primora" kompaniite da gi namalat cenite na gorivoto, prose~nata cena na dizel-

gorivoto se zgolemi za 35% vo periodot od dekemvri 2010 godina do januari 2011 godina i dostigna prosek od 955 dolari za ton. Isto taka se zgolemi i cenata na benzinot. RUSIJA OSTANUVA NAJGOLEMIOT PROIZVODITEL NA NAFTA VO SVETOT Koli~estvoto surova nafta koe Rusija }e go izveze zavisi isklu~ivo od neto-dobivkata na dr`avata od stranskite pazari i doma{nata cena na energensite. Pa, taka, kolku e pogolema pobaruva~kata na gorivo vo Rusija, tolku e pogolema i premijata za gorivata koja ja dodeluva ruskata Vlada. Rusija proizveduva okolu 10 milioni bareli surova nafta na den, od koi 50% se nameneti za izvoz. Ostanatata polovina ja distribuira do rafineriite, koi podocna proizveduvaat gorivo ili, pak, rafinirana ja izvezuva kon Evropa. Vo januari rekordno visokite ceni na gorivoto gi ohrabrija ruskite rafinerii da proizvedat okolu 11% pove}e dizel i benzin za doma{niot pazar sporedeno so istiot mesec vo 2010 godina. Spored analiti~arite, toa

{to Putin se obiduva da go napravi e ekonomija koja }e se bazira na izvozot na energensi. Rusija, koja e najgolemiot proizvoditel na nafta vo svetot, vo fevruari proizvede okolu 10,23 milioni bareli nafta na den, {to e nivo mnogu pribli`no do proizvodstvenoto nivo na ovoj energens vo vremeto na SSSR. Toa zna~i deka Rusija proizvela okolu 1,5% pove}e nafta sporedeno so istiot mesec vo 2010 godina, se veli vo oficijalnite podatoci na upravata za statistika na Ministerstvoto za energetika na Rusija, CDU-TEK. Izvozot na nafta od Rusija vo fevruari se zgolemil za 2% od minatiot mesec, so {to dostignal 5,28 milioni bareli nafta dnevno. Ruskiot premier Vladimir Putin istakna deka proizvodstvoto na nafta vo Rusija vo tekot na 2011 godina }e se dvi`i okolu 10 milioni bareli na den. Toj istakna deka ruskata Vlada }e gi vlo`i site napori za da uspee vo april godinava da gi sprovede planiranite dano~ni olesnuvawa za kompaniite od naftenata industrija.

Feqton

KAPITAL / 03.03.2011 / ^ETVRTOK

NAJPOZNATITE SVETSKI MILIJARDERI KOI PO^NALE OD NULA: 15

XON POL DEXORIJA

BEZDOMNIKOT KOJ STANA GRA\ANIN NA SVETOT Prikaznata na Xon Pol vleze vo redot na fantasti~nite biznisprikazni. Ovoj multimilijarder, biznismen i filantrop moè da se zabeleì vo dru{tvo na slavnite glumci i politi~ari koi so ~arterletovi go posetuvaat vo nekoj od negovite {est domovi vo Malibu ili Havai, na {to i samiot ne si veruva, pomnej}i go vremeto koga ìveel bez pokriv na glavata PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

ikoga{ nema da se penzioniram. Mi se dopa|a ova {to go pravam”, veli milijarderot Xon Pol Dexorija, za kogo magazinot Forbs proceni deka ima li~no bogatstvo od 4 milijardi dolari. Toj bez prigovor go ostvari sonot na sekoj pretpriema~. Po~nuvaj} i so 700 dolari, negoviot glaven biznis denes mu nosi prihodi od re~isi milijarda dolari. Predvodnik e na Xon Pol Mi~el sistems, renomiranata amerikanska kompanija {to proizveduva kvalitetni produkti za nega na kosa. Koga go ostvaril prviot profit od kompanijata, prvoto ne{to

{to go napravil - vlegol vo restoran i po~nal da pora~uva jadewe spored spisokot na levata strana od menito, bez da gleda kolku i kako }e potro{i za ru~ekot. Pokraj bogatstvoto, Xon Pol e blagosloven i vo li~niot ìvot. Vo brak so ubaviot portparol na kompanijata, Elois, toj e tatko na 6 deca. Ovaa golema familija, isto taka, ne treba da se griì za toa kade }e ìvee, bidej}i poseduvaat golem imot. Ku}ite vo Las Vegas, Nevada, Teksas, Wujork, Kolorado, a i na drugi luksuzni mesta, kako Havai i Malibu, imaat i prostor pove}e. Kojznae, moèbi milijarderot se ispla{il deka povtorno }e go snajdat uslovite vo koi se najde pred 30-ina godini, koga maka ma~e{e bez pokriv na glavata.

GR^KO-ITALIJANSKIOT SAMOHRAN TATKO Ranoto detstvo bilo mnogu te{ko za Xon Pol, najmaliot sin na emigrantsko semejstvo, ~ii roditeli se preselile od na{ive krai{ta so nade` deka }e go ostvarat amerikanskiot son. No, Italijanecot i Grkinkata se razvele pred Xon da napolni dve godini, pa za nego rano po~nal realniot surov svet bez soni{ta za podobro utre. Koga napolnil 9 godini toj i negoviot brat na{le na~in kako da pomognat vo doma{nata ekonomija i po~nale da rabotat. Prodavale novogodi{ni ~estitki i vesnici, koi sekoj den, otkako }e stanele vo 4 ~asot nautro, gi pakuvale i raznesuvale. “Koga bev dete mojot son be{e eden den da dobijam rabota koja }e mi nosi 150 dolari vo mesecot, do-

