243-kapital-09.03.2011 by Kapital Media Group

MEMORIJALEN CENTAR NA HOLOKAUSTOT NA EVREITE OD MAKEDONIJA

SE NAMALUVAAT KRITERIUMITE ZA RABOTA VO DR@AVNATA SLU@BA

SVETILI[TE NA EVREJSKOTO STRADALI[TE

SO TRI GODINI VISOKO OBRAZOVANIE DO SOVETNI^KO MESTO VO ADMINISTRACIJA!

STRANA 12-13

STRANA 7

sreda

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

[TO DOGOVORIJA GRUEVSKI I AHMETI NA POSLEDNATA SREDBA?

FATMIR BESIMI ]E BIDE PREDLO@EN ZA GUVERNER NA NBM?! NA ZATVORAWE, VTORNIK, 08.03.2011, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

0,44% 0 0,19% 0 00,16%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

661,51 443,85 1,40

NAFTA BRENT EURORIBOR

114,31 11 1,95%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (08.03) 2.670

MBI 10

2.660 2.650 2.640 2.630 2.620 2.610 2.600 2.590 2.580 02.3

04.3

06.3

08.3

Clarity od Abu Dabi }e proizveduva i izvezuva jabolka od Makedonija? STRANA 12-13

SE NAJAVUVAAT NOVI INVESTICII VO BANKARSKIOT SEKTOR

KOMERCIJALNA, PO[TENSKA I TTK BANKA NA META NA STRANSKITE INVESTITORI

STRANA 2-3 DENES, ^ITAJTE

“KAPITAL” NEOFICIJALNO DOZNAVA DEKA GRUEVSKI I AHMETI DENOVIVE IMALE SREDBA OD KOJA PROIZLEGLO OVA RE[ENIE. BESIMI E SERIOZEN KANDIDAT BIDEJ]I VA@I ZA STRU^WAK ZA MONETARNI PRA[AWA, ZA [TO IMA ODBRANETO I DOKTORAT, A BE[E I VICEGUVERNER. NO, I ZATOA [TO ]E OBEZBEDI “DOLGA” QUBOV ME\U VMRO-DPMNE I DUI.

SAMUEL @ @BOGAR ZA “KAPI “KAPITAL”

Dojdov j dda vidam kakva e situacijjata pred pre r predvremenite izbori! i STRANA 7

KOLUMNA M-R ZORAN JOVANOVS JOVANOVSKI

^ITA^ NA MISLI

STRANA 14

KOLUMNA D-R QUBE TRPESKI

POBARUV POBARUVA^KATA ZA PARI I MONETARNATA MONETAR POLITIKA POLITI STRANA 14

VOVEDNIK D KATERINA POPOSKA

20% od makedonskata plata odi za poln rezervoar! STRANA 4

KONZISTENTNA VS V PREDIZBORNA PREDIZB POLITIKA POLITI STRANA 11

STRANA 2

Navigator

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

SREDA 09 MART 2011

KONZISTENTNA VS PREDIZBORNA POLITIKA

Ne moème da izbegame od faktot d eka od godina vo godina ras te potro{uva~kata na nafta i na naftenite derivati vo zemjava i deka toa mnogu skapo }e ja ~ini makedonskata ekonomija. Taka e koga nema izbor. Kompaniite nemaat alternativa na skapata nafta, a na gra|anite im ostanuva samo strujata. Taa s$ u{te e socijalna kategorija, ama u{te nekoja godina. Posle, }e vidime kakov udar }e & zadadat na zemjava pazarnite ceni na elektri~na energija, koi se daleku povisoki od tie {to sega gi pla} ame. Ovaa godina Makedonija }e treba da plati 634 milioni evra za u voz na energensi. Od niv, duri 370 milioni se za u voz na te~ni goriva. Proekciite na Makpetrol i na OKTA se deka makedonskata ekonomija godinava }e potro{i re~isi 830.000 toni nafteni derivati, {to e za okolu 4% pove}e sporedeno so potro{uva~kata vo 2010 godina! I toa }e go plati mnogu poskapo otkolku vo 2010 godina, zatoa {to cenite na naftata nadminaa 100 dolari za barel. A lani padnaa i pod 70 dolari. Makedonija gi pla}a energensite s$ poskapo, zatoa {to ne pravi ni{to za da ja nadomesti zgolemenata potro{uva~ka od doma{ni izbori. Parite {to treba da odat za investicii vo energetikata, sekoja godina odat za uvoz na energija, zatoa {to dràvata nema kapacitet i volja odedna{ da stegne zabi i da se zadolì vo eden period, za da obezbedi ekonomski

razvoj vo drug. Vo vakvi uslovi, sekoja intervencija preku stokovite rezervi za da se ublaì cenovniot udar, koj doa|a od stranskite pazari, e odnapred izgubena bitka. Takvata merka dava efekt na kratok rok, a na dolg rok otvora samo problemi. Koi se drugite merki {to & stojat na raspolagawe na Vladata za da intervenira kaj visokite ceni na naftata, na primer? Namaluvawe na akcizata za gorivata, korekcija na spornata metodologija za formirawe na cenite na benzinite, intervencija vo famozniot kupoprodaèn dogovor za OKTA, koj obezbeduva eden kup privilegii za rafinerijata, koi gi pla}aat gra|anite i kompaniite... Ima na~ini kako da se namali cenovniot {ok, i toa na m n ogu podolg rok. No, Vladata treba da odlu~i dali so populisti~ki (predizborni) i kratkoro~ni merki ili so odr`livi politiki }e go re{ava problemot so preskapite goriva. Minis terot za finansii tvrdi deka akcizata na gorivata e efikasna dava~ka, od koja dràvata ima is ti prihodi bez razlika kolkava cena na benzinite }e odredi Regulatornata komisija za energetika. Stavreski uveruva i deka dava~kite za akcizi kaj gorivata vo Makedonija se na nivo pod minimalnoto utvrdeno so direktivite na Evropskata uni ja, taka {to voop{to ne moèlo da stene zbor za nivno namaluvawe(?!). Pa, ne bi rekle deka e taka. Tokmu sprotivnoto go napravi hrvatskiot premier, Jadranka Kosor. Taa gi namali akcizite za site te~ni goriva do krajot na godinata. Pred nekolku meseci i Kosor uveruva{e deka akcizite ne smee da se ~epkaat, kako {to tvrdi i Stavreski. Ama i

29,4%

od ènite vo Makedonija se vraboteni, sporedeno so 47,5% kaj maìte, pokaùvaat poslednite podatoci koi neodamna gi izdade Dràvniot zavod za statistika. Istite analizi pokaùvaat deka samo edna od pet rabotodavci e èna, odnosno deka ènite u~estvuvaat so 22% vo rabotodavcite vo Makedonija. Vo momentot Makedonija nema nitu edna èna gradona~alnik. Od nevladinata organizacija Reaktor po povod 100godi{ninata od odbeleùvaweto na Me|unarodniot den na ènata, 8 Mart, pora~uvaat deka rodovata ednakvost vo Makedonija e daleku od realnost. “Iako vo poslednite decenii se prezemeni zna~itelni napori za nejzino promovirawe, sepak, rodovata neednakvost s$ u{te preovladuva. Mnogu treba da se napravi za da se eliminiraat stereotipite koi postojat, da se zgolemi brojot na èni na rakovodni funkcii, da se namali brojot na nevraboteni i neaktivni èni”, pora~uvaat od Reaktor.

[TO D DOGOVORIJA GRUEVSKI I AHMETI NA POSL

KATERINA POPOSKA ppoposka@kapital.com.mk pop poska@k @ api p tal.com.mk

vo Hrvatska e predizborie, a bogami i kaj nas. Pa, s$ moè da se o~ekuva. Vladata pred nekolku meseci uveruva{e i deka krizata so p~enicata i skapoto uvozno bra{no nema da se re{ava so intervencija od stokovite rezervi, za podocna da se premisli. Re{i da prodade 40.000 toni od rezervite po cena od 15,5 denari za kilogram, mislej}i deka taka }e gi re{i rabotite. I ovaa merka e povrzana so predizborniot populizam i èlbata pove}e da se zamol~at, otkolku da se usre}at melni~arite. Pa, koga Vladata trgna vo predizboren pohod i re{i da gi “gasi àri{tata” vo ekon omi jata, sledni na dneven red nesomneno treba da bidat preskapite goriva. Samo, Vladata treba da izbere dali }e go zauzda vrtoglaviot rast na cenite na benzinite so konzistentna i promislena politika, koja na dolg rok }e dad e e fekti ili }e se re{i za kusogledi, populisti~ki merki, koi, namenski, }e treba da privle~at del od nedovolno trezveniot elektorat?! Ama, za da se slu~i toa, dràvata }e mora da se otkaè barem od del od prihodite od akciza, koi vo 2010 godina iznesuvaa 240 milioni evra.

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

KAPITAL / 09.03.2011 / SREDA

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

FATMIR BESIM PREDLO@EN ZA NA NBM?! SPASIJKA JOVANOVA jovanova@kapital.com.mk

Pretsedatelot \orge Ivanov najverojatno }e go predloì Fatmir Besimi za iden guverner na Narodnata banka na Makedonija. “Kapital” neoficijalno doznava deka premierot Nikola Gruevski i negoviot koalicionen partner, liderot na DUI, Ali Ahmeti, denovive imale sredba od koja proizleglo ova re{enie. Dali aktuelniot minister za ekonomija, koj po profesija e makroekonomist, navistina }e bide predlogot na Ivanov, }e se znae denovive, za koga pretsedatelot najavi deka }e go informira Sobranieto. Besimi odamna e na najtesnata lista na mo`ni kandidati za prv ~ovek na centralnata banka, koj treba da se imenuva do 26 maj, koga istekuva mandatot na aktuelniot guverner Petar Go{ev. Toj e seriozen kandidat poradi toa {to vaì za stru~wak za makroekonomski i monetarni pra{awa, za {to ima odbraneto i doktorat, a be{e i viceguverner vo NBM. No, i zatoa {to }e obezbedi “dolga” qubov me|u VMRO-DPMNE i DUI. Vo presret na predvremenite parlamentarni izbori, toa verojatno e od interes za dvete politi~ki partii. Na toj na~in }e se zadovoli i èlbata na DUI da upravuva so edna zna~ajna vlast vo zemjava.

KAKOV E POSAKUVANIOT PROFIL NA IDNIOT GUVERNER? da da da da da da da

ja poznava makroekonomijata go poznava bankarskiot sektor ima menaxerski kapacitet ima avtoritet kaj biznis-zaednicata ima li~en integritet se bori za integritetot na NBM, odnosno bide otporen na pritisoci

Monetarnata vlast voop{to ne e mala rabota. Ministerot Besimi v~era potvrdi deka imal sredba so Ivanov, no deka ne razgovarale na temata guverner. Toj veli deka imiwata {to se spomenuvaat za guverner s$ u{te se vo igra. A na spisokot se ministerot za finansii, Zoran Stavreski, viceguvernerot Dimitar Bogov, generalniot direktor na Stopanska banka, Gligor Bi{ev, profesorot na Ekonomskiot fakultet, Mihail Petkovski, i direktorot na Carinskata uprava, Van~o Kargov. Bogov v~era izjavi deka voop{to ne bil kontaktiran od kabinetot na pretsedatelot Ivanov.

Ivanov pred da go predlo`i idniot guverner pobara sovet od bizniszaednicata. Denovive ima{e sredbi do pretsedatelite na stopanskite komori, od koi baral da mu ka`at kakov profil na guverner sakaat. “Ne zboruvavme so pretsedatelot Ivanov za imiwa za da bara mislewe od nas. Zboruvavme za profilot na toj {to treba da bide iden guverner. Toa ne treba da bide politi~ka li~nost, bidej}i negoviot mandat e sedum godini. Ima mnogu profesionalci nadvor od

politi~kite partii, koi se mnogu stru~ni za finansiskata sfera. Va`no e idniot guverner da ja odrì makroekonomskata stabilnost i preku instrumentite {to mu stojat na raspolagawe da ja razdviì ekonomijata. Toa treba da go napravi preku kursot na denarot, odnosno preku negovo olabavuvawe. Nie ne sme zatvoreno op{testvo za da pravime {to sakame. Treba da gi sledime nadvore{nite vlijanija. Negovite odluki se mnogu va`ni za stopanstvoto”, veli Blerim Zlatku, pretsedatel na Komorata na severozapadna Makedonija. Stopanskata komora na Makedonija smeta deka guvernerot treba da bide vrven profesionalec bidej}i }e bide nadleèn za najreguliraniot sektor vo dràvata. “Treba da ima iskustvo, da ja poznava rabotata i da moè da ja odbrani samostojnosta na monetarnata vlast. Da ima kapacitet da ostvari perfektna komunikacija so site nositeli na ekonomskata politika, a pred s$ so Vladata i so biznis-zaednicata. Toa usoglasuvawe e mnogu potrebno. Treba da ima visok kapacitet vo odnos na politikite {to }e gi vodi, a koi moè da se kreiraat zavisno od potrebite na ekonomijata. Ispolnuvaweto na ovie visoki kriteriumi e pret-

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

BRANKO AZESKI

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

PRETSEDATEL NA STOPANSKATA KOMORA Treba da ima iskustvo, da ja poznava rabotata i da mo`e da ja odbrani samostojnosta na monetarnata vlast. Da ima kapacitet da ostvari perfektna komunikacija so site nositeli na ekonomskata politika, a pred s$ so Vladata i so biznis-zaednicata. Toa usoglasuvawe e mnogu potrebno. Treba da ima visok kapacitet vo odnos na politikite {to }e gi vodi, a koi mo`e da se kreiraat zavisno od potrebite na ekonomijata.

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

gulakova@kapital.com.mk

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

Navigator

KAPITAL / 09.03.2011 / SREDA

LIDERI

NE IM BE[E DENOT

POBEDNIK POMALKU BANKROTI!

DEJAN DEJANOV

BARAK OBAMA

JADRANKA KOSOR

QUP^O [VRGOVSKI

ovoformiraniot e}e ja najavi mo`nosta N Makedonsko-izraelski V za voena intervencija biznis-klub e dobra startna protiv re`imot na Gadafi

retsedatelot Ivo Josipoavniot obvinitel uporno P vi} prepora~a predvreJkredibilitetot go doveduva vo pra{awe meni parlamentarni izbori i kapacite-

osnova za privlekuvawe pove}e investicii od Izrael vo Makedonija

tot na Obvinitelstvoto so izjavite deka nema ni kadar ni oprema za rabota

vo Libija, za {to SAD i NATO }e sklu~at voen dogovor

vo Hrvatska, so {to foteljata na premierot e definitivno pod znak pra{awe

LEDNATA D SREDBA? D

MI ]E BIDE A GUVERNER “Kapital” neoficijalno f j doznava deka premierot r r Gruevski ru i liderot r na DUI,, Ali Ahmeti,, denovive imale D sredba r od koja j proizleglo r ova rer {enie Besimi e seriozen kandidat, {enie. kandidat bidej}i va`i za stru~wak za makroekonomski i monetarni pra{awa, za {to ima odbraneto i doktorat, a be{e i viceguverner vo NBM. No, i zatoa {to }e obezbedi “dolga” qubov me|u VMRO-DPMNE i DUI. Besimi samo potvrdi deka imal sredba so pretsedatelot Ivanov, no deka ne razgovarale na temata guverner na NBM.

postavka za pregovara~ki kapaciteti”, veli Branko Azeski, pretsedatel na Stopanskata komora. Vo Sojuzot na stopanski komori baraat pretsedatelot Ivanov da ne ~eka da mu pomine mandatot na guvernerot, a da ne imenuva nov, tuku navreme da izvr{i konsul-

STAND BY DIPLOMATIJA

izjavi Zlatko Kalenikov, pretsedatel na Sojuzot na stopanski komori.

svetot. Vo site drugi zemji centralnata banka i vladata zaedno ja nosat ovaa odluka. Kaj nas nevoobi~aenata praktika be{e nametnata od Me|unarodniot monetaren fond vo 1999 godina, koga premier be{e Qub~o Georgievski. Toj se zakanuva{e deka }e napravi devalvacija, od {to se ispla{ija vo MMF i insistiraa zakonski da se zabrani vladata da intervenrira vo kursot. Sega ova pravilo e smeneto i dobro e {to e taka. Dvete institucii }e mora da postignat konsenzus za ova mnogu va`no pra{awe”, komentiraat ekspertite. Spored Qube Trpeski, porane{en guverner na NBM, vo zemjava nema volja za da se menuva politikata na devizen kurs. “Postojnata monetarna strategija na de fakto fiksen devizen kurs e {tetna za ekonomskiot rast i treba da se zameni. No, od oportunisti~ki pri~ini, Vladata i NBM ne sakaat da go menuvaat, so {to dobivaat dnevno-politi~ki poeni”, istaknuva toj.

tacii i da dade predlog do Sobranieto. “Na{iot stav e deka idniot guverner ne treba da vodi restriktivna politika, tuku stabilna, vo koja }e ima i razvojna komponenta. Da bide hrabar i nezavisen od vlijanijata na politi~kite partii. Da ima sens za privatniot

Pogodete vo koja zemja se namali brojot na bankroti i zo{to? So vladina pomo{ korporaciskite bankroti vo Japonija padnaa za 9,4%. Za “vinovnik” za vakviot pozotiven trend vo izminatata godina japonskite nat analiti~ari go naveduvaat ana premierot Natao Kan, pre zatoa {to im ovozmo`i zat na malite i srednite pretprijatija uspe{no pre da ja prebrodat krizata. So negova i so pomo{ na celata Vlada, malite kompanii uspeaa da go izkom begnat najcrnoto scenariobeg bankrot i da ja smestat ban zemjata vo redot na zemji zem koi uspe{no se spravuvaat so ovaa masovna vaa pojava vo vreme na kriza poj i rrecesija. Sevo ova ovozmo`i brojot Sev

NATAO NATA NA ATA TAO O KAN KA KA na bankroti vo fevruari da se namali za 5,1% vo odnos na januari. Otkako Kina ja prestigna Japonija, i stana vtora po golemina ekonomija vo svetot, premierot Natao Kan i ostanatite ministri od japonskata Vlada kreativno “se vozbudija” i prezedoa niza merki da ja vratat ekonomijata na pravilniot pat i da ja prebrodat finansiskata kriza. Nivniot plan definitivno uspeva i dava seriozno pozitivni rezultati.

GUBITNIK

ZA KURSOT NA DENAROT MORA DA SE PRA[A VLADATA dniot guverner na Narodnata banka na Makedonija ima mnogu golemi predizvici. Da ja odrì makroekonomskata stabilnost, koja pove}e od 10 godini e odlika na makedonskata ekonomija, no i da vodi pametna politika so reìmot na devizniot kurs. I od izjavite na prvite lu|e na komorite se gleda deka postoi podelenost vo stavot dali kursot na denarot vo odnos na evroto treba da bide fiksen ili, pak, rakovodeno fluktuira~ki. Dosega nema{e volja za olabavuvawe na devizniot kurs. Pred da donese kakva bilo odluka vo odnos na devizniot kurs, guvernerot }e mora da ja usoglasi so Vladata. Toa go nalagaat poslednite izmeni na Zakonot za Narodnata banka na Makedonija, koj predviduva reìmot na devizniot kurs da se utvrduva so konsenzus od Vladata i NBM. “Porano samo NBM go utvrduva{e kursot na denarot i toa be{e edinstven takov slu~aj vo

sektor. Nie ne sme za de fakto fluktuira~ki kurs na denarot, tuku da se postigne kompromis me|u barawata na izvoznicite i uvoznicite. Fakt e deka na izvoznicite ovoj kurs ne im odgovara, a na uvoznicite ne im treba nikakva promena. No, mora da se postigne kompromis me|u ovie dve barawa”,

Pretsedatelot \orge Ivanov brza da go predloì noviot guverner za toj da se imenuva pred da se raspu{ti Sobranieto. Ako ne go napravi toa, moè da se javi vakuum vo izvr{uvaweto na guvernerskata funkcija po 26 maj, koga mu istekuva mandatot na Petar Go{ev. Dokolku toj ne dobie naslednik, samo formalno }e ja izvr{uva ovaa funkcija, bez da moè da nosi zna~ajni i su{tinski odluki od oblasta na monetarnata politika i raboteweto i kontrolata na delovnite banki vo zemjava. So odlukata na Ivanov se ovozmoùva noviot guverner da bide izbran vo mart, a da stapi na funkcija na 26 maj. Vo isto vreme so nosewe na odlukata za nov guverner vo Sobranieto, }e se donese i odluka za prekinuvawe na mandatot na stariot. No, i dvete odluki }e po~nat da vaàt na 26 maj. Ovaa praktika ne e novina. Sobranieto pred nekolku godini predvreme ima imenuvano i ~lenovi na Sovetot na NBM. Tie bile izglasani od pratenicite vo juni, a stapile na funkcija vo oktomvri.

BLERIM ZLATKU

ZLATKO KALENIKOV

PRETSEDATEL NA KOMORATA NA SEVEROZAPADNA MAKEDONIJA Ima mnogu profesionalci nadvor od partiite koi se mnogu stru~ni za finansii. Va`no e da ja odr`i makroekonomskata stabilnost i da ja razdvi`i ekonomijata. Toa treba da go napravi preku kursot na denarot, odnosno preku negovo olabavuvawe.

PRETSEDATEL NA SOJUZOT NA STOPANSKI KOMORI Idniot guverner ne treba da vodi restriktivna politika, tuku stabilna, vo koja }e ima i razvojna komponenta. Da ima sens za privatniot sektor. Nie ne sme za fluktuira~ki kurs na denarot, tuku da se postigne kompromis me|u barawata na izvoznicite i uvoznicite.

Na E{ton i nejziniot tim ne im trgna so pregovara~kata misija me|u Belgrad i Pri{tina. Kosovskata strana se “pi{mani” i ne zamina vo Brisel, kade {to so srpskite pretstavnici treba{e da razgovaraat za vladeeweto na pravoto, slobodata na dvi`ewe i regionalnata sorabotka. Timot od Belgrad gi ~ekal “kolegite” od Pri{tina vo kancelarijata na evropskiot diplomat Robert Kuper, inaku specijalen sovetnik vo Agencijata za nadvore{ni raboti na Evropskata unija. Kosovskiot vicepremier Mimoza Kusari-Liqa otsustvoto go opravda so izjavata deka delegacijata ne zaminala za Brisel, bidej} i Vladata donela odluka prvo Parlamentot da usvoi rezolucija za pretstojniot

KEETR KETRIN TRIN IN E[TON EE[ [TON dogovor. [efot na kosovskata delegacija vo dijalogot me|u Pri{tina i Belgrad, Edita Tahiri najavuva deka pregovorite me|u “lutite protivnici” }e po~nat po usvojuvaweto na rezolucijata vo kosovskiot Parlament, istaknuvaj}i deka dokumentot e mnogu va`en poradi vnatre{nata harmonizacija. I pokraj nastojuvawata, E{ton ne uspea da gi sedne tet a tet pregovara~kite timovi na Belgrad i Pri{tina, otkako pred tri godini Kosovo proglasi nezavisnost.

MISLA NA DENOT

NAJZNA^AJNATA SOSTOJBA VO RECEPTOT ZA USPEH E ZNAEWETO KAKO DA SE SPRAVI[ SO LU\ETO

TEODOR RUZVELT VODA^ NA REPUBLIKANCITE

Navigator

KAPITAL / 09.03.2011 / SREDA

MAKEDONIJA NE RAZMISLUVA ZA NAMALUVAWE NA AKCIZITE ZA GORIVA

20% OD MAKEDONSKATA PLATA ODI ZA POLN REZERVOAR!

Analizata na “Kapital” poka`a deka spored cenite na benzinite i prose~nata mese~na plata vo zemjite od regionot, Makedoncite najskapo gi ~ini polneweto na rezervoarot KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

rvatska gi namali akcizite na gorivata za dva evrocenta po litar so {to dràvata prakti~no se otkaà od 3,4 milioni evra mese~ni prilivi vo buxetot. Iako mnogumina ne veruvaat deka premierot Jadranka Kosor ova go pravi so cel da go amortizira udarot vrz standardot i inflacijata {to go predizvikuva nestabilnata cena na naftata na svetskite berzi, sepak, go pozdravuvaat potegot koj treba da spre~i natamo{en rast na gorivata. Makedonija, pak, voop{to ne razmisluva da go sledi potegot na Hrvatska. Ministerot za finansii, Zoran Stavreski, zasega ne ni pomisluva da intervenira na pazarot na nafteni derivati preku zadolìtelnite rezervi na nafta, a u{te pomalku da ~epne vo dava~kite. “Akcizata na gorivata e fiksna dava~ka. Dràvata ima isti prihodi od akcizata bez razlika kolkava cena }e odredi Regulatornata komisija. Cenata na gorivata zavisi od dvièwata na svetskite berzi. Mora da se napomene

litri e prose~nata mese~na potro{uva~ka za gorivo

CENI NA GORIVATA VO REGIONOT prose~na plata

cena na Eurosuper-98/litar

cena na eurodizel/litar

Makedonija

340 €

1,30 €

1,00 €

Srbija

330 €

1,20 €

Hrvatska

740 €

1,50 €

1,20 €

1.000 €

1,30 €

Bosna i Hercegovina

400 €

1,20 €

Bugarija

330 €

1,30 €

1,40 €

Slovenija

deka dava~kite za akcizi kaj gorivata vo Makedonija se na nivo pod minimalnoto utvrdeno so direktivite na Evropskata unija, taka {to ne mo`e da se zboruva za nivno namaluvawe”, izjavi ministerot Stevreski za “Kapital”. Od povisokite ceni na gorivata }aruvaat ne samo proizvoditelite i trgovcite, tuku i dr`avata, koja sobira

pove}e pari od DDV i akcizi na naftenite derivati. Kako {to raste cenata na gorivata, taka se zgolemuvaat i prihodite vo buxetot po osnova na ovie dava~ki. Analizata na “Kapital” poka`a deka ako se zeme predvid deka prose~nata mese~na potro{uva~ka za gorivo e 45 litri, benzinot zna~itelno “ja jade” prose~nata makedonska pla-

ta, sporedeno so regionot. Iako cenite na najkoristeniot benzin, Eurosuper-98 se pribli`no isti vo zemjite od regionot i se dvi`at me|u 1,2-1,5 evra za litar, Makedoncite tro{at najgolem del od platata za da gi napolnat rezervoarite na svoite avtomobili. Ako prose~nata neto-plata vo Makedonija e 330 evra, duri 17,6% od nea odat vo rezer-

voarot na avtomobilite. Vo Srbija, 16,7% od platata voza~ite go davaat za da napolnat benzin. Vo Hrvatska, pak, kade {to Eurosuper-98 ~ini 1,5 evra za litar, {to ja pravi najskapa vo regionot, mese~nata potro{uva~ka za benzin zafa}a samo 9,5% od prose~nata hrvatska plata od 740 evra. Vo Slovenija, pak, kade {to prose~nata plata e 1.000 evra, voza~ite davaat samo 6% ili 60 evra za da gi napolnat rezervoarite i toa da im bide dovolno za eden mesec. Sostojbite vo zemjava se zagri`uva~ki do tolku {to Vladata ne razmisluva da intervenira na pazarot na nafteni derivati, vo vreme koga cenata na surovata nafta dostignuva 107 dolari za barel. Od krajot na 2009 godina, pak, dr`avata so dopolnitelna dava~ka od re~isi eden denar po litar benzin, pravi rezervi od nafta. Od druga strana, pak, cenite na gorivata vo zemjava se formiraat premnogu slobodno.

1 APRIL, SPECIJALNA EDICIJA

TOP 100 IZVOZNICI

Kapital Media Group vo sorabotka so doma{ni analiti~ari i eksperti ja podgotvuva tretata godi{na edicija TOP 100 IZVOZNICI o tekot na izminatata 2010 godina ekonomskata kriza na najsurov na~in pokaà kolku svetskata ekonomija e globalna i deka pojavite koi se slu~uvaat ne go zaobikoluvaat nikogo. No, pokaà i deka ekonomiite koi se izvozno orientirani mnogu pobrzo izlegoa i ja prebrodija ekonomskata kriza. Tokmu zatoa izvozot stanuva povaèn od sekoga{. Politi~kite lideri od celiot svet ve}e i otvoreno vodat valutni vojni i sklu~uvaat neprirodni ekonomski sojuzi i dogovori so cel da go zgolemat izvozot na kompaniite. Kade e Makedonija vo ovaa vojna za izvozno osvojuvawe na svetot? Ova e vreme koga Makedonija kako dràva so site raspoloìvi kapaciteti mora otvoreno i organizirano da zastane zad izvoznicite i pogolemiot izvoz da go stavi vo funkcija na pogolemiot ekonomski rast i otvaraweto na novi rabotni mesta. Se drugo e beskorisno tro{ewe na pari i vreme.

Vo edicijata TOP 100 IZVOZNICI }e bidat dat vklu~eni rangirawa na 100-te najgolemi izvozni kompanii vo Makedonija, kako i rangirawa wa spored nekolku drugi pokazateli: Top 100 najgolemi izvoznici Top 50 najizvezuvani proizvodi Top 10 izvozni pazari Top 10 neto izvozni industrii Vo ramki na Edicijata }e bidat objaveni pove}e analizi kako: Izvoznite aduti na Makedonija vo 2011 godina Izvozot i rekordniot rast na cenite na energijata, hranata i surovinite Analiza na izvozot na hrana i zemjodelski proizvodi Izvoz na softver od Makedonija Izvozot na vino i pijaloci Kako do uspe{na promocija na makedonskiot izvoz? i Tajnata na usp{enite izvozni strategii

Za site informacii i pra{awa okolu oglasuvaweto obratete e se e do do marketing sektorot na e-mail: prilozi@kapital.com.mk tel: 02 25511 441 lice za kontakt: Jasmina Savovska Tro{anovski

Za eventualno poevtinuvawe na gorivata moè da stene zbor duri po 10 godini, otkako }e iste~e dogovorot so OKTA. Svetskite analiti~ari predviduvaat deka cenata na naftata godinava moè da ja dostigne kriti~nata cena od 150 dolari za barel. Poznava~ite na sostojbite vo zemjava, pak, velat deka e mnogu te{ko da se predvidi kako }e se dviì cenata na naftenite derivati vo idnina. Sugeriraat deka ako vakviot trend prodolì i ponatamu, dràvata treba da razmisli za promena na metodologijata za formirawe na cenite na derivatite, namesto da intervenira vo dano~nata politika i vo koli~estvoto na sobrani rezervi na nafta. “Smetam deka dràvata vodi pogre{na politika za formirawe na cenite na bezninite. Tie se formiraat premnogu lesno, bez da se misli na efektite koi }e se predizvikaat so rastot na cenite na derivatite. Regulatornata Komisija za energetika premnogu komotno gi formira cenite”, ocenuva profesorot @ivko Atanasovski. Toj sugerira dràvata da razmisli za eventualni subvencii vo izvoznite sektori za da se ublaì inflatorniot pritisok.

Navigator

KAPITAL / 09.03.2011 / SREDA

3 FAKTI ZA...

19,1% 11,7%

PROCENKI... VLADIMIR PUTIN premier na Rusija

OD PRATENICITE VO SVETOT LANI BILE @ENI, POKA@UVAAT ANALIZITE NA INTERPARLAMENTARNATA UNIJA

DALI @ENATA E UKRAS NA NA[IOT @IVOT, ZAVISI OD MA@OT Dali ènata pretstavuva ukras vo na{iot ìvot, zavisi, pred s$, od maòt, izjavi ruskiot premier, Vladimir Putin, po povod Me|unarodniot den na ènata, 8 Mart. “Nie maìte, se razbira, mnogu sakame ènite da bidat ukras na na{ite ìvoti. Dali toa }e se slu~i, pred s$, zavisi od nas, istakna ruskiot premier”, obra}aj}i im se na pripadnicite na posilniot pol. “@enite sekoga{ n$ pridruùvaat niz ìvotot. Tie ni davaat ìvot na site. Site nie treba da sme im blagodarni na ènite. Se razbira, toa ne e s$. @enite, se razbira, se mnogu razli~ni, no site se prekrasni”, naglasi Putin.

