24-kapital-21.04.2010 by Kapital Media Group

SVETSKITE BIZNIS LIDERI PROTIV KRIZATA

KOLUMNA

SKOT DEJVIS, UPS MENUVAJTE SE KAKO [TO SE MENUVAAT I PAZARNITE USLOVI

M-R ZORAN JOVANOVSKI POTPRETSEDATEL NA SDSM

VLADA BEZ ODGOVORI STRANA 13

SUBVENCIONIRAWE NA AMATERI, NAMESTO PROFESIONALCI!

[TO STIMULIRA MINISTEROT QUP^O DIMOVSKI?

NA ZATVORAWE, VTORNIK 20.04.2010, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

0,60% 1 ,51% 0,13%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR EVR

61,58 45,85 1,34

NAFTA BRENT NA EURORIBOR EUR

884,65 1,22%

INDEKS INDE D NA MAKEDONSKA BERZA (20.04)

PO^NA SUDEWETO ZA PRIVATIZACIJATA NA GERAS CUNEV! KIRIL JANEV, DRUGI DIREKTORI I SUDII ]E ODGOVARAAT ZA ZEMJI[TE VREDNO 800.000 EVRA!?

PROFITABILNOSTA NA BANKARSKIOT SEKTOR VO ZEMJAVA E PREPOLOVENA I POKRAJ VISOKITE KAMATI, BANKITE RABOTAT SO NISKI PROFITI

LEKARITE VO PRITVOR, ODOBRENITE PENZII ]E SE PREISPITUVAAT

2 21.04.2010

NAVIGATOR

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

SREDA 21 APRIL 2010

IMATE VI[OK ^INOVNICI PREMIERE!?

ikoga{ ne sfativ vo {to se sostoi antikriznata vladina politika vo uslovi na svetska ekonomska kriza, kako {to se pravdaat. Ako se pogledne malku podlaboko vo strukturata na “makedonskiot industriski, zemjodelski i socijalen problem sogledan preku buxetot”, toga{ nekoi drugi ne{ta se poaktuelni od samata kriza, koga ve}e stanuva zbor za nejzinite pri~ini! Mora da se kaè deka Makedonija e vo kriza vo site dvaeset godini od nezavisnosta! Ottuka, svetskata kriza e samo dobro alibi na aktuelnata vlada! Koja vlast i da be{e vo momentot vo politi~ka potencija, svetskata kriza }e ja plasira{e kako argument za pravdawe pred javnosta! Pa ako e taka, toga{ vo {to treba da ja barame na{ata kriza i kade e re{enieto!? Ako gi vidite antikriznite merki {to vladata na Jorgos Papandreu gi prezede, se gleda deka tie se merkite {to treba da gi prezeme i makedonskata vlada! Bolni rezovi vo centralniot buxet! Tuka i nastana krizata vo Grcija vo deceniite nanazad! Dràvata premnogu tro{ela, a malku zarabotuvala! Nie znaeme da kaème deka lesno & e na Grcija – izleguva na tri moriwa, nasekade turisti~ki destinacii, ostrovi, stranci ... No, ne bilo taka ... Vo eden moment bea dovedeni vo pra{awe duri i Olimpiskite igri, pred pet godini, poradi nedos tig na finansiski sredstva da se doizgradat nekoi objekti, me|u koi najmarkanten proekt be{e metroto vo Atina! Seto toa bea nedoma}inski transferi od buxetot – tenderi na svoite, preskapi proekti i podproekti, izveduva~i i podizveduva~i ... Kradea Gr-

cite od evropskite fondovi, i od svojot buxet! Kakov e Bilansot na uspeh na Grcija deneska od seto ova? Dupka! Korupcijata e glavnata “kitka” {to ja krasi ovaa nemirna evropska ~lenka! Pa taka deneska siromaviot Papandreu mora na celiot svet da mu objasnuva deka }e napravi presvrt!!? Bolen presvrt mil premiere ... E, sega presvrtot e vo skratuvawe na brojot na vraboteni vo javnata administracija, platite vo javniot sektor treba dramati~no da se namalat, kako i starosnata granica za penzionirawe da se zgolemi, oti verojatno se procenuva deka ako toa ne se napravi }e im “rikne” penziskiot sistem! Sli~ni merki prezema i Hrvatska koja samo {to ne vlegla vo Evropskata unija! Jadranka Kosor, hrvatskata premierka koja za mnogumina e premierka na zaminuvawe, sepak, odrabotuva nepopularni reformi vo svojot preostanat mandat! Den ovive gi namalu va vrabotenite vo dràvnata administracija. Do krajot na 2010 godina brojot treba da se namali za 5%. Otkazi, se o~ekuvaat i vo dràvnite kompanii, kade {to isto taka rabotnata sila treba da se namali za 5%. Registarot za vraboteni vo javniot sektor mora da se izraboti do 31 mart 2011 godina (!?) Site ministri i odgovorni lica na javnite kompanii }e mora da se pridruù vaat na ovoj plan, bidej}i kako {to kaà Kosor, onoj koj nema da go sledi }e mora da si zamine. “Tie koi ne rabotat ni{to mora da si otidat”, izjavi Kosor. Boì}nite bonusi i regresite na javnite i dràvnite slu`benici, }e se ukinat i }e gi prenaso~at vo zgolemuvawe na socijalnite davawa! Parite za{tedeni

ZA MAKEDONIJA E DOBRO GRUEVSKI DA ODI VO ATINA Konferecijata na Ekonomist vo Atina e dobra mo`nost za Gruevski da se sretne so Papandreu, so Mirko Cvetkovi}, Nikola Spiri}. . . QUP^O ZIKOV glaven i odgovoren urednik zikov@kapital.com.mk zikov@ @kappita ital.c l.com.mk mk

na toj na~in vo buxetot, }e se prenaso~at za pottiknuvawe na vrabotuvaweto. Ete ova e vistinska reforma. “Dr`avni prora~un je u minusn o saldo, dapa~e”! A kakov e na{iot buxet! Zamislete koga eden den Brisel }e gi zapali “reflektorite” i }e go pogledne onaka merakliski makedonskiot buxet! Na moeto pra{awe, dokolku h ipoteti~ki po~neme da pregovarame na 1 januari 2011 godina, koja bi ni bila prvata glava na pregovori – eden visok evropski diplomat mi odgovori – reforma na javnata administracija i strukturata na buxetot!!?? Joooj! Ottuka, koga ve}e SDSM prepi{uvaat merki od programata na Jadranka Kosor (revizija na privatizacijata), zo{to ne ja “lapnaa” merkata - namaluvawe na brojot na administracijata vo Makedonija! Eeeeh, ama taka ne se doa|a na vlast! Taka lesno se pa|a od vlast – vi teknuva li zo{to e golema qubovta me|u Gruevski i Ahmeti!

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandar Pisarev

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

]E PATUVA LI GRUEVSKI NA KONFERENCIJATA NA “EKONOMIST”?

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

60%

d letovite vo Evropa v~era bea funkcionalni, soop{ti Evropskata agencija za kontrola na avionskiot soobra}aj. Od Eurokontrol tvrdat deka zakanata od vulkanskata pra{ina e zna~itelno namalena. V~era se o~ekuva{e da bidat realizirani okolu 20 iljadi letovi vo Evropa. Vo normalni uslovi nad Evropa dnevno ima pome|u 27 iljadi i 28 iljadi letovi. Se najavuva deka vo narednite denovi }e bidat vospostaveni site redovni letovi. Od po~etokot na vulkanskata kriza bea otka`ani vkupno 95 iljadi letovi.

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

LEKTOR

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102,

Meri Kondoska

prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za nedelnikot “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

ALEKSANDAR PISAREV pisarev@kapital.com.mk

akedonija preku svoeto diplomatsko pretstavni{tvo vo Atina pobarala dozvola za preletuvawe i sletuvawe na vladiniot avion so koj makedonskiot premier Nikola Gruevski treba da patuva na konferencijata na “Ekonomist” vo Atina. U~estvoto na makedonskiot premier na ovaa va`na konferencija me|utoa ne moè i ne smee da zavisi od toa dali gr~kata vlada }e dozvoli preletuvawe i sletuvawe na vladiniot avion so makedonskite oznaki, tuku od stavot na premerot dali saka da u~estvuva na ovaa konferencija i tamu da se sretne so premierot na Grcija, Jorgos Papandreu. Negovoto patuvawe zavisi i od toa dali ima {to da kaè na taa konferencija i dali ima stav okolu ponatamo{nite pregovori za imeto za koj bi moèl da razgovara so Papandreu. Moè li problemot da se re{i do krajot na {panskoto pretsedatelstvo? Ako nema stav i ako ne znae {to da kaè, toga{ e navistina podobro Atina da “ne dozvoli preletuvawe na na{iot avion so oznakite MKD” . Iako toj istiot avion vo nekolku navrati so istite oznaki ve}e sletuval vo Grcija (posle intervencijata na OBSE da ne se problematiziraat oznakite na Makedonija). Ugledniot londonski vesnik Ekonomist, ovaa konferencija ja organizira zaedno so gr~kata vlada, a vo fokusot na konferencijata na koja }e pretsedava Daniel Franklin, koj voedno e i glavniot urednik na Ekonomist se me|unarodnite odnosi, razvojot i prioritetot na

zemjite-u~esni~ki, no i politi~ki i bezbednosni pra{awa. Od toj apsekt, sredbata na Gruevski so Papandreu na ovaa konferencija bi moèla da se posmatara i od svetloto na bezbednosta vo regionot. Bidej}i me|unarodnata zaednica podolgo vrme predupreduva deka bilateralniot problem pome|u Makedonija i Grcija okolu imeto moè da ima seriozni implikacii i vrz bezbednosta vo regionot. I deka regionot moè da se destabilizira dokolku problemot brzo ne se re{i. Na konferencijata svoeto prisustvo ve}e go potvrdile: Papandreu, minister za nadvore{ni raboti na Grcija Dimitris Drucas, Andonis Samaras, brojni biznismeni od Grcija i regionot, premierot na Srbija Mirko Cvetkovi}, pretsedatel na sovetot na ministrite na BIH, Nikola Spiri}. . . Izvorite bliski do premierot i Ministerstvoto za nadvore{ni raboti brifiraat deka premierot nema ni{to novo da mu kaè na Papandreu, deka na{iot stav e jasen i deka re{avaweto na problemot e vo racete na Grcija, a ne na Makedonija. Odnosno deka Grcija e taa koja gi ko~i pregovorite i pronao|awe na re{enieto. Vo na{eto MNR smetaat deka Grcija ne e iskrena vo èlbata da se zatvori sporot i deka ja prodolùva politikata na Dora Bakojani so “poso~uvawe kon Makeodnija deka provocira i prodolùva da ja krade gr~kata istorija”. Papandreu i Gruevski se sretnaa triapti za godina dena ( za vreme na vladeeweto na Karamnlis ne se napraveni tolku sredbi za {est godini). Toa e izvesen gest na dobra volja od dvete strani, no rakuvaweto i

slikaweto ne se dovolni za da se re{i sporot. Barak Obama toa mu go kaàl na Papandreu i pri negovata poseta na SAD, a takvi poraki stignuvaat i do na{iot premier sekoja nedela. Nade`ta na me|unarodnata zaednica e sporot da se pomrdne od mrtvata to~ka do juni, a na Samitoto na NATO, vo noemvri vo Lisabon, da vlezeme vo alijansata. Ako go prekr{ime i toj rok, me|unarodnata zaednica moè navistina da go zagubi trpenieto. To~no e deka pravoto i pravdata se na na{a strana, no silata e vo Grcija i nejze apsolutno ne & se brza da go zatvori sporot i pokraj pritisokot koj se vr{i i vrz Atina, iako toj pritisok e mnogu posilen vrz vladata vo Skopje. Ako se analiziraat posetite na razni evrodiplomati i pretstavnici na me|unarodnata zaednica vo poslednite mesec i pol dena, jasno e deka tie doa|at glavno vo Skopje, nitu “eden” ne oti{ol vo Atina. Od toa proizleguva deka pritisokot e naso~en kon na{ata vlada, a ne kon Atina (ili barem poslab), za da se pronajde re{enie. Zatoa e mnogu va`no Gruevski da otpatuva vo Atina. Za negovoto neoda|awe na ovaa konferencija koja ja organizira Ekonomist, opravduvawe ne moè da bide deka gr~kata vlast ne dozvolila da sleta vladiniot avion so oznakite MKD. Bidej}i do gr~kata prestolnina so avtomobil se stignuva za nepolni pet ~asa, prepora~livo e Gruveski tamu da se pojavi, i da se sretne so svoite kolegi od sosedstvoto {to e mo`nost za bilateralna razmena na mislewa po mnogu va`ni pra{awa povrzani so idninata na regionot.

ATINA ZADOVOLNA OD „SEVERNA MAKEDONIJA” Predlogot „Severna Makedonija” celosno gi zadovoluva gr~kite uslovi - toa e ime so geografska odrednica, no }e mora da se razjasni deka }e treba da bide za sevkupna upotreba, izjavi portparolot na MNR na Grcija, Grigori Delavekuras. Delavekuras vo intervju za gr~koto radio Fle{ veli deka nema informacii koga posrednikot Metju Nimic }e svika nova runda razgovori, no uka`uva oti taa prethodno bi trebalo da bide mnogu dobro podgotvena. - Ne smee da ima gre{ki bidej}i toa }e go ote`ne procesot izjavil portparolot na gr~koto MNR. Pra{an dali pokraj imeto, Grcija go osporuva i identitetot na nacijata, Delavekuras odgovara deka “toa e del od naporite na Skopje da gi izbegne razgovorite”.

NAVIGATOR

21.04.2010 POBEDNIK

NE IM BE[E DENOT

LIDERI

REZ VO ADMINISTRACIJATA rvatskata premierka re{i da go napravi ona {to voo Makedonija dve decenii nanazad nikoj ne se “drzna” da go napravi radikalni reformi vo javnata administracija. Problemite i tamu i vamu se isti - obemna, tromava, neefikasna javna administracija kojaa odzema premnogu od buxva etskiot kola~, a ne go dava ot potrebniot i posakuvaniot rezultat. Kosor ima{e hrabrost i se osmeli. Re{i: na sekoi dvajca penzionirani administrativci moè da se vraboti samo eden. Od ovaa godina pove}e }e nema “boì}nica” za administrativcite. Del od vladinite slu`bi i institucii }e mora da se preselat nadvor od Zagreb. Site onie koi }e imaat otpor kon predloènite merki, ili u{te polo{o, ako ne gi po~ituvaat - }e si odat doma!

GORDANA JANKULOVSKA

DERVI[ EROGLU

@IVKO MITREVSKI

MIHAJLO MANEVSKI

pseweto na 40-ina lekaiparskite Turci izvooviot v.d. pretsedatel oa {to kurtuli od A ri i slu`beni lica {to Kjuvaa golema pobeda Nna SSM ka`a mnogu Trazre{uvawe ne treba delele invalidski penzii i dobija svoj premier na raboti, ama i mnogu malku mnogu da go raduva, bidej} e dobar poteg za borba protiv korupcijata

Kipar

za toa kako }e se gri`i za rabotnicite

i kritikite za negoviot resor ostanuvaat

PO^NA SUDEWETO ZA PRIVATIZACIJATA NA GERAS CUNEV!

KIRIL JANEV, DRUGI DIREKTORI I SUDII ]E ODGOVARAAT ZA ZEMJI[TE VREDNO 800.000 EVRA!? Vo Osnovniot sud 1, vo oddelot za organiziran kriminal, po~na sudeweto na porane{niot gradona~alnik na Strumica, Kiril Janev! Toj e obvinet za perewe pari i zlostorni~ko zdru`uvawe so sedummina biznismeni, vraboteni vo Ministerstvoto za transport i sudijki

JADRANKA KOSOR Kosor kaà jasno i glasno: “Za ekonomskiot rast ne moè da bide odgovorna samo vladata. ]e barame odgovornost i od lokalnata samouprava i od biznisot. N$ ~ekaat bolni reformi i te{ko koj }e moè da gi podnese”. Od “bolnite” reformi na Kosor mnogumina pla~at deneska. No, ako ne se napravat deneska, utre }e pla~at site. Toa e poentata. Potegot e reformski!

GUBITNIK

EMILIJA STEFANOVA stefanova@kapital.com.mk

pecijaliziranoto oddelenie za organiziran kriminal na Osnovniot sud Skopje 1 go vodi slu~ajot za privatizacija na grade`no zemji{te so koja, spored obvinenieto, dr`avata e o{tetena za 800.000 evra. Na v~era{niot vtor den od sudeweto, osumminata obvineti i nivnite advokati se pojavija vo Sudot, koj treba da odlu~i dali navistina ja zloupotrebile slu`benata polo`ba i perele pari. No, pred otvoraweto na glavniot pretres za privatizacijata na Geras Cunev, sudot odlu~i slu~ajot da bide odlo`en za nekolku dena. Pri~ina e {to odbranata na obvinetite, od koi prvoobvinet e porane{niot strumi~ki gradona~alnik Kiril Janev, pobara izzemawe

na sudiite od procesot i sudeweto da go vodi povisok sud. Do krajot na nedelata pretsedatelot na sudot treba da odlu~i dali }e go izzeme sudijata Jani Ni~a od slu~ajot i }e nazna~i nov ili }e go odbie baraweto na odbranata i }e go prodolì pretresot. Kiril Janev, koj e i ~len na SDSM i pretsedatel na UO na Strumi~anka, e obvinet za perewe pari i zlostorni~ko zdruùvawe. Negovite advokati Serjoà Markov, Antonio Apostolski i Lazar ûki}, se pojavija pred sudot so podgotvena odbrana. Vtoroobvinetiot Vasil Cunev, izvr{en direktor na Strumi~ankakonfekcija se tovari za zloupotreba na slu`benata polo`ba i ovlastuvawata. Toj se pojavi vo sudnicata so svojot advokat i pokraj lo{ata zdravstvena sostojba. Tretoobvinetiot Mitko Dimitriev se tovari deka kako vraboten vo Ministerstvoto za transport i vrski vo

3 FAKTI ZA...

930 750 18%

EVRA GODI[NO TRO[AT HRVATITE ZA OBLEKA I OBUVKI, [TO E NAJMNOGU VO CENTRALNA I JUGOISTO^NA EVROPA EVRA ZA OVAA NAMENA TRO[AT SLOVACITE, NO TOA E SAMO 4% OD VKUPNATA GODI[NA POTRO[UVA^KA OD VKUPNATA POTRO[UVA^KA NA EDNO SLOVENE^KO SEMEJSTVO ODI ZA HRANA, A VO UKRAINA 57%

Strumica ja zloupotrebil slu`benata polo`ba. Trojcata pred pove}e od pet meseci so lisici na racete bea privedeni od policijata i bea 30 dena vo pritvor. Sega se vo doma{en pritvor. Nikoj od obvinetite ne saka{e javno da zboruva za slu~ajot za da ne bile sfateni pogre{no. Advokatite mudro mol~at i ne otkrivaat detali od odbranata. Lani, bea uapseni i Hristijan Apostolov, porane{en upravitel na Helmateks, Atanas Xorlev, porane{en direktor na Strumi~anka, i Risto Be}arov, vraboten vo Komisijata za transformacija na grade`ni zemji{ta! Site se branat od sloboda. Vo ovoj, na vremeto mega-skandal vo Makedonija, se obvineti i sudijkite Roza Geleva od Strumica i Tawa Trajkovska od Gevgelija! Tie se obvineti za sou~esni{tvo, zatoa {to gi vodele sudskite postapki za proda`ba na dr`avniot imot. Privatizacijata zapo~na

vo 1999 godina, koga Strumi~anka se transformira vo akcionersko dru{tvo so Geras Cunev kako dominanten sopstvenik, ~ij direktor bil Kiril Janev! Podocna se deli na dva dela, predilnica na ~elo so Xorlev i konfekcija, na ~elo so Vasil Necev. Vo 2002 godina, Necev od dr`avata go dobil grade`noto zemji{te od 71.500 kvadratni metri, ~ija vrednost se procenuva na okolu 800.000 evra. Sudot ja osporuva proda`bata, vo koja, spored policijata, mu pomognale Be}arov i Dimitrov kako vraboteni vo Ministerstvoto za transport i vrski. Geras Cunev ostanal dominanten sopstvenik na Strumi~anka-konfekcija, a predilnicata odi pod ste~aj i e prezemena od firmata Helmateks. Vo periodot od deset godini celiot imot na Strumi~anka e privatiziran i e vo sopstvenost na lokalni biznismeni.

PROCENKI...

MILO[OSKI DA PROZBORI inisterot za ti nadvore{ni raboti ki Antonio Milo{oski vo poslednite nedela-dvee primi eden kup poraki i izjavi od Grcija, pregovara~ot Metju Nimic, {panskiot minister za nadvore{ni raboti Migel Anhel Moratines, od holandskata ambasadorka Simone Filipini. Ama od onego ne ~uvme nikakov komentar. Nitu za predlogot ot od Atina za odlo`uvawee ori na novata runda pregovori od maj za juni. Nitu za soglasnosta na Grcija vo odnos na Severna Makedonija. Nitu na porakata od Filipini deka nema da pomine “makedonsko pretsedatelstvo” vo Sovetot na Evropa... Ova se mnogu va`ni pra{awa za koi makedonskiot {ef na diplomatijata mora da ima stav, odnosno javno da go prenese stavot na Vladata. Ne mo`e gra|anite vo Makedonija pove}e da znaat za pozici-

ANTONIO MILO[OVSKI ite i stavovite na Grcija otkolku na Makedonija. Grcite preku eden liferuvaat po nekoja informacija so koja zazemaat nekakva pozicija vo ovoj spor. Pove}eto od informaciite se tendenciozni i provokativni, no otvoraat polemika. Makedonija mora da ja sledi Grcija vo ~ekor za da ostane dinami~na vo re{avaweto na sporot. Zatoa Milo{oski mora da stane transparenten.

MISLA NA DENOT

ILIJA DIMOVSKI

pratenik na VMRO-DPMNE

ZVU^NI IMIWA VO SUDSTVOTO

o makedonskoto sudstvo vladeat semejstva so zvu~ni prezimiwa, vlezeni vo sistemot u{te od vremeto na Socijalisti~ka Republika Makedonija. Vo nezavisna Makedonija, prodol`ija da vladeat istite semejstva povrzani so oligarsite na SDSM - izjavi v~era, od parlamentarnata govornica, pratenikot na VMRO-DPMNE, Ilija Dimovski. Spored nego, sega dojde vreme na konkurencija poradi sproveduvaweto na promenite vo sudstvoto. “Zatoa SDSM se pla{i. Zatoa {to za niv e neprifatlivo s$ {to ne doa|a od spomenatite op{testveni sloevi”.

EDEN OD GLAVNITE PROBLEMI DENES E [TO POLITIKATA E GOLEM SRAM. DOBRITE LU\E NE ODAT VO VLADATA

DONALD TRAMP GRADE@EN MAGNAT I MILIJARDER

4 21.04.2010

NAVIGATOR

SVET

0-24

...VULKANOT NE STIVNUVA

...REFORMITE NA OBAMA

...SAEM VO HANOVER

Elektricitet vo vozduhot

Gra|anite za oru`jeto

Merkel voodu{evena od tehnologijata

kolu 500 demonstranti vikendov protestiraa vo Va{ington, o vulkanskata pra{ina, koja ja pokri cela Evropa, vulobot & dava jabolko na germanskata kancelarka Angela O SAD, so cel da ja poddràt idejata za slobodno RMerkel na Saemot za industrija {to se odrùva vo Hanover. P kanot vo Island sega predizvika za~esteni grmotevici vooruùvawe na gra|anite po domovite. poradi naelektriziranite ~esti~ki vo vozduhot. Na saemot se promovirani mnogu tehnolo{ki noviteti.

FOTO NA DENOT

Moratinos ja ohrabruva Makedonija Ministerot za nadvore{ni raboti na [panija, Migel Anhel Moratinos, v~era se sretna so najvisokite pretstavnici na vlasta vo Makedonija, me|u koi i so makedonskiot {ef na diplomatijata, Antonio Milo{oski. Na site im ja prenese istata poraka deka Evropskata unija, so koja do juli pretsedava negovata zemja, e podgotvena da opredeli datum za zapo~nuvawe pregovori za ~lenstvo na Makedonija. Uslovot e samo eden – da se re{i sporot so imeto so Grcija.

DVA, TRI ZBORA “Gr~kata kriza se dol`i na nedostigot na transparentnost i na korupcijata i nesoodvetnoto tro{ewe na parite od danocite {to gi pla}aat Grcite. Visokiot buxetski deficit e proizvod na somnitelni dejstva” JORGOS PAPANDREU premier na Grcija

“Ne se znae dali na vladite ~lenki na EU }e im se dozvoli da im pomognat na nacionalnite aviokompanii so vonredna dr`avna intervencija. Toa pra{awe }e dojde na dneven red koga }e prestane vonrednata sostojba” HELEN KERNS portparol vo Evropskata komisija

“Svetot e premnogu vooru`en, a nema dovolno sredstva za razvoj. Na oru`je {irum svetot sega se tro{at pove} e od 1.000 milijardi dolari godi{no i taa suma raste. Parite treba da se prenaso~at vo razvoj.” BAN KI MUN generalen sekretar na ON

GADGETS

SO SEKOJ KUPEN PRIMEROK NA MAGAZINOT KAPITAL SLEDUVA BESPLATEN DNEVEN VESNIK KAPITAL

PLA]AWE SO USB VO GRADSKI AVTOBUS o gradskite avtobusi vo francuskiot grad Montpelie patnicite mo`at da pla}aat so fle{memorija koja se polni od sekoj kompjuter. Ovie memorii ~inat pet evra i mo`at da se kupat vo trafikite niz gradot. Od soobra}ajnoto pretprijatie vo Montpelie potvrdu-

vaat deka so zapo~nuvaweto na ovoj na~in na pla}awe, se namalile tro{ocite na kompanijata za odrùvawe na mreàta za proda`ba na karti za gradski prevoz i potenciraat deka ova e mnogu prakti~na merka. Vakov na~in na pla}awe razgleduvaat i francuskite èleznici.