volno za isplata na mala ku}a i dobar povolen avtomobil, veli Dexorija. Ne porazli~en od ostanatite mladi lu|e koi rastele vo posiroma{nite naselbi na isto~niot del od Los Anxeles, Dexorija nabrzo stanal del od uli~na banda. Sepak, po zavr{uvaweto na srednoto u~ili{te odbral poinakov pat i se za~lenil vo Amerikanskata mornarica so streme` da se zapi{e na kolex. Iako se natrupal so medali, sepak, na kraj ispadnalo deka taa alternativa otpa|a poradi finansiskata nemo`nost. Kratko po zavr{uvaweto na voeniot rok, izbrzan, no i kratok brak go ostavil Dexorija kako samohran tatko na kogo mu bil prepu{ten sinot na izdr`uvawe. Za da fati kraj so kraj toj rabotel

s$ i se{to - popraval ipedi, rabotel na velosipedi, benzinska pumpa, a svoite ve{tini za proda`ba gi izostril i dodeka tropal od vrata na vrata prodavaj}i enciklopedii, fotokopiri, diktafoni, pa duri nudel i ìvotno osiguruvawe. Ova bilo osobeno ma~no vreme za Dexorija. Dodeka s$ u{te bil vo ranite 20-ti godini od svojot ìvot, premnogu gordeliv za da pobara pomo{, napati se na{ol vo situacija zaedno so deteto da spie na ulica. Toa bile denovite koga sobiral {i{iwa i limenki od koka-kola za koi vo lokalnata prodavnica mu davale nekoja pari~ka za da kupi kompiri, oriz, ìtarki, makaroni i sirewe ili konzervirana supa. No, bez razlika kolku bil teòk prediz-

vikot, Xon Pol ispraveno ja drèl svojata glava. Najposle, negovata verba go smenila kursot koga mu bila ponudena po~etni~ka marketing-pozicija vo magazinot Tajm. Ne pominalo dolgo vreme pred toj da stane i menaxer na cirkulacijata na magazinot vo Los Anxeles. Toga{, vo 1971 godina, Dexorija go prona{ol i svojot ìvoten povik. Prifatil pozicija vo Redken laboratoris (Redken Laboratories), vo toga{no vreme vode~ka kompanija za proizvodstvo na porfesionalni frizerski proizvodi vo SAD, za po~etna plata od samo 650 dolari mese~no. Za 18 meseci bil unapreden vo nacionalen menaxer zadolèn da gi kontrolira nivnite u~ili{ta i sinxirot saloni, entuzijasti~ki u~ej}i s$ {to moèlo da se doznae za biznisot.

PRIKAZNI OD WALL STREET

DALI 2011 E GODIN Xeneral motors postigna impresivna mese~na proda`ba i vo fevruari, otkako potro{uva~ite se “nafrlija” na novite modeli od avtomobilskiot gigant i pokraj visokite ceni za gorivata poredeno so istiot mesec minatata godina, proda`bata na avtomobili od Xeneral motors izminatiov fevruari porasnala za 46% ili vkupno bile prodadeni 207.028 vozila, objavi avtomobilskiot gigant od Detroit. Toa gi nadmina presmetkite na analiti~arite, pa duri i o~ekuvawata na kompanijata. Porastot glavno go predvode{e skokot od 70% vo maloproda`bata

Vo izminatiov mesec Xeneral motors vo SAD prodal vkupno 207.028 vozila

ili proda`bata {to ja ostvarija individualnite potro{uva~i. I me|u redovite na nivnite ~etiri centralni brendovi - [evrolet, Bjuik, Kadilak i Xi-em-si (GMC) - kompanijata objavi porast na proda`bata od 49%. “Imavme u{te eden izvonreden mesec, prodol`uvaj}i go zabrzuvaweto koe po~na u{te vo ~etvrtiot kvartal od 2010 godina”, veli Don Xonson, zamenik-pretsedatel na

divizijata odgovorna za proda`bata vo SAD. Xonson veli deka podobrenata ekonomija pomognala vo stimulirawe na pobaruva~kata me|u nivnite potro{uva~i, koi poka`uvaat zgolemena doverba vo zazdravuvaweto na doma{nata ekonomija i pokraj bavnite predizvici. Vkupnata proda`ba na Xeneral motors dosega godinava porasnala za 36%, dodeka maloproda`bata se zgolemila do 52%,

Feqton

KAPITAL / 03.03.2011 / ^ETVRTOK

NOV FEQTON VO KAPITAL: Po~ituvani ~itateli, od dene{niot broj po~nuvame so nov serijal “Najpoznatite svetski milijaderi koi{to po~naa od nula”. ]e gi doznaete neverojatnite prikazni za uspehot na lu|eto koi svojata kariera ja po~nale kako prodava~i na vesnici ili dostavuva~i na pratki, a denes “teàt” i po nekolku desetici milijardi dolari. POÊTOKOT NA IMPERIJATA POL MIÊL SISTEMS Za volja na vistinata, presvrtot vo ìvotot na Dexorija do{ol vo 1980 godina, koga toj gi zdruì silite so negoviot prijatel Pol Mi~el, vo toa vreme eden od najvlijatelnite amerikanski frizeri koj svojot vpe~atok go ostavi rabotej}i so visokiot wujor{ki e{alon od rok-yvezdi, modeli, pisateli, artisti i slavni. Zdruèni, tie investirale vo nova kompanija so pozajmena suma od 750 dolari za da gi pretstavat nivnite revolucionerni losioni i gelovi za kosa. Kompanijata ja narekle Xon Pol Mi~el sistems, so nade` deka frizerite }e sakaat da koristat brend koj nosi ime na popularen frizer. Duri i dene{niot dobropoznat crno-bel imix na pakuvawata e rezultat na tie denovi koga ne moèle da si dozvolat pe~atewe vo boja. Spored Dexorija, kompanijata imala ogromna sre}a {to ja pominala najte{kata prva godina. Od edna strana, taa se sostoela od ni{to pove}e od edno po{tensko sanda~e i avtomatska telefonska sekretarka so prijatelski ènski glas so angliski akcent, koj prenesuval deka navistina postoi nekakva kancelarija, nekade, pa duri i na zadnoto sedi{te od nivnoto skitni~ko kombe, kade {to i realno se nao|ala. No, vo toj period i Dexorija se soo~il so ne{to koe mislel deka }e go zaboravi. Vleguvaj}i vo raspravija so

