240-kapital-04.03.2011 by Kapital Media Group

VLADATA RAZMISLUVA ZA STE^AJ VO OHIS, EMO, EUROKOMPOZIT I TKP

MINISTEROT IVO IVANOVSKI GO POPRAVA STAVRESKI

ZAGUBARITE NATRUPAA U[TE SEDUM MILIONI EVRA DOLGOVI

ADMINISTRACIJATA, SEPAK, BROI 120.000!

STRANA 4

STRANA 7

petok / weekend

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

PRETSTAVNICI NA GERMANSKATA KOMPANIJA VO APRIL VO ZEMJAVA

VEBASTO BARA AVTOMOBILSKI DELOVI OD MAKEDONIJA?! OD VEBASTO SE TARGETIRANI PET MAKEDONSKI KOMPANII KOI PROIZVEDUVAAT ILI BI MO@ELE DA PROIZVEDUVAAT DELOVI ZA NIVNATA PROGRAMA

STRANA 12-13

NA ZATVORAWE, ^ETVRTOK,03.03.2011, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

0,57% 0 0,67% 0 0,39% 0

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

661,50 4 44,54 1,38

NAFTA BRENT EURORIBOR

114,91 1 1,78%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (03.03)

MBI 10 2.605

2.595

2.585

2.575

2.565

2.555 25.2

27.2

01.3

03.3

Za da opstanat firmite da kreiraat novi proizvodi

[TO POKA@A REGISTAROT NA STE^AJNI POSTAPKI?

VO STE^AJ SE 300 KOMPANII, A GOLGOTATA TRAE POVE]E OD 10 GODINI

HDZ e vo kriza i so kriminal od 336 milioni evra! STRANA 12-13

DUI vleguva vo sekoja kombinacija za vlada STRANA 6

...POGLED DN NA DENOT...

ZIKOV QUP^O ZI

KRAJNO RETARDIRANO! RETARDIR STRANA 5 KOLUMNA

MARJAN PETRESKI

STRANA 11

LIBISKA INFLACIJA

Belgijcite ja kupija Delta Maksi za 932,5 milioni dolari

STRANA 14

VOVEDNIK GABRIELA DELOVA

LA@NA REFORMA!

STRANA 17

STRANA 2-3

STRANA 2

Navigator

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PETOK 04 MART 2011

LA@NA REFORMA!

Proektot koj na golema vrata silno go najavuva{e Vladata za reforma na javnata administracija u{te vo prvoto trimese~je se soo~i so neuspeh. Neusoglasenosta na nadle`nite ministri za vistinskata brojka na administracijata, za privremenite vrabotuvawa i za brojot na lica koi sedat doma, a zemaat dràvna plata se samo del od nizata dokazi koi potvrduvaat deka Vladata nema namera da ja reformira administracijata. Barem ne soglasno preporakite i upatstvata na oficijalen Brisel i mislewata na ekspertite. Namesto namaluvawe na prenatrupanata i glomazna administracija, transformirawe na “dogovorcite” i departizacija na administracijata, Vladata reformite vo ovoj sektor gi gleda samo preku izmeni na zakonite. Po izmenite na Zakonot za dràvna uprava i Zakonot za dràvna administracija, prosledeni so èstoki kritiki od strana na poznava~ite, Vladata sega odlu~i da menuva i drugi osum zakoni. I dodeka ministerot Ivo Ivanovski gi turka zakonskite izmeni kako preduslov za efikasna i stru~na administracija, vicepremierot Abdula} im Ademi ne prestanuva so novi i novi barawa i oglasi za vrabotuvawe vo administracijata.

Dodeka za Ivanovski ne postoi kategorija vraboteni koi zemaat dr`avna plata, a sedat doma, Ademi ne prestanuva so barawata od Vladata za istite da se sozdadat uslovi i prostorii do krajot na ovoj mesec. I ne samo toa. Iako Vladata najavi stopirawe na vrabotuvawata vo administracijata, osven tamu kade {to toa e potrebno zaradi zapazuvawe na pravi~nata zastapenost, oglasite koi sekojdnevno osamnuvaat na Agencijata za administracija otkrivaat edna sosema poinakva slika. Vakvata needinstvena politika me|u resorniot minister i koalicioniot parner na Vladata sozdava konfuzna slika za toa kade odi reformata so administracijata. Namesto usoglasena politika, koja }e pridonese kone~no da se profesionalizira ovoj birokratski aparat, reformata na administracijata poleka, no sigurno se pretvora vo podelba na administracijata me|u Ivanovski i Ademi. Stanuva jasno deka te{ko e da se o~ekuva i da se veruva deka ovaa godina administracijata kone~no }e se reformira. Voveduvaweto psiholo{ki testovi i testovi na integritet, koi za mnogumina se pove}e sme{ni otkolku potrebni, u{te pove}e go namaluvaat kredibilitetot na Vladata deka reformata vo administracija navistina }e se slu~i. Ne poradi toa {to administracijata ne treba da bide predmet na testirawe, tuku tokmu poradi toa {to vo ovie testovi Vladata (slu~ajno ili ne) si ostavila prostor

VO STE^AJ SE 300 A GOLGOTATA TRAE GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk delova del ova@ka @ pit @ka p al. al.com com.mk .mk

za diskreciono pravo da go unapreduva i otpu{ta slu`benikot koga i kako taa saka i miluva. I dodeka za Vladata ovoj mehanizam e klu~niot element koj }e ja departizira javnata administracija, nonpejperot na Evropskata komisija, koj se sovpa|a so mislewata na ekspertskata javnost vo zemjava, tokmu vo ovoj mehanizam gleda somne` koj ne koincidira so `elbata za depolitizacija na administracijata. A ako se zemat predvid op{topoznatite tvrdewa deka vo predizborna godina ne postoi reforma na administracijata, toga{ sosema e jasno deka zad prevezot na reformata Vladata samo si sozdava pat da sozdade mesto za svojata glasa~ka ma{inerija, na koja nesomneno }e & veti mesto vo administracijata. Za toa svedo~at sekojdnevnite oglasi za novi vrabotuvawa, za toa svedo~i na~inot na koj Vladata, i pokraj site kritiki, ja po~na ovaa reforma!

Qup~o Zikov ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

Portalot r za ste~aj,j,, kojj go objavi j Centralniot C r registar poka`a deka ste~ajnite postapki vo registar, porane{nite dr`avni pretprijatija traat pove}e od 10 godini. Delovi od kompaniite se prodadeni, no dolgovite i pobaruvawata s$ u{te ne se re{eni. Isti se i imiwata na ste~ajnite upravnici, koi se vratat na po desetina ste~ai ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

Ste~ajni postapki koi se vodat pove}e od deset godini i imiwa na isti ste~ajni upravnici koi vodat po desetina ste~ai, mnogu malku informacii za sostojbata na kompanijata, kako i za ste~ajnata postapka. Ova se prvi~nite podatoci koi se objaveni vo registarot za ste~aj, koj kako del od vtorata faza od edno{alterskiot sistem po~na da funkcionira od 1 fevruari. Vo sistemot se objaveni ste~ajni postapki koi s$ u{te se vodat vo porane{nite dr`avni giganti, a sega ruinirani fabriki i nepostoe~ki firmi. Delovi od niv bea prodadeni, no nivniot status, kako i dolgovite i poba-

ruvawata, s$ u{te ne se re{eni. Na listata od 2000 godina otvoreni i nezavr{eni se ste~ajni postapki vo ko`arskata kompanija i klanica Godel, fabrikata za avtobusi FAS 11 Oktomvri, kombinatite Jugohrom od Jegunovce i Zletovo od Probi{tip, trgovskite dru{tva Centro i Tipo, fabrikata za ~evli ^IK od Kumanovo, pe~atnicata Goce Del~ev, Suvenir od Samokov i Alumina, kako i fabrikata za mebel Treska. Ima vkupno okolu 300 ste~ajni postapki, od koi zasega se vneseni samo dve tretini. Portalot, koj go vodi Ministerstvoto za ekonomija so Centralniot registar, otvori mnogu pra{awa i za rabotata na ste~ajnite upravnici. Iako bazata na podatoci ja ima Ministerstvoto za ekonomija, ste~ajnite upravnici imaat obvrska da gi polnat bazite na podatoci za tekot na ste~ajnite postapki i za donesenite re{enija. No, zasega, osven osnovnite informacii, kako {to se ime, adresa, mati~en broj na kompanija i data na otvorawe na ste~ajnata postapka, drug podatok ne e staven. Ovaa obvrska ja imaat

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

OFFICE MANAGER I FINANSII:

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

2.960

E brojot na doktori na nauki na Univerzitetot Sveti Kiril i Metodij od Skopje, otkako v~era na tradicionalna sve~ena ceremonija rektorot, Velimir Stojkovski, gi promovira{e novite 20 profesori koi se steknaa so najvisokata titula doktor na nauki. Me|u novite doktori na nauki ima kadri od oblasta na medicinskite, op{testvenite, biotehni~kite nauki, kako i od oblasta na muzi~kata akademija.

[TO POKA@A REGISTAROT NA STE^AJNI POSTA

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

KAPITAL / 04.03.2011 / PETOK

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

OTVORENI STEÂJNI POSTAPKI 13 noemvri 2000 godina KO@ARSKI KOMBINAT GOCE DELÊV 28 septemvri 2002 godina FABRIKA ZA AVTOBUSI FAS 11 OKTOMVRI 31 oktomvri 2002 godina TRGOVSKO DRU[TVO CENTRO 27 mart 2003 godina – HEMISKOELEKTROMETALUR[KI KOMBINAT JUGOHROM 14 noemvri 2003 godina KO@ARSKA INDUSTRIJA ÎK KUMANOVO 10 dekemvri 2003 godina PEÂTNICA GOCE DELÊV 1 mart 2004 godina - INDUSTRIJA ZA ALUMINIUMSKI POLUFABRIKATI ALUMINA

ste~ajnite upravnici preku elektronskiot sistem. No, zasega od toa nema ni{to, a tie se pravdaat so nefunkcionirawe na sistemot, a instituciite so nea`urnosta na upravnicite.

Portalot za ste~ajni postapki po~na da funkcionira na 1 fevruari, kako {to be{e predvideno, no osven bazata na podatoci za ste~ajni postapki, dobiena od Ministerstvoto za ekonomija, nema drugi informacii od ste~ajnite upravnici.

Tie gi ~ekale izmenite vo Zakonot za ste~aj. “Od na{a strana e napraveno s$ {to e potrebno za da po~ne da funkcionira portalot. Vo momentov ste~ajnite upravnici s$ u{te ne mo`at da ja polnat bazata zatoa {to e potrebno da bidat doneseni izmeni vo Zakonot za ste~aj, so koi treba da im se dade legitimitet na ste~ajnite upravnici da gi polnat podatocite za ste~ajnite postapki. Portalot be{e pu{ten vo upotreba na 1 fevruari godinava, a sega ostanuva u{te obvrskata na ste~ajnite upravnici”, objasnuva Van~o Kostadinovski, direktor na Centralniot registar. Od Ministerstvoto za ekonomija velat deka izmenite na Zakonot za ste~aj ve}e pominale na vladina sednica i deka slednata nedela treba da vlezat vo sobraniska procedura, a najdocna za dve nedeli da bidat izglasani od Sobranieto, so {to }e bidat otstraneti site pre~ki za funkcionirawe na sistemot. “Implementacijata na ovoj sistem se odviva vo dve

Navigator

KAPITAL / 04.03.2011 / PETOK

LIDERI

EMIL RAJKOVI]

godina Tklubreta po red ko{arkarskiot Feni obezbeduva

u~estvo vo Final four turnirot vo ramkite na Balkanskata liga

NE IM BE[E DENOT

REXEP TAIP ERDOGAN

MIHAJLO MANEVSKI

ALEN LE ROA

bedinetite nacii e nezapirliva vo drugite opoziciski O pogre{no ja obvinija Tretniurcija ekonomskiot podem so konk- Ipartii }e gi bojkotiraat Belorusija za proda`ba na merki i politiki, kako izborite, ne poradi sosptve{to e taa za {oping-festival, koj }e donese ogromni prihodi vo trgovijata i turizmot

ni barawa, tuku poradi barawata na SDSM do Gruevski

oru`je na Bregot na Slonovata Koska, pa moraa da se izvinuvaat

APKI?

KOMPANII, E POVE]E OD 10 GODINI

IK POBEDNIK

E TOA E ZDELKA

Trgovskiot sinxir Delta Maksi na srpskiot golem biznismen Miodrag Mi{kovi} e prodadena. Za re~isi edna milijarda evra, poto~no fantasti~ni 932 milioni evra, {to gi vklu~uva i neto-dolgovite od 300 milioni evra. Zo{to potegot na Mi{kovi} e pozitiven? Prvo, zatoa {to zna~i vlez na u{te eden stranski investitor na srpskio srpskiot pazr, pogolema konkurencija konku vo maloproda`bata, pogolema maloproda`ba potro{uva~ite... ponuda za potr Sekako, ima i takvi koi se poradi seriozno zasegnati zaseg mo`nosta da ja zagubat na rabotata, no najavata n Mi{kovi} kako i za {to planira da gi potro{i parite i toa kkako e za pofalba. Imeno, toj najavi deka parite, koi se seriozna suma, od proda`bata }e gi iskoristi za dopolnitelni investicii

MIODRAG MI[KOVI] vo “srpskoto crno zlato”, kako {to toj go narekuva agrobiznisot. I ne samo toa. Proda`bata na Maksi, veli Mi{kovi}, }e zna~i “golema finansiska poddr{ka” za ponatamo{ni investicii vo nedvi`nosti. I nema dilema, potegot na Mi{kovi}, ~ija imperija sozdava 9% od srpskiot brutodoma{en proizvod, e poteg na vistinski pretpriema~. Uspe{nosta e vo toa da se prodade{ vo vistinski mig, koga }e postigne{ najdobra mo`na cena i vo toa parite namesto da gi zamrzne{ vo banka za debela kamata da gi vlo`i{ vo drugi, profitabilni biznisi. Tokmu toa go napravi Mi{kovi}, ~ij dosega{en uspeh nema pri~ina da ne se povtori.

GUBITNIK

ADMINISTRATIVCITE GI IZVADI OD RAKAV!

V IMIWATA NA DOL@NICITE I DOVERITELITE OSTANUVAAT TAJNA Vo momentov se objaveni samo imiwata na firmite koi se pod ste~aj, adresata i mati~niot broj na firmata. Od Ministerstvoto za ekonomija informiraat deka podatocite za toa koi se dol`nici, a koi se doveriteli, kolkavi se dolgovite i pobaruvawata na firmata nema da bidat javno objaveni. “Na portalot javno dostapni }e bidat samo podatocite za tekot na ste~ajnata postapka, odnosno, re{enijata koi gi donel sudot, kako {to se dali e reorganizirano ili likvidirano pretprijatieto, odnosno dali e zatvoren ste~ajot. Imiwata na dol`nicite i doveritelite i detalni informacii za ste~ajnata masa nema da bidat objaveni”, objasnuvaat od Ministerstvoto. Vo momentov na portalot se vneseni okolu 200 aktivni ste~ajni postapki koi se vodat vo sudovite. Do sredinata na slednata nedela treba da bidat objaveni podatocite za u{te 100 ste~ai koi gi imame vo bazata vo Ministerstvoto za ekonomija. Objaveni se i podatoci za okolu 350 zatvoreni ste~ajni postapki”, velat od Ministerstvoto. fazi. Vo prvata, otkako e pu{ten vo funkcija portalot, Ministerstvoto za ekonomija zaedno so Centralniot registar ima obvrska da ja objavi bazata na podatoci za site aktivni i zatvoreni ste~ajni postapki koi se vodat, koi

gi dostavuvaat ste~ajnite upravnici. Vo vtorata faza ste~ajnite upravnici imaat obvrska da ja polnat bazata za ste~aite koi gi vodat. Spored izmenite na Zakonot za ste~aj, zakonska obvrska na sekoj ste~aen upravnik e po

sekoe ste~ajno ro~i{te da gi objavi informaciite i da gi polni bazite na podatoci”, objasnuvaat od Ministerstvoto za ekonomija. Vo narednite 2-3 meseci, spored procenkite od Ministerstvoto, bi trebalo da se popolnat podatocite i od ste~ajnite upravnici. Ste~ajnite upravnici koi gi kontaktira{e “Kapital” velat deka ne po~nale da ja polnat bazata, a nekoi, pak, ne uspeale da gi vnesat informaciite. Velat deka ovoj sistem }e im bil korisen zatoa {to na ovoj na~in transparentno, sekoj }e moè da vidi {to se slu~uva za odredena ste~ajna postapka, a ne samo da gi obvinuva ste~ajnite upravnici za na~inot na vodewe na ste~ajot. Na portalot moè da se vidi i koj ste~aen upravnik kolku ste~ai vodi. “Se obidovme nekolkupati da gi aùrirame poda-

tocite, no ne uspeavme. Najverojatno }e treba da se napravat u{te nekoi prilagoduvawa na sistemot. Smetam deka za brzo vreme }e po~ne da funkcionira kako {to treba. Jas vo momentov vodam {est ste~ajni postapki i gi imam dostaveno site podatoci i re{enija do Ministerstvoto za ekonomija. Sega }e treba jas elektronski da ja polnam bazata, {to e mnogu potransparentno i site }e bidat informirani do kade e odredena ste~ajna postapka”, veli ste~ajniot upravnik Simon Mihajlovski. Ste~ajniot upravnik Biljana Stefanova, pak, veli deka ne po~nala so polnewe na bazite bidej}i s$ u{te traela edukacijata. “Nemame odreden zakonski rok do koga }e treba da gi objavime site podatoci, no smetam deka naskoro }e po~ne da funkcionira”, veli Stefanova.

Vicepremierot i minister za finansii, Zoran Stavreski, napravi lo{a presmetka na brojot na vraboteni vo javnata administracija. Spored nego, plata od dràvniot buxet zemaat to~no 95.000 vraboteni, no ministerot za javna admi-nistracija, Ivo Ivanovski, sepak, prizna deka Stavreski ja utnal procenkata i deka administracijata ima 120.000 rabotnici. Nejasno e kako moè minis-terot koj gi utvrduva dràvniot buxet i rashodite za plati od nego da ne znae kolku lu|e primaat plati od narodni pari. Ili, sepak, toj “svesno” napravi lapsus koj }e & sluì na vladeja~kata partija kako alibi vo predizborniot period da gi vraboti svoite najposlu{ni vojnici vo dràvniot aparat?! Ne samo {to ne se 95.000, tuku se procenuva deka se i mnogu pove}e od 120.000.

ZORAN STAVRESKI Vladata, podgotvuvaj}i se za izbori, ve}e po~na na golemo da objavuva oglasi za vrabotuvawe novi administrativci, iako i Dr`avniot revizor vo svojot posleden izve{taj obelodeni deka javnata administracija se zgolemila tolku {to ve}e nemalo ni stol~iwa kade da sednat slu`benicite. Re~isi site me|unarodni finansiski institucii postojano & zabele`uvaat na Makedonija na preobemnata, a neefikasna javna administracija i povikuvaat na reformi. Za platite na administrativcite sekoja godina se odvojuvaat po okolu 370 milioni evra.

MISLA NA DENOT EDEN NA^IN DA SE NAPRAVI DOBRA PROGNOZA ZA TEHNOLOGIJATA E DA SE IMA ^UVSTVO ZA TOA DO KADE E SEGA TEHNOLOGIJATA, A POTOA DA SE PREDVIDI SLEDNIOT PRESVRT

KRIS ANDERSON

AMERIKANSKI ODGOVOREN UREDNIK NA WIRED

Navigator

KAPITAL / 04.03.2011 / PETOK

VLADATA RAZMISLUVA ZA STE^AJ VO OHIS, EMO, EUROKOMPOZIT I TKP

ZAGUBARITE NATRUPAA U[TE SEDUM MILIONI EVRA DOLGOVI

Direktorite na EMO i na Tutunskiot kombinat se razre{eni i ve}e se imenuvani novi, bez da se ka`e koj e nivniot plan da ja izvadat kompanijata od kalta. Poradi vakvite sostojbi, na ~etirite kompanii im se zakanuva ste~aj KATERINA POPOSKA

OHIS OBJAVI NETO^EN IZVE[TAJ NA MAKEDONSKATA BERZA

poposka@kapital.com.mk

etirite dràvni kompanii zagubari gi zgolemija dolgovite vo 2010 godina - OHIS za 2,4 milioni evra, EMO za 3,8 milioni evra, a Eurokompozit za okolu 500.000 evra. Finansiskiot izve{taj na Tutunskiot kombinat od Prilep s$ u{te ne e javno dostapen. Direktorite na EMO i na Tutinskiot kombinat se razre{eni i ve}e se imenuvani novi, bez da se kaè koj e nivniot plan da ja izvadat kompanijata od kalta. Poradi vakvite sostojbi, na ~etirite kompanii im se zakanuva ste~aj. Vo o~ekuvawe da se pojavi zainteresiran kupuva~, Vladata ne ja isklu~uva mo`nosta da proglasi ste~aj za zagubarite. Izvori od Vladata za “Kapital” otkrivaat deka iako ste~ajot i likvidacijata ne se najsre}noto re{enie, sepak, dokolku novonazna~enite direktori ne gi dadat posakuvanite rezultati, zagubarskata golgota na krajot moè da zavr{i tokmu so ste~aj. Dodavaat i deka po izborite Vladata } e ja kristalizira odlukata - }e gi pokriva i ponatamu zagubite na EMO, OHIS, Eurokompozit i Tutunski kombinat od Prilep, baraj} i strate{ki invetitori, }e ~eka novite direktori da

Skopskata fabrika OHIS ja zavr{i 2010 godina so zaguba od 2,4 milioni evra. No, kompanijata vo vtornikot na internet-stranicata na Makedonskata berza objavi finansiski izve{taj vo koj pi{uva deka vo 2010 godina ostvarila dobivka od 370.000 evra. Direktorot na OHIS, Pece Joveski, veli deka verojatno stanuva zbor za nekakva gre{ka. Me|utoa, takvi gre{ki od kompaniite {to kotiraat na Berzata ne se dozvoleni, zatoa {to gi doveduvaat vo zabluda investitorite.

gi za`iveat fabrikite ili }e zavr{at so ste~ajna postapka. Od Vladata velat deka ako ste~ajot na zagubarite dojde na masa pred ministrite, hemiskata fabrika OHIS najverojatno }e bide izzemena, bidej}i memaxmentot ima biznis-plan kako vo slednite pet godini kompanijata da stane profitabilna. Direktorot na Ohis, Pece Joveski, pak, smeta deka najdobro re{enie za fabrikata e investitor koj prvo }e ja konsolidira, pa }e ja razviva. No, toj veli deka vo uslovi koga nema

investitori treba Vladata {to poskoro da go prifati nivniot biznis-plan, vreden okolu {est milioni evra, i fabrikata da po~ne da gi postignuva rezultatite sli~ni na tie vo 2008 godina, koga kompanijata rabotela dobro. “Mislam deka Vladata ve}e komunicira so potencijalnite investitori od [vajcarija i od Danska. No, najavite deka mo`ebi }e ima izbori, sekako, }e se odrazat na nas, bidej}i sme dr`avna kompanija. Toa sozdava dopolnitelna neizvesnost. Neizvesnio e dali }e

se realizira biznis-planot ili }e im dademe u{te edna {ansa na zainteresiranite investitori. Sega, za `al, stoime vo mesto. No, i pokraj toa, ste~ajot kako mo`nost za OHIS e isklu~en, bidej}i nie imame petgodi{en plan kako da ja zgolemime proda`bata i da gi namalime tro{ocite”, veli Joveski. No, toj se pla{i deka sudbinata na OHIS mo`e da ja zape~atat porane{nite vraboteni ako pred sudot pokrenat postapka za naplata na osum plati zaostanati u{te od 2007 godina,

{to OHIS bi ja ~inelo 2,2 milioni evra. Pesimist za sostojbite e i direktorot na fabrikata za kompozitni materijali, Eurokompozit od Prilep. Nikola Lu~eski veli deka dosega kompanijata ima 1,5 milioni evra akumulirani obvrski, koi nikako ne moàt da gi pokrijat. Za ste~aj ve}e razgovarale vo Vladata. “No, toa ne e prvoto re{enie koe bi go primenile. Mislam deka vremeto za ste~aj pomina. Toa treba{e da se napravi pred dràvata da gi konvertira obrvrskite vo vlog. Ne znam {to }e pravime, nikoj ni{to ne kaùva. Ako ministerstvata za vnatre{ni raboti i za odbrana gi otkaàt i taka malite pora~ki, osudeni sme na propast”, veli Lu~eski. Konsultantite, pak, koi Vladata gi angaìra{e lani za 700.000 evra, sega velat deka ne sorabotuvat ve}e

so ekonomskite ministri. Komentiraat deka del od fabrikite se zreli za ste~aj, no dodavaat deka vo slu~aj na likvidacija doveritelite povtorno ne }e mo`at da se naplatat. “Se pla{am deka del od kompaniite koga bi oti{le vo ste~aj }e nemaat likvidaciska masa. Golem del od nivniot imot e ve}e pod hipoteka. Vo takov slu~aj, najgolemite doveriteli – bankite - povtorno nema da si gi naplatat pobaruvawata. Del od zagubarite nemaat imot, a tamu ve}e nema i biznis. Ima samo problemi. Vo postapka na ste~aj i likvidacija najgolemi gubitnici }e bidat akcionerite. So ste~aj i likvidacija nema da se re{i problemot”, komentira eden od konsultantite. Tie dodavaat deka najdobro re{enie za zagubarite e proda`ba vo ~etiri o~i na potencijalen investitor.