6 21.04.2010

FOKUS

“METASTAZA” DOSTIGNA KULMINACIJA

LEKARITE VO PRITVOR, ODOBRENITE PENZII ]E SE PREISPITUVAAT Po spektakularnoto prekinuvawe na sinxirot za nezakonsko davawe invalidski penzii i zemawe mito, Osnovniot sud na lekarite, ~lenovite i pretsedatelite na komisiite za davawe invalidski penzii im odredi merka pritvor od 30 dena ALEKSANDRA SMILESKA Smileska@kapital.com.mk

o sedum policiski kombiwa, v~era, od Osnovniot sud 1 bea isprateni na izdr`uvawe pritvor od eden mesec 33-ta lekari uapseni vo akcijata “Metastaza”. Zasega vo pritvor ne se samo ~etvorica lekari, od koi dvajca se vo stranstvo, a ostanatite dvajca se

vo begstvo. Po prenesuvaweto na osomni~enite vo zatvorot vo [utka, rodninite i advokatite se vo neveruvawe. Pred sudot se slu~uva{e vistinska ~ove~ka drama. “Mojata sopruga ne e vinovna. Jas ìveam so nea i znam deka ova ne e vistina. Li~no }e odam kaj premierot za da mi objasni {to e problemot”, izjavi Stojan Siljanovski, soprug na privedena lekarka. Advokatot na eden od privedenite posreduva~i za dobivawe invalidska penzija, Vladimir Rako~evi}, tvrdi deka za da se opredeli pritvor mora da postojat poedine~ni pri~ini za sekoj osomni~en, bidej}i toa e posledna merka za obezbeduvawe presuda. “Jas ne moàm da kaàm dali ima mesto za zlostorni~ko zdruùvawe bidej}i mojot klient ne gi poznava ostanatite privedeni, a nitu tie go poznavaat nego”, istakna Rako~evi}. Me|u privedenite, osomni~eni za zloupotreba na slu`benata polo`ba, primawe potkup i falsifikuvawe isprava, se i pretsedateli i ~lenovi na komisiite za utvrduvawe invaliditet, odnosno nesposobnost za rabota. Vo kriminalnata grupa bile i 17 lekari od pove}e javni i privatni zdravstveni ustanovi, medicinski lica i posrednici za pronao|awe na zainteresirani barateli na invalidski penzii. Vo grupata u~estvuvale i lu|e koi podgotvuvale falsifikuvana medicinska dokumentacija i pomagale za izvr{uvawe na zloupotrebite na slu`benata

XEQAQ BAJRAMI

MINISTER ZA TRUD “]e se revidiraat site 57 barawa za invalidski penzii i dokolku se utvrdi deka se nelegalno dobieni, Ministerstvoto }e bara penzionerite da gi vratat parite”.

KAKO DO INVALIDSKA PENZIJA? Vo sekoja op{tina ima najmalku po eden posrednik, koj dogovara cena za da se dobie invalidska penzija. Lu|eto na koi im bile ponudeni vakvi uslugi velat deka najdobri bile samo trojca ili ~etvorica posrednici koi sigurno zavr{uvale rabota bez da go izigraat klientot. Otkako na posrednikot }e mu se dadat parite, po nekolku meseci toj mu se javuva na klientot i mu dava instrukcii na koj datum, vo kolku ~asot i vo koja soba da se javi vo Komisijata za invalidska penzija. êstopati se slu~uvalo baratelite na invalidska penzija da bidat odbieni nekolku pati od Komisijata, no toa bilo samo igra, bidej}i po nekolku obidi baratelot, sepak, }e dobie penzija. Lu|eto koi imale potreba da baraat na~ini za da dobijat invalidska penzija, tvrdat deka osnovnata suma koja ja baraat posreduva~ite re~isi sekoga{ ja nadminuvale za najmalku 1.000 evra, stavaj}i gi pred svr{en ~in velej}i deka re{enieto e gotovo i deka za da se potpi{e treba da se dadat u{te 1.500 evra. dol`nost. RAZRABOTENA [EMA Od MVR informiraat deka uapsenite imale i definirani ulogi vo izvr{uvaweto na krivi~nite dela so hierarhiska postavenost. Sekoj, vo zavisnost od aktivnosta {to ja izvr{uval, dobival srazmeren del od pari~nata nagrada od 1.500 do 4.000 evra koja ja ispla}ale baratelite na invalidski penzii. “Prijavenite 17 lekari so posrednicite sorabotuvale taka {to im izdavale medicinska dokumentacija so nevistinita sodrìna, so nivni potpisi i faksimili, odnosno pravele medicinski izve{tai, izve{tai od specijalisti i od subspecijalisti, medicinski naodi, izve{tai za izvr{eni pregledi, EKG, KTM, HOLTER, otpusni listi, pi{uvale potrebni dijagnozi vo zavisnost od nivnata specijalnost koi ne soodvetstvuvaat na fakti~kata zdravstvena sostojba na pacientot ili podgotvuvale medicinska dokumentacija bez izvr{en pregled na pacientite. Odredeni lekari, pak, davale stru~ni konsultacii koi dijagnozi se najdobri da se vpi{uvaat vo medicinskite izve{tai za da moè pacientot da dobie invalidska penzija”, objasni portparolot na MVR, Ivo Kotevski. Spored informaciite na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, vakvata kriminalna mreà, vo koja mozoci bile

pretsedatelite na Prvostepenata i Vtorostepenata komisija za izdavawe invalidski penzii, za samo 57 slu~ai, kolku {to se otkrieni vo momentov, imale imotna korist od 165.000 evra, a go o{tetile Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe za 53.000 evra. “Najgolem del od lu|eto koi dobile invalidska penzija voop{to ne ni bile na lekarski pregled, a golem del od niv steknale penzija so falsifikuvani dokumenti. Do Javnoto obvinitelstvo zasega se dostaveni 57 dosieja, a dopolnitelni 200 predmeti se somnitelni i doprva }e se razgleduvaat”, veli Ivo Kotevski, portparol na MVR. INVALIDSKITE PENZII POD LUPA Ministerot za trud i socijalna politika, Xeqaq Bajrami, najavi deka }e se revidiraat site 57 barawa za invalidski penzii i dokolku se utvrdi deka se nelegalno dobieni, Ministerstvoto } e bara penzionerite da gi vratat parite. “Dokolku se utvrdi deka imalo nepravilnosti vo raboteweto na ~etvoricata lekari koi se osomni~eni, a bile ~lenovi na Prvostepenata komisija vo PIOM, toga{ tie }e bidat otstraneti od rabota i }e treba da se zamenat so drugi lekari. ]e nastojuvame da dobieme soglasnost od Ministerstvoto za finansii za privremeno vrabotuvawe

PRIJAVENI ZA ZLOSTORNI^KO ZDRU@UVAWE I ZLOUPOTREBA NA SLU@BENA POLO@BA

dvajca kardiolozi na Klinikata za kardiologija pretsedatelot na Komisijata za revizija za utvrduvawe na invaliditet pri Ministerstvoto za trud nevrohirurg na Klinikata za nevrologija i ~len na Komisijata psihijatar vo Ministerstvoto za trud i pretsedatel na Komisijata za ocenka na rabotnata sposobnost vo prv stepen pri PIOM ortoped vo Klinikata za ortopedija ortoped na Klinikata za ortopedija od Strumica dvajca psihijatri vo JZU Psihijatriska bolnica klini~ki psiholog vo JZU Psihijatriska bolnica lekar vo internoto oddelenie vo Voenata bolnica kardiolog na Klinikata za kardiologija nevrolog vo PZU Neurolab nevrolog vo Klinikata za nevrologija nevropsihijatar vo JZU Bolnica-Kumanovo lekar-rakovoditel na fizikalna terapija pri Voenata bolnica pulmolog na Klinikata za pulmologija rendgenolog nevrolog vo PZU Poliklinika Primed lekar vo bolnicata za belodrobni zaboluvawa Le{ok od Tetovo, lekar vo JZU Bolnica-Struga, administrativen rabotnik vo JZU Psihijatriska bolnica arhivar vo PIOM na ~etvorica novi lekari”, izjavi Bajrami. Izvori na "Kapital" vo Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe velat deka vakvata akcija moè da zna~i samo smena na generacii, bidej}i dokolku ne prodolàt akciite za lovewe na korupcijata vo PIOM, na mestoto na uapsenite pretsedateli i ~lenovi na komisii }e dojdat drugi lu|e koi }e najdat posofisticiran na~in za mito. Tie tvrdat deka vo toj slu~aj i cenite na nelegalnite invalidski penzii }e se zgolemat, bidej}i lekarite i ~lenovite }e se pla{at od mo`ni apsewa i }e baraat novi na~ini za nelegalna zarabotka. Od Fondot v~era ne sakaa da davaat oficijalni izjavi. Neoficijalno velat deka ~esto pati vr{ele vnatre{ni kontroli za da proverat dali ima nekoja nepravilnost ili korupcija, no tvrdat deka tie ne se organ koj e zadolèn

za istraga na rabotata na ~lenovite na komisiite. Velat deka prikaznite za zemawe mito za invalidska penzija sekoga{ bile ~ar{iski razgovori i zatoa ne mo`ele da znaat dali se vistiniti. Dokolku se soo~ele so takov slu~aj, vedna{ }e go prijavele vo MVR. Za vakvite skandalozni slu~uvawa vo zdravstvoto, ministerot Bujar Osmani tvrdi deka tie nema da go naru{at imixot na lekarite. “O~ekuvam da se sankcioniraat site koi prezele devijantni pojavi i koi go naru{uvaat ugledot na zdravstveniot sistem. Sekoj vo ramkite na svoite nadle`nosti i zada~i }e treba da si ja prezeme odgovornosta. Najgolem del od zdravstvenite rabotnici sovesno si ja vr{at rabotata i nema da dozvolime ova da go naru{i imixot na makedonskoto zdravstvo”, izjavi ministerot Osmani.

FOKUS Sa{o Ordanovski, od Transparentnost-Makedonija go obvini Manevski za najgolem ko~ni~ar na investiciite vo Makedonija, a primerot so slu~ajot EVN go poso~i kako argument, kako sudovite sekoga{ gi {titat interesite na dr`avata! Makedonskite biznismeni pobaraa itni reformi vo pravniot i sudskiot sistem kako biznis-klimata vo Makedonija bi stanala poprijatna za investirawe, isto kako od reklamite za Makedonija na CNN. Spored biznismenite za pofalba e toa {to vladata napravi nekolku zna~ajni reformi kako tie vo Carinata, Katastarot i Centralniot registar! Sepak, klu~nata reforma treba da bide vo sudstvoto, bidej}i bez pravna sigurnost nitu edna stranska kompanija nema da se odlu~i da investira GOJKO KE[EQ

gojko@kapital.com.mk

ma eden vic koj {to zapo~nuva vaka: Nekoj ~ovek otkako zaminal na drugiot svet, zastanal pred portite na rajot. Toga{ do{ol Sv. Petar i bidej}i ~ovekot kolku {to bil dobar, tolku bil i lo{, mu rekol samiot da izbere dali da odi vo rajot, ili vo pekolot. ôvekot mu rekol na Sv. Petar da mu dozvoli da yirne, i tamu i tamu, pa posle toa da odlu~i. Na vakvoto barawe Sv. Petar na ~ovekot mu pu{til dve promotivni videa, ednoto za rajot, i ednoto za pekolot. Na videoto za rajot imalo pti~ki kako peat, zeleni ledini, a na ledinite beli ednorozi. Na videoto za pekolot, pak, imalo piewe i jadewe do beskraj, glasna muzika zabava i milion devojki. ôvekot impresioniran od videoto za pekolot u{te vedna{ mu rekol na Sv. Petar deka saka da odi vo pekolot. I vlegol kutriot ~ovek vo pekolot go grabnal Lucifer za raka i go frlil vo kazan na vriewe. ôvekot upla{en od toa {to go doìvuva go pra{uva Lucifer kade e jadeweto, devojkite i zabavata, a Lucifer na ova kratko mu odgovoril: “E ôveku s$ e do reklamite”! Isto e i vo Makedonija! Otkako na milionskite reklamni kampawi po stranskite

21.04.2010

KORUMPIRANOTO SUDSTVO GLAVEN VINOVNIK ZA LO[ATA BIZNIS-KLIMA

DEN PO INTERPELACIJATA, MANEVSKI MORA[E DA IM OBJASNUVA I NA BIZNISMENITE!? top-televizii i vesnici, }e gi namamime investitorite da dojdat da investiraat vo na{ava zemja, tie se soo~uvaat so makedonskite nejasni zakoni i sudii i gi frlaat da se pe~at vo “kazanot na makedonskoto sudstvo”! Surovata vistina e deka lo{iot, pristrasen, neaùren i korumpiran praven sistem vo Makedonija gi odbiva stranskite kompanii da investiraat kaj nas. Vaka nekako zvu~ea govornicite na v~era{nata konferencija {to fondacijata Konrad Adenauer, i Evropskata biznis-asocijacija ja organiziraa so namera da gi slu{nat makedonskite delovni lu|e za toa kakva e biznis-klimata za investicii vo zemjava. Pretstavnicite na bizniszaednicata baraat itna reforma vo sudstvoto so cel da im se ovozmoì poefikasno rabotewe. Iako spored biznismenite za pofalba e toa {to vladata napravi nekolku zna~ajni reformi kako tie vo Carinata, Katastarot i Centralniot registar, sepak, klu~nata reforma treba da bide vo sudstvoto, velat tie! Bidej}i bez pravna sigurnost nitu edna stranska kompanija nema da se odlu~i da go oplodi svojot kapital vo zemjava. Ministerot za pravda Mihajlo Manevski, den otkako politi~ki ja “preìvea” interpelacijata vo Parlamentot, vo skopskiot hotel Aleksandar Palas, v~era pred biznismenite izjavi deka e svesen deka pazarnata ekonomija ne moè da funkcionira bez mo}no i nezavisno sudstvo (!?). Toj tvrdi deka “vladata vo izminatiov period rabotela naporno, a i vo idnina }e vloì u{te pogolemi napori so cel sudstvoto vo zemjava da go dobie vistinskiot lik”. Manevski veli deka Vladata ima sluh za biznis-zaednicata. Postojano i naporno raboti na obezbeduvawe sigurnost za stopanskite subjekti, na sozdavawe pretpostavki za podobruvawe na delovnata klima, na jaknewe na doverbata i sigurnosta na investiciite, na osloboduvawe od normite i na

poednostavuvawe na administrativnite proceduri. Na vakvite izjavi na Manevski, ostro ragira{e Sa{o Ordanovski, pretsedatel na Transparentnost – Makedonija. Spored Ordanovski, tokmu ministerot Manevski, so negovite ~ekori, namesto za podobruvawe, raboti za vlo{uvawe na biznis-klimata vo zemjava. “Glasaweto na ~lenovite na sudskiot sovet i nivnite rodninsko – partiski vrski so partijata na vlast, se najdobrite primeri koi {to ukaùvaat na celosna politizarnost na makedonskoto sudstvo. Namesto alatka za kontrola na sudstvoto Republi~kiot Sudski Sovet, se pretvori vo alatka za politi~ki vlijanija vrz sudiite”, re~e Ordanovski. Izborot na sudiite e mnogu vaèn, a pove}e od o~igledno e deka vladeja~kata partija go ima glavniot zbor za toa koj }e bide sudija, dodava toj. “Sudiite namesto da ja re{avaat korupcijata, samite se korumpirani i postojano nosat politi~ki odluki. Za toa najdobar primer e faktot {to nekoi sudski predmeti se nosat ekspresno, dodeka nekoi postojano se odlagaat”, re~e Ordanovski. Spored nego i pokraj skapite reklami na vladata, koga investitorot }e dojde vo zemjava i }e ja slu{ne vlasta kako otvoreno go napa|a Ustavniot sud, vedna{ }e izbegaat od zemjava. Toj kako primeri za visokata korupcija vo zemjava gi poso~i tenderite koi {to gi raspi{a vladata, i spored nego vo re~isi 50% od niv se kr{eni tenderskite postapki. DA SE DELUVA PREVENTIVNO “Vo momentov glaven problem na biznis-zaednicata vo zemjava e nelikvidnosta i vo izminative nekolku nedeli situacijata e alarmantna. Dràvata e najgolem dol`nik i postojano gi odlaga pobaruvawata. Pokraj toa vra} aweto na DDV postojano docni i im pravi golem problem na izvozno orientiranite kompanii”, veli Jadranka Arizankovska od Stopanskata

100

zakoni za podobruvawe na biznis-klimata donelo Sobranieto vo izminatata godina, od koi golem del ne se sproveduvaat

160

novi zakoni za podobruvawe na biznis-klimata vo zemjava Manevski veti deka }e gi donese

50%

od tenderite spored Transparentnost-Makedonija se sprotivni na tendereskite pravila komora na Makedonija. Spored Arizankovska imaat dobra komunikacija so Vladata. Sepak, potrebno e da se deluva malku pobrzo, koga stanuva zbor za kompaniite. Problemite so koi se soo~uvaat makedonskite kompanii celo vreme vo minatoto do deneska se isti. Predolgi ste~ajni postapki, dolgi sudski sporovi i korupcijata vo instituciite. Spored pravnicite koi gi zastapuvaat makedonskite firmi, pre~kite koi {to go ote`nuvaat biznisot vo zemjava se pove}e od locirani i potrebno e da se sproveduvaat efikasni reformi, namesto da se nosat improvizirani zakoni so brzo tempo. I biznismenite, glavnata pri~ina poradi koja stranskite investitori ja preskoknuvaat Makedonija, ja lociraat vo neefikasnoto i korumpirano sudstvo. Od kancelarijata na EU vo Makedonija velat deka tie postojano dobivaat poplaki od strana na stranskite kompanii, vo koi se soo~uvaat so problemi pri sudskite procesi. “Makednoskata vlada dosega ima doneseno 100 zakoni koi se spored kopenha{kite kriteriumi, me|utoa takvite zakoni ne treba da se nosat

ADMINISTRACIJATA MORA DA SE REFORMIRA

Biznis-sektorot vo zemjava isto taka bara itna reforma i vo administracijata bidej}i, taa ne samo {to gi ote`nuva uslovite za biznis, tuku, duri, vo nekoi navrati celosno im ja stopira rabotata. “Brzata smena na kadri, so sekoja smena na vlasta se klu~en problem vo administracijata. Posle sekoi izbori vo zemjava se menuva sostavot na administrativcite so novi vraboteni, i namesto da gradime profesionalci nie postojano sorabotuvame so po~etnici. Takvite kadri ne moàt da donesuvaat odluki i duri i za najsitna odluka ~ekaat nalog od pretpostavenite, {to u{te pove}e go ote`nuva operiraweto na kompaniite”, veli âkmakova. I Todor Delovski, direktor na Knauf Radika od Debar, edna od prvite stranski investicii vo zemjava re~e deka golem problem im pretstavuva neaùrnata administracija, koja {to preterano gi odolgovlekuva investiciite. “Koga go gradevme pretstavni{tvoto vo Skopje, kaj hotelot Kontinental, nekolku meseci po red sekojdnevno odev vo op{tinata Gazi Baba za da ja sredam dokumentacijata. Vo tie momenti bev podgotven duri i da me pratat da im kupam burek, samo za da ja zavr{am rabotata pobrzo”, re~e Delovski. Biznismenite isto taka pobaraa itno da se zavr{i procesot na denacionalizacija, da se re{at urbanisti~kite planovi i op{tinite po primerot na Inxija od sosedna Srbija, da se zainteresiraat za privlekuvawe na investitori, so toa {to }e im bidat dadeni ingerenciite kako {to treba, nemesto celiot proces da go turka vladata. samo na hartija, tuku istite treba da se sproveduvaat i vo praktika. Vo drug slu~aj zakonite se nosat za xabe. Mo}noto i nezavisno sudstvo se srcevinata na pazarnata ekonomija. Slaboto sudstvo ima golemo vlijanie vrz biznis- klimata vo edna zemja, i treba da se iznajdat alternativni na~ini na re{avawe na nekoi sporovi, kako {to se arbitraàta i pregovorite koi mnogu slabo se koristat, i ne treba s$ da zavr{uva na sud”, veli Lukas Melka glaven operator na Kancelarijata na EU vo Makedonija. DR@AVATA VO PREDNOST PRED SUDIITE! Spored Ordanovski, primerot na EVN e najsveìot sudski proces, kade {to o~igledno dràvata be{e favorizirana od strana na sudiite. Biljana âkmakova od advokatskata kancelarija, veli deka vakvite sudski procesi se mnogu lo{ signal za investitorite. So vakvi pristrasni sudewa se soo~uvaat i makedonskite kompanii. “Nereformiranoto sudstvo i ponatamu producira pravna nesigurnost kaj kompani-

ite. Vo procesite kade {to gi zastapuvame kompaniite, postojano se soo~uvame so odloùvawa na ro~i{tata na neopredeleno vreme, so selektivno primenuvawe ili neprimenuvawe na zakonite. Vo zna~aen broj na sporovi ima brojni povredi na zakonot, i od istite proizleguvaat, i novi sporovi, poradi {to trpi celokupnata postapka”, veli âkmakova. Spored nejze, kaj sudiite s$ u{te ne e promenet mentalitetot, i pred nivnite o~i site stranki ne se ednakvi (!?) “Koga ima opredelen spor me|u nekoja kompanija i dràvna institucija, po nekoe pravilo sudiite re~isi sekoga{ zastanuvaat na stranata na dràvnite institucii, koi ~esto se favoriziraat”, veli âkmakova. Dolgite sudski sporovi i neefikasnosta na sudovite âkmakova gi locira i vo dràvnite institucii koi {to site nastanati problemi gi re{avaat na sud. Najizrazit primer spored nea e Fondot za zdravstvo, koj {to nitu najsitnite problemi ne gi re{ava interno, tuku s$ zavr{uva na sud.

VESTI

21.04.2010

SKOPSKIOT I OHRIDSKIOT AERODROM OTVORENI ZA SOOBRA]AJ kopskiot aerodrom Aleksandar Veliki v~era be{e otvoren za soobra}aj. Prvoto sletuvawe be{e najaveno od Viena vo 12 ~asot i 30 minuti, a utrinata poletaa i avionite za Belgrad i Podgorica. Od aerodromot informiraat deka vo izminatite denovi poradi opasnosta od oblakot od pepel od vulkanot vo Island

bile blokirani letovite od Evropa kon Skopje i obratno. Ohridskiot aerodrom Sv. Apostol Pavle isto taka e otvoren za soobra}aj, no do sabota ne se planirani letovi. Vulkanskata pra{ina vikendov celosno go blokira aviosoobra} ajot vo Evropa. Stotici iljadi patnici ostanaa zaglaveni po aerodromite. [tetite na aviokompani-

MINISTEROT MANEVSKI KURTULI obranieto zav~era okolu polno} ne ja prifati inicijativata na opozicijata za otpovikuvawe na ministerot za pravda Mihajlo Manevski od funkcijata. Po 12-~asovna rasprava, “za” interpelacija na ministerot glasaa 16 pratenici, 65 bea protiv, a vozdr`ani nema{e. “Ne o~ekuvame deka }e ja poddr`ite interpelacijata, no celta ja ostvarivme - makedonskata javnost da ~ue del od na{ite argumentirani kritiki”, re~e na krajot na raspravata Vlado Bu~kovski od SDSM. Interpelacijata ja podnesoa 23 pratenici od opozicijata na 26 fevruari godinava. Spored niv, taa e motivirana od nepotizmot vo sudstvoto, nepravilnostite vo finansiskoto rabotewe na Ministerstvoto, uzurpacijata na zemji{te vo op{testvena sopstvenost, ekstremno lo{i uslovi vo zatvorite i politi~kiot pritisok vrz rabotata na sudiite.

GOTOVI SOCIJALNITE STANOVI VO KIÊVO avr{i izgradbata na socijalnite stanovi vo Ki~evo, koja zapo~na pred pove} e od edna godina kako proekt na Vladata. Izgradeni se 32 stana so povr{ina od 35 do 45 kvadratni metri, koi }e bidat nameneti za samohrani roditeli, invalidi, Romi, korisnici na socijalna pomo{ ili lica koi ne moàt da go re{at stanbenoto pra{awe so sopstveni sredstva. Oglasot na koj }e moè da apliciraat site zainteresirani gra|ani }e bide objaven denovive od Ministerstvoto za transport i vrski preku podra~nata edinica na Javnoto pretprijatie za stopanisuvawe so stanben i deloven prostor. Aplikaciite moè da se podnesuvaat vo Centarot za socijalni raboti vo Ki~evo.

DOA\AAT HOLANDSKI TURISTI rvata grupa holandski turisti }e pristigne vo Makedonija na 29 april godinava. Holan|anite doa|aat so ~arter let na Transavia, informiraat od Ambasadata na Holandija vo Makedonija. Ovaa turisti~ka tura e rezultat na sorabotkata pome|u Makedonija i Holandija za intenzivirawe na posetite na holandskite turisti na zemjava. Ambasadata vo sorabotka so Vladata i Gradot Skopje prvata grupa turisti oficijalno }e ja pre~eka na aerodromot Aleksandar Veliki vo Skopje. Makedonija podolgo vreme se obiduva da gi vrati holandskite turisti, so cel da se zgolemi brojot na gostite vo turisti~kite mesta. Turizmot vo zemjava e vo seriozna kriza i bele`i drasti~en pad na posetenosta i no}evawata.

MORATINOS: DATUM ZA PREGOVORI DO KRAJOT NA JUNI

ako zemja-pretsedava~ so EU bi moèl da najavam datum za po~etok na pregovorite so Makedonija. Celata na{a energija, odlu~nost i kapacitet }e gi stavime vo slu`ba na otvorawe na pregovorite. Ubedeni sme deka toa moè da se slu~i pred krajot na {panskoto pretsedatelstvo, koe zavr{uva na 1 juli, izjavi v~era {panskiot minister za nadvore{ni raboti Migel Anhel Moratinos pri prestojot vo zemjava. Spored Moratinos, vakviot stav se dolì na zadovolstvoto od

ite se procenuvaat na pove}e od edna milijarda evra. Opasnosta po aviosoobra}ajot vo Evropa ne e pominata bidej}i vulkanot vo Island s$ u{te e aktiven. Se prognozira novo pogolemo isfrlawe pepel, a na neboto okolu vulkanot ima i za~esteni grmotevici poradi prisustvoto na elektrizirani ~estici vo vozduhot.

podgotovitelnite aktivnosti na instituciite i vlasta vo zemjata. Vo vrska so sporot za imeto, toj e uveren deka postoi politi~ka volja za re{avawe na problemot. Toj smeta deka Skopje i Atina se blisku do kone~no re{enie za imeto i deka stavot na gr~kata vlada e mnogu povolen.