Dobrotvor koj saka da im pomogne na bolnite od kancer

So negovata sopruga, Elois

“Razlikata me|u uspe{nite i neuspe{nite lu|e e vo toa {to uspe{nite pravat mnogu raboti koi neuspe{nite ne sakaat da gi pravat. Na primer, koga deset pati vi ja treskaat vratata pred nos, a vie odite na edinaesettata so duri pogolem entuzijazam”, raska`uva Dexorija za svoeto rano iskustvo kako prodava~ od vrata na vrata

FILANTROP I EKOLOG lagodarenie na milionite dolari koi Dexorija gi doniral za razli~ni Btropija dobrotvorni celi, toj stana dobredojden gostin na Konferencijata za filan{to se odrùva vo Belata ku}a. Negovite brojni nagradi za pridonesite napraveni za borbata protiv rakot, autizmot, dijabetesot, SIDA, leukemijata, kako i mno{tvoto drugi fondacii za ekologija i za{tita na ìvotnite se premnogu za da se nabrojuvaat. Posledno toj be{e spasitel na edno domorodno amerikansko pleme so 2 iljadi ìteli, koi ìveat vo planinite blizu meksikanskata granica, na koi im gi ovozmoì site dopolnitelni uslovi za ìvot, doniraj}i im hrana i s$ drugo {to im bilo potrebno. Dexorija e poznat i po naporite za za{tita na ìvotnata sredina.

21 negovata èna, go napu{til domot i & gi ostavil site pari. O~ekuvaj}i gi polovinata milion dolari od nivniot finansier, Dexorija moral dve nedeli da spie vo negoviot avtomobil. Bezdomni{tvoto kako da mu stanalo hobi. Po ovoj nastan, Dexorija i Mi~el prodolìle sami, bez partner. Veruvale deka }e uspeat i pokraj golite fakti za sostojbata. Vo 1980 godina vo SAD imalo inflacija od 12%, a kamatnite stapki bile 20%. Nevrabotenosta - do 10%. Polni so nade`, Xon Pol i Mi~el bukvalno odele od vrata na vrata posetuvaj} i gi frizerskite saloni niz zemjata so proda`na strategija koja nikoga{ prethodno ne bila koristena - odrùvale beplatna demonstracija so koja garantirale deka }e se prodadat site proizvodi, no dokolku ne ispadne taka, tie vetuvale deka }e si gi zemat nazad, na nikakva {teta na salonite. Vakvata praktika, za prvpat prezentirana vo industrijata za nega na kosa, na kraj ja dovede kompanijata na piedestal kako edna od najbrzoraste~kite privatni kompanii vo SAD. “Mnogupati sum rekol deka razlikata me|u uspe{nite i neuspe{nite lu|e e vo toa {to uspe{nite pravat mnogu raboti koi neuspe{nite ne sakaat da gi pravat. Kako toa koga desetpati vi ja treskaat vratata pred nos, a vie odite na edinaesettata so duri pogolem entuzijazam”, raskaùva Dexorija. Iako Pol Mi~el tragi~no po~ina od rak na pankreasot vo 1989 godina, sonot na dvajcata partneri stana realnost. Denes kompanijata ostvaruva godi{na proda`ba od 900 milioni dolari, a momentalno proizveduva 90 razli~ni proizvodi, vklu~itelno i prepoznatlivi brendovi. Internacionalno, Xon Pol sorabotuva so 75 distributeri preku koi snabduva iljadnici frizerski saloni niz svetot. 12.000 [I[IWA TEKILA Po smrtta na Pol Mi~el, vo 1989 godina Dexorija napravi u{te eden uspe{en biznis-potfat, osnovaj}i ja Patron spirits

kompani. Taa e glaven potpisnik na luksuzniot brend tekila Patron, proizvedena vo Meksiko, koja se prodava vo unikatni numerirani {i{iwa. Na 20godi{ninata od nejzinoto osnovawe, vo 2009 godina, kaliforniskiot magazin “Pretpriema~” (Enterpreneur) napravi intervju so milijarderot vo negovata mediteranska vila so pogled na bregot na Malibu, od koe doznavame za po~etocite direktno od samiot inicijator. “Go po~nav Patron zaedno so eden moj prijatel. Toj prethodno be{e involviran vo arhitektonskiot biznis, no nema{e mnogu sre}a vo ìvotot. Taka zamina vo Meksiko, kupi kameni plo~ki i mebel i se vrati vo Amerika i gi prodade na arhitektite. Jas mu rekov, Martine, zo{to ne se vrati{ so nekolku {i{iwa od najdobrata tekila {to ja pravat Meksikancite?. Taka Martin mi donese meksikanska tekila, a {i{eto vo koe ja donese e isto kako i {i{eto vo koe denes se prodava Patron”, raskaùva Dexorija. Spored prikaznata na Xon Pol, otkako toj navistina se fasciniral od vkusot na “najdobroto od Meksiko”, negoviot prijatel mu pojasnil deka postoi mo`nost vkusot u{te pove} e da se podobri i mu ponudil zaedni~ka sorabotka. Taka, Dexorija kupil 12 iljadi ra~no napraveni {i{iwa tekila, za koi ako ne se prodadat, razmisluval i sam da gi ispie. Po deset godini site prijateli koi go kanele na rodenden ili na kakov bilo praznik znaele deka }e stanat sopstvenici na eden primerok od ovoj luksuzen brend. Denes biznisot so tekila nezapirlivo raste, za {to e dokaz i kriznata 2009 godina, koga se pokaà staroto pravilo deka “koga ekonomijata tone - lu|eto pijat”. Vo naredniot broj na “Kapital” }e doznaete za Harold Ham, ~ovekot koj izrasna molzej}i kravi, a denes e naften magnat {to “teì” nekolku milijardi dolari.