OD PRATENICITE VO ARAPSKIOT SVET LANI BILE @ENI

@ENI BILE IZBRANI ZA PRETSEDATEL NA SAD DOSEGA, NA AMERIKANSKIOT KONTINENT

5 PREGLED VESTI 9 MILIONI EVRA ZA NOVATA ZGRADA NA MINISTERSTVOTO ZA FINANSII orane{nata zgrada na Jugobanka vo koja }e bide smesteno Ministerstvoto za finansii po~na da se dograduva i treba da bide zavr{ena za period od edna godina. Osven resorot Finansii, tuka }e bidat smesteni i Upravata za imotno-pravni raboti, Dr`avniot devizen inspektorat i Biroto za javni nabavki. Dogradbata }e ~ini 9 milioni evra koi{to se obezbedeni od buxetot, a izveduva~ na rabotite e slovene~kata kompanija “Energoplan”. “So ovaa investicija, karabinata izgradena vo dale~nata 1989 godina }e dobie fasada vo neoklasisti~ki stil, no so sovremen koncept na vnatre{no ureduvawe i najsovremena tehnologija vo samiot objekt. Izgledot na zgradata }e bide reprezent na zna~eweto i tradicijata na institucijata smestena vo nego”, izjavi vicepremierot i minister za finansii, Zoran Stavreski, na ozna~uvaweto na po~etokot na dogradbata na objektot. Simboli~no na neoklasi~nata nadvore{na gradba, kako {to dodade ministerot, Ministerstvoto za finansii i vo novata zgrada }e gi sproveduva dosledno klasi~nite vrednosti na fiskalnata politika - stabilni javni finansii, so nisko nivo na buxetski deficit, nizok javen dolg i niski danoci. Vnatre{nosta na zgradata }e bide sovremena i so najmoderna tehnologija koja, povtorno simboli~no, }e ja koristat sovremenite, kreativni i visokostru~ni kadri vo Ministerstvoto koi se karakteriziraat so mnogu znaewe, idei i raboti, istakna Stavreski. Za premierot Nikola Gruevski vakviot potfat trajno }e go re{i deceniskiot problem od nedostig na prostorni uslovi za rabota na Ministerstvoto za finansii, a dr`avata }e za{tedi zna~itelni sredstva za zakupnina za objektite vo koi funkcionira Ministerstvoto.

IZBRANI PROEKTANTITE ZA IZGRADBA NA PANORAMSKO TRKALO VO MAL RING rhitektite Jovan Stefanovski i negovata }erka Ivana Stefanovska-Cvetkovska }e go izrabotuvaat arhitektonskoto - urbanisti~ko idejno re{enie za ureduvawe na parkot za rekreacija, zabavi i panoramsko razgleduvawe na Skopje, vo delot Mal ring. Od dve dobieni ponudi, gradot Skopje ja odbral ponudata na Stefanovski. Za ova, tie }e dobijat nadomest od 100.000 denari. Arhitektot Stefanovski e avtor na nadvoznikot “Vlajko” i krstot na Vodno. S$ u{te ne se znae koga i kolku to~no gradot }e go ~ini ovaa atracija vo centarot na gradot. Spored detalniot urbanisti~ki plan, 50 metarskoto panoramskoto trkalo }e se gradi vo zeleniot pojas pokraj kejot na desniot breg na Vardar, me|u Kameniot most i mostot Goce Del~ev. Panoramskoto trkalo e del od preoktot “Skopje 2014”.

NEMA DANOK NA DOBIVKA ZA UPLATI VO TRETIOT PENZISKI STOLB irmite koi na svoite vraboteni im pla}aat dopolnitelni pridonesi za dobrovolnoto penzisko osiguruvawe, nema da pla}aat danok na dobivka za ovoj tro{ok vo visina do 2.000 evra uplateni vo edna godina. Nad ovoj iznos, kompaniite }e treba da platat 10% danok na dobivka za sredstvata koi }e gi platat kako ekstra penziski pridones. Spored poslednite izmeni na Zakonot za danok na dobivka koj vleze vo sobraniska procedura se osloboduvaat od odano~uvawe tro{ocite po osnova na uplateni dobrovolni pridonesi vo dobrovolen penziski fond koi ne go nadminuvaat iznosot od ~etri prose~ni mese~ni plati na godi{no nivo po vraboten. Ovaa olesnuvawe ve}e podolgo vreme go baraa penziskite dru{tva za da gi stimulira kompaniite da investiraat vo dobrovoolnoto penziskoto osiguruvawe, odnosno vo tretiot stolb. Spored objasnuvaweto od Ministerstvoto za finansiii, osnovnata cel na predlo`enite izmeni i dopolnuvawa na Zakonot za danokot na dobivka e doprecizirawe na sistemot na odano~uvawe na dobivkite vo momentot na nivnata raspredelba vo vid na dividendi i drugi raspredelbi od dobivkata, kako i dopolnitelni usoglasuvawa na terminologijata i na su{tinskite implikacii na vospostaveniot na~in na odano~uvawe. Vo momentot, okolu 4.500 firmi se vklu~eni vo tretiot dobrovolen penziski fond i pla}aat ekstra pari za penzija za nivnite vraboteni.

PO^ITUVANI ^ITATELI, Ve izvestuvame deka po~nuvaj}i od 14 mart 2011 godina redakcijata na Kapital }e izvr{i promena na adresata. Novata adresa i telefoni za kontakt se: ul. Veqko Vlahovi} br 11, Skopje (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) tel: 3298110; faks: 3298111 Ve molime, po~nuvaj}i od 14 mart 2011 godina site va{i pisma, pratki i soop{tenija da gi prenaso~uvate na novata adresa.

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI SOVET ZA RADIODIFUZIJA: DA NEMA PREDVREMENA KAMPAWA ovetot za radiodifuzija denes }e izleze so soop{tenie do radiodifuzerite vo dr`avata, vo koe }e im upati preporaka da ne vleguvaat pred vreme vo izborna kampawa. Baraj}i balansirano izvestuvawe od strana na mediumite i zapazuvawe na Zakonot za radiodifuzna dejnost koga se vo pra{awe reklamite, Sovetot saka da gi spre~i mo`nite manipulacii so gra|anite. Od ovaa institucija izvestuvaat deka so osobeno vnimanie go sledat elektronskiot mediumski prostor, vo situacija koga so s$ pofrekventnoto emituvawe na politi~ki reklami mediumite ve}e o~igledno vleguvaat vo predizborna kampawa. Vo ovoj period s$ u{te nitu eden medium ne go prekr{il Zakonot za radiodifuzna dejnost so emituvawe politi~ki reklamni spotovi vo traewe podolgo od 12 minuti na eden ~as, a odredni radiodifuzeri ja prekr{ile odredbata so emituvawe na komercijalni oglasi. Vo kontekst na mo`nite zloupotrebi na mediumite od strana na politi~kite subjekti, Sovetot na krajot od 2010 godina, vo periodot me|u 15 i 17 oktomvri, izvr{i analiza i na javnite TV kanali MTV1, MTV2 i Sobraniskiot kanal, i utvrdi deka vo trite dena opfateni so istra`uvaweto ovie kanali poedine~no emituvale spotovi ozna~eni so "besplatno emituvawe" vo trawe od pove}e od 6 ~asa. Za del od niv be{e utvrdeno deka ne pripa|aat vo kategorijata "besplatno emituvawe".

VLADATA GO ODLO@I POPISOT opisot }e se odloì imaj}i gi predvid poslednite slu~uvawa vo dràvata. Nas ne ni e va`no dali }e se odrì vo septemvri ili oktomvri, no va`no e toj da bide po predvremenite parlamentarni izbori, izjavi v~era liderot na DUI, Ali Ahmeti. Podocna i Vladata na svojata sednica donese odluka za odloùvawe na popisot na naselenieto, doma}instvata i stanovite, {to treba{e da se odrì me|u 1 i 15 april. Kako pri~ina gi navede predvremenite parlamentarni izbori. Den prethodno, liderite na dvete najgolemi partii od vladinata koalicija, Nikola Gruevski i Ali Ahmeti, se dogovorile da go odloàt popisot. Po vladinata odluka }e treba da se izmeni i Zakonot za popis, vo delot kade {to se navedeni datumite za odrùvawe na statisti~kata operacija. Odloùvaweto na popisot stana aktuelno po prifa}aweto od strana na vlasta na baraweto na opozicijata za predvremeni izbori. Neodamna i vicepremierot, Abdula}im Ademi i oficijalno ja najavi mo`nosta za odloùvawe na popisot pod pritisok na atmosferata na pretstojnite predvremeni izbori. O~ekuvawata se deka noviot termin za odrùvawe na statisti~kata operacija }e bide naesen ili eventualno slednata godina.

IVANOV: RISTO NIKOVSKI NE MI E SOVETNIK retsedatelot \orge Ivanov se ograduva od stavovite na porane{niot ambasador Risto Nikovski, koj vo momentot ja izvr{uva funkcijata na ~len na Sovetot za me|unarodni odnosi vo Kabinetot na Pretsedatelot. Nikovski, koj vo svojata kolumna povikuva na proteruvawe na ambasadorite, pretsedatelot Ivanov ja ocenuva kako negova li~na pozicija koja apsolutno ne gi odrazuva stavovite na pretsedatelot. "Ambasadorot Nikovski ne e sovetnik vo Kabinetot na pretsedatelot na Republika Makedonija. Kabinetot na pretsedatelot pove}e pati dosega bil prinuden da reagira na pripi{uvaweto sovetni~ka pozicija vo Kabinetot na pretsedatelot na Ambasadorot Nikovski. Potsetuvame deka i samiot pretsedatelot Ivanov, li~no vo nekolku navrati vo javnosta ima istaknato deka stavovite na Ambasadorot Nikovski ne gi odrazuvaat stavovite na pretsedatelot na Republika Makedonija", stoi vo soop{tenieto na pretsedatelot Ivanov.

KAPITAL / 09.03.2011 / SREDA

KAKVI PODAROCI DELAT MINISTRITE?

FILIGRAN I SVILA ZA GOSTITE OD STRANSTVO! Pri izborot na podarocite Vladata osebno vnimanie obrnuva na ambala`ata, koja bi mo`ela da bide kadifena ili drvena VIKTORIJA MILANOVSKA

milanovska@kapital.com.mk

iligranska peperutka vo drvena kutija, svilena marama vo soodvetna ambalaà, vratovrski so razli~ni dimenzii i boi, ekskluzivno penkalo i kadifeni papki, se samo del od podarocite koi vladinite gosti }e gi dobijat za vreme na posetite vo Makedonija. Vladata v~era preku javna nabavka gi pobara ovie, kako {to veli, specifi~ni, avtenti~ni i reprezentativni predmeti. Na kreativniot dolgometraèn spisok, pokraj detalen opis na predmetot, se staveni i dimenziite, pa duri i eventualniot napis na podarokot. Sepak, posebno vnimanie se obrnuva na ambalaàta, koja spored vladinite èlbi nadolgo obrazloèni vo dokumentot, bi moèla da bide kadifena, drvena ili, pak, samo soodvetna. Pokraj barawata za izgledot na podarocite, u{te postrogo deluva spisokot na kriteriumi koi edna firma

treba da gi ispolni za da u~estvuva na tenderot. Sli~no kako koga se bara firma za geolo{ki istraùvawa ili za izgradba na celi objekti i sega Vladata bara od zainnteresiranite firmi izvod od celokupniot promet, mostri, katalozi i fotografii od predmetite koi se baraat preku javnata nabavka i dokaz za ispolneti standardi za upravuvawe so ìvotna sredina i soodvetni sistemi za kvalitet. Pokraj toa, na firmata }e & trebaat pove}e "kadifeni" papki so dokumenti vo koi jasno stoi deka ne e otvorena postapka za ste~aj ili likvidacija, potvrdi za plateni danoci i pridonesi, potvrda deka na subjektot ne mu e izre~ena krivi~na kazna i sli~no. Sepak, kako glaven tenderski kriterium se poso~uva cenata. Neodamna, vakvi sli~ni potrebi ima{e i Sobranieto. Na nivniot spisok se najdoa umteni~ka slika so motivi od makedonskata kultura, reprezenatitvni vina, vratovrski i ènski marami, ohridski biser i kopii i poznati artefakti od Makedonija

(kako zlatnata maska, zlatna narakvica). Iako, vakvi tenderi ne se nov trend, tuku praktika vospostavena so godini, dr`avnite institucii mol~at koga e vo pra{awe cenata na ovie "sitnici" plateni od dr`avni pari. V~era, od Vladata ne znaeja za kakvi to~no nabavki stanuva zbor, a u{te pomalku, kolku tie ~inat. Neodamna, pak, od Sobranieto ni rekoa deka

ne stanuva zbor za skapi raboti, bidej}i site artefakti koi se podaruvaat se samo kopija na originalnite. Za pomalku od eden mesec, }e bide objavena firmata koja na Vladata }e & gi dobavi baranite proizvodi. Na 4 april ponudite }e bidat javno otvoreni, vo Generalniot sekretarijat na Vladata. Vkupno 18 podaroci se predmet na ovaa javna nabavka na Vladata.

SE RE[I STATUSOT NA PROFESIONALNITE VOJNICI

OD ARM DIREKTNO VO AGENCIJA ZA OBEZBEDUVAWE MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

amesto da ~ekaat dve godini, otsega profesionalnite vojnici po zavr{uvaweto na nivnite dogovori so dr`avata }e mo`at vedna{ da se vrabotat vo agenciite za obezbeduvawe na imoti i lica. Ova e predvideno so izmenite na Zakonot za

obezbeduvawe na imoti i lica, koi v~era dobija zeleno svetlo od sobraniskata Komisija. Izmenite se del od merkite na Ministerstvoto za odbrana za re{avawe na statusot na profesionalnite vojnici po nivnoto penzionirawe. Od Nezavisniot sindikat na profesionalnite vojnici ne se celosno zadovolni od ova re{enie. "Kako lica obu~eni za ovaa

dejnost, nie barame vrabotuvawe vo obezbeduvaweto na dr`avnite institucii ili rabota vo sudskata i grani~nata policija, vo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti", izjavi za "Kapital" pretsedatelot na Sindikatot, Vele Krbaleski. Predlogot na Ministerstvoto za re{avawe na statusot na profesionalnite vojnici e po navr{uvaweto

na 38-ta godina tie da bidat vraboteni vo privatni kompanii, koi }e gi subvencionira dr`avata. Na 1 mart startuva{e konkursot spored koj site kompanii {to }e dostavat prijava do Agencijata za vrabotuvawe vo narednite {est meseci, }e bidat subvencionirani so po 15 iljadi denari po vraboteno lice vo prvite 18 meseci po vrabotuvaweto.

KAPITAL / 09.03.2011 / SREDA

Politika / Pari / Dr`ava

NAMALENI KRITERIUMI ZA RABOTA VO DR@AVNA SLU@BA

SO TRI GODINI FAKULTET - SOVETNIK VO ADMINISTRACIJA! Ako dosega bea potrebni tri godini visoko obrazovanie plus edna godina dousovr{uvawe, sega }e imame “neusovr{eni” dr`avni slu`benici GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

odeka Vladata uporno gi turka vladinite kampawi "Znaeweto e mo}, znaeweto e sila" so cel da go stimulira naselenieto da se obrazuva i usovr{uva, voveduva dijametralno sprotivni kriteriumi za rabota vo dràvnata administracija, koja, spored site anketi, e najposakuvanoto rabotno mesto me|u gra|anite. Taka, ako dosega za rabotnite mesta sovetnici i sorabotnici bea potrebni 240 kreditni poeni, odnosno tri godini visokoobrazovani plus edna godina dousovr{uvawe, sega za istite tie rabotni mesta potrebni se samo 180 kreditni poeni, odnosno samo tri godini visoko obrazovanie. Ova e rezultat na prethodno usvoenite izmeni na Zakonot za dràvni slu`benici koj be{e predmet na ostri kritiki kako od opozicijata, taka i od ekspertskata javnost, a se odnesuva na site dràvni institucii. Tie ne ja gledaat poentata od vakvite izmeni, vo uslovi koga Vladata na golemo stimulira povisoka edukacija i doobrazuvawe kaj naselenieto. Vo vakvite izmeni, ekspertite gledaat samo mo`nost za u{te pogolema partizacija na dràvnata administracija.

Prateni~kata na LDP, edinstvenata opozciska partija vo Sobranieto, Roza Topuzova-Karevska re~e deka so vavkite kriteriumi se pravi samo nepravda i se sozdavaat izmesteni vrednosti za kompetenciite koi se potrebni za raboti na vakvi visoki rabotni mesta. U{te pove}e, veli taa, so vakvi nestru~ni i nekompetenti kadri samo se paralizira rabotata na administracija koja i taka e spora i neefikasna. "So vavkite izmeni pravime nepravda. Dodeka eden raboti po partiska linija so samo tri godini visoko obrazovanie i go zgolemuva svojot raboten sta`, drugiot koj u~el i vloùval vo svoeto obrazovanie, i pokraj toa {to }e bide magister i }e bide postru~en i pokometenten }e bide vo mnogu polo{a pozicija otkolku toj {to e vraboten po partiska linija. Kade e motivot i stimulacijata za mladite da se usovr{uvaat i da vloùvaat vo svoete obrazovanie? So ova se postavuvaat pogre{ni vrednosti. Toj {to ima pove}e obrazovanie ima isti {ansi kako toj {to ne e tolku obrazovan", veli Karevska. Inaku, izmenite na Zakonot za dràvni slu`benici na no` bea do~ekani od celata ekspertska javnost vo zemjava. Osven ovie izmeni, za slu`benicite se voveduvaat i

PREGLED VESTI TITO PETKOVSKI: GRUEVSKI DA ZAKA@E LIDERSKA SREDBA retsedatelot na NSDP, Tito Petkovski bara premierot Nikola Gruevski da zakaè liderska sredba na koja na masa }e se stavat site argumenti vo vrska so izborite, kako na opozicijata, taka i na parlamentarnoto mnozinstvo. "Namesto da se zakanuva na site {to ne mislat kako nego i postojano da povtoruva "ajde na izbori”, mnogu podobro i poproduktivno bi bilo premierot da zakaè liderska sredba”, bara Petkovski. Toj go povika premierot da izleze na lidersko soo~uvawe koe direktno }e go prenesuva nacionalnata televizija za javnosta da ima mo`nost sama da se uveri, koj blefira i koj manipulira. "Po soo~uvaweto na javnata scena, da se dogovori dinamikata na aktivnostite neophodni za fer i demokratski izbori i da se utvrdi datumot na izborite i raspu{taweto na Sobranieto. Samo taka Gruevski i vlasta }e pokaàt deka raspolagaat so volja i demokratski kapacitet za fer politi~ki natprevar. Zna~i, premierot e na poteg”, re~e Petkovski.

NAUMOVSKI: MAKEDONIJA TRI GODINI ]E PREGOVARA SO EU akedonija o~ekuva pristapnite pregovori so Evropskata unija da traat okolu tri godini, otkako }e bidat otvoreni, izjavi vicepremierot zadolèn za evropski pra{awa, Vasko Naumovski po v~era{nata sredba so potpretsedatelot na litvanskiot parlament, êslovas Vutautas Stankevi~ius odràna vo Vilnus. "Iskustvoto {to go imaat balti~kite dràvi e deka vo tekot na nivnite pregovori kriteriumite bile zna~itelno polesni otkolku sega i tie se svesni deka za nas postojat zna~itelno zategnati i razli~ni ottoga{ kriteriumi za vlez vo EU. Na na{e zadovolstvo, ni bea ukaàni najte{kite pra{awa za koi Litvanija pregovarala. Treba da kaème deka Makedonija nema da se soo~i so takov tip individualni problemi i veruvame deka periodot za koj Litvanija gi zavr{ila pregovorite, a toa e ne{to pomalku od tri godini, }e bide period koga i na{ata dràva }e gi zavr{i pregovorite, otkako tie }e po~nat”, izjavi Naumovski.

psiholo{ki testovi i testovi za integritet so koi na rakovoditelot na sektorot mu se ostava ogromno diskreciono pravo sam da odlu~uva koja }e go unapredi, a koj }e go

izbrka od rabota. Vakvite izmeni, velat poznava~ite, ne se celosno sprotivni na na golemo najavenite reformi za departizirana i stru~na javna administracija.

SAMUEL @BOGAR ZA “KAPITAL”

DOJDOV DA VIDAM KAKVA E SITUACIJATA PRED PREDVREMENITE IZBORI! KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

lovene~kiot minister za nadvore{ni raboti, Samuel @bogar, koj e vo dvodnevna poseta na Makedonija veli deka ne nosi nikakvi specijalni poraki od Qubqana, tuku deka negovata poseta e rezultat na dobrite odnosi me|u dvete dr`avi i iznao|aweto na na~ini kako tie mo`at da se razvijat vo idnina. @bogar za “Kapital” izjavi deka do{ol za odblizu da se zapoznae so politi~kata situacija vo Makedonija pred predveremenite izbori {to n$ o~ekuvaat. “Nemam poraka za politi~kata situacija i predvremenite izbori. Dojdov za da vidam kako se razvivaat rabotite”, veli @bogar. Toj informira deka na sredbite {to }e gi ostvari glaven akcent }e se stavi na proektite za razvojna pomo{, za ekonomskata sorabotka me|u Skopje i Qubqana i site drugi pra{awa za koi

VMRO-DPMNE SO NOVA OSUDA NA FR^KOSKI MRO-DPMNE u{te edna{ go osudi odnesuvaweto na porane{niot minister i funkcioner na SDSM, Qubomir Fr~kovski, ocenuvaj}i deka toj povikuva na nasilstvo, na uni{tuvawe na demokratskite pridobivki i na uskratuvawe na pravoto na glas na gra|anite. “Go povikuvame SDSM da gi osudi i da se ogradi od povicite na nasilstvo iska`ani od Qubomir Fr~kovski. Dokolku ne go storat toa, zna~i deka se soglasni i gi prifa}aat negovite stavovi. U{te edna{ go povikuvame Fr~kovski i na nego sli~nite likovi, da prestanat da `iveat vo vremeto na tranziciskite devedeseti godini, koga se upotrebuva{e nasilstvo vrz gra|anite”, izjavi portparolot na VMRO–DPMNE, Aleksandar Bi~ikliski. Spored vladeja~kata partija, instituciite imaat celosen legitimitet i kapacitet za da se sprotivstavat na site obidi da se kreira nedemokratska atmosfera. Bi~ikliski pora~a deka VMRO-DPMNE }e go brani pravoto na glas i na neposredno izrazuvawe na slobodnata volja, i o~ekuva deka gra|anite }e se odlu~at za demokratija, a ne za nasilstvo.

Slovene~kiot {ef na diplomatijata Samuel @bogar v~era prvata sredba ja ima{e so liderot na DUI Ali Ahmeti dvete strani }e odlu~at deka pretstavuvaat supstitut na odnosite. Neminovno, se razbira, e i pra{aweto za makedonskite evrointegracii. “Mnogu sme zainteresirani za sporot za imeto me|u Skopje i Atina koj ja ima blokirano integracijata na dr`avata vo EU i vo NATO”, veli @bogar i dodava deka negovata zemja nudi iskrena poddr{ka za nadminuvawe na ovoj problem. Slovene~kiot minister v~era prviot sostanok vo Makedoni-

ja go ostvari so liderot na DUI i koalicionen partner vo Vladata, Ali Ahmeti, a vedna{ potoa so liderot na opozicijata Branko Crvenkovski. Za deneska najaveni se sostanoci na @bogar so makeodnskiot kolega Antonio Milo{oski, no i so premirot Nikola Gruevski. Ova e vtora poseta na slovene~kiot {ef na diplomatijata vo rok od samo eden mesec. Pri posetata vo fevruari toj izjavi deka bez politi~ki dijalog i so bojkot na opozicijata

moè da se zagrozi evrointegrativniot process na dràvata. Se o~ekuva istive poraki @bogar da gi isprati i po zavr{uvaweto na oficijalnite sredbi so opozicijata i vlasta. Dotolku pove}e {to negovata povtorna poseta vo tolku kratok rok, za koja i samiot veli deka e inspirirana od èlbata da ja sogleda objektivnata politi~ka situacija vo Makedonija govori za zagriènosta za krizata koja go trese makedonskiot politi~ki ìvot.

KONDARKO – KANDIDAT NA SDSM ZA PRETSEDATEL NA DIK retsedatelot na Sobranieto, Trajko Veqanoski, v~era ja dostavi listata so sedummina prijaveni kandidati za pretsedatel na Dràvnata izborna komisija do SDSM, po {to partijata ima rok od tri dena da se izjasni kogo poddrùva od prijavenite. SDSM informira{e deka vo slednite dva dena }e donese odluka koj od kandidatite za pretsedatel na DIK }e go poddrì, no izvori od partijata brifiraat deka, sepak, odlu~eno e toa da bide porane{niot partiski portparol i pratenik, advokatot Boris Kondarko. Na listata pokraj Kondarko se Rozita Xartovska, advokat, Milan Toneski, pravnik, Tawa Altanxieva, ~len na DIK i pravnik, Arben Goqa, advokat, Lazar Traj~ev, advokat i Vlatko Sajkovski, aktuelen ~len na DIK.

Politika / Pari / Dr`ava

PREGLED VESTI BONEVA: NIKOJ NEMA DA BIDE PO[TEDEN OD LUSTRACIJA ogre{na e informacijata deka aktuelnite politi~ari koi ve}e dostavile izjava do Komisijata za lustracija }e bidat lustrirani samo do 1991 godina, pojasnuvaat od VMRO-DPMNE. Aktuelnite politi~ari, spored Zakonot, se lustrirani do momentot na podnesuvaweto na izjavata "Site koi{to se pominati niz ovoj proces se lustrirani do momentot na podnesuvawe na izjavata, odnosno do momentot na va`ewe na zakonot", istakna Silvana Boneva. So novite izmeni na zakonot nikoj ne e amnestiran, odnosno za nikoj ne e napravena lustracija do 1991 godina i sega da po~ne lustracijata samo od ovoj period, dodava taa. "So noviot zakon samo nastana pojasnuvawe deka periodot za koj {to Ustavniot sud donese odluka da se ukine gornata granica za va`ewe na zakonot do toga{ da se vr{i lustracijata", veli Boneva. So izmenite na Zakonot za lustracija, aktuelnite politi~ari ne se dol`ni da davaat povtorno izjava do Komisijata za lustracija. Sega izjava deka ne sorabotuvale so tajnite slu`bi treba da dostavat porane{nite funkcioneri, novinarite i sve{tenicite.

EKSTRADICIJATA ODI NA SEDNICA NA SOBRANIETO

NA MAKEDONSKI DR@AVJANIN ]E MU SE SUDI NADVOR SAMO SO ODLUKA NA SUD MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

a dràvjanin na Makedonija ne moè da mu bide odzemeno dràvjanstvoto, nitu da bide

U[TE 12 PRIJAVI ZA INCIDENTOT NA KALE o vrska so slu~uvawata na Skopskoto Kale obvinitelstvoto do Krivi~niot sud dostavi barawe za dopolnuvawe na predlogot za prezemawe opredeleni istra`ni dejstva u{te protiv 12 lica. Za niv postojat osnovani somnenija za storeno krivi~no delo u~estvo vo tolpa {to }e spre~i slu`beno lice vo vr{ewe slu`beno dejstvie. Ova e nadopolnuvawe na istragata za u~esnicite vo inscidentot na Kale otkako obvinitelstvoto ve}e podnese barawe za istraga na 41 lice. Zasega nema to~ni informacii kolkumina od tie za koi Skopskoto javno obvinitelstvo pobara istraga, se soo~ile so istra`niot sudija. Po incidentot koj nastana na Kale, MVR privede 60 lica kako u~esnici vo tepa~kata. Me|u niv be{e i sovetnikot vo holandskata ambasada Artan Grubi.

INSPEKTORITE NE ÛVSTVUVAAT ODGOVORNOST ZA NESRE]ATA NA PLIVALI[TE nspektorite od Struga izvr{ile inspekcija na Plivali{eto, no ne i na {ankot od koj poradi lo{a elektri~na instalacija trojca struàni gi zagubija svoite ìvoti. Inspektorkata Violeta Maxoska koja dava{e iskaz pred sudot vo Struga, izjavi deka nemalo {ank koga tie vr{ele kontrola na gradskoto Plivali{te vo 2009 godina. Na v~era{noto ro~i{te ne se pojavija klu~nite svedoci - liceto koe ja povrza strujata na sporniot {ank i ve{takot koj go vr{el ve{ta~eweto za nesre}ata. Nivnite iskazi se klu~ni za da se utvrdi zo{to i kako nastanal strujniot udar. Zakupcite na sporniot {ank tvrdea deka toj ne bil izdaden, bidej}i ne primile nikakov nadomest, nitu za kirija, nitu za struja i voda od obvinetite. Spored nivnite iskazi, obvinetite nasilno go odzele prostorot, a sopstvenicite za slu~ajot ne prijavile vo policija. Site osomni~eni se tovarat za te{ki dela protiv bezbednosta.

KAPITAL / 09.03.2011 / SREDA

proteran od dràvava. Ne moè da bide predaden na druga dràva osven vrz osnova na ratifikuvan me|unaroden dogovor so odluka na sud,- istakna ministerot za pravda, Mihajlo Manevski. Pokraj me|unarodnite dogovori koi zemjava gi ima ratfikuvano sega se otstranuva i pre~kata za sklu~uvawe na bilateralni dogovori so zemjite kade {to ima makedonski dràvjani, koi se krijat zad svoeto dvojno dràvjanstvo, istakna

Blagorodna Duli} od VMRO-DPMNE. Spored nea, ovaa ustavna odredba bila premnogu rigidna i ne ostavala prostor za po{iroko tolkuvawe i zatoa moraloda se pristapi kon izmena na Ustavot. Izmenite naskoro }e se najdat na plenarna sednica vo Sobranieto. BUGARSKI MEDIUMI: SKANDALOZEN E PREDLOGOT ZA "TRAMPAWE" NA LU\E! Bugarskiata stranica Aktualno, prenesuva predlog koj navodno bil daden od strana na minisMIHAJLO MANEVSKI terot za MINISTER ZA PRAVDA nadvore{ni "Ova e edinstven na~in dr`avata raboti, da se za{titi od organiziran Antonio kriminal, a istovremeno da gi Milo{oski, po~ituva ~ovekovite prava na bugarski na svoite gra|ani". dr`avni

pretstavnici za “razmena na lu|e”: “Makedonija da go predade makedonskiot bugarin Miroslav Rizinski, a za vozvrat da gi dobie porane{niot minister za zdravstvo, Vlado Dimov, i ste~ajniot upravnik Vladislav Tamburkovski. Ova e skandalozna ponuda koja potsetuva na robovladtelsko op{testvo, ramna na trgovija so lu|e”, pi{uva Aktuelno. Bugarite Vlado Dimov i Vladimir Tamburkovski, osudeni za milionski kriminal vo Makedonija se ugledni bugarski dr`avjani. Dimov e {ef na oddelenie na bolnicata "Tokuda" vo Sofija, a Tamburkovski profesor na Amerikanskiot univerzitet vo Blagoevgrad.

BIZNIZMENITE [PEKULIRAAT

BOJO ANDREVSKI ]E GO PRODAVA EVROPSKI UNIVERZITET? VIKTORIJA MILANOVSKA

milanovska@kapital.com.mk

iznismenot Bojo Andrevski }e go prodava Evropski univerzitet! Ova e informacijata koja denovive kru`i vo biznis i politi~kite krugovi. Andrevski demantira i veli deka mu se raboti zad grb za mu go namalat kredibilitetot. "Ni na son ne mi padnalo da prodavam ne{to {to vredi 100 milioni evra. Ili nekoj saka da n$ zagrozi vo vreme na predupisni

godini ili, pak, ova e naludni~ava ideja na bolni lu|e, otkako mu se sprotivstaviv na Velija Ramkovski. Ne me ni ~udi, zatoa {to denovive mi izmislija i muabet deka sum se o`enil po vtor pat", veli toj za "Kapital". Generalniot menaxer na univerzitetot FON, Sefer Canoski, slu{nal za navodnata proda`ba na Evropski univerzitet. Sepak, se ograduva od komentari za pri~inite koi dovele do toa. "I jas slu{nav nekoi muabeti deka Evropski univerzitet se prodava, no nam dosega nikoj ne ni ponudil

da go kupime. Kupuvaweto vo ovoj moment samo bi ni na{tetilo zo{to minatata upisna godina, na FON se zapi{aa 1.000 studenti, a na Evropski samo okolu 200", veli Canoski. Od Amerikan Kolex velat deka s$ u{te ne slu{nale za mo`na proda`ba na Evropski, no nemalo da gi za~udi ako seto toa e vistina. "Denovive, imame amerikanska delegacija vo poseta i poradi celodnevnite obvrski nemavme mno`nosti da se fokusiorame na ne{to {to se slu~uva nadvor od

prostoriite na na{iot univerzitet. Sepak, zategnuvaweto na zakonskite akti koi sega go reguliraat visoko-obrazovniot proces, bi mo`ele da bidat objasnuvawe na pri~inite za eventualna proda`ba na Evropski univerzitet", velat ottamu. Evropski univerzitet vo Skopje, dobi dozvola za rabota pred to~no 5 godini. Negovite prvi~ni sopstvenici, Fiat Canoski i Bojo Andreski, vo 2007 godina se razidoa i prodol`ija da funkcioniraat kako posebni univerziteti, FON i Evropski, so po pet fakulteti.