10 21.04.2010

OP[TESTVO

SDSM: VLASTA JA ZABO[OTUVA AFERATA "PISMA"

IZVE[TAJOT NA TRANSPARENTNOST E DELO NA SDSM

DSM obvinuva deka i pet dena po objavuvaweto na aferata "Pismaâ&#x20AC;?, najpovikanite se obiduvaat da go "stavat slu~ajot pod tepih", prefrluvaj}i ja odgovornosta eden na drug. "Krajno primitivno e {to se komentira formata, a ne su{tinata na pismata. A su{tinata e slednata: nikoga{ dosega visok evropski funkcioner mu se nema obrateno na svoj

MRO-DPMNE obvinuva deka "takanare~enata nevladina organizacija Transparentnost Makedonija e partiska postava na SDSM". Toa e organizacija, tvrdi VMRO-DPMNE vo ~ii rakovodni organi se najvisokite funkcioneri na SDSM: Gordan Georgiev, potpretsedatel na SDSM, Dane Taleski, ~len na izvr{niot odbor na SDSM, \uner Ismail, porane{en minister vo pove}e vladi

makedonski kolega so takov ton kako onoj upotreben vo pismoto na evrokomesarot za pro{iruvawe, [tefan File, upateno do Nikola Gruevski. Jasen, direkten i bez voobi~aenata diplomatska retorika. Ova e u{te eden dokaz deka na Brisel mu e preku glava od tvrdoglavosta, nekonzistentnosta i neserioznosta na vladata", tvrdi Gordan Georgiev,

potpretsedatel na SDSM. Za nego od sodr`inata na pismoto stanuva jasno deka premierot edno vetuval vo Brisel, a drugo pravel vo Skopje. "Povedenieto na Gruevski i VMRO-DPMNE go dopre dnoto. Poslednite slu~uvawa se {kolski primer za toa na koe mesto na listata na prioriteti na Gruevski se nao|a Evropskata unija", veli Georgiev.

na Crvenkovski, Sa{o Ordanoski, direktor na Transparentost-Makedonija, glasnogovornik na politikite na SDSM i Branko Crvenkovski. Od VMRO DPMNE tvrdat deka TransparentnostMakedonija e finansirana od Vladimir Mil~in i negoviot institut Soros, ~ovek koj izvr{uval visoki partiski funkcii vo SDSM i ~ovek koj dolgi godini se smeta za javen poddr`uva~

na politikite na Branko Crvenkovski. "Izve{tajot na Transparentnost-Makedonija, koj kompletno nalikuva na partiski bilten na SDSM, e prepoln so dezinformacii, grubi konstrukcii i lagi. Informaciite sodr`ani vo t.n. izve{taj na Transparentnost-Makedonija se kompleten proizvod na partiskiot {tab na SDSM", se veli vo soop{tenieto na VMRO-DPMNE.

NEVLADINITE I ANTIKORUPCISKA SO EDINSTVEN STAV

MNOGU INSTITUCII RABOTAT NESOVESNO I NEZAKONSKI

ILMI SELAMI

PRETSEDATEL NA ANTIKORUPCISKATA KOMISIJA

VASKO NAUMOVSKI PROFESOR NA PRAVEN FAKULTET

Za Antikorupciska vo ovoj slu~aj nema ni{to sporno za toa {to Naumovski bil izbran za docent, no ne zasnoval raboten odnos GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

ma li sudir na interesi vo slu~ajot so vicepremierot za evropski pra{awa, Vasko Naumovski koj neodamna stana docent na Pravniot fakultet? Ovoj slu~aj, za nevladinata organizacija Transparentnost-Makedonija e samo eden od mnogute slu~ai na vrabotuvawe na partiski kadri od vladeja~kata partija na ovoj fakultet. Za Dr`avnata komisija za spre~uvawe na korupcijata vo ovoj slu~aj ne postoi sudir na interesi. Spored prviot ~ovek na Komisijata, Ilmi Selami, "Vasko Naumovski, i pokraj toa {to e izbran za profesor na Pravniot fakultet, ne zasnoval raboten odnos so {to e izbegnata eventualnata situacija na nespoivost na funkciite i sudir na interesi". Kako potvrda deka nema sudir na interesi toj doobjasnuva

ekti za utvrduvawe niot kvartale en izve{taj iz na kvartalen deka na javno raspi{aniot vale proekti ost Makedonija konkurs se javil samo Nau- na reìm na soobra}ajot koi Transparentnost-Makedonija, movski, so {to se neosnovani prethodno Todorov samiot gi koj pokaùva deka dràvnite somnevawata deka toj po izgotvuval preku sopstvenata o r g a n i v o M a k e d o n i j a pat na eventualni vlijanija firma Spektum-Inènering rabotat netransparentno, pridonesol da bide izbran DOOEL Skopje. Soglasno neefikasno i neodgovorno. za profesor od strana na naodite, Selami najavi deka Tie konstatiraat sudir na }e pokrene inicijativa za interesi, korupcija i golemo Nastavno-nau~niot sovet. Ima i edna rabota za koja krivi~no gonewe na ovie partisko vlijanie i pritise soglasuvaat i nevladinite lica i }e pobara \or|i Todo- sok vo re~isi site dràvni institucii. i dràvnite "Najgolem e pritiinstitucii, Transparentnost-Makedonija obvinuvaat za sokot vrz sudsta toa e deka postoewe na sudir na interesi, korupcija voto, Dràvniot vo odredeni i golemo partisko vlijanie i pritisok vo zavod za revizija, institucii postoi nere~isi site dràvni institucii. Tie pobaraa Dràvnata komisija za spre~uvawe sovesno i od vladata itno da prestane so partiskite nezakonsko vlijanija i pritisoci vrz dràvnite organi na korupcija i gencijata za vr{ewe na i da zapo~ne realno, zakonski i poodgovorno Astranski invesslu`benata da postapuva po odredbite na Ustavot dol`nost. ticii. Vrabotuvaweto po parVo toj kontekst, neodamna izbraniot rov da prezeme ~ekori za tiska linija i zloupotrebata Selami go otkriva slu~ajot otstranuvawe na ovaa sos- na slu`benata dol`nost na koristewe na slu`benata tojba koja e {kolski primer se samo del od neodgovpolo`ba vo administracijata na sudir na interesi. ornosta i neefikasnosta na grad Skopje. Sovetnikot Kako {to najavi Selami, na dràvnite institucii", za planirawe i razvoj na sleden takov slu~aj za pos- konstatira Transparentnostsoobra}ajot i zadolèn da gi toewe sudir na interesi Makedonija. izvr{uva rabotnite zada~i koj {to }e go razgleduva Tie gi poso~uvaat Agenciza odobruvawe na soobra} DKSK e slu~ajot na êdomir jata za stranski investicii, proektot "Skopje 2014" i ajni re{enija, \or|i Todo- Kraqevski. rov, i negoviot pretpostaven Vakvata sostojba so korupci- slu~ajot "Hotelot zad RamJovan Hristovski, odobru- jata ja potvrduva i posled- stor" kako primer za nena-

Neodamna izbraniot Selami go otkriva slu~ajot na koristewe na slu`benata polo`ba vo administracijata na grad Skopje. Sovetnikot za planirawe i raz voj na soobra}ajot i zadolèn da gi izvr{uva rabotnite zada~i za odobruvawe na soobra}ajni re{enija, \or|i Todorov, i negoviot pretpostaven Jovan Hristovski, odobruvale proekti za utvrduvawe na reìm na soobra}ajot koi prethodno Todorov samiot gi izgotvuval preku sopstvenata firma Spektum-Inènering DOOEL Skopje mensko i netransparentno koristewe na dràvnite pari. Sudir na interesi i vrabotuvawe po partiska kni{ka, pak, ima i kaj pratenikot na VMRO-DPMNE Aleksandar Spasenovski i porane{nata sekretarka na premierot Nikola Gruevski, Hristina Run~eva, kako i kaj nekolku asistenti i sorabotnici na pretsedatelot \or|e Ivanov. "Vakvite slu~ai se samo u{te edno prodolènie na "sapunskata serija" so mnogu korupciski elementi i indicii za nenamensko i kriminalno tro{ewe na dràvnite pari", objasnuva Ana Janevska-Deleva od Transparentnost-Makedonija. Za vakvite obvinuvawa i naodi, pretsedatelot na DKSK, Ilmi Selami najavi deka Komisijata za spre~uvawe na korupcijata }e gi razgleda site slu~ai za koi javnosta i mediumite naveduvaat postoewe na korupcija i }e go proiznese svoeto mislewe po nivno razgleduvawe.

Nevladinite so N bombasti~ni obvinuvawa za konkretni slu~ai na korupcija i sudir na interesi vo dràvnite institucii. Dràvnata komisija za spre~uvawe na korupcijata malku povozdràna, no i taa konstatira zloupotrebi. Otkriva nov slu~aj na sudir na interesi vo administracijata na skopskiot gradona~alnik Koce Trajanovski

OP[TESTVO

21.04.2010

PRATENICITE VO KAVGA PORADI U[KOVSKI

]E DOCNI TENDEROT ZA PRODA@BA NA OHIS

redlogot na VMRO-DPMNE, Branko U{kovski da bide nov ~len na Republi~kiot sudski sovet, predizvika `estoka debata vo Sobranieto. "Dojde vremeto na konkurencijata. Mora da prifatite deka }e bidat zameneti zvu~nite imiwa vo sudstvoto povrzani so oligarsite na SDSM. S$ {to ne doa|a od tie op{testveni sloevi, e neprifatlivo za SDSM", re~e Ilija Dimovski, pratenik na

apital od izvori od vladata doznava deka }e docni objavata na tenderot za proda`ba na zagubarot Ohis. Javnite oglasi, pak, za proda`ba na ostanatite tri dr`avni kompanii - ohridski EMO, Tutunski kombinat-Prilep i Eurokompozit - }e se objavat do krajot na ovoj mesec. Dosega bea neuspe{ni ~etirite obidi da se

VMRO-DPMNE vo odbrana na U{kovski. Za socijaldemokratite, predlogot U{kovski da sedne vo Sudskiot sovet pretstavuva akt na poni`uvawe na sudstvoto, zatoa {to toj bil “totalen anonimus koj ne pominal nieden ~as vo sudot kako praven zastapnik, a najvisoka to~ka vo negovata kariera e pozicijata pomo{nik-rakovoditel vo Centarot za spravuvawe so krizi”.

OSTANUVA PROBLEMOT SO MAKEDONSKIOT JAZIK KAJ ALBANSKITE PRVA^IWA

a samo eden mesec do krajot na u~ebnata godina, izvesno e deka prva~iwata od srpska i turska nacionalnost }e bidat oceneti po predmetot makedonski jazik, a Alban~iwata nema da se ocenuvaat. Po ~etiri meseci otkako stana zadol`itelen, makedonskiot jazik ne uspea da se najde vo nastavnata programa na 7.300 albanski prva~iwa. Ministerot za obrazovanie, Nikola Todorov, priznava deka ima problem i deka nema da prezeme radikalni merki. “Se nadevame deka vo naredniot period }e uspeeme da go nadmineme ovoj problem preku dijalog i razgovori. Ovaa merka be{e zamislena vo pravec na zaemna integracija i na ovaa rabota ne sakam da gledam kako nekoj da popu{til ili pobedil”, izjavi Todorov.

KARABINERITE DOA\AAT VO MAKEDONIJA e potvrduva dobrata sorabotka na poleto na kriminalot me|u italijanskata i makedonskata policija. Italijanskite karabineri }e otvorat kancelarija vo Makedonija,- najavi direktorot na italijanskata policija, Antonio Manganeli, koj v~era prestojuva{e vo Skopje. Manganeli vo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti se sretna so Qup~o Todorovski, direktor na Biroto za javna bezbednost. “Edinstven efikasen na~in za borba protiv organiziraniot kriminal e zaedni~ka sorabotka i me|usebna doverba. Nemam nikakvi somnevawa deka italijanskoto iskustvo vo borbata protiv mafijata }e bide od ogromno zna~ewe vo naporite {to gi vlo`uvavme izminatite godini vo spravuvaweto so organiziraniot kriminal”, izjavi Todorovski. Makedonskata i italijanskata policija potpi{aa Memorandum za sorabotka.

ISTEKUVA ROKOT ZA NAPLATA NA FIRMARINA

askoro istekuva rokot za site pravni subjekti koi s$ u{te ne go podmirile dano~niot dolg i kamatata po osnov na komunalnata taksa za firmarina za 2007 i 2008 godina. Gradot Skopje soop{ti deka dolgot treba da se podmiri do 30 april godinava, a vo sprotivno }e ostane blokirana nivnata smetka vo bankite. Sovetot na grad Skopje, na inicijativa na gradona~alnikot Koce Trajanovski, donese odluka da ja namali visinata na komunalnata taksa za firmite vo Skopje za 2010 godina od 8.000 na 7.000 denari (za delovnite prostorii na trgovskite dru{tva i za drugite pravni lica od oblasta na proizvodstvoto, prometot i uslugite). Taksata za firmarina se namali od 2.700 na 2.400 denari godi{no i za delovnite prostorii na fizi~kite lica koi vr{at dejnost.

najde kupuva~ za ovie kompanii vo dràvna sopstvenost. Sega povtorno ne e poznato zo{to se odolgovlekuva objavuvaweto na tenderite za ~etirite dràvni zagubari, ako se znae deka konsultantskite ku}i Diloit i Tu{ i Bulbrokers gi zavr{ija analizite pred eden mesec. Vladata za 700.000 evra gi angaìra{e konsultantite da gi skeniraat celokupnite sostojbi vo kom-

paniite i da gi podgotvat tenderite. Neodamna, premierot Nikola Gruevski izjavi deka za vladata e klu~no {to pri proda`bata na zagubarite }e se bara od strate{kiot investitor da gi zadr`i vrabotenite vo slednite pet do sedum godini. Vkupnata proceneta vrednost na ~etirite dr`avni kompanii e okolu 140 milioni evra.

12 21.04.2010

KOMENTARI I ANALIZI

ZA[TITATA NA INVESTITORITE â&#x20AC;&#x201C; USLOV I REZULTAT NA DOBROTO KORPORATIVNO UPRAVUVAWE orporativnoto upravuvawe vo edna kompanija ima zna~itelno vlijanie vrz cenata na nejzinite akcii na pazarite na hartii od vrednost. Vakviot efekt na korporativnoto upravuvawe e osobeno izrazen vo zemjite koi imaat relativno slaba pravna za{tita na investitorite. Taka, na pazarite vo razvoj, korporativnoto upravuvawe na oddelni kompanii i za{titata na akcionerite na nivo na dràvata se supstituti eden za drug vo namaluvaweto na cenata na kapitalot. Ova se naodite na istraùvaweto na Univerzitetot Siti vo Hong Kong, sprovedeno vo 2009 godina i bazirano na 559 kompanii od 17 raste~ki pazari. Ovie naodi se na ista linija so tie od pred nekolku godini na Mekkenzi, vode~ka globalna konsultantska kompanija, koi utvrdija deka institucionalnite investitori vo svetot se podgotveni da platat pove}e od 20% premija za akcii na kompanii so dobro korporativno upravuvawe i deka ovaa premija e povisoka vo zemjite koi imaat slaba za{tita na investitorite. Edna od osnovnite celi na konceptot na korporativnoto upravuvawe e za{titata na investitorite. Citiranite naodi ukaùvaat deka ovaa, samata po sebe pravilna i dobra praktika, vo isto vreme e i ekonomski izdràna i lukrativna. Ako kompaniite koi celat da bidat dobri â&#x20AC;&#x153;korporativni gra|aniâ&#x20AC;? te`neat da gi za{titat sopstvenite akcioneri, dràvite imaat obvrska da sozdadat sistemski preduslovi za generalna za{tita na investitorite. Upatno e da

se razgledaat poziciite na Me|unarodnata organizacija na komisii za hartii od vrednost (IOSCO) vo odnos na za{titata na investitorite. IOSCO e priznaen ome|uva~ na standardite na pazarite na hartii od vrednost vo svetot. ^lenkite na organizacijata reguliraat pove}e od 90% od svetskite pazari na hartii od vrednost i so toa IOSCO ostanuva najzna~aen forum za sorabotka na regulatorite vo ovaa oblast. Celite na ~lenkite na organizacijata se: me|usebna sorabotka vo nasoka na promovirawe na regulativa so visoki standardi, so cel da se odr`uvaat efikasni i sigurni pazari; razmena na iskustva za da se promovira razvoj na doma{nite pazari; obedinuvawe na naporite za postavuvawe standardi i efektivna kontrola na me|unarodnite transakcii so hartii od vrednost i obezbeduvawe me|usebna pomo{ so cel da se promovira integritetot na pazarite so rigorozna primena na standardite i so efektivno sankcionirawe na prekr{ocite. Komisijata za hartii od vrednost na Republika Makedonija e redovna ~lenka na IOSCO od 1994 godina. Kolkavo vnimanie posvetuva IOSCO na za{titata na investitorite mo`e da se zaklu~i od faktot {to taa e prvata od trite celi na koi, spored IOSCO, treba da se temeli reguliraweto na hartiite od vrednost vo sekoj praven i ekonomski sistem. Osven ovaa, drugite dve celi na vakvata regulacija se: sigurnost deka pazarite na kapital se pravedni, efikasni i transparentni i namaluvawe na sistem-

skiot rizik. So site lokalni razliki vo strukturata na pazarite, ovie celi davaat osnova za eden efektiven sistem za regulirawe na hartiite od vrednost vo posebnite nacionalni ekonomii. Vo pogled na za{titata na investitorite, IOSCO predviduva deka tie osobeno treba da bidat za{titeni od: naveduvawe vo pogre{na nasoka; manipulativna ili izmamni~ka praktika (vklu~uvaj}i i insajdersko trguvawe); izbrzuvawe ili trguvawe so prednost pred klientite i zloupotreba na sredstvata na klientite. Najva`noto sredstvo za obezbeduvawe na za{tita na investitorot e celosnoto objavuvawe na informacii koi se potrebni za donesuvawe odluka za investirawe. So ova, investitorite se vo pogolema mo`nost da gi procenat potencijalnite rizici i nagradi na svoite investicii, a na toj na~in i da gi za{titat li~nite interesi. Klu~na komponenta na uslovot za objavuvawe e postoeweto na postaveni smetkovodstveni i revizorski standardi, koi imaat visok i me|unarodno priznat kvalitet. Isto taka, licata koi ponuduvaat i obezbeduvaat investiciski uslugi treba da imaat uredna licenca i ovlastuvawe, isto kako i posrednicite na pazarot ili operatorite na berzite. Vo ramkite na ova, IOSCO predviduva deka treba da se opredelat uslovi za osnova~kiot i postojaniot kapital koi }e se primenuvaat na subjektite koi imaat licenca i na tie koi imaat odobrenie, so cel da se postigne sredina vo koja edna brokerska kompanija }e mo`e da odgovori

na barawata na svoite klienti. Od druga strana, pak, supervizijata na posrednicite na pazarot treba da postigne za{tita na investitorot so toa {to }e postavi minimalni standardi za u~esnicite na pazarot, s$ so cel posrednicite na pazarot da vospostavat praveden i ednakov odnos kon investitorite. Vo slu~aite kade {to }e se konstatira povreda na zakonot, investitorite treba da bidat za{titeni preku cvrstata primena na zakonite za hartii od vrednost, a istovremeno da imaat pristap i do neutralnite mehanizmi za soodvetna za{tita (pred s$ preku sudovite, no i preku drugi mehanizmi za re{avawe sporovi) ili preku postoewe na fondovi za poramnuvawe i kompenzacija za nesoodvetnoto odnesuvawe na posrednicite na pazarot na hartii od vrednost. Naodite na Univerzitetot Siti vo Hong Kong upatuvaat deka koga ne postoi sistemska cvrsta za{tita na investitorite vo edna dràva, kompaniite moàt mnogu da si pomognat sebesi vo pristapot do kapital so toa {to }e go podobrat sopstvenoto korporativno upravuvawe. Tie naodi moàt da se dopolnat so zaklu~okot deka korporativnoto upravuvawe vo sekoj slu~aj, duri i vo sistemite so dolga tradicija na akcionerstvo, kako individualno taka i instucionalno, }e gi izdvojuva kompaniite od ostanatite u~esnici na pazarite. Kompaniite vo Makedonija }e imaat pridobivki kako od natamo{nata zasilena vkupna za{tita na investitorite, taka i od podobruvaweto na konkretnite praktiki na korporativno upra-

KIRIL NEJKOV rrakovoditel na proektot r za korporativno r r upravuvawe u r u na Me|unarodnata u r Finsiska korpor r cija ra racija j (IFC) vo Makedonija j

Institucionalnite

investitori od celiot svet se podgotveni da platat pove}e od 20% premija za akciite na kompaniite so dobro korporativno upravuvawe. Ova e ednata strana od medalot. Drugata e strukturnata i sistemskata za{tita na akcionerite vo nacinalnite pravni sistemi

vuvawe. Ova poslednovo, e direktno pod nivna kontrola. (Proektot za korporativno upravuvawe e poddr`an od [vajcarskiot sekretarijat za ekonomski pra{awa (SEKO). IFC e del od Grupacijata na Svetskata banka. Iznesenite stavovi se na avtorot i ne gi odrazuvaat nu`no stavovite na IFC.)

KOMENTARI I ANALIZI

21.04.2010

KOMENTAR SITE ZBORUVAAT, SAMO NA[ITE MOL^AT

panskiot minister za nadvore{ni raboti i pretsedatel na Sovetot na ministrite na EU, Migel Anhel Moratinos dopatuva vo Skopje so jasna agenda da se vidi so politi~kiot vrv na na{ata dràva i da slu{ne odgovor na naj~uvstvitelnoto pra{awe koe stana no}na mora i vo Makedonija i vo EU-koga i kako }e se re{i sporot so Grcija koj treba da ja podigne rampata za na{ite pregovori so EU za polnopravnoto ~lenstvo. “Kako zemja-pretsedava~ so EU bi moèl da najavam datum za po~etok na pristapnite pregovori. Za toa se zalagame i ubedeni sme deka toa }e se slu~i. Celata na{a energija, odlu~nost i kapacitet }e ja stavime vo slu`ba na otvorawe na pregovorite. Ubedeni sme deka toa moè da se slu~i pred krajot na {panskoto pretsedatelstvo “, izjavi {panskiot minister Moratinos.Moratinos ne e ni edinstveniot ni prviot evropski diplomat koj {iri pozitivna energija i dava vaka optimisiti~ki izjavi. “Demek” s$ e gotovo, sme se dogovorile, sme gi ispolnile site uslovi, nema nikakvi pre~ki. . . i samo se ~eka Samitot na EU (ili NATO) i da go dobieme datumot za pregovorite, odnosno polnopravnoto ~lenstvo vo Alijansata. A koga tie mudri glavi }e sednat na trkaleznata masa

[

da ja donesat kone~nata odluka, toga{ spored stereotipot koj go diktira na{iot ju`en sosed “mora da imaat razbirawe i za gr~kite stavovi”. Posmatraj}i od ovoj aspekt, potpolno mi e jasno

ALEKSANDAR A LEKSANDAR PISAREV ppisarev@kapital.com.mk pis a ev@k are v@ @ api app tal ta .co .com.m . k

zo{to na{iot minister za nadvore{ni raboti Antonio Milo{oski i premeirot Nikola Gruevski ne se optimisti i dosega ni edna{ ne izlegle so vaka optimisti~ki izjavi, deka e s& gotovo i deka problemot nabrgu }e se re{i. Zatoa {to so atiwanite e te{ko da se pregovara. Niv nacionalizmot im e prirodna sostojba. Toa go poka`aa i na oficijalnata voena parada pred nekolku nedeli.Zatoa da ne veruvame mnogu na vaka optimisiti~kite izjavi.

TRANSPARENTNOST, OTÊT, ODGOVORNOST orupcija, zloupotreba na slu`bena dol`nost, nenamensko tro{ewe na dràvnite pari se “stara pesna”. So godini gi slu{ame istite konstatacii i od nevladiniot sektor i od me|unarodnata zaednica. Denovive, temata povtorno e aktuelna. Nevladiniot sektor tvrdi deka ima ogromni partiski pritisoci i vlijanie vrz sudovite, Dràvniot zavod za revizija i drugi klu~nite institucii od koi zavisi slikata za edna pravna dràva i nejziniot poredok. Se bara pogolema transparentnost i odgovornost od strana na dràvnite institucii. Deka obvinuvawata ne se “veter i magla” koi {to go seat nevladinite organizacii, potvrdi i noviot pretsedatel na Dràvnata komisija za spre~uvawe na korupcijata, Ilmi Selami koj obelodeni eklatanten slu~aj na sudir na interesi. Toj pokrena inicijativa za krivi~no gonewe na slu`benici od Grad Skopje za zloupotreba na slu`benata dol`nost vo li~ni celi. Ako ova e samo zagrevawe na prviot antikorupcioner, toga{ e za pofalba. Da ne

zastane tuka. Obvinuvawata na nevladinite organizacii za korupcija vo vladinite proekti Skopje 2014, Agencija za stranski investicii i izgrad-

GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

bata na hotel zad Ramstor, moèbi se, a moèbi i ne se slu~ai vo koi korupcijata ima zame{ano svoi prsti. Za da ne se ostavi pregolem prostor na partiite da kniàt politi~ki poeni na ovie slu~ai. Dràvnata komisija za antikorupcija kone~no treba da si ja zeme svojata funkcija vo poln obem i da go dade svojot stav za sekoj od ovie slu~ai. Bez kalkulacii, bez taktizirawe.