NA NA XENERAL MOTORS? potvrduva kompanijata vo soop{tenie pridru`eno so rezultatite od proda`bata. Maloproda`bata na avtomobilite i kamionite porasnala za najmalku 59%, poso~uva izve{tajot. Sepak, veli Xonson, kompanijata e zadovolna so porastot koj isto taka go napravi i vo komercijalnata proda`ba, koja iznesuva{e 21% od vkupnata proda`ba ostvarena minatiot mesec. Ovoj “balansiran rast” verojatno }e ja natera kompanijata da go probie svojot pazaren udel nad granicata od 20%, tvrdi toj. Me|u brendovite, Xeneral

motors soop{ti deka proda`bata na [evrolet, dosega najgolemata divizija na kompanijata, porasnala za 43% sporedeno so minatogodi{nata proda`ba na pribli`no 143 iljadi edinici. Silnata pobaruva~ka za sedanot “kruz” (Cruze) od godina vo godina raste za 212%, sporedeno so modelot koj go zameni, “kobalt” (Cobalt). Proda`bata na pikapavtomobilite “silverado” (Silverado) i SUV modelite “ekinoks” (Equinox) isto taka e silna. Bjuik objavi proda`ba na 15.807 vozila vo fevruari, porast od 73% sporedeno so rezultatite

od prethodnata godina. So rastot, Xonson veli deka divizijata e na pat, vtor mesec po red, vo proda`bata da ja nadmine i luksuznata edinica “leksus” od Tojota. Luksuzniot brend na XM “kadilak” e prodaden vo 15.768 primeroci, {to e rast od 70%koj se dol`i na porastot od 159% na proda`bata na CTS kupe i sedan. “So 6.033 prodadeni vozila, samo CTS kako da ja nadmina celata divizija “linkoln” na Ford motors”, uveruva Xonson. GMC, koj prodava SUV i kamioni, zabele`a rast na proda`bata od 59%, so {to mesecov prodade 32.534 prim-

eroci. Me|u drugite brendovi na Xeneral motors, GMC profitira{e od kontinuiranata silna pobaruva~ka za krosover vozilata, koi ja kombiniraat prednosta na SUV modelite so poklasi~noto upravuvawe i vozewe avtomobil. Proda`bata na krosover avtomobilite vo fevruari za kompanijata e najdobra dosega i bele`i 57% rast sporedeno so prethodnata godina. Mnogu od najpopularnite krosover vozila na XM postignaa rekordni proda`bi vo tekot na mesecot. “[evrolet ekinoks”, na primer, postigna rekord od 98% porast vo proda`bata, dodeka

malku pogolemiot “{evi travers” (Chevy Traverse) zabele`a porast od 32%. Sepak, kompaniskite yvezdeni rezultati ne se samo rezultat na zgolemeniot pottik vo tro{eweto, smeta Xonson. “Cenata i stimulacijata sami po sebe ne objasnuvaat 70% zgolemuvawa na maloproda`bata i dobivkata od re~isi tri poeni na celite akcii”, veli toj. Me|u drugoto, toj dodava deka na kompanijata vo prosek & trebaat 60 dena za dostavuvawe na vozilata kaj dilerite i aktivno menaxira so svoite zalihi, proces koj dr`i zdravo

nivo i ja predviduva pobaruva~kata. Ponatamu, dodava Xonson, neodamne{noto vra}awe i zdobivawe so nivnata “finansiska desna raka”, XM Fajnen{al (GM Finansial) & ovozmo`i na kompanijata da go poka~i brojot na proda`bite so lizing, kako i proda`bite so neperfektni krediti. Inaku, Xeneral motors e prv od glavnite proizvoditeli na avtomobili {to gi objavi fevruarskite presmetki od proda`bata vo SAD. Nedelava se o~ekuvaat i proda`nite podatoci za drugite proizveduva~i, vklu~itelno Ford i Tojota.

FunBusiness

KAPITAL / 03.03.2011 / ^ETVRTOK

Mercedes SLS AMG po novo priznanie vo @eneva

AVTOMOBILSKI SAEM VO @ENEVA

OD NOVO, PONOVO I POMO]NO j r grad r voobi~aeno e mestoto kade {to vo ovojj period r od godinata na golemo se debatira r za [vajcarskiot najnovite tehnolo{ki otkritija, kade {to se prezentiraat najnovite zamisli vo funkcija na napredokot na avtomobilite. Mnogumina se vo is~ekuvawe na najnovite koncepti izraboteni vo laboratoriite na najpoznatite i najgolemite proizveduva~i na avtomobili vo svetot SR\AN IVANOVI]

