241-kapital-07.03.2011 by Kapital Media Group

VO SORABOTKA SO MATI^NITE BANKARSKI GRUPACII OD STRANSTVO

POVIK NA FER IZBORI OD [IROK SOKAK

SE OTVORAAT FONDOVI KAJ BANKITE ZA KREDITIRAWE GOLEMI INFRASTRUKTURNI PROEKTI

GRUEVSKI: BRANKO VREME E VLASTA DA JA VRATIME VO RACETE NA NARODOT

STRANA 11

STRANA 7

ponedelnik

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

ZAGUBARITE SE VO PRIVILEGIRANA POLO@BA?!

SO MESECI DOCNAT SO PLATITE, NO NEMAAT BLOKIRANI SMETKI DIREKTORITE NA ZAGUBARITE PRIZNAVAAT DEKA PORADI LO[ATA FINANSISKA SOSTOJBA VO FABRIKITE NE MO@AT NAVREME DA ISPLATAT BRUTO-PLATI. DOCNAT SO ISPLATATA I PO DVA MESECA, NO ZASEGA SMETKITE NE IM SE BLOKIRANI. NADLE@NITE NE OBJASNUVAAT KAKO GO RE[AVAAT OVOJ PROBLEM

STRANA 2-3 NA ZATVORAWE, PETOK, 04.03.2011, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

1,05% 1 0,17% 0 0,39% 0

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,52 444,42 1,38

NAFTA BRENT EURORIBOR

115,19 1 1,92%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (04.03)

Ovo{jeto i zelkata godinava najdobro }e pominat na pazarot?!

POSKAPITE SUROVINI I ENERGENSI JA NAMALUVAAT LIKVIDNOSTA

IZVOZNICITE STANUVAAT @EDNI ZA OBRTEN KAPITAL!

STRANA 9

Prisvoenite pari od naftata go dr`ea Gadafi na vlast STRANA 18

D DEJAN [O[KI] [O[ GUVERNER NA NBS

Nema da ppe~atime pari r za da go pokrieme buxetot STRANA 17

Инвестици Инвестициите se odleva odlevaат od brzoraste r r brzoraste~kite ekonomii STRANA 19

KOLUMNA KIRIL NEJKO NEJKOV

UPRAVUVAW UPRAVUVAWETO SO RIZICI PENZISKITE VO PENZIS FONDOVI D I SÉ É [TO ODI SO TOA STRANA 14 VOVEDNIK VERICA JORDANOVA

Povlasteni ceni samo za objekti do 100 kvadrati STRANA 4

SLABO “DOBACUEME” STRANA 12-13

STRANA 2

Navigator

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PONEDELNIK 07 MART 2011

SLABO “DOBACUEME”

Ima edna poznata lekcija po liderstvo i pretpriemni{tvo koja kaùva deka biznisot naj~esto go pridviùvaat liderite, na ~ii uspe{ni biznis-potezi potoa se nalepuvaat i drugite, koi go fa}aat noviot bran. Tie koi ni vo kaskaweto nema da uspeat, se znae, sistemot gi isfrla. Propa|aat! Bez da aludiram kade pripa|aat makedonskite biznismeni }e se zadràm na novite trendovi koi kako lastovi~ki po golemata ekonomska i finansiska kriza gi navestuvaat novite biznis-vetri{ta. A vetri{tata na promeni (ne “wind of change” na A1) ve}e po~naa da duvaat. Krupnite promeni koi se slu~uvaat na svetskata biznis-scena pokaùvaat kade duva vetrot otkako svetot i kompaniite po~naa da izleguvaat od kriza. Iako s$ u{te moàt da se slu{nat dilemi dali recesijata i krizata se minato, globalnite kompanii so svoite delovni potezi go dokaùvaat tokmu toa. Po~naa akvizicii, prezemawa, povrzuvawa na kompaniite, ~ija biznis-strategija e kako da se skratat tro{ocite, da se optimiziraat funkciite, da se vospostavi nova strategija za rabota. Eden od najilustrativnite primeri za toa e poslednata inicijativa za sorabotka na avtomobilskite giganti. Se slu~i nezamislivoto. Lutite rivali BMV, Dajmler, Xeneral motors i Krajsler zaedno razvivaat hibridni i elektri~ni motori, koristat isti dostavuva~i za rezervni delovi so cel da za{tedat kolku {to moàt pove}e. Takvi vetri{ta duvaat i na Balkanot. Kompaniite vodeni od vistinski lideri so silno izrazen pretpriema~ki duh ve}e po~naa seriozni biznis-

potezi, koi, od edna strana, treba da se inspiracija za nivnite makedonski kolegi, no i predupreduvawe deka e vreme za promeni. Barem za tie {to sakaat da preìveat. Informacijata deka Miodrag Mi{kovi} izleze od maloproda`niot biznis za da obezbedi pove}e sredstva za investirawe vo agrobiznisot i vo nedvi`nosti za nekogo moèbi e ludost, so ogled na faktot {to trgovskiot sinxir pravi godi{en obrt od okolu 1,5 milijarda evra i dobivka od 90 milioni evra. Da, da! I pokraj vakvite impresivni brojki, barem za makedonski uslovi, Mi{kovi} go menuva kursot. Vleguva vo novi biznisi, vo koi procenil deka investiciite }e bidat poisplatlivi. Em postigna dobra cena za prodadeniot biznis, re~isi edna milijarda evra, em obezbedi dovolno sredstva za novite biznis-planovi i idei, koi so sigurnost }e gi sledat drugi biznismeni vo potraga po profitabilni mo`nosti. Ne nedostigaat ni akvizicii. Slovene~kite dràvni kompanii ve}e podolgo vreme se interesna cel za akvizirawe od strana na hrvatskite giganti, koi stanuvaat nemilosrdni vo baraweto novi pazari, profit i novi biznis-mo`nosti. Promenite po~naa. Raspredelba na silite kako neophodna dviè~ka sila, gi isfrlaat na povr{ina liderite. Site ne{to mrtkaat. Site, osven Makedoncite. Nas top ne n$ bie. Ni krizata ne{to posebno ne smeni, osven {to go zgolemi intenzitetot i frekvencijata na lelekawa i barawa dràvna pomo{, nitu, pak, sega novite vetri{ta dopiraat do nas. State of mind na makedonskiot biznismen e nepromenet. Toj, sekako, so ~est na retkite isklu~oci, ne saka nitu da go pro{iri biznisot vo nova dejnost ako za toa nema debela sigurnost za uspeh, nitu da se prodade na nekoj pogolem i pouspe{en od nego {to podo-

VERICA JORDANOVA

jjordanova@kapital.com.mk jor jordanova@kapital danova@ka @ pit p al.com.mk com mk

bro }e raboti. Makedonskiot menaxer tolku “dobacue”. Da vodi prose~na firma koja maka }e ma~i i so naplata i so izvoz, i so kadar, i so plasman. ]e ostane heroj do kraj, ama nema da napravi zdelka so koja }e se spasi i sebesi i drugite. Novi vizii, golemi idei, seriozni biznisplanovi, toa se mislovni imenki. Zatoa ni se slu~uva so godini nanazad da slu{ame za golemiot potencijal na makedonskite IT-kompanii, koi ako se zdruèle neboto }e bilo limit za niv. Kako da ne! Nikoj od niv dosega ne se otkaà od udobnata direktorska fotelji~ka vo interes na golemite potencijali na industrijata. Sli~na e situacijata i vo avtomobilskiot sektor. Imame 70-ina mali firmi~ki so golem, neiskoristen potencijal koi nitu sakaat me|usebe da se okrupnat, nitu da se akviziraat so pogolemite od niv. Zatoa, vaka mali, razideni i rascepkani ne moàt da fatat tezga nitu vo sosedna Srbija, kade {to avtomobilskata industrija pravi rastur. S$ e low level kaj nas. Potoa, vinovni im se bankite koi ne im davale pari za nivnite “golemi” idei, vinovna e dràvata koja im napla}ala danok (?!), vinovni im se fakultetite koi ne vadele kvalitetni kadri... Site se vinovni, ama ne i tie. Oti tie, bogami, daleku “dobacuvaat”. Duri do Tabanovce!

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

192.675

Vkupno zemjodelski stopanstva ima vo zemjava, pokaùvaat podatocite od Dràvniot zavod za statistika. Od niv, najgolem del, 42.192 stopanstva, se specijalizirani za proizvodstvo na poljodelski kulturi, dodeka 7.760 zemjodelski stopanstva se specijalizirani za odgleduvawe na doma{ni ìvotni {to se hranat so seme i zrnesta hrana. Individualnite zemjodelski stopanstva u~estvuvaat so 86,9% vo formiraweto na vkupnata vrednost na proizvodstvoto. Zemjodelskite stopanstva, pak, specijalizirani za me{ano rastitelno-dobito~no proizvodstvo vo vkupnata vrednost na proizvodstvoto u~estvuvaat so 21,4%, dodeka najmalo u~estvo imaat zemjodelskite stopanstva specijalizirani za poljodelski kulturi, so 6,7%.

ZAGUBARITE SE VO PRIVILEGIRANA POLO@BA?

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

KAPITAL / 07.03.2011 / PONEDELNIK

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

SO MESECI DO NO NEMAAT BL D r Direktorite r na zagubarite u r priznavaat r deka poradi r lo{ata finansiska sostojba vo fabrikite ne mo`at navreme da isplatat bruto-plati. Docnat so isplatata i po dva meseca, no zasega smetkite ne im se blokirani. Nadle`nite ne objasnuvaat kako go re{avaat ovoj problem KATERINA POPOSKA

poposka@kapital.com.mk

Iako dràvnite zagubari ne ispla}aat plati po nekolku meseci, nemaat blokirani ìro-smetki kako {to nalaga zakonot i kako {to se slu~uva so privatnite kompanii. Ova za “Kapital” go potvrduvaat i direktorite na zagubarite. Nekoi od zagubarite, koi se vo dràvna sopstvenost, sega treba da ja isplatat dekemvriskata plata, nekoi, pak, januarskata. No, i pokraj zakonskata obvrska do 15 vo mesecot da se isplati bruto-platata za prethodniot mesec, dosega Upravata za javni prihodi ne im gi blokirala smetkite. Direktorite na EMO, Ohis, Eurokompozit i Tutunski kombinat od Prilep priznavaat deka iako docnat so ispla}awe na brutoplatata, izminatata godina nemale blokirani smetki. Ne objasnuvaat na koj na~in go premostuvvaat problemot so Upravata za javni prihodi. Direktorot na Eurokompozit, Nikola Lu~eski, veli deka pred nekolku dena dobile opomena od UJP da isplatat plata i pridonesi

OHIS objavi dva finansiski izve{tai na Makedonskata berza, pri {to edniot e nekonsolidiran i pokaùva dobivka na kompanijata za 2010 godina od 370.000 evra, a vtoriot e konsolidiran i pokaùva zaguba od 2,4 milioni evra. Menaxmentot na OHIS vo petokot objasni deka ne e to~no deka na Berzata objavile neto~en izve{taj, odnosno, deka nivnite slu`bi ne napravile nikakva gre{ka. “Gorenavedenata informacija, koja e i su{tina na tekstot objaven vo va{iot vesnik, e sosema to~na. AD OHIS pokaùva dobivka za 2010 godina vo gorespomenatiot iznos. Konsolidiranite godi{ni izve{tai, koi se odnesuvaat na kompanijata, se ne{to drugo. Tie pokaùvat finansiska zaguba vo iznos od 2,4 milioni evra, {to, za volja na vistinata, e pove}ekratno pomala vo odnos na minatite godini”, objasnuvaat od OHIS. za vrabotenite. “Nie delumno ja isplativme januarskata plata, no del s$ u{te ne sme isplatile. Pred nekolku dena ni stigna opomena od UJP deka dokolku vo rok od sedum dena ne isplatime plati i pridonesi } e se soo~ime so kazna od 5% od vkupniot iznos na platite vo kompanijata. Vo sprotivno, UJP prisilno }e ni ja blokira smetkata. Ne znam {to }e pravime, bidej}i nie nemame svoi pari. I vrabotenite najavuvaat {trajk dokolku ne gi dobijat platite”, objasnuva Lu~eski. I direktorot na OHIS, Pece Joveski, potvrduva deka iako s$ u{te ne ja isplatile dekemvriskata plata, smetkite ne im se blokirani. “Docnime dva meseca so ispla}awe na platite. Takva e sostojbata vo kompanijata, ne moème da ispla} ame plati. Problemi imame i so sinite kartoni, bidej}i po dvomese~noto docnewe so platata tie se ve}e neupotre-

blivi. Vo minatoto mo`e{e oddleno da se pla}aat plata i pridonesi, no so brutoplatata toa sega ne e mo`no”, objasnuva Joveski.

Direktorite velat deka UJP gi tolerira da docnat so bruto-platata

E den od direk torite na zagubarite, koj ne saka{e da zboruva javno, objasnuva deka dosega UJP ne im ja blokirala smetkata po osnova na nenavremeno ispla}awe na platite, iako sekoga{ go probivaat rokot. “Vo zavisnost od prilivite {to gi imame i obvrskite ne mo`eme navreme, do 15 vo mesecot, da isplatime plati i pridonesi. Iskreno, ne znam kako e toa regulirano. Kolku {to mi e poznato, ako dva ili tri meseci po red ne se po~ituva rokot za brutoplata sleduva blokirawe na smetkata”, veli toj. Od Upravata za javni prihodi ne dobivme objasnuvawe kako

NIKOLA LU^ESKI DIREKTOR NA EUROKOMPOZIT “Nie delumno ja isplativme januarskata plata, no del s$ u{te ne sme isplatile. Pred nekolku dena ni stigna opomena od Upravata za javni prihodi deka dokolku vo rok od sedum dena ne isplatime plati i pridonesi }e se soo~ime so kazna od 5% od vkupniot iznos na platite vo kompanijata. Vo sprotivno, UJP prisilno }e ni ja blokira smetkata. Ne znam {to }e pravime, bidej}i nie nemame svoi pari. I vrabotenite najavuvaat {trajk dokolku ne gi dobijat platite.”

Navigator

KAPITAL / 07.03.2011 / PONEDELNIK

LIDERI

SA[O SAMARXIOSKI

rilepskata pivarnica e proglasena za edna od najdobrite pivarnici vo svetot poradi uspe{noto funkcionirawe na pazarot

NE IM BE[E DENOT

JOANA AVADANI

vropskite novinari go krenaa glasot protiv evropskite vladi koi gi prislu{kuvaat telefonite za potoa da im se zakanuvaat na mediumite

ABDULA]IM ADEMI

ANTONIO MILO[OSKI

e dobie protestna nota od stranskite ambasadori zatoa {to pove}e se gri`i za politi~kite stavovi na nivnite vraboteni otkolku za svoite kolegi-ministri

]

icepremierot vedna{ go prisvoi stavot na albanskite pretstavnici vo Dr`avnata popisna komisija i go “odlo`i” popisot u{te pred toa oficijalno da se slu~i

OCNAT SO PLATITE, LOKIRANI SMETKI e zakonski regulirano da ne im gi blokiraat ìro-smetkite na trgovskite dru{tva so dominantna sopstvenost na Vladata koga tie docnat so isplata na brutoplatata. Del od direktorite, ne znaej}i precizno da objasnat kako go izbegnuvaat blokiraweto na smetkite, za “Kapital” edinstveno velat deka imaat rok od 60 dena pred UJP da im gi blokira smetkite. Eksperti od oblasta na dano~nata politika objasnuvaat deka kompaniite koi navreme ne ispla}aat plata i pridonesi pla}aat i kaznena kamata za sekoj den docnewe. Tie objasnuvaat deka ne poznavaat zakonska odredba so koja firmite se toleriraat i se amnestiraat od blokirawe na smetkata. “Ne sum ubeden deka konkretno zagubarite ne se soo~uvaat so blokirani smetki ako docnat so isplata na platite nekolku meseci. Ne znam kako e toa regulirano. No, o~igledno, ako kompanii so dominantna dràvna sopstvenost dolg period generiraat zagubi, ne se likvidni i ne moàt da isplatat plati i pridonesi, toa e seriozen signal deka tamu ne{to ne ~ini”, veli ekspert koj saka{e da ostane anonimen. Dosega{nata praktika be{e koga dràvna kompanija ne moè da isplati plati i pridonesi da dobie pari od Vladata. Od Vladata i od Ministerstvoto za finansii ne objasnuvaat kako i zo{to EMO, OHIS, Eurokompozit i Tutunski kombinat od Prilep izbegnuvaat blokirawe na smetkite. Konceptot bruto-plata po~na da se primenuva od 1 januari 2009 godina. Spored nego, socijalnite pridonesi i personalniot danok na dohod se pla}aat zaedno. Toj treba{e da gi natera kompaniite navreme da gi pla}aat obvrskite kon vrabotenite .

^etirite dr`avni kompanii-zagubari lani gi zgolemija dolgovite za sedum milioni evra - OHIS za 2,4 milioni evra, EMO za 3,8 milioni evra, a Eurokompozit za okolu 500.000 evra

Finansiskiot izve{taj na Tutunskiot kombinat od Prilep s$ u{te ne e javno dostapen. Direktorite na EMO i na Tutunskiot kombinat se razre{eni i ve}e se imenuvani novi, no s$ u{te nikoj od niv javno ne go elaborira planot kako }e gi o`iveat fabrikitezagubari. Poradi vakvite sostojbi, na ~etirite kompanii im se zakanuva ste~aj. Vo o~ekuvawe da se pojavi zainteresiran kupuva~, Vladata ne ja isklu~uva mo`nosta da proglasi ste~aj za

IK POBEDNIK

KATEGORI^NA REKONSTRUKCIJA

Srpskiot premier, Mirko Cvetkovi}, deneska treba da gi soop{ti imiwata na ministrite na novata rekonstruirana vlada. Novata srpska vlada treba da e pomala za sedum ministri, a kone~niot spisok na vladini ~elnici treba ve}e utre da bide na masata na Slavica \uki}-Dejanovi}, pretsedatel na srpskiot Parlament, javuvaat mediumite. Premierot Cvetkovi} Cvetk samo pred tri dena, vo v petokot minatata nedela nedela, soop{ti deka }e ja rekonst rekonstruira koalicionata vlada i deka }e go namali brojot na ministrite od dosega{nite 24 na 17. politi~ki priZa makedonski pol godi frapantna e brzinata, kategori~nosta so lesnotijata i katego novata srpska koja }e se skroi nov vlada. Kaj nas taa bi se odmeseci, a vo olgovlekuvala so m za ffotelji bborbata b j ministrite }e go vlo`at celiot kapacite. Ne bi imale vreme da prese~at nitu lenta na otvorawe na

MIRKO CVETKOVI] novo tenisko igrali{te. Na rekonstrukciite na makedonskite vladi im prethodat dolgi koalicioni pimplarewa {to so nedeli gi polnat vesnicite. Politi~kata intervencija, se~a na sedum ministerski stol~iwa, pak, e krajno nepoimliva za na{i prigodi. Koga bi se slu~ilo toa vo vladata na Nikola Gruevski sosema verojatno e deka najstabilni bi ostanale poziciite na najposlu{nite ministri. Eventualnoto integrirawe na resorite bi bila najinteresnata operacija. Na primer, ako se spojat ingerenciite na ministerstvata za kultura i za vnatre{ni raboti, ministerkata Elizabeta Kam~evska Milevska dewe bi ja gradela crkvata na Skopsko kale, a zamenikot Xevad Bu~i no}e bi go urival izgradenoto.

GUBITNIK DEMOKRATIJATA ^INI 37 MILIJARDI DOLARI

Vlasta na Saudiska Arabija minatiov vikend gi zabrani site protesti i javni manifestacii vo zemjata. Abdula Vtori, kral na Saudiska Arabija, denovive im veti na gra|anite pari~na pomo{ od fantasti~ni 37 milijardi dolari. Zakanite i potkupot pandaa otkako {eitskoto malcinstvo vo isto~nite delovi na zemjata trgna da demonstrira. Istokot na Saudiska Arabija e eden od najbogatite so nafta delovi na zemjava. So zakanite i podmituvaweto ~elnicite na Saudiska Arabija poka`aa deka nikako ne mo`at da ja prifatat realnosta deka demokratskite procesi na Bliskiot Istok po~naa i

ABDULA VTORI deka nema sila {to }e gi zapre. Vladite vo Severna Afrika pa|aat kako kru{i pred naletite na progresivnite sili. Niv ne gi zapiraat nitu verbalnite, nitu voenite intervencii na diktatorite. Saudiskiot suveren Abdula Vtori, pak, s$ u{te mu se zakanuva na Barak Obama, pretsedatelot na SAD, da go spre~i padot na direktorite. Toj so zlato i so kupi{ta dolari saka da ja spre~i demokratijata i da zatropa na negovata vrata.

MISLA NA DENOT zagubarite. Izvori od Vladata za “Kapital” otkrivaat deka iako ste~ajot i likvidacijata ne se prvoto re{enie po koe }e posegnat, sepak, dokolku novonazna~enite direktori ne gi dadat posakuvanite re-

zultati, zagubarskata golgota na krajot mo`e da zavr{i tokmu so ste~aj. Dodavaat i deka po izborite Vladata }e ja kristalizira odlukata - }e gi pokriva i ponatamu zagubite na EMO, OHIS,

Eurokompozit i Tutunski kombinat od Prilep, baraj}i strate{ki investitori, }e ~eka novite direktori da gi za`iveat fabrikite ili }e zavr{at so ste~ajna postapka.

PECE JOVESKI DIREKTOR NA OHIS “Docnime dva meseci so ispla}aweto na platite. Takva e sostojbata vo kompanijata, ne mo`eme da ispla}ame plati redovno. Problemi imame i so zdrastvenite kartoni bidej}i po dvomese~no docnewe so platite tie se ve}e neupotreblivi. Vo minatoto mo`e{e izdvoeno da se pla}a plata i pridonesi, no so bruto-platata toa sega ne e mo`no.”

@IVOTOT IM E VESELA IGRA NA TIE [TO MISLAT

LORD TENISON BRITANSKI POET

Navigator

KAPITAL / 07.03.2011 / PONEDELNIK

USVOEN TARIFNIKOT ZA GEODETSKI ELABORAT

POVLASTENI CENI SAMO ZA OBJEKTI DO 100 KVADRATI

Vo slu~aj geodetskite firmi da ne gi po~ituvaat povlastenite ceni za izrabotka na geodetski elaborat vo procesot na legalizacija na divogradbite, Agencijata za katastar }e im ja odzeme licencata za rabota SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

ladata go usvoi tarifnikot so ceni po koi privatnite geodetski firmi }e napla}aat za izrabotka na geodetski elaborati. Povlasteni ceni }e ima samo za objektite do 150 kvadratni metri i toa za gradba do 50 metri kvadratni izrabotkata na geodetski elaborat }e ~ini 2.000 denari, dodeka za objekti od 51 do 150 metri kvadratni geodetskiot elaborat }e ~ini 6.350 denari. Cenite ostanuvaat isti samo za objektite koi se pogolemi od 150 kvadratni metri, za niv }e va`i postojniot pazaren tarifnik na privatnite geodetski firmi. Spored direktorot na Agencijata za katastar, toa ne bile gradbi vo sopstvenost na socijalni slu~ai. “Za pogolemite objekti }e va`at pazarnite ceni, zatoa {to nekoj koj ima izgradeno objekt od 300 metri kvadratni sigurno ne e socijalen slu~aj i nema potreba da pla}a povlastena cena za elaborat. Tarifnikot e ve}e usvoen, soglasnost ima od Vladata i treba da bide objaven vo Slu`ben vesnik do krajot

KOI ELABORATI ]E BIDAT SO POVLASTENI CENI?

Za objekti do 50 metri kvadratni: 2.000 denari Za objekti od 51 do 150 metri kvadratni: 6.350 denari

na narednata nedela”, veli Qup~o Georgievski, direktor na Agencijata za katastar. Site privatni geodetski firmi }e mora da go po~ituvaat tarifnikot za izrabotka na geodetski elaborat, a toj }e va`i

samo za objektite koi se predmet na legalizacija. Dokolku ne napla}aat po utvrdenite ceni, strankata ima pravo da gi prijavi vo Agencijata za katastar, koja zakonski ima pravo da im ja odzeme licencata za

CENI ZA ELABORATI ZA OBJEKTI POGOLEMI OD 150 METRI KVADRATNI

objekti od 150-200 metri kvadratni: 6.620 denari objekti od 201-250 metri kvadratni: 7.400 denari objekti od 251-300 metri kvadratni: 7.940 denari objekti pogolemi od 300 metri kvadratni: 8.310 denari rabota. “Vo soglasnost so Zakonot za katastar, kako komora sme obvrzani da dostavime predlog-tarifnik po koj }e napla-

}ame. Vo izminatite dva meseci izlegovme so predlog-tarifnik i go dostavivme na usvojuvawe vo Katastar. Koga se donese i Zakonot za

legalizacija, go vmetnavme i ovoj tarifnik za posebni nameni i utvrdivme deka cenata od 41 denar za metar kvadraten, vklu~uvaj}i i eta`en premer, bez DDV, e prifatliva. Sekoja od privatnite geodetski firmi ima pravo na strankata da & ka`e deka ne raboti po ovaa cena, no }e trpi sankcii, odnosno odzemawe na licencata. Site }e gi znaat cenite, javno }e bidat objaveni i sekoj ima pravo da gi prijavi dokolku ne postapuvaat po niv”, veli Boris Tunxev, pretsedatel na Komorata na ovlasteni geodeti. Vo Katastarot ne o~ekuvaat problemi pri sproveduvaweto na procesot na legalizacija. O~ekuvaat deka so takanare~eniot elektronski {alter, koj ve}e e sproveden vo nekolku gradovi, preku koj odredeni podatoci se dobivaat po elektronski pat, zna~itelno }e im se olesnela rabotata. Ottamu apeliraat do Notarskata komora i geodetskite firmi da go koristat ovoj elektronski {alter, osobeno vo delot na izrabotkata na geodetskite elaborati. Vo Skopje, Negotino, Kavadarci i Kratovo ve}e ima mo`nost za izdavawe imotni listovi po elektronski pat.