Navigator

KAPITAL / 04.03.2011 / PETOK

3 FAKTI ZA...

166.888 3,7 10,5% K

PROCENKI... QUP^O ZIKOV

HILARI KLINTON amerikanski dr`aven sekretar

PATNICI SE PREVEZENI SO VOZDUHOPOLVNIOT PREVOZ VO ^ETVRTIOT KVARTAL LANI

JA GUBIME MEDIUMSKATA VOJNA SAD ja gubi informativnata vojna so arapskata televizija Al Xezira, kako i so Kina i Rusija, priznava Klinton. Taa ne e zadovolna od percepcijata na svetot za Amerika. Eden afrikanski general neodamna & rekol na Klinton deka negovata asocijacija za SAD e deka ma`ite se zanimavaat so borewe, a `enite {etaat naokolu po bikini. “Za vreme na studenata vojna nie zavr{ivme odli~na rabota vo realiziraweto na amerikanskata propaganda. No, po pa|aweto na Berlinskiot yid si rekovme prekrasno, ve}e s$ e napraveno. I sega skapo go pla}ame toa”, izjavi Klinton.

MILIONI PATNICI SE PREVEZENI VO PATNIOT PREVOZ VO ^ETVRTOTO TRIMESE^JE LANI E NAMALEN @ELEZNI^KIOT PREVOZ VO ^ETVRTIOT KVARTAL VO 2010 SPOREDENO SO ISTIOT PERIOD VO 2009 M

...POGLED NA DENOT...

KRAJNO RETARDIRANO! o koja krajnost e otidena propasta vo takanare~enite dràvni zagubari (Ohis, EMO, Eurokompozit i Tutunskiot kombinat od Prilep) najdobro zboruva faktot {to OHIS denovive na Berzata objavi neto~en izve{taj!? Gre{ka bila objavata deka napravile profit godinava... Vsu{nost, kompanijata ja zavr{ila 2010 godina so zaguba od 2,4 milioni evra! No, OHIS vo vtornikot na internet-stranicata na Makedonskata berza objavi finansiski izve{taj vo koj pi{uva deka vo 2010 godina ostvarila dobivka od 370.000 evra!!? Znae li, bre, nekoj {to se pravi ovde, a {to se vadi vo javnosta? Ovaa tipi~no makedonska budala{tina ja sledi i najnovata vest deka Vladata razmisluva za ste~aj na OHIS, EMO, Eurokompozit i TKP. Se procenuva deka dràvnite zagubari natrupale u{te sedum milioni evra dolgovi! Bog da ~uva... Stanuva zbor za dràvni zagubari koi vo poslednite ~etiri-pet godini nekolku pati smenija generalni direktori, ~lenovi na upravni odbori i na nikogo vlakno na glava ne mu fali... Pa kako, bre, ova... Kade se porane{nite direktori? ]e gi pra{a li nekoj kako uspeaja da napravat zagubi visoki kako planini! Kade se parite - alooo? Eve, videte... Denovive direktorite na EMO i na Tutunskiot kombinat se razre{eni i ve}e se imenuvani novi (!?), bez da se kaè koj e nivniot plan da ja izvadat kompanijata od kalta(!?) Niv gi menuvaat, a Vladata najavuva ste~aj. Ova go nema nikade na svetot?

Konsultantite za dràvnite zagubari (koi ne razgovarale so ekonomskite ministri) pora~uvaat deka najdobro re{enie e proda`ba vo ~etiri o~i na potencijalen investitor. Zarem...! Bravooo! Pa, za ova i ne treba{e konsultanti, plateni 700.000 evra. Ova moè{e i na samata Vlada da & tekne u{te pred pet godini!? ]e odgovara li nekoj za zagubarite...! A dolgovite se zgolemuvaat na sledniot na~in: vo 2010 godina - OHIS za 2,4 milioni evra, EMO za 3,8 milioni evra, a Eurokompozit za okolu 500.000 evra. Zamislete i ova!!!!! Finansiskiot izve{taj na Tutunskiot kombinat od Prilep s$ u{te ne e javno dostapen!!!! Kako {to ve}e napi{av - direktorite na EMO i na Tutunskiot kombinat se razre{eni...!? A sega videte go ova...! Konsultantite koi Vladata gi angaìra{e lani za 700.000 evra (!?) sega velat deka ne sorabotuvat ve}e so ekonomskite ministri! Komentiraat deka del od fabrikite se zreli za ste~aj, no dodavaat deka vo slu~aj na likvidacija doveritelite ne }e moàt da se naplatat. Molam...! A sega, ova e klu~no i za ova nekoj }e treba eden den da odgovara... Eden od konsultantite objasnuva: “Se pla{am deka del od kompaniite koga bi oti{le vo ste~aj }e nemaat likvidaciska masa. Golem del od nivniot imot e ve}e pod hipoteka (!!?). Vo takov slu~aj, najgolemite doveriteli – bankite - povtorno nema da si gi naplatat pobaruvawata! Del od zagubarite nemaat imot, a tamu ve}e nema i biznis. Ima samo problemi. Vo postapka na ste~aj i likvidacija najgolemi gubitnici }e bidat akcionerite. So ste~aj i likvidacija nema da se re{i problemot...”. Konsultantite pora~uvaat deka najdobro re{enie za dràvnite zagubari e proda`ba vo ~etiri o~i na potencijalen investitor. Zarem...! Bravooo! Pa, za ova i ne treba{e konsultanti koi }e bidat plateni 700.000 evra, za da ne komuniciraat so Vladata. Ova moè{e i na samata Vlada da & tekne u{te pred pet godini!? A...? A aaaa...! A “manxa kam”? Ako e ova normalna pravna dràva, kako {to ne e, nekoj treba da bide povikan vo istraga! Po~ituvani ~itateli, Kako {to i v~era ve informirav, poradi organizaciski pri~ini, naso~eni kon nekolku novi proekti na Kapital Media Group, koi se vo svojata zavr{na faza na realizacija, vo ovoj period kolumnata “Pogled na denot”, koja ode{e sekoj den na ova mesto, se transformira vo kolumna “Pogled napred”, koja }e odi sekoj ponedelnik na ova mesto. Vo petok, za logi~en kraj na nedelata, na ova mesto }e vi ponudam ekonomsko-politi~ka analiza za makedonski ve~ni predizvici i nie niz niv, se razbira... Se ~itame... So po~it, Qup~o Zikov.

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI

KAPITAL / 04.03.2011 / PETOK

IGRATA NA AHMETI

DUI VLEGUVA VO SEKOJA KOMBINACIJA ZA VLADA? KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

MARTIN PROTO\ER REIZBRAN ZA [EF NA KANCELARIJATA NA PREMIEROT remierot Nikola Gruevski mu go prodolì mandatot na Martin Proto|er na pozicijata {ef na Kancelarijata na pretsedatelot na Vladata na Republika Makedonija, soop{ti vladinata pres-slu`ba. Mandatot na Proto|er e prodolèn za period od ~etiri godini. Neodamna vo javnosta se pojavija {pekulacii deka Proto|er }e bide razre{en od negovata funkcija {ef na kabinet na premierot, {to vladeja~kata partija, kade {to toj e i generalen sekretar, ostro gi demantira{e narekuvaj}i gi apsolutna nevistina. VMRO–DPMNE vikendov }e odrì 14 kongres, na koj treba da se izbere pretsedatel na partijata.

LIBERTA: VMRO-DPMNE SO 15%, SDSM SO 12% REJTING ko utre se odràt izbori, VMRO-DPMNE bi osvoile 15%, dodeka SDSM 12% od glasovite, pokaà najnovoto istraùvawe na Institutot Liberta od Skopje. DUI, spored anketata, bi osvoila 8% od glasovite, Nova Demokratija 6,2%, DPA 4%, dodeka LDP 0,6%. Kako neopredeleni, spored ovaa anketa, se izjasnile vkupno 34,5% od ispitanicite, dodeka 16,7%, pak, rekle deka nema da glasaat. Procentot na anketiranite Makedonci koi se neopredeleni za politi~kite partii iznesuva 52,92%, dodeka kaj anketiranite Albanci 46,97%. Na pra{aweto, pak, kon koj politi~ki lider anketiranite imaat najgolemi simpatii, 44,6% ne se opredelile za nitu eden; 16,9% se opredelile za Nikola Gruevski; 12,1% za Branko Crvenkovski; 8% za Imer Selmani; a 7,7% za Ali Ahmeti.

TRENDAFIL IVANOVSKI BIL KODO[? rhovniot sud donel odluka vo vrska so àlbata na ustavniot sudija Trendafil Ivanovski na odlukata na Upravniot sud, koj gi potvrdi navodite na Komisijata za lustracija deka sudijata sorabotuval so tajnite slu`bi. Oficijalnata presuda }e bide soop{tena deneska, potvrduva pretsedatelot na Vrhoven sud, Jovo Vangelovski, koj ne otkriva kakva e odlukata. Sovetot koj raboti na àlbata na Ivanovski zasedaval pred dva dena i donel odluka, no s$ dodeka taa ne bide napi{ana i potpi{ana od ~lenovite na Sovetot nema da bide dostavena do strankata, zatoa {to vo me|uvreme moè da bidat napraveni i odredeni promeni. Ivanovski veli deka ne dobil nikakvo re{enie vo vrska so odlukata i najavi pres–konferencija za denes na koja }e go soop{ti svojot stav vo vrska so odlukata, bez razlika na nejziniot ishod. Ako Vrhovniot sud ja odbie àlbata na Ivanovski, toj }e bide prviot lustriran vo Makedonija i }e treba da se otkaè od svojata funkcija. Ivanovski najavi deka pravdata }e ja bara vo me|unarodnite institucii. Sudijata tvrde{e deka ne bil sorabotnik so tajnite slu`bi i deka vo toj period bil maloletnik koj bil pod tortura od strana na tajnite slu`bi.

NIKOLAUS: BARAWATA NA OPOZICIJATA LOGI^NI! arlamentot treba da bide mesto za re{avawe na problemite, no, sepak, barawata na opozicijata se logi~ni. Ova go izjavi v~era politi~kiot direktor za Jugoisto~na Evropa i Turcija pri Ministerstvoto za nadvore{ni raboti na Germanija, Nikolaus fon der Venge grof Lambsdorf po sredbata so liderot na opoziciskata SDSM, Branko Crvenkovski. Politi~kiot direktor Fon der Venge apeliral deka e potrebna dobra politi~ka volja za nadminuvawe na aktuelnata sostojba i naglasil deka principot na nezavisni mediumi mora da va`i i vo Makedonija, osobeno otkako i Evropskata unija zazema s$ pokriti~en stav vo odnos na slobodata na mediumite. Crvenkovski, pak, naglasil deka nikoga{ ne poddr`uval bojkot na instituciite i dodal deka “sostojbite vo zemjava i odnesuvaweto na Vladata dovedoa do marginalizirawe na rabotata na Sobranieto i naru{uvawe na uslovite za vodewe na demokratska bitka vo ramkite na instituciite.”

UI }e bide del od idnata vlada, bez razlika koj }e bide mandatar! Ova e devizata po koja se rakovodi partijata na Ali Ahmeti denovive. Visoki partiski izvori za “Kapital” velat deka site presmetki za ishodot od izborite, sekako, odat vo korist na partijata. Spored matematikite na Ahmeti, za nego najdobro e Crvenkovski da osvoi {to e mo`no pove}e pratenici, velat istite izvori, oti vo toj slu~aj bi se stesnila igrata i mo}ta na premierot Nikola Gruevski. Lu|eto na Ahmeti brifiraat deka dve godini terale neprirodna koalicija vo koja premeirot demonstriral silna nadmo}

za{titen od stabilnoto mnozinstvo, a nivnata partija bila devalvirana. “Na ovie izbori DUI }e bide edinstveniot siguren pobednik. Gruevski mo`ebi } e osvoi najmnogu prateni~ki mesta, no vo nikoj slu~aj toa nema da bide apsolutno mnozinstvo kako sega. Nie }e koalicirame so nego, sekako deka ne bi odele vo opozicija, me|utoa, toga{ igrata } e bide poinakva. Na masa prvo {to }e stavime }e bidat penziite i reguliraweto na statusot za borcite na ONA i ha{kite slu~ai”, veli visok vladin izvor od redovite na Ahmeti. Na{ite izvori zboruvaat i za odnosite na Ahmeti so liderot na opozicijata, Branko Crvenkovski. ”Ahmeti i Crvenkovski vo posledniot period voop{to

nemaat kontakt. To~no e deka ima{e sredbi esenta, me|utoa, po Nova godina tie voop{to ne se sre}avaat. Smetame deka Crvenkovski izbrza i pretera so povicite za predvremeni izbori. Toj verojatno ne o~ekuva{e deka Gruevski }e gi prifati izborite, pa sega e vo nebrano.” Od DUI brifiraat deka izborite se ve}e dogovorena rabota i deka o~ekuvaat sredba na Gruevski i Crvenkovski vo sledniot period, vo dvojka ili eventualno zaedno so albanskite lideri. PRETSEDATEL NA DIK ]E SE GLASA BEZ SDSM Premierot Nikola Gruesvki v~era otkako u{te edna{ gi povika SDSM da se vratat vo Parlamentot, izjavi deka tie mo`at da izberat pretsedatel na Dr`avnata izborna

komisija i bez partijata na Crvenkovski. Ova go najavi i spikerot Trajko Veqanovski. Na sednicata na 15 mart i bez prisustvo na SDSM } e se glasa za kandidatot na socijaldemokratite za pretsedatel na DIK. Veqanovski, se povikuva na Zakonot, koj ne predviduva ~ii glasovi se potrebni za dvotretinsko mnozinstvo. Toj ne gi otkriva imiwata na kandidatite za naslednik na Novakovski. SDSM najavi deka svojot kandidat }e go dade na istekot na krajniot rok, vo vtornik, no ve}e se {pekulira deka toa mo`e da bide ~lenot na DIK od SDSM, Tawa Altanxieva. Od SDSM reagiraa deka ako vlasta odlu~i da go izglasa pretsedatelot na DIK vo otsustvo na opozicijata, toga{ takviot izbor bi bil legalen, me|utoa, nelegitimen.

Spored matematikite na Ahmeti, za nego najdobro e Crvenkovski da osvoi {to e mo`no pove}e pratenici, oti vo toj slu~aj bi se stesnila igrata i mo}ta na premierot Nikola Gruevski

"PAJA@INATA" SE [IRI

VELIJA SE TOVARI ZA NOVO DANO^NO ZATAJUVAWE! MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

ano~no zatajuvawe preku la`no prika`uvawe na prihodite vo zavr{nata smetka od raboteweto na del od firmite na Pero Nakov bb se novite osnovi na Obvinitelstvoto za pro{iruvawe na istragata vo "Paja`ina". Pro{iruvaweto opfa}a sedum lica, me|u koi i sopstvenikot na A1, Velija Ramkovski. Toj i ostanatite {estmina osomni~eni v~era povtorno bea izvedeni na raspit pred istra`niot sudija za da dadat iskaz vo vrska so novite krivi~ni dela koi im se stavaat na tovar. Obvinitelstvoto s$ u{te oficijalno nema soop{teno z a kol ka v a s uma b a r a pro{iruvawe na istragata, no se {pekulira za cifra od 7 milioni evra. Osomni~enite koi se nao|aat vo pritvorskoto oddelenie vo [utka bea doneseni so kombiwa vo sudot, dodeka upravitelite koi se vo doma{en pritvor pristignaa vo sudot zaedno so svoite braniteli. Iskazot pred istra`niot sudija Vladimir Tufegxi} trae{e okolu tri ~asa, vo koi toj zaedno so zamenikot na obvinitelot Gordana Ge{kovska im gi prezentiral

novite navodi do koi do{lo Obvinitelstvoto. Spored odbranata na osomni~enite, nejasno e vrz osnova na koi dokazi i

okolnosti Obvinitelstvoto go bazira baraweto za novo pro{iruvawe. Krivi~niot sovet s$ u{te ne se proiznesuva za `al-

bite koi se odnesuvaat na povtornoto zamrznuvawe na smetkite na mediumite i drugite firmi od Pero Nakov bb.

I AB KANAL PRED VLADATA: VELIJA NA SITE NI DOL@I!

okraj istra`nata postapka koja se vodi pred Krivi~niot sud za slu~ajot "Paja`ina", Ramkovski i firmite Sinim i Vreme e~ dobija novi krivi~ni prijavi za o{teta na doveriteli i izmama. Kako o{teteni se javuvaat pe~atnicite Cetis i Cetis print, sega{ni ABC print i AB print. Tie obvinuvaat deka upravitelite na Ramkovski namerno izvr{ile obezvrednuvawe na imotot na firmite-dol`nici so cel da izbegnat ispla}awe na pe~atnicata koja gi pe~atela vesnicite "Vreme" i "[pic", dolg od 200 iljadi evra koj e dobien so pravosilna presuda od 2007 godina. Pod parolata "Velija na site ni dol`i" pred skopskoto Javno obvinitelstvo pri

podnesuvaweto na prijavata bea sobrani pove}e lica vraboteni vo pe~atnicite koi se o{teteni, a zaedno so AB Kanal protestot }e go prodol`at pred Vladata so postavuvawe na {ator po principot na A1, koi pove}e od eden mesec emituvaat vesti od Ilindenska kako revolt poradi blokiraweto na smetkite na televizijata. "Ako e legitimno vrabotenite vo firmite na Ramkovski da protestiraat pred Vladata, toga{ u{te polegitimno e vrabotenite vo moite firmi da protestiraat pred A1”, izjavi sopstvenikot na pe~atnicite, Evropskiot univerzitet i AB Kanal, Bojo Andrevski.

KAPITAL / 04.03.2011 / PETOK

Politika / Pari / Dr`ava

MINISTEROT IVO IVANOVSKI GO POPRAVA STAVRESKI

PREGLED VESTI

ADMINISTRACIJATA, SEPAK, BROI 120.000!

Nasproti kritikite na ekspertite deka prvata reforma treba da bide namaluvawe na administracijata, Vladata zasega ne planira da "udri" na kratewe. Se najavuva samo mobilizacija na slu`benicite, spored koja, vrabotenite vo prenatrupanite ministerstva }e se "{etaat" od institucija vo institucija po potreba GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

inistrite nikako da se dogovorat kolku vraboteni ima vo javnata administracija. Otkako vicepremierot Zoran Stavreski re~e deka narodni pari zemaat 95.000 vraboteni, v~era novope~eniot minister za administracija izelze so nova matematika Makedonija ima 120.000 buxetari. Ivanovski go pravda kolegata Stavreski â&#x20AC;&#x201C; toj imal samo pretstavki za vrabotuvawe, no s$ u{te ne e utvrdena brojka za{to ne postoela jasna definicija za toa koi sektori se vbrojuvaat vo javnata administracija. Sega, otkako slu`bata e prebroena, do 20 juli samo }e se pravi analiza so koja }e se vidi s t ru k t u r a ta n a administracijata, odnosno, kakov ka d a r j a

so~inuva istata i dali ima potreba od nejzino prestrukturirawe. Otpu{tawa zasega ne se najavuvaaat. Samo se voveduva modelot na mobilizacija, so koj otkako }e se utvrdat kapacitetite na sekoja institucija, vo zavisnost od potrebite }e postoi transfer na kadri od edna slu`ba vo druga. U[TE 800 "DOGOVORCI" ^EKAAT DA BIDAT TRANSFORMIRANI! Vo me|uvreme, paralelno so reformite koi Gruevski na golemo gi najavuva za 2011 godina, kako klu~na godina za sreduvawe na administracijata, si te~at i vrabotuvawata. Iako pred nepoln mesec vicepremierot Abdula}im Ademi izleze so podatok deka s$ u{te celosno ne se preraspredeleni vrabotenite vo administracijata koj sedat doma, a zemaat dr`avna plata, sepak, resorniot minister Ivanovski veli deka ne znae deka postoi takva kategorija ad-

ministrativci, odnosno, deka vo rok od dve nedeli site takvi vrabotuvawa se preraspredeluvaat. Ostanuva nejasno kako ministerot Ivanovski do{ol do vakov zaklu~ok, osobeno koga Evropskata komisija vo Izve{tajot za napredokot na zemjata i vicepremierot Ademi davaat sosema sprotivni podatoci. Ivanovski podobro go dr`i pomneweto okolku t.n. "dogovorci", odnosno privremeno vraboteni. Iako najavite bea deka vakvite administrativci }e bidat transformirani vo trajni do septemvri minatata godina, sepak, reformata docni i vo momentov od vkupno 6.000 "dogovorci" u{te 800 ~ekaat da bidat transformirani. SO STRU^NITE TESTOVI PROTIV DEPOLITIZACIJA? Glavniot mehanizam za departizacija na administracijata, soglasno ministerot za informati~ko op{testvo i administracija, }e bide stru~niot test i prosekot vo obrazovanieto. Vrabotuvaweto i unapreduvaweto vo administracija vo najgolema mera }e zavisi od testovite za integritet i psiholo{kiot test. Kako dopolnitelni kriteriumi se voveduvaat ocenkata na gra|anite i ocenkata od nivnite kolegi. So ova Vladata re{i da gi isturka vakvite izmeni vo reformata na javnata administracija i pokraj ostrite kritiki kako na doma{nite eksperti, taka i ~lenovite na Evropskata komisija, koi tvrdat so ova se ostava pregolemo diskreciono pravo vo racete na rakovoditelot toj samostojno da odlu~i koj mo`e da bide unapreden i da bide izbrkan od rabota. Tie vakvoto pravo go ocenija kako sprotivno na mehanizmite za departizacija na administracijata. Ne izostanuvaat nit u pari~nite kazni. Stru~nosta na administrativcite }e se proveruva i preku zasileni ispekciski nadzori. Ministerot najavi te{ki kazni za neispolnuvawe na reformskite procesi vo globa od 3.000 do 15.000 evra, vo zavisnost od toa od koj rank e slu`benikot. Soglasno dosega{nite podatoci, 1.000 subjekti }e bidat predmet na vakvi mese~ni inspekcii.

20 USLUGI ]E BIDAT ELEKTRONSKI DOSTAPNI Soglasno najavenite reformi ovaa godina, Ministerstvoto za informati~ko op{testvo i administracija od vkupno 138 uslugi i 60 dokumenti, planira do krajot na ovaa godina da vovede sistem spored koj 20 uslugi }e bidat elektronski dostapni za gra|anite. Me|u prvite koi gra|anite }e mo`at da gi baraat preku Internet i ne mora za istite da ~ekaat na {alter se izvod od mati~nata kniga, dr`avjanstvo, edinstven carinski dokument, podatoci za plateni danoci itn..

PREDIZBORIETO NEMA DA GI ZAKO^I REFORMITE! Bez razlika {to zemjava poleka, no sigurno vleguva vo faza na predvremeni izbori, ministerot za informati~ko op{testvo bez odlo`uvawe e odlu~en da gi isturka izmenite vo osum zakoni koi se klu~ni za novopredvidenite reformi vo administracijata. Predlog-izmenite na zakonite vo ponedelnik vleguvaat vo Sobranie po redovna postapka i soglasno planovite na ministerot, do 19 mart se o~ekuva da bidat izglasani. Deka ministerot e re{en da gi donese reformite zboruva i faktot {to ne ja isklu~uva mo`nosta istite da gi donese po skratena postapka dokolku Sobranieto odredi datum koga }e se raspu{ti. Na ministerot ne mu smeta nitu toa {to predlog-izmenite nema da bidat predmet na diskusija i dopolnuvawe, so ogled na toa {to najgolemata opoziciska partija go bojkotira Sobranieto i ne u~estvuva vo raspravite. Soglasno poznava~ite, ova e u{te edna potvrda deka stanuva zbor za kozmeti~ki reformi koi nikako nema da pridonesat za profesionalna i efikasna slu`ba.

SAD SĂ&#x2C6; U[TE ZAGRI@ENI ZA SITUACIJATA VO MAKEDONIJA merikanskiot ambasador vo Makedonija Filip Riker na v~era{nata sredba so novinarite pora~a deka SAD se zagrièni za sostojbite vo Makedonija vo vrska so nezavisnosta na sudstvoto, slobodata na mediumite i razvojot na demokratskite procesi vo zemjata, kako i za za~uvuvaweto na dobrite me|uetni~ki odnosi. Ovie poraki se istite koi dràvniot sekretar na SAD, Hilari Klinton, i potpretsedatelot, Xo Bajden, gi ispratija po sredbata so premierot Nikola Gruevski vo Va{ington na 17 januari. Me|utoa, kako {to zabeleàl amerikanskiot ambasador, sostojbite vo problemati~nite oblasti s$ u{te se nepromeneti. Riker veli deka na sredbite vo Va{ington me|u amerikanskite ~elnici i premierot Nikola Gruevski ne stanalo zbor za odrùvaweto na predvremeni izbori vo Makedonija. Toj go povtori stavot na Belata ku}a deka izborite se vnatre{no politi~ko pra{awe, za koe odlu~uvaat politi~kite lideri i narodot. Komentarot na ambasadorot za anketite za rejtinzite na partiite e deka tie pokaùvaat oti s$ pogolem e brojot na gra|anite koi se neopredeleni ili koi ne sakaat da izlezat da glasaat, {to zna~i deka pa|a doverbata kaj gra|anite za kapacitetot na politi~arite da se nosat so problemite na dràvata. Stavot na Va{ington za problemot za imeto e deka toa e process koj treba da se re{ava na relacija Skopje-Atina i deka Belata ku}a nema ingerencii da se me{a vo sporot koj treba da se menaxira vo ramkite na Obedinetite nacii.