KAPITAL / 09.03.2011 / SREDA

Kompanii / Pazari / Finansii

PREGLED VESTI FIRMI ]E MO@AT DA ORGANIZIRAAT REKREATIVEN RIBOLOV sven gra|ani i zdruènija i firmi }e moàt da organiziraat rekreativen robolov. Spored poslednite izmeni na Zakonot za ribarstvo i akvapura, koj go pomina prvoto ~itawe vo Sobranieto, predvideni se izmeni vo nasoka na doureduvawe na organiziraweto rekreativen ribolov. Se predlaga davawe mo`nost, pokraj ribolovnite zdruènija za koncesija na ribite za organizirawe rekreativen ribolov da u~estvuvaat i pravni subjekti "Usoglasuvawe so merkite za unapreduvawe na kaznenata politika i podobruvawe na biznis-klimata se klu~ni celi na izmenite”, istakna zamenik-ministerot za zemjodelstvo, Perica Ivanoski, obrazloùvaj}i go tekstot. Jovan Ginov od VMRO-DPMNE gi pozdravi ponudenite re{enija, no iznese zabele{ka vo odnos na licencata za rekreativen ribolov {to ja izdava Ribolvnata federacija, aludiraj}i na potrebata od nejzino ukinuvawe. #Sekoj gra|anin ako saka rekreativno da lovi riba kade bilo vo Makedonija i nezavisno kolkav period, makar samo eden ili polovina den, ne moè da izvadi ribolovna dozvola od Ministerstvoto preku koncesionerite ako prethodno nema legitimacija od Federacijata. Legitimacijata se izdava edinstveno vo sedi{teto na Federacijata vo Skopje i ~ini 400 denari, plus minimum 200 denari za fotografii ili vkupno, najmalku 600 denari. Legitimacijata za identifikacija izdadena od Federacijata ne moè da bide povaliden dokument od li~nata karta {to ja izdava MVR, re~e Ginov.

NOVI PROBLEMI

MNOGU FIRMI BEZ PRAVO ZA KORISTEWE NA DR@AVNOTO ZEMJI[TE

Privatnite kompanii smesteni vo krugot na nekoga{nite industriski giganti nemaat dogovori za korisni~ko pravo vrz dr`avnoto zemji{te, {to }e im go prolongira procesot na legalizacija na objektite i privatizacija na zemji{teto SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

ompaniite koi rabotat vo krugot na nekoga{niot gigant Rade Kon~ar se pla{at deka }e imaat problem so legalizacija i privatizacija na zemji{teto na koe se nao|aat. Velat deka nemaat nikakov dokument so koj se potvrduva nivnoto korisni~ko pravo na zemji{teto na koe izgradile fabriki vo izminatata decenija. Zdravko Stojkov, pretsedatelot na Odborot na direktori na Rade Kon~ar, tvrdi deka ovaa sostojba mo`e realno da im go zako~i procesot na legalizacija na objektite, a so toa i na privatizacija na zemji{teto koe mora da se zavr{i do krajot na idnata godina. Vakvata sostojba nasta-

nala zatoa {to dràvata vo minatoto sklu~ila dogovori za koristewe na zemji{teto so porane{nite akcionerski dru{tva, koi ve}e ne postojat. Vistinskite korisnici na zemji{teto se novi firmi, koi nemaat dokument za korisni~ko pravo vrz zemji{teto. “Sega sopstvenik na zemji{teto e Vladata, a korisnik e akcionerskoto dru{tvo Rade Kon~ar aparatna tehnika. Nekolkute firmi koi rabotat vo ramki na Rade Kon~ar, a koi se vistinski korisnici na zemji{teto s$ u{te ne se nositeli na korisni~koto pravo, bidej}i prethodno dràvata treba da go raskine dogovorot so porane{niot subjekt, da se podeli dràvnoto zemji{te me|u firmite i tie da sklu~at novi dogovori so dràvata”, objasnuva Stojkov. Toj presmetal deka za da se privatizira celoto zemji{te od okolu 100.000 hektari na koe se prostira

IZGOR SKAPO DOOFORMUVAWETO NA PARCELI Apsurdni ceni za dooformuvawe na grade`na parcela. Kompaniite obvinuvaat deka cenite se dviàt od 100 do 200 evra po metar kvadraten {to e nerealno visoka cena, vo sporedba so cenata od edno evro za kupuvawe na dràvna parcela. “Na{ata fabrika se nao|a vo Gazi Baba kade {to ima najevtina cena za dooformuvawe na parcela od 150 evra za metar kvadraten. Apsurdno e {to za 600 kvadratni metri treba da platime 90.000 evra za da ja dooformime parcelata koja u{te odamna sme si ja otkupile za 40.000 evra. No, nemame izbor zatoa {to bez toj del ne moème nitu da gradime objekti, nitu da go stavime pod hipoteka objektot”, veli Nikola Vetaxokoski, generalen menaxer na Vitalija. Rade Kon~ar, }e bidat potrebni okolu 2,5 milioni evra. “Cenata na dràvnoto zemji{te vo op{tinata Aerodrom kade {to se nao|a fabrikata iznesuva 25 evra. Toa e cena so popustot od 35% koj go odobruva Vladata za pla}awe vo gotovo”, veli toj. Zasegnatite kompanii ve}e reagirale do Vladata za pregolemite iznosi

koi mora da gi platat za da go otkupat dr`avnoto zemji{te, no i za poednostavuvawe na procedurite po koi tie mo`at da se steknat so zemji{teto. So ovoj problem se soo~uvaat i firmite proizlezeni od podelbata na porane{nite privatizirani giganti me|u koi se i Makstil i site firmi koi kupile del od porane{na @elezara.

GAZDATA NA KEMOFARM OSNOVA FARMACEVTSKA KOMPANIIJA SO TRI INDISKI FIRMI opstvenikot na farmacevtskata kompanija Kemofarm, Krste Isirov, koj e po~esen konzul na Indija vo Makedonija osnova zaedni~ka kompanija so tri indiski kompanii. Imeto na novata firma so adresa vo Skopje se vika Indo Mak Farmaceutikals i e osnovana so po~eten kapital od 6.000 evra. Kako sopstvenici na novata makedonsko-indiska farmacevtska kompanija, osven Isirov se javuvaat indiskite kompanii Unicure remedies private limited od Baroda, Group pharmaceuti cals Limited od Maharashtra i Srushti pharmaceuticals private limited od Pase Bangalore. Upravitel na novata farmacevtska kompanija }e bide Krste Isirov, a negovata osnovna dejnost, spored podatocite od Centralniot registar, }e bide nespecijalizirana trgovija na golemo so hrana, pijalaci i tutun.

VLADATA VÊRA SE ZADOL@I 27,1 MILIONI EVRA inisterstvoto za finansii v~era se zadolì 27,1 milioni evra preku trimese~ni dràvni zapisi so evro-klauzula. Vladata deneska treba da vrati 27,3 milioni evra zaem napraven od prethodni emisii na dràvni kratkoro~ni hartii od vrednost. Ministerstvoto za finansii minatata nedela objavi deka nedelava }e pobara na zaem re~isi eden milion evra pomalku otkolku {to v~era pribra so trimese~nite zapisi. V~era{nata e vtora redovna emisija na dràvni zapisi so koi Vladata od pribranite pari gi vra}a dostasanite zaemi. Do krajot na mesecot i ostanuva da pribere u{te 14,8 milioni evra. Otkako objavi deka }e se zadolì kaj Me|unarodniot monetaren fond so 480 milioni evra Vladata najavi deka godinava nominalno nema da se zadolùva, odnosno }e pozajmuva samo tolku kolku {to treba da vrati. Toa go veti za da oslobodi pove}e pari za stopanstvoto.

Kompanii / Pazari / Finansii

10 2.670 2.660 2.650 2.640 2.630 2.620 2.610 2.600 2.590 2.580

MBI 10

2.845

MBID

117,30

2.840

KAPITAL / 09.03.2011 / SREDA

OMB

117,20

2.835 117,10

2.830 2.825

117,00

2.820

116,90

2.815 116,80

2.810 2.805

02/03/11

03/03/11

04/03/11

05/03/11

06/03/11

07/03/11

08/03/11

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

02/03/11

116,70 03/03/11

04/03/11

05/03/11

06/03/11

07/03/11

08/03/11

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

02/03/11

03/03/11

04/03/11

05/03/11

06/03/11

07/03/11

08/03/11

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

SKOKOT NA NAFTATA GI ISPLA[I SVETSKITE INVESTITORI

MBI-10 NE REAGIRA NA SVETSKIOT TREND, RASTOT PRODOL@UVA! Dodeka svetskite investitori se pla{at deka {okot od poskapuvaweto na naftata moè da go prekine zazdravuvaweto na svetskite ekonomii, 10-te najlikvidni makedonski akcii poskapuvaat. Vo poslednite devet dena MBI-10 porasna 4,5% pokaùva deka dvièwata na Makedonskata berza ne se vo korelacija so slu~uvawata na stranskite berzi. "Stranskite pazari minatata godina rastea, a MBI-10 padna za 17%. Zatoa, mislam deka makedonskiot pazar na kapital ima golem prostor za nadomestuvawe na taa razlika. Dopolnitelen pottik za pozitivniot trend na Makedonskata berza se i finansiskite izve{tai koi po~naa da se pojavuvaat, kade {to podatocite se podobri od o~ekuvanite", veli Markovski. Spored nego, makedonskite kompanii se potceneti vo odnos na kompaniite na stranskite pazari i taa potcenetost treba da se nadomesti. Ako poskapuvaweto na naftata stane dolgoro~na sostojba, normalno e deka taa }e se prenese i na trguvaweto na doma{niot

MAJA BAJALSKAGEORGIEVSKA

bajalska@kapital.com.mk

lobalniot {ok predizvikan od poskapuvaweto na naftata poradi sostojbite vo Libija izminatata nedela gi ispla{i berzanskite investitori vo svetot. Iako od amerikanskiot pazar na rabotna sila pristignaa pozitivni vesti, deka stapkata na nevrabotenost za prvpat od april 2009 godina padna pod 9%, visokite ceni na naftata gi napravi investitorite vnimatelni. Stravot deka poskapuvawata mo`at da go naru{at zazdravuvaweto na najgolemite svetski ekonomii, pridonese za blagi rastovi na amerikanskite indeksi Dow Jones, Nasdaq, S&P 500, kako i na japonskiot Nikkei, dodeka glavnite evropski indeksi FTSE 100, CAC40 i DAX opa|aa. No ova ne se prenese i na doma{niot pazar na kapital. Naprotiv, indeksot MBI-10 izminative devet dena kontinuirano zatvora{e vo zeleno i porasna za 4,5%. Od 2.537 indeksni poeni postignati pred devet dena koga pazarot ima{e nadolna korekcija, v~era vrednosta na MBI-10 stigna do 2.660 indeksni poeni. Spored Goran Markovski, direktor na dru{tvoto KB Publikum invest, iskustvoto

pazar, dodava Markovski. "Na dolg rok ne o~ekuvam cenata na naftata da prodol`i da raste, a spored toa ne o~ekuvam nitu momentalniot trend na Makedonskata berza da se promeni", veli Markovski. I Kosta Kostadinovski smeta deka samo ako generalnata nasoka vo svetskata ekonomija se smeni, odnosno se slu~i nova recesija, toga{ toa }e se odrazi i na makedonskiot pazar na kapital. "Ne o~ekuvam slu~uvawata na svetskite berzi poradi cenata na naftata da se preslikuvaat so golem intenzitet na Makedonskata berza. Isto kako {to makedonskiot pazar ne reagira{e na rastot na

svetskite pazari lani, odnosno be{e vo ras~ekor so svetskite slu~uvawa", dodava Kostadinovski. Se dodeka na doma{niot pazar ne po~nat da dominiraat parite na globalnite investitori, dvi`ewata na svetskite indeksi nema da se preslikuvaat. Vo fevruari u~estvoto na strancite vo trguvaweto na Berzata vo delot na kupuvawe be{e 28,98%, a vo delot na prodavawe 32,99%. I vo dvata dela ima rast vo odnos na januari, koga u~estvoto na strancite vo kupuvaweto be{e 11,58%, a vo delot na proda`bata 15,49%. Inaku, i pokraj slabiot, duri potprose~en promet na amerikanskite berzi minatata nedela, vo fokusot na investitorite bea fju~ersite na nafta, ~ija cena poradi eksalacijata na sudirot vo Libija i nemirite na Bliskiot Istok dostigna najvisoko nivo vo poslednite 2,5 godini. Na Berzata vo Wujork na krajot od minatata nedela dostigna cena od 104,42 dolari za barel, dodeka na londonskiot pazar cenata na crnoto zlato nadmina 116 dolari.

NEMA INTERES ZA AKCIITE, PROMETOT PADNA o dobriot start vo ponedelnikot koga bea ostvareni 52,5 milioni denari v~era trguvaweto na Makedonska berza, vo otsustvo na blok-transakcii, zavr{i so devetpati pomal promet vo iznos od 5,8 milioni denari. Najgolem del od prometot ili 44,8% se dol`i na trguvaweto na 697 akcii vredni 2,6 milioni denari na Komercijalna banka. Prose~nata cena na akcijata na Komercijalna v~era porasna za 1,5% vo odnos na ponedelnikot i iznesuva{e 3.809,39 denari za akcija, a od po~etokot na godinata, rastot iznesuva 17,5%. Interesot na investitorite za drugite akcii na kompaniite i natamu ostanuva slab. Od akciite koi go so~inuvaat MBI-10 pogolem interes ima{e samo za akcijata na Stopanska banka od Bitola od koja bea istrguvani 191 akcija po prose~na cena od 3.500 denari za akcija pri {to e ostvaren promet od 668.000 denari. Na redovniot pazar na akcii investitorite se fokusiraa na akcijata od Arcelormittal Skopje (HRM) od koj se istrguvaa 4.970 akcii vredni 660.000 denari. Prometot so obvrznici

dostigna 382.000 denari {to e za malku pove}e od ponedelnikot koga bea ostvareni 306.000 denari. Najgolem interes ima{e za obvrznicata od devettata emisija na obvrznici za denacionalizacija koja ostvari promet od 278.000 denari. Berzanskite indeksi zatvorija so identi~no dvi`ewe kako i vo ponedelnikot. Povtorno rast ima{e na osnovniot indeks MBI-10 i na obvrznicite OMB, a pad na indeksot na javnoposeduvanite dru{tva MBID. MBI-10 porasna za 0,44% na 2.660,41 indeksni poeni, a OMB za 0,16% na 117,06 indeksni poeni. Padot na MBID iznesuva{e 0,19%, a dene{noto trguvawe }e go po~ne so vrednost od 2.827,04 indeksni poeni. Investitorite interes v~era poka`aa za 22 hartii od vrednost od koi 11 imaa rast na cenata. Od niv najgolem rast od 2,96% ima{e akcijata na Arcelormittal Skopje (CRM). Cenite padnaa na ~etiri hartii od vrednost, a najgolem pad od 5,31% ima{e akcijata na Arcelormittal Skopje (HRM). Nepromeneti ostanaa cenite na sedum hartii od vrednost.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

08.03.2011

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

ILIRIKA JIE

31.847.550,45

-2,86%

4,45%

7,77%

1,37%

-0,32%

06.03.2011

30.384

ILIRIKA GRP

49.201.326,20

-0,78%

-6,02%

1,81%

-4,36%

4,21%

06.03.2011

2,87

13.179

Иново Статус Акции

17.275.828,73

-4,00%

6,54%

4,82%

6,57%

-8,92%

07.03.2011

399,00

2,31

37.506

KD Brik

31.179.859,11

-0,39%

-1,77%

3,92%

-2,20%

8,42%

07.03.2011

3.500,00

2,19

668.500

KD Nova EU

28.221.729,48

-1,09%

6,51%

7,75%

4,10%

1,54%

07.03.2011

КБ Публикум балансиран

30.720.186,19

-2,02%

3,68%

4,89%

2,85%

-0,61%

07.03.2011

Арцелормиттал Скопје (ЦРМ)

139,00

2,96

2.085

Макстил Скопје

211,00

2,93

Тетекс Тетово

573,00

Стопанска банка Скопје Стопанска банка Битола

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД

08.03.2011 Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

132,95

-5,31

660.770

Макпетрол Скопје

27488,15

-2,95

549.763

Жито Лукс Скопје

170,00

-2,86

42.500

Гранит Скопје

582,00

-1,36

13.968

Име на компанијата Арцелормиттал Скопје (ХРМ)

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2010) * BESK (2010) *

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата Комерцијална банка Скопје Стопанска банка Битола Арцелормиттал Скопје (ХРМ) Макпетрол Скопје Македонски Телеком Скопје

08.03.2011 Податоците се однесуваат за

Износ (МКД)

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

08.03.2011

Вкупно издадени акции 1.431.353

08.03.2011

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

08.03.2011 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

4.454,54

400,40

11,13

0,97

54.562

7.400,00

567,72

13,03

0,21

GRNT (2010) *

3.071.377

582,00

92,61

6,28

0,54

Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

KMB (2010) *

2.279.067

3.809,39

627,95

6,07

1,08

MPT (2010) *

112.382

27.488,15

0,82

3809,39

1,50

2.655.147

REPL (2010) *

25.920

41.500,38

2.996,49

13,85

0,87

3500

2,19

668.500

SBT (2010) *

389.779

3.500,00

39,99

87,51

0,83

132,95

-5,31

660.770

STIL (2010) *

14.622.943

211,00

0,47

453,74

2,66

27488,15

-2,95

549.763

TPLF (2010) *

450.000

3.800,00

73,84

51,47

1,07

545,74

0,47

221.025

ZPKO (2010) *

271.602

2.300,00

0,36

обврзници обични акции Вкупно Официјален пазар

% на промена

6.226

24,98

72.142

20,62

78.367

20,95

обични акции

15.775

-48,06

Вкупно Редовен пазар

16.385

-46,05

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, vtornik - 08.03.2011)

KAPITAL / 09.03.2011 / SREDA

Kompanii / Pazari / Finansii

LOTARIJA NA MAKEDONIJA O^EKUVA POMALI PRIHODI GODINAVA otarija na Makedonija ovaa godina planira pomali prihodi i tro{oci, a planira i da ja namali zagubata. Spored biznis-planot na kopmpanijata, objaven na Makedonska berza, Lotarija na Makedonija o~ekuva do krajot na godinata da ja namali zagubata za 88% na vkupno 65,5 iljadi evra, sporedeno so 554 iljadi ostvareni minatata godina. Kompanijata predviduva na-

maluvawe na prihodite od proda`ba za 8,35% na 1,6 milioni evra, 2010 godina ja zavr{i so prihodi od 1,8 milioni evra. Vakvata pretpostavka se temeli na o~ekuvawata za namaluvawe na prihodite od igrite na sre}a so ogled na toa {to na del od licencite za igrite na avtomati im prestanuva va`nosta. Vo ramkite na prihodite od proda`ba, prihodot od plasmanot na proizvodite na ONE se planira da se

NAMALENI KAMATITE ZA [TEDEWE zgolemi za 12%, dodeka prihodite od kirii se planira da se zgolemi za 1,66%. "Vo 2011 godina se predviduva namaluvawe na tro{ocite vo raboteweto vo iznos od 30,35%, a so toa ovaa godina bi se zavr{ila so namaluvawe na zagubata", velat od kompanijata. Vo 2010 godina Lotarija na Makedonija ima{e vkupni rashodi od 3,1 milioni evra, a za 2010 godina planiraat da gi namalat na 2,1 milioni evra.

omercijalna, Stopanska i Tutunska banka denovive gi namalija kamatite na depozitite za 0,4 do 1,3 procentni poeni, vo zavisnost od bankata i vremenskiot rok na koj se odnesuva depozitot. Sega kamatnata stapka za trimese~en depozit kaj Komercijalna banka iznesuva 4,8%, za {est mese~en 5,50%, za 12 meseci 6,50%, za depozit od 24 meseci se dobiva

kamata od 8,60%, a za 36 meseci 9%. Kamatata na depoziti za tri meseci kaj Stopanska banka iznesuva 4,60%, za {est meseci e 5,50%, za edna godina gra|anite za svojot depozit mo`e da dobijat kamata od 6,10%, za 24 meseci 8,10% a za 36 meseci 8,30%. Od Tutunska banka za trimese~en depozit nudat kamatna stapka od 4,50%, za {est meseci 5,50%, za edna godina 6%, za 24

meseci kamatata e 8,20%, a za period od 36 meseci 8,40%. Namaluvaweto na kamatnite stapki na depozitite doa|a kako rezultat na namalenite kamatni stapki na blagajni~kite zapisi i porelaksiranata monetarna politika na Narodnata banka na Makedonija. Od bankite sega zasega s$ u{te nema najavi za dopolnitelno namaluvawe i na kamatnite stapki na kreditite.

SE NAJAVUVAAT NOVI INVESTICII VO BANKARSKIOT SEKTOR

17.03.2010 11 KOMERCIJALNA, PO[TENSKA I TTK NA META NA STRANSKITE INVESTITORI Izvori od bankarskite krugovi otkrivaat deka dve slovene~ki, edna albanska i edna gr~ka banka pregovaraat za prezemawe ili spojuvawe so nekoi makedonski banki. Najgolem interes ima za najgolemata banka vo zemjava koja ostana bez stranski akcioner, Komercijalna banka, i za nekolku pomali - Po{tenska, TTK i bitolskata Stopanska banka. ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

ako vo poslednite dve-tri godini, bankarskiot sektor vo zemjava ostana zaobikolen od stranskite investitori, “Kapital” doznava deka nekolku poznati bankarski brendovi se zainteresirani za vlez na doma{niot finaniski pazar. Izvori od bankarskite krugovi otkrivaat deka dve slovene~ki, edna albanska i edna gr~ka banka pregovaraat za prezemawe ili spojuvawe so nekoi makedonski banki, a najgolem interes imalo za najgolemata banka vo zemjava koja ostana bez stranski akcioner, Komercijalna banka, i za nekolku pomali banki Po{tenska, TTK i bitolskata Stopanska banka. Interes za investicii vo bankarskiot sektor imalo duri i od Kina i Indija, {to pretstavuva pozitiven signal za eventualno osve`uvawe na ovoj pazar so novi banakrski brendovi koi treba da donesat podobri uslugi i uslovi vo bankite. Najseriozni vo namerite da go osvojat doma{niot bankarski pazar se dve od najgolemite banki vo Slovenija, Nova kreditna od Maribor i Abanka vila. Od bankata od Maribor potvrduvaat deka vo bliska idnina planiraat da izdadat 13 milioni akcii na Var{avskata berza, so {to se o~ekuva da se zgolemi nivniot kapital za 130 milioni evra. Spored planovite, tie pari }e se iskoristat za investirawe vo regionot, a Makedonija se spomnuva i vo razvojniot plan na bankata za godinava kako potencijalna destinacija.

“Zasega s$ u{te ne se doneseni nikakvi odluki vo vrska so mo`ni akvizicii. Vrz osnova na donesenata delovna strategija, Nova kreditna banka ima zacrtano pro{iruvawe na novi pazari. Vo taa nasoka bankata saka da ima aktivno u~estvo na pazarite od Jugoisto~na Evropa, zatoa {to niv gi smeta za edni od najvetuva~kite pazari vo Evropa”, izjavi Andrej Plo{, ~len na Upravniot odbor na Nova kreditna banka. Nova Kreditna banka e vtora po golemina vo Slovenija so vkupna aktiva za prvite devet meseci od 2010 godina od 5,8 milijardi evra, najgolem akcioner vo bankata so 41,5% od akciite e slovene~kata Vlada. Spored oficijalnite podatoci od Narodnata banka, najgolem del, odnosno 93% od vkupnata bankarska aktiva vo zemjava e vo sopstvenost na stranski akcioneri. Sosema mal del, odnosno 5% se vo racete na doma{ni investitori i samo 2% od bankite poseduva dr`avata. PO[TENSKA BANKA ]E SE SPOI SO EUROSTANDARD BANKA?! Otkako i poslednite pregovori so albanskata banka Kredins i poznat gr~ki biznismen za kupuvawe na Po{tenska banka zavr{ija bez uspeh, dominantniot sopstvenik Eurostandard banka najverojatno }e pobara spojuvawe na dvete banki, doznava “Kapital”. “Poslednite pregovori i so gr~kite i so albanskite investitori zavr{ija bez dogovor za kupuvawe, bidej}i uslovite {to gi ponudija ne bea prifatlivi za nas. Tie na Makedonija gledaat kako na neatraktivna zemja za

93%

od aktivata vo bankarskiot sektor ja poseduvaat stranski akcioneri

nivniot kapital i ja potcenuvaat vrednosta na doma{nite banki. Osven toa, vo slu~ajot so Po{tenska banka, Vladata so zlatnata akcija koja & dava odlu~uva~ko pravo go ko~i procesot, pa duri s$ u{te voop{to se nema izjasneto nitu za pregovorite so bugarskata Centralna koopertaivna banka, so koja nie prvi~no postignavme dogovor. Poradi toa planirame da pobarame poni{tuvawe na taa zlatna akcija, delot {to go imame vo Po{tenska da se spoi so Eurostandard banka, a vladiniot del so Makedonski po{ti. Toa verojatno }e bide najdobro re{enie”, komentira sopstvenikot na Eurostandard banka, Trifun Kostovski. Ve}e nekolku godini otkako NBM izdade naredba za proda`ba na Po{tenska banka s$ se sveduva na pregovori, koi ne rezultiraat so dogovor za proda`ba. Prvo vo 2005 godina, interes za vlez vo makedonskiot bankarski sektor preku Po{tenska banka pokaà holandskata banka ING, no pred sklu~uvawe na dogovorot, skandalozno i bez nikakva najava Holan|anite se otkaàa. Zdelkata propadna so obrazloènie od Amsterdam deka Makedonija ne bila strate{ka zemja za bankarskiot brend. Po dve godini, interes za ovaa banka pokaà Centralnata kooperativna banka od Sofija (CKB), koja e vo sopstvenost na dvajca biznismeni za koi se smeta

Otkako i poslednite pregovori so albanskata banka Kredins i poznat gr~ki biznismen za kupuvawe na Po{tenska banka zavr{ija bez uspeh, dominantniot sopstvenik Eurostandard banka najverojatno }e pobara spojuvawe na dvete banki, doznava “Kapital”. deka bile bliski so toga{niot gradona~alnik i sega{en premier na Sofija, Bojko Borisov. No, i ovojpat pregovorite ne fini{iraa so konkreten dogovor, iako pretstavnicite na CKB duri i uplatija depozit od devet milioni evra za sklu~uvawe na dogovorot za kupoproda`ba, a soglasnost dade i NBM. Minatata godina zainteresirana za Po{tenska banka be{e tetovskata kompanija Ekolog. Od menaxmentot na kompanijata potvrdija deka pregovorite za kupuvawe otidoa vo ponapredna faza, a se najavuva{e deka sopstvenici na Po{tenska banka }e stanat preku druga germanska banka. Podocna Kostovski izjavi deka vedna{ otkako utvrdile za kakva kompanija se raboti, se otka`ale od pregovorite so Ekolog.

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

4.00%

СКИБОР

2.51%

3.43%

4.28%

5.16%

Ломбарден кредит

5.50%

МКДОНИА

2.25%

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ КУРСНА ЛИСТА

Рочност

Банка 3м

6м

12м

24м

4.60%

5.50%

6.10%

8.10%

Среден курс Држава

Валута

во денари

Стопанска

36м 8.30%

ЕМУ

евро

61.5128

Комерцијална

4.80%

5.50%

6.50%

8.60%

9.00%

САД

долар

43.8500

НЛБ Тутунска

4.50%

5.50%

6.00%

8.20%

8.40%

В.Британија

фунта

71.4434

Швајцарија

франк

47.4636

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

45.1769

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

44.5648

61.6

44.9

47.7

Извор: НБРМ

STOPANSKA OD BITOLA FORMIRA PAKET ZA PRODA@BA Otkako neuspe{no zavr{ija nekolku obidi za proda`ba na del od akciite na Stopanska banka od Bitola, taa neodamna povtorno oformi paket od najmalku 50% od osnovniot kapital plus edna akcija, so {to ja potvrdi namerata deka e vo potraga po strate{ki investitor. Od bankata zasega ne komentiraat dali pregovaraat so potencijalni stranski ili doma{ni investitori i kakvi se o~ekuvawata. Poslednite dve godini, ekonomskata kriza ja odlo`i proda`bata na ovaa banka, bidej}i cenata na akciite po~na dramati~no da pa|a. Se {pekulira{e deka nekolku poznati bankarski brendovi,

me|u koi i Sosiete `eneral, se zainteresirani za kupuvawe na bankata, no akcionerite ja odlo`ija aukcijata, bidej}i cenata na akciite padna od maksimalni 10.000 denari vo 2008 godina na 2.800 denari vo ekot na krizata. So proda`bata na akciite vo Stopanska od Bitola nema sre}a nitu NBM, koja nekolkupati dosega se obide da prodade 16,3% od kapitalot, odnosno 63.381 akcija {to gi poseduva vo bankata otkako vo noemvri 2008 godina gi odezde od ZK Pelagonija kako najgolem poedine~en akcioner. Aukcijata propadna, bidej}i NBM odredi mnogu povisoka po~etna cena za licitacija na akciite od 8.899 denari po akcija, iako pazarnata cena na ovie akcii vo toa vreme be{e i tripati poniska.

Fokus

12 STOJAN SINADINOV sinadinov@kapital.com.mk

storijata ne e ni{to drugo tuku spisok na zlostorstva i nesre}i, zapi{al francuskiot filozof Volter, “tatkoto na racionalizmot” od 16 vek. Na toj spisok, ima(lo) mnogu imiwa samo zatoa {to ne bile del od mnozinstvoto vo odredena sredina. Pedesettina godini pred Volter, na “ve~niot” spisok po~nale pomasovno da se dodavat evrejskite imiwa vo [panija. Poslednite godini na 15 vek ne bile “rodni” za Evreite vo zemjata kade {to svoeviden ideolo{ki komesar na katoli~kata varijanta na hristijanstvoto bil inkvizitorot Torkvemada. Pet veka podocna ovaa destinacija e bitna, zatoa {to iako na tloto na Makedonija u{te od anti~ko vreme sekoga{ imalo Evrei, pogolem broj pristignale begaj}i od pogromot vo [panija i Portugalija. Ironijata na istoriskata sudbina pred 68 godini u{te edna{ gi odnela Evreite, ovojpat od Makedonija vo logorite vo Treblinka, okupirana Polska.

KAPITAL / 09.03.2011 / SREDA

MEMORIJALEN CENTAR NA HOLOKAUSTOT NA EVREITE OD MAKEDONI

SVETILI[TE NA EVREJSKO CEREMONIJA NA SE]AVAWETO Programata za otvorawe na Memorijalniot centar na holokaustot na Evreite pravi edna hronolo{ka reminiscencija na deportacijata, pa po v~era{niot komemorijalen sobir vo MANU, Bitola, [tip i Skopje so oddavawe po~it pred urnite na `rtvite, deneska se ispra}aat urnite so po~esna gardiska pridru`ba vo skopskiot gradski Muzej, se odr`uva verski liderski i mladinski forum i Komemorijalna akademija vo se}avawe na holokaustot. Utre e ceremonijalnoto ispra}awe na urnite od Muzejot na grad Skopje do Memorijalniot centar, po {to sleduva ~inot na palewe na ve~niot ogan.

No, makedonskiot Evrein i diplomat Moric Romano, vedna{ po Vtorata svetska vojna, koga evrejskata populacija od pove}e od 7.000 du{i se svela na stotina, ima zapi{ano “Aktivni sme, plodni sme, gordi sme”.

Ovie dva citati od novoizdadenata kniga “Evreite vo Makedonija niz vekovite” na d-r Mihail [umkovski, pedijatar i humanist, sekako, moè da bidat prigoden voved vo utre{noto (~etvrtok, 10 mart) otvorawe na Memorijalniot muzej na holokaustot na Evreite od Makedonija so palewe na ve~niot ogan. Koga sme kaj citatite, moèbi ne slu~ajno stojat eden pokraj drug onoj za pette veka tursko na Balkanot i pette veka na poaktivnoto evrejsko prisustvo na istiot prostor. Za~nat od idejata na humanistot, akademikot d-r Ivan Dejanov, vo 1995 godina e poloèn kamentemelnikot na ovoj Muzej, koj denovive stanuva petto svetili{te na evrejskoto stradali{te, pokraj Memorijalnite centri na holokaustot vo Erusalim (Izrael), Berlin (Germanija), Praga (ê{ka) i Va{ington (SAD). Memorijalniot centar, smesten vo nekoga{noto evrejsko maalo pod Kaleto, e delo na arhitektite Mirko Andovski i Nikola Bo{ku, a muzejskata postanovka e delo na svetski priznatiot muzeolog Majkl Berenbaum, ~ija postavkata za konc-logorot vo Treblinka e posebno ceneta. Minatata godina, Fondot na ho-

lokaustot na makedonskite Evrei potpi{a memorandumi so niza dràvni i kulturni institucii za po~nuvawe na razvojnata, nau~noistraùva~kata, dokumentarnata i edukativnata dejnost na Memorijalniot centar. Toj }e bide novoto jadro za zaìvuvawe na duhot na nekoga{noto evrejsko maalo, pa za taa cel do 2013 godina }e bide realizirana i novata urbana matrica, koja }e sodrì pove} enamenski art-centar i hotelski objekt.