VLADA BEZ ODGOVORI

abotite ne se taka lo{i kako {to izgledaat, polo{i se,od “@ivotot e ubav” – srpski film

Mesec i polovina otkako prvpat pra{avme, minatiot ~etvrtok na pres- konferencija nekoi pra{awa i & gi povtorivme na Vladata. Reagira{e Ministerstvoto za finansii. Eve rezime od pra{awata i reakcijata. Kolkav e dolgot na dràvata kon privatniot sektor? Odgovor nema. U{te kolku vreme & treba na Vladata za da znae kolkav e dolgot? Odgovor nema. Dali im dolì Vladata na grade`nite i na farmacevtskite kompanii? Odgovor nema. Dali docni isplatata na DDV? Odgovor nema. [to sodrì toga{ reakcijata na Ministerstvoto za finansii? Sodrì informacija deka isplatata na obvrskite kon privatniot sektor se odviva so “predvidena dinamika”. Vi kaùva vam ne{to ovaa formulacija? [to zna~i ova maglovito “predvidena dinamika”? Koj i kako ja “predvidel” dinamikata na otpla} awe na dolgot? Prosto e pra{aweto - im se pla}a na firmite navreme ili ne? Namesto odgovor za toa dali Vladata docni vo povratot na DDV vo polza na firmite, od Ministerstvoto za finansii ni kaùvaat kolkav povrat napravile od po~etokot na godinata. @alam, toa ne be{e pra{aweto. Moète da vratite milijardi denari i pak da docnite. Dopolnitelno, od Ministerstvoto ni kaùvaat deka vo

Makedonija povratot na DDV se vr{el vo pokusi periodi otkolku vo drugi zemji vo regionot. Pak àlam, i toa ne e pra{aweto. I najkus da e periodot na povrat na DDV vo Makedonija, toa ni{to ne zna~i ako ne se po~ituva propi{aniot rok. [to e zaklu~okot od rezimeto? I posle mesec i polovina od prvoto pra{uvawe, Vladata nema odgovor na pra{awata na SDSM za dolgot na dràvnite institucii kon privatnite firmi. Koga nema{ odgovor za javnosta, toga{ ili ne znae{ ili ne saka{ da kaè{. A, ako ne saka{ da kaè{, edna od pri~inite zo{to ne saka{ da kaè{ moè da e toa {to znae{ deka ìvee{ na veresija. Site znaeme kako zavr{uva ìvotot na veresija. Dolgot }e mora da se plati. Pra{aweto e samo dali }e go plati onoj {to go napravil. Iako postavenite pra{awa se maksimalno prudentni, a ostanaa neodgovoreni, Ministerstvoto za finansii nema{e problem so toa da n$ obvini deka sakame da }arime sitni politi~ki poeni?!!! Vi li~i li vam ova, po~ituvani ~itateli, na bitka za sitni politi~ki poeni? Komu mu se potrebni sitni politi~ki poeni? Ba{ naprotiv. Ova e bitka za krupni ekonomski pra{awa. Ova e bitka za idninata na zemjata. Moème li kako zemja da gi eliminirame slu~uvawata vo ekonomijata {to moè da ni ja upropastat idninata? Istorijata pokaùva deka zemjite {to imale nekoga{ golemi ekonomski problemi ne zapadnale

odedna{ vo problemite. Sekoga{ prethodi podolg period vo koj zemjite ignorirale nekakov fundamentalen problem i bilo pra{awe na vreme koga }e se po~uvstvuvaat negativnite efekti. Znaeme {to se slu~i svoevremeno so Argentina, so aziskite i balti~kite zemji, {to se slu~uva sega so Grcija. Nekoga{ e problemot vo prekumernoto i ekonomski nepotkrepeno tro{ewe na dràvata, nekoga{ e problemot devizniot kurs na nacionalnata valuta, nekoga{ e problemot slabata kontrola nad ona {to se slu~uva so bankite i so finansiskite pazari, nekoga{ e ne{to drugo, no sekoga{ e ne{to {to traelo. Po~ituvani ~itateli, problemot so dolgot na dràvnite institucii kon privatnite firmi e vo momentot najva`nata tema vo makedonskata ekonomija. Moè da se pi{uva za mnogu drugi temi, ama nitu eden poedine~en problem ili skandal nema potencijal tolku mnogu da go vlo{i ìvotot na gra|anite i toa na podolg period. Moè da se slu~i da se razbudime edno utro i da sfatime deka okolu nas zjaat nezavr{eni zgradi, a dolgovi na site strani. Zatoa, ne slu~ajno sakame da go zadrìme vnimanieto na javnosta na ovaa tema. Pritoa, isklu~itelno va`na op{testvena uloga imaat mediumite. Vladata ne kaùva kolkav e dolgot na dràvnite institucii kon privatnite firmi, ne kaùva ni koga }e ni kaè, ne kaùva zo{to ne kaùva. Pretstoi novo zadolùvawe na dràvata vo stranstvo.

ZORAN JOVANOVSKI Potpretsedatel Pot o pre r tse re sedat d el naa SDSM da dat SDS D M

I posle mesec i

polovina od prvoto pra{uvawe, Vladata nema odgovor na pra{awata na SDSM za dolgot na dràvnite institucii kon privatnite firmi. Koga nema{ odgovor za javnosta toga{ ili ne znae{ ili ne saka{ da kaè{. A, ako ne saka{ da kaè{, edna od pri~inite zo{to ne saka{ da kaè{ moè da e toa {to znae{ deka ìvee{ na veresija. Site znaeme kako zavr{uva ìvotot na veresija.

Zadolùvaweto }e bide poevtino ili poskapo, ne se znae namenata na zadolùvaweto, plus za nekoj den od Va{ington misijata na MMF doa|a vo Skopje. Eh, kakva debata moè da se razvie.

14 21.04.2010

FEQTON

FELJTON-12

“KAPITA PO^NA SO SERIJAL STORII ZA TOA KAKO NA“KAPITAL” JGOLEMITE BIZNIS -UMOVI NA PLANETAVA GI PODGOTVIJA JGOLEMI SVOITE SSTRATEGII ZA BORBA PROTIV GLOBALNATA KRIZA. PROÎTAJTE ZA TOA KAKVI ÊKORI PROTIV EFEKTITE OD REPROÎTA CESIJATA PREZEDOA ÊLNICITE NA SVETSKITE BANKARSKI I INVESTI INVESTICISKI GIGANTI I KORPORACII OD VOL STRIT, NO I [TO SOVETUV SOVETUVAA POZNATI BIZNIS -TEORETIÂRI VO TAA NASOKA.

BIZNIS -LIDERITE PROTIV KRIZATA: SKOT DEJVIS, UPS

MENUVAJTE SE KAKO [TO SE MENUVAAT I PAZARNITE USLOVI Kon krajot na 2008 godina, UPS im stavi do znaewe na svoite vraboteni kako planira da se spravi so krizata. Preku video-snimka, {efot na kompanijata Dejvis im pora~a deka kompaniite izleguvaat od recesija na tri na~ini: oslabeni, voop{to ne izleguvaatzna~i propa|aat, ili se posilni. Toj ka`a deka ima namera da go sledi tretiot pat. IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

retsedatelot i glaven izvr{en direktor na UPS (UPS), Skot Dejvis neodamna proglasi kraj na recesijata za negovata kompanija. Vo fevruari, otkako najgolemiot svetski dostavuva~ na pratki soop{ti deka dobivkata za ~etvrtiot kvartal vo 2009 godina e pogolema od o~ekuvawata,

Dejvis izjavi pred analiti~arite: “Izgleda deka recesijata kone~no zavr{i i veruvale ili ne, taa e 21va niz koja UPS uspe{no pomina”. Posledniot kvartal e voobi~aeno najdobar za kompaniite od ovoj sektor, a potoa Boìk, zatoa {to e sezona na praznici, a ovoj pat gi nadmina duri i konzervativnite prognozi na analiti~arite. “Postavivme nekoi celi za prazni~niot period, no iskreno bevme malku nervozni okolu toa dali }e se pojavat potro{uva~ite. No, za sre}a, ima{e pobaruva~ka, osobeno pri krajot na sezonata”, veli Dejvis. UPS, ili negovite konkurenti FEDEKS (FedEx), se kompanii koi {to se vsu{nost barometar za sostojbata na svetskata ekonomija. Recesijata zna~e{e namaluvawe na prihodite za dvocifreni procenti minatata godina. Ne samo {to se ispra}aa pomalku pratki, tuku se koristea i poevtinite varijanti od brzata isporaka na UPS. Popularnite “kafeavi” odgovorija so namaluvawe na rabotnata sila, no istovremeno go nadgradija svojot najgolem terminal vo Luisvil, Kentaki, koj {to sega ima kapacitet za isporaka na 416.000 pratki vo eden ~as. Koga DHL(DHL) go napu{ti amerikanskiot pazar lani, toa zna~e{e “bingo” za UPS. Sega, otkako globalnata trgovija se oporavuva, investiciite na kompanijata vo infrastruktura }e zna~at u{te eden pogodok vo periodot {to sledi. Dobrite rezultati vlevaat optimizam kaj {efot na UPS, koj {to ne zaborava za toa soodvetno da gi nagradi svoite vraboteni. Kompanijata, osnovana vo 1907 godina, sega povtorno }e im podeli bonusi na 40.000 menaxeri, {to }e ja ~ini 100 milioni dolari. Sepak, firmata prodolùva so planot za kratewe na 1.800 rabotni mesta, so toa {to 1.100 od niv }e bidat predvremeno penzionirani rabotnici od menaxmentot i administracijata. Ovoj poteg }e ja ~ini firmata okolu 80 milioni dolari vo prviot kvartal od 2010, no }e donese godi{ni za{tedi od 160 milioni dolari, po~nuvaj}i od 2011 godina. ”Vozdrùvaweto od novi vrabotuvawa be{e del od na{ata reakcija na recesijata. Vkupniot broj na vraboteni go namalivme za okolu 4% godi{no, otkako zapo~na krizata”, veli Dejvis. UPS momentalno vrabotuva 408 iljadi vraboteni niz cel svet. SLEDEWETO NA PRATKITE DOVEDENO DO PERFEKCIJA Koga ve}e be{e jasno deka finansiskata kriza {to po~na vo SAD vo 2008 godina, nabrzo se pretvori vo globalna ekonomska recesija,

SKOT DEJVIS: “PRATKITE NE SE SAMO OBJEKTI, TIE SE PODATOCI, I VO SITE SVOI ODLUKI, UPS SE TRUDE[E DA GI KORISTI TIE PODATOCI SO CEL DA JA NAPRAVI ISPORAKATA POEFIKASNA” kon krajot na godinata UPS im stavi do znaewe na svoite vraboteni kako planira da se spravi so seto toa. Preku videosnimka, {efot na kompanijata Dejvis im pora~a deka kompaniite izleguvaat od recesija na tri na~ini: oslabeni, voop{to ne izleguvaat-zna~i propa|aat, ili se posilni. Toj ka`a deka ima namera da go sledi tretiot pat. Gi natera menaxerite koi {to rakovodat so logisti~kite centri od kade {to trgaat iljadnicite prepoznatlivi kafeavi kamion~iwa do krajnite adresi za isporaka, s$ po~esto i tie da oble~at uniforma i da sednat zaedno so voza~ite pri nivnite turi. Ako prethodno menaxerite znaele po 3-4 pati da go storat toa vo mesecot, sega go pravea toa po 3-4 pati nedelno. Gi teraa voza~ite (koi se istovremeno i dostavuva~i na pratkite od vrata do vrata) da bidat poagilni, pobrzi, poefikasni, davaj}i im li~en primer celo vreme. Ako brojkata na realizirani dostavi na krajot od denot se poka`e deka e povisoka od prose~nata, toa e dokaz deka rabotnicite “kradele” od vremeto. Na toj na~in, Dejvis uspea da ja zgolemi produktivnosta na UPS {to be{e osobeno va`no vo strategijata na namaluvaweto na tro{ocite. Sega izleguva deka sposobnosta na UPS postojano da se prilagoduva na ekonomijata i kontinuirano da evoluira kako kompanija za logistika, navistina se isplatuva. Lu|eto ja znaat kompanijata kako dostavuva~ na pratki, no za UPS stanuva pomalku va`no deka nejzinite vraboteni samo gi ispora~uvaat do krajnata adresa. Isporakata na efikasen na~in e toa {to nosi profit na krajot na denot.

Dobrite vesti od UPS se isto taka dobri vesti i za ekonomijata vo globala. Kompanijata so sedi{te vo Atlanta, ispora~uva pove}e od 15 milioni pratki sekoj den, ~ija {to vrednost pretstavuva okolu 6% od brutodoma{niot proizvod na SAD i 2% od svetskiot. Treba da se ima predvid isto taka deka kompaniite za isporaka obi~no se indikatori za ekonomskata sostojba, koi {to reagiraat so izvesno zadocnuvawe. Za vreme na kriza, firmite prvo go praznat zalihite, a toa zna~i deka pobaruva~kata, odnosno ekonomijata mora prvo da trgne nagore, pa potoa biznisot na UPS. [ANSATA E NADVOR OD AMERIKA Voljata na UPS da se menuva vo soglasnost so pazarnite uslovi retko koga ne dala rezultati. Osnova~ot Xim Kejsi ima{e samo 19 godini koga ja osnova{e kompanijata pred 103 godini, po~nuvaj}i privaten servis za isporaka na pratki vo Sietl, i zadolùvaj}i se so 100 dolari za taa cel. Do 1930 godina, UPS se pro{iri i na isto~niot breg na SAD. Isporaka po vozdu{en pat be{e ovozmoèna vo sekoja sojuzna dràva do 1978 godina, i vo 200 zemji vo svetot 15 godini podocna. “Koga zavr{i Vtorata svetska vojna, nie s$ u{te dostavuvavme proizvodi {to gi nara~ale doma}inkite. Ako ne gledavme ponapred vo idninata i ne preminavme kon isporaka na golemo, }e bevme nadvor od biznisot u{te odamna”, veli Dejvis. Pratkite ne se samo objekti, tie se podatoci, i vo site svoi odluki, UPS se trude{e da gi koristi tie podatoci so cel da ja napravi isporakata poefikasna, dodava toj. Od krajot na

80-tite, kompanijata investira{e milijardi dolari vo tehnologija koja }e ja dovede do perfekcija umetnosta na sledewe na pratkite. Sega so obrabotka na podatocite se re{ava za s$: od brojot na voza~i {to se potrebni sekoj den, do to~nata ruta po koja treba da vozat nivnite kamioni. “Ova tradicionalno e kompanija na inèneri koi {to se opsednati so detali. I site tie stotici mali ne{ta doveduvaat do impresiven napredok vo efikasnosta, vo kontrolata na tro{ocite i visoko nivo na usluga”, veli Dejvis. Ovaa preciznost najverojatno }e se pokaè kako najdobrata alatka na UPS koja & pomogna da ja presretne golemata promena vo ovaa industrija – vrtoglaviot rast na trgovijata preku Internet. Isporakata do domovite ovaa godina }e so~inuva okolu edna tretina od vkupnite isporaki vo SAD, od 20% kolku {to be{e pred 10 godini. Zadovoluvaweto na ovaa nova pobaruva~ka e vitalno za UPS, koja {to pravi okolu 60% od svojot prihod, blagodarenie tokmu na amerikanskiot pazar za mali pratki. Sepak, Dejvis, o~ekuva deka vistinskata lokomotiva na rastot na UPS }e bide nejzi-niot me|unaroden biznis, koj {to zabeleà dvocifrena stapka na rast lani. Vo Evropa, mreàta na UPS vklu~uva kopnena isporaka, a vo Azija, kompanijata prezede nekolku regionalni kompanii za dostava, otvori avioterminal vo [angaj i gi udri temelite za izgradba na u{te eden vo [enèn, Kina. “Dosega vo Azija dominiraa FEDEKS i DHL. No, FEDEKS ne e ve}e tolku silen vo Evropa, a DHL se povle~e od SAD. Nie }e gi popolnime tie dupki”, veli samouvereno glavniot menaxer na UPS, Skot Dejvis.

KOMPANII & PAZARI 15

21/APRIL/2010 SUBVENCIONIRAWE NA AMATERI, NAMESTO PROFESIONALCI!

[TO SIMULIRA MINISTEROT QUP^O DIMOVSKI GORAN LEFKOV

lefkov@kapital.com.mk

pored site analizi, najnovata programa za subvencionirawe na proizvoditelite na grozje, vsu{nost }e go namali proizvodstvoto na vino vo zemjava. Za {to stanuva zbor? Skalestoto namaluvawe na subvenciite zna~i deka - kako {to raste zasadenata povr{ina, spored programata na Ministerstvoto za zemjodelstvo za 2010 godina, taka }e se namaluvaat subvenciite po hektar za odr`uvawe na postoe~kite nasadi. Ekspertite analiziraat deka so vakvata politika }e im se nanese {teta na najgolemite proizvoditeli na grozje i vino koi se vsu{nost i nositelite na razvojot na ovaa industrija vo zemjava. Stanuva zbor za unikatna merka, koja i za prv pat e primeneta samo vo Makedonija i nikade na drugo mesto vo regionot, potvrduvaat ekspertite. So noviot pravilnik potpi{an od ministerot Qup~o Dimovski, subvenciite vsu{nost ja gubat svojata osnovna funkcija-razvoj i unapreduvawe na proizvodstvoto!? Se pretvoraat vo socijalna merka i kupuvawe na glasovi pred izbori. “Ovie se socijalni subvencii i nemaat nikakvi razvojni komponenti vo sebe. Mora povnimatelno da se izgotvuva programata za subvencionirawe, kade do izraz }e dojde pottiknuvaweto na vinskata industrija”, ni izjavi Zvonimir Bo{kovi}, profesor na katedrata za lozarstvo pri

Vo Ministerstvoto za zemjodelstvo e potpi{an pravilnik za raspredelba na subvenciite za lozarstvo koj e unikaten na Ba-lkanot. Vakva merka, kako {to objasnuvaat ekspertite, se primenuva samo vo Makedonija i nikade na drugo mesto vo regionot!? Ministerot Qup~o Dimovski, koj retko se pojavuva vo javnosta za va`ni pra{awa od negov domen na odlu~uvawe so merkata “skalesto namaluvawe na subvencii”, uspeal – od stimulativna merka va`na za razvojot na proizvodstvoto na vino, da donese klasi~na socijalna merka za kupuvawe na glasovi pred izbori! Skalesto namaluvawe na subvenciite zna~i deka - kako {to raste zasadenata povr{ina, taka }e se namaluvaat subvenciite po hektar za odr`uvawe na postoe~kite nasadi. Zna~i kolku pove}e investirate i zasaduvate, tolku pomalku dr`avata }e ve stimulira!? Poznava~ite ve}e zaklu~ija deka vakvata merka e direktno naso~ena protiv interesite na najgolemite vinarnici vo Makedonija koi kontroliraat i najgolem procent od proizvodstvoto i izvozot!?

25.000 10.000 40.000

hektari se zasadeni so lozovi nasadi vo Makedonija

Fakultetot za zemjodelski nauki i hrana vo Skopje. Ovaa najnova merka od Ministerstvoto za zemjodelstvo, za podr{ka na lozarstvoto, ne samo {to ne & pomaga na makedonskata vinska industrija, taa & nanesuva ogromni {teti. Analizite {to gi prave{e” Kapital” poka`uvaat deka od vakvoto subvencionirawe na makedonskoto grozje korist }e imaat samo sosednite zemji. Malite proizvoditeli si go gledaat samo svojot interes i dokolku dojde nekoj otkupuva~ na grozje od Bugarija tie vedna{ }e mu go dadat grozjeto nemu. Istoto toa grozje {to e subvencionirano od na{ata dr`ava zaminuva za Bugarija. Tamo{nite vinarnici go pre-

KAKO REGIONOT GI RASPREDELUVA SUBVENCIITE? Srbija za podigawe na novi lozovi nasadi za prvite tri godini pla}a po 10.000 evra po hektar! Pokraj ova, taa voveduva i za{titni barieri za vlez na stransko vino na doma{niot pazar. Golemi subvencii za razvoj na vinarstvoto se davaat i vo Bugarija, kade {to vladata do 2013 godina planira da odvoi 120 milioni evra za subvencionirawe na lozarstvoto. Bugarite na golemo se obiduvaat da go vratat lozarstvoto na svoite povr{ini..

120

evra dava Srbija za podignuvawe na hektar lozov nasad vo prvite tri godini

denari iznesuva subvencijata za odr`uvawe na hektar lozje godi{no

milioni evra }e izdvoi Bugarija za razvoj na lozarstvoto za narednite tri godini

rabotuvaat i na zapadnite pazari go prodavaat kako bugarsko vino, i direktno mu konkuriraat na makedonskoto vino, smetaat ekspertite. Izvoznicite na vino potenciraat deka so vakvata raspredelba na subvenciite im se nanesuva golema {teta na vinarnicite koi imaat sopstveni nasadi, iako tie se nositelite na vinarstvoto kako industriska granka. Od Skovin izjavuvaat deka ja poddr`uvaat promenata na merkata za subvencionirawe na lozovite nasadi po hektar, namesto po kilogram, zatoa {to so toa se stimulira kvalitetot namesto kvantitetot! Sepak, vo ovaa vinarnica, edna od najgolemite vo zemjata, ne se soglasuvaat so na~inot za skalesto subvencionirawe na lozovite nasadi, spored koj za lozovi nasadi nad 50 hektari, se dodeluva subvencijata 10% od predvidenite 40.000 denari po hektar za odr`uvawe na postoe~kite lozovi nasadi. “Strategijata vo lozarstvoto mora da izleze od orientiranost kon poddr{kata na individualnite zemjodelski proizvoditeli! Golemite stopanstva i kompanii se motorna sila na razvojot i

primenata na novite tehnologii”, izjavi za “Kapital”, Marija Miteva, izvr{en direktor na Skovin. Skovin e eden od najgolemite proizvoditeli na grozje vo Makedonija, so zasadeni 500 hektari so grozje, a godi{no prerabotuva 16 milioni kilogrami grozje. So sli~ni problemi se soo~uva i GD Tikve{, najgolem proizvoditel na grozje vo zemjava. Tie imaat zasadeno 1.024 hektari, od koi 900 hektari se pod lozovi nasadi. Okolu 75% od povr{inite se zasadeni so vinsko grozje, dodeka ostanatite 25% so trpezno. “Ovaa godina poradi skalestoto presmetuvawe na subvenciite, pomo{ta od dr`avata }e ni bide namalena”, ni izjavi Mile Milev, komercijalen direktor na GD Tikve{ od Kavadarci. Dokolku ne se izmeni ovaa odredba, vinarnicite }e se soo~at so ogromni problemi. Konkurencijata na stranskite pazari e pekolna, a od narednata godina i makedonskiot pazar }e bide liberaliziran i na nego }e mo`e da vleguva stransko vino so niski carini {to dopolnitelno }e ja zgolemi konkurencijata.

Sega na na{iot pazar vleguva vino spored odnapred dogovoreni kvoti i za nego se pla}a povisoka carina. TRPEZNOTO GROZJE DOPOLNITELEN PROBLEM Makedonskite vinarnici se soo~uvaat so problemi i pri plasmanot na trpeznoto grozje. Golemite proizvoditeli na grozje imaat svoi ladilnici i del od trpeznoto grozje go skladiraat vo svoite ladilnici. Sitnite proizvoditeli na trpezno grozje, istoto go prodavaat direktno na prekupcite od regionot. Koga e intenzivnata berba na grozjeto vo regionot, individualnite proizvoditeli na trpezno grozje, nemaj}i kade da go ~uvaat grozjeto go prodavaat po mnogu poniski ceni so {to gi urivaat pazarnite pozicii na pogolemite vinarnici. “Evtinoto grozje kaj nas doa|a samo od privatniot sektor. Tie ja namaluvaat cenata so {to n$ prinuduvaat da gi ~uvame na{ite koli~ini podolgo vo ladilnicite so {to imame zgolemeni tro{oci”, velat proizvoditelite. Dopolnitelen problem e {to edna{ spu{tena cena na koj bilo proizvod mnogu te{ko se vra}a nazad.

16 21.04.2010

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

BERZA/AKCII/TRGUVAWE

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

Stanuva zbor za

dve banki, Komercijalna banka i Stopanska banka od Bitola kako i kompaniite Skopski Pazar, Replek, Makedonija Turist, Fer{ped i Alkaloid

NAGRADA ZA AKCIONERITE

ZASEGA DIVIDENDA ]E DELAT SEDUM KOMPANII OD OFICIJALNIOT PAZAR METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

amo nekolku kompanii so obvrski za izvestuvawe koi dosega gi odr`aa svoite godi{ni akcionerski sobranija se odlu~ija da gi nagradat svoite investitori so nadomest za nivnoto vlo`uvawe. Stanuva zbor za dve banki, Komercijalna banka i Stopanska banka od Bitola kako i kompaniite Skopski Pazar,

Replek, Makedonija Turist, Fer{ped i Alkaloid. Tie na svoite akcionerski sobranija odlu~ija da izdvojat del od ostvarenata dobivka i so pari~en nadomest vo vid na taka nare~ena dividenda da ja nagradat doverbata na investitorite koi vlo`ile vo istite po pat na kupuvawe obi~ni ili prioritetni akcii. Kompaniite vklu~itelno i bankite, pri usvojuvaweto na finansiskite izve{tai za raboteweto vo prethodnata godina imaat nekolku mo`nosti vo pogled na raspredelbata

na ostvarenata dobivka. Istata moè da ja raspredelat vo vid na opredelen procent od nominalnata vrednost na akcijata kako kompenzacija za iskaànata doverba na inevestitorite t.e. vo vid na dividenda, a ostatokot od dobivkata da ja raspredelat kako zadràna dobivka odnosno da ja iskoristat za zgolemuvawe na kapitalot. Drugata opcija po odnos na raspredelbata na dobivkata e istata da bide celosno zadràna pri {to ne se raspredeluvaat dividendi.