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI PO^NA LEGALIZACIJATA NA DIVOGRADBITE rocesot na legalizacija na bespravno izgradenite objekti oficijalno po~na v~era. Ku}i, fabriki, zgradi, zdravstveni ustanovi, bazni stanici i site nadgradbi i dogradbi }e bidat opfateni so zakonot i }e moàt da se legaliziraat. Utvrdeni se i cenite za legalizacija i za izrabotka na geodetski elaborat, koj, spored Ministerstvoto za transport, nema da ~ini pove}e od edno evro za kvadraten metar. Ku}ite i baznite stanici }e se legaliziraat po cena od edno evro za kvadraten metar, dodeka za fabrikite i hotelite }e vaì povlastena cena za legalizacija, koja }e iznesuva 5% od utvrdenata cena za komunalii. Zgradite }e se legaliziraat spored postojnata cena koja op{tinite ja imaat utvrdeno za komunalii. Re~isi za site gradbi potrebno e geodetski elaborat, uverenie za dràvjanstvo, dokaz za priklu~ok na infrastruktura, etaèn premer i imoten list. Za baznite stanici i objektite koi se nao|aat vo potencijalno nestabilna zona dopolnitelno }e bide potreben i osnoven proekt-faza statika.

VTOR MAJKROSOFT INOVATIVEN FORUM ZA NASTAVNICI astavnicite vo zemjava preku inovativni tehnologii, na sovremen i efikasen na~in }e treba da im go prenesuvaat znaeweto na decata i da gi pottiknat na aktivno vklu~uvawe vo edukacijata. Vo organizacija na Proektot na USAID za osnovno obrazovanie i programata Majkrosoft Partneri vo u~eweto (Partners in Learning), po vtor pat vo Makedonija se odr`a Majkrosoft inovativen forum na nastavnici. Obemniot proekt gi vklu~uva pogolemiot del od srednite i osnovnite u~ili{ta vo zemjava i treba da gi inkorporira najnovite tehnologii i praktiki vo edukativniot proces. Ovaa godina prvonagradenite nastavnici }e ja pretstavuvaat Makedonija na Evropskiot inovativen forum za nastavnici, koj }e se odr`i vo Moskva od 21 do 25 mart godinava. Direktorot na Majkrosoft Makedonija, Ilijan~o Gagovski, istakna deka ovoj na~in na inovatino rabotewe treba da se primenuva ne poradi toa {to postoi ovoj natprevar, tuka najmnogu poradi u~enicite.

VANÔ UZUNOV NOV PRETSEDATEL NA TRANSPARENTNOST MAKEDONIJA! niverzitetskiot profesor Van~o Uzunov e noviot direktor na nevladinata organizacija Transparentnost Makedonija. Vakvata odluka upravniot odbor ja donel na poslednata sednica, odràna zav~era. Uzunov so ovaa organizacija } e pretsedatelstvuva vo narednite ~etiri godini, a za potpretsedatel na organizacijata e izbrana Natalija Popovska. Inaku, profesorot Uzunov e roden vo 1964 godina. Na Pravniot fakultet ja izveduva nastavata po predmetite: primeneta ekonomika, ekonomska politika, me|unarodni ekonomski odnosi, pravo i ekonomija i sovremeni ekonomski sistemi. Kako rakovoditel i nau~en istraùva~ bil angaìran na pove}e od 35 nau~noistraùva~ki i aplikativni proekti, od koi i nekolku me|unarodni. Pred Uzunov, funkcijata pretsedatel na Transparentnost Makedonija ja izvr{uvawe m-r Sa{o Ordanoski.

KAPITAL / 04.03.2011 / PETOK

]E SE PREBROJUVAME VO NOEMVRI

ADEMI: NE MO@E I GLASAWE I POPIS Evrostat zasega nema reakcija za najavite deka namesto vo april, kako {to baraa tie, makedonskite uslovi nalagaat popis naesen ili duri vo 2012 godina. MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

ozdadenata atmosfera za odrùvawe na predvremeni izbori moè da go odloì odrùvaweto na popisot na naselenieto, koj e predvideno da

se sprovede od 1 do 15 april, izjavi vicepremierot Abdula}im Ademi. Dokolku dojde do raspi{uvawe na izbori, najverojatno popisot }e bide odloèn, dodava toj. "S$ u{te nemame politi~ki stav za toa. ]e go precizirame kako partija slednata nedela, me|utoa, dokolku dojde do odloùvawe na popisot, toj moè da se sprovede vo noemvri ili april slednata godina", re~e Ademi. Spored nego, Zakonot za popis, {to be{e donesen vo Sobranieto, e me|u najdobrite zakoni za ovaa oblast zatoa {to gi zema predvid site specifiki vo Makedonija, a tuka ne e samo pravi~nata

zastapenost, tuku gi ispolnuva i site standardi na EURSTAT. Odloùvaweto, kako {to veli Ademi, nema da ima nikakva vrska so bojkotot na ~lenovite Albanci na Dràvnata popisna komisija i maliot broj prijaveni popi{uva~i Albanci na posledniot konkurs. "Dokolku dojde do prolongirawe na popisot, toa nema da bide samo zaradi maliot broj popi{uva~i, tuku i zaradi mo`nosta za predvremeni izbori vo Makedonija", pojasnuva Ademi. Najverojatno odloùvawe na popisot na naselenieto, doma}instvata i stanovite potvrdi i pretsedatelot na Dràvnata popisna komisija, Vesna Janevska, otkako pred tri dena izjavi deka pomestuvaweto na statisti~kata operacija tehni~ki go ko~i Zakonot za popis, koj kako termin za odrùvawe go odreduva periodot od 1 do 15 april. Spored nea, dopolnitelna pri~ina za odloùvawe, duri i ako izborite se odràt vo juni ili podocna, e bliskosta na tajminzite za popisot i za izborite, {to nepovolno }e se odrazi vrz popisnite rezultati. Janevska, sepak, ne go gleda bojkotot na Albancite i Tur-

Dokolku dojde do prolongirawe na popisot, toa nema da bide samo zaradi maliot broj popi{uva~i, tuku i zaradi mo`nosta za predvremeni izbori vo Makedonija.

cite na Komisijata kako uslov za odloùvawe na popisot. "Ne mislam deka bojkotot na Albancite i Turcite bi moèl da go odloì odrùvaweto na popisot. Jas }e se vidam so Abdulmenaf Bexeti i veruvam deka prili~no brzo }e dojdeme do zaedni~ki stav. Podgotvena sum za postignuvawe prifatliv kompromis", izjavi Janevska za "Kapital". Spored procenkata na Janevska, od eventualnoto odloùvawe na popisot nema da ima golema finansiska {teta, za{to s$ u{te ne e po~nata isplatata na honorarite za u~esnicite, nitu, pak, za ~lenovite na Dràvnata popisna komisija. "Edinstven problem od ovoj aspekt e {to ve}e po~navme so pe~atewe na flaeri, plakati i drugi sredstva za javno informirawe za popisot", izjavi Janevska. Odloùvaweto na popisot e s$ poizvesno, iako dosega vladeja~kata VMRO-DPMNE javno ne go ima soop{teno svojot stav. So ova pa|aat vo voda tvrdewata na Zavodot za statistika deka popisot e ~ista statisti~ka operacija vrz koja politikata nema nikakvo vlijanie. Politi~kite igri so predvremenite izbori, no i politiziranosta na samata Dràvna popisna komisija ne samo {to go odloìja, tuku ve}e i go devalviraa procesot na popi{uvawe. Evrostat zasega nema reakcija za najavite deka namesto vo april, kako {to baraa tie, makedonskite uslovi nalagaat popis naesen ili duri vo 2012 godina.

KAPITAL / 04.03.2011 / PETOK

Kompanii / Pazari / Finansii

SB VODI^

VO STRUMICA I VO KUMANOVO

SAMO 4% OD DOMA]INSTVATA JA KORISTAT SON^EVATA ENERGIJA

ДОКОЛКУ SАКАТЕ ДА ЗАШТЕДИТЕ NАПRАVЕТЕ ГО ТОА ДЕNОТ КОГА ЌЕ ЈА ДОБИЕТЕ ПЛАТАТА

Slaboto koristewe na son~evata energija, spored ekspertite, se dol`i pred s$ na nedostigot od finansii SOWA JOVANOVA

s.jovanova @kapital.com.mk

labiot interes i hroni~niot nedostig od finansiii se dvete klu~ni pri~ini poradi koi vo Makedonija mnogu slabo se koristi son~evata energija. Toa go potvrduvaat i rezultatatite od telefonskata anketa na Makedonskiot centar za energetska efikasnost (MACEF), sprovedena vo Strumica i vo Kumanovo. Vo ovie dva grada samo 4% od gra|anite imaat son~evi kolektori. Ekspertite analiziraat deka sostojbata ne e porazli~na nitu vo drugite gradovi i deka ovoj procent na instalirani son~evi kolektori e pribli`no ist vo celata zemja. Vo istata anketa visoki 81% od gra|anite ka`ale deka bi koristele son~evi kolektori koga bi imale dovolno sredstva da investiraat vo niv, {to poka`uva deka svesnosta na gra|anite za pridobivkite od alternativnite izvori na energija e na visoko nivo. Na v~era{nata me|unarodna konferencija na tema za toa kako da se obezbedat povolni uslovi za zgolemena upotreba na termalni son~evi uredi vo doma} instavata i vo industrijata be{e istaknato deka Makedonija gi ima site preduslovi za koristewe na energijata od sonceto, no deka taa ne se iskoristuva dovolno. “Sonceto e golem izvor za koristewe energija, no za

MAKEDONSKI FIRMI SE PRETSTAVIJA VO AVSTRIJA

20%

retstavnici na sedum makedonski kompanii pred dva dena se sretnaa so potencijalni trgovski i strate{ki partneri od pove}e industrii od Viena, Avstrija. Vo organizacija na Stopanskata komora na Avstrija makedonskite kompanii }e gi prezentiraat i svoite produkti pred avstriskite kompanii. Kako {to soop{ti Ministerstvoto za nadvore{ni raboti, Reve [ped od Bogdanci, B2 kosalting od Skopje, Hagleitner Makedonija od Skopje, Ri Grafika - Skopje, Rudine MM, Sun & Stars od Tetovo i Neotel od Skopje, se firmite koi u~estvuvaat na biznis-sredbite vo Viena. Ambasadata na Republika Makedonija vo Viena im ponudi poddr{ka na makedonskite kompanii za da gi realiziraat nivnite korporativni celi.

od proizvodstvoto na energija do 2020 godina Makedonija ima obvrska da go obezbedi od sonceto, veterot, vodata i biomasite

toa se potrebni znaewe i finansii. Tokmu prenesuvawata na iskustvata i znaewata od Grcija i Romanija, zemji koi se mnogu ponapred od Makedonija na ova pole, i informiraweto za kreditnite linii koi se nudat za podobra energetska efikasnost e celta na konferencijata vo Skopje”, izjavi Konstantin Dimitrov, pretsedatel na MACEF. Re~isi site potvrduvaat deka Makedonija ima kapacitet za celosna implementacija na son~evite kolektori, od proizvodstvo do montaà, no problem pretstavuva pristapot na finansii za investirawe vo vakov tip proekti i zafati. “Fakt e deka nedostiga ponuda na kredit od komercijalnite banki so povolni kamatni stapki i grejs-period, zatoa {to postavuvaweto son~evi kolektori e skapa investicija”, istakna Margarita Dimitrova, rakovoditel na Proektot za energetska efikasnost za Makedonija. Vo Makedonija ima pribli`no 1.500 son~evi ~asovi, a so samo ~etiri metri kvadratni postaveni son~evi kolektori na edna ku}a moè da se proizvedat i do 70% topla voda. Sovetnikot za ekonomija na Delegacijata na Evropskata unija, Daniel [ort, istakna deka i Evropskata unija finansiski ja poddrùva inicijativata za

podobruvawe na energetskata efikasnost i koristewe na obnovlivite izvori na energija, kako {to e sonceto. “Makedonija ima mnogu dobri uslovi za upotreba na tehnologii na solarnata energija, koi sega-zasega ne se upotrebuvaat dovolno. Vo EU i vo regionot ima uspe{ni modeli i korista od razmenata na informacii so niv i prenesuvaweto na najdobrite praktiki e zna~ajna”, veli [ort. Spored nego, energetskata efikasnost i koristeweto na obnovlivite izvori na energija zazemaat centralno mesto vo ekonomskata strategija na Unijata. Naglasuva deka Makedonija treba da se fokusira na prakti~na primena na Za-

konot za energetika i na ve}e usvoenite strategii, me|u koi i Strategijata za koristewe na obnovlivite izvori na energija. Vo Strategijata za obnovlivite izvori na energija na Makedonija jasno pi{uva deka do 2020 godina Makedonija ima obvrska od Evropskata energetska zaednica 20% od proizvodstvoto na energija da go obezbedi od sonceto, veterot, vodata i biomasite. Tehnologijata za iskoristuvawe na son~evata energija za proizvodstvo na elektri~na energija vo evropskite dr`avi e vo postojan razvoj. Grcija se nao|a na treto mesto vo Evropskata unija po iskoristenosta na son~evata energija.

POVE]E PARI ZA FORMIRAWE ZEMJODELSKI ZADRUGI inisterstvoto za zemjodelstvo najavuva deka }e gi zgolemi investiciite za da go pottikne formiraweto na kooperativni zemjodelski zdruènija vo zemjava. Samo na ovoj na~in zemjodelcite moàt da dobijat siguren plasman, stabilni ceni i konkurentnost na pazarot, potvrduvaat i pretstavnici od Holandskata ambasada vo zemjava, koi u~estvuvaat vo izgotvuvaweto na prira~nikot za formirawe na zemjodelski zdruènija, kako i vo investiciskata programa. Godinava Ministerstvoto }e u~estvuva so 10% pove}e vo kofinansiraweto na zemjodelskata mehanizacija. “Minatata godina u~estvuvavme so 50% vo tro{ocite za zemjodelska oprema, a godinava }e u~estvuvame so 60%. Kako merka koja moè da dade dopolnitelen stimul e i pokrivaweto na 80% od ostanatite tro{oci. Tuka vleguvaat tro{ocite za obuka na zemjodelcite, kako i za bruto-plata na rakovoditelite na zdruènijata”, veli Perica Ivanovski, zamenik-minister za zemjodelstvo. Vladata ne e zadovolna od dosega{niot broj na korisnici na vakvata pomo{. Vo prosek samo 15 zdruènija godi{no gi koristat parite.

Kompanii / Pazari / Finansii

10 MBI 10

2.840

2.605

MBID

117,40

2.830

2.595

KAPITAL / 04.03.2011 / PETOK

OMB

117,20

2.820

2.585

2.810

117,00

2.800

116,80

2.575 2.790 2.565

116,60

2.780

2.555

2.770

25/02/11

26/02/11

27/02/11

28/02/11

01/03/11

02/03/11

25/02/11

03/03/11

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

116,40 26/02/11

27/02/11

28/02/11

01/03/11

02/03/11

03/03/11

25/02/11

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

26/02/11

27/02/11

28/02/11

01/03/11

02/03/11

03/03/11

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

NOV KODEKS ZA DOBRO KORPORATIVNO UPRAVUVAWE

DOBROTO MENAXIRAWE SO FONDOVITE NOSI POGOLEMI PENZII Penziskite dru{tva {to primenuvale dobro korporativno upravuvawe ostarile za 1%-2% pogolemi prinosi sporedeno so dru{tvata {to ne go primenuvale, prenesuvaat od Svetskata banka tela na ovie dru{tva upravuvaat so niv, no i so parite {to gi dobivaat, a potoa gi investiraat vo hartii od vrednost. Bulent Dervi{i, direktor na MAPAS, v~era potencira{e deka, sepak, krajnata cel na Kodeksot e so negovata implementacija da se postigne pogolema doverba kaj krajnite korisnici - ~lenki vo dvete penziski dru{tva vo Makedonija, NLB Nov penziski fond i KB Prvo dru{tvo za upravuvawe so zadol`itelni i dobrovolni penziski fondovi. “Penziskite dru{tva {to primenuvale dobro korporativno upravuvawe ostarile za 1% do 2% pogolemi prinosi sporedeno so dru{tvata {to ne go primenuvale. Do vakvo soznanie dojde Organizacijata za ekonomska sorabotka i razvoj (OECD), koja po globalnata finansiska kriza gi analizira{e prilikite na pazarot na penziski fondovi i izleze so svoj izve{taj. Vo nego e sumirano deka vo ovie kompanii ima nesoodvetni menaxerski kadri, deka vo strukturata na upravnicite ima i takvi koi nemaat dovolno znaewe za finansiskite instrumenti i pazarite na koi ovie dru{tva gi investiraat parite i deka ne postoi jasna podelenost na nadle`nostite. Ova e eden od najdobrite primeri za toa koi se prakti~nite efekti od primenata na

BILJANA KRSTEVSKA krstevska@kapital.com.mk

okvalitetna usluga, pogolema doverba deka uplatenite pari dobro se vlo`uvaat i pogolem uvid vo investiciskoto portfolio se del od benefitite {to }e gi imaat kompaniite i gra|anite-~lenki na privatnite penziski fondovi vo Makedonija od noviot Kodeks za dobro korporativno upravuvawe, koj v~era im be{e prezentiran na penziskite dru{tva. Edna od glavnite pri~ini zo{to Agencijata za supervizija na kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe (MAPAS) go izgotvi i im go nalo`uva Kodeksot na dvete penziski privatni dru{tva e toa {to tie raspolagaat so s$ pove}e pari, a novata realnost po globalnata finansiska kriza bara povisoki kriteriumi za kontrola i upravuvawe so rizicite. Vo 11 ~lenovi od Kodeksot se ureduva kako da se podobri kvalitetot na upravuvawe, investirawe, merewe i menaxirawe so rizicite. Kodeksot na dobro korporativno upravuvawe na penziskite dru{tva vo osnova se odnesuva samo na vnatre{noto menaxirawe vo dru{tvata, na na~inite, postapkite i procesite po koi rakovodnite

PROMETOT EDVAJ 100 ILJADI EVRA rguvaweto vo ramkite na Makedonskata berza v~era zavr{i so promet od edvaj 6,3 milioni denari (103 iljadi evra) i e za pove}e od polovina pomal od prometot ostvaren vo sredata, koj iznesuva{e 13,7 milioni denari (222 iljadi evra). Blok-transakciite ovojpat gi nema{e, a glaven dvigatel na prometot be{e zgolemeniot interes za obvrznici. Tie ostvarija vkupen promet od 2,3 milioni denari i toa blagodarenie na devettata emisija na obvrznici za denacionalizacija, kade {to be{e ostvaren promet od dva milioni denari. Od akciite najgolem interes ima{e akcijata na Makedonski Telekom, od koja v~era se istrguvaa 2.350 akcii po prose~na cena od 544,4 denari za akcija. Ostvareniot promet so ovaa akcija iznesuva{e 1,2 milioni denari. Akcijata na Telekom voedno be{e i edinstvenata koja ostvari promet pogolem od eden milion denari. Od drugite akcii najblisku do ovoj iznos be{e akcijata na Alkaloid, koja ima{e promet od 516.000 denari.

dobroto korporativno upravuvawe#, re~e Kiril Nejkov, rakovoditel na Proektot za korporativno upravuvawe na Me|unarodnata finansiska korporacija (IFC), grupacija na Svetskata banka. OECD i Me|unarodnata organizacija na supervizori na penziski dru{tva vo januari godinava go usvoija noviot Kodeks za dobro korporativno upravuvawe, vo koj glavno barawe za penziskite dru{tva se da go eliminiraat sudirot na interesi pri upravuvaweto so dru{tvata i da ja zgolemat vnatre{nata

kontrola za detektirawe i menaxirawe so rizicite. Dvete penziski dru{tva v~era vetija deka do sredinata na godinava }e go usvojat noviot Kodeks {to go izgotvi MAPAS vo sorabotka so IFC. Penziskite dru{tva vo Makedonija lani gi zgolemija svoite sredstva za 46% sporedeno so 2009 godina. Tie dostigna okolu 200 milioni evra. Parite {to gi pribiraat od ~lenkite najmnogu (89%) gi investiraat vo doma{ni akcii i obvrznici, a 11% vo stranski finansiski instrumenti.

Akcijata na Komercijalna banka denot go zavr{i so promet od 479.000 denari i rast na cenata od 0,88%. Za razlika od prometot, berzanskite indeksi trguvaweto go zavr{ija so rast. I trite indeksi bea oboeni vo zeleno. Najmnogu porasna indeksot na javnoposeduvanite dru{tva MBID i toa za 0,67%, zavr{uvaj}i na 2.836,77 indeksni poeni. Osnovniot berzanski indeks MBI10 po padot vo sredata v~era uspea da ja korigira vrednosta nagore za 0,57%, dostignuvaj}i 2.608,18 indeksni poeni. Indeksot na obvrznici OMB porasna za 0,39%, na vrednost od 117,26 indeksni poeni. Malkute investitori koi u~estvuvaa vo v~era{noto trguvawe interes poka`aa za 25 hartii od vrednost. Od niv duri 15 hartii od vrednost imaa rast na cenata. Najmnogu porasna akcijata na R@ Institut i toa za 5,74%. Od ostanatite deset akcii pet imaa pad na cenata, a pet ostanaa so istite ceni kako i na po~etokot od trguvaweto. Najgolem pad od 8,33% ima{e akcijata na vinarnicata Popova kula.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

03.03.2011

Име на компанијата

Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

РЖ Институт Скопје

350,00

5,74

1.750

РЖ Услуги Скопје

278,00

2,96

208.500

ОКТА Скопје Арцелормиттал Скопје (ХРМ)

2.060,00

2,95

94.760

142,00

2,9

4.260

Топлификација Скопје

3.798,69

2,71

193.733

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Попова Кула Демир Капија

Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

-8,33

33.704

321

-8,29

2.568

Стопанска банка Битола

3.400,00

-3,00

176.800

Хотели Метропол Охрид

222,00

-2,63

28.860

Тутунска банка Скопје

4.099,50

-0,01

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

81.990 03.03.2011

Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

544,4

0,84

1.279.329

4379,58

0,91

3.685,23

Макпетрол Скопје РЖ Услуги Скопје

Македонски Телеком Скопје Алкалоид Скопје Комерцијална банка Скопје

03.03.2011

Отворен инвестициски фонд

Нето-имот на фонд (ден.)

1М

3М

6М

YTD

Податоците се однесуваат за

ILIRIKA JIE

31.299.792,62

-2,45%

7,73%

8,05%

0,56%

-1,16%

01.03.2011

ILIRIKA GRP

48.377.539,56

-0,82%

-2,99%

3,40%

-5,04%

4,41%

01.03.2011

Иново Статус Акции

17.637.641,10

-2,36%

6,88%

4,69%

6,85%

-10,04%

01.03.2011

KD Brik

37.185.520,85

1,22%

1,31%

5,97%

-2,05%

9,69%

02.03.2011

KD Nova EU

27.995.577,79

-1,27%

6,03%

3,27%

0,29%

02.03.2011

КБ Публикум балансиран

30.651.235,57

-1,76%

3,43%

4,68%

2,78%

-0,32%

02.03.2011

03.03.2011

РЖ Техничка контрола Скопје

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10 Вкупно издадени акции 1.431.353

BESK (2010) *

54.562

GRNT (2010) *

3.071.377

KMB (2010) *

2.279.067

ХВ ALK (2010) *

03.03.2011

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

03.03.2011 Промет Број на во ЕВРА трансакции

% на промена

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

обврзници

38.458

4.379,58

400,40

10,94

0,95

обични акции

38.372

-59,53

7.203,86

567,72

12,69

0,21

Вкупно Официјален пазар

76.830

-23,52

588,33

92,61

6,35

0,55

обични акции

26.963

86,53

3.685,23

627,95

5,87

1,05

Вкупно Редовен пазар

26.963

86,53

MPT (2010) *

112.382

27.500,00

0,82

REPL (2010) *

25.920

41.500,38

2.996,49

13,85

0,87

516.790

SBT (2010) *

389.779

3.400,00

39,99

85,01

0,80

0,88

479.080

STIL (2010) *

14.622.943

200,56

0,47

431,29

2,52

27500

0,00

357.500

TPLF (2010) *

450.000

3.798,69

279,12

13,61

1,04

278

2,96

208.500

ZPKO (2010) *

271.602

2.300,00

0,36

580,19

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, sreda - 02.03.2011)

KAPITAL / 04.03.2011 / PETOK

Kompanii / Pazari / Finansii

T-HOME GO ZGOLEMUVA INTERNET-SOOBRA]AJOT ZA ISTA CENA MERKATOR ]E VLEZE VO MAKEDONIJA DO 2013?!

-Home najavuva deka od po~etokot na mart dvojno }e go zgolemi internet-soobra}ajot vklu~en vo {irokopojasnite paketi, bez dopolnitelni tro{oci. Zgolemen internet-soobra}aj }e dobijat postojnite i novite privatni i delovni korisnici na Internet koi imaat MaxADSL, Call & Surf, 3 Max, MaxADSL Pro ili Office Complete paketi. Istovremeno, do dvojno zgolemen internet-soobra}aj }e dobijat i korisnicite na Optic paketite. Cenata na paketite ostanuva nepromenata.

“So ovaa isklu~itelna ponuda korisnicite na internetuslugite na T-Home sega za ista cena moàt da uìvaat vo pridobivkite od elektronskata komunikacija, da prebaruvaat i da simnuvaat dvojno pove}e sodrìni, da bidat postojano onlajn ili, pak, da se zabavuvaat i druàt so svoite najbliski preku socijalnite mreì. Imaj}i go predvid faktot deka pristapot do Internet i efektivnoto koristewe na komunikaciskite alatki go olesnuvaat i poednostavuvaat

`ivotot, Makedonski Telekom }e prodol`i da ja zbogatuva svojata bogata ponuda sledej}i gi pritoa potrebite na korisnicite i zadovoluvaj}i gi svetskite standardi za visokokvalitetni telekomunikaciski uslugi”, velat od Telekom.

ajgolemiot slovene~ki trgovski sinxir, Merkator, planira da investira vo Makedonija, iako nekolkupati dosega ja odlo`uvaa izgradbata na trgovski centar. Spored planovite {to gi objavi kompanijata, do 2015 godina }e investira 700 milioni evra vo pro{iruvawe na maloproda`nata mre`a. Za godinava grupacijata Merkator planira 2,9 milijardi evra prihodi od proda`ba, {to pretstavuva porast od re~isi 6% vo odnos na procen-

kata za 2010 godina. Do 2015 godina grupacijata planira realizacija na neto-prihodi od 4,2 milijardi evra, {to pretstavuva prose~en rast od pribli`no 9% godi{no. Porast na obemot na rabotewe Merkator planira da postigne so sozdavawe vrednosti za potro{uva~ite vo ramkite na svojata ponuda, kako i so prodol`uvawe na razvojnite planovi na site pazari. Se procenuva deka do krajot na godinava vo grupacijata Merkator }e bidat vraboteni 24.426 lica, {to e

za 3,7% pove}e od procenkata za brojot na vraboteni do krajot na 2010 godina. Poslednite podatoci poka`uvaat deka kompanijata ostvarila prihod od 4,2 milijardi evra od raboteweto na devet pazari vo regionot.