Datumot 11 mart 1943 godina,

koj se odbele`uva kako den na deportiraweto na Evreite vo Makedonija, e tragi~niot me|nik po koj ve} e ni{to ne bilo isto. Istoriskite izvori velat deka bugarskata fa{isti~ka vlast, sojuznik na Hitler i Musoloni (Silite na oskata), naredile da se deportiraat site Evrei od teritorijata na Makedonija. Na 8 i 9 mart, Evreite od [tip, Bitola i u{te nekolku pomali gradovi se sprovedeni vo Skopje, vo zgradata na toga{niot Monopol (dene{niot Tutunski kombinat),

IVANOV ]E ODI VO POSETA NA [IMON PERES Zav~era{noto inaugurirawe na makedonsko-izraelskiot biznisklub vo Skopje ja potvrdi zainteresiranosta na biznisot od dvete zemji za pogolema sorabotka. No, nasproti deklarativnite zalo`bi, zako~eni stojat realizaciite na mega-trgovskiot centar na Gazit gloub (porena{na skopska Alumina) i Son~eviot grad vo Sowe. Spored izraelskiot ambasador vo Makedonija, Davin Koen, dobrite politi~ki odnosi me|u dvete zemji se klu~ot za pouspe{ni biznisrelacii. Diplomatskite odnosi na najvisko nivo se od relativno ponov datum, pa po otvorawe na makedonskata ambasada vo Tel Aviv pred dve godini, minatata godina vo Izrael be{e premierot Nikola Gruevski. Za godinava e najavena poseta na pretsedatelot \orge Ivanov kaj pretsedatelot [imon Peres.

a na 11 mart so voz se deportirani glavno vo koncentracioniot logor Treblinka na teritorijata na okupirana Polska. Podatocite velat deka se deportirani 7.148 gra|ani, a pogromot uspeale da go izbegnat pedesettina, koi podocna im se priklu~ile na partizanskite odredi. Tie bile spasuvani i krieni od desettina makedonski gra|ani i semejstva, koi podocna bile po~estvuvani so priznanieto “Pravednici me|u narodite” na izraelskata dr`ava. Kako {to naveduva [umkovski, makedonskite gradovi vo Sredniot vek, naseleni so Evrei od anti~ko doba, bile privle~ni i za doseluvawe na A{kenazite (Evreite od Germanija, Polska, Ungarija), koi go govorele jazikot jidi{ (me{avina na hebrejski i germanski). No, po pogromite na Evreite vo Zapadna Evropa, posebno vo [panija, kon krajot na 15 vek, Otomanskata imperija pod vodstvo na Bajazit Vtori blagonaklono gi prifa}a Sefardite (Evreite od Pirinejskiot poluostrov), koi go govorele jazikot ladino (me{avina na hebrejski i {panski). Me|u Sefardite imalo bojni visokoobrazuvani lu|e koi bile eksperti

za finansisko rabotewe, trgovija, organizacija na stopanskiot ìvot (ili, so dene{niot termin, vistinski menaxeri), potoa razvoj na tekstilnata industrija (majstori za obrabotka na svila, volna i pamuk), lekari, farmacevti, hemi~ari... Blagonaklonosta na Otomanskata imperija ne predviduvala u~estvo vo politi~kiot ìvot, pa zatoa Evreite koi imale brojni vrski so evropskite trgovci se fokusirale na {iroka uvozno-izvozna aktivnost, so golema stilumalcija na proizvodstvoto na koà, pamuk, tekstil... Brojot na doselenite Sefardi se procenuva i do 100.000, vo prv red vo primorskite gradovi kako Solun, kade {to spored podatocite od po~etokot na 16 vek, koga gradot broel ne{to pove}e od 20.000 ìteli, pove}e od polovina od naselenieto bile Evrei! No, osven Solun kako centar na finanskiskotrgovskite aktivnosti, bile naseluvani i Kostur, Bitola, Skopje, [tip, Kratovo, Strumica... Spored nekoi podatoci, pred po~etokt na balkanskite vojni (1912 godina) vo Bitola ìveele 6.000, vo Skopje 2.000, [tip 500, Strumica 650, Kostur 1.600, a vo Solun duri 75.000 Evrei.

ARAPI INVESTIRAAT 5 MILIONI EVRA MAKEDONSKIOT AGROSEKTOR

CLARITY OD ABU DABI ]E PROIZVEDUVA I IZVEZUVA JABOLKA OD MAKEDONIJA! ompanijata za finansiski konsalting Clarity od Abu Dabi, ~ij glaven fokus e sovetuvawe i investicii vo hrana, voda i energija objavi deka go po~nuva svojot prv zemjodelski proekt vo Makedonija. Proektot se odnesuva na komercijalno proizvodstvo na jabolka, kako i trguvawe so ostanati vidovi ovo{je, so upotreba na sopstveni ladilnici i oprema za kalibrirawe i pakuvawe. Kako {to informiraat od kompanijata, nivnite investicii vo Makedonija dosega imaat dostignato vrednost od 1,5 milioni evra. [tom proektot bide

kone~no razvien negovata vrednost treba da iznesuva 5 milioni evra i da se proizveduvaat 4.500 toni ovo{je na 30 hektari povr{ina. Nikolas Lox, partner vo Clarity veli deka zemjodelstvoto stana vistinsko sredstvo za investirawe, so mnogu fondovi i visokoprofilirani uspe{ni investitori aktivni na ova pole {irum svetot. "Voshiten sum od ovaa investicija vo zemjodelstvoto koja doa|a kako odgovor na potrebata od sigurnost vo obezbeduvawe na hrana vo regionot od Persiskiot zaliv i zgolemenata pobaruva~ka na hrana na globalno

nivo. Investicijata vo Makedonija } e ovozmoì kapitalizacija na ovoj sega{en trend i na mo`nostite koi ovaa dràva gi nudi vo ovoj sektor.” Inaku Clarity vo Makedonija ve}e obezbedila povr{ini zasadeni so jabolka i formirala celosen vrednosen sinxir za proektot, po~nuvaj} i od farmersko zemji{te i vladina poddr{ka na lokalno i nacionalno nivo, pa s$ do logisti~ki i distributivni mreì. Obezbedeni se i distributeri na golemo i malo za proizvodite vo Evropa i vo Obedinetite Arapski Emirati(OAE).

no.

KAPITAL / 09.03.2011 / SREDA

25 LI^NOSTI VINOVNI ZA SVETSKATA FINANSISKA KRIZA

IJA

OTO STRADALI[TE Datumot 11 mart 1943 godina, koj se odbeleùva kako den na deportiraweto na Evreite vo Makedonija, e tragi~niot me|nik po koj ve}e ni{to ne bilo isto. Programata za otvorawe na Memorijalniot centar na holokaustot na Evreite pravi hronolo{ka reminiscencija na deportacijata, koja po~na v~era, prodolùva denes so forumi i komemorativni akademii i utre so otvorawe na centarot i palewe na ve~niot ogan, a zavr{uva vo petok so posetata na Monopolot i Evrejskite grobi{ta. LI^NATA DIMENZIJA VO KOLEKTIVNOTO PAMETEWE obar del od prose~noto poznavawe na holokaustot i negovite `rtvi, osven istoriskite ~itanki, e rezultat i na prisutnosta na ovaa tema vo masovnite mediumi. Posebno vo filmot i televizijata od 80-te godini, koga holivudskite produkcii i televiziski serii cikli~no ja obrabotuvaat ovaa tragi~na tema. Temata za holokaustot e prisutna i vo makedonskata knièvnost, teatar, film... Od scenarioto na TV filmot “Yvezdite na 42-ra” (vo reìja na Jane Petkovski) pred 25 godini, preku teatarskata pretstava “Spilioni” vo bitolskiot teatar (vo reìja na Dimitrie Osmanli), scenskiot prikaz “Pruga za lednata prolet”, pa do objavata na knigata raskazi “Svetilka za Hanuka”, pisatelot Tomislav Osmanli e eden od onie avtori koi & davaat beleìto mesto na temata za pogromot na Evreite od Makedonija vo svoeto tvore{tvo. “Holokaustot kako vrv na istoriskata tragedija na me|uetni~kite omrazi za mene e obid za bri{ewe, is~eznuvawe na tie zaedni~ki poa|ali{ta, seknuvawe na tie zaedni~ki izvori na kulturite na koi im pripa|ame i od koi s$ u{te pieme, koi se navidum razli~ni i nepomirlivo sproivstaveni, a za koi umnite znaat, a dobronamernite ~uvstvuvaat deka se iskonski i zaedni~ki. Ottamu izvira tvore~kata mo} za koja zboruvame ovde i, sekako, od pro~itanite knigi, istoriski tekstovi, svedo{tvata na na{ite i na preìveanite svedoci na vremeto i na nacisti~kiot pogrom od drugi sredini, na romanite, pesnite, ispovedite, fotografiite, dokumentarnite snimki, igranite filmovi, faktite od muzeite na

Na patot bez vra}awe – deportacijata vo Treblinka holokaustot, slikite na u`asot {to vi pomagaat da pojmite kolku e dlaboka porakata - {to nekoi ja primaat mehani~ki - “da ne se povtori”, veli Osmanli. Letovo vo Bitola treba da po~ne i snimaweto na filmot “Treto poluvreme” na scenaristot i re`iser Darko Mitrevski, koprodukcija koja dobi polovina milion evra od Filmskiot fond i eden milion evra od Vladata. Pred nekolku godini be{e promoviran od Branko Lustig, Evrein od Hrvatska, koj ja minal golgotata na nacilogorite (kade ja izgubil majkata), a po uspe{nata producentska kariera vo porane{na Jugoslavija vo 80-te godini (epskata TV serija “Vetri{na na vojnata” i “Vojnata i se}avawata”), vo 90-te godini gi producira{e i holivudskite hitovi “[indlero-

vata lista” na Stiven Spilberg i “Gladijator” na Ridli Skot, nagradeni so Oskar. Mitrevski }e ja filmuva interesnata `ivotna storija za Iqe{ [pic, potomok na A{kenazite (Evreite od Ungarija), koj vo 30te godini doa|a vo Skopje kako fudbaler, a podocna stanal i uspe{en trener. I [pic bil vo vagonite za Treblinka, no na intervencija na okupatorskata vlast, bil simnat od vozot kaj Vrawe. Pod negovo vodstvo skopskiot tim “Makedonija” stanal prvak na bugarskata fa{isti~ka liga. Umrel na fudbalski natprevar, kako trener na “Vardar”, vo 1961 godina. Pred 25 godini, Kiril Cenevski go snimi “Jazol”, spored romanot na Slavko Janevski, koj vo storijata ja prika`uva tokmu deportacija na makedonskite Evrei vo mart 1943 godina.

Kako {to informiraat od kompanijata, nivnite investicii vo Makedonija dosega imaat dostignato vrednost od 1,5 milioni evra. [tom proektot bide kone~no razvien negovata vrednost treba da iznesuva 5 milioni evra i da se proizveduvaat 4.500 toni ovo{je na 30 hektari povr{ina Kompanijata }e po~ne da snabduva sinxiri na supermarketi vo Germanija, najrano do krajot na ovaa godina. Lox veli deka industrijata za logistika vo zemjodelstvoto vo osnova s$ u{te e nerazviena i za zgolemuvaweto na efikasnosta vo ovoj del od zemjodelskiot biznis }e bide potreben u{te dolg vremenski period dodeka da stigne na nivo od eventualen povrat na investiciite vo ovaa dejnost. “Clarity poseduva kombinacija na znaewa i dobri vrski, kako i zemjodelska i hortikulturalna

ekspertiza vo kombinacija so lesen pristap na pazarite i vospostaveni odnosi vo industrijata za golemoproda`ba na ovo{je i zelen~uk. Kompanijata mo`e da obezbedi s$, po~nuvaj}i od zemja, proizvodstvo, organizirawe i eventualna proda`ba na proizvodite”, veli Lox. Toj potencira deka investicijata }e sozdade novi rabotni mesta i }e se prenese znaewe i tehnologija. "]e gledame da gi obrazovame i obu~ime farmerite od razli~ni zemji kade {to }e investirame za tie da mo`at da go iskoristat {to

e mo`no pove}e svoeto zemji{te podobruvaj}i go kvalitetot na proizvodite, kako i na cenite koi gi dobivaat za toj proizvod”, veli Lox. Kompanijata vo momentov e anga`irana i vo postignuvawe na dogovor vo Afrika za lokalni i regionalni investitori, a raboti i na proekt vo regionot na OAE namenet za lokalen klient. Vo ime na regionalni investitori, razgleduvaat i drugi mo`nosti za proizvodstvo na p~enica, soja, kompir, kromid i morkov vo Afrika, Isto~na Evropa i na Balkanot.

BERNARD MEDOF JA SOZDADE "PONZI" [EMATA amerikanski broker, investiciski Porane{niot sovetnik i neizvr{en direktor na Nasdak e kreator na najgolemata izmama vo korporativniot svet, poznata kako "ponzi {ema" ernand Medof, porane{niot amerikanski broker, investiciski sovetnik i neizvr{en direktor na berzata Nasdak, e kreator na najgolemata izmama vo korporativniot svet poznata kako "ponzi {ema", koja predizvika zaguba od 60 milijardi dolari za srednite klasi, penzionerite i neprofitnite organizacii. Najgolemiot poraz za SAD be{e soznanieto deka Medof uspeal da ja izvede najgolemata finansiska izmama vo istorijata pred "o~ite" na regulatorite, iako pove}e od 15 godini postoe{e somnevawe za potencijalni neregularnosti vo negovoto rabotewe. Poradi toa, Medof be{e imenuvan za kreator na ovaa {ema i obvinet od ekspertite za predizvikuvawe na finansiskata kriza vo svetot. Spored ekspertite, izmamni~kata "piramida" funkcionira{e mo{ne ednostavno. Medof po~nal da gi moli bogatite investitori i banki da nudat investicii so visoki kamatni stapki, koi variraat od 8% do 13%. Podocna, toj site investicii od hex fondovite gi pretvori vo akcii, so {to im go isplati delot od dobivkata na svoite klienti. Taka Medof sekoga{ rizikuva{e da privle~e pove} e investitori, koristej}i gi novite investicii za isplata na starite, po stariot princip na “kavalerstvo". Izmamata uspea, pred s$, poradi reputacijata na ~ovekot koj ja vode{e Nasdak, poznatata tehnologija za procenka na vrednosta na amerikanskite berzi. Poznat me|u korporativniot svet, toj ja iskoristi mreàta na poznanstva za regrutacija na svoite prvi klienti, poradi {to me|u najgolemite `rtvi na izmamata se vbrojuvaat mnogu od negovite dolgogodi{ni prijateli. Spored "Va{ington post", elementot koj mu ovozmoì na Medof negoviot slu~aj da dobie makijavelisti~ki tek nemal vrska so finansii. Za kratko vreme, usnite preporaki si go napravija svoeto, pa Medof investment rabote{e mnogu pove}e od ostanatite fondovi. Potencijalnite klienti pobrzaa da mu gi doverat svoite pari na menaxerskiot genij. I namesto da gi do~eka so ra{ireni race, toj samo ramnodu{no gi odbi. So odbivaweto bogati investitori u{te pove}e ja zasili svojata reputacija. Vo narednite godini, investiciite stanaa ekskluzivni i rezervirani samo za elitata. Toa be{e nepogre{liv marketin{ki plan. Mediumite istaknuvaat deka so "ponzi" {emata bile izmameni biznismeni, dràvni slu`benici, direktori na najgolemi kompanii, pa duri i visoki politi~ari od SAD, Francija i Latinska Amerika. Sepak, sporedeno so rabotata

na rivalite na fondot na Medof, ekspertite i regulatornite tela se zapra{ale za formulata za uspeh na fondot. Pa taka, u{te vo 1992 godina, uspe{noto rabotewe na Medof investment be{e pod lupa na Komisijata za razmena i bezbednost na hartiite od vrednost (SEC), koja ne uspea da dokaè nitu edna somnitelna transakcija vo toa vreme. Po dolgogodi{no istraùvawe na generalnite menaxeri od rivalskite kompanii, koi nikako ne moèa so istata strategija na Medof investment na legalen na~in da go postignat istiot uspeh, podnesoa prijava do SEC vo 1999 godina. Nitu toga{ regulatornoto telo ne uspea da ja otkrie "ponzi" {emata. Nepostoeweto nezavisen direktor, prisustvoto na nekolku ~lenovi na semejstvoto Medof vo kompanijata i nedostapnosta na glavniot ~ovek otvorile somne` kaj mnogu finansiski profesionalci. Spored ârls Monat, pretsedatel na Ajberg fajnens, operativniot princip na Medof investment se smetal za "otroven". Spored nego, postoelo somnevawe deka Medof dobival informacii za protokot na sredstva preku svojot status na broker vo vreme koga toa bilo strogo zabraneto. Toj pretpostavuval deka Medof bil za{titen od svojata mreà kako porane{en pretsedatel na Nasdak. No, kako somnevawata stanuvaa s$ pogolemi, SEC raspi{a vnatre{na istraga za raboteweto na Medof, koja trae{e s$ do momentot koga aktuelniot pretsedatel na SAD, Barak Obama, ja nazna~i Meri [apiro za nov pretsedatel na Komisijata. Po istraga od okolu 17 godini, vo mart 2009 godina, Medof kone~no se izjasni kako vinoven za 11 federalni prestapi i prizna deka svojot biznis za upravuvawe so parite go pretvoril vo golema "ponzi" {ema, preku koja izmamil iljadnici investitori so milijardi dolari. Iako toj potvrdi deka ovaa {ema ja po~nal vo u{te vo ranite 90-ti godini od minatiot vek, federalnata istraga smeta deka izmamata zapo~nala vo 1970 godina. Od druga strana, tie koi bea zadolèni za vra}awe na is~eznatite pari smetaat deka upravuvaweto so investiciite od Medof investment nikoga{ ne bilo legalno. Na krajot na istragata, koli~inata koja nedostasuva{e od smetkite na klientite, vklu~uvaj}igi i izmislenite dobivki, dostigna duri 65 milioni dolari, dodeka, pak, ste~ajniot upravnik imenuvan od amerikanskiot sud, zagubata na investitorite ja proceni na 18 milijardi dolari. Poradi seto toa, vo juni 2009 godina Medof be{e osuden na maksimalnata kazna zatvor od 150 godini zatvor. prodolùva

Komentari / Analizi

KAPITAL / 09.03.2011 / SREDA

^ITA^ NA MISLI

Pismoto

na ministerot Milo{oski e te{ka fleka za vlasta i taa ne se pere. Toa e u{te eden konkreten primer {to e direktno povrzan so pra{aweto za kredibilitetot na VMRO-DPMNE

apital e respektiran pe~aten biznismedium. Go ~itaat seriozni lu|e koi gi interesira biznissferata. Nekoi od niv se i biznismeni koi pregovaraat i dogovaraat golemi biznis-dogovori. Za niv imam pra{awe, onaka, od prva. Zamislete deka vodite pregovori so potencijalen stranski partner. Pregovorite tvrdi, traat podolgo vreme. Ste dale predlog i ~ekate odgovor. Od stranstvo doa|a odgovorot, vo pismena forma, vo koj pi{uva: “Go prifa}ame predlogot”. Potpis, sektorski direktor na stranskata firma. [to }e pomislite? Sekoj razumen }e si pomisli deka dobil soglasnost za dadeniot predlog. Odedna{, dopolnitelno dobivate informacija deka potencijalniot stranski partner dal, ama vsu{nost ne dal soglasnost za predlogot. Toj sega ka`uva deka vsu{nost imal namera pismenata soglasnost {to vi ja ispratil doprva da ja dade na odlu~uvawe na sobranieto na akcioneri. Vie ne mo`ete da razberete za {to stanuva zbor, bidej}i vo pismenata soglasnost nema ni zbor

za sobranie na akcioneri. Kone~no sfa}ate deka toj {to ja dal soglasnosta sega saka da gi prikaè rabotite poinaku, deka pismenata soglasnost demek ne e soglasnost. Po sevo ova, {to }e si pomislite? ]e si re~ete, ova ili e skriena kamera ili e neseriozno do besvest. Vo edno }e bidete sigurni. Na taa stranska firma nikoga{ pove}e ne }e moète da & veruvate i znaete deka za kakva bilo idna komunikacija so nea vi treba ~ita~ na misli za da moète da razberete {to vu{nost saka da vi kaè, duri i toga{ koga napismeno }e se izjasni. Po~ituvani ~itateli, ova e biznis-paralelata na ona {to se slu~i so pismoto potpi{ano od ministerot za nadvore{ni ra boti, Milo{oski, i isprateno do Ban Ki Mun, prviot ~ovek na OON. Se razbira, ne mi e ni na kraj pamet pregovorite za imeto na dràvata da gi poistovetam so standardno pregovarawe vo biznis-sferata. No, da se fokusirame na generalnite principi na koe bilo pregovarawe. Ste napi{ale pismo na va{ memorandum, ste stavile va{ potpis – kraj. Toa {to

ste go napi{ale vo pismoto, toa e, nema doobjasnuvawa. Zna~i, ne moè ministerot za nadvore{ni ra boti, Milo{oski, da napi{e i potpi{e pismo do OON, da kaè deka Republika Makedonija go prifa}a predlogot za imeto, a potoa premierot Gruevski da kaè toa e prifateno za da se stavi na referendum. Zborot referendum vo pismoto ne se spomenuva!!! Dali vo biznis-svetot nekoj so vakvo odnesuvawe bi bil smetan za seriozen? Sigurno ne. Da ras~istime i u{te ne{to. Svoeto javno priznanie, od koe razbravme deka u{te pred tri godini e prifateno imeto Republika Makedonija (Skopje), vlasta sega go objasnuva so toa deka pismoto ni{to ne zna~elo, bidej}i VMRO-DPMNE u{te prethodno vo svojata izborna programa se izjasnil za re{avawe na pra{aweto so imeto preku referendum. Ova se vika zamena na tezite. Nikoj ne spori deka vo nivnata programa, dodu{a samo od 2008 godina, navistina pi{uva za odrùvawe referendum za imeto. Ama vo konkretniot slu~aj toa voop{to ne e bitno od prosta

pri~ina {to nivnata partiska programa ja izrazuva samo po~etnata opredelba na VMRO-DPMNE. Ako i vo pismoto na Milo{oski se spomne{e referendum, toga{ }e re~evme deka pozicijata im e konzistentna, kako vo programata, taka i vo pismoto. No, golemite samonare~eni patrioti davaat pismena soglasnost vo koja ne se spomnuva referendum i zatoa ne e va`no {to pi{uva vo programata na VMRO-DPMNE. A, kariera napravija od “nepopustlivost” za imeto. Zatoa, za site doobjasnuvawa od vlasta {to gi slu{ame denovive za nejzinoto pismo i priznanie }e se povikam na eden prijatel, koj odli~no kaà: "Site imaat pravo na mislewe ama faktite se sekoga{ isti". Ponatamu, da izleze{e premierot Gruevski vo javnosta i da izjave{e deka ne se soglasuva so sodrìnata na pismoto, da kaè{e deka ministerot Milo{oski samovolno napi{al pismo do gospodinot Bank Ki Mun, deka napravil katastrofalna gre{ka {to ne go spomnal referendumot, }e re~evme ministerot postapil na svoja raka i deka premierot ne

se soglasuva so pismoto. No, toa ne se slu~i, {to zna~i premierot Gruevski vo celost se soglasuva i stoi zad tekstot na pismoto, takvo kakvo {to e, bez zbor za referendum. Zo{to go ka`uvam sevo ova? Pismoto na ministerot Milo{oski e te{ka fleka za vlasta i taa ne se pere. Toa e u{te eden konkreten primer {to e direktno povrzan so pra{aweto za kredibilitetot na VMRO-DPMNE. Sekoj od nas ima odredena matrica na odnesuvawe, percepcija za toa kakvi se i kakvi treba da bidat rabotite, verba vo ne{to. Po pravilo, o~ekuvate konzistentnost vo odnesuvaweto na lu|eto {to gi gledate okolu sebe, deka koga ne{to }e soop{tat, a osobeno vo pismena forma, navistina stojat zad toa. Zo{to bi mu veruvale na nekoj koj edno zboruva, a drugo pi{uva? Zatoa koga }e go slu{ate premierot Gruevski ili nekoj drug od vladeja~kata partija kako vi vetuva ne{to vo vrska so biznisot, nemojte da bidete sigurni deka taka navistina i misli, duri i ako toa {to vi go vetuva vi go dava i napismeno. Kredibilitetot im

M-r Zoran Jovanovski potpretsedatel na SDSM

e izguben, bidej}i “vistinata sekoga{ pobeduva”, neli. Nivnite vetuvawa ne vredat ni{to bez ~ita~ na misli. P.S. Ja gledam onaa inicijativa od pred nekoj den so koja u{te edna televizija rasposlala {ator pred zgradata na Vladata za da protestira sopstvenikot na televizijata za pobaruvawa {to gi ima, a ne mo`e da gi naplati. Sekoj {to ima dopirna to~ka so biznis ja znae redovnata zakonska postapka za naplata na pobaruvawe i znae deka taa ne vklu~uva {ator pred zgradata na Vladata. No, ako ve}e se vospostavuva takov red, da pra{am: kade da postavat {ator onie {to ~ekaat da im plati Vladata, kade da postavat {ator vrabotenite od Ohis, Tutunski kombinat i Eurokompozit od Prilep, kade docnat platite, a vo tie firmi dominanten sopstvenik e tokmu dr`avata?

POBARUVA^KATA ZA PARI I MONETARNATA POLITIKA Vo

uslovi na restriktivna monetarna politika naselenieto i dràvata gi namaluvaat kupuvawata od stopanstvoto, zna~i pomalku pari doa|aat na smetkite vo stopanstvoto, a odlivot na pari od stopanstvoto prodolùva so isto tempo poradi pla}awe danoci kon dràvata i plati na gra|anite. Ovoj fakt totalno se ignorira so postojnata monetarna strategija

obaruva~kata za pari e edna od najva`nite kategoriii od koi zavisi uspe{nosta i efikasnosta na monetarnata politika. Vo isto vreme, pobaruva~kata za pari e i najmalku razbrana i najkontroverzna kategorija vo monetarnata teorija i politika. Na pra{aweto {to pretstavuva pobaruva~kata za pari, mnogu malku poedinci to~no i precizno }e odgovorat. Najgolem del vo odgovorite }e ja pome{aat so pobaruva~kata za krediti ili za finansiski sredstva, {to e pogre{en odgovor. Za da dademe to~na definicija za pobaruva~kkata za pari (money demand), prvo treba da odgovorime na pra{aweto za {to poedinecot (fizi~ko lice ili s to panski subjekt) drì pari? Prvo, za izvr{uvawe (kupuvawe) na sekojdnevnite potrebni stoki i uslugi. Ako nad tie potrebi drì pari na svoite smetki ili doma, toga{ toj del pretstavuva imot, vo slu~ajot pari~en, finansiski imot. Taka dojdovme do glavnata podelba: pobaruva~ka na pari, odnosno drèwe pari za transakciski celi i drèwe pari kako imot. Nositelite na monetarnata politika, poto~no centralnata banka vo izgotvuvaweto na monetarnite proekcii, odnosno vo noseweto odluki za kolku }e go zgolemi koli~estvoto pari vo pro-

metot vo narednata godina, treba prvo da proceni za kolku }e porasnat proizvodstvoto i uslugite i kolku novi pari }e trebaat za nepre~eno izvr{uvawe na stokopari~nite transakcii, od edna strana i kolku }e se zgolemi ili namali sklonosta na subjektite da dr`at del od svojot imot vo najlikvidna forma na pari. Taa procenka e najte{kata zada~a na odgovornite vo centralnata banka, zatoa {to od nejzinata preciznost zavisi uspe{nosta na monetarnata politika. Vo godinite po monetarnoto osamostojuvawe, aran`manite so MMF, najdolgite debati, najspornite momenti {to sme gi imale so misiite na MMF bea okolu procenkata kolku pari se potrebni za nepre~eni pari~ni transakcii i kolku pari subjektite }e dr`at kako imot. Problemite proizleguvaat od faktot {to pobaruva~kata za pari ne e statisti~ka kategorija koja se evidentira, tuku kategorija koja se procenuva i na koja vlijaat mnogu faktori i treba precizno da se oceni vlijanieto na sekoj od niv za da se dade {to e mo`no poprecizna ocenka za potrebnoto koli~estvo pari vo odreden period. Dokolku vo prometot se pu{tat pove}e pari od potrebnoto koli~estvo, toga{ subjektite se obiduvaat da se oslobodat od toj vi{ok. Na koj na~in? Vi{okot pari gi pretvoraat vo nekoj drug

imot. Ili kupuvaat stoki ili hartii od vrednost i sli~no. Taka se zgolemuva pobaru va~kata za s toki i uslugi, a toa vodi kon rast na cenite. Zna~i, ako imame inflacija nad proektiranata, toga{ edna od najglavnite pri~ini za toa e lo{ata procenka na centralnata banka za potrebnoto koli~estvo pari i pu{tawe na pogolemo koli~estvo pari vo promet od potrebnoto. Ednakvo {tetna kako inflacijata e i deflacijata. Nie sme imale godini po monetarnoto osamostojuvawe so deflacija. Toa zna~i deka postojanoto koli~estvo pari vo prometot bilo pomalo od potrebnoto i toa dovelo do deflacija. Zna~ajniot Kejns vnese vo svojata teorija edna mo`nost koga kaj subjektite postoi apsolutna sklonost kon likvidnost. [to zna~i toa? Sekoj porast na koli~estvoto pari subjektite ne go tro{at (ne gi pretvoraat parite vo stoki ili imot), tuku go dràt na smetka bidej}i preferiraat da dràt pari kako imot, a ne drug vid imot. Vo toj slu~aj monetarnata vlast e nemo}na da gi postigne sakanite celi so monetarnata politika i e apsolutno neefikasna. Taa “likvidnosna zamka”, koja Kejns ja dade samo kako hipoteti~ka mo`nost, vo negovata liquidity preference teori ja za apsolutna neefikasnost na monetarnata politika, Amerikancite ja doìveja

kako realnost vo ekot na najgolemata svetska kriza po golemata svetska kriza. Centralnata banka na SAD, koristej}i eden ~len od Zakonot, koj & dava mo`nost vo vonredni uslovi da gi kreditira i nebankarskite subjekti, direktno pu{ti vo promet ogromni milijardi dolari za da go zapre strmoglaviot pad na prometot i na cenite na nedvi`nostite, pa i na ekonomijata vo celina. No, {to se slu~i? Bankite, kompaniite, poedincite kako {to }e dojdea do novootpe~atenite pari od centralnata banka, gi zadr`uvaa na smetki i ne gi tro{ea. Vo toj moment, vo SAD postoe{e apsolutnata sklonost na subjektite kon likvidnost i monetarnata politika be{e nemo}na da go otko~i zako~eniot platen promet, da gi zapre deflacijata i recesionata spirala. Pred na{i o~i vo realnosta se slu~uva{e ona {to golemiot Kejns go predvide kako hipoteti~ka mo`nost. Sakav samo da ja potenciram va`nosta na pobaruva~kata na pari vo odreduvawe na optimalnoto koli~estvo pari i vo uspe{nosta ili neuspe{nosta na monetarnta politika vo ostvaruvawe na nejzinite celi. Vo Republika Makedonija, pobaru va~kata za pari, odnosno sklonosta na subjektite kon likvidnost, e izrazito nestabilna kategorija, kakva {to e vo re~isi site tranzicioni

ekonomii i zatoa mnogu e te{ko izgotvovuva~ite na monetarnite proekcii da ja zemaat kako varijabla vo modelot. Toa be{e edna od najgolemite pri~ini za napu{tawe na strategijata na targetirawe na monetarnite agregati i premin kon targetirawe na de facto fiksen kurs od noemvri 1995 godina. Druga specifi~nost na pobaruva~kata za pari vo Makedonija e nejzinata razli~nost ako se analizira po sektori. Vo uslovi na restriktivna monetarna politika, kakva {to vodime, re~isi vo celiot period po monetarnoto osamostojuvawe taa restriktivnost e mnogu poizrazena vo stopanstvoto, vo sporedba so sektorot naselenie ili dràva. Zo{to? Zatoa {to vo uslovi na restriktivna monetarna politika naselenieto i dràvata gi namaluvaat kupuvawata od stopanstvoto, zna~i pomalku pari doa|aat na smetkite vo stopanstvoto, a odlivot na pari od stopanstvoto prodolùva so isto tempo poradi pla}awe danoci kon dràvata i plati na gra|anite. Ovoj fakt totalno se ignorira so postojnata monetarna strategija. Koj e najgolemiot motiv za pobaruva~kata na pari kaj nas? Kejns toj motiv go narekuva precautionary demand for money, odnosno drèwe pari za nepredvideni slu~ai. Nedisciplinata i nesredenite odnosi

D-r Qube Trpeski profesor na Ekonomskiot fakultet vo Skopje

vo platniot promet, od edna strana, i te{koto do|awe do krediti poradi restriktivnata politika , od druga strana, pridonesoa subjektite da gi dràt parite na smetka kolku {to moè podolgo i da pla}aat samo ako se prinudeni. Takvata sostojba ne moè da se izmeni so postojnata monetarna strategija. A za promena na monetarnata strategija nema volja. Od oportunisti~ki pri~ini. P.S. Dragi ~itateli, na 23 dekemvri 2010 vo mojata kolumna pod naslov “Pol Tomsen, Makedoncite i Grcite”, pi{uvav za voda~ot na misijata na MMF za prviot aran`man na Makedonija so MMF, koj sega ja predvodi misijata na Fondot vo Grcija. Znaej}i go negoviot prgav karakter, a karakterot na Grcite si go znaeme odamna, preduprediv deka treba da vnimavaat vo pregovorite za da ne se slu~i da “pukne tikvata”. “Dva ostri kamewa ne melat bra{no”, rekol na{iot narod. Denovive usvitena e telefonskata linija Papandreu-[tros Kan, a sorabotnicite na Papandreu davaat izjavi deka na niv samo gr~kiot narod moè da im nareduva, a ne nekoj si od MMF. O~igledno galeni~eto na Zapadot ne moè da se navikne da bide disciplinirano. Toa nie najdobro go znaeme.