Vaka raspredelenata dobivka zna~i deka kompanijata ima cel zgolemuvawe na kapitalnata masa pri {to moè da odlu~i raspredelbata na dividenda da se napravi idnata godina vo zavisnost od ostvarenata dobivka. Dividendata pretstavuva procentualen nadomest od ostvarenata dobivka na kompanijata koja im se isplatuva na investitorite koi vloìle vo taa kompanija. Naj~esto taa e glavnata pri~ina zo{to lu|eto vloùvaat vo odredeni kompanii t.e. akcii. Isto taka taa e i pokazatel za uspe{nosta za raboteweto na kompaniite. Istata moè da bide isplatena vo vid na pari~ni sredstva, akcii ili imot. Naj~esto odluka za isplata na dividenda davaat golemite i stabilni kompanii. Za razlika od niv, kompaniite koi se vo faza na razvoj i rast naj~esto se odlu~uvaat da ne ispla}aat dividenda, tuku istata ja reinvestiraat so cel da obezbedat ponatamo{en rast

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

DIVIDENDA ILI RAST NA KOMPANIJATA ? e~nata dilema {to postoi kaj akcionerite na kompaniite e: dali dobivkata da se podeli kako dividenda ili da se reinvestira vo ponatamo{en rast? Ili, poinaku kaàno dali da se investira vo sega{nosta ili vo idninata? Pri~inite ZA dividenda se: nagrada na akcionerite i motiv za natamo{no investirawe vo akciite; privlekuvawe novi investitori; podobruvawe na imixot na kompanijata. No, postoi i drug aspekt na gledawe na rabotite t.e. reinvestirawe na dobivkata: kapitalot se zgolemuva, a so toa i knigovodstvenata vrednost; kompanijata ima dovolno pari~ni sredstva za da investira vo novi proekti bez da se zadolùva; menaxmentotot, grièj}i se za idninata, se pokaùva kako gri`liv i doma} inski nastroen sprema akcionerskoto dru{tvo. Kompaniite koi obi~no delat solidna dividenda se od sektorot bankarstvo, telekomunikacii, farmacija, maloproda`ba. Ova se industrii koi ne se cikli~ni i imaat relativno stabilno rabotewe. Kaj nas Makedonski Telekom e kompanijata ~ij prepoznatliv znak e tokmu dividendata koja naj~esto ima prinos od 7-10%. Istoto vaì i za Replek, Tutunska Banka. [to se odnesuva na kompaniite koi imaat cikli~en pravec na rabotewe, kako {to e ~eli~nata industrija ili grade`ni{tvoto, tuka poretko se slu~uva akcionerite da podelat visoka dividenda, od

Otkako }e se podeli dividendata za minatata godina, dali }e dojde periodot za raste~kite kompanii ? pri~ina {to ovd e se raboti za kompanii ~ija dinamika na rabota bara postojano investirawe vo novi proekti, mehanizacija, pogoni i sl. so {to prostorot za dividenda e dosta namalen. Kaj nas, vakov primer e ~eli~arnicata Makstil koja nikoga{ ne podelila dividenda i ~ija dobivka postojano se reinvestira - zgolemuvawe na kapacitetot na proizvodstvoto, investirawe vo tehnologija koja go namaluva tro{okot za elektri~na energija itn. Vo posledno vreme, kaj nas se zabele`uva eden mal trend na poaktivno kupuvawe na t.n. dividendni kompanii. Otkako }e se podeli dividendata za minatata godina, dali }e dojde periodot za raste~kite kompanii ?

MARJAN POPOVSKI broker vo Novi Triglav AD Skopje www.novitriglav.com

BERZANSKI INFORMACII

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, vtornik-20.04.2010)

VESTI

21.04.2010

NAPRAVENA REDOVNA REVIZIJA NA INDEKSOT ZA OBVRZNICI OMB omisijata za berzanski indeks izvr{i redovna revizija na indeksot za obvrznici na Makedonska berza. Soglasno metodologijata, revizijata se pravi na site elementi koi go so~inuvaat ovoj indeks. Indeksot OMB go so~inuvaat obvrznicite za namiruvawe na pobaruvawata na gra|anite po osnova na deponirani devizni vlogovi so {ifra RM01 i site dosega{ni osum

emisii na obvrznici za denacionalizacija so {ifra RMDEN(i soodvetnata emisija). Pri toa vrz osnova na u~estvoto na sekoja obvrznica vo vkupnoto trguvawe vo periodot pome|u dve revizii, vo konkretniov slu~aj stanuva zbor za periodot od 16 januari do 15 april godinava, se utvrduva vlijanieto na sekoj element vrz dvi`eweto na indeksot OMB. Pri toa vlijanieto na nitu eden element

HRVATITE SĂ&#x2030; POVE]E KUPUVAAT AKCII NA ZAPAD

ako prometot na Hrvatskata berza vo prvoto tromese~ie od ovaa godina e pogolem vo odnos na posledniot kvartal od 2009 godina, sepak, hrvatskite brokerski ku}i ne se zadovolni od celokupnoto rabotewe, prenesuva portalot biznis.hr. Kako pri~ina za toa ja naveduvaat nestabilnata makroekonomska strategija i politika na dràvata. Za toa zboruva i faktot {to dnevnite prometi na site brokerski ku}i zaedno edvaj dostignuvaat 1,3 milioni evra, za razlika od pred dve godini koga ovoj promet go ostvaruva{e samo edna brokerska ku}a. Zatoa, kako izlez od vakvata stagnacija del od niv re{enie nao|aat vo spojuvawe ili investirawe na stranskite pazari kade {to e pobrz i rastot na ekonomiite. Nekoi od niv, kako {to e brokerskata ku} a Momentum, re~isi celoto svoe rabotewe go imaat orientirano kon zapadnite pazari zatoa {to nivnite klienti stanuvaat s$ pove}e svesni za mo`nite prihodi od takviot vid vloùvawe. Za toa pridonesuva i podatokot {to i samite zapadni kompanii, kade {to se vloùva, predviduvaat svoj rast vo tekot na ovaa godina od 20% do 25%. So ogled na sli~nata situacija vo koja se nao|a i na{iot finansiski pazar, moè da se o~ekuva deka i na{ite brokerski ku}i bi go primenuvale iskustvoto od svoite hrvatski kolegi kako opcija za izlez od te{kata situacija vo koja se nao|aat. Da po~ekame, sepak, da stapat vo sila zakonskite promeni {to }e ovozmoàt fizi~ki lica da kupuvaat akcii vo stranstvo. (M.P.)

SKOPSKI PAZAR ]E DELI DIVIDENDA SAMO ZA PRIORITETNITE AKCII a godine{noto akcionersko sobranie, Skopski Pazar donese odluka za usvojuvawe na izve{taite za minatata godina, kako i odluka za isplata na dividenda, no samo na imatelite na prioritetni akcii. Kompanijata godinata ja zavr{i so neto-dobivka od okolu 35 milioni denari, pri {to odlu~i del od nea, vo iznos od 1,1 milioni denari, da ja raspredeli vo vid na dividenda na imatelite na prioritetni akcii. Vrednosta na dividendata po akcija e 61,85 denari, {to pretstavuva 2% od nivnata nominalna vrednost. Kako datum za steknuvawe na pravo za dividenda od strana na sobranieto e odreden 30 april, a dividendata }e bide isplatena vo zakonski rok, odnosno do 30 septemvri ovaa godina. Ostatokot od dobivkata vo iznos od 33,9 milioni denari odlu~eno e da ostane neraspredelena.

POTVRDENA ODLUKATA ZA DIVIDENDATA NA ALKALOID a godina{noto akcionersko sobranie Alkaloid AD odlu~i del od ostvarenata godi{na dobivka da ja raspredeli vo vid na dividenda. Delot za dividenda i personalen danok koj ovaa kompanija go izdvoi za nejzinite akcioneri, iznesuva 216.293.320, 00. Bruto-vrednosta koja }e bide isplatuvana po akcija iznesuva 151,11 denari

ne smee da nadminuva 30%. Slednata redovna revizija Komisijata za berzanski indeks }e ja napravi na 15 juli godinava.

odnosno neto-vrednost po akcija 136,00 denari. Ostatokot od minatogodi{nata dobivka vo iznos od 187.323.875,00 denari, kompanijata odlu~i da ostane neraspredelen. Kompanijata planira so isplata da zapo~ne od 14 maj godinava, a pravo na istata imaat akcionerite koi se evidentirani vo knigata na akcii na 10 maj godinava.

KOMPANII & PAZARI

18 21.04.2010 KUJNATA NA ALEKSANDAR PALAS POVTORNO OTVORENA r`avniot sanitaren i zdravstven inspektorat donese re{enie za otvorawe na mobilnata kujna vo hotelot Aleksandar Palas, otkako e izvr{ena povtorna kontrola i konstatirano e deka e postapeno vo soglasnost so merkite na Inspektoratot - izvr{eno e generalno mehani~ko ~istewe na kujnata i dezinfekcija so dezinfekciski sredstva koi gi upotrebuvaat; izvr{ena e vonredna dezinfekcija od

ovlastena ustanova; napraveni se vonredni sanitarni higienski pregledi na ostanatite vraboteni vo kujnata. Vo vrska so trueweto so hrana na vrabotenite vo aerodromot Aleksandar Veliki, Inspektoratot, soglasno dobienite informacii od Institutot za javno zdravje so rezultati od zemenite brisevi od rabotnite povr{ini i opremata, primerok od vodata so koja se izmile vrabotenite i mostri od

RUSIJA - GLAVEN IZVOZEN PAZAR NA MAKEDONSKITE KOMPANII ZA AVTOMOBILSKI DELOVI zateknatata hrana od mobilnata kujna pri aerodromot, soop{ti deka site zemeni mostri se negativni.

ove}e od 27% od izvozot na makedonskite kompanii za avtomobilski delovi, ~lenki na avtomobilskiot klaster, se plasira na pazarot na Rusija. Po Rusija, 23% od proizvodstvoto se izvezuva vo sosedna Srbija, 16% vo Slovenija i 12% od proizvodstvoto e nameneto za avtomobilskata industrija vo Germanija. Pokraj ovie zemji, makedonskiot avtomobilski klaster izvezuva

i vo Hrvatska, Francija, Turcija, Bugarija, Romanija i Ju`na Afrika. Makedonskite avtomobilski kompanii najmnogu proizveduvaat sigurnosni pojasi i motorni delovi, kako i elektri~ni akumulatori. Najgolemiot del od 25-te kompanii - ~lenki na avtomobilskiot klaster, odnosno 63% se mali kompanii, 23% se sredni pretprijatija, a 14% od kompaniite se golemi proizvoditeli.

Najgolem broj, ili 5 od vkupno 9 hoteli so 5 yvezdi vo zemjava, ima vo Skopje. Dva hotelski kapaciteti so 5 yvezdi se locirani vo Gevgelija, eden vo Ohrid i eden vo selo Leunovo.

KATEGORIZACIJA NA HOTELITE

KOLKU "SVETAT YVEZDITE" NA NA[ITE HOTELI? 9 14,5% S 4.078 VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk milanovska@kapital com mk

tatisti~kite podatoci uka`uvaat na opa|awe na brojot na turisti vo zemjava godinava vo odnos na lani. Strancite s$ pomalku odlu~uvaat svoite slobodni denovi da gi pominat vo Makedonija, a sopstvenicite na hotelite zaboravaat da brojat koga se vo pra{awe yvezdite za kategorizacija na objektite. Vo Makedonija, spored posledniot izve{taj na Ministerstvoto za ekonomija, se kategorizirani 181 hotel. A, kolku vkupno postojat }e doznaeme otkako site hotelieri vo zemjava }e po~nat da rabotat vo soglasnost so zakonite. Nekoi od niv duri velat "Nie si imame yvezdi". Da, site imaat yvezdi, no samo vo forma na svetle~ka reklama, a ne i na soodveten sertifikat. Gostite, osobeno strancite, znaat {to baraat, no mnogu ~esto naiduvaat

Najgolemi zloupotrebi vo odnos na kategorizacija na hotelite se pravat vo Ohrid, velat vo Stopanskata komora za turizam

na nesoodvetna usluga, potpiraj}i se na navodnata kategorizacija na hotelite. Od Stoun brix velat deka yvezdite targetiraat poseben vid gosti koi non-stop patuvaat vo takvi hoteli. "Gostite {to prestojuvaat kaj nas, 70% od `ivotot odat vo vakov vid hoteli. So samoto toa treba da znaat {to gi o~ekuva. Odgovornosta vo hotelite so pogolem broj yvezdi e mnogu pogolema", objasnuva za "Kapital", menaxerot na Stoun brix, dodavaj}i deka konkurencijata se deli sama po sebe i deka pove}e se zalagaat da si konkuriraat kvalitativno, otkolku so ceni.

Za da se aplicira za odreden broj yvezdi, mora da se ispolnat soodvetni uslovi. Standardite koi mora da se ispo~ituvaat, najmnogu se odnesuvaat na kapacitetot na hotelot, na goleminata na prostoriite, inventarot i tehni~kata opremenost, no i na dopolnitelnite sodrìni koi im se nudat na gostite. "Re{enieto za kategorizacija vaì 3 godini. Po toj period se obnovuva. Zloupotrebi postojat, a najmnogu vo Ohrid", objasnuva za "Kapital", Tatjana Perovi}, generalen sekretar na Stopanskata komora za turizam. Spored Dràvniot zavod za statistika, brojot na doma{nite turisti vo fevruari 2010 godina vo odnos na istiot mesec lani e namalen za 5,8%, a brojot na stranskite turisti padnal za 6,8%. Vo periodot januarifevruari godinava, vo sporedba so istiot period lani, brojot na turisti e namalen za 14,5%. Vo fevruari godinava, najgolem broj od stranskite turisti, ili 4.078 od vkupno 11.706, prestojuvale vo hoteli so 5

hoteli so 5 yvezdi ima vo Makedonija

yvezdi, a samo 647 od niv gi odbrale hotelite so 1 yvezda. Od vkupno 13.277 stranski turisti, vo fevruari 6.307 od niv se odlu~ile za hotelite vo Skopje. Najmal bil interesot za poseta na bawskite smestuva~ki kapaciteti. DVA HOTELA SO 7 YVEZDI VO SVETOT "Vo posledno vreme kaj nas hotelierite si zaka~uvaat i po sedum yvezdi, no mo`ebi toa im slu`i samo kako dekoracija", izjavi za "Kapital" menaxerot na Stoun brix. Ako koj bilo hotel vo Makedonija ima ambicii za kategorizacija od 7 yvezdi, vo najmala raka treba da izgleda kako Burx Al Arab vo Dubai ili kako Taun Haus Galeri vo Milano. Po pro~ueniot Bur` AlArab, Taun Haus Galeri e vtoriot hotel vo svetot so 7yvezdi. Lociran e vo

namalen broj na turisti vo Makedonija vo periodot januari-fevruari godinava, vo sporedba so istiot period lani

od vkupno 11.706 turisti prestojuvale vo hoteli so 5 yvezdi vo fevruari godinava

centarot na svetskata modna prestolnina Milano na vtoriot i tretiot kat od Galerijata Viktor Emanuel II, za ~ie posledno renovirawe bile potro{eni 10 milioni evra. Relativno maliot hotel im nudi na gostite 24 apartmani i luksuzni sobi. Dve od niv se prisposobeni za lu|eto so specijalni potrebi. Cenite za edna ve~er se dvi`at od 800 do 10.000 evra, vo zavisnost od spisokot na uslugi. Najgolemite apartmani zafa}aat povr{ina od 160 metri kvadratni.

Sopstvenikot na hotelot, Alesandro Roso smeta deka vo Milano ima preubavi hoteli, no nikoj od niv ne uspeal da go dostigne potrebnoto nivo na usluga na bogatite. U{te na aerodromot gostite se pre~ekuvaat so ~a{a {ampawsko i grupa manekeni. Posledniot model na Bentli gi nosi gostite direktno do hotelot po specijalen pat so ograni~en reìm na dvièwe. Pred sre}nicite da vlezat zad zvu~no-izoliranite vrati, se sluàt so kavijar so pavlaka i limon.

KOMPANII & PAZARI NOVA INVESTICIJA NA KNAUF OD 2 MILIONI EVRA roizvoditelot na gips i gipseni proizvodi, Knauf, ovaa godina planira da investira 2 milioni evra vo dva novi proizvodstveni pogoni. Spored Todor Delovski, direktor na Knauf za Makedonija, ovaa investicija e ve}e zapo~nata i ako s$ se odviva spored planiranoto, }e bide gotova vo septemvri. Celta na ovaa investicija e podobruvawe na proizvodnata programa na

Knauf, pri {to za prvpat na makedonskiot pazar }e bide plasiran nov proizvod - takanare~en "alfa" gips - no i zadr`uvawe na postojanata rabotna struktura. Spored Delovski, investicijata od 9 milioni evra koja be{e najavuvana prethodnata godina, }e bide realizirana {tom se sozdadat povolni uslovi za toa, odnosno, spored negovite o~ekuvawa, realniot sektor bi mo`el

21.04.2010

FER[PED SVIKUVA VONREDNO SOBRANIE NA AKCIONERI da dojde na nivoto od 2008 godina duri po 5 godini, odnosno vo 2013 godina.

ompanijata za me|unarodna i vnatre{na {pedicija so javni i carinski skladi{ta, Fer{ped, objavi povik za odr`uvawe na vonredno sobranie na akcioneri. Na vonrednoto akcionersko sobranie predvideno e da se izberat novi ~lenovi na Nadzorniot odbor na kompanijata. Na sednicata na so-

branieto na akcioneri moè da prisustvuvaat site akcioneri zapi{ani vo akcionerskata kniga najmalku 48 ~asa pred odrùvaweto na sednicata. Pravo na u~estvo vo rabotata i pravo na glas na sobranieto, ima sekoj akcioner li~no ili preku polnomo{nik koj }e go zastapuva. Akcionerot e dolèn svoeto prisustvo da go

najavi pred po~etokot na sednicata vo upravnata zgrada na Fer{ped.

AMBASADOROT SOLOCINSKI JA POSETI IMB-BITOLA

MLEKARNICA BITOLA SE SPREMA ZA IZVOZ VO RUSIJA mbasadorot na Ruskata federacija, Vladimir acija Solocinski, vo pridru`ba na po~esniot ruski konzul vo po~ Bitola, Darinka KrstanoBit va, v~era ja poseti IMBbitolska mlekarnica. bit “Celta na na{ata poseta e “Ce pro{iruvawe na delovnite pro vrski na ovaa kompanija vrs so soodvetnite vo Rusija. Se nadevame deka makedonskite mle~ni proizvodi ski }e se najdat na golemiot ruski pazar i tokmu zatoa rus vo naredniot period }e

ja intenzivirame sorabotkata”, istakna ruskiot ambasador Solocinski za vreme na dene{niot prestoj vo IMB-Bitola. Bitolskata mlekarnica dosega ne izvezuvala na pazarite vo Rusija, no blagodarenie na neodamne{nata prezentacija na IMB-Bitola na saem vo Moskva po~nale prvite inicijativi za plasman na makedonskite proizvodi vo Rusija. “Vo Rusija nepre~eno mo`eme da gi ponudime site vidovi sirewe od

ov~o mleko, a poradi oddale~enosta na dvete zemji ne mo`eme da ponudime sve`i proizvodi. Interesot e vidliv i o~ekuvame da osvoime nov pazar, pokraj tradicionalniot vo zemjite na EU i SAD”, poso~i Roko Vodopija, generalen direktor na IMB-Bitola. IMB-Bitola otkupuva po 15 do 25 toni ov~o mleko, no sezonata za otkup e kratka i zavr{uva vo juni. Spored sklu~enite dogovori, vo SAD }e bidat plasirani okolu 150 toni

mle~ni proizvodi i okolu 70 toni vo Kanada. Na novinarskoto pra{awe vo vrska so sostojbata so koli~estvoto doma{no, no i uvezeno, mleko vo Makedonija, Vodopija poso~i deka bitolskata mlekarnica e strate{ki orientirana za otkup na mleko koj za razlika od minatata godina, sega e pogolem za 20%. “Koga }e se soo~ime so situacija na debalans, odnosno koga vleznite koli~estva mleko ne odgovaraat na proda`bata,

toga{ nie ja prezemame obvrskata da gi nadopolnime koli~estvata, osobeno koga se javuva nedostig na odredeni proizvodi. Vpro~em, nas nikoj ne n$ pra{uva koga imame zalihi vo magacinite”, istakna Vodopija i potvrdi deka uvozot na mleko od drugi zemji iznesuva okolu 3% od visinata na prihodite na bitolskata mlekarnica. IMB-Bitola najavi novi investicii kaj svoite kooperanti, odnosno vo na~inot na proizvodstvo i otkup na sve`o mleko po cena koja

“Vo Rusija nepre~eno moème da gi ponudime site vidovi sirewe od ov~o mleko, a poradi oddale~enosta na dvete zemji ne moème da ponudime sveì proizvodi. Interesot e vidliv i o~ekuvame da osvoime nov pazar, pokraj tradicionalniot vo zemjite na EU i SAD”, poso~i Roko Vodopija, generalen direktor na IMB-Bitola. sega se dviì od 13 do 18 denari za litar. IMB-mlekarnica, Bitola od pred tri godini e vo sistemot na mlekarskata industrija Danube Foods (DFG) i investiciskiot fond Salford, koi {to ja poseduvaat i mlekarnicata Imlek vo Belgrad i u{te nekolku mlekarnici vo regionot.

20 21.04.2010

BANKI I FINANSII

NOVA QUBQANSKA SO PONIZOK REJTING NA IZDADENITE HIBRIDNI OBVRZNICI e|unarodnata agencija za rejtinzi Mudis, go namali rejtingot na hibridnite obvrznici izdadeni od NLB Qubqana od A2 na Baa2. Stanuva zbor za dve emisii na obvrznici vo vrednost od 220 milioni evra. Istovremeno namaleni se rejtinzite i na nekoi zaemi na Nova kreditna banka od Qubqana i na A banka. Od NLB Tutunska banka,

velat deka namaluvaweto na rejtingot na hibridnite obvrznici se dol`i na promenata na metodologijata na Mudis i nejzino usoglasuvawe so noviot pravilnik od noemvri minatata godina. Vo me|uvreme, slovene~kite mediumi pi{uvaat deka Vladata na Slovenija treba da odlu~i dali }e ja dokapitalizira NLB ili }e se otka`e od mnozinskata sopstvenost

na najgolemata slovene~ka banka. Se ~eka na odluka na Vladata koja treba da go zabrza baraweto na Upravata na NLB za pobrza dokapitalizacija od 200 do 250 milioni evra, a za toa treba da se zboruva na slednata sednica na nadzorniot odbor. Slovene~kite vesnici pi{uvaat deka postojat tri scenarija za NLB. Prvoto e deka belgiskata bankarska grupacija KBC

go zgolemi svojot udel na 51%, no toa ne e verojatno bidej}i KBC mora da & veti na Evropskata komisija deka }e go prodade svojot udel vo NLB za da dobie dr`avna pomo{. Vtoroto scenario e deka dr`avata }e se povle~e od NLB pred dokapitalizacijata koja bi ja napravil noviot mnozinski sopstvenik, a tretata e povlekuvawe po dokapitalizacijata.

PROFITABILNOSTA NA BANKARSKIOT SEKTOR VO ZEMJAVA E PREPOLOVENA

I POKRAJ VISOKITE KAMATI, BANKITE RABOTAT SO NISKI PROFITI PROFITABILNOST NA BANKARSKITE SEKTORI SPORED ROE

ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

ankarskiot sektor vo zemjava s$ u{te e nisko profitabilen i makedonskite banki ostvaruvaat poniski profiti vo sporedba so zemjite od regionot, mereno spored

stapkata na povrat na kapitalot (ROE). Iako minatata godina pomina vo znakot na visoki bankarski kamati i spored prose~noto nivo na kamatni stapki nie sme lideri vo regionot, profitabilnosta na bankarskiot sektor e mnogu poniska vo sporedba so re~isi site zemji od sosedstvoto.

ROE-STAPKA NA POVRAT NA KAPITAL VO BANKARSKIOT SEKTOR VO MAKEDONIJA

Najgolema profitabilnost so stapka na povrat na kapitalot od 23,3% vo 2009 godina ostvarila ^e{ka, a zad nea so 13,3% e Bugarija. Toj procent na prinos na kapitalot vo Polska iznesuva 11,8%, a vo Hrvatska 8,1%. Pokazatelot za profitabilnosta na bankite

(ROE) vo Makedonija iznesuva 5,6% zaklu~no so krajot na minatata godina i e dvojno pomal od prethodnata 2008 godina koga iznesuva{e 12,5%. Ekspertite komentiraat deka slabata profitabilnost na bankite se dol`i na neefikasnoto rabotewe i ogromnite tro{oci {to gi imaat.

27,3 milioni evra iznesuva neto-dobivkata vo bankarskiot sektor za 2009 godina

55,6

MIROQUB [UKAROV PROFESOR “Niskata profitabilnost na bankite se dolì na ogromnite tro{oci {to gi imaat. Poradi nestabilnata ekonomska sostojba, tie mora da odvojuvaat ogromni sumi kako zadolìtelna rezerva i drugi rezervacii za sporni krediti koi pretstavuvaat svoeviden tro{ok, bidej}i NBM im pla}a minimalna kamata za toa. Isto taka, bankarskiot sektor vo zemjava pretstavuva eden vid monopol. Konkurencijata me|u bankite e mnogu slaba i tie nemaat predizvik da se razvivaat so novi proizvodi i instrumenti. Dobro bi bilo zamreniot finansiski pazar da go razdviàt novi bankarski brendovi, {to } e ja zasilat konkurencijata i }e gi nateraat bankite da rabotat poefikasno, so {to }e se zgolemi i nivnata profitabilnost” “Poradi nestabilnata ekonomska sostojba, bankite mora da odvojuvaat ogromni sumi kako zadolìtelna rezerva i drugi rezervacii za sporni krediti koi pretstavuvaat svoeviden tro{ok, bidej}i NBM im pla}a minimalna kamata za toa. Isto taka, bankarskiot sektor vo zemjava pretstavuva eden vid monopol. Konkurencijata me|u bankite e mnogu slaba i tie nemaat predizvik da se razvivaat so novi proizvodi i instrumenti. Dobro bi bilo zamreniot finansiski pazar da go razdviàt novi bankarski brendovi, {to }e ja zasilat konkurencijata i }e gi nateraat bankite da

milioni evra neto-dobivka ostvarile bankite vo 2008 godina

milioni evra zagubi vo bankite se evidentirani poradi spornite pobaruvawa

rabotat poefikasno, so {to }e se zgolemi i nivnata profitabilnost”, veli profesorot na Univerzitetot na Jugoisto~na Evropa, Miroqub [ukarov. Minatata godina celiot bankarski sistem rabote{e pod zategnati uslovi {to gi nametna ekonomskata kriza. Taa udri vrz celiot bankarski sektor, no i pokraj toa bankite ostanaa stabilni poradi konzervativnosta vo raboteweto. Najlesno pominaa golemite banki, dodeka, pak, pomalite i srednite banki prijavija zagubi. Spored oficijalnite podatoci od Narodna banka, bankarskiot sektor za 2009 godina ostvaril netodobivka od 27,3 milioni evra, {to e duri dvapati pomalku od nivoto od 55,6 milioni evra {to gi zarabotile vo 2008 godina. Ako se analizira dobivkata spored grupi na banki po golemina, pozitivni rezultati ostvarile samo golemata trojka Stopanska, Komercijalna i Tutunska banka, dodeka, pak, srednite i mali banki prijavile zagubi. Spored oddelni prihodi i rashodi, pogolemi prihodi vo 2009 godina se ostvareni od kamati (netokamatni prihodi od 174 milioni evra), od kursni

BANKI I FINANSII PRVA BANKA OD CRNA GORA VO VOJNA SO MEDIUMITE rva Banka od Crna Gora soop{ti deka svoite akcii gi nudela za proda`ba transparentno i slobodno na crnogorskata berza po ceni koi se reguliraat na toj pazar, a ne kako {to se {pekulira niz crnogorskite mediumi. Bankata poso~uva deka site {pekulativni informaci koi se pojaveni vo mediumite za nejzinoto rabotewe se neto~ni.