[TO SOVETUVA JAPONSKIOT PROFESOR AKEHIRO INOUE?

17.03.2010 11

ZA DA OPSTANAT FIRMITE DA KREIRAAT NOVI PROIZVODI

Ako sakaat makedonskite kompanii da ja {irat svojata dejnost mora da POSTOE^KITE AVIOPREVOZNICI ]E LETAAT POVE]E osvojat stranski pazari kade {to ima pogolema konkurencija. Poradi toa, }e im bidat neophodni dobro menaxirawe so proizvodite i osobe- ZGOLEMEN INTERESOT ZA no dobri ve{tini za marketing

AVIOLETOVI OD SKOPJE

VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

akedonskite firmi mora postojano da plasiraat novi proizvodi na pazarot i da se soo~at so rizicite i tro{ocite koi gi nametnuva investiraweto. Samo na toj na~in }e opstane biznisot, pora~a japonskiot profesor Akehiro Inoue na dvodenevniot seminar "Razvoj na nov proizvod koncept na generirawe", koj go organiziraa Stopanskata komora i Asocijacijata za stransko tehni~ko stipendirawe - AOTS Makedonija. Spored Inoue, tro{ocite pri investirawe vo novi proizvodi se ~uvstvitelno pra{awe na koe makedonskite firmi treba da obrnat zna~itelno vnimanie. Toj prepora~uva voveduvawe koncept koj vo Japonija se poka`al mnogu produktiven pri lansiraweto nov proizvod. "Koga stanuva zbor za novi proizvodi, stanuva zbor za tema koja voop{to ne e ednostavna, osobeno od aspekt na menaxiraweto. Osobeno ~uvstvitelno pra{awe ovde se tro{ocite, odnosno, cenata povrzana so razvojot na toj proizvod. Tokmu toa e pra{aweto na koe firmite od Makedonija treba da obrnat zna~itelno vnimanie. Bi trebalo da vovedat koncept koj se narekuva cenovno liderstvo i koj e

Aviokompaniite koi redovno soobra}aat od Makedonija ovaa sezona baraat pove}e frekvencii, odnosno, nedelno da imaat plus 20 letovi

ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

Ekspertite od Japonija denovive gi posetija fabrikata Rade Kon~ar (na fotografija), Fonko i Brako, za koi velat deka se odli~ni od aspekt na visoka tehnologija i cenovno liderstvo. dovolen sam po sebe koga se voveduva nov proizvod. Na toj na~in se odr`uva cenata na odreden proizvod godina-dve, a potoa konkurencijata se razviva i od drugite firmi. Po Vtorata svetska vojna firmite vo Japonija vovedoa zna~itelno dobar i efikasen sistem na proizvodstvo, koj se karakterizira so niski tro{oci, a so visoki rezultati", veli toj. Inoue, sepak, potencira deka so tek na vreme konkurencijata si go pravi svoeto, pa potrebno e da se obrne pove}e vnimanie na beneficiite za klientite i potro{uva~ite. Spored nego, vo vreme koga ve}e ne e presudna samo visokata tehnologija, osnovnoto moto na japonskite firmi denes e stavawe pogolem akcent

na klientite i na nivnite barawa. Alberto Prenkov od AOTS Makedonija se soglasuva deka makedonskite firmi treba da crpat primeri od na~inot na koj{to se menaxiraat firmite vo Japonija. "Makedonija ne e tolku razviena zemja vo odnos na rabotnata sila i surovinite {to gi ima. Pa, zo{to da ne zememe ne{to od japonskiot na~in na menaxirawe, odnosno, od nivniot tek na rabotewe i da implementirame nov proizvod koj bi mo`el da se adaptira na rabotata vo zemjava, kako za uslugi, taka i za proizvodi", istakna toj, potenciraj}i deka na firmite ovde im se neophodni novi brendovi i nov na~in na razmis-

luvawe. Celta na AOTS Japonija e prvo da promovira transfer na tehnologija od Japonija vo drugite zemji koi se razvivaat. Ekspertite od Japonija denovive gi posetile fabrikite Rade Kon~ar, Fonko i Brako. Velat deka site se odli~ni od aspekt na visoka tehnologija i cenovno liderstvo. Me|utoa, za da prodol`at da ja {irat svojata dejnost mora da se ra{irat na stranski pazari, pri {to samoto vleguvawe avtomatski zna~i i pogolema konkurencija. Poradi toa, Japoncite pora~uvaat deka na ovie firmi }e im bide neophodno dobro menaxirawe so proizvodite i osobeno dobri ve{tini za marketing.

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Благајнички записи

4,00%

СКИБОР

Ломбарден кредит

5,50%

МКДОНИА

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

2,53%

3,44%

4,26%

5,21%

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност

КУРСНА ЛИСТА

Банка

3м

6м

12м

24м

Стопанска

5,50%

6,25%

6,50%

9,15%

9,65%

61,5088

Комерцијална

4,80%

5,50%

6,50%

8,60%

9,00%

44,5425

НЛБ Тутунска

5,00%

6,30%

6,70%

9,50%

9,70%

Среден курс Држава

Валута

ЕМУ

евро

САД

долар

В.Британија

фунта

72,5511

во денари

Швајцарија

франк

48,0575

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

45,7179

EUR

USD

GBP

Австралија

долар

45,1640

61,6

45,3

Извор: НБРМ

36м

CHF 48

a skopskiot aerodrom godinava }e ima pove}e letovi. Aviokompaniite koi redovno soobra}aat od Makedonija ovaa sezona baraat plus 20 letovi nedelno. Od Agencijata za civilno vozduhoplovstvo informiraat deka za letnata sezona se bara zgolemuvawe na brojot na frekvencii za 330 leta. Vo ACV o~ekuvaat ova da gi namali cenite na aviobiletite. Agencijata pregovara i za otvoreno nebo so SAD, za vospostavuvawe direktni linii do Amerika, a raboti i na obrabotka na dve aplikacii za avioprevoznici. "Rabotime na celosna liberalizacija na vozdu{niot transport vrz osnova na izmenite na Zakonot za vozduhoplovstvo i uredbata na Vladata za odobruvawe letovi. Se podgotvuva i tretiot paket za liberalizacija, odnosno, izrabotka na strategija za privlekuvawe niskotarifni prevoznici vo Makedonija. Ve}e mu odobrivme na avioprevoznikot Viz er da leta od Skopje za London, a o~ekuvame i drugite ni-

skotarifni prevoznici da projavat interes da se pojavat na pazarot", veli Dejan Mojsovski, direktor na Agencijata za civilno vozduhoplovstvo. Od ACV objasnuvaat deka vo momentov ja obrabotuvaat aplikacijata za obnovuvawe na dozvolata na aviokompanijata Erlift servis, kako i na u{te edna nova aviokompanija so tursko-makedonski kapital za kargo-transport. "Vo postapka e i sertifikacija na pistata na aerodromot, koja ja izgradi TAV za da bide vo mo`nost da prifa}a i kargo-avioni, odnosno, xambo xet i golemi patni~ki avioni za prekuokeanski letovi", objasni Mojsovski. Direktorot na ACV o~ekuva ovaa sezona da se pojavat pove}e aviokompanii koi }e letaat kon Italija. "So zgolemuvawe na frekvenciite, o~ekuvame da se podobrat uslovite na pazarot i gra|anite da dobijat pogolem izbor na ruti i slotovi na dnevna osnova. O~ekuvame sekoja pogolema evropska destinacija ovaa godina da bide pokriena so dva leta, eden nautro, eden nave~er, {to bi ovozmo`ilo i pogolem kvalitet na uslugite i pogolema mo`nost za patuvawe", potencira Mojsovski.

Fokus

KAPITAL / 04.03.2011 / PETOK

HRVATSKATA VLADEJA^KA PARTIJA POD PRITISOK OD ZEMJATA I OD STRANSTVO

HDZ E VO KRIZA I SO KRIMINAL OD 336 MILIONI EVRA! ELENA JOVANOVSKA rvatskata demokratska zaednica ja doìvuva najgolemata kriza, koja ne zavr{i, tuku po~na so ostavkata, a potoa i apseweto na porane{niot premier Ivo Sanader. Krizata sega na svoj grb ja ~uvstvuva i premierot Jadranka Kosor, a doa|a i od zemjata i od EU. Glavnata pri~ina e kriminalot. Za osum godini od buxetot na Hrvatska se izvle~eni 336 milioni evra za luksuz, zadovolstvo, podmituvawe novinari, urednici, koalicioni partneri, pla}awe evroparlamentarci za da lobiraat za Hrvatska vo EU. Dali poradi toa si dade ostavka Sanader, a sega }e mora da si odi i Kosor? Dopolnitelen pritisok doa|a od toa {to vo ovoj period Hrvatska se soo~uva so najgolema nevrabotenost, vrabotenite vo Kancelarijata za borba protiv korupcija i organiziran kriminal (USKOK) imaat polni race rabota, istraìtelite odvaj izleguvaat na kraj so brojnite aferi za korupcija povrzani so Sanader i HDZ. Kako {to se odvivaat rabotite, s$ poizvesno e deka USKOK }e podnese krivi~na prijava i protiv HDZ kako pravno lice. Ako se vodime spored narodnata "Dobroto se zaborava, a lo{oto se pameti“, periodot od osum godini vladeewe na HDZ treba da bide lekcija za idnite politi~ki garnituri. Ovoj period najmnogu } e se pameti po toa {to od buxetot se izvlekoa milionski sumi koi zavr{ija po xebovi i sefovi na poedinci od vrvot na partijata. Vo celata prikazna najmnogu zarabotija porane{niot premier Ivo Sanader i negovite bliski sorabotnici. Po apseweto na Sanader, aferite za koi prethodno samo srame`livo se zboruva{e stanaa top-tema vo mediumite i ja v~udovidea hrvatskata javnost, a na sumite ne ostana ramnodu{na nitu Evropa. Vo najgolemite 10 aferi {to go obeleàa vladeeweto na Ivo Sanader i HDZ dràvata e o{tetena za 336 milioni evra. Analiti~arite smetaat deka tie pari bi moèle da se potro{at za toa {to najmnogu & treba na Hrvatska, a toa se rabotni mesta. Ako za edno rabotno mesto se

Vladeeweto na Hrvatskata demokratska zaednica }e bide lekcija za site idni politi~ki garnituri vo Hrvatska. Ovaa politi~ka partija ja do`ivuva najgolemata kriza, koja ne zavr{i, tuku po~na so ostavkata, a potoa i apseweto na porane{niot premier Ivo Sanader. Krizata sega na svoj grb ja ~uvstvuva i premierot Jadranka Kosor, a doa|a i od zemjata i od EU. Glavnata pri~ina e kriminalot. Za osum godini od buxetot na Hrvatska se izvle~eni 336 milioni evra za luksuz, zadovolstvo, podmituvawe novinari, urednici, koalicioni partneri, pla}awe evroparlamentarci za da lobiraat za Hrvatska vo EU potrebni, na primer, 10.000 evra, toga{ namesto da sedat doma, rabota bi imale u{te 3.360 lu|e.

Koi se 10 najgolemi aferi koi go nosat epitetot "najdobroto od HDZ“?

1. NAJGOLEMATA AFERA, "TE[KA" 135 MILIONI EVRA, E VRZANA ZA HRVATSKI AVTOPATI[TA (HAK). Pod istraga na USKOK e delnicata Dugopoqe-Rav~e od avtopatot ZagrebSplit, izgradena vo vremeto na Sanader. Istra`itelite i policijata se somnevaat deka taa, osven {to e preplatena, ima okolu 15 sporni kilometri koi ne postojat na teren, no na grade`nite kompanii im se plateni. So ogled na toa deka cenata za izgradba na eden kilometar ~ine{e okolu sedum milioni evra, is~eznatite 15 kilometri vredat vkupno 105 milioni evra. Na istata delnica ima ~etiri tuneli koi se bojadisuvani po nekolku pati, a molerskite raboti bile plateni so neverojatni 5,9 milioni evra. Za toaletite na samo edno odmorali{te na taa delnica se plateni 473.000 evra, a svetle~kata tabla “Izlez”, koja go ozna~uva patot za evakuacija vo tunelot, e platena pove}e od 1.000 evra. Signalnite stolp~iwa, koi ~inat ~etiri evra, bile plateni po 81 evro. Spored procenkite, vo nabavkata na soobra}ajna

oprema HAK e o{teten za eden milion evra. Firmata Viadukt trasiraweto na klu~kata Zagvozd 2 od HAK go naplatila 324.000 evra i navela deka nejzinata dol`ina e 1.171 kilometri. Vistinskata dol`ina na ovaa klu~ka e 2,4 kilometri, pa namesto 664 evra, Viadukt ja naplatil 490 pati pove}e. 2. PRIKAZNATA ZA HRVATSKOTO ELEKTROSTOPANSTVO (HEP) "TE@I" 90 MILIONI EVRA. Direktorot na HEP, Ivan Mravak, kupuval skapa struja na me|unarodniot pazar i potoa za ~etiri pati poniska cena ja preprodaval na {ibenskata firma TLM i na mostarskata Aluminij. Mravak

posreduval i vo prodavawe struja na dve firmi vo ramkite na kompanijata Dioki, vo sopstvenost na mnogu blizok prijatel na Sanader, Robert Je`i}. Toj na firmite na Dioki im dal zaem od dva miliona evra bez znaewe na HEP. Mravak se somni~i i za potpi{uvawe lo{i dogovori so HAK. Iako bil predupreden od Javnoto obvinitelstvo deka toa e nezakonski, potpi{al dogovor za otkup na energetska infrastruktura dol` avtopati{tata, odnosno otkup na trafostanicite i kablite koi bile vo sopstvenost na HAK. Po naredba na Sanader, Mravak vo HEP fiktivno go vrabotil Rade Buquba{i}, ~len na Centralniot odbor na HDZ. Toj na rabota odel vo

sedi{teto na HDZ, a plata dobival od HEP. Toj od ovaa dràvna firma dobil pravo na stan od 89 kvadrati, {to podocna si go otkupil po mnogu povolna cena. 3. AFERATA “SPAJS” VO PODRAVKA E TE[KA 54 MILIONI EVRA Porane{niot potpretsedatel na vladata, Damir Polan~ec, e obvinet deka se zdruìl so u{te nekolku lu|e za da ja prezeme Podravka so pari od kompanijata. USKOK go tovari Polan~ec deka ja iskoristil vladinata fotelja i pozicijata pretsedatel na Upravniot odbor na Hrvatskiot fond za privatizacija za zaedno so porane{nite menaxeri na Podravka da prezeme 10,4% od kompanijata. 4. ÊTVRTATA AFERA E VRZANA ZA DR@AVNATA HRVATSKA PO[TENSKA BANKA (HPB), KOJA SE SOMNIÎ DEKA DAVALA [TETNI KREDITI VO VREDNOST OD 37,8 MILIONI EVRA. Vo akcijata “Bankomat” policijata otkri deka trojca porane{ni ~elnici na HPB odobruvale zaemi nadvor od propi{anite proceduri i propisi na bankata. Trojkata {to sega se nao|a vo pritvor se somni~i i deka sama sebesi si ispla}ala visoki menaxerski bonusi. Osomni~eni se i {est drugi pretpriema~i i nivnite firmi, koi nezakonski gi dobivale kreditite. 5. AFERATA “FIMI MEDIA” SE NAREKUVA I “AFERA

PRETSTAVNICI NA GERMANSKATA KOMPANIJA VO APRIL VO ZEMJAVA

VEBASTO BARA AVTOMOBILSKI DELOVI OD MAKE SR\AN IVANOVI]

ivanovic@kapital.com.mk

retstavnici na Vebasto, germanskiot gigant za proizvodstvo na delovi i oprema za avtomobili, kon sredinata na april }e dopatuvaat vo Makedonija i vo nekolku kompanii }e se obidat da pronajdat dostavuva~ na materijali, poluproizvodi i gotovi proizvodi. Ovaa poseta na Vebasto e rezultat na intezivnite pregovori vodeni so lu|eto od Avtomobilskiot klaster na Makedonija (ACM), koi do`iveaja kulminacija na krajot od minatata nedela, koga

Od Vebasto se targetirani pet makedonski kompanii koi proizveduvaat ili bi moèle da proizveduvaat delovi za nivnata programa vo sedi{teto na germanskiot koncern, locirano vo grat~eto Stokdorf, kraj Minhen, bea prezentirani potencijalite na na{ata avtomobilska industrija. “Od Vebasto bea mnogu iznenadeni deka vo Makedonija postojat proizvodstveni kapaciteti koi } e moàt da odgovorat na nivnite pobaruvawa. Iskaàa golem interes i samite predloìja da n$ posetat kon sredinata na april. Ova e golema mo`nost za nekolku makedonski kompanii, koi sega } e treba dobro da se podgotvat i uspe{no da gi prezentiraat

svoite kapaciteti”, veli menaxerot na ACM, Vlatko Tevdov. Od Vebasto se targetirani pet makedonski kompanii koi proizveduvaat ili bi mo`ele da proizveduvaat delovi za nivnata programa. “Tie se zainteresirani za partneri koi proizveduvaat razni komponenti od plastika i aluminium, potoa alati i lameli. Spored na{ite analizi, postojat realni {ansi edna do dve kompanii da odgovorat na standardite na Vebasto. Eventualnata sorabotka so Germancite

za na{ite firmi mo`e da bide od ogromno zna~ewe. Naglo bi se zgolemilo proizvodstvoto i izvozot, a sekako deka }e se otvorat i novi rabotni mesta”, smetaat od Avtomobilskiot klaster. Vebasto e edna od vode~kite svetski kompanii za proizvodstvo na delovi i oprema za avtomobilskata industrija. Me|u klientite na kompanijata se brendovi od renometo na BMV i Mercedes, no i so mo{ne {iroka paleta od komitenti. Vebasto e osnovana vo prvata godina od 20-ot vek, a svojata internacio-

nalizacija ja po~nuva vo 70-te godini so otvorawe fabriki vo SAD, Ju`na Amerika, a podocna i na Dale~niot Istok. Vo korporacijata sega rabotat okolu 7.000 rabotnici, a prometot za 2010 godina iznesuva 1,2 milijardi evra. Interes za industriskite kapaciteti vo zemjava projavi i Kontinental, u{te eden germanski gigant. Vo ovoj slu~aj se izdvoeni {est firmi od Makedonija koi se interesni za Kontinental. No, doprva }e se precizira datumot za poseta na pretstavnicite na ovaa kompanija.

no.

KAPITAL / 04.03.2011 / PETOK

[TETI VO MILIONI EVRA

135 90 54 37,8

NAJGOLEMATA AFERA, "HRVATSKI AVTOPATI[TA", IZNESUVA 135 MILIONI EVRA

PREMIEROT VEN XIABAO GI SKARA KINA I SAD

HRVATSKI AVTOPATI[TA

HRVATSKO ELEKTROSTOPANSTVO

PODRAVKA

HRVATSKA PO[TENSKA BANKA

FIRMITE £ VRTAT GRB NA HDZ oleka seknuvaat ogromnite donacii na koi be{e naviknata HDZ. Za razlika od 2009 godina, koga vo partijata bea sobrani 1,6 milioni evra od donacii od firmi i privatni lica, minatata godina HDZ dobila samo 102.500 evra. Vo vremeto na Sanader na listata so donatori se nao|aa 161 firma, a minatata godina dobile pari samo od 12 firmi! Po padot na Sanader na vladeja~kata partija grbot & go svrtea duri 149 firmi. HDZ go objavi oficijalniot finansiski izve{taj, no s$ u{te ne se znae kolku pari dobivala od crnite fondovi za koi se vodi istraga.

sklu~uvale fiktivni dogovori so koi se izvlekuvale pari od MVR. Kirin e pod istraga na USKOK. Fimi media svoeto rabotewe go po~na so skromen prihod od 95.000 evra vo 2003 godina, a pod pokFIMI MEDIA rovitelstvo na HDZ go zgolemi na 24,4 milioni evra. 6. PRVATA AFERA NA NAD SITE AFERI”. SANADER BE[E "BRODOSPLIT". Dosega e utvrdena {teta od Poradi na vlasta 5,4 milioni evra, od koi i kra`bazloupotreba 3,8 milioni evra porane{niot sekretar na HDZ, pokrenato na obvinenie protiv Mladen Bari{i}, li~no vo torba porane{niote direktor Brodosmu odnel ~etiri milioni evra plit, Goran Vukasovi},nabrokerot na Sanader. Istraìtelite pro- Drago Ma~ek i komercijalistot cenuvaat deka {tetata moè da Ante Leuti}. Germanskata brodska dostigne do 11 milioni evra. kompanija Veseles od Brodosplit Ovaa marketin{ka agencija, so nara~ala ~etiri tankeri preku koja rakovode{e Nevenka Ju- brokerot Drago Ma~ek. Dogovorerak, qubovnicata na Bari{i}, nata cena bila 37,8 milioni evra dobivala profitabilni zdelki, po tanker, no direktorot Vukasovi} naj~esto bez javen tender, od sklopil dopolnitelni dogovori so re~isi site dràvni i javni pret- koi na nara~atelot mu se vra} prijatija, pa duri i od minister- a 1,9% od dogovorenata cena za stvata. Klienti na Fimi media provizija. Koga Veseles uplatil pet bile Hrvatski pati{ta, Hrvatska milioni dolari kapar, od toa Bropo{ta, Hrvatska po{tenska dosplit vratil 3,8 milioni evra na banka, Kroacija osiguruvawe, kiparskite smetki na nara~atelot. Hrvatski {umi i mnogu drugi. parite bile prefrleni na Prijatelot na Ivo Sanader, Ottamu smetka na Veseles vo Avstrija, za porane{niot glaven carinik koja edinstven ovlasten bil Drago Bari{i}, bil glavniot posred- Ma~ek. Toj ponatamu gi podigal nik me|u direktorite na javnite parite i gi dozna~uval na smetkite pretprijatija i ministrite so na Vukasovi}, Leuti} i u{te na Nevenka Jurak. Toj gi spojuval nekolku lu|e vme{ani vo aferata, i posreduval vo sklu~uvawe site obvineti za perewe pari. dogovori preku koi buxetski pari se prelevale na smetka 7. KONE^NO SE PODIGNATI OBVINENIJA I ZA SLUÂJOT na Fimi media, a ponatamu se "\AKOV[TINA", "TE@OK" distribuirale vo gotovo. I Min3,6 MILIONI EVRA. isterstvoto za vnatre{ni raboti sklu~uvalo dogovori so Fimi Pretsedatelot na upravata na zemza kampawata za bezbednost jodelsko-prerabotuva~kata firma \ vo soobra}ajot. Blagodarenie akov{tina, Mijo Mati}, i u{te eden na porane{niot prv policaec ~len na upravata, Pa{ko Ga{par, Ivica Kirin, uslugite na Fimi minatata godina bea pritvoreni media bile preplateni, a po poradi somnevawe deka iznesuve}e vospostaven obrazec se vale i prodavale stokovi rezervi od silosite na firmata. Tie naloìle ìtoto vo sopstvenost na dràvata i na pove}e fizi~ki i pravni lica, {to bilo ostaveno na ~uvawe vo silosite na \akov{tina, da se ispora~uva za melewe, prerabotka i proda`ba na pazarot. Na ovoj na~in, za Pred izvesno vreme vo Makeedna godina od dràvnite donija prestojuvaa i menaxeri stokovi rezervi is~eznale od avstriskata kompanija Magna 2.000 toni p~enica i 1.000 i od BMV. Od Magna bea zadotoni p~enka, kako i iljadnivolni od toa {to go vidoa vo ci toni ìto na kooperanMakedonija, bidej}i ispratija tite. êkaj}i ja sudskata ponuda do dve na{i kompanii. odluka, prvoosomni~eniot Pretstavnikot na BMV, pak, Mijo Mati} vo juni mibe{e deciden deka za potrebite natata godina po~ina vo na negovata kompanija kapacitepritvorot vo Osiek. tite se premali i ne moàt da go proizvedat potrebniot broj 8. OD HRVATSKI edinici na proizvodi dovolni @ELEZNICI (H@) NA za potrebite na bavarskiot RAZLI^NI NAÎNI SE proizvoditel na luksuzni avtoIZVLEÊNI 3,37 MILmobili. IONI EVRA. Analizite pokaùvaat deka Ovaa afera dobi me|u-nardokolku se razvie avtombilskata oden karakter zatoa {to industrija, moè da obezbedi istragata pokaà deka bile 10.000 rabotni mesta i izvoz od edna milijarda evra godi{no.

5,4

EDONIJA?!