KAPITAL / 09.03.2011 / SREDA

Balkan / Biznis / Politika

JAPONIJA GI UKINUVA VIZITE ZA GRA\ANITE NA SRBIJA

ladata na Japonija donese odluka da vovede bezvizen re`im za gra|anite na Srbija. Ova v~era na konferencija za pe~at go soop{ti japonskiot premier, Naoto Ken, posakuvaj}i mu istovremeno dobredojde na prviot srpski pretsedatel koj prestojuva vo poseta na Japonija, Boris Tadi}, prenesuvaat srpskite mediumi. Dvajcata pretsedateli se

soglasija deka ima dosta prostor za unapreduvawe na sorabotkata me|u dvete dr`avi na site nivoa i izrazija me|usebna poddr{ka na celite na dvete zemji – integracijata na Srbija vo Evropskata unija i vleguvawe na Japonija vo grupata na nepostojani ~lenki na Sovetot na bezbednost vo Obedinetite

USKOK: SANADER SE OBIDEL DA GO O[TETI JANAF ZA 10 MILIONI EVRA

ancelarijata za suzbivawe na organiziran kriminal i korupcija (USKOK) ja pro{iri istragata protiv porane{niot hrvatski premier, Ivo Sanader, i sopstvenikot na kompanijata Dioki grupa i rie~kiot vesnik "Novi list", Robert Je`i}, poradi somnevawe deka se obidele da go o{tetat dr`avnoto pretprijatie Jadranski naf-

nacii. Tadi} v~era vo Tokio go otvori biznis-forumot Srbija – Japonija i gi povika japonskite investitori da investiraat vo Srbija.

tovod (Janaf) za 10 milioni evra. USKOK go tovari Sanader za obid za zloupotreba na polo`bata i ovlastuvawata, a Je`i} za pottiknuvawe na zloupotreba. USKOK se somneva deka Sanader kako pretsedatel na Vlada, od noemvri 2008 do juni 2009 godina ja koristel svojata polo`ba za vo {to pokratok rok da se realizira kupoproda`ba na

grade`no zemji{te so terminal za skladirawe na nafta i nafteni derivati vo sopstvenost na Janaf na firma na Je`i} pod uslovi i cena od najmalku 28 milioni evra. Cenata ja odredil Je`i} i bila za 10 milioni evra povisoka od vistinskata. Sepak, do sklu~uvawe dogovor ne do{lo, zatoa {to odgovornite od Janaf go odbile baraweto na Sanader.

EVROPSKATA KOMISIJA ODOBRI DR@AVNA POMO[

NOVA QUBQANSKA BANKA ]E SE DOKAPITALIZIRA SO 250 MILIONI EVRA Prviot krug na dokapitalizacija e namenet za ve}e postoe~kite akcioneri i tie }e mo`e da kupat i zapi{at novi akcii proporcionalno na udelite {to ve}e gi imaat vo osnovniot kapital na bankata VESNA KOSTOVSKA

GRUPACIJATA NLB JA ZAVR[I 2010 GODINA SO ZAGUBA OD 202 MILIONI EVRA

v.kostovska@kapital.com.mk

o~na u{te edna dokapitalizacija na dràvnata Nova Qubqanska banka, koja }e trae do 30 mart, a cenata e 116 evra po akcija. Vkupnata dokapitalizacija }e iznesuva 250 milioni evra. Evropskata komisija dade privremeno odobruvawe za dràvna pomo{ za NLB, bidej}i so dokapitalizacijata i dràvata }e mora da kupi novi akcii. Kone~nata odluka za legalnosta na dokapitalizacijata Evropskata komisija }e ja donese otkako najgolemata slovene~ka banka }e dostavi plan za restruktuirawe na raboteweto, za {to ima rok od {est meseci. Komisijata vo sredinata na januari dobi soop{tenie od slovene~kata Vlada, vo koe se izrazuva namera za dokapitalizacija na NLB. Ovaa banka kon sredinata na minatata godina odvaj go pomina stres-testot, koj be{e sproveden kaj 91 banka od Agencijata za evropsko bankarstvo. Poradi toa, Centralnata banka na Slovenija donese re{enie so koe naloì

Slovene~kata bankarska grupacija Nova Qubqanska banka (NLB) minatata godina ja zavr{i so vkupna zaguba od 202 milioni evra, a samo vo Slovenija zagubata na bankata e 183,4 milioni evra. Ovaa zaguba e mnogu pogolema od taa vo 2009, koga NLB vo Slovenija ima{e minus od 23,6 milioni evra, a na nivo na celata me|unarodna grupacija be{e vo minus od 85,9 milioni evra. NLB na slovene~kiot pazar ima udel od 30%. Pretsedatelot na Nadzorniot odbor na NLB, Marko Simoneti, izjavi deka zagubata e posledica na globalnata ekonomska kriza, koja vlijaela vrz komintentite na NLB, poradi {to dopolnitelno e oslabeno i kreditnoto portfolio na bankata. “Poradi slabite krediti, bankata kon krajot na godinata za rezervacii izdvoi 376,8 milioni evra”, naglasi Simoneti.

Slovene~kata Nova Qubqanska banka (NLB) minatata godina ja zavr{i so vkupna zaguba od 202 milioni evra, a samo vo Slovenija, zagubata na bankata e 183,4 milioni evra NLB da sobere dopolnitelen kapital za odr`i zadovoluva~ka adekvatnost, odnosno pokritieto na raboteweto. Spored objavenite informacii, Nova Qubqanska banka mora da sobere 250 milioni evra sve` kapital, {to pretstavuva 1,6% od nejzinata ponderirana aktiva. Dokapitalizaci-

jata }e se sprovede preku javna ponuda na akciii. ] e bidat izdadeni 2.155.173 novi obi~ni akcii so pravo na glas. Cenata na akciite iznesuva 116 evra. Prviot krug na dokapitalizacija e namenet za ve} e postoe~kite akcioneri i tie }e mo`e da kupat i zapi{at novi akcii

proporcionalno na ve} e postoe~kite udeli vo osnovniot kapital na bankata. Prviot krug na dokapitalizacija }e trae 15 dena, a vtoriot krug osum dena. Nezapi{anite akcii vo vtoriot krug }e se ponudat na preostanatite zainteresirani investitori i gra|ani. Dokapitalizacijata na NLB mora

da zavr{i najdocna do krajot na mart. Osven Slovenija, golem akcioner vo NLB e i belgiskata bankarska grupacija KBC, koja kontrolira 30,6% od akciite. S$ u{te ne se znae dali KBC }e u~estvuva vo dokapitalizacijata na NLB. Ako ne u~estvuva, udelot dr`avata }e se zgolemi na 58%. Hoakin Almunia, evrokomesar za konkurentnost, izjavi deka na Nova Qubqanska banka & e potrebna itna dokapitalizacija za da go postigne potrebnoto nivo na

116

evra iznesuva cenata na akciite na Nova Qubqanska banka

kapital i da ja zadr`i finansiskata stabilnost vo Slovenija. “Evropskata komisija mora da bide sigurna deka NLB }e se restruktuira na na~in koj }e obezbedi odr`liva idnina bez kontinuirana dr`avna pomo{“, izjavi Almunia.

Svet / Biznis / Politika

KAPITAL / 09.03.2011 / SREDA

SVET

0-24

...ZAD ZATVORSKI RE[ETKI?!

...BIZNIS-@ENA!

...NEVIDEN SPEKTAKL!

Na [irak mu se zakanuva kazna zatvor od 10 godini

Kerol Barts, direktorka na Jahu-najdobra biznismenka

Rio de @eneiro zaraboti 570 milioni dolari

orane{niot pretsedatel na Francija, @ak [irak, se tovari za pronevera na javni sredstva so koi ispla}al plata na vraboteni za rabotni mesta koi ne postoele, vo vremeto koga bil gradona~alnik na Pariz.

pored britanskiot vesnik "Gardijan", izvr{niot direktor na Jahu, Kerol Barts, e najdobra biznismenka za 2010 godina, vo konkurencija na 100 drugi generalni menaxerki. Taa rakovodi so Jahu od 2009 godina.

io de @eneiro pet dena be{e doma}in na okolu 800.000 Rcionalniot posetiteli, koi specijlano go posetija gradot poradi tradikarneval. Samo od niv, gradot zaraboti pove}e

od 570 milioni dolari.

POLITI^KATA KRIZA ESKALIRA

GADAFI: AL KAEDA E VINOVNA ZA NEMIRITE VO LIBIJA

Teroristi~kata organizacija Al Kaeda e vinovna za haosot vo Libija, mediumite la`at deka tamu imalo masivni ubistva, tvrde{e Moamer Gadafi, lider na Libija vo intervju za francuskata televizija Frans 24 BORO MIR^ESKI

o eksluzivno intervju za francuskata televizija Frans 24 libiskiot lider Moamer Gadafi go povtori tvrdeweto deka teroristi~kata grupa Al Kaeda e odgovorna za haosot vo dràvata i gi odbi tvrdewata na mediumite deka vo Libija vo izminatiot period se izvr{eni masovni ubistva. "Al Kaeda se odgovorni za nasilstvoto {to se {iri vo Libija. No, mediumite na Zapad ja izvrtea sostojbata so politi~kata kriza i posledicite od nea vo Libija", re~e Gadafi za francuskata televizija. Spored libiskiot pretsedatel, dosega vo Libija zaginale najmnogu od 150 do 200 lu|e. Toj negira{e deka situacijata vo dràvata postojano se vlo{uva i go povika svetot i me|unarodna zaednica da dojde i da proveri kakva e realnata sostojba. "Dokolku saka da doznae kolku lu|e navistina se ubieni, moè sekoj da dojde i da se raspra{a me|u gra|anite, policijata i vojskata", potencira{e Gadafi. Toj istakna deka izve{taite od me|unarodnite mediumi ja predvidoa {irokata poddr{ka koja Vladata na Gadafi ja uìva i gi obvini deka pogre{no ja

izvestuvale javnosta za slu~uvawata vo Libija. Za vreme na intervjuto Gadafi vo nekolku navrati se brane{e od kritikite na ekspertite i sankciite od me|unarodnata zaednica. "Libija ima mnogu dobri odnosi so SAD, EU i Afrikanskite dràvi. Na{ata dràva ima klu~na uloga vo odrùawe na mirot vo regionot i vo svetot ", re~e Gadafi za "Frans 24". R

Pretsedatelot na Libija ja sporedi situacijata vonegovata zemja so slu~uvawata vo Izrael koga teroristite od Al Kaeda go napadnaa pojasot Gaza. "Duri i Izraelcite vo Gaza, koga trgnaa kon pojasot, bea vooruèni so tenkovi za da se spravat so teroristite na nivna teritorija. Istoto se slu~uva i kaj nas! Imame mali vooruèni grupi koi se borat vo korist na dràvata. O

Ne koristevme sila na po~etokot na demonstraciite. Vooru`enite sili od libiskata armija moraa da se spravat so malite "bandi" od Al Kaeda. Vsu{nost toa se slu~uva{e vo Libija", potvrdi Gadafi. Na pra{aweto {to misli za mo`noto priznavawe na Nacionalniot libiski sovet od Francija, Gadafi odgovori: "Sme{no e {to Francija saka da se me{a vo vnatre{nata politika

na Libija". Gadafi gi pra{a Francuzite, kako bi se ~uvstvuvala francuskata vlada koga Libija bi se me{ala vo slu~uvawata vo Korzika i vo Sardinija. Za samoproglasenata nezavisnost na vtoriot po golemina grad vo Libija, Bengazi, libiskiot pretsedatel u{te edna{ istakna deka vooruènite sili vo gradot, kade ima i ~lenovi od Al Kaeda nemaat jasni politi~ki barawa, bez da gi prezentira idnite planovi na negovata Vlada, kako }e se spravuva so krizata. Gadafi tvrde{e deka ja odbil ponudata od venecuelskiot pretsedatel Hugo âvez da bide medijator me|u Libija i me|unarodnata zaednica. "Vo Libija ne postoi problem. Nikakva medijacija ne ni e potrebna vo momentov. Toa {to ni treba e da se oslobodime od nekolkute vooruèni "bandi" vo dràvata", bea zavr{nite zborovi na Gadafi vo intervjuto za francuskata televizija. SITUACIJATA VO LIBIJA SE VLO[UVA! Iako satelitskata televizija Al xezeira {pekulira deka Gadafi na sredbata na libiskiot nacionalen sovet vo Bengazi pobaral sostanok so buntovnicite za so niv da pregovara za negovoto mo`no zaminuvawe od vlasta, toa se u{te ne se slu~ilo.

Vo Libija i ponatamu "besneat" protestite, a me|unarodnata zaednica se u{te razmisluva kako da gi zgolemi sankciite vrz dràvata za da ja smiri sostojbata. Predvodena od rezolucijata na Sovetot za bezbednost na Obedinetite Nacii (ON) Japonskata vlada v~era vovede sankcii za Libija. Sankciite zna~at zamrznuvawe na smetkite vo Japonija na {est libiski pretstavnici, me|u koi i samiot Gadafi, kako i zabrana za niven vlez vo ovaa dràva. Vo Belata ku}a se u{te ja razgleduvaat mo`nosta da im dostavat oru`je na buntovnicite vo Libija. Politi~kite ~elnici na SAD istaknaa deka takva operacija vo ovoj moment bi bila izbrzana. Xej Karni, portparol na aktuelniot pretsedatel na SAD istakna deka takvata odluka bi bila sprotivna na rezolucijata na Sovetot za bezbednost na ON so koja na 17 fevruari godinava se vovede embargo za uvoz i izvoz na oru`je vo Libija. Vo borbata so embargoto od ON i sankciite od me|unarodnata zaednica, libiskite vlasti naredija poni{tuvawe na uvoznata carina za glavnite proizvodi i danocite za potro{uva~ka i proizvodstvo, poradi {to naftata, iako vo mali koli~ini, i ponatamu prodloì da se izvezuva.

SUBWAY GO NADMINA MCDONALD’S PO inxirot BROJOT NA RESTORANI VO SVETOT planiraat da otvorat i novi restorani na restorani za brza hrana

Subway, go nadmina McDonald’s po brojot na restorani, kako najgolem sinxir na restorani vo svetot. Na krajot na 2010 godina, Subway, poseduval 33.749 restorani vo svetot, sporedeno so 32.737 restorani na McDonald’s. Spored mediumite, trkata za globalna dominacija e va`na za industrijata koja glavno pati od prezasitenost vo SAD. Visokata nevrabotenost i ekonomskata nestabilnost vo SAD & na{tetija na industrijata za brza hrana, pa taka, ovie restorani po~naa da se prefrlat na pazarite na brzoraste~kite ekonomii. Subway ~ij{to restoran za prvpat e otvoren vo 1965 godina, dosega poseduva restorani vo 95 dr`avi vo svetot, za razlika od McDonald’s koj poseduva restorani vo 117 dr`avi. Od dvete kompanii potenciraa deka

do krajot na 2011 godina. Minatata godina za McDonald’s zavr{i so 1,24 milijardi dolari profit, koi gi ostvari vo posledniot kvartal. Vo McDonald’s rabotat 1,7 milioni lu|e, a okolu 75% od restoranite vo svetot se otvoreni so fran{iza.

Svet / Biznis / Politika

KAPITAL / 09.03.2011 / SREDA

DVA, TRI ZBORA

BLUMBERG PREDUPREDUVA

“Izgradbata na stabilno, mirno i pravedno op{testvo e mo`no, samo ako ènite sestrano i ednakvo u~estvuvaat so maìte vo site sferi na op{testveniot i javniot ìvot.”

KINA ]E SE SOO^I SO BANKARSKA KRIZA DO 2013 GODINA

BAN KI- MUN

generalen sekretar na OON

Pri~ina za o~ekuvanata bankarska kriza vo Kina, spored analiti~arite na Blumberg, e zajaknatoto kreditirawe na bankite i zgolemenite ceni na nedvi`nostite VASE CELESKA

“Balkanskite zemji i Turcija, kako i Island, mora da stanat ~lenki na EU {tom }e gi ispolnat uslovite. EU mora da privle~e rabotna sila od drugi delovi na svetot za da mo`e da se soo~i so idninata.”

celeska@kapital.com.mk

ina se soo~uva so rizik od 60% za nastanuvawe na bankarska kriza do sredinata na 2013 godina, kako posledica na zajaknatoto kreditirawe na bankite i zgolemenite ceni na nedvi`nostite, soop{tuva Blumberg, povikuvaj}i se na podatocite od agencijata za krediten rejting Fi~. Analiti~arite na Blumberg gledaat “dupki” vo bilansite na kineskite banki, a, isto taka, navestuvaat i “pukawe na balonot koj nastanuva na pazarot na nedvi`nosti vo Kina”. Kineskite banki go podgrevaat ovoj balon preku rekordnite dobivki na pazarot na nedvi`nini od okolu 17,5 ilijadi milijardi juani, ili 2,7 ilijadi milijardi dolari na krediti izdadeni vo tekot na 2009 i 2010 godina, kako posledica na stimulativnata programa koja ja sprovede kineskata Vlada vo tekot na finansiskata kriza. Naporite na regulartor-

FREDRIK RAJNFELD

premier na [vedska

nite tela za da se spre~i rizikot od nastanuvawe na bankarska kriza vo Kina, sega vklu~uvaat novi strestestovi, merki za namaluvawe na cenite na nedvi`ninite, kako i kaznuvawe na lokalnite samoupravi koi odobruvaat krediti pove}e od dozvolenoto. Rizikot na Kina za nastanuvawe na sistematska kriza, spored analizata na Blumberg, e osnovan na klasifikacijata na zemjata pod kategorijata MPI3, {to pretstavuva najvisoka od trite kategorii na rizik, C

otkako agencijata Fi~ po~na so monitorirawe na ovaa zemja vo 2005 godina. Kreditniot rast na Kina vo prosek iznesuva 18,6% na godi{no nivo vo tekot na poslednite tri godini. Kineskiot premier, Ven Xiabao, minatiot vikend veti deka }e vlo`i pove}e napori za da go “oladi” pazarot na nedvi`nini, govorej}i pred pratenicite deka “preteranite zgolemuvawa na cenite na nedvi`nostite vo nekoi gradovi” se glavna gri`a za Vladata. Posledicite od pozajmuva~kata O

treska vo Kina moè da iznesuvaat 400 milioni dolari predizvikani od lo{ite zaemi, potvrduvaat od konsultantskata ku}a Asianomics od Honk Kong. Analiti~arite na Blumberg smetaat deka so poslednite merki kineskata Vlada se obiduva da izbegne povtoruvawe na poslednata bankarska kriza vo zemjata, koga Vladata potro{i pove}e od 650 milioni dolari za edna decenija, za da gi spasi bankite pogodeni od lo{oto kreditirawe vo dràvna reìja. K

“SAD i sojuznicite od NATO ne ja isklu~uvaat mo`nosta od voen odgovor na nasilstvoto vo Libija. Libiskiot lider, Moamer Gadafi, i negovite privrzanici }e snosat odgovornost za nasilstvoto.” BARAK OBAMA

pretsedatel na SAD

Feqton

KAPITAL / 09.03.2011 / SREDA

NAJPOZNATITE SVETSKI MILIJARDERI KOI I PO^NALE OD NULA: 19

LAK[MI MITAL

SIROMA[NIOT INDIEC [TO STANA BARON NA ^ELIKOT “Baronot na ~elikot”, kako {to go vikaat Lak{mi Mital e pettiot najbogat ~ovek vo svetot, so li~no bogatstvo od 28,7 milijardi dolari. Karierata mu po~nala so nekoj male~ok pogon za ~elik nekade vo podzaboravenite delovi na svetov, no blagodarenie na negoviot talent za biznis i akvizicii, toj e sopstvenik na najgolemiot proizvoditel na ~elik vo Evropa PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

oga vo 2004 godina indiskiot ~eli~en magnat Lak{mi Mital, dojde da pregovara so makedonskata vlast za prezemawe na del od nekoga{na @elezarnica, retko nekoj da znae{e za kakov ~ovek stanuva zbor. Na{ite novinari ne uspeaa od nego da zemat izjavi, a i negoviot sin Aditja, koj spored izvori od makedonskata strana, gi postavuval klu~nite pra{awa, isto taka, se re{i na molk kon mediumite. Edinstveno se znae{e deka Mital e sopstvenik na toga{niot vtor svetski proizvoditel na ~elik i deka e potencijalen kupuva~ koj } e ja spasi makedonskata fabrika. Spored {pekulaciite, me|u tie koi nemaa mo`nost da prosurfaat na Internet za da ja doznaat to~nata suma, se znae{e samo deka Mital e “mnogu bogat”.

So takvi informacii go do~ekavme i 11 maj taa godina, koga od Balkan stil Mital kupi 44,5% od pogonot Ladna valavnica i 56,8% od Polukonti, so {to stana sopstvenik na dvata pogona za vkupno 4,19 milioni evra. Po dve godini pristignaa i prvite vesti koi go razbija mrakot, ako moè taka da se kaè, koj be{e ja obvitkal uspe{nata prikazna na ovoj milijarder. Kako eden od najvlijatelnite lu|e vo svetot na biznisot i ~eli~arskata industrija, vo 2006 godina “Fajnen{al tajms” go proglasi Mital za li~nost na godinata, pa spored profilot, koj moè{e da se pro~ita vo ugledniot londonski vesnik, imavme mo`nost da doznaeme deka ~ovekot koj denes e 5-tiot najbogat ~ovek vo svetot i prv vo Evropa, vsu{nost zad sebe imal ogromno iskustvo koe po~nuva vo siroma{nata Indija i zavr{uva vo negoviot luksuzen dom vo London.

Spored minatogodi{nite procenki na “Forbs”, li~noto bogatstvo na Mital denes iznesuva 28,7 milijardi dolari, a toj e pretsedatel i izvr{en direktor na ArcelorMittal, denes ve} e najgolemata kompanija za proizvodstvo na ~elik vo svetot. No nezavisno od ova, Mital e i direktor vo Goldman Saks, ~len na bordot na European Aeronautic Defence and Space Company, vtoriot po golemina proizvoditel na avioni vo svetot po Boing, Svetskata ~eli~arska asocijacija, sovetnik za investicii vo nekolku vladini kabineti na razli~ni zemji, kako i globalen sovetnik vo kabinetot na indiskiot premier, kade {to e zadolèn za indiskata dijaspora. Verojatno ovie mnogubrojni zadolènija ne mu ostavaat mnogu vreme za da ja poseti Makedonija, pa da moème od nego li~no da ja doznaeme prikaznata kako se stanuva milijarder i pokraj faktot

deka prakti~no si rastel pod otvoreno nebo. OD SIROMA[NATA ATA INDIJA DO INTERNATERNA CIONALEN USPEH Lak{mi Mital e roden vo 1950 godina, vo siroma{no semejstvo koe ìveelo vo sojuznata dràva Raxastan vo Zapadna Indija. So negovoto ra|awe familijarnoto ~lenstvo stignalo do 20 lu|e. Vo nivniot dom prakti~no i nemale pod, a spiele na kreveti napraveni od jaè. Gotvele na otvoren ogan vo ciglanata. A i {to da o~ekuva{, koga semejstvoto poteknuvalo od niska kasta. Po deset godini, semejstvoto se preselilo vo Kalkuta kaj dedoto na Mital. Vo Kalkuta, tatkoto na Lak{mi stanal partner vo male~ka kompanija za proizvodstvo na ~elik koja {totuku po~nala da prosperira, pa Mohan (taka se vika negoviot tatko) steknal odreden kapital. “Sekoj pominuva niz te{ki

vremiwa, pa od merkata na tvojata re{enost i posvetenost, zavisi kako }e se spravi{ so niv i kako moè da dojde{ do niv”, veli samiot Mital. So uspehot na negoviot tatko i Mital uspeal da go pomine te{koto vreme, pa uspeal i da se zapi{e na presti`niot kolex vo Kalkuta, Sent Ksavier, kade {to vo 1969 godina dobil diploma za biznis i smetkovodstvoto. Lak{mi pokaàl interes za studiite i negovite kolegi go pametele kako bistar student na kogo dobro mu odele brojkite. Po zavr{uvaweto na {koloto, toj se pridruìl na semejniot biznis so ~elik i vo 1976 godina, negoviot tatko go pratil vo Indonezija da razgleda kade bi moèle da investiraat vo nedvi`nosti. Koga se vratil, Mital go ubedil tatko mu da kupat nekoja propadnata fabrika za ~elik. Tuka vsu{nost i po~nale korenite na imperijata na

Mital. Toj osnoval sopstvena kompanija {to ja narekol “Ispat”, {to na sanskritski zna~i “~elik”, i go moderniziral pogonot. Taa formula za uspeh ja povtoril i na globalno nivo vo tekot na narednata dekada. Akviziral fabriki vo Trinidad, Meksiko i Al`ir i gi preobrazil pretprijatijata vo profitabilni pogoni, ~estopati postavuvaj}i menaxeri od Indija, trenirani niz uspe{nite operacii na negoviot familijaren biznis. So kolapsot na Sovetskiot Sojuz vo 1989 godina, Mital prepoznal novi mo`nosti za negovata kompanija, bidej} i na golemo industrijaliziraniot Isto~en Blok isfrlil mno{tvo izvonredni ~eli~arnici. Vo 1995 godina, Mital napravil ogromna investicija vo edna takva fabrika vo Kazahstan, novata nezavisna republika {to proizleze od SSSR. Iako fabrikata “Temirtau”(vo prevod “@elezna Planina”) posedu-

PRIKAZNI OD WALL STREET

ANDROID GO PO Sega Android e najkoristeniot operativen sistem za smartfoni vo SAD, {to e iznenaduvawe za site, so ogled na toa deka pominaa edvaj dve godini otkako se pojavi na pazarot ribli`no edna tretina, poprecizno 31,2% od “pametnite telefoni” ili smartfoni vo SAD, vo januari godinava, go koristele operativniot sistem Android na Gugl, tvrdi studijata ~ii rezultati na po~etokov na nedelava gi objavi analiti~kata ku}a comScore. Toa gi nadminuva 30,4% od amerikanskite sopstvenici na smartfoni koi gi koristat uredite Blekberi, {to gi pravi kanadskata Risr~ in Mou{n - RIM (Research in Motion), koi koristat sopstven operativen sistem. Meteorskata pojava na Android se slu~i

P Andorid ja osvoi SAD. Dali toj e vo pohod da go osvoi sekoj korisnik na smartfon vo svetot?

kon krajot na oktomvri 2008 godina, koga telefonot G1 na korporacijata HTC izleze na proda`ba za korisnicite na mobilniot operator T-Mobile. Za volja na vistinata, platformata po~na da zazema golemi razmeri duri koga amerikanskiot gigant Motorola vo 2009 godina go pu{ti vo proda`ba svojot smartfon “motorola droid”. Gugl - operativniot sistem za mobilni telefoni na po~etokot na 2010 godina ima{e nezna~itelen udel od 7% na pazarot za smartfoni, no ottoga{ toj po~na vo prosek da raste za neverojatni 2% sekoj nareden mesec. Taka do maj taa

Feqton

KAPITAL / 09.03.2011 / SREDA

NO FEQTON NOV VO KAPITAL: Po~ituvani ~itateli, Po~ od dene{niot broj po~nuvame so po~ nov serijal “Najpoznatite svetski “Na milijaderi koi{to mil po~naa od nula”. po~ ]e gi doznaete neverojatnite prikazni ver za uuspehot na lu|eto koi svojata kariera ja po~nale kako prodava~i na vesnici pro ili dostavuva~i na pratki, a denes “te “teàt” i po nekolku des desetici milijardi do dolari. va ogromno koli~estvo vala metalna ruda {to e me potrebna za proizvodpo stvoto na ~elik, sepak, st taa bila zatvorena pota rradi nemawe toplina i voda, a i rabotniciite ne bile plateni so meseci. Mital potro{il m 1 milijarda dolari za dda go kupi i renovira pogonot, pa toj stanal eden od glavnite delovi na negovata raste~ka imperija. BBRITANSKATA GOLGOTA I GO AKVIZICISKATA AK TRESKA TR godina, Mital se preselil Taa go London. Tamu ostvaril vo Lo bliski vrski so pogolem blisk broj pprominentni Britanci, vklu~itelno i Laburisti~kata vklu~i partija, no negovite vrski go partij postavija i nego i premierot Toni Bler na naslovnite stranici vo 2001 godina. Toa be{e najava za toa {to podocna vesnicite go narekoa “Mitalgejt”. Mital saka{e da ja kupi dràvnata fabrika za ~elik vo Romanija, Sideks, pa Bler isprati zastapni~ko pismo do romanskata Vlada. Vo pismoto, Bler zabeleàl deka holdingot na internacionalnite fabriki na Mital Stil (koja nastana otkako “Ispat” se spoi so holdingot), LMM Holdings bil britanska kompanija, no taa vsu{nost ne be{e. Vistinata e deka be{e registrirana vo holandskite Antili, {to delumno be{e strategija da se izbegnat golemite britanski danoci. Isto taka, vesnicite pi{uvaa deka Mital na golemo doniral vo Laburisti~kata partija

OD LI^NIOT @IVOT NA INDISKIOT MILIJARDER o 2004 godina, Mital bil mnogu raspoloèn za rasfrlawe pari. Otkako gi Vrezidencija kupi makedosnkite pogoni, od “bosot” na Formula 1, Berni Eklestoun, si kupi za 128 milioni dolari, so {to vo toa vreme taa be{e najskapata ku}a vo svetot. Taa e dekorirana nalik na indiskata gordost, Tax Mahal, pa nekoi ja narekuvaat i “Tax Mital”. Ima 12 spalni sobi, vnatre{en bazen, turski bawi i parking kako za edna kompanija vo koja 20 lu|e vozat avtomobili. Na po~etokot na godinava, si kupi i luksuzen dom vo [kotska. “Ke{iraj}i” 4 milioni funti za imot, vrz koj go izgradi 15 milioni funti vredniot dom, toj i vo [kotska vaì za sopstvenik na najskapoto ìveali{te. No, pokraj strasta za kupuvawe nedvi`nini i velelepni ku}i, Mital go saka i sportot. Otkako be{e svedok za dvata osvoeni medal (i toa eden bronzen i eden srebren), na Letnite Olimpiski Igri vo 2000 godina, odràni vo Sidnej, Mital odlu~i da osnova svoj fond, nare~en Mittal Champions Trust, so 9 milioni dolari, koj }e poddrùva 10 indiski atleti~ari so potencijal da osvojat svetski nagradi. Taka, vo 2008 godina, otkako Indiecot Abinav Bindra osvoi zlaten olimpiski medal, Mital mu podari 15 milioni rupi.