Navigator

KAPITAL / 07.03.2011 / PONEDELNIK

3 FAKTI ZA...

287 560 60,8% K

PROCENKI...

5 PREGLED VESTI

TIMOTI GAJTNER amerikanski minister za finansii

MILIONI AMERIKANSKI DOLARI E TRGOVSKIOT DEFICIT VO JANUARI GODINAVA

NAFTENITE REZERVI SPREÛVAAT NEJZINO NAGLO POSKAPUVAWE ogatite zemji moàt, dokolku e potrebno, da posegnat po strate{kite rezervi na nafta za da se spre~i rizikot od naglo poskapuvawe predizvikano od nemirite na Bliskiot Istok. “Vo svetot postojat “zna~ajni” rezervni nafteni kapaciteti po koi moè da se posegne so cel da se ublaàt posledicite od te{koto naru{uvawe vo snabduvaweto so nafta. Postoi {irok konsenzus za toa golemite svetski ekonomii, ne samo Evropa, Japonija i SAD, tuku i golemite zemji vo razvoj da dozvolat prilagoduvawe na vrednosta na svoite valuti spored pazarnite sili”, izjavil Gajtner.

MILIONI DOLARI ^INEL UVOZOT VO JANUARI GODINAVA

PORASNAL OBEMOT NA STOKOVATA RAZMENA VO JANUARI GODINAVA SPOREDENO SO ISTIOT MESEC LANI M

foto: Aleksandar Ivanovski

NEIZBE@NI SOSEDI ako mu trgnalo na premierot Nikola Gruevski, mu nema begawe od novinarskata ekipa na A1 Televizija. V~era na pauza od 14-ot Kongres na VMRO-DPMNE vo Bitola, Gruevski trgna da pu{ti noga po najpopularnata ulica, [irok sokak. I koga gleda tamu, svoite od neodamna prvi sosedi, novinarite na A1 Televizija. Istite {to go do~ekuvaat i ispra}aat sekoj raboten den pred Vladata. Ekipata na A1 sede{e vo edno od kafuliwata na [irok sokak. Taa ne reagira{e na retkata prigoda {to ja imal [irok sokak dosega, da se {eta premierot so ministri. Ne poka`aa nitu `elba da zemat ekskluzivna izjava. Na vladinite ~elnici, pak, im se vide interesno {to i tuka gi nao|aat svoite prvi sosedi. Sredbata ne nalikuva{e kako na onie koga }e se sretnat dobri sosedi vo drug grad. Nema{e nitu srde~nost, nitu pozdrav, nitu molba za prostuvawe, kako {to e pravoslavniot obi~aj, bidej}i v~era be{e Pro~ka.

KAPITACIJATA ZA MATI^NITE LEKARI POVTORNO 50 DENARI! apitacijata za mati~nite lekari od ovoj mesec se zgolemuva za pet denari i namesto za 45 denari, povtorno }e iznesuva 50 denari za pacient. Ovaa odluka v~era ja soop{ti ministerot za zdravstvo, Bujar Osmani, otkako se sretna so Zdruènieto na privatni lekari na Makedonija. Osmani procenuva deka zgolemeniot nadomestok za mati~nite lekari }e pretstavuva mese~no zgolemuvawe na sredstvata od 10.000 do 15.000 denari. Lekarite ja pozdravija odlukata na ministerot ocenuvaj}i deka samo so konstruktiven dijalog moè da se nadminat eventualnite problemi i da se pridviì makedonskoto zdravstvo kon evropskoto. Inaku, Fondot za zdravstvo vo mart minatata godina odlu~i da ja namali kapitacijata za mati~nite lekari od 50 denari na 45 denari. Taa merka be{e obrazloèna kako del od paketot antikrizni merki za spas na zdravstvoto od finansiski kolaps.

TURISTI^KI VODI^ ZA DELÊVO, BEROVO I PEHÊVO zleze od pe~at prviot turisti~ki vodi~ za op{tinite Del~evo, Berovo i Peh~evo so naslov “PijanecMale{ izobilstvo od sonce i nasmevki”. Proektot go realizira{e Centarot za razvoj na Isto~niot planski region vo [tip vo partnerstvo na trite op{tini od Pijane~ko–male{evskoto podra~je Del~evo, Berovo i Peh~evo. Turisti~kiot vodi~ sodrì ~etiri tematski podra~ja - priroda, duhovno podra~je, damnina i spomenici. Izdaden e na dva jazika, angliski i makedonski. Spored kategorizacijata na Nacionalnata univerzitetska biblioteka Sv. Kliment Ohridski ovaa publikacija e pomestena vo kategorijata na kulturnoto i prirodnoto nasledtsvo na Makedonija. Ekspertite dosega mnogupati potenciraa deka Male{evijata gi ima site potencijali za razvoj na alternativniot turizam, a izobiluva i so za~uvana stara arhitektura. Kako eden od prioritetite {to gi ima Male{evijata so koi moè da gi privle~e turistite vo ovoj kraj se i arheolo{kite lokaliteti, tradicionalnite jadewa i golemiot broj vodopadi.

OTKUPEN PUNKT NA BIMILK VO DEBAR lekarnicata Bimilk od Bitola najavi deka }e otvori otkupen punk vo koj }e se otkupuva kravjo mleko od op{tinite Debar, Centar @upa i Mavrovo Rostu{e. Ovaa inicijativa dojde po sredbata me|u debarskiot gradona~alnik, Argetim Fida, i Sa{o Marevski, pretstavnik na Bimilk. “Bitolskata mlekarnica, koja vr{i otkup na kravjo mleko vo pove}e regioni vo Makedonija, pozitivno odgovori na inicijativata na debarskata lokalna samouparava za sobirawe na kravjoto mleko od po{irkiot debarski region. Idejata da se otvori okupen punkt tuka e mnogu zna~ajna. ]e gi pottikneme lu|eto da go nosat mlekoto vo toj sobiren punkt”, izjavi Marevski. Spored Fida, toa }e pridonese za razvoj na sto~astvoto, a za toa postojat odli~ni prirodni uslovi. “Dosega nema{e organiziran otkup. Sto~arite, koj kako znae i umee im gi prodavaat mlekoto i mle~nite prizvodi na proizvoditelite. I dosega imalo inicijativi od razni formi, no s$ ostanuva{e na toa. Sega se nadevame deka kone~no ovoj problem }e se re{i”, izjavi Fida. Toj re~e deka ovoj kraj raspolaga so pove}e iljadi hektari bogati pasi{ta. So otpo~nuvaweto na organiziraniot otkup se o~ekuva brojot na dobitokot da se zgolemi, a so toa i sredstvata za egzistencija na mnogu semejstva. Otkupnata cena }e bide identi~na so taa koja se primenuva vo drugite delovi vo dr`avata.

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI

KAPITAL / 07.03.2011 / PONEDELNIK

VO O^I NA VONREDNITE IZBORI

SAMO GRUEVSKI ZNAE KAKO ]E GLASA DIJASPORATA! MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

ijasporata }e glasa na predvremenite izbori po sekoja cena. Premierot Nikola Gruevski tvrdi deka imame kapacitet glasaweto na iselenicite da se izvede zakonski i bez nepravilnosti i deka negovata Vlada vo nikoj slu~aj nema namera da go povle~e zborot {to go dala na makedonskite dr`avjani niz svetot. No, uslovite na teren i toa kako go demantiraat Gruevski. Mal milion nejasnotii, dilemi, no i seriozni predupreduvawa deka }e se slu~i neverojaten falsifikat frlaat crna damka na procesot u{te pred da po~ne da se podgotvuva, a kamoli da se sproveduva. No, so red. Prvo, nikoj ne znae kako } e se sprovede izbornata kampawa za iselenicite (ova Zakonikot ne go predviduva), ako se znae deka ne postoi zemja koja dozvoluva vo nejzinite ramki da se vodi kampawa za izbori vo druga dr`ava. Kako re{enie odredeni eksperti predlagaat upotreba na makedonskite televiziski i radiokanali koi preku satelit se emituvaat i vo stranstvo, no povtorno }e ostane otvoreno pra{aweto kako }e se kontrolira finansiraweto na taka izvedenata kampawa, {to Zakonikot isto taka ne go predviduva. Kako }e se finansiraat kampawite e golema dilema koga reguliraweto na “crnite pari” koi se slevaat i vo doma{nite kampawi za nas e pregolem zalak. Nejasno e i kade }e se sobiraat potpisite potrebni za istaknuvawe na kandidatski listi za izbor na pratenici vo trite izborni edinici (Evropa i Afrika, Severna i Ju`na Amerika i Avstralija i Azija). Dali toa }e se pravi vo spomenatite

SORENSEN MU GI PREDADE AKREDITIVITE NA IVANOV adovolstvo mi e {to }e bidam ambasador vo Makedonija, kade {to za~lenuvaweto vo EU ima ogromna poddr{ka kaj makedonskite gra|ani. Ova se zborovite so koi novoimenuvaniot ambasador na Evropskata unija, Piter Sorensen, mu se obrati na pretsedatelot Ivanov za vreme na predavaweto na akretivite. So ova Sorensen i oficijalno ja po~nuva misijata ambasador na EU vo zemjava, funkcija koja dosega ja izvr{uva{e ambasadorot Ervan Fuere. Sorensen vaì za mol~aliv diplomat, ako se sudi po toa deka za vreme na negoviot mandat vo regionot moàt da se najdat mnogu malku negovi izjavi dadeni za mediumite. Bez izjava pomina i negovata prva nedela otkako e dojden vo Makedonija. Inaku, toj vaì za dobar poznava~ na sostojbite vo regionot, bidej}i del od negovata diplomatska kariera ja pominal tokmu na Balkanot. Na ovaa pozicija Sorensen doa|a otkako vo Belgrad ja izvr{uva{e funkcijata specijalen pretstavnik na Havier Solana.

GRCIJA PODGOTVENA ZA RASPRAVATA VO HAG rcija e mnogu dobro podgotvena za pretstojnata javna rasprava pred Me|unarodniot sud na pravdata vo Hag. Glavnata teza vo odbranata }e bide toa deka Makedonija e taa koja ja prekr{ila vremenata spogodba od 1995 godina. Ova go izjavi portparolot na gr~koto Ministerstvo za nadvore{ni raboti, Grigoris Delavekuras. Toj zasega ne saka da go prognozira ishodot od procesot i dali toj bi vlijael vrz pregovorite za imeto. Na pra}aweto zo{to Grcija na Samitot vo Bukure{t ne go prifatila predlogot "Republika Makedonija (Skopje)”, Delavekuras veli deka ne saka da gleda vo minatoto, tuku da se naso~i kon idninata. "Ne sakame da gledame vo minatoto, tuku da se naso~ime kon idninata. Idninata na dvete zemji e da stignat do re{enie", veli Delavekuras. Inaku, javnata rasprava pred Me|unarodniot sud na pravdata vo Hag po tu`bata na Makedonija protiv Grcija za kr{ewe na privremenata spogodba so popre~uvaweto na makedonskiot priem vo NATO na Samitot vo Bukure{t }e se odr`i od 21 do 30 mart.

izborni ednici ili }e mo`e izbora~i od Makedonija da istaknat svoi listi, {to go otvora i pra{aweto dali kandidatite na dijasporata }e mora da bidat i samite iselenici, ili ne? Bidej}i politi~kite partii duri neodamna po~naa da formiraat svoi zadgrani~ni komiteti, se postavuva i pra{aweto dali kandidatite za pratenici od dijasporata }e bidat delegirani od partii (pri {to }e nema potreba od sobirawe na potpisi) ili vo izbornata trka }e u~estvuvaat samo nezavisni kandidati?Makedonija ima samo pedesetina diplomatskokonzularni pretstavni{tva niz svetot, {to, spored procenkite na ekspertite, e premalku za da im se ovozmo`i ednakov pristap do glasa~koto mesto na site glasa~i, za{to postojat konkretni primeri deka nekoi od niv }e treba da patuvaat nekolku iljadi kilometri do glasa~koto mesto. Zasega ne se znae nitu koj }e go nabquduva izbira~kiot proces. Vo zakonot e predvideno samo deka nabquduvawe mora da ima, no sega imame nesoglasuvawa za toa

koj }e ~lenuva vo izbira~kite odbori. Namesto da se fokusira na ovie klu~ni problemi, Ministerstvoto za pravda predvidelo nekoi neva`ni detali vo zakonot, kako, na primer, deka nabquduva~ite mora da nosat bexovi. DUI: VMRO–DPMNE NÈ UBEDUVA DEKA IMA USLOVI Duri i na koalicioniot partner na Gruevski ne mu e jasno kako }e go izvedeme glasaweto na iselnicite. “Vo momentov za toa debatirame so koalicioniot partner, VMRO-DPMNE, i toj n$ ubeduva deka ima uslovi za izbori vo dijaporata i pokraj na{ite zabele{ki. Na{a glavna zabele{ka e baraweto za otvorawe novi konzularni pretstavni{tva za da ima dovolno mesta kade {to iselenicite }e mo`at da glasaat. Inaku, sekako deka }e ima nedostatoci vo ovoj proces, no toa e normalno sekoga{ koga ne{to se pravi prv pat. Ovojpat ne o~ekuvam golem odyiv na glasa~ite od dijasporata, no ako, sepak, pozitivno n$ iznenadi nivniot interes za glasawe, bi mo`elo vo evropskata izborna edi-

nica kade {to iselenicite etni~ki Albanci se najbrojni da pobedi Albanec“, veli koordinatorot na DUI, Tahir Hani. Opozicijata, pak, so svoi kritiki. SDSM bara izbira~kite odbori vo dijasporata da ne bidat sostaveni od vrabotenite vo DKP, t uku od pretstavnici na partiite. Smetaat i deka brojot na lica koi so svojot potpis bi moèle da istaknat kandidatska lista da se namali od 1.000 na 200. LDP na Jovan Manasijevski, pak, se somneva i vo samata opravdanost na idejata za glasawe na dijasporata, oti za niv e sporno za idninata na dràvata da odlu~uva nekoj koj ne ìvee tuka. Procenkite na vlasta deka po eventualnoto vra}awe na opozicijata raspravata i usvojuvaweto na obnoveniot Izboren zakonik bi se zavr{ile vo najkratok moèn rok, za da moème da imame izbori vo maj ili najdocna vo juni, pokaùvaat deka i vo toj slu~aj rokot za sproveduvawe na re{enijata so koi }e se ovozmoàt uspe{ni izbori za iselenicite e prekratok.

OBVINITELSTVOTO VADI NOVI DOKAZI

DO KADE ]E SE [IRI “PAJA@INATA”? MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

ako {to stignuvaat mate r ij a lite v o Obvinitelstvoto, taka se pro{iruva i is tragata za slu~ajot "Paja`ina". Obvinitelot Gordana Ge{kovska i organite na progonot od po~etokot na istra`nata postapka dosega napravija dve pro{iruvawa na istragata za novi krivi~ni dela i nova suma koja im se stava na tovar na osomni~enite. Do ovoj moment vkupnata suma za koja Obvinitelstvoto tvrdi deka e o{tetena dr`avata iznesuva 7 milioni evra. Otkoga dokazite }e bidat predadeni na istra`niot sudija, po razgleduvaweto se pra}aat na ve{ta~ewe, bidej}i predmetot e ve}e vo faza na materijalno i finansisko ve{a~ewe koe treba

@BOGAR VO POSETA NA MAKEDONIJA lovene~kiot minister za nadvore{ni raboti, Samuel @bogar, od 7 do 9 mart }e ja poseti Makedonija, informiraat od Ministerstvoto za nadvore{ni raboti. Na sredbata }e stane zbor za bilateralnata sorabotka me|u dvete zemji, sostojbite na Zapaden Balkan, kako i za pribli`uvaweto na Makedonija kon evroatlantskata integracija. Za vreme na posetata predvideno e @bogar da se sretne i so slovene~kite stopanstvenici i pretstavnici na slovene~kite zdru`enija vo Makedonija. Inaku, ova e vtora poseta na slovene~kiot {ef na diplomatijata za samo eden mesec, koj vo Skopje prestojuva{e na 2 fevruari. Po posetata na Makedonija predvideno e @bogar zaedno so ministrite za nadvore{ni raboti na Avstrija i Bugarija, Mihail [pindeleger i Nikolaj Mladenov, da ja posetat i Bosna i Hercegovina.

da pomogne vo konkretnoto utvrduvawe na {tetata so koja Obvinitelstvoto go gradi slu~ajot, velat od Obvinitelstvoto. "Rokovite s$ u{te te~at i tie se otvoreni. Nie mora da izgotvime obvinenie dodeka barem i eden osomni~en ni e vo pritvor", veli Ge{kovska vo vrska so novite pro{iruvawa. Spored Obvinitelstvoto, o~ekuvano e za vakov obemen slu~aj da ima nekolku dopolnuvawa na istragata, {to vo nikoj slu~aj, spored niv, nema da ja prolongira postapkata. Od Upravata za javni prihodi velat deka predmetnite firmi od Pero Nakov bb s$ u{te se del od dano~ni postapki koi se vo tek vo Upravata. Bidej}i konkretnite predmeti se nao|aat vo istra`na i sudska postapka, odnosno gi vodi Javnoto obvinitelstvo, UJP vo ovoj moment ne mo`e

da otkriva pove}e detali od toa {to dosega e soop{teno, velat ottamu. Vo prvoto pro{iruvawe na istragata bea opfateni site 14-mina osomni~eni, no za novi krivi~ni dela: dano~no zatajuvawe od 2 milioni evra i perewe na pari. Istra`niot sudija vo slu~ajot, Vladimir Tufegxi}, go prifati pro{iruvaweto vrz osnova na koe bea soslu{ani dvajca porane{ni novinari vo vesnikot "Vreme" i A2 televizija, kako i sopstvenikot na pe~atnicata Evropa 92 koja ima pravosilna presuda za naplata na 200 iljadi evra za pe~ateweto na vesnicite na Velija Ramkovski, dolg koj ne mo`e da go realizira. Kako o{teten od raboteweto na Ramkovski se javi i sopstvenikot na Evropskiot univerzitet i AB Kanal, Bojo Andrevski. Toj e sopstvenik i na pe~atnicite Cetis i

Cetis print, koi imaat pravosilna presuda za naplata na dolg od 160 iljadi evra za pe~ateweto na vesnicite "[pic" i "Vreme". I Obvinitelstvoto pobara vtoro novo pro{iruvawe na istragata za 7 lica za perewe pari i dano~no zatajuvawe. Site osomni~eni odgovaraat za razli~ni sumi, no vkupno se pretpostavuva deka se odnesuva na okolu 2 milioni evra. Krivi~niot sovet s$ u{te odlu~uva po `albata za zamrznuvawe na smetkite na mediumite i firmite na Pero Nakov bb. Vtoroto zamrznuvawe na smetkite e na 3 milioni evra. Vo istra`niot zatvor [utka s$ u{te se nao|aat 9 lica, me|u koi i prvoobvinetiot, sopstvenikot na A1, Ramkovski. Pet upraviteli na firmite od Pero Nakov bb bea pu{teni vo doma{en pritvor.

KAPITAL / 07.03.2011 / PONEDELNIK

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI IVANOVSKI: NE SE POVLEKUVAM OD USTAVNIOT SUD rendafil Ivanovski, ustavniot sudija i oficijalno e prviot sorabotnik na tajnite slu`bi. Vrhovniot sud ja odbi negovata àlba na odlukata na Upravniot sud. "Od izvedenite dokazi vo tekot na postapkata, pred s$ izve{taite priloèni kon dosieto oformeno za toa lice, nesporno proizleguva deka toj vrz osnova na pismen dokument svesno, tajno, organizirano i kontinuirano sorabotuval so organ na dràvnata bezbednost", pojasni pretsedatelot na Vrhovniot sud, Jovo Vangelovski. Porane{niot pretsedatel na Ustavniot sud, Ivanovski, re~e deka s$ u{te ne ja dobil odlukata na Vrhovniot sud. Toj ne planira da podnese ostavka od funkcijata ustaven sudija, zatoa {to tvrdi deka ne bil kodo{. "Ako podnesev ostavka toa }e go napravev u{te vo septemvri. Jas celo vreme dokaùvam i ubeden sum vo toa deka nikoga{ ne prifativ, nitu }e prifatam deka sum bil kodo{, odnosno sorabotnik na tajnata policija", istakna Ivanovski. Spored ~len 111 od Ustavot na Republika Makedonija, kako {to pojasni, na sudija na Ustavniot sud funkcijata mu prestanuva ako podnese ostavka. Isto taka, sudijata na Ustavniot sud }e bide razre{en od dol`nosta ako bide osuden za krivi~no delo na bezuslovna kazna zatvor od najmalku {est meseci ili koga trajno }e ja zagubi sposobnosta da ja vr{i svojata funkcija, {to go utvrduva Ustavniot sud.

Bitol~anecot Zoran Kowanovski, ministerot za odbrana, v~era be{e i vo uloga na vodi~ na premierot vo pro{etkata niz gradot.

POVIK NA FER IZBORI OD [IROK SOKAK

GRUEVSKI: BRANKO VREME E VLASTA DA JA VRATIME VO RACETE NA NARODOT

So skandirawe i ovacii Nikola Gruevski ja dobi po tret pat doverbata za lider na VMRO-DPMNE. Ubeden deka sigurno }e pobedi na slednite prlamentarni izbori Gruevski veti deka }e prodol`i so reformite vo dr`avata GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

resmetka so politi~arot so najdolg sta`, Branko Crvenkovski, i negovite tranziciski ostatoci se idnite celi na staro-noviot lider na VMRO-DPMNE, Nikola Gruevski, koj po tret pat be{e izbran za pretsedatel na partijata. Od prisutnite 639 delegati, za Gruevski glasaa 609 na 14-ot Kongres na VMRODPMNE {to vikendov se odrà vo Bitola. Komisijata proglasi edno liv~e za nevaè~ko. “Pred nas se pojavi problem, no i predizvik koj }e mora da go re{ime. Destruktivnite politiki na Branko Crvenkovski & pravat {teta na dràvata. Posledniot negov ~ekor za bojkot na Parlamentot vo vreme koga zemjata se bori za napredok i vlez vo EU i NATO e seriozen dopolnitelen tovar na i taka krajno vlo{enata situacija vo koja se najdovme poradi

blokadata na na{iot juèn sosed i pritisokot za smena na ustavnoto ime i identitet “, istakna Gruevski. Spored nego, pove} e ne postojat izgovori za odloùvawe na izborite, tie mora da se slu~at sega i vedna{ i pred s$ fer i demokratski. “Za moment, na denot na izborite da zaboravime na s$ i vlasta kone~no da ja vratime vo racete na narodot. Narodot da odlu~i komu vo narednite ~etiri godini }e mu go doveri vladeeweto so dràvata”, re~e Gruevski. Vo prisustvo na rekorden broj delegati i bez konkurencija, na Gruevski povtorno mu be{e dadena doverbata da ja vodi partijata vo slednite ~etiri godini. Na 14-ot Kongres na VMRO-DPMNE pretsedatelot na partijata gi istakna prioritetite na partijata, no i na Vladata. Gruevski re~e deka e uveren vo sigurna pobeda na parlamentarnite izbori. Toj potencira{e deka sega ne e vreme za retrogradna analiza na srabotenoto, tuku e vreme za promocija i posvetuvawe na idninata. Kako prioritetni celi gi istakna ekonomskiot razvoj, ~lenstvoto vo NATO i vo EU, borbata portiv korupcijata i razvojot na obrazovanieto. “Za sive ovie celi da bidat dosti`ni, nie maksimalano }e se posvetime na re{avawe na problemot

KONGRESITE NA VMRO–DPMNE Prviot kongres na partijata se odr`a vo Prilep vo 1991 godina, na koj Qub~o Georgievski e izbran za po~esen pretsedatel. Partijata ovoj kongres si go broi kako deveti po red oti gi vklu~uvaat i tie na organizacijata VMRO, za ~ii naslednici se smetaat. Na vtoriot kongres vo 1995 godina vo Ki~evo vmrovcite velat deka partijata dobila moderen lik. Toga{ se postaveni site postulati po koj taa treba da dejstvuva, a povtorno za pretsedatel e reizbran Qub~o Georgievski. Georgievski dobiva nov mandat i na sledniot kongres vo Strumica vo 1999 godina, ovojpat od pozicija na premier. Otkako po neuspehot na izborite vo 2002 godina toj se povlekuva od funkcijata, za negov naslednik na sledniot kongres se vodi “tepa~ka” me|u Marjan \or~ev, toga{en minister za zemjodelstvo i Nikola Gruevski, minister za finansii. Pobeduva Gruevski so golema prednost. Gruevski ottoga{ ja vodi partijata. Dobiva nov mandat na kongresot vo [tip vo 2007 godina, osvojuva pobeda na dva parlamentarni izborni ciklusi vo 2006 i 2008 godina, edni lokalni vo 2009 godina i istata godina pretsedatelski. so imeto. VMRO-DPMNE kako odgovorna i narodna partija nema da dozvoli kakvo bilo re{enie i kakov bilo kompromis za sporot {to go nametna Grcija da bidat prifateni od strana na poedinci politi~ari, Valada ili Parlament, bez prethodno za toa gra|anite da se izjasnat na referendum”, potencira{e Gruevski. Na prviot den od 14ot Kongres na partijata prisustvuvaa re~isi site pretstavnici od politi~kite partiii vo Makedonija, vklu~uvaj}i go i potpretsedatelot na SDSM, Gordan

\or|iev. Edinstveno Liberaldemokratskata partija nema{e svoj pretstavnik na kongresot. Na praznikot Pro~ka, ~lenot na izvr{niot komitet, Gordana Jankulvska od delegatite, no pred s$ od narodot, pobara pro{ka. “Da pobarame pro~ka za site nepravdi {to mo`ebi nesvesno sme gi napravile. Da pobarame pro~ka zatoa {to ~ove~ki e da se gre{i, no ~ove~ki i da se prostuva” re~e Jankulovska. Izborot na Gruevski za pretsedatel na partijata pomina so gromoglsen aplauz i skandirawe na negovot ime.