Taa direktno obvini deka tokmu mediumite so svoite izvestuvawa pora~ani od strana na drugi bankarski i mediumski tajkuni vlijaele vrz rastot i padot na cenite na nejzinite akcii. Isto taka poso~uva deka ne dobila nikakva pomo{ od fondot PIO tuku deka bila edna od ~etirite banki vo koj ovoj fond gi ~uva svoite sredstva.

sektor vo zemjava Bankarskiot s$ u{te e nisko profitabilen i makedonskite banki ostvaruvaat poniski profiti vo sporedba so zemjite od regionot, mereno spored stapkata na povrat na kapitalot (ROE). Iako minatata godina pomina vo znakot na visoki bankarski kamati i spored prose~noto nivo na kamatni stapki nie sme lideri vo regionot, profitabilnosta na bankarskiot sektor e mnogu poniska vo sporedba so re~isi site zemji od sosedstvoto na kapital, e param ROE-povrat etar koj poka`uva kolkav profit dru{tvoto pravi koristej}i gi parite {to gi vlo`ile akcionerite. Toa e neto-dobivka (po odano~uvawe) podelena so iznosot na akcionerskiot kapital, no pritoa ne se smetaat akciite koi se vo sopstvenost na kompanijata. Ova e pokazatel {to se koristi za sporedba na profitabilnosta so drugi kompanii od ista ili sli~na industrija. razliki vo iznos od 12,2 milioni evra i prihodi od provizii vo iznos od 50,7 milioni evra. No, istovremeno se zgolemile i tro{ocite za plati, uslugi i drugi administrativni raboti vo iznos od 150 milioni evra i zagubite poradi o{tetuvawe na sredstva, odnosno nenaplateni pobaruvawa, vo iznos od 69 milioni evra. SLABA KONKURENCIJA VO BANKARSKIOT SISTEM Konkurencijata me|u bankite e slaba i toa e edna od glavnite pri~ini za bavniot razvoj na bankarskiot sektor i niskata profitabilnost. Bankarskiot sistem vo zemjava vo momentov go so~inuvaat 18 banki i 10 {tedilnici. Ekspertite komentiraat deka e potrebno zasiluvawe na konkurencijata vo bankarstvoto preku vlez na pogolemi bankarski brendovi koi } e donesat novi znaewa i strategii. Tie prepora~uvaat okrupnuvawe i dokapitalizirawe na postoe~kite banki koi }e rabotat pouspe{no so {to bi se podignala i profitabilnosta vo celiot sektor. Ekspertite se iznenadeni

i poradi toa {to vlezot na nekolkute svetski bankarski brendovi vo zemjava ne gi smenija drasti~no rabotite kako {to se o~ekuva{e, tuku i tie se prilagodija na doma{niot ambient i na postoe~kite sostojbi. Zasega, nema najavi za vlez na novi bankarski brendovi. Edinstveno e mo`en vlezot na nova germanska banka na pazarot so kupuvawe na Po{tenska banka, kako {to neodamna za "Kapital" najavija odgovornite od kompanijata Ekolog koja poka`a interes za Po{tenska. Sega vo bankarskiot sistem, duri 73,5% od kapitalot na bankite e vo sopstvenost na stranski akcioneri. Dominantni se gr~kite investitori so 27,7% od kapitalot na bankite i gi poseduvaat Stopanska banka i Alfa banka. Investitorite od Slovenija u~estvuvaat so 19,9% i se prisutni vo Tutunska banka, Francuzite imaat 5,8% i se prisutni vo Ohridska banka. Pomalo u~estvo vo bankarskiot sistem imaat Avstrijcite, Bugarite i Holan|anite. Doma{nite investitori poseduvaat samo 6,9% od bankarskiot kapital.

21.04.2010

GRCIJA PRODAVA DR@AVNI OBVRZNICI VO VREDNOST OD 1,5 MILIJARDI EVRA gencijata za upravuvawe na javniot dolg na Grcija gi stavi na aukcija dr`avnite obvrznici vo vrednost od 1,5 milijardi evra. Obvrznicite se staveni na aukcija bidej}i zemjata ima potreba od 11,5 milijardi evra do maj, za da gi pokrie buxetskite potrebi. Minatiot vtornik, prezadol`enata Grcija

emituva{e {estmese~ni i ednogodi{ni dr`avni obvrznici so vkupna vrednost od 1,560 milijardi evra - operacija koja predizvika isklu~itelno golem interes me|u investitorite. Minatiot petok, Grcija pobara dopolnitelni razgovori so zemjite od evrozonata i Me|unarodniot monetaren fond (MMF) za spas na svojata ekonomija.

KOMERCIJALNA BANKA GI NAMALI KAMATNITE17.03.2010 STAPKI21

na Kamatite potro{uva~kite krediti odobreni po 16 maj 2009 godina za 0,5 procentni poeni, za denarskite stanbeni i nenamenski hipotekarni krediti za 0,5 procentni poeni, avtomobilskite krediti obezbedeni so `iranti ili zalog na vozilo za 0,5 procentni poeni, avtomobilskite krediti obezbedeni so hipoteka na nedvi`en imot za 1 procenten poen i turisti~kite krediti za 1 procenten poen. omercijalna banka odlu~i da gi namali kamatnite stapki na kreditite za fizi~ki i pravni lica. #Sledej}i gi signalite na NBRM preku namaluvawe na kamatnata stapka na blagajni~kite zapisi, Komercijalna banka, po tret pat ovaa godina odlu~i, da gi namali aktivnite i pasivnite kamatni stapkiâ&#x20AC;?, se veli vo soop{tenieto od bankata. Namaluvawe do 1 procenten poen na kamatnite stapki na pravni lica za site postojni denarski krediti odobreni po~nuvaj}i od prvi maj 2009 godina, kako i na site novoodobreni krediti na pravni lica. Kamatnite stapki na postojnite krediti na pravnite lica odobreni do navedeniot datum, }e bidat namaleni za 0,5 procentni poeni, za kolku {to }e bidat namaleni i kamatnite stapki na kreditite koi se obezbedeni so hipoteka od prv red od minimum 120%, koi bea namaleni na po~etokot od 2010 godina. Ova namaluvawe }e se primenuva od 1 maj 2010 godina.

[to se odnesuva za kreditite za fizi~ki lica, namaluvaweto }e se dvi`i isto taka od 0,5% do eden procenten poen, vo zavisnost od kreditniot proizvod. "Potro{uva~kite krediti, odobreni po 16 maj 2009 godina }e imaat kamata pomala za 0,5 procentni poeni, denarskite stanbeni

i nenamenski hipotekarni krediti za 0,5 procentni poeni, avtomobilskite krediti obezbedeni so `iranti ili zalog na vozilo za 0,5 procentni poeni, avtomobilskite krediti obezbedeni so hipoteka na nedvi`en imot za 1 procenten poen i turisti~kite krediti za 1 procenten poen. Ova na-

maluvawe }e se primenuva od 16 maj 2010 godina", soop{tuvaat od bankata. Bankata isto taka po~nuvaj} i od prvi maj godinava odlu~i da gi namali kamatnite stapki, pozitivnoto saldo na tekovnite smetki za 0,2 procentni poeni, na denarskite {tedni vlogovi po viduvawe za 0,3 procentni poeni, na oro~enite od 0,7 do 1,2 procentni poeni, na deviznite {tedni vlogovi vo EUR po viduvawe za 0,2 procentni poeni i na oro~enite vo evra od 0,1 do 0,3 procentni poeni. Isto taka, }e se izvr{i soodvetno namaluvawe na kamatnite stapki na oro~enite depoziti na pravni lica. "Namaluvaweto na kamatnite stapki na kreditite bi bilo u{te pove}e pottiknato so namaluvawe na stapkata na zadol`itelna rezerva od strana na NBM" potenciraat od Komercijalna banka.

22 21.04.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

SRBIJA BAVNO IZLEGUVA OD RECESIJATA o po~etokot na godinata prodol`i blagata stabilizacija vo srpskata ekonomija, {to zna~i deka izlezot od recesijata e baven i neizvesen, smeta Milo{ Bugarin, pretsedatel na Stopanskata komora na Srbija (SKS). Toj smeta deka za zgolemuvawe na industriskoto proizvodstvo vo 2010 i izleguvaweto od recesija mo`e da se zboruva ako stapkata na ekonomski rast vo prviot kvartal e

najmalku 4,6%, a vo vtoriot kvartal najmalku 7%. “Rastot na industriskoto proizvodstvo vo prvite dva meseca od 2010 godina be{e 4,2% i za da go odr`ime predvideniot rast od 2% vo naredniot kvartal treba da imame rast vo industrijata od 7% do 7,5%, {to e optimisti~ki, no ne i nedosti`no”, veli pretsedatelot na SKS. Vo prvite dva meseca godinava izvozot bil pogolem za 20,9 % od istiot period

lani, {to dava optimisti~ka prognoza deka rastot od 2% na godi{no nivo ne e nedosti`en.

CRNOGORSKITE AERODROMI ZA DVA DENA IZGUBIJA 80.000 EVRA oradi naru{uvaweto na vozdu{niot i me|unarodniot soobra} aj predizvikano od vulkanskata pra{ina, aerodromite vo Crna Gora za dva dena izgubija od 70 i 80 iljadi evra, soop{ti direktorot na aerodromite, Milovan Xuri~kovi}. Crnogorskiot avioprevoznik Montengroerlajns prethodno soop{ti deka so otka`uvaweto na letovite poradi vulkanskata

pra{ina koja go paralizira aviosoobra}ajot nad Evropa, kompanijata dosega izgubila okolu milion amerikanski dolari, a zagubata }e bide u{te pogolema dokolku sostojbata vo narednite denovi ne se podobri. Crnogorskiot minister za soobra}aj Andrija Lompar izjavi vo mediumite deka o~ekuva Evropskata organizacija za bezbednost na kontrolata na letawe nasko-

ro da predlo`i na~in na sanirawe na zagubata na aviokompaniite i aerodromite.

RADIKALNI ANTIKRIZNI MERKI

HRVATSKA JA "KASTRI" JAVNATA ADMINISTRACIJA JADRANKA KOSOR “Za ekonomskiot rast ne mo`e da bide odgovorna samo vladata. ]e barame u~estvo i odgovornost na lokalnata samouprava i odgovornite pretpriema~i. ]e se baraat bolni namaluvawa i te{ko koj }e mo`e da gi podnese”

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

adikalno namaluvawe na javnata administracija i ukinuvawe na krizniot danok se klu~nite, no i radikalni, merki koi gi prezentira{e hrvatskata premierka, Jadranka Kosor, kako del od najnoviot antikrizen paket. Krizniot danok od 4% koj go pla}aa Hrvatite so primawa pogolemi od 800 evra, namesto na 1 januari 2011 godina, }e se ukine na 1 noemvri 2010 godina. Taa najavi deka }e sleduva namaluvawe na brojot na

vrabotenite vo javnata administracija koj do krajot na 2010 godina treba da bide pomal za 5%. Ovie merki se del od programata za ekonomsko zakrepnuvawe na zemjata. “Ekonomijata i ponatamu ostanuva centralno mesto vo mojata programa i rabota”, istakna Kosor. Iako naglasi deka za programata dobila poddr{ka od koalicionite partneri, tie izjavija deka programata celosno }e ja poddr`at po sostanokot na partiskite vrvovi. Kosor ja istakna itnosta kako edna od najva`nite karakteristiki na predlo`eniot plan i izjavi deka mora da se smenat

Edno od naj~uvstvitelnite pra{awa vo Hrvatska e namaluvaweto na vrabotenite vo dr`avnata administracija. Vladata donese pravilo so koe po zaminuvaweto na dvajca vraboteni od javnata administracija, }e mo`e da se vraboti samo eden ~ovek

navikite i sfa}awata na Hrvatite. “Za ekonomskiot rast ne moè da bide odgovorna samo vladata. ]e barame u~estvo i odgovornost na lokalnata samouprava i odgovornite pretpriema~i. ]e se baraat bolni namaluvawa i te{ko koj }e moè da gi podnese”, izjavi Kosor. KRUPNI "REZOVI" VO ADMINISTRACIJATA Edno od najosetlivite pra{awa e namaluvaweto na vrabotenite vo dràvnata administracija. Vladata donese pravilo so koe po zaminuvaweto na dvajca vraboteni od javnata administracija,

}e moè da se vraboti samo eden. Otkazi se o~ekuvaat i vo dràvnite kompanii, kade {to isto taka treba da se namali rabotnata sila za 5%, a registarot za vraboteni vo javniot sektor mora da se izraboti do 31 mart 2011 godina. Site ministri i odgovorni lica na javnite kompanii }e mora da se pridrùvaat do ovoj plan, bidej}i kako {to kaà Kosor, onoj koj {to nema da go po~ituva, }e mora da si zamine. “Tie koi {to ne rabotat ni{to mora da si otidat, a na onie koi kvalitetno rabotat treba da im obezbedime podobra plata so koja }e gi zadrìme”, izjavi Kosor. Paralelno so namaluvaweto na administracijata, se menuva i sistemot na nagraduvawe vo dràvnata i javnata slu`ba. Im-

OVA E VLADINA IZBORNA, A NE ANTIKRIZNA PROGRAMA

"Ova e izborna, a ne antikrizna programa. Ovaa programa premierkata Kosor treba{e da ja najavi po prezemaweto na mandatot. Iako gi pozdravuvam pove}eto predlozi, ova pove}e li~i na izborna programa, otkolku na antikrizna programa na vladata na koja & istekuva mandatot za edna i pol godina", re~e pratenikot Slavko Lini} od SDP. Toj smeta deka nekoi od merkite bi trebalo vedna{ da se prezemat, a ne da se ~eka do 2011 godina. “Dobar del od ovaa programa proizleguva od na{ite predlozi koi premierkata do neodamna gi otfrla{e kako neizvodlivi poradi krizata. Denes krizata e pote{ka, i ne sfa}am kako sega mo`e, a prethodno ne mo`e{e da se prezemat ovie merki", izjavi Lini}.

VLADINITE MERKI NEMA NI[TO DA RE[AT Novite ekonomski merki koi gi donese vladata, pretsedatelot na nadzorniot odbor na Podravka, Qubo Jur~i}, gi oceni kako pozitiven ~ekor, no re~e deka ne se razlikuvaat mnogu od site dosega{ni. "Donesenite merki se konkretni. Ovie merki pove} e li~at na politi~ki otkolku na ekonomski. Vladata mora da prezeme odgovornost za ekonomskiot razvoj, i da sozdade uslovi za sproveduvawe na struktuirana ekonomska politika".

}e se namali javnata administracija do krajot na 2010 godina

krizniot danok namesto od 2011 }e se ukine na 1 noemvri 2010

eno, dràvnite i javnite slu`benici }e mora da rabotat pove}e i da bidat spremni na premestuvawe na rabotnoto mesto vo druga sredina, bidej}i hrvatskata premierka ima namera mnogu agencii i slu`bi da premesti nadvor od Zagreb. "Boì}nite bonusi i regresite na javnite i dràvnite slu`benici }e gi prenaso~ime za

zgolemuvawe na socijalnite dava~ki, a parite za{tedeni na toj na~in }e se prenaso~at za pottiknuvawe na vrabotuvaweto", izjavi Kosor i prati poraka do sindikatite deka mora da se predadat, bidej}i nivnite pritisoci na vladata nema da vrodat so plod. Pritoa, 82,5 milioni evra }e se naso~at na najzagrozenite kategorii.

VIZITE ZA BOSNA I HERCEGOVINA ]E SE UKINAT NA 19 DEKEMVRI

SRBIJA VLO@UVA 400.000 DOLARI VO NOVA AVIOKOMPANIJA

izite za gra|anite na Bosna i Hercegovina (BiH), bi mo`ele da se ukinat na 19 dekemvri 2010 godina, edna godina po ukinuvaweto na vizite za gra|anite na Srbija, Crna Gora i Makedonija, izjavi izvestuva~ot vo Evropskiot parlament za Albanija, BiH, Srbija, Crna Gora i Kosovo, Jelko Kacin. Toj smeta deka e sosema

rpskata vlada }e vlo`i 400.000 dolari za osnovawe na nova kompanija, koja }e ja prezeme ulogata na nacionalniot avioprevoznik, izjavi ministerot za infrastruktura, Miodrag Miqkovi}. “Spored zakonot za vozdu{en soobra}aj, sekoja aviokompanija koja saka da se zanimava so redoven soobra} aj mora da ima minimalen kapital od 400.000 dolari”,

sigurno deka sega{nata vlast vo BiH nema da mo`e da se pofali so golem napredok vo reformate, koi pratenicite }e gi razgleduvaat vo septemvri. Spored Kacin, vinovnik za docneweto na liberazlizacijata na vizniot re`im ne e EU, tuku vlasta vo BiH ne gi sprovela klu~nite reformi potrebni za vizna liberalizacija.

re~e Miqkovi}. Iznosot od 400.000 dolari e neophoden za redovniot aviosoobra}aj, a 200.000dolari za ~arter-soobra}aj. Koj saka da formira aviokompanija mora da gi ima tie pari, toa e zadol`itelen depozit koj mora da postoi i dr`avata mora da go ispolni toj uslov. S$ u{te ne se znae kako vo novoformiranoto pretprijatie }e bide podelen kapitalot so potencijal-

niot strate{ki partner, no dr`avata verojatno }e nema mnozinski del.

BALKAN BIZNIS POLITIKA HRVATSKA ]E PROIZVEDUVA ELEKTRI^EN AVTOMOBIL rvatskata firma DOKING razvi koncept na prv hrvatski elektri~en avtomobil, ~ie proizvodstvo treba da po~ne vo 2011 godina, prenesuva hrvatskiot portal Biznis.hr. Hrvatskiot premier Jadranka Kosor & dodeli priznanie na taa firma i najavi deka Vladata }e „napravi s$ za proizvodstvoto na elektri~ni avtomobili da po~ne vo 2011 godina i vo idnina da stane

21.04.2010

ALBANIJA JA PODDR@UVA KONSOLIDACIJATA NA KOSOVO

eden od prepoznatlivite hrvatski proizvodi”. Konceptot na prvoto hrvatsko gradsko elektri~no vozilo HD, firmata DOK-ING go zapo~na vo 2009 godina. Dosega izrabotila prototipovi na elektri~ni ma{ini za deminirawe, rudarska industrija i po`arnikarska slu`ba. Maloto gratsko elektri~no vozilo HD go dvi`at dva elektomotori so sila od 45 kilovati, te{ko e okolu 1.100

kilogrami, a ima zabrzuvawe od 0 do 100 kilometri za pomalku od osum sekundi.

ficijalna Tirana } e prodolì da ja poddrùva konsolidacijata na Kosovskata dràva, re~e albanskiot minister za nadvore{ni raboti Ilir Meta po sredbata so kosovskiot minister za nadvore{ni raboti Skender Hiseni vo Tirana. Toj dodade deka e mnogu bitno {to Kosovo stana ~lenka na MMF i Svetska banka i {to zemjata prezema aktivnosti za

PRVIOT ^OVEK NA EVROPSKATA CENTRALNA BANKA, @AN- KLOD TRI[E PREDUPREDUVA

integrirawe vo evro-atlanskite strukturi. „Albanija i Kosovo }e prodol`at da ja prodla-bo~uvaat bilateralnata sorabotka, osobeno vo ekonomijata, turizmot, energetikata i drugi sferi”, izjavi Meta. Za kosovskiot {ef na diplomatijata Hiseni, mnogu e va`no {to na Kosovo zapo~na izgradbata na avtopatot koj Pri{tina }e ja povrze so Albanija. „Ova }e vlijae vo zgolemuvaweto na sestranata

sorabotka,” re~e Hiseni. Meta i Hiseni se dogovorija Albanija i Kosovo naskoro da otvorat u{te tri novi grani~ni premini.

PAPANDREU „IGRA POKER” SO EVROPSKATA UNIJA

SITUACIJATA VO GR^KITE BANKI BI G MO@ELA DA SE VLO[I

Nasproti vetuva-

wata od ~lenkite na evrozonata i odlu~nosta koja ja najavi gr~kata vlada vo vrska so sproveduvaweto na najavenite merki na prilagoduvawe za 2010 godina, napnatosta na finansiskiot pazar s$ u{te postoi

rviot ~ovek na Evropskata centralna banka, (ECB) @an- Klod Tri{e, na ministrite od evrozonata im soop{ti deka aktuelnata situacija so gr~kite banki i ponatamu e te{ka. Toj izjavi deka likvidnosta na gr~kiot bankarski sistem e pomognata od pomo{ta od Evropskata centralna banka i od nacionalnite centralni banki, no situacijata so gr~kite banki i ponatamu e te{ka i bi moèla da se vlo{i. Na pazarite s$ u{te postoi zagriènost bez ogled na dogovoreniot paket za pomo{ na Grcija. I pokraj vetuvawata dadeni od vladite na dràvite vo evrozonata i odlu~nosta koja ja najavi gr~kata

vlada za sproveduvawe na najavenite merki na prilagoduvawe za 2010 godina, napnatosta na finansiskiot pazar s$ u{te postoi. Minatiot petok, Grcija pobara dopolnitelni razgovori so zemjite od evrozonata i so Me|unarodniot monetaren fond (MMF) za spas na svojata ekonomija. Gr~kata vlada isprati pismo so barawe do evropskiot komesar za finansii, Oli Ren, do {efot na Evropskata centralna banka, @an- Klod Tri{e i do direktorot na MMF, Dominik [tros Kan. “Razgovorite }e bidat naso~eni kon potencijalnata finansiska pomo{ od zemjite ~lenki na evrozonata i od MMF, ako gr~kata vlast odlu~i da pobara takva pomo{“, pi{uva vo pismoto koe go K

isprati gr~kiot minister za finansii Jorgos Papakonstatinu, vo koe naglasuva deka Atina dosega ne pobarala takva pomo{. Gr~kata odluka da go vklu~i i MMF vo re{avaweto na dol`ni~kata kriza e vo soglasnost so odlukata na evropskite lideri deka finansiskata pomo{ treba da odi “raka pod raka” so pomo{ta od MMF. Pismoto na gr~kata vlast sleduva po s$ pogolemite somnevawa deka zemjata }e bide vo mo`nost da gi sobere potrebnite pari na finansiskiot pazar do krajot na ovoj mesec. Gr~ki vladin slu`benik izjavi deka Atina se nadeva da sobere me|u milijarda i ~etiri milijardi dolari preku proda`ba na evroobvrznici, {to e zna~itelno pomalku vo sporedba so R

prethodno o~ekuvanite 10 milijardi dolari. "Fakt e deka ne postoi silen interes vo Soedinetite Amerikanski Dràvi za gr~kiot dolg", izjavi gr~ki vladin slu`benik i dodade deka Atina bi moèla da otstapi od emitiraweto na obvrznicite, dokolku ne moè da go sobere minimalnoto neophodno koli~estvo pari. Tro{ocite na gr~kite zaemi povtorno porasnaa, nasproti vetuvawata na partnerite od evrozonata deka }e & pomognat na Atina so 30 milijardi evra i krediti. Grcija sledniot mesec }e mora da pozajmuva okolu 11 milijardi evra, a dosega ima pozajmeno re~isi polovina od vkupnata suma od 54 milijardi potrebni za 2010 godina. L

r~kiot premier Jorgos Papandreu „igra poker” so Evropskata unija, odlagaj}i da go aktivira paketot finansiska pomo{ za zemjata, {to ve}e go odobrija EU i Me|unarodniot monetaren fond (MMF) za sanacija na ogromniot vnatre{en dolg na Grcija, pi{uva „Dejli Telegraf”. Toa, spored londonskiot vesnik, predizvikuva somnevawe vo Brisel okolu vistinskite nameri na gr~kiot premier, pa se pretpostavuva deka so odolgovlekuvaweto Atina samo nastojuva da se izbori za podobri uslovi za zemjata, vo natamo{niot tek na pregovorite. Samiot Papandreu objavi deka vo slednite nekolku nedeli }e se odlu~i dali da se aktivira mehanizmot na masivnata finansiska pomo{ od stranstvo, insistiraj}i na ova deka odlukata }e zavisi od procenkata dali e toa vo najdobar interes za Grcija. Neopredelenata pozicija na gr~kiot premier sugerira deka Vladata vo Atina namesto da go prifati odobreniot paket pomo{, te`ok 45 milijardi dolari, bi mo`ela da se opredeli za reprogramirawe na svojot dolg, konstatira „Dejli Telegraf”. Vo me|uvreme, londonskite mediumi, javuvat

deke problemite vo evropskiot vozdu{en soobra}aj, {to gi predizvika vulkanskiot oblak od Island, go odloì planiraniot „vaèn sostanok” vo gr~kiot glaven grad, me|u tamo{nata Vlada i visoki pretstavnici na EU i MMF, za detalizirawe na finansiskata pomo{. Toa moè da mu dade pove}e vreme za razmisluvawe na Papandreu, no ja zgolemi neizvesnosta i stravuvaweto na me|unarodnite finansiski pazari, za konkretnite oblici na pomo{ za gr~kata ekonomija, zabeleùvaat mediumite vo London, predupreduvaj}i deka toa moè da predizvika zna~itelen skok na kamatite na zaemite za ovaa zemja.