ivanovic@kapital.com.mk

o zemjata kade {to ne postoi nikakva dopirna to~ka so avtoindustrijata se odr`uva najpoznatiot evropski saem na avtomobili. Od 3 do 13 mart @eneva }e bide epicentarot na seto toa {to e vredno vo avtomobilskata industrija i na seto zna~ajno od aspekt na dizajn i tehnolo{ki napredok. Na 81-to izdanie na @eneva motor {ou premierno }e bidat pretstaveni 170 novi modeli, a vkupnata brojka na eksponati od izlo`bata e 760. [vajcarskiot grad voobi~aeno e mestoto kade {to vo ovoj period od godinata na golemo se

debatira za najnovite tehnolo{ki otkritija, kade {to se prezentiraat najnovite zamisli vo funkcija na napredokot na avtomobilite. Mnogumina se vo is~ekuvawe na najnovite koncepti izraboteni vo laboratoriite na najpoznatite i najgolemite proizveduva~i na avtomobili vo svetot. Inaku, saemot vo @eneva, zaedno so tie vo Pariz, Detroit i Los Anxeles e mestoto kade {to voobi~aeno se odrùvaat premierite na novite modeli. Ve}e rekovme deka ovojpat se zakaàni 170 pretstavuvawa, no spored kriti~arite ne pove}e od pet modeli go zasluùvaat vnimanieto na publikata. [EVROLET KAMARO Brendot koj gr~evito se bori za opstanok na

svetskiot pazar vo @eneva }e bide pretstaven so pettata generacija na avtomobilot, za prv pat proizveden vo 1966 godina. Vo [evrolet otsekoga{ bile mnogu gordi na svojot "kamaro", koj niz godinite do`ivea golem broj transformacii, no uspea da go zadr`i svojot prvobiten imix. Ova e tipi~en amerikanski avtomobil i osven kratki vozdi{ki od publikata vo @eneva, te{ko deka "kamaro" }e dobie pogolemo vnimanie od evropskite potro{uva~i. To~no e deka otkako padnaa na pomalku od 10% od svetskiot pazar, od [evrolet se zainteresirani za pogolem udel na ostanatite kontinenti, no toa }e bide mo`no so modelite od tipot na "aveo", "kruz" i "spark".

izdanie na saemot na avtomobili vo @eneva ni nosi 170 novi modeli

FIAT FRIMON "Frimont" e eden od prvite modeli koj proizleze od sorabotkata na FIAT i Krajsler. Ova e SUV vozilo so zasega odli~ni kritiki po prvite napraveni testovi. Golem, komforen i mo}en avtomobil, koj, sepak, e ekonomi~en i prijatelski nastroen kon prirodata. Vpro~em

SELEBRITI I DIKTATORI

”KRVAVI” TEZGI Vrtoglavi

sumi isplateni za nekolkuminutno {ou. Kolku se “pravedni” tie pari koi se zemaat od racete na najkontroverznite li~nosti na dene{nicata? ADRIJANA ATANASOVA atanasova@kapital.com.mk

elokupnata svetska javnost denovive `ivee so slu~uvawata vo Libija i so krvavite zadu{uvawa na narodnite vostanija od strana na libiskiot lider, polkovnikot Moamer Gadafi. Toj do po~etokot na 2011 godina vo racete ja ima{e celokupnata libiska ekonomija, a isto taka raspolaga{e i so ogromni povr{ini imot nadvor od Libija. Negovite trojca sinovi dosega `iveeja luksuzno na Zapadot, cirkuliraj}i me|u najbogatite lu|e na dene{nicava. Poslednite krvavi slu~uvawa vo Libija po~naa da gi “valkaat” imiwata na nekoi od poznatite selebriti koi na kakov bilo na~in se povrzani so kontroverzniot libiski lider. Golem del od tie lu|e se pripadnici na svetskata pop-scena.

NELI FURTADO – “Ne mi treba milion~eto na Gadafi”

Edna od niv e poznatata amerikanska peja~ka Maraja Keri. Kako {to objavi Vikiliks, taa na svojata smetka dobila eden milion dolari za nastap so ~etiri pesni pred Moamer Gadafi. Spored Vikiliks, ova se slu~ilo na luksuznata proslava na Nova godina na Karibite vo 2009 godina. Me|utoa, Maraja Keri ne e edinstvenata na ovaa lista. Fenomenalnata Bijonse (koja spored "Forbs" zarabotuva 80 milioni dolari godi{no) i raperot A{er isto taka mu peele na uvce na Gadafi i mu priredile one million dollar concert slednata godina, isto taka za semejnata novogodi{na proslava na karipskiot Sent Barts. Spored drugi izvori na Vikiliks, Lajonel Ri~i nastapil na koncert vo Tripoli vo 2006 godina za odbele`uvaweto na 20-godi{ninata od bombardiraweto na SAD vrz Libija. Koja bila sumata za koja nastapil ne e poznata. Lajonel Ri~i, koj va`i za eden od najpopu-

larnite izveduva~i vo arapskiot svet, ja ima titulata “po~esen humanitarec”. Sepak, kanadskata peja~ka Neli Furtado e prvata koja javno progovori na socijalnata mre`a Tviter za nejziniot slu~aj so Gadafi. Vo 2007 godina taa nastapila 45 minuti pred gostite na Gadafi vo Italija. Za ovoj performans dobila eden milion dolari, koi sega gi vra}a nazad, poto~no vo humanitarni celi. Vo sli~ni vakvi kontroverzni situacii se dovedeni i drugi javni li~nosti i drugi diktatori. Minatata godina imeto na crnomurestata gazela Naomi Kempbel be{e vme{ano vo skandal so “krvavite dijamanti”. Taa be{e povikana kako svedok vo Hag, kade {to se nao|a porane{niot liberiski diktator ^arls Tejlor, obvinet za voeni zlostorstva . Navodno, Kempbel pred 14 godini dobila na podarok nebruseni dijamanti za vreme na edna ve~era vo Ju`na Afrika.