QUB^O GEORGIEVSKI PORANE[EN PRETSEDATEL NA VMRO-DPMNE Dene{noto VMRO-DPMNE ne e taa partija koja ja gradev vo ranite 1990-ti godini, nitu vo ideolo{ka smisla, nitu vo pogled na kadrovskata struktura, veli prviot lider na ovaa partija, Qub~o Georgievski, koj momentalno e po~esen lider na VMRO-Narodna partija. Ne se slo`uvam so konceptot na vodewe politika na VMRO-DPMNE vo pogled na antikvizacijata, no, pred s$, sum protiv toa {to ovaa vmrovska elita e nositel na procesot na rejuslovenizacija na Makedonija, ne{to protiv {to sum ja osnoval ovaa partija - izjavi Georgievski.

RUFI OSMANI DENOVIVE ]E JA PROMOVIRA SVOJATA PARTIJA radona~alnikot na Gostivar, Rufi Osmani, vo tekot na ovaa sedmica }e ja promovira svojata nova partija. Toj dotoga{ ne gi otkriva imeto i programata na partijata, ~ie rakovodstvo odlu~i nejzinoto sedi{te da bide vo Skopje. "Vo momentov rabotime na organizacijata i na formalnostite za registrirawe na partijata. Za imeto i programata }e otkrijam detali narednata nedela, koga i planirame da ja promovirame", izjavi Osmani na pres-konfrenecijata koja se odr`a vo zgradata na lokalnata samouprava vo Gostivar. Toj podvle~e deka zasega ostanuva na gradona~alni~kata funkcija, a definitivniot stav }e go soop{ti otkako }e zavr{at parlamentarnite izbori. Za sedi{te na partijata e izbrano Skopje poradi koncentracijata na institucii vo gradot. Osmani prethodno izjavi deka od aktivnosta na negovata nova partija najzagrozena }e bide partijata na Ali Ahmeti. Drugite partii na Albancite nema da bidat predmet na negov interes.

ZGASNA BI-BI-SI VO MAKEDONIJA akedonskata redakcija na svetskiot servis na Bi-bi-si vo petokot za posleden pat od London emituva{e vesti na makedonski jazik, otkako na krajot od januari godinava Upravata na ovaa britanska mediska javna kompanija odlu~i da ja ukine sekcijata na makedonski jazik, kako i programite na srpski i albanski jazik, objasnuvaj}i go toa so potrebata od {tedewe. So emisijata vesti vo 17:30 ~asot po britansko vreme, {to ovojpat trae{e polovina ~as, go ozna~i krajot na sekcijata koja vo Bi-bi-si postoe{e ne{to pove}e od 15 godini. U{te okolu eden mesec potoa }e se prenesuvaat informacii na makedonski jazik na internet-stranicata na sekcijata, do nejzinoto trajno zgasnuvawe.

SDSM: TAWA ALTANXIEVA I BORIS KONDARKO PREDLOZI ZA PRETSEDATEL NA DIK dvokatot Boris Kondarko ili aktuelnata partiska pretstavni~ka vo DIK, Tawa Altanxieva se vo igra za kandidat za pretsedatel na Dr`avnata izborna komisija od SDSM. Partijata najavi deka }e gi ispo~ituva rokovite i do vtornik }e go prijavi svojot kandidat. Vo slednite denovi zaka`ani se sostanoci na partiskiot vrv. Liderot Branko Crvenkovski treba da go prezenira planot za natamo{noto dejstvuvawe, no toa {to go velat ottamu e deka vo nikoj slu~aj nema da se napravi otstapka od baraweto za deblokada na smetkite na mediumite na Velija Ramkovski. Ako Gruevski ne popu{ti pred ova barawe, SDSM }e odlu~uva {to ponatamu, no bojkotot zasega e edinstvenata opcija. Ako Tawa Altanxieva se ispostavi deka e nivniot kandidat, zatoa {to e aktuelna ~lenka vo DIK, rotacijata na pretsedatelskata pozicija }e pobara popolnuvawe na ispraznetoto mesto. SDSM so toa dobiva novo prolongirawe, novi rokovi za novi nominirawa.

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI

KAPITAL / 07.03.2011 / PONEDELNIK

ME\UNARODNATA ZAEDNICA GO ZASILUVA PRITISOKOT

PODELBATA NA "NA[I" I "VA[I" JA TURKA MAKEDONIJA VO AUT! KOMPANIITE BARAAT PODOBRI USLOVI ZA UVOZ NA PÊNICA OD VOJVODINA a & se ovozmoì na berzata vo Novi Sad sama da posreduva pri izvoz na stoka, da se garantira skladiraweto na p~enicata i bra{noto vo ovlasteni silosi, kako i podobruvawe na sostojbite vo èlezni~kiot transport. Ova se del od barawata koi gi upatija kompaniite do vicepremierot na Vojvodina, I{tvan Pastor, koj u~estvuva{e na prezentacijata na Novosadskiot saem vo Stopanskata komora. Iako dvete zemji tradicionalno imaat dobra sorabotka i golemo u~estvo vo trgovskata razmena, kompaniite koi rabotat vo melni~kiot biznis pobaraa merki za uvoz na p~enica i bra{no od Vojvodina, koja e glavnata berza za trguvawe so p~enica i bra{no vo regionot. “@ito Vardar najgolemiot del od p~enicata i bra{noto gi uvezuva od Vojvodina i vo toj kontekst sakam da dadam edna inicijativa za da se podobrat odnosite i sorabotkata. Predlagam da & se ovozmoì na stokovata berza vo Novi Sad da moè sama da posreduva vo izvozot na stoka, a ne kako {to e sega, preku drugi firmi”, pobara Risto Ta{ev, generalen direktor na @ito Vardar od Veles. Kako {to istakna Ta{ev, za da kupat p~enica od Vojvodina sega mora da se dogovaraat so tamo{nite kompanii, a toa gi zgolemuva nivnite tro{oci. Ta{ev isto taka pobara dràvata da garantira i za skladirawe na stokata vo silosi, a se poàli i na lo{ite uslovi vo èlezni~kiot transport. “Nema ovlasteni silosi od dràvata za skladirawe na stokata koi nam ni se potrebni, bidej}i kupuvame vo golemi koli~ini i mora da gi skladirame. Od druga strana, mnogu te{ko se dogovara transportot preku èleznicata, bidej}i e monopol i nekoga{ moè da se ~eka i so denovi i meseci za da ja doneseme stokata vo Makedonija, {to pretstavuva golem tro{ok za nas”, objasnuva Ta{ev. Potpretsedatelot na Vladata na Vojvodina, I{tvan Pastor, istakna deka se zainteresirani za zgolemuvawe na ekonomskite odnosi me|u dvete zemji preku plasman na makedonski proizvodi i kompanii vo Vojvodina i obratno. Me|u Makedonija i Srbija nema otvoreni politi~ki pra{awa, {to e solidna osnova za gradewe na podobri ekonomski odnosi. Sorabotkata me|u Makedonija i Vojvodina ima golemi rezervi i moè u{te mnogu da se zgolemuva”, istakna vicepremierot Pastotor. “Edna od klu~nite merki potrebni za izlez od krizata e regionalnata sorabotka. Kompaniite treba da sorabotuvaat regionalno za da se zgolemi trgovskata razmena”, istakna Antoni Pe{ev, potpretsedatel na Stopanskata komora na Makedonija. Spored podatocite na Komorata, Vojvodina u~estvuva so 2,3% vo vkupnata trgovska razmena na Makedonija i e na 15 mesto od site zemji. “Vojvodina raspolaga so resursi koi & se potrebni na Makedonija, od koi e zavisna, kako {to e p~enicata. So zaedni~ka sorabotka i poddr{ka na biznisot }e moème da sozdademe zaedni~ki kompanii, proizvodi i uslugi so koi }e nastapime zaedno na pazarite vo EU i }e bideme mnogu podobri i finansiski”, potencira{e Pe{ev.

Ambasadorite reagiraat deka Makedonija vodi “protestna diplomatija”, vo koja namesto smireni tonovi i povici za dijalog se pra}aat signali na konflikt kon Brisel i kon Va{ington. Vo uslovi koga nemate realen napredok, nema mesto za demonstracija na sila, pora~uvaat tie GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

tsustvoto na konstruktiven politi~ki dijalog vo zemjava, kako so opozicijata, taka i so ambasadorite koi gi pretstavuvaat drugite zemji i me|unarodnite organizacii vo zemjava otvori seriozni dilemi za kapacitetite na nadvore{nata politika na Makedonija. Zagriènosta za vakvata situacija doa|a od site strani. Amerikanskiot ambasador Filip Riker minatata nedela kako retko dosega be{e otvoren vo razo~aranosta {to Vladata ne gi prifa}a i primenuva preporakite od Belata ku}a. "Situacijata vo Makedonija voop{to ne e smenata po porakite za zagriènost {to gi dobi premierot Nikola Gruevski na sredbite vo Va{ington. Naprotiv, po 16 fevruari zagriènosta na SAD e zasilena. Politi~kiot dijalog ne e silna strana na makedonskoto op{testvo i na toa treba da se raboti. Gra|anite se zamoreni od nedostig od konstruktiven politi~ki dijalog, a mentalitetot na "na{i i va{i" ja deli zemjata ", oceni Riker. Toj, bez da komentira dali e potrebno da ima predvremeni izbori ili ne, potencira deka e potrebno liderstvo {to }e se soo~i so predizvicite. Ako se zemat predvid poslednite izjavi na evroambasadorot Ervan Fuere (koj pred da si zamine navleze vo ot-

vorena vojna so vladeja~kata VMRO–DPMNE), toga{ e pove} e od jasno deka i Brisel bara brzo nadminuvawe na vakvata situacija. Noviot evroambasador, Piter Sorensen, koj od minatata nedela oficijalno ja prezede ovaa funkcija, s$ u{te se nema pojaveno vo javnosta. Sorensen vaì za diplomat koj e mol~aliv, me|utoa, izjavite, koi se o~ekuva retko da gi dava, treba da imaat silna teìna. Toa {to Ketrin E{ton pra}a ambasador od vakov kalibar se tolkuva i kako pokazatel za serioznosta so koja EU e re{ena da pristapi kon razvojot na sostojbite vo zemjata koja {esta godina se nema pomesteno od to~kata koga dobi kandidatski status. Nema rizik Makedonija da bide simnata od agendite kako na EU, taka i na SAD, velat nekolku ambasadori vo Makedonija, oti ne e vo interes na me|unarodnata zaednica da nema kontrola vrz slu~uvawata vo ovaa dràva, me|utoa, stagniraweto na dràvata i toa kako se odrazuva vrz ìvotot

doma. Ottamu se izjavite deka ako ne se slu~i deblokada na evroatlantskite integracii i toa kako e dovedena vo pra{awe idninata na dr`avata. IGRA NA OBVINUVAWA! Po~nuvaj}i od obvinuvwata kon evroambasadorot Ervan Fuere, preku odnesuvaweto so holandskiot ambasador Simone Filipi, pa s$ do pismata isprateni do me|unarodnite organizacii vo koi me|unarodnite pretstavnici se obvinuvaat za me{awe vo vnatre{nata politika na zemjata, Makedonija namesto da sozdava prijateli i lobisti, sozdava eden lo{ imix za zemjata vo me|unarodniite strutkturi, koj voop{te ne & e od pomo{. Vakvata igrata na obvinuvawa i podelbi na "na{i" i "va{i", koja vo posledno vreme e s$ poprisutna vo Makedonija, poznava~ite ja ocenuvaat kako vodewe protestna diplomatija, koja voop{to ne & odi vo prilog na zemjava osobeno koga situacijata e takva kavka {to e. Deka vakvata diplomatija

e diplomatija koja ja turka zemjava vo aut potvrduva i faktot {to najgolemiot broj od ambasadorskiot kor vo zemjava preku verbalna nota }e reagiraat do ministerot za negovoto nediplomatsko odnesuvawe. Vo ovaa protestna diplomatija Brisel i Va{ington gledaat i pre~ka vo razre{uvawe na sporot za imeto. Dodeka dvete strani vinata za nere{eniot spor za imeto ja gledaat kaj protivnikot, re{enieto na sporot nema da dobie svoja zavr{nica. "Imam ~uvstvo deka vo poslednite tri godini ova pra{awe stanuva pokomplicirano. Se pretvora vo edno podlaboko pra{awe koe vklu~uva i identitetski temi, a dvete strani reagiraat so pogolemi emocii. Kompromisot ne zna~i deka se kompromitira va{iot identitet, toa zna~i deka dvete strani gi usoglasile svoite stavovi”, pora~a Riker. Zasega, re~e toj, SAD ostanuva nadvor od procesot na re{avawe na imeto.

KAPITAL / 07.03.2011 / PONEDELNIK

Kompanii / Pazari / Finansii

[TO POKA@UVAAT ANALIZITE NA AGROBERZATA

OVO[JETO I ZELKATA GODINAVA NAJDOBRO ]E POMINAT NA PAZAROT?!

Ovaa godina prepora~uvame zemjodelcite da ne sadat domati, bidej}i na pazarite }e ima priliv na turski domati. Bi bilo dobro dokolku se sklu~at dogovori so Germancite, na ~ii pazari se bara son~ogledot. Za eden ton son~ogled cenata e 700 evra, a dobar plasman }e imaat i zelkata, cre{ata, kajsijata i praskata, velat od Agroberzata GAVRIL SIRA^EVSKI

akedonskite zemjodelci na po~etokot od sezonata n e m a a t nikakva informacija {to treba da sadat godinava za da nemaat problemi so plasmanot na zemjodelskite proizvodi. Duri ni dr`avata, koja go subvencionira zemjodelstvoto so 150 milioni evra, organizirano ne gi sovetuva {to e najdobro da se sadi, iako pravi pazarni analizi i ima korisni informacii. “Godinava zasadiv polovina hektar blag piper i dva hektari zelka, bidej}i slu{nav deka dobro }e se prodava. Nemam sklu~eno nikakov dogovor, bidej}i vo zemjava i taka nema firma koja so dogovor }e garantira za otkup na proizvodstvoto”, veli Daniel Palankov, zemjodelec od Strumi~ko. Od Agroberzata, koja ja osnova{e dr`avata pred nekolku godini i koja pribira informacii za pazarnite slu~uvawa, go priznavaat problemot so stihijnoto sadewe i potpi{uvawe dogovori so koi treba da se garantira izvozot na proizvodite. “Ovaa godina prepora~uvame zemjodelcite da ne sadat domati, bidej}i na pazarite }e ima priliv na turski domati. Turcite

sklu~ija dogovor za trgovska razmena so Srbija. Bi bilo dobro dokolku se sklu~at dogovori so Germancite, na ~ii pazari se bara son~ogledot. Za eden ton son~ogled cenata e 700 evra, a dobar plasman }e imaat i zelkata, cre{ata, kajsijata i praskata. No i za toa e potrebno sklu~uvawe dogovori”, veli Rexail Ismaili od Agroberza. Vo ramkite na Agroberzata be{e predvideno formirawe na institucionalno telo koe }e gi analizira svetskite pazari i }e im dava nasoki na zemjodelcite. Proektot zastana na vtorata faza, bidej}i se ~ekale stranski investicii. Ekspertite vinata ja prefrlaat vrz Vladata i Ministerstvoto za zemjodelstvo. Spored niv, Vladata go sozdava pazarniot ambient vo zemjata i ne smee da bega od odgovornost. “Spored evropskiot pravilnik, subvencii se davaat za proizvodi koi so sigurnost }e imaat dobar plasman. Ne mo`e da se delat subvencii bez prethodno napraveni pazarni analizi”, veli Kiro Dokuzovski, porane{en minister za zemjodelstvo. Od Ministerstvoto objasnuvaat deka vo nivna nadle`nost e da delat subvencii, no ne i da bidat sovetodavno telo. Spored niv, zemjodelcite sami odlu~uvaat {to }e sadat i so kogo }e sklu~at dogovor. Kako primer za uspe{en i stabilen plasman ja poso~uvaat fabrikata MTL Rosoman. Taa minatata godina ima{e odli~en plasman na ovo{je na ruskiot pazar.

PREGLED VESTI PRILEPSKA PIVARNICA DOBI PRIZNANIE ZA EDNA OD NAJDOBRITE VO SVETOT lobalnata agencija za industriski izve{tai i analizi Plimsol & dade priznanie na Prilepskata pivarnica za edna od najdobri pivarnici vo svetot. Spored analizata na Plimsol, Prilepskata pivarnica e rangirana kako silna vo noviot globalen pazaren izve{taj. "Profesionalnoto rabotewe, voveduvaweto inovacii i odrùvaweto na kvalitetot vo proizvodstvoto na na{ite proizvodi e edna od na{ite primarni celi. Dobienoto priznanie za edna od najdobrite pivarnici niz svetot e golem pokazatel za uspe{nosta na na{ata rabota i, sekako, dopolnitelen pottik za da prodolìme da se dviìme vo nagorna linija", veli generalniot direktor na Prilepska pivarnica, Sa{ko Samarxioski. Spored analizata, Prilepska pivarnica e edna od 181 pivarnica niz celiot svet koi funkcioniraat uspe{no na pazarot. Analizata e napravena na 499 najgolemi pivarnici. Spored dobienite rezultati, Prilepska pivarnica momentalno se nao|a na 375-to mesto po nivoto na profitabilnost na globalniot pazar.

SISTEMOT ZA ZEMJODELSKI PARCELI ]E SE VOVEDE DO 2013 akedonija do 2013 godina treba celosno da go vovede sistemot za identifikacija na zemjodelski parceli. So avionskoto snimawe i digitalizacijata ovoj sistem }e dade jasna slika za sostojbata na zemjodelskite parceli vo zemjava, a }e se olesni i procesot na subvencionirawe. “Zemjodelcite za dobivawe subvencii zasega ja prijavuvaat realnata upotrebena povr{ina na zemji{teto, za {to kako dokaz prilo`uvaat soodvetni katastarski dokumenti koi ne sekoga{ ja pretstavuvaat realnata sostojba vo zemjata. So ovoj sistem }e se namali rizikot od la`ni barawa za subvencii i pove}e sredstva }e se raspredelat na vistinskite proizvoditeli”, veli zamenikministerot za zemjodelstvo, Perica Ivanovski. Prvite dve fazi od ovoj system, vo koi e vklu~eno formiraweto na posebno oddelenie, kako i vozdu{no snimawe na celata teritorija ve}e se zavr{eni. Tretata faza }e se sproveduva preku direktni sredbi na pove}e od 100.000 zemjodelci vo podra~nite edinici na Ministerstvoto.

“So ruskata fabrika Nika potpi{avme dogovor za sorabotka na dve godini. Lani izvezovme dva milioni kilogrami praski i 500 toni pakuvano grozje. I ovaa godina o~ekuvame dobar plasman, iako dogovorot ne n$ obvrzuva koli~inski. ]e izvezeme kolku {to }e ni pobaraat”, veli Blagoj Pavlov od MTL Rosoman. Vo Federacijata na farmeri smetaat deka problemot so neinformiranosta na zemjodelcite e i slabata kooperativnost na zemjodelskite zdruènija. Preku zdruùvawe zemjodelcite }e spodeluvaat iskustva, a so toa }e se informiraat pove}e za potrebite na svetskite pazari, kvalitetot i cenata na proizvodstvo. Vo Makedonija ima okolu 80 kooperativni zdruènija, od koi samo dvaesetina rabotat dobro, no i tie se daleku od evropskite standardi. Spored zamenik-ministerot za zemjodelstvo, Perica Ivanovski, problemot e {to

i pokraj finansiskata pomo{ zemjodelcite ne go gledaat zdruùvaweto kako najdobar na~in za da se informiraat za slu~uvawata na svetskite pazari. Pri~inite gi bara vo vlijanieto od socijalisti~kiot sistem, stravot da ne gi izgubat imotite pri zdruùvaweto i slabite menaxerski sposobnosti na makedonskite farmeri. “Vo Francija duri 70% od proizvodstvoto na pazarite se plasira na vakov na~in. Samiot pazar tamu ne dozvoluva u~estvo na mali koli~ini, taka {to i zemjodelcite koi ne se ~lenovi na kooperacii mora nekako da se zdruùvaat”, objasnuva Ri~ard Dumang, pretsedatel na kooperativno zdruènie vo Gorna Normandija. Okolu 90% od makedonskite proizvoditeli se individualni zemjodelci, so mali proizvodstveni kapaciteti do dva hektari. Tie na pazarot nastapuvaat poedine~no so mali koli~ini.

SVETSKA BANKA ODOBRI PET MILIONI DOLARI ZA OSIGURUVAWE OD KATASTROFI ordot na direktori na Svetska banka odobri zaemi od pet milioni dolari za Makedonija i pet milioni dolari za Srbija vo ramkite na regionalniot Proekt za osiguruvawe od rizici na katastrofa. Proektot treba da pomogne vo zgolemuvaweto na pristapot do finansiska za{tita od zagubi predizvikani od klimatskite promeni i prirodnite katastrofi. Se o~ekuva vo vtorata faza na proektot da se vklu~at i Bosna i Hercegovina, Gruzija i Crna Gora, dodeka Albanija ve}e se pridru`i so odvoeno finansirawe. Makedonskata vlada }e osnova reosiguritelno dru{tvo vo [vajcarija, a osiguritelnite proizvodi }e gi nudat doma{nite osiguritelni kompanii. Ovoj poteg se o~ekuva da gi namali cenite za ovie tipovi osiguruvawe i da gi napravi podostapni za sopstvenicite na stanovi i ku}i, farmeri, kompanii koi se izlo`eni na rizici od katastrofa, kako {to se zemjotresi, poplavi, su{i i drugi prirodni nepogodi..