24 21.04.2010

SVET BIZNIS POLITIKA

SOSTOJBA NA EVROPSKITE AERODROMI I VOZDU[NOTO PROSTRANSTVO esti den po red otkako se aktivira{e vulkanot vo Island koj predizvika zastoj vo aviosoobra}ajot vo Evropa, sostojbata poleka se normalizira. Otvoreni, zaklu~no so v~era{niot den, bea aerodromite vo Avstrija, Bugarija, Srbija, Crna Gora, BiH, Italija, Turcija, [panija, Holandija, ^e{ka, Finska, Norve{ka, Rusija, Danska (pove}e od 10.800 metri), Ungarija (pove}

[

e od 6.000 metri).Vo Belgija vozdu{noto prostranstvo v~era be{e s$ u{te zatvoreno i se o~ekuva{e dozvola za avionite da sletuvaat od 12 ~asot po Grini~ i nekoi da poletaat. Vo Velika Britanija i Francija po~na postepeno otvorawe na vozdu{noto prostranstvo od 6:00 po Grini~. Briti{ ervejz gi otka`a site letovi. Neboto nad Germanija i ponatamu e zatvoreno, so nekoi isklu~oci, a i vo Ro-

SITIGRUP OSTVARI KVARTALNA DOBIVKA OD 4,4 MILIJARDI DOLARI merikanskiot finansiski magnat Siti grup so svojot kvartalen izve{taj gi nadmina o~ekuvawata, blagodarenie na padot na tro{ocite na lo{ite zaemi.Bankata od Wujork prvoto tromese~ie od ovaa godina ostvarila dobivka od 4,43 milijardi dolari, otkako prethodniot kvartal rabotela so zaguba od 7,58 milijardi

manija aviosoobra}ajot odnovo e zatvoren. Vo Slovenija be{e vremeno otvoreno vozdu{noto prostranstvo, no v~era se o~ekuva{e nov oblak poradi {to povtorno se zatvori.

amerikanski dolari. Vo prviot kvartal, Siti grup zabele`a profit od 1,59 milijardi dolari, dodeka dobivkata po edna akcija za minatiot kvartal iznesuva 14 centi.Tro{ocite povrzani so lo{ite zaemi na godi{no nivo padnaa za 16% na 8,37 milijardi dolari. Kvartalnite prihodi od tekovnite operacii padnaa za 5,8% na 25,4 milijardi dolari,

dodeka prihodite od bankarskite potro{uva~i porasnaa za 3,1% na 8,08 milijardi dolari, stoi vo izve{tajot na bankata. Prihodite od trguvaweto i investiciskoto bankarstvo padnale za 34% na 8 milijardi dolari. Siti grup za vreme na ekonomskata kriza vo 2008 godina, dobi pomo{ od vladata na SAD od 45 milijardi dolari.

FILIPS SO KVARTALNA DOBIKA OD 201 MILIONI EVRA olandskiot gigant za elektronika Filips v~era ja objavi svojata neto-dobivka vo prviot kvartal vo iznos 201 milioni evra (271 milioni amerikanski dolari) blagodarenie na silnata proda`ba na telata za osvetluvawe.Ova dvojno gi nadmina predviduvawata na finansiskite analiti~ari, no vo Filips ostanuvaat pretpazlivi za narednite meseci poradi neizvesnosta vo svetskata ekonomija. Vo prvite tri meseci od minatata godina, Filips objavi zaguba od 57 milioni evra. Negovite prihodi vo prviot kvartal na 2010 godina se zgolemija za 12%, odnosno za 5,7 milijardi evra. Proda`ba na telata za osvetluvawe se zgolemila za 18%, dodeka vkupnata proda`ba vo pazarite vo razvoj kako Kina i Indija se zgolemi za 22%.

BANKITE I AVIOKOMPANIITE GO PREDVODAT PADOT NA EVROPSKITE BERZI vropskite akcii oslabea vo po~etokot na novata rabotna nedela, otkako Velika Britanija i Germanija signaliziraa deka }e iniciraat istraga protiv Goldman Saks. Amerikanskata komisija za hartii od vrednost ja obvini bankata deka iznesuvala la`ni podatoci pred svoite investitori. Ovie informacii predizvikaa negativni posledici. Vrednosta na akciite na UBS, najgolemata {vajcarska banka padna za 2%, a indeksot na edna od vode~kite germanski banki, Doj~e banka, padna za 2,5% na frankfurtskata berza.Pod pritisok se i akciite na aviokompaniite, bidej} i odlo`uvaweto na letovite koe se dol`i na vulkanski erupcii vo Island, generira{e golemi tro{oci vo avioindustrijata. Vrednosta na akciite na Er Frans padna za 2,5%, a na Lufthanza se namalija za 2,6%.

PO DOBRITE KVARTALNI IZVE[TAI, VOL STRIT RASTE

osle ostriot pad na indeksite na Vol strit, predizvikani od obvinenieto {to go pokrena amerikanskata komisija za hartii od vrednost protiv Goldman Saks, od v~era indeksite Dau Xons i S&P 500 porasnaa, otkako na pazarot pozitivno deluva{e pozitivniot kvartalen izve{taj na bankata Sitigrup.Otkako vo petokot vrednosta na akciite na Goldman Saks se namali za 13%, v~era istite porasnaa za 1,6%, blagodarenie na vesta deka Amerikanskata komisija za hartii od vrednost, ne ja donela ednoglasno odlukata za tu`bata, tuku so tri glasa za, a dva protiv.â&#x20AC;&#x153;Faktot deka ovaa odluka ne e donesena ednoglasno, poka`uva deka samata tu`ba mo`e da bide celosno neosnovanaâ&#x20AC;?, veli Dag Kas, pretsedatel na fondot Sibriz Partners Menaxment, za Fajnen{al tajms. Nade`ta na investitorite vo dobrite kvartalni rezultati, go pottikna i rastot na vrednosta na akciite na IBM za 1,2%.

SVET BIZNIS POLITIKA

21.04.2010

DALI TU@BATA PROTIV GOLDMAN SAKS IMA POLITI^KA POZADINA?!

TE@OK PAT ZA SLU^AJOT GOLDMAN SAKS

et~lenata komisija, koja minatata sreda na kratok sostanok ja donese odlukata za podnesuvawe tu`ba protiv investiciskata banka Goldman Saks, moè da mu dade politi~ko svetlo na celiot slu~aj, prenesuvaat amerikanskite mediumi. Okolu tu`bata protiv Goldman Saks, koja vo petokot ja podnese Amerikanskata komisija za hartii od vrednost (SEK), po~nuva da se kreva politi~ka pra{ina, so protestirawe na, zasega, dvajca republikanski kongresmeni. Demokratite pritiskaat regulatornata komisija da naloì vra}awe na zagubenite pari na investitorite. “Vo obvinenieto protiv Goldman Saks, pokrenato poradi la`nite podatoci {to bankata im gi prenesuvala na investitorite za vreme na ekonomskata kriza preku koristeweto na investiciskiot paket Abakus, regulatorite od SEK ne samo {to celat na kompanijata so dlaboki xebovi, tuku tie se nao|aat i pred odlukata za pokrenuvawe nevoobi~aena tu`ba koja te{ko moè da se dokaè na sud”, velat amerikanskite eksperti po pravo. Namesto vo tu`bata da stoi deka Goldman Saks so pogre{no interpretirawe go prodavala svojot proizvod

milioni dolari zagubila Goldman Saks vo sopstvenite transakcii

Okolu tu`bata protiv Goldman Saks, koja vo petokot ja podnese Amerikanskata komisija za hartii od vrednost (SEK), po~nuva da se kreva politi~ka pra{ina, so protestirawe na, zasega, dvajca republikanski kongresmeni

Abakus, {to pretstavuva najdobra osnova za vakvi slu~ai koga vo spor se nao|aat investiciski fondovi, regulatornata komisija vo gra|anskata tu`ba navede deka investiciskata banka im objasnila na potro{uva~ite kako e sozdaden proizvodot. “Ovoj slu~aj e ekvivalenten na onoj koga prodava~ot na antikviteti la`el za vremeto na datirawe na proizvodot, no ne i za kvalitetot na nekoja stara masa”, veli eden pravnik za "Wujork tajms". Na krajot na krai{tata, investitorite ne bile detalno informirani za proizvodot koj vo momentot go smetale kako vitalen za nivniot biK

znis, pa zagubile edna milijarda dolari. No, ne se celosno jasni pravilata spored koi se rakovodi so vakov tip transakcii. Nekolku eksperti za trgovsko pravo velat deka sudskite slu~ai od vakov vid, koi pove}e se fokusiraat na kontekstot, namesto na sodrìnata, generalno te{ko moàt da se dobijat bidej} i te{ko moè da se ubedi porotata deka ispu{tenata informacija moèbi }e gi ottrgnela potro{uva~ite od proizvodot. Pravnite eksperti velat deka slu~ajot {to SEK go ima protiv Goldman e premnogu slab vo momentov. Taka }e bide s$ do onoj moment dodeka ne biR

dat otkrieni i drugite dokazi {to, navodno, gi sobrale regulatorite. Reputacijata na Goldman Saks, koja pretstavuva finansiska organizacija so ogromen uspeh, se nao|a na tenka linija. Namesto da izbere dogovor so vladata vo vrska so ovoj slu~aj, ovaa investiciska banka odlu~i da go vozvrati udarot. Od kompanijata velat deka na svoite investitori im gi obezbedile site potrebni informacii {to gi nalagal zakonot, a isto taka naglasuvaat deka istiot paket go prodavale i na finansiski kompanii koi pretstavuvale nivni sofisticirani investitori. L

Sprotivno na ova, regulatorite od SEK tvrdat deka Goldman Saks detalnite informacii so koi raspolagala vo 2007 godina im gi dostavuvala tokmu na ovie sofisticirani investitori, {to pretstavuvala odgovornost na Xon Paulson, hexfond menaxer vo Goldman, koj odlu~uval koi informcii treba da se pu{tat vo javnost, za potoa da se vloùva kade {to e najsigurno. Goldman Saks ne bila pravno obvrzana da dostavuva informacii do investitorite bidej}i tie do{le vo Goldman pred da bide ponuden proizvodot na pazarot. No, za sekoja informacija {to Goldman Saks se odlu~ila da ja dostavi, so zakon bila obvrzana kompletno da ja objavi. Goldman Saks vo dve pisma koi gi dostavila do SEK minatiot septemvri prvi~no ja iskaàla odbranata so ovie argumenti, kako odgovor na dopisot od regulatornata komisija deka kompanijata e pod istraga i deka moè da bide tuèna. Vo tie pisma, advokatite

na Goldman Saks napi{ale deka padot na pazarot na nedvi`nosti ne pretstavuva zaklu~ok za nivnoto rabotewe i deka pretstavuva pogre{na traga za istragata na SEK. Vo pismata, ponatamu stoi deka Goldman gi obelodenila site informacii koi bile od materijalno zna~ewe za investitorite, a isto taka advokatite povlekle i ostra linija me|u informaciite za sigurnosta, koja od kompanijata bila celosno sproveduvana, kako i za informaciite za ulogata na Paulson vo celata prikazna. “Za da go dobie slu~ajot, SEK treba da dokaè deka Goldman osven {to ne mol~ela za ulogata na Paulson vo selektiraweto na informaciite, tuku na investitorite im davala pogre{ni vpe~atoci za proizvodite”, velat ekspertite po trgovsko pravo. Potoa, treba da se dokaè deka podatocite {to nedostasuvale bile materijalni, odnosno deka investitorite so pomo{ na tie informacii moèle da odlu~at da ne go kupat proizvodot od Goldman ili da go napravat toa za poniska cena. Odbranata na Goldman Saks e i deka kompanijata pri istite transakcii zagubila 90 milioni dolari, so {to istaknuvaat deka e nepoèlno da strukturaliziraat investicija vo koja izgubile pari.

17.03.2010 25

26 21.04.2010

PATOT DO USPEHOT

RUPERT [TADLER, GLAVEN MENAXER NA AUDI

POSTOJANITE INVESTICII VO NA[ITE GLAVNI VREDNOSTI PO^NAA DA SE ISPLATUVAAT Audi, locirana vo Ingol{tad, Germanija, lani pridonese za golem del od profitot na grupacijata Folksvagen, na koja pripa|a. Prognozite za ovaa godina se deka }e bide podobra, so ogled na toa deka }e se lansiraat nekolku novi modeli, po~nuvaj}i so “A1”. Na ~elo na kompanijata e Rupert [tadler, eden od najmladite glavni izvr{ni direktori vo istorijata na Folksvagen, koj {to za tri godini uspea da go ka~i Audi na vrvot na premium avtomobilskite brendovi vo svetot IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

remiwata se smenija. Nie ne sme pove}e lovci, sega nas n$ lovat”. So ovie zborovi, Rupert [tadler, glavniot izvr{en direktor na Audi, saka{e da istakne deka ve}e e ostvarena celta na kompanijata da bide broj eden proizvoditel na luksuzni avtomobili vo svetot. Na neodamne{nata pres-konferencija, kompanijata prezentira{e rezultati za 2009 godina, koi {to poka`aa prihodi od proda`ba vo iznos od re~isi 30 milijardi evra, {to e pad za 12,7% vo odnos na 2008 godina kako rezultat na globalnata ekonomska kriza. No, Audi,

i pokraj toa, e eden od najprofitabilnite igra~i na svetskiot avtomobilski pazar, so povrat na investiciite od 11,5% i povrat na proda`bata pred odano~uvawe od 6,5%. Audi, locirana vo Ingol{tad, Germanija, lani pridonese za golem del od profitot na grupacijata Folksvagen, na koja pripa|a. Prognozite za ovaa godina se deka }e bide podobra, so ogled na toa deka }e se lansiraat nekolku novi modeli, po~nuvaj}i so “A1”. Brojkite na svetskite analiti~ari poka`uvaat deka Audi gi nadmina svoite rivali: BMV, Mercedes, pa duri i idniot “brat”, Por{e (Folksvagen }e se integrira so Por{e, sozdavaj}i kompanija pod liderstvo na prviot), kako najprofitabilen premium proizvoditel na avtomobili vo svetot. KINA KAKO OGROMEN POTENCIJAL Otkako Kina ve}e & go zede primatot na SAD kako najgolem avtomobilski pazar na planetava, Audi ima{e dobra mo`nost da profitira na smetka na svoite rivali koi pove}e se potpiraa na pobaruva~kata od ve} e “izdi{anite” kupuva~i vo Kalifornija i Florida. Audi ima golemi o~ekuvawa od kineskiot pazar, kade {to planira da prodade pove}e od 200 iljadi avtomobili godinava, {to bi bilo dvojno pove}e vo odnos na 2007 godina, koga [tadler dojde na ~elo na upravniot odbor na Audi. ”Na{ata politika na postojano podobruvawe na produktivnosta i ogromni investicii vo tipi~nite vrednosti na dizajnot na Audi - sportskiot karakter i kvalitetot – vo

RUPERT [TADLER: “UBEDETE GI LU\ETO DEKA VA[IOT BREND E SUPERIOREN I DEKA POTRO[UVA^OT ]E DOBIE MNOGU POVE]E KUPUVAJKI KAJ VAS, OTKOLKU KAJ KONKURENCIJATA” izminative nekolku godini, plodovite gi davaat sega”, veli prviot ~ovek na kompanijata, [tadler. [tadler e eden od najmladite glavni direktori vo istorijata na grupacijata Folksvagen. Roden e vo 1963 godina i koga zastana na ~elo na Audi ima{e samo 44 godini. Prethodno bil na razli~ni izvr{ni pozicii vo kompanijata, kade {to po~nal da raboti pred 20 godini, vo delot za marketing i proda`ba. Rabotel i vo ogranokot na Folksvagen/Audi vo [panija, potoa kako {ef na oddelot za planirawe i vo 2003 godina stanal ~len na bordot na direktori. Na prvi april istata godina, kompanijata mu doverila zada~a da go rakovodi sektorot za finansii i organizacija, koja ja izvr{uval paralelno kako ~len na bordot. Od prvi januari godinava, [tadler e imenuvan i za ~len na menaxerskiot bord na celata grupacija Folksvagen. Za svoite principi {to gi sledi

vo sekojdnevnoto menaxirawe so Audi, pro~itajte vo redovite {to sleduvaat. PRISPOSOBETE SE NA PAZAROT I NA BARAWATA NA POTRO[UVA^OT Celata energija naso~ete ja kon postignuvawe na ova pravilo. NIKOGA[ NE KA^UVAJTE “NE” Trudete se da ja izvr{ite sekoja zadadena zada~a.

2 3

TEHNOLOGIJATA E SE Tehnologijata e neraskinliv del od `iveeweto i mora maksimalno da se ispolzuva nejzinata mo}. TRUDETE SE DA GO DOSTIGNETE VRVOT Ubedete gi lu|ete deka va{iot brend e superioren i deka potro{uva~ot }e dobie mnogu pove}e kupuvajki kaj vas, otkolku kaj konkurencijata. PRAVETE UBAVO DIZAJNIRANI PROIZVODI

4 5

Neka im zasvetkaat o~ite na potro{uva~ite od dizajnot

na va{iot proizvod.

SVETOT E MAL

BIDETE PODGOTVENI ZA GOLEMATA IGRA

NE RAZMISLUVAJTE SAMO NA KRATEWE NA TRO[OCITE

Iskoristete gi mo`nostite koi vi se nudat. Bidete hrabri i svetot neka bide va{eto rabotno mesto. Va{ata konkurencija }e nema milost i }e gi iskoristuva va{ite gre{ki. Sekoga{ spijte so edno oko otvoreno.

Kompanijata ne se vodi samo so ovaa merka. Gledajte vo idninata i nikoga{ ne {tedete na inovativni raboti koi pridonesuvaat za brendot.

STIGNETE PRVI DO CELTA

Fokusirajte se na celta i sredstvata potrebni za nejzino ostvaruvawe. Bidete “brz gliser koga drugite se odnesuvaat kakotovaren brod”.

MARKETING

21.04.2010

GERILA MARKETING

POBEDETE SO NEKONVENCIONALNI SREDSTVA arketingot prodolùva da evoluira i da zree, isto kako i ostanatite disciplini. Gerila-marke-tingot gi opfa}a marketin{kite principi, no odi u{te ponatamu. Toj ne gi otfrla marketing-vistinite, kako {to ni lu|eto ne ja otfrlile svojata priroda, no gi opi{uva mnogute na~ini na koi marketing- realnosta vo me|uvreme se smenila - i istite mudro gi primenuva. Takva e “vojnata”. Bidete uvereni deka sekoja promena moè da zna~i pari vo va{iot ìvot ako nau~ite ne{to za nea i ako napravite ne{to vo vrska so nea. Ne postoi na~in da gi prosledite site tie promeni, taka {to morate da izberete samo nekoi od niv. Ako ste dovolno mudri, }e izberete nekoi od vistinskite, isprobani marketin{ki oru`ja i taktiki i pove}e otkolku samiot kajmak na novite na~ini za da gi ostavite svoite konkurenti vo pravot. Gerila-marketingot, ukaùva kakvi promeni da napravite za da se zasilite na poleto na marketingot. Isto taka, zboruva i za stavovite i atributite {to morate da gi imate zadolìtelno vo momentalnata i vo pretstojnata delovna sredina. Klu~ot za napredok vo gerila-marketingot e umetnosta na privlekuvawe na vnimanie. Morate neprekinato da bidete vo tek so mediumite, so konkurencijata, so klientite, so tekovnite nastani, so celata „scena”. Ako ne privle~ete vnimanie, }e vi se slu~i da sedite vo kino jadej} i pukanki, a glavniot protagonist na ekranot vo racete }e

drì }ese so gricki od va{iot konkurent. Toa e vidot na vnimanie na koj mislam. Toa e vidot na marketing na koj mislam. [TO E GERILA-MARKETING DENES? Toj e nekonvencionalen sistem na promocija koj se bazira na investirawe na vreme, energija, imaginacija i znaewe namesto na golem marketingbuxet. Toa zna~i izobilstvo na marketin{ki mo`nosti. Ne zna~i vloùvawe na mnogu pari. Gerila-marketing e i sekoj del od kontaktite {to kompanijata gi ima so nadvore{niot svet. Marketingot e umetnost na menuvawe na misleweto na lu|eto - ili naveduvawe da ostanat pri svoeto mislewe ako ve}e sorabotuvaat so vas. Lu|eto mora ili da go smenat brendot na proizvodot ili da kupat tip na proizvod ili usluga {to ne postoele porano. Barate mnogu od niv. Marketingot e vistina {to stanala fascinantna. Koga go gledate marketingot od glednata to~ka na gerilata, sfa}ate deka toa e va{ata mo`nost da im pomognete na svoite postojni i potencijalni klienti da uspeat. Tie sakaat da zarabotat pove}e pari, da go izgradat raboteweto na svojata firma, da oslabat, da privle~at li~nost od sprotivniot pol, da stanat pozdravi ili da prestanat da pu{at. Vie moète da im pomognete. Moète da im pokaète kako da ja ostvarat svojata cel. Marketingot ne se vrti okolu vas, tuku okolu niv. Se nadevam deka toa nema da go zaboravite nikoga{.

Marketingot, ako pravilno gi sfa}ate rabotite, isto taka e krug. Krugot po~nuva so idejata za toa kako vo svojot ìvot da ja vnesete zarabotkata. Marketingot stanuva krug koga ste blagoslovsni so klienti {to se vra}aat kaj vas ili so klienti kaj koi nekoj ve prepora~al. Kolku podobro }e go sogledate toj krug tolku pove}e }e se koncentrirate na onie klienti {to se vra}aat ili doa|aat po ne~ija preporaka. Prijatna posledica od takviot pristap e toa {to }e vloùvate pomalku pari vo marketingot, a va{iot profit postojano }e raste. Marketingot sekoj den stanuva se pove}e nauka dodeka nao|ame novi na~ini da go merime i predviduvame odnesuvaweto, da vlijaeme vrz lu|eto i da go testirame i opredeluvame koli~estvoto marketing. Kolku pove}e ni otkrivaat psiholozite za prirodata na ~ovekovoto odnesuvawe tolku pove}e marketingot stanuva nauka. Marketingot nesomneno e forma na umetnost, za{to pi{uvaweto e umetnost, kako i crtaweto, fotografijata, tancuvaweto, peeweto, ureduvaweto i glumeweto. Koga seto toa }e se stavi zaedno, se dobiva marketingot - verojatno najeklekti~niot oblik na umetnost {to go videl nekoga{ svetot. No, da go ostavime zasega marketingot nastrana kako nauka i kako oblik na umetnost. Vreète si vo se}avaweto deka vo svojata su{tina marketingot e rabota, a celta na rabotata e da donese pari. Ako naukata i umetnosta pomagaat vo ostvaruvaweto

DILEMI NA STU^WACITE

rocesot na kupuvawe kaj krajniot potro{uva~ e isklu~itelno sloèn i podrazbira niza odluki koi najposle rezultiraat so sakanata akcija. Za potro{uva~ot, voop{to, da moè da odlu~i, uslov {to se javuva e postoeweto izbor me|u dve ili pove}e re{enija so koi potro{uva~ot }e ja zadovoli nastanatata potreba ili èlba. Pa taka, potro{uva~ot odlu~uva dali ve~erta }e ja iskoristi za odewe vo kino ili na teatar, za druèwe so prijateli i za prestojuvawe doma, dali }e kupi kniga, parfem, CD ili sli~no. Potro{uva~ot

vsu{nost bira me|u razli~ni ponudi, dodeka marketin{kite stru~waci gi interesira konkretniot izbor na potro{uva~ot. Zna~i, koi proizvodi i marki na proizvodi }e se najdat vo negovata ko{nica ili pak koe proda`no mesto potro{uva~ot }e go izbere za da go izvr{i kupuvaweto. Procesot na odlu~uvawe za kupuvaweto se sostoi od nekolku specifi~ni fazi koi vo literaturata gi vovedoa i gi razrabotija Engel, Kolat i Blekvel u{te vo 1968 godina. Stanuva zbor za pet fazi koi voedno moè da se prikaàt i kako tri vida procesi. Prepoznavaweto na problemot, baraweto na informacii i alternativi koi se ponudeni na pazarot pretstavuvaat procesi pred kupuvaweto, po koi sledi procesot na samoto kupuvawe. Najposle se javuvaat procesi po kupuvaweto koi ja ~inat potro{uva~kata i dodatnoto vrednuvawe na odbraniot proizvod, kako i idnite odluki za kupuvawe. Sekoja od navedenite fazi moè da go pottikne ili zapre procesot na odlukata na potro{uva~ot za kupuvaweto. Procesot na kupuvawe moè da go zapre duri i poslednata faza na vrednuvawe po kupuvaweto bidej}i potro{uva~ot, zavisno od stepenot na zadovolstvo so kupeniot i koristeniot proizvod, }e go povtori ili ne kupuvaweto.

Prepoznavaweto na problemot, odnosno na potrebata, e inicijalna faza na procesot na odlu~uvawe na potro{uva~ot za kupuvaweto. Vedna{ treba da se naglasi deka izrazot Problem ne mora nu`no da ima negativna konotacija, bidej}i neretko istiot }e pretstavuva cel {to potro{uva~ot }e nastojuva da ja ostvari, bidej}i na toj na~in }e spre~i nekoi nesakani sostojbi ili so odbranite proizvodi }e gi ublaì takvite sostojbi (na primer, so kupuvaweto i koristeweto na odredeni vitamini potro{uva~ot e vo mo`nost da spre~i pojava na nekoi bolesti ili voop{to da ja podobri zdravstvenata sostojba na organizmot). Problemite koi potro{uva~ot gi prepoznava moàt da bidat aktivni i neaktivni. Aktivni se onie za koi potro{uva~ot e svesen ili }e bide svesen za niv vo dogledno vreme, a tokmu tie se zaslu`ni za razvoj na novi proizvodi. Neaktivni se narekuvaat onie problemi za koi potro{uva~ot ne e svesen, no toa ne zna~i deka po odredeno vreme nema da gi spoznae. Naprotiv, ovde va`na uloga }e odigra marketin{kata komunikacija koja za potro{uva~ot pretstavuva nadvore{na drazba, informacija od pazarot, i koja moè da go pottikne potro{uva~ot na prepoznavawe na problemot.

TEODOR ALEKSOV

TRIPLE S LEARNING

(Triple S Learning) e prv i edinstven specijaliziran trening-centar vo Makedonija vo oblastite na proda`ba, usluga i uspeh. Znaeweto i metodologijata koi se sodr`ani vo treningprogramite, koi gi koristat i svetskite liderski kompanii, go izdvojuva Triple S Learning kako edinstven i inovativen vo sovremenite uslovi na rabotewe.