FunBusiness

KAPITAL / 03.03.2011 / ^ETVRTOK

EJMI VAJNHAUS

SPEKTAKULARNI GOSTUVAWA

EJMI VO BELGRAD, KAJLI VO SKOPJE?!

CRVENIOT TEPIH NA OSKARITE NIZ GODINITE Kone~no eden vozbudliv model na SAAB

Producentskata

ku}a Avalon doka`uva u deka d e balkanski igra~. Letovo kaj nas i vo sosedstvoto }e gi donese Ejmi Vajnhaus, aus, u Kajli Minog, Jamiroquai, Guano Apes, Hurts urtss i... SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

dna od najkontroverznite peja~ki poslednive godini, ini, Ejmi kata Vajnhaus, }e odrì open air koncert na belgradskata tvrdina Kalemegdan na 18 juni. Ova moèbi ne e ne{to novo za sosedstvoto, no toa {to go pravi neverojatno e {to koncertot e vo organizacija na Avalon produkcija. Avalon odamna se dokaà kako dovolno mo}na da donese imiwa od svetski kalibar na Balkanot. Ako poaktuelnite yvezdi ne imoèle da dojdat kaj nas poradi finansiskata neisplatlivost i nemo`nost, Avalon organizirale nivni koncerti vo sosedstvoto i uspeale nekoi od niv, sepak, da gi donesat kaj nas. Taka, gi vidovme Leni Kravic, Pink, Bob Dilan, 50 Cent, ite Santana, Guano Apes, Prodigy, Faithless, Pet Shop Boys, dixeite Tiesto, Pol Van Dajk, Roxer San~ez i mnogu drugi, dodekaa vo sosedstvoto pod nivno “menaxirawe” koncerti imale nt, a Whitesnake, Deep Purple, Apocalyptica, Iron Maiden,Dzejms Blant, najnovite najavi se za koncertite na Guano Apes i Ejmi Vajnhaus vo Belgrad. Ako pomislivte deka Makedonija godinava }e bide li{enaa od ite koncerti na golemite imiwa, kolku za potsetuvawe, nivnite neodamne{ni najavi bea deka se vo zavr{na faza so preregovorite so Kajli Minog i britanskiot bend Jamiroquai. Dotoga{ ostanuva sigurno zagrevaweto so koncertot na Karolina Go~eva, koj }e se odrì na 16 april vo salata Boris Trajkovski.

E Novata Impreza pretstavena na saemot vo @eneva i ekolo{kata svest e toa na {to od FIAT se obiduvaat da poentiraat denovive, otkako neposredno pred otvoraweto na saemot vo @eneva be{e objaveno deka vo izminatava godina nivnite vozla proizvele najmalku CO2 vo atmosferata. Pred "frimont" e svetla idnina. Ovoj model e namenet za site pazari, a se o~ekuva da postigne uspeh vo celiot svet. Iako ne sme naviknati na edno vozilo na FIAT od golemi dimenzii, sepak, treba seriozno da se vnimava na ovoj avtomobil. SUBARU IMPREZA Vo najnoviot redizajn na "subaru impreza" najaveni se brojni promeni vo odnos na eksterierot i enterierot. Razbirliva e odlukata na menaxmentot na Subaru novata "impreza" da ja pretstavat tokmu vo @eneva, bidej}i ovoj model zaslu`uva pogolemo vnimanie tokmu od evropskite potro{uva~i. Od dizajnerite ni e poso~eno deka noviot model raspolaga so podobra upravlivost i stabilnost, koja se dol`i na po{irokite pnevmatici, no i na po{irokiot dolen trap. Inaku, vnatre{nosta izobiluva so brojni gaxeti, me|u koi najzvu~ni se konektivnosta so iPod i Blue Tooth. SAAB FENIKS [vedskiot proizvoditel na motorni vozila SAAB kone~no uspeva da izleze od prose~nosta vo koja{to se najde vo poslednata decenija. Noviot koncept na modelot "Feniks" spored mnogumina e portal za idninata, odnosno, voved vo koj pravec }e se razviva tehnologijata vo narednite stoletija. K O M E R C I J A L E N

O G L A S

Toa e izvonreden avtomobil, koj zasega }e bide samo na nivo na prototip, a za serisko proizvodstvo }e treba da se po~eka nekolku godini. SAAB noviot model go izraboti vo ~est na prviot model proizlezen od ovaa fabrika. Iako se raboti za kvanten skok vo tehnologijata, sepak, najstariot i najmladiot avtomobil od “ergelata” na SAAB nalikuvaat eden na drug, so {to e dobien kontinuitetot vo evolucijata na konceptite na ovaa kompanija. MERCEDES SLS AMG Iako ovoj model na Mercedes za prv pat be{e prezentiran lani i ve}e be{e izloèn na nekolku saemi, negovoto prisutvo vo @eneva se o~ekuva da dobie ogromno vnimanie od posetitelite i mediumite. Ovaa e u{te eden vrven avtomobil proizlezen od Dajmler i u{te eden dostoen naslednik na “blagorodnata” loza na Mercedes-Benc. Modelot "SLS AMG" e navistina skap, so prose~na cena od pove}e od 120.000 evra, no i eden od retkite avtomobili koi go zasluùvaat sekoj cent od svojata vrednost. Toa e vrv na tehnologijata, inkorporirana vo dizajn na eden sportski avtomobil. Dostapen e vo nekolku varijanti, no najinteresna e verzijata so hibriden motor. Ova “~udovi{te” e opremeno so 615 kowski sili i izvonredna startnost, bidej}i za samo 3,6 sekundi "SLS" zabrzuva do 100 kilometri na ~as, a dokolku e patot dovolno dolg, za 11 sekundi }e “ka~i” i na 200km/~. Rano e da se prognozira {to s$ }e se slu~i vo @eneva, no pobednikot vo smisla na pozitivna reakcija i vozdi{ki od publikata }e treba da se bara vo ramkite na predloènite vozila. K O M E R C I J A L E N