Kompanii / Pazari / Finansii

10 MBI 10

2.845

MBID

117,40

KAPITAL / 07.03.2011 / PONEDELNIK

OMB

2.635 2.835 2.625

117,20

2.825

2.615

2.815

117,00

2.605

2.805

116,80

2.595

2.795

2.585

2.785

2.575

116,60

2.775

28/02/11

01/03/11

02/03/11

03/03/11

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

116,40

28/02/11

04/03/11

01/03/11

02/03/11

03/03/11

04/03/11

28/02/11

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

01/03/11

02/03/11

03/03/11

04/03/11

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

KAKO REZULTAT NA PROEKTITE NA DOMA[NIOT PAZAR

DOBIVKATA NA BETON PORASNA ZA 66% Menaxmentot na kompanijata o~ekuva i ovaa 2011 godina da bide odli~na godina za grade`ni{tvoto bidej}i na doma{niot pazar e najavena izgradba na golem broj kapitalni i infrastrukturni objekti

NEDELNO TRGUVAWE MAKEDONSKA BERZA, BERZI REGION I SVET

METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

VO REGIONOV APATI^NO, VO SVETOT DINAMI^NO

obivkata na grade`nata kompanija Beton minatata godina, i pokraj krizata, porasna za 66%. Spored nerevidiraniot finansiski izve{taj Beton lani ostvari dobivka od 503 iljadi evra dodeka dobivkata edna godina prethodno iznesuva{e 302 iljadi evra. “Vo poslednite dve godini grade`ni{tvoto vo Makedonija bele`i golem rast, {to rezultira i so dobri rezultati na grade`nite kompanii. Se nadevam i o~ekuvam i ovaa 2011 godina da bide odli~na godina za grade`ni{tvoto, bidej}i e najavena izgradba na golem broj kapitalni i infrastrukturni objekti. Dokolku se izgradi infrastrukturata vo pravec Demir Kapija-Smokvica, potoa i Lukovo Pole i Bo{kov most, kako i drugi najaveni objekti, o~ekuvam da bide anga`irano ne samo grade`ni{tvoto, tuku i celokupnata mehanizacija”, veli Trajko Trpevski, direktor na Beton. Vkupnite prihodi od proda`ba na kompanijata lani, no i vo tekot na 2009 godina se ostvareni na doma{niot pazar. Tie lani iznesuvaa 35,6 milioni evra i se za 14% poniski vo odnos na 2009 godina, koga bile ostvareni 41,3 milioni evra. Prihodi od proda`ba na

akedonskata berza minatata nedela ima{e promet od 782.113 evra, {to e dvojno pomalku od istrguvanoto vo predminatata sedmica. Predminatata nedela se istrguvaa akciii so vkupna vrednost od 1.447.154 evra. Berzanskoto trguvawe na Makedonskata berza minatata nedela pomina vo znakot na blok-transakciite so akcii na Komercijalna banka i Ma{inopromet. Pozitivno od trguvaweto na Makedonskata berza minatata nedela be{e rastot na trite indeksi. Osnovniot berzanski indeks MBI-10 na nedelno nivo porasna za 2,95% i zavr{i so vrednost od 2.635,60 indeksni poeni. Drugiot akciski indeks, MBID ima{e re~isi identi~en rast od 2,3%, na 2.841,47 indeksni poeni. Najmalku porasna indeksot na obvrznici OMB i toa za 0,05%, na 116,80 indeksni poeni. I kaj drugite berzi vo regionov minatata nedela pa|a{e prometot. Na berzata vo Zagreb, kako i predminatata nedela, taka i minatata pa|aa i indeksot i prometot. Nedelniot promet iznesuva{e 13,3 milioni evra, {to e pomal za duri 38,19% vo sporedba so predminatata nedela. Indeksot CROBEX padna za 0,4% na 2.241,39 indeksni poeni. Berzata vo Belgrad ima{e sli~na nedela kako i Makedonskata. Indeksot Belex15 porasna za 1,26% na 770,42 indeksni poeni, a prometot se namali za 25,3% i iznesuva{e 5,9 milioni evra. Haosot vo Libija minatata nedela ne vlijae{e na svetskite pazari na kapital. Rastea indeksite na berzata vo Wujork. Najpopularniot indeks Dow Jones minatata nedela porasna za 0,3% na 12.169,90 indeksni poeni. Indeksite S&P 500 i Nasdaq porasnaa za 0,1%, pa sedmicata ja zav{ija so 1.321,15, odnosno 2.784,67 indeksni poeni. Rastot na cenata na naftata minatata nedela negativno vlijae{e na evropskite berzi. Vrednosta na panevropskiot berzanski indeks FTSEurofirst 300 se namali za 1% zavr{uvaj}i so 1.148,53 indeksni poeni. Dobrite vesti za rastot na vrabotenosta vo SAD minatata nedela ja razdvi`ija japonskata berza. Japonskiot Nikkei 225 porasna za 1,6% na 10.693,66 indeksni poeni.

TRAJKO TRPEVSKI DIREKTOR NA BETON

stranski pazari nema. “Poradi krizata s$ u{te e rizi~no da se nastapuva na stranski pazari. Treba{e zaedno so u{te edna slovene~ka kompanija da u~estvuvame vo izgradba na golem objekt vo Libija, no za sre}a, ne izleze ni{to od dogovorot, a sega gledate {to se slu~uva tamu. Ima{e mo`nosti za anga`man i vo Tunis i Irak, no i tamu e nestabilno. Od druga strana, vo Crna Gora izgradivme objekt od 8.000 metri kvadratni vo tekot na 2007 godina, no poradi krizata se povlekovme. Mnogu banki po~naa da propa|aat, a vo takvi uslovi ni{to ne zna~i duri i da ima{ bankarska garancija”, komentira Trpevski vo vrska so mo`nostite za posilen nastap na stranskite pazari.

Beton lani uspea da gi namali operativnite rashodi za 13% i tie iznesuvaa 35,7 milioni evra, za razlika od 2009 godina koga bea napraveni rashodi vo iznos od 41,1 milioni evra. Tro{ocite za vraboteni se ostanati na isto nivo i iznesuvaat 4,1 milioni evra. Beton lani ostvari rast na finansiskite prihodi od vlo`uvawa, zaemi, kamati od 59%, dodeka finansiskite rashodi se namaleni za 43%. Poslednite 13 meseci istrguvani se 1.348 akcii na Beton, pri {to e ostvaren promet od 10,5 milioni denari. Vrednosta na akcijata na kompanijata vo poslednite 30 dena se namali za 12,5% i posledno na Berzata se trguva{e po cena od 7.203 denari.

Poradi krizata s$ u{te e rizi~no da se nastapuva na stranski pazari. Treba{e zaedno so u{te edna slovene~ka kompanija da u~estvuvame vo izgradba na golem objekt vo Libija, no, za sre}a, ne izleze ni{to od dogovorot, a sega gledate {to se slu~uva tamu. Ima{e mo`nosti za anga`man i vo Tunis i Irak, no i tamu e nestabilno. Od druga strana, vo Crna Gora izgradivme objekt od 8.000 metri kvadratni vo tekot na 2007 godina, no poradi krizata se povlekovme. Mnogu banki po~naa da propa|aat, a vo takvi uslovi ni{to ne zna~i duri i da ima{ bankarska garancija.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ Име на компанијата Стопанска банка Скопје Макпетрол Скопје Тетекс Тетово Бетон Скопје Макстил Скопје

04.03.2011

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

Податоците се однесуваат за

ILIRIKA JIE

31.299.792,62

-2,45%

7,73%

8,05%

0,56%

-1,16%

01.03.2011

ILIRIKA GRP

48.377.539,56

-0,82%

-2,99%

3,40%

-5,04%

4,41%

01.03.2011

55.700

Иново Статус Акции

17.286.019,73

-4,34%

6,51%

4,75%

6,65%

-9,43%

03.03.2011

2,86

51.870

KD Brik

37.508.820,16

1,84%

-0,83%

6,78%

-1,19%

10,67%

03.03.2011

2,71

77.456

KD Nova EU

27.947.696,88

0,06%

5,80%

7,04%

3,10%

0,24%

03.03.2011

КБ Публикум балансиран

30.768.826,41

-1,29%

3,66%

4,68%

3,12%

0,04%

03.03.2011

225,00

7,14

42.750

28.324,85

368.223

557,00

2,96

7.410,00 206,00

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата ФЗЦ 11 Октомври Куманово

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Износ (МКД)

Просечна цена (МКД)

04.03.2011 Просечна цена (МКД)

КЈУБИ Македонија Скопје Топлификација Скопје Арцелормиттал Скопје (ХРМ) ОКТА Скопје

Износ (МКД)

740

-2,63

14.800

541

-1,99

8.656

3.743,75

-1,45

1.108.150

140,40

-1,13

483.668

2.052,00

-0,39

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

57.456 04.03.2011

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10 Вкупно издадени акции 1.431.353

BESK (2010) *

54.562

GRNT (2010) *

3.071.377

KMB (2010) *

2.279.067

MPT (2010) *

112.382

ХВ ALK (2010) *

04.03.2011

% на промена

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

6.557

4.422,65

400,40

11,05

0,96

обични акции

50.676

32,07

7.410,00

567,72

13,05

0,21

Вкупно Официјален пазар

57.234

-25,51

590,70

92,61

6,38

0,55

обични акции

26.370

-2,20

3.701,18

627,95

5,89

1,05

Вкупно Редовен пазар

27.321

1,33

28.324,85

0,84

Износ (МКД)

Топлификација Скопје

3743,75

-1,45

1.108.150

REPL (2010) *

25.920

41.500,38

2.996,49

13,85

0,87

Алкалоид Скопје Арцелормиттал Скопје (ХРМ)

4422,65

0,98

517.450

SBT (2010) *

389.779

3.445,56

39,99

86,15

0,81

140,40

-1,13

483.668

STIL (2010) *

14.622.943

206,00

0,47

442,99

2,59

Комерцијална банка Скопје

3701,18

0,43

481.154

TPLF (2010) *

450.000

3.743,75

279,12

13,41

1,04

28324,85

3,00

368.223

ZPKO (2010) *

271.602

2.300,00

0,36

Макпетрол Скопје

04.03.2011 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена (МКД)

Име на компанијата

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

обврзници

-82,95

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, petok - 04.03.2011)

KAPITAL / 07.03.2011 / PONEDELNIK

Kompanii / Pazari / Finansii

VO SORABOTKA SO MATI^NITE BANKARSKI GRUPACII OD STRANSTVO

17.03.2010 11 SE OTVORAAT FONDOVI KAJ BANKITE ZA KREDITIRAWE GOLEMI INFRASTRUKTURNI PROEKTI Iako ima interes i kaj bankite i kaj investitorite za finansirawe golemi proekti vo energetikata, grade`ni{tvoto, transportot i telekomunikaciite, sepak, ovoj na~in na kreditirawe mnogu malku se praktikuva vo zemjava. Pri~inite se vo toa {to bankite se premnogu konzervativni, a biznis-sektorot, pak, nedovolno nudi proekti koi garantiraat uspe{na realizacija ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

e otvoraat fondovi kaj bankite vo zemjava za finansirawe pokrupni proekti, za {to kapital se obezbeduva od mati~nite bankarski grupacii vo stranstvo. No, za da dadat vakvi krediti, ~ii iznosi dostignuvaat stotina milioni evra, bankite baraat kvalitetni idei koi garantiraat uspe{na realizacija na proektite. Fakt e deka takviot na~in na finansirawe, popoznat kako proektno finansirawe, vo koe bankite poaktivno u~estvuvaat vo izveduvaweto na proektite, a za kreditite ne baraat garancija vo vid na zalog ili hipoteka, e mnogu malku zastapen vo zemjava. Uspe{ni primeri se finansiraweto na izgradbata na aerodromot vo Skopje, za koj turskata kompanija TAV pozajmi 10 milioni evra, od koi samo dva milioni od IK banka, a ostanatite osum od nejziniot najgolem akcioner, Demir Halk. Makstil pred tri godini zede kredit od 56 milioni evra od Stopanska banka, koja parite gi obezbedi kako sindiciran kredit vo sorabotka so NBG od London. Stopanska banka dopolnitelni 25 milioni evra obezbedi od mati~nata banka od Grcija za pogolema poddr{ka na krupni investicii vo Makedonija. Trite najgolemi banki vo zemjava zaedni~ki formiraa fond so koj se finansira izgradbata na katni gara`i vo Skopje, a NLB Tutunska banka zaedno so nekolku banki od grupacijata NLB i [parkase so svo-

jot sopstvenik od Avstrija ja poddr`aa izgradbata na mali hidroelektrani. Investitorot na elektranite, sopstvenikot na kompanijata Fero invest, Ko~o An|u{ev, od svoeto iskustvo objasnuva deka najva`no za da se dobie finansiska poddr{ka od bankite za izgradba na krupni objekti e da imate kvaliteten biznis-plan vo koj bankite }e veruvaat. “Za razlika od obi~noto finansirawe na biznis-sektorot, kade {to bankite baraat cvrst zalog kako hipoteka za da se osiguraat deka biznisot }e uspee i }e gi naplatat svoite sredstva, kaj proektnoto finansirawe pristapot e sosema poinakov. Vie kako klient pred bankite se pojavuvate so va{ata ideja i bonitetot na firmata, koj }e garantira deka imate kapacitet toa da go napravite. Bankite treba da veruvaat vo proektot, no i vo investitorot. Procesot na pregovarawe od moe iskustvo ne trae{e predolgo, nema{e potreba od mnogu ubeduvawa za da ja dobieme poddr{kata od bankite, osobeno poradi toa {to na{iot proekt e ve} e po~nat i se poka`a deka funkcioniora. Ve}e sami dobivame ponudi od bankite za da ja finansiraat izgradbata na elektranite”, komentira An|u{ev. Vo odnos na uslovite, An|u{ev priznava deka kamatite {to gi nudat bankite za proektno finansirawe se soodvetni so delovnata klima vo zemjava, no mnogu poniski vo sporedba so zapadnoevropskite zemji. “Tie pari glavno doa|aat od me|unarodni finansiski instutucii, koi koga gi plasiraat

Uspe{en primer e finansiraweto na izgradbata na aerodromot vo Skopje za koj turskata kompanija TAV pozajmi 10 milioni evra, od koi samo dva milioni od IK banka, a osum od nejziniot najgolem akcioner Demir Halk. kaj na{ite banki dodavaat koeficient na rizik za na{ata zemja, koj vo momentov iznesuva okolu 2,7%, koj bankite go dodavaat na osnovnata kamata. Dopolnitelno, koga }e stavat i svoja marà, prakti~ki kreditite u{te pove}e poskapuvaat. Ima zemji kade {to toj koeficient na rizik e mnogu pomal ili voop{to ne postoi i tamu avtomatski kamatite se poniski za tie 2,7%”, veli An|u{ev. Bankarite potvrduvaat deka imaat kapacitet i poddr{ka od svoite akcioneri od stranstvo za da finansiraat pokrupni infrastrukturni objekti. Velat deka interes kaj investitorite ima, no baraat izdràni proekti koi }e garantiraat deka moàt da si gi naplatat dadenite krediti. “[parkase banka ima stru~en tim za proektno finansirawe, a ima interes i od mati~nata banka. Eden takov crossborder proekt od energetskiot biznis

e ve}e finansiran. Na vakov na~in nie sme sposobni da finansirame i pogolemi proekti, a i da u~estvuvame eventualno vo sindicirani zaemi, dokolku za toa postoi interes na pazarot. Naskoro }e po~neme nekolku proekti i toa od oblasta na energetikata, izgradba na stanbeni i delovni kompleksi i na eden industriski objekt. Sepak, treba da se bide vnimatelen i da se finansiraat proektite koi vo celost gi ispolnuvaat uslovite, a tuka mislam pred s$ na izvodlivosta na proektot, iskustvoto i znaeweto na nositelot na proektot, finansiskite proekcii i site drugi uslovi propi{ani od bankata”, objasnuva pretsedatelot na Upravniot odbor na [parkase banka, Sr|an Krsti}. Od Ohridska banka isto taka otkrivaat deka postoi interes za krediti za proektno finansirawe, za koi imaat celosna poddr{ka od nivnata grupacija

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

4,00%

СКИБОР

2,57%

3,49%

4,23%

5,22%

Ломбарден кредит

5,50%

МКДОНИА

2,30%

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност

КУРСНА ЛИСТА

Банка

3м

6м

12м

24м

Стопанска

5,50%

6,25%

6,50%

9,15%

9,65%

61,5249

Комерцијална

4,80%

5,50%

6,50%

8,60%

9,00%

44,4223

НЛБ Тутунска

5,00%

6,30%

6,70%

9,50%

9,70%

Среден курс Држава

Валута

ЕМУ

евро

САД

долар

В.Британија

фунта

72,2717

во денари

36м

Швајцарија

франк

47,9017

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

45,6789

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

45,2090

61,6

72,1

47,9

Извор: НБРМ

Sosiete èneral. "Koga stanuva zbor za proektno finansirawe, Ohridska banka koristi ekspertiza i sorabotuva na sindiciran princip so mati~nata banka i banki~lenki od grupacijata Sosiete èneral. Vo toj kontekst se razgleduvaat i evaluiraat na nivo na grupacija site golemi proekti i po kone~na odluka za realizacija se kofinansiraat. Ovoj na~in na finansirawe vo Evropa ~esto se primenuva i kaj transportot, telekomunikaciite, proektite na javnata potro{uva~ka, {to kako trend moème da go o~ekuvame naskoro i kaj nas. Identifikacijata na rizikot i alokacijata na sredstvata se klu~ni komponenti na proektnoto finansirawe. Toa {to e specifi~no za vakvi proekti e procenkata na brojni pazarni, tehni~ki, ekonomski, politi~ki i ekolo{ki rizici, osobeno vo zemjite vo razvoj i pazarite vo podem”, izjavi

Antonije Marinoski, direktor na sektor na korporativno i investicisko bankarstvo vo Ohridska banka. Sepak, iako ima interes i kaj bankite i kaj investitorite za proektnoto finansirawe na golemi proekti od oblasta na energetikata, grade`ni{tvoto, transportot ili telekomunikaciite, podatocite poka`uvaat deka ovoj na~in na finansirawe mnogu malku se praktikuva vo zemjava. Pri~inite za toa mo`e da se lociraat na dvete strani, i kaj bankite i kaj kompaniite. Bankite se premnogu konzervativni i koga imaat alternativa za polesen plasman i pogolemi oebzeduvawa na parite ne sakaat da vleguvaat vo rizik za proektno finansirawe. Od druga strana, pak, biznissektorot nedovolno nudi jasni i ~isti proekt koi garantiraat uspe{na realizacija i }e gi ubedat bankarite da im dadat finansiska poddr{ka.

Fokus

KAPITAL / 07.03.2011 / PONEDELNIK

POSKAPITE SUROVINI I ENERGENSI JA NAMALUVAAT LIKVIDNOSTA

IZVOZNICITE STANUVAAT @EDNI Z MAJA BAJALSKA-GEORGIEVSKA bajalska@kapital.com.mk

e namaluva likvidnosta na doma{nite kompanii poradi kontinuiraniot rast na cenite na osnovnite surovini i na energensite na svetskite berzi. Otkako od po~etokot na minatata godina cenite na naftata, na metalite i na osnovnite prehranbeni surovini po~naa da rastat, kompaniite-izvoznici se soo~uvaat so drasti~no pogolemi tro{oci za proizvodstvo. Pritisnati od surovinskiot cenoven {ok, tie gi zgolemuvaat cenite na nivnite proizvodi, a toa rezultira so namalena proda`ba. Kapak na vakvata sostojba se zadocnetite naplati od stranskite i doma{nite partneri. Seto toa gi stava menaxerite na najgolemite izvozni sektori vo zemjava vo eden "ma|epsan krug", koj im ja namaluva likvidnosta. "Kapital" vo razgovor so direktorite od najgolemite izvozni sektori go detektira ovoj problem i gi pra{a kako planiraat da go nadminat? ]e im trebaat li pove} e krediti za obrtni sredstva? Savka Dimitrova, generalen direktor na fabrikata za ~okoladi Evropa, veli deka kako rezultat na kontinuiraniot rast na cenite na surovinite i na energensite likvidnosta na kompanijata dnevno se namaluva. "Ne moàm da kaàm egzaktno vo procenti kolku ni e namalena likvidnosta, no moàm da kaàm deka e drasti~no namalena otkako po~na poskapuvaweto na surovinite. Ne moème dnevno da gi vnesuvame postojanite poskapuvawa vo novite ceni na na{ite

proizvodi zatoa {to stanuva zbor za proizvodi za {iroka potro{uva~ka, za koi odlukite za poskapuvawe se pravat vnimatelno", veli Dimitrova. Mom~ilo Ivanovski, direktor na Bonum, potsetuva deka konzervnata industrija so godini ima problem

MOM^ILO IVANOVSKI DIREKTOR NA BONUM "Toa {to }e se stavi vo bure }e se preraboti vedna{ i potoa mora da se investira vo novi nabavki. Krediti ima malku i so visoki kamati. Zamislete, kreditite za obrtni sredstva se so kamati od 12% ili 13% godi{no. Toa ne ni dozvoluva normalno da go sledime procesot na proizvodstvo. Dopolnitelen problem e {to od lani docnat i pla}awata od doma{nite partneri, od 60 do 120 dena."

so likvidnosta poradi sezonskiot karakter na rabotata, a sega, otkako po~na kontinuirano poskapuvawe na surovinite i energensite, problemot e u{te poizrazen. Spored nego, postojanoto zgolemuvawe na inputite ja namaluva konkurentnosta na makedonskite konzervni proizvodi na svetskite pazari. Stanuva zbor za industrija ~ie proizvodstvo zavisi od cenite na zelen~ukot na doma{niot pazar, no i od uvoznite ceni na ambala`ata. "Site tro{oci za proizvodstvo ni se zgolemeni. Samo cenata na gasot porasna dvojno, a bidej}i ponudata vo ovoj del e monopolizirana, nemame druga alternativa. Kade se tro{ocite za struja, tegli, kapa~iwa, surovinite, rabotnicite, a kade e zarabotkata na firmata?", pra{uva Ivanovski. Aleksandar Panov, glaven izvr{en direktor na Makstil, veli deka poradi kontinuiraniot porast na

utite dava~kite na cenite na inputite emeni, a toa ne mo`e Makstil se zgolemeni, reku proda`bata. da se vrati preku "Nagliot skok voo cenite na surovinf ite ne ni dozvoluva da formirame realni ceni na na{ite krajni proizvodi. Duri i da formirame nova cena vodej}i se od poskapuvaweto na inputite, taa }e bide nelogi~no visoka vo odnos na konkurencijata na evropskiot pazar. [tom inputot ne go sledi autputot, se naru{uva profitabilnosta na kompanijata", veli Panov. Samo staroto `elezo u~estvuva so 60% vo cenata na ~inewe na ~eli~nite proizvodi. Panov potencira deka Makstil koristi najskap gas vo Evropa, a koga }e se soberat site tro{oci (za surovini, elektri~na energija i gas), tie opfa}aat 80% od cenata na krajniot proizvod. Panov veli deka po prviot kvartal }e se vidi efektot od celata situacija. Se nadeva deka uslovite na svetskite pazari

}e se podobrat, a so toa i likvidnosta na kompanijata. Dimitrova veli deka rok} k j nivnite ovite za pla}awe kaj dostavuva~i iznesuvaat 45 dena do eden mesec. "Ni velat }e vi dademe pogolema koli~ina od odredena surovina po ovaa cena ako ni platite vedna{, {to dopolnitelno ni ja ote`nuva situacijata", istaknuva Dimitrova. Spored nea, Evropa dosega ima koristeno krediti za obrtni sredstva, no vo momentov menaxmentot ne razmisluva za novi zadolùvawa. I Ivanovski gi potencira prodolènite rokovi za naplata kako dopolnitelen problem. Spored nego, vo uslovi na cenoven {ok odnadvor likvidnosta e na udar i na besparicata koja vladee vo dràvata. "Osven {to od po~etokot na fin-

KONE^NO IT-POVRZUVAWE NA DR@AVNITE INSTITUCII

CENTRALNIOT REGISTAR, UJP, CARINATA I KATASTAROT ]E SI GI ÎTAAT PODATOCITE PETAR GOGOSKI entralniot registar, Upravata za javni prihodi, Carinskata uprava i Agencijata za katastar se povrzaa preku proektot "Interoperabilnost", za koj softverska poddr{ka obezbedi Majkrosoft– Makedonija. Povrzuvawe na vladini dràvni institucii vo ovoj period se slu~i vo drugi zemji so pomo{ na Majkrosoft, samo {to vo tie dràvi interop-

Globalniot lider vo softverski re{enija, Majkrosoft, ovozmo`uva mnogu poevtino re{enie za interoperabilnost me|u IT-sistemi, nare~eno “IT vo oblak”, koe }e dojde na Balkanot idnata godina erabilnosta e ovozmo`ena preku najnovata tehnologija IT vo oblak (cloud computing). Makedonija zasega nema da ja koristi ovaa tehnologija, koja e poevtina, zatoa {to s$ u{te ne e prisutna na Balkanot. Prvi sakaat da ja vovedat Slovenija i Hrvatska. Preku “IT vo oblak” minatata nedela se povrzaa vladini i obrazovni institucii vo pove}e

zemji od Amerika i od Afrika. Od Majkrosoft-Makedonija o~ekuvaat interoperabilnosta “IT vo oblak” dogodina da bide dostapna na Balkanot. Taa ovozmo`uva interoperabilnost na IT-sistemi vo kompanii, vladi i edukativni centri, koi }e odlu~at da se pretplatat na ovoj servis. Spored ekspertite od Majkrosoft,

ova re{enie e poisplatlivo i mnogu poevtino od standardnoto povrzuvawe so pomo{ na serveri, koi ~inat i do nekolku stotici iljadi evra. “Oblak” sistemot raboti na platformata Windows Azure. “Iako ovaa platforma ovozmo`uva golema bezbednost na podatocite koi kompanijata ili organizacijata gi prepu{ta vo

“oblakot”, sepak, golem del od instituciite, kako, na primer, UJP ili bankite, s$ u{te se skeptici vo odnos na ova re{enie”, veli Dimitar Grozdanov, tehnolo{ki strateg vo Majkrosoft-Makedonija. Spored nego, platformata ovozmo`uva servisot sekoga{ da e dostapen za klientite, bez razlika dali }e se slu~i nekakva gre{ka vo glavnite serveri na kompani-

no.