Mital se se}ava na zborovite od negoviot tatko. “Onoj den koga }e se otkrie{ premnogu, toj den }e po~ne{ da propa|a{“. Sledej}i ja vakvata pouka, Mital e mnogu rezerviran za mediumite. Vakviot stav lo{o mu dojde vo Britanija, vo vremeto koga be{e kritikuvan za sorabotka so kontroverzniot premier Toni Bler

За sвадбата на ќеrка si Митал плати 30 милиони фuнти prethodno taa godina, pa incidentot be{e opi{an kako podmiten dogovor me|u Mital i partijata na Bler. Na krajot, Mital, sepak, ja akvizira{e Sideks, a Bler gi otfrli soznanijata za donaciite vo negovata partija i faktot deka LMM bila korporacija registrirana na drugo mesto. Nekoj mesec otkako gi kupi pogonite vo na{ava zemja, poprecizno vo oktomvri 2004 godina, Mital se vrati na naslovnite vo Britanija, koga negovata kompanija se spoi so Interne{enal Stil Grup, holding grupacija od pet glavni amerikanski ~eli~arnici. So zdelkata, Mital Stil stana najgolemiot proizvoditel na ~elik vo svetot, a isto

Фабrиката во Rоманија за која Митал го sледеа мноштво контrовеrзии

taka, isplatata go napravi i najbogatiot gra|anin vo Britanija. Slednata godina, Mital akvizira{e akcii vo kineskata Hunan Valin Iron& Steel Group za 314 milioni dolari, {to mu donesoa 37% od sopstvenosta. Industriskite analiti~ari ne bea iznenadeni deka Mital ima podru`nica vo Kina, koja sama pretstavuva najgolemiot izvoznik i uvoznik na ~elik. Tie, sepak, predupreduvaa deka poradi faktot {to cenata na ~elikot opa|a, taa investicija bila mnogu rizi~na. No, nema golem uspeh vo biznisot, dokolku ne se prezeme rizik, neli? Mital osvoi u{te eden kup vo juni 2006 godina, koga izleze kako pobednik vo malata

bitka za osvojuvawe na Arselor od Luksemburg, vtorata najgolema ~eli~arnica vo svetot i najgolemata vo Evropa. No, zo{to bitka? Pa, direktorite na Arselor negoduvaa na kupuvaweto i vodea vojna so zborovi preku evropskiot biznis-pe~at. Vo eden moment, tie duri se obidoa da sklu~at dogovor so edna ruska kompanija, so cel taa da go naddade vlogot na Mital. Kritikite, spored “Wujork tajms”, “se odnesuvaa na sekakvi raboti - od kvalitetot na ~elikot pa s$ do obrazovanieto na Mital. Se slu~i duri i toa, direktorite na Arselor kompanijata na Mital da ja nare~at kompanija na Indijci, a negovite pari – majmunski

Nеговите пrијатели Џеј Ло и Маrк Ентони обожаваат да sе возат на неговата јаhта pari”. Sepak, akcionerite na Arselor, glasaa vo korist na Mital i negovata kompanija. Tuka se pokaà sposobnosta na Lak{mi. Vo obidot da stekne kontrola nad Arselor, toj se se otkaà od pogolem del od kontrolata na negovata sopstvena kompanija, namaluvaj}i go negoviot udel od 88% do najmalku 44% od kombiniranata ArselorMital. Razlikata ne go namali negovoto bogatstvo. Ne postoea ni somneì deka toj }e go ostavi negoviot intenzivno involviran stil na menaxirawe, {to go razlikuva od negovite kolegi od Zapadot. Vo edno retko intervju za “For~n”, Mital spomena za edno negovo patuvawe vo SAD, koe se

slu~ilo nekade vo 90-tite godini, koga se sretnal so nekolku vode~ki direktori na ~eli~arnici. “Dojde petok, site velea imaj ubav vikend i dobra partija golf”, veli Mital. “Jas nikoga{ ne igrav golf i me {okira{e toa {to mentalitetot be{e takov - pet dena od nedelata da raboti{, pa posle da igra{ golf namesto da se odmara{“. Vo naredniot broj na “Kapital” }e doznaete za Alan Geri, ~ovekot koj po~nal so popravawe rasipani televizori, a denes e sopstvenik na eden od najgolemite kabelski operatori vo SAD.

OBEDI BLEKBERI VO SAD godina, Android stigna na ~etvrtoto mesto, no za mnogu kratko, vo mesec juni, ve}e go nadmina i Vindous operativniot sistem za smartfoni na Mikrosoft. Vo noemvri minatata godina, Android go pretrka i sistemot na Epl (onoj so koj se koristi Ajfonot, Ajpadot i Ajta~). Kone~no, vo prviot mesec ovaa godina, se soo~i i go pobedi i silniot Blekberi, koj prethodnata godina dr`e{e udel od 42% vo celiot amerikanski pazar na smartfoni. Sega, 350 iljadi udredi so Android se aktiviraat sekojdnevno, i postojat duri 170 modeli na smartfoni i tablet-kompjuteri od razli~ni proizvoditeli, koi koristat Android, tvrdi istra`uva~kata kompanija.

Sepak, golem del od uspehot na Andorid moè da bide pripi{an na otvoreniot biznis-model na Gugl. Gigantot dava besplatna licenca za operatviniot sistem, ovozmoùvaj}i im na proizvoditelite da go vnesat gotoviot softver na nivnite telefoni, namesto da pla}aat tim od inèneri koi }e razvivaat soodvetna platforma. Isto taka, tie ednostavno moàt i da go oblikuvaat po svoja potreba kolku {to sakaat. LG, HTC, Samsung, Motorola i mno{tvo drugi proizvoditeli na mobilni uredi se priklu~ija na povorkata od Andorid i mo`nosta da se fokusiraat edinstveno na hardverot, {to im ovozmoùva na proizvoditelite da po~nat so mnogu pobrza ispo-

raka na smartfonite na pazarot. Vsu{nost, vremeto koe be{e potrebno za smartfonite, od zamisla da stignat do proizvod koj le`i na proda`nite polici, se prepolovi blagodarenie na “zakonot na Android”. Na globalno nivo, Android minatata godina go pobedi Blekberi, no s$ u{te “se tepa” so Simbian sistemot na Nokia, kako {to tvrdat podatocite na Gartner, istra`uva~kata kompanija od Stamford, SAD. Finskiot gigant Nokia izminatiot mesec pak, soop{ti deka }e “go zakopa Simbian” koj rapidno go gubi udelot na pazarot, i deka }e go zameni so sistemot na Majkrosoft. Vo taa prilika izvr{niot direktor, Stefan Elop, prizna

deka razmisluva za partnerstvo so Gugl, no re~e deka telefonskiot Vindous nudi pogolema razli~nost srede moreto od novi Android uredi. So ovaa vest za uspehot na Andorid vo Amerika, se ispolni i minatogodi{noto vetuvawe na gigantot Gugl, koj odgovaraj}i im na investitorite koi, otkako prebaruva~ot stana biznis od 20 milijardi dolari, zapra{aa “{to e sledno?”. Toga{ odgovorot na Gugl be{e - Android. Vo pravec na zajaknuvawe na ovie rezultati, Gugl nedelava po~na i so deaktivirawe na virusite koi na po~etokot na mesecov go napadnaa Andoridsistemot, kaj tie korisnici koi simnale nekoi igri od oficijalniot internet-pazar za Andorid

aplikacii. Spored soop{tenieto, koe vo sabotata se pojavi na korporativniot blog na Gugl, nivnite eksperti do krajot na dene{niov den }e ispratat poraki do site korisnici, za da gi izvestat deka virusite se definitivno otsraneti. Inaku, spored istraùvaweto na comScore, momentalno na pazarot za smartfoni vo SAD Ajfon ima udel od 24,7%, a Mikrosoft 8%. Istoto istraùvawe pokaùva deka Samsung e vrvniot proizvoditel so udel od 24,9% na amerikanskiot pazar, po kogo sledat LG so 20,8% i Motorola so 16,5%. Interesno e deka iako Risr~ in Mou{n, proizvoditelot na Blekberi zastapuva samo 7%, nivniot sistem e vtoriot najkoristen vo zemjata.

arieri

... Mudrite lu|e ne samo {to gi koristat prilikite, tuku i gi sozdavaat...

HR PRAKTIKI

TEMA NA BROJ

BIZNIS-ETIKA

VO KRIZA NE SE OTPU[TAAT DOBRI RABOTNICI!

POVE]E PROMOVIRAAT, POMALKU PRODAVAAT!

ETI^KI VREDNOSTI ZA DELOVEN USPEH

STRANA 26 WWW.KAPTAL.COM.MK

STRANA 25 KAPITAL / SREDA / 09. MART. 2011

STRANA 24

INTERVJU

K ZORAN KOSTOVSKI I RANKO BEZAR, MOTIVA

Najva`no e znaeweto da se primeni vo praktika Ranko i Zoran, poznati kako Motiva, se sinonim za uspe{na, kvalitetna, interesna obuka. Vo nivnata ve}e dvodeceniska rabota tie mo`at da se pofalat so brojka od okolu 40.000 lu|e koi pominale niz "nivni race". Velat deka nivniot uspeh se dol`i isklu~ivo na maksimalnata posvetenost i neiezmernata qubov kon rabotata na nejzinite menaxeri i osnova~i

MULTITASKING? PREDNOST ILI LA@NA VREDNOST?

Kontinuiranoto u~ewe i primenata na znaeweto vo praktika se osnova za napredok na sekoja individua, no i za op{testvoto vo celina. Za Motiva, kako kompanija za menaxment-konsalting, obrazovanie i trening, koja e prisutna na pazarot ve}e 15 godini, slobodno moè da se kaè deka e lider vo oblasta koja gi opfa}a obukite, kako i permanentnoto obrazovanie i trening na vrabotenite vo kompaniite. Dolgogodi{niot uspeh na ovaa kompanija moè da se potvrdi so brojka od okolu 40.000 obu~eni lu|e vo izminatite godini, {to e rezultat na posvetenosta i qubovta kon rabotata na nejzinite menaxeri i osnova~i, Zoran Kostovski i Ranko Bezar. Tie preku kontinuiranata edukacija na mladite lu|e vo zemjava imaat misija da sozdadat {to pogolem broj obrazovani li~nosti koi }e go primenuvaat znaeweto vo praktika, so {to }e bidat podobri li~nosti koi }e pridonesat za rast na kompaniite vo koi{to rabotat, kako i op{testvoto vo celina. Motiva na makedonskata biznis-scena e poim za kvalitetna obuka. Vo {to e tajnata na dolgogodi{niot uspeh na Motiva? Kostovski: Vo naporna rabota. Sive ovie 15 godini rabotime po 10 ~asa dnevno vo prosek. Posveteni sme na rabotata, seto toa {to go rrabotime go rabotime so qubov. Nie isto taka kontinuirano se usovr{uvame i odime na ta oobuki. Imame takva mo`nost preku Centarot obrazovanie i obuka na Pivara Skopje, so zaa obrazova kkoja najmnogu najmnog sorabotuvame. Nie isto taka sme sertificirani treneri na Coca Cola Hellenic sertificir pa site nivni znaewa im gi Bottling Company, Com prenesuvame na vrabotenite tuka. Samite se prenesuvam obrazuvame i na drugi na~ini, posetuvame mnogu seminari vo v zemjata i vo stranstvo, a jas i kako po~esen po~ese konzul na Avstralija imam edna{ do dvapati godi{no obuka od Ministerstvoto nadvore{ni raboti na Avstralija. za nadvore{ godini sme prisutni na pazarot, sme Ve}e 15 god imale mnogu mo`nosti da vlezeme i vo drugi nie opstoivme tokmu so obubiznisi, me|utoa, me qubov si ja rabotime rabotata, {irime kata. So qub i entuzijazam kaj lu|eto. pozitivna energija e Toa {to ni e cel e da kreirame {to e mo`no obrazovani li~nosti vo Makedonija, pove}e obr smetame deka obrazovanieto e mo}. So bidej}i smet na kontinuirana edukacija qubov rabotime rabo na mladite vo Makedonija. Na{ata misija e permanentnata edukacija. Toa e Motiva - perpermanentna manentnoto obrazovanie i obuka na lu|eto Dosega sme obu~ile 40.000 vo Makedonija. Makedo slu{ateli. PRODOL@UVA NA STR.25

MISLA NA NEDELATA

STRANA 25

KOLUMNI ISKRA TRAJKOSKA

“KAPITAL” I COTRUGLI BUSINESS SCHOOL

KOLEGI... ILI KLIENTI... ILI, PAK, TOA E ISTO?

MBA STIPENDII: U[TE NEKOLKU DENA DO KRAJOT NA PRIJAVITE STRANA 24

STRANA 24

BIZNIS-MO@NOSTITE SE KAKO AVTOBUSI - SEKOGA[ IMA NAREDNA!”

RI^ARD BRENSON OSNOVA^ NA GRUPACIJATA VIRGIN

K1- Karieri, e redoven dodatok vo Kapital - vo sreda! Kako da se postavat celite, da se pronajdat re{enijata, i kako da se vospostavi ramnoteà megu karierata i ìvotot! Za brzinata na reagirawe, na~inite na re{avawe na krizni situacii, motiviranosta i naso~enosta kon ostvaruvawe na rezultati, sposobnosta za u~ewe, kompetentnost i, se razbira, upravuvaweto so vrabotenite. Zapomnete: Vrabotenite se edinstveniot su{tinski element od sekoja kompanija, koj konkurencijata ne moè da go kopira!

EMA^KI PRIKAZNI

22 KARIERI

SREDA / 09/03/2011 / KAPITAL

TEMA NA BROJ

ZORAN RI^LIEV

PETAR LAZAROV

“Podobro e da nemate, otkolku da imate lo{a internet-stranica. Nedostigaat konsultanti koi pravilno }e gi naso~at kompaniite kako da napravat dobra internet-stranica.”

“Mnogu menaxeri slu{nale deka e trend da se ima internet-stranica i naj~esto anga`iraat prijateli koi za evtini pari }e im napravat nedovolno kvalitetna internet-stranica. Redno e na internet-stranicite da se gleda kako na investicija.“

NEZAVISEN KONSULTANT ZA INTERNET I NOVI MEDIUMI

MENAXER-PARTNER NA MAKEDONIJA EKSPORT

e zgolemena brojkata na hrvatski kompaniski internet-stranici za 2010 vo sporedba so prethodnata godina

KAKO MAKEDONSKITE KOMPANII GI KORISTAT SVOITE INTERNET-STRANICI?

od kompaniite vo Bosna i Hercegovina imaat svoja internet-stranica

Pove}e promoviraat, pomalku prodavaat! ompaniite vo Makedonija mnogu malku gi koristat sopstvenite internet-stranici vo biznis-celi. So ovaa konstatacija moèbi nema da se soglasat nekoi kompanii, koi, raka na srce, se isklu~oci i imaat navistina kvalitetni internetstranici. I dodeka Internetot i kompjuterite se prisutni re~isi vo sekoj dom vo zemjava, kompaniite se nedovolno zainteresirani da vloàt pove}e vo svoite internetstranici i da se griàt za nivno postojano obnovuvawe so novi informacii. Se ~ini deka nedovolno gi prepoznavaat pridobivkite na svojata "virtuelna biznis-karti~ka" i mo`nostite koi se neograni~eni na globalnata mreà. “Generalno, sostojbata e mnogu lo{a. Mnogu menaxeri slu{nale deka e trend da se ima internet-stranica i naj~esto angaìraat prijateli koi za evtini pari }e im napravat nedovolno kvalitetna internet-stranica. Kompaniite treba da po~nat da gledaat na internet-stranicite kako na investicija koja mu nosi pari na biznisot. Dobra kompanija so lo{a internet-stranica e sli~no kako da odite

Pove}eto makedonski kompanii nituu redovno r gi aùriraat ur r svoite internet-stranici, internet-stran r r nitu gi gledaat kako sostaven del od funkciite na kompanijata. Retki se tie na koi Internetot im i e sekojdnevna biznis-alatka na Vienski bal, a da ste oble~eni kako skitnik”, ilustrativno objasnuva Petar Lazarov, menaxer-partner na konsultantskata kompanija Makedonija Eksport, koja se zanimava so promocija i trgovija na proizvodi na me|unarodniot pazar. INTERNET-STRANICITE BARAAT POSTOJANO A@URIRAWE Kompaniite ne treba da vloùvaat ednokratno vo svoite internet-stranici i podocna da zaboravat deka tie postojat. Toa go potvrdi i Filip Arsov, osnova~ i direktor na kompanijata Sinaps, koja pove}e godini aktivno izrabotuva digitalni marketing-re{enija i internetstranici za potrebite na brojni makedonski i stranski kompanii. Od negovoto rabotno iskustvo Arsov zaklu~uva deka kompaniite s$ u{te nedovolno posvetuvaat vnimanie na redovnoto aùrirawe na stranicite, iako tie kako kompanija im stojat na raspolagawe za toa. “Zaspanosta” na kompaniite vo zemjava ja naglasi i Zoran Ri~liev, nezavisen

konsultant za Internet i novi mediumi, koj predava pove}e predmeti na Visokata {kola za novinarstvo i odnosi so javnosta, spored koj kompaniite naj~esto potpi{uvaat dogovori za edna godina i po nivnoto istekuvawe ne gi obnovuvaat. Menaxerite ne gi gledaat internetstranicite kako resurs koj zaslu`uva ednakvo vnimanie kako i ostanatite resursi na biznisot, a mnogu malku firmi se informirani za platformite {to se nudat na pazarot. Poradi tie pri~ini internet-stranicite ne se optimiziraat spored potrebite na klientite. “Podobro e da nemate, otkolku da imate lo{a internet-stranica”, prepora~uva Ri~liev i dodava deka na pazarot nedostigaat agencii ili konsultanti koi pravilno }e gi naso~at kompaniite kako da napravat dobra internet-stranica. TELEKOMUNIKACISKITE KOMPANII PREDNI^AT Kompaniite pove}e gi koristat svoite internet-stranici za promotivni ak-

MOJA KARIERA

OSMISLETE “REKLAMEN SPOT” ZA SEBE dna od pote{kite ulogi denes im pripa|a na mladite lu|e koi baraat rabota, licata koi ja izgubile rabotata ili licata koi imaat sre}a da bidat vraboteni, no treba doprva da se dokaàt na svoeto rabotno mesto. Pogolemiot del od lu|eto koi & pripa|aat na ovaa grupa imaat problemi so samodoverbata, se somnevaat vo svoite mo`nosti i se griàt za idninata. Od druga strana, pak, problemot moè da bide i vo toa {to ne znaat da se prodadat ili da izgradat dobra slika za sebe. Ve{tinata na proda`bata, vo ovoj slu~aj, ja opfa}a sposobnosta za samopretstavuvawe vo klu~ni vremenski ramki i pred va`ni lu|e. Vremeto denes e dragocen resurs, a lu|eto na

vode~kite pozicii vo organizaciite nemaat vreme za frlawe. Znaete li da ka`ete ne{to za sebe vo klu~en moment vo mnogu kratko vreme {to bi go zaintrigiralo sogovornikot i bi go pottiknalo da vi posveti pove}e vreme otkolku {to planiral? Dokolku barate rabota, razmislete koi svoi kvaliteti, iskustva ili sposobnosti bi gi istaknale vo razgovorot za rabota. Nekoi pomladi generacii imaat prednost vo ovoj slu~aj, bidej}i na fakultetite u~at kvalitetno da se samopretstavuvaat so pomo{ na tehnikata “intervju vo lift”. Osven toa, ne zaboravajte na prednosta koja ja davaat mre`ite kako LinkedIn. Razvijte go svojot profil, povrzete se so drugite, rabotete na slikata za sebe koja ja sozdavate vo

mre`ata, bidej}i kompaniite s$ pove }e go proveruvaat i ovoj izvor na informacii. INTERVJU VO LIFT Zamislete deka doa|ate na intervju za rabota vo zgradata na kompanijata i ~ekate lift. Slu~ajno so vas vo liftot vleguva li~nosta koja }e sedi vo komisijata i }e odlu~uva za vrabotuvaweto. Dodeka vratata se zatvora, taa li~nost se vrti kon vas i vi veli deka e glavniot direktor na kompanijata, a potoa ve pra{uva koi ste vie. Kako }e se pretstavite vo

pom tivnosti, a pomalku za da gi prodavaat proizvodite i uslugite {to gi nudat. Ova ne treba voop{to da n$ za~uduva, bidej} i onlajn-{opingot vo zemjava u~estvuva so nezna~itelen 1% vo transakciite realizirani so elektronski karti~ki, na koi, pak, otpa|aat 8%-10% od vkupniot promet vo dr`avata. Iako Makedoncite s$ u{te se skepti~ni za da kupuvaat preku Internet, kompaniite od telekomunikaciskiot sektor bea me|u prvite kompanii koi go skr{ija mrazot i vovedoa noviteti na svoite internet-stranici. Taka, pla}aweto na smetkite za telefon preku Internet sega e vozmo`no za site korisnici na T-home uslugite, a i korisnicite na postpejdsmetki vo T-mobile, kako i pripejdkorisnicite koi mo`at da gi dopolnat svoite smetki so karti~ki preku nivnata internet-stranica. “Stanuva zbor za ~isto elektronsko bankarstvo, koe e lesno, ednostavno, brzo, bez prozvizija i dopolnitelni tro{oci. S$ {to e potrebno e internet-pristap

KARIERI 23

SREDA / 09/03/2011 / KAPITAL

HR BRIEF Istraùvaweto koe go sprovede "Kapital" me|u najdobrite 100 makedonski kompanii pokaà deka samo 78 kompanii imaat sopstvena internet-stranica, a ostanatite 22 s$ u{te se vo faza na dizajnirawe ili obnovuvawe na ve}e postoe~kite stranici i plate`ni karti~ki od brendot Visa ili MasterCard, izdadeni od koja bilo banka vo svetot ili karti~ki izdadeni od doma{ni banki za taa namena”, objasnuva Nikola Kermet~iev, izvr{en direktor na Oblasta za upravuvawe so delovni korisnici vo T-mobile. Od Vip operator potenciraat deka tie se prviot mobilen operator koj startuva{e so uslugata dopolnuvawe na pripejd-smetki preku Internet. Nivnata internet-stranica, pokraj toa {to sluì za promocija na biznisot, se koristi i za vakvi biznis-celi. KVALITETNITE INTERNETSTRANICI SE KAKO IGLA VO SENO Moèbi se navistina retki, no dobrite internet-stranici se redovno posetuvani i so pozitivni efekti za kompaniite. Pozitiven primer za toa e trigodi{noto postoewe na internet-stranicata www. doma.com.mk , edinstvenata stranica koja ovozmoùva kupuvawe od doma na pove}e od 10.000 razli~ni proizvodi od

KOLKU IMAAT VEB STRANICI?

SP Market. “Interesot za vakviot na~in na kupuvawe sekojdnevno se zgolemuva. Sekoj mesec dobivame okolu 150 do 200 nara~ki”, velat od Skopski Pazar. Vo bliska idnina planiraat otvorawe i na drugi sli~ni internet-prodavnici za tehni~ka oprema, za igra~ki, za bi`uterija, cve}arnica i sli~no. Kompaniite treba da vnimavaat i na kolku jazici e prevedena nivnata internet-stranica. Ova e osobeno zna~ajno ako kompanijata sorabotuva so stranstvo ili saka da go pro{iri biznisot i na drugi pazari. Takva kvalitetna internetstranica, so informacii na tri jazici ima kompanijata Ading, specijalizirana za proizvodstvo i plasman na aditivi i drugi hemiski materijali za grade`ni{tvo. “Naskoro planirame redizajn na postoe~kata internet-stranica i nejzino preveduvawe na ostanatite jazici vo zemjite kade {to Ading ima svoi pretstavni{tva, so cel da staneme podo-

DALI INFORMIRAAT ZA MENAXERSKIOT TIM I HIERARHIJATA?

22%

38% 62%

78%

imaat veb stranica

nemaat

INFORMACII ZA VRABOTENITE I MO@NOST ZA VRABOTUVAWE

imaat

KOLKU OD NIV OBJAVUVAAT FINANSISKI IZVE[TAI?

18%

25%

82%

75%

imaat

nemaat

objavuvaat

ne objavuvaat

Izvor: Istra`uvawe na "Kapital" za internet-stranicite na najuspe{nite 100 kompanii vo Makedonija

stapni na ovie pazari”, izjavi za "Kapital" Emilija Petrovska, marketing-menaxer na kompanijata Biro Proekt, koja e firma-}erka na Ading i zadolèna za vodewe na celokupniot marketing. Od farmacevskata kompanija Alkaloid, pak, velat deka ne se sekoga{ va`ni samo informaciite koi kompaniite preku internet-stranicata im gi nudat na potro{uva~ite, tuku pova`ni se informaciite za kompanijata i proizvodite koi potro{uva~ite gi razmenuvaat me|usebno. “Internet-stranicata na op{testveno odgovornata kompanija Alkaloid AD-Skopje pred s$ ima za cel da informira i da educira. No, bidej}i denes socijalnite mreì se s$ poaktuelna marketingalatka na kompaniite, vo taa nasoka se dviìme i nie”, veli Du{ko Markovski, rakovoditel na marketing-komunikacii vo Alkaloid AD. Informaciite koi tie gi dobivaat od kontaktite so fanovite na profilite na Facebook na nivnite najpoznati brendovi (caffetin, becutan..) se od ogromno zna~ewe, bidej}i se neposredni, aktuelni i iskreni i tie maksimalno se trudat da gi prenesat vo raboteweto na kompanijata za da bidat u{te pouspe{ni vo presret na èlbite i potrebite na potro{uva~ite.

KOLKU 100-TE NAJGOLEMI KOMPANII IMAAT INTERNET-STRANICI? "Kapital" napravi istraùvawe na 100 najdobri makedonski kompanii. Razo~aruva podatokot deka samo 78 od niv imaat sopstveni internet-stranici, a ostanatite 22 kompanii nemaat ili s$ u{te se vo faza na dizajnirawe ili obnovuvawe na ve}e postoe~kite stranici. Internet-stranicite gi ocenuvavme spored informaciite koi gi nudat za kontaktite, podatocite za menaxerskiot tim, vrabotenite i karierata, kako i proizvodite i uslugite {to gi nudat. Generalno, site imaat nazna~eno kontakt telefoni i odgovorni lica koi se direktna vrska me|u kompanijata i javnosta. Samo 38 od niv imaat podatoci za menaxerskiot tim i hieararhiskata postavenost, {to ukaùva na mala svest kaj kompaniite za zgolemuvawe na ugledot i kredibilitetot. Podatoci za vrabotenite i mo`nosti za vrabotuvawe imaat samo 25 kompanii od vkupniot broj na internet-stranicite. Podetalni informacii za finansiskoto rabotewe na firmite imaat samo 18 kompanii, koi gi objavuvaat finansiskite izve{tai na godi{na osnova i prete`no toa se kompanii od telekomunikaciskiot i energetskiot sektor. Me|u niv se i Mermerniot kombinat od Prilep, MEPSO i Makstil od Skopje i drugi. Informacii za proizvodite i uslugite koi se nudat nemaat duri 27 kompanii, {to pretstavuva razo~aruva~ki rezultat, bidej} i jasno ukaùva na toa deka internetstranicite vo Makedonija retko se koristat za biznis-celi.

PROGRAMA ZA PRAKTIKANTSTVO NA AGENCIJATA ZA VRABOTUVAWE NA RM

gencijata za vrabotuvawe na R.Makedonija objavi javen oglas do rabotodavcite i mladite nevraboteni lica za vklu~uvawe vo programata za praktikantstvo. Zainteresiranite rabotodavci koi imaat potreba od angaìrawe mladi evidentirani nevraboteni lica do 27 godini so zavr{eno najmalku sredno obrazovanie kako praktikanti (poradi steknuvawe odredeni prakti~ni znaewa i ve{tini), moàt da se prijavat vo rabotnite klubovi na centrite za vrabotuvawe na Agencijata za vrabotuvawe na RM. Sekoj kandidat koj }e bide izbran od strana na rabotodavcite po prethodno izvr{eno intervju } e bide finansiski poddràn od Agencijata za vrabotuvawe vo iznos od 5.000 denari mese~no (so vklu~en personalen danok na dohod i osiguruvawe vo slu~aj na nesre} a pri rabota i profesionalno zaboluvawe) za period od tri meseci. Zainteresiranite rabotodavci i nevraboteni lica moàt da podnesat prijavi do 15 mart vo rabotnite klubovi na centrite za vrabotuvawe.

NAJGOLEM BONUS VO ISTORIJATA NA AUDI

ermanskiot proizvoditel na luksuzni avtomobili Audi objavi deka na vrabotenite }e im isplati vo prosek po 6.513 evra bonus vo znak na blagodarnost za visokite rezultati za minatata godina. Kompanijata vkupno vrabotuva 42.500 rabotnici, a najaveniot najgolem bonus vo istorijata na Audi }e ja ~ini kompanijata 276 milioni evra, se veli vo soop{tenieto. Poradi dobrite godi{ni rezultati MercedesBenc isto taka gi informira{e svoite rabotnici deka }e dobijat po dva bonusa, eden od 3.150 evra za dobrite rezultati lani, a drugiot vo visina od 1.000 evra po povod 125-godi{ninata od postoeweto na avtomobilot. Germanskite kompanii pove}e ispla}aat bonusi otkolku {to poka~uvaat plati za da ostanat pokonkurentni vo odnos na stranskite konkurenti.

HR NASTANI “TRGOVSKATA MARKA”I VA[IOT ZNAK NEKA STANE BREND!

o cel zapoznavawe na kompaniite so trgovskata marka kako pravo od industriskata sopstvenost, koja ima posebno zna~ewe i strate{ka uloga vo marketingot na sekoja biznis-edinka, na patot kon nivnata uspe{nost i prepoznatlivost na pazarot preku efikasna izgradba na sopstven brend, Stopanskata komora na Makedonija na 16 mart 2011 godina organizira ednodneven seminar na tema “Trgovskata marka# - i va{iot znak neka stane BREND! Predava~ na seminarot }e bide Biqana Leki}, pomo{nik-rakovoditel na Sektorot za trgovski marki, industriski dizajn i geografski nazivi vo Dr`avniot zavod za industriska sopstvenost.

UPRAVUVAWE SO STRES

o cel da se definira stresot i vidovite stres koi se zakana za biznisot i za lu|eto denes i kako najdobro da se nadminat i eleminiraat stresnite situacii na 20 i 21 mart CS Global organizira obuka za upravuvawe so stres. Obukata e od interaktiven karakter i se primenuva individualen pristap. Site u~esnici }e rabotat na prakti~ni primeri i ve`bi za spravuvawe so stresot i }e se zapoznaat so tehnikite za relaksacija i upravuvawe so stres. Vo tekot na obukata }e se popolnuvaat strespra{alnici za samoprocenka, a sekoj u~esnik }e dobie prira~nik od obukata.

Intervjuata za rabota ne se odvivaat taka kako {to ste zamislile ili, pak, ve zaobikoluvaat unapreduvawata vo va{ata kompanija. Moèbi ne e problemot vo “niv”, tuku tokmu vo vas. Somnevaweto vo sopstvenite kvaliteti i nedostigot od samodoverba }e gi isfrli od igra i najdobrite kandidati triesetina sekundi, a da ostavite dobar vpe~atok. Ne mora da zapi{ete fakultet i da slu{ate predavawa za da usvoite ve{tini za podobro pretstavuvawe. Razmislete za sebe i za prethodnite iskustva i istaknete gi svoite prednosti, ve{tini i sposobnosti. Vo toa moàt da vi pomognat bliskite li~nosti koi ponekoga{ ja gledaat po{irokata slika i moàt da vi dadat objektivni zabele{ki. Voedno, razmislete i za svoite bolni to~ki na koi treba pove}e da rabotite i razvijte plan kako da gi namalite lo{ite, a da gi podobrite dobrite. Imajte na um deka moèbi na sledniot razgovor za rabota osven vas }e ima u{te

stotina kandidati, pa razmislete kako } e se istaknete me|u site niv. Sigrno }e imate nekoe interesno iskustvo, anegdota ili slu~ka od ìvotot koja moète da ja spodelite so lu|eto koi odlu~uvaat za vrabotuvaweto i ponatamo{niot razvoj na va{ata kariera. Sozdadete reklama za sebe od 30 sekundi. No, makite so dokaùvaweto ne prestanuvaat so faktot deka ste se vrabotile. Se javuvaat novi problemi, dokolku n$ zaobikoluvaat unapreduvawata ili podobrite pozicii, pridobivki i uslovi. êstopati problemot leì vo nedostigot od proaktivnost ili, pak, vo op{tata pasivnost na rabotnoto mesto.