K O M E R C I J A L E N

KAKO POTRO[UVA^OT RE[AVA ZA KUPUVAWETO? Marketin{kite stru~waci gi interesira konkretniot izbor na potro{uva~ot. Zna~i, koi proizvodi i marki na proizvodi }e se najdat vo negovata ko{nica, ili pak koe proda`no mesto potro{uva~ot }e go izbere za da go izvr{i kupuvaweto

na profit, toga{ se ideja na gerila-marketarot - deloven ~ovek ~ii celi se voobi~aeni, kako zarabotka i radost, no do toa doa|a so nevoobi~aeni sredstva. Sledi „~istokrven” gerilaprimer, preku koj se dolovuva impulsot i pristapot na gerilamarketerot: Eden sopstvenik na kniàrnica ja imal nesre} ata negovata prodavnica da bide smestena me|u dve ogromni konkurentski kniàrnici. Koga edno utro do{ol da ja otvori prodavnicata, videl deka sopstvenikot na konkurentskata kniàrnica od desnata strana ra{iril eden ogromen plakat na koja pi{uvalo - “Neverojatna novogodi{na rasproda`ba! 50% poniski ceni!” Plakatot bil pogolem od negoviot vlez i od negoviot izlog zaedno. Za da bide u{te polo{o, sopstvenikot na kniàrnicata od levata strana zaka~il u{te pogolem plakat - “Gigantska rasproda`ba! Cenite se namaleni za 60%!” I pokraj toj plakat negovata prodavnica izgledala kako xuxe. [to mu ostanalo na sopstvenikot na malata kniàrnica na sredinata? Bidej}i bil gerila-marketar, toj napravil sopstven plakat i go zaka~il na vratata. Na nea ednostavno pi{uvalo “Glaven vlez”…

O G L A S

KULTURA ARHITEKTURA

RABOTILNICA NA FORUM SKOPJE Od 21 –24 april vo prostoriite na galerijata Mala stanica }e se slu~uva prednastanot na Platformata Forum Skopje 2010, ~ie {to odr`uvawe e zaka`ano za 24 maj, a zavr{uvaweto e na 28 maj

rednastanot e rabotna poseta na 28 studenti vo klasata na prof. d-r Erih Rajt i m-r Ivan Mirkovski od institutot za Urban dizajn i gradsko planirawe pri Tehni~kiot univerzitet na Viena (TUWien), Avstrija. Taa opfa}a ekskurzija, podiumski diskusii i rabotilnici na tema Skopje – grad na solidarnosta. Prednastanot na Forum Skopje 2010 e i najava za partnerskata sorabotka na Tehni~kiot univerzitet na Viena i Amerikan kolex-Skopje. Taka, po ve~era{nata diskusijata (20 ~., Mala stanica) za Skopje kako grad na solidarnosta na studentite i profesorite od vienskiot institut,

potoa ciri{kata Akademija za arhitektura i skopskiot Amerikan kolex, vo slednite tri dena, od 22 do 24 april, so po~etok vo 10 ~., }e se odr`uva rabotilnicata za studentite od Avstrija. Platformata Forum Skopje e formirana vo 2002 godina vo Viena kako avtorski proekt na arhitektite Ivan Mirkovski i Sergej Nikoqski. Ovoj proekt razvi i dokumentaren film za Skopje vo 2007 godina, dodeka vo 2008 godina e odr`ana i prvata podiumska javna debata naslovena Forum Skopje 2008, so traewe od 7 dena. Forum Skopje go dobiva internacionalniot karakter vo 2009 godina so u~estvoto na 30-tina gosti od stranstvo.

21.04.2010

BESTSELER

@ESTOKOST OD [VEDSKOTO STUDENILO SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

vetskiot bestseler, “Devojkata so tetovaà na zmej” e novoto izdanie na izdava~kata ku}a “Tri”. Ovaa kniga e del od trilogijata “Milenium”, vo koja vleguvaat knigite: “Maìte {to mrazat èni” i “Kuli vo vozduh” na {vedskiot najprodavan avtor za 2009 godina, Stig Larson. Romanite na Larson se dosta precizni i ambientalni. Site negovi referenci se ili {vedski ili, barem, evropski. Vo svetot vo koj toj ja smestuva negovata prikazna se raboti za nevladinite dru{tva za ~ove~ki prava, za pri~inite poradi koi e ubien porane{niot {vedski premier Ulof Palme, za odnosite vo vladata vo [vedska, za atmosferata na trgovijata so èni kako vo "Lilja zasekoga{" na Lukas Modison... „Devojkata so tetovaà na zmej“ e stokholmska prikazna vo koja direktno se pretstaveni toponimite, a sekoj vremenski interval e i fragment na vistinskiot dru{tven politi~ki period. Larson saka neobi~ni, ìvi i frustrirani likovi. Mikael Blumkvist e vsu{nost alter egoto na Larson. Toj e eden od vode~kite {vedski ekonomski novinari i kosopstvenik na magazinot "Milenium". Poznat e kako beskompromisen borec za rasvetluvawe na ekonomskite malverzacii, so besprekorna kariera i iz-

Vo {to e uspehot na ovaa trilogija “Milenium”? Spored nekoi anketi, minatata godina toj bil vtor najprodavan avtor vo svetot, vedna{ po amerikanskiot Avganistanec, Kaled Hoseini, a na evropskiot pazar e prv

vonredna reputacija. Koga }e go osudat za kleveta na eden biznismen }e se najde na ìvotna i delovna presvrtnica. Tokmu toga{ dobiva neo~ekuvana ponuda od Henrik Vanger.... Pati{tata na poznatiot novinar i misterioznata devojka se vkrstuvaat. Taa e bleda i so anoreksi~en izgled, istetovirana, so re~isi izbri~ena glava, so pirs na nosot i ve|ata. Lizbet Salander e najdobriot istraùva~ vo edna presti`na stokholmska firma za obezbeduvawe... Filmskata adaptacija na trilogijata "Milenium“ stana vistinski fenomen, ne samo vo skandinavskite zemji, tuku i vo ostanatite evropski zemji. Be{e pretstaven na lanskiot Berlinski festival i se najde vo situacija golemite evropski distributeri da se borat za nego. Filmot se prikaùva{e vo Francija za vreme na Kanskiot festival i stana golem hit, isto kako vo Italija i Germanija. Se procenuva deka filmot moè da ostvari zarabotka i do 200 milioni dolari, {to e odli~no za evropski film so doma{ni akteri koi govorat na {vedski, a ne na angliski. Pravata za filmot na amerikanskiot pazar se pro-

STIG LARSON -@IVOT I SMRT KAKO VO NEGOVITE ROMANI

dadeni vo edna mala kompanija "Mjuzik boks films“ (Music Box films) koja }e go distribuira filmot tamu, no milioni dolari zarabotka na u{te pozna~ajno e filmskata adaptacija toa {to Soni gi postavuva deka negovata otkupi pravata na trilogismrt ne e slu~ajna, bidej}i jata "Milenium“ i }e pravi kako istraùva~ki noviamerikansko izdanie na nar i radikalen politi~ki bestselerot, so {to ovaa aktivist postojano dobival prikazna }e go dobie i zakani za smrt. Nikoga{ holivudskiot sjaj. Za ovoj ne se ven~ale so svojata film interes pokaàa dolgogodi{na partnerka i golemite imiwa kako Eva Gabrielson, bidej}i Martin Skorseze, Kvenspored {vedskite zakoni tin Tarantino, Xoni Dep bi morale da ja objavat i Xorx Kluni.Vo {to e nivnata adresa, {to za uspehot na ovaa trilogija? niv bilo neprifatlivo Odgovorot e ednostaven: od sigurnosni pri~ini. pred s$ vo popularnosta Datumot na negovata smrt na knigite na avtorot i se sovpa|a so “Kristalnite poradi negovata ìvotno}i”, prvata kulminacija na storija. Spored nekoi od progonstvoto na Evreanketi, minatata godina ite vo nacisti~ka Gertoj bil vtor najprodavan manija i dosta interesna avtor vo svetot, vedna{ po e taa teorija na zagoamerikanskiot Avganistanvor. No, u{te eden fakt e ec Kaled Hoseini, avtorot deka pu{el po tri kutii na hit-romanite “Goni~ cigari dnevno, rabotel na zmejovi” i “Iljada do iznemo{tenost i ne e è{ki sonca”, dodeka na nevozmo`no da izgubil evropskiot pazar e prv. sila ka~uvaj}i se po skaPo Larson na top-listite lite do sedmiot kat, kade na najprodavani pisateli {to mu bila kancelarijata, sleduvaat Stefani Mejer i bidej}i liftot bil rasiDen Braun, a me|u omilepan... Ostanatoto e venite avtori vo evropskite }e istorija na sovremenata kniàrnici se i Paolo {vedska literatura. Xordano, Karlos Ruiz Zafon, Kamila Lekberg, Herman Koh, Tatjana de Rosnaj i Hening Mankel. No, toa {to e va`no e {to negovite knigi se prodavaat vo celiot svet. Paradoksalno e toa {to Larson po~ina vo 2004 godina (denes bi imal 55 godini) i ne moè da uìva vo svetskata slava i vo svoeto bogatstvo, koe se procenuva na pove}e od 22 milioni evra. Po~ina u{te pred da bide objavena trilogijata, a planiral deset prodolènija. Vo negoviot BROJ 1 VO laptop e najdena rabotna EVROPSKITE verzija na ~etvrtoto prodolènie. Se pretKNI@ARNICI

200

30 21.04.2010

BIZNIS - SPORT

ANGLISKI FUDBAL

GAZDITE NA LIVERPUL BEGAAT, A ONIE NA ARSENAL VOJUVAAT!

“Koga edniot pie kafe, drugiot nara~uva ~aj, a potoa zapo~nuva karanicata za toa {to treba da se konzumira na nivnite sostanoci. Nivniot odnos e ednostaven - koga edniot predlaga, drugiot se sprotivstavuva” om Hiks i Xorx Gilet, i dvajcata amerikanski biznismeni, do pred nekolku godini va`ea za ugledni gra|ani na sopstvenata komuna, karakterizirani kako moderni i sposobni menaxeri. Deneska tie se najomra-

klubot. Nema ni{to ~udno i nevoobi~aeno vo ova prezemawe, osobeno ne vo angliskata Premier-liga, kade {to vladeat liberalnite zakoni na slobodniot pazar

OD VREMETO KOGA AMERIKANCITE DOJDOA VO KLUBOT

zenite (povremeni) `iteli na gradot Liverpul, a nivnata avantura vo sopstveni~koupravuva~kata struktura na istoimeniot fudbalski klub, vo najmala raka, mo`e da se opi{e kako fijasko. Vo 2007, amerikanskite investitori, kako ramnopravni akcioneri ja prezedoa kontrolata vrz

i pretpriema~kata ekonomija. Vo toa vreme mnogu malku vnimanie be{e obrateno na podatokot deka otkupot na mnozinskiot paket-akcii be{e realiziran po odobreniot kredit od Kralskata banka na [kotska (Royal bank of Scotland), vo visina od ogromni 500 milioni evra. U{te pred

da stapnat vo klupskite prostorii na Liverpul, Hiks i Gilet zapo~naa da “kuburat” so pari, a poradi otplatata na mese~nite rati, tie na sekoj natprevar imaa vo prosek po 1,5 milioni funti pomala zarabotka od konkurentite od golemata ~etvorka, ekipite na Man~ester junajted, Arsenal i êlzi.Posebna prikazna e èlbata na “jenkite” da izgradat nov stadion, koj navistina mu e potreben na klubot i e od egzistencijalno zna~ewe za finansiskoto opstojuvawe na Liverpul. Arenata na “najvernite naviva~i vo svetot”, legendarniot Enfild Roud, e edno od poglavjata vo istorijata na fudbalot, no zastarenosta na gradbata predizvikuva ogromni tro{oci za odrùvawe na stadionot. Predvodnicite na timot go prezentiraa Noviot Enfild, i toa vo odli~no izrabotena 3D-proekcija, a od “gradot na Bitls” dobija i izvonredna lokacija za izgradba, smestena na nekolku metri od stariot stadion. Predvidenata suma za izgradba na novoto fudbalsko

"borili{te" iznesuva{e 300 milioni funti, pari {to nitu toga{, nitu deneska gi imaat Amerikancite. Sepak, najgolemiot “grev” na Hiks i Gilet e storen od me|usebnata netrpelivost i nemo`nosta dvajcata da bidat pove}e od pet minuti na isto mesto vo isto vreme. “Koga edniot pie kafe, drugiot nara~uva ~aj, a potoa zapo~nuva karanicata za toa {to treba da se konzumira na nivnite sostanoci. Nivniot odnos e ednostaven koga edniot predlaga, drugiot se sprotivstavuva”, komentira Xim Vajt, poznatiot kolumnist na "Eurosport" i dobar poznava~ na sostojbite vo angliskiot fudbal. Ovie “detski bolesti” na gazdite ~esto bea pri~ina za bezvlastie vo klubot. Poslednava godina, ovaa protivre~nost na nivnite odluki dovede do sostojba na menaxerski vakuum, koga direktorite dobija otkaz od Hiks, a poddr{ka od Gilet. Na krajot, po “lavinata” gluposti, sopstvenicite kone~no se soglasija okolu edna rabota, a toa e odlukata da go prodadat Liverpul. Ednoglasno ja odbija prvata ponuda, so koja za 100 milioni funti eden investiciski fond saka{e da otkupi 40 % od akciite. Ne, Tom Hiks i Xorx Gilet posakuvaat kupuva~i od tipot na bliskoisto~nite {eici ili ruskite milijarderi. 700 milioni funti e sumata od koja po~nuvaat

pregovorite. Ima dovolno za da se vrati kreditot, no i Amerikancite od Britanija da se vratat so nekakov profit. Denovive nagolemo se zagovara i “privatizacijata” na londonski Arsenal. Interesno, no ovaa ekipa e edinstvenata od Premierligata bez mnozinski sopstvenik. Najgolemiot broj akcii gi poseduva Amerikanecot Sten Krenke (29,99%), dodeka najgolem rival vo obidot da se ostvari kontrola vrz upravuva~kiot paket e uzbekistanskiot oligarh, Ali{er Usmanov (26,29%). Krenke i

Usmanov se obiduvaat da dojdat do akciite na Nina Brasvel Smit, vo ~ija sopstvenost se nao|aat ne{to pove}e od 15% procenti od vkupnata vrednost na Arsenal. Bez razlika koj prv }e dojde do akciite na Brasvel Smit, sepak, nema da mo`e da raspolaga so 50% plus 1% od vkupnata sopstvenost na Arsenal. Naviva~ite koi kontroliraat zna~itelen del od akciite, istaknaa preku svoite pretstavnici deka nemaat namera da sorabotuvaat nitu so Krenke, nitu, pak, so Usmanov.

“CRVENITE \AVOLI” IM ZAVIDUVAAT NA BAVARCITE pored germanskite zakoni, poedinec ne mo`e da S poseduva pove}e od 50% od vrednosta na eden fudbalski klub. Poradi toa, kontrolata vrz ekipite vo Bundes-ligata e ostvaruvana od ~lenovite na izbornite sobranija na timovite, koi ~esta da bidat del od cenzusot ja dobivaat kako del od registriranata naviva~ka grupa, potoa od redot na istaknati fudbaleri ili funkcioneri i od pretstavnicite na lokalnata ili regionalnata samouprava, vo zavisnost od toa dali klubot e gradski ili provinciski. Ovoj model {to funkcionira vo Germanija se smeta za najdobriot ili, pak, najmalku lo{iot sistem vrednosti, koj obezbeduva niska cena na vleznicite, transparentnost, no vo isto vreme i kvaletitetno prvenstvo i uspe{en evronastap na germanskite ekipi. So mala doza na zavist, pretstavnicite na naviva~ite na Man~ester junajted go poso~ija primerot na upravuvawe na Baern Minhen, kade i pokraj toa {to zad klubot ne stojat milijarderi ili biznismeni, ovaa ekipa obezbedi mesto me|u ~etirite najdobri od Ligata na {ampionite, tokmu po triumfot nad Man~ester junajted.

SVETSKO PRVENSTVO

LUKSUZ ZA NAJDOBRITE FUDBALERI, NO NE I ZA ANGLI^ANITE

Od upravata na Bafokeng e pobarano da se promeni trevnikot na dvata fudbalski tereni, da se redizajniraat sobite za spiewe, sostanoci, ru~awe i dneven odmor. Sekoj fudbaler da ima najnov televizor “soni” vo svojata soba, kako i izgradba na kompletno nov medicinski centar vo ramkite na samoto odmorali{te odgotovkite za pretstojnoto svetsko fudbalsko prvenstvo vo Ju`na Afrika i natamu prodol`uvaat so nesmalen intenzitet na propratnata pompa od najavi, tvrdewa i analizi, koja prognozira edno edinstveno scenario, a toa e potpolno fijasko. Koga se ~ine{e deka prvata zemja organizator na Mundijalot {to doa|a od crniot kontinent, uspeala barem vo eden segment da zavr{i dobra rabota, a toa e smestuvaweto na nacionalnite selekcii, se javi problem so akomodacijata na angliskata selekcija. Skapite i ne retko razgaleni reprezentativci na „Gordiot albion” za svoja baza vo

Ju`noafrikanskata Republika go odbraa prekrasniot hotelski resort Bafokeng, kade {to na raspolagawe imaat s$ {to im e potrebno za neophodnite treninzi i ostanatite aktivnosti vrzani za podgotovkite, no i dolga lista od pomalku bitni no i mnogu luksuzni uslugi, koi sekako deka }e najdat svoja primena vo ~asovite predvideni za odmor, relaksacija ili rehabilitacija na fudbalerite. No, `elbite na angliskata fudbalska federacija(FA) i selektorot Fabio Kapelo gi nadminaa kapacitetite na ju`noafrikanskite doma}ini, po {to tie pobaraa kompletno renovirawe na noviot hotel i modernizacija na i onaka moderniot hotel!?

milion evra po reprezentacija odvoi FIFA

Od upravata na Bafokeng e pobarano da se promeni trevnikot na dvata fudbalski tereni, da se redizajniraat sobite za spiewe, sostanoci, ru~awe i dneven odmor. Sekoj fudbaler da ima najnov televizor “soni” vo svojata soba, kako i izgradba na kompletno nov medicinski centar vo ramkite na samoto odmorali{te. Ova renovirawe na hotelot i negovata okolina s$ u{te ne e zavr{eno. [to e dobar povod za lin~ na organizatorot vo angliskite mediumi, iako e sosema izvesno deka sli~ni uslovi nivnite reprezentativci ne bi dobile nitu vo sopstvenata zemja.„Sobite se gotovi, kako i recepcijata. Namesteni se televizorite i bez`i~niot Internet, a za dvete pomo{ni igrali{ta i medicinskiot centar dobiv garancija deka navremeno }e bidat zavr{eni”, izjavi generalniot sekretar na FIFA, @erom Velke. Federacijata na internacionalni

fudbalski asocijacii (FIFA) na zemjite u~esni~ki im podeli po eden milion evra, pari {to se predvideni za hotelsko smestuvawe. Sepak, `elbite na Angli~anite, FA }e ja ~inat pove}e od tri milioni evra, so {to svetot go dobi najskapoto smestuvawe na edna fudbalska

reprezentacija, vo istorijata na svetskite prvenstva. Mnogu kontraverzni bea barawata i na selektorot na Argentina, Diego Maradona, iako negoviot spisok na `elbi e za polovina poevtin od onoj na „ostrovjanite”. Maradona pobara od menaxerite na centarot Haj

ANGLI^ANITE IZVISIJA SO HOTELOT BAFOKENG

Performans, dopolnitelna za{titna ograda, novi televizori, no i xakuzi vo sekoja soba. [to se odnesuva, pak, do preostanatite reprezentacii, istite glavno nemaat problem so izborot od hotelite, nitu, pak, pobarale pogolemi promeni vo infrastrukturata.

SPORT

21.04.2010

SPORT BOKS

“VALERO BE[E SENZACIONALEN”

LIGA NA [AMPIONI

BAVARSKI NAPAD NA LINIJATA MA@INO SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

renata Alijanc vo Minhen ve~erva }e bide pretesna za da gi primi site naviva~i na Baern, otkako fudbalerite na ovaa ekipa, prvpat po 2001 godina, ostvarija plasman vo polufinaleto od Ligata na {ampionite. Bavarcite go pre~ekuvaat francuskiot pretstavnik vo najelitnoto natprevaruvawe na stariot kontinent, timot na Olimpik od Lion. Prognozite za ishodot na prvata sredba, a i predviduvawata za sevkupniot pobednik od dvome~ot, zasega se vozdr`ani, bez podelba na favoritskite ulogi. Nekoga{niot reprezentativec na Francija, Vili Sawol, vo minatoto nastapuva{e i vo redovite na Baern, no i vo onie na Lion. Spored nego, golemo iznenaduvawe e {to ovie ekipi voop{to se sretnale vo polufinalnata faza. “Baern i Lion vo polufinaleto. Toa te{ko deka }e be{e vozmo`no vo minatoto, no ne poradi Baern, tuku poradi Lion. Mislam deka remi bez golovi e odli~en rezul-

A vetot na boksot e zavitkan vo crno, otkako porane{niot svetski prvak vo lesna kategorija, Edvin Valero, izvr{i samoubistvo vo zatvorot, otkako go prizna ubistvoto na svojata sopruga. “Valero be{e senzacionalen vo ringot, so eden zbor - senzacionalen. Publikata go obo`ava{e negoviot stil, a naredniot mesec treba{e da se bori protiv Mani Pakvajo. Toa treba{e da bide golem me~. Vo vremeto koe go pominavme zaedno, toj sekoga{ be{e u~tiv i trpeliv. Jas go poznavav kako odli~no mom~e”, izjavi promoterot na pokojniot bokser, Bob Arum. Sepak, policiskite izve{tai govorat deka Valero bil sosema poinakov so najbliskite, a pokraj soprugata, `rtvi na negovata nasilna priroda bile i negovata majka i sestra.

Venecuelskiot bokser poseduva{e ubistven instinkt vo ringot, no i nadvor od nego Grozomorniot ~in vo koj Valero ja ubiva svojata sopruga Xenifer Karolin Viere se slu~il otkako bokserot bil pu{ten od pritvor so kaucija, kade {to se na{ol otkako bil priveden za semejno nasilstvo. “Slu{nav za negovite problemi so drogata i alkoholot, no ne znaev do kade e otidena rabotata”, dodade Arum. Valero zad sebe ostavi golemi rezultati vo bokserskata kariera. Negoviot rekord od startot na karierata koga vo prvite 18 me~ovi ostvari ist broj pobedi, i toa site vo golem stil so nokaut, e te{ko dosti`en za novite generacii.

RAZBIRAM ZO[TO FRANCUSKATA FEDERACIJA I POMAGA NA SVOJATA EKIPA, NO TOA UEFA TREBA DA GO ISPITA I VO IDNINA DA NE DOZVOLUVA TAKVI MANIPULACII

tat za Germancite, koi vo dosega{nite natprevari poka`aa deka igraat mnogu efikasno na gostinski teren”, izjavi Sawol.

pobedi imaat i dvata tima vo me|usebnite dueli

“Lion e odli~na ekipa i }e mora da se odigra mnogu vnimatelno. Tie imaat odli~ni poedinci i nie }e mora da bideme odli~ni vo odbranata, dokolku sakame da ostvarime dobar rezultat pred revan{ot”, veli holandskiot internacionalec vo redovite na Baern, Mark van Bomel. Negoviot sonarodnik i {ef, trenerot na Bavarcite, Luis van Gal, e lut na francuskata federacija, koja mu odlo`i eden natpre-

Vo evropskite natprevari, dvete ekipi dosega odigrale {est me|usebni me~ovi - po dve pobedi na dvete strani, dodeka dve sredbi zavr{ile nere{eno. Ovoj statisti~ki podatok e odli~na najava za duelot, za koj site tvrdat deka }e bide vozbudliv i neizvesen.

var na Lion vo doma{noto prvenstvo, so cel timot da ima podolg odmor pred polufinalniot duel. “Razbiram zo{to francuskata federacija & pomaga na svojata ekipa, no toa UEFA treba da go ispita i vo idnina da ne dozvoluva takvi manipulacii. Ne e fer fudbalerite na ednata ekipa da bidat poodmoreni od onie na drugata”, izjavi vo bes, Van Gal

Van Bomel so predupreduvawe do soigra~ite od Baern

FORMULA 1

AVIONSKIOT HAOS I SE ZAKANUVA I NA F1

arednata trka od aktuelnoto prvenstvo vo Formula 1 treba da se odrì na 9 maj vo Barselona, a }e se vozi za golemata nagrada na [panija. Voobi~aeno e stru~nite timovi po zavr{uvaweto na edno Granpri vedna{ da zapo~nat so podgotovkite za narednoto, no vo momentov toa e nevozmo`no. Poradi avionskiot haos vo Evropa, usloven od ~adot vo atmosferata, isfrlen od erupcijata na vulkanot vo Island, F1 timovite s$ u{te se nao|aat vo [angaj, kade {to pred tri dena zavr{i trkata pod pokrovitelstvo na golemata nagrada na Kina. Ve}e e objavena vesta deka e otkaàna Moto GP trkata vo Japonija, a se otkaùvaat golem broj sportski natprevari {irum svetot. [to se odnesuva do Formula 1 i trkata vo Katalonija, sopstvenikot na komercijlnite prava na natprevaruvaweto, Britanecot Berni Eklstoun istakna deka ne smee da stane zbor za otkaùvawe. “Glavniot problem e itno da se prefrlat motorite na bolidite, bidej}i na

LETOT BE[E NAJDOBRIOT DOSEGA, NEBOTO E ^ISTO I SINO. NE JA RAZBIRAM CELAVA ZBRKA niv treba da se izvr{at redovnite popravki. Siguren sum deka }e se vozi vo [panija, no s$ u{te ne znam koga”, se po{eguva Eklstoun so novinarite dodavaj}i deka negoviot plan “B” e samoubistvo. Sepak, kusiot milijarder gi otfrli site scenarija spored koi se pravi pomestuvawe vo oficijalniot kalendar. “Ne stanuva zbor za odlagawe. Trkata vo Barselona }e se vozi. To~no e deka imame problem, no }e se pronajde na~in za da se prefrlat timovite vo Evropa”, dodade Eklstoun. Zasega negoviot optimizam za skore{no vra}awe doma go delat i preostanatite u~esnici vo “cirkusot” nare~en Formula 1.

“Ako treba da bidat ~etiri ili pet dena toga{ ne e problem, no me pla{i pomislata deka ovaa situacija }e prodolì i deka }e morame da ostaneme vo [angaj podolgo vreme. Na~in za da se vratime vo Evropa mora da se pronajde, pa makar toa bilo i so Transsibirskata èleznica”, veli {efot na Meklaren, Martin Vitmar{. Legendarniot avstriski voza~ Niki Lauda, inaku sopstvenik na aviokompanijata Lauda, ja smiruva situacijata tvrdej} i deka testovite na negovata kompanija izvr{eni vo vtornikot, pokaàle deka e sosema bezbedno za avionite. “Letot be{e najdobriot dosega, neboto e ~isto i sino. Ne ja razbiram celava zbrka”, veli Lauda, trikratniot {ampion vo Formula 1.

Islandskiot vulkan gi otka`a site letovi na aerodromot Hitrou kraj London