O G L A S

KAJLI MINOG G

Rabota / Smetkovodstvo / Zdravstvo

KAPITAL / 03.03.2011 / ^ETVRTOK

Izbor na aktuelni oglasi SMETKOVODSTVO I REVIZIJA

Izvor: Dnevnik Objaveno: 26.03.2011 - 05.03.2011 TOBAKO AD Skopje ima potreba od Referent za materijalno i smetkovodstvo i Referent za finansisko smetkovodstvo i Referent za proda`ba – Prodava~ za proda`nite saloni vo Ohrid, [tip, Bitola, Prilep i Skopje. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Dnevnik na 26.02.2011 god. Koj trae do 05.03.2011god. Adresa za aplicirawe: TOBAKO AD Skopje, zdo: Slu`ba za pravni raboti, Bul. 3-ta makedonska brigada bb, 1000 Skopje ili na e-mail: vrabotuvanje@tobacco.mk

ZDRASTVO I NEGA Izvor: Dnevnik Objaveno: 26.02.2011 - 10.03.2011 SINERXI MEDIKAL ima potreba od stru~en sorabotnik koj treba da gi ispolnuva slednive uslovi: VSS – medicina, farmacija, stomatologija ili sl., B kategorija, odli~en angliski, rabota so kompjuteri i dr. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Dnevnik na 26.02.2011 god. koj trae do 10.03.2011god. Adresa za aplicirawe: Ul. Vasil Stefanovski br. 1a/3, 1000 Skopje so naznaka za oglas.

ZDRASTVO I NEGA Izvor: Dnevnik Objaveno: 28.02.2011 - 05.03.2011 JZU Univerzitetska klinika za radiologija – Skopje rapi{uva oglas za priem na ~etiri (4) Doktori na medicina na neopredeleno vreme. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Dnevnik na 28.02.2011 god. koj trae 5 dena od objavuvaweto. Prijavite da se podnesuvaat vo arhivata na Klinikata ili po po{ta na adresa: Belgradska bb Skopje.

ADMINISTRACIJA Izvor: Dnevnik Objaveno: 28.02.2011 - 05.03.2011 Agencijata za administracija objavuva oglas za vrabotuvawe na (4) dràvni slu`benici vo Komisija za verifikacija na faktite za slednite rabotni mesta: Vi{ sorabotnik Sorabotka so dràvni organi Sorabotnik komunikacija so javnosta i dràvnite organi Sorabotnik za arhivski raboti Samostoen referent – dostavuva~ Detalnite informacii za pozicijata i na~in na aplicirawe se navedeni vo oglasot objaven vo Dnevnik na 28.02.2011 god. koj trae 5 dena od objavuvaweto. Prijavite da se dostavat preku pisarnica na adresa Agencija za administracija ul. Jurij Gagarin br.15 ili prijavata da ja popolnat i dostavat elektronski preku http://prijava.ads.gov.mk

SMETKOVODSTVO I REVIZIJA Izvor: Dnevnik Objaveno: 26.02.2011 - 08.03.2011 SOS DETSKO SELO MAKEDONIJA oglasuva slobodno rabotno mesto na pozicija ADMINISTRATIVNO – FINANSISKI ASISTENT. Kvalifikacii: VSS (ekonomski), iskustvo min. 2 godini, solidno poznavawe na angliski jazik i rabota na kompjuter i dr. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Dnevnik na 26.02.2011 god. koj trae do 08.03.2011god. Adresa za aplicirawe: kariera@ sos.org.mk Pove}e info na www.sos.org.mk

IT Izvor: Dnevnik Objaveno: 19.02.2011 BATO & DIVAJN objavuva oglas za vrabotuvawe na IT ADMINISTRATOR. Potrebni kvalifikacii: VSS (FEIT ili PMF), - Zadolìtelno prethodno iskustvo na navedenata pozicija (min. 3 godini), - Odli~no poznavawe i aktivno administrirawe na Windows XP, Windows 7, Mac OS, Windows/Linux serveri i operativni sistemi, - Proektirawe, postavuvawe, napredno odrùvawe i servisirawe na: kompjuterski mreì, hardver, Active Directory, Cisco ili MSDE sertifikati, - Iskustvo vo administrirawe i odrùvawe na sistemi za nadgleduvawe i monitoring, - Iskustvo vo administrirawe i programirawe na WEB stranici (Flash, HTML, HML), - Aktivno koristewe na deloven angliski jazik (pi{an i govoren), - Poseduvawe na Microsoft setifikat za administrirawe se smeta za prednost. Site zainteresirani kandidati koi gi ispolnuvaat navedenite kvalifikacii, potrebno e da dostavat (po po{ta ili e-mail) svoja biografija, preporaki i skore{na fotografija, najdocna do 04.03.2011 godina na: Grafi~ki centar Bato & Divajn, ul. Prvomajska bb, 1000 Skopje, e-mail: careers@batodivajn.com.mk

SEKOJ DEN VO

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA

SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

KAPITAL / 03.03.2011 / ^ETVRTOK

Obuki / Finansii i smetkovodstvo

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici â&#x20AC;&#x201C; za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo. Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal. Upisot e vo tek. Informacii sekoj raboten den od 09 â&#x20AC;&#x201C; 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

Obuki / Menaxment / HR / PR

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Office Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena na makedonskite delovni i drugi subjekti.