KAPITAL / 07.03.2011 / PONEDELNIK

25 LI^NOSTI VINOVNI ZA SVETSKATA FINANSISKA KRIZA FI

ZA OBRTEN KAPITAL! Pritisnati od surovinskiot cenoven {ok, menaxerite gi zgolemuvaat cenite na proizvodite, a toa rezultira so namalena proda`ba. Kapak se prodolènite rokovi za naplata od stranstvo i od partnerite na doma{niot pazar do 120 dena. Ova gi stava menaxerite na najgolemite izvoznici vo "ma|epsan krug" koj im ja namaluva likvidnosta ansiskata kriza po~naa da docnat isplatite od stranskite partneri, od lani ne ni pla}aat navreme i marketite so koi sorabotuvame na doma{niot pazar. Pla}awata se odloùvaat od 60 do 120 dena", veli Ivanovski. Toj veli deka krediti ima malku i se mnogu sk skapi. “Zamislete, kreditite k za obrtni sredstva se sso kamati od 12%-13% godi{no. To Toa ne ni dozvoluva normalno dda go sledime procesot na pro proizvodstvo. Nekoi od konzervn konzervnite fabriki go namaluvaa maluvaat, a za zgolemuvawe ne mo` moè da stane zbor", veli I Ivanovski. Spor Spored Panov, likvidnosta vo m metalur{kata industrija e problemati~na tri podolg period. Vo 2010 po godina, otkako po~naa go poskapuvawata na po surovinite i energensite suro svetskite berzi, menaxmentot na svetskit se obidel da go ublaì ovoj probkomunikacija lem preku aktivna a so bankite.

NBM procenuva pro r deka ambientot vo koj funkcionira bankarskiot sistem vo bankarsk period e so povolni ovoj peri dvi`ewa vo realniot sektorr i so zazdravuvawe realnata ekonomija, na realn {to vlijae j pozitivno za pro{iruvawe na depozitnata baza na bankite kako glaven izvor za kreditirawe. Vo 2010 godina vo korporativniot sektor se plasirani krediti vo

120

dena e prodol`en rokot za naplata me|u doma{nite firmi

od vkupno 18 banki lani gi zaostrile uslovite za korporativni krediti

0,7% opadnaa kratkoro~nite bankarski krediti vo tretiot kvartal lani

vkupen iznos od osum milijardi denari. "Sepak, bankarskite sogleduvawa za prisustvo na s$ u{te relativno visoko nivo na rizici pridonesoa za pokonzervativen pristap kon nova kreditna izlo`enost", se ocenuva vo kvartalniot izve{taj na Narodnata banka. Pove}eto banki bile naso~eni kon pokrivawe na visokokvalitetnata kreditna pobaruva~ka, pri {to edna tretina od niv poka`ale zaostruvawe na uslovite za izdavawe korporativni krediti. Spored analizite na NBM, toa vlijaelo bankite vo poslednite tri meseci lani da go namalat

kreditiraweto na kompaniite sporedeno so vtoriot kvartal. Ako korporativnite krediti vo vtoriot kvartal rastele so stapka od 2,3%, vo tretiot porasnale samo za 1,9%. Od Prokredit banka velat deka 90% od vkupnoto kreditno portfolio vo minatata godina se korporativni krediti, {to ja dokaùva zgolemenata potreba na kompaniite za obrten kapital. Vo Prokredit lani najgolem del od kreditite bile koristeni za obrten kapital i nadminuvawe na likvidnosnite problemi i toa bile pokratkoro~ni krediti. "Me|utoa, vo posledniot kvartal od godinata se zabeleùva{e razdviùvawe i zgolemen interes za podolgoro~nite krediti za investirawe. Vrz baza na ovie podatoci za godinava o~ekuvame kompaniite s$ u{te da baraat krediti za nadminuvawe na likvidnosnite problemi, za obrten kapital, no i da raste brojot na krediti za podolgoro~ni investicii", velat od bankata.

ALEKSANDAR PANOV DIREKTOR NA MAKSTIL "Nagliot skok na cenite na surovinite ne ni dozvoluva da formirame realni ceni na na{ite proizvodi. Duri i da formirame nova cena, vodej}i se od poskapuvaweto na inputite, taa }e bide nelogi~no visoka vo odnos na konkurencijata na evropskiot pazar. [tom inputot ne go sledi autputot, se naru{uva profitabilnosta na kompanijata."

jata. Deka re{enieto mo`e da obezbedi rabota 24/7 poso~i i Dejan Cvetkovi}, direktor na

javniot sektor na Majkrosoft za Centralna i Isto~na Evropa. “Interoperabilnosta na inform-

ati~kite sistemi na Evropskata agencija za ìvotna sredina e ovozmoèna tokmu preku “IT vo oblak” re{enieto”, poso~i toj. Poradi toa {to servisot s$ u{te ne moè da bide dostapen na Balkanot, kako {to poso~i Ratko Mutavi} od Majkrosoft vo Hrvatska, tamu bile izgotveni ~etiri scenarija, spored koi na golemo se razmisluva da se izgradi privaten IToblak koj }e se koristi od hrvatskata Vlada i vo koj nema pristap nikoj drug. “Spored na{ite presmetki, duri 75% od podatocite {to slobodno moè da stanat interoperabilni preku ovoj sistem se javni, pa nie sme podgotveni da go prifatime ova re{enie”, izjavi Mutavi}, koj e involviran i vo informati~kiot napredok na Vladata vo Hrvatska.

DEJVID LERAH GO SRU[I PAZAROT NA NEDVI@NOSTI VO SAD Dejvid Lerah, glavniot ekonomist na najgolemata grupacija na agenti za nedvi`nosti vo SAD, NAR, e vinoven za kontinuiranoto ohrabruvawe na Amerikancite da investiraat vo nedvi`nosti. Negovite prognozi pridonesoa za kupovniot bum na nedvi`nosti pred pazarot da bide zafaten od krizata vo 2008 godina oga glavniot ekonomist od najgolemata industrisko-trgovska grupacija vo SAD, NAR (National Association of Realtor), Dejvid Lerah, tvrde{e deka pazarot na nedvi`nosti nikoga{ nema da bide vo kriza site slepo mu veruvaa. Spored magazinot "Tajm", Lerah sekoga{ se obiduval da ja uveri amerikanskata javnost deka najdobra opcija za investirawe e pazarot na nedvi`nosti. S$ do po~etokot na finansiskata kriza vo SAD site analizi i prognozi na Lerah za amerikanskiot pazar na nedvi`nosti bea pozitivni. No, vo 2007 godina, koga SAD nenadejno ja zafati krizata, NAR be{e primorana da gi promeni prognozite. Lerah mora{e da priznae deka pazarot na nedvi`nosti go dopre dnoto poradi {to toj se soo~i so ogromni zagubi i vo li~niot profit. Spored "Tajm", pazarot na nedvi`nosti sam po sebe ne mo`e da bide zakana za globalnata finansiska kriza. Koga vo 2007 godina bankite po~naa da izdavaat rizi~ni hipotekarni krediti, krizata eskalira{e i na pazarot na nedvi`nosti. Gra|anite bea "izla`ani" od bankite za povolnite uslovi na kreditite, koi uspe{no gi krieja visokite kamatni stapki na hipotekarnite krediti. Kako {to pominuva{e grejs-periodot i nizata drugi povolnosti za kreditirawe pazarot na nedvi`nosti po~na da slabee. Amerikancite se soo~ija so namalena kupovna mo}, cenite na nedvi`nostite drasti~no opadnaa, a bankite na golemo gi prezemaa imotite od gra|anite. Dejvid Lerah, koj istovremeno be{e i pretsedatel na sovetodavnata kompanija Recon advisors i glaven i odgovoren urednik na internet-stranicata Realestate economy watch, koja dava{e soveti i mislewa za efikasno investirawe vo nedvi`nosti, se najde na listata so vinovnici za finansiskata kriza vo SAD. Nitu ekspertite ne go izostavija Lerah od brojnite kritiki koi gi upatuva{e do inicijatorite na hipotekarniot balon. Spored ekspertite, Lerah be{e vinoven za kontinuiranoto ohrabruvawe na Amerikancite da investiraat vo nedvi`nosti. Koga toj uvidel deka hipotekarnata kriza go zema svojot zamav, moral da go promeni svojot stav. "Namaluvaweto na za{tedite i ekspanzijata na dol`ni~kata kriza n$ dovede do dene{niot hipotekaren haos. Vo vremeto

na "bumot", koga cenite i pobaruva~kata kontinuirano rastea, bankite gi "zarobija" gra|anite so hipotekarni zaemi so niski kamatni stapki, koi na krajot se ispostavi deka ne bile tolku niski", se pravda{e Lerah. Spored nego, mediumite se najgolemite vinovnici za kreiraweto strav i panika me|u naselenieto za napredokot na krizata na pazarot na nedvi`nosti. Toj istakna deka dokolku Amerikancite racionalno menaxirale so svoite sredstva, i pokraj golemite kamatni stapki i namalenata kupovna mo}, mnogu pogolem del od doma}instvata }e se izvle~ele od bankarskata stapica. Spored investiciskata mreà Motley fool nema ni{to posme{no na svetot od toa koga najgolemata industriskotrgovska grupacija gi menuva svoite prognozi sekojdnevno. “So toa NAR u{te pove}e ja zbunuva{e javnosta i {ire{e strav i panika me|u doma} instvata, koi se ma~ea kako da gi isplatat ratite od hipotekarniot kredit koj go podignaa za da si kupat dom”, istaknuvaat od Motley fool. Del od ekspertite nao|aat vina i vo instituciite na SAD. NAR, kade {to ~lenuvaat okolu 1,3 milioni ovlasteni agenti za nedvi`nosti vo zemjata, {to pretstavuva okolu 50% od vkupniot broj agenti vo SAD, e najgolemata grupacija vo ovaa industrija. Zatoa, ekspertite vo nekolku navrati potenciraa deka prognozite na NAR se delumno laìrani. Lorens Roberts, avtor na knigata “Golemiot stanben meur”, vinata ja nao|a i vo Komisijata za razmena i bezbednost na hartii od vrednost, koja zadolìtelno treba da gi regulira agentite na NAR na istiot na~in kako {to gi regulira finansiskite sovetnici. “NAR vo momentov moè da dade kakov saka komentar vo odnos na potencijalot za investirawe vo nedvi`nosti, bez razlika kolku e toa sme{no”, veli toj. Sepak, krizata si go napravi svoeto. Lerah, koj vele{e deka NAR go napu{til svoevolno, potvrdi deka bil pritisnat od direktorite da dava optimisti~ki prognozi, a koga situacijata so pazarot na nedvi`nosti se vlo{ila tie go ostavile. Denes Lerah raboti od doma, obiduvaj}i se povtorno da ja izgradi svojata kariera i da go sredi opadnatoto protfolio so investicii vo nedvi`nosti. prodolùva

Komentari / Analizi

KAPITAL / 07.03.2011 / PONEDELNIK

KORPORATIVNO UPRAVUVAWE

UPRAVUVAWETO SO RIZICI VO PENZISKITE FONDOVI I SĂ&#x2030; [TO ODI SO TOA OECD i IOPS usvoija zaedni~ki dokument za dobri praktiki

na sistemite za upravuvawe so rizicite na penziskite fondovi. rganizacijata za me|unarodna sorabotka i razvoj (OECD) i Me|unarodnata organizcija na penziski supervizori (IOPS) pred dva meseci, vo januari 2011godina, usvoija zaedni~ki dokument za dobri praktiki na sistemite za upravuvawe so rizicite na penziskite fondovi. IOPS se vklu~i vo izrabotkata na dokumentot zatoa {to penziskite regulatori s$ pove}e se foksuraat na pra{awata na korporativnoto upravuvawe i upravuvaweto so rizicite kaj penziskite fondovi. Ova doa|a kako rezultat na toa {to penziskite regulatori s$ pove}e go sledat trendot na drugite regulatori, osobeno na finansiskite uslugi, i se dvi`at kon supervizija bazirana na rizici. IOPS ja definira supervizijata bazirana na rizici kako strukturiran pristap na relevantnite regulatori, koj e fokusiran na identifikacija na potencijalnite rizici so koi se soo~uvaat fondovite i ocenka na finansiskite i operativnite faktori koi treba da bidat upotrebeni za da se minimiziraat ili da se namalat rizicite. Toa zna~i deka kolku sekoj od fondovite e sposoben da poka`e deka prezema aktivnosti za prudentno upravuvaweo so rizicite, tolku potrebata od dlabinska i seopfatna supervizija kaj istiot }e bide nepotrebna. Pridobivkata od supervizijata bazirana na

rizici e {to vo golem del odgovornosta za upravuvaweto so rizicite se prenesuva na poedine~nite penziski fondovi, dodeka, pak, supervizorskite institucii samo go potvrduvaat kvalitetot na procesite na upravuvawe so rizicite i go adaptiraat svojot odnos kon sekoj od fondovite. OECD i IOPS kako izgotvuva~i na dobrite praktiki stavaat zagradi vo seopfatnosta na pristapot {to go nudat ovie praktiki, pojasnuvaj}i deka se svesni oti iako ima razliki vo pristapot, kako me|u razli~ni zemji, taka i me|u razli~ni regulatori, tie, sepak, zaklu~uvaat deka mo`e da se identifikuvaat univerzalni standardi kon koi gi povikuvaat da se pridr`uvaat fondovite vo upravuvaweto so rizicite. Tie identifikuvaat osum dobri praktiki. Vo prv red, smetaat deka penziskite regulatori i supervizori, i pred da ja izdadat licencata ili registracijata na eden fond, treba da bidat uvereni deka toj ima vospostaveno sistem za upravuvawe so rizici, so akcent na seopfatnosta na sitemot, koj treba da gi opfa}a najmalku slednive kategorii rizici: investiciski ili pazaren rizik, krediten rizik, rizik na solventnost, rizik na likvidnost, rizik na nebalansiranost na aktivata i pasivata, rizik na procenitelite, rizik na korporativnoto upravuvawe i agentstvo, operativen rizik, kombiniran so rizikot na autsorsirawe, nadvore{en strate{ki rizik, praven i regulativen rizik i I

rizik na integritet, vklu~itelno i rizikot na transakcii so povrzani strani. Dobrite praktiki na OECD i IOPS baraat odborot na direktori vo ednostepeniot, da bide formalno odgovoren za definirawe, implementacija i podobruvawe na sistemot za upravuvawe so rizici na fondot, kako i za vospostavuvawe visoki eti~ki standardi niz celata negova organizacija. Sledeweto i postojanoto podobruvawe na sistemot na upravuvawe so rizici pretpostavuva formalno usvojuvawe i postojano inovirawe na strategijata za upravuvawe so rizici, {to, pak, od svoja strana pretpostavuva razbirawe na rizicite, opredeluvawe na prifatlivi nivoa na rizici i opredeluvawe kako ovie rizici }e bidat mereni, monitorirani i kontrolirani. Vospostavuvaweto na eti~ki standardi prepostavuva prvo jasna podelba na nadle`nostite, a ponatamu i minimum postoewe na politika za odnosi so povrzani strani i eti~ki kodeks, kako i po~ituvawe na su{tinata na ovie dokumenti. Od tretata do petata dobra praktika se odnesuvaat na kontrolite na najzna~ajnite rizici koi treba pravilno da bidat upravuvani. Kontrolata na rizikot na finansirawe i solventnost pretpostavuva deka fondovite treba da ponudat definirani beneficii ili garancii za minimum soodvetnoto nivo na aktiva potrebna so cel da odgovorat na pasivata koja odgovara na finansiskite obvrski {to proizleguvaat od obvrskite za B

isplata na penzii. Kontrolata na pazarniot i investiciskiot rizik, so ogled deka investiciskiot rizik e najgolemiot predizvik za koj bilo penziski fond, se prepora~uva da bide sprovedena preku voveduvawe na politika na investicii, kako klu~en mehanizam za identifikuvawe i upravuvawe so investiciskiot rizik. No, investicskiot fond treba da ima i vkupno jasno razbirawe na celokupnata investiciska strategija, {to treba da bide sproveduvano i preku imenuvawe na menaxeri za investicii. Kontrolata na operativniot rizik i rizikot na autsorsirawe se prepora~uva da bide sprovedena preku identifikuvawe na set na proceduri koi }e vklu~uvaat proceduri za definirawe, identifikuvawe, ocenka, monitorirawe i kontrola na opertivniot rizik. OECD i IOPS poseben akcent stavaat vrz rizicite na informati~kite tehnologii, vklu~itelno i plan za prodol`uvawe na delovnite operacii vo slu~aj na povreda na integritetot na informati~kiot sistem. Vo vrska so autsorsiraweto, dobrite praktiki na ovie dve organizacii povikuvaat povtorno na usvojuvawe na pi{ana politika za autsorsirawe, koja treba da bide odobrena od strana na upravniot odbor, t.e. na odborot na direktori. Poslednite tri praktiki se odnesuvaat na mehanizmite za kontrola i monitoring na sistemite za upravuvawe so rizici, na informiraweto, izvestuvaweto i komunikacijata vo vrska so ovie sistemi, kako i obvrskite na supervizorite vo kontrola na sistemite za upraK

vuvawe so rizici na penziskite fondovi. Mehanizmite na kontrola se o~ekuva da bidat kako vnatre{ni, taka i nadvore{ni, i da bidat taka dizajnirani za da moè da sproveduvaat efektivna kontrola na sekoe nivo, a da bidat integralen del od dnevnite aktivnosti od nivoto na najvisokiot menaxment, do sekoj sektor oddelno. Ovie kontroli bi trebalo da vklu~uvaat fizi~ki kontroli, kontroli na proverka za usoglasenost i po~ituvawe na utvrdenite limiti, kako i procesi na verifikacija i poramnuvawe. ]e se smeta deka eden fond ima soodvetni i seopfatni kanali na spodeluvawe na informaciite toga{ koga informaciite }e bidat izdràni, navremeni, pristapni i konzistentni niz edinica vreme. Posledno, no ne najmalku va`no e instituciite za supervizija na fondovite da imaat ovlastuvawa da ja evaluiraat rabotata na upravnite odbori i da opredeluvaat dali ima soodvetni sistemi na korporativnoto upravuvawe, upravuvaweto so rizici i internite kontroli. Sekoj nov set na dobri praktiki vo korporativnoto upravuvawe, i vo slu~aj toj da se odnesuva samo na opredelena industrija ili na opredelen pazar, vo princip vo sebe gi sodrì najnovite dvièwa vo ovaa oblast vo celina. Posledniov dokument na OECD i IOPS ne go menuva ovoj trend. Preku ovoj dokument u{te edna{ se davaat nau~eni lekcii koi treba da se ~itaat i vo po{iroki ramki od kompaniite koi upravuvaat so fondovite. Prvo, vo uslovi na supervizija bazirana na rizici, koja stanuva C

KIRIL NEJKOV Rakovoditel na Proektot za korporativno upravuvawe na Me|unarodnata finansiska korporacija rrac cija j (IFC) ((IFC) C) vo Makedonija Makeddonija j

standard vo redica industrii, kolku posilni vnatre{ni mehanizmi vospostavuvaat samite kompanii, tolku pove}e imaat kredibilitet pred supervizorot i osnovano mo`at da o~ekuvaat da ne bidat predmet na zasilen nadzor. Vtoro, upravuvaweto so rizici e novoto ime na klu~nata oblast na korporativnoto upravuvawe, koe iako nikoga{ ne zamina vo nerelevantnost, sega se vra} a na golema vrata. Treto, ve} e ednonaso~nite informacii od kompaniite ne se dovolni, tuku vo dene{noto vreme na ultimativno dvonaso~na komunikacija, se o~ekuva da se davaat odgovori vo mnogu pove}e situacii otkolku minimumot na godi{nite sobranija na akcioneri. Korporativnoto upravuvawe ostanuva oblast koja zaslu`uva vnimatelno da se sledi i gradi.

Proektot za korporativno upravuvawe e poddr`an od [vajcarskiot sekretarijat za ekonomski pra{awa (SEKO). IFC e del od Grupacijata na Svetska banka. Iznesenite stavovi se na avtorot i ne gi odrazuvaat nu`no stavovite na IFC. O

TOP 100

^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI MART

OSIGURUVAWE I LIZING

GRADE@NI[TVO

APRIL

TOP 100 IZVOZNICI

MEBEL

EDUKACIJA

AVTOMOBILIZAM

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440 K

Balkan / Biznis / Politika

KAPITAL / 07.03.2011 / PONEDELNIK

MERKATOR VS AGROKOR, KOJ KOGO KUPUVA?

SLOVENCITE GO KO^AT VLEZOT NA HRVATITE VO MERKATOR

Spored slovene~kiot vesnik "Finance", pobednik na natprevarot me|u Agrokor i Merkator mo`e da bide slovene~kata kompanija Pivovarna La{ko. Bankite najverojatno }e gi reprogramiraat dolgovite na Pivovarna La{ko, pa proda`bata na 23,3% od udelot vo Merkator verojatno nema da bide potrebna, pi{uvaat slovene~kite mediumi

}e go prezeme Konzum ili Agrokor }e vleze vo v.kostovska@kapital.com.mk sopstveni~kata struktura vo najgolemiot slovene~ki retsedatelot trgovski sinxirc. na upravata na Otkako pretsedatelot slovene~ki Merna Upravniot odbor na kator, @iga DeMerkator, @iga Debeqak, beqak i sopstvemu ponudi na Todori} da nikot na hrvatskiot kongo otkupi Konzum, prviot cern Agrokor, Ivica Todo~ovek na Agrokor vedna{ ri}, denovive treba da se go povika na razgovor. sretnat vo Zagreb za da “]e ve ugostime kako razgovaat dali Merkator vistinski doma}ini”, se veli vo pismoto koe Agrokor go ispratil do upravata na Merkator, od kade {to ja prifatija ponudata za sredba. Vo o~ekuvawe na ponuda od hrvatskata kompanija Agrokor za prezemawe na slovene~ki Merkator, Slovenija vrati so “kontraudar”, izrazuvaj}i interes za prezemawe na prodavnicite na Konzum vo sopstvenost na Agrokor. Upravata na Merkator ja izvesti kompanijata Agrokor deka e zainteresirana da ja razgleda mo`nosta za otkup na nivnata maloproda`na pro @IGA DEBEQAK mre`a. PRETSEDATEL NA UPRAVATA NA MERKATOR Mer-

VESNA KOSTOVSKA

kator se odlu~i na takov ~ekor poradi neodamne{nite soznanija za strate{kite aktivnosti za prestrukturirawe na koncernot Agrokor. Spored upravata na Merkator, takviot strate{ki poteg }e im ovozmoì na dvete kompanii da se fokusiraat na nivnite osnovni dejnosti. Agrokor }e moè da se fokusira na proizvodstvo, a grupacijata Merkator na rabota i razvoj vo domenot na maloproda`nata mreà koja aktivno raboti vo celiot region na Jugoisto~na Evropa. @iga Debeqak pred da ja dobie ponudata za sredba vo Zagreb od Todori} objasni deka pismoto so zainteresiranost za Konzum ne e neseriozna ponuda, tuku iskrena i transparentna, a dali pregovorite }e prodolàt zavisi od Agrokor. “So ogled na ekonomskite priliki, sega e vreme za kupuvawe, a ne za prodavawe, a so ogled na na{ata finansiska mo} i strate{ki nasoki, nie toa go ostvaruvame. Sekoga{ imame finansii za dobri partneri i proekti”, izjavi Debeqak. O

PIVOVARNA LA[KO NEMA DA GO PRODAVA SVOJOT UDEL VO MERKATOR?! Spored slovene~kiot vesnik "Finance", pobednik na natprevarot me|u Agrokor i Merkator mo`e da bide slovene~kata kompanija Pivovarna La{ko. Imeno, kako {to pi{uvaat slovene~kite mediumi, bankitedoveriteli najverojatno }e & gi reprogramiraat dolgovite na Pivovarna La{ko, pa proda`bata na 23,3% od udelot vo Merkator verojatno nema da bide potrebna. Rokot za ispra}awe na ponudi za kupuvawe na udelot na Pivovarna La{ko vo najgolemiot slovene~ki trgovski sinxir istekuva ovaa sreda. Dokolku bankite na slovene~kata pivarska grupacija, koja ja vodi Du{an Zorko, dotoga{ & gi reprogramiraat dolgovite vo visina od 450 milioni evra, mo`no e postapkata za proda`ba na Merkator da bide stopirana. Na Pivovarna La{ko & se zakanuva insolventnost ako vo kratok rok ne uspee da go prodadade vesnikot "Delo" i udelite vo Fruktal i Merkator. I vo slu~aj da gi prodade tie udeli po visoka cena i ponatamu ostanuvaat dolgovi

povisoki od 160 milioni evra. Vo bankarskite krugovi se {pekulira deka nema da dojde do reprogramirawe na dolgovite. No, lica koi se poso~uvaat kako dobroupateni vo situacijata velat deka dolgovite, sepak, }e se reprogramiraat, bidej}i toa go nalo`uva politikata. Poznato e deka slovene~kiot politi~ki vrv saka Merkator da ostane vo racete na Slovencite. Ministrite od vladata na slovene~kiot premier Borut Pahor nekolku pati naglasuvaa deka Merkator ne treba da padne vo racete na Todori}. Slovene~kiot minister za zemjodelstvo, Dejan @idan, izrazi golema rezerviranost za mo`niot vlez na Agrokor vo Merkator. Toj smeta deka prezemaweto na Merkator od strana Agrokor bi bil golem udar za slovene~kata prehranbena industrija i zemjodelstvo, vo koe rabotat 80.000 lu|e, imaj}i vo predvid deka preku Merkator se plasira 40% od proizvodstvoto. Spored @idan, Agrokor e kompanija so poslabi

delovni performansi od Merkator, a so prezemaweto bi gi zagrozil slovene~kite proizvoditeli na hrana i bi go namalil brojot na rabotni mesta vo Merkator. “Legitimen interes na Slovenija e da go odr`i svoeto proizvodstvo na hrana i da ima kompanija koja i ponatamu }e se {iri na pazarite vo regionot kako samostojna kompanija”, istakna @idan.