25 LI^NOSTI VINOVNI ZA SVETSKATA FINANSISKA KRIZA

vme{ani i porane{niot direktor na @eleznica Srbija, Vladimir Vasiqevi}, a preku Andrija Sari} od firmata-}erka na H@, Agit, nelegalna provizija za prevoz na èlezo zemale i nekolku èlezni~ki firmi od Bosna i Hercegovina. Prvoosomni~eni vo slu~ajot se porane{niot pretsedatel na Upravata na H@ holding, Davorin Kobak, i porane{nata direktorka na firmata Agit, Biserka Robi}. Obvinetite od 2003 do 2008 godina preku firmata Agit so la`ni fakturi prefrlale pari na smetki na ~etiri of{or firmi vo BiH i Avstrija, a potoa si gi podigale. Minatiot mesec vo Zagreb po~na sudeweto na ovaa ~etvorka, a na po~etokot na fevruari i policijata vo BiH otvori istraga protiv Andrija Sari}. 9. PO PET GODINI ZAVR[I SUDEWETO ZA AFERATA "KAMIONI", VO KOJA MINISTERSTVOTO ZA ODBRANA E O[TETENO ZA 1,35 MILIONI EVRA. Porane{niot hrvatski minister za odbrana Berislav Ron~evi}, nepravosilno e osuden na ~etiri godini zatvor, a negoviot pomo{nik Ivo Ba~i} dobi dve godini. Ron~evi} i Ba~i} za hrvatskata vojska so direktna spogodba kupile nekvalitetni kamioni od hrvatskata kompanijata Eurokamion, zastapnik na Iveko. Kamionite gi platile 4,6 milioni evra, {to e za 1,35 milioni evra pove}e od najniskata cena {to ja ponudil MAN Importer, zastapnik na MAN vo Hrvatska. Tie sega }e treba da gi vratat parite za koi ja o{tetile dràvata. 10. ISTRAGATA POKA@A DEKA FONDOT ZA ZA[TITA NA @IVOTNATA SREDINA E O[TETEN ZA 674.167 EVRA, NO SPORED NEKOI INDICII [TETATA VO FONDOT MO@E DA IZNESUVA DO 27 MILIONI EVRA. Glaven osomni~en e direktorot Vinko Mladineo. I toj ja koristel Fimi media za izvlekuvawe pari od Fondot, no se tovari i za zaguba na ogromni sumi od sredstvata sobrani od nadomest za ambalaà. Vo Hrvatska proizvoditelite {to koristat ambalaà za svoite proizvodi mu pla}aat nadomest na Fondot, a po nejzinoto iskoristuvawe dràvata im dava mal nadomest na potro{uva~ite {to }e ja vratat ambalaàta na reciklirawe. Mladineo ispla}al ambalaà {to nikoga{ ne mu bila ispora~ana na Fondot, odnosno postoi samo vo negovoto falsifikuvano knigovodstvo. Spored nekoi izvori, oddelni firmi ovlasteni za sobirawe ambalaà nezakonski sobirale otpad i vo BiH, Srbija i Crna Gora i potoa go prodavale na Fondot. Na toj na~in vle~ele pari za ambalaà za koja prethodno ne e platen nadomest za nejzino pu{tawe na pazarot vo Hrvatska.

vojna, trgovskata razmena i ot Valutnata kupuvaweto na dràvniot dolg na SAD od Kina se glavnite elementi koi pridonele za destabilizacija na globalnata ekonomija vo 2008 godina. Na listata vinovnici “Tajm” go smesti i kineskiot premier Ven Xiabao kineskiot premier, Ven Xiabao, se najde na listata so vinovnici za svetskata finansiska kriza. Spored ekspertite, ni{to ne e pova`no od odnosite na najgolemite ekonomii vo svetot, Kina i SAD. Vo poslednata decenija Kina e najgolem kreditor na amerikanskata vlada. Spored magazinot "Tajm", ako Vladata na SAD e zavisna od ne{to, toga{ definitivno toa e Kina. Valutnata vojna, trgovskata razmena i otkupuvaweto na dràvniot dolg na SAD od Kina se glavnite elementi koi, spored “Tajm”, pridonesoa za destabilizacija na globalniot finansiski sektor vo 2008 godina. Denes Kina e najgolemiot kreditor na amerikanskata vlada, poseduvaj}i amerikanski obvrznici vo vrednost od 1,7 milijardi dolari. So toa Kina se obiduva da gi kontrolira stabilnosta i niskata vrednost na nacionalnata valuta na dolg rok, {to pretstavuva dopolnitelen stimul za kineskiot izvoz. No, kako {to napreduva{e krizata vo SAD, a dràvata ja zafatija hipotekarniot balon, krizata vo bankarskiot sektor i na pazarot na nedvi`nosti, Amerikancite se soo~ija so namaluvawe na plate`nata mo}, a Kina so pad na pobaruva~kata na kineski proizvodi od SAD. Poradi toa, Ven Xiabao stana najzasegnatiot akter vo spravuvaweto so krizata. Vo nekolku navrati ja kritikuva{e amerikanskata ekonomska politika, ja sporedi ekonomskata sostojba vo 2008 godina so periodot od Golemata depresija vo SAD, a nekolkupati se sretna i so amerikanskata biznis-zaednica za da najde efikasno re{enie za globalniot problem. “Pri soo~uvawe so kriza su{tinata e da se sobere hrabrost i da se ima verba, bidej} i toa e pova`no od zlatoto ili od parite”, izjavi toj. No, vo borbata na kineskata vlada so globalnata finansiska kriza Xiabao ja zajakna kontrolata vrz makroekonomijata, po~na da vodi "tvrda" ekonomska politika za da gi osigura ekonomskata i stabilnosta na finansiskiot i na pazarot na kapital. Toa gi zaostri odnosite me|u najgolemite ekonomii vo svetot. Kineskiot premier po~na ostro da go napa|a finansiskiot sistem na SAD. Kako posledica na ekonomskata nestabilnost na SAD, kineskite lideri se po~uvstvuvaa "izgoreni" od lo{oto iskustvo so amerikanskite investicii, za koi smetaa deka se bezbedni, potenciraj}i gi investiciite vo hipotekarnite giganti Feni mej i Fredi mek. Toa ja natera Kina da gi stopira investiciite vo SAD.

Kineskata centralna banka prestana da dava zaemi od dràvnite rezervi, pla{ej} i se deka pozajmuva~ite }e bankrotiraat. Taa odluka go naru{i pazarot so dràvni obvrznici. Spored ekspertite, vo ekot na finansiskata kriza Va{ington ne trebalo da o~ekuva postojan priliv na evtin stranski kapital za da gi finansira ogromnite dolgovi, koi samo se trupale. Od druga strana, bogatite finansiski institucii vo Kina bea kritikuvani na doma{en teren poradi investiciite na Zapadot, so koi izgubija ogromni finansiski sredstva, kako {to be{e kupuvaweto udel od 5,6 milijardi dolari vo Morgan Stenli od strana na dràvniot fond na Kina, âjna investment korp. Drug kamen na sopnuvawe be{e pritisokot na SAD vrz Kina za kineskata vlada da usvoi ekonomski i finansiski sistem koj }e nalikuva na amerikanskiot. Toa zna~e{e deka Kina treba da go liberalizira protokot na kapital vo i nadvor od zemjata, no ovaa merka se soo~i so otpor od kineskiot premier Xiabao. Ven Xiabao e {estiot premier i partiski sekretar na dràviot sovet na Narodna Republika Kina. Toj se smeta za glavna figura zad kineskata ekonomska politika. Od po~etokot na negoviot mandat vo 2003 godina, Xiabao zaedno so pretsedatelot Hu Xintao stana klu~en del od tretata generacija lideri vo Komunisti~kata partija vo Kina. Poznat po negovata stroga rabotna etika, stanuva eden od najvidlivite ~lenovi na kineskata administracija. Poradi toa, na po~etokot od negoviot mandat be{e izbran za “premier na narodot” od nekolku doma{ni i stranski mediumi. No, nekolku godini podocna se najde na listata so vinovnici za globalnata finansiska kriza. Toj e prviot kineski premier {to u~estvuva{e na Svetskiot ekonomski forum vo Davos vo 2009 godina. Tamu go napadna amerikanskiot finansiski sistem i ja istakna negovata stroga finansiska politika. Spored ekspertite, samouverenosta na kineskata Vlada i nesoglasuvawata so SAD, koi traat okolu dve godini, & nanele ogromni {teti na svetskata ekonomija. Tie istaknuvaat deka nepromislenite postapki koi gi napravile liderite na dvete zemji gi pokaùvaat rezultatite duri denes, koga se soo~uvame so enormen rast na cenite na proizvodite i energensite, disbalans na finansiskiot i valutniot sistem i so visoka inflacija. prodolùva

Komentari / Analizi

14 K

KAPITAL / 04.03.2011 / PETOK

LIBISKA INFLACIJA Toa

{to gra|anite sakaat sega e dr`avna akcija. Intervencija od stokovite rezervi, zna~itelno namaluvawe na fiskalnite dava~ki za inputite so raste~ki ceni i vnimatelno prilagoduvawe na socijalnite programi za za{tituvawe na najranlivite grupi gra|ani. Ne sakaat da ~ujat uteha deka ova e pritisok koj ne go zagrozuva op{toto nivo na cenite, a najmalku deka za ova eventualno e vinoven Gadafi!

ovisokite ceni na naftata, ìtarkite i drugite stoki po~navme da gi gledame vo maloproda`bata – zgolemeni ceni na lebot, masloto za jadewe, preraboteniot {e}er. Sepak, prerabotuva~ite dosega se ma~ea da apsorbiraat del od cenovniot pritisok so cel da kompenziraat del od tro{okot na “stravot” deka potro{uva~kite ceni }e se iska~at na visoki nivoa. Na svetsko nivo vakvite dvièwa pottiknaa pra{awa {to se provlekuvaa prethodniot period: kolku dolgo cenata na naftata } e ostane visoka kako rezultat na nemirite na Sredniot Istok i Severna Afrika? Potoa, u{te kolku taa moè da se zgolemi ako situacijata se vlo{i ili ako nemirite se pro{irat kon drug golem proizvoditel na nafta, kako {to e Saudiska Arabija? I, sekako, so koja brzina i vo koja mera ovie cenovni pritisoci moè da se prenesat vrz potro{uva~kite ceni, direktno ili, pak, preku zgolemuvawe na cenite na inputite vo me|ufaznoto proizvodstvo? Da ne zaboravime deka mo`nostite firmite da podnesuvaat del od ovoj cenoven tovar nemaat neograni~en rok. Pra{aweto e samo kolku brzo }e dojde toj moment. Momentalniot rast na cenite, zna~i, ima tri izvori: porastot na cenite na hranata, porastot na cenite na naftata, dvata poradi globalnite slu~uvawa, i reguliraniot porast na cenite na elektri~nata energija doma. Koga trite efekti me|usebno }e se multipliciraat, a potoa i }e se stavat vo odnos na sega{noto nivo na funkcionirawe na ekonomijata pod potencijalot, toga{ proizleguva deka ova e zna~itelen udar za ìvotniot standard. Energetskite i zemjodelskite proizvodi te`neat da bidat varijabilni blagodarenie na promenlivi kako lo{o vreme i geopoliti~ki tenzii. Zatoa, sega centralnite banki odbivaat da reagiraat na momentalnata situacija

– tie obi~no izbiraat da se griàt za t.n. osnovna inflacija, koja gi isklu~uva cenite na hranata i energijata. No, toga{ pra{aweto e {to (vo makedonski uslovi) vklu~uva osnovnata inflacija? Neodamna i amerikanskiot i kanadskiot guverner ukaàa deka ne se zagrièni za raste~kite globalni ceni na nekoi stoki. Toa i ne e za iznenaduvawe, imaj}i predvid deka vo Severna Amerika okolu 2/3 od tro{ocite na firmite se tro{oci za rabotna sila. Na evropsko tlo, pak, Evropskata centralna banka ve}e tret mesec ne uspeva da ja simne inflacijata pod svojot target od "pod, no blizu do 2%”. Rabotnicite vo Germanija ve}e baraat povisoki plati vo uslovi na nevrabotenost od okolu 10%, “zaglavenost” vo dolgovi i zategnatost na remenot vo nekoi zemji od Evrozonata. Ova ukaùva deka sega monetarnata politika e na poteg. No, da se vratime na na{ata cenovna glavobolka, koja e u{te pogolema. Prvo, pogolema e zatoa {to eden bran na t.n. efekti od vtora runda ve}e po~na da se provlekuva niz marketite kako rezultat na vklu~uvaweto na povisokite ceni na inpu-

tite vo finalnite proizvodi. Zgolemuvaweto na cenata na elektri~nata energija samo (}e) go napravi toj efekt posilen – ako nema{e mo`nost toa da ne se slu~i naskoro, toga{ proizleguva deka }e be{e podobro da se slu~e{e porano! Verojatno e te{ko da se proceni kolku brzo toj efekt od vtora runda }e se realizira vo polna mera i so kolkav intenzitet. No, sporedeno so situacijata na Germanija, kade {to industriskoto proizvodstvo pokaà zna~itelni stapki na rast na krajot od 2010 godina, Makedonija se soo~uva so me~ so dve ostrici: pad na industriskoto proizvodstvo i potisnata potro{uva~ka, {to koincidira so raste~ki ceni na va`ni inputi vo proizvodstvoto i na va`ni komponenti na potro{uva~kata ko{ni~ka. Se ~ini deka za vakviot efekt monetarnata politika }e mora naskoro da isprati signal deka e tuka i deka budno gi sledi dvièwata i se griì za ostvaruvawe na svojata primarna cel, i pokraj faktot {to zgolemuvaweto na referentnata kamatna

MARJAN PETRESKI PETRESKI, ekonomski istra`uva~ i dobitnik na nagradata Ogla Radzyner Avstrija odd Centralnata Centra r lnata banka na Avstri r ja j

stapka efektivno nema da postigne ni{to, bidej}i inflacijata ne e od monetarna priroda, tuku e rezultat na promenata na relativnite ceni. Vtoro, zagriènosta e pogolema zatoa {to re~isi tretina od makedonskite gra|ani ìveat pod linijata na siroma{tijata. Za niv i mal porast na cenite moè da zna~i gladuvawe. Zna~i, toa {to gra|anite sakaat sega e dràvna akcija. Intervencija od stokovite rezervi, zna~itelno namaluvawe na fiskalnite dava~ki za inputite so raste~ki ceni i vnimatelno prilagoduvawe na socijalnite programi za za{tituvawe na najranlivite grupi gra|ani, koi se najpogodeni od momentalnata inflacija poradi oskudnata kompozicija na nivnata potro{uva~ka ko{ni~ka. Vo edna prigoda go pra{ale Xon Pol Geti, naften magnat i kolekcioner, dali e to~no deka vrednosta na negoviot imot vo toa vreme dostignala milijarda dolari. Toj zamol~el za moment. “Pretpostavuvam”, odgovoril qubezno, pa prodolìl ute{itelno – “no, ne zaboravete, milijarda dolari sega ne vredat tolku kolku {to nekoga{ vredea”. Toa {to gra|anite ne sakaat e da ~ujat uteha deka ova e pritisok koj ne go zagrozuva op{toto nivo na ceni, a najmalku deka za ova eventualno e vinoven Gadafi!

TOP 100

VO MART ^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI

OSIGURUVAWE I LIZING

GRADE@NI[TVO

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

Balkan / Biznis / Politika

KAPITAL / 04.03.2011 / PETOK

VO SEFOT NA SANADER VO TIROLSKA BANKA PRONAJDENI 500.000 EVRA

FUDBALEROT HRISTO STOI^KOV MO@EN KANDIDAT ZA PRETSEDATEL NA BUGARIJA?

o sefot na porane{niot hrvatski premier Ivo Sanader vo edna tirolska banka istra`itelite prona{le polovina milion evra, kako i hartii od vrednost, no ne se znae to~no kakvi, pi{uva "Jutarwi list". Me|u dokumentite se najdeni sertifikati izdadeni kon krajot na 2009 i

po~etokot na 2010 godina, nameneti za dobivawe avstrisko dr`avjanstvo, pi{uva vesnikot. Zamenikot-dr`aven obvinitel Lazo Paji} i direktorot na Kancelarijata za borba protiv korupcija i organiziran kriminal (USKOK), Dinko Cvitan, vo januari prestojuvaa dva dena vo Avstrija poradi otvoraweto na

sefot. Sanader vo Avstrija ima{e otvoreno dve smetki, edna na svoe ime, a vtorata na imeto na negoviot dedo, tatko na soprugata Mirjana. Na niv ima{e vkupno 1,3 milioni evra, dodeka za sefot koj se nao|a{e vo edna tirolska banka se zboruva{e deka ima pomalo koli~estvo pari.

ajdobriot bugarski fudbaler na site vremiwa, Hristo Stoi~kov, }e stane po~esen konzul na Bugarija vo Barselona. Ne e isklu~ena mo`nosta da bide i kandidat za pretsedatel na dr`avata na vladeja~kata partija GERB, na izborite {to treba da se odr`at kon krajot na esenta. Bugarskiot premier, Bojko

Borisov, v~era izjavi deka Stoi~kov }e bide imenuvan za bugarski po~esen konzul vo Barselona. “Stoi~kov vo Barselona e bog”, navede Borisov. Vo isto vreme sofiskite mediumi objavija deka kandidat za pretsedatel na partijata GERB }e bide Stoi~kov. Informacijata ja plasiraa otkako zav~era vo Brisel {efot na Evropskata komisija,

@oze Manuel Baroso, go promovira{e Stoi~kov za ambasador na dobrata volja za borba protiv gladot. Vo bugarskite mediumi se {pekulira so dve opcii. Prvata e Stoi~kov da bide pretsedatelski kandidat, a vtorata da bide kandidat za potpretsedatel vo tandem so aktuelniot gradona~alnik na Sofija, Jordanka Fandankova.

"FORBS TURCIJA" OBJAVI

STOTE NAJBOGATI TURCI "TE@AT" 104 MILIJARDI DOLARI

Prv na listata e biznismenot Mehmet Emin Karamehmet, direktor na konglomeratot ^ukurova holding, so bogatstvo od 4 milijardi dolari. Vtoroto mesto go delat direktorot na Fiba holding, Husnu Oziegin i Semat Arsel od vidnata turska familija Ko~, ~ie bogatstvo iznesuva 3 milijardi dolari. Rami Ko~ e tret, so bogatstvo od 2,9 milijardi dolari

agazinot "Forbs Turcija" ja objavi listata na 100 najbogati Turci za 2011 godina. Spored analizite na "Forbs", vkupnoto bogatstvo na najbogatite Turci ovaa godina porasna za 19,5% na 104 milijardi dolari, za razlika od minatogodi{nite 87 milijardi dolari. Sporedeno so rezultatot od 2008 godina, koj iznesuva{e 111 milijardi dolari, vkupnata suma na bogatstvoto na najbogatite 100 lu|e s$ u{te stagnira pod nivoto od pred krizata. Za da se postigne toa nivo potrebni se dopolnitelni sredstva od re~isi 7 milijardi dolari vo portfolioto na vrvnite 100. Od druga strana, brojot na milijarderi na listata e zgolemen i godinava toj iznesuva 39. Minatata godina Turcija ima{e 28 milijarderi na listata, dodeka vo 2009 godina toj broj iznesuva{e samo 13. Prv na ovogodi{nata lista e biznismenot Mehmet Emin Karamehmet, direktor na konglomeratot ^ukurova holding, so bogatstvo od 4 milijardi dolari. Edna godina prethodno negovoto bogatstvo iznesuva{e 2,9 milijardi dolari. Najbogatiot Tur~in za minatata

DESET NAJBOGATI

godina, direktorot na konglomeratot Fiba holding, Husnu Oziegin, ja deli vtorata pozicija so Semat Arsel od vidnata turska familija Ko~, ~ie bogatstvo iznesuva 3 milijardi dolari. Po niv sleduva Rami Ko~ so bogatstvo od 2,9 milijardi dolari. NAJMNOGU PARI OD IRA^KOTO CRNO ZLATO Prviot na listata, Mehmet Emin Karamehmet, za samo edna godina uspea svoeto bogatstvo da go zgolemi za 1,1 milijardi dolari blagodarenie na golemiot udel vo severnoira~kata naftena kompanija Genel enerxi, koja vredi re~isi 4,6 milijardi dolari. No, ne be{e s$ taka rozovo za Karamehmet. Pred devet godini mora{e da ja zatvori

bankata Pamukbank poradi malverzacii so zaemi od bankata. Edna godina podocna ja prodade negovata vtora banka, Japi kredi na Ko~ grupa poradi finsiski problemi. Otkako vo 2003 godina ispadna od listata so milijarderi, Karamehmet se bore{e i uspea povtorno da se iska~i na vrvot od najbogatite biznismeni vo Turcija, so vkupno neto-bogatstvo vo vrednost od 4 milijardi dolari. Minatata godina Karamehmet se rangira{e na vtoro mesto, so bogatstvo od 2,9 milijardi dolari, vedna{ po sopstvenikot na Fiba holding, Husnu Oziegin. Karamehmet se vrati na vrvot na listata zatoa {to za prv pat se presmetuvale negovite investicii vo

Genel enerxi. “Po re{avaweto na sporot me|u Bagdad i severen Irak, Genel enerxi po~na da proizveduva 100.000 bareli nafta na den”, izjavi Turan za "Huriet dejli wuz". Genel enerxi e najgolemiot investitor i gi poseduva najgolemite rezervi na nafta vo severen Irak. NAJMNOGU INVESTICII VO ENERGETSKIOT SEKTOR Pred pet godini Karamehmet ja prodade Finansbank, posledniot kreditor od negovoto portfolio, na najgolemiot gr~ki kreditor, Nacionalnata banka na Grcija. So toa izleze od bankarskiot sektor, za minatata godina povtorno da se vrati kupuvaj}i ja Bank Milenium, so plan da

1. MEHMET EMIN KARAMEHMET ^ukurova holding (4 milijardi dolari) 2. SEMAT ARSEL Ko~ holding (3 milijardi dolari) 3. HUSNU OZIEGIN Fiba holding (3 milijardi dolari) 4. RAMI KO^ Ko~ holding (2,9 milijardi dolari) 5. MURAT ULKER Jildiz holding (2,8 milijardi dolari) 6. FERIT [AENK Dogus holding (2,7 milijardi dolari) 7. SARIK TARA Enka insat (2,7 milijardi dolari) 8. SUNA KIRA^ Ko~ holding (2,5 milijardi dolari) 9. FILIZ [AENK Dogus holding (2,5 milijardi dolari) 10. ALI AGAOGLU Agaoglu insat (2,1 milijardi dolari) se fokusira na korporativnoto bankarstvo preku filijali locirani vo industriskite zoni. I pokraj negovata neodamne{na investicija vo bankarskiot sektor, Karamehmet i ponatamu e fokusiran na turskite energetski mre`i. Vleguvaj}i vo partnerstvo so sopstvenikot na najgolemiot energetski gigant Kazan~i holding, Mehmet Kazan~i, so zaedni~kata kompanija MMEKA minatata godina dobi tender za privatizacija na istanbul-

skata mreà vo vrednost od 6,7 milijardi dolari. Investiciite vo energetskite mreì ne se staveni vo presmetkite za bogatstvoto na Karamehmet. Glavniot urednik na turskiot "Forbs", Bur~ak Guven, izjavi deka 70 od 100 najbogati lu|e vo Turcija imaat zna~itelni investicii vo energetskiot sektor. Spored nego, investiciite vo ovoj sektor }e prodolàt da rastat poradi “bogatite mo`nosti koi leàt vo niv".

Balkan / Biznis / Politika

KAPITAL / 04.03.2011 / PETOK

SLOVENE^KI MERKATOR SAKA DA GO PREZEME HRVATSKI KONZUM

o o~ekuvawe na ponuda od hrvatskata kompanija Agrokor, za prezemawe na slovene~ki Merkator, Slovenija vrati so “kontraudar”, izrazuvaj}i interes za prezemawe na prodavnicite na Konzum vo sopstvenost na Agrokor, pi{uva slovene~kiot vesnik "Finance". Upravata na Merkator ja izvesti kompanijata Agrokor deka e zainteresirana za

razgleduvawe na mo`nosta za otkup na nivnata maloproda`na mreà. Merkator se odlu~i na takov ~ekor poradi neodamne{nite soznanija za strate{kite aktivnosti za prestrukturirawe na koncernot Agrokor. Spored misleweto na Merkator, takov strate{ki poteg }e im ovozmoì na dvete kompanii da se fokusiraat kon nivnite osnovni dejnosti: Agrokor da moè da

se fokusira kon aktivnosti vo ramki na proizvodstvoto, a grupacijata Merkator kon rabota i razvojot vo domenot na maloproda`nata mre`a, koja aktivno raboti vo celiot region na Jugoisto~na Evropa, pi{uva "Finance". Od Merkator dopolnitelno potencirale deka vo takov slu~aj na prezemawe nema da sleduvaat otpu{tawa na vraboteni od Agrokor.

NIS SO PROFIT OD 159 MILIONI EVRA ZA 2010 GODINA aftenata industrija Srbija (NIS) minatata godina ostvari profit od 159 milioni evra, {to e dobar rezultat ako se zeme predvid deka 2009 godina kompanijata ja zavr{i so zaguba od 42,3 milioni evra. Generalniot direktor na NIS Gaspromweft, Kiril Krav~enko, istakna deka Upravniot odbor i Od-

borot na akcioneri na NIS }e odlu~uvaat na koj na~in }e bide raspredelena dobivkata. Vo 2011 godina ruskata kompanija Gaspromweft, koja e sopstvenik na 51% na NIS, planira da investira 250 milioni evra vo razvojot na ovaa naftena kompanija. Krav~enko potseti deka minatata godina Rusite vo NIS vlo`ile 210 milioni evra.

Generalniot direktor oceni deka padot na dinarot kon dolarot za 19% i padot kon evroto za 10% imale negativno vlijanie vrz raboteweto na NIS vo 2010 godina. Krav~enko za 2011 godina najavi deka planira NIS da se {iri vo Bosna i Hercegovina, Romanija i Bugarija, kako i toa deka }e gradi ~etiri novi benzinski pumpi vo Srbija.