KOI STE VIE?! Po~etni pra{awa so koi }e otkriete “koi ste vie" se: 1. Kako bi ja definirale svojata reputacija? 2. Dali taa e povrzana so industrijata, va{ata uloga vo proektite ili ne{to treto? 3. [to nau~ivte od toa iskustvo? 4. [to vi pretstavuva strast? [to ve motivira? 5. Koi se va{ite prednosti? Ako proizvodite se brendiraat kako kvalitetni, ako postojat kompanii koi stvorile dobar brend i se prepoznatlivi kako kompanii za koi e dobro da se raboti, vreme e i vie da po~nete da se gradite sebesi kako brend. Zapra{ajte se {to sakate drugite lu|e da pomislat koga }e se spomene va{eto ime i prezime.

20.765

IZNESUVA BROJOT NA EVIDENTIRANI NEVRABOTENI LICA KOI IMAAT VISOKO OBRAZOVANIE, POKA@UVAAT PODATOCITE NA AGENCIJATA ZA VRABOTUVAWE NA R.MAKEDONIJA.

24 KARIERI

SREDA / 09/03/2011 / KAPITAL

BIZNIS-ETIKA

KOLUMNA

KOLEGI... ILI KLIENTI... ILI, PAK, TOA E ISTO? “Brilijantnosta ne e nikakva karakteristika dokolku ne po~ituva{ ni{to” - Johan Volfgang fon Gete

ISKRA TRAJKOSKA HR & Executive AssistantNextsense

ali nekoga{ se

imate zapra{ano koja e razlikata koga komunicirate so klient i koga komunicirate so va{ite kolegi, pa duri i pretpostaveni? Postojat mnogu razli~ni razmisluvawa koga stanuva zbor za vakviot na~in na komunikacija. Jas mislam deka nema razlika. So kogo i da razgovara{, komu i da mu se obra}a{, bez razlika dali e vnatre ili nadvor od kompanijata, sekoj bi sakal da bide tretiran so po~it i profesionalizam. Sekoj saka da se po~uvstvuva deka e uva`en i deka negovoto ili nejzinoto mislewe ili odgovor na postavenoto pra{awe vredi i se zema predvid. Bez razlika dali razgovarame so ~uvarot ili obezbeduvaweto, so higieni~arkata, so nekoj rakovoditel, so kolegata od va{ata kancelarija ili, pak, od sosednata, so asistentot vo kancelarija, pa duri i so va{iot pretpostaven, odnosot kon site treba da ni bide

ednakov, profesionalen, bez razlika na toa koj e sogovornikot od drugata strana. Dali bi sakale da rabotite vo kompanija kade {to vie kako li~nost }e se po~uvstvuvate nepo~ituvan? Zamislete deka po nekolku meseci od pominatoto vreme vo kompanijata treba da izlezete nadvor so mo`nost da ja pretstavuvate kompanijata na nekoja konferencija ili forum. Kako }e se odnesuvate toga{ koga znaete deka vo sopstvenata kompanija vie ne ste do`iveale deka ste cenet/a poradi toa {to ste, poradi va{eto znaewe, profesionalno iskustvo, poradi va{iot karakter i poradi va{ata kolegijalnost? Koga znaete deka nekoj uporno ve degradira vas, va{ata profesija i znaewe, zatoa {to toj nekoj smeta deka taka treba da se odnesuva so svoite kolegi. Odnesuvaweto i tretiraweto na svoite kolegi e slika na kulturata vo kompanijata i toa e ne{to na koe treba mnogu da se vnimava. Neodamna na ovaa tema razgovarav so edna moja prijatelka koja po~na da raboti vo banka. Prijatno i pozitivno bev iznenadena koga slu{nav deka na prviot sostanok koj go imala so nejziniot pretpostaven & go ka`al edinstvenoto pravilo od koe ne bi smeela da otstapuva - da se odnesuva so

site, vklu~itelno so direktori, pretpostaveni, rakovoditeli kolegi isto kako da se klienti na bankata. I toa e sosema to~no. Site pra{awa {to gi postavuvame, site analizi i prezentacii {to gi pravime treba da bidat koncizni, razbirlivi, so klu~na poraka za toa {to sakame da bide preneseno i razbrano. Vpro~em, i koga rabotime na zaedni~ki proekt so kolegite na rabota ili, pak, rabotime na prezentacija pred va`en klient koj treba da go pridobieme, trudot {to go vlo`uvame ne treba da bide razli~en. Odnesuvaweto {to treba da go imame, isto taka, ne treba da bide razli~no. Vo posledno vreme soo~ena so problemot na nesoodvetno i nepravilno odnesuvawe me|u kolegi, pretpostaveni vo razli~ni kompanii me natera da razmisluvam i da go spodelam svoeto mislewe na ovaa tema. Eden anonimen mislitel rekol “Odnesuvaj se kon site so po~it, pa duri i so tie {to se grubi i nepristojni so tebe. Ne zatoa {to tie se fini, tuku zatoa {to ti si fin.” So drugi zborovi, ako nie me|usebno ne ja prodademe na{ata li~nost takva kakva {to e, ako ne se po~ituvame, ako ne go po~ituvame vremeto, znaeweto profesionalizmot, li~nosta so koja delime

kancelarija, tim, toga{ kako bi moèle da o~ekuvame nie, odnosno toa {to go pretstavuvame, t.e. kompanijata vo koja rabotime da ja pretstavime pred drugite, pred tie koi doprva treba da stanat na{i klienti. Pa, neli nie treba da bideme ambasadori na kompanijata vo koja rabotime? Kako o~ekuvame da bideme op{testveno odgovorni kon na{ite klienti koga ne sme ni malku op{testveno odgovorni kon na{ite kolegi? Ne postoi ograni~uvawe me|u klientite i kolegite. Site se isti - i ednite i drugite sme klienti na kompanijata vo koja rabotime. A dokolku ne moème da bideme ve{ti i mudri, toga{ barem moème da bideme fini. Minatata godina avionskata kompanija Delta, edna od najgolemite aviokompanii vo SAD, koga cenata na naftata vrtoglavo raste{e napravi marketing-kampawa so moto: “Na{iot tretman kon klientite ne se menuva kako {to se menuva cenata na naftata”. I na{iot odnos ne treba da bide razli~en - eden vo kompanijata, a drug nadvor od nea. Na~inot na komunikacija treba da bide ist so site bez razlika dali stanuva zbor za li~nost so koja rabotite vo ista kompanija ili li~nost koja e ili }e bide va{ klient.

“KAPITAL” I COTRUGLI BUSINESS SCHOOL

MBA STIPENDII: U[TE NEKOLKU DENA DO KRAJOT NA PRIJAVITE lenovite na makedonskata biznisjavnost ~etvrta godina po red imaat mo`nost da osvojat me|unarodno akreditiranata MBA programa. Kapital i ovaa godina dodeluva stipendii za posle-diplomski programi na COTRUGLI Business School, renomirano biznis-u~ili{te so sedi{te vo Belgrad, Zagreb i Qubqana. Na procesot na selekcija mo`e da mu pristapat site zaintereisrani kandidati koi znaat angliski jazik, zavr{ile fakultet i go imaat potrebnoto rabotno iskustvo. IZBOR NA MAGISTERSKA PROGRAMA VO PODRA^JETO NA BIZNIS-EDUKACIJATA Sekojdnevno sme svedoci na izdavawe novi vodi~i za MBA programi koi gi poka`uvaat skalite na kvalitetot od poedine~ni programi. Ova neminovno se odnesuva i na site zainteresirani za programite od takov vid. Sepak, kandidatite za MBA pred sebe imaat mnogu ednostavna odluka iako ponekoga{ toa ne izgleda taka. Toa na {to treba da se vnimava pri izborot na MBA programa e nejzinoto traewe, jazikot na koj se odvivaat programite, listata na predavawata i razli~nite grupi na idnite kolegi soglasno so sektorite

vo koi rabotat. Obidete se da doznaete kakvi kontakti, mo`ebi isklu~itelni va`ni za rabotata, }e steknete. Razgledajte ja listata na predava~aite i nivnite referenci, sigurno sekoe biznis-u~ili{te gi ima vakvite listi na svoite internet-stranici. HONORARNI PROGRAMI Kandidatite za MBA edukacija s$ pove}e se svrtuvaat kon fleksibilnite programi koi se prilagodeni na nivnite rasporedi. Taka, site MBA programi na biznis-u~ili{teto Cotrugli celosno se kompatibilni so redovniot raboten odnos, a u~esnicite se vo ~ekor so nastanite na rabotnoto mesto. Imeno, Executive MBA programata se odviva edna{ mese~no od petok do nedela, a MBA edna{ vo dva meseca vo blok od edna nedela. RENOMIRANI PREDAVA^I Iako vo na{iot region, MBA programata e relativno nova “moda”, vo svetot toa ne e taka (zemete go na primer Hardvard koj ovaa programa ja vtemelil pred pove}e od 100 godini i ja postavil kako svetski kriterium za biznis-edukacija). Tokmu zatoa, toa e eden od kriteriumite za predava~ite na biznis-u~ili{teto Cotrugli da imaat iskustvo so predavawe na renomirani biznis-u~ili{ta kako {to se

ETI^KI VREDNOSTI ZA DELOVEN USPEH

Koga s$ drugo }e propadne, sekoga{ povtorno }e se svrtite kon ovie osnovni vrednosti za da ve vodat. Za `al, `ivotot ne e tolku ednostaven i sekoga{ postoi nesoglasuvawe za toa koi vrednosti treba da bidat na najvisoko nivo

tikata se zasnova vrz sklop od moralni i eti~ki vrednosti. Ovie vrednosti mora da bidat apsolutni – toa zna~i deka treba da bidat sfateni krajno seriozno i da nadminuvaat sekakva ~ove~ka racionalizacija, slabost, ego ili li~ni nedostatoci. Koga s$ drugo }e propadne, sekoga{ povtorno }e se svrtite kon ovie osnovni vrednosti za da ve vodat. Za àl, ìvotot ne e tolku ednostaven i sekoga{ postoi nesoglasuvawe za toa koi vrednosti treba da bidat na najvisoko nivo. Za sre}a, vo svetot na biznis-etikata vo toa }e vi pomogne va{iot rabotodavec. Na rabotnoto mesto vrednostite na kompanijata se i va{i vrednosti, {to se odnesuva na rabotata. Slobodata da gi izbirate va{ite sopstveni eti~ki vrednosti e donekade ograni~ena. So ogled na sekojdnevnite izbivawa na korporativni skandali, idejata za sledewe na korporativnite vrednosti ne e tolku ute{liva. A toa e problem, zo{to na krajot nema da znaete na ~ii vrednosti da im veruvate. PROBLEM: NA ÎI I KAKVI VREDNOSTI TREBA DA IM VERUVAME?! Poglednete gi uspe{nite, iskreni biznisi i }e vidite sklop od vrednosti koj go izdràl testot na vremeto. Razmislete dali ovie vrednosti se sproveduvaat vo va{ata kompanija i {to moète da napravite za da gi poddrìte. ISKRENOST. Starata izreka “Iskrenosta e najdobra politika” deneska e povistinita od koga i da e. Duri i vo najskandaloznite kompanii prira~nicite za vraboteni sodràt slogani posveteni na iskrenosta. No, izjavite za iskrenost vo prira~nicite se ve}e minato. Ili ste iskreni ili ne ste. Duri i da ne ve fatile dosega, pove}eto lu|e znaat koj e ~esen, a koj ne e. INTEGRITET. Integritetot podrazbira sila i stabilnost. Toa zna~i napreduvawe so primena na najvisokite eti~ki standardi. Ako demonstrirate integritet, toa ukaùva na kompleten i cvrst karakter, va{ i na va{ata kompanija. ODGOVORNOST. Prefrlaweto na vinata na drugi, proglasuvaweto sebesi za `rtva ili prefrlaweto na odgovornosta moàt da gi re{at kratkotrajnite krizi, no odbivaweto da se prezeme odgovornost ja potkopuva po~itta i povrzanosta vo kompanijata. Lu|eto koi imaat etika prezemaat odgovornost za svoite postapki. Isto taka, postapkite ja izrazuvaat sposobnosta da se bide odgovoren i za malite i za golemite ne{ta. KVALITET. Kvalitetot zna~i pove}e otkolku samo proizvodstvo na najdobriot product. Toj treba da bide zastapen vo sekoj aspekt od va{eto rabotewe. Li~nosta koja prepoznava kvalitet i sekojdnevno se stremi kon nego ima dlaboko ~uvstvo na samodoverba, gordost poradi rezultatite i vnimatelnost koja vlijae na s$. Od va{ite potsetnici, pa do prezentaciite, s$ {to }e doprete treba da ukaùva na profesionalizam i kvalitet. DOVERBA. Ni{to ne e besplatno. Doverbata te{ko se steknuva i u{te pote{ko se vra}a ako edna{ ste ja izgubile. Sekoj {to doa|a vo kontakt so vas i so va{ata kompanija mora da ima doverba vo na~inot na koj{to rabotite. POÎT. Po~itta e pove}e od ~uvstvo, toa e iskaùvawe ~est, cenewe i dlaboka naklonetost kon nekogo ili ne{to. Gi po~ituvame zakonite, lu|eto so koi{to rabotime, kompanijata i nejziniot imot, kako i nas samite. TIMSKA RABOTA. Dvajca ili pove}e vraboteni zaedno pravat tim. Otvorenosta i poddr{kata pri raboteweto vo timovi se neophodni vo biznisot, bez razlika dali grupite se formalni ili ne. LIDERSTVO. Kolku vredni, ~esni rabotnici bile “rasipani” i trgnale po pogre{en pat poradi propusti vo korporativnoto liderstvo? Menaxerite i izvr{nite direktori treba da gi odrùvaat eti~kite standardi vo celata organizacija. Liderot treba da se izdvojuva so primer koj drugite }e go sledat. KORPORATIVNO GRA\ANSTVO. Osnoven princip vo sekoja kompanija treba da bide obezbeduvaweto bezbedni rabotni prostorii, za{tita na ìvotnata sredina i nastojuvawata da se bide dobar gra|anin vo ramkite na op{testvoto. VREDNOST NA AKCIONER. Bez profitabilnost nema kompanija. Sekoj vraboten treba da go sogleda svoeto u~estvo vo profitabilnosta. Zaedni~kata cel na site vraboteni treba da bide izgradbata na silna, profitabilna kompanija koja }e trae.

1 2 3 4

Link za prijava: www.cotrugli.eu/scholarships ; Rok za prijava: 14 mart 2011 godina

ESCP Europe, INCAE, Henley, Kellogg. Isto taka, uslovot za pristap na predava~kata pozicija e vsu{nost i iskustvo preku rabota vo sopstvenite organizaci i konsultantski dejnosti za svetski kompanii. Tokmu toa im ovozmoùva i prenesuvawe na aktuelnite i prakti~ni poznavawa koi se temelat na konkretni rabotni situacii. MBA STIPENDII Eden od kriteriumite koi na kandidatite im pomagaat pri izborot na MBA programata, sekako, e i dostapnosta na stipendiite. Biznisu~ili{teto Cotrugli e svesno za va`nosta na ovoj aspekt od op{testvenata odgovornost so toa {to ve}e nekolku godini po red vloùva vo stipendiskiot fond. Ovaa godina vo procesot na selekcija moè da pristapat

site zainteresirani ~itateli koi }e se prijavat do 14 mart na www.cotrugli.eu/scholarships. Najdobrite kandidati }e bidat povikani vo krajniot proces na selekcija vo Belgrad na 26-27 mart. BROJ I VREDNOST NA STIPENDIITE Kandidatite koi se prijavuvaat za natprevarot imaat mo`nost da osvojat stipendii so vkupna vrednost od 105.000 evra. Se raboti za dve razli~ni grupi na stipendii: 1. Executive MBA programa - za kandidati so menaxersko iskustvo, 2. MBA programa - za kandidati so pomalku od edna godina rabotno iskustvo. Vo sekoja od site navedeni kategorii se dodeluvaat pet stipendii vo vrednost od 50% od iznosot na {kolarinata.

5 6 7 8

9 10

KARIERI 25

SREDA / 09/03/2011 / KAPITAL

INTERVJU ZORAN KOSTOVSKI I RANKO BEZAR

pokorisni za samata organizacija. So toa se zgolemuva mo`nosta za davawe podobar efekt MOTIVA na rabotnoto mesto, kako i sledewe na trendovite, a i naso~enosta kon dolgogodi{noto NAJVA@NO E ZNAEWEu~ewe go ovozmoùva prakti~ki toa - postojano da se bide vo vrvot na slu~uvawata, sledewe TO E DA SE PRIMENI na toa {to e vo opkruùvaweto, bidej}i se VO PRAKTIKA menuva s$. Kostovski: Promenite se zabeleùvaat. Lu|eto VASE CELESKA s$ pove}e se posveteni na kontinuiranoto celeska@kapital.com.mk u~ewe. Evropskata unija vo 2006 godina donese edna programa za doìvotno u~ewe na Koi kompanii, odnosno industrii naj~esto gra|anite na EU. Iako u{te ne sme zemja-~lenka gi baraat va{ite uslugi i kako tie se na EU, nie gi podgotvuvame vrabotenite niz menuvaat so tekot na vremeto? Kostovski: Najmnogu od vremeto go posvetu- na{ite obuki za primena na tie pravila za vame na Pivara Skopje AD, koja ima sopstven dolgogodi{no u~ewe. EU razvi osum kompeCentar za obrazovanie i obuka, osnovan od tencii koi im prepora~uva na gra|anite da g-din Svetozar Janevski u{te vo 1997 godina. gi usovr{uvaat za da bidat pokonkurentni i Vrabotenite tamu se posveteni na perma- na rabotnite mesta i vo ìvotot. nentno usovr{uvawe. Pivara Skopje prva vo Koj tip obuki najmnogu se baraat, odnosno Makedonija gi ispra}a{e svoite vraboteni vo vo koj del od biznis-funkciite kompaniOksford da go usovr{uvaat angliskiot jazik. ite imaat najmnogu potreba od stru~na Isto taka, tamu imame kompjuterska u~ilnica, pomo{? kade {to ne samo vrabotenite, tuku i decata Bezar: Najbarani se obukite za menaxmentna vrabotenite imaat mo`nost da dojdat da ve{tini i toa za rakovoditelite. Dobro e toa gi u~at paketite. Celata kompanija, voop{to, {to kompaniite vo poslednite godini razvivaat e posvetena na kontinuirano u~ewe. svesnost za potrebata od obukite za uslugi, Bezar: Vo Pivara Skopje i vo VV Tikve{ imame osobeno organizacii koi{to ispora~uvaat kontinuirani obuki niz koi pominuvaat skoro odreden vid uslugi. Obukite se odnesuvaat na site vraboteni. Isto taka, mnogu rabotime i so toa kako da gi podobrat uslugite kon klientite bankarskata i telekomunikaciskata industrija, i gra|anite, voop{to. sorabotuvame so Makedonski Telekom i Vip Kostovski: Pred da gi po~neme obukite pravime operator. Rabotime i so dràvnite institucii, analiza na kompanijata. Me|u najbaranite se kade {to se pojavuva s$ pogolem interes za i obukite za proda`ni ve{tini, vrvni uslugi obuka na kadrite. kon klientite, komunikaciski ve{tini, upraKostovski: Za razlika od pred 15 godini, koga vuvawe so vreme, upravuvawe so promeni, lu|eto mislea deka e dovolno da se zavr{i organizirawe sostanoci, proda`ni ve{tini, samo fakultet i da se ~eka rabota, denes unapreduvawe na liderskite ve{tini itn.. lu|eto razbiraat deka nivniot uspeh leì vo Novina kaj obukite za liderski ve{tini kontinuirano u~ewe, ne samo vo zavr{uvaweto nastana minatata godina pretsedatelot na na fakultetot ili poslediplomskite studii. Republikata pokrena edna inicijativa za Toa {to e najva`no za nas, {to nie go pro- formirawe {kola za mladi lideri. Zadomovirame e primenata na znaeweto vo praksa volni sme od lu|eto so koi tamu se sretnavme, preku kontinuirani inovacii i kontinuirano pa mislime deka Makedonija ima mladi koi podobruvawe. Toa e klu~ot i za Makedonija - imaat potencijal za lideri. Mislam deka da ima {to pove}e obrazovani lu|e koi }e go treba da se oformat pove}e takvi {koli, a primenuvaat znaeweto vo praksa preku ino- smetam deka vo zemjava u{te pove}e treba da vacii. se razviva pazarot na davawe obuki, treba B e z a r : T o a } da dojdat i pove}e stranski ispora~ateli na e pridonese za kursevi i obuki. nivna pogolema Kakva e va{ata generalna oceka za fleksibilnost, kvalitetot na stru~nite kadri vo makeso {to }e se donskite kompanii. Vo koi stru~ni znaewa zgolemi vraboti kvalifikacii ima najmnogu potreba da livosta. Preku se vloùva? taa edukacija na Kostovski: Na Makedonija najmnogu i nevrabotenite im se dostigaat stru~ni i marketing eksperti ovozmoùva za izvoz. Izvozot kadri e imperativ eden za nadgradu- Makedonija. Inaku, nie imame broj isklu~itelno v a w e n a dobri i podgotveni kadri. znaewata Kvaliteten kadar ima i vo javnata adminz a d a istracija, so prostor za podobruvawe na b i d a t komunikaciskite ve{tini, tehnikite i metodite za rabota vo timovi, efektivno i efikasno koristewe na vremeto, upravuvawe so promenite. Pove}e godini rabotime na podobruvawe i podignuvaawe na kapacitetite na dràvnite RANKO BEZAR slu`benici od sreden rang, preku Agenciajta “Znaeweto nema monopol. Znaeweto treba za razvoj na Anglija, DFID i Agenciajta za da se rasporeduva na {to pogolem broj lu|e. dràvni slu`benici vo Makedonija. Toa e formulata za uspeh, kako za poedincite, Bezar: Ponovite generacii {to doa|aat se taka i za dràvata. [to pove}e znaat lu|eto mnogu educirani. Poslednite dve-tri godini i go spodeluvaat znaeweto, tolku pouspe{no vo koi vr{ime selekcija na kandidati

op{testvo }e imame.”

doa|aat lu|e koi ve}e imaat zavr{eno poslediplomski studii, {to e za pozdravuvawe. Isto taka, del od na{ite obuki se odnesuvaat na toa kako ovie lu|e da se vklopat vo organizaciite, koi treba da se gradat vrz osnova na zaedni{tvoto - sinergijata me|u poiskusnite vraboteni i novite znaewa {to gi dobile mladite. So toa se gradi me|usebno po~ituvawe na generaciite i se nadminuva generaciskiot jaz. Koi se naj~estite gre{ki {to gi pravat makedonskite kompanii pri regrutirawe na kadri, so ogled na nivnata poznata teza deka nema dovolno stru~ni kadri na makedonskiot pazar? Kostovski: Mladite izleguvaat od fakultet skoro bez nikakva praksa i potrebno e fakultetite {to e mo`no pove}e da vklu~at prakti~na rabota. Na toa stavame pogolem akcent, otkolku na teoretskite znaewa. Dokolku studentite dodeka studiraat imaat mo`nost za prakti~na rabota, tie }e doa|aat popodgotveni. Vaka organizaciite mora da gubat i vreme i sredstva za takanare~eni new employee orientation programi, koi moèbi bi bile mnogu pokratki dokolku studentite prethodno imaat nekoe prakti~no iskustvo. Programite za novite vraboteni nekoga{ moè da traat tri, a nekoga{ i {est meseci, vo zavisnost od podgotvenosta na kandidatot, {to zna~i i vreme i pari. Od toj aspekt, moèbi nekoi kompanii se razo~arani, bidej}i mladite apliciraat za rabota bez nekoe prakti~no znaewe. Poslednata inicijativa na Vladata za zadolìtelna prakti~na rabota od ovoj aspekt e dobra. Inaku, dokolku zboruvame za kadri so iskustvo, Makedonija poseduva kvalifikuvana rabotna sila. Toa {to e deficitarno kaj nas se tokmu kadrite od IT-oblasta i elektroinènerite od informati~kata dejnost. Poslednive dve-tri godini dosta bea barani diplomirani ekonomisti od bankarska nasoka poradi {ireweto na nekolku banki koi napravija akvizicija so stranski banki, {to mnogu se po~uvstvuva na pazarot na rabotna sila. Kakvi trendovi zabeleùvate na pazarot na rabotna sila, so ogled na toa {to ste dovolno dolgo upateni vo toa? Kostovski: Na pazarot na rabotna sila se zgolemuva konkurencijata. Ima s$ pospremni kandidati za vrabotuvawe. Odtamu e mnogu va`no kontinuiranoto usovr{uvawe. Nie na vrabotenite im prepora~uvame da bidat uporni i da ne se otkaùvaat posle nekolku obidi. Posebno nagasuvame deka samoto barawe rabota e rabota so polno rabotno vreme. Moète li da ni prenesete nekoi interesni primeri od va{eto iskustvo. Kako im go privlekuvate vnimanieto na lu|eto koi prisustvuvaat na va{ite obuki? Kostovski: Ne sakame samo da ja prezentirame na{ata prezentacija, tuku sakame sekoj u~esnik na obukata da bide koncentriran i prisuten so mislite, bidej}i smetame deka k o g a ima koncentracija ima i energija, a koga ima energija ima i akcija.

Gi primenuvame site principi za adult learning, u~ewe na vozrasni, davame odredeni menaxment-igri, kako igrawe ulogi, videoprezentacii, diskusii, testovi i kvizovi. Gradime svesnost deka nema idealni lu|e i deka site nie si imame odredeni slabosti i pozitivni strani. Preku obukite celta e da gi zajakneme pozitivnite strani i {to e mo`no pove}e da gi namalime slabostite, koi site nie gi imame. Od ovoj aspekt, posebno vnimanie obrnuvame vo site obuki, a ja vmetnuvame i obukata za emocionalna inteligencija. Nau~nite istraùvawa pokaùvaat deka uspe{ni se lu|eto koi znaat da gi menaxiraat emociite sami vo sebe i vo komunikacijata so drugite lu|e. Od emocionalnata inteligencija zavisi i samomotivacijata. Preku na{ite obuki im upatuvame poraka na lu|eto deka ako sakaat ne{to da promenat kaj sebe, treba da po~nat sega. Ne samo da gi analiziraat drugite, tuku da se analiziraat i sebesi i da izvle~at pouka od toa za vo narednata situacija da bidat podobri kon sebe i kon ostanatite. Na na{ite obuki naj~esto prisustvuvaat po 70 do 240 lu|e i tie sedat vo timovi. Gi testirame preku natprevari i razni igri i preku toa gledame kako tie komuniciraat me|usebe. Za prvite sekoga{ ima nagradi...knigi. Isto taka, rabotime i na podignuvaweto na samodoverbata. Smetame deka ako lu|eto imaat pogolemo nivo na samodoverba, }e imaat i pouspe{en ìvot, a ako imaat pouspe{en ìvot, site nie }e ìveeme vo pouspe{no op{testvo. Rabotime i na obuki za pretpriemni{tvo i ottuka moème da zaklu~ime deka na lu|eto im treba pove}e hrabrost. Lu|eto si nao|aat razni opravduvawa, kako finansiite i sli~no, tokmu zaradi nemaweto hrabrost i samodoverba da po~nat ne{to svoe. Smetame deka sekoj mlad ~ovek koj }e zapo~ne biznis vo nekoja dejnost ima mo`nosti za uspeh. Nie sme mala zemja i konkurencijata seu{te ne e razviena kako vo zapadno evropskite zemji, zatoa i mo`nostite za uspeh se pogolemi.

ZORAN KOSTOVSKI

“Edno e u~en ~ovek, drugo e obrazovan ~ovek. Spored nas obrazovan ~ovek e toj {to go primenuva znaeweto vo praktika i toj {to doa|a do s$ {to mu treba vo `ivotot bez da gi povreduva pravata na drugite lu|e. Vo Makedonija imame mnogu u~eni lu|e koi ne se obrazuvani, {to zna~i deka ne go primenuvaat znaeweto vo praktika. I obratno, ima lu|e koi mo`ebi mislat deka ne se obrazovani, no go primenuvaat znaeweto.”

MSP SOVETI

MULTITASKING? PREDNOST ILI LA@NA VREDNOST?

Da se rabotat tri raboti istovremeno isto taka e vozmo`no koga na kompjuterot rabotime na nekoja faktura i se dopi{uvame preku Skajp so svoite vraboteni, a vo rakata drìme mobilen telefon na koj se sklu~uva novata zdelka. Sepak, ekspertite velat deka izvr{uvaweto na pove}e zada~i istovremeno ne zna~i deka rabotata e uspe{no izvr{ena oimot “multitask” stana eden od naj~esto upotrebuvanite zborovi vo biznis-konverzacijata. Toj, vsu{nost, se odnesuva na izvr{uvaweto na pove}e zada~i istovremeno, a negovata {iroka upotreba stana osobeno zabeleàna po mobilnata i internet-revolucijat. Da se bide prisuten na pove}e mesta istovremeno stana realnost vo svetot na tehnologijata, kade {to internet-stranicite ovozmoùvaat pristap do razli~ni delovi od svetot koi moàt da bidat precizno prosledeni. Da se rabotat tri raboti istovremeno isto taka e vozmo`no koga na kompjuterot rabotime na nekoja faktura i se dopi{uvame preku Skajp so svoite vraboteni, a vo rakata drìme mobilen telefon na koj se sklu~uva novata zdelka.

Dodeka sekoj gi gleda prednostite na ova informati~ko odvivawe na nastanite, ekspertite i nau~nicite izleguvaat so novi nau~ni otkritija. Tie velat deka izvr{uvaweto na pove}e zada~i istovremeno ne zna~i deka rabotata e uspe{no izvr{ena. Toa e sli~no na igraweto tenis so tri top~iwa. Vsu{nost, multitaskingot se tretira kako zakana za dobroto menaxirawe i za uspe{nite rezultati. Na takov na~in se namaluva koncentracijata na rabotnikot, koj ne moè da ostane fokusiran i celosno zadlabo~en vo rabotata, a toj vid rabota moè da dovede do ignorirawe na najsu{testvenite raboti vo biznisot. Komunikacijata moè da e postojano prisutna, no nekvalitetna i vodeweto na biznisot da trgne vo pogre{na nasoka. “Koga rabotite pove}e raboti istovremeno

vie navistina rabotite mnogu pove}e, no ne rabotite efikasno. Lu|eto koi pi{uvaat mejlovi, zboruvaat na telefon i gledaat film~iwa na YouTube ja rabotat sekoja aktivnost pomalku efektivno otkolku tie {to se fokusirani samo na edna rabota vo toa vreme”, doa|a do zaklu~ok angliskata studija objavena vo Zbornikot na Nacionalnata akademija na naukite. Do istiot zaklu~ok se doa|a ako ovoj multitasking go stavime vo druga situacija, kako, na primer, vozeweto avtomobil dodeka istovremeno zboruvame na telefon ili gi listame kanalite na radioto. Vsu{nost, rizikot za mo`en sudir e 23 pati pogolem koga voza~ite istovremeno pi{uvaat poraki na svoite mobilni aparati, alarmira studijata na Tehni~ko-transportniot institut vo Virxinija.

26 KARIERI CV VASKO MITEV

SREDA / 09/03/2011 / KAPITAL

DIREKTOR NA BROKERSKA KU]A ILIRIKA INVESTMENTS AD SKOPJE

asko Mitev od januari 2008 godina raboti kako direktor vo brokerskata ku}a Ilirika Investment AD Skopje, koja e i prvata brokerska ku}a vo segmentot klasi~no trguvawe so pazarno u~estvo od 25 %. Predhodno, celi ~etiri godini Mitev ja nadograduval brokerskata kariera vo Sektorot za trguvawe so hartii od vrednost vo Komercijalna banka AD Skopje. Negovoto sedumgodi{no iskustvo e zbogateno so aktivno u~estvo na brojni konferencii, kursevi i seminari od oblasta na finansiite. Dene{niot uspeh vo karierata na Mitev, se dol`i i na steknatoto obrazovanie na Ekonomksiot fakultet vo Skopje, no i na

poslediplomskite studii na departmanot Statisti~ki metodi za biznis i ekonomija. Neformalnoto obrazovanie na Vasko Mitev e dopolneto so sertifikat za investicioski sovetnik od strana na Komisijata za hartii od vrednost, kako i CFA sertifikat (Certifiefd financial analyst) na prvo nivo.