IVICA TODORI] SOPSTVENIK NA AGROKOR

NOVA ISTRAGA: SANADER OD HIPO ZEL PROVIZIJA OD 473.000 EVRA

rvatskoto Javno obvinitelstvo pokrena u{te edna istraga protiv porane{niot premier Ivo Sanader, poradi somnenie deka od esenta 1994 do proletta 1995 godina vo tekot na pregovorite so Hipo bankata zel provizija od 473.000 evra vo gotovo. Vo ovoj period, kako zamenik-minister za nadvore{ni raboti, Sanader so Hipo banka dogovoril kredit za gradewe hrvatski ambasadi, pritoa provizijata od re~isi polovina milion evra si ja stavil vo xeb. Kako {to prenesuvaat hrvatskite mediumi, neoficijalno, Kancelarijata za borba protiv korupcija i organiziran kriminal (USKOK) svoite somne`i vo vinata na Sanader gia potkrepila i so materijalni dokazi, a toa se isplatnici od bankata.

Provizijata ja dogovaral so ~elnicite na ovaa avstriska banka, Volfgang Kutlerer i Ginter [tridinger, koi i samite se pod istraga na avstriskite tela za kaznen progon. So ogled na toa deka Sanader se nao|a vo pritvor vo Avstrija, pobarana e negova ekstradicija vo Hrvatska.

KRKA SO DOBIVKA OD 171 MILIONI EVRA armacevtskata kompanija Krka minatata godina ostvarila neto-dobivka od 171 milioni evra, {to e samo tri milioni evra ili 1,4% pomalku vo odnos na 2009 godina. Proda`bata vo Slovenija padnala za 1%, a vo Zapadna Evropa i na prekuokeanskite pazari za 7%. Na polskiot pazar Krka zabele`ala 16% rast na proda`bata. Na ungarskiot pazar proda`bata porasnala za 21%, a na estonskiot za 31%. Na ruskiot pazar prihodot od proda`ba e zgolemen za 13%, na 191,6 milioni evra.

Farmacevtskata kompanija od Novo Mesto ovaa godina o~ekuva rast na prihodite od 6%, na 1,07 milijardi evra.

DILOJT IZBRAN ZA KONSULTANT NA JAT rpskoto Ministerstvo za infrastruktura potpi{a dogovor so konsultantskata ku}a Dilojt i Tu{, koja na tender e izbrana za sovetnik vo procesot na transformacija na nacionalniot avioprevoznik Jat ervejs. Tenderot za izbor na strate{ki partner na Jat }e se raspi{e za pet meseci. Dogovorot vo Vladata na Srbija go potpi{aa ministerot za infrastruktura, Milutin Mrkoni} i pretstavnikot na

Dilojt za Srbija, Sr|an Petrovi}. Dr`avniot sekretar za vozdu{en soobra}aj, Miodrag Miqkovi}, navede deka konsultantot }e ima rok od dva meseci da izgotvi detalna strategija i akcionen plan, rok od {est meseci da raspi{e tenderi za izbor na strate{ki partner i u{te ~etiri meseci za da se izvr{i prenos na dr`avniot kapital i kapitalot na strate{kiot partner vo novata kompanija.

Balkan / Biznis / Politika

KAPITAL / 07.03.2011 / PONEDELNIK

NBS na nikakov na~in ne mo`e da sprovede monetizacija na javniot dolg, odnosno, kako {to velat gra|anite, pe~atewe pari za pokrivawe na buxetskite rashodi. To Toa e daleku zad nas i e del od ekonomskata istorija, veli [o{ki}

DEJAN [O[KI]

GUVERNER NA NARODNATA BANKA NA SRBIJA

NEMA DA PEÂTIME PARI ZA DA GO POKRIEME BUXETOT pokaàvme deka politi~kiot proces e normalna rabota vo demokratsko ureduvawe i deka ne mora nu`no da ima kakvi bilo posledici vrz finansiskata stabilnost na zemjata. Po zaminuvaweto na ministerot za ekonomija, Mla|an Dinki}, se slu{aa komentari deka toa moè da ostavi lo{ vpe~atok kaj investitorite i da zagrozi i odredeni investicii... Dobrouredena dràva treba normalno da funkcionira bez ogled na toa koj e momentalno na odredena pozicija i veruvam deka isprativme dobar signal i deka nema pri~ina investitorite da se pla{at i da imaat lo{i o~ekuvawa. Proda`bata na Telekom e dovedena vo pra{awe. Kako }e vlijae toa vrz buxetot? Vo slu~aj da se prodade Telekom dràvata }e ima pomal rast na vkupnata zadolènost. Dokolku nema proda`ba, verojatno }e mora da go zgolemime javniot dolg za istiot iznos kolku {to bi dobile od proda`bata, no vo toj slu~aj }e ni ostane sopstvenosta nad Telekom. [to se odnesuva do vkupnata makroekonomska stabilnost, pogolemi problemi ne bi trebalo da ima, imaj}i gi

obro bi bilo Srbija da vleze vo nov takanare~en aran`man za pretpazlivost so Me|unarodniot monetaren fond (MMF) za da ni se otvori kredit za finansirawe, koj bi go povlekle samo vo slu~aj na destabilizacija na me|unarodniot finansiski sistem. Gledam deka taa ideja ja poddrùvaat i premierot i ministerot za finansii. Od golema va`nost bi ni bila pomo{ta od MMF i za strukturnite promeni, veli guvernerot na Narodnata banka na Srbija, Dejan [o{ki}. Dali MMF e zagrièn poradi s$ {to se slu~uva{e izminatite nedeli na politi~kata scena i dali ima predupreduvawe deka rekonstrukcijata na vladata bi moèla da ja zagrozi makroekonomskata stabilnost? I vo Zapadna Evropa postojat zemji koi se soo~uvaat so politi~ki turbulencii, kako {to e Belgija, koja 300 dena e bez vlada. Vo dobrouredenite sistemi rekompoziciite vo politi~kata struktura ne predizvikuvaat ekonomska nestabilnost. Veruvam deka i nie so poslednite slu~uvawa go poloìvme toj ispit i

predvid raspoloènieto na me|unarodnata investiciska javnost kon Srbija, koe e prili~no dobro, i toa {to zasega relativno uspe{no minuvame niz procesot na izleguvawe od krizata, pod uslov da nema pritisok za zgolemuvawe na rashodite od buxetot. Vladata poslednive nedeli se soo~uva so bran socijalni barawa. Ima li mesto za strav deka NBS bi moèla da se svrti kon pe~atewe pari? Takviot strav e apsolutno bez osnova, zatoa {to takvo ne{to ne moè da se slu~i. NBS na nikakov na~in ne moè da sprovede monetizacija na javniot dolg, odnosno, kako {to velat gra|anite, pe~atewe pari za pokrivawe na buxetskite rashodi. Toa e daleku zad nas i e del od ekonomskata istorija. Mora da bideme svesni deka nadle`nosta na buxetot, odnosno predvidenite isplati od dràvnata kasa se mnogu jasno definirani so Zakon za buxetot. Zna~i, vlasta nema mnogu prostor za manevrirawe za da se zadovolat sindikalnite barawa? Nerealno e da se o~ekuva deka Vladata }e go kr{i zakonot ili }e odi na rebalans O

ИSПRАVКА Vо Јавниот повик за uчеsтво на Годишно sобrание објавен од АД Оsигurителна полиsа Sкопје на ден 02.03.2011г. Sе вrши иsпrавка на теhничка гrешка во Јавниот повик за uчеsтво на Годишно sобrание објавен од АД Оsигurителна полиsа Sкопје на ден 02.03.2011г во делот 06.04.2011г (четвrток) тrеба да sтои 06.04.2011г (srеда). АД Оsигurителна полиsа Sкопје

potro{uva~kata vo realni ramki, }e imame ne samo rast na javniot dolg, tuku i inflatoren pritisok. Vo toj slu~aj, sekoe eventualno zgolemuvawe na platite {to }e go izborat sindikatite }e go stopi inflacija. Mora da ja zgolemime ekonomskata aktivnost za platite i penziite da rastat od realni izvori. Kako }e se dviàt kursot na dinarot i stapkata na inflacija? Dokolku site se pridrùvaat kon dogovorot, ako nema nerealni otskoknuvawa i barawa za nekakov rebalans na buxetot, kako i zna~ajni {okovi od opkruùvaweto koga stanuva zbor za cenite na hranata i energensite, veruvam deka na{ite predviduvawa se sosema realni. O~ekuvam inflacijata da dostigne najvisoko nivo vo april, a potoa postepeno da po~ne da opa|a. Toga{ e samo pra{awe na meseci koga }e se vratime vo planiranite ramki. Niskata inflacija e ne{to {to e neophodno, a ne sloboda na izborot ako sakame Srbija normalno i zdravo da se razviva. Uspeavte da go odloìte poskapuvaweto na strujata za 1 april. Zo{to e toa va`no? Gi izloìv argumentite {to gi poddràa i drugi ~lenovi na vladata. Veruvam deka donesoa dobra odluka, bidej}i ako ve}e mora da raste, cenata }e se korigira vo vtoroto trimese~je za da ne vlijae vrz indeksot na potro{uva~kite ceni na po~etokot od godinata. Toj indeks se koristi za presmetuvawe na rastot na platite i penziite vo naredniot period, {to moè da ima dopolnitelen inflatoren

i no novi tro{oci. Sekoj nov tro{ok koj nema osnova vo tro{ realnite prihodi }e vlijae real vrz rastot na buxetskiot deficit. Ako ve}e planirame defic deficit vo buxetot od 4,1% defi od BDP, B sekoe barawe za dopolnitelna isplata ne e dopo ni{t ni{to drugo tuku povik da se zg zgolemi javniot dolg na zemjata. Toa nekoj mora da zemja go vr vrati, ili nie ili na{ite pokolenija. Kakva politika }e vodi NBS vo naredniot period za da ja odr`i planiranata inflacija od 4,5%? Mora da bideme svesni deka ako se odlu~ime poradi odredeni pritisoci da zastranime od patot na racionalizacija i doveduvawe na K

efekt. Predupredivte deka e zagriùva~ko visokoto nivo na problemati~ni krediti i deka ima s$ pove}e gra|ani i pretprijatija koi ne moàt da gi vra}aat zaemite... I stopanstvoto, a osobeno gra|anite, mora da bidat pretpazlivi koga zemaat krediti. Tuka, se nadevam, }e im pomogne noviot zakon za za{tita na korisnicite na finansiskite uslugi, {to treba da im bide potpora vo razgovorite so bankata, no i sami mora da bidat svesni za site potencijalno nepovolni detali na dogovorite. Velite deka kamatite ni se najvisoki vo regionot. Dali i koga }e po~nat da pa|aat? Na toa }e vlijaat tri raboti: pad na referentnata kamatna stapka, namaluvawe na rizik-premiite kon Srbija i internite rizik-premii. Vo postignuvawe na ova zna~ajno mesto ima gradeweto pravna dràva, efikasnosta na sudstvoto i izvr{nite postapki. Korupcijata vo javniot sektor mnogu vlijae na rizik-premiite. Cenata za toa ja pla}ame site preku niska ekonomska stabilnost vo zemjata. Dali ste zadovolni so nivoto na nezavisnost {to go imate vo rabotata? Apsolutno. Imam dobra komunikacija so pretstavnicite na izvr{nata vlast. Nemam problem da kaàm {to mislam. Procesot na odlu~uvawe na Izvr{niot odbor na NBS e celosno nezavisen. Duri ni ~lenovite na odborot pred donesuvaweto na odlukata nemaat odnapred definiran stav, tuku odlukata se donesuva na samiot sostanok i rezultatite vedna{ se publikuvaat. O

Svet / Biznis / Politika

VREDNOSTA NA FEJSBUK SE ZGOLEMI NA 65 MILIJARDI DOLARI

[EFOT NA DAJMLER ZARABOTI 8,7 MILIONI EVRA

nvesticiskata kompanija Xeneral atlantik sklu~i dogovor za kupuvawe na akcii od socijalnata mreà Fejsbuk, vrz osnova na koj vkupnata vrednost na ovaa mreà }e dostigne 65 milijardi dolari, prenesuva amerikanskata televizija CNBC. So toa vrednosta na Fejsbuk skokna za 30% vo odnos na poslednoto vloùvawe na Xeneral atlantik vo januari, presmetaa vo amer-

retsedatelot na grupata Dajmler, Diter Cet~e, minatata godina ostvari dvojno pogolema zarabotka, vo vrednost od 8,7 milioni evra, blagodarenie na dobrite rezultati na kompanijata. Cet~e vo 2009 godina zaraboti 4,2 milioni evra, no lani negoviot bonus skokna od 689.000 evra na 4,8 milioni evra. Bonusot e opredelen

ikanskata TV-stanica. Spored taa transakcija, koja s$ u{te ne e zaklu~ena i Fejsbuk treba da ja odobri, Xeneral atlantik }e kupi okolu 2,5 milioni akcii na Fejsbuk od porane{nite vraboteni vo ovaa kompanija i so toa }e stane sopstvenik na 0,1% udeli, prenesuva CNBC. Xeneral atlantik odbi da komentira, dodeka od Fejsbuk ne odgovaraat na pra{awata.

Fejsbuk vo januari soop{ti deka sobral 1,5 milijardi dolari od investitorite, vklu~uvaj}i gi i investiciskata banka Golman Saks i ruskata grupacija Dixital skaj tehnoloxis. Toga{ vrednosta na kompanijata be{e proceneta na okolu 50 milijardi dolari. Fejsbuk e najgolema svetska internet-stranica za socijalno vmre`uvawe so pove}e od polovina milijarda korisnici.

XORX SOROS VO INTERVJU ZA BRITANSKA BI-BI-SI

KRIMINALOT GO DR@I GADAFI NA VLAST

Politi~kata kriza }e eskalira so Iran, taa e sledna dràva kade {to so revolucija i najkrvavo }e se smeni reìmot, prognozira Xorx Soros, amerikanski milijarder BORO MIRÊSKI

ra|anite na dr`avite koi proizveduvaat nafta mora da imaat pridobivki od nivnoto nacionalno bogatstvo, izjavi milijarderot i investitor, Xorx Soros, za britanskata televizija Bi-bi-si. Spored Soros, revoltot vo Libija delumno se dol`i i na otporot na gra|anite protiv korupcijata vo vladinite strukturi, glavno predvodena od zloupotrebata na parite dobieni od proizvodstvo i izvoz na najskapiot ener-

gens vo svetot, naftata. Toj istakna deka neophodna bila pogolema transparentnost i odgovornost ne samo od proizvoditelite na nafta od Libija, tuku i od drugite proizvodstveni kompanii na ovoj energens od Rusija i Saudiska Arabija. Spored negovite prognozi, iranskiot reìm e sledniot {to }e bide promenet preku "najkrvavata revolucija" {to }e ja vidi svetot. Libija e 17-ot proizvoditel na nafta vo svetot i proizveduva 1,6 milioni bareli nafta na den, istakna milijarderot. Spored Soros, "imperijata" na libiskiot pretsedatel Moamer Gadafi ja odrùvaat milijardite dolari dobieni od proizvodstvo na nafta {to se vlevaat vo dràvnata kasa. Zboruvaj}i za branot demonstracii organizirani za da se urnat antidemokratskite reìmi na liderite na del od dràvite od Sredniot Istok i Severna Afrika, Soros posveti osobeno vnimanie na nekolku elementi. "Toa {to ja predizvika revolucijata e otporot na gra|anite na koru-

pcijata koja gi zloupotrebi nacionalnite prirodni bogatstva, a istovremeno profitot od naftata napolnil ne~ii xebovi, kako {to e slu~ajot vo Libija", re~e Soros vo intervjuto za Bi-bi-si. "Transparentnosta, a u{te pove}e odgovornosta pri iskoristuvaweto na prirodnite resursi se najbitni elementi od koi gra|anite na dràvite proizvoditeli na nafta moàt da imaat korist", re~e Soros. Libija proizveduva ogromno koli~estvo nafta i od toa vo dràvnata kasa pribira ogromna suma pari. Od tie pari, pak, namesto da imaat korist gra|anite, zavr{uvaat vo familijarnata kasa na pretsedatelot Gadafi. Ova, spored Soros, e glavniot faktor poradi koj lu|eto izlegoa na bunt na ulicite na Tripoli. KADE SE PARITE OD STRANSKIOT KAPITAL VO NAFTENATA INDUSTRIJA VO LIBIJA?! Vo intervjuto za Bi-bi-si, Soros ja pra{a javnosta kade se parite od stranskiot kapital od najgolemite me|unarodni nafteni kompanii koi dolgo vreme rabotat na libiskiot pazar. Na pra{aweto od Bi-bi-si dali treba da se zgolemi transparentnosta pri

odlu~uvaweto koj stranski kapital }e se vlee vo Libija, toj odgovori: "Toa e mnogu va`no!" i dodade deka o~ekuva Evropa i SAD poaktivno da ja poddràt revolucijata vo Libija i koja bilo druga vo arapskiot svet. Soros veli deka toa e neophodno za dràvite od ovoj region, odnosno za novite vladi podocna da razvijat efektivna i efikasna sorabotka so Zapadot. "Toa {to se slu~uva denes vo Sredniot Istok e sli~no so toa {to se slu~uva{e so Sovetskiot Sojuz od 1989 do 1991 godina. No, toa be{e reìm {to be{e zalo`nik na Zapadot, a revolucijata uspea da go sru{i od vlast", re~e Soros. "Sega situacijata e obratna. Ova se reìmi poddràni od Zapadot, pa Zapadot mora da ja vrati doverbata na gra|anite od arapskiot svet, so vistinsko poddrùvawe na demokratskta tranzicija na tie dràvi vo idnina", potencira{e Soros. Za nego e mnogu va`no Evropa i SAD da bidat predvodnici na revolucijata, a ne da bidat akteri vo senka, bidej}i ako stojat vo pozadina, tie }e ja izgubat doverbata na novata vlast {to }e dojde. Ako novite politi~ki sistemi dobijat soodvetna poddr{ka od Zapadot, tie }e bidat demokratski.

KAPITAL / 07.03.2011 / PONEDELNIK

vrz osnova na zarabotkata na Dajmler pred da se isplatat kamatite i danocite, koja vo 2010 godina nadmina 7,3 milijardi evra. Neto-profitot na kompanijata dostigna 4,7 milijardi evra po golemite zagubi vo 2009 godina. Na {est ~lenovi na Bordot na direktori na Dajmler im se isplateni vkupno 25 milioni evra, mnogu pove}e od 2009

godina, koga dobija 10 milioni evra. Dajmler gi nagradi direktorite poradi dobroto rabotewe na kompanijata, po ostriot skok na proda`bata vo Kina, {to mu pomogna na vtoriot svetski proizveduva~ na luksuzni avtomobili da zabele`i najvisok godi{en profit od 2002 godina. Od maj 2009 do juni 2010 godina platite na direktorite se namaleni za 15%.

DVA, TRI ZBORA

“SAD mo`e da zaostane zad Kina vo trkata za globalno vlijanie, bidej}i Peking se obiduva da ja dobie naklonetosta na zemjite od Pacifi~kiot region, koi se bogati so resursi." HILARI KLINTON

dr`aven sekretar na SAD

“Me|unarodniot monetaren fond e najmnogu zagri`en za rastot na cenata na hranata, zatoa {to gi pogoduva siroma{nite i najranlivite sloevi na naselenieto. Va`no e ovie grupi od narodot da bidat za{titeni, a ne proizvodite da se subvencioniraat.” KAROLINA ATKINSON

portparol na Me|unarodniot monetaren fond

“Dovolno be{e so borbata za pravata na ènite. Deneska e takva situacijata ènite da diskutiraat samo za èni. Zatoa sakam da go promenam praznikot 8-mi mart od Me|unaroden den na ènite vo Den na ednakvi mo`nosti za ènite i maìte.” LIKE FRIS

minister za ramnopravnost vo Danska

KAPITAL / 07.03.2011 / PONEDELNIK

Svet / Biznis / Politika

SVET

0-24

...POLICISKA AKCIJA!

...ESKALACIJA NA PROTESTI!

...[TRAJK?!

[panskata policija zapleni 400 kilogrami ha{i{

Vojskata vo Jemen po~na da ubiva demonstranti

Belgijcite {trajkuvaat, a nemaat vlada

panskata policija rasturi mre`a od {verceri na narkotici i konfiskuva{e 400 kilogrami visokokvaliteten ha{i{, pet luksuzni avtomobili i helikopter so koj drogata ja prefrlale vo Maroko.

vajca demonstranti zaginaa, a devetmina se povredeni koga vojnicite otvorile ogan vrz niv vo gradot Semil, 170 kilometri severno od prestolninata na Jemen, Sana.

okraj politi~kata kriza i otsustvoto na efektivna vlada, slu`benicite na javniot prevoz vo Belgija se odlu~ija da P {trajkuvaat za pogolemi plati. Gi blokiraa ulicite, grani~nite

[

premini i `elezni~kiot soobra}aj vo dr`avata.

INVESTITORITE ZBUNETI

STRANSKI KAPITAL SE ODLEVA OD BRZORASTE^KITE EKONOMII

Poradi nemirite na Bliskiot Istok, investitorite po~naa da go prefrlaat kapitalot od brzoraste~kite ekonomii na Zapadot. Od po~etokot na godinava investitorite prefrlile 47 milijardi dolari vo amerikanskite, evropskite, japonskite i globalnite equity fondovi. BORO MIR^ESKI

oradi nemirite na Bliskiot Istok, investitorite po~naa povtorno da investiraat na pazarite koi do "v~era" gi smetaa za nesigurni, odnosno, s$ pove}e investiraat na Zapadot, a gi povlekuvaat investiciite od brzoraste~kite ekonomii. Od po~etokot na godinava investitorite prefrlile 47 milijardi dolari od fondovite vo brzoraste~kite ekonomii vo amerikanskite, evropskite, japonskite i globalnite equity fondovi, od koi duri 29 milijardi se transferirale samo vo SAD. Spored izve{tajot na EPFR Global, kompanija koja gi sledi investirawata vo fondovite vo razvienite i brzoraste~kite ekonomii, menaxerite na fondovite i ostanatite investitori samo vo vtorata nedela od fevruari povlekle 5,45 milijardi dolari od fondovite vo Kina, Indija, Brazil i drugi dràvi i gi smestile vo equity fondovite na razvienite dràvi. Poradi toa, ova e najgolem priliv na fondovite vo razvienite dràvi vo poslednite 30 meseci. Vo sredinata na fevruari

fondovite od razvienite dràvi beleàt rast na prilivot na kapital sedma nedela po red, so {to evropskite equity fondovi se soo~ija so najgolemiot priliv na pari vo poslednite 41 nedeli, se veli vo izve{tajot na EPFR Global. Vo me|uvreme, kako {to pi{uva "Aso{iejted pres", od pazarite na razvojnite ekonomii do fevruari 2011 godina investitorite povlekle 20% od 95 milijardi dolari koi gi investirale vo fondovite vo ovie dràvi vo 2010 godina. Od po~etokot na ovaa godina samo kineskite fondovi beleàt odliv na kapital vo vrednost od edna milijarda dolari. Bred Durham, direktor na kompanijata i avtor na istraùvaweto na EPFR Global, veli deka ovie podatoci pokaùvaat deka investitorite za prv pat od 2007 godina podobra mo`nost za investirawe gledaat vo razvienite ekonomii otkolku vo pazarite na dràvite vo razvoj. Glavna pri~ina za toa, spored Durham, e brzoto zakrepnuvawe na evropskata, amerikanskata i japonskata ekonomija po globalnata finansiska kriza, koja "besnee{e" vo ovie dràvi podolgo od

dve godini. NA [TO SE DOL@I PRESVRTOT?! Spored brojni eksperti i analiti~ari golema uloga vo uveruvaweto na investitorite za "svetlata idnina" na pazarite kaj razvienite dr`avi vo 2011 godina imaat silnite napori na Evropa da gi plati svoite dolgovi, uspehot na japonskiot izvozen sektor

kako posledica na spre~uvaweto na rastot na jenot i dobrite korporativni rezultati vo SAD. Poradi nemirite na Bliskiot Istok, investitorite bea primorani da se vratat na pazarite kade {to najmnogu investiraa do 2007 godina,

pred po~etokot na globalnata finansiska kriza, koja najmnogu gi pogodi razvienite ekonomii, potenciraat od EPFR Global. Del od ekspertite smetaat deka ovoj ~ekor se dolì na faktot {to berzite na del od razvienite pazari gi nadminaa berzite od brzoraste~kite ekonomii. Taka, na primer, indeksot DOW se zgolemi za 4%, dodeka germanskiot DAX za 7%. Japonskiot Nikkei uspea da se zgolemi za 5%. Za sporedba, del od indeksite vo dràvite vo razvoj doìveaja pad. Brazil svedo~e{e namaluvawe na indeksite za 4,5%, dodeka Indija za duri 10%. No, spored ekspertite, toa ne zna~i deka takva e situacijata v o

KOI SE "SLEDNITE 11" DR@AVI?! Sledej}i go uspehot na investitorite koi se fokusiraa na pazarite na BRIK dràvite (Brazil, Rusija, Indija i Kina), del od investitorite sakaa da se prenaso~at kon investirawe kon druga grupa dràvi koi so edno ime gi imenuvaa "Slednite 11" (Next 11). Vo ovaa grupa spa|aat Egipet, Ju`na Koreja, Meksiko i Turcija, kako i Banglade{, Iran, Indonezija, Nigerija, Pakistan, Filipini i Vietnam. No, spored ekspertite, koga politi~kite nemiri vo Egipet gi predizvikaa investitorite da go prefrlat kapitalot na pobezbednite pazari vo januari godinava, posledicite gi trpea i ostanatite 10 dràvi od grupata "Slednite 11", pi{uva germanski "Doj~e vele". Neizvesen e faktot kako }e se odviva protokot na stranski kapital vo svetot, istaknuvaat od germanskiot medium. site dràvi vo razvoj. Na primer, indeksite vo Rusija porasnaa za 10,5%, dodeka vo Kina za 4%. So drugi zborovi, stranskiot kapital moè da se vrati povtorno vo razvojnite ekonimii. Vistinata e deka investitorite sega se fokusiraat na bezbednost i vrednost pri investirawe na kapitalot, smetaat ekspertite koi se blagonakloneti kon brzoraste~kite ekonomii. Vo vreme na globalnata finansiska kriza pogolem del od investitorite koi uspeaja da se osvestat za propa|aweto na finansiskite giganti na Volstrit, ekonomskata anemija vo Japonija i dol`ni~kata

kriza vo Evropa, mo`nost za investirawe najdoa vo brzoraste~kite ekonomii, kako Kina i Indija. No, denes, koga bliskoisto~nite reìmi pa|aat eden po drug, a besot na narodot vo dràvite vo razvoj poradi rastot na cenata na hranata i s$ polo{iot ìvoten standard kontinuirano se zgolemuva, investitorite po~naa s$ pove}e da se vra}aat na starite "nesigurni" pazari, pa svoeto "skrivali{te" go najdoa vo razvienite pazari, kade {to do ne pomisluvaa da se vratat pred eskalacijata na politi~kata kriza na Bliskiot Istok.