GOLEMA AKVIZICIJA VO SRBIJA

BELGIJCITE JA KUPIJA DELTA MAKSI ZA 932,5 MILIONI DOLARI So kupuvawe na srpskiot trgovski sinxir, Delez grupa }e stane eden od vode~kite maloproda`ni sinxiri vo Jugoisto~na Evropa VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

e|unarodniot trgovski sinxir od Belgija, kompanijata Delez grupa, postigna dogovor za kupuvawe na 100% od srpskiot trgovski sinxir Delta Maksi grupa vo sopstvenost na najgolemiot srpski biznismen Miodrag Mi{kovi}, koja poseduva 450 prodavnici vo pet zemji od Jugoisto~na Evropa. Dogovorot predviduva Delez grupa da kupi 100% od kapitalot na Delta za 932,5 milioni evra, vklu~uvaj}i go i dolgot od 300 milioni evra. Transakcijata opfa}a sopstvenost na nedvi`nosti vo pove}e od polovina od prodavnicite vo Srbija i sedum distributivni centri na Delta Maksi grupa. “Nie sme mnogu zadovolni od ovaa transakcija, koja vo potpolnost poddr`uva zabrzan rast na prometot na na{ata kompanija, {to pretstavuva eden od klu~nite prioriteti. Delta Maksi grupa ima cvrsta pozicija i ostvaruva dinami~en rast vo pet zemji od Jugoisto~na Evropa, region vo koj Delez grupa dosega be{e prisutna preku trgovskite sinxiri Alfa beta vo Grcija i Mega imix vo Romanija”, istakna pretsedatelot i generalen direktor na Delez grupa, Pjer Olivie

Bekers. Spored nego, Jugoisto~na Evropa i ponatamu }e bide mnogu perspektiven region vo pogled na rastot i kupovnata mo} na potro{uva~ite. “Ovaa godina }e bideme vo dobra pozicija da ja iskoristime mo`nosta za razvoj”, izjavi Bekers. Izvr{niot pretsedatel na Delez grupa, Kostas Makjeras, istakna deka kompanijata gi po~ituva rezultatite koi Delta Maksi gi postigna vo izminatava

DELEZ ]E OTPU[TA RABOTNICI? Belgiskata kompanija, spored urednikot vo srpskiot nedelnik "Nin", Radojka Nikoli}, e renomirana kompanija koja }e vlijae na podobruvaweto na konkurencijata vo trgovskiot sektor vo Srbija, no predupredi deka vleguvaweto na srpskiot pazar mo`e da dovede do otpu{tawe na rabot-

nici. “Duri sega }e se sretneme so vistinski kapitalisti i }e vidime kako toa izgleda”, izjavi Nikoli}. Taa dodade deka 900 milioni evra od proda`bata na Delta }e bidat golema investiciska injekcija za Srbija, bidej}i Mi{kovi} najavi golemi investicii vo agrarot i nedvi`nostite. Spored nea, procesot na prezemawe na Delta Maksi }e zavr{i vo tretiot kvartal od 2011 godina. Srpskiot nedelnik "Vreme" pi{uva deka nikoj ne bi trebalo premnogu da se raduva {to Mi{kovi} ja prodade Delta,

Imperijata na Delta dobi nov gazdaDelez grupa od Belgija decenija i navede deka potro{uva~ite na Delta mo`at da bidat sigurni deka i ponatamu }e dobivaat prvoklasna usluga.

bidej}i Delez ne e “narodna kujna” ni “narodna majka”. Kompanijata, pred s$, ima cvrsti dogovori so svetski proizvoditeli i tie }e bidat privilegirani vo odnos na doma{nite. Isto taka, mo`no e del od proizvodite

Delez e belgiski trgovski sinxir koj ima svoi prodavnici na tri kontinenti. Osven vo Belgija, prisutni se vo Soedinetite Amerikanski Dr`avi (SAD), Indonezija i vo Grcija i Romanija. Delez grupa ima 2.800 prodavnici i 138.000 vraboteni. Minatogodi{niot prihod iznesuva 20,8 milijardi evra. Minatata godina prihodite im porasnale za 4,6%, a vo 2011 godina planiraat da investiraat 900 milioni evra i da otvorat 120-130 prodavnici. Delez e osnovana vo 1867 godina, a pred Prvata svetska vojna broela 800 prodavnici. Spored magazinot "For~n" (Fortune), koj sekoja godina pravi rang-lista na 500 kompanii koi imale najgolemi prihodi, Delez vo 2010 godina be{e pozicioniran na 291 mesto vo svetot, a tret po uspe{nost vo Belgija. Pretsedatel na Delez grupa e Pjer Olivie Bekers. Spored podatocite na internet-portalot Forbs, mese~nata plata na pretsedatelot na Delez iznesuva 80.000 evra. koi se prodavaat vo marketite na Delta da bidat isfrleni poradi neispolnuvawe na odredeni standardi. Srpskiot biznismen Miodrag Mi{kovi} najavi deka po proda`bata na Delta celosno }e se posveti na agrarot za koj smeta deka e srpska nafta. Minatata godina prometot

K O M E R C I J A L E N

SALONI NA FERARI I LOTUS VO CRNA GORA I VO SRBIJA ompanijata Forca rosa, koja na romanskiot pazar prodava modeli na avtomobilite "ferari" i "lotus", najavi deka planira da otvori saloni vo Srbija i vo Crna Gora. Ova od kompanijata go najavija na otvoraweto na proda`niot salon na Lotus vo romanskiot grad Otopeni. Ako s$ odi spored planot, najluksuznite svetski avtomobili }e mo`at da se kupuvaat vo sosedstvoto do krajot na 2012 godina. Romanskiot diler na modelite na Ferari ocenil

DELEZ – LI^NA KARTA

deka ovie dva pazari ne se mali za vozilata ~ija cena nadminuva 100.000 evra. Na otvoraweto na salonot na Lotus, vo koj se izlo`eni modelite "eliz", "eksi`" i "evora", prisustvuvaa i nekoga{nite voza~i na Formula 1, koi del od karierata ja pominaa vo Lotus, Najxel Mansel i Martin Doneli, pi{uva "Blic".

na Delta holding bil 2,7 milijardi evra, a kompanijata ima 24 iljadi vraboteni. Godi{niot promet na Delta holding iznesuva 9% od srpskiot bruto-doma{en proizvod (BDP). Delta Maksi ima 449 proda`ni objekti, od koi 322 vo Srbija, 31 vo Bosna i Hercegovina, 18 vo Crna Gora, 16 vo Albanija i 40 vo Bugarija.

O G L A S

TÜV AUSTRIA CERT GMBH vo sorabotka so MKS MAKKONTROL organizira obuka za “INTERNI PROVERUVA^I za INTEGRIRAN SISTEM za upravuvawe so kvalitet i okolina spored barawata na Standardite ISO 9001:2008 i ISO 14001:2004” QMS & EMS Internal Auditor 24 i 25 Mart 2011 godina Cel na obukata:

Celta na obukata za Integriran Sistem za upravuvawe so kvalitet i okolina spored barawata na ISO 9001:2008 i ISO 14001:2004 za Interni Proveruva~i, e kandidatite da steknat solidno znaewe i da se obu~at za tehnikite koi se neophodni za ocenuvawe/proveruvawe na usoglasenosta na sistemite za upravuvawe na kompaniite/organizaciite spored barawata na ISO 9001:2008 i ISO 14001:2004 Standardite. Po zavr{uvaweto na obukata kandidatite }e bidat obu~eni da: Gi razbiraat terminite i definiciite vo vrska so ISO 9001:2008 i ISO 14001:2004 Vo praksa gi tolkuvaat barawata na ISO 9001:2008 i ISO 14001:2004 od pozicija na proveruva~i Razberat koi se odgovornostite i ovlastuvawata na proveruva~ite Gi razbiraat odnosite pome|u ISO 9001:2008 i ISO 14001:2004, i ostanatite standardi Sobiraat dokazi niz nadgleduvawe,intervjuirawe i analizirawe na dokumenti i evidencija na istite Podgotvuvaat,planiraat i sproveduvaat proverki za ISO 9001:2008 i ISO 14001:2004 so vodewe na soodvetna dokumentacija Prijavuvawe i cena

Za da ja posetite ovaa obuka neophodno e da se prijavite vo kancelarijata na MKS MAKKONTROL i da uplatite kotizacija vo iznos od 12.000 MKD + DDV po u~esnik, najdocna do 20-ti Mart 2011. Vo ovaa cena se vklu~eni site tro[oci koi se odnesuvaat na:

Kotizacija za u~estvo (vklu~ena pauza so kafe i ru~ek); Materijali za obukata; Ispit Sertifikat od TÜV AUSTRIA CERT GMBH kandidatite koi uspe{no }e ja polo`at obuka za Interni Proveruva~i za Sistem za upravuvawe so kvalitet i okolina.

Svet / Biznis / Politika

EU PO^NA SO NOVI STRES-TESTOVI NA EVROPSKITE BANKI egulatornite tela na finansiskiot sektor vo Evropskata unija (EU) po~naa so implementacija na novi golemi stres-testovi vo bankarskiot sektor. Prvite od niv po~naa da se primenuvaat u{te v~era, a rezultatite }e se objavat duri vo juni godinava, prenesuva Sien-bi-si. Od bankarskoto regulatorno telo na EU (EBA)

velat deka scenarijata spored koi }e se testiraat bankite vklu~uvaat zna~itelni otstapuvawa od postavenite proekcii za ekonomski rast na del od dr`avite-~lenki na Unijata. Osven toa, }e se sprovedat i specifi~ni "{oktestovi" za hipotekarnite krediti, }e se ispituva i nivoto na kamatnata stapka, no i stabilnosta na fiskalnata pozicija

KAPITAL / 04.03.2011 / PETOK

CENATA NA HRANATA VO FEVRUARI DOSTIGNA NOV REKORD na monetarniot pazar na bankite. Proverka }e se izvr{i i na cenite na nedvi`nostite. Makroekonomskoto scenario i imiwata na bnkite {to }e bidat podlo`ni na testirawe }e se objavat na 18 mart, se veli vo soop{tenieto. Novite stres-testovi se smetaat za klu~ni za re{avawe na finansiskata kriza {to ja potrese Evropa izminatata godina.

enata na hranata vo svetot prodol`i da se zgolemuva i vo fevruari, pa, taka, indeksot koj go izrabotuva agencijata FAO zabele`a nov rekord, so {to dostigna 236 procentni poeni. Najmnogu poskapele site osnovni produkti, osven {e}erot. Indeksot so koi se merat mese~nite promeni na cenata na potro{uva~kata ko{nica na prehranbeni

proizvodi, kako `itarki, maslo, mle~ni proizvodi, mleko i {e}er, vo fevruari se iska~i na 236 procentni poeni, sporedeno so 230,7 procentni poeni vo januari godinava. So toa cenite na prehranbenite proizvodi vo svetot porasnaa za 2,2%, potenciraat od FAO. Od Agencijata istaknuvaat deka cenata na hranata se zgolemuva ve}e osmi mesec po red.

Sporedeno so minatiot mesec, najmnogu poskape mlekoto i toa za 4%, potoa ìtarkite za 3,7%, mesoto za 2%, a masloto poskape za samo 1%, se veli vo oficijalniot izve{taj na FAO. Od Agencijata predupreduvaat deka najgolemi {teti do krajot na 2011 godina moè da pretrpi ìtnata industrija poradi disbalansiraniot odnos na ponudata so pobaruva~kata.

NOV SKANDAL VO GADAFFI-FAMILY

DVA, TRI ZBORA

KOKA-KOLA GI SKARA SINOVITE NA GADAFI

“Sakam da istaknam deka NATO nema namera da intervenira, no kako defanzivna alijansa i bezbednosna organizacija nie vnimatelno gi podgotvuvame planovite za sekoja mo`nost."

Dodeka NATO alijansata razmisluva za voena intervencija vo Libija, a EU gi zaostri sankciite, familijata Gadafi ne prestanuva da ja {okira javnosta. BORO MIR^ESKI

operni{tvoto me|u sinovite na libiskiot pretsedatel Moamer Gadafi, Mutasim i Mohamed, za prevlast nad fabrikata za pakuvawe "koka-kola" vo 2006 godina prerasnal vo vooru`ena konfrontacija. Vo amerikanski diplomatski dokument, objaven od Vikiliks, se istaknuva deka vo familijarnata karanica se vme{ala i SAD. Amerikanskata diplomatska misija vo Tripoli ispratila protestno pismo do libiskata vlada, poradi {to Mohamed Gadafi bil primoran da go prodade svojot del od fabrikata. Ova e posledniot od nizata skandali povrzani so semejstvoto Gadafi koi se aktuelni denovive koga toa se soo~uva so sankcija zamrznuvawe na imotot od strana na Obedinetite nacii, a vovedeno e i embargo na uvozot i izvozot na oru`je vo Libija.

NATO ALIJANSATA RAZMISLUVA ZA VOENA INTERVENCIJA VRZ LIBIJA Debatite za voena intervencija na NATO vo Libija sozdadoa dlaboki podelbi me|u dràvite od Alijansata. Toa se dolì na stravot od reakciite na arapskiot svet, nemaweto èlba kaj NATO za pro{iruvawe na opfatot na svoeto vlijanie, kako i na sloènosta na operacijata kako takva. Ova go zaklu~ija pretstavnici od 28 zemji-~lenki na zasedanieto na Alijansata vo Brisel, koe se odrà vo period koga Gadafi organizira{e kontranapadi vrz buntovnicite i se zakani so iljadnici ubieni vo slu~aj na intervencija na Zapadot. Protiv ovaa ideja se Francija i Turcija, koi stravuvaat deka voenata intervencija moè da go obedini arapskiot svet i severna Afrika protiv severnoto krajbre`je na Sredozemnoto More. Rusija, koja sorabotuva so NATO, isto taka e protiv idejata i ja obvinuva Alijansata deka nemirite vo severna Afrika gi koristi kako pretekst za da se obide da se stacionira vo nemirniot region. Generalniot sekretar na NATO, Anders Fog Rasmusen, istakna deka Alijansata }e prodolì postojano da se konsultira so sojuznicite za da bidat podgotveni dokolku situacijata vo Libija eskalira i voenata intervencija vrz dràvata stane nu`nost. Iako Alijansata razmisluva da vovede zabrana za letovi na avionite nad Libija, spored ekspertite, vo NATO s$ u{te ne e postignat kon-

"Fajnen{al tajms" (FT) i konsultantskata kompanija LCH Investments. Spored podatocite na koi se povikuva "Fajnen{al tajms", desette top hexfondovi od osnovaweto zarabotile vkupno 182 milijardi dolari, dodeka Xorx Soros, eden od najpoznatite svetski investitori, preku Kvantum fond, osnovan vo 1973 godina, na svoite klienti im zarabotil “samo” 35 mili-

generalen sekretar na NATO

BROJOT NA BEGALCI OD LIBIJA SEKOJDNEVNO RASTE Poradi krizata vo Libija, brojot na begalci vo regionot dostigna pove}e od 180.000, se veli vo oficijalnite podatovi na Agencijata na Obedinetite nacii (ON). Spored oficijalnoto izvestuvawe na portparolot na Agencijata, Melisa Fleming, dosega pove}e od 77.000 begalci preminale na teritorijata na Egipet, a re~isi ist e brojot na begalcite koi se upatile kon Tunis, a okolu 30.000 lu|e ~ekaat dol` granicata na dvete dràvi. Pretsedatelot na Parlamentarnoto sobranie na Sovetot na Evropa (PSSE), Melvut âva{oglu, izrazi dlaboka zagriènost poradi branot begalci od Libija. senzus za toa. Dodeka Gadafi se obiduva da pronajde medijatori koi }e ja podobrat me|unarodnata pozicija na Libija, Evropskata unija (EU) razmisluva da gi zaostri sankciite protiv avtoritarniot libiski reìm. Pred dva dena ministerot za informacii na Venecuela, Andre Isara, istakna deka venecuelskiot pretsedatel, Hugo âvez, razgovaral so Moamer Gadafi za idejata za sozdavawe blok od prijatelski zemji koi }e pomognat vo iznao|awe mirno re{enie za krizata vo severnoafrikanskata dràva. Od druga strana, Sovetot na EU zakaà vonredna sednica za slednata nedela, posvetena na nastanite od Libija. Spored pretsedatelot na Evropskata komisija, @oze Manuel Baroso, problemot leì vo libiskiot lider Gadafi, a ne vo dràvata. Toj potencira{e deka samo dokolku libiskiot pretsedatel se povle~e od funkcijata pretsedatel EU }e ja prodolì pomo{ta za regionot. Za prodolùvawe na pomo{ta

VODE^KITE 10 SVETSKI FONDOVI POUSPE[NI OD NAJGOLEMITE BANKI ode~kite deset svetski fondovi vo vtorata polovina na 2010 godina za svoite klienti zarabotile 28 milijardi dolari. Toa se dve milijardi dolari pove}e od vkupnata dobivka na {este vode~ki svetski bankarski grupacii, Goldman Saks, JP Morgan, Sitigrup, Morgan Stenli, Berklis i NSBC, se veli vo najnovite podatoci od analizata na britanskiot vesnik

ANDERS FOG RASMUSEN

na EU za Libija, Baroso pobara od Gadafi garancija za razvojot na demokratijata, po~ituvawe na osnovnite ~ovekovi slobodi i prava, kako i efikasno socijalno i civilno op{testvo. "Situacijata vo Libija e zagriùva~ka. Toa ne moème da go prifatime. Akciite na libiskiot reìm vo izminatite nedeli ni pokaàa deka Gadafi e del od problemot, a ne od re{enieto. Vreme e toj da si zamine i da ovozmoì Libija da ja vodat novi demokratski sili", potencira{e Baroso.

“Mora da gi implementirame kvotite za èni, ako sakame da go zgolemime brojot na ènite vraboteni vo upravnite organi na EU. Vreme e edna{ zasekoga{ da se skr{i stakleniot tavat. Podobra upotreba na talentot na ènite ne e samo rabota na ednakvosta i fer pristapot. Toa e delovno pra{awe.” JER@I BUZEK

pretsedatel na Evropskiot parlament

“So multikulturnata doktrina za dràva bazirana na multikulturalizam gi ohrabrivme razli~nite nacii da ìveat odvoeni ìvoti. So toa ja upropastivme vizijata na obi~nite lu|e da odberat sami kade }e pripa|aat vo svetot. Zatoa, potrebni se reformi na multikulturnata ideologija.” DEJVID KAMERON

premier na Velika Britanija

ADIDAS JA ZGOLEMI GODI[NATA DOBIVKA jardi dolari. Minatata godina fondovite najmnogu zarabotile na ekonomskoto zazdravuvawe i na dobrite procenki za dvièweto na cenata na zlatoto. Tie ja iskoristija mo`nosta {to im ja dadoa amerikanskite Federalni rezervi na klientite da im ovozmoàt investicii denominirani vo zlato za da se namali nivnata izloènost kon amerikanskiot dolar.

roizveduva~ot na sportska oprema Adidas zabele`a ogromen pad na dobivkata vo ~etvrtoto trimese~je, no i golem rast preku celata 2010 godina. Germanskata kompanija objavi deka vo posledniot kvartal vo 2010 godina ostvarila neto-dobivka od samo sedum milioni evra ili tri centi po akcija, {to pretstavuva pad od 64% vo odnos na istiot period vo 2009 godina.

Golemoto namaluvawe na profitot se tolkuva so visokite marketin{ki tro{oci. Operativnata dobivka se lizna za 33%, na 28 milioni evra. Me|utoa, kvartalnite prihodi porasnaa za 19%, na 2,93 milijardi evra, blagodarenie na silniot rast na proda`ba na kineskiot i isto~noevropskiot pazar. Vo celata 2010 godina Adidas go zgolemi profitot za duri 131%, na 567

milioni evra, glavno poradi podobrenoto stopansko i pazarno opkru`uvawe. Godi{nite prihodi, pak, se ka~ija za 15% na re~isi 12 milijardi evra. Kompanijata gi objavi prognozite i za tekovnata godina, spored koi o~ekuva zgolemuvawe na dobivkata po akcija me|u 10% i 15%. Akciite na Adidas na frankfurtskata berza v~era zabele`aa rast od 1,28%.

Svet / Biznis / Politika

KAPITAL / 04.03.2011 / PETOK

SVET

0-24

...ZAKANA

...POLITI^KI ILI TERORISTI^KI AKT?!

...NA PAT KON EU

Doku Umarov & objavi xihad na Rusija

Nejasen motiv za ubistvoto vo Frankfurt

Kosor so podignata glava odi kon “civilizacijata”

slamisti~kiot buntovni~ki lider Doku Umarov v~era ja prezede odgovornosta za nizata krvavi napadi vo Moskva i & objavi xihad na Rusija preku videosnimka emituvana na kavkaskata islamisti~ka stranica Hunafa.com.

$ u{te ne e razjasnet motivot za ubistvoto na dvajcata amerikanski piloti na aerodromot vo Frankfurt i za toa dali stanuva zbor za planiran teroristi~ki ~in ili politi~ki motiviran akt. Osomni~en e 21-godi{en kosovski Albanec.

]e ja zavr{ime na{ata rabota i gordo so podignata glava }e vlezeme vo EU i }e se vratime doma, vo svojot evropski “civilizaciski krug”, izjavi premierot na Hrvatska, Jadranka

Kosor, na samitot so Evropskata narodna partija.

CRNI PROGNOZI NA ME\UNARODNATA ASOCIJACIJA ZA AVIOTRANSPORT

SKAPATA NAFTA ]E GO PREPOLOVI PROFITOT NA AVIOKOMPANIITE

IATA prognozira deka neto-profitot na aviokompaniite godinava }e dostigne 8,6 milijardi dolari, {to e za polovina milijarda dolari pomalku od prvi~nite prognozi na asocijacijata. Toa se dol`i na raste~kata cena i namalenoto proizvodstvo na nafta vo arapskiot svet BORO MIR^ESKI

e|unarodnata asocijacija za aviotransport (IATA) o~ekuva ovaa godina profitot na aviokompaniite da iznesuva 8,6 milijardi dolari, {to e za 46,2% pomalku od minatogodi{niot ostvaren netoprofit od 16 milijardi dolari. Vakvata prognoza se dol`i na raste~kite ceni na naftata i namalenoto proizvodstvo na nafta vo arapskiot svet, kade {to s$ u{te "besneat" antidemokratski protesti. IATA, koja pretstavuva okolu 230 aviokompanii {to pridonesuvaat so 93% vo sevkupniot avioprevoz vo svetot, vo sredata objavi revidirana, namalena procenka za o~ekuvaniot profit vo industrijata. "Politi~kite nemiri na Sredniot Istok i Severna Afrika ja zgolemija cenata na naftata za pove}e od 100 dolari za barel. Toa e mnogu povisoka cena od prose~nata cena na naftata od 84 dolari za barel vo dekemvri minatata godi-

na, koga gi izrabotuvavme prvi~nite procenki. Od druga strana, spored prognozite na ekspertite, se o~ekuva globalen ekonomski rast od 3,1%", istakna Xovani Bisinani, izvr{en direktor na IATA. Spored nego, kompaniite od avioindustrijata postojano se obiduvaat stabilno da gi absorbiraat turbulenciite kaj srodnite industrii. "Denes cenata na naftata e najgolemiot rizik za globalnata ekonomska stabilnost. Kolku cenata na naftata e pogolema, tolku se namaluvaat prognozite za profitot kaj kompaniite od avioindustrijata", re~e Bisi-

nani. Vo sredata cenata na "brent" naftata na svetskite berzi dostigna

116,35 dolari, {to e za okolu }|è dolari pomalku od minatata nedela, koga cenata na naftata se dobli`i do rekordni 120 dolari za barel, vo presret na nemirite vo Sredniot Istok, osobeno vo Libija, koja e eden od najgolemite izvoznici na nafta vo svetot. Novite prognozi na IATA se bazirani na dvi`ewe na prose~nata cena na naftata do maksimalni 96 dolari za barel, sporedeno so dekemvriskite prognozi deka prose~nata cena na naftata }e dostigne 84 dolari za barel. Spored prognozite na Asocijacijata, zgolemuvaweto na cenata na naftata za eden dolar godi{no & nanesuva {teta na avioindustrijata od 1,6 milijardi dolari.

RASTAT OPERATIVNITE TRO[OCI Cenata na naftata, koja e zgolemena za okolu 20% sporedeno so lani, se o~ekuva da pridonese so 29% vo operativnite tro{oci na aviokompaniite. IATA o~ekuva smetkite za aviogorivoto da se zgolemat za 10 milijardi dolari, so {to }e dostignat duri 166 milijardi dolari vo 2011 godina. Aviokompaniite po~naa da gi zgolemuvaat rezervite na gorivo za avioni, a del od niv ve}e gi zgolemija cenite na aviobiletite poradi s$ poskapoto gorivo. Spored pretstavni~kata asocijacija na aerodromite, Me|unaroden sovet na aerodromi, najza{titeni od zgolemuvawe na cenata na

aviogorivoto se evropskite aviokompanii. Evropskite kompanii ve}e imaat rezervi na gorivo od 60% za 2011 godina, dodeka amerikanskite avioprevoznici imaat za~uvano samo 34% od gorivoto vo rezervi. Spored prognozite na IATA, najgolem profit vo 2011 godina }e ostvarat avioprevoznicite od Azisko-pacifi~kiot region. Se o~ekuva profitot na kompaniite od ovoj region da dostigne maksimalni 3,7 milijardi dolari, dodeka severnoamerikanskite kompanii se o~ekuva da profitiraat za 3,2 milijardi dolari. Iako evropskite aviokompanii imaat najgolemi rezervi na gorivo, spored prognozite

na IATA tie }e ostavarat najmal profit. Se o~ekuva

profitot na kompaniite od evropskiot kontinent da dostigne samo 500 milioni dolari. So ovie prognozi se zgolemi prvi~niot prognoziran profit od 100 milioni dolari. Od IATA istaknaa deka kontinuirana kriza vo bankarskiot i vladiniot sektor vo Evropa go ostava evropskiot pazar "kr{liv" na dolg rok. Kompaniite od avioindustrijata od Sredniot Istok se o~ekuva da ostvarat profit od 700 milioni dolari, {to e 300 milioni dolari pove}e od prvi~nite prognozi, no mnogu pomalku od profitot od 1,1 milijarda evra, koj kompaniite od ovoj region go ostvarija vo 2010 godina. Samo Egipet, Tunis i Libija, kade {to momentalno "besneat" politi~ki nemiri, pridonesuvaat so 20% vo me|unarodniot aviotransport. Spored ekspertite, dokolku politi~kite tenzii vo arapskiot svet ne se smirat za kratko vreme, na dolg rok toa mo`e da nanese ogromni {teti ne samo na avioindustrijata, tuku i na drugite srodni industrii koi zavisat od cenata na naftata.