CV VESNA DIMOVSKA

HR KONSULTANT I KOORDINATOR, MENTOR I PREDAVА^ CS GLOBAL HR AKADEMIJA

o zavr{uvaweto na studiite po psihologija na Filozofskiot fakultet vo Skopje i magisterskite studii na ISPPI za menaxment na ~ove~ki resursi, Vesna Dimovska karierata ja po~na vo rabotniot tim na televiziskata produkcija BIT, koja kreira sodr`ini od edukativen i zabaven karakter vo oblasta na kompjuterite i novite tehnologii. Sledniot ~ekor vo karierata ja donese do Makedonskiot centar za me|unarodna sorabotka na pozicijata pomlad asistent za obuki i konsultacii i do nejziniot raboten anga`man vo podgotovkata na Prira~nikot za menaxment so ~ove~ki resursi za gra|anski asocijacii. Vo Nansen Dijalog Centar vo 2009 godina, raboti kako koordinator za ~ove~ki resursi, a istata godina ja nadograduva karierata kako del od

proektot Nacionalna programa za praktikanstvo i vrabotuvawe - Moja kariera. Podocna se priklu~uva kon redakciskiot tim na Global HR, prviot specijaliziran i profesionalen mese~nik za upravuvawe i razvoj na ~ove~kite resursi i kako HR konsultant i obu~uva~ vo ramkite na CS Global. Tamu, karierata na Dimovska gradira, za denes taa da bide i mentor, koordinator i predava~ na CS Global Akademijata za ~ove~ki resursi.

LU\E I IDEI

NAJDOBRI SVETSKI HR PRAKTIKI

RODITELITE NA BIL GEJTS SAKAA DA BIDE ADVOKAT!

Vo kriza ne se O otpu{taat dobri rabotnici! Kerolajn Voters, direktorka na oddelot za lu|e i politiki na Briti{ telekom

o polno srce, j entuzijazam i kreativen pristap kon rabotnite obvrski, Kerolajn Voters, direktor na Oddelot za lu|e i politiki vo Briti{ telekom, Velika Britanija, povtorno e me|u desette najdobri prakti~ari za ~ove~ki resursi spored izborot na presti`nata lista HR Most Influential. Kerolajn Voters e odgovorna za efikasnoto rabotewe na pove}e od 104.400 vraboteni vo edna od najgolemite telekomunikaciski kompanii vo svetot, Briti{ telekom (BT). Poznata kako mo}na i inteligentna `ena vo bizniskrugovite, taa pravilno gi naso~uva{e vrabotenite vo Briti{ telekom vo vreme na edna od najgolemite svetski ekonomski krizi, kakvi {to pameti samo istorijata. Vo vreme na kriza, koga grupacijata treba{e da se restrukturira, vo BT postoel golem vi{ok rabotna sila so visoki kvalifikacii. No, Voters toga{ najmnogu se zalaga{e da ne se otpu{taat lu|eto koi imaat razli~ni rabotni kvalifikacii, samo poradi

Pam Pametnoto rabotewe i fleksibilnosta se neophodni vo te{ki vremiwa. Biznis-logikata nalaga da se zadràt ve{tite i iskusni rabotnici i da se izbegnat tro{ocite za regrutirawe i povtorni treninzi, smeta Kerolajn Voters, direktorkata na oddelot za lu|e i politiki na Briti{ telekom namaluvawe na tro{ocite koi recesijata & gi nametna na kompanijata. “Pametnoto rabotewe i fleksibilnosta se neophodni vo te{ki vremiwa. Biznis-logikata nalaga da se zadràt ve{tite i iskusni rabotnici i da se izbegnat tro{ocite za regrutirawe i povtorni treninzi", veli taa. Na~inot na koj Voters upravuva so lu|eto gi motivira da se dviàt napred i da bidat efikasni. Toa se reflektira i vrz profitot na kompanijata koj samo vo poslednive 18 meseci dostigna godi{na dobivka od 22 milijardi funti. Za istiot period vrabotenite za 200% ja zgolemile efikasnosta vo opsluùvaweto na potro{uva~ite, za 40% go podobrile nivoto na servis i za celi 17% gi namalile tro{ocite na kompanijata. No, BT e i rabotodava~ koj ne poznava diskriminatorski odnos kon vrabotenite.

STIPENDII

Toa se gleda i od strukturata na vrabotenite, kade {to 22% od vrabotenite se èni, 10% se so pripadnost na nekoe etni~ko malcinstvo, a 2% od vrabotenite se lu|e so nekakov invaliditet. Denes ovaa biznis-èna se smeta za pioner vo prifa} aweto na inovativniot pristap za upravuvawe so rabotnata sila, a nejziniot entuzijazam za ramnoteàta me|u karierata i privatniot ìvot e nenadminliv. No, tokmu aktivnosta na Voters vo vrska so griàta e toa {to navistina ja izdvoi od ostanatite direktori za ~ove~ki resursi vo drugite kompanii vo Velika Britanija. Taa mnogu godini gi poddrùva rabotodavcite koi im obezbeduvaat na svoite vraboteni bolni~ka grià za drugi lica, a so takvata golema upornost i re{itelnost uspea i da go dobie vnimanieto na politi~arite od site partii vo Velika Britanija.

“Bez razlika dali ekonomskata klima e dobra ili lo{a, ne se menuva faktot deka imame populacija koja brzo staree, taka {to odgovornosta za gri`ata za starite lu|e s$ pove} e }e raste”, predupreduva Voters. Implikaciite koi proizleguvaat od stareeweto na rabotnata sila i na~inot na koj Voters se spravuva so niv ja napravi kompanijata BT da bide prepoznatliva kako vode~ki rabotodavec na toa pole. Kompanijata be{e proglasena i za najdobar me|unaroden inovativen rabotodavec od neprofitnata organizacija AARP so ogromni priznanija za na~inot na koj BT se odnesuva kon postarite rabotnici. Interesno e toa {to denes najmladiot vraboten vo kompanijata ima 16, a najstariot 75 godini, {to pretstavuva jaz od re~isi 60 godini.

snova~ot na tehnolo{kiot gigant Majkro Majkrosoft, Bil Gejts, iako e roden vo istaknato semejstvo (tatko poznat advokat, adv majka menaxer i dedo pretsedate pretsedatel na nacionalnata banka), ne sse re{ava da ja ostvari èlbata na roditelite i da stane advokat. Otkako Ot na 20-godi{na vozrast go napu{ta napu{ Harvard, na 4 april 1975 godin godina zaedno so Pol Alen ja osnova vode~kata softverska v kompanija na den dene{nicata, Majkrosoft. So nejzinoto osnovawe po~na nova era vo razvojot razv na tehnologijata, pretpriemni{tvoto, no i dobrotpretpriemni{ vornata rabota. Prvi~nite ~ekori na Majkrosoft kon vrvot po~nuvaat vo 1981 godina so IBM personalniot kompjuter IBM PC, koj po~nal da go koristi operativniot sistem MS-DOS 1.0. Vo toa vreme Gejts go pravi najva`niot ~ekor odlu~uvaj}i da gi zadrì site avtorski prava za ovoj softver. Iako mnogumina mu se voshituvaat na Gejts, sepak, golem broj lu|e vo softverskata industrija, negovata delovna strategija ja smetaat za antikonkurentna, {to e dokaùvano i na sud. Me|utoa, Gejts, po primerot na najbogatiot ~ovek na site vremiwa, Rokfeler, koj najprvin izgradil naften monopol, a potoa se svrtel kon filantropijata i denes e eden od najgolemite dobrotvori.

UNIVERZITET JUSTINIJAN PRVI - POVE]E OD POLOVINA VEK DEFINIRA [TO TREBA DA BIDE FAKULTETOT ako vode~ka akademska institucija vo oblasta na pravoto, politi~kata nauka i novinarstvoto, Pravniot fakultet Justinijan Prvi e me|u najstarite fakulteti vo Makedonija. Na istiot predavawata na dodiplomski, poslediplomski i doktorski studii gi odr`uvaat vrvni po~ituvani profesori. Na Fakultetot postojat pove}e istra`uva~ki centri, se upotrebuva najsovremena tehnologija vo obrazovniot proces i se ostvaruva sorabotka so 70 fakulteti od celiot svet. Vo poslednite 55 godini na Fakultetot so visoko obrazovanie se steknaa pove}e od 13.000 pravnici, 800 novinari i 300 politikolozi. Magisterskite studii kako povisoko nivo na akademski stepen gi ostvarija 254 kandidati. Prvata doktorska teza e odbraneta vo 1959 godina, a ottoga{ do denes na Pravniot fakultet se educirale 110 doktori na nauka.

Anne van den Ban Scholarship Fund, Netherlands

Transparency International Internship, Berlin

Architectural Competition: Beton Hala Waterfront Center, Serbia

KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: NE E ODREDEN Celta na ovoj fond e da im ovozmo`i na studentite od zemjite vo razvoj, kako i od zemjite od Centralna i Isto~na Evropa da studiraat na Univerzitetot Wageningen. Dolgoro~nata cel e obu~uvawe mladi eksperti koi } e imaat vode~kata uloga vo podobruvawe na zemjodelskoto proizvodstvo, ruralniot razvoj i podobruvawe na `ivotnata sredina vo nivnite zemji.

KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 18 MART 2011 Transparency International (TI) e globalna gra|anska organizacija koja se bori protiv korupcijata. Volonterot }e bide del od programata za konvencii i negovata rabota }e bide povrzana so me|unarodnite instrumenti za borba protiv korupcijata, osobeno OECD Konvencijata i Konvencijata na ON protiv korupcija.

KRAEN ROK APLICIRAWE: 28 APRIL 2011 Celta na ovoj arhitektonski konkurs e podgotovka na preliminaren arhitektonski dizajn za novata zgrada na Beton Hala Voterfont Centar i negovata okolina vo blizina na pristani{teto na Sava vo Belgrad. Celta e da se izbere najdobrata ideja i najsoodvetniot dizajn {to }e gi ispolni barawata na proektot, po~ituvaj} i i sledej}i gi uslovite koi gi utvrduva programata. Nagradata e 30.000 evra.

6th Economic Forum of Young Leaders, Poland

Google Adwords Creative Writing Contest

KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 15 JULI 2011 Ekonomskiot forum na mladi lideri vo Nowy Sacz vo Polska e mo`nost za mladata elita od Evropa da diskutira za va`nite procesi vo svetot, kako i za predizvicite na novite generacii, politi~arite, ekonomistite i NVO aktivistite. Forumot, isto taka, e mo`nost za debata za idninata na Evropskata unija i nejziniot odnos so sosednite zemji.

KRAEN ROK APLICIRAWE : 11 APRIL 2011 Za da mo`ete da u~estvuvate na ovoj natprevar treba da napravite reklama i da ja ispratite do organizatorot na ovoj natprevar. Reklatama mo`e da bide za nekoj fiktiven produkt ili usluga, no mora da bide originalna i kreativna. Nagradata iznesuva 500 dolari.

Turkish Government Scholarships KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 30 APRIL ZA LETNITE KURSEVI, 30 JUNI ZA STUDENTI, DIPLOMIRANI STUDENTI I ISTRA@UVAÎ. Turskata Vlada dodeluva stipendii na studenti i diplomirani studenti za poslediplomski i doktorski studii, za istraùvawa, kako i za letni kursevi po turski jazik. Mese~nite stipendii za poslediplomskite studii, za istraùvawata ili za letniot kurs po turski jazik iznesuvaat 100 evra, a 88 evra za dodiplomskite studii. Patnite tro{oci i hranata studentot gi pla}a sam. [kolarinata, smestuvaweto i lekarskite tro{oci se pokrieni.

www.mladiinfo.com

Rabota / Smetkovodstvo / Menaxment

KAPITAL / 08.03.2011 / VTORNIK

Izbor na aktuelni oglasi ZDRAVSTVO I NEGA Izvor: Dnevnik Objaveno: 26.02.2011 - 10.03.2011 SINERXI MEDIKAL ima potreba od stru~en sorabotnik koj treba da gi ispolnuva slednive uslovi: VSS – medicina, farmacija, stomatologija ili sl., B kategorija, odli~en angliski, rabota so kompjuteri i dr. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Dnevnik na 26.02.2011 god. koj trae do 10.03.2011god. Adresa za aplicirawe: Ul. Vasil Stefanovski br. 1a/3, 1000 Skopje so naznaka za oglas.

JAVEN SEKTOR Izvor: Utrinski vesnik Objaveno: 25.02.2011 Proektot „Gradewe na kapacitetite na veterinarnite slu`bi za implementacija na EU Acquis” objavuva oglas za vrabotuvawe na Junior Long Term Experts (2 positions). Degree in Veterinary Medicine, at least 1 year of veterinary practice, Specific experience or postgraduate course in the relevant diseases is an advantage. Applicants are invited to submit their CV in English language to the following e-mail address: slavka.zer@gmail.com. Closing date for applications is 10 March 2011.

MENAXMENT Izvor: Dnevnik Objaveno: 02.03.2011 Triple S Recruitment za potrebite na Orifleim Kozmetika dooel (Oriflame Macedonia) objavuva oglas za COUNTRY MANAGER – Menaxer na Orifleim Kozmetika. Dokolku va{iot profil opi{uva: - Soodvetna univerzitetska diploma, - Minimum 5 godini rabotno iskustvo vo proda`ba/ distribucija na soodvetna menaxerska pozicija, - Dosega{no iskustvo vo direktna proda`ba (prednost vo FMCG industrijata), - Dosega{no iskustvo i soodvetni ve{tini za menaxirawe na proda`bata, - Isklu~itelni liderski sposobnosti da go pottikne i motivira timot za ostvaruvawe na povisoko nivo na postignuvawa, - Poseduvawe na analiti~ki ve{tini, - Isklu~itelni komunikaciski i prezentaciski ve{tini, - Odli~no poznavawe na angliskiot jazik (govor i pi{uvawe). ]e bidete odgovorni za: - Postojan porast na proda`bata, - Kreirawe, implementirawe i sledewe na proda`nite aktivnosti, - Poddr{ka i odr`uvawe na redovni sostanoci so konsultantite, Vr{ewe na pred- proda`na i post- proda`na analiza i statistika itn. Dokolku vie ste vistinskata li~nost za ovaa pozicija, Ve molime ispratete go va{eto CV (na makedonski ili angliski jazik) i propratno pismo najdocna do 9 Mart 2011 na jobs@hr.com.mk.

MARKETING Izvor: Dnevnik Objaveno: 03.03.2011 PUBLICIS GRUPACIJATA bara ART DIREKTOR i DIZAJNER. Pratete go va{eto CV i portfolio do 11 Mart na prijava@publicis.com.mk

MARKETING Izvor: Dnevnik Objaveno: 07.03.2011 GORILLA Wild Entertainment Group objavuva oglas za stru~ni sorabotnici: 1. 30 Marketing agenti, 2. 5 Grafi~ki dizajneri, 3. 5 Kamermani, 4. 8 Re`iseri/ Producenti/ Kompozitori/ Avtori, 5. 5 Fotografi, 6. 1 Komercijalen direktor (so rabotno iskustvo), 7. 4 TV Voditelki/ voditeli (zabavni emisii), 8. 2 Pravnici. Konkursot trae do 15 Mart 2011 godina. Dokolku se ose}ate kreativni i spremni za timska rabota ispratete CV, motivacisko pismo, fotografija na konkursgorila@ gmail.com. Zadol`itelno navedete za koja dejnost aplicirate vo subject na mail

MENAXMENT Izvor: Dnevnik Objaveno: 07.03.2011 MOTIVA VRABOTUVAWE za potrebite na svoj klient objavuva oglas za AREA SALES MANAGER. Required qualifications: - University degree – Faculty of Economics, - Several years experience in sales or marketing, - Excellent knowledge of English, - Excellent knowledge of MS Office, Driving license. Working obligations: - Collecting information for market and clients, - Controlling the sales of derivates and personal delivery of lubricants, - Controlling the work of petrol stations, - Checking the quality of lubricants, Control of the regularity of payments and liabilities, - Control of the supply efficiency of petrol stations, - Perform sales analysis. Please send your CV in English and cover letter, latest at 11 March 2011 be e-mail: motiva@mt.net.mk

SEKOJ DEN VO

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA

SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

Obuki / Finansii i smetkovodstvo

KAPITAL / 08.03.2011 / VTORNIK

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici â&#x20AC;&#x201C; za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo. Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal. Upisot e vo tek. Informacii sekoj raboten den od 09 â&#x20AC;&#x201C; 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

Obuki / Menaxment / Marketing / HR

KAPITAL / 08.03.2011 / VTORNIK

Ednodneven seminar

„TRGOVSKA MARKA “ - I VA[IOT ZNAK NEKA STANE BREND! 16 mart 2011 godina, 09:30-15:30 ~asot, Stopanska komora na Makedonija, sala 1 na 5-ti kat PREDAVA^: Biqana Leki}, pomo{nik-rakovoditel vo Sektorot za trgovski marki, industriski dizajn i geografski nazivi, Dr`aven zavod za industriska sopstvenost. Site u~esnici na seminarot }e dobijat soodveten raboten materijal i sertifikat za u~estvo. Zainteresiranite za u~estvo na ovoj seminar mo`at da se prijavat najdocna do 11 mart 2011 godina. KONTAKT : ANITA MITREVSKA Tel: (02) 3244057; Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: anita.mitrevska@mchamber.mk KONTAKT: ELIZABETA ANDRIEVSKA-EFTIMOVA Tel: ++ 389 2 3244074; Faks:++ 389 2 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: beti@mchamber.mk

Tenderi / Konferencii i saemi

KAPITAL / 08.03.2011 / VTORNIK

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za informati~ko op{estvo i administracija PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na hardver i softver za e-dokumenti. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/ dosieACPP.aspx?EntityId=23ca638f-4a63-4cf58edc-f8a43ff12972&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Fond na penziskoto i invalidskoto osiguruvawe na Makedonija PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Anga`irawe na agencija za javna nabavka na uslugi za odnosi so javnosta, edukacija i informirawe na javnosta Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=beb5b874-c877-45ef-bab5-0ccc259391f9&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: AD Elektrani na Makedonija - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na terenski agregat za zavaruvawe, za REK Bitola Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=ce9e90c3-8ad1-4390-b7f3-773fbdcbaa64&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za odbrana PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Vr{ewe na geodetski uslugi Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=a3eef6ad-1f4d-4f47-922accc3ee47e925&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: AD Elektrani na Makedonija - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Usluga od antikorozivna za{tita na ЧK, za REK Bitola Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=56827778-65c3-4a15-a063e8bd3c451bb5&Level=2

DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za zdravstvo PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na medicinski potro{en i labaratoriski materijal za potrebite na Ministerstvoto za zdravstvo – Proektot za implementacija na grant od GFATM za tuberkuloza. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=4d9d926a-4776-4a04-a449-41ec3499ad52&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: JP Makedonska Radiotelevizija PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Nabavka na usluga od Agencija za prevod Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=b674d494-479b-49fa-8754a025f94fc030&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Agencija za planirawe na prostorot PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Softver za realizacija na Geografski Informaciski Sistem i pridru`ni uslugi Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/ dosieACPP.aspx?EntityId=9942b8b6-71b6-4234 -aaf3-30b18c717744&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Carinska uprava na RM PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Registracija na slu`beni vozila na Carinska uprava na RM.. Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=c2d2040e-a570-484c-a9d7a91a09aee24e&Level=2

Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki Re{enie za va{ata finansiska idnina Sekoj Ponedelnik Sinergija Plus Tim i gradewe na timovi 11.03.2011 ESP Menaxirawe so potencijalite na ~ove~kiot kapital 11.03 - 12.03.11 Triple S Learning

Organizaciska kultura 12.03.2011 Clear View Razre{uvawe na konflikti 12.03 - 13.03.11 Detra Centar

Biznis plan 15.03.2011 Clear View

Marketing za mojot biznis 14.03 - 15.03.11 CS Global

Upravuvawe so vreme 18.03.2011 ESP

Finansiski menaxment 16.03.2011 Kosmo Inovativen Centar

Od 22 do 24 mart 2011 godina Me|unaroden salon na vkus vo Republika Bosna i Hercegovina

“FINE WINE & GOOD FOOD 2011” VO SARAEVO Stopanskata komora na Makedonija vo sorabotka so Zdruènieto „SALON OKUSA”, a pod po~esno pokrovitelstvo na Ambasadata na Republika Makedonija vo Saraevo, go organiziraat Vtoriot salon na vkus „Fine Wine & Good Food 2011”. Manifestacijata }e se odrì od 22 do 24.3.2011 vo Saraevo, Bosna i Hercegovina. Programata na „Fine Wine & Good Food 2011”, pokraj dvodnevnata promocija na proizvoditelite na hrana i vino, nivno degustirawe i prodavawe, nudi i mo`nost na u~estvo i vo drugi programski sodrìni. Manifestacijata se odrùva vo atraktivnite sali na Domot na vooruènite sili na BiH, vo centarot na Saraevo, a hotelot se nao|a na 10 minuti od mestoto na odrùvaweto na manifestacijata. Site zainteresirani kompanii svoeto u~estvo moàt da go prijavat vo Stopanskata komora na Makedonija, najdocna do 10 mart 2011 godina. KONTAKT: VENERA ANDRIEVSKA tel:3244037, faks:3244088 venera@mchamber.mk

Finansii za nefinansiski specijalisti 16.03.2011 Clear View Finansisko smetkovodstvo 16.03.2011 KDS Adizes - Mastering Change 17.03.2011 Clear View

Upravuvawe so vremeto 18.03.2011 ESP Timovi i timska rabota - prv del 19.03 - 20.03.11 Detra Centar Obuka za sebe-menaxirawe 19.03 - 20.03.11 Detra Centar

Socijalnite mre`i kako alatka za nao|awe rabota 24.03.2011 CS Global Obuka za aplikacija na EU fondovi 24.03.2011 Clear View

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

Fun Business

KAPITAL / 09.03.2011 / SREDA

FUZIJA NA LUJ VITON MOET HENESI I BULGARI

IMPERIJATA SE POZLATI

Kompanijata LVMH, koja vo nejzinata sopstvenost ima pove}e od 60 svetski brendovi, go kupi brendot za luksuzen nakit, parfemi i dodatoci Bulgari za 4,3 milijardi dolari, kombinirano vo gotovo i akcii. Ovoj poteg e ocenet za odli~na odluka od koja }e imaat korist i dvete strani SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

den od najgolemite svetski brendovi, francuskiot gigant LVMH - Luj Viton Moet Henesi, dodade u{te eden dijamant na svojata kruna. Na spisokot od mnogubrojnite kupeni brendovi, kompanijata go dodade i imeto na brendot za luksuzen nakit, parfemi i dodatoci Bulgari, tretata najgolema svetska “zlatarnica”. LVMH ponudile 4,3 milijardi evra, kombinirano vo gotovo i vo akcii, a od proda`bata korist imaat i dvete strani. LVMH planiraat da ja dupliraat dostapnosta na nivniot nakit i ~asovnici, odnosno otvorawe novi i dodavawe na brendot vo nivnite prodavnici. O~ekuvawata se deka proda`bata }e se zgolemi za 10%, bidej}i Bulgari }e vleze na golemiot pazar na luksuz vo Kina. Nivnite planovi vklu~uvaat i zaedni~ki sorabotki i izdavawe novi modni linii. Ovaa zdelka e najgolemata akvizicija na

kompanijata, a analiti~arite ja procenija kako najdobrata odluka vo poslednata dekada. So ovoj dogovor }e go re{at i jazot (konkurencijata) koj go imaat so ostanatite proizvoditeli na ~anti i skap luksuzen nakit, kako Ri~mond, koi bea edni od rivalite na LVMH za kupuvawe na Bulgari. Sepak, najgolemata pri~ina za kupuvawe na Bulgari e recesijata koja go zafati proizvoditelot na luksuzen nakit. I pokraj toa {to e presti`en brend, ve}e podolgo vreme se soo~uval so pad na proda`bata, namaleni investicii i namalen interes. Odreden period se {pekuliralo deka e mo`no da bide prezemen od strana na {vajcarskata grupacija Svo~, no so poddr{kata od LVMH, procenile deka pobrzo }e zakrepnat i }e go pro{irat i pazarot. Zatoa, analiti~arite go opravduvaat faktot {to ponudile tripati pogolema suma od vrednosta na Bulgari, bidej}i spored niv, semejstvata koi se osnova~i vedna{ se soglasuvaat koga }e slu{nat deka sumata koja im se nudi

e mnogu pogolema. Kompanijata }e zameni 16,5 milioni akcii za 50,4% od akciite na semejstvoto Bulgari, koe, pak, vo nivna sopstvenost }e imaat 3,5% od akciite na LVMH. Taka, semejstvoto Bulgari }e stane vtoroto najgolemo semejstvo akcioneri vo LVMH, po semejstvoto na glavniot izvr{en direktor Bernar Arno. [to se odnesuva na drugite akcii, kompanijata na javna proda`ba }e ponudi 12,25 evra po akcija za ostatokot od akciite na Bulgari. Semejstvoto Bulgari }e nazna~i dvajca pretstavnici vo odborot na LVMH, dodeka, pak, izvr{niot direktor na Bulgari }e se priklu~i na izvr{niot komitet na kompanijata. Inaku, LVMH e golema holding-kompanija so sedi{te vo Pariz. So spojuvaweto na dvata najpresti`ni francuski brenda, modniot Luj Viton i alkoholniot Moet Henesi, vo 1987 godina, sozdale vistinska imperija. Pod nivnata “zakrila” ima u{te 60-ina drugi drugi brendovi od sekoja oblast, me|u koi i Kristijan Dior,

BULGARI – semejstvoto Bulgari dobiva 3,5% od akciite na LVMH

LUJ VITON e eden od najpresti`nite francuski modni brendovi

@ivan{i, Tag Hojer i pove}e od 2.500 najluksuzni prodavnici vo celiot svet. Kupuvaweto na brendot Bulgari, koj, isto taka, e eden od najpoznatite brendovi na svetot, analiti~arite go smetaat za dobra odluka, bidej}i e proceneto deka so negovoto priklu~uvawe vo LVMH u{te pove}e }e se zgolemi negoviot potencijal, a na toj na~in }e se zgolemi konkurentnosta na pazarot od strana na rivalite. Patem, ovaa zdelka na decenijata sosema go frli vo senka skandalot so modeniot kreator na ku}ata Kristijan Dior, Xon Galijano i negovite rasisti~ki ispadi. Isfrlaweto na Galijano od Dior, koj va`i za eden od vode~kite dizajneri, nasproti nekoi nerealni najavi, ne se ni po~ustvuva vo imperijata na Arno. Brendot Bulgari e osnovan vo 1884 godina vo Rim, Italija, od gr~kiot imigrant Sotiros Bulgari, koj vo 1905 godina ja otvoril prodavnicata Via Kondoti, koja podocna se pro{irila na 260 prodavnici.

SLAVNI FOTOGRAFI

MAJSTOR ZA SVETLO, DUNSTER ZA PARI ADRIJANA ATANASOVA atanasova@kapital.com.mk

onot na sekoe malo devoj~e e da nosi golem balski fustan, da bide princeza kako od bajkite i da tancuva so svojot princ. Toj son & stana jave na “novope~enata” majka i Oskarovka, Penelope Kruz koga dobi pokana da bide Bel, od Ubavicata i yverot, vo najnovata fotosesija na poznata fotografka Eni Libovic , vo koja poznatite li~nosti gi “oìvuvaat” Dizni junacite. Prekrasnata akterka vo avtenti~en òlt balski fustan be{e pridruùvana na ovaa fotosesija od strana na akterot Xef Brixis koj go pretstavuva yverot od ovaa bajka. Za realizacija na ovie portreti, Libovic gi angaìra{e i Olivia Vajld, koja be{e lo{ata kralica od Sneàna i sedumte xuxiwa, Alek Boldvin, koj be{e ogledaloto od

istata prikazna na bra}ata Grim, potoa Xenifer Lopez i Mark Entoni vo ulogite na Aladin i Jasmin, Vupi Goldberg, koja be{e xinot od Aladinovata lamba i mnogu drugi. Me|utoa ovaa fotosesija e samo mal del od bogatoto portfolio na Eni Libovic, edna od najpoznatite fotografi na dene{nicata. Taa gi ima fotografirano najmarkantnite imiwa od svetot na politikata i {oubiznisot, so sopstvena traga na taa istorija. Bremenata i gola Demi Mur, Vupi Goldberg koja se bawa vo mleko, Doli Parton, Majkl Xekson, pa s$ do semejstvoto Obama... se del od lu|eto koi zastanale pred nejziniot objektiv. Ana Lu (Eni) Libovic (nejzinoto prezime go izgovaraat i kako Lejbovic), Amerikanka so evrejsko poteklo, be{e posledniot fotograf koj profesionalno go fotografira{e Xon Lenon, za naslovnata stranica na spisanieto “Roling Stoun”, zatoa {to be{e

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

ubien samo pet ~asa po ovaa fotosesija. Poznatata fotografija kako toj leì gol, zgr~en do oble~enata Joko Ono go obikoli celiot svet, a doìvea i rimejk vo 2009 godina od strana na negoviot sin [on i devojka mu [arlot Kemp Mul, me|utoa vo obratna kombinacija (toj oble~en, taa gola). Vo osumdesettite godini na minatiot vek noviot stil na svetlo, kako i jakite boi i cvrsti pozi ja zadràle Libovic vo poznatiot moden magazin “Veniti Fer”. Me|utoa, i vo “Golemata petorka” na stilskata fotografija na dvaesettiot vek, pokraj Ri~ard Avedon, Helmu Wutn, Stiv Mejsel i David La[apel. Taa e vtoriot ìv fotograf i prva èna koja napravi izlo`ba vo Nacionalnata galerija za portreti vo London. Retrospektiva na nejzinata rabota be{e napravena vo 2006 godina vo muzejot Bruklin kade bea prikaàni tri od oficijalnite portreti na kralicata Elizabeta VtoK O M E R C I J A L E N

ra. Izlo`bata se bazirala na knigata “Eni Libovic: @ivotot na eden fotograf 1990-2005”, kade {to pokraj ovie tri golemi potreti se na{le i portreti na brojni slebriti i del od nejzinata familija. Vo 2007 godina Bi-bi-si snimi dokumntarec nare~en “Edna godina so kralicata”, vo vremeto koga Libovic ja fotografirala kralicata Elizabeta Vtora za nejzinata dràvna poseta na Virxinija. Studioto Volt Dizni, isto taka, ja angaìra{e za serija fotografii na poznati selebriti za kampawata “Godina na milion sonovi”. Vo 2009 godina mediumite na golemo pi{uvaa za nejziniot podignat kredit od 15.5 milioni dolari, za da gi “zakrpi” finansiskite zagubi od prethodnite godini bidej}i moè da zagubi s$ dokolku ne gi isplati dolgovite. Istata godina pokrenata e tu`ba protiv nea od strana na Art Kapital Grup za prekr{uvawe na dogovorot. Tu`bata e O G L A S

ENI LIBOVIC – slika za celiot svet povle~ena so toa {to Libovic go otplatila dolgot od 24 milioni dolari. Spored dogovorot, taa ja zadr`ala kontrolata na nejzinata rabota i ostanala glavniot agent za proda`ba na nejzinite nedvi`nosti i avtorski prava. Sepak, minatata godina povtorno be{e pokrenata tu`ba, od strana na Branziv Kapital Partners, koi tvrdat deka taa im dol`i nekolku stotici iljadi dolari, koi i gi dale za da rekonstrukcija na nejziniot dolg.

Mnogu mediumi pi{uvaa deka do vakvata sostojba do{la poradi emotivnite problem zatoa {to vo mnogu kratok period gi zagubila svoite najbliski, me|u koi i svojata qubovna partnerka, pisatelkata i eseist Suzan Sontag. Eni Libovic e majka na tri deca. Prvoto dete, }erkata Sara Kameron be{e rodena koga taa ima{e 51 godina . Nejzinite bliznaci Suzan i Semjuel gi donese na svet surogat-majka vo 2005 godina.

GADGETS DR@A^ I POLNA^ ZA IPHONE

ko ste od tie koi postojano se vo dvièwe i pogolemiot del od vremeto go pominuvaat vo kola brzaj}i na najrazli~ni sostanoci ili imate terenska rabota, toga{ sigurno sakate va{iot telefon da vi e na dofat. Se raboti za pricvrstuva~ vo avtomobil koj prvenstveno e namenet za iPhone, no bidej}i sodrì i USB priklu~ok lesno moè da se prilagodi za koj bilo drug ured. Isto taka, so samoto toa {to podolgo vreme ste vo kola i moè da vi se slu~i da zaboravite da go napolnite telefonot ili koj bilo drug ured, ovoj gaxet vo isto vreme pretstavuva i polna~, taka {to site maki {to gi imate poradi toa {to ste zaboravile da go napolnite telefonot }e is~eznat. No, kolku i sekojdnevno da vi e potreben mobilniot telefon, sepak, ne ve ohrabruvame da go koristite postojano, tuku racete na volanot i bidete pretpazlivi.

TOP 100

^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI MART

OSIGURUVAWE I LIZING

GRADE@NI[TVO

APRIL

TOP 100 IZVOZNICI

MEBEL

EDUKACIJA

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

AVTOMOBILIZAM