Feqton

KAPITAL / 07.03.2011 / PONEDELNIK

NAJPOZNATITE SVETSKI MILIJARDERI KOI PO^NALE OD NULA: 17

DEJVID MARDOK

SO RECEPT ZA DOLG @IVOT POKA@A RECEPT ZA @IVI PARI Dejvid Mardok ima svoevidno zen-moto. “Za da go napravi{ nevozmo`noto treba da go vidi{ nevidlivoto”. Ova otvora dilema dali Mardok denes so svoite 87 godini, vsu{nost, go gleda toa {to ne mo`el ni da go zamisli pred 65 godini? Toga{ bil bez pokriv nad glavata, so spomeni od belosvetskite boi{ta i bez skr{ena para vo xebot. Denes e me|u najbogatite lu|e vo svetot, ~ie li~no bogatstvo, spored “Forbs”, e 3,3 milijardi dolari PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

to moè da se vidi niz prozorecot na Dejvid Mardok? Toa e havajskiot ostrov Lanai. No, {to moè, pak, Dejvid Mardok da vidi od svojot prozorec? Toj go gleda svojot ostrov Lanai. Negova e i svetski poznatata kompanija za egzoti~no ovo{je Dojl fuds (Dole Foods), kompanijata za nedvi`nosti i razvoj Castle & Coke, a i stotici iljadi hektari zemji{te vo 94 dràvi niz svetot. Na internet-stranicata na vtorata kompanija moè da se pro~ita mototo “Za da go napravi{ nevozmo`noto treba da go vidi{ nevidlivoto”. Ova otvora dilema dali 87godi{niot Mardok denes, vsu{nost, go gleda toa {to ne moèl ni da go zamisli pred 65 godini? Toga{ bil bez pokriv nad

[

glavata, so spomeni od belosvetskite boi{ta i so “skr{en” dolar vo xebot. Denes e procenet za eden od najbogatite lu|e vo svetot, ~ie li~no bogatstvo, spored “Forbs”, e 3,3 milijardi dolari. Sepak, ekonomskata kriza silno gi pogodi negovite investicii vo hrana i nedvi`nosti, pa “banana baronot”, kako {to go vikaat vo Amerika, na berzata zagubi 1,4 milijardi dolari. Isto taka, sobiraj}i gotovina za isplata na menicite, toj u{te na po~etokot na minatata godina prodade del od svoite biznisi. VETERANOT GO SRETNUVA DOBRIOT BANKAR Dejvid Mardok e roden vo zapadnite krai{ta na Amerika vo 1923 godina i imal nesimpati~en start vo `ivotot. Go isfrlile od srednoto u~ili{te, a negoviot profesor, kako {to ka`a vo intervju dadeno za Bi-bi-si, po koe svetot dozna za negovata prikazna,

go smetal za zaostanat. Vsu{nost, Dejvid imal disleksija. Medicinski, toa e koga bolniot edinstveno moè da po~ne so ~itaweto, no ne e sposoben da pro~ita dokraj. Ova ne e proizvod na neintelegencija. Koga re{i da go spasuva svetot i se pridruì na Amerikanskata armija vo 1943 godina, testovite pokaàle deka Mardok poseduva najvisoka intelegencija vo 1.500 regruti. Po pobedata na boi{tata se na{ol vo Detroit, baraj}i rabota i spiej}i kako bezdomnik. Za negova sre}a, nekoj negov prijatel rabotel vo gostilnica, pa nekoga{ dodeka tamu piele kafe Mardok imal sredba {to go promenila negoviot ìvot. Go sretnal “dobriot Samarjanin”, kako {to veli toj. Kafeto do{lo kako {lag na razgovorot koj go po~nal so nekoj lokalen bankar koj sedel na sosednata masa. Bankarot sakal da mu izleze vo presret i se ponudil da

go finansira, pa Mardok da ja prezeme istata gostilnica vo koja sedat. Mu pozjamil 900 dolari, koi po 10 meseci, Mardok gi pretvoril vo profit od 700 dolari. So parite kupil avtomobil i zaminal za Arizona. Vo 50-tite godini lu|eto vo Amerika po~nale da se selat na zapad, pa poradi toa populacijata na Arizona za samo edna decenija se duplirala. Kako del od ova jato, Mardok si izgradil ku}a, no podocna ja prodal na nekoj islednik. Bidej}i ova mu se videlo profitabilno, toj po~nal da gradi ku} i i da gi prodava, so {to na 33 godini stanal eden od zaslu`nite razviva~i na mestoto. Toga{ i negovoto bogatstvo po~nalo da se broi vo milioni i iznesuvalo pove}e od 100 milioni dolari. No, naedna{, cenite za kupuvawe posed vo Arizona padnale, pa taka i toj zagubil golem del do

negovoto bogatstvo. Poradi toa se preselil vo Kalifornija, a podocna i na Havai. Vo 1985 godina toj uspeal da ja kupi re~isi bankrotiranata havajska firma Castle & Coke, {to bila sopstvenost na proizvoditelot na ananas i banani, Dojl fuds kompani. Kako rezultat na zdelkata, Mardok ja dobil i sopstvenosta na ostrovot Lanai, {estiot najgolem ostrov od Havajskiot Arhipelag. Talentot za biznis mu pomognal da go razvie kompaniskiot biznis so nedvi`nosti vo komercijalna sopstvenost, a parentalnata Dojl fuds ja preobrazil vo eden od najgolemite proizveduva~i na ovo{je i zelen~uk vo svetot. DOJL FUD SE POJAVI NA BERZATA Otkako i privatno ja dobi Dojl fuds vo 2003 godina, Mardok uspe{no ja kompletira{e i inicijalnata javna ponuda na kompanijata, ~ie listawe na Wujor{kata berza se

slu~i vo oktomvri 2009 godina. Po kotacijata, toj zaraboti ne{to pomalku od 2,7 milioni dolari, vklu~itelno i milion dolari od proda`bata {to ja ostvari kompanijata i 1,2 milioni dolari od direktorskiot bonus, potvrduva Amerikanskata komisija za hartii od vrednost. Dojl fuds mu isplati 541.500 dolari stimul kako del od trigodi{niot prethoden rast, kako i dopolnitelna kompenzacija od 33.057 dolari. Negovata korist vklu~uva{e i kupuvawe avtomobil, kako i godi{na pretplata na wujor{kata Metropoliten opera, koja vrede{e re~isi 28 iljadi dolari. Edna godina prethodno, vo 2008 godina, Mardok uspea na lizing da zeme avion za negovite biznis-patuvawa. Avionot ~ine{e 2,2 milioni dolari. SAKA DA @IVEE VE^NO? Prikaznata na Mardok ne e komplicirana. Te{kiot po~etok i podocne`nata

PRIKAZNI OD WALL STREET

PORANE[EN DIREKT GI “IZDAL” INVESTI

Toa za {to nedelava na golemo se komentira me|u brokerite zvu~i kako planot za scenarioto na filmot “Volstrit”, koj vo 1987 godina za malku ne mu donese Oskar na re`iserot Oliver Stoun. Amerikanskata komisija za hartii od vrednost go obvini Raxat Gupta, porane{en direktor vo Goldman Saks, za korporativno insajderstvo RAXAT GUPTA GUPTA,, eden od najmo}nite i najuglednite menaxeri vo SAD, se soo~uva so golem sram poradi oddavawe kompaniski tajni

merikanskata komisija za hartii od vrednost na po~etokot na nedelava podnese tu`ba protiv Raxat Gupta, porane{en direktor vo investiciskata banka Goldman Saks, so koja toj stanuva u{te eden segment vo toa {to CNNMoney go nare~e “najgolemiot slu~aj na insajdersko trguvawe na ovaa generacija”. Slu~ajot po~na u{te kon

krajot na 2009 godina so apseweto na Rax Raxaratnam, koosnova~ na investiciskiot hex-fond Galeon grup (Galleon Group), no novoto prodol`enie ekspresno go okupira vnimanieto na Volstrit. Komisijata obvinuva deka Gupta na Raxaratnam mu otkril deka Bafetovata Berk{ir Hetavej }e vlo`i 5 milijardi dolari vo Goldman Saks i toa nekolku minuti pred investicijata da bide ob-

javena. Raxat Gupta, porane{en direktor na globalnata konsultantska firma Mekkinzi (McKinsey), ima “zlatno” portfolio {to vklu~uva i upravuvawe so Goldman Saks i Prokter i Gembl. Toj }e bide daleku pogolem plen od ostanatite 26 individualci koi dosega gi poso~i vladinata istraga. Slu~ajot {to sega se vodi protiv nego, vo koj regulatorite koristat racionalni administrativni

Feqton

KAPITAL / 07.03.2011 / PONEDELNIK

NOV FEQTON VO KAPITAL: Po~ituvani ~itateli, od dene{niot broj po~nuvame so nov serijal “Najpoznatite svetski milijaderi koi{to po~naa od nula”. ]e gi doznaete neverojatnite prikazni za uspehot na lu|eto koi svojata kariera ja po~nale kako prodava~i na vesnici ili dostavuva~i na pratki, a denes “teàt” i po nekolku desetici milijardi dolari. tragedija mu go oblikuvale ìvotot na ovoj samoizgraden magnat. Mardok veruva deka znaeweto e mo} i veli deka “~itaj}i i ~itaj}i” e na~inot na koj toj go steknal svoeto znaewe. Klu~na kniga koja ja pro~ital pred mnogu godini bila “Razisluvaj i stani bogat” od Napoleon Hil, za koja veli deka ja prepora~al na stotici studenti koi gi sledat negovite predavawa za kreativnost vo biznisot, {to gi drì na {kolata za menaxment vo UKLA. Osven tamu, Mardok drì katedra i vo negoviot univerzitet za zdrava ishrana i dolg ìvot. A osnovaweto na ovaa {kola ne bilo nitu slu~ajno, nitu snobovska ideja. Koga negovata treta èna, Gabriel, umrela od rak na 44 godini, samouk, Mardok po~nal da ja ~ita sekoja kniga {to }e uspeel da ja najde vo koja se zboruva za zdravjeto i dietite. Ova prou~uvawe mu pobudilo intenziven interes za zdravata ishrana i prezir za {e}erite, zasitenite masti i jaglehidratite, no, isto taka, do{ol i do zaklu~okot deka Dojl, kompanijata {to neodamna ja akviziral, go sodrì klu~ot na zdravata ishrana i dolgiot ìvot. Vo 2009 godina Mardok bil gostin vo {outo na Opra, kade {to raskaàl kako ve`bal, kako jadel i kako gi podgotvuval dietite. Re~e deka ne nastinal u{te od vremeto koga imal 20 godini i deka nikoga{ ne se napil ne{to pove}

DALI MARDOK ]E GO PRONAJDE LEKOT ZA RAK? tkako po~ina èna mu, Gabriel, Dejvid Merdok silno se posveti na O pronao|aweto lek za rak, podlaboko navleguvaj}i vo zdravata ishrana i prodolùvaweto na ìvotniot vek. Go vostanovi Dojl institutot za zdrava ishrana za da gi doznae prednostite na dietata so planta`no nasadeni proizvodi, so cel da go unapredi zdravstvoto i za{titata od zaboluvawa. So pomo{ na UKLA toj go fini{ira{e pi{uvaweto na negovata kniga “Enciklopedija za hrana, vodi~ za zdrava ishrana”. Ova delo od 500 stranici e dokaàn vodi~ za pozdrav ìvoten stil preku podobrena ishrana i ve`bi. Vo 2006 godina go otvori Kaliforniskiot institut za zdravje i dolg ìvot.

Otkako vo 2003 godina ja kupi svetski poznatata kompanija za egzoti~no ovo{je Dole Foods, “baronot na ananasot i bananite” uspe{no ja kompletira{e i nejzinata inicijalna javna ponuda na kompanijata, ~ie listawe na Wujor{kata berza se slu~i vo oktomvri 2009 godina

Sopstvenosta na MARDOK - havajskiot ostrov Lanai

Botani~ka gradina vo forma na ananas, izgradena na edna od planta`ite na Dole

“Baronot “Baronot na bananite” na edna od negovite planta`i e od aspirin, koj mu go prepora~ale doktorite poradi problemi so pritisokot koga bil tinejxer. No, iako site gi sakaat uspe{nite prikazni za milijarderite koi po~nale od nula, ovoj milijarder ne e bez kontroverzii. Vesnikot “Salisburi post” vo 2000 godina objavi deka “Nekoi go po~ituvaat, a nekoi go mrazat”. Vo nap-

isot se govori deka mestoto na negoviot istra`uva~ki centar vo Kanapolis prethodno bilo planta`a na Kanon mils, pa sagata za negovite manevri vo kupuvaweto i prodavaweto na vodenicite (znamenitosta na Kanon mils) i ku}ite od kompaniskiot grad ne ostana anonimna. Taa zavr{i so najgolemoto otpu{tawe na rabotnici koe se

slu~ilo vo istorijata na Severna Karolina, po {to “Mardok go dobil mestoto i kompletno gi uni{til site vodenici”. Potoa se pojavi i vo politikata, koga fevruarskiot napis od istiot vesnik istata godina zabele`a deka “aktivniot republikanec Mardok bil taen investitor na pretsedatelskata kampawa na Xorx Bu{“. I vo odnos

na kompanijata go sledea problemi. Minatata godina kompanijata zagubi 89 milioni dolari po sudovi, otkako be{e obvineta za prodavawe kontaminiran spana} so virusot e{erihija koli. Dojl fuds go obvinuva{e pakuva~ot. Niedna od {pekulaciite ne se doka`a. Vo 2009 godina, pokraj berzata, Mardok najde

TOR VO GOLDMAN SAKS ICIITE NA BAFET proceduri dostapni so noviot reformiran finansiski zakon vo zemjata, isto taka moè da sluì kako model za istraùvawe koj }e se primeni za ponatamo{ni eventualni slu~ai na insajdersko trguvawe.Roden vo indiska Kalkuta, Gupta se steknal so magisterski stepen na biznis-{kolata na Harvard, a direktor na Mekkinzi od 1994 do 2003 godina. Tamu ostana kako partner s$ do 2007 godina. “Mekkinzi e najbliskoto mesto kade {to svetot na biznisot se ispoveduva, a Gupta be{e najvisokiot sve{tenik”,

veli Teri Koneli, dekanot na [kolata za biznis na Univerzitetot Golden Gejt, za BusinessWeek. Tu`bata na Komisijata poso~uva deka vo 2008 i 2009 godina, po otstapuvaweto od Mekkinzi, Gupta mu prenel doverlivi informacii na Raxaratnam, vklu~itelno i predvremeni informacii za kvartalniot izve{taj na Goldman Saks. Gupta, za kogo Komisijata tvrdi deka i sam vleguval vo nekoi fondovi na Galeon grup, vo juni 2008 godina, edna nedela pred oficijalnoto soop{tenie za kvartalnite rezultati na

Goldman, otkril deka bankata }e zabele`i silni rezultati koi }e bidat zna~itelno podobri od o~ekuvawata na analiti~arite. Blagodarenie na ova soznanie, so opciite i akciite Galeon zaraboti 13,6 milioni dolari. Osven toa, Gupta u{te vo oktomvri minatata godina na Raxaratnam mu “{epnal” deka Goldman Saks vo posledniot kvartal mo`el da izgubi dva dolari po akcija, {to be{e potpolno sprotivno od toga{nite predviduvawa na analiti~arite deka bankata }e zaraboti 2,5 dolari po akcija. Vo taa

prigoda Raxaratnam postapil po informaciite na Gupta i navreme se oslobodi od Goldmanovite akcii, so {to Galeon “za{tedi” 3 milioni dolari. Eden mesec prethodno, tvrdi Komisijata, Gupta isto taka go informiral i za planot na generalniot direktor i pretsedatel na Berk{ir Hetavej, Voren Bafet, deka }e kupuva 5 milijardi dolari akcii vo Goldman Saks. Berk{ir vleze vo Goldman Saks na vrvot od finansiskata kriza, na 23 septemvri 2008 godina, a blagodarenie na insajderskite informacii hex-fondot

Galeon zaraboti re~isi 18 milioni dolari otkako akciite na Goldman Saks porasnaa, tvrdi Komisijata. “Gupta be{e udostoen so najgolema doverba od vode~kite kompanii na berzata i toj ja izneveri taa doverba so obelodenuvawe na nivnite najdelikatni i vredni tajni”, veli Robert Kuzami, vodi~ na istragata vo oficijalnoto soop{tenie na Komisijata. Navodite se “totalno neosnovani”, veli advokatot na Gupta, Geri Naftalis, koj vo soop{tenieto {to go isprati do mediumite dodava deka “40-godi{noto dosie na Gupta

vreme i za obrazovanie. Svojata diploma za zavr{eno sredno u~ili{te ja dobi duri po polovina vek. Vo naredniot broj na “Kapital” }e doznaete za Karl Lindner Junior, nedoobrazuvaniot “mlekar” koj svoevidno go po~na biznisot so mleko i mle~ni proizvodi vo SAD i denes e milijarder.

vo eti~koto odnesuvawe, integritet i obvrska da ja ~uva doverbata na svoite klienti e besprekorno”. Xon Dod, advokatot na Raxaratnam, ovaa akcija na Komisijata ja narekuva “ednostavno napor da se uni{ti svedok {to bi mo`el da svedo~i vo korist na negoviot klient”. Se ~ini deka Goldman Saks ne e edinstvenata kompanija koja Gupta “ja predal”. Komisijata tvrdi deka toj na Raxaratnam mu otkrival i podatoci od sostanocite vo upravata na Prokter i Gembl, kade {to be{e ~len do 2007 godina.

FunBusiness

KAPITAL / 07.03.2011 / PONEDELNIK

San Francisko - Silikonskata Dolina vo SAD u{te edna{ vo presret na gra|anite preku mobilnite aplikacii

[angaj - grad koj obezbeduva za{teda na energija i podobri uslovi za `ivot

INTELIGENTNI GRADOVI

PAMETNO SO RESURSITE ZA PODOBAR @IVOT Inicijativata od amerikanskiot Nacionalen muzej za arhitektura, dizajn, izgradba i urbano planirawe, poddràna od Time i IBM, i finansirana od fondacijata Rokfeler ima za cel da ja istraùva povrzanosta na informati~kata tehnologija i urbaniot dizajn IVA BALÊVA azvojot na tehnikata i tehnologijata, infrastrukturata i kontinuiranata industrijalizacija na gradovite imaat ista cel – gradovite da stanat podobro, poefikasno, pozdravo i poekonomi~no mesto za ìvot. Re{enieto e ednostavno, se vloùva mnogu vo postojana izgradba i razvoj, a se dobiva duplo pove} e, od podobro obrazovanie i zdravstvo, do podobri uslugi, energetski sistem, transport, komunikacija, socijalen ìvot... Gradovite stanuvaat moderen i funkcionalen prostor koj e vo funkcija na ìtelite. A kolku podolgo ìveeme vo niv, tolku pove}e se reflektirame vo nivnata forma, ~uvstvo i funkcija. “Inteligentni gradovi” e inicijativa od Nacionalniot muzej za arhitektura, dizajn, izgradba i urbano planirawe, poddràna od magazinot Time i IT-gigantot IBM i finansirana od fondacijata Rokfeler, koja ima za cel da ja istraùva povrzanosta na informati~kata tehnologija i urbaniot dizajn. Nekoi od gradovite denes go prifatija konceptot na “Inteligentni gradovi”, implementiraj}i go vo na~inot na ìveewe. Inicijativata za sozdavawe na “Inteligentni gradovi” naide

na golema poddr{ka bidej}i op{tata cel podignuvawe na ìvotniot standard i nivoto na ìveewe - e op{toprifatliva za site. ORGANIZACIJA NA HAOSOT Vo studenite denovi pred Kineskata nova godina buldoèrite vo [angaj rabotea prekuvremeno, ru{ej}i se osven pet od 54 gigantski objekti koi se protegaa na ogromna povr{ina okolu rekata Huangpu. Demoliraweto ne be{e kraj na eden proekt, tuku ozna~i po~etok na nov. Kineskata vlast se obvrza deka } e go transformira gradskiot haos vo ne{to popogodno za negovite pove}e od 19 milioni ìteli. Kina ve}e ima 12 gradovi so naselenie pobrojno od 5 milioni ìteli – pove}e od sekoja zemja vo svetot. Da se napravi ovaa transformacija pomalku haoti~na i ekolo{ki poprifatliva e edna od kriti~nite celi koi se postavija vo Peking so petgodi{niot plan. Ne e ni ~udno {to mnogu ekonomisti uni{tuvaweto na okolinata go smetaat za najdolgoro~en rizik za idninata na kineskata ekonomija. Ovoj proekt sozdava edinstvena mo`nost. Eden od klu~nite postulati za odr`liv urban razvoj e deka gustinata e dobra rabota. Generira ekonomii od obem vo javniot transport i infrastrukturata. Se predviduva deka do 2020 godina }e bide sozdadena ekolo{ka zona na parkovi, konferenciski i konven-

ciski centri, pe{a~ka zona i komercijalen prostor. Obnovlivata energija - glavno od veter i solarna energija - }e bide glavniot izvor na energija. Celata konstrukcija }e koristi ekolo{ki materijali, nekoi od niv ve}e reciklirani. Glavnata cel e za{teda na energija i podobri uslovi za ìvot. PAMETNA MRE@A Koga Bulder, Kolorado go lansira{e nivniot proekt "Pametna gradska mreà" (SmartGridCity) zaedno so energetskiot distributer Eksel enerxi (Xcel Energy) vo 2008 godina, celoto vnimanie na stranskata javnost be{e naso~eno kon ova studentsko grat~e so odvaj 100.000 ìteli. Lokalnite lideri otidoa vo Kopenhagen, Dablin i Pariz da zboruvaat za toa kako planiraat da ja upotrebat novata tehnologija za pomalo tro{ewe na energija. Pretstavnicite na proektot dvapati zboruvaa na presti`niot godi{en Svetski ekonomski forum vo Davos, [vajcarija. No, tri godini podocna proektot be{e pred propast. Izleze deka bea nadminati predvidenite sredstva, podigaj}i somneì za toa dali proektot e vreden za investirawe i kolkav }e bide povratniot efekt. Realiziraweto na proektot i da se dobie taa “pametna mreà” e mnogu zna~ajno, ne samo za Bulder, tuku i za gradovite nasekade. Konceptot na “pametna

mreà” sluì za upotreba na informati~kata tehnologija, kako senzori i digitalni sistemi za merewe, za da se ublaì silata na porastot na upotrebata na energija. Ovoj sistem im ovozmoùva na korisnicite da napravat pametni izbori za upotrebata na energija. Celta e da se postigne pogolemo nivo na svesnost za za{teda preku upotreba na solarna energija ili mo}ta na veterot, a krajniot rezultat } e bide namaleni tro{oci, pomalku kolapsi na energetskiot sistem i pomalo uni{tuvawe na okolinata. POSTKRIZNA DINAMIKA Torino, poznat i kako italijanski Detroit, stana primer za toa kako eden grad moè da se tranformira i da opstoi po golema industriska kriza. Agresivniot urbanisti~ki plan, pro{iruvaweto na internacionalnite pazari, investiraweto vo inovacii i razvojot na novi sektori, kako prehranbeniot sektor i turizmot, go napravija gradot eden od najdinami~nite vo Italija. Negoviot BDP po ìtel e za 10% povisok od nacionalniot prosek. Koga Torino po~na industriski da propa|a, dobrite poznava~i re{ija deka e presvrtniot moment za gradot povtorno da zastane na noze. Pove}e javni agencii po~naa da go reklamiraat Torino kako eden cel paket.