Feqton

KAPITAL / 04.03.2011 / PETOK

NAJPOZNATITE SVETSKI MILIJARDERI KOI PO^NALE OD NULA: 16

HEROLD HEM

OD RURALNATA AMERIKA DO TRONOT NA NAFTENATA INDUSTRIJA Herold Hem, Amerikanecot {to poseduva najmnogu nafta i priroden gas, i den denes odi na rabota so elan na 20godi{nik. Re~isi 6 milijardi dolari vo xebot ne mu te`at, nitu mu pre~at za da si spomne za vremeto koga moral da se ma~i za niska plata na benzinska stanica kako rabotnik na koj denes mo`e toj samiot da {efuva PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

afta moète da najdete samo ako imate volja da ja barate, a mnogumina ja zagubija voljata da ja baraat vo Amerika”, veli Herold Hem, generalniot direktor na kompanijata Kontinental risorses (Continental Resources), koja vr{i istraùvawe i pronao|awe na nafta i priroden gas vo SAD. No da se ima verba e lesno dokolku i vo padot na cenite na gorivata va{eto bogatstvo iznesuvalo 4 milijardi dolari. Tolkavo be{e li~noto bogatvo na ovoj ~ovek vo 2009 godina, koe spored presmetkite na ugledniot magazin “Forbs” vo poslednite 12 meseci porasnalo za dopolnitelni 2 milijardi dolari, pa momentalnata “teìna” na Hem e to~no 5,8 milijardi dolari. Toa prvenstveno se

dol`i na rastot na akciite na negovata kompanija (akciite dostignaa porast od 72%), koja iako e stara pove}e od polovina vek na berzata se pojavi duri vo 2007 godina. Negoviot dene{en udel vo kompanijata e 73%, a koga stana del od milijarderskata elita toj pod privatno rakovodstvo gi zede i firmite za dostavuvawe na gas, Hiland partners i Hiland holdings. Sive ovie uspe{ni biznis-potfati vo Amerika mu go donesoa atributot “Amerikanec {to poseduva najmnogu nafta i priroden gas”. Ovoj ~ovek novinarite ~esto go sporeduvaat i so baronite na naftata kako Dejvid Rokfeler i Pol Geti. Sepak, toa {to go pravi poseben ne se parite. Herold ima i dolga prikazna zad svojot uspeh. Taa po~nuva od farmata {to pod zakup ja imale negovite roditeli, pa zavr{uva nekade na

naftenite poliwa koi se vo negova sopstvenost. A od toj dolg pat ~ovekov u{te ne se izmoril. “I denes tolku mnogu se raduvam koga odam na rabota, isto kako koga imav 20 godini”, veli, spomnuvaj}i si za vremeto koga moral da se ma~i za niska plata na benzinska stanica, kako rabotnik na koj denes mo`e toj samiot da {efuva. SONOT ZA CRNOTO ZLATO Statisti~ki gledano, pogolem del od milijarderite {to po~nale od nula bile najmladi vo familijata. No, nesomneno, familijata na Herold Hem bila pobrojna od site dosega{ni. Najmal od 13 deca od familijata na nekoj farmer-zakupec od Oklahoma, Herold rastel bez regularen vodovod i elektrifikacija. Ponekoga{ nemal ni ~evli. Na 6-godi{na vozrast po~nal da bega od ~asovi i pove-

}e sakal da mu pomaga na svojot tatko, berej}i pamuk na poliwata vo Teksas. Koga napolnil 17 godini Herold go napu{til domot i go zavr{il srednoto u~ili{te vo Enid, kade {to na{ol rabota na benzinska pumpa, isto taka popravaj}i i dupnati gumi. Opkruèn so severnozapadniot amerikanski biznis so nafta vo Oklahoma, Hem sonuval za pogolemi ne{ta, pa po~nal informativno da ja u~i geologijata. “Po~nav da zamisluvam deka sekoj moè da go pronajde ova skrieno, anti~ko bogatstvo i deka toa moè da stane negovo”, raskaùva{e Hem za “Forbs”, mislej}i na naftata. Podocna, vo 1965 godina, koga uspeal da sobere nekoja para, toj kupil kamion so pumpa za da gi usluùva naftenite firmi. “Pozajmiv pari od bankata za nekolku raboti {to mi bea potrebni i go po~nav toj biznis. Imav u{te nekoj

so mene za da potpi{e {to treba. Toa be{e mnogu obi~en po~etok”, raskaùva Herold, se}avaj}i se na svojot skromen po~etok vo biznisot, vreme vo koe, sepak, ne se otkaàl od svojot son. Vo 1971 godina toj si ja probal sre}ata i go izdup~il negoviot prv bunar vo okrugot Alfalfa, i toa na mestoto koe prethodno go napu{til nafteniot gigant [el. No, zaludno. Sledej}i ja intuicijata toj se obidel povtorno i ve}e vtoriot obid bil poln pogodok. Herold “udril” vo nafta, ja osnoval kompanijata [eli Din oil kompani (Shelly Dean Oil Company), nare~ena spored imiwata na negovite dve od pet deca i vlegol vo biznisot. Kako mnogumina dileri od Oklahoma i Ham vo 80-tite godini svrtel na priroden gas. Sepak, na po~etokot na 90-tite godini toj sfatil deka dràvnoto pravilo koe gi forsiralo firmite

za priroden gas da gi uslu`at site kompanii } e rezultira so napliv na evtin gas. Za dve godini povtorno po~nal da demne po naftata, mapiraj}i gi oblastite koi gi ~uval vo tajnost, koi naj~esto se nao|ale vo sosednite okruzi. Toga{ se slu~ilo edno golemo otkritie. k Herold prona{ol ogromen krater predizvikan od meteorit. No, daleku od mislata deka }e po~ne da se zanimava so astronomija, meteoritot koj padnal na 34 kilometri od gradot kade {to Hem go zavr{il srednoto obrazovanie udril vo izvor bogat so 17 milioni bareli od crnoto zlato. “OKUPACIJATA” NA BEJKEN Po izvesno vreme, koga crnata reka po~nala da presu{uva, Hem slu~ajno se upatil na Karpestite Planini, kade {to otkril deka horizontalnite bunari so koi dolgo se pletkal

PRIKAZNI OD WALL STREET

KOJA E TAJNATA ZA Najgolemata zasluga za neodamne{niot rast na Ibej e Pejpal. Prihodot od ovoj servis za pla}awe preku Internet porasna za 23% lani, na 3,4 milijardi dolari. Ibej go kupi Pejpal vo 2002 godina za 1,5 milijardi dolari, so namera da im dade na kupuva~ite lesna, prifatliva alternativa na kreditnite karti~ki oleka, no sigurno, investitorite na Vol Strit ja “pumpaat” cenata na akcijata na Ibej (eBay), internet-stranicata {to organizira proda`bi preku naddavawe. Ako se vratime nazad vo vremeto, vo 2004 godina, Ibej be{e kulturolo{ki fenomen i ma{ina za pravewe profit.

P Analiti~arite o~ekuvaat Pejpal da stane najgolemiot izvor na prihodi za svojata kompanija-majka Ibej za nekolku godini

Cenata na nejzinata akcija stigna do 60 dolari vo dekemvri taa godina, pred rakovodstvoto da donese nekoi ~udni odluki, a me|u niv i skapoto prezemawe na Skajp (Skype), internet-servisot za “~etuvawe” i telefonski razgovori. Vakvite biznispotezi napravija akcijata na kompanijata da do`ivee ostar pad. Me|utoa, od minatoto

leto navamu Ibej zabele`uva postepeno vra}awe kon svoite vrvovi, zabele`uvaj}i skok od 68% od najniskata to~ka vo po~etokot na juli, od 19 dolari na 32 dolari, kolku {to zatvori trguvaweto vo vtornikot. Ovoj rast e u{te pove}e impresiven ako se sporedi so performansite na sli~nite kompanii kako Ibej. Otkako

Feqton

KAPITAL / 04.03.2011 / PETOK

NOV FEQTON VO KAPITAL: Po~ituvani ~itateli, od dene{niot broj po~nuvame so nov serijal “Najpoznatite svetski milijaderi koi{to po~naa od nula”. ]e gi doznaete neverojatnite prikazni za uspehot na lu|eto koi svojata kariera ja po~nale kako prodava~i na vesnici ili dostavuva~i na pratki, a denes “teàt” i po nekolku desetici milijardi dolari. prou~uvaj}i gi moàt da gi otvorat oskudnite rezervoari koi se pokaàle te{ki za tapirawe. Vo 1995 godina, otkako ja preimenuval svojata kompanija vo Kontinental risorses, zaedno so Barlington risorses (Burlington Resources) po~nale so strani~no dup~ewe vo oblasta na Ju`na Dakota, nare~ena Kedrovi Ridovi. Ispadnalo deka mestoto e 13-to nagolemo kopneno nafteno pole vo SAD. Za Hem ova pretstavuvalo presvrt vo igrata. Za da ja finansira svojata kompanija toj odbil da ja stavi na berza (negovata kompanija ne be{e listana na berzata s$ do 2007 godina) i kako zamena izdal 150 milioni dolari od bele{ki so skap kupon od 10,25%. No, sepak, toga{ se slu~ilo toa {to najmalku bilo o~ekuvano. Padna cenata na naftata, pa vo 1998 godina Kontinental zabeleàla zagubi od 18 milioni dolari. Sepak, Herold be{e spasen od nagornoto polzewe na cenite na derivatite {to po~naa vo 2001 godina. Toga{ negovata naftena kompanija najmi brokeri za zemji{te da gi nagovorat farmerite vo oblasta Montana Bejken, za po~etok pod naem da im izdadat okolu 400 milioni metri kvadratni za 7 milioni dolari. Dup~ej}i 3 kilometri nadolu i 3 kilometri horizontalno, a potoa stimuliraj}i gi frakturite na bunarot so pomo{ na voden pritisok, Hem ovozmoìl dobivka od 7.200 bareli dnevno od vkupno 83

BOREC SO DIJABETESOT 2007 godina Herold Hem i negovata sopruga Sju En, preku nivnata dobrotVza ovorna organizacija podarile 7 milioni dolari za poddr{ka na Centarot dijabetes vo Oklahoma, koj se nao|a vo Centarot za zdravstveni nauki pri Univerzitetot Oklahoma. Podocna tie dadoa dopolnitelni 3 milioni dolari koi pomognaa vo zdobivaweto na zgradata {to denes pretstavuva Herold Hem centar za dijabetes. Negovata `ena, osven kako partner vo filantropskite potfati, isto taka go pridru`uva i vo negovite biznis-potfati. Osven kako marketing-menaxer na kompanijata na nejziniot soprug, taa e i sekretar na izvr{niot bord vo Oklahoma enerxi risorses, predvodej}i ja edukacijata na idnite vraboteni vo naftenata industrija.

Na po~etokot na 90-tite godini Hem sfatil deka dr`avnoto pravilo koe gi forsiralo firmite za priroden gas da gi uslu`at site kompanii }e rezultira so napliv na evtin gas. Za dve godini povtorno po~nal da demne po nafta, mapiraj}i gi oblastite koi gi ~uval vo tajnost. Za ~udo, naletal na ogromen krater predizvikan od meteorit koj udril vo izvor bogat so 17 milioni bareli od crnoto zlato

Pred Pred centarot za dijabetes Herold Hem

Kontinen{enel so svetla idnina Hem so pretsedatelot na bordot

Neumoren pretpriema~ bunari niz naftenite poliwa Bejken. Odbral i dopolnitelni golemi povr{ini za zaem od drugata strana, vo Severna Dakota, po po~etna cena od 50 dolari za edinica, cena koja se iska~ila na 300 dolari pred da se pojavat prvite meuri na naftata. Sepak, rabotite zako~ile koga Kontinental i ostanatite nafteni kompanii

se obidele da go kopiraat uspehot od Montana vo Severna Dakota. Proizleglo deka samo devet od prvite 52 bunari {to gi napravila naftenata kompanija bile va`ni od ekonomski aspekt. So ova investitorite ne bile premnogu impresionirani, pa Hem go presretnaa i dopolnitelni problemi za listaweto na Wujor{kata berza, za na kraj da ja

skrati cenata na ponudata do 15 dolari po akcija. “Ako treba da raboti{ denono}no za da zaraboti{ pari, pomiri se deka toa e del od toa {to treba za da se stane vistinski pretpriema~”, pora~uva Hem. Koga vo maj 2007 godina Kontinental se pojavi na Wujor{kata berza, napornata rabota navistina mu se isplati. Proizleze deka vo Bejken, sepak, imalo

nafta i toa mnogu. VO EKONOMSKATA KRIZA So upotreba na sekoj dostapen plan koj mu odel vo korist i u~ej}i od gre{kite na drugite, od kompanija vredna 400 milioni dolari, Harold Hem izgradi magnat koj vo 2008 godina donese prihod od edna milijarda dolari. Taka, vo recesijata toj vleze so podobra finansiska forma otkolku drugite sopstvenici na nafteni bunari. Blagodarenie na toa vo 2009 godina dolgot na kompanijata iznesuva{e samo 279 milioni dolari. Podatocite govorat deka na po~etokot na krizata Kontinental operiral so 32 dup~alki, no do krajot na 2008 godina vo rabota bile samo 14. Herold

gi skratil kapitalnite rashodi do 609 milioni dolari, za razlika od potro{eniot buxet od 883 milioni dolari godinata pred toa. Duri i negovite akcii padnaa od 82 dolari vo juli 2008 godina do 23 dolari vo narednata godina. Sepak, toj se odrà i verojatno znaete {to pravi tokmu vo ovoj moment. Toa {to go nosat dene{nite vesti mu ja otkriva nasmevkata na liceto. Samo toj moè da se smee koga cenite na naftata se ka~uvaat. Vo naredniot broj na “Kapital” }e doznaete za Dejvid Mardok, koj od Vtorata svetska vojna se vrati so nekolku centi, a ìvotot go donese do vrvnata pozicija vo Dole Food i li~no bogatstvo od 2,4 milijardi dolari.

AD USPE[NIOT KAMBEK NA EBAY? izleze na berza vo 2007 godina, Merkado libre (MercadoLibre) - ~esto narekuvana Ibej na Latinska Amerika – zabele`a rast na svojata akcija pove}e od dvojno. Toa ne e iznenaduvawe, velat analiti~arite, zatoa {to Merkado libre e mala, brzoraste~ka kompanija, dodeka Ibej po~na da luta levo-desno vo toj period. No, tie kako da gi smenija svoite ulogi vo poslednive {est meseci. Za toa vreme Ibej porasna za 40%, dodeka Merkado libre samo 1%. A dosega vo 2011 godina Ibej go “rasturi” duri i mo}niot Amazon (Amazon.com), rastej}i 16%, dodeka Amazon padna za 6%. [to stoi zad ovoj baven, no

siguren skok na akcijata na Ibej? Edno e sigurno, Ibej po~na kone~no da uìva vo plodovite na svojata dolga i bolna transformacija od aukciska internet-stranica vo maloprodaèn servis i kompanija za elektronski pla}awa, koja se dviì kon mobilni platformi i lokalna trgovija. Ovaa metamorfoza razgnevi mnogumina dolgogodi{ni trgovci, primoruvaj}i gi da gi naso~at svoite biznisi kon rivalskite stranici, kako {to e Amazon. A serijata redizajni, pak, be{e napravena so cel da go ottrgne biznismodelot na Ibej od aukciite, koi imaa ograni~en efekt, koi{to po~naa da bledneat i koi zbunuvaa golem broj

potro{uva~i. Sega na Ibej so naddavawe se prodavaat pomalku od edna tretina od proizvodite. Ibej s$ u{te e daleku od vode~kata pozicija vo elektronskata trgovija kako {to be{e pred edna decenija. Pazarot vo koj{to operira Ibej porasna za 8% vo 2010 godina, po padot za 5% vo 2009 godina. Me|utoa, globalno, onlajnmaloproda`bata porasna za pove}e od 10%. So podobruvawe na prebaruvaweto na stranicata, forsiraweto na proda`ba preku mobilen telefon i pritisokot vrz prodava~ite so nizok rejting dodelen od kupuva~ite, Ibej poleka gi vra}a svoite zagubeni mu{terii nazad. Vsu{nost, internet-strani-

cata na koja{to pove}eto lu|e pomisluvaat koga }e se spomne Ibej, }e igra s$ pomala uloga vo idniot rast na kompanijata. Za vreme na poslednata sredba so analiti~arite glavniot finansiski menaxer na Ibej, Bob Svon, re~e deka o~ekuva prihodite na Ibej da rastat so 18% godi{no, do 15 milijardi dolari vo 2013 godina, dodeka profitot da raste so stapka od 14%. No, Svon isto taka re~e deka “originalnata” internet-stranica na Ibej }e zabele`i pomal rast – samo okolu 6% godi{no. Ostanatite biznisi na platforma na elektronskata trgovija, koi{to kompanijata gi kupi ili gi kreira – kako {to

e Ibej klasifajds (eBay Classifieds) i Stabhab (Stubhub) - }e zabele`at rast od okolu 14%. No, najgolemata zasluga za neodamne{niot rast na Ibej e Pejpal (PayPal). Prihodot od ovoj servis za pla}awe preku Internet porasna za 23% lani, na 3,4 milijardi dolari. Ibej go kupi Pejpal vo 2002 godina za 1,5 milijardi dolari, so namera da im dade na kupuva~ite lesna, prifatliva alternativa na kreditnite karti~ki, na svojata aukciska stranica. Sega ovoj biznis e generatorot na rast na svojata kompanija-majka. Svon o~ekuva prihodite na Pejpal da prodol`at so rast od okolu 23% godi{no do 2013 godina, koga negoviot

udel vo svetskite onlajn-pla}awa }e se pribli`i kon 25% od sega{nite 18%. Golem del od potencijalot za rast na Pejpal le`i vo sferata na mobilnite telefoni. Tehnologijata na pla}awe so Pejpal dosega e prika~ena od strana na 60.000 programeri na softver vo 1.500 aplikacii za mobilni telefoni. Pejpal vo momentov obezbeduva okolu 38% od vkupniot prihod na Ibej, a pred dve godini 28%. Analiti~arite o~ekuvaat Pejpal da stane najgolemiot izvor na prihodi za kompanijata-majka za nekolku godini. [tom toa }e se slu~i, ostanuva edno pra{awe da se odgovori: koga Ibej }e se preimenuva vo Pejpal?

FunBusiness

KAPITAL / 04.03.2011 / PETOK

Pro~ueniot Sambadrom vo Rio De @aneiro

Pod maska vo Venecija

VREME NA KARNEVALI

OD RIO DO VENECIJA, PA VO STRUMICA NA ULICA! r se vo poln ek,, a ludiloto u i euforijata uf r j najmnogu j u se ~uvstvuva u u tamuu kade {to se najgolemite j f fes Karnevalite tivalski k slu~uvawa. I Iako k crkvata k gi smeta za paganski, k stanaa op{ta zabava b za {irokite k narodni masi vo celiot svet. Ako Rio i Venecija imaat nivni karnevali, i Strumica i Vev~ani imaat mnogu da ponudat SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

remeto na karnevalite po~na u{te na sredinata na fevruari. Tradicionalnite festivali i karnevali kade {to se slavi pod “ludiloto” na maskite go zafati celiot svet. Spored tradicionalnite obi~ai, lu|eto se maskirale za da gi izgonat zlite duhovi i crnite sili, no hristijanskata religija ne gi priznava. Crkvata gi smeta za paganstvo, koe nema nikakva vrska so pravoslavieto, a velat deka narodot u~estvuva vo niv od nezapoznaenost so religijata. Potekloto na zborot karneval naveduva na misleweto deka tie bile del od hristijanskata religija. Spored nekoj italijanski dijalekt zborot carne levare zna~i “da se otstrani meso”, odnosno period pred isfrluvaweto na mesoto od konsumirawe, bidej}i za vreme na veligdenskiot post mesoto e zabraneto. Isto taka, tuka e i latinskiot izraz carne vale ili “zboguvawe so meso”. Sepak, site se soglasni deka i pokraj toa treba da se po~ituvaat, bidej}i vekovnata tradicija na karnevalite opstoila do denes i s$ pove}e se razviva i stanuva popularna. Vsu{nost, re~isi i ja nemaat pove}e verskata ni{ka, tuku preminaa vo op{ta zabava na

masite, a periodot na nivnoto odrùvawe e vreme koga se zaborava na site griì. Lu|eto peat, se smeat, se zabavuvaat, maskirani vo ne{to nesekojdnevno i neobi~no, a pritoa taka i se odnesuvaat. Tokmu vo “bezgri`nata” priroda na karnevalite e negovata masovna prifatenost i popularnost vo site delovi od svetot. Karnevalska tradicija ima na site kontinenti, od Indija do Belgija, balkanskite zemji, Francija, Germanija, Italija, [panija i Portugalija, potoa zemjite od Ju`na Amerika, Meksiko, Panama, Karibite, Argentina, Brazil, Peru i drugi, a sekako i vo SAD i vo Kanada. RIO DE @ANEIRO – NAJEUFORIÊN KARNEVAL Najpopularnite karnevali vo svetot so sigurnost se tie koi se odrùvaat vo Brazil, a osobeno paradata vo Rio de @aneiro, koja e najva`niot del od karnevalot. Ovoj karneval e proglasen za najgolem na svetot. Se odrùva u{te od 1723 godina, a godinava po~nuva na 5 i }e trae do 8 mart. Paradite vr{at golemo vlijanie vrz afrikansko-brazilskata kultura. Karnevalite se najomileniot “praznik” na Brazilcite, koi zazemaat isklu~itelno vaèn del od nivnoto razmisluvawe i na~in na ìvot. Koga doa|a nivnoto vreme na odrùvawe dràvata bukvalno zastanuva re~isi cela

nedela so svoite normalni i sekojdnevni aktivnosti i site se prepu{taat denono}no na zabava. Ovoj festival so godini privlekuva milioni turisti od celiot svet (duri 70% za vreme na karnevalot), koi sakaat da bidat del od eufori~nata atmosfera i zabava, najmnogu poradi paradite koi gi organiziraat samba u~ili{tata, koi se organizacii {to rabotat vo tekot na celata godina isklu~ivo za karnevalot. Paradite se odrùvaat niz ulicite na Rio de @aneiro. Golemite paradi se nameneti da ja zabavuvaat publikata, no ima i pomali kade {to i posetitelite moàt da zemat u~estvo. Samba u~ili{tata se golemi grupi izveduva~i koi se finansirani od strana na tie {to gi po~ituvaat, a naj~esto toa se nelegalnite kockarski grupi. Site u~ili{ta se natprevaruvaat ~etiri dena i no}i vo Sambadrom (Sambadrome), kade {to na krajot se odbira pobednikot. U{te eden neodminliv del od karnevalot se devojkite. Brazilkite se edni od najubavite èni vo svetot i tie se svesni za toa. Ja izluduvaat ma{kata populacija, a ne retko i ènskata. Nekoi doa|aat samo za da gi gledaat kako tancuvaat polugoli vo kostimite. Kolku {to e interesen karnevalot vo Rio, tolku e i skap. Dodeka trae festivalot cenite

mo`at da porasnat duri do ~etiri pati pove}e od normalnoto. VENECIJA – KARNEVAL POD TAJNOSTA NA MASKITE Od tie koi ni se pobliski, a imaat renome vo svetot, e karnevalot vo Venecija, Italija, koj e eden od najstarite (1162 godina), a se odr`uva vo momentov. Trae malku podolgo od ostanatite, po~na na 19 fevruari, a }e zavr{i na 8 mart. No, pokraj toa {to trae podoglo, samiot karneval e poinakov. Tuka tradicija e da se nosat maski na liceto za da ne se otkrie identitetot na lu|eto, a kostimite se poklasi~ni i elegantni, kako od vremeto na barokot, no, isto taka postoi i parodija na istite. Maskite se nosele so cel da se prikrijat klasnite i socijalnite razliki. Na toj na~in ne postoele funkcii, site bile ednakvi i razgovarale na isto nivo. Vsu{nost,

LUKSUZNI VINSKI VIZBI

REZIDENCII NA HEDONIZMOT Neodamna

na amerikanskiot pazar za nedvi`nosti se pojavija nekolku ponudi na spektakularni vinski vizbi koi vredat vistinsko bogatstvo

skalila obloèni so bronzeni, PETAR GOGOSKI dvostrani srebreni i zlatni folii, a pogledot }e go gogoski@kapital.com.mk ulovi svetilnikot so vitra` od 19 vek. Ovoj ez razlika dali ste konsument na dom na vinoto od 20 iljadi metri kvadratni dobro vino ili ednostavno rek- ima 8 kamini, privaten teatar, spa, sauna, reativno potpivnuvate ne grièj}i fitnes i ogromen sklad so vino. Agentite se za berbata ili aromata, sigurno ne ja prepora~uvaat na lica so slabo srce. znaete deka “kolku vinoto e postaro, Nejzinata cena e 58,5 milioni dolari. tolku e podobro”. Temno mesto so umerena Tie koi ne se qubiteli na starinata za temperatura e idealno, no vo ovaa kriza “pomala” cena 32,5 milioni dolari, moàt te{ko moàt da bidat ispolneti i tie da dobijat vinska vizba vo Laguna Bi~, ~ij osnovni uslovi. Neodamna, pak, na ameri- sovremen izgled i umetni~ki dizajn e vo kanskiot pazar za nedvi`nosti se pojavija funkcija na skladirawe na vinoto. Sepak, nekolku ponudi na spektakularni vinski skapiot prosek na cenite za nedvi`nosti vo Kalifornija moèbi }e go premisli vizbi koi vredat vistinsko bogatstvo. Najskapata na listata e vinskata vizba koja kupuva~ot koj pobrzo bi se odlu~il za 21,9 se prodava vo Voter Mil, Wujork. Ovaa milioni vrednata ponuda vo Midvej, Juta. elegantna rezidencija zra~i so blagodat Ovoj “dom od soni{tata” za qubitelite od Stariot vek, kombinirana so moderen na skijaweto e dizajniran od tokmu od komfor. Vo nea se vleguva niz golemi, takvi lu|e vo 2007 godina. Specijalniot komfor, koj vklu~uva bazen so vodopad,

sauna i 1.000 {i{iwa od razli~nite sorti na crvenoto vino, te{ko deka nekogo }e izvle~at nadvor, na direktniot ski-vlez i izlez. Za razlika od sportskite uìvateli na vinoto, edna ponova konstrukcija od 22 iljadi kvadratni metri so 11 spalni i 12 bawi, {to se prodava vo Los Anxeles, ovozmoùva skladirawe na 2.550 {i{iwa. Pokraj “regularnite” sobi za spa i sauna za rekreacija, ovaa vizba vklu~uva i soba za masaà, koja dobro }e im dojde na tie koi se odlu~ile da platat 19,9 milioni dolari za mestoto. Site {to se podgotveni da dadat do 15 milioni dolari ni malku nema da se nezadovolni od vizbite vo Grinvi~ i Inglvud, posebno od poslednata, koja se nao|a na samo 9 kilometri od Menheten. ûvstvoto na britanski kralski privilegii }e gi zadovoli i najspecifi~nite vkusovi na tie koi tuka moàt da uìvaat vo najretkite francuski vina.