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA) Kursot gi opfa}a slednite oblasti : Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancela-riskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija. Upisot e vo tek. INFORMACII SEKOJ RABOTEN DEN OD 09 â&#x20AC;&#x201C; 20 ^ASOT. Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail:

centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

KAPITAL / 03.03.2011 / ^ETVRTOK

Tenderi / Konferencii i saemi

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JZU Klinika za pulmologija i alergologija - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Potro{en materijal za gasen analizator tip Siemens Rapidpoint 405. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=dd5d2be8-9c5e-469d-ab93-44a8dd965d7f&Level=2

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Чair PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izrabotka na Detalni urbanisti~ki planovi na teritorijata na Op{tina Чair. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=de404968-1e2e-4b74-85f5-514d1dbaada1&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za zdravstvo PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Dr`aven univerzitet GOCE DELЧEV [tip PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na Kampus licenci. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=2dc91b5c-8577-4a4d-8140aa5b36be968e&Level=2

Nabavka na medicinska oprema i aparatura za opre-

muvawe na ginekolo{koto oddelenie pri JZU GOB 8-mi Septemvri i Endoskopski sistem za slabinski rbet za potrebite na JZU Univerzitetska klinika za traumatologija..

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementInt-

egration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=62a8f598-38ae-477a-8ed1-6647883dfda2&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Javna Zdravstvena ustanova ZDRAVSTVEN DOM NA SKOPJE CO Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Instalacija na lokalna kompjuterska mre`a. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=5d64b91f-4f4f-49e8-a812c98dc1bc37cd&Level=2

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: AD MEPSO PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izrabotka na Osnoven proekt za Rekonstrukcija na 110kV DV HEC Kozjak – TS Skopje 3 so primena na nov tip na provodnik so pogolema propusna mo}, zaradi priklu~uvawe na HEC Sv. Petka na EES. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=b5e3c242-f44d-4eed-be52-21c9a209363f&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Aerodrom PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izbor na firma, za odr`uvawe (sanacija) na plo~nici na teritorija na Op{tina Aerodrom. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=e68c33c5-4750-428e-baef-051b12092dd0&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Grad Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izgradba na parking za avtobusi i leki koli kaj Transporten centar. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/ dosieACPP.aspx?EntityId=e19e4c9f-8b60-4dd9b344-d2a05170610c&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina [tip PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Otstranuvawe na bespravno izgradeni objekti i delovi od objekti i bespravno postaveni objekti. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=16f01143-a41a-4d62-8e9dcf241a059287&Level=2

Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki Odnosi so javnost 04.03 - 05.03.2011 Triple S Obuka za obu~uva~i 04.03 - 05.03.2011 ESP Tim i gradewe na timovi 11.03.2011 ESP

Re{enie za va{ata finansiska idnina Sekoj Ponedelnik Sinergija Plus Komunikaciski ve{tini 04.03 - 05.03.11 Triple S Learning Obuka na obu~uva~i 04.03 - 05.03.11 ESP

Menaxirawe so potencija-llite na ~ove~kiot kapital 11.03.2011 Triple S Finansiski menaxment 16.03.2011 Kosmo Inovativen Centar Upravuvawe so vreme 18.03.2011 ESP

Socijalnite mre`i kako alatka za nao|awe rabota 24.03.2011 CS Global Timovi i timska rabota - prv del 05.03 - 06.03.11 Detra Centar Delovna komunikacija i pregovarawe 05.03 - 06.03.11

CS Global Finansii za nefinansiski specijalisti 07.03.2011 Clear View Adizes - Pravila i stilovi na menaxirawe 08.03.2011 Clear View

Emocionalna inteligencija na rabotnoto mesto 08.03 - 09.03.11 CS Global Obuka za sebe-menaxirawe 09.03 - 10.03.11 Detra Centar

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

Na 22 i 23 mart 2011 godina Me|unaroden kongres za ishrana i zdravstvo vo Francija

BIZNIS-FORUM VO DI@ON Za vreme na 6. Me|unaroden kongres za ishrana i zdravstvo vo Diòn, }e se odrì binzis-forum (brokerski nastan) na koj{to }e moàt da se razmenat iskustva so drugi u~esnici za vreme na kongresot.

Ovoj nastan gi targetira industriite za prehranbeni proizvodi, laboratoriite, tehni~ki centri koi se zanimavaat so hrana i ishrana. Poentata na ovoj nastan vo sporedba so drugi nastani so sli~ni temi e senzorskiot pristap (vkus, aroma, struktura/sostav....).

Sekoja organizacija (industrija, javna ili privatna istra`uva~ka laboratorija, tehni~ki centar), koja ima tehnolo{ka ili know-how ponuda ili barawe ili koja bara partneri e dobredojdena za da se priklu~i vo delovnite sredbi so kompanii od cela Evropa.

Brokerskiot nastan se organizira vo ramkite na 6. Me|unaroden kongres za ishrana i zdravstvo vo Di`on. Nad 370 sredbi me|u kompaniite se organizirani za vreme na posledniot Kongres vo 2010 godina.

Site informacii i registracija ( pred registracija na brokerskiot nastan) mo`e da se najdat na www.taste-nutrition-health.com ili na linkot na gorenavedeniot kongres. On-line Registracija http://b2match.eu/taste-nutrition-health2011/participants/new

EEN Proekt www.een.mk SOF^E JOVANOVSKA sofce@mchamber.mk, Tel: +389 (02) 3244060 LAZO ANGELEVSKI laze@mchamber.mk Tel: +389 (02) 3244090