SOCIJALNA MRE@A HALLOHI

FEJSBUK DOBI MAKEDONSKA KONKURENCIJA? Imaj}i

gi kako inspiracija socijalnite mreì koi “vladeat” so svetot, 21-godi{niot kompjuterski ekspert Dragan Mateski sozdal sopstvena mreà koja ja narekol HalloHi. Dali toj }e stane makedonskiot Mark Zakerberg }e pokaè ponatamo{niot razvoj na mreàta, za koja Mateski ima mnogu planovi SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

eka socijalnite mreì stanaa edni od najmo}nite novi “mediumi” vo svetot govori primerot na mladiot kompjuterski ekspert Dragan Mateski, koj osnova sopstvena socijalna mreà, nare~ena HalloHi (www.hallohi.net). Sledej}i go primerot na mreìte koi go osvoija svetot (Facebook, Twitter, MySpace), dobil ideja da sozdade nova. Vsu{nost, HalloHi postoi od 7 noemvri 2009 godina. Mateski veli deka ne e lesno da se sozdade edna vakva mreà, bidej}i e potrebno mnogu vreme, znaewe i rabota, a isto taka i da se predvidat gre{kite.

“@elbata postoe{e u{te od vremeto na Hi5 i MySpace. Vsu{nost, ne izmislivme ni{to novo, tuku napravivme kombinacija od site socijalni mreì, odnosno najdobrite raboti od niv gi preto~ivme vo HalloHi ”, raskaùva Mateski, koj mreàta ja po~nal so investicija od 100 evra. Kako {to se razvivala, taka se zgolemuval i brojot na ~lenovite, koj denes iznesuva okolu 6.000 (so dneven porast od 5%) aktivni ~lenovi od celiot svet. So nejziniot razvoj se zgolemila i potrebata od pove}e administratori i moderatori na mreàta. Vo momentov tim od 20 lu|e (dizajneri, programeri, idealisti, tehni~ari umetnici) rabotat na usovr{uvawe na stranicata i nejzina promocija.

“Ako po~etnata investicija be{e 100 evra, sega so razvivaweto na stranicata i zgolemuvaweto na brojot na lu|eto normalno deka se zgolemi i investicijata. Dosega se investirani okolu 5 iljadi evra. Na po~etokot rabotevme so programata google adens i zarabotuvavme okolu 400 dolari mese~no. Zasega nema reklami na stranicata. Pregovarame so nekolku makedonski kompanii i se nadevame na uspeh. Na{ata cel ne e da zarabotuvame od ~lenovite, nie duri im nudime opcija da zarabotat.” Vo Makedonija e te{ko da se najde nekoj koj bi finansiral vakov proekt, najmnogu bidej}i pove}eto ne veruvaat vo uspeh.

HalloHi – “Connection that matters”, sloganot na mre`ata

KAPITAL / 07.03.2011 / PONEDELNIK

FunBusiness

NAJGOLEMIOT BONUS VO AUDI

MOTIV ZA KONKURENTNOST ermanskiot proizveduva~ na luksuzni avtomobili Audi }e go isplati dosega najgolemiot bonus, koj iznesuva 276,8 milioni evra. Ovoj bonus im go dodeluva na svoite 42.500 vraboteni vo centralata i vo nivnite pretstavni{tva niz svetot kako znak na blagodarnost za postignatite rezultati od minatata godina. Koga sumata }e se podeli so brojot na vrabotenite vo kompanijata se dobivaat 6.513 evra po ~ovek. Isto kako rivalite BMV i Mercedes, i proda`bata na Audi vo Kina lani se zgolemila. Audi prodal re~isi 1,1 milioni avtomobili vo svetot i ostvaril dobivka za

Torino – italijanski Detroit

15% pogolema vo sporedba so 2009 godina, koja bila osobeno lo{a milijardi dolari za avtomobilmilioni evra bonus skiot sektor. Germanskite za vrabotenite vo Audi avtomobilski kompanii imaat praktika na vrabotenite da im dodeluvaat vakvi bonusi, koi pretstavuvaat dopolnitelen motiv za postignuvawe na pogolemi uspesi i zgolemuvawe na konkurentnosta so rivalite vo industrijata.

K O M E R C I J A L E N

277

O G L A S

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

Bulder, Kolorado - studentsko grat~e so proektot SmartGridCity Namesto postoeweto na mnogu pomali kompanii koi funkcioniraat nezavisno, podobro e biznisite vo regionot da se promoviraat kako eden edinstven brend, nudej}i se na klientite nasekade vo svetot. “Toa e sila preku brojki”, veli Silvija Sabato, menaxer vo Piemonte, agencijata za investicii, turizam i izvoz. Taa veli i deka tie ne pretstavuvaat edna, tuku pove}e kompanii. KORISNI APLIKACII Nema somnevawe deka Silikonskata Dolina vo SAD ili nejzinata prestolnina San Francisko im ovozmoùva na negovite gra|ani s$ pokvaliteten ìvot. Pogolemata transparentnost i pogolemiot pristap do informacii vodat kon podobra komunikacija i generalno podobar op{testven sistem. Od neodamna ìtelite na San Francisko moàt da go informiraat gradot za dupkite na ulicite, |ubreto i problemite so grafitite, preku upotreba na mobilni aplikacii ili Internet. Rezultatot e zgolemuvawe na angaìranosta na gradskata vlast i podobruvawe na gradskiot ìvot. Razvojot na mobilni aplikacii e del od naporot na gradot da privle~e i zadrì posakuvana i kvalitetna rabotna sila preku podignuvawe na nivoto na ìveewe. Isto taka, dizajnot e so namera da se alociraat resursite poefikasno toga{

Poznavaj}i ja finansiskata mo} na eden 21-godi{en student, mo`nostite za investicija bile ograni~eni. No, mreàta imala “sre}a”, pa agencijata za obezbeduvawe imoti i lica ISG Branitel go videla potencijalot i ottoga{ ja poddrùva i finansira. Za svojata socijalna mreà veli deka ne moè da kaè deka e podobra od Fejsbuk, no i deka ne moè da se sporedi, bidej}i e kombinacija od pove}e mreì vo edna. “Prednosta na HalloHi e vo toa {to sekoj ima neograni~en prostor za iskaùvawe. Moè da se raboti, da se zabavuva, da se napravi lista so pesni. Isto taka ima i “~et” koj moèbi ima podobri opcii od Facebook, bidej}i mreàta nudi privaten “~et”. Po izgledot e sli~en na MSN, moète da gi gledate va{ite “oflajn” prijateli i da im ostavite poraka. Moète da odberete da pi{uvate so moliv~e, da pratite slika, a ima mo`nost za igrawe igri so nekoj od prijatelite, kako na primer {ah, tabla, bilijard i drugi”, raskaùva Mateski. HalloHi gi nudi site opcii kako i ostanatite socijalni mreì. Blogovi, grupi, linkovi, spodeluvawe videa, albumi, avatar opcija, golema

koga postoi nedostig od pari. “Mora fundamentalno da razmislime za toa koi uslugi ni se obezbeduvaat, kako da se obezbedat i kako da ja izmerime nivnata efikasnost”, veli Kris Vejn, direktor na Kancelarijata za informacii vo San Francisko. Ova }e ovozmoì i da se vidi kolkav e porastot na mobilnata telefonija vo San Francisko. [iroka e ponudata na mobilni aplikacii {to im se nudat na gra|anite, kako poso~uvawe na opasni lokacii, soveti za {to da se napravi so starite predmeti i baterii, kade i kako da se recikliraat i sli~no. Ekspertite zaklu~uvaat deka e poevtino za gradot ako negovite gra|ani komuniciraat preku nivnite mobilni telefoni, no isto taka im pomaga na lu|eto da se povrzat so nivnite sosedi i nivniot grad, generalno. Kriti~arite se zagrièni deka celiot ovoj sistem }e gi “isfrli od igra” tie koi nema da moàt da si dozvolat smart telefoni, no poddrùva~ite tvrdat deka cenite za mnogu brzo vreme }e padnat, taka {to sekoj }e moè da si gi dozvoli. Tie velat deka ako im se napravat informaciite dostapni na lu|eto }e im sozdadete podobar ìvot. Zna~i, dodeka ne izmislat perpetuum mobile, lu|eto }e mora i da {tedat...

baza na muzika, “aploudirawe” na pesni (muzika na profil vo stilot na MySpace i Twitter), kameroid (mo`nost da se fotografirate i da go napravite dizajnot na slikata), YouTube konvertor, Texas Hold em Poker i drugo. “Osnovnata cel na HalloHi e sekoj korisnik da ja koristi neprikosnoveno i pritoa da e celosno bezbeden i negovite li~ni podatoci da bidat za{titeni. Koristime “hosting” i vps serveri kade {to se ~uvaat podatocite za korisnikot, a lozinkite zadolìtelno treba da vklu~uvaat brojki i bukvi”, objasnuva Mateski vo vrska so bezbednosta na toj koj }e stane ~len na HalloHi. “Pri kreiraweto na sekoja stranica normalno e da se pojavat gre{ki. Zatoa, HalloHi ima “fidbek” re{enie koe ovozmoùva pri uviduvaweto na kakva bilo gre{ka vedna{ da se kontaktira timot koj }e ja re{i istata”, veli Mateski. Ova mom~e zaedno so svojata ekipa ima golemi planovi za idnina. Tie rabotat so optimizam, a najavuvaat deka naskoro ovaa mreà na korisnicite }e im bide dostapna ne samo na kompjuter, tuku i na mobilnite telefoni (so odli~na aplikacija za iPhone), na koi }e ima i “~et”.

Rabota / Smetkovodstvo / Menaxment

KAPITAL / 07.03.2011 / PONEDELNIK

Izbor na aktuelni oglasi ZDRAVSTVO I NEGA Izvor: Dnevnik Objaveno: 26.02.2011 - 10.03.2011 SINERXI MEDIKAL ima potreba od stru~en sorabotnik koj treba da gi ispolnuva slednive uslovi: VSS – medicina, farmacija, stomatologija ili sl., B kategorija, odli~en angliski, rabota so kompjuteri i dr. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Dnevnik na 26.02.2011 god. koj trae do 10.03.2011god. Adresa za aplicirawe: Ul. Vasil Stefanovski br. 1a/3, 1000 Skopje so naznaka za oglas.

SMETKOVODSTVO I REVIZIJA Izvor: Dnevnik Objaveno: 26.02.2011 - 08.03.2011 SOS DETSKO SELO MAKEDONIJA oglasuva slobodno rabotno mesto na pozicija ADMINISTRATIVNO – FINANSISKI ASISTENT. Kvalifikacii: VSS (ekonomski), iskustvo min. 2 godini, solidno poznavawe na angliski jazik i rabota na kompjuter i dr. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Dnevnik na 26.02.2011 god. koj trae do 08.03.2011god. Adresa za aplicirawe: kariera@ sos.org.mk Pove}e info na www.sos.org.mk

MENAXMENT Izvor: Dnevnik Objaveno: 02.03.2011 Triple S Recruitment za potrebite na Orifleim Kozmetika dooel (Oriflame Macedonia) objavuva oglas za COUNTRY MANAGER – Menaxer na Orifleim Kozmetika. Dokolku va{iot profil opi{uva: - Soodvetna univerzitetska diploma, - Minimum 5 godini rabotno iskustvo vo proda`ba/ distribucija na soodvetna menaxerska pozicija, - Dosega{no iskustvo vo direktna proda`ba (prednost vo FMCG industrijata), - Dosega{no iskustvo i soodvetni ve{tini za menaxirawe na proda`bata, - Isklu~itelni liderski sposobnosti da go pottikne i motivira timot za ostvaruvawe na povisoko nivo na postignuvawa, - Poseduvawe na analiti~ki ve{tini, - Isklu~itelni komunikaciski i prezentaciski ve{tini, - Odli~no poznavawe na angliskiot jazik (govor i pi{uvawe). ]e bidete odgovorni za: - Postojan porast na proda`bata, - Kreirawe, implementirawe i sledewe na proda`nite aktivnosti, - Poddr{ka i odr`uvawe na redovni sostanoci so konsultantite, Vr{ewe na pred- proda`na i post- proda`na analiza i statistika itn. Dokolku vie ste vistinskata li~nost za ovaa pozicija, Ve molime ispratete go va{eto CV (na makedonski ili angliski jazik) i propratno pismo najdocna do 9 Mart 2011 na jobs@hr.com.mk.

JAVEN SEKTOR Izvor: Ve~er Objaveno: 02.03.2011 Fond za Zdravstveno osiguruvawe na RM objavuva oglas za vrabotuvawe na neopredeleno vreme: 1. Republi~ki kontrolor so 5 godini rabotno iskustvo, 2. Republi~ki kontrolor so 1 godina rabotno iskustvo, 3. Kontrolor na pridonesi vo podra~na slu`ba Skopje, 4. Kontrolor vo podra~na slu`ba Del~evo, 5. Kontrolor vo podra~na slu`ba Ki~evo, 6. Kontrolor vo podra~na slu`ba Ko~ani, 7. Kontrolor vo podra~na slu`ba Kriva Palanka, 8. Kontrolor vo podra~na slu`ba Gevgelija, 9. Kontrolor vo podra~na slu`ba Strumica, 10. Kontrolor vo podra~na slu`ba Veles. Zainteresiranite kandidati treba da ispratat a{likacija za rabota (pismo za motivacija i rezime, uverenie za zavr{eno obrazovanie, uverenie za dr`avjanstvo) do Arhivata na FZO na RM, u. Makedonija, bb, Skopje. Rokot za aplicirawe e 5 rabotni dena od denot na objavata na oglasot.

ARHITEKTURA Izvor: Vreme Objaveno: 02.03.2011 KORAB MERMER- Gostivar ima potreba od ARHITEKT/KA za reonot na Skopje na neopredeleno vreme. Potrebni dokumenti: CV, Diploma za zavr{en fakultet, Voza~ka dozvola B-kategorija, Zadol`itelno poznavawe na kompjuterski ve{tini. Prednost: kandidati so poznavawe na albanski i angliski jazik. Oglasot trae 7 dena. Kandidatite svoite dokumenti da gi dostavat na adresa: Korab Mermer Dooel, ul. Nas. Mlaki, bb, 1230 Gostivar, tel. 042/ 372-109.

MARKETING Izvor: Dnevnik Objaveno: 03.03.2011 PUBLICIS GRUPACIJATA bara ART DIREKTOR i DIZAJNER. Pratete go va{eto CV i portfolio do 11 Mart na prijava@publicis.com.mk

SEKOJ DEN VO

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA

SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

KAPITAL / 07.03.2011 / PONEDELNIK

Obuki / Finansii i smetkovodstvo

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici – za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo. Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal. Upisot e vo tek. Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

Sovetuvawe SPROVEDUVAWE NA VNATRE[NA REVIZIJA I UPOTREBA NA REVIZORSKI TEHNIKI I „POVRATOK NA DDV OD STRANSTVO” 13-16 mart 2011 godina Hotel „Kasina” 3* Belgrad, Republika Srbija So cel zapoznavawe na kompaniite i nivnite vnatre{ni revizori so osnovite na sproveduvaweto na vnatre{nata revizija, kako i procesot na izgotvuvawe na revizorski izve{tai, Stopanskata komora na Makedonija, od 13 - 16 mart 2011 godina, organizira seminar na tema: „Sproveduvawe na vnatre{na revizija i upotreba na revizorski tehniki”.

PREDAVA^: MIRKO VIN^ETI],

direktor na Cash Back IMO i ekskluziven i generalen zastapnik na {vajcarskata Cash Back vo Srbija Site u~esnici na seminarot }e dobijat soodveten raboten materijal i sertifikat za u~estvo. KONTAKT: LEN^E ZIKOVA tel: 02 32 44 054 faks: 02 32 44 088 e-mail:lence@mchamber.mk

ANITA MITREVSKA tel: 02 32 44 057 faks: 02 32 44 088 anita.mitrevska@mchamber.mk

Obuki / Menaxment / Marketing

KAPITAL / 07.03.2011 / PONEDELNIK

Ednodneven seminar

„TRGOVSKA MARKA “ - I VA[IOT ZNAK NEKA STANE BREND! 16 mart 2011 godina, 09:30-15:30 ~asot, Stopanska komora na Makedonija, sala 1 na 5-ti kat PREDAVA^: Biqana Leki}, pomo{nik-rakovoditel vo Sektorot za trgovski marki, industriski dizajn i geografski nazivi, Dr`aven zavod za industriska sopstvenost. Site u~esnici na seminarot }e dobijat soodveten raboten materijal i sertifikat za u~estvo. Zainteresiranite za u~estvo na ovoj seminar mo`at da se prijavat najdocna do 11 mart 2011 godina. KONTAKT : ANITA MITREVSKA Tel: (02) 3244057; Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: anita.mitrevska@mchamber.mk KONTAKT: ELIZABETA ANDRIEVSKA-EFTIMOVA Tel: ++ 389 2 3244074; Faks:++ 389 2 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: beti@mchamber.mk

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Office Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena na makedonskite delovni i drugi subjekti.

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA) Kursot gi opfa}a slednite oblasti : Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancela-riskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija. Upisot e vo tek. INFORMACII SEKOJ RABOTEN DEN OD 09 – 20 ^ASOT. Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail:

centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

KAPITAL / 07.03.2011 / PONEDELNIK

Tenderi / Konferencii i saemi

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: MJP PROAKVA PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izgradba na dovoden cevkovod Bejbunar Studen~i{ta.. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/ dosieACPP.aspx?EntityId=6ab06cf3-b29a-431a9e21-f4ea407fac3e&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JZU Univerzitetska klinika za radiologija PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Medicinski potro{en materijal za interventna radiologija. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=62ee0fbc-9ad2-41c5-b7fa-85d4cc76147c&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Centralen registar na RM PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na telefonska centrala i telefonski fiksni aparati Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=f6b3f57e-f269-4baa-8d95c34ef1d83a8b&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: AD Elektrani na Makedonija - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na cevki crni {avni, za REK Bitola. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=2f5fda40-889e-4e8b-8677d15df1a1eafb&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JZU Op{ta bolnica Gostivar PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Osiguruvawe na imot.. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=b5c4a9b4-b6d9-4b88-abf0-60cb8af3b835&Level=2

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: KJP Niskogradba - Bitola PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Izrabotka na postament i parterno ureduvawe za spomenik. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=810e1cf9-7d63-44b2-81b1-00292c7e637b&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za ekonomija PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Osiguruvawe na motorni vozila na Ministerstvoto za ekonomija i organite vo sostav na ministerstvoto pri registracija i kasko osiguruvawe. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=2ed9657f-498c-486b-afb9-6497d9dac641&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Javna ustanova Zavod za za{tita i rehabilitacija Bawa Bansko PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na ekstra lesno maslo (nafta) za greewe. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=45dde535-bf2c-4113-93b4a58884acae57&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JZU Specialna Bolnica za Ortopedija i Traumatologija „ Sveti Erazmo “ Ohrid PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Osiguruvawe na imot za vreme od edna godina. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=81136e8f-f0e0-4e04-aa53ccffbde9da61&Level=2

Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki Re{enie za va{ata finansiska idnina Sekoj Ponedelnik Sinergija Plus Adizes - Pravila i stilovi na menaxirawe 08.03.2011 Clear View Emocionalna inteligencija na rabotnoto mesto

08.03 - 09.03.11 CS Global Obuka za sebe-menaxirawe 09.03 - 10.03.11 Detra Centar Tim i gradewe na timovi 11.03.2011 ESP Menaxirawe so potencija-llite na ~ove~kiot kapital

11.03.2011 Triple S Monaxirawe so potencijalite na ~ove~kiot kapital 11.03 - 12.03.11 Triple S Learning Organizaciska kultura 12.03.2011 Clear View

Od 22 do 24 mart 2011 godina Me|unaroden salon na vkus vo Republika Bosna i Hercegovina

“FINE WINE & GOOD FOOD 2011” VO SARAEVO Stopanskata komora na Makedonija vo sorabotka so Zdruènieto „SALON OKUSA”, a pod po~esno pokrovitelstvo na Ambasadata na Republika Makedonija vo Saraevo, go organiziraat Vtoriot salon na vkus „Fine Wine & Good Food 2011”. Manifestacijata }e se odrì od 22 do 24.3.2011 vo Saraevo, Bosna i Hercegovina. Programata na „Fine Wine & Good Food 2011”, pokraj dvodnevnata promocija na proizvoditelite na hrana i vino, nivno degustirawe i prodavawe, nudi i mo`nost na u~estvo i vo drugi programski sodrìni. Manifestacijata se odrùva vo atraktivnite sali na Domot na vooruènite sili na BiH, vo centarot na Saraevo, a hotelot se nao|a na 10 minuti od mestoto na odrùvaweto na manifestacijata. Site zainteresirani kompanii svoeto u~estvo moàt da go prijavat vo Stopanskata komora na Makedonija, najdocna do 10 mart 2011 godina. KONTAKT: VENERA ANDRIEVSKA tel:3244037, faks:3244088 venera@mchamber.mk

Razre{uvawe na konflikti 12.03 - 13.03.11 Detra Centar Marketing za mojot biznis 14.03 - 15.03.11 CS Global Biznis plan 15.03.2011 Clear View

Finansiski menaxment 16.03.2011 Kosmo Inovativen Centar Upravuvawe so vreme 18.03.2011 ESP Finansii za nefinansiski specijalisti 16.03.2011 Clear View

Finansisko smetkovodstvo 16.03.2011 KDS Socijalnite mre`i kako alatka za nao|awe rabota 24.03.2011 CS Global

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

1 APRIL, SPECIJALNA EDICIJA

TOP 100 IZVOZNICI

Kapital Media Group vo sorabotka so doma{ni analiti~ari i eksperti ja podgotvuva tretata godi{na edicija TOP 100 IZVOZNICI o tekot na izminatata 2010 godina ekonomskata kriza na najsurov na~in pokaà kolku svetskata ekonomija e globalna i deka pojavite koi se slu~uvaat ne go zaobikoluvaat nikogo. No, pokaà i deka ekonomiite koi se izvozno orientirani mnogu pobrzo izlegoa i ja prebrodija ekonomskata kriza. Tokmu zatoa izvozot stanuva povaèn od sekoga{. Politi~kite lideri od celiot svet ve}e i otvoreno vodat valutni vojni i sklu~uvaat neprirodni ekonomski sojuzi i dogovori so cel da go zgolemat izvozot na kompaniite. Kade e Makedonija vo ovaa vojna za izvozno osvojuvawe na svetot? Ova e vreme koga Makedonija kako dràva so site raspoloìvi kapaciteti mora otvoreno i organizirano da zastane zad izvoznicite i pogolemiot izvoz da go stavi vo funkcija na pogolemiot ekonomski rast i otvaraweto na novi rabotni mesta. Se drugo e beskorisno tro{ewe na pari i vreme.

Vo edicijata TOP 100 IZVOZNICI }e bidat dat vklu~eni rangirawa na 100-te najgolemi izvozni kompanii vo Makedonija, kako i rangirawa wa spored nekolku drugi pokazateli: Top 100 najgolemi izvoznici Top 50 najizvezuvani proizvodi Top 10 izvozni pazari Top 10 neto izvozni industrii Vo ramki na Edicijata }e bidat objaveni pove}e analizi kako: Izvoznite aduti na Makedonija vo 2011 godina Izvozot i rekordniot rast na cenite na energijata, hranata i surovinite Analiza na izvozot na hrana i zemjodelski proizvodi Izvoz na softver od Makedonija Izvozot na vino i pijaloci Kako do uspe{na promocija na makedonskiot izvoz? i Tajnata na usp{enite izvozni strategii

Za site informacii i pra{awa okolu oglasuvaweto obratete e se e d do o marketing sektorot na e-mail: prilozi@kapital.com.mk tel: 02 25511 441 lice za kontakt: Jasmina Savovska Tro{anovski