Vinoto e samo “izgovor” za kompletnoto u`ivawe

KAPITAL / 04.03.2011 / PETOK

FunBusiness VO GRADOT NA POROCITE

STRUMI^KI KARNEVAL

arnevalot vo Strumica se K odrùva najmalku od 1670 godina, sekoja godina vo ramkite na trimerskite denovi (po~etokot na veligdenskiot post). Datumot na odrùvawe se menuva vo zavisnost od Veligden i sekoga{ e vo vtornik po ~ist ponedelnik. Godinava se odrùva tokmu na 8 mart. Ovoj karneval e eden od najzna~ajnite obi~ai i tradicii ne samo vo Strumica, tuku i vo dràvata, bidej}i oti{ol najdaleku so svojata transformacija. Za Strumi~ani karnevalot ne e samo nastan koj trae nekolku dena, tuku e i na~in na ìvot vo tekot na celata godina. Lu|eto se podgotvuvaat za sledniot karneval vedna{ po zavr{uvaweto na prethodniot. Postojat celi organizacii i grupi koi odlu~uvaat kakvi maski }e se napravat, a ènite od toj kraj so meseci ra~no gi izrabotuvaat. [to se odnesuva na tradicijata, “slaveweto” po~nuva sekoga{ vo nedela, ve~erta na Pro~ka i trae do sreda. Vo vtornik e golemata karnevalska ve~er koga maskirani grupi {etaat niz gradot i odat po ku}ite kade {to ima vereni devojki i ostanuvaat kaj niv do ranite utrinski ~asovi. Iako karnevalot se sovpa|a vremenski so trimerskite denovi, postoi golema razlika vo su{tinata, bidej}i trimerite se hristijanski obi~aj, a karnevalite se ostatoci od kult na paganskoto vreme. Denes Strumi~kiot karneval ima druga, sovremena dimenzija. Gi poprimil vlijanijata od svetskite karnevali i pretstavuva golema zabava za mladite koi doa|aat od celata dràva, a vo ponovo vreme i od stranstvo, pa brojkata na gosti dostignuva i 30.000. Godinava, desettina dena pred po~etokot se rasprodadeni site smestuva~ki kapaciteti. Toa {to go pravi osobeno interesen e {to se organiziraat zabavi koi traat do ranite utrinski ~asovi i site se maskirani. Od 1994 godina Strumica e ~len na me|unarodnata asocijacija na karnevalskite gradovi, a kako rezultat na toa proizlegle mnogu sorabotki i razmeni so grupi od mnogu zemji.

VEV^ANSKI KARNEVAL

ev~anskiot karneval, pak, e Vodrùva star pove}e od 1.800 godini i se na 13 i 14 januari (sproti Novata godina spored stariot kalendar). Po svoite karakteristiki (arhai~nosta, misti~nosta i improvizacija) se razlikuva od site karnevali vo svetot. Za vreme na karnevalot Vev~ani se pretvora vo takanare~en “teatar bez granici”, bidej}i sekoj u~esnik stanuva vistinski akter. Ima tri tradicionalni maski: zet i nevesta, Glupi Avgust i muzi~ari. No, vo posledno vreme pointeresni se tie maski kade {to lu|eto se maskiraat vo poznatite li~nosti od op{testvoto i gi ismevaat na sme{en i ironi~en na~in. Naj~esto toa se mladite, koi mnogu energi~no gi odigruvaat nivnite ulogi, kritikuvaj}i gi negativnite pojavi. Spored nekoe staro pravilo, ènite ne smeat da u~estvuvaat na karnevalot, no bidej}i niz godinite se modernizira, tie moàt da se maskiraat, no pritoa da ne gi vadat maskite. Ovoj karneval ima neverojatna va`nost za Vev~ani i za vreme na negovoto odrùvawe. Vev~anci od celiot svet se pribiraat doma za da u~estvuvaat na karnevalot koj svetot go prevrtuva naopaku. Vo 1993 godina Vev~anskiot karneval stana ~len na FCC – asocijacija na svetskite karnevalski gradovi.

maskite na nekoj na~in se za{titen znak na Venecija i edna od mnogute atrakcii na gradot koi privlekuvaat mnogu turisti. Vo sekoj sokak, prodavnica, pa duri i kaj uli~nite prodava~i mo`ete da kupite edna od mnogute maski koi se dizajnirani vo sekakvi formi, {ari i golemini. Za vreme na karnevalot niz ulicite, plo{tadite, mostovite na Venecija, paradiraat iljadnici lu|e od Italija i svetot, u`ivaj}i vo ubavinite na gradot na sosema poinakov na~in, a popatno zastanuvaat da se voshituvaat na uli~nite zabavuva~i i peja~i koi svirat na gitara.

STRUMI^KI I VEV^ANSKI KARNEVAL OSOVREMENET NA^IN NA @IVOT I ZABAVA Makedonija e zemja so vekovna tradicija koga stanuva zbor za festivalite. Najpoznatite festivali koi se zapi{ani na svetskata “mapa” i stojat ramo do ramo so najdobrite se Strumi~kiot i Vev~anskiot karneval. Razlikata me|u ovie dva karnevala e vo toa {to prviot e povrzan so verskiot praznik Trimeri i e edinstvena manifestacija od vakov vid koja e posvetena na armasanite (verenite) devojki, dodeka, pak, vtoriot pretstavuva spoj na paganskoto i sovremenoto.

BALETSKI VIKEND

"PREGRATKA" I “DOKTOR OFBOLI” VO MOB

akedonskata opera i balet povtorno so novi iznenaduvawa ovoj vikend za site nejzini verni posetiteli. Po podolg period repertoarot na MOB }e bide zbogaten, poto~no obnoven so povtornoto postavuvawe na baletskata pretstava “Pregratka”. Ovaa pretstava }e bide prikaàna na Malata scena vo MOB na 5 mart (sabota) so po~etok od 20 ~asot. Koreografijata e na Sa{a Eftimova, a pravena e po muzikata na Proxekt @lust. Svoevremeno ovoj proekt be{e uspe{no pretstaven pred amerikanskata javnost, kade {to be{e ocenet so najvisoki ocenki od publikata i od stru~nata kritika. Vo nedela, pak, 6 mart, so po~etok od 12 ~asot, na golemata scena najmalata publika }e moè da se izraduva na baletskata pretstava "Doktor Ofboli". Ovaa pretstava e rabotena spored skaznata na poznatiot ruski basnopisec i pisatel Kornej ûkovski, a po muzika na Igor Morozov. Koreografijata e delo na balet-majstorot od Rusija, Mihail Krapivin, a kostimite se na Marija Papu~evska.

TRI NOVI STADIONI PO PRIMEROT NA KATAR

Sportskite borili{ta se predvideni za fudbal, bejzbol i ko{arka Vo

Las Vegas }e ima i replika na svetskoto fudbalsko prvenstvo vo Katar?

AD ja zagubi trkata so Katar za organizacija na svetskoto fudbalsko prvenstvo vo 2022 godina bidej}i dràvi~kata od Persiskiot Zaliv veti grandiozni stadioni i skapa organizacija, ne{to {to edinstvenata supersila milijardi dolari }e ~inat trite stane moè nitu da go sonuva da go izgradi. No, dioni vo Las Vegas vo barem eden amerikanski grad sonot sekojdnevno se pretvora vo jave. Las Vegas, gradot na komarot i sekoj moèn porok, se podgotvuva da izgradi ne eden, tuku tri stadioni, koi spored cenata i dizajnot gi nadminuvaat i katarskite planovi. Sumata predvidena za izgradba na noviot sportski kompleks na Las Vegas e neverojatni 1,7 milijardi dolari. Ovie sredstva }e bidat obezbedeni od brojni investitori, koi vo ovoj grad gi ima navistina vo golem broj. Sportskite borili{ta }e bidat nameneti za fudbal, amerikanski fudbal, bejzbol, ko{arka i hokej i u{te nekolku sportovi popularni vo SAD. Interesno e {to vo momentov na teritorijata na Las Vegas ne egzistira nitu edna profesionalna sportska fran{iza, po {to investitorite se nadevaat deka so izgradbata na stadionite, }e privle~at del od postoe~kite ekipi koi se natprevaruvaat vo drugite gradovi od SAD. Zasega na nivo na {pekulacija e kombinacijata so timot na Sakramento Kings od NBA ligata. Kralevite se nezadovolni od tretmanot vo Sakramento i baraat nov “doma}in” za klubot. Gazdite na timot, bra}ata Maluf, se sopstvenici na eden od desette grandiozni hoteli-kockarnici vo gradot, po {to se {pekulira deka tie bi bile me|u prvite koi bi ja preselile svojata ekipa. Las Vegas e kopija na golem broj gradovi od “stariot svet”. Tamu postojat repliki na piramidi, na triumfalni kapii, imitacija na Ajfelovata kula i Cezarovata palata. Zo{to vo ovoj grad da nema i replika na svetskoto fudbalsko prvenstvo vo Katar?

1,7

Rabota / Smetkovodstvo / Menaxment

KAPITAL / 04.03.2011 / PETOK

Izbor na aktuelni oglasi ZDRASTVO I NEGA Izvor: Dnevnik Objaveno: 26.02.2011 - 10.03.2011 SINERXI MEDIKAL ima potreba od stru~en sorabotnik koj treba da gi ispolnuva slednive uslovi: VSS – medicina, farmacija, stomatologija ili sl., B kategorija, odli~en angliski, rabota so kompjuteri i dr. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Dnevnik na 26.02.2011 god. koj trae do 10.03.2011god. Adresa za aplicirawe: Ul. Vasil Stefanovski br. 1a/3, 1000 Skopje so naznaka za oglas.

ADMINISTRACIJA Izvor: Dnevnik Objaveno: 28.02.2011 - 05.03.2011 Agencijata za administracija objavuva oglas za vrabotuvawe na (4) dràvni slu`benici vo Komisija za verifikacija na faktite za slednite rabotni mesta: Vi{ sorabotnik Sorabotka so dràvni organi Sorabotnik komunikacija so javnosta i dràvnite organi. Sorabotnik za arhivski raboti Samostoen referent – dostavuva~. Detalnite informacii za pozicijata i na~in na aplicirawe se navedeni vo oglasot objaven vo Dnevnik na 28.02.2011 god. koj trae 5 dena od objavuvaweto. Prijavite da se dostavat preku pisarnica na adresa Agencija za administracija ul. Jurij Gagarin br.15 ili prijavata da ja popolnat i dostavat elektronski preku http://prijava.ads.gov.mk

SMETKOVODSTVO I REVIZIJA Izvor: Dnevnik Objaveno: 26.02.2011 - 08.03.2011 SOS DETSKO SELO MAKEDONIJA oglasuva slobodno rabotno mesto na pozicija ADMINISTRATIVNO – FINANSISKI ASISTENT. Kvalifikacii: VSS (ekonomski), iskustvo min. 2 godini, solidno poznavawe na angliski jazik i rabota na kompjuter i dr. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Dnevnik na 26.02.2011 god. koj trae do 08.03.2011god. Adresa za aplicirawe: kariera@ sos.org.mk Pove}e info na www.sos.org.mk

MENAXMENT Izvor: Dnevnik Objaveno: 02.03.2011 Triple S Recruitment za potrebite na Orifleim Kozmetika dooel (Oriflame Macedonia) objavuva oglas za COUNTRY MANAGER – Menaxer na Orifleim Kozmetika. Dokolku va{iot profil opi{uva: - Soodvetna univerzitetska diploma, - Minimum 5 godini rabotno iskustvo vo proda`ba/ distribucija na soodvetna menaxerska pozicija, - Dosega{no iskustvo vo direktna proda`ba (prednost vo FMCG industrijata), - Dosega{no iskustvo i soodvetni ve{tini za menaxirawe na proda`bata, - Isklu~itelni liderski sposobnosti da go pottikne i motivira timot za ostvaruvawe na povisoko nivo na postignuvawa, - Poseduvawe na analiti~ki ve{tini, - Isklu~itelni komunikaciski i prezentaciski ve{tini, - Odli~no poznavawe na angliskiot jazik (govor i pi{uvawe). ]e bidete odgovorni za: - Postojan porast na proda`bata, - Kreirawe, implementirawe i sledewe na proda`nite aktivnosti, - Poddr{ka i odr`uvawe na redovni sostanoci so konsultantite, Vr{ewe na pred- proda`na i post- proda`na analiza i statistika itn. Dokolku vie ste vistinskata li~nost za ovaa pozicija, Ve molime ispratete go va{eto CV (na makedonski ili angliski jazik) i propratno pismo najdocna do 9 Mart 2011 na jobs@hr.com.mk.

UGOSTITELSTVO Izvor: Dnevnik Objaveno: 26.02.2011 - 06.03.2011 HUAD Makedonija Skopje ima potreba od Kelneri (5 izvr{iteli), Kuvari (6) i Dipl.Ekonomisti (2). Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Dnevnik na 26.02.2011 god. Koj trae 8 dena od objavuvaweto. Adresa za aplicirawe: ul.Mo{a Pijade br.2 Skopje so oznaka za oglas.

JAVEN SEKTOR Izvor: Ve~er Objaveno: 02.03.2011 Fond za Zdravstveno osiguruvawe na RM objavuva oglas za vrabotuvawe na neopredeleno vreme: 1. Republi~ki kontrolor so 5 godini rabotno iskustvo, 2. Republi~ki kontrolor so 1 godina rabotno iskustvo, 3. Kontrolor na pridonesi vo podra~na slu`ba Skopje, 4. Kontrolor vo podra~na slu`ba Del~evo, 5. Kontrolor vo podra~na slu`ba Ki~evo, 6. Kontrolor vo podra~na slu`ba Ko~ani, 7. Kontrolor vo podra~na slu`ba Kriva Palanka, 8. Kontrolor vo podra~na slu`ba Gevgelija, 9. Kontrolor vo podra~na slu`ba Strumica, 10. Kontrolor vo podra~na slu`ba Veles. Zainteresiranite kandidati treba da ispratat a{likacija za rabota (pismo za motivacija i rezime, uverenie za zavr{eno obrazovanie, uverenie za dr`avjanstvo) do Arhivata na FZO na RM, u. Makedonija, bb, Skopje. Rokot za aplicirawe e 5 rabotni dena od denot na objavata na oglasot.

SEKOJ DEN VO

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA

SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

KAPITAL / 04.03.2011 / PETOK

Obuki / Finansii i smetkovodstvo

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici – za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo. Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal. Upisot e vo tek. Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

Sovetuvawe SPROVEDUVAWE NA VNATRE[NA REVIZIJA I UPOTREBA NA REVIZORSKI TEHNIKI I „POVRATOK NA DDV OD STRANSTVO” 13-16 mart 2011 godina Hotel „Kasina” 3* Belgrad, Republika Srbija So cel zapoznavawe na kompaniite i nivnite vnatre{ni revizori so osnovite na sproveduvaweto na vnatre{nata revizija, kako i procesot na izgotvuvawe na revizorski izve{tai, Stopanskata komora na Makedonija, od 13 - 16 mart 2011 godina, organizira seminar na tema: „Sproveduvawe na vnatre{na revizija i upotreba na revizorski tehniki”.

PREDAVA^: MIRKO VIN^ETI],

direktor na Cash Back IMO i ekskluziven i generalen zastapnik na {vajcarskata Cash Back vo Srbija Site u~esnici na seminarot }e dobijat soodveten raboten materijal i sertifikat za u~estvo. KONTAKT: LEN^E ZIKOVA tel: 02 32 44 054 faks: 02 32 44 088 e-mail:lence@mchamber.mk

ANITA MITREVSKA tel: 02 32 44 057 faks: 02 32 44 088 anita.mitrevska@mchamber.mk

Obuki / Menaxment / HR

KAPITAL / 04.03.2011 / PETOK

Ednodneven seminar

„TRGOVSKA MARKA “ - I VA[IOT ZNAK NEKA STANE BREND! 16 mart 2011 godina, 09:30-15:30 ~asot, Stopanska komora na Makedonija, sala 1 na 5-ti kat PREDAVA^: Biqana Leki}, pomo{nik-rakovoditel vo Sektorot za trgovski marki, industriski dizajn i geografski nazivi, Dr`aven zavod za industriska sopstvenost. Site u~esnici na seminarot }e dobijat soodveten raboten materijal i sertifikat za u~estvo. Zainteresiranite za u~estvo na ovoj seminar mo`at da se prijavat najdocna do 11 mart 2011 godina. KONTAKT : ANITA MITREVSKA Tel: (02) 3244057; Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: anita.mitrevska@mchamber.mk KONTAKT: ELIZABETA ANDRIEVSKA-EFTIMOVA Tel: ++ 389 2 3244074; Faks:++ 389 2 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: beti@mchamber.mk

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Office Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena na makedonskite delovni i drugi subjekti.

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA) Kursot gi opfa}a slednite oblasti : Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancela-riskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija. Upisot e vo tek. INFORMACII SEKOJ RABOTEN DEN OD 09 – 20 ^ASOT. Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail:

centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

KAPITAL / 04.03.2011 / PETOK

Tenderi / Konferencii i saemi

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Javna ustanova Zavod za za{tita i rehabilitacija Bawa Bansko PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na ekstra lesno maslo (nafta) za greewe.. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=45dde535-bf2c-4113-93b4a58884acae57&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JZU Op{ta bolnica Gostivar PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Osiguruvawe na imot. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=b5c4a9b4-b6d9-4b88-abf0-60cb8af3b835&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JZU Specialna Bolnica za Ortopedija i Traumatologija „ Sveti Erazmo “ Ohrid PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Osiguruvawe na imot za vreme od edna godina Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=81136e8f-f0e0-4e04-aa53ccffbde9da61&Level=2

Nabavka na medicinska oprema i aparatura za opre-

muvawe na ginekolo{koto oddelenie pri JZU GOB 8-mi Septemvri i Endoskopski sistem za slabinski rbet za potrebite na JZU Univerzitetska klinika za traumatologija..

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementInt-

egration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=62a8f598-38ae-477a-8ed1-6647883dfda2&Level=2

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: KJP Niskogradba - Bitola PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izrabotka na postament i parterno ureduvawe za spomenik. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=810e1cf9-7d63-44b2-81b1-00292c7e637b&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Ko~ani PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Betonirawe na pristapni ulici vo op{tina Ko~ani. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=b034c012-1f1d-40e3-b90be8f3c0a4fa46&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za zdravstvo PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Чair PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izgradba i rekonstrukcija na javni povr{ini so prefabrikuvani betonski elementi. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/ dosieACPP.aspx?EntityId=c53a8243-cb01-423b-b478-b2aafe7ca434&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: AD MEPSO PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izrabotka na Osnoven proekt za Rekonstrukcija na 110kV DV HEC Kozjak – TS Skopje 3 so primena na nov tip na provodnik so pogolema propusna mo}, zaradi priklu~uvawe na HEC Sv. Petka na EES. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=b5e3c242-f44d-4eed-be52-21c9a209363f&Level=2

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Grad Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izgradba na parking za avtobusi i leki koli kaj Transporten centar. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/ dosieACPP.aspx?EntityId=e19e4c9f-8b60-4dd9b344-d2a05170610c&Level=2

Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki Re{enie za va{ata finansiska idnina Sekoj Ponedelnik Sinergija Plus Timovi i timska rabota - prv del 05.03 - 06.03.11 Detra Centar Delovna komunikacija i pregovarawe 05.03 - 06.03.11

CS Global Finansii za nefinansiski specijalisti 07.03.2011 Clear View Adizes - Pravila i stilovi na menaxirawe 08.03.2011 Clear View

Emocionalna inteligencija na rabotnoto mesto 08.03 - 09.03.11 CS Global Obuka za sebe-menaxirawe 09.03 - 10.03.11 Detra Centar Tim i gradewe na timovi 11.03.2011 ESP

Od 22 do 24 mart 2011 godina Me|unaroden salon na vkus vo Republika Bosna i Hercegovina

“FINE WINE & GOOD FOOD 2011” VO SARAEVO Stopanskata komora na Makedonija vo sorabotka so Zdruènieto „SALON OKUSA”, a pod po~esno pokrovitelstvo na Ambasadata na Republika Makedonija vo Saraevo, go organiziraat Vtoriot salon na vkus „Fine Wine & Good Food 2011”. Manifestacijata }e se odrì od 22 do 24.3.2011 vo Saraevo, Bosna i Hercegovina. Programata na „Fine Wine & Good Food 2011”, pokraj dvodnevnata promocija na proizvoditelite na hrana i vino, nivno degustirawe i prodavawe, nudi i mo`nost na u~estvo i vo drugi programski sodrìni. Manifestacijata se odrùva vo atraktivnite sali na Domot na vooruènite sili na BiH, vo centarot na Saraevo, a hotelot se nao|a na 10 minuti od mestoto na odrùvaweto na manifestacijata. Site zainteresirani kompanii svoeto u~estvo moàt da go prijavat vo Stopanskata komora na Makedonija, najdocna do 10 mart 2011 godina. KONTAKT: VENERA ANDRIEVSKA tel:3244037, faks:3244088 venera@mchamber.mk

Menaxirawe so potencija-llite na ~ove~kiot kapital 11.03.2011 Triple S Monaxirawe so potencijalite na ~ove~kiot kapital 11.03 - 12.03.11 Triple S Learning Organizaciska kultura 12.03.2011

Clear View Razre{uvawe na konflikti

12.03 - 13.03.11 Detra Centar Finansiski menaxment 16.03.2011 Kosmo Inovativen Centar Upravuvawe so vreme 18.03.2011 ESP

Socijalnite mre`i kako alatka za nao|awe rabota 24.03.2011 CS Global

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

1 APRIL, SPECIJALNA EDICIJA

TOP 100 IZVOZNICI

Kapital Media Group vo sorabotka so doma{ni analiti~ari i eksperti ja podgotvuva tretata godi{na edicija TOP 100 IZVOZNICI o tekot na izminatata 2010 godina ekonomskata kriza na najsurov na~in pokaà kolku svetskata ekonomija e globalna i deka pojavite koi se slu~uvaat ne go zaobikoluvaat nikogo. No, pokaà i deka ekonomiite koi se izvozno orientirani mnogu pobrzo izlegoa i ja prebrodija ekonomskata kriza. Tokmu zatoa izvozot stanuva povaèn od sekoga{. Politi~kite lideri od celiot svet ve}e i otvoreno vodat valutni vojni i sklu~uvaat neprirodni ekonomski sojuzi i dogovori so cel da go zgolemat izvozot na kompaniite. Kade e Makedonija vo ovaa vojna za izvozno osvojuvawe na svetot? Ova e vreme koga Makedonija kako dràva so site raspoloìvi kapaciteti mora otvoreno i organizirano da zastane zad izvoznicite i pogolemiot izvoz da go stavi vo funkcija na pogolemiot ekonomski rast i otvaraweto na novi rabotni mesta. Se drugo e beskorisno tro{ewe na pari i vreme.

Vo edicijata TOP 100 IZVOZNICI }e bidat dat vklu~eni rangirawa na 100-te najgolemi izvozni kompanii vo Makedonija, kako i rangirawa wa spored nekolku drugi pokazateli: Top 100 najgolemi izvoznici Top 50 najizvezuvani proizvodi Top 10 izvozni pazari Top 10 neto izvozni industrii Vo ramki na Edicijata }e bidat objaveni pove}e analizi kako: Izvoznite aduti na Makedonija vo 2011 godina Izvozot i rekordniot rast na cenite na energijata, hranata i surovinite Analiza na izvozot na hrana i zemjodelski proizvodi Izvoz na softver od Makedonija Izvozot na vino i pijaloci Kako do uspe{na promocija na makedonskiot izvoz? i Tajnata na usp{enite izvozni strategii

Za site informacii i pra{awa okolu oglasuvaweto obratete e se e d do o marketing sektorot na e-mail: prilozi@kapital.com.mk tel: 02 25511 441 lice za kontakt: Jasmina Savovska Tro{anovski